EOL 100

Specializirana revija za trajnostni razvoj

100

embalaža okolje logistika

Julij 2015

Odpadki Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna

Vanilija in čokolada najbolj iskani v vedno bolj trajnostni embalaži Avstrijski cilj: v svetovnem vrhu pri okoljskih tehnologijah Večji pomen vsebinam, projektom in medsektorskem usklajevanju Leseni šotori in razvoj inovativnega butičnega turizma Celjsko podjetje EMA med prvimi tremi na globalnem trgu

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Delivering solutions.

Naše storitve vam odpirajo vrata v svet.

Promocija

www.dbschenker.si

T

akrat, pred petnajstimi leti, nismo povsem točno vedeli, na kakšno medijsko in podjetniško stezo se odpravljamo. A že v prvem uvodniku Reviji na pot smo zaorali globoke brazde. In danes lahko zapišem, da nismo samo orali in sejali. Če smo ob tem lahko prisegali na poslanstvo in revijo distribuirali brezplačno, kar počnemo v resnici še danes, četudi sprejemanje zdaj povezujemo s članstvom v Zelenem omrežju, se zdi, kot da smo naivni in z drugega planeta. Marsikateri menedžerski kolega se bo bržkone nasmehnil, češ da zdaj deroča reka kapitala in profita po zakonih narave odplavi vse, kar bi jo lahko skalilo z vonjem drugačnih vrednot. A nas ni, čeprav dišimo nekoliko drugače.

P

rav zato in za dokumentiranje revijalnega življenja na Slovenskem, še zlasti specializiranega, saj je EOL edina revija za trajnostni razvoj v državi, ne morem mimo nekaj imen. To so bili botri revije. Direktorji, menedžerji, ki so prisluhnili, spoznali nekaj več. Morda njeno dodano vrednost? In so najbrž vedeli, da je embalaža le začetek neke revijalne zgodbe. Ki si je kmalu za maksimo in za rdečo nit izbrala trajnostni razvoj, Zeleno Slovenijo v srcu EU. In spet, glejte in se čudite, so brezplačno revijo EOL z oglasnim kisikom ali partnerstvi ohranjala pri življenju nekatera bolj ali manj zelena podjetja.

N

a tedanji Gospodarski zbornici Slovenije, predsedoval ji je Jožko Čuk, smo se sestali na seji iniciativnega odbora. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem. A med drugimi je udeležbo potrdil tedanji direktor Valkartona, Franc Jerina, ki je, o tem sem

EOL foto: Rok Tržan

prepričan, dal odločilni glas za razvoj revije.

In prvi sponzor prve številke revije Embalaža je bil Valkarton. Prav tako Epi Pack. In prvi oglaševalci? Cetis, Quadrat design (Vladimir Pezdirc je revijo oblikoval), pa EMA (Zlatko Mastnak je dal idejo za revijo), Zlatorog oprema, Gorenjski tisk, Saturnus Embalaža, Ekološko razvojni sklad, Container, Luka Koper INPO, Tesa, Duropack, Gopack, Količevo karton, Radenska in drugi. Kakšen oglaševalski veter v jadra revije in skromne novinarske ekipe, ki je gledala v Evropo, a je bolj slutila, kot vedela, kje zajemati!

K

sreči sem vedel, da lahko revija obstane in se dvigne, če poleg gospodarstva v njej vidi potencial tudi stroka. Dr. Andrej Plestenjak je takrat kot docent delal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Dr. Franc Lobnik, ki je bil vedno zvest svetovalec, ko sem iskal odgovore na zapletene poti slovenske okoljske politike, je vodil Svet za varstvo okolja RS. Franc Žle si je na Gospodarski zbornici neutrudno prizadeval, da se embalažna panoga v Sloveniji poveže in predrami.

Gospodarstvo in stroka sta bila z nami. Za zeleno Slovenijo in revijo s poslanstvom to še daleč ni bila pika na i. Kako torej povezati, združevati v Sloveniji vse, ki jim je mar za trajnostni razvoj in zeleno prihodnost? To je bil pravi izziv. In je še danes.

Kaj pa država?

Z

državo je pač tako, kot je z vsako oblastjo, ki uradnikom ne zna dopovedati, da naj v pisarnah pri delu vsako minuto razmišljajo le o tem, kako urejati stvari po meri ljudi, podjetij, stroke in znanosti, razvoja. Najbrž je tudi zato revijo v poldrugem desetletju življenja neenkrat prekril bel oblak ministrskih obljub o finančni poživitvi. Zgodilo se je nič.

A

stotica je tu. In naključje. Prav v teh dneh je MOP poslal v javnost okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015 – 2016. Kot da so nenadoma na ozemlju zelene Slovenije vzklila žitna klasja. Res obet! Ampak veste, kaj izjavlja v intervjuju v 100. številki avstrijski okoljski minister? Avstrija hoče vodilno vlogo pri razvoju, produkciji in izvozu okoljskih tehnologij v EU.

I

n kaj je naš cilj pri prehodu v zeleno gospodarstvo? Slovenija, zeleno srce EU. Kdo si upa reči, da Slovenija tega ne zna in ne zmore?

T

udi stotice ne bi bilo, če ne bi verjeli, da zmoremo. Je pa res, brez partnerstev, povezovanja in konsenza o cilju se kaj več, kot mlatiti prazno slamo, ne da.

Jože Volfand, glavni urednik

julij 2015

reviji s poslanstvom in jubileju brez šampanjca. Takole. Od junija 2001 do julija 2015 je izšlo 100 številk revije EOL. Prva z naslovom Embalaža & Co. Tisti, ki nekoliko poznamo pajčevine medijskega omrežja, vemo, da v revijalnem življenju ni nič nenavadnega – ne to, da revija izdihne po nekaj številkah, in ne to, da se njenih življenjskih črt na potiskanih straneh sploh ne da prešteti. Zato stotice ne proslavljamo s šampanjcem. Je pa, priznam, za uredniški senzor blagodejno prebrati izjavo, kakršno sta ekipi revije namenila menedžer Branko Rožič in ravnateljica Irena Posavec. A nista bila edina. No, saj si stotica vendarle zasluži takšne in drugačne kritične ali spodbudne odzive, predvsem pa pogled, kako do novih sto številk. Zakaj ne sejati še več dobrih zrn in vizionarsko odstirati zavese tam, kjer Slovenija prepočasi, s preveč puhlo verbalnostjo spoznava svoja bogastva za dodano vrednost razvoju in življenju?

Uvodnik

O

100

Stotica

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Revija naj še naprej odpira poti do bolj trajnostne Slovenije

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, julij 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Vanilija in čokolada najbolj iskani v vedno bolj trajnostni embalaži 13 »Limited edition« embalaža je nosilka posebne zgodbe 21 Zelena nit sejma AGRA so trajnostne inovacije 22 Energetska učinkovitost je glavno merilo pri gradbeni mehanizaciji 23 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Avstrijski cilj: v svetovnem vrhu pri okoljskih tehnologijah 27 Večji pomen vsebinam, projektom in medsektorskem usklajevanju 31 Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna 38 Nadzor zabojnikov in spodbude občanom s tremi različnimi nalepkami 40 Ne gre le za ločevanje, pač pa, kako do manj odpadkov 42 Tudi Slovenija uvaja standarde kakovosti pri ravnanju z OEEO

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 V Domžalah gradijo enega večjih sistemov za čiščenje odpadnih vod 47 Podjetja prepoznala konkurenčno prednost v energetski učinkovitosti 50 Leseni šotori in razvoj inovativnega butičnega turizma 52 Razvoj železniške infrastrukture mora slediti napovedi o rasti prometa 55 Celjsko podjetje EMA med prvimi tremi na globalnem trgu 57 Omrežje koridorjev v EU potrjeno, Slovenija na slabšem

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

julij 2015

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj področja okolje 100. številke:

sebina

4 100

EOL

Impresum

Najnovejši napredek v dizajnu aluminijastih pločevink je trenutno sinonim s tehnologijo tiska Dynamark® Effect, ki jo je razvilo podjetje Ball. Kot odgovor k trendu individualizacije izdelkov ponujajo masovno industrijo aluminijastih pločevink, ki se s svojim unikatnim izgledom prilagodijo promocijskemu cilju blagovne znamke.

V eni proizvodni liniji lahko namreč proizvedejo 24 različnih dizajnov. »Z razvojem Dynamark® Effect zajemamo dve pomembni priložnosti na tržišču – trend masovne individualizacije izdelkov in potrebo po prilagoditvi dizajna za individualne dogodke, kot so glasbeni festivali in športni dogodki,« je pojasnil Antti Laakkonen, poslovodja v podjetju Ball Packaging Europe. Med drugimi je tehnologijo že uporabilo podjetje Karlsberg in aprila izdalo posebno serijo aluminijastih pločevink, ki so promovirale svetovno turnejo rock banda AC/DC. Pivovarna je izdala serijo osmih 568-mililitrskih pločevink za turnejo “Rock or Bust”. Vsaka pločevinka ima črno ozadje, na katerem so vtisnjeni datumi osmih nemških koncertnih prizorišč med majem in julijem 2015.

Logotip skupine je odtisnjen na zadnji strani v privlačnih barvah. Novo tehnologijo tiska je že uporabila tudi Coca-Cola, ki je individualizirala sporočila na pločevinkah.

Avtomatski set kod na embalaži za živila

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Manj materiala za embalažo Rdeča nit podjetja Ethical Beauty iz Milana je naravna lepota. Za svojo kozmetiko uporabljajo naravne sestavine na rastlinski osnovi, ki ne škodujejo okolju. Embalaža teži k minimizaciji uporabe materialov.

Trgu so predstavili stekleničko, ki je namenjena ponovni uporabi.

Embalažo je razvilo podjetje Quadpack Group. Krema je zapakirana v 50 ml transparentni steklenički. Vsebina je vidna skozi prosojno zunanjo osnovo. Notranja steklenička je izdelana iz polipropilena, ki je reciklabilen.

Notranjo stekleničko se lahko kupi posebej kot polnilo, ki se vstavi v zunanjo stekleničko, ko kreme zmanjka. Izdelek je varen pred zunanjimi vplivi, saj je embalaža opremljena z Yonwoo brezzračno tehnologijo. Zunanja steklenička je skladna z EthicalBio celostno podobo in se igra z dvojno strukturo zidov ter ustvarja všečen izgled.

Interventna dela na vodotokih izvedena po načrtu MOP je javnosti predstavil, kako so bila izvedena nujno potrebna interventna gradbena dala na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi. Lani novembra je Vlada RS sprejela Akcijski načrt interventnih del zaradi poplav v Sloveniji. Za interventna dela je bilo zagotovljenih približno 12 milijonov evrov, dela na terenu pa so zaključena. Veliko dela so, poleg MOP, opravili tudi na ARSO s svojimi izpostavami ter izvajalci na terenu. Na MOP so opravili tudi izbiro koncesionarjev in podpisali nove koncesijske pogodbe na sedmih od devetih porečjih. Tako so zasnovali nov petletni ciklus, a je njegova izhodiščna cena nekoliko nižja kot v preteklosti, kar pomeni, da bo z manj sredstvi opravljenega več dela.

Nadaljevali bodo z rednimi in vzdrževalnimi deli na vodotokih, za kar je na razpolago približno 8 milijonov evrov.

5 100

Novi Linx inkjet tiskalniki morajo biti zanesljivi in prilagodljivi, da lahko sledijo zahtevnemu kodirnemu sistemu vodilnega proizvajalca slaščic Thornton, ter drugih živilcev, s katerimi delajo. Postavitev dveh tiskalnikov Linx 7900s in treh tiskalnikov 5900s je okrepilo dolgoletno sodelovanje med podjetjema. Tiskalniki tiskajo tri vrste informacij hkrati: datum proizvodnje, datum uporabe in datum pakiranja s kodo za sledljivost, na potiskane škatle in na papirnate zunanje oznake. Tiskalniki tiskajo na različne velikosti in oblike škatel. V rabi so 16 ur na dan, 5 dni na teden in kodirajo 20.000 škatel na dan. Tiskalnik Linx 7900 uporablja preprost, avtomatski set kod, ki zmanjša možnost dragih napak in čas, ki je potreben pri menjavi izdelkov. Linx 5900 odlikuje prilagodljivost za nadgradnjo, ko nastane zahteva za spremembo. Ključna prednost dveh Linx modelov je, da so deli zamenljivi. Obe napravi uporabljata črnilo Linx 3103 non-MEK, ki ne smrdi in se zelo hitro suši.

EOL

Na aluminijastih pločevinkah datumi koncertov

V okviru Akcijskega načrta so dela opravljali na 187-ih lokacijah. S tem so zagotovili boljšo pretočnost rek in zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalstva. Dela so bila opravljena v roku. ARSO je skupaj z izvajalci odstranil plavine in plavje iz profilov vodotokov (zagotovljena večja pretočnost), odstranil prekomerno zarast iz pretočnih profilov (preprečeno razlivanje izven strug že ob manjših pretokih), nadvišal brežine vodotokov (preprečeno razlivanje izven strug že ob manjših pretokih), preprečil nadaljnjo erozijo brežin vodotokov in spodkopavanje objektov in infrastrukture ter izvedel ukrepe za zadrževane plavin v zaledjih hudournikov (preprečeno zasipanje objektov in infrastrukture dolvodno).

Na porečju reke Drave je bilo izvedenih 15 interventnih del, na porečju reke Mure 8, reke Savinje 25, območju spodnje Save 7, srednje Save 66, zgornje Save 36, reke Soče 11 in na povodju jadranskih rek z morjem 17.

Termoplasti – Plama z novim direktorjem V poslovno uspešni družbi Termoplasti – Plama se je dolgoletni direktor Jože Ceglar upokojil in se odločil za mesto prokurista.

Mesto direktorja je prevzel njegov sin Peter Ceglar, ki je sredi velike naložbe v širitev in posodobitev proizvodnje. Do konca leta bodo postavili novo linijo za izdelavo ekstrudirane folije in zmogljivosti povečali za petino.

Z izvozom ustvarijo okrog 65 % prihodkov.

Zavedajo pa se, zaradi zakonodaje EU, ki sprejema vrsto ukrepov proti uporabi plastičnih vrečk, da se bodo morali v krajšem času odločiti za alternativne surovine.

julij 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

6 100

EOL

Kratko, zanimivo Na vrhu Eko sklada Hinko Šolinc Nadzorni svet Eko sklada je predlagal Vladi RS razrešitev direktorja Milenka Ziherla, ker ni izpolnjeval zakonskih in pogodbenih obveznosti. Vlada je predlog sprejela in za vršilca dolžnosti za 90 dni imenovala Hinka Šolinca z Direktorata za energijo. Na skladu so opravili več inšpekcijskih pregledov in ugotovili nepravilnosti, nenamensko porabo sredstev, sprejemanje daril, nepravilnosti pri zaposlovanju, šikaniranje zaposlenih in drugo. Med razlogi za razrešitev so tudi zaostanki pri obdelavi prispelih vlog za subvencije in kredita.

Direktiva NEC in čisti zrak v Evropi V EU poteka razprava o zakonodajnem predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi Direktive 2003/35ES, ki je del Programa »Čist zrak za Evropo«. Opredeljuje ukrepe za zagotovitev kratkoročne izpolnitve obstoječih ciljev in nove cilje glede kakovosti zraka za obdobje do leta 2030 (t.i. NEC direktiva).

Aktualno je tudi vprašanje, kakšen naj bo nov globalni podnebni sporazum, ki naj bi bil sprejet na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra letos v Parizu.

julij 2015

Predlog nove direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij uvaja omejitve držav članic glede emisij za žveplov dioksid (SO 2), dušikove okside (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) in amonijak (NH 3) v zrak in zahteva sprejetje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka. Evropska komisija predlaga postopno zmanjševanje emisij do leta 2030 z vmesno izpolnitvijo v letu 2025.

Slovenija podpira postopno izpolnjevanje ciljev za leto 2030, pri čemer pa predlaga, da se upošteva specifika držav in njihovih realnih zmožnosti za dosego predlaganih ciljev. Med posebnosti sodijo predvsem tiste v kmetijstvu, kjer je potrebno upoštevati zagotavljanje samopreskrbe ter značilnosti slovenskega kmetijstva, ki ga sestavljajo zlasti manjše kmetije, ter v cestnem, zlasti tranzitnem prometu. Za Slovenijo je pomembno, da se za države članice predvidijo določene fleksibilnosti, ki bi omogočale doseganje zastavljenih ciljev v okviru razumnih stroškov, saj trenutne projekcije kažejo, da bodo ti za Slovenijo med najvišjimi v EU.

Novosti Jupol Trend v glasbeni preobleki

Jupol Trend je pralna barva v modnih barvnih odtenkih. Omogoča hitra obnovitvena barvanja zidnih in stropnih površin. Podobo Jupol Trenda so letos pri Jubu prenovili. Ostajajo pri obstoječi ponudbi 18. odtenkov, ki so jih ovili v 4 glasbene stile: Rock, Pop, Classical in Jazz. Glasbeni nazivi odtenkov so poziv h kreativnemu ustvarjanju v vašem domu.

Embalaža spodbuja potrošnika k izboru najljubše melodije, da naredi nekaj potez z valjčkom in ustvari svojo glasbeno harmonijo. Barva je v vedru s prostornino 2.50 l. Ozadje embalaže je črno, na njej pa je za različne glasbene stile natisnjen glasbeni inštrument, ki je pobarvan z odtenkom Jupol Trend.

Kartonska embalaža za krmilo kolesa

McDonalds je razvil unikatno embalažo McBike, ki kolesarjem omogoča varni transport hrane. Embalaža je oblikovana tako, da se jo obesi na krmilo kolesa. V kartonski embalaži je prostor za krompirček, hamburger in pijačo. Oblikovala jo je agencija Tribal iz Argentine. Prestala je že prvo preizkušnjo na trgih Danske in Kolumbije. Kmalu jo bodo predstavili tudi kolesarskemu trgu Nizozemske in Japonske.

Nov pakirni stroj za jogurte in deserte Podjetje Synerlink predstavlja stroj za pakiranje Apsleever. Njegova prednost je,

da lahko hkrati pakira embalaže različnih okusov. Paketi so lahko sestavljeni iz skodelic, ki so povezane skupaj, ali pa iz posameznih skodelic v kartonski škatli.

Večlinijsko pakiranje pomeni prednost.

Skodelice so na liniji od začetka do konca – to omogoča spremljanje vsake skodelice posebej od izhoda za polnjenje postaje navzgor do samega konca linije. Vsaka linija ima lasten dovod folije. Več okusov je lahko zapakiranih direktno na proizvodni liniji, brez posredovanja človeka, bodisi na FS ali FFS stroju. Stroj za pakiranje lahko nanaša etikete različnih višin na različne oblike skodelic, ne da bi bila vmes potrebna intervencija za spreminjanje formata. Stroj prinaša proizvajalcem jogurtov in desertov možnost, za zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje etiketiranja in embalaže.

Pokrovčki plastenk opozarjajo dehidrirane delavce Podjetja Vittel in CocaCola sta se odločila za inovativne marketinške prijeme na embalaži.

Vittelov osvežilni pokrovček, ki ga je oblikovalo podjetje Ogilvy Paris, spodbuja dehidrirane delavce, da popijejo več vode. Vsaka plastenka ima vgrajen merilnik časa, ki odšteva ure. Po vsaki uri, se iz pokrovčka vzdigne rdeča zastavica in naznani čas za pitje vode. Coca-Cola je v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Leo Burnett iz Kolumbije izdelala pokrovček »prijateljski zasuk«. Plastenke, ki jih kupijo potrošniki v samostoječih prodajnih hladilnikih, je namreč mogoče odpreti le z združitvijo pokrovčka ene plastenke s pokrovčkom druge plastenke in zasukom.

Zmeda ob nakupu Coca-Cole in odpiranju je opogumila nove študente, da so govorili med seboj o načinu delovanja pokrovčkov in odpiranju plastenke. Namen akcije je spodbujati komunikacijo med tujci.

Posebna embalaža za ekskluziven izgled sladoleda

Podjetje RPC Superfos je izdelalo posebno embalažo za sladoled višje kvalitete Fotografije: arhiv proizvajalcev

7 100

Robi Košir direktor Logističnega centra BTC

Večji format etikete za komunikacijo s potrošnikom Podjetje Wiegand & Sohn iz Amerike se je odločilo za prenovo embalaže svoje serije majonez, solatnih prelivov, kečapov itd. 875 ml okrogla plastenka iz materiala HDPE ima privlačen dizajn, ki omogoča enostavno rokovanje za potrošnika ter dovolj veliko zapiralo, da je možno plastenko postaviti na glavo. Veliko prostora za etiketo ponuja kvalitetno komunikacijo s potrošniki in vpliva na privlačnost na prodajnih policah.

EOL

Ena izmed dodatnih možnosti določitve ciljev bi bila glede na količino porabljenega goriva, saj za majhne in tranzitne države, kot je Slovenija, izključni pristop prodanega goriva, ki je predviden po sedanjem predlogu direktive, ni smiseln. Slovenija se zavzema tudi za sprejem drugih ukrepov na ravni EU, ki bi lahko prispevali k izboljšanju zraka, kot npr. predlog direktive o emisijah iz srednje velikih kurilnih naprav, kjer si Slovenija prizadeva za določitev ustreznih standardov emisij prahu in dušikovih delcev.

Janko Pirkovič, dolgoletni direktor Logističnega centra BTC, jeseni odhaja v pokoj. Njegovo mesto je v juniju prevzel njegov dosedanji sodelavec in pomočnik Robi Košir s petnajstletnim stažem v logistični dejavnosti BTC. Robi Košir je med drugim končal specialistični študij za področje organizacije in menedžmenta logistike.

Logistika je eden izmed poslovnih stebrov družbe BTC. Ko je direktorsko mesto leta 2002 prevzel Janko Pirkovič, je bil delež logistike v prihodkih BTC 18 %, zdaj je 40 %. Kakor je znano, v BTC načrtujejo gradnjo Intermodalnega logističnega centra Ljubljana. Projekt je v fazi prostorskega načrtovanja, gradnjo pa naj bi začeli v dveh, treh letih.

Dan papirništva novembra na Bledu Tradicionalno mednarodno strokovno srečanje slovenskih papirničarjev, 19. Dan papirništva in 42. Mednarodni letni simpozij, bo letos 18. in 19. novembra na Bledu.

Geslo letošnjega srečanja: Papirništvo – odličen primer krožnega gospodarstva.

Organizatorja osrednjega dogodka slovenskega papirništva sta Združenje papirne in papirno predelovalne industrije GZS ter Društvo inženirjev in tehnikov papirne industrije Slovenije.

julij 2015

Tetra Pak je lansiral novo E3 Ebeam sterilizacijsko tehnologijo, ki osredotoča kontroliran žarek na pakirni material, medtem ko ta potuje skozi stroj za polnjenje in pri tem uničuje bakterije ali mikro organizme, ki so morda prisotni. Ebeam tehnologija je nadgradnja sterilizacije z vodikovim peroksidom v hitrosti in okolju prijaznejši tehnologiji. Tehnologija prinaša manjše stroške proizvodnje, izboljšanje okoljske učinkovitosti in boljšo fleksibilnost proizvodnje. V Tetra Paku pravijo, da je z E3 platformo dosegljiv potencial do 40.000 embalaž na uro, kar je 11 embalaž na sekundo. Če bodo testi pokazali enake rezultate, bo novost podjetjem zmanjšala stroške proizvodnje za 20 %. Ashutosh Manohar, podpredsednik Tetra Paka, je povedal, da uporaba nove platforme zmanjša stroške energije, količino odpadkov in olajša reciklažo vode. Tetra Pak vlaga v raziskave in razvoj 400 milijonov € letno. Platforma je bila preizkušena že na Slovaškem in Japonskem.

norveškega proizvajalca sladoledov Hennig Olsen, imenovan Inspira. Unikaten dizajn ponazarja valove na robu pokrova. Embalaža je izdelana iz brizganega polipropilena v kalupu in opremljena z etiketo na vseh štirih straneh, tudi na dnu. Transparentni del embalaže je namenjen pogledu na sladoled v notranjosti. Embalaža je ojačana, da ni zlomljiva. Podjetje Hennig Olsen ponuja različne vrste sladoledov na trgu za različne segmente potrošnikov. Pri tej vrsti sladoleda je podjetje želelo trgu predstaviti drugačno serijo sladoledov. Inspira je idealna za res posebne trenutke. »Inspira sladoled je namenjen luksuznemu segmentu in potrebovali smo ekskluziven izgled – novo in razburljivo embalažo. Z rezultatom smo zadovoljni najbolj zaradi valov na stranicah in delne transparentnosti, saj se naš sladoled lahko vidi. V RPC Superfos znajo združiti tradicijo s prenovo,« je še pojasnil Carl-Christian Langfeldt, nabavni direktor podjetja Hennig Olsen.

Robi Košir

Sterilizacijska tehnologija za kartonsko embalažo

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

Anketa ob

Revija naj še naprej odpira poti do bolj trajnostne Slovenije

Anketa ob

EOL

100

8

stotici

povabili v anketni premislek

naše partnerje, člane Zelenega

omrežja, gospodarstvenike,

stroko, komunalna podjetja,

civilno iniciativo, pedagoge,

skratka tiste, ki revijo

prejemajo, prelistajo in

preberejo. A ne zaradi pohval,

ki jih seveda nobeno uho ne presliši. Pač pa predvsem

zaradi predlogov, kje naj bomo

boljši. Kaj smo v našem fokusu,

ki je trajnostni razvoj, morda

spregledali. Izjave so kratke, a

sporočilne. In takšno voščilo je vedno dobrodošlo.

julij 2015

Celovito, večplastno in interdisciplinarno

surovina – okoljski management in trendi – energija so izrazi in za njimi strokovne in novinarsko profesionalno obdelane teme in vsebine, ki informirajo, usmerjajo in postavljajo standarde ter napotila za zainteresirano poslovno javnost ter snovalce zakonodaje.

Dr. Tomaž Požrl, Biotehniška fakulteta

Jubilej, ki ga zarisuje 100 izdaja številke ter skoraj petnajstletno neumorno delo za vsebine številk na eni strani ter vsakodnevno spopadanje s financiranjem na drugi strani, je vreden vsega spoštovanja. Prepričan sem, da predstavlja nadaljnjo spodbudo za uredniško politiko in da bo revija še naprej, tudi na tem našem preveč neorganiziranem področju tisti potrebni korektiv, ki bo stanje izboljševala.

stotici

Ob 100. številki revije EOL smo

Procesi pakiranja predstavljajo eno ključnih faz proizvodnih procesov v najrazličnejših gospodarskih panogah. Trendom globalizacije in potrošništva, ki zahtevata vedno bolj sofisticirane izdelke, mora slediti tudi embalaža. Vsi vpleteni v omenjene procese se zavedamo, da na eni strani vlagamo ogromno napora v trajnostni razvoj, na drugi strani pa potrošništvo zahteva vedno kompleksnejše izdelke, zapletenejše procese pakiranja in embalažne materiale. Zato pri tej globalni bitki ne smemo zanemariti ozaveščanja in izobraževanja ljudi. Izjemno pomembno vlogo pri komunikaciji imajo mediji, še posebej specializirane tiskovine, kot je revija EOL, ki področje trajnostnega razvoja obravnava celovito, večplastno in interdisciplinarno ter s svojimi prispevki poleg aktualne problematike predstavlja tudi ogromno novosti.

Reviji EOL in vsem udeleženim pri njenem nastajanju čestitam ob jubileju in želim veliko uspehov tudi v prihodnje!

Revija kot potreben korektiv Branko Rožič, Količevo karton Ni veliko strokovnih in ciljno usmerjenih publikacij na slovenskem medijskem prostoru, ki bi upali začeti z projektom in ki bi bili po več kot desetletju »trdno v sedlu«. Tandem Jože Volfand/Vanesa Čanji z revijo EOL je tak svetel in razveseljujoč primer.

Sinonimi: trajnostni razvoj – zelena Slovenija – okolje – ravnanje z embalažo – odpadki kot

Strokovnega komuniciranja ni nikoli dovolj Irena Majcen, Ministrstvo za okolje in prostor Okolje in prostor sta področji, ki se na tak ali drugačen način dotikata vseh skupaj in vsakega posebej. Nič čudnega torej, da so na našem ministrstvu nenehna prepletanja različnih usklajevanj politike, gospodarstva, stroke, civilne družbe in drugih interesov. Ambiciozen odnos EU do okoljskih vprašanj nam nalaga prenos obsežne evropske zakonodaje v naš pravni red, ki jo predhodno usklajujemo s številnimi deležniki. Vsa ta kompleksna paleta odnosov mora sloneti na strokovnem, aktualnem in kredibilnem komunikacijskem procesu. V tem kontekstu so mediji, ki omogočajo takšno komunikacijo, ključnega pomena za iskanje kar najbolj optimalnih poti. Revija EOL je zaradi svoje strokovne specializiranosti pomemben del tega medijskega prostora. Vesela sem, da že več let poteka odprto sodelovanje v okviru rubrike Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja.

Verjamem, da smo ravno po tej poti hitro in

Slovenija ima priložnost za trajnostni razvoj

Še več primerov dobrih praks

Janez Matos, Ekologi brez meja

Drago Dervarič, Saubermacher - Komunala Murska Sobota

Ob jubilejni, stoti številki reviji Embalaža&Okolje&Logistika želim, da bi še naprej uspešno opozarjala na priložnosti, ki jih Sloveniji ponuja trajnostni razvoj. Slovenija je ena tistih držav, ki lahko nove razvojne paradigme najbolje izkoristi. Manjka pa nam svežih

Revija EOL s svojo širino prinaša koristne informacije tako s področja, na katerem deluje naše podjetje, kakor tudi zanimive in uporabne ostale informacije, ki se nanašajo na splošno razgledanost in obveščenost posameznika.

Največ pozornosti pri branju revije posvetim

100

EOL

dr. Tomaž Požrl Branko Rožič Irena Majcen Janez Matos

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

9 Pripravila: Tanja Vidic, SURS, oddelek za statistiko okolja in energetike

Želim, da revija EOL ostane tudi v prihodnje vez med različnimi okoljskimi deležniki, vsebina pa ostane aktualna in temelji na stroki. Čestitke ob izdaji 100 številke!

člankom, ki se neposredno dotikajo naše dejavnosti. Pri tem bi si želel še več primerov dobre prakse, stališč in usmeritev pristojnih služb.

Vsekakor zanimivo branje predstavljajo tudi pogledi posameznikov, ki so dejavni na določenih področjih. Ob izdaji jubilejne številke pripravljavcem iskreno čestitam in jim želim še obilo uspehov tudi v prihodnje.

julij 2015

V Gorenju smo člani Zelenega omrežja, kjer naša podjetja lahko predstavijo novosti in dosežke na svojih področjih dela. Z veseljem sodelujemo na forumih in strokovnih posvetih, ki jih organizirajo snovalci EOL-a in Zelenega omrežja. Teme so aktualne, dobro moderirane, razprave pa živahne, pogosto kritične, zaključki pa dajejo usmeritve za nadaljnje delo.

mag. Vilma Fece

Revijo spremljam od prve številke in si za njeno branje rezerviram čas med vikendom, ko jo lahko v miru prelistam in preberem.

Všeč mi je, da me napovednik iskrivo, pogosto kritično popelje skozi res aktualno vsebino, obravnavani prispevki pa mi omogočajo širši vpogled v aktualne teme, saj jih sogovorniki pogosto podajajo z zelo različnih zornih kotov in interesov. Skrbno spremljam te razprave, jih analiziram in poskušam oblikovati izhodišča za moje nadaljnje strokovno delo.

Drago Dervarič

Revija EOL je v vseh letih izhajanja obdržala rdečo nit, to je skrb za okolje. Zanimivo je, da je iz začetnih strokovnih okoljskih tem nadgradila vsebino s širšo problematiko, usmerjeno v trajnostni razvoj v času, ko tovrstne tematike v Sloveniji še niso bile popularne in ne dovolj poznane.

foto: arhiv podjetja

mag. Vilma Fece, Gorenje

foto: Boštjan Čadej

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike.

Njegovo poslanstvo je zagotoviti uporabnikom statistične podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem, socialnem ter tudi na vedno bolj pomembnem okoljskem področju. Revija EOL je ena od publikacij, s katero SURS, kot član Zelenega omrežja, aktivno sodeluje že več kot pet let. S posredovanjem statističnih podatkov in objavo strokovnih prispevkov, člankov in drugih vsebin s področja statistike okolja (odpadki, pitna voda, odpadna voda, okoljski monetarni podatki, kazalniki zelene rasti, kazalniki trajnostnega razvoja, ekonomski računi za gozdarstvo, ipd.) revija EOL predstavlja za SURS pomembno orodje za promocijo statističnih podatkov. Do danes smo s sodelavci oddelka za statistiko okolja in energetike v reviji EOL objavili preko 15 različnih prispevkov, člankov in drugih vsebin s področja statistike okolja. Revija EOL na zanimiv in atraktiven način postreže z najnovejšimi informacijami s področja okolja, zato za SURS predstavlja nepogrešljiv in bogat vir informacij, kar pomeni, da je naše sodelovanje vzajemno. SURS reviji EOL želi vse dobro ob jubileju in upa na še veliko uspešnih sodelovanj in zanimivih številk s svežo tematiko.

Revija kot vez med okoljskimi deležniki

foto: arhiv podjetja

Vzajemno sodelovanje SURS-a in revije

idej, znanja, razmišljanja zunaj ustaljenih okvirov. Mnogo tega vedno znova odkrivam v reviji EOL, ki jo zato tudi rad berem. Vaše delo je zelo pomembno in postaja vse bolj aktualno, zato vam želim, da še naprej vztrajate na svoji poti, prinašate v Slovenijo nove ideje, predlagate rešitve ter opozarjate na primere dobrih in slabih praks ter ovire in priložnosti na poti do bolj trajnostne Slovenije.

foto: arhiv podjetja

eksaktno odgovorili na marsikatero vprašanje.

Ker se zavedamo, da lahko kakovostne rešitve v dobrobit vseh dogovorimo le skupaj, bomo v prihodnje nadaljevali z odprto komunikacijo, tudi v sodelovanju z revijo EOL. Še posebej, ker strokovnega komuniciranja z različnimi javnostmi ni nikoli dovolj, pa tudi sredstev za informiranje in ozaveščanje je premalo.

Urška Košenina

Zaščitna funkcija embalaže

foto: www.shutterstock.com

Vanilija in čokolada najbolj iskani v vedno bolj trajnostni embalaži

Embalaža za sladoled

10 100

Embalaža

Embalaža za sladoled

za sladoled stopa pred

ekonomično in prodajno

funkcijo. Monopolni material

ostaja plastika, ki mora biti z etiketo vred reciklabilna

in stanjšana do te mere, da je sladoled še vedno varen.

Nihče ne more več spregledati

vplivov na okolje. Proizvajalci

embalažo inovirajo preudarno in v koraku s tujino. Ko

pride do izbire okusa, pa

Slovenci nedvomno še vedno

prisegamo na 1 L banjice

vanilije in čokolade. O tem, kaj se dogaja na trgu embalaže

za sladoled, zakaj embalaža za sladoled ne bi nikoli mogla biti iz sladkornega trsa in o

novih poudarkih pri trajnostni embalaži, smo poizvedovali pri proizvajalcih embalaže,

proizvajalcih sladoleda in

julij 2015

trgovcih.

Katere funkcije embalaže za sladoled najbolj upoštevate – zaščitno, distribucijsko, identifikacijsko, prodajno ali funkcijo praktičnosti? »Pomembno je, da je embalaža praktična, da je stabilna, da prenese temperaturo do 40˚C in seveda, da je oblikovana na način, da kupcu pade v oči. Na embalaži je etiketa za IML tehnologijo – »zabrizgana« etiketa, kar pomeni, da je cela embalaža reciklabilna, ker je etiketa iz istega materiala kot embalaža (polipropilen).

