EOL 101/102

Specializirana revija za trajnostni razvoj

101/102 embalaža okolje logistika

september 2015

Odpadki: Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna

Steklena embalaža: Uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži Okrogla miza: Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir Marjan Mačkošek: Zaradi določenih modnih muh se zaletavamo v zid Novi standardi: Odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

strOkOvni seminar

zeleni izdelki in storitve za zeleno rast podjetij spodbujanje zelenega povpraševanja

6. 10. 15 9.0013.30h Celje, riTs (kidričeva ulica 25)

kako bo država spodbudila zeleno rast podjetij?

Bo več konkretnih finančnih spodbud za zelene izdelke, tehnologije in storitve?

Zelena javna naročila bodo res zelena in delitev sredstev transparentna?

Odgovore bo dal strokovni seminar, na katerem bomo predstavili finančne okvire za zeleno rast in predvidene finančne spodbude. Vključno z zelenim javnim naročanjem, eko inovacijami in eko dizajnom v podjetjih. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih zelenih praks – izdelkov, storitev, tehnologij. program:* 9.00 Nagovor organizatorja 9.10 Strategija pametne specializacije – vsebina in nadaljnji koraki (Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko) 9.35 Predvidene spodbude za zeleno rast podjetij iz evropske kohezijske politike (inovacije, naložbe) (mag. Marija Čebular Zajec, MGRT) 10.00 Razprava 10.10 Zeleno javno naročanje - od uredbe do prakse (Urška Skok Klima, Ministrstvo za javno upravo) 10.35 Eko inovacije in eko dizajn v podjetjih (dr. Erika Glasenčnik, MGRT) 11.00 Razprava 11.10 Odmor 11.30 Koordinator za zeleno rast v podjetju – kdo je to? (asist. prof. dr. Tomislav Rozman, bICERO) 11.55 Primeri dobrih praks (Kronoterm, Setran Plus, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo) 13.30 Zaključek *Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

seminar organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri vsebini upoštevamo aktualni Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015-2016, ki ga je MOP pripravil v sodelovanju z več ministrstvi. seminar je namenjen vsem, ki so v podjetju odgovorni za zeleno rast v poslovanju, za eko inovacije in eko izdelke, za trajnostni razvoj in za ključna okoljsko-poslovna področja, panogam, ki so v fokusu Strategije pametne specializacije, izvajalcem javnih naročil in vsem, ki jih zanima konkretni pristop k poslovni strategiji zelene rasti.

ne spreGLeJTe

25 % popUsT ZA NOVE IN ObSTOJEČE ČLANE ZELENEGA OMREžJA SLOVENIJE!

vabimO k udeležbi!

Kotizacija strokovnega seminarja samo 125 € + ddv.

Več informacij in prijava na: www.zelenaslovenija.si, info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 716 in 03/ 42 66 700

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

Organizator:

v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo

Promocija

Kontakt za informacije: Tanja Pangerl, tel.: 03/ 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

Z

daj pišemo leta 2015. Slovenija sprejema program prehoda v zeleno gospodarstvo, saj Evropa že nekaj let na papirju producira koncepte zelene rasti, krožnega gospodarstva, industrijske simbioze, učinkovite rabe virov in trajnostnega razvoja. Ne vem.

Morda bi pesnik potrkal na civilizacijsko vest Evropejca in ga postavil pred zrcalo češ – poglej iz svoje polmegle, saj ne bo zelenega odrešenja, če ne boš prebudil notranje duhovne vesti. Da sestopiš z vlaka, ki nikamor ne pelje. No, ni res. Vemo, kam pelje ta vlak.

A

kako preusmeriti razvojne tokove časa in povezati oporišča zelenih stebrov?

Kako brez meglenega zelenega romantizma z realnim pristopom in premišljeno na primer investirati v pametne stroje in zelene tehnologije, odpirati zelena delovna mesta, pripraviti novo Uredbo o zelenem javnem naročanju, finančno načrtno spodbujati ekoinovacije in ekodizajn? Ali doseči boljšo snovno produktivnost. In končno les oživeti v finalnih proizvodih ali kot gradbeni material.

Ali …

K

akšna bo torej zelena razvojna zgodba, ki jo, kot kaže, resno začenjamo pred vstopom v leto 2016, ko bo slovenska država stara 25 let, kar je vendarle četrt stoletja, mar ne?

M T

atej Feguš, Donar: Ključno je, da vse sledi istemu cilju, če bomo imeli pet ali šest strategij, ne bomo prišli nikamor.

anja Bogataj, MOP: Program ne bo še en lep dokument za v predal, zeleno gospodarstvo je deklarirana strateška usmeritev države. Preseči je potrebno dosedanje ustvarjanje ogromno strategij, s katerimi se hitro zadovoljimo, ne prenašamo novih tehnologij in postopkov v prakso ali pa preprosto ne naredimo ničesar.

M

arjan Mačkošek, Štore Steel: Sigurno je to razvojna priložnost, če pa bomo razvijali samo zato, da bomo razvijali, ne bomo pa vedeli, če imamo za te izdelke ali storitve

EOL foto: Rok Tržan

potencialni trg, ne bomo naredili nič. Javna sredstva, zbrana iz realnega sektorja, bomo porabili za nekaj, kar ne bo dalo nobenega rezultata. Če dokument zelene rasti ne bo odražal potencialov realnega sektorja, ki ga imamo danes v Sloveniji, nima prave teže.

A

zdaj, z zapisanim, če bi vse navesili na košato simbolno slovensko lipo, kjer bi naj čez čas le zrasli plodovi, saj veste, tisti majhni oreški s pecljem, je morda teža pretežka. Ali bolje – dobro bo stehtati vse zapisano, kar je na tehtnici, in pobrati tisto, kar da lahko zeleni rasti največji pospešek. Fokus torej.

K

ljučnih področij za prehod na zeleno gospodarstvo (ali na intenzivnejši zeleni razvoj Slovenije) je več. So pravzaprav vsi, ki so sicer že dolgo v predalih: trajnostno upravljanje z viri (prostor, vode, varstvo narave, gozd, les), zelena rast gospodarstva, zelena delovna mesta, povpraševanje po zelenih izdelkih in storitvah, zeleno javno naročanje, zelena proračunska reforma, trajnostni urbani razvoj (gradnja javnih stavb, trajnostna mobilnost), izobraževanja in ozaveščanja, zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu.

Na koncu seznama je javni sektor kot zgled in so še podporne aktivnosti.

A

čeprav je res, da program povzema, kar je bilo doslej razpršeno in nepovezano, torej ne začenjamo od začetka, je sprememba vidna z vrha Triglava. Prvikrat je zeleni duh, seveda ne povsod z enako svežino, zavel skoraj po celotni ministrski ravni po državi. Prva in druga raven, mislim na državne sekretarje, se je povezala. S programom in nalogami, tudi s pregledom, kaj bo kdo namenil za posamezne projekte. To je dosežek. Če bo sledila še tretja raven, uradniška, tista, ki bo operativna, in če bodo gonilni akterji identificirali, kje je največ lukenj, potem je to zmagovalna kombinacija za zeleno Slovenijo.

Ne le za zeleno rast gospodarstva. Kajti prav trdijo managerji, da realni sektor, zlasti izvozni, preprosto ne more več mižati pred poslovnimi standardi, ne le okoljskimi, ki mu izboljšujejo konkurenčnost in dajejo zeleno legitimacijo na globalnem trgu.

Z

ato potrebuje Slovenija nacionalni program zelenega razvoja – države in zelene rasti gospodarstva s fokusom in opredeljenimi partnerstvi. Predloženo gradivo pa potrebuje ne le pregled kazalcev okolja, pač pa tudi, kako zeleno je že zdaj slovensko gospodarstvo in kaj že zmore slovenska stroka, zlasti nekateri inštituti.

Jože Volfand, glavni urednik

september 2015

es je iz pesniške zapuščine, ta pesem.

Srečko Kosovel jo je napisal okrog leta 1925. Torej, leta 1925! Zmotili in prizadeli so ga evropski civilizacijski procesi, ki so duhovno ubijali človeka, utrujenega od zmehaniziranega sveta. Človek je v njem izgubljen, ker se je odtrgal od narave, od zelenega odrešenja. Pesnik tava med grobovi, mrtvimi znamenji velike evropske preteklosti, in želi v središče sveta spet postaviti človeka. Kajti človek je zanj ponižan v brezdušen avtomat, v pošastno spako.

Uvodnik

R

101/102

Pesem o zelenem odrešenju

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Pet nasvetov, kako z embalažo povečati prodajo izdelka

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, september 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Razvoj poteka v dogovoru z naročniki, tudi projekt varnostnih tiskovin 12 Prihodnost 3D tiska embalaže počasna, zdaj dobrodošel za prototipe 14 Uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži 23 Z informatizacijo do trajnostnih procesov 24 Največja tovarna za predelavo odpadkov v Sloveniji pred tehničnim pregledom 26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 28 Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir 34 Zaradi določenih modnih muh se zaletavamo v zid 36 Po novem bi pri zelenih naročilih upoštevali življenjski ciklus izdelka 38 Odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka 40 Nadzor vzorca iztoka očiščene odpadne vode je pravi odgovor o MKČN 42 Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

46 Kompost II. razreda prepovedan, v trgovinah pa slabši uvoženi substrati

sebina

4 101/102

EOL

Impresum

48 Sheme bolj podaljšana roka sortircev, zbiralcev in trgovcev kot pa gospodarstva

51 Sistem razširjene odgovornosti naj onemogoči nelojalno konkurenco 54 Tudi centri ponovne uporabe delijo usodo socialnega podjetništva 58 Namesto slabše prodaje plovil v nov elan z vetrom

60 Samo en v verigi bio hotelov, a to ni edina lastovka

64 Shelf ready embalaža kot optimalno embaliranje izdelkov

Partnerji

66 Mestna logistika - pot do konsolidacijskih centrov

pri izdajanju revije EOL:

70 Trend je optimizacija resursov in nadzor celotne distribucijske verige

september 2015

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

74 En Memoro pred obiskom grobov, info postaja pa korak do vseh informacij 76 Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani

Milijon plastičnih vrečk je v rabi vsako minuto. Plastične vrečke onesnažujejo okolje že med proizvodnjo in ne le takrat, ko postanejo odpadek. Veliko držav skuša na različne načine preprečiti uporabo plastičnih vrečk. Spodbujajo vrečke za večkratno uporabo in podobno. Navkljub najboljšim namenom povprečen potrošnik vrečko za ponovno uporabo velikokrat pozabi doma. PaperJohn vrečka ponuja rešitev. Gre namreč za biorazgradljiv nahrbtnik narejen iz 100 % recikliranega papirja. Možno ga je nositi na hrbtu in je zato še posebej primeren za kolesarje.

Vrečko so izdelali v Nemčiji v podjetju Ogata. Njena nosilnost je boljša kot pri povprečni plastični vrečki, saj je izdelana iz višje gostote papirja. Velika je 320 x 170 x 450 mm in ima ročaje za nošnjo na hrbtu.

Surovina za material prihaja iz obnovljivih gozdov, da bi se izognili rabi drugih, neobnovljivih virov. V podjetju načrtujejo lokacijo proizvodnje v eni izmed sosednjih držav. Tako se bodo izognili ogljičnemu odtisu povezanim s transportom. Trgovine naj bi kmalu ponujale to okolju – prijazno vrečko.

Nanodelci v embalaži za mleko, čeprav zakonodaje še ni

Podjetje Agrindus iz Brazilije je podaljšalo življenjsko dobo pasteriliziranega mleka A kvalitete iz 7 na 15 dni. To so dosegli tako, da so v plastenke vgradili nanodelce na osnovi srebra z baktericidnimi, antimikrobnimi in samosterilizacijskimi lastnostmi. Tehnologijo je razvilo podjetje Nanox, ki je, kot podjetje Agrindus, Fotografije: arhiv proizvajalcev

Stara pijača v novi preobleki steklenice Podjetje Ciseroad se je odločilo ameriškemu trgu znova predstaviti mešanico vode, jabolčnega kisa, javorjevega sirupa in ingverja. Želijo namreč obuditi staro ameriško pijačo imenovano Switchel.

Podjetje Berlin Packaging je dobilo nalogo, da izdela varno in pitju prijazno steklenico, ki bo izstopala na prodajnih policah. Za inspiracijo so uporabili logotip podjetja: tovornjak. Ustvarili so 270-gramsko steklenico iz 100 % reciklabilnega stekla, oblika pa sledi tradiciji podjetja.

Pridih modernosti ji daje relief odtisov avtomobilskih gum po zgornjem in spodnjem delu steklenice. Inovativni dizajn omogoča enostaven in varen oprijem za roko in poudarja karakter blagovne znamke.

Odprtina za pitje, inea 38 mm s črnim pokrovčkom, daje domač izgled. Rezultat je stroškovno učinkovita steklenica, ki sovpada s historičnim, ruralnim delom pijače Switchel.

Priložnosti in izzivi krožnega gospodarstva Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravljajo konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3. novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju.

Odgovorila naj bi na dve ključni vprašanji za Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodarstva soustvarjali ali zgolj opazovali. In če se odločimo za takšen prehod, kako ga bomo izvedli in kaj za to potrebujemo? Evropska komisija je lani objavila sveženj o krožnem gospodarstvu, ki se ga je nova komisija odločila do konca leta 2015 nadgraditi z ambicioznejšim predlogom. Maja letos je Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, konec maja pa odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. V programu bodo sodelovali številni govorniki iz tujine in Slovenije.

5 101/102

locirano v mestu São Carlos. »Že prej smo vedeli, da uporaba antimikrobov in baktericidov v fleksibilni embalaži hrani izboljšuje konzervacijo in podaljšuje njeno življenjsko dobo. Zato smo se odločili, da izvedemo nekaj testov na polietilenu, ki se uporablja za embaliranje svežega mleka v Braziliji. Rezultat je pokazal, da smo več kot podvojili življenjsko dobo mleka. Vse, kar smo naredili, je bilo, da smo le dodali mikrodelce v material za embalažo, ne da bi mleku primešali kakršne koli aditive,« so pojasnili v podjetju. Mikrodelci se dodajo kot prah v bazo polietilena, iz katere se potem izdelujejo plastenke s postopkom brizganja. Mikrodelci so inertni, tako da ni možnosti, da bi se odlepili od embalaže in prišli v stik z mlekom. Učinkovitost materiala in podaljševanje življenjske dobe mleka so testirali pri obeh podjetjih in v različnih laboratorijih leto dni. Pri Nanoxu načrtujejo trženje izdelka v Evropi in Združenih državah Amerike, kjer popijejo veliko večje količine mleka kot v Braziliji. Niti Brazilijia niti Amerika sicer še nimata jasne zakonodaje za nanodelce pri izdelkih, ki so v stiku s hrano.

EOL

V trgovino z biorazgradljivim nahrbtnikom

Slovenski študentje dajejo prednost javnemu prevozu Kot navajata podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe (GDTE) in neprofitna mednarodna organizacija za mlade ThinkYoung, je dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva. Na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (40,6 %), na tretjem pa reciklaža že uporabljenih delov (37,9).

Milenijska generacija pri nas tako pričakuje splošne izboljšave transportnega sistema, vendar ne na račun omejevanja svobode izbire prevoznih sredstev in gibanja. Kar 91,5 % mladih verjame, da bodo imeli v naslednjih desetih letih v lasti svoj avtomobil, medtem ko je povprečje med vsemi evropskimi študenti obstalo na 85 %.

Kohezijski denar za prve projekte znan Šele pred dnevi je vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko potrdila prve projekte, ki naj bi jih financirali iz nove finančne perspektive 2014-2020. Pet projektov, vsi so povezani z vodom, so vredni 162,6 milijonov evrov, evropski del pa znaša skoraj 100 milijonov. Projekti so na naslednjih območjih: odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, preskrba s pitno vodo na območju Domžal in Kamnika, preskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop (Postojna in Pivka), preskrba s pitno vodo na območju Sodražica-Ribnica-Kočevje, preskrba s pitno vodo na območju Suhe krajine.

september 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

6 101/102

EOL

Kratko, zanimivo Računsko sodišče izdalo poročilo o odpadkih

Drugačna embalaža za drugačno čistilo

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva, pristojnega za okolje, in Carinske uprave Republike Slovenije pri vzpostavitvi pogojev in nadzora ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju od leta 2009 do leta 2012.

Podjetje Tetrosyl, ki izdeluje čistila za čiščenje avtomobila, je trgu predstavilo novo čistilo za čiščenje brez vode. Čistilo je zapakirano v RPC – jevi kupcu prijazni plastenki.

Triplewax Shake in Shine Waterless Wash and Wax izdelek vsebuje pralni del in del za voskanje, ki se aktivirata ob tresenju. Prodaja se v litrski prozorni PVC plastenki z velikim prostorom za etiketo. Zgornji del plastenke vsebuje mešanico topil in olj, ki navlažijo površino in odstranijo umazanijo ter maščobo. Večji, spodnji del plastenke, vsebuje kombinacijo barvnih mehčal in voskov, ki ustvarjajo dolg lesk. Izdelek ima tudi razpršilec. »Ustvarili smo Triplewax Shake & Shine, da bi lahko dali kupcem izdelek, ki ga je lahko uporabiti kjerkoli. Da čistilo deluje, mora biti zapakirano v primerni embalaži, tako da kupci izdelek lahko uporabljajo,« je pojasnila Sarah Taylor, produktni vodja v podjetju Triplewax.

Po mnenju Računskega sodišča »Ministrstvo področja ravnanja s komunalnimi odpadki ni strateško celovito uredilo, saj v operativnih programih ni pravočasno določilo ciljev, načinov in ukrepov za doseganje ciljev ter ni vzpostavilo rednega spremljanja in vrednotenja izvajanja politike na tem področju« Prav tako ni vzpostavilo ustrezne in celovite normativne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki.

september 2015

Novosti

Pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pa ministrstvo ni nedvoumno uredilo razmerij med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalci gospodarskih javnih služb ter meril za izravnavo količin prevzemanja odpadne embalaže med družbami. »Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo zato niso prevzele vse odpadne embalaže od izvajalcev gospodarskih javnih služb, ministrstvo pa za take primere ni predvidelo sankcij za družbe ter niti ustreznih zavarovanj, če bi moralo zgolj zagotoviti predelavo odpadne embalaže. Ministrstvo ni imelo zanesljivih in verodostojnih podatkov za izračunavanje doseganja predpisanih okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadno embalažo. Količina embalaže, dane v promet, ki izhaja iz podatkov v uradnih evidencah, je bila manjša od količine odpadne embalaže, ugotovljene v zbranih komunalnih odpadkih, za približno 50 odstotkov, podatki o količini predelane odpadne embalaže pa so bili precenjeni, zato izračun doseganja okoljskega cilja predelave odpadne embalaže ni bil točen.

Na podcenjenost podatka o količini embalaže, dane v promet, je deloma vplivala previsoko določena vrednost oprostitve za vključitev v sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki znaša 15 ton, deloma pa, ker ministrstvo in carinska uprava nista imela ustreznih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotavljala osebe, ki dajejo v promet embalažo in bi morale biti vključene v sistem. Na precenjenost podatka o predelani količini odpadne embalaže je vplivalo neustrezno evidentiranje predaj odpadne embalaže med posredniki in predelovalci v verigi do končne predelave. Ocenili smo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena vsaj polovica embalaže, dane v promet, zato se je predpisano ravnanje izvajalo za manj kot polovico nastale odpadne embalaže. V povprečju je bilo zato na leto v sistem premalo vplačano vsaj 16 milijonov evrov embalažnine, ki bi se lahko namenili za sofinanciranje zbiranja odpadne embalaže

Škatlica za kontaktne leče pritrjena na plastenki za tekočino za leče Podjetje M&H Plastics je nominirano za Starpack Awards 2015.

Izdelali so namreč novo plastenko za tekočino za leče za podjetje EM Pharma Ltd. Posebnost plastenke je v tem, da lahko uporabnik škatlico s kontaktnimi lečami shrani na plastenko s tekočino za leče. Oblikovali so malce dvignjen profil, ki omogoča, da se škatlica z lahkoto odstrani iz plastenke in obratno. To zmanjšuje nalaganje stvari v kopalnici. Poleg tega so škatlice za leče zelo male in jih je tako pritrjene na plastenko lažje najti. Embalaža je

primerna za na pot, saj škatlice ni potrebno iskati po torbi. Podjetje EM Pharma Ltd je iskalo rešitev za več problemov pri uporabi kontaktnih leč. Komercialno je izdelek na trgu zelo uspešen in dobro sprejet med uporabniki. Plastenko, zapiralo in škatlico za leče so oblikovali v podjetju M&H Plastics, ki je del skupine RPC.

Etiketa z ločevalnim in odbojnim robom Podjetje Multivac je razvilo dvoplastne etikete, ki jih je mogoče zrotirati za 180 stopinj. Etiketa ima ločevalni rob in odbojni rob, ki se ju da enostavno izmenjavati.

Ta inovacija omogoča, da etikete ki niso predvidene za to, da se odlepijo, ostanejo na osnovnem traku. To pride v poštev v primeru, ko se spremeni postavitev tiska ali je etiketa zaznana kot nepravilna. Ne le da s tem prihranijo pri stroških, tudi sistem označevanja postane preprostejši in zaneslivejši. Nov, dvojni ločevalni rob je mogoče namestiti na Multivacove navzkrižne spletne označevalce in na označevalce transportnega pasu iz stroja L 310. Pri postavljanju in operiranju z etiketami pridemo do situacij, v katerih se etikete naj ne bi odlepile. Nov dvojni ločevalni rob ponuja dve možnosti. Če je paket potrebno označiti, se ločevalni rob uporabi. V primeru da ne, pa individualne etikete ostanejo sprijete na osnovni trak, ki se navije nazaj na kolut in po etiketiranju aktivira odbojno stran etikete.

Pri tem se lahko ostale etikete vnese ročno ali pa se za to uporabi avtomatsko kontrolo na stroju. Dvojni ločevalni rob na označevalnem stroju naredi etiketiranje hitrejše in uporabniku prijazno. Sprememba postavitve tiska je bolj učinkovita in zanesljiva, saj informacija iz prve serije ne more biti direktno prenešena na drugo serijo. Če so med gledanjem rezultatov tiska zaznane nepravilne etikete, te ostanejo na traku. Dvojni ločevalni trak se potem ponovno navije na kolut za 180 stopinj, da so napačne etikete tudi navite. Naslednja, pravilno stiskana etiketa se potem aplicira na paket.

Eko košarica z dvojnim 'obrazom' Pogosto se zgodi, da na prvi videz nemogoče naloge postanejo zmagovalne

rešitve. IDentiks je tako v okviru Spiritovega razpisa za promocijska darila izdelal ekološko prijazno košarico z dvojno uporabnostjo – košarica je hkrati koš za shranjevanje ali prenašanje, obrnjena na glavo pa postane tudi mizica za piknike.

Izdelana iz vezanih plošč in promocijsko obarvanega tekstila predstavlja idealnega sopotnika za vikend izlete, shranjevanje igrač z vrtne zabave ali pa (odlagalni) pripomoček v stanovanju.

Bosch s stroji za pakiranje peciva na sejmu IBA

Bosch Packaging Technology na sejmu IBA 2015 v Münchenu (od 12. do 17. septembra), predstavlja najnovejšo rešitev za procesiranje in pakiranje peciva.

Boschev novi Pack 301 LS avtomatski stroj je oblikovan tako, da učinkovito zavija piškote po robu. Modularna zasnova Pack 301 LS sistema nudi osnovo za obsežne rešitve in prilagodljive konfiguracijske postavitve, kar omogoča proizvajalcem, da lahko širijo prozvodnjo ali povečujejo nivo avtomatizacije. Druga prilagodljiva rešitev za industrijo peciva je tudi v »dva v enem« embalažnem sistemu za višji nivo avtomatizacije. To je prvi sistem te vrste, ki lahko preide iz enega pakiranja v pakiranje po kupčkih in obratno le v dobrih treh minutah. Te možnosti omogočajo proizvajalcem, da zadovoljijo različne globalne trge hitro in učinkovito. Od distribucije skozi primarno in sekundarno pakiranje je linija oblikovana uniformno in Fotografije: arhiv proizvajalcev

Inovacija embalažna pregrada brez aluminija Ko potrošnik kupi zapakirano hrano, kot so juhe v vrečki ali zelišča, pričakuje, da jo bo lahko hranil nekaj časa pred dejansko uporabo. Dobre pregradne lastnosti embalaže so nujne, da to uspe. Podjetje Mondi Coatings je na FachPacku 2015 v Nürnbergu predstavilo inteligentno rešitev za to dilemo – BarrierFilm brez aluminija.

Podjetje Mondi Coatings se ukvarja z izdelovanjem pregrad v embalaži. Do nedavnega je bila najboljša možna pregrada aluminijeva pregrada. Razvojni oddelek podjetja Mondi je izdelal pregrado, ki ne vsebuje aluminija, je okolju prijazna in ima še druge prednosti pred aluminjasto. Ker ne vsebuje kovin, je sedaj možna uporaba detektorja kovin po celotni oskrbovalni verigi, ne da bi pri tem izgubili katerokoli funkcijo pregrade. Pregrada BarrierFilm je že prejela nagrado WoldStar v kategoriji »inovacija in trajnostno pakiranje«. Nudi učinkovito zaščito in daljšo življenjsko dobo izdelkov. Poleg tega zmanjšuje ogljični odtis embalaže, ker ne vsebuje več aluminija. Z uporabo posebnega tesnilnega polimera, ki zniža temperaturo in posledično zniža porabo energije, je trajnostni vidik še večji.

Nova pregrada rešuje še en problem, ki so ga imele pregrade z aluminijem. Te so bile namreč občutljive na gubanje embalaže.

Ta embalaža je sedaj bolj ravna in varna, z veliko površino za trženje izdelka.

7 101/102

in infrastrukture za njeno zbiranje. Na leto zato tudi ni bilo plačano vsaj 900 tisoč evrov okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže. Ministrstvo ni predlagalo opredelitve namena porabe zbrane okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže, njene višine pa ni določilo na podlagi utemeljenih zneskov, ki bi odvračali zavezance od škodljivih ravnanj, in tako, da bi bilo z zbranimi sredstvi mogoče sanirati povzročene posledice ravnanja z odpadno embalažo na okolje.«

EOL

je nevidno integrirana v sistem. Bosch je našel rešitev tudi za sekundarno pakiranje.

Eden izmed primerov je kartonažni stroj CFC 2012, ki so ga predstavili trgu v začetku letošnjega leta. Stroj je oblikovan za obsežne sekundarne formate v živilski industriji s širino do 31 cm. Zaradi široke ponudbe embalaž se lahko CFC 2012 prilagodi vrsti različnih produktov, kot so vrečke s stranskimi zatiči ali brez njih, pa tudi samostoječe vrečke z dvokapnim zapiralom. Tudi z največjim vzgibanim kartonom in formatom izdelka lahko stroj izdela 200 izdelkov na minuto. Serija CUK, ki se uporablja po svetu za rešitve vrečka v škatli, pa je idealna za manjše izdelke.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti.

Tretji krog Slovenija znižuje CO2 Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je začela s tretjim krogom projekta Slovenija znižuje CO2, ki je namenjen predstavitvam aktivnosti podjetij, občin, javnih institucij in drugih organizacij na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Organizacije in podjetja lahko svojo ali drugo poznano dobro prakso, ki ustvarja gospodarske, okoljske in socialne koristi, prijavijo s pomočjo spletnega obrazca na spletni strani Umanotere. Evidentiranje dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.

Končni izbor dvajsetih novih primerov dobrih praks bo opravila strokovna skupina projekta v sestavi dr. Aljaž Plevnik, dr. Anamarija Slabe, Bojan Žnidaršič, Jernej Stritih, dr.

Renata Karba in Vida Ogorelec. Izbrani projekti bodo v letu 2016 predstavljeni javnosti.

Predstavljeni bodo primeri dobrih praks na naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.

Eko praznik v Ljubljani Tradicionalni ekopraznik, že 14. po vrsti, je Inštitut za trajnostni razvoj organiziral v Ljubljani v prvi polovici septembra. Na Pogačarjevem trgu so na stojnicah spoznavali, okušali, preizkušali in kupovali vse bolj pestro ponudbo slovenskih ekoloških kmetij iz vseh regij, ekoloških trgovin, ekološke kozmetike in drugih izdelkov in storitev za zdravo in okolju prijazno življenje. Ekopraznik je spodbuda ekološkim kmetijam, pa tudi tistim, ki se odločajo za proizvodnjo zelenih izdelkov in storitev.

september 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

8 101/102

Embalaža

Embalažni trendi

Pet nasvetov, kako z embalažo povečati prodajo izdelka Urška Košenina

1.

V trenutku odločitve lahko embalaža kupca prepriča, da kupi izdelek ali ga pusti na

Embalažni trendi

polici. Embalaža je pomembna točka odločitve, saj predstavlja

prvi fizični stik potrošnika

z blagovno znamko. Lahko

je tudi vzrok za odločitev o

nakupu. Zelo pomembno je torej, da izdelek zapakirate

v pravo embalažo in s tem

Kreativni tržniki uporabljajo pametno Zlitje. orodje imenovano zlitje. Zlitje poveže embalažo z izdelkom in sporočilom blagovne znamke, tako da komunicira o vrednosti izdelka. Zlitje ustvari vizualno povezavo med embalažo, izdelkom in metaforičnim simbolom.

Da bi uporabili zlitje, moramo opisati sporočilo, ki ga želimo sporočati z embalažo. Navadno je to vrednost izdelka. Na primer: »Pomarančni sok, ki ima tako dober okus, kot da je sveže stiskan.« Potem izdelamo seznam elementov ali simbolov, ki so neposredna asociacija z vašim sporočilom.

Za primer pomarančnega soka bi bil seznam lahko takšen: cele pomaranče, rezina pomaranče, drevo pomaranče itd.

Izdelamo še seznam tipične embalaže za vaš izdelek. Na primer: primarna embalaža, etiketa in ustnik. Na koncu vzamemo eno embalažno komponento in jo oblikujemo tako, da bo prevzela značilnosti enega od simbolov. Pomarančne rezine soka Juicy Juice, ki so povezane v kroglo (dizajn Preston Grubbs), so primer fuzije.

spodbudite nakup, pravi Drew Boyd, soavtor knjige V škatli:

Dokazan sistem kreativnosti

za prodorne rezultate (Simon

& Schuster, 2013). Soavtor je

30 letni marketinški veteran, govorec in profesor inovacije,

prepričevanja in socialnih

medijev. Učinkoviti embalažni nasveti, ki jih je izbral, so

september 2015

naslednji:

2.

Embalažo je mogoče dvigniti nad Poenotenje njeno tradicionalno funkcijo varovanja in zagotavljanja informacij o izdelku. Z uporabo tehnike poenotenja lahko embalaži dodamo nove naloge k že obstoječim komponentam pakiranja in s tem ustvarimo dodano vrednost za potrošnika.

Naredimo dva seznama. En seznam naj vsebuje vse komponente tradicionalnega pakiranja za izdelek, na primer: primarna embalaža, pokrov, etiketa, ročka itd. Izberemo katero koli komponento s seznama in enega od procesnih korakov, da bomo lahko ustvarili hipotetično rešitev.

Pokrov embalaže lahko služi tudi kot nož za mazanje, da lahko potrošnik spravi maslo z embalaže na kruh.

9 Odvisnost atributov

5.

Fotografije: arhiv članov

Doggy Flaška

4.

Razdeli in preuredi

Z uporabo tehnike razdelitve lahko dele embalaže razdelimo, da ustvarimo več udobja in funkcionalnosti. Izdelajmo seznam embalažnih komponent. Izberimo si komponento in si zamislimo, da njeno funkcijo uporabimo kje drugje, na embalaži ali v njeni bližini. Vidimo v tem kakšno dobrobit za potrošnika?

Drug način je, da izberemo embalažno komponento in jo odrežemo ali prepognemo na ne-očiten način.

Ponovno se vprašajmo, ali v tem vidimo prednost za kupca? Škatla na sliki je primer kartonske embalaže, ki je upognjena po ne-tradicionalnih linijah.

Potrošnik lahko uporabi škatlo za skoraj vsako aplikacijo, ki si jo zamisli, kot zabavno škatlo, ki nosi stvari, kot ladjico za v banjo, kot origami skulpturo ali kot nosilec.

Drew Boyd

Embalaža je lahko zasnovana tako, da se prilagaja spremembam v svojem okolju in je videti kot pametna embalaža. Kako? Tako, da potrošniku z embalažo podamo uporabne informacije ali se mu predstavimo na različne načine, odvisno kdo gleda embalažo. Sestavimo seznam atributov izdelka. Na primer: temperatura, starost, količina, učinkovitost itd. Potem si zamislimo, da se nekaj na embalaži spremeni, ko se spremni eden od atributov. Vidimo kje dobrobit za potrošnika?

Kako bi jim ta informacija pomagala?

Preprost primer je otroška steklenička, ki opozori starše, kadar je mleko v steklenički prevroče za pitje.

foto: arhiv podjetja

Podjetje Flaška je poznano po svojem širokem izboru programiranih steklenic za vodo, ki spremenijo vibracijsko strukturo vode, s čimer se struktura vode približa strukturi izvirske vode v njenem naravnem okolju. Pogosto so dobivali povratne informacije, da domači ljubljenci radi pijejo vodo iz Flaške. Zato so se odločili tržišču predstaviti nov proizvod – Doggy Flaško.

Doggy Flaška je programirana posoda za vodo, namenjena psom. Tudi v njej voda spremeni strukturo, seveda pa je izdelana iz stekla. V kombinaciji z masivnim podstavkom, ki preprečuje, da bi pes posodo prevrnil ali porival naokoli, je Doggy Flaška tudi okras za stanovanje ali pasjo uto. V podjetju Flaška so ponosni, da pri projektu sodelujejo s slovenskimi proizvajalci. Stekleno posodo izdeluje Steklarna Hrastnik, celostno podobo embalaže in drugih marketinških materialov je oblikoval Simon Sanda iz Studia Sanda, embalažo pa so proizvedli v podjetju Omicron. Napovedujejo še nadaljnjo diverzifikacijo prodajnega programa, pri čemer bodo upoštevali potrebe in želje trga.

101/102

Zelenega omrežja

Embalaža

Z uporabo tehnike delnega odvzem anja lahko odstranimo subtilne dele na embalaži in najdemo kreativne načine za promocijo izdelka ali blagovne znamke. Začnimo s seznamom embalažnih komponent. Naključno izberemo eno komponento in si zamislimo, da del te komponente odstranimo ali zmanjšamo. Vprašajmo se, ali to pomaga kupcu? Bodo potrošniki vizualizirali izdelek na nov, kreativen način?

Bodo lažje razumeli obliko izdelka ali vrednost izdelka? Beehive honey kosmiči so zabaven primer, kako lahko z izrezom osnovnega pakiranja in umetnostjo z embalažo nadgradiš izdelek.

Flaška d.d. www.flaska.si

Steklenička pri 45°C.

Steklenička pri sobni temperaturi.

Odlična embalaža je veliko več kot le zaščitni ovoj okrog vašega izdelka. Ponuja priložnosti, kako vplivati na potrošnike in njihovo dojemanje blagovnih znamk. Če jo znate izkoristiti, lahko z njo ustvarjate nove uspešne izdelke in ohranjate dolgoročno lojalnost blagovni znamki.

Vir: www.packagingdigest.com

september 2015

Delno odvzemanje

Embalažna novica

3.

10

foto: arhiv podjetja

Razvoj poteka v dogovoru z naročniki, tudi projekt varnostnih tiskovin Bojan Štalekar je pred skoraj tremi desetletji v majhni delavnici naredil prvo embalažo za farmacevta.

Danes je GEP Štalekar, koroško grafično embalažno podjetje, med najbolj prepoznavnimi proizvajalci potiskane kartonske embalaže v Sloveniji, želi pa se v tej vlogi umestiti tudi na trgu EU. Zato so se odločili za zajeten investicijski ciklus, težek več kot pet milijonov evrov, in zdaj postopoma žanjejo. Matic Štalekar, ki po očetu prevzema posle, ne želi prehitrih skokov, čeprav so močno povečali proizvodne zmogljivosti. Zanesljiv partner so farmacevtski industriji, ki je glavni kupec njihovih proizvodov, a seznam partnerjev širijo. Povpraševanje na trgu je stabilno, njihove zmogljivosti za kartonsko embalažo iz nevalovitega kartona velikih serij so izjemno velike, razvojna vizija pa jasna. Matic Štalekar, ki je znal povezati grafično stroko in znanje ekonomije, stavi na njihovo konkurenčnost in fleksibilnost.

Z naložbo v proizvodno-skladiščne prostore in v moderno tehnologijo ste lahko še bolj povečali obseg proizvodnje, izvoz, kakovost izdelkov in povprečno letno rast realizacije.

Kaj ste dejansko dosegli v letu 2014? Imate več kot 15 milijonov realizacije, a kaj kaže povpraševanje na trgu v tem letu?

Položaj panoge

september 2015

Embalaža

101/102

Položaj panoge

Brez preteklih naložb v proizvodno-skladiščne prostore in sprotno dopolnjevanje tehnološke opreme bi se naša rast ustavila. Zmogljivosti so bile v celoti zasedene, kar je še posebej veljalo za proizvodno-skladiščne prostore. V zaostrenih razmerah gospodarjenja so bili to drzni načrti. Vendar ugotavljamo, da je bila to prava odločitev, ki nam je prinesla na trgu bistvene prednosti. Rast proizvodnje dosegamo na eni strani z obstoječimi kupci, na drugi strani z novimi posli na trgih EU. Po več kot petmilijonski investiciji smo namenili večjo pozornost predvsem doseganju produktivnosti, kvaliteti in odzivnosti na naročila. Kvantitativne cilje realiziramo postopoma, saj želimo ohraniti dober imidž in zanesljivost, ki je danes bistvena na trgih velikih igralcev.

Postali ste še konkurenčnejši.

Naložba je omogočila tudi razvoj varnostnih tiskovin in ekološke izboljšave, tako da nam zagotavlja popolno konkurenčnost za proizvodnjo velikih količin potiskane kartonske embalaže. Pomembno je, da smo tako postali prepoznavni in konkurenčni na celotnem trgu EU. Predvsem smo uvrščeni med zanesljive poslovne partnerje naročnikom v farmaciji, živilski industriji, tudi pri proizvajalcih

avtomobilske industrije, malih gospodinjskih aparatov in drugih.

Povpraševanje?

Povpraševanje na trgu je stabilno glede na naše ciljne kupce v farmaciji, živilski in avtomobilski industriji. Vendar rast ni samoumevna. Na trgu je konkurenca. Za uspešno rast in zaupanje kupcev so bistvenega pomena kakovost, odzivnost in seveda cena, ki kroji svetovni trg. Če se bo takšno povpraševanje nadaljevalo, se lahko morda letos približamo 18 milijonom evrov realizacije.

V zadnjih letih ste kljub krizi med podjetji v panogi z najbolj stabilno rastjo. Katere vaše poslovne poteze in konkurenčne prednosti lahko izpostavite?

Predvsem sledimo razvojnim potrebam poslovnih partnerjev. Naše temeljno vodilo je, da kupcu vedno zagotovimo tisto, kar smo se dogovorili in kar od nas pričakuje. Konkurenčni smo s produktivnostjo, ki je osnovni pogoj za konkurenčno ceno na trgu, smo zanesljivi pri dobavi in dosegamo pričakovano kakovost izdelkov. Vedno bolj je za naše partnerje pomembna fleksibilnost v prilagajanju njihovim potrebam.

A najbrž tudi evropska zakonodaja. Kot proizvajalec potiskane embalaže za živilsko industrijo morate upoštevati naročnikove zahteve o informiranju potrošnikov glede živil, tudi ko gre za označevanje alergenov. Prihodnje leto bo zakonodaja zahtevala še obvezno označevanje hranilne vrednosti. Kaj takšne zahteve

11 Zagotovo je drugače pri pojavih ponarejanja embalaže, kar povzroča na trgu velike izgube.

V Sloveniji ste se tudi vi na pobudo Novartisa odločili za razvoj varnostnih tiskovin. Katere varnostne nivoje lahko ponudite naročniku, saj so možnosti različne, in kakšen vložek je zahteval razvoj novega izdelka?

Pogoj za polni vstop v skupino Novartis AG je bil uspešno izveden projekt v varnostne tiskovine Security Printing. Ne gre le za konkretni izdelek, ampak za sistem sledenja izdelka preko nabave, proizvodnje z logistiko do končnega uporabnika. Gre za organizacijski pristop in visoko zavedanje zaposlenih v vseh fazah poslovnih funkcij v družbi. Za preprečitev ponarejanja embalaže smo že doslej uporabljali posebne materiale in tehnološke postopke, kot so hologram, vroči tisk s folijo in globoki tisk. Seveda takšni pristopi dražijo izdelek in odločitev naročnika je, zakaj, kdaj in kje se za to odloči. O podrobnostih s tega področja zaradi občutljivosti projekta ne morem govoriti. A dejstvo je, da nas projekt Security Printing še bolje umešča v sam vrh konkurence, saj s tem dosegamo zadnje zahteve farmacevtskih družb in si utrjujemo pozicijo kot zelo zanesljiv perspektiven dobavitelj. Tako utrjujemo obstoječe poslovanje, hkrati pa posle širimo na področje varnostnih tiskovin, ki jih je v farmacevtski industriji vsak dan več.

Torej sodi v fleksibilnost tudi razvoj varnostnih tiskovin?

Naložba v razvoj varnostnih tiskovin Security Printing nam je odprla nova vrata pri zahtevnih kupcih, ki jim je to področje pogoj za sodelovanje z dobaviteljem. Kupcu lahko zagotovimo naročila z večmilijonsko naklado in se prilagodimo s sukcesivno proizvodnjo malih količin.

V koliki meri je na vašo rast in razvoj vplivala močna navezanost na farmacevtsko industrijo, od katere dobivate večino naročil? Ali je lahko takšna pretežna naslonjenost na panogo poslovno in razvojno tvegana?

Prvi posel podjetnika Bojana Štalekar pred 28 leti je bil narejen za farmacevta. Danes je naša proizvodnja predvsem pripravljena na farmacevtsko industrijo in njihove zahteve. To je posledično vplivalo na kakovost razvoja in uspeh našega podjetja. Kljub svetovni gospodarski krizi in velikim premikom svetovnih gospodarstev ostaja farmacija med najstabilnejšimi panogami, ki so gonilo svetovnega gospodarstva. Podobno lahko trdimo za živilsko in avtomobilsko industrijo. Za vse omenjene panoge velja, da imajo postavljene visoke standarde poslovanja in hiter razvoj. Če želiš biti uspešen in pomemben igralec, moraš biti zraven.

Naša tržna strategija je razpršenost med več proizvajalci v teh panogah in temu sledimo.

Kateri elementi pri proizvodnji embalaže za farmacevtsko industrijo so najzahtevnejši?

Glavni procesi proizvodnje potiskane kartonske embalaže so priprava za tisk, tisk, izsek in lepljenje. Da narediš dober izdelek, so pomembne vse faze, ki se med sabo dopolnjujejo. Pri tem je najpomembnejša sodobna tehnološka oprema in seveda izkušen kader, ki mora biti kos zahtevni tehnologiji. Sodobna tehnologija je dostopna na trgu, kader moraš prepoznati in ga vzgojiti. Velik vpliv na končno kvaliteto izdelkov imajo materiali, karton, laki, barve, lepila. Tudi tu moramo biti pozorni in izbirati prave dobavitelje glede na zahteve naših kupcev.

Primarna embalaža prodaja izdelek. Naročniki nekatere njene funkcije poudarjajo bolj, druge manj. Šele v zadnjem času bolj natančno informacijsko, a tudi funkcijo ekonomičnosti, to pomeni zmanjševanje stroškov vključno z varčevanjem pri materialu. Je pri kartonu in papirju tega manj? Pri katerih funkcijah embalaže so naročniki najbolj natančni?

Vsekakor so ti vidiki odvisni od branže, za katere delamo. Popolnoma drugačen pomen ima embalaža v avtomobilski ali tekstilni

101/102

Embalaža

Dizajn, tehnološke in druge karakteristike izdelkov, ki so značilne za farmacijo in živilsko industrijo, nastajajo skupaj z naročnikom. Zahteve in spremembe zakonodaje na tem področju je potrebno upoštevati. Na trgu je potrebno izbrati primerne materiale, ki v popolnosti upoštevajo predpise in varnost za končne potrošnike. To področje uveljavljamo kot partnerski odnos med odjemalcem, proizvajalcem in dobaviteljem surovin. Tu ne vidimo problemov.

industriji kot pri živilski ali farmacevtski industriji. Za prodajo izdelka na prostem trgu je pomembno, da embalaža izdelku omogoča brezplačen oglas. Embalaža je vaš prodajalec na prodajnem mestu, ki ustvari dober izdelek in učinkovito posreduje identiteto blagovne znamke. Nasprotno predstavlja embalaža za avtomobilske dele le funkcijo varne zaščite izdelka od proizvajalca delov do končnega proizvajalca avtomobilov oziroma za rezervne dele na prodajnih policah. Tako je recimo v farmaciji že pogoj, da se določena zdravila brez braillove pisave ne morejo prodajati na posameznih trgih.

V osnovi pa želimo poudariti, da naš razvoj poteka v dogovoru z naročniki. Predvsem sta dizajn in oblika izdelka domena naročnika.

Naša naloga je, da naročniku zagotovimo tehnično izvedljivost, kvaliteto in ekonomičnost.

Pri tem je naša naloga, da naročniku svetujemo možnosti izdelave po zadnjih tehnoloških, varnostnih in ekonomičnih prednostih.

V vaši poslovni praksi ne pozabljate na trajnosti razvoj. Ali pri tem bolj razmišljate o življenjskem ciklusu proizvoda, od zasnove, izdelave in uporabe izdelka, ali tudi na to, kako ravnate z odpadki, energijo in vodami, na primer?

Trajnostni razvoj je za nas celovit projekt, ki zajema učinkovito izvajanje procesov za dosego produktivnosti in odgovorno ravnanje z odpadki. Odpadke seveda ločujemo in v celoti vračamo nazaj dobavitelju in odjemalcem za nadaljnjo predelavo. Uporabljamo materiale (FSC), ki so okolju prijazni, investiramo v delovno opremo za varna delovna mesta in podobno. Z ekološkega vidika lahko rečem, da glede na tehnične podatke strojne, investicijske opreme in tehnološke postopke, zagotavljamo najvišje možne standarde za vpliv na okolje.

Katerega znanja v slovenski embalažni panogi ni dovolj?

V zadnjih letih opozarjamo na sistem izobraževanja za potrebe grafične dejavnosti, ki je specifična za panogo potiskane embalaže.

Tehnološki razvoj na tem področju vidno napreduje. Mladi se vse premalo odločajo za ta poklic. Šolski sistem krči oddelke za to smer. Tako nam ne preostane drugega, kot da zaposlujemo sorodne kadre, ki jih moramo prekvalificirati in stalno izobraževati.

Ali je razvojna prihodnost vašega podjetja v specializaciji?

V nekem smislu vsekakor je. Danes ne moreš biti na dolgi rok pomemben igralec na svetovnem trgu, če nisi konkurenčen. Saj poznate tisti stavek – najboljša cena za izdelek po pričakovanih kriterijih. Ali si tako velik, da lahko obvladuješ več specializacij, ali se osredotočiš na specializacijo za določene branže oziroma skupine izdelkov. Naša specializacija je potiskana kartonska embalaža iz nevalovitega kartona velikih serij.

september 2015

Matic Štalekar

foto: arhiv podjetja

predstavljajo za proizvajalce, še posebej, če ste vključeni v kreacijo embalaže?

Pri potiskani embalaži gre za primarno embalažo, ki spremlja izdelek na prodajnih policah ter je namenjena predvsem predstavitvi izdelka.

Izdelana je iz polnega kartona različnih gramatur in lastnosti ter potiskana v večbarvni ploski offset tiskarski tehniki. Embalaža je po želji kupca lahko zaščitena z disperzijskim ali UV lakom, dodatno plastificirana ali oplemenitena z različnimi folijami. Po potrebi je lahko zaščitena tudi s termo laki ali kombinirana z okenci iz acetatne folije. Naša tehnologija v pripravi, tisku, izseku in lepljenju zagotavlja proizvodnjo najzahtevnejših oblik embalaže, uporabe materialov in dodatnih potreb, kjer izpostavljamo globoki tisk in brailovo pisavo za slepe.

12

Prihodnost 3D tiska embalaže počasna, zdaj dobrodošel za prototipe foto: arhiv podjetja

EMBALAŽA

101/102

ANKETA O UPORABI 3D TISKA EMBALAŽE

Pri Packaging Digest so izvedli anketo med embalažerji o

ANKETA O UPORABI 3D TISKA EMBALAŽE

uporabi 3D tiska embalaže. Ena tretjina vprašanih embalažerjev

ga že uporablja, večina za hitro izdelavo prototipov. Anketa

prikazuje pregled stanja

na trgu 3D tiska embalaže,

napoved razvoja trga in

opozarja na nekaj zanimivih

projektov v embalažni branži.

Rezultati ankete kažejo, da je trenutna uporaba 3D

tiska embalaže še v povojih, vendar je videti, da se bo

to kmalu spremenilo, saj so

podjetja povečala naložbe v

3D tehnologijo. Na vprašanja je odgovarjalo več embalažnih ekspertov po svetu.

Med najbolj nenavadnimi 3D tiskanimi projekti je plastenka s slonom.

Izdelava prototipov na prvem mestu Ena tretjina vprašanih uporablja novo 3D tehnologijo (33,3 %). Pri vprašanju, ki je omogočalo različne odgovore, so vsi odgovorili, da jo uporabljajo za izdelavo prototipov. Nekateri tehnologijo uporabljajo tudi za pakiranje strojnih delov in za druge namene. Razlogi, zakaj proizvajalci embalaže uporabljajo 3D tisk embalaže, so različni. Navajamo nekaj najpogostejših: • 3D tehnologija zagotavlja hitro oblikovanje, brez omejitev, ki jih ima stroj.« • »3D tehnologija lahko pospeši izdelavo prototipa, mogoče se je izogniti dragim matricam, ki jih je potrebno ustvariti le na začetku samo za prototip in je izjemno natančna.«

september 2015

• »Omogoča hitrost in nizke začetne stroške za ustvarjanje kompleksnih modelov.« • »Tehnologija zagotavlja hitre in natančne prototipe, ki dajejo kvalitetne povratne informacije za vse interne kupce med razvojem nove embalaže ali spreminjanjem že obstoječe embalaže.« • »Ponuja hitre prototipe brez stroškov orodij.« • »Uporabljamo jo za hiter razvoj orodja za vbočene in izbočene aplikacije.«

• »Ta tehnologija je še eno pomembno orodje v orodjarni. Namesto da uporabite CNC, rezkalni stroj ali stružnico, lahko s 3D tiskalnikom embalaže najdete nov izhod za koncept ali idejo, ki bo podprla embalažni inovacijski proces.« • »Tehnologija omogoča edinstvene rešitve za kupce.«

Nezaupanje v novo tehnologijo še veliko Razlogi za neuporabo 3D tiska embalaže so med podjetji različni. Večina anketiranih (63 %) ne uporablja 3D tehnologije. Od teh jih je 44,4 % odvrnilo, da tehnologija ni združljiva z njihovim poslovanjem, drugi pa da tehnologije niso predvideli v finančnem načrtu. Obstaja ogromen potencial, vendar trenutno prednosti v embalažni industriji niso še popolnoma jasne. Na vprašanje, ali mislite v prihodnosti uporabljati 3D tisk za embalažo, jih je 61,4 % odgovorilo z da.

Izkušnje uporabnikov spodbujajo k investiciji Prosili so tudi za nasvete uporabnikov.

Informacije naslednje:

• »Najprej kupite programsko opremo Solidworks in postanite kompetentni v oblikovanju, brez teh sposobnosti bo 3D tiskalnik brez uporabne vrednosti.« • »Naj bo dizajn skladen s tehnologijo.« • »Prilagodite vrsto tiskalnika sebi. Obstaja veliko možnosti, med njimi so razlike. Niso vsi 3D tiskalniki enako sposobni proizvajati kakovostne proizvodne površine.«

3D tiskanje embalaže še neizkoriščen potencial

Promocija

Na koncu so jih vprašali, kateri najbolj nenavaden projekt so uporabili v povezavi s 3D tiskanjem embalaže:

• »Natisnili smo vložek za manjšo strojno opremo in poslali 3D del v potrditev z vzorcem končnega materiala na bio osnovi.

