Sl manifesto web

MANIFEST ZA E-ZNANJA IN SPRETNOSTI Poseben uvod: Don Tapscott, Avtor knjige Wikinomics

S prispevki mnenjskih voditeljev na področjih politike, izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva

MANIFEST ZA E-ZNANJA IN SPRETNOSTI Poseben uvod: Don Tapscott, Avtor knjige Wikinomics

S prispevki mnenjskih voditeljev na področjih politike, izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva

PR EDGOVOR Prehod na digitalno gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah, kljub trenutni gospodarski in finančni krizi poteka vse hitreje. Konkurenčnost in inovativnost evropskih podjetij sta vse bolj odvisni od strateške in učinkovite uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Nova industrijska revolucija je dobra novica za visokokvalificirane delavce, ki so vešči v uporabi informativne in komunikacijske tehnologije, medtem ko bodo tisti z veliko manj znanja in spretnosti na tem področju še bolj ranljivi. Po celem svetu se pojavljajo novi konkurenti in trgi, IT-panoga vse bolj išče kvalificirano delovno silo in vire, kjer koli že so. To pomeni, da bodo e-znanja in spretnosti ključni za konkurenčnost Evrope kot regije.

Kriza je pokazala na resne slabosti naših gospodarstev in delovnih trgov. V obdobju, ko je stopnja brezposelnosti višja od 10 odstotkov, nam primanjkuje delavcev z e-znanji in spretnostmi. Na primer, število diplomantov IT-smeri se je stalno povečevalo do leta 2005, od takrat pa se samo še zmanjšuje, medtem ko je delež študentk še naprej izjemno majhen.

Podjetniki opozarjajo, da bomo vse manj konkurenčni in inovativni, kar lahko dolgoročno zavira rast. Visoko kvalificirani IT-strokovnjaki ne bodo zadostovali, potrebujemo tudi vodje, menedžerje in podjetnike z e-znanji in spretnostmi v vseh poklicih in panogah.

Evropa je na dobri poti, da se spopade z izzivi. Evropska komisija je predlagala dolgoročno strategijo e-znanj in spretnosti ter Digitalni program za izkoristek potencialov na področju informativne in komunikacijske tehnologije. Pri tem smo že naredili veliko korakov naprej, a to še ni dovolj.

Svoje napore moramo pospešiti in okrepiti. Evropska komisija bo leta 2012 v luči rekordnih stopenj brezposelnosti in temačnih gospodarskih napovedi pripravila nove predloge za novo gospodarsko politiko, ki bi spodbujala rast.

Manifest obsega veliko pomembnih zamisli ključnih voditeljev s področij politike, izobraževanja, zakonodaje, raziskav in industrije. Je prikaz glavnih izzivov na področju e-znanj in spretnosti za Evropo, hkrati pa vsebuje zelo uporabne nasvete, kaj je treba storiti. Vsem skupaj sem izjemno hvaležen, ker so z nami delili svoje znanje in energijo in so tako prispevali k skupni viziji in načrtom. Manifest je poziv k dejanjem vseh nas.

Antonio Tajani

Podpredsednik Evropske komisije Komisar za industrijo in podjetništvo PREDGOVOR

3

UVOD Razvoj digitalnih zmogljivosti v Evropi Don Tapscott Evropa se nahaja na pomembni prelomnici. Izzivi, ki jih predstavljajo visok državni dolg, visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, bolezni, ki pestijo ekonomijo, socialni nemiri, pomanjkanje inovacij, institucionalna paraliza in druge težave, so vse medsebojno povezane. V Evropi in po vsem svetu smo priča propadu industrijskega gospodarstva in njegovih institucij. Industrija je v krizi, vlade se ne znajo lotiti stvari na pravem koncu, vse bolj se majejo temelji medijev (npr. dnevnega časopisja), imamo nezanesljive finančne storitve, bolehav transportni sistem in jetične institucije za globalno sodelovanje in reševanje problemov.

Ponovno moramo premisliti in prestrukturirati številne organizacije in institucije, ki so nam dobro služile več desetletij, a se je njihova življenjska doba iztekla.

Vse bolj jasno se nakazujejo obrisi novih podjetij, industrij in nove civilizacije. Družba ima danes na voljo najzmogljivejšo platformo v zgodovini družbe, ki združuje ljudi, znanja in spretnosti, ki jih potrebujemo za rast, družbeni razvoj ter pravičen in trajnostno naravnan svet. Digitalna revolucija je stare industrijske modele postavila na glavo in odprla morje novih možnosti. Internet se razvija vse hitreje in postaja vse močnejši komunikacijski medij in osrednje gonilo inovacij in blaginje, ki močno znižuje stroške in omogoča korenite spremembe v našem načinu spodbujanja inovativnosti, proizvodnje blaga, storitev in blaginje ter javne vrednosti v družbi. Močnejši je veter sprememb, večje so posledice.

Digitalna revolucija nam obeta popolno transformacijo gospodarstev in družb za zagotavljanje blaginje, družbenega razvoja in stabilnosti. Podjetja in skupnosti so združile moči in se skupaj soočajo s skrbmi, prizadevanji in izzivi. Ljudje vsepovsod sodelujejo bolj kot kdajkoli prej v želji, da bi na novo vzpostavili institucije in zaščitili naš planet, naše zdravje in naš obstoj. Od šolstva in znanosti do novih pristopov k spodbujanju participacije državljanov in demokracije; na vseh področjih smo priča iskrivim novim pobudam, ki temeljijo na novih načelih 21. stoletja: sodelovanje, odprtost, izmenjava, soodvisnost in integriteta.

4

Manifest za e-znanja in spretnosti

Kljub temu smo priča velikim težavam. Povsod po Evropi imamo vse večjo vrzel na področju digitalnih znanj in spretnosti. Na eni strani imamo vse večjo potrebo po digitalni transformaciji, na drugi pa pomanjkanje znanj, spretnosti in sposobnosti delovne sile. Kot je jasno zapisano v Manifestu za e-znanja in spretnosti, imamo v Evropi 22-odstotno povprečno stopnjo brezposelnosti med mladimi, medtem ko delodajalci redno poročajo o težavah pri zapolnjevanju delovnih mest, ki zahtevajo znanstvena in tehnična znanja in spretnosti. Ta vrzel bo v prihodnje samo še rastla.

Nova evropska študija londonske poslovne šole LSE je pokazala, da so mladi močno podhranjeni, ko govorimo o znanjih in spretnostih, kljub večinskemu prepričanju, da so ravno oni ‘digitalni domorodci’. LSE nadalje ugotavlja, da se je proces pridobivanja e-znanj in spretnosti v zadnjih letih upočasnil. Ugledno poročilo Livingstona in Hopa, objavljeno v Veliki Britaniji, podpira to ugotovitev in nadalje poudarja, da šolski kurikulumi niso usklajeni s potrebami industrije in da šolstvo teh potreb ne razume. Šole omogočajo razvoj osnovnih uporabniških znanj, kot je denimo obdelava besedil, a ne omogočajo razvoja naprednejših, pomembnejših in veliko bolj potrebnih znanj in spretnosti za rabo tehnoloških orodij, računalništvo in programiranje.

Po Eurostatovih podatkih iz leta 2009 se le 14,3 % od 1000 ljudi v sedemindvajsetih državah EU, starih od 20 do 29 let, izobražuje na znanstvenih in tehničnih univerzitetnih programih. Obstaja paradoks: mladi so navdušeni uporabniki IT; mladi od 16. do 24. leta uporabljajo internet 5- do 7-krat na teden, a se manj kot 30 % dečkov in le 15 % deklet odloča za študij predmetov, povezanih z IT, na terciarni ravni.

Nezainteresiranost za znanstvene in tehnične predmete se kaže že v višjih razredih osnovne šole in na začetku srednje šole. To vpliva na dotok mladih talentov na zadevne univerze in na ponudbo e-kvalificirane delovne sile na trgu dela. Zastaviti si moramo ambiciozne cilje in spremeniti šolske sisteme, če želimo zadostiti potrebam mladih Evropejcev, pozitivno vplivati na njihov odnos, motivacijo in dosežke pri naravoslovnih in tehničnih predmetih ter jih bolje pripraviti na kasnejšo poklicno pot.

Vrzel na področju digitalnih znanj in spretnosti je problem epskih razsežnosti Govorimo o problemu epskih razsežnosti, saj so tehnološka pismenost, sposobnosti, znanja in spretnosti vitalnega pomena za vso industrijo.

Globalizacija in digitalna revolucija sta stare modele in inovacijske vzorce, proizvodnjo, distribucijo in praktično vse druge gospodarske dejavnosti

UVOD

5

iz industrijske dobe postavili na glavo. Že dolgo let pišem in poudarjam, da so podjetja, ki sprožijo proces transformacije s pomočjo tehnologije, veliko bolj inovativna, saj so omreženi modeli talentov veliko uspešnejši od drugih. Njihov odnos do strank je boljši, saj družbeni mediji stranke potisnejo v območje poslovnih mrež. Internet, mobilnost in velika količina podatkov (v ang. “big data”) ter analiza podatkov nove generacije podjetjem omogočajo, da vratolomno izboljšajo svojo učinkovitost in si pridobijo konkurenčne prednosti. Ker delovna sila nima ustreznih digitalnih znanj in spretnosti, evropska podjetja, vlade in druge institucije nazadujejo.

Soočamo se še z enim perečim problemom – brezposelnostjo med mladimi, ki je po zadnjih ocenah v Evropi že močno presegla 22 %. Ta odstotek v zadnjih desetih letih neprekinjeno raste. V Grčiji in Španiji se je spiralno povzpel že skoraj na 50 %. Mnogi poskušajo krivdo zvaliti na tehnologijo, a se motijo. Z zadnjim valom tehnologije smo bili priča avtomatizaciji procesov, katere cilj je bil zmanjševanje stroškov in še posebej zmanjševanje števila zaposlenih. A digitalna revolucija je sedaj prešla v zrelo obdobje in moč tehnologije ni več zgolj v avtomatizaciji, temveč v krepitvi človeških sposobnosti. Računalniki so postali orodja za komunikacijo in izmenjavo informacij, znanj in človeške inteligence.

Njihov osnovni namen ni več avtomatizacija. Še več, na globalnem trgu so računalniki orodja za ustanavljanje konkurenčnih podjetij in ekonomij in posledično tudi novih delovnih mest.

Nove oblike sodelovanja lahko privedejo do tehničnih viškov ali podjetja spodbudijo k prestrukturiranju in krčenju delovne sile. A informacijska tehnologija lahko tudi pomaga okrepiti mlada podjetja in jih napolniti z inovativno energijo. Izkazalo se je, da so ravno nova mala podjetja najzanesljivejši generatorji novih delovnih mest. Ameriška študija, ki jo je leta 2007 pripravila Kauffmanova fundacija, je razkrila, da so ravno nova podjetja primarni vir novih delovnih mest. Novoustanovljena podjetja (ustanovljena pred manj kot petimi leti) so ustvarila osem od skupno 12 milijonov novih delovnih mest. Vlade svoje upe za nova delovna mesta zmotno polagajo v največja in najuspešnejša podjetja v državi.

Z internetom se je začela nova doba podjetništva in z njo so se pojavili tudi novi poslovni modeli. Mala podjetja imajo lahko enake zmogljivosti kot velika, a so prosta vseh večjih obremenitev, kot so birokracija, kulturna in sistemska zapuščina ter zastareli načini dela, ki so vsi lahko ovira za inovativnost. Odprte inovacije, pri katerih talenti niso nujno ujeti v meje posameznega podjetja, prinašajo koristi za vse organizacije in mala podjetja se znajo po navadi najbolje okoristiti le teh. Mala podjetja sedaj

6

Manifest za e-znanja in spretnosti

iščejo nova sredstva na internetu in lahko dobijo dostop do globalnih trgov, ki so ga imele v preteklosti samo največje korporacije.

Podjetniške iniciative so že od nekdaj gonilo razvoja industrije IKT. Vse več industrij sedaj sledi temu modelu. Podjetniška in inovativna znanja in spretnosti bodo tako postala ključni element e-znanj za prihodnost. »Razvoj znanj, spretnosti in delovne sile so naložba za prihodnost evropskega gospodarstva,« poudarja Jan Muehlfeit iz Microsofta in sopredsedujoči Evropskemu združenju za razvoj e-znanj in spretnosti.

Podjetništvo je vir novih delovnih mest. Sodelovanje in omreženi poslovni modeli omogočajo konkurenčno podjetništvo. To velja za sektor IKT in za vse druge gospodarske sektorje, a nekaj manjka. Če se Evropa želi lotiti strukturne brezposelnosti, potrebuje vladne politike, ki bodo ustvarile ustrezne pogoje, da se to lahko zgodi. Priložnosti, ki jih ponuja tehnologija, so univerzalne in Evropa se mora kosati z globalno konkurenco. Podjetnik v Indiji ali na Kitajskem lahko na enak način kot Evropejec uporabi globalne vire informacij in mednarodno strokovno znanje in ima dostop do kupcev preko različnih spletnih platform. A delo se bo vse bolj kopičilo v državah, kjer kultura, institucije in talenti spodbujajo inovacije.

Za Evropo je ključnega pomena, da v tej globalni tekmi prevzame vodstvo na področju najdragocenejših e-znanj in spretnosti in izgradi delovno silo, vključno s podjetniki in menedžerji, ki bo imela v svojem DNK izjemno tehnološko znanje in spretnosti ter kulturo digitalne revolucije.

Za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest morajo vlade vlagati v izobraževanje in ustvariti visokokvalificirano delovno silo.

Izogniti se morajo protekcionizmu in podjetnikom zagotoviti dostop do globalnih trgov. Vlade lahko z davčnimi in drugimi spodbudami podprejo raziskave in razvoj in novim podjetjem zagotovijo dostop do tveganega kapitala in podpore pri trženju. Voditelji vseh držav bi lahko pripravili inventar možnosti in izzivov in z njimi poskušali spodbuditi državljane za podjetniške podvige. Če želi Evropa ustvariti nova delovna mesta in jih ohraniti na novem globalnem trgu, se morajo vlade prenehati zanašati na tradicionalna, velika podjetja in postati prvaki podjetništva. Do te spremembe mora priti na ravni šol, medijev in na vseh drugih koncih, krajih in ob vseh priložnostih. Vsaka država potrebuje učinkovito kampanjo za promocijo ‘delovnih mest, ki temeljijo na e-podjetništvu’. Kampanje naj sprožijo večstranska partnerstva, ki naj se osredotočijo na razvoj e-znanj in kapacitet za ustanavljanje in rast novih podjetij.

UVOD

7

V Evropi več kot 300 milijonov ljudi živi na obronkih digitalnega gospodarstva. Razvoj e-znanj in spretnosti lahko poveča ponudbo kvalificiranih delavcev, odpre nove priložnosti za zaposlovanje in da Evropi prepotrebno injekcijo produktivnosti. Delavci morajo venomer nadgrajevati svoja znanja in spretnosti in si zagotoviti konkurenčni položaj na trgu delovne sile 21. stoletja, ki je poln izzivov. Plače visoko e-kvalificiranih strokovnih delavcev so veliko višje od plač nizko e-kvalificiranih delavcev. Če želimo dobro izkoristiti e-znanja in spretnosti in spodbuditi tehnološko podprte inovacije, omogočiti okrevanje ekonomije in zagotoviti večjo produktivnost, potrebujemo bolj robustne menedžerske strategije in prijeme.

Na določenih kritičnih ravneh je strokovno znanje nujno potrebno: • Vsi zaposleni potrebujejo znanje, kompetence in spretnosti za rabo sodobnih orodij, saj se jim na nobenem delovnem mestu več ne moremo izogniti. Tudi vodstveno osebje se mora opremiti z e-kompetencami. To je predpogoj za razumevanje tega, kako lahko novi mediji zagotovijo uspeh nekemu podjetju. Evropski direktorji so v primerjavi z direktorji iz drugih državah nekoliko počasnejši pri uvajanju računalnikov za osebno rabo. V resnici bi morali ravno oni dajati zgled in s svojim vedenjem graditi korporativno kulturo. Izobraževanje in usposabljanje vodstvenih kadrov in e-vodenje so ključnega pomena.

• Razviti moramo precej obširnejša in veliko bolj poglobljena strokovna znanja in spretnosti poklicnih tehnologov. Podjetja in vlade potrebujejo programerje, analitike, sistemske inženirje in arhitekte za izgradnjo IKT-okolij in upravljanje z njimi.

• Tudi sam IKT-sektor potrebuje talente na višji ravni. Potrebuje strokovnjake, ki lahko tekmujejo na globalnem trgu. Evropa potrebuje sofisticirane tehnike, opremljene z najnovejšimi znanji, izumitelje in tehnologe svetovnega slovesa. Glede na izjemno hitro rast inovacijskih centrov v Silicijevi dolini, Bangalorju, Pekingu in Seulu moramo hitro ukrepati.

• Vrzel na področju IKT-znanj je samo vrh ledene gore. Evropa mora nadgraditi svoje kapacitete na vseh področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.

8

Manifest za e-znanja in spretnosti

Z zgoraj povedanim ne poskušam poudariti samo pomena tehnične izobrazbe ali povedati, da so tradicionalna ‘znanja’ edino, kar potrebujemo. Potrebujemo bolj uravnotežen znanstveno/humanistični pristop k izobraževanju. Še vedno obstaja prostor za dodiplomske študije svobodne umetnosti. Včeraj si diplomiral in bil pripravljen na preostanek svojega življenja; morda si se moral občasno česa priučiti, da si sledil razvoju na svojem strokovnem področju, in to je vse. Danes diplomiraš in si pripravljen na naslednjih petnajst minut svojega življenja. Če si v prvem letniku študija poslušal tehnične predmete, bo polovica znanja, ki si ga pridobil, do četrtega letnika že zastarela. Seveda moraš usvojiti določene osnove, vsake dejavnosti in vsakega pogovora vendar ne moreš voditi na osnovi rezultatov iskanja na Googlu. A več kot osnove štejejo sposobnost vseživljenjskega učenja, premišljevanje, raziskovanje, iskanje informacij, analiza, sinteza, kontekstualizacija in kritično vrednotenje informacij, sposobnost odpravljanja težav na osnovi raziskav, spodobnost sodelovanja in komuniciranja. Navedene lastnosti so še toliko bolj pomembne za študente in delodajalce, ki tekmujejo v globalni konkurenci.

Trg dela je sedaj digitalen in glede na to, da imamo tudi omrežne poslovne modele, se strokovnjaki za informatiko soočajo s konkurenco v realnem času. Delavci in delodajalci se morajo učiti, prilagajati in delati bolj učinkovito kot kdajkoli prej.

Ko v Manifestu govorimo o ‘e-znanjih in spretnostih’, ne govorimo samo o nekaterih omejenih sposobnostih rabe določenih digitalnih orodij, temveč o poglobljenem znanju in sposobnosti vseživljenjskega učenja na vseh področjih digitalne revolucije, učenja o tehnologiji in aplikacijah ter njihovi rabi in o prepoznavanju priložnosti za transformacijo.

Kaj moramo storiti? Če želi Evropa kar najbolj izkoristiti potencial digitalne revolucije in stopiti v korak z globalno konkurenco, bo morala spremeniti in prilagoditi znanja, spretnosti in sposobnosti svoje delovne sile. Industrija, šolstvo in vlade morajo združiti moči in skupaj pripraviti dolgoročni načrt za ukrepe in uspeh, ki bo prinesel nova delovna mesta, konkurenčnost in večjo produktivnost. Evropski delavci potrebujejo orodja, ki jim bodo omogočala izkoriščanje priložnosti za inovacije, ki se bodo pojavile v digitalno-vodenih podjetjih. To velja za vse gospodarske sektorje.

Zagotoviti moramo, da bodo imeli vsi delavci (ne samo mladi) ustrezna e-znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočala sodelovanje v dobi omrežne inteligence. Izobraževanje je postalo vseživljenjski proces.

UVOD

9

Vsi državljani morajo imeti dostop do usposabljanja za delo z IKT. V tem procesu igra pomembno vlogo tudi Evropski teden e-spretnosti, ki se osredotoča na cilje, zapisane v Sporočilu Evropske komisije iz leta 2007 ‘E-znanja za 21. stoletje’. Evropska komisija je zadevne strani pozvala, da e-znanja in spretnosti vključijo v programe osnovnega in srednjega izobraževanja. Pouk naravoslovnih predmetov, predvsem matematike in fizike, moramo popeljati na naslednjo raven. Mladi morajo razumeti, da jim e-znanja in spretnosti odpirajo številne poklicne poti.

Meje med industrijsko in akademsko sfero bodo vse bolj zabrisane.

To je dobro. Bolj ko bodo meje zabrisane, lažje bo usklajevati potrebe industrije z raziskavami in lažje bo izobraževati strokovnjake za IT z ustreznimi e-znanji in spretnostmi. Na takšen način bodo ti imeli tudi višjo poslovno vrednost. Ob vsem tem se mora Evropa osredotočiti tudi na boljše izkoriščanje obstoječih znanj in spretnosti. E-znanja in spretnosti je odlična pridobitev za vsakega strokovnjaka. Raziskava IDC je razkrila, da bodo do leta 2015 za opravljanje dela na 90 % delovnih mest potrebna osnovna e-znanja in spretnosti. Resnični potencial e-vlade se bo uresničil le, ko bodo vsi Evropejci razvili ustrezna e-znanja in spretnosti ter se povezali z internetom. Pripraviti moramo usposabljanja za razvoj digitalne pismenosti za ranljive skupine, ki jim grozi marginalizacija.

Tudi upokojenci imajo lahko številne koristi od e-znanj in spretnosti, ki jim lahko močno olajšajo vsakdanje naloge, vezane na zdravje, finance ali osebne zadeve.

Prav tako moramo nujno ukrepati, da preprečimo nadaljevanje zaskrbljujoče negativnega trenda pri zaposlovanju žensk v IKT-sektorju.

To slabo vpliva na gospodarsko rast in vse države bi morale sprejeti ukrepe, s katerimi bi vzpostavile ravnovesje med spoloma. Premajhna zastopanost žensk v študijah in na delovnih mestih s področja IKT povzroča veliko pomanjkanje nadarjenih kadrov v podjetjih, ki delajo na področju IKT, in v gospodarstvu na splošno. Če se bomo želeli uspešno soočiti z evropskimi izzivi na področju e-znanj in spretnosti, bomo morali močno izboljšati naše menedžerske prakse in tako izkoristiti val podjetniških in poslovnih priložnosti, ki se ponujajo.

Tehnološka znanja in spretnosti moramo združiti z drugimi znanji.

Na inštitutu Innovation Value Institute so ugotovili, da so oddelki za IT v številnih podjetjih neučinkoviti in vodstvo podjetja ni pripravljeno vlagati v inovacije. Izsledki raziskav pa so pokazali, da so najuspešnejša ravno tista podjetja, ki vlagajo v inovacije na stičišču podjetništva in IKT.

10

Manifest za e-znanja in spretnosti

Evropski standardi za e-kompetentnost in certifikacijo e-znanj in spretnosti bodo dvignili profil profesionalizacije v IKT in povečali privlačnost naprednih e-znanj in spretnosti. Evropski standardi bodo določali znanje, spretnosti in kompetence za javni in zasebni sektor.

S tem bomo okrepili vlogo evropskih univerz pri razvoju strokovnjakov za IKT in menedžerjev z e-kompetencami. Znanja in spretnosti za uspeh na področju IKT se bodo morala neprekinjeno razvijati in usklajevati z novimi tokovi rasti.

S pričujočim Manifestom partnerji in podporniki evropske strategije za razvoj e-znanj in spretnosti potrjujejo svojo pripravljenost za sodelovanje v evropskem partnerstvu za inovacije v izobraževanju.

Inovativna reforma izobraževanja na področju IKT in razvoja e-znanj in spretnosti je na prvem mestu.

Don Tapscott je avtor številnih knjižnih uspešnic. Njegova zadnja (z Anthonyjem D Williamsom) nosi naslov Macrowikinomics. Trenutno opravlja študijo novih modelov globalnega reševanja problemov in upravljanja.

UVOD

11

12

Manifest za e-znanja in spretnosti

KA Z ALO Predgovor

3

Uvod: Razvoj digitalnih zmogljivosti v Evropi

4

Kazalo

13

Splošni pregled: Makro pogled: ponovno iskanje odličnosti in inovativnosti

1. poglavje: Inovativno izobraževanje: evropska delovna sila prihodnosti

14

24

2. poglavje: Odkrivanje in izkoriščanje talentov

35

3. poglavje: IT za dodano vrednost

46

4. poglavje: Premostitev vrzeli na področju e-znanj in spretnosti v Evropi

61

5. poglavje: Vizija prihodnosti

76

O avtorjih

86

Reference

100

KAZALO

13

SPLOŠNI PR EGLED: Makro pogled: ponovno iskanje odličnosti in inovativnosti Dr. Bruno Lanvin Velika ideja o Evropi kot realistični utopiji je tokrat prvič na resni preizkušnji. Čeprav je kriza, s katero se soočamo, nedvomno globalne narave, se na različne načine odraža v različnih delih sveta. Prvič v sodobni svetovni zgodovini se je zgodilo, da je kriza izbruhnila v trenutku, ko največje proizvodno usmerjeno gospodarstvo ni tudi največje potrošno usmerjeno gospodarstvo. Prav tako smo prvič v sodobni zgodovini priča situaciji, ko mednarodne konkurenčne prednosti slonijo na dejavnikih, ki imajo malo ali nič skupnega z naravnimi danostmi, geografskimi značilnostmi in 'dolgoročnimi tehnološkimi prednostmi'.

Nov občutek nujnosti V izjemno hitro spreminjajočem se okolju je Evropa primorana postaviti temelje blaginje, ki jo bo žela v prihodnosti. V tej smeri je bilo v zadnjem desetletju sprejetih več strateških odločitev, med drugim tudi izgradnja konkurenčnega in vključujočega gospodarstva, prevzemanje vodilne vloge na področju zaščite okolja in razvoja inovacij. Zaradi trenutne krize moramo te odločitve plačati dražje, kot bi jih sicer, a je istočasno njihova vrednost višja. Edina resna sprememba na področju e-spretnosti v Evropi je nov občutek nujnosti za razvoj e-znanj in spretnosti. V Evropi se stopnja brezposelnosti še naprej viša, medtem ko se zdi, da je v ZDA in nekaterih drugih državah že dosegla najvišjo točko (spodnji graf).

Stopnja brezposelnosti v EU-27, EA-17, ZDA in na Japonskem, desezonirani podatki, od januarja 2000 do januarja 2012 EA-17

% 10

EU-27

ZDA

8 6

Japonska

4 ‘00

’01

‘02

’03

‘04

’05

‘06

Vir: Eurostat 2012

14

Manifest za e-znanja in spretnosti

’07

‘08

’09

‘10

’11

‘12

koledarsko leto

Reševanja vprašanja brezposelnosti se moramo lotiti po nujnem postopku, še posebej zaradi visoke stopnje brezposelnosti med mladimi Evropejci (od 15 do 25 let). Agregatni podatki iz januarja 2012 (spodnji graf) razkrivajo 22,4-odstotno brezposelnost mladih v EU-27 in 21,6-odstotno brezposelnost v evroobmočju. Stopnja brezposelnosti je najnižja v Nemčiji (7,8 %), Avstriji (8,9 %) in na Nizozemskem (9,0 %), najvišja pa na Slovaškem (36,0 %), v Grčiji (48,1 % novembra) in Španiji (49,9 %). Po podatkih za enako obdobje je bila v ZDA stopnja brezposelnosti na ravni 8,3 % in na Japonskem 4,6 %.

Stopnja brezposelnosti v skupini mladih v EU-27 in EA-17, desezonirani podatki, od januarja 2000 do januarja 2012 EU-27

% 22

EA-17

20 18 16 14 ‘00

’01

‘02

’03

‘04

’05

‘06

’07

‘08

’09

‘10

’11

‘12

koledarsko leto

Vir: Eurostat 2012

Ob tem vse večjem občutku nujnosti se vse bolj krepi tudi občutek, da so nove proizvodne tehnike, novi potrošniški vzorci in vzorci vedenja lahko rodovitna tla za ponovno oživitev gospodarstva, ki bo prineslo nova delovna mesta in obenem ne bo ogrozilo evropskih ambicij po prevzemanju vodilne vloge na področju produktivnosti, inovacij in vključevanja na globalni ravni. Pri tem so e-spretnosti in informacijskokomunikacijska tehnologija (IKT) postale osrednji element, na katerem temeljijo analize in politike za ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostno okrevanje evropskega gospodarstva.

Nova paleta priložnosti V zadnjih desetih letih je število poslanih e-pisem na dnevni ravni poraslo z 12 na 247 milijard, število poslanih besedilnih sporočil (t. i. SMS-ov) s 400.000 na 4,5 milijarde in število ur, preživetih na internetu, na tedenski ravni z 2,7 na 18. V teh novih okoliščinah moramo ponovno definirati naše individualne, družabne, poklicne in upraviteljske spretnosti in se jim prilagoditi.

SPLOŠNI PREGLED: MAKRO POGLED

15

Razvoj na področju informatike in omrežij (vključno z računalništvom v oblaku, t. i. big data, družbenimi mediji, mobilnim internetom, konvergenco in še bi lahko naštevali) kliče po novih znanjih in spretnostih ter ponuja neverjetne priložnosti za vse tiste, ki bodo med prvimi razvili in usvojili ta znanja in spretnosti.

V nadaljevanju predstavljamo podatke o ponudbi in povpraševanju po e-znanjih danes in napovedi za prihodnost. Kot bomo videli, smo na celotnem področju Evrope priča velikemu primanjkljaju e-znanja in spretnosti. Nastal je osupljiv paradoks. Po eni strani smo priča visoki stopnji brezposelnosti, po drugi strani imamo znatno ponudbo delovnih mest na področju e-znanja in spretnosti, ki ostajajo nezapolnjena.