Pomembna je tudi UV obstojnost. S kupcem se seveda dogovorimo o njihovih potrebah in željah in potem izdelamo takšno naročeno embalažo,« je povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o. »Vedno sta v prvi vrsti zaščitna funkcija in praktičnost. Potrošnik se odloča glede na ceno in kvaliteto sladoleda,« je pojasnil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o. »Za varno rokovanje so pomembne vse funkcije. Glavnina potrošnikov se za nakup odloči zaradi cene in okusa, embalaža (material) običajno ni prvo vodilo za nakup,« je menila Mateja Suljić, Mercator, d.d. »V prvi vrsti uporabljamo embalažo, ki je primerna za sladoled z vidika varnosti, torej da je izdelek zaščiten pred zunanjimi vplivi, hkrati pa mora biti tudi funkcionalna in potrošniku prijazna. Vsaka inovativna embalaža, tako z oblikovalskega kakor s funkcionalnega vidika, pri potrošnikih naleti na odziv. Odzive skrbno spremljamo, v večini primerov so ti pozitivni.

Če dobimo negativnega, pa pripombo analiziramo in, če je smiselna, jo poskusimo upoštevati,« je pojasnila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Kateri embalažni materiali, razen plastičnih, ki jih proizvajalci največ uporabljajo, so še primerni za sladoled? »Plastika. Drugače je tudi karton, vendar je sedaj bolj kot ne ves sladoled v plastični embalaži, ker je to najbolj funkcionalno. Plastična embalaža se potem ponovno uporablja v gospodinjstvih – vsaj trikrat preden se zavrže,« je prepričan Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o. »Letos je slovenski proizvajalec prišel na trg z nekoliko drugačno embalažo: penasti material- ekspandiran polistiren, ki se ga lahko v celoti reciklira,« je povedala Mateja Suljić, Mercator, d.d. »Najprimernejša je plastika,« ugotavlja Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o. »Vsa embalaža mora biti v prvi vrsti primerna za stik z živilom. Prevladuje plastika, ki je s stališča zaščite izdelka in rokovanja z njim najbolj prikladna. Pri t.i. impulznih sladoledih (na palčki, v kornetu … torej pakiranju za eno osebo) se uporabljajo različne folije, vse več pa je tudi inovativnih pristopov k reševanju embalažnih vprašanj, predvsem gledano s stališča ekologije in zmanjševanja odpadne embalaže,« je pojasnila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

11 »Proizvajalci sladoledov poskušajo »racionalizirati« stroške za embalažo, vendar pri tem spregledajo manipulacijo, logistiko, njihovo polnilno linijo ter s tem povezane stroške.

Potrebno je potegniti črto pod stroški na koncu sladoledne sezone,« predlaga Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o. »Blago mora biti v neoporečni embalaži, sicer ga pri prevzemu na skladišče zavrnemo,« je delovanje trgovcev pojasnila Mateja Suljić, Mercator, d.d. »Racionalizacija nikoli ne poteka na račun varnosti. Ko se odločamo za menjavo, je varnost na prvem mestu,« zagotavlja mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Kateri volumni in designi embalaži so na trgu najbolj iskani?

»Najbolj iskani volumni na trgu so 1l in 2l,« je odgovoril Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o. »Če izvzamemo drobni sladoled, se najbolje prodajajo sladoledi v 1l oziroma 1,5 do 2l embalaži,« opaža Mateja Suljić, Mercator, d.d. »Potrošnik se glede volumna obnaša skrajno pragmatično - kar v tistem trenutku potrebuje ali pa ga posebej pritegne zaradi akcijskih cen, doda v nakupovalno košarico. Za otroške sladolede je volumen prilagojen otrokom in se giblje med 50 ml in 70 ml. Dizajn je pri odločanju za nakup pomemben dejavnik predvsem pri impulznih sladoledih,« opaža mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Na policah slovenskih trgovcev in pri prodajalcih sladoledov prevladuje standardna embalažna ponudba sladoledov. Zakaj? Ali je pri kreiranju te embalaže premalo inovacij, v tujini pa več?

100

»Med tujino in nami ni velikih razlik, število inovacij je podobno. Poteka nekako tako, da ena država nekaj izumi in čez pol leta vsi to prekopiramo, potem imamo vsi spet enako. Tudi Slovenija je inovativna. Trend gre v to smer, da se izumljajo novi materiali, ki naj bi bili čim bolj bio. Vendar je to še daleč,« napoveduje Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

Embalaža

»Izdelati moramo najbolj tanko, stensko embalažo in imeti čim nižjo gramaturo materiala.

Vsak bi rad imel čim lažjo embalažo, vendar je pomembno, da embalaža ostane funkcionalna.

Odločitev je stvar dogovora med proizvajalcem in kupcem,« je pojasnil Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Najbolj iskani so volumni do 1l, smo pa ravno izdelovali tudi manjše, 150 ml. Vendar v večini do 1l. Oblika embalaže je vedno po željah kupca. Upoštevati je potrebno celo verigo, do trgovca. Tudi ti imajo namreč svoje pogoje, saj so omejeni s prostorom (vitrine so določenih velikosti) in se jim je potrebno prilagajati,« je dodal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Pri kreiranju embalaže za sladoled je potrebno računati na dejstvo, da je sladoled specifičen artikel, ki mora zdržati nizke temperature zamrzovalnika. Tudi polnilne linije pri izdelovalcih sladoledov igrajo velik pomen,« je svoje opažanje pojasnil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o. »Embalaže menjamo na nekaj let, izbira pa je odvisna od trendov, ki jih spremljamo tako doma kot tudi v tujini. Pred nedavnim smo na primer družinske sladolede Maxim premium »preoblekli« v privlačno novo embalažo,« komentira menjavo embalaže mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Koliko pri embalaži upoštevate okoljski vidik? »Delali smo že teste ekološkega materiala, vendar za tankostenske embalaže ta material še ni primeren. Gledamo na to, da se čim več stvari reciklira, da je pri proizvodnji čim manj odpada in da je poraba materiala na minimumu,« je

Promocija

julij 2015

Proizvajalci sladoledov racionalizirajo stroške za embalažo. Kaj to pomeni za varnost živila, za skladiščenje, za manipuliranje in rabo pakiranega blaga?

12

Marjan Lebeničnik

foto: arhiv podjetja

mag. Mateja Juvančič

foto: Matej Kolakovic

Slavko Raspotnik

foto: arhiv podjetja

100

Embalaža

povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

•

• •

»Da ne bi obremenjevali okolja, si skupaj s proizvajalci prizadevamo uporabljati čim več povratne embalaže,« so pojasnili v Lidl Slovenija. »Upoštevanje okoljskega vidika je pri izbiri embalaže zelo pomembno, smo lastnik certifikata EMAS, s katerim izkazujemo okoljsko zavezanost,« je odgovorila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

»Morda, v manjšem delu,« meni Mateja Suljić, Mercator, d.d. »V tem trenutku je težko reči, ali je to prihodnost. Največ vprašanj se namreč poraja glede že prej večkrat omenjene varnosti izdelka, ki mora biti na prvem mestu,« je potrdila tudi mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Katere vrste sladoledov so na našem trgu najbolj popularni? Še vedno čokolada in vanilija?

Svet že pozna hranilno in okusno embalažo, ki se umije ali olupi, ovoj je hrustljav, izdelan je lahko iz sladkornega trsa. Je to lahko prihodnost embalaže za živila?

»Vanilija in čokolada še vedno vztrajata,« je povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Po mojem mnenju to ni mogoče, ker nastane problem pri taki embalaži, saj ni stabilna in je velika možnost udora mikroorganizmov v živilo. Živilo nima zaščite. Pri naši embalaži se vse vodotesno zapre, tudi zrak ne sme priti v notranjost, ker se živilo pokvari, kar je velik problem,« meni Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Še vedno prevladujeta okus vanilije in čokolade,« se je strinjala Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Mislim, da to ni prihodnost embalaže za živila,« je zagotovil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

Sodobna računalniško vodena proizvodnja, dolgoletna tradicija ter bogate kompetence in znanja zagotavljajo stabilno visoko kakovost naših izdelkov Premazni kartoni se odlikujejo z izrednim sijajem, odlično potiskljivostjo in zavidljivo gladkostjo Široka paleta kartonov tako iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken kot tudi iz vračljivega papirja ponuja rešitve za različna področja uporabe

»Da, vanilija in čokolada,« je potrdil tudi Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Najbolj priljubljeni, tako doma kot v tujini, so še vedno čokolada, vanilija in jagoda. To potrjuje tudi Planica, ki je na slovenskem trgu še vedno najbolj prodajani sladoledni izdelek. Ponudniki sladoledov pa se poskušamo približati željam potrošnikov tudi s ponudbo zanimivih sezonskih okusov,« ugotavlja mag.

Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Več na www.zelenaslovenija.si

EXCELLENT TOPTM – GC2 KROMOPAKTM – GC2 BELPAK – GT2 GRAFOPAK KRAFT – GT4 GRAFOPAK, MCS – GD MM - LINER

Promocija

julij 2015

Ovije dišave in pametne naprave, nosi skrivnosti in pregrešne sladkosti, za vsa lepotila in zdravila, za sijoče motive in barve iskrive, karton - nepogrešljivi prijatelj že stoletje.

»Limited edition« embalaža je nosilka posebne zgodbe

mejena izdaja embalaža je primerna predvsem ob obletnicah, kulturnih, športnih in drugih dogodkih. Pogosto jo proizvajalci uporabljajo tudi ob sodelovanjih z drugimi blagovnimi znamkami. V sodelovanju z njimi tako ustvarijo nek popolnoma nov ali modificiran že obstoječ izdelek. Le-temu dodajo posebno embalažo in na trg lansirajo le določeno količino izdelkov. Posledično lahko za izdelke iztržijo več oziroma vsaj povečujejo ugled svoje blagovne znamke. Slovenska podjetja, ki nastopajo samo na slovenskem trgu, zaradi manjšega trga

13

ri zasnovi omejene izdaje embalaže je za izhodišče dobro uporabiti zgodbo, ki temelji na posebnem dogodku ali na sodelovanju z drugo blagovno znamko. Ob oblikovanju

julij 2015

O

P

Andreja Pogačar

odjetja ponavadi uporabljajo omejene izdaje embalaže, ko želijo že uveljavljeni izdelek predstaviti širši množici ali zgolj utrditi odnos z obstoječimi potrošniki, ki blagovni znamki že zaupajo. Uporabljajo se lahko tudi za testiranje trga in odziva potrošnikov na nov videz embalaže. Velike tuje korporacije imajo že utečene poslovne prakse, ko najprej na trg pošljejo omejene izdaje in na podlagi odziva trga obdržijo oziroma zavržejo testirano embalažo. Potrebno je paziti, da omejenih izdaj blagovna znamka ne uporablja preveč pogosto, saj s tem lahko ustvari zmedo med potrošniki in izgubi prepoznavnost svoje osnovne podobe. Izjema je, če je omejena izdaja glavno vodilo blagovne znamke in je blagovna znamka po tem prepoznavna.

Matjaž Zorc

P

ponavadi embalažo z omejeno izdajo uporabijo za izdelke, ki so že v osnovi “premium” oziroma iz višjega cenovnega razreda.

foto: arhiv podjetja

Andreja Pogačar, samostojna produktna oblikovalka

foto: arhiv podjetja

»Limited edition« embalaža

Omejena izdaja embalaže ali priložnostna embalaža, kot pravimo tudi bolj znani »limited edition« embalaži, lahko pomeni dobro dodatno oglaševanje oziroma promocijo blagovne znamke. Na ta način potrošnike spomnimo na blagovno znamko, izdelek z dodatkom novitete. Da pa bo omejena izdaja embalaže dosegla svoje učinke, jo je potrebno prav zasnovati. V modi so materiali in barve, ki so trajnostni (četudi samo navidezno), pogosto pa se za omejeno izdajo embalaže uporabijo prestižni materiali, ki poudarijo njeno posebnost.

Kako razširjena je uporaba »limited edition« oziroma omejene izdaje embalaže v Sloveniji in kako pristopiti k zasnovi, razlagata dva oblikovalca: Andreja Pogačar, samostojna produktna oblikovalka in oblikovalka embalaže, in Matjaž Zorc, produktni oblikovalec v podjetju Simetrija d.o.o.

foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Embalaža

100

»Limited edition« embalaža

Revija je zelo poučna in aktualna

14

Simon Gračner, Biotehniška šola Maribor

Revijo EOL spremljam in berem že dobra štiri leta. Glede na to, da poučujem v programu naravovarstveni tehnik, me je zanimalo, ali bi lahko članke iz revije uporabil tudi za pouk. Za nas so zelo uporabne teme s področja odpadkov, energije in vode. Teme so temeljito predstavljene, še posebej novosti tako v Sloveniji kot tujini. Izstopajo strokovno podkrepljeni intervjuji s strokovnjaki. Najbolj so mi všeč kratke novosti, ki so odlična iztočnica za pogovor z dijaki. Dijaki z veseljem prisluhnejo najnovejšim pridobitvam s področij, ki so jim poznana. Trenutni obseg in vsebina revije EOL se mi zdita zelo v redu. Revija je zelo poučna in aktualna. Osebno me bolj pritegnejo vsebine s področja embalaže in okolja, zato bi si želel še več informacij s teh področij.

Ob 100. številki revije EOL vam iskreno čestitam in vam želim še veliko uspeha pri ustvarjanju novih vsebin.

je potrebno upoštevati vse prvine blagovne znamke, ki jo bo embalaža predstavljala, in kaj točno želimo z njo sporočiti potrošniku.

Ž

e samo sporočilo, da je embalaža omejene izdaje in posledično seveda sama vsebina v embalaži (pa četudi je ta običajna), vzbudi v potrošniku edinstven, poseben občutek.

Primerna je tako za obdarovanje kot za osebno razvajanje. Embalaža je tista, ki prva stopi v stik s potrošnikom in velikokrat ravno ta pretehta, ali bomo izdelek dejansko kupili.

Trend v Sloveniji in v tujini julij 2015

izdajo uporabljajo bolj pogosto, naročajo večje količine in embalažo lansirajo v celotni regiji (države nekdanje Jugoslavije). Na drugi strani imamo manjše proizvajalce, ki delujejo zgolj na področju Slovenije, njihova naročila so manjša, zaradi manjše prodaje pa si posebne izdaje embalaže težje privoščijo. Z majhnimi količinami so seveda povezani visoki stroški na enoto. V tujini delujejo podjetja na podoben način. Močnejši proizvajalci za eksperimentiranje z embalažo lahko namenijo več sredstev, manjši pač manj.

stotici

Anketa ob

foto: arhiv podjetja

100

Embalaža

Anketa ob stotici

N

a eni strani imamo v Sloveniji podružnice multinacionalk, ki embalažo z omejeno

specifični ciljni skupini, kjer se želi pojaviti.

Pojavlja se tudi v primeru združevanja skupine izdelkov pri pospeševanju prodaje.

E

mbalaža mora v naročniku vzpodbuditi emocije, ki ga prepričajo, da prepozna vrednote oziroma zgodbo, ki jo predstavlja blagovna znamka, si jih zapomni in se z njimi poistoveti. Seveda je samo embalaža premalo in je celotna izkušnja oziroma vtis vezan tudi na ostale oblike oglaševanja.

K

ar se tiče same grafične podobe in materiala embalaže, se s prihodom novih trendov konstantno spreminja. V zadnjem obdobju so v modi materiali in barve, ki so trajnostni oziroma vsaj njihov videz nakazuje, da so okolju prijazni, četudi to niso! Večkrat pa se za embalažo omejene izdaje uporabi prestižni material, prestižen potisk, od raznih kovinskih barv in folij za odtis napisov, grafik, do bolj zapletenih embalaž, ki zahtevajo več ročnega dela ob pakiranju. Seveda pa je na koncu eden izmed glavnih odločevalcev cena, ki je pri majhnih količinah precej višja. Če pa je vključeno še dodatno ročno delo, velikokrat embalaža lahko preseže ceno vsebine.

Podjetje se strateško odloči, kakšna cena embalaže je za njih še sprejemljiva in kaj je za njih prioriteta. Včasih je prestižna embalaža dolgoročna naložba v ugled blagovne znamke.

Matjaž Zorc, produktni oblikovalec v Simetrija d.o.o.

P

ri odločitvi za »limited edition« embalažo je predvsem potrebno definirati namen in cilj take embalaže. Običajno se naročnik za »limited edition« embalažo odloči na podlagi trženjske strategije oziroma promocijskega namena. V tem primeru je embalaža podaljšek oglaševanja in tako lažje upraviči svojo, običajno višjo ceno. Seveda promocijska embalaža v marsičem odstopa od običajne predvsem zaradi izrazito vizualnega vtisa, ki ga želi ustvariti.

Vizualni vtis je običajno postavljen pred optimizacijo embalaže za proizvodnjo oziroma uporabniško izkušnjo. Embalaža tako postane razstavni prostor za izdelek, ga poudari in izpostavi. Takšna embalaža je običajno precej večja, kot bi bila običajna embalaža. Uporabljene so tudi dražje tehnike potiska in izdelave ter običajno tudi dražji materiali. Materiali so lahko povsem drugačni, kot bi bili sicer, kar pa je lahko vezano tudi na manjšo naklado.

O

mejena izdaja embalaže je namenjena predvsem promociji izdelka oziroma pozicioniranju izdelka ali blagovne znamke na trgu. Za takšne namene se jo običajno uporablja v praksi. Povezana je z vrsto izdelka, s trgom ali na s spremembo oziroma prilagoditvijo

Že samo sporočilo, da je embalaža omejene izdaje vzbudi v potrošniku edinstven, poseben občutek.

Zasnova »limited edition« embalaže

K

ljučno je definirati namen ter s tem tudi sporočilo, ki ga mora taka embalaža nositi.

Lahko gre za poudarjanje določenih lastnosti ali vrednot blagovne znamke ali izdelka, ki jih sporoča embalaža s svojo obliko, izgledom in načinom uporabe. V naslednji fazi se na podlagi finančnih smernic poišče optimalno rešitev, ki zadosti čim večjemu številu želenih parametrov.

U

poraba omejene izdaje embalaže se pojavlja kot priložnostna embalaža za poslovna darila, posebne promocijske namene, pri pozicioniranju blagovnih znamk, z združevanjem blagovnih znamk – co-branding, ali pri predstavitvi izdelka na trgu. Kar pa se tiče materialov, je odvisna od nivoja blagovne znamke. Drage blagovne znamke uporabljajo dražje materiale, posebne umetniške kartone, morda celo les ali kovino, med tem ko cenejše blagovne znamke delajo razliko s tem, da običajen mikroval ali lepenko potiskajo z dodatnim potiskom, sijajnim lakom, reliefnim tiskom ali zlatotiskom. Pri dragih blagovnih znamkah je dizajn zadržan. Sporočilo nosijo material, tekstura ter barva, sporočilo je subtilno skrito, cenejše blagovne znamke pa se poistovetijo z embalažo, ki svoja sporočila jasno kaže in z dodatnim tekstom tudi razlaga.

100

Embalaža

Embalaža tako postane razstavni prostor za izdelek, ga poudari in izpostavi.

15

stotici

Anketa ob

foto: arhiv podjetja

Anketa ob stotici

Usmeritev v pozitivne zgodbe podjetij Matej Oset, Pivovarna Laško

Vprašujete, kaj mislim o fokusu vsebine revije. Moje mnenje je, da v Sloveniji manjka v medijih predvsem usmeritev v pozitivne zgodbe podjetij. Saj jih ni malo. Vse več je podjetij, kjer smo naravnani trajnostno in hkrati opozarjamo na neaktivnost zakonodajalca, ki povzroča evidentno gospodarsko škodo podjetjem. Naj še dodam, da v Pivovarni Laško pripravljamo prvo trajnostno poročilo.

Promocija

JuliJ / July / Juli 2016 Pon

Santorini GRČIJA

Tor

Sre

SePTember / SePTember / SePTember 2016

Čet

Pet

Sob

Pon

Sun/Son

Mon/

Tor

Tue/Die

Sre

Wed/Mit

Čet

Thu/Don

Pet

Sat/Sam

Ned

Wed/Mit

Thu/Don

Fri/Fre

1

2

3

2

3

5

6

7

8

9

10

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

12

13

14

15

16

17

18

18

19

20

21

22

23

24

19

20

21

22

23

24

25

1

Fri/Fre

Sob

Tue/Die

4

Avgust

Sat/Sam

Ned

Mon/

Sun/Son

4

ponedeljek

torek

sreda

cetrtek

petek

1

11

BoGoSlav

sobota

2

Marija

nedelja

3

ireNej

ponedeljek

4

O

urH

torek

5

aNtoN

KOLEDARJI2016 AuGuST

Teden

Week/Woche

31

32

33

34 35

25

26

27

28

29

30

31

26

27

28

29

30

AuGuST 2016

Ponedeljek

Torek

monday/montag

Tuesday/dienstag

1 8 15 22 29

2 9 16 23 30

Sreda

Wednesday/mittwoch

Četrtek

Petek

Sobota

friday/freitag

Saturday/Samstag

Sunday/Sonntag

4 11 18 25

5 12 19 26

6 13 20 27

7 14 21 28

C

o

c

6

12

13

14

15

16

17

18

19

20

MoHor

evGeN

fraNc

vladiMir

Marija

aleš

MiroSlav

viNceNc

Marjeta

25

26

27

28

29

30

31

jakoB

aNa

SerGij

ZMaGo

Marta

julita

iGNac

C

c

o

cetrtek

7

ciril, Metod

petek

8

špela

sobota

9

veroNika

nedelja

10

ljuBica

21

22

23

24

daNilo

Majda

BraNiSlav

kriStiNa

Nedelja

Thursday/donnerstag

3 10 17 24 31

O

sreda

BoGoMila

11

olGa

zA vsE pOsLOvnE pRILOžnOstI

FEBRUARFEBRUARYFEBRUAR2016 pon mon mon

tor tue die

sre wed mit

čet thu don

16

17

18

19 20 21 22

pet fri fre

sob sat sam

ned sun son

1

pon mon mon

tor tue die

sre wed mit

čet thu don

pet fri fre

sob sat sam

ned sun son

pon mon mon

tor tue die

sre wed mit

čet thu don

pet fri fre

sob sat sam

ned sun son

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

23 24 25 26 27 28

koledarji@eurograf.si 03 898 14 30 julij 2015

www.eurograf.si

carpatho, uKraJina

pon mon

tor tue

sre wed

čet thu

pet fri

sob sat

ned sun

5 12 19 26

6 13 20 27

7 14 21 28

1 8 15 22 29

2 9 16 23 30

3 10 17 24

4 11 18 25

2016

September /

September

16 100

okolje

Novice Zelenega omrežja

Trajnostno poročilo Skupine Petrol za leto 2014 Skupina Petrol je pripravila trajnostno poročilo za leto 2014, ki je javnosti dostopno na spletu http://www.petrol.si/trajnostna-porocila.

Multidisciplinarna skupina več kot 30 sodelavcev je v sodelovanju s podjetjem Fit media drugič zapored (prvič leta 2012) pripravila poročilo, v katerem ne predstavljamo le ekonomskega, socialnega in okoljskega odtisa naše osnovne dejavnosti, ampak tudi energetski in okoljski odtis, ki ga z našimi produkti celovite energetske oskrbe dosegajo naši partnerji.

Skupina Petrol iz leta v leto znižuje okoljski odtis lastne dejavnosti, hkrati pa je partner pri trajnostni preobrazbi širše družbe. V trajnostnem poročilu sistematično prikazujemo trajnostne trende kazalnikov, ki smo jih v naši strategiji trajnostnega razvoja opredelili kot strateške. Izpostavljamo tri uspehe. Vidno smo povečali lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije. Leta 2012 je le-ta znašala 27.656 MWh, leta 2014 že 42.005 MWh, kar pomeni indeks rasti 152. V teh letih smo skoraj podvojili proizvodnjo bioplina, ki je leta 2012 znašala 3,4 milijonov m3, leta 2014 pa 6,5 milijonov m3. Pomembno smo znižali emisije CO2 ekvivalenta z domešavanjem biogoriv.

julij 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Zamenjava lesenih palet s kovinskimi povečuje varnost

Ohranjamo okolje za prihodnje generacije Pri Aerodromu Ljubljana s številnimi ukrepi celovito pristopamo k trajnostnemu razvoju.

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je konec maja presodil, da si za sistem ravnanja z okoljem zaslužimo certifikat ISO 14001:2004.

Pridobitev certifikata dokazuje, da ima Aerodrom Ljubljana ustrezno vzdrževan in dokumentiran sistem ravnanja z okoljem, se zaveda odgovornosti do okolja, lokalnih skupnosti, zaposlenih in ostale zainteresirane javnosti; obvladuje svoje vplive na okolje in skrbi za njihovo nenehno zmanjševanje ter izpolnjuje vse okoljske zakonodajne zahteve.

ARAO agencija za radioaktivne odpadke www.arao.si

Občina Gorenja vas - Poljane

Občina Slovenske Konjice

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

V ARAO so junija 2015 začeli posodabljati opremo v Centralnem skladišču za radioaktivne odpadle na Brinju pri Ljubljani. Namesto lesenih palet, na katerih so zloženi sodi z radioaktivnimi odpadki, uvajajo kovinske samonosilne paletne okvirje. Novost bo prispevala k varnosti skladiščenja, še posebej k varnosti pri delu, saj bo manipulacija enostavnejša, zaradi negorljivosti palet pa bo izboljšana tudi požarna varnost. Zamenjava palet poteka postopno, po načrtu in bo predvidoma zaključena do konca poletja. ARAO kot upravljavec skladišča redno pregleduje in vzdržuje celoten objekt in sisteme. Sredi junija 2015 je izvajanje fizičnega in tehničnega varovanja skladišča preveril inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve. Ugotovil je, da je edina neskladnost z zakonodajo ta, da objekt še nima protivlomnih vrat, sicer je področje ustrezno organizirano.

Nabava in montaža novih protivlomnih vrat sta predvideni še v tem letu.

Občina Bled

Občina Postojna

Sočasno s certifikacijo za ISO 14001:2004 je potekala tudi presoja za ISO 9001:2008. V letu 2013 pridobljeni certifikat, ki potrjuje visoko raven naših storitev, usmerjenost k nenehnemu izboljševanju in učinkovito poslovanje družbe, smo uspešno obnovili. Svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov svojih dejavnosti in aktivnosti na okolje nadgrajujemo tudi z ukrepi za ozelenjevanje pisarne. Letos smo že tretje leto zapored prejeli certifikat Evropske zelene pisarne.

Petrol d.d. www.petrol.si

B&B, d.o.o. www.bb.si

Bentov Aqua Corntol System varčuje danes za naš jutri

Bent Excellent d.o.o. www.bent.si

Na 48. MOS znova brezplačna energetska svetovalna točka Največji poslovno-sejemski dogodek širše regije celjski 48. MOS bo od 8. do 13. septembra obiskovalcem znova ponudil brezplačne nasvete o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije. Vsak dan bodo za individualna svetovanja obiskovalcem sejma na voljo štirje neodvisni energetski svetovalci mreže ENSVET, ki bodo izvedli še posebna predavanja. Med drugim bo govor o načrtovanju in gradnji sodobne ekološke pasivne hiše, načrtovanju energijsko učinkovitih stanovanjskih novogradenj, predstavljeni bodo ukrepi za učinkovito rabo in varčevanje z električno energijo, ekonomika energentov in doba vračanja, enostavni energetski ukrepi, pa tudi male čistilne naprave in sodobni načini prezračevanja hiš. Skladno z zavezami, ki jih je Slovenija sprejela na podlagi zahtev evropske direktive o energetski učinkovitosti, bodo energetske teme v ospredju tudi ob tradicionalnem Dnevu gospodarske diplomacije (petek, 11.9.) in srečanju slovenskih občin na MOS (četrtek, 10.9.).

Družba BTC tudi na področju logistike uspešno izvaja okoljske projekte, ki uresničujejo strategijo trajnostnega razvoja. Na področju ravnanja z odpadki ima Logistični center BTC že vrsto let svojo lastno ekološko postajo za ločeno zbiranje odpadkov. Letno zbere in na 8 frakcijah loči v povprečju 60 % sekundarnih surovin. Na področju energetske učinkovitosti je bila med pomembnejšimi projekti postavitev sončne elektrarne na dveh skladiščnih objektih na skupni površini 13.000 m2, ki letno proizvede do 1 mio kWh električne energije, okolje pa letno razbremeni za približno 700 ton CO2.

Prav tako pomemben je bil projekt zamenjave starih luči z novimi LED svetili v vseh skladiščih Logističnega centra. Na področju ravnanja z vodo pa informacijski sistem s pravočasnimi ukrepi vodi do občutnega znižanja izgub vode.

Ti in še mnogi drugi okoljski projekti, ki jih lahko zasledite na spletni strani www.misijazeleno.si, so Logističnemu centru prinesli nagrado Zelena logistika 2013.

Sončna elektrarna v Logističnem centru BTC. BTC Logistični center www.logisticni-center.si

CeroP prejemnik nagrade Zbornice komunalnega gospodarstva

Zeleno omreŽje

Od vse vode na svetu je zgolj 2,5 % sladke vode in samo 1 % od tega je na voljo človeštvu. Velik potrošnik vode je industrija in njene z vodo najbolj potratne panoge; papirna, živilska, tekstilna in kemična. V podjetju Bent smo zato prilagodili svoj prodajni program tako,

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

100

Okoljska prizadevanja Logističnega centra BTC

okolje

Podjetje B&B izobraževanje in usposabljanje je v mesecu juniju praznovalo 25. rojstni dan. Od ustanovitve Avtošole B&B leta 1990 so edina stalnica v podjetju – spremembe. Ob tej priložnosti so zaposleni lastnikoma podjetja kot simbol rasti podarili lipo.

Gre za simbol drevesa, ki med seboj povezuje tri ravni: korenine, ki mu omogočajo stabilnost, deblo, ki povezuje stabilnost, in rast, z vejami pa sega navzgor. Darilo je tako dokaz zavedanja zaposlenih o pomenu varovanja okolja, uporabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, hkrati pa potrditev filozofije podjetja. Posebno ponosni so na visokošolski program Varstvo okolja, ki ne le ozavešča študente o pomenu varovanja okolja, pač pa tudi izobražuje strokovnjake, da segajo v nebo – poklicno skrbijo za učinkovito rabo naravnih virov. Za okolje so začeli skrbeti že prej: pomembni mejnik je usposabljanje za varčno vožnjo, ki ga organizirajo že od leta 2004 in na podlagi katerega so mnoga slovenska transportna podjetja privarčevala ogromno goriva, s tem pa pripomogla ohranjati okolje.

da vanj vključujemo kombinirane čistilne stroje, ki uporabljajo Aqua Control System (ACS).

Sistem s posebnimi gumami zadržuje vodo, ki se dozira pod pomivalne ščetke in s tem skrbi za manjšo porabo vode in čistil, kar vpliva tako na ekološki in na ekonomski vidik čiščenja. Z ACS-jem v 2.500 m2 velikem objektu (s strojem Scrubmaster B70) v 5-ih letih privarčujemo nepredstavljivih 81.250 litrov vode in okolje obremenimo z 812 litri manj čistila. Pozitiven učinek stroja opremljenega z ACS-jem na okolje je po 5-ih letih delovanja neprecenljiv, po drugi strani pa finančni prihranek v istem obdobju pokrije okoli 52 % vrednosti nakupa novega stroja.

CeroP d.o.o. je prejemnik nagrade Zbornice komunalnega gospodarstva za najhitreje rastoče podjetje v Pomurju. CeroP upravlja s sodobnim centrom za ravnanje z odpadki v obliki javne službe za 27 pomurskih občin in dodatno za nekatere druge regije. Med dodatnimi dejavnostmi centra izstopa predelava bioloških odpadkov v kompost prve vrste.

Svojo dejavnost bodo razširili na področje socialnega podjetništva z ustanovitvijo podjetja za obnovo različnih izdelkov za ponovno uporabo. Pomembno mesto v podjetju imajo raziskave. Raziskujejo možnosti proizvodnje goriva iz ostankov komunalnih odpadkov po sortiranju in obdelavi, predelave nekaterih

julij 2015

Drevo kot simbol stabilnosti in zelene rasti

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 100

okolje

vrst reciklažnih materialov (predvsem embalaže iz plastike), v letu 2014 pa so uspešno postavili objekt za proizvodnjo elektrike in toplotne energije, ki kot gorivo uporablja plin iz odlagališča. S tem zagotavljajo skoraj 50 %-samooskrbo z električno energijo in 100 %-samooskrbo s toplotno energijo. Eden od primarnih ciljev podjetja je zmanjšanje odlaganja odpadkov in s tem zmanjšanje onesnaženja s toplogrednimi plini. Poslanstvo podjetja je tudi revitalizacija območja nekdanje deponije v Zeleni rudnik Pomurja.

Cero Puconci d.o.o. www.cerop.si

julij 2015

Z ekološko linijo izdelkov do zelene prihodnosti Podjetje Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. iz Maribora je na področju okoljske odgovornosti vedno korak naprej in postavlja standarde prihodnosti. Leta 2011 prejeto priznanje za energetsko najbolj učinkovito podjetje je rezultat inovativnega energetskega modela.

Z upoštevanjem smernic EU pa celovita tehnološka prenova dosega zastavljene poslovne in okoljske cilje. Digitalno tiskanje velikega formata z ekološkimi barvami potrjuje Greenguard certifikat. Certifikat zagotavlja, da se lahko uporabljajo v živilski industriji, vrtcih, šolah, saj so barve brez škodljivih topil in vonja.

Takšno razmišljanje predstavlja ekološka linija izdelkov iz kompaktnega materiala X-B votle eko plošče. Gre za 100 % reciklabilen, lahek, a izjemno močen karton, satovinaste toge strukture z optimalno ravno površino. S potiskom v foto kakovosti in avtomatizirano digitalno dodelavo eko plošče kreirajo navdušujoče izdelke, kot so promocijske in sejemske postavitve, oprema za poslovne dogodke, prodajna stojala, silhuete ter unikatne rešitve pohištva in izdelkov po meri. comTEC d.o.o. www.comtec.si

Rešitve za hrambo posod z odpadki

V podjetju Dukin d.o.o. ponujajo celovite rešitve za težave z odpadki. Njihovi smetarniki za večje posode so primerni tako za poslovne subjekte, večstanovanjske stavbe, komunale ipd. Različni tipi smetarnikov omogočajo izbiro glede na potrebe in okolje, v katerega so postavljeni. Ena izmed njihovih rešitev so modularni ogradni sistemi StyleOUT XL, ki so na voljo v različnih velikostih in materialih, npr. iz mreže, lesenih letvic ali aluminijaste pločevine z izklesanimi vzorci. Pri Dukinu poskrbijo, da so smetarniki narejeni kvalitetno in trajno, hkrati pa lepo sovpadajo z okolico in s tem predstavljajo dodano vrednost stavbam, katerim so namenjeni.

Dukin d.o.o. www.dukin.si

Ugodni krediti Eko sklada Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje izredno pomembni tako krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, kot tudi nepovratne finančne spodbude za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, za katere Eko sklad omogoča hkratno pridobitev nepovratnih sredstev in kredita. Občani lahko v okviru naložb v gradnjo novih in prenovo starejših stanovanjskih stavb kandidirajo za nepovratne finančne spodbude Eko sklada na izredno širokem področju ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

Poleg naložb v enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe je možno nepovratne finančne spodbude Eko sklada dodeliti tudi za skupne naložbe energijske obnove večstanovanjskih stavb. Kandidiranje za spodbude je možno tudi za gradnjo pasivne oziroma skoraj nič energijske eno ali dvostanovanjske stavbe ali pa za nakup stanovanja v tri ali večstanovanjski stavbi, prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Odpadni karton kot polnilo za pakiranje Kako se znebiti odpadnega kartona in ga obenem koristno uporabiti? Eden od načinov je izdelava polnil za pakiranje, ki preprečujejo poškodbe izdelkov med transportom. Podjetje Martin Yale poleg ostalega izdeluje rezalnike, ki odpadni karton »zmehčajo«, tako da lahko z njim zapolnimo prazne prostore v pošiljkah.

Naprave so izjemno enostavne za uporabo. Pole odpadnega kartona enostavno vstavljamo v režo, kjer ga mehanizem potegne preko nožev, ki v karton vrežejo mrežasto strukturo. S tem se spremenijo mehanske lastnosti kartona, kar omogoča, da ga lahko mečkamo kot papir. Na voljo je več izvedb oziroma velikosti, od namizne do samostoječe, z zmogljivostjo od 2-10 m3 kartona/h. Naprava je primerna za karton do debeline 10 mm. Majhne dimenzije in mobilnost omogočajo namestitev na poljubnem mestu. Naprave so primerne za vse uporabnike, še posebno pa za industrijo, ki razpošilja vrednejše izdelke, in za podjetja, ki se ukvarjajo s pakiranjem blaga.

