Likovno izražanje predšolskega otroka

LIKOVNO IZRAŽANJE

PREDŠOLSKEGA OTROKA Študijsko gradivo za študente Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje

Eda Patru

Pred. Eda Patru LIKOVNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKEGA OTROKA Študijsko gradivo za študente Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje Besedilo ni lektorirano Recenzent: Lara Kobal Oblikovanje: Eda Patru Za izdajatelja: dr. Mara Cotiè Izdala:Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper 2009 avtor

CIP - Katalžni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.015.31:7(075.8)(0.034.2) PATRU, Eda Likovno izražanje predšolskega otroka [Elektronski vir] : študijsko gradivo za študente Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje / Eda Patru. - El. knjiga. - Koper : Pedagoška fakulteta, 2009 ISBN 978-961-6528-86-3 247611392

PREDGOVOR Študijsko gradivo z naslovom Likovno izražanje predšolskega otroka, je namenjeno študentom Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje.

Seveda je lahko gradivo v pomoè tudi vsem tistim, ki se dnevno sreèujejo in delajo na likovnem podroèju s predšolskimi otroki. V gradivu so v strnjeni obliki predstavljene likovno didaktiène vsebine, vsebine vezane na likvno izražanje ter likovni razvoj predšolskega otroka ter nekatere vsebine iz likovne teorije. Te so pregledno opisane veèinoma preko miselnih vzorcev in reprodukcij otroških likovnih del, likovnih del znanih umetnikov ter primerov iz narave.

Publikacija bo študentom v pomoè pri študiju in nadgradnji lastnega znanja iz likovnodidaktiènega podroèja.

Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k realizaciji študijskega gradiva.

Avtorica

VSEBINA

Predgovor 1. Uvod v likovno teorijo 1 1.1 Temeljne likovne prvine 2 1.2 Likovne spremenljivke 20 1.3 Likovne kompozicije 22 1.4 Oblikovalna naèela 24 1.5 Likovna podroèja in likovne tehnike 26 2. Likovno izražanje predšolskega otroka 35 2.1 Znaèilnosti likovnega izražanja predšolskega otroka 2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja otrok 38

36

2.2.1 Stopnja izražanja s primarnimi simboli oz. stopnja èeèkanja (od 1. do 3. leta) 39 2.2.2 Stopnja izražanja s kombiniranjem simbolov oz. stopnja shematiènega prikazovanja (od 3. do 6. leta) 2.2.3 Stopnja intelektualnega realizma (od 6. do 10. leta) 44

3. Likovno didaktiène vsebine 47 3.1 Didaktièna naèela likovne edukacije v predšolskem obdobju 48 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 49 3.2.1 Kurikulum za vrtce 49 3.2.2 Oblike vzgojiteljevega naèrtovanja 50 3.2.3 Dnevno naèrtovanje - priprava na likovno dejavnost 51 3.2.4 Potek likovne dejavnosti 52 3.2.5 Primer priprave na likovno dejavnost 53 3.2.6 Cilji likovne dejavnosti v predšolskem obdobju 54 3.2.7 Metode in oblike dela 55 3.2.8 Teme in motivi 56 3.2.9 Materiali in orodja, Uèna sredstva in pripomoèki 57 3.3 Vrednotenje in analiza otroških likovnih del 58 3.4 Likovna edukacija v prvi triadi osnovne šole 59 3.5 Oznaèevanje, shranjevanje ter razstavljanje otroških likovnih del 60 3.6 Likovna ureditev igralnice ali drugega otrokovega okolja 61 3.7 Napravilnosti povezane z likovnimi dejavnostmi 62 3.8 Napaèna interpretacija likovne problematike v likovnih delih otrok 63 Literatura 64 Viri reprodukcij likovnih del in fotografij 66

42

1

UVOD V LIKOVNO TEORIJO

V

CRTA V

TOCKA UVOD V LIKOVNO TEORIJO 1.1 Temeljne likovne prvine

SVETLOTEMNO

PROSTOR

Temeljne likovne prvine BARVA

PLOSKEV OBLIKA

2

To;ka Primer I: Toèka

Primer II: Èrta

Primer III: Svetlo-temno

Primer V: Oblika

Primer IV: Barva

Primer VI: Ploskev

Primer VII: Prostor

Posebnost in likovna naloga toèke je, da ujame in zadrži pogled.

Najboljša toèka je okrogla ali krog.

Enako dobre so tudi vse ostale pravilne oblike.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE

Toèko obèutimo pri vsakem križanju linij, pa tudi na koncu linije.

Toèka

Primer 1: Primer likovnega elementa toèke v naravi

TOÈKA

Z gostenjem ali redèenjem toèk lahko dosežemo razlièna svetla in temna podroèja površin, s katerimi lahko prikažemo prostor.

Primer 2: delo otroka starega 4 leta

S toèko lahko orišemo tudi druge likovne elemente: npr. linijo (z zaporednim nizanjem toèk) ali ploskev…

4

Toèka je lahko nepravilne oblike (nima pa take moèi kot toèka pravilne oblike).

Na toèko lahko vplivajo drugi likovni elementi. Ti ji spremenijo moè privlaènosti.

Primer 3: Lucio Fontana, Concetto spaziale, perforiran papir, 1949,

V otroških likovnih delih je toèka uporabljena lahko kot:

Naèin prikazovanja prostora ter površine.

Osnovni in prevladujoèi likovni element.

Enakovreden oz. dopolnilni likovni element drugim uporabljenim v likovnem delu.

Primer 4: delo otroka starega 3 leta in 6 mesecev, otrokov komentar: “komarji”

Primer 6: delo otroka starega 4 leta Primer 5: delo otroka starega 4 leta

5

Èrta je posledica gibanja pisala ali risala.

Gibanje je tudi glavna likovna lastnost èrte.

Z linijo ali èrto je mogoèe orisati in izrisati predmete ter oblike.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Èrta

Èrto lahko rišemo prostoroèno ali z geometrijskimi pripomoèki (z ravnilom ali šestilom).

Taka èrta je narisana tehnièno, v matematiki imamo veè izrazov: osnovnica, diagonala itd.

Primer 7: Primer likovnega elementa èrte v naravi

ÈRTA Pomembna znaèilnost èrte je enodimenzionalnost.

Primer 8: delo otroka starega 10 let

Èrto s katero rišemo obliko imenujemo obris ali kontura.

Takšna èrta orisuje.

S èrtami lahko navidezno prikažemo površino, sestavo ali strukturo predmeta.

6

Primer 9: Andreu Alforo, Laocconte III, 1995 (kiparsko delo)

Èrte lahko izražajo razliène lastnosti, ki nakazujejo njen znaèaj.

Poznamo razliène tipe èrt.

Razlikujejo se po debelini, obliki, smeri in dolžini.

Èrta in otroška likovna dela:

Otrokom omogoèimo raziskovanje razlièno debelih èrt z uporabo enega risala, npr. mehkega èopièa.

Primer 10: delo otroka starega 4 leta

Otrokom omogoèimo raziskovanje razlièno debelih èrt z ustvarjanjem ter uporabo razlièno debelih risal.

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo ter interpretacijo razliènih èrt.

Primer 13: delo otroka starega 1 leto in 11 mesecev

Primer 11: delo otroka starega 1 leto in 11 mesecev

Primer 12: delo otroka starega 6 let in 4 mesece

7

Primer 14: Primer likovnega elementa svetlo-temno v naravi

V likovnem delu predstavlja bela barva veliko svetlobe, èrna barva pa zelo malo ali niè.

Svetlostne razlike, ki jih zaznavamo v okolju nam nakazujejo ter dajejo informacijo predvsem o oblikah predmetov in njihovih površinah ter o globini prostora v katerem se nahajajo.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Svetlo-temo

V okolju, ki nas obdaja ter v likovnih delih, nastajajo razlike med svetlejšimi in temnejšimi predeli.

SVETLOTEMNO Primer 15: delo otroka starega 4 leta in 10 mesecev

Z mešanjem bele in èrne barve lahko dobimo razliène sive odtenke, ki jih lahko uredimo v svetlostno ali tonsko lestvico.

8

Primer 16: Giorgio Morandi, Large Still Life with Coffeepot, 1933

Svetlo-temno in otroĹĄka likovna dela:

Otrokom omogoèimo raziskovanje svetlo-temnih odnosov v naravi in v lastnih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

Primer 17: delo otroka starega 6 let

Otrokom ponudimo razliène temne podlage ter materiale na katere upodabljajo motive v svetlih barvah in obratno.

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo ter interpretacijo svetlih in temnih barvnih odnosov.

Primer 18: delo otroka starega 4 leta

Primer 19: delo otroka starega 2 leti

9

Pri likovnem ustvarjanju se uporabljajo barvne snovi (ne barvne svetlobe).

Barvne snovi loèimo na primarne ali osnovne barve: RUMENO, RDEÈO in MODRO.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Barva

In sekundarne barve: ORANŽNO, VIOLA in ZELENO.

Barve mešamo na subtraktivni naèin.

Z mešanjem dveh osnovnih dobimo sekundarne barve, ki so pestre in èiste.

Primer 20: Primer likovnega elementa barve v naravi

=

=

BARVA Poznamo tudi nevtralne barve: bela, èrna in siva barva.

Z mešanjem dveh sekundarnih barv dobimo terciarne barve.

10

Primer 21: Piet Mondrian, Kompozicija., 1921

Primer 22: delo otroka starega 1 leto in 3 mesece

=

Telesnost na predmetih prikažemo lahko tako, da barvi dodamo belo ali èrno barvo. Barvi vzamemo barvnost, njeno barvno kvaliteto in sijaj.

Barve so urejene v barvnem krogu.

Barvna modelacija

Barvam doloèimo: - barvni ton ali barvnost - svetlost - nasièenost ali èistost

Svetlost

Barvni krog

Prikazovanje prostora z barvo

Èistost

O barvah...

Barvn ost

Primer 23: Giorgio Morandi, Tihožitje, 1956

Èe hoèemo ohraniti barvo èisto jo moramo v likovnem delu uporabiti na ploskovit naèin.

Na osnovi sorodnosti oz. podobnosti barv.

Barvna harmonija

Prostor in telesnost lahko prikažemo tudi z barvo (ne samo z belo ali èrno).

Uporabimo tople in hladne barve iz barvnega kroga.

Barvna modulacija Na osnovi kontrastnih odnosov barv.

Primer 24: Paul Cezanne, Tihožitje z lobanjo, 1895-1900

11

Primer 25: Pieter Brueghel, Pokrajina z Ikarusom, 1554-55

Kontrast barvne kvantitete

Osnovne barve se med seboj razlikujejo po svoji BARVNOSTI. Zato tvorijo medsebojna nasprotja oz. BARVNE KONTRASTE.