Pridobili smo takoj potrditev in prihranili tedne razvoja.« • »Stiskali smo 3D umetnino in jo združili z embalažo.« • »Plastenka z glavo slona.« Čeprav je uporaba 3D tiskanja embalaže v podjetjih še na začetku, je raziskava pokazala, da lahko pričakujemo več in več različnih uporab 3D tehnologije. Ugotovljeno je bilo tudi, da ena tretjina (33,3 %) podjetij uporablja lastno 3D tehnologijo, več kot četrtina (26,7 %) uporablja zunanje vire, 40 % pa uporablja kombinacijo svoje in tuje tehnologije.

Vir: Packaging Digest

101/102

13 • »Večina podjetji, ki prodaja CAD CAM programe, ponuja tudi 3D tiskanje.«

Embalaža

• »Kupite 3D tiskalnik ali se povežite s kvalitetnimi najemodajalci 3D tiskalnikov. Ne bodite skopuški.«

• »Organizirali smo izdelavo različnih velikosti živilskih izdelkov s 3D tehnologijo, da smo potem lahko določil velikosti embalaže, ki so potrebne za različne velikosti izdelkov in število paketov.

3D tiskana verzija, ki je bila uporabljena kot prototip.

september 2015

• »Pomembno je, kakšen tiskalnik izberete.«

Uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

14 101/102

Embalaža

Steklena embalaža

Steklo že od nekdaj velja za prvo izbiro, za material, ki mu najbolj zaupamo, kadar gre za shranjevanje živil. Odlikuje ga popolna inertnost in

Steklena embalaža

neomejena reciklabilnost. Pri

proizvodnji novih steklenih izdelkov in embalaž se

uporablja tudi do več kot 90 % odpadnega stekla, s čimer se prihrani okoli 7 milijonov ton

CO2 na leto. Pomanjkljivost

sta seveda predvsem teža in

lomljivost. Kljub temu prestižni

izdelki še vedno prisegajo na steklo. V zadnjih letih

proizvodnja stekla in steklene

embalaže v EU vidno narašča

in predstavlja pomemben del

september 2015

evropskega gospodarstva.

S

teklena embalaža predstavlja največji del sektorja proizvodnje stekla v EU, okoli 60 %. Evropski proizvajalci steklene embalaže zagotavljajo široko ponudbo različne steklene embalaže za hrano in pijačo, kot tudi stekleničke za parfume, kozmetiko in farmacijo. Z okoli 160 proizvodnimi obrati po Evropi ter v Švici in Turčiji proizvodnja steklene embalaže predstavlja pomemben del evropske ekonomije in zagotavlja neposredno zaposlitev za okoli 50.000 ljudi. V okviru celotne preskrbne verige ustvarja še dodatna delovna mesta. Je pa sicer EU največji svetovni proizvajalec steklene embalaže s proizvodnimi obrati, ki so locirani v 23 evropskih državah.

Ž

e skoraj 40 let si proizvajalci steklene embalaže prizadevajo zmanjšati vplive na okolje v celotnem proizvodnem procesu in s tem predstaviti steklo kot okolju prijazno trajnostno embalažo. Steklo je tudi prvi embalažni material, ki je dal odpadnemu materialu (steklu) vrednost. Številne raziskave so pokazale, da imajo evropski potrošniki z vidika ohranjanja zdravja stekleno embalažo za hrano in pijačo raje kot embalažo iz drugih materialov. Steklo namreč ne vpliva na kakovost hrane in pijače, na okus ali na vitamine, ki jih hrana in pijača vsebujeta. Prav tako steklo ni škodljivo za naravno okolje in je popolnoma inerten material,

kar zagotavlja, da ni nobene interakcije med izdelkom v stekleni embalaži in med zunanjim okoljem.

P

ogosto stekleno embalažo povezujemo z dražjimi izdelki. Vendar to ne drži vedno. V veliko primerih so isti izdelki, ki so pakirani v različnih vrstah embalaže, na voljo za približno enako ceno ali pa je izdelek celo cenejši, če je pakiran v stekleni embalaži. Steklena embalaža je glavni material pri visoko kakovostnih produktih, saj gre za najbolj zanesljiv material z vidika zagotavljanja ustreznega okusa in daljše obstojnosti izdelka.

Rast steklene embalaže v Evropi

V

letu 2014 je bila zabeležena trdna rast evropske industrije steklene embalaže. Po podatkih neprofitnega evropskega združenja steklene embalaže in proizvodnje namiznega pribora FEVE je v EU 28 količina proizvedene steklene embalaže narasla za 1,6 %. Več kot 22 milijonov ton ali okoli 50 milijard steklenih embalaž je bilo prodanih kupcem na in izven EU trga. Vse EU države so na tem področju zabeležile rast, čeprav z različno hitrostjo.

15 2011

2012

2013

2014

Rast 2014/2013

3.787.750

4.065.452

3.934.844

3.933.641

3.973.786

1,0 %

Italija

3.506.532

3.568.710

3.391.637

3.445.302

3.467.462

0,6 %

Francija

3.152.023

3.310.186

3.146.755

3.030.949

3.097.473

2,2 %

Združeno Kraljestvo

2.316.604

2.310.667

2.226.321

2.240.759

2.245.986

0,2 %

Druge severne in centralne države EU (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska, Švica)

1.950.400

2.041.404

2.096.753

2.093.984

2.138.703

2,1 %

Španija

1.979.957

2.067.016

2.012.381

2.087.000

2.099.236

0,6 %

Portugalska

1.312.909

1.351.919

1.441.962

1.439.429

1.451.735

0,9 %

Druge JV države EU (Bolgarija, Hrvaška, Češka Republika, Grčija, Madžarska, Romunija, Slovaška)

1.068.659

1.186.726

1.198.207

1.364.601

1.403.563

2,9 %

Turčija

779.462

822.502

950.000

1.021.000

1.172.313

14,8 %

Poljska

986.347

986.750

996.660

1.003.551

1.078.071

7,4 %

Skupaj Evropa

20.840.643

21.711.331

21.395.520

21.660.216

22.128.328

2,2 %

Skupaj EU 28

19.956.884

20.783.077

20.333.593

20.533.216

20.858.515

1,6 %

Nemčija

101/102

2010

Embalaža

Država

radni nadzor na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pri nas opravlja Zdravstveni inšpektorat RS. Poleg embalaže nadzirajo tudi surovine za proizvodnjo steklene embalaže idr. Nadzirajo proizvajalce, uvoznike in distributerje steklenih izdelkov, inšpekcijske preglede pa izvajajo tudi v maloprodaji. Preverja se predvsem zagotavljanje varnosti materialov in izdelkov, izvajanje dobre proizvodne prakse, označevanje in sledljivost. Inšpekcijski nadzor izvajajo tudi pri uvozu iz tretjih držav.

Kot so sporočili iz Zdravstvenega inšpektorata, ugotovitve inšpekcijskih pregledov na

S

teklo je narejeno iz popolnoma naravnih materialov in se lahko neomejeno 100 % reciklira brez izgube na kvaliteti ali čistosti.

Večina steklene embalaže v Evropi se proizvaja iz recikliranega stekla, med 71 % do celo nad 90 %. S tem se prihrani okoli 7 milijonov ton CO2 na leto, kar je enako izpustom 4 milijonov avtomobilov. Z recikliranjem samo ene steklenice se prihrani dovolj energije, da za 20 minut napajamo televizijo. Po podatkih FEVE okoli 80 % evropskih potrošnikov redno reciklira stekleno embalažo, ki jo uporablja. Z recikliranjem ene steklenice prihranimo tolikšno količino

Že vrsto let po vsej Evropi prodajamo t. i. fantazijske steklenice, npr. v obliki Eifflovega stolpa ali ženskega čevlja, ki so večinoma namenjene za spominke.

Andrej Božič

energije, da lahko z njo za slabo uro napajamo 100 W svetilko, za 20 minut računalnik, za 15 minut televizor, za 10 minut pralni stroj. Za vsako tono recikliranega stekla se prihrani več kot tona naravnih surovin, vključno s 589 kg peska za steklo, 185 kg prahu sode, 172 kg apnenca in 72 kg glinenca. Za vsakih šest ton uporabljenega recikliranega stekla pa prihranimo za eno tono CO2. Za 10 % večja uporaba recikliranega stekla pri proizvodnji steklene embalaže povzroči zmanjšanje delcev v ozračju za 8 %, dušikovega oksida za 4 % in žveplovega oksida za 10 %.

september 2015

U

Recikliranje stekla

Estera Pristovnik

a razliko od drugih embalažnih materialov, ki lahko prepuščajo uhajanje kemikalij, škodljive za človekovo zdravje, in spremenijo okus in kakovost izdelka, steklo ohranja in varuje hrano brez dodajanja kemikalij. Steklena embalaža je tudi brez bisfenola A (BPA) in drugih kemikalij, ki se nahajajo v nekaterih drugih embalažnih materialih.

Stekleni embalaži že od leta 1600 ravno zaradi njenih inertnih lastnosti najbolj zaupajo tudi proizvajalci zdravil oziroma zdravniki in farmacevtski znanstveniki.

kladnost steklenih izdelkov na inšpektoratu preverjajo tudi z analizo vzorcev.

Kot največje tveganje so opredelili migracijo svinca iz kristalnega stekla oziroma migracijo svinca in kadmija iz obarvanih steklenih izdelkov. Na inšpektoratu so povedali, da vsi neskladni vzorci, analizirani v zadnjih nekaj letih, niso bili iz skupine steklene embalaže, ampak je šlo predvsem za kozarce za pitje z obarvanim robom.

Petra Kalan Lubajnšek

Z

S

foto: Boštjan Čadej

Nadzor surovin

področju steklenih materialov in izdelkov ne izkazujejo posebne problematike.

foto: arhiv podejtja

Poljska je imela 7,4 % rast (najvišjo v EU), nad povprečjem EU pa je bila tudi rast na jugovzhodnem območju EU (2,9 %), severno-osrednjem delu (2,1 %) in v Franciji (2,2 %). Zunaj EU pa je Turčija zabeležila kar 14,8 % rast. Podatki vključujejo rezultate za proizvedeno stekleno embalažo za hrano in pijačo, kot tudi steklenice za parfume, kozmetiko in farmacevtski sektor (Glej tabelo).

foto: arhiv podejtja

Tabela: Proizvodnja steklene embalaže v EU med leti 2010-2014 v tonah. (Vir: FEVE, www.feve.org)

16 101/102

Embalaža

Kratko, zanimivo Festival RECI: DESIGN, podobe recikliranja Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja, je potekal v Celju v zadnjih dneh avgusta.

Predstavil je recikliranje in oblikovanje, predvsem vrhunske izdelke s področja oblikovanja, ki nastajajo s ponovno uporabo zavrženega materiala oziroma z recikliranjem.

Osrednji dogodek festivala je bila razstava RECI:DESIGN, zasnovana kot stanovanje iz recikliranih in unikatno oblikovanih kosov.

Na predavanjih in delavnicah so se vse dni srečevali obiskovalci in razstavljavci. Javnost se je seznanila z ustvarjanjem z odpadnim lesom, plastiko, predelavo oblačil ter z unikatnimi oblikovalskimi kosi. S predavanji, delavnicami in projekcijami so obiskovalce nagovorili, da bi tudi z lastno ustvarjalnostjo našli navdih v zavrženih stvareh. V spremljevalnem programu so predstavili razstavo RECI:ART na temo recikliranja v umetnosti (Galerija Plevnik-Kronkowska, kuratorka Maja Antončič), razstavo RECI:FOTO, recikliranih fotoaparatov (Tri izložbe, Umetniška četrt, avtor Tomaž Črnej) ter performance KAMLIN v izvedbi Matije Plevnika. V času festivala so v Galeriji sodobne umetnosti in v sodelovanju z Društvom Živa Kreativa potekale otroške delavnice, Kino Metropol pa je predvajal film Waste Land.

Razprava o smernicah za EK do konca septembra

september 2015

Samo do konca septembra še traja javna razprava o predlogu usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. Energetski koncept kot osnovni razvojni dokument energetike naj bi na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 in okvirno 40 let. Ključno vprašanje je, ali bo Slovenija z energetsko politiko zagotovila trajnostno ravnanje z energijo. To pomeni, da bodo doseženi trije cilji: podnebna sprejemljivost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost.

Po zaključku javne razprave bo MZI do konca leta 2015 pripravilo predlog Energetskega koncepta Slovenije in ga posredovalo v javno obravnavo. Hkrati z javno obravnavo EKS bo potekala tudi celovita presoja vplivov na okolje. Medresorsko usklajen dokument bo predlagan Vladi v potrditev. Medresorsko usklajen dokument (Predlog Energetskega koncepta Slovenije) bo Vlada posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru – v obliki Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije. Obstaja možnost, da se bo Resolucija o Energetskem konceptu, ki jo bo sprejel Državni zbor, preverila na posvetovalnem referendumu.

R

eciklirano steklo lahko zamenja do 95 % primarnega materiala. Za čim bolj uspešno recikliranje, kjer z uporabo recikliranega stekla zagotovimo standardom, je potrebno stekleno embalažo zbirati ločeno od ostalega stekla in ločeno po barvah steklene embalaže. Če je količina onesnaženih delcev v recikliranem steklu prevelika, se takšno steklo uporabi za neembalažno steklo, kot je pri proizvodnji steklenih ploščic, za filtracijo, pločnike, cestišča, parkirišča idr.

Potencial v izdelavi specialnih steklenih embalaž

A

ndrej Božič, generalni direktor v podjetju Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Poleg namiznega in opalnega stekla proizvajamo tudi embalažno steklo. Na tem področju smo prisotni na trgu prestižnih steklenic za blagovne znamke žganih pijač visokega cenovnega razreda, z letošnjim letom pa vstopamo tudi na trg parfumskih steklenic in embalaže za kozmetiko. Že vrsto let po vsej Evropi prodajamo t. i. fantazijske steklenice, npr. v obliki Eifflovega stolpa ali ženskega čevlja, ki so večinoma namenjene za spominke, napolnjene pa so z različnimi vsebinami. Pri prodaji steklene embalaže je na vrhu prodaja prestižnih steklenic za blagovne znamke visokega cenovnega razreda.

Steklo lahko za določene izdelke uporabimo večkrat ali ga recikliramo, kar je neskončen proces. Seveda pa se stekla močno razlikujejo glede kakovosti, čistosti. Zaradi vrhunske kakovosti in čistosti stekla, proizvedenega v Steklarni Hrastnik, recikliramo samo v naši steklarni pridelano steklo.

S

teklo je tudi okolju zelo prijazen material, saj se pri njegovi izdelavi uporablja izključno kremenčev pesek. Pri reciklaži stekla se porabi kar 30 do 40 % manj energije v primerjavi s proizvodnjo iz primarnega stekla.

Izdelava steklene embalaže je sicer bistveno dražja od izdelave plastične embalaže zlasti zaradi zemeljskega plina in keramičnega peska, ki ga steklarne uporabljamo pri izdelavi. Vendar pa za izdelavo ene plastenke porabimo več vode, kot jo je v plastenki za enkratno uporabo. Steklo kot material je tudi zelo kakovostno za uporabo v živilski industriji, saj ustreza njenim strogim normativom. Zato v prihodnosti vidimo potencial predvsem v izdelavi specialnih steklenih embalaž za različne jogurte, marmelade, sire, olja, kise, paštete, ekološke izdelke in podobno, kar se je v preteklosti že shranjevalo v stekleno embalažo. Čeprav je Steklarna Hrastnik usmerjena v proizvodnjo visoko kakovostne embalaže, smo prepričani, da ima steklo kot

material z neomejenimi možnostmi reciklaže svetlo prihodnost tudi na področju izdelkov široke potrošnje. V Sloveniji, ki menimo, da zaradi majhnosti trga in specifičnosti proizvodnje izdelkov, ni najbolj primerna za masovno proizvodnjo steklenih izdelkov, vidimo, kot že omenjeno, potencial predvsem v proizvodnji specialnih steklenih embalaž za izdelke višjega cenovnega razreda ter za lokalno pridelana živila in pijače. V primeru lokalnega proizvajalca živil in pijače se pojavlja tudi možnost vračanja steklene embalaže. Ta model opažamo predvsem pri nakupu izdelkov, kot so mleko, sokovi in različna olja. Na primer pri mlekomatih lahko pride kupec s svojo embalažo in zato plača manj. Steklena embalaža naše steklarne je za tovrstne modele zelo uporabna zaradi kakovosti stekla, ki ima nižjo lomljivost, ne vsebuje težkih kovin, ima visok lesk in je brez prask tudi po 3.000 pranjih v industrijskem pomivalnem stroju.

Letos smo pričeli s prodajo GEA bio kokosovega olja (100 %, hladno stiskano, deviško), ki ga polnimo v stekleni kozarec.

Č

eprav omejitev glede teže steklene embalaže za visoko kakovostne izdelke ni, bomo v Steklarni Hrastnik konec letošnjega leta zaključili z investicijo v novo proizvodno linijo, v okviru katere bomo proizvajali lažjo stekleno embalažo za kozmetiko, parfume in tudi steklenice. Tako kot na številnih področjih, se tudi na področju stekla uvajajo inovacije, ki steklu dodajajo nove lastnosti.

Veliko inovacij je na področju lomljivosti stekla, kot npr. termično tretiranje stekla, ki omogoča, da se steklo lomi na koščke, ki niso nevarni.«

Olja višjega kakovostnega razreda v steklenicah

E

stera Pristovnik, predstavnica vodstva za okolje in tehnologinja za standardizacijo in razvoj v podjetju Tovarna olja Gea d.d.: »Olje je živilo, ki je podvrženo oksidaciji, če se ne hrani na primernem mestu in v primerni embalaži. Jedilna rafinirana olja, ki so namenjena široki potrošnji, polnimo v PET embalažo. Olja višjega kakovostnega razreda pa so polnjena v temnih steklenicah, da se

17 P

ri uporabi steklene embalaže je pomembno, da je primerna za stik z živili.

Označuje se s posebnim znakom (kozarec in vilice), ki pomeni, da je embalaža namenjena pakiranju živil in je z njimi lahko v neposrednem stiku. Ker je embalaža nepovratna, imajo izdelki na etiketi oznako oziroma sliko smetnjaka, ki opozarja, da je embalažo treba odložiti na primerno mesto. Mobiusova zanka je simbol za izdelek ali embalažo, ki ima na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsaka puščica ima svoj pomen (Zbiraj! Predelaj! Ponovno uporabi!). Simboli so različni glede na material. Za steklo se uporablja glede na barvo stekla (brezbarvno, zeleno, rjavo). Steklo je zagotovo idealen material za recikliranje.

Uporaba recikliranega stekla za proizvodnjo novih steklenic pomeni prihranke pri energiji, prihranek surovin in zmanjšuje količino odpadkov na odlagališčih. V kolikor se pri proizvodnji steklene embalaže nadomesti del primarne surovine z odpadnim steklom, se lahko prihrani do 20 % energije. Steklo lahko večkrat recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti, razgradnja stekla na odlagališčih pa traja več kot milijon let.

V Sloveniji, ki zaradi majhnosti trga in specifičnosti proizvodnje izdelkov ni najbolj primerna za masovno proizvodnjo steklenih izdelkov, vidimo, potencial predvsem v proizvodnji specialnih steklenih embalaž za izdelke višjega cenovnega razreda ter za lokalno pridelana živila in pijače.

E

ko dizajn oziroma vključevanje okoljskih vidikov v proces razvoja proizvoda je pomemben pristop tako z okoljskega kot iz poslovnega vidika. Načrtovanje proizvoda z uvedbo načel eko dizajna pomeni velik korak podjetja pri preprečevanju okoljskih problemov na izvoru in s tem pri doseganju trajnostne družbe. Potrebno je prepoznati metodo in ustrezna orodja pri uvajanju eko dizajna v razvoj novih proizvodov. V Tovarni olja Gea d.d. dajemo velik poudarek ohranjanju okolja, zato bomo v prihodnje to metodo zagotovo uvedli pri razvoju novih izdelkov.

V novi izdaji standarda ISO 14001:2015 bo dodana zahteva za obravnavanje proizvodov skozi celotno življenjsko dobo, vključno z uničenjem ob koncu uporabe (lifecycle thinking).«

olje, kot tudi vse druge dodane učinkovine (vitamini, rastlinski izvlečki idr.) v njej ohranijo vse svoje hranilne vrednosti in lastnosti.

Poleg tega je steklo mogoče 100 % reciklirati, pri čemer ne izgublja svoje kakovosti. Ker uporabljamo visoko kakovostno stekleno embalažo, ki je namenjena tudi uporabi v farmaciji oziroma za farmacevtske izdelke, ni prehajanja snovi iz stekla v izdelek. Za izdelke sicer ne uporabljamo vračljive steklene embalaže, smo pa vključeni v sistem ravnanja z odpadno embalažo. Sicer pa mora steklena embalaža, v katere polnimo naše izdelke, ustrezati zahtevam za uporabo v živilski industriji. Barvno steklo npr. uporabljamo za izdelke, pri katerih moramo vsebino zaščititi pred svetlobo.

101/102

breme, ko izpolni svojo nalogo. Pomembno je, da imajo potrošniki pravilne informacije o ravnanju z odpadno embalažo po uporabi izdelka. Steklenice je potrebno pred oddajo izprazniti in očistiti in odstraniti zamaške, etiketo. Povratno stekleno embalažo smo ukinili že pred leti, saj smo za pranje vrnjenih steklenic porabili ogromno čistilnih sredstev in pitne vode in s tem dodatno obremenili čistilno napravo z odpadnimi vodami. Še vedno se največ olj proda v PET embalaži. Prodaja izdelkov v nepovratni stekleni embalaži narašča, saj vse več kupcev pozna prednosti steklene embalaže.

Embalaža

ohrani kvaliteta izdelka v celotnem roku trajanja. Steklenice imajo UV zaščito, ki ščiti izdelek pred svetlobo iz okolja. Količinsko predstavlja steklena embalaža samo 2,5 % prodaje, PET embalaža pa 97,5 %.

Tudi potrošniki pričakujejo, da so med in prehranska dopolnila pakirana v stekleno embalažo.

T

udi potrošniki pričakujejo, da so med in prehranska dopolnila pakirana v stekleno embalažo. Prodaja naših izdelkov v stekleni embalaži je v porastu, medtem ko prodaja izdelkov v plastični embalaži stagnira, kar kaže na to, da je steklena embalaža lahko tudi dodana vrednost izdelka. Kljub vsemu se zavedamo, da steklo ni primerno za vse izdelke, zato embalažo skrbno izberemo glede na izdelek in namen uporabe.

Prodaja izdelkov v stekleni embalaži P v porastu

P

etra Kalan Lubajnšek, vodja poslovnega razvoja v podjetju Medex d.o.o.: »V Medexu uporabljamo stekleno embalažo za polnjenje medu, matičnega mlečka, propolisa, sirupov, kolagena, gvarane idr. Izbor steklene embalaže za naše izdelke izhaja iz tega, da med, matični mleček, propolis, kolagen,

ri eko dizajnu steklene embalaže se predvsem pri izbiri in oblikovanju sekundarne embalaže osredotočamo na to, da se čim bolj prilega primarni embalaži, s čim manj praznega prostora in že vnaprej predvidimo možnosti recikliranja oziroma ponovne uporabe sekundarne embalaže. To nam omogoča tudi manjši skladiščni in transportni volumen ter posledično nižje stroške, ki so povezani s tem.«

etos smo pričeli s prodajo GEA bio kokosovega olja (100 %, hladno stiskano, deviško), ki ga polnimo v stekleni kozarec.

Kokosovo olje spreminja agregatno stanje glede na temperaturo okolja. Na hladnem se hitro strdi, pri temperaturi nad 25 °C pa postane olje tekoče in bistro, zato je steklena embalaža najbolj primeren material za ohranjanje kakovosti olja.

A

čeprav je osnovna vloga embalaže zaščita živila oziroma izdelka, postane

september 2015

L

18 101/102

okolje

Novice Zelenega omrežja

JP CČN Domžale-Kamnik d.o.o.

Aerodrom Ljubljana zmanjšuje ogljični odtis

Aerodrom Ljubljana, d.o.o., si že od leta 2012, ko je prvič izmeril svoj ogljični odtis in pridobil certifikat Airport Carbon Accreditation na prvi ravni, prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih emisij v okolje in postati »ogljično nevtralen«. Z različnimi manjšimi ukrepi je družbi v letu 2013 uspelo ogljični odtis zmanjšati za šest ton oziroma za dober odstotek in certifikat obnoviti. V letošnjem letu pa smo na podlagi občutnega zmanjšanja ustvarjenih emisij ogljikovega dioksida uspeli pridobiti certifikat Airport Carbon Accreditation za drugo raven (t.i. Level 2 – Reduction). Tako smo v letu 2014, glede na izhodiščno leto (2012), zmanjšali absolutno vrednost ogljičnega odtisa za 488 ton oziroma za slabih 11 odstotkov (v segmentu ogrevanja pa skoraj za 44 odstotkov). Okoljska politika Aerodroma Ljubljana predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020 in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo kot enega strateških okoljskih ciljev. Več o programu: www.airportcarbonaccredited.org.

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

Občina Cerknica

september 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

ARAO svoje znanje dopolnjuje pri Francozih

V podzemnem laboratoriju v kraju Bure raziskujejo in razvijajo industrijske metode in tehnike za odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov v podzemnem odlagališču.

Ker Slovenija načrtuje lastno odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), praktičnih izkušenj z odlaganjem pa še nima, je skupina strokovnjakov ARAO sredi julija obiskala Francijo, da bi se podrobneje seznanila s tamkajšnjimi dobrimi praksami. Francija ima namreč dolgoletne izkušnje

ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO), saj ima kar 58 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo elektrike, RAO pa nastajajo tudi v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji, tudi vojaški.

V ANDRA, francoski agenciji za ravnanje z RAO, so slovenskim kolegom predstavili nacionalno strategijo ravnanja z RAO, ravnanje z institucionalnimi odpadki, koncepte odlaganja za vse vrste RAO, varnostne koncepte, merila sprejemljivosti in pripravo na odlaganje pa tudi raziskovalne projekte, kot so razvoj betonov za inženirske bariere, razvoj zabojnikov za odlaganje idr. Zanimivost: Francija RAO deli v pet kategorij in ne pozna opustitve nadzora nad njimi, ko radioaktivnost pade pod raven naravnega ozadja. Slovenija RAO deli v tri kategorije in ko radioaktivnost RAO pade pod raven naravnega ozadja, opusti nadzor. Strokovnjaki ARAO so si ogledali odlagališče za zelo nizkoradioaktivne odpadke, odlagališče kratkoživih NSRAO ter podzemni laboratorij v kraju Bure.

Agencija za radioaktivne odpadke www.arao.si

Svinčnik, iz katerega lahko zraste timijan in še kaj Kako bi bilo, če bi svinčnik po tem, ko ga porabite, lahko posadili? S to idejo se je rodil svinčnik Sprout, ki je dobil nagrado za »Naj eko izdelek leta 2014 in 2015«. Gre za inovativen izdelek, ki je 100 % biorazgradljiv. Svinčnik je lepo darilo, z mislijo na okolje, ki ga lahko tudi personalizirate. Svinčniki so na voljo tudi v darilni embalaži, ki lahko vsebuje trajno sporočilo okoljsko zavednega podjetja.

Telo svinčnika je iz trajnostno pridelane cedre in ne vsebuje svinca, saj pisanje omogočata glina in grafit.

Na koncu telesa se nahaja kapsula, kjer so shranjena ekološko pridelana semena. Ko svinčnik porabite, ga preprosto posadite in iz njega bo zrasla vaša priljubljena začimba ali cvetje. Na voljo je 11 različnih vrst semen (bazilika, meta, timijan, koriander, žajbelj, koper, rožmarin, češnjevec, zelena paprika, spominčica, ognjič). Več informacij o svinčniku Sprout najdete na www.posadisvojsvincnik.si.

Axis mundi, d.o.o. www.axismundi.si

Pripravila: Mihela Koprivnik Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.centerponovneuporabe.si

Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. www.comtec.si

ERICo pomaga podjetjem pri prilagajanju na nove zahteve IPPC

Odvzem vzorcev na deponiji.

ERICo uspešno pomaga podjetjem pri izpolnjevanju zahtev Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Uredba predstavlja nov korak pri zmanjševanju negativnih okoljskih vplivov industrije. Priloga 1 v Uredbi določa nove vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.

Upravljavec takšne naprave mora v 190 dneh po uveljavitvi Uredbe vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi obravnave starih bremen so zavezanci dolžni izdelati oceno možnosti za onesnaževanje tal in podzemne vode ter izhodiščno poročilo s posnetkom njunega ničelnega stanja, če presegajo pragove letne prisotnosti nevarnih snovi (Priloga 3 omenjene Uredbe). Na ERICo uspešno izvajamo postopke za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ocene možnosti za onesnaževanje tal in podzemne vode, posnetke ničelnega stanja tal in podzemne vode na podlagi analiz ter izdelavo izhodiščnega poročila.

okolje

Ekološke brezstične (NFC) kartice iz recikliranega lesa

101/102

19 Po napovedih naj bi se koncept trajnostne potrošnje, ki je nasprotje nepremišljenim nakupom, v prihodnosti krepil. Vsak posameznik razpolaga z vsaj 5 kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki končajo med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih, navajajo raziskave pri Centru ponovne uporabe. V krožnem gospodarstvu so ponovna uporaba, popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa preteklost. To je tudi vodilo centrov ponovne uporabe. Center ponovne uporabe je socialno podjetje z namenom krepitve trajnostne razvojne funkcionalnosti regionalnega in nacionalnega okolja in povečanja zaposljivosti.

Glavna usmeritev podjetja je izboljšanje ravnanja z okoljem in odpadki ter podaljševanje življenjske dobe in ponovne uporabe izdelkov tudi z dodajanjem nove funkcije. Namenjen je prenovi, obnovi, demontaži in pripravi še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo. Izdelek, ki bi postal odpadek, se ponovno uporabi, s čimer zmanjšujemo količino odloženih stvari na deponijah in s tem privarčujemo, obenem pa skušamo v lokalnem okolju priskrbeti delo težje zaposljivim osebam. V Sloveniji je še vedno prisotna stigma na področju dobave izdelkov iz ponovne uporabe, a le zakaj?

ukvarja z digitalnim tiskanjem velikega formata, je na tem področju naredilo korak naprej, saj poleg uporabe reciklirnih materialov tiskamo z ekološkimi barvami, ki imajo Greenguard certifikat. Certifikat zagotavlja, da je izdelek v skladu z najstrožjimi svetovnimi standardi za nizko emisijo hlapnih organskih spojin (volatile organic compounds oziroma VOC) in se lahko uporabljajo tudi v živilski industriji, vrtcih, šolah, saj so barve brez škodljivih topil in vonja. Prednost takšnega zelenega tiskanja je, da so ti izdelki zdravju neškodljivi, saj je kakovost zraka v notranjih prostorih večja, hkrati pa pri tisku ne nastajajo odpadne barve, s čimer dodatno ne obremenjujemo okolja. S pridobitvijo Greenguard certifikata smo dokazali, da sta nam tako zdravje in okolje na prvem mestu.

Nove identifikacijske kartice: moderna tehnologija v naravnem »ovoju« V zadnjem času se v tehnologiji, predvsem z izkoriščanjem moči sonca in uporabo naravnih materialov, vse pogosteje vračamo k osnovi – naravi. V naravi smo tudi v IDentiksu prepoznali veliko pozitivnega. Poleg lesenih Powerbankov, lesenih USB ključkov, biorazgradljivih pripomočkov in solarnih polnilcev smo se k naravi vrnili tudi pri IDentiksovi osnovi – identifikacijskih karticah. Nova rešitev, lesene brezstične ID kartice zagotavljajo, da je tudi identifikacija ne le ekološka, temveč tudi zelo moderna in stilska. Z lesenimi karticami in NFC oznakami, ki omogočajo večopravilnost ter shranjevanje informacij, povezav in dostopnih podatkov, tako stopamo po poti združevanja modernih tehnologij in naravnih materialov. Ekološke brezstične kartice in oznake so izdelane iz recikliranega lesa, zato so lahke in vzdržljive, predvsem pa omogočajo številne možnosti personalizacije.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Laboratorij za papirništvo – pot do okoljske marjetice

Zeleno omreŽje

Zeleno tiskanje z Greenguard certificiranimi barvami

Ozaveščenost o varovanju okolja in odgovornost za varovanje našega planeta postaja vse bolj aktualna tudi v tiskarstvu. Podjetje Vizualne komunikacije comTEC d.o.o., ki se

ERICo d.o.o. www.erico.si

Okoljska marjetica je znak Evropske skupnosti, ki označuje izdelke ali storitve, pri katerih so upoštevani okoljski predpisi in predpisane mejne vrednosti porabe energije in izpuščenih emisij. V Evropi je že dobro uveljavljen okoljski znak, ki potrošniku na enostaven in pregleden način omogoča izbor bolj ekološkega izdelka, takega, ki ustreza namenskim ali za skupino predpisanim varnostnim merilom. V okviru Inštituta

september 2015

Centri ponovne uporabe še s stigmo – zakaj?

20 101/102

okolje

za celulozo in papir izvajamo celostni pristop k pridobitvi okoljske marjetice za različne tipe papirjev. Laboratorij za papirništvo ima pridobljeno akreditacijo po ISO 17025, kar nam omogoča izvajanje meritev za te potrebe. Poleg organiziranja in izvajanja meritev nudimo tudi pomoč pri pridobivanju izjav in oblikovanju izjav ter pri oblikovanju končnega poročila.

Inštitut za celulozo in papir Ljubljana www.icp-lj.si

Novosti na področju izdelave načrta gospodarjenja z odpadki

Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec (desno) in dr. Petar Djinović (levo) v biogoriva. Ekipo so sestavljali raziskovalci iz laboratorija za okoljske vede in inženirstvo Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Petar Djinović, Albin Pintar in Boštjan Erjavec. Razvili so katalizator in proces, ki sta ključna za pridobivanje tekočih goriv iz biološko razgradljivih odpadkov.

Izum omogoča učinkovito pretvorbo metana in ogljikovega dioksida (bioplina) v sintezni plin v popolni odsotnosti vodne pare in na ta način odpira možnost pretvorbe številnih plinskih zmesi, pridobljenih iz obnovljivih virov, v tekoča goriva in druge spojine z visoko dodano vrednostjo. Izum je že pritegnil zanimanje tujih podjetij za proizvodnjo heterogenih katalizatorjev in pogovori o sodelovanju že potekajo.

Kemijski inštitut www.ki.si

Načrt gospodarjenja z odpadki (NGO) je uradni dokument podjetja – povzročitelja odpadkov, kjer so predstavljeni ukrepi za preprečevanje, zmanjševanje in ravnanje z odpadki, ki nastajajo v podjetju. Ti ukrepi morajo biti skladni s trenutno veljavno zakonodajo. NGO mora izdelati vsako podjetje, ki letno proizvede 150 t nenevarnih odpadkov ali 200 kg nevarnih odpadkov. V preteklosti je moral povzročitelj odpadkov NGO izdelati oziroma spremeniti vsako leto, z novo Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15) pa le ob vsakokratni spremembi ravnanja z odpadki. NGO, izdelan na podlagi prejšnje veljavne zakonodaje, velja do konca obdobja, za katerega je bil izdelan. Kazni za neizdelavo ali nepravilno izdelavo se štejejo kot težji prekrški za povzročitelja odpadkov in so sankcionirani skladno z Uredbo o odpadkih.

Družba Interseroh svojim strankam in ostalim podjetjem nudi storitev izdelave NGO. Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

september 2015

Uspeh ekipe Kemijskega inštituta Ekipa raziskovalcev Kemijskega inštituta je konec junija osvojila tretjo nagrado na evropskem tekmovanju Emerging Technologies Competition, ki ga vsako leto pripravi britansko združenje Royal Society of Chemistry.

Nagrado so osvojili s katalizatorjem, ki omogoča pretvorbo biološko razgradljivih odpadkov

Nova centralna čistilna naprava Vrhnika

Nova, sodobna čistilna naprava Vrhnika leži na obrobju mesta Vrhnika, v poslovni coni Sinja Gorica. Začetek gradnje sega v leto 2013. V okviru gradnje bazenov za biološko čiščenje odpadne vode in upravne stavbe je bil obnovljen tudi stari del, namenjen mehanskemu čiščenju.

Naprava je začela poskusno delovati oktobra 2014, devetmesečno poskusno obratovanje se je zaključilo junija 2015. Zmogljivost čistilne naprave je 15.500 oseb, vendar se bodo posamezna naselja nanjo priključila postopoma.

Priključeni so že naselje Vrhnika, del naselja Verd, Stara Vrhnika, Mirke in del naselja Sinja Gorica. V prihodnosti se bodo predvidoma priključila še naselja Bevke, Blatna Brezovica, del Sinje Gorice in Drenov Grič. Čistilno napravo sestavljata dva sklopa. V prvem delu se voda mehansko prečisti, odstranijo se večji delci, maščobe in pesek. Voda nato potuje v

štiri sekvenčne biološke reaktorje, kjer poteka biološko čiščenje. Med terciarnim čiščenjem so odstranjene dušikove spojine in fosfor. Del čistilne naprave je septična postaja, ki sprejema greznično goščo in blato iz malih čistilnih naprav. Iz odvečnega blata s centrifugiranjem odstranimo vodo in ga pripravimo za odvoz.

Nova čistilna naprava je pomembna pridobitev za občino Vrhnika, saj smo s tem poskrbeli za čistejšo Ljubljanico ter za prijetnejše in kakovostnejše življenje občanov.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Eko City Maribor s povratnim kozarcem Na Mestni občini Maribor smo želeli spremeniti dosedanjo prakso, kjer po prireditvah ostajajo ogromne količine odpadkov. Z uvedbo povratnih kozarcev na prireditvah se zmanjšajo količine nastalih odpadkov in stroški čiščenja površin. Povratni kozarci so vzdržljivi, lahki in delujejo kot izolatorji, saj ohranijo pijačo hladno ali toplo. Povratna embalaža se obvezno uporablja na vseh javnih prireditvah, ki se izvajajo na javnih površinah. Obiskovalci prireditev ob plačilu kavcije prejmejo v uporabo povratni kozarec. Ob ponovnem naročilu pijače kozarec samo zamenjajo, organizatorji prireditev pa poskrbijo za njegovo pranje. V primeru, da želi obiskovalec kozarec obdržati, se mu kavcija ne vrne. K temu gre dodati, da je povratni kozarec tudi unikatni spominek na mesto Maribor. Prizorišča javnih prireditev po odhodu obiskovalcev niso več smetišča, kar predstavlja tudi dvig kulturnega nivoja štajerske prestolnice.

Mestna občina Maribor www.maribor.si

NLZOH pooblaščen za izvajanje monitoringa stanja površinskih voda Agencija Republike Slovenije za okolje je Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v juniju 2015 izdala pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu z določbami

21 Vzorčenje površinske vode Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 91/13). Pravilnik se uporablja za ugotavljanje vpliva na stanje površinskih voda pri: odvajanju odpadnih voda neposredno v vodotok, če je ugotavljanje tega vpliva za napravo predpisano s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz te naprave, obratovanju odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in obratovanju naprave za proizvodnjo titanovega dioksida v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in ravnanje z odpadki iz te naprave. S tem je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano postal prva in edina inštitucija v Sloveniji, ki je usposobljena za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda z namenom ugotavljanja vpliva na stanje površinskih voda.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano www.nlzoh.si

Za zagotavljanje zdravja in varnosti na delovnem mestu je v pripravi nov mednarodni standard ISO 45001. V svetu globalne konkurence, prizadevanj za uspeh, razvoju novih proizvodov in storitev, usmerjenosti k večjemu dobičku in zmanjševanju stroškov sta zdravje in varnost zaposlenih prevečkrat potisnjena na stranski tir. Velikokrat se pozablja na zdravje in varnost zaposlenih. Podatki Mednarodne organizacije dela (ILO) o smrtih in poškodbah na delovnem mestu so zastrašujoči, predvsem pa nepotrebni, saj je veliko nesreč mogoče preprečiti s pravilnim ukrepanjem. Zato na mednarodni ravni pripravljajo nov standard, ki bo organizacijam po vsem svetu s smernicami pomagal povečati varnost zaposlenih in izboljšati delovne razmere.

Osnutek standarda ISO/DIS 45001 pričakujemo v oktobru 2015. (Vir: ISO) SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si

RCERO Ljubljana bo zgrajen do konca leta

Snaga javno podjetje d.o.o. www.snaga.si

EAThink 2015 – »Misli globalno, jej lokalno«

101/102

čistilna naprava za izcedne vode obratuje od 2011, gradnja objektov za predelavo odpadkov, ki je najzahtevnejši del projekta, pa bo končana do konca letošnjega leta.

okolje

Dovolj je novic o nesrečah pri delu

V okviru mednarodnega projekta EAThink 2015 smo na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja sodelovali v nagradnem natečaju »Misli globalno, jej lokalno«: prehrana in alternativni prehranski viri, čigar namen je ozaveščanje pomembnosti samooskrbe v vsakdanjem življenju. Ker se zavedamo pomembnosti samooskrbe smo se dijaki 2. letnika programa okoljevarstveni tehnik (Anja Novak, Tilen Pinter in Pia Nadja Kopitar Čander) pod mentorstvom Alenke Lah Kalan odločili za pripravo fotozgodbe z naslovom Zgodba o solati, ki je pri nas eno od najpogostejših naravnih dobrin. V zgodbi smo želeli predstaviti življenjski krog solate, ki jo lahko sami z malo truda pridelujemo na lastnem vrtu. Naša fotozgodba je pritegnila posebno pozornost strokovne komisije, ki nam je za nagrado podarila celoletno članstvo v programu Šolski ekovrtovi. Največja nagrada za naše delo pa je, da bodo našo Zgodbo o solati predstavili tudi na velikem platnu na mednarodnem sejmu EXPO v Milanu v Italiji, v mesecu septembru in oktobru.

The life on a real large garden bed is like heaven.

By having so much fun we will really grow very fast!

Tehnologija se z vso naglico razvija, a za njo še vedno ostajajo odpadni materiali, ki obremenjujejo okolje. V Evropi se na leto proda okrog 40 milijonov tonerjev, kartuš in trakov, ki se na deponijah razgrajujejo več sto let. Nova KBM se zaveda svoje odgovornosti tudi do naravnega okolja in si prizadeva prispevati k trajnostnem razvoju s skrbnim odnosom do okolja. Zato v sodelovanju s podjetjem Bitea d.o.o. zbira in reciklira izrabljene tonerje, kartuše in trakove tiskalnikov, faksov in kopirnih strojev, ki nastajajo pri vsakodnevnem delu v banki.

Po letu in pol je reciklirala že približno 1.500 kosov tonerjev, kartuš in trakov. Del sredstev od prodaje odpadnih materialov, ki še imajo vrednost za nadaljnjo predelavo, Nova KBM vsako leto daje v dobrodelne namene Sončku, Zvezi za cerebralno paralizo Slovenije.

Let's go party!!!

Gradnja tovarne za predelavo odpadkov je v zaključni fazi.

Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana je največji kohezijski okoljski projekt v državi, ki bo poskrbel za odpadke tretjine Slovenije. Tovarna za predelavo odpadkov, kot RCERO poljudno rečemo, bo uporabljala najmodernejšo in trajnostno tehnologijo za ravnanje z odpadki v evropskem merilu ter zagotavljala zelena delovna mesta. Ključni del regijskega centra so trije objekti, v katerih bo potekala mehansko-biološka obdelava odpadkov, in sicer za dve vrsti odpadkov: za ločeno zbrane biološke odpadke, iz katerih bomo pridobivali kompost, in za preostanek komunalnih odpadkov. Regijski center na Barju sicer sestavljajo razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov.

Novo odlagalno polje je v uporabi od leta 2009,

A little bit to the left, a little bit to the right, botty up, botty down ...

Zeleno omreŽje

Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Delček fotozgodbe v angleškem jeziku

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje www.sc-celje.si/gr

Poletna šola NuCoSS-15

Na Bledu je v juliju potekala mednarodna poletna šola NuCoSS-15 (Nuclear Corrosion Summer school), na kateri je predavalo dvanajst vrhunskih strokovnjakov, ki so podali celovit pregled s področja korozije v jedrskih sistemih in poskrbeli za prenos znanja na mlajšo generacijo. Korozija jedrskih

september 2015

Sredstva odprodaje odpadnih tonerjev in kartuš v dobrodelne namene

22 101/102

okolje

materialov predstavlja velik problem za varnost jedrske elektrarne, kot tudi za dolgotrajno delovanje, posledično gospodarsko konkurenčnost in odlaganje jedrskih odpadkov. Razumevanje korozijskih mehanizmov, lastnosti materialov in mest, kjer posamezne vrste korozije lahko nastopijo v hladilnih krogih jedrske elektrarne, so ključnega pomena za jedrsko industrijo. Prav tako so nepogrešljive neporušne metode za natančno detekcijo korozijskih procesov. Organizatorji poletne šole so bili ZAG (Slovenija), CEA (Francija), Paul Scherrer Institut, Švica, in univerza v Manchestru (VB), pri čemer je ZAG odigral ključno vlogo pri lokalni organizaciji dogodka. Poletna šola je bila namenjena predvsem zaposlenim v jedrskih programih, industriji in raziskovalnih organizacijah, ki so želeli dobiti celovit pregled na področju jedrske korozije.

Več na: http://www.zag.si/nucoss.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Prva univerzalna hitra električna polnilnica v Sloveniji Podjetje Petrol je v sodelovanju z BMW Group Slovenija in družbo BTC pred Kristalno palačo v Ljubljani odprlo prvo univerzalno hitro polnilnico za električna vozila v Sloveniji.

Polnilnica je prilagojena večini električnih vozil na tržišču, baterije pa napolni do 80 % le v dobrih 20-ih minutah. Primerljiva je s polnilnicami, ki bodo kmalu stale tudi na slovenskem avtocestnem križu. Omogoča preprosto

polnjenje vseh vrst električnih avtomobilov s tremi različnimi kabli s pripadajočimi priključki.

Je prijazna do uporabnika, saj ne potrebuje posebnih, dragih kablov za hitro polnjenje oziroma mu tovrstnih kablov ni potrebno posebej nameščati.

Polnilnica je vrste multi-standard in zmore polniti električne avtomobile po vseh znanih standardih hitrega polnjenja. DC polnjenje zmore z močjo 50 kW, AC polnjenje z močjo 43 kW. Njena učinkovitost je več kot 93-%. Za nadaljnji razvoj slovenske elektromobilnosti in nizkoogljične družbe skrbijo ključna podjetja, ponudniki in podporniki infrastrukture in predstavniki znanstveno-akademske sfere združeni v Sekcijo trajnostna mobilnost CER.

njimi ima spodbujanje in ozaveščanje o ločenem zbiranju odpadne embalaže Tetra Pak, ki spada v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo za odpadno embalažo. Ločeno zbrano embalažo reciklirajo, kjer pridobijo surovino za nove izdelke. Iz odpadne embalaže Tetra Pak tako nastanejo novi izdelki, kot so papirnati robčki in brisače, toaletni papir, lepenka, karton, kartonska embalaža za jajca, tulci in drugi. V Sloveniji se delež ločeno zbrane odpadne embalaže Tetra Pak povečuje in znaša dobrih 30 %. Najbolj uspešni so v Belgiji in Luksemburgu, kjer ta delež presega 80 %. Na svetu vsako leto reciklirajo več kot 650.000 ton odpadne embalaže Tetra Pak, najbolj pogosti način je recikliranje v papirnicah. V Sloveniji družba Tetra Pak že devet let organizira projekt Eko-paket. Namenjen je otrokom, učencem, dijakom, njihovim mentorjem in staršem ter spodbuja pravilno ravnanje in kreativno ustvarjanje iz odpadne embalaže.

Več na www.eko-paket.si.

Petrol d.d. www.petrol.si

Odpadna embalaža Tetra Pak v rumeni zabojnik ali vrečo Družba Tetra Pak že vrsto let izvaja vrsto okoljskih aktivnosti. Pomembno mesto med

Tetra Pak d.o.o. www.tetrapak.com/si

Evropski projekt

september 2015

Energijska prenova nestanovanjskih stavb z dinamično metodo Zadnje čase se povečujejo potrebe po prenovi slabo izoliranih stavb z dotrajanimi tehnološkimi sistemi, saj nas tudi stalna rast cen energentov in klimatske spremembe vzpodbujajo k racionalnejši rabi energije. V okviru tega je izjemnega pomena energetska učinkovitost javnih in drugih nestanovanjskih stavb, vendar je zaradi narave in specifičnega obratovanja potencial pri njihovi energijski prenovi precej drugačen kot pri prenovi stanovanjskih stavb.

Raznolikost dejavnosti v nestanovanjskih stavbah povzroča izrazito časovno spremenljive potrebe po energiji, kar lahko rešimo in obvladujemo edino s podrobnim (dinamičnim)

energijskim modeliranjem stavb. Uporaba dinamične metode za izračun toplotne bilance je napredno orodje integralnega načrtovanja in zahteva intenzivno komunikacijo med vsemi, ki sodelujejo pri načrtovanju. Metoda nam omogoča optimalno izrabo obnovljivih virov, realno ovrednotene prihranke (v kWh in EUR) in daje investitorju celovit pregled nad ekonomsko upravičenimi scenariji za energijsko prenovo nestanovanjske stavbe, saj potenciala njene energijske prenove ni mogoče tako posplošiti kot pri stanovanjski stavbi. Tovrstne analize so pomembna podlaga za odločitev o načinu financiranja energijske prenove s povratnimi oziroma nepovratnimi sredstvi.

Pripravila: Gašper Stegnar, doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl Gradbeni inštitut ZRMK www.gi-zrmk.si

Model vrtca, kjer je bilo z dinamično simulacijo energijsko in ekonomsko (LCC) utemeljeno razmerje vlaganj v prenovo ovoja in zamenjavo sistema za ogrevanje s toplotno črpalko

Naša vloga v projektu je organizacija pilotnih izobraževanj v Sloveniji, zagotavljanje kakovosti v projektu in informacijska podpora. V splošnem skrbimo za pomoč pri pripravi na EU razpise in projekte, pri njihovi koordinaciji in zagotavljanju kakovosti. Naša glavna aktivnost pa je pomoč pri prenovi poslovnih procesov in s tem povezana izobraževanja (BPM). Gre za vzpostavitev procesnega pristopa v organizacijo. To obsega popis procesov, njihovo analizo in optimizacijo, tudi v smislu trajnostnega razvoja.

Kakšno je zanimanje za projekt in katere organizacije se vključujejo v projekt izobraževanja vodij za trajnostni razvoj?

Zanimanje je veliko, vendar glede na število podjetij v Sloveniji še premajhno. V juniju smo organizirali 4-dnevno izobraževanje v Mariboru in presenetila nas je raznolikost področij, iz katerih prihajajo udeleženci. Pričakovali smo udeležence iz proizvodnih podjetij, kjer je principe trajnostnega vodenja možno najbolj neposredno uporabiti, vendar je prišlo največ udeležencev iz manjših storitvenih organizacij oziroma svetovalnih podjetij. Popolnoma drugačna situacija je bila v Romuniji in Franciji, kjer smo tudi izvedli pilotna izobraževanja. V Romuniji so udeleženci prihajali iz velikih proizvodnih podjetij – podružnic multinacionalk, v Franciji je bila večina udeležencev iz večjih

Izobraževanje poteka v živo in s pomočjo spletne učilnice. Udeleženci delajo v skupinah, na praktičnih primerih. Celotna vsebina izobraževanja obsega tematike, kot so vidiki trajnostnega razvoja, standardi, tehnični koncepti, družbena odgovornost podjetij in odnosi z vsemi vpletenimi, trajnostno načrtovanje izdelkov in storitev, trajnostne inovacije, trajnostno in strateško voditeljstvo, komunikacija.

V podporo smo vzpostavili spletno učilnico, kjer so na voljo učni materiali, dodatni viri, naloge in primeri dobrih praks. Od oktobra naprej bo vzpostavljen tudi izpitni in certifikacijski sistem pod okriljem Evropske zveze za certifikacije in kvalifikacije (ECQA) za vse, ki bodo želeli pridobiti mednarodni certifikat »Vodja za trajnostni razvoj«.

V vašem podjetju povezujete poslovanje in informatiko, informacijske tehnologije v srednjih in velikih podjetjih ne glede na branžo. Kako je trajnostni razvoj v podjetjih vpet v področje informacijskih tehnologij?

