EOL 103

Specializirana revija za trajnostni razvoj

103

embalaža okolje logistika

november 2015

Drugi tir: Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo

Branko Rožič: Vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes Madžarska z ekonomskimi orodji dosega okoljske cilje Na tujem se z zelenimi tehnologijami lažje prodre kot v Sloveniji Ciljno spremljanje rabe energije je prava pot za URE Praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

O

koljsko oko vidi tla kaskadno. Drugače tudi ne more. Tisti, ki gledajo daleč v prihodnost, na prvo mesto postavljajo prehransko varnost in oskrbo. Zakaj? Zato, ker ima Slovenija najmanj obdelovalnih površin na prebivalca. Natančneje. Z 8,8 % obdelovalnih površin in 24,3 % kmetijskih površin zaseda šele 24. mesto v EU. Evropsko povprečje pri obdelovalnih površinah znaša 27,4 %, kmetijskih površin pa 45 %. Zdajšnji kmetijski minister je znan po izjavi, a ni bil edini, da v Sloveniji vsak dan izgubimo površin za eno povprečno kmetijo. Dodaja skrb, ali bo Slovenija pridelala dovolj hrane za svoje državljane. In to ga skrbi upravičeno. V kriznih trenutkih v zadnjih letih je vsaka država uporabila vsa sredstva, da je reševala sama sebe.

Tudi z bodečo žico. EU pa je politiko uporabila kot sredstvo za ekonomski pritisk in je nič ne zanima, kaj se dogaja z mlekom ali paradižnikom ali jabolkami v posameznih državah.

T P

orej Slovenija z regulativo o tleh ne sme več čakati.

ridelava hrane je povsem odvisna od tal. A tla so tudi filter za podtalnico. So življenjski prostor raznovrstnih organizmov. Z ozračjem izmenjujejo pline in bistveno vplivajo na kakovost bivanja, na človekovo zdravje.

Ekološko funkcijo tal, naravnega vira, ki ga Slovenija nima v izobilju, in ni obnovljiv, uradna politika odrinja med neprednostne naloge. Z ostrejšo okoljsko zakonodajo se sicer zmanjšuje onesnaženje tal, vendar zlasti sanacija degradiranih območij v državi poteka prepočasi. Je bolj ilustracija, da slovenska tla še niso dovolj stresla uradne politike. In da ostaja zemlja marsikje zelo bolna.

EOL

O

foto: Rok Tržan

koljskih bremen namreč v Sloveniji ni malo. Kar nekaj območij je zaradi onesnaževanja v preteklosti močno in preveč onesnaženo. Ne mislim samo na industrijsko onesnaževanje, na primer na težke kovine v Mežiški dolini, v Celjski kotlini, Zasavju, v okolici Maribora, Jesenic, na Idrijskem in drugod. Pedološke karte Centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani so dovolj pregledne, raziskav ne manjka. Zgodba o azbestu se že dolgo vleče.

Kje so doma hlapne organske spojine, je znano. Tudi o PCB v Semiču se nekaj časa hrup ni polegel. Še izrazitejše so težave s prašnimi delci PM10. A območja z najbolj onesnaženim zrakom si bodo morda opomogla, če bo denar za izpeljavo programov sanacije. Iz monitoringa tal v Sloveniji štrli še uporaba pesticidov v kmetijstvu, vse bolj pa silijo v ospredje negativni vplivi prometa, individualnih kurišč, različnih emisij plinov in podobno.

D

oslej si je samo Mežiška dolina prislužila poseben državni odlok za sanacijo obremenjevanja okolja. Stroka z novimi metodami ozdravlja zastrupljeno zemljo. Celjska kotlina je obvisela v zraku, čeprav se je najprej obljubljal celo zakon, ki naj bi zagotovil finančne vire za sanacijo zelo degradiranega območja.

Ni bilo ne zakona, ne odloka, sledila pa je sodba evropskega sodišča. Nanašala se je na sanacijo dveh lokacij v Celju – stare Cinkarne in Bukovžlaka. Tista dela, ki bi jih morala opraviti občina na prostoru stare Cinkarne, so bila opravljena. Država pa bo, kot je obljubila okoljska ministrica, sanirala nedovoljeno odlagališče odpadkov Bukovžlak v prihodnjih dveh letih. A le za ta del? Kaj pa ostalo? In kaj druga degradirana območja? Kaj bo Slovenija storila za revitalizacijo tal v novi finančni perspektivi 2014 – 2020?

V

novi Zakon o varstvu okolja, ki ga pripravlja MOP, naj bi vključili tudi reševanje starih bremen. Kaj so bremena v tleh, so zaznale in strokovno utemeljile raziskave. Ni veliko neznank. Zakon naj raje opredeli odgovornost, ukrepe in predvsem vire, kako začeti zdravljenje slovenskih tal. Prva možnost je že nova finančna perspektiva. Prostorsko načrtovanje države bo lažje, če bo predvsem država s partnerji, to so stroka, občine in gospodarstvo, končno načrtno začela gospodariti s tlemi, s slovensko zemljo.

Č

e država noče zgubiti tal pod nogami, naj vsaj v mednarodnem letu tal pove, s katerimi medikamenti bo začela zdraviti bolezni, ki jih je predolgo pustila v slovenski zemlji.

Jože Volfand, glavni urednik

november 2015

lovenija je z gozdovi in vodami med prvokategorniki v Evropi. Zelo drugače je z zemljo, s tlemi. Nobene tolažbe ni v podatku, da se, ko gre za varovanje, ohranjanje, revitalizacijo in trajnostno rabo tal, zelo počasi prebuja Evropa. Ta stara dama slovi, in prav zdaj to spet dokazuje, po polževih reakcijah.

Dr. Franc Lobnik v najnovejši strokovni publikaciji Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000 piše, da je nerazumljivo, ker Evropska komisija ne premore dovolj poguma za sprejem direktive o tleh. Kajti groženj je vsak dan več. Od erozij, izgub organskih snovi, zemeljskih plazov, poplav, zmanjševanja biotske raznovrstnosti do onesnaževanja, pa preveč intenzivne kmetijske pridelave in pozidave najboljših kmetijskih zemljišč.

Stroka opozarja še na uničevanje tal zaradi urbanega razvoja, gradnje infrastrukture in transportnih poti.

Uvodnik

S

103

Slovenska tla, kot jih vidi okoljsko oko

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 V ospredju so reciklabilni in biorazgradljivi materiali, a brez ekonomike ne gre

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, november 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes 13 Na ogled najnovejši dosežki aktivnega in inteligentnega pakiranja 14 Luksuzni embalaži še ni zapihal zadnji veter, prav nasprotno 23 Papirna industrija porabi vse manj surovin in energentov 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Madžarska z ekonomskimi orodji dosega okoljske cilje 29 RCERO Ljubljana - največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji 30 Okoljski standardi in trajnostno poročanje kot ogledalo podjetja 34 Slovenija premalo izkorišča potencial toplotnih črpalk 37 Usmeritev v pametne materiale nove generacije 38 Največ vlaganj v oskrbo z vodo in ureditev kanalizacije

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

40 Na tujem se z zelenimi tehnologijami lažje prodre kot v Sloveniji 42 Slovenija potrebuje Design Counsil, kot ga poznajo po svetu

sebina

4 103

EOL

Impresum

44 Ciljno spremljanje rabe energije je prava pot za URE 47 Panoga potrebuje stabilen pravni okvir in posluh države 48 Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

november 2015

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za celotni projekt 54 Z novim modelom krajšajo razdalje do letališč in se širijo na tuje 56 Praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko

Pokrovitelj 103. številke:

Pokrovitelj področja okolje: ELCOND Ingeniring, d.o.o.

Podjetji Bosch Packaging Technology in Amcor sta na FachPack sejmu v Nemčiji predstavili Doy Zip vrečke. Cilj je bil izboljšati proizvodni proces in povečati priljubljenost proizvodov pri kupcih. Podjetji sta sklenili partnerstvo za razvoj materiala ZipSpeed, ki je namenjen uporabi na Boschovem vertikalnem pakirnem stroju SVE 2520DZ. Material ZipSpeed PET/ PE, ki je lahko vodljiv, se odlično zapira in omogoča boljši izgled pri aplikaciji zapiral na vrečko. »Da bi povečali učinkovitost stroja, smo razvili pametno aplikacijo za zapiranje, ki ne potrebuje luknjanja, da izdela vrečko s kvalitetnim zapiranjem.

Proizvodni proces je sedaj poenostavljen in hitrejši,« je povedal Joachim Pietzsch, direktor razvoja v Amcor Flexibles.

ZipSpeed material je pri polni hitrosti stroja izdelal 100 vrečk na minuto. »ZipSpeed zapiralo ima razpon od 100 do 180 °C, kar kupcem omogoča nižje zapiralne temperature pri proizvodnji. Hkrati ima material visoko odpornost na visoke temperature, ko so te potrebne pri aplikaciji zapiral na vrečko,« je pojasnil njihov razvojnik.

Embalaža z manjšim ogljičnim odtisom Podjetje Amcor, vodilni na globalnem trgu fleksibilne embalaže, in podjetje Relieves

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Nov ogenj na trgu kečapov

Fakulteta napoveduje nova logistična znanja

5 103

Egara, specialist za rešitve etiketiranja, sta združila moči in izdelala embalažo za vlažilne robčke AmReclose. AmReclose nadomesti štiri ločene komponente trdnih plastičnih zapiral z eno, pol togo nalepko, ki jo je mogoče v celoti natisniti in enostavno umestiti v embalažo. »Kupcu omogoča enostavno odpiranje z uporabo ene roke, na klik, v tanjši, lahko prenosljivi verziji,« je povedal Thomas Fessler, vodja razvoja pri podjetju Amcor Flexibles. »Testi so pokazali, da embalaža bolj ohranja vlažnost robčkov kot druge embalaže na trgu,« je še dodal Tomas Fessler. Poleg izboljšane varnosti izdelka in lažje uporabe lahko AmReclose lastnikom blagovne znamke ponudi privlačnejši izdelek za končnega kupca.

Etiketo je možno v celoti natisniti. Embalaža ima 60 % manjši ogljični odtis v primerjavi s trdimi plastičnimi zapirali, kar jo dela bolj trajnostno. Proizvajalcem omogoča enostavnejšo in hitrejšo proizvodno linijo. »Z uporabo AmReclose embalaže potrebe po investicijah in dragi dodatni strojni opremi ni, saj jo lahko prilagodimo na obstoječe stroje z manjšimi prilagoditvami,« so se pohvalili v podjetju Relieves Egara.

Desetletje prenosa znanja, desetletje odkrivanja. To sta bili gesli, s katerimi je Fakulteta za logistiko v Celju praznovala 10-letnico.

Majhen jubilej, a zlasti za mariborsko univerzo in Celje mejnik, ki si zasluži posebno pozornost. Pomen logistike se povečuje iz leta v leto in je velik izziv za države, ki snujejo nove prometne poti v EU, še posebej pa za gospodarstvo, saj lahko logistika zelo prispeva k uspešnemu poslovanju. Nerazviti logistični procesi pa lahko podjetje tudi pokopljejo.

Na celjski Fakulteti za logistiko razvijajo več študijskih programov: visokošolski strokovni program, univerzitetni študijski program, magistrski in doktorski študijski program.

Logistika v podjetjih postaja vse bolj strokovna, k čemur pripomorejo številni diplomirani inženirji logistike, ki uspešno končujejo študij v Celju.

Do ustanovitve Fakultete za logistiko je prišlo leta 2002. Takrat so Univerze v Mariboru, Mestna občin Celje in Občina Krško podpisale Pismo o nameri, s katerim sta se občini obvezali, da bosta zagotovili finančne, infrastrukturne, kadrovske in statusno-organizacijske pogoje za ustanovitev in delovanje fakultete.

Leta 2005 pa je fakulteta odprla vrata prvi generaciji študentov na vseh 3. bolonjskih stopnjah.

Podjetje RPC Promens Consumer Kutenholz je v sodelovanju s podjetjem Theodor Kattus GmbH razvilo novo stilsko embalažo za kečap. V 300 ml embalažo iz polipropilena je vgrajena kisikova EVOH pregrada, ki daljša obstojnost izdelka na prodajnih policah in je primerna za vroče polnjenje. Embalaža ima sodoben in privlačen rebrast izgled s komplementarnim pokrovom in veliko površino za etiketiranje.

Embalaža, s katero je enostavno rokovati, se tudi stisne, da jo lahko popolnoma izpraznimo. Nova embalaža je namenjena kečapom Fuego, v treh okusih, ki sodijo k hrani iz žara.

V desetih letih delovanja se lahko pohvalijo z mednarodno akreditiranimi študijskimi programi. Kurikulum odraža sodobna logistična znanja. Logistika se je v Sloveniji in tujini, tudi zahvaljujoč znanstveno-raziskovalnemu delu fakultete, uveljavila kot znanstvena disciplina aplikativne narave. Vendar ima še veliko potenciala. Na jubilejnem dogodku je dr. Peter Gašparič, minister, dejal, da država lahko in tudi bo pomagala pri prepoznavanju potenciala transportne logistike, črpanju evropskih sredstev in pri gradnji prometne infrastrukture, potrebne za somodalne tehnologije transporta. Pri tej nalogi pomembno vlogo igra prav Fakulteta. Dekan fakultete dr.

Bojan Rosi pa je obljubil, da bodo na fakulteti še naprej ustvarjali nova logistična znanja in predvsem skrbeli, da bodo njihovi študenti kompetentni in celoviti logisti, ki bodo posedovali logistična znanja, bodo družbeno odgovorni, radovedni in ustvarjalni.

november 2015

Material za večjo učinkovitost pakiranja

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 103

EOL

Kratko, zanimivo Študentje na poletni šoli o GSO Društvo študentov mikrobiologije Slovenije je organiziralo Mikrobiološko poletno šolo, ki so jo letos posvetili gensko spremenjenim organizmom. Na štiridnevnem dogodku so v štirih ločenih sklopih obravnavali gensko spremenjene mikroorganizme (v nadaljevanju GSO), živali in rastline, dotaknili pa so se tudi potrošnikov, hrane in drugih tem.

Po njihovem mnenju se o GSO širi veliko napačnih informacij.

Novosti Oblika jantarjeve steklenice za pivo vzbuja pozornost

Logistični kongres z dobrimi praksami Logistika v avtomobilski industriji in hladni verigi ter standardi v mednarodni logistiki, to so bile osrednje teme tretjega slovenskega logističnega kongresa. Dobre prakse v podjetjih pa naj bi konkretno pokazale, kaj daje učinkovita organizacija logistike. Izkušnje sta predstavila Damjan Zupančič, direktor logistike v podjetju TPV, in Robert Gortnar, direktor DSV Transport.

Gosta kongresa sta bila med drugim predsednik Evropskega logističnega združenja (ELA) in predsednik Mednarodnega združenja špediterjev. Kot dobra primera so na kongresu predstavili še Luko Koper, ki se vse bolj razvija v pomembno avtomobilsko pristanišče, še posebej po pogodbi z Mercedesom, in družbo Schenker z avtomobilskim logističnim centrom v Romuniji.

Na kongresu so Janko Pirkoviču, dolgoletnemu direktorju BTC Logistike, podelili priznanje za življenjsko delo. Janko Pirkovič se je spomladi upokojil.

november 2015

Zasavje z dograjenim CEROZ-om Konec oktobra so v Zasavju odprli dograjen center za ravnanje z odpadki CEROZ. Zgrajen je bil v okviru evropskega kohezijskega projekta »Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju CEROZ – II. faza« in gre za enega od šestih delujočih centrov v Sloveniji. Občine investitorice so Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi. CEROZ obsega dve lokaciji: Unično v Hrastniku in Neža v Trbovljah. Na Uničnem so se zgradili sortirnica s kapaciteto 20.000 ton/leto sortiranih ostankov mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, kompostarna za predelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov v kvalitetni kompost s kapaciteto 3.000 ton/leto

Pivovarna Vocation iz Hebden Bridga je svoja prva piva postavila na police aprila letos. S svojim posebnim pozicioniranjem blagovne znamke je povzročila veliko zanimanje javnosti. Za prvo pivo, ki so ga predstavili trgu so namreč izbrali 500 ml jantarjevo steklenico steklarne Beatson Clark’s in to s prav posebno obliko. »Varimo živahna in specifična piva.

Na zasičenem trgu moraš uporabiti vse načine, da izstopaš,« je pojasnil direktor podjetja Vocation in glavni pivovar John Hickling. »Veliko delov sestavljanke je in ena izmed pomembnejših komponent je oblika steklenice. Pivovarne praviloma uporabljajo enako obliko steklenice zaradi praktičnih razlogov. Ker mi sami stekleničimo pivo, smo uporabili priložnost, da smo lahko drugačni. S steklenico skušamo ubrati srednjo pot in ustvariti znamko, ki bo nagovarjala mlade in ne bo spregledala starejše generacije,« pojasnjuje direktor.

Pivovarna Vocation trenutno stekleniči dve vrsti piva - Heart & Soul and Pride & Joy – vendar načrtujejo nova stekleničenja kmalu. »Obratujemo šele tri mesece in prodaja gre zelo dobro,« je povedal Simon Forster, kreativni direktor odgovorne agencije Robot Food, ki je izbral nenavadno steklenico. »Oblika steklenice ustreza dizajnu, saj pušča maksimalen prostor za etiketo in ima unikatno silhueto. Na trgu ni nobenega pivovarja, ki bi uporabljal steklenico te oblike z »ravnimi rameni« – ima tradicionalno barvo, vendar hkrati daje občutek unikatnosti in modernosti,« je dizajn razložil oblikovalec.

Posebno vedro za majonezo Podjetje Sasco iz Velike Britanije, ki je vodilni proizvajalec majoneze in drugih omak, praznuje 20. obletnico obstoja.

Obletnico bodo obeležili s posebno izdajo embalaže za 10 l majoneze. V sodelovanju s podjetjem RPC Superfos so izdelali svetlo belo PP vedro z zelenim, fleksibilnim membranskim pokrovom in trdim plastičnim ročajem. Poleg tribarvne predstavitve Sascove blagovne znamke, je na posebnem vedru tudi rdeča rozeta, ki obeležuje 20. obletnico. Podjetje ima v redni prodaji poleg vedra z 10 l še 20,5 l in 2,5 l, ki jih izdeluje RPC Superfos.

Pokrovček za varno pitje iz pločevink

Safe Cover je razvil in patentiral istoimenski pokrovček za varno in higiensko pitje iz pločevinke. Uporabnikom preprečuje direkten stik s pločevinko in ostrimi robovi ter preprečuje vdor os, čebel in drugih žuželk. Na voljo je v petih različnih barvah in z namestitvijo ne posega v izgled blagovne znamke pijače. Zaščitni pokrovček Safe Cover rešuje problem higiene in varnosti pri pitju vseh vrst napitkov iz pločevink.

Problem predstavljajo predvsem slaba higiena zaradi skladiščenja in transporta proizvodov, pa tudi ostri robovi ter vdor nevarnih žuželk v pijačo. Njihovo najmočnejše orožje v boju s konkurenco je zaščita intelektualne lastnine za domala cel svet. Uporabniku omogoča varno in higiensko pitje.

Še eno okence v papirni embalaži

Embalaža, izdelana iz papirja, ima veliko podpornikov, saj je trajnostna, atraktivna in obstojna. Mondi je v ta namen razvil trajnostno papirnato embalažo s transparentnim okencem. Transparentno Fotografije: arhiv proizvajalcev

Multifunkcionalne in reciklabilne VpCI®-125 vrečke

Hrvaško embalažno podjetje EcoCortec® je izdelalo lastne EcoSonic VpCI®-125 statično razpršujoče vrečke v rekordnem času, da bi lahko izpolnili visoke standarde dostave kupca. Podjetje EcoCortec® je ponudilo svoje storitve po tem, ko je inšpekcija konkurenci iz Evrope, ki je prej oskrbovala nemško globalno strojno in elektronsko podjetje, zavrnila zadnjo dostavo. Film, ki ga izdeluje konkurenčno podjetje, namreč ni zadostoval standardom testiranj ESD. To bi lahko podjetju povzročilo okvaro, zaradi elektrostatične razelektritve. Na srečo je podjetje ob prejemu izvedlo testiranje ESD in zavrnilo prejeto pošiljko. Multifunkcionalne in reciklabilne VpCI®-125 statično razpršujoče vrečke in film so med najbolj prodajanimi izdelki podjetja EcoCortec® prav zaradi njihove kvalitete. Vrečke so unikatne v tem, da preprečujejo korozijo in ESD poškodbe ter združujejo učinkovito protikorozijsko zaščito za različne kovine.

Vrečke ne vsebujejo nobenih škodljivih materialov.

7 103

EOL

in za biostabilizacijo ostanka odpadkov v sortirnici pred odlaganjem s kapaciteto 6.000 ton/leto, tretje odlagalno polje s kapaciteto 200.000 kubičnih metrov, kjer se bodo odlagali samo predhodno obdelani ostanki odpadkov po sortiranju, z novo čistilno napravo za izcedne vode, rekonstruirala pa se je tudi dovozna cesta med Marnim in Uničnim. Na lokaciji Neža v Trbovljah so zgradili obrat za sprejem in predelavo nenevarnih inertnih gradbenih odpadkov utrjene površine 5.800 kvadratnih metrov.

Marko Kocjančič direktor kranjske komunale

V novembru je direktorsko dolžnost v Komunali Kranj prevzel Marko Kocjančič.

Skupščina ga je imenovala za mandatno obdobje štirih let. Marko Kocjančič je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike z dolgoletno prakso v komunalni dejavnosti. Med drugim je bil direktor podjetja Saubermacher CRO Vrhnika, dalj časa pa je delal tudi v ljubljanski družbi Vodovod – Kanalizacija. Komunalo Kranj je pred njim vodil Evstahij Drmota.

Tolmin je Alpsko mesto leta 2016 Tolmin je prejel priznanje »Alpsko mesto leta 2016«. Priznanje je nagrada za njihova dosedanja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja. S tem Tolmin postaja član vsealpskega združenja, ki si prizadeva za naravi prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. V Tolminu bodo v sodelovanju z drugimi alpskimi mesti, z gorskimi in okoljskimi organizacijami ter z lokalnim prebivalstvom naziv izkoristili za uresničitev več projektov na temo zelenega gospodarstva in družbene odgovornosti.

Da se Tolmin zaveda svojih naravnih in kulturnih potencialov, pa so v preteklosti dokazali že z uspešno repopulacijo avtohtone soške postrvi in z uvrstitvijo območja občine Tolmin v Unesco v Biosferni rezervat Julijske Alpe.

november 2015

Svetovno znani angleški proizvajalec čajev Twining & Company se je želel na trgu pozicionirati kot inovativen dobavitelj. V sodelovanju z embalažnim podjetjem Mondi so razvili novo embalažo, samostoječe vrečke iz posebnega materiala, ki omogoča delno vidnost čajev skozi embalažo. To so dosegli s transparentnim okencem, pregrado EVOH. Novi žepki so namenjeni pakiranju čajnih vrečk in čajev v lističih.

Vrečke je mogoče odpreti in nato ponovno zapreti. Mondijeve samostoječe vrečke ponujajo kupcu več varnosti, enostavno uporabo, odlično predstavitev blagovne znamke in dolgo obstojnost brez izgube okusa zahvaljujoč kisikovi pregradi.

Embalaža je izdelana iz materiala PET/ PE EVOH z integrirano zadrgo – ta mehanizem za zapiranje in odpiranje vrečke je prednost za končnega potrošnika. Izdelek je na prodajnih policah v Angliji, sledi evropski trg, nato še avstralski.

okence je mogoče prilagoditi obliki in dizajnu glede na kupčev izdelek. Papirnata embalaža je prekrita s plastičnim filmom, ki ima dobre pregradne lastnosti in izboljšuje varnost izdelka v embalaži. »Med prekrivanjem s filmom prozorno okence umestimo s pomočjo laserja v embalažo.

Okence poveča prepoznavnost izdelka na prodajnih policah,« je pojasnil Thomas Groener, vodja inovacij pri podjetju Mondi Consumer Goods Packaging. Nova rešitev podjetja Mondi ima pridih naravnega in zadovoljuje vedno večjo potrebo trga po okolju prijazni embalaži. Embalažna rešitev je primerna kot material na kolutu pri FFS aplikacijah, kot samostoječi žepki ali vrečke, izdelane na papirni osnovi itd. Zahvaljujoč prekrivnem filmu ali ti. kisikovi pregradi je embalaža primerna tudi za hrano, saj ohranja svežino in kvaliteto izdelka.

Marko Kocjančič

Transparentno okence na embalaži za čaj

foto: Nataša Müller

Novosti

Kratko, zanimivo

8

V ospredju so reciklabilni in biorazgradljivi materiali, a brez ekonomike ne gre Reciklabilni in biorazgradljivi

z Naravoslovnotehniške

V ospredju so vsekakor reciklabilni in biorazgradljivi embalažni materiali, ki zmanjšujejo obremenitve okolja. Tako v Evropi kot v Sloveniji, kjer se upoštevajo smernice in direktive iz Evrope, se pri izdelavi embalažnih materialov oziroma izdelkov upošteva uporaba novih materialov. Velik poudarek je dan spremembam v embalažnih izdelkih, ki se uporabljajo za kozmetiko in hrano. Mislim predvsem na tube, ki zaradi večslojnosti predstavljajo v določenih primerih težave pri recikliranju. Z uporabo biorazgradljivih komponent se zmanjša delež nerazgradljivih delov in s tem se zmanjša vpliv na okolje. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki z izdelavo embalaž uspešno nadomeščajo nereciklabilne komponente z reciklabilnimi oziroma biorazgradljivimi.

fakultete UL, Oddelek za

Veliko pozornost vzbujajo nanomateriali, a stroka opozarja tudi na tveganja. Zakaj?

materiali so v ospredju razvoja novih embalažnih materialov.

Embalažni trendi

Izziv predstavlja predvsem

embalaža, sestavljena iz več

različnih slojev, saj to povzroča

težave pri recikliranju. Zato

podjetja nenehno iščejo nove rešitve, ki ustrezajo zahtevam

EU zakonodaje. Kot pravi doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak

tekstil, grafiko in dizajn, se

dobre prakse najdejo tudi v

Sloveniji. Velik razvoj kaže

področje nanoceluloze, 3D

tisk pa je zaenkrat omejen

le na prototipe. A kljub temu

predstavlja velik potencial.

Vse bolj se uveljavlja pametna

embalaža, kjer trenutno

izstopajo temperaturni indikatorji.

november 2015

Razvoj embalažnih materialov je zelo dinamičen. Od nanomaterialov, do recikliranih, biorazgradljivih in drugih materialov. Kateri embalažni materiali prednjačijo in kakšni so razvojni trendi na tem področju na globalnem trgu in v Sloveniji?

Nanomateriali so širok pojem in so danes prisotni na vseh področjih, tudi pri embalaži in embalažnih materialih. Lahko gre zgolj za nanose nanodelcev na površine materialov, lahko pa se jih vključi v strukturo materiala.

S tem se izboljšajo določene lastnosti materialov. V zadnjem času je dosežen razvoj na področju nanoceluloze, ki je povsem naraven, biološko razgradljiv polimer, pridobljen iz obnovljivih virov. Je neškodljiv in ima med drugim izredno dobre fizikalne, kemijske in mehanske lastnosti. Pri ostalih, »umetnih« nanodelcih je zelo pomembno njihovo fiksiranje v material, da ne prehajajo iz materiala v hrano ali celo v ljudi. Zaradi tega je stroka skeptična oziroma previdna in prav je tako.

V embalažni panogi se vse bolj širi 3D tisk embalaže. Vsaj na preizkusni ravni. Kako lahko 3D tisk vpliva na trenutno uporabo orodij za proizvodnjo embalaže?

3D tisk je aktualno področje tiska, ki se razvija izredno hitro. Njegov razvoj je prisoten tudi v embalaži. Gre predvsem za uporabo tehnologije za izdelavo natančnih, embalažnih prototipov, za prototipiranje posameznih delov embalažnih strojev ali kalupov.

Izdelava embalaže s pomočjo 3D tiskalnika

doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Embalaža

103

Embalažni trendi

Pametna embalaža vsekakor uveljavlja svojo funkcijo na tržišču. Ni zgolj hit.

Uporabniku daje dodatne informacije o kakovosti živila, pakiranju oziroma dejanskem stanju pakiranega izdelka. danes vsekakor predstavlja večji strošek kakor izdelava iz kartona, papirja ali različnih folij.

Zato je uporaba zaenkrat omejena zgolj na omenjene izdelke, torej prototipe. 3D tisk na področju embalaže predstavlja zaenkrat še neizkoriščen potencial, saj ravno ta tehnologija omogoča hitro in hkrati natančno oblikovanje kompleksnejših izdelkov. Lahko olajša sam inovacijski proces.

Embalaža ščiti izdelek, hkrati pa je prvi stik s kupcem. Katera funkcija embalaže je v zadnjem času bolj izpostavljena tudi z vidika zakonodaje EU? Katera embalaža, kakšna, lahko najbolj vpliva na večjo prodajo izdelka?

Funkcija embalaže je odvisna od namena embalaže, ki izdelek predstavlja. Ker je embalaža kompleksen proizvod, je potrebno upoštevati številne funkcije. Z vidika zakonodaje EU in njenih direktiv je poudarek na reciklaži, biološki razgradljivosti, velikosti embalaže,

9 Katere embalaže bi izpostavili kot primer dobre prakse v Sloveniji in v EU?

Kot primer dobre prakse bi izpostavila embalaže oziroma tube podjetja Tuba Lajovic d.o.o., ki vključujejo biorazgradljive komponente v izdelavo tub, kot je na primer sirotka.

Pametna embalaža postaja hit, modni trend ali pa še bolj celovito uveljavlja svojo funkcijo?

Pametna embalaža vsekakor uveljavlja svojo funkcijo na tržišču. Ni zgolj hit. Uporabniku daje dodatne informacije o kakovosti živila, pakiranju oziroma dejanskem stanju pakiranega izdelka. Prav tako pomaga proizvajalcem, distributerjem in trgovcem določiti stanje izdelka med transportom, pri skladiščenju ali na trgovskih policah in v hladilnikih.

Pametna embalaža ima indikatorje oziroma senzorje, ki zaznavajo spremembe v izdelku.

Torej zaznajo lahko razvoj mikroorganizmov na sadju ali v mesu, spremembo o koncentraciji kisika, pH, spremembo vlage v pakiranih tehničnih izdelkih ipd. Zadnje čase so zelo popularni časovno temperaturni indikatorji,

velikosti, po možnosti iz enega kosa in ki vsebuje reciklabilne ali biorazgradljive komponente. Na tržišču so te embalaže običajno izdelane in potiskane s pastelnimi, nevpadljivimi barvami, ki dajejo dodatno ekološko sporočilnost izdelku.

103

ki s pomočjo lestvice določajo stanje pakiranega izdelka. S tem določijo, kdaj je izdelek neuporaben oziroma ni več užiten. Indikatorji so lahko v obliki etiket, vgrajenih trakov ali celo tablet. Izdelku in embalaži dajo vsekakor dodano, najbolj pa uporabno vrednost.

Embalaža

ki naj ima najmanjšo možno prostornino in maso. S tem mora vsekakor zadostiti zaščitnim, tehničnim, varnostnim ali higienskim zahtevam, ki se za določen izdelek zahtevajo.

Na večjo prodajo vpliva vsekakor všečna embalaža, ki kupcu takoj pade v oči. Ker so kupci vedno bolj ekološko osveščeni, so reciklabilne komponente pomemben dejavnik pri uporabi embalažnih materialov. Na tržišču je še vedno preveč izdelkov, ki so pakirani v preveč embalaž (predvsem igrače) in hkrati ne zagotavljajo dodatnih funkcij, npr. večjo zaščito izdelka.

V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki zelo uspešno opravljajo svoje delo, upoštevajo zahteve EU in v svoje izdelke vključujejo reciklabilne, biorazgradljive materiale. Vemo, da je konkurenca na tem področju zelo velika in da se vsa slovenska podjetja trudijo po svojih najboljših močeh. Na koncu žal še vedno odtehta ekonomski vidik, torej končna cena celotnega izdelka, ki ga proizvajalec proda trgovcu.

Kot primer dobre prakse bi izpostavila embalaže oziroma tube podjetja Tuba Lajovic d.o.o., ki vključujejo biorazgradljive komponente v izdelavo tub, kot je na primer sirotka. Podjetje se uspešno prilagaja ekološkim zahtevam EU in ima strategijo nadomeščanja težko razgradljivih z biorazgradljivimi komponentami v laminiranih izdelkih. Omenila bi še embalaže podjetja Plastike Skaza, ki v izdelavo svojih izdelkov uspešno vključujejo ali v celoti nadomeščajo vedno več biorazgradljivih materialov.

Katere spremembe v oblikovanju dizajna so najbolj opazne in ali lahko govorimo, da se pri tem vse bolj uveljavljajo tudi načela ekodizajna?

Pri oblikovanju embalaže je vedno bolj poudarjen ekodizajn, ki vključuje okoljske vidike pri oblikovanju in tudi razvoju izdelka. Pri tem se upošteva celoten življenjski cikel izdelka, torej od oblikovanja do njegove reciklaže.

Največje spremembe so opazne pri izdelavi embalaže za določen izdelek, ki je ustrezne

Promocija

SIQ - vaš partner pri certificiranju in izobraževanju ISO 9001 ISO 14001

Znanje

EMAS

Partnerski odnos

Celovite rešitve Nepristranskost

Neodvisnost Strokovnost

ISO 50001 BS OHSAS 18001 ISO/IEC 27001 ISO 13485 ISO/TS 16949 ISO 22000 HACCP IFS BRC FSC KzP NVO SA8000

Urejeno, pregledno in zanesljivo vodeno poslovanje povečuje poslovno učinkovitost.

Pridružite se nam in skupaj bomo poiskali celovite rešitve za vaš uspešnejši nastop na želenih trgih.

IQNet SR - 10

SIQ , Izobraževanje T: 01 5609 720 E: seminarji@siq.si SIQ , Ocenjevanje sistemov vodenja T: 01 4778 162 E: urejenost@siq.si www.siq.si

november 2015

Z uveljavljenimi strokovnjaki in predavatelji prenašamo znanje, izkušnje in dobre prakse za nenehno izboljševanje sistemov vodenja in razvijanje odličnosti.

GRI

Vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes

Če je podatek točen, je letos 20-letnica, kar ste prevzeli vodenje družbe Količevo karton, in sicer v njenih težkih časih. S katerimi odločitvami in s kakšno menedžersko logiko ste uspeli družbo povsem revitalizirati? Vaše vodilo?

Res je. Letos mineva 20 let, odkar sem prevzel vodenje Sarrio Slovenija, kot se je takrat imenovala količevska papirnica, ki je bila v 100 % lastništvu italijanskega koncerna Saffa.

Papirnica je bila tri leta prej, še pred uveljavitvijo Zakona o lastninjenju družbenih podjetij, kot eno prvih večjih slovenskih podjetij prodana strateškemu kupcu iz branže. Imel je visoke razvojne ambicije na Količevem. Poslovanje v prvih letih po prevzemu je bilo daleč od načrtov. Z izgubo med 5 in 7 % letno in ni bilo znakov izboljšanja.

Vaše poteze?

Hitro zavihati rokave in se lotiti dela. Opredeliti ključne organizacijsko/prodajne/proizvodne dejavnike in ravnanje, ki bi na kratek rok dali finančni učinek in bili pravilni na daljši rok. Še nekaj več. Doreči smo morali visoko stopnjo strinjanja v vodstveni strukturi in kolektivu.

To zadnje je v tako kompleksni organizaciji, kot je papirnica s svojim kontinuiranim ritmom dela, večinoma na prvem mestu tako po merljivem kot tudi po latentnem prispevku k izboljšanju rezultatov poslovanja.

Branko Rožič

Ena izmed najpogosteje izpostavljenih slabosti slovenskega gospodarstva je nizka dodana vrednost, čeprav se nekaj premikov navzgor le kaže. Tudi v Manifestu industrijske politike GZS je zapisan visok cilj – do leta 2020 zvišati dodano vrednost v najmočnejših industrijskih panogah na 80 % povprečja EU. V papirnici Količevo Karton, ki jo 20 let vodi Branko Rožič, letos pričakujejo, da bo dodana vrednost več kot 107.000 € na zaposlenega.

Lani je znašala v papirnopredelovalni industriji 43.700 €, kar je 66 % glede na povprečje EU. Seveda so papirnice v različnih položajih, vendar Količevo Karton po vseh stopnjah rasti vzdrži primero z najboljšimi v EU. Branko Rožič, direktor družbe, ki je sicer v lasti koncerna Mayer-Melnhof, je lani postal menedžer leta. Na vprašanje, v katero menedžersko vodilo verjame, pa odgovori – osebni zgled.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

10 103

Embalaža november 2015

Položaj panoge

Zakaj?

V kriznih trenutkih organizacija teži k prepoznavanju zgolj zunanjih razlogov za neuspeh, kot so pomanjkanje naložb, tržne razmere, tehnologija itd. Mislim na tiste, ki zahtevajo porabo materialnih sredstev, ne pa npr. spremembo načina in odnosa do dela. Vodja mora v takem primeru prvenstveno izbrati pravilne ukrepe, ki posegajo predvsem na področje dela in organizacije. Z njimi doseči finančni rezultat in s tem prepričati lastnike in zaposlene. To odpira prostor za naložbene in druge prenovitvene procese. Vprašujete za vodilo. Toliko jih je, kolikor je gospodarskih družb in managerjev. Moje je bilo ob zagotavljanju zanesljivih in prepoznavnih kompetenc vodenja predvsem tisto, ki ga imenujemo vodenje z zgledom. Temu sledim še danes.

Nekateri vas opisujejo kot najučinkovitejšo papirnico. Po katerih poslovnih rezultatih zaslužite to oznako – po doseženi dodani vrednosti ali še po čem?

Pojem učinkovitosti je nekoliko nenavaden.

Pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja gospodarskih družb se skoraj ne uporablja, saj lahko napotuje na več dejavnikov znotraj poslovnih procesov, ki niso nujno prispevek k finančnemu rezultatu. Posebej velja to za papirnice, kjer se uspeh, učinkovitost, še vedno vse preveč meri z rastjo proizvedene količine, pod črto pa se beleži slab rezultat.

11 Predvidoma bomo lanskoletno dodano vrednost v višini 107.000 € na zaposlenega letos še povečali. Krepko presegamo evropsko povprečje pri velikih papirnicah, ki je cca 80.000 €.

Pri dodani vrednosti ste visoko.

Predvidoma bomo lanskoletno dodano vrednost v višini 107.000 € na zaposlenega letos še povečali. Krepko presegamo evropsko povprečje pri velikih papirnicah, ki je cca 80.000 €. Z EBITDA okrog 20 %, glede na obseg poslovanja pa papirnica na dolgi rok v celoti zagotavlja naložbeno politiko, ki jo financiramo z lastnimi sredstvi.

Papirničarji radi poudarjate, da ste najboljši reprezentant krožnega gospodarstva in trajnostnega poslovanja. Pri uporabi surovine, papirja to velja. Kaj pa poraba energentov in vode? V koliko je vaša družba zelena, če bi analizirali ključne kazalce zelene rasti?

