Energetika.net, št. 11, poletje-jesen 2013 by Alenka Žumbar

enet11_ovitek_2k_web.qxp:Layout 1

9/9/13

2:02 PM

Page 1

Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET • številka 11, poletje-jesen 2013

En.Občina: • Pomen energetske učinkovitosti in OVE za lokalne skupnosti • Občine in prvi razpis za nepovratna sredstva • Energetsko učinkovite občine • Pogovori: Eckart Würzner, Bo Frank, Vlasta Krmelj

Intervjuji: • Tomaž Štokelj • Viljem Pozeb • Tomaž žagar • Darko Kramar • Mojca Kert • Kaj vpliva na ceno električne energije v Sloveniji, 2. del

FOKUS: Plin iz skrilavcev – pravljica tudi za Slovenijo?

• Energetika in gradbeništvo: Trenutna moda ni vse

FOKUSNI INTERVJU: mag.

Bojan Kumer

državni sekretar za energetiko

enet11_ovitek_2k_web.qxp:Layout 1

9/9/13

2:02 PM

Page 2

O Energetiki.NET so povedali … Portal Energetika.NET se mi zdi izredno koristen vir informacij. Pravzaprav sploh nisem vedela, da je toliko podatkov o energetiki že zbranih na enem mestu v Sloveniji. Spletna stran je zelo zanimiva in uporabniku prijazna. Ker se trenutno ukvarjam z energetsko učinkovitostjo, saj za Evropski parlament pripravljam poročilo, ki se nanaša na energetsko porabo stavb in potrebo po večjem financiranju energetske prenove iz skladov EU, lahko povem, da mi je portal nudil številne in zelo koristne informacije o situaciji na tem področju v Sloveniji. Mag. Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka

Spletni portal Energetika.NET je nepogrešljiv vsakodneven informacijski partner pri našem načrtovanju in izvajanju komunikacijske podpore okoljskim in energetskim projektom. Ažuren, relevanten in pregleden; vsebinsko ravno prav širok in hkrati poglobljen, predvsem pa s poglobljenimi intervjuji in komentarji nenehno presegajoč v zadnjih letih pogosto preozke novičarskoporočevalske okvire drugih slovenskih medijev. Z velikimi pričakovanji spremljamo tudi premišljen razvoj založniške dejavnosti in z zadovoljstvom sodelujemo z založbo Energetika.NET v okviru mednarodnega projekta krepitve energetske pismenosti (EN-LITE = ENergy LITEracy), ki ga Consensus izvaja v sodelovanju z zavodom RAZ:UM (Raziskovalno, razvojno in umetniško središče Univerze v Mariboru) kot nosilcem projekta ter ob podpori Britanskega veleposlaništva v Ljubljani. Če je dovoljen še namig o enem prvih sadov projekta ENLITE: že kmalu bo seznam knjig založbe Energetika.NET bogatejši za nov naslov. To bo slovenski prevod odličnega, če ne kar kultnega britanskega dela o energiji in energetiki, ki sodi na polico vsakega političnega odločevalca, gospodarstvenika, strokovnjaka, predstavnika nevladne organizacije, medija in nasploh vsakega ozaveščenega državljana, ki mu ni vseeno za našo energetsko prihodnost. Naj podrobnosti zaenkrat ostanejo skrivnost, saj bo november že kmalu tu... Mojca Drevenšek, Consensus

Energetika.NET

Današnji način življenja in dela enostavno zahtevata pravočasne, preverjene in zgoščene informacije. Energetika.NET mi na enem mestu prinaša takšne informacije o dogajanjih v slovenski energetiki. O velikih in pomembnih, pa tudi o tistih, ki morda dodajajo le pomemben odtenek v razumevanju ozadij. Zato se vračam. Prav vsak dan. Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan

Vsebine na poslovnem portalu Energetika.NET so zanimive in konstruktivne. Članki, ki so strokovno zelo dobro obdelani, dajejo širok pogled na dogajanje na energetskem trgu v Sloveniji in tudi širše. Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo, da bo Slovenija lahko le z uveljavitvijo nove paradigme razvoja, ki izhaja iz konceptov zelene rasti, zelenega gospodarstva, snovno učinkovite in nizkoogljične družbe, izboljšala energetsko, materialno, okoljsko in družbeno učinkovitost. »Zeleno« je zato ena izmed naših ključnih usmeritev. Okoljska, energetska in prostorska politika so tesno povezane tudi z industrijsko politiko, zato morajo biti med sabo dobro usklajene. Zakonodaja s teh področij mora omogočiti pravno varnost, ki je potrebna za dolgoročno načrtovanje naložb. Tako lahko deluje kot vzvod za inovacije in industrijski razvoj, ne pa kot razvojna ovira. Pomembna je tudi namenska poraba okoljskih dajatev za spodbujanje podjetij in prebivalstva k večji energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije za lažji prehod v nizkoogljično družbo ter odpiranje novih zelenih delovnih mest. V naslednjem programskem obdobju izvajanja evropske kohezijske politike 2014 - 2020 si bomo zato prizadevali, da zeleno ne bo ostalo le všečna niša, temveč generator gospodarskega napredka. Dobra priložnost za širjenje zavesti vseh deležnikov za doseganje tega cilja so gotovo tudi članki v reviji Energetika.NET. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

EnErgEtika.nEt št. 11, poletje-jesen 2013

Uvodnik

Ilustracija na naslovnici: Roman Peklaj

Kazalo 2 Hrvaška postala 28. članica EU 3 Nov zidak v evropskem dvorcu 4 Hrvaška na skupnem trgu pričakuje boljšo energetsko prihodnost, ključne so investicije 6 Največ dela pri odpiranju trga za ostale ponudnike iz EU 8 Liberalizacija hrvaškega trga bo potekala hitreje kot v Sloveniji 10 Na Montelovih energetskih dnevih o gibanju cen električne energije in o postavitvi cene ogljiku – tudi v času krize!

46 Pametna lokalna politika in trajnostni razvoj mest zagotavljata gospodarsko rast 47 Za okoljski program mora biti odgovoren župan 49 Konkurenčnost je zdrava in smo zato lahko še boljši 52 Na področju energetike potrebujemo hitrejše odločanje 54 Strategije za vlaganja v OVE v Sloveniji ni 56 Vetrna energija ima enako hibo kot fotovoltaika!

12 Pri kupovanju električne energije ni več pravil!

60 Odlaganje radioaktivnih odpadkov je povezano z virom njihovega nastanka

16 Kaj vpliva na ceno električne energije v Sloveniji, 2. del

62 TE Brestanica prve kW v omrežje oddala leta 1943

18 Spodbudni primeri energetske sanacije doma in na tujem

64 Prvo HE na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem zgradili trapisti

21 Center energetskih rešitev (CER) postal svetovalnoizobraževalno središče 24 Lokalne energetske novice 26 Regionalna energetika 27 Začetek optimizacije v industriji je energetski pregled 28 Alternativnopridobivanje plina – pravljica tudi za Slovenijo? 34 Če plin iz skrilavcev primerjamo z drugimi oblikami energije v smislu tveganj, moramo to početi tako, kot je treba 36 Iskanje plina iz skrilavcev v Evropi se bo nadaljevalo 38 Pomen energetske učinkovitostiin obnovljivih virov energije za lokalne skupnosti 40 Kako so se slovenske občine soočile s prvim razpisom za nepovratna sredstva za objekte v lasti občin

66 Ali imate to srečo, da živite v Alpah? 68 Fasade: Trenutno modo lahko upoštevamo, a je učinkovitost izvedbe bolj pomembna 70 JUB: z lastno meteorološko postajo do učinkovitega testiranja različnih naravnih vplivov 72 V Škocjanu prva zidana ničenergijska hiša s sistemom temperaturne bariere 74 Ekološka izletniška kmetija na Barju: Predanost ekologiji v vseh pogledih 76 Energija doma ima za vas pomembne eko-energetske novičke 78 Vrtičkarji sredi Bruslja 80 Denar za energetsko učinkovite projekte

42 Potrebno je začrtati, kaj dejansko slovenska energetika hoče in kaj lahko ponudi Izdajatelj: Energetika.NET d.o.o. Direktorica in glavna urednica: Alenka Žumbar Klopčič Izvršna urednica: Ana Vučina Vršnak Uredništvo: Tanja Srnovršnik Volarič, Mateja Kegel Kozlevčar, Valerija Hozjan Kovač, Lidija Petrišič Colarič, Simona Drevenšek Marketing: Mateja Kegel Kozlevčar, Janja Lepenik Naslov: Energetika.NET d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana E-pošta: urednistvo@energetika.net / marketing@energetika.net Lektorji: Maja Sušin, Breda Munda, Zdenka Meglič Oblikovanje: Roman Peklaj Spletni portali: www.energetika.net • www.energetika.net/see • www.energijadoma.si • www.energetika.net/montel

gradimo. tako ali drugače. Pretekli meseci so bili zelo delavni, predvsem se je veliko »gradilo« – v političnem in energetskem, malo pa tudi v pravem pomenu besede. Naša južna soseda je postala nov »zidak« v nastajanju »evropskega dvorca« in ta pomemben dogodek je Energetika.NET primerno počastila. V Zagrebu smo na mednarodni konferenci o trgovanju z energijo še pred uradnim vstopom Hrvaške v EU zastavili nekaj pomembnih vprašanj glede odpiranja trgov – več na strani 8. »Gradilo« se je tudi v energetiki. Vse več plina iz skrilavcev v ZDA namreč že vpliva na svetovno energetsko bilanco, zato smo temu področju namenili posebno pozornost: ponujamo vam poglobljen – »fokusni« – prispevek glavne urednice Alenke Žumbar Klopčič, ki je v ta namen obiskala Boston. Na tej strani Atlantika pa smo izkoristili zelo obiskan bruseljski Zeleni teden za še dva pogovora o tej vroči temi. Slovenska vlada je poleti pripravljala nov energetski zakon, ki naj bi dokončno »zgradil« konkurenco na trgu. Mnenja o novem dokumentu se krešejo – preberete jih lahko na našem portalu, v tokratni številki revije smo se o tem in o vseh drugih pomembnih energetskih temah za Slovenijo pogovarjali z novim državnim sekretarjem za energetiko mag. Bojanom Kumerjem. Fokusni intervju na strani 42 razkriva, – če smo malo hudomušni –, da ne vemo ravno natančno, kaj bi radi zgradili in česa ne. Po drugi strani pa nekateri to dobro vedo. Mednje lahko uvrstimo lanskoletno zeleno prestolnico Evrope iz Baskije in njenega župana, ki pravi, da mora biti prvi mož vsake občine za zgled (več na portalu), župan nemškega Heidelberga in predsednik združenja Energy Cities pa je kolegici Mateji Kegel Kozlevčar povedal, da so sam koncept energetske učinkovitosti že presegli in lahko govorijo o pravem trajnostnem mestu. Porabo energije so v desetih letih več kot prepolovili! O pametnih lokalnih skupnostih in o tem, da brez njih ni države, bo govora tudi na našem jesenskem dogodku En.občina 013. Na njem bomo predstavili primere dobre prakse, nekatere od teh pa vam na ogled ponujamo že v tej reviji. Čaka vas še posebna priloga Energetika in gradbeništvo, v novi podobi pa je to jesen naš portal za trajnostno bivanje Energija doma, ki ga z mislijo na nas, potrošnike, ureja Tanja Srnovršnik Volarič. Prinaša ne le kup uporabnih novic, ampak tudi zelo uporabno nagrado: enoletno uporabo avtomobila Škoda Citigo! Avtomobil je mestni malček, ki ne porabi toliko goriva kot nekateri cestni »orjaki«. Kot je znano, so ženske tiste, ki bolj kot moški sprejemajo trajnostne navade v načinu potovanja, in če je temu tako, bi bila morda energetika z več ženskami bolj trajnostno naravnana. Ker pa jih v tej branži ni ravno veliko, smo še toliko bolj veseli, da vam lahko v tej številki ponudimo intervjuje s pomembnimi predstavnicami domače in tuje energetske sfere. Ana Vučina Vršnak

EnergetikaNET

nadnaSLov

Hrvaﾅ｡ka postala 28. ﾄ考anica EU

EnergetikaNET

gradiMo EvroPo

nov zidak v evropskem dvorcu Besedilo in fotografija: Ana Vučina Vršnak

Hrvaška je 1. julija letos postala članica Evropske unije. S to, že sedmo širitvijo je EU dobila 28. članico, ki je za Slovenijo še posebej pomembna, saj je njena soseda. Z nekaj besedami bi lahko zgodovino hrvaškega približevanja Uniji povzeli takole: še pred dvema desetletjema v vojni, pred desetimi leti zaprosi za članstvo, letos postane članica. Pogajala se je od leta 2005 do 2011. 9. decembra 2011 so voditelji EU podpisali hrvaško pristopno pogodbo. Vstop Hrvaške v EU je po mnenju Bruslja signal za ves zahodni Balkan in dokaz verodostojnosti evropske širitvene politike. Hrvaška je morala v pogajanjih izpolniti številne pogoje in merila, nemalo zapletov pa je povzročil spor s Slovenijo zaradi meje na morju.

novi hrvaški kadri Evropski komisar iz Hrvaške je Neven Mimica, ki je pristojen za področje varstva potrošnikov. Pred imenovanjem je nekdanjega ministra za evropske zadeve kot vsakega drugega bodočega komisarja zaslišal tudi Evropski parlament, odzivi pa so bili mešani. Hrvaška bo sicer imela v Evropskem parlamentu 12 poslancev, Slovenija jih ima 8. V Svetu bo imela naša soseda 7 glasov, pri čemer se je kvalificirana večina povzpela na 260 glasov od skupno 352. Slovenija ima v Svetu 4 glasove. Članstvo Hrvaške v EU je tudi priložnost za nove karierne izzive. Tako se je za delo v različnih institucijah EU na 375 mest prijavilo več kot 9000 kandidatov. V naslednjih petih letih namerava Evropska komisija zaposliti 249 uslužbencev, pri čemer bo le eden na ravni generalnih direktorjev.

Nekaj ključnih številk glede Hrvaške in EU: • prebivalstvo: 4,4 milijona (celotna EU sedaj šteje 507 milijonov prebivalcev) • stopnja rodnosti: 1,40 (v EU 1,57) • BDP/preb.: 61 % povprečja EU • stopnja brezposelnosti: 18,1 % (v EU 11,1 %), med mladimi 51,8 % (v EU 23,7 %) • izvoz v EU: 58,5 % • delež gospodinjstev z dostopom do interneta: 66 % (v EU 76 %)

Hrvaška pogajanja o energetiki Hrvaška je morala na poti v Evropsko unijo sprejeti nemalo reform, predvsem pa prilagoditi svojo zakonodajo evropski. Bruselj je pozorno spremljal napredek na vseh področjih, tudi na energetskem. Iz poročil o napredku, ki jih v Bruslju redno objavljajo, smo povzeli nekaj poudarkov o prilaganju hrvaške energetike zakonodaji EU. Zadnje letošnje marčevsko poročilo Evropske komisije o spremljanju napredka Hrvaške je bilo seveda predvsem politično, čeprav so bili poudarki tudi na drugih področjih. Glede okolja in podnebnih sprememb Bruselj priznava okrepljene administrativne

zmogljivosti hrvaške vlade, poudarja pa, da je treba posebno pozornost nameniti predvsem primernim ocenam okoljskih vplivov za vse investicijski projekte na Hrvaškem, pravočasni izdaji dovoljenj in nadgradnji največjih onesnaževalcev, prenesti je treba direktivo o shranjevanju CO2 in zagotoviti izvajanje sheme trgovanja z izpusti (ETS). Poleg tega mora država prednostno več naporov vložiti v notranji trg energetike, tako da bo trg z elektriko in plinom odprt za konkurenco, ter v doseganje ciljev glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2020. To je na kratko povzetek stanja, ki je bilo nazadnje podrobneje opisano v lanskoletnem poročilu o spremljanju napredka, ki ga je Evropska komisija objavila oktobra. Navajamo še ključne poudarke po posameznih področjih iz oktobrskega poročila, pri čemer velja poudariti, da gre za oceno stanja že pred časom, tako da je do danes na posameznih področjih že prišlo do sprememb in napredka. varnost oskrbe: glede 90-dnevnih rezerv si je Hrvaška postavila cilje, vendar mora vzpostaviti svoje lastne rezerve. notranji energetski trg: napredek je skromen, zamude glede na zastavljene roke so velike, konkurenco na trgu plina in elektrike je treba izboljšati – regulirane cene bi morale bolje odražati dejanske stroške, tarife bi morale biti preglednejše. Začasne cenovne kapice za določene odjemalce je treba odpraviti, energetski regulatorni organ pa mora odigrati odločilnejšo in neodvisno vlogo, kar pomeni depolitizacijo organa. obnovljivi viri in energetska učinkovitost (ovE in UrE): napredek je skromen. Investicije so sicer porasle, a so precej pod ravnijo evropske zakonodaje. Prav tako bodo potrebne večje naložbe v prenosni in distribucijski sistem zaradi porasta motenj v sistemu. Dopolnitve pa so potrebne še pri zakonodaji o energetski učinkovitosti stavb. Jedrska energija: v glavnem je zakonodaja usklajena z evropsko. Treba je okrepiti neodvisnost in usposobljenost sedaj združenega organa za radiološko in jedrsko varnost. Direktive o javnih informacijah in prenosu radioaktivnih odpadkov še niso prenesene. Osnutek nacionalnega reševalnega načrta v primeru jedrskih nesreč je pripravljen, manjka pa podrobnejši izvedbeni del. Poleg tega mora Hrvaška vzpostaviti nacionalni program za upravljanje z odpadnim gorivom in jedrskimi odpadki, vključno v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško. Zaključek: Hrvaška izpolnjuje zaveze in zahteve iz acquisa na področju energetike in pričakovati je, da bo acquis z dnevom vstopa v EU tudi izvajala. Kljub vsemu pa so potrebni dodatni napori, še posebej na področju prilagoditve tretjemu liberalizacijskemu paketu na področju zemeljskega plina in elektrike, da se zagotovi konkurenčen trg. Država mora prav tako nadaljevati s prizadevanji glede doseganja ciljev OVE in URE do leta 2020 ter okrepiti sektor za energetiko I na ministrstvu za gospodarstvo.

EnergetikaNET

gradiMo EvroPo

Hrvaška, ki je 1. julija letos postala 28. članica Evropske unije, je v zadnjih dveh letih vložila veliko truda v usklajevanje svoje zakonodaje z evropskimi uredbami o energetiki in energetskih trgih, kljub temu pa jo čaka še veliko dela, preden bo uveljavila celotni zakonodajni sveženj in postala aktivna udeleženka na evropskih energetskih trgih. ključno, kar Hrvati v splošnem pričakujejo od EU, posebej pa od njenega energetskega trga, je okrepitev konkurence, kar bi moralo zagotoviti bolj konkurenčne cene in boljšo kakovost storitev.

Ilustracija: Roman Peklaj

Hrvaška na skupnem trgu pričakuje boljšo energetsko prihodnost, ključne so investicije

upada dejavnosti v realnem gospodarstvu. Takšne razmere terjajo še večje prizadevanje za konkurenčnost in upočasnjujejo sprejemanje odločitev za večje investicijske projekte,« je ministrstvo navedlo v komentarju hrvaških priložnosti v energetiki. Kar zadeva izvajanje tretjega energetskega svežnja, ministrstvo pravi, da s tem, kar je bilo doslej doseženo, ni nezadovoljno. »Glede na uveljavljanje svežnja v državah članicah EU ne moremo biti nezadovoljni. Po uskladitvi pravnega okvira se zdaj posvečamo izvajanju, ki sega vse do posameznih energetskih podjetij, vključenih v regulirane tržne segmente,« so povedali na ministrstvu.

Igor Ilić, dopisnik Energetike.NET iz Zagreba Poleg tega, da mora v svojo zakonodajo v celoti prenesti tretji evropski energetski sveženj, predvsem to velja za elektroenergetiko, Hrvaška potrebuje investicije za obnovo svojih energetskih zmogljivosti. In tudi tu je v ospredju področje električne energije. Hrvaška trenutno uvozi okoli 30 odstotkov električne energije, nekaj manj kot 40 odstotkov plina ter okoli 80 odstotkov vseh potrebnih naftnih derivatov. Po mnenju hrvaškega gospodarskega ministrstva država z vstopom v EU največji napredek pričakuje na področju energetike, kjer naj bi prihod novih dobaviteljev in vlagateljev zagotovil nadaljnji razvoj domačega trga. »Uspeh ob vstopu na skupni (energetski) trg bo odvisen od pozicioniranja posameznih podjetij. Hrvaška energetska podjetja imajo nekaj konkurenčnih prednosti, toda gospodarska kriza ne ustvarja ugodnega poslovnega okolja, kar še povečuje pritisk na energetiko. To se kaže predvsem v padcu povpraševanja po energiji in njene porabe kot posledici 4

EnergetikaNET

HEP pred veliko nalogo Pred največjo nalogo je ob vstopu v EU hrvaško elektroenergetsko podjetje Hrvatska elektroprivreda (HEP). Ne le, da se mu obeta večja konkurenca, sooča se tudi s težavami pri iskanju partnerjev za obnovo svojih proizvodnih zmogljivosti, pa tudi z odvračanjem nekaterih zelo dejavnih okoljevarstvenih skupin od nasprotovanja več ključnim projektom. Tretji energetski sveženj, ki je začel veljati leta 2009, določa, da morajo biti v energetskih podjetjih dejavnosti proizvodnje in prodaje ločene od dejavnosti na njihovih prenosnih omrežjih, kar naj bi okrepilo notranji trg plina in električne energije v Uniji. HEP se je med tremi potencialnimi možnostmi uveljavitve te uredbe odločil za model ITO, kar pomeni, da bo njegov segment prenosa, HEP-OPS, postal samostojen operater prenosnega omrežja, hkrati pa bo po imenu ostal del skupine HEP. Tako bo kljub temu, da bo deloval popolnoma neodvisno od HEP, še vedno vključen v njegovo bilanco in bo nekdanji matični družbi

gradiMo EvroPo

zagotavljal ugodnejši položaj, če bo ta želela uporabiti finančne trge. Projekt ločevanja HEP-OPS od matične družbe HEP naj bi bil v celoti zaključen do konca prvega trimesečja leta 2014. Prvi korak, ki ga mora narediti hrvaški regulator energetskega trga HERA, je izdaja certifikata, da je HEP-OPS ustanovljen v skladu z evropskimi direktivami, prenesenimi v hrvaški pravni red. Ko nato Evropska komisija preveri, ali je bil ves postopek uveljavitve pravilen, HERA izda dokončen certifikat. Po trenutnih ocenah bo HEP-OPS, ki se namerava preimenovati v HOPS (Hrvatski operator prijenosnog sustava – Hrvaški operater prenosnega omrežja), zaposloval okoli 1000 ljudi, bdel pa bo nad približno 7340 kilometrov dolgim prenosnim omrežjem, v katerem bo okrog 160 razdelilnih postaj. Po drugi strani se HEP želi v prihodnjih letih preleviti iz uvoznika v izvoznika električne energije, za to pa mora obnoviti svoje obstoječe proizvodne zmogljivosti in zgraditi nekaj dodatnih – vse to v času, ko je hrvaški trg že zajela konkurenca in poskrbela za dodatni pritisk na nekdanje monopoliste. Slovenski GEN-I in nemški RWE sta junija, samo nekaj tednov pred vstopom Hrvaške v EU, predstavila svoji konkurenčni ponudbi za hrvaška gospodinjstva in industrijo. Glede na prve odzive je interes za cenejšo elektriko med Hrvati precejšen. Že pred tem so HEP z drugim ponudnikom električne energije zamenjali nekateri večji porabniki, kot je na primer trgovska veriga Konzum. Hrvaška vlada nekatere večje naložbene projekte HEP-a vidi kot pomemben prispevek k hrvaškemu gospodarskemu okrevanju po skoraj petih letih recesije, toda proces se ne odvija tako gladko, kot bi si želeli. Projekt hidroelektrarne Ombla, ki naj bi bila zgrajena v bližini Dubrovnika ob obali južnega Jadrana, je zaustavljen zaradi okoljskih pomislekov. S hudim nasprotovanjem se sooča tudi gradnja novega bloka termoelektrarne Plomin v Istri, za katerega okoljevarstveniki zahtevajo, naj namesto premoga uporablja plin. HEP zavezujoče ponudbe za Plomin pričakuje do konca oktobra, toda po poročanju nekaterih medijev je interes med potencialnimi partnerji po sicer solidnem začetnem odzivu pri zbiranju nezavezujočih ponudb zdaj splahnel. HEP naj bi bil skupaj z državnim plinovodnim operaterjem Plinacro tudi ključni partner pri gradnji terminala za utekočinjen zemeljski plin na otoku Krku, tudi tu pa se iskanje strateškega partnerja zdi precej zahtevna naloga glede na padec povpraševanja po plinu, ki je v Evropi sledil gospodarski krizi.

vlada računa na sredstva EU Vladni predstavniki glede novih investicij sicer ostajajo optimistični, saj računajo tudi na podporo Evropske unije in njenih razvojih skladov. »Plinski terminal je ena naših prioritet skupaj z nekaterimi drugimi projekti, določenimi kot projekti v skupnem interesu za Evropsko unijo in Energetsko skupnost. Naši domači cilji so nove hidroelektrarne, elektrarne na biomaso, vetrne elektrarne in druge zmogljivosti, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, predvsem na področju toplotne energije, ki lahko prispeva k razvoju lokalnih skupnosti in večji energetski učinkovitosti pri proizvodnji in porabi energije. Načrtujemo tudi nekaj konvencionalnih zmogljivosti, kot so elektrarna Plomin in termoelektrarne na plin v Osijeku in Zagrebu,« so povedali na ministrstvu. Hrvaški plinski trg že odprt Na področju plina ima Hrvaška že neodvisnega državnega operaterja prenosnega omrežja, Plinacro, ki na svojo vlogo na skupnem trgu glede na nedavno modernizacijo plinovodnega omrežja

in prizadevanja za diverzifikacijo dobavnih poti za Hrvaško gleda z optimizmom. »Kot državni operater prenosnega omrežja že zdaj upravljamo s sodobnim in zanesljivim sistemom transporta plina in po priključitvi na evropski trg plina pričakujemo, da bomo v celoti izkoristili njegove zmogljivosti. Z veseljem pričakujemo tudi nadaljnji razvoj sistema. Večja konkurenca na domačem trgu lahko omogoči boljšo uporabo razpoložljivih transportnih zmogljivosti in spodbudi gradnjo novih krakov, predvsem v Pločah in Dubrovniku na jugu. Seveda pa je pogoj za to odločitev za gradnjo Jonsko-jadranskega plinovoda (IAP),« so v družbi Plinacro povedali za portal Energetika.NET. Plinacro trenutno obvladuje tri povezave s sosednjimi državami članicami EU. Prva je povezava s Slovenijo po transportni poti ZabokRogatec, druga z Madžarsko, ki povezuje Donji Miholjac in Dravaszerdahely, tretja pa z Italijo, ki prečka plinska polja v severnem Jadranu na trasi Casal Borsetti. Hrvaški trg plina je že odprt za konkurenco med različnimi dobavitelji. Nemški E.ON-Ruhrgas je denimo pred leti vstopil na trg na vzhodu države in prekinil monopol družbe Prirodni Plin, ki je v lasti naftne in plinske skupine INA. »V naših načrtih za prihodnost je poudarek na nadaljnji integraciji hrvaškega plinskega omrežja z omrežji v sosednjih državah in z novimi strateškimi dobavnimi kanali. Z drugimi besedami, želimo polno integracijo na evropski trg plina. V celoti izvajamo evropsko zakonodajo s področja plinskega trga,« so povedali v Plinacru. Dodali so, da je njihovo prihodnje delovanje močno odvisno od izvedbe projektov plinskega terminala in IAP. Hrvaška s pomočjo terminala utekočinjenega zemeljskega plina na Krku želi dobavljati plin v srednjo Evropo in vzpostaviti povezavo s podobnimi plinskimi terminali na poljski obali. S Katarjem so že potekala pogajanja o 25-letni dobavni pogodbi, še vedno pa ni jasno, ali bo Hrvaški sploh uspelo najti partnerje za ta drag projekt. Po prvotnih načrtih naj bi terminal začeli graditi leta 2014. Država mora tudi še določiti dinamiko morebitne gradnje plinovoda IAP, ki bi plin iz kaspijskega bazena dobavljal v države jugovzhodne Evrope. Hrvaška je z ruskim Gazpromom sicer podpisala sporazum o kraku plinovoda Južni tok, saj ji ni uspelo zagotoviti, da bi prek njenega ozemlja potekala glavna trasa plinovoda. Drugi večji mejniki za prihodnost hrvaškega energetskega sektorja in za vidno zmanjšanje energetske odvisnosti bi morali biti naložbe v obnovljive vire energije ter iskanje in izkoriščanje plina in nafte na južnem Jadranu. Doslej so v obnovljive vire na Hrvaškem investirali več kot 500 milijonov evrov, večinoma v vetrne elektrarne, kjer je nekaj tujih vlagateljev, na primer španski Acciona, že našlo privlačno tržno nišo. Velik interes tujih vlagateljev pričakujejo tudi pri ogljikovodikih. »Novi zakon o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov bo kmalu sprejet in naj bi pritegnil tuje investitorje, vključno z velikimi mednarodnimi energetskimi korporacijami, ki se bodo najverjetneje vključile v raziskovanje in izkoriščanje plina in nafte v Jadranskem morju, pa tudi na kopnem. Interes je že izrazilo nekaj ameriških, kanadskih, ruskih in evropskih vlagateljev. To nakazuje možnost, da bi Hrvaška v nekaj letih imela dovolj plina za lastne potrebe, morda tudi za izvoz, pojavljajo pa se tudi domneve o povečanju črpanja nafte. Če temu dodamo upravljanje večjih plinovodnih in naftovodnih poti ter elektroenergetskih prenosnih poti, vse to pomeni, da ima Hrvaška lepe možnosti, da postane energetsko vozlišče jugovzhodnega dela Evrope,« so še povedali na gospodarI skem ministrstvu. EnergetikaNET

gradiMo EvroPo

največ dela pri odpiranju trga za ostale ponudnike iz EU

Vir: ELES

Tanja Srnovršnik Volarič

Hrvaška na skupnem evropskem trgu pričakuje boljšo energetsko prihodnost. ali tudi slovenske družbe zase pričakujejo podobno? kaj pomeni vstop Hrvaške v EU za slovensko energetiko, smo vprašali tudi nekaj večjih slovenskih energetskih družb. Slovenski sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema ELES je pojasnil, da je bila Hrvaška že pred vstopom v EU polnopravna članica Združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij (ENTSO-E) in je aktivno sodelovala v delovnih skupinah pod okriljem Evropske komisije in ENTSO-E. »Hrvaška se je s podpisom sporazuma o pristopu v ENTSO-E zavezala, da bo spoštovala pravni red EU ter naredila vse, da v najkrajšem času implementira energetsko zakonodajo EU v svojo lokalno zakonodajo. Zato v tem pogledu vstop Hrvaške v EU za ELES ne pomeni bistvenih sprememb,« poudarjajo v družbi. Tudi v Plinovodih, sistemskem operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina, pravijo, da se z uradnim vstopom Hrvaške v EU razmere v regiji in na evropskem plinskem trgu ne bodo spremenile. Hrvaški vladni predstavniki in strokovnjaki hrvaškega operaterja prenosnega plinskega sistema Plinacro so namreč že vrsto let aktivni v regionalnih in evropskih združenjih ter forumih. V GEN energiji, ki si s Hrvatsko elektroprivredo (HEP) deli lastništvo Nuklearne elektrarne Krško, pa so prepričani, da bo z vstopom Hrvaške v EU in z ukinitvijo nekaterih administrativnih ovir njihovo sodelovanje še boljše in učinkovitejše. 6

EnergetikaNET

Zanimivi predvsem plinski projekti V ELES-u sicer med največjimi izzivi hrvaške elektroenergetike vidijo odprtje trga za ostale ponudnike iz EU in vstop v lastniško strukturo podjetij. »Zaradi zaostajanja južnoevropske regije za začrtanim planom je Hrvaška z letom 2013 dodeljevanje kapacitet na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko že prestavila v avkcijsko pisarno centralno-vhodne regije s sedežem v nemškem Freisingu,« so pojasnili. Hrvaški operater trga z energijo (HROTE) je sicer nedavno napovedal, da vzpostavlja hrvaško borzo z električno energijo, zato nas je zanimalo, ali lahko pričakujemo tudi vzpostavitev trgov Slovenije in Hrvaške. »Skupni trg z električno energijo je ciljni model Evropske komisije, zato vsi sistemski operaterji prenosnega omrežja strmimo k zagotavljanju pogojev, ki bodo to omogočili. Čeprav je skupni trg s Hrvaško del tega cilja, je v tem trenutku težko oceniti, kdaj bo do tega v resnici prišlo,« odgovarjajo v ELES-u. Na področju plina pa v Plinovodih na Hrvaškem vidijo več plinskih projektov, ki so potencialno zanimivi tudi za regijo. »Med njimi je nedvomno terminal utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) na otoku Krku ter projekti prenosa plina preko njenega ozemlja iz smeri Grčije, Albanije, Črne gore proti Sloveniji in Madžarski. Svoja plinska nahajališča v Jadranskem morju in morebitni terminal UZP namerava Hrvaška tesneje povezati v prenosno regionalno omrežje ter urediti učinkovitejši dostop do svojih skladišč zemeljskega plina,« pravijo. Dodajajo, da je hrvaški plinski trg že vrsto let odprt skladno z evropsko zakonodajo in je I tako zanimiv za tuje ter s tem tudi za slovenske trgovce.

En.trading

Liberalizacija hrvaškega trga bo potekala hitreje kot v Sloveniji Tanja Srnovršnik Volarič, foto: Analog

Še preden je Hrvaška vstopila v EU, je Energetika.nEt skupaj z Montelom maja v Zagrebu organizirala konferenco En.trading 013. Zanimalo nas je, kje je v danem trenutku hrvaška energetika in kako dolga pot jo še čaka pri izpolnjevanju zavez EU. na konferenci je med drugim direktor hrvaškega operaterja trga z energijo (HrotE) ivor Županić napovedal vzpostavitev hrvaške borze električne energije. Z njeno implementacijo naj bi začeli septembra letos. Kristina Čelić s hrvaškega ministrstva za gospodarstvo je pojasnila, da je Hrvaška na področju energetske zakonodaje zelo aktivna in da imajo pripravljene vse direktive iz tretjega energetskega paketa, do konca leta pa bi radi sprejeli tudi zakon o obnovljivih virih energije (OVE). Dodala je, da želijo doseči boljše cene za končne uporabnike v energetskem sektorju. Hrvaška sicer načrtuje, da bodo do leta 2020 hidroelektrarne zagotovile 28,2 odstotka obnovljive energije, biomasa 31,5 odstotka in vetrne elektrarne 12,2 odstotka, je povedal Županić iz operaterja HROTE. Lani je sicer Hrvaška za OVE plačala več subvencij, kot pa je zanje zbrala denarja, kar se je zgodilo tudi Sloveniji. 8

EnergetikaNET

Letos še ne bo oživitve hrvaškega trga električne energije Glede na to, da Hrvaška nima borze z električno energijo, stanje na področju veleprodajnega trga ni tako slabo. »Na maloprodajnem področju pa je samo dva odstotka dobav, ki niso pod kontrolo Hrvaške elektroprivrede (HEP),« je pojasnil Željko Rajić, direktor sektorja za električno energijo v Hrvaški agenciji za nadzor trga z energijo (HERA). In ni bil edini, ki je opozoril na to. A kmalu po našem majskem dogodku je hrvaški trg električne energije zatresel slovenski GEN-I, ki je zmagal na javnem naročilu za dobavo električne energije hrvaškim ministrstvom, kasneje pa je ponudil še poceni elektriko gospodinjstvom. Zdaj si je za cilj postavil, da bi imel do konca leta 2016 že 17-odstotni tržni delež na hrvaškem trgu električne energije. Dejan Paravan iz GEN-I je na konferenci v Zagrebu ocenil, da bo Hrvaška pri liberalizaciji trga hitrejša, kot je bila Slovenija. Trg namreč že deluje, treba je le razjasniti nekatere vloge in pravila. Po Paravanovih besedah je veliko odvisno od tega, kako se bodo pravila spremenila na področjih, kjer danes ne delujejo dobro – npr. glede izravnalnega mehanizma, pri katerem so stroški precej višji kot v drugih državah.

En.trading

»Trg bo oživel, ko bodo udeleženci trga pripravljeni sodelovati na njem,« pa je dejal Gorazd Skubin iz Petrola. Tako je bilo v Sloveniji, kjer je trg oživel s spajanjem tržišč. Podaril pa je, da je tem udeležencem treba ponuditi neke spodbude. Skubin je sicer menil, da bodo z vstopom Hrvaške v EU strateški partnerji iz tujine pripravljeni prevzeti nekatere dele trga. »Takrat bo trg začel delovati. A to se še ne bo zgodilo letos,« je menil. Gorazd Ažman iz Geoplina je na konferenci En.trading 013 podal oceno stanja v regiji. Po njegovem bodo na Hrvaškem v prihodnje veleprodajne cene električne energije ostale odvisne od situacije v regiji, maloprodajne cene pa bodo bolj odsevale veleprodajne ravni. Prepričan je tudi, da bo imel vstop Hrvaške v EU pozitiven vpliv na regijo. Pričakuje, da bo na tem območju v prihodnje več konservativnega načrtovanja proizvodnje, ostal bo tudi problem regulatornih tveganj. Vse to bodo odsevale prihodnje cene. »Potrebujemo več transparentnosti. Primeri iz Evrope kažejo, da transparentnost navadno prinesejo novi igralci na trgu,« je dejal Ažman, ki ocenjuje, da je Hrvaška na pravi poti, da izboljša transparentnost trga. na področju plina bo treba prodajo združiti s storitvami »Lani je bila konkurenca na trgu plina večja kot kdajkoli prej. Slovenski in hrvaški trg nista na isti ravni; Slovenija na primer ni-

ma domače proizvodnje. Lahko pa Hrvaška pričakuje isto kot Slovenija – konkurenca bo močnejša in cene bodo nižje. Na koncu vse to pomeni več dela, ne bo dovolj samo prodaja zemeljskega plina. Prodajo bo treba združiti s storitvami,« je poudaril član uprave Geoplina Alojz Stana. Po njegovem bo pritisk industrije v prihodnje večji. »V Evropi se bo poraba zmanjšala za eno tretjino, prav tako se bo spremenil trg.« Stana je še menil, da bo dobava plina z velikih trgov, kot je Rusija, pomembna tudi v prihodnje. Pred tremi leti je bil tržni delež Geoplina 95 odstotkov, danes pa nekaj nad 90 odstotkov. Glavno vprašanje pa je, kako se organizirati v prihodnje. Geoplin pričakuje, da bo izgubil še nekaj deleža v Sloveniji, zato je treba premisliti o poslovanju v tujini. »Za nas je lažje delati v državah, ki so nam blizu, a če bomo to hoteli, moramo odpreti podskupino,« je dejal Stana. Hrvaška ima sicer lastno proizvodnjo plina, s katero pokrije 70 odstotkov potreb, kar je zelo pomembno z vidika varnosti dobav. »Ko se bo trg odprl, pričakujemo, da bo cena plina zrasla,« je dejal Damir Škugor iz družbe INA. Dodal je, da mora imeti plinski posel na Hrvaškem močan in transparenten zakonodajni okvir. »INA bo sicer v prihodnje zelo pomemben faktor za hrvaško I gospodarstvo,« je prepričan.

EnergetikaNET

En.trading

na Montelovih energetskih dnevih o gibanju cen električne energije in o postavitvi cene ogljiku – tudi v času krize! Alenka Žumbar Klopčič, foto: Morten Munkejord

Cene električne energije globalno določa več dejavnikov, od cen premoga, ki se v večji meri oblikujejo v aziji, do cen nafte, ki jih pretežno oblikujejo Zda in Bližnji vzhod, pa seveda po novem tudi cene ogljika in obnovljivih virov energije, je v uvodnem delu Montelove konference nordic Energy days, ki je sredi avgusta potekala v oslu, nanizal John Brottemsmo iz norveškega podjetja Bergen Energi. »Seveda pa na cene energije dnevno vplivajo tudi hidrološke in nasploh vremenske razmere, razpoložljivost premogovnih in jedrskih elektrarn, kakor tudi industrijski odjem in – zopet – nova proizvodnja energije iz obnovljivih virov.« Čeprav so se strokovnjaki v oslu večinoma strinjali glede nujnosti postavitve cene ogljiku – to pa zato, ker naj bi bilo premoga še za polnih 137 let! - , pa so bila mnenja še kako deljena glede bodočega povpraševanja po energiji. trgovanju z energijo bo Energetika.nEt posvetila pozornost tudi na svojem prvem seminarju, 22. oktobra 2013, v hotelu Mons v Ljubljani. vodil ga bo strokovnjak za razvijajoče se trge z električno energijo mag. Borut Janša. vEČ: www.energetika.net/entradingseminar

John Brottemsmo, denimo, pričakuje, da se v prihodnje povpraševanje po energiji na stari celini, začenši na severnoevropskem trgu, ne bo več povečevalo, še več – da se bo poraba energije celo zmanjšala. Bodo pa po njegovem tudi v bodoče pomembno vlogo pri oblikovanju cen energije imele cene pre10

EnergetikaNET

Montelovo konferenco je že tradicionalno pospremila tudi družabna vožnja z ladjico ob prijetni obali osla.

moga in cene ogljika. Konkretno naj bi na severnoevropskem trgu z električno energijo na znižanje cen v naslednjih letih vplivala tudi nova jedrska enota (JE Olkiluoto), določen vpliv bo po njegovem imel tudi precej visok delež obnovljivih virov energije na Danskem (ta sicer zadovoljuje 20 odstotkov danskih potreb po energiji). »Če bo nemčija povečala proizvodnjo obnovljivih virov energije z današnjih 8 tWh mesečno na 9 tWh mesečno, bo povprečna cena energije na spot trgu 4 evre/MWh, njihova proizvodnja iz obnovljivih virov pa bo dejansko zelo konkurenčna,« pravi John Brottemsmo iz norveškega podjetja Bergen Energi, ki se obenem sprašuje, ali naj se »intenzivno zelenenje Evrope sploh še nadaljuje«.

Za prihodnost je gotovo le, pravi Brottemsmo, da se bo »zelenenje Evrope« – to je zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, implementacija zelenih certifikatov in nadaljevanje z zagotovljenimi odkupnimi cenami oz. subvencijami – odražalo predvsem v slabši predvidljivosti gibanja cen električne energije. Neenotnost glede bodoče energetske porabe Po drugi strani vse večji prispevek obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci in hkratna nižja rast porabe energije generirata stabilnejšo energetsko bilanco kot v preteklosti, meni Marius H. Rennesund iz svetovalnega podjetja THEMA, ki za

En.trading

razliko od Brottemsma vendarle tudi v času krize prepoznava določen trend rasti na strani porabe. Po Rennesundovem mnenju se bo sicer v naslednjih letih delež obnovljivih virov še povečeval, obenem se bo povečeval tudi delež jedrske energije, dokler ne bo nekje leta 2035 delež slednje začel upadati. »v bodoče bo na nižje cene energije vplivala kombinacija znižanja cen plina, ki ga je spodbudil ameriški plin iz skrilavcev, nižjih cen premoga in kolapsa trga z emisijskimi kuponi,« je prepričan Marius H. rennesund iz svetovalnega podjetja tHEMa, ki za bližnjo prihodnost pričakuje povečano povpraševanje po energiji.