Vsaka prenova poslovnih procesov in uvedba informacijskih tehnologij v poslovanje se posredno ali neposredno nanaša na trajnostni razvoj. Lahko zmanjša količino energije, potrebne za transport, optimizira uporabo vhodnih surovin in posledično zmanjša količino odpadkov, zmanjša potne stroške, količino papirja in podobno. Vendar je potrebno biti pazljiv, saj ni vsaka informatizacija tudi samodejno trajnostna. Običajno optimiziramo procese glede na tri glavne faktorje: stroške, čas in zaposlene. Pri trajnostno naravnani

101/102

okolje

Kako poteka izobraževanje in katere vsebine so v ospredju?

optimizaciji procesov dodatno upoštevamo še energijo, vodo, odpadke, CO2, zaposlene in širše okolje ter vse vpletene. Pred kakršno koli informatizacijo pa moramo analizirati in prenoviti sam poslovni, proizvodni ali storitveni proces.

Kako učinkovito lahko ustrezna informacijska tehnologija pripomore k okoljskim prihrankom v podjetju?

Znotraj področja informatike imamo veliko možnosti za učinkovitejšo rabo energije.

Fizične strežnike, ki so lahko veliki porabniki energije, lahko nadomestimo z virtualnimi strežniki oziroma jih najamemo v deljenih podatkovnih centrih. Glede na to, da je povprečen strežnik v podjetjih obremenjen le 30 % in porabi 300-1.000 W, se prihranek pri energiji kar pozna. Obstajajo celo spletni kalkulatorji za tovrstne prihranke (http://www. abtecnet.com/virtualisation-calculator/).

Tudi potovanja lahko delno nadomestimo z elektronskimi komunikacijami in video konferencami. Papirno poslovanje in arhiviranje lahko nadomestimo z elektronskim. Pred tem je priporočljivo preveriti okoljski odtis uvedenih rešitev, saj ni samoumevno, da ima elektronski bralnik dokumentov manjši okoljski odtis kot navaden papir. Amazonov bralnik Kindle »proizvede« manj CO2 kot klasične knjige le, če z njim na leto preberemo 22 knjig. Žal za elektronske naprave še ne obstaja povprečen okoljski odtis. Če zna vodja oziroma analitik oceniti, koliko prihrankov prinese informatizacija v smislu denarja in zaposlenih, potem zna tudi oceniti prihranke za druge vire.

september 2015

Ste eden od partnerjev mednarodnega projekta Leadership in Sustainability (Manager za trajnostni razvoj). V tem okviru izvajate izobraževanja za vodje organizacij, ki želijo narediti več na področju trajnostnega razvoja.

Kakšna je vaša vloga v projektu?

dr. Tomislav Rozman

razvojnih in svetovalnih podjetij. Ugotavljamo, da je zavedanje v Sloveniji še vedno nizko in je še veliko prostora za razvoj. Predvsem pri konkretni vpeljavi trajnostno naravnanih procesov in s tem povezanih kazalnikov v podjetja. To se lepo vidi v javno dostopnih poročilih podjetij o trajnostnem razvoju. Samo največja podjetja jih javno objavljajo na spletu.

Trajnostna poročila zelo pozitivno vplivajo na ugled podjetja, zato bi bilo koristno, če bi tudi manjša podjetja spoznala konkurenčno prednost trajnostega razvoja. Naša izobraževanja so namenjena dvigu znanja in zavedanja o trajnostnem razvoju v podjetjih.

foto: arhiv podjetja

Z informatizacijo do trajnostnih procesov Informatizacija poslovnih procesov lahko bistveno pripomore k ustvarjanju okoljskih in ekonomskih prihrankov v podjetju ali organizaciji. Da zna podjetje to prepoznati, je pomembno zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja podjetja.

Ravno to je eden od ključnih ciljev mednarodnega projekta Manager za trajnostni razvoj, ki ga izvajajo v podjetju Bicero, d.o.o. Kot pravi direktor dr.

Tomislav Rozman, je zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja v podjetju v Sloveniji še vedno nizko.

23

Promocija

Zeleno omrežje

Promocija

24

Največja tovarna za predelavo odpadkov v Sloveniji pred tehničnim pregledom

Janko Kramžar

Kljub nekaterim bojaznim, da RCERO Ljubljana ne bo pravočasno nared, Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga v Ljubljani, pravi, da je regijski center za ravnanje z odpadki pred tehničnim pregledom. V zadnjem času v javnosti župani občin, ki so podpisale Pogodbo o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana, opozarjajo na nekatere nesprejemljive določbe v pogodbi. Direktor Snage odgovarja na kritike.

Foto Marko Lukunić PIXSELL

okolje

101/102

Zeleno omrežje

september 2015

RCERO Ljubljana je največji kohezijski projekt ravnanja z odpadki v Sloveniji, vključuje več občin. Kaj je namen projekta in kateri so njegovi glavni cilji?

Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) bo v celoti pripravljen konec letošnjega leta. Vanj je vključenih že 37 občin. Z nekaterimi se še dogovarjamo, tako da bo naš regijski center poskrbel za odpadke približno tretjine Slovenije oziroma 700 tisoč prebivalcev. V tovarni za predelavo odpadkov, kot Rceru poljudno rečemo, bo tako vsaj 37 slovenskih občin predelovalo zbrane biološke odpadke in preostanek odpadkov, objekti ter naprave, zgrajeni v okviru RCERO Ljubljana, pa bodo uresničili pet ključnih ciljev. To so proizvodnja zelene električne energije iz obnovljivega vira bioplina, pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov, pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov in proizvodnjo električne ter toplotne energije za lastno rabo.

Peti cilj bo zagotovil, da bomo po predelavi na odlagališče odložili samo petino odpadkov, ki

jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki bodo brez škodljivih vplivov na okolje.

Poleg tega RCERO Ljubljana prinaša uporabo najmodernejše in trajnostne tehnologije za ravnanje z odpadki ne samo v slovenskem, pač pa tudi v evropskem merilu. Zagotavlja zelena delovna mesta ter je povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji med občinami in regijami.

Projekt obsega izgradnjo novega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode in za predelavo odpadkov. Kako daleč je izgradnja?

Novo odlagalno polje je v uporabi od 2009, čistilna naprava za izcedne vode obratuje od 2011, gradnja objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (RCERO MBO), ki je najzahtevnejši del projekta, pa je v sklepni fazi in bo končana pred koncem tega leta. V objektih za mehansko obdelavo odpadkov in v objekte za biološko predelavo zaključujemo z nameščanjem glavne procesne opreme. Tehnični pregled je predviden v prvi polovici oktobra.

Skrb je odveč, saj so odnosi med vsemi občinami, ki so pristopile k Rceru, enakovredni.

Ravno zaradi tega smo pogodbe o pristopu oblikovali tako, da omogočajo dolgoročno enakovredno obravnavo vseh občin. Ključnih elementov pogodbe ni mogoče individualno spreminjati, kar je po našem mnenju najboljša rešitev za vse vključene občine. Le tako se je moč izogniti dvomu, da bi imela katera od občin drugačen ali kakor koli privilegiran položaj.

Nekatere občine so nezadovoljne s ceno, saj bodo morale, kot je bilo dogovorjeno že prej, plačevati pet odstotkov višjo ceno kot občine lastnice. Petodstotni pribitek smo uvedli zato, ker so imele lastnice v fazi izgradnje določene obveznosti, dodatne stroške in so nosila tveganja, ki jih občine pristopnice niso. Še en nesporazum se je pojavil glede podelitve koncesije za ravnanje z odpadki, vendar v zvezi s tem ne pričakujemo težav: občinam s pomisleki bomo poslali pravno mnenje, v katerem se med drugim zgledujemo po podobnem primeru iz Nemčije.

Pred kratkim smo se s temi občinami, ki so izrazile pomisleke, tudi sestali. Sestanek je bil konstruktiven, kompromisi so mogoči, vendar so spremembe pogodbenih določil možne le ob soglasju vseh sodelujočih občin.

Kakšno tehnologijo boste uporabili za predelavo odpadkov in kaj boste storili s predelanimi odpadki?

V ljubljanskem Rceru bo preostanek odpadkov, mešani komunalni odpadki, usmerjen v tovarno, kjer jih bomo zmleli in presejali, ločili v težko frakcijo, to so organski odpadki, in lahko frakcijo, ki je v glavnem gorljiva. Ta gre v drugi objekt, kjer izločimo koristne surovine, kovine, steklo itd., nato odstranimo primesi in jo obdelamo do kakovosti goriva z višjo (za cementarne) ali nižjo (za termoelektrarne) kalorično vrednostjo. Težka frakcija gre v biološke reaktorje, kjer poteka anaerobna razgradnja. V dveh tednih iz teh odpadkov nastane bioplin in digestat, ki ga posušimo in pošljemo v termično obdelavo. Bioplin bo poganjal tri nove motorje, ki bodo z obstoječimi pokrili potrebe Rcera po elektriki in toploti.

Avtor: dr. Jani Zore Recenzenta: Ada Marjana Perko in Iztok Gornjak Urednik: Jože Volfand

V sklopu mehansko-biološke obdelave bomo v objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili približno 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti, 35.000 ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov, 6.000 ton lesa, 7.000 ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov, 25.000 ton izločenih sekundarnih surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.

101/102

okolje

Na gradbišču dela potekajo gladko in skladno z roki. So pa nekatere občine pristopnice k projektu RCERO Ljubljana v zadnjem času izrazile zaskrbljenost glede pomanjkanja možnosti soodločanja in vplivanja na ceno in na politiko Snage pri upravljanju regijskega centra.

Gospodarjenje z odpadki Iz vsebine • Viri nastanka in vrste odpadkov • Lastnosti odpadkov in ugotavljanje lastnosti • Zbiranje in transport odpadkov • Obdelava in predelava odpadkov • Odlaganje odpadkov • Termična obdelava odpadkov

V letu 2014 se je Mestna občina Ljubljana kot prva evropska prestolnica priključila mreži Zero Waste Europe. Kako je strategija Zero Waste vpeljana v delovanje RCERO Ljubljana?

• Načrtovanje in zasnova celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki

Mestna občina Ljubljana se je s sprejetjem Zero Waste strategije zavezala, da bo okrepila tri prednostne naloge pri ravnanju z odpadki, to je preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje, ter kar najbolj zmanjšala odpadke za odlaganje in energetsko izrabo. V Ljubljani bomo do leta 2025 zbrali najmanj 75 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Lani smo v Ljubljani zbrali 63 odstotkov ločenih odpadkov in odložili manj kot 30 kilogramov na prebivalca.

S projektom RCERO Ljubljana, »tovarno za predelavo odpadkov«, bomo zagotovili obdelavo preostanka odpadkov in predelavo bioloških odpadkov za približno tretjino Slovenije oziroma 700 tisoč prebivalcev. To med drugim pomeni, da se bo močno zmanjšal delež odloženih komunalnih odpadkov, kar je tudi eden izmed pomembnih ciljev v okviru Zero waste strategije.

Iz preostanka odpadkov bomo izločali vse še uporabne odpadke oziroma surovine, kot so kovine, steklo, mešano embalažo … Tudi anaerobna fermentacija, s katero bomo pridobivali kompost, je recikliranje odpadkov. Iz našega regijskega centra bo prihajalo sekundarno gorivo in prednost bodo imeli tisti, ki bodo za vsaj del tega goriva ponudili možnost snovne izrabe.

V okviru RCERO Ljubljana bo med objekti in v njih potekala tudi posebna učna pot, ki bo na inovativen način približevala filozofijo, v kateri so ponovna uporaba, popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa stvar preteklosti. Gre za razhod z dosedanjo miselnostjo „vzemi, naredi, zavrzi“, ki se je izkazala kot nevzdržna in nesprejemljiva.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

september 2015

Se pri izvajanju srečujete s kakšnimi večjimi težavami? Ste se z občinami uskladili glede pogodbenih cen?

Učbenik za srednje šole – modul okoljevarstveni tehnik

Druga linija bo za biološke odpadke in bo namenjena anaerobni razgradnji. Ker so ti običajno kakovostnejši od preostanka odpadkov, bo sledila še ena faza, ko digestat kompostirajo. Ta kompost skoraj zagotovo ne bo uporaben za površine za pridelavo hrane, bo pa uporaben za zelene površine in parke. Tak način ravnanja z odpadki je opredeljen kot recikliranje.

Promocija

Časovnica projekta vključuje poskusno obratovanje v letu 2016 in garancijsko obdobje v letu 2017, z januarjem 2018 pa bo projekt RCERO Ljubljana zaključen.

25

PRAVKAR IZŠLO!

26 101/102

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Teran je že del pravnega reda EU Na nekatera aktualna vprašanja tokrat odgovarjata Ministrstvo

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

za kmetijstvo, gozdarstvo in

V zadnjem času je aktualna razprava o teranu kot delu kulturne dediščine in o slovenski zaščiteni blagovni znamki, a si teran prisvajajo tudi na Hrvaškem. Kaj je storilo ministrstvo za zaščito terana in kateri kmetijski proizvodi so bili doslej v Bruslju sprejeti oz. evidentirani kot izključno slovenska blagovna znamka.

prehrano ter MOP. Kmetijsko ministrstvo je odgovorilo, kaj

se dogaja z zaščito vina Teran in kaj je vzrok za prepočasen

razvoj ekološkega kmetijstva.

MOP odgovarja na vprašanje

o programu prehoda v

zeleno gospodarstvo, o

zelenem javnem naročanju

in o predvideni novi zakonski ureditvi dimnikarske dejavnosti.

Teran je zaščitena označba porekla za vino, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja sorte refošk na območju vinorodnega okoliša Kras. Vino Teran se prideluje na območju, ki predstavlja 75 % vinogradov vinorodnega okoliša Kras, zato je obstoječa zaščita vina Teran izrednega pomena za nadaljnji razvoj in obstoj vinogradništva na tem območju. Teran ni blagovna znamka. Blagovne znamke v RS pokriva Urad RS za intelektualno lastnino.

V Sloveniji je bila formalna zaščita Terana sprejeta leta 2000, od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, pa je Teran ena od zaščitenih označb porekla za vino iz Slovenije in posledično del pravnega reda EU. Uradno pa se je prvič zaščita Terana pojavila že leta 1970 - Zakon o označevanju vina (predpis SRS) je jasno definiral kaj se lahko označi kot 'kraški teran'.

RS je v EU zaščitila naslednje izraze za vino: • za vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP): Goriška Brda, Vipavska dolina, Slovenska Istra, Kras, Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Bela krajina, Dolenjska.

Bizeljčan, Cviček, Metliška črnina, Belokranjec, Teran.

september 2015

• za vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO): Podravje, Posavje, Primorska.

V elektronskem registru EK so navedena vsa evropska vina ZOP in ZGO: http://ec.europa.eu/agriculture/markets/ wine/e-bacchus/index.cfm?event=searchPEcc gis&language=EN Glede drugih zaščitenih proizvodov v EU si lahko bralci ogledajo povezavo na strani EU komisije, kjer se lahko iščejo zaščiteni proizvodi po posameznih državah, vrsti proizvoda, vrsti zaščite, ... http://ec.europa.eu/agriculture/quality/door/ list.html

Ekološko kmetijstvo se razvija prepočasi V samooskrbi Slovenije, kljub temu, da je to ena izmed središčnih tem slovenske kmetijske politike, se ne kažejo bistvene spremembe na boljše. Kje so vzroki? V tem kontekstu je zanimiva ocena, kakšen je razvojni potencial ekološkega kmetijstva za tržno pridelavo in kakšna je dejanska uspešnost in rast ekoloških kmetij?

Ekološko kmetijstvo je za Slovenijo pomembna razvojna priložnost in idealna priložnost za lokalno samooskrbo. Z dajanjem prednosti lokalni oskrbi lahko povečamo proizvodnjo ekološkega sadja in zelenjave, saj ravno v tem segmentu povpraševanje v tem trenutku močno presega ponudbo. Veliko razvojnih možnosti je tudi na področju povezav med ekološkim kmetijstvom, ekološko hrano in turizmom. Ekološko kmetijstvo z večjo dodano vrednostjo ekoloških pridelkov in predelanih živil lahko prispeva k boljšemu gospodarskemu položaju na podeželju in še zlasti v kombinaciji

27 V letu 2014 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.298 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 4,6 % vseh kmetij v Sloveniji) z 41.237,19 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,7 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2014). Od teh je 2.537 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo.

Delež ekoloških živil na trgu RS je 1 %, od tega 20 % slovenskega porekla (Vir: ITR, 2010). Število ekoloških pridelovalcev se vsako leto povečuje, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva kljub finančnim podporam, ustanavljanju skupin proizvajalcev ter promociji in trženju, kot tudi podporam v obliki neposrednih plačil na ha za različno pridelavo kultur. Glavne ovire za razvoj ekološkega kmetijstva predstavljajo slaba organiziranost in nepovezanost proizvajalcev, premajhen obseg pridelave oziroma predelave in neučinkovit sistem svetovanja.

MKGP pričakuje, da se bo rast števila ekoloških pridelovalcev, glede na dosedanje trende, tudi v prihodnje povečevala.

Bolj podrobni statistični podatki o ekološkem kmetovanju pa se nahajajo na: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/ analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/

Zeleno javno naročanje in zelena rast sta povezana Pred sprejemom v DZ je nov zakon o javnem naročanju, po sprejemu pa naj bi sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja. Ali je MOP že v pripravi novega zakona o javnem naročanju opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki so med drugim vplivale na slabo izvajanje sedaj veljavne Uredbe o zelenem

Ob pripravi Zakona o javnem naročanju MOP ni opozarjal na pomanjkljivosti zelenega javnega naročanja, ker to področje ureja podzakonski akt - Uredba o javnem naročanju.

Prenovo Uredbe oz. sistema zelenega javnega naročanja bo vodilo Ministrstvo za javno upravo, MOP pa pri tem sodeluje. Na področju zelenega javnega naročanja bi bilo smiselno obstoječo ureditev Uredbe in prilog s kriteriji, ki se zaradi tehnološkega napredka ves čas spreminjajo, posodobiti, saj na vseh mestih ne uresničuje cilja, to je spodbujanje razvoja trga.

Prav tako pa se zaznava odsotnost analitičnega in poglobljenega vpogleda v uspešnost in učinkovitost dosedanjega izvajanja Uredbe o zelenem javnem naročanju. Podatki, ki so na voljo, kažejo, da sta problematična tako kompleksnost ureditve kot tudi usposobljenost naročnikov in da je potrebno več napora vložiti v dialog med naročniki in potencialnimi ponudniki, kar bo omogočalo naročanje bolj naprednih izdelkov in storitev, in tudi tistih, ki jih uredba ne opredeljuje. Preko ZeJN se vzpostavlja spodbuda na strani povpraševanja za razvoj okolju prijaznejših proizvodov, storitev in tehnologij in krepi vloga javnega sektorja kot zgleda in spodbujevalca razvoja novih trgov.

Zaradi potencialnega prispevka prenove ZeJN k spodbujanju zelene rasti gospodarstva je ta uvrščen v Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo.

Sredstva za prvi dve leti so načrtovana Predstavljen program prehoda v zeleno gospodarstvo je vzbudil pozornost med drugim zato, ker je povezal več ministrstev in organov na državni ravni. Ali to pomeni, da gre za premik v medsektorskem povezovanju in usklajevanju, saj ga je doslej primanjkovalo?

Katera ministrstva bodo v izvedbi programa najbolj izpostavljena in ali imajo projekti v programu tudi finančno pokritje? Že ob pripravi programa ugotavljamo pozitiven odziv resorjev in tudi drugih deležnikov v smislu pomena zelenega gospodarstva in odprtega procesa ter komuniciranja. Pričakujemo, da se bo to nadaljevalo, ko se bo program nadgrajeval in se bodo vse bolj aktivno vključevali tudi drugi deležniki. Seveda ob iskanju sinergij med politikami in ukrepi trčimo tudi ob težave, npr. ko se cilji in naloge resorjev razlikujejo. Najbolj aktivni resorji pri izvajanju bodo MGRT, SVRK, MJU, MIZŠ, MzI, MKGP in MOP. Aktivnosti, ki so načrtovane za 2015 in 2016, so tiste, ki jih posamezni resorji načrtujejo in zanje že imajo predvidena sredstva. Do 1. oktobra 2015 pa

MOP je pri dimnikarskih storitvah za licenčni sistem

101/102

poteka javna razprava o vsebini programa in pričakujemo tudi predloge za izboljšanje procesnega kot izvedbenega dela programa.

okolje

Z namenom skupnega nastopanja na trgu in boljšega povezovanja primarnih proizvajalcev je bila v letu 2013 sprejeta Uredba o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov (Uradni list RS, št. 92/2012, 15/14). Na podlagi tega ukrepa je bilo na javnem razpisu izbranih 5 upravičencev za povezovanje ekoloških proizvajalcev, ki uspešno tržijo svoje ekološke proizvode.

javnem naročanju? Kako lahko drugačna ureditev zelenega naročanja vpliva na zeleno rast gospodarstva v državi?

Kako se je MOP odzval na peticijo za ukinitev dimnikarskih koncesij in za spremembo dimnikarske zakonodaje? Za kakšen status dimnikarske dejavnosti se bo zavzelo ministrstvo?

S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/2013 - ZVO-1F) se sedanja ureditev izvajanja dimnikarskih storitev ohranja zgolj do 31. 12. 2015, ko se bo prenehala izvajati kot obvezna državna gospodarska javna služba.

Brez uveljavitve novega sistema bodo tako ne le ukinjene koncesije, temveč bodo dimnikarske storitve v celoti prepuščene trgu, zaradi česar je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) predlagalo nov osnutek Zakona o dimnikarskih storitvah, ki bi urejal navedeno materijo in uvedel t.i. licenčni sistem. Cilj izvajanja storitev ostaja javni interes, ki je izražen v skrbi za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarni varnosti in tudi energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav. S povsem tržno dejavnostjo se na ministrstvu ne strinjamo, saj ocenjujemo, da je za zagotovitev omenjenih temeljnih ciljev tudi v prihodnje potrebna regulacija področja izvajanja dimnikarskih storitev, kar je po našem mnenju mogoče zagotoviti s predlagano uvedbo licenčnega sistema. Predstavniki ministrstva smo od marca letos na številnih posvetih že predstavili predlagano ureditev dimnikarskih storitev (na Gospodarski zbornici Slovenije, na strokovnem posvetovanju v Moravskih Toplicah, na Svetu za trajnostni razvoj v Gornji Radgoni, v Državnem zboru in Državnem svetu). Ministrstvo je 17. julija 2015 posredovalo predlog Zakona o dimnikarskih storitvah v javno obravnavo, ki se je zaključila 28. avgusta 2015. Znotraj javne obravnave je bilo javnosti omogočeno, da poda na predlog zakona pripombe, do katerih se bo ministrstvo opredelilo. Splošen pregled pripomb, ki so bile podane v času javne obravnave, potrjuje razdvojenost, ki je bila očitna že v zgoraj omenjenih razpravah. Izražena mnenja namreč najpogosteje predstavljajo različne skrajnosti (ohranitev sedanjega sistema in na drugi strani tržni sistem). Zavedamo se, da noben predlog nikoli ne bo mogel ustrezati vsem, zlasti ne zagovornikom "skrajnih" ureditev, smatramo pa, da je naš predlog, ki predstavlja srednjo pot, uravnotežen. Na ministrstvu izvajamo vse potrebne aktivnosti, da bi bil predlog zakona sprejet do konca tega leta.

september 2015

z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (predelava ekoloških surovin, turizem) ter neposrednim trženjem na kmetiji, ekoloških tržnicah ali pa v obliki partnerskega kmetovanja ponuja večjo delovno intenzivnost in s tem tudi več delovnih mest kot konvencionalno kmetijstvo.

Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo povezuje različne deležnike, ki naj bi prestopili od splošnih, konceptualnih razprav h konkretnim korakom v zeleno gospodarstvo. Povsem jasno je, da je zakonodajni prostor v Sloveniji preveč sektorsko razdrobljen in pretog, zato dobre in inovativne rešitve, ki poganjajo zeleno gospodarstvo, bežijo iz Slovenije. Reagirati je potrebno hitro, a premišljeno. Na okrogli mizi so sodelovali državni sekretarji mag. Tanja Bogataj z Ministrstva za okolje in prostor, Aleš Cantarutti z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Janko Burgar z Ministrstva za javno upravo, Peter Pogačar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag.

Klemen Potisek, z Ministrstva za infrastrukturo. S tega ministrstva je tudi mag. Mojca Vendramin. Iz prakse sta dr.

Marko Likon iz podjetja Insol in Friderik Knez iz Zavoda za gradbeništvo.

foto: arhiv podjetja

mag. Vanesa Čanji

Okrogla miza: Prehod v zeleno gospodarstvo

28 101/102

okolje september 2015

Okrogla miza: Prehod v zeleno gospodarstvo

V kateri fazi je dokument? Ste že poskenirali stanje in ideje ključnih deležnikov?

Tanja Bogataj: Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo je v fazi potrjevanja pri resorjih, ki smo najbolj aktivno sodelovali pri njegovi pripravi. Ves čas priprave smo neformalno vključevali druge deležnike, tako da tudi z njihove strani verifikacija že poteka.

Septembra bo dokument v javni formalni razpravi. 9. septembra je MOP skupaj s Planom B organiziral posvet deležnikov, nakar sledi obravnava na vladi in izvajanje aktivnosti. Te aktivnosti so zapisane v dveletnem programu, nekatere bomo še dodali. Pričakujem, da bomo v procesu razprave v letu 2016 že prišli do dodanih oziroma izboljšanih ukrepov.

Tega dokumenta smo se lotili na drugačen način, kot je bilo običajno doslej, in s kolegi – državnimi sekretarji na drugih resorjih smo uspeli demonstrirati, da znamo medresorsko sodelovati. Želimo izboljšati vsebine, programe in naloge, ki jih posamezni resorji delajo.

Letos smo v tem procesu prišli do spoznanja, kje nismo usklajeni in kje z dobrimi nameni uresničujemo samo en del ciljev, ne dosegamo pa dovolj sinergij. Prišli smo do novih idej, kako stvari izboljšati.

Gospod Aleš Cantarutti, vi prihajate z gospodarskega ministrstva, kakšen odnos imate do tega projekta, ki je namenjen gospodarstvu,

a ga vodi okoljsko ministrstvo?

Aleš Cantarutti: Ta projekt jemljem zelo osebno. Moja prva zaposlitev je bila v lesnopredelovalni industriji, zato vidim precej priložnosti, da tudi s tem okvirnim programom postavimo lesnopredelovalno industrijo na nove osnove. Na ministrstvu imamo akcijsko skupino znotraj različnih sektorjev – govorim o razvoju, o tehnologijah, vse do socialnega podjetništva, ki se ukvarja s tem projektom.

Zelo smo hvaležni Ministrstvu za okolje in prostor in državni sekretarki, ker je začela s tem procesom. S skupnimi močmi lahko dosežemo zelo dobre rezultate.

Kako razumete zeleno gospodarstvo?

Aleš Cantarutti: Razumemo ga široko. Po eni strani gre za spodbujanje uporabe različnih okolju prijaznih materialov. Kot primer naj navedem les. S 1. avgustom je začel delovati direktorat za lesarstvo.

Je lahko industrija po vašem mnenju zelena?

Aleš Cantarutti: Absolutno, mora biti.

Industrija mora upoštevati okoljevarstvene predpise, zato je zelena. Določen del industrije se usmerja k okolju prijaznim materialom, del tega koncepta je krožno gospodarstvo.

Zase pravite, gospod Cantarutti, da ste pripadnik tega projekta. Kaj pa vaši sodelavci

Gospod Janko Burgar, kaj lahko vaše ministrstvo pripomore k razvoju zelenega gospodarstva?

foto: Boštjan Čadej

101/102

okolje

mag. Tanja Bogataj dr. Marko Likon Peter Pogačar

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

29 Peter Pogačar: Gre za širši sistemski problem našega trga dela, ki ni samo slovenski, ampak je v principu prisoten v vseh razvitih državah.

Gre za neskladje na trgu dela. Takšne politike dajo učinke na dolgi rok. Pri nas je največji delež s terciarno izobrazbo družboslovni kader. Eno izmed orodij preseganja teh neskladij je spodbujanje izobraževanja za deficitarne poklice, gre za usmerjene štipendije. Bo pa moral svoj rez narediti tudi šolski sistem vse do univerze,

september 2015

Govorite o delovni sili, ki je že na trgu. Zakaj pa produciramo toliko kadrov, ki so po svoji stroki nezaposljivi? Vemo, da imamo premalo določenih strok tehničnega kadra, medtem ko je družboslovcev odločno preveč.

mag. Janko Burgar

Peter Pogačar: Tam govorimo o zelenem delovnem okolju. Ko smo bili na našem ministrstvu povabljeni, da program dopolnimo z vidika trga dela, moram reči, da so se naše strokovne službe tega projekta zelo razveselile. Imamo kar nekaj t.i. »vernikov« zelenega gospodarstva. Vloga ministrstva za delo je podporna predvsem v smislu, da ima pri pripravi svojih programov – spodbujanje zaposlovanja in socialne vključenosti ter usposabljanje oseb na trgu dela – v mislih potrebe zelenega gospodarstva. To pomeni, da se programi, ki jih naše ministrstvo pripravlja za preprečevanje socialne izključenosti dolgotrajno brezposelnih, vsaj delno fokusirajo tudi na prehod v zeleno gospodarstvo. Tak klasičen primer so javna dela.

Mojca Vendramin

Ali zeleno delovno mesto za vas ni v industriji ali v obstoječem gospodarstvu?

Friderik Knez

Peter Pogačar: To so delovna mesta, ki urejajo degradirana območja, vodotoke, gre za delo v gozdovih ..., vse to, kar je v lokalnem okolju.

Aleš Cantarutti

Kakšna so zelena delovna mesta?

Tanja Bogataj: Smo jo že. Zelo aktivno je tudi ministrstvo za izobraževanje in znanost. Ta proces sodelovanja je zelo pozitiven, saj pri svojem delu dnevno ugotavljamo, kje so povezljive vsebine in kje lahko te povezave dogradimo. Ne želimo postaviti nekaj čisto na novo, ampak želimo izboljšati sistem, ki ga imamo. Z vidika okolja in trajnostnega razvoja ugotavljamo, da bi morala biti vsa delovna mesta na nek način zelena. To vidimo v luči integracije, ne pa v smislu, da je okoljska zahteva nekaj dodatnega. Želimo, da je integrirana v sistem.

Naj se navežem na vaše prejšnje vprašanje, ali so lahko delovna mesta v industriji zelena ali so morda rjava. Bistveno je, da so delovna mesta in da prinašajo razvoj. Nekatere prakse oziroma tehnologije pa niso čiste oziroma bi morale biti bolj zelene. V tem kontekstu se mora spremeniti celoten poslovni model. To so vprašanja in teme, ki jih skušamo naslavljati, ne želimo pa prehitevati, saj vemo, da gre za strukturne, sistemske zadeve. Želimo najprej pridobiti podatke in potrebne analize ter preveriti z uporabniki, ali so nekatere ideje prave ali ne. Nove rešitve želimo najprej preveriti skozi pilotne projekte oziroma v ožjih ciljnih skupinah. Zato smo si dali potreben čas, to je obdobje 2015 in 2016, da skupaj ocenimo, ali so to prave stvari in ali jih delamo na pravi način.

Pri industriji gre za ozelenitev delovnih mest in v tem kontekstu tudi za dvig konkurenčnosti teh podjetij. Okoljske cilje morajo zasledovati in jih dosegati. Če jih ne, podjetja niso več konkurenčna. Številna naša podjetja to zelo dobro vedo. V sodelovanju predvsem z ministrstvom za visoko šolstvo iščemo področja, kjer imamo manko znanja in usposobljenosti. Na podlagi teh izsledkov bomo pripravili vsebine, ki bi jih podali v šolskem sistemu na različnih nivojih.

Tu govorimo o dodatnih kvalifikacijah. To je posebna naloga znotraj našega programa, ki ga pripravljamo v sodelovanju predvsem z ministrstvom za izobraževanje in znanost.

Pomembno pa je, da tudi industrija da jasen signal, katere kompetence ji manjkajo.

foto: Boštjan Čadej

Peter Pogačar: Naj najprej poudarim, da je na trgu dela zeleno gospodarstvo priložnost zlasti glede na trenutno situacijo v Sloveniji, ko imamo dolgotrajno brezposelne, ki jih skušamo opolnomočiti. Ta dokument je prava priložnost za iskanje sinergije. S subvencijami želimo spodbuditi ustvarjanje zelenih delovnih mest.

Boste načeli tudi to temo?

foto: Boštjan Čadej

Če smo pri definiranju zelenega gospodarstva, prosim vas, gospod Pogačar, za vašo definicijo zelenih delovnih mest.

foto: Boštjan Čadej

Aleš Cantarutti: Verjetno kdo med sodelavci tudi dvomi. Pri oblikovanju okvirnega programa in aktivnosti je sodelovalo kar nekaj mojih kolegov na nižjih nivojih iz različnih direktoratov, kar je pomembno. Za usklajevanje pogledov smo porabili kar nekaj časa. Kar se pa tiče nadaljevanja, imamo v novi finančni perspektivi kar nekaj sredstev na voljo, zato v tem trenutku poteka razmislek, kako v okviru tega, kar smo zapisali, pripraviti potrebne dokumente za črpanje evropskih sredstev.

ki razpisuje šolske programe. Je pa zelo težko napovedati za deset let naprej, katere kadre boš potreboval na trgu dela. Za primer povem, da je bil leta 2008 ogromen vpis na gradbeno fakulteto, saj je bilo gradbeništvo v vzponu. Danes so gradbeni inženirji nezaposljivi. Ko razmišljamo o neskladju na trgu dela, po mojem mnenju pri nas preveč razmišljamo o formalni izobrazbi, več bi morali govoriti o neskladju usposobljenosti – v angleščini »skills mismatch«. To bi morali preseči z usposabljanjem in vlaganjem v vseživljenjsko učenje ter z usposabljanjem na delovnem mestu. Tu plačujemo za posledice nevlaganja v usposobljenost zaposlenih.

foto: Boštjan Čadej

po hierarhiji navzdol? Gre za precej veliko ministrstvo.

30

Janko Burgar: Z zelenimi javnimi naročili in s celotnim sistemom javnega naročanja smo med pomembnejšimi pri kreiranju trga. Kreiramo ponudbo in povpraševanje na področju zelenih produktov in zelenih tehnologij, kjer je država lahko aktivna. Podjetja bi morala izkoristiti domači trg, da se pripravijo za konkuriranje na zeleno javno naročanje v tujini. Če je trg javnega naročanja v Sloveniji težak približno 2,5 milijarde evrov, gre za nekaj več kot tretjino javnega proračuna, je zeleno javno naročanje v okviru tega naraslo na cca 15 odstotkov.

Zadeva je urejena z uredbo, krovni zakon se sedaj spreminja. Prizadevamo si, da bi prišlo do prenove te uredbe. Seveda tega ne bomo delali na pamet, ampak bomo k temu pristopili zelo podobno kot k sistemski ureditvi javnega naročanja – najprej analitika, posvetovanje z deležniki in šele na to se bomo opredelili, kakšne spremembe so dejansko potrebne.

okolje

101/102

Okrogla miza: Prehod v zeleno gospodarstvo

Kdaj boste začeli ta proces?

kakšen način. Takih konkretnih primerov ne poznam, verjamem pa, da jih bomo v tem procesu odkrili. Zasledovati bomo morali več stvari. Prijavitelji imajo veliko pritožb ali pomislekov glede stroškov dokazovanj, ki jih zahtevamo skozi uredbo o zelenem javnem naročanju - od laboratorijskih preizkusov do certifikatov. To so zahteve, ki na prvi pogled niso tako pomembne, po drugi strani pa dvigujejo stroške prijaviteljev oziroma ponudnikov, da sploh lahko konkurirajo. Ker smo majhni, mora neko naše podjetje po certifikat v Nemčijo, ker takega laboratorija v Sloveniji ni. V Nemčiji pa ima nemško podjetje konkurenčno prednost že zato, ker je certificirano po standardih, ki tam veljajo. Oziroma ima laboratorij, ki je ustrezen in lahko tam opravi preizkus.

Pred kratkim sem govorila z lastnikom največjega domačega podjetja, ki proizvaja toplotne črpalke. Pritožil se je, da je državni okvir podjetniškega okolja izredno nestimulativen. Posledično jim domač tržni delež pada na račun nizkocenovnih produktov iz Azije.

Njegova teza je, da je naša država izredno nespretna pri uveljavljanju skritih varovalk za zaščito, kot ste dejali, lastne baze podjetij.

Marsikatera druga država EU veliko bolj ščiti domača podjetja.

V okviru priprave zakonodaje bomo opredelili, kolikšen delež zelenega je v našem javnem naročanju. Pridobili bomo tudi podatek, kolikšen delež je v teh postopkih pridobila slovenska industrija. Potem bo naloga nosilcev vsebinskih resorjev, da se opredelijo, kako dvigniti kompetence podjetij in urediti poslovno okolje, ki bo slovenskim podjetjem na domačem trgu nudilo vsaj enakopraven položaj kot ga imajo druga podjetja.

Janko Burgar: To, kar ste omenili na koncu, je izredno zanimivo, saj bomo to skušali uskladiti z drugimi nosilci področij. Naše ministrstvo je skrbnik sistema, ki mora prestati presojo na evropski ravni, kar pomeni, da ta sistem ne sme dajati prednosti domačim proizvajalcem. Če podjetja na našem majhnem, dvemilijonskem trgu ne morejo prodreti, na drugih pa lahko, imate prav – potrebno je pogledati, na

Kdaj boste imeli ta pregled?

Janko Burgar: Imamo dvanajst področjih, ki jih naslavlja uredba. Na začetku dela delovne skupine se bomo dogovorili, kako se bomo lotili teh vprašanj.

Dr. Marko Likon, vi imate mednarodni pregled nad zelenim gospodarstvom. Če se pogovarjamo o anomalijah slovenskega poslovnega okolja v smislu zakonodaje, ali opažate, da je domače gospodarstvo v depriviligiranem položaju?

BLED / WELCO A ME IN ove m b e r 2 0 1 N N T 5 19 JE 8-

tel

ED

Ho

VA

Marko Likon: Kar se tiče zelenih tehnologij, imam precej kritik. Sicer vidim, da obstajajo želje, da bi se kaj izboljšalo. Če želite zeleno gospodarstvo, to zahteva nekonvencionalne rešitve. Sicer bi neka industrija problem svojih odpadkov, na primer, že zdavnaj rešila, če bi ga znala. Sedaj se pojavljajo nove tehnologije, ki te probleme rešujejo. V Sloveniji pride do velikega problema, saj imamo zelo razdrobljeno zakonodajo – od okoljske zakonodaje do zakona o gradbenih proizvodih. Ko predlagaš neko rešitev, naletiš na več zakonov. Ko odpadek poskušaš predelati v nekaj koristnega, Ministrstvo za okolje in prostor reče, da obravnavajo samo okoljsko zakonodajo, zato ti ne izdajo dovoljenja. Ne upajo se posvetovati z ministrstvom za gospodarstvo, kako bodo dali ta proizvod na trg. Imamo dva taka projekta, ki sta v končni fazi splavala iz Slovenije, ker je take projekte v Sloveniji nemogoče implementirati. V nekem drugem okolju se pa da mimogrede.

BL

1

O

BL

Janko Burgar: Skupina je imenovana, resorji so pozvani, da vanjo imenujejo svoje strokovnjake. Z delom začnemo v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Sprememba uredbe, v kolikor bo potrebna, bi bila pripravljena leta 2016. Naš cilj je povečanje deleža zelenih javnih naročil, po drugi strani pa ne gre samo za povečanje

zelenega v javnem naročanju, ampak tudi odpiranje vrat domači industriji. Potrebno je povečati kompetence in sposobnost domače industrije, da se lahko sreča s povpraševanjem države, ne samo Slovenije, ampak celotnega notranjega trga EU. Gre za krepitev slovenske baze podjetij na trgih, ki v svetu veljajo kot rastoča.

, B l e d, S l ov Golf en ia

19 42

Promocija

september 2015

www.danpapirnistva.si

Tu sta direktno pozvani ministrstvi za okolje in gospodarstvo. Je na vidiku kakšna sprememba, ki bi presegla te omejitve, o katerih govor

31 Aleš Cantarutti: Naj dodam, da je ena izmed ključnih nalog gospodarskega ministra, kot najbrž veste, izboljšanje poslovnega okolja.

Ta proces na MGRT poteka, spremljamo, opozarjamo in sodelujemo z različnimi resorji in ministrstvi. Kot pravi kolegica, pa ne gre od danes do jutri. Kar se tiče konkretnih težav s področja okoljske zakonodaje, naj povem, da smo imeli v zadnjih mesecih v reševanju skupaj tri primere, v katerih sem bil sam vključen.

Komuniciramo, iščemo rešitve.

Ste kakšno že našli?

Aleš Cantarutti: Eno. Lahko poveste primer?

Aleš Cantarutti: Ne bi govoril o konkretnih primerih. Lahko le rečem, da smo pri tem primeru sodelovali tudi z enim izmed združenj v okviru GZS. Skupaj smo prečesali konkretne ovire in možnosti. Na koncu so v dotičnem podjetju ugotovili, da lahko z določenimi njihovimi prilagoditvami lažje upoštevajo vsa pravila in tako je bila najdena rešitev. V tem trenutku je ključen dialog. Naslednji korak je iskanje rešitev najbrž tudi s spreminjanjem zakonodaje.

Nič ni zacementiranega.

Janko Burgar: Na področju, o katerem se pogovarjamo, je zelo pomembno Ministrstvo za javno upravo, saj ima skupaj z MGRT-je

Imam predlog, da se začne o posameznih rešitvah odločati vsebinsko. Pri nas se odloča pravno-formalno.

Lahko imenujete te resorje?

Janko Burgar: Ne, ne bi jih imenoval. Lahko pa imenujem resorja, ki sta kooperativna, to sta ministrstvo za obrambo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Kot je rekel gospod Cantarutti, nič ni zacementiranega, vsako stvar je mogoče spremeniti po treznem premisleku. Naše ministrstvo je skupaj z MGRT razvilo t.i. MSP test, kjer gre za presojo vsakega zakonodajnega akta z učinkom na gospodarstvo.

Kdo presoja?

Janko Burgar: Pripravljalec zakona. V Sloveniji že obstoja močna presoja in to je presoja na proračun. V prvi polovici naslednjega leta bomo spravili v življenje rešitev MSP testa, ki naj bi bil najboljši ali med tremi najboljšimi v Evropi. Povezan bo z vsemi statističnimi bazami. Ne bo namenjen sam sebi, ampak bo namenjen deležnikom, da bodo lahko videli, ali bo javna uprava, ki je pripravljavec zakona, ustrezno pripravila oceno vplivov na okolje oziroma na gospodarstvo. Če ne, bodo lahko deležniki ugotavljali, ali so obremenitve drugačne.

S katerimi deležniki sodelujete pri pripravi MSP testa? Morda z GZS ali še s kom?

Janko Burgar: Deležnikov, ki zastopajo gospodarstvo, je več, bomo videli, kdo bo dobil mandat. Je pa vprašanje, v kateri fazi MSP testa vključiti deležnike v proces. Zeleno pri

101/102

nas razumemo z vidika spodbujanja, ne pa z vidika zaviralca. Naše ministrstvo kot skrbnik zakonodajnega procesa se bo trudilo, da vzpostavimo dobro presojo vplivov na okolje.

Enoten dokument je dostopen vsem deležnikom. V vsakem hipu lahko vsak zainteresiran pogleda, kaj na primer dela država na področju sive ekonomije, kaj dela na področju zaposlovanja na črno, kaj na finančnem področju ipd. Na spletni strani Stop birokracija lahko pogledate, koliko je državna aktivna.

okolje

Tanja Bogataj: Strukture so vzpostavljene, je pa tudi veliko na državnih sekretarjih, da posredujemo in si prizadevamo spodbuditi tovrstno sodelovanje in preseganje sektorske omejitve. Žal moram pritrditi, da v veliko primerih okoljska zakonodaja deluje togo in zelo strukturirano. Specifična področja so zelo ločena in velikokrat pridemo do neskladnosti.

Težava ni v pomanjkanju volje, da bi to presegli, ampak gre za zelo zahtevna strokovna področja. Nenezadnje je na ta način pripravljena zakonodaja EU. Ko jo prenašamo v domač pravni red, večkrat opazimo, da so področja zelo strukturirana in med seboj nepovezana.

Menim, da je sodelovanje že izboljšano, ne rečem pa, da je enostavno priti do rešitev.

Rahljati moramo posamezne vidike. Na tem področju nas čaka ogromno ogromno dela.

Mislim, da si vsa ministrstva prizadevamo, da bi naredili poslovno okolje v Sloveniji ustreznejše. Ta opozorila iz prakse slišimo in poskušamo rahljati ovire. Kako? V državi smo na splošno prenormirani. Okoljsko-prostorski del je absolutno prenormiran, pa ni edini.

Srečujemo se s predlogi, naj področja raje rešujemo s priporočili in smernicami, kar je druga skrajnost. V praksi se potem dogaja, da tega ne spoštujemo ali iščemo obvode. Poskušamo priti do primerov dobrih praks in jih osvetliti z različnih zornih kotov. To je tek na dolge proge in v vmesnem času ogromno izgubimo. Na vseh nas je, da ta proces pospešimo.

sistemsko orodje za izboljšanje poslovnega okolja. Na tem področju deluje strateška skupina pod vodstvom ministra Koprivnikarja in ministra Počivalška. Ključna naloga te skupine je, da se v primerih, ko pride nek dober predlog, pa posamezni resor na dotičnem področju ne dopušča spremembe, vendarle pride do dialoga in t.i. »pusha« za realizacijo. Kot je že bilo rečeno, pot ni enostavna, je pa sistematična.

Tudi novinarji lahko pomagate pri promociji znotraj javne uprave, kjer pripravljamo enoten dokument z ukrepi za boljšo zakonodajo in poslovno okolje. Vsi ste vabljeni, da daste predloge skozi portal Stop birokracija, kje je opažate, da je naša zakonodaja pretoga, še toliko bolje, če imate konkretne predloge rešitev. Vsak mesec se ti predlogi obravnavajo na odboru za državno ureditev, kjer naše ministrstvo skupaj z drugimi resorji poriva predloge v realizacijo. V zadnjem usklajevanju sta se dva resorja izkazala kot zelo konstruktivna, imamo pa še nekaj resorjev, ki na pobude deležnikov iz okolja vztrajno pravijo: ne ne.

Marko Likon: Imam predlog, da se začne o posameznih rešitvah odločati vsebinsko. Pri nas se odloča pravno-formalno. Nihče ne presoja vsebinsko. Verjamem, da državni aparat nima strokovnjakov za vse vrste pobud, ki pridejo.

Imate pa npr. Zavod za gradbeništvo, Inštitut Jožef Stefan …, plačajte jih. Težava je tudi v tem, da se vzpostavlja nek odnos, ko državni aparat inštitucijam ne verjame. Poznam konkretne primere, ko smo z Zavodom za gradbeništvo razvili neko tehnologijo, ki ji ARSO ne verjame. Kaj bomo potem?

Friderik Knez: Zelo veliko stvari je bilo do sedaj rečenih in marsikaj drži. Na našem zavodu se srečujemo predvsem z gradbenimi proizvodi. Absolutno bi se pridružil ugotovitvi, da Slovenija ne zaščiti dovolj svojega gospodarstva. S temi informacijami se v praksi srečujemo zelo pogosto. To so stvari, ki jih je težko konkretno pokazati. Sami se srečujemo, da pri nekih novih proizvodih lažje uspešno nastopaš v tujini, kjer imajo bolj fleksibilne sisteme kot pri nas. Popolnoma se strinjam s proizvajalcem toplotnih črpalk, ki ste ga omenjali. Konkurenca, ki se pojavlja od drugod, je globalna. Določene stvari imajo rešene sistematično in tudi optimirano. Naš sistem konkretno je tak, da dokumentacijo in dokazila priznavamo od vsepovsod, kar obratno ne drži.

Posledica tega je, da je nekdo, ki želi sodelovati v Sloveniji, pred situacijo, ali bo pridobil dokazilo v Sloveniji in še drugje, ali bo to naredil enkrat. Kaj pa bo, če v Sloveniji ne bo mogoče več pridobiti zahtevane dokumentacije, saj ne bo več znanja? To ni spodbudno. Bi se pa še konceptualno vrnil na prejšnjo razpravo, kaj je zelena industrija in kaj zelena delovna mesta. Eno je, da v industriji postavimo zeleno okolje, čeprav ga sam raje imenujem trajnostno okolje. Drugo področje je definiranje, katere so tiste zelene tehnologije, ki prispevajo k doseganju okoljskih ciljev. V mislih imam na lesu temelječe tehnologije, obnovljive vire energije in podobno. Te vrste industrije bi se morale spodbuditi še na dodaten način. Torej eno je, da se ozeleni cementarno, po domače povedano, drugo pa je, da se dodatno spodbudi na primer lesarstvo.

Aleš Cantarutti: Lepo povedano.

Tanja Bogataj: Temu bi pritrdila. Da bomo prišli do teh tehnologij, je treba povezati celoten krog. Ta okvirni program prehoda v zeleno

september 2015

dr. Likon? Se vzpostavljajo strukture sodelovanja, ki bodo odzivne na tovrstne zahteve trga?

32

gospodarstvo, o katerem govorimo, kot prvi sklop ukrepov naslavlja prav upravljanje z viri, da bomo imeli dolgoročno surovino. Temu primerno razvijamo posamezne tehnologije, znanja in kompetence, s tem povežemo cel krog.

okolje

101/102

Okrogla miza: Prehod v zeleno gospodarstvo

Friderik Knez: V literaturi lahko najdemo ugotovitve, študije, analize, ki kažejo, da podjetja, ki ne bodo pozelenila svojih proizvodov, nimajo dolgoročne perspektive. Tista podjetja, ki se teh stvari lotevajo ad hoc, tudi nimajo prave perspektive. Država je tista, ki lahko podpira zeleno preobrazbo podjetij. Kako?

Tako, da vzpostavi ali pomaga vzpostaviti sistem presojanja izdelkov, pomaga ga utrditi v evropskem merilu. Na področju gradbeništva vse to počnemo in se precej »matramo«.

Velikokrat naletimo na zelo enostaven problem, da so industrija oziroma proizvajalci pripravljeni, mi imamo znanje in potreben okvir, ko pa je potrebno najti relativno majhna sredstva za realizacijo, se zatakne. Tu bodo dobrodošle spodbude, ki prihajajo v obdobju 2014-2020.

Aleš Cantarutti: To je odlično izhodišče zato, kar sem želel povedati. Po eni strani govorimo, da je gospodarstvo nezadovoljno z določenimi regulativami in s poslovnim okoljem. To je res, a je potrebno pogledati tudi drugo stran.

To ne izpostavljam zato, ker bi želel prenesti odgovornost, ampak ker je dejstvo. Vsi za to okroglo mizo vemo, da se podjetja dobro zavedajo, kakšne priložnosti lahko prinese prehod v zeleno gospodarstvo, kaj pomeni zelena rast.

Dejstvo pa je, da jim marsikje za to zmanjkuje sredstev, saj so nekatera podjetja zaradi sprektra preteklih odločitev prezadolžena.

Država je tudi tukaj aktivna, saj poskušamo pomagati podjetjem iz zanke prezadolženosti.

Da bo situacija še težja, je bančni sektor zaradi lastnih težav postal zelo konzervativen in ne nudi prave pomoči podjetjem. Evropska sredstva, ki prihajajo, so izredno pomembna. Skozi Slovenski podjetniški sklad in Ribniški sklad bomo omogočili določena povratna sredstva, s katerimi bomo podprli podjetja pri njihovi zeleni preobrazbi.

Marko Likon: Naša mala podjetja ne iščejo denarja, saj smo sami sposobni financirati.

september 2015

Aleš Cantarutti: Kakor kdo. Presenečeni bi bili, koliko jih išče denar.

Marko Likon: Mi ne iščemo finančne pomoči, ampak drugo vrsto pomoči. Naj povem lastno izkušnjo. Ko se v tujini pogovarjamo z zakonodajalcem, imam zmeraj občutek, da iščemo rešitve, zakaj je nekaj mogoče narediti. Ko se pa pogovarjamo v Sloveniji, me zmeraj nekdo prepričuje, zakaj se nekaj ne da narediti. To miselnost moramo odpraviti.

