Dobrodošli v Ambrusu by Erika Hrovat

DOBRODOŠLI V

AMBRUSU

CESTA Iz Višenj na Bakrc cesta se gradi, to nas srčno veseli. Zdaj bo lepo gladka pot, vozili se bomo vsepovsod. V prvi hiši bo gostilna, v ta drugi pa bifet. V tretji bo kantina, krog na krog pa drevored. V četrti bo kavarna, v peti ne paradiž. Bi lahko bila še tovarna, pa zmanjkalo v vasi je hiš. Iz Bakrca v Brezovi Dol cesta gre kar naokol. Kar naravnost v Ambrus. V Ambrusu je gostilna, vseh vrst pijač se dobi, dobi pa se tudi jedača, kar srce si poželi. Na zdravje, vince pijemo, še drugim ga nalijemo, en kozarček al´pa dva, Ta pa nam korajžo da. Marija Blatnik (1904-1996), Višnje

STOJI MALA VAS, KI NI SAMO ZA OKRAS. Ambruška dolina - eden izmed dvanajstih biserov Občine Ivančna Gorica, ki so povezani s krožno potjo Prijetno domače - ponuja sprostitev v pristni suhokranjski naravi. S pomočjo pričujoče knjižice boste spoznali zanimivosti naše doline, v kateri se prepletajo kulturne in naravne znamenitosti ter športne in družbene aktivnosti.

3. mesto NAJLEPŠE VAŠKO JEDRO V SLOVENIJI Ambrus je leta 2013 sodeloval na natečaju Moja dežela - lepa in gostoljubna v organizaciji Turistične zveze Slovenije. V kategoriji za najlepše vaško jedro v Sloveniji je dosegel odlično 3. mesto.

Na južnem robu občine Ivančna Gorica, v osrčju Suhe krajine, leži krajevna skupnost Ambrus. Površje je zakraselo, njive in travniki so urejeni v terase. Vsaka vasica se ponaša s cerkvico, med katerimi je najbolj znana s skodlami krita gotska cerkev sv. Petra na Kamnem Vrhu (500 m), kjer se nahajajo lep kasetirani strop, restavrirane freske Janeza Ljubljanskega iz leta 1459 ter baročna oprema. V župnijski cerkvi sv. Jerneja, ki stoji v Ambrusu, pa se med drugim nahaja tudi relikvija blaženega Alojzija Grozdeta.

Akrajevna M Bskupnost RUS LJUBLJANA

IVANČNA GORICA NOVO MESTO

KS AMBRUS KOČEVJE

SOBR AČE

ME TNA J

L JUBL JANA VIŠNJA GOR A

ŠENT VID PRI STIČNI

STIČNA

TEMENIC A

DOB PRI ŠENT VIDU

Utrip življenja prijaznih domačinov oblikujejo vsakodnevne vožnje na delo v druge kraje, nekaj je tudi malih obrtnikov in kmetijskih gospodarstev. Za pestrost dogajanja pa poskrbijo turistično, gasilsko, kulturno, lovsko in športno društvo.

IVANČNA GORIC A NOVO MESTO MUL JAVA KRK A

ZAGR ADEC

Ambrus je dobro izhodišče za gobarjenje, nabiranje zelišč in polharstvo ter lepe sprehode po okoliških hribih in vinogradih, ki so v veliki večini obdelani ročno, vse do Korinjskega hriba (732 m), poznanega tudi po arheološkem najdišču poznoantične višinske utrdbe.

ZDENSK A VAS Kor inj

K amni Vr h K al

ŽUŽEMBERK

AMBRUS Brezovi D ol

KOMPOL JE

Pr imča vas

H A

Bak rc Višnje

I N K R A J

Žvirče

HINJE

SEVER - JUG nogomet Na predvečer farnega žegnanja (god sv. Jerneja je 24. avgusta) se tradicionalno že od leta 1986 na ambruškem igrišču zberejo igralci in navijači nogometne tekme sever-jug. Poteka v organizaciji ŠD Ambrus. Tekma Ambrušane razdeli na zgornji in spodnji del vasi. Meja poteka med cerkvijo in župniščem ter razdeli tudi eno hišo. Eden izmed bratov namreč igra za sever in drug za jug. Dogodek pa se tradicionalno tudi konča, in sicer s pečenim odojkom in napetimi debatami glede poteka tekme in končnega rezultata.