Nedvomno drži, da smo papirničarji, predvsem tisti, ki se ukvarjamo tudi z reciklažo, močno vpeti v trajnostni način gospodarjenja. Na Količevem se lahko pohvalimo, da uspemo dobiti približno tretjino vseh vlakninskih surovin bodisi v obliki vračljivega papirja ali lesa iz domačih virov. Posebno pri gospodarjenju z gozdovi močno izboljšujemo sicer precej klavrno sliko, ki jo kaže delež domače porabe lesa.

Seveda bi bilo nesmiselno trditi, da papirnice s svojim delovanjem ne obremenjujejo okolja.

Tu bi omenil predvsem obremenitev voda, saj je zdaj postopek izdelave papirja brez prisotnosti vode zgolj teoretska možnost, ki je v fazi zgodnjih raziskav.

A energenti? Če primerjam specifične porabe energentov in vod, potem smo znatno pod vrednostmi, ki jih navajajo najboljše razpoložljive tehnologije. Pri

Poslovno okolje se v zadnjem letu ni bistveno spremenilo.

Vsaj ne za večje gospodarske družbe s področja industrije.

Zdaj bo gospodarstvo postavljeno pred nove naloge. Kakor veste, je pripravljen okvirni slovenski program za prehod v zeleno gospodarstvo. Kaj se vam zdi pri tem ključno, ko gre za spremembe v razvojni paradigmi države?

Program, ki je od poletja v javni obravnavi, ima zasnovo in vsebino tipičnega izdelka, ki ga da iz rok uradnik in je narejen po naročilu politike in trenutnih aktualnih tem ne glede na to, ali prihajajo iz domačih ali bruseljskih sredin. V državi dizla, v kateri je po zadnjih podatkih v njenem glavnem mestu stopnja ločevanja gospodinjskih odpadkov 26 %, načeloma ne verjamem v uspešen prehod v zeleno gospodarstvo, če ni ta podprt z nepovratnimi subvencijami do te mere, da izvedba projektov ne zahteva uporabe zasebnih virov. Še najbližji možnemu uspehu je del, ki se nanaša na trajnostno gospodarjenje z viri in dobrinami, predvsem lesom. Ta tema pa je, kot vemo, že nekaj let v središču tako politike kot tudi zainteresiranega zasebnega sektorja.

Vendar brez vidnih uspehov, kaj šele potrebnih poslovnih prebojev. Seveda ne brez razloga. Na sosednjem Koroškem so obstoječe žagarske in lesnopredelovalne kapacitete izkoriščene le dvotretjinsko – realne in močne ovire za razvoj v regiji, ki jo sicer deli državna meja, ki pa v gospodarskem smislu ne obstaja.

Sicer pa posel in gospodarska rast redko stopata z roko v roki z ekologijo. Dokaz za to je Kitajska, ki je v zadnjih dveh desetletjih dosegla skokovito gospodarsko rast. V papirništvu je v tem obdobju praktično vsa svetovna količinska rast nastajala na Kitajskem. A pri tem je Kitajska strahovito ekološko obremenila svojo nacijo. Ali pa zadnji dogodki v zvezi z VW. Ocenjena ekonomska škoda je enaka dvoletnemu bruto produktu Slovenije. Komaj dojemljivo.

Dobiček in rast na račun okolja ali pa boljša konkurenčnost, spet na račun okolja. V

103

Sloveniji so v zadnjem času zelo aktualne razprave o uvrstitvah na različnih mednarodnih lestvicah. Veliko odmevov je na 49. mesto Slovenije v Svetovnem letopisu konkurenčnosti, čeprav je za nekaj mest napredovala.

Vendar se na primer Estonija, Litva, Češka, Poljska in druge uvrščajo pred njo. Zakaj?

Kje so razlogi?

Embalaža

učinkovitosti porabe zemeljskega plina na primer smo se v preverjanju vseh papirnic znotraj EU, mislim na trgovanje z izpusti toplogrednih plinov v obdobju 2013 – 2020, uvrstili med najboljših 10 %. Leta 2013 je zakonodajalec znatno zaostril mejne količine in koncentracije najpomembnejših elementov obremenitev tehnoloških voda. V našem primeru je to pomenilo presojo kapacitet anaerobnega in aerobnega čiščenja in izvedba obsežnejše nadgradnje z upoštevanjem najnovejših tehnologij čiščenja.

Veseli me, da smo se odlepili od 55. mesta, vendar smo med 61. državami še vedno komaj v sredini spodnje tretjine uvrščenih. Medtem ko smo bili v predkriznem času v zlati sredini tako imenovane švicarske lestvice, smo po letu 2009 strmoglavili s trendom, ki še ni bil zabeležen pri kateri koli drugi državi. Kje so razlogi, da so Višegrajci in ostale države Vzhoda pred nami? Antropologi in sociologi bi dejali, da zato, ker so se omenjene države po padcu komunizma soočile s trdimi metodami, ki jih je prinašala sprememba sistema. To je »usposobilo« politike in narode za hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v kriznih razmerah, kot smo pa to sposobni mi, tipični gradualisti.

Lestvico, ki z enakimi vatli meri enake odnose in razmere v različnih državah, ne smemo podcenjevati. Za nas mora predstavljati osnovo za spremembe. Ni druge poti za napredovanje.

A kako naprej?

Vlada mora nadaljevati in pospešeno najti prave rešitve na zimzelenih področjih, kjer vedno najbolj zaostajamo. Mislim na poslovno učinkovitost predvsem državnih podjetij, na učinkovitost državne uprave ter na infrastrukturo.

Ko rečem prave rešitve, vsekakor ne mislim na to, da ima umeščanje v plan in prostor desetih velikih infrastrukturnih cestnih in železniških projektov prednost pred n.p.r. izgradnjo železniškega mosta v Mednem, preko katerega se že dve leti več kot 20.000 vozil dnevno vozi enosmerno. Zatrjevanje, da gre za dva para čevljev, kar zadeva financiranje, nesmisel samo poveča.

To so za ljudi nerazumne stvari, ki demotivirajo in vnašajo slabo voljo.

Ko omenjate poslovno okolje, kako je z njim zadovoljna slovenska papirniška industrija in kako z ekonomskimi odločitvami. Kaj ste pričakovali, a se še ni zgodilo?

Poslovno okolje se v zadnjem letu ni bistveno spremenilo. Vsaj ne za večje gospodarske družbe s področja industrije. Dejstvo je, da industrija, ki je motor izvoza in s tem znaten pospeševalec družbenega proizvoda, beleži rast. To bi lahko vodilo k ugotovitvam, da se lahko na podjetniškem nivoju vse uredi in da so ekonomski okviri kar v redu. Sicer pa nismo od države nič pričakovali in približno toliko smo tudi dobili, čeprav so znaki, da se predvsem na področju industrije premika v pozitivno smer. Tudi zaradi močne aktivnosti Gospodarske zbornice, ki je letos zagnala projekt Slovenija 5.0, s katerim želi slovensko javnost ozavestiti o dejanskem pomenu slovenske industrije.

november 2015

V kolikor z učinkovitostjo istovetimo poslovni rezultat in rast, lahko rečem, da smo nadpovprečno učinkoviti. Tudi v primerjavi z uspešnimi evropskimi papirnicami. Naše poslovanje merimo s številnimi kazalniki. Že dolgo časa sta ključna dva, ki kažeta na eni strani na učinkovitost organizacije in znotraj tega organiziranosti procesov ter na drugi strani na učinkovitost naših odnosov na trgu, na nabavnem in prodajnem področju. Ti dve učinkovitosti lahko v celoti ponazorimo s kriterijem dodane vrednosti na zaposlenega in dobičkom pred amortizacijo, finančnimi odhodki, davki in odpisi, znanim s tujko EBITDA.

Cveto Žalik

Cveto Žalik na vrhu mariborske Snage foto: Nataša Müller

12 103

Embalaža

Kratko, zanimivo

Mag. Aleš Vajngerl ni več direktor mariborske Snage. Nadzorni svet je namesto njega imenoval Cveta Žalika, ki je bil med drugim direktor Nafte Lendava. Do nesporazuma s prejšnjim direktorjem naj bi prišlo zaradi prepočasne prodaje Snaginega zemljišča na Teznem, ki ga je za gradnjo nove lakirnice potrebovalo avstrijsko podjetje Palfinger. Z novo lakirnico naj bi Maribor pridobil okrog 50 novih delovnih mest.

Mag. Aleš Vajngerl, prejšnji direktor, je zavrnil vse očitke nadzornega sveta. Po njegovem odhodu so problem s prodajo zemljišča rešili.

Leto naložb v vodno infrastrukturo Leto 2015 bo po vlaganjih v izgradnjo vodne infrastrukture, zlasti v kanalizacijske sisteme in v čistilne naprave, zagotovo izstopalo, saj v zadnjih tednih na več krajih v Sloveniji odpirajo nove objekte. Občina Središče ob Dravi je posebna po tem, da je nova naložba omogočila odvajanje in čiščenje odpadne fekalne vode več kot 80 % gospodinjstvom v občini.

november 2015

Vrednost izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, izvedbo gradbenega nadzora, informiranja in obveščanja javnosti je znašala 8.733.320,93 EUR z vključenim DDV, projekt pa je bil financiran s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja. Sredstva iz evropskega Kohezijskega sklada znašajo 5.486.565,39 EUR, preostanek sredstev pa je bil zagotovljen iz državnega in občinskega proračuna. V okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – 3. sklop, so zgradili centralno čistilno napravo, kanalizacijski sistem, gravitacijske kanale, črpališča in drugo.

Občina Središče od Dravi si želi, da bi se na kanalizacijski sistem priključilo čim večje število uporabnikov, saj je učinkovitost čistilne naprave odvisna od zadostnih količin odpadnih vod in blata, ki ga je potrebno prečistiti. Priključek si lahko izvedejo sami ali za to najamejo izvajalca, vendar je obvezno, da izgrajen priključek pregleda koncesionar. To je Komunalno podjetje Ormož. Hkrati z izgradnjo kanalizacije je bilo z lastnimi sredstvi investitorja, podjetja Teleing, izgrajeno optično omrežje. To bo uporabnikom omogočalo sodobne komunikacijske storitve in povezavo s svetovnim spletom.

Za nas papirničarje v letošnjem letu velja, da so bili okvirni pogoji za gospodarjenje dobri. Tu mislim predvsem na sprejemljive cene surovin in energije, ki predstavljajo seveda glavnino stroškov, nikakor pa ne na zadostna povpraševanja po posameznih vrstah papirja in kartona.

Tu so, tako, kot vrsto let do sedaj, pod največjim pritiskom proizvajalci grafičnih papirjev.

Predvsem časopisnega in revijalnega papirja, ki ima v evropski in slovenski papirni industriji cca 40 % tržni delež. Pri ostalih vrstah papirjev, predvsem higienskem in pri kartonih, beležimo nekaj odstotno rast povpraševanja, ki ga bomo, vsaj na Količevem, predvidoma uspešno izkoristili.

Za nas papirničarje v letošnjem letu velja, da so bili okvirni pogoji za gospodarjenje dobri.

Tu mislim predvsem na sprejemljive cene surovin in energije, ki predstavljajo seveda glavnino stroškov, nikakor pa ne na zadostna povpraševanja po posameznih vrstah papirja in kartona.

Vaše podjetje je ustanovni partner v Kompetenčnem centru za razvoj kadrov v papirni industriji. Kaj lahko ta projekt da vaši panogi?

Nedvomno se je ta center, ki je pričel z delovanjem v začetku februarja 2013 in ga v prvotni vsebinski in organizacijski obliki zaključil avgusta letos, presegel pričakovanja. Ko se je potegnila črta in naredil obračun pod ta, skoraj pol milijona € vreden projekt, ki je bil v 85 % deležu financiran z EU sredstvi, smo izražali in slišali pohvalne ocene, predvsem kar zadeva kakovost dejanskega izobraževanja in dviga kompetenc, ki so ga bili deležni naši zaposleni. Namen je, da podoben projekt v okviru Inštituta za celulozo in papir nadaljujemo, v kolikor bo EU financiranje izpadlo, v skromnejši, prilagojeni vsebini. Papirničarji, ki v državi že 15 let nimamo formalnega izobraževanja, smo za dosego vedno večjih potrebnih znanj prisiljeni sami aktivno poseči v izobraževalne procese. Omenjen način je ena ključnih, dolgoročnih oblik, ki je, preizkušeno, uspešna.

Vaši kupci so proizvajalci kartonske embalaže. Za katere premazne kartone se trg najbolj zanima in kako ste po končani naložbi uspeli prodreti na nove trge? Je vaš asortiman doživel v zadnjih letih velike spremembe?

Področje premaznih kartonov se spreminja

nedvomno hitreje kot ostali deli papirništva.

Ključne zahteve in pričakovanja trga se usmerjajo v vse bolj čiste in nevtralne kartone, kar zadeva senzorične vrednosti. Že nekaj let je opazen premik od kartonov, ki so izdelani iz reciklaže, h kartonom, ki imajo za osnovo sveže lesovinske in celulozne vlaknine. Ta trend smo zaznali že pred nekaj leti in ga konkretno podprli z ustreznimi materialnimi, kadrovskimi in organizacijskimi aktivnostmi in spremembami. To je vodilo v zadnjih štirih letih k vsakoletni tretjinski rasti proizvodnje tovrstnih kartonov in posledično k znatnem izboljšanju rezultatov poslovanja. To uspešno pot nadaljujemo. Čeprav začetne dinamike v

V državi dizla, v kateri je po zadnjih podatkih v njenem glavnem mestu stopnja ločevanja gospodinjskih odpadkov 26 %, načeloma ne verjamem v uspešen prehod v zeleno gospodarstvo, če ni ta podprt z nepovratnimi subvencijami do te mere, da izvedba projektov ne zahteva uporabe zasebnih virov. prihodnje ne bomo mogli ohraniti, kaže na nesporno ugotovitev, da je potrebno spremembo poslovnih trendov zaznati in jih pravočasno izkoristiti. Za to pa je potrebno imeti vire, denarne in kadrovske. Če primerjate položaj slovenske papirne panoge s trendi na trgu EU in na globalnem trgu, kje se je njen položaj izboljšal in ali lahko ocenite, da je njeno poslovanje stabilno. Tudi zaradi tujih lastnikov?

Primerjava na globalnem trgu nima smisla, saj je slovenska proizvodnja papirjev in kartonov v njej udeležena z 0,2 %. Še celo na ravni EU, kjer dosegamo 0,8 % delež, smo mogoče omembe vredni na trgu premaznih kartonov (Količevo), fleksibilne embalaže (Vevče) in časopisnega papirja (Vipap). Eno so seveda globalni oziroma evropski trendi, drugo pa vsakokratna stopnja konkurenčnosti posameznih podjetij. Lahko je neka papirnica dejavna na trgu, ki ima stabilno rast, vendar če ni konkurenčna, ji to kaj dosti ne pomeni. V primeru dolgotrajnega zmanjševanja povpraševanja in krčenja trga je poslovno preživetje na tako imenovani pozitivni ničli že velik uspeh.

Bojim se, da se slovenski papirničarji na nivoju dejavnosti tudi letos ne bomo mogli pohvaliti z doseženim, pri čemer tuje lastništvo podjetij samo po sebi ni nikakršna prednost ali vnaprejšnje zagotovilo za uspeh.

LabelExpo 2015

Na ogled najnovejši dosežki aktivnega in inteligentnega pakiranja Letošnji LabelExpo Europe v

13

Embalaža

103

LabelExpo 2015

Bruslju je ponudil najnovejše dosežke razvoja na področju

aktivnega in inteligentnega

pakiranja tudi s pomočjo pakiranje na sejmišču. Gre

za največji svetovni dogodek za tiskarsko industrijo

označevanja in pakiranja.

Obiskovalci so spoznali

najnovejšo strojno opremo

za označevanje, označevalne storitve, označevalna orodja in

stroje, komponente, embalažne

tiskarske tehnologije in rešitve

ter pripadajoče izdelke in storitve. Med več kot 600

razstavljavci ni bilo nobenega

slovenskega podjetja. Sejem je ponudil nove možnosti za razvoj.

Tiskano na stroju Optima model 820 mm sedem barvno grafiko na 0,12 mm debelem PET materialu.

P

odjetje Soma Engineering iz Češke je predstavilo nov Optima flexo tiskarski stroj, ki je namenjen kratkotrajnim tiskarskim opravilom.

Optimiziran je za širok nabor etiket, vrst papirja in embalažnega filma. Namenjen je tiskanju etiket na kolute, vrečke, žepke, papirnate vrečke, papirnate skodelice in krožnike. Na sejmu je bil to edini flexo-grafični tiskalni stroj, ki je izvajal demonstracije v živo. Izvajali so jih na modelu 820 Optima. V demonstracije je bilo vključeno tiskanje sedem barvne Pistachios grafike na 0,12 mm debelo PET plastenko s pomočjo Kodakovih Flexcel plošč ter s srebrno barvno aplikacijo, ki uporablja unikatni Soma Ink Saving sistem - kartuše z naknadnim rezanjem in previjanjem že potiskanih kolutov. Drugo, šest barvno obrnjeno tiskalno opravilo je bilo natisnjeno na PET substrat z uporabo Dupont DSP plošč. Dizajne so pripravili pri podjetjih Coffee Desing iz Anglije, Reproflex3 iz Anglije in Reproflex iz Skandinavije.

P

odjetje Edelmann Printing Machines GmbH iz Nemčije je želelo še bolj utrditi svojo blagovno znamko pri kupcih. Potreba trga se najbolj kaže pri obstoječih offset strojih, kot je stroj EVO (PRINT 43/52, COLOR PRINT 52/72/76 in WEB PRINT 39), ki lahko doseže hitrosti med 250 in 400 m/min, odvisno od kupčevih želja.

Dodatno je bil na sejmu predstavljen tudi FPP stroj, ki kaže na napredek pri offset tiskanju, saj ima internetno aplikacijo, ki ustvarja digitalne in kupcu prilagojene tiskovine. FPP stroj lahko doseže hitrosti tudi do 500 m/min. Podjetje Edelmann, stroji za tiskanje, je del UMUR skupine, ki poleg proizvodnje offset tiskarskih strojev in offline sistemov prodaja storitve vzdrževanja in rabljene stroje. Stroje je mogoče nadgraditi in prilagoditi kupčevim željam. Tako

predstavlja kupcu prilagojen stroj alternativo drugim podobnim strojem na trgu. Pri nakupu rabljenega stroja se v podjetju Edelmann zavežejo, da bodo tiskarski stroj dostavili, inštalirali in zagotovili izobraževanje kvalificiranih zaposlenih. Nadomestni deli, ki jih uporabljajo, so originalni in predstavljajo dodatno področje delovanja podjetja.

P

odjetje GSE Dispensing, nizozemski dobavitelj rešitev tiska za flexo, gravature in zaslonske aplikacije, je sistem za izdajanje prodal tako danskemu proizvajalcu etiket Interket kot nemškemu dobavitelju črnila. Podjetju se je povpraševanje povečalo v primerjavi z izkušnjo iz sejma leta 2013. Zanimanje prihaja s strani označevalne industrije, fleksibilnega pakiranja, industrije namiznih tiskalnikov ter dobaviteljev črnila z vseh kontinentov. Poudarek njihove sejemske stojnice je bil na novem Perfect Proofer® Evolution Series. To je namizni stroj, ki pred proizvodnim procesom preverja barve v Colorsat® posodi za UV črnila in črnila na vodni osnovi. Del stroja je tudi aplikacija Colorsat Solo, ki ga oskrbuje s procesnimi barvami, baznimi sestavinami in premazi za stiskalnice. Maarten Hummelen, direktor marketinga pri podjetju GSE Dispensing, je povedal: »Globalno raste povpraševanje po embalažnih tiskalnikih, ki zmanjšujejo odpad črnila in navkljub vedno glasnejšim zahtevam po krajšanju dolžin proizvodnih serij vzdržujejo sistem nesprejemljive kvalitete. LabelExpo Europe nam je dal priložnost, da smo pokazali naš celoten asortiman, to je izdajanje črnila, upravljanje barv, zagotavljanje pravilnega odtenka barve izven proizvodne linije in proces integracije, ustvarja pot za kontroliran in sledljiv potek dela.«

november 2015

laboratorija za pametno

14 103

Embalaža

Luksuzna embalaža

Luksuzni embalaži še ni zapihal zadnji veter, prav nasprotno Urška Košenina

Po lanskoletni uspešni podelitvi nagrad za embalažni prestiž, zgodbe letos znova zbrali

v Londonu, da bi proslavili

inovacije in razkošje, ki jih

ponuja svet embalaže. Sodniki so najboljše izbrali že poleti.

Izbirali so med 90 prispelimi embalažami. Odločitve so

bile težke, saj je izbor zelo kvaliteten. Najboljše so

okronali septembra v Londonu.

Videti je, da sta karton in

steklo še vedno prestižnejša

od plastike. Predstavljamo vam zmagovalce svojih kategorij

letošnjega leta.

november 2015

kategorija

pijače - steklenica

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji pijače – steklenica je Mortlachova steklenica, ki so jo zasnovali pri Raison Pure NYC. Sodniki so steklenico opisali kot: »Sinonim za razkošje na trgu viskijev, ki pooseblja kvaliteto in zgodovino.« Finalisti kategorije so bili: Brittains Vodka (oblikovanje Storm Brand Design) Dewar’s 18 The Vintage (oblikovanje Stranger & Stranger) Haig Club (oblikovanje Stölzle Glass Group) Jinzu Gin (oblikovanje Allied Glass Containers) Mortlach (oblikovanje Raison Pure NYC) Star of Bombay (oblikovanje Ardagh) Star of Bombay (oblikovanje Webb deVlam) Yaguara Cachaca (oblikovanje O-I)

Luksuzna embalaža

so se glavni protagonisti te

1.

2.

kategorija predstavitev steklenice v luksu-

zni embalaži

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji predstavitev steklenice je podjetje Girvan Patent in zapakirana steklenica »Still Single Grain 30 Year Old« viskija. Sodniki so embalažo opisali kot: »Osupljiva izdelava, ki je lepo zaključena s preprostim, vendar originalnim dizajnom.« Embalaža je prejela nagrado tudi v kategoriji najboljšega na podelitvi.

Finalisti kategorije so bili: Ciroc (oblikovanje MW Luxury Packaging) Dewar’s 18 The Vintage (oblikovanje Stranger & Stranger) Girvan Patent Still Single Grain 30 Year Old (oblikovanje threebrand) Jameson Select Reserve Glass Pack (oblikovanje Lucas Promotions) Ledaig 42 Year Old (oblikovanje MW Luxury Packaging) Quinteassential White Elixir (oblikovanje Quinteassential) TANG (oblikovanje PPS) The Macallan Rare Cask (oblikovanje PPS) Twinings Signature Blends (oblikovanje BrandOpus)

3.

kategorija

luksuznega pakiranja hrane

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuznega pakiranja hrane je podjetje Cadbury Glow. Embalažo so zasnovali pri podjetju Mondelēz International. Sodniki so menili,

da embalaža odlično predstavi izdelek, tehnična izvedba je bila opisana kot briljantno kartonsko inženirstvo. Celotna primarna embalaža je izdelana iz metaliziranega kartona z dodano pentljo, ki poudari tradicijo obdarovanja. Poleg tega so pri izdelavi embalaže uporabljali lak in druge učinke, ki so podprli grafične elemente na škatli. Glavni elementi so v škatlo vgravirani. Zlata in vijolična barva ciljata na razkošje in vendar še ohranjata domačnost in toplino blagovne znamke.

Finalisti kategorije so bili: Betty’s Cafe Tea Rooms (oblikovanje Crown Aerosols & Speciality Packaging) Cadbury Glow (oblikovanje Mondelēz International) Fortnum and Mason Handmade English Milk and Dark Selection 950g (oblikovanje Pendragon Presentation Packaging and HH Deluxe Packaging) Marks and Spencer Easter Egg Collection (oblikovanje Staeger Clear Packaging & Ken Wilkins Print Ltd) Rhokett Cheesecakes (oblikovanje Firstan) Tom’s Pies (oblikovanje pri Hostir Partnership) Truffle Experience Box (oblikovanje Pringraf)

4.

Kategorija luksuzna embalaža za parfum

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzna embalaža za parfum je podjetje Dubai Royal Gift Set, ki so jo oblikovali pri podjetju Nabeel Perfumes Group. Sodniki so menili, da je embalaža poosebljanje luksuza tudi zaradi uporabe »klavirsko črnega« laka, kristalov Swarovski in domiselno zasnovane palete dišav.

Finalisti kategorije so bili: Chloé Love Story TOA (oblikovanje Pozzolia SpA) Dubai Meydan (oblikovanje Nabeel Perfumes Group of Companies) Dubai Royal Gift Set (oblikovanje pri Nabeel Perfumes Group of Companies) Grossmith 100ml Hasu-no-Hana Perfume (oblikovanje Pendragon Presentation Packaging) KENZO Jeu d’amour eau de toilette (oblikovanje Stölzle Glass Group) L’Amour Lalique (oblikovanje Knoll Packaging)

5.

Kategorija luksuzne embalaže za kozmetiko

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzna embalaža za kozmetiko je

15 Finalisti kategorije so bili: Candy Coated Countdown for Benefit Cosmetics (oblikovanje HH Deluxe Packaging) Elemis gift range (oblikovanje Hunter Premium Packaging) Little Butterfly London baby skin care range (oblikovanje Quadpack Group) Nails Inc, Nail Kale (oblikovanje HCP Packaging) Rose gift box (oblikovanje Pringraf)

6.

Kategorija luksuzne embalaže za izdelke osebne higiene

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzne embalaže za izdelke osebne higiene je podjetje Aura, ki so jo izdelali pri podjetju Pollard Boxes. Sodniki so menili, da je zelo dobro izdelana škatla, ki daje poseben poudarek podrobnostim v vseh delih procesa, pri izdelavi, tržni prednosti na prodajnih policah in izžarevanju kvalitete izdelka v njej.

Finalisti kategorije so bili: Aura (oblikovanje Pollard Boxes) Estée Lauder face cream (oblikovanje Knoll Packaging) Floris Luxury Hotel Collection (oblikovanje Pacific Direct) Prismologie (oblikovanje Williams Murray Hamm) Favini (oblikovanje VOYA secondary packaging)

7.

Kategorija za luksuzno nakupovalno vrečko

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v

Finalisti kategorije so bili: Ralph & Russo shopping bag (oblikovanje Procos) The Spirit of Dubai Shopping Bag (oblikovanje Nabeel Perfumes Group of Companies)

8.

Kategorija za luksuzno embalažo za nakit in modne dodatke

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzne embalaže za nakit in modne dodatke je podjetje Misfortunes of Virtue Jewellery. Sodniki so menili, da je embalaža, ki jo je izdelalo podjetje Pendragon Presentation Packaging, prelepo izdelana škatlica, katere oblika je bila dobro premišljena in izdelana v skladu s konceptom in tradicionalnim luksuznim pridihom.

9.

Kategorija za luksuzno embalažo za tobačne izdelke

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji za luksuzno embalažo za tobačne izdelke je podjetje Davidoff ORO Blanco, ki jo je izdelalo podjetje Intercontinental Procurement Limited.

Sodniki so menili, da je embalaža primer pravega luksuza v svoji kategoriji. Embalaža je lepo oblikovana in sestavljena, element personifikacije na Blanco škatli pa še poveča potrošnikovo doživetje.

Finalisti kategorije so bili: Carroll’s (oblikovanje Multi Packaging Solutions) Davidoff ORO Blanco (oblikovanje

10.

Kategorija posebne izdaje embalaže

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji posebne izdaje embalaže je podjetje Elit Stolichnaya Pristine Water Series: Andean Edition, ki so jo izdelali pri podjetju JDO Brand & Design. Sodniki so menili, da je to izstopajoča embalaža, ki je neverjetno dekadentna in luksuzna, pravšnja za prelepo steklenico.

Finalisti kategorije so bili: Beefeater 24 Quintessentially British limited edition gift pack (oblikovanje Lucas Promotions Elit) Stolichnaya Pristine Water Series: Andean Edition (oblikovanje JDO Brand & Design) Elite: Dangerous (oblikovanje Bridge Media Group) Liz Earle limited edition (oblikovanje Smurfit Kappa) Papermilk Box (oblikovanje Gruppo Cordenons) The Sanctuary Mothers’ Day gift box (oblikovanje Hunter Premium Packaging)

11.

Kategorija embalažer leta 2015

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji embalažer leta 2015 je podjetje MW Luxury Packaging. Sodniki so menili, da gre za odlično podjetje, z dobrimi storitvami in širokim izborom dobro dovršenih embalažnih rešitev.

Finalisti kategorije so bili: Hunter Premium Packaging MW Luxury Packaging Vimer UK

2

5 3

6

8

7

103

Inter-continental Procurement Limited) Esse Change Special Edition – Superslim Tobacco Pack (oblikovanje API)

4

10

9

11 november 2015

1

kategoriji luksuzna nakupovalna vrečka je podjetje The Spirit of Dubai Shopping Bag, ki so jo izdelali pri Nabeel Perfumes Group of Companies. Sodniki so menili, da je vrečka razkošna in inovativna, saj vsebuje mojstrstvo lakov in posebnih učinkov.

Embalaža

embalaža kozmetične linije za kožo podjetja Little Butterfly London, ki so jo izdelali v podjetju Quadpack Group. Sodniki so menili, da je lepo zapakirana serija izdelkov z uporabo jasnih sporočil in subtilno tipografijo.

16 103

okolje

Novice Zelenega omrežja

Little Steps – darila za odgovorno promocijo

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja

Blagovna znamka Little Steps je rezultat skupnega prizadevanja slovenskih oblikovalcev in izdelovalcev, ki verjamejo v pozitivna dejanja.

Gre za eko promocijske izdelke, ki spodbujajo odgovornejše ravnanje z okoljem. Z njimi lahko podjetje na učinkovit in zabaven način predstavi predanost trajnostnim poslovnim praksam.

Pametno zasnovana promocijska darila, ki so narejena iz okolju prijaznih materialov in imajo igrivo vsebino, posredujejo pozitivno sporočilo, ki zrcali sporočilo podjetja ali določene blagovne znamke. Igriva orodja, ki pogosto temeljijo na univerzalnih igrah, pritegnejo pozornost ljudi, kar omogoča dobro posredovanje tudi okoljskih sporočil podjetja, njegove družbene odgovornosti in čuta za socialnost. Izdelki so v celoti oblikovani in izdelani v Sloveniji iz certificiranih in okolju prijaznih materialov.

Kolekcija Little Steps je v kategoriji komunikacijski produkt prejela prestižno mednarodno nagrado za promocijski izdelek leta 2014. Več informacij je na spletni strani www.ekoman.si.

Axis Mundi, d.o.o. www.axismundi.si

Upcycling pohištvene opreme kot gibanje

november 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Obnovljen retro kos pohištva je vedno atraktiven za poznavalce.

Družbeno odgovorno podjetje Center ponovne uporabe z izvajanjem upcyclinga pomembno prispeva k udejanjanju krožnega gospodarstva v praksi. Glede na globalne trende v okolju in gospodarstvu je nesporno, da je za to, da bi dosegli prehod v zeleno gospodarstvo, potrebno

spremeniti današnje modele proizvodnje in vzorce potrošnje v bolj trajnostne oblike. Zato so v svetu mnoga gibanja, tudi socialna podjetja, ki iščemo nove pobude na področju ravnanja z odpadki, saj dajeta koncepta re-use in upcycling primerno zasnovo, ki je osredinjena na združevanje okoljskih in ekonomskih koristi ter dobrih oblikovalskih rešitev. Uporaba rabljenih izdelkov je postala način življenja v razvitem svetu. Uveljavila se je kot nov trend v svetu mode in oblikovanja pohištvene opreme.

Dodana vrednost tovrstnih izdelkov se kaže v socialnem učinku (kupci lahko kupijo izdelke po nižji ceni, zato lahko privarčujejo). Okoljski učinek izkazuje privarčevano energijo za 95 %, za 90 % je manjša poraba surovin, znižajo se emisije CO2. Vzporedno narašča socialno-ekonomski vpliv, ki se kaže v novih delovnih mestih in večji družbeni odgovornosti.

Pripravila: dr. Marinka Vovk Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

Brezplačno preizkusite stiskalnico za konzerve

Odvoz odpadkov je vedno dražji. Tudi rokovanje z odpadki, ki zavzemajo velik volumen, ni enostavno, saj nam vzame dosti časa in prostora. V podjetju Dukin, ki se ukvarjajo z rešitvami za odpadke (stiskalnice in estetski smetarniki), si želijo s pomočjo uporabnikov razviti manjšo in enostavno delujočo stiskalnico za konzerve do velikosti 10 kg. Namenjena bo predvsem restavracijam, picerijam, domovom za ostarele, bolnišnicam idr. Zavedajo se, da pri razvoju in uvajanju izboljšav največ štejejo izkušnje ter mnenja uporabnikov. Zato vabijo vse interesente, da se jim oglasijo. Izmed vseh prijavljenih bodo izbrali tri podjetja, ki bodo novo stiskalnico tri mesece brezplačno uporabljali in testirali. Vsi sodelujoči bodo po preteklem testnem obdobju dobili možnost, da stiskalnico odkupijo po polovični ceni ali jo brez obveznosti vrnejo. To je odlična možnost za zmanjšanje stroškov odvoza in zmanjšanje prostora za hrambo odpadkov.

Dukin d.o.o. www.dukin.si

Odpadne nagrobne sveče v Sloveniji obsegajo okoli tri odstotke vseh komunalnih odpad­k ov, ki zaradi lastnosti niso primerni za odlaganje ali energetsko predelavo. Solarna ali fotovoltaična sveča je ekološka inovacija, ki ponuja rešitev za manjšo obremenitev okolja. Izkorišča sončno energijo in gori veliko dlje, zato občutno zmanjša potrebo po kupovanju vedno novih sveč, ki gorijo le kratek čas in se nato kopičijo kot neuporabni odpadki. Fotovoltaična sveča Vestina Solar, ki so jo razvili v podjetju Emma iz Lesc, je izdelana iz okolju prijaznih materialov in je odporna na vlago, vodo in veter.

To pomembno prispeva k njeni obstojnosti.

Ohišje sveče je stekleno, kar svečo dodatno obteži in ji daje poseben, eleganten videz. Na vrhu sveče se na nerjavečem pokrovčku nahaja velika solarna površina. Ta omogoča zadosten sprejem sončnih žarkov za nemoteno gorenje tudi v slabšem vremenu in ponoči. Vestina Solar posnema naravni plamen, gori veliko dlje od običajnih voščenih sveč, tudi do 1.000 dni, in je zato veliko bolj ekonomična.

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Sistemi CSRE za večjo energetsko učinkovitost

Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda

17 103

zahtevne projekte v industriji in pristope v javnem sektorju, tretja sekcija pa je bila namenjena smernicam na področju energetskega menedžmenta. Sistem CSRE, ki ga je že pred več kot desetimi leti razvil Enekom, je v slovenskem prostoru postal sinonim za energetske nadzorno-informacijske sisteme, ki vrednotijo energetsko učinkovitost po sistemu ciljnega spremljanja. CSRE omogoča učinkovito obvladovanje rabe energije na osnovi primerjave dejanske rabe energije s ciljno rabo. Sisteme CSRE je uvedla večina večjih organizacij, ki so prejele priznanje za energetsko učinkovito podjetje.

Enekom, d.o.o. www.enekom.si/sl/

Tekstilni odpadki kot surovina za kemično in tekstilno industrijo

Resyntex je odobren projekt Obzorij 2020, katerega cilj je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva ter vključuje tekstilni in kemični sektor. Predlagan koncept industrijske simbioze bo omogočil pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz odpadnega tekstila.

Projekt obsega strateško zasnovo celotne verige zbiranja ter sortiranja odpadnega tekstila, z namenom predelave v nove tržne surovine predvsem za kemično in tekstilno industrijo.

Razviti želimo inovativne poslovne modele, ki se bodo prilagajali različnim industrijskim partnerstvom in novim tržiščem. Z vključevanjem širše družbe želimo izboljšati dosedanje pristope in odnos do zbiranja odpadnega tekstila, povečati ozaveščenost javnosti in širiti zavedanje o nujnosti recikliranja. V projekt je vključenih 20 partnerjev iz 9 držav, od tega kar trije iz Slovenije, in sicer Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje, Laboratorij za kemijo in okoljevarstvo, ki je tudi idejni vodja projekta, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje-IOS d.o.o. in tekstilno podjetje Tekstina.

Avgusta 2015 je ERICo prejel pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu z določbami Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 91/13). S pridobitvijo tega pooblastila je ERICo postal ena izmed dveh inštitucij v Sloveniji, ki sta usposobljeni za izvajanje obratovalnega monitoring, s katerim se ugotavlja vpliv na stanje površinskih voda.

Ugotavljanje vpliva so zavezani po Pravilniku o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 91/13) upoštevati zavezanci (industrija, upravljavci čistilnih naprav, upravljavci odlagališč). Gre za monitoring o odvajanju odpadnih voda neposredno v vodotok, če je ugotavljanje tega vpliva za napravo predpisano s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz te naprave, ter o obratovanju odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

ERICo d.o.o. www.erico.si

Trendi in novosti na področju OE in OEEO Številčna udeležba s strani poslovnih partnerjev na Kongresu Interseroh, ki je potekal 7. oktobra 2015 v Kristalni palači v Ljubljani, je dokazala, da potrebujemo srečanja, na katerih izmenjamo izkušnje iz prakse, dobimo vpogled v trende in skupaj oblikujemo odgovore na aktualna vprašanja. Različni predstavniki gospodarstva so soočili svoje izkušnje in vprašanja, ki so imela skupni imenovalec - upoštevanje načel krožnega gospodarstva, okoljske zakonodaje in prilagajanja poslovnih modelov prispeva k večji mednarodni konkurenčnosti.

Najbolj zgovorna so pričevanja tistih, ki mednarodno konkurenčnost gradijo na trajnostni strategiji. »Za naše poslovne partnerje je jamstvo, da bodo njihovi odpadni materiali končali na pravi način, izjemno pomembno. Na tem zaupanju temelji poslovni odnos,« pravi

Zeleno omreŽje

Škofjeloško podjetje Enekom je v oktobru na Bledu organiziralo že deseto mednarodno konferenco o sistemih ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE), ki se jo je udeležilo več kot sto predstavnikov industrije in javnega sektorja iz Slovenije, BiH in Črne gore. Konferenca je bila razdeljena v tri sekcije. V prvi so spregovorili o sistemskih pristopih k povečanju energetske učinkovitosti, v drugi so predstavili tehnološko

Fakulteta za strojništvo UM, Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje www.fs.uni-mb.si

november 2015

Ekonomična fotovoltaična sveča Vestina Solar

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 103

okolje

Miha Mermal, direktor Misije Zeleno, BTC, d. d. Natalija Domjanič, ekologinja v Knauf Insulation, pa je povedala: »Leta 2010 smo imeli 500.000 € stroškov za obvladovanje odpadkov. Nabor ukrepov nam je pomagal stroške prepoloviti in pri tem smo sodelovali z družbo Interseroh. Ob tem smo dosegli še čistejše, bolj urejeno in varnejše delovno okolje.«

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Nova spletna stran Javnih služb Ptuj Podjetje Javne službe Ptuj je v avgustu 2015 ustvarilo novo spletno stran za uporabnike, ki je za uporabo bolj prijazna in omogoča boljšo dostopnost do storitev. Uporabnik lahko na spletni strani dostopa do kontaktnih podatkov posameznih delovnih enot, kar obsega področja: ravnanje z odpadki, energetika, pokopališka dejavnost, urejanje površin, gradbeništvo, upravljanje večstanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektov, upravljanje s Ptujsko mestno tržnico in urejanje cest.