Ekora d.o.o. www.ekora.si

Uparjalnik v Kemisu V Kemis d.o.o. imamo okoljevarstveno dovoljenje za uparjanje (postopek D9). Uparjamo mešanice vode z oljem (zaoljene vode, emulzije idr.) z namenom zniževanja količin odpadnih voda namenjenih za sežig. Uparjanje izvajamo z vakuumskim uparjalnikom, ki za segrevanje raztopine uporablja tudi toplotno črpalko, kar je energetsko učinkovit način. Z uparjanjem ločimo odpadne vode v čist destilat in manjšo količino preostanka - koncentrat, ki vsebuje predvsem olja in druga onesnaževala.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Pred sto leti so bile Trbovlje rudarske in rastoče, število prebivalcev je naraščalo, potreba po pitni vodi se je povečevala. Zaradi takratnih slabih razmer in oporečne pitne vode je bilo potrebno vodooskrbo izboljšati. Že leta 1915 so nastali načrti za javni občinski vodovod. Naše podjetje s trboveljskim vodovodom upravlja 62 let in trenutno s pitno vodo oskrbuje dobrih 15.000 prebivalcev. Vodovodni sistem se oskrbuje iz gravitacijskih virov, ki se nahajajo na zahodnem in severnem delu občine, ter iz vira Mitovšek in vrtin ob Savi, od koder se voda prečrpava v mesto. Sistem obsega 20 vodohranov, 8 prečrpališč, 3 hidroforne postaje, 13 vodnih razbremenilnikov, 7 postaj za nadzor in pripravo pitne vode, 28 večjih cevovodnih vozlišč, 2.312 vodomernih naprav, 336 nadtalnih ali podtalnih hidrantov in 8 merilnih jaškov za merjenje odvzete vode iz vodnih virov. Dolžina vodovoda znaša okvirno 110 kilometrov, letno prodamo okoli 740.000 m3 pitne vode. Vodovodni sistem vzdržujemo po načelih higienskih smernic in spremljamo skladnost pitne vode z zakonodajo. Naša pitna voda ne vsebuje težkih kovin, zaradi neintenzivnega kmetijstva pa v njej ni pesticidov. 100-letno zgodovino trboveljskega vodovoda smo zbrali v knjigi, katere avtorica je Irena Ivančič Lebar iz Zasavskega muzeja Trbovlje.

JP Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Si.mobil d.d. www.simobil.si

S standardi do prihrankov energije

Zabojnike pregleduje komunalni nadzornik

19 100

Posebno pozornost namenjamo odgovornosti do ljudi, tako do naših sodelavcev, uporabnikov, širše skupnosti, kot tudi do okolja - naravnega in družbenega. Sistem ravnanja z okoljem smo vzpostavili že leta 2009 in takrat pridobili certifikat ISO 14001, ki ga vsako leto uspešno obnavljamo. V letu 2014 smo okoljsko odgovornost še nadgradili in pristopili v shemo EMAS. V podjetju imamo vzpostavljene okvirne in izvedbene cilje ter programe, ki so v skladu z okoljsko politiko in s smernicami skupine Telekom Austria. Naši glavni okoljski cilji so: zmanjšati izpust CO 2, povečati delež obnovljivih virov energije, povečati energetsko učinkovitost, povečati stopnjo recikliranja, zmanjšati porabo papirja, zmanjšati število prevoženih kilometrov z letalom in ozaveščanje javnosti o vplivih elektromagnetnega sevanja. Vse cilje uspešno dosegamo in tako aktivno skrbimo za okolje. Okoljska izjava, kjer smo zbrali vse okoljske podatke, je dostopna na naši spletni strani.

Komunalni nadzornik Simbia Darko Knez V javnem podjetju Simbio iz Celja so uvedli nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki.

Usposobili so komunalnega nadzornika, ki na terenu pregleduje zabojnike za odpadke. Če odpadki niso pravilno ločeni oziroma odloženi v ustrezen zabojnik, nadzornik sprva pisno opozori lastnika posode. Ukrep ni kaznovalen, razen če nadzornik ugotovi pri posameznem uporabniku večkratno kršitev.

V tem primeru bo zadevo predal medobčinski inšpekciji, ki bo ukrepala skladno z odloki občin, v katerih Simbio izvaja zbiranje in odvoz odpadkov. Prvi odziv med občani nad obiskom komunalnega nadzornika družbe za ravnanje z odpadki Simbio Darka Kneza je bil izjemno pozitiven. Z njegovo pomočjo želijo v Simbiu predvsem doseči doslednejše ločevanje odpadkov pri uporabnikih, saj kljub načrtnemu večletnemu osveščanju ločevanje še ni na zadovoljivi ravni.

Simbio, d.o.o. www.simbio.si

Oskrba s pitno vodo in energijo ter trajnostni razvoj so največji izzivi v 21. stoletju. Družbeno odgovorna podjetja pri poslovanju stremijo k strategijam ravnanja z energijo, ki prinašajo večjo energetsko učinkovitost in kontinuirano skrb za okolje. Zmanjševanje uporabe okolju neprijaznih fosilnih virov energije zahteva nove rešitve, ki bodo temeljile na dobrem zavedanju o novih priložnostih na področju energetske učinkovitosti. Standard SIST EN ISO 50001:2011 - Sistemi upravljanja z energijo - Zahteve z navodili za uporabo je učinkovito orodje, ki organizacijam pomaga pri vključevanju energetske učinkovitosti v njihov sistem upravljanja. Glavni koristi uporabe standarda sta učinkovito prepoznavanje priložnosti za prihranke energije in tudi do okolja prijaznejše delovanje organizacije. Pomembnost standarda se kaže v hitrem naraščanju števila certificiranih organizacij, ki se po uvedbi lahko pohvalijo z velikimi prihranki energije in ne nazadnje tudi v njegovi marketinški vrednosti.

Ugodna posojila za primarno kmetijsko proizvodnjo

Zeleno omreŽje

Si.mobil objavil okoljsko izjavo

V Si.mobilu je odgovornost del poslanstva, vizije in tudi vrednota naše blagovne znamke.

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si/ecommerce/

Slovenski regionalno razvojni sklad je v Ul. RS, št. 32, z dne 8. 5. 2015, objavil Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo. Razpis zagotavlja ugodna posojilna sredstva in je namenjen vlagateljem za začetne investicije s področja primarne kmetijske pridelave. Sredstva so razpisana za namene,

julij 2015

Stoletje trboveljskega vodovoda

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 100

okolje

kot so: gradnja, nakup ali izboljšanje nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu; nakup strojev, kmetijske mehanizacije in opreme (z vključujočo računalniško programsko opremo); samostojen nakup kmetij in zemljišč – kmetijskih in gozdnih; nakup živali, sadik; naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskih gospodarstev; izgradnja oziroma obnova namakalne infrastrukture in namakalne opreme. Razpis nudi posojila z ugodno obrestno mero Euribor (trimesečni) s pribitkom od 0,50 % do 1,00 % letno za investicije, ki izpolnjujejo pravila državnih pomoči, in referenčno obrestno mero s pribitkom 1,00 % letno za investicije, ki ne morejo biti financirane po pravilih državnih pomoči. Vlagatelj lahko pridobi posojilo do 100 % upravičene vrednosti projekta, vendar maksimalno 250.000,00 EUR in minimalno 5.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog je 31. 8.

2015.

Slovenski regionalno razvojni sklad www.regionalnisklad.si

julij 2015

Ogrevanje na lesene pelete je v modi

Stari ogrevalni sistemi, ki so še vedno vgrajeni v večini domovanj, bazirajo na gretju na olje, ki je včasih veljalo za nadstandardno. Danes se zavedamo, da je takšen način ogrevanja potraten ter da so stroški visoki. Alternativne vrste ogrevanja so bolj popularne. Pomenijo avtomatsko ogrevanje. Vedno bolj popularne toplotne črpalke so primerne za področja z milo klimo. V krajih, kjer je pozimi temperatura minus, pa toplotna črpalka več ni prava izbira, saj ob delovanju vklopi vgrajene grelce in strošek porabe elektrike naraste. Zaradi velike površine gozdov, ki pokrivajo Slovenijo, je pomemben energent les. Kotel za gretje na lesene pelete je avtomatska in praktična rešitev. Prednost peletnega kotla pred klasičnim na drva je višji izkoristek in avtomatski način delovanja. Vedno bolj poznan proizvajalec kotlov na biomaso je podjetje Valher iz Selnice ob Dravi, ki ima že 45 letno družinsko tradicijo izdelave kotlov.

Valher d.o.o. www.valher.si

Osvojili 1. nagrado v projektu mladi v svetu energije

Slovenija je podjetje Saubermacher DAG s sedežem v Gradcu (Avstrija). V Sloveniji poslujemo na štirih lokacijah: v Murski Soboti, Lenartu, Vrhniki in v Kidričevem.

Saubermacher Slovenija ima kapitalski delež še v podjetjih Čisto mesto Ptuj, Ekologija, PUP-Saubermacher, Saubermacher-Komunala, Ekomobil in Eko Plastkom. Vrednote in vizija našega podjetja so usmerjene v iskanje okolju prijaznih rešitev za različne vrste povzročiteljev odpadkov, kot so gospodinjstva in gospodarski subjekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Dobitnice 1. nagrade z mentorico Janjo Čuvan, nacionalnim koordinatorjem Ekošole Gregorjem Cerarjem in predstavnikom podjetja GEN energija.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja je sodelovala na vseslovenskem šolskem nagradnem natečaju o energiji – MladiVSE, ki je potekal v okviru Ekošole. Namen projekta je bil povečanje energetske pismenosti in ozaveščanje dijakov in profesorjev o pomenu energije in različnih virih energije s poudarkom na trajnostnih virih, o načinih proizvodnje električne energije, o oskrbi z električno energijo in njeni rabi, o ukrepih za učinkovito rabo energije in o prihodnosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji in v svetu. Strokovna žirija je izbrala devet najboljših projektov v treh starostnih kategorijah. Med nagrajenimi prijavami je bila tudi naša. Dijakinje Ana Dorn, Minca Češnovar Zupanc, Amadeja Kovač in Maruša Maček so s svojimi novinarskimi prispevki o prednostih in slabostih električnih avtomobilov, o električni energiji kot eni temeljnih dobrin sodobne družbe in o pomembnosti energetske neodvisnosti države pod mentorstvom Janje Čuvan prejele 1. nagrado v tretji starostni skupini.

»Pool-sistem« prihranil 220 milijonov kosov kartonskih zabojčkov Družba Alba Group predstavlja Interserohov Pool-sistem, ki omogoča kroženje in večkratno uporabo zložljivih plastičnih zabojčkov za dostavo sadja in zelenjave od proizvajalca/ kmetije do kupca/trgovine. Zaboj je narejen iz reciklirane plastike in ga je v povprečju možno uporabiti vsaj stokrat. Ko postane neuporaben, ga vključijo v proces izdelave plastične mase iz reciklirane plastike, ki je prav tako inovacija skupine Alba Group. Z modelom »Interseroh Pool-sistem« vsak mesec v krogotok ponovne uporabe v Evropi pošljejo okoli pet milijonov zabojčkov.

SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr/

Že 25 let skrbimo za gospodarno ravnanje z odpadki V podjetju Saubermacher Slovenija v letu 2015 praznujemo 25 let, odkar smo pričeli svoje storitve gospodarnega ravnanja z odpadki nuditi na slovenskem tržišču. V letu 1990 je podjetje kot prvo v nekdanji Jugoslaviji pričelo v Lenartu uvajati sistem ločenega zbiranja odpadkov po sistemu BioPaS. V sedanjo organizacijsko obliko se je družba Saubermacher Slovenija oblikovala poleti 2007, ko so se združile družbe Saubermacher Slovenija, Letnik-Saubermacher in Eko les. Matična družba in 100-% lastnica podjetja Saubermacher

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Postanite del Zelenega omrežja Slovenije na zelenoomrezje.si

AGRA se bo tudi s svojo 53. ponovitvijo potrdil kot najpomembnejši tovrstni sejem v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav. Ponujal bo vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo. Hkrati bodo obiskovalci lahko poskusili najkakovostnejšo lokalno in regionalno prehrano, vina ter ekološke pridelke. Nova znanja in spoznanja o okolju prijazni pridelavi in predelavi hrane bodo posredovali številni za javnost odprti strokovni posveti ter žive predstavitve. V vzorčnih vrtovih in ob razstavah živali bodo obiskovalci na praktičen način pridobili najnovejša spoznanja o tem, kaj in kako lahko sami pridelajo ali vzredijo, katere rastline v času podnebnih sprememb najbolje uspevajo v Sloveniji in na katere izmed avtohtonih sort in pasem ne smemo pozabiti.

Pri strokovnem programu sodelujete z mnogimi, kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s kmetijsko-gozdarskimi zbornicami, zadrugami, šolami idr. Kaj bo poudarjeno v spremnem programu in na strokovnih srečanjih?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo opozorilo na pobudo za svetovni dan čebel, ki so življenjskega pomena za kmetijstvo in celotno živo okolje. Organizirali bodo strokovne posvete o gozdu, o prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin, varovanju potrošnikov, varni hrani, varuhu odnosov

Strokovne razstave in posvete s ciljem, da se poveča trajnostno naravnana samooskrba ter varovanja okolja in zdravja bodo prispevali tudi GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijski inštitut Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije in območne zbornice Pomurja, Gradbeni institut ZRMK, energetsko svetovanje ENSVET, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Zveza društev podeželske mladine Slovenije, razvojne agencije, lokalne akcijske skupine idr.

V sredo, 26. 8. 2015, se bo sestal Ekosocialni forum. Četrtek, 27. 8. 2015, bo posvečen ekološkemu kmetijstvu s strokovnim posvetom: »Izzivi semenarstva in žlahtnjenja v ekološkem kmetijstvu« ter s predstavitvijo Platforme za ekološko kmetijstvo.

Kakšna je letošnja struktura razstavljavcev?

Katere panoge so v ospredju? Katere aktualne okoljske vsebine (razstavljavci, razpravljavci, svetovanje, ogledi idr.) bodo lahko spoznali obiskovalci?

Po obsegu razstavnega prostora si sledijo: kmetijska in gozdarska tehnika, živila in vina, semena in sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin in živali, oprema za živilsko-predelovalno industrijo, izdelki za trajnostno gradnjo ter uporabo obnovljivih virov energije, panožne, stanovske, gospodarske in izobraževalne ustanove. Na posebnih prostorih se bodo predstavile Romunija, Poljska, Avtonomna pokrajina Vojvodina, Srbija, Madžarska, Kitajska, podjetja iz Avstralije idr. Na razstavnem

foto: arhiv podjetja

Mateja Jaklič

Skrb za naravno pridelavo zdrave hrane in izobraževanje s tega področja bo predstavilo kmetijsko-živilsko šolstvo. Ministrstvo za okolje in prostor bo skupaj z naravnimi parki Slovenije pozivalo k sožitju prvobitne in kultivirane narave. Potekala bo seja državnega zbora, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za gospodarstvo.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo nudila uporabne nasvete. Zavod za gozdove bo svetoval o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

prostoru bodo tudi transportna sredstva in izdelki domače obrti.

Okoljske vsebine prevevajo ves razstavni program, ki poziva k večanju samooskrbe ter zmanjševanju oskrbnih verig in ogljičnega odtisa. Trajnostne inovacije so zelena nit predstavljene kmetijske in gozdarske tehnike ter opreme za živilskopredelovalno industrijo.

Poudarek pri semenih in sadikah je na gensko nespremenjenih organizmih in avtohtonih sortah. Pomemben segment so izdelki za trajnostno gradnjo ter uporabo obnovljivih virov energije. Najboljše zelene prakse predstavljajo razstave živali, vzorčni nasadi rastlin in delavnice, ki jih spremljajo. Te bodo povedale, da je večanje samooskrbe, ki hodi z roko v roki s skrbjo za naravo, naša najpomembnejša skrb za prihodnost.

Pomurski sejem v svoj program sejmov že nekaj let vključuje tudi druge sejemske dogodke, namenjene odgovornemu ravnanju z okoljem in naravnemu okolju, kot so Pomladni sejem, sejem Green in sejem Natura. Kakšen je interes razstavljavcev in kaj izstopa na predstavitvah?

Vse sejme in strokovna ocenjevanja kakovosti organiziramo s poslanstvom trajnostnega gospodarskega razvoja ter zagotavljanja blagostanja posameznika in družbe v sožitju z naravnim okoljem. Interes razstavljavcev, ki ponujajo izdelke, storitve in zamisli za sožitje človeka z okoljem, je vse večji. Na njihovih predstavitvah izstopajo skrb za okolje in človeka ter primeri dobrih praks. Z njimi dokazujejo, da skrb za okolje ni oddaljena vizija, temveč nepogrešljiv pogoj za obstoj človeka in človeštva ter najboljša, dolgoročno pa tudi edina poslovna priložnost.

julij 2015

Med 22. in 27. avgustom v Gornji Radgoni organizirate že 53. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. S kakšnimi novostmi bo postregel letos?

v prehranski verigi, o problematiki zavržene hrane in o večanju samooskrbe. Opozorili bodo na pomen ohranjanja dobrih kmetijskih zemljišč ter spregovorili o možnostih namakanja. Pridelovalcem bodo nudili konkretne nasvete, najmlajše pa vzgajali v ustvarjalnih delavnicah.

okolje

Zelena nit sejma AGRA so trajnostne inovacije Pomurski sejem v avgustu organizira tradicionalni Mednarodno kmetijskoživilski sejem AGRA, ki je namenjen tehnologiji, mehanizaciji in opremi za kmetijstvo ter za prehransko industrijo.

Med okoljskimi vsebinami so v ospredju večja samooskrba, skrajšanje oskrbnih verig in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Ne bo manjkalo niti izdelkov za trajnostno gradnjo, poudarek bo dan tudi obnovljivim virom energije. Kot je povedala Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, bo sejem postregel tudi z novimi znanji in spoznanji o okolju prijazni pridelavi in predelavi hrane, ki se v času podnebnih sprememb srečuje s posebnimi izzivi.

21 100

Zeleno omrežje

Energetska učinkovitost je glavno merilo pri gradbeni mehanizaciji

Ste ponudnik Caterpillarjeve gradbene mehanizacije. Kakšne standarde je potrebno upoštevati pri teh strojih in kakšne so zahteve kupcev?

Caterpillar je dejaven na področju standardov in predpisov na globalni ravni.

Sodeluje z mnogimi organizacijami, npr. ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo), SAE (Društvo avtomobilskih inženirjev) in CEN (Evropski odbor za standardizacijo), kakor tudi z globalnimi vladnimi agencijami.

Kupci hočejo predvsem čim večjo učinkovitost ob najmanjši možni porabi goriva.

Zavedamo se, da je nenehna rast cen goriva za naše stranke trenutno velika težava. Zaradi tega smo razvili edinstven ekološki način za varčevanje z gorivom ter rekuperacijo energije, ki omogoča čim manjše stroške delovanja in pri tem ne vpliva na delovno zmogljivost stroja.

julij 2015

Poleg tega so npr. naši motorji Cat C4.4 ACERT opremljeni z izboljšanim elektronskim krmiljenjem, ki optimira število vrtljajev motorja glede na uporabo stroja. Turbopolnilnik te serije je opremljen z elektronsko regulacijo količine komprimiranega zraka za hiter odziv, izjemno moč in povišan navor. Kombinacija dizelskega goriva z nizko vsebnostjo žvepla in tekočine za dizelski izpuh pomaga tem motorjem izpolnjevati najnovejše evropske emisijske standarde Stage IV. Poudarjate, da so zahteve kupcev, ko gre za večjo produktivnost in učinkovitost strojnega parka, vse večje. Kako to zagotavljajo Caterpillarjeve tehnologije? Kakšna je energetska učinkovitost strojev za gradbeno

mehanizacijo in kaj je njihova konkurenčna prednost?

Kot v vseh drugih industrijah želijo imeti tudi v gradbeništvu kupci čim produktivnejše in ekonomične stroje. Zato je Cat razvil kar nekaj sistemov, s katerimi se znižajo stroški obratovanja in skrajša čas opravljanja dela.

Eden izmed njih je Nadzor za strmine in nagib Cat®. Sistem ima notranje senzorje na sprednjem vpetju, ki so zelo dobro zavarovani za uporabo v težkih pogojih in upravljavca obveščajo o dejanskem položaju žlice.

Upravljavcu ni potrebno na tradicionalen način preverjati izdelane strmine, kar zniža stroške dela in izboljša varnost na delovnem mestu. Poleg tega lahko upravljavec delo dokonča hitreje in z manj delovnimi operacijami, zaradi česar je poraba goriva manjša.

Na stroj se lahko namesti tudi tehnologijo za pozicioniranje Cat AccuGrade™, ki vključuje napravo GPS in enoto UTS (Universal Total Station) in se tako sistem prilagodi za popoln tridimenzionalni nadzor.

Cat Product Link je sistem za nadzor, ki je tesno povezan z drugimi sistemi stroja in uporabnikom omogoča učinkovitejše upravljanje celotnega voznega parka. Dogodki v zvezi z delovanjem stroja, kode za diagnostiko in podatki o urah, porabi goriva, času delovanja v prostem teku in druge podrobnosti se pošiljajo v varno spletno aplikacijo VisionLink™, ki z zmogljivimi orodji vzpostavlja komunikacijo med strojem oziroma operaterjem in nekom, ki nadzira delo. Delovanje stroja nadzoruje tudi tehnična služba podjetja Teknoxgroup Slovenija, ki se ravno zaradi teh informacij lahko odzove v realnem času in popravi ali celo prepreči napako.

To je le nekaj sistemov, ki zagotavljajo večjo produktivnost strojev. Veliko pa je tehničnih rešitev in izboljšav, ki jih Caterpillar skoraj dnevno uvaja v svojo proizvodnjo, zaradi česar ostaja vodilni svetovni proizvajalec gradbene mehanizacije ter postavlja standarde v tej industriji.

Med ponudbo strojev imate tudi stroje za mehansko in mehansko-biološko obdelavo trdnih odpadkov in biomase. Za kakšne vrste strojev gre in po katerih od teh je največ povpraševanja?

Gre za stroje podjetja Komptech, ki je vodilni mednarodni ponudnik na tem področju.

V paleto proizvodov je vključenih več kot

Boštjan Bahor

Včasih so bili gradbeni stroji in stroji za ravnanje z odpadki velik porabnik energentov, zato so uporabniki začeli zahtevali vse večjo energetsko učinkovitost. Pri proizvajalcu gradbene mehanizacije Caterpillar se tega zavedajo, zato razvijajo stroje, ki omogočajo varčevanje z gorivom in rekuperacijo energije. Kot pravi Boštjan Bahor, direktor podjetja Teknoxgroup Slovenija, ki je zastopnik podjetja Caterpillar in Komptech na območju Slovenije, je tudi pri snovanju gradbene mehanizacije vse bolj v ospredju kriterij učinkovitosti in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

foto: arhiv podjetja

22 100

okolje

Zeleno omrežje

30 različnih vrst strojev, ki se uporabljajo v ključnih postopkih predelave odpadkov. Če naštejem le nekaj strojev: za mehansko biološko obdelavo se za drobljenje uporablja terminator, za presajanja so bobnasta in zvezdasta sita, za stabilizacijo odpadkov se uporabi topturn in tunel, z ballistorjem se smeti razvrsti. S ponosom lahko povem, da je del njihovih strojev tudi plod slovenskega znanja in dela, saj nekatere komponente in celo stroje izdelujejo v Ljutomeru.

Komptech v svoje stroje, kot pogonske agregate, vgrajuje tudi motorje Caterpillar.

Velika prednost za kupce Komptech strojev na našem tržišču je, da v Teknoxgroup Slovenija za obe znamki kupcem zagotavljamo kakovostne poprodajne storitve, kar je pri strojih, ki imajo glavne komponente različnih izdelovalcev, redkost.

Katere okoljske standarde upošteva proizvajalec v tehnologiji in dizajnu strojev?

Pri izdelavi so upoštevani vsi okoljski standardi in se uporabljajo tehnologije, ki so v kar največji meri prijazne do okolja. Poslanstvo Komptecha in njihovih proizvodov je posvečeno zmanjšanju obremenjevanja okolja in obnavljanju virov. Zelena učinkovitost je Komptechov program za inovativnost, ki omogoča njihovim izdelkom manjšo porabo in večjo učinkovitost ter uporablja najnovejše tehnologije. Kupci pridobijo dvakrat: po eni strani prihranijo pri stroških poslovanja, medtem pa je okolje znatno manj obremenjeno z emisijami CO2 in manjša je poraba virov, saj ravno stroji Komptech omogočajo pridobivanje obnovljivih virov energije.

23 vprašujete, ministrstvo odgovarja sodelujeta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo.

MOP je odgovoril na vprašane o problemih gorskega kolesarstva in o položaju nevladnih okoljskih organizacij, Ministrstvo za infrastrukturo pa o tem, ali bo sprejeta nova metodologija za izvedbo energetskih pregledov.

Problem gorskega kolesarjenja je ponovno v ospredju javnosti po odpovedi dela gorskokolesarskega maratona v TNP – primer Soča Outdoor Festival (SOF). Spremembe zakona o ohranjanju narave so, tako kaže, še bolj opozorile na neustreznost zakonodaje, ki zdaj otežuje razvoj kolesarjenja. To ni pomembno le za trajnostni razvoj turizma, pač pa tudi za razvoj kolesarstva kot množične športne rekreacije (zdravje). Zakaj še ni začela z delom medresorska skupina, ki bi jo vodil MGRT, MOP pa je že večkrat predlagal njeno ustanovitev z različnimi zainteresiranimi partnerji?

Zakon o ohranjanju narave (ZON), je bil v preteklem letu glede vožnje v naravnem okolju spremenjen in usklajen v prid kolesarjev, saj je v njem po novem omogočena vožnja s kolesi po utrjenih poteh. Predpisi, ki urejajo zavarovana območja, lahko te zadeve uredijo drugače - tak je primer Zakona o Triglavskem narodnem parku. Glede planinskih poti ostajajo v veljavi določbe Zakona o planinskih poteh, glede vožnje po gozdnih prometnicah pa določbe Zakona o gozdovih.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) - na predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP) - ustanavlja medresorsko delovno skupino. Skupina, ki jo bo vodil MGRT, bo sestavljena iz predstavnikov ministrstev pristojnih za zdravstvo, šport, varstvo narave, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ter pravosodje, RRA-jev in nevladnih organizacij.

Cilj medresorske delovne skupine bo predvidoma predvsem ureditev in uskladitev obstoječih zakonodajnih aktov in določitev nalog

okolje posameznih ministrstev in drugih zainteresiranih partnerjev pri tem, ureditev vprašanja odgovornosti lastnikov zemljišč pri morebitnih škodnih dogodkih in izboljšanje razumevanja kaj je in kaj ni gorsko kolesarstvo.

MOP je dva predstavnika v delovno skupino že imenovalo, enako vsa druga ministrstva.

S predstavniki nevladnih organizacij pogovori spet septembra Ministrica za okolje se je srečala s predstavniki nevladnih okoljskih organizacij, ki so želele opozoriti na njihove finančne težave. Kakšni so bili dogovori?

Ministrica se je seznanila s predlogi NVO glede ureditve sistemskega financiranja. Dogovor je bil, da se dodatno medresorsko preučijo določeni ukrepi. Ponoven sestanek nato sledi v septembru.

Metodologija bo znana jeseni MOP je leta 2007 sprejel Metodologijo izvedbe energetskih pregledov, ki postaja s prvimi pregledi zelo aktualna. Še posebej zato, ker leti nanjo več kritik glede nekaterih specifičnih opredelitev, bila pa je pripravljena že pred leti. Ali se morebiti pripravlja aktualizirana metodologija?

Metodologija bo sprejeta jeseni 2015. Vsebina je določena v drugem odstavku 354. člena EZ-1.

Metodologija bo vsekakor slonela na družini standardov SIST EN 16247.

julij 2015

V tokratni rubriki Vi

Medresorska delovna skupina bo uskladila zakonodajo

100

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Avstrijski cilj: v svetovnem vrhu pri okoljskih tehnologijah mag. Vanesa Čanji

foto: Alexander Haiden

24 100

okolje

Intervju z okoljskim ministrom

Avstrijski zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami Andrä Rupprechter razmišlja

Andrä Rupprechter

kot razvojni gospodarstvenik z globokimi trajnostnimi vrednotami. Področja svojega ministrovanja gleda v luči zelene gospodarske politike in priložnosti, da avstrijska

Intervju z okoljskim ministrom

podjetja pridejo v svetovni vrh z okoljskimi tehnologijami. V

pogovoru poudari, da bo na politični ravni EU naredil svoj del, da bo zeleno gospodarstvo

ponovno na dnevnem redu.

Izkoristil bo vsako priložnost,

da bo evropske partnerje in druge zainteresirane strani

prepričal o vsebinskih koristih

zelenega gospodarstva. Tako lahko po njegovem mnenju

najbolje zaščitimo finančne in

julij 2015

okoljske interese EU.

Vaše ministrstvo pokriva široko področje, tudi zeleni razvoj. Kakšen pomen mu dajete?

Zeleno gospodarstvo oziroma zeleni razvoj in krožno gospodarstvo so za nas izjemnega pomena in eden bistvenih strateških ciljev našega ministrstva. V tem smislu se zavzemamo za trajnostno gospodarstvo, učinkovito z viri in energijo, ki pokriva celoten spekter družbenih vprašanj. V teh časih je za nacionalna gospodarstva zelo pomembno, da spodbujajo zeleni razvoj in bolj intenzivno vlagajo v vodilne trge prihodnosti. V doslednem spodbujanju obnovljivih virov energije in naložbah v inovativne okoljske tehnologije se skriva ogromen potencial za gospodarsko oživitev in »zelena delovna mesta«.

Ali pri tem, ko gre za zeleni razvoj in zelena delovna mesta, sodelujete tudi z drugimi ministrstvi?

Naj odgovorim z nekaj primeri dobrih praks, ki kažejo velik pomen sodelovanja z drugimi ministrstvi in z avstrijsko gospodarsko zbornico. Avstrijska državna nagrada za okolje in energetiko, ki je najvišje priznanje na področju okoljske tehnologije v Avstriji, se podeljuje v treh kategorijah oziroma v sodelovanju s tremi ministri: za okolje, gospodarske zadeve in za tehnologijo (http://www.ecolinx.com/de/staatspreis/). Naše ministrstvo in avstrijska zvezna gospodarska zbornica sta začeli s projektom

»Izvozna iniciativa okoljskih tehnologij«, ki pomeni velik prispevek h globalnemu varstvu okolja in podpira avstrijska podjetja pri trženju avstrijskih okoljskih tehnologij. Podjetja imajo možnost sodelovati pri različnih seminarjih na ciljnih trgih in predstaviti svoje izdelke z okoljsko tehnologijo na kraju samem (http:// www.exportinitiative.at). Nenazadnje so za dvig ravni usposobljenosti pomembni celoviti programi izobraževanja in usposabljanja. Ti so prvi pogoj za visoko kakovost, inovativnost in posledično za gospodarski uspeh.

Lahko konkretizirate rezultate, ki jih Avstrija dosega pri zelenem razvoju? Kakšni so vaši strateški cilji na tem področju?

Avstrija je trenutno med »top« državami pri zelenem razvoju. V skladu z našimi strateškimi cilji in vizijo bo Avstrija prevzela vodilno vlogo pri razvoju, produkciji in izvozu okoljskih tehnologij, ne le v Evropski uniji, ampak po vsem svetu. Ti sektorji rastejo hitreje kot celotno avstrijsko gospodarstvo. Tudi doslej so imeli znatne vplive na zaposlovanje in dodano vrednost, prepričani pa smo, da bodo dolgoročno postali eden izmed glavnih delodajalcev.

Na katere sektorje mislite?

Ponosni smo, da se avstrijske okoljske tehnologije uvrščajo med najboljše na svetu na različnih področjih, zlasti na področju obnovljivih

25

Evropski projekti

Zeleno omrežje

Leta 2013 so prihodki od »zelenih davkov« znašali 8,4 milijarde evrov. Nekaj manj kot 61 odstotkov tega zneska so prispevali davki na energijo, 31 odstotkov davki na transport, več kot 7 odstotkov davki na vire in približno 1 odstotek davki na onesnaževanje. V te številke niso vključene razne pristojbine, ki ne sodijo pod definicijo davka, vendar v mnogih primerih lahko še bolj učinkovito in ciljno usmerjajo določene politike.

S kakšnimi sredstvi upravlja vaše ministrstvo?

Naše ministrstvo za okolje ima v letu 2015 proračun v višini približno 643 milijonov evrov. Poleg tega razpolagamo še s sredstvi in politikami na drugih področjih, kot je kmetijstvo, kjer imamo Kmetijsko-okoljski program »ÖPUL«. Naš cilj je uskladiti človeške vire z ekonomijo in naravo. Zato ne izvajamo le neposredne okoljske politike, ampak širše trajnostni razvoj na področju kmetijstva, gozdarstva in gospodarjenja z vodami.

Delež obnovljivih virov energije na vseh segmentih v Avstriji v zadnjih letih raste.

Res je, v Avstriji imamo visok delež obnovljivih virov energije v skupni končni porabi energije.

V letu 2013 je bil delež obnovljivih virov energije 32,5 %. Zelo verjetno je, da bo Avstrija celo presegla cilj EU - 34 % delež obnovljivih virov energije do leta 2020.

Katere politike in ukrepi so se izkazali za najbolj uspešni? Kakšni so vaši nadaljnji koraki na tem področju?

V Avstriji je energetska politika predvsem odgovornost zveznega ministra za znanost, raziskave in gospodarstvo. Vendar zaradi tesne prepletenosti energetske in podnebne politike ministrstvo za okolje izvaja številne aktivnosti za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in učinkovitosti.

Okoljska politika Avstrije je tesno povezana s politiko EU. To pomeni, da je izvajanje direktiv in smernic EU ena naših prednostnih nalog.

Smernice dela našega ministrstva so začrtane v programu EU Energija 2030 in v Podnebnem paketu.

Ministrstvo za okolje je sprožilo številne pobude, ki so bistveno prispevale k dvigu deleža obnovljivih virov energije. Posebej bi izpostavil pobudo »klimaaktiv«. Tudi Podnebni in energetski sklad, okoljske subvencije za avstrijska podjetja in kampanje za energetsko prenovo so se izkazale za uspešne pri povečanju deleža

Leta 2013 je bila končna poraba energije v Avstriji 1.119 PJ. V primerjavi s predhodnim letom to pomeni rast za 1,8 % predvsem na račun povečane rabe energije v prometnem sektorju. Zakon o avstrijski energetski učinkovitosti, ki je izvedba direktive EU o energetski učinkovitosti, določa, da do leta 2020 Avstrija ne sme preseči vrednosti 1.050 PJ. Ministrstvo za okolje izvaja številne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v Avstriji.

Nudimo informacije o energetsko varčnih napravah (www.topprodukte.at) in t.i. »ogrevalni check«. Nudimo tudi t.i. klimaaktiv trenerje.

Finančna podpora je tesno povezana z energetskim svetovanjem, ki vodi k visoki kakovosti izvajanja ukrepov. Podprli smo energetske izkaznice, ki so bile uvedene v vseh državah članicah EU. Zahvaljujoč pobudi „klimaaktiv“, ki sem jo že omenil, se je v Avstriji zelo povečala energetska učinkovitost v preteklem letu. Zaradi večje rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti so se v obdobju 1990-2012 znatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov v tem sektorju, in sicer za 34,1 %.

Energetska prenova stavb je lahko pomembna spodbuda gradbeništvu.

Gradbene tehnologije v Avstriji so na razmeroma visoki ravni tudi zaradi kulturnih vidikov.

Naj omenim visoko kakovost arhitekture na primer v socialnih stanovanjih in inovacijske programe, kot je Hiša prihodnosti (Haus der Zukunft). Standard pasivne hiše se na široko izvaja v Avstriji, tudi v nekaterih projektih prenov.

V Sloveniji se letos pripravlja nova strategija ravnanja z odpadki, zato nas s tega področja zanimajo vaše izkušnje. Kako razmejujete interese med javnim in zasebnim interesom na področju odpadkov?

