EOL 104/105

Specializirana revija za trajnostni razvoj

104/105

embalaža okolje logistika

December 2015

Zeleno omrežje Zelene Slovenije z odgovornim odnosom do okolja

Boštjan Šifrar: Na globalni poti do 100 milijonov realizacije Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji Hinko Šolinc: Sprejeta bo poslovna politika za obdobje 2016 – 2020 dr. Jože Roth o novi uredbi IED AA kmalu z novim lastnikom, a tudi z novo storitvijo za potnike

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

a n e m e s o m i e s j o i n e v Natr o l S t s a r o n e l e z za !

6 1 0 2 v letu ! o n Ä? e r S

Kaj torej?

N

e verjamem, da nam bo kdo pritresel božično zgodbo, kot jo je znal neenkrat pričarati realistični Charles Dickens ob koncu leta in je z njo ogrel srca bralcev. K njemu, Božičku, tja v Rovaniemi na sever Finske, tudi ne boste odšli.

Ko sem bil pri njem, me je dobri dedek ljubeznivo posadil k sebi. Fotograf je blisknil, fotko sem po ceniku plačal. In jo odnesel domov. Za spomin jo zdaj rad pokažem vnukinjam. Z dobrimi možmi je pač tako, od želja in besed, da bi Slovenija bila lahko bolj svetla zvezda na mednarodni sceni, kot je, se ne da živeti. To pomaga toliko kot revežu tolažba. Kaj nam je potem storiti? Kakšen dan bo jutri? Kako bo v novi prihodnosti Slovenije? Ne bomo o izgubljenih priložnostih. A kdo si ta hip upa drugače? Tisti, ki vidijo in vedo,kaj je voda na mlin enodnevniški politiki, ki se lahko izgubi v labirintu resnih konkretnih izzivov ali pa je nemočna pred prismodarijami ozkostranskih interesov v državi. To so tisti, ki ne delajo megle, pač pa vidijo novo razvojno priložnost Slovenije v zeleni rasti. In jo znajo utemeljiti.

J

ošt Rupnik, Ydria Motors: Zeleno razmišljanje je v naši družbi v samem vrhu prioritet. Zavezanost vodstva je pri nas jasno merilo.

M

ag. Sibil Svilan, SID banka: Zeleno gospodarstvo kot sestavni del trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva niso le načela oziroma zaveze, ampak konkretni produkti, ki jih morajo podjetja oblikovati in implementirati v svoje delovanje.

D

r. Iztok Seljak, Hidria: Glede na geografsko lego in številne druge faktorje imamo idealne možnosti, da postanemo referenčni vzorčni primer zelene električne mobilnosti v Evropi in svetu.

EOL foto: Rok Tržan

D

r. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut: Z naše perspektive bi bilo za začetek zelo pomembno, da se na ravni države najprej sprejme jasna strategija, kjer so navedena zelena prednostna področja. V drugem koraku nato sledi dosledno izvajanje sprejete strategije.

K

aterega srčnega asa ima potemtakem v rokah Slovenija za strateško zavezo, da postavi pred državljane in EU poenoten pogled na novo paradigmo razvoja, imenovano zelena rast? In v januarju 2016, ko se začne rojstno leto, petindvajset let mlade države, podari sama sebi interdisciplinarno koalicijo za zeleno rast kot nov model inoviranja našega življenja.

A

duti so znani. Trije so. Prvi. Znamenja gospodarskega oživljanja vendarle niso le muha enodnevnica. Drugi. Kdor spremlja vse, kar se dogaja okrog krožnega gospodarstva, se mu na delovni mizi kopičijo dokumenti, pri katerih ne more odmahniti z roko. Naštejem jih: Strategija pametne specializacije, Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom izvajanja, Industrijski manifest, Energetski koncept (sicer v nastajanju), Uredba o IED, Nov zakon o javnih naročilih z napovedjo nove uredbe o zelenem javnem naročanju … Lahko bi še kaj dodal o URE in OVE, o prometu, a glavni dokumenti za zeleno rast Slovenije so sprejeti. Podprti. Z evri, kolikor pač jih je. Tretji. Precejšnja pripravljenost na različnih ravneh, da Slovenija vzpostavi nov razvojni model zelene rasti in da drugačni valovi poganjajo slovensko razvojno ladjo.

Č V

e je tako, a prepričan sem, da je, kako začeti upravljati državo zelene rasti? Zagotovo drugače kot doslej.

Strategiji pametne specializacije so avtorji opredelili tri nivoje: državno raven s koordinativno vlogo državnih sekretarjev, nacionalno inovacijsko platformo in strateška partnerstva. A nacionalni program zelene rasti, ki naj Slovenijo na globalni trg umesti kot enega vodilnih dobaviteljev zelenih izdelkov, storitev in tehnologij, potrebuje nacionalni strateški svet za zeleno rast na vladni ravni.

Ministrstva pa posvetovalne organe, sestavljene interdisciplinarno, da bodo tudi uradniki iskali v dogovoru s podjetji in stroko najboljše poti za zelene rešitve.

S

trateška usmeritev za zeleno rast Slovenije je tu. Je mnogo mnogo več kot mikavna priložnost. Ne bi smela biti izgubljena, ali ne, predsednik?

Na izpolnjena upanja v letu 2016!

Jože Volfand, glavni urednik

december 2015

ako je? Ste v teh dneh pogledali v kozarec, ali je na pol poln ali na pol prazen? In ste se ozrli še malo čez, ali imate vrabca v roki in je golob na strehi ali pa ste ga že skoraj zgrabili in vam več ne uide? Saj veste, da je strateška misel vrlina. Je že res, da v zadnjih tednih ni bilo trenutka brez aviz o beguncih in žični ograji, zdravstvu, Kliničnem centru, policijski stavki itd., za mehčanje so mediji navrgli še kakšno ureditev kanalizacijskih omrežij v državi, a brez frke, približno tako so minevali k sreči nenavadno malo sivi decembrski dnevi. Vsemu pritlehnemu v brk! Res ne znamo pogledati malo tja čez?

Uvodnik

K

104/105

Vlada in opozicija, odločajta zeleno, to bo modro za Slovenijo

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Na globalni poti do 100 milijonov realizacije

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

12 Hamburgerji v zeleni embalaži iz reciklatov 14 S pločevinko se zgodba o aluminiju kot embalažnem materialu šele začne 17 Embalažne inovacije ključne za dolgoročno rast podjetij 18 Dobro embalažo krasijo inovativnost, učinkovitost in atraktivnost 36 Zeleno gospodarstvo niso le načela, so konkretni produkti 39 Kemis v shemi EMAS 40 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 42 Zeleno razmišljanje je v vrhu prioritet vodstva podjetja 44 Država bo z razvojnimi ukrepi financirala zeleno rast podjetij 46 Sprejeta bo poslovna politika za obdobje 2016–2020

48 Z novim tipom varovalk povečali globalni tržni delež 50 Merilni sistem, ki sam nadzira glavna tveganja v okolju 52 Precej novosti, več zavezancev, več monitoringa in poročanja

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 104/105

EOL

Impresum

53 Nova trgovina Lidla Slovenije prijetna za nakup in še bolj prijazna do okolja 56 Več poti, tudi z Reciklirano kuharijo, do boljšega sveta

60 Dinos – že skoraj 70 LET z vami 10 61 Manjša onesnaženost s PM , prevelika z ozonom

62 Okoljevarstveni tehnik perspektiven poklic, a še ne dovolj iskan 64 AA kmalu z novim lastnikom, a tudi z novo storitvijo za potnike

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

66 Do konkurenčne pošte prihodnosti ne bo lahka pot, a se začenja 68 Samo z enim klikom do najbolj optimalne poti taksijev 70 Strpno in zbrano na pot

december 2015

71 Javni potniški promet mora postati še bolj konkurenčen

72 Slovenija je lahko v EU vzorčni primer električne mobilnosti 78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Praznični ovitki za peneče vino

Fotografije: arhiv proizvajalcev

5 104/105

EOL

Mednarodnega kolokvija o asfaltih in bitumnih (KAB), ki je največje mednarodno srečanje s področja cestne infrastrukture in asfalterstva v Sloveniji, se je udeležilo približno 200 udeležencev. Strokovnjaki so poleg bitumnov celovito obravnavali tudi asfalt in asfaltersko tehnologijo ter problematiko s področja načrtovanja, gradnje in vzdrževanja cest. V štirih strokovnih sekcijah so predstavili 20 strokovnih referatov, med drugim o osnovnih materialih v asfalterstvu, o gradnji, vzdrževanju in financiranju cest, o kriterijih za zeleno javno naročanje pri gradnji cest, o ponovni uporabi asfalta v Sloveniji, o recikliranju asfalta in o drugem.

Pred kolokvijem se je sestala Podonavska konferenca. Podonavje obsega 14 držav JV Evrope z več kot 100 mio prebivalci. Gre za razgibano regijo, ki se v mnogočem razlikuje, ob tem pa ima številne skupne cilje in interese. Iščejo se možnosti in povezave tega gospodarskega področja, ki ima velike razvojne potenciale. Tematike Podonavske konference so namenjene krepitvi razvoja cestno gradbene stroke in gospodarskega povezovanja, kar naj bi predstavil kolokvij.

Kozmetični izdelki v lesu Podjetje Vetroplas Packaging je trgu predstavilo novo linijo embalaže iz lesa za kozmetične izdelke. Poudarek embalaže je na visoko prepoznavnem videzu, naravni teksturi in trajnostnem vidiku. Serija iz obnovljivega vira je izdelana s pomočjo numerično krmiljene stružnice, ki omogoča izdelavo

Mednarodni kolokvij in Podonavska konferenca o gradnji cest

Podjetje ButterflyCannon je za podjetje Chandon izdelalo nov videz za praznično Blanc de Noirs peneče vino. Steklenica je zavita v aluminijasto folijo in je popisana s serijo prazničnih sporočil. Na drugi strani steklenice je Chadonov logotip, ki je vtkan v postavitev sporočil, medtem ko je folija okoli vratu steklenice namenoma brez sporočil, da daje celotna embalaža vtis sodobne in jasne silhuete. Jon Davies, kreativni direktor podjetja ButterflyCannon je povedal: »S podjetjem Chandon smo delali intenzivno in njihovi praznični ovitki so vedno dobrodošel izziv. To leto je ekipa ustvarila nagajiv, a kljub temu vrhunski dizajn, ki komunicira praznično vzdušje in ohranja šik predstavitev blagovne znamke.«

Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev, ki je skupaj s Petrolom organiziralo strokovno srečanje, je bil kritičen do vzdrževanja in gradnje cest v Sloveniji. Po letu 2010 so se investicije praktično ustavile, nekaj je bilo vlaganj v železnice. Za tretjega velikega državnega investitorja, ki zastopa omrežje državnih cest, po njegovem ni bilo posluha. Zato 6.000 km državnih cest beleži konstantno propadanje. Enako slabo se vzdržujejo ostala omrežja. Zavest, da se s tem dela škoda, se krepi, vendar to ni dovolj. Slovenija potrebuje stabilno financiranje in uvedbo zlatega pravila vlaganj v prometno infrastrukturo, ki pomeni učinkovito planiranje in realizacijo projektov prometne infrastrukture, 5 do 6 letni drsni plan in enakomerna vlaganja v posamezne prometne sektorje, kot so ceste in železnice.

december 2015

Podjetje Volvic je v sodelovanju z Disneyem iz Velike Britanije ustvarilo posebno izdajo plastenk naravne mineralne vode v obliki glavnih protagonistov epske serije intergalaktičnih filmov Vojna zvezd: Chewbacca, Stormtrooper, Darth Vader, C-3PO and Boba Fett. Družine in oboževalci po Veliki Britaniji lahko kupijo vodo s svojim najljubšim junakom iz Vojne zvezd že od 1. decembra naprej, pred premiero, ki bo 17. decembra po svetu, tudi v Sloveniji. »Navdušeni smo nad našo posebno izdajo Volvic vode z junaki iz filmov Vojna zvezd.

To je prvič, da smo se odločili za embalažo, ki sloni na junakih iz filma. Verjamemo, da bo posebna izdaja embalaže pripomogla k večjemu pitju vode. Plastenke so na voljo od začetka decembra in upamo, da bodo uspešnica med navdušenci nad epopejo Vojna zvezd«, je povedala Adrienne Toner, vodja blagovne znamke pri podjetju Volvic.

različnih rotacijskih oblik. Dodatna oprema je prilagojena različnim možnostim embalaže, kot so črpalke za pršenje kreme itd. Kolekcija je na voljo v dveh različnih tipih lesa. Bukev zagotavlja lažji, konstanten učinek zrn, medtem ko jesen daje izrazitejši polnozrnati videz. Embalaža je na voljo v naravnih bukovih in jesenovih barvah, možno ju je tudi polakirati in dobiti naslednje barve lesa: belo, češnjevo, črno in wenge barvo. Seveda je možno barvo prilagoditi tudi blagovni znamki kupca.

Simob Dix, prodajni direktor pri podjetju Vetroplas je povedal: »Verjamemo, da bo ta kolekcija zelo priljubljena, saj ima naraven, čist videz. S svojo unikatnostjo bo komplementarna različnim izdelkom in njihovim blagovnim znamkam. Kolekcijo je mogoče kombinirati tako s plastiko kot s steklom in mi lahko s svojim širokim izborom dekoracijskih tehnik, kot je sitotisk, vroče žigosanje folije, metalizacija in lakiranje, še poudarimo identiteto blagovne znamke.«

Slovenko Henigman

Junaki Vojne zvezd na embalaži za vodo

foto: Boris Moškon

Novosti

Kratko, zanimivo

6 104/105

EOL

Kratko, zanimivo Strojni krožki pomagajo lastnikom gozdov Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove je v Sloveniji 461.000 gozdnih posestnikov. V lasti imajo tri četrtine vseh gozdov. Večina zasebnih lastnikov za gospodarjenje s svojimi gozdovi ni usposobljenih. Številni niti ne vejo, kje se njihovi gozdovi nahajajo. Takšna velika razdrobljenost otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. V programih blaženja negativnih učinkov podnebnih sprememb je zato pomembno, kako zasebnim gozdnim posestnikom pomagati oziroma jih spodbujati k aktivnemu gospodarjenju z gozdovi. Pri tem se kot dobra praksa kažejo združenja za medsosedsko pomoč – strojni krožki, ugotavlja Umanotera.

Eden največjih in najbolj dejavnih v Sloveniji je Strojni krožek Bled, ki nudi podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov na področju Gorenjske in ima že blizu 400 članov.

Učinkovito zagotavljajo koordinacijo med ponudniki in uporabniki storitev. Lastniki gozdov lahko dobijo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezniki sicer ne bi mogli privoščiti. Krožek zagotavlja tudi strokovno svetovanje pri negi gozdov ter odkup in prodajo lesa, vključno z biomaso za ogrevanje, ter kmetijske storitve.

Strojni krožek Bled je inovativen primer povezovanja lastnikov gozdov, ki s povečanjem učinkovitosti in strokovnosti omogoča pridobiti več lesa iz zasebnih gozdov oziroma doseči večji donos za posamezne lastnike. Možnost prodaje lesa pomaga lastnikom tudi pri gojitvenih delih v gozdovih, s katerimi se povečuje stabilnost in odpornost gozdov na podnebne spremembe.

V Sloveniji obstaja 45 strojnih krožkov, ki bi lahko uporabili uspešni model, ki so ga razvili na Gorenjskem. Oživljanje rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi bil pomemben prispevek k bilanci CO2 naše države. Tako v izvajanju projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse meni Umanotera, projekt pa financira Sklad za podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor.

december 2015

Jedrska energija proti podnebnim spremembam V okviru globalne ponudbe Nuclear for Climate (www.nuclearforclimate.org), ki jo podpira več kot 140 regionalnih, nacionalnih združenj in strokovnih društev, so pripravili dokument, v katerem poudarjajo, da svet potrebuje znatno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz jedrske energije. Le tako bi lahko do leta 2050 dosegli 80-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov. V pobudo Nuclear for Climate je aktivno vključeno Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.

Z dokumentom o stališču, ki nosi naslov Jedrska

Novosti Večja moč materiala niža stroške

Podjetje BillerudKorsnäs, švedski papirni gigant, je investiralo (£14 mio.) v nov papirni stroj. Investicija je povečala proizvodne zmogljivosti za 40.000 ton letno. Z naložbo so predstavili nov Billerud fluting papir, ki se uporablja kot srednji sloj pri kartonskem embaliranju za zahtevni transport in klimatske razmere. V podjetju povedo, da se je moč materiala povečala za 8 %. Potrošniki lahko izdelajo škatle z enako močjo in pri tem porabijo manj materiala. Rezultat je lažja embalaža in povečana učinkovitost na vseh korakih logistične verige, kar vpliva dobro na okolje in niža stroške. Henkrik Nilsson, starejši tehnični manager v podjetju pravi: »Zahvaljujoč izboljšani moči novega Billerud flutinga, je mogoče zmanjševati gramaturo papirja in kljub temu obdržati embalažno učinkovitost.«

Polnjene palačinke v živahni embalaži

Embalaža za jogurt, ki bo navdušila otroke Yollies je jogurt na paličici, ki je namenjen otrokom kot malica za v šolo. Yollies skuša na zabaven način otrokom približati zdravo vsebino, jogurt. Pri podjetju Kerry Foods so seveda iskali primerno embalažno rešitev, ki bi se skladala z vsebino. Za sodelovanje so izbrali podjetje Amcor, ki razpolaga z enostavnim lupljenjem in tehnologijo folije. Fleksibilna embalaža omogoča enostavno uživanje jogurta, da otroci ne popackajo vsega. Oblika embalaže je unikatna in gradi na identiteti blagovne znamke Yollies, saj se folija prilagodi obliki Yoiile-ja. »Zahvaljujoč znanju o fleksibilni embalaži, ki jo imajo pri podjetju Amcor in njihovi sposobnosti sodelovanja s podjetjem Kerry Foods in našemu oblikovalcu, je strok – fleksibilna embalaža, dosegel vse naše cilje in prispeval k uspehu Yollie-jev,« je povedala Colette Sheehan, vodja nabave pri Kerry Foods. Embalaža je na UK Packaging Awards prejela glavno nagrado v kategoriji embalaže za nov izdelek.

Izboljšan embalažni sistem za morsko hrano

Podjetje Bluemarlin je oblikovalo novo identiteto za Norac Foods’ Whaoo! polnjene palačinke. Dizajn govori zgodbo o Gerrardu žirafi in njegovih prijateljih, ki si prigrizek delijo med igro. Ian Catling, kreativni direktor v podjetju Bluemarin UK, je povedal, da ilustracija kaže različne živali, ki plezajo po žirafinem vratu, iz katerega bi želele izvesti bungee jumping skok. Živahna podoba na prvi strani vliva energijo v blagovno znamko, zadnji del embalaže pa otroke uči francoščino. »Želeli smo ustvariti ljubeznivo zgodbo, ki se ukvarja z otroci in jih navdušuje. Upoštevanje francoske dediščine blagovne znamke je bil ključ do predstavitve bogate francoske kulture in jezika, vse to na zabaven in poučen način,« je še poudaril Catling.

Podjetje RPC Bebo Kristiansand - Food Packaging Systems je trgu predstavilo nov sistem pakiranja morske hrane, ki zagotavlja pomembne logistične in trajnostne prednosti v primerjavi s tradicionalno embalažo.