»Vprašanje je, ali bo podporni sistem tudi v prihodnosti deloval tako, da bo trg z električno energijo zdravo deloval,« je poudaril Rennesund, ki meni, da trg najbolje deluje ob rahlih viških energije in ob pričakovanju bodočega pomanjkanja energije. Na elektroenergetsko tržno ravnotežje pa poleg obnovljivih virov znatno vpliva tudi jedrska energija in tako se, opominja Rennesund, na severnoevropskem energetskem trgu že pozna zamuda pri gradnji finske nuklearke in negotovost glede bodočih jedrskih objektov, ki bi sicer lahko skupaj do leta 2030 prispevali približno 40 dodatnih TWh električne energije. »Na danem trgu bodo v kratkoročnem obdobju na cene energije vplivale tudi večje potrebe po električni energiji zaradi elektrifikacije prometa na Norveškem in večjega industrijskega odjema,« pričakuje Rennesund. v prvem delu Montelove konference o trgovanju z energijo se je vnovič potrdilo, da je edina gotovost na trgu z električno energijo dejansko - negotovost.

kljub krizi v dekarbonizacijo gospodarstev Četudi evrska kriza ni več na točki vrelišča, se bodo njene posledice lahko čutile še nekaj časa. Še nekaj let bo namreč ključ za dokončno odpravo krize v rokah zasebnega sektorja; še več – zasebni sektor je treba v bodoče spodbuditi k investiranju, da bo zopet zagnal denarni tok na celotni stari celini, je na drugem delu Montelove konference Nordic Energy Days menil glavni analitik pri Nordea Markets Erik Johannes Bruce. Kot pravi, je nujno, da začnejo banke bolj intenzivno kreditirati gospodarstvo, in to z nižjimi obrestnimi merami kot do sedaj. Razumljivo je, da bo to težko, ker je prav bančni sektor v letih 2009 in 2010 dobil najmočnejši udarec, vendar sedaj že okreva. Še bolje gre nefinančnemu poslovnemu sektorju, ki torej potrebuje le dodatne spodbude za rast, ta pa mora biti predvsem trajnostna, je nanizal Bruce. Prav v času krize in ravno zaradi nje je na slabšem tudi poteza uvajanja emisijskih kuponov in vzpostavljanja emisijskega trga, je prikazal Jan Frommeyer, direktor nemškega podjetja Market Analysis. Kot je povedal, je cena kuponov zelo hitro pristala na nič evrih. V letošnjem letu naj bi tako brezplačne kupone prepolovili, drugo polovico kuponov na trgu pa naj bi že prispevale avkcije, ki bodo z vsakim letom prispevale večji delež kuponov. Kot je sklenil, se je treba v EU zavedati predvsem, da se obdobje trgovanja z emisijskimi kuponi leta 2020 ne bo kar končalo, zato morajo biti proizvajalci in dobavitelji energije, med njimi tudi trgovci z energijo, na to še kako pripravljeni. Stephen Woodhouse, Poyry: »Energija je zelo poceni glede na dodano vrednost, ki jo prinaša. kljub temu si ne moremo privoščiti, da bi bila naša energija dražja od sosedove.«

Stephen Woodhouse iz britanskega svetovalnega podjetja Poyry se je sicer osredinil na dekarbonizacijo Evrope, pri čemer vidi sam najmočnejši inštrument za to prav v delujočem trgu emisijskih kuponov oziroma nasploh v postavitvi cene ogljiku. »Bo pa – ne glede na pot zmanjševanja emisij, ki jo bo EU izbrala – sama dekarbonizacija ekonomij zelo draga.« Ne le, denimo, pospeševanje obnovljivih virov, med katerimi so po besedah Woodhousa najcenejši izbor vetrne elektrarne na kopnem, ampak tudi pospeševanje pametnih omrežij pa elektrifikacija prometa in podobno. Dodaja, da bi morala vse te stroške praviloma odsevati prav cena emisijskih kuponov. »Eden od izzivov pri tem je zagotovitev stabilnosti emisijskega trga.«

Za delujoč emisijski trg tudi premogovno združenje EU letno proizvede 130 milijonov ton črnega premoga in 430 milijonov ton lignita, skupno pa je nato proizvedene za 27 milijard evrov električne energije. S premogom je neposredno povezanih 255.000 delovnih mest, posredno pa več kot milijon. v EU prihaja 17 odstotkov primarne energije in 27 odstotkov električne energije iz premoga (vir: Eurocoal).

To je še kako pomembno, če bo stara celina nadaljevala s tradicionalno energetiko, ki temelji na premogu. Kot je poudaril glavni sekretar združenja Eurocoal Brian Ricketts, je namreč premoga in s tem energije več kot dovolj: »Ocenjenih zalog tega energenta je namreč približno 1004 milijarde ton ali za 137 let, na premogu pa še vedno temelji ogromno evropskih gospodarstev – od Poljske (90 odstotkov) do Češke, Bolgarije, Grčije in Nemčije (med 40 in 50 odstotkov energije iz premoga)«. Brian ricketts, Eurocoal: »v bruseljskih debatah prevladuje tema o trajnosti, toda ljudje si želijo predvsem delo in socialno varnost.«

Kot je spomnil Ricketts, si je EU zadala, da bo do leta 2030 emisije CO2 zmanjšala za 40 do 44 odstotkov, od tega naj bi 54-68odstotno zmanjšanje zagotovil elektroenergetski sektor. Do leta 2050 naj bi emisije zmanjšali za 79 - 82 odstotkov glede na leto 1990, od tega naj bi elektroenergetski sektor zagotovil 93-99odstotno zmanjšanje. »Toda, kako bo EU zagotovila, da bo ob proizvodnji 4000 TWh električne energije emitirala le 600 milijonov ton CO2?« se sprašujejo v združenju Eurocoal, kjer menijo, da je to nemogoče doseči zgolj z menjavo energenta. »Morda bi bilo to mogoče doseči z uvedbo tehnologij zajema in skladiščenja ogljika (CCS), morda bi dani cilj dosegli z masovnim prehodom na obnovljive vire in na jedrsko energijo – toda ob kakšnem strošku?«, se je vprašal. v letu 2012 je EU uvozila za 478 milijard evrov nafte, plina in premoga, kar predstavlja 4,1 odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BdP). v svetovno bilanco proizvodnje emisij Co2 EU prispeva 11 odstotkov. od leta 2005, ko je EU uvedla shemo trgovanja z emisijami, so cene električne energije v Uniji zrasle za 37 odstotkov. (vir: Eurocoal)

Rešitev, ki jo predlagajo v združenju Eurocoal, je nadomestitev obstoječih elektrarn z najsodobnejšimi sistemi, ki bodo vključevali tudi CCS tehnologije, globalno pa sklenitev mednarodnega dogovora z zavezo za zmanjšanje emisij in vzpostavitev delujočega I emisijskega trga. EnergetikaNET

En.trading

Pri kupovanju električne Alenka Žumbar Klopčič, foto: arhiv HSE

Maja 2010 ste na enem od poslovnih srečanj na gZS napovedali, da bodo v prihodnje cene električne energije (EE) v Sloveniji tudi na dolgi rok v veliki meri odvisne od cen na sosednjih trgih, saj bodo po pričakovanjih uvozno-izvozne zmogljivosti presegale slovensko porabo. »Slovenske cene se gibajo med nemškimi in balkanskimi,« ste tedaj dejali. kakšno pa je stanje danes? ali trditev izpred treh let še drži? Stanje pravzaprav ni dosti drugačno, čeprav so se nekatere stvari seveda nekoliko spremenile. Kapacitete so podobna zgodba kot leta 2010; še vedno imamo v Sloveniji le tri meje, z Madžarsko še vedno ni povezave. Avstrijci malce izkoriščajo svoj položaj, saj imajo z Nemčijo enoten trg, pri čemer prenašajo težave z nemško-avstrijske meje na vse svoje južne meje, kjer imamo zaradi tega redukcije. Posledica so v času redukcij, ki so v zadnjem času kar pogoste, tudi za 20 do 30 evrov za MWh višje cene energije.

intervju: dr. tomaž Štokelj, HSE Holding Slovenske elektrarne (HSE) je v zadnjih letih – po izgubi dela svoje proizvodnje, ki je bila namenjena za vzpostavitev gEn energije – po prodanih količinah električne energije občutno rasel. te so na račun večjega trgovanja zrasle iz 13 tWh leta 2009 na več kot 31 tWh leta 2012, blizu 30 tWh pa nameravajo ostati tudi v naslednjih letih. osnovna skrb bo čim višji zaslužek z obstoječimi količinami prodane energije in manj dvig prodanih količin, nam je dejal izvršni direktor za področje trgovanja v HSE dr. tomaž Štokelj. v času, ko dobiček pada večini proizvajalcev električne energije v Evropi, tudi največjim nemškim družbam, vidi tako usmeritev kot razumno in previdno. S Štokljem smo govorili tudi o privlačnosti trga jugovzhodne Evrope za današnje trgovce z energijo – tudi za HSE, ki je lani ustvaril skorajda dve milijardi evrov prihodkov, letos pa jih zaradi nižjih cen električne energije pričakujejo nekoliko manj.

EnergetikaNET

v kakšen položaj to spravlja trgovce? Ne prav dober, čeprav smo imeli v času redukcij srečo, da je bila na Balkanu dobra hidrologija in je bilo zato dovolj električne energije iz hidroelektrarn. Če pa bi bili v sušnem obdobju, bi se to gotovo poznalo tudi na precej višjih cenah električne energije. Trgovci se s temi težavami spopadamo tako, da zagotavljamo kapacitete iz drugih virov oziroma meja, in to seveda vnaprej, se pa vsako nižanje kapacitet na mejah pozna v dvigu stroškov zaradi iskanja alternativnih poti. Večina težav med Nemčijo in Avstrijo – to je sicer skupno cenovno območje, kjer ni avkcij – nastaja zaradi obnovljivih virov energije v Nemčiji. Tudi zato je precej prerekanja in zamud pri uvajanju »flow based mehanizma« dodeljevanja kapacitet po celi Evropi, saj sistemski operaterji na avstrijskih južnih in predvsem vzhodnih mejah vztrajajo, da bi morali Nemčija in Avstrija ločiti svoja trga, čemur pa ti dve državi nasprotujeta. Pa sploh lahko pride do ločitve nemško-avstrijske trga (do t. i. »market splita«)? Po vsej verjetnosti ne, čeprav ti pretoki energije povzročajo motnje in posledica je ovirano trgovanje v velikem delu vzhodne Evrope. Bolj verjetno je, da bomo priče vgrajevanju prečnih transformatorjev, ki omejijo pretoke energije na preobremenjenih vodih. Stanje v Sloveniji se torej ni bistveno spremenilo, saj lahko glede na uvozne kapacitete praktično vse potrebe po električni energiji pokrijemo iz uvoza. Zato še vedno velja, da slovensko ceno določajo cene električne energije na sosednjih trgih, na avstrijskonemškem, italijanskem in balkanskem. Ker pa so čezmejne kapacitete na južni meji večji del leta nezasedene, je tudi cena v Sloveniji zelo podobna cenam na Balkanu, predvsem na Hrvaškem in Madžarskem.

En.trading

energije ni več pravil! Pred dobrimi tremi leti ste tudi dejali, da bo prihodnje gibanje cen električne energije v veliki meri odvisno od hitrosti oživljanja gospodarstva. ali to še drži? Stanje gospodarstva in s tem povezana poraba električne energije še vedno vplivata na ceno električne energije, vendar se je v zadnjih letih pojavil drug faktor, ki bistveno vpliva na cene električne energije; to so obnovljivi viri energije (OVE). V zadnjih letih je zaradi previsokih subvencij drastično zrasla predvsem proizvodnja iz sončnih, delno tudi vetrnih elektrarn, tako da v posameznih urah njihova proizvodnja pokriva že pomemben del porabe in izriva s trga konvencionalne proizvodne vire. Ker je proizvodnja OVE subvencionirana in praktično nima variabilnih stroškov, so cene električne energije na trgu v zadnjih letih drastično padle, na drugi strani pa odjemalci za oskrbo z električno energijo plačujejo več, ker prispevki za OVE rastejo. Tako je na primer cena električne energije v Nemčiji nekaj pod 40 evrov za MWh, gospodinjski odjemalci pa plačujejo za porabljeno MWh 285 evrov. Zdajšnje razmere na trgu ne omogočajo novih investicij brez ustreznih subvencij, saj cene ne omogočajo ekonomsko upravičene izgradnje niti hidro niti termo objektov ali nukleark, kaj šele plinskih elektrarn. Še več, zaradi nizkih cen vedno več proizvajalcev razmišlja o zaprtju nerentabilnih elektrarn – predvsem plinskih in starih premogovnih –, a se sistemski operaterji temu upirajo, saj postaja sistem zaradi negotove proizvodnje iz OVE vedno ranljivejši. Nemški proizvajalci so že napovedali, da razmišljajo o zaprtju 20 odstotkov svojih konvencionalnih proizvodnih enot, ker naj bi bile nerentabilne. Če se bo to zgodilo, bomo ob pomanjkanju novih proizvodnih enot prej ali slej priče ponovni rasti cen električne energije, še posebej v obdobjih, ko bo proizvodnja iz OVE manjša. Na drugi strani pa se vedno bolj krepita pritisk in razmišljanje o uvedbi subvencij za konvencionalne elektrarne, s čimer bi te pokrile fiksne stroške in se obenem zavezale, da bodo obratovale neko število ur. V tem primeru lahko cene električne energije še drastično padejo, vendar bi to postavilo pod resen vprašaj obstoj evropskega trga z električno energijo, saj bi verjetno države predvsem zaradi pomanjkanja virov za takšne, vse prej kot zanemarljive zneske za subvencije, uveljavile različne rešitve. kaj se torej danes dogaja na Balkanu? Je to za trgovce z energijo še vedno privlačen trg? Je, in to kljub propadu oziroma umiku nekaterih trgovcev. Zaradi finančnih težav Grčije smo se začasno umaknili s tega trga, manj zanimivo pa je bilo zadnja leta tudi trgovanje v Bolgariji, ki je uvedla zelo visoko izvozno dajatev, zato so cene iz te države izvožene električne energije zelo zrasle. Ker jim je drastično padel izvoz, so Bolgari ugotovili, da jim takšna dajatev bolj škodi kot koristi, in so jo avgusta znižali iz 17,52 evrov za MWh na 6,37 evrov za MWh. Ima pa podobno izvozno dajatev tudi Romunija. V prihodnje bo zanimivo tudi odpiranje trga v Srbiji in na Hrvaškem.

tudi zaradi hrvaškega članstva v Evropski uniji? Je Hrvaška obetajoč trg za HSE? Bistvenih razlik na hrvaškem veleprodajnem trgu še ni, v prihodnje pa najbrž bodo, saj je pričakovati, da od prihodnjega leta za trgovanje z električno energijo na Hrvaškem ne bo treba imeti posebne pravne osebe v tej državi, kjer je bilo do sedaj treba tudi zaposliti najmanj eno osebo. Ker med hrvaškim in slovenskim trgom ni pogostih zamašitev, je Hrvaška elektroprivreda (HEP) zelo aktivna na slovenski borzi z električno energijo. Tudi cene energije na slovenskem in hrvaškem trgu so podobne, zato menim, da se razmere kljub vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bodo močno spremenile. Glede na dejstvo, da povezava med Madžarsko in Slovenijo še ni zgrajena, je Hrvaška za HSE zelo pomembna kot tranzitna država, saj nam je vez med našimi trgovski posli v jugovzhodni Evropi ter domačim proizvodnim portfeljem in trgovanjem na zahodu. Večje spremembe pričakujemo predvsem na hrvaškem maloprodajnem trgu, naš nastop na njem pa bo odvisen tudi od našega povezovanja z distributerji v Sloveniji. kako pomemben je HSE kot trgovec – kakšen je vaš portfelj? in kako bo v prihodnje? kakšna je vaša vizija in kakšna so realna pričakovanja? HSE je v regiji prepoznan kot resen in zanesljiv poslovni partner. Obseg poslovanja smo v zadnjih treh letih povečali za skoraj 140 odstotkov, ne da bi se pri tem izpostavljali pretiranemu tveganju. Lani smo prodali več kot 31 TWh električne energije in naredili za skoraj dve milijardi evrov prometa. V naslednjih letih oziroma vsaj do izboljšanja gospodarskih in finančnih razmer ne nameravamo večati prodajnih količin, ampak se bomo osredotočali predvsem na večanje marže iz trgovanja ter na vstop na nove trge in na osvojitev novih produktov. Aktivni smo na dvajsetih evropskih trgih, raziskujemo pa vstop na še nekatere trge, denimo na turškega, ki se kaže kot zelo perspektiven. V prihodnje se nameravamo bistveno bolj posvetiti trgovanju znotraj dneva (»intraday«), saj vidimo v njem možnost, kako še bolj izkoristiti fleksibilnost proizvodnih virov skupine. Začeli smo z aktivnostmi tudi na področju zemeljskega plina, ki smo ga sicer že v letošnjem letu v manjši količini – slabih šest milijonov kubičnih metrov (m3) – prodali Soenergetiki. Poleg tega nameravamo v sodelovanju z distribucijskimi podjetji vstopiti posredno na maloprodajni trg, kjer vidimo še veliko možnosti pri razvoju novih produktov po meri porabnikom in pri širitvi maloprodaje na tuje. kdaj bo HSE primerljiv z gEn-i? Po prodajnih količinah smo večji od njih, oni so bolj agresivni na Balkanu, mi pa na Zahodu, predvsem v Italiji in pri njenih sosedah. GEN-I je zelo aktiven na področju maloprodaje, medtem ko na HSE bistveno več dela in naporov vložimo v optimalno proEnergetikaNET

En.trading

dajo lastne proizvodnje. MogoÄ?e nas razlikuje dejstvo, da se tako zaradi lastniĹĄke strukture kakor tudi organiziranosti v GEN-I lahko bolj posvetijo poslu, medtem ko gre na HSE precej Ä?asa za komunikacije z lastnikom, sindikati in odvisnimi druĹžbami ter za pisanje raznih obrazloĹžitev in izvajanja simulacij. Deloma je to posledica prepiha, ki so mu izpostavljeni direktorji v HSE, medtem ko je vodilna garnitura v GEN-I precej nespremenjena. HSE je bil od vsega zaÄ?etka dinamiÄ?na druĹžba oziramo delajo v njej po veÄ?ini dinamiÄ?ni ljudje, ki, menim, po kakovosti v niÄ?emer ne zaostajajo za zaposlenimi v GEN-I. Smo pa v primerjavi z GEN-I kadrovsko precej podhranjeni, saj smo bili zadnja leta pri zaposlovanju omejeni, to pa je v veliki meri omejevalo ĹĄiritev predvsem na podroÄ?je plina ter trgovanja znotraj dneva kakor tudi vpeljavo ĹĄtevilnih izboljĹĄav posameznih procesov znotraj trgovanja. Marsikaj moramo postoriti tudi za izboljĹĄanje motivacije zaposlenih, ki je v zadnjih letih zaradi celotnega dogajanja nenehno na preizkuĹĄnji. kako pomemben bo za vas ostal slovenski trg v naslednjih nekaj letih in kako bi ga ocenili danes? ali veleprodajni in maloprodajni trg delujeta kot v razvitejĹĄih evropskih drĹžavah? DomaÄ?i trg nam je pomemben Ĺže zato, ker je tu naĹĄa proizvodnja. Tudi Ä?e bi bil trgovski del samostojno podjetje, bi bil slovenski trg za nas zelo pomemben, saj ob proizvodnji in odjemu na enem mestu odpadejo nekatera tveganja, ki jih prinaĹĄata izvoz in uvoz. Menim, da je slovenski veleprodajni trg elektriÄ?ne energije v zadnjih letih zelo oĹživel, kar se pozna tudi na borzi z elektriÄ?no

energijo. Ta je Ĺže zelo likvidna, saj je njen lanski promet presegel 4,4 TWh, ĹĄteje pa tudi vedno veÄ? Ä?lanov. vas to kot slovenskega trgovca ogroĹža? Ne, ravno obratno, to je za nas priloĹžnost. HSE je vselej podpiral razvoj domaÄ?e borze, kjer smo aktivni Ĺže od zaÄ?etka in nastopamo tudi kot pospeĹĄevalec likvidnosti Âťmarket makerÂŤ. Se bo pa po mojem mnenju v kratkem stanje na domaÄ?em maloprodajnem trgu nekoliko umirilo, saj se zdaj bije zelo hud boj med distributerji, ki nemalokrat ponujajo tudi netrĹžne cene energije, da bi le obdrĹžali svoj trĹžni deleĹž. To seveda ne omogoÄ?a normalnega poslovanja teh druĹžb na dolgi rok in prej ali slej se bodo stvari morale urediti. ali ĹĄe vedno velja, da je najslabĹĄi Ä?as za nakup elektriÄ?ne energije septembra, oktobra in prve dni novembra, ko kupujejo vsi? Pri nakupu elektriÄ?ne energije ni veÄ? pravil. Zelo teĹžko je napovedati, kam bodo ĹĄle cene, saj nanje vplivajo ĹĄtevilne politiÄ?ne odloÄ?itve tako glede umika dela kuponov ogljikovega dioksida (CO2) s trga kakor glede zaprtja proizvodnih objektov in raznih subvencijskih shem. Ä&#x152;e ne bo drastiÄ?nih regulatornih sprememb, menim, da imajo cene elektriÄ?ne energije veÄ? potenciala za rast kot za padec, vendar je negotovost velika. Zato mislim, da je za kupce smiselno, da zaprejo vsaj del svojih potreb za veÄ? let vnaprej, vsekakor pa je z vidika obvladovanja tveganj smiselno nakupe Ä?asovno razI prĹĄiti.

PROJEKT Tessi SRXÄ&#x2020;HYDQMH WUDMQRVWL Y 6ORYHQLML LQ ,WDOLML

Kaj je trajnost?

Kako trajnost predstaviti XÄ&#x2020;HQFHP LQ GLMDNRP PHG SRXNRP"

Zakaj trajnost? 3UHGVWDYLWL SRPHQ WUDMQRVWL NRULVWL NL MLK WUDMQRVW SULQDĂĽD SRPHQ ]GUDYHJD LQ Ä&#x2020;LVWHJD RNROMD LSG

Kdo ima vpliv na trajnost?

Kako ODKNR N WUDMQRVWL SULVSHYD YVDN L]PHG QDV"

S temi in ĹĄe ĹĄtevilnimi drugimi vpraĹĄanji se ukvarja projekt TESSI. Mladi so odrasli ljudje jutriĹĄnjega dne in vsebine, s katerimi se projekt 7(66, XNYDUMD WM XÄ&#x2020;LQNRYLWD UDED HQHUJLMH LQ YRGH WHU WUDMQRVWQR UDYQDQMH ] RGSDGNL MLP MH SRWUHEQR SUHGVWDYLWL QD ]DQLPLY QDÄ&#x2020;LQ Projekt TESSI MH VHVWDYOMHQ V ĂĽWLULK JODYQLK NRPSRQHQW Â˛ QDJUDGQL QDWHÄ&#x2020;DML 7HVVL &URVVERUGHU $:$5' L]REUDĂ§HYDOQH GHODYQLFH ]D SURIHVRUMH VWURNRYQL SULURÄ&#x2020;QLNL ]D SRXÄ&#x2020;HYDQMH YVHELQ WUDMQRVWL Y VUHGQMLK ĂĽRODK LQ PXOWLPHGLMVNH UD]VWDYH 7(66, 9VHELQH SURMHNWD WDNR QD UD]OLÄ&#x2020;QH QDÄ&#x2020;LQH SULEOLĂ§XMHPR VUHGQMLP ĂĽRODP SURIHVRUMHP GLMDNRP LQ QMLKRYLP VWDUĂĽHP 3RVHEQR GRGDQR YUHGQRVW SURMHNWX GDMH WXGL Ä&#x2020;H]PHMQRVW WM VRGHORYDQMH VORYHQVNLK LQ LWDOLMDQVNLK VUHGQMLK ĂĽRO 3UYL QDJUDGQL QDWHÄ&#x2020;DM TESSI Crossborder AWARD VH MH UDYQRNDU ]DNOMXÄ&#x2020;LO LQ PHGQDURGQD VWURNRYQD NRPLVLMD MH QDJUDGLOD SUYLK GHYHW QDJUDMHQFHY Ă¤H HQNUDW YHÄ&#x2020; QDV MH SULMHWQR SUHVHQHWLOR GHMVWYR GD VR PODGL YLU QDYGLKD LQ GREULK LGHM 9VDNR OHWR RUJDQL]LUDPR WXGL

9HÄ&#x2020; LQIRUPDFLM

L]REUDĂ§HYDOQH GHODYQLFH NL VR QDPHQMHQH VUHGQMHĂĽROVNLP SURIHVRUMHP 2EUDYQDYDQL VR WULMH PRGXOL HQHUJLMD YRGD LQ RGSDGNL XGHOHĂ§ER SUL SUHGDYDQMLK SD SRSHVWUL WXGL VWURNRYQD HNVNXU]LMD 9 OHWRĂĽQML GHODYQLFL SURIHVRUMH SHOMHPR Y SRGMHWMH -XORQ SUHGHODYD RGVOXĂ§HQLK Y QRYH PDWHULDOH

LQ HQHUJLMVNR VDPR]DGRVWQR ELYDOQR FHOLFR 'HODYQLFD ER SRWHNDOD PHG LQ septembrom v BC Naklo. Ă¤H SRVHEHM SD VH Y OHWRĂĽQML MHVHQL YHVHOLPR multimedijske razstave TESSI NL ER SUHGYLGRPD PHG LQ Y 706 %LVWUD 2JOHG ĂĽWHYLOQLK ]DQLPLYRVWL ER ]D RUJDQL]LUDQH ĂĽROVNH VNXSLQH LQ SRVDPH]QLNH EUH]SODÄ&#x2020;HQ 5D]VWDYD ER VHVWDYOMHQD ] PXOWLPHGLMVNHJD LQ SUDNWLÄ&#x2020;QHJD GHOD ]DWR ER ]DQLPLYD ]D YVH VWDURVWL Vabljeni k ogledu

0DWMDĂ§ 'RYHÄ&#x2020;DU 6ORYHQVNL ( IRUXP PDWMD] GRYHFDU#VH I VL

EnergetikaNET

re ig ne ! d ra itev g { na h re ke tski i l ve rge e e t di a en u am entr z Ne C

sredi{~e energetske u~inkovitosti svetovanje – re{itve – dogodki • O energetski prihodnosti z Mitjo Petkov{kom in drugimi gosti ~etrtek, 5. 9. 2013, ob 17.00

Brezpla~no energetsko svetovanje Energetsko svetovanje s poudarkom na kakovosti bivanja, rabi obnovljivih virov energije in u~inkoviti rabi energije spodbuja ob~ane k spremembam bivalnih navad, na~rtovanju smotrnej{ih investicij ali k izvedbi ustreznih ukrepov v obstoje~ih stavbah.

• Prihaja zima. Kako poskrbeti za ustrezno za{~ito doma? ~etrtek, 19. 9. 2013, ob 16.30 • Obnovljiva energija iz malih hidroelektrarn in vetra – Kje so ovire? petek, 4. 10. 2013, ob 12.00; Dan odprtih vrat - sobota, 5. 10. 2013 ob 11.00 • Z Modrim svetom in najmlaj{imi do u~inkovite rabe energije petek, 18. 10. 2013, ob 10.30 • Super (energetski) vikend v Centru energetskih re{itev s sejmom Alternativna mobilnost Ustvarjalne delavnice s Hi{kom petek, 15. 11. 2013, ob 11.00 U~inkovito do prihranka denarja in energije petek, 15. 11. 2013, ob 16.00 in sobota, 16. 11. 2013, ob 10.00

V Centru energetskih re{itev vsak ~etrtek ob 17. uri poteka tudi brezpla~no neodvisno energetsko svetovanje. Energetski svetovalec Matja` Valen~i~ je z izobra`evanjem, informiranjem in svetovanjem ob~anom za podro~je stavb in gospodinjstev prepoznaven svetovalec za u~inkovito rabo energije v {iroki rabi. Ob~ane spodbuja k pove~anju kakovosti bivanja ob u~inkovitej{i rabi energije v stavbah. Z njimi je v stiku v raznih dejavnostih energetskega svetovanja za ob~ane, v promocijskih projektih u~inkovite rabe energije in v medijih, zlasti s pomo~jo strokovno informativnih ~lankov in z vrsto predavanj.

Energetski svetovalec Matja` Valen~i~

Nasveti so usmerjeni v pove~anje kakovosti bivanja, ni`anja stro{kov za energijo, zamenjavo fosilnih z obnovljivimi viri energije, varovanju okolja … Svetovanje v CER-u je aktualno, sledi spremembam zakonodaje in trendom v gradbeni{tvu ter opozarja na mo`ne napake pri vgradnji sodobnih tehnologij.

• Omizje: Kako porabiti manj? petek, 6. 12. 2013, ob 11.00 • Kako finan~no podpreti pametne odlo~itve za energetsko prenovo doma v letu 2014 ~etrtek, 13. 12. 2013, ob 16.00 Vsi dogodki se bodo izvajali v Centru energetskih re{itev, BTC, Ljubljana. Center energetskih re{itev, BTC, [martinska 152, Dvorana 2, JUG, 1000 Ljubljana • www.cer-slo.si • info@cer-slo.si

www.facebook.com/CenterEnergetskihResitev, www.energertika.net/cer

Izdajatelj: Energetika.NET d.o.o., Tehnolo{ki park 24, 1000 Ljubljana • urednistvo@energetika.net www.energetika.net • www.energijadoma.si

Foto: Roman Peklaj

goStUJoČi koMEntar

kaj vpliva na ceno električne energije v Sloveniji, 2. del Mag. Borut Janša, Mentor EBS, d. o. o., strokovnjak za razvijajoče se trge z električno energijo v prvem delu smo ugotovili, da slovenski trg električne energije večinoma ne deluje kot izoliran trg in da je cena električne energije enaka ceni, ki velja za hrvaški trg, ali ceni na avstrijskem trgu, ali ceni v italiji, odvisno od razmer na trgu. ker je vsak od omenjenih trgov sam zase dokaj kompleksen, so tudi dejavniki, ki vplivajo na končno ceno, dokaj zapleteni. o njih bomo govorili v nadaljevanju. določanje tržne cene na dolgoročnem trgu z električno energijo V prvem delu smo pokazali, da se končna tržna cena energije določa za vsako obračunsko uro posebej. Energijo pa običajno kupujemo ali prodajamo za daljše obdobje, recimo za naslednje leto, naslednje četrtletje, ali na primer za naslednji mesec. Cena električne energije daljšega obdobja je kar povprečna cena vseh obračunskih ur v tem obdobju. Vendar pa je že za dan vnaprej težko natančno določiti krivuljo ponudbe in povpraševanja, za daljša časovna obdobja pa je to še toliko težje. Naredimo lahko samo oceno in na tej podlagi ocenimo tudi ceno električne energije za izbrano obdobje. Gre za naša pričakovanja, zato pravimo, da trgujemo s pričakovano ceno električne energije. Cena električne energije tako na razvitih trgih kot tudi v Sloveniji zelo niha, kar nakazuje, da se pričakovanja spreminjajo.

povpraševanja in ponudbe. Marginalna cena enote je sestavljena iz cene goriva, cene emisijskih kuponov in fiksnih stroškov. Medtem ko se fiksni stroški dejansko ne spreminjajo, se cena goriva spreminja iz dneva v dan, enako pa velja tudi za ceno emisijskih kuponov. Torej se marginalne cene posameznih enot in s tem ponudbena krivulja spreminja dnevno že samo zaradi spreminjanja cen goriv. To je eden od glavnih razlogov za nihanje cen električne energije dolgoročnih produktov. Drugi dejavnik, ki je v zadnjem času vedno pomembnejši predvsem zaradi rasti deleža obnovljivih virov energije, pa je vreme. Ta na eni strani vpliva na porabo, na primer ob nižjih temperaturah porabimo več energije za ogrevanje, in na drugi strani na ponudbo – več je sonca, močnejši je veter, več je padavin, širši je del ponudbene krivulje z marginalno ceno 0. Če je mogoče okvirno oceniti pričakovano ceno goriva na podlagi makroekonomskih podatkov, pa je vreme zelo nepredvidljivo. Dokaj dobro ga lahko napovemo za nekaj dni vnaprej, medtem ko so bolj dolgoročne napovedi lahko zelo nezanesljive. Treba je omeniti še gospodarsko rast, ki lahko zelo pomembno vpliva na rast porabe energije. Ta je bila v zadnjih letih nizka, v nekaterih državah celo negativna, zato je bil njen vpliv manjši. Pričakovanja o gospodarski rasti se ne spreminjajo veliko, zato na nihanje cene vplivajo manj.

dejavniki, ki vplivajo na tržno ceno električne energije Da lahko bolje razumemo, zakaj se pričakovanja spreminjajo, se vrnimo na končno določanje tržne cene elektrike. Ceno elektrike v posamezni obračunski uri določa enota, kjer se sekata krivulji

Povezanost cen med različnimi trgi Hiter pogled na gibanje cen električne energije dolgoročnih produktov v Sloveniji in Nemčiji kaže na to, da sta ceni povezani. Pa je res tako? Omenili smo, da je samo v nekaterih primerih in v ne-

EnergetikaNET

goStUJoČi koMEntar

katerih urah cena v Sloveniji enaka ceni v Avstriji. Na mejah med Avstrijo in Nemčijo ni zamašitev, zato je avstrijska cena enaka nemški in lahko govorimo kar o nemški ceni. V teh urah sta slovenska in nemška cena dejansko 100-odstotno povezani, saj sta enaki. V preostalih urah pa ta povezava ne drži več. Je pa dejstvo, da so sestave marginalnih cen posameznih enot na različnih trgih podobne. Tako so na primer marginalne cene plinskih enot povsod odvisne od cen plina in emisijskih kuponov tako v Nemčiji kot Italiji pa tudi na Hrvaškem in ne nazadnje v Sloveniji. Če se torej cena plina poveča, se mora povečati cena elektrike tako v Sloveniji kot tudi v Nemčiji, vendar ne nujno enako. Če v Nemčiji v več obračunskih urah določajo ceno premogovne elektrarne, v Sloveniji pa plinske elektrarne, bo imelo na ceno v Nemčiji večji vpliv gibanje cen premoga kot cena plina, medtem ko bo v Sloveniji vpliv cene plina večji. Cena emisijskih kuponov vpliva na marginalno ceno tako premogovnih kot plinskih elektrarn. Ker pa ni zastopana v enakem deležu, pri plinskih elektrarnah se izloča veliko manj izpustov, je vpliv ponovno različen. Torej tudi če prihaja do zamašitev na mejah med trgoma in se ceni električne energije oblikujeta neodvisno, obstaja neka korelacija med cenama. Kljub korelaciji pa se lahko ceni gibljeta v popolnoma nasprotnih smereh. Glavni razlog za to je vreme. Imeli smo že zelo vroče poletje v Italiji in deževje v Nemčiji, zato sta se tržni ceni na omenjenih trgih gibali vsaka v svojo smer. V nekaterih članicah EU dobijo proizvajalci emisijske kupone zastonj, v nečlanicah pa trga z emisijskimi kuponi sploh ne poznajo, vendar kljub temu lahko cena emisijskih kuponov vpliva na ceno elektrike pri njih. Proizvajalci, ki so prejeli brezplačne kupone, le-te lahko prodajo naprej, če ocenijo, da proizvodnja ni smiselna. Če trgi brez kuponov mejijo na trge s kuponi in na mejah ni zamašitev, so cene iste in torej vključujejo vpliv kuponov. kateri so torej tisti dejavniki, ki najbolj vplivajo na ceno elektrike v Sloveniji? Najprej si poglejmo, kako vpliva italijanski trg na ceno električne energije v Sloveniji. Italija se je odpovedala proizvodnji električne energije iz nukleark, zato ji primanjkuje poceni virov električne energije. Pogosto se zgodi, da določajo ceno električne energije najdražje enote, torej tiste, ki kurijo nafto. Tudi cena plina je v Italiji dražja, zato je na splošno cena električne energije v Italiji višja kot drugje v Evropi in ta država je uvoznica električne energije. V večini primerov jo uvaža tudi iz Slovenije in ker prihaja na mejah do zamašitve, italijanska cena ne vpliva na ceno električne energije v Sloveniji. Se pa zgodi, da je ob zelo slabi hidrologiji in zelo nizkih temperaturah na Balkanu treba uvažati več energije, kot je lahko pridobimo iz severnih in vzhodnih trgov. V tem primeru je treba uvažati energijo tudi iz Italije in takrat imamo v Sloveniji enako ceno kot v Italiji. Torej isti dejavniki, ki vplivajo na ceno v Italiji (predvsem cena nafte, vreme v tej državi), vplivajo na ceno v Sloveniji. Takšno stanje se lahko zgodi v zimskih mesecih in je redko, zato ni vključeno v pričakovanja dolgoročnih napovedi cen. V zadnjih dveh letih je bila hidrologija v Sloveniji in drugje na Balkanu slaba. Zaradi manjše proizvodnje iz hidroelektrarn je bil potreben uvoz energije iz severnih trgov v Slovenijo ter naprej v regijo in je zato prihajalo do zamašitev na nemško-slovenski meji. Ker se je energija hkrati selila v Italijo zaradi višjih cen, je bila edina meja, kjer ni bilo zamašitve, meja s Hrvaško. Hrvaški trg je prav tako kot slovenski majhen in je dobro povezan z drugimi trgi, predvsem z Madžarsko. Zato tudi na meji z Madžarsko v večini primerov ne prihaja do zamašitev; podobno je tudi na meji s Srbijo. V širšo cenovno skupino (slika 1) se lahko vključijo še

Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Makedonija, včasih tudi Romunija in Bolgarija. Kar naenkrat imamo celo paleto trgov z enako ceno električne energije, kot jo ima Slovenija. V tem primeru vsi ti trgi hkrati s svojo porabo in proizvodnjo vplivajo na ceno električne energije tudi v Sloveniji. V regiji je zelo visok delež proizvodnje iz hidroelektrarn, zato so padavine in s tem vreme glavni dejavnik, ki vpliva tako na kratkoročne kot dolgoročne cene. Zaradi vse več klimatskih naprav in dokaj visokih poletnih temperatur so pomemben dejavnik tudi temperature. Ker ima Madžarska najbolj prožno ponudbeno krivuljo, ravno madžarske proizvodne enote v takšnih razmerah določajo ceno v Sloveniji. Ker v tem času energije primanjkuje, ceno določajo dražje plinske enote. Torej v času slabe hidrologije v Sloveniji in na Balkanu na ceno najbolj vplivajo cena plina (lahko tudi cena nafte, ker je še vedno dobršen del pogodb vezanih na ceno nafte) in količina padavin oziroma napovedi padavin. Treba je omeniti še to, da se

Slika 1: Primer cenovne skupine

večina omenjenih trgov z električno energijo še razvija in da lahko na ceno vplivajo tudi regulatorne spremembe, predvsem tiste, povezane z izvoznimi in uvoznimi dajatvami. Kadar je v regiji dovolj vode in je hidro proizvodnja dobra, je potreben ali izvoz energije iz balkanske regije ali pa uvoz ni tako močan, da bi prišlo do zamašitve na severni meji. V tem primeru je cena slovenske energije enaka nemški. Glavni dejavniki, ki vplivajo na nemško ceno, pa so, kot je bilo že omenjeno, cene plina, premoga ter emisijskih kuponov in – kot zanimivost – spreminjanje plana vzdrževalnih del na nemških, predvsem pa na francoskih nuklearkah. Zaradi velikega deleža proizvodnje vetrnih elektrarn in sončnih elektrarn v Nemčiji spremembe moči vetra in sonca predvsem kratkoročno vplivajo na cene. Dolgoročnejše napovedi se malo spreminjajo in zato na ceno vplivajo manj. Vidimo, da ni prav enostavno določiti, kaj v nekem trenutku vpliva na ceno elektrike v Sloveniji, tudi zato, ker se različni dejavniki med seboj prepletajo. Izboljšanje hidrologije spremeni potek zamašitev na mejah in s tem spremeni bistvene dejavnike. Pomembno je, da se zavedamo, ko kupujemo električno energijo, da so dejavniki različni, in ne opazujemo samo nemške cene, ampak tudi druge dejavnike, kot so cene plina, nafte ter emisijskih kuponov, predvsem pa količino padavin in morebitne vročinske I vale oziroma ohladitve. EnergetikaNET

gradiMo doMa in drUgod

Spodbudni primeri energetske sanacije doma in na tujem Valerija Hozjan Kovač; foto: Luka Šink, Domplan; Alan Pajk; Cauberg-Huygen RI bv

v zadnjih letih smo sprejeli vrsto dokumentov tako na področju učinkovite rabe energije (UrE) kot tudi na področju obnovljivih virov energije (ovE) – od Bele knjige (1997), direktive o obnovljivih virih energije (2001) do energetsko-podnebnega paketa leta 2007. v okviru slednjega naj bi Slovenija do leta 2020 povečala delež ovE s sedanjih 16 na 25 odstotkov, zmanjšala rabo primarne energije z ukrepi UrE za 20 odstotkov in v prometu zamenjala 10 odstotkov fosilnih goriv v motornih vozilih z biogorivi. vsi ti cilji so za Slovenijo pomemben izziv tudi v kontekstu gospodarstva, pravi dr. Sašo Medved s Fakultete za strojništvo.

Vrednotenje izvedenih ukrepov na področju energetske učinkovitosti je pokazalo, da je Slovenija v obdobju 2008–2010 dosegla začrtani vmesni cilj prihranka 2,5 odstotkov referenčne rabe končne energije. Z upoštevanjem zgodnjih aktivnosti smo dosegli 2,8-odstotni prihranek. Največ prihranka (1,1 odstotka) smo dosegli v sektorjih gospodinjstva in v terciarnem sektorju. Z doslednim izvajanjem načrtovanih aktivnosti v Akcijskem načrtu za učinkovito rabo energije bomo v Sloveniji dosegli opredeljeni cilj, tj. 9 odstotkov prihranka v obdobju 2008–2016, so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Tri četrtine izpustov toplogrednih plinov je povezanih s pretvorbo fosilnih goriv, zato so ukrepi na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ključni. Največjo vlogo pri načrtovanju energetske oskrbe in rabe imajo po besedah dr. Medveda odločevalci v lokalnih skupnostih. Na nivoju lokalnih skupnostih bo tako potreben premik v infrastrukturnih sistemih, kar pomeni, da bo moral biti sistem centralne proizvodnje razširjen tudi na razpršeno (»on-site«) proizvodnjo na osnovi integralnega upravljanja pametnih omrežij. Glavni problem je povezan s shranjevanjem energije, pojasnjuje sogovornik in kot glavni izziv, tudi v raziskovalni sferi, vidi hranilnike električne energije in časovno sprejemljivost. Ob tem imajo investicije v učinkovito rabo energije pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, ki predstavljajo priložnosti za številna delovna mesta v proizvodnji gradbenih materialov in elementov ter pri izvedbi del ob uporabi domačih materialov. Učinki so obenem najbolj opazni pri stavbah.

Po letu 2018 bodo morale biti vse nove ali obnovljene (večje) javne stavbe skoraj ničenergijske, po letu 2020 bo ta kriterij veljal za vse stavbe. Kaj to pomeni, še ni natančno definirano, poudarja Medved. Najbolj poznan kriterij po njegovih besedah predstavljajo pasivne stavbe, a se bodo morale stavbe iz pasivnih elementov spremeniti v aktivne gradnike. Energetska sanacija stavb zmanjšuje stroške bivanja, izpuste ogljikovega dioksida (CO2) in energetsko odvisnost. Za Slovenijo predstavlja največjo priložnost povečanje učinkovitosti rabe energije, je za Energetiko.NET povedal Medved in dodal, da je izvedba projektov odvisna predvsem od posameznikove angažiranosti in podpore. Po javnomnenjskih raziskavah smo Slovenci dobro obveščeni o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb, vendar zelo počasi spreminjamo navade na osebni in družbeni ravni, poudarja dr. Sašo Medved s Fakultete za strojništvo.

Energetske sanacije v lokalnih skupnostih – primeri iz prakse

Postavitev solarnih kolektorjev na strehi bolnišnice

EnergetikaNET

Postavitev opreme v kotlovnici

Bolnišnica Sežana Večina bolnišnic je v letu 2013 končala z energetsko sanacijo stavb, med njimi tudi Bolnišnica Sežana, pojasnjuje Aljoša Pajk iz družbe PSP, Poslovne inovacije, d. o. o. Spomnimo, da je bilo v okviru javnega razpisa Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, 6. RP Trajnostna raba energije, 1. PU – Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb bolnišnicam na voljo 52 milijonov evrov. Energetska prenova Bolnišnice Sežana se je začela leta 2010 in je bila končana v letu 2012. Sanacija stavbe je obsegala toplotno zaščito tal (12 cm toplotne izolacije), fasade (16 cm), podstrešja (30 cm celulozne izolacije) in zamenjavo oken (U 1,15 W/m2K). V celoti so bili posodobljeni sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. V celoti so izkoristili tudi sonce ter namestili visoko selektivne sprejemnike sončne energije s površino 277 m2, zalogovnike s prostornino 15 m3 in 3 bojlerje (23, 2 × 13) za ogrevanje in pri-

gradiMo doMa in drUgod

pravo tople sanitarne vode. V obdobju, ko ni sonca, stavbo ogreva toplotna črpalka z močjo 240 kW in plinska kondenzacijska kotla (2 + 240 kW). Objekt je hlajen s toplotno črpalko in dodatno z absorbcijskim sistemom (s hladilno močjo 50 kW), kadar imajo sončni kolektorji višek toplotne energije. Sobe v bolnišnici so ogrevane in hlajene s konvektorji ter prezračevane s sistemom z visoko stopnjo rekuperacije. Izveden je centralni nadzorni sistem z nadzorom rabe energije. S temi ukrepi so znižali stroške delovanja ter rabo toplotne (70odstotno znižanje: 829 MWh/leto) in električne energije (za 17 odstotkov: 55 MWh/leto). Znižali so tudi emisije CO2 za 247,5 ton na leto. Specifični prihranki so 173,3 kWh/m2 letno (z 276 kWh/m2 letno na 103 kWh/m2 letno). Obenem se je povečalo ugodje bivanja pacientov in delovno okolje za zaposlene. Končni stroški energetske sanacije in ostalih sanacijskih del so znašali 3,5 milijona evrov, načrtovali so 2,8 milijona evrov. »Investicija se bo v delu energetske sanacije z energetskega vidika povrnila v sedmih letih,« pojasnjuje Pajk in dodaja, da med prenovo bivanje in delo v bolnišnici nista bila motena.

