PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU

PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU

ZBORNIK POVZETKOV

ZNANSTVENI POSVET, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 14.6.2012 Univerza Univerza v Ljubljani v Ljubljani Fakulteta Fakulteta zaza arhitekturo arhitekturo

PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU ZBORNIK POVZETKOV

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2012

ORGANIZATOR POSVETOVANJA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem PROGRAMSKI ODBOR prof. mag. Peter Gabrijelčič, UL, Fakultetaz a arhitekturo prof. Janez Koželj, UL, Fakulteta za arhitekturo doc. dr. Ilka Čerpes, UL, Fakulteta za arhitekturo ORGANIZACIJSKI ODBOR doc. dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo asist. mag. Polona Filipič, UL, Fakulteta za arhitekturo Janez P. Grom, UL, Fakulteta za arhitekturo Sinan Mihelčič, UL, Fakulteta za arhitekturo AleksanderVujović, UL, Fakulteta za arhitekturo Mojca Potočnik Kogovšek, UL, Fakulteta za arhitekturo Mojca Rozman, UL, Fakulteta za arhitekturo Renata Stella Čop, UL, Fakulteta za arhitekturo ZNANSTVENI ODBOR prof. dr. Andrej Pogačnik, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo izr. prof. dr. Živa Deu, UL, Fakulteta za arhitekturo izr. prof. dr. Anton Prosen, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo doc. dr. Sonja Ifko, UL, Fakulteta za arhitekturo doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

VSEBINA POSVETA IN RAZPORED PREDAVANJ OTVORITEV 1.

Pozdravni nagovor: dekan prof. mag. Peter Gabrijelčič 2.

Uvod: predstojnica KU doc. dr. Alenka Fikfak TEORIJA I. DEL 1.

Slovenske avtoceste kot vzgled kvalitetnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja

(prof. mag. Peter Gabrijelčič) 2.

Trajnostno naselje (prof. Janez Koželj) 3.

Javni in za javnost odprti prostori sodobnega mesta (dr. Liljana Jankovič Grobelšek) 4.

Reka in javni prostor (Artur Olaj) 5.

Razprava – moderator prof. dr. Andrej Pogačnik ODMOR TEORIJA II. DEL 1.

Natečaji so laboratoriji za inovacije razvojno učinkovitega urbanizma - javni natečaji za javno dobro

(doc. dr. Ilka Čerpes) 2. Študentske delavnice kot metoda poučevanja, raziskovanja in ustvarjanja (doc. dr. Alenka Fikfak) 3.

Priložnosti in zablode načrtovanja trajnostne mobilnosti (doc. dr. Marjan Lep, doc. dr. Branka Trček,

Marko Čelan) 4.

Razprava - moderator izr. prof. dr. Anton Prosen ODMOR INOVATIVNE PRAKSE I. DEL 1.

Projekt CIVITAS ELAN (dr. Sabina Popit) 2.

Urbanistično oblikovanje kot odgovorno ravnanje z energijo (izr. prof. mag. Tadej Glažar) 3.

Mestne vzidave (asist. mag. Polona Filipič, asist. Primož Hočevar) 4.

Mesto znanja – »City of Knowledge« (COK) (Janez P. Grom) 5.

Razprava – moderator izr. prof. dr. Živa Deu

4

ZBORNIK POVZETKOV

ODMOR INOVATIVNE PRAKSE II. DEL 1.

Sodelovanje javnosti pri urejanju prostora (Klemen Kušar) 2.

Drugačna stanovanja za mlade družine (Aleksander Vujović) 3.

Globalno urbanistično oblikovanje (GUDC) (Sinan Mihelič) 4.

Razprava – moderator izr. prof. dr. Anton Prosen ZAKLJUČEK Povzetek predavanj in diskusije (predstojnica FA KU doc. dr. Alenka Fikfak)

URNIK POSVETA REGISTRACIJA 8.30-9.00 OTVORITEV 9.00-9.30 TEORIJA I.Del 9.30-11.30 odmor

11.30-12.00 TEORIJA II. DEL

12.00-13.15 odmor

13.15-13.30 INOVATIVNE PRAKSE I. DEL

13.30-14.45 odmor

14.45-15.00 INOVATIVNE PRAKSE II. DEL

15.00-16.15 ZAKLJUČEK

16.15-16.30 SPREMLJAJOČA RAZSTAVA V GALERIJI UL FA Prikazani primeri projektov inovativnih praks.

ZBORNIK POVZETKOV

5

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, str.217, slika 40: Preobrazba območja stare cinkarne v Celju, mentor: prof. Janez Koželj.

6 ZBORNIK POVZETKOV

VSEBINA ZBORNIKA Slovenske avtoceste kot vzgled kvalitetnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja

Trajnostno naselje

10

(prof. Janez Koželj)

Javni in za javnost odprti prostori sodobnega mesta

13

(dr. Liljana Jankovič Grobelšek)

Reka in javni prostor: Degradirani obrečni mestni prostori in njihov potencial

14

(Artur Olaj)

Natečaji so laboratoriji za inovacije razvojno učinkovitega urbanizma - javni natečaji za javno dobro

9

(prof. mag. Peter Gabrijelčič)

16

(doc. dr. Ilka Čerpes)

Študentske delavnice kot metoda poučevanja, raziskovanja in ustvarjanja

17

(doc. dr. Alenka Fikfak)

Priložnosti in zablode načrtovanja trajnostne mobilnosti: Primer uvajanja okoljske cone v Mariboru

18

(doc. dr. Marjan Lep, doc. dr. Branka Trček, Marko Čelan)

Projekt CIVITAS ELAN

20

(dr. Sabina Popit)

21

Urbanistično oblikovanje kot odgovorno ravnanje z energijo: Urbanistične prakse v zagotavljanju energetske avtonomije mesta

(izr. prof. mag. Tadej Glažar)

Mestne vzidave

22

(asist. mag. Polona Filipič, asist. Primož Hočevar)

Mesto znanja – »City of Knowledge« (COK): Primer Ljubljana – od ideje do projekta

23

(Janez P. Grom)

Sodelovanje javnosti pri urejanju prostora: Delavnica zgoščevanje razpršene gradnje

25

(Klemen Kušar)

Drugačna stanovanja za mlade družine

26

(Aleksander Vujović)

27

Globalno urbanistično oblikovanje (GUDC): Sodelovanje med Fakulteto za arhitekturo in Univerzo v Stanfordu

(Sinan Mihelčič)

O knjigi...

IGRA USTVARJALNOSTI: URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE

29

ZBORNIK POVZETKOV

7

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, str.157, slika 8: Koncept razvoja Posavske regije, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.