Johannes Itten je doloèil sedem kontrastov:

Primer 26: Mark Rothko, Modra, oranžna, rdeèa 1961

Kontrast barve proti barvi

Kontrast barvne kvalitete Svetlo – temni kontrast

Primer 27: Claude Monet, Sonèni vzhod, 1872

Barvni kontrasti

Primer 28: Giorgio de Chirico, Melanholiènost in skrivnostnost ulice, 1914

Komplementarni kontrast

Simultani barvni kontrast Primer 29: Josef Albers, Goldrosa, 1926

12

Primer 30: Matej Sternen, Rdeèi parazol, 1904

Toplo – hladni kontrast Primer 31: Paul Cezanne, L’Estaque in rdeèe strehe, ok. 1885

Otrokom omogoèimo raziskovanje barve in barvnih odnosov v naravi in v lastnih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

Barva in otroška likovna dela:

Z barvo sprva ne prikazuje dejanskih barv iz okolice, njihova izbira je vezana na to, katera mu je všeè.

Otroci v zgodnjem obdobju barv ne diferencira, uporablja jih na ekspresiven naèin.

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo, interpretacijo ter eksperimentiranje barvnih odnosov.

Otrokom ponudimo razliène èiste in pestre barve iz barvnega kroga.

Najbolje je, èe jim ponudimo tri osnovne barve.

Primer 32: delo otroka starega 1 leto in 10 mesecev

Z barvo predvsem rišejo, šele po 3. letu priènejo delno prekrivati narisane ploskve...

Otroke bo med slikanjem barve mešal spontano. Ob nanašanju barve na èopiè, se barve nehote pomešajo.

Primer 33: delo otroka starega 3 leta

13

Dejstvo je, da vsak prostor omejuje neka oblika.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Oblika

14

Primer 34: Primer likovnega elementa oblike v naravi

V okolju, ki nas obdaja in v likovni umetnosti se sreèujemo z oblikami, ki so omejene s svojimi zunanjimi mejami.

OBLIKA

Loèimo: ostre, oglate, trde, mehke, okrogle oblike, lahko so organske, geometrijske, pravilne ali nepravilne, dvodimenzionalne ali tridimenzionalne itd.

Primer35: Constantin Brancusi, Mlada ptica, 1928

Oblike zaznavamo z gledanjem (v zgodnjem predšolskem obdobju tudi s èutom tipa).

Ena od prvih stopenj razumevanja oblike, je razlikovanje med ozadjem in figuro.

Veèinoma zaznamo figuro kot obliko, ozadje pa le redko.

Primer36: Joan Miro, Ženska osnova, 1983

Primer 37: delo otroka starega 3 leta in 6 mesecev

Oblika in otroška likovna dela:

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo ter interpretacijo oblike ter ponudimo primeren motiv.

Primer 38: delo otroka starega 7 let

Otrokom omogoèimo raziskovanje oblik v naravi, v lastnih likovnih delih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

Otroci dojemajo obliko v razliènih starostnih stopnjah razlièno.

Otroke spodbujamo k opazovanju razliènih oblik v naravi.

Primer 39: delo otroka starega 3 leta in 10 mesecev Primer 40: delo otroka starega 4 leta

15

A7 A6

Loèimo: Temeljno ploskev in ploskovne oblike Ploskev je vsak dvodimenzionalni prostor, omejen s èrto.

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Ploskev

Primer 41: Primer likovnega elementa ploskve v naravi

Temeljna ali likovna ploskev je mišljena kot podlaga za likovno ustvarjanje

Iz ploskev lahko ustvarimo navidezno tretjo dimenzijo.

Izbira velikosti likovne ploskve v predšolskem obdobju je odvisna od starostne stopnje otrok in izbrane likovne tehnike.

A2

A0 A1

Smeri likovne ploskve delujejo simbolièno v skladu z biološkimi danostmi. Npr. zgoraj nebo, spodaj - zemlja.

Velikost formata likovne ploskve, ki ga nameravamo uporabiti za likovno dejavnost zapišemo v pripravo .

Primer 42: Henry Matisse, Ikarus, 1947

A4

A3

PLOSKEV

16

A5

Ploskev je lahko razliène oblike, njena površina pa lahko pa se lahko spreminja.

Primer 43: delo otroka starega 2 leti

Primer 44: delo otroka starega 4 leta

Okoli petega leta starosti zaène otrok oblike obravnavati ploskovno.

Ploskev in otroška likovna dela:

V kurikulumu pri ciljih likovnih dejavnosti predšolskih otrok je predvideno likovno ustvarjanje na majhne in velike formate.

Otrokom omogoèimo raziskovanje ploskev in njihovih odnosov v naravi, v lastnih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

Osnovne oblike likovnih ploskev so pravokotnik, kvadrat, lahko pa tudi krog in trikotnik. Najveèkrat se uporabljajo pravokotni formati (A3, A4). Likovno delo lahko popestrimo z obèasnim ponujanjem razliènih, nenavadnih oblik likovnih ploskev.

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo, interpretacijo ter eksperimentiranje ploskev in njihovih medsebojnih odnosov.

Primer 45: delo otroka starega 4 leta

Otrokom omogoèimo izbiro razliènih formatov likovnih ploskev (papirja, kartona itd.), ki si jih obrnejo (vodoravno ali navpièno) po želji.

17

Primer 46: Primer likovnega elementa prostor v naravi

TEMELJNE LIKOVNE PRVINE Prostor

Prostor (psihološko gledano po Arnheimu) izkusimo šele z zaznavanjem Èlovek dojema prostor s èuti medsebojnih odnosov (vid, tip, sluh, èut za ravnotežje...) predmetov v njem. in z razumom, na njegovo Prostor je ORISANA dojemanje pa vplivajo tudi likovna prvina. èustva.

PROSTOR

Orientacijo v prostoru pogojuje tudi zgradba èloveškega telesa.

VRSTE PROSTOROV Prostorski križ pojasnjuje sistem èlovekovega vidnega zaznavanja prostora.

Likovni Prostor v Navpiènica in vodoravnica prostor pa sta osnovna pojma arhitekturi Prostor v prostorskega križa.

slikarstvu Prostor v kiparstvu Primer 47: Kasimir Malevich, Supremus No.56 1916

18

Popolnost prikazovanja navideznega resniènega prostora je odvisna od uporabe prostorski kljuèev ali globinskih vodil.

Ta nam omogoèijo videti globino prostora, upodbljenega na dvodimenzionalni ploskvi.

Prostor dojamemo tudi s pomoèjo gibanja. Po uèinkovanju je prostor lahko majhen, prostoren,utesnjen, nizek, visok, mraèen, prijeten, ozek itd.

Prostor oblikujemo s pomoèjo ograjevanja.

Pri tem loèimo zaprt, polzaprt, polodprt ali odprt prostor, notranji ali zunanji prostor.

Primer 48: delo otroka starega 2 leti

Primer 49: delo otroka starega 2 leti

Dejavnosti pri oblikovanju prostora se odvijajo skozi igro.

Podroèje oblikovanja prostora moramo v vrtcih uporabljati enakovredno ostalim likovnim podroèjem.

Otrok se sreèa z oblikovanjem prostora zelo zgodaj, ko razporeja predmete po prostoru, ko se igra za rzliènimi vrstami kock, ko se igra v peskovniku z mivko in ustvarja z modelèki itd.

Pri vsakdanji igri, ko oblikujejo in ustvarjajo prostor v manjših dimenzijah

Prostor in otroška likovna dela:

Za otroke pripravimo likovne naloge, ki spodbujajo uporabo, aktivno doživljanje ter interpretacijo prostora in prostorskih odnosov.

Otrokom omogoèimo raziskovanje prostora ter prostorskih odnosov v naravi in v lastnih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

Z otroci se z oblikovanjem prostora sreèajo na dva naèina.

Ko oblikujejo prostor v veèjih dimenzijah, kjer je pri ustvarjanju vkljuèeno tudi otrokovo gibanje in vsi njegovi èuti.

Otrokom ponudimo razliène materiale za ustvarjanje ter oblikovanje razliènih prostorov.

Primer 50: raziskovanje prostora otroka starega 2 leti

ŠTEVILO

TEKSTURA

GOSTOTA Pojem števila se v kompoziciji nanaša na število udeleženih likovnih enot v formatu in na èlenitev ter organizacijo oblik samega formata.

Tekstura je otipna in vidna lastnost površine. Glede na nastanek loèimo razliène površine:

UVOD V LIKOVNO TEORIJO 1.2 Likovne spremenljivke

!Tekstura !Faktura !Struktura !Raster !Patina

Pomeni linearno gostoto likovnih enot, ali na ploskvi ali v prostoru.

SMER

V

TEZA Težo ponazorimo s primerjanjem. Primerjamo lahko oblike, barve, položaje, velikosti likovnih enot na ploskvi itd.

Likovne spremenljivke

Smer je likovna spremenljivka, ki vpliva na uèinek dinamiènosti oz. statiènosti kompozicije, na napetost, gibanje, prostorsko delovanje likovnih enot…

VELIKOST V

POLOZAJ

20

V likovni kompoziciji je pomemben tudi položaj likovnih enot (na ploskvi ali v prostoru).

Je spremenljivka, ki jo doloèamo s primerjanjem.

Primerjamo velike elemente z malimi, visoke z nizkimi itd.

Primer 51: Albrto Burri, Vreèa 5, 1953

Primer 52: Henri Matisse, Glasba, 1910

Primer 55: Rene Magritte, Soba za posluĹĄanje, 1958

Primer 53: Paul Klee , Avtocesta in stranske ceste, 1929

Primer 56: Barnett Newman, Zlomljen obelisk, 1969

Primer 54: Andreu Alfaro, Svet za otroke, 1971

Primer 57: Rene Magritte, Grad v Pirenejih, 1959

PASOVNO VEZANA

UVOD V LIKOVNO TEORIJO 1.3 Likovne kompozicije

VEZANA NA SPECIFICNO LIKOVNO PLOSKEV

V

NAVPICNA

V

NEVEZANA

VODORAVNA

Likovne kompozicije

PROSTA

Beseda kompozicija izhaja iz latinske besede, ki pomeni zgradba, sestava.

TRIKOTNA V

Pri sestavi likovne kompozicije analiziramo njeno obliko, ki jo doloèajo proporci (razmerja) celote, format, oblike likovnih enot in druge oblikovne znaèilnosti, npr. položaj likovnih enot, smer, velikosti, svetlosti ploskev, barve itd.

22

KROZNA ALI RADIALNA POŠEVNA

Primer 58: Slikarije iz jame Lascaux, Francija, 20.000 p.n.š.