Podjetje se s tem zavzema za boljšo informiranost o svojih okoljskih dejavnostih in boljšo dostopnost za občane Mestne občine Ptuj.

Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

Zastirke iz kokosovih vlaken

november 2015

Jagode na gredi, prekriti z zastirko iz kokosovih vlaken.

Zaščita nabrežin pred erozijo je možna tudi z okolju prijaznimi zastirkami, narejenimi iz naravnih vlaken rastlinskega porekla. V podjetju KO-SI d.d. jih izdelujejo iz kokosovih vlaken, ki so trpežna na vlagi in sončni pripeki.

Ko pa proizvod odsluži, ne obremenjuje okolja in celo obogati rodovitnost zemlje. Zastirke so namenjene zaščiti rastlin, kot so sadno drevje, grmovnice in lončnice. Le-te preprečujejo rast plevela, poleti zadržujejo vlago v predelu koreninskega sistema, pozimi pa ga ščitijo pred zmrzaljo. Enako vlogo imajo zastirke za vrtne grede in plantažne nasade. Prepuščajo deževnico in vodo od namakanja v zemljo, plodovi pa so

na čisti in suhi podlagi in ne gnijejo. V podjetju KO-SI se trudijo, da bi k ekološko osveščenemu ravnanju pritegnili čim več hmeljarjev.

Namesto ekološko spornih polipropilenskih vrvi se lahko uporabijo vrvi iz kokosovih vlaken, ki jih je mogoče brez škodljivih vplivov za okolje zavreči ali preprosto kompostirati.

KO-SI, d.d. www.ko-si.si

Slavnostna otvoritev vrtine Bevke

Miran Stanovnik, župan občine Log Dragomer, Stojan Jakin, župan občine Vrhnika, in direktorica JP Komunalno podjetje Vrhnika, mag. Brigita Šen Kreže, so v naselju Bevke v začetku oktobra 2015 slavnostno odprli vodno vrtino in tako prebivalcem Bevk in občanom Loga - Dragomerja zagotovili pomemben rezervni vodni vir. Temeljni vir napajanja je črpališče Borovniški vršaj. Tu so se že leta 2013 začela izvedbena dela za novo vrtino BV-1/2013. Investicijo, ki je vredna 86.700 evrov, sta financirali Občina Vrhnika in Občina Log - Dragomer. Dela so bila končana v prvi polovici leta 2014. Stara vrtina je zdaj poglobljena na 150 do 200 metrov, omogočila naj bi okoli 15 litrov načrpane vode na sekundo.

Gradnja novega vodnjaka in njegova vključitev v vodovodni sistem bo občini Log – Dragomer zagotavljala več vode, kot je potrebuje (okoli 8 litrov na sekundo), kar pomeni, da tudi ob morebitni okvari ali onesnaženju občani ne bodo ostali brez pitne vode. Pred vključitvijo novega vodnega vira v sistem so odgovorne službe eno leto spremljale kakovost vode in jo mikrobiološko, fizikalno in kemijsko testirale. Vrtina BV-1/2013 zajema vodo iz razpoklinskega dolomitnega vodonosnika, območje napajanja pa meri približno 772.800 m².

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Lek izboljšal vse bistvene kazalnike okoljske učinkovitosti Lek, član skupine Sandoz, je lani v naložbe v varovanje okolja vložil 2,9 milijona evrov.

Okoljske investicije je izvajal na vseh lokacijah, v Ljubljani, Mengšu, na Prevaljah in v Lendavi.

Med drugim je za 34 % zmanjšal emisije lahkohlapnih organskih spojin na tono proizvoda.

Na vseh lokacijah je povečal število zaposlenih, in sicer za od 2 do 15 %, ter skupno pridobil 249 novih sodelavcev, s čimer ohranja vlogo pomembnega zaposlovalca v osrednjeslovenski regiji, na Koroškem in v Prekmurju. Izboljšal je tudi vse bistvene kazalnike okoljske učinkovitosti in v sklopu intenzivnih naložbenih aktivnosti nadaljeval investicije v varovanje okolja, ki so med drugim zajemale delno sanacijo kanalizacijskega omrežja v Ljubljani in vgradnjo novih lovilnikov olja na vseh lokacijah.

S številnimi projekti za izboljšavo energetske učinkovitosti je Lek prihranil 34,2 TJ energije in zmanjšal izpuste CO2 v ozračje za 1.408 ton.

Izboljšave je naredil tudi na področju učinkovitega ravnanja z odpadki, zmanjšanja emisij hlapnih organskih snovi v zrak idr. Pregled ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov svojega poslovanja je predstavil v Poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek d.d. za leto 2014.

Lek d.d. www.lek.si

Uspešno postavljeni Wintherwax testni objekti V pričetku oktobra 2015 sta bila v sklopu evropskega projekta Wintherwax postavljena prva dva testna objekta izmed petih. Objekta se nahajata v Žireh poleg proizvodnih prostorov podjetja M Sora d.d. in v Rožni dolini v Ljubljani poleg Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Preostali testni objekti se nahajajo še v Hannovru, Madridu in švedskem mestu Skellefteå. Na posameznem testnem objektu, ki se vrti okoli svoje osi, je vgrajenih preko 300 označenih lesenih fasadnih elementov iz 42 različnih materialov, tri lesena okna podjetja M Sora, ki so površinsko obdelana s sintetičnim premazom, oljem in voskom, ter vrata iz različnih lesov, premazana z voskom. Vosek je v sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete razvilo podjetje Silvaprodukt d.o.o. Elementi na testnem objektu so opremljeni s senzorji za merjenje vlažnosti lesa in temperatur, poleg

M Sora d.d. www.m-sora.si

Koledarji z luninimi menami Merjenje časa ostaja ena osnovnih človekovih potreb. Človek je pričel meriti čas že v pradavnini. Pri tem je sledil naravi, ki je čas razdelila na dan in noč ter na letne čase. Tem potrebam skušamo ustreči tudi v podjetju Medium, s tiskom dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih koledarjev. Vsi koledarji so opremljeni z luninimi menami, nekateri s čudovitimi fotografijami ali z uporabnimi podatki oziroma nasveti, primernimi za vsak dan. Vsako leto pripravimo kolekcijo koledarjev, eni so tiskani na recikliranem papirju, drugi na papirju s FSC certifikatom. Papir s FSC ali PEFC certifikatom zagotavlja, da je les za papir posekan v trajnostno upravljanih gozdovih. Sistem omogoča sledljivost izvora lesa od poseka do končnega uporabnika. Recikliran papir je papir, proizveden iz recikliranega, že uporabljenega papirja. Predelava 1 tone recikliranega papirja (v primerjavi z izdelavo papirja iz celuloznih vlaken) zmanjša onesnaževanje zraka do 73 %, prihrani do 30.000 litrov vode in do 4.000 kWh elektrike (kar povprečno porabi gospodinjstvo v enem letu). Papir lahko ponovno uporabimo do sedemkrat in je eden izmed dobrih primerov krožnega gospodarstva.

Medium d.o.o. www.medium.si

Nova KBM pridobila polni certifikat Družini prijazno podjetje

Nova KBM d.d. www.nkbm.si

NLZOH strokovno usmerjen k materialom, ki so namenjeni stiku z živili NLZOH tudi v svoji novi obliki organizacije nadaljuje z visoko strokovnim delom na področju materialov namenjenih stiku z živili. Kot Nacionalni referenčni laboratorij sodelujemo v evropski mreži nacionalnih referenčnih laboratorijev. Tako imamo aktivno vlogo pri razvoju analiznih metod in prepoznavanju problematike varnosti materialov, ki prihajajo v stik z živili.

Preskuse materialov in izdelkov, ki so namenjeni stiku z živili, izvajamo na visoko strokovni ravni. To velja tako za migracijske preskuse kot tudi za ugotavljanje vsebnosti snovi. Skladnost rezultatov migracije in vsebnosti snovi ocenimo glede na mejne vrednosti zakonodaje, strokovna priporočila in izdelamo oceno tveganja. Osnovni namen strokovne obravnave embalaže, posode, pribora idr. je zagotoviti zaščito potrošnikov. Obravnava problematike materialov iz plastike, gume, silikonov, kovin, keramike, stekla, papirja/kartona, lesa idr. pa podaja tudi smernice proizvajalcem glede uporabe ustreznih materialov.

Pomurski sejmi za trajnostno sodelovanje

19 103

13 ukrepov iz osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje so si v Novi KBM prislužili polni certifikat Družini prijazno podjetje (znak modre barve). K obstoječim ukrepom za uspešnejše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja so dodali še 5 novih. Med njimi je dan plačane odsotnosti za zaposlene, ki se udeležijo prostovoljskih dejavnosti ali dobrodelne akcije v organizaciji banke. Med drugimi ukrepi, ki nosijo sporočilo, da si želimo prijetnejšega delovnega okolja, so še bolj fleksibilen dnevni odmor, prednostno omogočanje opravljanja dijaških oziroma študentskih praks v okviru razpoložljivih sredstev in virov svojcem zaposlenih banke in plačana odsotnost z dela zaradi spremstva otroka, ki je v bolnišnici. Banka je ustanovila tudi posebno projektno skupino za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

V letu 2016 vas na ocenjevanje zeleno inovativnih embalažnih izdelkov vabi bienalni 36.

Slovenski oskar za embalažo, ki ga Pomurski sejem organizira pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Nagrajeni in sodelujoči modeli embalaže bodo predstavljeni na jubilejnem, 20. mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, ki bo potekal v Gornji Radgoni od 20. do 25. avgusta, hkrati s 54. Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra. Skupaj bosta tehnologije za trajnostno pridelavo, predelavo in prehransko oskrbo ponudila več kot 128.000 obiskovalcem. S svojimi zamislimi, znanjem in izdelki lahko od 31. marca do 2. aprila 2016 na mednarodnem sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green spodbujate zeleno gradnjo, uporabo obnovljivih virov energije, energetsko sanacijo, zeleno podjetništvo, trajnostno inovativnost in zelen življenjski slog. Predstavitev za človeka in okolje zdravih izdelkov pa vam omogoča novi mednarodni sejem sodobne in etične skrbi za zdravje Medical od 14. do 16. aprila.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Študija lokacij P+R prejela priznanje Zlati svinčnik

Zeleno omreŽje

Nova KBM je že več kot tri leta nosilka certifikata Družini prijazno podjetje. Na ta način izkazuje družbeno odgovornost do zaposlenih, z izvajanjem ukrepov pa prispeva k boljšemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Po treh letih uspešnega uresničevanja

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano www.nlzoh.si

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je letošnje priznanje Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja podelila Študiji lokacij P+R, ki so jo za naročnika RRA Ljubljanske urbane regije izdelali Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., in IPOP s skupino Maja Farol, pod projektantskim vodstvom Karoline Jankovič.

Komisija je v projektu prepoznala kakovostno nadgradnjo veljavnih in ustaljenih praks urbanističnega načrtovanja predvsem glede prenosa inovativnih načrtovalskih metod na področja, na katerih jih do sedaj ni bilo, in obuditve starejših urbanističnooblikovalskih praks. Projekt Študija lokacij P+R prikazuje osnovno ogrodje za vzpostavitev regionalne mreže prestopnih točk javnega potniškega

november 2015

tega pa se na vsakem posameznem elementu spremljajo barvne spremembe, prisotnost gliv in plesni ter razkroj lesa. Več o projektu je dostopno na www.wintherwax.si.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 103

okolje

prometa v Ljubljanski urbani regiji, ki pomeni konkretizacijo predlogov iz starejših raziskav in študij s tega področja. Glede na še vedno rastoče število osebnih vozil na cestah in ohranjanje netrajnostnih oblik prometa v regiji oziroma netrajnostne življenjske vzorce dnevnih migrantov je projekt za zagotavljanje javne koristi zelo pomemben. Brošura »Parkiraj in prestopi« za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji je dostopna na povezavi http:// www.rralur.si/fileadmin/user_upload/ projekti/P_R/P_R_brosura-pdf.pdf.

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Si.mobil posluje v zelenem

veliko zelenih površin. Pri vstopu v podjetje zaposlene in poslovne partnerje pričaka z zelenjem posejana stena, ki predstavlja ekološko osveščenost podjetja. Ponosni smo, da smo z majhnimi koraki dosegli velike cilje.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Krediti za energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju SID banka je razvila novo kreditno linijo iz vira EIB za financiranje ukrepov v energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju. Krediti so namenjeni fizičnim osebam, upravnikom stavb ter skupnostim etažnih lastnikov. Financira se lahko naložbe s področja učinkovite rabe energije, kot so vlaganja v ovoj stavbe (okna, vrata, toplotna izolacija zunanjih zidov, strehe idr.), v naprave in sisteme za ogrevanje prostorov, sisteme za pripravo tople vode, prezračevanje in hlajenje, kot tudi naložbe s področja obnovljivih virov energije. Fizične osebe lahko pridobijo dolgoročni kredit v vrednosti do 22.500 evrov, upravniki stavb in stanovanjske skupnosti pa v vrednosti do 112.500 evrov, v obeh primerih lahko kredit doseže do 75 % stroškov financiranega projekta. Višina projektov je navzgor omejena. Najvišja obrestna mera kredita za končne upravičence je 6-mesečni Euribor + 1,70 % p.a. Ročnost kredita je lahko do 15 let. Te kredite SID banka končnim upravičencem posreduje prek sodelujočih bank - Gorenjske banke, Abanke, Hypo Alpe-Adria Bank, Hranilnice Lon in Banke Sparkasse, kjer lahko zainteresirani pridobijo tudi vse informacije.

november 2015

SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. www.sid.si Okolju prijazen delovni prostor motivira naše sodelavce k razmišljanju in spodbujanju k odgovornemu ravnanju do okolja. Tako smo v želji, da bi sodelavcem zagotovili prijetno okolje, Si.mobilovo poslovno stavbo pred dvema letoma v celoti prenovili in je zdaj ne le veliko bolj prijetna, ampak tudi bistveno bolj okolju prijazna. Prostori so opremljeni iz recikliranih materialov, za razsvetljavo uporabljamo LED svetila, po hodnikih imamo svetila na senzorje.

Prostori so po zaslugi steklenih sten odprti in svetli. Stene v sejnih sobah so prebarvane s posebno barvo in na njih lahko pišemo ter vsebino enostavno zbrišemo – s tem se izognemo porabi papirja. Uporabljamo varčne tiskalnike, vpeljali smo e-poslovanje ter obnovili sistem hlajenja, ki je zdaj varčnejši in učinkovitejši.

V vsakem nadstropju poslovne stavbe smo postavili t.i. ekološki otok, kamor zaposleni ločeno odlagajo svoje odpadke. In ne nazadnje, v podjetju in naših poslovalnicah imamo

RCERO Ljubljana novembra začenja s poskusnim obratovanjem

Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana je pred kratkim brez ugotovljenih

večjih pomanjkljivosti prestal tehnični pregled in novembra začenja s poskusnim obratovanjem. V projekt je trenutno vključenih 37 občin, tako da bo RCERO Ljubljana obdelal biološke in preostanek odpadkov ene tretjine slovenskega prebivalstva. Z začetkom obratovanja RCERO Ljubljana se bo bistveno spremenila pot komunalnih odpadkov v Ljubljani in preostalih sodelujočih občin. V tovarni za predelavo odpadkov bodo preostanek odpadkov zmleli in presejali, ločili v težko frakcijo, to so organski odpadki, in lahko frakcijo, ki je v glavnem gorljiva. Lahki frakciji bodo odstranili primesi in jo obdelali do kakovosti goriva z višjo (za cementarne) ali nižjo (za termoelektrarne) kalorično vrednostjo. Po predelavi pa bo na odlagališču končalo manj kot 20 odstotkov odpadkov, ki bodo brez škodljivih vplivov na okolje.

Snaga d.o.o. www.snaga.si

13. nacionalni projekt Unesco ASPnet Slovenije

Analiziranje vodnega okolja Podpeškega jezera s fizikalnega in kemijskega stališča.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja se je 16. septembra 2015 ob Podpeškem jezeru in njegovi okolici udeležila zaključnega srečanja 13. nacionalnega projekta Unesco ASPnet Slovenije, Jezero je – jezera ni. Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola iz Ljubljane je pripravila različne delavnice na temo varovanja naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja. Sodelujočim dijakom, učencem in mentorjem so ponujali likovno, fotografsko, novinarsko, teraristično, ornitološko, okoljevarstveno in reciklažno delavnico.

Srečanja so se pod mentorstvom Janje Čuvan udeležile tudi dijakinje 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik Lana Kukovič, Patricija Laznik in Aleksandra Lubej. Vključile so se v okoljevarstveno delavnico, kjer so analizirale vodo v jezeru in ji določile fizikalne (temperaturo, motnost, barvo, vonj, električno prevodnost) in kemijske parametre (pH, trdoto vode, suspendirane snovi, raztopljeni kisik, vsebnost ionov soli). Druženje se je zaključilo z mislijo, da je mokrišče Ljubljansko barje

SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr

12 % odpadkov nastane v gospodinjstvih V letu 2014 je v Sloveniji nastalo skoraj 4,7 milijona ton različnih vrst odpadkov, od tega 19 % komunalnih (vključno z embalažo). Prebivalec Slovenije je tako v letu 2014 povzročil povprečno 433 kg komunalnih odpadkov, od tega 3,3 kg nevarnih. V proizvodnih dejavnostih je nastalo malo manj kot 2,8 milijona ton (59 %), v storitvenih dejavnostih skoraj 1,4 milijona ton (29 %), gospodinjstva pa so povzročila malo več kot pol milijona ton (12 %) vseh vrst odpadkov. V letu 2014 je v Sloveniji nastalo 23 % več (147.000 ton) nevarnih odpadkov kot v letu 2013. Največ nevarnih odpadkov (51 %) je nastalo v predelovalnih dejavnostih, medtem ko jih je v gospodinjstvih nastalo le 2 %. Med nastalimi količinami odpadkov v letu 2014 je bilo največ gradbenih odpadkov (24 %), odpadkov iz termičnih procesov (17 %), odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki (15 %) ter komunalnih odpadkov (14 %). Sledili so odpadki iz obdelave in predelave lesa ter kovin (oboje po 7 %) in odpadna embalaža s 5 %. Preostale vrste odpadkov so nastale v manjših količinah. V lanskem letu so največ komunalnih odpadkov povzročili prebivalci v obalno-kraški statistični regiji (503 kg na prebivalca), najmanj pa prebivalci v koroški statistični regiji (350 kg na prebivalca).

Frakcije gospodarskih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, proizvodni odpadki, odpadna embalaža, kosovni odpadki in celo gospodinjski odpadki se lahko predelajo v trdna goriva iz odpadkov (TGO), ki se lahko, odvisno od kakovosti, uporabijo v industrijskih pečeh, cementarnah in elektrarnah. Podjetje Komptech posveča izjemno pozornost trdnim gorivom iz odpadkov, njihovi proizvodi pa se uporabljajo v vseh glavnih postopkih procesa pridobivanja TGO. Postopek pridobivanja goriva iz odpadkov poteka v nekaj korakih: 1) Primarno drobljenje z drobilnikom Terminator: vhodni odpadki se predelajo na kose enakih velikosti. Čeprav njihova velikost včasih že ustreza velikosti goriva, se s tem postopkom odstranijo preveliki kosi, ki bi sicer ovirali nadaljnji postopek predelave. 2) Ločevanje – separacija z ločevalnikom Ballistor: iz frakcije goriva se odstranijo vse neželene snovi in reciklirni materiali. 3) Fino drobljenje z rezalnim rotorjem Rasor: pridobi se frakcija goriva z delci ustrezne velikosti, ki ne vsebuje neželenih snovi. 4) Sekundarno presejanje (klasiranje) s presejalnikom Multistar: zagotovi se, da delci ne presegajo največje velikosti, ki je primerna za gorivo.

Teknoxgroup Slovenija d.o.o. www.teknoxgroup.com

Termo-tehnika d.o.o. www.kronoterm.com

Unirec ozavešča o pomenu krožnega gospodarstva To jesen se že drugič začenja vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt »Jaz, ti, mi, za Slovenijo«, letos s sloganom: Stara plastenka za nov inkubator. Akcija je namenjena ozaveščanju mladih o recikliranju odpadnih plastenk in krožnem gospodarstvu ter zbiranju odpadnih plastenk PET za sofinanciranje nakupa inkubatorja v Porodnišnici Kranj. Projekt organizirata Društvo Tandem Zagorje in DROE Unirec v sodelovanju s programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. Na območju občin, ki jih pokriva Komunala Novo mesto, pa se je začel pilotni projekt zapiranja snovnih tokov odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostalo (KEMSO). V njem se partnersko povezujejo komunalno podjetje, DROE Unirec, Lucart in skupnost Eko iniciativa. Iz dosledno ločene KEMSO bodo izdelovali higienski papir za potrebe novomeškega lokalnega okolja. Tako naj bi dolgoročno vzpostavili lasten snovni krog.

Zeleno omreŽje Pripravila: Tanja Vidic Statistični urad RS www.stat.si

Nastajanje odpadkov, Slovenija, 2014 Viri: SURS, ARSO, MOP

Kronoterm premika meje pri učinkovitosti toplotnih črpalk

Leta 2012 je podjetje Termo-tehnika za sanitarno toplotno črpalko TČ2VZRT/E-321ECO NT na švicarskem inštitutu osvojila najboljši rezultat učinkovitosti med vsemi merjenimi toplotnimi črpalkami različnih proizvajalcev.

Po standardu EN 16147 (A15 / W10-55), ki se je v zadnjih dveh letih že uveljavil pri vseh proizvajalcih, je toplotna črpalka dosegla grelno število 3,1. V mesecu juliju 2015 pa so pri Termo-tehniki, v jubilejni 25-letnici prisotnosti na tržišču, s sanitarno toplotno črpalko Kronoterm WP2 LF-301E ponovili uspeh in

103

presegli mejnik, ki ga na tem inštitutu med testiranimi toplotnimi črpalkami ni dosegel še nihče. Po standardu EN 16147 (A20 / W10-55) so dosegli najvišji rezultat med vsemi proizvajalci, in sicer COP kar 3,8. Rezultati testa so vidni na www.wpz. ch. Po konstrukcijskih izboljšavah modela ECO je sedaj možno segreti enako količino vode še z več kot 10 % manjšimi stroški kot do sedaj. Prav tako so zmanjšali porabo elektrike v stanju pripravljenosti za dodatnih 22 %.

Rezultat potrjuje vložen trud razvoja v obliki iskanja vedno boljših in kakovostnejših rešitev, vedno bolj učinkovitih komponent, z mislijo na čim bolj enostavno upravljanje za končnega uporabnika.

okolje

Pridobivanje trdnih goriv iz odpadkov s stroji Komptech

Unirec d.o.o., www.unirec.si

november 2015

življenjski prostor mnogim živalim in rastlinam, je izjemna kulturna krajina, ki skriva ogromne zaloge pitne vode, blaži ekstremne vremenske pojave, je vir prehrane, prostor za rekreacijo in sprostitev ter ne nazadnje tudi učilnica v naravi.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 103

okolje

Zelena streha v urbanem okolju

Ozelenjevanje stavb zaradi svoje pozitivne okoljske, ekološke, estetske in sociološke vloge predstavlja velik korak pri prehodu v nizkoogljično družbo. Zelena streha v urbanem okolju kot del naravnega okolja močno prispeva tudi k načrtovanju trajnostnega razvoja mest.

Diplomant študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije na Visoki šoli za varstvo okolja Matija Kompan je pod mentorstvom dr.

Lucije Kolar in dr. Anje Bubik pripravil modela zelene ravne strehe z različnima substratoma z ekstenzivno ozelenitvijo. Ovrednotil bo učinkovitost dveh različnih substratov ter ocenil pomen in uporabo ekstenzivnega principa ozelenitve v urbanem okolju. Z diplomsko nalogo smo se vključili v aktivnosti projektne skupine »Ozelenjevanje stavb«, ki deluje v okviru programa Climate-KIC PIP »Pioneers into practice«. Nov tip evropskega strokovnega učnega programa vključuje strokovnjake iz različnih strok in držav Evrope, ki iščejo inovativne rešitve v boju proti podnebnim spremembam.

Avtorici: dr. Anja Bubik in dr. Lucija Kolar Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

En material, milijon možnosti brez onesnaževanja okolja Organizacija Ocean Conservancy je 30. septembra 2015 objavila globalno poročilo, v katerem je orisala rešitve kritičnega problema plastičnih odpadkov v oceanih. Vsako leto oceane onesnažimo z osmimi metričnimi tonami plastičnih odpadkov, ta številka pa je vsako leto višja. Čas je, da ukrepamo. Ena izmed alternativ plastičnim materialom so ekološke kartonske votle plošče. Gre za 100 % reciklabilen, lahek, a izjemno močen karton satovinaste toge strukture z optimalno ravno površino. ComTEC izstopa s potiskom direktno na plošče v foto kakovosti (z ekološkim standardom Greenguard) in avtomatizirano digitalno dodelavo. Izdelki so primerni za promocijo, sejemske postavitve, poslovne dogodke, stojala, silhuete, fotopovečave, otroške kotičke ter unikatne rešitve eko pohištva in izdelkov po meri. Največja prednost je, da ti izdelki kljub svoji lahkosti in trdnosti po koncu življenjske dobe ne bodo onesnažili oceanov ali kako drugače obremenili okolja.

10 let organiziranega ravnanja z OEEO v Sloveniji 20. julija 2005 so pobudniki za vzpostavitev skupne sheme ravnanja z OEEO ustanovili družbo ZEOS, ki letos obeležuje 10 let od ustanovitve. Družba ZEOS je ustanovljena na podlagi zahtev direktiv EU ter odločitve proizvajalcev EE opreme v Sloveniji, da svoje okoljske obveznosti izpolnjujejo v obliki skupne sheme. Vzpostavili smo učinkovit in celovit proces na področju ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji (OPBA) ter ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS). Zbrali in ustrezno obdelali smo preko 50.000 ton OEEO, od tega 400.000 kosov odpadnih hladilnikov, 500.000 kosov TV aparatov oziroma monitorjev in 6 milijonov plinskih sijalk. Glede na dejstvo, da ima povprečno gospodinjstvo doma 260 kg EE opreme oziroma 70 kosov EE izdelkov, 40 sijalk, 30 baterij, nam dela tudi v prihodnje na manjka. Hvala, ker skupaj z nami sestavljate zgodbo.

ZEOS, d.o.o. www.zeos.si

Vir: http://www.oceanconservancy.org/who-we-are/newsroom/2015/ocean-conservancy-releases.html Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. www.comtec.si

Evropski projekt

november 2015

Elektromobilnost je za podjetja izziv

V septembru 2015 je Energetska agencija za Podravje v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico v okviru regijskega sveta za energetiko, Evropskega tedna trajnostne mobilnosti in EU projekta Emobility works

organizirala delavnico na temo elektromobilnost za podjetja. Električna mobilnost postaja z okoljskega vidika vse bolj zanimiva, ker ne ustvarja toplogrednih plinov. Električna vozila lahko napajamo z elektriko iz obnovljivih virov energije. Prednosti so nižji stroški prevoza, večji prihranki pri gorivu, manj hrupa, manj onesnaženo okolje zaradi škodljivih emisij, udobnost, preprostost in manj sestavnih delov samih vozil. Smernice in zakonodaja EU nalagajo državam, da pospešujejo uporabo električnih vozil, ob hkratnem pospeševanju obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije. V letu 2014 je bilo v Republiki Sloveniji registriranih le 153 električnih vozil, električnih polnilnih postaj v Sloveniji pa je trenutno okoli 150. Seznam in podatke o električnih vozilih in polnilnicah so dostopne na dveh spletnih portalih: www.polni.si in www. elektro-crpalke.si. Energap ponuja podjetjem

možnost izdelave Akcijskega načrta za električno mobilnost, s pomočjo katerega se lažje odločajo za nakup električnih vozil oziroma menjavo voznega parka z vozili na električni pogon.

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

apirništvo predstavlja vzorčen primer trajnosti v industriji, saj temelji na uporabi obnovljivih surovin, izdelkih, ki so reciklabilni in razgradljivi, predvsem pa na sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih proizvodnih procesih. Ti so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela in naložb, pa tudi proaktivnega delovanja papirne industrije, ki nenehno išče nove priložnosti znotraj panoge in v povezavi z drugimi panogami ter pri tem preučuje dobre prakse.

P

apirna industrija uporablja naravne, rastoče in obnovljive surovine. Uporablja les nižje kakovosti za proizvodnjo celuloze in lesovine ter papir za recikliranje oziroma »odpadni« papir, ki danes predstavlja že več kot 50 % vseh surovin za proizvodnjo papirja.

P

apirno vlakno se lahko uporabi od 6- do 8-krat, papir je vsestransko uporaben in naravi prijazen material, nosilec informacij, odličen medij za izražanje kreativnosti, nepogrešljiv na številnih področjih našega življenja (higiena, embalaža …). Današnja proizvodnja papirja je energetsko in okoljsko prilagojena naravi.

P

apirni izdelki nastajajo v zaprtih krogotokih, ki zagotavljajo ponovno uporabo vode v procesu, rabo recikliranih vlaken,

E

vropski sistemi zbiranja odpadnega papirja in embalaže so zgled učinkovitosti.

Po podatkih CEPI-ja, Evropskega združenja proizvajalcev papirja, v Evropi danes zberemo že več kot 71 % vsega v Evropi izdelanega papirja. Za primerjavo: letna poraba papirja v svetu je 400 milijonov ton letno. Poraba še vedno narašča in je danes dvakrat večja kot pred 30 leti, pri čemer se občutno znižuje delež papirja namenjenega tisku in grafiki, naraščata pa segment papirja za embalažo in higienske namene.

V

Sloveniji zberemo okoli 56 % uporabljenega papirja. Posamezniki največ storimo za okolje, če papir odlagamo ločeno in tako olajšamo postopek zbiranja papirja za recikliranje.

P

apirna industrija je pomemben deležnik v tako imenovanem kaskadnem sistemu rabe lesa, ki prinaša maksimalni izkoristek lesne biomase in ima za cilj, da se v verigi vrednosti izdela čim več izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki se nato ponovno uporabijo ali reciklirajo v vrsto novih produktov na osnovi lesa. Recikliranje papirja ima v tem sistemu izjemno vlogo, hkrati pa moramo vedeti, da brez »svežih« celuloznih vlaken ni novega papirja. Sveža vlakna pomembno vplivajo na mehansko trdnost papirja in so za nekatere vrste papirja (prehrambena industrija) edina izbira, vendar se zanje uporablja les slabše kakovosti. Zmotno je prepričanje, da je papirna industrija »ubijalka gozdov«, saj v resnici uporablja les slabše kakovosti in tako pomaga »čistiti« gozdove.

S

lovenske papirnice redno posodabljajo svoje procese ter tako sledijo zahtevni evropski okoljski in energetski zakonodaji.

Zato beležijo stalno izboljševanje učinkovitosti, manjšo porabo surovin in energentov ter posledično tudi manj vplivov na okolje, cilj pa je proizvodnja brez odpadkov. Večina papirnic vrši tudi soproizvodnjo energije (elektrika in toplotna energija). »Slovenske papirnice so v zadnjih desetih letih znižale izpuste ogljikovega dioksida za kar 34,5 %, pri tem pa celo nekoliko povečale proizvodnjo. Papirnice kar 93 % tehnološke vode očistijo, večkrat uporabijo in jo vračajo v okolje čistejšo, kot je predpisano, skladno z evropskimi okoljskimi

23 103

standardi. Dokaz kakovosti in sistemskega delovanja z okoljem so tudi mnogi okoljski in drugi certifikati, ki jih pridobivajo podjetja papirne industrije,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin.

D

anes slovensko papirno in papirno predelovalno industrijo predstavlja dobrih sto podjetij, ki skupaj ustvarijo 750 milijonov evrov prihodkov, 180 milijonov evrov dodane vrednosti ter so zanesljiv delodajalec skupno okoli 4.300 zaposlenim. Poleg tega da povečuje število zaposlenih, povečuje tudi dodano vrednost (povprečna dodana vrednost na zaposlenega v panogi v letu 2014 presega 46.000 evrov) in spada med najbolj izvozno usmerjene panoge v Sloveniji, saj v povprečju izvozi 72,8 % svoje proizvodnje in tako predstavlja skoraj štiri odstotke slovenskega izvoza.

E

nkrat letno se slovenska papirna in papirno predelovalna industrija sestane na dvodnevnem dogodku, ki bo novembra potekal na Bledu pod naslovom »Papirništvo – Odličen primer krožnega gospodarjenja«. »Čeprav papirna industrija uspešno uveljavlja principe krožnega gospodarjenja in dosega zgleden 72-odstotni delež recikliranega papirja, to ni razlog za počitek. Proizvajalci se zavedajo, da na primer »ekodesign«, lahko prinese še dodatne izboljšave. Poleg tega so pred nami vedno izzivi pri rabi vode, energentov, kakovost vlaknin in recikliranih vlaken ter predvsem kako koristno vključiti stranske proizvode v procese drugih dejavnosti. Papirniška blata iz čistilnih naprav so na primer uporabna za kompostiranje, v gradbeništvu ali pa za namene pridobivanja energije,« na nove možnosti uporabe opozarja Prebil Bašinova.

november 2015

P

soproizvodnjo toplote in elektrike, uporabo (in soproizvodnjo) biogoriv ter primarnih surovin, ki prihajajo iz kontroliranih virov.

Petra Prebil Bašin

V programu prehoda v zeleno gospodarstvo se bo morala pogledati v ogledalo vsaka panoga. Krožno gospodarjenje ne more biti le parola, pač pa je dolgoročno edina vzdržna oblika gospodarjenja. Kot poudarja Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS, je krožno gospodarjenje v slovenskem papirništvu že dolgo ustaljena praksa in je tako rekoč zapisano v njegovem DNKju. Po njenem mnenju sta recikliranje in zapiranje krogotokov temeljna principa, ki ju papirna industrija izvaja zaradi povečevanja snovne in energetske učinkovitosti, posledično pa to pomeni tudi zmanjševanje vplivov na okolje.

V poslovanju in razvoju papirnice in papirno predelovalna podjetja skrbijo za kontrolirane vplive na okolje, znižujejo emisije ter povečujejo delež obnovljive energije.

foto: Boštjan Čadej

Papirna industrija porabi vse manj surovin in energentov

okolje

Promocija

Zeleno omrežje

24 103

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V tokratni reviji odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor Program preprečevanja

odpadkov, saj je Slovenija

sprejela opomin EK, in

zakaj ni prevzetih več kot

polovico sveč, danih na trg

in o možnostih za pridobitev sredstev, s katerimi bi lahko

sanirali degradirana območja.

Na vprašanje, kaj bo pomenilo

novo državno podjetje

Slovenski gozdovi d.o.o. za

lesno predelovalno industrijo,

je odgovorilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano.

november 2015

MOP je november pospremil s sloganom Noben odpadek ni dober odpadek – prižgite svečo manj. Podatki kažejo, da se količine sveč, danih na trg, ne zmanjšujejo. Večji izziv je, da več kot polovico sveč ni prevzetih. Kje so vzroki za to stanje na trgu in s katerimi ukrepi bi ga lahko izboljšali?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

na vprašanje, kdaj bo končan

Tudi pri odpadnih svečah je preveč sive ekonomije

Sklepamo, da se navedba, da »več kot polovico sveč ni prevzetih«, ne nanaša na prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih. Na pokopališčih prevzemajo ločeno zbrane odpadne nagrobne sveče izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (komunalna podjetja) in po nam znanih podatkih pri tem ne prihaja do nobenih težav, povezanih z nerednim prevzemanjem. Izvajalci javne službe odpeljejo odpadne nagrobne sveče v zbirne centre, ki jih upravljajo, ter jih tam skladiščijo do oddaje v nadaljnjo predelavo. Sicer pa masa nagrobnih sveč, danih na trg, vključuje vosek, prevzete odpadne nagrobne sveče pa ne, zato nastaja razlika v masi med svečami, danimi na trg, in med prevzetimi.

V preteklih letih je prihajalo do težav ravno v tej fazi, ko prevzemniki teh odpadkov niso zagotavljali njihovega rednega prevzema od izvajalcev javne službe. Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami je že od leta 2010, ko je bilo uveljavljeno njihovo ločeno zbiranje na pokopališčih, urejeno v skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalcev. To pomeni, da vse stroške ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami krijejo proizvajalci, uvozniki in pridobitelji nagrobnih sveč:

(http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/ odpadki/podatki/Evidenca%20proizvajalci% 20ONS02092015.pdf), kar lahko zagotavljajo vsak posebej ali pa v okviru skupnega načrta. Zaenkrat so vsi proizvajalci, uvozniki in pridobitelji vključeni v enega od štirih skupnih načrtov (http://www.arso. gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/ Evidenca_na%c4%8drti%20ravnanja%20z%20 ONS%2002092015.pdf). Nosilec skupnega načrta v imenu in za račun svojih pristopnikov zagotavlja predpisano ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. V ta namen pristopniki nosilcu skupnega načrta plačujejo vse stroške ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami po tarifi, ki jo določi nosilec skupnega načrta.

Sklepamo, da so vzroki za težave z zagotavljanjem predpisanega ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami podobni tistim, s katerimi se srečujemo pri drugih sistemih ravnanja z odpadki, ki so urejeni po načelu razširjene odgovornosti proizvajalcev - napačno (prenizko) določene tarife in/ali odpadne nagrobne sveče, za katere proizvajalci, pridobitelji ali uvozniki niso izpolnili svojih obveznosti v skladu s predpisanimi zahtevami. Gre za delo na črno oz. sivo ekonomijo, kar pa predstavlja širši družbeni problem, ki ga okoljska zakonodaja ne naslavlja posebej za noben segment, ampak je potrebno sodelovanje drugih pristojnih organov. Nadzor nad izvajanjem Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Delo na črno pa je prepovedano z drugimi predpisi, katerih izvajanje nadzira tržni inšpektorat.

Ker se za nagrobne sveče ob dajanju v promet plačuje tudi okoljska dajatev, izvajajo nadzor nad proizvajalci, uvozniki in pridobitelji tudi inšpektorji, pristojni za finančni inšpekcijski nadzor.