Ravnanje z odpadki je del javnih služb in zasebnih podjetij. Nujno je treba najti pravo ravnovesje med tema dvema vidikoma. Pri nas smo se skušali izogniti predvsem izbiri vrtičkov, ki so najbolj donosni na račun področij, ki prinašajo samo stroške (t.i. »cherry picking«) s strani katerega koli od akterjev na tem področju. Država lahko najbolj spodbudi zasebne naložbe s tem, da zagotavlja učinkovito javno upravo.

V EU je znanih več različnih ureditev na področju ravnanja z odpadno embalažo. Kateri sistem daje v Avstriji najboljše rezultate z vidika stabilnosti, okoljskih ciljev in cene?

Od leta 1992 v Avstriji velja jasna odgovornost proizvajalcev vseh vrst embalaže. Proizvajalci in uvozniki embalaže lahko sami upravljajo s svojo odpadno embalažo ali pa se morajo

Projekt InnoRenew CoE

100

Na katere prednostne ukrepe na področju učinkovite rabe energije mislite?

Namen projekta InnoRenew CoE je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja, s poudarkom na uporabi lesa, in z njegovim delovanjem omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva. Poudarek Centra odličnosti InnoRenew CoE bo na obnovljivem materialu - lesu, na različnih proizvodih, procesih in storitvah, povezanih s tem materialom iz obnovljivega vira, ki ga bodo izrabili in pretvorili v vse njegove pojavne oblike, od masivnega lesa do okolju bolj prijaznih »zelenih« kemikalij in pridobivanja energije. Vodilni partner projekta je Univerza na Primorskem, ki bo skupaj z nemškim inštitutom Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut (WKI) in s sedmimi slovenskimi partnerji, med katerimi je tudi ZAG, ustvarjala okolje za razvoj, gospodarsko rast in mednarodno prepoznavnost obalne regije ter Slovenije. Projekt financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020 – Teaming. Več informacij o projektu je na www.innorenew.eu/en/.

okolje

V Sloveniji je v tem obdobju aktualno vprašanje zelene davčne in proračunske reforme v kontekstu zelenega razvojnega preboja. Kako »zelena« je avstrijska davčna politika?

obnovljivih virov energije.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

POLY4EMI za nove rešitve na področju biopolimerov Projekt POLY4EMI, ki ga vodi MIZŠ (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), financira pa Evropska komisija, se loteva izzivov inovacijske politike v Sloveniji z bolj sistematičnim pristopom, t.j. čez sektorskim povezovanjem.

Cilj projekta je razviti skupno platformo obstoječih regionalnih grozdov za spodbujanje podjetništva in uporabo novih poslovnih rešitev na področju biopolimerov. Inštitut za celulozo in papir je v sodelovanju s projektno skupino POLY4EMI v juniju organiziral delavnico z naslovom »Potencial biopolimerov–od naravne surovine do naprednih materialov in produktov«.

Delavnice so se udeležili strokovnjaki iz industrije in znanstveno-raziskovalnih inštitucij, ki so našli številne nove priložnosti za povezovanje partnerjev v nove vrednostne verige. Na delavnici so se obravnavale sledeče vrednostne verige: barierni premazi, mikrokapsuliranje, inteligentna embalaža in napredni materiali.

Delavnica je ponudila prve potencialne smeri vzpostavljanja novih vrednostnih verig, katero uresničitev bo mogoče preveriti z razpisanimi finančnimi sredstvi v jesenskih mesecih. Več na www.poly4emi.eu.

Inštitut za celulozo in papir Ljubljana www.icp-lj.si

julij 2015

virov energije. Okoljske tehnologije »made in Austria« slovijo po svojih robustnih stopnjah rasti, dinamičnih inovacijah in vrhunskosti.

To velja tudi v sektorjih okoljskih tehnologij za upravljanje voda in odpadkov.

26 100

okolje

pridružiti sistemu zbiranja in predelave, ki te naloge opravlja zanje. V začetku letošnjega leta smo za gospodinjsko embalažo spremenili zakonodajo, ki po novem določa obvezno pogodbo proizvajalcev in uvoznikov embalaže z družbo za ravnanje z odpadno embalažo.

Imamo več konkurenčnih sistemov oziroma družb, vendar le enega zbiralca za vsak material. Gre za občinske in zasebne zbiralce, ki morajo imeti pogodbe z vsemi družbami za ravnanje z odpadno embalažo in jim predajo zbrano odpadno embalažo v skladu z njihovimi tržnimi deleži. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so odgovorne za sortiranje, predelavo in doseganje zastavljenih ciljev. Morajo se registrirati in posredovati podatke. Z veseljem ugotavljam, da imamo visoko stopnjo ločenega zbiranja in razmeroma nizko stopnjo parazitiranja, kar pomeni, da je malo zavezancev, ki niso vključeni v sistem.

julij 2015

Kakšen je vaš odnos do koncepta »zero waste«, saj le-ta nasprotuje termični izrabi odpadkov, vi pa ste ji naklonjeni?

odstranitve. Ravnanje z odpadki niso le javne storitve. Velik del ravnanja z odpadki opravijo zasebna podjetja. Kot država zagotavljamo podatke in stabilno politično, pravno in gospodarsko okolje za naložbe in partnerstva.

Kako ocenjujete evropsko okoljsko politiko?

Cilji so večinoma ambiciozni, vendar se rezultati odmikajo na številnih področjih.

Onesnaževanje okolja se ne ustavi na nacionalnih mejah. Zato je skupna in ambiciozna evropska okoljska politika bistvena za zagotavljanje visokih okoljskih standardov za državljane EU, za zaščito naše narave in za zmanjšanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Pri okoljski politiki na evropski ravni dejansko opažamo določeno nazadovanje, vendar na več področjih

Industrija okoljskih tehnologij je ogromen gospodarski dejavnik v Avstriji.

»Zero waste« je pomembna vizija, če želimo graditi bolj trajnostno družbo. Nujen je prehod iz ravnanja z odpadki k trajnostnemu upravljanju z materiali. Program »zero waste« je eno od orodij tega prehoda. Naš cilj pa ni samo to, ampak tudi, da se znebimo problematičnih snovi iz preteklosti - na primer obstojnih organskih onesnaževal. Sežiganje odpadkov bo torej bistveni del naše infrastrukture še zelo dolgo časa. Sežiganje seveda ni na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki, je pa sežig z energetsko predelavo del strategije »zero waste«. V Avstriji smo bili zelo uspešni pri doseganju tega cilja, saj so vse naše sežigalnice odpadkov pridobile certifikat kot objekti R1.

dela prave korake. Eden takih je usklajenost EU v zvezi s pogajanji za nov globalno zavezujoč podnebni dogovor v Parizu (COP21). Pohvalim lahko izvajanje pravnih in drugih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka in vode v EU, energetske učinkovitosti in spodbujanje širjenja obnovljivih virov energije.

Avstrija uvaža določene odpadke. Kakšna je vaša ekonomska in tržna politika na področju trgovanja z odpadki?

Najbrž tu mislite tudi na jedrske elektrarne, saj je znano vaše trdno nasprotovanje jedrski energiji?

Odpadki so lahko oboje - dragocen vir ali nekaj, kar potrebuje varno končno odlaganje.

Za odpadke kot vir velja skupni trg z določenimi omejitvami. Tok poteka v obeh smereh. Za določene tokove odpadkov trg v majhni državi, kot je Avstrija, ni zadosti velik, da bi omogočal obratom za recikliranje zadostno ekonomijo obsega. Zato lahko sodelovanje pri recikliranju odpadkov pomeni win-win situacijo, kar vključuje izvoz in uvoz.

Drži. Tehnologije z visokim tveganjem za tržne napake, npr. jedrske energije, po našem mnenju ne smejo biti neposredno ali posredno financirane z državno pomočjo ali sofinancirane s strani prihodnjega Evropskega sklada za strateške naložbe. Republika Avstrija je nedavno vložila pritožbo na Evropsko sodišče, ker je Komisija odobrila subvencijsko shemo Združenega kraljestva za projekt jedrske elektrarne Hinkley Point C.

Kakšne so vaše ključne infrastrukturne kapacitete s področja ravnanja z odpadki in katere investicije še načrtujete?

Kako razumete obljubo Komisije, da bo do konca leta predstavila izboljšan paket za krožno gospodarstvo?

Za končno odlaganje v Avstriji velja politika samozadostnosti. Samo za posebne postopke odstranjevanja, kot so varno trajno podzemno skladiščenje, se zanašamo na izvoz k našim nemškim sosedom. V okviru naših razpoložljivih kapacitet smo vedno pripravljeni pomagati našim sosednjim državam, če nimajo možnosti

Odziv na ta predlog bo lakmusov test za evropsko okoljsko politiko. Po našem mnenju se moramo veliko bolj potruditi, da bi prepričali evropske državljane o pomenu zelene rasti in zelenih delovnih mest za evropsko gospodarstvo. Koncept krožnega gospodarstva je zagotovo pravi. Viri so omejeni in zagotovo jih

Po drugi strani vzbujajo skrb pobude Evropske komisije za izboljšanje politik in zakonodaje EU. Boljša pravna ureditev v okviru prenove ne sme pomeniti nižanja določenih okoljskih standardov. Tu konkretno mislim na direktive o pticah in habitatih. Poleg tega moramo nadaljevati s prizadevanji za odpravo okolju škodljivih subvencij.

bomo morali bolje izkoristiti, če želimo zagotovili blaginjo prihodnjih generacij. Trenutno je težko napovedati, v katero smer bodo šli predlogi Komisije. Natančno jih bomo proučili, saj želimo preprečiti kakršno koliko obliko »greenwashing-a« oziroma lažne okoljske prijaznosti.

Med pozitivnimi področji evropske okoljske politike ste izpostavili upravljanje z vodami.

Zadnje poročilo Evropske okoljske agencije potrjuje, da so kopalne vode v Evropi visoke kakovosti. 95 % teh območij izpolnjuje minimalne standarde kakovosti vode, določene v zakonodaji EU. Prepričan sem, da so to izboljšave, ki se ne bi zgodile brez evropske zakonodaje. Politika s področja kopalnih voda je ena od zgodb o uspehu na področju vodne politike, pomembna za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Kje vidite možnosti, da bi sosedi še bolje sodelovali na področju zelene ekonomije?

Zelo sem zadovoljen z dobrimi sosedskimi odnosi in našim čezmejnim sodelovanjem. Po hudem žledu v Sloveniji v letu 2014 se nam je zdelo samoumevno, da slovenskim oblastem nudimo hitro pomoč, brez birokratskih ovir.

Sicer je koncept zelenega gospodarstva ključni poudarek moje prihodnje okoljske politike.

Inteligentno gospodarstvo ne spodbuja le gospodarske blaginje in socialne varnosti, temveč se mora osredotočiti tudi na spodbujanje trajnostnega razvoja. Prizadevati si mora za ozelenitev delovnih mest, kar pomeni, da dvigujemo raven izobrazbe oziroma zelene usposobljenosti. Potrebno je ozaveščanje s področij trajnostnega javnega naročanja, zasebnih naložb in vzorcev potrošnje. Vse to skupaj z okoljskimi tehnologijami ima ključen pomen za prehod v nizkoogljično, okoljsko zdravo in socialno sprejemljivo zeleno gospodarstvo, kot je določeno v 7. okoljskem akcijskem programu EU. Ste lahko bolj konkretni?

Industrija okoljskih tehnologij je ogromen gospodarski dejavnik v Avstriji, ki ima pozitiven učinek na visoko kakovostna delovna mesta. V letu 2011 je presegla promet 8 milijard evrov in še raste. Izvozne spodbude avstrijskim okoljskim tehnologijam in druga orodja, kot so spletne platforme, kjer smo zbrali vse potrebne informacije o avstrijskih podjetij, ki se ukvarjajo z okoljskimi tehnologijami in obnovljivimi viri energije, predstavljajo priložnosti za širok obseg sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Prepričan sem, da je treba spodbujati medsektorske in čezmejne regionalne projekte sodelovanja in inovacij med MSP v obeh državah. S temi pobudami se želimo širiti na nove trge in spodbujati mednarodno prepoznavnost okolju prijaznih avstrijskih tehnologij, izdelkov in storitev. Imamo vodilni položaj na področju energetske izrabe biomase, vodne in sončne energije, pa tudi na področju ravnanja z odpadno vodo.

27 100

Intervju z državno sekretarko mag. Tanjo Bogataj

foto: arhiv podjetja

Intervju z državno sekretarko mag.

Tanjo Bogataj

mag. Vanesa Čanji

okolje

Večji pomen vsebinam, projektom in medsektorskem usklajevanju Živahne medsektorske

razprave med državnimi

organi in drugimi deležniki ter

nastajajoči celostni dokumenti

so tiste spremembe, ki

naj bi presegle dosedanjo

mag. Tanja Bogataj

sektorsko omejenost, tog

način razmišljanja in vodenja ter nepotrebne zakonodajne

predpise. Mag. Tanja

Bogataj, državna sekretarka na okoljskem ministrstvu, rekonstrukcijo okoljske in

prostorske zakonodaje, ki je v funkciji celovitejše vsebinske

obravnave ter lažje in

uspešnejše implementacije v praksi.

Katere prednostne naloge želite odkljukati še letos in kaj v letu 2016?

Upam, da čim več, po možnosti že leta 2015.

Za nami je intenzivnih dobrih pol leta dela.

Predvsem s strateškega vidika je naše ministrstvo doživelo veliko celostno preusmeritev, in sicer na več področjih, ki jih pokrivamo.

Prehod na aktivno trajnostno upravljanje z naravnimi viri in prehod v zeleno gospodarstvo se bo odražal pri posamičnih dokumentih in zakonodaji, ki jih pripravljamo. To so dokumenti s področja okolja, ohranjanje narave, voda, odpadkov in ne nazadnje prostora. Zato želimo v letošnjem letu »odkljukati« med drugim tudi Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo, dokumente s področja voda (Načrt upravljanja z vodami, Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, Načrt upravljanja z morskim okoljem), dopolnitev Programa upravljanja z Naturo 2000, Operativni program preprečevanja odpadkov in ravnanja z odpadki in kar nekaj predpisov. Pri pripravi Okvirnega programa prehoda v zeleno gospodarstvo proces poteka zelo pozitivno, saj poleg drugih ministrstev intenzivno vključujemo še ostale deležnike. Z državne strani je ključno,

da ne pripravi le dokumenta, ampak da dejansko zagotavlja podporo prehoda v zeleno gospodarstvo. Konec julija želimo pripraviti dokument za sprejem na vladi, če bo pa v pogovoru z deležniki sklenjeno, da je jesenski čas bolj primeren, bomo sprejem dokumenta premaknili v jesenski čas.

V javnosti je zelo odmevna reorganizacija na področju voda.

Res je. Neljubi dogodki v preteklosti, kot so poplave, so nas prepričali, da parcialno reševanje vprašanj na tem področju ne vodi do pravih rezultatov, saj prihaja do velikih škod. Pred dvajsetimi leti sistem ni bil takšen, žal pa se je kasneje zelo razpršil. Ni naš namen iskati krivca, želimo pa vsi skupaj sistem spremeniti tako, da bo kar se da optimalen. To je zahtevna naloga. V danih okoliščinah je prisotno tudi veliko strahu, ali bo reorganizacija prinesla boljše rezultate ali ne. S 1. januarjem 2016 bo Direkcija za vode začela delovati kot samostojni proračunski uporabnik.

Kaj se bo v praksi zgodilo?

Ker ne želimo delati nepotrebnih napak, smo si proces zastavili fazno. Sedaj je v proceduri

julij 2015

pojasnjuje, da gre za obsežno

In vsebina?

Spodbude k povezovanju različnih akterjev v okolju

28

Janja Leban, GZS

Revija prinaša vrsto informacij, novosti, razmišljanj in kritičnih pogledov ter drugih zanimivosti s področja okolja. Je stičišče različnih okoljskih vsebin in idej in spodbuja povezovanje različnih akterjev na področju okolja in tudi širše, trajnostnega razvoja. Je ena redkih revij, ki ima tako bogato in raznoliko okoljsko vsebino in izhaja že štirinajst let.

S primeri dobrih praks in pozitivnih pristopov, ki nakazujejo možnosti in poti k preprečevanju emisij v okolje, učinkovitejše rabe virov, zaokroževanja snovnih tokov, revija pomembno prispeva k informiranju gospodarstva, občin in drugih javnosti.

Spodbuja prepoznavanje okolja kot poslovne priložnosti. S pozitivnimi primeri in promocijo dobrih praks, inovativnih rešitev in trendov ter kritičnimi razmišljanji naj revija nadaljuje tudi v bodoče. Vsem, ki so vpeti v pripravo revije, čestitam za dosedanje delo, vztrajnost in doseženi jubilej ter želim veliko uspehov pri ustvarjanju revije še naprej!

julij 2015

Seveda ob tem potekajo širše vsebinske diskusije. Posebej smo pozorni na to, ali bodo spremembe prinesle prave rešitve z vidika poplavne varnosti oziroma ali določeni dokumenti ustrezno rešujejo odprta vprašanja. Gre za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, Načrt upravljanja z vodami in Načrt upravljanja z morskim okoljem. To so trije dokumenti, ki izhajajo iz evropskih direktiv in jih mora Slovenija tako kot druge države članice pripraviti do konca leta. A ne želimo jih pripraviti le zaradi obveznosti do Evrope. Pripravljamo jih, ker jih potrebujemo za aktivno upravljanje z vodami. Velik del aktivnosti sledi leta 2016, ko bomo morali imeti novo ekonomsko analizo rabe vode. V njej bo razvidno, koliko različni porabniki porabijo in kakšna je primerna višina za rabo vode za različne dejavnosti in za ohranjanje stanja vode. Tem ugotovitvam stanja bomo morali prilagoditi pravila, višino stroškov rabe vode za določene dejavnosti in ukrepe za rabo vode, ki ni okoljsko sprejemljiva. En del teh dejavnosti je lahko v funkciji prehoda v zeleno gospodarstvo, drug vidik tega procesa je upravljanje z vodo, ki je omejen naravni vir in na katerega človeške dejavnosti močno vplivajo.

stotici

Anketa ob

foto: Boštjan Čadej

100

okolje

Anketa ob stotici

sprememba Zakona o vodah, kjer se določajo spremenjene pristojnosti Inštituta RS za vode, saj bodo nekatere naloge prišle na organ v sestavi ministrstva (Direkcija RS za vode). Namen je vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal učinkovito in celostno upravljanje z vodami. V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo bogati z vodnimi viri, a zaenkrat nimamo takega sistema, da bi spremljali in aktivno upravljali z vodo. Vzporedno potekajo aktivnosti priprave prerazporeditve uslužbencev iz vodarskega dela Agencije RS za okolje, ki bo s svojimi regijskimi oddelki prešel na Direkcijo RS za vode. Po sprejemu Zakona o vodah bo sledila sprememba uredbe o organih v sestavi, saj se spreminjajo tudi naloge Agencije RS za okolje. To so formalni koraki, ki jih izvajamo in sledimo vsem s strani Vlade postavljenim rokom.

Velik del aktivnosti sledi leta 2016, ko bomo morali imeti novo ekonomsko analizo rabe vode.

Drugo področje, ki je na ministrstvu z vidika vsebinskih razprav zelo aktivno, je področje ravnanja z odpadki. Kaj boste spravili pod streho še letos?

V preteklosti se je tudi zaradi infrastrukturnih projektov, ki jih je bilo možno sofinancirati z evropskimi sredstvi, bolj osredotočalo na infrastrukturo, manj pa na vsebino. Usmeritev v zeleno in krožno gospodarstvo nas spodbuja, da smo bolj smotrni pri ravnanju z odpadki.

Ne nazadnje so to tudi zahteve trga. Interesi potreb na trgu so zelo močni, saj vidijo na področju odpadkov priložnosti za posel in razvoj.

Kot pristojno ministrstvo za upravljanje z viri moramo skrbeti za zmanjševanje odpadkov na izvoru in za ustrezno ravnanje, kar pomeni, da jih v največji možni meri znova uporabimo kot vir. Do konca leta sta predvidena priprava in sprejem Strategije upravljanja z odpadki. Del te strategije bodo posamezni predpisi. Nekateri so že sprejeti, drugi so v javnih obravnavah, spet drugi bodo sprejeti do konca leta ali bodo sledili leta 2016. Ključno se nam zdi, tako kot pri upravljanju z vodami, da imamo okvirni dokument, ki postavi strategijo in zagotavlja ustrezno uskladitev aktivnosti za dosego postopnega uresničevanja zastavljenih ciljev. Šele tako se tudi pokažejo anomalije v sistemu,

lahko pa tudi priložnosti za razvoj oziroma nove dobre prakse.

Ali razmišljate o korenitejših rezih v sistemu?

Slišijo se tudi namigi, da bi določene segmente ravnanja z odpadki podržavili.

Diskusij je veliko, kar si tudi želimo, zato se ministrstvo vključuje v številne posvete.

Prizadevamo si za družbeni konsenz na tem področju, koliko je to sploh mogoče. Na področju odpadkov ocenjujem, da je trenutno sistem precej tog in ne omogoča ustrezne delitve za doseganje boljših rezultatov. Kje postaviti mejo, na kakšen način? To so zahtevna vprašanja, ki imajo svoje posledice. Če odločitev ne bo premišljena, ni nujno, da bodo posledice samo pozitivne. Država mora z vidika javnega interesa zagotavljati veliko nalog, ki stanejo, torej niso le prihodek. Enaka praksa je tudi po drugih državah. Zato se zgledujemo po tistih državah, ki so uspešno vzpostavile tovrstne sisteme. Seveda jih ne moremo kar prenesti, ampak jih moramo prilagoditi. Spreminjamo krovno zakonodajo, to sta Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah. Nekatere vsebine se bodo odrazile že v teh dveh zakonih. Še večje spremembe bodo v letu 2016, ko bomo odprli Zakon o javnih gospodarskih službah, aktualna bo tudi dimnikarska dejavnost, ki potrebuje novo pravno podlago. Če do konca tega leta za naprej ne zagotovimo nove pravne podlage, bo to postala tržna dejavnost, česar si na ministrstvu ne želimo. V poletnih mesecih je tako predvidena javna obravnava predloga Zakona o dimnikarski službi, kjer uvajamo licenčni sistem.

Je v igri tudi možnost, da se del odpadkarske dejavnosti podržavi? Mislim na prehod iz občinske pristojnosti na državno.

Bolj ko stvari pogledamo transparentno na primerih praks, kaj je možno na trgu, lažje bomo začrtali mejo med javnim in zasebnim.

Zaenkrat se takšna možnost ne kaže. Občine aktivno razpravljajo, vidijo svoje priložnosti, saj so se v preteklih projektih veliko naučile.

Država se bo aktivno vključevala z mehkimi ukrepi in ne le s predpisi, kaj je dovoljeno in kaj ni. Zakonodajno obligatorno zapisano pa bo, kateri odpadki v kateri fazi so vir ali odpadek, ter kdo in na kakšen način lahko z njimi ravna. Rešitev v tem trenutku ne bi želela prejudicirati, saj menim, da se bo do konca leta glavnina interesov prečistila. Ministrstvo si prizadeva za sodelovanje z gospodarstvom in industrijo, saj tako dobimo prave informacije, kje so težave, potrebe in priložnosti na trgu.

Vsi skupaj iščemo rešitve morda bolj konstruktivno kot doslej. Kot pravim, ta prehod lahko država naredi z bolj mehkimi ukrepi. Ponekod rešitve podpre, drugje podporo umakne, manj pa želimo zapisati v obliki predpisov.

Se bi strinjali z mnenjem, da je bilo okoljsko ministrstvo v preteklosti bolj naklonjeno interesom komunalnega gospodarstva kot pa

Katere evropske zaostanke rešujete prioritetno?

Neprenos pravnega reda Evropska komisija opredeljuje kot hujšo kršitev, zato smo resno pristopili k njegovi odpravi. Pripravili smo akcijski načrt po posameznih kršitvah, saj se želimo postopoma izviti iz krča gašenja požarov za nazaj. Nekateri zaostanki so iz leta 2008, kar je skoraj nesprejemljivo. Pri nekaterih kršitvah, kot sta Kidričevo in stara cinkarna v Celju, je rešitev problema predvsem finančna, ni pa na primer problem v predpisih ali pomanjkanju volje in znanje. Finančni zalogaj je velik in teh sredstev do sedaj ni bilo zagotovljenih. Na okoljskem področju je zakonodaja obsežna, tako da imamo vse države s prenosom določene težave.

V svoj pravni red bomo v najkrajšem času prenesli uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Ključno je najti finančne vire za tiste kršitve, kjer so rešitve znane, zahtevajo pa precejšnja finančna sredstva za njihovo sanacijo. Skupaj z Ministrstvom za finance v skladu z danimi razmerami iščemo sredstva, da bomo lahko te projekte izvajali po fazah.

Naslednja prioriteta je IED, kjer nam manjka še del zakonodaje, ki je strokovno zahtevna.

Uredb bo veliko, zagotovo tudi odmevov.

Vsak naš predpis vzbudi širšo diskusijo, saj okoljskih tem nimamo integriranih. To velja tudi za okoljske dajatve, kjer okoljsko

Ne morem se strinjati, da delamo velike premike samo na področju voda. Res pa je, da je bilo na novo sestavljeno ministrstvo kadrovsko tako okrnjeno, da to ni enostavno. Prepoved zaposlovanja v javnem sektorju nam tu ne gre na roko. Kljub temu iščemo možnosti s prerazporeditvami znotraj uprave. Poleg sprememb na področju voda so le te predvidene tudi na področju okolja, kjer bomo jasneje razmejili delitev nalog med ministrstvom in Agencijo za okolje, posamezna področja pa bodo ustrezneje vsebinsko in kadrovsko okrepljena. Na področju okolja ugotavljamo, da manjka aktivnosti z vidika strateških vsebin, kar po mojem mnenju vpliva na sistemsko-pravne zadeve in se nenazadnje odraža tudi vsak dan v praksi. Vlagamo velike napore, da bi to službo ministrstva okrepili, tudi organizacijsko smo jo postavili v povezavi s prostorskimi vsebinami. Potekajo postopki za konkretno kadrovsko okrepitev. Tudi področje odpadkov bomo s prerazporeditvami okrepili, soglasje na vladi smo že dobili.

Drugo področje so spremembe v posameznih predpisih, saj se je v praksi izkazalo, da so določene določbe neučinkovite ali celo nepotrebne za doseganje zastavljenih ciljev. V sklopu odprave administrativnih ovir to odpravljamo, kar pomeni, da se sorazmerno s poenostavitvami postopkov sprošča kadrovski potencial.

Omenili ste živahnejšo medresorsko sodelovanje pri prehodu v zeleno gospodarstvo.

Ali boste takšno delo, zlasti za večje projekte, formalizirali v obliki projektne pisarne pri predsedniku vlade?

Z vidika urejanja prostora oziroma umeščanja v prostor se ugotavlja, da naše ministrstvo, ki je sicer koordinator, nima zakonsko določene posebne vloge usklajevanja med ministrstvi.

Vsako ministrstvo je na svojem področju samostojno, vendar s svojo zakonodajo in aktivnostmi močno vpliva na področje okolja in prostora ter postopke umeščanja v prostor in dovoljenj. Pogosto tak sistem onemogoča, da bi prišli do dobre skupne rešitve. To se v okviru nove prostorske in gradbene zakonodaje spreminja, saj bi naše ministrstvo dobilo ustreznejšo vlogo. Sicer je resnično težko doseči uskladitev, sprejem odločitev in odgovornosti ter realizacijo projektov. V posameznih situacijah je potrebno tehtati različne javne interese in

29 100

Zavzetost za spremembe nefunkcionalne zakonodaje

okolje

stotici

Sedaj infrastrukturo imamo oziroma je v izgradnji in moramo razmišljati, kako jo bolj optimalno uporabiti in dejansko vzpostaviti koncept krožnega gospodarstva.

Ostaniva pri organizacijskih spremembah.

Veliki premiki se kažejo na področju upravljanja z vodami, ki ga zaokrožujete z ustreznim kadrovskim potencialom. Zakaj na drugih področjih strokovnih ekip prav tako ne okrepite?

Jure Fišer, Gorenje Surovina

Z vidika področja odpadkov vidimo revijo EOL kot edini tiskani medij, kjer imamo priložnost vzpostaviti odnos z gospodarstveniki, državnimi institucijami in različnimi organizacijami. Izobraževalne vsebine, članke, komentarje in predstavitve zaznamujejo v reviji strokovnost, profesionalnost in kvaliteta. Poznavanje in razumevanje trga, zavzetost za spremembe nekaterih nefunkcionalnih zakonodajnih sistemov, obvladovanje celovitih postopkov od problema do rešitve pa so vsebine, ki jih še naprej pričakujemo od ustvarjalcev revije EOL. Vsem snovalcem revije iskrene čestitke ob 100 številki in veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti ter ambicioznosti v bodoče.

prioritetni vrstni red. Zelo nam koristi proces pri pripravi Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer različni resorji zelo dobro sodelujemo. Po dogovoru s Kabinetom predsednika vlade naše ministrstvo vodi ta proces usklajevanja. Ko bo program potrjen, lahko preide tudi v projektno pisarno, ki je ustanovljena v Kabinetu predsednika vlade, če se bo izkazalo, da je to za izvajanje bolj učinkovito.

Vmeščanje projektov v prostor je velik problem, saj večkrat prihaja do nepotrebnih zamud. Žal res, zato medsektorsko projektno intenzivneje sodelujemo tudi z vidika umeščanja v prostor za velike energetske projekte (t.im. PCI projekti). Zahtevana časovnica s strani EU za pridobitev vseh dovoljenj je 2 leti in pol. Tega naš sistem zaenkrat ne omogoča, potreben bo enotirni sistem. To zahteva spremembo okoljske, prostorske in gradbene zakonodaje.

En del teh sprememb bo narejen letos, drugi del pa prihodnje leto. Podpora temu sistemu so tudi portali, ki jih delamo vzporedno: e-prostor (eGradbeno dovoljenje in ePlan), e-vode,

julij 2015

Težko bi rekla, da je bilo bolj naklonjeno. Bile so samo jasne obveznosti, ki smo jih morali izpolnjevati pri prenašanju evropskega pravnega reda. Te obveznosti so bile prioriteta, zato je bilo ministrstvo bolj usmerjeno h komunalnemu delu, saj so bili jasno postavljeni roki, do kdaj mora država vzpostaviti ustrezno komunalno infrastrukturo. Sedaj infrastrukturo imamo oziroma je v izgradnji in moramo razmišljati, kako jo bolj optimalno uporabiti in dejansko vzpostaviti koncept krožnega gospodarstva. To pomeni, da odpiramo možnosti gospodarstvu in podpiramo podjetja, ki to že danes delajo, oziroma tista, ki prehajajo na to pot. Mislim, da je naravni proces, da bodo sedaj naslovljena podjetja oziroma tudi industrija. Temu celovitemu pogledu je namenjena strategija, o kateri sva govorili. Jeseni bo šel v javno obravnavo operativni program upravljanja z odpadki. Do konca leta je po mojem mnenju realno, da bo sprejet.

ministrstvo nima vpogleda v vse obremenitve, prav tako ne v olajšave, ki jih ima gospodarstvo.

Zato se je večkrat že izkazalo, da je potrebno sistem popravljati in urejevati medsektorsko, kar velja tudi za predpise. Veseli smo, da to niso ugotovitve le našega ministrstva, ampak tudi drugih, zlasti finančnega in gospodarskega, ki sta pogosto ključni. To je zelo pozitivno.

Anketa ob

drugega gospodarstva in industrije?

foto: Boštjan Čadej

Anketa ob stotici

30 100

okolje

e-okolje. Podatke, ki so na voljo, želimo predstaviti na spletnih aplikacijah vsem uporabnikom, tudi upravi. Prav tako bodo ti sistemi omogočali podporo postopkom umeščanja v prostor in dovoljevanja. Tako se nenazadnje tudi lažje ugotovi, kje so v postopku ozka grla.

Kje vidite v novi evropski finančni perspektivi možnosti za večje projekte, ki bi lahko spodbudili zagon zelenega gospodarstva?

Za pravi prehod v zeleno gospodarstvo bo potrebno precej več sredstev, kot jih je trenutno namenjenih za te vsebine. Če pripravimo vsebine, dokumente in projekte, menimo, da bi imeli v prihodnje lažjo podlago za pridobitev dodatnih sredstev. Prioritete smo dali na primer poplavni varnosti v povezavi s podnebnimi spremembami. Pomemben segment je tudi narava v okviru programa Natura oziroma zavarovana območja ter skupina projektov eProstor in urbana območja z integralnimi projekti.

Natura 2000 je eden tistih področij, ki je bil doslej za Slovenijo neizkoriščena priložnost.

Se strinjate?

Te priložnosti ni bilo enostavno izkoristiti, saj gre za kompleksne vsebine z varstvenega vidika. Menim pa, da smo se v zadnjih desetih letih vsi skupaj veliko naučili. Poiskati moramo dobre

prakse in narediti sistem veliko bolj fleksibilen.

Odpraviti moramo sektorski pristop in stari način vodenja velikih projektov. Uporabljati moramo najsodobnejše okolju prijazne tehnologije. Za prehod v zeleno gospodarstvo bodo na voljo finančna sredstva, zato menim, da bo tudi podjetjem lažje. Pridobiti moramo veliko znanja, učiti se moramo drug od drugega, tudi od drugih držav. Tudi druge države umeščajo velike projekte v prostor. Postopki niso nikjer enostavni, saj gre za kompleksne vsebine.

Ker ima Slovenija majhno administracijo, smo doslej veliko energije vlagali v prenos evropske zakonodaje. Sedaj menim, da je čas, da sistem naredimo bolj optimalen in da se bolj posvetimo implementaciji in projektom. Menim, da ni potrebno vsega predpisovati, ampak zapisati bolj v obliki priporočil, smernic, primerov dobrih praks.

Kako na ministrstvu gledate na trajnostni razvoj lokalnih skupnosti in mest? Po novem naj bi mestne občine pripravile svoje strategije trajnostnega razvoja kot pogoj za črpanje evropskih sredstev.

V Sloveniji imamo majhna in srednje velika mesta, ki jim je bilo v preteklosti po mojem mnenju dano premalo pozornosti. Vse občine

so bile izenačene, čeprav morajo mestne občine zagotavljati več funkcij v javnem interesu in morajo zanje namenjati tudi veliko finančnih sredstev. Ker želi Evropa dati mestom posebno vlogo, je v tej finančni perspektivi namenila posebna sredstva za lažje zagotavljanje funkcij, ki se od njih pričakujejo, in lažje obvladovanje tveganj sodobnega časa: podnebnih sprememb, upravljanje z odpadki, upravljanje z vodo, ki je v mestih drugačno od manjših občin. Evropska komisija je določila, da je v tej finančni perspektivi najmanj 5 % sredstev ERDF (evropski sklad za regionalni razvoj) namenjenih urbanim območjem za trajnostni urbani razvoj. Usmeritev je, da mesta integralno načrtujejo svoj trajnostni razvoj, saj se tako dosegajo večji učinki.

Ne želimo, da mesta razumejo to le kot svojo dolžnost oziroma obvezo kot pogoj za črpanje sredstev, ampak kot priložnost, da evidentirajo svoje potenciale, opredelijo razvojne možnosti in priložnosti ter s tem zagotovijo ustrezno podlago za različne namene tako za izbor projektnih vsebin, pripravo projektov kot tudi za pridobitev različnih virov in oblik financiranja.

Proces priprave urbanih trajnostnih strategij ocenjujemo kot zelo pozitiven, saj mestne občine po naši oceni krepijo svojo vlogo in tudi dejansko prepoznavajo to kot svojo razvojno priložnost.

2. konferenca Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov

Reciklaža kot izhodišče krožnega gospodarstva 15. in 16. oktobra 2015, Thermana Laško

Namen konference je podati konkretne predloge in zahtevati konkretne odgovore, ali smo sposobni narediti preboj in pričeti uresničevati paradigmo krožnega gospodarstva.

Vabljeni vsi, ki vidite koncept trajnostnega razvoja v reciklaži in hkrati prispevati k čistejšemu okolju in njegovi ohranitvi.

Veseli bomo, če si boste lahko rezervirali čas in se dogodka udeležili.