POLHARIJA noč v gozdu Polharija predstavlja tradicijo in ohranja dediščino naših prednikov lova, ki jim je stoletja predstavljal pomemben vir preživetja. Danes je polharija v ambruški dolini družaben dogodek, ki predstavlja vez med naravo in človekom. Organizira se v začetku oktobra.

KRAJEVNE posebnosti PEČEN KROMPIR na žerjavici Pečen krompir se prileže h kosu pečenke, dober pa je tudi s čebulo in ocvirki. Da je njegova skorjica lepo hrustljavo zapečena, rabimo močno žerjavico in nekoga, ki ga pridno obrača, da se ne zažge. Pečenega se očisti v »trocki«, malo popravi z nožem in prereže na pol.

GOBE naravno bogastvo Med gobami so najbolj priljubljeni jurčki. Dobro jim dene spomladanska in jesenska vlaga, ko izpod listja pokukajo tako rjave kot črne glavice. Včasih so bili vir zaslužka, danes pa se znajdejo le na našem jedilniku.

Naše vinske gorice ležijo na zahodnem robu dolenjskega vinorodnega območja. Skoraj vsak vinograd se ponaša s svojo zidanico, ki ponuja naše posebno malo kiselkasto vino. To se prav lepo poda našim kulinaričnim posebnostim - pečenemu krompirju na žerjavici in zajcu v omaki.

VINOGRADNIŠTVO

LOVSTVO Lovska družina Suha krajina je bil ustanovljena že leta 1949. Meje lovišča potekajo večinoma po mejah katastrskih občin in so povsod označene z lovskimi znaki. Območje LD zavzema območje KS Ambrus in KS Zagradec. Poleg lovske koče v Ratenci ima LD kočo tudi v Javhah. Te veliko pripomorejo tako k boljšemu počutju lovcev kot tudi ostalih občanov. Lovci skrbijo za ravnovesje med divjadjo, človekom in naravo. Povezani so s kmeti in lastniki gozdov. Pomagajo jim z nasveti glede zaščite pred škodo, ki jo povzroči divjad ter skrbijo, da je nastala škoda ustrezno povrnjena.

KRAJEVNE dejavnosti V naši dolini so dejavnosti prilagojene suhokranjski pokrajini. Omogoča nam raznovrstno obdelavo in koriščenje naravnih dobrin. Pri nas se lahko poskusi domače vino, sveže in suho sadje iz naših sadovnjakov, zelenjavo z naših njiv ter meso iz naših pašnikov in gozda.

KMETIJSTVO

Področje Ambrusa je kraško območje, zato so za kmetijstvo težji obdelovalni pogoji. Prevladujejo travniške površine. Ljudje se ukvarjajo predvsem z govedorejo (reja krav dojilj in pitancev), nekaj je reje drobnice in ljubiteljske reje konj.

PEVSKI ZBORI V kraju delujejo kar trije zbori. Začetki Moškega pevskega zbora Ambrus segajo v leto 1991, leta 2000 pa je zbor prejel občinsko priznanje občine Ivančna Gorica. S svojimi nastopi bogatijo različne slovesnosti, do sedaj so zabeležili že preko 550 nastopov. Po zgledu moškega zbora, je bil leta 2002 osnovan tudi Mešani pevski zbor Ambrus, otroški pevski zbor pa s krajšimi presledki deluje že slabih 15 let. Vsi trije zbori se redno predstavljajo na letnih koncertih, na katere velikokrat povabijo tudi druge glasbene ustvarjalce.