V danih okoliščinah se moramo izziva na področju e-spretnosti lotiti strateško. Strateški načrt je vsaj toliko dragocen, kot so orodja in postopki, ki jih bo potrebno izvesti. Na globalni ravni konkurenčnost vse bolj narekujejo znanje in inovacije. Evropa se mora osredotočiti na svoje kreposti (kot sta IKT-sektor in ekonomija znanja), če želi razviti prepričljive strateške prednosti na mednarodni ravni. Kakovost in struktura delovne sile se morata prilagoditi izzivom in priložnostim, ki jih prinaša globalna ekonomija znanja. To je še vedno izziv, s katerim se moramo soočiti. Če ne bomo ničesar storili, lahko ogrozimo tudi vsa druga prizadevanja, da bi Evropa postala globalna velesila, ki temelji na načelu konkurenčnosti in vključenosti. To in nič manj kot to ni na kocki, ko se pogovarjamo o e-znanjih in spretnostih!

Ključni manjkajoči člen Vsi deležniki se strinjajo, da za krepitev konkurenčnosti, produktivnosti in inovacij potrebujemo e-spretnosti. Enako velja za strokovnost in zaposljivost evropske delovne sile. Zagotoviti moramo, da bodo znanje, spretnosti, kompetence in inovativnost naših direktorjev, strokovnjakov za IT in uporabnikov IT skladni z najvišjimi svetovnimi standardi in da se bodo njihovo znanje, spretnosti, kompetence in inovativnost nepretrgoma nadgrajevali v procesu vseživljenjskega učenja.

Evropa potrebuje tako e-vešče ljudi, ki bodo infrastrukturo razvijali, kot e-vešče uporabnike, ki jo bodo uporabljali. Družba e-znanja je torej predhodnica družbe, ki temelji na znanju. Donosnost izvedenih in načrtovanih naložb v infrastrukturo (npr. v širokopasovne povezave) ne bo izpolnila vseh pričakovanj, če evropskih državljanov ne opremimo z e-znanjem in spretnostmi. Tudi z gospodarskega vidika je jasno, da

16

Manifest za e-znanja in spretnosti

lahko dolgoročno pomanjkanje delovne sile v IT-sektorju resno ogrozi uspešnost celotnega evropskega gospodarstva, saj negativno vpliva na razvoj visoke tehnologije in upočasnjuje proces inovacij; to nato vpliva na zaposlovanje v zadevnih gospodarskih panogah in na njihovo produktivnost. Pomanjkanje strokovnjakov za IT tako negativno vpliva na evropsko konkurenčnost na globalnem trgu. Istočasno pa njihovo pomanjkanje ogroža vzpostavitev enotnega digitalnega trga znotraj EU.

E-znanje – ključ do evropske konkurenčnosti, gospodarske rasti in novih delovnih mest Evropska komisija je septembra 2007 po zaključenem postopku posvetovanj in pogovorov z deležniki in državami članicami, ki je potekal v okviru Evropskega foruma o e-znanjih, pripravila poročilo z naslovom E-znanje za 21. stoletje: Spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja, ki vključuje tudi dolgoročno strategijo EU za področje e-znanj in spretnosti. Države članice so strategijo pozdravile z odobravanjem, kot je zapisano v sklepih Sveta o konkurenčnosti, sprejetih novembra 2007. Tudi deležniki so z odobravanjem pozdravili dolgoročno agendo za razvoj e-znanj in spretnosti. Industrijski IKTsektor je ustanovil poseben upravni odbor za e-znanja in spretnosti, ki bo pomagal izvajati začrtano strategijo. Tudi sorodna študija je prišla do zaključka, da se nacionalna politika na področju IT osredotoča predvsem na razvoj osnovnih uporabniških znanj in spretnosti.

Razvoj spretnosti na ravni strokovnjakov za IT je večinoma v domeni politike stalnega poklicnega izobraževanja. Ugotovili so, da ima devet držav politične usmeritve za razvoj e-poslovnih znanj in spretnosti.

V 26 državah imajo politične usmeritve za razvoj uporabniških e-znanj in spretnosti, medtem ko ima enajst držav (Danska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Malta, Španija, Portugalska, Romunija, Združeno kraljestvo in Turčija) tudi politične usmeritve za razvoj e-znanj za strokovnjake. V okviru študije so podali seznam 45 pobud, katerih cilj je spodbujati razvoj znanj in spretnosti za strokovnjake na področju IT. Pri izvajanju strategije EU za razvoj e-znanj in spretnosti smo bili priča znatnemu napredku. V partnerstvu z nekaterimi skupinami deležnikov na visoki ravni je bil vzpostavljen evropski okvir za e-znanja in spretnosti in evropski portal za poklice s področja e-znanj in spretnosti. Od takrat so se začele izvajati tudi nekatere nove dejavnosti. Med njimi so dejavnosti na področju ponudbe in povpraševanja (vključno s pripravo različnih

SPLOŠNI PREGLED: MAKRO POGLED

17

scenarijev za razvoj dogodkov), ki omogočajo bolj natančne napovedi sprememb, nadaljnji razvoj evropskega okvirja za e-znanja in spretnosti ter uvajanje ustreznih finančnih in davčnih spodbud. V ta namen je bil organiziran tudi Evropski teden e-spretnosti, velika kampanja za promocijo e-znanj in spretnosti, izmenjavo izkušenj, spodbujanje sodelovanja in mobilizacijo deležnikov.

Medtem ko se Evropa še naprej bori z gospodarsko krizo, lahko spoznanja iz leta 2007 vidimo v novi luči; namreč stopnja brezposelnosti v IT-sektorju je skozi vso krizo ostala močno pod povprečno stopnjo brezposelnosti. Na osnovi tega lahko spodbujanje rasti IT-sektorja (in spodbujanje razvoja e-znanj in spretnosti) štejemo za proticiklični inštrument politike za ponovno oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest.

Nove dimenzije – odprta sezona lova na talente po vsem svetu Zaradi velikega povpraševanja po e-znanju in spretnostih je svet postal lovišče brez meja. Na osnovi bilančnih poročil ugotovimo, da Evropa uvaža več IT-izdelkov in izvaža več IT-storitev, izvaža dražje izdelke in storitve ter uvaža cenejše IT-izdelke in storitve. To pomeni, da potrebujemo visoko e-kvalificirane strokovnjake, ki bodo lahko z inovacijami prispevali predvsem k razvoju in ponudbi storitev.

Evropa v zadnjih desetih letih ni uspela pritegniti pretirano veliko nadarjenih strokovnjakov za IT iz tujine. Oddajanje del in selitev dejavnosti niso ustrezne dolgoročne rešitve za problem pomanjkanja e-znanj in spretnosti v Evropi. Če se jih bomo prekomerno posluževali, lahko ogrozimo kakovost inovativnih izdelkov in storitev. Jasno je že nakazano, da bodo kmalu tudi države, ki trenutno zapolnjujejo evropsko vrzel na področju IT, npr. Kitajska in Indija, na lastni koži izkusile resno pomanjkanje e-znanj in spretnosti. Poleg zagotavljanja zadostne količine strokovnjakov z e-znanjem v Evropi, moramo iskati tudi načine za nadgradnjo e-znanja in spretnosti obstoječe delovne sile.

Trenutno globalizacijo trga e-znanj in spretnosti spremlja tudi vse večja mobilnost visokokvalificiranih posameznikov. Globalne informacijske mreže, prisotnost na daljavo (v ang. telepresence) in virtualni timi, ki delujejo onkraj geografskih in časovnih meja, tvorijo nova delovna okolja, katerih strateški cilj je tudi iskanje ustreznih talentov. »Tekmujemo

18

Manifest za e-znanja in spretnosti

v igri za razvoj znanj in spretnosti ter za krepitev akademske odličnosti.

Po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, smo priča močnemu porastu naložb v visoko šolstvo, raziskave in razvoj. «

Čas je za usmerjeno delovanje Poglejmo si piramido spretnosti INSEAD-ovega eLab-a. Ugotovimo lahko, da se Evropa sooča z novimi izzivi na vseh treh ravneh: (1) pismenost in osnovne spretnosti, vključno z e-spretnostmi, matematiko in znanostjo; (2) delovne spretnosti, po katerih povprašuje trg dela in se pridobijo v okviru formalne izobrazbe ter vse bolj tudi na delovnem mestu; (3) talenti v globalni ekonomiji znanja (GEZ), ki so sicer manj oprijemljivi, a lahko prevzamejo vodenje skupin in napovedo spremembe; so ključnega pomena za inovacije. Čeprav Evropa prednjači pred številnimi konkurenti, ko govorimo o osnovnih in delovnih spretnostih, ni pretirano uspešna v nobeni od treh ravni (glej spodaj).

2. ra ven

3. ra ven

Talenti v globalni ekonomiji znanja: Tretja (najvišja) raven vključuje bolj mehka, težje merljiva znanja in spretnosti, ki jih potrebujemo za vodenje in upravljanje Talenti z večkulturnimi timi, za delo v virtualnih timih in napovedovanje ter usmerjanje sprememb. Ta znanja in spretnosti igrajo ključno v GEZ vlogo pri inovacijah in iskanju rešitev za nove izzive in težave.

Delovne spretnosti

Delovne spretnosti: Druga (srednja) raven se nanaša na znanja in sposobnosti, ki jih moramo pridobiti, da se kvalificiramo za opravljanje nekega poklica. Večino teh znanj in spretnosti lahko pridobimo v okviru formalnega izobraževanja (npr. srednje šole ali fakultete za strojništvo, pravne fakultete in univerze). Vendar se vse več tovrstnih znanj in spretnosti pridobiva na delovnem mestu.

1. ra ven

Pismenost in osnovna znanja ter spretnosti:

Prva (osnovna) raven vključuje osnovna znanja in spretPismenost in osnovna nosti, ki jih posameznik potrebuje za življenje v sodobni znanja (matematika, družbi. Sem ne sodi le tradicionalna oblika pismenosti naravoslovje, IT-pismenost) (npr. sposobnost pisanja, branja in osnove matematike), temveč vse bolj tudi IT-pismenost.

Vir: Lanvin, B. and Fonstad, N. (2009), “Who Cares? Who Dares? providing the skills for an innovative and sustainable Europe” INSEAD eLab, marec 2009.

INSEAD je Evropi leta 2009 dal oceno B za osnovna znanja in spretnosti, B- za delovne spretnosti in C za talente v GEZ. Od takrat se ni nič kaj dosti spremenilo. V resnici pa ni nobenega razloga, da bi Evropa zaostajala. Denimo Finska, Danska in Švedska so se znašle visoko na globalni lestvici. Učenje skozi delo oz. na delovnem mestu bo igralo pomembno vlogo, a ključ do uspeha se skriva v šolstvu. Potrebna je sistematična reforma evropskih izobraževalnih sistemov na vseh ravneh, od osnovnega do visokošolskega izobraževanja. Digitalno pismenost moramo učinkoviteje vključiti v kurikulume na vseh ravneh. Tako

SPLOŠNI PREGLED: MAKRO POGLED

19

obsežno reformo lahko izvedemo le v tesnem sodelovanju med šolstvom in gospodarstvom, če razumemo potrebo po temeljitih spremembah in se odločimo za veliko bolj obsežne naložbe.

Evropske naložbe v visoko šolstvo so veliko bolj skromne od ameriških ali japonskih. Nova študija Economist Intelligence Unit (EIU) razkriva, da so pri razvoju ustreznih talentov za IT najuspešnejše ZDA, Singapur, Združeno kraljestvo, Irska in Južna Koreja. Zapisali so tudi, da je bil ključ do uspeha v omenjenih državah močno povečan vpis na visokošolske programe, med drugim tudi na naravoslovne in tehnične smeri. V teh državah najdemo tudi najboljše svetovne univerze ali tehnološke inštitute, kjer strokovnjaki za tehnologijo poleg tehničnega znanja in spretnosti razvijajo tudi poslovne in menedžerske spretnosti.

Uresničevanje Digitalne agende za Evropo Evropska komisija je leta 2010 sprejela Digitalno agendo za Evropo podpredsednice Neelie Kroes, ki vključuje šest prednostnih nalog za ukrepanje: vzpostavitev enotnega digitalnega trga, boljša povezljivost, graditev zaupanja v internet in povečevanje varnosti na internetu, veliko hitrejši internetni dostop, več naložb v raziskave in razvoj, krepitev digitalne pismenosti in vključevanje, uporaba informacijskokomunikacijske tehnologije za soočanje z izzivi, kot so podnebne spremembe, staranje prebivalstva idr. Med primeri prednosti, ki nam jih prinaša, so med drugim navedeni: lažje opravljanje elektronskih plačil in izdajanje računov, hitrejša medicinska oskrba na daljavo (t. i. telemedicina) in energetsko učinkovita razsvetljava.

Evropska komisija izvajala naslednje ukrepe: • Spodbujanje e-vodenja in profesionalizacijo IKT za razvoj evropskih strokovnjakov, krepitev kompetenc in mobilnost strokovnjakov za IKT v Evropi.

• Podpora za razvoj spletnih orodij za identifikacijo in prepoznavanje kompetenc uporabnikov in strokovnjakov za IKT v povezavi z evropskim okvirjem za e-kompetence in EUROPASS-om.

• Spodbujanje ženk za poklicne poti na področju IKT. • Digitalna pismenost kot prednostno področje Evropskega socialnega sklada (2014-2020).

20

Manifest za e-znanja in spretnosti

• Priprava kazalnikov razvoja digitalnih kompetenc in medijske pismenosti za države EU. Da bi lahko sledili tem ciljem, morajo države članice: • Izvajati dolgoročne strategije za razvoj e-znanj in spretnosti ter digitalne pismenosti.

• Uvesti e-izobraževanje v načrte za posodobitev izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, vključno s kurikulumom, preverjanjem znanja in poklicnim razvojem učiteljev.

Kot vidimo, se zgoraj opisana tipologija (piramida e-znanj in spretnosti) neposredno dotika vsakega od navedenih ukrepov. Izziv, s katerim se moramo soočiti, je konsistentna izvedba ukrepov s strani vseh evropskih ustanov in nacionalnih vlad.

Inovacije za odličnost, odličnost za inovacije V zadnjih nekaj letih so različni deležniki (še posebej industrija) velikokrat pozivali k takojšnjemu ukrepanju. Nekatere zahteve vam predstavljamo v nadaljevanju.

Oblasti na evropski in nacionalni ravni morajo ob podpori javnozasebnih partnerstev sprožiti kampanje za ozaveščanje ljudi o priložnostih za zaposlovanje diplomantov s področja matematike, znanosti in tehnologije. Kampanje bi morale poudariti tudi pomanjkanje e-znanja in spretnosti, ki teži EU, in razložiti, kaj pomeni vse večja vrzel med ponudbo in povpraševanjem po e-znanju.

Vse osnovne in srednje šole morajo imeti do leta 2015 dostop do hitrih internetnih povezav. Vsi učenci in dijaki morajo opraviti tečaj za odgovorno in varno rabo interneta. Povečati moramo število obšolskih dejavnosti, kot so obiski laboratorijev, dnevi odprtih vrat v podjetjih ali obiski raziskovalcev.

Povečati moramo priložnosti za opravljanje delovne prakse, ki bo učencem nakazala, kako lahko tržijo svoje znanje, v dveh ključnih trenutkih: ko se najstniki odločajo o nadaljevanju študija po zaključku srednje šole in ob začetku študija na fakulteti, ko se odločajo o poklicni poti.

SPLOŠNI PREGLED: MAKRO POGLED

21

Srednjeročni ukrepi, ki bi jih morali obravnavati: Situacijo na področju IT-znanja in spretnosti je potrebno statistično obdelati in identificirati konkretna znanja in spretnosti, ki nam jih primanjkuje. V okviru Eurobarometra je potrebno pripraviti letna poročila o e-znanju in spretnostih, ki jih bodo delodajalci potrebovali v obdobju treh do petih let.

Učitelje moramo spodbuditi, da se udeležijo usposabljanj za IT in nadgradijo svoje znanje in metode poučevanja, tako da preidejo na digitalne metode učenja/poučevanja. Lahko bi uvedli tudi sistem certificiranja e-znanja učiteljev.

Evropska komisija mora pripraviti in finančno podpreti vseevropska medšolska tekmovanja v matematiki in znanosti in tako nagrajevati odličnost.

Izzivi na področju e-znanj in spretnosti so tako kvalitativne kot kvantitativne narave. Evropa potrebuje zadostno količino visokokvalificiranih strokovnjakov za IT, ki lahko zadostijo potrebam delodajalcev. Zaradi nestanovitnosti trga tradicionalni modeli, v katerih se najprej izobražuješ in nato zaposliš, niso več ustrezni. Šolstvo in delodajalci morajo v tesnem sodelovanju razviti prilagodljiv okvir za pridobivanje znanj in spretnosti (tj. usposabljanje za učitelje).

Evropska strategija za razvoj e-znanj in spretnosti nikakor ne more biti kratkoročne narave. Med povpraševanjem in ponudbo e-znanj in spretnosti zeva prepad, ki se samo še poglablja. Priča bomo vse večjemu povpraševanju po tradicionalnih tehnoloških znanjih in spretnostih, ki se mu bo pridružilo še povpraševanje po posebnih znanjih in spretnostih za sodelovanje v delovnih timih znanja.

A še pomembnejša od vseh teh priporočil za Evropo je globalna zahteva po inovacijah. E-spretnosti so ključna komponenta inovacijskega ekosistema. Evropa si mora zato zagotoviti odličnost v e-znanju in spretnostih, če želi ostati med vodilnimi v globalni tekmi za inovacije.

Za inovacije Evropa potrebuje odličnost. Izboljšati moramo evropske izobraževalne sisteme, ki bodo pritegnili in oblikovali talente, raziskovalce ter visokokvalificirane strokovnjake in menedžerje.

Za odličnost Evropa potrebuje inovacije na področju terciarnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in osnovnega izobraževanja.

22

Manifest za e-znanja in spretnosti

Ni časa, da bi sedeli križem rok Evropa mora delovati kot enotna regija, ki deluje kot gojišče novih idej in podpira ukrepe za premostitev vrzeli na področju e-znanj in spretnosti, ki so strukturne in ne zgolj ciklične narave. Trenutna gospodarska kriza je nekoliko zameglila resničnost, saj so nekateri manjše povpraševanje napačno tolmačili kot zmanjševanje vrzeli med ponudbo in povpraševanjem po e-znanjih. Manjša vrzel je v večji meri zgolj privid. Če se evropsko gospodarstvo, vlade in akademski krogi ne odzovejo hitro, se jim bo ta vrzel ob prvih znakih ponovnega zagona gospodarstva maščevala. Evropske države, ki krizne čase ne bodo izkoristile za krepitev sposobnosti izobraževanja in usposabljanja delavcev in menedžerjev z e-znanjem in spretnostmi, bodo začele hitro izgubljati mesta v tekmi za globalno konkurenčnost, ki temelji na znanju in inovacijah.

Povpraševanje po spretnostih na trgu

Povpraševanje in ponudba znanj in spretnosti

Market Skills Supply 2. scenarij:

boljši kurikulum za razvoj e-znanj in spretnosti

Ponudba spretnosti na trgu 1. scenarij:

Primanjkljaj spretnosti

brez ukrepov

Čas

Pred krizo

Med krizo

Po krizi

Vir: Lanvin, B. and Fonstad, N. (2010), “Strengthening e-Skills for Innovation in Europe”, INSEAD eLab, 2010.

V luči vse bolj zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti med mladimi Evropejci je toliko bolj pomembno in potrebno ukrepati. Videli smo samo začetek digitalne revolucije. Njeno nadaljevanje moramo načrtovati v tesni povezavi s širšimi evropskimi cilji (vključujoča konkurenčnost, trajnostna in inovativna rast) in se obenem po najboljših močeh odzivati na trenutne potrebe in pričakovanja evropskih državljanov.

V tej kompleksni zadevi je naša ključna naloga državljanom omogočiti razvoj e-znanj in spretnosti.

SPLOŠNI PREGLED: MAKRO POGLED

23

Poglavje 1: Inovativno izobraževanje: evropska delovna sila prihodnosti Od objave prvega Manifesta za e-znanja in spretnosti leta 2010 se je marsikaj spremenilo, saj je gospodarska kriza močno vplivala na stopnjo brezposelnosti, še posebej na brezposelnost med mladimi. Nekaj pa je vendarle ostalo skoraj nespremenjeno. Spretnosti, ki jih mladi pridobijo v času šolanja, niso spretnosti, ki jih zahtevajo delodajalci. Še vedno velja paradoks, ki smo ga opisali v prvem manifestu: »Mladi od 16. do 24. leta so najbolj navdušeni uporabniki IT. Internet uporabljajo pet do sedemkrat na teden. Kljub temu o študiju na programih terciarnega izobraževanja s področja IT premišljuje manj kot 30 % dečkov in 15 % deklet.« Navdušenje nad naravoslovnimi in tehničnimi predmeti začne zgodaj pojenjati (v zadnjih razredih osnovne in prvih letnikih srednje šole), kar vpliva na izbiro srednješolcev pri vpisu na visokošolske programe in posledično tudi na ponudbo e-spretnosti na trgu delovne sile.

Na področju šolstva si moramo zastaviti ambiciozne cilje in temeljito prevetriti izobraževalne programe, da bodo ti izpolnjevali potrebe in pričakovanja mladih, jih motivirali za študij naravoslovnih in tehničnih predmetov in jih bolje pripravili na poklicno pot po zaključku študija.

Vrzel na področju spretnosti Evropske politične usmeritve so hvalevredne. Evropa si je zadala cilj, da bo mlade opremila s spretnostmi, ki jih potrebujejo na trgu dela, in tako »do leta 2020 dvignila stopnjo zaposlenosti aktivnega prebivalstva (stari od 20 do 64 let) v EU na 75 %.« Novembra 2010 je bila predstavljena pobuda Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta, katere cilji so sledeči: • Spodbujanje boljšega prepoznavanja spretnosti, ki jih bo potrebno imeti v prihodnosti.

• Premostitev razlik med ponudbo spretnosti in potrebami na trgu delovne sile.

• Povezovanje izobraževalnega in gospodarskega sektorja.

24

Manifest za e-znanja in spretnosti

Tisti, ki bodo leta 2020 dopolnili dvajset let, sedijo danes v osnovnošolskih klopeh. Te osnovnošolce moramo danes opremiti z digitalnimi kompetencami in e-spretnostmi, ki jih bodo na trgu dela potrebovali leta 2020. V ta namen evropsko priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, objavljeno leta 2006, še posebej poudarja dve področji tehnoloških kompetenc: osnovne kompetence na področju znanosti in tehnologije, ki vključujejo teoretično znanje in rabo tehnoloških orodij v praksi, in digitalne kompetence, ki omogočajo rabo orodij IT za delo, zabavo in komunikacijo.

Podatki Eurostata, zbrani za potrebe Digitalne agende in predstavljeni v poglavju Pregled stanja, razkrivajo skrb zbujajočo raven spretnosti za uporabo digitalnih orodij med mladimi.

Del mladine še vedno ne uporablja redno interneta, še posebej posamezniki z nizko stopnjo izobrazbe. V povprečju 13% mladih z nizko stopnjo izobrazbe ne uporablja redno interneta. Odstotek je v nekaterih državah veliko nad povprečjem; npr. 50 % v Romuniji.

Le 25 % mladih v EU zase meni, da imajo visoko raven osnovnih internetnih spretnosti. Visoka raven spretnosti je definirana kot sposobnost opravljanja od pet do šest nalog, kot so uporaba brskalnika, pošiljanje e-pošte s priponkami, objava sporočil v klepetalnicah, novičarskih skupinah ali na forumih, telefonsko klicanje preko interneta, izmenjava filmov, glasbe itd. z vrstniki in priprava spletne strani.

Glede na to, da visoka raven spretnosti v tem primeru ne vključuje niti najosnovnejših poklicnih znanj in spretnosti v IT, kot so družabna omrežja, vzdrževalna dela na IT, mrežno povezovanje ali osnovno programiranje, je situacija resnično skrb zbujajoča in morda uničujoča za mlado generacijo ljudi, ki se bodo nekoč znašli na trgu dela, kjer bodo za veliko večino delovnih mest zahtevane e-spretnosti. To potrjuje tudi evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest (European Vacancy Monitor), ki kaže na to, da so strokovnjaki s področja informatike in računalništva trenutno med najbolj iskanimi; torej se ravno na tem področju odpira največ priložnosti za zaposlovanje mladih, visokokvalificiranih strokovnjakov.

Politične usmeritve za razvoj osnovnih znanj in spretnosti na področju IKT Znanja in spretnosti učencev in dijakov so pod pričakovanji, kljub političnim usmeritvam, ki dajejo jasne spodbude za razvoj osnovnih znanj in

POGLAVJE 1: INOVATIVNO IZOBRAŽEVANJE

25

spretnosti na področju IKT na vseh stopnjah izobraževanja. Politične usmeritve po navadi poudarjajo celostni pristop na različnih ravneh: razvoj kompetenc učiteljev, učencev in dijakov, e-varnost in IKT za vključevanje oseb s posebnimi potrebami ter premostitev digitalne vrzeli. Ponavadi predvidevajo tudi nabavo infrastrukture, saj morajo šole imeti dostop do tehnologije, kot so interaktivne table, včasih tudi mini prenosniki ali računalniške učilnice (s stacionarno ali prenosno opremo). Digitalne vsebine so na seznamu prednostnih nalog v večini evropskih držav. Ustanavljajo se spletne skupnosti za učitelje in učence, pripravljajo se e-učbeniki, baze učnih gradiv itd.

Poročila European Schoolneta za posamezne države za leto 2011 razkrivajo dejstvo, da so ministrstva za šolstvo v številnih državah članicah EU sprejela ustrezne strateške usmeritve in izvedla ustrezne ukrepe za spodbujanje razvoja osnovnih znanj in spretnosti na področju IKT ter prepoznala pomen digitalne pismenosti kot temeljnega elementa sodobnega koncepta pismenosti. Pedagoški pristopi k razvoju digitalne pismenosti in kompetenc se razlikujejo od države do države. Ponekod se odločajo za uvedbo samostojnega kurikuluma za IKT, ki se usmerja predvsem v razvoj uporabniških IKT-spretnosti, medtem ko poskušajo drugod IKT-vsebine preplesti z drugimi predmeti.

Nekatere države (npr. Nemčija) in regije so se odločile potrjevanje in preverjanje osnovnih znanj in spretnosti s področja IKT prepustiti tretjim pogodbenicam, npr. preko sistema za pridobitev evropskega računalniškega vozniškega dovoljenja. Večina šol do sedaj še ni obravnavala vprašanja premostitve digitalne vrzeli kot prednostnega področja. Prav tako lahko na šolah opazimo zelo različne prakse izvajanja vladnih političnih usmeritev. To v večji meri razloži razliko med političnimi cilji na področju razvoja določenih znanj in spretnosti in rezultati, ki jih učenci in dijaki dosegajo.

Pomembno je vztrajati pri obstoječih političnih usmeritvah in zagotoviti, da IKT-metode in orodja prodrejo do ustreznih delov našega šolskega sistema, in več truda vložiti v to, da IKT-pristopi postanejo prevladujoča usmeritev. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi digitalni vrzeli in zagotoviti, da bodo vsi učenci, ne glede na njihovo ozadje, pridobili ustrezno raven osnovnih znanj in spretnosti s področja IKT. Največja ovira so še vedno kompetence učiteljev. Še vedno nimamo skupnega evropskega standarda, ki bi opisoval zahtevana znanja in spretnosti s področja IKT za učitelje, medtem ko globalni standardi ne ustrezajo vedno evropskemu kontekstu. Šolski ministri se ravno pogovarjajo o možnosti določanja lastnih standardov, ki bi morali biti usklajeni z Evropskim okvirjem za e-znanja in spretnosti. Pobude z večjim številom deležnikov, kot je npr.

26

Manifest za e-znanja in spretnosti

Future Classroom Lab, ki učiteljem omogoča, da izkusijo in preizkusijo inovativne, tehnološko podprte pedagoške metode, so ključnega pomena za razvoj digitalnih znanj in spretnosti učiteljev.

So cilji zadosti ambiciozni?

Cilji, ki jih določa Evropski okvir za ključna znanja in spretnosti, so sicer dobra izhodiščna točka za zagotavljanje osnovne digitalne pismenosti za vse državljane, a nezadostno obravnavajo specifična e-znanja in e-spretnosti po katerih povprašuje trg dela. Evropski okvir določa osnovno stopnjo spretnosti, ki sicer zadostuje za različne dejavnosti, a ne predstavlja ustrezne predpriprave na naprednejše oblike izpopolnjevanja na področju IT ali univerzitetni študij računalništva. S tem izzivom se soočajo vse države članice EU.

V poročilu Livingston-Hope je zapisano: »Industrija trpi zaradi izobraževalnega sistema, ki ne razume potreb industrije. Težavo še nadalje poglablja šolski kurikulum, ki se pri predmetu računalništvo osredotoča na pisarniške spretnosti in ne na naprednejše računalniške in programerske spretnosti, po katerih povprašujejo podjetja v sektorju visoke tehnologije, kot so podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem video igric ali z vizualnimi učinki.

Mladina in učitelji se morajo bolje informirati o možnostih zaposlovanja v tovrstnih gospodarskih sektorjih in o zahtevanih kvalifikacijah. Ključ do uspeha predstavljajo naravoslovni predmeti, tehnologija, inženirstvo in matematika ter likovni pouk oz. umetnost.« Poročilo vsebuje tudi priporočilo, da se predmet računalništvo obravnava enako resno kot drugi naravoslovni predmeti, kot sta fizika in matematika, da se začne poučevati pri enajstih letih in da je ta del osrednjega kurikuluma na srednjih šolah. V odgovor na ta poziv se je britanska vlada odločila, da bo tradicionalne ure, posvečene IKT (ki so temeljile na pristopu digitalnih kompetenc), nadomestila s poukom računalništva, ki se osredotoča na programiranje, spletno oblikovanje in razvoj aplikacij za mobilne naprave.