Sistem obsega lahke pladnje, tesnilni film in stroj za zapiranje embalaže. Sistem lahko spakira paleto izdelkov iz morske hrane od ribjih filetov do lupinarjev in lahko z uporabo modificirane atmosfere pakiranja (MAP) podaljša rok trajanja izdelkov. Posebni

Vertikalni ovijalec, ki izboljša učinkovitost pakiranja

Podjetje Ulma Packaging, ki proizvaja pakirne stroje, je trgu predstavilo nov vertikalni embalažni stroj. Stroj je sestavljen iz več inovativnih sistemov, ki so oblikovani tako, da zmanjšujejo čas pakiranja na minimum. Primeren je za širok spekter trga. Ovijalec je opisan kot eden izmed bolj tehnološko naprednih strojev v svoji kategoriji in je idealen za zahtevna tovarniška okolja. VTC 740 je izboljšan model svojega predhodnika VTC 700 iz serije vertikalnih ovijalcev. Stroj je fleksibilen in robusten z več dodatnimi funkcijami, ki zagotavljajo hitro dostavo izdelkov na trg. Doseže lahko hitrost tudi do 140 paketov na minuto, ima enostavno menjavo funkcij in nastavitev in ga je mogoče dostaviti v različnih formatih, da ustreza različnim debelinam materialov, ki se trenutno uporabljajo na trgu. Stroju je dodan senzor, menjava med navzkrižnim pečatom in vertikalno čeljustjo Fotografije: arhiv proizvajalcev

Varna embalaža za inovativno stensko barvo Medtem ko se večina ljudi zaveda onesnaženega zraka v mestih, se malokdo vpraša, kako je z onesnaženostjo zraka v hiši. Raziskave kažejo, da je atmosfera v notranjosti vsaj 5 do 10 krat bolj onesnažena kot tista zunaj. Za to je delno kriv formaldehid v gradbenem materialu in pohištvu. Francosko podjetje, ki proizvaja barve, je razvilo inovativno serijo barv, ki se sedaj prodaja v Franciji pod imenom Label’Onip Clean’R. Le nekaj ur po nanosu barve na stene in strop bo posebna barva vsrkala molekule formaldehida iz zraka in jih transformirala v neznatno količino vode. Razlog za izbiro vedra iz brizganega polipropilena Paintainer® je navedla Christelle Leviel, vodja tovarne ONIP. »Navadno našo barvo polnimo v kovinska vedra, ki so po notranji strani polakirana. Ker nismo mogli dobiti garancije za odsotnost formaldehida, smo se odločili za plastiko, da bi se s tem izognili tudi minimalni prisotnosti formaldehida. Povezali smo se s podjetjem RPC Superfos, da bi skupaj našli embalažno rešitev, ki bo varovala intrinzične lastnosti naše barve. Testi so pokazali zelo dobre rezultate in veseli nas rešitev: 1-litrsko Paintainer® vedro.« Za izdelavo vedr sta RPC Superfos in Peintures Safe prilagodila zapiralno orodje za pokrov in zagotovila pravilno zapiranje na polnilnih linijah. Vsa vedra dobro funkcionirajo tudi na niansirnih proizvodnih linijah. Poleg tega je Paintainer® vedro enostavno odpirati in zapirati, kar je ključno za končnega uporabnika.

energija je del rešitve v boju proti podnebnim spremembam, so želeli podporniki globalne pobude Nuclear for Climate pariški podnebni vrh COP 21 (UNFCCC – United Nations Framework Convention on Climate Change Conference of the Parties) spodbuditi k pripravi uresničljivega sporazuma za znižanje toplogrednih plinov. Po njihovem mora podnebni sporazum državam zagotoviti pravico do samostojnega odločanja o rabi jedrske energije za zmanjšanje izpustov ob hkratnem izpolnjevanju energetskih in razvojnih ciljev držav.

7 104/105

je enostavna, ima nadzorno ploščo z najbolj uporabljanimi funkcijami in zaslonom na dotik. Ponaša se s centraliziranim sistemom mazanja, je zatesnjen in ga je enostavno vzdrževati. Glavni direktor podjetja Ulma’s UK Chris Pickles je povedal: »Smo vodilni na trgu ovijalskih rešitev, ki lahko podjetjem pomagajo pri optimizaciji njihove embalaže in izboljšajo predstavitev njihove embalaže.

Stroj vključuje nov sistem, ki izboljša produktivnost z zmanjševanjem menjav formatov in režimov čiščenja.«

EOL

termično oblikovani pladnji – HDPE so dosegljivi v različnih velikostih in vsebujejo posebne funkcije kot so piramide, ki jih je mogoče uporabiti v kombinaciji s plastično blazinico. Tako ne pride do obarvanosti rib zaradi odpadne vode in tekočine. Pladnji zagotavljajo daljši rok trajanja brez uporabe ledu. Pri ribjih filejih je ta 10 do 12 dni. Za učinkovito distribucijo imajo pladnji robustno konstrukcijo in so popolnoma zložljivi – poln tovornjak lahko vsebuje 10 krat več pladnjev kot EPS škatel. Polne pladnje je mogoče prevažati skupaj z drugimi izdelki, vključujoč suho blago, saj njihova nepropustna konstrukcija preprečuje slani vodi, da pronica ven. Pladnje se lahko zloži neposredno na paleto z uporabo strech folije. »Verjamemo, da nov sistem ponuja predelovalcem morske hrane idealno rešitev za zagotavljanje kvalitete, svežine in udobja za njihove končne kupce,« je povedal marketing direktor podjetja Espen Eggerdink.

IPCC (International Panel on Climate Change) v svojih dokumentih opredeljuje tri vrste nizkoogljične energije: obnovljive vire energije, jedrsko energijo ter fosilna goriva z zajemom in shranjevanjem ogljika. Če se želi povprečno globalno segrevanje zajeziti pri 2 stopinjah Celzija, ne bi smeli preseči določene kumulativne količine izpustov. Po ocenah IPCC sta že doseženi skoraj dve tretjini te skupne količine, zato je nujno znatno znižati izpuste toplogrednih plinov.

Na svetovni ravni proizvede 438 delujočih jedrskih reaktorjev iz nizkoogljične jedrske energije približno 11 odstotkov vse električne energije. V EU proizvedejo iz jedrske energije več kot polovico vse nizkoogljične električne energije, v ZDA pa 63 odstotkov.

Pošta v Celju z novim objektom v marcu Paketno-pretovorno pošto 3102 Celje gradi Pošta Slovenije na zemljišču, ki ima zelo ugodno logistično lego in je veliko 4.500 m2. Bližina avtoceste je izrednega pomena, saj se bodo s tem obstoječe transportne poti bistveno skrajšale.

Pri paketno-pretovorni pošti 3102 Celje bo v uporabi 33 vozil, ki jih uporabljajo za prevoz poštnih pošiljk v vseh fazah tehnološkega procesa. Od tega bo pet avtomobilov ekoloških (plin). Prav tako bo urejen prostor za polnjenje električnih viličarjev in motornih koles.

Pri projektiranju in izgradnji objekta Pošta Slovenije upošteva Pravilnik o učinkoviti rabi energije in Uredbo o zelenem javnem naročanju – temeljne okoljske zahteve za vgrajene materiale. V objektu bodo uporabljali obnovljive vire energije za hlajenje s toplotnimi črpalkami, ogrevanje objekta pa bodo zagotavljali s kogeneracijo in na ta način tudi proizvajali električno energijo. V zimskih mesecih bodo proizvedli dovolj električne energije za polovico letne porabe električne energije na objektu. Center so pričeli graditi v maju letos, zdaj izvajajo fasado na objektu ter krovsko-kleparska dela.

Predvidevajo še asfaltiranje površin v sklopu zunanje ureditve. V mesecu januarju prihodnje leto bodo podali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja in predajo objekta v uporabo predvidoma marca prihodnje leto.

december 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji dr. Gregor Radonjič

Štefan Pavlinjek

Vlada RS je sprejela prvi program za prehod v zeleno gospodarstvo, pripravila pa so ga ministrstva, kar naj bi pomenilo, da bodo povezani oziroma usklajeni ukrepi sektorskih politik, česar doslej na državni ravni ni bilo dovolj. S programom in akcijskim načrtom naj bi finančno in z drugimi ukrepi pospešili prehod v zeleno gospodarstvo. A kako in ali znamo opredeliti, kaj je zeleno?

Zato smo se odločili, da tradicionalno praznično anketo revije EOL namenimo temu močnemu razvojnemu izzivu gospodarstva in države.

Predstavnikom različnih inštitucij in podjetij smo postavili tri vprašanja:

1.

2.

dr. Igor Šoltes

Franci Mivšek

S katerimi ukrepi bi najbolj pospešili domačo zeleno rast gospodarstva, razvoj zelenih izdelkov in zelene tehnologije?

dr. Gregor Anderluh

december 2015

foto: Damjan Makuc

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

foto: Boštjan Čadej

EOL

94/95

8

2016 Anketa 2016

V pripravi nove Uredbe o zelenem javnem naročanju tudi stroka zahteva, da je potrebno opredeliti, kaj je zeleno, katera merila so tista, ki naj bi upravičila uvrstitev izdelka, tehnologije ali projekta v programe zelene rasti?

3.

Katero praznično darilo na vašem področju želite v novem letu 2016?

Koliko menedžerjev ve, kaj je ogljični odtis Dr. Gregor Radonjič, Ekonomskoposlovna fakulteta Maribor, predstojnik Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja:

1.

Eden od ključnih sklopov aktivnosti, povezanih s prehodom na zeleno gospodarstvo, je tudi izobraževanje in usposabljanje zanj.

Kje si zaposleni v podjetjih, politiki, študenti, potrošniki pridobivajo okoljska znanja in informacije? Takšna vprašanja si zastavljam, izhajajoč iz lastnih izkušenj pri konzultacijah v podjetjih, vodenju strokovnih delavnic, sodelovanjih na strokovnih simpozijih ter lastnih anketnih raziskav. Če k temu prištejem še dolgoletne izkušnje iz predavalnic in dela s

študenti (bodočimi ekonomisti, menedžerji, podjetniki, tržniki in sedanjimi potrošniki), sem o stopnji okoljskega znanja lahko vsaj skeptičen. To, kar se dogaja v predavalnici, običajno reflektira, kaj se dogaja izven nje in obratno. Celovito izobraževanje mladih, ki bodo sodelovali pri odločanju v gospodarstvu in širši družbi, enostavno potrebuje vključevanje okoljskih vsebin v ekonomske in poslovne študijske programe.

T

oda ozaveščenost in znanje se morata povečati tudi v vodstvih podjetij. Vodilni si bodo včasih težko priznali, da ne poznajo dovolj smernic, pristopov ter sodobnih metodologij in orodij, ki jih njihova konkurenca v tujini že vrsto let uporablja pri poslovnih odločitvah. Koliko menedžerjev zares ve, kaj zares je ogljični odtis, kje so njegove prednosti in zanke oz. pomanjkljivosti? Ali menedžerji poznajo orodja, ki jim pokažejo, kako sprememba v enem delu dobavne verige spremeni učinkovitost rabe virov v drugih delih (npr. metoda LCA)? Okoljska odgovornost v sodobnih dobavnih verigah se lahko hitro drobi in prelaga po deležnikih znotraj njih. Toda, kje dejansko je epicenter takšne odgovornosti? Pri ponudbi ali povpraševanju? Pri dobaviteljih ali naročnikih? Pri končnih proizvajalcih ali potrošnikih? Prehod v krožno gospodarstvo ni le tehnični problem iskanja učinkovitih tehnologij, ampak tudi problem razmišljanja in sprejemanja soodgovornosti za spremembe.

N

e govorim na pamet. Skupaj s kolegi smo letos zaključili program konzultacij za mala in srednja podjetja s področja ekodizajna ter ocenjevanja okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu (EDECON). Izkušnje so po eni strani pokazale veliko razliko v pripravljenosti med podjetji, da postopoma integrirajo širše (tudi neposredne) okoljske vidike pri snovanju proizvodov, na drugi strani pa so marsikje sploh prvič slišali za koncept življenjskega cikla in za pomen posrednih okoljskih vplivov, ki je povezan s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri. Varstvo okolja ni povezano le s podnebnimi spremembami in emisijami toplogrednih plinov. Pomembni so številni drugi kriteriji oziroma vplivi.

2.

Uredba o zelenem javnem naročanju je pomemben del ukrepov prehoda v zeleno gospodarstvo. Kar se tiče meril za določitev okoljske primernosti proizvodov je razumljivo, da tukaj enoznačnih meril za različne

3.

Odgovor na tretje urednikovo vprašanje o tem, katero praznično darilo za leto 2016 si želim, je jasen. Želim si namreč več strpnosti v družbi.

Do jasnih meril, kaj je zeleni izdelek Štefan Pavlinjek, ROTO:

1.

Podjetje ROTO je vodilni proizvajale čistilnih naprav v Evropi. Imamo lastni razvojni oddelek, kjer vsako leto razvijemo tudi nov tip čistilne naprave. Komponente, ki jih vgrajujemo v čistilne naprave, naročamo pri slovenskih dobaviteljih in tako vplivamo na rast lokalnega gospodarstva. Tudi vsa testiranja in certificiranja vzporedno s postopki v tujini opravljamo na slovenskih inštitutih, ki jih vključujemo v razvoj že v fazi razvoja izdelka. Vlada bi lahko s posebnimi olajšavami za razvoj okolju prijaznih izdelkov spodbudila razvoj in proizvodnjo teh produktov in znanja, da bi bili Slovenci prepoznavni v Evropi in svetu kot vodilni dobavitelji izdelkov za varovanje okolja. Tukaj se lahko zgledujemo po Avstriji in Nemčiji, ki sta na sejmih za ekologijo in varovanje okolja zastopana v največji meri.

2.

Menimo, da bi morali upoštevati več meril za uvrstitev izdelkov med t.i. »zelene«.

Izdelek se mora po uporabi v celoti reciklirati.

Proizvodnja in uporaba izdelka ne sme povzročiti prekomernih emisij v okolje. To naj bodo izdelki, s katerimi lahko čistimo vode, zrak, izdelki, s katerimi lahko recikliramo odpadke, in izdelki, s katerimi zmanjšamo uporabo energije.

3.

Pozitivno podjetniško klimo v Sloveniji.

Izdelki naj bodo zapakirani v reciklabilne materiale Franci Mivšek, DS Smith Packaging Rakek d.o.o.:

1.

Domačo zeleno rast gospodarstva bi pospešili z usmeritvami, da morajo biti vsi

2.

Pri pripravi Uredb bi bila obvezna prisotnost proizvajalcev izdelkov, ki bi dokazovali, iz katerih materialov je izdelan njihov proizvod. Natančno bi morali izdelati merila, ki to opredeljujejo. Zelena je po moje tista proizvodnja, pri kateri ne nastajajo stranski produkti in produkcijski izmet, ki se ga ne da ponovno predelati v osnovne materiale.

3.

Naše praznično darilo bo izdelano iz recikliranih materialov, ki bo vsebovalo naravno pridelan in uporaben izdelek. Takšno darilo si tudi jaz želim.

94/95

izdelkih, novih tehnologijah, razvoju trga in spremembe v zakonodaji. Vsekakor je pri tem bistveno, da države ne le prepišejo ta merila, ko oblikujejo zelena javna naročila, temveč da se pri tem osredotočijo tudi na njihovo učinkovito in transparentno implementacijo ter da uvedejo tudi ustrezne mehanizme za spremljanje dolgoročne uspešnosti zelenih javnih naročil.

EOL

izdelki za široko potrošnjo zapakirani v materiale, ki se 100 % reciklirajo.

3.

Malo za šalo, malo zares, želim si, da bi si lahko tudi v naslednjem letu privoščil potico, ki ne bi vsebovala gensko spremenjenih organizmov.

Merila za zeleno javno naročanje so znana

Potrebujemo jasno strategijo z zelenimi prednostnimi področji

1.

1.

P

2.

Prof. dr. Gregor Anderluh, Dr. Igor Šoltes, Evropski parlament: Kemijski inštitut: Vsekakor se je potrebno usmeriti v trajnostno upravljanje z odpadki oziroma v t.i. krožno gospodarstvo, ki temelji na okolju prijaznemu oblikovanju izdelkov, njihovi ponovni uporabi in visokokakovostnem recikliranju odpadkov. Odpadki danes postajajo vedno večji problem predvsem zaradi odlaganja, namesto da bi postali vir in sredstvo za recikliranje.

Izračuni Evropske komisije kažejo na to, da ima krožno gospodarstvo izjemen potencial, saj bi lahko učinkovita raba virov prinesla znatne prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike. Znašali bi lahko do 600 milijard evrov letno v celotni EU. Povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov pa bi lahko do leta 2030 povečalo BDP za odstotno točko in ustvarilo 2 milijona dodatnih trajnostnih delovnih mest v EU. oleg smotrnega ravnanja z odpadki pa je potrebno podpreti tudi ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Velik potencial predstavlja tudi razvoj zelenih praks v kmetijstvu in gozdarstvu, spodbujati pa je potrebno zeleni in trajnostni turizem, ki je za Slovenijo sicer glede na njene karakteristike zelo primeren.

2.

Najprej je potrebno poudariti, da so lahko zelena javna naročila glavno gonilo inovacij na trgu, saj industriji zagotavljajo resnične spodbude za razvoj okolju prijaznih izdelkov in storitev. Za dosego učinkovitosti pri zelenem javnem naročanju je potrebno vključevati okoljska merila v vse vidike javnega naročanja, torej v razpisne pogoje, kriterije, tehnične specifikacije, pogodbe. Naj spomnim, da je tudi Evropska komisija pripravila okoljske kriterije in merila za zeleno javno naročanje, ki se redno pregledujejo in posodabljajo, tako da se upoštevajo najnovejši znanstveni podatki o

Z naše perspektive bi bilo za začetek zelo pomembno, da se na ravni države najprej sprejme jasna strategija, kjer so navedena zelena prednostna področja. V drugem koraku nato sledi dosledno izvajanje sprejete strategije. To med drugim pomeni absolutno prednostno financiranje, sprejemanje dodatnih ukrepov, ki favorizirajo segmente, navedene v strategiji, prilagoditev zakonodaje itd. Če je strategija znana za več let ali, še bolje, desetletij vnaprej in se država tudi jasno zaveže, da jo bo izvajala, potem je lahko taka strategija tudi jasno vodilo za laboratorije, kako naj se pri raziskavah orientirajo v bodoče. Hkrati se bodo takšni dolgoročno zavezani strategiji prej ali slej prilagodila tudi podjetja, zato bi dosledno izvajanje dobrih strategij avtomatično precej bolj povezalo raziskovalno delo in industrijo. Še vedno ne vemo točno, kaj »zeleno« pomeni, zato se strinjamo, da je potrebno razjasniti določene pojme. Kdo bi to lahko opredelil in vodil? Verjetno kar na nivoju vladnih služb, osnova za opredelitev naj bodo zgledi iz EU/EU smernice. Gotovo za naša področja raziskav (novi materiali in tehnologije za energetski sektor) lahko podamo kompetentno oceno o vplivih različnih tehnologij na okolje.

Moder snovalec uredb bi to znanje lahko s pridom izkoristil.

3.

V prihodnjem letu si želimo, da bi se naše uspešno raziskovalno delo kronalo s kakšno odlično publikacijo v mednarodni znanstveni literaturi ali s kakšnim prestižnim projektom, ki bo še bolj utrdil ugled Kemijskega inštituta v svetovnem raziskovalnem prostoru.