Stanovanjsko naselje Planina kranj Kotlovnica Planina Kranj oskrbuje več kot 4300 stanovanj in javnih ustanov (skupna površina ogrevanih stavb je 266.000 m2), povprečna letna poraba zemeljskega plina, ki ga uporabljajo od leta 1992 (pred tem so kurili mazut), je pred celovito prenovo daljinskega sistema ogrevanja znašala 7,2 milijona m3 plina. Leta 2008 so uporabniki z zbiranjem podpisov dosegli, da so začeli plačevati ogrevanje po dejanski porabi. Obenem so se združili v civilno iniciativo ter pripravili tehnični, pravni in finančni pregled stanja in razvoja kotlovnice Planina, kar je bilo izhodišče za nadaljnjo delo, pojasnjuje Borut Zatler iz Civilne iniciative za Planino. Gnala jih je želja po znižanju stroškov za uporabnike in skrb za okolje. Vzporedno je bil ustanovljen še konzorcij Soenergija, ki je delno sofinanciral obnovo kotlovnice in celotno soproizvodnjo. Integralna energetska prenova kotlovnice in stanovanjskega naselja je obsegala zamenjavo kotlov (kotlovnica je bila zgrajena leta 1971), vgradnjo sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), sanacijo razvodnega omrežja in toplotnih postaj ter postopno obnovo vseh stanovanjskih objektov. Z upravljavcem kotlovnice Planina, Domplan Kranj (PE Energetika), so se ob podpisu dogovora za izgradnjo SPTE dogovorili za znižanje stroškov za ogrevanje v višini 1,17 evra na kvadratni meter ogrevalne po-

kotlovnica Planina kranj

nova kotla z močjo 7 MW in 10 MW, v ozadju rezervni kotel

Plinska motorja za soproizvodnjo toplote in elektrike z močjo 0,99 MWe in 3,3 MWe

vršine. Uporabniki bodo tako upravičeni do znižane cene za ogrevanje enkrat letno v višini 1,17 evra na kvadratni meter, ki se bo revalorizirala s stopnjo inflacije v obdobju 10 let po izgradnji SPTE. Obenem uporabnikom kotlovnice ni bilo potrebno v celoti financirati zamenjave ekološko zastarelih kotlov, pojasnjuje Zatler. Vgradnja delilnikov toplote je potekala od leta 2008 in bila zaključena leta 2012. Učinek tega ukrepa je zmanjšanje rabe toplote za 25,2 odstotka, kar pomeni zmanjšanje specifične rabe energije iz 147 kWh/m2 na leto na 106 kWh/m2 letno (oziroma zmanjšanje izpustov CO2 za 3.880 ton na leto). Zelo podoben trend je opaziti na vseh 66 toplotnih postajah. V energetsko obnovljenih stavbah (proces še traja) so bili ugotovljeni prihranki med 25 in 42 odstotki končne rabe toplote. EnergetikaNET

Obstoječa kotla 17,4 MW in 9,2 MW so zamenjali s sodobnima kotloma 7 MW in 10 MW, kot rezervo so ohranili najmlajši kotel 18,5 MW. Osnovno gorivo je, kot že omenjeno, zemeljski plin, nadomestno pa ekstra lahko kurilno olje, je povedal Andrej Krč iz Domplana Kranj. V celoti so bile sanirane tudi toplotne postaje, kar je med drugim vključevalo zamenjavo 14 najbolj kritičnih toplotnih postaj, postavljen je bil sistem daljinskega nadzora in upravljanja ter optimizacijski paket Termis. Z novima plinskima kotloma prihranijo letno okoli 100.000 evrov, zaradi optimizacije vročevodnega omrežja so se zmanjšale toplotne izgube. Zmanjšanje izgub razvodnega sistema znaša 24,5 odstotkov pozimi in 20,3 odstotka poleti, kar je skupaj 1267 MWh na leto oziroma 2200 ton CO2 na leto. Z umestitvijo obeh SPTE naprav pa bodo zmanjšali izpuste še za okoli 12.000 ton CO2 na leto. »Investicija v celovito prenovo kotlovskega dela (kotlovnica, omrežje in toplotne postaje) je znašala 1,8 milijona evrov, za vgradnjo SPTE je šlo 4,2 milijona evrov, pri čemer je vračilna doba 6 do 7 let,« pojasnjuje Krč. Dodal je, da bi brez teh ukrepov uporabniki za ogrevanje plačevali najmanj 30 odstotkov več. Stroški ogrevanja za uporabnike so bili sicer lani nižji za 253.120 evrov.

nizozemska lokalna skupnost Heerlen Na področju energetske sanacije so uspešni tudi na tujem. V preteklosti so v nizozemski lokalni skupnosti Heerlen zaradi tamkajšnjih rudnikov premoga živele predvsem rudarske družine, zdaj pa so vpeljali vrsto različnih energetskih projektov. Z uporabo rudniške vode za ogrevanje in hlajenje stavb v mestnem jedru so obenem sanirali opuščene rudniške rove, izvedli unikatni sistem, s katerim s pomočjo turbine, ki jo poganjajo odpadne vode, proizvajajo električno energijo, in vpeljali sistem subvencij, ki jih podeljuje lokalna skupnost za ukrepe URE in OVE. Z vsemi temi ukrepi so zmanjšali izpuste, onesnaženje in izčrpavanje naravnih virov, pojasnjuje Peter Op 't Velt iz nizozemskega inženirskega podjetja Cauberg-Huygen RI bv.

Cauberg-Huygen RI bv

gradiMo doMa in drUgod

Pilotni projekt uporabe rudniških voda se je začel leta 2005, omrežje pa je bilo potrebno umestiti na področje goste poselitve. Stavbe, ki so priključene na sedem kilometrsko omrežje (to je razdalja med hladno vrtino, ki se nahaja na globini 200 metrov, in toplo vrtino na globini 700 metrov, vrtina srednje temperature pa se nahaja na 450 metrih) in se še priključujejo ter uporabljajo rudniško vodo, morajo biti dobro izolirane, zrakotesne, imeti morajo energetsko zelo učinkovit sistem prezračevanja, najpomembnejše pa je, da so vgrajeni talni sistemi gretja in hlajenja. Za dogrevanje oz. ohlajevanje uporabljajo toplotne črpalke, kondenzacijski kotli so le podporni sistemi. Če imamo rudniško vodo temperature 30 stopinj Celzija, se taka voda lahko neposredno uporabi za ogrevanje. Enako velja za hlajenje. V Heerlenu je temperatura rudniške vode 28 stopinj Celzija, kar pomeni, da je toplotna črpalka potrebna, dodaja Op't Velt. Zaradi zmerne temperature pa so omejene toplotne izgube. Ocenjena kapaciteta vrtin je 120 m3/h.

Cauberg-Huygen RI bv

Slovenija je poleg Združenega kraljestva, Nizozemske in Češke edina, ki do aprila 2011 ni sprejela zavezujočih ciljev na področju učinkovite rabe energije. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so za Energetiko.NET pojasnili, da z novelo Energetskega zakona vnašamo pravne podlage za URE cilj za 2020. »Cilj bo določen v Nacionalnem akcijskem načrtu za 2014–2020, ki mora biti v skladu z direktivo sprejet do 30. aprila 2014,« so pojasnili.

nizozemska skupnost Heerlen

EnergetikaNET

V skupnosti potekajo že novi projekti. Eden od ciljev je, da bi na dolgi rok maksimirali uporabo geotermalne energije, zato da bi bilo samo ogrevanje bolj trajnostno. Eden izmed načrtovanih ukrepov je tudi ustanovitev podjetja za rudniško vodo, ki bo samostojna pravna oseba za upravljanje rudniške vode. V skupnosti se v okviru projekta osredotočajo na hrambo energije, porabo zalog rudniške vode ter tudi na kombiniranje z vsemi obnovljiI vimi viri energije.

gradiMo doMa

Center energetskih rešitev (CEr) postal svetovalno-izobraževalno središče Pripravilo uredništvo Energetike.NET, foto: Miha Zalokar

Centru energetskih rešitev (CEr) v ljubljanskem BtC, ki so ga partnerji Petrol, Jelovica, knauf insulation in Zelene energije odprli oktobra 2012, se je letos pridružil še JUB. CEr tako postaja svetovalno in izobraževalno središče, kjer naj bi energetsko učinkovite rešitve ponudili tudi neodvisni strokovnjaki. Energetika.nEt je maja letos v CEr-u začela organizirati dogodke za splošno javnost in občine, ki jim je skupno iskanje odgovorov na vprašanje, kako povečati energetsko učinkovitost. S svojim svetovalnim kotičkom je ob omenjenih dogodkih prisoten tudi Eko sklad. CER je na enem izmed prvih dogodkov, ki jih je pripravila Energetika.NET, ponudil odgovore na vprašanja, katere rešitve so energetsko učinkovite ter okolju prijazne in kako jih finančno realizirati. Denimo, Eko sklad je med občane že razdelil več kot 70 milijonov evrov, podporo pa nudita med drugim tudi Petrol z energetskim svetovanjem in Eltec Petrol z energetskim pogodbeništvom (pogodbeno zagotavljanje prihrankov ali

Med dogodki, ki jih je Energetika.nEt organizirala v CEr-u, je bila tudi okrogla miza z naslovom Energetska učinkovitost v občinah.

pogodbena oskrba z energijo), JUB in Knauf Insulation pa predstavljata svoje energetsko učinkovite izdelke. S široko ponudbo lesenih montažnih hiš, lesenih oken in vhodnih vrat v Jelovici ponujajo učinkovite rešitve za energijsko varčno gradnjo in prenovo.

Predsednik uprave Jelovica Gregor Benčina je za Energetiko.NET povedal, da je kriza predvsem priložnost za združevanje partnerjev, ki so skupno in zato z nižjimi stroški odprli močan center oziroma kar platformo za ozaveščanje ter informiranje. Pripravili so konkretno ponudbo na področju energetsko varčne gradnje, obnovljivih virov in učinkovite rabe energije za vsakogar.

gradiMo doMa

kako vodilni vidijo CEr? Prvi mož Jelovice se je osredotočil na več deset izobraženj, ki ga letno organizira CER. Obisk se v CER-u nenehno povečuje, kar je mogoče pripisati tudi dejstvu, da naj bi do leta 2020 v Sloveniji prenovili približno sedem odstotkov stanovanjskega fonda, zaradi česar bodo potrebne v gradbeništvu ter proizvodnji izolacijskih materialov, oken in vrat izredno velike investicije. »S poslovanjem smo zelo zadovoljni, saj je center v Ljubljani po prihodkih med najboljšimi, v Sloveniji pa jih imajo več,« poudarja Benčina in napoveduje odprtje prvega takega centra tudi v tujini, v Zagrebu, konec letošnjega leta. CER Benčina vidi kot »pospeševalca izvoza z visoko dodano vrednostjo«, v zagrebškem centru pa naj bi bilo prisotnih več kot 20 partnerjev. Benčina dodaja, da se ljudje, ki pridejo v CER, ker nameravajo prenoviti peč ali zamenjati okna, najprej seznanijo z možnostjo celovitejše prenove in zato običajno po pogovoru spremenijo prvoten namen in investicijo povečajo. »Namen svetovanja pa ni samo prodati naše izdelke, kupcu želimo ponuditi najboljšo rešitev tako s finančnega kot tudi energetsko učinkovitega vidika,« je jasen Gregor Benčina. »Zelo pozitivne izkušnje« s CER-om izpostavlja tudi član uprave Petrola mag. Rok Vodnik, ki pravi, da so svetovali že več kot 1000 posameznikom in v gospodinjstvih izvedli več kot 200 ukrepov. »Zanimanje se povečuje iz meseca v mesec,« je zadovoljen. Na Petrolu še dodajajo, da nameravajo do leta 2016 izvesti za 405 milijonov evrov investicij, s katerimi želijo zagotoviti dolgoročen razvoj in rast energetske dejavnosti. Direktor Knauf Insulation dr. Saša Bavec pa poudarja, da ima Knauf Insulation razstavljene svoje izdelke samo v ljubljanskem CER-u; sodelovanje v njem je zanje pilotni projekt. »Kupcu želimo vedno ponuditi optimalno rešitev,« zagotavlja sogovornik in dodaja: »V našem interesu je, da postane CER neodvisno svetovalno telo, zato bodo v prihodnje vedno več dogodkov vodile nevtralne strokovne institucije in ne le strokovnjaki pridruženih podjetij.« Vodja prodaje v podjetju Zelene energije Zef Vučaj je vesel, ker opažajo, da so obiskovalci vse bolj ozaveščeni: »Čeprav dobivamo zelo specifična vprašanja, kako doseči prihranke, je vsak od nas dovolj usposobljen, da lahko primerno odgovori.« »Vse naše aktivnosti so usmerjene v energijsko varčne projekte, v zagotavljanje zdravega ter udobnega bivanja, skrb za naše okolje in ponudbo kakovostnih energetskih rešitev,« pa so besede Saša Kokalja, predsednika Uprave JUB-H d.d., novega partnerja v CER-u. »Center energetskih rešitev je z nami pridobil partnerja, ki zagotavlja fasadne si22

EnergetikaNET

Pogled v notranjost Centra za energetsko učinkovitost (CEr)

steme, in tako bomo lahko uporabnikom skupaj ponudili celovite rešitve pri odpravljanju energijske neučinkovitosti,« pojasnjuje Kokalj. JUB-H v CERu poleg fasadnih sistemov JUBIZOL predstavlja še obsežen prodajni program, kamor sodijo ometi, sanacije in obnove fasad, hidroizolacija, notranje barve in dekorativne tehnike. Vodja Eko sklada Milenko Ziherl pa pravi, da sodelujejo s centrom med drugim zato, ker se zaradi slabe informiranosti potencialnih graditeljev srečujejo med obdelavo vlog z nekaterimi težavami, pa tudi zato, ker v CER-u delujejo izvajalci ukrepov učinkovite rabe energije. »Želimo si hitrejšo prenovo objektov, sploh večstanovanjskih,« poudarja Ziherl.

Eko sklad: vse manj zavrnjenih vlog Energetika.NET je letos v CER-u organizirala šest dogodkov in na enem izmed njih je Vesna Črnilogar z Eko sklada pojasnila ključne podrobnosti o tem, kako do finančnih sredstev za energetsko učinkovite rešitve. Predstavila je letošnje kredite za okoljske naložbe občanov v višini 5 milijonov evrov (za posamezno naložbo je mogoče dodeliti kredit v višini celotnih priznanih stroškov naložbe, vendar največ 20.000 evrov, za nekatere ukrepe tudi 40.000 evrov, vendar ne več kot 80.000 evrov) ter okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov v znesku 24 milijonov evrov (višina kredita je lahko od 25.000 do dveh milijonov evrov oziroma do 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe). Ni pa Eko sklad edina institucija za finančne spodbude, je poudarila, saj ne smemo pozabiti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki deli kohe-

gradiMo doMa

zijska sredstva, pa tudi na velike zavezance, ki prav tako kot Eko sklad dodeljujejo nepovratne finančne spodbude v skladu z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (več o tem na drugi strani).

Pogled v notranjost Centra za energetsko učinkovitost (CEr)

Nepovratne finančne spodbude Eko sklada je doslej dobilo približno 10 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Letos je bilo pri Eko skladu za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na voljo 15,5 milijona evrov. Tudi letos je bilo, kot lani, ko so javni poziv zaprli predčasno, zanimanje za ta sredstva veliko. Vlagatelji so namreč že zaprosili za več nepovratnih finančnih spodbud, kot je bilo razpisanih sredstev, zato so javni poziv zaprli že 19. julija. Sekretarka Eko sklada Vesna Vidič je pojasnila, da lahko občani nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in za rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah pričakujejo prihodnje leto. Koliko sredstev bo takrat na voljo, še ne vedo, saj bodo v teh jesenskih mesecih pripravili poslovni in finančni načrt za leto 2014. Višina razpisanih sredstev bo odvisna tudi od višine denarja, zbranega po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Eko sklad ima sicer na voljo še 800.000 evrov za okolju prijaznejša vozila (električna vozila za občane ter pravne osebe in avtobuse na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet). Predvidoma do konca leta bodo ostali odprti javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev za ener-

Energetika.nEt je izdala knjigo Energetska učinkovitost v občinah, v kateri je tudi s primeri dobre prakse predstavljena energetska učinkovitost v slovenskih in tujih občinah. naročilnico najdete na koncu revije!

gijsko obnovo večstanovanjskih stavb (19SUBOB13), za okolju prijazna vozila (20SUB-EVOB13, 21SUB-EVPO13 in 22SUB-AVPO13) in za kreditiranje okoljskih naložb občanov (49OB13). Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb bodo zaključili predvidoma novembra letos. Nepovratne finančne spodbude Eko sklada je doslej dobilo približno 10 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Velja izpostaviti, da je bilo mogoče hkrati pridobiti kredit in nepovratno finančno spodbudo, če je vlagatelj kandidiral za naložbo ali več naložb, katerih priznani stroški so presegli 10.000 evrov, pri čemer višini nepovratne finančne spodbude in kredita nista smela presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Vlagatelji za pridobitev nepovratnih sredstev najpogosteje storijo to napako, da naložbo izvedejo prej, kot oddajo vlogo. Poleg tega oprema pogosto ne ustreza tehničnim zahtevam javnega poziva, včasih pa se po končanih delih izkaže, da naložba ni bila ustrezno izvedena ali pa je vlogi priložena neverodostojna dokumentacija, recimo neveljavni računi, je pojasnila Tadeja Kovačič z Eko sklada. Zakonsko določen rok za obravnavo vloge je 90 dni, ampak, tako sogovornica, po navadi o njej sklepajo prej, nepovratno finančno spodbudo pa izplačajo, ko vlagatelj na Eko sklad pošlje popolno zaključno dokumentacijo. Od leta 2008 do 15. januarja 2013 je Eko sklad dodelil za 69 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za naložbe občanov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Približno 400 nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb, ki jih je sofinanciral I Eko sklad, že stoji. EnergetikaNET

EN.OBČINA

Lokalne energetske novice Pripravila: Mateja Kegel Kozlevčar

Manjše občine med aktivnejšimi na področju učinkovite rabe energije

Velenje z inovativnimi projekti OVE in URE

Foto: Mateja Kegel Kozlevčar

Cilje na področju OVE in URE, ki si jih je zadala Evropska unija, lahko dosežemo le z aktivnim sodelovanjem občin. Na okrogli mizi v Centru za energetsko učinkovitost, ki jo je organizirala Energetika.NET, je beseda tekla o primerih dobre prakse v slovenskih občinah in mednarodnih projektih. Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA je prepričan, da bodo le aktivne občine dosegle cilje. Mag. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan poudarja, da na lokalnem nivoju ne manjka idej, temveč sodelovanja. Leban meni, da bi morala država narediti več in da je preveč administrativnih in zakonodajnih ovir. »Sledimo Bruslju in ne razmišljamo s svojo glavo,« je opozoril. Šepamo tudi pri organizaciji. Dejstvo je, da v manjših občinah procesi po večini potekajo hitreje. »Imamo znanje, ideje, denar lahko dobimo, potrebna je le še realizacija,« je dodal Leban.

Če želimo trajnostno mesto, moramo v aktivnosti vključevati vse prebivalce Ko stremimo k trajnostni družbi, je pomembno, da o njenem pomenu poučimo čim več ljudi. Tako je tudi v lokalnih skupnostih, kjer je sicer pomembno, da se politika odloči za izvajanje trajnostnih ukrepov, a morajo lokalne skupnosti v svojem programu poskrbeti za izobraževanje in ozaveščanje občanov, ki bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju trajnostnih ciljev. Ob obisku Švedske smo se pogovarjali z Jonom Möllerjem, predstavnikom Stockholma, glavnega mesta, kjer skrbijo, da se prebivalci obnašajo trajnostno, varčujejo z energijo in razmišljajo o energetski učinkovitosti na vsakem koraku. »Pri usmerjanju prebivalcev Stockholma v energetsko tranzicijo, ki nas bo pripeljala do trajnostnega mesta, je za nas najpomembnejše, da jih vključujemo v projekte na različne načine. Poskušamo jim dopovedati, da vsi lahko prispevajo k boljšemu jutri, zato pripravljamo aktivnosti, ki so prilagojene različnim skupinam, od otrok, starejših, mladih do staršev. Naša ambicija je, da gremo naprej, da se premikamo v pravo smer, a rešitve za to moramo ustvarjati tako, da so vsi lahko del njih,« je za Energetiko.NET dejal Jon Möller. 24

EnergetikaNET

Stanovalci sami prenovili blok v Kočevju Stanovalcem bloka na Kidričevi ulici v Kočevju je s pomočjo podjetja SPL uspelo uresničiti dolgoletno željo o energetski sanaciji stavbe in prenovi zunanjega ovoja. S pomočjo modela financiranja, ki je zajemal pridobitev subvencije Eko sklada, zbiranje sredstev preko rezervnega sklada in že omenjenega dolgoročnega posojila upravnika stanovanjskega bloka, ki ga bodo stanovalci odplačali v štirih letih, so konec junija 2013 s ponosom predstavili uspešno sodelovanje. Ob uradni predaji sanirane nepremičnine je kočevski župan Vladimir Prebilič poudaril, da občina tokrat ni imela nič pri tem, stanovalci so samoiniciativno poskrbeli za to, da bodo odslej energetsko učinkovitejši. Stanovalci bodo po prenovi plačevali od 20 do 25 odstotkov manj za stroške ogrevanja. Kot pravijo v družbi SPL, ki je s 40-odstotnim sofinanciranjem investicije pomagala stanovalcem do izvedbe načrta, bodo za 55 kvadratnih metrov velika stanovanja prihranili tudi do 100 evrov na kurilno sezono.

Mestna občina Velenje je dvakratna zmagovalka natečaja En.občina v kategoriji mestnih občin. Predstavlja primer dobre prakse iz Slovenije, svoje zgodbe in projekte pa uspešno predstavlja tudi navzven. Je primer, kako lahko v eni dolini z roko v roki živijo obnovljivi viri in premogovna tehnologija. Pri izvajanju ukrepov na področju OVE in URE v Velenju sledijo akcijskemu načrtu v novelaciji Lokalnega energetskega koncepta (LEK) iz leta 2005 in popolnoma novemu LEK-u iz leta 2012. Med najpomembnejšimi projekti na področju URE prepoznavajo postopne energetske sanacije javnih zgradb ter energetsko rekonstrukcijo javne razsvetljave (menjava svetilk, regulacija delovanja …). Na področju OVE pa med najpomembnejše projekte štejejo gradnjo male sončne elektrarne na občinski zgradbi, na zgradbah Osnovne šole Livada in Osnovne šole Gustava Šiliha ter postavitev pilotnih svetilk javne razsvetljave, ki za svoje delovanje izkoriščajo različne OVE.

Predstavitev in ogled vetrnice v Dolenji vasi in na Razdrtem Čeprav Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami nima optimalnih pogojev za izkoriščanje vetrne energije, je v nekaterih območjih veter dragocen sestavni del mešanice obnovljivih virov. Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor obenem spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot primer dobre prakse gradnje takšnih objektov. V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, bo 19. septembra 2013 organizirana predstavitev in ogled vetrnice v Dolenji vasi in na Razdrtem. Predstavitev je namenjena predstavnikom občin in resornih ministrstev, javnim ustanovam s področja energetike, podjetjem s področja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, potencialnim investitorjem, regionalnim energetskim in razvojnim agencijam, strokovni in znanstveni javnosti ter nevladnim organizacijam. Celotne novice in več si lahko preberete na: www.energijadoma.si/enobcina

EnergetikaNET

REGIONALNE ENERGETSKE NOVICE

regionalna energetika Slovenski gEn-i bo z električno energijo oskrboval aluminij Mostar Mirsad Bajtarević, Sarajevo, Kruno Kartus, Zagreb Mostarska družba Aluminij d.d. bo v obdobju od 1. avgusta od 31. decembra 2013 od slovenske družbe GEN-I kupila 100 MWh električne energije. Pogodbo o dobavi sta podpisala direktor Aluminija Ivo Bradvica in predsednik uprave družbe GEN-I Robert Golob. Bradvica je dejal, da so julija zbrali več ponudb različnih proizvajalcev in trgovcev z električno energijo z območja jugovzhodne Evrope in kot najugodnejšega ponudnika izbrali slovenski GEN-I. Skupne letne potrebe po električni energiji Aluminija Mostar znašajo 225 MWh električne energije, del tega (100 MWH) pa so do sedaj kupovali od Hrvatske elektroprivrede (HEP), vendar je postala po vstopu Hrvaške v EU pogodba s HEP zanje manj ugodna. Preostanek električne energije (125 MWh) Aluminij dobiva od Elektroprivrede Hrvatske zajednice Herceg-Bosne. Velja omeniti, da je dobava energije Aluminiju s strani HEP potekala vzporedno s prodajo Aluminijevih surovin hrvaškemu TLMju, ki pa se mu je z omenjeno spremembo zamajal položaj. Predsednik TLM Ivan Sraka je ob tem dejal, da to ni problem le zanje, ampak tudi za Aluminij, ki je do sedaj imel rednega kupca, ta je letno odkupoval 60.000 ton Aluminijevih produktov, kar predstavlja kar polovico proizvodnje bosansko-hercegovske družbe. Dodajmo še, da je leta 2011 HEP Aluminiju dobavil 886 GWh električne energije po povprečni ceni 42,75 evra za MWh, sam pa je lani plačeval že 57 evrov/MWh. To pomeni, da bi Aluminij po tej ceni za električno energijo plačeval 12,4 milijona evrov letno več.

BiH preti izključitev iz Energetske skupnosti

konu ne bo, bosta morala biti oba entitetska zakona popolnoma harmonizirana, če ne celo identična, kar pomeni, da bosta morala povsem identično prevzeti evropske direktive na področju plina.

naftna industrija Srbije išče plin na Madžarskem Dragan Obradović, Beograd Naftna industrija Srbije (NIS) ne išče nafte in plina zgolj doma, ampak tudi v Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Romuniji, Turkmenistanu, Angoli, Belgiji in Rusiji, v začetku letošnjega poletja pa sta NIS in družba Falcon Oil & Gas odprla raziskovalno vrtino v nahajališču Algyo na jugovzhodu Madžarske. Vrtali naj bi skupno 40 dni do globine 3300 metrov, potem pa bodo vrtino testirali, da bi ugotovili, kolikšen je plinski potencial nahajališča. Omenjena dela tečejo v skladu s sporazumom o skupnem raziskovanju plinskih nahajališč, ki sta ga družbi Naftna industrija Srbije in Falcon Oil & Gas podpisali 14. januarja 2013. Vrtina Kutvolgy-1 je prva od treh raziskovalnih vrtin, ki jih predvideva omenjeni sporazum. Po njem bo geološko-raziskovalna dela financiral NIS. Če bodo odkrili komercialne zaloge ogljikovodikov, si bosta prihodke od njihove prodaje enakovredno razdelila NIS in podjetje Falcon Oil & Gas. Falcon Oil & Gas je mednarodna naftno-plinska družba, ki nakupuje, raziskuje in izkorišča konvencionalna ter nekonvencionalna nahajališča ogljikovodikov. Zdaj izvaja projekte na območju Avstralije, Južne Afrike in Madžarske.

na razpis za direktorja Elektroprivrede Srbije prispelo kar 77 prijav Dragan Obradović, Beograd

Mirsad Bajtarević, Sarajevo Ker ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o energetski skupnosti, bi lahko Bosno in Hercegovino izključili iz te organizacije, katere članice so države jugovzhodne Evrope. V začetku februarja je BiH dobila zadnje opozorilo in dvomesečni rok, v katerem bi morala urediti pomanjkljivo zakonodajno ureditev oziroma predvsem harmonizirati entitetne predpise. Rok se je seveda že iztekel, BiH pa svojih obveznosti ni izpolnila, čeprav se je s članstvom zavezala, da bo v svoj pravni red implementirala evropske direktive s področja električne energije in plina kakor tudi energetskih virov, ki jih v državi največ uporabljajo, je opozoril časopis Nezavisne novine. Zaradi zamude je sekretariat Energetske skupnosti JV Evrope s sedežem na Dunaju BiH zagrozil z začetkom postopka za suspenz. Najbolj obremenjujoče je področje plina. BiH bi namreč morala urediti vprašanje plinskega regulatorja in operaterja v skladu z evropskimi direktivami ter ustanoviti veleprodajni trg, je priznal bosansko-hercegovski minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Mirko Šarović. Osnovni problem je v tem, ali bo ta vprašanja urejal zakon o plinu na ravni države BiH ali dva entitetna zakona, kar je bolj verjetno, saj ima Republika Srpska že zakon o plinu, ki je v dobršni meri že usklajen z direktivami EU. V Federaciji BiH je zakon o plinu še v parlamentarnem postopku. Šarović je dejal, da bo državna raven podprla vsak dogovor, izvajala koordinacijo in vodila politiko. Če dogovora o enotnem za26

EnergetikaNET

Razpis za izbor generalnega direktorja Elektroprivrede Srbije (EPS) se je končal 20. julija 2013, novi prvi mož EPS-ja pa naj bi bil izbran 20. septembra. Prijavilo se je 77 kandidatov, tako veliko prijav je prispelo šele po pozivu ministrice za energetiko, razvoj in varovanje okolja Zorane Mihajlović. Dejala je namreč, da se lahko prijavi na razpis vsakdo, ki je sposoben vodenja. Ker so pred tem na EPS prispele le tri prijave, so se seveda pojavile različne špekulacije. Najprej je bil Aleksandar Vučić, predsednik najvplivnejše stranke v Srbiji (SNS) in podpredsednik vlade, nezadovoljen z rezultati sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Elektroprivrede Srbije Aleksandra Obradovića, s čimer je nakazal, da bo Obradovića na tem mestu zamenjal nekdo drug. Po drugi strani je slišati mnenja, da je imel zaradi različnih omejitev prav s strani srbske vlade Obradović zvezane roke in da njegova strokovnost, ki jo je pokazal kot direktor predstavništva češkega ČEZ-a za Srbijo, ni mogla priti do izraza. Pred prihodom v EPS je Obradović delal v češki energetski družbi ČEZ, ki je uspešno prešla tranzicijo od državnega monopola do ene najbolj dobičkonosnih družb v Evropi. Obradović se je tudi sam prijavil na razpis in nekateri menijo, da mu lahko uspe. Njegova kandidatura je namreč podkrepljena s pozitivnimi podatki o poslovanju EPS-ja v času njegovega mandata na mestu v. d. generalnega direktorja glede prihrankov, ki jih je družba ustvarila v tem obdobju. Končno odločitev o izbrancu bo seveda sprejela srbska vlada. vEČ o energetiki v Jv Evropi na: www.energetika.net/see

EN.MANAGEMENT 013

Začetek optimizacije v industriji je energetski pregled Alenka Žumbar Klopčič

v času krize se slovenska podjetja povsem v enaki meri lotevajo področja ravnanja z okoljem in energijo kot pred dvajsetimi leti, ko je predvsem industrija začela z aktivnostmi za znižanje stroškov energije. Po drugi strani pa danes podjetja, ki se odločajo tudi za pridobitev okoljskoenergetskih certifikatov, že vnaprej dobro razmislijo, kako bodo pridobljene certifikate izkoristila za krepitev ugleda, pojasnjuje Blanka kaker, produktni vodja za sisteme ravnanja z okoljem in energijo na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje – SiQ. SiQ, ki bo 1. 1. 2014 praznoval 50 let svojega delovanja, ima na področju certificiranja sistemov vodenja v slovenskem prostoru 35-odstotni delež veljavnih certifikatov, julija pa so opravili prvo verifikacijo ogljičnega odtisa za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana po zahtevah airport Carbon accreditation. Za to jesen načrtujejo tudi izvedbo prve šole okoljskega menedžmenta, kjer bodo udeleženci pridobili celovito znanje o pristopih in orodjih s področja upravljanja okolja ter s pomočjo mentorja rešili konkreten problem iz svojega delovnega okolja. Kot pravi Blanka Kaker, morajo biti podjetja, ki se prvič podajajo v pridobitev certifikata za sistem upravljanja z energijo, pripravljena na to, da bodo morala v prvi fazi pripraviti celovit pregled stanja v podjetju, torej energetski pregled, v kar morajo seveda aktivno vključiti tudi notranje kadre. »Urejena podjetja se sicer že zelo dobro zavedajo, kaj pomenijo sistemi vodenja. Veliko jih izvaja energetske programe za doseganje konkretnih energetskih ciljev tudi v okviru že izvedenih okoljskih aktivnostih in programov. Pri manjših podjetjih pa je običajno tako, da se v takšne aktivnosti podajajo zaradi nekega zunanjega vzvoda.«

izhodišče: energetski pregled Kaj vse mora energetski menedžer oziroma zadolženi za vzpostavitev sistema upravljanja z energijo v podjetju vedeti, preden se loti projekta za pridobitev certifikata, če začne »z ničle«? Sogovornica pojasnjuje, da mora poznati zahteve standarda ISO 50001 (sistem upravljanja z energijo, op. a.), dobro je, da naredi analizo, kaj je v podjetju že narejenega na področju upravljanja z energijo (na primer energetski pregled, op. a.). Organizacije, ki že imajo uvedene druge sisteme vodenja po katerem od mednarodnih standardov – denimo sistem vodenja kakovosti po ISO 9001 ali sistem za ravnanje z okoljem po ISO 14001 –, bodo te sisteme le nadgradile z zahtevami ISO 50001. Vsem tem standardom je namreč skupen princip PDCA (plan-do-checkaction), to je princip nenehnih izboljšav.

»Prvi korak je začetni energetski pregled. Če ga podjetje že ima, seveda mora biti aktualen, je toliko laže narediti korak dalje. Če ga nima, ga mora pripraviti, saj je nujna evidenca in pregled porabe energije. To namreč služi kot osnova za postavljanje ciljev na področju upravljanja z energijo, akcijskega načrta potencialnih prihrankov energije, nadzora in obvladovanja rabe energije z različnimi ukrepi, denimo usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih, notranje presoje, merjenje rabe energije, nabavni postopki. Poglavitno vlogo v zvezi s sistemom upravljanja z energijo ima energetski menedžer ter energetski tim, torej osebe, ki so odgovorne za učinkovito izvajanje dejavnosti sistema upravljanja z energijo in dejavnosti za doseganje izboljšanja energetske učinkovitosti.« »Čisto prvi korak je usposabljanje zaposlenih, po potrebi pa tudi aktiviranje zunanje strokovne pomoči. Stroški za posamezno podjetje so tako odvisni od tega, kakšne danosti ima že na tem mestu, pa seveda tudi od tega, kakšno je izhodiščno stanje na področju ravnanja z okoljem in energijo.« Kakerjeva pravi, da imajo večja slovenska podjetja načeloma že v osnovi zaposlene notranje strokovnjake na teh področjih, ki nato prenašajo svoje znanje tudi na druge zaposlene. »Prvi ukrepi za učinkovito rabo energije so lahko preprosti in temeljijo bolj na organizaciji, usposabljanju in ozaveščanju zaposlenih, kasneje pa so potrebne tudi kakšne investicije (npr. za zamenjavo svetil, toplotno izolacijo ipd.). Ker so tudi prihranki pri učinkoviti rabi energije hitro vidni, bi bilo bolje, da govorimo o investiciji kot o strošku uvajanja sistema upravljanja z energijo.« Kot pojasnjuje Kakerjeva, je za podjetja, ki se certificirajo, velik izziv zagotavljanje vsakoletnih izboljšav oziroma ohranjanje istega stanja, če je to že v osnovi na dovolj visoki ravni. Največja dodana vrednost zunanjih presoj sistemov pa je po njenih besedah zunanji pogled in mnenje neodvisnega in neobremenjenega presojevalca. Blanka Kaker bo sisteme ravnanja z okoljem in energijo predstavila tudi na prihajajočem En.managementu 013, ki ga Energetika.NET organizira v sredo, 23. oktobra, v hotelu Mons v Ljubljani. Ne zamudite prijave na www.energetika.net/enmanagement013!

EMaS s štirinajstimi lokacijami Sogovornica, ki je Energetiki.NET že leta 2007 predstavila evropsko shemo EMAS (Eco-Management and Audit Scheme), je zelo ponosna tudi na to, da je v tem obdobju v Sloveniji že 14 lokacij, ki so registrirane v omenjeni shemi: poleg treh lokacij Gorenja, ki je bil prvi, so danes to še Gorenje I. P. C. z dvema lokacijama, enota Cinkarne Celje v Mozirju, Luka Koper, tiskarna Medium, štiri lokacije družbe Lek, Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana in čisto sveže – Ljubljanske mlekarne. Med izjemno aktivnimi družbami na področju trajnostnega ravnanja z okoljem in energijo, ki so pri SIQ že pridobile certifikat za sistem upravljanja z energijo, pa Kakerjeva izpostavlja tudi ljubljanski BTC, Kostak iz Krškega, Premogovnik Velenje in njihovo hčerinsko družbo HTZ. Gorenje po drugi strani naša sogovornica omenja tudi kot družbo, ki je zelo uspešno prenesla trajnostno naravnanost tudi na svoje izdelke, s čimer je »okoljsko in energetsko optimirala« celotno verigo od lastne proizvodnje do delovanja končnega izdelka pri kupcih. I EnergetikaNET

alternativno pridobivanje plina – pravljica tudi za Slovenijo?

v Združenih državah amerike je zgodba s plinom iz skrilavcev (ang. shale gas) znana praktično že vsakomur. v Sloveniji še ne povsem, čeprav »bi lahko v Murski depresiji proizvedli 200.000 m3 plina dnevno in tako s pomočjo neposredne tuje investicije ustvarili lepe energetske prihodke kar na domačih tleh«, pravijo v geoenergu, podjetju, ki dela na pridobivanju plina iz peščenjakov (ang. tight gas) v Petišovcih s podjetjem ascent resources – največjim britanskim investitorjem v Sloveniji –, ki pa ima sedaj težave z nadaljevanjem projekta. Energetika.nEt je preverila ozadje »slovenske zgodbe«, ki ima seveda korenine tudi v daljnih Zda … Alenka Žumbar Klopčič Še preden se lotimo domačega primera pridobivanja plina iz slovenskih vrtin, je treba navesti, da se je alternativna proizvodnja plina, kot je pridobivanje plina iz skrilavcev ali – kot v slovenskem primeru – iz peščenjakov, začela v ZDA (s toliko večjo vnemo po poku nepremičninskega balona), kjer stavijo na to rešitev kot na enega od obetov za plinsko prihodnost. 28

EnergetikaNET

Rast vrtanja na nahajališčih plina iz skrilavcev na sklenjenem območju 48 ameriških zveznih držav je proizvodnjo plina iz skrilavcev v ZDA z 8,5 milijarde m3 leta 2000 povečala na 271,8 milijarde m3 leta 2012, kar predstavlja 40 odstotkov ameriške proizvodnje zemeljskega plina. Ocenjene zaloge plina iz skrilavcev so se do konca leta 2010 povečale na 2,7 bilijona m3, ko so predstavljale 31 odstotkov vseh zalog zemeljskega plina. Ameriški urad za energetske informacije (EIA) ocenjuje, da znašajo tehnično dosegljivi viri plina iz skrilavcev, vključno z dokazanimi rezervami v višini 2,7 bilijona kubičnih metrov, okoli 18 bilijonov m3. Ker so vsi ameriški viri zemeljskega plina ocenjeni na 66,1 bilijona m3, plin iz skrilavcev predstavlja 27 odstotkov domačih virov zemeljskega plina, zajetega v letnih projekcijah AEO2013 [Annual Energy Outlook 2013], in 36 odstotkov kopenskih virov sklenjenega ozemlja ZDA, je zapisal EIA v svojem junijskem poročilu o oceni zalog plina iz skrilavcev. V Uradu so nekaj negotovosti izrazili le glede potencialnih dodatnih količin tega plina in med drugim dejali: »(...) le okoli 1 odstotek plina Marcellus (eno od nahajališč plina iz skrilavcev, op. a.) je bil proizvodno testiran. Velik delež plina iz skrilavcev bi tako utegnil ostati netestiran še desetletja ali dlje, do takrat pa bi bil lahko potencial nahajališč negotov (...)«

Ilustracija: Roman Peklaj

FokUS

Plin iz skrilavcev (trilijon m3)

Prvih 10 držav po količini tehnično dostopnih zalog plina iz skrilavcev vir: Eia

Iz zapisanega je približno razvidno stališče ZDA glede alternativnega pridobivanja plina, pri čemer pa je treba še omeniti, da so ZDA komaj na četrtem mestu med prvimi desetimi državami z največjimi potenciali plina iz skrilavcev. Na prvih treh mestih so Kitajska, Argentina in Alžirija. A razlog, da v ZDA vlada tak entuziazem glede alternativnega pridobivanja plina, je v tem, da so njihove zaloge tako pridobljenega plina zanimive tudi ekonomsko in ne le tehnično, kar pa se potem kaže tudi na samem trgu. Globalnem, seveda. In to kljub temu, da je ameriška okoljevarstvena agencija (EPA) komaj leta 2011 začela pripravljati študijo o potencialnih vplivih hidravličnega drobljenja (t. i. fracking) – metode pridobivanja plina iz skrilavcev – na vodne vire, ki pa naj bi dala prve rezultate šele leta 2014. Preverili pa smo tudi, kakšen je pogled na proizvodnjo plina iz skrilavcev na stari celini, vključujoč EU in Rusijo – tradicionalni plinski partnerki, pri čemer je prva skoraj popolnoma odvisna od ruskega zemeljskega plina. Pogledi so si še kako različni, a ne le glede okoljskih, ampak tudi političnih in ekonomskih plati tovrstne proizvodnje plina. Medtem ko torej v ZDA vlada prepričanje, da energetska prihodnost v veliki meri leži tudi v plinu iz skrilavcev, pa se zdi »uradna EU« bolj zadržana. V Evropski okoljski agenciji (EEA) pravijo, da nimajo uradnega stališča glede pridobivanja plina iz skrilavcev, dodajajo pa, da bi bil premik od premoga k plinu z vidika premoga smiseln samo, če se pri plinu iz nekonvencionalnih virov zagotovo sproščajo le zelo majhne količine metana. »Toda pri fosilnih gorivih iz nekonvencionalnih virov (med katere spada plin iz skrilavcev, op. a.) še vedno vlada precejšnja negotovost glede ravni izpustov metana. Razjasnitev tega vprašanja je tako ključnega pomena glede na to, kako nujno potrebujemo hitro ukrepanje na področju podnebja in kakšne koristi za kakovost zraka prinaša spopadanje s kratkotrajnimi onesnaževalci, kot je metan,« menijo. Glede nadomeščanja premoga s plinom zaradi omiljevanja podnebnih sprememb pa pravijo, da za zdaj ne obstajajo nobene zahteve – ne v Evropi ne kjerkoli drugje – po menjavi premoga za plin »ena na ena«, ki bi zagotovile, da bi nadomeščeni premog zagotovo ostal pod zemljo.