Izobraziti je potreba odločevalce, uradnike.

Morajo imeti pozitivni pristop in si prizadevati, da je nekaj mogoče narediti. Kot razvijalec projekta se moram navsezadnje ukvarjati še z

zakonodajo. Uradnik bi mi moral biti v pomoč.

Evropski zakon je ponavadi precej ohlapnejši kot naš in dopušča iskanje rešitev. Govorim prav o okoljski zakonodaji. Ko prideš z novim projektom, ki v zakonu ni naveden, da se točno tako sme delati, je takoj »halo«. Potem pokažeš evropski zakon, da se to da. Ti moraš uradniku razlagati, da se nekaj da, namesto da bi bilo obratno. Uradnik naj bi nam prišel naproti in bi iskal rešitve. Dve tehnologiji sta nam spolzeli iz rok in se po svetu že prodajajo, namesto da bi jih implementirali doma. Prav smešno je, kako nas po svetu sprašujejo, zakaj teh novih rešitev ne izpeljemo doma.

Naš cilj je povečanje deleža zelenih javnih naročil, po drugi strani pa ne gre samo za povečanje zelenega v javnem naročanju, ampak tudi odpiranje vrat domači industriji.

Janko Burgar: Trudili se bomo, da bomo to mentaliteto začeli obračati. Obračati in obračati.

Marko Likon: Želimo si pozitiven pristop.

Tanja Bogataj: Na našem ministrstvu imamo teh tem veliko in dela čez glavo. Imamo pa tudi zelo pozitivne povratne informacije, da se je v konkretnih primerih dalo najti rešitev.

Ključno pa je dodatno izobraževanje, kar smo že poudarili, kako naj odreagira nek uradnik ali pripravljavec zakonodaje. Pomembno je, da smo odprti za nove stvari in nove rešitve.

Mislim, da nas druga okolja tu res prehitevajo.

Marko Likon: Če se gremo krožno gospodarstvo, to pomeni, da rabimo nove tehnologije in nove pristope. Na to morate biti pripravljeni.

Tanja Bogataj: Se strinjam.

Vsako ministrstvo, ki sodeluje v okvirnem programu prehoda v zeleno gospodarstvo, ima svoj program aktivnosti. Izpostavite, prosim, po vašem mnenju ključne. Na katere deležnike predvsem apelirate na ministrstvo za delo. Kdo naj bi odpiral zelena delovna mesta?

Peter Pogačar: Ključno je, da taka delovna mesto spodbujamo. Na področju socialnega vključevanja so izjemna priložnost javna dela.

Javna dela bazirajo z lokalne ravni navzdol.

Mi vidimo sinergije tako, da bi javna dela spodbujali na področjih, ki so pomembna za prehod v zeleno gospodarstvo. Govorimo o degradiranih območjih, o urejanju vodotokov, gozdov … Vemo, da smo javna dela uspešno uporabili pri odpravi posledic žledoloma.

Nabor javnih del lahko fokusiramo na tista

delovna mesta in dela za dosego ciljev, ki si jih zastavlja prehod v zeleno gospodarstvo. Ta dokument je krasna priložnost, da se definirajo ta področja. V skladu s tem bomo pripravili naše programe. Zelo pomembno se mi zdi tudi področje zdravega delovnega okolja. V novem operativnem programu imamo poseben cilj, ki se mu reče zdravo in aktivno staranje, kar vključuje tudi zdravo delo.

Na gospodarskem ministrstvu boste načrtno podpirali lesnopredelovalno verigo.

Aleš Cantarutti: Absolutno. V lesnopredelovalni verigi bomo spodbujali konkurenčnost malih in srednjevelikih podjetij. Na področju energetske učinkovitosti bo približno 50 milijonov evrov za krepitev te panoge. Konkretni programi so trenutno v pripravi, kar je vezano tudi na strategijo pametne specializacije. Ko bo to pripravljeno, bomo zelo hitro začeli z razpisi.

Janko Burgar: Govorili smo že o prenovi zelenega javnega naročanja. Zato bi poudaril to, kar se bo zgodilo junija 2016, in sicer celovita presoja učinkov zakonodaje na gospodarstvo.

S tem bomo krepili zakonodajno in poslovno okolje.

Tanja Bogataj: Z našega vidika je zelo pomembno povezovanje Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, in sicer na energetskem delu. Gre za sanacijo stavb, elekromobilnost in obnovljive vire energije. Te sinergije izvajamo skozi programe Eko sklada, Podnebnega sklada ter kolegi na energetiki skozi svoje dokumente. V prihodnje želimo še izboljšati ukrepe s področja podnebnih sprememb, zlasti z vidika zraka. Tu gre za delež, ki ga imajo stavbe in promet. Tudi v okviru programa zmanjševanja toplogrednih plinov je možna dobra medsektorska povezava politik in virov. Ključni sta še dve področji: upravljanje z vodami in zavarovana področja ali Natura. Tu je ogromen potencial, ko je lahko okolje v funkciji razvoja in dodatnih, zelenih delovnih mest.

Dotaknili smo se sanacije stavb, ki ima v programu prehoda v zeleno gospodarstvo pomembno vlogo. Gospod Knez, koliko je bila dosedanja gradnja v Sloveniji trajnostna?

Kje vidite ključne vzvode prehoda na zeleno gospodarstvo na tem segmentu?

Friderik Knez: Koliko je bila dosedanja gradnja trajnostna, je vprašanje, ki nima odgovora. Trajnostna gradnja zagotovo ni samo energetska učinkovitost in tudi ne samo okolju prijazna gradnja. Tesno je povezana s trajnostno industrijo, kar sprašujete.

Trajnostne gradnje namreč ni brez trajnostnih proizvodov, teh proizvodov pa ni brez trajnostnih tehnologij. Postavlja se vprašanje koncepta – kakšne stavbe sploh želimo imeti glede na demografijo, ki jo imamo. Menim, da se je zavest o trajnostni gradnji v zadnjih letih

33 Gospod Potisek, pravkar ste se pridružili okrogli mizi, zato vas vprašam, kako resno na vašem ministrstvu jemljete trajnostno gradnjo in cilje, da bi ta segment prispeval k zeleni rasti gospodarstva?

Klemen Potisek: Smo pravkar pri pripravi energetskega koncepta Slovenije, ki temelji na trajnostnem razvoju. Zelena in trajnostna politika se seveda prepletata. Kaj lahko naredi Ministrstvo za infrastrukturo na svojem področju? Največji preplet aktivnosti vidimo na področju učinkovite rabe energije in pri obnovljivih virih energije, kjer si je Slovenija

Tanja Bogataj: Če pogledamo na trajnostno gradnjo z vidika našega ministrstva, se začne že pri prostorskem načrtovanju. Dolgo časa smo govorili samo o gradbeno-tehničnem delu, zato mi opozarjamo, da je zgodba širša.

Ko smo že v izvedbenem delu, je zelo zožen krog iskanja rešitev. Na našem ministrstvu načrtujemo prostorski red Slovenije kot dokument. Ta dokument ne bo povsem normiran, saj bi sicer dušil razvoj. Vsi skupaj smo prišli do stališča, da bi želeli imeti smernice. Kljub temu, da energetski del nosi veliko dokazanega multiplikativnega učinka, smo pa marsikatero vsebino, ki je tudi pomembna z vidika trajnostne gradnje, izpustili. V naslednjih korakih moramo biti modri pri povezovanju različnih interesov.

Mojca Vendramin: Trenutno je v pripravi in sprejemu dolgoročna strategija prenove stavbnega fonda in akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe, ki določa energetsko

učinkovito stavbo. Imamo organizirano mrežo energetskih svetovalcev, ki pridobivajo podatke o domačih aparatih in strojih, ki so energetsko učinkoviti. To pomeni, da bodo lahko stranke na terenu dodatno spodbujali k nakupu domačih proizvodov, kar vpliva na večanje domače proizvodnje. Za energetsko sanacijo stavb je predvidenih precej sredstev.

Pri tem je ključen razvoj smernic trajnostne gradnje, ki jih bomo kar se da upoštevali pri energetskih sanacijah stavb. V okviru MGRT-jevega sklada imamo precej sredstev predvidenih za učinkovito rabo energije v malih in srednjih podjetjih, kar je tudi ključnega pomena za konkurenčno gospodarstvo.

Za energetsko sanacijo stavb imamo predvidenih 165 milijonov evrov, 26 milijonov za spodbujanje obnovljivih virov energije, 5 milijonov za reševanje problemov energetske revščine – to je v okviru kohezijskih sredstev.

10 milijonov evrov je na voljo za energetsko sanacijo urbanih sosesk, 2 milijona za spodbujanje elektromobilnosti in 20 milijonov za spodbujanje pametnih omrežij. Za vse te spodbude bomo razvili finančne instrumente, da bodo sredstva čimbolj multiplicirana. Vse to so zelena delovna mesta.

101/102

postavila svoje cilje. Vidimo pa svojo vlogo tudi v povezani z zelenimi delovnimi mesti in z zelenem gospodarstvom pri rabi vodnih potencialov. V strukturi teh investicij gre 50 do 70 % sredstev za opremo in znanje, ki ju proizvedemo doma, kar pomeni, da ima izredni multiplikativen učinek.

okolje

precej razširila in da se je v zadnjih 5 letih upoštevalo določene elemente trajnostne gradnje.

Nekaj dobrega je tu naredila uredba o zelenem javnem naročanju, čeprav je moj odnos do nje precej bipolaren. Po eni strani jo zelo podpiram, po drugi strani pa ima vgrajenih nekaj sistemskih napak, ki so dosegle čudne učinke.

Eden takih je predpisovanje deleža lesa. Po mojem mnenju moramo les spodbujati, ne pa ga siliti. Pogrešam nek sistem, kot ga sedaj vzpostavljamo pri javnem naročanju, ko gre za inovativno javno naročanje, kjer se lahko določenim zahtevam izognemo, če imamo za to dober razloge. Zdelo bi se mi dobro, če bi imeli tak sistem razpeljan po celotni zakonodaji.

Promocija

KMALU!

Povsem prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem.

september 2015

Ker prevzemamo odgovornost za naravo in ljudi.

Že 25 let z vami.

02-620-23-00 za življenja vredno okolje

Saubermacher Slovenija

Zaradi določenih modnih muh se zaletavamo v zid

Gospodarska klima je bolj optimistična. Je pred nami obdobje partnerskega sodelovanja med gospodarstvom in politiko, ko gre za nov razvojni veter in dolgoročno vizijo, ki ju naša država potrebuje?

V okviru Gospodarske zbornice Slovenije pripravljamo projekt Slovenija 5.0. Gre za dokument, ki naj bi pomenil temelj družbenega in gospodarskega razvoja, ne glede na aktualno oblast in politično opcijo. V naši državi bomo morali spoznati, da se s prihodom nove oblasti ali s spremembami na položajih menedžmenta ne začne vse znova.

Kakšno mesto bo imelo zeleno gospodarstvo v tem dokumentu?

V Sloveniji je doslej prevladovalo mnenje, da želi gospodarski segment ustvarjati profit na račun okolja. Trdim, da to absolutno ne drži.

Izvozno gospodarstvo je pod velikim pritiskom kupcev v tujini tudi kar se tiče okoljevarstvenih standardov, saj si nihče ne želi problematičnega dobavitelja z vidika varstva okolja. Najhujši pritisk za nas ne pomeni zakonodaja, ampak trg. Hkrati se moramo vprašati naslednje: kdo je bolj zainteresiran za čisto in zdravo okolje ter bivalni prostor kot tisti, ki v tem prostoru živi?

Naš interes torej nikakor ni povečevanje ekonomskih profitov na račun kakovosti okolja.

Naši zakonodajalci tega doslej niso razumeli, saj smo v Sloveniji z določenimi zahtevami

Marjan Mačkošek

Strateški svet za metalurgijo pri GZS je sprejel Strategijo razvoja metalurgije v Sloveniji v obdobju 2015 – 2025, ki temelji na osnovni paradigmi krožnega gospodarstva: zmanjšaj porabo, ponovno uporabi, popravi, recikliraj.

Glavni direktor jeklarskega podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek, ki ima dolgoletne izkušnje s strogimi okoljevarstvenimi zahtevami kupcev iz tujine, poudarja, da je jeklo eden izmed materialov prihodnosti, saj je najbolj recikliran material na svetu. Njegova prednost je tudi v tem, da je izdelke iz jekla mogoče popravljati oziroma popolnoma obnoviti.

Kot predsednik GZS je velik zagovornik krožnega gospodarstva, nasprotuje pa centralizaciji sredstev za družbeno dirigiran razvojni preboj. Prepričan je, da je treba podjetjem pustiti več gospodarske svobode in iniciative.

foto: arhiv podjetja

mag. Vanesa Čanji

Intervju z Marjanom Mačkoškom

34 101/102

okolje september 2015

Intervju

z vidika okoljevarstva pretiravali. To je zelo slabo, saj ti predpisi onemogočajo kakršno koli podjetniško iniciativo.

Trajnostno poslovanje obstoječega gospodarstva je en vidik zelene rasti. Drug vidik je spodbujanje povsem novih zelenih izdelkov in storitev, za katere trg raste. Vidite tu priložnost za slovenska podjetja?

Prebral sem intervju v prejšnji številki revije EOL z avstrijskim okoljskim ministrom, ki veliko govori o zeleni rasti. Njihova podjetja so doma razvijala določene tehnologije, ki niso bile same sebi namen. Bile so posledica nacionalnih razvojnih usmeritev. Če hočete v nekem industrijskem segmentu očistiti na primer zrak ali vodo, morate najti način, kako boste to naredili. Ko imate ta cilj, razvijate potrebne tehnologije. Ko ste te tehnologije uspeli razviti doma, domači dobavitelji pa so to opremo fizično izdelali, jo lahko ponudite nekomu tretjemu. Tu je vprašanje, ali si v Sloveniji sploh želimo, da se na tak način pride do novih zelenih delovnih mest. To sprašujem zato, ker pri nas v osnovi zaviramo takšno razmišljanje. Naj dam primer. Na debelo se branimo sežiganja odpadkov. Avstrijski okoljski minister je zelo jasno povedal, da se Avstrija še zelo lep čas sežigalnicam ne bo odpovedala. Še več. Iz tega delajo posel. Ne sežigajo samo svojih odpadkov, ampak jih celo uvažajo, tudi iz Slovenije. Ali je

Zakaj na zbornici pripravljate nov razvojni dokument, če ste relativno zadovoljni s strategijo pametne specializacije?

Zato, ker imamo občutek, da z vsakim nastopom nove oblasti nastajajo novi dokumenti.

Pripravljamo dokument, ki naj bi preživel politične spremembe.

Bo vsebinsko bolj ali manj ekvivalenten pametni specializaciji?

Ne, ne bo. Naš dokument bo bistveno širši. Če pogledate nemški dokument 4.0, je izrazito industrijski, saj se osredotoča na avtomatizacijo industrijskega sektorja. Naš dokument bo vseboval tudi različne širše družbene segmente.

Kakšen odnos imate do zelene rasti in novih zelenih trgov, ki v svetu kažejo velik potencial rasti? Je to realna razvojna priložnost Slovenije?

Sigurno je to razvojna priložnost. Če pa bomo razvijali samo zato, da bomo razvijali, ne bomo pa vedeli, če imamo za te izdelke ali storitve potencialni trg, ne bomo naredili nič. Javna sredstva, zbrana iz realnega sektorja, bomo porabili za nekaj, kar ne bo dalo nobenega rezultata. Če dokument zelene rasti ne bo odražal potenciala realnega sektorja, ki ga imamo v Sloveniji danes, nima prave teže. Realni sektor mora videti svoje konkretne priložnosti razvoja, da se lahko pogovarjamo o odpiranju novih delovnih mest. Tu se postavlja vprašanje, kaj je sploh zeleno delovno mesto? Nekateri menijo, da je to delovno mesto, ki opravlja delo, povezano z zeleno tehnologijo. Če sprejmemo to definicijo, smo popolnoma zgrešili. Zame je zeleno delovno mesto vsako delovno mesto, kjer se nekaj producira v skladu z vsemi najnovejšimi spoznanji in vedenji na tistem področju. To je lahko v katerem koli industrijskem ali storitvenem segmentu.

Res je, tu smo na področju krožnega gospodarstva. Danes sta cement in jeklo najbolj producirana materiala na svetu. Zakaj? Urbanizacija zahteva izgradnjo infrastrukture, kar zahteva produkcijo teh dveh materialov. Nova paradigma na področju jekla ni več reciklaža, ampak ponovna izraba. Za vsak izdelek se vprašamo, ali ga je mogoče z nekim posegom preoblikovati, predelati in ponovno uporabiti. Če v skladu s to usmeritvijo porabimo toliko in toliko manj energije, je to zame zelena tehnologija. Če zaposleni tako razmišljajo in delajo, so to zame zelena delovna mesta.

Na koga predvsem mislite?

Ali na GZS vidite zelene trge kot realen potencial za slovensko gospodarstvo?

Najprej se vprašam, kaj je zeleni trg. Bojim se, da se skuša zeleno zgodbo zlorabljati. Sam jo razumem bistveno širše. Naj ponovno poudarim. Če v primerjavi s tujino produciramo neke izdelke z bistveno manjšo porabo energije kot drugi, je zame to zelena zgodba. Nekateri v Sloveniji si zeleni razvoj prestavljajo dobesedno brez industrije, izdelovali naj bi predvsem okoljevarstvene tehnologije. Dejstva so drugačna.

Naj izpostavim nek primer. V celjskem prostoru se je, podrobno kot v drugih mestnih okoljih, v zadnjih letih bistveno poslabšal zrak. Zakaj?

V precejšnji meri tudi zaradi individualnih kurišč, ki se ogrevajo na biomaso. V Sloveniji pa smo biomaso proglasili za okolju prijazen energent. Kam to vodi? S tem smo se na področju kakovosti zraka vrnili nazaj za kakšnih 30 let, in sicer zaradi t.i. okolju prijaznih energentov in tehnologij. Tako se zaradi določenih modnih muh zaletavamo v zid. Danes v enega, jutri v drugega. Zato razvojni dokumenti ne smejo nastajati v akademski sferi, saj tako ne prinesejo rezultata.

Gre za lobistične ali premalo premišljene strokovne odločitve?

Mislim, da gre za nepovezanost stroke. V akademski sferi so ljudje, ki pogosto nikoli niso delali v realnem sektorju. Ali bolje vedo od nas, ki smo v realnem sektorju, kaj je za nas prav?

Bojim se, da je tu nekaj narobe. Slovenija je premajhna družba, da bi si lahko dovolili to, kar si lahko dovoli na primer Nemčija. Imajo strokovni kader z določenega področja v podjetjih, na inštitutih in univerzah ter še v državni upravi. V Sloveniji ne moremo imeti toliko strokovnjakov. Edina naša možnost je povezovanje strokovnjakov iz vseh treh segmentov, le tako lahko pridemo do usmeritev, ki so najboljše za našo družbo. Danes pa je situacija ravno obratna. Uslužbenci državne uprave praktično ne smejo imeti nobenega stika z nami.

Se vam ne zdi, da se to spreminja?

101/102

35 Ključno je, da gre za medresorsko usklajenost in podporo gospodarstva. Sicer bo to nov dokument, ki bo sam sebi namen. Naj spomnim, da smo v Bruselj poslali dokument pametne specializacije. Mislim, da se je zgodilo prvič, da je v nekem dokumentu vsaj del tega, kar je prišlo iz realnega sektorja. Sprva je nastajal skrit pred javnostjo, kasneje pa so pozvali širšo javnost, da pripravi svoje predloge. Odziv je bil izjemno velik. Gospodarski sektor se je dobro organiziral in podal konkretne predloge, ki jih ni bilo mogoče spregledati.

Upam, da se. V praksi se stvari spreminjajo zelo počasi. Korake bi morali delati bistveno hitrejše.

okolje

Ali vidite v najnovejši pobudi vlade, ki pripravlja okvirni program za zeleno rast gospodarstva, priložnost, da bi v Sloveniji končno presegli pregovorno sektorsko in drugačno razdrobljenost in se poenotili v skupni smeri, ki lahko prinese zeleni gospodarski in družbeni preboj?

To je mogoče, če so zaposleni ozaveščeni in usposobljeni za razmišljanje in delo v skladu z vrednotami krožnega gospodarstva.

Verjamem, da se na vrhu državne uprave stvari spreminjajo na bolje, a po hierarhiji navzdol se spremembe uvajajo prepočasi.

Ali gospodarstvo potrebuje rdečo nit razvojne usmeritve Slovenije? Je lahko ta rdeča nit zelena?

Ni dovolj imeti rdečo nit. V gospodarstvu je več niti, ki jih je potrebno upoštevati. Ne predstavljam si, da bi kdorkoli od nas v gospodarstvu razmišljal drugače kot zeleno. Pri vseh naših korakih izhajamo iz naslednjih kategorij: zmanjšanje porabe energije, racionalna raba energije, racionalna raba vode idr.

Naj pojasnim na primeru našega podjetja, ki ima veliko porabo električne energije in plina.

Za nas na primer zamenjava obstoječih žarnic z varčnejšimi, ki bi v določenem času pomenile določen prihranek pri električni energiji, ni prva prioriteta. Morda je šele na desetem mestu, saj je za nas pomembnejše, da na peči zmanjšamo porabo energije na tono jekla za določen odstotek. S to prihranjeno energijo z levo roko pokrijemo strošek menjave žarnic.

Občutek imam, da ogromno energije zgubljamo tako, da kopiramo nekaj, kar je nekdo videl v tujini. To za nekaj časa postane mantra te naše male slovenske družbe.

Govorite o prioritetah, ki jih imate v podjetju.

Katere prioritete naj bi bile v Sloveniji? Najbrž ne moremo vsega razvijati hkrati. Če nekaj favorizirate, morate za to nekomu nekaj vzeti. Je tako? Zakaj ne dopustimo, da lahko vsi uveljavljamo svoje potenciale in resurse? Kateri koli segment. Če ima dovolj kritične mase, ideje, znanje in možnost prodaje na trgu. Pomembno je, da je nekdo sposoben biti konkurenčen na trgu. Poudarjam, konkurenčen, kar pomeni tudi okolju prijazen. Zakaj bi se nečemu vnaprej odpovedali?

Ali smo kot družba sposobni nuditi razvojno okolje vsem?

Nasprotujem temu, da kot družba najprej denar zbiramo oziroma centraliziramo, potem pa ga drago »delimo« nazaj. V tem procesu več kot pol denarja izgine. Zakaj? Za delo določenih agencij. Kdo zna najboljše upravljati s svojim denarjem? Najbrž vi, ki ste ga ustvarili.

Prepričan sem, da je treba vedno več denarja pustiti gospodarskim subjektom. Žal hočemo vse spraviti v neke kalupe, vse hočemo formalizirati. V tej družbi ne dopuščamo več nobene svobode in iniciative. Vso iniciativo bomo očitni ubili. Ni nam treba vsega spraviti v predpise, strategije in druge dokumente. S tem postaja družba statična.

september 2015

Slovenija bolj papeška od Avstrijcev ali kaj? To nas, državljane Slovenije, drago stane.

Pred sprejemom v državnem zboru je predlog zakona o javnem naročanju. Vlada RS je hkrati zahtevala, da se mora prenoviti tudi celotni sistem zelenega javnega naročanja.

Odločitev ni nepričakovana, saj se je praksa zelenega javnega naročanja pogosto kazala kot bumerang zelenemu prav zaradi upoštevanja cene kot edinega pomembnega merila. Sašo Matas, direktor Direktorata za javna naročanja na Ministrstvu za javno upravo, napoveduje naprej celovito analizo dosedanje prakse, predvsem pa velike spremembe v novi regulativi.

Spremembe so nujne, saj zelena javna naročila lahko pomembno vplivajo na zeleno rast gospodarstva. Zanimiv je podatek, da je bilo lani oddanih 1.109 zelenih naročil v skupni vrednosti nekaj manj kot 300 milijonov evrov.

A tudi naročniki sami vse bolj prostovoljno upoštevajo predpisane okoljske zahteve.

foto: www.shutterstockc.com

Po novem bi pri zelenih naročilih upoštevali življenjski ciklus izdelka

Zelena javna naročila

36 101/102

okolje september 2015

Zelena javna naročila

Vlada je ob sprejetju Predloga zakona o javnem naročanju, ki ga bo predvidoma sprejel DZ jeseni, odločila, da je potrebno prenoviti sistem zelenega javnega naročanja. Kateri razlogi so narekovali to odločitev in kaj bo v izhodiščih sprememb?

Zeleno javno naročanje je področje, ki že po svoji naravi sledi stalnemu tehnološkemu napredku in spremenjenim razmeram na trgu.

Terja nenehno posodabljanje in prilagajanje.

Slednje je bilo, predvsem glede nabora prioritetnih skupin izdelkov in storitev in zaostrovanja obstoječih okoljskih zahtev, zamišljeno že ob sprejemu Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uredba o ZeJN). Za celovito prenovo Uredbe o ZeJN bo oblikovana posebna medresorska delovna skupina, ki si bo primarno prizadevala ugotoviti postopkovne in vsebinske težave pri zelenem javnem naročanju. Zato bo najprej pripravljena celovita vsebinska analiza izvajanja Uredbe o ZeJN. To bo začetek prenove zelenega javnega naročanja.

Osnova je novi zakon. Katere določbe so tiste, ki jih bo morala upoštevati predvidena uredba o zelenem javnem naročanju oziroma nakazujejo, da naročniki ne bodo mogli mimo vrste okoljskih zahtev, kakor jih postavljata pred zakonodajalce zelena rast in trajnostni razvoj?

Zakon o javnem naročanju in Uredba o ZeJN, kot izvedbeni akt tega zakona, tvorita celoto pravnih norm. Mislim na postopkovne kot materialne. Pri tem zakon določa postopkovna pravila, torej kako naročati, Uredba o ZeJN pa materialni oziroma vsebinski del, torej kaj

naročati. Nov predlog Zakona o javnem naročanju izpostavlja kot pomemben del okoljske in socialne strategije. Zato postavlja nova, izčrpnejša pravila, ki bodo omogočila boljše vključevanje vidikov okoljske politike v postopke javnih naročil. Pravila med drugim vsebujejo t. i. horizontalno klavzulo. Z njo bodo morala podjetja pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati veljavne okoljske obveznosti, ki temeljijo na zakonodaji EU ter mednarodnem in nacionalnem pravu, določbe glede uporabe okoljskih označb, možnosti za upoštevanje okoljskih dejavnikov v celotnem proizvodnem procesu in pristop k izračunu stroškov v življenjskem ciklu, ki je za zeleno javno naročanje ključnega pomena.

Prenova sistema zelenega javnega naročanja bi najbrž morala izhajati iz dobre in slabe prakse dosedanjega izvajanja Uredbe o zelenem javnem naročanju. V veljavi je že štiri leta. Ali je bila pripravljena ocena izvajanja Uredbe s podatki, kakšen je obseg zelenega javnega naročanja v Sloveniji, pri katerih artiklih ga je največ in za kakšne zneske gre?

Se strinjam. Omenil sem že, da bo naprej opravljena celovita postopkovna in vsebinska analiza stanja izvajanja same uredbe. Prišli bomo do realne slike. Iz statističnih podatkov o oddanih javnih naročilih za zadnjih nekaj let izhaja, da delež zelenih javnih naročil postopoma narašča, kar je po mnenju Ministrstva za javno upravo spodbudno. V letu 2014 je bilo na primer oddano 1109 sklopov, za katere določa okoljske zahteve Uredba o ZeJN. Njihova skupna vrednost je bila 295.983.131 evrov

37 Zeleno javno naročanje je od uveljavitve Uredbe o ZeJN za določene skupine izdelkov, storitev in gradenj, trenutno gre za 12 skupin predmetov javnega naročanja, obvezno. Zato pavšalni oceni, da v Sloveniji ni zaživelo, ni mogoče pritrditi. Kot omenjate, se ta ocena pripisuje predvsem dejstvu, da se kot edino merilo za izbor ponudbe omogoča oziroma določa le cena.

Pri oddaji javnih naročil mora naročnik v skladu z zakonom opredeliti tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti, merila za izbor najugodnejšega ponudnika in druge zahteve, na primer kraj in rok dobave. Pri čemer

Bo to upoštevano v novi uredbi?

Da. Pristop k izračunu stroškov v življenjski dobi spodbujajo tudi nova pravila o javnem naročanju. Za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe odločitev o oddaji naročila ne sme temeljiti le na merilih, ki niso povezana s stroški.

Kakovostna merila mora dopolnjevati merilo stroškov, kar je lahko cena ali pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjski dobi. Pojem vključuje vse stroške v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev. To pomeni notranje stroške in stroške, povezane z okoljskimi dejavniki. Notranji stroški zajemajo stroške za raziskave in razvoj, proizvodnjo, prevoz, potrošnjo energije, vzdrževanje in stroške odstranitve na koncu življenjskega cikla. Zunanji učinki pa so lahko emisije toplogrednih plinov, onesnaženje zaradi pridobivanja surovin, ki se uporabljajo v proizvodu

Bodiva konkretna. Pri temeljnih okoljskih zahtevah je bilo treba do januarja 2014 pri živilih, pijačah, kmetijskih pridelkih za prehrano in drugem doseči minimalno 10 % deleže ekološke predelave. Koliko se je to merilo upoštevalo oziroma kako so ga dokazovali ponudniki?

Upoštevaje dejstvo, da je bila višina minimalnega deleža ekološko pridelanih živil v Uredbi o ZeJN določena ob upoštevanju takratnega stanja slovenske ekološke pridelave oziroma razvitosti trga, zaradi česar je bilo predvideno tudi posebno prehodno obdobje za naročanje ekoloških živil – do 31. 12. 2013, je znašal minimalen delež ekoloških živil 5 %, od 1.1.

2014 dalje pa 10 %, kar predstavlja relativno nizek odstotek.

Več na www.zelenaslovenija.si

Razvoj okoljskih tehnologij v podjetju KOTO Podjetje KOTO je znano po reku »koža je za KOTO« in dolgoletni tradiciji na področju zbiranja surovih kož. Glavna dejavnost je predelava živalskih stranskih proizvodov, podjetje pa je močno prepoznavno tudi kot predelovalec biološko razgradljivih odpadkov. Bioplinska naprava že vrsto let uspešno deluje. Iz odpadne hrane in drugih odpadkov iz živilske industrije letno proizvedejo 1,8 mio m3 bioplina, iz katerega se proizvaja električna energija in toplota. Letno proizvedejo 3.800 MWh električne energije.

Z razvojno raziskovalnimi aktivnostmi spremljajo razvoj okoljskih tehnologij in procesov. Podjetje je bilo uspešno na razpisih za evropska sredstva in kot partner trenutno sodeluje na dveh projektih.

Projekt REFERTIL na temo proizvodnje biooglja in komposta stremi k recikliranju organskih materialov in zmanjšani porabi mineralnih gnojil in kemikalij v kmetijstvu. Cilj projekta je izboljšava obstoječih sistemov kompostiranja in predelava živalskih stranskih proizvodov (kostne moke) in biološko razgradljivih odpadkov s pirolizo v biooglje in razvoj organskih gnojil in izboljševalcev

tal za uporabo v kmetijstvu. Velik poudarek je na recikliranju hranil, predvsem dušika in fosforja.

Glavni bazen za gojenje alg v rastlinjaku, desno mešalo, levo difuzor za ogljikov dioksid

Projekt AlgaeBioGas poteka v okviru programa CIP Eco-Innovation, ki sofinancira razvoj izdelkov, tehnik, storitev in procesov, ki zmanjšujejo emisije ogljikovega diosida CO2, omogočajo učinkovito rabo virov in spodbujajo recikliranje.

Tema projekta AlgaeBioGas je algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin. Vir hranil za gojenje alg je tekoči ostanek iz bioplinarne t.i. digestat. S to tehnologijo se lahko ponovno uporabi 95 % makro in mikro hranil iz tekoče faze digestata.

101/102

ali ga povzroča sam proizvod oziroma njegova izdelava. Stroški, povezani z okoljskimi dejavniki, se lahko upoštevajo samo, če se lahko določi in preveri njihova denarna vrednost. Če za izračun stroškov v življenjski dobi ni na voljo skupne metode EU, se lahko taka metoda določi na nacionalni ali lokalni ravni. Metoda mora biti splošna in nediskriminatorna, torej ne izključno namenjena posebnemu postopku javnega naročila, ter objektivna, zahtevane podatke pa mora podjetje zagotoviti z razumnim prizadevanjem.

okolje

Vendar so znane ocene, da zeleno javno naročanje v Sloveniji ni zaživelo, da je še vedno bolj papirnata želja in da gre praksa svojo pot. Kritiki posebej omenjajo, da zeleno javno naročanje ne more zaživeti, dokler bo kot glavno merilo in pogoj za uspeh na razpisu cena.

Kakšne spremembe naj bi doživeli pogoji za sodelovanje na razpisih?

pri zelenem javnem naročanju pomen cene ni nič manjši kot pri konvencionalnem naročanju.

Res pa je, da pri zelenih javnih naročilih naročniki praviloma ne upoštevajo le nakupne cene, ampak stroške v celotni življenjski dobi predmeta naročanja, kar je gotovo bolj gospodarno.

Ključno je torej, da se pri javnem naročanju ne upošteva le nakupna cena, temveč tudi stroški delovanja, vzdrževanja, potrošnega materiala in razgradnje ter drugi zunanji, eksterni okoljski stroški.

Promocija

Tehnologija je zanimiva, ker se za proces izkoristita toplota iz bioplinarne/kogeneracije in ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju bioplina na plinskem motorju, s čimer so zmanjšane emisije v ozračje. Poizvedeno algno biomaso se lahko uporabi kot substrat v bioplinarni in/ali se jo procesira v biorafineriji (npr. algna gnojila, krma).

Alge bodo dodatno očistile redek del digestata, saj izrabijo dušik in fosfor, ki se na ta način reciklira. Pridelava alg ima torej dve funkciji: čiščenje odpadne vode in sočasno produkcijo kakovostne hrane ali biomase za energetske, farmacevtske ali druge industrijske namene.

Ob bioplinarni KOTO v Zalogu je postavljen demonstracijski center. V rastlinjaku sta glavni in inokulacijski bazen za gojenje alg za prikaz biotehnologije v pilotnem merilu s ciljem prodora nove tehnologije na trg.

Pripravila: Lea Lavrič Več na www.refertil.info in www.algaebiogas.eu KOTO d. o. o.

Agrokombinatska cesta 80, 1000 Ljubljana 01 587 81 00, koto@koto.si, www.koto.si

september 2015

brez DDV. Poleg teh naročil so javni naročniki prostovoljno upoštevali okoljske zahteve še pri 692 sklopih, kjer predmet naročanja ni zajet v eni izmed prilog Uredbe o ZeJN. Vrednost teh naročil pa je znašala 179.216.809 evrov. V letu 2014 je bilo tako oddanih 61,58 % sklopov, v katerih je bil vključen okoljski vidik, ker je bilo to po uredbi obvezno, v 38,42 % sklopih pa so naročniki okoljski vidik upoštevali prostovoljno.

38

Odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Novi standardi za okolje

okolje

101/102

Novi standardi za okolje

Novi standardi za okolje bodo

izziv za podjetja, saj zahtevajo več kot doslej. Tisto, kar je bilo napovedano, in sicer

odgovornost proizvajalca za celotni življenjski ciklus

izdelka, se uresničuje. Še več.

Okoljsko ravnanje se mora

Igor Likar

integrirati v vse poslovne

procese, pojasnjuje Igor Likar, direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje.

Dodaja še, da odslej podjetja v komuniciranju, tudi v letnih

poročilih, ne bodo smela več obiti okoljske učinkovitosti.

Predvidoma bo novi standard ISO 14001 izšel v septembru, za njim pa ISO 9001 za

sisteme vodenja. Direktor je še povedal, da problemi s

september 2015

statusom SIQ še niso rešeni.

Napovedana je nova izdaja standarda ISO 9001 in nova verzija standarda ISO 14001.

Katere vsebinske novosti oziroma zahteve bodo postavljene zlasti za področje okolja?

V novem ISO 9001 bodo postavljene nove zahteve glede odnosa organizacije do zunanjega in notranjega okolja ter zahteva glede obvladovanja tveganj. Nekoliko bodo prenovljena načela kakovosti in izrazoslovje. V novem ISO 14001 je poudarek na integraciji sistema okoljskega ravnanja v strateško načrtovanje ter vse poslovne procese v organizaciji.

Na trajnostni razvoj se nanašajo zahteve glede proaktivnega pristopa ne samo k preprečevanju onesnaževanja, temveč k celoviti okoljski odgovornosti, spremljanju okoljske učinkovitosti ter komuniciranju z javnostmi glede okoljskega delovanja.

Kaj to pomeni?

Organizacije bodo morale obravnavati okoljske vidike proizvoda skozi njegov celotni življenjski cikel (lifecycle thinking). Organizacije navaja na to, da prepoznajo okoljska tveganja tudi kot nove poslovne priložnosti. Sicer pa standard v uvodu govori o trajnostnem razvoju oziroma želji, da je sistematičen pristop standarda v pomoč organizacijam pri doseganju ciljev za trajnostni razvoj.

Ne nazadnje bosta imeli obe novi verziji standardov tudi novo strukturo, ki je enaka za vse standarde vodenja, tako da bodo organizacije čim lažje integrirale različne sisteme vodenja.

Ali ta prenova, ki zdaj med drugim upošteva trajnostni razvoj in življenjski ciklus proizvoda,

ne zamuja? Življenjski cikel proizvoda je na primer že nekaj let aktualna tema.

Najboljše organizacije že delujejo na ta način, da procese in izdelke izboljšujejo tako, da porabijo čim manj virov, da proizvajajo čim manj neželenih emisij in odpadkov oziroma, da so odpadki nov vir surovin, se uporabijo za druge proizvode ali za gorivo in podobno. Prav zato je ta najboljša praksa sedaj vključena v standard kot zahteva.

Katere zahteve se nanašajo na trajnostni razvoj in kaj to, razmere v Sloveniji zagotovo poznate, pomeni za slovenska podjetja. V nekaterih družbah, ki so na globalnem trgu, se na primer že odločajo za pripravo poročil o trajnostnem razvoju.

39 Največje rasti dosegamo v zadnjem obdobju na področju preskušanja in certificiranja varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov.

Tudi na okoljskem področju gre lahko za vrsto tveganj in priložnosti znotraj podjetja in v domicilnem okolju. Ali se vodstva podjetij in uprave tega dovolj zavedajo, saj se nemalokrat okoljska odgovornost podjetja konča pri odpadkih, pri varčevanju z energijo in pri porabi vode? Čeprav ne razpolagamo z raziskavo o tem, bi lahko na osnovi ugotovitev naših presojevalcev v različnih organizacijah, ki se certificirajo po ISO 14001, rekli, da se, vsaj v teh organizacijah, vodstva zavedajo tako tveganj kot tudi priložnosti, ki jih imajo zaradi svojega okoljskega vpliva. Srečujemo vrsto organizacij, ki že v fazi razvoja izdelka razmišljajo o okoljskih vplivih tako pri proizvodnji kot tudi pri uporabi izdelka, ne samo kar zadeva porabe energije ali vode, pač pa tudi glede uporabe okolju bolj sprejemljivih surovin za izdelavo izdelka, prijaznejše embalaže in podobno. Razmišljajo tudi o ravnanju z izdelki, ko se jim izteče življenjska doba. Prav tako že vrsta organizacij okoljsko ozavešča svoje kupce.

SIQ certificira izdelke in storitve, kar naj bi bila ena izmed poti k odličnosti v kakovosti. V koliki meri v certificiranju upoštevate elemente okoljske odličnosti in primernosti? Konkretno.

Pri certificiranju sistemov vodenja upoštevamo okoljske elemente navedene v regulativi in standardih, ki so za to namenjeni, npr. ISO 14001, uredba EMAS, uredbe za obvladovanje različnih tipov odpadkov. Okoljski elementi se že nekaj časa upoštevajo tudi pri različnih proizvodih, ki jih preskušamo. Lahko so zahteve opisane v standardih za proizvode, kjer so lahko vezane na sam proizvod kot na primer pri igračah ali pa na celotni proizvodni, prodajni in po-prodajni

Organizacije bodo morale obravnavati okoljske vidike proizvoda skozi njegov celotni življenjski cikel (lifecycle thinking).

Med vašimi prednostnimi dejavnosti so preskušanje proizvodov, certificiranje sistemov vodenja in meroslovje. Na katerih področjih so vaše glavne poslovne priložnosti in razvojne možnosti doma in na tujem?

Največje rasti dosegamo v zadnjem obdobju na področju preskušanja in certificiranja varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov ter na področju preskušanja in certificiranja naprav za igre na srečo. Ne glede na našo vpetost in pomembno podporno funkcijo slovenskemu gospodarstvu in javnemu sektorju, pa je rast možno dosegati predvsem na svetovnem trgu.

Slovenski trg je pač premajhen za vzdrževanje kritičnega obsega poslovanja, s katerim je mogoče vzdrževati potreben nivo strokovnosti in zagotavljati dovolj referenc in priznanj za delo, ki ga opravljamo.

Zakaj ste se odločili za mrežo vaših izpostav, podjetij v drugih državah in katero članstvo v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih je za vas najpomembnejše?

Odločitev je posledica naše usmeritve, da zagotavljamo dovolj visoko odzivnost do naših strank iz tujine ter s tem posledično tudi potrebno konkurenčnost. Pri tem je naša vpetost v druga okolja pomembna za naše slovenske stranke, saj imajo zagotovilo, da so naše storitve preskušene v boju z močnimi mednarodnimi igralci. Ob tem smo včlanjeni v praktično vse ključne svetovne certifikacijske sheme in združenja, s čimer dokazujemo svojo popolno mednarodno prepoznavnost in primerljivost. Pri tem nam največ pomenita članstvo v svetovni certifikacijski shemi za varnost in elektromagnetno kompatibilnost proizvodov IECEE-CB ter članstvo v svetovni certifikacijski mreži za sisteme vodenja IQNet. In še posebej smo ponosni, da smo v IECEE-CB shemi po absolutnem številu izdanih mednarodno veljavnih certifikatov na 25. mestu med 79 člani iz vsega sveta. Pri tem so praktično vsi ostali člani sheme iz bistveno večjih držav, kot je Slovenija.

V kategoriji preskušanja in certificiranja elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov pa

101/102

smo celo na 8. mestu v tej shemi.

Predstavljate se s sloganom, da ponujate podjetjem celovite rešitve.

okolje

cikel, kot na primer pri medicinskih pripomočkih. Obstaja pa tudi dodatna regulativa, na primer Direktiva RoHS, kjer se preverja vsebnost nekaterih kemijskih elementov v materialih proizvodov, pa WEEE direktiva za električne in elektronske odpadke… Vedno bolj so potemtakem poudarjeni okoljski elementi.

Celovite rešitve so ena najbolj bistvenih konkurenčnih prednosti SIQ ne samo na slovenskem trgu, temveč tudi v svetovnem merilu. Gre za to, da smo znotraj ene hiše sposobni ponuditi preskušanje in certificiranje varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov, preverjanje naprav za igre na srečo in naprav, ki delujejo v eksplozivno nevarnih atmosferah.

Izvajamo tudi certificiranje sistemov vodenja, nudimo metrološko podporo, izobraževanja na področju kakovosti in v zadnjem obdobju preverjanje varnosti informacijskih tehnologij v uporabi. Razpisali smo celo nagrado za tistega, ki bi uspel kjerkoli na svetu najti nam sorodno institucijo, ki znotraj ene pravne osebe nudi vse dejavnosti, ki jih nudi SIQ. In že par let, odkar je razpisana ta nagrada, je ni še nihče prejel.

Kakšno nevarnost lahko za evropsko politiko standardov pomeni TTIP čezatlantski sporazum, ki vzbuja zelo različne strokovne odzive?

Mi imamo ob pogovorih o tem sporazumu mešane občutke. Na eni strani bi bilo seveda idealno za našo dejavnost, če bi obstajali enotni standardi in zahteve za nastop proizvodov na evropskem in ameriškem trgu. Na drugi strani pa seveda obstajajo resni strahovi, da bo ta sporazum pisan na kožo velikim, vplivnim in finančno močnim multinacionalkam, pri čemer bo premalo prostora puščeno malim in srednjim proizvajalcem, ki pa so v resnici naši ključni poslovni partnerji.

Kako je s statusom SIQ, so problemi, na katere ste opozarjali pred letom, rešeni?

Niso še rešeni, a jih rešujemo in verjamemo, da bosta država in politika imela dovolj modrosti in posluha, da bo SIQ lahko še dolga leta opravljal svojo vlogo podpore slovenskemu gospodarstvu pri nastopanjih na svetovnih trgih.

To je namreč osnovno poslanstvo naše hiše. V primeru, da bi se spremenil naš status oziroma, da bi se morali preoblikovati v kakršnokoli drugo organizacijsko obliko, kot je neprofitni zavod, bi še največ izgubili tisti slovenski proizvajalci, ki bijejo svojo bitko za prodor na mednarodne trge. Danes je že samoumevno, da je globalizacija edina razvojna alternativa. Žal pa naši uspehi na drugi strani sprožajo želje po sovražnem prevzemu SIQ, ki jih seveda podpirajo tisti posamezniki in institucije, ki v tem ne glede na posledice vidijo predvsem priložnost za provizije oziroma dodaten vir zaslužka. Ker jim je ob tem obstoječi status zavoda največja ovira za odpiranje vrat za prodajo, poskušajo na vse možne načine ustvarjati vtis problematičnosti sedanjega statusa SIQ, da bi dosegli njegovo spremembo in s tem odprli možnost prodaje.

Pri tem jih seveda ne zanima škoda, ki bi jo povzročili slovenskemu gospodarstvu in SIQ.

september 2015

Na trajnostni razvoj se nanašajo zahteve glede proaktivnega pristopa ne samo k preprečevanju onesnaževanja, temveč k celoviti okoljski odgovornosti, spremljanju okoljske učinkovitosti ter komuniciranju z javnostmi glede okoljskega delovanja. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki že celovito poročajo o trajnostnem razvoju na vseh njihovih področjih, ekonomskem, okoljskem, družbenem, in sicer večinoma po smernicah GRI - Global Reporting Initiative. Standard ISO 14001 sicer tudi v novi izdaji ne bo zahteval takšnega celovitega poročila, je pa v njem nekaj zahtev v zvezi s komuniciranjem z javnostmi ter spremljanjem okoljske učinkovitosti.

40

foto: www.shutterstock.com

Nadzor vzorca iztoka očiščene odpadne vode je pravi odgovor o MKČN

Uredba in zaščita voda

okolje

101/102

Uredba in zaščita voda

Ko je vodnjak prazen,

spoznamo pomen vode…

S to mislijo vabi Slovensko društvo za zaščito voda k

razmišljanjem, kako v državi vodo, ki je življenje, zaščititi.

Res je, da se Slovenija lahko pohvali s konkurenčno

prednostjo, ki ji jo zagotovo

zavida marsikatera država.

To, da lahko pijemo vodo iz vodovodne pipe. A prav zato

je, kot meni dr. Meta Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda,

toliko večja odgovornost vseh deležnikov, posebej pa zakonodaje in države, kako ravnamo z vodo. Do nekaterih določil osnutka

Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je kritična, med drugim opozarja,

da komunalna podjetja zelo

različno izvajajo sicer nujne september 2015

preglede malih komunalnih

čistilnih naprav.

Osnutek Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je že v nastajanju vzbudil veliko javne pozornosti. Javna razprava je mimo. Kaj je po vaši strokovni oceni v uredbi dobro in s katerimi rešitvami ste manj zadovoljni?

so roki za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odvisno od obremenitve aglomeracije, premaknjeni do konca leta 2021 ali do konca leta 2027. Občine in občani so opozarjali na ta problem. Se vam zdi rešitev ustrezna?

Pohvalimo lahko odločitev o združitvi treh uredb v eno. Slovenski prostor je že tako prepleten z velikim številom okoljske zakonodaje.

Sicer pa je osnutek uredbe, tako kot je pripravljen, izredno težko berljiv in v posameznih členih nerazumljiv. Opozarjamo na tehten premislek o ponovni uvedbi rešitve čiščenja odpadne vode v pretočnih greznicah, ravno takih, kakršne je uredba v preteklosti že eksplicitno prepovedala, predvsem zaradi neobvladljivosti in nadzora čiščenja odpadnih voda.

Do teh rokov smo kritični predvsem zato, ker ne prinašajo dobrega stanja naših voda in posledično okolja za naše prihodnje rodove.

Nesprejemljivo je, da se tudi za objekte, ki še do danes nimajo urejenega nobenega čiščenja, podaljša rok do leta 2021. To pomeni, da država zavestno daje potuho občanom, ki že v preteklosti niso poskrbeli za čiščenje svojih odplak. Zavedati se moramo, da je revitalizacija onesnaženega vodnega vira zelo dolgotrajna in da so sistemi za pripravo pitne vode znatno dražji kot pa preventivno čiščenje odpadnih voda na viru onesnaženja.

Zakaj se vam zdi to sporno?

V Sloveniji se praktično nikjer ni izvajal nadzor nad izgradnjo greznic. Od izvajalcev javnih služb dobivamo informacije, da je zelo malo greznic, ki bi se jih dalo dograditi s sistemom filtracije ali infiltracije v učinkovit način čiščenja odpadne vode. Osnutek uredbe jemljemo kot predlog ter pričakujemo aktiven in odprt dialog z ministrstvom, ki bo skupaj z vsemi udeleženimi stranmi našla ustrezne rešitve za zaščito naše vode ter bodo izvedljive v praksi.

Največ kritičnih pripomb je bilo na roke glede uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav. Zdaj

Kaj predlagate?

Glede premika rokov bi bilo treba pogledati, na katerih področjih so ukrepi nujni in kje se zadeve lahko nekoliko podaljšajo. Sama sprememba rokov je še toliko bolj pereča, ker smo tik pred iztekom prvega, trenutno veljavnega roka za ureditev čiščenja odpadnih vod na prispevnem območju občutljivega območja, na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju. Rok je do 31. 12. 2015. Torej zgolj nekaj mesecev pred iztekom. Kako naj potem zakonodajo sploh še jemljemo resno?

41 MKČN z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE izvajalci javnih služb pregledujejo že od novembra 2007, tako da to ni novost. Težava je v tem, ker te preglede opravljajo v vsakem komunalnem podjetju v Sloveniji po svoje. Ponekod se celo dogaja, da dobi uporabnik pozitivno oceno obratovanja zgolj na podlagi lastnih podatkov.

Resne težave nastanejo, ker nihče ne pregleda vgrajene MKČN na terenu. Mislim na kvaliteto njenega iztoka, ki je glavni pokazatelj delovanja čistilne naprave. Uporabniki sami tudi dostikrat ne vedo, kaj se pričakuje od take naprave, zato malih čistilnih naprav v Sloveniji niso obravnavani enako. Že zelo dolgo si naše društvo kot večja komunalna podjetja v Sloveniji prizadevamo uvesti nujno potrebno kontrolo MKČN z odvzemom vzorca iztoka očiščene odpadne vode in izdelavo analize KPK parametra.

Edino tako lahko določimo, ali neka naprava dejansko služi svojemu namenu, to je čiščenju odpadne vode. Sicer je vse zaman. Ministrstvo je na žalost na naša opozorila gluho. Ne znamo si predstavljati, kaj naj bi pravzaprav pomenil pregled pretočnih greznic.

Osnutek uredbe dovoljuje tudi uporabo pretočnih greznic. Kaj lahko to pomeni za okolje?

Nobenega izboljšanja. Stanje enako, kot je sedaj oziroma samo še slabše. Resno se sprašujemo, komu in čemu je namenjena vsa zakonodaja - zadostitvi prenosa evropske zakonodaje ali smo že sami prepoznali njen pravi pomen?

Osnutek uredbe naj bi pomenil učinkovitejši sistem za zmanjševanje in preprečevanje emisij v vode oziroma okolje. Se bo ekološko stanje vod izboljšalo?

Ekološko stanje slovenskih vodotokov v večini primerov ni slabo, kar se tiče vplivov emisij t.i. klasičnega komunalnega oziroma organskega onesnaževanja. Zaradi turbulentnosti imajo naši vodotoki tudi velik samočistilni potencial.