AKTIVNI GASILCI Prostovoljno gasilsko društvo Ambrus je osrednje društvo krajevne skupnosti, in sicer tako po številu kot po aktivnosti članov. Društvo je bilo ustanovljeno daljnega leta 1908 in danes šteje preko 200 članov. Poudarek daje delu z mladimi, ki dosegajo zavidljive rezultate na gasilskih tekmovanjih, usposabljanju operativne enote ter posodabljanju tako opreme za gašenje in prvo pomoč pri nesrečah kot voznemu parku.

K U LT U R A v kraju DELAVNICE Z GLINO

FOTO arhiv Baša

DRAMSKE SKUPINE Prva dramska skupina je v KD Ambrus pričela delovati v letu 1994, danes pa so aktivne kar tri dramske skupine (otroška, mladinska in odrasla). S svojimi predstavami bogatijo kulturno življenje domačega kraja, z veseljem pa se odzovejo tudi povabilu na gostovanje. Preizkusili so se že v veseloigrah, dramah in komedijah.

Delavnice potekajo pod mentorstvom Marjete Baša, oblikovalke unikatne keramike. Potekajo v dveh starostnih skupinah, čez celotno šolsko leto, v Kulturni dvorani v Ambrusu. Tretji vikend v oktobru se odvija tudi otroški ex-tempore, ki je namenjen otrokom od 6.18. leta starosti iz cele Slovenije. Vsako leto ob zaključku delavnic priredijo tudi razstavo del.

kamen OSAMELEC Kamen osamelec na Kamnem Vrhu (500 m) je štrleča kraška skala, ki sprejme popotnika kot stražar tega lepega dela Suhe Krajine. Kakor pravijo, naj bi bil del protiturškega tabornega obzidja okoli cerkve. Od leta 2014 naprej stoji na vrhu kamna replika Aljaževega stolpa z vpisno knjigo, ki ga je postavil GK Limberk v sodelovanju s TD Ambrus.

FOTO Leopold Bregar

FOTO

JAME IN BREZNA

NAR AVNE znamenitosti

V Krajevni skupnosti Ambrus se na kraškem območju nahaja okvirno 50 registriranih jam oziroma brezen. Večina teh je dostopnih le za jamarje oziroma po zakonu usposobljenim za samostojno jamarsko delovanje, saj gre velikokrat za brezna, katere si je možno ogledati le z znanjem vrvne tehnike. Med vsemi pa je nekaj takih jam, ki so vredne ogleda in dostopne vsakomur, a na lastno odgovornost. Dve izmed njih sta vodeni jami (Dolnja in Gornja Vodena jama), ki sta žal tekom let izkusili surovost človeškega vandalizma, saj sta kapniško precej izropani; a še vedno vredni ogleda. Med pomembnejšimi globokimi jamami sta tudi Kalska zijalka s 47 metri globine in Ulčarjevo brezno s 66 metri globine. Prva izmed registriranih jam je bila Lazarjeva jama v bližini naselja Bakrc; prvi vstop in dokumentacijo je naredilo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana davnega leta 1933. Ob krožni poti Prijetno domače pa si je možno ogledati tudi jamo Petrovko, ki se nahaja nekje na sredini poti med Ambrusom in Brezovim Dolom (skupen ogled tudi med Petrovim pohodom, ki ga organizira TD Ambrus). Kar nekaj jam je onesnaženih, poleg izropanosti kapniškega okrasja, naletimo tudi na raznovrstne odpadke. Pomembno je, da se zavedamo, da vsi v naravo in v jame odvrženi odpadki posledično vplivajo na kakovost podtalnice in s tem tudi na kakovost pitne vode.