8

ZBORNIK POVZETKOV

prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 2000714 e-pošta: peter.gabrijelcic@fa.uni-lj.si

naslov: SLOVENSKE AVTOCESTE KOT VZGLED KVALITETNEGA PROSTORSKEGA IN URBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA Ključne besede: avtocestni križ, policentrični razvoj, somestja, vrtno mesto Povzetek: Ob zaključku izgradnje slovenskega avtocestnega križa se kaže vsesplošen velik pomen tega največjega gradbenega projekta v slovenski zgodovini, s katerim smo uspeli še pravočasno zagotoviti učinkovitost slovenskega urbanega sistema in funkcionalno osmislili že leta 1965 sprejeto odločitev o policentričnem razvoju Republike Slovenije. Zaradi potrebne razvojne dinamike in specifičnosti slovenske razpršene urbanizacije je odveč dilema, ali bi ne bilo koristneje prej posodobiti železniško infrastrukturo, ki bo v bodoče dopolnila že zgrajeni avtocestni sistem. Nova sodobna cestna infrastruktura namreč omogoča hitre in udobne dnevne migracije ljudi in tovora, zato se Slovenija počasi, a vztrajno preoblikuje v obliko velikega somestja, nekakšnega dvomilijonskega vrtnega mesta, kar je dovolj velika urbana koncentracija, da ohranimo svojo prostorsko, kulturno in gospodarsko integriteto. Slovenija je z izgradnjo avtocestnega križa bolj kot kdajkoli poprej povezana v enoten družbeni, ekonomski in kulturni prostor in se hkrati vključuje v sosednje regije, kjer velja, da bodo postale avtoceste in železnice ogrodje novonastajajočega evropskega regionalnega sistema in njegov razvojni generator. Enostransko gledanje na avtocesto, kot na izločen infrastrukturni koridor in za urbani razvoj trajno izgubljen prostor, tudi v Sloveniji nadomešča celovitejša predstava o avtocesti kot o novi prostorski ravni in povezovalni prostorski strukturi, ki je sposobna prepovezati urbani, suburbani in krajinski sistem v novo, kompleksno strukturirano okolje. Pomemben je prispevek izgradnje avtocest k razvoju in ohranjanju teorije in prakse prostorskega in urbanističnega načrtovanja v Sloveniji. Avtoceste so primer dobre prakse uveljavljanja načel prostorskega reda in potreb po sistemskem načrtovanju prostora in rezultat zavestne odločitve države za dosego tega cilja. Zato je projekt izgradnje slovenskih avtocest lahko dober vzgled za prostorsko in urbanistično načrtovanje tudi na ostalih področjih prostorskega razvoja Slovenije.

ZBORNIK POVZETKOV

9

prof. Janez Koželj, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, Ljubljana tel.: ++ 386 (1) 2000 716 e-pošta: janez.kozelj@fa.uni-lj.si

naslov: TRAJNOSTNO NASELJE Ključne besede: urbanizem, trajnost, naselje Povzetek: Trajnostno naselje je oblikovano in narejeno na način, ki ustvarja ravnovesje naravnih krogotokov. Njegova zasnova se prilagaja lokalnemu okolju in ga v najmanjši možni meri spreminja. Urejeno je za stanovalce, ki z odpovedovanjem in varčevanjem razvijajo vrednote skromnosti, solidarnosti in socialne pravičnosti.

Trajnostno naselje obremenjuje okolje v najmanjši možni meri, brez dolgoročnih posledic.

Gradnja trajnostnega naselja stremi k učinkoviti rabi obnovljivih virov, gradiv, energije in prostora. Prebivalcem nudi zvočno, toplotno in podnebno ugodno okolje.

Naselje sestavlja mozaik različnih mikrososesk, ki so samooskrbne in samoorganizirane skupnosti. Strnjena in raznolika stanovanjska zidava nudi socialno bližino in spodbuja solidarnost med starimi in mladimi. Stavbe so zgrajene po trajnostnih načelih iz zdravih, naravnih in razgradljivih gradiv s čim manjšo uporabo energije pri proizvodnji, gradnji in recikliranju ter po standardih nizkoenergetske gradnje. Sorazmerno visoka gostota zazidave v povprečju trinadstropnih hiš in enakomerna porazdelitev storitev poti zmanjšuje potrebo za vožnjo. Razvejano je omrežje pešpoti, kolesarskih stez in postajališč javnega prevoza, na katere je vezano omrežje javnih storitev. Znotraj naselja ni motornega prometa, avtomobili parkirajo po obodu naselja, kjer so tudi mesta za skupno uporabo avtov.

Javni prostor z veliko javnega zelenja je udoben, varen, urejen po meri ljudi z oviranim gibanjem in posebnimi potrebami. Kroženje v zaprtih krogotokih zagotavlja vnovično uporabo odpadkov in odpadne vode. Omrežje zelenih površin se tesno prepleta z zazidavo. Zelenje vrši v polni meri rekreacijsko, pridelovalno, sanitarno, podnebno, psihološko, socialno, okoljsko in habitatno funkcijo. Puščeni so prehodi in povezave s krajinskim sistemom.

Predstavljeni bodo nekateri primeri trajnostno zasnovanih sosesk in modelov sodobnega bivanja.

10

ZBORNIK POVZETKOV

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, str.217, slika 40: Preobrazba območja stare cinkarne v Celju, mentor: prof. Janez Koželj.

ZBORNIK POVZETKOV

11

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, str. 239, Slika 51: Ustvarjanje občutka “mestnosti” z oblikovanjem sodobne nestrnjene zazidave, mentorja: prof. mag. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfak.

12 ZBORNIK POVZETKOV

dr. Liljana Jankovič Grobelšek, univ. dipl. ing. arh.

Acer Novo mesto d.o.o. Šentjernejska cesta 43, 8000 Novo mesto tel.: ++386 (31) 278 516 e-pošta: liljana.jankovic@acer.si

naslov: JAVNI IN ZA JAVNOST ODPRTI PROSTORI SODOBNEGA MESTA Ključne besede: javni prostor (JP), za javnost odprt zasebni prostor (JOP), javna dostopnost, vodila za urejanje JP in JOP Povzetek: Raziskavo Javni in za javnost odprti prostori sodobnega mesta smo pripravili z namenom predlagati strokovni in širši javnosti, da bi se s tematiko celostnega urejanja javnih in za javnost odprtih prostorov ukvarjali načrtno in strokovno.