Od matematike in fizike do programiranja Ključni izzivi za preskok od osnovnih IT-spretnosti do e-spretnosti se pojavijo predvsem pri pouku matematike in fizike. Dobre matematične

POGLAVJE 1: INOVATIVNO IZOBRAŽEVANJE

27

spretnosti, predvsem na področju algebre in algoritmov, so ključne za razvoj programerskih in računalniških spretnosti. Izsledki Microsoftove raziskave so pokazali, da je matematika predmet, pri katerem se učitelji najmanj poslužujejo inovativnih metod dela. Podobno je tudi s fiziko.

Razumevanje fizikalnih zakonitosti in razvoj spretnosti so ključni za razvoj spretnosti na področju mreženega povezovanja in razvoja računalniških aplikacij. Skrb zbujajoči so relativno skromni dosežki in majhno zanimanje evropskih učencev in dijakov na teh področjih, saj je to lahko ovira za pridobivanje naprednejših e-spretnosti.

Podobna raziskava Eurydice poudarja, da v številnih državah ni ustreznih nacionalnih instrumentov za podporo učencem in dijakom, ki imajo težave pri teh predmetih. Države, ki v okviru programa OECD za mednarodno preverjanje znanja učencev PISA dosegajo boljše rezultate na področju znanosti in matematike, imajo skoraj po pravilu razvite zelo močne sisteme za podporo učencem in dijakom, ki imajo težave pri teh predmetih.

Raziskava nadalje izpostavlja dejstvo, da se pri matematiki pogosto zanemarja vloga IKT: “V večini držav zakonodaja predvideva uporabo IKT pri pouku matematike. Tudi računalniki so po navadi na voljo, a se pri pouku matematike le poredko uporabljajo. Zaradi tega protislovja se zdi matematika nepomembna, saj ni na noben način povezana s tehnologijo, ki jo učenci vsakodnevno uporabljajo.« Na koncu je še izpostavljeno izjemno majhno zanimanje deklet za matematiko in fiziko. Primeri in zgledi, ki se podajajo pri teh predmetih, so skoraj po pravilu bolj pisani na kožo dečkov kot deklet. Zato dekleta v srednješolskih programih pogosto ne izberejo matematike in fizike na višji stopnji, kar je kasneje lahko ovira za vpis na univerzitetni študij računalništva in informatike ter kasnejšega zaposlovanja v IT-sektorju.

Raziskava Eurydice je razkrila, da srž problema leži v usposabljanju pedagoških delavcev, ki se v času študija premalo posvečajo vprašanju raznovrstnosti učencev: “Kako se kosati z raznolikostjo? Kako poučevati raznoliko skupino učencev, upoštevati različne interese deklic in dečkov in se istočasno v interakciji z učenci izogniti stereotipnemu razlikovanju med spoloma? To so znanja in spretnosti, ki se le izjemoma pojavljajo v programih za usposabljanje učiteljev.« Zgoraj izraženi pomisleki jasno kažejo na potrebo po zagotavljanju bolj kakovostnega pouka matematike in fizike s pomočjo inovativnih pristopov, ki temeljijo na sodobni tehnologiji. Obenem je potrebno več pozornosti posvetiti vprašanju enakosti med spoloma.

28

Manifest za e-znanja in spretnosti

Računalništvo kot stroka Nekaj nam pove že dejstvo, da so novejši podatki o računalništvu kot stroki v okviru kurikuluma na evropski ravni izjemno skopi. Trenutno samo eno od poročil obravnava zadevno temo in tudi to zgolj v točkah, vezanih na širšo vlogo IKT v izobraževalni politiki.

Na osnovi poročil za posamezne države lahko ugotovimo, da je računalništvo skoraj po pravilu izbirni predmet ali pa sploh ni del kurikuluma. Švica je pri tem zlata izjema, saj je računalništvo od leta 2008 obvezni predmet, pri katerem je na srednješolskih programih izrecno poudarjen pomen tehničnega razumevanja IKT. Tudi Avstrija je zanimiva, saj v svojih nacionalnih ciljih izrecno omenja razvoj IKT za potrebe trga delovne sile in e-spretnosti, ki gredo onkraj osnovnih digitalnih spretnosti in vključujejo praktične vidike računalništva kot stroke. Informatika se začne poučevati kot ločen predmet v višjih razredih osnovne šole.

Pridobljeno znanje in spretnosti preverjajo tretje pogodbenice v okviru sistema ECDL ali industrijski partnerji, kot so Cisco, Microsoft, SAP, Novell in Oracle. Razvoj osnovnih tehničnih spretnosti še dodatno spodbujajo šole, povezane v t. i. e-izobraževalni grozd.

Tudi na Cipru na srednjih šolah poučujejo računalništvo. Uvod v računalništvo je obvezni predmet v prvem letniku srednje šole. V drugem in tretjem letniku ponujajo naslednje izbirne module: računalništvo, aplikacije in mrežno povezovanje (modul mrežno povezovanje se izvaja ob podpori Ciscove akademije za mrežno povezovanje). Na strokovnih in tehničnih srednjih šolah ponujajo izbirni triletni tečaj za računalniške tehnike, ki pokriva vse vidike računalniške stroke. Tudi nekatere druge države ponujajo podobne tečaje v okviru programov poklicnega izobraževanja, vendar je stopnja obiska takšnih izbirnih tečajev nizka, še posebej s strani deklet.

Obravnava računalniških tem, kot so algoritmi, programiranje in mrežno povezovanje, bodisi po akademski bodisi po poklicni poti, nedvomno predstavlja dobro osnovo za nadaljevanje študija tehničnih ved na terciarni ravni.

Z nižjih ravni poznamo nekaj pristopov za uspešno vključevanje računalništva in tehnologije v šolski sistem: Tehnološki inštitut v Massachussetsu (MIT) je za otroke razvil programski jezik Scratch.

POGLAVJE 1: INOVATIVNO IZOBRAŽEVANJE

29

Uporabljajo ga že številne osnovne šole v različnih delih Evropske unije; najbolj je razširjen v Veliki Britaniji in na Portugalskem.

Na Nizozemskem SURFNET in Kennisnet sodelujeta od leta 2004 in razvijata različna orodja za potrebe šol (npr. orodje za pripravo tekmovalnih iger). Zanimivo je tudi prostovoljno sodelovanje nekaterih poklicnih srednjih šol z gospodarskimi partnerji; npr. IC3, ECDL ali Microsotov certifikat ti prinesejo kreditne točke, ki jih potrebuješ za uspešen zaključek šolanja.

Raziskava o inovativnih pristopih k učenju in poučevanju, ki so jo finančno podprli Microsoftovi partnerji v programu Learning, govori o tem, da moramo mladino nujno pripraviti na izzive 21. stoletja. Mnogi so prepričani, da je za dosego tega cilja potrebna popolna transformacija izobraževalnih sistemov in uvedba tehnologije v izobraževalne procese.

Raziskava se osredotoča na pedagoško prakso, ki se zdi v tesni povezavi z učnimi rezultati učencev 21. stoletja. Raziskava je namreč pokazala, da ima večina učencev še vedno tradicionalno vlogo prejemnikov informacij in ne prevzemajo vlog reševalcev problemov, inovatorjev in proizvajalcev.

Medtem ko lahko na šolah opazimo, da se IKT vse bolj pogosto uporablja za potrebe poučevanja, je raba IKT s strani učencev na šolah prej izjema kot pravilo. Čas je, da se premaknemo od izoliranih otočkov dobrih praks k bolj poenotenim učnim pristopom pri pouku računalništva. Države članice Evropske unije se morajo začeti bolje zavedati pomena računalništva in v kurikulume vnesti veliko bolj napredne IKT-spretnosti. Z uvedbo računalniškega pouka ni potrebno čakati do razredne stopnje ali celo do srednje šole. Obstajajo zelo preproste metode dela, ki so primerne tudi za prvošolce.

Vzorniki mlade odvračajo od IT Z leti imajo ljudje, po katerih se učenci zgledujejo, npr. učitelji, starši in poklicni svetovalci ter ne nazadnje tudi medijske osebnosti, vse večjo vlogo pri spodbujanju in poklicnem usmerjanju mladih. Dekleta se še posebej zanašajo na starejše vzornike in vzornice pri sprejemanju odločitev glede poklicne poti in torej tudi glede študija na terciarni ravni.

Na grafu (glej spodaj) je prikazana primerjava stališč učenk oz. dijakinj, zaposlenih v IT-oddelkih pri Ciscu in staršev ter učiteljev.

30

Manifest za e-znanja in spretnosti

Kaj vključuje delo na področju spletnega mrežnega povezovanja 100 %

50 %

0%

razvoj programske opreme

stik z naročniki

pomoč drugim

spreminjanje sveta na bolje

Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju Cisca Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju učenk oz. dijakinj Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju staršev in učiteljev Vir: WHITE PAPER Women and ICT: Why are girls still not attracted to ICT studies and careers? European Schoolnet, 2009

Graf nam jasno nakazuje, da imajo starši in učitelji popolnoma zgrešene ideje o poklicih v IT. Manj kot 35 % jih verjame, da delo na področju spletnega mreženja pozitivno vpliva na svet, in velika večina je prepričana, da delavci v IT-sektorju nimajo veliko stikov z drugimi ljudmi, npr. s strankami. Svoje napačne predstave tako prenašajo na mlade, ki včasih pod njihovim vplivom sprejemajo odločitve o poklicnih poteh. Zato je izjemno pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, da staršem in učiteljem ponudimo ustreznejše informacije o poklicih v IT, če želimo povečati zanimanje mladih za to področje dela.

Premostitev razlik med šolstvom in zaposlovanjem Naslednji velik izziv na področju e-spretnosti je premostitev razlik med tem, kaj ponuja izobraževalni sistem, in tem, kaj potrebuje trg dela.

Gonilo reform na področju osnovnega in srednjega šolstva je potreba po opolnomočenju otrok z znanjem, ki jim bo kasneje omogočalo dostojno življenje. V številnih državah je čutiti skepticizem v razpravah o potrebi po vključevanju in upoštevanju potreb gospodarstva pri razvoju znanj in spretnosti za mlade. Občutek imajo, da bi morali biti izobraževalni sistemi kaj več kot zgolj priprava na delo. Nedvomno se morajo mladi učiti, da bi pridobili znanje, in prav tako je jasno, da morajo pridobiti znanje na različnih področjih, ki jim bo pomagalo do boljše kakovosti življenja in zaposlitve. Spodnja slika ponazarja stališče gospodarstvenikov in ukrepe, ki so po njihovem mnenju ključni za premostitev razlik.

POGLAVJE 1: INOVATIVNO IZOBRAŽEVANJE

31

Študija o spretnostih, ki jih potrebuje sektor za razvoj video igric in vizualnih učinkov, ki sta jo pripravila Livingston in Hope: Cilji in identifikacija talentov

Zagotoviti stabilen pretok nadarjenih posameznikov iz izobraževalnega sistema v industrijo

Cilji

Delavcem zagotoviti dostop do kakovostnega usposabljanja za nadgradnjo spretnosti

Ponudniki tečajev

Zaželena pot

Osnovne šole

Srednje šole Univerze

Industrija

Vir: The Livingstone-Hope Skills Review of Video Games and Special Effects, 2011

Tehtnica se je morda že premočno prevesila v to smer. Gospodarska kriza je mladino že močno prizadela, zato moramo pozornost preusmeriti v spretnosti, ki jim bodo pomagale do zaposlitve. V državah, ki jih je gospodarska kriza manj prizadela (npr. Nizozemska, Nemčija in Avstrija), opazimo tudi največji poudarek na razvoju spretnosti za potrebe zaposlovanja mladih; učenci opravljajo pripravništvo in delodajalci se vključujejo v šolski sistem.

To so izsledki nove raziskave dr. Anthonyja Manna, predstavnika britanske delovne skupine za šolstvo in delodajalce, ki je med drugim zapisal: »Študija OECD je pokazala, da je po pravilu v državah, v katerih izobraževalni sistemi ponujajo poklicne programe, ki kombinirajo pouk v tradicionalni učilnici in učenje na delovnem mestu (kot je nemški sistem pripravništva oz. vajeništva), stopnja brezposelnosti med mladimi nižja kot drugod.«

V svojem poročilu je nadalje zapisal: »Podatki iz Velike Britanije kažejo na statistično pozitivno korelacijo med številom stikov med delodajalci (npr. predstavitev poklica, pogovor o delovnih izkušnjah) in mladimi na šoli (med štirinajstim in devetnajstim letom) ter njihovo samozavestjo oz. odločenostjo (med devetnajstim in štiriindvajsetim letom), da sledijo zastavljenim poklicnim ciljem.«

32

Manifest za e-znanja in spretnosti

IT-sektor in druge gospodarske panoge se morajo tesneje povezati z izobraževalnimi sistemi in tako zagotoviti vključevanje delodajalcev ter bolj realistično in pogosto poklicno svetovanje. Osrednje pobude kot sta Teden e-spretnosti in InGenious se sistemsko lotevajo vrzeli med šolstvom in gospodarstvom na vseevropski ravni.

Pobuda Evropske komisije Teden e-spretnosti povezuje vse nosilce interesov in jih spodbuja k skupnemu delovanju za ozaveščanje ljudi o poklicih v IT in organizaciji izobraževalnih tečajev in usposabljanj za mlade ter k izvedbi drugih ukrepov oz. dejavnosti za strokovnjake in malo gospodarstvo. S skupnimi močmi dosežejo veliko več kot bi vsak izmed njih dosegel, če bi deloval posamično, vendar je za doseganje najboljših možnih rezultatov potreben čas. »inGenius je skupna pobuda European Schoolneta in Evropskega omizja gospodarstvenikov, katere cilj je spodbuditi zanimanje mladih za študijske programe in poklice na področju znanosti in tehnologije ter tako prispevati k zmanjševanju vrzeli na področju spretnosti, ki ji bomo priča v prihodnosti.« Pobudo delno financira Evropska komisija preko raziskovalne dejavnosti 7. okvirnega programa (50 %) in delno industrija (50 %). »Z ukrepi, ki jih skupaj izvajamo (šolstvo in industrija), želimo dvigniti ugled poklicev s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v očeh mladih in jih spodbudili k premisleku o številnih zanimivih priložnostih, ki se jim lahko na teh področjih odprejo v prihodnosti.«

Priporočila: Na kratko lahko rečemo, da smo že veliko dosegli, a je obenem pred nami še veliko dela. Spodaj navedene izzive bi morali prednostno obravnavati: • Zagotoviti moramo boljšo izvedbo digitalnih kompetenc v praksi v celotnem izobraževalnem sistemu. Dvigniti moramo raven kompetentnosti učiteljev na tem področju. To lahko dosežemo z uvedbo akreditacijskega sistema za učitelje znotraj poenotenega okvirja za e-spretnosti. Na takšen način lahko učencem in šolam zares zagotovimo, da bodo uživali vse prednosti in ugodnosti, ki jih prinašajo naložbe v IKT-infrastrukturo.

• Zagotoviti moramo razvoj e-spretnosti skozi osnovnošolske in srednješolske programe, in sicer tako, da pri pouku računalništva gradimo digitalne kompetence. Pouk računalništva in osnovne digitalne kompetence je potrebno okrepiti in zagotoviti razvoj e-spretnosti na višji ravni.

POGLAVJE 1: INOVATIVNO IZOBRAŽEVANJE

33

• Okrepiti moramo naravoslovne predmete, še posebej pouk matematike in fizike. Več pozornosti moramo nameniti enakosti med spoloma, zagotavljanju pomoči učencem in dijakom, ki imajo pri teh predmetih težave, ter rabi inovativnih metod dela.

• Učencem in dijakom moramo bolj realistično predstaviti poklice.

Delodajalce moramo vključiti v procese poklicnega svetovanja. Pri tem ne smemo pozabiti na vključevanje staršev in učiteljev, ki so učencem in dijakom za zgled in vplivajo na njihove izbire.

• Povečati moramo število mešanih partnerstev, ki združujejo partnerje iz gospodarstva in šolstva, da se s skupnimi močmi soočimo z izzivi na področju zaposlovanja in tudi razvoja spretnosti pri pouku računalništva.

• E-spretnosti in z njimi povezani podporni ukrepi morajo ostati na vrhu seznama prednosti političnih nalog. Če želimo izvesti prepotrebno reformo šolstva, moramo vztrajati in zagotoviti delovanje na dolgi rok.

34

Manifest za e-znanja in spretnosti

Poglavje 2: Odkrivanje in izkoriščanje talentov Nadarjenih posameznikov primanjkuje povsod. Ta primanjkljaj bo iz dneva v dan večji. V danih okoliščinah se moramo zavedati dveh stvari: Številni Evropejci se nahajajo na obronkih digitalne ekonomije. Če jih spodbudimo, da razvijejo e-znanja in spretnosti, lahko povečamo ponudbo e-znanja na trgu delovne sile. Evropa bi primanjkljaj dejansko lahko zapolnila že z manjšimi naložbami in drznim snovanjem politik na evropski ravni. Evropa se lahko z izzivom sooči tako, da vključi ženske, starejše občane, ljudi z manj zmožnostmi in vse tiste, ki še ne uporabljajo digitalne tehnologije.

Kvalificirana delovna sila, ki jo imamo na voljo, ni popolnoma izkoriščena. Plače strokovnjakov so visoke in zaposlovanje novih delavcev pogosto zahteva prekvalifikacijo za boljšo integracijo.

Z boljšimi upraviteljskimi strategijami in metodami moramo zagotoviti čim bolj učinkovito izkoriščanje e-znanja in spretnosti, ki jih imamo na voljo, da Evropi zagotovimo večjo produktivnost in učinkovit razvoj inovacij, ki temeljijo na IT.

Pot do izključenih skupin Delovanje moramo usmeriti na vse tiste, ki še niso vključeni v digitalno družbo. Pripraviti moramo programe usposabljanja za tradicionalno izključene skupine, ki so se že v preteklosti izkazali za uspešne, saj so posamezniki po zaključenem usposabljanju lažje našli novo zaposlitev.

Ta skupina ljudi je v Evropi še vedno precej obsežna in nekateri so celo veseli, da niso izpostavljeni stresu sodobnega življenja, ki bi jim ga po njihovem mnenju naložila tehnologija. Takšni svetovni nazori so seveda ovira za participacijo v vse bolj digitalizirani družbi. Digitalno znanje in spretnosti so ključ do gospodarskega in družbenega razvoja ter priložnost za učenje in usposabljanje.

Potrebujemo učinkovitejše ukrepe za vključevanje posameznikov, ki še niso del digitalnega sveta, pozabiti pa ne smemo niti na splošno javnost, ki je sicer 'vključena', a včasih nima poguma ali ustrezne ravni znanj in spretnosti, da bi v poklicnem in zasebnem življenju imela koristi od tehnologije, ki jo ima na voljo.

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

35

Poslanka Evropskega parlamenta Edit Herczog pravi: »Da je premalo žensk aktivnih na področju znanosti in raziskav, vemo že več let. Ljudi, ki jih situacija že močno skrbi in ki pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, je iz minute v minuto več. Drugo skrb vzbujajoče dejstvo, ki je delno vezano na prvega in ki smo ga do sedaj večinoma zanemarjali, se nanaša na prepoznavnost oz. pomanjkanje prepoznavnosti žensk v IT. Z vprašanjem pomanjkanja žensk v IT se ni skoraj nihče ukvarjal. Na voljo imamo zelo malo evropskih študij in raziskav na to temo. Če polovica od 500 milijonov Evropejcev ne bo vključena in ne bo imela koristi od IT, bomo kmalu soočeni z vse večjo neenakostjo med spoloma, starostnimi neravnovesji in socialno nepravičnostjo. Kot oblikovalci politik moramo storiti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo.« Preseganje stereotipov, ki veljajo za poklice v IT (poklici v domeni moških, še posebej mladih moških), je izziv za IT-sektor. Posledice takšne stereotipizacije namreč povzročajo neravnovesja v gospodarskem sektorju, v gospodarstvu na splošno in celo v družbi. V tem sektorju se odpirajo priložnosti za številne posameznike, če bodo le pridobili e-znanja in razvili e-spretnosti. Mala in srednje velika podjetja, ki delujejo v IT-sektorju, se soočajo tudi s premajhno raznovrstnostjo vodstvenih kadrov.

Dobre namere Ali je težava zares izključenost ali samo pomanjkanje motivacije? Opazili smo velika razhajanja med tistim, kar pravijo delavci v IT-sektorju, in tistim, v kar verjamejo starši in učitelji, ki so ponavadi mladostnikom za zgled. Starši in učitelji so namreč zmotno prepričani, da delo v IT pomeni suhoparno pisanje programskih kod v slabo razsvetljenih prostorih, ločenih od preostalega sveta, da ne dopušča avtonomije in še manj ustvarjalnosti. Takšne negativne predstave prenašajo na mlade in vse tiste, ki nimajo veliko neposrednega stika z delavci v IT. Oblikovalci politik morajo ob podpori zasebnega sektorja razbliniti ta stereotip. »To je lahko dobra izhodiščna točka za skupno oblikovanje politik s predstavniki različnih generacij in starosti. V tem primeru ne potrebujemo niti e-znanj niti e-spretnosti, zadostuje pozitiven odnos in navdušenje nad tehnologijo in IT-sektorjem,« pravi poslanka Evropskega parlamenta Edit Herczog.

Ena od študij je pokazala, da v medijih ni zaslediti vzornic za mlada dekleta in da družba na splošno dekleta odvrača od poklicnih poti v IT. Programerji in strokovnjaki za IT, ki delajo v filmski industriji (igrani ali

36

Manifest za e-znanja in spretnosti

dokumentarni filmi) in na televiziji, so najpogosteje moški. To navdaja z občutkom, da je IT moški svet, v katerem ni prostora za ženske in druge izključene skupine ljudi.

Starejši občani oz. digitalni priseljenci, kot jim pravi Herczogova, so tisti, ki se niso rodili v svetu interneta. O njih pravi: “Odrasli in starejši ljudje oz. vsi tisti, ki so se v digitalni svet priselili, pogosto prekomerno mistificirajo IT. Izvajati moramo programe in delavnice, na katerih jim moramo pomagati razumeti, da je to orodje, ki nam pomaga pridobivati in izmenjavati informacije, ki je v marsičem pravzaprav podobno radiu ali televiziji. Ključna razlika je v hitrosti in količini informacij, ki se ne morejo primerjati z nobenim drugim orodjem iz preteklosti.

Prinaša različne priložnosti in ugodnosti za vse starostne skupine.

Omogoča nam, da hitro opravimo preprosta opravila, kot so prebiranje novic, iskanje receptov, rezervacija vstopnic, ali bolj kompleksna, kot so komunikacija z najbližjimi, izmenjava fotografij, organizacija družinskega dopusta itd. Omogoča tudi shranjevanje in iskanje dokumentov, kot so npr. zdravniški izvidi, ali nudenje zdravstvene in urgentne pomoči na daljavo, kar lahko pri posameznikih omili občutke ranljivosti in jim zagotovi dolgoročno neodvisnost.« Med starejšimi občani je pogosto čutiti odpor do orodij IT. Vztrajajo pri tem, da so celo življenje čisto dobro shajali in uspeli v življenju brez njih.

A e-znanje in spretnosti lahko starejšim občanom prinesejo številne prednosti in ugodnosti v poklicnem in zasebnem življenju. Evropska delovna sila se hitro stara in e-znanja so lahko odlična pridobitev za izkušene strokovnjake, ki bodo z njimi lahko bolje unovčili svoje strokovno znanje na hitro se spreminjajočem trgu dela.

Za druge izključene skupine lahko poiščemo ustrezne modele neformalnega izobraževanja. Družabna središča z internetnim dostopom oz. t. i. telecentri so odlični kanali za razvoj digitalne pismenosti in za izobraževanje socialno ogroženih ciljnih skupin odraslih. Začne se pri razvoju osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, ki so namenjene osebnostnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu, socialni vključenosti in v luči vse globlje gospodarske recesije tudi boljši zaposljivosti.

Telecentri so ponavadi odprtega tipa, lokalne narave in omogočajo prost vstop. Ponujajo možnosti za neformalno učenje in povezovanje, ki so zanimive za digitalno izključene skupine. Vzpostavljanje stika s temi skupinami preko digitalne tehnologije je lahko pomemben korak k njihovemu ponovnemu vključevanju v družbo.

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

37

Zaposljivost je kritičen konstrukt. Osnovna znanja in spretnosti, ki jih od kandidatov zahtevajo delodajalci, bodo vedno bolj vključevala tudi e-znanja in spretnosti. Če tega dejstva ne bomo upoštevali, bomo čez čas priča nastanku digitalnega podrazreda, ki bo za vedno zaznamoval našo družbo.

Telecentri se ponavadi nahajajo v javnih knjižnicah, šolah in mladinskih ali podobnih centrih. Pogosto jih upravljajo prostovoljne ali skupnostne organizacije. To so javni centri, ki ljudem ponujajo dostop do računalnikov, interneta in druge digitalne tehnologije, namenjene zbiranju informacij, ustvarjanju, učenju in komunikaciji z drugimi ljudmi. V Evropi imamo že preko 100.000 takšnih telecentrov, vendar bo v prihodnje potrebno uskladiti različne nacionalne pobude.

Zato je bil ustanovljen telecenter za Evropo, ki bo koordiniral nacionalne pobude. Države, kjer so že od vsega začetka delovali koordinirano, so bile veliko bolj uspešne pri pridobivanju vladnih sredstev. Telecenter za Evropo je nekakšen posrednik informacij med državami in Evropi kot celoti pomaga, da se ustrezno odziva na vedno nove izzive na področju IT.

Produktivnost je pomembna Študija londonske ekonomske šole LSE je predstavila številne izzive za učinkovitejšo izrabo talentov z e-znanjem in spretnostmi. Kvalificirane delavce v IT je težko premeščati, saj imajo visoke plače, hkrati pa jih morajo podjetja ob zaposlitvi pogosto prekvalificirati zaradi specifičnosti dela.

Včasih jih je tudi zelo težko umestiti v hierarhijo podjetij, kar povzroča težave pri organizaciji dela. Kakor koli že, podjetja ne morejo preživeti brez e-znanj in spretnosti. Če si želijo zagotoviti uspešno poslovanje, se delavcem, kvalificiranim za delo z IT, ne morejo izogniti.

Izsledki nekaterih študij nakazujejo, da evropska podjetja niso najbolj vešča pri uvajanju e-znanj za potrebe povečanja produktivnosti. Dokazi so sicer pogosto posredni, npr. plače visoko e-kvalificiranih delavcev niso tako visoke, kot bi pričakovali, glede na to, da vlada splošno prepričanje o pomanjkanju tovrstnih kandidatov na trgu dela.

Neposredni dokazi pričajo o tem, da so ameriška podjetja v Evropi veliko bolj učinkovita pri povečevanju produktivnosti s pomočjo IT v primerjavi z lokalnimi podjetji, ne glede na to ali se poslužujejo domačih ali tujih talentov. To dokazuje, da razlike nastajajo zaradi drugačnih organizacijskih in upraviteljskih prijemov in spretnosti.

38

Manifest za e-znanja in spretnosti

Evropska podjetja se med seboj tudi precej razlikujejo. Velika podjetja se dobro zavedajo, da morajo zaposlovati delovno silo z e-znanjem in spretnostmi. Mala in srednje velika podjetja se tega manj zavedajo, čeprav obstajajo zanesljivi dokazi za to, da lahko učinkovita raba IT malemu gospodarstvu prinese številne ugodnosti in prednosti. Javni sektor zahteva e-znanja.

Kljub temu v Evropi vlada splošno prepričanje, da nimamo na voljo zadostne količine e-kvalificiranih talentov, da bi lahko sledili socialnim in gospodarskim ciljem Evropske unije. Pred pomanjkanjem svarijo direktorji, vlade in analitiki. Od 41 % do 56 % vseh podjetij redno potrebuje strokovnjake za IT in poroča o pogostih težavah pri iskanju kvalificiranih delavcev. Do enakih zaključkov so pripeljale tudi empirične raziskave OECD in razprava v okviru Evropskega foruma o e-znanju.

Primanjkljaj lahko rešujemo na dva načina: povečanje vpisa v programe poklicnega izobraževanja (ali povečan uvoz delovne sile ali najemanje zunanje delovne sile) in izboljšanje učinkovitosti usposobljenih delavcev in delavcev, ki jih lahko usposobimo.

Na kratko, Evropa se osredotoča na razvoj talentov, več pozornosti pa bomo morali v prihodnje nameniti uporabi teh talentov.

Od učilnice do delovnega mesta Tehnološke inovacije narekujejo prihodnost dela. Zavedamo se, da nastaja vse večji prepad med tistimi, ki imajo dostop, spretnosti in priložnosti za uspeh na novem trgu dela, in tistimi, ki tega nimajo.

Sklopi digitalnih znanj in spretnosti so v različnih poklicih ključ do uspeha.

Od kod toliko povpraševanja po e-znanjih in spretnostih? Tehnologija je ključnega pomena za mala in srednje velika podjetja, ki tvorijo hrbtenico gospodarstva. V anketi Vanson Bournove globalne študije je 60 % malih in srednje velikih podjetij povedalo, da je bila uporaba računalniške tehnologije odločilni dejavnik za njihov uspeh ali preživetje. V 73 % majhnih in srednje velikih podjetij so prepričani, da morajo biti zaposleni tehnološko podprti za delo vedno in povsod. Zato so e-znanja za novo gospodarstvo prednostna naloga vlad, gospodarstva in šolstva.