Primer 61: Gabriel Stupica, Veliki svetli avtoportret, 1959

Primer 64: Pieter Brueghel Slepi slepce vodi, 1568

Primer 59: Janez iz Kastva, Mrtvaški ples - izrez, 1490

Primer 62: Jackson Pollock, Konvergenca, 1952

Primer 60: Leonardo da Vinci, Zadnja vecerja, 1498

Primer 63: Theodore Gericaukt, Splav Meduze, 1819

Primer 65: Andrea Mantegna, Balustrada z ženskami in puti, 1474

RAVNOVESJE

UVOD V LIKOVNO TEORIJO 1.4 Oblikovna Naèela

Statièno Dinamièno

RITEM

RAZMERJE IN SORAZMERJE

Mera Modul Zlati rez

Oblikovna nacela ali nacela likovnega reda V

V

Interval Repeticija Variirana repeticija Alternacija Radiacija Gradacija

ENOTNOST KONTRAST

HARMONIJA DOMINACIJA

24

Primer 66: Relief iz templja v Karnaku, Egipt

Primer 67: Alexander Calder, Peèat, 1950

Primer 70: Paul Klee, Starodavni zvok, abstrakcija s èrno, 1925

Primer 68: Andy Warhol, Marilyn, 1967

Primer 71: Robert Motherwell, 2 figuri, 1958

Primer 69: Luciano Fabro, Rojstvo Venere, 1992-1994

Primer 72: Richard Pousette-Dart, 1979

Primer 74: Albrecht Durer, Portret Durerjeve mame, 1514

RISANJE

UVOD V LIKOVNO TEORIJO 1.5 Likovna podroèja in likovne tehnike

Primer 73: Buckminster Fuller, US Paviljon za Mednarodno razstavo v Montrealu, 1967

Glavna likovna podrocja in likovne tehnike V

OBLIKOVANJE PROSTORA

Primer 77: Bogdan Borèiè, Školjka, 1972

26

SLIKANJE

GRAFIKA

Primer 75: Matija Jama, Kolo, ok. 1935

KIPARSTVO

Primer 76: Constantin Brancusi, Poljub, 1912

Primer 78: delo otroka starega 3 leta in 10 mesecev

Primer 81: delo otroka starega 2 leti

Primer 79: delo otroka starega 3 leta

Primer 80: delo otroka starega 6 let in 4 mesece

Primer 82: delo otroka starega 2 leti

1.

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE

SUHE RISARSKE TEHNIKE: risanje s/z grafitom-svinènikom ogljem kredo vošèenko kemiènim svinènikom oljnim pastelom flomastrom brisalcem tinte èrtno praskanko

2.

Primer 83: delo otroka starega 1 leto in 9 mesecev

Risanje 3.

POMOŽNE RISARSKE TEHNIKE: radiranka skrita risba (limonin sok, kis) risba v mehko podlago –reliefna risba (mekol, plastelin) risanje z alkoholnim flomastrom na prosojni podlagi, risanje z lepilom (+mivka, akvarel ali sprej)

RISANJE

MOKRE RISARSKE TEHNIKE: risanje s/z tušem in èopièem tušem in trsko tušem in peresom (ptièje, gosje, kurje, kovinsko) tempero, vodenimi barvami lavirana risba enobarvna lušèenka (jajèna tempera, vošèen praskanka) kombinirano risanje

Primer 84: delo otroka starega 2 leti

28

Primer 85: delo otroka starega 1 leto in 10 mesecev

1.

SUHE SLIKARSKE TEHNIKE: slikanje z oljnimi pasteli slikanje z barvnimi kredami slikanje z vošèenkami slikanje z barvicami slikanje z barvnimi flomastri

2.

SLIKANJE

MOKRE SLIKARSKE TEHNIKE: slikanje s tempera barvami slikanje z vodenimi barvami gvaš slikanje z barvnimi tuši slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami (jupol, pigmenti dipi, akrilne barve…) slikanje s prstnimi barvami za najmlajše slikanje z naravnimi barvami: èaj, sok, kava ipd.

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE Slikanje

Primer 86: delo otroka starega 3 leta

3.

LEPLJENKE Z BARVNIMI MATERIALI: Lepljenke delimo glede na naèin dela na trganke in rezanke.

Glede na materiale uporabljamo: Lepljenke z barvnim (kolaž) papirjem Lepljenke z revialnim papirjem Lepljenke z roèno pobarvanim papirjem Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali Primer 87: delo otroka starega 2 leti

Primer 88: delo otroka starega 1 leto in 3 mesece

29

1.

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE Kiparstvo

OBHODNA PLASTIKA – prostostojeèa plastika ali kipi - otrokom dajemo možnost: gnesti, dodajati, odvzemati, svaljkati glino, sintetiène mase, slano testo plastelin (gnetljivi materiali) se igrati, sestavljati, pregibati in lepiti razliènime kartone, lepenke, papir, papirne trakove se igrati, sestavljati razliène odpadne materiale, kovinske plošèe, odpadne škatlice in veèje škatle, plastenk, stiropor zlagati in sestavljati razliène vrste kock zvijati in prepletati razlièno debele žice, ALU-folijo, vrvice sestavljati, igrati z naravni materiali (les: veje, trdni gozdni in poljski plodovi; kamenje) graditi s snegom, mivko

3.

30

Primer 89: delo otroka starega 2 leti

2.

KIPARSTVO

POMOŽNE KIPARSKE TEHNIKE: kaširanje oz. kaširati papir, blago, gazo itd. z lepilom za les izdelovanje lutk iz razliènih materialov Primer 90: delo otroka starega 1 leto in 8 mesecev

RELIEF praskanje v mavec odtiskovanje, sestavljanje s kaèicami v glini lepljenje, zabijanje in barvanje lesa odlivanje v mavcu sestavljanje, lepljenje iz naravnih in umetnih materialov: prodni kamenèki, školjke, steklo, gumbi idr. sestavljanje, lepljenje, ovijanje papirja in kartona ter oblikovanje reliefa

Primer 91: delo otroka starega 3 leta in 10 mesecev

Primer 92: delo otroka starega 4 leta

1.

TEHNIKE PLOSKEGA TISKA monotipija (enobarvna in barvna) litografija frotaž

2.

GRAFIKA 3.

TEHNIKE VISOKEGA TISKA: linorez kolažni oz. montažni tisk šablonski tisk tisk s peèatniki (razliène možnosti: prstni odtisi, naravni materiali krompir/zelenjava, gumimasa in radirka, plutasti zamaški, kartonski peèatniki) rez v mavèno plošèo kolagrafija

TEHNIKE GLOBOKEGA TISKA*: bakrorez suha igla jedkanica akvatinta struženka ali brušenka (mezzotinta)

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE Grafika

* Tehnike globokega tiska niso primerne za otroke v predšolskem obdobju predvsem zaradi zahtevnosti izvedbe ter uporabe zdravju nevarnih ter škodljivih materialov.

Primer 93: delo otroka starega 1 leto in 11 mesecev

31

1.

MEHKI MATERIALI: glina, plastelin, papirna kaša, slano testo (tehnika: modeliranje, sestavljanje z glno itd.)

2.

PLOŠÈATI MATERIALI: papir, karton, lepenka, upogljive kovinske plošèe (tehnika sestavljanje in lepljenje lepenke itd.)

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE Oblikovanje prostora

3.

Primer 94: delo otroka starega 2 leti

OBLIKOVANJE PROSTORA

UPOGLJIVI MATERIALI: žica in ALU-folija (v kombinaciji z razliènimi umetnimi in naravnimi materiali: plastelin, lesene palice/zobotrebci, slamice ipd.)

Primer 95: delo otroka starega 2 leti

4.

32

“MONTAŽNI” MATERIALI: odpadna embalaža (škatle, plastenke, stiropor, kartonske role ipd.), les, kocke itd.

1.

RISANJE-SLIKANJE s/z: vošèenko+akvarelom vošèenko+laviranim tušem ustvarjanje s kolažem+tušem tempero+lepilom za les barvico+vodenimi barvami

2.

Primer 96: delo otroka starega 4 leta

LIKOVNA PODROÈJA IN LIKOVNE TEHNIKE 3.

5.

RISANJE-KIPARJENJE: ploska gradnja+risba risba v glini risanje na reliefno podlago (npr. reliefni kolaž+tuš)

SLIKANJE-GRAFIKA: kolaž+peèatniki akvarel+peèatniki

Primer 97: delo otroka starega 2 leti

KOMBINIRANA LIKOVNA PODROCJA IN LIKOVNE TEHNIKE V

4.

RISANJE-GRAFIKA: risba dopolnjena z odtiskovanjem peèatnikov risba dopolnjena s frotažnimi efekti

Kombinirana likovna podroèja in likovne tehnike

SLIKANJE-KIPARJENJE: poslikava kaširanih plastik poslikava glinastih izdelkov poslikava lonèarskih izdelkov poslikava reliefne podlage

33

2

LIKOVNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKEGA OTROKA

Stopnje otrokovega likovnega razvoja ni možno èasovno natanèno opredeliti in doloèiti.

LIKOVNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKEGA OTROKA 2.1 Znaèilnosti likovnega izražanja predšolskga otroka

Stopnje otrokovega likovnega razvoja se med seboj prepletajo.

V likovnih delih otrok predstavi svoja obèutja, èustvene vsebine, lahko prikaže in opiše nek dogodek ali stvar, izrazi svojo etièno presojo o osebi ali dogodku.

Otroku so za likovno izražanje bistvena doživetja in akcije.

36

v Znacilnosti likovnega v izrazanja predšolskega otroka

Nekatere otroke zanima bolj eksperimentiranje z likovnimi materiali in orodji.

Otrok odprto govori o svoji likovni aktivnosti.

Otroška likovna dela so spontana, ekspresivna in iskrena.

Diferenciacija Vezana na splošne zakonitosti otrokovega razvoja in sicer zna otrok najprej poiskati razlike med predmeti, šele nato njihove podobnosti. Zato so otrokom blizu žive in kontrastne barve, loèi navpiène od vodoravnih predmetov itd.

Obvladovanje likovne ploskve Otrok pri likovnem ustvarjanju, preko vizualizacije in miselnih procesov, upošteva samo del površine in ne celotne likovne ploskve. V zgodnjem otrokovem obdobju je to še posebej znaèilno pri ustvarjanju na veèje površine.

Nazornost prikazovanja Prikazovanje po naèelu najveèje jasnosti. Otrok upodobi prostorske pojave zvrnjene na ravnino.

Njegovo likovno pojmovanje temelji na predstavi o tem, kakšne so stvari in predmeti v resnici. Predmete upodobi tako, da jih je možno videti hkrati iz vseh strani. Npr. mizo nariše hkrati od spredaj in od zgoraj. Èloveške figure, ki stojijo npr. v krogu, zvraèa proti središèu.