25 Program preprečevanja odpadkov bo vključen v Program ravnanja z odpadki kot njegov sestavni del. Program bo v javno obravnavo podan predvidoma decembra, v sprejem Vladi RS pa predvidoma februarja 2016. Tako kot pri vsakem drugem strateškem dokumentu na področju varstva okolja je tudi pri oblikovanju Programa preprečevanja odpadkov osnovno vodilo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja. Pri pripravi programa izhajamo iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in vplivov na okolje, pri čemer pa se kot prednostni vrstni red upošteva hierarhija ravnanja z odpadki. Preprečevanje odpadkov v najširšem smislu pomeni sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov, zmanjšanje škodljivih vplivov nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje ter zmanjšanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih, še predno materiali in proizvodi sploh postanejo odpadki. Zato bodo v programu določeni takšni ukrepi, ki naj bi pripomogli k preprečevanju ali zmanjševanju škodljivih vplivov nastajanja odpadkov ter posledično zmanjševanju celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanju njihove učinkovitosti uporabe.

Za razliko od Programa ravnanja z odpadki, kjer so ukrepi usmerjeni v že nastale odpadke, morajo biti ukrepi Programa preprečevanja odpadkov usmerjeni v faze načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe proizvodov. Ukrepe preprečevanja odpadkov lahko v grobem razdelimo v ukrepe, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov (npr. spodbujanje raziskav in razvoja za doseganje čistejših in manj potratnih izdelkov in tehnologij), ukrepe, ki lahko vplivajo na faze zasnove, proizvodnje in distribucije izdelkov (npr. spodbujanje verodostojnih sistemov za ravnanje z okoljem, vključno z EMAS in ISO 14001), ter ukrepe, ki lahko vplivajo na fazo potrošnje in uporabe (npr. ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov, spodbujanje ponovne uporabe ali popravil rabljenih izdelkov ali njihovih delov). Ob upoštevanju zgoraj navedenega bodo v Programu preprečevanja odpadkov določeni cilji preprečevanja odpadkov, z vidika doseganja teh ciljev pa opisani obstoječi ukrepi preprečevanja odpadkov. Določeni bodo ukrepi

103

okolje

V novi perspektivi denar tudi za degradirana zemljišča

Ali je v perspektivi 2014-2020 sploh kakšna možnost za pridobitev finančnih sredstev za okoljska bremena in za sanacije aktualnih okoljskih problemov v Sloveniji?

Pogoji za prodajo lesa bodo javno objavljeni

Pridobitev evropskih sredstev je pogojena z njihovo namensko uporabo, kar pomeni, da mora izpolnjevati določene pogoje. Ti so, kar se vsebine in namena tiče, opredeljeni v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Operativni program vsebuje ključne kazalnike, ki jih mora Slovenija izpolniti z razpoložljivimi sredstvi. Podrobneje so merila za izbor projektov opredeljena v Merilih za izbor operacij v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Oba dokumenta sta dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/, kjer so oz. bodo dostopne vse informacije v zvezi s črpanjem sredstev iz evropskih strukturnih skladov v finančnem obdobju 2014-2020.

Kdaj bo zaživelo državno podjetje Slovenski gozdovi d.o.o. in kako bo prispevalo k izboljšanju položaja lesno-predelovalne industrije oziroma, ali bo postalo del verige pri revitalizaciji lesne industrije?

Ministrstvo za okolje in prostor v finančni perspektivi 2014-2020 izvaja naloge posredniškega organa za dve prednostni osi: 5 Prilagajanje na podnebne spremembe in 6 Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti (na primer celostne teritorialne naložbe). Znotraj tega je za izvajanje večine prednostnih naložb predviden instrument neposredne potrditve operacij. Vse vloge, ki bodo prispele na ministrstvo, bodo obravnavane v skladu z zgoraj omenjenimi dokumenti.

• Transparentnost poslovanja, zlasti pri izvedbi prodaje državnega lesa. Lastnik (država) lesa bo tudi izvajal prodajo, ki je sedaj bila s koncesijsko pogodbo prepuščena koncesionarjem.

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020, v okviru 6 prednostne osi, poleg izrazito okoljskih prednostnih naložb določa tudi prednostno naložbo, kjer so navedeni ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa.

Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije je bil sprejet 14.10.2015 na 56. redni seji Vlade Republike Slovenije. Predlog je že posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Pričakujemo, da bo predlog Zakona v Državnem zboru RS sprejet v začetku naslednjega leta.

Neposredni pozitivni učinki nove organiziranosti na razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije so naslednji:

• Celotna količina lesa (1-1,2 mio. m3/leto) bo pod enakimi pogoji na voljo vsem zainteresiranim kupcem. Pogoji prodaje bodo v naprej znani in javno objavljeni. Sedanji koncesionarji pa so neodvisno od lastnika (države) ustvarili svoje prodajne poti.

• V naprej bo znana okvirna količina in struktura gozdno lesnih sortimentov, za katere bo lesena industrija z družbo lahko sklepala tudi večletne pogodbe. Prav zanesljivost in možnost dolgoročnih pogodb o dobavi lesa je lesna industrija pogosto izpostavila kot ključni dejavnik za uspešen razvoj. V sistemu koncesij pa prav tega nismo mogli zagotoviti v ustrezni meri.

november 2015

Slovenija je prejela opomin Evropske komisije, ker še ni sprejela napovedanega Programa preprečevanja odpadkov. Program naj bi bil sprejet do konca leta. Kdaj se bo to zgodilo in kaj bodo glavne usmeritve programa?

za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov (npr. centri za ponovno uporabo), ocenjena pa bo tudi potreba po določitvi dodatnih ukrepov z vidika doseganja postavljenih ciljev. V programu bodo določeni še kazalniki spremljanja izvajanja postavljenih ukrepov ter merila za ocenjevanje napredka pri preprečevanju odpadkov. foto: www.shutterstock.com

Program preprečevanja odpadkov kmalu v razpravi

Madžarska z ekonomskimi orodji dosega okoljske cilje foto: arhiv ministrstva

mag. Vanesa Čanji

Intervju z madžarskim ministrom za kmetijstvo, pristojnim za okolje, Sándorom Fazekasom

26 103

okolje

madžarski minister za kmetijstvo, pristojen za okolje

Madžarska v evropskem prostoru večkrat zbuja

posebno pozornost. Njena

okoljska politika tu ni izjema.

Letos so polnili medije

komentarji o novih okoljskih davkih in nekaterih drugih

Sándor Fazekas

odločitvah, ki so jih nekateri

ocenili kot pomemben

poseg v trg in demokratično odločanje. Za okoljsko

področje je na Madžarskem pristojen kmetijski minister Sándor Fazekas. Odločno zavrača kritike, da okolje v tako

širokem področju njegovega ministrstva nima ustrezne teže.

Poudarja, da glede na višino

bruto domačega proizvoda Madžarska za okolje nameni

več kot na primer Avstrija ali

november 2015

Nemčija.

Mednarodni analitiki ugodno ocenjujejo prenos evropske okoljske zakonodaje v nacionalni pravni red Madžarske. A izpolnjevanje teh politik naj bi bilo pomanjkljivo zaradi omejenih proračunskih sredstev. Skrb je spodbudila degradacija okoljskega področja z ministrske ravni na raven oddelka na ministrstvu za kmetijstvo. Kakšni so bili razlogi za to odločitev?

Pomen okoljske politike se zaradi integracije okoljskega področja v kmetijski resor ni zmanjšal. Okoljska vprašanja zastopa podsekretar.

Leta 2014 je madžarska vlada uvedla več razvojnih novosti s področja okolja in varstva narave.

Dotikajo se vprašanj, povezanih z ravnanjem z odpadki, čiščenjem odpadnih voda, z zagotavljanjem pitne vode in ekoturizmom. Podatki OECD razkrivajo, da glede na višino bruto domačega proizvoda Madžarska nameni več za okolje kot na primer Avstrija ali Nemčija. O tem, kakšen pomen pripisujemo okoljskim vprašanjem, zgovorno govori dejstvo, da smo ustanovili Inštitut Ottó Herman. Podpira ga Ministrstvo za kmetijstvo, torej ministrstvo, ki je trenutno odgovorno za varovanje okolja. Inštitut Ottó Herman nudi odločevalcem s področja okolja in varstva narave vsa potrebna sodobna znanja.

Deluje tudi kot katalizator tesnega sodelovanja

Okoljske oznake EU in nacionalne okoljske oznake se na Madžarskem dopolnjujejo in krepijo. med univerzami, raziskovalnimi inštituti in ministrstvom.

Vaše ministrstvo pokriva široko strokovno področje. Kakšne so vaše prioritete?

Res je. Samo okoljska vprašanja pokrivajo širok spekter področij, kar pomeni, da je ministrstvo za kmetijstvo, ki je odgovorno za okoljska vprašanja, dejavno na različnih področjih.

Naše glavne usmeritve in prioritete opredeljuje Nacionalni program varstva okolja (NPVO).

Splošni cilj tega programa je zagotavljati okoljske pogoje za trajnostni razvoj. Strateški cilji so izboljšati kakovost življenja in okoljskih pogojev za zdravje ljudi; varstvo in trajnostna raba naravnih vrednot in virov; izboljšati učinkovitost virov ter napredek v smeri zelenega gospodarstva.

Vsi strateški cilji so povezani z izboljšanjem naše sposobnosti za prilagajanje podnebnim

27 Trenutno velja četrti Nacionalni program varstva okolja za obdobje 2015-2020, saj Madžarska sprejema nacionalni program za okolje od leta 1997. V njem so upoštevani dolgoročni družbeni interesi ter razvojni cilji in obveznosti, povezani z globalnimi odgovornostmi, mednarodnimi sodelovanji in seveda z našim članstvom v EU. Slednje pomeni, da je naš Nacionalni program varstva okolja usklajen s 7. okoljskim akcijskim programom Evropske unije za obdobje do leta 2020 in Nacionalno okvirno strategijo za trajnostni razvoj Madžarske, ki jo je odobril parlament.

Naj poudarim, da je pisni dokument eno, izvajanje pa je lahko nekaj povsem drugega.

Uspešno izvajanje programa zahteva sodelovanje družbe kot celote. Prizadevamo si za kar najširše partnerstvo. V njem sodelujejo občine, podjetja, kmetje ter znanstvene, izobraževalne in strokovne institucije, seveda tudi nevladne organizacije. Aktivni partner vladi je tudi prebivalstvo. Pomemben element sodelovanja je usklajevanje nalog na nacionalni, okrajni in lokalni ravni. Prizadevamo si za izvajanje ukrepov na ravni, kjer so na voljo potrebna splošna in lokalna znanja. To je recept za najbolj učinkovito izvajanje nalog.

Ko sva pri sodelovanju z različnimi deležniki, me zanima, kako komentirate določene strokovne in politične kritike, da določenim političnim odločitvam na Madžarskem manjkajo demokratični procesi. Pri tem se kritiki med drugim sklicujejo na vašo novo ustavo iz leta 2011, kjer glavni stebri okoljske demokracije naj ne bi bili vključeni.

Najprej želim poudariti, da je Madžarska kot država članica EU v svoj pravni red prenesla vso zakonodajo EU in mednarodne predpise, kar je bil tudi pogoj za članstvo. Predpisi in obveznosti v zvezi z varstvom okolja pri tem niso izjema, ravno nasprotno. Obveznosti, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem okolja in naravnih dobrin ter okoljske demokracije imajo temeljno in izjemno vlogo. Poleg tega Madžarska izpolnjuje vse evropske in mednarodne obveznosti za oskrbo z okoljskimi informacijami.

Madžarska zagotavlja stebre okoljske demokracije, določene v Aarhuški konvenciji, ki zagotavlja dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Imamo tudi več drugih zakonodajnih varovalk, in sicer v Zakonu CXII 2011 o pravici do informacijske samoodločbe in o svobodi informiranja in v Zakonu o zaščiti

Poleg tega z vidika varstva okolja madžarska zakonodaja vsebuje več jamstev, ki zagotavljajo učinkovito delovanje družbe in posameznikov v postopkih odločanja pri projektih, ki vplivajo na okolje. Še eno pomembno jamstvo za udeležbo javnosti sta postopek presoje vpliva na okolje, ki je opredeljen v vladnem odloku št 314/2005, in enotni postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (odlok EIA), s katerim smo v naš pravni red prenesli evropsko direktivo o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Pri nas zelena delovna mesta dobivajo vedno večjo pozornost. Zdi se, da kar na vseh ministrstvih.

Spori se običajno pojavijo v podrobnostih izvajanja.

Kako sodelujete s civilnimi organizacijami?

Sodelovanje s civilnimi organizacijami je za našo vlado izredno pomembno, saj učinkovitega in demokratičnega vodenja ni mogoče doseči brez sodelovanja socialnih partnerjev. Civilne organizacije vabimo k sodelovanju v družbenih posvetovanjih o zakonodaji in strategijah. Vsako leto vlada pripravi posebno shemo ZöldForrás (zelena pomlad) za civilne organizacije s področja varstva okolja in ohranjanja narave. Cilj te sheme je izvajanje ciljev nacionalnega programa varstva okolja. S sredstvi, ki so na voljo v okviru sheme ZöldForrás, bo letos financirano 52 projekov, ki prispevajo k ohranjanju okoljskih pogojev v Karpatski kotlini.

Madžarska ima razvite nacionalne okoljske oznake. Zakaj?

V skladu z okoljsko strategijo EU na Madžarskem dajemo velik pomen razvoju prostovoljnih sistemov okoljskega certificiranja, vključno z označevanjem okolju prijaznih izdelkov. Okoljske oznake EU in nacionalne okoljske oznake se na Madžarskem dopolnjujejo in krepijo. Več kot 900 izdelkov 24 madžarskih organizacij je upravičenih do evropskega okoljskega znaka.

Približno 320 izdelkov 15 organizacij pa je upravičenih do nacionalne blagovne znamke "okolju prijazni proizvodi". V sistemu EMAS je trenutno registriranih 27 organizacij. Prepričani smo, da okoljske oznake krepijo okoljsko zavest tako med proizvajalci kot kupci.

Kako sodelujete z drugimi ministrstvi, ko gre za zeleni razvoj Madžarske, krožno gospodarstvo in zelena delovna mesta? Kako visoko so ta področja na političnem dnevnem redu?

103

Ena od glavnih prednostnih nalog madžarske politike je ustvarjanje novih delovnih mest.

Zeleno gospodarstvo in skupne službe lahko ustvarijo nekaj deset tisoč novih delovnih mest.

Kot najbrž veste, nekateri strokovnjaki navajajo, da se lahko v EU samo na področju ravnanja z odpadki in recikliranja do leta 2020 odpre 400 do 700 tisoč novih delovnih mest. Pri nas to področje dobiva večjo in večjo pozornost. Zdi se, da kar na vseh ministrstvih. Spori se običajno pojavijo v podrobnostih izvajanja.

okolje

Ste lahko bolj konkretni?

okolja iz leta 1995. Zakon o svobodi informiranja podrobneje ureja aktivno in pasivno pravico javnosti do obveščenosti, seveda pa te pravice ni mogoče uveljaviti brez omejitve ali z goljufijo.

Kako uspešna je Madžarska v smislu zelenega razvoja? Katere strateške cilje imate na tem področju?

Ni lahko podati ocene zelenega razvoja, saj gre za kompleksna gibanja. Za takšno oceno preprosto ni enotnega indikatorja. Naj navedem nekaj kazalnikov. Bruto poraba energije se je na Madžarskem med letoma 1990 in 2012 zmanjšala s 28.847 ton ekvivalenta nafte na 23.551 ton ekvivalenta nafte. Odstotek obnovljivih virov energije v celotni porabi energije je bil v letu 1990 2,59 %, do leta 2012 se je povečal na 7,51 %. Ta trend kaže konstantno rast. Emisije toplogrednih plinov so na Madžarskem relativno nizke. Emisije CO2 so se med letoma 1990 in 2012 zmanjšale za 36,5 %.

Kaj kažejo podatki na področju učinkovite rabe virov in produktivnosti?

Tu smo v dokaj dobrem položaju. Trend je pozitiven. Količina uporabljenega primarnega materiala kaže tendenco padanja. Poročilo SOER 2015 poudarja, da je bil na področju učinkovite rabe virov največji napredek narejen na Irskem, v Španiji, Sloveniji in na Madžarskem.

A to poročilo tudi ugotavlja, da kljub vidnemu tehnološkemu razvoju načela krožnega gospodarstva v madžarskem gospodarstvu še niso razširjena. Naš nedavno sprejeti Nacionalni program varstva okolja poudarja pomen nadaljnjega povečevanja učinkovitosti virov, krepitve zelenega gospodarstva in ekološke inovacije.

Prenovljeni sistem ravnanja z odpadki temelji na preprečevanju nastanka odpadkov, ponovni uporabi izdelkov in recikliranju. Ko govorimo o razvojnih možnostih zelenega gospodarstva, ne smemo pozabiti, da ima Madžarska dobro razvito izobraževanje na univerzitetni ravni s področja naravoslovja.

V skladu s sklepom vlade ste z letošnjim letom razširili paleto izdelkov, ki so obremenjeni z okoljskimi davki. Katere cilje želite doseči na tem področju?

Od 1. januarja letos smo razširili obseg izdelkov, ki so obdavčeni z davkom na okolje in javno zdravje. Gre za plastične in kemične izdelke ter pisarniški papir. Katere cilje s tem zasledujemo?

Predvsem želimo zmanjšati obseg trgovanja s temi izdelki, kar pomeni, da z ekonomskimi orodji zasledujemo okoljske cilje. Proizvajalce in potrošnike želimo preusmeriti k izdelkom z manjšim tveganjem za okolje.

november 2015

spremembam in izboljšanju varnosti okolja. Naš horizontalni cilj pa je povečati okoljsko zavest v družbi. S tem želimo zagotoviti, da varstvo in trajnostna raba naravnih virov, ohranjanje človeškega življenja in z njim povezane vrednote in vzorci življenjskega sloga, potrošnje in proizvodnje prispevajo k dolgoročni blaginji družbe.

28 103

O katerih konkretnih potrošniških spremembah govorite?

okolje

Z relativno visokim davkom na plastične izdelke, na primer na umetno cvetje (1900 Ft / kg, ~ 6 EUR / kg), naj bi spodbudili spremembo potrošniških navad. Ponavadi je površina teh izdelkov prevlečena z materiali, ki jih po uporabi ni mogoče reciklirati. Odlagajo se na odlagališčih. Drug tak primer so kemični izdelki. Z okoljsko dajatvijo na mila in kozmetiko smo želeli dati prednost koncentriranim proizvodom in tako spodbuditi manjšo uporabo nepotrebnih embalažnih materialov. Zaradi večje uporabe koncentrata kemikalij se je potreba po embalaži zmanjšala, kar je povzročilo manjšo rabo virov in manj odpadkov. Razlog za uvedbo davka na okolje za pisarniški papir je, da spodbudimo manjšo uporabo pisarniških dokumentov, ki imajo kratko življenjsko dobo.

Precej prahu je dvignila okoljska obdavčitev solarnih panelov na Madžarskem. Lastniki sončnih panelov morajo plačevati okoljski davek, saj so ti paneli uvrščeni v kategorijo snovi, ki povzročajo hudo onesnaževanje okolja. Kaj hočete doseči v tem tržnem segmentu?

Po letu 2012 so fotovoltaični paneli postali del direktive o OEEO (odpadna električna in elek­ tronska oprema). Želimo ponuditi pogoje za doseganje ciljne stopnje uporabe fotovoltaične energije, hkrati pa stroškov, ki pri tem nastanejo, ne moremo prenesti na druge skupine izdelkov. Ali povedano drugače, teh stroškov ne moremo kriti s prihodki, ki prihajajo od drugih davkov. Sončne panele priznavamo kot orodje za pridobivanje obnovljivih virov energije in jih iz drugih nacionalnih virov tudi finančno podpiramo. Zavedati pa se moramo, da je tudi s tovrstnimi odpadki potrebno ravnati v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Za to je potrebno pravočasno zagotoviti ustrezno finančno ozadnje.

Dotakniva se področja ravnanja z viri, kateremu daje EU strateški poudarek. Kakšne novosti prinaša madžarski Nacionalni program reform 2015 na tem področju?

Generalno lahko rečem, da Madžarska v svojem Nacionalnem programu reform 2015 povzema korake, s katerimi odgovarja na specifična priporočila Evropskega sveta. Gre seveda tudi za ukrepe, s katerimi želimo doseči Strateške cilje EU do leta 2020. Cilj dokumenta je spodbuditi razvoj urbanega okolja in zmanjševanje okoljskih bremen iz kmetijstva.

november 2015

Katere glavne investicije s področja okolja načrtujete?

Razvoj sistemov za ravnanje z odpadki mora podpirati konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter spodbujati zaposlovanje.

V skladu z novo uredbo je vsem prebivalcem Madžarske omogočeno, da od 1. januarja 2015 ločujejo gospodinjske odpadke.

Nacionalni reformni program je namenjen tudi razvoju vodovodnega sistema, s katerim bomo izpolnili zahteve iz direktive o vodah. To področje je verjetno najpomembnejše od vseh.

Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev neposredno povečuje kakovost življenja, viša sanitarne razmere, varstvo okolja in razvoj gospodarstva. V programu investicij odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda se zavzemamo za ustrezno upravljanje z odpadnimi vodami tudi v naseljih, ki dosegajo manj kot 2.000 PE. Kako načrtujete uporabiti blato, ki nastaja v komunalnih čistilnih napravah?

Blato iz čistilnih naprav želimo izkoristiti kot vir energije. S tako usmeritvijo sledimo evropski podnebni politiki, ki spodbuja obnovljive vire energije.

Na Madžarskem se v zadnjih 10 letih sistematično zmanjšuje odlaganje odpadkov na odlagališčih. Kakšni so vaši trenutni rezultati in kaj so glavni izzivi?

Eden od najpomembnejših okoljskih ciljev na Madžarskem je zmanjšati stopnjo odloženih odpadkov in povečati stopnjo predelave. Za dosego tega cilja smo leta 2013 uvedli davek na odlaganje. Njegov cilj je, da bi podražili odlaganje na odlagališčih in s tem pospešili recikliranje ločenih frakcij odpadkov. V letu 2010 je bila količina odloženih komunalnih odpadkov 2.838 milijonov ton, 2.563 milijonov ton v letu 2011 in 2.415 milijonov ton v letu 2013. Prepričan sem, da bodo nadaljnji pozitivni rezultati tega davka vidni v prihodnje.

Sicer so cilji ravnanja z odpadki opredeljeni v Nacionalnem načrtu ravnanja z odpadki (MNNRO). Ta dokumet opredeljuje tudi ključna žarišča obdelave oziroma predelave odpadkov in ponuja rešitve. MNNRO je s sklepom odobrila vlada, vključuje pa tudi nacionalni program preprečevanja nastajanja odpadkov. Eden od glavnih elementov našega sistema je tako imenovana pristojbina na izdelek, ki med drugim določa, kakšno stopnjo predelave odpadkov je treba doseči.

Kdo na državni ravni skrbi za ustrezno delovanje sistema ravnanja z odpadki?

Za izvedbo Nacionalnega načrta za zbiranje in predelavo odpadkov skrbi Direktorat za nacionalno ravnanje z odpadki v okviru državnega inšpektorata za okolje in naravo.

Kako komentirate evropsko okoljsko politiko?

Katere korekcije po vašem mnenju potrebuje?

Evropska okoljska politika ima pomembne dosežke, a hkrati velike izzive. Kmetijstvo, ribištvo, promet, industrija in turizem še vedno obremenjujejo okolje, kar pogosto povzroča tudi gospodarsko škodo. Ni naključje, da poročilo Evropske agencije za okolje nekaterih vprašanj ne obravnava le v mejah EU, ampak jih postavlja

v globalni kontekst. Eden od razlogov, da je evropska okoljska slika relativno ugodna, je, da so pomembni sektorji gospodarstva, ki so veliki onesnaževalci (težka industrija, tekstil itd.), zapustili Evropo.

Glavni izziv evropske okoljske politike je preobrazba gospodarstvo v trajnostno. Morda se to sliši preprosto, a je daleč od tega. Potrebujemo spremembe, ki bodo preobrazile tehnologijo in hkrati družbo. Govorimo lahko o socialno-teh-

Odpirajo se nove priložnosti za financiranje skupnih projektov, eden takih primerov je razpis mednarodnega programa Donava.

noloških spemembah. Potrebujemo temeljno spremembo osnovnih sistemov, to lahko imenujemo prehod ali transformacijo. Potrebujemo prehod v trajnostno družbo, ki ima tri ravni.

Prva stopnja je raven praks. Te vključujejo naše vsakdanje rutine, ko spremembe postanejo "normalne”. Druga raven so kulturne spremembe: prevladujejo simboli, znaki, vrednote, vrednostni sistemi in paradigme sprememb. Tretja raven je strukturna. Spremenijo se materialne infrastrukture, prav tako tehnologije, institucije in gospodarsko okolje. Na tej ravni se tudi globalni megatrendi začenjajo spreminjati. To so seveda počasni postopki.

Evropa trenutno tu igra vodilno vlogo, kar je zlasti zasluga okoljske politike. To zelenemu gospodarstvu in ekoinovacijam prinaša pomembne tržne prednosti. A to vodilno vlogo moramo ohraniti.

Kje vidite možnosti za še boljše sodelovanje med našima državama na področju okolja in zelenega gospodarstva?

Eden najpomembnejših elementov evropske okoljske politike je formiranje in ohranjanje zelenih koridorjev. Naravne rečne doline ponujajo povezavo med ekosistemi, zato je zelo pomembno, da jim posvetimo potrebno pozornost.

Biosfera rek Mura-Drava-Donava ima izjemen pomen. Odpirajo se nove priložnosti za financiranje skupnih projektov, eden takih primerov je razpis mednarodnega programa Donava. Naš skupni cilj mora biti, da pripravimo kakovostne skupne projektne predloge.

Pomemben skupni cilj je, da obvarujemo lokalna in regionalna gospodarstva in trge. Madžarska je zavezana k ohranjanju kmetijstva, živilske industrije in trga s hrano brez GSO. Pri doseganju teh ciljev pozdravljamo vsako zavezništvo z državami EU.

29 103

okolje Promocija

RCERO Ljubljana - največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji odpadkov in 21 tisoč bioloških odpadkov na leto ter pridobili približno 60 tisoč ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti, 35 tisoč ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije preostanka odpadkov, 7 tisoč ton komposta po obdelavi ločeno zbranih bio odpadkov, 25 tisoč ton izločenih sekundarnih surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina.

Po predelavi bodo odložili manj kot petino odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti bodo brez škodljivih vplivov na okolje.

RCERO Ljubljana

Ljubljana že zdaj dosega najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami (v letu 2014 so reciklirali 63 odstotkov odpadkov), hkrati pa so kot prvo evropsko glavno mesto stopili na pot k družbi brez odpadkov (Zero Waste) ter osvojili laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. november 2015

Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana novembra začenja s poskusnim obratovanjem. V enem največjih tovrstnih centrov v Evropi bodo v objektih za mehansko biološko obdelavo odpadkov z najsodobnejšo in trajnostno tehnologijo predelovali odpadke približno tretjine Slovencev.

V projektu sodeluje 37 občin, zato je regijski center tudi edinstven primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji. RCERO Ljubljana bo zagotavljal blizu 100 zelenih delovnih mest in bistveno zmanjšal količine odpadkov, namenjene na odlagališče.

RCERO Ljubljana, kjer so združili moči Evropska komisija, Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana, vključuje novo odlagalno polje, čistilno napravo za izcedne vode in objekte ter naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov.

V enem največjih tovrstnih centrov v Evropi bodo obdelali 150 tisoč ton preostanka

Okoljski standardi in trajnostno poročanje kot ogledalo podjetja foto:www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Strokovna akademija Zelenega omrežja

30 103

okolje

Strokovna akademija Zelenega omrežja

Trajnostno poročanje,

energetski pregledi, standardi

s področja okolja in kakovosti, učinkovita raba energije,

obnovljivi viri energije so

področja, ki jim podjetja in

druge organizacije namenjajo

vse več pozornosti. Prinašajo namreč ne le okoljskih, ampak

tudi finančne koristi in večjo družbeno sprejemljivost. Na

srečanju članov Zelenega omrežja Slovenije so

bile predstavljene koristi

trajnostnega poročanja,

novosti novega standarda

ISO 14001, ključni poudarki energetskega pregleda, ki je

obvezen za vso večjo industrijo

od 15. decembra letos naprej.

Predstavljeni pa sta bili tudi dve tuji praksi s področja

krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti,

november 2015

in sicer primer avstrijske

Štajerske in Nemčije.

Trajnostno poročanje Mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media d.o.o.

Z

avedanje o trajnostnem razvoju je vedno večje. Hkrati je to dodatna priložnost za konkurenčnost. V preteklosti je bil govor o družbeni odgovornosti, pri kateri se zdaj izpostavlja trajnostni razvoj. Pomembno je, da podjetje razume, kaj je za tem konceptom in da dela korake k preobrazbi. Razlogi, zakaj se podjetja odločajo za trajnostno poročanje, so zelo različni. Vedno pa je pomembna podpora vodstva. Projekt trajnostnega razvoja mora imeti oprijemljive rezultate in ne le mehkih učinkov. Med razlogi za odločitev o trajnostnem poročanju podjetij in drugih organizacij so med drugim eksterni razlogi, kot so npr. zahteve bank. Slovenske banke se vse bolj zavedajo, tudi preko tujih lastnikov, da je trajnostni razvoj tisti del upravljanja s tveganji, ki je ključen, enakovreden finančnemu delu. Izvozno gospodarstvo je pod pritiski svojih kupcev, so pa tudi drugi pritiski širše javnosti, ki spodbujajo podjetja, da delajo premike v smer trajnostnega razvoja. Vsaj tako pomembni pa so za odločitev za trajnostno poročanje tudi interni razlogi. Po naših izkušnjah je največja dobrobit tovrstnega procesa integracija določenih procesov znotraj podjetja, do česar sicer ne bi prišlo, ker so dnevni

tokovi usmerjeni v druge aktivnosti. Gre tudi za identifikacijo konkretnih kazalnikov. Pri tem je v podjetjih še velik manjko, ni oprijemljivih kazalnikov, na katere bi se naslonili pri upravljanju sprememb. Med internimi razlogi so še merjenje, vrednotenje, gradnja interdisciplinarne solidarnosti in sodelovalnosti ter trajnostna komunikacija.

K

onec leta 2013 je bil sprejet mednarodni, nov poročevalski okvir, ki se mu reče t. i. integrirano komuniciranje. Nekatera podjetja se sprašujejo, ali je integrirano poročanje več kot trajnostno poročanje, kakšne so razlike, podobnosti idr. Na splošno poznamo tri smeri poročanje. Eno je klasično poročanje, za potrebe predvsem finančne javnosti, znotraj katerega se nahaja tudi segment trajnostnega razvoja.

Tovrstna poročila v Sloveniji prevladujejo. Drugo je integrirano poročanje, ki je novo, in nato še trajnostno poročanje ter številni hibridi teh.

Integrirano poročanje

G

re za relativno nov poročevalski okvir, ki je bil sprejet decembra 2013. Namenjen je predvsem finančnim javnostim in zasebnim podjetjem, čeprav se ga da aplicirati tudi na javna podjetja. Osredotoča se na principe poročanja in manj na oprijemljive kazalnike, kajti nima svojih indikatorjev poročanja in se ne sklicuje na nobene indikatorje KPI in jih tudi ne zahteva. Lahko pa jih vključuje, če se podjetju to zdi pomembno.

Gre za relativno fleksibilen poročevalski okvir,

re za poročevalski okvir, ki ima kazalnike.

Podpisani so bili tudi dogovori o sodelovanju med standardi ISO in med kazalniki GRI, ker standardi ISO nimajo svojih kazalnikov.

Med sabo se sklicujejo oziroma so povezljivi. To je pomembno predvsem pri novi generaciji ISO 14001. Tako je sistem GRI4 komplementaren z novim standardom ISO 14001. Podjetju je zelo v prid, če lahko kazalnike, ki jih imajo definirane že v trajnostnem poročilu, vključijo v sistem ISO. Trajnostno poročanje je primerno za poročanje vseh vrst organizacij, ne glede na velikost. Po naših izkušnjah se za to odločajo predvsem večja podjetja, ki so tudi mednarodno prisotna.

Gre za vključevanje trajnostne komponente in družbene odgovornosti v strategijo poslovanja in vedenje organizacije.

Priložnosti in pasti pri trajnostnem poročanju

P

ri trajnostnem poročanju gre za priložnost, ki podjetju lahko prinese dodano vrednost.

Rezultati so z napredovanjem iz leta v leto in s podporo vodstva lahko vidni že v dveh do treh letih. Za trajnostni razvoj celotnega podjetja je pomemben interni marketing. Pri poročanju pa so ključni kazalniki GRI, da se lahko prehojena

O

rganizacije, ki so že certificirane po ISO 14001 imajo tri leta časa, da preidejo na novo verzijo. Po stari verziji iz leta 2004 se bo dalo certificirati še 18 mesecev po izdaji.

Vendar če bi se organizacija danes certificirala še po starem standardu, bi certifikat veljal samo tri leta, to je do septembra 2018, ko je končni rok za prilagoditev na nov standard.

Kdaj je možno oziroma najbolje preiti na nov standard? Priporočamo, da se to naredi ob recertifikaciji, lahko pa je prilagoditev postopna, kot prehod pri kontrolnih presojah v različnih delih organizacije.

103

okolje

mag. Vanesa Čanji mag. Bogomil Kandus

foto: arhiv podjetja

Gregor Simonič

foto: arhiv podjetja

foto: Rok Tržan

31 G

SO 14001 Sistem ravnanja z okoljem je standard, ki se je v Sloveniji dokaj dobro uveljavil. Osnovni princip standardov je PlanDo-Check-Act oziroma Načrtuj-Izvedi-PreveriUkrepaj. Standard ISO 14001 je primeren za katero koli organizacijo. Osnovni namen je obvladovanje sprememb in okoljskih vidikov.

Koristi so očitne v izboljšanju nadzora nad stroški, materialom, nad surovinami, porabo ostankov materialov idr. Z vzpostavljenim sistemom 14001 ima organizacija tudi prednost pri zaupanju kupcev in investitorjev, lahko tudi pri javnosti in lokalni skupnosti, v kateri deluje. Predvsem v tujini pa je standard ISO 14001 pomemben pokazatelj za zmanjšano tveganje v odnosu do zavarovalnic kot odškodninske odgovornosti zavarovalne premije.

14. septembra 2015 je prišla nova izdaja ISO 14001. Mednarodna organizacija za standardizacijo se je odločila, da bodo prenovili standard ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti in 14001 Sistem ravnanja z okoljem. Velik korak je, da so poenotili strukturo obeh standardov. Postala sta zelo kompatibilna po točkah standarda, po razumevanju, definicijah in po izrazoslovju.

Načrtuje se, da bodo tudi ostali standardi, ki bodo prenovljeni, vsebovali enako osnovno strukturo, torej osnovna enaka poglavja in izrazoslovje. To je prednost predvsem za organizacije z večjimi sistemi, integriranimi sistemi, saj se bo izboljšala obvladljivost sistemov. Ne bo več podvajanja, ki se je sedaj precej pojavljalo.

Energetski pregled kot dobra investicija Mag. Bogomil Kandus, direktor podjetja Enekom, d.o.o.

E

nergetski pregled na nek način določa aktivnosti organizacije na področju energetske učinkovitosti za obdobje 3-5 let. Za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje porabe energije, izboljšanje ogljičnega

november 2015

Trajnostno poročanje po GRI

I

Tobias Schwab

oslovni model definiramo v odnosu do zunanjega in notranjega okolja. Začne se zmeraj tako, da se organizacijo postavi v širši kontekst in ne samo od vrat do vrat. Pri integriranem poročanju gre za analizo podjetja v kontekstu zunanjega okolja. Sledijo še definiranje priložnosti in tveganja, strategija in razporeditev virov, delovanje in napovedi za prihodnje poslovanje.

Gregor Simonič, vodilni presojevalec pri Bureau Veritas d.o.o.

Simon Pöpperl

P

Novi standard ISO 14001

foto: arhiv podjetja

B

istven poudarek pri integriranem poročanju je razkritje poslovnega modela podjetja – kako podjetje ustvarja poslovni kapital in s katerim poslovnim modelom. Ključen je opis procesa in modela ustvarjanja vrednosti. Tako kot pri GRI4 (četrta izdaja) je tudi pri integriranem poročanju pomembno strateško usmerjeno odločanje. Vsak kapital, ki ga imamo, vrednotimo z vidika, kako ga bomo oplemenitili za višjo dodano vrednost. Pri tem so pomembni bistvenost, jedrnatost, zanesljivost, popolnost, doslednost in primerljivost. To so elementi, ki veljajo praktično za vse poročevalske okvirje.

pot meri in se vidijo rezultati oziroma napredek.

Upravljamo lahko namreč samo tisto, kar znamo meriti. Boljše je določiti manj kazalnikov, vendar te oprijemljive, ki se nato sledijo oziroma merijo. Prav tako je pomembno znati o tem na pravi način komunicirati. Ključno je določiti tudi meje poročanja. Da podjetje presodi, do kam bo poročalo, si postavi okvire poročanja. V naslednjih letih poročanja pa se lahko meja poročanja širi.

foto: Matej Kolaković

zato ni nujno potreben zunanji revizor, ki bi potrdil verodostojnost. Izhodišče poročanja pri integriranem komuniciranju je t. i. integrirano razmišljanje. Gre za to, da prinese v podjetje oziroma organizacijo nov koncept razmišljanja.

Osnovni premislek pri tem je kapital. Ne le finančni kapital, ampak vse, kar je proizvedeno, kot so storitve, izdelki. Vključen je celoten segment intelektualnega, t. i. človeški kapital oziroma socialni kapital in odnosi z deležniki, ki se ga mora opredeliti in ovrednotiti. Vključen pa je tudi naravni kapital.

32 103

odtisa organizacije je energetski pregled osnovni korak.

G

okolje

lavni dokumenti na področju energetske učinkovitosti:

• IPPC Referenčni dokument »Energy efficiency« (februar 2009)

• Standard EN 16001:2009 »Sistem upravljanja z energijo« (junij 2009) • Standard EN ISO 50001:2011 »Sistem upravljanja z energijo« (junij / oktober 2011) • DIRECTIVE 2012/27/EU on EnergyEfficiency (oktober 2012)

D

o 5. decembra 2015 je vsa velika industrija po Evropi zavezana, da izvede prvi energetski pregled. Pri energetskem pregledu je potrebno najprej določiti korake, na kakšen način naj bi bil izveden. Pri tem je potrebno upoštevati standarde na tem področju, vključno z evropskimi standardi. Začne se z osnovnim standardom EN 16247-1:2012: Energy audit–Part 1: General requirements. Sledijo trije dodatni standardi za posamezno področje: za področje stavb, industrijskih procesov in za področje transporta.

Ti trije standardi so podobni osnovnemu standardu, vendar ima glede na področje določene specifike. V pripravi je tudi peti del osnovnega standarda, ki določa kompetence oziroma zahteve za izvajalce energetskih pregledov.