Zahtevnejša ko je družbena situacija, pomembnejše se je zavedati pomena javnega prostora mest, pa tudi prostora, ki ni javen, a je za javnost odprt.

Javni prostor (v nadaljevanju tudi JP) je vsem dostopen in odprt za vse mestne uporabnike. Omogoča druženje ljudi, gibanje, igro, rekreiranje in ustvarjanje. Omrežje javnega prostora je tisti mestni prostor, v katerem v pretežni meri izvajamo ukrepe za povečanje kakovosti bivanja, zdravja in varnosti ljudi ter zagotavljamo pogoje za oblikovanje zdrave skupnosti. Vendar je obseg JP količinsko omejen, pri nas pa je pogosto tudi lastniško in posledično fizično neurejen.

Za javnost odprti zasebni prostori v mestih (ki jih poimenujemo s kratico JOP) obsegajo za javnost odprte zasebne zunanje prostore in objekte, kot so ploščadi in zelenice pred trgovinami, lokali in poslovnimi objekti; notranje trge in ulice v trgovskih centrih, kinematografih, sprejemnice poslovnih objektov; arkade, atrije in pasaže skozi zasebne objekte ipd. JOP se navezujejo na omrežje JP in ga dopolnjujejo, saj jih tako kot JP obeležuje javna raba. Zato JOP pomenijo možnost za količinsko in kakovostno obogatitev javnega prostora mest. Vendar JOP pri nas niso opredeljeni kot posebna kategorija prostora in nastajajo premalo načrtovano (pretežno v skladu z zasebnimi interesi lastnikov), zato so še ne dovolj izkoriščeni prostorski potencial.

Pomen omrežja JP in predvsem pomen JOP smo raziskali v številni literaturi in virih, povsem konkretno in v naših razmerah pa v anketni raziskavi in s primeri projektne prakse. Ključne ugotovitve smo oblikovali v vodila za urejanje JP in JOP. Poleg urbanističnih vodil smo oblikovali priporočena razmerja površin JP in JOP, za lažjo uvedbo vodil pa sistem bonusov – spodbud in olajšav. Z vodili prikažemo možne urbanistične strategije in instrumente, ki lahko doprinesejo h količinsko bogatejšemu in kakovostnejšemu omrežju JP in JOP. Urbanistična vodila (v obliki konkretnih grafičnih shem) so pripravljena za tipične situacije, v katerih smo razpoznali velike potenciale za urejanje JP in JOP: za razširitev JP in ureditev JOP ob javnih cestah, ob vodotokih in obalah, na degradiranih območjih, v jedrih sosesk in v velikih oz. zaprtih mestnih območjih – karejih.

Zahtevnejša ko je družbena situacija, pomembnejše je, da se obstoječi javni prostor skrbno ureja in da se, kjer je možno, dopolnjuje z JOP. Vodila za urejanje JP in JOP so pripravljena kot orodje, da se oboje lažje uresničuje.

ZBORNIK POVZETKOV

13

dr. kand. Artur Olaj, univ. dipl. inž. arh.

Investicijsko podjetje d.o.o.

Davčna ulica 1, Ljubljana tel.: ++ 386 (31) 387 486 e-pošta: artur.olaj@ip-nepremicnine.si

naslov: REKA IN JAVNI PROSTOR podnaslov: Degradirani obrečni mestni prostori in njihov potencial Ključne besede: javni urbani prostor, degradirani prostor, potencial, obrečni prostor Povzetek: Voda je temelj za razvoj in obstoj življenja na zemlji.

Prisotnost vode v mestu je v preteklosti pomenila srce trgovine in proizvodnje, predstavljala je glavni razlog za obstoj mesta. Zgodovinsko gledano so bile naselbine odvisne od dostopnosti vodnih poti. Ker so se vzorci trgovine s časom spremenili, se je spremenila tudi narava obvodnih prostorov. Ti so velikokrat postali zapuščeni, razvrednoteni in pozabljeni. Z razvojem tehnologije so vodotoki v urbanem okolju izgubili svojo prvinsko vrednost, hkrati pa se na tem območju niso pridobile estetske vrednosti ali dobrine za razvoj drugih mestnih dejavnosti. Kljub temu pa je obvodni prostor od nekdaj predstavljal simbolni prostor mesta.

Javni odprti obvodni prostori so kompleksni, raznovrstni, raznoliki in hkrati večpomenski ter prispevajo k pestremu urbanemu življenju. Sodobni urbani obvodni prostor je edinstven v svojem potencialu zagotavljanja različnih možnosti gospodarskega razvoja, javnega zadovoljstva in meščanske identitete. Zaradi vse večje ozaveščenosti uporabnikov o kvaliteti javnega urbanega obvodnega prostora se ta območja mesta znova oživljajo, razvijajo in organizirajo.

Reke v mestih pomenijo zeleno žilo. Reka v mesto vnese naravo in s tem visok potencial za razvoj kvalitetnih urbanih javnih prostorov. Ne pomeni le ločnice, ampak pogosto tudi vez med dvema različnima poloma v urbanem prostoru.

Prav kvalitetna povezanost rečnih bregov je temelj za uspešno oblikovanje obrečnih prostorov. Mostovi so tisti elementi urbanega javnega prostora, ki združujejo simbolni pomen povezave in so hkrati arhitekturni unikati, pripomorejo k večji identiteti prostora in promociji določenega mestnega predela ali celotnega mesta.

V prispevku bo predstavljen pomen urbanega obvodnega javnega prostora za razvoj mesta in prikazanih bo nekaj poizkusov oživitve degradiranih urbanih obvodnih prostorov, ki nakazujejo možnosti in razvojni potencial tovrstnih mestnih predelov.

14

ZBORNIK POVZETKOV

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, str.369, slika 131: Novo oblikovano socialno občutljivo naselje., Carin Smuts, prof. mag. Peter Gabrijelčič, asist. dr. Špela Hudnik.