Vizualno zaznavanje Upodabljanje vizualnega bistva predmetov in pojavov, ki jih obdajajo v vsakodnevnem življenju. Sprva omejevanje na prikazovanje splošnih lastnosti predmetov, npr. okroglost glave, simetrija èloveškega telesa, otrok torej upodablja tisto kar ve in ne tistega kar vidi. Kasneje upodablja enostavne, splošne strukturne lastnosti in upodabljajo tisto kar vidi.

ZNAÈILNOSTI OTROŠKE LIKOVNE GOVORICE

Enostavni simboli Uporaba podobnih elementov pri upodabljanju razliènih podob in motivov.

Uporabljen enostavni simbol npr. krog sprva predstavlja otroku vse, kasneje pa bo prikazoval samo okrogle predmete (sonce, žogo, kolo, itd.).

Shematske upodobitve in posnemanje Pojavlja se, ko otrok prerisuje nekakovostne likovne upodobitve.

Nastane negativen vpliv na likovno ustvarjalnost in likovni izraz. Pojavi se tudi posnemanje zaradi želje po “pravem in lepem” izdelku.

Oblike, podobe in prostor Znaèilno za predšolske otroke je zaznavanje motiva, predmetov, ljudi v celoti. Celovitost otrok prikaže z upodobitvijo delov podobe, ki jih sicer ne vidi. Izogiba se izrezu in prekrivanju v likovnih delih, ki je znaèilno za pozno predšolsko obdobje oz. po otrokovem osmem letu. Naèin upodabljanja prostora in èloveka je vezan na otrokovo razvojno stopnjo.

Emocionalna neproporcionalnost Uporaba neproporcionalnih vizualnih razmerij pri prikazovanju podob v likovnem delu. Za otroka je veèje tisto, kar mu je bližje, pomembnejše in ima rad, manjše pa so upodobljeni zanj nepomembni elementi.

Stvari, ki jim ne prisoja pomena, pa sploh ne upodobi.

37

Predstavljena in povzeta je razdelitev likovno razvojnih stopenj in njihovih znaèilnosti otrok po Grguriæevi in Jakubinu:

Obdobje od 1. do 3. leta Stopnja izražanja s primarnimi simboli oz. stopnja èeèkanja

LIKOVNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKEGA OTROKA 2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja otrok

Obdobje od 3. do 6. leta

Obdobje sluèajnega likovnega izražanja

Obdobje pojmovanja primarnih simbolov

Obdobje kontroliranega (zavestnega) likovnega izražanja

Obdobje od 10. do 15. leta

Stopnja izražanja vizualnega realizma

38

Razvojne stopnje likovnega izrazanja otrok V

Stopnja izražanja s kombiniranjem simbolov oz. stopnja shematiènega prikazovanja

Obdobje od 6. do 10. leta

Stopnja izražanja intelektualnega realizma

Primer 98: delo otroka starega 1 leto in 3 mesece

Glavne znaèilnosti te faze so pogojene z razvojem motorike posameznega otroka.

Otrok spremlja le gibnje risala, èrte riše z enostavnimi gibi. Èrto ob risanju spremlja,a je ne nadzoruje.

Priène okoli 1. leta, traja do 2. leta.

Znaèilno je krèevita drža risala, ki ga otrok med risanjem ne dviguje, razen ko z risanjem zakljuèi.

Èrte so veèinoma ukrivljene in se gibajo navzgor ter navzdo.

Otrokovo zapestje je sprva nepremièno, kasneje pri risanju zapestje uporablja, a prstov še vedno ne premika.

OBDOBJE SLUÈAJNEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA

Dvoletni otrok daje èrtam veèjo pozornost, eksperimentira zmožnosti risala, papir se pri risanju premika, risba nastaja zelo hitro.

Nekateri risalo držijo vpeto èvrsto med prsti, nekateri ga držijo s celo dlanjo.

Primer 99: delo otroka starega 1 leto in 10 mesecev

Podob na risbi ne poimenuje.

Zavedanje lastnega gibanja in bivanja (oblikovalna nagnjenja: spirale, klobèièi).

Primer 100: delo otroka starega 1 leto in9 mesecev

Primer 101: delo otroka starega 1 leto in 5 mesecev

2.2.1 STOPNJA IZRAŽANJA S PRIMARNIMI SIMBOLI OZ. STOPNJA ÈEÈKANJA (od 1. do 3. leta) 2.2.1.1 Obdobje sluèajnega likovnega izražanja

39

Primer 102: delo otroka starega 2 leti in 10 mesecev

Otrok priène poimenovati narisano.

Èrtam dajejo veèji pomen.

Priène dojemati odnos med èrtami in predmeti ali doživetim izkustvom.

Otrok med risanjem papir s prosto roko drži, da se mu ne premika in riše dlje kot dvoletni otrok.

Priène okoli 3. leta.

2.2.1 STOPNJA IZRAŽANJA S PRIMARNIMI SIMBOLI OZ. STOPNJA ÈEÈKANJA (od 1. do 3. leta) 2.2.1.2 Obdobje poimenovanja primarnih simbolov

Barvo izbira in meša sluèajno, uporablja jo linearno -riše èrte, packe.

Barvo raziskuje predvsem z z razmazovanjem s prsti po podlagi.

Pomen narisanega se spreminja z dodajanjem novih èrt.

OBDOBJE POJMOVANJA PRIMARNIH SIMBOLOV

Uporablja kontrastne in intenzivne barve (rumena, rdeèa, modra, zelena).

Èrto fizièno nadzoruje, ta ustvarja primarne simbole, ki predstavlja otroku poznane oblike.

40

Pojavi se pravilna Risbo riše brez jasne drža risala. zamisli, èrte dobijo pomen po skupnih znaèilnostih, s tem dobi vedno nove ideje.

V risbah zaène posveèati veèjo pozornost razporejanju oblik.

Primer 103: delo otroka starega 3 leta

Primer 104: delo otroka starega 3 leta

Pojav KROGA, ki predstavlja prvo organizirano obliko.

Razvršèanje podob po celem formatu po sluèajnem zaporedju, brez vsebinske povezave, vsi robov lista so enakovredni.

Likovno ustvarja iz potrebe po doživljanju barve, oblik, ravnotežja.

2.2.1 STOPNJA IZRAŽANJA S PRIMARNIMI SIMBOLI OZ. STOPNJA ÈEÈKANJA

Priène dojemati smeri: vodoravno, navpièno, križ.

OBDOBJE KONTROLIRANEGA (ZAVESTNEGA) LIKOVNEGA IZRAŽANJA

V likovnih delih in naravi prepoznava predmete, ne pozna in ne razume še likovnega jezika.

Primer 105: delo otroka starega 3 leta

Pojavi se prva upodobitev živih bitij (èloveka, živali).

Živo bitje prikazuje v obliki enostavnih sklopov krožnih in ovalnih oblik ter èrtGLAVONOŽEC.

Odkrije pravokotne oblike (npr. hiša, ki mu predstavlja varnost.

Otrok riše s celo roko: premiki v ramenih, zapestju, prstih.

Ploskovni tip kipa, relief, vezan na podlago.

Primer 106: delo otroka starega 2 leti in 10 mesecev

Pokonèni tip kipa, skupek neobdelanega materiala.

Oblikuje osnovne oblike telesa: glava, trup, noge, roke; podrobnosti vrezuje v površino materiala: lase, usta, nos, oèi.

Primer 107: delo otroka starega 2 leti

(od 1. do 3. leta) 2.2.1.3 Obdobje kontroliranega (zavestnega) likovnega izražanja

41

Likovna aktivnost poteka po predhodno Risba je še nerodna, zamišljeni ideji.

Risanje beleži tok a sprošèena, narisane trenutnih otrokovih oblike so jasne in misli; prvotna ideja obrisne (sklenjene). se med ustvarjanjem spreminja.

2.2.2 STOPNJA IZRAŽANJA S KOMBINIRANJEM SIMBOLOV OZ. STOPNJA SHEMATIÈNEGA PRIKAZOVANJA (od 3. do 6. leta)

SPLOŠNE ZNAÈILNOSTI

Otroka ne zanima konèni izdelek.

Likovna dela nastajajo na podlagi predstave in ne na podlagi vidnega sveta.

Pojavi se sorodnost narisanih oblik.

Otrok z likovnim ustvarjanjem priène komunicirati z okolico.

Živih bitij, predmetov in okolice ne riše kot so v resnici, ampak kot si jih predstavlja.

UPODABLJANJE PREDMETOV, ŽIVIH BITIJ, NARAVE

Prispodobe, simboli : zmeraj enaki ljudje hiše, živali (imajo že štiri noge).

Vse upodobitve živali nariše z enako podobo.

V likovnem delu je v enem motivu upodobljenih manj figur in predmetov.

Od 5. leta naprej se pojavi TRANSPARENTNOST. ki lahko traja do 10. leta.

Primer 108: delo otroka starega 5 let in 6 mesecev

Pojavijo se VZORÈENJE. Pretirano ponavljanje podob, ki so otroku zanimivi, npr. veèje število rok, prstov, nog, oken, dimnikov, koles...

42

Primer 109: delo otroka starega 4 leta in 8 mesecev

Pojavijo se ponavljajoèe podobe (opeka, trava, drevesa...).

Nepomembne stvari izpušèa.

Otrok loèi moško in žensko figuro z npr. obleko, frizuro, dodatki in drugimi znaèilnostmi (brki, brada, uhani, oèala, ipd.).

Nesorazmerje oz. disproporcionalnost v upodobitvah - predmeti so upodobljeni po pomembnosti, velikost podobe doloèa razpoližljiv prostor.

Otrok zvraèa figure in predmete na ploskvi po naèelu najveèje jasnosti.

Ni prekrivanja.

SLIKANJE

UPODABLJANJE PROSTORA

Nizanje figur in oblik eno nad drugo.

Figure in predmeti so upodobljeni z ene ali veè strani hkrati.

Primer 110: delo otroka starega 5 let in 10 mesecev

Otrok niza figure in druge podobe na spodnji rob formata.

Uporablja pestre, nasprotne in nasièene barve.

Nizanje figur in oblik po celem formatu.

Po navodilih nastane kip iz enega kosa npr. gline.

Otrok kip sestavlja.

KIPARSTVO Primer 111: delo otroka starega 4 leta in 10 mesecev

Sposoben je upodobitve pokonène živali.

Otrok upodablja barvne èrte in že prekriva ploskve.

Barve otrok zbira še sluèajno in odnos do nje je še vedno èustven.

V kip otrok podrobnosti vrezuje, npr. dlako, oèi, lase, vzorec na oblaèilu.

Otrok še ni sposoben posnemati, ustvarja in oblikuje hito, površno, hitro se navelièa.

Primer 112: delo otroka starega 5 let in 3 mesece

Pojav opazovanja znaèilnosti razliènih pojavov, ki ga obdajajo.