Svet IT se hitro spreminja. Prihodnost si bodo zagotovili posamezniki in podjetja, ki bodo odkrili in razvili znanje, potrebno za premostitev trenutne vrzeli. Globalne trende s področja tehnologije in inovacij

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

39

moramo upoštevati tudi v šolstvu. Šolam in učiteljem moramo ponuditi prožne izobraževalne priložnosti, ki jim bodo v pomoč in podporo pri spodbujanju mladih in starejših učencev k razvoju spretnosti za novo gospodarstvo. Poglejmo si na primer prehod na računalništvo v oblaku. Večina podjetij bo želela strokovnjake za IT usposobiti in izgraditi ustrezne kadrovske zmogljivosti še pred dejanskim prehodom na računalništvo v oblaku. Direktorji oddelkov za IT, ki želijo nuditi poslovne storitve z dodano vrednostjo, morajo biti v prvih bojnih vrstah za pridobivanje znanj in spretnosti za računalništvo v oblaku, s katerimi morajo opremiti tudi svoje zaposlene. Narava dela se spreminja. Nove delovne priložnosti, ki jih prinaša tehnologija računalništva v oblaku, in s tem povezane spretnosti, so bile predmet Microsoftove študije, na podlagi katere je nastalo poročilo z naslovom: »Računalništvo v oblaku: Kaj bi moral vedeti vsak strokovnjak za IT.« Nova delovna okolja v oblaku odpirajo nove poslovne priložnosti za ljudi z ustreznim znanjem in spretnostmi.

Razvoj znanj in spretnosti za prihodnost in spremembe na trgu dela so tudi rdeča nit novega poročila londonske ekonomske šole LSE, ki nosi naslov »Modeliranje oblakov. Spremembe na področju zaposlovanja v dveh vzorčnih sektorjih v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Italiji in ZDA«. V poročilu so zapisali, da bo računalništvo v oblaku povzročilo spremembe na vodstvenih položajih v vseh gospodarskih panogah in da bodo direktorji podjetij morali razviti nekakšen hibriden poslovnotehnološki profil, če bodo želeli uspet. Nova tehnologija ima izjemen potencial rasti. V Združenem kraljestvu pričakujejo, da bo računalništvo v oblaku od leta 2010 do 2014 prineslo 349-odstotni porast delovnih mest v storitvenem sektorju za pametno telefonijo. IT spretnosti postajajo prevladujoče zahtevane spretnosti na celotnem trgu dela, kar posledično vpliva tudi na zahteve in spretnosti za vodstveno osebje.

Za mlade je še toliko bolj pomembno, da sledijo trendom in razvijajo spretnosti 21. stoletja. V Evropi smo priča rekordni stopnji brezposelnosti med mladimi, zato bosta pridobivanje in akreditacija novih spretnosti ključna za boljše pozicioniranje na trgu dela, kjer se ponujajo nove priložnosti. IKT-sektor ima pomembno vlogo na vseh ravneh in bo moral v sodelovanju z drugimi deležniki zagotoviti priložnosti za zaposlovanje visokokvalificiranih strokovnjakov za IT in delavcev z osnovnimi IT-znanji in spretnostmi.

Britanska pobuda Britain Works je primer javno/zasebnega partnerstva odprtega tipa, ki pripravlja kampanje za razvoj in nadgradnjo

40

Manifest za e-znanja in spretnosti

prepotrebnih znanj in spretnosti. Britain Works preko niza partnerstev z nevladnimi organizacijami (NVO-ji), skupnostnimi učnimi centri in javnimi oblastmi izvaja program usposabljanj, ki naj bi v roku treh let polovici milijona ljudi pomagal do zaposlitve v gospodarskih sektorjih, ki bodo gospodarstvo povedli na pot oživitve. S programi usposabljanja za delo z IT in delovnih praks v različnih sektorjih, od proizvodnje do storitev in samega IT-sektorja, so pomagali že 300.000 mladim.

Šibko vodstvo Velik delež zaposlenih, ki se samoizobražujejo, in kazalniki obsega internega usposabljanja, kažejo na potrebo po dodatnem usposabljanju zunaj okvirjev izobraževalnih ustanov.

Skladno z novo ekonometrično raziskavo Centra za gospodarsko uspešnost londonske ekonomske šole LSE lahko ugotovimo, da se direktorji podjetij zelo različno odločajo glede IT, pri tem da so ameriška podjetja po pravilu uspešnejša pri rabi IT od evropskih tekmecev tudi na trgih, kjer se oboji pojavljajo.

Ameriški in evropski konkurenti po večini uporabljajo enako tehnologijo in svojo delovno silo pridobivajo na istem trgu dela. Ker študija predstavlja zbirne podatke, ki se nanašajo na ogromno število podjetij in so bili pridobljeni na osnovi panelne ankete, je korelacija med njimi zelo pomembna, a jo je težko razložiti. Druga študija londonske ekonomske šole LSE je bila posvečena menedžerskim praksam v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v sektorju letalske in vesoljske industrije, in ponuja podrobnejši vpogled v menedžerske prakse ter omogoča boljše razumevanje razlik pri upravljanju z e-kvalificiranimi delavci. Študija je npr. pokazala, da imajo visoko in srednje e-kvalificirani uporabniki v ameriških podjetjih višje plače in druge bonitete, ki jih zaposleni v evropskih podjetjih nimajo. Hipotetično lahko tudi trdimo, da pri rutinskih opravilih bolj učinkovito uporabljajo svoja e-znanja in spretnosti. Ti podatki so kot hladen tuš.

Izzivi za Evropo na področju e-znanj so tako kvantitativne kot tudi kvalitativne narave. To razodetje je v ospredje postavilo zlom v evropski vrednostni verigi, ki nam je bil do sedaj popolnoma neznan. V najuspešnejših državah je relativno malo podjetij z neučinkovitim vodstvom. V državah, kjer je velik delež neučinkovito vodenih podjetij, vlada tudi splošno prepričanje, da kakovost vodenja nima večjega vpliva na uspeh podjetja. Boljše upravljanje podjetij bo samodejno prispevalo k boljšim rezultatom podjetij.

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

41

Presenetljivo veliko menedžerjev se ne zaveda pomena in značilnosti kakovostnega vodenja. Študija je pokazala, da menedžerji svojih delovnih praks ne primerjajo s praksami v drugih podjetjih, niti tistih, ki delujejo v istem sektorju. Splošno raven znanj in spretnosti je potrebno dvigniti, še posebej v državah članicah EU, kot so Združeno kraljestvo, Grčija in Portugalska, kjer je stopnja znanj nizka. A največje razlike opazimo v rabi IT. Plačni razredi in produktivnost so bolj neposredno vezani na število nalog, ki jih opravijo na računalniku, in ne toliko na samo prisotnost na delovnem mestu ali osnovno raven spretnosti delavcev.

Izziv za Evropo je torej tudi izziv za menedžerje. Namesto, da se osredotočamo samo na tehnične programe, moramo pozornost preusmeriti na poslovne šole, ki usposabljajo menedžerje. Oblikovalci politik bi morali to upoštevati pri svojem delu, da se izognejo napakam pri razporejanju sredstev.

Inovacije kličejo po menedžerskih spretnostih Izziv za upravitelje in druge vodstvene delavce je še toliko večji zaradi kulturne dimenzije uvajanja inovacij v poslovne procese. Posamezniki lahko usvojijo določene spretnosti, a so te brez vrednosti, dokler se ne uporabijo v poslovni praksi. Poleg rutinskih delovnih nalog na področju upravljanja z informacijami, lahko pogosto in povsod opazimo tudi inovativno rabo IT, ki zahteva prožnost tako na ravni organizacije kot na ravni posameznika.

Zelo cenjena skupina ekonomsko-poslovnih analitikov IT je zapisala: »Za kakovost storitev in večjo učinkovitost ne zadostuje vklop računalnika in druge telekomunikacijske opreme. Včasih je potreben dolgotrajen in kompleksen proces soustvarjanja aplikacij. Proizvajalci IT prodajajo tehnološke izume. To, da neki izum obstaja, še ne pomeni, da ga lahko uporabljamo. Prodajalci IT zgolj omogočajo njegovo uporabo. Za njihovo učinkovito rabo morajo uporabniki IT soustvarjati aplikacije. Proces soustvarjanja je enak procesu ustvarjanja; tvorijo ga procesni in produktni elementi. Ko govorimo o procesu soustvarjanja, imamo v mislih tudi širše organizacijske spremembe, ki so pogosto potrebne, če želimo zagotoviti učinkovito rabo IT.«

Zadetek v polno: vodilni strokovnjaki v vodilnih podjetjih Najboljši strokovnjaki iščejo najuspešnejša podjetja. Pobude za usposabljanje in pridobivanje znanja ter spretnosti posameznikov ponujajo

42

Manifest za e-znanja in spretnosti

tudi priložnost za delo znotraj prožnih organizacij, ki visoko vrednotijo tovrstna znanja in spretnosti. Korelacija med zmogljivostmi organizacije in pobudami posameznikov je tista, ki se skriva za bolj površinskimi, merljivimi konstrukti, kot so število kvalificiranih delavcev v timu ali politika zaposlovanja podjetja. To pomeni, da imamo na eni strani posameznike, ki bodo želeli razviti ustrezna, naprednejša znanja in spretnosti, da bi se lahko zaposlili v katerem od vodilnih podjetij, in na drugi stani podjetja, ki bi morala v zameno za inovativno delo visoko e-kvalificiranih delavcev ponujati višje plače in več bonitet. To so jasni zaključki primerjalne analize plač.

Na vse bolj globalnem trgu bodo evropski talenti z e–znanjem in spretnostmi iskali podjetja, ki jim ponujajo najboljše priložnosti. Zna se zgoditi, da jim bodo najboljše priložnosti ponujene onkraj meja Evropske unije. Torej v procesu razvoja e-znanja in spretnosti, se zna zgoditi, da bo Evropa postala neto izvoznica e-znanja in spretnosti in ne regionalno središče za inovacije z visoko dodano vrednostjo. To je sicer pesimističen, a žal tudi precej realističen scenarij.

Od besed k dejanjem Naša življenja so danes praktično na vseh področjih prežeta z IKT. IKT je neločljivo povezan z našo željo po blaginji, konkurenčnem gospodarstvu, zaščiti okolja, bolj demokratični, odprti in vključujoči družbi. A naše želje se lahko uresničijo le, če mobiliziramo in opolnomočimo vse državljane, da bodo ti postali gonilo nove digitalne družbe in v njej polno sodelovali. Spremembam se ne morem izogniti.

Opolnomočenje ljudi za življenje v svetu digitalne tehnologije vključuje več osnovnih elementov. Opolnomočenje pomeni, da imamo kot uporabniki in potrošniki v novem spletnem okolju določene pravice.

Opolnomočenje pomeni tudi, da imamo dostop do hitrih in zanesljivih žičnih in brezžičnih širokopasovnih povezav. Predvsem pa opolnomočenje pomeni e-znanja in spretnosti oz. kompetence in sposobnosti za vse državljane, da lahko izkoristijo priložnosti in prednosti digitalne dobe.

Za digitalno opolnomočenje Evropejcev moramo razviti celostni pristop. Pripraviti moramo strateški načrt, na osnovi katerega bomo lahko spremljali napredek. Posledično bi bilo dobro oblikovati konkretne politične cilje, ki bi nam omogočali spremljanje in presojanje ustreznosti političnih ukrepov, ki se izvajajo za doseganje zastavljenih ciljev. V ta namen Digitalna agenda za Evropo opredeljuje niz ciljev

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

43

za doseganje digitalne vključenosti prebivalstva, kot so povečanje odstotka rednih internetnih uporabnikov s 60 % na 75 % do leta 2015 (in z 41 % na 60 % za socialno ogrožene skupine) in 50 % znižanje števila ljudi, ki interneta niso nikoli uporabljali, do leta 2015 (na 15 %). Vsem odraslim državljanom moramo zagotoviti dostop do tečajev za razvoj znanj in spretnosti za uporabo IKT. V ta namen bi bilo dobro pripraviti akcijski načrt za razvoj digitalne pismenosti in kompetenc. Akcijski načrt bi moral vsebovati predlog priprave tečajev in drugih pobud za razvoj digitalne pismenosti skupin, ki jim grozi družbena izključenost, spodbude za vzpostavitev partnerstev med različnimi deležniki in spodbude za zasebni sektor, ki lahko izvaja tečaje in usposabljanja za brezposelne. Vse to bi morali vključiti v celostno reformo izobraževalnega sektorja.

Evropski potencial leži v rokah državljanov, delovne sile in organizacij.

Brez goste infrastrukturne mreže bomo IKT le delno uporabljali in brez znanj in spretnosti bomo z IKT deležni le omejenih gospodarskih in družbenih koristi. Če si bomo še naprej zatiskali oči, bo pomanjkanje znanj s področja IKT postalo ozko grlo, ki bo EU izločilo iz globalne gospodarske konkurence.

Na področju produktivnost in spodbujanja naložb v razvoj talentov moramo sprejeti naslednje ukrepe: • Osredotočiti se je potrebno na upravljanje s tehnologijo in prepoznavati dobre splošne menedžerske prakse. Menedžerji potrebujejo boljšo izobrazbo, da bodo razvili določeno stopnjo samozavedanja in znali bolj sistematično uporabljati svoje znanja. Vlade bi morale pripraviti programe za podporo in razvoj vodstvenih spretnosti v slabo vodenih podjetjih. Razvoj mora potekati na dveh ravneh.

Potrebujemo več vodstvenih delavcev z visoko izobrazbo in potrebujemo poslovno-izobraževalne programe, ki bodo vključevali usposabljanje za upravljanje s tehnologijo in e-kvalificiranimi delavci.

• Delavce z znanjem in spretnostmi bi morali spodbujati k aktivnemu delovanju v podjetju, podpiranju ciljev in sodelovanju pri načrtovanju poslovanja podjetja. Visokokvalificirani delavci se prepogosto osredotočajo samo na svoje ozko usmerjeno, tehnično področje dela in nimajo možnosti, da bi s svojimi spretnostmi na inovativen način prispevali k večji produktivnosti podjetja.

44

Manifest za e-znanja in spretnosti

• E-kvalificiranim delavcem je potrebno zagotoviti sorazmerno boljše pogoje zaposlovanja, ustrezno prilagoditi plače in nadomestila. Odpraviti je potrebno tudi neustrezno razlikovanje med e-kvalificiranimi delavci in delavci z daljšo delovno dobo, a nižjo ravnjo znanj in spretnosti, saj trenutne rešitve mlajših delavcev ne spodbujajo k razvoju in nadgradnji znanj in spretnosti. Čeprav podjetja tožijo, da na trgu dela ne najdejo ustrezne delovne sile, ni nobenih podatkov o tem, da bi zaradi velikega povpraševanja prišlo do splošnega dviga plač e-kvalificiranih delavcev v Evropi.

• Spremeniti moramo možnosti za napredovanje e-kvalificiranih delavcev na poklicni poti: IKT je tesno prepleten z delovanjem najuspešnejših organizacij. E-kvalificirani delavci pogosto nimajo znanj in spretnosti, še manj pa spodbud za poseganje po najvišjih delovnih mestih v evropskih podjetjih.

• Vlade se morajo ponašati z zgledno rabo e-znanj in spretnosti.

Delovanje e-vlade mora biti na visoki ravni, vlagati morajo v študije in modele dobrih praks, ki so lahko v pomoč in podporo gospodarstvu.

• Zagotoviti moramo primerljivost osnovnih znanj in spretnosti na trgu dela, da bodo delodajalci lažje našli ustrezne kadre. Tudi za iskalce zaposlitve in delavce je pomembno, da razumejo pričakovanja delodajalcev. K temu bo prispevalo usklajevanje kvalifikacij in opisov del in nalog.

• E-znanja in spretnosti spodbujajo produktivnost na dva načina: s sposobnostjo hitrega in poceni prilagajanja novim okoliščinam ter z inovacijami. Akcijski načrt za razvoj e-znanj in spretnosti bi se moral osredotočiti na te sposobnosti in v okviru izobraževalnih programov, javnih storitev in kampanj za ozaveščanje javnosti spodbujati njihov razvoj.

Dejstva in posledice so jasne. Oblikovalcem politik, gospodarstvu, akademski sferi, strokovnjakom za upravljanje s kadri in vodstvu organizacij polagamo na srce, da sledijo podanim priporočilom.

POGLAVJE 2: ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE TALENTOV

45

Poglavje 3: IT za dodano vrednost IT ima vlogo vzpostavljanja kritične vezi med IT-sektorjem in drugimi sektorji, ki jim ta služi. Obenem je tudi vitalni vir inovacij.

IT ima vlogo vzpostavljanja vezi in platform v vrednostni verigi organizacij, saj predstavlja temelje poslovne dejavnosti. Organizacije podpira z združevanjem ljudi, procesov in tehnologije, kar omogoča avtomatizacijo poslovnih procesov in ponuja rešitve, ki organizacijam in posameznikom omogočajo učinkovito in inovativno delovanje.

Vloga IT je konec koncev transformacija naložb v IT (v smislu vložka dela ljudi ter naložb v procese in tehnologijo) v poslovne prednosti oz. koristi, ki jih ustvarja ob podpori e-pismenih uporabnikov. En evro, investiran v IT, bi moral za podjetje predstavljati dodano vrednost, višjo od enega evra. Ali so naložbe donosne? Ali znamo meriti donosnost naložb v IT? Z opisom vloge, ki jo ima IT v podjetjih, bomo poskušali na splošno odgovoriti na zgornji vprašanji. V številnih organizacijah direktorji informacijskih služb ne uspejo zares izmeriti in natančneje opisati dodano dodane vrednosti, ki jo IT zagotavlja podjetju. Pogosto nekoliko paradoksalno govorijo o vplivu IT na produktivnost. Paradoks je opisal Robert Solow: »Računalnike vidim povsod, samo v statistiki o produktivnosti ne.« To jezi poslovne vodje in jih navdaja z nezaupanjem v tehnologijo in njeno vlogo v podjetju. V nekaterih primerih ima zaradi tega informacijska služba zgolj status operativca, namesto da bi igrala vlogo strateškega partnerja. Če se bodo informacijske službe uspešno lotile tega izziva, bi lahko status operativca hitro nadgradile v status člana upravnega odbora.

Poleg nizkega ugleda informacijskih služb v organizacijah, je skrb vzbujajoč tudi nizek ugled poklicev v IT. Med razlogi za tako nizek ugled stroke se navajajo majhne možnosti za napredovanje, podoba delavcev v IT kot čudakov in njihova slepa osredotočenost na tehnologijo in nič drugega, vse večja tendenca k spreminjanju proizvodov v tržno blago in vse manjši strateški pomen IT v organizacijah. Glede na zgoraj povedano je jasno, zakaj se v Evropi tako malo mladih odloča za vpis

46

Manifest za e-znanja in spretnosti

v izobraževalne programe s področja IT. A čisto po Moorovem zakonu je IT verjetno najmočnejše poslovno orodje, ki ga ima gospodarstvo trenutno na voljo.

Slab ugled, ki ga uživa IT v podjetjih in v družbi, se odraža v nezadostnem številu kvalificiranih delavcev, ki začne in vztraja pri opravljanju dela v stroki. Zaradi tega se evropska podjetja le s težavo borijo za ugodnosti in koristi, ki jih prinaša inovativna moč IT, kar slabo vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva na globalni ravni.

Morda se je sklenil začaran krog. Informacijske službe niso uspešne pri dokazovanju dodane vrednosti, ki jo prinaša IT, zato v podjetjih izgubljajo strateški položaj in posledično tudi sredstva za nadaljnje naložbe. Bolj kot se zdijo nepomembne, nižje so naložbe, manj je sredstev, manj je delovnih mest. Posledično je tudi manjše zanimanje za poklice v stroki, kar krči ponudbo kvalificirane delovne sile, ki jo podjetja potrebujejo za ustvarjanje dodane vrednosti.

Seveda obstajajo tudi zlate izjeme. Nekatera vodilna evropska podjetja so uspešno uvedla IT na vseh ravneh poslovanja. V tem poglavju vam bomo predstavili nekatera izmed njih in tudi znanja in spretnosti, ki so potrebna za uspeh. V zaključku bomo podali priporočila za izvajanje ukrepov, ki bodo omogočili hitrejši prenos dobrih praks po vsej Evropi.

Ali je IT pomemben?

Martin Curley, direktor Intel Labs za Evropo, ki je tudi eden od direktorjev Innovation Value Institute (IVI), prepoznava izziv in pravi: »IT postaja prevladujoče gonilo sprememb v gospodarstvu in v širši družbi. Moorov zakon vse bolj pogosto trči ob različne vrste podjetij, ki nam ob velikih podjetniških in poslovnih priložnostih postrežejo tudi z velikimi izzivi. « Tehnologija se skladno z Moorovim zakonom hitro razvija, a se pogosto zdi korak ali dva pred časom v primerjavi z razvojem znanj in spretnosti za upravljanje s tehnologijo in njeno uporabo. To dejstvo pogosto izpostavljajo direktorji podjetij, težava pa je dobro dokumentirana tudi z različnimi študijami, ki se ukvarjajo z vprašanjem »Ali je IT pomemben?« in jih pogosto citiramo. Najti moramo način, da bolje razložimo korelacijo med naložbami v IT in poslovnimi rezultati podjetja.

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

47

Spiralno nižanje Innovation Value Institute je ugotovil, da informacijske službe oz. oddelki za IT v številnih podjetjih nazadujejo in vodstvo ne želi investirati v inovacije. V takšnih organizacijah ima informacijska služba po pravilu status operativca in potencial novih tehnologij je popolnoma spregledan. V takšnih podjetjih je npr. motivacija za uvedbo računalništva v oblaku vezana zgolj na učinkovitejše opravljanje običajnih IT-nalog in ne vključuje potenciala IT za inovacije.

Direktorji informacijskih služb lahko nastalo situacijo spremenijo in preprečijo nadaljnji upad strateške rabe IT. Dokazati morajo potencial IT za ustvarjanje dodane vrednosti. Takšno vizijo lahko uresničijo le posamezniki z ustrezno mešanico znanj in spretnosti.

Zmotne predstave o IT Če želimo najti ustrezne posameznike, potrebujemo ponudbo ustrezno kvalificiranih ljudi. To je danes velik izziv na gospodarskem področju.

Mladi včasih zmotno mislijo, da strokovnjaki za IT delajo v podjetjih, ki se ukvarjajo z IT. V resnici je manj kot 50 % strokovnjakov za IT zaposlenih v IT-sektorju. Večina strokovnjakov za IT deluje v podjetjih, ki so končni uporabniki IT. Pogosto so zmotno prepričani, da je delo na področju IT osredotočeno na tehnologijo. Če na IT pogledamo s širšega vidika, ugotovimo, da je vse manj tehnologov, ki nimajo drugih kvalifikacij, zaposlenih v IT. Trendi se gibljejo v smeri združevanja tehnoloških in drugih poslovnih znanj in spretnosti. Stroga usmeritev v tehnologijo in nič drugega ni več v modi.

Izsledki študij so pokazali, da je moč inovativnosti vodilnih podjetij na stičišču poslovnih in IT dimenzij. IT je primarno osnova za delovanje podjetij. Njen resnični potencial za generacijo konkurenčnih prednosti pa bomo spoznali, če ji bomo namesto individualne obravnave zagotovili mesto na področju poslovnih inovacij. Za inovacije torej potrebujemo posameznike, ki imajo tako poslovno kot tudi tehnično znanje in spretnosti. Povpraševanje po njih na trgu dela je vse večje, ponudba pa za zdaj preskopa. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov izgubljamo pomembne poslovne priložnosti, trpi pa tudi naša konkurenčnost. To močno škodi gospodarstvu in slabo vpliva na blaginjo ljudi.

Nedavne študije pričajo o upadu vpisa v študijske programe s področja IT. A študenti IT so samo eden od potencialnih virov e-kvalificiranih

48

Manifest za e-znanja in spretnosti

posameznikov. Splošno pomanjkanje kadrov v IT odraža slab ugled, ki ga IT uživa v očeh javnosti. Takšne trende moramo spremeniti. IT igra vse pomembnejšo vlogo v vodilnih evropskih podjetjih; enako velja tudi za druge stroke. Nove tehnologije, kot je računalništvo v oblaku, omogočajo večjo demokratizacijo IT, zato bomo v prihodnjih letih verjetno priča velikemu porastu uporabnikov IT na vseh področjih poslovanja. Npr. vse bolj sofisticirane storitvene platforme so uporabniku prijazne in bodo v prihodnje nedvomno pripomogle k razvoju inovativnih rešitev za IT zunaj tradicionalnih IT-okolij. Da bi se to zgodilo, potrebujemo ustrezno kvalificirane posameznike, ki združujejo poslovna in tehnološka znanja in spretnosti. Pomembna vrzel, ki bi jo bilo dobro zapolniti, je izobraževanje za upravljanje z IT in inovacijami v IT. Tovrstne programe usposabljanj bi morali nuditi na podiplomskih programih uglednih poslovnih šol.

Pomen IT Michael Gorriz, predsednik združenja EuroCIO, evropskega druženja direktorjev informacijskih služb, in direktor informacijske službe pri Daimlerju, pravi: »V večjih podjetjih ima IT in upravljanje z informacijami vse pomembnejšo vlogo. Tega morda svet od zunaj ne razume prav dobro. Če bi sistemi IT odpovedali, bi velika podjetja in organizacije prenehale delovati. Daljši izpadi bi bili za njih pogubni. Enako usodni bi bili tudi za vse deležnike, ki delujejo v okviru organizacij.« Michael Gorriz je predstavil pozitivno plat IT in primer inovativne rabe IT pri Daimlerju: »Daimler se pri tem ne razlikuje od drugih. IT je neločljivo vpet v našo organizacijsko strukturo. IT uporabljamo v vseh primarnih in sekundarnih poslovnih procesih. Preden uporabimo en sam košček kovine za proizvodnjo novega avtomobila, novi Mercedes-Benz opravi na milijone testnih voženj na računalniku. Naša vozila računalniško oblikujemo, sestavljamo in razvijamo v 3D tehniki. S pomočjo računalnikov opravljamo tudi vse testne trke, preizkuse vzdržljivosti in simulacije vožnje. Kako se bo nov model avtomobila odzival v različnih pogojih, lahko preverjamo samo s pomočjo tovrstnih simulacij.

Enako velja za Mercedes-Benzovo proizvodno linijo. Modeliranje v celoti poteka v 3D tehniki. Posledično se pojavlja zelo malo nenačrtovanih sprememb pri končni izdelavi. IT uporabljamo pri dobavi, reciklaži, upravljanju z rezervnimi deli, trgovanju, trženju, komunikaciji s kupci in popravilih. IT je pravzaprav gonilo poslovne učinkovitosti. Vse več naših kupcev s pomočjo spletnih orodij dodaja

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

49

osebno noto svojim novim avtomobilom, vse več jih pošilja elektronska povpraševanja in prijave na testne vožnje.« E-znanja so torej odločilnega pomena za učinkovito delovanje in bodo v prihodnje vse bolj pomembna tudi na področju inovacij, saj postaja IT ključni razlikovalni dejavnik za izdelke in storitve.

Podobno je tudi pri Intelu. Informacijska tehnologija je živčni sistem podjetja in vse bolj prodira tudi v njegovo mišičevje, saj v Intelovih tovarnah po svetu avtomatizirani IT-sistemi omogočajo proizvodnjo in dobavo preko milijardo kakovostnih delov visoke tehnologije letno. IT je osnova za inovacije v podjetjih, kot je Intel, kjer se celoten portfelj izdelkov obnavlja praktično na letni ravni. IT omogoča sodelovanje med člani globalnih timov oblikovalcev in tako Intelu ter drugim podjetjem, ki delujejo v kateri koli od gospodarskih panog, omogoča nepretrgan proces inovacij.

Daimler nam predstavlja še en lep primer rabe IT za razvoj poslovnih inovacij. Projekt Car2go je na novo postavil temelje prevoza v urbanih središčih. Uporabnikom omogoča najem vozil Smart za dve osebi na kateri koli lokaciji v mestu, ob kateri koli uri in po privlačnih cenah najema na minuto. Avtomobile v ponudbi lahko najdete s pomočjo mobilnega telefona ali preko interneta in jih takoj najamete (tudi za enosmerno potovanje) ali rezervirate za kasnejši najem. Mobilna telefonija nam v kombinaciji z najnovejšo IT ponuja edinstven in izjemno preprost postopek najema vozil. V tem primeru so inovativne IT rešitve osnova za popolnoma nov koncept mobilnosti z močno poslovno noto.

Intelova služba za IT in skupina za korporativne zadeve sta ustvarili globalno platformo za razvoj bogatih medijskih vsebin s področja znanosti in matematike, ki so namenjeni otrokom iz vsega sveta.

Oddelek za IT ni le razvil bogato platformo (www.skool.com), ki je bila prevedena v različne jezike in je v rabi v več kot dvajsetih državah po svetu, temveč je razvil tudi edinstven poslovni model, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu in zagotavlja trajnostni razvoj platforme.

Pri Disneyju so se že zelo zgodaj odločili za uvedbo digitalne fotografije v Disneyjeve tematske parke, v času, ko so se ji drugi še močno upirali.

Disney je lep primer tega, kako lahko uspemo, če smo korak pred drugimi. Obiskovalcem so s pomočjo digitalne tehnologije pričarali nepozabno doživetje, prihodki Disneyjevih tematskih parkov pa so močno poskočili.

50

Manifest za e-znanja in spretnosti

Prebiranje zgodb o uspehu nam je v spodbudo in navdih. Vedeti moramo tudi, da Daimler, Intel in Disney niso edina podjetja, katerih poslovanje in inovativno delovanje je neločljivo prepleteno z IT. Tudi druga vodilna evropska podjetja izvajajo podobne strategije. Vsem pa je skupen neprestan boj za pridobivanje in ohranjanje delavcev z ustreznimi kvalifikacijami.