»alternativni plin« ne prepriča niti EEa niti greenpeacea Na EEA so prav tako poudarili: »Zanimivo je, da že imamo zaloge konvencionalnega plina in fosilnih goriv, ki precej presegajo količino, ki jo lahko izčrpamo in porabimo, ne da bi pri tem prekoračili globalne podnebne omejitve. Skupaj z zalogami plina iz nekonvencionalnih virov bi (pri tem se sklicujejo na podatke Mednarodne agencije za energijo – IEA, op. a.) ob trenutni ravni porabe imeli dovolj zemeljskega plina še za dodatnih 250 let. Zdaj smo torej pred tem, da razširimo dostop do fosilnih goriv, čeprav bi morali početi ravno nasprotno: iskati način, kako ogljik ohraniti na varnem pod zemljo.« Evropska okoljska agencija (EEA) o plinu iz skrilavcev: Vrsta zdravstvenih in okoljskih zadržkov, ki so večinoma povezani s postopki črpanja (plina, op. a.), upravičuje nadaljnje raziskave in premislek. Zadržki se nanašajo na potencialno tveganje oziroma posledice za zrak, vodo in zemljo, pri čemer gre predvsem za kumulativne učinke. Jasno je, da je od zgodnjega prepoznavanja in skrbnega odpravljanja potencialnih družbeno-ekonomskih in okoljskih kompromisov odvisno, ali bo industrija pridobila družbeno dovoljenje za delovanje v Evropi. V tem kontekstu Evropska komisija, da bi razrešila takšne dileme, zdaj presoja o potrebi in možni obliki sheme obvladovanja tveganj. Svoje ugotovitve bo sporočila do konca leta. Tudi nevladna okoljevarstvena organizacija Greenpeace verjame, da je drobljenje (fracking) visoko rizična aktivnost, ki vpliva na človekovo zdravje in širše okolje. »Fracking lahko povzroči kontaminacijo površinskih vod ali podtalnice, vključno s pitno vodo, s toksičnimi kemikalijami v tekočinah, potrebnih za izvajanje metode drobljenja. Prav tako lahko povzroči dvig koncentracije metana in nevarnih radioaktivnih materij, ki se naravno pojavljajo v plinu iz skrilavcev in premogu. Ta metoda pa prinaša tudi tveganja uhajanja onesnaženih surovin, odpadne vode ali emisij iz vrtin. Vse to ima lahko neposreden ali posreden učinek na naše zdravje in okolje. Mnogi od teh učinkov pa niso le lokalni, ampak jih je mogoče čutiti tudi regionalno ali celo globalno. Brez obsežne znanstvene ocene učinkov frackinga bi bil 'bum nekonvencionalnega plina' neizmeren eksperiment na okolje in človekovo EnergetikaNET

FokUS

zdravje,« je za Energetiko.NET povedal Gergely Simon, regionalni strokovnjak za strupe v organizaciji Greenpeace za Srednjo in Vzhodno Evropo s sedežem v Budimpešti. Dodal je še, da »ni znanstvene potrditve, da bi nekonvencionalen plin – kot je denimo plin iz skrilavcev pa tudi metan iz premoga (coalbed methane-CBM) – občutno prispeval k znižanju emisij toplogrednih plinov glede na druge konvencionalne fosilne vire, kot je denimo premog. Razvoj na področju pridobivanja plina iz skrilavcev in metan iz premoga se bo zgodil na račun cenejših in varnejših politik, ki bi vodile v varčevanje z energijo in pospeševanju prehoda na obnovljivo energijo ter k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.«

Evropska komisija: Plin bi lahko pomagal zmanjšati emisije z obstoječimi tehnologijami Za stališče smo povprašali tudi na direktoratu za energijo pri Evropski komisiji, kjer pravijo, da »se je napredek pri tehnologiji hidravličnega frakturiranja kakor tudi pri možnostih horizontalnega vrtanja odrazil v izrazitem povečanju proizvodnje zemeljskega plina v ZDA, kar je prispevalo k znižanju cen energije. Komisija zato pozorno preučuje implikacije tega novega razvoja za Evropo. Seveda pa se bo odločila glede rabe energetskih virov vsaka država članica posebej, pri čemer pa morajo vse članice upoštevati pravila EU, vključujoč tista za varovanje okolja in zdravja ljudi.« Velja omeniti, da Evropska komisija dela na treh vidikih, povezanih s pridobivanjem plina iz skrilavcev: (1) analizira potencialne učinke možne nekonvencionalne proizvodnje plina v EU kakor tudi zunaj nje, na energetske trge EU, in druge ekonomske vidike, (2) ocenjuje podnebne učinke morebitne proizvodnje plina iz skrilavcev v EU in (3) ocenjuje potencialna tveganja za okolje in človekovo zdravje. »Kot naslednji korak je Komisija v svoj program dela za leto 2013 vključila iniciativo 'Okoljski, podnebni in energetski okvir za varno in zanesljivo nekonvencionalno izkoriščanje ogljikovodikov' s ciljem preučiti, kako bi lahko dosegli možnosti diverzifikacije energetske oskrbe in izboljšanje konkurenčnosti ob popolnem upoštevanju podnebnih vidikov in potencialnih okoljskih tveganj,« so nanizali v Evropski komisiji. Na naše vprašanje, ali prepoznavajo plin kot vir energije, ki bi lahko prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, so v Komisiji odgovorili, da »bi lahko bil zemeljski plin ključen pri preoblikovanju energetskega sistema v delu nadomeščanja premoga (in nafte) v kratko- do srednjeročnem obdobju. To bi lahko pomagalo pri zmanjševanju emisij z obstoječimi tehnologijami vsaj do leta 2030 ali celo 2035. To se nanaša tudi na plin iz skrilavcev, če je njegova proizvodnja varna in sloni le na resničnem potencialu domačih virov znotraj EU.« »Uradna EU« zadržana, podjetja iz EU in Zda pa enotno Za! Medtem ko je »uradna EU« nekoliko zadržana oziroma vsaj zelo posredna, pa so energetska podjetja iz Unije, konkretno iz Ve30

EnergetikaNET

like Britanije in Francije, že aktivno vključena v pridobivanje plina iz skrilavcev v ZDA. Poleg britanskih in francoskih so v tovrstne aktivnosti čez lužo investirala – skupaj kar 8,5 milijarde ameriških dolarjev leta 2008 – tudi norveška, azijska, indijska in korejska podjetja, je poročal Bloomberg Business Week. Vodilni investitorji so kitajska podjetja s 5,5 milijarde dolarjev, sploh pa so projekti na področju pridobivanja plina iz skrilavcev in iz peščenjakov leta 2008 prejeli kar 133,7 milijarde investiranih dolarjev, od tega petino iz tujine. Bloomberg tudi piše, da ameriški partnerji v teh projektih niso velika energetska podjetja, ampak manjše družbe, kot so Pioneer Energy Services, Chesapeake Energy in denimo Hunt Oil. Po drugi strani pa sta veliki Chevron kakor tudi podjetje Halliburton aktivno prisotna v evropski zgodbi alternativnega pridobivanja plina – vsaj skozi panožno platformo oziroma preko Evropskega centra za plin iz skrilavcev in peščenjakov ter metan iz premoga, ustanovljenega leta 2012, ki ga upravlja svetovalna hiša FTI Consulting. Omenjeni podjetji sta dejavni tudi na terenu. Chevron v Romuniji in na Poljskem, kjer po dogovorih z vladama raziskuje več kot 1,2 milijona hektarjev ozemlja, zainteresirano pa je še za Bolgarijo, Ukrajino in Litvo, medtem ko je Halliburton prisoten le na Poljskem, kjer je dobil koncesije skupaj še s tremi ameriškimi podjetji (Marathon Oil, BNK Petroleum in ConocoPhillips) ter z desetimi drugimi podjetji, in sicer: s Poljske (3 podjetja), iz Kanade (3), Francije (1), Velike Britanije (1), Italije (1) in z Japonske (1). V največjem številu so tako na Poljskem, kjer v zadnjem času prav tako močno stavijo na gospodarske učinke plina iz skrilavcev, prisotna ameriška podjetja. glede na to pa smo preverili tudi, koliko so omenjena ameriška podjetja lani namenila za lobiranje v ameriškem kongresu in zveznih agencijah. glede na podatke spletne strani openSecrets.org je Chevron za lobiranje namenil največ sredstev – 9,5 milijarde dolarjev (leta 2009 je ta strošek presegel 20 milijard), medtem ko so drugi porabili manj: ConocoPhillips 3,86 milijarde dolarjev (največ leta 2011, ko je številka presegla 20 milijard dolarjev), sledita Marathon oil, ki je lani za lobiranje porabil dve milijardi dolarjev (10 milijard leta 2009), in Halliburton z 260.000 dolarji (1,1 milijarde dolarjev leta 2009). tudi za podjetje Chesapeake Energy strošek lobiranja ni bil nizek: leta 2012 je znašal 1,8 milijarde dolarjev (2,6 milijarde leta 2010), medtem ko za druge (Hunt oil, Pioneer Energy Services in Bnk Petroleum) na omenjeni spletni strani nismo našli podatkov. Omeniti velja, da se navedeni zneski ne nanašajo na lobiranje podjetij v luči aktivnosti, povezanih s »shale gas«, ampak na njihovo lobiranje sploh, pri čemer bi lahko sklepali, da se to najbrž nanaša na njihovo dejavnost pridobivanja fosilnih goriv. gazprom: Fenomen plina iz skrilavcev je ustvaril iluzijo o skoraj neskončnih zalogah plina Zdaj je že kako jasno, da je EU izjemno odvisna od ruskega pli-

FokUS

na, zato smo za mnenje o alternativnem pridobivanju plina povprašali tudi Igorja Alexeeva, ruskega blogerja in novinarja Route Magazina: »Hidravlično drobljenje je razmeroma stara tehnologija, ki so jo prvenstveno razvili v ZDA. Metoda ima na notranjem ameriškem trgu določen učinek, obstaja pa utemeljen dvom v to, da jo je mogoče izvoziti. Če na vaše vprašanje odgovorim na kratko: plin iz skrilavcev se najbrž lahko za nekaj let uveljavi na trgu ZDA, na globalni ravni pa je situacija precej bolj zapletena. Prvič, okoljski pomisleki imajo osnovo. Za hidravlično drobljenje se porabi veliko vode, pomešane z nevarnimi kemikalijami (ključne sestavine tega koktajla varujejo kot trgovinsko skrivnost). Drobljenje kameninskih plasti z vbrizgavanjem toksičnih tekočin pod visokim tlakom, pri čemer se sprosti plin, privede do resnega onesnaženja podtalnice. Poleg tega sta ameriška vojska in ameriški geološki zavod prišla do zaključka, da izvajanje hidravličnega drobljenja lahko povzroči nenadno potresno dejavnost (v puščavi Arizone). V gosto poseljeni Evropi z omejenimi viri pitne vode je to zelo tvegano početje. Francija in Nemčija tehnologije hidravličnega drobljenja v bližnji prihodnosti ne nameravata uporabljati. Vendar pa Evropska komisija spodbuja vzhodnoevropske države, naj uvedejo hidravlično drobljenje in tako 'preizkusijo' tehnologijo. V političnem smislu stara Evropa globalno 'manijo' s plinom iz skrilavcev izrablja za barantanje v pogajanjih s proizvajalci zemeljskega plina. Kitajska podjetja so zaradi očitnih ekoloških tveganj in visokih stroškov skeptična do domačega plina iz skrilavcev. Nedavni kitajski razpis za koncesije za plin iz skrilavcev je to jasno pokazal, so poročali v reviji Scientific American.« Igor Alexeev, Route Magazine: »V ZDA morda lahko plin iz skrilavcev za nekaj let najde mesto na nacionalnem trgu, a na globalni ravni je zadeva precej bolj zapletena.« »Drugič, hidravlično drobljenje je drag posel, ki zahteva konstanten priliv denarja. Zato je v medijih toliko neosnovanih trditev o revoluciji na področju plina iz skrilavcev. Preprosto rečeno, globlje kot vrtaš, dražje je. V ZDA je plin iz skrilavcev relativno poceni, v Evropi in na Kitajskem pa bi utegnil biti zelo drag, čeprav je kakovost tako tehničnih kot finančnih podatkov o resnični sliki industrije nekonvencionalnega plina zelo slaba. Po vsej Evropi je kakšnih 50 poskusnih vrtin in za nobeno od njih ne kaže, da bi jo bilo mogoče uporabljati v komercialne namene, je poročal britanski Guardian.« In ne nazadnje, vsak zanesljiv dobavitelj zemeljskega plina potrebuje primerno infrastrukturo in dobavne zmogljivosti, pravi Igor Alexeev in dodaja, da »ima Rusija obetavne možnosti proizvodnje plina iz skrilavcev in ruska podjetja dejavno preučujejo postopek hidravličnega drobljenja in vse mogoče negativne okoljske posledice te tehnologije«. Omeniti velja, da ima Rusija po ocenah EIA osem bilijonov m3 tehnično dostopnih zalog plina iz skrilavcev. Govorili pa smo tudi s Sergeijem Komlevim iz družbe Gazprom Export. Pod njegovim vodstvom so v ruskem podjetju pripravili poseben dokument z naslovom Določanje cene »nevidnemu« proizvodu (Pricing the »Invisible« Commodity), v katerem ocenjujejo negativne učinke gibanja cen plina zaradi novega plina iz skrilavcev iz evropskih plinskih vozlišč. To je tudi eden redkih internih dokumentov, ki ga je Gazprom javno objavil. Na vprašanje, ali se Gazprom kot eden največjih proizvajalcev zemeljskega pli-

na na svetu boji plinske revolucije, ki jo je povzročil ameriški plin iz skrilavcev, je odgovaril nikalno. »Menim pa, da s cenami plina, ki naglo padajo, plinska panoga ne bo mogla več financirati potrebnih investicij v plinsko infrastrukturo, čeprav bodo te potrebne. Je pa zanimivo, kako se plinske debate spreminjajo praktično iz leta v leto. Medtem ko smo pred tremi leti slišali ameriške kolege, da bodo gradili nove plinske terminale za večji uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v ZDA, zdaj govorijo o načrtih, kako bo njihova država povečala izvoz tega energenta,« izpostavlja Komlev. »Fenomen plina iz skrilavcev je v glavah investitorjev ustvaril iluzijo o skoraj neskončnih zalogah zemeljskega plina in ker vsi poznamo načela, po katerih se cene določajo na osnovi ponudbe in povpraševanja, tudi vemo, da se 'obilje' velikokrat enači s 'poceni'.« Iz Gazpromovega dokumenta Določanje cene »nevidnemu« proizvodu (Pricing the »Invisible« Commodity).

Slovenska plinska pravljica Podobne aktivnosti na področju alternativnega pridobivanja plina potekajo tudi v Sloveniji. Britansko podjetje Ascent Resources (s sedežem na Britanskih deviških otokih in s podružnico v Lendavi, op. a.) in njegov slovenski partner Geoenergo, ki je v lasti Petrola in Nafte Geoterm, načrtuje proizvodnjo 200.000 m3 plina dnevno, in to le iz prvih dveh vrtin , ki sta na Petišovskem in Dolinskem polju, kjer je bilo od štiridesetih let preteklega stoletja izvrtanih več kot 160 vrtin, je že avgusta lani za Energetiko.NET povedal direktor Geoenerga Miha Valentinčič. »Projekt, ki ga izvajamo, ni nič novega in se na območju severovzhodne Slovenije izvaja že praktično od sredine prejšnjega stoletja,« ob tem poudarjajo v Petrolu. Kot danes pojasnjuje Valentinčič, je Geoenergo imetnik izključnih pravic za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru iz koncesijske pogodbe v Murski depresiji. »Z družbo Ascent Slovenia Limited imamo sklenjeno pogodbo o skupnem podjemu, na podlagi katere Ascent vodi operacije na naftno-plinskem polju. Razvoj naftnih in plinskih polj je drag in dolgotrajen projekt, investitorji pa se zavedajo tveganja pri takem delu. Podjetja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in s proizvodnjo, v prvih letih delovanja poslujejo z izgubo, dokler ne začnejo pritekati prihodki iz naložb. Henderson Global Investors Limited, ki velja za enega od največjih upravljavcev investicij v Evropi, je nedavno investiral v Ascent, kar potrjuje, da v ta projekt verjame in mu zaupa,« je na konkretno vprašanje o tem, ali ima njihov britanski partner res finančne težave, kar smo slišali neEnergetikaNET

FokUS

davno, v vnovičnem pogovoru avgusta letos odgovoril sogovornik. Kot dodaja Valentinčič, pa pridobivanje plina v Prekmurju ni novost, saj »v Sloveniji že od šestdesetih let prejšnjega stoletja izvajamo rudarske tehnološke postopke pridobivanja ogljikovodikov, ki vključujejo med drugim tudi hidravlično stimulacijo. Do sedaj je bilo izvrtanih več kot 160 vrtin, od tega 11 vrtin do polja Globoko, in v njih je bila že vsaj 28-krat izvedena hidravlična stimulacija. Do sedaj zaradi teh postopkov nismo zaznali nikakršnega negativnega učinka na okolje. Gre za stimuliranje peščenjakov ali tako imenovanih »tight gas« rezervoarjev, česar ni mogoče enačiti s tehnikami večkratnega frakturiranja geološke strukture skrilavcev, s horizontalnimi vrtinami (shale gas, op. a.) v nerezervoarskih kameninah, o čemer se v svetu krešejo polemike. Pri izkoriščanju plinov iz peščenjakov se uporabi do 40krat manj vode, izvede se do 10-krat manj frakturiranj na posamezno vrtino, za 'odprtje' enega tipičnega plinskega polja je potrebnih od 15 do 30 vrtin, medtem ko je za izkoriščanje 'shale gas' potrebnih na stotine vrtin. Na osnovi več kot polstoletnih izkušenj pridobivanja plina v severovzhodni Sloveniji lahko trdimo, da je pridobivanje plina iz peščenjakov varno in za okolje popolnoma sprejemljivo,« je prepričan sogovornik. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko, je za Energetiko.NET dejal: »Prihodnost pridobivanja plina iz peščenjaka je v Sloveniji povezana z vsemi naštetimi elementi, predvsem z vprašanjem nejasnega okoljskega tveganja.« Valentinčič nikalno odgovarja tudi na vprašanje, ali bi lahko poseg v Petišovcih vplival na Radensko in njene izvire. »Stimulacije struktur peščenjakov, ki se izvajajo na globinah, večjih od 3.000 metrov, na slojne vode praktično ne morejo vplivati, saj so le-te v bistveno višjih slojih in so geološko ločene z neprepustno naravno krovnino. Na območju Murske depresije tečeta proizvodnja in stimulacija že od šestdesetih let prejšnjega stoletja in do zdaj ni bil zaznan noben vpliv na okolje, kar je jasen dokaz, da se vsa dela izvajajo popolnoma varno in da negativen vpliv na vodonosnike ni mogoč. Vsa dela so podvržena strogim okoljevarstvenim ukrepom. Prav zato so vse naše vrtine zavarovane z vsaj tremi plastmi jeklene obloge – s površinsko, vmesno in delovno. Vmesna obloga preprečuje kakršnokoli uhajanje iz naravnih rezervoarjev do vodonosnika. Rudarski in okoljski inšpektorat spremljata vse aktivnosti na naftno-plinskem polju.« Do sedaj je podjetje Ascent Slovenija v eksploatacijo plinskega polja namenilo več kot 40 milijonov evrov, kar predstavlja 100-odstotni vložek v razvoj polja, vlaganja pa se bodo, če bo testna proizvodnja (ta je načrtovana za leto 2014, op. a.) uspešna, nadaljevala še v precej večji meri. »V zameno si tuji partner obeta delež na proizvedenem plinu,« je avgusta lani povedal Valentinčič. Omeniti velja še, da Ascent v vmesnem času ni dobil bančnega posojila v višini 15 milijonov evrov za nadaljevanje svoje investicije. 32

EnergetikaNET

Razlog: banki ni mogel zagotoviti zahtevanega dokumenta, ki bi ga podpisali štirje podpisniki, saj eden od teh ni pristal na podpis. Britanski investitor je nato skušal pospešiti zadevo s pomočjo slovenske vlade, ki pa naj ne bi bila dovolj odprta za njihove težave, kar je generalni direktor družbe Leonard Reece povedal tudi na poslovnem zajtrku, ki ga je maja letos v Ljubljani organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica. A slovenski partnerji v petišovski zgodbi zatrjujejo: »Ni res, da je projekt v težavah. Težave so večinoma odpravljene, pogodbeni parterji so med seboj usklajeni, aktivnosti za pridobitev financiranja pa so v zaključni fazi.« Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: »V Sloveniji nimamo študije o uporabi metode hidravličnega drobljenja in njenih morebitnih negativnih vplivih na okolje in zdravje ljudi. Študija vplivov metode hidravličnega frakturiranja na okolje in zdravje ljudi bi se izvedla v sklopu postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja, kot je to zahtevano s 50. členom Zakona o varstvu okolja, v primeru, da bi koncesionar za takšno dovoljenje zaprosil. Določeno je, da je presoja vplivov na okolje obvezna za količino načrpanega plina, ki presega 500.000 m3 na dan. V Prekmurju naj bi se črpalo 140 milijonov m3 plina na leto, kar znese približno 384.000 m3 na dan. Za takšno količino plina koncesionarju ni treba zaprositi za okoljevarstveno soglasje.« Projekt pridobivanja plina v Petišovcih se tako nadaljuje, pri čemer tudi na pristojnem ministrstvu pravijo, da »bi v vsakem primeru večje količine načrpanega plina pozitivno vplivale na energetsko odvisnost Slovenije in njen gospodarski položaj«. Kot je zadovoljen Valentinčič, tudi marsikateri ekonomist trdi, da zadnja ameriška gospodarska rast temelji na pridobivanju plina iz skrilavcev. »Po ekonomskih predvidevanjih lahko pridobivanje plina iz skrilavcev dvigne ameriški bruto domači proizvod (BDP) v naslednjih nekaj letih za pol odstotne točke na leto. Dejansko gre za energetsko renesanso, ki zagotavlja veliko novih delovnih mest in tudi večjo energetsko neodvisnost. Po najnovejših projekcijah se bodo ZDA v zelo kratkem času spremenile iz največjega uvoznika nafte in plina v njuno izvoznico,« opominja domači sogovornik, ki meni tudi, da petišovski plin nikakor ne posega niti v ruski plinski projekt Južni tok. V Petišovcih tako še vedno upajo, da bodo lahko začeli testno črpati plin iz vrtin Pg-10 in Pg-11A v začetku leta 2014, prav to pa bo dalo tudi odgovor na vprašanje, ali je zalog plina v Prekmurju res do sedem milijard standardnih m3, kar naj bi potrdile že raziskave podjetja Nemmoco – sedaj Ascent – pred več leti. Poraba plina v Sloveniji sicer znaša približno milijardo kubičnih I metrov.

Celostna tehnična in znanstvena podpora v gradbeništvu ZAG je javni raziskovalni zavod, ki z vrhunsko ekipo strokovnjakov zagotavlja celostno tehnično in znanstveno podporo v gradbeništvu. Soustvarjamo evropski gradbeni prostor in aktivno sodelujemo pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. - Laboratoriji so akreditirani po SIST EN ISO/IEC 17025. - ZAG je priglašen in akreditiran certifikacijski organ za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov po SIST EN 45011 in kontrolni organ za overjanje meril po SIST EN ISO/IEC 17020. - ZAG je nosilec certifikata sistema vodenja kakovosti ISO 9001. Izvajamo: • preskušanje gradbenih materialov in konstrukcij ter izvajamo raziskave, • izdajanje certifikatov o skladnosti (certificiranje), • podeljevanje slovenskih in evropskih tehničnih soglasij v skladu z določbami Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro), • kalibriranje in overjanje meril.

Zavod za gradbeništvo Slovenije Dimičeva 12, 1000 Ljubljana Telefon: 01 2804 250 Faks: 01 2804 484 e-pošta: info@zag.si www.zag.si

EnergetikaNET

FokUS: intErvJU - dr. roBErt FiELd

Če plin iz skrilavcev primerjamo z drugimi oblikami energije v smislu tveganj, moramo to početi tako, kot je treba Besedilo in fotografija: Ana Vučina Vršnak

Dr. Robert Field je znanstvenik in raziskovalec na Oddelku za vede o ozračju Univerze v Wyomingu v ZDA. Energetika.NET se je na letošnjem Zelenem tednu v Bruslju z njim pogovarjala o vprašanjih povezanih s plinom iz skrilavcev. Povedal je, da pridobivanje plina iz skrilavcev spreminja svetovno energetsko ravnotežje. Field je leta 1995 doktoriral na londonskem Imperial College in je v poznih devetdesetih letih pomagal pri razvoju merilne mreže za merjenje ogljikovodikov v Združenem kraljestvu (UK National Hydrocarbon Network). Bil je tudi predstavnik Velike Britanije v evropskih strokovnih telesih, kjer so preučevali metodologije merjenja onesnaženosti zraka. Leta 2002, po tem, ko je pomagal pri razvoju Fakultete za okolje in naravne vire (School of Environment and Natural Resources) Univerze v Wyomingu (UW), se je vrnil v Evropo, kjer je delal v Evropskem referenčnem laboratoriju za kakovost zraka (ERLAP) v Italiji. Pomagal je voditi projekt PEOPLE, katerega cilj je bilo izmeriti osebno izpostavljenost evropske populacije onesnaževalom zraka. Leta 2006 se je vrnil v ZDA ter ustanovil mobilni laboratorij za raziskovanje vse bolj perečega vprašanja pojavljanja ozona v zimskem času v okrožju Sublette v Wyomingu. Ta stalna raziskava je zdaj osredotočena na boljše razumevanje obnašanja metana v zunanjem zraku ter krajevnih in časovnih trendov hlapnih organski spojin (VOC) v povezavi z nekonvencionalnim pridobivanjem nafte in plina. Nekonvencionalno pridobivanje zemeljskega plina je najpomembnejši trend v vzponu v svetovni oskrbi z energijo. V prihajajočih letih, se bodo bogate izkušnje iz ZDA, tako dobre kot slabe, zelo verjetno prenesle v Evropo. Leta 2040 naj bi približno 50 odstotkov plina, pridobljenega v Zda, predstavljal plin iz skrilavcev. Črpanje plina iz skrilavcev je v iskanju alternativnih virov energije vse bolj priljubljeno, ampak so pri tem koristi res večje od tveganj? No, to je odlično vprašanje in resnično ne vem, kako naj odgovorim nanj. Vse vrste pridobivanja energije so povezane z določenimi tveganji. Če pomislim samo na starejšo generacijo podzemnega odkopavanja premoga, a ni krasno, da se zdaj v Evropi ti premogovniki zapirajo? Če plin iz skrilavcev primerjamo z drugimi oblikami energije v smislu tveganj, moramo to početi tako, kot je treba. Razmišljati moramo o zdravju ljudi in varnosti za delavce, razmišljati moramo o vplivu na lokalno prebivalstvo, če na tem področju sploh kdo biva, in razmišljati moramo o širših tveganjih za družbo. S tem mislim, da moramo imeti v mislih tudi podnebne spremembe in temu podobna vprašanja. Je plin iz skrilavcev nekaj dobrega ali slabega? Delno je odgovor odvisen od tega, kako se vklopi v dobro staro mešanico energetskih virov. Vem, da je to čuden odgovor, ampak če plin iz skrilavcev prekosi vire obnovljive energije, potem to ni tako zelo dobro. Če pa uspe zamenjati ali premagati kateri drug vir energije, ki je jasno označen za bolj »umazanega«, potem je to dobro. To je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. 34

EnergetikaNET

Je plin iz skrilavcev nekaj dobrega ali slabega? Delno je odgovor odvisen od tega, kako se vklopi v dobro staro mešanico energetskih virov. Vem, da je to čuden odgovor, ampak če plin iz skrilavcev prekosi vire obnovljive energije, potem to ni tako zelo dobro. Če pa uspe zamenjati ali premagati kateri drug vir energije, ki je jasno označen za bolj »umazanega«, potem je to dobro. v Zda, kjer imajo že štiridesetletne izkušnje z vrtanjem za plinom iz skrilavcev, se je zgodilo nekaj nesreč. kot posledica je v bližini plinskih vrtin pitna voda postala bolj slana in podtalnica onesnažena z metanom, v skrajnih primerih je prišlo celo do eksplozij hiš. kako nevarno je vrtanje z namenom iskanja zalog plina iz skrilavcev? Vprašati se moramo, zakaj je do teh nesreč sploh prišlo. Zaradi človeške napake? Morda zaradi prevelikega pritiska na tej vrtini? Ne poznam odgovora za primer iz mesta Douglas v okrožju Converse v Wyomingu, ki sem ga predstavil na Zelenem tednu. Vse, kar lahko storimo je, da vztrajamo pri najboljših praksah za to dejavnost in če se potem še zgodi nesreča ali okvara, mora biti vzpostavljen natančen in obvezen postopek za poročanje lokalnim oblastem, potem pa morajo slediti dejanja. Če pa se izkaže, da je nekdo res slabo opravljal svoje delo, mora slediti odvzem licence oziroma preklic dovoljenja za delovanje. So podjetja v Zda dovolj odgovorna, da uporabljajo in sledijo najboljšim praksam? Ne spremljam varnostnih poročil podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem energije, vendar vem, da je v veljavi močan regulativni okvir. Če storijo kakšne napake, morajo o njih poročati. Delovati morajo tudi v skladu z vsemi zveznimi in državnimi predpisi. Se je že zgodilo, da so kakšno testno vrtanje ustavili ali prepovedali? Ne vem, če so kakšnemu podjetju že prepovedali vrtanje. Za to še nisem slišal. Vendar pa sem slišal, da so bila nekatera podjetja kaznovana z globami, ker je prihajalo do emisij iz določenih kosov opreme, ki morda niso bile potrebne. Če recimo na rezervoarju pustite odprt poseben pokrov za uravnavanje pritiska v rezervoarju in lažji dostop do vsebine za meritve in jemanje vzorcev, potem lahko tam uhajajo emisije. Če to opazi inšpektor,

FokUS

Ameriška javnost je veliko bolj izpostavljena nekonvencionalnemu pridobivanju plina; veliko bolj neposredno izpostavljena kot evropsko prebivalstvo, ki dobi informacije od različnih skupin.

napiše poročilo in podjetje – ker mora biti lokacija označena – bo za takšno ravnanje oglobljeno. Če recimo pustite ta pokrov odprt, boste za to morali plačati denarno kazen. To je en primer. Ali veste, če se je kje zgodilo, da je zasebni sektor plačal lokalnim prebivalcem, da so se odselili z območja, kjer se morda nahaja plin iz skrilavcev? Mislim, da se je to že zgodilo, vendar natančnejših podatkov o tem nimam. Zagotovo vem, da so lokalni prebivalci v določenih primerih prejeli nadomestila za nastale posledice. Na drugi strani pa so ljudje, ki so si morda želeli, da bi podjetja odkupila njihovo zemljo, a se to ni zgodilo. Primeri so zelo različni. Pojavilo se je veliko javnega nasprotovanja takšnim projektom. v Franciji je nasprotovanje javnosti privedlo celo do tega, da je parlament prepovedal hidravlično drobljenje (fracking) in razglasil moratorij za takšno vrtanje. kako je s tem v Zda? kaj meni javnost o plinu iz skrilavcev? Se javno mnenje razlikuje med raziskovalnimi območji? Ameriška javnost je veliko bolj izpostavljena nekonvencionalnemu pridobivanju plina; veliko bolj neposredno izpostavljena kot evropsko prebivalstvo, ki dobi informacije od različnih skupin. Kar pa se tiče javnega odobravanja, ameriška javnost je zadovoljna z obeti za energetsko neodvisnost. ZDA bodo brez dvoma v prihodnosti izvažale veliko svojega plina, zato menim, da je javno mnenje odvisno predvsem od tega, kolikšen vpliv ima takšno pridobivanje plina na ljudi. Če gre za nekoga z negativno izkušnjo, da so ga dosegle emisije iz vrtin ali da se je zaradi pridobivanja plina spremenila krajina v okolici doma, taka oseba bo imela gotovo popolnoma drugačno mnenje kot nekdo, ki živi v San Franciscu, kjer ni nobenega vrtanja. Zelo veliko je odvisno od lokacije.

Pri tehniki vrtanja za pridobivanje plina – znani tudi kot »fracking« - lahko prihaja do izpustov Co2 in metana. Upoštevati je treba tudi odpadne vode in kemikalije, ki lahko škodujejo okolju. Lahko rečemo, da je plin iz skrilavcev čist vir energije? vemo dovolj o njem? Pri tej tehniki so prisotne emisije metana in BTEX (benzen, toluen, etil benzen in ksilen), vendar obstajajo tudi tehnologije za zmanjšanje teh emisij. Kombinirani podatki kažejo, da so emisije metana pri konvencionalnem plinu po raziskavah nekje okrog 1,7-6,0 odstotka, pri vrtinah nekonvencionalnega plina iz skrilavcev pa se gibljejo med 3,6-7,9 odstotka. Kar pa se tiče odpadnih voda in kemikalij: v povratnem obdobju (flow-back period), ko odpadne vode iz vrtine stečejo nazaj na površje in se vrtina šele pripravlja na delovanje, odpadna voda res vsebuje te kemikalije. Ampak tukaj gre le za obdobje 3-10 dni. Te tekočine je treba potem odstraniti ali na določen način obdelati. Sčasoma, ko vrtina deluje, nas ta tekočina za hidravlično drobljenje (fracking fluid) ne skrbi več toliko, saj je načrpan plin ne bo vseboval. Gre za drugačno vprašanje. Če si predstavljate tekočino za hidravlično drobljenje in plin in vodo, iz vrtine privrejo vsi skupaj, potem pa sledi obdobje, ko je med povrat pomešan še pesek. Proces je sestavljen iz različnih korakov. Najprej je treba odstraniti pesek; ko je ta odstranjen, lahko začnete s pridobivanjem plina. Vendar morate s proizvodno opremo še naprej odstranjevati vodo in ogljikovodike, če je načrpana snov zelo mokra, saj ne morete imeti plina z veliko visoke molekulske mase ogljikovodikov v njem. To bi namreč zamašilo visokotlačno cev, v kateri je takšen pritisk, da bi se spojine z visoko molekulsko maso usedle in na dnu cevi bi nastala tekočina. omenili ste, da se pridobivanje plina iz skrilavcev seli bližje urbanim območjem. Do neke mere je to res, da. Poglejte na primer okolico Denverja v Teksasu. Kar pa se tiče tveganj, sem v zadnjem času videl le eno delo in to članek avtorjev McKenzie et al.. Naredili so oceno vplivov na zdravje in analizo tveganja in pišejo, da so tveganja za zdravje ljudi v Koloradu višja za ljudi, ki živijo blizu vrtine, recimo na območju oddaljenem do slab kilometer od vrtine, kot pa če živijo dlje stran. ali se bo po vašem mnenju tehnologija povezana s pridobivanjem plina iz skrilavcev prenesla iz Zda v Evropsko unijo? Upam, da se bo, vendar oboje – tako načini izkoriščanja kot tudi tehnologije nadzora. Še zadnje vprašanje. Ste vi osebno za ali proti plinu iz skrilavcev? Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti. Sem za vse, kar pripomore k zniževanju emisij in skrbi za širšo družbo. Ne vem, če I sem sploh proti kateremu viru energije. EnergetikaNET

FokUS: intErvJU – Carina voPEL

iskanje plina iz skrilavcev v Evropi se bo nadaljevalo Besedilo in fotografija: Ana Vučina Vršnak

Carina Vopel je vodja Enote za učinkovito rabo virov in ekonomske analize na Generalnem direktoratu Evropske komisije za okolje. Prihaja iz Helsinkov, ekonomijo pa je študirala na univerzi Sorbonne v Parizu. Je strokovnjakinja za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje. Aktivno sodeluje pri razvoju politike učinkovite rabe virov v EU. Načrt za Evropo, gospodarno z viri (Roadmap to a Resource Efficient Europe) je bil sprejet leta 2011. Med drugim je pristojna za koordinacijo izvajanja politike učinkovite rabe virov ter plin iz skrilavcev in njegove vplive na okolje. Energetika.NET se je na letošnjem Zelenem tednu v Bruslju z njo pogovarjala o vsem, kar morate vedeti o plinu iz skrilavcev v Evropi.

resna, potem bodo stroški seveda zelo, zelo visoki. S tem se zdaj ukvarjamo. Trenutno oblikujemo nek okvir za izkoriščanje plina iz skrilavcev v Evropi in del našega dela je povezan tudi s tem, kakšne ukrepe bi morali uvesti, da bi preprečili tveganja. K temu spada tudi analiza stroškov in koristi. Vzemimo za primer tveganje za potrese. V Združenem kraljestvu je bilo nekaj rahlih potresov, vendar posledice niso hude. Verjetno gre le za manj pomembno materialno škodo. Če pa imamo, na drugi strani, opravka s tveganji, kjer so lahko ogrožena človeška življenja ali se naredi nepopravljiva škoda za pitno vodo, potem morajo biti ukrepi za preprečevanje veliko strožji.

Leta 2040 naj bi približno 50 odstotkov plina, pridobljenega v Zda, predstavljal plin iz skrilavcev. obstajajo podobne ocene tudi za Evropo? Ne. Obstaja veliko polemičnih teorij o tem, kolikšne so dejansko zmogljivosti in zaloge v Evropi. V bistvu je tako, da morate začeti vrtati in iskati, da bi izvedeli, kaj se sploh nahaja pod površjem. Za zdaj je vse še zelo, zelo nezanesljivo in na tej stopnji ni mogoče podajati kakršnihkoli ocen.

Evropska unija naj bi pripravila splošna pravila za plin iz skrilavcev do konca tega leta. ali to drži? Veliko delov veljavne zakonodaje velja tudi za plin iz skrilavcev. Pomembno pa je, da se zavedamo, da plina iz skrilavcev sploh še nismo poznali, ko je bila ta zakonodaja sprejeta. Pravni dokumenti morda niso ustrezni in ne upoštevajo posebnih značilnosti plina iz skrilavcev. Zdaj se ukvarjamo s tem, kje bi se lahko našle luknje v zakonih oziroma ugotavljamo, katere dele zakonodaje države članice interpretirajo na različne načine. Ugotoviti moramo, ali je treba obstoječo zakonodajo dopolniti, druga možnost pa je, da bomo prišli do zaključka, da je dovolj če pripravimo smernice in zagotovimo, da se uporabljajo najboljše prakse. Do konca leta bo Evropska komisija objavila sporočilo s stališčem o različnih ukrepih, ki so potrebni.

in prav to je tudi moje naslednje vprašanje. v Evropi se izvaja vse več vrtanja z namenom iskanja zalog plina iz skrilavcev. največ testnih vrtanj za plinom iz skrilavcev se odvija na Poljskem, saj imajo tam veliko vode in tveganje za potrese je nizko. vendar so se vrtanja začela tudi v avstriji, Franciji, nemčiji, na nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu. Zakaj prav v teh državah? ali vemo, kje se nahaja veliko plina iz skrilavcev ali ga preprosto najdemo po metodi poskusov in napak? Obstajajo načini, na katere lahko ocenimo možnosti, da bomo našli plin. Lahko uporabimo geološke ocene različnih območij v Evropi, kjer je verjetno, da se nahaja plin iz skrilavcev. Na Poljskem so velika območja, kjer so možnosti, da bomo našli plin; prav tako tudi v drugih delih Evrope – v Nemčiji in Franciji. Ampak vse to so območja s takšne vrste geološkimi formacijami, ki najverjetneje vsebujejo plin iz skrilavcev. A če želite natančno izvedeti, kakšne količine plina so pod površjem in ali se jih sploh da izkoriščati ter kako zapleteno bo črpanje, morate vrtati in poskušati. Pridobivanje plina iz skrilavcev je vse bolj razširjeno, ampak ali so koristi, ker imamo več in cenejši plin, res večje od tveganj, ki jih predstavljajo nesreče in emisije? Razmisliti moramo o takšne vrste političnem okvirju, da bodo tveganja, stroški in priložnosti lahko uravnoteženi. Na primer, pravkar poteka razprava o spremljanju in nadzorovanju ter meritvah. Če katere od teh stvari ne počneš, so seveda tveganja veliko večja, da pride do težav ali da te težave ostanejo neopažene dalj časa ter tako povzročijo še več škode. Vendar moramo tudi poskrbeti, da so ta dodatna pravila stroškovno učinkovita. Če od podjetij zahtevamo, da v največji meri preprečujejo tveganja in postavimo zelo stroga pravila, tudi za tista tveganja, ki niso zelo 36

EnergetikaNET

Če vas prav razumem, bodo države članice še naprej same odločale o izbiri mešanice energetskih virov? Vsekakor. ampak če se odločijo za iskanje plina iz skrilavcev, bo veljal evropski okvir pravil? Da, natanko tako. kako močno je v Evropi nasprotovanje javnosti plinu iz skrilavcev? Različno v različnih državah članicah. Nasprotovanje javnosti je v veliki meri odvisno od poročanja medijev in od tega, kako jim to vprašanje predstavijo politiki. V tem trenutku je Francija gotovo država, v kateri je nasprotovanje javnosti zelo močno. Poljska pa se je znašla na drugem skrajnem polu. Izvedli smo anketo, ki je pokazala, da imajo na Poljskem ljudje kar pozitiven odnos do plina iz skrilavcev. V kolikšni meri je to povezano s poljskimi mediji, ki so zelo pozitivno naravnani do plina iz skrilavcev, je težko reči. Pa vendar je veliko okoljskih problemov v zvezi s plinom izskrilavcev: uhajanje Co2 in metana v zrak, izpusti kemikalij v podtalnico. kako čist je plin iz skrilavcev v resnici? Tukaj prihaja do manjšega nesporazuma. Zemeljski plin v osnovi ni slab. Vse pa je odvisno od tega, kako se ga izkorišča in prido-

FokUS

obstaja veliko polemičnih teorij o tem, kolikšne so dejansko zmogljivosti in zaloge v Evropi. v bistvu je tako, da morate začeti vrtati in iskati, da bi izvedeli, kaj se sploh nahaja pod površjem.

biva. Ko govorimo o konvencionalnem in nekonvencionalnem plinu, se beseda »nekonvencionalen« nanaša samo na nekonvencionalni način izkoriščanja in vrtanja za tem plinom. Ko je plin enkrat načrpan, je to seveda zemeljski plin. Okoljska tveganja so povezana z načinom pridobivanja. Vendar posebno skrb zbujajo kemikalije. Predstavniki panoge lahko trdijo, da te kemikalije niso nevarne ali da so v tekočini za hidravlično drobljenje (fracking fluid) prisotne v zelo majhnih količinah. Ampak v trenutku, ko ta tekočina za hidravlično drobljenje uide, kemična mešanica lahko vsebuje naravne radioaktivne snovi, ki se na površju pomešajo s to tekočino. Tako nastane zmes in zelo težko je napovedati natančne lastnosti te zmesi. Zato jo je potrebno testirati, da ugotovimo, kaj vse vsebuje. kdo nadzoruje podjetja, ki izvajajo testna vrtanja? Praksa se razlikuje od države do države. A obveznost nadzora je v rokah državnih organov. kdo – katere družbe – so najbolj primerne za opravljanje tega dela v Evropi? Kar nekaj multinacionalk: Shell, Total, Statoil, Chevron – torej vse najpomembnejše naftne družbe. kaj pa cene? Če bomo imeli več plina iz skrilavcev, bi to lahko pomenilo znižanje cen. ampak na koncu, če bi se povečalo tudi povpraševanje, bi se cene lahko spet zvišale. kakšna je glede tega ocena komisije? Zelo težko je karkoli napovedovati. Jasno je, da ne govorimo le o evropskem trgu. Trg s plinom je v resnici globalen. Že zdaj vidimo, da zaradi pridobivanja plina iz skrilavcev ZDA izvažajo premog. Premog izvažajo v Evropo in lokalne emisije zaradi tega seveda naraščajo. Ta trg je zelo medsebojno povezan. V primerjavi z ZDA bo raven proizvodnje plina iz skrilavcev v Evropi ostala zelo nizka, ampak verjetnost, kako močno, če sploh bo vplivala na cene, je težko oceniti.

kakšno pa je stanje v zvezi z lastninskimi pravicami v povezavi s plinom iz skrilavcev v Evropi? V ZDA so imeli lastniki zasebnih zemljišč velikanske koristi, ko so svojo zemljo prodali za izkoriščanje plina iz skrilavcev. Nekateri so zelo obogateli. V Evropi posameznik ne more skleniti posla s podjetjem, ki se ukvarja z izkoriščanje naravnih virov, in trditi, da mu pripada nek finančen delež tega, kar se črpa. V večini držav članic je to, kar se nahaja pod zemeljskim površjem, last države in ne posameznikov. ali različne okoljevarstvene skupine izvajajo pritiske na komisijo, zdaj ko se ukvarja s to temo? Ne bi rekla, da gre ravno za pritiske, temveč za veliko vprašanj. Veliko smo v stikih z nevladnimi organizacijami (NVO) in tudi kampanja proti hidravličnemu drobljenju (antifracking) je usmerjena na Komisijo. Veliko nas nagovarjajo tudi predstavniki panoge in strokovnjaki različnih vrst nam nudijo informacije. Pogosto razpravljamo z njimi. Tudi Evropski parlament je pokazal zanimanje za to temo. Dobivamo mnogo parlamentarnih vprašanj povezanih z našim delom in dogajanji v različnih državah članicah. Prosijo nas, naj posredujemo in razjasnimo, ali so nekatera od testnih vrtanj zakonita in se odvijajo v skladu s pravili. Preden lahko sprožimo pravni spor proti kateri od držav članic ali se vmešamo, moramo prejeti pritožbo. V bistvu se vse rešuje na nacionalni ravni. Še zadnje vprašanje. ali komisija vidi potencial v pridobivanju plina iz skrilavcev v Evropi? No, zelo verjetno je, da se bo to nadaljevalo. Iskanje se bo nadaljevalo, ampak ali se bo razvilo do kakšnih pomembnih razsežnosti in ali bo plin iz skrilavcev sploh kdaj postal pomemben del evropske mešanice energetskih virov… Na to pa ne bi znala odI govoriti.

EnergetikaNET

Foto: Analog

goStUJoČi koMEntar

Pomen energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za lokalne skupnosti Boris Sučić, Institut Jožef Stefan in predsednik komisije En.občina 013

oskrba s pitno vodo in energijo ter nadaljevanje razvoja na trajnostnih principih sta največja izziva človeštva v 21. stoletju. Energetska učinkovitost je svetovno priznana kot najmočnejše in stroškovno najbolj upravičeno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. inštrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti so istočasno usmerjeni k čistejšemu okolju, izboljševanju življenjskega standarda, ustvarjanju novih delovnih mest in izboljševanju zanesljivosti oskrbe z energijo. Pri tem je potrebno poudariti, da energetska učinkovitost ni varčevanje z energijo.