Samo vrhunska temeljna znanost je podlaga za dobro prenašanje znanj na mlajše, za dobro sodelovanje z industrijskimi partnerji in odlično prepoznavnost Slovenije v tujini.

december 2015

produktne skupine ne more biti. Kar pa se v pričujočem komentarju lahko zapiše kot splošno veljavno, je, da se je kot sodobni pristop pri ovrednotenju vplivov izdelkov na okolje uveljavil koncept življenjskega cikla in to z vsemi fazami v dobavni verigi. V vsakem primeru je ocenjevanje primernosti nekega proizvoda le na osnovi sposobnosti reciklaže danes preseženo, čeprav je tudi ta vidik pomemben. Enako velja za ogljični odtis. Kot kaže, se bo kot eno od meril vse bolj uveljavljal izvor surovinskih virov.

9

Anketa 2016

Na globalni poti do 100 milijonov realizacije Jože Volfand

foto: Vid Ponikvar

10 104/105

Embalaža

Položaj panoge

Boštjan Šifrar zna gledati že v prihodnje desetletje, saj jih to, kot pravi, da njihovo podjetje SIBO G izvaža v 55 držav, še ne uvršča med globalne

Boštjan Šifrar

dobavitelje. Saj so in hkrati

Položaj panoge

niso, a dokler ne bo imel treh proizvodnih obratov na treh celinah, mu tega statusa ne bodo priznali, pravi. Merila

so merila. A rast podjetja v

tržni niši proizvodnje zapiralne embalaže, gre za zaporke,

najmočnejši so pri zamaških za zobno pasto, sicer pa v

farmacevtski in medicinski

industriji, je direktorju prinesla

najvišja gospodarska priznanja v državi. Več kot to pa najbrž

velja njegova napoved, da

ciljajo na 100 milijonov evrov realizacije. Ali se bo zato širil,

zadnje informacije kažejo, da je

v igri nakup prostora nekdanje LTH, bo pokazal čas. A prav gotovo je res, da je bistvo

december 2015

identitete podjetja SIBO G razvoj z inovacijami.

Kako izpolnjujete letošnji načrt o 20 % rasti in v katerih panogah je največ povpraševanja po vaših plastičnih zaporkah? Se morate še kdaj odločiti za štiriizmensko delo? Kaj generira rast na svetovnem trgu?

Letošnjega načrta o 20 % rasti ne bomo realizirali, ker se je več kot polovica projektov prevesila za realizacijo v začetek leta 2016. Največ bomo rastli letos in naslednje leto na področju zapork za zobno pasto. Naša proizvodnja je sicer ves čas, že od leta 2010, organizirana in smo zaprti samo prvi teden avgusta in 4 dni ob prehodu leta. V naši tržni niši je rast na svetovnem trgu med 3 % in 6 %. Razlika v naši rasti izvira iz prevzema poslov naši konkurenci.

Torej ste že igralec na globalnem trgu. S širitvijo izvoza povečujete proizvodne zmogljivosti. Kateri tuji trgi so za vas ključni in s katerimi konkurenčnimi prednostmi zapiralne embalaže ste jih prepričali?

Mi smo 90 % izvoznik, torej je naš delež na slovenskem trgu 10 %, 75 % v EU in 15 % zunaj EU. Naši največji trgi so UK, Poljska, Slovaška, Švica, Nemčija in Turčija. Ena od ključnih stvari, da lahko rastemo na teh trgih, naša prednost, je odličen servis. Pri tem mislim na brezhibno kakovost izdelkov, na dobave, ki so skladne z želenimi dinamikami naročil, in na dnevno podporo naših zaposlenih v podjetju pri željah naših kupcev. Želimo se kar najhitreje približati čim višji izkoriščenosti naših proizvodnih zmogljivosti. Vseh proizvodnih

linij. In to celo leto.

Paradni izdelek je zapiralna embalaža za tube.

Kateri material največ uporabljate in kaj pomenijo stalna opozorila, da je plastika okoljsko najbolj sporen material, čeprav tudi stroka o tem ni povsem enotna? Kateri material lahko v prihodnosti nadomesti plastiko pri zapiralni embalaži?

Pri proizvodnji naše zapiralne embalaže uporabljamo PP (polypropylene) in farmacevtsko potrjeni HDPE (high density polyethylene).

Potrebujemo med 120 in 150 ton na teden. Na leto okoli 7000 ton. Material je v celoti možno reciklirati in je ekološko nesporen. Trenutno pa razvijamo nov zamašek za zobno pasto.

Njegova osnova ne bo več repromaterial iz nafte, ampak naj bi bil narejen na osnovi nekakšnega substituta sirotke in bi bil izjemno visoko razgradljiv prosto v naravi.

Poudarili ste material. Kakšen mora biti kakovosten zamašek? Opredeljujete funkcionalne, tehnične, estetske in uporabne lastnosti. Kaj pa okoljski vidik?

Kakovosten zamašek mora biti narejen iz najkakovostnejšega brizgalnega orodja. Za brizgalno orodje velja, da mora biti izdelano iz najbolj kakovostnih jekel in z izjemno visoko natančnostjo, s čimer se definira tudi dolga življenjska doba. Zamašek mora biti narejen v proizvodnem procesu, kjer je potrebna izjemna visoka ponovljivost brez napake. Sam izdelek,

Ostaniva pri okoljskem vidiku. Na okoljskem področju podjetja praviloma poudarjajo predvsem, kaj so dosegla pri preprečevanju onesnaževanja okolja, pri tem navajajo vodo, zrak, zemljo, v zadnjem času ravnanje z odpadki in učinkovito rabo energije. Kaj je srž vaše okoljske politike?

Vse to, kar sta navedli, je res in v osnovi gre za preprečevanje onesnaževanja okolja. Tudi pridobljen okoljski certifikat ISO 14001 je še premalo. Bolj pomembno kot to je dvigovanje okoljske zavesti pri vseh zaposlenih. Šele ko se bomo zaposleni odgovorno obnašali do okolja, bomo upravičili pridobljen standard. Naš cilj za leto 2016 je integriran sistem vodenja, kar bomo dokazovali s certifikati ISO 9001, ISO 14001 in tudi BS OHSAS 18001, torej skrb za zaposlene, okolje in poslovne partnerje.

Ali boste sodelovali tudi v programu prehoda v zeleno gospodarstvo? Katerim merilom mora zadostiti zeleni izdelek?

Seveda pozdravljamo sprejem programa prehoda v zeleno gospodarstvo. To vse prebivalce Slovenije v obeh vlogah, kot proizvajalce emisij v okolje in udeležence onesnaževanja okolja, zavezuje k bolj modremu ravnanju z okoljem.

V podjetju smo osvojili okoljski standard, ki je teoretično in praktično prvi korak k varovanju okolja in zavedanju okoljskih normativov. Cilji so znani. Nič emisij CO2 v okolje. Mi se vedno pohvalimo, da imamo energetsko zaprte vse kroge in nimamo emisij CO2 v okolje. Vendar se moramo zavedati, da je na vhodu poraba električne energije, ki se proizvaja nekje v elektrarni, ki naredi toliko in toliko CO2 v okolje in mi smo del tega. Torej je pot še dolga, da bomo lahko iz zelenih tehnologij, kot so vetrne in sončne elektrarne, proizvedli električno energijo in potem z nič emisij v tovarni res ugotovili, da ne onesnažujemo okolja.

Tudi ko gre za razvoj, poti do rezultata niso kratke. Vaši kupci so iz panog, ki morajo pri izdelkih upoštevati visoke okoljske in tehnične standarde, tako v farmaciji, kozmetiki, prehrambeni industriji ali medicini. Kako razvojni oddelek sledi sodobnim trendom in kako poskuša streči kupcem z inovativnimi rešitvami?

Ko gre za razvoj novih izdelkov v farmacevtski in kozmetični industriji, se razvojni oddelki ves čas močno ozirajo na sodobne trende – kako z

Zakaj ste se odločili za naložbo v čisto sobo in kaj je njena funkcija?

Naša investicija v čisto sobo, clean room production, je bila izvedena v letu 2008. Takrat smo dobili prve tri kupce, ki so potrebovali proizvodnjo v čistih prostorih, kar pomeni, da ni vnosa nečistoč v to proizvodnjo. Stroji so prirejeni s svojimi tehnološkimi rešitvami za delo v čistih prostorih. Menjava zraka v proizvodnji je do 20-krat na uro. Nadziramo temperaturo, vlago in trdne delce. Vse našteto nam zagotavlja, da lahko naše izdelke prodamo kupcu, ki jih uporablja neposredno na sestavljalni liniji, saj naše izdelke ni potrebno dodatno sterilizirati. Danes, po sedmih letih, imamo 14 strank in proizvodnjo v čistih prostorih smo podvojili.

V naslednjih dveh letih pričakujemo še enkrat podvojitev proizvodnje.

Nekoč ste izjavili, da med drugim stavite na poslovno moralo. Zakaj?

Poslovna morala je pač pomembno načelo poslovne etike in poslovanja. Posel delajo ljudje.

Pravniki seveda lahko napišejo 70 strani dolgo pogodbo, vendar, če ne velja beseda, kar je del poslovne morale, ne velja dogovor o poslu.

Kakšno je poslovno okolje v Sloveniji, če ga primerjate s tujino, in kje vidite največje potenciale za rast gospodarstva?

Vedno sem hvalil poslovno okolje v Sloveniji, sicer ne bi v zadnji dvajsetih letih tako veliko družb zrastlo iz majhnih v srednja in iz srednjih v velika podjetja. Imamo zelo dobro šolstvo. Od osnovnega do univerzitetnega in podiplomskega. Po moji oceni je visoko zavedanje Slovenk in Slovencev o odgovornosti na delovnem mestu, v družbenem okolju in do vzgoje naših otrok.

Največji potencial za rast gospodarstva je znanje in skrbno delo naših zaposlenih. Dodajam še nenehno izobraževanje in tudi nagrajevanje ter obvezno vpetost v mednarodno okolje.

Statistika nam kaže, da najhitreje rastemo in najbolj uspešni smo v podjetjih, kjer na globalnem trgu več prodamo kot doma. Pa tudi nagrajevanje je skladno z rezultati podjetja in je višje od povprečja v Sloveniji.

Kje bo vaša skupina čez deset let?

Naše podjetje je imelo pred 22 leti en mio € prihodkov. Za naslednje leto pričakujemo za okoli 40 mio € prihodkov in čez deset let 100 mio € prihodkov. Pri tem bo po strukturi sedanje prodaje več kot 95 % izvoza in več kot 500 zaposlenih.

Slavko Zupančič, Krka:

11 104/105

Najpomembnejši ukrep je vlaganje v razvoj tehnologij

1.

V Krki kot najpomembnejše ukrepe ocenjujemo vlaganje v razvoj tehnologij, proizvodnjo visoko kakovostnih izdelkov in uporabo najboljših razpoložljivih tehnik za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na okolje.

2.

V Krki sledimo zahtevi okoljskega standarda ISO 14001 po nenehnem izboljševanju stanja na področju vplivov na okolje.

V okviru tehnoloških in tehničnih možnosti skrbimo za racionalno rabo vode, energije in surovin, varno skladiščenje in uporabo surovin, razvoj novih in optimizacijo obstoječih tehnoloških postopkov, sodobno tehnološko opremljeno proizvodnjo ter s sodobnimi, učinkovitimi napravami za čiščenje odpadnega zraka in odpadnih vod. O odgovornem ravnanju do okolja poročamo v Letnem poročilu ter Poročilu o odgovornem ravnanju v sklopu Mednarodnega združenja kemijske industrije ICCA.

Je ta vizija povezana s sodelovanjem na mednarodnih sejmih in konferencah, pomembnih za vaš proizvodni program? Kje so odprti trgi za vaš razvoj?

Letos smo sodelovali na sedmih sejmih in treh konferencah. V naslednjem letu pa imamo v planu enajst sejmov in tri konference. Na teh sejmih je seveda pomembno, da se dovolj transparentno predstavimo našim obstoječim poslovnim partnerjem ter potencialnim novim in bodočim kupcem. Potrebe v naši tržni niši so visoke. Največji svetovni koncerni so v naši niši veliki, dosegajo preko 1 milijarde € prodaje.

Največje družinsko podjetje v EU med 200 in 300 mio € prodaje. Seveda smo mi regionalni dobavitelj, čeprav dobavljamo izdelek kupcem v 55 državah, kar bi nas teoretično lahko opredelilo, da smo globalni dobavitelj. Definicija globalnega dobavitelja pa je, da ima najmanj 3 proizvodne obrate na treh kontinentih, torej doma v EU, na Kitajskem in v ZDA. Za te korake pa počakamo še nadaljnjih 10 let.

december 2015

V naši tržni niši je rast na svetovnem trgu med 3 % in 6 %. Razlika v naši rasti izvira iz prevzema poslov naši konkurenci.

emisijami manj onesnaževati okolje. To poskušamo narediti z lažjimi izdelki, z materiali, ki se 100 % reciklirajo, in s tehnologijami proizvodnje, ki minimalno onesnažujejo okolje.

Konkretno. V našem podjetju npr. nadomeščamo stroje v proizvodnji s popolnoma električnimi oziroma hibridnimi stroji. Ti do 50 % zmanjšujejo porabo električne energije in s tem oddajajo manj CO2 v okolje.

foto: arhiv podjetja

ki je namenjen kupcu in je viden na polici, pa mora biti prijeten na pogled in otip in prilagojen na ergonomijo uporabe.

Embalaža

Anketa 2016

Hamburgerji v zeleni embalaži iz reciklatov

Embalaža je pomembni sestavni del izdelka.

Katere materiale uporabljate za pakiranje hrane, kako zadostujete trajnostnim zahtevam, željam kupca in hkrati čim nižjim cenam? Kako pristopate k zmanjševanju porabe embalaže?

Za pakiranje hrane uporabljamo samo visokokvalitetne trajnostne in obnovljive surovine, iz katerih izdelujemo primerno embalažo. Naš cilj je uporabiti manj embalaže, saj lahko že majhno zmanjšanje teže prinese velik vpliv. Osnovno vodilo je, da se naša embalaža reciklira in ponovno uporablja za izdelavo nove. Danes je 90 % uporabljene embalaže v Evropi narejene iz papirnate ali kartonske embalaže, ki je iz lesenih vlaken. Delež omenjene embalaže se vsako leto še dodatno zvišuje. Za vso embalažo imamo pridobljene tudi izjave o skladnosti. Ves čas gradimo blagovno znamko in spodbujamo družbeno in okoljsko odgovornost.

Ali uporabljate reciklate in morda spremljate porabo virov? Kakšni so rezultati?

Za vso kartonsko in papirno embalažo uporabljamo papirne reciklate, kar velja tudi za plastično embalažo. McDonald's v svoji strukturi uporablja vedno večji delež recikliranih materialov. Na področju papirnate embalaže za pakiranje hrane smo dosegli visok delež uporabe reciklatov. Tudi na področju plastične embalaže se vedno bolj nagibamo uporabi recikliranega PET (R-PET), ki je narejen iz že

Tomaž Erjavec

Največji globalni proizvajalec hitre prehrane je zaradi svoje velikosti in izpostavljenosti primoran k zelenemu razmišljanju, ki obsega vse nivoje. V 16-ih slovenskih McDonald'sih za vso kartonsko, papirno in plastično embalažo uporabljajo vedno večji delež reciklatov, kot je povedal Tomaž Erjavec, direktor PR in marketinga. Dolgoročni cilj je raba 100 % papirnih reciklatov iz certificiranih lesenih vlaken. V lokalno okolje so vpeti preko dolgoletnega sodelovanja s podjetjema Mercator Emba in Perutnina Ptuj. Z uporabo urimatov, vgrajevanjem varčne opreme, avtomatskim prižiganjem luči, planskim prižiganjem aparatur, vgrajevanjem varčnih plinskih aparatur in vgrajevanjem toplotnih črpalk zmanjšujejo porabo energije. Pri usposabljanju zaposlenih posebno pozornost namenjajo prav pravilnemu in natančnemu sortiranju odpadne embalaže, ki nastaja v poslovalnicah. V kakšni embalaži bomo torej jedli hamburgerje?

foto: Jaka Adamič

Urška Košenina

Embalaža hitre prehrane

12 104/105

Embalaža december 2015

Embalaža hitre prehrane

uporabljenega PET. Porabo virov spremljamo redno in na podlagi letnih poročil sprejemamo posamezne ukrepe za njihovo dodatno zmanjšanje. Ker se poraba spremlja plansko, so temu primerni tudi rezultati, ki so pozitivni in v skladu z načrti in cilji podjetja.

Za vso kartonsko in papirno embalažo uporabljamo papirne reciklate, kar velja tudi za plastično embalažo.

Letos je McDonald's oznanil, da se bo pridružil akciji za zmanjšanje krčenja gozdov po svoji globalni verigi dobaviteljev. Do konca leta bo skupina opredelila tudi roke in cilje za goveje meso, embalažo na osnovi vlaken, kavo, palmovo olje in perutnino. Cilje bo potrebno doseči. Kakšne zahteve imate do dobaviteljev embalaže sedaj in kakšne bodo v prihodnje?

Vedno več embalaže za sendviče in ostale prehranske produkte se izdeluje na osnovi papirnih reciklatov. Slovenski McDonald's na tem področju sledi razvoju in trendom ter smernicam, ki jih postavlja korporacija na globalnem nivoju. Dolgoročni cilj je uporaba 100 % papirnih reciklatov iz lesenih vlaken, ki bodo tudi certificirani.

1.

V trajnostnem poročilu skupine je zapisano, da ste v letu 2014 prihranili 142 gigavatnih ur.

Kako pri vas zmanjšujete porabo energije in katere vire energije uporabljate?

Z uporabo urimatov (brezvodnih pisoarjev), vgrajevanjem varčne opreme, avtomatskim prižiganjem luči (preko senzorjev), planskim prižiganjem aparatur in vgrajevanjem varčnih plinskih aparatur se uspešno lotevamo zmanjševanja porabe energije. V nove restavracije vgrajujemo tudi toplotne črpalke.

Na evropskem nivoju je McDonald's razvil dolgoročno vizijo zero waste, ki teži k temu, da gredo vsi odpadki iz poslovalnic v reciklažo. V ta namen ste lani izdali e–brošuro. Kako ravnate z odpadki in odpadno embalažo? Kako se približujete zero waste viziji, kakšne ukrepe sprejemate?

Strateški načrt je bil postavljen že pred časom.

Naš cilj je, da se mu približujemo korak za korakom leto za letom. V sodelovanju z nacionalno shemo Interseroh, v katero smo vključeni, pristopamo k reševanju problematike odpadne embalaže, sortiranju odpadne embalaže v posamezne kategorije, priprave odpadne embalaže na odvoz in recikliranje. Trening zaposlenih ni usmerjen le v pripravo prehranskih produktov in pijač ter njihovo postrežbo. Posebno pozornost namenjamo prav pravilnemu in natančnemu sortiranju odpadne embalaže, ki nastaja v naših poslovalnicah.

Ukrepi, s katerimi pospešujemo zeleno rast gospodarstva, so zajeti v Operativnem programu za zeleno gospodarstvo. Najpomembnejši ukrepi, s katerimi sledimo ciljem zelene rasti, se nanašajo na spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij.

Država bo sofinancirala projekte na prednostnih področjih uporabe Strategije pametne specializacije, med katerimi je tudi krožno gospodarstvo.

P

oleg tega je na voljo še cela paleta drugih ukrepov, od promocije, izobraževanja in usposabljanja, do zelenih javnih naročil, ukrepov za povečevanje snovne in energetske učinkovitosti, pospeševanje industrijske simbioze in podobno.

P

redvsem pa je pomemben jasen, stabilen in uravnotežen zakonodajni in podporni okvir, saj le na ta način lahko podjetja načrtujejo svoje investicije, tudi za zeleno rast.