Jure Fišer

Predsednik sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov

Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, T: (01) 5898 000, F: (01) 5898 400, info@gzs.si, www.gzs.si

Promocija

julij 2015

Več informacij na spletni strani: konferenca-reciklaza.gzs.si

Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

31

Strateška izhodišča za učinkovito ravnanje z odpadki kot viri Ministrstvo za okolje in prostor Mag. Tanja Bogataj

N

a ministrstvu se v zadnjem letu veliko posvečamo trajnostnemu razvoju. Na področju odpadkov in krožnega gospodarstva ne želimo, da je to samo trend, ampak nujna smer. Pri tem pričakujemo sodelovanje gospodarstva, da lahko pripravimo ustrezno zakonodajo. Želimo dialog, ki bo pokazal, kaj je potrebno še urediti, kje so pomanjkljivosti, kaj bi lahko bilo boljše. Dobrodošel je prenos dobrih praks naših podjetij v tujini tudi v Slovenijo. Gospodarstvo pa k sodelovanju vabimo tudi pri snovanju okvirnega programa prehoda na zeleno gospodarstvo, ki obravnava tudi področje odpadkov. Do konca leta želimo priti do sistemskih rešitev.

Mag. Jana Miklavčič

O

snove strategije ravnanja z odpadki so v strateških dokumentih EU, ki jih moramo prenesti v slovenski pravni red. Med njimi je okoljski akcijski program, ki temelji na spreminjanju odpadkov v vir, na dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, absolutnem zmanjšanju nastajanja odpadkov na prebivalca, omejitvi energetske predelave odpadkov

na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, postopnem ukinjanju odlaganja na odlagališčih, zagotovitvi visokokvalitetnega recikliranja in razvoju trgov za sekundarne surovine. Tudi sporočilo Evropske komisije v letu 2014 je bilo jasno: Na poti h krožnemu gospodarstvu – program za Evropo brez odpadkov.

V

ečina podnebnih paketov temelji na strategiji za obdobje do 2030, 2050. Zato moramo tudi na ministrstvu zasnovati pakete in strategije, ki bodo imeli dolgoročnejše cilje, kot samo do leta 2020. Pri prehodu v krožno gospodarstvo moramo začeti že pri zasnovi izdelkov (zmanjšanje količine materialov, podaljšanje življenjske dobe izdelkov idr.), zagotoviti je potrebno okolje za ustvarjanje trgov za sekundarne surovine (reciklirane materiale), potrebno je znižati stroške recikliranja in ponovne uporabe idr.

E

vropska komisija je podala izzive, povezane z odpadki. Med njimi so 30 % zmanjšanje odpadkov v morju do leta 2020 (v Sloveniji bo to vpeto v nacionalni program upravljanja z vodami), ukrepi za spodbujanje trgov za recikliranje gradbenih odpadkov, zmanjšanje živilskih odpadkov v proizvodnem, trgovskem/ distribucijskem sektorju in v gospodinjstvu za 30 % do leta 2025, vzpostavitev boljšega

julij 2015

Kako zasnovati novo strategijo ravnanja z odpadki, ki jo mora Ministrstvo za okolje in prostor pripraviti do konca leta 2015? Diagnoza stanja. Veliko nejasnosti, neusklajenosti, neučinkovitosti, nezadovoljstva, čeprav se nekaterih rezultatov ne da spregledati. A področje odpadkov zahteva nove, sistemske rešitve. Posvet Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri, ki je med 11.-12. junijem potekal v Celju, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Agencijo za okolje in Inšpektoratom za okolje, je bil namenjen iskanju novih rešitev v ravnanju z odpadki, izmenjavi mnenj in predlogov ključnih deležnikov v sistemu. Svoja stališča so na posvetu podali predstavniki ministrstva za okolje in prostor, gospodarstvo, komunale, civilne iniciative, shem, zavezancev in drugi.

Po segmentih predstavljamo ključne ugotovitve in predloge deležnikov. Del razprav in predlogov bomo objavili v naslednji številki.

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl

okolje

100

Akademija Zelene Slovenije – o ravnanju z odpadki kot viri

32 100

okolje

registra vsaj za nevarne odpadke, zmanjšanje porabe lahkih plastičnih vrečk in prepoved odlaganja plastike na odlagališčih do leta 2025, razvoj okvira politike za povečanje recikliranje fosforja idr.

D

o 20. avgusta 2015 je na Evropski komisiji odprto javno posvetovanje o možnostih politike za razvoj novega ambicioznega pristopa h krožnemu gospodarstvu. Državljani, javni organi, podjetja in druge zainteresirane vladne in nevladne skupine so vabljeni, da predstavijo svoje poglede na vprašanja o različnih delih gospodarskega cikla ter svojo vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo.

Komisija bo zbrana mnenja upoštevala pri pripravi akcijskega načrta, ki ga bo predstavila do konca letošnjega leta. Novi sveženj ukrepov bo slonel na pristopu, ki bo v celoti upošteval interakcije in soodvisnost vzdolž vrednostne verige. Zajemal bo spremenjen zakonodajni predlog o odpadkih in sporočilo o akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.

Č

eprav se je na ravni EU zgodil velik premik v ravnanju z odpadki, še vedno nastane 2,7 milijarde ton odpadkov (98 milijonov ton nevarnih odpadkov). Od tega se jih 40 % pripravi za ponovno uporabo ali reciklira. V Sloveniji nastane 4,6 milijona ton odpadkov,

od tega 56 % nevarnih odpadkov in 44 % nenevarnih odpadkov. V zadnjih petih letih se je v Sloveniji za trikrat povečala količina ločeno zbranih odpadkov, kar pomeni, da se je ločeno zbralo 63 % odpadkov, 26 % pa je bilo odloženih.

Z

K

N

onec maja smo v slovenski pravni red prenesli novo uredbo o odpadkih (37/2015).

Spremembe so bile potrebne zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti prenosa Direktive 2008/98/ES. Premalo je bilo poudarjeno, kaj je tveganje za okolje. Spremembe so bile tudi pri nekaterih členih, spremenjena je bila priloga 3, lastnosti nevarnih odpadkov, potrebna je bila uskladitev z Zakonom o varstvu okolja pri nekaterih definicijah, upoštevati je bilo potrebno zahteve Računskega sodišča RS o vodenju evidenc o odpadkih, o poročanju o odpadkih in o analizi poročil idr. V novo Uredbo je implementiran tudi sklep EK o novem seznamu odpadkov. Pomemben del uredbe je, da Vlada RS kot operativni program varstva okolja sprejme program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo. V programu se določijo analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki in nato konkretni ukrepi za izboljšave.

Rok za pripravo programa je konec leta 2015.

Za točen pregled in vodenje stanja ravnanja z odpadki je potrebno urediti ažurno evidenco.

aradi manjše kadrovske zasedbe nam na ministrstvu manjka analiza stanja.

Analiziramo le generalne tokove odpadkov. Del programa bo segment preprečevanja odpadkov, kjer se bomo osredotočili na določene osnovne tokove odpadkov, na vse namreč ne bo možno.

a področju odpadne embalaže trenutno dosegamo cilje EK, vendar je EK določila višje cilje, kjer pa bi lahko imeli težave predvsem zaradi trenutne infrastrukture. Med cilji ravnanja z odpadki je tudi nič energetske predelave odpadne embalaže. Do leta 2025 oziroma 2030 je predlog EK znatno povečanje ciljev recikliranja plastike (22,5 % → 60 %) in lesa (15 % → 80 %). Ločena sta cilja recikliranja za kovine, in sicer ločeno za železne kovine in aluminij ter povečanje ciljev (50 % → 90 %).

Predlog zajema tudi nov način izračunavanja ciljev recikliranja (upoštevanje nečistoč > 2 %, kompozitni materiali). Predlagan je bil tudi cilj 100 % prepovedi odlaganja kakršnega koli reciklabilnega odpadka do leta 2025.

V

Sloveniji so pomanjkljivosti za doseganje višjih ciljev ravnanja z odpadki predvsem v pomanjkanju ustrezne infrastrukture za ponovno uporabo, prav tako pa je potrebno dogovoriti stališče do termične obdelave odpadkov. V osnovi bomo sledili čim manjši podpori

Promocija

julij 2015

Skupaj z vami ustvarjamo Za življenja vredno okolje že 25 let!

za življenja vredno okolje

02-620-23-00

Saubermacher Slovenija

a obvladovanje mase odpadkov znotraj Petrola smo pripravili strategijo ravnanja z odpadki, ki se mora tudi ekonomsko iziti. V strategiji smo upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki. Petrol je energetska družba, zato je za nas atraktivna tudi energetska izraba odpadkov. Ker imamo 350 lokacij po vsej Sloveniji, je naš izziv predvsem ločeno zbiranje odpadkov na vseh lokacijah, da zmanjšamo večino mešanih komunalnih odpadkov. Nenehno iščemo možne uporabe za transformacijo odpadka v vir. V bioplinarnah iz bioloških odpadkov proizvajamo produkte – digestat oziroma gnojilo. Naš odpadek je tudi papirniški mulj, kjer v sodelovanju z Luko Koper proizvedemo produkt, ki ga uporabijo za pokrivanje deponije premoga in s tem preprečijo prašenje.

ri pripravi strategije ravnanja z odpadki je pomembno pogledati in določiti tudi vlogo mikro in malih podjetij. V Sloveniji je približno 200.000 poslovnih subjektov, od tega je večina mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 80 % delavcev. Največjo dodano vrednost ustvarijo v obdelovalnih dejavnostih. Problem mikro in malih podjetij (MMP) je, da morajo ne glede na svojo velikost spoštovati veliko predpisov, zakonodaja pa je zelo zahtevna, preobsežna in težko razumljiva. Postopki so dolgotrajni.

Primer: za en avto servis je bilo potrebno izpolniti več kot 200 strani administracije.

Veliko manjših gospodarskih subjektov sploh ne ve, ne razume, kaj se od njega zahteva, zato se temu težko prilagaja in zato se odloča na način, kjer lahko v danem trenutku rešuje trenutno situacijo, pojavljajo se goljufije, izogibanje predpisom idr. Zato bi bilo potrebno za MMP zadeve poenostaviti in jim tako omogočiti lažje delovanje. Nadzor nad temi podjetji je težek, saj jih je veliko. Gre predvsem za to, da se podatki, ki so znotraj uprave že na voljo, od MMP naj ne zahtevajo ponovno, razen če jih je potrebno posodobiti. Prednost MMP pa vsekakor je, da so bolj prožna, hitro prilagodljiva in inovativna. Tudi pri MMP obstajajo dobre prakse. Na področju odpadkov in okolja

100

okolje

mag. Tanja Bolte

foto: Boštjan Čadej

mag. Tanja Bogataj

foto: Boštjan Čadej

33 Z

P

Sponzorji posveta

julij 2015

Mag. Anja Kocjančič, Petrol d.d.

Igor Pipan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

mag. Jana Miklavčič

avnanje z odpadki v Gorenju kreira zakonodaja, ki je zelo kompleksna in dinamična. Tudi pri izbiri tehnoloških procesov smo odvisni od ravnanja z odpadki. Vse bolj pomembne so zahteve kupcev in nabavni viri. Na področju ravnanja z odpadki je vse preveč družb za ravnanje z odpadki, različnih interesov, vse pa plačamo zavezanci. Preveč se govori o teh družbah in nič o tem, kaj mora gospodarstvo prispevati za te družbe. Pri zasnovi izdelka je zelo zahtevno upoštevanje eko dizajna. Na ta način je izdelek povezan s pripravo za ponovno uporabo po njegovi življenjski dobi. Prav tako ne smemo zlahka pristopiti k centrom za ponovno uporabo, ki se vse bolj širijo pri komunalah. Predvsem na področju električne in elektronske opreme je to problematična zadeva, saj gre pri tem za odgovornost proizvajalca. Če se bo z aparatom kaj zgodilo, bodo ljudje prišli k proizvajalcu in ne h komunali. Zato je potrebno narediti presojo, za katere izdelke je ponovna uporaba primerna. Od vseh vhodnih surovin imamo 10 % odpadka, za vsako odstopanje poiščemo vzroke. Če bi lahko s komunalnimi odpadki ravnali tako, kot želimo, jih ne bi imeli nič, saj bi jih že na mestu nastanka z energetsko predelavo predelali v gorivo.

mag. Vilma Fece

R

mag. Anja Kocjančič

Mag. Vilma Fece, Gorenje, d.d.

Janja Leban

Zavezanci

snova za strategijo mora biti realna ocena stanja. Upoštevani morajo biti vsi tokovi odpadkov in tehnološke možnosti, ki v Sloveniji obstajajo. Potrebujemo poenoteno metodologijo, da bodo izračuni poenoteni in pravilni. Pričakujemo celovit pristop, pri čemer naj se upoštevajo tudi drugi dejavniki, kot so emisije TGP, kakovost materiala, kjer se preveri, ali je reciklirani material primeren za določeno uporabo. Zelo pomembno je, da se v pripravo strategije vključi gospodarstvo in se med seboj povezujejo stroke različnih panog.

Prav tako je potrebno odpraviti nepreglednost in neusklajenost zakonodaj. Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki mora biti temelj ravnanja. Odstopanje je možno le za posamezne tokove odpadkov, kadar določen predpis to dovoljuje. Zato je pri hierarhiji ravnanja z odpadki potrebna določena fleksibilnost.

V podporo krožnemu gospodarstvu , kjer so odpadki viri surovin, so potrebni ukrepi za spodbujanje ustvarjanja trgov za reciklirane materiale, ki so tudi tržno zanimivi.

foto: Boštjan Čadej

Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije

foto: Boštjan Čadej

Kakšno strategijo O ravnanja z odpadki želimo

foto: Boštjan Čadej

Sodelujemo s 60 komunalnimi podjetji in 4 shemami za zbiranje odpadkov. Za nas je to precej naporno, saj moramo imeti 60 pogodb, kjer ima vsako komunalno podjetje svoj sistem. Zato bi morali najti za gospodarske družbe sistem, ki bi bil učinkovit in da lahko sami izberemo komunalno podjetje ne glede na regijo.

foto: Boštjan Čadej

odlaganja odpadkov, zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, prednostnemu vrstnemu redu postopkov predelave odpadkov, termična obdelava odpadkov pa mora biti energetsko tako učinkovita, da se šteje za postopek predelave. Na ministrstvu smo si zadali tudi nalogo prenove okoljskih dajatev.

34 100

okolje

je veliko priložnosti, vendar je potrebno ustrezno informiranje, izobraževanje, s čimer bi dosegli večji učinek kakor s sankcioniranjem.

Manjši poslovni subjekti velikokrat zaznajo dobre priložnosti pri odpadkih, vendar se pri uvajanju in legalizaciji ideje soočijo z dolgotrajnimi postopki, kar jih po navadi odvrne od tega, da bi te ideje izpeljali legalno. Zato naj se pri pripravi strategije upošteva tudi to, da imamo v Sloveniji veliko MMP. Določi naj se, kako pristopiti k delu z njimi predvsem v obliki izobraževanja, ozaveščanja, zato da bo ravnanje z odpadki z njihove strani v bodoče boljše. Trenutno so jim odpadki problem, ki se ga želijo rešiti.

Manjši poslovni subjekti velikokrat zaznajo dobre priložnosti pri odpadkih, vendar se pri uvajanju in legalizaciji ideje soočijo z dolgotrajnimi postopki, kar jih po navadi odvrne od tega, da bi te ideje izpeljali legalno.

Predlogi zavezancev: • pravočasno implementirana evropska zakonodaja v pravni red Slovenije (ob sodelovanju gospodarstva), • razumljiva, izvedljiva in stroškovno vzdržna zakonodaja, • zakonodaja mora jasno opredeliti razmejitev med tržno dejavnostjo in javnimi gospodarskimi službami (JGS), • zakonodaja mora biti usklajena z davčno zakonodajo, • zakonodaja mora biti poenostavljena (brez administrativnih ovir), • v zakonodaji mora biti opredeljena odgovornost javnih uslužbencev, • strategija naj vzpostavi mehanizme za preprečitev »zginevanja« določenih tokov odpadkov (praviloma profitabilnih), • strategija naj določi vlogo JGS v krožnem gospodarstvu, • strategija naj vzpostavi poenoten model podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, • uveljavi naj se princip »onesnaževalec plača«, • nedvoumno naj se določijo obveznosti DROE do vseh deležnikov v sistemu, • poveže naj se komplementarna stroka

julij 2015

Promocija

(gradbeno, kmetijsko idr.) pri iskanju postopkov za spremembo statusa odpadka, • poenostavi in razširi naj se uporaba državnih baz podatkov (IS-odpadki) na način, da bodo razvidni masni tokovi odpadkov (omogočen naj bo vpogled vsem uporabnikom, tudi inšpektorjem za posamezne lokacije, s čimer bi se lahko zmanjšala administracija), • omogočiti izbiro komunalnega podjetja glede na kakovost storitve in ne po regionalnem principu, • pri razširjeni odgovornosti proizvajalca morajo biti jasno opredeljene odgovornosti, delovanje transparentno, • potrebno je poenotiti pristope shem pri razširjeni odgovornosti proizvajalca, • vzpostaviti je potrebno mehanizem, da se čim več odpadkov predela v Sloveniji (tako slovenskih kot uvoženih), • sprejmejo naj se ukrepi za preprečitev »črnega trga« in odlaganja v naravo, • davčna zakonodaja naj bo spodbuda, da se zagotovita učinkovitejše zbiranje in predelava, • pri pripravi strategije upoštevati specifičnost mikro in malih podjetij, ki jih je v Sloveniji veliko.

Cilji predlogov predvidevajo: • ohranitev tržnega sistema, ki prinaša zavezancem v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti (RPO) kvalitetno storitev in stroškovno sprejemljivo uresničevanje obveznosti RPO, • nemoteno prevzemanje odpadne embalaže oziroma drugih odpadkov od IJS, ter doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja s posamezno vrsto odpadka, • pošteno razporeditev stroškov znotraj celotnega sistema ravnanja z tokovi odpadkov, ki ima pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo in učinkovitost pri dajanju embalaže na trg, • učinkovit sistem izravnave in izračunavanja deležev.

100

okolje

Rudi Horvat

Martin Ulke

Igor Pipan

Erika Oblak

35 Zaradi nejasnih zakonodajnih okvirov prihaja do številnih operativnih težav, predvsem na področju ločnice med zasebnim in javnim.

julij 2015

• stalno učenje od drugih držav, saj se tudi druge države soočajo z enakimi problemi kot Slovenija.

foto: Boštjan Čadej

• ločevanje gospodinjske/komunalne embalaže in industrijske/nekomunalne embalaže,

foto: Boštjan Čadej

• dogovorjena definicija obsega trga in dosega zbiranja,

Dejan Zver

• transparentna in jasna zakonodaja, stalno prilagajanje in izboljševanje zakonodaje,

Boštjan Šimenc

• uvedba kliringa za učinkovit sistem izravnave in izračunavanja deležev (to lahko omogoči uredba ali MKO na podlagi javnega pooblastila),

Andrej Pristovnik

išljeno je, da so vse sheme podaljšana roka vseh zavezancev. Menimo, da je področje ravnanja z odpadki, ki je v RS organizirano po sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca, organizacijsko in infrastrukturno najbolje pokrito področje ravnanja z odpadki v Sloveniji.

Z zgrajeno infrastrukturo že več let uspešno dosegamo določene okoljske cilje. Zaradi nejasnih zakonodajnih okvirov prihaja pri teh sistemih do številnih operativnih težav, predvsem na področju ločnice med zasebnim in javnim. Zato je skrajni čas, da se ta meja zariše in da se odpravijo operativne težave.

Zgrajen mora biti stabilen zakonodajni okvir za vse tokove odpadkov, da lahko investiramo, planiramo.

• zmanjšanje praga zavezancev s 15 ton na 0 ton oziroma kompromis glede na predvidevanje smiselnosti (pravična razporeditev finančnega bremena med zavezance),

foto: Boštjan Čadej

M

• normativni pogoji prevzemanja odpadne embalaže od IJS: določiti standarde, ki jih mora izpolnjevati vsaka IJS pri predaji odpadne embalaže, da ne prihaja do zlorab in s tem do neupravičenih stroškovnih obremenitev določenih DROE oziroma posledično zavezancev,

foto: Boštjan Čadej

Dejan Zver, GIZ Skupne sheme

• zaostritev pogojev za pridobitev OVD za DROE na način, da je zahtevan minimalni osnovni kapital in predložitev finančnega jamstva za izpolnitev obveznosti,

Igor Lipovnik

D

• ohranitev tržnega sistema (ohranitev sistema podaljšane odgovornosti proizvajalca z jasnimi zakonodajnimi okvirji),

anes je v Nemčiji 10 operaterjev dvojnih sistemov. Rezultat tekmecev so nove investicije v infrastrukturo in zmanjševanje operativnih stroškov za zbiranje, predelavo oziroma recikliranje ter nova delovna mesta na področju ravnanja z odpadki, zelene ekonomije. V Nemčiji je šest sortirnic za odpadno embalažo. Kakšen je učinek investiranja v infrastrukturo za odpadke med tekmeci? V letu 1990 je bilo 87 % komunalnih odpadkov, samo 13 % je bilo ločeno zbranih. V letu 2008 pa je bilo že okoli 40 % komunalnih odpadkov in več kot 60 % ločeno zbranih odpadkov. Kaj recikliranje pomeni za proizvajalce in uvoznike? Leta 1997 je bilo okoli 2 milijardi evrov prihodkov pri zbiranju odpadne embalaže. V letu 2011 pa se je prihodek pri zbiranju odpadne embalaže zmanjšal na okoli 1 milijardo evrov, kar pomeni znižanje stroškov za proizvajalce in uvoznike. Vendar tudi v Nemčiji in v Avstriji sistem ni popoln. Eden največjih problemov, s katerim se je srečeval sistem ravnanja z odpadno embalažo v Nemčiji, je bil v letu 2013-2014, ko se je celoten sistem skoraj zrušil. Situacija je zelo podobna razmeram v Sloveniji. Količina embalaže v rumenem zabojniku je najdražja za proizvajalce in uvoznike in najbolj težavna za zbiranje in recikliranje. Kaj se je zgodilo?

Proizvajalci in uvozniki so uporabili luknje nenatančne zakonodaje in poročali manjše količine od dejanskih. Sistem se je skoraj popolnoma zrušil. Kaj se je naredilo? V 2014 je bil ratificiran 7. amandma odloka vlade o embalaži, ki je prinesel pomembne spremembe: nič več prevzema na prodajnih točkah in prevzemne rešitve, specifične za industrijo, so se močno omejile. Po spremembi zakonodaje je količina poročane zbrane embalaže v letu 2015 ponovno narasla. Lekcija, ki se je lahko iz tega naučimo, je, da proizvajalci in uvozniki želijo prihraniti denar, zato mora biti zakonodaja zelo jasna, transparentna, da se izognemo napakam, luknjam v zakonodaji in free-riderjem.

foto: Boštjan Čadej

Področje odpadne embalaže

foto: Boštjan Čadej

Martin Ulke, Interseroh d.o.o. (Alba Group)

foto: Boštjan Čadej

Predlogi:

foto: Boštjan Čadej

Sheme

36 okolje

Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija d.o.o.

D

elujemo v štirih državah in poslovno okolje se je močno spremenilo. Prihaja do velikih sprememb. V Evropi manj razvite države odpadke večinoma odlagajo. V Sloveniji smo v letu 2012 okoli 50 % odpadkov reciklirali. Cilj Evrope je 70 %. Gospodarjenje z odpadki ne more pokriti vseh potreb po sekundarnih surovinah (primer bakra). Tudi 100 % zaključeni krog ni izvedljiv, saj obstaja del nevarnih snovi, ki se jih ne da reciklirati in za to potrebujemo posebne rešitve. Probleme pri infrastrukturi za odpadke povzroča spreminjanje zakonodaje in zastarevanje tehnologij, zato so ves čas potrebne dopolnitve tehnologij in infrastrukture.

Edina shema, ki v Sloveniji deluje, je shema za odpadne gume, ker je samo ena.

Predlogi komunalnega podjetja Sauber­ macher Slovenija: • jasna zaveza k reciklaži, • konec odlaganja odpadkov primernih za recikliranje in podpora nadzornih ukrepov,

• medsebojno povezati sistem termične izrabe odpadkov in recikliranje,

julij 2015

• namenske končne deponije,

• zahteve za prilagoditev industrije v smeri uporabe reciklabilnih produktov, • pritisk na izrabo industrijskih in komunalnih odpadkov, • ločeno zbiranje odpadkov je še zmeraj osnova za gospodarno ravnanje z odpadki, • regijski centri niso sami po sebi zgodba o uspehu, to morajo dokazati skozi čas obratovanja z implementacijo novih tehnik, • jasna politika za ravnanje z vsemi vrstami odpadkov, • »destigmatizacija« objektov za biološko obdelavo odpadkov.

Civilna iniciativa Erika Oblak, Ekologi brez meja

Č

e govorimo o tem, kakšen program ravnanja z odpadki si želimo, je to takšen, ki bo zajemal glavne odpadkovne vire (tu so pomembni podatki), program, ki bo izvedbeno učinkovit, premik stran od sežiga, sosežiga in odlaganja in ne nazadnje takšnega, ki bo fleksibilen, ki bo omogočil znižanje stroškov in bo odpiral nova delovna mesta. Če se odločimo za program brez sežiga, sosežiga in odlaganja, potem moramo v to usmeriti celoten sistem.

Največje probleme s krožnim gospodarstvom imajo namreč tiste države, ki imajo sežig, saj se njihova mesta na ta način ogrevajo. Med njimi so Danska, Švedska idr. Na hierarhiji ravnanja z odpadki je naprej preprečevanje nastajanja odpadkov. Na kaj moramo biti pri tem pozorni?

Predvsem na to, da se ne uniči že obstoječih iniciativ, ki se za to trudijo. Zato je potrebno narediti pregled nad tem, kdo se s čim že ukvarja in ta sistem nadgraditi, jim omogočiti rast in njihov prenos ter poiskati možnosti večjih zakonodajnih in finančnih spodbud za razvoj podobnih ali novih praks.

Predlogi Ekologov brez meja: • ukrepi naj temeljijo na kvalitetnih podatkih, • MBO naprave nadgraditi v SIBO (snovna izraba, biološka obdelava), • določiti, kaj je smiselno reciklirati v Sloveniji, • podaljšana odgovornost proizvajalca do gospodinjstev, • neprofitnost in transparentnost odpadkovnih shem, • močna podpora kvalitetnemu kompostiranju (doma in v cetraliziranih kompostranah), • uskladitev zakonodaje, da bo sistem podpirala in ne zavirala.

w w w. d i n o s . s i

Promocija

100

Komunalno podjetje

37 Z

adnjih pet let se v Sloveniji zbere približno 5.000 ton odpadnih baterij in akumulatorjev. V letu 2013 je bilo skupno recikliranih okoli 5.500 ton odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA). Tudi na področju OBA je uveljavljen sistem razširjene odgovornosti proizvajalca. Na področju industrijskih baterij in akumulatorjev imamo sistem nosilec-zbiralec-proizvajalec-predelovalec. Imamo evidence načrtov, ki so lahko individualni ali skupni načrt.

O

snova za strategijo je realna ocena stanja.

Menim, da je stanje na področju OBA dobro regulirano. V zadnjih 10 letih so se na tem področju zgodile dobre spremembe glede ozaveščanja gospodinjstev in ostalih. OBA zbiramo, uvažamo, izvažamo in predelujemo in imamo za to delovna mesta.

Proizvajalec in predelovalec Igor Lipovnik, MPI reciklaža d.o.o.

S

vetovna proizvodnja svinca na svetu je približno 10,5 milijonov ton, od tega se ga več kot 50 % pridobi z reciklažo. Največ svinca se v svetu porabi za proizvodnjo svinčenih baterij (85,1 %). Svinec je eden najbolj reciklabilnih materialov in se ga reciklira več kot papirja in stekla. Reciklira se ga lahko v

100

Žveplova kislina Proizvodi za kmetijstvo (fungicidi, zemlje, gnojila, …)

Proizvodi za gradbeništvo (lepila, malte, ometi, estrihi, fugirne mase, …)

Potrebna bi bila uvedba ekološke takse pri baterijah, kot imajo to v drugih državah.

K

o govorimo o predelavi imamo na področju prenosnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev (B&A) štiri predelovalce na območju EU, kar pomeni, da ostajajo materiali doma. Eden od teh je tudi v Sloveniji, t. j. MPI reciklaža. V primeru B&A ne moremo govoriti o petstopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki, ker je baterija vedno sestavni del nekega izdelka. Pri baterijah se začne pri tretji stopnji hierarhije – reciklaži. Menim, da je področje OBA najbolj urejeno področje in sega že v leto 1991. Cilj glede minimalne stopnje zbiranja je bil 25 % do leta 2012 in 45 % do 2016. V Sloveniji te stopnje dosegamo in smo na dobri poti. Stopnjo recikliranja za svinčene B&A, ki je 65 %, v Sloveniji krepko presegamo. Trenutno je v fazi prenos zadnja direktive, kjer se bodo spremenili nekateri členi glede prepovedi (5. člen), spremenile se bodo nekatere zahteve za naprave (da morajo biti narejene tako, da se lahko baterije brez težav odstranijo). Prišlo je tudi do spremembe evidence in v prenosu pooblastil na EU.

Proizvodi iz cinka (cinkova in titancink pločevina, cink žica, anode, …)

okolje

Andrej Pristovnik

Pigment titanov dioksid

Masterbatchi Praškasti laki

Boštjan Šimenc, Kemis d.o.o.

Antikorozijski premazi za zaščito kovinskih in betonskih površin

P

Proizvodi za grafiko (tiskarske plošče, barve, preparati, …)

Zbiralec ri odpadnih baterijah sta dva razloga za dobro funkcioniranje sistema v Sloveniji.

Imamo napreč proizvajalca in predelovalca svinčenih baterij, zato ni toliko interesa, da se vzpostavijo sheme. Na začetku so bile cene baterij na trgu približno 70 % nižje kot sedaj.

Med baterijami pa se nahajajo tudi druge stvari, ki niso baterije. Kot zbiralci se načeloma tega ne smemo dotakniti in sortirati. Vendar če ne sortiramo, bomo za to več plačali v Nemčiji, ker tam zahtevajo, da je v baterijah samo 5 % nečistoč. Ker drugače plačamo 10 % višjo ceno, kar ni rentabilno. Problem je pojavljanje novih shem. V Sloveniji imamo samo za odpadne prenosne baterije 5 shem. Razlika v ceni se manjša, dela z baterijami pa je vedno več.

Problem je, da kot zbiralec 10 % odpadka ne moremo opredeliti kot baterije. Če bi hoteli sortirati, bi morali postati predelovalec. Moramo se zavedati, da z rastjo, količino shem, pada rentabilnost predelave.

Predelava PTFE, idr.

Tradicija z dometom v globalno in lokalno soseščino.

Predlogi: • zaostritev pogojev za ustanovitev sheme (finančne garancije), • pridobivanja vpisa v seznam zbiralcev, • poenotenje zakonodaje (enaki procesi pri vseh shemah),

CINKARNA,

• OVD za zbiralca (FFS), • določitev, kdo je odgovoren za nečistoče med odpadki (IJS, povzročitelj, …), • kaj narediti s kalom idr.

Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.

Kidričeva 26, 3001 Celje, Slovenija T: 03 427 60 00 www.cinkarna.si

julij 2015

Ministrstvo za okolje in prostor

neskončnost. Skupina TAB (proizvajalec svinčenih baterij v Sloveniji) za proizvodnjo na letni ravni potrebuje približno 60.000 ton svinca.

V MPI reciklaži, ki je del skupine TAB, letno proizvedemo približno 33.000 ton svinca, za kar teoretično potrebujemo okoli 60.000 ton odpada. V Sloveniji je na voljo približno 5.000 ton odpadnih baterij, kar predstavlja 10 % potreb MPI reciklaže, zato odpadne baterije nabavljamo pri pooblaščenih zbiralcih in jih uvažamo na predelavo. Pri nas je baterija surovina, zato svoje kupce ozaveščamo. V Sloveniji imamo sistem zbiranja preko manjših in večjih zbiralcev, tretji vir pa je naš sistem Eco motion, v okviru katerega imamo približno 1.350 prevzemnih mest, kjer baterije prodajamo in se k nam tudi vračajo. 10-20 % baterij pa izgine.

Na tem področju so inšpekcije premalo dejavne, predvsem pri izvoznikih. Potrebna bi bila uvedba ekološke takse pri baterijah, kot imajo to v drugih državah.

Promocija

Ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji

38

Nadzor zabojnikov in spodbude občanom s tremi različnimi nalepkami foto: arhiv podjetja

okolje

100

Med komunalnimi podjetji

Tudi Komunala Trebnje, ki je v lasti občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna

Med komunalnimi podjetji

in Šentrupert, je na nedavni

Komunaliadi prejela priznanje ob petdesetletnici. Direktor

Stanko Tomšič navaja, da

delajo vse, kar morajo kot

izvajalci javne službe varstva

okolja, vendar pa v zadnjih letih

na rast dohodka vplivajo druge

tržne dejavnosti. Nekaj k temu

prispeva vzdrževanje cest, saj podjetje od leta 2013 skrbi v – Trebelno in Mirna za okoli

400 kilometrov lokalnih cest

in javnih poti. Največ glavobola

jim je povzročilo odlagališče

nenevarnih odpadkov Globoko, za katerega dalj časa niso

pridobili okoljevarstvenega

dovoljenja. Zdaj na odlagališču

že gradijo novo odlagalno

polje, Stanko Tomšič pa

izpostavlja tudi trdnejše

julij 2015

poslovanje.

Kako je zdaj urejeno odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko in kakšne so njegove zmogljivosti? Kaj bi bilo treba spremeniti v sistemu gospodarjenja z odpadki?

Odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje do leta 2023. Predvidevamo, da bodo zmogljivosti zapolnjene do leta 2029, v kolikor bomo odlagali okrog 6.000 ton odpadkov letno. V prihodnje bo v Sloveniji čedalje manj odpadkov. Na to bo po eni strani vplivala bistveno manjša količina mešanih komunalnih odpadkov, po drugi strani pa obdelava odpadkov po ločenem zbiranju. Zavedamo se, da bo potrebno izvajati še več ukrepov za zmanjševanje količin nastalih odpadkov na izvoru in za bolj dosledno ločevanje odpadkov.

Kaj ste dosegli na vašem območju?

Lani in letos izvajamo več akcij. Poleg člankov v časopisih in lokalnih glasilih ter prispevkov na lokalni televiziji je Komunala Trebnje uvedla tudi neposredni nadzor nad ločevanjem v gospodinjstvih. Nadzor izvajamo sami oziroma v sodelovanju z medobčinskim

Z različnimi ukrepi je Komunala dosegla, da se odstotek ločeno zbranih frakcij giblje že okoli 50 %. inšpektoratom. Namen nadzora je predvsem opozarjanje in poučevanje uporabnikov.

Izrekate kazni?

Posamezni primer ločevanja se lahko obravnava na tri načine. V kolikor so odpadki v posameznem zabojniku dosledno ločeni, se nanj nalepi zeleno nalepko, s katero se uporabniku zahvali za dosledno ločevanje. V kolikor so v zabojniku posamezni odpadki, ki vanj ne sodijo, se na zabojnik nalepi rumena

Promocija

občinah Trebnje, Mokronog

Do konca leta bo Komunala z ekoloških otokov odstranila zabojnike za embalažo. Ekološki otoki so namenjeni zbiranju frakcij, ki se ne odvažajo neposredno od gospodinjstev, torej zbiranju papirja in papirne embalaže ter stekla in steklene embalaže. Iz obdobja, ko se je ločeno zbrana embalaža zbirala le na ekoloških otokih, so še ostali zabojniki za to ločeno frakcijo. Glede na to, da se ločeno zbrana embalaža zbira in odvaža neposredno od uporabnikov, ni več razloga, da se embalaža zbira na ekoloških otokih. Za odstranitev smo se odločili tudi zato, ker so številni uporabniki v zabojnike za embalažo odlagali mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in druge odpadke, ki med embalažo ne sodijo.

Med vašimi glavnimi dejavnostmi je oskrba z vodo. Kakšen je odstotek priključenosti občanov na javni vodovod v vseh štirih občinah in kakšne naložbe načrtujete na področju vodooskrbe?

Oskrba s pitno vodo je ena izmed ključnih dejavnosti javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o.. Dejavnost oskrbe s pitno vodo Komunala Trebnje d.o.o. opravlja na celotnem območju v občinah Trebnje, MokronogTrebelno in Šentrupert ter v manjšem delu za občino Mirna. Pokritost z javnimi vodovodi je med posameznimi občinami zelo različna.