EnergetikaNET

Oskrba s pitno vodo in energijo ter nadaljevanje razvoja na trajnostnih principih sta največja izziva človeštva v 21. stoletju. Energetska učinkovitost je svetovno priznana kot najmočnejše in stroškovno najbolj upravičeno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Inštrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti so istočasno usmerjeni k čistejšemu okolju, izboljševanju življenjskega standarda, ustvarjanju novih delovnih mest in izboljševanju zanesljivosti oskrbe z energijo. Pri tem je potrebno poudariti, da energetska učinkovitost ni varčevanje z energijo. Varčevanje se vedno povezuje z zmanjševanjem ugodnosti, na drugi strani pa energetska učinkovitost temelji na pogoju, da je končni rezultat optimirane aktivnosti enake kakovosti, kot je bil pred izvedbo programa energetske učinkovitosti. Zaradi odličnih

goStUJoČi koMEntar

sinergijskih učinkov je kombinacija energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije dolgoročno gledano najbolj trajnostna rešitev – tako glede zanesljivosti oskrbe kot tudi glede podnebnih sprememb. Za leto 2008 ocenjeni skupni letni strošek (brez davkov in dajatev) glede na skupno rabo primarne energije v Sloveniji je znašal okrog 1,95 milijard EUR oziroma okrog 5,2 % bruto domačega proizvoda (BDP). Okoli 80 % energije se je porabilo v mestnih naseljih in v mestih, kar pomeni, da so mestna naselja in mesta odgovorna za 1,56 milijard EUR stroškov za energijo na državni ravni. Z doseganjem cilja zmanjšanja rabe energije za 20 % z izboljšanjem energetske učinkovitosti na ravni mestnih naselij in mest je mogoče prihraniti okoli 312 milijonov EUR/letno oziroma skoraj 1 % BDP iz leta 2008/letno. Navedeni znesek predstavlja konzervativno ocenjen potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti v Sloveniji do leta 2020. Pospešen razvoj energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije je temeljni element prehoda v nizkoogljično družbo in v slovenskem primeru lahko postane dodatni inštrument za razvoj podeželja. Nacionalne smernice in cilji trajnostnega razvoja so opredeljeni na državni ravni, večji del implementacije pa se dogaja na lokalni ravni in zato lokalne skupnosti potrebujejo dovolj manevrskega prostora za učinkovito izvajanje trajnostnih razvojnih politik. Popolnoma je jasno, da nacionalnih ciljev ne moremo doseči brez učinkovite implementacije projektov in programov energetske učinkovitosti na lokalni ravni. Lokalne skupnosti imajo zagotovo najboljši pregled nad okoljskimi problemi v svoji bližini. V tem smislu so lokalne uprave ključni akterji v procesu spreminjanja načina življenja, proizvodnje, potrošnje in prostorskih vzorcev. Na žalost pa lokalne skupnosti

pogosto nimajo zadostnih finančnih ali človeških virov, s katerimi bi lahko prevzele bolj aktivno vlogo v izboljševanju vsesplošne kakovosti življenja. Najbolj pogosta napaka v trajnostnem razvoju lokalnih skupnosti je neupoštevanje posebnosti lastnega mesta/lokalne skupnosti in s tem povezano slepo prevzemanje oziroma kopiranje tujih strategij in rešitev. Vsaka lokalna skupnost je drugačna in si mora za trajnostni razvoj razviti lastno strategijo. Seveda je sodelovaje z drugimi lokalnimi skupnostmi ter izmenjava izkušenj več kot zaželeno in jih je treba spodbujati, konkretne rešitve pa morajo temeljiti na prednostih in posebnostih vsake posamezne lokalne skupnosti. Strateški dokumenti Republike Slovenije, kot je na primer predlog novega Nacionalnega energetskega programa (NEP), uvrščajo učinkovito rabo energije (URE) kot prvo in prednostno področje energetske politike. Kultura energetske učinkovitosti vključuje državljane, ki so ozaveščeni o pomenu učinkovite rabe energije v delovnem in življenjskem okolju. Le na ta način lahko zagotovimo dolgoročno kontinuiteto in uspešnost programov energetske učinkovitosti na širši ravni. Vsaka tehnologija in oprema, neodvisno od tega, kako je učinkovita, izgublja smisel, če ne obstajajo usposobljeni ljudje, ki jo bodo pravilno uporabljali. Z razvito kulturo energetske učinkovitosti se bodo lažje širile informacije o primerih dobrih praks med državljani, aktivno se bodo spodbujali projekti sodelovanja, energetska učinkovitost pa bo postala stalnica vsakdanjega življenja in načrtovanja. Še enkrat je pomembno poudariti: kar se tiče energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, sta sedanjost in prihodnost I zagotovo LOKALNA!

EnergetikaNET

goStUJoČi koMEntar

kako so se slovenske občine soočile s prvim razpisom za nepovratna sredstva za objekte v lasti občin Mag. Monika Kirbiš Rojs, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Na področju večanja energetske učinkovitosti so največji potencial in izziv zgradbe. Porabijo namreč kar 40 odstotkov energije in proizvedejo 36 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. Pomemben je tudi gradbeni sektor, ki na ravni EU ustvarja devet odstotkov bruto domačega proizvoda in zaposluje osem odstotkov delovne sile. Če želimo prihraniti z zmanjšanjem porabe in hkrati izboljšati bivalne pogoje, ohranjati oziroma ustvarjati nova delovna mesta ter spodbuditi gospodarsko dejavnost, potrebujemo aktivno politiko. Ker se v Evropi (po navedbah T. Wollerta) letno obnovi manj kot dva odstotka obstoječega stavbnega fonda, bomo morali temu področju namenjati večjo pozornost. V pomoč nam je tudi evropska kohezijska politika. V aktualnem programskem obdobju 2007-2013 je Slovenija trajnostno rabo energije uvrstila kot razvojno prednostno nalogo v 1,577 milijarde evrov vredni Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Sredstva so namenjena predvsem posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri - okoli 160 milijonov evrov - pa tudi projektom s področja trajnostne rabe energije. Tako iz Kohezijskega sklada sofinanciramo tudi projekte energetske sanacije javnih stavb – državne in lokalne uprave ter zgradb javnih zavodov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v okviru omenjenega operativnega programa novembra 2012 objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti. 52 milijonov evrov razpisanih sredstev (85 odstotkov prispeva Evropska unija) je bilo namenjenih projektom energet40

EnergetikaNET

Foto: Tamino Petelinšek

20-odstotno znižanje proizvodnje toplogrednih plinov, prav tolikšno zmanjšanje porabe energije in 20 odstotno povečanje rabe obnovljivih virov energije so cilji strategije Evropa 2020 na področju klimatskih sprememb. izvajanje aktivne politike Evropske energetske učinkovitosti je nujno, pozitivni učinki pa številni: znižani računi za plačilo energije končnim porabnikom, manj naložb v energetsko infrastrukturo, zmanjševanje proizvodnje toplogrednih plinov in degradacije okolja, zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope, nove poslovne priložnosti in spodbujanje raziskav in razvoja.

sko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali izvedenih ukrepov pri nadomestnih gradnjah (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava ali vgradnja oken). Občine so lahko uveljavljale tudi stroške za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije kot tudi za samodejno spremljanje porabe, ki omogoča spremljanje kazalnikov projekta.

goStUJoČi koMEntar

Že na prvi rok za oddajo vlog je prispelo 172 vlog. Po pregledu izpolnjevanja razpisnih pogojev ter doseženega največjega števila točk pri ocenjevanju po merilih (specifični prihranki pri rabi energije, specifična višina naložbene vrednosti, delež obnovljivih virov energije ali proizvodnja toplote iz kogeneracije) je bilo izbranih 108 projektov energetske sanacije. Zaključili se bodo najkasneje do 15. aprila 2015, med njimi pa je največ osnovnih šol – kar devetinšestdeset, sedemnajst vrtcev, devet zdravstvenih domov, pet upravnih stavb in pet kulturnih domov, dva športna objekta in ena glasbena šola. Podatki kažejo, da so bile lokalne skupnosti pri kandidiranju za sredstva javnega razpisa uspešne – dodeljenih jim je bilo 50,5 milijonov evrov. Februarja 2013 je bil objavljen dodaten javni razpis s tega področja. Za sofinanciranje projektov energetske sanacije osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti je namenjenih 57,5 milijonov evrov. V prihodnjem obdobju izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo področje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov še pomembnejše. Predlagane so številne spremembe pri oblikovanju in izvajanju kohezijske politike, s katerimi želi EU doseči naslednje cilje: - uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, - osredotočanje na rezultate, - povečanje vpliva financiranja EU in s tem povečanje učinkovitosti, uspešnosti ter skladnejšo uporabo razpoložljivih sredstev EU.

regija

Skupna vsota dodeljenih sredstev

Gorenjska Goriška

5.282.862,12 930.509,60

Jugovzhodna Slovenija

8.190.892,75

Koroška

3.109.667,76

Notranjsko-kraška

1.689.202,53

Obalno-kraška

2.563.503,37

Osrednjeslovenska

7.005.154,81

Podravska

5.615.222,20

Pomurska

3.670.266,13

Savinjska

7.310.061,21

Spodnjeposavska

4.732.805,39

Zasavska Skupna vsota

465.067,20 50.565.215,07

razdelitev sredstev po statističnih regijah

Med pomembnejšimi spremembami so tudi, t. i. tematski cilji. Med njimi je takoj za raziskavami in inovacijami, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter konkurenčnostjo malih in I srednjih podjetij prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

EnergetikaNET

FokUSni intErvJU

Potrebno je začrtati, kaj dejansko slovenska energetika hoče in kaj lahko ponudi Besedilo: Ana Vučina Vršnak, foto: MzIP

Mag. Bojan kumer je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti s področja elektrotehnike. Svojo poklicno pot je začel leta 2001 v Elektru Celje, leta 2009 pa se je zaposlil v gEn-i. vlada ga je konec maja imenovala za državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MziP). v pogovoru za Energetiko.nEt je izpostavil, da Slovenija nima oblikovanega energetskega koncepta in da je to velikokrat razlog, da energetika nima fokusa in zato ne dosega tako dobrih rezultatov, kot bi jih lahko. »Energetski zakon (ki je ravno sedaj v postopku sprejemanja, op. a.) ne sme biti nadomestilo za energetski koncept,« je poudaril državni sekretar, ki verjame v projekt Južni tok, prav tako pa tudi v jedrsko energijo in obnovljive vire. objavljamo najpomembnejše poudarke pogovora, celotni intervju pa lahko preberete na portalu Energetika.nEt katera je bila prva naloga, ki vas je pričakala na mestu državnega sekretarja? Definitivno obuditev in pregled stanja v povezavi z energetskim zakonom. Te naloge sem se lotil takoj. Sočasno so se »vsuli« tudi drugi speči problemi oz. bolje rečeno izzivi: od problematike Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) do TEŠ 6, zelo dolgo se je tudi čakalo s soglasjem za izdajo dovoljenj za zadolževanje elektrodistribucijskih podjetij, kar je ključno v njihovem investicijskem ciklu. Čakalo se je več kot pol leta, kar je nerazumno od mojih predhodnikov. Zakon je sedaj v postopku sprejemanja. kakšne ključne izboljšave prinaša? (...) Glavna sprememba je nedvomno lastniška ločitev za operaterje prenosnih sistemov na področju električne energije in zemeljskega plina. Zelo se je okrepila tudi vloga Agencije za energijo kot regulatorja trga. Še dodatno je v zakonu poudarjena zaščita potrošnikov. Del za oskrbo s toploto je prvič napisan kot samostojni del, ki celovito ureja to področje. Sprememb na področju OVE in URE je manj, a niso zanemarljive. nekateri ga hvalijo, drugi pravijo, da je v njem preveč balasta. Zagotovo je balasta v trenutnem zakonu več kot v EZ-1. Ker je zakon napisan na novo, je bilo mogoče iz njega zbrisati tudi cel kup vsebin, ki so v obstoječem zakonu nepotrebne, torej zadeve, ki so se bodisi izkazale za nepotrebne ali pa so se časovno iztekle (li42

EnergetikaNET

cence, nasedle investicije, tarifni odjemalci in sistemi, upravičeni odjemalci …). Ja, nekatere stvari se v zakonu ponavljajo, kar je logično. Zasledovali smo namreč cilj preglednosti in lažje berljivosti. (...) Slišati je tudi namigovanja, da je besedilo zakona pisano na kožo zgolj enemu dobavitelju, nekateri so celo dejali, da ga je napisal sam gEn-i. Očitke sem pričakoval, saj se osebo vedno povezuje z institucijo, kjer je delovala v preteklosti. Poudariti pa moram, da kljub vsem različicam energetskega zakona trg na vseh segmentih ni dodobra zaživel. Nov zakon naj bi konkurenco pospešil, saj je mogoče le na ta način ceno znižati. Ne znam si predstavljati, da bi branili dobičke dobaviteljev, saj potrošniki položnice komaj plačujejo, gospodarstvo komaj živi. Zakon nikakor ni pisan na kožo enega dobavitelja, to ni mogoče. Stalno imamo pred očmi, da ne bi dajali komu posebne prednosti. Členov zakona enostavno ni mogoče člene zapisati le v korist enega. Čas bo pokazal, da je zakon za potrošnika dober. kakšen je časovni načrt za sprejem zakona? Časovnica je zelo ambiciozna, saj želimo zakon sprejeti in ga v celoti notificirati Evropski komisiji pred božičnimi prazniki. (...) Če to želimo, mora biti novembra zadnja, tretja obravnava v državnem zboru, oktobra druga, septembra prva. In če naj bo tako, mora vlada predlog zakona sprejeti na zadnji avgustovski seji (na omenjeni seji vlada predloga zakona še ni sprejela, op. a.). Sedaj smo v času parlamentarnih počitnic, kar pomeni, da so nam šteti dnevi (intervju je bil opravljen sredi poletja, op. a.). Mislite, da nam bo uspelo? Mora nam uspeti. Deležniki, ki se leta nazaj niso zavedali in so nagajali in izkoriščali poligon energetskega zakona, da je vsakdo vlekel v svojo smer in uveljavljal svoj interes – to je sedaj zmanjšano na minimum. Vsi so se zavedli resne situacije. ali ima Slovenija po vašem oblikovan energetski koncept? Če ga ima, ga zagotovo nima na papirju. Ravno odsotnost energetskega koncepta oziroma nacionalnega energetskega programa je dostikrat razlog, da energetika nima nekega fokusa in zato ne dosega tako dobrih rezultatov, kot bi jih lahko. Doseči konsenz o konceptu pa je velik zalogaj. Energetski zakon pa ne sme biti nadomestilo za energetski koncept. Gre namreč za regulatorni okvir,

intErvJU

pri čemer je oteženo sprejemanje energetskega zakona, ker nimamo koncepta. Če bi zasnovo imeli, potem bi imeli z zakonom gotovo lažjo pot. (...) Ko bo energetski zakon tako daleč, čez npr. kritično točko v parlamentu, ne bomo niti čakali, da bo sprejet, ampak se bomo lotili zasnove t. i. energetskega programa ali kako ga že imenujejo. Mogoče mu bomo dali celo novo ime. imamo dva energetska stebra. ali je to ovira za pomanjkanje širšega koncepta? Ne. Sam koncept ne sme biti omejen na en steber ali dva ali tri. Potrebno je začrtati, kaj dejansko slovenska energetika hoče in kaj lahko ponudi gospodarstvu. Dejstvo je, da uporabniki storitev plačujejo slovensko energetiko; tako kot pravijo, da mora biti država servis za gospodarstvo, mora biti energetika servis svojim plačnikom. ali energetska stebra služita namenu boljše oskrbe in večje konkurenčnosti? ali ne bi bilo smiselno imeti enega povezanega sistema, ene same strategije, saj nad vso energetiko navsezadnje bdi država? Veste, da prihajam iz t. i. drugega stebra (Gen energije, op. a.), zato to vprašanje razumem kot vprašanje provokativne narave. Enostavna resnica je, da se je tržna strategija Gen energije izkazala za učinkovitejšo od ostalih udeležencev na trgu. Razbili so monopol na trgu električne energije in na trgu zemeljskega plina veliko prej od morebitnih pričakovanj, vendar imajo tudi ostali udeleženci na trgu svoja poslanstva in cilje, ki so na poti udejanjanja in jih zato ne bi kar čez noč ukinjali. (smeh) Stanje ni idealno, je pa zadovoljivo.

ne znam si predstavljati, da bi branili dobičke dobaviteljev, saj potrošniki položnice komaj plačujejo, gospodarstvo komaj živi.

Menite, da bi bilo treba HSE ali gEn energijo privatizirati? Privatizacija običajno sama po sebi prinese več škode kot koristi, sploh v strateških panogah, kot je energetika. Na drugi strani pa to ne pomeni, da bi morali vse nove projekte graditi z državnim denarjem. Sem bolj zagovornik pristopa v obliki konzorcijev. govorite o tujih, domačih, mešanih konzorcijih? Recimo, da imamo nov vir proizvodne zmogljivosti – veliko je govora o novem viru Nuklearne elektrarne Krško (NEK 2), v konzorcij bi bili vključeni strateški partnerji, dobavitelji opreme, pokojninski skladi, država ali Gen energija, sam osebno pa bi dodal še vsaj 10–20 odstotkov obveznic oziroma delnic, ki bi jih namenil slovenskim državljanom. EnergetikaNET

FokUSni intErvJU

kaj pa prodaja ostalih energetskih družb? Morda Petrola? Zagotovo ne prodaja tistih energetskih družb, ki imajo v lasti infrastrukturo oziroma proizvodni vir, ki je za Slovenijo strateškega pomena. Če pa omenjate Petrol, absolutno ne vidim nobene ovire po prodaji državnega deleža v tem podjetju. Treba je vedeti, da ima država manjši del lastništva. Če smo lahko prodali Mercator, ki je zagotovo bolj strateški za Slovenijo, saj prodaja hrano in je pomemben za prehrambno industrijo in kmetijstvo, potem ne vidim nobenega razloga proti prodaji Petrola, ki za razliko od Mercatorja prodaja tuje/uvožene energente. katero energetsko družbo bi bilo po vašem še treba prodati? Nove proizvodne objekte se da graditi s konzorciji, kar že od začetka pomeni mešano lastništvo. Od obstoječih pa podpiram prodajo Termoelektrarne Trbovlje (TET). Veliko se govori o prodaji TET ruskemu vlagatelju, kar bi bila zagotovo zelo dobrodošla poteza tako za slovensko državo kot za Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je lastnik TET. Kar pa zadeva ostale projekte, je enostavno treba pogledati vsakega izmed njih. Treba je iti od projekta do projekta in pogledati, kakšna je njegova strateška umestitev v slovensko energetiko in kakšno vlogo bo imel v prihodnje. ko govorimo o gradnji novih objektov, me zanima, koliko jih Slovenija realno potrebuje? Čim več. (...) ali torej vidite prihodnost v mešanici termo-, hidro- in jedrske energije? Mešanica je zagotovo potrebna. Ni energetike na svetu, ki bi bila odvisna izključno od sonca ali vetra in je verjetno tudi nikoli ne bo. Zanesljivost oskrbe tudi nekaj stane in je zagotovo pomembna. Tudi ko sonce ne sveti, je veliko potrošnikov, ki energijo potrebujejo. Podobno je z vetrom. Treba je najti »zdravi miks«. Mogoče tretjinska mešanica niti ni idealna. Bomo videli, kaj še bo. v kolikšni meri pa je Slovenija »obnovljiva«? koliko je še potenciala na področju obnovljivih virov energije (ovE)? Potencial zagotovo je. Kar je pomembno, pa je to, kdo bo ta potencial plačal. Lepo je zaradi trendov govoriti o čisti energiji, vendar vse to stane in nekdo v Sloveniji za to plačuje. Slednje že hudo plačujeta gospodarstvo in končni potrošnik in vprašati se moramo, koliko omenjenega leporečja si sploh lahko privoščimo. to je verjetno res v povezavi s »tisočimi« manjšimi sončnimi elektrarnami … kaj pa hidroenergija? kaj če bi zgradili več novih hidroelektrarn? Točno tako. Ravno to energetika ponuja: nove projekte, ki so okoljsko sprejemljivi in so konkurenčni, povečujejo učinkovitost. Vendar imamo po drugi strani velik problem iz preteklosti, ki je še vedno prisoten in še kar noče izginiti, to je okoljska umestitev objektov v prostor. Pri kolegih na drugem ministrstvu se povečini zatakne umestitev čistih projektov v okolje. 44

EnergetikaNET

to je le en problem. To je največji problem. imamo tudi okoljevarstvenike, pa zahteve Life ... Vse na okolju ... Ali ste morda videli, da bi bila energetika problem pri umeščanju objekta v prostor? Na eni strani imamo največjo pokritost Slovenije z Naturo 2000, skoraj dvakrat več, kot znaša povprečje EU, pa čeprav vidimo, da so industrijsko razvite države, uspešne države in tiste, ki so že na poti okrevanja, večinoma pod povprečjem glede Nature. (...) Ne razumem okoljevarstvenikov, da blokirajo projekte na področju OVE. Ko bomo namreč imeli zadostno število projektov in proizvodnih zmogljivosti na obnovljivih virih, ne bomo potrebovali toliko energije iz fosilnih goriv. tukaj postane očitno, da bi nacionalni energetski program še kako koristil. Pa tudi če bi ga imeli, ne verjamem, da bi problem kar izginil. Mislim, da ne bi, ker bi imeli dva neusklajena nacionalna programa – ohranjanje okolja na eni ter umestitev v prostor na drugi. Problem je precej bolj kompleksen. Na koncu se lahko tudi trdi, da državna politika ne da jasnih usmeritev, vendar se državna politika menja vsake štiri leta ali še bolj pogosto in želi biti všečna.

Mogoče tretjinska mešanica niti ni idealna. Bomo videli, kaj še bo.

kateri bi bili po vašem trije najpomembnejši projekti ovE pri nas? Na prvem mestu so zagotovo vetrne elektrarne. Če bomo imeli eno ali dve vetrni polji, smo naredili to, kar nam ni uspelo že leta. Druga prioriteta je NEK 2 ali vsaj ohranjanje razširjenje jedrske opcije. Hidroenergija in nove velike hidroelektrarne pa so tako daleč, da ne verjamem, da se ne bi izvedle. Hkrati bi ob tem dal poudarek tudi malim hidroelektrarnam. Če je torej Slovenija po eni strani obnovljiva, je po drugi strani tudi precej fosilna. Menite, da lahko projekt tEŠ 6 prispeva h konkurenčnosti slovenske energetike? Glavni cilj TEŠ-a ni dvig konkurenčnosti, ampak zanesljivost oskrbe in samooskrba Slovenije, sekundarna regulacija, vzdrževanje napetosti, kakovost napajanja. Neodvisnost Slovenije pri oskrbi z energijo je zelo pomemben dejavnik in nenazadnje tudi izboljšanje ekologije. Kakorkoli si zatiskamo oči, TEŠ 6 izboljšuje ekologijo in ohranja termoproizvodnjo v Sloveniji. To so bili cilji TEŠ, konkurenčnost ni glavni cilj. Konkurenčnost je treba zagotoviti z drugimi viri.

intErvJU

ali lahko že trdimo, da vsi zapleti okoli tEŠ 6 dejansko zavirajo razvoj preostale energetike v Sloveniji? Konkurenčnosti nikoli ne smemo gledati kratkoročno. Zdaj je cena električne energije na referenčni borzi pod 40 evri, pred petimi leti pa je bila krepko čez dvakrat toliko. To so nihanja, do katerih bo prihajalo tudi v prihodnosti. Zagotovo bodo prišli časi, ko bo cena ponovno upravičevala termoproizvodnjo – in obratno. (...) Bi bilo smiselnzo investicijo ustaviti? Kdo bi ustavil gradnjo hiše, če mora položiti samo še strešnike?

Če bomo imeli eno ali dve vetrni polji, smo naredili to, kar nam ni uspelo že leta

druga prioriteta oziroma drugi projekt v slovenski energetiki bi bil, kot ste dejali, nadaljevanje jedrske opcije, torej izgradnja nEk 2. ali gre v tem primeru za večjo konkurenčnost v primerjavi s tEŠ ali gre tudi tu za strateško investicijo? Če smo za TEŠ rekli, da izpolnjuje druge cilje, pa je razširjen NEK namenjen prav izboljšanju konkurenčnosti. Slovenske energetike si na dolgi rok brez jedrske opcije sploh ne predstavljam.

Po eni strani bi Slovenija z Južnim tokom dobila ruski plin, po drugi strani se omenja možnost plinskega terminala na Severnem Jadranu. Sedaj ne govorim o konkretnem terminalu, ampak na splošno. ali bi bil tak terminal dobrodošel poleg Južnega toka? kaj potrebujemo? Oboje. Oboje podpiramo, vendar skladno z zakonodajo, da ne »kvarimo« svoje ekologije. (...)

Pod kakšnimi pogoji? Obvezno pristop v obliki konzorcijev, recimo oblikovanje konzorcija z razpršenimi viri, s primerno zasnovo, z več strateškimi partnerji.

Če se za tem projektom ne skrivajo Žavlje, kaj se potem skriva? Samo ime terminala ne reši problema. Nas zanima, kaj se za tem imenom skriva. Če bosta lokacija in zasnova terminala takšna, da ne bo negativnih vplivov na slovensko morje, potem bi tak projekt načeloma lahko podprli. Ne vem, zakaj ga ne bi, saj bi bil dober za nas. Druge možnosti za lokacijo vsekakor so in jih je veliko, ni le ena sama, vendar jih mora dodobra raziskati potencialni investitor. Mogoče bo to z njegove strani manj privlačna lokacija, ampak bo okoljsko za nas sprejemljiva.

Še nekaj besed o plinu. kako vidite prihodnost Prekmurja v povezavi s plinom iz peščenjaka oziroma skrilavcev? V medijih smo dostikrat zasledili podatek, da je mogoče v regiji načrpati 140 milijonov kubičnih metrov plina letno, nikoli pa nismo dobili informacije, za kakšno obdobje je narejena prognoza za izkoriščanje. Številk ne morem potrditi. Ne vemo natančno, kakšne zaloge so. Je pa res, da po drugi strani Hrvaška te zaloge črpa dobesedno nam izpod tal. Ne znam si odgovoriti, zakaj mi plina ne črpamo, vsi okoli nas pa ga lahko. (...) Evropa je v približno 70-ih odstotkih vezana na ceno zemeljskega plina po formuli, ki vključuje ceno nafte, kar pomeni zagato v odnosih s tradicionalnimi dobavitelji in vpliva na konkurenčnost tako plina kot gospodarstva. Uvajanje novih metod pridobivanja zemeljskega plina v Evropi bi bilo po mojem dobrodošlo in bi upočasnilo ali celo obrnilo trend upadanja lastne proizvodnje. (...) Prihodnost pridobivanja plina iz peščenjaka je tako v Sloveniji povezana z vsemi naštetimi elementi, predvsem pa z vprašanjem nejasnega okoljskega tveganja. ali bo po vašem Južni tok prinesel kaj več konkurenčnosti tudi na področje plina? ali lahko morda prinese celo nove projekte, kot so denimo plinske elektrarne? Južni tok osebno pozdravljam – ne zgolj sedaj z mesta državnega sekretarja, ampak tudi že od prej. Imel bo velike pozitivne učinke za Slovenijo in želim mu čim manj zapletov. Se pa ti že kažejo – tako z vidika korporativnega upravljanja kot umeščanja trase v prostor – in to bo trd oreh, ki ga bo potrebno streti. Nekateri izzivi so ponovno posledica slovenske zakonodaje, drugi so povezani z Evropsko komisijo. Vendar ne dvomim v projekt, saj se je sam minister na našem ministrstvu lotil vodenja tega projekta. torej verjamete v realnost projekta? ne gre za ruski piar? Na tej točki absolutno verjamem v projekt. Nimam nobenega argumenta, da ne bi verjel v to. Če je to projekt nacionalnega pomena, ali ga lahko občine ustavijo? Zagotovo to ni zaželeno. (...)

Če plinski terminal ne bo dobil podpore iz Bruslja, bi ga še vedno lahko gradila italija sama. Je tako? Investitorju, ki je računal na evropska sredstva, bi takšna odločitev vplivala neposredno na njegovo zasnovo projekta. Postavljen bo pred odločitev, ali se mu ta zasnova še vedno splača oziroma ali je zanj še vedno sprejemljiva. Ve se, da bodo ti projekti zelo dobro sofinancirani, zato nisem prepričan, da bi bila zasnova brez podpore EU zanj še sprejemljiva. Ampak kljub temu se strinjam, da to še ne zagotavlja, da se stvar ne izvede, vendar potem bijemo bitko na drugih frontah. Čeprav bi italija odstopila od projekta, ali so možnosti za podoben terminal tudi na Hrvaškem? Sprašujem zato, ker se bo seznam s prednostnimi evropskimi projekti posodabljal vsaki dve leti. Morda se bosta italija in Hrvaška dogovorili za določen projekt. Tako kot se lahko oni dogovorijo, se lahko tudi mi. Stališče Slovenije bo zagotovo neomajno. Če okoljske presoje nek projekt ne bo prestal, potem se bo Slovenija borila proti njemu. (...) Hrvaška je 1. julija letos vstopila v EU. kakšne pa so sinergije med Slovenijo in Hrvaško na energetskem področju? Dva lahko hitro najdeta sinergijske učinke, če le imata željo. Ti učinki se že iščejo. Povezujeta se (pri določenih storitvah) denimo sistemska operaterja prenosnega omrežja. Lahko bi uspeli znižati strošek sistemske rezerve, kar pomeni nižjo omrežnino in nižjo ceno za končnega uporabnika. Poleg tega si lahko medsebojno pomagamo v primeru pomanjkanja plina, elektrike, toplote. Čezmejno sodelovanje se bo zagotovo okrepilo, tudi izvoz. Predstavniki slovenske fotovoltaike se že širijo na Hrvaško, GENI je vstopil na hrvaški trg. Iz gospodarstva imamo veliko indicev, I kako dobrodošel je vstop Hrvaške v EU. EnergetikaNET

intErvJU: ECkart WürZnEr, župan mesta Heidelberg in predsednik Energy Cities

Pametna lokalna politika in trajnostni razvoj mest zagotavljata gospodarsko rast Besedilo in fotografija: Mateja Kegel Kozlevčar

Energy Cities je največja mreža, v kateri je združenih več kot tisoč občin, lokalnih skupnosti iz vse Evrope. v svojem delu skrbijo za promocijo dobrih praks, izmenjavo izkušenj in umeščanje pomena lokalnih skupnostih v strateške dokumente Evropske unije na področju podnebnih sprememb. o dosedanjem delu in dejavnostih ter izzivih, ki čakajo lokalne skupnosti v Evropi, smo se na njihovi letni konferenci, ki je bila v letu 2013 na Švedskem, pogovarjali s predsednikom, ki so mu tokrat potrdili še drugi mandat na čelu združenja, Eckartom Würznerjem. Predsednik Energy Cities ste že od leta 2011 (v letu 2013 je bil naš sogovornik izvoljen za še en mandat do leta 2015, op. a.). kaj so bili vaši dosedanji osrednji cilji in kaj bi izpostavili v prvem obdobju svojega predsedovanja? Najpomembnejše, kar bi izpostavil, je to, da smo dosegli, da je konvencija županov ob naši podpori postala ena od večjih zgodb o uspehu na področju podnebnih sprememb v Evropski uniji. Več kot 4.500 mest in lokalnih predstavnikov je podpisalo zavezo, da bodo dosegali cilje kjotskega sporazuma in cilje EU na področju energetske učinkovitosti. Zagotovo je največji uspeh imeti podpisan jasen dogovor med lokalnimi in predstavniki EU. Druga stvar, ki bi jo izpostavil, pa je, da smo z aktivnostmi naše mreže dosegli, da sta bila na podnebni konferenci v Riou podana predlog in sporočilo, kaj evropska mesta delajo na tem področju, kaj so že dosegla, da smo predstavili najboljše primere iz prakse ter da kot predstavniki lokalne politike prevzemamo tudi eno vodilnih vlogo na področju podnebne politike. Na omenjeni konferenci je bilo izpostavljeno, da imajo evropska mesta, posebej organizirana skozi Energy Cities, eno vodilnih kompetenc na omenjenem področju. v letu 2012 je mreža Energy Cities spodbudila proces za pospeševanje energetske tranzicije evropskih mest. na čem temelji projekt, kakšne so nove ideje, pristopi in prakse, ki jih v tem projektu predstavljate? Naša zamisel je podpora implementacijskim strukturam na lokalni ravni, osnovana na tehničnih rešitvah. Na političnih zavezah mestnih svetov, politike in razvoja želimo implementacijske strukture spraviti v gibanje in jih neposredno povezati z občani. To je osnovni temelj za v prihodnost usmerjeno podnebno politiko in podnebno strategijo. Vedno izpostavljam, da pametna lokalna politika in trajnostni razvoj mest zagotavljata tudi gospodarsko rast. Vse to zagotavljajo podporne strukture. Mislim, da je to pomembno sporočilo tega projekta. 46

EnergetikaNET

Lokalne oblasti imajo bolj kot kadar koli prej pomembno vlogo, ko govorimo o energetski učinkovitosti in prehodu v trajnostno družbo. ali nacionalne in evropske oblasti dovolj priznavajo vlogo občin? Mislim, da smo na dobri poti, a še nismo dosegli vseh svojih ciljev. Opazili smo tudi – ko govorimo o naslednji Zeleni knjigi EU, za obdobju po letu 2020 –, da vodilna vloga občin in lokalnih skupnosti ni vključena v dokumente, kot smo pričakovali in želeli, da bi bila. Še vedno je treba opraviti veliko dela, da bomo dvignili raven zavedanja, kdo morajo biti strateški partnerji v tem prehodu. Ne le velika energetska podjetja, ampak predvsem lokalne javne gospodarske službe, javne službe v lasti mesta, nove strukture za proizvodnjo energije brez fosilnih goriv, vzpostavljene s strani mest, ki so osnovane na lokalnih virih, kot so veter, sončna energija, biomasa. To pomeni popoln premik energetske politike, ki danes temelji na nekaj velikih nuklearnih in premogovnih elektrarnah, v smeri trajnostnega načina proizvodnje energije do struktur, ki bolj podpirajo decentralizirano lokalno gospodarstvo kot pa velike centralizirane enote za proizvodnjo električne energije. To je naše poslanstvo in to je tudi naša vizija za prihodnost – več obnovljivih virov, energetska učinkovitost in višja gospodarska rast.

intErvJU

Med vami je še vedno dovolj prostora za vključevanje novih občin v mrežo Energy Cities. kakšni so razlogi, da se vam občine in lokalne skupnosti pridružijo, da postanejo del mreže? Zakaj je mednarodno sodelovanje pomembno za lokalne skupnosti? Veseli smo interesa novih partnerjev, ki morda v tem trenutku ne vedo, katera je prava pot, imajo pa morda tudi že kakšne zamisli in želijo iti v isto smer kot mi, morda ne vedo, s kom, in kakšen je finančni položaj na ravni EU. Na vsa ta vprašanja jim lahko odgovorimo in z njimi delimo dosedanje izkušnje, saj naša mreža pomaga razvijati občinam tudi njihove lastne mreže, ponudi podporne strukture, pokaže, kako priti do sredstev EU, povemo, za katere projekte. Prav tako lahko v sodelovanju z drugimi mesti pridobijo njihove izkušnje, kaj v praksi deluje. Kljub temu da naša mreža že danes združuje več kot tisoč evropskih mest, s širjenjem še krepimo svojo vlogo. Ste tudi župan mesta Heidelberg. kateri projekti v vašem mestu s področja energetike, energetske učinkovitosti so lahko vzor drugim občinam? Mislim, da smo v Heidelbergu že dosegli to, da ne delamo več le na področju energetske učinkovitosti v stavbah ali javni razsvetljavi, ampak da danes že govorimo o trajnostnem razvoju celotnega mesta. Ne gradimo več le ene pasivne hiše, ampak v tem trenutku razvijamo globalno največje pasivno naselje, v katerem bo živelo več kot 12 tisoč prebivalcev, ki bodo imeli stoodstotno pasivne domove, ki bodo celotno energijo pridobivali iz obnovljivih virov. Tako prihajamo z gradnje posamezne stavbe na celoten trajnostni mestni sistem. Mislim, da je to velik korak, je proces, ki smo ga razvijali skupaj s prebivalci, in predstavlja pot od gradnje objekta do razvoja mesta.

kaj pa konkretni rezultati pri varčevanju z energijo v Heidelbergu v zadnjih letih? V vseh stavbah – vrtcih, šolah, v občinskih in drugih javnih stavbah – smo porabo energije zmanjšali za več kot 50 odstotkov. Danes porabimo manj kot polovico energije, kot smo je porabili pred desetimi leti. Tako smo prihranili ogromno denarja, ki ga ne porabimo le za nakup nove energije, ampak lahko s prihranki danes otrokom zagotavljamo boljši izobraževalni sistem, več knjig, računalnikov, kakovostnejši šolski inventar. To predstavlja popolno spremembo sistema. Mesto Heidelberg v svoji potrošnji porabi največ zelene energije, ne le v odstotkih, ampak tudi dejansko več kot Berlin in več kot München. Vse to je pokazatelj, da smo res premaknili celoten sistem. Z energetsko tematiko se srečujejo že otroci v vrtcu in osnovni šoli. Naša strategija, ki jo izvajamo, temelji na veliko različnih orodjih in sistemih poročanja. Vsako leto se mestni svet seznanja s poročili in se na podlagi tega odločamo, kje smo v tistem trenutku in kaj je še potrebno, da naše mesto postane »stoodstotno CO2 čisto mesto«. Tako redno spremljamo, kje smo, koliko denarja potrebujemo za svoje ukrepe, koliko zaposlenih, kje smo v nekem trenutku in kam nas pelje naša pot. Za svoje prebivalce ste uvedli tudi projekt kLiBa. kaj je to? KLIBA je čudovit projekt, s katerim zagotavljamo energetsko svetovanje vsem prebivalcem našega regije. Na začetku projekta smo začeli z manjšim številom svetovalcev, ki so občanom nudili predvsem praktične informacije, kako postaviti sončne celice na svoji strehi, kako priti do subvencij in podobno. Danes s projektom KLIBA skrbimo za brezplačno energetsko svetovanje več kot I pol milijona ljudem.

intErvJU: Bo Frank, župan mesta växjö, Švedska

Za okoljski program mora biti odgovoren župan Besedilo in fotografija: Mateja Kegel Kozlevčar

v švedskem mestu växjö, ki je po izboru mreže BBC najbolj zeleno mesto v Evropi, so od leta 1993 do danes zmanjšali izpuste Co2 za kar 41 odstotkov. Cilj je zmanjšanje emisij za 55 odstotkov že do leta 2015. nazivu najbolj zelenega mesta pa je zagotovo botroval tudi delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov v mestu, ki znaša 60 odstotkov. kaj je potrebno za jasen prehod v nizkoogljično družbo in kako uresničiti trajnostni program v mestu, smo se na Švedskem pogovarjali z Bojem Frankom, županom mesta växjö. iz prve roke lahko potrdimo, da mesto diha z okoljem, okolje pa zaradi pametnega mesta diha lažje.

Mesto växjö je bilo izbrano za najbolj zeleno mesto v Evropi. Zakaj in predvsem kako? Pred leti, ko je ameriška TV-mreža CNN v Evropi iskala najbolj zeleno mesto, so se obrnili na mrežo BBC, ki je nato naredila raziskavo. Po raziskavi so naše mesto Växjö razglasili za najbolj zeleno mesto v Evropi. Mislim, da je razlog v tem, da smo bili prvo evropsko mesto, ki je jasno izrazilo ambicijo postati mesto brez fosilnih goriv. Rezultat tega pa se je že pokazal v konkretnem zmanjšanju izpustov emisij CO2. Drugi razlog za to pa je velik delež lesne biomase, ki jo imamo. Zagotovo je k nazivu pripomogla tudi velika nagrada Združenih narodov, ki smo jo prejeli leta 2001. Postali smo najboljše mesto na svetu na področju varovanja podnebja. Vse to so razlogi, zakaj smo bili prepoznani tudi za najbolj zeleno mesto v Evropi. EnergetikaNET

intErvJU: Bo Frank, župan mesta växjö, Švedska

kako delite vse dobre prakse na področju varovanja okolja in energetske učinkovitosti vašega mesta z ostalimi? verjamem, da vas vsako leto obišče veliko posameznikov in skupin, ki si želijo odkriti ključ do uspeha … Smo člani različnih okoljskih mrež. Že od začetka pred 20 leti smo člani mreže Energy cities. Prav tako smo člani E-clay, Združenja baltskih mest in različnih švedskih okoljskih mrež. Trudimo se biti aktivni na državni in mednarodni ravni ter skozi naše delo opogumiti tudi druga mesta, da se vključijo v mreže Evropske unije na področju varčevanja z energijo in varovanja podnebja. Povedati moram, da je s tega vidika EU za nas zelo pomembna. Sicer sodelujemo tudi z 11 sestrskimi mesti in imamo podpisane sporazume s 25 drugimi mesti z vsega sveta, s katerimi razpravljamo in ustvarjamo skupne okoljske rešitve. Na področju daljinske energetike sodelujemo z mesti s Kitajske, iz Južnoafriške republike, Združenih držav Amerike ter s številnimi evropskimi mesti. Tudi mi se želimo učiti od drugih. Kar pa se tiče obiskovalcev našega mesta, imamo pripravljen poseben tehničen program obiska za Växjö. Ljudje prihajajo k nam, ker želijo razpravljati o trajnostnih vprašanjih. Moram povedati, da je celoten mestni proračun trajnostno naravnan. Postavili smo celo 11 indikatorjev za trajnost v mestnem proračunu, ki vključujejo enake možnosti, demokracijo, ekologijo itd. Veliko obiskovalcev želi govoriti prav o vključevanju trajnosti v ostala področja, kot so enake možnosti. Še vedno pa največ ljudi prihaja v naše mesto zaradi lesene gradnje, ki je v tem trenutku zelo popularna. Že leta 2006 so mestne oblasti v växjöju sprejele okoljski program, del katerega je tudi EcoBUdgEt – sistem za razvoj in upravljanje ter nadaljnje spremljanje ciljev okoljskega programa. kakšni so bili tedaj cilji tega programa? Definirali smo veliko ciljev na področju varovanja okolja. Med drugim smo se dotaknili tudi kakovosti vode in recikliranja odpadkov. Na letnem nivoju pa redno spremljamo in merimo realizacijo in doseganje zadanih okoljskih ciljev. razvili ste tri področja, na katerih delujete v okviru svojega programa. Poimenovali ste jih z naslovi: Živeti življenje, naša narava in Mesto brez fosilnih goriv. Slednje sva že omenila, zanj ste prejeli tudi mednarodno nagrado. kaj pa predstavljata prvi dve področji? V projektu z naslovom Živeti življenje gre za porabo energije. Mesto mora biti vzor svojim prebivalcem. Tako morajo imeti vse storitve in vse, kar kupimo v mestu, okoljsko nalepko. Prav tako poskušamo na nivoju občine kupovati proizvode iz pravične trgovine, 50 odstotkov hrane, ki jo kupimo, mora biti organska ali pridelana lokalno. Prav tako moramo uporabljati alternativno energijo, od tega pa 60 odstotkov porabljene energije že prihaja iz obnovljivih virov energije. Mesto mora vedno izbirati najboljše. Prav tako pa vedno izbiramo okolju prijazne smeri, tudi ko govorimo o storitvenem sektorju. Pri drugem projektu, poimenovanem Naša narava, pa govorimo o čistih vodah. Za vsa jezera, ki jih imamo v mestu Växjö (teh je kar sedem, op. a.), želimo, da bi imela ekstremno čisto vodo, morda celo tako čisto, da bi bila lahko tudi pitna. To je naša ambicija – čista jezera. Seveda pa je prednost v tem, da nimamo veliko industrije, ki bi onesnaževala naše vode. Še tista industrija, ki je pri nas, niti ne onesnažuje okolja. Prav tako iz tega projekta izhaja tudi ustrezna zakonodaja o ravnanju z odpadki, s katerimi nimamo nikakršnih težav. 48

EnergetikaNET

na področju čiščenja voda pa je zagotovo pomemben tudi projekt, ki predstavlja rešitev za čiščenje padavinskih voda. Morda rečeva še besedo o tem in drugih prihajajočih projektih … Projekt za čiščenje padavinskih voda je za nas zelo pomemben, ker lahko konkretno vpliva na čistost naših jezer. Padavine namreč prečistimo s pomočjo različnih čistilnih naprav za čiščenje padavinskih voda. Ustvarjamo tudi nove rastlinske čistilne naprave in nove naravne podlage, ki poskrbijo za padavinske vode, ki naj na ta način ne bi dosegla jezer pred infiltracijo. Kar se tiče prihodnjih načrtov, želimo povečati okoljske stroške. Sedanje postavke izhajajo še iz 90-ih let, a bo potrebno okoljske stroške povečati zaradi velikega številka kampanj in projektov za občane in podjetja ter zaradi želje po investicijah. Prav tako pa želimo v prihodnje še dodatno spodbuditi občane, da bi pogosteje uporabljali avtobuse, javni promet. Zgraditi nameravamo tudi dodatnih 150 kilometrov kolesarskih poti; vse z željo, da bi več ljudi uporabljalo kolesa in javni promet. Za konec nam zaupajte še vaš nasvet, kako doseči vse te rezultate. kako postati bolj zeleno in energetsko učinkovito mesto? Vse se začne pri županu, ki mora biti vzor občanom. Prav tako mora župan prevzeti vodenje področja, iniciativo in živeti okolju prijazno. Ne nazadnje pa mora biti župan odgovoren za okoljski program, saj je to pomembno področje, ki ga ne sme kar predati drugim osebam. Okolje je projekt, na katerem mora župan delati osebno. To je moj nasvet. Predvsem pa – ne preveč govoriti, I ampak biti aktiven in vzor ter vodja razvoja.

intErvJU: vLaSta krMELJ, EnergaP

konkurenčnost je zdrava in smo zato lahko še boljši Mateja Kegel Kozlevčar, foto: Analog

Lokalne energetske agencije (LEa) v Sloveniji že nekaj let delujejo. Pomagajo lokalnih skupnostim, da se lažje soočajo z izzivi, ki ga prinašajo trajnostni razvoj, uvajanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Energetska učinkovitost je ena od glavnih smernic LEa, ki se soočajo z različnimi izzivi. o nekaterih izzivih preteklosti in predvsem o pogledu v prihodnost je za Energetiko.nEt spregovorila strokovnjakinja in direktorica Energetske agencije za Podravje, dr. vlasta krmelj. kakšna je bila vloga agencij na začetku, ko so bile večinsko še podprte s strani programa iEE (inteligentna energija Evrope) in kakšna je vaša vloga danes? Vse agencije niso nastale v istem času, nekatere so s financiranjem končale že leta 2008. Mi smo končali leta 2009. V tem času se naš program dela ni dosti spremenil – vključuje vsa glavna področja, ki so nujno potrebna za delovanje agencije, in je še danes aktualen. Prilagaja se trenutnim razmeram, a cilji ostajajo enaki: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije (OVE), trajnostna mobilnost, informiranje in izobraževanje, konkretno vodenje energetskih bilanc in ozaveščanje vseh uporabnikov – predvsem v javnem sektorju. Financiranje je v času vključenosti v program IEE prihajalo deloma s strani Evropske komisije in deloma s strani občin. Ves čas smo poročali komisiji, ki je izvajala nadzor in nas danes še vedno spremlja, saj so se občine zavezale, da bodo še 5 let po koncu financiranja vzdrževale energetske agencije. Agencije smo različno ustanovljene – nekatere kot javni, nekatere kot zasebni zavodi in skladno s tem se danes iščejo finančna sredstva. Res je, da nekatere občine v agencijah vidijo potencial in posledično vlagajo več denarja, spet druge manj. In prav tako je z agencijami pri iskanju drugih virov financiranja, ki je odvisno tudi od orientiranosti in vpetosti v celoten sistem. Našo agencijo Mestna občina Maribor podpira s 60-odstotnim financiranjem, ostala sredstva pridobimo preko drugih projektov ali na trgu z različnimi storitvami, ki pa so še vedno v okviru našega osnovnega poslanstva. Ko izvajamo individualna svetovanja, se seveda držimo načela nepristranskosti ne glede na končnega naročnika ali študijo, ki jo izvajamo, da se naročniki na koncu lahko prav odločijo. Cilj je namreč, da podamo vse informacije, na podlagi katerih se lahko posameznik ali družba pravilno odloči in ne svetujemo konkretnega ponudnika. S tem zagotavljamo tudi dolgoročnejše izobraževanje in pravilno ravnanje, ki mora temeljiti na strokovni odločitvi.