ZBORNIK POVZETKOV 15

doc. dr. Ilka Čerpes, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 2000 716 e-pošta: ilka.cerpes@fa.uni-lj.si

naslov: NATEČAJI SO LABORATORIJI ZA INOVACIJE RAZVOJNO UČINKOVITEGA URBANIZMA – JAVNI NATEČAJI ZA JAVNO DOBRO Ključne besede: urbanizem, arhitektura, natečaji Povzetek: Arhitekturni in urbanistični natečaji so pomemben prispevek k razvoju družbe, saj so del procesa graditve, ki je namenjen regulaciji trga projektantskih storitev v javno korist. Proces je voden po strogo določenem protokolu, ki zagotavlja nepristransko in enakopravno presojo predlaganih rešitev natečajne naloge v javnem in strokovnem interesu. Cilj natečaja je izbrati najustreznejše strokovne in družbeno najsprejemljivejše rešitve v danem trenutku in ob danih pogojih. Povezovanje prakse in teorije v arhitekturi ustvarja vmesni prostor povezav kot polje inovacij in porajanja novega vedenja o predmetih arhitekture, procesu načrtovanja in procesu gradnje. Cilj raziskovanja z natečaji v arhitekturi je ugotoviti, kako bolje načrtovati in voditi proces gradnje v prostoru. Natečaj je torej smiseln in splošno koristen, če se zaključi z gradnjo, ki preseže ustaljene vzorce in ponudi inovativno in vsestransko javno koristno rešitev.

Analiza institucije natečaja v Sloveniji.

Problem, ki ga izpostavljamo, je neučinkovitost natečajev v Sloveniji, saj se rezultati večinoma ne prenesejo v prostor, ne glede na inovativnost prikazanih rešitev, s čimer natečaj kot del procesa gradnje izgubi svoj smisel. Predstavljena bo metoda analize problema neučinkovitosti natečajev na podlagi: – predstavitve pravnega okvira, – predstavitve različnih oblik natečajev, – opredelitve razlik med variantnimi rešitvami in natečaji, – opisa najpogostejših napak pri razpisovanju, vodenju in aplikaciji rezultatov, – ponazoritve problema na primeru natečaja Partnerstvo Celovška (ZAPS, Ljubljana, 2011) in – predlogov za spremembe pravnega okvira in prakse razpisovanja natečajev.

Literatura: Belderbos, M., Verbeke, J. (2005). The Unthinkable Doctorate, Hogeschool voor Wetenschap und Kunst-School of Architecture Sint Lucas, Brussels.

Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012). Igra ustvarjalnosti; urbanistične, urbanistično-arhitekturne in planerske delavnice. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. http://www.zaps.si/index.php?m_id=NATECAJI

16

ZBORNIK POVZETKOV

doc. dr. Alenka Fikfak, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 2000775 e-pošta: alenka.fikfak@fa.uni-lj.si

naslov: ŠTUDENTSKE DELAVNICE KOT METODA POUČEVANJA, RAZISKOVANJA IN USTVARJANJA Ključne besede: teorija in praksa, učenje, projektno učno delo, prostorske delavnice, ustvarjalnost Povzetek: S študentskimi delavnicami oblikujemo odgovore na konkretna strokovna vprašanja, vzpostavimo dialog med strokami, širimo stike med domačimi in tujimi univerzami, prenašamo znanje tujih ekspertov v domače strokovno okolje in ne nazadnje vzpostavimo trajnejše medsebojne strokovne in osebne vezi ter na tej podlagi oblikujemo skupno kulturno zavest o pomenu urejenega okolja (Gabrijelčič, 2010, str. 151). Urbanistično/arhitekturne in planerske delavnice so usmerjene v iskanje razvojnih konceptov za urejanje prostora (grajenega in naravnega) z namenom izboljšanja kvalitetnega bivanja. Nekatere osrednje teme, ki predstavljajo izziv dela na delavnicah, so: – Sprememba strukture mesta in preobrazba obstoječega v sodobno bivalno okolje, kar vpliva na vzpostavitev raznolikih konceptov mesta v odnosu do širšega okolja.

– Prenova mesta, prestrukturiranje centralnih dejavnosti, zgostitev gradnje in preoblikovanje v idejo kompaktnega trajnostnega mesta ter razvoj ruralnega zaledja z dodajanjem trajnostno usmerjenih dejavnosti.

– Prehajanje ruralnega prostora v urbani prostor kot posledica razvoja naselij s središčnim pomenom (občinska središča), poizkus načrtnega razvoja urbanih elementov.

Hkrati z razvojem sodobnih principov urejanja urbanega in ruralnega prostora se ob delu na delavnicah vzpostavlja poseben metodološki princip spontanega in interaktivnega učenja teoretičnih principov in njihovega prenosa v prakso. Ob tem se spontano razvija proces ustvarjalnosti, ki je tesno povezan z izkustvenim načinom učenja, kar je neprecenljivo nadgrajeno z razvojem znanja posameznika, skupine in vseh sodelujočih. Na sam proces izkušnje vpliva izpostavljeni problem ali iskanje problema in proces načrtovanih aktivnosti. Pri delu na prostorskih delavnicah se ta proces stalno dopolnjuje in prepleta, saj se vedno znova srečujemo z drugačnimi situacijami (lokacijami), prostorskimi problemi, ki niso samo fizični, temveč vključujejo odzivnost lokalne skupnosti, z interaktivnostjo drugih vključenih mentorjev pedagogov, študentov, strokovnjakov, uporabnikov prostora … (Fikfak, 2011). V prispevku bo predstavljen pomen dela na vsebinsko različnih delavnicah za vse vključene akterje, izpostavljene pa bodo tudi različne metode in pristopi, ki se s tem delom uvajajo.

Literatura: Fikfak, A. (2011). Ustvarjalnost, prepletanje dela in vsebin pri študentskih delavnicah = Creativity, interleaving of work and contents in students workshops. V: BREZOVEC, Aleksandra (ur.), MEKINC, Janez (ur.). Management, izobraževanje in turizem : solidarnost za socialni kapital : 3. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, 20.–21. oktober 2011, Portorož : zbornik povzetkov referatov = book of abstracts. Portorož: Turistica, Fakulteta za turistične študije, str. 78–79.

Gabrijelčič, P. (2010). Študentske urbanistično-arhitekturne delavnice, Pomembno strokovno orodje pri iskanju prostorskih rešitev za urejanje mestnih jeder. Dialogi (Maribor), 2010, letn. 46, 7/8, str. 151–168.

ZBORNIK POVZETKOV

17

doc. dr. Marjan Lep, univ. dipl. ing. grad.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Smetanova 17, 2000 Maribor tel.: ++386 (31) 637 690 e-pošta: lep@uni-mb.si doc. dr. Branka Trček, univ. dipl. inž. geol.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Smetanova 17, 2000 Maribor tel.: ++386 (2) 2355296 e-pošta: branka.trcek@uni-mb.si Marko Čelan, univ. dipl. inž. prom.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Smetanova 17, 2000 Maribor tel.: ++386 (2) 229 43 66 e-pošta: marko.celan@uni-mb.si

naslov: PRILOŽNOSTI IN ZABLODE NAČRTOVANJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI podnaslov: Primer uvajanja okoljske cone v Mariboru Ključne besede: trajnostna mobilnost, okoljska cona, emisije cestnega prometa, delci Povzetek: Sprememba vrednostnih sistemov je v zadnjem desetletju povzročila precejšen razkorak med prakso in cilji načrtovanja prometa in mobilnosti. Zaznavamo dve zagati: i) načrtovanje prometa je še vedno sinonim za povečevanje kapacitet cestnega prometnega sistema, kjer se upravičenost posegov dokazuje predvsem s povečanjem pretočnosti, in ii) poskus upravičevanja posegov v širitev prometne infrastrukture predvsem z argumenti varovanja okolja in prometne varnosti.