Kupci na tujem trgu vedo, kaj je zeleno Urška Sušnik Pivk, Tuba:

2.

Ko govorimo o pojmu "zeleno", pa naj gre za zeleno rast gospodarstva, zelena delovna mesta ali zelena javna naročila, ni nikjer enotne definicije, kaj ta pojem zajema.

Zato so določena merila, ki bodo opredeljevala, kaj se smatra za "zeleno", po mojem mnenju nujna. Za dogovor, kako oblikovati ta merila, pa je potrebno upoštevati predloge stroke, kar sem prepričana, da bo MJU pri pripravi uvedbe tudi storil.

13

3.

Želim predvsem več medsebojnega razumevanja, strpnosti in sodelovanja ter seveda zeleno rast gospodarstva, ki bo podprta tudi s sofinanciranjem najboljših raziskovalno inovacijskih projektov podjetij.

1.

Naše podjetje že vrsto let sodeluje v EU z zelenimi projekti. Nanizamo jih lahko kar pet. Eden izmed njih, projekt Wheylayer, je tako uspešen, da je bil izbran za enega boljših v svoji skupini na ravni EU in je bil predstavljen tudi na EXPO v Milanu. To je uporaba sirotke, ki se jo kar nekaj ton letno zavrže, kot dobro kisikovo pregrado za preprečevanje vdora kisika v laminatnih folijah. Sirotka nadomešča plast umetnega EVOH (etilen vinil alkohol). Z nadomestilom EVOH-a s sirotko dobimo laminat, ki vsebuje do 15 % naravnih in biorazgradljivih materialov. WBL (Wheylayer laminat) je bil uspešno testiran na tubah za kozmetiko. Pridobljene imamo vse teste in certifikate, ki so potrebni za prodajo. LCA analiza je pokazala do 15 % manjši vpliv na okolje. Z novim EU projektom OptiNanoPro bomo WBL nadgradili z nano delci.

L

ahko se pohvalimo, da so nas priznani evropski inštituti, kot je na primer nemški inštitut Fraunhofer, in univerze prepoznali za zanesljivega partnerja, pripravljenega

investirati svoje znanje v razvoj izdelkov na bio osnovi. To potrjujemo z EU eco projekti, kot so BioBoard (www.bioboard.eu), Leguval (www.leguval.eu) in že omenjena Wheylayer (www.wheylayer.eu) ter OptiNanoPro (www. optinanopro.eu).

2.

Naše podjetje z eko projekti v slovenskem prostoru še nima izkušenj. Upoštevamo pa vse direktive, ki nam jih predpisujejo zakoni. Levji delež prodaje gre v tujino in ti kupci so izredno dobro poučeni, kaj je zeleno, eko …

Tudi zakoni se spreminjajo in na našem področju se pripravljajo spremembe in zahteve za izdelke, ki bodo delno biorazgradljivi in bodo vsebovali naravne materiale.

3.

Vsem želim, naj bo leto 2016 polno pogumnega sprejemanja odločitev, drobnih vsakdanjih dobrih dejanj, veliko smeha ter novih idej, rešitev in poguma za iskrenost.

december 2015

Dolgoročni cilj je uporaba 100 % papirnih reciklatov iz lesenih vlaken, ki bodo tudi certificirani.

Dr. Sabina Koleša, MGRT:

104/105

Pohvalimo se lahko z lokalnimi dobavitelji, med katere sodita predvsem podjetji Mercator Emba in Perutnina Ptuj, s katerima uspešno sodelujemo že mnogo let. Ne samo na lokalnem nivoju, temveč tudi evropskem.

Embalaža

Zelena rast potrebuje stabilen podporni okvir

foto: Boštjan Čadej

McDonald's v Angliji in na Irskem podpira lokalne kmete tako, da kupuje lokalno mleko, jajca itd. Kako je s tem v slovenskih McDonald'sih, od kod so dobavitelji?

foto: arhiv podjetja

Anketa 2016

14

S pločevinko se zgodba o aluminiju kot embalažnem materialu šele začne Embalaža iz aluminija ima vrsto prednosti, ki ji zagotavljajo povpraševanje na trgu. V Evropi se kar 17 % vsega aluminija porabi za embalažo.

Prednost embalaže iz aluminija je v reciklabilnosti, lahkosti embalaže glede na vsebino, s tem so nižji transportni stroški, a tudi nižji ogljični odtis. Neprepustna kisikova pregrada je ključna za farmacevtsko, prehrambno in kozmetično industrijo. Kakšna je potemtakem uporabnost embalaže iz aluminija, kako se zmanjšujejo količine odpadkov zaradi prehoda na embalažo iz aluminija, kaj prinaša nova generacija folij in kaj trendi manjših pakiranj – to je nekaj vprašanj, na katera so odgovorili predstavniki podjetij iz različnih panog.

Aluminij kot ključen embalažni material

V

Evropi se kar 17 % vsega aluminija porabi za embalažo. Dr. Stanko Kores, višji vodja razvojnih projektov v podjetju Talum d.d. razlaga, da aluminijeva embalaža nudi visoko stopnjo odpornosti proti koroziji. Aluminij zagotavlja optimalne lastnosti za zaščito živil, kot so neprepustnost za svetlobo, zaščita pred ultravijoličnimi žarki, zaščita pred vodno paro, olji, kisikom in mikroorganizmi. Kadar se uporablja za pakiranje občutljivih proizvodov, kot so farmacevtski izdelki in hrana, je aluminij higieničen, nestrupen in ohranja okus izdelka.

Za embalažo za živila se po navadi uporablja čisti aluminij (>99 % Al).

A

luminij je velikokrat kompozit drugih materialov, ki so del embalaže in je tudi samostojen embalažni material. Kot pravi dr.

Peter Cvahte, direktor za tehnološki razvoj v podjetju Impol d.o.o., se aluminij lahko uporablja za različne vrste embalaže, kot so pločevinke, aerosolni razpršilniki, pladnji, posode, laminirane kartonske škatle in vrečke, tube, stroje za zavijanje, pokrovčke in zapirala itd. Lastnosti, ki aluminij ločujejo od drugih embalažnih materialov, so zaščitna pregrada (bariera), mehanske lastnosti – težko lomljiv

foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Embalaža iz aluminija

december 2015

Embalaža

104/105

Embalaža iz aluminija

in močan, združljivost s procesi tiskanja, enostavnost laminiranja/ kaširanja, sterilnost, toplotna odpornost, dobra toplotna prevodnost, inertnost – kemična odpornost, nevtralnost okusa, varstvo okolja, lahkost.

B

arbara Tisovec, vodja oddelka za razvoj embalaže v Krki, d. d., je pojasnila, da pri njih prevladuje embaliranje zdravil v pretisne omote, ki so sestavljeni iz dveh folij, kjer je ena zagotovo aluminij. Primarna ovojnina, ki vsebuje aluminij, ima zelo dobre barierne lastnosti. To pomeni, da zmanjšuje vpliv zunanjega okolja na zdravilo. Zdravilo ostane intaktno po vseh ključnih atributih kakovosti, varnosti in učinkovitosti do trenutka uporabe. Proizvajalci embalažnih materialov iz aluminija morajo neodvisno od izvora uporabljati ustrezne surovine, da zagotavljajo visoko kakovostne embalažne materiale za farmacevtsko industrijo.

Neštetokrat recikliran ne izgublja na kvaliteti in prihrani pri energiji

A

luminij pri recikliranju ne izgubi ničesar in je 100 % reciklabilen. Ima visoko notranjo materialno vrednost, zaradi česar ga je ekonomsko vredno vrniti v zanko, ki obsega ekstrakcijo kovin, uporabo in recikliranje. Dr.

luminij ščiti vsebino embalaže pred poslabšanjem kakovosti, ki jih povzročajo dejavniki, kot so svetloba, kisik, vlaga, izsušitev, tuji vonji ali napad mikroorganizmov. Tudi najtanjša alufolija, debeline le šest tisočink milimetra, bo izpolnila to nalogo brez kakršnihkoli omejitev, je povedal dr. Peter Cvahte.

V

podjetju Lajovic Tuba izdelujejo aluminijaste in laminatne tube. Večji delež, kar 95 % tub, je iz aluminija. Zahteve so izredno stroge za prehrambno in farmacevtsko industrijo.

Direktive točno določajo, kakšne materiale se sme uporabljati. Podjetje se teh direktiv strogo drži, kar dokazujejo s standardom ISO 22000 za prehrambno embalažo in ISO 15378 za primarno embalažo za medicinske proizvode »Pomembna karakteristika aluminija je, da

Na Gorenjskem so končali projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – I. sklop, projekt GORKI. Občine Radovljica, Žirovnica, Jesenice in Bohinj so skupaj zgradile več kot 30 kilometrov novih kanalizacijskih vodov, nadgradile in rekonstruirale obstoječo ter zgradile novo čistilno napravo. Skupna vrednost projekta v vseh štirih občinah znaša 15.296.256,22 evra brez ddv. Osnovni namen naložbe je bila izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v porečju Zgornje Save, in sicer v občinah Radovljica, Bohinj, Jesenice in Žirovnica. Izgradnja kanalizacijskih sistemov je potekala po merilih in kriterijih Kohezijskega sklada, kar pomeni, da so s kanalizacijskim sistemom in čistilnimi napravami opremili območja poselitve z obremenitvijo, večjo od 2.000 PE, do višine 95 odstotkov. V okviru celotne naložbe so zgradili kanalizacijo v občini Radovljica, kanalizacijo v občini Žirovnica, kanalizacijo in nadgradnjo ter rekonstrukcijo centralne čistilne naprave v občini Jesenice in kanalizacijo ter centralno čistilno napravo v občini Bohinj.

15 104/105

Embalaža

dr. Peter Cvahte Barbara Tisovec Primož Skubic

omogoča 100 % kisikovo pregrado. To pomeni, da onemogoči prehod kisika skozi embalažo in posledično reakcijo pri polnilu. Embalaža iz aluminija ja zato primerna za polnila, občutljiva na kisik, kot so živila, zdravila, ali pa za zelo agresivna polnila, kot so barve za lase.

Za slednje plastična embalaža ni primerna,« je povedala Urška Sušnik-Pivk, vodja projektov in podpore tržnim aktivnostim pri podjetju Lajovic Tuba Embalaža d.o.o. »Aluminij kot

Gorenjska končala projekt Gorki

Kanalizacijsko omrežje so zgradili v skupni dolžini 29.550 metrov. Priključili so novih 4.973 PE na kanalizacijo, na novo je zgrajen sistem odvajanja odpadnih voda, od tega 4.432 PE prebivalcev in 541 PE ostalih uporabnikov.

Zagotovili so ustrezen sistem čiščenja odpadnih voda za 34.829 PE uporabnikov, od tega 23.631 PE prebivalcev in 11.198 PE ostalih uporabnikov. Posodobili so štiri aglomeracije z obremenitvijo večjo od 2.000 PE in jih opremili z ustrezno komunalno infrastrukturo s področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Zgradili pa so še čistilno napravo s kapaciteto 9.350 PE, dogradili s tretjo stopnjo čiščenja in eno CČN s kapaciteto 30.000 PE. Naložbo so sofinancirale tudi občine Radovljica, Bohinj, Jesenice in Žirovnica ter Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje, a največ je prispeval Kohezijski sklad EU.

Nov razpis za energetsko prenovo stavb Eko sklad za začetek leta 2016 napoveduje nov javni poziv za nepovratna sredstva in za posojila za energetsko prenovo eno-in dvostanovanjskih stavb, potem pa tudi za več stanovanjske stavbe.

Za nov poziv bo na razpolago okrog 28 milijonov evrov. Za ta denar se bodo lahko prijavili tudi nepremičninski skladi. Sklad bo omogočil subvencije in posojila tudi za lokalne skupnosti.

Napovedan nov javni razpis je del slovenskega programa spodbujanja naložb v energetsko prenovo stavb.

december 2015

A

Urška Sušnik-Pivk

Neprepustna kisikova pregrada je ključna za več panog

foto: arhiv podjetja

rimož Skubic, vodja ravnanja z odpadno embalažo za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino pri podjetju Coca-Cola HBC Slovenija pojasnjuje zakaj aluminij. »Pločevinke, namenjene pijačam, se v celoti reciklirajo, brez izgub v kakovosti, tako je material trajen vir. Pločevinke se hitreje ohladijo in so nezlomljive. Debelina pločevink znaša 0,065 mm, kar je manj od človeškega lasu.

Zaradi stalnega razvoja je dandanes možno proizvesti pločevinko z manj materiala kot v preteklosti. Pločevinke so svetlobno nepropustne, zračno neprodušne in zaradi svoje oblike logistično učinkovitejše.«

foto: Boštjan Čadej

P

Alenka Kolarič

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

Peter Cvahte razlaga, da se aluminij lahko, za razliko od mnogih drugih embalažnih materialov, večkrat pretopi in ponovno uporabi brez izgube kakovosti. Sektor recikliranja je razvit in pomemben vir surovin za industrijo aluminija.

V Nemčiji je več kot polovica vsega aluminija proizvedena iz odpadnih kovin. Zahvaljujoč uporabi sodobnih tehnologij za razvrščanje je mogoče recikliranje aluminija celo iz laminiranih materialov. Za to so se razvile nove, sodobne, večkomorne peči, ki omogočajo s posebnimi postopki rafinacije zagotavljati ponovno pretaljevanje alufolijskih laminatov brez vpliva na kakovost alufolije. To omogoča manjšo količino pridobivanja primarnega aluminija in s tem bistveno manjše vplive na okolje. Konec koncev pretaljevanje aluminija uporablja le pet odstotkov energije, ki je bila prvotno potrebna za proizvodnjo kovine. Aluminij ima visoko vsebnost energije: energija, ki se uporablja za proizvodnjo primarne kovine, se učinkovito shranjuje. To poudarja tudi dr. Stanko Kores, ki pravi, da se »pri recikliranju aluminij očisti in ponovno oplemeniti, kar vpliva na končno kakovost produktov. Z recikliranjem porabimo 95 % manj energije kot pri proizvodnji elektroliznega aluminija.«

foto: Nino Verdnik

Kratko, zanimivo

Elektro Ljubljana in GEN-I pred združitvijo

Robert Golob

16

foto: arhiv podjetja

Andrej Ribič

foto: Maj Pavček

104/105

Embalaža

Kratko, zanimivo

Po združitvi podjetij Elektra Gorenjske in Elektra Celje se nadaljuje napovedan proces porok v slovenski energetiki. Agencija za varstvo konkurence je že prižgala zeleno luč za združitev med še dvema elektrotrgovcema. To sta Elektro Ljubljana, direktor je Andrej Ribič, in GEN-I, direktor je Robert Golob. Če pride do združitve, bi GEN-I z dokapitalizacijo postal polovični lastnik družbe, oba skupaj pa bi obvladovala več kot 40 % drobnoprodajnega trga z električno energijo. Tako bo nastal največji slovenski trgovec z elektriko. Sporazum o Združitvi je pred podpisom. Za Elektro Ljubljana, ki je zanimiv zaradi velikega števila odjemalcev, sta oddala ponudbe še Elektro Celje in RWE, novi igralec na trgu z elektriko v Sloveniji.

december 2015

Dr. Jože Roth v Seviljo Dr. Jože Roth, ki se je na ARSO in na Ministrstvu za okolje in prostor več let ukvarjal z implementacijo direktiv IPPC in IED v slovensko zakonodajo, odhaja v IPPC biro v Seviljo. Tam bo kot strokovnjak za to pomembno področje sodeloval pri nastajanju izvedbene zakonodaje na področju industrijskih emisij. Delo v strokovnem jedru za pripravo regulative, ki zelo vpliva na položaj in delo gospodarstva, je nedvomno priznanje za slovenskega strokovnjaka.

embalaža ali kot del embalaže predstavlja nepropustno pregrado za zaščito hrane, pijač farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov ter zmanjšuje njihove izgube. Za primer vzemimo embalažo iz tetrapaka za mleko, ki tehta okrog 28 g. V tej embalaži je 1,5 grama aluminija, ki omogoča, da se mleko lahko transportira in shranjuje tudi več mesecev brez hlajenja,« je o kisikovi pregradi povedal dr. Stanko Kores.

Občutno zmanjšanje količine odpadne embalaže po prehodu na embalažo iz aluminija

V

letu 2009 so v Drogi Kolinski pričeli polniti 95 gramsko pašteto Argeto v aluminijasto embalažo. »Embalaža iz aluminija je lažja od predhodne kovinske, kar vpliva na zmanjšanje količin odpadne embalaže po uporabi izdelkov.

Manjša teža proizvoda vpliva tudi na zmanjšanje porabe energentov oziroma izpustov toplogrednih plinov v transportu. V Drogi Kolinski smo s prehodom na aluminijsko embalažo letno zmanjšali količine odpadne embalaže za 60 %. V zadnjih petih letih predstavlja to zmanjšanje odpadkov 3.800 ton. Dodaten korak je bil narejen konec leta 2014 z uvedbo PEEL SEAM pokrovov, ki so nekoliko lažji od predhodnih EASY OPEN pokrovov. Dobro prakso uporabe aluminijske embalaže smo prenesli v naše podjetje Argeta Sarajevo v BiH. Pričakujemo, da bosta spremembi prispevali k dodatnemu zmanjšanju odpadne embalaže za 880 ton na leto,« je njihovo izkušnjo opisala Alenka Kolarič, vodja sistema upravljanja z okoljem v podjetju Droga Kolinska d.d.

Nova generacija folij in manj butične proizvodnje

N

ova generacija folijskih laminatov, ki je na voljo, prinaša močnejše in bolj elastične laminate, ki imajo predvsem izboljšano sposobnost preoblikovanja z globokim vlekom. »Mogoče je izdelati vdolbine (za kapsule npr.) z ostrimi robovi, ki so precej manjše od tistih, izdelanih do sedaj, a imajo enako globino.

Posledica je manjši volumen pakiranja ali več vsebin v embalaži. Za uporabnika to pomeni manj embalaže in nižje stroške za material in logistiko. Poleg tega nova generacija folij zmanjšuje proizvodne čase za plastificiranje. Zaradi svoje dobre kemijske odpornosti so novi laminati prava alternativa za pakiranje agresivnih medijev. Danes je mogoče ponuditi akumulatorsko kislino v paketu iz folijskega laminata. To je bilo do zdaj nepredstavljivo,« je povedal dr. Peter Cvahte.

»S

labost embalaže iz aluminija je v tem, ker se ekonomsko splačajo samo velike serije. Tube so zelo občutljive na vsak dotik.

Izredno hitro se lahko poznajo udrtine. Takšne tube potem niso estetsko primerne za na prodajne police,« je o omejitvah spregovorila Urška Sušnik-Pivk.

Embalaža mnogih oblik v trendu manjših pakiranj

E

mbalaža iz aluminija ima prihodnost v aluminijastih tubah, ki so postale paša za oči, steklenicah, ki potrebujejo varnostne funkcije, meni dr. Peter Cvahte. Ključna je za kopiranje aluminijastih mehurjev (tabletk) in predstavlja sofisticiran varnostni sistem za boj proti piratstvu. S kreativno zasnovo in natančno tehnologijo aplikacij je pomembna za razvoj aluminijaste aerosolne pločevinke. V obliki alufolijskega laminata pa kot sredstvo za vrečke izdelkov ter parfumov za osebno nego.

V vzponu je tudi pri aluminijskih pladnjih in posodah za že pripravljene jedi.