koliko vam medsebojna povezanost med agencijami v konzorciju pomaga pri uresničevanju vaših ciljev? kaj pa tekmovalnost? Načeloma smo LEA teritorialno ločene. To je bilo določeno že na začetku, ko smo agencije imele ob ustanovitvi in financiranju s strani IEE pogoj, da pokrivamo 200 tisoč prebivalcev. Teritorialna opredelitev še vedno ostaja, konfliktnih situacij – kar se tiče občin in javnega sektorja – niti ni. Lahko se zgodi, da kdo povprašuje po naših storitvah in ceni, a običajno zgolj zato, da preverijo, v kakšnem rangu je njihova agencija. Po drugi strani pa je tudi res, da smo se agencije znotraj svojega programa nekoliko specializirale. Nekatere so bolj usmerjene v industrijsko proizvodnjo, druge v projektiranje, izobraževanje, strateško načrtovanje. Tu je nekaj konkurenčnosti, ki je zdrava, in smo zato le še boljši. Prihaja tudi do sodelovanja med agencijami. Če imamo na primer stranko, ki potrebuje specializirano storitev, kot je industrijski proces s kolektorji, za katerega vem, da ga kolega Petek s Ptuja izredno dobro pozna, se v tistem segmentu povežemo z njim. To velja tudi obratno, druge agencije sodelujejo z nami. Medsebojno sodelovanje je za sedaj relativno dobro in razmišljamo celo o skupnih prijavah na projekte. Dejstvo je, da zelo redko prihaja do situacije, ko bi se dve LEA iz Slovenije znašli v istem projektu v mednarodnem konzorciju. Do sedaj se nam to še ni zgodilo. Tudi če s strani ministrstva ali skupnosti občin dobimo vabilo na isti projekt, se prijavi tisti, ki mu vsebina bolj ustreza. Sicer pa še vedno iščemo, kaj bi poleg izmenjave izkušenj in znanj lahko bila dodana vrednost našega konzorcija, morda tudi v finančnem smislu. Nismo pa še prišli tako daleč, da bi konzorcij formalizirali v pravno osebo. vsaka država ima svoje zgodbe, ko govorimo o LEa. v kolikšni meri se vaše zgodbe približujejo ostalim primerljivim v Evropi? ali prihaja do mednarodne izmenjave dobrih praks? Mislim, da skoraj ni države v EU, s katero naše LEA ne bi sodelovale z najmanj eno agencijo. Energap imam preko 10 sofinanciranih projektov in v vsakem je od 7 do 12 partnerjev iz različnih držav, s katerimi sodelujemo. Vsa sodelovanja, srečanja in uresničevanje nalog dajejo popotnico za naprej. Dejstvo je, da zunaj partnerji, bodisi primerljive bodisi večje agencije, vidijo v nas status nove pridružene države članice EU. Tudi Evropska komisija skozi svoje razpise vseskozi daje poudarek, da se v konzorcij vključujejo nove države članice in smo zato zelo zaželen partner. Ker se trudimo projekte uspešno realizirati, se kaže, da smo kot partner v mednarodnih projektih zelo zaželeni. V okviru zadnjega razpisa IEE smo pripravljali kar 4 vloge. Ker smo v te projekte vpeti več kot 6 let, imamo tudi negativne izkušnje z neaktivnostjo v projektih. Tako danes, ko vidimo, da je projekt neaktiven 3–4 mesece, že izvajamo aktivnosti kriznega upravljanja, da ne pride do velikih vsebinskih in finančnih negativnih učinkov. Ne nazadnje tudi zato, da ne postanemo v odnosu do drugih institucij in partnerjev nekredibilen partner. EnergetikaNET

intErvJU: vLaSta krMELJ, EnergaP

vloga agencij je, da občinam pomagate pri uresničevanju zastavljenih ciljev, povezanih s področjem ovE in UrE. v kakšni meri vam to uspeva v Energetski agenciji za Podravje? katere storitve za občine izvajate? Za vse občine v naši skupini izvajamo energetsko upravljanje oz. smo koordinator izvajanja njihovega LEK-a (Lokalni energetski koncept) v najširšem smislu. Z nekaterimi občinami sodelujemo tudi na konkretnih projektih ali pa koordiniramo samo določeno dejavnost. Naša glavna skrb je, da jim nudimo vso strokovno podporo, kar vključuje spremljanje zakonodaje, njihovih obveznosti, poučimo jih, kako naj se LEK izvaja, na kakšen način naj se lotijo izvajanja strokovno, učinkovito in v smeri dolgoročnih ciljev. To pomeni tudi izobraževanje občinskih uprav, izobraževanje in svetovanje občanom, javnim institucijam in zasebnim podjetjem. Za šole in vrtce izvajamo delavnice, obiskujemo podjetja na terenu. Ves čas imamo naše sodelavce prisotne v občinah, organiziramo svetovanja in če smo šli v letu 2012 bolj v občinska središča, je v letu 2013 naše delo obiskovanje občanov in nudenje informacij ter nasvetov v zaselkih, da pridejo čim bližje ljudem in lokalnim podjetjem – enkrat dopoldan, enkrat popoldan za nekaj ur. Redno skrbimo tudi za vsa energetska knjigovodstva v občinah, izvrševanje akcijskega načrta, svetujemo, kako pristopati glede na stanje javnega fonda stavb ... Pomagamo tudi pri pripravi vlog za razpis, pri zelenih javnih naročilih na področju energije, pomagamo pri izbiri izvajalcev in spremljamo njihovo izvajanje – še posebej zato, ker jih bomo, ko bodo stavbe obnovljene, vključili v naš sistem energetskega monitoringa, kjer jih bomo nadzorovali in posledično lažje poročali ministrstvu, kjer moramo dokazovati predvidene prihranke. Tukaj je tudi področje trajnostne mobilnosti – Maribor kot regijsko središče je v tem segmentu posebnost, a zaradi zmanjševanja javnega prevoza tudi na nivoju države imajo težavo tudi okoliške občine. Sicer pa je največji delež našega dela namenjene Mestni občini Maribor, kjer se lotevamo večjih akcij. Leta 2012 smo za širšo promocijsko akcijo v centru mesta skupaj s podjetjem LUMAR postavili pasivno hišo. Projekt smo prijavili tudi na natečaj, ki ga razpisuje Evropska komisija. Mislim, da je bila to akcija, kjer smo prvič doživeli, da so nas v štiritedenskem projektu mediji klicali in želeli spremljati vmesne rezultate, kar sicer ni običajno. Tudi v letu 2013 v tednu trajnostne energije pripravljamo posebnost – kocko v velikosti 8 x 8 x 8 metrov, ki prikazuje eno tono CO2 in je rjavo obarvana kot dim, ki predstavlja negativen prizvok. Na kocki bo v bralni višini napisano, kaj pomeni, če varčujemo z energijo, vodo, kako zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Poleg tega bomo ljudem delili tudi manjše papirne kocke, ki bodo predstavljale 1 gram CO2 ob informaciji, da vsak Zemljan glede na trenutne emisije v vsaki sekundi proizvede 17 takšnih kock CO2. Na kockah so seveda koristni nasveti. Začetek akcije smo zastavili na 28. Maj, v čas evropskih sončni dni, in konec 21. junija 2013, v evropskem tednu trajnostne energije. V kocki bodo potekale tudi aktivnosti ob svetovnem dnevu okolja, 5. junija. (Intervju je bil pripravljen začetek maja 2013.)

EnergetikaNET

v Mariboru ste torej že uvedli kar nekaj inovativnih projektov. kaj pa vas čaka v prihodnosti? V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan pripravljamo projekt, ki smo ga začeli v letu 2012 in je primernejši za širši slovenski prostor. Govori o načrtovanju tehnologij, proizvodnje in pridobivanju energije v prihodnosti, po letu 2020 in 2030, o t.i. Technology Roadmap. Delamo namreč 10-letni LEK, v katerega bi morali vključiti tudi tehnološki napredek, ki se bo dogajal v teh desetih letih. To je izredno zahtevno področje, saj je potrebno združiti znanstvenoraziskovalna znanja in strateško načrtovanje. Slovenija takšnih dokumentov žal nima. Vsi govorimo o vetrnicah, sončni energiji, imamo pa še druge tehnologije, kot je vodikova in druge – na primer mikrokogeneracije. Veliko ljudi ne ve, da lahko danes kupiš že zelo majhno kogeneracijsko napravo, ki zadostuje za eno hišo. Ne nazadnje energetski strokovnjaki potrebujejo informacije pri pripravi smernic, kaj še lahko ponudijo občinam do in po letu 2025. Jeseni 2013 načrtujemo organizacijo nacionalnega srečanja skupine strokovnjakov na znanstveno-strokovnem nivoju, ki bo pripravila vpogled, kako po letu 2020, vsaj do leta 2030. Želimo pripraviti dokument, ki bi za pripravljavce LEK predstavljal priročnik z idejami, kot je izraba energije odpadnih voda in podobno. Vsako mesto ali večji porabnik vode, kot so bolnišnice, imajo odpadno vodo, ki ima konstantno višjo temperaturo in nam kot takšna lahko povzroča težave v kanalizacijskem sistemu ali na individualnih čistilnih napravah. Dober primer na tem področju je Avstrija, kjer uporabljajo posebne toplotne črpalke, s pomočjo katerih izkoriščajo energijo odpadnih voda in jo oddajajo v toplotno omrežje, ki tako pridobiva v sistem nekaj obnovljive energije. kaj opazite, če pogledate Maribor na začetku vaše poti in danes? katere so najbolj odmevne razlike? Danes izvajamo energetski monitoring, knjigovodstvo, pripravljene imamo energetske izkaznice, kar je sicer zakonsko obvezno, vendar večina občin tega še ne izvaja. Zdi se mi, da je glavna dodana vrednost v tem, da smo v javnem sektorju uspeli zbuditi zavedanje, da je pomembno, da nekaj vemo o lastni rabi. Tudi sicer se ljudje povezujejo med seboj in opažajo, da so rezultati tako boljši, kot če vsak dela le na enem majhnem segmentu. Veliko razliko opažamo tudi na terenu, kjer so bili OVE in URE leta 2006 še precej nepoznana aktivnost. Značilnost naše agencije je, da se zgledujemo po Švedih, Nemcih, Avstrijcih, da smo osredotočeni in usmerjeni na države severno od nas. Zelo radi iščemo partnerje v teh državah in pristopamo k njihovim projektom, kjer dobivamo veliko novega znanja in kakovostne rešitve, saj so več kot 10 let pred nami. Leta 2007 smo začeli s projektom uvajanja stisnjenega zemeljskega plina v prometu. Takrat sem v Sloveniji začela predavati o stisnjenem zemeljskem plinu v avtomobilih in moram povedati, da tega področja niso poznali niti dobavitelji zemeljskega plina. A če smo takrat že skoraj obupali, se je danes to področje izkazalo kot uporabno, saj imamo črpalke in vozila na stisnjen zemeljski plin. Za nas to pomeni, da smo vseskozi nekaj korakov na novih področjih, kjer se zadeve ne premikajo hitro, a ne obupamo, saj vemo, da bodo čez čas sledili našim idejam in razmišljanju.

intErvJU

Podoben primer so omenjene odpadne vode in izraba bioplina, o čemer se v Sloveniji premalo govori. Obstoječe bioplinarne so v veliko primerih nestrokovno in nepravilno načrtovane in ne rešujejo problema izrabe bioplina in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Naše rešitve se zgledujejo po primerih izrabe in uporabe bioplina na Švedskem, Danskem in Norveškem, kjer proizvajajo bioplin, ga očistijo in dodajajo v obstoječe omrežje zemeljskega plina. Strateško pomembno je, da se naše plinarne osredotočijo na lokalno proizvodnjo in dobavo bioplina. Glede na to, da morajo imeti novozgrajene stavbe po zakonu 25 odstotkov energije pridobljene iz OVE, je idealna rešitev bioplin, ki bi ga spuščali v omrežje. S tem bi z obstoječo infrastrukturo, ki je bila velik poseg v prostor in tudi finančno zahtevna, reševali problematiko 25 odstotkov OVE v stavbah in ne bi prihajalo do konfliktov. Tak primer je Berlin, kjer so se odločili, da bodo imeli v obstoječem plinskem omrežju tudi do 20 odstotkov bioplina. Zato načrtujejo 16 bioplinarn, od katerih danes že delujeta dve, štiri pa so tik pred odprtjem. Seveda so bioplinarne postavili na podeželju in do tja potegnili plinovod. Posledično bi tako pri nas na plinsko omrežje lahko priključili tudi novogradnje. S tem bi povečali učinkovitost, znižali stroške za posamezen priključek in še dosegali zastavljene cilje. Danes imamo v Mariboru konkreten problem: načrtujemo novo večstanovanjsko hišo, za katero pa ne vemo, na kaj jo bomo priključili. Infrastruktura za toplovod ali plinovod obstaja, a na drugi strani imamo zakon, ki zahteva 25 odstotkov OVE, na strehi objekta pa je premalo prostora, da bi zagotovili toplo sanitarno vodo samo s solarnimi kolektorji. Videti je, kot da ni rešitve, a v tujini pravijo, da rešitve so – imamo OVE, toplovod, kogeneracijo na lesno biomaso. Vse je samo stvar pametnega, dolgoročno gledano uspešnega načrtovanja in razumevanja. kaj bi se še moralo okrepiti, da bi hitreje začeli dosegati cilje EU, ki jih država brez lokalnih skupnosti praktično ne more doseči? Zelo aktivno sodelujemo pri pripravi regionalnega razvojnega programa, ki se pripravlja znotraj regije in bo osnova za operativne načrte, ki jih bo država sprejela. To je strateški del. Spremljamo tudi, kaj se dogaja v EU, kam gremo … Če bi država definirala robne pogoje in natančneje izvajala, kar si je že zastavila, bi bilo občinam bolj jasno izkazano sporočilo, da je ta zadeva resna. Pri nas pa se zdi, da je odnos do subvencij zaradi OVE zelo negativen, ker vidijo, da se dogajajo nekatere anomalije. To pomeni, da je sama shema zelo dobra in pospešuje razvoj, so pa segmenti, ki bi jih bilo potrebno spremeniti in prilagoditi. Zdi se mi, da se premalo zgledujemo po dobrih praksah in da nam primanjkuje resnične implementacije. Vse imamo radi samo na papirju, zaradi papirja. Zanimivo je tudi, da država redno poroča Evropski komisiji o implementaciji URE in OVE. Agencije pa nimamo podatkov o tem, kaj poroča, saj nas nikoli ne vprašajo za dejanske podatke, ki jih mi seveda imamo. Trudimo se namreč, da bi zbrali vse podatke o rabi in proizvodnji energije v mestu, kar pomeni, da imamo popisane dobavitelje toplote, plina, vse javne stavbe in kotlovnice. Vsako leto dopolnjujemo in se približujemo temu, da bomo na koncu lahko povedali, kakšna je proizvodnja in poraba energije Maribora v GWh, kot imajo to že izračunano v tujini. Preračunavamo pa tudi emisije, saj bi v Mariboru radi izračunali tudi lastni CO2 odtis na področju rabe energije. V letu 2012 smo nekaj malega že izI računali; niso še čisto pravi podatki, a smo na dobri poti. EnergetikaNET

intErvJU: MoJCa kErt, PEtroL EnErgEtika

na področju energetike potrebujemo hitrejše odločanje Alenka Žumbar Klopčič, Tanja Srnovršnik Volarič, foto: arhiv družbe Petrol Energetika

Petrol Energetika zaradi težkega obdobja, v katerem se je znašla Slovenija, posluje še posebej premišljeno in skrbno, je v intervjuju za Energetiko.nEt pojasnila direktorica družbe Mojca kert, ki v gospodarstvu vsaj še leto ali dve ne pričakuje sprememb na bolje. Petrol Energetika sicer za letos načrtuje višji dobiček kot lani, največ investicij pa bo izvedla na področju prenove energetske infrastrukture. Sogovornica tako med večjimi investicijami omenja posodobitev proizvodnje toplotne energije v toplarni Petrola Energetike in rekonstrukcijo kogeneracije ter posodobitev daljinskega sistema ogrevanja v Hrastniku. Z Mojco kert smo se pogovarjali tudi o splošnem stanju v gospodarstvu. Petrol Energetiko vodite že več kot petnajst let, zato družbo gotovo odlično poznate. kako se je spreminjala skozi čas in kako pomembna je ta družba danes v slovenski energetiki? Petrol Energetika je v tem času doživela kar nekaj večjih sprememb. Pred petnajstimi leti je kot Energetika Ravne delovala le na področju družb nekdanje Železarne Ravne in oskrbovala le gospodarske subjekte. Leta 2002 se je družba lastninsko preoblikovala, dobila je novo ime in postala del skupine Petrol. Istega leta je Petrol Energetika pričela z izvajanjem dejavnosti gospodarskih javnih služb in vstopila na področje poslovanja z gospodinjskimi odjemalci. To je področje, ki mu danes, predvsem pri zemeljskem plinu in elektriki, namenjamo zelo veliko pozornosti. Leta 2003 je družba pripojila nekdanjo Energetiko Štore in nastala je Poslovna enota v Štorah; leta 2009 pa nekdanjo Toplarno Hrastnik, ki danes deluje v okviru Poslovne enote v Hrastniku. Pred več kot desetimi leti smo uvedli nov model poslovanja Multy Energy in Utility. Preko sistema celostne energetske ponudbe, ki ga prilagajamo naročniku, smo v tem obdobju uvedli zelo veliko sprememb. Spremembe so torej stalnica našega poslovanja. O pomembnosti Petrola Energetike v slovenski energetiki lahko najbolj verodostojno sodijo naši odjemalci. Menim, da rast prihodkov, razvojna naravnanost in zaupanje odjemalcev kažejo, da smo stabilna energetska družba, ki kljub krizi uresničuje poslovno vizijo in si prizadeva, da bi s povezovanjem in sodelovanjem javnega in zasebnega kapitala krepila pogoje za rast tržnega deleža. Leta 2011 ste ustvarili več kot tri milijone evrov dobička in kar 110 milijonov evrov prihodkov, menda predvsem na račun izvajalnega inženiringa, razvoja ter projektive. S katerimi vidnejšimi projekti se lahko pohvalite? V letu 2011 je bil eden izmed večjih projektov v Petrolu Energetiki prenova toplarne na Ravnah. Z zamenjavo vročevodnih kotlov se je zaključil obsežen dolgoletni razvojni ciklus posodobitve daljinskega ogrevanja na Ravnah, ki vključuje proizvodnjo in di52

EnergetikaNET

Petrol Energetika je v letu 2012 prodala 735 GWh električne energije in 102 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, ustvarila je okoli 115 milijonov evrov prihodkov od prodaje ter okoli 2,2 milijona evrov dobička. V prenovo energetske infrastrukture je investirala 2,3 milijonov evrov. Strošek dela v dodani vrednosti za 140 zaposlenih je 43 odstotkov in znaša 68.140 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za letošnje leto pa po sprejetem poslovnem načrtu načrtujejo, da bodo prodali 644 GWh električne energije in 99 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, ustvarili okoli 104 milijonov evrov prihodkov od prodaje ter okoli 2,3 milijona evrov dobička. V prenovo energetske infrastrukture bo Petrol Energetika investirala okoli 3 milijone evrov. Strošek dela v dodani vrednosti za 134 zaposlenih bo 46 odstotkov in načrtujejo doseči 67.716 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. stribucijo toplote, kar bo uporabnikom še naprej zagotavljalo zanesljivo in konkurenčno oskrbo z daljinsko toploto ob povečani energetski učinkovitosti procesa. Investicija je bila vredna 2 milijona evrov. Na področju izvajalnega inženiringa smo se ukvarjali z rekonstrukcijo kotlovnic v industrijskem sektorju, da bi povečali priključitev na omrežje zemeljskega plina in tržni delež pri prodaji zemeljskega plina. v zadnjem intervjuju za Energetiko.nEt sredi leta 2011 ste na vprašanje, kaj se najbolj izplača – področje zemeljskega plina, daljinske energetike, električne energije, vod in čiščenja ali odvajanja odplak –, odgovorili, da je to težko reči, ker ste sami že od začetka 21. stoletja usmerjeni v nudenje celovite oskrbe z energijo in storitvam. Je danes stanje enako ali katero od navedenih področij bolj izstopa? Tudi danes je stanje podobno. Še vedno razvijamo in uresničujemo poslovno strategijo celovite energetske ponudbe in razvoja storitev v smeri razvoja naših odjemalcev. Izplača se predvsem prisluhniti odjemalcem, zaznati njihove spremembe in potrebe ter jim prilagoditi ponudbo. Izplača se imeti zadovoljne in lojalne odjemalce. Je na trgu električne energije še vedno trd boj, kot ste dejali v zadnjem pogovoru za naš portal? Ja, dobavitelji električne energije se na trgu še vedno borimo za odjemalce in prav je tako. Vsak poskuša poudariti in izkoristiti prednosti, ki jih ima, ter tako pridobiti čim več odjemalcev. V Petrolu Energetiki še posebej poudarjamo enoten račun za električno energijo in zemeljski plin, strokovno in individualno obravnavo odjemalcev ter svetovanje v smeri večanja energetske učinkovitosti.

intErvJU

od leta 2007 do 2011 ste torej podvojili dobiček. kakšni so vaši poslovni obeti za leto 2013 in tudi za naprej? koliko boste v tem obdobju tudi investirali in v kaj konkretno? Leto 2013 je težko leto in še vsaj leto ali dve ne pričakujem bistvenih sprememb na bolje, kar se splošne gospodarske slike tiče. V takšnih razmerah poslujemo še posebej premišljeno in skrbno. V letu 2013 načrtujemo boljši poslovni rezultat kot v letu 2012, in sicer dobiček v višini 2,3 milijona evrov. V letošnjem letu načrtujemo za 3 milijonov evrov investicij, večinoma gre za prenovo energetske infrastrukture. Med večjimi investicijami so posodobitev proizvodnje toplotne energije v toplarni Petrola Energetike in rekonstrukcija kogeneracije (SPTE) ter posodobitev daljinskega sistema ogrevanja v Hrastniku. Zavedam se, da so naša velika konkurenčna prednost predvsem naši zaposleni, zato kljub težkim razmeram na trgu veliko vlagamo tudi v zaposlene. Zadnji jeziček na tehtnici pri izbiri dobavitelja energije ali partnerja pri ključnih energetskih projektih so namreč prav ljudje.

kaj pa na področju zemeljskega plina? kakšni so vaši načrti v tem segmentu? Na področju zemeljskega plina je stanje podobno. Prizadevamo si pridobiti ugodne nabavne pogoje in hkrati ponuditi nekaj več. Tudi v prihodnje bomo poudarjali celovit pristop do strank, saj se nam je ta v preteklosti že pokazal kot učinkovit. Kljub izraziti konkurenci smo namreč ohranili število odjemalcev. Še posebej se je to izkazalo pri poslovnih in industrijskih odjemalcih, ki potrebujejo in cenijo zanesljivega dobavitelja energije z znanjem, kako optimirati stroške na njihovi strani odjema oziroma porabe. Sredi leta 2011 ste glede prihodnjih obetov dejali, da pričakujete predvsem premike na področju organizacije izvajanja komunalnih dejavnosti, med njimi vodooskrbe in čiščenja ter odvajanja odplak. danes se že govori o privatizaciji vode. Je tudi to lahko potencialno donosno področje vašega dela? Področje privatizacije vodnih virov v Sloveniji trenutno še ni aktualno, zato danes težko napovem kaj konkretnega. Na področju organizacije izvajanja komunalnih dejavnosti, predvsem vodooskrbe in čiščenja ter odvajanja odplak, se spremembe izvajajo počasi. Gre za dejavnosti, kjer se srečujejo različni interesi, različni deležniki in so postopki izvajanja sprememb zelo dolgotrajni. Menim, da so spremembe na področju izvajanja komunalnih dejavnosti nujno potrebne in v prihodnje pričakujem sodelovanje in povezovanje med manjšimi sistemi v večja regionalna podjetja. Le na ta način bomo v Sloveniji dosegli večje razvojne premike in se približali evropskim komunalnim družbam.

osebno ste aktivni tudi kot članica Uo gZS in predsednica Uo gZS koroška. kako bi ocenili aktualne izzive slovenskega gospodarstva in kako bi jih po vašem lahko premostili? kje so naše pomanjkljivosti? Slovensko gospodarstvo je trenutno res velik izziv. Izziv za drzne in pogumne ter predvsem tiste, ki znajo razmišljati s svojo glavo in za svoja dejanja prevzemajo odgovornost, kar je v Sloveniji bolj redkost kot ne. V zadnjih letih smo bili priča veliko slabim poslovnim praksam in slabim zgodbam, za katere ni še nihče prevzel odgovornosti in pod katere se ni še nihče podpisal. To vodi v vsesplošno nezaupanje in negotovost. Prepričana sem, da je prav v tem naša največja pomanjkljivost. Brez zaupanja ni dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Ustvarili smo okolje, v katerem je težko delati, danes je težko biti menedžer. Menim, da je zadnji čas, da se začnemo odkrito pogovarjati o tem, kaj je prav in kaj ne, kaj je sprejemljiva in dobra poslovna praksa in kaj ne. Brez tega zavedanja, spoštovanja osnovnih etičnih in moralnih norm ter kakovostne podpore javnega sektorja nam ne bo uspelo. V Sloveniji moramo končno začeti delati tisto, o čemer že vrsto let govorimo, naredimo pa bolj malo. Vsi se strinjamo, da potrebujemo bolj odziven, hitrejši in bolj kakovosten javni sektor, ki bo gospodarstvu v oporo in ne v oviro. Na področju energetike potrebujemo hitrejše odločanje, večji posluh za energetsko stroko pri sprejemanju zakonodaje, večjo odzivnost. Vse navedeno se lahko hitro odrazi v večji konkurenčni prednosti za gospodarske družbe. Stanje je podobno tudi na ostalih področjih v gospodarstvu. Ko pogledamo, kje se danes nahaja slovensko gospodarstvo, kje smo pristali, kaj hitro ugotovimo, da očitno nekaj delamo narobe, da je današnja praksa pomanjkljiva, mogoče tudi napačna. Rešitev vidim v takojšnjem uvajanju sprememb. Moramo začeti ukrepati, moramo začeti sodelovati in skupaj ustvarjati stabilne in uspešne zgodbe. Velik potencial predstavljajo projekti sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, kjer lahko ponovno zaženemo investicijski ciklus in zagotovimo gospodarstvu nujno potrebno infrastrukturo za nadaljnji razvoj na temelju konkurenčnosti. I EnergetikaNET

intErvJU: mag. viLJEM PoZEB, dravske elektrarne Maribor (dEM)

Strategije za vlaganja v ovE v Sloveniji ni Mag. viljem Pozeb dravske elektrarne Maribor (dEM) vodi že štiri leta, nedavno pa je bil ponovno imenovan za direktorja družbe za nadaljnja štiri leta. Pred tem je bil direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), kamor pa je prišel prav iz dEM. v dravskih elektrarnah se je zaposlil že leta 2001 in je do leta 2007 vodil sektor za ekonomiko poslovanja. Mag. Pozeb je prepričan, da v Sloveniji strategije za vlaganja v obnovljive vire energije (ovE) ni, pa tudi, da subvencije za ovE niso ustrezno rešene. dejal je, da bi večji odstotek izrabe vodnega potenciala prispeval k boljši oskrbi z energijo predvsem v Prekmurju, zato ga čudi, da nekateri nasprotujejo gradnji povezovalnega daljnovoda s sosednjimi državami in gradnji energetskih objektov v tem delu države. objavljamo le del intervjuja, celotnega si lahko preberete na portalu Energetika.nEt. Besedilo in fotografija: Ana Vučina Vršnak Prvo vprašanje se nanaša na vreme, saj smo imeli letos sredi poletja pravo sušno obdobje, ki je seveda še kako povezano s hidrologijo. kako je letošnja suša vplivala na dravske elektrarne Maribor (dEM)? Zadnje sušno obdobje je vsekakor pomembno vplivalo na obratovalne pogoje hidroelektrarn (HE) na Dravi, vendar je – glede na značilnosti reke – to pričakovano. Prvo polovico leta je imela Drava zelo ugodno hidrologijo in posledično je bila proizvodnja električne energije 22 odstotkov nad načrtovano proizvodnjo za to obdobje. Julija in avgusta pa je pretok upadel, toda kljub temu smo v tem trenutku še na 110 odstotkih predvidene proizvodnje v osmih mesecih. 54

EnergetikaNET

kakšne možnosti imajo dEM, da se odzivajo bodisi na hudo sušo ali močno deževje ali celo poplave, do katerih je prišlo lani? Suša je naravni pojav in DEM v taki izvedbi k bistveno izboljšanemu stanju ne morejo prispevati, lahko pa s svojimi akumulacijami pripomorejo k blaženju nastale situacije. V kolikor bi bile DEM konstruirane z večjimi akumulacijami, bi zadevo lažje uravnavali. (...) Pravo kritično situacijo smo doživeli preteklo leto, natančneje 5. novembra, ko so severno in vzhodno Slovenijo prizadele hude poplave. Takrat smo na Dravi doživeli pretoke, kot jih zadnjih 100 let ni bilo, DEM pa so utrpele za 13 milijonov evrov škode. Najhuje jo je skupila HE Formin – kar pet mesecev smo potrebovali za njeno obnovo. Vsa škoda še vedno ni odpravljena. Ugotavljate, da je hidropotencial v Sloveniji izkoriščen manj kot 50-odstotno. kako bi se ga dalo povečati? Znane so namreč težave tako s postopki umeščanja objektov v prostor kot tudi nasprotovanja okoljevarstvenikov. Seveda bi večji odstotek izrabe hidropotenciala prispeval k boljši oskrbi z energijo iz OVE, hkrati pa bi zagotavljal večjo varnost pri visokih vodah, omogočil izvedbo nizkoenergetskih namakalnih sistemov in tudi izboljšal stanje pri oskrbi s pitno vodo. V času sušnega obdobja bi morali nekoliko spremeniti interese in v ospredje postaviti oskrbo z vodo ter poplavno varnost, ne toliko proizvodnjo električne energije. Žal je zelo težko uskladiti zahteve naravovarstvenikov in drugih uporabnikov. Prihaja čas, ko bomo morali v ospredje dati in izrabiti ponujene prednosti hidroelektrarn za potrebe človeka. Izraba Mure v smislu trajnostnega razvoja in reševanje omenjenih problemov je bilo vedno v ospredju DEM. Zelo težko je razumeti nekatere, ki si pred zdajšnjo situacijo zatiskajo oči. Sosednja Avstrija je tako celotno

intErvJU

Muro že izkoristila, sedaj pa, ker imajo energijo kot blago za prodajo in so v ozadju drugi interesi, zahtevajo, da se slovenskohrvaški del razglasi za najbolj pomembno ekološko območje EU. kakšno pa je trenutno stanje glede širjenja proizvodnje električne energije na Muro? Kot veste, je študija možnosti energetske izrabe Mure pokazala, da je potencialno zanimiv mejni del med Šentiljem in Gornjo Radgono, kjer je skupno prostora za kakšnih šest elektrarn, ter srednji del, kjer bi lahko postavili dve do tri elektrarne. Spodnji del je bogat s favno in floro in smrtni greh bi bilo posegati v ta biser. DEM so kot koncesionar že junija 2011 na pristojna ministrstva naslovile vso potrebno dokumentacijo za začetek postopkov pridobitve dovoljenj, a potem zaradi menjav vlade in ljudi, ki se s tem ukvarjajo, do konkretnejših odločitev ni prišlo. Razmere smo tako morali na novo predstaviti tudi aktualni vladi, ki pa nas je presenetila s hitrim odzivom in je maja letos tudi izdala sklep o začetku postopkov za umestitev prve elektrarne v prostor. Spodbudno je, da tudi župani vseh štirih občin, ki so vpletene v umeščanje prve elektrarne Hrastje Mota, ob izpolnjevanju vseh okoljevarstvenih zahtev podpirajo ta projekt, da so z njim seznanili tudi prebivalce in da se lahko argumentirano pogovarjamo tudi z nasprotniki tega projekta. Dialog je sicer otežen, a se vsaj lahko pogovarjamo, kar je povsem drugače kot v primeru črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. Prepričan sem, da lahko najdemo ustrezne rešitve za zadostitev interesov vseh deležnikov v postopku in dosežemo nek kompromis, ki bo pripeljal do gradnje. Hkrati se o tem veliko pogovarjamo tudi z Avstrijci, ki sicer na mejnem delu že gradijo dve elektrarni in imajo še eno tudi že v načrtih. Ob tem se srečujemo tudi s popolnim absurdom, ko so denimo avstrijski zeleni v štajerski deželni parlament vložili zahtevo, da se v Sloveniji na Muri ne bi smelo nič graditi. kakšne so morebitne druge alternative v Pomurju? Študijo glede izkoriščanja geotermalne energije ste opravili, sedaj ste se posvetili še alternativam. kaj ste ugotovili? Težko je govoriti o alternativah energetike Pomurja. To je namreč trenutno edino področje, kjer ni pomembnejšega proizvajalca električne energije, nasprotno, povezano je v dveh točkah na pomembnejši del elektroenergetskega sistema na Štajerskem, bolje rečeno v Maribor. Zelo težko je razumeti posameznike, ki nasprotujejo gradnji povezovalnega daljnovoda s sosednjimi državami in gradnji energetskih objektov, saj si s tem zagotavljajo boljšo oskrbo Pomurja. Zadnja velika novembrska ujma je oskrbo Pomurja postavila v zelo problematičen položaj, saj je bila regija zaradi varnostnega izklopa 110 kV daljnovoda (grozila je porušitev stebra v Dravi) in nesrečno poplavljene HE Formin napajana po pomurski 110 kV zanki le iz ene točke v Mariboru. V DEM zato iščemo alternativne vire za energetsko samooskrbo Pomurja. (...) Izraba geotermalne vode je žal ekonomsko vprašljiva, študija drugih alternativnih rešite za izrabo vodnega vira reke Mure (stave, potopne turbine, mlini …) pa je pokazala, da so ekonomsko neupravičene in za okolje, čeprav na prvi pogled bolj atraktivne, nesprejemljive. Izkazalo se je, da enako proizvodnjo iz ene načrtovane HE dobimo šele z več kot 300 mlini. (...) Moj pogled na Pomurje je resda subjektiven, a sem prepričan, da potrebuje samostojen energetski vir, ki bi lahko pomenil osnovo izkoriščanju drugih energetskih možnosti tega območja. Pri tem ne gre pozabiti, da je Pomurje energetsko bogato tudi z lignitom in da bi z uplinjanjem premoga lahko dobili okolju sprejemljiv energetski objekt.

kako pa kot prvi mož podjetja gledate na siceršnja vlaganja v ovE v Sloveniji? Je za temi vlaganja kakšna širša strategija? Prepričan sem, da strategije za vlaganja v OVE v Sloveniji ni. Vse je stihijsko in premalo premišljeno. Tudi Nemcem se je zgodilo, da so podobno kot v Sloveniji zgradili tako veliko sončnih elektrarn, da je obremenjenost porabnikov električne energije s subvencijami, ki jih ti morajo pokriti, takšna, da se je cena električne energije praktično podvojila. Tudi v Sloveniji subvencije niso ustrezno rešene – subvencioniranih proizvodnih enot je že sedaj preveč, tako da se država rešuje s »pobiranjem« dobička družb, ki so izrazito razvojno naravnane v obnovljive vire, kjer niso potrebne subvencije (HSE, GEN). Ta sredstva nato prelivajo (praviloma) v zasebne družbe proizvajalke električne energije iz OVE. ali je rešitev morda v ukinitvi subvencij? Ne v ukinitvi. Država bi morala predpisati kvote, koliko MW lahko zgradimo letno in koliko plinskih bioplinarn. Zadeva je namreč postala neobvladljiva. Država nima denarja in ga je vzela GEN energiji in HSE za poplačilo. Kolegi iz nemške RWE so nam govorili o absurdu predpisanih cen, ko HE proizvajajo elektriko po 30 evrov na MW, plačujejo pa 250 evrov za MW energije iz vetra ali sonca. kako na vas kot članico skupine HSE vplivajo naložbe v drugo, fosilno članico, torej tEŠ 6? Do sedaj izgradnja bloka 6 v TEŠ ni imela vpliva na poslovanje družbe DEM in ne na realizacijo naših zastavljenih razvojnih projektov. kako je sploh mogoče poslovati znotraj skupine, ki ima tako različna, morda celo konfliktna področja dela? V Sloveniji imamo dokaj ugodno razmerje med tremi temeljnimi proizvodnimi viri električne energije (voda, premog, jedrska energija) – skoraj po ena tretjina iz posameznega vira, kar omogoča veliko fleksibilnost in stabilnost sistema. Tako tudi znotraj skupine HSE gledam na kombinacijo proizvajalk energije iz vodnih virov (SENG, DEM) in termoelektrarn (TEŠ, TET). Prav poletje pokaže sinergijske učinke obeh virov – slaba hidrologija in večja proizvodnja v termoelektrarnah. Znotraj skupine HSE zaradi različnega načina proizvodnje med odvisnimi družbami in HSE do sedaj ni bilo nobenega konflikta, potrebno pa je razumeti, da lahko samo s skupnimi močmi in združevanjem investicijskih potencialov vseh družb skupine HSE realiziramo skupno dogovorjene razvojne projekte, pri čemer imajo poseben pomen vsakoletne strateške (razvojne) konference skupine HSE, kjer interese in možnosti dogovorno uskladimo. nedavno so vas ponovno imenovali za direktorja podjetja. kako to, da ste bili izbrani brez javnega razpisa? ali se je to doslej že zgodilo? Letos imamo podoben primer tudi na Srednji Savi. To omogoča akt o ustanovitvi družbe. Ponovno so me imenovali zaradi dobrega poslovanja družbe, saj smo z rezultati presegli vsa pričakovanja. Sam sem najbolj ponosen na to, da mi je kot edinemu od vseh upnikov Zvona uspelo izterjati 21 milijonov evrov vreden dolg z obrestmi vred. kako pa vam je uspelo? Z veliko trme, včasih pa je treba iti tudi na nož. Če tega ne bi stoI ril, bi prevzel svoj del odgovornosti. Celotni intervju lahko preberete na portalu Energetika.nEt! EnergetikaNET

intErvJU: darko kraMar, ELES

vetrna energija ima enako hibo kot fotovoltaika! Besedilo in fotografija: Alenka Žumbar Klopčič

»Elektroenergetski sistem je bil v osnovi grajen za potrebe domačega uporabnika, vendar se je pozneje, z odprtjem trga z električno energijo, povečala količina čezmejnih izmenjav električne energije med državami, kar je močno vplivalo na količino in vzorce tranzitnih pretokov čez nacionalna prenosna omrežja. naslednji razvojni korak, ki bistveno vpliva na vodenje in zanesljivost obratovanja elektroenergetskih sistemov, je instalacija velikega števila proizvodnih enot, ki izkoriščajo obnovljive vire energije,« je darko kramar, pomočnik direktorja področja obratovanja na Elektru Slovenija (Eles), skupaj s soavtorjem zapisal v strokovnem članku, predstavljenem na konferenci CigrE v Laškem. Z njim smo govorili o vplivu proizvodnje obnovljivih virov energije na vodenje in obratovanje elektroenergetskega sistema z vidika sistemskega operaterja prenosnega omrežja. kajti, kot pravi sogovornik, »obnovljivi viri energije vnašajo v obratovanje negotovost, otežujejo obratovanje ter predvsem povečujejo potrebe po sistemskih rezervah in otežujejo izravnavo elektroenergetskih sistemov«.

EnergetikaNET

kakšne tehnične posledice in konkretno ekonomsko ceno imajo negotovosti, ki jih v obratovanje sistemov vnašajo obnovljivi viri energije oziroma ovE in za koga? Če govorimo o tehničnih posledicah, potem so v ospredju otežena izravnava elektroenergetskega sistema in problemi z napetostjo. Prvi problem je predvsem posledica stohastične narave nastopa proizvodnje OVE, ker – kot vemo – veter piha in sonce sije neodvisno od naših želja. Ko pa sonce ne sije in veter ne piha, je treba manjkajočo energijo nadomestiti s proizvodnjo iz konvencionalnih virov energije. To seveda zvišuje potrebe po sistemskih rezervah in stroške teh rezerv. Druga vrsta problemov so napetostne težave, ki so posledica dejstva, da je omrežje zaradi proizvodnje fotovoltaike relativno manj obremenjeno kot v preteklosti. Zato se v njem pojavljajo previsoke napetosti. Leta 2012 smo zgornjo mejo napetosti na 400 kV omrežju večkrat presegli, kar povzroča hitrejše staranje materialov ter krajša življenjsko dobo elektroenergetskih elementov in naprav. Rešitev je v kompenzacijskih napravah za regulacijo napetosti, kar pa zopet terja nove stroške. Tehnične posledice in ekonomska cena, o čemer sprašujete, so tesno povezane. O konkretni višini stroškov je težko govoriti, ker gre za več kategorij stroškov, denimo za stroške, povezane s krepitvami omrežij, stroške regulacijskih in kompenzacijskih naprav pa stroške dodatnih rezerv ter investicij v pametna omrežja. Je pa bolj kot ne gotovo, da bodo te stroške žal nosili končni odjemalci.

intErvJU

V očeh sistemskega operaterja dodatno vzbuja strah neekonomičnost konvencionalnih virov, ki ne morejo konkurirati s subvencionirano ceno električne energije iz obnovljivih virov. Zato so v Evropi v zadnjem času zaprli že precej plinsko-parnih elektrarn (v obdobju 2013–2014 denimo za kar 11 GW) in še več jih bodo. S tem sistemski operaterji ostajamo brez pomembnih virov za izravnavo, medtem ko potrebe z večanjem instalirane moči OVE naraščajo. Konec leta 2011 je bilo v Evropi instaliranih že 51.357 MW moči sončnih elektrarn; kar 21.528 MW oziroma 42 odstotkov so jih postavili v enem letu. Po rasti najbolj izstopa Italija, ki je zgolj leta 2011 dogradila za 9.820 MW sončnih elektrarn in zdaj s skupno instalirano močjo 12.763 MW zaseda za Nemčijo drugo mesto v evropskem prostoru. Slovenija v relativnem smislu za Italijo ne zaostaja prav nič. Leta 2011 smo namreč na omrežje priključili za 44 MW sončnih elektrarn, kar je skoraj toliko kot v vsem preteklem obdobju skupaj. Še bolj učinkovito je bilo leto 2012, kajti konec decembra je instalirana moč vseh sončnih elektrarn dosegla 217 MW. Delež instalirane moči sončnih elektrarn v primerjavi s celotno instalirano proizvodnjo elektrarn na prenosnem in distribucijskem omrežju skupaj je bil tako konec leta 2012 znatnih 6 do 7 odstotkov. Glede na povprečen odjem od maja do avgusta 2012 v višini 1413 MW v urah, ugodnih za proizvodnjo sončne energije, s proizvodnjo sončnih elektrarn v Sloveniji že pokrijemo več kot 10 odstotkov porabe električne energije (VIR: Darko Kramar in Franc Kropec: Vpliv proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema; predstavljeno na CIGRE 2013, Laško). in kaj je treba narediti, da bi čim prej dosegli potrebno stabilnost sistema? Če izhajamo le iz tega, da sonce sije, ko pač sije, in veter piha, ko piha, je logično, da moramo v elektroenergetskem sistemu zagotoviti tudi zanesljivejše vire energije – to pa so konvencionalni viri energije! –-, ki bodo »vskočili«, ko narava ne dopušča proizvodnje iz obnovljivih virov. V nasprotnem primeru ne bi bilo samoumevno, da se vedno, ko pritisnemo na stikalo, luč prižge. A problem je, da konvencionalni viri postajajo nerentabilni in jih dandanes zapirajo. V zadnjem času področje OVE izrazito raste, medtem ko področje regulacijske tehnike dejansko stagnira. To pa ne obeta prihodnje zanesljivosti. Pa so države dovolj hitro posredovale, ko so zmanjšale subvencije obnovljivim virom? Konec lanskega leta smo za 56 odstotkov presegli načrte, ki naj bi jih sicer dosegli šele v letu 2020. Ta podatek sam po sebi daje odgovor na vaše vprašanje. »Elektroenergetska omrežja, ki so bila primarno grajena za domačo oskrbo z električno energijo, so z odprtjem trga kar naenkrat postala tranzitna omrežja. Povečal se je obseg čezmejnih izmenjav električne energije med državami, zato so se povečale obremenitve elementov in naprav prenosnega značaja ter izgube električne energije, zanesljivost obratovanja pa je pogosteje ogrožena,« ste prav tako navedli v članku. kakšna bodo potemtakem elektroenergetska omrežja prihodnosti in kdaj se bo začela ta prihodnost?