Načrtovanje mobilnosti bi moralo temeljiti na povsem drugačnih, kvantificiranih pokazateljih, kot jih uporabljamo danes. Čeprav nimamo na voljo zanesljivih raziskav o mobilnostnem obnašanju v Sloveniji, lahko vseeno ugotovimo nekaj izrazito neugodnih pokazateljev, kot so: i) delež proračunov gospodinjstev za transport in komunikacije je izjemno visok, ii) cestnoprometna varnost je na nizki ravni in iii) delež prebivalstva, ki ne more samostojno dostopati do lokacij in storitev, potrebnih za kakovostno življenje, je visok.

V Sloveniji na načelni ravni sicer obstaja konsenz, da je načrtovanje mobilnosti treba izvajati celovito in na novih ustrezno kvantificiranih vrednostnih sistemih. V praksi pa, vsaj v mestih, trčimo na vrsto konfliktov. V prispevku je opisan postopek uvajanja okoljske cone v Mariboru. Prvotni cilj je bil, da bi z ukrepi reducirali emisije delcev cestnega prometa za 20 %. Po enoletnem preigravanju konkretnih ukrepov bo zaradi splošne prometno-politične zahteve po »nezmanjšanju udobja« v praksi zaživel ukrep, za katerega pošten strokovni izračun kaže, da zaznavnega zmanjšanja okoljskih obremenitev ne bo.

Prispevek zaključuje razmislek o strategiji: Ali je takšno ravnanje nujen korak v procesu približevanja k bolj trajnostnemu načrtovanju našega bivanja ali pa je to zgolj še ena zapravljena priložnost?

18

ZBORNIK POVZETKOV

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 2012, str.195, slika 29: Prestrukturiranje območja vojašnice v Slovenski Bistrici, mentor: prof. Janez Koželj.

ZBORNIK POVZETKOV 19

dr. Sabina Popit, prof. geog. in geol.

Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 306 4669 e-pošta: sabina.popit@ljubljana.si

naslov: Projekt CIVITAS ELAN Ključne besede: demonstracijski projekt, promet v mestu, vključevanje javnosti Povzetek: CIVITAS ELAN je eden od projektov v okviru evropske pobude CIVITAS PLUS. Je rezultat intenzivnega sodelovanja med Ljubljano, Gentom (Belgija), Zagrebom (Hrvaška), Brnom (Češka) in Portom (Portugalska), ki so se dogovorili, da bodo na izzive trajnostne mobilnosti odgovorili s proaktivnim pristopom.

Temeljne značilnosti pobude CIVITAS so, da projekte koordinirajo mesta in da so namenjeni mestom. Mesta so torej »laboratorij« za pridobivanje in prenašanje izkušenj in evalvacijo ukrepov. Politična podpora je nujni sestavni del izvajanja ukrepov.

Namen projekta je razvoj trajnostnega, čistejšega in energetsko varčnejšega transportnega sistema v petih evropskih mestih. Veliko pozornosti namenjamo razvoju uporabnikom prijazni, enostavni in varni rabi javnega prometa, kolesarjenju, hoji, uporabi alternativnih virov energije in dostopnosti »prometnih« storitev. Prizadevamo si za spremembo potovalnih navad, kar predstavlja pomemben korak proti trajnostni mobilnosti.

Temeljno vodilo projekta je želja po vključevanju meščanov v oblikovanje skupne vizije mobilnosti v našem mestu – Ljubljani. Zagotoviti želimo vključenost, vidnost in upoštevanje mnenj ter pričakovanj meščanov in tistih, ki prihajajo v Ljubljano iz drugih krajev.

Projekt CIVITAS ELAN je v zaključni fazi, zato bomo na predstavitvi predstavili tudi neposredne izkušnje pri izvajanju, ovire in gonilnike pri izvajanju projekta in rezultate dela po skoraj štirih letih dela.

20

ZBORNIK POVZETKOV

izr. prof. mag. Tadej Glažar, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (31) 625 641 e-pošta: tadej.glazar@fa.uni-lj.si

naslov: URBANISTIČNO OBLIKOVANJE KOT ODGOVORNO RAVNANJE Z ENERGIJO podnaslov: Urbanistične prakse v zagotavljanju energetske avtonomije mesta Ključne besede: trajnostno oblikovanje mest, energija in urbanizem, ničelna oz. nizkoogljična družba, zgoščevanje mest Povzetek: Bolj kot kdajkoli v zgodovini postaja v urbanizmu pomembno upravljanje energije, saj gradnja in mesta porabijo skoraj vso proizvedeno energijo. Poraba in potrebe po energiji še vedno močno naraščajo zaradi priseljevanja v mesta in zgoščevanja mest na eni strani ter odločitev razvitega sveta o opuščanju fosilnih energentov in jedrske energije.

Prehod v nizkoogljično družbo je postala zaveza in realnost mnogih razvitih družb.

Načrtovanje prenove, regeneracije in zgoščevanja obstoječe urbane strukture ter načrtovanje novogradenj na opuščenih industrijskih območjih zahteva razmislek pri oblikovanju urbanega okolja tudi v luči zagotavljanja stabilnih in neodvisnih virov energije.

Pravilen odnos do energetske izpostavljenosti urbanega okolja se začne z naravnimi viri, ki so na razpolago na lokaciji, vse od pravilnega oblikovanja odprtih prostorov in postavljanja objektov na način, da v največji meri izkoristimo lokalne podnebne pogoje, kar imenujemo povratek k oblikovanju prostora s podnebjem, v katerem se nahajamo. Na drugi strani imamo vrsto potencialnih virov energije, ki jih proizvajamo z lastnim delovanjem in jih zavržemo kot odpadke.

Zgoščevanje mest je lahko prednost pri ravnanju z energijo, hkrati pa lahko ob nepravilnem načrtovanju zgostitev povzroči poslabšanje pogojev za življenje in v nekaterih primerih celo povečanje porabe energije, zato velja opozoriti na rezultate raziskav, ki so obravnavale to tematiko.