E-znanja in podjetja kot končni uporabniki Kaj predstavljajo e-znanja in spretnosti za podjetje, ki se osredotoča na IT, kot je Daimler? Michael Gorriz razlaga: »Pri nas imamo tri kategorije ljudi, ki delajo z IT. Imamo t. i. strokovnjake za IT, zaposlene v tehnično-informacijski službi, ki predstavljajo 2 % Daimlerjeve delovne sile. Npr. v podjetjih, ki delujejo v finančnem sektorju, strokovnjaki za IT predstavljajo tudi do 10 % delovne sile. Potem imamo veliko skupino delavcev, katerih delo v veliki meri temelji na informacijskih sistemih. To so npr. zaposleni na področju strojništva, logistike, financ in administracije. IT je sestavni del njihovega poklica. V tretji skupini so vsi tisti, ki uporabljajo standardne informacijske sisteme in opremo, npr. intranet, elektronsko pošto ter podporne in druge informacijske sisteme. Posamezniki v tretji skupini potrebujejo splošna e-znanja in spretnosti ali specifična znanja za obvladovanje konkretnih sistemov, ki jih pridobijo na strokovnih usposabljanjih. Danes potrebujejo praktično vsi delavci na vseh oddelkih napredna e-znanja in spretnosti.« Definicije e-znanj in spretnosti za strokovnjake za IT so bile pripravljene v partnerskem sodelovanju med različnimi interesnimi skupinami iz Evrope. V pripravi so tudi novi podiplomski programi. Za nadaljnji razvoj in uveljavljanje modela e-znanj in spretnosti potrebujemo podporo in aktivno sodelovanje večjega števila podjetij in izobraževalnih ustanov.

Na žalost nam primanjkuje kadrov v vseh treh kategorijah oz. natančneje nam primanjkuje kadrov z ustreznim e-znanjem in spretnostmi. Seveda je vsak mladec oz. vsaka mladenka vešča igranja računalniških igric in rabe orodij, ki jih ponujajo družabna omrežja, pa imajo kljub temu ob zaposlitvi vsi težave z upravljanjem standardnih informacijskih sistemov.

Na tej ravni bi bil pomemben prvi korak spodbujanje pridobivanja certifikatov, kakršno je Evropsko vozniško dovoljenje za računalnik (ECDL).

Tovrstni modeli certificiranja e-znanj bi bili v pomoč študentom, podjetjem in tudi širši družbi, če bi se vsi ljudje odločili, da bodo pridobili ta osnovna e-znanja. Poleg obdelave besedil in priprave preglednic bi moralo

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

51

osnovno e-znanje pokrivati tudi osnove poslovno-administrativnih sistemov. To bi nadalje prispevalo k profesionalizaciji in mobilnosti delovne sile.

Z vidika strokovnjakov za IT opažamo določene težave. Zanimanje za študijske programe na področju informatike, upravljanja z informacijami in na sorodnih področjih je majhno (pričakujemo 10- do 15-odstotni primanjkljaj, odvisno od gospodarske situacije leta 2015). Poleg tega opažamo, da je pri drugih predmetih premalo pozornosti namenjeno IT. Znanje in spretnosti s področja IT potrebujemo za delo v različnih strokah, še posebej ko govorimo o inovacijah in inovativnemu delu. To jasno nakazuje na razhajanja med znanjem, ki ga ponujajo izobraževalne ustanove, in znanjem, po katerem povprašujejo delodajalci.

Na ravni univerz se e-znanja in spretnosti gojijo na različne načine.

Zagotoviti moramo, da bodo učni programi šli v korak s časom in sledili hitrim spremembam v IT-okolju. Družabne mreže in računalništvo v oblaku so se pojavili pred kratkim, a so že vnesli pomembne spremembe v naša življenja. E-znanja in spretnosti moramo vključiti tudi v programe vseživljenjskega učenja.

Velika podjetja, kot je Daimler, imajo tudi priložnosti za neposredno sodelovanje z univerzami. Priprava tečajev in izobraževalnih programov za zaposlene so lahko del odgovora na izzive, s katerimi se soočajo pri Daimlerju, a so v podjetju prepričani, da bo potrebno storiti še veliko več kot to. »Družba nam mora ponuditi delavce z ustreznimi e-znanji in spretnostmi. Potrebujemo tako zahtevne uporabnike kot strokovnjake za IT,« poudarja Michael Gorriz. »To niso le zahteve nekega velikega podjetja, temveč predpogoj za prehod v družbo znanja.« Prav tako imamo težave na področju raziskav, ki obravnavajo informacijske sisteme. Večino raziskav na tem področju izvajajo univerze.

Oddelki za raziskave informacijskih sistemov na stvari gledajo z vidika behaviorizma. Tovrstne študije so sicer uporabne, niso pa zadostne.

Oblikovanje postaja strokovno področje, ki bi lahko ponudilo nova orodja in artefakte za pomoč izvršnim direktorjem in direktorjem tehnično-informacijskih služb pri sistematičnem upravljanju z IT in ustvarjanju dodane vrednosti s pomočjo IT. Tudi osnovna raziskovalna dejavnost inštituta Innovation Value Institute temelji na oblikovanju; razvijajo orodja in tečaje za aktivne tehnične direktorje. Posebnost

52

Manifest za e-znanja in spretnosti

njihove raziskovalne dejavnosti je v tem, da večino podatkov pridobijo od samih direktorjev, ki delujejo v številnih podjetjih in poskušajo s skupnim strokovnim znanjem razvijati vlogo in profil direktorjev informacijskih služb. Zbrano znanje se kodificira in hrani v arhivu po imenu IT Capability Maturity Framework oz. na kratko IT-CMF. Ker je arhiv znanja živo orodje, nam ponuja vedno sveže znanje, na osnovi katerega lahko pripravimo programe izobraževanja in usposabljanja, ki gredo v korak s časom in z vse hitrejšim razvojem tehnologije.

Brisanje meja med akademsko in gospodarsko sfero je trend, ki mu bomo v prihodnjih letih verjetno vse bolj pogosto priča, saj omogoča usklajevanje potreb v industriji in rezultatov raziskav za potrebe razvoja strokovnjakov za IT z ustreznimi e-znanji in spretnostmi, ki bodo znali ustvarjati dodano vednost.

E-kompetentnost Poleg že omenjenega pomanjkanja znanj in spretnosti, imamo na voljo tudi vse več poročil, ki govorijo o pomanjkanju usklajevanja med ponudbo izobraževalnih programov in povpraševanjem s strani gospodarstva. Še več, ker so poklici v IT relativno mladi, nimamo na voljo primerjalnih podatkov niti na ravni podjetij, kaj šele na evropski ravni, ki bi govorili o različnih kompetencah in znanjih strokovnjakov za IT. Situacija, takšna kot je, ne vzdrži na dolgi rok. Vse več je družbenih tveganj, povezanih z različnimi interpretacijami kompetenc IT strokovnjakov in uporabnikov, medtem ko IT vse bolj prežema vsa področja sodobnega življenja.

V takšnih okoliščinah potrebujemo konsistenten okvir, ki bo definiral e-znanja in spretnosti na evropski ravni. To bo šolam, ustanovam v terciarnem izobraževanju, delodajalcem, delavcem, podjetjem, ki ponujajo tečaje usposabljanja, in agencijam za zaposlovanje omogočilo bolj usklajeno delovanje. Če se odločimo za takšen pristop, lahko podjetja in organizacije podajo opise delovnih mest z navedbo zahtevanih kompetenc, strokovnjaki in uporabniki IT lahko opišejo kompetence, ki jih imajo na IT področju, učitelji in profesorji pa lahko prispevajo k preglednosti kompetenc, ki so na voljo v državi, in tako pripomorejo k učinkovitejšemu načrtovanju usposabljanj in boljšemu poklicnemu načrtovanju.

Prvotne različice evropskega okvirja za e-kompetence (eCF) so pokazale, da bi bil takšen referenčni okvir izjemno dobrodošel za Evropo. Končni rezultat bo tudi večja mobilnost delavcev, saj bo okvir omogočal

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

53

konsistentno tolmačenje kompetenc v vseh organizacijah in državah.

Da bi kar najbolje izkoristili potencial takšnega referenčnega okvirja, morajo vsi ključni deležniki, gospodarstvo (IT-sektor in organizacije kot končni uporabniki), ponudniki izobraževanja (javni in zasebni) in vlada (na evropski, državni in lokalni ravni) nemudoma sprejeti določene ukrepe, ki jih je potrebno prednostno obravnavati. Če se ne bomo uskladili, se bodo na ravni organizacij, lokalnih, državnih in evropskih oblasti pojavili različni modeli, ki bodo slabo vplivali na mobilnost delavcev in njihove možnosti za karierno napredovanje v Evropi.

Nova študija GD za industrijo in podjetništvo o profesionalizaciji IKT, ki sta jo pripravila IVI in Svet evropskih strokovnih združenj za informatiko, je podprla predlog sprejetja e-CF. Podali so tudi priporočilo, da se posamezne kompetence povežejo s specifičnimi kapacitetami organizacije. Več o tem v nadaljevanju.

Inovacije in dodana vrednost Dodana vrednost in stroški sta dva ločena koncepta. Kot je zapisal Oscar Wilde: »Cinik je človek, za katerega ima vsaka stvar svojo ceno in nobena svoje vrednosti.« Verjetno bo ob tem citatu vsakemu direktorju informacijske službe prišel na misel kdo, ki ustreza opisu. V razpravah o IT je ogromno govora o stroških. Gre za trdoživ pojav, ki ni vezan na stanje gospodarstva.

Fokus moramo preusmeriti v dodano vrednost, če želimo resnično izkoristiti inovativni potencial IT. Izziv za razvoj inovacij ob podpori IT ni odvisen samo od e-znanj in spretnosti; rešiti je potrebno precej večjo uganko. Ljudje, procesi in tehnologija so vsi del rešitve. Direktorji za informatiko in izvršni direktorji bi morali širše pogledati na svoje organizacijske sposobnosti v IT in jih nato ovrednotiti, namesto da jih vrednotijo kot vsoto kompetenc posameznih zaposlenih. Razumevanje zrelosti podjetja nam poda vpogled v strategije in taktike, ki bi ob podpori IT in z razpoložljivimi človeškimi, tehničnimi in poslovnimi viri podjetju zagotovile dodatno poslovno vrednost.

Okvirji za zmogljivost IKT so nam lahko v pomoč pri identifikaciji vrzeli v zmogljivosti podjetij na področju IKT. Eden izmed možnih rezultatov takšnega postopka vrednotenja zmogljivosti je lahko ugotovitev, da obstaja potreba po boljši strokovni usposobljenosti delavcev

54

Manifest za e-znanja in spretnosti

na določenem področju. Na osnovi teh ugotovitev se lahko pripravijo načrti za dodatno usposabljanje delavcev, najemanje nove delovne sile ali oddajo del. Okvir za zmogljivost IKT in okvir za kompetence v IKT se tako dopolnjujeta pri ustvarjanju dodatne poslovne vrednosti podjetij.

Ravno zaradi tega obstaja močna simbioza med okvirji za organizacijske zmogljivosti, kot je npr. IT-CMF, in posameznimi okvirji za e-znanja in spretnosti, kot je npr. e-CF.

Nove odgovornosti Funkcija IT je pomembna stična točka. Konvergenca pomembnih gospodarskih trendov, kot so računalništvo v oblaku, demokratizacija IT in inovativnost storitev, vpliva na vlogo direktorjev informacijskih služb. Za ohranjanje njihove vloge bodo potrebne korenite spremembe.

Ne glede na stopnjo zrelosti podjetja lahko rečemo, da je osrednja in primarna vloga IT v podjetju vzpostavljanje trdnih temeljev skladnosti in učinkovitosti storitev. Če ne bo mogel zagotoviti konsistentne ravni storitev, se direktor informacijske službe ne bo mogel pomikati navzgor po vrednostni verigi. Način upravljanja z osnovnimi poslovnimi kapacitetami IT (tj. »pusti prižgane luči«) se bo verjetno močno spremenil s prehodom na uporabniški model storitev v oblaku. V storitvenem sektorju bo vse več poudarka na upravljanju odnosov s tretjimi strankami in manj na upravljanju z internimi viri. Najverjetneje se bo večina organizacij odločila za hibridni model računalništva v oblaku, s katerim bo ohranila interne kapacitete za upravljanje najobčutljivejših procesov in dejavnosti in obenem ekosistem zunanjih ponudnikov storitev uporabila za poslovne procese, ki se nanašajo na odnose s kupci. Upravljanje prehoda na nov model bo zahtevalo nova znanja in spretnosti tako na vodstveni kot tudi na operativni ravni delavcev v IT. Sčasoma bodo vse več odgovornosti za operativne dejavnosti v IT prevzemali zunanji izvajalci, tako bodo direktorji informacijskih služb lahko več časa namenili dejavnostim v IT z dodano vrednostjo in iskali načine za krepitev inovativne moči podjetja skozi IT. Najverjetneje se bo močno spremenil tudi način ustvarjanja, izvajanja in upravljanja z inovacijami. Namesto inovacij, ki nastanejo ob podpori IT in najpogosteje znotraj IT, bo v prihodnosti vse več inovacij nastajalo zunaj IT. Takšen razvoj bodo omogočile še bolj sofisticirane in uporabniku prijazne storitvene platforme, ki omogočajo preprosto oblikovanje in uresničevanje inovativnih rešitev. Da bi zagotovili konsistenco, kakovost in koherentnost ter interakcijo z osnovnimi poslovnimi IT-sistemi,

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

55

bodo morali direktorji informacijskih služb spodbujati in upravljati tovrstne poslovne rešitve. Tudi to vnaša pomembne spremembe v delo vodstva. Po ocenah, ki jih imamo na voljo, imamo danes v povprečju štiri končne uporabnike na enega strokovnjaka za IT. Večina direktorjev informacijskih služb se je do sedaj posvečala predvsem nadzoru in omejevanju tveganja za končne uporabnike. Ko bodo platforme vzcvetele v vsej svoji lepoti, bodo direktorji informacijskih služb morali najti način, da sprejmejo in čim bolje izkoristijo ta potencialni bazen virov. Potencial platform je velik. Ponujajo neverjetne nove možnosti za razvoj inovacij. Seveda to pomeni, da bodo direktorji informacijskih služb, strokovnjaki za IT in končni uporabniki, ki v tem primeru prevzemajo vlogo programerjev, morali nadgraditi svoja e-znanja in spretnosti. Izjemno se bosta povečala potreba in povpraševanje po posameznikih, ki združujejo IT in poslovna znanja.

Na takšne spremembe na delovnem mestu se morajo odzvati tudi izobraževalne ustanove. Mlade generacije morajo poučevati v duhu časa. V učne programe in metode dela morajo vnesti spremembe za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti posameznikov. Izobraževalne ustanove jih morajo opremiti z znanjem, po katerem kliče trg dela. Priprava ustreznih univerzitetnih programov za izobraževanje strokovnjakov za IT in tudi programov za razvoj ustreznih IT spretnosti za študente drugih smeri je izziv za izobraževalne ustanove. Če vseh teh sprememb ne bomo izvedli, evropska podjetja, majhna ali velika, ne bodo mogla izkoristiti tehnološkega potenciala za inovacije in bodo izgubila konkurenčni položaj v vlogi globalnega gospodarstva, ki temelji na znanju.

Ključna vloga direktorjev informacijskih služb Direktor informacijske službe (v nadaljevanju: direktor) ima osrednjo vlogo pri izvajanju sprememb v podjetju, a deluje v zelo zahtevnem okolju. IT kot stroka pogosto ne uživa velikega ugleda pri vodstvu podjetij, ki zaradi površinskega razumevanja ne prepoznavajo potenciala IT. Podobno je tudi z izvršnimi direktorji, ki so pogosto slepo osredotočeni na zmanjševanje stroškov za IT, namesto da bi se posvečali inovacijam, ki jih IT prinaša. Pogosto situaciji botruje nesposobnost direktorjev informacijskih služb, da razložijo, kakšno dodano vrednost ustvarja IT. Težavo še dodatno zaostruje pomanjkanje poslovnih znanj in spretnosti za vodenje timov strokovnjakov za IT. Člani upravnih odborov pogosto napačno razumejo potencial IT, saj področje IT slabo poznajo. Direktorji bi morali neuke člane upravnega

56

Manifest za e-znanja in spretnosti

odbora poučiti o IT, da bi bolje razumeli njegov potencialni doprinos k njihovemu podjetju. Direktorja finančne službe lahko poučijo o tem, da samo zmanjševanje stroškov ni ustrezen ukrep za krepitev inovativne moči službe za IT. Po drugi strani bodo morali direktorji informacijskih služb v naslednjih letih (kljub ogromnemu pomanjkanju kvalificiranih delavcev) dokazati, da ima IT moč revitalizacije podjetja.

Zdi se, da so se direktorji informacijskih služb že zganili in so začeli izvajati pobude v ta namen. IVI (v katerem so zastopana vodilna podjetja v IT-sektorju in vodilna uporabniška podjetja IT) je razvil okvir in izobraževalni program za podporo vodstvenim delavcem na področju IT pri izkazovanju dodane vrednosti IT. Usposabljanja se je udeležilo preko 500 izvršnih direktorjev informacijskih služb. V teku pa je že tudi nov magistrski program, posvečen upravljanju z IT za dodano vrednost.

Vzporedno s tem je Evropsko združenje direktorjev informacijskih služb začelo razvijati lasten izobraževalni program, ki se neposredno osredotoča na zahteve trga dela. Z izobraževalnim programom poskušajo zapolniti najbolj kritične pomanjkljivosti na trgu dela.

Prvi študentje se že izobražujejo po novem programu. Evropskemu združenju je uspelo prepričati kar nekaj uglednih evropskih poslovnih šol in tehničnih fakultet za sodelovanje v programu. Zanimivost programa je mobilnost študentov. Študenti lahko namreč sodelujejo v programu, ki se izvaja na kateri koli sodelujoči ustanovi, v kateri koli državi, in na koncu vsi prejmejo poenoteno diplomo. Program so se odločili uskladiti z e-CF, kar pomeni, da bi kmalu lahko imeli že prva preverjanja znanja za pridobitev certifikata e-CF. Omenjene pobude sicer predstavljajo pomembne korake k boljšemu upravljanju z IT, a nobena od njih ne bo prispevala k znatnemu povečanju vpisa v izobraževalne programe s področja IT in tudi ne bo prispevala k boljšemu razumevanju IT s strani drugih strok. Za zadovoljivo rešitev situacije bodo potrebni nadaljnji ukrepi.

Priporočila Evropsko združenje direktorjev informacijskih služb in Innovation Value Institute priporočata: Spodbujanje sprejemanja Evropskega okvirja za e-kompetence (e-CF).

Sprejem E-CF (in rezultatov projekta o vlogi IKT in profilu delavcev v IKT) bi morali promovirati v IT-sektorju in v vseh panogah, ki uporabljajo IT, v malem gospodarstvu in vladi. Bolj kot bo razširjen,

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

57

večja bo njegova moč za standardizacijo kompetenc, profilov vlog in izobrazbe. Na takšen način se krepi tudi profesionalizacija poklicev v IT. Istočasno je potrebno v sodelovanju z vodilnimi deležniki, ki zaposlujejo strokovnjake za IT, doreči profile vlog v IKT. Potrebno je posodobiti smernice za izvajanje e-kurikuluma in podpreti izobraževalne ustanove po vsej Evropi, da pripravijo ustrezne izobraževalne programe, usklajene z e-CF. Za vse tiste, ki delajo na področju IT, je potrebno zagotoviti skupno izobraževalno platformo. V tem trenutku delodajalci in delavci težko razumejo rezultate posameznih tečajev usposabljanj, še posebej kjer ti potekajo v različnih državah. Usklajevanje z e-CF bi v tem primeru vneslo veliko več preglednosti.

Krepitev znanj in spretnosti s področja IT za druge stroke IT je osrednjega pomena za skoraj vsa področja dela. Razumevanje sistemov IT pa je potrebno za učinkovito delo. Kljub temu številne izobraževalne ustanove svojih kurikulumov ne usklajujejo s potrebami gospodarstva. Več truda bo potrebno vložiti tudi v to, da bi učenci razumeli, kako se IT v praksi uporablja v okviru njihove stroke, kateri sistemi so na voljo in kako lahko sami izboljšajo sisteme s pomočjo funkcije IT. Ker je IT na toliko področjih dela vitalna komponenta, moramo študente opremiti z ustreznimi IT znanji in spretnostmi, da jim omogočimo hitro vključevanje v delovno okolje. Računalništvo v oblaku bo verjetno še dodatno okrepilo ta trend, saj bodo končni uporabniki v vlogi programerjev hitro odkrili potencial nove tehnologije (npr. preko platform, ki bodo delovale kot storitvena okolja).

Razviti je potrebno tesnejše vezi med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami.

Industrija in ponudniki izobraževalnih programov morajo razviti tesnejše sodelovanje. Na tem področju je bilo že storjeno nekaj pomenih korakov, a izzivi še naprej ostajajo veliki. Innovation Value Institute je uvedel načelo odprtih inovacij za potrebe živega arhiva znanja in integriranega kurikuluma, ki je nastal s skupnim delovanjem različnih podjetij, univerz in vladnih teles. Podobno tudi pri razvoju izobraževalnih programov, ki se pripravljajo v okviru Evropskega združenja direktorjev informacijskih služb, sodelujejo direktorji iz stroke in drugi predstavniki gospodarstva, ki poskušajo zagotoviti, da bodo ponujeni izobraževalni programi usklajeni s potrebami v gospodarstvu.

Na žalost so to samo izolirani primeri dobrih praks. IT zvezde se le redko znajdejo v vlogi predavateljev IT na uglednih univerzah in so le redko vključene v pripravo novih študijskih programov. V drugih strokah je situacija popolnoma drugačna. Izkušeni strokovnjaki

58

Manifest za e-znanja in spretnosti

s področja prava, medicine ali strojništva so pogosto v vlogi vabljenih predavateljev in sooblikovalcev izobraževalnih programov. Bolje pozno kot nikoli. IT-stroka lahko še vedno izkoristi prednosti vključevanja strokovnjakov v oblikovanje študijskih programov in tako zagotovi, da bodo kurikulumi pokrivali ustrezna znanja in spretnosti.

Izboljšati je potrebno odnose med izvršilnim odborom in oddelkom za IT in zagotoviti boljše razumevanje funkcije IT v podjetju s strani izvršilnih direktorjev. Številne organizacije trpijo zaradi slabega odnosa med IT in višjimi vodstvenimi kadri. To je ovira za produktivnost in inovacije, lahko pa postane tudi vir tveganj (če bi npr. vodstvo preko interne mreže tradicionalno podpiralo svoj nov kos visoke tehnologije). Uradna sporočila Evropske komisije ali sporočila podprta s strani Evropske komisije in druge sorodne pobude, usmerjene v ozaveščanje višjih vodstvenih kadrov, lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju pomena IT za ustvarjanje dodane vrednosti in razvoja inovacij. Potencial IT se je korenito spremenil, a nekateri direktorji se še vedno ukvarjajo samo s produktivnostjo in stroški ter popolnoma spregledajo inovativni potencial IT. Podpora komisije bi lahko pripomogla k boljšemu razumevanju pomena IT za evropska podjetja s strani višjih deležnikov. Prav tako je potrebno spregovoriti o upravljanju z informacijami, okoljsko-strateških analizah in odnosu uprave do IT in drugih pomembnih temah. Komisija bi s svojimi Sporočili pozornost vodstva podjetij usmerila v omenjene teme, ki postajajo vse bolj pomembne za vsa podjetja, ne le podjetja v IT-sektorju.

Promocija IT med mladimi Na šolah je vse manj zanimanja za tečaje računalništva in informatike. To je skrb vzbujajoč trend, ki ga moramo ustaviti. Poleg tega moramo mlade ozaveščati o vse pomembnejši vlogi IT za celotno gospodarstvo, ne le za IT-sektor, in jih izobraževati v tej smeri. Direktorji informacijskih služb so v nedavni študiji odkrili, da imajo šole pogosto popolnoma napačne predstave o vlogi IT. Če mladim ne bomo na pravilen način razložili, kakšne poklicne priložnosti se ponujajo na področju IT, bo njihovo zanimanje za IT še naprej upadalo. To je realna grožnja za evropsko konkurenčnost na dolgi rok. Če želimo spremembe, moramo delovati na ustreznih ravneh. Osredotočiti se moramo na srednje šole, in če je le mogoče tudi na osnovne šole. Evropski teden e-spretnosti je že prevzel pomembno vlogo pri spreminjanju napačnih prepričanj. Nadaljnje koordinirano delovanje gospodarstva, vlad in ciljnih izobraževalnih ustanov lahko gradi na rezultatih Evropskega tedna e-spretnosti in pripomore k doseganju ciljev Digitalne agende za Evropo.

POGLAVJE 3: IT ZA DODANO VREDNOST

59

Zgornja priporočila se v mnogo čem ujemajo s priporočenimi ukrepi, podanimi v zaključkih študije o profesionalizaciji IKT, ki sta jo po naročilu Evropske komisije pripravila IVI in CEPIS. Študija je bila pripravljena za potrebe razvoja evropskega referenčnega okvirja za profesionalizacijo IKT. Omenjena študija se je sicer osredotočila samo na strokovnjake za IT, a je pomen razvoja ustreznih e-znanj predstavljal osnovno gonilo za razvoj predlaganega referenčnega okvirja.

Evropska komisija je po mnenju IKT-sektorja že storila pomembne korake v pravi smeri. IKT-sektor zato močno podpira njene pobude in prepoznava pomen in potrebo po nadaljevanju in tudi postopni krepitvi predlaganih dejavnosti, ki so lahko zelo koristne za gospodarstvo.

Usklajevanje in mobilizacija industrije, vlad in akademskih vrst je kompleksen izziv in različni deležniki bodo pri tem morali odigrati vsak svojo vlogo. Študije nakazujejo, da bo do leta 2015 nastal 10- do 15-odstotni primanjkljaj znanja in spretnosti med strokovnjaki za IT in da bo zanimanje mladih za IT še naprej upadalo. Če k temu dodamo tudi vse večja razhajanja med izobraževalnimi programi in prakso na področju IT ter pomanjkanje e-znanj in spretnosti med strokovnjaki drugih strok, ugotovimo, da se Evropa sooča z izjemno resnimi in obsežnimi problemi. Glede na to, da IT omogoča razvoj inovacij, se vsi strinjamo, da je potrebno sodelovati in usklajeno delovati na področju razvoja e-znanj in spretnosti. Če ne želimo zadati novih udarcev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, se morajo vsi deležniki nemudoma odzvati in ukrepati.

60

Manifest za e-znanja in spretnosti

Poglavje 4: Premostitev vrzeli na področju e-znanj in spretnosti v Evropi »Pozabite na Kitajsko, Indijo in internet: ženske so gonilo gospodarske rasti« The Economist, 15. 5. 2006 V pojasnitvenem aktu Evropske unije o staranju delovne sile je zapisano: »Skladno s scenarijem, ki upošteva tudi predvideno povečanje priseljevanja in predvideno število rojstev, se bo od leta 2012 število delovno sposobnih ljudi v Evropi začelo krčiti, medtem ko bo vsako leto približno dva milijona več prebivalcev starih nad šestdeset let.« Da bi zadostili potrebam poslovnega sveta, bomo potrebovali več delavcev s širšo paleto znanj in spretnosti, saj bo manjše število delavcev moralo opraviti enako količino dela in učinkovita raba IKT je edini koherentni način, da se to uresniči.

Zastaviti si moramo tudi nekaj vprašanj: Kje so ženske? Kako uspešne so?

Kakšna bo njihova vloga v IKT? V tem poglavju vam bomo predstavili nekatera dejstva in številke in poskušali razložiti, zakaj se moramo boriti za enakost med spoloma. V zaključku bomo podali priporočila, kako zagotoviti participacijo žensk v digitalni ekonomiji in prepoznati njihov dejanski prispevek.

Statistični podatki, projekti in pobude Statistični podatki kažejo na to, da se razlike med spoloma na področju IKT pojavijo v že zelo zgodnjih fazah izobraževanja. Razlike se v času srednješolskega izobraževanja poglobijo in se potem še dodatno stopnjujejo na ravni visokošolskega izobraževanja. Te razlike se potem odražajo na delovni sili. Prvo celostno študijo o interesih, odnosu, vrednotah in načrtih mladih v odnosu do znanosti in tehnologije (kot ju dojemajo učenci,) je v letih 2003-2006 opravil norveški Center za znanstveno izobraževanje Univerze v Oslu. V okviru projekta ROSE (The Relevance of Science Education ) je bila opravljena študija, ki je vključevala preko 40.000 petnajstletnikov iz štiridesetih držav.

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

61

Pomen naravoslovnih predmetov Turčija Grčija Portugalska Španija Poljska Rep. Češka Latvija Estonija Slovenija Avstrija Nemčija Irska Škotska Severna Irska Anglija Finska Islandija Švedska Danska Norveška 0%

20%

40%

60%

80%

100%

Dekleta, ki si želijo službo na področju tehnologije.

Fantje, ki si želijo službo na področju tehnologije.

Vir: The Rose project - Pomen naravoslovnih predmetov, 2010

Mednarodna primerjalna študija ROSE je pokazala, da v večini evropskih držav izjemno malo deklet premišljuje o poklicu znanstvenika/znanstvenice. V evropskih državah se zelo malo deklet zanima za delo na področju tehnologije. To dejstvo potrjuje tudi nizka stopnja vpisa deklet na dodiplomske programe. Dekleta predstavljajo le 10 % do 30 % vseh študentov na izobraževalnih smereh s področja IKT in manj kot 20 % delovne sile v poklicih, ki temeljijo na IKT. Evropske raziskave o delu žensk na področju znanosti in inženirstva razkrivajo podobne tendence; odstotek diplomantk računalniške smeri je s 25 % leta 1998 padlo na 22 % leta 2006. Ne moremo se primerjati s Kanado (27 %), ZDA (28 %) ali z Južno Korejo, kjer je 38 % diplomantov računalniške smeri žensk. Skrb vzbujajoč evropski trend se nadaljuje.