O Leopold Bregar

FOTO Leopold Bregar

Besedilo SAKRALNA DEDIŠČINA je povzeto po: ŽUPNIJA AMBRUS pod varstvom sv. Jerneja, Ambrus, župnijski urad, 2011

SAKRALNA dediščina Sv. Jernej ŽUPNIJA AMBRUS

FOTO Jan Hrovat

Pred letom 1770 je bila v Ambrusu pokopališka cerkev oz. kapela v velikosti današnjega cerkvenega prezbiterija. Leta 1770 pa so v Ambrusu ustanovili lasten vikariat ter prizidali zvonik in kupili večje zvonove. Leta 1811 je takratni župnik Leonard Del Cot staro cerkev podrl, ostal je edino stari baročni zvonik. Na istem mestu je sezidal sedanjo cerkev v renesančnem slogu, saj prejšnja ni zadostovala številu prebivalcev. Do danes so bili posamezni segmenti cerkve že obnovljeni, popravljeni in olepšani. Stranska oltarja sta baročna, verjetno iz leta 1697, kot prvotni stari veliki oltar. Okrog cerkve je veliko pokopališče in je staro kakor prejšnja cerkev. Prvi zvonovi v Ambrusu so viseli še v “linskem” zvoniku v prvotni cerkvici, do danes pa se je zamenjalo že kar nekaj zvonov. Danes so v zvoniku trije zvonovi. V cerkev so leta 1870 postavili tudi prve orgle (izdelala sta jih Anton Valentinčič in Valentin Bidenc), vendar so bile slabe in so jih leta 1910 zamenjali. Nove je naredil Ivan Milavec. Od leta 2013 v cerkvi hranimo tudi relikvijo blaženega Alojzija Grozdeta, ki je zadnjo noč svojega življenja preživel v Ambrusu.

Sv. Filip in Jakob

VIŠNJE

V stari cerkveni ladji v Višnjah so bili odkriti ostanki srednjeveške poslikave: upodobitev prihoda svetih treh kraljev, Križanje na slavoloku, Prvi greh in zunaj upodobitev sv. Krištofa. Cerkev je v celoti pogorela leta 1943, med italijanskim bombardiranjem, ko je bila uničena vsa vas. Obnovljena je bila leta 1968.

Sv. Klemen / Sv. Lucija

KAL

Stara cerkev na Kalu, posvečena sv. Klemenu, naj bi segala nazaj v čas sv. Cirila in Metoda, ki sta nosila zemeljske ostanke sv. Klemena v Rim. Po legendi sta na Kalu pridigala in maševala leta 867. Po nesreči (požaru) so cerkev obnovili in jo posvetili sv. Luciji. Sedaj je sv. Klemen upodobljen na stranskem oltarju. V cerkvi se nahaja tudi star izrazit baročni oltar iz leta 1697, prenesen iz ambruške cerkve, neprecenljive vrednosti.

Sv. Družina

PRIMČA VAS

Cerkev v Primči vasi je bila zgrajena po prizadevanjih krajana, ki se je zaobljubil, da zgradi kapelico, če čudežno preživi 2. sv. vojno. Po vojni si je to obljubo prizadeval tudi uresničiti, žal pa je zaradi bolezni prej umrl. Pobudo so prevzeli ostali krajani in leta 1993 blagoslovili novozgrajeno cerkvico. Ob Janezu Krstniku je cerkev posvečena sv. Družini. Tabernakelj je iz stare župnijske cerkve v Ajdovcu.