V občini Trebnje je ta preko 98 %, v ostalih občinah pa ostaja več vaških vodovodnih sistemov, ki jim nudimo strokovno pomoč pri upravljanju. Na področju oskrbe s pitno vodo vzdržujemo visok standard kakovosti storitev.

Iz javnih sistemov oskrbe s pitno vodo vse leto zagotavljamo zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode.

S katerimi tržnimi dejavnostmi ste povečali obseg del in realizacije?

okolje

100

39 Zakaj ste se odločili, da z ekoloških otokov odstranite zabojnike za odpadno embalažo?

Ko kupujete čistilno napravo, zahtevajte ODLIČNOST!

Ali sem sodi tudi sajenje krompirja?

Naj povem, da se ta prizadevanja morda včasih poskušajo interpretirati tudi drugače. V zadnjem času se je na primer bralo o tem, da je Komunala Trebnje sadila krompir za Rome. To je bilo v medijih prikazano precej pristransko oziroma pomanjkljivo. Dejansko je šlo namreč za to, da je imela Občina Trebnje v svojem proračunu zagotovljena sredstva za ta namen kot transfer javnemu podjetju. V skladu s tem je občina Komunalo zaprosila za ponudbo, na podlagi katere je bila izdana naročilnica in storitev opravljena. Celotna storitev je bila zaračunana Občini Trebnje. Ocenjujem torej, da bi bilo kakršnokoli drugačno postopanje s strani Komunale Trebnje v tem primeru negospodarno.

Komunala Trebnje d.o.o. nudi nakup AQUAmax čistilnih naprav pod ugodnimi plačilnimi pogoji.

S to ponudbo se želimo še bolj približati našim uporabnikom.

Le skupaj lahko namreč uspešno doprinesemo k varovanju okolja.

Vabimo vas, da nas pokličete in se prepričate.

E-računi so bili med strankami zelo dobro sprejeti.

Začeli ste uvajati e-račune. So se prijeli?

Trajna, zanesljiva in varčna rešitev za odpadne vode iz gospodinjstva

E-računi so bili med strankami zelo dobro sprejeti. Trenutno pošiljamo 120 e-računov, 75 proračunskim porabnikom – obvezno po zakonu, kar 45 naših strank pa se je že prijavilo na to storitev. Dejstvo je, da te storitve še nismo posebej »oglaševali« in da so te stranke k prejemu e-računov pristopile povsem na svojo pobudo.

+ ZNATEN PRIHRANEK + ZANESLJIVO DELOVANJE + PREVERJENA REŠITEV + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI + ZAJAMČENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA

Katere vrednote zlasti upoštevate v vašem menedžerskem delu?

Ne pozabljamo na družbeno vlogo podjetja in na lokalno okolje, kjer delamo. V želji, da se čim bolj približamo uporabnikom, smo že pred časom spremenili svojo celostno podobo, vključno z logotipom in spletno stranjo, saj želimo, da s svojo sodobno podobo privablja uporabnike, da bi se nanjo radi vračali. Bistveno pa se mi zdi, da se zaveda pomena zaposlenih, ki so največji kapital. Pridobili smo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki zaposlenim nudi možnosti za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Zahtevajte ODLIČNOST! Izberite AQUAmax®.

Komunala Trebnje d.o.o. | Goliev trg 9, Trebnje T: 07 348 12 60 | E: info@komunala-trebnje.si www.komunala-trebnje.si

julij 2015

V kolikor so odpadki v zabojniku zelo slabo ločeni, se tako zbranih odpadkov ne prevzame.

Predvsem z vodenjem investicij v imenu in na račun naročnikov, z izvajanjem gradbenih in montažnih del, s prodajo malih čistilnih naprav, z oglaševanjem, z izdajanjem soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, z določanjem pogojev in z izdajanjem soglasij k dovoljenjem za poseg v prostor, z vzdrževanjem in vodenjem katastra gospodarske javne infrastrukture in z drugimi. Namen teh dejavnosti je izključno zmanjševanje skupnih stroškov na enoto ter pozitiven vpliv na cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.

Promocija

nalepka, s katero uporabnika prosimo za bolj dosledno upoštevanje navodil za ločevanje odpadkov. V kolikor so odpadki v zabojniku zelo slabo ločeni, se tako zbranih odpadkov ne prevzame. O tem se napiše zapisnik, ki se ga nalepi na zabojnik in posreduje v obravnavo medobčinskemu inšpektoratu. Ta ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Z različnimi ukrepi je Komunala dosegla, da se odstotek ločeno zbranih frakcij giblje že okoli 50 %. Ta odstotek bo potrebno v prihodnje seveda še bistveno izboljšati.

KomunalaTrebnje_oglas_cistilna_EOL_60x253mm_07-2015.indd 10.7.2015 1 14:27:14

Med komunalnimi podjetji

julij 2015

Stane Stopar, direktor JKP Grosuplje, podjetje pokriva še občini Ivančna Gorica in Dobre polje, je od začetka leta novi prvi menedžer grosupeljske komunale. Ni le padel v sredo velikih naložb v čistilne naprave in v urejanje razvejanega kanalizacijskega omrežja v občinah, pač pa je nedavno prevzel priznanje zbornice komunalnega gospodarstva za vse, kar je podjetje postorilo v petih desetletjih. Tega ni bilo malo.

Toda zdaj je načrtov toliko, da mora biti vsaka poslovna in razvojna odločitev dobro premišljena. K sreči so za deponijo Špaja dolina uredili okoljevarstveno dovoljenje in že načrtujejo izgradnjo druge faze odlagališča.

Podaljšanje rokov za male komunalne čistilne naprave v novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je po njegovem nujno in dobrodošlo.

Delate za tri občine in morate profesionalno obvladovati vse ključne komunalne dejavnosti, od katerih je odvisna kakovost življenja občanov. Pri katerih dejavnostih se srečujete z največ izzivi?

Z največjimi izzivi se trenutno srečujemo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

V občinah Grosuplje in Ivančna Gorica zaključujemo projekte izgradnje povezovalnih kanalizacijskih vodov ter rekonstrukcije čistilnih naprav.

Sofinancirani so s sredstvi evropskih kohezijskih skladov. Letos v upravljanje prevzemamo sodobno čistilno napravo s kapaciteto 20.000PE v Grosuplju ter rekonstruirano čistilno napravo za odpadne vode v Ivančni Gorici. Pred kratkim pa je bil zaključen tudi projekt izgradnje vakuumskega kanalizacijskega sistema v občini Dobrepolje. Letos in v naslednjem letu nas čaka na tem področju več novih projektov. Potem se bo število uporabnikov, priključenih na kanalizacijsko omrežje, bistveno povečalo.

Ali vam voda še vedno prinaša glavni delež v prihodkih?

Najpomembnejše področje, ki ga pokriva Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., je nedvoumno področje oskrbe s pitno vodo. Trenutno upravljamo s približno 500 km primarnega omrežja, ki zajema več kot 100 različnih objektov. S pitno vodo oskrbujemo občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter manjše dele občin Škofljica in Velike Lašče. Vodo prodajamo tudi občini Žužemberk. Trenutno imamo preko 10.000 priključkov in preko 40.000

Stane Stopar

foto: Peter Zakrajšek

Ne gre le za ločevanje, pač pa, kako do manj odpadkov

uporabnikov. Letno prodamo nekaj manj kot 1,8 mio m3 pitne vode. Prihodki, ki jih družba ustvari na področju oskrbe s pitno vodo, predstavljajo dobro četrtino celotnih prihodkov Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.

So nekateri vodni viri na vašem območju kritični? Kako skrbite za kakovost pitne vode? Je oskrba motena?

Skrbi za kakovost pitne vode namenjamo v družbi veliko pozornost, kar kažejo rezultati.

Za kakovost pitne vode in obvladovanje tveganj skrbimo v okviru sistema HACCP. Zahteve in postopki so vključeni v standard zagotavljanja kakovosti ISO 9001:2008, ki ga je podjetje pridobilo leta 2013. Nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo pitne vode zagotavlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kritičnih vodnih virov nimamo. Zaznavamo pa določena odstopanja predvsem na vodnih virih, ki se nahajajo na južnem kraškem območju občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Vendar jih redno spremljamo ter v primeru odstopanj ustrezno ukrepamo.

V javni razpravi je nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Največ vprašanj občine namenjajo malim komunalnim

Promocija

40 100

okolje

Med komunalnimi podjetji

Ločeno zberemo preko 60 % vseh odpadkov.

Najuspešnejši smo pri zbiranju mešane embalaže. Cilj je, da se v naslednjih letih približamo 70 %-nemu deležu ločeno zbranih odpadkov. S tem bomo ustrezno znižali stroške za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter stroške odlaganja preostanka. V zadnjem obdobju poteka kar nekaj akcij o osveščanju uporabnikov. Letos bomo tudi poostrili kontrolo ter uporabnike opozarjali na morebitno neustrezno ločevanje.

Pripravlja se nova strategija ravnanja z odpadki.

Kaj bi morali v Sloveniji prednostno urediti v sistemu gospodarjenja z odpadki?

Ministrstvo za okolje in prostor nam do konca leta res obljublja novo strategijo ravnanja z odpadki. Naj bo predvsem enostavna in razumljiva. Mislim na to, da so v njej jasno in nedvoumno določeni pot, roki in viri, s pomočjo katerih bomo v prihodnosti dosegli sprejete cilje. Pomembno ni samo učinkovito ločevanje odpadkov, ampak tudi zmanjševanje nastajanja odpadkov že na samem viru – v proizvodnjah. Proizvajalce je potrebno zavezati h konstantnemu zmanjševanju proizvodnje takšnih materialov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali ustrezno ločevati. Takšne materiale naj nadomeščajo s primernejšimi. Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti učinkovite sheme za prevzem ločeno zbranih frakcij, da ne

Pri prevzemu odpadne embalaže prihaja v Sloveniji do motenj. Kako urejate odnose s shemami in težave pri prevzemanju odpadne embalaže?

Zakonodaja na tem področju naj bi bila jasna.

Ravnanje z odpadno embalažo predpisujeta 18. in 19. člen Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Pristojno ministrstvo vsako leto določi deleže, ki jih mora prevzeti vsaka posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo. Potrebna sredstva za to zagotavljajo že proizvajalci ter uvozniki, ki v ta namen plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Obstoj zakonodaje še ne pomeni, da je vse v najlepšem redu. Pravila je potrebno izvajati in izvajanje ustrezno nadzorovati tudi v praksi. A tega ni dovolj. Nekateri to spretno izkoriščajo ter prevzemajo le materiale, s katerimi nimajo večjih dodatnih stroškov. Posledica so veliki kupi odpadne embalaže v posameznih zbirnih centrih komunalnih podjetij v Sloveniji.

Tudi pri vas?

V Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini pri Grosuplju imamo sortirnico odpadkov, v kateri zbrano odpadno embalažo sortiramo ter sprotno predajamo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Z večino teh družb sodelujemo dobro, je pa tudi nekaj izjem. Zaenkrat v centru nimamo večjih zalog odpadne embalaže.

Kako je zdaj z deponijo Špaja dolina?

Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje do leta 2023. Ob pridobitvi dovoljenja v letu 2013 je bilo predvideno, da bo prva faza odlagalnega polja zapolnjena do konca tega leta. Zato se je nemudoma pričelo s pripravami na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za drugo fazo. Ker pa so se količine ločeno zbranih frakcij v zadnjih letih bistveno povečale, količine za odlaganje pa zmanjšale, je trenutno prostora v prvi fazi odlagalnega polja še dovolj. Glede na to, da predvidevamo še nadaljnje zmanjševanje količin zaradi predhodne mehansko biološke obdelave odpadkov, bodo proste kapacitete zadostovale še do konca leta 2017. Zato smo pred dobrim mesecem na ARSO oddali že tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za drugo fazo odlagališča. Tako bi pridobili zadostne dodatne kapacitete za naslednjih 10 in še več let.

Vodenje komunalnega podjetja ste prevzeli na

Revija je za učitelje strokovno gradivo

41 okolje

Vse to bo v končni meri vplivalo na znižanje stroškov izvajanja storitev in prineslo prihranke, ki jih bodo deležni tudi naši uporabniki.

stotici

Pri ločenem zbiranju odpadkov so med občinami velike razlike. Kje ste najuspešnejši in koliko odpadkov odložite? Kakšna je osveščenost občanov?

Predvsem je preobsežna in nejasna, uporabnikom mora biti prijaznejša. Poenostaviti in skrajšati je potrebno tudi postopke pridobivanja različnih dovoljenj in soglasij, ki so sedaj nerazumno dolgi.

Irena Posavec, Šolski center Celje

Z okoljevarstvom oziroma varovanjem okolja sem se poglobljeno začela ukvarjati pred devetimi leti, ko smo na šoli začeli razmišljati, da bi naša šola izvajala popolnoma nov srednješolski izobraževalni program v Sloveniji - okoljevarstveni tehnik. Tudi s pomočjo Fit medie (z literaturo, izdajo učbenikov; učitelji se udeležujejo njihovih seminarjev, smo člani Zelenega omrežja) program okoljevarstveni tehnik lahko izvajamo kvalitetno. Revija EOL je za naše učitelje eno izmed pomembnejših strokovnih gradiv, kjer najdejo vse najnovejše informacije, dobre prakse, novice, pa tudi kritike s področja varovanja okolja ter zanimive intervjuje predstavnikov različnih podjetij in institucij. Veseli smo, da so vsebine varovanja okolja obravnavane zelo »tehnično«, to pomeni z vidika gospodarstva in kako izvajati tudi naš program, da bodo dijaki res zaposljivi. Nekaj vsebin s področja varovanja okolja je objavljenih na različnih spletnih straneh, ki jih zaslediš ali pa ne, zato je vrednost izdane tiskane revije neprecenljiva. Revijo dopolnjujejo različne strokovne publikacije, ki jih pri poučevanju tudi uporabljamo. Revija je obsežna, zato jo sama berem več dni. Priznavam, da bi težko rekla, da bi v reviji kaj izboljšali, ker menim, da je podjetje Fit media s svojo aktivnostjo, inovativnostjo, pripravo usposabljanj in povezavo z gospodarstvom korak pred vsemi.

začetku leta. Kaj vas kot komunalnega menedžerja najbolj zaposluje in kakšne načrte ste si zadali v podjetju za to leto?

Načrtov za prihodnost imamo več kot preveč.

Poleg tega, kar sem povedal, si prizadevamo, da bi postali uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje. Našim uporabnikom želimo ponuditi čim več dodatnih, novih storitev.

julij 2015

Prav tako je pomembno, da osnutek nove uredbe ponovno dovoljuje uporabo pretočnih greznic.

Vendar moramo opozoriti, da morajo biti izvedene v skladu s standardi in tehničnimi zahtevami, lastniki pa morajo razpolagati s potrdili, ki to dokazujejo. Preden odpadno vodo iz takšne greznice spustimo v okolje, mora biti ustrezno očiščena s pomočjo posebne enote za čiščenje odpadnih voda ali filtrirnih naprav. V vsakem primeru bodo pretočne greznice prišle v poštev le za eno ali dvostanovanjske stavbe, v katerih ne izvajajo gospodarske dejavnosti.

Sedanja zakonodaja?

Anketa ob

Vse spremembe predpisov, ki jih prinaša nova uredba oziroma so v osnutku nove uredbe, spremljamo. Če bodo stopile v veljavo, nam bodo prinesle določene spremembe. Za aglomeracije manjše od 500 PE bodo po novem imele občine možnost, da se ob določenih pogojih izognejo gradnji kanalizacijskih omrežij in predpišejo uporabo malih čistilnih naprav. Sedaj veljavni roki za izgradnjo kanalizacijskih omrežij ter priključitev posameznih aglomeracij na sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda so neživljenjski. Podaljšanje rokov je nujno in dobrodošlo.

bo težav s prevzemom in nadaljnjo predelavo.

foto: arhiv podjetja

čistilnim napravam. Predlagan je podaljšan rok za uvedbo MKČN. Kaj pomeni ta zahteva za tri občine vašega območja? Lahko triprekatna greznica nadomesti MKČN?

100

Anketa ob stotici

Tudi Slovenija uvaja standarde kakovosti pri ravnanju z OEEO ZEOS je član WEEE Foruma že od ustanovitve te organizacije, ki združuje najpomembnejše evropske skupne sheme ravnanja z OEEO. Člani so se obvezali, za kakovostno izvajanje procesov ravnanja z OEEO, zato bodo sodelovali le z izvajalci, ki dosegajo zahtevane standarde kakovosti. Takšna usmeritev bo prispevala k višji vrednosti pridobljenih materialov, ker jih bodo lahko uporabljali proizvajalci tudi za zahtevnejše izdelke z višjo vrednostjo. Ko bi se približali zahtevam kupcev, bi trg recikliranih materialov dvignili na višji cenovni nivo. Izvajalci, ki so uspešno prestali presojo v skladu s standardi WEEELABEX, so uvrščeni na javno dostopen seznam WEEELABEX. To je pogoj, da lahko sodelujejo s shemami članicami WEEE Foruma.

Ravnanje z OEEO

julij 2015

Shema ZEOS je lani pri zbiranju in obdelavi OEEO presegla cilje, še važnejše pa je, da so zmanjšali stroške zavezancem za 20 %. Vendar mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, ve, da bo kljub dobrim rezultatom težko doseči ambiciozne cilje do leta 2021. Še posebej, ker so v Sloveniji pri zbiranju OEEO med regijami zelo velike razlike.

Najboljši so na podravskem, koroškem in savinjskem območju. Morda bo z določenimi novostmi pospešila spremembe v učinkovitosti zbiranja v posameznih delih države nova uredba o ravnanju z OEEO. Med drugim uvaja standarde kakovosti pri zbiranju in ravnanju z OEEO.

Toda te standarde ne predpisuje zakonodaja?

V nekaterih državah članicah EU so standarde ravnanja z OEEO vključili v zakonodajo. Tudi Slovenija, ki je uporabo standardov vključila v novi osnutek uredbe o ravnanju z OEEO. Presoja zajema različne vidike poslovanja predelovalcev OEEO. Poudarek je dan skladnosti z veljavno zakonodajo, obvladovanju procesov prevzemanja, sortiranja, manipulacije in skladiščenja OEEO, usposabljanju zaposlenih in varnosti pri delu, nadzoru masnih tokov po predelovalni verigi navzdol do končnega predelovalca. Prav tako odstranjevanju nevarnih komponent in doseganju predpisanih stopenj recikliranja.

Lani ste pridobili dovoljenje za prvo lastno zbiralnico v Šenčurju pri Kranju. Kaj s tem pridobite in ali boste postavili še več lastnih zbiralnic? Koliko dostopnost mreže zbiranja odpadkov vpliva na uspešnost pri zbiranju?

Proces zbiranja OEEO je z vidika učinkovitosti, kvalitete odpadka in stroška logistike zelo pomemben. Zagotoviti je potrebno kratke logistične poti, hkrati pa mora biti z odpadki čim manj manipulacije. Pri določenih skupinah OEEO, kot so npr. odpadni hladilno zamrzovalni aparati, je to še posebej pomembno. Z lastno zbiralnico zmanjšujemo logistične poti, preprečujemo nelegalno odstranjevanje kompresorjev in s tem izliv plinov in tekočin v okolje. Preko lastne zbiralnice torej želimo centralizirati odpadkovni tok in s tem transparentnejše prevzemanje, kvalitetnejšo OEEO, nižje logistične stroške.

foto: Boštjan Čadej

V letu 2014 ste pričeli s prvimi presojami za podelitev standardov zbiranja in ravnanja z OEEO pri nekaterih izvajalcih ravnanja z OEEO. Kaj pomeni WEEE Labex za izvajalce in kaj zajema presoja?

mag. Emil Šehič

42 100

okolje

Ravnanje z OEEO

Takšna lokacija je ustreznejša za izvajalce javnih služb, trgovine in podjetje.

Prvič ste zbrali več kot 7000 ton OEEO, a v letu 2013 ste ugotavljali padec. Kje so vzroki za rekordne količine, pri nekaterih rasti izstopajo – TV aparati in MGA. Še vedno pa v skupni količini prevladujejo veliki gospodinjski aparati.

Kaj se dogaja na trgu zbiranja po posameznih vrstah?

Družba ZEOS je v letu 2014 dosegla izredno dober rezultat. Zbrali smo 75,1 % od vse zbrane OEEO v Sloveniji oziroma 44,4 % glede na količine, ki so jih naši zavezanci dali na trg RS. To je 21 % več kot v letu 2013. Menimo, da je dober rezultat posledica številnih ozaveščevalno - zbiralnih akcij, ki smo jih izvedli na regionalni in lokalni ravni. Naša infrastruktura zbiranja ter proces prevzemanja od imetnikov odpada sta, tako kaže, za naše partnerje ustrezna. Dejstvo je, da prevzemov nikoli ne zavračamo. Naši odnosi z imetniki odpada so zelo korektni in pošteni.

Sodelovanje z njimi razumemo kot dvosmerno cesto, zato se vedno več izvajalcev javnih služb, podjetij in trgovcev odloča, da OEEO predajajo nam. V letu 2014 smo tako beležili kar 8.126 prevzemov OEEO, kar je več kot 30 na delovni dan. Še posebej smo veseli, da nam je uspelo povečati delež zbrane male EE opreme. Ta je še vedno sicer večkrat odvržena med mešane komunalne odpadke. Dober rezultat na tem delu pripisujemo uspešnemu ozaveščanju šoloobveznih otrok v projektu LIFE ter postavitvi ustreznih zbiralnikov tudi za malo opremo v trgovinah.

Sheme ste odgovorne za celoten cikel zbiranja, obdelave in predelave oziroma recikliranja odpadkov. Večkrat ste že opozorili na pomanjkanje zmogljivosti za reciklažo v Sloveniji. Koliko zbranih količin in katere predelate doma, katere v tujini in katera OEEO je z vidika predelave in reciklaže najzahtevnejša?

V Sloveniji se obdela in predela približno 50 % zbranih količin OEEO. Preostali del se v celoti obdela v tujini, in sicer hladilno zamrzovalni aparati, slikovne cevi, TV aparati in monitorji ter plinske sijalke. Ta del OEEO je tudi sicer najzahtevnejši za obdelavo. Ostalo OEEO obdelujemo v Sloveniji. Naši partnerji na tem področju so sicer svoje procese precej izpopolnili, vendar je odločitev za investicijo odvisna ne le od količine zbrane OEEO v Sloveniji, temveč tudi od količin iz ostale regije. V kolikor bomo tudi v prihodnje uspeli zagotavljati rast zbrane OEEO in dosegati

Praksa delovanja shem, tudi vaše, je, da vam zavezanci v celoti prepustijo skrb za »življenjski« cikel izdelka odpadkov. Ko smo skladno z načeli o razširjeni odgovornosti proizvajalca nekatere povprašali, kako ravnajo z OEEO, so odgovorili, da naj vprašamo shemo. Kaj se dogaja z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev?

Razumljivo je, da so aktivnosti, ki jih na operativni ravni izvaja skupna shema, povsem drugačni od tistih, ki jih izvaja zavezanec. Ta se posveča svojemu procesu proizvodnje ter prodaje opreme, shema pa zanj izvaja storitev na področju ravnanja z njegovimi odpadki, ki jo on pravzaprav ne vidi. Cilj zavezanca je, da so njegove obveznosti iz zakonodaje izpolnjene s čim nižjimi stroški ter za vse zavezance enako. Pri tem je potrebno vedeti, da so njegove obveznosti v ožjem smislu sicer zelo transparentne - ciljna zbrana in obdelana količina OEEO. Dejansko je za doseganje teh ciljev potrebno postaviti infrastrukturo, izvajati aktivnosti ozaveščanja, najti dobre izvajalce ravnanja z OEEO in jih spremljati, itd. Predvsem nosilci blagovnih znamk se te svoje odgovornosti zavedajo in podpirajo dolgoročno stabilnost procesov skupne sheme, da bi se lahko sami posvetili svoji osnovni dejavnosti.

Iz vaše statistične analize za leto 2014 je razvidno, da so po zbrani OEEO v državi najuspešnejše podravska, koroška in savinjska regija, osrednje slovenska in zasavska pa sta a zadnjem mestu. Zakaj?

Uspešnost zbiranja posameznih regij je težko ocenjevati. Na zbrano količino vpliva tudi količina EE opreme, ki je bila v to regijo dana na trg, ustrezna opremljenost in gostota zbirnih centrov, angažiranost zbiralcev, deleža, ki ga ločeno zberejo trgovci, itd.

Prav tako imajo na zbrano količino OEEO precejšen vpliv regijske akcije zbiranja, saj v takšnem primeru gospodinjstva izpraznijo OEEO iz kleti

43 okolje

stotici

Določene skupine OEEO so tržno blago. To je dejstvo. Res pa je tudi, da vsa ta oprema vsebuje nevarne komponente oziroma jo je potrebno ustrezno obdelati, da bi dosegali dogovorjene cilje. Zato so potrebne investicije, zadostne količine odpada in ustrezna znanja. Sivi trg nemalokrat tako odvrača potencialne investitorje.

Uredba o ravnanju z OEEO je že sedaj glede na to problematiko korektno napisana. Problem je v nadzoru odpadkovnega toka. Izvajalci javnih služb sicer spreminjajo načine prevzemanja OEEO od končnih uporabnikov in s tem onemogočajo sivi trg. Še vedno pa so aktivni zbiralci, ki prevzemajo OEEO brez dovoljenj ali odpadek ne evidentirajo kot OEEO. Težko je oceniti, kolikšen del tega odpadka in s tem surovin konča izven Slovenije. Je pa ta količina v podobnem deležu kot pri drugih sekundarnih surovinah.

Če je zbiranje ustrezno, če se spoštujejo standardi ravnanja z OEEO in poteka obdelava v namenskih reciklažnih centrih, težav ni. Vpliv nevarnih komponent in materialov, predvsem hladilnega plina iz hladilno zamrzovalnih aparatov, živega srebra iz sijalk, težkih kovin iz katodnih cevi se pokaže v primeru nelegalnega razstavljanja in odstranjevanja posameznih komponent. Ugotavljamo, da je v procesu prevzemanja OEEO prav v tem delu največ težav.

Imetniki tega odpada ne skladiščijo ustrezno oziroma ga nevede predajajo osebam, ki zato nimajo dovoljenj ali pa ga puščajo nenadzorovanega in s tem omogočajo dostop tretjim osebam. To poskušamo reševati z rednimi prevzemi, infrastrukturo zbiranja in aktivnostmi ozaveščanja.

Povezovalni člen med člani Zelenega omrežja mag. Marko Mavec, ERICo

Revija OEL se podpisuje s kvaliteto. Ne le zaradi prijetnega izgleda in zanimivih vsebin, temveč tudi zaradi očitne nenasitne želje po vedno novih izboljšavah. Svežina, raznolikost in aktualnost vsebin revije me znova in znova pritegne k branju. Podaja novitete s strokovnega, tehničnega in zakonodajnega vidika, začini pa jih s paleto zanimivosti.

Hkrati vsebine dopolnjuje s sodelovanjem širokega kroga članov zelenega omrežja, ki s svojimi prispevki seznanjamo drug drugega z dosežki, novostmi in aktivnostmi. Všeč mi je, da izpolnjuje poslanstvo trajnostnega razvoja, ki ga vselej vidi v povezavi z različnimi strokovnimi in družbenimi skupnostmi. Verjamem, da bo revija nadaljevala z začrtano potjo, spodbujala in ustvarjala, informirala o dobrih praksah in kritično pristopala k izboljšanju slabih, hkrati pa ostajala povezovalni člen med številnimi člani zelenega omrežja.

in prostorov, ki se jim je nabrala v preteklih letih. V letu 2014 smo takšno akcijo izvedli v Mariboru z okolico ter Celju z okolico, zato so te regije uspešnejše.

Katere pozitivne spremembe in slabosti so se kazale na trgu ravnanja z OEEO lani in kateri osrednji izziv bi izpostavili letos? Žal v Sloveniji še vedno nismo uspeli vzpostaviti pravičnega sistema delitve obveznosti med skupne sheme, zaradi česar je shema ZEOS prevzela večje obveznosti in s tem stroške v primeri z ostalimi shemami. Upamo, da bo prevladal zdrav razum in da se bodo podjetja, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki, lahko posvetila predvsem svoji dejavnosti in ne odpravljanju težav, ki nastajajo zaradi nedorečenosti obstoječega sistema. Zato je vsekakor letošnji izziv sprejetje zakonodaje, ki bo spodbujala vlaganja v procese zbiranja, ozaveščanje in investicije na področju ravnanja z OEEO.

julij 2015

V razpravi je nova uredba o ravnanju z OEEO. Pri njeni vsebini ste sodelovali. Kako bo z novo uredbo mogoče zajeziti sivi trg, do katerega ste že nekaj let zelo kritični? Koliko ton surovin izgubi Slovenija letno zaradi sivega trga?

Med OEEO je precej nevarnih snovi. Kje so največje težave?

Anketa ob

Res je. Z zbrano količino 5,9 kg na prebivalce ter 44,4 % glede na količine dane na trg presegamo cilje zbiranja že za leto 2016. Kot reprezentativna skupna shema za ravnanje z OEEO se zavedamo, da smo precej vložili v razvoj mreže zbiranja, ozaveščanja ter dnevnega komuniciranja z imetniki OEEO. Za višje cilje do leta 2021 bo potrebno še marsikaj storiti. Nadaljevati z aktivnim procesom ozaveščanja širše javnosti, vlagati v različne mreže zbiranja OEEO in graditi konkurenco na nivoju izvajalcev storitev ravnanja z OEEO. Zakonodajalec bo moral oceniti, ali je takšen proces razširjene odgovornosti proizvajalcev dolgoročno operativno in stroškovno učinkovit in temu primerno urediti zakonodajo.

Mi mislimo, da je in to smo dokazali.

cilje zbiranja, bomo pripomogli k odločitvi naših izvajalcev obdelave, da investirajo v omenjene tehnologije.

foto: arhiv podjetja

S 5,9 kg zbrane OEEO na prebivalca ste nad planom, ki ga določa zakonodaja. Do leta 2021 pa so določeni visoki cilji, saj je treba zbrati 65 % OEEO, ki bo dana na trg. Kaj bo morala storiti Slovenija, če hoče to doseči?

100

Anketa ob stotici

44

foto: Klemen Razinger

V Domžalah gradijo enega večjih sistemov za čiščenje odpadnih vod

Okoljske naložbe

julij 2015

Ko bo končan projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik, bo njihov sistem za čiščenje odpadnih vod med največjimi v državi. Dr. Marjeta Stražar, direktorica podjetja CČN Domžale – Kamnik pravi, da je zdajšnja infrastruktura zastarela, novi okoljski standardi pa zahtevajo uvedbo terciarnega čiščenja, torej čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi. Vrednost naložbe je približno 15,5 mio €. Projekt je uvrščen na seznam tistih, ki bodo financirani iz kohezijskih sredstev. Naložba bo končana prihodnje leto. Po nadgradnji bodo sicer položnice za gospodinjstva nekoliko višje, a kakovost čiščene vode bo zagotovljena za najmanj tri desetletja. Dodatni razlog za pogovor z dr. Marjeto Stražar pa je njihova tradicionalna akcija Mesec znanja, ki je potekala ves junij.

Zakaj ste se odločili za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik (CČN)?

Obstoječa infrastruktura CČN je v funkciji od leta 1981. Sprejemno območje je eno večjih v Sloveniji. CČN čisti komunalne in ostale odpadne vode občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin. V projektu nadgradnje pričakujemo tudi priklop občine Cerklje na Gorenjskem z letališčem. Obstoječa čistilna naprava je konvencionalnega tipa.

Projektirana je za odstranjevanje ogljikovih snovi iz odpadne vode z anaerobno digestijo in koriščenjem bioplina za proizvodnjo električne energije. V preteklih letih je CČN uspešno zagotavljala zahtevano kakovost čiščenja.

Novi predpisi zahtevajo obvezno uvedbo terciarnega čiščenja, to je čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi. To mora biti izvedeno najkasneje do 22. avgusta 2016. Zaradi tega so se občine investitorice dogovorile za začetek skupnega projekta nadgradnje CČN, ki je vključen v krovni projekt »Odvajanje in čiščenje na območju Domžale – Kamnik«.

Pravočasna izgradnja in zagon procesov čiščenja nutrientov je nujna za zagotavljanje okoljskih zahtev.

dr. Marjeta Stražar

okolje

100

Okoljske naložbe

Kaj morate izboljšati?

Projekt vključuje izgradnjo nove aerobno/ anoksične biološke stopnje za doseganje terciarnega čiščenja s tehnologijo SBR (sekvenčni reaktorji) in izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno mehansko predčiščenje. To bo povečalo obratovalno varnost. Zmogljivost nadgrajene CČN bo 149.000 PE (populacijskih ekvivalentov). Sprejela bo odpadno vodo vseh prebivalcev na sprejemnem območju in tudi ostale odpadne in padavinske vode, vključno z večino industrijskih odpadnih vod. Po nadgradnji bo CČN četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji.

Kakšna bo kakovost očiščene vode?

Po nadgradnji bo CČN zagotavljala parametre kakovosti čiščene vode za izpust v vodotok, v reko Kamniško Bistrico. Parametri bodo pod zakonsko zahtevanimi, in sicer pod 10 mg/l celotnega dušika in pod 1 mg/l celotnega fosforja, ki sta predpisana parametra na vodnem območju Donave. Kakovost reke Kamniške Bistrice bo izboljšana. Celotni projekt bo uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji

45 Izvedba poteka po terminskem planu. Izvajalci za gradnjo in nadzor so bili izbrani z javnim razpisom v letu 2013. Gradnjo skladno z izborom na javnem razpisu izvaja družba SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota s partnerjem GH Holding d.d., Ljubljana, storitve inženiringa pa družba Proplus, d.o.o., Maribor. V okviru celotnega projekta se projekt nadgradnje CČN vodi in podrobno sprotno spremlja s skupnim programom, ki omogoča preglednost izvedenih del.

Vrednost naložbe?

Skupna vrednost investicije v nadgradnjo je približno 15,5 mio €, od tega biološka stopnja okoli 11,5 mio €, vstopni objekt pa okoli 2,8 mio €. Ostali stroški so stroški nadzora, poskusnega obratovanja in izdelave dokumentacije.

Vodilna občina projekta je Občina Kamnik.

Kdaj bo projekt končan in kaj bo dal občanom?

Bodo plačevali višje cene?

Promocija

Nadgradnja bioloških stopenj bo predvidoma zaključena najkasneje do avgusta 2016. Po nadgradnji bo sistem CČN dosegal bistveno višjo kakovost čiščenja. To bo vplivalo na

Kdo zagotavlja sredstva za nadgradnjo ?

Investitorice projekta so Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin. Občine so za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik« oddale vlogo za sofinanciranje iz kohezijskega sklada. S projektom so uvrščene na seznam desetih pregledanih in pripravljenih projektov. V teh dneh smo dopolnili vlogo z dodatnimi zahtevami v zvezi s kompetencami in GGE (Green Gas Emissions).

V kratkem pričakujemo izdajo odločbe o dodelitvi kohezijskih sredstev. Zaradi zakonskih rokov, ki jih narekuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, so se občine odločile, da bodo

100

investicijo v nadgradnjo CČN začele izvajati, tako da bodo založile lastna sredstva in hkrati nadaljevale s postopki pridobivanja sredstev iz Kohezijskega sklada.

okolje

Pogodbo z izvajalci ste podpisali pred enim letom. Kje ste zdaj?

povečanje stroškov za čiščenje, in sicer zaradi povečanih zahtev po energiji in procesnih kemikalijah. Predvsem se bo povečala omrežnina, ki je prihodek občin in se namensko porablja za pokrivanje stroškov javne infrastrukture.

Vendar naj povem, da je trenutno veljavna cena za čiščenje odpadne vode za občane na CČN ena nižjih v Sloveniji. Skupni strošek za povprečno gospodinjstvo je pod 4 €/mesec (brez DDV).

Povečanje cene zaradi nadgradnje v okviru vseh komunalnih storitev ne bo znatno vplivalo na družinski proračun.