Na primeru nekaterih realiziranih in projektiranih primerov mest bi si pogledali, kako lahko takoj znižamo energetsko porabo in odvisnost v prenovi in oblikovanju novih mestnih predelov za najmanj polovico ter kako lahko načrtujemo svoje urbano okolje, da bi bilo to zmožno zagotoviti celovito energetsko avtonomijo naših mest.

ZBORNIK POVZETKOV

21

asist. mag. Polona Filipič, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 2000716 e-pošta: polona.filipic@quest.arnes.si Primož Hočevar, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (1) 2000716 e-pošta: primoz.hocevar@telemach.net naslov: MESTNE VZIDAVE Ključne besede: trajnostni razvoj mest, revitalizacija, strnjeno mesto, mestno središče, mestne praznine, vzidava Povzetek: Koncepti trajnostne prenove mest prvenstveno temeljijo na varovanju in ohranjanju obstoječih pogojev za vzdrževanje skozi daljši čas predvidljivega razvoja, ki naj bi potekal čim bolj uravnovešeno in brez prevelikih nihanj. Reurbanizacija predstavlja novo priložnost za kvalitetno prihodnost mestnih središč. Prenova, sanacija in vnovična raba razvrednotenih in neprimerno izkoriščenih urbanih površin, racionalna izraba praznih zemljišč in nove razvojne paradigme urbanističnega načrtovanja ustvarjajo možnosti za doseganje kakovostnejšega urbanega okolja.

Strategija postopnih posegov v prostor je sodoben in vzdržen proces mestne revitalizacije. Akupunkturno umeščanje strateških vzidav v mestne vrzeli je prožen, prilagodljiv in celosten pristop k prenovi mestnih središč, saj ponuja raznovrstne specifične rešitve različnim oblikam urbanizacije in dovoljuje stalno izpopolnjevanje sistema mesta.

Poudarjen je inovativen pristop do novih interpolacij v obstoječo mestno strukturo, kjer strateška vzidava izkorišča obstoječo infrastrukturno opremljenost razvrednotenega zemljišča in s tem generira novo ali dodano prostorsko vrednost. Vzidava je vedno specifičen in analitično izoblikovan odgovor na posamezno lokacijo, ki spodbuja revitalizacijo in zgoščevanje mestne strukture.

Merilo malih posegov se izkaže kot učinkovito sredstvo pri iskanju kompromisa med neučinkovitostjo urbanističnih planov velikega merila na eni strani in neobvladanim spontanim razvojem na drugi.

Vzidave so usmerjevalni projekti, ki učinkujejo v smeri dolgoročno zastavljene preobrazbe v smislu soobstoja vzdržnega mestnega razvoja in visoke kakovosti mestne ponudbe. Ohranjanje identitete, dobra mestna ekonomija, raznovrstnost ponudbe in ustvarjanje visoke bivanjske kvalitete so stimulacija novim načinom urbanega življenja, ki vplivajo na vključenost in zadovoljevanje potreb posameznika in širše družbe, lokalnega prebivalstva in obiskovalcev. S kvalitetnimi prostorskimi posegi lahko bistveno povečamo tudi socialni kapital lokalnih skupnosti in njihovo vključevanje v prizadevanja za eno največjih skupnih dobrin – prostor, v katerem prebivajo.

V preteklih letih je bilo v sklopu seminarja Arhitektura mesta Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani projektirano okoli deset vzidav v Mariboru, Celju, Trstu, Kopru in Izoli z namenom prostorske in programske preveritve možnosti, ki jih ponujajo vrzeli v starih mestnih jedrih. Na podlagi projektov in dobljenih rezultatov so bile zgornje trditve potrjene in tudi numerično preverjene.

22

ZBORNIK POVZETKOV

Janez P. Grom, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, Ljubljana tel.: ++ 386 (40) 453 349 e-pošta: grom.arch@gmail.com

naslov: MESTO ZNANJA – »CITY OF KNOWLEDGE« (COK) podnaslov: Primer Ljubljana – od ideje do projekta Ključne besede: konceptualni urbanizem, trajnostni urbanizem, razvoj projektov Povzetek: Težnje ekonomsko močnih posameznikov in interesnih skupin so v času pred nastopom krize krojile in premočno vplivale na dolgoročno oblikovanje mest. V prispevku je opisana izkušnja projekta, ki je nastal na podlagi podobnih teženj. Opisane so moralne dileme, aplikacija konceptualnega ključa na prostorsko zasnovo in posledično implementacija zasnove v prakso.

Posledica rasti Ljubljane v 20. stoletju je zlitje primestnih vasi v urbano strukturo in posledično prepleta subtilne vaške kompozicije v uniformnost urbane. Ob razmahu mesta in večanju potreb je prosta območja med urbaniziranimi zaplatami, ki so se širile ob glavnih vpadnicah, začela zapolnjevati težka industrija, nujna za mestno ekonomijo. Nujna za ekonomijo, obenem pa zaslužna za povečano onesnaženost.

Del mesta, obravnavan v projektu COK, tem težnjam in trendom ni bil podvržen. Kot tak predstavlja eno redkih velikopoteznih priložnosti za novo urbanizacijo. Priložnost, ki seveda s seboj nosi velike finančne apetite. Ta zeleni klin je trenutno edino zeleno območje, ki se zajeda globoko v mestno jedro. To stanje bi moralo biti prepoznano kot kvaliteta.

Vprašanje, čemu se mesto širi navzven in trohni v samem jedru, je bilo nujno pri poseganju v ta prostor. Ali je težnja, da se glavni tokovi prestavljajo na obrobje, medtem kot obstoječi potenciali ostajajo neizkoriščeni, upravičena?

Kot posledica teženj po urbanizaciji območja v letih pred nastopom krize je tako nujna postavitev formalnega koncepta, s katerim bi povezali in integrirali urbani značaj ter ohranili kultivirano naravo vsaj v odtisu. Če je prisotnost arhitekture spoznana kot nuja in imperativ, mora biti nujno prepoznana tudi potreba po ohranjanju. Atmosfera naravne krajine naj se ne zamenja z atmosfero urbanih ulic. Z izbranim konceptom naj arhitektura ne bi zasegla še enega območja, ki že od začetka pripada naravi.

ZBORNIK POVZETKOV

23

Vir: Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 2012, str.363, slika 126: Zaznavna analiza, mentorica: doc. dr. Ilka Čerps.