V

endar nam poznavanje vseh teh standardov še vedno ne pove, kakšen energetski pregled

je potrebno narediti. To so samo osnove. V standardih so določena področje uporabe, zveza z ostalimi standardi, izrazi in definicije, zahteve glede kakovosti (izvajalec energijske presoje, proces energijske presoje, elementi energijske presoje) in načela. Standard tudi določa, kakšen naj bi bil izvajalec energetskega pregleda. Mora biti neodvisen, strokoven. Določa, kakšna je komunikacija med naročnikom in izvajalcem, vlogo, odgovornosti in pooblastila idr. Standardi določajo obliko. Določajo, kakšno naj bo planiranje energetskega pregleda (v odvisnosti od potreb organizacije), za tem sledi uvodni sestanek, zbiranje podatkov, plan meritev, izvajanje obiskov lokacije, analize, poročanje o energetskem pregledu in zaključni sestanek. Naredi se tudi seznam predlaganih ukrepov, ki mora vključevati investicijo, prihranke in dobo vračanja, prioritete.

Mednarodni standard energijske presoje

L

ansko leto je izšel mednarodni standard energetski pregledi oziroma poimenovan energijske presoje. Mednarodni standard je novejši od evropskega in natančno določa, kakšen je odnos med sistemom upravljanja z energijo in energetskim pregledom, določa tri tipe energetskih pregledov in določa, kaj naj bi sploh bil energetski pregled. Določa tudi minimalne zahteve za energetski pregled. Pri določanju programa energetskega pregleda je tako potrebno poznati tudi mednarodni standard.

T

emelj energetskega pregleda so meritve.

Vendar v metodologiji manjkajo predvsem kazalniki. Sistem upravljanja z energijo 50001 pa zahteva uvajanje kazalnikov energetske učinkovitosti. Tudi če merimo, ne moremo priti do pravih odločitev, če nimamo kazalnikov in primerjave z dobro prakso. Energetski pregled pokaže, kakšen sistem kazalnikov je v organizaciji in običajno predlaga še dvakrat toliko novih. Vrednotenje učinkovitosti organizacije mora temeljiti na preverjanju teh kazalnikov z najboljšo razpoložljivo tehniko oziroma prakso.

Zeleni razvoj v avstrijski Štajerski Tobias Schwab, projektni vodja pri Eco World Styria

Globalni trg zelenih tehnologij

P

redvideno je, da bo na globalni ravni trg zelenih tehnologij iz 2.536 milijard evrov v letu 2013 narasel na 5.385 milijard evrov v letu 2025, kar je 6,4 % rast. Največji delež na trgu zelenih tehnologij predstavlja energetska učinkovitost, sledijo trajnostno upravljanje voda, okolju prijazna proizvodnja, shranjevanje in distribucija energije, učinkovito ravnanje z viri, na koncu pa sta pametna mobilnost in krožno gospodarstvo.

Največja rast, 9,6 %, se do leta 2025 pričakuje na

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE občanom in pravnim osebam za različne okoljske naložbe

3M EURIBOR + 1,5 %

z možnostjo sočasne pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije!

lokalnim skupnostim za različne okoljske naložbe november 2015

3M EURIBOR + 1,8 %

občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih ter za skupne naložbe pri obnovi starejših večstanovanjskih stavb občanom in pravnim osebam za naložbe v električna vozila za cestni promet lokalnim skupnostim za nakup novih vozil za javni potniški promet na degradiranih območjih

Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 Oglas_revija Varčna hiša_AX_180x1 1

15.10.2015 10:45:35

Promocija

UGODNI KREDITI

33 N

a avstrijskem Štajerskem je 1,2 milijona prebivalcev. V 20 letih se je to področje iz težke industrije preobrazilo v družbo s temeljem na proizvodnji, ki temelji na znanju. Gre za pionirsko regijo na področju recikliranja, hidro energije, biomase in solarne energije. Združenje Eco World Styria predstavlja močno vez med ekonomijo, znanostjo in javno upravo. Financira se preko članstva, skladov in projektov. Nekaj rezultatov doline zelenih tehnologij Green Tech Valley: 3,69 milijard evrov prihodka letno iz zelenih tehnologij, v letu 2014 je prihodek narasel za 2,5 %, v letu 2015 pričakujemo, da bo narasel za 6,4 % v primerjavi z 2014. 94 % zelenih tehnologij, ustvarjenih v Green Tech Valley, se izvozi.

Na področju zelenih tehnologij je zaposlenih 20.600 ljudi. Med leti 2006-2014 se je dobiček podjetij v Green Tech Valley povečal za 131 %, medtem ko je ocena za globalni trg 73 %.

Avstrijska Štajerska in krožno gospodarstvo

N

a področju upravljanja z odpadki je dolgoročni cilj avstrijske Štajerske, da postane območje trajnostnega upravljanja z odpadki kot viri. To vključuje dvigovanje zavesti o pomenu varovanja okolja, o določitvi položaja, ki ga ima ravnanje z odpadki v družbi, kjer je ločeno zbiranje odpadkov zahteva za povrnitev in recikliranje ter zmanjšanje nastajanja odpadkov, ter na ekonomskem področju. Pri prehodu v krožno gospodarstvo je temelj na eko dizajnu, na ponovni uporabi, popravilih, obnavljanju in recikliranju, kjer je odpadek spremenjen v vir.

P

riložnosti so boljši dizajn in proizvodnja stvari (zeleni produktni dizajn), pri čemer se pojavljajo tudi novi poslovni modeli, kot so najem, plačilo glede na uporabo idr. Razvijajo se novi produkti, ki temeljijo na bio osnovi, kot so mrežice iz celuloze za pakiranje sadja in zelenjave, ki zamenjujejo plastične mrežice. Primer je tudi ponovna uporaba, npr. baterij. Projekt pametnega mesta Gradec (Smart City Graz) vključuje 60 metrov visok leseni stolp (končan bo leta 2016), ki je prekrit s prvimi velikimi organskimi PV moduli.

Odvečna energija, ki se pridobi na ta način, se shranjuje v rabljenih baterijah. In drugi primeri.

Prehod v krožno gospodarstvo potrebuje vključitev in predanost več različnih skupin ljudi, kot so zakonodajni organi, gospodarstvo in združenja.

N

emčija ima veliko izvoznih programov, ki podpirajo podjetja pri izvoznih aktivnostih.

Učinkovita raba energije (URE) in obnovljivi viri energije (OVE) igrajo pri tem pomembno vlogo.

Od leta 2004 organiziramo različne programe tudi v Sloveniji.

V

etrna energija je v Nemčiji dokaj razvita, še vedno pa so izzivi, ko govorimo o vetrnih elektrarnah blizu obale. To področje se razvija in v letu 2014 je bilo veliko novih inštalacij s skupno močjo 5.188 MW, kar je rekordno v enem letu.

V Nemčiji je skupaj 24.867 parkov vetrnih elektrarn, investicije se še nadaljujejo.

G

lavni povod za preobrat iz fosilnih goriv na OVE v Nemčiji je bilo leto 2011, ko se je zgodila jedrska nesreča v Fukušimi na Japonskem.

Takrat je nastalo veliko gibanje s strani prebivalcev Nemčije, da želijo stran od jedrske energije k OVE, kar je spodbudilo zakonodajno oblast, da načrte na tem področju, ki so jih v preteklosti že naredili, uresničijo. Načrt vključuje delno zaustavitev nuklearnih elektrarn, do leta 2050 pa tudi zmanjšanje porabe energije na vsaj 80 % glede na leto 1990. Glavni cilji so ohranjati in dvigovati okoljsko in podnebno zmožnost, varnost oskrbe oziroma dobave, ki se sooča z novimi izzivi, in energetska učinkovitost.

N

a področju biomase se bo v letu 2016 začel izvajati projekt za proizvodnjo energije iz biomase. V sklopu projekta se bodo srečala tudi nemška in slovenska podjetja. V letu 2014 je bil celoten rezultat energije iz biomase 8,2 TW ur, od leta 2000 pa je proizvodnja energije iz biomase narasla za desetkrat.

V

Nemčiji je trenutno šest vzorčnih regij pametnih omrežij. Z implementacijo pametnih omrežij bi se lahko 5 % energije shranilo, kar je enako dvema elektrarnama na premog. Trenutno manjka zakonodaja za njihovo ustrezno vzpostavitev.

Z

godil se je tudi preobrat v paradigmi. V preteklosti smo razmišljali od proizvodnje k potrošniku, danes razmišljamo bolj od potrošnika k proizvodnji. 40 % OVE v Nemčiji prihaja od zasebnih subjektov. Glavni razlogi za preobrat na OVE so veliko tveganje, ki ga prinaša jedrska energija, skrb za zaščito podnebja, omejeni viri in lokalna sprejetost.

INTERSEROH SVETUJE

Sledljiva pot vaših odpadnih surovin

P

rvi korak je, da energetska zakonodaja postane bolj konkurenčna. Pomembno vlogo pri tem ima evropska energetska zakonodaja.

Potrebnih je več spodbud. Na energetskem trgu mora biti večja interakcija med elektrarnami in OVE, regionalna kooperacija v EU bi morala biti izboljšana. Potrebna je tudi ustrezna infrastruktura oziroma omrežja, ki bodo zagotovila varen prenos energije v prihodnosti, kar je za Nemčijo še velika naloga. Stara omrežja se morajo modernizirati, kjer vidimo priložnost za povezovanje slovenskih podjetij z nemškim trgom, saj so slovenska podjetja na tem področju precej razvita.

Predvsem, ko govorimo o pametnih omrežjih.

Pomembna je implementacija akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, strategija za stavbe, kjer so mišljene predvsem ogljično nevtralne stavbe, kar pa je še vedno velik izziv. Med nalogami je tudi strategija zagotavljanja dobave plina in ustanovitev platforme za monitoring, da se zagotovi zgodnja intervencija, če je potrebna.

Že od leta 2004 v Sloveniji udejanjamo globalno uspešne organizacijske rešitve za upravljanje tokov odpadnih produktov korporacije ALBA Group.

Interseroh kot pomemben steber te korporacije, ki ima svoja podjetja v Evropi, ZDA in Aziji, upošteva vodilno načelo, da so odpadki vir sekundarnih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji in tako omogočajo zmanjšano porabo naravnih virov. Zato je za nas ključnega pomena, da zagotavljamo transparenten, nadzorovan in sledljiv proces v okviru katerega vaši odpadni produkti dejansko postanejo sekundarna surovina.

V Interserohu dajemo zavezo, da si bomo z vami, partnerji in kupci, še naprej prizadevali dosegati cilje in zaveze republike Slovenije na področju recikliranja in tudi na ta način krepili njeno konkurenčnost v okvirih spoštovanja načel krožnega gospodarstva.

Posledice energetskega preobrata

Z veseljem bomo poiskali najustreznejšo rešitev tudi za vaše podjetje.

P

o preobratu bo elektrika glavni nosilec energije v Nemčiji. Razširjeno bo povezovanje različnih energetskih sektorjev (elektrika – ogrevanje – plin – mobilnost), fleksibilne elektrarne namesto statičnih, kombinacija različnih sistemov (toplota in električna energija), zahteva

okolje

Simon Pöpperl, namestnik direktorja Slovenskonemške gospodarske zbornice

103

po decentraliziranem in centraliziranem shranjevanju energije. Toplotne črpalke kot najbolj pomemben dobavitelj toplote. Razširila se bo elektro mobilnosti idr. Nujni pogoj za prehod na OVE so pametna omrežja. Tri glavne tehnologije OVE v Nemčiji so vetrna energija, biomasa in pametna omrežja.

Interseroh d.o.o.

T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si W: www.interseroh-slo.si

november 2015

Dolina zelenih tehnologij

Energetska učinkovitost v Nemčiji

Promocija

področju pametne mobilnosti. Največje investicije v zelene tehnologije so bilo izvedene v zahodnem delu Evrope, in sicer v vrednosti 96 evrov na prebivalca, najmanj pa v Aziji, kjer investicije znašajo 15 evrov na prebivalca. Trendi v zelenih tehnologijah so predvsem na področju baterij in akumulatorjev, pametnih materialov, internetu stvari, samostojnih sistemih in robotiki, pri senzorski tehnologiji in avtomatizaciji, 3D vizualizaciji in nadzoru, industrijski biotehnologiji, solarni tehnologiji in nanotehnologiji.

Slovenija premalo izkorišča potencial toplotnih črpalk Ob otvoritvi novih poslovnih prostorov podjetja Termotehnika iz Braslovč, ki že 25 let razvija in izdeluje visokotehnološke naprave za varčno in okolju prijazno ogrevanje in hlajenje, v zadnjih letih pa jih trži pod blagovno znamko Kronoterm, je potekala okrogla miza »Kako spodbuditi domači razvoj za zeleno rast Slovenije?«.

Dokumenti za zeleno rast so, se pa zatika pri učinkoviti realizaciji. Prav to je največji izziv državi pri sprejemanju programa prehoda v zeleno gospodarstvo. Spodbude morajo podpreti domače proizvode in tehnologije. Prav tako je premalo konkretnih analiz, ki bi pokazale, kakšno je stanje in kakšni so konkretni učinki že izvedenih spodbud.

V novi finančni perspektivi in v novem Energetskem konceptu se odpirajo nove možnosti za rast domačih zelenih tehnologij. A predvsem uradniki bodo morali iskati rešitve v pogovorih s podjetji, ne pa jim nastavljati ovire.

V uvodu v okroglo mizo je generalni sekretar evropskega združenja za toplotne črpalke (European heat pump association (EHPA)) Thomas Nowak, predstavil prednosti in pomen toplotnih črpalk na evropski ravni zlasti za dosego ciljev na področju energetske učinkovitosti: »Naš cilj je, da zakonodajnim organom na ravni EU predstavimo prednosti toplotnih črpalk kot ene glavnih tehnologij za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode.

Sistemi toplotnih črpalk ustrezajo industrijskim, poslovnim in stanovanjskim objektom.

Ne gre namreč samo za toplotne črpalke, ampak za tehnologije toplotnih črpalk, kjer je velik nabor rešitev. Naše glavno sporočilo je, da če želimo zmanjšati količino ogljikovega dioksida do 2050 za 80-95 %, tega ne moremo doseči brez toplotnih črpalk. To morajo razumeti pripravljavci zakonodaje. Glavni fokus mora biti na sistemu, ki daje največje učinke glede na investicijo. Podatki kažejo, da je Slovenija že dosegla cilje do 2030 na področju ogrevanja in hlajenja, ne pa na področju energije in prometa.

Sporočilo za slovensko vlado je, da ni nujno, da se na vseh sektorjih dosežejo enaki cilji. Cilj 25 % OVE do 2030 se lahko doseže tudi z večjim prispevkom ogrevanja, torej toplotnih črpalk.

Evropski trg toplotnih črpalk trenutno stagnira. Največji trg toplotnih črpalk je francoski trg. Pri prodiranju na trg pa imajo najboljše rezultate Skandinavija in Balkan. Potencial

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Zelena rast gospodarstva

34 103

okolje november 2015

Zelena rast gospodarstva

pri toplotnih črpalkah je precej večji, kot se trenutno kaže na trgu. Za prodor toplotnih črpalk potrebujemo podporo oblasti.«

Kako spodbuditi domači razvoj za zeleno rast Slovenije?

V okrogli mizi so sodelovali: dr. Dean Besednjak, Termo-tehnika, mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP, dr. Peter Novak, Energotech, dr. Sabina Koleša, MGRT, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK, mag. Stane Merše, Inštitut Jože Štefan, Jana Petkovšek, Dnevnik, Gregor Rome, Eko sklad, Jože Prikržnik, MGRT, Direktorat za lesarstvo, dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo. Moderator okrogle mize je bil glavni urednik Zelene Slovenije in revije EOL Jože Volfand.

Izbor teme, kaj storiti za domače zelene tehnologije, ni bil naključen. Slovenija ima tri pomembnejše dokumente, ki so aktualni na področju zelenih tehnologij in energije v Sloveniji.

To so program prehoda v zeleno gospodarstvo,

Dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo: Veliko stvari se barva zeleno, čeprav v svojem bistvu niso zelene. Preden postavimo zakonodajo, se je zelo pomembno dogovoriti, kaj je zeleno. Pri tem je potrebno izhajati iz ciljev in kar tem ciljem sledi, je zeleno. V kolikšni meri je zeleno, pa morajo povedati kriteriji, strokovne podlage.

Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP: Eno od pomembnih področij je trajnostna gradnja. Pri javnih naročilih bo zelo pomembna opredelitev, kaj je trajnostna gradnja. Na tem področju se že delajo analize za materiale na trgu. Potrebno se je usmerjati k ciljem, pristopati k temu tudi z vidika, kaj nudi domač trg, kakšna so domača znanja.

Jože Volfand: S katerimi konkretnimi ukrepi bo MGRT spodbujal zeleni razvoj, zelene izdelke? Kako je glede razpisov? Nova finančna perspektiva 2014-2020 že poteka, Slovenija pa ni objavila še nobenega razpisa. Kako to?

Dr. Sabina Koleša, MGRT: V strategiji pametne specializacije je na voljo 461 milijonov evrov sredstev, od tega 276 milijonov evrov za podjetja. Prioriteto pri tem imajo trajnostne

Jože Volfand: Med mediji je Dnevnik že več let nosilec projekta domačih gazel. Kaj pričakujejo najboljši, ko se podjetje odloča za razvoj zelenih tehnologij? Kaj bi lahko storila država, pa tega ne stori?

Jana Petkovšek, Dnevnik: Podjetniki za svoj razvoj potrebujejo stabilnost podjetniškega okolja. Država ne potrebuje samo vizije, ampak jasno zapisane cilje, pri čemer podjetja pričakujejo, da lahko pri tem sodelujejo. Na Dnevniku ugotavljamo, da se na MGRT in drugih ministrstvih trudijo. Vendar se zdi, da je vložene več energije, kot je izplena. Podjetja, ki so nagrajena z Gazelo, vedo, da je prihodnost zdaj in da se morajo odzivati hitro. Zato se sučejo okrog lastnih zmogljivosti in tako, da imajo tudi sami dovolj sredstev za lastni razvoj.

Podjetja za rast in razvoj potrebujejo jasnost in stabilnost. Potrebujemo tudi merljivost in poudarek na vrednosti in ne le na ceni.

Jože Volfand: Dr. Peter Novak, vi ste velik poznavalec globalne energetike. Kaj mislite, kaj bi morala država prioritetno narediti pri sprejemu Energetskega koncepta?

Dr. Peter Novak, Energotech: Energetski koncept Slovenije (EKS) je v načelu zelo napreden in dober, če izvzamemo željo po novi nuklearki. V dokumentih bi morali opredeliti, kje lahko dosežemo dodano vrednost. Razvijati moramo področja, ki so zelena in bodo šla v

okolje

103

35 Jože Volfand: Pri tem se vendarle postavlja vprašanje, kaj je zeleno, kakšna je definicija zelenega, po katerih elementih je nek izdelek zelen. Te informacije so potrebne pri pripravi uredbe o zelenem javnem naročanju. Kdo lahko torej poda to definicijo?

Pri javnih naročilih bo zelo pomembna opredelitev, kaj je trajnostna gradnja. Na tem področju se že delajo analize za materiale na trgu.

svet. Paziti je potrebno, kako se bodo v razpisih dodeljevala sredstva. V tujini namreč namenijo milijone za razvoj industrije v okviru nepovratnih sredstev. Ta sredstva je potrebno povečati in usmeriti. EKS je dober, sledi evropskim direktivam, je pa vprašanje, ali ga bomo lahko realizirali. Toplotne črpalke so ključne za EKS, tudi uporaba lesa, predvsem za proizvodnjo biogoriv. Morda bi bilo dobro, da bi ob vseh teh dokumentih na ministrstvih oblikovali skupino strokovnjakov iz industrije in inštitutov, ki sicer pogosto svetujejo uradnikom, kaj narediti pri določenem dokumentu, problemu.

Jože Volfand: Pri problemih, s katerimi se srečujejo podjetja na poti razvoja, je zelo pomembna vloga ministrstev, državnih sekretarjev, uradnikov, da podjetjem pomagajo iskati rešitve in ne ovir. Dr. Dean Besednjak, kako vidite odnos raznih ištitucij in države do razvoja podjetij in zelenih tehnologij?

Dr. Dean Besednjak, Termo-tehnika: Smo gospodarska inštitucija in moramo na trgu preživeti. Vendar zaradi razmer, ki so na trgu, zamuja razpis za sofinanciranje nakupa toplotnih črpalk in kupci čakajo na razpis tri mesece. Zato prodaja na domačem trgu pade za 25 % in da ne odpuščamo, vložimo energijo za izvoz. Lahko bi še več zaposlovali, vendar stagniramo, čakamo in gremo v Evropo. V Sloveniji ne pričakujemo več veliko. Predlagal bi Eko skladu in ostalim, da naj vsaka njihova odločitev ne bo kratkotrajna. Pričakujemo predvsem srednjeročno vizijo financiranja, ker se tako lahko podjetja prilagajamo zahtevam.

Jože Volfand: To je izziv za Eko sklad. Ali lahko podjetja pričakujejo, da bo Eko sklad hitreje reševal vloge, ker jih je 4.500 še ne rešenih?

Kdaj bodo novi razpisi in kako bo glede toplotnih črpalk?

Gregor Rome, Eko sklad: Po zadnjih informacijah bo Eko sklad v naslednjem letu predvidoma namenjal sredstva enako kot letos. Letos je bilo pri toplotnih črpalkah novo to, da ne financiramo več toplotnih črpalk za gretje

november 2015

Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP: Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo vzpostavlja možnost, da se politike in ukrepi začnejo usklajevati. Prvi del okvirnega programa je napisan dolgoročno. Najprej je potrebno dobiti sodelovanje na državni ravni, kjer smo morali vzpostaviti konsenz. Okvirni program je šele začetek, zato imajo pri tem pomembno vlogo podjetja. Deluje kot platforma, v katero se lahko vključijo vsi deležniki. Nekatere aktivnosti se že odvijajo, kot npr. analize, da se vidi, kje in kakšni so problemi. Do konca leta 2015 bo vzpostavljena tudi vstopna točka za prehod na zeleno gospodarstvo. Sedaj so informacije sektorsko razdeljene, MOP pa je pripravljen stvari med seboj povezati. Pri modelu prehajanja Slovenije na zeleno gospodarstvo bo šlo za poročanje preko enotnega dokumenta, kjer se bo povezovalo tudi procese, kaj je zeleno idr. Sistem se še vzpostavlja in še ni znano, kdaj vzpostavljen.

tehnologije. 90 milijonov evrov sredstev bo za mala in srednje velika podjetja na področju snovne in energetske učinkovitosti.

Prvi javni razpis, ki ga pripravljamo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, naj bi bil operativen predvidoma sredi decembra. Sicer pa so ukrepi predvideni v naslednjem letu.

V programu pametne specializacije so prioriteta razvoj pametnih mest, pametnih skupnosti (zmanjšanje emisij v prometu), pametnih zgradb (ogrevanje, hlajenje), zelenega gospodarstva, tudi zeleni turizem, predelava hrane, mobilnost idr. Pogoj za črpanje sredstev EU je strategija pametne specializacije. Priprava programa je v Sloveniji potekala predolgo, bilo je precej krogov usklajevanj. Vendar na ministrstvih delamo vse, da ne bi bilo zamika pri razpisih.

foto: Aljoša Videtič

strategija pametne specializacije in energetski koncept Slovenije. Poleg tega je bil sprejet akcijski načrt na področju učinkovite rabe energije.

Dokumenti torej so, zato je razprava postavila predvsem vprašanja o tem, kateri bodo konkretni koraki, da bi domača industrija na področju zelenih tehnologij dobila več finančnih spodbud s strani domačih inštitucij. Kaj lahko torej gospodarstvo konkretno pričakuje iz programa prehoda v zeleno gospodarstvo?

36 103

okolje

sanitarne vode. Toplotne črpalke za ogrevanje stanovanj in hkrati sanitarne vode ostajajo financirane še naprej. Prav tako ne spodbujamo naložb na degradiranih območjih.

Dr. Peter Novak: Obe ministrstvi bi morali razmisliti in delovanje takšnega sklada urediti drugače. Cilj uporabe nekega materiala je zmanjšanje porabe energije. Lahko bi naredili sklad, ki posluje glede na doseganje ciljev.

Jože Volfand: In kaj pričakuje stroka?

Dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK: V zadnjem letu so bili naši napori usmerjeni predvsem v analize obstoječega stavbnega fonda. Imamo dve tretjini objektov starejšega datuma, kjer je tehnologija zastarela. Večinoma gre za stanovanjske stavbe. Potrebno je narediti preobrat. Do sedaj smo pristopali samo z ekonomskimi kriteriji, kjer so se izvajali tudi ukrepi, ki niso bili najbolj učinkoviti. V novem pristopu je prostor za tehnologije tako za prenove stavbnih pogojev, kot za tehnologije, ki temeljijo na izrabi OVE. Pri tem se soočamo z nerodnimi organizacijskimi pristopi. Dogaja se zakasnitev pri črpanju sredstev, a dejstvo je, da bomo morali poleg obstoječih finančnih inštrumentov stimulirati razvoj energetskega pogodbeništva, kajti cilja (prenova 1,5 milijona km2 stavb) ne bomo mogli doseči samo s stavbnim fondom.

T O P L O T N E

Mag. Stane Merše, Inštitut Jožef Štefan: Šepamo v stalnosti, predvidljivosti, manjka podrobne analize, ali je bil denar usmerjen v pravo smer, ali smo s tem dosegli učinke. Eden pomembnih razvojnih dejavnikov je spodbuditi energetsko pogodbeništvo. Odločitve so pogosto sprejete na podlagi posameznikov in ne na strokovnih podlagah. Odločamo se dolgoročno in se moramo odločati za vitalne spremembe.

Imamo veliko infrastrukture, s katero pa ne vemo, kaj bi. Pred nami je zahtevna naloga, ker se stvari miselno radikalno spreminjajo.

Strategija zelenega gospodarstva je en korak v tej shemi.

Dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo: Morali bi začeti meriti učinke spodbud.

Nekatere podpore so bile zgrešene. Strinjam se, da bi morala ministrstva, ki pripravljajo ukrepe, bolj sodelovati z gospodarstvom kot s stroko in ne pustiti lobijem, da vplivajo na te odločitve. Pri pametni specializaciji so imela podjetja priložnost za odziv. Konkretno, s podjetjem Kronoterm smo pripravili dva projekta na področju toplotnih črpalk, ki sta prišla v ožji izbor. Toplotne črpalke imajo krasno prihodnost tudi v sistemih daljinskega ogrevanja in oskrbe s plinom. Daljinsko ogrevanje četrte generacije vključuje toplotne črpalke.

Č R P A L K E

Jože Volfand: Eden izmed korakov, kako uporabiti domače vire za predelovalno industrijo je usmeritev Direktorata za lesarstvo na MGRT. Kaj bodo pridobila lesno-predelovalna podjetja?

Morali bi začeti meriti učinke spodbud. Nekatere podpore so bile zgrešene.

Jože Prikržnik, MGRT, Direktorat za lesarstvo: Pred kratkim je bil ustanovljen direktorat za lesarstvo in že to je znak, da država misli z lesom in lesno industrijo v Sloveniji resno. Stopili smo že v kontakt z različnimi deležniki v Sloveniji, ki se ukvarjajo z lesom. Na direktoratu ne želimo diktirati in sami izumljati ukrepov, ampak to delati skupaj z industrijo. Ukrepi morajo biti takšni, da bodo podjetjem koristili in bodo pomagali, da se lesna industrija revitalizira. Kar se tiče finančnih spodbud, je za lesno industrijo v novi evropski perspektivi namenjenih 50 milijonov evrov (30 milijonov povratnih in 20 milijonov nepovratnih sredstev), ki bodo namenjena za snovno in energetsko učinkovitost. Prvi razpisi naj bi bili na voljo v začetku naslednjega leta.

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! IZKORISTITE ŠE TO KURILNO SEZONO

IZKORISTITE SUBVENCIJE EKO SKLADA DO 2.500 €*

Več kot 50.000 zadovoljnih uporabnikov | Enostavno upravljanje in delovanje | Ogromni letni prihranki

OGREVANA TOPLOTNA ČRPALKA KRONOTERM

N A JP O G O S T E J Š A IZBIR A OB P RENO V I K URIL NICE!

IDEALNA TOPLOTNA ČRPALKA ZA NOVOGRADNJE

»Eno leto je že okrog od kar imam vašo toplotno črpalko in skrbno beležim električno porabo črpalke.

Tu imam realne rezultate! Prej sem ogreval na kurilno olje cca. 2000-2500l na leto, sedaj porabim 751€.

Kaj hočem več kot biti zadovoljen!«

* Za toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda.

WWW.KRONOTERM.COM Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ČRPALK

Promocija

november 2015

G. Robi Serec, Gornja Radgona

• Idealna toplotna črpalka za novogradnje • Tiho delovanje • Prilagojen model za slovensko podnebje • Upravljanje toplotne črpalke preko cloud aplikacije • Vrhunski design

Pred sto in več leti so bila naša oblačila le iz naravnih materialov. Danes so izdelana večinoma iz sintetičnih vlaken. Oblačila nas ščitijo pred mrazom, a tudi pred zmeraj bolj škodljivimi sončnimi žarki. Svetlejša kot so oblačila, več UV žarkov prepuščajo. Da bi to zmanjšali, so potrebni dodatki. Z dodatki lahko omogočimo tudi antibakterijsko ali antistatično obnašanje, povečamo razgradljivost in podobno. Eden od dodatkov, ki omogočajo našteto, je ultrafini TiO2, ki ga proizvajamo v Cinkarni. Vsaka aplikacija zahteva nekoliko drugačne lastnosti, zato smo razvili več različnih tipov. Projekt vgradnje poteka s podjetjem Julon, d.d., ki v tem vidi možnost za povečanje tržnega deleža v nišah tekstilne industrije.

V prostorih, kjer se zadržuje več ljudi (bolnišnice, šole, upravne enote…), je posebej v jesensko zimskem času polno virusov in bakterij, ki kaj hitro povzročijo širitev okužb. V Cinkarni smo v tem letu skupaj s Hidrio, Univerzo v Novi gorici ter Kemijskim inštitutom v Ljubljani razvili prototip naprave z vgrajenim filtrom, ki povzroča razgradnjo teh onesnažil. Aktivni nanos na filtru vsebuje posebno obliko v Cinkarni proizvedenega materiala. Prototip je trenutno na testiranju.

Naslednji primer je spopadanje z dušikovimi oksidi (NOx), ki povzročajo bolezni dihal, kot so kašelj, bronhitis ter oslabljeno delovanje pljuč.

Pospešujejo tudi nastanek ozona.

V urbanih naseljih za zniževanje najpogosteje uporabljajo administrativne ukrepe, kot je omejitev prometa, uvajanje čistejših javnih prevoznih sredstev ali ekoloških nalepk. Ti ukrepi so sicer pomembni, a običajno nezadostni.

okolje

Emisije NOx je smiselno zniževati na izvoru.

Najpomembnejša vira onesnaženja z NOx sta promet in energetika. Pri obeh se za zmanjševanje izpustov NOx uporabljajo posebni SCR katalizatorji, katerih pomemben sestavni del so tudi ultrafini delci TiO2, ki jih proizvajamo v Cinkarni.

Ker trenutne tehnologije za zmanjševanje emisij NOx še niso dovolj učinkovite, teh v ozračju še vedno ostaja preveč. Zato je, predvsem v urbanih okoljih, smiselna tudi uporaba gradbenih materialov, ki zmorejo iz zraka odstranjevati preostale NOx. Cinkarna izdeluje material, ki ga podjetje Podlesnik z namenom razgradnje NOx vgrajuje v svoje tlakovce, podjetje Jezeršek pa v strešnike.

Strategija EU za trajnostni razvoj in Tematska strategija EU za urbano okolje opredeljujeta trajnostni razvoj kot način doseganja gospodarskih ciljev, ki so skladni s socialnim stanjem in varovanjem okolja. Lokalne skupnosti držav članic sledijo temu z različnimi programi. Svoja mesta poskušajo narediti bolj čista, bolj zelena.

Na kongresu World Summit TiO2, ki je potekal letos oktobra v Pragi, so Čehi predstavili svojo vizijo programa zniževanja koncentracij NOx. Za obnovo fasad in tlakovanih površin bodo začeli načrtno uporabljati materiale z vgrajenim ultrafinim TiO2. Uporabljali bodo izdelke številnih domačih proizvajalcev. Tako bodo poskrbeli za čistejše okolje ter hkrati podprli svoje gospodarstvo.

Fontana v Mariboru Foto arhiv Cinkarne Celje

Tlakovana ploščad na ulici Kneza Koclja v Mariboru. Foto arhiv Cinkarne Celje Tudi v Sloveniji že najdemo takšne primere. V občini Maribor so s tlakovci z vgrajenim ultrafinim TiO2 iz Cinkarne Celje tlakovali ploščad v ulici Kneza Koclja. Postavili pa so tudi fontano, na kateri vgrajeni ultrafini TiO2 preprečuje rast alg na mokri površini. Bomo kmalu takšnim primerom sledili tudi v Celju?

Omenjena vlakna, filtri, katalizatorji, gradbeni materiali in še marsikaj drugega sodi v nabor tako imenovanih pametnih materialov nove generacije. Cinkarna njihovo proizvodnjo osvaja s počasnimi, a vztrajnimi koraki. Verjamemo, da čas do postavitve v prostorskem načrtu predvidenih obratov za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo na osnovi TiO2 ni več daleč.

Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave – tehnična direktorica Cinkarne

november 2015

Razmere na trgu se zaostrujejo, pričakovanja deležnikov se večajo. Zaposleni v podjetju Cinkarna pa se zavedamo, da samo s sedanjim obsegom proizvodnje obstoj srednjeročno ne bo več mogoč. Zato že nekaj let usmerjamo svoje aktivnosti v razvoj in proizvodnjo tako imenovanih pametnih materialov nove generacije. O čem pravzaprav govorimo? Poglejmo nekaj primerov iz vsakdanjega življenja.

103

Usmeritev v pametne materiale nove generacije

37

Promocija

Razvoj Cinkarne

Največ vlaganj v oskrbo z vodo in ureditev kanalizacije foto: arhiv podjetja

38 103

okolje

Med komunalnimi podjetji

Po odločitvi, da ne bo mogoče zgraditi II. faze regionalnega centra za odpadke v Novem

Med komunalnimi podjetji

mestu, so posavske, dolenjske

in belokranjske občine

pred odločitvijo, ali bodo

zgradile manjši obrat za

obdelavo odpadkov. Mitja

Mitja Udovč

Udovč, direktor sevniškega

komunalnega podjetja, meni,

da je tudi v njihovi občini

pri ravnanju z odpadki še kar nekaj izzivov, čeprav

dobro ločujejo, vendar pa

je njihova občina v zadnjih letih vlagala predvsem v

vodno infrastrukturo. V

vodooskrbo. Kakovost vode se je močno izboljšala,

pravi. Načrtno urejajo tudi

kanalizacijski sistem. Ne

soglaša s tistim določilom

nove uredbe o odvajanju in

čiščenju komunalnih vod, ki

dopušča greznice, soglaša pa s prestavitvijo rokov za

november 2015

namestitev malih čistilnih naprav.

V zadnjih letih ste v občini vložili precej sredstev v komunalno infrastrukturo, zlasti v oskrbo s pitno vodo. Katere naložbe so bile najzahtevnejše in kako ste sfinancirali projekte?

Rezultatov se ne da prikazati le z rastjo prihodkov. Uspehe smo v podjetju s 60 zaposlenimi dosegli s kapitalom, ki niso številke. Mislim na vsakega zaposlenega, ki za realizacijo poslovnih ciljev vlaga vso potrebno energijo, hkrati pa se razvija kot osebnost, ki je predana svojemu delu. Projekti na področju komunalnih dejavnosti so bili v večji meri odvisni od investicijske dejavnosti Občine Sevnica. Naj izpostavim izgradnjo in povezavo vodovodnih sistemov na območju desnega brega Save, od Šentjanža do Studenca, ter Rehabilitacijo in izgradnjo vodovodnih sistemov na območju občine Sevnica (Sevnica, Zabukovje, Blanca) z vključitvijo novega vodnega vira Podskalica v krajevni skupnosti Zabukovje. Z letom 2010 je začela redno obratovati Čistilna naprava Sevnica, ki je skupaj z izgradnjo kanalizacijskega sistema pomemben investicijski projekt za zagotavljanje čiščenja odpadnih voda z območij mesta Sevnica, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log. Na seznamu naših izvedenih projektov so tudi kanalizacijski sistemi v občini Sevnica,

rastlinski čistilni napravi Bazga in Lisca ter tudi projekt kanalizacijski sistem in čistilna naprava Orehovo.

V prenovo kanalizacijskih sistemov ste torej precej vlagali. Nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je vzbudila veliko zanimanje predvsem zato, ker so se občine in komunalna podjetja zavedala težav pri uvajanju malih čistilnih naprav.

Kako ocenjujete sedanje rešitve o podaljšanih rokih uvedbe in kako ste v Sevnici pristopili k umestitvi malih čistilnih naprav? Koliko so v uporabi greznice?

Sprememba Uredbe je pričakovana. Tudi nujna je za izvedbo ciljev in standardov, povzetih po direktivi EU. Pričakovana zato, ker do prvotno predvidenih rokov občine ne bi uspele realizirati vseh investicij v infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Zato je podaljšanje roka za ureditev do konca leta 2021 dobro.

Zakaj?

Bom predstavil primer naše občine. Komunala Sevnica je konec leta 2013 izdelala Novelacijo študije odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Sevnica. Povzete so bile izvedene investicije, navedene investicije v gradnji, predvidena je bila tudi izgradnja

39 Vendar bo zdaj najbrž manj naložb. V novi finančni perspektivi je manj sredstev za okoljske projekte. Kaj je v programu naložb v vaši občini?

Ločene frakcije komunalnih odpadkov zbiramo na ekoloških otokih. Trenutno je postavljenih 150 zbiralnic oziroma za 116 prebivalcev na enem ekološkem otoku. Zaradi razpršene poseljenosti za nekatera gospodinjstva to ni povsem optimalno. Vsako leto mrežo postavitve tudi širimo. Beležimo konstantno rast ločeno zbranih količin odpadkov. Na letni ravni za približno 10 %. Najbolj se odraža povečanje pri mešani embalaži. V občini Sevnica na izvoru ločeno zberemo, mislim na ekološke otoke, zbirne centre, organizirane zbiralne akcije kosovnih in nevarnih odpadkov ter na individualno zbiranje bio odpadkov, 41 % odstotkov frakcij.

Z mehansko obdelavo odpadkov se obdela še 25 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Tako da se odloži dejansko 34 % od vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Občina Sevnica s površino 272 km2 spada med večje slovenske občine z zelo razpršeno poselitvijo. V letih od 2008 do 2014 je bil v občini zelo intenziven investicijski ciklus izgradnje novih vodovodnih sistemov, da bi jih medsebojno povezali za zagotavljanje varnosti in kakovosti oskrbe s pitno vodo. V upravljanju imamo 4 098 vodovodnih priključkov na 7 javnih vodovodih.

Na teh sistemih in na osnovi notranjega nadzora HACCP zagotavljamo stalno kakovost pitne vode vsem našim uporabnikom. Ukrepamo v primerih neskladnosti.

Vode vam ne primanjkuje?