Akademske kariere žensk še vedno močno zaznamuje vertikalna segregacija. Začetnih 31 % žensk v dodiplomskih programih poraste na 36 % v doktorskih programih, a potem ponovno pade na 33 % v skupini akademskih delavcev razreda C, 22% razreda B in le 11 % razreda A (t. i. diagram škarje).

62

Manifest za e-znanja in spretnosti

100 %

Razmerje med moškimi in ženskami v akademskih poklicih na področju znanosti in inženirstva, študenti in akademsko osebje, EU-27, 2002/2006 Moški 2006

50 %

0%

Ženske 2006 ISCED 5A Študenti

ISCED 5A Diplomanti

ISCED 6 Študenti

ISCED 6 Diplomanti

C razred

B razred

A razred

Vir: Statistika izobraževanja (Eurostat): baza podatkov WIS (GD za raziskave) Opis razredov: A: najvišje/vodilno delovno mesto; na tej ravni se ponavadi izvajajo raziskave.

B: raziskovalci, ki delajo na položajih, nižjih od položajev razreda A (vodja) in višjih od položajev razreda C (novi doktorji znanosti).

C: prva raven oz. vstopna točka za nove doktorje znanosti.

ISCED 5A: Terciarni programi, ki ob zaključku omogočajo prehod na nadaljevalne raziskovalne programe in poklice, ki zahtevajo visoko stopnjo znanj in spretnosti.

ISCED 6: Terciarni programi za pridobitev naprednih raziskovalnih kvalifikacij (doktoratov).

Področja izobraževanja v znanosti, inženirstvu in tehnologiji = 400 znanost, matematika in računalništvo + 500 inženirstvo, proizvodnja in gradbeništvo.

Znanstvena področja v znanosti, inženirstvu in tehnologiji = inženirstvo in tehnologija + naravoslovje.

Največji delež žensk v akademskih poklicih razreda A v Evropi najdemo v Romuniji, Latviji, Bolgariji, na Finskem in Portugalskem. Malta, Luksemburg, Ciper, Irska, Belgija, Grčija in Nizozemska so države z najnižjim deležem žensk v tej kategoriji. Razpon je od 32 % v Romuniji do 2 % na Malti. Zaradi majhnega deleža žensk v izobraževalnih programih in poklicih na področju IKT smo priča ogromnemu pomanjkanju talentov, ki bi zadostili potrebam podjetij v sektorju IKT in potrebam v gospodarstvu na splošno.

Poglejmo si situacijo na različnih celinah. Največ žensk v znanosti in inženirstvu najdemo v Severni in Srednji Ameriki, sledijo Srednja in Vzhodna Evropa, Južna Amerika in Oceanija. Zahodna Evropa je komaj na petem mestu.

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

63

Delež žensk v primerjavi z moškimi v znanosti in inženirstvu leta 2008 Znanost in inženirstvo 2008

1 2 3 4 5 6 7 8

Na svetovni ravni Severna/Centralna Amerika Srednja/Vzhodna Evropa Južna Amerika Oceanija Zahodna Evropa Bližnji vzhod Azija Afrika

Ženske Št.

1.058.156 296.894 92.228 62.298 21.909 268.182 85.572 226.337 4.736

% 39,4 48,2 46,9 44,7 43,0 41,8 40,3 28,0 24,5

Moški Št. % 1.625.546 60,6 318.714 51,8 104.391 53,1 77.082 55,3 29.003 57,0 373.963 58,2 126.983 59,7 580.850 72,0 14.560 75,5

Skupaj 2.683.702 615.608 196.619 139.380 50.912 642.145 212.555 807.187 19.296

Vir: NSF Science and Engineering Indicators, 2008

Zahodna Evropa je v nekoliko boljšem položaju, če upoštevamo število inženirjev. Na lestvici držav z največjim številom žensk v celotni delovni populaciji se Evropa nahaja na četrtem mestu za Srednjo in Vzhodno Evropo, Južno Ameriko in Oceanijo. Majhen delež ženski, ki se odloča za vpis v izobraževalne programe na področju IT, neposredno vpliva tudi na delež žensk, ki delajo v tej stroki.

Po podatkih britanske študije je delež deklet, ki se odloča za vpis v srednje šole, ki nudijo programe s področja IT, resnično nizek, a po pravilu dosegajo boljše rezultate kot vrstniki moškega spola.

Na osnovi tega lahko sklepamo, da bi večje zanimanje žensk za poklice v IT lahko znatno izboljšalo kakovost in številčnost ponudbe talentov na trgu dela.

Podjetje Accenture je v zadnjih letih pripravilo niz študij za potrebe pobude Mednarodni dan žensk, v katerih je poudarilo vse večji pomen IKT za uspešno žensko vodenje in vse večji pomen voditeljic/direktoric v podjetjih.

Podatki v povprečju vključujejo okoli 4000 izvršnih direktoric srednje velikih in velikih podjetij iz dvajsetih držav, pridobljenih s pomočjo letnih spletnih anket. Študija je pokazala, da so ženske bolj trdožive, odločne in »v trenutnih gospodarskih okoliščinah, kjer vladajo negotovosti in močna tekmovalnost, bo trdoživo vodenje podjetij vsekakor prednost.« Več kot 80 % žensk je odgovorilo, da so se pripravljene učiti in uporabljati novo tehnologijo, kot so spletni dnevniki ali družabna omrežja, da bi

64

Manifest za e-znanja in spretnosti

posegle po uspehu. Več kot 76 % žensk je napovedalo, da bo izkoriščanje novih tehnologij igralo pomembno vlogo v prihodnosti in 66 % žensk je izrazilo prepričanje, da bo nova tehnologija prinesla korenite spremembe v naše medsebojne odnose.

V Evropi ženske predstavljajo 31,6 % delovne sile v IKT-sektorju.

Delež žensk v IKT v EU-27, 2010 Največji delež

Najmanjši delež

Litva

45.1%

Avstrija

30%

Bolgarija

43.9%

Irska

30%

Latvija

37.8%

Slovaška

29.3%

Romunija

36.2%

Švica

29.1%

Hrvaška

35.4%

Združeno kraljestvo

28.5%

Ciper

35.5%

Danska

28.2%

Nemčija

34.3%

Republika Češka

26.5%

Poljska

34.2%

Turčija

25.1%

Finska

34%

Islandija

24.6%

Grčija

33.7%

Nizozemska

23.4%

Vir: Global Contact, Francija, 2012, na podlagi OECD, EuroStat in IESF

Leta 2010 je bil največji delež žensk, zaposlenih v IKT (> 35 %) v EU27, zabeležen v: • Litvi: 45,1 % • Bolgariji: 43,9 % • Latviji: 37,8 % Leta 2010 je bil najnižji delež žensk, zaposlenih v IKT v EU-27, zabeležen na: • Danskem: 28,3 % • Češkem: 26,5 % • Nizozemskem: 23,4 % Oblikovalce politik skrbi predvsem negativni trend zaposlovanja žensk v IKT (EU-27); njihov delež je z 32,7 % v 2008 padel na 31,6 % v 2010.

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

65

V nekaterih državah članicah EU smo priča pozitivnemu trendu; v Luksemburgu je delež žensk, zaposlenih v IKT, narasel za 5,2 % in v Italiji za 2,6 %. V drugih državah je trend močno negativen; v Latviji se je npr. število žensk v IKT zmanjšalo za 6,1 %, na Danskem za 5 % in na Portugalskem za 3,2 %. Te velike razlike bo potrebno podrobneje preučiti in razumeti vzroke za nastalo situacijo, nato pa pripraviti informirane predloge in izvajati ustrezne ukrepe za zmanjševanje razhajanj med državami.

V evropski študiji o poklicnih e-kompetencah, ki jo je leta 2011 pripravil CEPIS, je sodelovalo 2000 strokovnjakov za IT iz 28 evropskih držav. Študija je potrdila omenjene trende in izpostavila neustrezno zastopanost žensk v stroki. Ženske predstavljajo več kot 20 % delež strokovnjakov samo v dveh poklicih v IT-stroki – vodja kakovosti in revizorka za IT: 30 % in vodja usposabljanja za IT: 41 %. V nekaterih poklicih je odstotek žensk pod 10 % - upraviteljica informacijske varnosti, upravljavka omrežja in sistemska inženirka.

CEPIS - Svet evropskih društev za informatiko Evropa (povprečje) Vodja usposabljanja Vodja kakovosti in revizor Vodja informatike Razvoj programske opreme Sistemski arhitekt Upravitelj informacijske varnosti Upravljavec omrežij Sistemski inženir 0%

50%

100%

Strokovnjakinje Strokovnjaki Vir: CEPIS-ova študija o poklicnih e-kompetencah v Evropi. Evropsko poročilo 2011

CEPIS je jasno podal tudi priporočila za izvajanje ukrepov po hitrem postopku, predvsem ukrepov, ki bi vzpostavili ravnovesje med spoloma in povečali delež žensk, zaposlenih v IKT. Nadaljevanje in širjenje obstoječih pobud, ki se osredotočajo na vzornike in mentorske programe, bi morali pomnožiti in nadgraditi. Države članice bi morale ponuditi davčne spodbude za podjetja, ki politiko enakosti med spoloma uvajajo kot del korporativne kulture, ki izvajajo ustrezno politiko zaposlovanja in ponujajo ustrezne programe za poklicno napredovanje.

66

Manifest za e-znanja in spretnosti

Ko govorimo o ozaveščanju o pomenu pridobivanja e-znanja v Evropi, moramo svoja dejanja utemeljiti na osnovi ocene, opisane v nadaljevanju. Ta potrjuje, da so za ženske neformalne oblike izobraževanja še vedno ključni vir e-znanj in spretnosti. Na drugem mestu je samoizobraževanje in na tretjem so izobraževalne ustanove.

Moški dajejo prednost samoizobraževanju pred neformalnim učenjem in formalno izobrazbo.

V zadnjih letih so predstavniki zasebnega in javnega sektorja, akademiki in nevladne organizacije predstavili več zanimivih pobud za podporo izvajanju ukrepov in projektov, katerih cilj je spodbujanje deklet in žensk k razvoju in nadgradnji znanj in spretnosti: Izjemno uspešen je bil Fraunhofer IAIS-ov projekt ‘Roberta – dekleta v svetu robotov', ki ga je finančno podprlo nemško zvezno ministrstvo za šolstvo in raziskave (2002-2006). V okviru projekta je bilo v Nemčiji med leti 2005 in 2008 ustanovljenih triindvajset centrov Roberta.

Projekt je bil nadgrajen v projekt z imenom ‘Roberta gre v EU’, v okviru katerega je bilo ustanovljeno 12 regionalnih centrov Roberta v Avstriji, Italiji, na Švedskem, v Švici in Združenem kraljestvu. V Nemčiji se je tečajev udeležilo več sto učiteljev in preko 5000 otrok. Na evropski ravni se je tečajev udeležilo skupno okoli 5000 deklet. V okviru tečajev Roberta so se pogosto formirale skupine deklet, ki so se začele udeleževati tekmovanj iz robotike, npr. RoboCupJunior ali FIRST Lego League. 94 % udeležencev tečajev Roberta je izrazilo zadovoljstvo nad tečaji, 88 % bi jih tečaj priporočilo prijateljem in 74 % bi se jih udeležilo nadaljevalnih tečajev.

Fraunhofer IAIS in ECWT iščeta rešitve in možnosti za nadaljnji razvoj evropske mreže deklet za robotiko.

Na nacionalni ravni je bil najbolj odmeven in dokazano uspešen britanski projekt z naslovom Computer Clubs for Girls (CC4G), namenjen dekletom od 10. do 14. leta. Cilj projekta je dekleta navdušiti nad IT z vnašanjem tehnologije v vsakdanje življenje preko glasbe, mode in znanih osebnosti. Projekt vključuje najnovejše spletne vire; zadnjo različico je oblikovalo podjetje Aardman, ki je tudi producent priljubljenega animiranega filma Wallace in Gromit.

V projektu CC4G je od leta 2005 sodelovalo preko 135.000 deklet in 3.800 šol. 84 % udeleženk je povedalo, da bodo po tej izkušnji premislile o nadaljevanju študija in karieri v IT. S sponzorskimi sredstvi v višini

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

67

600 evrov na letni ravni lahko šole v okviru obšolskih dejavnosti upravljajo spletne klube CC4G. Sponzorji so pogosto tudi podporniki klubov, ki se včasih tudi osebno oglasijo v klubu in bodrijo dekleta. Za sodelovanje ne potrebujete strokovnih IT-znanj. Vse organizacije so dobrodošle.

Na evropski ravni je Svet društev za informatiko (CEPIS) v sodelovanju z Evropskim tednom e-spretnosti 2010 pripravil novo CEPIS-ovo tekmovanje za ženske v IKT, s katerim želi mlade ženske spodbuditi k vpisu in dokončanju študijskih programov s področja IKT ter delu v stroki. Nagrada se podeljuje zmagovalkam evropskega natečaja o digitalnih kompetencah, ki je posvečen ženskam. Leta 2010 je štirinajstletna Čehinja Anna Voríšková za spletno stran (http:// www.folmici.cz) in spletni dnevnik prejela štipendijo v višini 1000 evrov. Drugouvrščena Louisa Luciani iz Švedske je bila nagrajena za ustanovitev računalniških klubov in poosebljanje vzora drugim ženskam za delovanje v IKT. Leta 2012 so zmagale Afroditi Gkertsi, Eirini Kokkinidou in Anastasia Zarafidou iz Grčije za Premagajmo robotiko, druga pa je bila Sarka Vavrova iz Češke za Časomerko.

Nekaj zanimivih pobud se je osredotočalo tudi na marginalizirane skupine ljudi. V Evropi je več kot polovica vseh priseljencev žensk. Študija z naslovom »Priseljenke, e-znanja in zaposlovanje v Evropi« je nastala leta 2009. Študijo je ob Microsoftovi finančni podpori izvedla skupina TASCHA. Namen študije je bil oceniti učinkovitost tečajev za razvoj e-znanj in spretnosti, ki jih nevladne organizacije pripravljajo za povečevanje stopnje zaposljivosti in socialne vključenosti priseljenk na Madžarskem, v Italiji, na Nizozemskem, v Romuniji in Španiji.

Raziskava je nastala v okviru Microsoftovega dolgoročnega programa Neomejeni potencial (v ang. Unlimited Potential), preko katerega izvaja naložbe v razvoj e-znanj v delih Evrope, ki so slabo preskrbljeni z IKT. Usposabljanja izvaja v partnerstvu z nevladnimi organizacijami in preko pobud Skupnosti.

V študiji je sodelovalo 530 priseljenk. Poskušali so ugotoviti, v kolikšni meri dostop do IT prispeva k socialnemu statusu in ugledu v družbi ter zaposljivosti. Približno tretjina priseljenk je razvila osnovne računalniške in internetne spretnosti. 32 % jih je razvilo srednje visoke računalniške spretnosti in 22 % srednje visoke internetne spretnosti.

Nekaj čez 20 % anketirank je odgovorilo, da nima e-znanj in spretnosti.

Izsledki študije so pokazali, da so priseljenke na trgu delovne sile dvakratno prikrajšane, prvič, ker so ženske, in drugič, ker so priseljenke.

Da bi pridobile dostop do trga dela potrebujejo: pomoč pri učenju

68

Manifest za e-znanja in spretnosti

jezika, razumevanju zaposlovalne politike, širjenju socialne mreže in iskanju priložnosti za izobraževanje in usposabljanje.

Zelo lep primer tovrstne pobude je tudi Evropsko zavezništvo za znanja za zaposljivost. Partnerji pobude Microsoft, Skupina Adecco in State Street so leta 2011 pripravili natečaj z naslovom Znanja za zaposljivost, v okviru katerega so podelili nagrade v kategorijah: 'Krepitev vloge mladih s pomočjo znanja in spretnosti’, ‘Aktivno staranje z IT-podrtim izobraževanjem’ in v čisto posebni nagradni kategoriji ‘Krepitev vloge žensk ob podpori tehnologije’. Nagrade smo podelili v poklon nevladnim organizacijam, ki z zelo učinkovito rabo IKT za potrebe izobraževanja in razvoja znanj, ljudem pomagajo dvigniti raven zaposljivosti in stopnjo digitalne ter socialne vključenosti. Prvo nagrado in 5000 evrov so podelili latvijski organizaciji Langas i ateiti - 'Okno v prihodnost' - za uspešno organizacijo tečajev računalništva in informatike za dekleta in ženske. Langas i ateiti je pod vodstvom direktorice Lorete Križinauskienė vzpostavila povezave z gospodarstvom, ustanovila skupnost LIA in v zadnjih petih letih organizirala tečaje, ki se jih je udeležilo 45.000 žensk.

Ukrepati moramo takoj in zagotoviti enakost med spoloma Da bi razumeli, zakaj so nova znanja in spretnosti v 21. stoletju toliko bolj pomembna od znanj in spretnosti, ki so prevladovala v 20. stoletju, moramo najprej razumeti, da je prišlo v svetu do velikih premikov: iz pretežno analognega sveta smo se preselili v digitalni svet.

Josephine Green, direktorica službe za spremljanje trendov in strategijo pri podjetju Philips Design od leta 1997, nam je rekla, da poskusimo narediti preskok od razumevanja tehnologije kot gonila k razumevanju tehnologije kot tistega, kar nam nekaj omogoča, oz. z drugimi besedami, da skočimo iz sveta piramid v svet palačink. Gospodarska rast je v 20. stoletju slonela na množičnih trgih, ekonomijah obsega in masovni proizvodnji. To so bili časi tehno-trga, kjer so ukazi prihajali od zgoraj navzdol in enako je veljalo za nadzor. Veljala je piramidna struktura. 21. stoletje je stoletje družbenih inovacij.

Tehnologija ljudem omogoča, da so snovalci svojih življenj in oblikovalci svojih življenjskih slogov. Svetovni splet jim ponuja dostop do vseh plasti inovacij. Ne govorimo več o potrošništvu, govorimo

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

69

o soustvarjanju. Medkulturno upravljanje in komunikacija definirata naš svet, ki močno temelji na družabnih ali stanovskih skupnostih (v ang. Communities of Practice oz. na kratko CoP) in IKT. Vse se vrti okoli ekosistema, katerega gonilo je personalizacija po meri. »Spletna generacija« (poznana tudi kot Generacija Y in Prvi digitalci) je vstopila v menedžerske vode. Če se želimo uspešno kosati s pojavom minimalne ženske participacije, moramo upoštevati značilnosti spletne generacije in njen način učenja. To je generacija, ki je odraščala z MP3 predvajalniki, spletnimi igricami in sistemi za takojšnje sporočanje in izmenjavo datotek. To je generacija, ki močno verjame, da se lahko 'kulture naučimo' in se bolj zavzema za modele upravljanja s človeškimi viri, ki so osredotočeni na človeka, in ne na izdelke. Ključni vidiki takšnih modelov so motivacijske teorije in napredovanje znotraj organizacije.

Danes so vrednote, kot so raznolikost, vključenost in enakost med spoloma, bolj cenjene kot kdaj koli prej. Če so bili moški nosilci sprememb v času industrializacije, so lahko ženske danes nosilke inovacij.

John Hagel III, sopredsednik Deloittovega centra odličnosti, s sedežem v Silicijevi dolini, ki opravlja izvirne raziskave in razvija vsebinska stališča za novo korporativno rast, je povedal: »V digitalni ekonomiji znanja človeški kapital nadomešča naravne vire in predstavlja temelje rasti. Vodilno vlogo v 21. stoletju bodo prevzela podjetja in države, ki bodo znale kar najbolje izkoristiti inovativni in ustvarjalni potencial ljudi. Ženske nedvomno pridobivajo na moči v bazenu talentov.« Uvajajo se novi koncepti, kot je npr. socialna donosnost naložb, in zahtevajo se drugačna znanja in spretnosti. V 'svetu piramid' smo potrebovali spretnosti na področju upravljanja, načrtovanja, priprave proračuna, merjenja, ocenjevanja, organizacije, strukturiranja in nadzorovanja. V 'svetu palačink' potrebujemo inovativnost, spraševanje, izzivanje, sanjarjenje, domišljanje, eksperimentiranje, učenje in podjetnost.

Zelena družba znanja je politična agenda za IKT do 2015 za evropsko družbo znanja v prihodnosti. Predstavila jo je švedska vlada v času švedskega predsedovanja EU leta 2009. Med ključne zahteve za prihodnost agenda uvršča tudi naložbe v mehko infrastrukturno politiko za Evropo, tj. nalože v socialni kapital.

70

Manifest za e-znanja in spretnosti

To preusmerjanje pozornosti je v skladu z željo žensk, da delajo v panogah in strokah, ki neposredno koristijo družbi in/ali posameznikom, in bo prispevalo k ohranjanju žensk v inženirski stroki.

Danes vsi vemo, da se raznolikost na poslovnem področju izplača.

McKinseyjeva študija Woman Matter iz leta 2009 in raziskava Centered Leadership iz leta 2010 sta prišli do zaključka, da so osrednji atributi žensk voditeljic, kot so intelektualna stimulacija, navdih, participatorno odločanje in opredelitev pričakovanj/nagrad, tudi ključ do izhoda iz recesije in vstopa na pot uspeha v današnjih kompleksnih gospodarskih okoliščinah, ožigosanih s finančno krizo.

Svetovni gospodarski forum je razkril podatek, da so države, ki enakomerno porazdeljujejo sredstva med ženske in moške, ne glede na količino sredstev, ki jih imajo na voljo, uspešnejše od tistih, ki tega ne počnejo.

Catalyse je v raziskavi iz leta 2012 zapisal, da je donosnost kapitalskih naložb v podjetjih, ki so v prvi četrtini lestvice podjetij, ki zaposlujejo največje število žensk na vodstvenih položajih (od 19 % do 44 %), za 26 % višja od donosnosti kapitalskih podjetij, ki se nahajajo pri dnu te lestvice in v upravnem odboru nimajo žensk.

Dr. Erkki Ormala, podpredsednik, odgovoren za poslovno okolje pri Nokii, in predsednik DIGITALEUROPE, je na konferenci Tedna e-spretnosti 2011, posvečeni konkurenčnosti, gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, dne 13. 12. 2011 v Bruslju poudaril, da je pridobivanje žensk za delo na razvoju tehnologije pravi vir inovacij.

Pri Nokii želijo participacijo žensk povečati predvsem na treh področjih: • za vodenje – potrebujemo talente za vodenje transformacije na digitalnem trgu, • za gradnjo organizacijskih kapacitet – potrebujemo talente z znanjem, spretnostmi in izkušnjami, ki bodo Nokiii zagotovili konkurenčne prednosti, • za raznoliko uporabniško izkušnjo – želimo spolno dvojezičnost za zagotavljanje privlačnih tržnih rešitev.

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

71

Družbeni mediji Ženske danes močno prevladujejo na družbenih medijih: ženske so pri rabi tehnologije mreženja v vseh kategorijah številčnejše od moških. Ženske dominirajo svetu družbenih medijev tudi po količini časa, ki ga tam preživijo. Če bi bil Facebook država, bi bil največja država sveta.

Najhitrejše rastoča skupina uporabnikov Facebooka so ženske, stare od 55 do 65 let. 57 % uporabnikov Facebooka in Twitterja so ženske.

86 % Američank ima svojo osebno stran na družbenih medijih in 72 % se vanje prijavi dnevno. 80 % ženski, ki uporabljajo družbene medije, izraža svoje navdušenje nad izdelki in blagovnimi znamkami.

Spletna stran EU Women na Facebooku je bila vzpostavljena za potrebe delavnice »Ženske za pametno rast«, ki jo je junija 2011 organizirala Skupščina za Digitalno agendo. V enem mesecu je stran obiskalo preko 14.500 ljudi in več kot 95 jih je napisalo, da jim je stran všeč. Skupini na strani LinkedIn se je v enem mesecu pridružilo preko 100 članov in objavljenih je bilo petnajst razprav. Na Twitterju je @EUWomen pritegnil 158 tweetov in enaindevetdeset privržencev v mesecu pred začetkom Skupščine za Digitalno agendo.

Dedefop (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja) je v srednjeročnih napovedih do leta 2020 zapisal, da moramo v času vse večjih zahtev po znanju in spretnostih na delovnem mestu izkoristiti potencial neaktivnega prebivalstva, še posebej žensk, katerih kvalifikacije presegajo kvalifikacije moških.

Na splošno velja, da je delež žensk na trgu dela manjši, kot je delež moških. Vendar so ženske vse bolj kvalificirane, medtem ko je trend pri moških negativen. Za oba spola velja enaka hierarhija na vseh ravneh, vendar je opaziti večji delež žensk, ki se pomikajo po hierarhični lestvici navzgor, kar verjetno napoveduje višjo (formalno) stopnjo kvalifikacij žensk v primerjavi z moškimi kolegi. Izjeme se pojavljajo na srednji ravni kvalifikacij, kjer so moški uspešnejši kot ženske.

Po drugi strani napovedujejo proporcionalni upad nizkokvalificirane delovne sile po vsej Evropi. Upad se veliko bolj nanaša na ženske kot na moške delavce. To so splošni trendi, ki jih opažamo v skoraj vseh državah.

Zaradi sprememb na sektorski ravni, kot je trend rasti delovnih mest v storitvenem sektorju, še posebej v sektorju tržnih storitev, je potreba po ženski delovni sili vse večja.

72

Manifest za e-znanja in spretnosti

Na področju poslovnih in drugih storitev se napoveduje odpiranje novih sedem milijonov delovnih mest. Znatna povečanja števila delovnih mest se pričakujejo tudi na področju distribucije in transporta.

Napovedana zmerna rast delovnih mest v netržnih storitvenih sektorjih je vezana na znatno rast števila delovnih mest na področju zdravstva in šolstva. Zaradi napovedanega krčenja proračunskih sredstev lahko pričakujemo, da se bodo nova delovna mesta v zdravstvu in šolstvu delno pokrila z viškom delovne sile v javni upravi.

Inovativnost s pomočjo vključevanja načela enakosti spolov V zadnjih nekaj letih so ljudje začeli razumeti dodano vrednost vključevanja načela enakosti spolov na področju raziskav. Vse več raziskovalcev načelo enakosti med spoloma uporablja kot vir za stimulacijo novega znanja in tehnologije.

Nov projekt Univerze v Stanfordu Gendered Innovations (op. prevod inovativnost s pomočjo vključevanja načela enakosti spolov) se izvaja v sodelovanju s strokovno skupino Evropske komisije Innovation through Gender, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz dvajsetih držav članic EU in koordinirata berlinska tehnična univerza ter Fraunhofer Gesellschaft.

V okviru projekta se pripravljajo nove analitične metode, namenjene znanstvenikom in inženirjem. Na študijah primerov konkretno ponazarjajo, kako analize enakosti med spoloma prispevajo k razvoju inovacij na treh ciljnih področjih: znanost, zdravje in medicina ter inženirstvo.

Priporočila Čas je, da več pozornosti in sredstev namenimo krepitvi načela enakosti spolov v IKT v Evropi.

Uspešnost izvajanja Digitalne agende za Evropo in doseganje ciljev strategije Evropa 2020 so v večji meri odvisni od tega, ali bodo Evropska komisija in deležniki našli načine in sredstva za omogočanje dostopa in vključevanje (v okviru multilateralnega sodelovanja med deležniki) kritične mase žensk v Evropi v oblikovanje, raziskave, inovacije, razvoj in rabo IKT v obdobju od leta 2011 do 2020.

Celotna IT-stroka mora združiti moči in prispevati k razvoju ženskih talentov za delo v stroki, pri čemer je potrebno upoštevati celoten

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

73

življenjski ciklus. Istočasno morajo ženske, ki že delajo na tem področju, spodbujati, da vztrajajo in uspejo.

Temelji za tovrstno sodelovanje na evropski ravni so bili zgrajeni na konferenci z naslovom 'Ženske na področju znanosti, inovacij in tehnologije v digitalni dobi', ki so jo 7. in 8. 3. 2011 v Budimpešti organizirali GD za informacijsko družbo, madžarsko predsedstvo EU in ECWT. Gostiteljica konference je bila Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za Digitalno agendo. Na konferenci je bila sprejeta deklaracija ‘Mednarodni dan žensk 2011’.

Deklaracija je nastala na osnovi dokumenta o stališču Evropskega centra za ženske in tehnologijo ECWT glede usklajevanja Digitalne agende s postopkom spletnega posvetovanja, ki je potekal od februarja do konca junija 2011. Deklaracija poudarja pomen uvajanja trajnostne evropske večstranske infrastrukture in vključevanja vseh ključnih javnih in zasebnih akterjev na evropski ravni, akademske sfere in nevladnih organizacij za potrebe Akcijskega načrta digitalne agende za uveljavljanje načela enakosti spolov.

IKT za družbene spremembe

Krepitev e-znanj in spretnosti

Raziskave in inovacije

Zelo hitra internetna povezava

Zaupanje in varnost

Interoperabilnost in standardi

- Zahtevani ukrepi - Zgodnje naložbe v mlade, še posebej v dekleta - Prevzemanje dobrih praks za zagotavljanje enakosti med spoloma in predstavitev vzornikov - Podpora digitalni agendi, ki bo spodbujala enakost med spoloma - Spodbujanje človeškega kapitala in naložbe v ženske - Zagotavljanje boljšega vodenja s pomočjo kazalnikov raznolikosti

Enotni digitalni trg

Stebri Digitalne agende

Skupščina za Digitalno agendo

Deklaracijo iz Budimpešte je potrdila Skupščina za Digitalno agendo 16. in 17. 6. 2011 v Bruslju. Skupščina je poudarila, da mora biti krepitev e-znanj in spretnosti ter vključevanje žensk v vse dejavnosti s področja e-znanj in sodelovanja eden od stebrov Digitalne agende.