SAKRALNA dediščina Sv. Peter FOTO Jožica Blatnik

FOTO Jožica Blatnik

KAMNI VRH

Cerkev stoji na razglednem, 500 m visokem Stražarjevem hribu. Je lepo ohranjena gotska cerkev iz prve polovice 15. stol.. Cerkev je na zunaj skromno oblikovana, ravno nasprotna pa je njena notranjost. V njej se prepletata gotika in barok. Na gotiko kažejo ozka okenca v prezbiteriju, šilasti glavni vhod in oltarni prostor, ki se odpira v ladjo skozi širok šilast slavolok, rebrasto obokan. V baročnem slogu pa sta zvonik in ladja. Prvoten srednjeveški lesen strop iz 17. stol. so nadomestili s sedanjim kasetiranim. Ob slavoločni steni sta dva velika oltarna nastavka. Desni spominja na obdobje “zlatih oltarjev” in je iz leta 1709, levega pa predstavlja datirana oljna slika sv. Apolonije v bogatem baročnem okvirju iz leta 1710. Glavni oltar je popolnoma “zlat”, rezljan in okrašen z motiviko 17.stol. Notranjost je zelo bogata s freskami slikarja Janeza Ljubljanskega iz leta 1459. Posebna je SV stranica, ki je poslikana z rastlinsko ornamentiko z bogatimi gotskimi listi, od katerih je eden izmed njih izoblikovan kot človeški obraz v polprofilu - po vsej verjetnosti gre za skrito slikarjevo lastno podobo.

USTVARJALNE VIKEND POČITNICE Z MARJETO BAŠA Namenjene so tako družinam z otroki, zaključenim družbam (team building) in posameznim skupinam vseh starosti. Skupine se oblikujejo glede na povpraševanje. Program omogoča kvalitetno in sproščeno preživljanje prostega časa v naravi skozi aktivnosti, ki so povezane z glino. Spomladanski termin: zadnji vikend v juniju Jesenski termin: zadnji vikend v septembru

PIKNIK LJUBITELJEV GLINE Odvija se vsako leto zadnjo soboto v maju. Dela se z glino, izvede se prikaz peke glinenih izdelkov na odprtem ognju, se druži ob pijači in jedači ter izmenjuje izkušnje v glini. USTVARJALNE delavnice in tečaji Za otroke in odrasle. Trenutno potekajo v Kulturni dvorani v Ambrusu v štirih skupinah. Individualno poučevanje na lončarskem vretenu po dogovoru skozi vse leto

OTROŠKI EX-TEMPORE se odvija vsako leto, tretji vikend v oktobru. Namenjen je Gostovanje v izobraževalnih ustanovah otrokom od 6. do 18. leta starosti iz cele predavanja in delavnice po dogovoru Slovenije. Po razstavi otroci vzamejo dela domov.

Ogled lončarske delavnice in prikaz izdelave posodja na lončarskem vretenu po dogovoru za skupine ali posameznike Družinska ustvarjalnica se odvija na soboto v tednu družin (med 15. in 22. majem). Namenjena je predvsem predšolskim otrokom in otrokom do 5. razreda ter njihovim staršem, babicam, dedkom itd. iz cele Slovenije. Po razstavi odnesejo dela domov.

PONUDBA lončarstvo in unikatna keramika ROKODELSTVO BAŠA

V ponudbi so izdelki domače in umetnostne obrti ter unikatni in edinstveni izdelki, izdelani ročno ali na lončarskem vretenu, po naročilu ali iz lastnega programa. Izdelke lahko kupite v domači prodajalni na Kalu, na raznih sejmih ali na Božičnem in Velikonočnem bazarju v Letna razstava keramike je plod dela skozi Ambrusu. tekoče šolsko leto vseh članov ustvarjalnih delavnic z glino. Postavimo jo v terminu Marjeta Baša, Kal 16, 1303 Zagradec T: 00386 41 938 558 “teden ljubiteljske kulture” v prostorih KD E: marjeta.basa@gmail.com Ambrus. W: http://rokodelstvobasa.webs.com/ ZAGR ADEC

Kor inj K amni Vr h K al

AMBRUS Bre zov i D ol

Pr imča vas Bak rc Viš nje

besedilo in fotografije: Marjeta Baša

Priprava kope in pridobivanje oglja na tradicionalni način je postopek, ki ga vsake toliko ohranjajo posamezni domačini, ki so tako še posebej povezani z gozdom in življenjem ob njem. Postopek izdelave kope je povezan s pripravo kopišča, pripravo lesa, zlaganjem in pokrivanjem kope, kuhanjem ali oglenitvijo in na koncu razdiranjem kope ter traja od 20 do 45 dni, odvisno od velikosti kope.