Povsem drugače je s hranilnimi snovmi, nevarnimi onesnaževali, ki pa jih zaradi aplikacije te uredbe ne bo veliko manj. Še vedno ostaja velik problem kmetijstvo z zlorabo hranil in fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa je le deklarativno dober, v praksi niti malo ne. Iz Ljubljane in pisarn ARSA in MOP-a zgleda svet precej

okolje

Latentna evtrofikacija bo ostala in ekološko stanje slovenskih vodotokov bo še naprej odvisno predvsem od hidroloških posegov, pregrajevanj, akumulacij itd. Tudi z jezeri se kaj dosti ne bo spremenilo s to uredbo, če omenimo probleme Bohinjskega jezera (ne Blejskega j.) zadnjih deset let, pa visokogorska jezera, kjer ni problem »zemeljski«, ampak atmosferski vpliv itd. Veliko bolj sistemsko je namreč vprašanje ekološkega stanja vodnih teles, to preprosto ni kakovost vode. Zakaj določamo ekološko stanje vodnih teles in ne le njihove kakovosti, bo tudi uvodno predavanje na letošnjih Vodnih dnevih.

Pripravljate tradicionalne Vodne dneve 2015.

Program je obsežen. Kaj bi izpostavili?

Letošnji 21. simpozij Vodni dnevi bo potekal 15. in 16. oktobra v Podčetrtku. Na simpoziju bomo celovito predstavili stanje na področju voda in osvetlili aktualno problematiko.

Predstavili bomo napredne postopke priprave pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Dotaknili se bomo problematike mikroonesnaževal v pitni in odpadni vodi ter se posvetili kopalnim vodam v Sloveniji. Pripravili smo zanimiv in aktualen program ter povabili predstavnike ministrstva, izvajalcev javnih služb, gospodarskih družb ter ugledne domače in tuje strokovnjake z različnih institucij. Naj izkoristim priložnost in povabim vse, ki jim ni vseeno za našo vodno bogastvo, da se pridružijo Slovenskemu društvu za zaščito voda ter seveda prijazno vabljeni v Podčetrtek na simpozij Vodni dnevi.

Kako pa je s kakovostjo vod v Evropi?

Slovensko društvo za zaščito voda sodeluje na mednarodnih strokovnih srečanjih o problematiki vod. S katerimi glavnimi problemi se pri vodah srečujejo evropske države?

Da je vodno okolje življenjski prostor in naravna dobrina, ki jo je potrebno še posebno čuvati, se še bolj kot pri nas zavedajo mnoge evropske države. Seveda imajo na področju varovanja in upravljanja voda daljšo tradicijo in zelo razvite mehanizme na vseh nivojih. Tam se povezujejo različni deležniki, od uporabnika, služb za upravljanje z vodami, vseh državnih organov ter nevladnih organizacij, ki delujejo skupaj in povezovalno. Ravno to povezovanje ter medsebojno sodelovanje različnih udeleženih strani je edina prava pot, da se z vodo ravna gospodarno. Vodna telesa, kot so reke, ne poznajo meja.

Zaradi tega so se začela pojavljati združenja, ki povezujejo upravljanje z vodami na področju več držav, kot je npr. podonavska regija. Na evropski in na svetovni ravni se zelo veliko energije in znanja vlaga v revitalizacijo vodotokov in ostalih vodnih teles, obvladovanje poplav, v namakanje, v sisteme zagotavljanje učinkovite preskrbe s pitno vodo. Nadgrajuje se sisteme za čiščenje mikroonesnaževal v odpadnih vodah, ukvarjajo se z zadrževanjem in ponovno uporabo deževnice, v mestih celovito upravljajo z vodami, tako imenovana mesta prihodnosti, in še bi lahko naštevala.

NOVO IZŠLA JE STROKOVNA MONOGRAFIJA

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod Avtor: dr. Milenko Roš Obseg: 232 strani

Pijemo v Sloveniji boljšo vodo kot na primer pri naših sosedih?

Kakor kje v Sloveniji. To vprašanje ne more biti splošno. Kot bi rekli, kje je lepše, na morju ali planinah. Zanesljivo je pitna voda manj kakovostna, ali je slaba, je težko reči, na območjih s plitvim vodonosnikom in intenzivnim kmetijstvom. To, da je nek parameter pod mejo detekcije, še ni zagotovilo, da ni dolgoročnega vpliva na zdravje človeka ali da ne dobimo driske po kozarcu vode. Nas pa skrbi, kaj bo z mladimi generacijami, ki se bodo kronično obremenjevale s snovmi, ki so pod mejo detekcije. Biologi poznajo bioakumulacijo pa tudi biomagnifikacijo. Če to vključimo v vprašanje, je odgovor že precej drugačen, kakšno vodo

101/102

Na kaj mislite?

Format: 225 x 297 mm Cena: 32 EUR

Več informacij in naročila: Irena Pilih, tel.: 03 42 66 700, e-pošta: irena.pilih@fitmedia.si

september 2015

Po novem bodo morali izvajalci javne službe pregledovati male čistilne naprave z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE, in pretočne greznice. Za komunale to ne bo majhna obveznost?

pijemo. Ni pa nobene potrebe, da kupujemo stekleničeno vodo. Lani naj bi jih prodali 22 milijonov steklenic, kar je zelo veliko. Slovenija je zelo posebna v tem, da nam v glavnem mestu in praktično v celi državi priteče pitna voda iz vodovodne pipe. In tega privilegija se vsi premalo zavedamo!

Promocija

dr. Meta Levstek

foto: arhiv podjetja

drugače kot v resničnem svetu.

Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna Tanja Pangerl

foto: Bošjan Čadej

42 101/102

okolje

Ravnanje z odpadki

V prejšnji številki revije smo

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

napovedali nadaljevanje

povzetka glavnih vsebinskih poudarkov s posveta Zelena strategija ravnanja z odpadki, ki smo ga pripravili v

sodelovanju z Ministrstvom

za okolje in prostor v okviru

Akademije Zelene Slovenije.

Stališča so predstavili

deležniki, ki so del sistema in jim ni vseeno, kakšna bo nova

zakonodajna ureditev ravnanja z odpadki. Objavljamo povzetke

predstavitev in razprave z

september 2015

glavnimi predlogi.

Ravnanje z embalažno in odpadno embalažo Ministrstvo za okolje in prostor

ustanovitev družb za ravnanje z OE, sprotno spremljanje ravnanja z OE, cilji, ukrepanja idr.

Na ministrstvu načrtujemo prenovo sistema okoljskih dajatev in sistema za embalažo.

Temeljite spremembe pa najprej terjajo spremembo zakona in zakonskega predpisa.

Mag. Jana Miklavčič

Zavezanec

V

8. členu Direktive o odpadkih 2008/98/ ES je opredeljeno, da imajo države članice za namen ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja razširjena odgovornost proizvajalca (ROP).

Sistem ravnanja z odpadno embalažo (OE) je delni sistem ROP, in sicer za osem snovnih tokov. V sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji in izvajanjem ROP se največ težav pojavlja predvsem na področju odpadne embalaže in izrabljenih motornih vozil. Zato je prvi pogoj za uspešno rešitev, da se na novo opredeli zakonodajni okvir v Zakonu o varstvu okolja. Temelj so stabilno zakonodajno okolje in institucije za izvajanje teh obveznosti. Morajo biti jasna pravila za akterje na trgu, določilo tržnih deležev, potreben je trenutni vpogled v izpolnjevanje obveznosti (upravljanje z masnimi tokovi), zagotoviti je potrebno tudi učinkovit nadzor.

Praksa pri izvajanju nadzora je v državah zelo različna. Med temi je na primer nadzor znotraj državnih organov (register, »clearing house«) ali pa, da zavezanci pooblastijo nadzorni organ, ki bo to izvajal.

P

ri vzpostavitvi novega sistema ravnanja z OE ali pri popravkih moramo še razmisliti, kaj narediti. Zapisati je potrebno, kaj so anomalije, ki so se pokazale pri izvajanju sedaj veljavne uredbe. To se nanaša na OVD, na pogoje za

Lučka Kavkler, Mercator, d.d.

V

Mercatorju nastopamo v vlogah embalerja, pridobitelja embalaže in uvoznika emaliranega blaga. Nastopamo tudi v vlogi distributerja, trgovca in končnega uporabnika.

Trudimo se, da bi bila kvaliteta zbrane odpadne embalaže čim višja, vendar se to vedno ne da izpeljati. Odpadno embalažo prevzemamo na mestih nastanka ali na zbirnih mestih. Veliko delamo na področju zmanjšanja porabe vrečk za enkratno uporabo, zato smo leta 2008 vsem gospodinjstvom podarili trajno vrečko. Ker na nacionalni ravni ni poenoteno področje zabojnikov glede komunalne embalaže, tudi pravila ločevanja pri posameznih komunalnih podjetjih se med seboj zelo razlikujejo, imamo problem pripraviti interna navodila za zaposlene. Zato so navodila zelo splošna, kar ni v redu. Želeli bi si tudi standardizacije v smislu omogočanja delovanja elektronskih izračunov, da se zmanjša administrativno delo.

Predlogi: • ostrejši nadzor DROE (izpolnjevanje obveznosti v okviru DROE je bolj zaželeno kot izpolnjevanje obveznosti v okviru javne službe), • potrebno je zagotoviti kvalitetnejše podatke za poročanje, da se prepreči podvajanje poročanja, • finančna uprava naj poostri nadzor zavezancev,

P

ri odpadni embalaži imamo zelo heterogen masni tok pri materialu in pri mestih

Ministrstvo za okolje in prostor mag. Jana Miklavčič

K

ar se tiče zmogljivosti obstoječe infrastrukture za zbiranje in obdelavo komunalnih odpadkov, je infrastrukture dovolj in tudi v prihodnje naj ne bi imeli težav. Tok mešanih komunalnih odpadkov bi moral na obdelavo.

Trenutno so zgrajeni trije centri, trije so v

101/102

okolje

mag. Tanja Bogataj mag. Tanja Bolte mag. Jana Miklavčič Lučka Kavkler Katja Slokan

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

43 Srečko Bukovec, Slopak d.o.o.

Organizacijska in tehnična infrastruktura za ravnanje z odpadki

september 2015

aznali smo, da so pri izvirnih povzročiteljih poleg odpadne embalaže prisotni tudi drugi materiali. Vedno več je nepravilno spraznjene odpadne embalaže. Težava v tem je, kako voditi evidenčne liste – katere količine so prave oziroma na kakšen način izvajati sledljivost, da ne bo zavajajočih podatkov o količini prevzete odpadne embalaže. Prav tako imamo težave pri klasifikacijskih številkah po sortiranju. Ker poleg embalaže zbiramo tudi materiale iz drugih industrij, ki pa so po svoji sestavi materialov enaki nekaterim iz druge vrste odpadkov, jih pripravljamo glede na material in ne glede na odpadno embalažo. Iz več virov dobimo namreč isti material. Zato naj se za enake materiale poenoti klasifikacijska številka.

Brigita Šarc

Z

Srečko Bukovec

Brigita Šarc, Dinos d.d.

Jure Fišer

am sistem ravnanja z odpadno embalažo je dober, zato ni naš namen, da bi celoten sistem obračali na glavo. Iščemo pa smotrne dopolnitve za delovanje. Pogrešamo celovit pristop, ki zajema glavne poglede za vse deležnike. To so razmejitev obveznosti in nalog med deležniki za posamezen masni tok, razmejitev kritja stroškov oziroma finančni tok ter poenotenje predpisov in modelov. Problem, ki je zelo težaven pri ravnanju z odpadno embalažo, je mešanje snovnih tokov. Vsebnost primesi v masnih tokovih narašča, kar zelo onemogoča predelavo. Zato se tudi statistike v deležu posameznih frakcij kažejo kot boljše, čeprav je vzrok predvsem povečanje mase primesi. Prav tako se zaradi tega zavezancem višajo stroški ravnanja z odpadno embalažo. Ugotavljamo, da prvi prevzemnik (komunalno podjetje), ni stimuliran, da bi vsebnost primesi manjšal. Zato je potrebno čistočo odpadne embalaže zapisati v sistem, da bodo vsi deležniki stremeli k istemu cilju. Ugotavljamo, da tudi z ozaveščanjem teh anomalij ne moremo v celoti odpraviti.

foto: Boštjan Čadej

S

foto: Boštjan Čadej

Katja Slokan, Unirec d.o.o.

foto: Boštjan Čadej

Predlogi: • za mešanje snovnih tokov: sortirne analize mešane in druge embalaže 2-krat letno, prevzem masnega ekvivalenta tistih količin odpadkov, ki ne sodijo med prevladujoč masni tok, kritje presežnih stroškov, ki so nastali z zbiranjem in obdelavo, nujna je uskladitev z drugimi predpisi, • poenoteno poimenovanje in enotne barve za zabojnike, kar dolgoročno izboljšuje rezultate ločenega zbiranja (trenutno ima ločeno zbiranje po Sloveniji 64 različic), • bolj jasna določitev obveznosti izvirnega povzročitelja, • določi naj se, ali sme prevzemnik odpadne embalaže, če prepozna pri prevzemu tudi nečistoče, določen del oddane »odpadne embalaže« prevzeti pod drugo klasifikacijsko številko ali razdeliti maso, • da se izsortirane frakcije iz 15 01 xx – razvrščajo kot 19 12 xx oziroma, če se meni, da mora ostati 15 01 xx, naj se v teh primerih pri oddaji takega odpadka pri evidenčnem listu po sortiranju oprosti določitve sheme, • zagotoviti enake pogoje za delovanje vseh DROE in obvezno oblikovati minimalne pogoje za ustanovitev in delovanje DROE, • definirati vsebino embalažnine, • celovito analizirati pravne, ekonomsko-finančne temelje obstoječe Uredbe, tokove materiala, podatkov idr.

foto: Boštjan Čadej

Sheme

foto: Boštjan Čadej

nastajanja. V Sloveniji imamo sheme, ki so delno v lasti zavezancev, pretežno pa so vertikalno integrirane, kar pomeni, da več profitno orientiranih družb tekmuje za sredstva zavezancev.

Temeljno poslanstvo vsake DROE mora biti, da je neodvisna od vseh deležnikov v sistemu, da je orodje posameznikov oziroma deležnikov v sistemu. Stanje v Sloveniji je takšno, da je gospodarstvo pričelo gledati samo na ceno. V Sloveniji smo v ospredju v Evropi glede na razdrobljenost sistema. Ne glede na vse večje število DROE pa nimamo klirinške hiše. Zaradi neprevzemanja odpadne embalaže s strani DROE imajo težave komunalna podjetja. Težavna je kontrola masnih tokov, kvalitete, podatki so vprašljivi, prihaja do kraje materialov, velik je delež free-riderjev idr.

foto: Boštjan Čadej

• nujna so ažurna in hitra pojasnila MOP in ARSO glede razrešitev dilem v zvezi s poročanjem, • znižajo se meje za poročanje na 5 ton, • razmejiti naloge med izvajalci javne službe/ DROE/podizvajalci, • poenotiti definicijo pojmov - zabojniki za odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek (barve zabojnikov, pravila ločevanja in odlaganja v zabojnike …), • poenotenje postavk na fakturah, • omejitev predpisovanja specifičnih zahtev s strani občin • nazivi in naslovi lokacij v IS so pomanjkljivi, zato je potreben uraden vir naslovov s strani države.

44 101/102

okolje

gradnji. Skupno število vseh centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji je šest, kar pomeni, da bo moralo priti do povezovanj. Podatki so preračuni do leta 2020 in do 2030 in kažejo, da bo kapacitet dovolj. Šibki pa smo pri izvajanju termične obdelave odpadkov. V sistemu zbiranja so razlike glede na posamezne občine in tudi rezultati med posameznimi občinami so zelo različni. Zato imamo na ministrstvu nalogo, da povečamo zbrane komunalne odpadke v določenih občinah. Za to moramo imeti obvezno evidentiranje in informacijsko podporo ter izvajanje analiz.

Potrebno je tudi sprejeti ukrepe za bolj poenoten sistem.

Položaj in razvoj obstoječe infrastrukture Jure Fišer, Gorenje Surovina d.o.o.

V

Sloveniji se z reciklažo ukvarja okoli 30 podjetij. Imamo infrastrukturo za komunalne odpadke (sortiranje, biološka stabilizacija, kompostiranje, proizvodnja RDF/SRF), sortiranje embalaže, predelavo kovinskih odpadkov in barvnih kovin, razgradnjo OEEO in energetsko izrabo odpadkov (cementarne, toplarne). Pri ravnanju z odpadki mora biti merilo ekonomika. Zakaj bi morali graditi nove infrastrukturne objekte in ne sežigati, glede na to, da infrastrukturne objekte že imamo. Vsa infrastruktura, ki

september 2015

Promocija

bo dodatno grajena, bo namreč grajena samo iz državnega proračuna, saj smo zamudili evropski denar. Ali bomo torej gradili kaj novega ali uporabili to, kar že imamo v zasebnem sektorju. To lahko rešujemo s koncesijami.

Jože Leskovar, Kostak d.d.

I

nvesticija v Center za ravnanje z odpadki je potekala v več fazah od leta 2003. Gre za investicijo izključno na strani občine Krško in podjetja Kostak, brez podpore evropskih sredstev. Šlo je za izgradnjo tehtnice in nadstrešnice s kompostarno, ročne sortirnice in prekladalne postaje, izgradnjo naprave za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in izgradnjo zaprtega objekta za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov in biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Z izgradnjo objektov smo dosegli dobre ekološke, ekonomske in socialne rezultate, povečale so se količine in čistost uporabnih surovin, zmanjšale so se količine odloženih odpadkov. V letu 2015 predvidevamo, da se bo odložilo 1.600 ton odpadkov, v letu 2016 še samo 800 ton odpadkov iz občin Krško in Kostanjevica na Krki, kar znaša manj kot 30 kilogramov odloženih odpadkov na prebivalca letno. V nadaljevanju sledi pridobitev IPPC dovoljenja za CRO Spodnji Stari Grad, v načrtovanju je izgradnja objekta za pripravo

goriva iz lahke frakcije.

Bojana Stopinšek, Simbio, d.o.o.

V

času, ko so se gradili objekti v sklopu RCERO Celje in do danes, se je zakonodaja večkrat spremenila. Temu moramo in poskušamo slediti.

Primer sprememb pri sortirnici: ko smo vlagali vlogo, je bila sortirnica del gospodarskih javnih služb, sedaj je to posebna storitev. Med tem nam je država predpisala amortizacijsko stopnjo, ki je zelo velika, tako da imamo pri sortirnici izgubo.

Vendar, če sortirnico zapremo, moramo vračati evropski denar. MBO je bil projektiran v skladu z uredbo iz leta 2005. V letu 2010 smo MBO sprejeli v redno delovanje, vendar zaradi spremenjenih standardov v teh letih ne dosegamo trenutnih standardov za MBO. Toda v skladu z direktivo o odpadkih cilje dosegamo. Da zgradiš zbirni center po normativnih države, je potrebnih 5 milijonov evrov. V našem primeru je občina Štore 3 kilometre oddaljena od glavnega centra za ravnanje z odpadki, vendar mora imeti kljub temu svoj lastni zbirni center. Letno obratovanje enega zbirnega centra pa pomeni okoli 50.000 evrov na leto. Namen centra za ravnanje z odpadki, ki je bil financiran s strani EU, je bil, da imajo prebivalci za ravnanje z odpadki primerno ceno.

Med pripravo, izgradnjo in trenutnim stanjem pa je spreminjanje zakonodaje omogočilo stekanje

Z

odlagališči, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje in obratujejo, nimamo težav. Poročila bolj natančno pregledamo, predvsem kar se tiče podzemnih vod. Z največ težavami pa se srečujemo na tistih odlagališčih, ki nimajo nobenega upravnega statusa. To so tista, ki so zaprta, pa bi morala pridobiti odločbo, in tista, ki so v zapiranju in morajo prav tako pridobiti odločbo.

Teh je, industrijskih in komunalnih, 36, in pri njih se resnično trudimo, da bi prišli do odločb.

Največja težava je v tem, da ta odlagališča niso sposobna priložiti finančnega jamstva, zato ne morejo pridobiti dovoljenja. Z njimi se vsebinsko niti ne ukvarjamo. Drugi sklop problemov se nanaša na to, da uredba, kot je napisana, ne daje več nobenih odpustkov. Tako da npr. odlagališča, ki nimajo urejenega sistema izcednih vod in so v zapiranju ali zaprta, ne izpolnjujejo te uredbe in ne morejo pridobiti dovoljenja. Kako bomo to reševali, še ne vemo. Glede finančnih jamstev se z ministrstvom intenzivno ukvarjamo že nekaj mesecev, kako priti do instrumenta, da bi odlagališčem, ki so zaprta, lahko izdali odločbe.

Nevenka Žvokelj, Inšpektorat RS za okolje in prostor

V

zadnjih štirih letih se je v Sloveniji količina odloženih odpadkov zmanjšala za 56 %.

Več kot polovica dela naših inšpektorjev predstavlja nadzor nad ravnanjem z odpadki. Na področju ravnanja z odpadki je 58 podzakonskih

Upravljavec odlagališča Mag. Egon Stopar, Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina

A

li bi k urejanju komunalne infrastrukture pristopali drugače, če bi položnice z omrežninami in dajatvami pošiljale občine in ministrstva, ne pa komunale? Občine in ministrstva ne zaznajo tega problema. Glede odlagališč odpadkov in tematike finančnih jamstev je potrebno povedati, da so odlagališča odpadkov po Sloveniji

okolje

Ivan Plevnik

Bojana Stopinšek

Jože Leskovar

101/102

45 Mag. Katja Buda

na od pomembnih zadev je, kdo je odgovoren za sistem IJS, za odlagališča odpadkov in za ravnanje z odpadki. Posledice so resne, ker smo za centre za ravnanje z odpadki porabljali EU sredstva. Potrebno je opredeliti, kaj je komunalni odpadek, kaj je vsebina IJS – tega ni v podzakonskih aktih, ter pravilno opredeliti dejansko stanje. Postavljamo si cilje, načrtujemo infrastrukturo, vendar brez dejanskih analiz stanja. Če ni ustreznih podatkov, kako bomo uredili sistem. Prav tako je potrebno urediti masne tokove, delo ARSO zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo, da se bodo lahko pravočasno uredila vsa odlagališča, izdale odločbe idr. Opredeliti je potrebno, kam se lahko vključi strošek zapiranja odlagališča, saj nimamo urejenih finančnih jamstev. Zato je trenutno edini vir za zapiranje proračun. Eden pomembnih virov za financiranje so lahko okoljske dajatve – ali za nastajanje odpadkov ali za odlaganje odpadkov. Okoljske dajatve pripadajo tisti občini, ki ravna z odpadki.

Vendar, dokler je okoljska dajatev občinska, je ne moremo nameniti za zapiranje starih bremen.

Zato bi morala okoljska dajatev skozi državni proračun. Iz sistema več ločuješ, več plačuješ moramo preiti na sistem več ločuješ, manj plačuješ. Sistem DROE je nepregleden – mislim na embalažnino in njihovo porabo idr. Ne nazadnje pa se je potrebno odločiti glede sežigalnic – ali da ali ne in to zapisati tudi v strategiji ravnanja z odpadki.

različna. Odlagališč, ki več ne obratujejo, je približno 6 vrst. So odlagališča, ki trenutno ne obratujejo, in odlagališča, ki obratujejo. Druga zadeva so okoljevarstvena dovoljenja (OVD) za zaprta odlagališča in OVD za čas zapiranja in po njegovem zaprtju. Kot upravljavec odlagališča glede finančnih jamstev se najprej srečujemo s problemom izračuna višine finančnega jamstva.

S svojega stališča vidim, da je pri odlagališčih potreben multidisciplinaren pristop, kjer se je potrebno povezati in te zadeve zelo analitično pregledati. Odlagališča po Sloveniji so zelo specifična. Narediti moramo pravilno oceno stanja odlagališč in njihovega dejanskega vpliva na okolje. Na tej podlagi je potrebno določiti potrebne ukrepe in realne stroške. Gre se za dolgoročno postavitev sistema, da bo vzdržen. Druga zadeva je oblika finančnega jamstva. Bančne garancije, zavarovalne police so nerealne zadeve. Tretja stvar pa je izračunavanje oziroma zagotavljanje vira financiranja. En način financiranja je, da se v primeru odlaganja stroški zaračunavajo v ceni odlaganja odpadkov, drugi način so proračunska sredstva občin, tretji pa okoljska dajatev za odlaganje odpadkov. Na koncu je pomembno, kako upravljati ta sredstva, ki so zbrana. Ali naj to upravlja upravljavec odlagališča (ima obveznost poročanja o izvedenih ukrepih in porabi sredstev) ali naj bo del občinskega proračuna (strogo namenska sredstva, obveznost poročanja o izvedenih ukrepih in porabi sredstev).

september 2015

Ministrstvo za okolje in prostor

E

mag. Katja Buda

Odlaganje na odlagališčih

Samo Jereb, Računsko sodišče RS

foto: Boštjan Čadej

ri snovanju centov za ravnanje z odpadki smo v začetku bolj govorili o tem, kako bomo manjšali količino odloženih odpadkov in kako jih bomo več sežigali. Centre za ravnanje z odpadki morda danes gledamo preveč statično in na državnem nivoju ne vedo, kaj bi z nami.

Infrastrukturo centrov moramo nadgrajevati.

Danes so tehnologije za ravnanje z odpadki drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Več poudarka bi morali dati temu, kako čim bolj izkoristiti mešane komunalne odpadke. Reciklažne tehnologije danes že omogočajo, da se lahko odpadki bolj uporabijo snovno, kot pa da se sežigajo.

Problem se pojavlja predvsem pri povzročiteljih odpadkov, kot je npr. embalaža, kjer s strani malih proizvajalcev embalaža velikokrat konča med mešanimi odpadki. Pri komunalnih odpadkih ne smemo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi okoljski interes. Potrebno se bo prilagajati, zato naj se vzpostavi sistem, ki bo to omogočal.

foto: Boštjan Čadej

P

foto: Boštjan Čadej

Ivan Plevnik, Kocerod, d.o.o.

predpisov. Predpisi, ki se upoštevajo pri inšpekcijskem nadzoru na odlagališčih, so Zakon o varstvu okolja, Uredba o odpadkih, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode z odlagališč odpadkov in Uredba o odlagališčih odpadkov, ki je v veljavi od februarja 2014. Koga inšpektorji nadziramo: upravljavce odlagališč in IJS ravnanja z odpadki. V letnem načrtu je, da inšpektorji enkrat letno opravimo nadzor na odlagališču. So tudi izredni pregledi, kadar pride do kakšnih posebnih dogodkov na odlagališčih.

V zadnjih 10 letih smo večkrat opravljali tudi akcije nadzora. V letu 2015 obratuje 22 odlagališč odpadkov (12 komunalnih, 10 industrijskih).

Glede na predpise se napačno uporablja termin, da je odlagališče zaprto. Odlagališče ni zaprto, ko se preneha odlaganje, ampak ko se prenehajo vsa dela in je izdana odločba. Največ ukrepov smo imeli v letu 2010, ko smo tudi prepovedali odlaganje na nekaterih odlagališčih.

foto: Boštjan Čadej

uporabnih surovin v zasebni sektor, centrom pa prepustilo odlaganje odpadkov.

46

Kompost II. razreda prepovedan, v trgovinah pa slabši uvoženi substrati Jože Volfand

V Zelenem rudniku Pomurja predelujejo več tisoč ton biološko razgradljivih odpadkov in izdelujejo prvovrstni kompost, kmalu pa bodo na trg poslali tudi druge produkte. A to ni edini razvojni izziv, na katerega želi odgovoriti CEROP. Prav posebna je njegova raziskovalna skupina, ki jo vodi dr. Tanja Bagar, strokovno sicer odgovorna za Laboratorij z raziskovalno-razvojnim sektorjem. Prav zdaj so laboratorij preselili in opremili s sodobnimi aparaturami, da bodo lahko sami delali analize zemlje, ki dr. Tanjo Bagar najbolj skrbi. Zemlja v Sloveniji je iz leta v leto manj rodovitna, manj živa, v njej je humusna bilanca negativna.

A namesto, da bi zakonodaja spodbujala uporabo naravnih organskih gnojil, daje prednost mineralnim gnojilom in pospešuje siromašenje slovenskih tal. Ovir je preveč, nekatere so absurdne, pravi.

Biološki odpadki in kompost

september 2015

okolje

101/102

Biološki odpadki in kompost

Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada daje rezultate.

Količine se povečujejo, vaša kompostarna pa vam omogoča izdelavo komposta I. kategorije, ki ga prodajate. Za kakšne količine gre in kako se trg zanima za prvovrstni kompost? Kaj kaže rentabilnost poslovanja kompostarne?

Naša kompostarna ima kapaciteto za predelavo 9.000 ton biološko razgradljivih odpadkov ton letno. Iz tega pridelamo približno 1.500 ton komposta I. razreda. Opažamo, da zanimanje za nakup komposta I. razreda iz leto v leto narašča. Z različnimi akcijami osveščamo o kompostu in njegovih prednostih pred mineralnimi gnojili. Kompostarna posluje pozitivno, čeprav je vzpostavitev in delovanje kompostarne finančno kar velik zalogaj. Postopek izdelave komposta terja precej strojne opreme. Posebej pri takšnih količinah, kot jih imamo pri nas. Mi imamo zaprti tip kompostarne. Zato potrebujemo bokse, kjer poteka kompostiranje, stroje, ki mešajo in prezračujejo kompost, po končanem procesu pa tudi stroje, ki odsejejo strukturni material od komposta. Potem so seveda še redni monitoringi komposta. Ta strošek tudi ni zanemarljiv.

Stroški proizvodnje, pravite, niso majhni. Tisti, ki so se odločili v Sloveniji za kompostarne, ugotavljajo, da je kompost poslovna priložnost, a da je ovira zakonodaja. V čem?

Zakonodajnih ovir je precej. Slovenija je precej specifična in rigidna pri zakonodaji.

Prva težava je 4. člen Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Predpisuje namreč 500 metrsko oddaljenost odprtih kompostarn od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin. Nekoliko manjšo, 300 metrsko oddaljenost, zahteva za zaprti tip kompostarn.

Zaradi te omejitve je naša kompostarna prešla na zaprti tip kompostarne, kar je terjalo dodatne investicije. Zdaj ugotavljamo, da težje zagotavljamo odlično kakovost komposta.

Naslednja ovira je uporaba komposta. Ni jasno opredeljeno, kakšne pogoje morajo izpolniti uporabniki komposta in kdaj. Mislim na analize tal, gnojilni načrti in podobno. Prav tako je uporaba komposta veliko strožje omejena kot uporaba recimo umetnih gnojil, kar je hud absurd. Še kakšna večja težava? Še. Precejšna. Izrazita je predvsem v kompostarnah, ki ne dosegajo I. razreda. Namreč, kompost II. razreda se pri nas ne sme

47 uporabljati, čeprav bi bil povsem primeren za uporabo za okrasne grede in rastline. Hkrati pa je dovoljeno uvažati substrate, ki tudi po petkrat presegajo parametre, ki so določeni za kompost II. razreda. Tako se v Sloveniji srečujemo z ogromnimi količinami odvečnega komposta II. razreda, ki ga ne moremo uporabljati, hkrati pa uvažamo materiale, ki so bistveno slabši in jih prodajamo v naših trgovinah.

Kako je kompostarno sprejelo okolje, mislim zlasti na neprijetne vonjave?

Na našem centru nimamo težav z občani v okolici. Vsi so seznanjeni z delovanjem naše kompostarne. Naši sosedje so eni izmed naših najboljših kupcev.

Kaj naj ima prednost pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkih v Sloveniji – kompost ali energija? Pri vas ste se odločili tudi za bioplinsko postajo. Zakaj? Če govorimo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni ali v bioplinarni, smo mi absolutno za kompostiranje. Pri tem je bistveno, da s predelavo v kompost in uporabo komposta v vrtovih in njivah omogočamo in podpiramo kroženje snovi v naravi. To je v bistvu krožno gospodarstvo. Že več kot 10 let se opaža drastično slabšanje kakovosti tal obdelovalnih površin v Sloveniji. V Prekmurju je to še izraziteje. Večina tal pri nas je kislih, z negativno humusno bilanco in brez nujnih mineralov. Zaradi uporabe umetnih gnojil in pesticidov je uničeno tudi mikrobiološko življenje v tleh. Ti trendi so posledica slabega ravnanja z eno izmed naših najbolj dragocenih

101/102

Seveda. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli predvsem posamezniki, ki so že dlje časa brez zaposlitev bodisi zaradi nižje izobrazbe, starosti ali česa drugega. Vrata centra bodo odprta vsakomur, ki ima doma še uporabne izdelke, kot so pohištvo, oprema za dom, manjši stroji, oblačila, knjige, igrače in podobno in jih ne potrebuje več oziroma jih želi zamenjati. Z minimalno prenovo oziroma obnovo bomo v centru takim izdelkom podaljšali življenjsko dobo. Prodali jih po simbolični ceni ali jih podarili socialno šibkim družinam.

Od postavitve bioplinske postaje, ki izkorišča odlagališčni plin, je poteklo že nekaj mesecev.

Koliko so se vam v CEROP-u znižali stroški za energijo?

Naš kogeneracijski motor izkorišča odlagališčni plin za tvorbo elektrike in toplote. Stroški električne energije so se znižali za cca 30 %.

Pridobili pa smo tudi toploto, ki jo s pridom uporabljamo v naših tehnoloških postopkih.

Zdaj se je CEROP vključil v projekt Gorički travniki kot partner, ki skrbi za odvoz in obdelavo biomase s pokošenih travnikov. Ali je to sestavni del iskanja novih tržnih priložnosti?

Na družbenem omrežju so nekateri občani neprijazno sprejeli ta projekt. So zdaj odmevi že ugodnejši?

CEROP se je zavezal poslanstvu varovati naravo in zato vsekakor podpiramo projekte s takšnim poslanstvom. Naš center je lociran na obrobju Krajinskega parka Goričko. Ker je projekt namenjen skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti Natura 2000 območij, smo zraven. To je eden izmed prvih tovrstnih projektov. Zato se seveda srečujemo z nekaterimi izzivi, vendar jih zaenkrat uspešno rešujemo.

Nas je pa denimo kontaktiralo že nekaj ekoloških kmetov, ki so dobili informacijo o kompostiranju te biomase in se že zdaj zanimajo za kompost, ki bo nastal iz teh nedotaknjenih travnikov.

Skoraj vedno je tako, da spremembe naletijo na nejevoljo pri nekaterih ljudeh. Prepričani pa smo, da je center ponovne uporabe v tem okolju nujno potreben, tako iz družbenega kot iz okoljskega vidika.

Aktivirano BioOglje oživi zemljo, tako, da izboljša humusno bilanco tal, zviša pH kislih tal, skladišči ogljik v tleh, učinkuje vrsto let.

Tudi v Pomurju ugotavljate, da se letno zmanjšujejo količine odpadkov za predelavo.

Odpadkov je vse manj. Kaj kažejo podatki in kaj to pomeni za vaš zeleni rudnik?

Dejansko ugotavljamo, da se zmanjšujejo količine odpadkov za predelavo. Tak trend se kaže že nekaj let, zato smo usmerili energijo v razvoj in širitev dejavnosti. Registrirali smo raziskovalno skupino, imamo team za razvoj novih produktov, imamo poskusne kapacitete, prijavljamo se na projekte… Center, kot je naš, potrebuje širok spekter delovanja. V tem primeru takšni negativni trendi nimajo izrazitega vpliva na uspešnost poslovanja.

OGRAČEK raziskave, razvoj in trgovina d.o.o.

02 526 83 30, info@ogracek.si, www.ogracek.si

Čisti kompost obogati zemljo,

Odločili ste se za nakup in preureditev nekdanjega obrata družbene prehrane, da boste odprli Center ponovne uporabe oziroma obnove različnih izdelkov, ki jih občani ne želijo več uporabljati. Zakaj ste se odločili za to naložbo?

V mesecu juniju smo postali lastnik objekta nekdanje družbene prehrane v središču mesta Murska Sobota. Ta objekt je bil propadajoč in več let zapuščen. Zdaj bomo preuredili v center ponovne uporabe. Center bo pričel delovati

okolje

Boste odprli nova delovna mesta?

tako, da vnese hranila v tla, izboljša humusno bilanco in strukturo tal. september 2015

Kompost II. razreda se pri nas ne sme uporabljati, čeprav bi bil povsem primeren za uporabo.

predvidoma ob koncu letošnjega leta, ko bodo zaključena najnujnejša obnovitvena dela na objektu. O centru za ponovno uporabo razmišljamo že več časa. Menimo, da je to pomemben korak.

Promocija

dr. Tanja Bagar

foto: Nino Verdnik

danosti-zemljo. Tudi to je razlog, da verjamemo v kompostiranje kot pravo pot. Naš produkt je izjemen izboljševalec tal, je poln hranil, koristnih mikroorganizmov in lahko ob smotrni rabi popolnoma nadomesti mineralna gnojila.

Hkrati neguje našo zemljo. Bioplinski motor pa uporabljamo za izkoriščanje odlagališčnega plina in je nepovezan s kompostarno.

48

foto: arhiv podjetja

Sheme bolj podaljšana roka sortircev, zbiralcev in trgovcev kot pa gospodarstva

Trg ravnanja z embalažo in odpadno embalažo se je v zadnjem obdobju, kar zadeva tržne deleže posameznih shem, spremenil. Slopak se je po nekajletni krizi v poslovanju utrdil. Kako vam kaže v letu 2015 poslovno in s številom zavezancev?

Poslovno okolje na nivoju upravljanja sistema je postalo izrazito nenaklonjeno poslovnemu modelu, ki ga je Slopak vzpostavljal od leta 2003. Pri njem je dosledno vztrajal kljub drugačnemu delovanju ostalih deležnikov. Število zavezancev,vključenih v sistem ravnanja z odpadno embalažo Slopak v letu 2015, ostaja na nivoju okoli 800. V letu 2015 smo kljub pomembnemu znižanju višine embalažnine zaradi pozitivnega rezultata poslovanja v letu 2014 planirali pozitivno poslovanje tako družbe kot celote kot same embalažne sheme.

Slopak je namreč družba, ki upravlja s šestimi odpadkovnimi tokovi-odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo in baterijami, izrabljenimi gumami, zdravili in fitofarmacevtskimi sredstvi. Poslovni rezultat v prvem polletju je v skladu s planiranim.

DROE

september 2015

Prva ustanovljena družba za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, Slopak, je v dobrem desetletju doživela poslovne dogodke, ki so ji poslabšali položaj na trgu, a je v zdajšnjih velikih spremembah pri tržnih deležih posameznih DROE pristala pri slabih dvajsetih odstotkih. Ne le to. Posluje pozitivno in Srečko Bukovec, direktor Slopaka, navaja zgledno število zavezancev, 800. Kritičen je do celotnega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Trdi, da DROE niso podaljšana roka gospodarstva, da sedanje spremembe Uredbe o ravnanju z OE ničesar ne spreminjajo in da Slovenija nujno potrebuje klirinško hišo.

Srečko Bukovec

okolje

101/102

DROE

Pri vašem modelu vztrajate kljub drugačni praksi.

Kljub sistemskim pomanjkljivostim je družba Slopak tudi v letu 2014 izpolnila svoje zakonske obveznosti v celoti. Presegla jih je. Pri tem na področju ravnanja z odpadno embalažo mislim

predvsem na prevzemanje komunalne odpadne embalaže od vseh izvajalcev javnih služb (IJS) v Sloveniji. Zato nas moti in nas je motilo posploševanje in izjave o tem, da vse DROE ne prevzemajo svojih obveznosti od IJS. DROE, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, imajo ime in je znano njihovo ravnanje v zadnjih letih. Od leta 2006 naprej.

Problemi torej niso od včeraj. V Sloveniji že dalj časa poteka razprava, kako organizirati DROE. Katera rešitev bi bila, tudi glede na prakso v EU, za Slovenijo najboljša in zakaj?

V Evropi ni enoznačne rešitve implementacije modela razširjene proizvajalčeve odgovornosti (EPR) v zakonodaji posameznih držav članic.

Poznamo celo paleto rešitev. Od madžarskega davka do sistema trgovanja s certifikati v Veliki Britaniji. Od rešitve v obliki dualnega sistema do sistema deljene odgovornosti. Od shem v lasti zavezancev (industrije) do vertikalno integriranih družb. Od konkurenčnega okolja na ravni upravljanja sistema, do rešitve v obliki ene družbe, ki je v lasti zavezancev in je neprofitna.

In kateri model je najboljši?

Pri presoji primernosti modelov razširjene proizvajalčeve odgovornosti za vse odpadkovne skupine, ki jih ločeno zbiramo v Sloveniji, bi po našem mnenju morali upoštevati predvsem velikost trga, razvitost in globino trga storitev zbiranja, sortiranja,interes gospodarstva-plačnika

49 Nova metodologija ni prinesla sistemske rešitve, temveč je prinesla dodatne nejasnosti in vse pogoje za tki. cherry picking – DROE se bodo potegovale samo za OE, ki nosi najmanjše stroške oziroma najmanjše tveganje.

Kakšen je bil vaš predlog ministrstvu?

Pristojnemu ministrstvu smo v preteklosti med drugim že predstavili delovanje in ustroj češkega modela, prav tako belgijskega. To so modeli, ki so v evropski uniji prepoznani kot učinkoviti, merjeno s stroškom ravnanja z OE na prebivalca, in so primer dobre prakse v majhnih državah EU. Tudi osebno bi se zaradi majhnosti trga, plitkosti trga storitev, organiziranosti komunalnega sektorja zavzel za enega od omenjenih sistemov.

Zdaj se uredba spreminja. Slopak je sodeloval pri pripravi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Kaj prinašajo spremembe?

Pripombe smo oblikovali v okviru Sekcije za odpadno embalažo GIZ Skupne sheme in še dodatno kot shema Slopak s specifičnim poslovnim modelom. Posredovali smo jih pravočasno. Žal ugotavljamo, da ni bila upoštevana nobena pripomba. Ocenjujemo, da nobena od rešitev ne odpravlja vzrokov, ki jih je Ministrstvo navedlo kot razlog za spremembe. Gre tako za obliko in način objave tržnih deležev kot osnovo za

Eden glavnih vzrokov za nesporazum torej ni bil odpravljen?

Vsebinsko po našem mnenju nismo spremenili ničesar. Še vedno tudi del nedvoumno nekomunalne embalaže, ki nikoli ne bo postal komunalna OE, določa tržni delež v KOE. Razlika je samo ta, da se tržni delež namesto kot obveznost prevzema celotne zbrane KOE v enotnem deležu odrazi kot tržni delež po posameznem materialu. Ocenili smo, da se bo ta rešitev odrazila v zniževanju embalažnine za tržno zanimivejše materiale in v povečanju embalažnine za embalažo, ki sodi med mešano komunalno embalažo in ki predstavlja največji strošek.

To najbrž ni vse.

Ne. Poleg tega smo predlagali, da se končno vzpostavi sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti, da se natančneje določijo obveznosti v zvezi z nečistočami, primesmi in da se omogoči ukrepanje v primeru neustrezne kvalitete predvsem zbrane in predane mešane komunalne embalaže. Predlagali smo še znižanje vstopnega praga za zavezance, opozorili na popolno netransparentnost sistema, notranje blokade in konflikt interesov med deležniki.

Opozorili smo še, da vsebuje trenutni sistem vse pogoje tržne manipulacije, saj so ponudniki storitev istočasno upravljavci sistema. Ni elementarnih pogojev za resnično konkurenco med DROE. Ni klirinške hiše. Opozorili smo tudi na prakso odtujevanja materialov že na izvoru. Nelogično je, da se je delež papirja, predanega s strani IJS, v zadnjih treh letih znižal za več kot 30 %. Vplačana embalažnina za papir ne kaže tako velike spremembe v embaliranju oziroma dajanju na trg. Zanimivo pa je, da ta trend sovpada z naraščanjem števila in aktivnosti vertikalno integriranih shem v Sloveniji.

Po novem predlogu naj bi tržne deleže shem določila Vlada za tekoče koledarsko leto, in sicer vsakič do 30. junija. Ali se sheme o tem niste mogle dogovoriti?

Določanje tržnih deležev ima svojo zgodovino, ki ni bila v prid družbi Slopak. Na začetku se deleži niso objavljali, nato je bila osnova preteklo leto. Tržni delež se je objavil v drugi polovici

101/102

tekočega leta, v začetku julija, avgusta. Do objave je na primer Slopak v pogojih padajočega tržnega deleža pobiral bistveno višje deleže KOE, kot so bili kasneje dejansko določeni.

Nižje prihodke od embalažnin pa je realiziral že od začetka tekočega poslovnega leta. Lahko si predstavljamo likvidnostno past, v katero je bila družba sistemsko prisiljena! Nato so se DROE v okviru razgovorov z MOP dogovorile o prvem kvartalu tekočega leta kot osnovi za določitev deleža. Za leto 2015 pa smo se DROE na enaki osnovi samoiniciativno dogovorile za začasne informativne tržne deleže, ki se jih držimo do uradne objave MOP. Na uradno objavljen tržni delež za leto 2015 še čakamo.

okolje

izračun tržnega deleža. Nova metodologija ni prinesla sistemske rešitve, temveč je prinesla dodatne nejasnosti in vse pogoje za tki. cherry picking – DROE se bodo potegovale samo za OE, ki nosi najmanjše stroške oziroma najmanjše tveganje. Torej za tiste komunalne ločeno zbrane frakcije, ki imajo potencialno pozitivno tržno vrednost-predvsem papir, steklo, les. Še vedno velja sklep Komisije za embalažo pri MOP, da ob dajanju embalaže na trg ne moremo vnaprej določiti, katera embalaža bo postala nekomunalna ali komunalna. Torej je upoštevanje nekomunalne odpadne embalaže za določanje tržnega deleža obveznosti posamezne DROE za prevzemanje komunalne OE neustrezno.

Za leto 2015 pa smo se DROE na enaki osnovi samoiniciativno dogovorile za začasne informativne tržne deleže, ki se jih držimo do uradne objave MOP. Na uradno objavljen tržni delež za leto 2015 še čakamo.

V sedanjem predlogu so jasno določene odgovornosti izvajalcev javnih služb do shem. So te rešitve ustrezne? V čigavih rokah so DROE? Odgovornosti IJS so v zainteresirani javnosti jasne že od same uvedbe sistema, sedaj so le natančneje zapisane. Predvsem tiste, ki se nanašajo na obveznost predajanja izsortiranih frakcij odpadne embalaže iz MKO. V prihodnje ta vir KOE pomeni velik izziv, predvsem vodenje masnih tokov s stališča njihove kvalitete. Je pa precej prisoten občutek nezaupanja, zaradi prepričanja DROE, da vse IJS ne predajajo vse zbrane KOE družbam. Mislim predvsem na tržno zanimive materiale, papir, kovine…

Ocenjujem, da gre v tem primeru za manjšino med IJS. Večji problem vidim v tem, da DROE sploh nimamo uradnih, preverljivih mesečnih podatkov o celotni količini in strukturi dejansko zbrane komunalne odpadne embalaže. Tako moramo »verjeti«, da IJS predajajo vse zbrane materiale in vse frakcije. Čigave so torej sheme?

Pred desetimi leti, ko je bil s strani gospodarskih družb ustanovljen Slopak, je bil podaljšana roka zavezancev, to je plačnikov sistema. Potem je prišlo do popolne odsotnosti kriterijev za ustanavljanje novih DROE. Vzpostavilo se je stanje, ko lahko mirno trdimo, da so DROE podaljšana roka sortircev, tudi zbiralcev, trgovcev z odpadnimi materiali in celo IJS, torej vse prej kot gospodarstva.

V Sloveniji sicer že nekaj časa poteka razprava o tem, da je gospodarstvo v slabšem položaju pri ravnanju z OE kot IJS in da komunalna

september 2015

sistema, organiziranost in usposobljenost IJS, izkušnje v dosedanjem delovanju ter primerjavo z dobrimi praksami v primerljivih, predvsem manjših evropskih državah. Pri tem vnaprej ne zavračamo nobenega modela organiziranosti.

Vodilo mora biti zagotavljanje in doseganje okoljskih ciljev z optimalnimi finančnimi sredstvi. Transparentno, z jasno določenimi obveznostmi posameznih skupin deležnikov v sistemu, z mehanizmi, ki preprečujejo konflikt interesov posameznih deležnikov, z enakopravno obravnavo zavezancev. Po našem prepričanju gre za sisteme, ki v veliki meri vključujejo javni interes in je pri oblikovanju formalnih okvirov za upravljanje teh sistemov v konkurenčnem okolju potrebno posebno pozornost posvetiti enoznačnim pogojem, ki omogočajo enakopravno delovanje vseh deležnikov. Mislim npr. kliring hišo v primeru več DROE, jasne pogoje za registracijo in delovanje DROE, preprečevanje konfliktov interesov v sistemu med posameznimi deležniki, vzvode za ukrepanje in dejansko upravljanje sistema s strani DROE, kontrolo in garancije za izvajanje obveznosti in podobno.

50 101/102

okolje

podjetja izkoriščajo monopolni položaj?

Sociala pri tem ni pomembna?

V vsakem primeru, ko posamezno podjetje ali sektor nima naravnega »sovražnika«, bi lahko govorili o možnem izkoriščanju monopolnega položaja. Vendar menim, da v veliki večini IJS podjetja delujejo zelo dobro, učinkovito, saj so pod neprestanim pritiskom lastnikov, občin in občanov, da izboljšujejo kvaliteto, nabor storitev in racionalizirajo njihove cene. Prav na področju ravnanja z odpadno embalažo bi lahko ugotovili, da se je resen razvoj zgodil ravno pri IJS in so IJS močno prispevale k izjemnemu povečanju ločeno zbrane odpadne embalaže.

Seveda pa so nenehne izboljšave, tako kvalitete kot povečanja stroškovne učinkovitosti, velik izziv za celoten sistem in vse deležnike. Pri tem pa ravno v zvezi IJS pogrešamo»lastnika«, enotnega upravljavca sistema.

Zelo dvolično je pristati na tezo, da je to socialni korektiv. Vsebinsko namreč drobni odkup preprečuje embalerju, ki je odgovoren za to, da z embalažo, ko ta postane odpadna embalaža, ustrezno ravna in zagotovi zahtevane stopnje reciklaže in s tem izpolnitev njegove zakonske obveze. Na ta način se zaradi neevidentiranih količin v sistemu tudi okoljski cilji zbiranja in predelave, reciklaže, ne morejo in se ne bodo mogli izpolnjevati.

Problem vidim v tem, da DROE sploh nimamo uradnih, preverljivih mesečnih podatkov o celotni količini in strukturi dejansko zbrane komunalne odpadne embalaže.

Do sprememb tržnih deležev shem je prišlo tudi zaradi zniževanja embalažnin. Očitkov ni manjkalo. Kam pelje zniževanje embalažnin in kaj pove primerjava z embalažninami v EU? Primerjave embalažnin med državami oziroma med posameznimi nacionalnimi shemami v EU so zelo težavne. Gre namreč za primerjavo cen storitev zelo različnih sistemov, ko DROE financirajo zelo različen delež celotnega procesa ravnanja z odpadno embalažo. Bodisi da gre za tki. full cost sistem, za sistem deljene odgovornosti, kot je primer v Sloveniji, financiranje ravnanja samo s komunalno odpadno embalažo, nekomunalno itd. Posledično je višina embalažnine zelo različna in brez zelo podrobnega poznavanja, kakšno košarico storitev financira konkretna embalažnina, so primerjave brezpredmetne in celo zavajajoče. Je pa zanimivo primerjati na primer embalažnino na Češkem, kjer imajo tki. full cost sistem in npr. embalažnino v Sloveniji.

www.simbio.si Promocija

september 2015

Kakšno je vaše stališče do drobnega odkupa?

Drobni odkup materialov ali produktov, ki so predmet sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti, pomeni po našem mnenju odtujevanje tuje lastnine. V tem primeru iz sistema odteče na primer odpadna kartonska embalaža, bodisi NKOE ali KOE. Iztržek bi se moral izkazati v DROE in s tem zmanjšati strošek zavezancem. Po domače, gre za krajo, poleg tega pa pomeni dodatni zaslužek za odkupovalce, ki imajo po »naključju« tudi svoje lastne DROE.

Kaj bi lahko za učinkovitost sistema pri ravnanju z OE pomenila klirinška hiša?