Vir: Poročilo. Skupščina za digitalno agendo. 2011 Delavnica 22 žensk za pametno rast (v ang. Women 4 Smart Growth)

74

Manifest za e-znanja in spretnosti

Digitalna prihodnost

Zadnji korak, ki ga je potrebno storiti za učinkovito izvajanje Deklaracije, je sprejetje resolucije, ki bi Deklaracijo vključila v program Evropske komisije HORIZON 2020 za obdobje 2014-2020.

Priporočila Evropskega centra za ženske in tehnologijo vključujejo naslednje ukrepe: • Pripraviti je potrebno dolgoročni evropski akcijski načrt, ki jasno opisuje naloge posameznega deležnika na področju spodbujanja zaposlovanja žensk in izvajanja agende za e-spretnosti. Sestavni del načrta morajo biti tudi letne primerjalne analize in vrednotenje doseženih rezultatov.

• Razširiti je potrebno evropski direktorij žensk in IKT, ki ga je januarja 2010 podprlo Evropsko združenje za e-znanja in spretnosti. Direktorij naj bi vseboval vse podatke, ki se nanašajo na ženske in e-znanje v Evropi (nacionalna politika, dobre prakse, raziskave, od zaposlovanja do nagrajevanja, od pridobivanja do uporabe znanj itd.).

• Spodbujanje k pripravi študije najboljših praks v Evropi na področju izvajanja usposabljanj za pridobivanje e-znanj in spretnosti s strani NVO. • Zagotoviti je potrebno ustanovitev večstranskih partnerstev med deležniki za spodbujanje ustreznega vključevanja vprašanj s področja enakosti med spoloma v izobraževalne programe za mlade in za vzbujanje zanimanja med mladimi za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko.

POGLAVJE 4: PREMOSTITEV VRZELI NA PODROČJU E-ZNANJ ...

75

Poglavje 5: Vizija prihodnosti Piše se leto 2012 in Evropa ima še vedno ogromno potrebo po večji produktivnosti. Čeprav so se najhujši simptomi finančne krize že nekoliko umirili, bolezni, ki jih je povzročila, še nismo preboleli. Kritični primer tega je stopnja brezposelnosti med mladimi, ki se je v zadnjih letih močno povišala. Stopnja brezposelnosti med mladimi je najbolj kritična v skupini mladih do 25. leta. Po zadnjih podatkih Eurostata je brezposelnost v Grčiji spiralno rastla in je trenutno na ravni 47,2 %.

V Španiji je že dosegla vrhunec pri 48,3 %. Ta skrb vzbujajoč trend prinaša posledice za številne izobražene mlade Evropejce. Številke so delno posledica spremenjenega evropskega delovnega in zaposlitvenega okolja, pospešene globalne transformacije in delnega upada številnih tradicionalnih industrijskih panog. Varčevalni ukrepi in nižanje stroškov v javnem, pol-javnem in zasebnem sektorju bodo potrebni, a še zdaleč ne zadostni ukrepi za prihodnjo blaginjo Evrope. Gospodarsko rast bomo morali zagotoviti z inovacijami in podjetniškimi pobudami.

Istočasno se evropske družbe soočajo z nekaterimi temeljnimi dolgoročnimi izzivi, kot je prilagajanje starajoči se družbi in uvajanje pametnega in učinkovitejšega sistema zdravstva. Eden od izzivov je tudi vzpostavitev mehanizmov za energetsko učinkovitost, zmanjševanje porabe energije, bolj učinkovito upravljanje z vodami ter bolj učinkovito reševanje vprašanj, povezanih s prevozom in onesnaževanjem v rastočih mestih.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) ima sloves igralca, ki spreminja pravila igre v družbi in gospodarstvu. Sloves, ki ga uživa, ji pritiče. Ključno vprašanje, ki se poraja, je: »Kako naj Evropa spodbuja razvoj ustreznih e-znanj, ne le za rabo IKT, temveč tudi za inovacije in razvoj industrijskih panog in trgov, ki temeljijo na IKT in imajo velik potencial rasti? »Razvoj znanj in delovne sile so valuta evropskega gospodarstva prihodnosti,« pravi Jan Muehlfeit, predstavnik Microsofta in sopredsedujoči Evropskemu združenju za e-znanja in spretnosti. »Oblikovalci politik so identificirali tehnološke inovacije kot ključ, ki odklepa vrata človeškega potenciala na globalni ravni. V novih tehnologijah vidijo tudi rešitve za uresničevanje prednostnih nalog na nacionalni ravni – od zdravstva in šolstva do energetske neodvisnosti in podnebnih sprememb,« še dodaja.

Poglejmo si najprej inovacije. Pri inovacijah ne govorimo o novih izumih, temveč o ustvarjanju dodane vrednosti. Kot pravi Peter F.

76

Manifest za e-znanja in spretnosti

Drucker, oče modernega menedžmenta, so inovacije dejanja, ki omogočajo, da s sredstvi, ki jih imamo, ustvarimo nove kapacitete za ustvarjanje vrednosti (Innovation and Entrepreneurship, 1985).

Poglavitne značilnosti IKT so njena vse tesnejša povezanost, eksponentna generacija podatkov in vse večja soodvisnost njenih tehničnih elementov, kot so programska oprema, storitve, podatki in naprave. Inovacije, ki slonijo na IKT, so nekoliko posebne, zato zahtevajo posebna znanja in spretnosti. Njihove posebnosti so: Hitropoteznost: V nobenem drugem sektorju ne zasledimo tako kratkega inovativnega cikla. Čeprav je IKT-sektor odvisen tudi od dolgoročnejših dejavnikov, kot so novi standardi za mobilna omrežja ali temeljne raziskave na področju tehnologij za shranjevanje podatkov ali oblikovanje procesorjev, je trg IKT zelo hitropotezen, še posebej ko govorimo o potrošniških izdelkih in storitvah. Zaradi opisanih okoliščin je potrebno znanja in spretnosti, še posebej tehnična znanja in spretnosti, redno nadgrajevati in se zavedati omejenega roka uporabnosti teh znanj.

Soodvisnost: IKT je močno izpostavljen dejavniku soodvisnosti.

Inovacije, ki temeljijo na IKT, redko nastanejo v izolaciji. Koncepti, kot so strategije platform, so vitalnega pomena za industrijo. Povpraševanje po znanju in spretnostih tako ne narekujejo le nova tehnološka odkritja, temveč tudi dinamika trga. Zaradi tega potrebujemo strateška tehnološka znanja in spretnosti.

Družabnost: Na osnovi IKT so nastali družbeni pojavi, kot so sodelovalni razvoj, družabni mediji, množično zunanje izvajanje (v ang. crowdsourcing) in številni drugi. Ker je IKT soodvisna tehnologija, vse bolj spreminja tudi družabno interakcijo, organizacije in delovne procese.

IKT je zato postavil zahtevo po razvoju znanj in spretnosti na presečišču IKT in družbe, v upravno-pravnem okolju in znotraj organizacij. To še posebej velja za področja, kot so oblikovanje storitvenih sistemov, ki temeljijo na IKT, vpletenost uporabnikov ali skladnost z zakonodajo.

Resnična globalnost: IKT-sektor je bil med prvimi resnično globaliziranimi gospodarskimi sektorji in hkrati tudi gonilo globalizacije, kot je v članku za rubriko Tuje zadeve, ki nosi naslov 'Globalno integrirano podjetje,' leta 2006 zapisal nekdanji izvršni direktor IBM-a Sam Palmisano. IKT je omogočil globalno sodelovanje in interakcijo z uporabnikom storitev v realnem času. Omogočil je tudi globalen lov na talente in distribucijo nalog na svetovni ravni. To

POGLAVJE 5: VIZIJA PRIHODNOSTI

77

je privedlo do situacije, kjer so nekateri vidiki IKT lokalni, še posebej tisti, ki so v presečišču z družbo, uporabniki in organizacijami, medtem ko so drugi vse bolj koncentrirani in geografsko neodvisni. Poglejmo si primer Googla. Google iz desetih večjih podatkovnih centrov, lociranih na različnih koncih sveta, ponuja storitve v več kot 100 državah. Enako velja za koncentracijo razvoja in raziskav, ki temeljijo na IKT. Za Evropo je pomembno, da ostane močna tekmica v globalni konkurenci na področju dragocenih IKT znanj in spretnosti.

Podjetnost: Podjetnost je že od nekdaj gonilo razvoja IKT-sektorja.

Globalni igralci, kot sta Facebook ali Google, so se pojavili pred manj kot desetletjem. Inovacije, ki temeljijo na IKT, vse bolj poganjajo odprte inovacije in procese, kot so upravljanje izločitev dejavnosti v novo podjetje, upravljanje zunanjih vlaganj, upravljanje rasti preko združitev in pridobitev.

To so običajne prakse v tem sektorju. Temu modelu sledi tudi vse več drugih sektorjev. Lep primer tega je evropska avtomobilska industrija.

Daimler in BMW narekujeta inovacije na področju mobilnih storitev z eksternimi naložbami. Oba podpirata tudi ustanavljanje novih podjetij.

Moč transformacije in moteči elementi: Nobena druga tehnologija ni prinesla tako znatnih sprememb v industrijski in storitveni sektor.

IKT omogoča nov val inovacij, ki se ne nanaša samo na nove izdelke in storitve, temveč tudi na ustvarjanje novega živčnega sistema podjetij, ki je osnova za transformacijo procesov in organizacijskih modelov. IKT je temelj novih poslovnih modelov in lahko povzroči motnje v industriji ali njeno ponovno odkrivanje. Če upoštevamo te pomembne dejavnike, pridemo do zaključka, da bi bila ozka obravnava e-znanj in spretnosti, ki bi se osredotočala predvsem na tehnologijo, popolnoma neprimerna. Pri IBM-u so to izrazili z akronimom SSME (Service Science Management & Engineering), ki označuje storitve, znanost, menedžment in inženirstvo. Ugotovili so, da so za oblikovanje storitvenih sistemov prihodnosti, ki temeljijo na IKT, potrebna menedžerska, tehnična in inženirska znanja. Glede na to, da je IKT integrativna tehnologija, potrebuje podporo ljudi s celostnim nizom znanj in spretnosti.

Da bi to dosegli, morajo vsi deležniki ukrepati in se medsebojno uskladiti.

Izobraževanje je srčika rešitve. Razvoj računalništva na akademski ravni je sicer ključnega pomena, a je le del rešitve za opisane izzive. E-znanja in predmete s področja IKT moramo bolj celostno vključiti v izobraževalne programe in programe vseživljenjskega učenja. Pri tem ne smemo pozabiti na menedžerska in druga poslovna znanja in kompetence. To

78

Manifest za e-znanja in spretnosti

ni enkratni izziv za šolstvo. To je izziv za vsakega strokovnjaka za IKT, ki traja od začetka do konca poklicne poti. Michael Gorriz, vodja informacijske službe pri Daimlerju, je povedal: »Možnosti za pridobivanje in nadgradnjo ustreznih e-znanj in spretnosti za strokovnjake za IKT in strukturne delavce, bi morale postati nekaj vsakdanjega. Takšne potrebe se ne nakazujejo le v večjih organizacijah; potrebne so tudi za postopno izgradnjo in preobrazbo evropske družbe v inovativno družbo oz. družbo znanja, kot ji včasih pravimo.«

Pazite se Evropa se mora soočiti z izzivom vključevanja e-znanj in IKT v izobraževalne sisteme. Za to obstajajo zelo prepričljivi gospodarski in družbeni razlogi. Tu igra pomembno vlogo nezainteresiranost ljudi, še posebej žensk, za študij in delo na področju IKT. Čeprav večina mladih Evropejcev dnevno uporablja orodja IKT na številnih življenjskih področjih, se je informiranje potencialnih študentov o širšem pomenu IKT in celostnih znanj, ki bodo odločala o prihodnosti IKT-stroke, izkazalo za zelo zahtevno nalogo. Lahko bi se zgodilo, da v Evropi preprosto ne bomo imeli učinkovitega sistema za razvoj mladih talentov v tej ključni disciplini in industriji 21. stoletja.

Situaciji botruje več vzrokov. Tehnološko podprto učenje ni v zadostni meri vključeno v kurikulume evropskih osnovnih in srednjih šol. Motivacija za nadaljnji študij pa se oblikuje ravno v tem življenjskem obdobju. Enako velja za pridobivanje začetnih kompetenc. Veliko je še manevrskega prostora za rabo IKT v osnovnem in srednjem izobraževanju, ki bi morala biti celostno vključen v šolske kurikulume. IKT učiteljem ponuja številne možnosti za razvoj inovativnih učnih modelov. Še posebej je IKT lahko uporaben za približevanje šolskega okolja dejanskim izzivom, s katerimi se sooča svet. Npr. uporaba odprtih podatkov o okolju ali prometu pri pouku geografije, dostop do zgodovinskih dokumentov, ki so na voljo v digitalnih knjižnicah, pri pouku zgodovine ali analiza velikega števila dejanskih podatkov pri matematiki.

Druga težava so visokošolski programi računalništva. Ti so v Evropi ponavadi ozko matematično in tehnično usmerjeni. Študij računalništva ne vključuje zgoraj omenjenih kritičnih e-znanj in kompetenc, kot so znanja, ki se nanašajo na družbeno dimenzijo IKT, podjetništvo in inovacije ter splošna poslovna znanja in spretnosti. Ta znanja se ponavadi pridobijo po zaključku študija, na delovnem mestu. Nekatere univerze so se že zavedle izziva. Na Univerzi v Warwicku npr. ponujajo kratki program za razvoj 'ključnih znanj in spretnosti'.

POGLAVJE 5: VIZIJA PRIHODNOSTI

79

Ta primanjkljaj e-znanj in spretnosti na ravni osnovnega, srednjega in visokošolskega izobraževanje je v večji meri tudi krivec za pomanjkanje kvalificiranih delavcev na področju IKT in tudi krivec za vzpostavitev trga delovne sile za IKT, kjer tradicionalna izobrazba ni odločilen dejavnik pri zaposlovanju. V resnici številni strokovnjaki za IKT niso diplomanti računalništva. Spretnosti v IKT se dokazujejo z delovnimi dosežki in poklicnimi potmi. Včasih jih ljudje preprosto navajajo, možnosti za formalno preverjanje in ocenjevanje teh znanj pa za enkrat ni.

Čas je za spremembe V pričujočem manifestu vodilni v stroki predlagajo niz konkretnih ukrepov, s katerimi lahko zagotovimo dotok novih strokovnjakov za IKT, ki bodo pomladili delovno silo v sektorju in vzpostavili bolj zdravo okolje v IKT ter na splošno pomladili in okrepili e-veščo delovno silo: Začeti moramo v osnovnih in srednjih šolah Zgodnje pridobivanje e-znanj in spretnosti, ki se začne v osnovni šoli in nadaljuje vse do začetka akademske kariere, lahko popolnoma transformira posameznika. Učenci postajajo vse bolj vešči pri upravljanju in izkoriščanju informacij. Tako razvijamo inovativno naravnan um, ki bo pri vstopu na trg delovne sile igral vse bolj pomembno vlogo.

Industrijske pobude, namenjene šolam, in akademske pobude, namenjene učiteljem in učencem, kot so Microsoftov Imagine Cup, Intelov World Ahead ali Googlov Science Fair, kažejo na podporo IKTindustrije in zanimanje učencev, dijakov in študentov. Microsoftovega natečaja Immagine Cup 2009/2010 se je udeležilo preko 300.000 študentov iz 142 držav. Odločilna elementa tovrstnih pobud sta ustvarjalnost in podjetnost študentov pri iskanju rešitev, ki temeljijo na IKT. Ustrezen nadaljnji razvojni korak bi bil vključevanje tovrstnih učnih elementov v kurikulum. Tako bi podprli idejo o inovacijski dimenziji izobraževalnih ustanov (npr. raziskovanje novih učnih okolij in tem), ki s pomočjo IKT poganjajo inovacije v šolstvu.

Povečati moramo privlačnost poklicev v IKT Privlačnost IKT kot splošnega poklicnega področja dejavnosti in kot poklicne poti moramo obravnavati v okviru reforme in nadgradnje reforme šolskega sistema. Bolj pregledno moramo predstaviti številne priložnosti za delo na področju IKT in možnosti za napredovanje v stroki, da evropske državljane spodbudimo k vgrajevanju e-znanj v svoje poklicne kariere. Eden od izvedenih ukrepov je bila vzpostavitev Evropskega zaposlitvenega in kariernega portala e-znanj, ki naj bi

80

Manifest za e-znanja in spretnosti

pomagal pri iskanju ljudi z ustreznimi kvalifikacijami za ustrezna delovna mesta in pomagal destigmatizirati poklice v IKT. Spremeniti moramo percepcijo IT in e-znanj s strani mladih, žensk in starajoče se delovne sile. Ena od metod je lahko vključevanje in krepitev profila digitalnih ambasadorjev v Evropi, ki lahko prevzamejo vlogo aktivnih vzornikov v IKT-sektorju in sorodnih sektorjih. To so lahko vodje informacijskih služb, digitalni podjetniki, vodilni znanstveniki itd. Če ne bomo uporabili tovrstnih strategij, bodo najboljši talenti pobegnili v alternativne sektorje ali na druge konce sveta. Če ne bomo razblinili stereotipnih predstav o strokovnjakih za IKT, bodo te postale ovira za rast storitvenega sektorja IKT in za poslovne inovacije v večini organizacij. Pri nadaljnjih korakih moramo upoštevati tudi aktivno vlogo žensk v IKT. Lep primer tega je Kodeks dobrih praks žensk v IKT, ki je nastal na pobudo Neelie Kroes, podpredsednice Evropske komisije in komisarske, odgovorne za Digitalno agendo. Kodeks podaja prvi sklop praktičnih pobud za krepitev vloge žensk v poklicih s področja IKT. Številni akademski partnerji in partnerji iz IKT-sektorja so že podprli pobudo Kroesove.

Okrepiti in razširiti moramo sodelovanje med akademskimi ustanovami in IKT-industrijo V hitropoteznem IKT-svetu, ki ga v veliki meri determinirata podjetniška in tržna dejavnost, morajo akademske ustanove vzdrževati tesne vezi z gospodarstvom. V tem kontekstu so programi industrijskih partnerjev, ki vključujejo univerze, kot sta denimo IBM-ova Akademska pobuda ali Microsoftovo Akademsko zavezništvo, izjemno dragoceni inštrumenti.

V okviru takšnih pobud akademske ustanove pridobijo brezplačen ali finančno ugoden dostop do izdelkov in storitev. Med novejšimi ponudbami najdemo npr. industrijsko podatkovno središče in okolja za velike podatkovne analize, ki jih vključuje IBM-ova in Googlova pobuda za skupno računalništvo v oblaku. Sektor IKT je postal dejaven tudi v univerzitetnih raziskovalnih centrih; sodelujejo pri izmenjavi osebja in razvoju novih oblik sodelovanja. Finska Univerza v Aaltu je razvila sodelovanje z Nokio in drugimi industrijskimi partnerji. Skupaj pripravljajo izobraževalne programe s področja oblikovanja in razvoja storitev, preko katerih podpirajo podjetniške in inovativne projekte študentov.

IKT-industrija opravlja tudi svetovalno dejavnost za potrebe akademskih ustanov. Svetujejo jim npr. kako izboljšati ali razširiti kurikulum pri predmetu računalništva in sorodnih predmetih. Primer tovrstne pobude je IBM-ova Service Science, ki se zavzema za kurikulum, ki bi spodbujal tehnološko podprte inovacije za kompleksne storitvene sisteme, kot sta zdravstvo in energetika. Živahne razprave o tem, kako

POGLAVJE 5: VIZIJA PRIHODNOSTI

81

kompleksno podatkovno analitiko prenesti v akademsko okolje, so potekale tudi v okviru IBM-ove pobude Akademski dnevi.

Na področjih onkraj akademsko-industrijskih voda, npr. na področju znanosti in podjetništva, moramo prav tako razviti tesnejše sodelovanje med zasebnimi ustanovami, ki ponujajo usposabljanje za delo z IKT, industrijo in akademskimi ustanovami. To je vezano tudi na prej omenjeno certifikacijo e-znanj, ki bi morala obstajati kot alternativa akademskim spričevalom. Certificirati bi morali znanja in spretnosti, vezane na specifične zahteve trga dela, npr. zrelost metod za razvoj programske opreme, usposabljanje za rabo posameznega izdelka ali znanje specifičnega programskega jezika. Sistem certificiranja lahko s specifičnimi elementi dopolnjuje širše akademsko izobraževanje in delodajalcem pomaga oceniti primernost nekega strokovnjaka za opravljanje določene naloge s področja IKT, za delo z določeno tehnologijo ali določenim orodjem. Certifikacija, kot jo pojmujemo v tem kontekstu, se sooča tudi z izzivom upravljanja kakovosti in izzivi, ki se porajajo na hitropoteznem trgu IKT, kjer imajo specifične kvalifikacije omejen rok uporabe.

Spodbujati moramo sprejemanje evropskih standardov za certifikacijo e-znanj Dvigovanje ugleda poklicem v IKT bi moralo dodatno spodbuditi pridobivanje naprednih kompetenc s področja IKT in povečati dinamiko njihovega razvoja. Akreditacija predstavlja zelo pomembno primerjalno orodje, ko se odločamo o naložbah v razvoj znanj in spretnosti v določenem sektorju, saj podpira mobilnost strokovnjakov in postavlja temelje za razvoj zanimivih poklicnih poti. Okvir za e-znanja in spretnosti (eCF) je edinstveno orodje, ki ga s skupnimi močmi razvijajo različni evropski deležniki in predstavlja skupni referenčni okvir za strokovne kompetence s področja IKT. Velja za vse države članice in industrijske sektorje. Referenčni okvir lahko postane eno od najpomembnejših evropskih orodij. Ponuja osnovne, jasne in dobre smernice za podjetja, ki morajo sprejeti odločitve na področju upravljanja s človeškimi viri, npr. glede zaposlovanja, kariernega načrtovanja, usposabljanja in ocenjevanja zaposlenih. Določa zahtevana znanja, spretnosti in kompetence za delovna mesta v IKT v zasebnem in javnem sektorju.

Ambiciozni cilji, na osnovi katerih so nastale INSEAD-ove smernice za pripravo evropskega kurikuluma za razvoj e-spretnosti, ki bodo v skladu z referenčnim okvirjem, so namenjeni prepoznavanju strokovnjakov za IKT na osnovi standardiziranega kurikuluma. Na takšen način bi se krepila vloga evropskih univerz pri zagotavljanju ponudbe

82

Manifest za e-znanja in spretnosti

strokovnjakov za IKT in e-kompetentnih menedžerjev. To je vsekakor korak v pravo smer.

Uskladiti moramo povpraševanje in ponudbo Vlada, industrija in akademske ustanove morajo razviti tesno sodelovanje, če želijo Evropi zagotoviti ponudbo naprednih e-znanj in spretnosti, ki jih potrebujemo na novih, hitro razvijajočih se področjih, kot so računalništvo v oblaku, zelena IT, varnost na spletu, interoperabilnost in e-zdravje. Znanja in spretnosti, potrebni za uspeh v panogi, bomo morali razvijati in usklajevati z novimi tokovi rasti. Pozitivni vplivi e-znanj na določene sektorje, npr. na zdravstvo, bodo spremenili in izboljšali načine odzivanja na izzive.

Spodbujati moramo partnerstva za inovacije v evropskih izobraževalnih programih s področja IKT in e-znanj Kot smo lahko opazili, vizija e-znanj za prihodnost prinaša nemalo sprememb. Povzetek sprememb: 1. Razvoj celostnih e-znanj za potrebe poklicev v IKT v prihodnje.

2. Krepitev vloge IKT in tehnološko podprtega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za zbujanje zanimanja in spodbujanje mladih za poklice na področju IKT. 3. V sodelovanju z akademskimi ustanovami je potrebno razširiti visokošolski kurikulum za računalništvo in sorodne discipline, da bi se lažje soočili z izzivi prihodnosti na področju IKT. To predvideva tudi preusmeritev pozornosti z ozko tehničnega področja na dejavnosti v IKT. 4. Razviti je potrebno nove modele partnerstev med industrijo in akademsko sfero, še posebej za potrebe krepitve vloge študentov pri razvoju inovacij, ki temeljijo na IKT, in podporo pri razvoju podjetniških znanj in spretnosti.

5.

Akademsko ponudbo kvalifikacij je potrebno dopolniti z industrijsko ponudbo neformalnih oblik kvalifikacij, ki sledijo enotnim evropskim standardom in modelom certifikacije.

POGLAVJE 5: VIZIJA PRIHODNOSTI

83

Nekatere evropske organizacije se ukvarjajo z razvojem izobraževanja na področju IKT in e-znanj z različnih vidikov. Med njimi so tudi: Evropski institut za tehnologijo in inovacije EIT – Laboratorij za IKT; Evropsko združenje za e-znanja in spretnosti eSA; Evropska industrijska skupina za izobraževanje ELIG; Evropska fundacija za razvoj menedžmenta EFMD; Evropo šolsko omrežje European Schoolnet (EUN); DIGITALEUROPE. Vse te organizacije se ukvarjajo z vprašanji, kot so standardizacija e-kompetenc in njihova certifikacija (EeSA), inovacijske in učne tehnologije za razvoj e-znanj (ELIG), menedžerski in podjetniški vidiki e-znanj (EFMD), e-znanja v šolskih programih (EUN) ali odličnost v izobraževanju na področju IKT (EIT). DIGITALUROPE je reprezentativno telo sektorja IKT. Vsak izmed njih je kos večje sestavljanke in ima svoje mesto pri uresničevanju širše zastavljenih ciljev, opisanih v pričujočem manifestu, ter prispeva k uresničevanju strategije Evropske komisije za razvoj e-znanj in spretnosti na ravni civilne pobude.

Evropa in države članice so pripravljene na naslednje korake in morajo ravnati skladno s podanimi priporočili. Obstaja velika potreba po vzpostavljanju partnerstev za inovacije v izobraževanju na področju IKT in e-znanj v Evropi. Potrebne so večje in dobro usklajene naložbe deležnikov za večjo konkurenčnost, rast in nova delovna mesta. Da bi to dosegli, se moramo nasloniti na različne koščke sestavljanke, ki smo jih predstavili v manifestu. Sedaj je čas, da koščke sestavljanke združimo v celoto. Evropa 2020 je novo obzorje.

S pričujočim manifestom deležniki in podporniki evropske strategije za razvoj e-spretnosti potrjujemo svojo pripravljenost, da aktivno prispevamo k vzpostavitvi evropskih partnerstev za inovacije v izobraževanju, skladno s pozivom komisarke Neelie Kroes, odgovorne za Digitalno agendo, na konferenci o spletnem izobraževanju Educa v Berlinu leta 2011. Razvoj in uvedba inovacij v izobraževanje na področju IKT in razvoj e-znanj morajo postati primarni cilji za prihodnost.

Konferenca, ki jo je gostilo dansko predsedstvo EU 27 28. 2. 2012, se je morda še najbolj približala paru besednih kombinacij, ki poosebljajo predstavljeno vizijo prihodnosti: 'digitalna miselna naravnanost' in 'digitalno razmišljanje'. Na tej prelomnici Evropa potrebuje digitalno naravnanost in digitalni način razmišljanja kot gonili rasti in vzpostavitve novih delovnih mest.

84

Manifest za e-znanja in spretnosti

85

O AVTORJIH Pilar del Castillo Vera

poslanka Evropskega parlamenta Pilar del Castillo je španska poslanka evropskega parlamenta. Dr. Catillo Vera je bila med leti 2000 in 2004 španska ministrica za šolstvo, kulturo in šport.

Leta 2004 je bila prvič izvoljena v Evropski parlament.

Je članica španske ljudske stranke Partido Popular, ki je članica Evropske ljudske stranke.

Je koordinatorica parlamentarne skupine v odboru za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), namestnica koordinatorja odbora za ekonomske in monetarne zadeve, članica delegacije za odnose z Indijo in nadomestna članica delegacije v skupnem parlamentarnem odboru EU in Hrvaške.

Od junija 2009 predseduje Evropski internetni fundaciji in je članica transatlantske mreže za oblikovanje politik (TPN) ter Evropskega energetskega foruma (EEE). Pilar del Castillo je tudi članica foruma Knowledge4Innovation (K4I) in predsedujoča stalni delovni skupini za energetiko, ki deluje v okviru Evropske idejne mreže.

86

Manifest za e-znanja in spretnosti

Prof. Martin Curley

glavni inženir, direktor, Intel Labs Evropa Intel Corporation Martin Curley je direktor Intel Labs za Evropo in glavni inženir pri Intel Corporation. Intel Labs za Evropo je mreža organizacij, ki združuje 24 Intelovih laboratorijev in preko tisoč raziskovalcev oz. razvojnikov iz Evrope. Njihova naloga je spodbujati Intelove raziskave in krepiti evropsko konkurenčnost/družbo. Curley je generalni direktor Intel Corporation za inovacije na področju IT. Pred tem je deloval na različnih vodilnih mestih v Intelu na področju IT in avtomatizacije v ZDA in Evropi.

Delal je tudi kot direktor in raziskovalec pri General Electric (Irska) in Philipsu (Nizozemska).

Curley je avtor oz. soavtor treh knjig, ki govorijo o upravljanju s tehnologijo za ustvarjanje dodane vrednosti, za inovacije in podjetništvo. Je tudi profesor za tehnologijo in poslovne inovacije na irski nacionalni univerzi v Maynoothu in gostujoči predavatelj na MIT Sloan. Prav tako je soustanovitelj in direktor inštituta Innovation Value Institute, inovacijskega konzorcija, namenjenega predstavnikom gospodarstva in akademije, ki deluje na področju razvoja menedžmenta in inovacij na področju IT. Curley predseduje skupini za oblikovanje strategije in politike EU s področja inovacij in je član visokega odbora EU za merjenje inovativnosti.