2.2.3 STOPNJA INTELEKTUALNEGA REALIZMA (od 6. do 10. leta)

Pojav pravilnejšega sorazmerja zaradi opazovanja podob v naravi.

Èloveške in živalske figure se med seboj razlikujejo, tudi hiša ima že svojo znaèilno obliko (moderna, vaška, itd.).

SPLOŠNE ZNAÈILNOSTI

Prikaz gibanja preko ponavljanja podob. Npr. brcanje žoge v gol: upodobitev veè žog, ki si sledijo v doloèeni smeri.

UPODABLJANJE PREDMETOV, ŽIVIH BITIJ, NARAVE

44

Pojavi se interes za konèni likovni izdelek.

Razèlenjevanje podob (sestavni deli podob: npr. zid-opeke, itd.

Likovno ustvarjanje poteka hitro, brez predhodnega podrisovanja ali skic.

Izdelkov ne popravlja.

Upodabljanje izvirnih, iskrenih in okornih izdelkov.

Pojavljanje posnemanja podob, prerisovanje podob odraslih (zavestno).

Nesorazmerje pri upodabljanju podob.

Odvisno od otrokovega emocionalnega odnosa ter pripisane pomembnosti upodobljenim predmetom.

Upodabljanje stojeèih figur enface (od spredaj). Figure v gibanju od strani (le glava), telo je še vedno upodobljeno od spredaj.

Pregibanje udov za prikazovanje gibanja.

Primer 113: delo otroka starega 7 let

Uporaba barve po priljubljenosti, emocionalni odnos do barv izginja.

KIPARSTVO Na upodobitvah je vedno veè detajlov.

Priljubljena je uporaba pestrih barv. Ploskev ne prekriva v celoti.

Kipi so sestavljeni.

Na njih je zaslediti podrobnosti.

Primer 114: delo otroka starega 7 let

Nadaljevanje transparentega prikazovanja podob.

Posebnosti pri prikazovanju pokrajine: podobe so nanizane na talno èrto, gore upodobljene nad figurami se ne dotikajo neba. Vmes je praznina (globina).

Prikaz ene ali veè talnih èrt. Upodobljene podobe lahko tudi lebdijo v prostoru.

Kipi so upodobljeni iz enega kosa materiala, izrazitejši so tudi izboèeni in vboèeni predeli ter detajli.

UPODABLJANJE PROSTORA

Na upodobitvah ni prekrivanja podob.

Prikazovanje prostorskih pojavov ploskovito ali z veè strani hkrati.

SLIKANJE

Prekrivanje cele slikarske površine.

Upodabljanje prostora na ploskvi: spodaj je blizu, zgoraj je daleè vertikalna perspektiva.

Pojavi se zvrèanje podob.

Pojavi se prikaz predmetov: kar je bolj oddaljeno je veèje, kar je bližje, bolj majhno obrnjena perspektiva.

Pojavi se perspektivièen prikaz prostora (nakaže smer v globino).

Primer 115: delo otroka starega 7 let

3

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE

Naèela likovne edukacije usmerjajo vzgojiteljevo delo pri pripravi ter izvajanju likovnih dejavnosti.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.1 Didaktièna naèela likovne edukacije v predšolskem obdobju

NAÈELO AKTIVNEGA SODELOVANJA

Otrokovo likovno delo preko lastnega aktivnega sodelovanja pri praktiènem delu ter pri vseh fazah likovne dejavnosti.

NAÈELO INTERESA

NAÈELO KAKOVOSTI MATERIALOV, ORODIJ IN UÈNIH SREDSTEV

DIDAKTIÈNA NAÈELA LIKOVNE EDUKACIJE

Spodbujanje otrok k svobodnemu eksperimentiranju z likovnimi materiali in orodji.

NAÈELO USTVARJALNOSTI IN USTVARJALNEGA MIŠLJENJA

Sprejemanje in upoštevanje nenavadnih, originalnih otrokovih izdelkov.

Usmerjanje otrokove pozornosti na opazovanje posebnosti, znaèilnosti, razliènosti.

Spodbujanje samostojnosti pri nastajanju idej.

Uporabljati sodobne uène oblike in metode del, sodobna uèna sredstva ter NAÈELO pripomoèke.

AKTUALNOSTI

Vedno izhajati iz otrokovih interesov, tako pri izbiri likovnega problema, motivov in likovne tehnike.

48

Upoštevanje naèel likovne edukacije predstavlja osnovo za smiselno likovno-ustvarjalno delo.

Naèrtovanje in priprava likovnih dejavnosti s kakovostnimi likovnimi reprodukcijami, materiali ter drugimi pripomoèki in orodji.

NAÈELO NAZORNOSTI

Nazornost se upošteva tudi pri demonstriranju.

Omogoèanje neposrednega stika z vidno stvarnostjo, ki spodbuja razliène èute. Èe to ni mogoèe uporabimo nazoren primer v drugem mediju (fotografije, video material, itd.).

Prikazovanje nazornih primerov likovnih problemov.

NAÈELO INDIVIDUALNEGA PRISTOPA

Upoštevanje otrokovih znaèilnosti ter njegov lastni individualni razvoj pri naèrtovanju ter izvajanju likovnih dejavnosti.

Glasbene Plesne

Likovne in oblikovalne

AV

Dramske

PODROÈJE UMETNOSTI združuje umetniške dejavnosti

I. od 1. do 3. leta starosti

LIKOVNE IN OBLIKOVNE DEJAVNOSTI

So razdeljene na dve starostni obdobji: II. od 3. do 6. leta starosti

KURIKULUM ZA

Te dejavnosti imajo skupne VRTCE lastnosti , znaèilne za umetnost in sicer, se ukvarjajo s èlovekovim subjektivnim in estetskim doživljanjem ter odzivanjem na Vsaka veja umetnosti uporablja zanjo znaèilen jezik svet in življenje. in izrazna sredstva, saj se nanašajo na razliène vrste miselnih in zaznavnih struktur èloveka.

Se igra, rokuje, tipa, opazuje igraèe, osebe, predmete, fotogrqafije, ilustracije, slike, knjige, dogodke.

Slika s prsti, dlanmi, gobicami, zelo širokimi èopièi.

Riše z mehkimi svinèniki, kredami, ogljem, prsti.

Primer treh dejavnosti za obdobje od 1. do 3. leta:

Iste teme in motive upodablja v risbi in sliki, z glino, razliènimimateriali.

V kurikulumu so predstavljeni primeri likovnih in oblikovalnih dejavnosti za posamezno starostno obdobje:

Primer treh dejavnosti za obdobje od 3. do 6. leta:

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.1 Kurikulum za vrtce

Oblikuje okrasne in uporabne stvari.

Rriše, modelira, reže, sestavlja, oblikuje tudi drobnejše oblike, detajle, vzorce.

49

LETNO NAÈRTOVANJE

Naèrtujemo za obdobje enega šolskega leta.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.2 Oblike vzgojiteljevega naèrtovanja

Povezovanje likovnih dejavnosti z dogajanjem v naravi, z družbenimi dogodki, prazniki, praznovanji…

PROJEKTNO NAÈRTOVANJE

Naèrtujemo poglobljeno obravnavo specifiènih likovnih problemov.

Zajema lahko razlièna èasovna obdobja

DNEVNO NAÈRTOVANJE

50

PO OBDOBJIH

Naèrtovanje za èasovno strnjeno usmerjeno likovno dejavnost.

Naèrtovanje za krajše zakljuèeno obdobje v šolskem letu, ponavadi en letni èas ali obdobje enega meseca.

OBLIKE VZGOJITELJEVEGA NAÈRTOVANJA

TEDENSKO NAÈRTOVANJE Naèrtujemo teme, ki jo obdelamo v kratkem èasovnem obdobju, npr. v enem tednu ali petnajstih dneh (odvisno od širine zastavljenega likovnega problema).

Naèrtujmo veè likovnih dejavnosti, kjer se otroci s podobnim problemom, motivom ali tehniko (odvisno od zastavljenega cilja) sreèajo na razliène naèine.

Tedensko naèrtovanje lahko zajema npr. teden izdelave mask, tedensko naèrtovanje ob doloèenem prazniku (8. marec, Novo leto…

2

3

Uvodni del: vsebuje kratko uvodno motivacijo.

Osrednji del: vsebuje obravnavo izbranega likovnega problema, napoved likovne naloge, navodila za delo in praktièno delo.

Priprava na èasovno usmerjeno likovno dejavnost je razdeljena na 4 dele:

Zakljuèni del: razstavimo, vrednotimo likovna dela otrok ter se pogovarjamo o likovni problematiki.

4

1

DNEVNO NAÈRTOVANJEPRIPRAVA NA LIKOVNO DEJAVNOST

V glavi priprave zapišemo osnovne informacije o likovni dejavnosti in druge pomembne podatke vezane na izbrano likovno problematiko.

7

6

1

- šolsko leto - datum - vrtec - vzgjitelj/ica - mentor/ica

2

- podroèje dejavnosti npr. umetnost-likovne dejavnosti - starostno obdobje - oddelek

3

- likovno podroèje - likovna problematika - likovna tema - likovni motiv - likovna tehnika

5

cilji: - splošni - operativni

- interdisciplinarnost - viri in literatura

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.3 Dnevno naèrtovajepriprava na likovno dejavnost

- materiali in orodja - prostor - uèila (uèna sredstva) in uèni pripomoèki

- uène oblike

4 - uène metode

51

LIKOVNI POJMI: usmerjanje pozornosti za usvajanje likovnih pojmov.

LIKOVNI MOTIV: usmerjanje pozornosti za likovni motiv.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti

Uvodni del vsebuje kratko uvodno motivacijo.

3.2.4 Potek likovne dejavnosti Motivacija je kratka, povezana z vsakdanjo vsebino, dogodkom, predmetom...

Predstavlja vez med interesi otrok in problematiko likovne dejavnosti.

52

Razlièna izhodišèa:

POTEK LIKOVNE DEJAVNOSTI

LIKOVNA TEHNIKA: usmerjanje pozornosti za likovno tehniko.

Osrednji del vsebuje obravnavo likovnega problema, napoved likovne naloge, navodila za delo in praktièno delo.

Obravnava izbranega likovnega problema glede na zastavljen cilj.

Posredovanje ali napoved likovne naloge: predstavimo, kaj bodo poèeli, po potrebi demonstriramo.

Likovno izražanje in ustvarjanje.

Zakljuèni del razstavimo, vrednotimo likovna dela otrok ter se pogovarjamo o likovni problematiki.

Zakljuèek, se lahko odvija neposredno po zakljuèenem praktiènem delu ali kasneje.

Razstava izdelkov.

Vrednotenje: izhajamo iz zadanega cilja likovne dejavnosti.