OGLARSTVO

FOTO Jožica Blatnik

PLETENJE KOŠAR Pozimi, ko miruje narava in mirujejo ljudje, to ne velja za pletarje, ki takrat nabirajo leskovo šibje, ki je v tistem času ravno pravšnje za pletenje lepih in trpežnih košar vseh vrst in oblik. Pletarji morajo biti natančni in potrpežljivi pri svojem delu, da so lahko njihovi izdelki tudi kvalitetni. FOTO Jožica Blatnik

FOTO Jan Hrovat

PONUDBA stare obrti LIČKANJE

FOTO Jan Hrovat

IZDELAVA ZOBOTREBCEV

Pred desetletji je bilo ličkanje koruze eno najpomembnejših jesenskih opravil pa tudi prava veselica za staro in mlado. To je bil običaj, ki je na vseh kmetijah lepšal jesenske večere. Kmetje so koruzo na njivah najprej ročno pobrali, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj ličkali.

Izdelovanje zobotrebcev je posebna panoga suhe robe, ki je bila močno razširjena tudi v Ambrusu. Poleg zaslužka je predstavljala tudi družaben dogodek v zimskem času. Delamo jih iz leskovega ali topolovega lesa. Postopek izdelave: rezanje palic na količke, cepljenje na tanjše letvice, ostrenje z nožem in povezovanje v butarice.

ČEBELARSTVO Pridelek medu je zaradi neintenzivnega kmetijstva izredno kvaliteten. Ob dobrih letinah se največ pridela cvetličnega in lipovega medu. FOTO Jožica Blatnik

FOTO arhiv Vidmar

PONUDBA gostilne

ZAG R AD E C

K or inj K a m n i Vr h Kal

AM B R U S Bre zov i D o l

Pr i m č a va s

Bak rc Vi šnj e

VIDMARJEVA GOSTILNA

Začetki Vidmarjeve gostilne segajo v čas okrog leta 1900. Takrat se je iz Amerike, kjer je živel približno 20 let in tam tudi vodil gostilno, nazaj v rodno Slovenijo vrnil Anton Vidmar. Kupil je hišo, jo preuredil in gostinsko dejavnost nadaljeval v Ambrusu. Za njim se je tradicija znotraj družine prenašala iz generacije na generacijo, danes gostilno vodi četrta. Vseskozi gostilna nudi pijačo, nekoč pa je ponudba zajemala tudi hrano – predvsem koline in ostale domače kmečke jedi. Gostje so danes pretežno domačini, ki prihajajo zaradi druženja in izmenjave vaških novic. Ob primernem vremenu se ustavijo tudi kolesarji, ki jih pot zanese skozi Suho krajino, v sezoni gob pa se na poti iz gozda radi okrepčajo tudi gobarji iz različnih koncev Slovenije.

Z AGR A D E C

Korinj K a mni Vr h Kal

AMBRUS Brezovi D o l

Pr i mč a va s

Bak rc Višnje

kmetija ŠINKOVEC Kmetija Šinkovec leži v vasi Brezovi Dol. Kmetija obsega 46 ha zemlje; tretjina je gozda, dve tretjini pa pašnikov in kmetijsko obdelovalnih površin. Poleg tega kosijo še cca 12 ha najetih travnatih površin. Leta 2003 je kmetija pridobila naziv ekološka kmetija. Ukvarjajo se z živinorejo, prevladuje reja govedi, ovčereja in konjereja. Poleg tega imajo tudi prašiče, gosi, race, kokoši, občasno tudi purane.