O AVTORJIH

87

Eva Fabry

direktorica Evropskega centra za ženske in tehnologijo (ECWT) Eva Fabry je ena od ustanoviteljic centra ECWT in njegova direktorica. Predseduje globalni mreži za ženske in tehnologijo (GWT) in je direktorica oddelka za evropske zadeve pri regionalnem inovacijskem centru Papirbredden Innovasjon.

Od leta 2000 se je intenzivno posvečala izgradnji mednarodne mreže švedske nacionalne federacije raziskovalnih centrov za ženske (članica uprave od 2000 do 2007) in evropskega združenja WINNET (2006-2007).

Od leta 2005 je članica upravnega odbora mednarodne delovne skupine za ženske in IKT (ITF). Globalno zavezništvo ZN za IKT in razvoj (GAID) jo priznava kot vodjo skupnosti strokovnjakov. Eva ima veliko zaslug za ustanovitev Evropskega centra za ženske in tehnologijo (ECWT) in je bila julija 2008 izvoljena za direktorico centra.

Eva je tudi vodja projekta 'Evropski imenik žensk in IKT', ki je nastal oktobra 2009 na pobudo Evropske komisije.

88

Manifest za e-znanja in spretnosti

Dr. Michael Gorriz

Vodja informacijske službe in vodja za upravljanje z informacijsko tehnologijo, Daimler AG Dr. Michael Gorriz je januarja 2008 nastopil delo vodje informacijske službe in vodje za upravljanje z informacijsko tehnologijo pri podjetju Daimler AG. Odgovoren je za strategijo, načrtovanje in razvoj vseh sistemov IT in za delovanje vseh podatkovnih centrov in komunikacijskih mrež. Dr. Gorriz odgovarja neposredno Wilfriedu Porthu, članu uprave Daimlerja, odgovornemu za kadrovske zadeve.

Dr. Michael Gorriz je svojo poklicno pot začel pri nemškem podjetju Messerschmitt-Bölkow-Blohm GmbH, ki deluje v letalsko-vesoljskem sektorju. Podjetje se je kasneje preimenovalo v DASA in postalo hčerinsko podjetje Daimler-Benza ter se nedavno združilo s podjetjem EADS. Dr. Gorriz, sicer strokovnjak za fiziko, je leta 1994 ustanovil DaimlerBenzovo letalsko-vesoljsko sekcijo v Mehiki. Leta 1997 je postal direktor enote za podjetniške mreže pri podjetju Nortel DASA. V začetku leta 2000 je začel delati na področju upravljanja IT v vlogi podpredsednika za poslovne sisteme IT. Leta 2005 je napredoval na mesto vodje informacijske službe Mercedes-Benzovega odseka za osebna in dostavna vozila. V tej funkciji je bil odgovoren za vse IT sisteme znotraj Mercedes-Benzovega odseka za osebna in dostavna vozila. Leta 2009 je za svoje delo prejel priznanja nemških revij CIO in Computerwoche in naziv 'vodja informacijske službe leta' za velika podjetja.

O AVTORJIH

89

Peter Hagedoorn

generalni sekretar, EuroCIO Peter Hagedoorn je že dvajset let dejaven na področju IT. Leta 2000 je postal direktor oddelka za informatiko in podpredsednik nizozemske multinacionalke Hagemeyer. Kasneje je prevzel mesto vodje za informatiko in namestnika predsednika podjetja Océ NV. Peter je v sodelovanju s stanovskimi kolegi leta 2004 ustanovil nizozemsko platformo za vodje informacijskih služb in ji pet let tudi predsedoval. V tem času je bil tudi član posvetovalnega telesa EuroCIO. Leta 2005 je prejel priznanje 'Najboljši vodja informacijske službe' za svoje izjemne dosežke na tem področju.

Od leta 2008 deluje kot svetovalec za različne javne in zasebne organizacije. Med drugim je deloval tudi kot izvršni direktor podjetja za svetovanje na področju menedžmenta 3Align in sopredsedoval izvršnemu odboru Evropskega združenja za e-znanja in spretnosti.

Upravni odbor Evropskega združenja vodij informacijskih služb (naslednik EuroCIO) ga je novembra 2011 imenoval za svojega prvega generalnega sekretarja.

90

Manifest za e-znanja in spretnosti

Edit Herczog

poslanka Evropskega parlamenta Edit se je leta 1989 včlanila v Madžarsko socialistično stranko (MSZP). Med leti 1998 in 2004 je bila poslanka madžarskega parlamenta. Od leta 2007 je članica predsedstva Madžarske socialistične stranke.

Edit Herczog je bila izvoljena v Evropski parlament leta 2004 in postala polnopravna članica parlamentarnega odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter nadomestna članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter odbora za nadzor proračuna.

Trenutno je polnopravna članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter nadomestna članica v odboru za nadzor proračuna in proračunskem odboru. Edit je tudi blagajničarka Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Edit je članica predsedstva Evropskega energetskega foruma, Evropske internetne fundacije, Skupine Kangaroo, Foruma za prihodnost jedrske energije in mreže za transatlantsko politiko.

O AVTORJIH

91

John Higgins, CBE

generalni direktor DIGITALEUROPE John Higgins je mesto generalnega direktorja DIGITALEUROPE, evropskega industrijskega združenja za digitalno tehnologijo, prevzel novembra 2011. Pred tem je bil devet let na čelu britanskega združenja Intellect.

John že več kot dvajset let deluje na področju IT. Leta 1995 je postal izvršni direktor spletnega podjetja Rocket Networks, s sedežem v Kaliforniji, ki je poskrbelo za prve spletne snemalne studie na svetu.

Leta 1998 se je vrnil v Veliko Britanijo in postal generalni direktor Združenja za računalniško obdelavo podatkov in razvoj programske opreme, ki je bil predhodnik združenja Intellect.

John je član upravnega telesa Univerze v Warwicku in predseduje njenemu revizorskemu odboru. Predseduje odboru za globalno politiko pri svetovnem združenju za IT storitve WITSA in je član britanskega upravnega odbora za e-spretnosti. Za svoje delo je prejel dve nagradi, prvo leta 2004 za delovanje v okviru združenja in leta 2008 za dosežke v industriji IT. Kraljica ga je zaradi dosežkov na področju industrije IT v Britaniji leta 2005 imenovala za poveljnika britanskega kraljestva (CBE - Commander of the British Empire).

92

Manifest za e-znanja in spretnosti

Alexa Joyce

direktorica oddelka za korporativni razvoj European Schoolnet Alexa Joyce je direktorica oddelka za korporativni razvoj pri European Schoolnetu, mreži, ki združuje ministrstva za šolstvo iz 30 evropskih držav. Njena naloga je spodbujanje vzpostavitve novih partnerstev in vodenje pomembne pobude s področja raziskav in razvoja izobraževalnih programov za naravoslovne predmete, tehnologijo, inženirstvo in matematiko InGenious (www.ingenious-science.eu).

Alexa že 13 let deluje na področju šolstva, s posebnim poudarkom na poučevanju naravoslovnih predmetov, tehnologije, inženirstva in matematike ter na vlogi tehnologije pri reformi šolstva. Prav tako je glavna svetovalka pri podjetju Hewlett-Packard za program STEM+ Catalyst in članica izvršnega odbora Tedna e-spretnosti.

Je avtorica in urednica pomembnih programskih dokumentov, kot sta Manifest o e-znanjih in spretnosti ter Ciscova Bela knjiga o ženskah in IKT. Njeno strokovno področje so evropski raziskovalni projekti s področja šolstva in izobraževanja. V preteklosti je delala tudi kot svetovalka za OECD, IUPAC in UNESCO (Pariz, Francija, in Bangkok, Tajska) na področju globalnega izobraževanja in izobraževanja v azijsko-pacifiški regiji.

O AVTORJIH

93

Werner Korte direktor, Empirica

Werner B. Korte in Simon Robinson sta direktorja Empirice (www.empirica.com). Werner je odgovoren za upravljanje s številnimi razvojno-raziskovalnimi projekti velikega obsega na področju e-znanj in spretnosti ter vrednotenja političnih izbir na tem področju, novih oblik dela, informacijske družbe, statističnih kazalnikov za primerjalne raziskave e-znanj itd.

Med novejšimi projekti, ki jih vodi, najdemo študijo o IKT znanju in spretnostih, študijo z naslovom 'Spremljanje ponudbe in povpraševanja po e-znanjih in spretnostih v Evropi' (2009-2010) in študijo eSkills 21 z naslovom 'Ocena izvajanja Sporočila o e-znanjih in spretnostih za 21. stoletje' po naročilu GD za podjetništvo (2010).

Werner je opravil tudi študiji 'Profili e-znanj in spretnosti po državah' in 'Statistika znanj in spretnosti' za Cisco Systems. V letošnjem letu bo koordiniral študiji za GD za podjetništvo z naslovom 'Vizija, načrt in možni scenariji za razvoj e-znanj in spretnosti' in 'Oznake kakovosti za izobraževanje, ki spodbuja razvoj e-znanj in spretnosti'.

94

Manifest za e-znanja in spretnosti

Dr. Bruno Lanvin

izvršni direktor, INSEAD eLab Dr. Bruno Lanvin je bivši član upravnega odbora Svetovne banke in višji vodstveni delavec pri Združenih narodih. Trenutno je izvršni direktor INSEAD-ovega eLab-a. Ukvarja se predvsem s konkurenčnostjo, inovacijami, znanji in spretnostmi ter vladnimi reformami. Že dolgo časa deluje tudi v okviru Svetovnega gospodarskega foruma (sodeluje predvsem pri pripravi letnega indeksa omrežne pripravljenosti in od leta 2001 tudi pri pripravi Poročila o globalnem stanju informacijske tehnologije). Dela na različnih inovativnih področjih v okviru INSEAD-a (razvoj modela inovacijske pripravljenosti (IRM), prilagoditev globalnega inovacijskega indeksa (GII), razvoj znanj in spretnosti za inovacije – od leta 2009 dela za Evropsko komisijo in Evropska poslovna srečanja na vrhu).

V času dvajsetletnega službovanja pri Združenih narodih je delal na različnih vodilnih mestih; delal je kot vodja kabineta generalnega direktorja Združenih narodov v New Yorku, vodja za strateško načrtovanje in vodja enote za konkurenčnost malega gospodarstva pri UNCTAD/SITE. Pogosto je vabljen na srečanja visokih predstavnikov in deluje kot svetovalec za strateška vprašanja globalnih podjetij in vlad.

O AVTORJIH

95

Andrea Parola

generalni direktor Evropskega združenja za e-znanja in spretnosti (EeSA) Andrea Parola dela kot svetovalec v Bruslju in je tudi generalni direktor Evropskega združenja za e-znanja in spretnosti (EeSA), večstranske platforme s sedežem v Bruslju. Združenje EeSA je referenčna evropska platforma, namenjena razvoju strokovnih, uporabniških in državljanskih spretnosti s področja IKT v vseh sektorjih in na vseh družbenih ravneh. Njen cilj je prispevati k razvoju bolj vključujoče, konkurenčne in inovativne Evrope. EeSA spodbuja izmenjavo idej, organizacijo ozaveščevalnih kampanj in širjenje dobrih praks. Podpira tudi razvoj orodij in metod za upravljanje e-znanj in spretnosti. Andrea je tudi direktor podjetja EU Strategy sprl, ki ga je ustanovil leta 2009. Podjetje se ukvarja z javnimi zadevami in zagovorništvom.

96

Manifest za e-znanja in spretnosti

Dr. Richard Straub

generalni sekretar Evropske industrijske skupine za izobraževanje (ELIG) Dr. Richard Straub je v dvaintridesetih letih službovanja v IBM-u delal na različnih vodilnih položajih v podjetju; bil je namestnik generalnega direktorja za PC Evropo in generalni direktor za področje izobraževanja. Od leta 2006 se je lotil novega izziva na področju nedobičkonosnih organizacij; polovico delovnega časa dela v vlogi izvršnega direktorja, drugo polovico pa v vlogi socialnega podjetnika. Richard je član izvršnega odbora Evropske fundacije za razvoj menedžmenta (EFMD) in generalni sekretar Evropske industrijske skupine za izobraževanje (ELIG). Poleg tega še naprej deluje kot strateški svetovalec za IBM-ovo globalno izobraževalno industrijo.

V vlogi socialnega podjetnika je leta 2008 ustanovil Avstrijsko društvo Petra Druckerja in leta 2010 Evropsko društvo Petra Druckerja.

Trenutno je predsednik obeh društev. Društvo Petra Druckerja želi biti katalizator sprememb na področju menedžmenta, ki je vitalnega pomena za sodobno družbo. Društvo Petra Druckerja organizira letni globalni forum Petra Druckerja na Dunaju. Novembra 2012 bo potekal že četrti po vrsti.

O AVTORJIH

97

Don Tapscott Don je eden izmed svetovnih avtoritet na področju inovacij, medijev ter družbene in ekonomske dimenzije tehnologije. Dela kot svetovalec za podjetja in vladna telesa po vsem svetu. Je avtor in soavtor štirinajstih priljubljenih knjig, med drugim tudi prodajne uspešnice Paradigm Shift iz leta 1992.

Uspešnica The Digital Economy iz leta 1995 je svet prepričala o transformacijski naravi interneta, dve leti kasneje pa je v knjigi Growing up Digital prvič spregovoril o 'spletni generaciji' in 'digitalnem prepadu'.

V knjigi Digital Capital, ki je izšla leta 2000, se prvič pojavijo ideje kot je 'poslovni splet'. Tednik BusinessWeek jo je opisal kot 'razsvetljeno čtivo'.

Knjiga Wikinomics: How Mass Collaboration Changes Everything je bila leta 2007 najbolj prodajana knjiga na temo menedžmenta v ZDA in prevedena v več kot 25 jezikov.

Tednik The Economist je njegovo zadnjo uspešnico z naslovom Macrowikinomics: Rebooting Business and the World opisal kot 'Schumpeterijansko zgodbo o kreativni destrukciji', medtem ko so v Huffington Postu zapisali, da knjiga ni nič manj kot 'pogumen načrt za popravilo polomljenega sveta'. Don je v zadnjih tridesetih letih predstavil mnoge pionirske koncepte, ki so postali osrednji elementi sodobnega razumevanja sveta.

Leta 2011 se je Don (ponovno) pojavil na devetem mestu seznama petdesetih največjih poslovnih mislecev sveta Thinkers50. Prislužil si je tudi drugo mesto v natečaju za naslov vodilnega svetovnega misleca s področja globalizacije in makroekonomije. Na drugem mestu seznama najboljših poslovnih knjig, ki so izšle v zadnjih dveh letih, se je znašla tudi njegova zadnja knjižna uspešnica. Don je član Svetovnega gospodarskega foruma in predavatelj za menedžment na Rotmanovi poslovni šoli Univerze v Torontu. Težko bi našli koga, ki bi ga prekašal v njegovih plodnih, poglobljenih in vplivnih razlagah o digitalni revoluciji in njenem vplivu na svet.

98

Manifest za e-znanja in spretnosti

John Vassallo

podpredsednik za evropske zadeve, svetovalec Microsoft Europe John Vassallo je vodja Microsoftovega bruseljskega tima za evropske zadeve in pravne predpise. Tim je bil ustanovljen za potrebe razvoja dialoga med podjetjem in snovalci EU politik in predpisov.

John Vassallo je bivši predsednik organizacije AmCham EU, ki v evropskih inštitucijah in pred vladami EU v Bruslju zastopa 140 ameriških podjetji.

Od leta 1993 do 1997 je bil malteški ambasador v EU, NATU in Belgiji, kjer se je pogajal o vstopu Malte v EU in NATO. Nato je postal višji svetovalec in direktor bruseljske pisarne za evropske zadeve General Electric, vse dokler se ni leta 2008 pridružil Microsoftu.

O AVTORJIH

99

REFERENCE Accenture. (2008). One step ahead of 2011. A new horizon for working women. Pridobljeno na: http://www.accenture.com/ SiteCollectionDocuments/Local_Germany/PDF/2008_ ANewHorizonforWorkingWomen.pdf Accenture. (2010). Women Leaders and Resilience – Perspectives from the C-Suite. Pridobljeno na: http://www.accenture.com/ SiteCollectionDocuments/PDF/Accenture_Womens_Research_ Women_Leaders_and_Resilience3.pdf Ala-Mutka, K., Punieand, Y., & Redecker, C. (2008). Digital Competence for Lifelong Learning. Opis programa. Evropska komisija.

JRC Technical Notes ( JRC48708). Pridobljeno na: http://ftp.jrc.es/ EURdoc/JRC48708.TN.pdf Andersson, T., Curley, M., & Formica, P. (2010). Knowledge driven entrepreneurship. The key to social and economic transformation.

(Innovation, Technology, and Knowledge Management). New York: Springer.

BERR, BCS, e-Skills UK, & Intellect. (2008). Women in IT Scorecard.

A definitive up to date evidence base for data and commentary on women in IT employment and education. Pridobljeno na: http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100421065100/e-skills. com/research-and-policy/2535 Britain Works Program: http://www.microsoft.com/uk/britainworks/britainworks.aspx Cattaneo, G., Husing, T., Kolding, Korte, W.B., & M., Lifonti, R. (2009).

Monitoring e-Skills demand and supply in Europe. Current situation, scenarios, and future development forecasts until 2015. Pridobljeno na: http://www.eskills-monitor.eu/documents/e-Skills%20Monitor2010_ brochure.pdf Cedefop. Skill supply and demand in Europe. Medium Term forecast up to 2020. Pridobljeno na: http://www.cedefop.europa.eu/EN/ Files/3052_en.pdf

100 Manifest za e-znanja in spretnosti

Danski poslovni zavod in Evropska komisija (2012). European High Level Conference: A Single Digital Market by 2015 - A driver for economic growth and jobs. Pridobljeno na spletni strani danskega predsedovanja Evrospkemu svetu. Glej v Zapisniku predlog nekdanjega finskega premiera Eska Aha o prerazporeditvi evropskih strukturnih skladov izobraževanju na področju informacijske in komunikacijske tehnologije: http://eu2012.dk/en/Meetings/Conferences/ Feb/A-Single-Digital-Market-by-2015 Devillard, S., Desvaux, G., & Baumgartner, P. (2007).

Women Matter. Gender diversity, a corporate performance driver.

McKinsey & Company DIGITALEUROPE: http://www.digitaleurope.org/ Dolton, P., & Pelkonen, P. (2008) The wage effects of computer use.

Journal of Industrial Relations, 46 (4), 587-630.

EU Women: https://www.facebook.com/euwomen http://linkd.in/euwomen; @EUWomen Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo.

(2007). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – evropski okvir. Uradni list, L 394. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/dgs/ education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_en.pdf Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave. (2009). She figures 2009, Statistics and Indicators on Gender Equality in Science.

Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/research/science-society/ document_library/pdf_06/she_figures_2009_en.pdf Evropska komisija. Demography Report 2008: Meeting Social Needs in an Ageing Society. Brussels: SEC (2008) 2911. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=709&langId=en Evropska komisija. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. (2012). European Vacancy Monitor. (Št. 5/ Januar 2012). Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/social/BlobServlet? docId=7314&langId=en

REFERENCE

101

Evropska komisija. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. (2011). Employment and Social Developments in Europe 2011. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=7294&langId=en Evropska komisija. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Nove veščine za nova delovna mesta. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=568 Evropski Teden e-spretnosti: http://eskills-week.ec.europa.eu European Foundation for Management Development (EFMD): http://efmd.org/ European Institute of Innovation & Technology (EIT). EIT ICT Labs -Knowledge and Innovation Communities (KICs): http://eit.ictlabs.eu/ European Learning Industry Group (ELIG): http://elig.org/ Evropski parlament in svet. (2004). Odločba št. 2241/2004/ec Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. december 2004 o skupnem oviru za transparentnost kvalifikacij in kompetenc (Europass). Uradni list, L 390/6.

Evropski parlament in svet. (2006). Priporočilo št. 2006/962/ Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. december 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list, L 394.

Pridobljeno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=CELEX:32006H0962:EN:NOT European Schoolnet (EUN): http://www.eun.org Eurostat (2012). Stopnje brezposelnosti EU-27, EA-17, ZDA in Japonska, usklajene po sezonah, januar 2000–januar 2012. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index. php?title=File:Unemployment_rates_EU-27,_EA-17,_US_and_ Japan,_seasonally_adjusted,_January_2000_-_January_2012.

PNG&fi%20letimestamp=20120301094746

102 Manifest za e-znanja in spretnosti

Eurostat. (2012). Stopnje brezposelnosti med mladimi, EU-27 and EA-17, usklajene po sezonah, januar 2000–januar 2012. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index. php?title=File:Youth_unemployment_rates,_EU-27_and_EA-17,_ seasonally_adjusted,_January_2000_-_January_2012.PNG&fi%20 letimestamp=20120301094915 FDM Group. (2011). Dedicated to Women in IT. Pridobljeno na: http://www.fdmgroup.com/us-about_us-women_in_it Forge, S., Blackman, C., Bohlin, E., & Cave, M. (2009). A Green Knowledge Society. An ICT policy agenda to 2015 for Europe’s future knowledge society. SCF Associates Ltd. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/ i2010_high_level_group/green_knowledge_society.pdf Green, J. (2007). Democratizing the Future. Towards a new era of creativity and growth. Philips Design. Pridobljeno na: http://www. design.philips.com/philips/shared/assets/Downloadablefile/ democratizing-the-future-14324.pdf Hagel, J., Brown, J. S., & Davidson, L.. (2009). Measuring the Forces of Long Term Change: The 2009 Shift Index, Deloitte Center for the Edge.

Retrieved from Deloitte website: http://www.deloitte.com/view/ en_EC/ec/ca2c68c3dc794210VgnVCM200000bb42f00aRCRD.htm Hasebrink, U., Görzig, A., Haddon, L., Kalmus, V., Livingstone, S., & members of the EU Kids Online network. (2011). Vzorci tveganja in internetne varnosti. Poglobljene analize iz spletne raziskave Otroci EU med otroki, starimi od 9 do 16 let, in njihovimi starši v 25 evropskih državah. Program Evropske komisije za varnejši internet. Pridobljeno na: http://www2.lse.ac.uk/media@lse/research/EUKidsOnline/D5%20 Patterns%20of%20risk.pdf Hausmann, R., Tyson, L. D. & Zahidi, S. (2011). Global Gender Gap report 2011. World Economic Forum (WEF ). Poročilo. Pridobljeno na: http://www3.weforum.org/docs/WEF_GenderGap_Report_2011.pdf

REFERENCE

103

i2010. High Level Group. (2009) Benchmarking Digital Europe. 2011-2015 a conceptual framework. i2010 Information Space. Innovation & investment in R&D. Inclusion (issue no: 27, October, 2009), 16-19. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/ benchmarking/benchmarking_digital_europe_2011-2015.pdf ITL Research. Innovative Teaching and Learning: http://www.itlresearch.com/ Kolding, M., Robinson, C., & Ahorlu, M. (2009) Post Crisis: e-Skills are needed to Drive Europe’s Innovation Society. ICD White Paper.

Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://ec.europa.eu/enterprise/ sectors/ict/files/idc_wp_november_2009_en.pdf Lanvin, B. & Fonstad, N. (2009). Who cares? Who dares? Providing the skills for an innovative and sustainable Europe. Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://www.insead.edu/elab Lanvin, B. & Fonstad, N. (2010). Strengthening e-Skills for Innovation in Europe. Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://www.insead.edu/elab Le Monde. (2005). L’Europe est la dernière utopie réaliste (Evropa je zadnja realistična utopija), (Intervju z Mariom Vargasom Lloso), Pariz, 2005.

Livingstone, I., & Hope, A. (2011) Next Gen. Transforming the UK into the world’s leading talent hub for the video games and visual effects industries. Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://www.nesta.org.uk/ library/documents/NextGenv32.pdf Livingstone, S., & WanMedia, Y. (2011). Literacy and the Communications Act. What has been achieved and what should be done. LSE Media Policy Project: Media policy brief 2. Pridobljeno na: http://eprints.lse.ac.uk/38613/1/LSEMPPBrief2.pdf http://blogs.lse.ac.uk/mediapolicyproject/2011/06/13/ media-literacy/ Mann, A. (2012). It’s who you meet: why employer contacts at school make a difference to the employment prospects of young adults.

Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://www.educationandemployers. org/media/15052/its_who_you_meet_final_report.pdf

104 Manifest za e-znanja in spretnosti

McKinsey & Company. (2008). Women Matter. Female leadership, a competitive edge for the future.

Molinsky, A., Davenport, D., Iyer, B. & Davidson, C. (2012). Three skills every 21st century manager needs. Harvard Business Review, 90 (1/2), pages 139-143.

Nef consulting. Social Return On Investment (SROI ). Pridobljeno na: http://neweconomics.org/projects/social-return-investment Renkin, T. (2012). The global race for excellence and skilled labour.

Current Issues.Technology and innovation. Pridobljeno 30. marca 2012 na: http://www.dbresearch.com/PROD/DBR_INTERNET_ENPROD/PROD0000000000285883.pdf?kid=dbr.inter_ghpen.headline ROSE – The Relevance of Science Education. Pridobljeno na: http://www.uv.uio.no/ils/english/research/projects/rose/ Schiebinger, L. & Schraudner, M. (2011). Interdisciplinary Approaches to Achieving Gendered Innovations in Science, Medicine and Engineering. Interdisciplinary Science Reviews, 36 (2), 154-67.

Pridobljeno na: http://genderedinnovations.stanford.edu/ISR_07_ Schiebinger.pdf The Budapest IWD Centenary Declaration 2011 V podporo Akcijskega načrta za ženske za Digitalni program. Združena konferenca na visoki ravni Ženske v znanosti, inovacije in tehnologija v digitalni dobi v organizaciji Generalnega direktorata Evropske komisije za informacijsko družbo in medije in madžarskega predsedovanja Evropski uniji. Pridobljeno na: http://www.asszisztencia.hu/ntit/ index.php?menu=9 The Economist Intelligence Unit 2008. (2008). How technology sectors grow - Benchmarking IT industry competitiveness 2008. Poročilo, september 2008.

REFERENCE

105

Manifest sta v okviru Evropskega tedna e-spretnosti pripravila European Schoolnet in DIGITALEUROPE. Evropski teden e-spretnosti je nastal na pobudo Evropske komisije in črpa sredstva iz okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), katerega cilj je krepiti konkurenčnost evropskih podjetij.

Založnik European Schoolnet (EUN Partnership AISBL), Rue de Trèves 61, Bruselj, 1040, Belgija Uredniki Caroline Bergaud, Natalia Kurop, Alexa Joyce in Colleen Wood Oblikovanje, prelom in tisk Josworld, Belgija, in Hofi Studio, Češka Koordinacija prevodov Danosh Nasrollahi

106 Manifest za e-znanja in spretnosti

Sodelavci Pilar del Castillo Vera Martin Curley Eva Fabry Michael Gorriz Peter Hagedoorn Edit Herczog John Higgins CBE Alexa Joyce Werner Korte Bruno Lanvin Andrea Parola Richard Straub Don Tapscott John Vassallo ISBN 9789490477301 - EAN: 9789490477301 Naklada 14.000

Natisnjeno junija 2012. Stališča, izražena v publikaciji, so stališča avtorjev in ne nujno tudi stališča European Schoolneta, DIGITALEUROPE, Evropskega združenja za e-znanja in spretnosti ali Evropske komisije. Knjiga je objavljena pod pogoji pripisa 3.0 licence Unported Creative Commons (http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/).

107

MANIFEST Z A E-ZNANJA IN SPRETNOSTI Industrijsko gospodarstvo in mnoge z njim povezane institucije po celem svetu, in ne samo v Evropi, propadajo, hkrati pa se že kažejo obrisi novih podjetij, industrij in nove civilizacije. Evropa je tako na kritični točki – spopada se z vse večjo vrzeljo na področju digitalnih zmogljivosti med zahtevami po digitalni reformi na eni strani ter spretnostmi, znanji in zmogljivostmi na drugi strani. Da bi Evropa lahko izkoristila potencial digitalne revolucije in stopila v korak s svetovno konkurenco, nujno potrebuje novo e-veščo delovno silo. Če bodo gospodarstvo, šolstvo in politika sodelovali, potem bodo lahko zagotovili dolgoročno strategijo, ki bo omogočala zaposlovanje, rast in konkurenčnost.

Pričujoči Manifest naj bo osnova za to, da se zgoraj omenjeno uresniči.

Nastal je na podlagi širokega reprezentativnega vzorca različnih pogledov in je obvezno čtivo za vse, ki svojo prihodnost v 21. stoletju vidijo v zaposlovanju, izobraževanju in ohranjanju delovne sile z e-znanji in spretnostmi.

»Vrzel na področju digitalnih zmogljivosti je problem epskih razmer.

Trgi delovne sile so zdaj globalni. Zaradi omrežnih poslovnih modelov se visokoizobraženi delavci spopadajo s konkurenco v realnem času. Delavci in menedžerji se morajo učiti, prilagajati in delovati kot še nikoli doslej.« Don Tapscott

Don Tapscott je eden izmed vodilnih svetovnih avtorjev, ki

pišejo o inovativnosti, medijih ter gospodarskih in družbenih vplivih na tehnologijo. Na tem področju svetuje poslovnim in političnim voditeljem po celem svetu. Je avtor 14 bestselerjev o tehnologiji v poslovanju in družbi. Revija The Economist je njegovo najnovejše delo (ki ga je napisal skupaj z Anthonyjem D. Williamsom) z naslovom Macrowikinomics opisala kot »šumpeterijansko zgodbo ustvarjalnega uničenja«, Huffington Post pa je knjigo ocenil kot »nič več kot načrt, kako popraviti pokvarjen svet«. Don Tapscott trenutno vodi raziskavo o novih modelih za globalno reševanje problemov in upravljanje.