Šolsko leto:

Datum:

Vrtec:

Vzgojitelj/ica:

Mentor/ica:

Podroèje dejavnosti: umetnost-likovne dejavnosti

Starostno obdobje: npr. I ali II Oddelek: npr. 1 - 3

LIKOVNO PODROÈJE: LIKOVNA TEMA: LIKOVNI MOTIV: LIKOVNA TEHNIKA: UÈNE OBLIKE:

UÈNE METODE:

MATERIALI IN ORODJA: PROSTOR: UÈILA (UÈNA SREDSTVA) IN UÈNI PRIPOMOÈKI: INTERDISCIPLINARNOST: VIRI IN LITERATURA: CILJI: • splošni: • operativni:

PRIMER PRIPRAVE NA LIKOVNO DEJAVNOST (OBRAZEC)

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.5 Primer priprave na likovno dejavnost (obrazec)

POTEK LIKOVNE DEJAVNOSTI: 1. UVODNI DEL: uvodna motivacija 2. OSREDNJI DEL: 2.1 Obravnava likovne problematike 2.2 Napoved likovne naloge 2.3 Likovno izražanje in ustvarjanje

3. ZAKLJUÈNI DEL:

3.1 Razstava likovnih izdelkov 3.2 Vrednotenje likovnih del otrok 3.3 Pogovor o likovni problematiki

53

V okviru posameznih likovnih dejavnostih, uresnièujemo veè zadanih splošnih in operativnih ciljev.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.6 Cilji likovnih dejavnosti v predšolskem obdobju

OPERATIVNI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI

Pri zapisu ciljev uporabljamo akcijske glagole.

SPLOŠNI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI

Nekaj primeriov:

. Riše èrte v razliènih smereh, razliènih dožin in karakterja… . Poimenuje osnovne materiale in tehniko . Riše razliène oblike . Upodobi risarsko zanimiv motiv (kadar si motiv izbirajo samostojno, npr. radiator, kovinske konstrukcije…), itd.

Ne uporabljamo glagolov, ki jih ni mogoèe akcijsko opredeliti: spoznavati, uvajati, doživljati, pridobivati.

Nekaj primerov: - Razvijanje motorike, roènih spretnosti, koordinacije rok in oèi.

- Razvijanje domišljije, opazovanja, mišljenja.

- Razvijanje ustvarjalnosti, ustvarjalnega mišljenja.

- Razvijanje delovnih navad, kritiènosti.

- Razvijanje samostojnosti, tolerance, solidarnosti in odprtosti.

54

Operativne cilje moramo natanèno opredeliti.

Število zapisanih ciljev je odvisno od zahtevnosti likovne naloge oz. likovnega problema, likovne tehnike in motiva.

Metode dela zajemajo postopke in naèine dela.

Skupno delo

Individualno delo

Svobodno delo Skupinsko delo

METODE DELA loèimo tri vrste metod:

Verbalne ali govorne metode

Usmerjeno delo

Praktiènomanipulativne

DELO S TEKSTOM (BRANJE)

3.2.7 Metode in oblike dela

Vizualne metode Delo v dvojicah DEMONSTRIRANJE

RAZGOVOR

PRIPOVEDOVANJE

OBLIKE DELA

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti

PRIKAZOVANJE

UPORABA RAZLIÈNIH PRIPOMOÈKOV

METODE DELA Z AVDIOVIZUALNIMI SREDSTVI

EKSPERIMENTIRANJE

55

TEMA

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti

Motiv je tisto, kar otrok nariše, naslika ali zmodelira v okviru teme, s katero se ukvarja.

Tema predstavlja širši vsebinski sklop, v okviru katerega lahko upodobimo veè razliènih motivov.

Temo lahko izberemo tudi glede na izbrano likovno problematiko. Npr. vse o barvah, èrtah, oblikah itd.

3.2.8 Teme in motivi

Tematike izhajajo iz razliènih vzgojnih podroèij (pomlad, promet...).

Vsako temo lahko upodobimo z množico razliènih motivov: npr. tema je pomlad, motiv cvetoèa drevesa. Lahko je tema tudi cirkus, motiv pa klovni.

Primer 116: delo otroka starega 7 let

Pri seznanjanju z novo likovno tehniko likovni motiv ni pomemben.

MOTIV

Motivi naj bodo èimbolj razlièni, nevsakdanji in drugaèni!

56

Preko likovnega motiva se otrok ukvarja z likovno problematiko.

Likovni motiv in likovna tehnika sta med seboj soodvisno povezana, kar pomeni, da izbira tehnike vpliva na izbiro motiva in obratno.

Kadar želimo uresnièiti doloèen cilj, pripravimo otroke k temu z izbiro primernega motiva.

Primer 117: Prikazani so vsi materiali in orodja, ki jih potrebujemo za risanje z ogljem.

V pripravi na likovno dejavnost zabeležimo vsa ustrezna uèna sredstva in pripomoèke s katerimi nameravamo objasniti likovno problematiko.

UÈNA SREDSTVA IN PRIPOMOÈKI

Pri naèrtovanju likovnih dejavnosti doloèimo vse materiale in orodja, ki jih nameravamo uporabiti za likovno delo z otroki.

Pri izbiri uènih pripomoèkov je potrebno preveriti tudi njihovo funkcionalnost, uporabnost. Preveriti je potrebno tudi delovanje AV sredstev.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.2 Naèrtovanje likovnih dejavnosti 3.2.9 Materiali in orodja, uèna sredstva in priomoèki

Zanimive materiale ter orodja lahko uporabimo tudi kot motivacijo za delo.

MATERIALI IN ORODJA

Primer 118: Prikazani so vsi materiali in orodja, ki jih potrebujemo za slikanje z vodenimi barvami.

57

Pri vrednotenju vsak otrok pokaže in predstavi svoj izdelek ter svoje delo.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.3 Vrednotenje in analiza otroških likovnih del

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE OTROŠKIH LIKOVNIH DEL

VREDNOTENJE IN ANALIZA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL

Pri vrednotenju se z otroki pogovarjamo o likovni problematiki s katero smo se ukvarjali

RAZVOJNI KRITERIJI

USTVARJALNI KRITERIJI

eriji: Ustvarjalni krit

MATERIALNOTEHNIÈNI KRITERIJI

- zanimiva talna èrta - temno sonce - razliènost cvetov - obèutljivo urejena kompozicija - brez negativnih šablon - neobremenjeno s kriteriji èistosti, natanènosti i kriteriji: rialno-tehnièn

PRIMER ANALIZE LIKOVNEGA DELA PREDŠOLSKEGA OTROKA

Mate

riji: Razvojni krite

58

Primer 119: delo otroka starega 3 leta in 7 mesecev

- vsakdanji motiv: figura, sonce, rože - podrobnosti: dodelani cvetovi - uravnotežena kompozicija - z barvo pokriva doloèene dele motiva - nerealni proporci - vsaka od oblik ima svoj prostor, ni prekrivanja ali izreza…

- otrok tehniko obvlada

- primeren format po velikosti in legi - uporablja in kombinira dve likovni tehniki (tuš, flomaster) in raziskuje njune razliène možnosti - doloèene dele motiva barva z dvema razliènima barvama - riše z razlièno debelimi ter intenzivnimi èrtami.

V uènem naèrtu so vsebine predmeta LIKOVNA VZGOJA zasnovane na likovnih pojmih, ki jih uèenec usvaja ter razvija glede na svoje sposobnosti na posameznih likovnih podroèjih.

Uèenec nadgrajuje in poglablja že usvojeno likovno znanje iz predšolskega obdobja.

Likovna vzgoja v prvem razredu lahko traja krajši èas od predvidenega (predvideno je 2 šolski uri enkrat na teden).

Opisno ocenjevanje: oblikujemo zapis o dosežkih posameznega uèenca.

Risanje

Prostorsko oblikovanje Grafika

Likovna priprava mora vsebovati vse zahtevane podatke in vsebine, ki nam pomagajo pri pouèevanju.

Likovno vrednotenje likovnih del

LIKOVNA EDUKACIJA V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE

Likovna podroèja

Kiparstvo

Razlièna izhodišèa: likovni problem, motiv ali tehnika.

Naèrtovanje in priprava na likovno vzgojo

Uèenci s pomoèjo teoretiènega in praktiènega dela razvijajo likovno mišljenje, ustvarjalnost, zaznavanje, emocije, vizualni spomin, motoriène spretnosti, itd.

Slikanje

Problemsko usmerjene likovne naloge.

Uèilnico uredimo estetsko in predvsem funkcionalno.

Likovna oprema uèilnice

Pripravimo prostor, polico ali zaboje za shranjevanje likovnih materialov.

Uredimo odlagalne površine.

Uredimo razstavni kotièek.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.4 Likovna edukacija v prvi triadi osnovne šole

Ugotavljamo težave, pomankljivosti v znanju ter odpravljanju težav pri razumevanju likovne problematike.

V prvem razredu uredimo likovni kotièek.

59

OZNAÈEVANJE OTROŠKIH LIKOVNIH DEL

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.5 Oznaèevanje, shranjevanje ter razstavljanje otroških likovnih del

Specifika oznaèevanja oz. signiranja odtisov pri grafiènem oblikovanju.

PODATKE PIŠEMO VEDNO Z NAVADNIM SVINÈNIKOM

Likovna dela oznaèujemo na HRBTNI strani. Zapišemo pa: ime in priimek, starost otroka ali datum nastanka in morebitne otrokove pripombe.

Pri kiparstvu zapišemo podatke na mesto, kjer ne bomo unièili likovnega dela.

Likovna dela, ki nastanejo na podlagi, ki je ne moremo shranit, fotografiramo in naknadno zapišemo podatke ob posameznem dokumentu ali fotografiji.

Podatke napišemo na podlago pod likovnim delom ali pa na kartonèek, ki ga pritrdimo ob likovno delo (ki je že na podlagi).

60

TEHNIKA, (št. odtisov oz. serija, oz. poiskusni odtis)

Likovna dela opremimo s podatki: ime in priimek, starost otroka,šolsko leto, naslov dela, likovno tehniko, ime vrtca ali zavoda, ime in priimek vzgojitelja.

SHRANJEVANJE OTROŠKIH LIKOVNIH DEL

Èim manj posegamo in “krasimo” likovna dela otrok:

RAZSTAVLJANJE OTROŠKIH LIKOVNIH DEL

NASLOV DELA

Likovna dela pritrdimo na enotno podlago (èrno-bel ali barvni šeleshamer).

IME IN PRIIMEK AVTORJA INNJEGOVA STAROST (v OŠ razred, kasneje pa leto nastanka)

Likovna dela sortiramo po podroèjih in starosti otrok ter jih hranimo v posebnih mapah.