Kar se tiče količin pitne vode, imamo na razpolago zadostne kapacitete. V preteklih letih smo sanirali obstoječe vodne vire ter gradili

Kaj kaže odnos občanov do odpadkov? Se spoznanje, da gre za surovine in za drugačno urejenost okolja, kaže v ravnanju vaših uporabnikov?

Odnos občanov do okolja je različen. Pri večini lahko ugotovimo, da jim ni vseeno. Prav tako so na okoljskem področju zelo aktivne tudi šole in vrtci. Pravne osebe se z odpadki ukvarjajo z vidika zmanjševanja stroškov in ločujejo. Še vedno pa se soočamo z odvrženimi odpadki v naravi, ob prometnih poteh, planinskih poteh, z neustreznim odlaganjem in mešanjem odpadkov. Na tem področju nas zagotovo čaka še veliko dela.

Več na www.zelenaslovenija.si

Cerod?

Regijski koncept ravnanja z odpadki na območju dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin je z dokončanjem prve faze, deponijski prostor, delno realiziran projekt. Z izgradnjo II. faze bi bil nadgrajen v sodobni center za obdelavo in celovito ravnanje z odpadki. Razloge za odstop od projekta izgradnje Cerod II. faza gre iskati predvsem v predolgem času, porabljenem za inicializacijo, prijavo in odobritev projekta, ki bi bil kljub predimenzioniranim kapacitetam znatno financiran z evropskimi sredstvi. Poleg predolge časovnice je po mojem osebnem mnenju iskati razlog nerealizacije projekta tudi v odnosih med partnerji v projektu. Korektni odnosi, tako poslovni kot tudi osebni, so bistveni za uspešno realizacijo česarkoli. Nova izhodišča za manjši obrat za obdelavo odpadkov so izdelana. Na občinah, lastnicah podjetja Cerod, je, da sprejmejo odločitev o novih skupnih investicijah na področju ravnanja z odpadki.

Komunalna podjetja opozarjajo, da se bo konec leta spet zaostril problem neprevzemanja

Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica Naselje heroja Maroka 17 8290 Sevnica

www.komunala-sevnica.si komunala.sevnica@siol.net

november 2015

Čeprav ste vlagali v oskrbo pitne vode in nove vodne vire, se v občini še vedno srečujete s problemom kakovosti. Kakšno vodo pijejo vaši občani in kako je zagotovljen dostop do pitne vode?

V podjetju skrbimo, da ločene frakcije do oddaje registriranim prevzemnikom ustrezno skladiščimo po vseh predpisanih pogojih in jih neobdelane predajamo naprej. Z vsemi shemami sodelujemo, o oddanih količinah mesečno poročamo in sledimo deležem. Letos pri nas ne zaznavamo težav s prevzemanjem frakcij s strani nobene DROE. Dejstvo pa je, da ministrstvo še vedno ni objavilo uradnih deležev za leto 2015!

Promocija

To je točno. Občina Sevnica je v finančni perspektivi 2007–2013 za projekte v izboljšanje javne gospodarske in druge infrastrukture uspešno pridobila evropska sredstva in zaključila investicije v višini okrog 23 milijonov evrov. Nova kohezijska politika za obdobje 2014–2020 določa 11 tematskih ciljev, prednosti so določene. Verjetno ne bo možnosti za investicije v infrastrukturo javnih služb. Vsaj ne v tolikšnem obsegu kot doslej. Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture bo potrebno iskati med sredstvi, zbranimi iz najemnin za uporabo javne infrastrukture, ki jo uporabniki plačujemo za obnovo obstoječe infrastrukture.

V Sloveniji radi poudarimo, da odlagamo vse manj odpadkov. Kako je pri vas? Kakšen je trend pri posameznih frakcijah in kaj pomeni odločitev, da ne bo II. faze gradnje Ceroda?

Je sprejeta alternativna odločitev realna?

odpadne embalaže. Kakšne so razmere v vaši občini in katere rešitve predlagate? Kako sodelujete s shemami?

103

in vključevali nove. In jih še iščemo. Občina je vodno bogata. Poleg 7 vodovodov je v upravljanju Komunale Sevnica še 20 vodovodov, na katerih izvajamo nadzor nad kakovostjo pitne vode. Postopen nadzor nad temi vodovodi se je začel z letom 2008. Zdaj pijemo boljšo vodo.

Veliko lokalnih sistemov se je zaradi izredno slabe kakovosti pitne vode in potencialnega tveganja za zdravje uporabnikov priključilo na javne vodovodne sisteme. Glavnina vodovodnih sistemov je urejena. Z novimi naložbami bomo postopno vključevali posamezna manjša območja. V občini Sevnica je izdanih preko 400 vodnih dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo. Predvsem pri manjših, lokalnih, vaških sistemih bo potrebna pomoč pri vzpostavitvi ustrezne kakovosti pitne vode.

okolje

kanalizacijskih sistemov, ki se zaključujejo s čistilnimi napravami. Novelacija obravnava okoli 6700 objektov. Po izgradnji vseh predvidenih javnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami bo zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadne vode 2400 objektom. Kljub temu v občini zaradi razpršene poselitve še vedno ostaja 4300 objektov, pri katerih bo čiščenje odpadne vode potrebno zagotoviti z individualnimi sistemi oziroma s povezovanjem v manjše zasebne sisteme. V občini je trenutno vgrajenih 108 individualnih ČN, 1618 objektov je priključenih na javne kanalizacijske sisteme. Občina podpira izgradnjo individualnih ČN in jih tudi znatno sofinancira. Nova uredba v določilih o greznicah preseneča. Po letih promocije individualnih ČN in ozaveščanja prebivalstva dovoljuje uporaba greznic kot sprejemljivo metodo čiščenja odpadnih voda. Res je, da zagotavljajo učinek anaerobnega čiščenja odpadnih voda, kljub temu pa menimo, da je to glede varovanja našega okolja dejansko korak nazaj, ne naprej.

40

Na tujem se z zelenimi tehnologijami lažje prodre kot v Sloveniji

Pri zelenih inovacijah in rezultatih razvojno-raziskovalnega dela na področju trajnostnega razvoja je bistveno vprašanje njihova uporabnost, prenos v prakso. Znano je, da nekateri slovenski okoljski nagrajenci svojih inovacij nikoli niso pripeljali do implementacije. Zakaj se to dogaja in kako je z vašimi projekti? Vaš BACOM, pretvorba biološkega blata v gradbene kompozite, je dobil industrijsko izvedbo.

Kakšne so vaše izkušnje pri realizaciji zelenih inovacij v Sloveniji in na zunanjih trgih?

Zelene inovacije so finančno zahteven projekt za posameznika ali podjetje. Končna realizacija ni zanesljiva oziroma se lahko zavleče tudi za več let. Posamezniki smo sicer zelo usmerjeni k naprednim idejam, a pri tem pozabljamo, kako bomo inovacijo spravili na tržišče. V življenje je dokaj lahko spraviti inovacijo ali izum s področja IT ali elektronike, ker lahko takoj pokažeš izdelek in privabiš investitorja. Zelene inovacije pa so običajno povezane z razvojem tehnologije. Pri vpeljavi novih tehnologij se rezultati pokažejo šele čez čas.

Investitorji, ki želijo hiter obrat kapitala, niso zelo zainteresirani za vlaganja v take projekte. Še posebej, ker z uveljavljanjem novih tehnologij, ki niso natančno opredeljene v direktivah in zakonih, trčimo ob birokratske ovire, ki lahko zavlečejo izvedbo projekta za nekaj let ali ga celo onemogočijo.

dr. Marko Likon

Projekt BACOM, gre za pretvorbo biorazgradljivih blat v gradbene kompozite, je podjetje Insol uspelo realizirati v Sloveniji in Avstriji, v novembru pa ga bo dr. Marko Likon, doktor kemijskih znanosti, predstavil profesorskemu zboru in študentom pekinške univerze. Azijski trg se za zelene tehnologije prebuja, zato je raziskovalec, direktor in solastnik podjetja Insol, začeli pa so v Univerzitetnem inkubatorju Primorske, v zadnjih mesecih kar naprej v zraku. Za zelene inovacije je bistveno, kako jih uporabiti v življenju, v praksi, kako jih prodati. Vložki niso majhni.

Njegova izkušnja na tujih trgih je dobra, bolj kritičen je do Slovenije, kjer so po njegovem v birokratskih pisarnah do zelenih tehnologij preveč togi.

Program prehoda v zeleno gospodarstvo zelo podpira, a se boji, da bo zvodenel.

foto: Boštjan Čadej

Jože Volfand

Eko inovacije in patenti

november 2015

okolje

103

Eko inovacije in patenti

Na kaj mislite?

Osebno sem v preteklosti delal na dveh EcoInnovation projektih. Kolikor je meni znano, je projekt CAPS, gre za pretvorbo papirniškega mulja v absorbente za čiščenje oljnih razlitij, doživel realizacijo v ZDA, pripravlja pa se tudi izvedba v Izraelu. Veliko zanimanja je tudi v Indiji. Pred leti smo na to temo objavili strokovni članek v reviji »Waste Management«.

Kolikor mi sporočajo, je do sedaj doživel več kot 1000 citatov. Drugi projekt je bil projekt BACOM, omogoča pretvorbo biorazgradljivih blat v gradbene kompozite. Ta projekt je doživel realizacijo v Sloveniji in Avstriji, veliko zanimanja za projekt je na Kitajskem in v Indiji.

Pojavili so se tudi interesenti iz Argentine in ZDA. Izkušnje pri implementaciji v Sloveniji so bile dokaj klavrne, saj smo porabili več kot dve leti, da smo pridobili ustrezna dovoljenja. Bili so trenutki, ko smo nameravali projekt opustiti. Zunanji trgi so zelo raznoliki, vendar je z zelenimi tehnologijami na njih lažje prodreti kot v Sloveniji. V razvitem svetu birokratski aparat ni tako tog, medtem ko v Aziji spoštujejo nove ideje ter dosledno priznavajo izsledke slovenskih inštitucij, kar pa ni vedno primer doma.

V zadnjih mesecih ste zelo veliko v zraku. S katerimi projekti ste želeli prodreti na globalnem trgu, kje in kako ste uspešni?

41 V raziskavah se povezujete. S katerimi raziskovalci in raziskovalnimi organizacijami doma in na tujem sodelujete, kako se povezujete? Ali po tej poti lažje pridobivate sredstva za posamezne projekte in kako ste doslej sfinancirali vaše zelene izdelke?

Na Kitajskem se z Nacionalnim Inštitutom za gozdarstvo ob sodelovanju s FAO pogovarjamo o skupnem projektu nabiranja topolovih vlaken. V aprilu je bil projekt BACOM predstavljen na ITTN srečanju Kitajska-Evropa in v novembru bomo Projekt BACOM na vabilo pekinške univerze predstavili profesorskemu zboru in študentom trajnostnega razvoja ter ekologije. Namen predstavitve je odprtje dodatnih raziskav na področju izrabe tehnologije BACOM-Tech za namene sanacije degradiranih območij v sklopu ITTN instrumentov. Veliko zanimanja za vzpostavitev tehnologije BACOM je tudi v Indiji, Indoneziji, Iranu ter Egiptu. V teh državah nameravamo v naslednjih letih prodati do štiri sisteme na leto.

Kako daleč ste s projektom POSSA? Topolova vlakna želite uporabiti za izdelavo super absorbentov za čiščenje oljnih razlitij z vodnih in trdnih površin. Je inovacija že testirana? Bo treba saditi topolove nasade?

Projekt POSSA na žalost ni primeren za Slovenijo. Kot sem omenil, bomo morali vlakna dobavljati iz Kitajske in Indije. Projekt POSSA razvijamo, saj smo vložili patentno prijavo za izdelavo pametnih obližev in izdelavo ultralahke ter okolju prijazne embalaže.

Razširil se je tudi nabor njihove uporabe v gradbeni, avtomobilski in tekstilni industriji.

Projekt smo zato preimenovali v PAM. Precej manj smo bili uspešni pri prodoru na trg, ker nismo bili sposobni dobavljati svežih vlaken v dovolj velikih količinah. Sedaj, ko se kažejo obrisi vzpostavitve nabavne verige, se je pojavilo zanimanje tujih investitorjev. Kar se tiče super absorbentov, je inovacija testirana na trgu na realnih razlitjih. Dobili smo izredno dobre odzive, tako da edini in seveda največji problem ostaja zagotavljanje dovolj velikih količin produktov.

Pred dvema letoma ste prejeli priznanje Century International Quality ERA Award za dosežke na področju trajnostnega razvoja. Kaj je pomenila ta nagrada, ki je v Sloveniji manj znana, in kaj je razvojno-raziskovalni fokus vašega podjetja?

Ta nagrada nam je predvsem odprla pot na azijski trg. To ni bila edina nagrada. Izpostavil bi še Fibrenamics Award, ki jo je podelilo mednarodno združenje za napredne materiale za projekt PAM. Na podlagi teh dosežkov je Insol skupaj s podjetjema MZK Elektro in Ekorec vstopil v skupno podjetje IME-Insol d.o.o., kjer Insol skrbi izključno za razvoj, medtem ko se

Stalno sodelovanje imamo vzpostavljeno z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Inštitutom Jožef Štefan. V tujini pa sodelujemo s SYKE iz Finske in Rensselaer Polytechnic Institute iz ZDA. Vzpostavljeno imamo tudi široko mrežo osebnih poznanstev, tako da se velikokrat povezujemo projektno glede na problem, ki ga rešujemo. V preteklosti smo sredstva za posamezne projekte pridobivali iz evropskih skladov, predvsem iz programa Eco Innovation. Trenutno pa raziskovalne projekte financiramo z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki jih pridobivamo na trgu. Prijava na javna in evropska raziskovalna sredstva zahteva precej časa in človeških virov, ki jih trenutno nujno potrebujemo na komercialnih projektih. Med lastniki obstaja želja ustanovitve lastnega raziskovalnega inštituta, ki se bo ukvarjal z razvojem tehnologij. Temeljile bi na ekološki simbiozi in v ta namen že oblikujemo raziskovalno skupino iz slovenskih in tujih strokovnjakov.

Napovedali ste projekt pridobivanja elektrike iz odpadnih vod z odlagališč. Tema je aktualna.

Kaj ste dosegli?

Projekt pridobivanje elektrike iz zasoljene vode, ki se izceja iz odlagališč, je tehnološko izvedljiv. Vendar ta trenutek nimamo človeških virov za njegovo uresničitev. Tudi pripravljenosti med upravljalci odlagališč, da bi se lotili izvedbe takega projekta, ni. Takšen poseg zahteva veliko vloženega truda za pridobitev raznih dovoljenj in verjetno so ugotovili, da se projekt finančno ne izide predvsem zaradi stroškov pridobivanja tehnološke in upravne dokumentacije. Vsekakor je projekt aktualen.

Nismo ga opustili predvsem zato, ker obstaja interes na tujih trgih.

Slovenija sprejema program prehoda v zeleno gospodarstvo. Kaj svetujete nosilcem tega ambicioznega projekta, ki je prvič povezal ministrsko raven, ni pa dovolj fokusiran?

Kakšen se vam zdi program strategije pametne specializacije in kaj pričakujete od nove finančne perspektive 2014 – 2020? Kako bi morala ravnati država?

Slovenija sprejema program krožnega gospodarstva, kar je ambiciozen projekt in upam, da uspe. Razmere za uveljavitev takega programa

Kaj je za vas trajnostni razvoj?

103

Tudi na Kitajskem?

so idealne, saj lahko takšen program predstavlja velike priložnosti doma in predstavlja tudi velik izvozni potencial na azijsko tržišče.

Azija si resnično želi trajnostnega razvoja in išče nove tehnologije predvsem na področju varovanja okolja. Ob tej priliki moram pohvaliti razne nevladne iniciative za vzpostavitev trajnostnega razmišljanja v naši družbi, kot ste to na primer v Zeleni Sloveniji ali Ekologi brez meja. Naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem omenil, pa vseeno opravljajo garaško delo.

okolje

ostala dva partnerja ukvarjata s proizvodnjo in prodajo. Raziskave in razvoj smo sedaj usmerili v pridobivanje naprednih naravnih nano vlaken ter pridobivanje zdravilnih učinkovin iz ostankov sadja in zelenjave. Seveda nadaljnji razvoj na področju remediacije degradiranih območij in trajnostne izrabe odpadkov ostaja.

Trajnostni razvoj oziroma krožno gospodarstvo je zelo raztegljiv pojem. Tudi v razmeroma majhni Sloveniji si ga rad predstavlja vsak po svoje. Vladne službe bi se morale odločiti, na katerem segmentu krožnega gospodarstva bi se želela Slovenija uveljaviti in biti v tem najboljša na svetu. Nisem sicer strokovnjak za turizem. Toda na primer, če smo dobri v turizmu, potem izkoristimo to in pridobimo turiste, ki so pripravljeni doživeti stik z naravo in jim ponudimo bivanje v samozadostnih hotelih ter aktivno doživljanje izdelave in uporabe izdelkov iz lesa, marmorja, kamna in vode. Pač tisto, kar ima Slovenija kot svoj naravni zaklad.

Vlada mora napore in finančna sredstva potem usmeriti v turizem. Glavna industrijska veja pa mora potem povezati ostale podporne dejavnosti, kot so to na primer kmetijstvo, lesarstvo, gozdarstvo, ekologijo, logistiko, oblikovanje, tehnološko podporo itd. Skratka, kot bi rekli v Gospodarju prstanov, »Eden, ki vlada vsem«.

Bojim pa se, da je program kjub dobrim namenom precej razdrobljen, kjer bo vsak hotel imeti vodilno vlogo in bo podlegel parcialnim interesom, kjer bo vsak dobil malo. Slovenija pa bo zopet zdrsnila v povprečje in obstaja realna nevarnost, da bo program zvodenel.

Kakšno izkušnjo vam daje sodelovanje pri reviji British Journal of Applied Science and Technology? Kot kažejo podatki, ste edini urednik iz Slovenije pri reviji?

Revija objavlja prispevke raziskav, ki so neposredno povezane z javnim življenjem in gospodarstvom. Predvsem je zanimivo to, da dobimo ogromno prispevkov iz Azije in Afrike, kar pomeni, da se tudi v teh predelih sveta vzpostavlja zavest o pomembnosti ekološke simbioze. A ne le o tem. Tudi o pomembnosti zmanjševanja količine emisij, ki so posledica našega bivanja oziroma, da je potrebno te emisije obravnavati kot vir sekundarnih surovin, ki jih v določenih delih sveta primanjkuje. Delo je sicer kar zahtevno zaradi velike količine prispevkov, saj je revija široko usmerjena in ni specializirana, kot je to primer pri drugih znastvenih zbornikih. Kakorkoli pa obrnem, se iz prispevkov ogromno naučim in dobivam vpogled na način razmišljanja o perečih okoljskih problemih v različnih delih sveta.

november 2015

Ta trenutek smo v pogajanjih s kašmirsko in indijsko vlado o projektu vzpostavitve trajnostnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki in o projektu remediacije jezer. To so večinoma komercialno usmerjeni projekti, do katerih pa smo prišli s predstavitvijo zelenih inovacij.

november 2015

Na londonskem festivalu oblikovanja (London Design Festival) je bilo na ogled pet razstavnih sklopov, osrednja tema pa so bile barve v interierjih. Kot menedžer podjetja, ki je med drugim prejelo najvišje oblikovalsko priznanje reddot, ste zagotovo že zaokrožili osnovni vtis, kakšni so glavni oblikovalski trendi v svetu.

Predvsem mislim na vprašanje, koliko oblikovalci bolj kot doslej upoštevajo življenjski ciklus izdelka, ekodizajn, kateri materiali so v ospredju in ali les prevladuje? Ali postaja filozofija oblikovanja celovito oblikovanje prostora?

London Design Festival je osrednji dogodek na področju oblikovanja, kjer se predstavljajo vsi ključni predstavniki na tem področju. Ti dogodki, že nekaj časa ne ustvarjajo le enega trenda, temveč predvsem nagovarjajo uporabnike, da izdelki niso več le ‘potrošno blago’, temveč ustvarjajo okolje v katerem živimo/delamo.

Potrebno je poudariti, da nimamo ustreznega prevoda za design, kar tudi omejuje razmišljanje pri ‘oblikovanju’. Design ni LE oblikovanje, temveč predvsem NAČRTOVANJE, kar pomeni, da so izdelki narejeni z dolgoročno

Matej Feguš

Design ni le oblikovanje, temveč predvsem načrtovanje, kar pomeni, da so izdelki narejeni z dolgoročno uporabno vrednostjo. Tako pravi Matej Feguš, direktor podjetja Donar, ki se je skupaj še z osmimi slovenskimi podjetji predstavilo na znamenitem londonskem festivalu oblikovanja. Po njegovem je bil to šele začetek poti, da bi kupce in trg prepričali o odličnosti in inovativnosti slovenskih izdelkov. Podjetje Donar zagotovo sodi med inovativne, saj so na primer danski javni upravi prodali 40.000 stolov Sola in Ergo+. A stol Beatnik je eden njihovih najbolj prepoznavnih izdelkov. In zanimivost – Matej Feguš napoveduje ustanovitev prvega Studia ergonomije v Sloveniji.

foto: Jernej Lasič

Slovenija potrebuje Design Counsil, kot ga poznajo po svetu

London Design Festival

42 103

okolje

London Design Festival

uporabno vrednostjo. Uporabniku poleg oblike zagotavljajo številne druge funkcije/ lastnosti, med katerimi je trajnost(nost) ena bolj pomembnih v zadnjih letih. Ne gre zgolj za koncentracijo na materiale, ampak za ‘cradle to cradle’ proizvodnjo ter odgovorno načrtovanje bivanja/dela oziroma življenja na splošno. V današnjem času si ne predstavljam izdelkov brez upoštevanja eco designa ter odgovorov, kaj se z izdelkom zgodi, ko se konča njegova uporabna vrednost v primarnem pomenu.

Govorimo o reciklaži, obnovi ali razgradnji ter ponovni uporabi materialov pri nadaljnjem načrtovanju novih izdelkov.

Ali je devet slovenskih podjetij, razstavljavcev s takšnimi izdelki nagovorilo obiskovalce? Ali lahko ocenite, da je slovensko oblikovanje, pri tem še posebej mislim na lesno industrijo, dokazalo svojo kreativno moč in inovativnost?

Na sejmu 100 % design London, ki je ena od treh osrednjih prireditev London Design festivala, se je predstavilo 9 slovenskih podjetij pod skupno blagovno znamko Slovenia Design: - TokTok, Lutman, Primus Design,

Vsi izdelki so oblikovani/načrtovani. Ločim le med dobrim in slabim načrtovanjem/oblikovanjem. To ni odločitev, to je dolgoročna strategija, ki smo jo v podjetju zasnovali že pred 15 leti, ko smo prejeli prvo nagrado Društva oblikovalcev Slovenije. Načrtovanje stolov in drugih sedežnih sistemov brez upoštevanja ergonomije bi bilo nesmiselno in dolgoročno obsojeno na propad. Nujno je poznavanje načina dela/življenja ter tehnologij, ki pa se nenehno spreminjajo. Ravno to je ključno za dolgoročni uspeh industrije ali podjetja. Ergonomija, eko design sta ključni pri načrtovanju dobrega izdelka, še vedno pa ne dovolj za preboj na najbolj zahtevna tržišča. To je le osnova (benchmark), na kateri je potrebno graditi ter iskati priložnosti.

Pri kreaciji in proizvodnji izdelkov so za uporabnike bistvena oblika in funkcionalnost, pa tudi material, intimna kemija s stolom. Kaj bi izpostavili? Na svetovni razstavi EXPO so bili obiskovalci v bližini našega paviljona zelo navdušeni nad sedeži – ležišči, ki postajajo očitno zelo popularni?

Uporabniki po vsem svetu so zaradi hitrega načina življenja, ki je podvrženo različnim stresnim dejavnikom, vedno bolj zahtevni. Zato ni dovolj le izdelati ležišča/sedežnega elementa, temveč predvsem razmišljati, na kakšen način ga lahko približamo uporabniku ter mu ponudimo rešitve, ki zmanjšajo omenjeno hitrost in stres. Prav tako je potrebno biti vedno korak ‘pred časom’ ter raziskovati načine in oblike življenja/dela, ki lahko uporabnikom prinesejo čim kvalitetnejše življenje (Happiness factor).

Ali je naključje ali pa nekaj več podatek, da ste z vašimi ergonomskimi delovnimi stoli opremili prav dansko javno upravo? Je razumevanje ergonomije daleč od Slovenije?

Ne verjamem v naključja. Za vstop na danski trg smo se načrtno trudili več kot 7 let in pri tem tudi uspeli. Veliko smo se na tej poti naučili, še več je bilo potrebnega dokazovanja in komunikacije, kdo smo in kaj v Sloveniji počnemo. Govorim o vrednotah. Razumevanje design-a, ergonomije in trajnost(nost)i je v skandinavskih državah na bistveno višjem nivoju zavedanja, zato je vsaka primerjava nemogoča.

Upoštevanje najvišjih ekoloških standardov, načrtovanje uporabnosti in ergonomije ter poprodajne storitve je osnova za pridobitev že najmanjšega razpisa na Danskem. Pri nas pa ne upoštevamo niti zapisanih navodil, standardov in usmeritev. Načelnost, odgovornost in integriteta so osnovne značilnosti Dancev, zato si želim, da se bomo tudi na tem področju zgledovali po skandinavskih državah, saj je to ključna formula za dolgoročni uspeh.

Zakaj boste ustanovili prvi Studio ergonomije v Sloveniji?

Namen ustanovitve Studia ergonomije je povezovanje industrije ter designa na področju ergonomije ter izobraževanja vseh zainteresiranih na tem področju. Želja je organizirati številne dogodke, delavnice, kjer bi povezali strokovno in nestrokovno javnost. Gre za skupni cilj aktivacije vseh na poti do boljše družbe.

Pri tem mislim na delo in življenje.

S katerimi ukrepi bi morala država podpreti takšno inovativno podjetje, kot je Donar?

Pomoč države vidim predvsem pri vzpostavitvi okolja, v katerem lahko podjetja uspevajo.

Predvsem pa pri prepoznavanju trajnostnega oblikovanja ter trajnosti kot ključne strategije države, ki lahko na tem področju postavne vodilna velesila in s tem prepoznavna v svetu.

103

okolje

Krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, ključno pa je aktivno in partnersko sodelovanje vseh. To je temeljno sporočilo Konference o krožnem gospodarstvu, ki jo je organiziralo Društvo Ekologi brez meja, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na konferenci so predstavili najboljše primere prakse iz Slovenije in Evrope. Krožno gospodarstvo je nov model, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje preko vseh meja.

Usmerja se v preoblikovanje izdelkov in storitev, kroženje materialov, ponovno uporabo, popravila in recikliranje, temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča nevarne kemikalije in znižuje porabo surovin.

Okoljska ministrica Irena Majcen je v nagovoru poudarila: »Stanje okolja nas opozarja na velike izzive, povezane z netrajnostnimi sistemi proizvodnje in potrošnje, ter njihove dolgoročne, pogosto zapletene in med seboj povezane vplive na ekosisteme in zdravje ljudi. Poleg tega smo po zaslugi globalizacije povezani s svetom bolj kot kadarkoli prej skozi dvosmerni pretok ljudi, denarja, blaga in zamisli. To nam je prineslo veliko koristi, pa tudi skrbi, povezanih z vplivi našega enosmernega, po načelu kupi-uporabi-odvrzi delujočega gospodarstva na okolje, z našo nevzdržno odvisnostjo od mnogih naravnih virov, z okoljskim odtisom, ki presega nosilno zmogljivost našega planeta«. »Za uspešen prehod je bistvenega pomena tesno sodelovanje med politiko, gospodarstvom in drugimi deležniki družbe. Raziskave so pokazale pozitivne učinke krožnega gospodarstva na BDP, zaposlovanje in okolje.

Torej ne gre več za izbiro med zaposlovanjem in rastjo na eni strani ter okoljem na drugi.

Imamo lahko vse. Prehod je neizogiben, omogoča rast znotraj omejitev planeta in dogaja se že zdaj!« je povedala Stephanie Hubold iz fundacije Ellen MacAethur, ki na evropski ravni predstavlja eno najpomembnejših strokovnih organizacij na področju prehoda v krožno gospodarstvo.

november 2015

Podjetje Donar je znano po ergonomskih stolih, po stolih za uporabo doma in na službenem mestu. Zakaj ste se odločili za ergonomske elemente in rešitve v oblikovanju? Kakšno paralelo vidite med ergonomijo in eko dizajnom?

Stol Beatnik je eden od treh izdelkov v programu, ki ga tržimo pod blagovno znamko Beatnik in je zanimiv predvsem kot tehnološka rešitev. Poleg intimnosti (umika) ponuja tudi možnost uporabe tehnologij, ki nas vsakodnevno spremljajo v življenju. Zaradi svoje različne uporabne vrednosti - od stola, v katerem poslušamo glasbo, do umestitve v knjižnico, kjer slepi poslušajo audio knjige, je Beatnik eden od najbolj prepoznavnih izdelkov na svojem področju. Moram omeniti tudi serijo izdelkov znanega danskega oblikovalca Madsa Odgarda, ki je za naše podjetje razvil serijo stolov Sola in Ergo+, ki jih prepozna večina skandinavskih uporabnikov, saj smo samo v lanskem letu izdelali preko 40.000 stolov za potrebe danske javne uprave.

Krožno gospodarstvo zahteva korenite spremembe

Irena Majcen

To je bila šele prva taka predstavitev. Zato je to le začetek daljše poti, da bomo najzahtevnejše kupce prepričali o inovativnosti oziroma odličnosti slovenskih izdelkov. Namen blagovne znamke Slovenia Design je predvsem izobraževanje, obveščanje in osveščanje o kreativnih industrijah na področju designa v Sloveniji. Za to je potrebno še precej korakov, da bomo tudi na najbolj zahtevnih trgih veljali kot prepoznavna sila na tem področju. Tu govorim predvsem o ustanovitvi telesa, kot ga poznajo povsod po svetu, neke vrste Design Counsil, ki bo združeval industrijo ter design in povezoval različne institucije za doseganje čim večje prepoznavnosti slovenske industrije na tem področju.

Zakaj je na trgu močno zanimanje za vaš stol Beatnik in za kateri vaš izdelek je na trgu največ povpraševanja?

foto: Nataša Müller

Almira Sadar, Gonzaga Pro, Gorenje, MZ Turk, Mizarstvo Bolčič in Donar. Prav vsako od omenjenih podjetij je predstavljalo izdelke, ki so prepričali, saj je bil razstavni prostor ves čas poln obiskovalcev, ki so z zanimanjem spraševali o podrobnostih, namenu in uporabnosti izdelkov.

43

Kratko, zanimivo

Ciljno spremljanje rabe energije je prava pot za URE Kako se ciljno spremlja raba energije v Sloveniji? Odgovore je iskala 10. energetska konferenca, ki jo je organiziralo podjetje Enekom. Industrija, ki so jo časi gospodarske krize že pred leti potisnili v iskanje resursov za preživetje, se z Energetskim zakonom še bolj zaveda nujnosti energetske učinkovitosti. Javna uprava, ki se je leta držala v ozadju, sedaj z vzornimi primeri posameznih občin dohiteva izgubljeno. Precej lažje bo tudi zaradi tega, ker je večina sredstev v novi perspektivi namenjena zadostitvi obveze o 3 % prenovljenih površin stavb javnega sektorja. Podjetja, ne le zaradi konkurenčne prednosti, temveč tudi iz okoljskih razlogov prehajajo na obnovljive vire energije.

Na Primorskem o URE in OVE izobražujejo najmlajše, da bodo ti postali odgovorni posamezniki ne glede na to, ali bodo doma ali na delovnem mestu. Rezultati kažejo, da so pri vračilni dobi mehki ukrepi učinkovitejši.

foto: bkandus

Urška Košenina

10. energetska konferenca na Bledu

44 103

okolje november 2015

10. energetska konferenca na Bledu

Zakonodaja učinkovite rabe energije

Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo.

»S

Upravljanje z energijo v javnem sektorju

področja OVE in URE bi izpostavil tri ključne direktive za OVE - RES, za energetsko učinkovitost v stavbah – EPBD ter za energetsko učinkovitost - EED. To so direktive, ki nalagajo, kakšne ukrepe je potrebno naprej izvesti. V to so vključene spodbude za ekosklade, merilniki, energetske izkaznice itd.

Te ukrepe uvajamo v prakso preko zakonodaje, predvsem preko temeljnega Energetskega zakona, Energetskega koncepta Slovenije, Nacionalnega stanovanjskega programa in drugih strateških dokumentov. Nedavno je bil sprejet Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in nov Akcijski načrt za učinkovito rabo energije. V postopku sprejema je dokument Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda, tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb.

Cilj dokumenta je konkretizacija, kako uporabljati kohezijska sredstva. V tem okviru je pomemben dokument, ki bo omogočil, da bomo lahko čim prej začeli z nadgradnjo Smernic za izvajanje projektov energetskega pogodbeništva. Tudi za kulturno dediščino so v pripravi smernice za energetsko prenovo, kjer je največji problem razkol med željo zaščititi stavbo in energetsko prenovo,« je povedal mag. Erik

U

redba o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki bo določala zavezancem, zahteve glede energetske učinkovitosti stavb javnega sektorja ter ukrepe za povečanje URE in OVE je v procesu sprejemanja. Energetska učinkovitost v javnem sektorju ni dovolj poudarjena. Na nivoju državne uprave ni celovitega sistemskega upravljanja z energijo. V polovici stavb javne uprave uslužbenci in uporabniki stavb niso informirani o ravnanju z energijo, 78 % stavb javne uprave sodi po debelini izolacije med energetsko neučinkovite, samo 26 % javnih stavb ima učinkovit sistem ogrevanja. Le 14 % kurilnih naprav je energetsko učinkovitih (v stavbah javne uprave je potrebna zamenjava goriv, predvsem kurilnega olja), priprava tople vode je neučinkovita v kar 29 % stavb in podobno. Javne stavbe predstavljajo v celotnem stavbnem fondu od 10 do 11 %, gre za velik segment, kjer so potenciali veliki.

S

spremljanjem rabe, s ti. mehkimi ukrepi je mogoče doseči velike prihranke. Ena izmed ocen je, da se v javnem sektorju porabi za 150 milijonov EUR energije. Ukrepi, ki se izvajajo,

o sezoni 2015 bomo lahko dejansko začeli meriti uspešnost energetskih vzdrževalcev/ managerjev, ko bodo vse energetske sanacije končane. Za vse izvedbe smo dobili nepovratna sredstva. 32 % javnih stavb je že energetsko saniranih. V tretjini ostalih je potrebna zamenjava energenta. Polovica, kot so gasilski domovi, grad itd., ima popolnoma drugačno politiko in niso v načrtu za energetsko sanacijo,« je razložil mag. Miha Ješe.

Nižanje rabe energije v kmetijskih in živilskih podjetjih

D

r. Tatjana Zagorc, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, je povedala, da je proizvodnja hrane pod največjim pritiskom zakonodaje in hudim pritiskom trga. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetji je največja

103

okolje

mag. Erik Potočar Gregor Kustec mag. Miha Ješe

foto: Peter Pokorn ml.

foto: Peter Pokorn ml.

45 »P

Dr. Tatjana Zagorc

ptimizacija javne razsvetljave poteka počasneje, saj so bili v dilemi, ali upravljanje predati koncesionarju ali ne. Odločili so se, da jo bo upravljala občina. Proračunska sredstva za javno razsvetljavo so razdelili na dva dela, eno na vzdrževanje, drug del na investicije.

Prehod iz navadnih na varčne sijalke še poteka. Kar prihranijo pri vzdrževanju, vložijo v menjavo sijalk. Do leta 2020 bodo zamenjali vse luči. Energetski nadzorni sistem imajo uveden na treh četrtinah objektov. Pri nadpovprečni rabi energije bodo hitro dobili podatek, kaj je s črpališčem narobe, ter bodo takoj preprečili izgube.

november 2015

O

bčina Škofja Loka je 14. občina po velikosti v Sloveniji z okoli 23.000 prebivalci.

Prevladujoča panoga v občini Škofja Loka je industrija. Imajo dobro razvito javno infrastrukturo. Na podlagi prostorskih načrtov so izdelali lokalni energetski koncept in tudi program za varstvo zraka. Del razvojne usmeritve je energetsko ozaveščanje, je povedal mag.

Miha Ješe, Občina Škofja Loka.

O

Silvo Balant

Akcija Loško je ekološko prerasla svoj osnovni namen

Optimizacija javne razsvetljave je postopna

Simon Kersnič

»V

zadnjih letih je bilo ogromno dobrih stvari, ki sta jih izvedli obe strani.

Vseeno je še vedno v rahli prednosti industrija zaradi tehnološkega dela. Danes vemo, da je energetsko učinkovitost možno povečati še bistveno dlje, kot smo si predstavljali. Če stavba nima tehničnega skrbnika, do sprememb ne pride. Mehki pristop je potrebno vpeljati tudi v industrijo. Javni sektor je v zadnjih petih letih tudi veliko naredil. Dobri primeri so po domovih za ostarele, šolah, vrtcih, torej občinah itd.

Rezultat - 50 % znižanje porabe energije na enoto površine. V letu 2014 beležimo skoraj milijon EUR prihranka v primerjavi z referenčnim letom 2010. Tretjino tega prihranka so dale celostne sanacije, rekonstrukcije, dve tretjini pa energetski management, sistemi upravljanja, torej odlično delo energetskih skrbnikov,« je pojasnil Gregor Kustec, Enekom d.o.o.

načrtu imajo uvajanje sistema upravljanja z energijo po Standardu in vzpostavitev informacijskega sistema. Pričakujejo, da bodo izvajanje energetskih pregledov, izvajanje organizacijskih ukrepov in rekonstrukcije stavb javnega sektorja konec naslednjega leta dokončali. Rekonstrukcije stavb potekajo intenzivno, večina je že prenovljenih.

foto: Peter Pokorn ml.

Javni sektor dohiteva industrijo v energetski učinkovitosti

V

foto: Peter Pokorn ml.

ečina sredstev v novi perspektivi je namenjena programu, s katerim je potrebno zadostiti obvezi 3 % prenovljenih površin stavb.

Potencial za energijsko prenovo znese 3,5 mio m2. Okvir predloga uredbe, ki jo mora sprejeti vlada, se uporablja za spremljanje in načrtovanje porabe energije in vode ter s tem povezanih stroškov v stavbah, ki jih uporabljajo osebe javnega sektorja. Namen je seveda učinkovitejša raba energije v teh stavbah. Gre za stavbe večje od 250 m2. Uredba je bila v prvi polovici leta v javni obravnavi, sedaj je v fazi usklajevanja. »Želimo si, da bo javni sektor enkrat vzgled,« je še dodal mag. Erik Potočar.

eta 2011 so začeli z akcijo Loško je ekološko.

Znižali so ceno vozovnice v javnem prometu (iz 90 centov na 50 centov) in povečali frekvenco avtobusov. Uporaba javnega prevoza se je znatno povečala. Akcija je prešla v trajnostno usmeritev cele občine. Kljub temu, da je industrije v občini veliko, je onesnaževalcev malo.