JP CČN že več let izvaja strokovne seminarje in delavnice s področja čiščenja odpadnih vod. Letos ste organizirali dogodke v okviru »Meseca znanja«. Za katere vsebine je največ zanimanja in zakaj ste se pred leti odločili za takšna izobraževanja, namenjena operaterjem čistilnih naprav?

Biološki procesi čiščenja odpadne vode predstavljajo živ sistem in temeljijo na mikrobni aktivnosti, zato so zelo kompleksni. Zahtevajo interdisciplinarni pristop, predvsem pa veliko izkušenj in poznavanje dobre prakse. JP CČN izvaja izobraževanja operaterjev čistilnih naprav že od leta 2006 zaradi pomanjkanja znanja in možnosti izmenjave izkušenj med operaterji.

Do sedaj se je strokovnih seminarjev in delavnic s področja čiščenja odpadne vode udeležilo že preko 580 udeležencev iz Slovenije in tudi tujine. Na ta način si JP CČN kot vodilna na tem področju v Sloveniji prizadeva z družbeno odgovornim ravnanjem povezati znanje, tehnologijo in ljudi. Strokovni seminarji so letos potekali v okviru Meseca znanja v junijskih torkovih dopoldnevih. Mesec znanja povezuje

julij 2015

najmanj za prihodnja tri desetletja.

46 100

okolje

visoko strokovno znanje s praktičnimi rešitvami in dobrimi praksami. V programu so sodelovali ugledni univerzitetni profesorji ter izbrani strokovnjaki z različnih področij.

Osrednje teme so vključevale meritve in vodenje procesov, vodenje mehanske in aerobne biološke stopnje, vodenje anaerobne stopnje in strojno zgoščanje blata.

Po vaši oceni ni dovolj znanj s področja čiščenja odpadnih vod, čeprav je v Sloveniji vse več dobrih praks in rešitev. Kje vidite težave? Je v EU ta vrsta izobraževanja drugače urejena?

Evropa ima tovrstna izobraževanja urejena na državnem nivoju, v Sloveniji pa znanj s področja čiščenja odpadnih vod primanjkuje. Lastniki JP CČN so s svojo naklonjenostjo pripomogli k oblikovanju visoko strokovne skupine, ki poleg obvladovanja procesov na CČN z izvajanjem in organizacijo izobraževanj pripomore k širjenju znanja o vodenju čistilnih naprav na celotnem področju Slovenije. JP CČN je Mesec znanja skušala približati širokemu krogu udeležencev. Številna udeležba predvsem predstavnikov komunalnih podjetij in občin je dokazala, da upravljalci čistilnih naprav verjamejo, da je znanje zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.

julij 2015

Promocija

V katerih delih Slovenije opažate večji interes za vaše seminarje in delavnice? Kakšen je bil obisk na letošnjem Mesecu znanja?

Udeležba je bila izjemno številna. Sprejeli smo okoli 180 udeležencev, kar kaže na veliko zanimanje za nadgradnjo znanja s področja čiščenja odpadnih vod. Udeleženci so bili iz vse Slovenije, ker smo v fazi izgradnje čistilnih naprav po vsej državi. Udeleženci se zavedajo, da je izgradnja čistilne naprave šele začetek in ne konec procesa čiščenja odpadne vode.

Katera specifična znanja operaterji najbolj potrebujejo? Ali ste obravnavali tudi, kaj z blatom iz čistilnih naprav, saj dela ta odpadek marsikateremu komunalnemu podjetju težave?

Procesi čiščenja odpadne vode postajajo zaradi vse večjih okoljskih zahtev vse bolj kompleksni in zahtevajo več specifičnega znanja in izkušenj. Vsega šola ne more dati. Na letošnjem izobraževanju smo dali poudarek vodenju posameznih procesnih sklopov in izbiri ustrezne opreme za čiščenje odpadnih vod. Zadnji dan pa vodenju procesa anaerobne digestije ter ravnanju z blatom iz čistilnih naprav. V zadnjem času se tudi v svetu na področju odpadne vode in blata pojmovanje in ravnanje precej spreminja.

Razmišlja se o »biorafinerijskem« pristopu, ki

pomeni uvedbo tehnologij za trajnostno pretvorbo v produkte z višjo dodano vrednostjo (Microbial Community Engineering). Torej gre za ustvarjanje nove vrednosti namesto odpadka. Tako je mogoče čiščeno vodo ponovno uporabiti in s kultivacijo mikroalg, proizvesti biodizel, barvila, gnojila … Iz nutrientov se lahko pridobi dušik in fosfor, iz celuloznih vlaken papir, iz blata cement, iz slame bioetanol …

In še eno aktualno vprašanje. V razpravi je nova uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Katere rešitve se vam zdijo dobre in katere ne?

Osnutek nove uredbe nas je močno presenetil, čeprav za večje sisteme ne predstavlja bistvenih sprememb. Glede na evropsko trajnostno naravnanost je presenetljivo, da bo Slovenija odstopila od začrtane poti ureditve čiščenja odpadnih voda in podaljšala rok za ustrezno ureditev čiščenja. To nikakor ne vodi k cilju trajnostnega razvoja. Če želimo obvladovati sisteme čiščenja do mikro nivoja, menimo, da bi se tudi na iztokih iz malih ČN morale izvajati meritve in ne samo kontrola dokumentacije. Če želimo ohraniti kakovostne vire pitne vode tudi za naše naslednike, moramo strokovno pristopiti k obvladovanju čiščenja odpadne vode na vseh ravneh.

Izvajanje energetskih pregledov je v zadnjih letih postalo osnovni instrument za določitev trenutnega energetskega stanja v objektu oziroma že določanje energetskih bilanc v tehnološkem procesu. »V Sloveniji imamo več kot dvajsetletno zgodovino izvajanja energetskih pregledov. Imamo organizacije, ki periodično, kot je sedaj tudi uzakonjeno, izvajajo energetske preglede na ekonomskih osnovah. Energetski pregled, ki je dopolnilo aktivnosti strokovnih skupin organizacij, predstavlja vodilo za sistemsko izvajanje ukrepov za nižanje stroška za energijo. Prav tako obstajajo organizacije, ki do sedaj še niso izvedle energetskega pregleda.

Za njih lahko rečemo, da je nujno, da začnejo z uvajanjem sistemskega pristopa k optimizaciji rabe energije. Osnovni korak predstavlja kakovosten energetski pregled. Tudi organizacije z nizkim stroškom za energijo si z neaktivnostjo

mag. Bogomil Kandus

47

Ignacij Kastelic

na področju energetske učinkovitosti dolgoročno slabšajo tržno konkurenčnost oziroma povečujejo stroške,« je pojasnil mag. Bogomil Kandus, Enekom, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o.

Število že opravljenih energetskih pregledov le ocena V Sloveniji je nekaj čez 500 velikih podjetij. »Energetskega pregleda bodo predvidoma oproščena velika podjetja, ki imajo sprejete naslednje mednarodne standarde: EN ISO 50001 (sistemi upravljanja z energijo) ali EN 16247-1 (energetski pregledi) ali EN ISO 14001 (sistemi ravnanja z okoljem, če je v sistem vključeno spremljanje in upravljanje s porabo energije),« je pojasnila Milojka Podgornik, Agencija za energijo.

Certifikat ISO 50001:2011 za sisteme upravljanja energije ima 7 velikih podjetij, certifikat ISO 14001:2004 za sisteme ravnanja z okoljem pa 185 velikih podjetij. Podatkov o izvedenih energetskih pregledov v velikih podjetjih ni.

julij 2015

Z energetskim pregledom do boljše konkurenčnosti na trgu

Gregor Simonič

»Strošek energije predstavlja v povprečju vse industrije 4 % v vseh stroških (materiala in storitev), v visoko energetsko intenzivnih panogah pa tudi do 25 % (okrog 140 % ustvarjene dodane vrednosti). Zato poleg zniževanja stroškov dela postajajo ukrepi energetske učinkovitosti vse bolj pomemben ukrep izboljševanja konkurenčnosti podjetja. Po ocenah oz. praksah se strošek energetskega pregleda povrne v velikih podjetjih že 2-4 mesecih, in sicer samo z izvedbo organizacijskih ukrepov, sicer pa se v povprečju povrne v 1 letu,« so pojasnili na Ministrstvu za Infrastrukturo.

foto: arhiv podjetja

Energetski pregledi

Bliža se december, ko se bo začel izvajati nadzor nad opravljenimi energetskimi pregledi v velikih podjetjih.

Agencija za energijo bo iz nadzora izključila podjetja, ki imajo enega izmed treh mednarodnih standardov.

Po sogovornikih sodeč se pri večini velikih nadzora ni bati, saj nekateri že več let skrbijo za energetsko učinkovitost, ki so jo prepoznali kot konkurenčno prednost.

Večinoma se podjetja sprva odločajo za razširjene preglede, izvajalce pa izbirajo na podlagi referenc. Prvi hitri pozitivni učinki kasnejših (največkrat le organizacijskih) ukrepov znašajo tudi do 20 %.

Cene energetskih pregledov so najbolj odvisne od vrste organizacije. Od države podjetja pričakujejo vsebinsko dopolnjeno metodologijo opravljanja energetskih pregledov. Obljubili so jo za letošnjo jesen, najbrž bo v javnosti pred pobiranjem glob.

Industrija je v zadnjem obdobju prejela le omejene finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti. Zato je bila večina od petih ukrepov, predvidenih v Akcijskem načrtu - URE2, izvedena v manjšem obsegu od predvidenega.

Med vsebinskimi ukrepi je v Akcijskem načrtu tudi Uvajanje sistemov upravljanja z energijo (usposabljanje zaposlenih, napredne meritve, IT-podpora, uvajanje standarda ISO 50001 idr.), aktualno za vsa podjetja, posebno za velika.

Novi Energetski zakon v 324. členu natančneje opredeljuje uvajanje sistemov upravljanja energije, v 354. členu pa izvajanje energetskih pregledov (EP) na vsaka štiri leta, prvega do 5. decembra 2015. Način, kako izvajati energetski pregled, je določen z metodologijo.

foto: Matej Kolakovic

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Podjetja prepoznala konkurenčno prednost v energetski učinkovitosti

okolje

100

Energetski pregledi

48 Nekatera podjetja so samoiniciativna

julij 2015

Na Ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da se vsako resno podjetje zaveda, kako lahko z optimizacijo upravljanja z energijo znižajo stroške poslovanja. Kako to izvajajo, nimajo podatka. Po ocenah Agencije za energijo in nekaterih izvajalcev energetskih pregledov, kot je Enekom, ki je izvedel več kot 200 energetskih pregledov, lahko ocenjujemo, da energetske preglede podjetja izvajajo že kar nekaj let. »Energetski pregled smo izvedli že leta 2006,« je povedal mag.

Mirko Mali, Exoterm-IT d.o.o. »Energetski pregled je bil v družbi TE-TOL opravljen avgusta 2009 (TE-TOL je od januarja 2014 pripojen k družbi Energetika Ljubljana). Skladno z zakonom smo v postopku priprav za izvedbo drugega energetskega pregleda,« je pojasnil tudi Ignacij Kastelic, Energetika Ljubljana. Kot je povedal Rajko Bezjak iz Ursa Slovenija, d.o.o. so ga pri njih izvedli avgusta 2011. V Krki pa so po besedah Mateja Bašlja v preteklosti izvedli že več različnih vrst energetskih pregledov.

Pri izbiri izvajalca odločajo njegove reference Na trgu je večje število ponudnikov energetskih pregledov. Izbira ustreznega izvajalca je zelo pomembna zaradi obsega pregleda, kakovosti, stroškov, načina sodelovanja in ustrezne kvalificiranosti. »Izbor ustreznega izvajalca je ključni korak za kakovosten energetski pregled. Pod pomembna področja uvrščamo reference izvajalčeve projektne skupine, strokovno usposobljeno osebje, ustrezno število merilne opreme za različne vrste energijskih medijev in ne nazadnje ceno ter morebitne pretekle izkušnje,« je njihovo odločanje obrazložil Matej Bašelj. Ignacij Kastelic je delil enako izkušnjo: »Izvajalca za prvi energetski pregled smo izbrali na podlagi njegovih izkušenj. Za strokovno pomoč v podjetju so bili izbrani sodelavci z večletnimi izkušnjami v procesu.« »Pri določanju vsebine energetskega pregleda je nujno sodelovanje z zunanjimi strokovnimi skupinami, ki imajo ustrezne izkušnje. Na slovenskem trgu so lahko problematični nizkocenovni energetski pregledi, ki zgolj formalno pokrivajo potrebno vsebino in ne predstavljajo kakovostnih osnov za nadaljnje delo. Prav tako so lahko

problematični delni energetski pregledi, energetski pregledi, ki jih v svojem interesu izvajajo trgovci, ali pa notranji energetski pregledi, pri katerih ni zadoščeno pravilom zahtevane strokovnosti. Pri energetskem pregledu mora biti zagotovljena tudi neodvisnost izvajalca,« je pojasnil mag. Bogomil Kandus.

Razširjenim pregledom sledijo akcijski ukrepi »Vrsta energetskega pregleda je odvisna od namena, ki ga podjetje želi s tem doseči. Veliko vlogo igra energetska intenzivnost panoge podjetja in stopnja ozaveščenosti v ravnanju z energijo. Potrebno je že v fazi odločanja pogledati, kaj podjetja potrebujejo in kaj je zanje smiselno. Na končno odločitev o izvedbi najbolj vpliva prepoznana korist, ki jo bo podjetje pridobilo s pregledom,« je pojasnil Gregor Simonič, Bureau Veritas. »Izvedli smo celovit, razširjeni pregled, nato so sledili akcijski ukrepi, ki jih več ali manj zaključujemo (zamenjava naprav, razsvetljave, tesnjenje razvoda komprimiranega zraka, uvedba kogeneracije, sončna elektrarna ipd.),« pravi mag. Mirko Mali. »Ker smo bili med prvimi s ciljem, da opravimo energetski pregled (termoenergetika - proizvodnja elektrike in

Promocija

100

okolje

Ocenjeno je, da je bilo v obdobju 2011–2012 izvedenih vsaj 108 energetskih pregledov.

V podjetjih različno v izvajanju sistemov upravljanja z okoljem in energijo Energetski pregledi se izvajajo, tudi če podjetja nimajo Sistema vodenja »Skladno z zakonodajo se šteje, da je zahteva po izvajanju energetskega pregleda izpolnjena, če organizacija izvaja sistem upravljanja energije ali

»Osnovo za izvajanje energetskih pregledov je vrsto let predstavljala metodologija izvedbe energetskega pregleda, ki je nastala leta 1992.

V obliki, kot jo poznamo danes, je bila dopolnjena na osnovi projektov spodbujanja energetske učinkovitosti v procesih vključevanja Slovenije v EU leta 1997. S strokovnega stališča lahko rečemo, da bi po letu 2009 metodologija potrebovala vsebinske dopolnitve, kar pa ni bilo izvedeno,« nam je pojasnil Bogo Kandus. Do tega je kritičen tudi Gregor Simonič: »Trenutno izvedba energetskega pregleda, kot jo zahteva nov Energetski zakon v 354. členu in je skladna z zahtevo evropske direktive EED 2012-27, še ni možna, saj še ni predpisane metodologije izvedbe energetskega pregleda in podrobne vsebine, kot je to navedeno v 2. odstavku 354. člena EZ-1. Izpolnjevanje kriterijev energetske učinkovitosti je zelo posplošen pojem. Ugotavljamo, da so predvsem podjetja iz energetsko intenzivnejših panog, kjer predstavlja poraba energije velik del stroškov v skupnih stroških delovanja podjetja, v odnosu do rabe energije in energetske učinkovitosti bolj zavzeta. Veliko od njih se sistematično ukvarja z rabo in spremljanjem porabe energije v podjetju.« Na Ministrstvu za infrastrukturo so nam zagotovili, da bo nova metodologija sprejeta jeseni 2015. Njena vsebina je določena

49 okolje

foto: Boštjan Čadej

stotici

Nujno potrebna nova metodologija obljubljena za letošnjo jesen

Več prostora najboljšim domačim in tujim praksam

Igor Petek, Snaga Ljubljana

Revija EOL vnaša drugačen, kot specializirana revija strokovnejši pogled na teme, ki jih obravnava. V njej najdejo svoj prostor vsebine, ki jih drugače marsikdaj strokovna javnost ne bi poznala. Vnaša kritičen pogled na stanje v Sloveniji. Kot večina slovenskih medijev pa premalo poudarja tiste dobre stvari in dejstva, ki se v Sloveniji vseeno dogajajo. Ravno na tem področju pa je veliko boljša od slovenskega medijskega povprečja.

Pomembno se mi zdi, da reviji celo uspeva vnesti vizionarske vsebine v slovenski prostor. S kritičnim mnenjem in usmeritvami, ki izhajajo iz bogatih stikov sodelavcev revije z množico strokovnjakov, vnaša tudi novo pozitivno energijo v slovenski prostor.

Pogrešam pa bolj neodvisen in nepristranski pogled na obravnavane problematične teme.

Veliko dodano vrednost bi lahko prinesel opis najboljših tujih praks na področju, kjer v Sloveniji nastajajo problemi. Ob tem pa na teh področjih ne bi smeli pozabiti najboljših slovenskih praks.

Reviji želim uspešen razvoj in nadaljnje življenje.

v drugem odstavku 354. člena EZ-1. Slonela pa bo na družini standardov SIST EN 16247.

Izvajanje nadzora po izdani metodologiji »Agencija za energijo bo oblikovala sistem nadzora spremljanja izvajanja energetskih pregledov in pridobila podatke o zavezancih po tem, ko bo pristojno ministrstvo izdalo metodologijo za izdelavo in obvezno vsebino energetskih pregledov iz drugega odstavka 354. člena EZ1,« je povedala Milojka Podgornik iz Agencije za energijo. Globe za neizpolnjevanje obveze izvedbe energetskega pregleda so opredeljene v četrtem odstavku 493. člena EZ-1. in se gibljejo od 5.000 do 125.000 €.

julij 2015

Na pobudo številnih evropskih držav je 1. junija 2009 izšel samostojni evropski standard za sistem upravljanja z energijo EN 16001:2009, v letu 2011 pa mednarodni standard ISO 50001:2011 – Sistemi upravljanja z energijo, ki nadomešča omenjeni standard EN iz leta 2009. Ocenjuje se, da bo mednarodni standard ISO vplival na kar 60 % rabe energije v svetu. »Koristi standarda ISO 50001:2011 prepoznava vse več podjetij in tudi zanimanje za certificiranje oziroma potrjevanje skladnosti s standardom ISO 50001:2011 med podjetji v Sloveniji raste. Največja prednost Sistema upravljanja je, da se sistematičnost učinkovite rabe energije in ukvarjanja z energetsko učinkovitostjo prenese na vse dele podjetja.

Uvedba ISO 50001 v poslovanje organizacije temelji na vzpostavitvi energetske politike s konkretnimi cilji za izboljšanje energetske učinkovitosti, postavitvi osnove za porabo energije - identifikaciji kritičnih področij in razumevanje vplivnih dejavnikov na porabo energije v organizaciji, vzpostavitvi periodičnega planiranja rabe energije z vključevanjem načrtovanja investicij in izboljšav ter vključevanju energetske učinkovitosti v procese odločanja pri načrtovanju in nabavi opreme, surovin in storitev v okviru organizacije. Podjetja, ki se odločijo za uvedbo sistema upravljanja z energijo po ISO 50001, morajo v sklopu tega izvesti tudi energetski pregled,« je pojasnil Gregor Simonič.

Anketa ob

Zakaj ISO 50001:2011?

okolja, ki ga je potrdil neodvisni organ v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi, če sistem upravljanja energije ali okolja vključuje pregled rabe energije. Ta zahteva predstavlja novo usmeritev tudi na primer za zunanje presojevalce sistemov vodenja. Izkušnje iz prakse kažejo, da veliko podjetij, ki imajo vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ni v celoti razvilo ustreznega sistema upravljanja z energijo oziroma nimajo ustreznega energetskega pregleda (pregleda nad rabo energije). Prav tako je pri presojah sistemov upravljanja z energijo potrebno ovrednotiti izpolnjevanje vsaj minimalnih zakonskih zahtev za energetske preglede,« je opisal trenutno stanje mag.

Bogomil Kandus. »ISO 50001:2011 še nimamo namena uveljaviti. Za uveljavitev sistema je potreben strokovni in organizacijski pristop s podporo vodstva,« je povedal Ignacij Kastelic.»Nismo certificirani po ISO 50001:2011, uporabljamo pa orodja za obvladovanje ter analizo porabe energije.

Strošek energetskega pregleda je znašal okrog 20.000 €,« je še pojasnil Rajko Bezjak. Kot je povedal Matej Bašelj pa pri njih aktivnosti, skladne s sistemom upravljanja z energijo, obvladujejo preko okoljskega standarda ISO 14001, kar zahteva celosten strokovni in organizacijski pristop. foto: www.shutterstock.com

toplote), smo se odločili za klasični energetski pregled brez poudarka na proizvodnih procesih,« je utemeljil njihov izbor Ignacij Kastelic. »Odločili smo se za celotni energetski pregled, ki zajema tehnološki proces, stavbe, pisarne itd.,« dodaja Rajko Bezjak. »Izvedli smo tako razširjene preglede kot delne oz. specialistične in tudi notranje,« pravi Matej Bašelj.

100

Anketa ob stotici

Leseni šotori in razvoj inovativnega butičnega turizma foto: arhiv podjetja

50 100

okolje

Gradnja in okolje

Tudi arhitekti odkrivajo, da je les lahko material trajnostne gradnje in da Slovenija ni dovolj upoštevala tradicije

Gradnja in okolje

gradnje lesenih objektov.

Arhitektka Marjeta Fendre, ki

je na Dnevu trajnostne gradnje v Savinjski regiji vzbudila

zanimanje zaradi nekaterih

inovativnih rešitev pri posegih v naravi, med projekti njenega

podjetja Element + s posebnim žarom predstavlja Gozdne vile na Bledu. V naravo so umestili privlačne »lesene šotore« za

krasno počitniško počutje v

naravi, nato pa so jim dodali

še lesene kadi na prostem in savne … Vse iz lesa, vse sredi

zelenega razkošja in zamišljeno

tako, da prepriča vsakega

turista, ki čuti z naravo. Zato

Marjeta Fendre poudarja razvoj

inovativnega butičnega turizma julij 2015

v državi. In Naturo 2000.

V gradbeništvu je še preveč sivine, ugotavlja arhitekturna stroka, trajnostna gradnja pa je še zmeraj bolj modna beseda kot praksa. Kaj je kreativno izhodišče vašega arhitekturnega projektiranja?

Kreativno izhodišče našega arhitekturnega projektiranja je iskanje inovativnih rešitev, ki poskušajo čimbolj celostno odgovoriti na izzive današnje družbe. Pri tem mislim na umeščanje posegov v prostor, na arhitekturno oblikovanje, uporabo materialov in ekonomiko projektov. Graditi trajnostno pomeni, da v času načrtovanja, med gradnjo in v obdobju uporabe objektov upoštevamo načela skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov. Posege v prostor načrtujemo tako, da tako pri gradnji kot pri uporabi objektov upoštevamo vidik ekonomičnosti. Trajnostne stavbe so prijazne do uporabnikov. Zagotavljajo zdravo okolje za delo in bivanje. Omogočajo fleksibilnost pri uporabi in prispevajo k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot.

Bodite konkretni. Kateri vaš projekt, ki ga lahko predstavite, je najbolj upošteval z arhitekturnimi rešitvami in designom najsodobnejše trende gradnje in kakovost bivalnega okolja?

Projekt Gozdnih vil na Bledu, kjer je soavtor kolega arhitekt Peter Ličen. Osrednja tema našega razmišljanja je narava, v katero smo znotraj obstoječega kampa nevsiljivo umestili atraktivne »lesene šotore« za udobno in razkošno preživljanje prostega časa zunaj, pod milim nebom.

Sodobna arhitekturna zasnova objektov izhaja

iz tradicionalne oblike oglarskega zavetišča, ki se je stoletja pojavljala v slovenskih gozdovih in oglarjem pri njihovem delu ponujala skromno prenočišče. Razen osnovne trikotne oblike sodobna gozdna vila povzema tudi princip začasnosti in mobilnosti, saj je lesene montažne objekte mogoče kadarkoli razstaviti in odpeljati na drugo lokacijo, kjer bodo lahko služili svojemu novemu namenu. Visoko kakovost bivalnega okolja smo zagotovili z izborom naravnih materialov: domača smreka za konstrukcijo, visokogorski macesen za finalne obdelave: fasado, skodle na strehi in talne ter stropne obloge v notranjosti. Z uporabo dovolj kvalitetnega lesa, ki ne potrebuje dodatne zaščite, smo pričarali prijeten in zdrav ambient, primeren za pravo regeneracijo v naravi. Hiška diši!

Tako pri zasnovi kot pri izvedbi projekta smo sledili ideji o čim manjšem poseganju v naravo, saj je ravno neokrnjena narava tista, ki obiskovalcem ponuja največ.

Je morda kakšen detajl posebno nenavaden?

V sklopu celotne ureditve smo neposredno ob gozdnih vilah predvideli lesene kadi za kopanje na prostem in savne v trikotnih lesenih šotorih.

Za dodatno udobje smo poskrbeli s prenovo sanitarnega objekta, kjer so uporabnikom na voljo zasebne, ogrevane in lično opremljene kopalnice. Projekt predstavlja prvi primer t.i. glampinga v Sloveniji. Izraz sam pomeni glamurozno kampiranje (angl. glamorous camping), za katerega menimo, da ga je v novih različicah mogoče izpeljati marsikje po Slovenije, ki s

Ta segment gospodarstva predstavlja živ in zdrav organizem. Ima dobre priložnosti za razvoj. Soočanje z aktualno okoljsko problematiko in prepoznavanje lesa kot enega najbolj trajnostnih gradbenih materialov je mnoge arhitekte

Vloga arhitektov je prevečkrat omejena samo na oblikovanje. Novi izzivi nas čakajo prvenstveno pri iskanju in umeščanju ustreznih programskih vsebin in aktivaciji obstoječih virov. Gre za prepoznavanje kulturnih in naravnih vrednot in predvsem za aktivacijo človeških virov. Razvoj zavarovanih območij pod Naturo 2000 predstavlja izvrstno priložnost za implementacijo novih inovativnih produktov butičnega turizma kot sestavnega dela trajnostnega turizma. Slovenija s svojo zeleno kulturno krajino, majhnostjo, dostopnostjo in z relativno dobro ohranjenimi naravnimi viri predstavlja odlično izhodišče za

100

51 Zakaj?

Vaš pristop je lahko izziv za Naturo 2000.

Razvoj zavarovanih območij pod Naturo 2000 za dalj časa izziva arhitekte, saj potrebujemo inovativne rešitve zlasti v ponudbi produktov butičnega turizma, ki upošteva čedalje popularnejši aktivni slog preživljanja prostega časa.

Kje vidite možnosti, da Slovenija izkoristi te potenciale svoje identitete?

okolje

Tradicija gradnje lesenih objektov je v Sloveniji prisotna že od nekdaj. Tudi sami se sprašujemo, zakaj se v Sloveniji ni že v preteklih desetletjih gradilo več stavb iz lesa. K temu je po našem mnenju največ pripomoglo nacionalno prepričanje, da je zidana hiša tista »prava«, ki bo »zdržala« tudi za nove generacije. K ustvarjanju takšne klime je svoje prispeval tudi »betonski lobi«, ki so ga na svojstven način ustvarjala velika gradbena podjetja. Z njihovim propadanjem se je zelo hitro napravil prostor, strokovnjaki in podjetja, ki so se že prej ukvarjali s problematiko lesene gradnje, so končno prišli do prave priložnosti.

Marjeta Fendre

Lesni šotori, lesene kadi. V Sloveniji arhitekti šele v zadnjem času odkrivate les kot hvaležen avtohton material, čeprav po svetu že gradijo stolpnice iz lesa in cele soseske, zgrajene zgolj s tem materialom. Zakaj?

prepričalo, da ponovno prepozna potencial, ki se skriva v leseni gradnji. Tako lahko v zadnjih desetih letih opazimo tektonske premike, ki jih je stroka napravila tako na nivoju prepoznavnosti kvalitetne lesene gradnje, pri izobraževanju mladih, na nivoju zavedanja uporabnikov, ki želijo prebivati v zdravi leseni hiši, in z drugimi podobnimi projekti.

foto: arhiv podjetja

svojim naravnim bogastvom predstavlja nadvse primerno destinacijo za razvoj inovativnega butičnega turizma.

pohodništvo, kolesarstvo in aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Če k temu dodamo našo bogato kulturno dediščino, lokalno pridelano domačo hrano, domače pivo in vrhunsko vinsko kapljico, smo zelo zanimiva turistična destinacija.

To vemo, a nekaj škripa.

Dejstvo je, da lahko Slovenija še bolje izkoristi svoje potenciale, ki izvirajo iz naše identitete. A eden najpomembnejših dejavnikov za uspešen razvoj je povezovanje. Tega še ni dovolj.

Povezovanje aktivnih posameznikov na nivoju države, lokalnih skupnosti, podjetij in nenazadnje na ravni individualnih posameznikov je za razvoj naše družbe in trajnostnega turizma nujno potrebno.

Več na www.zelenaslovenija.si

Promocija

sistemske rešitve zaščitnega pakiranja

EKO pakiranje s papirjem Paper Cushioning Systems

Zračno napihljivi zaščitni vložki Inflatable Packing Systems

Prednosti: • priprava po načelu »just in time« • okolju prijazne rešitve • cenovno dostopne rešitve in nizki obratovalni stroški • ne povečujejo teže vašega paketa…

Rešitve z uporabo zaščitne pene Foam-in-bag packaging Systems

Zaščitno pakiranje z lepenko in zaščitno folijo Korrvu Suspension and Retention solutions

julij 2015

Naše rešitve zaščitnega pakiranja zagotavljajo popolno zaščito med transportom in skladiščenjem, so prilagodljive vsem oblikam in dimenzijam izdelkov.

www.ema.si

52

Razvoj železniške infrastrukture mora slediti napovedi o rasti prometa V novem strateškem načrtu razvoja javne železniške infrastrukture, ki ga je Prometni inštitut letos pripravil za Slovenske železnice, so gradnjo železniškega omrežja povezali z napovedmi rasti potniškega in tovornega prometa. Če Slovenija ne bo zgradila zadostnih zmogljivosti, meni dr. Peter Verlič, direktor Prometnega inštituta, bo prišlo do zasičenja in tovor bo obšel Slovenijo. Predvsem pa je nujno, da država odgovorno uresničuje sprejete načrte o razvoju železniškega prometa, saj analiza nacionalnega programa iz leta 1996 kaže, da je predvidene naložbe prekril prah. Dr. Peter Verlič je tudi spodbudil ustanovitev alianse za razvoj železnic jugovzhodne Evrope SEESAR (South East Europe Alliance for Rail Innovation) in postal njen predsednik. In še ena dobra novica – jeseni naj bi v Sloveniji zaživel projekt enotne vozovnice.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Prometna politika

julij 2015

logistika

100

Prometna politika

Kateri koncepti v razvoju evropske železniške infrastrukture so v EU najboljši in po katerih državah bi se lahko zgledovala Slovenija?

Nekega enotnega pravila ni. Vsaka država v EU je zavezana k uresničevanju skupne evropske prometne politike, ki se mora odraziti v nacionalnih strateških dokumentih, ki so dolgoročnejše narave. Tudi Slovenija je že davnega leta 1996 v Državnem zboru sprejela Nacionalni program razvoja avtocest in Nacionalni program razvoja železniške infrastrukture.

Medtem ko je avtocestni skoraj končan, žal železniški močno zaostaja. Če ga preberete, boste videli, da nacionalni program iz leta 1996 govori o istih prednostnih železniških projektih, o katerih se pogovarjamo danes. Le letnica izvedbe večine projektov je bila tedaj postavljena v leto 2000. Nemčija in Avstrija sta primera dobrih praks. Zagotovo je uspešna vsaka država, ki svoje zaveze, ki jih sprejme, tudi spoštuje, kar je še posebej pomembno za razvoj infrastrukture. Ta potrebuje skoraj nacionalni konsenz, saj gre večinoma za dolgoročne in dražje projekte, ki presegajo običajne mandate vlad.

Za železniško infrastrukturo Slovenije je znano, da je zaostala v razvoju. Problem so tehnični parametri, standardi, poraba energije, naložbe v električne lokomotive, hitrosti …

Katere probleme postavlja stroka v ospredje in kako bi jih morali rešiti?

Gledano s tehničnega vidika je Slovenija s svojo razgibano topografijo neugodna za gradnjo sodobnih železniških prog. Če želimo zagotoviti hitrost vsaj do 160 km/h, kot zahtevajo enotne evropske tehnične specifikacije za interoperabilnost, potem morajo imeti takšne proge blažje krivine in manjše vzpone. To praktično pomeni, da se na našem razgibanem terenu ne moremo izogniti gradnji predorov in viaduktov, če želimo zadostiti sodobnim tehničnim standardom. Lep primer je projekt novega drugega tira med Divačo in Koprom.

Seveda to močno podraži ceno nove proge na kilometer. Že evropski normativi predvidevajo možnost odstopanj v utemeljenih primerih, kadar je to racionalneje.

Ali ste to upoštevali tudi v Strateškem načrtu razvoja javne železniške infrastrukture, ki sta ga pripravili za Slovenske železnice?

Načrt smo pripravili v začetku leta, a smo postavili drugačna izhodišča. Najprej smo izračunali napoved rasti potniškega in tovornega prometa do leta 2030, ki gravitira na slovensko železniško omrežje. Vrstni red projektov pa smo določili na podlagi napovedane rasti prometa. Sledili smo torej izključno pogoju, da mora razvoj železniške infrastrukture slediti

Kaj predlaga stroka za 2. tir Divača – Koper in zakaj tudi Prometni inštitut ne izpostavi javnosti vseh logističnih prednosti Slovenije, ki je z Luko Koper in boljšimi železnicami lahko pomembna prometna točka EU? Stroka je poiskala realno rešitev za potek drugega tira med Divačo in Koprom. To je vsem dobro znani potek trase, ki je prestal prostorsko preveritev in je zanj sprejet državni prostorski načrt. Prometni institut je v okviru priprave dokumentacije za drugi tir sodeloval

Prometni institut je skladno z novo usmeritvijo lastnika Slovenskih železnic pričel aktivneje sodelovati na mednarodnem področju.

Iniciativa Shift2Rail je oblikovana v okviru EU kot evropsko javno zasebno partnerstvo med železniško industrijo in železniškimi podjetji. To bo tudi edini razvojno raziskovalni program v obdobju 2014 – 2020 za področje železnic. Celoten program je za celotno EU ocenjen na 1 mrd evrov, od tega bo EU zagotovila polovico sredstev. Prometni institut sodeluje kot usmerjevalec projekta za SŽ v okviru Mednarodne železniške zveze UIC. SŽ je v projektu član konzorcija UIC EUROC, ki bo v okviru Shift2Rail deloval kot pridruženi član.

Kaj to pomeni za Slovenske železnice?

Dostop do novega tehničnega in tehnološkega znanja in možnost inovacijskega preskoka iz tehničnega zaostanka, v katerem se nahajamo, v 21. stoletje sodobnih železnic tudi v naši državi. V okviru inovativnih programov projekta S2R bodo Slovenske železnice sodelovale na različnih podprogramih. Naj omenim samo enega, ki se dotika razvoja regionalnih prog.

SŽ bodo skupaj z našim Institutom sodelovale pri razvoju in testiranju novih rešitev za vodenje vlakov na regionalnih progah, t.i. ERTMS Regional. Proga Ljubljana - Kočevje bi lahko postala neke vrste preizkusna proga. Zato naj vas v prihodnje ne preseneti, če boste na tej progi videli nove sodobne vlake, na katerih se bodo izvajala različna testiranja. Projekt Shift2Rail bo torej priložnost za strokovnjake SŽ, da se izkažejo, o čemer ne dvomim. Z vključitvijo v ta projekt smo dokazali, da Slovenske železnice v novi finančni perspektivi niso zaspale, da so aktivne in si želijo ujeti korak s časom. Je pa v okviru Mednarodne železniške zveze UIC na

logistika

dr. Peter Verlič

100

53 Žal številke res pritrjujejo vašim ugotovitvam.