Likovne izdelke lahko fotografiramo.

Fotografiramo predvsem likovna dela, ki niso v dvodimenzionalni obliki.

Uredimo, èe je možno, likovni kotièek.

Na stene pritrdimo table za risanje s kredami ali flomastri.

Uredimo odlagalne površine.

Pripravimo prostor, polico ali zaboje za shranjevanje likovnih materialov.

Barva prostora igralnice naj bo nevtralna, nekrièeèa.

Igralnico uredimo estetsko in predvsem funkcionalno.

LIKOVNA UREDITEV IGRALNICE ALI DRUGEGA OTROKOVEGA OKOLJA Pripravimo razstavni prostor.

Na stene prilepimo le reprodukcije likovnih del otrok, priznanih umetnikov ter fotografije iz narave.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.6 Likovna ureditev igralnice ali drugega otrokovega okolja

Izogibamo se dekoracijam in upodobitvam odraslih (vzgojiteljev itd.), ki so veèinoma nekakovostna in otrokom nudijo napaène predstave ter podaja že izoblikovane simbole podob.

61 Primer 120: primer likovno opremljene igralnice

Zgibanje papirja “Origami” in uèenje drugih spretnosti zavira otrokovo ustvarjalno delo. Urimo le roène spretnosti, kar je za likovno ustvarjlno delo premalo.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.7 Nepravilnosti povezane z likovnimi dejavnostmi

Likovna dejavnost ne more biti posledica dejavnosti drugega podroèja. Npr. “otroci so poslušali pravljico in potem to narisali”. Za vsako likovno dejavnost moramo jasno doloèiti cilje, nalogo, vsebine in doloèiti likovno problematiko.

Izogibamo se negativnim komentarjem med likovnim ustvarjanjem, ker vpliva na samozavest in likovno delo otrok.

Otrokom nikoli ne kažemo kako se kaj nariše in ne popravljamo njihovih narisnih podob. Tudi s svojo risbo oz. podobami ne posegamo v likovna dela otrok.

Vplivamo na njihovo samozavest in ustvarjalni razvoj.

NEPRAVILNOSTI POVEZANE Z LIKOVNIMI DEJAVNOSTMI

Pri analizi likovnih del otrok pazimo na uporabo izrazov. Ne sodimo ali je doloèeno likovno delo lepo ali grdo, narisano pravilno ali narobe. Z otroki se pogovarjamo o motivu, tehniki in likovni problematiki. Ugotavljamo kje bi lahko kaj dopolnili ali spremenili itd.

62

Ne vstrajamo na èistosti izdelka, ker to ni bistvo likovnega ustvarjanja.

Sluèajne “nepravilnost oz. packe” lahko likovno delo le popestrijo in kažejo na spontanost otroka pri likovnem ustvarjanju.

Likovna dela nikoli ne primerjamo pred otroki, saj lahko vplivamo na njihovo spontanost in s tem na razvoj ustvarjalnosti.

Ne pretiravamo s pohvalo, saj lahko vplivamo na ustvarjalni razvoj otroka.

Likovne dejavnosti in likovno delo: nekateri vzgojitelji vstrajajo pri tem, da želijo zakljuèiti vsako likovno dejavnost s konènim likovnim delom otroka.

Pri doloèeni likovni problematiki pa to ni cilj, saj npr. pri eksperimentiranju z novo likovno tehniko konèni izdelek sploh ni pomemben, ampak je pomembno in bistveno otrokovo spoznavanje novih materialov, orodij, njihovo rokovanje z njimi ter raziskovanje zmožnosti in posebnosti nove likovne tehnike. Èeprav otrokom ponudimo motiv, likovno delo lahko nastane ali pa tudi ne.

Neprimerna uporaba likovnih materialov, zaradi èesar motiva skoraj ne opazimo. Bolje bi bilo uporabiti temnejšo podlago ali obratno, svetlo podlago in temna risala.

Nepotreben poseg v otrokovo likovno delo z izrezom papirja v doloèen motiv.

Primer ustvarjalnega likovnega dela, brez posega v otrokovo likovno delo.

Neprimerna uporaba likovnih materialov, zaradi èesar motiva skoraj ne opazimo.

Bolje bi bilo uporabiti temnejšo barvo vodene barve.

NAPAÈNA INTERPRETACIJA LIKOVNE PROBLEMATIKE V LIKOVNIH DELIH OTROK (nekaj primerov)

Prevelik poseg vzgojitelja pri upodobitvi motiva. Otrok je z ovijanjem papirja razvijal roène spretnosti in eksperimentiral v rokovanju z njim, spretnosti zato je konèni izdelek nepotreben.

Likovno delo je popolnoma zgrešeno in neustvarjalno. Prevelik poseg vzgojitelja z risbo motiva. Otroku ni bila dana možnost ustvarjalne uporabe kolaža.

Primer ustvarjalnega likovnega dela, brez posega v otrokovo likovno delo.

LIKOVNO DIDAKTIÈNE VSEBINE 3.8 Napaèna interpretacija likovne problematike v likovnih delih otrok

63

! ! ! ! ! ! ! !

LITERATURA

! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !

64

! ! ! ! ! !

Arnheim, R. (1981). Umetnost i vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti.

Arnheim, R. (1985). Vizuelno mišljenje. Beograd, Univerzitet umetnosti.

Bahovec D. E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana.

Barnes, R. (1990). Teaching art to young children 4-9. Unwin Hyman, London.

Belamariè, D. (1986). Dijete i oblik. Likovni jezik predšolske djece. Školska knjiga, Zagreb.

Berce, H. (1984). Likovna vzgoja od 1. do 4. razreda. ZRSS, Ljubljana.

Berce-Golob, H., Karlavaris, B. (1991). Likovna vzgoja. Priroènik za uèitelje razrednega pouka. DZS, Ljubljana.

Berce-Gplob, H. (1993). Likovna vzgoja. Naèini dela pri likovni vzgoji. Priroènik za uèitelje na predmetni stopnji osnovne šole.

DZS, Ljubljana.

Bersi, P., Ricci, C. (1998). Osservare interpretare inventare. Zanichelli editore.

Bloom, B. S. (1974). Taxonomy of educational objectives : The classification of educational goals. Handbook 1. Cognitive domain. David McKay, New York.

Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu. Cankarjeva založba, Ljubljana.

Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.

Butina, M. (2003). Mala likovna teorija. Debora, Ljubljana.

Clibborn, E. B., Baroni D. (1980). Il linguaggio della grafica. Mondadoni, Milano.

Cox, Maureen V. (2005). The pictorial world of the child. Cambridge University Press, Cambridge.

Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Didaktika Radovlijca. Èadež Lapajne, D. (1983). Glina, les, papir. Mladinska Knjiga, Ljubljana.

Didek, Z. (1982). Raziskovanje oblikotvornosti. DDU Univerzum, Ljubljana.

Duh M., Vrliè T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole. Rokus, Ljubljana.

Elias, E. (1972). Learning and playing : your child's first years. Pitman, Toronto.

Gerloviè, A., Gregoraè, I. (1968). Likovni pouk otrok, Mladinska Knjiga, Ljubljana.

Goleman, D. (2008). Èustvena inteligenca : zakaj je lahko pomembnejša od IQ. 2. ponatis. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Guilford, J. P. (1971). The nature of human intelligence. McGraw-Hill, London. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Hoèevar, S., Berce. H., Prestor, A. (1982). Likovna vzgoja predšolskih otrok : gradivo za vzgojitelje. ZRSS, Ljubljana.

Jontes, B. (2007b). Èloveška figura v luèi likovnega razvoja. Razstava otroških risb. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ZRSS, Ljubljana.

Karlavaris, B. (1978). Metodika likovnog vaspitanja III deo. Likovno vaspitanje uèenika u školama drugog stupnja. Univerzitet umetnosti u Beogradu, Beograd.

Karlavaris, B. (1991). Metodika likovnog odgoja I. Hofbauer, Rijeka.

Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Pedagoška obzorja, Novo mesto.

Kovaèev, A. N. (1997). Govorica barv. Prešernova družba, Ljubljana.

Kranjc, M., Gerloviè A., Berce, H. (1982). Od risanja do likovne vzgoje, Slovenski šolski muzej, Ljubljana.

Muhoviè, J. (1990). Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno ustvarjalnostjo odraslih. Anthropos 22, št.3/4, str.9-20.

Peèjak, V. (1987). Misliti, delati in živeti ustvarjalno. DZS, Ljubljana.

! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !

! ! ! ! ! ! ! !

Piaget, J. (1988). Intelektualni razvoj deteta : izabrani radovi. 4. izd. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd.

Poljak, V. (1990). Didaktika. 8. izd. Školska knjiga, Zagreb.

Prette, M. C., De Giorgis A. (2001). Capire L'arte e i suoi linguaggi. Giunti Gruppo Editoriale, Firenze.

Prince, G. M. (1972). The practice of creativity : A manual for dynamic group problem solving. Collier Books, New York.

Stevanoviæ, M. (1986). Kreativnost nastavnika i uèenika u nastavi. Istrska naklada, Pula.

Strmènik, F. (1992). Problemski pouk v teoriji in praksi. Didakta, Ljubljana.

Strmènik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretiène teme. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Šilih, G. (1970). Didaktika. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Širec, J. (1985). Kako operativiram vzgojni uèni cilj. Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja, Ljubljana. Šuštaršiè, N. (2004). Likovna teorija, uèbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. do 4. letnika. Debora, Ljubljana.

Tacol, T. (1995). Likovno izražanje, uèbeniki za 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razred. Založba Debora, Ljubljana.

Tacol, T. (1999). Didaktièni pristop k naèrtovanju likovnih nalog. Debora, Ljubljana.

Tacol, T. (2002). Problemski pouk likovne vzgoje in medpredmetno povezovanje v novem kurikulumu. Sodobna pedagogika, 53, št. 2, str. 40-49.

Tacol, T. (2002-2003 ). Likovne igrarije od 1. do 3. razreda. Založba Debora, Ljubljana.

Tacol, T. (2003). Likovno izražanje. Didaktièna izhodišèa za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Debora, Ljubljana.

Tickle, L. (1996). Understanding art in primary schools : cases from teachers' research. Routledge, London, New York.

Tomiæ, A. (1997). Izbrana poglavja iz didaktike. Študijsko gradivo za pedagoško andragoško izobraževanje. Ljubljana. Center FF za pedagoško izobraževanje.

Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Slovenska matica, Ljubljana.

Vrliè, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Debora, Ljubljana. Žlebnik, L. (1969). Psihologija otroka in mladostnika. Del 3. DZS, Ljubljana.

Whitebread, D. (1996). Teaching and learning in the early years. Routledge, London, New York.