Zmanjšanje stopnje onesnaženosti s strani industrije še poteka. Zaradi nove obvoznice, ki so jo odprli jeseni, bo manj onesnaženja tudi v centru mesta. Veliko dela imajo še na področju kurjave, predvsem privatnih stavb. Cilj je višja kvaliteta življenja zaradi manj onesnaženosti.

Odpadki so stranski problem, saj se je količina komunalnih odpadkov že znižala za tretjino, v bližnji prihodnosti naj bi se še nižala.

foto: Peter Pokorn ml.

V

L

foto: Peter Pokorn ml.

so energetska obnova stavb v lasti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter energetska obnova stavb v lasti lokalnih skupnosti. Energetska obnova vsebuje tudi ukrepe OVE ter postopno in celovito sanacijo celotnih stavb oz. delov stavb, pritegnitev privatnega kapitala, energetsko pogodbeništvo in izvedbo demonstracijskih projektov celovite energetske obnove različnih tipov javnih stavb po merilih skoraj nič- energijske prenove.

panožna zbornica na področju kmetijstva in živilstva in ima 240 članov.

103

46

10. energetska konferenca na Bledu

E

okolje

nergetska učinkovitost članov Zbornice je različna: »Poraba energentov se je bolj zmanjšala pri proizvajalcih pijač kot proizvajalcih živil. Vzrokov za to je več, med drugim upad prodaje pijač, industrija proizvodnje pijač uporablja v večini električno energijo in zemeljski plin, poleg tega je trg z energijo zelo dinamičen. Stroški energije pri proizvodnji pijač glede na dodano vrednost dosegajo 10 %.

Stroški energije glede na prodajo se gibljejo na 3 %. Povečuje se poraba zemeljskega plina v podjetjih za proizvodnjo živil. Stroški energije na dodano vrednost pri živilcih se dvignejo tudi do 16 %. Med podatki, ki jih je prispevalo 22 držav EU, dosega slovenska proizvodnja hrane 11. mesto po deležu stroškov energije v prodaji in 13. mesto po stroških energije v dodani vrednosti. Živilska panoga je zmerno konkurenčna. Industrija pijač dosega 3. mesto po deležu stroškov energije v prodaji in pa 5. mesto po stroških energije v dodani vrednosti. Iz tega vidika je industrija pijač manj konkurenčna.«

SINERGIA – projekt spodbujanj energetske učinkovitosti

Z

bornica je v sodelovanj s podjetjem Enekom izvedla projekt SINERGIA - spodbujanje energetske učinkovitosti v majhnih živilskih podjetjih. Na razpis se je prijavilo sedem podjetji: Vinska klet Krško, Skupina Žito, Celjske mesnine, Meso Kamnik, Vina Koper, Klet Brda, Provita. Podjetja so morala predhodno posredovati podatke in biti ves čas soudeležena v procesu. Vodstvu so predstavili zaključke in možnosti ter z njimi ukrepe. S pregledi učinkovite rabe energije po podjetjih nameravajo nadaljevati. To je bil eden izmed projektov, ki jih je pripeljal iz teorije v prakso, saj so vzpostavili stik z energetskimi managerji podjetji.

Kriza spodbudila upravljanje z energijo v podjetjih

Promocija

november 2015

»E

nergetski zakon, ki je bil sprejet lani, je v podjetje prinesel potrebne spremembe v razmišljanju in zato je energetska učinkovitost pridobila na vrednosti. Pred tem je bilo težje.

V letih, ko ni bilo finančne krize, se o tem ni toliko razmišljalo. V obdobju, ko je začela proizvodnja usihati, nas je stanje spodbudilo v razmišljanje, kje lahko še najdemo dodatne prihranke. Nujno je takrat poklicati nekoga od zunaj, ki ni obremenjen in pove, kakšno je stanje tvojih kapacitet, tvoje produkcije, tvoje distribucije in tvoje porabe. Analiza, to je energetski pregled, je pokazala dejansko stanje. Strošek energetskega pregleda je bil 20.931 EUR. Znižanje letnega stroška energije

je bil več kot 70.000 EUR. Neposredna vračilna doba projekta pa 4 mesece,« je povedal Silvo Balant, Revoz d.d.

Obvladovanje rabe energije v avtomobilski industriji

V

Novem mestu učinkovita raba energije predstavlja v bruto dodani vrednosti vsaj 12 %. Organizacija energetskega managementa v Revozu poteka skozi štiri proizvodne departmaje. V službi za vzdrževanje tovarne se nahaja energetika, ki skrbi za dobavo energetskih medijev v celoti. Skupina za učinkovito rabo energije dela z vodji, ki so odgovorni za varčevanje z energijo. Formalen vzvod je pridobljen certifikat ISO 14000, ki vsebuje poglavje o učinkoviti rabi energije. Redna letna preverjanja potekajo za potrditev certifikata. Celotna skupina Renault Nissan je sprejela odločitev, da dela po sistemu 50001, vendar zaenkrat brez dejanskega certificiranja. S standardom zasledujejo le vse informacije. Revoz je leta 1997 prvi dobil priznanje za energetsko učinkovito podjetje. Brez energetsko informacijskega sistema ne gre. Števci, spremljanje, energetsko knjigovodstvo, morajo biti stalnica, če želiš v podjetju kaj spremeniti. Platforma, ki jo gradijo in nadgrajujejo, služi temu, da bo energetski portal dostopen vsakomur iz pisarne.

Transparentno se bo dalo primerjati vse podatke, kosovne porabe, porabe elektrike, plina itd.

Iz mazuta na biomaso

T

ovarna Melamin se nahaja v središču mesta Kočevje. Kot kemična tovarna je okoljsko sporna in ima zelo veliko porabo toplote. V podjetju je zaposlenih nekaj manj kot 200 ljudi, osrednja proizvodnja so melaminske smole.

Prisotni so v različnih branžah. Dejavniki, ki so vplivali na zamenjavo kotla, so bili različni, od dotrajanosti parnih kotlov, zmanjšanja ogljičnega odtisa, usmerjenost družbe v ekološko naravnane projekte do ekonomskega vidika, je razloge za investicijo opisal Simon Kersnič, Melamin d.d. Prej so uporabljali premog, potem dolga leta mazut, od leta 2014 uporabljajo biomaso. Les je bil glede na lokacijo logična izbira, ker plinske povezave ni. Cena biomase je bila leta 2013 dve tretjini nižja od cene mazuta.

Poraba elektrike je z novim kotlom bistveno padla, delež biomase v proizvodnji pare se je dvignil. Nov kotel proizvede od 10 do 15 % več pare.

X.

Enekomova konferenca o učinkoviti rabi energije je bila razdeljena na tri sekcije.

Med sodelujočimi so bili še Sonja Zavrl in Blanka Kaker iz SIQ Ljubljana, mag. Bogomil Kandus, Enekom d.o.o. in Tatjana Zidar Gale.

Več na www.zelenaslovenija.si

47 103

Reciklažna industrija

okolje

Panoga potrebuje stabilen pravni okvir in posluh države rude tudi zaradi njenih nizkih cen in nizkih cen energentov.

ne. To je ugotovitev reciklažne

industrije.

Nekaj sprememb – kazalcev

navzgor v poslovanju podjetij, ki so pri GZS povezani v Sekciji

zbiralcev in predelovalcev

kovinskih in nekovinskih odpadkov, je Jure Fišer,

predsednik sekcije, razgrnil na tradicionalni konferenci

reciklažne industrije. Ali je to

že dober obet za prihodnje

leto, ni mogoče trditi, saj je

še preveč neznank. Vendar

so se predlanski minusi pri

poslovnem izidu dejavnosti,

pri EBITDA in pri čistem izidu

spremenili v pluse. Poslovni

prihodki in število zaposlenih

pa še vedno padajo. Leta

2011 je reciklažna industrija

zaposlovala 2001 delavcev, lani

le še 1797. Poslovni prihodki so od 571.385.401 € zdrsnili na

501.880.832 €.

foto: www.shutterstock.com

Reciklažna industrija

krožnega gospodarstva? Še

Primerjava s komunalnimi dejavnostmi je aktualna zato, je menil Jure Fišer, ker so na predlanski konferenci sprejeli naslednji sklep: Država mora zagotoviti, da centri za ravnanje z odpadki, ki so financirani iz evropskih sredstev, ne bodo opravljali tržnih dejavnosti, saj gre za nedovoljeno državno pomoč.

Država se na to zahtevo še ni odzvala. Tabela o poslovanju izvajalcev javnih služb v letu 2014 pa kaže zelo spodbudno sliko. Po vseh ključnih kazalcih komunale poslujejo dobro. Tabela je zgovorna.

Podjetja v reciklažni panogi želijo s to primerjavo predvsem pokazati, da je upravičena njihova zahteva, naj komunalci ne opravljajo tržnih dejavnosti, ki jih ne smejo.

A le slab posluh države za položaj reciklažne industrije je tisti, ki vzbuja pesimizem v branži.

Jure Fišer je opozoril na težave največjih evropskih igralcev (Scholtz, Alba in drugi), podjetja v Sloveniji poslujejo z nizkimi maržami, k temu pa svoj delež prispeva padanje cen strateških surovin. Nizanje marž in slabša profitabilnost branže sestavlja negativno spiralo, na katero se obeša še en izziv – tudi v Sloveniji bo vse manj odpadkov. Alternativa odpadnim surovinam je najbrž proizvodnja primarnega jekla in železove Finančni podatki

Na konferenci reciklažne industrije v Laškem so sprejeli naslednje sklepe: • Želimo stabilen pravni okvir, ki bo branži omogočil investiranje v potrebne tehnološke zmogljivosti za doseganje okoljskih ciljev in zagotavljal pričakovano donosnost.

• Država mora zagotoviti, da centri za ravnanje z odpadki, ki so financirani iz evropskih sredstev, ne bodo opravljali tržnih dejavnosti, saj gre za nedovoljeno državno pomoč.

• Poenotenje meril za vse zbiralce odpadkov, tako za izvajalce javnih služb kot za ostale zbiralce.

• Država mora zagotoviti uravnotežen dialog z vsemi deležniki (tudi iz gospodarstva) pri pripravi strategije in zakonodaje.

• Država mora zagotoviti sistemske okvirje za zmanjšanje črnega trga na področju ravnanja z odpadki (liberalizacija dejavnosti).

Z zanimivimi razpravami in predavanji so na konferenci sodelovali Marjan Mačkošek (GZS, Štore Steel), Jernej Vernik (Energy and Climate Change Manager Eurometaux Bruselj), Marjana Drolc (SIJ), Zvone Banko (Talum), Slavko Dvoršak, Dejan Zver (Gorenje Surovina), Janez Navodnik (GIZ Grozd Plasttehnika) in drugi.

2011

2012

2013

2014

Poslovni prihodki

388.109.399

403.283.269

431.509.887

468.268.263

Poslovni odhodki

388.451.178

406.649.921

425.495.740

456.175.786

-341.779

-3.366.652

6.014.147

12.092.477

21.316.438

19.490.740

30.903.836

35.550.395

-578.140

-3.288.395

6.028.854

12.225.330

2.385.400

19.227

8.751.969

14.233.004

Poslovni izid iz poslovanja

Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Celotni poslovni izid Povprečno št. zaposlenih

4.639

4.729

4.818

4.912

Povprečno št. zaposlenih vključno s tremi občinami

4.717

4.807

4.897

4.991

Poslovanje IJS (2011 – 2015) – 58 podjetij

november 2015

Ali postaja reciklaža izhodišče

Eno izmed bistvenih vprašanj je, ali bo Slovenija ostala predvsem zgodba javnega sektorja ali pa bo, tudi s spodbudo nedavnega Industrijskega manifesta GZS, spremenila odnos do razvoja industrije. Industrija zdaj izvozi več kot leta 2008, zato je toliko bolj upravičena, da je industrijska politika mnogo bolj pozorna do iskanja odgovorov na okoljske, energetske in inovacijske izzive gospodarstva. Tudi reciklažne industrije, ki je med temelji krožnega gospodarstva. Vendar konkretnih spodbud ni deležna.

48

Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

logistika

103

Anketa o II. tiru

Nedokončana zgodba o gradnji II. tira železniške proge Divača – Koper je zlasti po objavi študije OECD, še prej pa zaradi slabih signalov o finančni participaciji iz Bruslja, vnovič vzbudila različne

Anketa o II. tiru

strokovne in politične odzive.

Zagovornikov in nasprotnikov

naložbe. Vladna stališča se

sicer niso spremenila, a logisti in drugi deležniki se bojijo, da je projekt spravljen v predal in da ni dovolj konkretnih

potez. Luka Koper razmišlja o alternativni rešitvi. Zato

smo več deležnikom poslali

nekaj vprašanj in jih povabili, da povedo, kaj je potrebno

narediti, da II. tir ne bo ostal na papirju. Na koncu ankete pa smo k nekaterim aktualnim

odgovorom povabili ministra

november 2015

dr. Petra Gašperšiča.

Vprašanja so bila naslednja:

1.

2.

3.

Kdo bi moral prevzeti vlogo investitorja pri izgradnji II. tira in kakšna bi naj bila finančna konstrukcija projekta?

Koliko je realno razmišljanje Luke Koper o alternativni rešitvi, če do leta 2020 ali 2022 ne bo zgrajen II. tir?

Kaj za dolgoročni razvoj Slovenije, njen prometni položaj v Evropi in gospodarstvo pomeni, če bo zastal razvoj Luke Koper, še posebej zdaj, ko je dobila nove partnerje v avtomobilski industriji?

4.

Katere ukrepe bi morala sprejeti vlada?

kalkulaciji upošteva le svoje neposredne koristi. Zato je lahko investitor samo država oziroma družba, ki bi jo država pooblastila za izpeljavo projekta. Za državo je projekt investicije v II. tir seveda ob upoštevanju tako neposrednih kot tudi posrednih koristi uporabe infrastrukture več kot upravičen. Finančno konstrukcijo bi morali zapreti z nepovratnimi evropskimi sredstvi in s posojili pri Evropski investicijski banki oziroma z izdajo obveznic.

2.

Alternativna navezava na italijansko železniško omrežje ni realna, saj bi se zaradi dolgotrajnosti postopkov prostorskega umeščanja rok izgradnje pomaknil predaleč v prihodnost. Poleg tega bi se zaradi premika blaga na železniške tire izven Slovenije odrekli trženju železniških kapacitet v Sloveniji.

Vlada mora ustanoviti družbo 3. za prenovo železniškega omrežja Mag. Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope:

Luka Koper predstavlja ključni generator logističnih storitev za blagovne tokove za države srednje in jugovzhodne Evrope. Zastoj razvoja bi pomenil predvsem izgubljeno veliko priložnost Slovenije, da izkoristi svojo konkurenčno prednost odlične geografske lege. S tem bi se Slovenija odrekla možnosti, da preko multiplikacijskih učinkov zagotovi nadaljnji razvoj regije in preko novih kvalitetnih dolgoročnih delovnih mest zagotovi višji življenjski standard svojih prebivalcev.

1.

4.

Projekt II. tira ne more biti zanimiv za zasebnega investitorja, saj ta pri svoji

Vlada bi morala po vzoru DARSA ustanoviti družbo, ki bi bila odgovorna

103

logistika

mag. Ernest Gortan

Dragomir Matić Zvonimir Britovšek

Robert Sever dr. Andrej Godec

foto: Tomaž Primožič

foto: arhiv podjetja

49 ejstvo je, da Slovenija ne bo dobila dodatnega železniškega tira med Koprom in Divačo do leta 2020, ko bo obstoječi tir zasičen. To pomeni, da se bo tovor bodisi preusmeril na ceste, kar je sporno z ekološkega in varnostnega vidika oziroma se bodo stranke preusmerile na druga pristanišča. Posledica bo, da bo pretovor v Kopru začel upadati, kar bo neposredno vplivalo tudi na ostala slovenska logistična podjetja oziroma tiste subjekte, ki Koper uporabljajo za čezmorsko trgovino držav srednje Evrope. Zato ne moremo sedeti križem rok. V Luki Koper razmišljamo o alternativah.

Kot najmanj slaba se nam zdi železniška povezava s Trstom, o kateri se je v preteklosti že razmišljalo. Pri tem moramo poudariti, da ne gre za nadomestek dodatnega tira, ampak za izhod v sili, na katerega bi preusmerili viške tovora, ko bi bil obstoječi tir zasičen.

lovenija ima zaradi svoje geografske lege idealno, če ne kar strateško pozicijo, po kateri teče najkrajša morska pot za države srednje (Avstrija, Bavarska) in vzhodne (Madžarska, Slovaška, Češka) Evrope. V naši soseščini so velika industrijska središča, ki se preko Slovenije oskrbujejo s surovinami in polizdelki z Daljnega Vzhoda, kasneje pa preko Slovenije svoje končne izdelke izvažajo povsod po svetu.

Geografska lega je zanimiva tudi za države iz severa Evrope (Poljska, Nemčija,Nizozemska), ki preko Slovenije trgujejo z mediteranskimi državami (Turčija, Izrael, Egipt, ...). Obenem moram opozoriti na t.i. "short sea" plovbo po morskih avtocestah, pomembno predvsem za logistiko v EU. Neizgraditev II. tira bi Slovenijo zagotovo izločila iz mreže jedrnih evropskih železniških koridorjev (Ten-T). Posledično to pomeni konec evropskih sredstev za razvoj železniške infrastrukture, ki je hrbtenica trajnostne logistike. Zagotov pa bo negativnih učinkov na razvoj logistike še več. Naj opozorim, da zamuda pri gradnji II. tira ne bo negativno vplivala le na Luko Koper d.d. in družbe, ki so

november 2015

D

S

Tina Bučić

lovenska politika obljublja dodaten tir že dvajset let. Številne spremembe tras tega tira, tehnologije in izvedbenih pristopov so pripeljali do projekta, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in katerega vrednost je bila ocenjena na 1,4 milijarde evrov. V Luki Koper nismo sodelovali pri pripravi tega projekta, zato tega ne moremo komentirati. Prav tako ne bomo odločali, kdo in kako bo projekt financiral. To ne pomeni, da se želimo izogniti konstruktivnemu doprinosu k reševanju tega vprašanja. Ne moremo pa se strinjati z oceno OECD, ki postavlja pod vprašaj razvojne načrte naše družbe in kot alternativo dodatnemu tiru ponuja zaledni kontejnerski terminal. To zamisel je kot neracionalno ocenila vsa slovenska logistična skupnost.

deja Luke Koper o alternativni rešitvi preko Italije (tir Koper-Trst) je, z vidika reševanja težav prepustnosti, prej provokacija kakor realna rešitev. Upoštevajoč čas za pridobivanje različnih soglasij, odkup zemljišč, pripravo dokumentacije in samo izvedbo ni realno pričakovati, da bi projekt kdaj zaživel. Glede na prepustnost proge Trst-Divača in ob dejstvu, da tudi na tej relaciji ne bo v kratkem II. tira ima povezava koprskega pristanišča na italijansko železniško omrežje omejeno uporabnost. Bypass preko Italije bi bil voda na mlin Republike Italije, ki bi na ta način končno dosegla to, za kar se bori že veliko časa - "izključitev" Slovenije iz jedrnih omrežij Evropske Unije (trenutno preko slovenskega ozemlja potekata dva koridorja jedrnega omrežja Ten-T, Medieranski in Jadransko-Baltski).

Violeta Bulc

S

I

foto: arhiv podjetja

Luki Koper že vrsto let opozarjamo na problematiko enotirne železniške povezave pristanišča z zaledjem, saj več kot 60 odstotkov blaga, ki prihaja oziroma zapušča pristanišče, potuje po železnici. Ta namreč predstavlja veliko tveganje zaradi morebitnih okvar ali nesreč, ki lahko pristanišče za daljši čas odrežejo od sveta. Po drugi strani pa ocenjujemo, na podlagi naših strateških načrtov, da bo obstoječi tir zasičen že leta 2020.

poštevajoč strateške usmeritve Republike Slovenije, resolucijo o pomorski usmeritvi ter nacionalni program o razvoju slovenske železniške infrastrukture, je brez dvoma Republika Slovenija tista, ki mora poskrbeti za izgradnjo železniške infrastrukture. Seveda mora biti investicija premišljena in izvedena tako, da bo eksploatacija proge skozi leta zagotavljala razvoj logistike in z njo povezanih dejavnosti, kakor tudi ustvarjala pričakovane makroekonomske učinke ves čas obstoja.

foto: arhiv podjetja

V

U

foto: arhiv podjetja

Dragomir Matić, predsednik uprave Luke Koper:

Čedomir Bojanič, Fining d.o.o. in Sekcija pristaniških špediterjev:

foto: Miran Kambič

Luka Koper mora poiskati izhod v sili

Slovenija si ne sme dopustiti, da izpade iz jedrnih omrežij EU

foto: Jean-Francois

za prenovo ključnih odsekov železniškega omrežja v Sloveniji. Prva naloga bi morala biti optimizacija tehničnih zahtev II. tira glede na finančne zmožnosti projekta, izpeljava mednarodnega razpisa za izvedbo investicije in zaprtje finančne konstrukcije s pomočjo državnih poroštev.

50

neposredno in posredno povezane z logistiko (špedicije, prevozniki, inšpekcijske hiše, ...), ampak tudi na vse tiste uporabnike logističnih storitev, ki so svojo konkurenčno prednost gradili predvsem na odlični legi v srednji in vzhodni Evropi. Teh pa ni malo (Kia, Hyundai, Samsung, General Electric, Mercedes, ...).

logistika

103

Anketa o II. tiru

V

lada bi morala v najkrajšem možnem času pridobiti gradbeno dovoljenje in pripraviti vse potrebno za mednarodni javni razpis za zbiranje ponudb ter začeti izgradnjo. V nasprotnem se lahko poslovimo od razvoja logistike na slovenskem.

Državi se naložba v II. tir splača Robert Sever, GZS, Združenje za promet in Rok Svetek, Iniciativa za modernizacijo železniške infrastrukture:

Z

aradi velikega razvojnega potenciala naj financiranje in izgradnjo drugega tira izvede država. GZS-Združenje za promet predlaga, da naj država, če se želi izogniti povečanju javnega dolga zaradi najetih kreditov, sklene z DARS-om mandatno pogodbo o izgradnji drugega tira. DARS se za to naložbo zadolži v svojem imenu in za svoj račun, vendar na podlagi poroštva države.

P

rojekcije vseh mednarodnih inštitucij kažejo, da bo do leta 2030 Luka Koper najmanj podvojila obseg pretovora, zelo verjetno pa še bolj. Zasilne rešitve, ki se izvajajo na obstoječem industrijskem tiru, so nezadostne.

Vse modernizacije in nadgradnje obstoječega industrijskega tira med Koprom in Divačo ne uspevajo slediti hitri rasti pretovora v Kopru, saj Luka Koper povečuje pretovor za 1 milijon ton letno. Predlogi glede izgradnje zalednega kontejnerskega terminala v Divači kot »začasne alternative« drugemu tiru pa so ne samo ekonomsko nerentabilne za logistična podjetja, pač pa tudi srednjeročno neizvedljive alternative zaradi dolgotrajnega umeščanja v prostor in navezovanja na avtocestno in železniško infrastrukturo.

november 2015

I

zgradnja drugega tira je nujnost – tako z vidika ekonomskih koristi in razvojnih vidikov kot z vidika širših družbenih koristi.

Druge države pospešeno vlagajo v izgradnjo železniškega omrežja. Evropska komisija spodbuja izgradnjo sodobnega železniškega omrežja v Evropi s 25 milijard evrov nepovratnih sredstev do leta 2020. Avstrija pospešeno gradi nove železniške proge v smeri sever – jug, da bi avstrijsko gospodarstvo z bolj zmogljivimi in sodobnejšimi progami povezala s severno jadranskimi pristanišči ter z južno Evropo vse do Španije in na drugi strani na severu vse do Baltika. Avstrijska vlada si je izračunala, da se Avstriji splača izgraditi obvoznico okrog Slovenije, saj računa, da Slovenija svojega

železniškega omrežja ne bo dogradila in posodobila in bo s tem zaslužek prepustila avstrijskim logistom.

I

zgradnja drugega tira res ni komercialno zanimiva za zasebnega investitorja, ker so zaradi nizke uporabnine, ki jo lahko iztrži od uporabnikov, dobe vračanja naložbe zelo dolge (100 let ali več). Splača pa se državi. Če vzamemo metodologijo Evropske komisije, ki se uporablja pri izračunih ekonomske upravičenosti infrastrukturnih projektov, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi, lahko med koristi od uporabe infrastrukture štejemo časovne prihranke, eksterne koristi od izboljšanja okolja, energetske in obratovalne koristi, dodano vrednost v Luki Koper v času uporabe infrastrukture, dodano vrednost ostalih logistov, druge makro učinke od uporabe (razvoj novih dejavnosti), ostanek vrednosti infrastrukture.

K temu pa moramo seveda prišteti še makroekonomske učinke ob gradnji infrastrukture na celotno gospodarstvo (to je multiplikativne učinke na povečanje BDP).

E

konomski izračuni kažejo, da če vse te letne koristi seštejemo (in diskontiramo po 5 % letni stopnji), bi neto sedanja vrednost vseh koristi v drugi tir po 30 letih uporabe znašala dobrih 3,3 milijarde evrov, pri čemer dobro polovico koristi prinesejo takojšnji multiplikativni makroekonomski učinki od izgradnje drugega tira. Če odštejemo sedanjo vrednost stroška same investicije, bi neto korist od izgradnje drugega tira znašala dobre 2,3 milijarde evrov. Drugače rečeno, če bi se država za izgradnjo drugega tira zadolžila po 5 % obrestni meri, bi za vsak vložen evro neto zaslužila 2,5 evra. Če pa bi se zadolžila po 3 % obrestni meri, bi za vsak vložen evro neto zaslužila 3,3 evra. Če pa upoštevamo, da je mogoče za do 40 % naložbe pridobiti nepovratna evropska sredstva, za preostanek naložbe pa ugodne kredite Evropske investicijske banke (po 1 % obrestni meri), se ekonomika projekta še bistveno bolj poveča.

V

prašanje torej ni, ali se projekt izgradnje drugega tira splača ali ne, pač pa, kako naložbo najbolj učinkovito izvesti in najbolj racionalno financirati.

E

dina realistična in stroškovno ugodna varianta financiranja izgradnje drugega tira je, tako kot v vseh ostalih evropskih državah, prek države. Če se slovenska vlada želi izogniti povečanju javnega dolga zaradi najetih kreditov za izgradnjo drugega tira, je najbolj primeren model tak, kot je bil uporabljen pri izgradnji avtocest. Država lahko denimo z DARS-om sklene mandatno pogodbo o izgradnji drugega tira, pri čemer se DARS za to naložbo zadolži v svojem imenu in za svoj račun, vendar na podlagi poroštva države. Pri tem lahko zaradi prvovrstnega poroštva za investicijo pridobi najbolj ugodne vire na trgu, denimo kredite pri Evropski investicijski banki. Seveda pa je pred

začetkom investicije, tudi zaradi spremenjenih okoliščin na trgu gradbeništva, potrebno vrednost investicije še enkrat ovrednotiti po mednarodnih standardih in z uporabo neodvisnih domačih in tujih strokovnjakov. Ko bo projekt tako pripravljen in opredeljena finančna konstrukcija, pa mora vlada na mednarodnem razpisu pridobiti najbolj ugodnega ponudnika za izvedbo samega projekta.

Država mora ustanoviti projektno družbo Zvonimir Britovšek, dr. Andrej Godec, prof. dr. Marko Pavliha, DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije:

1.

Slovenija bi morala biti zaradi svoje geografske lege in tesne vpetosti v globalne mednarodne prometne tokove dolgoročno strateško zainteresirana za razvoj in vzdrževanje svojega prometnega omrežja, železniškega in tudi cestnega. Veliki infrastrukturni projekti, med katere spadajo izgradnja, razširitev in modernizacija železniškega kot tudi cestnega oziroma avtocestnega omrežja, predstavljajo velik zalogaj, ki presega finančni potencial ene generacije. Vlaganje v velike infrastrukturne projekte moramo razumeti kot dolgoročno naložbo sedanjih in prihodnjih generacij.

F

inančna konstrukcija za realizacijo projekta ll. tir, se lahko gradi na evropskih sredstvih, namenskih sredstvih, kreditu EIB in/ali izdaji obveznic ( kupile bi jih lahko npr. države, tudi družbe, ki kažejo interes in podporo gradnji drugega tira). Iz finančne konstrukcije in zahtevnosti projekta izhaja, da je potrebno projekt izvajati v okviru za to posebej ustanovljene projektne družbe v 100 % lasti države. To je potrebno, med ostalimi prednostmi, ki jih taka organizacija nudi, zaradi možnosti uporabe različnih virov financiranja.

2.

Predlagana alternativna rešitev izgradnja železniške povezave Kopra s Trstom dolgoročno pomeni veliko tveganje in odvisnost od sosednje države. To je v tem trenutku tako absurdna rešitev kot zaledni terminal v Divači.

Vse potenciale je potrebno združiti in realizirati projekt ll. tir. Ne bodimo naivni, ali nas zgodovina ni nič naučila?

3.

Slovenija leži na stičišču važnih evropskih prometnih koridorjev, po drugi strani pa je s svojo ozemeljsko majhnostjo otoček, ki ga je zelo enostavno obvoziti. Če se ne bomo kot država aktivirali in razvijali vseh svojih potencialov, med katere spada prometna infrastrukturna mreža, bodo naš vagon z globalnega razvojnega vlaka preprosto odklopili, kar pomeni stagnacijo in posledično odmiranje slovenske logistične industrije.

Tina Bučič, DRI upravljanje investicij:

1.

DRI je državna inženirska družba, ki strokovno pokriva vsa področja načrtovanja, priprave in sodelovanja pri izvedbi investicij, razen finančnega inženiringa. Zato lahko na vaše vprašanje odgovorimo splošno. V kolikor ekonomska politika države oziroma makrofiskalni okvir, ki jo podpira, ne omogoča realizacije tega velikega projekta brez sočasnega škodljivega učinka izrivanja drugih nujnih infrastrukturnih investicij na slovenski železniški in cestni infrastrukturi, kot državni inženir s skrbjo in odgovornostjo za celotno slovensko prometno infrastrukturo razumemo odločitev Vlade RS, da projekt izvede v okviru javno-zasebnega partnerstva.

2.

Vsak gospodarski subjekt mora analizirati pogoje poslovanja, možna tveganja in alternative in temu prilagajati svoj strateški razvoj. Študija OECD/ITF je ponudila eno od možnih alternativ z zalednim terminalom, ki je v svetu v pristaniški in logistični dejavnosti precej običajna rešitev za premoščanje prostorskih in/ali prevoznih omejitev, ko takojšna izgradnja nove infrastrukture iz takega ali drugačnega razloga ni možna.

S

prometno-tehničnega vidika ocenjujemo, da železniška povezava med Koprom in Trstom ne more predstavljati alternativne rešitve drugemu tiru, saj je tržaški železniški sistem z vidika zagotavljanja dodatne pretočnosti na nek način še večje »ozko grlo« kot obstoječi (»prvi«) tir med Koprom in Divačo.

Na morebitni neposredni železniški povezavi med Koprom in Trstom je po naši oceni torej pričakovati promet predvsem v obratni smeri, iz Trsta v Koper in naprej po drugem tiru, ko bo zgrajen.

3.

Razvoj v Luki Koper nikakor ne more in ne sme zaostati. Obratno; razvoj mora biti hitrejši in Luka Koper mora pospešeno osvojiti tudi nove trge. V javnosti se je postopoma uveljavilo prepričanje, da nadaljnji razvoj Luke Koper brezpogojno ni mogoč brez takojšne izgradnje drugega tira. Strokovnjaki mednarodne organizacije OECD, katere članica je tudi Republika Slovenija, utemeljujejo, da je to zmotno prepričanje in v primeru, da takojšna izgradnja iz kakršnegakoli razloga ni mogoča, predlagajo vmesno rešitev, ki bi Luki Koper omogočila, da v času do izgradnje

4.

Vlada RS je že februarja letos sprejela sklepe, v katerih se je opredelila do nekaterih vprašanj in vsem deležnikom postavila okvire za delo. Predvsem je nedvoumno artikulirala izhodišče, da projekta drugega tira hkrati z drugimi nujnimi investicijami v prometno infrastrukturo (tako razvojnimi kot tistimi na področju investicijskega vzdrževanja) iz državnega proračuna zaradi objektivnih javno-finančnih omejitev ni možno realizirati. Ob danem obsegu skupnih investicijskih sredstev pa bi realizacija tega projekta na klasičen javno-finančni način izrinila druge nujne investicije v enakem skupnem finančnem obsegu, kar bi glede na stanje na terenu lahko imelo nezanemarljive in srednjeročno škodljive posledice na državno prometno infrastrukturo.

E

den od sprejetih vladnih sklepov zavezuje deležnike, da pripravijo projekt za izvedbo po modelu javno-zasebnega partnerstva. V DRI se zavedamo, da tega ni možno narediti čez noč, potrebni so volja in sodelovanje ter čas in denar. V kolikor so vsi ti pogoji zagotovljeni, je tak model po izkušnjah tistih, ki so to že izvedli, ob sodelovanju in prizadevanju vseh deležnikov možno pripraviti v ca. 3 letih.

Trenutno se kot največja zavora na poti do drugega tira kaže predvsem nepripravljenost oziroma nezmožnost razumevanja s strani dela deležnikov, da ima država kot investitor, ki nastopa na mednarodnih finančnih trgih, na eni strani določene javno-finančne omejitve (nekateri govorijo o »računovodski razvojni viziji« Evropske unije), na drugi strani pa celo vrsto nujnih investicij tako na koridorskem železniškem omrežju, kot na državnem cestnem omrežju. Zato je za projekt drugega tira zaradi njegove objektivne dimenzije očitno primorana iskati alternativne oziroma komplementarne načine izvedbe.

EK podpira izgradnjo na celotni trasi Violeta Bulc, EK:

E

103

51 Razvoj Luke Koper mora biti hitrejši

drugega tira raste z nezmanjšanim tempom in s tem zagotovi tovor za novozgrajeni tir.

Strokovno gledano bi taka rešitev bistveno zmanjšala tveganja tako zasebnim vlagateljem kot državi, s čemer bi znatno izboljšala pogoje za realizacijo načrtovane investicije. Glede na dejstvo, da je Luka Koper posredno v večinski lasti države, poleg tega pa ima koncesijo za upravljanje in razvoj javne infrastrukture, je razumno pričakovati, da svoje razvojne potenciale pospešeno realizira in državi kot lastniku in (so)investitorju omogoči pogoje za manj tvegano realizacijo investicije, ki bo dolgoročno jamčila neomejeno konkurenčno prednost Luke Koper. Verjamemo, da lahko pogoje za dolgoročni razvoj Slovenije zagotovimo le z ekonomsko učinkovito razvojno vizijo in skupnimi prizadevanji, morebitna ultimativna in izključujoča stališča nas od tega cilja lahko zgolj oddaljujejo.

logistika

Vlada, zavedajoč se sprejetih obvez preteklih vlad, mora nemudoma korigirati svoje sklepe, sprejete februarja tega leta, oziroma sprejeti sklepe, ki bodo »zelena luč« za izvedbo projekta. Sprejeti je potrebno torej sklepe, ki se nanašajo na finančno konstrukcijo projekta in ustanoviti projektno družbo.

vropska komisija je za evropsko sofinanciranje iz Instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility - CEF) prejela več kot 700 vlog. Vse je obravnavala enako ter jih ocenila glede na postavljena merila: pomembnost projekta, pripravljenost oz. zrelost projekta, vpliv in kakovost. Glede na veliko število vlog in omejena sredstva za sofinanciranje je morala Komisija dati prednost projektom, ki so bili najbolj dovršeni in dodelani.

P

rojekt drugega tira med Koprom in Divačo je izpolnjeval mnoga merila za financiranje iz instrumenta CEF, se je pa za težavo izkazal kriterij pripravljenosti projekta - odprta so predvsem vprašanja dovoljenj in financiranja.

K

ljub temu pa Komisija podpira skupni cilj izgradnje drugega tira na celotni trasi, s čimer bi povečali zmogljivost in zagotovili skladnost z zadnjimi tehničnimi standardi EU. Zato bo Komisija sofinancirala izgradnjo izvlečenega tira v višini 20,56 milijona evrov, del teh sredstev pa bo namenjen tudi proučitvi različnih možnosti za financiranje gradnje drugega tira, med njimi z javno-zasebnim partnerstvom.

Zgraditev drugega tira je za prihodnji razvoj Slovenskih železnic ključnega pomena Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic:

G

ostota železniškega prometa na obstoječi progi med Divačo in Koprom je izjemno velika, proga pa se približuje najvišji mogoči stopnji izkoriščenosti. Če v prihodnje ne bi občutno povečali propustnosti obstoječe proge ali zgradili dodatnega tira, bi to lahko negativno vplivalo na poslovanje skupine Slovenske železnice. Še več, to bi negativno vplivalo na celotno slovensko gospodarstvo.

O

bstoječa proga kmalu ne bo več ustrezala zahtevam sodobne logistike, drugi tir pa na Slovenskih železnicah vidimo kot optimalno možnost za dolgoročno ohranjanje stabilne rasti količine tovora.

U

pamo, da bo lastnik železniške infrastrukture, republika Slovenija, našel ustrezno rešitev za financiranje in izvedbo projekta.

Strokovna javnost je upravičenost projekta že večkrat poudarila, stroka pa potrebuje več podpore tudi na drugih področjih.

november 2015

4.

52

Prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za celotni projekt foto: Nataša

logistika

103

Intervju z ministrom

Po objavi študije OECD o racionalnosti izgradnje II. tira intenzivnost razprav, kaj naj zlasti država stori za naložbe v prednostne projekte v

Intervju z ministrom

železniško infrastrukturo. O tem je med drugim razpravljal

tudi Državni zbor RS, pri

Združenju za promet pri GZS pa so ustanovili Iniciativo za modernizacijo železniške

infrastrukture. Idej o tem,

kaj naj bi storila Vlada RS in Ministrstvo za infrastrukturo,

ne manjka. Zato smo nekatere

odgovore poiskali pri ministru dr. Petru Gašperšiču, ki med

drugim pojasnjuje, zakaj DARS ne more prevzeti vloge

november 2015

projektnega izvajalca.

Kako in kdaj bo zaprta finančna konstrukcija naložbe v izgradnjo II. tira, saj gre za razvojni projekt infrastrukture, kjer bi država morala prevzeti vlogo investitorja?

Vlada RS se je na seji februarja 2015 seznanila z možnostmi financiranja izgradnje 2. tira železniške povezave Divača-Koper. Ugotovila je, da realizacija gradnje 2. tira z javno-finančnimi viri zaradi nujnih drugih investicijskih projektov, ki morajo potekati vzporedno na cestni in železniški infrastrukturi, v obdobju finančne perspektive 2014–2020 z vidika makrofiskalne konsolidacije ni izvedljiva. Zato je Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu v najkrajšem času predlagajo Vladi RS možne oblike javno-zasebnega partnerstva za izvedbo investicije drugega tira.

Na katere vire mislite?