24 ZBORNIK POVZETKOV

Klemen Kušar, abs. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (40) 318 332 e-pošta: klemen_kussar@hotmail.com

naslov: SODELOVANJE JAVNOSTI PRI UREJANJU PROSTORA podnaslov: Delavnica zgoščevanje razpršene gradnje Ključne besede: individualna prostostoječa stanovanjska gradnja, sodelovanje javnosti pri urejanju prostora, model Alinsky, Nashevo ravnotežje Povzetek: V Sloveniji se po eni strani soočamo z razpršeno, prostorsko potratno zazidavo, po drugi strani pa s problemom velike cenovne nedostopnosti bivališč v urbanih središčih. Delež območij z individualno prostostoječo stanovanjsko gradnjo zaseda polovico in več pozidanega prostora v večjih slovenskih mestnih občinah. Celovite posege v prostor otežuje lastniška razdrobljenost in prepričanje lastnikov, da bi kakršnekoli spremembe v prostoru povzročile le poslabšanje kvalitete bivalnega okolja.

Delavnica aktivnega sodelovanja javnosti pri zgoščevanju in dvigovanju kvalitete bivanja v soseski, izvedena na primeru Galjevice v Ljubljani, je rezultat raziskovanja spoznanj iz prostorske sociologije in primerov dobre prakse iz Evrope in ZDA. Dodaja principe modela Alinsky (1971), ki govori o organizaciji skupnosti. V prvem koraku se delavnica ukvarja s tem, kako stanovalce prepričati, da je dvig kvalitete v njihovem okolju sploh možen; v drugem koraku pa, kako novonastale pobude usmeriti proti skupnemu cilju. V procesu, ki ga usmerja moderator, stanovalci pridejo do rešitve, ki je sprejemljiva za vse vpletene strani. Zgoščevanje soseske se na koncu vsem zdi pomembno, a samoumevno sredstvo za doseganje lastnih ciljev.

Pomembnejši od cilja je proces, saj dviguje kvaliteto bivanja na več ravneh. Na prvi ravni gre za izboljšanje fizične kvalitete bivanja, ki ga prinese doseženi cilj; na drugi gre za tesnejše sodelovanje soseske in ustvarjanje socialnega kapitala; in na tretji ravni za organiziranost soseske z jasnimi cilji za prihodnji razvoj.

V ozadju celotnega procesa stoji ideja Nashevega ravnotežja (1950). Gre za rešitev iz teorije iger – usklajeno delovanje posameznikov nudi večjo koristnost kot zgolj individualno delovanje. To dejstvo je konec koncev tudi srž celotnega urbanističnega delovanja.

Literatura in viri: Alinsky, S. D. (1971). Rules for Radicals, New York, Vintage Books.

Nash, J. (1950). Equilibrium points in n-person games, v: Proceedings of the National Academy of Sciences 36(1): 48–49, US National Academy of Science.

ZBORNIK POVZETKOV

25

Aleksander Vujović, univ. dipl. ing. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, Ljubljana tel.: ++386 (40) 274 945 e-pošta: aleksander.vujovic@yahoo.com naslov: DRUGAČNA STANOVANJA ZA MLADE DRUŽINE Ključne besede: minimalno stanovanje, mlade družine, najemništvo Povzetek: Med akutne probleme današnje družbe v Sloveniji sodijo težave pri osamosvajanju mladih in ustvarjanju družin. Eden ključnih vzrokov je izrazito oteženo pridobivanje ustreznega začetnega bivališča, zlasti v večjih mestih. Tako na primer na območju MOL lahko ponudijo ustrezno bivališče le slabi osmini prosilcev za neprofitna najemna stanovanja.

Mladi in mlade družine so ena najbolj občutljivih socialnih skupin, saj je pri njih praviloma prisoten razkorak med osebnimi interesi in potrebami ter realnimi zmožnostmi. Ker še ne razpolagajo z lastnim kapitalom niti s strokovnimi ali poslovnimi možnostmi, ostajajo neenakopravni tekmec za ekonomske dobrine, med katere sodi tudi stanovanje, in so odvisni od družbenih razmer in sistemskih rešitev stanovanjske politike.

Kot ena izmed optimalnih rešitev se ponuja bivanje v prehodnih najemnih minimalnih stanovanjih z nizkimi stroški izgradnje, vzdrževanja in najema, ki omogočajo samostojen začetek in razvoj mlade družine ter posameznikov znotraj nje. Predstaviti želim najemništvo kot enakovredno alternativo s primerjalnimi prednostmi, ne le kot izbiro v sili, in obenem tudi kot idejo minimalnega bivanja, ki ne pomeni le klestenja bivanjske površine, temveč drugačen način življenja in uporabe prostora.

Raziskovanja sem se lotil znotraj kategorije t. i. socialnih stanovanj, v okviru alternativnih tipov stanovanjskih stavb, ki združujejo prednosti tako kolektivnega kot individualnega bivanja.

Na primeru projekta Hiše za mlade družine v Polju in delavnice Minimalnega stanovanja za mlade družine si lahko ogledamo nekatere možne načine strnjene gradnje povezanih hiš, pri katerih je z ustrezno zasnovo posameznih objektov in z njihovim grupiranjem mogoče doseči optimalno izrabo lokacije in hkrati dvigniti skupno kakovost bivanja, ki je več kot le zagotavljanje minimalnih tehničnih standardov.

26

ZBORNIK POVZETKOV

Sinan Mihelčič, abs. arh.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Katedra za urbanizem Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++386 (40) 257 722 e-pošta: sinan@stajn.si

naslov: GLOBALNO URBANISTIČNO OBLIKOVANJE (GUDC) podnaslov: Sodelovanje med Fakulteto za arhitekturo in Univerzo v Stanfordu Ključne besede: globalno sodelovanje, urbanizem, strateški pristop, ‘’campus in mind’’, informacije Povzetek: Urbanisti se danes srečujejo z zahtevno vlogo, saj morajo strateško umeščati različne socialne in grajene strukture v že obstoječe urbane scenarije. Globalizacijske spremembe so povzročile, da je nestalnost prostora postala stalna.

Strateške odločitve pri projektih tako zadevajo vedno širši krog uporabnikov in morajo biti sprejete v zelo kratkem času.

Zbiranje informacij na lokalni ravni in strateška uporaba informacij na globalni ravni je osnovni namen projekta Global urban design course (GUDC).

Druga plat projekta je raziskovalne in izobraževalne narave. Študentje razvijejo idejo ‘’campus in mind”: znanje in razmišljanje nista več last posamezne institucije, temveč sta univerzalna, študentje in strokovnjaki ju delijo globalno.