65

VIRI REPRODUKCIJ LIKOVNIH DEL IN FOTOGRAFIJ

66

1. Primer I: Foto arhiv Eda Patru 2. Primer II: Foto arhiv Eda Patru 3. Primer III: Foto arhiv Eda Patru 4. Primer IV: Foto arhiv Eda Patru 5. Primer V: Foto arhiv Eda Patru 6. Primer VI: Foto arhiv Eda Patru 7. Primer VII: Foto arhiv Eda Patru 8. Primer 1: Foto arhiv Eda Patru 9. Primer 2: Foto arhiv Eda Patru 10. Primer 3: http://www.medienkunstnetz.de/assets/img/data/2789/ bild.jpg 11. Primer 4: Foto arhiv Eda Patru 12. Primer 5: Foto arhiv Eda Patru 13. Primer 6: Foto arhiv Eda Patru 14. Primer 7: Foto arhiv Borut Birsa 15. Primer 8: Foto arhiv Lara Kobal 16. Primer 9: http://www.escolalliurex.es/elrebost/andreualfaro/ Laocoonte%20III,%201995.jpghttp://www.abstractart.com/abstraction/l 2_Grnfthrs_fldr/g0000_gr_inf_images/g031_morandi.jpg 17. Primer 10: Foto arhiv Lara Kobal 18. Primer 11: Foto arhiv Eda Patru 19. Primer 12: Foto arhiv Eda Patru 20. Primer 13: Foto arhiv Eda Patru 21. Primer 14: Foto arhiv Eda Patru 22. Primer 15: Foto arhiv Eda Patru 23. Primer 16: http://www.abstractart.com/abstraction/l2_Grnfthrs_ fldr/g0000_gr_inf_images/g031_morandi.jpg 24. Primer 17: Foto arhiv Eda Patru 25. Primer 18: Foto arhiv Eda Patru 26. Primer 19: Foto arhiv Eda Patru 27. Primer 20: Foto arhiv Eda Patru 28. Primer 21: http://cealdecote.files.wordpress.com/2007/12/ mondrian.jpg 29. Primer 22: Foto arhiv Eda Patru 30. Primer 23: http://english.mart.trento.it/UploadImgs/303_Giorgio_ Morandi___Natura_morta___1956.jpg 31. Primer 24: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/ c4/Paul_C%C3%A9zanne_-_Still_Life_with_a_Skull.JPG 32. Primer 25: http://static.cozop.com/imgdepot2/b/e/9/53f6ce1cf97 36d64fab2c4f9b25babe9.jpg 33. Primer 26: http://www.saatchigallery.co.uk/museumimages/ thumbnail1.php/wzn2200720071320arc_pht.jpg

34. Primer 27: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5c/ Claude_Monet,_Impression,_soleil_levant,_1872.jpg 35. Primer 28: http://lunamareterra.files.wordpress.com/2008/06/ melancholie-et-mystere-dune-rue-g-de-chirico1.jpg 36. Primer 29: http://www.nzartmonthly.co.nz/067.jpg 37. Primer 30: http://www2.newsletter.si/assets/0000/1909/ sternenrdeciparazol.jpg 38. Primer 31: http://www.richerresourcespublications.com/images/ art/classic_art/Medium%20Format/medium_format_02/paul_cesanne __red_roofs_at_lestaque.jpg 39. Primer 32: Foto arhiv Eda Patru 40. Primer 33: Foto arhiv Eda Patru 41. Primer 34: Foto arhiv Eda Patru 42. Primer 35: hhttp://www.chesstheory.com/images5/22705_ constantin_brancusi.jpg 43. Primer 36: http://blogperso.univ-rennes1.fr/fouzia.moussouni/ public/Joan-Miro-Femme-assise-1983.jpg 44. Primer 37: Foto arhiv Eda Patru 45. Primer 38: Foto arhiv Lara Kobal 46. Primer 39: Foto arhiv Eda Patru 47. Primer 40: Foto arhiv Eda Patru 48. Primer 41: Foto arhiv Eda Patru 49. Primer 42: http://www.kinderart.com/arthistory/matisse_icarus.jpg http://faculty-web.at.northwestern.edu/slavic/theater/malevich191619.jpg 50. Primer 43: Foto arhiv Eda Patru 51. Primer 44: Foto arhiv Eda Patru 52. Primer 45: Foto arhiv Eda Patru 53. Primer 46: Foto arhiv Eda Patru 54. Primer 47: http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/ashp/ilium/images/ malevich/supremus_56_md.jpg 55. Primer 48: Foto arhiv Eda Patru 56. Primer 49: Foto arhiv Eda Patru 57. Primer 50: Foto arhiv Eda Patru 58. Primer 51: http://www.rodoni.ch/busoni/pittura/immagini2/ burri.jpg 59. Primer 52: http://ultraorange.net/media/2007/11/art-henri-matissemusic.jpg 60. Primer 53: http://www.sai.msu.su/wm/paint/auth/klee/klee. highway-byways.jpg

61. Primer 54: http://www.munimadrid.es/UnidadWeb/Contenidos/ EspecialInformativo/TemaCulturaYOcio/Cultura/MuseosMuni/MuseoAi reLibreCastellana/Artistas/Esculturas/Fot06.jpghttp://www.munimadri d.es/UnidadWeb/Contenidos/EspecialInformativo/TemaCulturaYOcio/C ultura/MuseosMuni/MuseoAireLibreCastellana/Artistas/Esculturas/Fot 06.jpghttp://www.munimadrid.es/UnidadWeb/Contenidos/EspecialInf ormativo/TemaCulturaYOcio/Cultura/MuseosMuni/MuseoAireLibreCas tellana/Artistas/Esculturas/Fot06.jpg 62. Primer 55: http://media.photobucket.com/image/rene%20magrite/ shakermaker7/La_manzana_De_Rene_Magritte-968759.jpgg 63. Primer 56: http://media2.moma.org/collection_images/resized/ 126/w500h420/CRI_117126.jpg 64. Primer 57: http://www.practicalpainting.com/images/Surrealist/ ReneMagritte/Rene_Magritte_Castle_in_The_Pyrenees.jpg 65. Primer 58: http://www.artifacts.com/I-Lascaux.jpg 66. Primer 59: http://zupnije.rkc.si/sezana/romar_c.jpg 67. Primer 60: http://www.akropola.org/App_Upload/Image/

R6HijaYj9YI/AAAAAAAAA9o/DWfNMhIsrA8/s400/array+paul+ klee.jpg 78. Primer 71: http://www.sauerthompson.com/junkforcode/ archives/Motherwell.jpg 79. Primer 72:http://artcritical.com/DavidCohen/SUN2008/ images/pousette-dart-light.jpg 80. Primer 73: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/ e/ea/Biosphere_in_Montreal.jpg 81. Primer 74: http://media-2.web.britannica.com/ebmedia/25/ 7325-004-DCA09D23.jpg 82. Primer 75: http://www.spletnagalerija.net/images/ng/ NGS1405.jpg 83. Primer 76: http://thekissklimt.files.wordpress.com/2009/04/ the-kiss-sculpture-constantin-brancusi.jpg 84. Primer 77: http://www.glu-sg.si/c20b.jpg

galerije/slike/Da-Vinci-21..jpg 68. Primer 61: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/ thumb/e/e4/Stupica-VelikiSvetliAvtoportret-1959.jpg/300pxStupica-VelikiSvetliAvtoportret-1959.jpg 69. Primer 62: http://z.about.com/d/arthistory/1/0/9/h/jmaa_08_08.jpg 70. Primer 63: http://www.avenuedstereo.com/modern/gericault _raft.jpg 71. Primer 64: http://www.abcgallery.com/B/bruegel/bruegel 137.JPG 72. Primer 65: http://static.squidoo.com/resize/squidoo_images/1/draft_lens2016929module10067961photo_1213863135manteg na-ceiling-oculus.jpg 73. Primer 66: http://media-2.web.britannica.com/ebmedia/92/ 99592-004-72FE3C99.jpg 74. Primer 67: http://www.mcachicago.org/Book/images/calderseal.jpg 75. Primer 68: http://www.lostateminor.com/wpcontent/uploads/ 2008/04/andy-warhol-marilyn.jpg 76. Primer 69: http://www.bonnefanten.nl/content/img/img_ thumbnail.php?w=300&file=../upload/inv%203932%20Fabro.jpg &mid=297

85. Primer 78: Foto arhiv Eda Patru 86. Primer 79: Foto arhiv Eda Patru 87. Primer 80: Foto arhiv Eda Patru 88. Primer 81: Foto arhiv Eda Patru 89. Primer 82: Foto arhiv Eda Patru 90. Primer 83: Foto arhiv Eda Patru 91. Primer 84: Foto arhiv Eda Patru 92. Primer 85: Foto arhiv Eda Patru 93. Primer 86: Foto arhiv Eda Patru 94. Primer 87: Foto arhiv Eda Patru 95. Primer 88: Foto arhiv Eda Patru 96. Primer 89: Foto arhiv Eda Patru 97. Primer 90: Foto arhiv Eda Patru 98. Primer 91: Foto arhiv Eda Patru 99. Primer 92: Foto arhiv Eda Patru 100. Primer 93: Foto arhiv Eda Patru 101. Primer 94: Foto arhiv Eda Patru 102. Primer 95: Foto arhiv Eda Patru 103. Primer 96: Foto arhiv Eda Patru 104. Primer 97: Foto arhiv Eda Patru 105. Primer 98: Foto arhiv Eda Patru 106. Primer 99: Foto arhiv Eda Patru 107. Primer 100: Foto arhiv Eda Patru 108. Primer 101: Foto arhiv Eda Patru

77. Primer 70: http://4.bp.blogspot.com/_vrYM6dnjL4/

67

109. Primer 102: Foto arhiv Eda Patru 110. Primer 103: Foto arhiv Eda Patru 111. Primer 104: Foto arhiv Eda Patru 112. Primer 105: Foto arhiv Eda Patru 113. Primer 106: Foto arhiv Eda Patru 114. Primer 107: Foto arhiv Eda Patru 115. Primer 108: Foto arhiv Lara Kobal 116. Primer 109: Foto arhiv Eda Patru 117. Primer 110: Foto arhiv Eda Patru 118. Primer 111: Foto arhiv Eda Patru 119. Primer 112: Foto arhiv Eda Patru 120. Primer 113: Foto arhiv Lara Kobal 121. Primer 114: Foto arhiv Lara Kobal 122. Primer 115: Foto arhiv Lara Kobal 123. Primer 116: Foto arhiv Lara Kobal 124. Primer 117: Foto arhiv Eda Patru 125. Primer 118: Foto arhiv Eda Patru 126. Primer 119: Foto arhiv Lara Kobal 127. Primer 120: Foto arhiv Eda Patru 128. Likovna dela na strani 63: Foto arhiv Eda Patru

68