V Sloveniji imamo hibridni sistem, »dualni« sistem petih vertikalno integriranih DROE v lasti sortircev, trgovcev, obdelovalcev in DROE Slopak kot neprofitno, s strani gospodarstva ustanovljeno družbo. Gre za konflikt dveh nezdružljivih sistemov. Enega, ki oblikuje cene custom made, za vsakega zavezanca svojo, tki. bottom-up, in drugega, ki oblikuje enotno embalažnino (top-down). Če odmislimo »težavo«, da je zaradi plitvega trga storitev nujno sodelovanje Slopaka z vsaj enim od podizvajalcev, lastnikov konkurenčne DROE. Ravno zato je obstoj klirinške hiše obvezen, nujen, predpogoj sistema, v katerem deluje več kot ena shema za posamezni odpadkovni tok. Žal tega v Sloveniji nimamo.

Tudi zaradi odsotnosti klirinške hiše je sistem v Sloveniji netransparenten, krivičen in ni v skladu s temeljnimi zahtevami razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Ker ne deluje klirinška hiša, prihaja do neupravičenih izgub prihodkov posameznih DROE. Poglejte primer dvorišč trgovcev, kjer nastaja odpadna embalaža velikega števila embalerjev, ki so vključeni v različne DROE, prihodke pa s prodajo teh materialov realizira samo DROE, s katero ima konkretni trgovec sklenjeno pogodbo.

Ali je v sistemu ravnanja z OE dovolj v ospredju odgovornost do ravnanja z materialnimi tokovi oziroma z embalažo kot virom, saj je vse več kritik, da se zaradi nečistoč izgubi preveč materiala? Se pri ravnanju z OE lahko verodostojno oceni, da Slovenija ve, kako gospodariti z viri?

Ne bi delil prepričanja, da že znamo gospodariti z embalažo kot virom, čeprav je predvsem v komunalnem sektorju prišlo do pomembnega razvoja na področju ločenega zbiranja na izvoru. Posledica je naraščanje zbrane KOE. Vendar istočasno ni enotnega gospodarja sistema, upravljavca, ki bi koordiniral, nadziral, pospeševal razvoj v smeri učinkovitejše, kvalitetnejše KOE. Tu je viden največji negativni vpliv kaosa v sistemu in odsotnost centralnega upravljanja. Zanimivo bi bilo izračunati celotne stroške, tako v IJS kot v sistemu DROE ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji. Ocenjujem, da bi nas izračun celotnih stroškov močno negativno presenetil.

D

irektiva 2012/19/EU dopušča državi članici Evropske unije več načinov nacionalnih implementacij. Na razvoj modelov vpliva vrsta dejavnikov, ki kažejo dejansko razliko med DČ.

Področje je raziskovala Evropska komisija in izdala več dokumentov. Direktiva 2002/96/ EC v določenih DČ ni pomenila prvega pravnega posega na področju ravnanja z OEEO. To dejstvo je pomembno zaradi pridobivanja izkušenj držav in višanjem učinkovitosti zbiranja OEEO, ki nastopi s potekom časa. Primeri takih držav so Švedska, Nizozemska in Belgija.

D

ržave, ki še niso imele pravno urejenega področja ali vzpostavljenih sistemov zbiranja, so imele večje težave z implementacijo. V Sloveniji so se sheme začele vzpostavljati že po Direktivi 2002/96/EC, a slovenska zakonodaja leta 2015 še vedno ne ustreza zahtevam prenovljene direktive iz leta 2012. Potrebno je omeniti, da je večina kolektivnih shem v EU začela delovati okoli leta 2005 in 2006. V državah, kjer so se hitro vzpostavili učinkoviti modeli, so se zakonodajalci v veliki meri držali predlogov za sheme ali že vzpostavljenih modelov industrije, medtem ko je v državah z zapoznelo in kasnejšo implementacijo bolj razpoznaven in vsebinsko večji vpliv zakonodajalca. To pogosto pomeni manjšo ekonomičnost in posledično nižjo učinkovitost. Pri problemu OEEO gre predvsem za dotrajano opremo, ki prihaja iz gospodinjstev.

51 101/102

Gre za B2C ali business to consumer pogodbe (podjetje - potrošnik). B2B ali Business to business (podjetje – podjetje) ne predstavlja posebnih težav, predvsem ker je med podjetji pogosto sklenjena pogodba, pri kateri se stara oprema prevzame in nadomesti z novo. Takšna poslovna navada spodbuja predelavo odpadne opreme, medtem ko prodaja potrošniku otežuje zbiranje z dodatnimi administrativnimi in logističnimi zahtevami. Potrebno je vzpostaviti mehanizme, ki bi potrošnike spodbujali k dejavnemu obnašanju v korist učinkovite obdelave OEEO.

E

K v svojih raziskavah definira štiri kritične točke, ki povzročajo negativne rezultate v posameznih DČ: porazdelitev odgovornosti med deležniki, pokritost stroškov in načelo dejanskih stroškov, pravična konkurenca in transparentnost ter nadzor.

WEEELABEX za standarde zbiranja in za nadzor

V

Sloveniji opažamo pomanjkanje normativnih standardov na področju ravnanja z

september 2015

Ravnanje z OEEO v EU

Kako bodoči pravniki razmišljajo o ravnanju z OEEO? Na to vprašanje je odgovoril strokovni posvet Uveljavljanje zakonodaje glede ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji skozi prizmo delovanja družbe ZEOS. Na posvetu so predstavili rezultate študijske analize projekta, ki ga izvaja ljubljanska Pravna fakulteta na podlagi 2. javnega razpisa Po kreativni poti do praktičnega znanja.

Rezultati študije so toliko bolj zanimivi, ker vsebujejo tudi analizo slovenske okoljske zakonodaje, predstavljajo pa tudi modele implementacije evropske direktive o OEEO v nekaterih državah. Iz gradiva, ki so ga pripravili študentje, člani projektne skupine pod vodstvom dveh pedagoških mentoric, doc. dr. Vasilke Sancin s Pravne fakultete in prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, in dveh delovnih mentorjev, mag. Emila Šehiča (ZEOS) in Urške Zgojznik (Ekologi brez meja), objavljamo del o praksi ravnanja z OEEO v EU.

foto: www.shutterstock.com

Sistem razširjene odgovornosti naj onemogoči nelojalno konkurenco

okolje

Ravnanje z OEEO v EU

52 101/102

okolje

OEEO. Tudi na ravni EU se standardi in njihovo določanje razlikujejo. Nedoločenost in široka paleta praks DČ glede ravnanja z OEEO je vodila k ustanovitvi Waste of electrical and electronic equipment (v nadaljevanju: WEEE) Foruma.

Gre za neprofitno združenje 32 nacionalnih shem ravnanja z OEEO. V okviru tega foruma je bil kot odgovor na nedoločenost standardov na ravni EU organiziran Waste of electrical and electronic equipment label of excellence (v nadaljevanju: WEEELABEX) projekt leta 2009, sam forum pa je bil uradno oblikovan po koncu projekta.

N

amen projekta WEEELABEX, ki je trajal med leti 2009 in 2012, je bil določitev standardov zbiranja, obdelave in logistike povezane z OEEO, saj do 2009 ni obstajal noben dokument z univerzalnimi določbami za uporabo v DČ. Ureditev področja je bila prepuščena posameznim DČ, tako s pravnega (okvir za delovanje v praksi) kot tehnično strokovnega stališča (praksa). Projekt je zapolnil praznino na področju OEEO, ker pa ne gre za zavezujoč pravni akt na ravni EU, je upoštevanje teh standardov možno le na osnovi prostovoljne uporabe s strani shem. Opažamo relativno počasno uveljavljanje standardov v nacionalnih zakonodajah. Delo je sofinanciral LIFE, okoljski program Evropske skupnosti, skupna sredstva pa so znašala 1.064.000 €.

D

rugi cilj projekta je bila vzpostavitev sistema nadzora (monitoring) delovanja državnih podjetij preko revizij. V ta namen projekt v okviru foruma dejavno izobražuje posameznike iz nacionalnih shem. Kvalificirane osebe so sposobne prevzeti funkcijo revizorja. Njihova naloga je zbiranje informacij, širjenje uporabe standardov določenih s projektom in poročanje o trenutnem stanju ravnanja z OEEO na ravni DČ in na ravni posameznih shem organizaciji WEEE Forum.

K

september 2015

ončni produkt WEEELABEX projekta je razdeljen na tri dele. Gre za omenjeno delitev na standarde logistike, zbiranja in obdelave.

Vsak izmed delov je razdeljen na administrativne in organizacijske zahteve in tehnične zahteve. V vsakem izmed treh dokumentov je poudarjen namen ravnanja z OEEO. Gre za cilje okoljske politike Skupnosti, ki so usmerjeni v ohranjanje, zaščito in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje zdravja ljudi in v razumno in pametno uporabo naravnih virov. Isti cilji okoljske politike Skupnosti so izraženi v OEEO Direktivi 2012/19/EU.

Švica in Švedska z zelo učinkovitim sistemom

Š

vica, ki sicer ni članica EU, je morala za enakopravno nastopanje na trgu EU

implementirati Dierktivo OEEO, kar pa ji ni povzročalo pretiranih preglavic, saj ima Švica na področju OEEO zakonodajo že od leta 1998 in na številnih področjih presega zahteve, ki so določene za DČ glede ravnanja z OEEO.

E

K je že leta 2002 ugotovila, da se v Švici zbere 8,4 kg OEEO na prebivalca. Za boljšo ponazoritev učinkovitosti švicarskega sistema, velja omeniti, da je Slovenija leta 2014 zbrala manj kot 6kg OEEO na osebo. Prav tako je Švedska, ki je po evropskih praksah ena izmed najbolj učinkovitih držav zbrala leta 2002 74.756 kg OEEO, Švica pa istega leta 37.400 kg OEEO. Kljub veliko nižji količini zbrane OEEO v Švici sta obe državi z zbiranjem dosegli 8,4 kg OEEO na prebivalca, kar pomeni precej večji vložek s strani Švice. Leta 2014 se je na Švedskem zbralo 14 kg OEEO na prebivalca, razlog za tako visoko količino pa je v veliki meri tudi višji življenjski standard in več kupljene EEO na prebivalca.

O

be državi, tako Švico kot Švedsko lahko obravnavamo in analiziramo skupaj zaradi njune učinkovitosti pri zbiranju OEEO, visokih odstotkov zbrane odpadne opreme in zaradi konkretnih sistemskih podobnosti. Ena izmed bistvenih lastnosti, ki je prisotna v obeh sistemih, je pravilo, da določena kategorija OEEO spada le pod eno shemo. Shema se torej lahko ukvarja z več kategorijami odpadkov, vendar se ne more več shem ukvarjati z isto kategorijo odpadkov. To zvišuje učinkovitost in je ena izmed bistvenih razlik s slovensko ureditvijo, saj ima pri nas vsaka shema v teoriji lahko pristojnost na vseh kategorijah odpadkov, kar povzroča konkurenco in številne težave v praksi.

N

aslednja bistvena skupna lastnost je število samih shem. V Švici so sheme tri (SWICO, SENS in SLRS), na Švedskem pa dve (zaradi 80 %+ deleža vse OEEO je pomembna predvsem shema El-Kretsen). To je posledica porazdelitve kategorij odpadkov med shemami, ustvarja pa pozitivni učinek na količino zbrane OEEO obeh držav. Državi imata vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja OEEO, kar je razvidno predvsem iz velikega števila zbiralnih točk (v Švici kar 6000).

M

edtem ko je Švedska predvsem stroškovno učinkovita, saj gre za centraliziran sistem z optimiziranjem logističnih stroškov (transport odpadkov), pa ima Švica eno lastnost, ki jo ločuje od preostalih držav. Gre za take-back sistem, kjer lahko potrošnik OEEO vrne sami trgovinski mreži neposredno, ta pa potrošniku ob nakupu sporoči, kje so zbiralne točke, kamor v skladu s predpisi lahko in tudi mora vrniti odpadek. Na ta način se v Švici zbere več kot 55-odstotkov vse OEEO. Sistem je posledica švicarskega koncepta, kjer strošek predelave financirajo potrošniki sami.

Ob nakupu EEO ima potrošnik na računu določeno, kolikšen strošek mora plačati za

predelavo OEEO. Denar zbran na ta način trgovci letno nakazujejo shemam, ki nato vzpostavijo sistem predelave. Tako se končni potrošnik glede ravnanja z OEEO seznani že ob nakupu EEO. Prav tako se zmanjšuje možnost nepravilnega odlaganja OEEO in potreba po vzpostavitvi sistema zbiranja OEEO po gospodinjstvih, saj jih potrošniki sami vrnejo na zbiralne točke.

Angleži so se odločili za pripravo smernic, kako delati

V

Veliki Britaniji v zadnjih letih opažamo pozitivne spremembe na področju ravnanja z OEEO. Temu govori v prid predvsem razmeroma hitra implementacija Direktive 2012/19/EU v nacionalni pravni red in pa količina zbrane OEEO, ki je vsako leto večja.

Department for Business, Inovation and Skills (BIS) je za leto 2015 izdalo precej optimistično napoved, da bo raven zbrane OEEO doseglo 8,4 kg na prebivalca (v letu 2014 je bilo zbranih 8,05 kg na prebivalca). Vlada Velike Britanije oziroma pristojno ministrstvo redno skrbita, da vsako novo implementacijo direktive s tega področja nujno spremlja tudi tako imenovani »guidance notes« oziroma smernice, katerih namen je potrošnika, distributerja in predvsem proizvajalca seznaniti z njegovimi morebitnimi novimi pravicami in obveznostmi na tem področju. Takšne smernice so bile izdane tako leta 2006, ko je bila implementirana Direktiva 2002/96/EC, kot tudi leta 2013 oziroma tik pred uveljavitvijo Direktive 2012/19/EU v nacionalni pravni red. Na takšen način se poskuša zagotoviti, da je implementacija nove direktive v nacionalni pravni red hitra in učinkovita, ter omogoča ustrezno pripravo na spremembo v zakonodaji vsem vpletenim subjektom na trgu. Skrb za pravilno ravnanje z OEEO pa poteka tako na državni kot lokalni ravni.

N

a območju Velike Britanije je namreč postavljenih več kot 3000 posameznih zbiralnih točk, kjer lahko prebivalci brezplačno odložijo svoje OEEO. Posamezna zbiralna mesta niso namenjena vsem vrstam teh odpadkov. Na takšen način se poskuša po vzoru mnogih uspešnih držav, kot sta primer Švica in Švedska, zagotoviti velik odstotek zbrane OEEO neposredno od potrošnika. Posamezna zbiralna mesta Designated Collection Facility (DCF) financira in upravlja lokalna samouprava, ki dobiva sredstva za njihovo vodenje od distributerjev, ki se prostovoljno in proti plačilu včlanijo v Distributers Takeback Scheme (DTS). Prednost včlanitve v tako shemo predstavlja razbremenitev zakonsko predvidene

53 I

zziv, pred katerim so DČ, je usklajevanje uresničevanja javnega interesa preko zasebnega sektorja in istočasno ohranjanje zdravih razmer na trgu. Dobra ureditev, ki zagotavlja konkurenco na trgu ravnanja z odpadki, pripomore k bolj uspešnemu doseganju okoljskih ciljev. Stroške ravnanja z OEEO proizvajalci načeloma obračunavajo v ceni izdelka in ta strošek predstavlja sorazmerno velik del v ceni izdelka. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da je vzpostavljen takšen sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki onemogoča nelojalno konkurenco.

P

ri proizvajalcih je pereč problem »free ryderjev« - podjetij, ki se izogibajo svojim obveznostim. Gre za proizvajalce, ki niso vpisani niti v evidenco, ki je vodena pri carini, torej ne plačujejo okoljske dajatve, niti v evidenco Agencije RS za okolje, kar pomeni, da nimajo sklenjene pogodbe s shemo. Sledijo proizvajalci, ki so sicer evidentirani v carinskih seznamih in plačujejo okoljsko dajatev, niso pa vpisani v evidenco agencije, torej ne izpolnjujejo svojih obveznosti ravnanja z OEEO preko skupne sheme, t.i. sivi trg. V obeh primerih takšni zavezanci ne nosijo svojega deleža stroškov ravnanja z OEEO, se izogibajo svojim obveznostim in so tako na trgu posledično konkurenčnejši. Dodatno pa obstaja možnost izkrivljanja konkurence tudi skozi financiranje sheme, kjer lahko zaradi neenakih pogojev do vseh proizvajalcev (različni pogoji, popusti), slednji nosijo različen del stroškov. V tretjem odstavku 28. člena osnutka Uredbe o OEEO je treba ustrezneje določiti, da proizvajalci pristopajo k izvajalcu

skupnega načrta pod enakimi pogoji.

M

101/102

zkrivljanje konkurence na področju razširjene odgovornosti proizvajalcev se pojavlja na treh ravneh, in sicer med proizvajalci EEO, skupnimi shemami in podizvajalci ravnanja z OEEO.

ožnost izkrivljanja konkurence na ravni skupnih shem je predvsem z vidika spoštovanja deležev prevzemanja OEEO, ki morajo biti točno določeni, njihovo doseganje pa mora biti ustrezno nadzorovano in sankcionirano v primeru kršitev. Nadzor mora biti vzpostavljen tudi nad ustreznostjo obdelave OEEO. Jasno naj bo določen obseg ozaveščanja javnosti. Vse našteto vpliva na konkurenčnost shem, zato morajo biti pravila in obveznosti shem jasno določena.

okolje

Tudi EU ne ve, kako uskladiti javni in zasebni interes

I

T

retja raven izkrivljanja konkurence so podizvajalci ravnanja z OEEO, ki mora biti predvsem v skladu s WEEELABEX standardi. Okolju prijazno ravnanje z odpadki ima prednost pred ostalimi postopki. Nujno je izvajanje postopkov v skladu z dovoljenji in zagotavljanje preglednosti toka odpadkov, torej sledljivost.

Z

namenom preprečevanja nelojalne konkurence in s tem vpliva na stroške, ki jih povzroča ravnanje z OEEO v ceni proizvoda, je nujno pripraviti raziskave o dobrih rešitvah v ostalih državah EU in s pomočjo njihovega zgleda omogočiti zdravo konkurenco tudi na našem trgu, pri tem pa ne smemo pozabiti na sistematičen in učinkovit nadzor inšpekcije.

Promocija

september 2015

dolžnosti, da mora distributer sprejeti OEEO, ki mu jo prinese potrošnik. V takem primeru bo distributer potrošnika že ob nakupu seznanil s tem, da je član DTS sheme in da naj po koncu uporabe posameznega izdelka tega odpelje na bližnje zbiralno mesto.

54

Tudi centri ponovne uporabe delijo usodo socialnega podjetništva foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Centri ponovne uporabe

okolje

101/102

Centri ponovne uporabe

Centri ponovne uporabe

uspešno orjejo ledino

ozaveščanja prebivalcev

o možnosti ponovne

uporabe starih stvari, o skoraj odmrlem poklicu

popravljanja pokvarjenih

stvari ter o preveliki količini odpadkov, ki jih posameznik ustvari. Omogočajo tudi zaposlitev ranljivim skupinam

prebivalstva, kot so invalidi

in težko zaposljive osebe, ter odpirajo vrata socialnemu podjetništvu pri nas. Od

države težko pričakujejo implementacijo Zakona o socialnem podjetništvu.

Odvisni so od trga in

raznih projektov. Zanosa in kreative jim ne manjka. Da

bi lahko obstali, se obračajo tudi na tuje trge. Nekatere organizatorje centrov ponovne

uporabe smo povprašali, kako september 2015

delajo in kako odgovarjajo na vsakodnevne izzive.

Zakaj ste se odločili za ustanovitev CPU in kako ga je sprejelo okolje? »Center ponovne uporabe ima sedež v Ormožu in deluje kot mreža CPU, v katero je vključenih 9 enot. Vse poteka v okviru enega podjetja—CPU d.o.o., SO.P., posamezne enote so na različnih lokacijah zato, da so čim bližje uporabnikom.

Z ustanovitvijo smo sledili trendom, odprli pa smo več zelenih delovnih mest s preprečevanjem nastajanja odpadkov. Ponovna uporaba posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov na odlagališča, vpliva na varčevanje s surovinami ter naravnimi viri. Prispeva k praksi socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli. Socialno podjetništvo nakazuje rešitve na tem področju. Nove storitve, ki jih ponuja mreža centrov ponovne uporabe, omogočajo večjo dostopnost potrebnih storitev in izdelkov. Hkrati generira nove podjetniške zamisli ter rešuje težave socialne vključenosti in lokalnega razvoja. Zanimivo je, da vsak center v svojem lokalnem okolju prepoznava potrebe in možnosti reševanja okoljskih težav na podjetniški način. V CPU Vojnik je tako največji poudarek na popravilih, šivanju in preoblikovanju oblačil. V CPU Rogaška Slatina

Ponovna uporaba posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov na odlagališča, vpliva na varčevanje s surovinami ter naravnimi viri. na pohištvenem segmentu, v CPU Ormož na popravilih oblačil. Ljudje v lokalnem okolju potrebujejo različne storitve in izdelke, ki jih ne morejo kupiti v velikih trgovskih centrih in zato se centri ponovne uporabe orientirajo predvsem na tržne niše. Dejavnost ponovne uporabe ima kljub lokalnemu pozicioniranju globalni pomen, kot kaže primer prihrankov po posameznih surovinah v izdelkih, ki jih usmerimo v ponovno uporabo, pri čemer bistveno prihranimo emisije CO₂ in varčujemo z viri,« je pojasnila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P. »Pobuda za vzpostavitev CPU je bila sprva dana v projektni skupini Mestne občine Velenje, in sicer na podlagi obstoječih dobrih praks iz tujine, kjer te sheme delujejo že vrsto let. Idejo

»Na posameznih dogodkih, SmetumetZibki in v trgovini 3muhe, kjer tudi prodajamo naše izdelke, imamo nameščene stare "Zbirne kufre" z napisi "zbiramo smeti" in z natančnim seznamom, kateri materiali so najbolj zaželeni.

Seznam imamo tudi na spletni strani. Ljudje

101/102

okolje

dr. Marinka Vovk Alenka Košir

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

55 »Na lokacijah zbirnih centrov (CPU Rogaška Slatina, CPU LJ, CPU Slov. Konjice, CPU Miklavž na Dravskem polju) prevzamemo odpadke direktno v CPU, tudi iz namenskih kotičkov za ponovno uporabo. Lokacije v mestih nudijo možnost, da občani oddajo še uporabne izdelke. Del izdelkov dobimo tudi iz akcij kosovnih odpadkov in z neposrednim sodelovanjem v zbirnih centrih, kjer izdelke sproti usmerjamo v proces priprave na ponovno uporabo. Vsaka skupina izdelkov ima

»Uporabne predmete prevzemamo na več načinov. Take predmete izločujemo iz odpadkov v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov ali jih občani sami prinesejo na Zbirni center kot odpadek oz. kot uporabne predmete v CPU. V kolikor nimajo možnosti lastne dostave, uporabnikom nudimo brezplačen prevoz še uporabnih predmetov do centra. Izdelke se po potrebi minimalno obdela in očisti v priročni servisni delavnici, nato pa se jih namesti v razstavni prostor. Naši zaposleni razstavljene predmete obiskovalcem predstavi ter jim jih preda. Na dan beležimo povprečno pet do šest uporabnikov, ki prevzamejo vse vrste elektronike, otroške igrače, manjše gospodinjske aparate, pečice ter oblačila in obutev,« je pojasnil Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

Denis Bele večinoma materiale dostavijo sami in si hkrati še ogledajo naš prostor in delovanje. Pridemo tudi na dom in odpeljemo, kar je primerno za nas. Ocenjujemo, da so v povprečju 3 prevzemi dnevno. Večinoma gre za konferenčne trakove, elastične naramnice, zavese, stare vezenine, knjige in orodja za ročna dela in šivanje, še uporabna oblačila, barvne jajčne škatle, jedilni pribor in posoda ter manjši kosi pohištva,« je pojasnila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Ali tudi kakšne predmete zavrnete, ker so že preveč dotrajani? Uporabite morda dele slabših kosov? Kam odpeljete neuporabne stvari? »Izdelki, ki niso dovolj kakovostni za pripravo na ponovno uporabo so usmerjeni v zbirni center. Vse izdelke diagnosticiramo in vsak dobi svojo diagnozo za nadaljnje ravnanje.

Leseni kosi pohištva imajo višjo vrednost, če

september 2015

Kako poteka prevzem blaga? Vam ljudje pripeljejo dotrajane stvari ali se vi peljete po njih?

Koliko prevzemov je na dnevni bazi? Za kakšne predmete večinoma gre?

Kroženje reči je v primerjavi z nakupom novih dobrin bistveno bolj trajnosten način življenja in potrošništva.

Maja Modrijan

»Kroženje reči je v primerjavi z nakupom novih dobrin bistveno bolj trajnosten način življenja in potrošništva. Naše društvo se aktivno ukvarja z reciklažo in že od vsega začetka (2007) pozivamo ljudi in podjetja, da za naše delovanje (delavnice, reciklirane izdelke in prostorsko opremo) zbirajo različne gospodinjske in industrijske ali pisarniške odpadne materiale. Takoj ko smo dobili svoj prvi prostor (2009), smo začeli tudi z dogodki izmenjave oblačil in neposrečenih daril. Čutimo vse večjo podporo in sprejemanje takšnih praks, je pa še vedno več oseb, ki poklonijo ali prodajo staro in kupijo novo, kot tistih, ki raje kot novo uporabijo stvari iz druge roke. Še vedno je potrebno razbijati predsodke in osveščati,« je poudarila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

»V CPU Velenje sprejemamo stvari, ki nam jih občanke in občani pripeljejo sami. Vsak četrtek pa gre ekipa CPU Velenje tudi na teren in prevzame stvari pri občanih, ki jih zaradi različnih razlogov sami ne morejo pripeljati.

To so predvsem večji kosi pohištva in še delujoča električna in elektronska oprema. V CPU Velenje sprejemamo stvari iz gospodinjstev: pohištvo, gospodinjske aparate, športno in otroško opremo, posodo, keramiko, knjige, slike, spominke, lestence, potovalne torbe in kovčke, igrače. Dnevno prevzamemo različne predmete. Občani so se navadili, da prinesejo tudi le eno skodelico ali le nekaj krožnikov.

Včasih prinesejo manjše količine predmetov kar mimogrede, ko se sprehajajo ali ko so na vožnji s kolesom,« je povedala Alenka Košir, CPU Velenje.

foto: arhiv podjetja

»Za ustanovitev centra smo se odločili zato, da se še uporabni predmeti ne zavržejo, hkrati pa je tako organizirana dejavnost ponovne uporabe predmetov veliko bolj prepoznavna med uporabniki. S tem se uspešno zmanjšujejo količine odpadkov, uporabnim predmetom podaljšamo življenjsko dobo ter omejimo nepotrebno potrošništvo. Ocenjujemo, da je center okolje zelo dobro sprejelo, saj ljudje redno prinašajo in odnašajo uporabne predmete«, je odgovoril Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

nekoliko drugačen delovni proces. Tekstilni izdelki (oblačila, tekstil) se npr. razvrstijo na še uporabna oblačila, bombaž (beli in pisan), oblačila za odstranitev vrednih komponent (gumbi – za prstane, zadrge – za obesne trakove in dekoracije, ovratniki – za nadaljnjo uporabo, dekorativni elementi - čipke). V CPU se zbirajo različni izdelki iz gospodinjstev, pogoj je, da izdelki niso uničeni. Prevladujejo oblačila, leseno pohištvo, športna in otroška oprema, gospodinjski pripomočki, knjige, zgoščenke, dekorativni izdelki itd,« je razložila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

foto: arhiv podjetja

smo začeli uresničevati z vabilom v projekt USE-REUSE. Projekt USE-REUSE, ki je trajal med 2010 in 2014 in je bil sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je krovno vodil ORZ Slovenske Konjice (Okoljsko raziskovalni zavod, EkoTCE). Mestna občina Velenje je decembra 2012 v okviru projekta USE-REUSE ustanovila t.i. Center ponovne uporabe Velenje kot pridruženi partner. Iz naslova USE-REUSE je bila krita zaposlitev ene osebe za čas trajanja projekta. Mestna občina Velenje pa je z lastnimi sredstvi pomagala pri vzpostavitvi CPU v Velenju ter finančno podpira njegovo delo. S pomočjo Mestne občine Velenje, podjetja PUP Saubermacher in donatorjev smo že takoj na začetku vzpostavili kvalitetne pogoje za delovanje CPU Velenje,« je povedala Alenka Košir, CPU Velenje.

56 »Večino stvari ne zavrnemo, saj nam občani pripeljejo stvari, po katerih je povpraševanje kar precejšnje in so primerne za ponovno uporabo.

Občani se oglasijo pri nas, preden »potencialne odpadke« odpeljejo v zbirni center. Stvari, ki so še primerne, prevzamemo kljub temu, da so nekateri kosi dotrajani ali poškodovani, saj jih lahko naš mizar popravi ali pa naredimo iz njih nov inovativen izdelek. Ne sprejemamo električne in elektronske opreme, ki ne deluje.

Te opreme ne popravljamo, saj nimamo rezervnih delov in popravilo ni smiselno, ker niso energijsko varčni. Včasih zavrnemo tudi večje kose pohištva, po katerih ni povpraševanja in zaradi obrabljenosti sodijo v zbirni center,« je dodala Alenka Košir, CPU Velenje. »V kolikor so predmeti neuporabni ali ne delujejo jih oddamo med odpadke na zbirni center in jih obravnavamo kot odpadek. Predmetov ne razstavljamo na posamezne enote glede na uporabnost,« je rekel Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

september 2015

»Trudimo se vnaprej dobro objasniti, kaj je tisto, kar nam pride prav in kaj je za nas neprimerno. Veseli smo tudi ponudb predmetov, ki jih nimamo na seznamu želja, a je pomembno,

da ljudje najprej vprašajo, če nam to pride prav. Ker predmete in materiale uporabljamo za predelavo, včasih ni pomembno, ali predmet še dela ali ne, saj uporabimo le njegove dele ali mu damo novo funkcijo. Tisto, kar pride k nam in ni primerno za naše delo, sortiramo in pre-

Večino stvari ne zavrnemo, saj nam občani pripeljejo stvari, po katerih je povpraševanje kar precejšnje in so primerne za ponovno uporabo. damo naprej - Kraljem ulice, Varni hiši, zavodu ZOOPI, Rdečemu križu, Karitasu in drugim organizacijam, vrtcem, šolam ali posameznikom. Želimo poiskati pravo mesto za nadaljnjo uporabo. Neuporabne predmete ustrezno ločeno odvržemo za industrijsko reciklažo ali v mešane odpadke,« je povedala Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Kako poteka popravilo stvari? Je kreativnost pri popravilih prepuščena posameznikom?

Nudite še katere druge storitve?

»Na vsaki lokaciji CPU-jev imamo usposobljene zaposlene, ki znajo pristopiti k pravilni pripravi na ponovno uporabo. Lokacije CPU-jev so zato po izvedben plati različne: CPU Vojnik, Ormož – poudarek na tekstilnem program, CPU Rogaška – poudarek na lesnem programu, CPU Lj – poudarek na designu in elektroniki, CPU Kočevje – poudarek na dodelavi tekstilnih izdelkov, CPU Slov. Konjice- poudarek na logistiki in distribuciji izdelkov. Ker izdelke po 5 tednih izmenjujemo med CPU, je ponudba vedno pestra. Izdelek, ki je potreben strokovne obdelave, usmerimo v CPU, ki je najbližji, saj vsi CPU-ji ne razpolagajo s potrebno opremo za prenovo,« je odgovorila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P. »Po prevzemu stvari najprej dobro pregledamo.

Lesene stvari popravimo, pri elektronski in električni opremi pregledamo, če deluje, nato te predmete očistimo. Vse igrače operemo v pralnem stroju, oblazinjeno pohištvo očistimo globinsko, vse ostalo operemo ročno z ekološkimi čistili, kot je npr. limona, soda bikarbona in kis. Redko se odločimo za razmaščevalne detergente, ki so agresivni do okolja. Nekatere kose inovativno obnovimo ali predelamo v nov kos pohištva. Kreativni smo vsi, predvsem takrat, ko se odločamo, kaj bi lahko naredili z dotrajanim ali poškodovanim kosom. Zmaga

w w w. d i n o s . s i

Promocija

101/102

okolje

so starejši in zanimivih oblik,« je razložila dr.

Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

57 »Popravila nedelujočih predmetov ne izvajamo, razen manjših popravil, kot je npr. sestavljanje koles s sedeži, zavorami in drugimi manjkajočimi deli, ki jih dobimo drugje in jih sestavimo v funkcionalno celoto. Sicer uporabnik prevzame, kar vidi in mora sam poskrbeti za popravilo oziroma izboljšavo,« pravi Denis Bele, Komunala Izola d.o.o. »Pri nas ne nudimo popravljanja. Stvari predelujemo - iz starih zaves delamo trajne vrečke za nakup sadja in zelenjave, iz polomljenega dežnika nastane vrečka za nakupe, konferenčni trakovi služijo za obrobljanje torb, staro pohištvo predelamo in opremimo prostor itd. Za takšno delo je potrebno veliko kreativnosti. Uživamo v omejitvah, ki smo si jih zastavili z načelom uporabe izključno rabljenih in odpadnih materialov. Vidimo, da je to še večja vzpodbuda za bolj kreativno delo. Naše delovanje je obsežno in pokriva izdelavo poslovnih daril iz odpadnih materialov, Smetumet znamko unikatnih recikliranih izdelkov, opremo prostorov, program reciklažnih delavnic globalnega učenja ter obširne projekte, ki zajemajo dogodke, izdelke in delavnice na izbrano tematiko,« je njihovo delo opisala Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Centri ponovne uporabe v večini omogočate usposabljanje brezposelnih oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Koliko ljudi zaposlujete? Ljudi s katerimi znanji potrebujete? »Kot socialno podjetje nudimo možnost zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, zato sodelujemo z organizacijami, ki skrbijo za osebe s posebnimi potrebami. Celotna mreža CPU zaposluje 18 ljudi. Potrebujemo ljudi s tehničnimi znanji, predvsem imajo prednost praktiki, ustvarjalci, kreativci, ljudje, ki imajo radi to delo,« je povedala dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P. »Število zaposlenih v CPU Velenje se je skozi leta delovanja spreminjalo. V prvem letu delovanja sta bila zaposlena dva delavca, en preko

»Smo majhno društvo z omejenimi finančnimi sredstvi. Trenutno v okviru projekta pOSEBNI prijatelji s podporo Norveškega mehanizma zaposlujemo tri osebe s posebnimi potrebami.

Sicer pa nimamo odprtih delovnih mest,« pove Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Velik problem je, ker naše delo ni cenjeno, saj je nov izdelek iz Kitajske ali Bangladeša zelo poceni.

Kako gre poslovanje? Je zanimanje za nakup?

Na kakšen način se financira center?

»Trenutno uporabnikom omogočamo brezplačen prevzem očiščenih in popravljenih predmetov ter pohištva. V prihodnje se bomo morda odločili bodisi za komisijsko določanje cene ali princip prostovoljnih prispevkov,« je dodal Denis Bele, Komunala Izola d.o.o. »Društvo se financira delno iz prodaje naših avtorskih izdelkov ter z izvajanjem storitev, delno iz pridobivanja sredstev na razpisih za specifične projekte. Prodaja in naročila nihajo, projekti so vedno časovno in finančno omejeni, zato je narava našega finančnega delovanja zelo asketska in prilagojena trenutnim razmeram,« je ocenila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

INTERSEROH SVETUJE

»Kot vsa socialna podjetja v Sloveniji smo tudi mi odvisni izključno od prodaje na trgu. Kupce zanima izključno cena. Dodana vrednost, ki se kaže v ponovni uporabi in zaposlovanju ranljivih skupin ter socialni integraciji nima cene na trgu, zato je to vse naš strošek. Kljub strategiji socialnega podjetništva, ki je predvidevala del subvencije za izvajanje družbeno koristnih dejavnosti, ni operativna in tako so mnoga socialna podjetja zaprla svoja vrata. Tudi mi se borimo za preživetje, delamo na tujih trgih in iščemo nove posle. Velik problem je, ker naše delo ni cenjeno, saj je nov izdelek iz Kitajske ali Bangladeša zelo poceni. Nihče se ne vpraša, kako je to mogoče. Morda se bodo ljudje začeli spraševati takrat, ko res ne bo več možnih zaposlitev, kajti če lahko vse naredijo drugi in to zelo poceni, kjer nista pomembni etika, ekologija, kjer je prisilno delo pravilo in kjer ne poznajo okoljske in socialne zakonodaje, potem ne potrebujemo domačih delovnih mest,« je stanje pokomentirala dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P. »CPU Velenje se financira izključno s sredstvi Mestne občine Velenje, kjer se je na projekt USE-REUSE vezal strošek zaposlitve ene osebe, in sicer za čas od vzpostavitve CPU Velenje (december 2012) ter do zaključka projekta USE-REUSE (december 2014). Poslovanje je zadovoljivo. Se pa v prihodnje nadejamo še uspešnejšega poslovanja ter večjega zanimanja s strani kupcev oz. tistih, ki opremo oddajo v CPU. CPU izvaja mnogo promocijskih

101/102

okolje

»Trenutno ne zaposlujemo oseb za ta namen in vse aktivnosti izvajamo z lastnimi zaposlenimi,« pojasni Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

aktivnosti (sejmi, radio, časopis, lokalna televizija) ter obveščevalnih akcij za šole. Zanimanje za nakup je veliko, saj nas obiskujejo stranke iz cele Slovenije. Podatki za leto 2014 kažejo, da smo prodali in podarili (kar nekaj stvari tudi podarimo) predmete, ki so bili skupaj težki kar 24.654 kg. Ko stranka kupi stvari, jih namreč pri blagajni stehtamo in vrednost zapišemo.

Ker težjih stvari ne tehtamo in težo samo ocenimo (vedno manj, kot imajo ti kosi realno težo), lahko rečemo, da smo v letu 2014 prodali in podarili predmete skupaj težke več kot 25 ton,« je pojasnila Alenka Košir, CPU Velenje.

Razbijmo mite o odpadni embalaži ter električni in elektronski opremi!

Poletne spremembe zakonodaje na področju odpadne embalaže kličejo po konkretnih vpogledih v našo panogo in jasnih odgovorih na to, kako poslovati transparentno in konkurenčno. Vabljeni, da se nam pridružite na Kongresu Interseroh v sredo, 7. oktobra 2015, od 9.00 – 14.30, v Kristalni palači / 2. Nadstropje / BTC – Ljubljana.

Vsebino smo zasnovali v dveh modulih – prvi bo posvečen EE opremi, drugi pa odpadni embalaži. V središču bodo mednarodni trendi, ključne zakonodajne spremembe v Sloveniji in primerjave z EU, priložnosti za povečevanje konkurenčnosti in primeri iz prakse. Kot posebno darilo vas čaka motivacijsko predavanje, dogodek pa bo moderiral tandem, ob katerem bo poleg strokovnosti v ospredju tudi sproščenost in humor.

Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar zaradi omejenega števila mest in velikega interesa prosimo, da svojo udeležbo najkasneje do 2. oktobra 2015 potrdite na: info@interseroh-slovenija.si.

Interseroh d.o.o.

T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si W: www.interseroh-slo.si

september 2015

Kreativni smo vsi, predvsem takrat, ko se odločamo, kaj bi lahko naredili z dotrajanim ali poškodovanim kosom. Zmaga seveda najboljša ideja.

sheme javnih del ter drugi v sklopu projekta USE-REUSE. V letih 2013– 2015 je CPU Velenje zaposloval 3 ali 4 delavce, v posameznem obdobju tudi 5 delavcev. Zaposlujemo osebe iz ranljivih skupin (dalj časa brezposelne oz. delovno neaktivne osebe), ki jim ni nič težko narediti, znajo komunicirati s strankami in imajo vsaj malo smisla za umetnost,« pravi Alenka Košir, CPU Velenje.

Promocija

seveda najboljša ideja. V CPU Velenje redno gostimo mlade iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, jim predstavimo naše delo in pomen ponovne uporabe. Večkrat letno organiziramo mizarsko delavnico, kjer slušatelji spoznajo, kako lahko obnovimo lesene kose pohištva. Radi pomagamo vsem mladinskim in drugim organizacijam, ki potrebujejo pomoč našega centra,« je poudarila Alenka Košir, CPU Velenje.

Namesto slabše prodaje plovil v nov elan z vetrom Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

58 101/102

okolje

Vetrna energija

Drastičen padec na trgu plovil je podjetje Elan prisilil v obračanje k vetru. Kompozitno znanje iz navtike so prenesli na vetrno industrijo ter lani z skupnih prihodkov Elana.

Cilj Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) je,

da bodo vetrne elektrarne do leta 2020 pokrile 12 do 18 %

delež vseh potreb po električni

energiji v EU. Slovenije v tej

zgodbi, z dvema vetrnicama ter kupom zakonodajnih in ornitoloških ovir, žal ni. O

novem morebitnem poslu

s Siemensom v Egiptu,

o razlogih za slovensko

stagnacijo v vetru in o trendih

razvoja vetrne energije po

svetu smo se pogovarjali s

Polono Zrimec, vodjo divizije

vetrne energije v podjetju Elan, ki je nedavno prešel v tuje

september 2015

lastniške roke.

Leta 2009 ste zagnali vetrno divizijo v Elanu, ki izdeluje kompozite za pridobivanje vetrne energije. Kaj je bila osnova za to poslovno odločitev, kakšni so rezultati in kaj pomeni ta divizija v realizaciji prihodkov v družbi?

Drastičen padec naročil oziroma prodaje plovil, seveda kot posledica recesije v letu 2008 in 2009, je terjal nov proizvod. Soočali smo se s prostimi kapacitetami, kadri in drugimi resursi. Bogato znanje in izkušnje, ki smo jih nabrali v zadnjih desetletjih v navtični diviziji na področju izdelave kompozitov, smo uspešno prenesli, prilagodili in implementirali za potrebe industrije vetrne energije. Leta 2009 smo vzpostavili prve stike s potencialnimi kupci v vetrni industriji. Prvo naročilo smo realizirali v letu 2010, tako da je lani vetrna divizija dosegla 16 odstotni delež, plan za leto 2015 pa je 21 odstotni delež skupnih prihodkov Elana.

Koliko se rast trga vetrne energije v EU pozna v vašem poslovanju?

Rast prihodkov divizije vetrne energije je višja kot je rast vetrne industrije. Rastejo prihodki na posameznih sklopih oziroma produktih, a nam rast prinaša tudi širitev portfelja izdelkov.

Največ povpraševanja je po kompozitnih izdelkih, kot so ohišja za vetrne turbine, kompozitni deli za lopatice in druga. Svojo moč in prednost gradimo na vrhunski kvaliteti, vključujemo se v razvojne projekte, smo fleksibilni. Nudimo

Polona Zrimec

Vetrna energija

vetrno divizijo zabeležili 16 %

proaktivni servis in seveda konkurenčne cene. A v poslu ne gre brez poguma, drznosti, zaupanja v sodelavce in postavljene cilje.

Trg vetrne energije v EU letno zraste za 9,8 %.

Kaj spodbuja takšno rast?

Evropa si je zadala cilj, da bo do leta 2020 dosegla 20 % delež obnovljivih virov v celotni porabi energije. EWEA (European Wind Energy Assosiation) je v letu 2013 izdala nov scenarij, da bodo do leta 2020 vetrne elektrarne pokrile med 12,8 % (minimalno pričakovano) do 16,9 % (maksimalno pričakovano) vseh potreb po električni energiji v EU. V letu 2014 je bilo v EU kar 79,1 % novih električnih kapacitet (priključene na omrežje) iz obnovljivih virov energije, od tega 55,3 % iz vetrnih elektrarn. Vetrna energija prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, manj onesnažuje zrak ter porabi manj vode, povezane z običajnim načinom pridobivanja energije v EU. Katere države prednjačijo in kaj to pomeni za vaš razvoj na tem področju?

V skupno postavljenih kapacitetah vetrnih elektrarn je imela ob koncu leta 2014 največji tržni delež v EU Nemčija s 30,4 %, sledijo Španija s 17,9 %, Velika Britanija z 12,4 %, Francija s 7,2 %, Italija s 6,7 % itd. Vse te države imajo izdelane strategije razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov, jasno postavljene cilje, ki jih

59 101/102

14 12,07

12

8,02

8 6

0

8,50

4,79

4 2

okolje

10

2,47 0,70

2010 v mio €

2011

2012

Leto

2013

2014

2015 (BP)

linerani trend (v mio €)

Rast prihodkov Divizije vetrne energije 2010-2015

Kakšne so številke pri nas?

Slovenija je na repu z dvema turbinama in 0,002 % tržnim deležem. To je žal realnost in domet, ki ga Slovenija zmore v tem trenutku.

Ne prinaša pa nič pozitivnega in spodbudnega za gospodarstvo in končne odjemalce električne energije.

Kritika okoljevarstvenikov na vetrno energijo je velikokrat usmerjena prav na izpuste CO2 med izdelavo vetrnice. Kakšno je vaše stališče o tem in kako razlagate protivetrne akcije ornitologov?

Razvoj skladiščenja električne energije je na vrhu prioritetnih seznamov velikih podjetij. Tudi vetrna energija je omejena na brezvetrje in na vetrovna obdobja. Kakšen razvoj pričakujete na področju vetrnih elektrarn? Kako se rešuje problem umeščanja te nekonsistentne energije v omrežja, ki zahtevajo uravnoteženost?

info@zag.si · www.zag.si

ZA TRAJNOSTNO KULTURO V

GRADBENIŠTVU

Trend gre v razvoj in postavitev »off – shore« vetrnih farm, vetrne farme na morju. Na morju je veter močan in konstanten, zato je izkoristek vetrnih turbin na morju za 40 % večji kot na kopnem. Gradile se bodo večje in močnejše vetrne turbine, ki bodo postavljene dlje od obale in v globokih vodah. Samo v letu 2014 je bilo v izgradnji 17 velikih »off-shore« vetrnih farm, od tega 10 v nemških morjih, 5 v Veliki Britaniji in po ena v Belgiji in na Nizozemskem. Nekatere vetrne farme so že končane, torej priključene na omrežje, nekatere so še v izdelavi.

ZAG je mednarodno priznana organizacija na področju gradbeništva, ki izvaja raziskovalno delo in nudi strokovno podporo na ključnih področjih trajnostne gradnje, ki so: • NOSILNOST • STABILNOST • POTRESNA ODPORNOST • VARNOST PRED POŽAROM • ENERGETSKA UČINKOVITOST • ZAŠČITA PRED HRUPOM • TRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV

Več energije pride v omrežje iz obnovljivih virov energije, manj jo pride iz konvencionalnih virov energije. Posledično več energije iz obnovljivih virov porabimo odjemalci in manj iz konvencionalnih virov. Tu je vsa logika, torej pravo razmerje pridobivanja električne energije iz različnih virov. Energije ne moremo 100 % skladiščiti, lahko pa jo zelo učinkovito izrabljamo.

Ustvarjanje trajnostnega energetskega sistema je eden od ključnih izzivov našega časa.

Tudi drugod po Evropi se srečujejo s takimi vprašanji in problemi. A na koncu prevlada zdrava pamet, doseže se konsenz in prične se z investicijami oziroma postavitvijo vetrnih elektrarn.

Vlade da morajo poznati merila za pridobivanje električne energije - ekonomičnost, dostopnost, Obstaja že kakšen primer napajanja le iz obnodelo in nudi strokovno podporo navirov ključnih področjih trajnostne gradnje, ki so: vljivih v svetu? zanesljivost in trajnost.

benega dovoljenja so zelo dolgotrajni. Pritožbe na sodišču se vlečejo kot jara kača, … medtem pa potencialnim investitorjem zraste brada.

smo pričeli s prvimi odpremami ohišij za 6 MW vetrne elektrarne, tako da gre velik delež rasti prihodkov na račun novega programa.

Promocija

Druge države rastejo, razvijajo gospodarstvo Kot primer naj navedem mesto München. in uresničujejo cilje na področju pridobivanja München ima zelo ambiciozen plan, da bo do električne energije iz obnovljivih virov. Slovenija leta 2025 postal prva metropola na svetu, ki se pa se še vedno ukvarja sama s seboj. Kot je dejal bo 100 % oskrbovala z obnovljivimi viri energije. nekdo od novinarjev, se v Sloveniji še vedno ne Velik delež k doseganju tega cilja bodo prispevale ve, kdo je prav za prav zmagovalec druge svetov- ogromne vetrne farme na severnem morju. Ne ne vojne. Slovenija je sama sebi največja ovira razmišljajo regionalno, ampak nadregionalno. in kamen spotike. Ornitologi še zdaleč niso Brez ambicioznih ciljev ni dobrih rezultatov in edini problem. Problem se prične pri vrhu, pri razvoja.

ZAG za je področje usmerjenrazvoja v razvoj in preskušanje novih materialov, sistemov ter neizdelani strategiji vlade prihodke letos od prodaje tehnologij za novogradnje inKakšne sanacije, ki bodopričakujete pomagali zagotavljati trajnostni pridobivanja energijerazvoj iz obnovljivih virov.

Ni tudi mednarodno aktualni. Poleg tega ZAG izdeluje Slovenije in so hkrati kompozitov oziroma vetrne divizije? jasne strategije in ciljev, ni podpore in spodbud. celostne analize življenjskih ciklov (LCA, LCC), sodeluje pri ohranjanju kulturne raziskuje možnosti implementacije recikliranih izvaja 2015 planiramo 12 mio €odpadkov prihodkovinoziRazlične skupine imajodediščine, veliko manevrskega pro- V letu aktivnosti certificiranja gradbenih ter podeljevanja ETA2015 in EPD. roma proizvodov 42 % rast glede na leto 2014.STS, V letu stora in velik vpliv, postopki pridobivanja grad-

ZAG je usmerjen v razvoj in preskušanje novih materialov, sistemov ter tehnologij za novogradnje in sanacije, ki bodo pomagali zagotavljati trajnostni razvoj Slovenije in so hkrati tudi mednarodno aktualni.

Poleg tega ZAG izdeluje celostne analize življenjskih ciklov (LCA, LCC), sodeluje pri ohranjanju kulturne dediščine, raziskuje možnosti implementacije recikliranih odpadkov in izvaja aktivnosti certificiranja gradbenih proizvodov ter podeljevanja STS, ETA in EPD.

september 2015

uresničujejo. Vlade z zakoni in subvencijami podpirajo razvoj in omogočajo, da se cilji realizirajo. Tako je npr. Siemens z egiptovsko vlado sklenil posel, ki je vreden 8 mrd €. V naslednjih letih bo v Egiptu zraslo 600 novih vetrnih turbin. Siemens bo postavil v Egiptu novo produkcijsko halo za proizvodnjo vetrnih lopatic, kar bo generiralo 1.000 novih delovnih mest. Mi smo že podali ponudbo za dobavo kompozitnih delov za vetrne lopatice v Egipt. Vsi ti projekti prinašajo razvoj in rast v Elanovi diviziji vetrne energije.

Samo en v verigi bio hotelov, a to ni edina lastovka Množični, butični, zeleni turizem? Vprašanje je toliko bolj aktualno zaradi letošnjih rekordov pri obisku in prenočitvah. A koliko turizem diha z zelenim srcem? Je turizem prepoznal trajnostno usmeritev kot ekonomično in varčno smer razvoja? Nekaj se dogaja. Hoteli organizirajo trajnostne »team buildinge« za podjetja, kupujejo lokalno pridelano hrano, zmanjšujejo količino odpadkov in seveda ločujejo odpadke. Tudi infrastruktura se spreminja.

Toplotna črpalka je že nekaj normalnega, energetske postaje so na dosegu roke.

Ponekod dosegajo 10-krat manjši izpust CO2 v ozračje v primerjavi z navadnimi hoteli.

Turisti so večinoma tujci, ki cenijo trajnostno poslovanje hotela. Videti je, da so ljudje prehiteli tisto, kar naj bi dala okoljska marjetica in se bolj kot z birokracijo raje ukvarjajo s konkretnimi stvarmi. V različnih hotelih smo preverili, kaj je za njih trajnostni razvoj in kako se ga lotevajo.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Zeleni turizem

60 101/102

okolje september 2015

Zeleni turizem

Posestvo Trnulja, edini v verigi bio hotelov v Sloveniji.

»V

Sloveniji imamo omejeno število ponudnikov z okoljskimi certifikati, ki odražajo trajnostno usmerjenost. Trenutno ima šest ponudnikov znak EU Marjetica in dva ponudnika namestitev Green Globe. En hotel je vključen v verigo Bio hotels. V letu 2015 smo v Slovenijo pripeljali certifikat Travelife in do danes je v proces ocenjevanja vključenih že 7 hotelov,« je trenutno stanje opisala mag.

Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

Po petih merilih do eko hotela

»B

ohinj EKO Hotel je bil poleti 2009 zgrajen kot 1. ekološki hotel v Sloveniji. Je med najbolj energetsko varčnimi turističnimi kompleksi v Evropi. Ukrepe izvajamo skladno s petimi področji kriterijev, na katerih temelji kategorizacija ekoloških hotelov po sistemu globalnega trajnostnega združenja Green Globe: Energija (lastna energetska vrtina, kogeneracija - proizvodnja elektrike, LED razsvetljava), voda (uporaba in ravnanje z odpadno vodo, kroženje vode, uporaba toplotnih črpalk), odpadki (ločevanje smeti, odvoz bioloških odpadkov, odlaganje in reciklaža), eko dejavnosti

(izobraževanje, delavnice, lokalna delovna sila) in varovanje narave (organsko čiščenje, uporaba naravnih materialov). Obsežni seznam kriterijev mora biti vsako leto na novo potrjen in odobren s strani posebnih okoljevarstvenih ekip,« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

»H

otel dosledno uvaja ukrepe na področju energije, vode, prehrane in lokalnega povezovanja. Skrbimo za manjšo porabo vode, postopoma uvajamo varčno razsvetljavo, uporabljamo recikliran sanitarni papir, ločujemo odpadke, opuščamo plastenke, usmerjeni smo v električna vozila. O tem tudi izobražujemo goste, da pod sloganom »reduce, reuse, recycle« še sami prispevajo k temu, ne da bi bili s tem prikrajšani za udobje. V prihodnje želimo z lokalnim povezovanjem gostom ponuditi bolj kvalitetno doživetje z domačo hrano iz domačih pridelkov, z domačimi napitki, svežimi začimbami. Skrbimo, da hrana ne ostaja, trda mila smo nadomestili z dozirnicami, tako da ne mečemo stran enormnih količin komaj uporabljenih kozmetičnih proizvodov in podobno,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»V

družbi Hoteli Bernardin se zavedamo, da smo v začetni fazi izvedbe trajnostnih ukrepov in da je prostora za izboljšave

»S

podbujamo električna vozila, kjer kolo ali hoja nista možna. K temu spodbujamo tudi zaposlene. Imamo svoje električno vozilo in električno polnilnico, ki jo gosti lahko brezplačno uporabijo. V toplejših mesecih na primer omogočamo brezplačno jogo pod krošnjami in brezplačno knjižnico. Jedilnik že ponuja nekaj domačih oziroma lokalnih proizvodov in napitkov. Trenutno se hoteli v Ljubljani povezujemo in iščemo skupne dobavitelje lokalno pridelane hrane. Gosti lahko kupijo izdelke domače obrti in lokalnih izdelovalcev itd.,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»L

eta 2012 je študijska tura novinarjev takratne Slovenske turistične organizacije izračunala, da nočitev v Bohinj EKO Hotelu pomeni desetkrat manj izpusta CO₂ v ozračje kakor nočitev v primerljivem slovenskem hotelu. Razlika pri ogljičnem odtisu je toliko večja, če gre naenkrat za večje število gostov, zato smo prvi v Sloveniji ponudili možnost organizacije trajnostnih dogodkov.

Prednost dajemo lokalnim dobaviteljem. Pri

101/102

okolje

Andraž Čoralič Urša Malovrh

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

61 smeritve in zahteve verige Die Biohotels so zelo jasne: nič, kar ni trajnostno in ekološko, ne more biti del verige, začenši pri hrani in pijači. Vse, kar je v ponudbi, mora s certifikatom dokazovati svoje ekološko poreklo. Če se le da, naj bo hrana lokalnega porekla, pomembna je tudi količina porabljenega mesa na gosta. Vsa uporabljena energija mora biti zelena. Zelena električna energija, kurjava na obnovljive vire energije in podobno, ves papir mora biti recikliran, pralna sredstva in pralni praški morajo biti tudi ekološko certificirani, enako velja za kopalniško kozmetiko v apartmajih oz. sobah. Pomembno je, kako na delovno mesto prihajajo zaposleni in koliko kilometrov naredijo za službene potrebe z osebnimi vozili.

Pri nas od letos v ta namen uporabljamo samo električna vozila. V verigi smo seveda novinci.

Potrebno je veliko truda, da nas bodo na tujih trgih enakovredno sprejeli. Članstvo v verigi Die Biohotels k temu lahko veliko pripomore.

Smo v njihovem katalogu, na internetni strani, na skupnih predstavitvah na sejmih ipd.

Prepoznavnost se povečuje in s tem tudi število, predvsem tujih gostov v apartmajih, ki cenijo

eksotičnih jedilih smo pozorni na fair-trade in organsko pridelavo surovin. Spodbujamo trajnostni prevoz, promoviramo kulturno in zgodovinsko dediščino ter aktiven, zdrav način preživljanja prostega časa. V juniju 2015 smo javnosti predstavili inovativen zeleni produkt, Bohinjsko tujsko sobo. Notranjost sobe odlikuje unikatno masivno pohištvo iz lokalnega lesa, ki mu je mogoče slediti od drevesa do izdelka.

Gre za edinstveno medresorsko povezovanje

september 2015

»U

Lokalna oskrba, trajnostni dogodki, električna vozila

Petra Zabukovec Baruca

io hoteli so največja združba okolju prijaznih hotelov v Evropi. Skoraj sto bio hotelov iz sedmih evropskih držav se specializira za trajnostne počitnice, med drugimi tudi Posestvo Trnulja iz Slovenije. Osnovne smernice, ki jim morajo hoteli strogo slediti, so: trajnostna ekonomija, kupovanje lokalnih izdelkov, uporaba zelene energije ter upoštevanje kroga odpadkov.

mag. Urša Kunz

B

lede izvajanja nadzora pa je povedala naslednje: »Kriteriji se preverjajo minimalno enkrat letno z napovedano kontrolo, najverjetneje pa hotel vsako leto kontrolorji obiščejo še enkrat nenapovedano. Te kontrole so sicer zelo natančne. Budnemu očesu izurjenih in visoko usposobljenih kontrolorjev nič ne uide, vendar kontrolorji nikoli ne dajejo občutka nadrejenosti, gre bolj za nekakšen sestanek enakovrednih partnerjev, ki pa seveda natančno vesta, kakšne so njune pravice in dolžnosti. Kontrolor najprej pregleda vso dokumentacijo, ki dokazuje trajnostni in ekološki način poslovanja, potem pa tudi vsa skladišča, kuhinjo, apartmaje, pralnico itd. Na nekaj primerih preveri, ali se nabavljena količina nekega artikla na eni strani sklada s prodano količino in zalogo na drugi strani. Vsakoletno se preverjajo tudi recepture in dobavitelji ter njihovi certifikati.«

mag. Maja Pak

Veriga Bio hotelov s strogimi zahtevami in kontrolo

G

foto: arhiv podjetja

se raziskave o povpraševanju po zeleni turistični ponudbi kažejo, da trajnost postaja eno od osnovnih pričakovanj potrošnika. Pomeni, da zeleni turizem ni več toliko konkurenčna prednost kot je »higienični minimum«, katerega se mora držati turistični ponudniki. Z rastjo okoljskega zavedanja raste tudi pričakovanje do tovrstnega delovanja. Po nekaterih raziskavah se ocenjuje, da bi že 70 % obiskovalcev med izbiro dveh primerljivih hotel izbralo tistega, ki dokazuje svojo trajnost,« je pojasnila mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

foto: arhiv podjetja

»V

trajnostno ponudbo in so zanjo pripravljeni več plačati. V Sloveniji ni nobenega ponudnika, ki bi se odločal za vstop v verigo Die Biohotels.

Razlogov za to je najbrž več: zahteve verige res niso enostavne, tudi članarina ni zanemarljiva, povrh vsega pa je nujno, da ima nastanitev vsaj enega zaposlenega, ki odlično obvlada nemški jezik – ker gre za verigo s sedežem v Avstriji in usmeritvijo predvsem na nemško govoreči trg, to so Nemčija, Avstrija, Švica, poteka vsa komunikacija v nemškem jeziku,« je pojasnila mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

foto: Nebojsa Tejic / STA

še veliko. Preden lahko govorimo o sistemu uveljavljanega trajnostnega poslovanja, je potrebno definirati posledice takšne poslovne usmeritve, tako dobre kot slabe, torej družbene, gospodarske in okoljske. Trenutno smo v fazi postavljanja sistema monitoringa okoljskih vplivov poslovanja družbe,« je dodala Petra Zabukovec Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.

62 101/102

okolje

v Sloveniji, saj smo se na lokalni ravni povezali sledeči akterji: Javna ustanova (Turizem Bohinj), lesna industrija (LIP pohištvo Bohinj, pohištvo »LORE«), kreativni sektor (Zavod Rompom) – mladi ustvarjalci ter turistični obrat (Bohinj EKO Hotel). Projekt je bil delno financiran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

»V

koraku s trajnostnim trendom v turizmu uvajamo storitve z lokalnim pridihom.

Okolje in poslovni uspeh sta v turizmu soodvisna. Hoteli so del okolja, v katerem se morajo obnašati kot odgovoren gost. Usmerjamo se k oblikovanju turističnih storitev in produktov, ki vključujejo naravno in kulturno dediščino in odražajo lokalno identiteto. V počitniške animacijske in MICE programe še bolj vključujemo lokalne običaje in tradicijo. Pridružili se bomo organizaciji festivalov ali dogodkov, ki podpirajo lokalno kulturo in identiteto. In še bolj si bomo gostom prizadevali ponuditi informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih iz našega okolja.

P

ostopno razvijamo ponudbo storitev s pridihom lokalnega, pristnega in avtentičnega na področiju wellnessa, animacije, gostinske ponudbe, izletov in drugih programov na počitniškem in poslovnem segmentu pod znamko »ENJOY LOCAL – UŽIVAJMO LOKALNO«.

Postopno izvajamo tudi okoljske investicije, kot so energetsko učinkovita in okolju prijazna investicija v toplotno črpalko voda/morje v Grand hotelu Bernardin in hotelu Salinera v Strunjanu. Od letošnjega poletja dalje nudimo gostom in drugim uporabnikom električnih vozil možnost polnjenja električnih vozil na polnilni postaji z zmogljivostjo 22 kW. Poleg polnilnice električnih vozil imajo gostje tudi sami priložnost preizkusa električnih vozil in s tem povezane uporabniške izkušnje nove mobilnosti,« je dodala Petra Zabukovec Baruca Hoteli Bernardin, d. d.

september 2015

»T

akoj ob prihodu gostu razložimo naš trajnostni način življenja in kmetovanja.

Poskušamo vzbuditi interes za lokalno kulturno dediščino, naravne zanimivosti in druge točke interesa v bližnji okolici. Ko jih pospremimo v apartma, jim razložimo posebnosti in prednosti trajnostne gradnje in posebnosti naše opreme iz naravnih materialov. Iz konoplje je izolacija iz lastnih nasadov, posteljnina, vzmetnice, zavese, brisače. Opečnata tla so iz opeke, ki je recikliran del stare hiše na posestvu. Umivalnik, ki je ročno narejen iz gline posebej za nas, pod steklenim podstavkom so kamni iz reke Iške, fotografije, ki krasijo stene tuša, so posnetki tolmunov iz Iškega Vintgarja).

M

ed pogovorom mimogrede razložimo tudi trajnostna pravila igre: varčno rabo energije, papirja, hrane, brisač ipd., ločevanje odpadkov in uporabo pralnega in pomivalnega

stroja samo, če je poln. Priporočamo prevoz s kolesom in mestnim avtobusom, nedavno pa smo naš vozni park obogatili še z električnimi kolesi in električnimi vozili. Uporaba navadnih koles je brezplačna. Pri nas tudi velik del živil pridelamo sami, nekje okrog 70 %. Za proizvode, ki jih dokupujemo, imamo že ustaljene in preverjene dobavitelje.

Najljubše nam je, če npr. od ekološke kmetije, ki od nas kupuje ekološko koruzo za krmo živali, kupimo sir, mleko, jajca, ipd. Sicer bi si želeli, da bi čisto vse lahko nabavljali lokalno, vendar zdaj to še ni mogoče, zato imamo tudi možnost nabave preko grosista, ki je partner verige Die Biohotels, za manjše količine pa največkrat obiščemo kar kakšno od slovenskih ekoloških trgovin,« je pojasnila njihove izkušnje mag.

Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

Od osveščanja gostov do lastne energetske postaje

H

oteli so ogromni porabniki vode in energije.

Hoteli prihodnosti, trajnostni hoteli morajo tako na tem področju narediti največ. »V neposredni bližini hotela je bila narejena energetska vodna vrtina. V vodonosnem območju globoko pod zemljo se nahaja kristalno čista voda. Ta voda s toplotnimi črpalkami ogreva sanitarno vodo in objekt. Toplo sanitarno vodo iz tušev in umivalnikov se prav tako izkoristi. Namesto, da se toplo pošlje v kanalizacijo, kot je to v navadi, se jo zbere v posebnih rezervoarjih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo preostalo toploto in jo izkoriščeno ter ohlajeno spustijo v kanalizacijo.

Ko ji je bila toplota odvzeta, se prek toplotnih izmenjevalcev znova vrača v sistem.

B

ohinj EKO Hotel ima poleg energetske vrtine tudi lastno energetsko postajo. Sočasno se namreč proizvajata električna energija in toplota. Dve napravi, ki ju poganja utekočinjen naftni plin (UNP), skupaj sočasno proizvajata električno in toplotno energijo. Ista električna energija skrbi za poganjanje toplotnih črpalk v hotelu in celotno napajanje hotela ter vodnega parka obenem. Toplota, ki se sprošča ob proizvodnji električne energije, se uporabi za gretje bazenov. Takšen sistem ima zaradi uporabe preostale toplote izjemno visok celotni izkoristek med 70 in 90 %. Z istočasno proizvodnjo toplotne in električne energije se prihrani tudi do 30 % primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo.

C

elotni hotel je ogrevan na principu nizko-temperaturnega režima – s talno kurjavo

Prvi eko hotel v Sloveniji, Bohinj Park ECO Hotel. in hladilno-grelnimi gredami. Stene so nadstandardno izolirane in tako omejujejo uhajanje toplote. Poleg sodobnih izolacijskih materialov so na celotnem objektu montirana tudi stekla z najnižjim faktorjem Ug. S tem je zagotovljena minimalna prehodnost in izguba toplote skozi plašč objekta. Objekt prekriva prva tovrstna streha pri nas. V celoti je izdelana iz lesa in drugih naravnih materialov. Tudi hotelska razsvetlitev je premišljeno zasnovana. Pretežno vsa svetlobna telesa v objektu so zasnovana na tehnologiji Power LED.

C

elotni sistem za izrabo energije in uravnavanje porabe je voden v centralnem nadzornem računalniškem sistemu CNS. Strežniki, baze podatkov v podatkovnih strežnikih, sistem za brezprekinitveno napajanje UPS ter vsa aktivna oprema, to so usmerjevalniki, stikala ipd., za informacijsko in tehnološko tako dovršen hotel so energijsko precej zahtevni. A bolj kot na električno energijo, ki jo hotel tako ali tako proizvaja z lastno energetsko postajo, je potrebno misliti na toploto, ki jo takšni računalniški sistemi oddajajo. Takšne prostore je potrebno intenzivno hladiti. Da bi toplote, ki se sprošča ob delovanju naprav ne metali stran, pa je v sistemskem prostoru nameščena napredna toplotna črpalka zrak-voda, ki vso oddano toplotno energijo vrne nazaj v sistem v obliki tople vode,« je njihov zgleden primer varčevanja opisal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

Ponekod varčevanje z vod in energijo še ni tako celostno, vendar hoteli poizkušajo varčevati tam, kjer je mogoče.

»D

o konca leta bo vsaj 75 % naše razsvetljave varčne. Upamo celo, da več. Varčne in led sijalke po hodnikih in koridorjih luči prižigajo in ugašajo senzorji. Sistematično o možnosti varčnega obnašanja obveščamo goste. Brisače lahko uporabijo večkrat. Za manjšo porabo vode imamo varčne tuš ročke in perlatorje, ki zmanjšajo porabo vode za 50 %. Kotličke imamo nastavljene tako, da porabijo manj vode. Gosti s svojim razumevanjem veliko pripomorejo. Naš

»P

ri nas hrane skoraj nič ne ostaja. Imamo preračunano, koliko ljudi hodi v povprečju k nam na dnevna kosila, skupine naročajo večerjo v naprej in vemo, koliko pripraviti hrane. Vseeno ostaja odpadna hrana, ki gre v biološke odpadke. Sicer pa že nekaj časa ločujemo odpadke. Tudi tiste, ki jih odvržejo gosti v sobah. Poleg tega ne uporabljamo plastenk.

Namesto trdih mil imamo v sobah dozirnice za tekoča mila. Vse, kar se znotraj hotela ne loči, partner, ki skrbi za odvoz odpadkov, po svojem dodelanem sistemu ločuje na lokaciji,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»O

dpadke ločujemo in recikliramo, organske ter biorazgradljive odpadke odvaža podjetje Biotera, ki ima za zbrane odpadke urejeno pravilno obdelavo. Ukrepe za zmanjšano količino odpadkov izvajamo po načelu podaljševanja življenjske dobe in ponovne uporabe materialov, kjer je to mogoče; v obeh restavracijah imamo na voljo otroške porcije.

Velik poudarek je na kvaliteti in spoštljivem odnosu do hrane. Pri nabavi dajemo prednost lokalnim dobaviteljem, kupujemo v večjih pakiranjih oziroma rinfuzi. Stalno izvajamo akcije tudi v vrstah hotelskih gostov. Med počitnicami organiziramo delavnice, kjer otroci gostov izdelujejo uporabne reči iz naravnih ter recikliranih surovin,« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel. »Na tem področju imamo vzpostavljen sistem uporabe neporabljene hrane, ki je skladen z zdravstveno - higienskimi standardi. Z različnimi ukrepi se zavzemamo za nično stopnjo prehranskih odpadkov, a smo trenutno v fazi vzpostavljanja takšnega sistema, ki zahteva koordinirano delovanje trga dobaviteljev, dobro poznavanje

Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli

Trajnostni »team building« v porastu

Učbenik za modul okoljevarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in vse, ki se ukvarjajo z okoljem v podjetjih.

Vabljeni k sodelovanju!

»K

ot prvi eko hotel v Sloveniji smo prvi uvedli možnost organizacije trajnostnih dogodkov. Gostje lahko prespijo v energetsko varčnem hotelu, organiziramo trajnostni prevoz, »team buildinge« z okoljevarstveno noto, to je sajenje dreves, različne športne dejavnosti v neokrnjeni naravi, obiranje avtohtone koruze - druženje v mlinu, samostojna priprava večerje iz pridelanih surovin, tematska druženja z upoštevanjem lokalne zgodovinske in kulturne dediščine in podobno. Poudarek je na lokalno pridelani hrani. Imamo tudi lastne certificirane jedi »Najboljše iz Bohinja«. V hotelski kleti imamo polnilnico za električne avtomobile, kar omogoča izvedbo mednarodnih tehnoloških konferenc, ki obravnavajo električno mobilnost.

Hotel ima tudi primerno umestitev in kapacitete za predstavitev novih električnih ali hibridnih vozil,« je povedal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

101/102

okolje

Materiali in okolje

Iz vsebine • Znanost o materialih in inženirstvo • Delitev materialov • Zgradba materialov • Lastnosti materialov • Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže • Nevarne snovi • Vaje in primeri za utrjevanje znanja

P

odobno pozitivno izkušnjo z ljudmi ima mag.

Urša Kunz, Posestvo Trnulja: »Podjetja kažejo vedno višjo stopnjo trajnostne ozaveščenosti.

Vsi, ki pri nas organizirajo izobraževanja, »team building-e«, predstavitve, srečanja, so zelo zadovoljni z uspešnostjo svojih dogodkov. Udeleženci se namreč v naravnem okolju, v prostoru z velikimi steklenimi površinami s pogledom v naravo, glinenimi ometi, rekuperacijo (prezračevalni sistem) in lesenim oljenim masivnim pohištvom, ki še vedno rahlo diši po savni, nadvse dobro počutijo. V odmorih se odpravijo na sprehod, ogledajo si zeliščni in zelenjavni vrt, naše živali, okolico ter Ljubljanico. Do reke je s posestva vsega 400 m. Nekateri se celo odločijo, da z mesta pridejo do nas z ladjico. Občudujejo prečudovito barjansko naravo vsega 6 km od Ljubljanskega Tromostovja. Zdravo in okusno kosilo iz ekoloških sestavin jih napolni z energijo še za popoldanski del predavanja. Večinoma gostje na koncu želijo, da jim povemo nekaj o posestvu, njegovem nastanku, trajnostnem kmetijstvu ter načinu pridelave in predelave ekoloških živil. Vsakič znova sem prijetno presenečena, ko po celem dnevu predavanj praktično vsi udeleženci ostanejo še na naši predstavitvi in pri njej aktivno sodelujejo z vprašanji, mnenji, komentarji. Če je še dovolj energije, na koncu še skupaj zapojemo, včasih se s karaokami nadaljuje do poznih ur.« Več na www.zelenaslovenija.si

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

september 2015

Zmanjševanje količine odpadkov le odskočna deska

Učbenik in okoljski priročnik

turističnega trga in prehranskih navad gostov ter učinkovitega odjema neporabljene hrane v dobrodelne namene lokalnim dobrodelnim organizacijam,« je dodala Petra Zabukovec Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.

Promocija

hotel ima velike kapacitete in torej veliko število gostov, ki so lahko zelo potratni ali varčni,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana. Z njo se strinja tudi Petra Zabukovec Baruca Hoteli Bernardin, d. d., ki pravi: »Zaenkrat so ukrepi na tem področju usmerjeni na raven osveščanja gostov v sobah in na kopališčih o zmerni porabi vode in varčevanju z električno energijo.« »Smo tudi v veliki meri samooskrbni z elektro biodieselskim agregatom, imamo solarno napravo za ogrevanje tople vode, lesni sekanci za kurjavo pa so pretežno z naših kmetijskih površin, ki so bile zaraščene, mi pa jih očistimo in obenem še uporabimo ta »odpadni« material za kurjavo. Naš ogljični odtis za leto 2014 znaša 7,51 kg CO2/ nočitev, kar je zelo v zelenem področju, mejna vrednost je namreč 10 kg CO2,« je povedala mag.

Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

63

V PRIPRAVI!

Shelf ready embalaža kot optimalno embaliranje izdelkov foto: www.shutterstock.com

izr. prof. dr. Andrej Lisec

Polnjenje trgovskih polic

64 101/102

logistika

Polnjenje trgovskih polic

Študentje Fakultete za logistiko

aktivno sodelujejo na dveh projektih »Po kreativni poti

do praktičnega znanja« pod vodstvom mentorja izr. prof. dr.

Andreja Lisca v sodelovanju s

prof. dr. Iztokom Potrčem in

asistentom Vaskom Pejićem.

Prvi je »Distribucija lokalne

pridelane hrane od vrat do

vrat«, drugi pa »Izboljšava polnjenja polic z uporabo Shelf

ready embalaže«. V projektu sodelujeta še dve sevniški

podjetji Gostilna in trgovina Repovž, Jože Repovž s. p.

in Kmečka zadruga Sevnica

september 2015

z. o. o.

M

inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se predvsem v zadnjih letih intenzivno zavzema za promocijo lokalno pridelane hrane ter s tem za izrabo lastnih državnih virov. Na tem področju se kažejo vidni rezultati, saj se vedno več državljanov pri svojih nakupih odloča za lokalno hrano. Vse večje zavedanje, da lokalna prehrana predvsem iz logističnega vidika (dolg transport, skladiščenje hrane iz oddaljenih držav) ne pomeni zgolj boljše kakovosti, posledično bolj zdravega prebivalstva, temveč tudi več delovnih mest tako za kmete, obrtnike in za industrijske delavce. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Distribucija lokalne hrane oziroma organizacija kratkih oskrbovalnih verig je tako naslednji izziv. V tem primeru so se povezali Kmečka zadruga Sevnica z. o. o., lokalni predelovalec prehrane Gostilna in trgovina Repovž, Jože Repovž s. p., Fakulteta za logistiko, Fakulteta za strojništvo, Univerze v Mariboru ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Zaradi prezasedenosti proizvajalcev lokalno predelane hrane, njihove regionalne in lokalne razpršenosti je zelo težko uskladiti skupno distribucijsko verigo. Zato so študenti skušali rešiti omenjeno problematiko na podlagi čistih logističnih in strojniških

SRP embalaža omogoča hitrejše nakupovanje potrošniku, saj lahko zelo hitro identificira želeno blagovno znamko. kriterijev ter kriterijev z vidika upravljanja podeželja.

K

ljučna problematika pri projektu »Distribucija lokalne pridelane hrane od vrat do vrat«, ki jo rešujejo, je oskrba. Za začetek sevniškega prebivalstva z lokalno predelano hrano od vrat do vrat, začenši na praktičnem primeru samostojnega podjetnika Jožeta Repovža, Gostilna in trgovina Repovž, ki proizvaja lokalno pridelano hrano. Pri razreševanju projekta ugotavljamo primernost ter transparentnost trenutnega upravljanja z lokalno pridelano hrano, določamo preglednost nad trenutnim sistemom ravnanja in postavljamo optimalen model distribucije lokalno pridobljene hrane v občini Sevnica z dobro vidljivimi in definiranimi procesi distribucije ter določitvijo tehnično-tehnološke podprtosti. Ti sistemi se v Sloveniji v manjšem obsegu pojavljajo predvsem na mikro ravni, model, zasnovan na našem praktičnem primeru, pa bi bil lahko v nadaljevanju zasnova tudi za makro raven.

65 F

akulteta za logistiko ter Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru podajata izboljšave glede omenjene problematike na podlagi logističnih in strojniških kriterijev.

Oblikujemo primerno Shelf ready embalažo, ki omogoča bolj funkcionalen sistem polnjenja polic ter ga implementiramo v prodajalno z namenom boljšega, predvsem optimalnejšega poslovanja podjetja.

I S

nterdisciplinarno ter kreativno razmišljanje študentov obeh programov pripomore k optimalnejšim ter inovativnim rešitvam. helf-ready embalaža – SRP predstavlja pakiranje izdelka na takšen način, da je prilagojeno potrebam trgovca oziroma prodajnim policam in prostoru. Izdelke, ki so pakirani v SRP, trgovec z lahkoto postavi na prodajne police, saj ni potrebe po razpakiranju oziroma prepakiranju, saj lahko izdelke postavi direktno na prodajno polico. SRP je lahko del transportne embalaže ali pa je SRP že sama po sebi transportna embalaža.

S

RP zagotavlja hitro in enostavno identifikacijo izdelkov, ki se nahajajo v embalaži.

S tem preprečimo nepravilne dostave blaga, saj že sama embalaža sporoča vrsto in količino blaga v njej, zato zelo težko pride do nepravilnosti. Temeljna zahteva, ki jo mora izpolnjevati takšna embalaža, je, da mora embalaža jasno sporočati, kaj se v njej nahaja, na zunanji strani morajo biti vidna blagovna znamka, vrsta in količina izdelka v njej. Konstrukcija SRP embalaže omogoča hitro in učinkovito odpiranje, kar omogoča trgovcem hitro polnjenje trgovskih polic. Prav tako ne potrebujemo konkretnega orodja za odprtje te embalaže, vendar mora biti embalaža kljub temu dovolj trdna, da ne pride do poškodb blaga med transportom.

S

RP embalaža mora biti oblikovana tako, da jo lahko razpakiramo z minimalnim tru-

RP embalaža, ki poleg zaščite blaga zagotavlja učinkovito postavitev blaga na prodajni polici, ima velik pomen v logistiki, saj zmanjšuje stroške manipulacije izdelkov. Trgovcu v veliki meri poenostavi polnjenje polic, omogoči lažjo identifikacijo skozi celotno oskrbovalno verigo in olajša nakupovanje potrošniku.

Slovenska podjetja še ne uporabljajo množično SRP, saj embalirajo svoje izdelke v klasično embalažo. S tem trgovcem ne omogočajo hitrejše manipulacije z blagom. To bi lahko dosegli z večjo uporabo SRP.

N

atančni posnetek obstoječega stanja, izdelava kritične analize obstoječega stanja, prenova obstoječega stanja z uvedbo tehnologije Shelf ready embalaže, omogoča trgovcem, da se blago v skupinskem pakiranju postavi na polico, ne da bi ga bilo potrebno pred tem dodatno razpakirati.

S

projektom nameravamo ugotoviti primernost trenutnega načina embaliranja ter polnjenja polic, določiti preglednost nad trenutnim sistemom ravnanja in zasnovati optimalen model polnjena polic s Shelf ready embalažo na podlagi čistih logističnih in strojniških kriterijev.

S

RP je primerna predvsem za trgovinsko dejavnost, saj bistveno olajša polnjenje in preurejanje trgovinskih polic, vpliva na večjo založenost polic in omogoča optimalno izkoriščenost prodajnega prostora.

S

Enostavno nakupovanje Vir: The Croger Co, 2010, str. 16. dom in enostavno oziroma varno postavimo na prodajno polico. Embalaža, ki jo postavimo na prodajno polico skupaj z izdelki, mora biti dovolj močna, da jo lahko premikamo po policah skupaj z izdelki. S tem nam embalaža omogoča hitro polnjenje prodajnih polic brez nepotrebne izgube časa.

Vsi, ki delujete na področju logistike in upravljanja oskrbovalnih verig –

S

RP embalaža omogoča hitrejše nakupovanje potrošniku, saj lahko zelo hitro identificira želeno blagovno znamko in tako hitro nakupi želene izdelke, saj SRP izboljša vidnost izdelka. Embalaža mora biti oblikovana tako, da potrošnik brez težav dostopa do želenega izdelka, naj bo še tako majhen.

Primer kartonske embalaže

S

RP embalaža naj bi izpolnjevala pet temeljnih zahtev, če hočemo izboljšati manipulacijo blaga v oskrbovalni verigi: enostavno identifikacijo, enostavno odpiranje, enostavno

vabljeni na mednarodni poslovno-logistični kongres

OSKRBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI 2015 14. in 15. oktober 2015 | Maribor

Enostavno ravnanje z odpadno embalažo

Z dobro prakso v vsako poslovno okolje Prenos znanja, inovacij in dobrih praks med podjetji, panogami ter med teorijo in prakso – letos v središču dobre prakse ter standardi v avtomobilski industriji in hladni verigi. Znanja, izkušnje in prakse bodo z vami delili mednarodni in domači strokovnjaki ter managerji.

M

ateriali za izdelavo SRP embalaže naj bi bili materiali, ki jih je mogoče reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Prav tako mora biti embalaža oblikovana tako, da jo je mogoče hitro in enostavno odstraniti s prodajne police.

Pomembno je skrbeti za varovanje okolja in uvajati zeleno logistiko.

www.logisticnikongres.si Promocija

Primer SRP embalaže

101/102

zlaganje na police, enostavno nakupovanje in enostavno ravnanje z odpadno embalažo.

logistika

rugi projekt je namenjen izboljšavi časovno zamudnemu polnjenju trgovinskih polic.

Polnjenje je z obstoječo tehnologijo zamudno, zato si v podjetjih prizadevajo za izboljšanje lastnega pakirnega sistema, izboljšanim oblikovanjem lastne embalaže ter izboljšano kakovostjo polnjenja polic.

Organizatorja: Slovensko logistično združenje (SLZ) in Planet GV.

september 2015

D

Mestna logistika - pot do konsolidacijskih centrov Topolšek Darja in Cvahte Tina Fakulteta za logistiko UM foto: www.shutterstock.com

66 101/102

logistika

Promet v mestih

Problem Več kot 70 % evropskega prebivalstva živi v mestih, ki so ključnega pomena za rast in zaposlovanje, in približno 85 % BDP v EU se ustvari v mestih. To pomeni, da so mesta osrednji del življenja in ustvarjanja. Zato se mestna območja danes soočajo z izzivom, kako vzpostaviti promet, ki bo trajnosten (CO2, onesnaženja zraka, hrupa) in konkurenčen (zastoji), pri čemer se hkrati obravnavajo socialna vprašanja. Vsekakor Slovenija pri teh izzivih ni izjema, kljub temu, da naša mesa po velikosti ne dosegajo največjih evropskih metropol.

september 2015

Komisija Evropske skupnosti v nedavnem sporočilu o trajnostno naravnani prihodnosti prometa omenja urbanizacijo ter njen učinek na promet kot enega glavnih izzivov pri vzpostavljanju trajnostnega prometnega sistema.

V sporočilu je Komisija pozvala k učinkovitim in usklajenim ukrepom za reševanje mobilnosti v mestih in je hkrati predlagala pripravo skupnega okvira na ravni EU, ki bi lokalnim organom olajšal sprejemanje ukrepov.

Mestna logistika ima velik vpliv na lokalno gospodarstvo in na življenje ter atraktivnost mestnih središč. Vendar ustvarja okoljske težave in težave, povezane z dostopnostjo, povzroča pa tudi zastoje. Na primer, v mestnih središčih mestna logistika povzroča: • 80 % postankov vozil zaradi dostave se

izvede na »nezakonitih parkirnih mestih«; • 60 % dostav traja manj kot 5 minut in samo 9 % dostav traja več kot 20 minut, prav te predstavljajo 36 % celotnega časa dostav na dan; • potrebnih je le 8 majhnih dostavnih vozil, da se nadomesti en tovornjak. Številne študije, opravljene v zadnjih letih, kažejo, da se značilnosti mestne logistike niso veliko spreminjale, in so naslednje: • mestni tovorni transport uporablja med 25 % in 30 % cestnega prostora (infrastrukture) v Evropi (uporabljen prostor × ure);

• mestni tovorni transport predstavlja med 10 % in 20 % vsega cestnega transporta v mestih (vozila km); • delež stroškov »zadnje milje« v primeri s celotnim transportnim stroškom znaša med 10 in 20 %; • mestna logistika v mestnih območjih povzroči okoli 30 % emisij CO2 in (NOx) onesnaževal ter 40 % onesnaženj s hrupom; • leta 2030 bo predvidoma 45 % porabe energije povezanih s transportom tovora; • leta 2030 naj bi se tonski kilometri tovornega transporta povečali za 63 %.

67 ransport blaga kot eden izmed ključnih elementov logistike omogoča večino gospodarskih in družbenih dejavnosti v mestnih območjih. Prebivalcem mesta zagotavlja »življenje«, saj omogoča oskrbovanje trgovin, v katerih kupujejo, oskrbovanje njihovih delovnih mest, prinaša pošto in blago tudi do doma, omogoča odvoz odpadkov itd.. Kapacitete cest so danes že skoraj v celoti izrabljene, kar posebej velja za mestna območja. V okviru izrabljenih kapacitet, ki jih večinoma zasedajo osebna vozila, imajo tovorna vozila posebno vlogo, saj so večinoma večja, hrupnejša in povzročajo več emisij. V večjih francoskih mestih so ugotovili, da tovorna vozila porabijo v povprečju 30 % kapacitet zmogljivosti mestnih ulic, od tega dve tretjini predstavljajo parkirišča za dostavo in površine za »pick-up« operacije. Transport blaga v mestih predstavlja približno 10 % celotnih prevoženih kilometrov v mestih. Isto velja tudi za tri največja francoska mesta, kjer se ta vrednost giblje od 13 % do 20 % (Crainic, 2008). Seveda tovorna vozila v mestih ne povzročajo le zastojev, ampak tudi znižujejo kakovost zraka zaradi emisij. Te nevšečnosti vplivajo na življenje vseh ljudi, ki živijo ali delajo v mestih. Prav tako tudi na produktivnost podjetij, ki se nahajajo v mestnih območjih, in posledično na oskrbovalne verige, v katere so vključena ta podjetja.

U

poraba tako imenovanih zelenih vozil in integracija javne prometne infrastrukture lahko izboljšata sisteme in dodatno zmanjšujeta premike tovornjakov in s tem povezane emisije v mestih. Seveda sta konsolidacija in usklajevanje temeljna koncepta mestne logistike.

Aktivnosti konsolidacije potekajo v tako imenovanih mestnih konsolidacijskih centrih. Ta sistem predstavlja raztovor različnih tovornih vozil (namenjenih transportu na daljše razdalje) v mestnem konsolidacijskem centru, kjer se tovor nato sortira in združi ter se v manjših vozilih transportira do končne destinacije. Ob tem mora logistični sistem zagotavljati povratni tok - od izvorov znotraj mesta na območja zunaj, kakor tudi gibanje med izvori in ponori znotraj mesta.

M

estni konsolidacijski center lahko zagotavlja vrsto drugih maloprodajnih storitev, ki predstavljajo dodano logistično vrednost.

Logistična podjetja, ki opravljajo mestno dostavo blaga, lahko tam oddajo svoj tovor in se s tem izognejo zamudam in prometnim konicam, saj delavci v tem centru poskrbijo za dostavo blaga v okolju prijaznih vozilih z dogovorjenim vzorcem dostave.

Cilji mestnega konsolidacijskega centra so: • zmanjšanje intenzivnosti tovornega prometa (zmanjšanje števila tovornih vozil v mestnem območju z izboljšanjem konsolidacije ali s preusmeritvijo na drugo prometno vejo);

• zmanjšanje vplivov na okolje, povezanih z dejavnostjo tovornih vozil (npr. s pomočjo zmanjšanja skupnega števila voženj in/ali večjo uporabo okolju prijaznih vozil); • izboljšanje učinkovitosti mestnega transporta tovora (z izboljšanim faktorjem obremenitve in potrebo po zmanjšanju števila dostav); • zmanjšanje potrebe po skladiščenju blaga in logističnih dejavnosti v mestnih središčih, kar bi lahko izboljšalo prihodek od prodaje (s ponudbo skladiščnih prostorov in drugih storitev z dodano vrednostjo v mestnem središču).

Glavne prednosti in slabosti mestnih konsolidacijskih centrov

O

bstajajo številne pozitivne in negativne strani mestnega konsolidacijskega centra.

Glavne prednosti mestnega konsolidacijskega centra so (Browne, Sweet, Woodburn & Allen, 2005): • okoljske in družbene koristi, ki izhajajo iz učinkovitejših in manj motečih transportov v mestnih območjih;

• boljše načrtovanje in izvajanje delovanja logistike, s priložnostjo za uvedbo novih informacijskih sistemov sočasno z uvedbo mestnega konsolidacijskega centra; • boljše vodenje zalog, razpoložljivost proizvodov in storitev za stranke (poprodajnih storitev); • spodbujanje preskoka iz »push« v »pull« logistiko preko boljše kontrole in sledljivosti preko celotne oskrbovalne verige; • potencial za povezovanje v širše strategije in regulativne pobude; • teoretične stroškovne prednosti pri pogodbenih delih »zadnjega kilometra« (last mile); • prednosti za vse udeležence z vidika odnosov z javnostjo; • potencial možnosti izboljšanja uporabe virov na lokacijah dobave; • posebne prednosti transporta; • priložnost za opravljanje dejavnosti z dodano vrednostjo.

Glavne slabosti mestnega konsolidacijskega centra so (ibid.): • potencialno visoki začetni stroški (in včasih tudi visoki stroški poslovanja); • večina mestnega tovornega je že konsolidiranega na nivoju podjetja ali na nivoju dostavljavcev, zaradi česar so prednosti takšnega

101/102

centra omejene (ali imajo celo negativne posledice), saj se ta vključuje v blagovne tokove in jih s tem lahko tudi zavira; potencialni obseg takšnega centra je zato lahko precej omejen;

logistika

T

• kombinirana uporaba cestnih tovornih vozil (npr. manj lahkih ali manj težkih tovornih vozil);

• en sam mestni konsolidacijski center bi težko obvladoval širok spekter blaga, ki se giblje v mestnem območju, saj je pri tem treba upoštevati različne zahteve za manipulacijo in skladiščenje;

• večina študij poroča o povišanju stroškov dostave zaradi dodatnih stopenj v oskrbovalni verigi, ki povzročajo dodatne stroške (in pogosto tudi čas) ter denarne kazni, čeprav je to očitno odvisno od tega, kako dobro je center vključen v oskrbovalno verigo in v kolikšni meri so pri tem upoštevani vsi stroški in koristi; • zelo malo je verjetno, da bo en sam mestni konsolidacijski center privlačen za številne blagovne tokove različnih oskrbovalcev zaradi stopnje preusmeritve z normalnih poti (in se zato lahko izničijo transportni prihranki za nadaljnjo distribucijo); • slabo izvajanje predpisov za vozila, ki niso vključena v konsolidacijski sistem; • organizacijski in pogodbeni problemi pogosto omejujejo učinkovitost; • potencial za oblikovanje monopolnih položajev in s tem izključitev konkurence, kar lahko vodi do pravnih težav; • izguba (odsotnost) neposredne povezave med dobavitelji in potrošniki.

Število transportov se lahko zmanjša za tretjino

E

den od glavnih razlogov za izbiro storitev mestnega konsolidacijskega centra je možnost zmanjšanja transportnih vplivov na območju delovanja takšnega centra. Številne študije so pokazale, da se je število transportov (ali prevoženih kilometrov) zaradi uporabe mestnega konsolidacijskega centra zmanjšalo za 30 % do 80 %, kar pomeni velik prihranek pri transportnih operacijah.

N

a splošno lahko ugotovimo, da uporaba takšnih mestnih konsolidacijskih centrov občutno izboljša transportne tokove in zmanjša transportne stroške, čeprav je seveda odvisna od stopnje sprejemanja in narave sistema.

Glavne prednosti, ki jih prinaša transportna funkcija konsolidacijskega centra, tako vključuje (ibid., str. 7): • zmanjšanje števila potovanj vozil; • zmanjšanje števila prevoženih kilometrov; • za dobavitelja prednost predstavlja tudi boljši izkoristek vozila in voznika, kar je posledica

september 2015

Uvod

68 101/102

logistika

hitrejšega obtoka (in potencialno zmanjšanje števila dostavnih lokacij), prednost pa je tudi za dostavo, saj ji je omogočen lažji dostop do natovornih/raztovornih objektov;

• izboljšanje stopnje izkoristka prostornine/ nosilnosti za vozila, ki dostavljajo iz mestnega konsolidacijskega centra (in morda tudi za vhodne tokove dobaviteljev), kar zmanjša stroške na enoto transporta v končni fazi dostave; • manj vozil, potrebnih na območju, na katerem deluje konsolidacijski center; • sposobnost ločevanja paketov blaga, zaradi česar se lahko uporabljajo alternativni načini in tipi vozil in je dostava blaga zato lažje izvedljiva (npr. uporaba okolju prijaznejših vozil, kot so kolesa ali električna dostavna vozila v mestnem območju, uporaba železnice za transport blaga v konsolidacijski center); • lahek dostop za dobavitelje, ki lahko pripeljejo in odložijo blago in si prihranijo dragoceni čas, ki bi ga sicer porabili za iskanje kraja dostave, parkiranje, čakanje na potrošnika…, predvsem, če gre za dostavo majhne količine blaga ali le za dostavo enega paketa; • priložnosti za zaslužek od povratnih voženj (iz centra ven).

M

estni konsolidacijski center lahko ponudi tudi izboljšano dostavo z bolj prilagodljivimi in zanesljivimi dobavnimi roki, z večjo razpoložljivostjo proizvodov, doseči pa je mogoče tudi večji obseg prodaje in večjo produktivnost na območju centra. Zaradi delovanja logističnih centrov na obrobju se lahko zmanjša potreba po številu dobav v določen kraj (območje mesta), saj se blago konsolidira v centru, s čimer se še zmanjšajo motnje in potreba po delovni sili, ki so povezane s prejemanjem več pošiljk (ki niso bili združene v konsolidacijskem centru), kar posledično vodi k izboljšanju načrtovanja kadrov in povečuje produktivnost pri odjemalcih (potrošnikih) v mestu.

S

odobno opremljen konsolidacijski center predstavlja velike prednosti podjetjem, ki so prej dostavljala na več lokacij v posameznem mestu, če sledijo nekaterim načelom: • blago se lahko dostavlja po fleksibilnih časih (center je lahko odprt 24 ur na dan in 7 dni v tednu); • ima osebje, ki je zmeraj na voljo za sprejemanje pošiljk; • je brez problemov glede omejitev dostave;

Vplivi na druge aktivnosti v oskrbovalni verigi

• je brez preobremenjenih dostavnih mest (v primeru če v mesto k enemu podjetju dostavlja več dostavljavcev, je mesto, namenjeno dostavljavcu, lahko zasedeno, in tako morajo le-ti čakati, da se predhodna dostava zaključi) itd.

Z

V

nekaj pomembnimi izjemami, predvsem v zvezi s posameznimi shemami, so širše posledice za oskrbovalne verige običajno neraziskane in v literaturi niso opredeljene. Vseeno je mogoče najti določene podatke o drugih aktivnosti v oskrbovalni verigi, ki so (ali so lahko) poleg standardnih konsolidacijskih dejavnosti prisotne.

E

na možnost dodatne dejavnosti mestnega konsolidacijskega centra je upravljanje z zalogami, ob čemer je seveda treba upoštevati zmogljivosti centra. Ugotovimo lahko, da se v takšnem centru najbolj izplača imeti kratkotrajne varnostne zaloge, saj je le tako konsolidacijski center maksimalno izkoriščen. Z varnostnimi zalogami se namreč zmanjšajo dobavni roki in se izboljša dostopnost izdelkov in storitev na določenem območju. Takšen center je koristen tudi za shranjevanje določenih sezonskih izdelkov, saj lahko na vrhuncu sezone nudi oz. zagotavlja dragocen dodaten skladiščni prostor (Browne, Sweet, Woodburn & Allen, 2005).

september 2015

lokacijo, ki omogoča tudi širjenje, lahko pričakuje še dodatna širitev ostalih dejavnosti (ibid.).

M

estni konsolidacijski center lahko ponudi tudi druge dodatne dejavnosti, med te pa sodi oddajanje prostorov za druge dejavnosti, ki so bolj produktivne in dobičkonosne, kot so na primer prostori za maloprodajo ali gradbene površine. V kolikor pa gre za zelo aktualno

se to je torej zanimivo za številne dobavitelje in logistična podjetja, ki želijo zmanjšati svoje stroške pri dostavi blaga in predvsem obremenjenost svojih dostavnih služb.

M

estni konsolidacijski centri imajo pomembno vlogo pri reciklaži in vračilih blaga, vključno z vračili proizvodov ter s koordinacijo zbiranja odpadkov in embalaže za ponovno uporabo ali reciklažo, s čimer razbremenijo posamezne potrošnike, ki bi sicer morali sami poskrbeti za to dejavnost. Uredbe na tem področju se zaostrujejo, zaradi česar lahko takšni usklajeni pristopi ponujajo večje koristi v daljšem časovnem obdobju. Takšni konsolidacijski centri ponujajo tudi nov kanal distribucije, saj v osnovi konsolidacijski centri oskrbujejo več potrošnikov, s tem pa se lahko ponudijo priložnosti manjšim dobaviteljem za dostop do novih trgov, ki so trenutno izven njihovega dosega.

V končni fazi lahko centri ponudijo možnost elektronskega poslovanja med podjetji (B2B in B2C storitve) (Browne, Sweet, Woodburn & Allen, 2005).

D

a na koncu vse smiselno povzamemo, podajamo shemo, ki prikazuje obseg logističnih in pred-prodajnih aktivnosti, ki jih lahko prevzame konsolidacijski center. Shema prav tako prikazuje potencialne prednosti teh aktivnosti.

P

ovzamemo lahko, da obstajajo dokazi, da lahko mestni konsolidacijski centri izboljšajo upravljanje oskrbovalnih verig. Če se lahko mestni konsolidacijski centri uporabljajo za izboljšanje upravljanja oskrbovalnih verig, lahko to privede do zmanjšanja stroškov v oskrbovalni verigi in izboljšanja kakovosti storitev, čeprav ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo ti rezultati posledica sprejetja tega koncepta. Morda je presenetljivo, da večina mestnih konsolidacijskih centrov ne namenja veliko pozornosti vplivom na širše oskrbovalne verige, čeprav je to lahko posledica kompleksne narave mnogih oskrbovalnih verig in sodelovanja različnih strank, zaradi česar je težko opredeliti in dodeliti koristi.

Z

okoljskega vidika in vidika kakovosti življenja lahko mestni konsolidacijski centri pripomorejo k: • zmanjševanju števila neprimernih tovornih vozil in morda tudi skupnega števila vozil, ki delujejo v mestnem območju; • izboljšanju tovornih dejavnikov in praznih voženj tovornih vozil in s tem zmanjšanju gibanja vozil in prevoženih poti;

• zmanjšanju porabe goriva in posledično emisij vozil in hrupa pri dostavljanju blaga; • ponujanju priložnosti, da se v zadnji fazi mestne oskrbovalne verige uporabljajo samo okolju prijazna električna vozila; • ponujanju bolj prijaznega okolja za pešce.

Praksa v tujini

M

estni konsolidacijski centri so bili obravnavani ali implementirani v številnih evropskih mestih, kot so npr. Amsterdam, Leiden, Utrecht, Berlin, Bremen, Köln, Freeburg, Kassel, München, La Rochelle, Basel, Stockholm, Genova, Padova, Ferrara, Benetke, Ancona, Neapelj in Milano (Marcucci, Danielis, 2008).

N

ajbolj je poznan primer Monaka, kjer ga je vlada uvedla že leta 1989 v kombinaciji s strogimi predpisi za tovornjake in z zagotavljanjem subvencij za mestni konsolidacijski center. Platforma je podprta s strani države, upravljajo pa jo zasebni prevozniki, ki se ukvarjajo s transportom blaga v mestna območja. Pobuda monaške vlade je bila namenjena neposrednemu reševanju prometnih zastojev, ki jih povzročajo težka tovorna vozila. Ta vozila povzročajo še druge probleme, parkiranje in zamašene prometnice do onesnaženosti, hrupa in vizualnega onesnaženja. Znano je, kako so nezadovoljni rezidenti in trgovci. Medtem ko je Monako načrtoval prepoved dostave tovornih pošiljk v mesto z vozili z bruto težo, ki presega 7,5 tone, je bilo treba zagotoviti alternativo.

Ta je bila vzpostavitev mestnega centra v industrijskem okrožju Fontvieille, ki omogoča enostaven in hiter »in-out« dostop za težke tovornjake. Ustanovitev platforme je spremljal

69 Izboljšane storitve vračil

101/102

Izboljšano ravnanje z odpadki

Manj »zmanjkanja« zalog

Izboljšan izkoristek dostavnih vozil zmanjšanje skupnega časa dostave do trgovin

Razpoložljivost proizvodov

Pri potrošniku (npr. trgovini) »odstrani« nepotrebno zalogo, odpadke in poškodovane proizvode

V trgovini je manj razpakiranja, dela s cenami in razstavljanjem, ravnanja z odpadki in manj procesiranja zaradi vračil

Uporaba transportnih storitev centra

Večja ponudba proizvodov (razpon) Večje številko različic proizvoda (globina)

logistika

Uporaba okolju prijaznejših vozil

Več časa za pomoč potrošnikom Uporaba prostora centra

Uporaba predprodajnih storitev centra

Priložnost za preoblikovanje trgovine (izboljšanje izgleda/vzdušja)

- manj voženj/km - večja izkoriščenost vozil - potrebnih manj vozil - možnosti za druge prometne veje (razen cest) - manj časa za razkladanje - ampak povečanje manipulativnih stroškov

V trgovini je več razpoložljivega prostora za prodajo

Manj prometa in manj negativnih vplivov na okolje

Izboljšana prodaja/donosnost

Več časa za usposabljanje zaposlenih Manj čakalnih vrst pri prevzemanju blaga

Zaposleni v trgovini imajo več časa za druge stvari

Izboljšano zadovoljstvo kupcev / boljša nakupovalna izkušnja

Legenda: Funkcije mestnega konsolidacijskega centra Operativne koristi Rezultati Gospodarski, družbeni in okoljski učinki

Obseg potencialnih logističnih in pred-prodajnih aktivnosti v mestnem konsolidacijskem centru ter možni pozitivni učinki Vir: Prirejeno po: Browne, Sweet, Woodburn & Allen, 2005

P

rimer dobre prakse je pristaniško mesto La Rochelle, ki se nahaja na zahodu Francije.

Tam je bil mestni konsolidacijski center s precejšno začetno subvencijo ustanovljen leta 2001.

Oskrba do zgodovinskega mestnega središča poteka z električnimi dostavnimi vozili. Vendar je zaradi omejenega števila teh vozil število voženj večje, kar prispeva k povečanju mestnih zastojev (Rooijen, Quak, 2010).