D

iferenciacija proizvodov čedalje bolj pridobiva na pomembnosti ne glede na to, ali gre za diferenciacijo blagovnih znamk na prodajnem mestu ali pa za vidno mesto uporabe diferenciacije kot odziv na potrošniške potrebe, razlaga Primož Skubic. Statistične napovedi prikazujejo eno - osebno gospodinjstvo (ozke pločevinke) kot globalno najhitreje rastoči profil gospodinjstva v obdobju 2014 – 2030, fenomen, ki že prevladuje v zahodni Evropi in severni Ameriki. Velika pakiranja za to skupino ne pridejo v poštev, bolj primerna so manjša pakiranja. Drug trend je uravnotežen življenjski slog, kjer gre za nadzor nad količino. Tudi v tem primeru so manjša pakiranja ustreznejša.

foto: arhiv podjetja

Embalažne inovacije ključne za dolgoročno rast podjetij V prejšnji številki smo

17

Embalaža

104/105

Embalažne inovacije

predstavili najzanimivejše primere luksuzne embalaže

Embalažne inovacije

z londonskega sejma, tokrat

pa so v fokusu embalažne namreč napolnili sejem

Embalažnih inovacij in

luksuznega pakiranja London 2015, tudi zato, da bi se naužili

najnovejših pridobitev, ki jih

je ponudil sejem. Tokrat je

potekal v svojem novem domu, v Olympii London. Število

obiskovalcev se je od leta

2009, ko je prvič odprl svoja

vrata, podvojilo. Zbrali smo

nekaj vtisov obiskovalcev in razstavljavcev. Več kot 70 %

globalnih embalažerjev je že potrdilo udeležbo za naslednjo leto. Številka, ki govori o

pomembnosti udeležbe

na sejmu kot svetovnem

podiju za sklepanje poslov

in predstavitev najnovejših

inovacij embalažne industrije.

Vrsta inovacij in zadovoljstvo s sklenjenimi posli

S

ejem je bil preplavljen z novimi embalažnimi inovacijami. Podjetje Glaspray je prvič predstavilo brezzračni razpršilec ISA Airless za kozmetično industrijo. Podjetje Schur Star Systems je premierno predstavilo svoj Schur Jar lonček, ki je v bistvu samostoječa vrečka v obliki lončka. Podjetje Global Vision je obiskovalcem predstavilo izdelek Proofware, embalažni pregledni sistem, ki ponuja aplikacije za varnostni pregled grafike, črkovanja, bar kode, Brailove pisave itd., vsega, kar je na etiketi embalaže. Razstavljavec, John Sherwood, komercialni direktor pri podjetju Falcone, je povedal: »Obisk sejma je izjemen. Število potencialnih sodelovanj je zelo dobro.

Obiskovalci pridejo na naš sejemski prostor, ker iščejo informacije, ne zato, da bi le gledali.

Nova sejemska lokacija ima zelo živo vzdušje.

Tako veliko obiskovalcev je, da smo že potrdili svojo udeležbo za leto 2016.«

Inovacija kot nujni in dolgoročni doprinos

U

vodna inovacijska debata je zbrala veliko poslušalcev. Razprava med embalažnimi strokovnjaki je tekla o tem, kaj sploh inovacija je, kako definiramo inovacijo in od kod inovacija prihaja. Na simpoziju so bili med drugim govorniki tudi iz podjetji Procter & Gamble, Graphic Packaging International and Thornton’s. Moderator je bil Stefan Casey, poslovni inovacijski manager iz inštituta The Retail Institute, ki je zaključil: »V zadnjih 18

mesecih vlada velik interes za inovacije, v vseh mogočih preoblekah se inovativnost poraja vsepovsod. Tista podjetja, ki bodo inovativnost sprejela, negovala in ji pustila, da se razvija v poslovni kulturi, bodo žela nagrade. Poslovni svet mora spoznati inovacijo za dolgoročni doprinos in odstraniti omejitve, ki ji ne pustijo uspevati. Ni pametnega stavka, ki bi definiral, kaj je inovacija, vendar ne glede na aktivnost, ki jo obsega, jo vsi razumemo v upanju, da bo postala naslednja uspešnica.«

Embalažno tekmovanje hitrostne inovativnosti

D

rugi dan sejma so odprli oblikovalsko tekmovanje imenovano The Live Design Challenge. Na časovno omejenem tekmovanje so se tri oblikovalske agencije spopadle v oblikovanju embalaže za rugby žogo. Obiskovalci so imeli možnost malce začiniti tekmovanje, tako da so lahko spreminjali barve, velikost, besedilo. Zmagovalec je bil Ben Fitzwilliams, skrbnik poslov v podjetju London Graphic Systems, ki je oblikoval embalažo z okencem na škatli in holografskim fontom.

S

ejem je ponudil tudi množico interaktivnih poligonov, kot je bil Razstavni prostor za inovacije, kjer so prikazovali najnovejše embalažne inovacije na sejmu. Embalažni strokovnjaki pa so nudili kreativne embalažne rešitve mladim blagovnim znamkam na prizorišču vzhajajočih zvezd ti. The Rising Star Scheme.

Na sejmu so veliko govorili o prihodnosti tiska na embalaži in o luksuznem pakiranju, kjer so najboljšim podelili nagrade, kot smo jih predstavili v prejšnji številki EOLa.

december 2015

inovacije. Obiskovalci so

18 Embalaža

104/105

10. obletnica embalažnih nagrad v Londonu

Dobro embalažo krasijo inovativnost, učinkovitost in atraktivnost Letošnja podelitev embalažnih nagrad - UK Packaging Awards 2015 je potekala v začetku novembra, že tradicionalno, v Londonu. Več kot 600 gostov je sodelovalo na prireditvi, kjer so podelili nagrade številnim podjetjem, vključujoč DS Smith, Smurfit Kappa, Heineken, RPC in druga. Gostitelj večera je bil komedijant Simon Evans, na odru pa se mu je pridružil tudi urednik Packaging News Philip Chadwick. Predstavljamo nekaj najzanimivejših nagrajenih embalaž.

december 2015

Nagrado v kategoriji steklena embalaža leta je prejelo podjetje Ardagh za embalažo za izvirsko vodo Harrogate.

Nagrado v kategoriji embalaža iz lepenke je prejelo podjetje Saica Pack za škatlo za kosmiče Kellogg podjetja RRP.

Nagrado v kategoriji zgodba blagovne znamke je prejelo podjetje Springetts za zgodbo o radovedni mački Monty Bojangles, ki se sprehaja po embalaži, namenjeni čokoladi z nenavadnimi okusi.

Nagrado v kategoriji steklena prestižna embalaža leta 2015 je prejelo podjetje Stoelzle Glass Group za parfumsko stekleničko Macallan Reflexion.

Nagrado v mednarodni kategoriji je prejelo podjetje The Silver Crane Company za božično kovinsko škatlo za bonbone, v katero je vgrajena še ena manjša kovinska škatlica.

Nagrado v kategoriji etiketa leta je prejelo podjetje AJS Label za etiketo na steklenički gina Brighton Gin.

Nagrado v kategoriji trde plastične embalaže je prejelo podjetje Sharpak. Izdelalo je plastični pladenj za meso, ki absorbira molekule, povzročiteljice nezaželjenih vonjav.

Nagrado v kategoriji rešitve v oskrbovalni verigi je prejelo podjetje DS Smith Packaging za kartonsko embalažo namenjeno transportu kovinskih komponent po Evropi za podjetje Toolspec Shipper CNH Tractor Components.

Nagrado za embalažo z najbolj učinkovito rabo virov je izdelalo podjetje Amcor Flexibles za embalažo podjetja ColaLife.

Embalaža je namenjena zdravilu proti diareji, ki ga podjetje deli v Zambiji.

19

Nagrado v kategoriji novi izdelek leta je prejelo podjetje SAICA Pack, ki je izdelalo embalažo za rože, ki se jih naroči na internetu in dostavi na dom. Naročnik je podjetje MM Flowers.

Nagrado za najboljši koncept je prejelo podjetje Plastipak Packaging za transparenten razpršilec podjetja SprayPET. Nagrado v kategoriji kartonska embalaža leta je prejelo podjetje Multi Packaging Solutions za praznično škatlico keksov podjetja Walkers.

Nagrado v kategoriji potrošniku prijazna embalaža je prejelo podjetje RB za inovativno embalažo s črpalko, ki omogoča, da lahko z uporabo le ene roke stisnemo razkuževalno tekočino iz embalaže.

Naročnik je podjetje Dettol.

december 2015

Nagrado v kategoriji fleksibilna plastična embalaža je prejelo podjetje Pulse Flexible Packaging, ki je izdelalo embalažo za oreščke in semena podjetja M&S Eatwell.

104/105

Nagrado v kategoriji kovinske embalaže leta je prejelo podjetje Ball Trading za kovinsko pločevinko podjetja Heineken.

Embalaža

Nagrado v kategoriji inovacija leta je prejelo podjetje Plastipak Packaging za celotno embalažno rešitev – plastična steklenička, kapalnik in pokrovček, ki je namenjena hitro rastočemu evropskemu trgu elektronskih cigaret.

Embalaža upošteva zahtevno regulativo TPDja – Direktiva za tobačne izdelke.

ReTap steklenička za pitje vode

Izredno kakovostna in elegantno oblikovana steklenička je izdelana iz borosilikatnega stekla. Poleg tega, da nam prihrani potratno in okolju neprijazno kupovanje vode v plastenkah, je tudi zelo higienična, saj je steklena in je primerna za pranje v pomivalnem stroju.

Namenjena je dolgotrajni uporabi, zaradi česar predstavlja okolju prijazno rešitev za pitje vode brez uporabe plastenk ali plastičnih kozarčkov, katerih proizvodnja in odlaganje predstavljata veliko obremenitev za okolje. Tako prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja in tudi k prihranku denarja. Steklenička je še zlasti primerna za uporabo v pisarni ali predavalnici in predstavlja uporabno in okolju prijazno darilo (za vaše stranke ali zaposlene v vaši organizaciji).

Nagrajena je bila za promocijski izdelek leta 2011 (»Promotional gift award 2011«) in je dobitnica prestižne oblikovalske nagrade (»Red dot design award 2011«). Steklenička je na voljo v treh velikostih in vključuje silikonski zamašek v številnih barvah, ki omogoča dobro zapiranje. Več informacij na spletni strani www.ekoman.si.

Axis Mundi, d.o.o. www.axismundi.si

Nov, hitrejši tiskarski stroj in manjši odpad materiala december 2015

Fotografije: arhiv članov

20 104/105

Embalaža

Embalažne novice Zelenega omrežja

V mesecu oktobru smo v GEP Štalekar vključili v postrojenje nov štiribarvni tiskarski stroj Speedmaster XL 106 s kontrolno opremo proizvajalca Heidelberg. Gre za okrepitev

tiska embalaže s formatom B1 s štiribarvnim tiskom, ki prinaša bistven dvig produktivnosti v sedanjem postrojenju glede na obseg velikoserijskih naročil naših kupcev v farmaciji, živilski industriji, avtomobilski industriji in kupcev v novih segmentih proizvodov. Nove funkcije v Speedmaster XL 106 prinašajo krajše čase priprav, optimalne hitrosti tiska in manjši odpad materiala. V proizvodnji potiskane kartonske embalaže nastajajo velike količine odpadnega kartona, ki predstavlja kar četrtino nabave. V vseh investicijskih ciklusih vključujemo in izboljšujemo ravnanje in zbiranje odpadkov, odpadni karton pa preko pogodbenih partnerjev vračamo nazaj v obdelavo. S centralnim sistemom za odsesavanja odpadnega papirja Shucko smo racionalizirali in dosegli 100 % zbiranje in vračanje v predelavo. Kljub temu je investicija v strojno opremo, ki zmanjšuje količino odpada materialov, kar Speedmaster XL 106 dejansko zagotavlja, dobrodošla. Ohranjamo primarno surovino, znižujemo stroške proizvodnje in povečujemo konkurenčnost.

GEP Štalekar, d.o.o. www.stalekar.si

Embalaža iz naravnih rastlinskih vlaken kokosa V podjetju KO-SI d.d. iz Slovenj Gradca so k svojim ekološko naravnanim programom dodali novo skupino, to je oblikovane embalažne elemente. Namenjeni so zaščiti krhkih in za abrazijo občutljivih predmetov med transportom in skladiščenjem. Narejeni so iz kokosovih vlaken in se s svojo obliko prilegajo predmetu, ki ga varujejo. Osnovno vodilo pri razvoju te embalaže je bil ekološki vidik. Ko embalažo zavržemo, ne sme pustiti sledi v ekosistemu, temveč se mora zliti z njim in ga celo obogatiti. To jim je uspelo s predelavo naravnih

rastlinskih vlaken iz kokosovega oreha, ki so za svoj namen tlačno dovolj trdna, narave med pridelavo in predelavo pa ne obremenjujejo.

Ko jih zavržemo, pridobimo s kompostiranjem strukturno in hranljivo bogat dodatek vrtni zemlji. V podjetju KO-SI d.d. pričakujejo, da bodo po tej embalaži posegali proizvajalci, ki si prizadevajo, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo kvarno na naravo in bivalno okolje in hkrati žele poudariti enkratnost svojega proizvoda.

KO-SI d.d. www.ko-si.si

Izdelki podjetja Hugo Reitzel v Brainypack® embalaži Trendi na področju embalaže vse bolj težijo k okolju prijaznim in inovativnim rešitvam. Zato ne preseneča porast povpraševanja po fleksibilni embalaži Brainypack® švicarskega podjetja O. Kleiner AG, ki združuje obe prej omenjeni zahtevi. Na različnih trgih je že mogoče kupiti tako zapakirane različne izdelke (barve za pleskanje, tekočino za pranje stekel idr.). Vedno bolj pa se Brainypack® prebija v ospredje tudi v B2B industriji. Znano švicarsko podjetje Hugo Reitzel je za svoj HoReCa program prepakiralo različne izdelke (majoneza, ketchup) v Brainypack® embalažo. Le ta je posebej primerna za restavracije, menze in podobne velike odjemalce, kjer je zaradi velike porabe, skladiščenje in transportiranje odpadna embalaža velik problem. Brainypack® se lahko skoraj popolnoma izprazni, po uporabi pa se zvije kot vrečka in na ta način kot odpadna embalaža zasede tudi

21 Digitalni tisk na fleksibilni embalaži Digitalna tehnologija prihaja vedno bolj v ospredje tudi na področju fleksibilne embalaže. Digitalni tisk, pri katerem za razliko od bakrotiska in fleksibilnega tiska ni potrebna izdelava cilindrov ali klišejev, je primeren predvsem za manjša, personalizirana in specializirana naročila. Za tiskanje zadostuje dizajn v obliki računalniške datoteke, kar omogoča cenejše tiskanje predvsem v primeru velikega števila različnih dizajnov v majhnih količinah. Eno prvih podjetij v Sloveniji, ki so

Ovije dišave in pametne naprave, nosi skrivnosti in pregrešne sladkosti, za mnoga zdravila in lepotila,

Novi Hitachi UX, je okolju prijazen inkjet tiskalnik Zmanjšana poraba redčila, enostavna uporaba ter ergonomsko oblikovana tiskalna glava, idealna za tiskanje na embalažo pijač, kot so na primer tetrapaki mleka ali soka, so značilnosti našega tiskalnika. Z uporabo najnovejše patentirane Hitachi tehnologije stroškovno učinkovit UX inkjet združuje nov sistem črnila za zmanjševanje porabe redčila, zaradi katerega je eden izmed najvarčnejših na trgu tiskalnikov,

barve iskrive …

že 95 let

Proiz vodnja k ar tona, d. o. o.

Vir, Papir nišk a 1, p. p. 114 1230 D omžale, Slovenija w w w.mm-k ar ton.com

104/105

Tift d.o.o. www.tift.si

Na Količevem že 95 let izdelujemo karton, s katerim smo prisotni po vsem svetu.

V letošnjem letu smo pridobili certifikat FFPI in Inštituta PTS, ki potrjuje primernost kartonov Excellent Top TM in Kromopak TM za lasersko in Inkjet Datamatrix kodiranje v farmacevtski industriji.

Naše vrhunsko znanje in sodobna računalniško vodena proizvodnja nam omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko in stabilno kakovostjo, odlično potiskljivostjo in zavidljivo gladkostjo.

Zeleno omreŽje za sijoče motive in

Promocija

O. Kleiner AG www.okleiner.ch

kar znatno zmanjšuje stroške uporabe. Nov, sodoben uporabniški vmesnik z barvnim, 10,4 inčnim zaslonom na dotik in grafiko na osnovi ikon prikazuje nivoje črnila in redčila ter tudi ustrezen čas za menjavo kartuš. Zmožnost preverjanja podatkov na velikem zaslonu pred tiskanjem pomaga pri preprečevanju napak in pomeni prihranek v proizvodnji ob preprečevanju napak. Povsem nova tehnologija tiskanja, ki je vgrajena v premium model UX, omogoča do šest vrstic tiskanja z eno tiskalno glavo. Prav tako je mogoče tiskanje ene same vrstice z odlično kakovostjo pri visoki hitrosti. Ohišje tiskalnika je industrijske zaščite IP65 za prašno okolje. Po potrebi ga je mogoče oprati, zaradi česar je primeren tudi za uporabo v mesno in mlečno predelovalni industriji.

Tiskalnik se lahko uporablja pri temperaturah od 0 do 50° C.

Embalaža

O. Kleiner AG www.okleiner.ch

prepoznala prednosti digitalnega tiskanja na fleksibilno embalažo, je primorska Gala, d.o.o.

V sodelovanju s švicarskim podjetjem O. Kleiner AG, ki je že 14 let dejavno in eno vodilnih na tem področju (z najnovejšo pridobitvijo HP 20000), so predstavili nekaj novih produktov v okviru svoje blagovne znamke Galador. Ker gre v prvi fazi za manjše, testne količine, so se zaradi opisanih prednosti digitalnega tiska odločili za digitalno potiskano embalažo.

Količevo Karton je papirnica z izjemno fleksibilnostjo in vrhunskim servisom. Proizvajamo premazne kartone tako iz svežih vlaken (Excellent Top TM, Kromopak TM, Belpak) kot tudi iz vračljivega papirja (Grafopak, Grafopak Kraft, MCS in MM Liner).

ČLAN SKUPINE MAYR-MELNHOF

december 2015

do 90 % manj prostora. Možnost potiska vseh štirih stranic in prozornega okenca pa je zelo atraktivna tudi z marketinškega vidika.

22 104/105

okolje

Novice Zelenega omrežja

BTC City Ljubljana: inovativno mesto naprednih idej

Fotografije: arhiv članov

ABC Hub v spodnji etaži Emporium.

Podjetja, šole, fakultete, občine in druge organizacije so del zelenega razvoja Slovenije. Že več kot 280 se jih je pridružilo Zelenemu omrežju Slovenije, kjer širši javnosti odkrivajo svoje trajnostne in okoljske dosežke, ki jih ni malo. Vabljeni k branju.