FOTO arhiv Šinkovec

PONUDBA ekološke kmetije ZAG R ADEC

K o r inj K a m ni Vr h Kal

AM B RU S B re zov i D o l

Pr im č a vas

B a k rc Viš nj e

kmetija ZUPANČIČ Kmetija Zupančič (pri Izaku) leži JZ nad Ambrusom, v zaselku Izak. Kmetija obsega 22 ha zemlje; pol je mešanega gozda, pol pa kmetijsko-obdelovalnih površin. Te so združene v celoto, kjer kmetija leži. Ukvarjajo se z rejo govedi, ovc, koz, perutnine, zajcev in prašičev. Poudarek je na reji JSR pasme ovc (mesni pasmi).

januar

februar

marec

april

maj

junij

MAŠKARADA pustni torek Kulturni dom Ambrus

KRESOVANJE 23. junij Stevnice pod Izakom

VELIKONOČNI BAZAR zadnja nedelja pred veliko nočjo prostor pred župniščem

KRAJEVNI PRAZNIK 24. junij športno igrišče Ambrus

julij

DOGODKI vsako leto avgust

september

oktober

november

december

SEVER - JUG predvečer farnega žegnanja športno igrišče Ambrus

BLAGOSLOV KONJ zadnja nedelja v juniju sv Peter, Kamni Vrh

PETROV POHOD FARNI DAN prva nedelja v septembru

31. oktober pohod po vinorodnem območju

vaško jedro Ambrus

BOŽIČNI BAZAR nedelja pred božičem prostor pred župniščem

FOTO podloga: Geopedija, 20.7.2014

K A MNI V RH

KAL

MALI KAL

2 1 3

9 8

AMBRUS

5 1 Kulturno, športno, versko središče 2 gostilna Vidmar

4 Lončarstvo Baša

5 Zupančič ek. kmetija

6 Košare

7 Šinkovec ek. kmetija

8 PETROVA jama

9 STOPCA razgledna točka

P RI MČA V A S

Trgovina in bife

V I Š NJ E

10 Sv. Peter/osamelec 11 jama ZIJALKA 12 Korinjski hrib

13 VODENA jama

TU R I Z E M v našem kraju PETROVA POT 720 m

355 m prečni profil poti

BR E Z OV I D O L

dolžina poti: 13.5km čas pohoda: cca 5h

Pot delno poteka po občinski krožni poti Prijetno domače in je športno-rekreativne narave. Med seboj povezuje Ambrus, Stražni Vrh, ambruške vinograde, jamo Petrovko, brezovške vinograde, Stopco (razledna točka), cerkvico sv. Petra na Kamnem Vrhu, lovsko kočo Ratenca in Bovlek (720 m). BAKR C

Petrov pohod je organiziran tradicionalno vsako leto 31. oktobra.

1 km

sponzorji VIZITKA

Dejan Muhič s.p.

Ambrus 66, 1303 Zagradec tel. 031/870195 arbor@gmail.com

PRODAJALNA ZA PRODAJO NA DROBNO PERKO DARJA - S.P Ambrus 56 1303 Zagradec 01 780 10 66

ŠTAMPILJKA

MIZARSKE STORITVE Miše Erik s.p. Kamni Vrh pri Ambrusu 17 1303 Zagradec tel: 041210323

A RBOR-SEŠ C sečnja in spravilo lesa Dejan Muhič s.p.

Ambrus 66, 1303 Zagradec tel. 031/870195

BIFE VIDMAR MARKO S.P. Ambrus 39 1303 Zagradec 01 780 10 86

PODOBNIK IN TEKAVČIČ D.N.O. Koseška 2 1000 Ljubljana

DOBRODOšLI v Ambrusu

Založilo: Turistično društvo Ambrus Fotografije (kjer ni navedeno): Davorin Perko Besedilo: Jožica Blatnik, Erika Šinkovec, Karmen Tekavčič, Martina Hrovat, Lea Vidmar, Tanja Podržaj, Cirila Zupančič Oblikovanje in grafične slike: Erika Šinkovec Tisk: Alfagraf d.o.o. Leto in kraj izdaje: Ambrus, januar 2015 Naklada: 1.000 izvodov

spremljajte nas na: http://www.ambrus.si in http://www.kd-ambrus.si tdambrus@gmail.com http://www.facebook.com/groups/tdambrus