Z

a ekološko sprejemljivo oskrbo mestnega jedra v Londonu so leta 2009 izvedli raziskavo na primeru dostav pisarniškega materiala.

Spremembe v dobavi so vključevale postavitev mikro mestnega konsolidacijskega centra, ki je omogočil premostitev blaga iz predmestnega skladišča. Od tod naprej so blago razvažali po Londonu z električnimi kombiji in tricikli. Na koncu je raziskava pokazala, da so se emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 20 % do 54 %, čeprav se je prepotovana razdalja povečala zaradi premajhne velikosti in zmogljivosti električnih vozil. Zmanjšal se je prostor, ki so ga vozila zavzemala na pločniku in čas praznjenja teh vozil. Pokazali so se pozitivni finančni, okoljski in transportni učinki, zato so po končani raziskavi ohranili enak sistem oskrbe in ga prenesli na druga mesta (Browne, Allen, Leonardi, 2011).

Z

avedati se moramo, da je lahko problematika mestnih dostav še večja v mestih, kakršna so najpogostejša v slovenskem okolju – manjša mesta z omejenim mestnim središčem, ki ne dovoljuje večjih infrastrukturnih posegov.

Uspešno uvajanje načel in ukrepov s področja mestne logistike tako predstavlja potencial za sprostitev prometnih krčev v mestnih središčih, ozelenitev mest ter posledično povečanje atraktivnosti središč za obiskovalce. Smiselno bi bilo torej več napora vložiti tudi v logistiko v mestih, saj tuje izkušnje nedvomno kažejo na pozitivne učinke takšnega sistema, ne samo na kakovost življenja obiskovalcev in prebivalcev mesta ter povečanje turistične privlačnosti mest, temveč tudi na življenje na širšem območju.

Viri: Browne, M., Allen, J. & Leonardi, J. (2011). Evaluating the use of an urban consolidation centre and electric vehicles in central London. IATSS Research. Vol. 35, str. 1–6 Browne, M., Sweet, M., Woodburn, A. & Allen, J. (2005).

Urban Freight Consolidation Centres Final Report.

Westminster, VB: Transport Studies Group, University of Westminster.

Crainic, T.G. (2008). City Logistics. CIRRELT-2008-251–14.

Rooijen, T. & Quak, H. (2010). Local impacts of an new urban consolidation centre – the case of Binnenstadservice. nl. Procedia Social and Behavioral Sciences. Vol. 2, str.

5967–5979

september 2015

nabor regulativnih prometnih ukrepov. Vlada Monaka se je odločila za izbranega prevoznika in z njim sklenila pogodbo za upravljanje centra.

Sporazum predvideva brezplačno uporabo mestnega distribucijskega centra s strani trgovcev in industrialcev za sprejem vozil, raztovarjanje in skladiščenje do šest ur. Po prejemu blaga mora o tem vodja mestnega distribucijskega centra v Monaku obvestiti končnega prejemnika, ki ima nato na voljo dve možnosti: ali pride in odstrani (odpelje) blago sam ali pa mu blago pripeljejo iz mestnega distribucijskega centra in to po nizki ceni, ki jo je odobrila vlada.

70

Trend je optimizacija resursov in nadzor celotne distribucijske verige foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Ključni fazi distribucije sta priprava blaga in prevoz.

Distribucija farmacevtskih izdelkov

logistika

101/102

Distribucija farmacevtskih izdelkov

Notranja logistika je v

farmacevtskih podjetjih

popolnoma avtomatizirana in v skladu s farmacevtsko ter

okoljevarstveno zakonodajo.

Logisti, ki skrbijo za prevoz

zdravil, morajo upoštevati

strogo regulacijo in slediti

enotnim evropskim smernicam distribucije. Zdravilo mora biti ustrezno, kakovostno,

varno in učinkovito, ko pride

do končnega uporabnika. Pri

oceni transportnih podjetij farmacevtska podjetja

upoštevajo tudi okoljski vidik in standarde kakovosti. Trend je jasen - optimizacija resursov,

direktna dostava končnemu

kupcu in večji nadzor celotne

september 2015

distribucijske verige.

Priprava blaga in prevoz ključni fazi distribucije

»F

azi, ki najbolj vplivata na učinkovito izvedbo distribucije farmacevtskih izdelkov, sta priprava blaga za kupca v skladu z njegovimi in zakonodajnimi zahtevami naše in namembne države ter izvedba transporta v skladu z Dobro distribucijsko prakso (DDP) in zakonodajo za prevoz nevarnega blaga,« meni Sebastijan Permoser, Lek d.d. »Proces distribucije zdravil je zahteven in mora biti nadzorovan skozi celotno oskrbno verigo. Pošiljka mora biti ustrezno pripravljena, embalirana in označena za distribucijo. Tako se proces začne že v fazi proizvodnje. Skladišča, kjer poteka proces distribucije zdravil, morajo zagotavljati ustrezne pogoje za distribucijo zdravil.

Nadzorovana in odobrena morajo biti s strani strokovne organizacije, pooblaščene za nadzor nad dobro distribucijsko prakso zdravil. Nujni so zaščita pred nepooblaščenim dostopom, primerna klima, sledljivost izdelkov, ustrezno označevanje komisionirnih embalažnih enot. Pravi temperaturni pogoji in sledljivost zaščite dostopa mora biti zagotovljena tudi med transportom,« je pojasnil mag. Andrej Lukan, Krka, d. d.

Notranja logistika upošteva farmacevtsko in okoljevarstveno zakonodajo

»V

sa naša skladišča za skladiščenje izdelkov imajo zagotovljene ustrezne klimatske pogoje, tudi nadziramo jih. Zaloge vodimo v informacijskem sistemu SAP. Dostop v skladiščne prostore je omejen, saj ga kontroliramo, tako da sledimo vstopom in izstopom.

Centralno skladišče končnih izdelkov je avtomatizirano visoko regalno skladišče, ki je informacijsko vodeno. Procesi sprejema, priprave, komisioniranja in odpreme blaga so informacijsko podprti in nadzorovani. Za skladiščenje izdelkov, ki potrebujejo posebne temperaturne pogoje, imamo zagotovljene posebne skladiščne prostore. Naša skladišča ne odstopajo od ostalih ustreznih skladišč za skladiščenje zdravil. V tovarni zagotavljamo optimalno logistiko od proizvodnje do skladišč. Glavne proizvodnje obrate imamo s tekočimi trakovi povezane s skladiščem končnih izdelkov, kar omogoča optimalne in neprekinjene pretoke ter ustrezno varnost in klimatske pogoje tudi med internim transportom. Vse materialne pretoke sledimo s sistemom črtnih kod ali z drugimi sistemi za nadzor materialnih pretokov,« je pojasnil

»C

elotna oskrbna veriga z zdravili, od proizvajalca zdravil, preko veletrgovin in lekarn do bolnika, je izredno regulirana. In prav je tako, saj se za zdravila zahtevajo najvišji standardi. Sledimo enotnim smernicam, ki jih postavlja evropska dobra distribucijska praksa za farmacevtske izdelke. V oskrbni verigi zdravil je najpomembnejša direktna povezava s proizvajalci, kjer se dobavna veriga prične.

Zdravilo, ki ga dobi pacient na koncu verige, mora biti takšno, kot je v verigo vstopilo. Zato se sledenje farmacevtskih izdelkov izvaja od trenutka vstopa v distribucijsko verigo do predaje kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov ter njihovih rokov uporabnosti. Teh aktivnosti si brez robustnih, informacijsko podprtih procesov praktično ni mogoče zamišljati,« je povedal Aleš Lampret, Kemofarmacija.

101/102

logistika

Sebastijan Permoser mag. Andrej Lukan Aleksander Bukovšek Aleš Lampret Janez Vengušt Matjaž Sirk

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

71 renutno predstavlja distribucija farmacevtskih izdelkov 12,8 % delež. Prevoze zdravil opravljamo tudi za nekatera domača in tuja največja farmacevtska podjetja ter npr.

Altamedics, Midem itd. Prevoze npr. reagentov opravljamo za podjetje Roche, prevoze raznih farmacevtskih izdelkov in pripomočkov za Mark Medical, Mikro + Polo, Animalis itd.

Največji delež iz tega segmenta so prevozi za Zavod RS za transfuzijsko medicino, za katerega opravljamo prevoze krvi, krvnih derivatov, plazme, prevoze zdravil v lekarne. K prevozom

Celotna oskrbna veriga z zdravili, od proizvajalca zdravil, preko veletrgovin in lekarn do bolnika, je izredno regulirana.

»N

ajzahtevnejše pri distribuciji temperaturno občutljivih izdelkov je prilagajanje okoljskim vplivom. Zunanja temperatura v različnih letnih časih niha od -20 ˚C do +38 ˚C. Vpliv zmanjšujemo z nakupom vozil z dvoprekatnimi komorami, ki imajo vse tudi ATP certifikat izolativnosti. Na vrata v vozilo morajo biti nameščene zavese, ki preprečujejo vdor vročega ali prehladnega zraka. Hkrati smo v vsa vozila namestili sistem za online spremljanje lokacije in dejanske temperature v vozilu, kar omogoča direkten vpogled v komoro iz kontrolnega centra. Prav tako je pri prevozih tako občutljivega blaga redno izobraževanje voznika ključnega pomena,« je pojasnil Janez Vengušt,

september 2015

»T

ri distribuciji farmacevtskih izdelkov je poleg upoštevanja dobre distribucijske prakse pomembna predvsem t.i. hladna veriga.

Farmacevtski proizvod mora biti v celotnem trajanju distribucije v režimu hladne verige v območju +2 ˚C do +8˚C. Skladiščne in transportne komore morajo biti ustrezno izolirane, opremljene s sistemi za hlajenje in ogrevanje ter redno temeljito očiščene. Prav tako postopek hladne verige zahteva redni nadzor nad temperaturo v transportni komori in po zaključenem procesu distribucije tudi podati izpis temperaturnega stanja v komori v intervalih od 2 do 5 minut. Tudi ob ekstremno nizkih ali visokih zunanjih temperaturnih razmerah je potrebno zagotavljati ustrezno nemoteno distribucijo v režimu hladne verige, zato je v primeru morebitnega zastoja ali okvare potrebno v najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezno nadomestno komoro oziroma vozilo,« je pojasnil Aleksander Bukovšek, A.N.B. TRADE, d.o.o.

foto: arhiv podjetja

ri nas predstavlja distribucija farmacevtskih izdelkov 25 - 30 % celotnega poslovanja podjetja in v srednjeročnem načrtu želimo delež povečati na 40 - 50 %. Trenutno največji obseg poslovanja pomeni distribucija zdravil na področju nacionalnih zdravstvenih ustanov in zavodov,« je dodal Aleksander Bukovšek, A.N.B. TRADE, d.o.o. »Smo veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki skrbi za celovito oskrbo slovenskega zdravstva, predvsem lekarn in bolnišnic, pa tudi zdravstvenih domov, diagnostičnih laboratorijev in specializiranih prodajaln. Kot veletrgovina s polnim obsegom opravljanja dejavnosti prometa z zdravili na debelo imamo štiri ključne vloge v oskrbi trga z zdravili. Prva je celovita oskrba z vsemi zdravili, ki jih slovenski trg potrebuje.

Druga vloga je zmanjševanje števila transakcij med proizvajalci zdravil in lekarnami, kar optimizira delo lekarn. To pomeni, da lahko lekarne vsa zdravila dobijo pri nas, na enem mestu. V zadnjem času je vedno bolj izražena tudi vloga financiranja zdravstvenega sistema zaradi problemov neplačil na strani kupcev in pritiskov na skrajševanje plačilnih rokov na strani dobaviteljev. Zelo pomembna vloga veletrgovin je tudi opravljanje številnih storitev z dodano vrednostjo za proizvajalce, še posebej za lekarne. Sodelujemo z več kot 400 dobavitelji in več kot 1000 kupci, vse javne in bolnišnične lekarne, večina zdravstvenih centrov, veterinarjev in specializiranih trgovin. Na zalogi imamo 17.000 izdelkov neomejeno po naročilu,« je razložil Aleš Lampret, Kemofarmacija.

»P

foto: arhiv podjetja

»P

Stroga regulacija in sledenje enotnim evropskim smernicam distribucije

foto: arhiv podjetja

Logistika z dodano vrednostjo

pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji spadajo tudi prevozi živilskih vzorcev, ki jih opravljamo za Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« je povedal Janez Vengušt, City Express d.o.o.

foto: arhiv podjetja

mag. Andrej Lukan, Krka, d. d. »Farmacevtske končne izdelke skladiščimo v najetih skladiščih zunanjih partnerjev. Omenjena skladišča so urejena v skladu s farmacevtsko in okoljevarstveno zakonodajo. Ključni parametri za določevanje skladiščne lokacije znotraj skladišča so: zahtevana temperatura hrambe končnega izdelka, klasifikacija nevarnosti končnega izdelka in kvalitetni ter carinski status blaga.

Zunanji partnerji opremijo skladišče glede na Lekove razpisne zahteve. V lastnih, proizvodnih skladiščih pa stremimo k avtomatizaciji procesov,« je dejal Sebastijan Permoser, Lek d.d.

72 101/102

logistika

City Express d.o.o. »Pri vseh vrstah transporta naročamo storitev znotraj vnaprej določenih temperaturnih režimov (2-25°C, 2-8°C, …), s čimer zagotavljamo ustrezne temperaturne pogoje v času transporta. Ustreznost transporta preverjamo z monitoriranjem pošiljk na celotni poti z zapisovalniki temperature (t.i. data loggerji) in nameščenimi plombami na transportnem prostoru (ladijski in cestni prevoz), ki se odstranijo šele pri prevzemu,« je pojasnil stran naročnika Sebastijan Permoser, Lek d.d.

Standardi kakovosti odpirajo vrata do novih kupcev

»N

aši poslovni partnerji tako iz Slovenije in tujine so izredno zahtevni, zato imamo v podjetju vzpostavljena dva sistema kakovosti ISO 9001:2008 na področju prevozov pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji in ISO 22000:2005 na področju dostave živil in živilskih vzorcev. Dejansko sistem vodenja kakovosti pri prevozu pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji upošteva tudi vsa načela dobre distribucijske prakse, saj je upoštevanje teh zahtev za naše poslovne partnerje s

področja farmacevtske industrije zakonsko neogibno. Kupci iz farmacevtske industrije so torej zakonsko primorani zahtevati upoštevanje teh standardov od nas,« je povedal Janez Vengušt, City Express d.o.o.

»I

mamo ISO 9001 in ISO 14001 pod skupnim certifikatom DHL Express Europe.

Imamo tudi osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. DHL Ekspres prevaža nevarne snovi pod pogoji 3.4 ADR za cestni transport in pogoji IATA za letalski transport, pred tem je potrebno podpisati avtorizacijo in predložiti ustrezne licence s strani naročnika prevoza.

DHL Ekspres je za zračni transport globalno certificiran s strani Nemške agencije za civilno letalstvo. Izvajamo prevoz zdravil, ki vsebujejo kontrolirane substance, s pridobitvijo dovoljenja. Kupci pričakujejo vrhunske storitve,« je pojasnil Matjaž Sirk, DHL Ekspres (Slovenija).

»Z

upoštevanjem zahtev dobre distribucijske prakse, dobre proizvodne prakse in dobre klinične prakse zagotavljamo pogoje, da našim kupcem in končnim uporabnikom predamo ustrezna, kakovostna, varna in učinkovita zdravila ter ostale izdelke. V pomoč so nam: dober sistem usposabljanja zaposlenih in učinkovito izvajanje sistema obvladovanja sprememb, izvajanje ocenjevanja tveganja procesov glede kakovosti izdelkov, izvajanje

notranjih presoj in stalno spremljanje učinkovitosti izvajanja procesov. Delo v skladu s standardom ISO 9001 je vzpostavljeno že od leta 1998 in se nadgrajuje v skladu z novimi različicami standarda,« je dodal Aleš Lampret, Kemofarmacija.

Izolacija in validacija vozil, elektronski merilniki ter zapisovalci temperature

»V

ozila za transport kakor tudi komore za skladiščenje farmacevtskih izdelkov morajo biti ustrezno izolirana, opremljena s hladilnimi agregati in grelnimi sistemi, ki zagotavljajo ustrezni temperaturni režim v območju +2 ˚C do +8 ˚C tudi v ekstremnih vremenskih razmerah, kot so poletni vročinski vali ali ekstremno nizke zimske temperature. Vsako vozilo je potrebno pred začetkom uporabe validirati na registriranem validacijskem centru, ki izda potrdilo o zanesljivem in ustreznem delovanju hladilno grelnih sistemov. Prav tako morajo biti v komori nameščeni elektronski merilniki in zapisovalci temperature, ki se redno najmanj enkrat letno umerjajo pri ustreznem pooblaščenem laboratoriju. Po opravljeni in zaključeni Promocija

Pot do zdravja Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.

Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov.

Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem.

S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

Infiniti MRM

september 2015

01 470 98 00 | www.kemofarmacija.si

73 našem voznem parku uporabljamo poleg običajnih vozil za opravljanje klasičnih logističnih storitev tudi 8 enoprekatnih in 6 dvoprekatnih vozil z vgrajenimi grelno hladilnimi komorami. Z nekaterimi našimi vozili lahko dosegamo temperaturo do -20 ˚C v katerih koli zunanjih pogojih. Poleg direktnega prevoza farmacevtskih izdelkov našim poslovnim partnerjem nudimo tudi prevoz preko zbirnika po celi Sloveniji. Blago v tranzitnem skladišču pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji razložimo, razsortiramo ter v najkrajšem možnem času dostavimo prejemniku pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji. Tako za vozila, v katerih je vgrajena grelno hladilna komora, s katerimi opravljamo prevoze farmacevtskih izdelkov, kot za tranzitno skladišče imamo izdelan plan vzdrževanja. Najmanj enkrat letno preventivno preverjamo pravilnosti delovanja komor (validacije) in vseh merilcev temperature. Za organizacijo prevozov imamo natančno določen operativni postopek prevoza glede na vrsto blaga poslovnega partnerja, standardni operativni postopek v primeru nesreč in okvar, usklajene zahteve glede čiščenja in higiene, postopek v primeru poškodb in reklamacij, določen sistem korektivnih in preventivnih ukrepov ter redno izvajanje notranjih kontrol, ki nam omogočajo stalno izboljševanje kvalitete storitev,« je povedal Janez Vengušt, City Express d.o.o.

Zeleni logisti imajo prednost

»P

ri oceni transportnih podjetij upoštevamo tudi okoljski vidik. Emisijski razred vozil je ključni sestavni del ocene partnerja na področju transporta. Poleg tega od naših partnerjev zahtevamo in pričakujemo urejen sistem ravnanja z okoljem. Tudi sami v celotnem poslovanju podjetja skrbimo za varstvo okolja. Redno obnavljamo lastni vozni park in imamo že 50 % tovornih vozil v najvišjem

Različni pristopi logistov do okoljske ozaveščenosti

Razlogi:

finančni rezultati

»M

ed vrednote, ki jih imamo globoko zakoreninjene v naši družbi, je skrb za okolje. Zavedamo se, da to lahko dosežemo s stalnimi izboljšavami glede učinkovitosti izrabe virov v procesih distribucije. Na primer energetska optimizacija procesov, uporaba ekološko sprejemljivejših materialov in podobno.

Po drugi strani že leta pri koncipiranju procesov vključujemo povratno logistiko. Stranski produkti procesov, kot so transportna embalaža, folije, papir se zbirajo ter vračajo v nadaljnje predelave. Dobava izdelkov se izvaja v sledljivi ter povratni transportni embalaži. Ker se zavedamo, da odpadna zdravila niso nenevarni odpadek, smo skupaj s partnerji organizirali ozaveščanje, zbiranje ter odstranjevanje odpadnih zdravil s trga,« je povedal Aleš Lampret, Kemofarmacija.

• •

101/102

poslovna odličnost • • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

komunikacijske prednosti

Trend v transportu farmacevtskih izdelkov je večji nadzor nad blagom med transportom do končne stranke in seveda zmanjševanje stroškov.

• • •

Trend je optimizacija resursov

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika.

»T

rend v transportu farmacevtskih izdelkov je večji nadzor nad blagom med transportom do končne stranke in seveda zmanjševanje stroškov,« je menil Sebastijan Permoser, Lek d.d. »Logistika s servisno in razvojno funkcijo prispeva k uspešnosti družbe.

Pri tem je procesno vpeta med ostale poslovne funkcije družbe. Osredotočenost na končnega kupca ter izpolnjevanje njegovih potreb pa zahteva natančno planiranje ter seveda kontrolo procesov vseh povezanih partnerjev v distribucijski verigi. Elektronsko poslovanje omogoča lažje ter hitrejše povezovanje partnerjev v dobavni verigi. Koordinacija ter sinhronizacija informacijskega ter blagovnega toka ob optimalnem koriščenju potrebnih resursov pa je ena od najzahtevnejših nalog, ki so postavljene pred dobavno verigo,« je pojasnil Aleš Lampret, Kemofarmacija.

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

logistika

trajnostnem razvoju?

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje www.fitmedia.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

september 2015

»V

Že poročate o

emisijskem razredu EURO 6. Takšna vozila manj obremenjujejo okolje tako zaradi izpustov kot tudi nižje porabe goriva. Tako je takšna uporaba okoljsko in ekonomsko upravičena.

Večina ostalih naših vozil se uvršča v emisijski razred EURO 5 in EURO 5 EEV,« je povedal mag. Andrej Lukan, Krka, d. d.

Promocija

posamezni distribuciji, pa se iz nameščenega zapisovalca temperature pridobi pisno poročilo o gibanju temperature v komori glede na zahtevani časovni interval v poteku celotnega distribucijskega cikla. Časovni interval zapisa temperature je prilagojen zahtevi naročnika in se najpogosteje giblje med 2 in 5 minutami.

Prevoze v hladni verigi izvajamo s šestimi kombiniranimi vozili volumna transportnih komor od 4 do 15 m³, ki so vsa ustrezno opremljena za izvajanje distribucije v hladni verigi,« je povedal Aleksander Bukovšek, A.N.B. TRADE, d.o.o. »Vsa naša vozila so validirana za opravljanje transporta najbolj zahtevnih izdelkov, zato so med drugim opremljena s hladilno-grelnim sistemom in izpisom temperature, kar nam omogoča dostavo blaga preko celega leta pod istimi temperaturnimi pogoji. Naš vozni park sestavlja 22 vozil, 17 kombijev in 5 tovornjakov,« pravi Aleš Lampret, Kemofarmacija.

74

foto: arhiv podjetja

En Memoro pred obiskom grobov, info postaja pa korak do vseh informacij Ali morda veste, kaj pomeni

Info kioski na pokopališčih in v mestih

logistika

101/102

Info kioski na pokopališčih in v mestih

En Memoro? Informacijske

postaje ali info kioski na

pokopališčih sicer niso novost, a v Sloveniji so še izjema. V

Velenju ne, saj je bila izkušnja

z interaktivno info postajo za domačine in tujce, ki iščejo

grobove in druge informacije

o pokojnikih, zelo dobro

sprejeta. Celjsko podjetje T.R.I.

s sodobnimi kioski zagotavlja informacije iz »oblaka« in olajša delo upravljavcem

pokopališč in uporabnikom.

A to ni edini informacijski

produkt, pravi Miran Potočnik,

direktor podjetja T.R.I. Za

mesto pa imajo pripravljene programe in opremo za

informacijske postaje, ki jih

lahko občina postavi na najbolj frekventno mesto, občani in

obiskovalci pa lahko v trenutku september 2015

zvedo o mestu skoraj za vsako informacijo, ki jo iščejo.

Kaj vas je motiviralo, da ste razvili zanimiv in aktualen produkt En Memoro? Ali ste ugotovili, da na pokopališčih, razen redkih izjem, še niso razvili informacijskega sistema za upravljanje grobov?

Naše podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo informacijskih sistemov ter produktov. Vsak od nas želi uporabne informacije.

Raziskava trga nam je pokazala, da je bela informativna lisa tudi pokopališka dejavnost in z njo povezane informacije. Tako smo zasnovali idejni projekt svojcem in obiskovalcem “prijazno pokopališče”. Ugotovili smo, da so označitve grobov v glavnem klasične, z oštevilčenjem vrst, poimenski seznam grobov in pokojnikov pa je zapisan v knjigah ali računalniških izpiskih.

Kaj upravljavcu pokopališča in kaj uporabniku daje En Memoro in kakšna je praktična izvedba? Bo obiskovalec takoj našel grob, ki ga išče?

Obiskovalcem in svojcem pomeni En Memoro predvsem informacijsko “prijazno pokopališče”. Upravljavcu pokopališča pa veliko razbremenitev zaposlenih na pokopališču, zlasti 1. novembra. Ugotovili smo, da je iskalnik grobov na dneve okoli prvega novembra uporabilo povprečno več kot 400 uporabnikov dnevno.

Pot do groba torej ni več težava.

Ne. Največja uporabna vrednost produkta En Memoro je prav ta, da se ob vpisu imena in

priimka pokojnika takoj na ekranu izriše najkrajšo pot od točke, kjer je lociran informacijski kiosk, pa do lokacije groba. Produkt pa uporabniku ponuja še veliko drugih možnosti. Poleg podatka o grobnem mestu in prikazu poti do groba, so na razpolago še drugi koristni podatki za svojce umrlih, kot so npr. napotki v primeru smrti, cenik pogrebnih storitev, seznam pevcev in glasbenikov, kamnosekov, cvetličarjev, piscev govorov… Pri oblikovanju smo upoštevali predvsem to, da mora biti uporabniški vmesnik prijazen vsem generacijam. Glavno vodilo je bilo predvsem enostavnost uporabe. Iskalnik je prilagojen tudi starejšim, npr. velike črke, povečava, tako da tudi tisti, ki slabše vidijo, nimajo problemov. Uporabnik bo takoj našel grob, potrebno je samo vedeti priimek in ime pokojnika, v primeru več zadetkov pa leto rojstva ali leto smrti. Iskalnik namreč prikaže vse pokojnike z določenim kriterijem. Razen lokacije groba, se ostali podatki o pokojniku objavijo samo v soglasju sorodnikov.

Kako je En Memoro spletni portal z informacijami o pokopih in o drugem koristen za uporabnika?

Praviloma se informacijski kiosk postavi na lokaciji, kjer je najbolj viden in dostopen, kjer je največja frekvenca obiskovalcev, torej na lokaciji žalnega objekta. Na info portalu En Memoro, lahko bi rekli kar na elektronski informacijski tabli, pa upravljavec pokopališča

75 Axiom Memento je namenjen upravljavcem pokopališč, ki še nimajo informacijskega sistema s temi podatki. Produkt je kompleksen, saj ob bazah podatkov pokopanih, naročnikov, s knjigovodskim delom, statistiko, omogoča vse do izdaje položnic.

Ali info kiosk ali postajo postavite na prostem?

V koliki meri je uporaba info sistema preprosta tudi za starejše, ki so najpogostejši obiskovalci pokopališč?

Info kiosk ali postajo, kot sem omenil, postavimo na vhodih na pokopališče oziroma na frekventno mesto na prostem. Obiskovalce obvešča tudi izven uradnih ur, saj so informacije dostopne 24 ur na dan, 7 dni v tednu, torej 365 dni v letu. Posebej smo bili pozorni glede enostavnosti uporabe in izbora vsebin.

Uporabnik že z enim dotikom ekrana dobi vse informacije. Prilagojen je starejšim občanom in ne potrebujejo znanja računalništva, saj je izdelan po sistemu “SaP- simple as possible”.

Kakšna je ponudba te vrste produktov v Sloveniji, kakšno je zanimanje in kakšne so izkušnje tam, kjer ste idejo realizirali?

Idejo smo začeli z mislijo, da ni pietetno, če za pokojnikom ostane samo suhoparen napis z imenom in datumom. Izgubijo pa se vsa njegova znanja in veščine, ki so si jih pokojniki pridobili skozi svoje življenje. Saj lahko z njihovimi izkušnjami bogatijo tudi nove rodove.

Kot je rekel William James: "Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo."

Ime produkta je torej premišljeno izbrano?

Seveda. Produktu smo dali ime En Memoro, v spomin. Da smo lahko idejo predstavili upravljavcem pokopališč, smo naredili obširno raziskavo v Sloveniji in se seznanili z izkušnjami v tujini. K oblikovanju produkta smo povabili tudi upravljavce pokopališč in obiskovalce, saj

Odzivi uporabnikov, ki jih dobivamo, so zelo pozitivni, kar nas prepričuje, da smo izdelali resnično dober produkt, uporaben za upravljavca in prijazen do uporabnikov. To kaže tudi pohvala skupine Švedov, ki so obiskali vodjo pokopališča v Velenju in takoj našli grob sorodnika, ki so ga iskali. Produkt so dobro sprejeli številni starejši obiskovalci, ki se ustavijo pred postajo En Memoro. Najprej sicer malo nezaupljivo, ko pa ga prvič uporabijo, to z velikim veseljem razlagajo svojim znancem in prijateljem. Statistični podatki na velenjskem pokopališču kažejo, da uporablja En Memoro več kot 50 obiskovalcev na dan, okoli prvega novembra pa se številka povzpne nad 400 in več uporabnikov na dan.

V Sloveniji smo s takšnim produktom še edini, sledijo nam še v Ljubljani in Mariboru, kjer pa njihov produkt še ni tako obsežen in tudi še nimajo dostopa do informacij na zunanjih postajah.

Katere informacije lahko še uvrstite v info sistem? Takšne, ki so za uporabnika koristne – na primer, kje najti kamnoseka, kje izdelovalca okvirjev za nagrobne slike pokojnikov itd.

Sistem je zasnovan tako, da lahko enostavno dodajamo nove ponudnike storitev in informacije, ki jih potrebujejo svojci pokojnih. Med ostalimi koristnimi informacijami so sedaj navedeni kamnoseki, cvetličarji, govorniki, pevci, pisci govorov, napotki v primeru smrti ter napotki v primeru smrti ali pogreba v tujini.

Kakšna je cena vaših produktov?

Cena je odvisna od modela informacijske postaje in od obsežnosti ter urejanja baz podatkov, giblje pa se med 6.000 in 12.000 EUR. Poleg produkta En Memoro je za informacijsko podobo oz. upravljanje mesta zelo zanimiva tudi vaša rešitev za Info kiosk v mestu. Pravite, da se vaše informacijske postaje lahko uporabljajo za brezplačno informiranje, oglaševanje, prodajo izdelkov in storitev na javnem mestu, torej zunaj. Razložite, kaj je lahko v programu, in kaj sestavlja opremo?

Informacijska postaja v mestu je informacijska točka, ki občanom, gostom in turistom približa koristne informacije o mestu, jih informira o zanimivih dogodkih, prireditvah in servisnih storitvah. Zagotovo so za domače in tuje turiste zanimive turistične informacije, pregled prireditev, ponudnikov prenočišč, kulinarika, športni programi in dogodki ter atrakcije, ki jih mesto ponuja domačim in tujim gostom.

Informacijski kiosk je sestavljen iz ekrana na

101/102

logistika

Axiom Memento je namenjen upravljavcem pokopališč. Kaj pridobijo s tem informacijskim sistemom?

Kakšni so odzivi?

dotik in povezave preko interneta v “oblak”.

Različni modeli omogočajo postavitev in instalacije zunaj ter v notranjih prostorih. So samostoječe ali pritrjene na steni. Slika pa je postavljena v vertikalni ali horizontalni smeri. Kiosk deluje v povezavi z brezžičnim internetom ter produktom “INFO WiFi”, ki ponuja enake vsebine kot postaja ter omogoča uporabnikom priklop na internet. Z vsakim naročnikom posebej uskladimo njegove želje glede vsebin in opreme.

Ali to pomeni, da kiosk postavite na železniško postajo ali v najbolj frekventnem delu mesta in si obiskovalec lahko na zaslonu na dotik ogleda 10 top turističnih zanimivosti?

Da, naročnik mora izbrati in podati vsebine, ki so praviloma naravnane za različne ciljne skupine. Mi pa s tehničnimi rešitvami zagotovimo, da so vidne 24 ur na dan in 365 dni v letu.

Odgovornost za točnost in ažurnost informacij mora zagotoviti naročnik, upravljavec kioska.

V čem je posebnost vaše rešitve? Inter­ aktivnost, povezavami z drugimi ponudniki informacij, pomembnimi za obiskovalca ali občana?

Z našim projektom smo zagotovili, da smo celovit partner pri projektih po principu “Ain1- all in one”. Naše podjetne je znano, da po tehnološki plati sledi najnovejšim trendom komunikacijsko računalniške tehnologije. Ta danes omogoča, da se informacija, ki je koristna za uporabnika, objavi kadar koli, kjer koli ter se tudi lahko takoj spremeni.

Kaj ponuja sistem Info – WiFi in kakšno informacijsko bogastvo lahko pomeni za mesto ali občino?

Sistem Info WiFi je predvsem prijazen do uporabnika. Na enem mestu omogoča dostop do informacij, ki so koristne za občane, goste, turiste v mestu in jim omogoča dostop do interneta oziroma storitev. Vsebine oblikuje upravljavec in so lahko enake kot na informacijski postaji, so pa dostopne na različnih lokacijah v mestu.

Kakšno informacijo lahko še dodate?

Ker so vsebine vidne preko “oblaka”, lahko zainteresirani dostopajo do naših produktov v živo ter pregledujejo tudi vsebine iz drugih mest ter pokopališč, ki so vključeni v naš sistem, vključno z INFO WiFi. Pri pripravi celovitega produkta in vsebin skupaj z naročnikom izdelamo testno delovno verzijo, ki jo po pregledu in potrditvi naročnika brezplačno instaliramo na INFO postajo ali INFO WiFi za dogovorjeno testno obdobje. Po tem roku se z naročnikom dokončno pogodbeno dogovorita vsebina in oprema, produkt pa se lahko namesti na lokacijah, ki jih je določil naročnik.

september 2015

Miran Potočnik

foto: Boštjan Čadej

objavi aktualne informacije o pogrebih, žalne “parte” o pokojnikih in ostale informacije, do katerih pride uporabnik z enostavnim dotikom na ekran. Da so informacije ažurne in aktualne, mora seveda skrbeti upravljavec portala.

smo njihova praktična priporočila vtkali v rešitve, ki so sedaj v veliko pomoč obiskovalcem kot upravljavcem.

Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

76 101/102

logistika

Hladna logistika

Hlajena in zamrznjena živila in drugi izdelki pri transportu zahtevajo posebno pozornost.

Izziv je predvsem zagotavljanje

Hladna logistika

ustrezne temperature

v celotni verigi – od

proizvajalca do prevzemnika.

Zato so potrebna nenehna

preverjanja temperature na

bistvenih kontrolnih točkah

in med prevozom. Vse lažje in natančnejše zapisovanje

in preverjanje omogočajo

sodobni hladilni sistemi z

vgrajenimi sistemi daljinskega nadzora. Okvar pri hladilnih

sistemih skoraj ni. Podjetja od logističnih ponudnikov hladnih prevozov zahtevajo strogo

upoštevanje standardov, ki

zagotavljajo ustrezno ravnanje

september 2015

in ohranjanje kakovosti v času prevoza.

Standardi in kakovost

K

ot pravi Sabina Salobir, koordinator v logistiki pri podjetju Frigotransport Pišek & HSF d.o.o., je zagotavljanje ustrezne kakovosti v celotni logistični verigi izrednega pomena, saj gre za zdravje ljudi. Skrb za ustrezno kakovost se začne že pri proizvajalcu in poteka vse do končnega cilja, to je do potrošnika. »Na področju hladne logistike veljajo stroga merila, ki jih striktno kontrolirajo inšpekcijske službe.

To področje ureja evropska zakonodaja, a tudi domači predpisi in zakonska določila. Najbolje to področje ureja logistični standard IFS, ki obsega skupen cilj trgovine, industrije za ustvarjanje preglednosti in ne nazadnje tudi zaupanja vseh vključenih v logistični verigi. Sestavni del tega standarda je standard HACCAP (Hazard Analysis and Critical Control Point).« Načela in standardi veljajo za prevoz vseh hladnih in zamrznjenih izdelkov, vendar so živila, ki niso embalirana, kot je npr. sveže meso, in bolj občutljiva živila, kot so npr. sladoled in banane, obravnavana še bolj striktno. »Pri teh prevozih se mora v celotnem transportu vzdrževati zahtevana in določena temperatura. V

prevozniškem žargonu pravimo temu prevozi na »NON-STOP«, kar pomeni, da hladilni agregat nenehno vpihava predpisano temperaturo brez stopinje odstopanja,« pojasnjuje Sabina Salobir.

S

rečko Frangež, direktor podjetja Transport Frangež d.o.o., poudarja, da je pred vsakim nalaganjem blaga najprej potrebno poskrbeti za čistočo v nakladalnem prostoru oziroma v hladilni komori. Dodaja, da je »pred nalaganjem potrebno, še posebej v primeru, če se nalaga hitro pokvarljivo blago, hladilno komoro najprej ohladiti oziroma jo pripraviti na zahtevano temperaturo.« Pri tem je potrebno blago naložiti, tako da omogoči pravilno cirkulacijo zraka v hladilni komori. Tako je v vseh delih hladilne komore enaka temperatura.

Temperatura v hladilni komori mora biti ves čas prevoza v območju, ki jo predpiše naročnik prevoza. Na razlagalnem mestu je potrebno poskrbeti tudi za to, da je blago čim manj izpostavljeno vplivom zunanjega okolja. Kot pravi, je pomembna je tudi terminska točnost prevoza, saj so hladni prevozi praviloma zmeraj vezani na vnaprej določen termin, ko se blago naklada in razklada. Med najzahtevnejšimi prevozi hlajenih izdelkov so hitro pokvarljivi proizvodi, kot so sendviči, sveže mleko, solata, med zamrznjenimi pa sladoled.

ransportna vozila za prevoz hladnega blaga pri Transportih Frangež, to so polprikolice hladilniki, so opremljeni s sistemom daljinskega nadzora. Po mnenju Srečka Frangeža, lahko na ta način v vsakem trenutku vidijo, kje se določeno vozilo nahaja, kakšna je trenutna temperatura hladilne komore, če so vrata komore odprta ali zaprta, kakšna je teža blaga in podobno. »V kolikor pride do odstopanj v temperaturi ali kdo odpira vrata, dobimo alarm na računalnike in mobilne telefone,« pojasni Srečko Frangež. Vse njihove polprikolice hladilniki imajo vgrajene zapisovalce temperature.

Ko voznik razloži blago, iz zapisovalca temperature natisne listič, na katerem so podatki o gibanju temperature v hladilni komori v času prevoza. Listič kot dokazno gradivo prejme prejemnik oziroma naročnik blaga, kopijo pa shranijo na sedežu podjetja skupaj z ostalimi dokumenti prevoza blaga.

Kritične točke prevoza

Š

e posebej pozoren pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je potrebno biti pri kritičnih kontrolnih točkah. Vse kontrolne točke so sicer striktno definirane v standardih. Po besedah Sabine Salobir gre med drugim tudi za higieno vozila, voznika in zdravstveno stanje zaposlenih, da ne pride do kontaminacije blaga, ki se prevaža. Srečko Frangež dodaja, da so najbolj kritične točke v hladni logistični verigi nalaganje in razlaganje ter prevoz, v kolikor pride do velikih nihanj temperature v hladilni komori kot posledica okvare hladilnega sistema nepravilna nastavitev temperature ali daljše odpiranje vrat in dodaja: »Nekatere stranke že v času prevoza želijo vedeti določene podatke, kar smo jim tudi dolžni podati.«

preveri temperaturo. Novejši GPS sistemi že omogočajo povezavo med hladilno komoro, voznikovo kabino in računalniškim sistemom v disponentski pisarni. V tem primeru je temperaturo možno odčitati v vsakem trenutku.

Sabina Salobir dodaja, da je za dobro sledljivost izdelka med transportom, potrebno zagotoviti preverjanje stanja temperature za več let nazaj.

Velikokrat tudi naročnik oziroma prevzemnik blaga že ob samem prevzemu preveri stanje temperature v času transporta. V tem primeru se naredi digitalni izpis, kjer je razvidno stanje temperature od prevzema do predaje blaga. V podjetju Frigotransport Pišek & HSF temperaturo beležijo v kratkih časovnih intervalih z dvema senzorjema, ki sta pričvrščena na sprednji in zadnji strani komore.

Okvare so redka izjema

Č

eprav do okvar hladilnega sistema naj ne bi prihajalo, se lahko v redkih primerih zgodi tudi to. Da so to res izjeme, je potrebno hladilne sisteme redno vzdrževati in kontrolirati, poudari Sabina Salobir. Tudi pri Transportih Frangež hladilne sisteme redno servisirajo in določene bolj izpostavljene dele menjajo tudi preventivno, zato do okvar skorajda ne prihaja. Če pride do okvar, imajo transportna podjetja kontakt s servisno mrežo hladilnih sistemov, kjer so pooblaščeni za popravilo in zagotavljajo 24 urni servis. Če je popravilo zahtevnejše in potrebuje več časa, se blago v dogovoru z naročnikom prevoza preloži tudi na drugo prikolico.

101/102

logistika

Sabina Salobir Srečko Frangež

foto: arhiv podjetja

77 T

Energetska učinkovitost hladilnih sistemov

H

ladilne naprave so velik porabnik energije, zato je nujna večja energetska učinkovitost.

Sabina Salobir izpostavlja, da na problematiko velike porabe energije hladilnih naprav opozarja eden vodilnih ponudnikov hladilnih sistemov in naprav v Sloveniji Frimag, ki pa tako kot celotna svetovna proizvodnja stremi k zmanjševanju stroškov na tem področju.

Vendar Salobirjeva bolj kot energetsko učinkovitost poudarja zmanjševanje škodljivih »F« plinov: »Priznati je potrebno, da je bolj kot poraba energije pomembna okoljevarstvena ozaveščenost. Ravno na tem področju so vse hladilne naprave zelo škodljive samemu okolju, ker imajo nanj mnogo večji vpliv kot CO2.

Prav zaradi tega se ves razvoj hladilnih naprav usmerja v zmanjševanje tako imenovanih »F« plinov v hladilnih napravah, ob podmeni, da naprava še vedno zadošča potrebam. V večini sistemov se je v zadnjih 15 letih količina »F« plinov prepolovila, kar je zelo spodbudno. Razvoj pa še vedno stremi k njihovemu zmanjševanju.

Seveda se z novejšo tehnologijo zmanjša tudi poraba, saj so sistemi bolj učinkoviti. Pri tem pa se proizvajalci striktno držijo pravil in predpisov EU-ja.«

P

ri Transportih Frangež za energetsko učinkovitost med drugim skrbijo tako, da so njihove polprikolice hladilniki opremljene

september 2015

Bistveno pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je zagotavljanje ustrezne temperature v celotni logistični verigi.

Ksenija Jankovič Banovšek

celotni hladni verigi je za vzdrževanje ustrezne temperature potreben celovit nadzor, še posebej na najbolj kritičnih točkah v verigi. Sabina Salobir razlaga, da sledenje prevoznika oziroma odgovornost prevoznika poteka od trenutka, ko blago preide čez rob tovornega vozila in vse do predaje blaga prejemniku. Pri Frigotransport Pišek & HSF tovorno vozilo in voznika spremljajo 24 ur dnevno preko GPS sledilne naprave. Če je potrebna komunikacija z voznikom, poteka tudi preko mobitela. »Med transportom si seveda povezan tudi z naročnikom transportne storitve, ki mora pred pričetkom prevoza dati navodila, kako rokovati z blagom, kakšne so njegove specifike in kakšen je temperaturni režim, na katerem se mora blago prevažati.«

foto: arhiv podjetja

V

istveno pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je zagotavljanje ustrezne temperature v celotni logistični verigi. Kot ugotavlja Sabina Salobir, igra pri tem pomembno vlogo voznik vozila, zato za voznike redno izvajajo izobraževanja, ki potekajo po skrbno pripravljenem poslovniku notranjega nadzora nad distribucijo živil, ki ga ima podjetje. Voznika se nauči tudi rokovati s hladilnim agregatom, ki uravnava temperaturo v hladilni komori in s termometrom, ki ga uporablja za preverjanje višine temperature prevzetega blaga. Temperatura v hladilni komori se preverja med celotnim transportom do končnega prejemnika. Višina temperature se navadno preverja fizično, kar pomeni, da voznik pri vsakem postanku fizično

foto: arhiv podjetja

B Nadzor in sledenje prevoza

78 101/102

logistika

z modernimi hladilnimi napravami, ki jih med vožnjo poganja dizel motor. Ko prikolica stoji, se sistem preklopi na elektriko. Kot pravi Srečko Frangež, razvoj hladilnih naprav zahteva večjo energetsko učinkovitost in večjo zanesljivost s kar najmanjšimi stroški za vzdrževanje.

Vse več povpraševanja

in kondicioniranih skladiščih imajo za nadzor in regulacijo temperature, vlage in cirkulacije zraka vzpostavljen nadzorni sistem SCADA, ki s pomočjo grafičnih prikazovalnikov, svetlobnih in zvočnih elementov omogoča jasen in pregleden nadzor nad delovanjem delovnih procesov.

V primeru napake v delovanju hladilniškega sistema imajo razdelan alarmni sistem, ki onemogoča, da bi se blago pokvarilo.

Novejši GPS sistemi že omogočajo povezavo med hladilno komoro, voznikovo kabino in računalniškim sistemom v disponentski pisarni.

T

ako Sabina Salobir kot Srečko Frangež pravita, da povpraševanje po hladni logistiki narašča, narašča pa tudi število ponudnikov, zato je konkurenca, še posebej iz vzhodnega dela Evrope, vse večja. Povpraševanje po hladni logistiki narašča predvsem zaradi vse večjega povpraševanja po prevozu na temperaturo občutljivega blaga, vse manjše samooskrbe in zaradi vse lažje in povečane obvladljivosti razdalj med državami v svetovnem merilu.

Poslovna izkušnja je, da včasih najboljša cena transportne storitve ne pomeni tudi najboljše kakovosti in varnosti, ki mora biti pri hladni verigi vsekakor na prvem mestu.

Največji izziv je kronologija dogajanja med transportom ohlajenih in zamrznjenih živil, zato pri vsaki dostavi zamrznjene surovine zahtevamo izpis t.i. termokinga – temperaturni zapis na celotni transportni poti.

Hladna logistika v pristanišču

september 2015

V

eliko blaga, ki je občutljivega na temperaturo, se dnevno prevaža tudi v Luki Koper, kjer za skladiščenje lahkopokvarljivega blaga, kot so sadje, zelenjava, rože, meso, ribe in podobno, uporabljajo 25.800 m2 kondicioniranih skladišč, 2.000 m2 hladilnic za globoko zmrzovanje ter 340 električnih priključkov za hladilne kontejnerje. V kondicioniranih skladiščih lahko vzdržujejo temperaturo od 0 do +20 °C ter regulirajo vlago, v hladilnicah pa je najnižja temperatura -18 °C. Navodila za hranjenje blaga (temperatura, vlaga, prezračevanje) jim posreduje lastnik blaga oziroma njegov pooblaščenec.

Hladilne kontejnerje na priključnih mestih v Luki Koper pregledujejo dvakrat dnevno in na osnovi parametrov ugotavljajo morebitne napake na hladilnih sistemih. V vseh hladilnicah

Z

agotavljanje sledljivosti pošiljk živil je ena izmed osnovnih oziroma temeljnih zahtev HACCP sistema. Tega so v Luki Koper v letu 2007, kot eno izmed prvih podjetij v branži, nadgradili s certifikatom skladnosti z zahtevami standarda ISO 22000:2005 »Sistemi vodenja varnosti živil – Zahteve za vsako organizacijo v prehranski verigi«. Kot pravijo, ustrezno obvladovan HACCP sistem v hladni verigi v praksi pomeni bistveno večji izziv zaradi dodatnih bioloških tveganj. Poleg običajne blagovne evidence za posamezne pošiljke blaga in ostalih zakonodajnih zahtev HACCP sistema morajo namreč zagotavljati ustrezen temperaturni režim in s tem zagotoviti svoj delež v neprekinjeni hladni verigi. »V koprskem pristanišču razpolagamo z ustrezno dokumentacijo in programsko opremo, s katero zagotavljamo popolno sledljivost pošiljke lahkopokvarljivega blaga. Morebitne neskladne pošiljke obvladujemo skladno s študijo HACCP in z drugimi internimi organizacijskimi predpisi, dodatnimi navodili naročnika in pristojnih inšpekcijskih organov, kot so Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Carinska izpostava Luka Koper ter razne kontrolne hiše,« so povedali v Luki Koper.

K

er so kondicionirana skladišča in hladilnice velik porabnik električne energije, so v Luki Koper v letu 2014 z Institutom Jožef Stefan izvedli energetski pregled terminala za lahkopokvarljivo blago. Na osnovi ugotovitev so vzpostavili Energetsko nadzorni informacijski sistem z vgradnjo merilne opreme in nadgradnjo programske opreme, od katerega pričakujejo velike prihranke.

Hladna logistika v podjetjih

K

senija Jankovič Banovšek, direktorica v podjetju Eta živilska industrija, d.d.: »Eta

Kamnik zagotavlja pogoje skladiščenja in transporta živil v skladu s sistemom HACCP. Za zamrznjena živila tako velja, da mora biti čez celotno verigo (skladiščenje, transport, prodaja v trgovinah) temperatura naše zelenjave in sadja -18 °C. Dovoljeno je odstopanje za kratek čas in sicer na največ -15 °C.

N

ajvečji izziv, na katerega smo nenehno pozorni, je kronologija dogajanja med transportom ohlajenih in zamrznjenih živil, zato pri vsaki dostavi zamrznjene surovine zahtevamo izpis t.i. termokinga – temperaturni zapis na celotni transportni poti, kar je tudi zahteva mednarodnega standarda IFS. Zato je pri izbiri logističnega ponudnika obvezen pogoj za prevoznika upoštevanje načel IFS in dobrih poslovnih praks, imamo pa načeloma dolgoletne izvajalce z izkušnjami. Ker vozijo v brendiranih vozilih, so bolj ali manj dolgoročni. Pri nabavi surovine se odločamo tako, da vozimo optimalno napolnjena vozila.

P

roblemi za ohranjanje kakovosti živil pa se sicer lahko pojavijo tudi na prodajnih mestih – neprimerne hladilne omare, hladilne omare v trgovinah vseskozi odpirajo potrošniki, kjer pride do vdora toplega zraka, temperatura niha, živilo se delno odtaja in zopet zamrzne idr. Vse to lahko vpliva na kakovost, na izdelku se dela led, lahko prihaja do spremembe barve idr.«

T

anja Gorec, vodja dejavnosti zamrznjene hrane, in Silvo Grilj, vodja področja logistike v podjetju Žito, d. d.: »Vsi naši zamrznjeni izdelki so pakirani v osnovno in transportno embalažo. Predvsem transportna embalaža deluje kot izolator, da se izdelki med logističnim poslovanjem ne odtajajo tako hitro. Vse naše izdelke med proizvodnjo hitro zamrznemo pri temperaturah -35 do -40 °C. Zamrzujemo izdelke brez embalaže, v primarno embalažo jih pakiramo že zamrznjene. Izdelke v transportnih kartonih skladiščimo v zamrzovalnicah pri -18 do -25 °C, od tam pa jih z neprekinjeno hladno verigo dostavimo do naših kupcev (večja distribucijska skladišča trgovcev, neposredno do trgovin ali pa do končnih kupcev). Med celotnim procesom se držimo zahtev HACCP in Pravilnika o varnosti hitro zamrznjenih živil, izpolnjujemo pa tudi vse zahteve ISO standarda in imamo IFS certifikat.

P

ri izbiri logističnega ponudnika izhajamo iz zahtev HACCP in IFS standarda, kar pomeni ustreznost vozil za transport tako hlajenih kot zamrznjenih izdelkov. Za vzdrževanje in nadzor hladilnih sistemov pa imamo zunanjega izvajalca, ki je specialist na svojem področju. Težave, s katerimi se srečujemo pri ohranjanju ustrezne kakovosti hladnih oziroma zamrznjenih živil, so še vedno nezadostno zavedanje vseh členov v pomenu hladne verige. Vedeti moramo, da se lahko taki izdelki zelo hitro odtajajo, če so krajši čas izpostavljeni sobni temperaturi oziroma temperaturi, ki je višja od predpisane temperature distribucije, to je -18 °C.«

Promocija

Promocija

W W W. L A S KO. E U

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!