Vse več podjetij se zaveda, da je prihodnost gospodarskega razvoja v trajnostni naravnanosti in inovativnih rešitvah, zato v družbi BTC že kar nekaj let načrtno spodbujamo vključevanje zaposlenih, poslovnih partnerjev in mladih v inovacijske procese. Ti prispevajo prodorne zamisli, izvirne ideje in nove vizije ter tako prispevajo k graditvi BTC City v pravo inovativno mesto. Prostore za razvoj, ki najbolj drznim med njimi dajejo zagon, od letos naprej omogočata moderno središče ABC Hub in ABC pospeševalnik. Spomladi je tako zaživel ABC pospeševalnik za pomoč startup podjetjem, ki se lahko naprej razvijajo v ABC Hub-u v spodnji etaži Emporium, jeseni pa je z izobraževanjem nastopila druga generacija startupov, ki se bo posvetila iskanju rešitev za kakovostno bivanje. S tem in drugimi trajnostno naravnanimi projekti se BTC City spreminja v inovativno mesto, kjer je v ospredju trajnostni razvoj, ki, kot pravi predsednik Uprave BTC Jože Mermal: »Ni več oddaljen cilj, temveč nujna in potrebna realnost.« BTC d.d. www.btc.si

Razpis za subvencije ekološki pridelavi je odprt

december 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Spoznanje, da imajo intenzivno kmetovanje, izčrpavanje neobnovljivih virov in onesnaževanje v vseh oblikah pogubne posledice, je v zadnjih letih doprineslo k izrazitemu razvoju ekološke miselnosti. Povpraševanje po ekoloških živilih narašča. Bureau Veritas je v svetovnem merilu vodilni ponudnik storitev certificiranja, preizkušanja in kontrol. S

poznavanjem lokalnih zahtev in s številnimi mednarodnimi izkušnjami lahko zagotovi visoko dodano vrednost vašim pridelkom in živilom. Mednarodno prepoznaven certifikat vam bo olajšal trženje ekoloških pridelkov in živil na skupnem trgu EU in v državah izven nje. Vsi kmetovalci, ki razmišljajo o ekološki pridelavi, se lahko za pridobitev subvencij do konca leta prijavijo v shemo nacionalne finančne podpore za ekološko kmetovanje.

Gre za ukrep kmetijsko okoljsko podnebnih plačil MKGP, ki podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, ustreznega gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženja in prilagajanja kmetovanja podnebnim spremembam. Rok za prijavo za pridobitev sredstev poteče 31. 12. 2015.

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Na sejmu Energetika tudi o energetski sanaciji javnih stavb

Od 12. do 15. aprila 2016 bo na celjskem sejmišču 18. mednarodni sejem Energetika, največji in najpomembnejši sejem s tega področja v regiji, ki ga družba Celjski sejem organizira vsako drugo leto. Sejemsko dogajanje dopolnjuje še sejem Terotech-Vzdrževanje, ki je namenjen vzdrževanju v industriji. Sejma prinašata številne novosti tako v razstavnem delu dogajanja, kot tudi razpravo o najbolj aktualnih temah s tega področja. V spremljajočem programu strokovnih sejmov bodo v Celju med drugim razpravljali o e-mobilnosti, upravljanju porabe, pametnih omrežjih in izkoriščanju obnovljivih virov. Na področju ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter materialov in storitev za energetsko varčno gradnjo pa se bodo posvetili energetski sanaciji javnih stavb, kar je trenutno ena najbolj vročih tem, s katerimi se ukvarjajo občine v Sloveniji. Na sejmišču bo posvet na temo javno-zasebnega partnerstva na področju energetske sanacije javnih stavb s predstavitvijo uspešnih praks iz drugih evropskih držav.

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

Kredenca pred obnovo in po njej.

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p., izvaja postopke priprave na ponovno uporabo in pomembno prispeva k uresničevanju ciljev krovne direktive o odpadkih in krožnem gospodarstvu.

Popravljivost izdelkov postaja velik problem, vendar ga je mogoče izboljšati z zakonodajo o pravicah potrošnikov. Z najmanjšo garancijo na izdelke lahko motivira proizvajalce, da proizvajajo blago z daljšo življenjsko dobo, da bi preprečili gospodarske izgube. Potrošniki se morajo zavedati pričakovane življenjske dobe izdelkov, ki jih kupujejo. Konkurenca že spodbuja proizvajalce, da proizvajajo trpežne, enostavne izdelke, ki se jih da popraviti, zlasti v zvezi z zagotavljanjem rezervnih delov. Na sliki je tipičen slovenski izdelek »kredenca«, še vedno zelo iskan kos pohištva, prenovljen v CPU Rogaška Slatina.

Pripravila: dr. Marinka Vovk Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

Od energetske pis­ menosti do energetskega kalkulatorja

Consensus d.o.o. www.consensus.si

Lunay – izdelki za žensko higieno iz 100 % bombaža

23 104/105

V okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE, katerega komunikacijski partner je Consensus, smo 9. novembra v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani v dvorani Državnega sveta organizirali javni strokovni posvet »Izračunajmo svojo energetsko-podnebno prihodnost!«.

Na posvetu so po uvodnem predavanju prof.

Robina Grimesa, glavnega znanstvenega svetovalca na britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, slovenski strokovnjaki z različnih področij predstavili svoje poglede na pomen upoštevanja strokovnih dejstev in številk pri oblikovanju energetsko-podnebne prihodnosti. Ekipa projekta EN-LITE si bo prizadevala za čim prejšnjo vzpostavitev pogojev za izdelavo slovenskega energetskega kalkulatorja. Dotlej sta za preigravanje energetsko-podnebnih scenarijev na voljo globalni kalkulator www. globalcalculator.org in izvorni britanski 2050 energetski kalkulator, na podlagi katerega je načrtovana izdelava slovenskega, http://2050-calculator-tool.decc.gov.uk. Več informacij o projektu EN-LITE na www.en-lite.si.

Lunay je nova blagovna znamka izdelkov za žensko higieno, ki so jo razvili v podjetju EMMA d.o.o. Na prvo mesto postavlja zdravje žensk, zato so izdelki Lunay izdelani iz 100 % naravnega bombaža, ki koži omogoča dihanje in je naravno vpojen. So hipoalergenski, ne dražijo kože, so brez dišav in super absorbentov, brez klora in dioksina. Zaradi vseh navedenih lastnosti so izdelki tudi manj obremenjujoči za okolje. Skupina izdelkov Lunay zajema higienske vložke (dnevne, nočne, retro in ščitnike perila) in tampone (mini, normal in super).

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Učinkovito in enostavno Energetski pregledi stiskanje odpadkov – obvezni za Učinkovitost, velika podjetja ekonomičnost in zanesljivost so glavne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave za ravnanje z odpadki. V dejavnostih, kjer tehnična izobrazba zaposlenih ni prioriteta, npr. v trgovini, gostinstvu in podobnih, pa je dodatna zahteva še enostavno delo oziroma upravljanje.

Vse navedene zahteve izpolnjujejo rotacijske stiskalnice serije PS nemškega proizvajalca Bergmann. Princip delovanja je preprost.

Pritisni valj v stiskalni komori se vrti in spušča, pri čemer stiska odpadke neposredno v vreče ali zbirne posode. Ko je vreča ali zbirna posoda polna, jo odstranimo iz stiskalne komore in namestimo novo. Ni nobenega povezovanja v bale, zamenjava vreč in posod je povsem hitra in enostavna in traja le dve do tri minute.

Naprave so konstruirane tako, da omogočajo polnjenje tudi med obratovanjem, s čimer se njihova zmogljivost še poveča. Na voljo so v več velikostih in izvedbah.

Zeleno omreŽje Predavatelji in organizatorji javnega strokovnega posveta.

Ekora d.o.o. www.ekora.si

Izteka se rok za izvedbo energetskih pregledov v velikih podjetjih. Direktiva o energetski učinkovitosti določa, da morajo vsa velika podjetja prvi obvezni energetski pregled opraviti do 5. decembra 2015. Novi Energetski zakon za podjetja natančneje opredeljuje uvajanje sistemov upravljanja z energijo in izvajanje energetskih pregledov na vsaka štiri leta. Kakovosten energetski pregled lahko podjetju zagotovi kakovostno analizo dosedanjega dela in pokaže smiselne ter potrebne ukrepe za varčevanje z energijo in nižanje stroškov. Energetski pregled podjetja je prvi ukrep, s katerim določimo stroškovno ugodne možnosti prihrankov energije. Hkrati podjetju poda kvalitetne energetske kazalnike in metode spremljanja rabe energije,

december 2015

Potrošnik naj ve, kaj je življenjski ciklus izdelka

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 104/105

okolje

kar je podlaga prihodnjim prizadevanjem za racionalno rabo energije. Obseg energetskega pregleda in čas izvedbe je odvisen od velikosti podjetja in vrste dejavnosti ali proizvodnje.

Izkušnje kažejo, da je v večini podjetij mogoče z izvedbo organizacijskih in manjših investicijskih ukrepov prihraniti od 10 do 40 % energije in stroškov. Z racionalno rabo energije se poveča kvaliteta produktov in storitev ter konkurenčnost podjetja. Energetska agencijo za Podravje vam lahko kot specialist za izvedbo energetskega pregleda pri tem pomaga in svetuje.

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

ERICo organiziral mednarodni kongres o upravljanju z divjadjo

Trajnostno poročanje indikator tudi za podjetje Podjetja in druge organizacije so del širšega okolja. Krepi se pritisk, da vsak subjekt prevzame svojo družbeno odgovornost in deluje trajnostno na način, da svoje delovanje razkrije v trajnostnem poročilu. Tudi zahteve svetovnih bank in investitorjev vse bolj zahtevajo razkrivanje trajnostnih kazalcev podjetja. Trajnostno poročilo pa ni le pokazatelj za zunanje deležnike, ampak dober indikator dejanskega stanja za podjetje oziroma organizacijo. Daje dobre osnove za nadaljnjo rast in razvoj, za učinkovito upravljanje z viri, kot so voda, energija, odpadki in razne surovine, s čimer podjetje ne le deluje odgovorno do okolja in družbe, v kateri deluje, ampak ima konkretne finančne prihranke. Tudi slovenska podjetja, predvsem večja, se vse bolj zavedajo dodane vrednosti izkazovanja svoje okoljske in družbene odgovornosti s trajnostnim poročilom. V podjetju Fit media smo tako v letošnjem letu pripravili trajnostno poročilo skupine Petrol, ki je prejelo tudi prvo nagrado Akademije Financ za najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju, in Skupine Laško. Pri pripravi je šlo za svetovanje in strokovno podporo, pripravo strukture in vsebine poročila, uredništvo in oblikovanje. Poročila so pripravljena v skladu s kazalci GRI G4.

za nalogo, ki je obsegala izdelavo smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, prikaz njihove uporabe na praktičnem primeru in zasnovo sistema pozitivne diskriminacije stavb kulturne dediščine na javnih razpisih za sofinanciranje ukrepov URE. Izvajalski konzorcij Urbanističnega inštituta RS in Gradbenega inštituta ZRMK je v mesecu novembru zaključil projektno delo. V kratkem je zato pričakovati javno objavo smernic, ki so namenjene tako strokovnjakom varstva kulturne dediščine, kot investitorjem in izvajalcem. Model pozitivne diskriminacije bo predvidoma uporabljen predvsem oziroma najprej v razpisih za sofinanciranje ukrepov URE znotraj novega Programskega obdobja 2014–2020.

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. www.gi-zrmk.si

Papirna industrija izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost

Fit media d.o.o. www.fitmedia.si

december 2015

Fotografija srne v avtocestnem podhodu s senzorsko kamero.

Inštitut ERICo Velenje ima v slovenskem in mednarodnem prostoru zelo aktivno vlogo na področju pridobivanja znanj o ekologiji prostoživečih živali in upravljanja s populacijami divjadi. Rezultati raziskav imajo uporabno vrednost le, če so preneseni h končnim uporabnikom. Zaradi tega v Velenju vse od leta 2007 vsako leto organiziramo mednarodni kongres oziroma posvetovanje o upravljanju z divjadjo. Po lanskoletnemu 10. Svetovnem kongresu o divjem prašiču smo letos med 5. in 7. novembrom v sodelovanju s partnerji iz Slovenije, Srbije in Makedonije organizirali 4.

Mednarodni kongresu o lovstvu in upravljanju z divjadjo. Na njem je 122 avtorjev iz 15-ih držav predstavilo 46 prispevkov, ki bodo pomembno prispevali k še boljšemu upravljanju s populacijami v prihodnje. Več informacij o dogodku je objavljenih na spletni strani http:// www.huntsymposium.com/.

ERICo d.o.o. www.erico.si

Energetska prenova stavb kulturne dediščine

Obstoječe stavbe skrivajo izjemen potencial za učinkovitejšo rabo energije (URE) in za rabo obnovljivih virov. Pri načrtovanju izboljšav stavb kulturne dediščine je treba upoštevati tudi posebne robne pogoje, ki presegajo običajne ekonomske, okoljske in družbene vidike ter tehnične parametre. Gre za zgodovinske in kulturne oziroma umetniške vrednote teh stavb, kjer je varovanje omenjenih značilnosti zaradi ohranjanja identitete in vsebovanih nereproducibilnih informacij nadrejeno raznovrstnim spremembam in izboljšavam, tudi če bi bile te relativno enostavno izvedljive in stroškovno učinkovite. Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2015 objavilo javni razpis

Mednarodno srečanje slovenskih papirničarjev.

Konec novembra je na Bledu potekalo tradicionalno Mednarodno srečanje slovenskega papirništva, ki se ga je udeležilo okoli 250 udeležencev iz devetih držav. Čeprav je papirna panoga danes panoga okoljskih atributov trajnostnega značaja, se še kako zaveda potrebe po nadaljnjem razvoju in inoviranju. Slovenska papirna in papirno predelovalna podjetja izvozijo več kot 75 % svoje proizvodnje in to kljub temu, da ustvarjajo v izrazito nespodbudnem gospodarskem okolju. Okoli 4.000 zaposlenih v nekaj več kot stotih papirniških podjetjih proizvede v povprečju dobrih 43.000 evrov dodane vrednosti, kar je 8 % nad slovenskim povprečjem. Kot je v svojem nagovoru poudaril predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije Tadej Gosak, je papirna industrija v preteklosti izjemno izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost in danes deluje kot zanesljiv in kakovosten delodajalec. Deluje uspešno in to kljub številnim izzivom in težjim pogojem na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev, kot so jih deležni tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta. Izzivi za prihodnost ostajajo, kot

Pripravila: Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije GZS - Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije www.gzs.si

Varčna uporaba ponovno zapisljivih kartic Ponovno zapisljive, angleško »re-writable«, identifikacijske kartice omogočajo večkratni ponovni potisk imen, pri katerem ostajata kakovost zapisa vselej odlična. Največja prednost je v ponovljivosti, saj lahko opravimo preko 500 ponovnih potiskov in izbrisov, pri tem pa ne potrebujemo novega zapisnega traku.

Njena uporaba predstavlja varčno rešitev, ki ni le okoljevarstvena, temveč tudi ekonomska, saj podjetje prihrani čas in denar, ki bi ga sicer namenilo za naročilo novih kartic in dizajnov.

Ponovno zapisljiva kartica je izdelana iz PVC ali PVC razgradljivega materiala, medtem ko je del za ponovni zapis, prevlečen s posebno termično plastjo, ki omogoča večkratni potisk. Uporabna je povsod, kjer se izrazi potreba po spremembi identifikacijskih podatkov: na smučiščih, dogodkih ali konferencah. Primerna je predvsem za podjetja, ki jim je identifikacija gostov visoko na prioritetni lestvici, saj lahko vsakega gosta ob prihodu »akreditirajo« s poimensko kartico, ne da bi kartice po dogodku zavrgli.

in jih prenaša v podjetja, družbo in politiko ter s svojimi partnerji raziskuje in razvija trajnostne izdelke, procese in storitve. V študiji za leto 2014 dokazuje, da je z boljšim izkoriščanjem sekundarnih surovin možno občutno prispevati k ohranjanju okolja in obvladovanju klimatskih sprememb. »Resources SAVED by recycling« je študija, ki prinaša konkretne rezultate – skupni rezultat skupine Alba je z recikliranjem prihranjenih nad 48,3 milijona ton primarnih virov v letu 2014 . Pri tem so upoštevane združene reciklažne dejavnosti skupine ALBA Group, vključno s Slovenijo.

Partnerji družbe Interseroh Slovenija so lahko prepričani, da bomo tudi v prihodnje uspešno soustvarjali nove zgodbe, utrjevali standarde in minimizirali vpliv okoljskih zavez na poslovanje. Za našo storitev kot edini ponudnik na slovenskem trgu dajemo jamstvo in certifikat.

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Evropski teden zmanjševanja odpadkov v Mestni občini Ptuj

Medeja si bo spet lahko umila obraz

25 104/105

najbolj logičen primer se ponuja uporaba papirniških muljev kot surovina za nove izdelke, na primer v gradbeništvu, za kompostiranje ali v energetske namene.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan sta predala namenu centralno čistilno napravo in kanalizacijski sistem v Zagorju. Tako bodo kmalu po zagorski dolini tekli čisti potoki in reka Sava. Izveden je bil namreč evropski projekt »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save«, ki so ga skupaj izpeljale občine Litija, Šmartno pri Litiji, Radeče in Zagorje ob Savi. Prinaša številne pozitivne posledice, kot je zmanjšanje pritiskov na naravno okolje, izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda, zmanjšanje emisij vode iz komunalnih virov onesnaženja, izboljšanje zdravja in življenjskih pogojev za prebivalstvo, izboljšanje gospodarske infrastrukture za pospešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospodarskega razvoja občine in regije. Vrednost celotnega projekta v vseh štirih občinah znaša 27 milijona evrov, 62 % prispeva EU iz Kohezijskega sklada, 11 % Republika Slovenija, 27 % pa občine, vključene v projekt. Z novo infrastrukturo se bo očistilo kar 95 % odpadnih voda na tem območju. Objekt je simbolično poimenovan Medeja in simbolizira ladjo Argo, s katero so semkaj pripluli Argonavti.

Spomin na legendo je spodbuda, da očistimo naše vode, da si bo tako kot nekoč Medeja spet lahko umila obraz v Mediji.

JP Komunala Zagorje, d.o.o. www.komunala-zagorje.si

Javni sadovnjak Mestne občine Ljubljana

Zeleno omreŽje

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

48,3 milijona ton prihranjenih primarnih virov v letu 2014

Inštitut za okolje, varnostno in energetsko tehnologijo Fraunhofer UMSICHT je vodilni na področju trajnostnega gospodarjenja z energijo in surovinami. Pripravlja znanstvene izsledke

Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

V Programu varstva okolja za MOL 2014–2020 si je Mestna občina Ljubljana postavila cilj, da se površine MOL izkoristijo za pridelavo hrane in lokalno samooskrbo. Tako je v sklopu projekta ZPE 2016 župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, v sredo, 11. 11. 2015, posadil sadno drevo in s tem odprl prvi javni sadovnjak v Mestni občini Ljubljana. Na 0,6 ha mestnega zemljišča, ki leži na Grbi ob Puhtejevi ulici, je posajenih 96 sadik sadnega drevja in 42 sadik okrasnih jablan. Javni sadovnjak je zamišljen kot odprt prostor, namenjen izobraževanju in preživljanju prostega časa. Sestavljen je iz dveh delov. Na južnem delu sadovnjaka je posajenih 45 sadnih dreves jablan, 18 sadnih dreves hrušk, 6 sadnih dreves sliv in 3 sadna drevesa

december 2015

V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kg odpadkov, od tega je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. Evropska unija si zato z različnimi ukrepi vrsto let prizadeva spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov.

Akcija Evropski teden zmanjševanja odpadkov vsako leto pozornost nameni drugi temi: pretekli dve sta bili zmanjševanje zavržene hrane in ponovna uporaba. Tudi Javne službe Ptuj je kot podjetje odgovorno za ravnanje z odpadki v okviru letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov izvajala akcijo recikliranja in ponovne uporabe na dveh lokacijah: trgovinski center Q-landija (23. 11. 2015 od 9. do 14. ure) in trgovinski center Q-center (24. 11. 2015 od 9. do 14. ure).