Projekt je potekal med Ljubljano in Stanfordom, kjer so mešane skupine študentov s področij urbanizma, arhitekture, gradbeništva, ekonomije in socialnih ved postavljene pred nalogo, kako strateško umestiti novi kampus Stanford v New York in Hong Kong. Mentorji z obeh univerz so sodelovali v različnih vlogah. Kot predstavniki univerze, predstavniki mestnih oblasti in tudi kot tehnični svetovalci. Študentje so s pomočjo različnih komunikacijskih orodij in projektivnih programov ustvarili scenarij in opredelili najprimernejšo lokacijo glede na naravo investicije.

Rezultati projekta so pokazali, da je globalno sodelovanje vedno bolj aktualno, saj so tudi finančni tokovi in tokovi znanja vedno bolj razpršeni preko celega sveta. Ugotovili smo, da obstaja veliko ovir v načinu komuniciranja, pridobivanja in analiziranja podatkov ter sprejemanja različnih mnenj in odločitev.

Tudi za gospodarstvo in vladne institucije je ta tematika vedno bolj zanimiva, saj ob vse večjem številu informacij strateško odločanje in kvalitativno razporejanje pomenita pomembno konkurenčno prednost.

ZBORNIK POVZETKOV

27

Gabrijelčič, P. (ur.), Fikfak, A. (ur.) (2012): IGRA USTVARJALNOSTI / URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.

28

ZBORNIK POVZETKOV

IGRA USTVARJALNOSTI:

URBANISTIČNE, URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE IN PLANERSKE DELAVNICE (urednika: Peter Gabrijelčič, Alenka Fikfak) UVOD (Peter Gabrijelčič) V Sloveniji smo z ukinitvijo javnih urbanističnih zavodov, ki so nekdaj skrbeli za urejanje prostora v javnem interesu, praktično pokopali tudi urbanistično stroko, kot tisto dejavnost, ki mora v imenu družbenega razvoja usklajevati medsebojna razvojna in varovalna navzkrižja in je mesto za iskanje kompleksnih in trajnostnih prostorskih rešitev. V več kot trideset let trajajoči strokovni praznini, katere rezultat je urbani kaos v slovenskem urbanem prostoru, sta bili Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani morda edini instituciji, ki sta zaradi svoje etične doktrine poskušali ohraniti kontinuiteto urbanistične misli in prakse kot javnega dobra in ki sta se in se borita za vnovično uveljavitev urbanistične stroke v slovenskem strokovnem in političnem okolju.

Ob izostanku formalne stroke smo v ta namen in na željo ter po potrebah številnih občin ter drugih naročnikov organizirali več kot sto različnih planersko-urbanistično-arhitekturnih delavnic, s katerimi smo iskali rešitve za zapletene prostorske probleme na najrazličnejših ravneh urejanja prostora, od regionalnega, preko urbanističnega do arhitekturnega nivoja. Na delavnicah so poleg stotine študentov sodelovali tudi številni domači in tuji profesorji ter strokovnjaki iz prakse. V razpravo ob izvedbi delavnic so bili vključeni tudi predstavniki lokalnih skupnosti in zainteresirana javnost.

Teoretične in praktične izkušnje, pridobljene v okviru izvajanja fakultetnih delavnic, so pomembno prispevale k vsaj neformalnemu razvoju novih strokovnih pristopov s področja planiranja in urbanizma v Sloveniji ter k njihovemu spontanemu uvajanju v proces postopnega oživljanja urbanizma kot teorije in prakse.

V pričujoči monografiji so predstavljeni teoretični in strokovni prispevki članov Katedre za urbanizem Fakultete za arhitekturo in Katedre za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ki z večletno kritično distanco presojajo prehojeno pot in dosežene rezultate.

Zaradi bogastva akumuliranih strokovnih in znanstvenih izkušenj lahko pomeni monografija koristno študijsko in raziskovalno gradivo na različnih univerzitetnih in podiplomskih študijih, ki imajo v programih teme s področij arhitekture, urbanizma in planiranja. Predstavljeni so rezultati strokovnega, pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela, ki z ustvarjalnostjo in abstraktnim načinom razmišljanja oblikujejo neprekinjen tok izkustvenega učenja o vrednotah prostora in o procesih, ki potekajo v njem. Ta monografija bo zato koristen pripomoček tako pri pedagoškem kot tudi znanstvenem delu.

Začnimo branje z mislijo: Vsak prostor skriva že v sebi odgovor na številna vprašanja, ki si jih zastavljmo ob novih razvojnih potrebah le skrbno, spoštljivo in pazljivo mu moramo prisluhniti!

V knjigi so predstavljene delavnice, ki so bile izdelane pod mentorstvom: prof. mag. Petra Gabrijelčiča, UL FA, prof. Janeza Koželja, UL FA, prof. dr. Andreja Pogačnika, UL FGG, doc. dr. Ilke Čerpes, UL FA, doc. dr.

Alenke Fikfak, UL FA, doc. dr. Sonje Ifko, UL FA, doc. dr. Alme Zavodnik Lamovšek, UL FGG, viš. pred. mag. Mojce Foški, UL FGG, asist. mag.

Polone Filipič, UL FA, asist. Mojce Gregorski, UL FA, asist. Gregorja Čoka, UL FA, asist. Primoža Hočevarja, UL FA, in ob sodelovanju številnih drugih sodelavcev.

ZBORNIK POVZETKOV

29

ZAPISKI

30

ZBORNIK POVZETKOV

ZBORNIK POVZETKOV

31

PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU ZBORNIK POVZETKOV ZNANSTVENI POSVET 14.06.2012 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Katedra za urbanizem Ljubljana, 2012 Urednik: Alenka Fikfak Lektoriranje: Mojca Vilfan Oblikovanje: Janez P. Grom Grafični prelom in priprava za tisk: Janez P. Grom Tiskarna: Trajanus, d.o.o.

Naklada: 150 izvodov Založila: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Naslovnica: Janez P. Grom

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

711.4”20”(082) PAMETNI urbanizem: inovativni pristopi k urbanističnemu načrtovanju in oblikovanju : zbornik povzetkov : znanstveni sestanek, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 14. 06. 2012 / [urednik Alenka Fikfak]. - Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, 2012 ISBN 978-961-6823-23-4 1. Fikfak, Alenka 262135808

32

ZBORNIK POVZETKOV

KONTAKT: Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Zoisova c. 12 SI-1000 Ljubljana elektronska pošta: urbanizem@fa.uni-lj.si spletna stran: http://www.fa.uni-lj.si/urbanizem

Fakulteta za arhitekturo ISBN 978-961-6823-23-4

List 1