Za del sredstev bomo zagotovo kandidirali na evropskem razpisu za CEF sredstva. Za zagotovitev kar največjega deleža EU sredstev smatramo kot najustreznejšo prijavo projekta na odprti razpis, kjer se bodo delili ostanki ovojnic kohezijskih držav, kar odpira možnost za sofinanciranje v deležu, ki je večji od 30 % teoretično do 85 %. Ta razpis pričakujemo konec leta 2016 ali v začetku 2017, za uspešno kandidiranje pa vodimo kar nekaj aktivnosti. EK smo

dr. Peter Gašperšič

se je v Sloveniji še povečala

seznanili, da želimo aktivirati tehnično pomoč mehanizma JASPERS, ki deluje v okviru partnerstva med EK, EIB in EBRD. Izkušnje namreč kažejo, da so projekti, ki prejmejo pomoč programa JASPERS, bistveno hitreje odobreni kot projekti, ki te pomoči ne izkoristijo. Projekt smo prijavili za pregled pri Evropskem investicijskem svetovalnem središču (European Investment Bank Advisory Hub - EIAH), ki je skupna pobuda EK in EIB. Njihova prva aktivnost bo pregled projektne naloge za izvedbo preverbe ocenjene vrednosti, možnih pocenitev in optimizacij za projekt 2. tira.

Vse navedeno je pomembno za uvrstitev projekta na seznam potrjenih projektov za EFSI garancijsko shemo – tako imenovani Junckerjev sklad, kar bo v veliko pomoč pri mobilizaciji zasebnega financiranja ter zapolnitvi sedanje investicijske vrzeli. Po izvedbi teh aktivnostih bomo pripravili vse potrebno za objavo javnega poziva (test zainteresiranosti), s katerim bomo preverili interes zasebnih vlagateljev za izvedbo projekta. Odločitev o tem bo sprejela vlada. Prav tako intenzivno preverjamo interes za sodelovanje sosednjih držav pri financiranju projekta ali vlaganju v razvoj infrastrukture, ki je v lasti države, saj je znano, da bodo več kot 70 % koristi od izgradnje 2. tira imele sosednje oziroma zaledne države.

Iniciativna skupina za modernizacijo železniške infrastrukture pri Združenju za promet med

53 Ne. DARS d.d. bo gradil plačljive avtoceste in hitre ceste, gradil bo med drugim npr. hitre ceste na 3. razvojni osi, drugo cev Karavanškega predora in ostale projekte, ki izhajajo iz Strategije razvoja prometa in Operativnega programa, ki je v pripravi. Zato moramo skrbno paziti na njegovo finančno vzdržnost , če želimo, da njegova zadolžitev ne preide v javni dolg.

Ali torej lahko trdite, glede na izjavo predsednika Vlade, po objavi študije OECD, da je II. tir še vedno prednostni projekt države, da bo Ministrstvo storilo vse za začetek gradnje?

Iskanje rešitev za drugi tir je ena od glavnih prioritet te vlade, zato na Ministrstvu za infrastrukturo temu projektu posvečamo največ pozornosti in časa. Navedel sem že, kaj delamo, da bi bil projekt čim bolj zrel oziroma v t.i. »ready to go« fazi, ko bodo za to izpolnjeni ostali potrebni pogoji. Poglejte.

V tem trenutku imamo pridobljenih 98 % zemljišč. Pridobili smo gradbeno dovoljenje in evropska sredstva za gradnjo drugega tira med ENP Dekani in Koprom. Prihodnje leto načrtujemo pridobitev gradbenega dovoljenja za celoten projekt drugega tira. V smislu tehnične pripravljenosti, ki je v domeni Ministrstva

V okviru medresorske delovne skupine, ki jo je marca letos imenovala Vlada RS, preučujemo možne oblike javno-zasebnega partnerstva.

Preverili bomo še nekatere druge možnosti financiranja. Kot sem že dejal, je v pripravi javni poziv (test zainteresiranosti). Načrtujemo še izvedbo mednarodnega javnega razpisa za preveritev ocenjene vrednosti in možnih optimizacij in racionalizacij projekta.

Kaj bi za dolgoročni razvoj Slovenije, za gospodarstvo in za njeno prometno umestitev v evropske prometne tokove pomenilo, če do leta 2020 ne bo zgrajen II. tir? Ali so narejeni ustrezni izračuni glede na blagovne tokove?

Drugi tir predstavlja odpravo prometnega ozkega grla na začetnih slabih 30 km ali 5 % koridorskega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji. Na preostalih 95 % koridorskega omrežja imamo še kar nekaj ozkih grl, ki jih je potrebno odpraviti in vzpostaviti ustrezne koridorske standarde pretočnosti in nosilnosti na železniškem omrežju. Zato je Vlada Republike Slovenije julija letos sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji, v kateri so določeni prihodnji ukrepi na področju cestnega,

železniškega, letalskega in pomorskega prometa, vključno z javnim potniškim prometom oziroma ukrepi za zagotovitev trajnostne mobilnosti. V okviru strateškega dokumenta je predvidenih preko 100 prednostnih ukrepov na infrastrukturi in delovanju prometnega sistema.

Kakšno mesto ima železniška infrastruktura?

103

za infrastrukturo, je torej projekt tako rekoč pripravljen na izvedbo, odprta pa je finančna konstrukcija.

logistika

drugim predlaga, naj država projekt naloži Dars-u. Je to opcija?

Sem sodijo tudi posodobitve železniškega omrežja za tovorne tokove ter posodobitve, ki bodo omogočile povečano vlogo železnice v javnem potniškem prometu. Na obstoječi enotirni progi Koper Divača bo po dokončanju modernizacije in izgradnje izvlečnega tira, kot začetka gradnje 2. tira, predvidoma v letu 2016 kapaciteta do 17 mio neto t. Za Luko Koper je zelo pomembno, da ima možnost in sposobnost za pospešeno rast pretovora, saj bomo na ta način tudi dosegli večjo upravičenost izgradnje tako velikega infrastrukturnega projekta kot je 2. tir. Torej povečanje kapacitete obstoječe povezave in še določeni drugi začasni ukrepi, kot je npr. lahko tudi zaledni pristaniški terminal, so ukrepi za premostitev časovne vrzeli za dokončanje te nove železniške povezave. Verjamem, da je potrebna in koristna tako za Slovenijo kot za zaledne države, kot so Madžarska, Avstrija, Češka, Slovaška, južni del Nemčije in južni del Poljske.

Več na www.zelenaslovenija.si

Promocija

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ IN DUPLEX ZAŠČITO

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSeAauS bur itas ver

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

november 2015

KOMERCIALA

54

Z novim modelom krajšajo razdalje do letališč in se širijo na tuje foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

S problemom prevoza na

Prevozi do letališč

logistika

103

Prevozi do letališč

letališče se srečuje vsak, ki

uporablja letalski promet.

Ustanovitelji podjetja GoOpti so se odločili priti zadevi

platforma, ki povezuje

potnike in prevoznike. Med

destinacijami imajo vedno več sosednjih letališč, kot franšiza

so se v lanskem letu razširili na Hrvaško. Obeta se nov regijski center v Italiji, ki bo povezoval

italijanska mesta in letališča. Z združevanjem potnikov v eno prevozno sredstvo zmanjšujejo

vnos CO2 v okolje, testirajo pa tudi predelan električni avto,

kot je povedal Marko Guček, generalni direktor podjetja, in

november 2015

tako le potrdil njihovo zeleno mobilnost.

Kako se je začela vaša zgodba o uspehu ali kje je nastala ideja o prevozih na letališče?

Idejo smo začeli razvijati leta 2008, ko sva s Tomažem Lorenzettijem sodelovala v potovalni agenciji Uniglobe, specializirani za poslovna potovanja. Že takrat smo od tujih turistov, pa tudi od poslovnih potnikov dobivali vedno več povpraševanj po nizkocenovnih letih z okoliških letališč, kot so letališča v Trstu, Benetkah in Zagrebu, saj so cenovno ugodnejši od letov iz Slovenije. A težava je bila v prevozu do teh letališč. Na trgu so sicer že obstajali lokalni prevozniki, a niso ponujali zanesljivih prevozov oziroma so cene prilagajali povpraševanju.

Tako se je lahko tudi zgodilo, da so prevoz tik pred zdajci odpovedali, zato potniki niso zagotovo vedeli, ali bodo sploh prišli pravočasno na letališče.

Kakšni so bili začetki in kdo vas je finančno podprl pri realizaciji projekta? Želeli smo najti profesionalno rešitev, ki bi bila res zanesljiva in časovno prilagodljiva, hkrati pa bi pocenila stroške potovanj. Tako smo se domislili poslovnega modela za cestne prevoze, ki so zagotovljeni in se prilagajajo finančnim in časovnim omejitvam potnikov.

Celoten koncept GoOpti je pravzaprav temeljil na razvoju neke vrste tržnice za posredovanje

Marko Guček

do dna. Danes je GoOpti

prevozov med potniki (povpraševalci) in prevozniki (izvajalci). Ampak GoOpti smo zagnali v času gospodarske krize. Drugim prevoznikom se je zdel naš model preveč tvegan, da bi vozili za nas, saj smo garantirali prevoz tudi le za enega samega potnika v vozilu, cena pa se po nakupu ni spreminjala, kar je bil za prevoznika velik riziko, sploh na daljših razdaljah. Tako smo bili primorani kupovati lastna vozila in prevoze opravljati sami. In namesto posrednika prevozov smo postali izvajalec.

Začetki so bili seveda težki, začeli smo z enim samim kombijem, kapital za ustanovitev podjetja pa smo ustanovitelji – jaz z dvema sodelavcema, zbrali sami in štartali povsem z nule. Na srečo so se nam stroški začeli hitro pokrivati, po treh mesecih smo že ustvarjali dobiček in hitro večali tudi vozni park.

Posebno marketinško vrednost pri vašem poslovanju daje kvalitetno izdelana spletna stran, ki poda vse podatke tako vam kot uporabniku. Katere elemente spletne strani ste želeli poudariti?

Predvsem je ključna ideja in način, kako je mogoče predstaviti, ponujati in izvajati tip prevozov, ki do sedaj ni obstajal. Tu smo se zgledovali po delovanju hotelske industrije in letalskih prevoznikih, a dejansko smo morali

Poudarek je bil na boljšem in uporabniku prijaznejšem sistemu za nakup prevozov. Uporabnik hoče vedeti, ali so izbrane ure skladne z odhodi in prihodi letal, ob sistemu omogoča izbiro prtljage in otroških sedežev, pobiranje na domu, na primer. Predstavili smo tudi okno fleksibilnosti, s katerim kupec na podlagi svojih časovnih omejitev prilagaja ceno prevoza – bolj kot je časovno prilagodljiv, ceneje lahko potuje. Nekaterim potnikom namreč ni težko priti na letališče malo prej, če s tem prihranijo nekaj denarja. Hkrati smo potniku omogočili, da v portalu mojOpti kupljene prevoze pregleduje, dodaja prtljago in prevoz tudi prekliče, predstavili smo programe ugodnosti za zveste potnike, pred časom pa je zaživel tudi GoOpti blog z uporabnimi novicami in promocijami.

Kako se je prilagodila logistika prevozov?

Kako je reagiral trg?

Naš poslovni model spreminja definicijo prevoza, saj se prevozi prilagajajo povpraševanju in časovnim omejitvam. Potnike združujemo v različna vozila (osebne avtomobile, kombije, avtobuse), vsak prevoz zagotovimo in cen po nakupu ne spreminjamo.

S septembrom smo končno uresničili našo vizijo, da smo pravzaprav platforma, ki povezuje potnike in prevoznike, saj smo nehali biti prevoznik. GoOpti prevoze sedaj izvajajo licencirani domači prevozniki z lastnimi vozili. Trenutno sodelujemo z več kot 50 prevozniki, imamo 5 slovenskih franšiz in eno na Hrvaškem. Pri vstopu na trg smo imeli sicer težave, saj so nas prevozniki dojemali kot konkurenco, sedaj pa z mnogimi uspešno sodelujemo in tako skupaj spodbujamo razvoj industrije.

Katere so vaše destinacije in katera letališča boste še poskušali doseči z GoOpti iz Slovenije?

Nameravate širjenje nadaljevati in kam?

To jesen smo zavihali rokave tudi v Italiji, kjer odpiramo regijski center za prevoze med Italijo in Slovenijo in znotraj Italije – torej med italijanskimi mesti in letališči. Nove relacije bodo predvidoma med Trstom ter tržaškim in beneškim letališčem, med Padovo in Verono ter Benetkami in Milanom. V prihodnje so za nas zanimive še Poljska, Avstrija, Nemčija in Španija.

Kako velik je vozni park in kaj obsega?

Vseh vozil, ki se uporabljajo za GoOpti prevoze, je več kot 180, predvsem so to minibusi (kombiji), pa tudi avtobusi in osebna vozila.

Kakšen poudarek dajete zeleni logistiki in trajnostnemu razvoju?

Z združevanjem potnikov že sedaj zmanjšujemo CO2 emisije in vpliv na okolje, saj smo na podlagi anket, ki jih izvajamo med našimi potniki, ugotovili, da bi večina v primeru, če ne bi potovala z GoOpti, izbrala prevoz z lastnim vozilom. Tako smo izračunali, da eno naše vozilo v povprečju nadomešča sedem osebnih vozil! Na cesti je tako 57.600 vozil manj in za kar 64.000 ton manj izpustov CO2.

Hkrati intenzivno iščemo rešitve za električno vozilo, ki sicer do sedaj še ne pride v poštev, saj prevoze večinoma opravljamo na daljših razdaljah. Trenutno testiramo vozilo, ki smo ga eksperimentalno predelali v popolnoma električno vozilo. V tem vsekakor vidimo potencial za prihodnost, saj bi električna vozila močno znižala naše stroške, hkrati pa je rešitev trajnostna in okolju prijazna.

103

logistika

dr. Franc Lobnik

Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje 2010-2014, pa je v uvodu menil: Prehranska varnost in trajnostna raba tal postajata vedno pomembnejša cilja v Evropi, posebno v Sloveniji, ki ima najmanj obdelovalnih površin na prebivalca. Z 8,8 % obdelovalnih površin in 24,3 % kmetijskih površin je komaj na 24. mestu v EU; evropsko povprečje obdelovalnih površin znaša 27,4 % in kmetijskih površin 45 %.

Strokovno knjigo Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000 so pripravili Biotehniška fakulteta ljubljanske Univerze, njen Center za pedologijo in varstvo okolja (SPVO) in Skupni raziskovalni center (RC) Evropske komisije. Knjigo so nedavno predstavili tudi na EXPO v Milanu. Knjiga se odlikuje tudi po številnih slikah, tabelah, legendah, preglednicah, pedoloških kartah in drugih podatkih. Glede onesnaženosti tal v Sloveniji so objavljeni rezultati raziskav iz obdobja 1989-2007, in sicer na območjih, kjer je bila razvita kovinsko – predelovalna industrija ter na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo.

november 2015

Največja težava pri izdelavi spletne strani je bila ravno v tem, kako čim bolj jasno, logično in razumljivo predstaviti naše storitve tudi tistim, ki stran obiščejo prvič in nas sploh ne poznajo.

Na Hrvaškem je GoOpti zaživel počasneje kot v Sloveniji, vendar se število potnikov konstantno povečuje, največ ljudi pa potuje iz Zagreba v Ljubljano, Trst in Benetke ter obratno. Počasi tudi na Hrvaškem ljudje spoznavajo, da so le nekaj ur stran od letališč, ki nudijo precej ugodnejše lete od lokalnih letališč in tudi več mednarodnih povezav. Odkar smo sklenili sodelovanje tudi z Adrio Airways, pa je še posebej poskočilo število potnikov na relaciji Zagreb – Ljubljana, saj je GoOpti prevoz Zagreb – Ljubljana vključen v Adriine letalske vozovnice iz Zagreba.

Nerazumljivo je, da Evropska komisija ne premore dovolj poguma, da bi sprejela direktivo o tleh, s katero bi se morale države članice resneje zavezati, da bodo vložile večje napore za zmanjšanje groženj tlom, kot so: erozija, zmanjšanje organske snovi, onesnaževanje, poplavljanje ter plazenje, zaslanjevanje, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, predvsem pa pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. V knjigi Tla Slovenije želimo javnosti prikazati pomen tal, njihovo multifunkcionalnost, razprostranjenost in primernost rabe po posameznih talnih tipih ter grožnje. Opozoriti želimo, da nimamo več dovolj kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti, zato je skrajni čas, da varovanju tal namenimo več pozornosti in zagotovimo varnost našim vnukom. Tako je zapisal prof. dr. Franc Lobnik v enem izmed uvodniških zapisov v strokovni knjigi Tla Slovenije.

dr. Janez Potočnik

Kje so bile največje težave?

Lansko leto ste se razširili tudi na Hrvaško.

Kako so se tamkajšnji prebivalci navadili na vaše storitve?

Izšla je knjiga Tla Slovenije foto: Boštjan Čadej

Prva spletna stran, ki je začela delovati poleti 2011, je bila narejena v Indiji in to zelo poceni, a je njeno vzdrževanje oteževala predvsem oddaljenost programerjev in problemi s komunikacijo. Pogovarjali smo se po Skypu in celo obiskali Indijo, da smo se lahko kaj dogovorili.

Pri izdelavi nove spletne strani in zalednega sistema smo se tako odločili za slovenske izvajalce, podjetje Abelium, kjer je bilo sodelovanje veliko lažje.

Naše najuspešnejše destinacije so Benetke, Trst, Milano, Zagreb, pa tudi Dunaj in München, iz Slovenije tako že vozimo na večino bližnjih letališč in smo teritorij pretežno že pokrili. Trenutno analiziramo možnosti odprtja relacij tudi do letališč v Reki, Budimpešti in Pulju, a zaenkrat ostaja le pri analizah. Sedaj je naš cilj predvsem širjenje na tuje trge in odpiranje regijskih centrov GoOpti izven Slovenije.

foto: Boštjan Čadej

iznajti povsem nov model prevoza. Unikatnost torej ne temelji na spletni strani, ki je pravzaprav le nujen vmesni člen med nami in potniki, ampak na načinu delovanja, poslovnem modelu in samem konceptu. To je naša inovacija.

55

Kratko, zanimivo

Praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Trajnostna mobilnost v mestih je vse bolj del

Evropski teden mobilnosti in Forum CIVITAS

56 103

logistika

Evropski teden mobilnosti in Forum CIVITAS

strateških dokumentov

države in posameznih občin.

Ali središča mest postajajo

prijazen prostor za kolesarje in

pešce ter prostor za druženje lokalnega prebivalstva in

drugih obiskovalcev? Marsikje

se parkirišča umikajo iz

strogega središča mest,

multimodalni načini pa so nov način mobilnosti po mestu.

Gradijo kolesarske in pešpoti

in spodbujajo uporabo mestnih avtobusov, ki so v mnogih

občinah občanom na voljo

brezplačno. Kako razmišljajo

občine in kakšni so konkretni

premiki na področju trajnostne

mobilnosti v mestu je deloma pokazal Evropski teden

mobilnosti. Vanj se je letos

vključilo 58 slovenskih občin, november 2015

največ doslej. In kakšna je praksa?

L

etošnji Evropski teden mobilnosti (ETM) med 16.-22. septembrom se je povezal s kampanjo Potuj raznoliko (Do the Right Mix).

V ETM je bila vključena tudi akcija Pripelji srečo v službo, ki spodbuja kolesarjenje do delovnega mesta, šole idr. V ETM sodelujejo občine, šole, društva, javna in zasebna podjetja ter nevladne organizacije. Z različnimi prireditvami, predavanji, dnevom brez vozila in na druge načine so prebivalce spodbujali k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti znotraj mesta.

Letošnji slogan »Izbiraj. Spreminjaj. Združuj.« je bil v znamenju multimodalnosti, kjer je šlo predvsem za spodbujanje uporabe različnih vrst premikanja po mestu. Od avtomobila, s katerim se lahko pripeljemo na obrobje mesta, do uporabe mestnega javnega prometa, koles in pešpoti po središčih mesta. To upoštevajo občine pri vlaganjih v prometno infrastrukturo, saj želijo zagotoviti večje možnosti različnih vrst prevoza in premikanja v mestu.

V

okviru ETM so na zaključnem dogodku na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je nacionalni koordinator ponudbe ETM v Sloveniji, razglasili najbolj aktivno občino in zmagovalko letošnjega ETM v Sloveniji. V skupni konkurenci vseh sodelujočih občin je to priznanje prejela občina Kranj. Štiri slovenske občine pa se nameravajo prijaviti za nagrado ETM na ravni EU. Mag. Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za infrastrukturo in nacionalna koordinatorka pobude ETM je ob tej priložnosti povedala: »Letos smo z aktivnim delom na

terenu, uvedbo regionalnih koordinatorjev in različnimi drugimi aktivnostmi v Sloveniji prišli do nekakšnega preboja. Število sodelujočih občin je doslej sicer raslo, a letos smo z okoli trideset občin, tako se je število sodelujočih gibalo zadnjih nekaj let, skočili na 58 občin.

To kaže na resnično povečanje zavedanja, da sta trajnostno načrtovanje mobilnosti in skrb zanjo ključnega pomena za kakovost življenja v naših mestih. Povečalo se je število konkretnih trajnih ukrepov, saj je njihova uvedba v občinah eden ključnih ciljev ETM.« V letošnjem ETM se je kot izjemno učinkovit ukrep izkazala uvedba regionalnih koordinatorjev, saj so prizadevanja Koroške, Goriške, RRA Gorenjske in RC Novo mesto močno prispevala k dvigu števila občin, ki sodelujejo, po drugi strani pa so regije občinam nudile dodatno podporo pri organizaciji ETM. Za dodatno spodbudo občinam začetnicam v ETM so nagradili tudi najboljšo občino med začetnicami, kar je postala občina Metlika.

Občine v Evropskem tednu mobilnosti (ETM) Mestna občina Koper: »V sklopu ETM se je zvrstilo več kot 40 različnih dogodkov. Osrednji med njimi so bili Kolesarski festival z mednarodnim posvetom na temo pametnih mest, ki je

57 Mestna občina Murska Sobota, Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: »V ETM smo izvedli aktivnosti predvsem s področja prometa in ozaveščanja o škodljivih učinkih prometa v mestu. K sodelovanju smo povabili vse ciljne skupine, od otrok, mladine, starejših, do gibalno oviranih in ostalih občanov, ki so na svoj način predstavili poglede na trajnostno mobilnost.

Od likovnega ustvarjanja najmlajših, tekmovanja srednješolcev v spretnosti vožnji in ulični košarki, do predavanj za gibalno ovirane in starejše občane, urejanja zelenih javnih površin in promocije vrtičkarstva ter kolesarjenja. Predstavili smo tudi nov projekt avtomatizirane izposoje koles, v povezavi z mestnim avtobusom in projektom Parkiraj in pelji (Park & Ride). Vzpostavili smo tudi cono umirjenega prometa.« Mestna občina Nova Gorica, Vanda Mezgec, Oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo: »V naši občini smo letos dali poudarek načinu prihoda v službo in šolo. Že v mesecu maju smo se uslužbenci iz uprave Mestne občine Nova Gorica in Upravne enote Nova Gorica pridružili akciji Pripelji srečo v službo. Na portalu se je redno registriralo pet

V letos posebej nagrajeni Mestni občini Kranj so glavni poudarek v ETM namenili kolesarstvu.

Mestna občina Velenje: »Mestna občina Velenje se že vrsto let aktivno vključuje v projekt ETM. V lanskem letu smo s strani Ministrstva za infrastrukturo za odlično izvedbo tedna mobilnosti prejeli naziv »Najaktivnejša slovenska občina v ETM«. V sklopu ETM smo tokrat spodbujali h kombiniranju različnih prevoznih sredstev, kar omogoča prijetnejši in hitrejši način potovanja po mestih. Poleg različnih prireditev smo izvedli tudi nekaj trajnostnih ukrepov. V mestu smo postavili 35 stojal za 70 koles. Jenkovo cesto smo prenovili z novim kolesarskim pasom dolžine 310 metrov in uredili avtobusno postajališče. V okviru projekta Imby smo nabavili električni kombi za potrebe Centra ponovne uporabe, ki deluje v okviru Mestne občine Velenje. Prav tako smo v vseh velenjskih osnovnih šolah organizirali igro Prometna gosenica, v katero se je vključilo 900 otrok.

Igra stimulira trajnostno mobilnost, prometno varnost in gibanje, saj spodbuja okolju prijazna potovanja, kot so hoja, pešačenje, kolesarjenje, javni prevoz (avtobus, vlak), šolski avtobus, skupinsko vožnjo z avtomobilom in kombinirano potovanje. V okviru prireditve Dan brez avtomobila smo organizirali razne ustvarjalne delavnice in športne igre za otroke, gibalni poligon in poligon »kolesarček«, na ogled so vabili avtobus Lokalc, električni kombi ter stojnica s prodajo rolerjev, rolk in pohodnih palic v sklopu Centra ponovne uporabe in še marsikaj.«

103

Občina Ljutomer, Mitja Kolbl, Oddelek za gospodarske javne službe, prostorsko planiranje, gospodarstvo in razvoj: »Pripravili smo 15 različnih aktivnosti. Največ poudarka smo dajali ozaveščanju občanov o alternativnih možnostih prevoza. Odločili smo se, da na poseben način pristopimo k vseslovenski akciji Pripelji srečo v službo. Za udeležence iz naše občine smo pripravili posebne nagrade, ki so jih zagotovili naši sponzorji. Rezultat promocije akcije je bil, da je skoraj 10 % vseh udeležencev iz celotne Slovenije prihajalo iz občine Ljutomer. Precej poudarka smo dali ozaveščanju voznikov glede pomena prometnega znaka območje umirjenega prometa.

Skupaj s Policijsko postajo Ljutomer smo pripravili letak, na katerem so zapisane kazni za prekoračitev hitrosti, ki smo ga razdeljevali voznikom. Na teh območjih se je v času ETM izvajala radarska kontrola in ugotovili smo, da velika večina voznikov ne pozna tega prometnega znaka. Zaradi prekoračitve hitrosti, ki je v teh območjih omejena na 10 km/h, bi lahko ostali brez vozniškega dovoljenja.

Aktivno smo sodelovali tudi z osnovnimi šolami in vrtci, ki so izvajali akcije prometna kača in dnevnik potovanj, s katerimi smo merili način prihoda v šolo. Za starejše občane smo organizirali skupinsko kolesarjenje po Prlekiji, s poudarkom varne vožnje s kolesom, z varovanci Doma starejših občanov Ljutomer pa smo na Dan brez avtomobila pripravili tudi določene aktivnosti. Kot zanimivost smo letos že tretje leto zapored občanom zagotovili brezplačne prevoze s konjsko vprego kot alternativnim načinom prevoza. V času ETM smo pripravili otvoritev kolesarske steze na relaciji Ljutomer-Radomerje in nove šolske dostopne poti s kolesarnico pri OŠ Ljutomer.«

logistika

Mestna občina Kranj: »V letos posebej nagrajeni Mestni občini Kranj so glavni poudarek v ETM namenili kolesarstvu, kot enemu glavnih elementov trajnostne mobilnosti. Zato je vsa organizacija potekala pod vodstvom Komisije Varno kolesarim, ki je ustanovljena s sklepom župana Boštjana Trilarja. Komisija je svetovalni organ uradom in županu na področju kolesarske politike v mestni občini Kranj. Je edina te vrste v Sloveniji in ima za svoje delo v proračunu MOK predvidena sredstva, namenjena promociji, izobraževanju in izboljšanju infrastrukture na področju kolesarstva. Med aktivnostmi ETM so bili tako predstavitev in praktični preizkus sistema »rent-a-bike«, otvoritev novih naslonjal za kolesa in pokrite kolesarnice pred stavbo mestne občine, vodeno kolesarjenje po mestnih kolesarskih poteh, brezplačni zajtrk in malica za vsakogar, ki se je čez Slovenski trg v Kranju peljal s kolesom, potopisno predavanje »S kolesom okoli sveta«, konferenca na temo kolesarske turistične destinacije, poligon spretnostnega kolesarjenja idr.«

trojk, ki so skupaj v službo prekolesarili več kot 5.000 km. Že spomladi se je začela akcija oziroma igra EkoEkipa v treh osnovnih šolah: v Novi Gorici, Solkanu in na Trnovem. Meseca maja so učenci sodelovali v igri EkoEkipa, kjer so se povezali v trojke in se med seboj spodbujali, da čim večkrat pridejo v šolo na trajnosten način (s kolesom, peš, z avtobusom). Sodelovalo je več kot 210 ekip, kar pomeni več kot 630 učencev. Sicer pa smo v času ETM izvedli tudi različne turistične vodene oglede, kjer smo kot prevozna sredstva uporabljali javni potniški promet in kolesa. Izvedli smo kolesarski dan, v okviru katerega smo predstavili tudi sisteme za avtomatizirano izposojo javnih koles, pohod, predavanja o varni vožnji. Na Dan brez avtomobila smo zaprli en del ceste v mestu in v središču mesta organizirali različna dogajanja, kot so testna vožnja električnih koles in skuterjev, predstavo za otroke na temo prometa, brezplačno servisiranje koles, ozaveščali glede dostopnosti za vse idr.«

Štiri slovenske občine se nameravajo prijaviti za nagrado ETM na ravni EU. Občina Postojna: »Svet za preventivo in vzgojo Občine Postojna je tudi letos organiziral prireditve v sklopu projekta ETM. Otroci iz vrtca in osnovnošolci so v mestu po pripravljenem poligonu prikazali vožnjo s skiroji in kolesi, organizirali smo likovno ustvarjanje na temo vpliva prometa na okolje in zdravje, igranje nogometa, policisti so otrokom predstavili osnovna pravila za varnost v cestnem prometu in jim predstavili intervencijsko vozilo ter delo s policijskim psom. Predstavljeno je bilo električno vozilo, prikazana je bila pravilna uporaba otroškega varnostnega sedeža idr.

Poudarek je bil kot vedno na čim manj pogosti uporabi avtomobilov in s tem krepitvi zdravja in skrbi za čistejše okolje.«

november 2015

bil letošnja novost in je hkrati predstavljal uvod v program aktivnosti. Sledili so Zelena ulica, Obalni maraton in dobrodelna akcija 1 km = 1 cent. Še 39 manjših projektov s področja varovanja okolja in zdravja so organizirala lokalna društva, izvedeni pa so bili v obliki različnih predavanj, predstavitev, delavnic, pohodov in voženj s kolesom. Z dogodki smo predvsem poudarili pomen in možnosti alternativnih oblik mobilnosti, opozorili na problematiko onesnaževanja okolja ter izpostavili pomen gibanja za zdravje posameznika.«

58

Občina Tolmin, Mateja Kutin, Posoški razvojni center: »Občina Tolmin je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Tolmin (SPVCP), Posoškim razvojnim centrom, Policijsko postajo Tolmin, Vrtcem Tolmin in Osnovno šolo (OŠ) Franceta Bevka Tolmin v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravila dogodek za najmlajše.

Otroci in učenci prvih treh razredov OŠ so s pomočjo predstave Tri kepice prometa spoznavali predpise, nevarnosti in pravila obnašanja v prometu. Da pridobljeno znanje ne bi bilo samo teorija, ampak tudi praktični preizkus, so se otroci v spremstvu policistov in predsednika SPVCP Jožeta Režonje varno sprehodili po ulicah Tolmina. Z eno kolesarsko trojko, ki so jo sestavljali posamezniki treh različnih institucij, smo se pridružili projektu Pripelji srečo v službo. V letošnjem letu pa je bila dokončana ulica, na kateri je svoje mesto našel prvi kolesarski pas v mestu, na območju občine pa smo zgradili tudi prvo kolesarsko stezo.«

logistika

103

Evropski teden mobilnosti in Forum CIVITAS

november 2015

Možnosti multimodalnosti v mestu Mestna občina Koper: »Mesto Koper leži ob vozlišču prometnih tokov in je prometno navezano na omrežje državnih cest in glavno železniško progo, potniško in tovorno pristanišče.

Kompleksnost prometnega sistema se odraža v raznolikosti vrst (cestni, železniški, pomorski, promet pešcev in kolesarjev) in oblik prometa (potniški, tovorni), značaju in dinamiki (linijski, individualni, sezonski) ter hierarhiji (notranji mestni, lokalni, medkrajevni, regijski, državni, meddržavni in medkontinentalni). Z vidika državnih cest sta za dolgoročni razvoj mesta pomembni predvsem obalna hitra cesta Koper-Izola in HC Koper-Dragonja. Krepiti je potrebno prečne povezave za mestni motorni promet, pešce in kolesarje (izven nivojska križanja). Na nivoju občinskih cest se notranje omrežje mestnih cest rekonstruira in dograjuje skladno z razvojem in potrebami poselitve.

Karakteristični profili mestnih cest so, da poleg vozišč za motorni promet vključujejo tudi ločene površine za pešce in kolesarje ter zelenice z drevoredi. Mirujoči promet v mestu se ureja z zasledovanjem treh ciljev: zmanjševanja potrebnih parkirnih površin, intenziviranje izrabe parkirnih površin ter umik parkirnih površin v podzemne parkirne etaže. Za zmanjševanje potreb se bo še naprej razvijal javni potniški promet v mestu in širšem lokalnem in regionalnem vplivnem prostoru dnevnih migracij. Vzpostavljena bo mreža intermodalnih točk potniškega prometa, ki bo temeljila na povezljivosti in enostavnemu prehajanju med različnimi prevoznimi sistemi (postajališča JPP, stične točke med lokalnim, regionalnim in

mestnim JPP, P+R parkirišča, izposojevalnice koles in/ali drugih alternativnih prevoznih sredstev, polnilnice za električna vozila). V okviru javnih parkirišč se urejajo oskrbovalna mesta in polnilnice za avtomobile na električni in plinski pogon. Možne so celostne prometne rešitve s poudarkom na hoji in kolesarjenju ter boljši integraciji in upravljanju javnega mestnega prevoza za zvezno multimodalno mobilnost. To vključuje izboljšanje in boljše povezovanje javnega prevoza in t. i. mehkih načinov mobilnosti (hoja, kolesarjenje). Cilj je povezati več načinov mobilnosti z uporabo pametnih mestnih oziroma urbanih tehnologij in ponudbe. V zadnjih letih število uporabnikov avtobusnega mestnega prometa narašča. Od okoli 290.000 prepeljanih potnikov letno v letu 2002 do okoli 740.000 v letu 2014.« Mestna občina Kranj: »Možnosti za multimodalnost v mestu Kranj do sedaj niso bile definirane. Zasluga aktivnosti ETM je, da so se na več nivojih organov občine začele skupne priprave za projekt celovite prometne strategije (CPS). Kranj je srednje veliko mesto in bo dan velik poudarek kolesarskim in peš dnevnim aktivnostim v navezavi z javnim prevozom, saj je večina mestnih javnih objektov na ta način dosegljiva.«

Vzpostavljena bo mreža intermodalnih točk potniškega prometa, ki bo temeljila na povezljivosti in enostavnemu prehajanju med različnimi prevoznimi sistemi.

Mestna občina Murska Sobota, Nada Cvetko Török: »Možnosti za multimodalnost obstajajo. Pred leti smo uvedli mestni avtobus Sobočanec, ki je za naše občane brezplačen, vzpostavili smo nekaj kolesarskih poti in uredili pločnike. V lanskem letu smo uredili parkirišče za motorna vozila na obrobju mesta po sistemu »Parkiraj in pelji«. Sistem smo povezali z linijo mestnega avtobusa. Pristopamo k projektu avtomatizirane izposoje koles in k nadgradnji kolesarskega sistema. Poleg tega želimo v mestnem središču umiriti promet, vzpostaviti zelene cone za sprehode in površine za druženje. Predvsem z vzpostavitvijo brezplačnega mestnega avtobusnega prevoza za občane smo dosegli, da se ozaveščenost občanov izboljšuje. Javni prevoz koristijo predvsem starejši in mladina.«

Mestna občina Nova Gorica, Vanda Mezgec: »Za multimodalnost znotraj mesta Nova Gorica sicer ne vidimo dosti možnosti, ker je mesto majhno, je pa možnost medkrajevna (linijski avtobusni prevoz) in mednarodna povezava (v povezavi z Gorico - Italija). Število uporabnikov mestnega avtobusa v Novi Gorici se je od leta 2008, ko je bil uveden brezplačni javni potniški promet, podvojilo.

Tudi število kolesarjev v mestu iz leta v leto narašča, kar je med drugim posledica tega, da se dograjuje kolesarska infrastruktura v mestu.« foto: arhiv podjetja Mestna občina Velenje: »Možnosti za uvedbo multimodalnosti v mestni občini Velenje so zelo dobre, kar med drugim dokazujeta projekta Lokalc in Bicy. Leta 2008 smo uvedli brezplačni javni potniški promet Lokalc (5 avtobusov, ki krožijo po Velenju in okolici), od leta 2012 pa imamo vzpostavljen brezplačni avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles Bicy (9 postaj v mestni občini Velenje in 4 postaje v sosednji občini Šoštanj). Uvedba avtomatiziranega sistema izposoje koles, ki se navezuje na kolesarke steze, izboljšuje povezave in možnosti za multimodalnost. Do sedaj se je v sistem registriralo 2.302 oseb, ki so si kolo izposodili 77.515-krat.

V marcu 2013 smo v okviru EU projekta GUTS razvili aplikacijo za pametne telefone GUTS Lokalc, s katero je mogoče točno napovedati čas prihodov in odhodov za posamezno postajališče, uporabniki pa si lahko nastavijo alarm, ki jih bo opomnil, kdaj morajo oditi na določeno postajališče. Prav tako aplikacija omogoča preverbo razpoložljivosti koles na postajah sistema Bicy. S to aplikacijo želimo potencialnim uporabnikom javnega prevoza ponuditi pomembno informacijo in pričakujemo, da bomo s tem še povečali uporabo in približali Lokalc-a ter sistem Bicy vsem občanom.« Občina Ljutomer, Mitja Kolbl: »V občini Ljutomer obstajajo na tem področju določene možnosti. Vsakoletno na različnih lokacijah zagotavljamo parkirna mesta za kolesa, vse od avtobusnih do železniških postaj pa do samega centra mesta. Občani imajo možnost, da gredo do vlaka ali avtobusa s kolesom. Glede na to, da avtobusni potniški pomet v naši občini upada, razmišljamo o združitvi šolskih prevozov z rednimi linijskimi prevozi in o uvedbi avtobusnih prevozov na klic.

Več na www.zelenaslovenija.si

www.dinos.si

Promocija

KMALU!

Povsem prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem.

Ker prevzemamo odgovornost za naravo in ljudi.

Že 25 let z vami.

02-620-23-00 za življenja vredno okolje

Saubermacher Slovenija

PIVOVARNA LAŠKO D.D., Trubarjeva 28, 3270 Laško LUNA TBWA

Promocija

laskospecial.eu

Slovenski znacˇaj odlikuje mocˇ. Prav to je vodilo Levstika, ko ga je poosebil v Martinu Krpanu, in nas, ko smo ob svoji 160-letnici predstavili takrat najmocˇnejše pivo na svetu.

Danes legendo predstavljamo na novo. S specialno podobo in okusom ter tradicionalnim znacˇajem: ponosom, skromnostjo in mocˇjo.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!