Elektroenergetska omrežja neprestano razvijamo, in sicer tako infrastrukturno kot v smislu večje »inteligence«. V prihodnje se bodo razvijala – deloma se že – nova, tako imenovana pametna omrežja, ki omogočajo optimalnejšo izkoriščenost obstoječe infrastrukture. Žal v vseh primerih to ne bo dovolj in bo marsikje omrežje treba okrepiti z novogradnjami. Omrežja pa sicer v veliki meri že postajajo »pametna«. Imamo namreč odprtih kar nekaj projektov s področja pametnih omrežij, kjer v praksi že uporabljamo oziroma preizkušamo nove tehnologije, ki omogočajo boljšo izkoriščenost prenosnega omrežja; gre za projekta WAMS in SUMO. kako bodo konkretno ta omrežja videti? S projektom SUMO (Sistem za Ugotavljanje Meja Obratovanja) bomo optimalnejše izkoristili prenosne zmogljivosti ključnih daljnovodov. WAMPAC (Wide Area Monitoring, Protection And Control) oziroma sistem za identifikacijo prehodnih pojavov ter implementacijo primernih zaščitnih shem bo z uporabo inteligentnih algoritmov za zajem in obdelavo sistemskih spremenljivk prispeval k izboljšavam delovanja elektroenergetskega omrežja in zaščitnih sistemov. Veliko se govori tudi o tako imenovanih virtualnih elektrarnah, ki lahko sodelujejo v regulaciji, hranilnikih energije in podobnem. Skratka, omrežje se že razvija tudi v smeri inteligence, bodo pa ta omrežja polno zaživela v kakšnem desetletju ali dveh. na konferenci v Laškem ste prikazali tudi primer, ko se je uvoz Francije iz nemčije na prehodu iz druge v tretjo uro iz 3000 znižal na 1500 MW. Že naslednjo uro je Francija iz 1500 MW uvoza praktično v trenutku postala izvoznica električne energije, saj je v četrti uri v nemčijo izvažala približno 800 MW. Podobne spremembe, ranga velikosti 1000 MW in več, se redno dogajajo na vseh mejah med večjimi evropskimi elektroenergetskimi sistemi, kar so za sistemske operaterje veliki izzivi, kako prilagajati kratkoročne in dolgoročne strategije za izravnavo elektroenergetskih sistemov. kakšno akcijo »v ozadju« to zares predstavlja in kdo vse je vanjo vpleten? Osnovni ali prvi pogoj so zadostne čezmejne prenosne zmogljivosti. Če je omrežje dovolj močno, da omogoča trgovanje z velikimi količinami energije v vseh smereh, se akcija lahko začne. Kot prva so vanjo vpletena trgovska in proizvodna podjetja, poleg njih pa seveda sistemski operaterji. Količine uvoza in izvoza ter seveda smer trgovanja diktirajo trenutne energetske razmere. Za operaterja je osnovni problem v tem, da nobena sprememba ni hipna, zato seveda tudi spremembe proizvodnje oziroma odjema na ravni 1000 MW in več ne morejo biti hipne. V primeru, ki ga omenjate, bi morala Nemčija izvoz v Francijo ob prehodu iz ene v drugo uro zniževati enako hitro kot Francija uvoz iz Nemčije. V praksi pa – razumljivo – vedno prihaja do razlik, kar se kaže v odstopanju omrežne frekvence. Tukaj v akcijo stopi sistemski operater, ki z izravnavo elektroenergetskega sistema kompenzira oziroma zmanjšuje razliko, ki nastaja kot posledica neenako hitrih sprememb na obeh straneh meje. Popolnoma identičen postopek se izvaja prav na vseh mejah; nemško-francosko smo prikazali le kot primer, ker je količina trgovanja tam večja kot denimo na slovenskih mejah in je tako bolj primerna za plastičen prikaz. EnergetikaNET

intErvJU: darko kraMar, ELES

najprej subvencioniramo ovE, ki povzročijo obratovalne težave. takoj za tem pa investiramo v vire, ki bodo probleme odpravili. Paradoks, kajneda?

kaj konkretno 1000 MW sončnih elektrarn, kot bi jih glede na dosedanje trende lahko imeli v Sloveniji leta 2020, pomeni za naš elektroenergetski sistem? Tisoč megavatov sončnih elektrarn v slovenskem elektroenergetskem sistemu si ne predstavljam. Morda sem premalo vizionarski, a resnično si ne znam predstavljati, kako bi ELES v tem primeru izvajal izravnavo. Zavedati se moramo, da slovenski proizvodni park ni med najbolj dinamičnimi in da nam virov izravnave že danes primanjkuje. Žal nismo Avstrija ali katera izmed skandinavskih držav, kjer je odzivnost elektrarn zelo dobra. Imeli bi tudi težave z napetostmi, a te so z vgradnjo kompenzacijskih naprav obvladljive, medtem ko za področje izravnave z obstoječimi konvencionalnimi viri ne vidim rešitev. Rešitev bi bila možna v obliki dodatnih dinamičnih virov, na primer črpalnih hidroelektrarn ali pa hranilnikov (baterije, vztrajniki, op. a.), kar pa je povezano z velikimi vlaganji. Pozabiti ne smemo na intraday in izravnalni trg, za katera pričakujem, da se bo njuna likvidnost v prihodnje povečala. Od likvidnosti teh trgov je v veliki meri odvisno, kako bo ELES sposoben izravnavati večja neravnovesja.

Na splošno se na eni strani OVE prikazujejo kot družbeno sprejemljivi viri čiste in poceni energije, a na drugi strani povečujejo potrebe po sistemskih rezervah in v obratovanje sploh vnašajo nemalo težav. Ni odveč omeniti, da končna cena električne energije iz obnovljivih virov ni nizka, saj je proizvodnja OVE izdatno subvencionirana. Ne nazadnje so se slovenski porabniki o tem prepričali na začetku letošnjega leta, ko je vlada prispevek za OVE dvignila za več kot 300 odstotkov. Za povprečno gospodinjstvo to pomeni 3 evre višji mesečni račun za električno energijo, medtem ko se bodo na letni ravni zneski za električno energijo velikih odjemalcev povečali za več milijonov evrov. Z nadaljnjo rastjo OVE bodo, navkljub nižanju subvencij, stroški še rasli, saj investicija v proizvodni vir ni edini strošek. Potrebna bodo namreč tudi dodatna vlaganja v okrepitev omrežij, povečevanje rezerv konvencionalnih virov, v pametna omrežja ter ne nazadnje tudi investicije v nove vire, ki bodo v pretežni meri namenjeni izvajanju regulacije (najverjetneje črpalne hidroelektrarne za izvajanje primarne in sekundarne regulacije frekvence ter izravnave sistema) ter investicije v vire jalove energije, ki bodo regulirali napetost v času, ko zaradi visoke proizvodnje OVE konvencionalne elektrarne, ki sicer skrbijo za izvajanje sistemskih storitev, ne bodo delovale (VIR: prav tam).

kako pa lahko na sistem vplivajo nove hidroelektrarne – na Savi in morda Muri – in celo vetrnice? Prvo smo vendarle dobili. V primeru hidroelektrarn (HE) na Muri in Savi gre za vire, ki so opremljeni za sodelovanje pri regulaciji napetosti in regulaciji delovne moči. Primarni vir, voda, je v tem primeru relativno dobro predvidljiv, nenadnih sprememb ni, te se zgodijo počasi in za njihovo obvladovanje ni potrebnih dodatnih sistemskih rezerv. Res škoda, da nimamo nobene elektrarne na Muri. Na avstrijskem delu Mure so, in to kljub temu, da Avstrija velja za ekološko zelo ozaveščeno državo. Precej drugače je pri vetrnih elektrarnah. Enote so manjše in zato regulacijsko slabše opremljene, poleg tega pa primarni vir, veter, ne omogoča regulacije delovne moči. Z vidika sistemskega operaterja ima vetrna energija enako hibo kot sončna. Sončna in vetrna energija sta obravnavani prednostno, kar pomeni, da morajo v omrežje oddati vso energijo, ki jo proizvedejo, in sicer ne glede na to, ali jo elektroenergetski sistem v tistem trenutku potrebuje ali ne. V Italiji so bili letos poleti zaradi presežka energije nekajkrat prisiljeni zaustavljati vetrnice, kar samo po sebi ne bi bilo nič narobe, ampak problem je, da jim mora sistemski operater plačati energijo, ki je niso proizvedli.

kolikšna so pri takšni »akciji« tveganja za sistemske operaterje pa za trgovce in distributerje? Predvsem se povečujejo potrebe po sistemskih rezervah, ki z integracijo OVE rastejo neprimerno hitreje, kot se razvijajo viri izravnave. Celo nasprotno, vire izravnave zaradi nekonkurenčnosti na trgu lastniki zapirajo. Zato se kakovost obratovanja slabša. Trgovci so podvrženi cenovnim tveganjem, a trgovanje je njihova osnovna dejavnost, zato ta tveganja obvladujejo. Ker OVE vplivajo tudi na distribucijska omrežja, bodo distribucije morale prilagajati svoje prijeme, saj bodo imele sicer v svojem omrežju probleme. In ti se že pojavljajo. Dogaja se namreč, da proizvodnja sončnih elektrarn zelo spreminja obremenitev izvodov in zato na njih niha napetost. Če bi sončne elektrarne ustrezno sodelovale v regulaciji napetosti, tega problema ne bi bilo.

kaj pa se je s tolikšno rastjo proizvodnje iz ovE zgodilo v italiji, ki ima tradicionalno zelo visoke cene energije? Italija je zelo slikovit primer vsega, kar se lahko zgodi na področju obnovljivih virov. Ker v nekaterih obdobjih pokrijejo večji del odjema z OVE, izklapljajo konvencionalne elektrarne, ki naj bi regulirale napetost. Zato imajo hude napetostne težave. Ker je električne energije preveč, reducirajo uvoz, nekaj energije pa izvozijo; ta energija je praviloma brez vrednosti – cena je 0 evrov/MWh. A v vseh primerih tudi to ne zadostuje. Zato so letošnje poletje izklapljali že tudi vetrne elektrarne in bili so pripravljeni, da izklopijo nekatera večja solarna polja. V Italiji so torej že prišli do točke, ko obnovljivi viri energije niso več nedotakljivi kot drugje po Evropi in jih lahko sistemski operater tudi izklopi. Seveda so to področje pred tem zakonsko uredili.

EnergetikaNET

intErvJU

razpršeni viri so pri nas zaenkrat manjših moči in so priključeni na distribucijsko omrežje. Je zato le-to bolj obremenjeno in izpostavljeno večjim tveganjem kot prenosno? Ko je tveganjem izpostavljeno prenosno omrežje, je avtomatsko tudi distribucijsko, ki se napaja iz prenosnega. Oboji se soočamo z napetostnimi problemi, medtem ko se ELES dodatno spopada tudi s problematiko izravnave. kako se ta dva sistema uravnavata oziroma uravnotežujeta? kakšno mora biti sodelovanjem med ELES-om in Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (Sodo)? Sistemska operaterja dobro sodelujeta. Kot povsod so izboljšave možne tudi tu, ampak v obratovanju ni velike filozofije. Fizika odigra svoje, ELES in SODO pa sta tista subjekta, ki skrbita, da sistem nemoteno obratuje. Naša naloga je, da dogovorimo pravila sodelovanja na stičnih točkah omrežja, izmenjujemo podatke, relevantne za delovanje sistema, ter usklajujemo pravila delovanja obeh sistemov (normalno obratovanje, izredni dogodki, planski izklopi ipd., op. a.), da ne pride do nedopustnih anomalij. Problem pa lahko nastane, ko se v kratkem času zgodijo velike spremembe, kot so se na primer z OVE. Mogoče bi se kaj podobnega lahko primerilo z množično uvedbo avtomobilov na električni pogon. A da ne bo pomote – električna vozila ne bi bila nujno nekaj slabega za celoten sistem, saj bi jih lahko zelo učinkovito uporabljali za regulacijo odjema. Bi bilo mogoče sistem uravnotežiti in stabilizirati le z novimi črpalnimi hidroelektrarnami in koliko moči takšnih enot bi potemtakem potrebovali v Sloveniji? Teoretično da, a najprej se vprašajmo, ali imamo v Sloveniji toliko naravnih danosti, da postavimo še tri ali štiri črpalne hidroelektrarne (te bi morale biti namensko grajene za nudenje sistemskih storitev, op. a.). Pa tudi če jih imamo, ali smo sposobni premostiti vse birokratske ovire za izgradnjo? Vprašajmo se tudi, koliko bi vse to stalo. Najprej subvencioniramo OVE, ki povzročijo obratovalne težave. Takoj za tem pa investiramo v vire, ki bodo probleme odpravili. Paradoks, kajneda? in kaj bi bila po vašem najtrajnejša rešitev za elektroenergetski sistem? Bi se morali kakšnim virom odreči, kakšne bolj spodbuditi? V elektroenergetskem sistemu je treba zagotoviti uravnoteženo mešanico različnih tipov proizvodnih virov. Nobena skrajnost ni dobra. Niti same nuklearke ali termoelektrarne niti sami obnovljivi viri. Da ne bo pomote, nisem proti obnovljivim virom, daleč od tega, le zmernost je potrebna. Tako kot pri vseh stvareh v življenju. Poleg tega nisem prepričan, ali je sedanja usmeritev z OVE res tako trajnostna. Na primer, vsi se zavedamo problematike razgradnje nuklearne elektrarne, veliko se govori o onesnaževanju termo objektov, medtem ko na drugi strani ničesar ne slišimo o negativnih vplivih na okolje, ko gre za izdelavo in po izteku življenjske dobe razgradnjo OVE. Žal nisem seznanjen s tem, koliko energije je potrebno za izdelavo in razgradnjo enormnih količin panelov, razsmernikov, vetrnic itd. in kakšen je vpliv na okolje. Bi pa bilo zanimivo vedeti.

noben sistem v Evropi namreč ni tako majhen kot naš in bi imel obenem tako velike proizvodne enote kot Slovenija. kako pa se sistem, kot je ELES, znajde na elektroenergetskem področju, ko ohranja vlogo sistemskega operaterja, hkrati pa mora pri zakupu terciarne rezerve delovati tržno? navsezadnje pa se mora zaradi vseh novih dejavnosti zelo znajti tudi na mednarodnem parketu … Vloga Elesa kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja se je v zadnjih letih temeljito spremenila, in to tako v tehničnem smislu kot na trgu z električno energijo in sistemskih storitev. Če se najprej dotaknemo tehničnega področja, lahko ugotovimo, da se obratovalne razmere zaradi instalacije obnovljivih virov energije po Evropi ter večanja obsega trgovanja, ki se je začelo z odprtjem trga z električno energijo, hitro spreminjajo. Ker v elektroenergetskem omrežju vladajo fizikalne zakonitosti, sprememba v enem sistemu (državi, op. a.) takoj vpliva na druge. Delujemo torej v zelo »živem« sistemu, ki zahteva nenehno usklajevanje, izmenjavo informacij, koordinacijo del med evropskimi sistemskimi operaterji itd. S tem namenom smo sistemski operaterji vzpostavili združenje TSC (Transmission System Operator Security Cooperation), preko katerega si izmenjujemo posodobljene modele omrežja in skrbimo, da vsi varnostni izračuni temeljijo na aktualiziranem stanju celotnega evropskega omrežja. Po drugi strani drži tudi, da je ELES sestavni del trga, in sicer kot tisti subjekt, ki na njem trguje, kupuje in prodaja izravnalno energijo, kupuje energijo za pokrivanje izgub in sistemske storitve, ali kot tisti, ki s prenosnimi zmogljivostmi ustvarja pogoje za delovanje trga. Vaše vprašanje o zakupu terciarne rezerve je zelo aktualno iz več razlogov. Najprej se moramo zavedati, da ima ELES med vsemi sistemskimi operaterji v Evropi najtežjo nalogo zagotavljati terciarno rezervo. Pa ne samo terciarno rezervo, bolje je govoriti o vseh sistemskih storitvah. Zakaj? Noben sistem v Evropi namreč ni tako majhen kot naš in bi imel obenem tako velike proizvodne enote kot Slovenija. Da ponazorim: Avstrija mora zagotoviti le 425 MW terciarne rezerve, vsi ponudniki skupaj pa imajo priznano sposobnost zagotavljanja terciarne rezerve v višini 8300 MW. Na drugi strani v Sloveniji, če upoštevamo sleherni MW rezerve, komajda ali pa sploh ne zadostimo vsem potrebam. Razumljivo so tudi pričakovanja akterjev različna, zato se ELES vsako leto sooča z velikimi izzivi, kako zakupiti potrebno rezervo. Naslednji izziv nam predstavlja nova evropska zakonodaja, tako imenovani Omrežni kodeks (Network Code), ki bo začela veljati predvidoma leta 2015. Dobra stran teh pravil je, da so naklonjena majhnim sistemom, kakršen je slovenski, zato si obetamo zmanjšanje obvez za zagotavljanje rezerve. Menim, da se ELES dobro prilagaja spremembam, predvsem če upoštevamo, da smo s svojimi tremi mejami vpeti v tri različne regije, od katerih ima vsaka svoja pravila in zakonitosti. Menim tudi, da nas akterji trga in tuji partnerji cenijo kot strokoven in kompetenten kader, tako da lahko optimistično zremo v prihodnost in težimo k nadaljnjim izboljšavam obratovanja siI stema. EnergetikaNET

intErvJU: dr. toMaŽ Žagar, arao

odlaganje radioaktivnih odpadkov je povezano z virom njihovega nastanka Lidija Petrišič Colarič, foto: Boštjan Colarič

dr. tomaž Žagar je junija prevzel funkcijo direktorja agencije za radioaktivne odpadke (arao). Je univerzitetni diplomirani inženir fizike in doktor s področja jedrske energetike. Podoktorsko se je izpopolnjeval na področju naprednih gorivnih jedrskih ciklov na inštitutu za transuranske elemente karlsruhe v nemčiji, v Zda pa je pridobil specialistična znanja s področja vodenja projektov v jedrski energetiki. doslej je bil zaposlen v gEn energiji. v arao je njegova prva naloga pridobitev pooblastila države za izvajanje investicije izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kar bo posredno lahko vplivalo tudi na stabilnost financiranja agencije. Jeseni je na lokaciji odlagališča v krškem načrtovan začetek terenskih raziskav, Slovenija pa bi po njegovem mnenju morala oblikovan modularni koncept odlagališča predstaviti tudi Hrvaški, saj sta državi z najmanjšim jedrskim programom še vedno v fazi iskanja skupne rešitve. vlogo direktorja arao ste prevzeli v času, ko že vsi pričakujemo, da se bo na področju izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (nSrao) nekaj zgodilo. Zakaj ste se sploh odločili za ta korak? Jedrska energija pri rešitvi problema globalnega segrevanja igra eno ključnih vlog. K oskrbi z električno energijo pripomore z minimalnimi vplivi na okolje. Vsak proizvajalec električne energije pa mora poskrbeti tudi za odpadke, ki pri tem nastajajo. Verjamem, da lahko za radioaktivne odpadke zelo dobro in varno poskrbimo. Količine odpadkov na proizvedeno kilovatno uro električne energije iz jedrske elektrarne so bistveno manjše kot iz termoelektrarne ali plinske elektrarne. Zavedam se, da radioaktivni odpadki nastajajo pri zelo upravičeni dejavnosti. Prav tako imamo vsa znanja, tehnologijo in sredstva, da znamo z njimi ravnati in jih ustrezno odlagati. Vse to je bil moj motiv, da prevzamem vodenje agencije. v svoji viziji ste zapisali, da se želite realizacije projekta izgradnje odlagališča lotiti racionalno. kako? Na odlaganje radioaktivnih odpadkov je potrebno najprej gledati racionalno, torej razumsko, in se pri tem odmakniti od močnih čustev. V naslednjem koraku pa je odlaganje potrebno racionalno povezati z virom njihovega nastajanja. V jedrski energetiki poznamo gorivni cikel. Del odpadkov lahko predelamo in jih vračamo nazaj v cikel, del, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti, pa moramo odložiti. In odlagališče bi želel povezati v ta sistem. Ne moremo odlaganja odpadkov obravnavati ločeno od proizvodnje in gorivnega cikla. Hkrati pa je treba postopek racionalizirati že pri samem nastajanju odpadkov, kar je v jedrski elektrarni zelo dobro urejeno. Ker imamo najmanjši jedrski program na svetu, je smiselno sodelovanje s Hrvaško kot solastnico elektrarne. A ker je elektrarna v Sloveniji, imamo nekoliko večjo odgovornost do odpadkov 60

EnergetikaNET

kot sosedje. Odgovore glede sodelovanja je treba iskati v okviru mednarodnih konvencij, v meddržavni pogodbi in domači zakonodaji. Nujno je tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in državo. kako se odvijajo aktivnosti glede na terminski načrt? Še vedno se držimo osnovnega terminskega načrta. Trenutno se pripravljamo na investicije do leta 2016, te pa vključujejo končne geomehanske in geološke raziskave na lokaciji, pripravo gradbene dokumentacije, pridobivanje dovoljenj za gradnjo, sodelovanje z lokalno skupnostjo in odkup zemljišč. V obdobju od 2017 do 2019 je predvidena gradnja, 2020 pa poskusno obratovanje. Tu se lahko glede na državni prostorski načrt začne optimizacija, ki jo bomo izvedli po funkcionalni analizi. S to analizo določimo, kakšna oblika silosa bo najbolj funkcionalna glede na količino odpadkov. Govorimo o modularnem načinu odlaganja z enim ali dvema silosoma s faznim obratovanjem, kar pomeni, da se silos polni v določenem času, saj se zabojniki prej pripravijo. Ko se odpadki odložijo, gre silos v mirovanje in ko se odpadki spet naberejo, se spet polni. Tako se obratovanje z dvema krajšima obdobjema odlaganja optimizira, kar je tudi glede varnosti veliko bolje, saj odlagališče ni odprto daljše obdobje. Drugo obratovanje je tako predvideno proti koncu življenjske dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) po letu 2060. Vendar bolj ko gremo daleč v prihodnost, manj natančne so napovedi. Do leta 2020 še gre, kasneje pa bo analiza lahko predvidela več možnih scenarijev. Jedrska tehnologija je zelo mlada z veliko možnostmi za razvoj in danes reči, kako bomo delali v letu 2060, je neracionalno. kaj natančno bo izvedeno še letos? Načrtovane so terenske raziskave in kasneje priprave na odkup zemljišč. Upam, da bomo z raziskavami v Krškem začeli jeseni. Predvidene so geološke raziskave, s katerimi bomo potrdili, da je geološka sestava takšna, kot je bila že dokazana na osnovi predhodnih raziskav v bližnji in širši okolici. v začetku leta so se pojavile spet nove dileme glede varnosti lokacije in načina odlaganja, predvidenega v državnem prostorskem načrtu (dPn). tudi Zveza ekoloških gibanj (ZEg) je takrat opozarjala na navzočnost podzemnih voda, poplavnost Save in na tektonsko prelomnico. kako jim odgovarjate? Za sam koncept odlagališča po DPN so bile narejene številne varnostne analize, ki so pokazale, da gre za enega najbolj varnih konceptov na svetu nasploh. V končni fazi bo odlagališče betonski monolit, valj, v katerem bodo odloženi kompaktirani odpadki, zapolnjeni z betonom. To bo velik, poln valj, ki se bo nahajal v nepropustnih geoloških plasteh pod zemljo – konkretno v melju. Na lokaciji Vrbina v Krškem so melji pod podtalnico, nad njimi je plast zelo prepustnega proda, skozi katero podtalnica teče. Osnovni princip varnega odlaganja je preprečiti prenos radioaktivnosti v okolje. S tem konceptom to dosežemo na več načinov, ki se do-

intErvJU

na odlaganje radioaktivnih odpadkov je potrebno najprej gledati racionalno, torej razumsko, in se pri tem odmakniti od močnih čustev. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor lani po podatkih poročila o jedrski varnosti še ni potrdilo investicijskega programa za odlagališče. Res je, ampak trenutno potrditev ni nujna, saj ga potrebujemo šele pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ker je star že dve leti, bo noveliran. Večji problem je, da agencija še vedno nima jasnega pooblastila države za izvedbo investicije. kdaj in kako ga boste pridobili? To je ena mojih prvih nalog. V prvih dokumentih je agencija to pooblastilo imela, potem so se spreminjali dokumenti in tudi pravna oblika agencije, spremenil se je odnos države do teh investicij, vstop v EU pa je prinesel še dodatne spremembe. Zaradi vseh teh razlogov smo ostali brez jasnega pravnega pooblastila. Verjetno ga bomo morali pridobiti s sklepom vlade. na kateri točki je meddržavna pogodba s Hrvaško, ki predvideva skupno rešitev vprašanja odlaganja odpadkov? 10. člen meddržavne pogodbe pravi, da je odlaganje skupna obveznost pogodbenic in vsaka od njiju določi agencijo, ki bo za to poskrbela. Še vedno smo v fazi iskanja skupne rešitve. Glede na to, da je program majhen in da so stroški za odlaganje polovice ali vseh odpadkov zelo podobni, je skupna rešitev tudi povsem racionalna.

Jedrska energija pri rešitvi problema globalnega segrevanja igra eno ključnih vlog. polnjujejo. Najprej migracijo prepreči samo odlagališče z vsemi tehnološkimi barierami, potem sama okoliška kamnina, ki ne prepušča vode in v kateri se voda ne giblje, in na koncu lokacija odlagališča, ker je pod podtalnico. S tem bo že zaradi gravitacije same v veliki meri preprečeno, da bi voda prišla navzgor v podtalnico. S tem odgovarjamo na glavne varnostne zahteve, saj preprečimo prenos radioaktivnih snovi v okolje. Na opozorila ZEG je ta koncept odgovoril že v fazi načrtovanja. Poplavno ni ogroženo, ker gre za podzemno odlagališče. Kar pa se tektonske prelomnice tiče, gre za terciarni ali sekundarni tip prelomnice, ki se lahko potencialno aktivira le ob drugih premikih, poteka pa vzhodno od lokacije in je bila v fazi načrtovanja upoštevana v varnostnih poročilih.

kako ocenjujete delovanje hrvaške agencije za posebne odpadke (agencija za posebni odpad – aPo), ki je pri sosedih zadolžena za iskanje rešitve odlaganja? Hrvaška APO je v stoodstotni lasti Hrvatske elektroprivrede (HEP), torej lastnika vseh hrvaških elektrarn. APO za HEP skrbi za vse odpadke; posli, povezani z radioaktivnimi odpadki, predstavljajo manj kot deset odstotkov njihovega letnega prometa. Slovenija se je vprašanja radioaktivnih odpadkov lotila bolj zavzeto, kar je razumljivo, saj imamo elektrarno in odpadke doma. Lokacijo imamo, tudi tehnološka rešitev je pripravljena. S tem konceptom moramo priti do Hrvaške in ji ga predstaviti. To je naslednji korak, ki bi ga morala država narediti. a do pogovorov še ni prišlo. Ne. Formalno po meddržavni pogodbi o skupnem upravljanju NEK smo še vedno v fazi, ko vsaka država pooblasti agencijo za pripravo strokovnih podlag. Potem skupaj ugotovita, ali je rešitev sprejemljiva za obe državi. Če ugotovita, da skupne rešitve ne moreta najti, se vprašanja lotita ločeno. Ampak mi še nismo ugotovili, da skupna rešitev ni možna. Naš koncept je primeren za celotno količino odI padkov ali pa polovico, saj to omogoča modularna gradnja. Celotni intervju lahko preberete na portalu Energetika.nEt! EnergetikaNET

rEPortaŽa

tE Brestanica prve kW v omrežje oddala leta 1943 Lidija Petrišič Colarič, foto: arhiv TEB

vloga termoelektrarne Brestanica (tEB) je zagotavljanje terciarne regulacije moči za slovenski elektroenergetski sistem, zagon agregatov brez zunanjega vira napajanja, napajanje lastne rabe za potrebe nuklearne elektrarne krško (nEk) ter otočno napajanje Posavja in dolenjske v primeru razpada sistema. v letošnjem jubilejnem letu, ko mineva 70 let od prvega zagona, je po besedah direktorja tEB tomislava Malgaja njihov glavni cilj zamenjava več kot 35 let starih plinskih blokov, s katerimi ne bo več možno zagotavljati visoke stopnje razpoložljivosti in zanesljivosti pa tudi ekoloških standardov ne.

ga elektrarne se je s tem spremenila, saj je postala proizvajalec vršne oziroma konične energije. Konec devetdesetih let sta bila zgrajena plinska bloka PB4 in 5 z močjo 2 x 114 MW za potrebe vršne energije in zagotavljanje sistemskih storitev za potrebe elektroenergetskega sistema. S tema blokoma je elektrarna dosegla bistveno večjo zmogljivost. Njene naprave za proizvodnjo električne energije imajo po zadnji dograditvi skupno 323 MW moči. Z elektroenergetskim sistemom Slovenije jo povezuje 110 kV stikališče. Moč termoelektrarne znaša približno 14 odstotkov zmogljivosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije.

Prvi plinsko-parni proces v takratni Jugoslaviji TE Brestanica je ena izmed najstarejših delujočih elektrarn v Sloveniji, saj njena zgodovina sega v leto 1939, ko se je začela gradnja in inštalacija prvega turboagregata (TA) na osnovi premogovne tehnologije. Prve kW električne energije je elektrarna oddala v omrežje junija 1943. Ker so se konec šestdesetih let začele težave z dobavo premoga iz senovskega in okoliških rudnikov, se je takratno vodstvo odločilo za izgradnjo plinsko-parne elektrarne na primarni bencin in kurilno olje. V začetku sedemdesetih let so postavili plinske bloke PB1–PB3 z močjo 3 x 23 MW in z vključitvijo TA1 in TA2 v prvi plinsko-parni proces v takratni Jugoslaviji. VlotEB v izgradnj

tomislav Malgaj, direktor tEB

EnergetikaNET

izgradnja plinsko-parne tehnologije

rEPortaŽa

Prikaz tE z novimi plinskimi bloki

Spodnjesavske hidroelektrarne in sončne elektrarne Leta 2004 se je TE Brestanica aktivno vključila v izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Po izgradnji HE Boštanj je le-to prevzela v obratovanje in vzdrževanje. Ko je upravljanje hidroelektrarn na spodnji Savi prevzela družba HESS, je TE Brestanica prevzela njihovo vzdrževanje. Leta 2008 so v sklopu energetske sanacije poslovnega objekta zgradili tudi prvo sončno elektrarno na strehi tega objekta, ki je bila na omrežje priključena februarja 2009, v letu 2010 pa so zgradili še dve. naložbe zadnjih let predvsem v dva generalna remonta Poleg rednih letnih revizij je leta 2009 potekal generalni remont plinskega bloka 5, v lanskem letu pa generalni remont plinskega bloka 4, ki je stal devet milijonov evrov. H koncu se bliža tudi rekonstruk-

EB danes

cija črpališča na potoku. »Ta projekt se že navezuje na zamenjavo novih plinskih blokov, ker bomo s tem zagotovili večjo požarno varnost elektrarne,« poudarja Malgaj. Leta 2009 so Elektro Slovenija (ELES), TE Brestanica in Elektro Celje zgradili novo GIS stikališče s 110 kV in 20 kV, ki nadomešča nekdanje prosto zračno stikališče, ki je bilo v celoti odstranjeno. Sicer pa so v lanskem letu proizvedli 10.000 MWh električne energije, kar kaže na stabilnost elektroenergetskega sistema. Vseh zagonov je bilo 94, od tega 23 za terciarno regulacijo in sedem komercialnih. Iz sončnih elektrarn so leta 2012 v omrežje oddali 166,6 MWh električne energije. izločitev parne tehnologije Po skoraj 70 letih obratovanja in izkušnjah na področju parne tehnologije, ki je služila za pogon generatorjev v TE Brestanica, se je konec lanskega leta to obdobje zaključilo. Decembra 2012 so izklopili parogeneratorje iz obratovanja ter začeli s postopki njihove razgradnje.

remont plinskega bloka 4

Letošnji in dolgoročni cilji usmerjeni v zamenjavo plinskih blokov Letošnji in prihodnji cilji TEB so usmerjeni v projekt zamenjave plinskih blokov 1, 2 in 3. V prvi fazi bosta postavljena dva nova plinska bloka, vsak z močjo 50 MW, ki bosta pokrivala potrebe po terciarni regulaciji in hkrati zagotavljala napajanje nujne lastne rabe NEK. Če se bodo v primeru izgradnje drugega bloka NEK potrebe po terciarni regulaciji še povečevale, pa sta v drugi fazi predvidena še dva dodatna bloka. Z novimi plinskimi bloki, ki bodo ustrezali tako ekološkim standardom kot tehničnim zahtevam terciarne regulacije in zagona iz teme, se bo povečala varnost in zanesljivost obratovanja ter okolju prijaznejša proizvodnja, pravijo v TEB. »V upravnem delu postopka smo pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja. Pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili do konca leta,« je za Energetiko.NET še Malgaj. Z Evropsko investicijsko banko (EIB), ki naj bi zagotovila posojilo v višini 70 odstotkov investicije, sicer pogovori še potekajo. Malgaj pričakuje, da se bo projekt prve faI ze zaključil do leta 2016. EnergetikaNET

rEPortaŽa

Prvo HE na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem zgradili trapisti Lidija Petrišič Colarič

Hidroelektrarna trapistov iz leta 1896, arhiv: Muzej novejše zgodovine, enota Brestanica.

Menihi trapisti so konec 19. stoletja prišli v takratni rajhenburg (danes Brestanico) pri krškem in bistveno vplivali na razvoj okolja. Med drugim so leta 1896 tudi za potrebe proizvodnje čokolade zgradili najstarejšo hidroelektrarno na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem z močjo 50 kW. Za primerjavo: po dobrih 110 letih se je le nekaj kilometrov nižje začela gradnja četrte v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn – HE krško z največjo močjo 42 MW.

opat s samostansko družino, arhiv: Muzej novejše zgodovine, enota Brestanica

načrt gradnje hidroelektrarne, foto: arhiv Celje

EnergetikaNET

»Trapisti so bili napredni in umni gospodarji. Njihov vpliv je bilo čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja,« poudarja avtorica razstave o trapistih Irena Fürst iz Muzeja novejše zgodovine, enote Brestanica. Po podatkih, ki jih je zbrala, so leta 1896 trapisti prvi na Slovenskem začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade, čokoladnih izdelkov in likerjev. Za proizvodnjo so iz Francije v Brestanico pripeljali stroje, za pogon katerih je najprej služil bencinski motor s 75 KS.

rEPortaŽa

Ker je bila ta energija predraga in je ni bilo dovolj, so trapisti ob potoku Brestanica v nekdanjem mlinu še isto leto zgradili hidroelektrarno z zmogljivostjo 50 kW. To je bila prva tovrstna elektrarna na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem. Da so lahko energijo shranili, so naredili še akumulacijsko postajo. Hidroelektrarna je proizvajala elektriko tako za pogon električnih strojev v tovarni kot tudi za razsvetljavo gradu. Kot je v zborniku o Brestanici iz leta 1982 zapisal domačin Mirko Avsenak, so bili trapisti prepričani, da bi elektrarna lahko služila širšemu krogu ljudi. Krajanom so predlagali, naj sodelujejo pri gradnji, vendar do sporazuma o sodelovanju ni prišlo in tako so elektriko koristili le trapisti sami. Šele leta 1923 so podpisali sporazum, po katerem so se Brestaničani, ki so potrebovali dodatne vire energije, lahko priključili na omrežje iz hidroelektrarne trapistov.

grad rajhenburg ob reki Savi nekoč, arhiv: Muzej novejše zgodovine, enota Brestanica

grad rajhenburg danes, foto: B. Colarič

notranjost elektrarne, arhiv: Muzej novejše zgodovine, enota Brestanica

Delo v elektrarni je v začetku vodil brat Ludvik Mohorko, ki so ga menihi v času gradnje poslali na specializacijo v Francijo. Vzporedno z napeljavo elektrike so v tovarno in grad napeljali tudi telefon. »Ko je bil red trapistov v letu 1947 razpuščen, hidroelektrarna ni več delovala,« pojasni Fürstova. Ob gradnji obvoznice in mostu preko Save v letu I 1977 je bila stavba elektrarne porušena. EnergetikaNET

rEPortaŽa

Bruseljski Zeleni teden je letos potekal v znamenju skrbi za zrak, ki ga dihamo. Zaradi 3000 udeležencev je bil zrak seveda nabit tudi z energijo.

ali imate to srečo, da živite v alpah?

Besedilo in fotografije: Ana Vučina Vršnak

v Bruslju je v začetku junija potekala največja konferenca o okolju, ki je bila s sloganom Čistejši zrak za vse posvečena varstvu zraka. govorci iz različnih nevladnih organizacij, vlad, župani, uradniki in raziskovalci so izkoristili vsako priložnost, da so obiskovalcem dali vedeti, kako škodljiv je lahko onesnažen zrak za življenje ljudi. Zelo nazorno so stvar predstavili tako, da so vas vprašali, kje stanujete.

Bruseljski Zeleni teden:

Če imate to srečo, da živite v Alpah, potem boste živeli dlje kot vaši kolegi v bolj urbanih območjih z bolj onesnaženim zrakom. Prav tako smo slišali, da je treba v boju proti podnebnim spremembam najti pravo kombinacijo ukrepov, sicer ne bomo uspešni. Kar okoli 350.000 prezgodnjih smrti na leto naj bi se zgodilo zaradi slabega zraka, pri čemer so rešitve možne. Za zmanjšanje metana in saj (t. i. črnega ogljika) na primer velika finančna sredstva niti niso potrebna, medtem ko bo treba pri vozilih, sploh v urbanih naseljih, narediti veliko več. Testiranja v la-

Zaradi onesnaženega zraka 350.000 prezgodnjih smrti letno

EnergetikaNET

boratorijih so namreč nekaj povsem drugega kot dejanski rezultati emisij na terenu, je povedal Michael P. Walsh, ustanovitelj in posebni svetovalec odbora direktorjev Mednarodnega sveta za čist promet (ICCT) iz ZDA. Prav zdaj tudi poteka pregled evropske politike varstva zraka pod taktirko Evropske komisije, pri čemer je poudarek predvsem na kakovosti zraka, ki ga dihamo. V najgosteje naseljenih območjih v EU namreč kljub napredku še vedno pogosto prekoračijo številne standarde kakovosti zraka, predvsem glede trdnih delcev v zraku, prizemnega ozona in dušikovega dioksida. Jeseni je tako pričakovati dopolnjeno strategijo EU za varstvo zraka. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je leto 2013 razglasil za leto zraka, pravi: »Onesnaženosti zraka največkrat ne vidimo, zato pa toliko bolj občutimo posledice. Kadar je kakovost zraka slaba, plačujemo visoko ceno: ljudje umirajo, stroški zdravljenja so visoki, zaradi bolniške odsotnosti trpi gospodarstvo.«

rEPortaŽa

na Zelenem tednu je bil na ogled globus, ki je obiskovalcem z barvno paleto predstavil razlike med emisijami pred desetletji in danes. ogledal si ga je tudi komisar za okolje Janez Potočnik.

Projekt Eclaire se ukvarja z vplivom podnebnih sprememb na onesnaženje zraka in primernimi strategijami za evropske ekosisteme. Projekt atopica pa z rastlino ambrozija, ki je tujerodna invazivna rastlina (plevel), ki se pojavlja v Evropi in v Sloveniji v večjih populacijah ter je zaradi povzročanja alergij ena najpomembnejših vrst, ki jo je treba zatirati. diezelski motor s skoraj ničelnimi emisijami. Potekala je namreč debata o neučinkovistosti evropskih pravil glede avtomobilskih izpustov.

italijanski pilotni izdelek kitegen izrablja veter na višinah od 500 do 2000 metrov, stroški proizvodnje elektrike pa naj bi znašali 50 evrov/MWh.

Kot smo slišali, se številne države po svetu, denimo Kitajska in Mehika, dejavno spopadata s slabim zrakom. Uvajata ali pa sta že uvedli zamenjavo energentov (prehod iz premoga na plin), ljudi spodbujata h kolesarjenju, v Mexico Cityju pa so se odločili za delno prepoved vožnje ob določenih dnevih. A Martha Delgado Peralta, bivša sekretarka za okolje v mehiški prestolnici in podpredsednica organizacije ICLEI – lokalne oblasti za trajnostni razvoj, je opozorila, da je ljudi veliko lažje prepričati v nujne ukrepe, ko težko dihajo in ne vidijo neba. Ko je stanje boljše, je spreminjanje navad težje. Kljub vsemu Javier Maroto Aranzabal, župan španskega mesta Vitoria-Gasteiz, ki se je lani ponašal z nazivom evropska zelena prestolnica, ugotavlja, da se ljudje vse bolj zavedajo vprašanj, ki zadevajo okolje, v katerem živijo. Pravi, da če sam ne bi uporabljal kolesa za pot v službo in domov, bi ga njegovi meščani »kar ubili«. Kaj so storili v njegovem mestu, da so si priborili laskavi naslov, lahko preberete I v intervjuju na naslednjih straneh. EnergetikaNET

EnErgEtika in gradBEniŠtvo

Fasade: trenutno modo lahko upoštevamo, a je učinkovitost izvedbe bolj pomembna Povprečna stanovanjska enota v Slovenji porabi okrog trikrat več energije, kot je dovoljeno z novimi predpisi (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, 2010) – vsaj tako kažejo uradni statističnimi podatki. Slab nivo kakovosti toplotnega ovoja stavbe je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker lahko z obstoječo tehnologijo že sedaj zgradimo energetsko učinkovite stavbe, ki bi porabile okrog petkrat manj energije od trenutnih povprečnih stanovanjskih enot v Sloveniji. Tako veliki kakovostni preskoki v zmanjševanju porabe energije za ogrevanje, ki jih merimo v mnogokratnikih in ne v odstotkih ali desetinah odstotkov, so v katerikoli tehniški stroki izredno redki, večinoma pa tudi nedosegljivi. Fasade oziroma stavbnega ovoja ne namestimo samo zaradi estetskega videza ter zaščite pred meteornimi vplivi, temveč tudi z namenom doseganja prijetne notranje klime, da nam bo pozimi toplo in poleti hladno in ker želimo zmanjšati porabo energije ter s tem v kar se da najmanjši možni meri vplivati na okolje. S premišljeno izbiro fasade je to lahko brezkompromisna življenjska investicija, ki prinaša vsakodnevne prihranke. kako izbrati ustrezno toplotno izolacijo? Na slovenskem tržišču in tudi drugod je na voljo veliko različnih izolacijskih materialov: široko uveljavljeni ekspandirani in eksturdirani polistireni, steklene in kamene mineralne volne, precej manj razširjen poliuretan, izolacije iz lesnih ali celuloznih vlaken pa tudi napredni super izolatorji (vakuumsko izolacijski paneli, aerogeli in drugi materiali na osnovah nanoporoznosti) ter skoraj pozabljeni izolacijski materiali, med njimi perlit, razni izolacijski ometi, malte in betoni.