Cestni promet je v primerjavi z železniškim precej bolj fleksibilen, ko gre za storitev od vrat do vrat, v logistiki pa velja pravilo, da je čas denar. Razvoj železniške infrastrukture je tudi drugod po Evropi zaostajal za avtocestami. Vendar sem zaradi vseh ostalih nespornih prednosti železniškega prometa pred cestnim prepričan, da bodo na dolgi rok usmeritve Evropske komisije in držav članic, ki govorijo v prid železnicam, obrodile sadove. Ne nazadnje se šele z enotnim evropskim sistemom vodenja prometa t.i. ERTMS (European Railway Transport Management System) vzpostavljajo tehnični in tehnološki pogoji, da bodo vlaki brez ustavljanja prečkali državne meje. To bo evropsko logistiko železnic v tovornem prometu povsem spremenilo. Da so železnice lahko uspešna zgodba, kaže tudi poslovanje Slovenskih železnic, ki se je v zadnjih treh letih iz podjetja v izgubi prelevilo v podjetje z dobičkom. A kot rečeno, če ne bo vlaganj v železniško infrastrukturo, bo prišlo do zasičenja. Ta tovor bo bodisi Slovenijo obšel ali pa se preusmeril na ceste.

Prometni inštitut je udeležen v več mednarodnih programih. SHIFT2RAIL v okviru programa HORIZON 2020 je evropska tehnološka iniciativa za raziskave, inovacije in nove tržno usmerjene železniške produkte.

Na voljo bo tudi nekaj sredstev. Slovenske železnice se vključujejo v projekt v konzorciju EUROC (European Rail Operating comunity Consortium), in sicer z vašo ključno vlogo. Kaj bo dal projekt Evropi in Sloveniji, kaj boste predlagali? Predvsem inovativni programi so zanimivi: nova generacija visokozmogljivih vlakov, inteligentni sistemi za upravljanje in nadzor, nove logistične rešitve ter rešitve za intermodalni tovorni promet. Katere tehnološke inovacije EU najbolj potrebuje?

mojo pobudo nastala podobna iniciativa za železnice jugovzhodne Evrope SEESARI (South East Europe Alliance for Rail Innovation), ki ji tudi predsedujem. V alianso se lahko povezujejo železniška podjetja, zasebni ter razvojno raziskovalni sektor iz držav nekdanje Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Albanije in Grčije, vse z enim ciljem, da ujamemo razvoj železnic tudi na tem delu Evrope.

Spomladi se je začel postopek za pripravo občinskega prostorskega načrta za intermodalni logistični center Ljubljana RRT. Naložba ni majhna, Ljubljana bi lahko dejansko postala del jedrnega omrežja za tovorni promet v tem delu EU. Na katerih strokovnih in ekonomskih temeljih sloni naložba v terminal, ki bo nadgradnja sedanjega kontejnerskega terminala, saj nekateri poznavalci ocenjujejo, da so se pomembni evropski prometni tokovi izognili Sloveniji?

Projekt je nastal na pobudo Slovenskih železnic in podjetja BTC, podpirata pa ga Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za infrastrukturo. Prometni institut je izdelal tehnološko preverbo, ki je pokazala, da se obstoječi neustrezen koncept kontejnerskega terminala lahko preuredi tako, da bo ustrezal vsem predpisom sodobnih terminalov. Ljubljana je križišče poti med Vzhodom in Zahodom ter severom in jugom. Tu se sekata dva pomembna mednarodna železniška koridorja, zato projekt vidim kot priložnost. Toliko bolj, ker ima partnerje, ki lahko oblikujejo učinkovit konzorcij javno zasebnega partnerstva. Ker je terminal umeščen med jedrne terminale EU, pa bo zanj možno pridobiti tudi evropska sredstva.

V Sloveniji že več let potekajo razprave o integriranem javnem potniškem prometu, a rezultatov ni veliko, čeprav nekaj poskusov in načrtov je. Kaj ovira uvedbo IJPP, saj številni razlogi govorijo za drugačen javni potniški promet? Kaj lahko še stori stroka in kaj prevozniki?

Razpis za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji je Ministrstvo za infrastrukturo oddalo konzorciju, ki ga sestavljajo Slovenske železnice – Potniški promet, Slovenske železnice d.o.o., naš Prometni institut, Ljubljanski potniški promet in Marprom. Cilj je uvedba enotne

julij 2015

Vendar to ne bo lahko. Čeprav je v državnih predalih več načrtov o nujnem razvoju in rasti železniškega prometa zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov, je Slovenija v podobnem položaju kot EU. Prevladuje cestni promet, a tudi nova evropska komisarka za promet napoveduje izrazito usmeritev v razvoj železniškega prometa. Zakaj takšen razkorak? Enako neugodno stanje ugotavlja nova prometna strategija z Ministrstva, ki je bilo že doslej odgovorno za drugačno rast železniškega prometa, vendar so spremembe skromne.

v več fazah izdelave investicijske, prometne in tehnične dokumentacije in povsem strokovno utemeljeval podane rešitve. Naši strokovnjaki iščejo strokovne in znanstvene rešitve problemov s področja prometa in infrastrukture.

Menim, da je izračun, ki smo ga napravili na Institutu, da bo obstoječi drugi tir kmalu zasičen, več kot zgovoren.

foto: Boštjan Čadej

napovedanim rastem prometa, kar pomeni, da mora železniška infrastruktura ves čas zagotavljati zadostne kapacitete. Študija je pokazala, da v kolikor ne storimo ničesar, bo obstoječa proga med Divačo in Koprom postala ozko grlo v letu 2018, sledita ji odseka med Mariborom in Šentiljem ter Ljubljano in Jesenicami, kjer je proga enotirna. Zasledovali smo torej gospodarski interes železnice ter racionalnost bodočih investicij v železniško infrastrukturo. Na tej podlagi smo določili minimalne tehnične parametre, ki jim morajo zadoščati glavne slovenske železniške proge, vendar še vedno v skladu z evropskimi tehničnimi predpisi.

54

Poleg že omenjenega projekta Uvedbe integriranega javnega potniškega prometa je Prometni institut angažiran na mnogih mednarodnih projektih s področja prometa, logistike in infrastrukture. Iz prejšnje perspektive se zaključujejo projekti ADB Multiplatform, ACROSEE, OPTIMIZEMED in MEDNET. Med novimi projekti iz regionalnih evropskih programov pa moram omeniti projekta EU SMARTPORT in NAPA Studies. Iz programa Horizont 2020 smo po prvem razpisu pridobili dva projekta, in sicer NetiRailInfra in SocialCar. Trenutno smo oddali prijave še k osmim novim projektom v okviru različnih programov EU v okviru nove finančne perspektive. Upamo, da bomo v okviru Podonavske makroregije uspeli z našo projektno idejo Revitarail. Ukvarja se z modernizacijo regionalnega železniškega omrežja, kjer bomo inovativne pristope iz programa Shift2Rail lahko uporabili tudi v tem projektu.

Skupaj s kolegi iz Češke in Španije pripravljamo skupen projekt izvedbe slovenske tehnološke platforme za železnice po njihovem vzorcu, za kar upamo na sredstva iz Evropskega socialnega sklada. Namenoma sem pri naštevanju mednarodnih projektov navedel kratice projektov, da bodo tisti, ki jih posamezni projekti bolj zanimajo, našli več o njihovi vsebini, če bodo kratico projekta preprosto poiskali preko brskalnikov. S sodelovanjem na mednarodnih projektih smo si na Inštitutu ustvarili bogato mrežo stikov in referenc.

Kje je Slovenija s programi zelene mobilnosti?

Menim, da se tudi po vaši zaslugi stvari vztrajno premikajo v pravo smer. Ozaveščanje in zavedanje za čisto okolje je večje. Ljudje smo postali občutljivejši do okoljskih tem. Menim, da so precejšnjo vlogo odigrale regionalne razvojne agencije ter lokalne skupnosti, ki najbolj čutijo potrebe ljudi. Tako danes lahko vidimo prve elektročrpalke, pa parkirišča P+R, več je kolesarskih poti in pločnikov. Za učinkovito preusmeritev potnikov na javni promet pa bo poleg enotne vozovnice potrebno posodobiti tudi vozni park zlasti v železniškem potniškem

Kaj pa delate za Slovenske železnice?

Za našega lastnika, Slovenske železnice, pa izvajamo paleto različnih strokovnih podlag, študij in investicijske dokumentacije ter svetovalnih storitev, saj ostale družbe v Holdingu Slovenskih železnic svojih raziskovalnih in razvojnih oddelkov nimajo. Čeprav je naša orientacija bolj železniško naravnana, pa izvajamo razvojno raziskovalne storitve na ostalih področjih, kot so prometna tehnologija, IT rešitve na področju prometa, prometna ekonomika in prometno pravo ter že omenjena investicijska dokumentacija.

Promocija

julij 2015

Napovedana je močna rast tovornega prometa v Sloveniji do leta 2020, za okrog 80 %. Na čem temelji ta napoved?

Naj vas popravim. Gre za dolgoročnejšo napoved do leta 2030 in ne zgolj do leta 2020. Ta napoved velja za povečanje obsega prometa v neto tonah. Napoved temelji na podlagi ocene gospodarskih gibanj in makroekonomskih kazalcev doma in v vplivnem območju držav regije, ki povzročajo tokove tovora. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil upoštevan realistični scenarij. Če bodo taki rasti tovornega

Prioriteta je odgovorno ravnanje z okoljem Izr. prof. dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko

stotici

Katere raziskave so v programu vaše raziskovalne dejavnosti v tem letu?

Anketa ob

prometu, ki je že zastarel in ne odgovarja več novim potrebam potnikov. Ta hip bi potrebovali 25 novih garnitur potniških vlakov.

foto: Nataša Müller

vozovnice, enotni tarifni sistem, uskladitev voznih redov prevoznikov in vzpostavitev sistema delovanja upravljavca IJPP. Prvi rezultat bo zagotovitev enotne vozovnice med vlaki in avtobusi. Predvidevamo, da bo prvi pilotni projekt enotne vozovnice zaživel že v jeseni.

Končni rezultat projekta bo implementacija sistema IJPP za vse prevoznike v Republiki Sloveniji in vzpostavitev upravljavca IJPP. SŽ bodo neodvisno od tega projekta posodobile tudi svoj sistem prodaje vozovnic. S sodobnimi aplikacijami ga bodo približale uporabnikom.

Vzpostavlja se tudi projekt P + R na SŽ. Resnih ovir za vzpostavitev integriranega javnega potniškega prometa po moje ne bi smelo biti več.

logistika

100

Anketa ob stotici

Kot dobri poznavalci logistike kot dejavnosti se zavedamo, da je logistika, predvsem transportna, velik onesnaževalec okolja. V okviru našega znanstveno-raziskovalnega dela so zato naša razmišljanja vedno usmerjena v trajnostne rešitve, o katerih poučujemo na predavanjih. Smo tudi organizator edine znanstvene mednarodne konference v tem delu Evropa, na kateri se vsako leto predstavijo najpomembnejša dognanja s področja logistike in trajnostnega transporta. Konferenca je uvrščena med deset najpomembnejših dogodkov s področja logistike v svetu.

Zato smo še posebej veseli in ponosni, da smo partner edine specializirane revije za trajnostni razvoj v Sloveniji. Revija omogoča vpogled v aktualne trende s področja embalaže, okolja in logistike v Sloveniji in svetu. Hkrati pa je odlična platforma za objave prispevkov omenjenih področij, ki so plod raziskovanja naših najboljših študentov in pedagogov.

Kakovost in pomembnost revije je skozi leta dosegla visoko raven. S svojimi zanimivimi in predvsem strokovno podprtimi prispevki opozarja vse vidnejše igralce na področju okolja, logistike in embalaže, da mora biti odgovorno ravnanje z našim okoljem naša prioriteta.

Na fakulteti verjamemo, da bo revija EOL tudi v prihodnosti pomemben partner pri opozarjanju in predstavljanju okolju prijaznih rešitev.

prometa sledila tudi vlaganja v železniško infrastrukturo in železniška vozna sredstva, potem bo ta tovor ostal na naših tirih in pomenil kruh za Slovenske železnice. Manj bo tovornjakov na cestah.

55 100

Trajnostni razvoj v komercialnem ribištvu

To je zgodba o tem, kako je v Celju v zadnjih desetletjih zraslo evropsko visokotehnološko podjetje. Na trg je vstopilo najprej z rešitvami industrijskega označevanja izdelkov in embalaže, sledljivosti blaga v proizvodnji, logistiki in skladiščenju. Nato pa se je znašlo med prvimi tremi svetovnimi igralci, ki ponujajo državam sistemski inženiring, torej znanje in izdelke, za satelitsko komunikacijo in nadzor ribiških flot. Zlatko Mastnak, ustanovitelj, lastnik in direktor Skupine EMA, uporabi izraz – organski razvoj, organska pot. Skoraj tipična poslovna pot podjetnika, ki se je za izziv odločil pred več kot petindvajsetimi leti.

Z malo kapitala in v slabem poslovnem okolju ni mogel začeti drugače kot trgovec s telefaksi in računalniki, dokler ni postal »oče« industrijske ink-jet tehnologije v Sloveniji, na Madžarskem in po nekdanji Jugoslaviji.

foto: arhiv podjetja

V

analizi svoje poslovne poti se ustavlja ob treh mejnikih. Kratek čas se je ukvarjal predvsem s trgovino oziroma uvozom novih, popularnih tehničnih naprav, ki jih je trg požiral. Njegova sestra v Singapurju je dobro sodelovala z nasveti pri uvozu telefaksov in trdih diskov za vedno rastoči trg računalnikov. Trgovina se je umaknila industrijskemu inženiringu, ko je pridobil distribucijo opreme znanih blagovnih znamk in obenem ponudil še poprodajne storitve.

ki je zaradi nezakonitega, neprijavljenega in neregularnega ribolova vse bolj ogrožen.

Skupno evropsko ribiško politiko narekujejo ekonomski in trajnostni razlogi. Proizvodnja ribiškega sektorja narašča, trg EU je lačen rib, ohranjanje in upravljanje ribjega staleža je torej ekonomska, socialna in okoljska tema.

EU je sicer pozno, a še zmeraj pravočasno ugotovila, da po oceanih brez nadzora plovejo ribiške ladje-tovarne, ki se obnašajo kot pirati in grabijo iz morskih globin vse, kar se da.

P

Kaj pa Slovenija?

o letu 2005 je podjetje razširil z razvojno-raziskovalno skupino na področju elektronike in software-a in kmalu trgu ponudil sisteme globalnih satelitskih komunikacij za komercialno ribištvo. S takim programom seveda ne bi bilo mogoče ostati v mejah Slovenije, saj slovensko ribištvo že v merilu EU ne predstavlja nobene resne gospodarske dejavnosti, ampak ostaja zgolj »folklorna značilnost«.

V

seeno je poslovna zgodba Zlatka Mastnaka posebna zato, ker je zrasel prav z lastnim razvojem in znanjem ter z razvojnim oddelkom, ki daje inovativne rezultate in presežke … Hkrati pa je znal gledati v svet in spremljati, kako se začenja EU zavedati ropanja ribjega bogastva kot obnovljivega naravnega vira. Evropa seveda ni začela normativno urejati in upravljati ribiškega sektorja le zaradi ljubezni do ribjega staleža,

S

lovenija je Uredbo o nadzoru ribiških ladij sprejela leta 2007, z njo pa tudi program razvoja ribištva pri nas. Ker se je pohod podjetja EMA na svetovne trge začel z javnim razpisom na slovenskih tleh, Zlatko Mastnak ne more mimo izkušnje s takratnim Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pred desetletjem razpisalo natečaj za nadzor slovenskih ribiških ladij. EMA je tender dobila v konkurenci štirih podjetij. Tako se je začela njena učna pot satelitskih komunikacijskih sistemov za nadzor v pomorstvu.

V

Kopru je država sistem slovesno prevzela.

Zataknilo se je pri vprašanju, kdo bo upravljavec sistema, čeprav je pogodba medsebojne obveznosti natančno urejala. Večletni pravni spor z državo se je končal šele leta 2013, s poravnavo sicer, a s potrditvijo, da je EMA pravilno interpretirala pogodbo. Zgodba je

julij 2015

Trajnostni razvoj v komercialnem ribištvu

Jože Volfand

logistika

Celjsko podjetje EMA med prvimi tremi na globalnem trgu

mesni čas, ko smo se pravdali z državo, razlaga Zlatko Mastnak, smo razvijali nove produkte in tržili v tujini. Vedeli smo, kakšna poslovna priložnost je komercialno pomorstvo in kakšne prednosti daje državam satelitski nadzor ribiških flot. Evropa podpira projekte za zaščito ribiškega fonda s subvencijami. Na razpisih smo vsako leto uspešni, pravi naš sogovornik. Tudi države izven Evrope se zavedajo, da morajo ribiški sektor upravljati z učinkovitim nadzornim sistemom, zato smo bili lahko konkurenčni le z inovativnimi tehnološkimi rešitvami. Ko smo v letu 2008 v hudi mednarodni konkurenci pridobili projekt za sistem nadzora za hrvaško ribiško floto, 700 ladij, pa je bil to že uspeh, ki v svetu ni mogel ostati neopažen. Marsikdo, pravi Zlatko Mastnak, nam je prerokoval, da na Hrvaškem ne bomo uspeli.

Prav nasprotno. Z njihovim ministrstvom zelo dobro sodelujemo - v Zagrebu imamo podjetje s 15 redno zaposlenimi sodelavci.

N

a globalnem trgu so tri vodilna ali najmočnejša podjetja, ki si konkurirajo v satelitskih komunikacijskih sistemih za nadzor ribištva. Eno je kanadsko, drugo je francosko, tretje pa je celjska EMA. A ta status, kot pravi direktor in lastnik Zlatko Mastnak, v specializirani tržni niši ni lahko doseči. V vsaki branži, kjer se zahteva nekaj novega, v tem primeru standarde za red v ribištvu oziroma v upravljanju z naravnimi viri morja postavlja EU, je potrebno prepričati kupca s tehnološko inovacijo, z izvirnimi tehnološkimi rešitvami in seveda s konkurenčno ceno. Tržna niša je zato priložnost za stabilna, inovativna podjetja, z odličnim razvojnim timom, ki gleda v jutri. A preskok ni mogoč čez noč.

Z

a velike firme je specializirana tržna niša praviloma preskromen hlebec kruha. Toda EMA danes že dobavlja komunikacijske podatke za več kot 5.000 ribiških ladij na različnih delih sveta. Vsakoletna rast je v tem delu dejavnosti podjetja več kot 30 procentna.

O

dprlo se je. Okrog 65 % realizacije jim daje izvoz proizvedene opreme in storitev prenosa podatkov v vse smeri sveta – od Hrvaške, Italije, Grčije, Črne Gore, Albanije, Malte pa vse do Tajske in Indonezije ter od Anglije do Čila. Povsod so, kjer je razvito ribištvo.

julij 2015

N

o, največji poslovni met se je podjetju EMA posrečil z angleško ribiško floto, ki premore 1.300 ladij. Njihov partner je bil vladni oddelek DEFRA. Nadzor, ki je slonel na opremi renomiranega danskega proizvajalca, so želeli zaradi iztrošenosti zamenjati in so

V

rednost novosti je bila v nižjih obratovalnih stroških in možnosti poceni daljinske nadgradnje programske opreme na ribiških ladjah brez fizičnega dostopa do ladij.

BlueTraker, ladijski transponder, kot se naprava imenuje, zagotavlja prenos podatkov preko ameriškega satelitskega sistema Iridium, ko je ladja daleč od obale, ali preko omrežja mobilne telefonije, ko je ladja blizu obale, kar je bistveno ceneje kot pa v primeru satelitskega prenosa.

T

ega izuma žal niso patentirali, so pa Angleže prepričali, čeprav se je našel med njimi uradnik, ki se je začudil z vprašanjem: Ali bomo res kupili to tehnologijo iz Slovaške?

Pa ga je njegov kolega hitro popravil, da gre za slovensko tehnologijo.

E

MA je zmagala v hudi mednarodni konkurenci z rešitvijo »brez konkurence«, se nasmeji Zlatko Mastnak in pove, da so njihov hibridni pristop v komunikacijah hitro prevzeli še drugi.

S

istem VMS (Vessel Monitoring System) je EMA razvila z lastno tehnologijo, od čipa naprej. Tako imenovani VMS Transponder na ladji ne določa le pozicije ladje, njene hitrosti in smeri plovbe kjerkoli na zemeljski obli, pač pa tudi elektronsko beleži in poroča o stanju in vrsti industrijskega ribolovnega orodja na plovilu, o količini ulova ter vrsti in kraju ulova. Podatke pošilja na kopno v nadzorni center, katerega programska oprema je prav tako proizvod firme EMA. Programska oprema z imenom TDS 3.0 (Telematic Data Server) zbira podatke, oddane z vseh ladij neke flote ter jih prikazuje na hidrografskih elektronskih kartah v nadzornem centru na kopnem. Ribiči s tem nimajo nobenega dela.

Elektronski ribolovni ladijski dnevniki so tako popolnoma avtomatizirani. Država in EU s takšnim sistemom izve, kaj, kje in koliko se ulovi in potem s svojimi organi in ukrepi upravlja z ribiško floto tako, da je ribiško bogastvo obvarovano in nadzorovano v vzdržnem stanju.

B

lue Traker, proizvod firme EMA, kot tudi spremljajoča programska oprema, predstavljata sodobni informacijski in telekomunikacijski sistem za satelitski nadzor (monitoring) v odmaknjenih področjih sveta in je torej paradni proizvod, ki daje EMI poslovni polet. Zaradi inovativnih dosežkov v razvoju VMS (Vessel Monitoring System) so že nakupna tarča konkurence.

Zlatko Mastnak

V

razpisali leta 2013 mednarodni tender. Vaba za glavne igralce. EMA je že lahko nastopila z odličnimi referencami. Angleže so najbolj prepričali z novostjo, ki so jo na trgu ponudili prvi - z uvedbo hibridnega komunikacijskega sistema.

foto: Boštjan Čadej

56 100

logistika

primerna za anale slovenske podjetniške zgodovine, kakor jo lahko napišejo le uradniki, ki nikoli ne pogledajo skozi okno, da bi videli, kaj se dogaja v realnem sektorju, ali pa določenih dejstev nočejo razumeti.

E

no od konkurenčnih francoskih podjetij se je že zanimalo za nakup in je v letu 2013 opravilo prvi skrbni pregled podjetja. Zlatko Mastnak pravi, da se dobre ponudbe strateškega partnerja, ki bi podjetju omogočil še hitrejši razvoj, nikakor ne bo branil.

R

azlogov za nakup je pri interesentih več.

Na globalnem trgu EMA ni neznanka.

Povsod se lahko pojavijo z dobrimi referencami na področju telematike, prodajajo pa sisteme in storitve, ki še po prodaji opreme dolga leta prinašajo redne prihodke iz naslova storitev prenosa podatkov. Sredozemlje je EMI osrednji tržni vrt, ki bi ga rada obvladovala.

Je na dobri poti.

R

azvejana mreža poslovnih povezav z najrazvitejšimi ribiškimi državami na svetu in s trdno družino distributerjev njihove opreme in storitev po svetu Zlatku Mastnaku omogoča še en razvojni korak. V poslovni coni v Celju je začel graditi novo poslovno stavbo na parceli, veliki 4.000 m 2. Na enem mestu bo združil doslej prostorsko nepovezane službe: servis, skladiščenje, razvoj (zaposluje 27 inženirjev in doktorjev znanosti), prodajo, skupne službe … Že prvi izračuni so pokazali, kako takšna koncentracija znižuje stroške poslovanja. Naložbo v višini 2 milijona evrov financirajo s podporo Slovenskega podjetniškega sklada ter bančnih in lastnih sredstev.

Zanimivo! Na področju telematike nimajo v Sloveniji nobenega kupca, pri dejavnosti rešitev industrijskega označevanja pa so vsi kupci na domačem trgu ...

I

nternacionalizacija poslovanja pri telematiki poteka po klasičnem receptu: ko državi prodajo svoj sistem, angažirajo lokalne partnerje za upravljanje nadzornih centrov na kopnem.

P

rihodnost podjetja Zlatko Mastnak načrtuje z močnim razvojem, zaposlitvami talentov iz Slovenije in tujine ter nadaljnjo širitvijo na trge južne Amerike, Afrike in Oceanije. Poslovna odličnost in telematika sta tu doma.

Omrežje koridorjev v EU potrjeno, Slovenija na slabšem Najbolj enostavno povedano: cesta je cenejša, fleksibilnejša in hitrejša. Vzroki na železniški strani so v preobremenjeni in zastareli infrastrukturi, premajhni konkurenci in prevelikih stroških. Zanimivo je, da se cene prevoza po cesti znižujejo, po železnici pa zvišujejo kljub znižanju stroškov energentov. Naše stranke tega enostavno ne morejo razumeti.

Na nivoju Evropske komisije je prioritetna tema pospeševanje preusmeritve blaga s ceste na železnico. EK v svoji Beli knjigi 2011 (Transport White Paper) ugotavlja v tovornem prometu potratno rabo energije, preveliko odvisnost od fosilnih goriv, zelo velike emisije toplogrednih plinov, slabo prometno varnost v cestnem prometu, nesprejemljive motnje življenjskega okolja, kot so hrup, onesnaženje zraka itd. Cilj je, da se na daljših razdaljah, 300 km in več, 30 % tonskih kilometrov do 2030 in 50 % do 2050 preusmeri s ceste na bolj vzdržne načine prevoza. Predvsem na elektrificirano železnico. UIRR je pripravil seznam ukrepov, ki bi zagotovili doseganje teh ciljev. Nujno je potrebno ustvariti uravnoteženo pravno podlago, ki bo omogočala pravično in enakopravno konkurenco med različnimi vrstami prevoza, dvigniti konkurenčnost železnice in sprejeti začasne ukrepe za premostitev prehodnega obdobja. Treba je prenoviti direktivo 92/106, ki ureja intermodalni promet. Pomembna je direktiva 96/53/EC, ki ureja teže in mere. Zelo veliko dela nas še čaka.

Najbrž enako velja za Slovenijo. Tudi v Sloveniji že več let v prometni politiki, kljub akcijskim načrtom za preusmeritev prometa na železnico, ni bistvenih sprememb, kar ugotavlja tudi nova prometna strategija. Kako to vpliva na poslovanje in rast vašega podjetja?

Predlog strategije sploh ni strategija. Lahko

57

bi bila izhodišča. Če uradniki, ki so ta papir pisali, ne vedo, da desetega koridorja po njihovi zaslugi ni več, na papirju pa ga stalno omenjajo, da ne govorimo o metodoloških in drugih napakah, potem je jasno, da pri nas še dolgo ne bo nobenih sprememb na bolje. Torej bo treba zamenjati »utrujeno« ekipo. Nimam nobenega upanja, da se bo kaj spremenilo v naslednjih desetih, petnajstih letih. K nam ne znajo prenesti osnovnih zadev iz mednarodnega okolja.

Pred desetimi leti smo jim priskrbeli in prevedli avstrijski model pospeševanja kombiniranega prometa. Naročili smo primerjalno študijo modelov v posameznih državah EU in jo posredovali odgovornim. Zgodilo se ni nič. Verjetno so vsi ti papirji končali v košu.

A bodite konkretni. S katerimi ukrepi bi lahko Slovenija pospešila razvoj kombiniranega prometa? Kaj je ključno za uspešnost in razvoj kombiniranega prometa v državi?

Slovenija mora pridobiti nazaj deseti koridor v kakršnikoli obliki. Obstaja iniciativa za Zahodno balkanski koridor, ki bi nadomestil desetega. Žal smo zamudili priložnost za umestitev v obstoječe TEN-T omrežje. Naslednja priložnost bo 2023. Pri EU financiranju imajo prednost projekti na omrežju TEN-T. Vlada bi morala imeti mehanizem, da bi lahko finančno podprla projekte, ki so pomembni za umestitev Slovenije v mednarodni prostor. Lahko samo prepišejo ukrepe, ki jih izvajajo severni sosedje.

julij 2015

Kot član upravnega odbora mednarodnega združenja za kombinirani transport UIRR ste zagotovo sodelovali v razpravah o predlogih, ki ste jih operaterji kombiniranega transporta predlagali novi komisarki za promet v Bruslju.

Kaj bi lahko storila drugačna evropska prometna politika za uveljavitev cenejšega in okoljsko vzdržnega prometa?

Rok Svetek

Ne le Slovenija, tudi EU že leta bolj papirnato prestavlja promet s ceste na železniške tire, čeprav ves čas navaja več prednosti prevozov po železnici. Rok Svetek, direktor družbe Adria Kombi, predlaga nujno prenovitev direktive, ki ureja intermodalni promet.

To bi lahko pospešilo rast kombiniranega prometa v EU in v Sloveniji. Sicer pa je kot dolgoletni menedžer v logistiki prepričan, da bi si morala Slovenija povrniti, v takšni ali drugačni obliki, deseti koridor.

Izguba prometne povezave sever-jug bo gospodarstvu prinesla višje stroške. Bolj optimističen je pri načrtih podjetja Adria Kombi, saj vidi več priložnosti, med drugim v povezavah po Svileni poti.

foto: arhiv podjetja

Kljub znanim prednostim kombiniranega transporta in jasnim stališčem EU, da se promet preusmeri s ceste na železniške tire, v EU ni znatne rasti te vrste prometa, lani pa se je celo zmanjšal. Zakaj takšna dominacija cestnega prevoza in šibka rast kombiniranega?

Kombinirani transport

Jože Volfand

logistika

100

Kombinirani transport

58 Naročnikom nudimo kakovostne storitve, ki jim omogočajo optimizacijo stroškov. Stranke se odločajo skoraj izključno na osnovi cene.

Za velike naročnike, ki lahko zakupijo celotne vlake, pripravimo storitev po meri. Ta lahko vključuje marsikatero dodatno storitev z dodano vrednostjo. Naše stranke so špediterji oziroma logisti, ladjarji in cestni prevozniki.

Prevažamo vse vrste blaga. Specializirani smo za prevoz vseh vrst nevarnih snovi razen razredov 1 in 7. Trenutno je v naši mreži 72 terminalov v Evropi. Lahko se pohvalim, da smo med desetimi največjimi neodvisnimi operaterji v Evropi.

julij 2015

Vaše podjetje vsak dan prepelje do 35 vlakov, kar je zahteven informacijski in logistični proces.

Kako ste organizirani in opremljeni?

Smo zelo vitka organizacija. Sedež imamo v Ljubljani, kjer upravljamo z vsemi procesi, mednarodno mrežo in seveda prodajnimi aktivnostmi. V vsaki državi imamo partnerja. 90 % strank so tuja podjetja. 330.000 TEU letno se ne da prepeljati brez odlične IT podpore. Razvili smo informacijski sistem Kombimagic, s katerim obvladujemo vse procese, in pa Trainspotting, s katerim sledimo naše vlake v realnem času. Za nas je pomembno sodelovanje z domačimi mednarodno priznanimi strokovnjaki s področja IKT.

Omrežje koridorjev TEN-T je potrjeno in do leta 2023 ne bo mogoče vključevati novih. Za nas kot podjetje in Slovenijo je to katastrofa. Dokončno je bil izbrisan deseti koridor.

Pretrgana je bila povezava sever-jug. V dvajsetih letih smo zgradili vozlišče v Ljubljani s povezavami iz Evrope do Istanbula, Soluna, Konstance. Vloženih je bilo preko deset milijonov evrov. Investicije in blagovni tokovi se usmerjajo po koridorjih. Vozlišče je enostavno propadlo.

V gradivu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o izzivih internacionalizacije so avtorji zapisali, da bo Slovenija logistični center. Lahko to postane? Ima potenciale?

Slovenija je svojo priložnost izpustila. Metanje floskul na papir je enostavno.

Treba je nekaj narediti in delovati v tej smeri.

Zamudili smo priložnost že pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Takrat bi morali postaviti strategijo, tudi izvedbeni načrt, in ga konsekventno izpeljati. Logistični center ali platforma je zelo dolgoročen projekt. Uradniki, ki pišejo te dokumente, nimajo pojma, o čem pišejo, ker v življenju večina ni delala v realnem sektorju in sploh ne vedo, kaj ti pojmi pomenijo. Takšno neznanje drago plačujemo vsi in ga bomo plačevali tudi v bodoče.

Slovensko gospodarstvo bo imelo večje stroške, to je preprosto dejstvo.

Valerija Špacapan Friš, Schenker d.d.

stotici

Ob vsem tem pa vaše podjetje posluje stabilno. Kaj lahko Adria Kombi ponudi naročnikom? Ali se odločajo za kombinirani transport zaradi optimizacije stroškov?

In koridorji?

Čisto okolje, veliko dobre volje

Anketa ob

Z ukinitvijo desetega koridorja in s progo Beljak – Gradec je Slovenija dokončna izgubila geostrateški položaj, o katerem je govorila kot o svoji konkurenčni prednosti. Da bi si ta položaj povrnila, so potrebne ogromne investicije iz lastnih sredstev v obnovo infrastrukture. EU sredstev ne bo dala zaradi izločitve desetega koridorja iz TEN-T omrežja. Luka Koper je za Slovenijo zelo pomembna, vendar pa je omejena glede rasti in razvojnih možnosti. Poglejte samo primer drugega tira. Država je poglobila plovni kanal, Luka bazen. Povečane so kapacitete na pomorskem delu, na zalednem delu pa nič. Država koplje jamo vsem nam.

Pričakujemo rahlo rast v nespremljanem prometu. Pri oprtnem vlaku Maribor – Wels bo obseg zmanjšan za okoli 40 %. Razlogi so predvsem v zmanjševanju turškega uvoza zaradi zmanjševanja vrednosti turške valute, večjega števila dovolilnic ter konkurence ro-ro ladij Turčija – Trst. Toda stalno pripravljamo nove povezave, na primer neposredno povezavo Koper – München. Še nekaj jih je v pripravi.

Na dolgi rok pa se pripravljamo na vzpostavitev povezave po Svileni poti do Srednje Azije in Kitajske. Do Kaspijskega morja (Baku) smo že prišli. Ko bo infrastruktura dokončana in na nekaterih delih posodobljena, se bomo intenzivno vključili v te blagovne tokove.

foto: arhiv podjetja

logistika

Omenjate prometno omrežje v EU. Kaj se letos dogaja na transportnih poteh po EU, saj se prometni tokovi preusmerjajo in po nekaterih ocenah Slovenija izgublja prednosti svoje nekdanje geo-strateške lege. Četudi se še vedno zelo poudarja vloga Luke Koper.

Kaj bo letos najbolj vplivalo na vaše poslovne rezultate in kakšne načrte imate? Kaj pomenijo spremembe v koridorjih evropskega omrežja TEN-T za vas in za Slovenijo?

V DB Schenkerju se zavedamo pomena skrbi za okolje. Eden naših glavnih ciljev je namreč tudi postati vodilni zeleni ponudnik na področju logističnih storitev. Zeleno rast vidimo kot veliko priložnost in se venomer veselimo vaših novih prispevkov, ki nam širijo obzorja, porajajo vprašanja in postavljajo nove izzive. Ob vaši jubilejni 100. izdaji revije smo malo pobrskali po arhivu in v eni izmed starejših številk našli odličen rek: »Čisto okolje, veliko dobre volje«. Upamo, da vas bo spremljal tudi v prihodnje.

foto: arhiv podjetja

100

Ni treba biti zelo inovativen. Seveda pa je treba pridobiti soglasje EK.

Anketa ob stotici

Tudi izvajalci smo del revije Kristijan Lovrenčič, Čisto mesto Ptuj

Revija EOL je pozitiven medij, ki jih v slovenskem prostoru manjka. Pri tem je poglavitnega pomena okolje, o katerem danes premalo govorimo. Revija, v naših pogledih, pritegne največ pozornosti s temami, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, kjer včasih manjka strokovno – tehničnih člankov, na področju logistike, zbiranja odpadkov in podobno. Splošno so članki / objave zanimive, revija pa pripravljena na način, ki pritegne bralca. Veseli smo, da smo lahko del revije tudi izvajalci in drugi, ki nam je enoten cilj, da ustvarjamo za življenja vredno okolje.

Uredništvu revije EOL čestitamo ob izdaji 100. številke in jim želimo kreativnega ustvarjanja tudi v prihodnje.

Promocija

KOMERCIALA

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ IN DUPLEX ZAŠČITO

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSeAauS bur itas ver

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

Promocija

, Y ! j E e H j napr ! e P v O T o p A OKUSA STA OB

.si a l o

w

.s w w