V primerih najbolj razširjenih materialov težko naredimo napako, če jih uporabljamo v konstrukcijah, kjer ne nastopajo težave in za katere so prvenstveno namenjeni: vlaknaste materiale vstavljamo v prezračevane konstrukcije, zaprtocelične materiale v zaprte dele zunanjega ovoja stavb. V kolikor pa vstavljamo izolacije v konstrukcijske sklope, kjer nimajo osnovne namembnosti, denimo vlaknaste materiale hermetično zapiramo in zaprtocelične vstavljamo v prezračevane sloje, moramo biti veliko bolj previdni in preveriti vse možne vplive. Imejmo v mislih možna presenečenja! Daleč najbolj razširjena in tudi v praksi dobro preizkušena je toplotna izolacija iz ekspandiranega polistirena (EPS) ali stiropora. Poleg ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo sistem odlikuje izredno hitra »povrnitev ekološkega vpliva«, saj se vplivi na okolje, ki jih povzročimo z vgradnjo si-

EnergetikaNET

dr. Roman Kunič, univ. dipl. inž. grad., vodja raziskav in razvoja, Fragmat Tim d.d.

stema, izredno hitro povrnejo zaradi prihrankov energije (po izračunih že po nekaj letih). V primerih namestitve toplotne izolacije znotraj stavbnega ovoja lahko nastopijo težave s kondenzacijo (potrebna je parna zapora), prav tako je zmanjšana toplotna kapaciteta notranjega prostora (majhna akumulacija toplote). Tako je namestitev toplotne izolacije znotraj dobra rešitev za začasno zasedene objekte (vikend hiše, počitniški apartmaji ipd.), medtem ko v primerih spomeniško zaščitenih fasad obstaja to edina rešitev. kolikšna naj bo debelina toplotne izolacije? Minimalno debelino predpisuje zakonodaja. Tako veljavni Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010) predpisuje vrednost toplotne prehodnosti za stene U < 0,28 W/(m2 K) in za strehe

najnovejši marketinški prijemi zavajanja 1V zadnjem času je najpogostejše zavajanje prav gotovo fazni zamik. To je čas, v katerem se zazna toplotna sprememba na eni strani ovoja zgradbe, če na drugi strani povzročimo temperaturno spremembo. Veliko se govori o razlikah med izolacijskimi materiali, ne pa med posameznimi celotnimi konstrukcijskimi sklopi stavbnega ovoja. Določene so celo idealne vrednosti faznih zamikov v urah, najpogosteje od 8 do 12 ur, nekateri prisegajo celo na 24 ur. Pri tem pa pozabljajo, da ima konstrukcijski sklop v smeri navzven praktično enak fazni zamik kot v obratni smeri. Brez izračunov in poglobljenih analiz vemo, da je bivanje v prostoru, ki ima masivni del proti notranjosti (torej toplotno izolacijo zunaj), veliko prijetnejše, kot če se ta izolacija nahaja na notranji strani (kar poznamo pod udomačenim izrazom »efekt barake«). V nobenega od razširjenih programov gradbene fizike ne morete vstaviti vrednosti faznega zamika, saj vsi delujejo na s časom nespremenljivi stacionarni analizi. K temu moramo dodati še dejstvo, da izolacijski materiali tako težko prevajajo toploto, da dnevni ciklusi v spremembah toplote sploh niso zaznavni v celotni globini toplotno izolacijskega sloja. Z drugimi besedami: v toplotni bilanci sodeluje le tanjša vršna plast. V kolikor bi to plast izolacijskega materiala nadomestili z masivnim materialom (omet, malta, opeka, beton, mavec …), bi dosegli neprimerno boljši učinek hranjenja toplotne energije. Zavajanje je tudi prikazovanja vpliva na okolje v obliki ogljičnega odtisa ali potenciala globalnega segrevanja. Učinek toplotne izolativnosti, ki ga dosežemo s kilogramom nekega izolacijskega materiala, se namreč zelo razlikuje zaradi gostote izolacijskih materialov (od 12 do preko 400 kg/m3), poleg tega pa se tudi razlikuje sama vrednost toplotne prevodnosti. Še to: materiali, ki jih razumemo kot ekološke ali naravne, najpogosteje nimajo boljših izolacijskih lastnosti, so praviloma dražji in nimajo nujno manjšega ekološkega vpliva od široko uveljavljenih klasičnih toplotnih izolacij. Pri izbiri izolacijskega materiala pa ne smemo pozabiti na trajnost (stroške vzdrževanja in življenjsko dobo) ter trajnostnost (vpliv na okolje v vseživljenjskem ciklu) posameznega izolacijskega materiala.

Stroški v življenskem ciklusu (LCC) kontaktno izolacijske fasade (eur/m2)

celotnih stroškov izvedbe fasade z vsemi materiali, delom in najemom odra. Polovico celotnih stroškov za toplotno izolacijo pa bi predstavljala fasada s kar 42 cm debelim slojem toplotne izolacije.

stroški obnovitev stroški toplotnih izgub stroški investicije

debelina toplotne izolacije (cm)

U < 0,20 W/(m2 K). Eko sklad pa za pridobitev subvencij zahteva, da dodamo toplotno izolacijo na obstoječe pomanjkljivo izolirane zunanje ovoje stavb v tolikšni debelini, da bo znašala vrednost »lambda /debeline« manj kot 0,30 W/(m2 K) za stene, za strehe pa manj kot 0,18 W/(m2 K). V obeh primerih je zahtevana minimalna debelina okrog 15 cm toplotne izolacije za stene in okrog 22 cm za strehe. Da je debelina fasade vse večja, ne gre pripisati le vplivu okoljske osveščenosti, temveč tudi odvisnosti od uvoženih virov energije. Investicijski stroški so ob izbiri debelejših slojev toplotne izolacije v primerjavi s tipično obstoječo gradnjo višji, vendar so zato obratovalni stroški bistveno nižji – celo v tolikšni meri, da postane zelo izolirana stavba stroškovno učinkovitejša v celotnem življenjskem ciklu. Zavedati se moramo, da natanko v skladu s standardi, pravilniki ali zakoni predpisana minimalna debelina toplotne izolacije ni bila nikoli osnova za najbolj ekonomično izbiro toplotne zaščite. Na srednji in dolgi rok je bilo vedno bolj ekonomično graditi z debelejšimi sloji toplotne izolacije, kar še posebej velja za obdobja z visoko ceno energije, dolge življenjske dobe stavb in za zahteve po višjem toplotnem udobju. Graf prikazuje stroške v življenjskem ciklusu (LCC) kontaktno izolacijske fasade v odvisnosti od debeline toplotne izolacije. Kot lahko vidimo, stroški investicije (v modri barvi) naraščajo ob povečevanju debeline toplotne izolacije, vendar se ob tem zmanjšujejo stroški toplotnih izgub (rdeče). Stroški obnovitev in vzdrževanja fasade (rumeno) so neodvisni od debeline toplotne izolacije. Ugotovimo lahko, da so minimalni stroški v življenjskem ciklusu za različne debeline slojev toplotnih izolacij v sklopu kontaktne fasade pri sedanjih cenah energije in drugih omenjenih predpostavkah doseženi pri debelini toplotne izolacije okrog 26 cm. Izračuni tudi pokažejo, da se za vsak dodatni centimeter toplotne izolacije sistem fasade podraži za približno 2 %. Z drugimi besedami: v kontaktno izolacijski fasadi predstavlja dodaten centimeter toplotne izolacije komaj dva odstotka dražji fasadni sistem (vključno z vsem materialom, delom in najemom gradbenega odra). V kolikor se odločimo za 22 cm debelo toplotno izolacijo bo vrednost toplotne izolacije predstavljala komaj eno tretjino

Fasade ne moremo sestavljati po lastni volji Poudariti velja, da je potrebno v primeru kontaktno izolacijske fasade nujno upoštevati evropsko tehnično soglasje ETA 004 za celoten fasadni sistem. Skrajno nedopustno je namreč, da sestavljamo fasadni sistem po svoji volji, ne da bi preverili združljivosti posameznih sestavnih elementov fasadnega sistema ali ne da bi upoštevali preverjenih, večdesetletnih izkušenj. Več poudarka bi morali prav tako nameniti sami vgradnji; v praksi se neredko srečujemo s težavami zgolj zaradi malomarnosti ali slabega poznavanja postopkov izvedbe.

Paropropustnost oziroma t. i. »dihanje sten« Izraz, da stena diha, ni strokovni izraz, vendar se vse pogosteje uporablja predvsem v reklamne namene. Pojavlja se v besednjaku laikov in tudi gradbenih strokovnjakov in projektantov. Nekateri si pomagajo celo s slikovitim prikazovanjem, kako lahko dihamo in prezračujemo notranje prostore skozi stene, strehe in ostali ovoj stavbe, ki vsebuje določene izolacijske materiale. Splošno znano pa je, da so lahko posamezni izolacijski materiali dobro ali celo odlično paropropustni, vendar tega ne moremo trditi za preostali del konstrukcijskega sklopa (kamor spadajo nosilne stene, obloge, ometi, malte, polnila, razne folije), v katerega vstavljamo omenjene dobro paropropustne izolacije. reakcija na ogenj Kot v primeru paropropustnosti, ko različni izolacijski materiali medsebojno izkazujejo velike razlike, preden jih vključimo v konstrukcijske sklope, podobno velja za reakcijo na ogenj. Velike razlike v ognjevarnosti izolacijskih materialov se izredno zmanjšajo ali celo izginejo, ko te izolacijske materiale vključimo v konstrukcijske sklope stene, tal, strehe, terase in podobno. Kljub temu mnogi strokovnjaki govorijo le o ognjevarnosti samih izolacijskih materialov, ne pa o dejanskem vplivu, ko je izolacijski material vključen v konstrukcijski sklop.

Pripravo pričujoče rubrike je podprla Ener g ija Plus s sredstvi iz svojega programa zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

namesto zaključka Z novim toplotno izolativnim ovojem lahko privarčujemo velik delež energije, potreben za ogrevanje ali ohlajevanje notranjih prostorov. Manj kot je stavba izolirana, večji so potencialni prihranki. V kolikor se odločimo za obnovo fasade, strehe ali tal, bi bilo nespametno in z ekološkega vidika neodgovorno, če bi naložbo izvedli brez ali s pomanjkljivo toplotno izolacijo. Dodatna toplotna izolacija v večini primerov ne zahteva dodatnih stroškov izvedbe ali pritrdil, temveč le dodatne stroške nakupa same izolacije. Lahko si predstavljamo, kako veliki stroški bi nastopili čez čas, ko bi morda želeli dodati nov sloj toplotne izolacije, saj bi morali ponovno vgraditi zaščito, nosilne dele toplotne izolacije in ponovno plačati delo vgrajevanja. Trdimo lahko, da bodo zaradi enostavnosti izvedbe ter sprejemljivih in dostopnih cen kontaktno izolacijske fasade v prihodnosti gotovo močno prisotne, seveda s čim bolj odI pornimi in trajnimi zaključnimi sloji.

EnergetikaNET

EnErgEtika in gradBEniŠtvo

JUB: z lastno meteorološko postajo do učinkovitega testiranja različnih naravnih vplivov »Ustvarjati inovativne, energijsko varčne ter okolju in uporabniku prijazne izdelke in tehnologije za zaščito, sanacijo in vzdrževanje stavb,« se glasi poslanstvo družbe JUB. da vse to lahko tudi v resnici opravljajo, potrebujejo sredstva. »trC – tehnološko razvojni center JUB, v okviru katerega imamo zunanji poligon, s pomočjo katerega raziskujemo in spremljamo obnašanje fasadnih sistemov v realnem okolju, notranji poligon s komorami, kjer umetno ustvarjamo vremenske pogoje od vetra do Uv-žarčenja, vlage in nihanja temperature, ter močni kadrovski resursi so sredstva, s katerimi lahko uresničujemo našo vizijo,« je za Energetiko.nEt povedal vodja JUB akademije in certificiran evropski energetski menedžer iztok kamenski. Besedilo in fotografija: Mateja Kegel Kozlevčar v podjetju JUB imajo tudi oddelek, ki se ukvarja izključno z energetskimi rešitvami, velik poudarek pa dajo tudi temu, da vse, kar raziskujejo, preverijo tudi, kako deluje v realnem okolju. S pomočjo dela na terenu povezujejo teorijo in prakso.

Znotraj svojega delovnega okolja so zgradili visokotehnološki center, s pomočjo katerega skrbijo za razvoj poslovne skupine. Poskrbeli so, da je stavba energetsko učinkovita in grajena v skladu z vsemi zahtevami energetsko varčnih zgradb. »Pri izdelavi energetske izkaznice se je izkazalo, da je stavba A+, poraba je izjemno majhna, celo manjša, kot je poraba v nizkoenergijskih hišah,« je pojasnil Kamenski in dodal, da je poseben tudi način ogrevanja in hkrati hlajenja v poletnih mesecih. Ogrevanje in hlajenje namreč potekata s pomočjo energije podtalnice. »Naši vzdrževalci z ročnim uravnavanjem poskrbijo za še večjo učinkovitost, tako da je poraba tudi v resnici zelo nizka.«

V JUB-u od 20 do 25 odstotkov električne energije proizvedejo sami s pomočjo treh hidroelektrarn na Mlinščici in solarne elektrarne na objektu EPS. Na drugi strani pa skrbijo tudi za to, da odpadna voda iz tovarne potuje skozi čistilno napravo, ki je dimenzionirana tako, da pokrije občino Dol pri Ljubljani, kjer ima podjetje sedež.

Zunanji in notranji raziskovalni poligon Zgradba je inovativna tako znotraj kot navzven. Kot smo omenili, imajo na fasadi objekta raziskovalni fasadni poligon, ki je edini tovrstni laboratorij za študije toploizolacijskih sistemov v Evropi. Zunanji poligon sestavlja 16 testnih celic, na katerih spremljajo napetostna stanja, difuzije vodne pare, kondenzacijsko paro v fasadnih sistemih, temperaturne razlike in podobno. Na zunanjem fasadnem poligonu imajo tudi fotovoltaične celice, saj želijo narediti fasadni sistem, ki ne bo le izolator, ampak tudi proizvajalec energije. Za potrebe učinkovitega dela imajo na strehi objekta še lastno meteorološko postajo. »Spremljanje in merjenje teh lastnosti nam bosta omogočili kakovosten razvoj novih inovativnih fasadnih sistemov in racionalizacijo zdaj znanih rešitev,« pravi Kamenski. Na testnih celicah zunanjega poligona merijo posamezne sloje in vsak sloj posebej analizirajo. Vidne žice so merilci raznih fizikalnih količin.

na testnih celicah zunanjega poligona merijo posamezne sloje in vsak sloj posebej analizirajo. vidne žice so merilci raznih fizikalnih količin.

Za stranke namešajo barve po njihovih želja in okusih.

EnergetikaNET

Kot zelo pomembno pridobitev v podjetju ocenjujejo notranje klimatske komore, kjer simulirajo vremenske pogoje – od vetra s hitrostjo do 100 km/h, relativno vlažnost zraka med 10 in 95 odstotkov, izbirajo pa lahko tudi temperaturo zraka od -40 do +70 °C. »Prednost teh komor je komora v komori. Ena komora je sestavljena iz dveh, vmes naredimo steno, ki jo preiskujemo. Na eni strani tako simuliramo notranje okolje, na drugi pa zunanje in na ta način dobimo realne podatke.«

REPORTAŽA Pripravo pričujoče rubrike je podprla Ener g ija Plus s sredstvi iz svojega programa zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

demo hiša v hiši v trC - tehnološko razvojnem centru JUB

delo v notranji klimatski komori

Še posebej zanimiva pridobitev TRC-ja pa je t. i. demo hiša v hiši. Postavljena je na vrtljivem podnožju in sega iz pritličja v prvo nadstropje. »Hiša v hiši nam predstavlja poligon za praktično delo. Sedaj delamo na projektu, kako čim bolj učinkovito in enostavno reševati okenske detajle, ki so pomemben del fasade. Zavedamo se, da okno ni več samo okno, pač pa spadajo zraven tudi rolete in drugi zaključki na okenskih profilih,« pravi vodja centra. Ravno s pomočjo razvojno inovacijskih raziskovalnih metod beležijo veliko učinkovitost na terenu. Zavedajo se namreč, da je pojem energetske učinkovitosti še posebej pomemben v gradnji. »Naše fasade Jubizol gradimo tudi v sodelovanju in po smernicah Eko sklada, temu primerni so naši rezultati. Dosegli smo že prihranek nad 40 odstotkov na objektih, ki merijo tudi do 5.000 kvadratnih metrov. Smernice države, da moramo prihraniti na energiji in zmanjšati izpuste CO2, JUB zelo dobro izpolnjuje, kar vedno znova dokazujemo z izjemnimi prihranki na objektih, kjer je vidno naše delo.« Na mestu je seveda vprašanje, kakšne so pravzaprav lastnosti fasade Jubizol. Ali ta predstavlja en sistem in ali se mora kupec prilagajati? V JUB-u so zatrdili, da so prilagodljivi predvsem oni. »Če objekt zahteva parapropustnost, imajo temu primerne fasade. In če stranka želi predvsem ugodno ceno in je parapro-

pustnost na drugem mestu, delamo z ekspandiranim polistirenom (EPS). Če poskušamo zmanjšati debelino, delamo tudi z grafitnim stiroporom. Za vsak objekt imamo primeren tip Jubizol fasade, saj stranke ne želimo prisiliti v eno rešitev, pač pa imamo zanje različne rešitve.«

delo v notranji klimatski komori

JUB je v okviru svoje akademije v letu 2012 izvedel 85 predavanj v Sloveniji. Beležijo kar 1834 zunanjih udeležencev – od fasaderjev, slikopleskarjev, projektantov … V studiu JDS, Jub Design Studio, izvajajo tudi delavnice za fizične osebe. Ob vsem tem pa so na ravni skupine JUB izvedli še 275 predavanj za približno 6600 svojih zaposlenih. Udeleženci prihajajo tudi iz tujine, vse od Irske, Norveške, Anglije do Grčije, Albanije, Srbije, Avstrije. Izobražujejo tudi na terenu po vsej Evropi. Letošnje številke bodo še presegli. »Smisel JUB akademije je, da ljudem predstavimo podjetje tudi z ekološkega vidika, saj smo zelo ekološko in trajnostno usmerjeni,« pravi Iztok Kamenski. V podjetju JUB je logičen tudi sprehod skozi proizvodnjo EPS (ekspandiran polistiren) – stiropora. Surovina za stiropor, ki najprej ekspandira v mešalniku, nadaljuje pot po transportnem traku v komoro, kjer ponovno ekspandira, tokrat v formo 4 x 3,2 x 1,25 x 1 meter. Ko odleži določen čas, gre v razrez na različne debeline, odvisno od želje kupca. Poleg ekspandiranega rezanega stiropora imajo v JUB-u tudi trši stiropor, ki je narejen po posebnem proizvodnem postopku. Primeren je predvsem za področja, kot so podzidki ali za vkopane dele objekta. Ima zaprto celično strukturo, manjše navzemanje vode in ga poznamo pod imenom EPS-F strong. Obojestransko strukturirana površina omogoča odličen oprijem malt in lepil. Velik poudarek dajejo osebnemu svetovanju in komunikaciji s strankami, saj lahko tako najučinkoviteje svetujejo posamezniku glede na njegove interese. Tudi zato so v podjetju pripravili razstavni salon JDS, Jub Design Studio, v katerem je poleg tehničnega svetovalca na voljo tudi arhitektka. Salon je sestavljen tako, da je barvna karta predstavljena na večjih površinah, kar investitorjem pomaga do lažje predstave o končnih izdelkih. I

EnergetikaNET

rEPortaŽa

v Škocjanu prva zidana ničenergijska hiša s sistemom temperaturne bariere Lidija Petrišič Colarič

Prva zidana ničenergijska hiša v Škocjanu, foto: L. P. C.

Pripravo pričujoče rubrike je podprla E n e r g i j a P lus s sredstvi iz svojega programa zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

EnergetikaNET

Podjetje dulc s sistemom ogrevanja, hlajenja in prezračevanja objektov z izkoriščanjem sonca in zemlje v dobravi pri Škocjanu gradi prvo zidano ničenergijsko hišo, ki bo končana jeseni. direktor robert dulc pričakuje, da bo s pomočjo sistema, katerega bistvo so temperaturne bariere na zunanjih stenah, ter z mikro fotovoltaično elektrarno hiša energetsko samozadostna. »Energijo je potrebno porabiti in razporediti na pravilen način, saj nam narava daje svojo energijo brezplačno,« je poudaril dulc, ki se z razvojem energetsko učinkovitih ogrevalnohladilnih sistemov ukvarja že vrsto let. V podjetju Dulc so sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja razvili iz sistema Isomax, za katerega so kupili licenco, potem pa ga z lastnim razvojem in izkušnjami nadgradili s hidravličnimi in regulacijskimi izboljšavami v sistem Solinterra.

Bistvo sistema: temperaturne bariere na stenah Na strehi objekta so montirani sprejemniki sončne energije, ki absorbirajo temperaturo in jo shranjujejo v topli zemeljski hranilnik pod hišo. Shranjena energija se uporablja za ogrevanje temperaturne bariere – na zunanjih stenah pod toplotno izolacijo so izvedeni cevni registri kot stensko ogrevanje ali hlajenje. Temperatura medija v bariero je 18 °C in na ta način ustvarimo temperaturno bariero na zunanji steni. Ta v zimskem času preprečuje ohlajanje, v poletnem času pa pregrevanje zgradbe zaradi zunanjih temperatur. Prezračevanje poteka preko protitočnega inox izmenjevalnika »cev v cevi«, ki je ravno tako vgrajen v zemeljskem hranilniku pod hišo. »Izkoristek takega izmenjevalnika je zelo visok, saj izrablja temperaturo zemeljskega hranilnika in temperaturo odpadnega zraka ter s tem doseže 98-odstotni izkoristek. Poraba energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je od pet do dvanajst kWh/m2/leto,« poudarjajo.

rEPortaŽa

temperaturne bariere na zunanjih stenah, foto: dulc, d. o. o.

robert dulc, foto: L. P. C.

»Energijo je potrebno prav uporabiti in razporediti« Enodružinska hiša z dobrimi 200 m2 uporabnih površin ne potrebuje dodatnih virov ogrevanja ali ohlajanja, saj aktivni ovoj novega sistema preprečuje ohlajanje ali pregrevanje zidov. 24 m2 sončnih kolektorjev poleg shranjevanja toplote v zemeljskem hranilniku ogreva tudi sanitarno vodo. Med 70-75 % potreb po sanitarni vodi v letu se pokrije s soncem, ostalo pa se lahko nadomesti z dogrevanjem z električnim grelnikom ali manjšo toplotno črpalko. »Če pozimi sonce posije za slabo uro, se na 40 do 50 °C segreje 500 litrov vode, kar zadostuje za tri dni,« pravi Dulc. »Imamo tudi 800 W fotovoltaično elektrarno, kar je dovolj za potrebe takšne hiše,« dodaja. Fotovoltaični sončni sprejemniki zagotavljajo tisto malo potrebne energije za pogon obtočnih črpalk.

gradnja toplega zemeljskega hranilnika, foto: dulc, d. o. o.

dodatni viri ogrevanja ali hlajenja niso potrebni. Foto: L. P. C.

35 tisočakov za sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja Celotni stroški gradnje ničenergijske hiše so za okrog 5 % višji od stroškov gradnje primerljive običajne hiše. Vložek v sistem ogrevanja in hlajenja je približno 35.000 evrov, vendar bodo stroški za ostalo opremo ravno zaradi tega sistema toliko nižji. »Energije imamo več kot dovolj. Tako bomo na primer s klasičnimi dvoslojnimi okni in navadno vgradnjo privarčevali pet do sedem tisoč evrov, tudi 15-centimetrska fasada je za ta sistem povsem dovolj, zidaki so 30-centimetrski, ne potrebujemo širših. Vstopni stroški so pri vseh ostalih vgradnih elementih toliko manjši. Ničenergijski objekti morajo biti cenovno I ugodni in trajnostni,« je sklenil Dulc.

EnergetikaNET

EnErgEtika in gradBEniŠtvo

Ekološka izletniška kmetija na Barju: Predanost ekologiji v vseh pogledih

Urša kunz in Miha Pupis sta na začetku tisočletja v Črni vasi na Barju kupila staro hišo, zaraščeno s trnjem. imela sta vizijo, kako obuditi to spečo trnuljčico. danes ekološka izletniška kmetija s turističnimi apartmaji, ki je zrasla na tem mestu, nosi ime trnulja, v imenu pa se skriva še dodatna simbolika. trnulja je namreč sadež črnega trnja. Sabina Podjed, Gnezdo d.o.o Podjetnika sta se leta 2004 na posestvu začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, tri leta kasneje sta začela graditi, lani pa sta odprla vrata ekološke kmetije in apartmajev. Pupis pravi, da je bila odločitev za ekološko gradnjo popolnoma logična. »Seveda je bila to tudi poslovna odločitev, saj v bližnji in daljni okolici ni takšne ponudbe. Žal pa nas agencije ne znajo tržiti, zato smo se obrnili na mrežo Bio Hotels, ki združuje in promovira ponudbo ekoloških hotelov,« je povedal. V začetku poletja je tako Trnulja pridobila status pridruženega člana v tej verigi.

EnergetikaNET

Naša sogovornika sta zaprisežena ekološki življenjski filozofiji in pri tem nista polovičarska. Dele nekdanje hiše, predvsem lesene pilote, ki so na barjanski zemlji obvezen temelj vsake stavbe, sta reciklirala in danes umetelno krasijo notranjost stavb. Človek je presenečen nad doslednim sledenjem ekološkim filozofiji pri gradnji in opremi, kar je danes prej izjema kot pravilo. Marsikateri objekt v Sloveniji, ki se ponaša z nazivom eko, namreč temelji zgolj na enem ali parih kriterijih, predvsem varčni rabi energije in leseni gradnji. »Kmetijo in apartmajsko hišo Trnulja smo v celoti naredili iz ekoloških materialov. Prevladujejo les, konopljina izolacija, ilovnati in apneni ometi ter tlakovci iz gline. Kolikor je bilo mogoče, smo uporabili material iz lokalnega okolja. Posebnost v tem okolju je jelša, a na žalost je bolj redka, tako da smo iz nje dali izdelati samo nekaj kosov pohištva,« je pojasnil Pupis. Postelje sta opremila z vzmetnicami in vzglavniki iz konoplje. Celo malenkosti, kot so brisače, prte in zavese, sta izbrala iz konopljinega blaga. Nemalo obiskovalcev se v tako opremljenih prostorih odlično počuti.

Zunanje fasade so kombinacija treh stilov, ki so bili v preteklosti značilni za gradnjo na območju Črne vasi.

Pripravo pričujoče rubrike je podprla Ener g ija Plus s sredstvi iz svojega programa zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

EnErgEtika in gradBEniŠtvo

Spalnica v apartmaju tritikala - postelje so opremljene z vzmetnicami in vzglavniki iz konoplje.

vhod v posestvo

Po besedah Pupisa so v objekte želeli vnesti čim več elementov iz barjanskega okolja. »Moja ideja je bila, da na zunanjih fasadah kombiniramo tri stile, ki so bili v preteklosti značilni za gradnjo na območju Črne vasi, in sicer bruna, ki so najstarejša oblika gradnje v tem okolju, neometane opečnate kocke ter klasično kmečko fasado.« V bližini Trnulje stoji Tomaževa hiša, edina hiša iz brun iz leta 1844, ki je ohranjena v prvotni obliki. Kopija grafike, na kateri je Tomaževo hišo upodobil slikar Božidar Jakac, danes visi v apartmajski hiši. »Sicer pa nam je pri izbiri in načinu uporabe ekoloških materialov svetoval Anton Pugelj, ki se ukvarja z ekološko gradnjo,« je še dodal Pupis. Na posestvu med drugim gojijo tritikalo, konopljo, koruzo in ajdo, zato sta lastnika apartmaje poimenovala kar po njih in jih lično opremila s steklenimi posodami z zrnjem teh kultur. Domišljija je bila na delu tudi pri ostali opremi. Kuhinje v apartmajih sta opremila s fototapetami polj, kopalnice pa s fototapetami z motivi tolmunov Iškega vintgarja. Od tam so tudi kamni, ki sta jih namestila pod ročno izdelane umivalnike iz žgane gline.

Fototapete z motivi tolmunov iškega vintgarja

Trnuljo smo obiskali med tednom, zato nismo mogli pokusiti vseh dobrot, ki jih tam pripravljajo. Ob nedeljah, ko kuhajo kosila, bi si ob vseh ekoloških dobrotah s kmetije zagotovo obliznili prste. Seveda je vsa hrana, tudi tista, ki jo dokupijo, iz ekološke pridelave, jedi pa pripravljajo sezonsko. Kljub vsemu nam je gostiteljica, ki je šefica kuhinje, kuhalnico na Trnulji pa vrti tudi priznani mojster kuhinje Slavko Adamlje, postregla s sladico. Ob tem je gostitelj pojasnil, da svoje pridelke in izdelke med tednom prodajajo v avtomatu pri kmetiji, organizirajo pa tudi ekološke delavnice, na katerih obujajo pozabljene recepte. »Obiskovalcem razkažemo oljarno in postopek pridobivanja olja,« je navdušeno pojasnjeval sogovornik. Ko gostje potešijo svojo kulinarično radovednost, se lahko podajo še na raziskovanje bližnjih naravnih biserov. Naravni rezervat je raj za opazovalce ptic, na svoj račun bodo prišli tudi kolesarji in ribiči. Po Ljubljanici se je mogoče peljati s kanujem, v vročih dneh pa se prileže skok v Iški vintgar. Zgodba o Trnulji se bere kot pravljica o princu in princesi, ki sta obudila propadajočo posest. Naša gostiteI lja pa imata že nove ideje, a o tem kdaj drugič.

EnergetikaNET

WWW.EnErgiJadoMa.Si

Energija doma ima za vas pomembne eko-energetske novičke

Tanja Srnovršnik Volarič, urednica Energije doma

Eko sklad zaprl razpis za nepovratna sredstva za stanovanjske stavbe Eko sklad je julija predčasno zaključil javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Letos je bilo pri Eko skladu v ta namen na voljo 15,5 milijona evrov, a je bilo – podobno kot lani – tudi letos zanimanje za ta sredstva veliko. Tako so zaprošene nepovratne finančne spodbude vlagateljev predčasno presegle vsa razpisana sredstva. Sekretarka sklada Vesna Vidic je pojasnila, da lahko občani nov razpis za nepovratne spodbude za stanovanjske stavbe pričakujejo prihodnje leto. Koliko sredstev bo na voljo, pa še ne vedo. Poslovni in finančni načrt za leto 2014, ki bo določil program dela v prihodnjem letu, bodo namreč pripravili jeseni. Vsi ostali javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev – za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb in za okolju prijazna vozila ter tudi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov – bodo do konca letošnjega leta predvidoma ostali odprti. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb bo predvidoma zaključen konec novembra. Pred energetsko sanacijo preverite usposobljenost izvajalca! »Dogaja se, da ljudje izvedejo energetsko sanacijo, na koncu pa – med drugim tudi zaradi neusposobljenih izvajalcev – ni učinka, ki so ga pričakovali, torej manjše porabe energije,« je za Energijo doma opozorila generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenija (IZS) Barbara Škraba Flis. »Energetska sanacija je po eni strani za uporabnika dobra in enostavna, ker ne potrebuje nobenih dovoljenj in nobene dokumentacije za izvedbo. Po drugi strani pa je slabo, saj se da za to dobiti tudi sredstva Eko sklada, nobenega zagotovila pa ni, da bodo uporabljena tako, da bo objekt dobro energetsko saniran,« je pojasnila. Energetsko sanacijo namreč po njenih besedah pojmujejo kot vzdrževanje, zato niso potrebni dokumentacija, ustrezno usposobljeni izvajalci ipd. Ljudem tako predlaga, da pregledajo projektno dokumentacijo in preverijo reference izvajalca, preden gredo v energetsko sanacijo. Peru bo dvema milijonoma najrevnejših prebivalcev zagotovil elektriko iz sonca Latinskoameriška država Peru z več kot 24 milijoni prebivalcev je pred kratkim zagnala nov program, s katerim bo zagotovila električno energijo več kot dvema milijonoma najrevnejših prebivalcev. V okviru nacionalnega programa elektrifikacije go-

EnergetikaNET

spodinjstev s fotovoltaiko naj bi v Peruju inštalirali okoli 12.500 fotovoltaičnih sistemov. Izvedba programa, s katerim bodo zagotovili električno energijo približno pol milijona gospodinjstvom, bo stala okoli 200 milijonov dolarjev (151,4 milijona evrov).

Z 10 evri lahko z vozilom na stisnjen zemeljski plin prevozite 192 kilometrov Uporaba stisnjenega zemeljskega plina (SZP) v prometu v Evropi in drugod zadnja leta močno narašča predvsem zaradi vse dražjega bencina in tudi zaradi okoljskih in tehničnih prednosti tega goriva. Konec lanskega leta je bilo v Evropi 1,7 milijona vozil na stisnjeni zemeljski plin, Nemčija pa načrtuje, da bo do leta 2020 po njenih cestah vozilo že več kot 1,4 milijona takšnih vozil. Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je ob tem v sodelovanju z Laboratorijem za toplotne batne stroje na ljubljanski fakulteti za strojništvo pripravilo spletno brošuro z naslovom Ugodno, udobno in okolju prijazno, v kateri so med drugim naredili primerjalni izračun, kako daleč se lahko v Sloveniji peljemo za 10 evrov z različnimi pogonskimi gorivi. Ta je pokazal, da lahko najdlje, kar 192 kilometrov, prevozimo z vozilom na SZP. Z avtomobilom na bencinski pogon se ustavimo pri 101 kilometru, na dizelski pogon pri 135 kilometrih in na avtoplin pri 142 kilometrih. »Premalo izrabljamo sonce za ogrevanje sanitarne vode!« »Energetska intenzivnost se v zadnjem času znižuje, a še vedno prepočasi, zato je pred nami še velik izziv,« meni Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan. Dodaja, da je trenutno najbolj zaskrbljujoče področje promet, kjer poraba energije še narašča – do-

WWW.EnErgiJadoMa.Si

sega že 40 odstotkov končne rabe energije. Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, pa poudarja, da bi morali preverjati učinkovitost vsakega evra, ki ga vložimo v izboljšanje energetske slike, na primer pri prenovi ogrevalnih sistemov. Glede izrabe solarne toplote za ogrevanje sanitarne vode meni, da smo tu na splošno precej v zaostanku in se ne poslužujemo dovolj sončne energije. »Tudi glede stavbnega pohištva bi morali ukrepati tako, da bi domača proizvodnja, denimo na področju lesa, imela bolj izrazito prednost kot doslej,« dodaja. Pri lesnih peletih dražje ne pomeni boljše!

V zadnjem letu so lesni peleti postali zelo zanimiva alternativa fosilnim gorivom. »Eden od razlogov je tudi ta, da je zelo enostavno nadomestiti oljne kotle s kotli na pelete,« je junija dejal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). V skladu s tem se je tudi povečalo število proizvajalcev lesnih peletov; letos naj bi se proizvodnja celo podvojila. Ker so v ZPS in v Gozdarskem inštitutu Slovenije dobivali vse več vprašanj potrošnikov, kako izbrati kakovostne pelete, sta skupaj izvedla test 20 vzorcev lesnih peletov. Ugotovila sta, da več kot tretjina vzorcev ne ustreza niti minimalnim standardom kakovosti. Okorn ob tem opozarja, da veliko ljudi misli, da je najpomembnejša oznaka energijska vrednost, v resnici pa je ta najmanj pomembna. »Izjemno pomembno pa je, kakšna je vsebnost vode, ostanek pepela in v kateri kakovostni razred sodijo peleti.«

tkov) anketiranih pravi, da včasih kupijo okolju prijazne izdelke. Približno polovica Evropejcev pa bi bila pripravljena spremeniti svoje nakupovalne navade zaradi okoljskih razlogov, a menijo, da nimajo dovolj informacij, prav tako pa ne zaupajo trditvam proizvajalcev o »zelenosti« izdelkov.

Sporočanje stanja števca porabe elektrike ni vedno zastonj Za gospodinjstva, ki v tekočem obračunskem obdobju v primerjavi s preteklim porabijo približno enako količino električne energije, je pavšalni način plačevanja električne energije ustrezen. Drugače pa je, če se med letom poraba električne energije poveča ali zmanjša. V tem primeru se nekateri odločijo, da bodo dobavitelju elektrike raje sproti sporočali stanje števca. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da to pri vseh dobaviteljih električne energije ni zastonj. V CER vsak četrtek do brezplačnega energetskega svetovalca Center energetskih rešitev (CER), ki je vrata odprl jeseni 2012 v ljubljanskem BTC-ju, je letos v sodelovanju z Energetiko.NET začel izvajati tudi dogodke na temo energetske učinkovitosti. Od 29. avgusta je obiskovalcem vsak četrtek popoldan na voljo tudi brezplačni neodvisni energetski svetovaI lec Matjaž Valenčič.

to JESEn SE Bo EnErgiJa doMa odELa v novo PodoBo!

Evropejci bi kupovali zelene izdelke, a ne zaupajo proizvajalcem Anketa Eurobarometra, izvedena med 25.000 Evropejci, je pokazala, da okoli 80 odstotkov Evropejcev skrbi, kako na okolje vplivajo njihovi nakupi, a le ena četrtina jih pravi, da pogosto kupujejo zelene izdelke. Dobra polovica (54 odsto-

EnergetikaNET

WWW.EnErgiJadoMa.Si

vrtičkarji sredi Bruslja Besedilo in fotografije: Tanja Srnovršnik Volarič

Ob misli na Bruselj je mnogim prva asociacija Evropski parlament ali Evropska komisija. V evropskih institucijah so med drugim sprejeli podnebno-energetski paket, s katerim naj bi EU zmanjšala svoj ogljični odtis. A vsi vemo, da mora vsak najprej začeti pri sebi in pri ljudeh okoli sebe. Odličen primer tega je Urbani ekološki center, ki poskuša Bruseljčane spodbuditi k ukrepanju, vendar tako, da člani centra najprej spremembe dosežejo pri sebi, pojasnjuje Stephan Kampelmann, eden od soustanoviteljev centra. Sam je na tradicionalnem trgu dela zaposlen 60-odstotno. »Tako zaslužiš za bivanje, imaš več časa, lahko gojiš svojo hrano in si tudi bolj srečen,« pravi. »Ljudem ne želimo vsiliti sprememb. Smo organizacija s svojimi člani in spremembe, ki jih želimo uvesti, so spremembe znotraj nas samih,« mi je Stephan dejal, ko sem med svojim nedavnim obiskom Bruslja obiskala center. V centru, kjer je bila včasih popravljalnica motorjev, imajo danes med 60 in 70 članov, ki so spremenili svoj način dojemanja hrane. »Tu se začne. Ko smo začeli, nihče od

EnergetikaNET

Stephan na podlagi svojega dela na univerzi, kjer dela s študenti, ugotavlja, da mladi nočejo več delati. »niso leni, le nočejo delati za multinacionalke, za nekaj, v kar ne verjamejo. Želijo delati nekaj, v kar verjamejo,« pravi. tako želijo v centru pomagati mladim, da se postavijo na noge in začnejo svoj posel.

ustanoviteljev ni bil strokovnjak za vrtnarjenje, zdaj pa vsi govorimo o kmetijstvu, urbanem kmetijstvu, kakšna bi morala biti logistika hrane, enkrat na teden imamo kmečko tržnico ipd.,« navdušeno pravi Stephan in dodaja, da njihovo početje zdaj vpliva tudi na druge ljudi okoli njih. »Ljudje danes govorijo o podnebnih spremembah, koncu nafte oziroma zelo globalnih temah. Poleg tega slišijo, da bi morali proti temu ukrepati tako, da ugašajo luči, zmanjšajo svojo porabo ... Ukrepanje je torej ali zelo globalno ali pa individualno, po posameznih gospodinjstvih. Bolj zanimivo pa je tisto, kar je med tema ravnema. Ne na individualni in ne na globalni ravni, ampak na primerni ravni, kjer se res lahko izvedejo akcije. Zato potrebujemo organizacije, kot je Urbani ekološki center, da vplivajo na skupine posameznikov, ki lahko organizirajo dogodke in naredijo nekaj skupaj, kar je veliko

WWW.EnErgiJadoMa.Si Center je bil nekoč popravljalnica motorjev, danes pa gosti razstave, debatne večere o ekoloških temah ...

v centru gojijo rastline po principu permakulture. to je sprva videti kot en velik nered, a Stephan pravi, da ima vse svoj namen. »obstajajo rastline, ki so zelo privlačne za razne škodljivce in jih s tem odvračajo od drugih rastlin,« pojasnjuje sogovornik.

boljše, kot če to storiš sam ali če hočeš spremeniti globalni sistem emisij ogljikovega dioksida. Če bomo čakali, da bodo vlade rešile stvari v okviru Kjotskega protokola, se to ne bo nikoli zgodilo,« je prepričan Stephan, ki je raziskovalec na lokalni univerzi. Po njegovem mnenju lahko najbolj učinkovit način ekološkega delovanja poteka v soseskah, kjer lahko ljudje organizirajo proizvodnjo hrane. Stephan sicer vidi veliko prednosti velikih mest. Predvsem to, da je na razpolago ogromno uporabnih virov, kot je enostaven dostop do najboljših svetovnih znanstvenikov s področja onesnaženja zemlje. »Ideja je, da bi v mestu živeli družbeno povezani, kot je to na vasi, obenem pa smo odprti do drugih virov in znanja.«

Neodvisnost daje svobodo govora Center se preživlja s članarinami in oddajanjem prostorov za razne dogodke pa tudi z izvajanjem različnih projektov. Prepoznali so namreč nekaj strateških stvari, ki jih v Bruslju primanjkuje. Med drugim je v tej evropski prestolnici premalo dostopnega prostora za urbano kmetijstvo in druge aktivnosti, ki so povezane z naravo. »V Bruslju je veliko ovir za postavitev takšnega vrta, kot ga ima naš center. Prostora ni veliko, zato je zemlja draga, če pa najdeš prostor, je ta pogosto onesnažen. Bruselj je bil namreč industrijsko mesto,« pravi Stephan. Eden od projektov centra je, da v povezavi z univerzo na onesnažena območja sadijo posebne rastline, ki absorbirajo onesnaženost v zemlji v svojo biomaso. Nato se te rastline preprosto odstrani, zemlja pa je čista. »Na tak način lahko urbano kmetijstvo postane bolj razširjeno in tudi bolj zdravo,« je prepričan. Poleg tega se center ukvarja z izobraževanjem ljudi o ekoloških temah. Prirejajo debatne večere, ima-

Center je zgrajen na ekoloških rešitvah. Med drugim zbirajo deževnico, za obnovo so uporabili lokalne vire. »okna in les smo našli na gradbiščih, stavbo smo izolirali z zamaški od steklenic vina, recikliramo organske odpadke, s čimer dobimo hranilo za rastline. Pohištvo, knjige itd. dobimo od ljudi ali pa najdemo na ulicah. od nekega bara smo dobili hladilnik, tako da imamo lahko tudi velike zabave,« v smehu pravi Stephan.

jo mesečni radio program, svoj časopis. In ker so neodvisni – večino denarja dobijo s pomočjo članarin, ki naraščajo, – lahko v debatah res povedo, kaj misijo, in jim ni treba skrbeti, če koga kritizirajo. Zato se nanje pogosto obračajo razne organizacije, ki jih na primer podpira vlada. V svoje aktivnosti so začeli vključevati tudi prebivalce bližnjega doma upokojencev. »Upokojenci so navdušeni, saj lahko gredo ven, na zrak. Nedavno se je na primer zbralo 15 prostovoljcev, od katerih je vsak pomagal enemu upokojencu do prostorov centra, kjer smo se pogovarjali, skuhali smo jim čaj iz na našem vrtu pridelane mete in spekli torto iz prav tako na našem vrtu pridelane rabarbare,« razlaga Stephan. A od tega ne odnesejo nekaj dobrega le upokojenci, pač pa je srečanje poučno tudi za člane centra. »Upokojenci nam na podlagi svojih izkušenj iz mladih dni, ko je bil ta del Bruslja še ena velika kmetijska površina, dajejo uporabne nasvete.« I

EnergetikaNET

FinanČnE PodPorE v EnErgEtiki

denar za energetsko učinkovite projekte Pripravila Tanja Srnovršnik Volarič Za vse, ki načrtujete naložbo v večjo energetsko učinkovitost, smo pripravili kratek pregled finančnih spodbud, ki so to jesen na voljo za fizične in pravne osebe.

Pri gEn-i je do 11. oktobra podjetjem na voljo 500.000 evrov za: • vgradnjo energetsko učinkovitih kotlov na zemeljski plin, • zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso, • vgradnjo toplotnih črpalk za proizvodnjo toplote, • vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave, • vgradnjo energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov in frekvenčnih pretvornikov, regulatorjev ter krmilnikov na obstoječe elektromotorne pogone, • vgradnjo sistemov za izkoriščanje odpadne toplote, • namestitev opreme za uvedbo in izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z energijo in • za povečanje učinkovitosti sistemov za pripravo komprimiranega zraka.

Pri Energetiki Ljubljana je do 17. decembra za gospodinjstva in javni sektor ter za pravne osebe in podjetnike skupaj na voljo 858.000 evrov za: • vgradnjo novega kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom, • nove toplotne postaje za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode, • plinske kompresorske toplotne črpalke na zemeljski plin in • uvedbo sistema za upravljanje z energijo (energetski menedžment) in izdelavo energetskega pregleda (samo za javni sektor in pravne osebe).

EnergetikaNET

Pri Energiji plus je do 25. oktobra za pravne osebe in podjetnike ter javni sektor na voljo 223.010 evrov za: • vgradnjo toplotnih črpalk, • vgradnjo sprejemnikov sončne energije, • obnovo in izboljšanje notranje in zunanje razsvetljave, • izvedbo energetskih pregledov, • programe informiranja in ozaveščanja, • vgradnjo sistemov za izkoriščanje odpadne toplote, • zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in zemeljski plin, • vgradnjo energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov in • opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z energijo pri upravljavcih.

Do konca leta so še vedno odprti razpisi Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih sredstev za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb in za okolju prijazna vozila ter za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Zaključek javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb je predviden konec novembra letos.

enet11_ovitek_2k_web.qxp:Layout 1

9/9/13

2:02 PM

Page 3

Najbolj sočna energetska literatura za profesionalne energetike in energetike po duši! Energetika.NET d.o.o. Tehnološki park 24 1000 Ljubljana telefon: 01 40 12 868 e-pošta: prodaja@energetika.net www.energetika.net

9/9/13

2:02 PM

Page 4

Foto: Dušan Jež

enet11_ovitek_2k_web.qxp:Layout 1

PRENAŠAMO ENERGIJO, OHRANJAMO RAVNOVESJE. Brez električne energije naš svet udobja ne obstaja. Vsakdanjost, ki jo imamo za samoumevno, je izjemna. Vsak trenutek lahko z električno energijo uresničimo svoje potrebe in želje. Vsak trenutek lahko živimo po svoje. Z zavedanjem, da nekdo 24 ur na dan skrbi za njen zanesljiv, varen in neprekinjen prenos. Ta nekdo je ELES. Smo nosilec slovenske energetske hrbtenice. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega sistema ohranjamo ravnovesje znotraj prenosnega omrežja in hkrati skrbimo za njegov razvoj. Strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Slovenije. Za električno energijo na dosegu roke.