26 104/105

okolje

kutine različnih sort, na severnem delu pa 24 sadnih dreves, drevesnih vrst murve, nešplje, skorša, kakija, asimine, oreha, kostanja, aronije. Glede na raznolikost sadnih vrst in sort bo sadje na razpolago od sredine poletja do pozne jeseni. Za sadovnjak bosta skrbeli Mestna občina Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije, oskrba pa bo naravi prijazna. V njem bodo poleg meščanov uživale tudi čebele in druge živali.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

V Novi KBM delovna akcija korporativnega prostovoljstva

december 2015

Na svetovni dan otroka, 20. novembra 2015, so v Novi KBM naredili nekaj dobrega za otroke.

V sodelovanju s Centrom za pomoč mladim so organizirali prostovoljno delovno akcijo grabljanja listja v Doživljajskem igrišču za otroke v Mariboru, edinem tovrstnem v Sloveniji. S to akcijo so prvič uresničili zavezo korporativnega prostovoljstva, ki je eden od ukrepov polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Nova KBM želi na ta način spodbujati sodelovanje zaposlenih v dobrodelnih akcijah in jim pri tem omogoča 1 dan plačane odsotnosti z dela. Zaposlene Nove KBM je na prijetno topel novembrski dan na igrišču in v bližnjem parku pričakala debela odeja odpadlega listja. Lotili so se jih z vso vnemo in tako je bilo otroško igrišče po nekaj urah že čisto in urejeno. Izkazali so se z dobro voljo, učinkovitim timskim delom ter pripravljenostjo pomagati. Ob zaključku delovne akcije so se bančni prostovoljci posvetili še otrokom na igrišču in jim pokazali nekaj otroških iger iz svoje mladosti.

Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Petrol ima najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju 17. novembra 2015 je v Ljubljani potekala že 16. podelitev nagrad Akademije Finance za najboljša letna poročila. Nagrade podelijo v kategorijah med velikimi podjetji, finančnimi ustanovami, srednjimi in malimi podjetji ter drugimi organizacijami. Petrol ima najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju, obenem pa je tudi dobitnik priznanja za inovativnost medija letnega poročila, ki so ga v časopisni hiši Finance letos podelili prvič. Tomaž Berločnik, predsednik uprave: »Med najpomembnejšimi temami, ki smo jih tudi zajeli v trajnostnem poročilu, so prehod na trajnostno mobilnost, energetska učinkovitost in samozadostnost ter trajnostni razvoj mest oziroma lokalnih skupnosti. Trajnostno poročilo skupine Petrol, ki je tokrat poseben dokument, strnjeno prikazuje odtise našega delovanja v gospodarskem, družbenem in naravnem okolju. Hkrati prikazujemo naše trajnostne smernice in cilje. Pri USB-ključku v obliki baterije vsako leto poskušamo najti rdečo nit, ustrezno povezavo z letnim poročilom, z našimi poslovnimi dosežki.

Baterija pomeni vir energije in tako simbolno predstavlja tudi Petrol.« Petrol d.d. Ljubljana www.petrol.si

Prvo trajnostno poročilo Skupine Laško Skupina Laško je izdala prvo obsežno trajnostno poročilo, ki kaže na ključne trajnostne dosežke obeh pivovarn Skupine Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union). Poročilo se nanaša na leto 2014, izpostavljenih pa je tudi nekaj dobrih okoljskih projektov preteklih let. V sklopu trajnostne tehnologije so predstavljeni okoljski dosežki, v sklopu trajnostnih odnosov pa je predstavljen odnos do zaposlenih, dobaviteljev, kupcev in družbena odgovornost.

Poročilo je pripravljeno na podlagi kazalcev GRI G4. V Pivovarni Laško iz lastne anaerobne čistilne naprave kot stranski produkt pridobijo okoli 300.000 m3 bioplina/leto, kar predstavlja pomemben

delež obnovljivega vira energije. V Skupini Laško so glede na leto 2013 v letu 2014 z več ukrepi v obeh pivovarnah zmanjšali porabo električne energije za 1,37 %. Tudi na področju pakiranja so bili narejeni veliki premiki. Težo plastenke Zala so znižali za 24 %, dodali so 20 % recikliranega PET materiala k primarnemu viru, s čimer so zmanjšali porabo novega PET v enem letu za 27 % oziroma 55 ton. Težo plastenke Oda pa so zmanjšali za 25 %, kot prva v Sloveniji pa je Oda opremljena z Braillovo pisavo za slepe in slabovidne. Svojo trajnostno zavezo Skupina Laško izkazuje tudi v odnosu do svojih zaposlenih in širšega družbenega okolja, v katerega nenehno vrača z raznimi okoljskimi in družbeno odgovornimi projekti.

Poročilo je dostopno na povezavi www.lasko-group.com/tr-porocilo.pdf.

Pivovarna Laško, d.d. www.pivo-lasko.si

Green in Inpak za trajnostno leto 2016

Pomurski sejem vas vabi, da ponudite svoje zelene zamisli, znanje, izdelke in storitve na mednarodnem sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green v Gornji Radgoni, od 31. marca do 2. aprila 2016. Čas za prijavo je do 24. januarja. Objavljen je tudi poziv oblikovalcem, izumiteljem, konstruktorjem, proizvajalcem in uporabnikom embalaže k potrditvi odličnosti na ocenjevanju za 36. Slovenski oskar za embalažo, ki poteka pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Kriteriji žirije bodo predvsem: izvirnost, inovacija, zaščita vsebine, trajnostni vidiki embalaže in njene proizvodnje, praktičnost uporabe, estetika, tržna komunikativnost ter skladnost med izdelkom, embalažo in tržnim sporočilom. Organizator sprejema prijave do 25. marca 2016. Sodelujoči modeli bodo predstavljeni na posebni razstavi v okviru 20. mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak v Gornji Radgoni od 20. do 25. avgusta. Ponudniki embalažnih izdelkov, tehnologij in storitev pa se lahko na sejmu Inpak tudi predstavijo s samostojnim razstavnim prostorom in s prispevki v strokovnem dogajanju.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Pri črpanju komunalne odpadne vode na daljših razdaljah nastane težava zaradi anaerobnega razkroja, ki povzroča nastanek vodikovega sulfida. Ta povzroči korozijo betona in kovinskih elementov ter neprijetne vonjave. Prej omenjene težave so bile razlog za začetek trženja novega sistema za transport komunalne odpadne vode. Pnevmatski sistem Gulliver® s prisotnostjo zraka zagotavlja stalno aerobno stanje odpadne vode. Komunalna voda se najprej zbira v tlačni posodi, od koder se s stisnjenim zrakom potiska v tlačni cevovod. Celotna dolžina tlačnega cevovoda se dnevno izpiha, s čimer se učinkovito odstranijo usedline in prepreči nastajanje oblog.

Pnevmatski sistem Gulliver® je primeren za transport komunalne vode po reliefno razgibanih območjih do tlačne višine 16 barov in razdalje do 30 km. S transportiranjem odpadne vode na daljše razdalje lahko s preprostim načinom združujemo odpadne vode iz več naselij na reliefno razgibanem področju in jih čistimo na skupni večji čistilni napravi.

Prva pnevmatska črpališča v Sloveniji uspešno obratujejo že četrto leto. Postavljena so v Občini Bloke, Občini Loški potok, v naslednjem letu pa bo zagnano črpališče v Rakitniku pri Postojni.

Pripravila: Aleksandra Vogrinčič Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Na dan porabimo preveč naravnih virov

ProVITA, inženiring d.o.o. www.provita.si

foto: Mediaspeed

Saubermacher – Komunala že tretjič prejemnik nagrade Horus

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Si.mobil varčuje z naravnimi viri

104/105

Europe Research Institute vsak od nas potroši približno 43 kg naravnih virov na dan. Že danes trošimo več, kot imamo, saj porabimo tretjino virov več, kot jih je Zemlja sploh sposobna proizvesti.

okolje

17. novembra 2015 so v Šempetru pri Gorici v sklopu 10. Slovenskega foruma inovacij in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja podelili Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2015. Nagrado Horus že sedmo leto zapored podeljujejo IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, SPIRIT Slovenija, javna agencija, in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami. Veseli in ponosni smo, da nam je v podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. tudi v tretje uspelo. Postali smo zmagovalec in prejemnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2015 v kategoriji majhnih podjetij. V podjetju Saubermacher – Komunala družbeno odgovornost živimo, razvijamo in z njo rastemo ter se trudimo, da zanjo navdušimo tudi druge. Le tako bomo lahko ustvarili zdravo okolje in zgradili zdravo družbo. Prejem nagrade Horus 2015 je zagotovo dokaz, da smo na pravi poti. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo družbeno odgovorno ustvarjali zdravo okolje v zadovoljstvo vseh naših deležnikov.

Mnoga podjetja pogosto govorijo o trajnostnem poslovanju. Toda, ali lahko trajnostno ravnanje tudi dokažemo? Priznani nemški Inštitut za okolje, varnostno in energetsko tehniko Fraunhofer- Institut fur Umwelt-, Sicherheits-und Energietechnik UMSICHT izvaja analize in izračune prihrankov materialnih virov v podjetjih, ki reciklirajo odpadke.

V sodelovanju z Interserohom je bila analiza narejena tudi za Si.mobil. S svojim odgovornim ravnanjem do okolja smo tako v letu 2014 z recikliranjem odpadne električne in elektronske opreme, papirne in kartonske embalaže ter plastične embalaže prihranili 1.350,70 ton materialnih virov in v zrak izpustili 129,20 ton manj toplogrednih plinov. S svojimi dejanji prispevamo k varovanju okolja in preprečevanju podnebnih sprememb. Kot dokaz in pohvalo za dobro delo smo prejeli certifikat: »Certificate resource SAVED 2014«.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Najpomembnejša standarda v letu 2015

Zeleno omreŽje Zavod PEC Pomurski ekološki center in podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. sta v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota 24. 11. 2015 tokrat že šestič organizirala zaključni dogodek v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki je letos potekal od 21. do 29. novembra s sloganom »Dematerializacija – narediti več z manj«.

Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so predstavili idejne rešitve, kako z medsebojno delitvijo, souporabo in izmenjavo dobrin ne bi ustvarjali odpadkov.

V sklopu dogodka se je podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. pridružilo akciji slovenskih komunalnih podjetij in prikazalo koliko naravnih virov potroši vsak izmed nas. Po podatkih inštituta Sustainable

Na Slovenskem inštitutu za standardizacijo bomo leto 2015 zaključili zelo ponosni, saj smo v sodelovanju z mednarodno organizacijo ISO in evropskim komitejem CEN objavili novi izdaji najpomembnejših standardov za sisteme vodenja. To sta standarda SIST EN ISO 9001:2015, Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve, in SIST EN ISO 14001:2015, Sistemi ravnanja z okoljem – Zahteve z navodili za uporabo. Prvi je na voljo tudi že v slovenskem jeziku, izdajo prevoda drugega pa predvidevamo v začetku naslednjega leta. Vsi vpleteni v razvoj teh standardov in tudi uporabniki se strinjamo, da imamo od izvajanja sistema vodenja na podlagi teh dokumentov le koristi. Tako

december 2015

Gulliver® - pnevmatski transport komunalne odpadne vode

27

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

28 104/105

okolje

bomo na SIST upoštevali nov standard SIST EN ISO 9001 in se še naprej trudili povečati zadovoljstvo naših odjemalcev ter dosledno zagotavljati izdelke in storitve. Hkrati bomo obravnavali vsa tveganja in priložnosti ter dokazovali izpolnjevanje skladnosti s specificiranimi zahtevami sistema vodenja kakovosti.

Kakovostno leto 2016 vam želi SIST!

Peč na lesne pelete v Pekarni Spar.

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si

Družba Slopak se je pridružila združenju EXPRA Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, je postala polnopravna 25. članica združenja EXPRA (Extended Producer Responsibility Alliance). Ustanovljena leta 2013, EXPRA deluje kot krovna organizacija družb za ravnanje z embalažo ter predelavo in recikliranje odpadne embalaže, ki so v lasti zavezancev, poslujejo na osnovi nedobičkonosnosti, promovirajo avtentična načela razširjene proizvajalčeve odgovornosti in podpirajo razvoj in izmenjavo najboljših evropskih praks z nudenjem storitev javnega ali skupnega interesa. V družbi Slopak se zavedajo pomembnosti povezovanja na evropski ravni, prenosa znanja in informacij. »Veselimo se konkretnega sodelovanja s članicami EXPRA«, je poudaril Srečko Bukovec, direktor družbe Slopak. »Izmenjava dobrih praks in znanj bo pripomogla, da se bo družba Slopak lažje soočala z izzivi, ki jih prinaša trenutno neprimerno konkurenčno okolje v Sloveniji«. Predsednik združenja EXPRA, William Vermeir, je povedal: »Veseli nas, da lahko pozdravimo novo članico, še posebej v trenutku, ko skušamo promovirati pojem razširjene proizvajalčeve odgovornosti v pravem pomenu. To pomeni DROE, ki delujejo na principu nedobičkonosnosti ter so v lasti zavezancev.«

v Sloveniji – Interspar Citypark. Pomembno vlogo pri obnovi je igrala misel na energetsko varčnost, zato Interspar Citypark vključuje veliko okolju prijaznih izboljšav. Osvetljuje ga energetsko varčna LED-razsvetljava, hladilniki in zamrzovalniki so zaprti in tako trošijo manj energije. Za peko več kot 70 vrst svežih pekovskih izdelkov Pekarne Spar v trgovini uporabljajo peč na lesne pelete. Ta ponuja bistvene prednosti pred fosilnimi gorivi, saj so peleti obnovljiv, energijsko učinkovit in okolju prijazen vir energije. Zanimivo je, da izpust ogljikovega dioksida pri zgorevanju peletov ustreza količini ogljikovega dioksida, ki ga drevo absorbira v času rasti. Z uporabo tako dosežemo več kot 95-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi s fosilnimi gorivi. Mag. Igor Mervič, generalni direktor podjetja Spar Slovenija, je ob otvoritvi povedal: »Naš cilj je bil omogočiti unikatno nakupovalno izkušnjo v megamarketu, ki na enem mestu združuje skoraj vse, kar potrebuje sodobni kupec. V obnovo smo vložili veliko truda in prepričani smo, da bodo obiskovalci zadovoljni in se bodo v našo prenovljeno trgovino radi vračali.« Arhitekturni načrt megamarketa, ki se razprostira na skoraj 7.000 kvadratnih metrih, je zasnovalo podjetje Interstore Design.

Spar Slovenija d.o.o. www.spar.si

6. Državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov

december 2015

Slopak d.o.o. www.slopak.si

Interspar Citypark energetsko varčen in okolju prijazen Spar Slovenija je po temeljiti 5-mesečni prenovi odprl največji in najmodernejši megamarket

V sredo, 21. 10. 2015, je na Biotehniški šoli Ptuj potekalo 6. državno srečanje dijakov, ki se izobražujejo v programu okoljevarstveni tehnik, katerega so se udeležili tudi dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje

okolja iz Celja, z mentoricama Janjo Čuvan in Alenko Lah Kalan. Srečanje so pričeli na posestvu Biotehniške šole Ptuj, na Turnišču.

Po uvodnem programu so se dijaki iz vseh šestih šol oziroma krajev, kjer poteka program: Muta, Ljubljana, Ptuj, Maribor, Velenje in Celje razdelili v mešane skupine. V skupinah so dijaki nadaljevali orientacijski pohod po okolici posestva, sprehodili so se mimo gradu Turnišče ter skozi ostanke »pragozda« v okolici. Na poti so dijaki odgovarjali na različna vprašanja iz stroke, kjer so morali med seboj sodelovati.

Po zaključku pohoda so si dijaki ogledali še hleve, ki so v lasti šole, in različne vrtove, ki jih obdelujejo dijaki programov Biotehniške šole Ptuj. Ob koncu srečanja so se vsi strinjali, da so skupaj preživeli čudovit dan v učilnici naravi. Vsakoletna državna srečanja dijakov in učiteljev šol, kjer se izvaja srednješolski izobraževalni program okoljevarstveni tehnik so za šole oziroma učitelje izjemno pomembne. Vsako leto ga izvede druga srednja šola.

Gostiteljica pripravi zanimiv in inovativen strokovni program, predstavi izobraževalno delo šole, specializirane učilnice in opremo.

SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr

23 % nastalih komunalnih odpadkov se je odložilo odlaganje in sežig 9% izvoz 12 %

drugo ravnanje 26 %

reciklaža in uporaba kot gorivo 53 %

Ravnanje z odpadki, Slovenija, 2014; Viri: SURS, ARSO, MOP

V Sloveniji smo v letu 2014 ločeno zbrali 65 % vseh nastalih komunalnih odpadkov, kar je skoraj 8 % več kot v letu 2013. Največ nastalih komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v gorenjski (70 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (45 %). V lanskem letu je bilo v Sloveniji dejansko predelanih (recikliranje in uporaba kot gorivo) malo več kot 3 milijone ton odpadkov (ali 5 % več kot v letu 2013), na odlagališča pa je bilo odloženih malo manj kot 283.000 ton vseh vrst odpadkov (ali skoraj 10 % manj kot v letu 2013). Na komunalnih odlagališčih se je v lanskem letu odložilo 23 % nastalih

Statistični urad RS www.stat.si

Novi Cat nakladalnik za čistejši jutri

Samo v letošnjem letu so z reciklažo papirja prihranili 3.054,934 dreves, z odpadnim jeklom, ki so ga reciklirali v letošnjem letu, pa bi lahko zgradili 46.137,255 km železniških tirov. S proizvodnjo goriva iz odpadkov so v letošnjem letu ohranili 161.635,537 m3 zemeljskega plina. Impresivne številke, s katerimi se lahko pohvali Gorenje Surovina in to zgolj v desetih mesecih letošnjega leta. Da bodo lahko tako in še bolj uspešno nadaljevali z recikliranjem, so se odločili za nov nakladalnik na kolesih Cat 910K, ki so ga kupili v podjetju Teknoxgroup Slovenija. Z njim bodo lahko še hitreje manipulirali z gorivom iz odpadkov, saj ima stroj žlico večje prostornine ter visoki dvig. Obenem je stroj opremljen s sistemom hlajenja na zahtevo z reverzibilnim ventilatorjem. Da pa ne bi prišlo do poškodb na gumah, je stroj opremljen s Catovimi gumami Flexport.

Caterpillar je edini proizvajalec gradbene mehanizacije, ki sam izdeluje gume, da bi povečal učinkovitost stroja. Catove gume Flexport zagotavljajo udobno vožnjo in delo, so vzdržljive, stabilne in dolgo uporabne.

Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. www.comtec.si

Obisk Inštituta za biologijo gradnje in trajnostnost v Rosenheimu

V petek, 27. novembra, se je manjša skupina članov Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo in drugih simpatizerjev gibanja udeležila strokovne ekskurzije v Inštitut za biologijo gradnje - pred nedavnim zgrajeno poslovno in

Unirec d.o.o. www.unirec.si

Praznična dekoracija naj bo iz reciklirnih materialov Decembra vsi razmišljamo o tem, kaj podariti poslovnim partnerjem in kako polepšati praznične trenutke – na okolje pa prevečkrat pozabimo. Januarja se nato soočimo z vprašanjem, kam z božično-novoletno dekoracijo, ki je praviloma okolju zelo neprijazna. Odgovor na ta izziv se skriva v uporabi reciklirnih materialov, kot so na primer x-b votle plošče ali ekopak karton, ki morajo biti potiskani z ekološkimi barvami. Tako dobimo široko paleto unikatnih izdelkov, ki niso samo atraktivni, ampak tudi ekološki, saj jih lahko po uporabi odvržemo v zabojnike za star papir ter jih ponovno uporabimo. Ekološke tiskarske barve s certifikatom Greenguard pa zagotovijo, da ne vsebujejo

demonstracijsko stavbo združenja, ki že skoraj 40 let raziskuje in širi znanja s področja, ki v ospredje postavlja človeka kot uporabnika stavbe in naravo kot naše širše okolje. V združenju so zbrani mnogi najpomembnejši predstavniki gibanja. Njihova zasluga je, da so se spoznanja o tem, kako pomembno je za človeka, da biva v prostorih, ki so zdravi, napolnjeni s svežim zrakom in osvetljeni z naravno svetlobo, razširila. V kultnih prostorih pionirjev kakovosti bivanja so zbrane dolgoletne izkušnje in spoznanja kroga, ki šteje danes že več tisoč predstavnikov. Prav mi smo imeli možnost, da smo se med prvimi srečali z njimi nedolgo po otvoritvi, ki je bila maja 2015. Obisk smo izkoristili tudi za vzpostavitev poslovnih odnosov, se pogovarjali o možnostih njihovega obiska v Sloveniji in izobraževanj naših strokovnjakov na inštitutu v okviru študija, ki bo v kratkem organiziran v angleškem jeziku za vse tiste, ki v nemščini niso dovolj vešči. Prejeli smo tudi nekaj informativne literature in se družili ob tradicionalnem bavarskem obedu. Več o inštitutu na www.baubiologie.de.

Zeleno omreŽje

Teknoxgroup Slovenija d.o.o. www.teknoxgroup.com

Na PST raste Unirecovo drevo – novoletno darilo

Zakaj ne bi letos poslovne partnerje obdarili drugače in pri tem naredili še nekaj dobrega za naravno okolje, ki ga sicer pretirano obremenjujemo, so se vprašali v družbi za ravnanje z odpadno embalažo Unirec. Zakaj ne bi

104/105

škodljivih topil in so tako uporabne tudi v živilski industriji, šolah, vrtcih ter povsod, kjer ljudje prihajamo v neposredni stik s tiskarskimi barvami. Iz širokega nabora izdelkov lahko tudi izberemo atraktivna poslovna darila in s tem pokažemo, da nam ni vseeno za okolje.

okolje

Pripravila: Tanja Vidic, SURS

sredstev za novoletna darila raje namenili sajenju drevesa?

Ker se v Unirecu aktivno zavedajo svoje okoljske odgovornosti, so sredstva za darila letos namenili prav temu. Ob Poti spominov in tovarištva v Ljubljani so konec oktobra posadili javor kot simbol odličnega poslovnega sodelovanja z vsemi partnerji. Njihova želja je, da bodo rasli in se razvijali tako njihovi poslovni odnosi kot skupno drevo. Odraslo listnato drevo na leto proizvede povprečno 9.400 litrov kisika, ki ga človek porabi v desetih dneh. Tako vsak od nas v svojem življenju samo za dihanje potrebuje kar 40 dreves. Pri tem niso upoštevane količine dodatnega ogljikovega dioksida, s katerim vse bolj obremenjujemo naš planet.

Drevesa še kako potrebujemo, zato bo morda to odlično idejo v prihodnje uresničilo še več podjetij v Sloveniji.

Zapisala: Irena Hlede, udia GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

december 2015

komunalnih odpadkov (7 % manj kot v letu 2013). Največ, 42 %, nastalih komunalnih odpadkov so na komunalnih odlagališčih odložili v zasavski, najmanj, 12 %, pa v savinjski statistični regiji.

29

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

30 Energetska sanacija OŠ Jurija Dalmatina Krško

Konec mita o slovenski zaprtosti za tuje investicije

Za objekt OŠ Jurija Dalmatina Krško smo izdelali dokumentacijo za celovito energetsko sanacijo in obnovo ter funkcionalno izboljšavo. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.

Projekt je zajemal ukrepe na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, tako organizacijskih ukrepov (osveščanje in izobraževanje uporabnikov, energetsko knjigovodstvo ipd.), kot tudi investicijskih ukrepov. Z načeli trajnostnega gradbeništva je energetsko učinkovita sanacija obstoječe osnovne šole dosegla izboljšanje toplotnih karakteristik ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija stropa in tal, zamenjava stavbnega pohištva), izkoriščanje obnovljivih virov (rekonstrukcija kotlovnice z novim zalogovnikom za biomaso), zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter najpomembnejše, izboljšana je kakovost bivanja v šolskih prostorih in okolju.

Dr. Peter Wostner, Marko Hren, Gorazd Jenko, Simona Hočevar, Služba za koordinacijo Strategije pametne specializacije:

okolje

104/105

Anketa 2016

Savaprojekt d.d., Krško www.savaprojekt.si

december 2015

foto: Tomaž Škorjanc

Obisk ministrice v podjetju Termo-tehnika

Podjetje Termo-tehnika, vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk, ki na trgu nastopa pod blagovno znamko Kronoterm, je v začetku decembra obiskala delegacija Ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministrice Irene Majcen. Ob tej priložnosti je ministrica s simboličnim pritiskom na tipko uradno zagnala in predala v uporabo nov razvojni laboratorij za testiranje toplotnih črpalk. Gre za enega od treh največjih in najbolje opremljenih tovrstnih laboratorijev v Evropi. V laboratoriju z dvema velikima testirnima komorama in tremi zelo natančnimi kalorimetričnimi postajami bo možno izvajati najzahtevnejše meritve energetske učinkovitosti toplotnih črpalk. Laboratorij pomeni veliko pridobitev za nadaljnji razvoj in proizvodnjo toplotnih črpalk.

Prokurist podjetja Rudi Kronovšek je ministrico seznanil tudi z vrsto težav in ovir na državni ravni, ki dušijo delovanje podjetja. Med temi so subvencije za nakup sanitarne toplotne črpalke, ki jih tudi v letu 2016 naj ne bi bilo, metoda za izračun prihrankov energije pri zamenjavi obstoječih generatorjev toplote s toplotnimi črpalkami, kjer je v Pravilniku o metodah za izračun prihrankov zapisano, da znaša 17,5 %, dejansko pa gre za prihranek več kot 70 % električne energije.

Termo-tehnika d.o.o. www.kronoterm.com

1.

S4 je integralni del programa za prehod v zeleno gospodarstvo. Za učinkovitost ukrepov velja pri »zelenih izdelkih in zelenih tehnologijah« še bolj kot na drugih področjih pravilo, da je bolj kot sam skupek ukrepov pomembno, da so ti časovno, vsebinsko in z upravljavskega vidika celoviti in enotno vodeni. Ustrezno mora biti naslovljen vsak člen v verigi vrednosti, in to s pravilno ciljanim inštrumentom pravočasno in na daljše časovno obdobje predvidljivo. S4 ponuja tako celovitost kot upravljavsko enovitost in s tega vidika predstavlja novost v načrtovanju na področju razvoja, podjetništva in inovativnosti. Ukrepi S4 prav zato zajemajo področja od RRI, do internacionalizacije, razvoja kadrov in ambicioznega uvajanja inovativnega in zelenega javnega naročanja.

2.

Za učinkovito izvajanje S4 Uredbo o zelenem javnem naročanju gledamo skupaj z novelo Zakona o javnem naročanju posebej z vidika uvajanja partnerstev za inovacije. Znano je, da sta se tako Nemčija kot Japonska na vodilna mesta na področju razvoja in uvajanja inovativnih zelenih produktov na trg zavihtela prav s standardizacijo in normativnim okvirjem. Predmetna uredba se mora torej oslanjati tudi na standardizacijo, ki je najpogosteje v domeni pristojnih agencij. Vprašanje dvigovanja praga zahtev za posamezne izdelke in storitve, ki jih naroča javni sektor, mora vključevati na eni strani zahteve o doseganju okoljskih ciljev in na drugi realnost potenciala razvojnih akterjev. Razvojna okolja pragove na posameznih področjih dvigujejo tako rekoč vsakodnevno. Ambiciozne in hkrati realne ravni (kriterijev) tako ni moč prenašati samo na Uredbo, temveč mora postati praksa pri načrtovanju in izvajanju politik (vključno z javnimi naročili). V naslednjih letih bomo priče pravemu razcvetu oblikovanja in pilotnega uvajanja smernic za presojo trajnostnosti izdelkov in storitev v celotnem življenjskem ciklu. Uredba in ZJN3 bosta torej živ in živahen proces, ki mu bodo morali pripravljavci javnih naročil biti kos.

3.

Sloveniji želimo, da bi se na vseh devetih domenah S4 po novem letu vzpostavila medsebojno dopolnjujoča se Strateška razvojno-inovacijska partnerstva na osnovi visoke stopnje zaupanja med gospodarstvom, raziskovalno sfero in državo. Na ta način želimo razbiti mit, da je v Sloveniji sodelovanje tujka.

N N I

ato želimo, da bi strateška partnerstva prispevala k naložbam v bolj ambiciozne in propulzivne razvojne projekte, na osnovi katerih bomo postali soustvarjalci globalnih trendov v okviru svojih niš. a ta način razbijmo mit, ki nas prepričuje, da se razvojni akterji ne zmoremo skupaj osredotočiti na ključne razvojne podjeme.

n nenazadnje, akterjem želimo srečno roko pri nastopu do tujih investitorjev in pri nastopu na tujih trgih. Prav v predprazničnih dneh imamo za optimizem, da bomo razbili tudi mit o slovenski zaprtosti za tuje investicije, dobro popotnico. Podjetji ARCTUR, ki predstavlja močnega akterja na področju visoko-zmogljivostnega računalništva in ELAPHE, ki predstavlja propulzivno malo podjetje na področju elektrifikacije voznega parka, namreč podpisujeta več deset milijonov evrov vredne pogodbe s kitajskimi partnerji. V vsaki od verig vrednosti, ki so se že ali se še bodo vzpostavila preko Strateško razvojno-investicijskih partnerstev, želimo v novem letu podpis najmanj ene take pogodbe.

december 2015

Promocija

okolje

104/105

31

32 104/105

okolje

Člani omrežja Zelene Slovenije

CMC Galvanika d.o.o.

december 2015

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

33 okolje

104/105

˝Skoraj 300 nas je …

Komunala Novo mesto

JP KP Vrhnika, d.o.o.

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

december 2015

CČN DomžaleKamnik d.o.o.

34

Mestna občina Nova Gorica

okolje

104/105

Pridružite se okolju odgovornim!

Občina Sevnica Občina Slovenske Konjice

Mestna občina Slovenj Gradec

Občina Škofja Loka Občina Trbovlje Občina Vrhnika

MARIBORSKI VODOVOD

www.msk.si

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o.

Arze 1b, 6330 Piran - Pirano Tel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 15 info@okoljepiran.si, www.okoljepiran.si

Občina Bled Občina Cerknica Občina Cerkno Občina Gorenja vas - Poljane PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Občina Hrastnik Mestna občina Celje

Prinzhorn Hamburger Containerboard PRIN 01/08 27.01.2009 A. Kuck/ Bönecke

december 2015

Pant.

327 U

Mestna občina Koper

Občina Logatec

Mestna občina Ljubljana

Občina Postojna

Mestna občina Maribor

Občina Rače-Fram

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

35 104/105

okolje december 2015

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

V slovenskem gospodarstvu je izvoz eden ključnih elementov za gospodarsko rast, konkurenčnost in razvoj.

Zato, kot pravi predsednik uprave SID banke mag.

Sibil Svilan, je nujno vodenje takšnih ekonomskih politik, ki prispevajo k ohranjanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Pri tem ima pomembno vlogo zeleno gospodarstvo, kjer ne gre le za načela, ampak za konkretne produkte, ki se implementirajo v prakso.

Vseeno pa se pogosto zatakne pri financiranju naložb in projektov. Po besedah mag.

Sibila Svilana je največja težava pri tem pomanjkanje dobrih projektov, ki bi omogočili poplačilo. Zato je ena od nalog SID banke ta, da zna prepoznati perspektivna podjetja in jih finančno podpreti, dokler njihovega financiranja ne morejo ali nočejo prevzeti poslovne banke.

Promocija foto: arhiv podjetja

Zeleno gospodarstvo niso le načela, so konkretni produkti

mag. Sibil Svilan

36 104/105

okolje december 2015

Zeleno omrežje

Poslanstvo bank ste opredelili s stavkom »Razvijamo, opravljamo in spodbujamo finančnemu trgu dopolnilne ter dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije«.

Kakšna je konkretna vloga SID banke v času, ko mnoga slovenska podjetja iščejo priložnosti na tujih trgih?

Danes je vsak drugi evro slovenskih podjetij zaslužen na tujih trgih. Izvoz je vzvod za dolgoročno gospodarsko rast, za konkurenčnost, blaginjo in razvoj. V preteklih letih je bil tudi gonilna sila pri premagovanju gospodarske krize. Razpoložljive napovedi gospodarskih gibanj kažejo, da bo izvoz v prihodnjih nekaj letih generiral do tri četrtine rasti prihodkov oziroma rasti dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Zato je nujno vodenje takih ekonomskih politik, ki prispevajo k ohranjanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. SID banka razvija posebne programe financiranja, ki izvoznikom omogočajo pridobivanje kreditov pod pogoji in s takšnimi obrestnimi merami, kot jih pridobivajo njihovi konkurenti v tujini. Hkrati kot pooblaščena inštitucija v imenu in za račun Republike Slovenije zavaruje izvozne posle slovenskih podjetij pred netržnimi tveganji. Mislim na tiste, ki jih zasebni zavarovatelji ne zmorejo ali ne želijo kriti, ter s tem slovenskim izvoznikom

zagotavljamo večjo gospodarsko varnost.

V minulem letu je Skupina SID banka zavarovala 3,5 milijarde evrov slovenskega izvoza v 107 državah, kar je okoli 22 % vsega slovenskega izvoza. Financirala je 338 milijonov evrov novih poslov podjetij, od tega več kot polovico z izvozniki. S tem je prispevala 3 milijarde evrov bruto domačega proizvoda ter ohranitev ali oblikovanje približno 18.000 delovnih mest v Sloveniji.

Bistvo spodbujanja izvozne naravnanosti gospodarstva je ustvarjanje pogojev za dolgoročno vzdržen gospodarski razvoj. Podjetja, podvržena mednarodni konkurenci, so spodbujena k tehnološkemu napredku, hkrati pa zaradi velikosti tujih trgov lahko izkoriščajo ekonomije obsega, kar dodatno povečuje njihovo konkurenčnost. Mednarodna menjava je tudi spodbujevalni dejavnik uvajanja dobrih praks, tehnologij in poslovnih modelov, kar lahko koristi zlasti tam, kjer domače gospodarstvo zaostaja. Zato SID banka nudi financiranje razvoja, raziskav in novih tehnologij, zlasti energetskih in okoljsko učinkovitih poslovnih modelov oziroma projektov, ter tako najbolj konkretno prispeva k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva.

Kaj v tem trenutku najbolj potrebuje slovensko

37 Trajnostni razvoj postaja ključni del razvoja gospodarstva, občin in države. Praksa je različna, a spremembe so. Kaj bi bilo potrebno poudariti v programu prehoda v zeleno gospodarstvo, da bi pospešili zeleno rast v Sloveniji?

Prav tako pa so omejitve tudi na strani povpraševanja. Dobra podjetja ali podjetja z dobrimi projekti na trgu nimajo težav s pridobivanjem financiranja. Tista s slabimi bilancami, teh je skoraj ena tretjina, pa dobrih projektov oziroma novih poslovnih modelov nimajo. Banke so torej omejeno sposobne kreditirati podjetja. Kreditirajo po drugačnih, strožjih standardih kot pred krizo, kar je razumljivo. Največja težava pa je pomanjkanje dobrih projektov, to je ustrezno pripravljenih in z zadosti verjetnim denarnim tokom, da se projekt poplača. Problem, na katerega je treba opozoriti in ki je tudi ena od nalog za SID banko, je, kako med temi podjetji prepoznati perspektivna in jih finančno podpreti, dokler njihovega financiranja ne morejo ali nočejo prevzeti poslovne banke.

Zakaj takšna previdnost bank, saj denar je?

Določena konservativnost bank je lažje razumljiva, če vemo, da je v Sloveniji prisoten kapitalski krč, oziroma da je potreba po lastniškem kapitalu slovenskih podjetij zelo visoka, po naših ocenah blizu 5 milijard evrov. To gospodarstvu otežuje dostop do financiranja, saj povečuje verjetnost, da bi podjetje z novim kreditom lahko zašlo v težave pri poslovanju.

Potrebne so rešitve za izboljšanje kapitalske strukture podjetij, česar se SID banka zaveda.

Pripravljamo nekatere rešitve, denimo posebno razvojno posojilo, ki bo temeljilo na načelu dolgoročnega posojila z dolgim moratorijem na odplačevanje glavnice.

Poudaril bi še dejstvo, da so se slovenska podjetja v zadnjih kriznih letih večinoma konsolidirala in razdolževala, zaradi česar niso veliko vlagala v rast in razvoj. Posledično je upadlo povpraševanje po kreditiranju naložb.

Potrebne so spodbude za rast in razvoj.

SID banka s svojimi programi nudi ugodno financiranje naložb za raziskave, razvoj in inovacije. Hkrati je tudi slovenska vstopna točka za Junckerjev evropski sklad EFSI, kjer je za

Poleg jasnih učinkov na kakovost življenja v zdravem okolju bi veljalo poudariti tudi smiselnost potencialnih prihrankov, ki jih gospodarstvo lahko doseže s prehodom na učinkovito rabo energije, obnovljive vire ter zeleno, zlasti pa krožno gospodarstvo. Slednje izboljšuje socialni in okoljski položaj gospodarstva. Po študiji McKinsey and Co. sprejetje teh načinov krožnega gospodarjenja zmanjšuje stroške.

Generiralo bi neto ekonomske koristi v višini 1,8 milijarde evrov in 15 milijonov delovnih mest v EU do leta 2030. Prehod iz linearnega na krožno gospodarstvo z vključitvijo učinkovite rabe vseh vrst snovi in energije je torej potencialno gonilo gospodarske rasti.

S prehodom na trajnostno oziroma krožno gospodarstvo se znižuje odvisnost od virov ter potrebe po uvozu virov, mislim na koncept od zibke do zibke. Učinkoviti ukrepi bi spodbujali uporabo obnovljivih virov in uvedbo novih poslovnih konceptov in modelov. V tujini je veliko primerov dobrih praks, ki jih je treba preučiti in implementirati s prilagoditvijo slovenskemu okolju, kot npr. souporaba produktov (električnih avtomobilov) oziroma ponujanje storitve uporabe izdelka.

Zeleno gospodarstvo kot sestavni del trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva, niso le načela oziroma zaveze, ampak konkretni produkti, ki jih morajo podjetja oblikovati in implementirati v svoje delovanje. Ta načela in na njih temelječi poslovni modeli niso utopični, ampak marsikje že dajejo ekonomske rezultate. Podjetja, ki jih uporabljajo, po njih oblikujejo produkte in prodajo ter tudi drugače financirajo, povečujejo dodano vrednost in pomembno izboljšujejo možnosti za svoj razvoj in konkurenčnost. Za uspešno uvedbo pa so potrebni sprememba miselnosti, prilagoditev produktov ter konkretne zaveze za uresničitev.

Evropska unija postavlja vse višje cilje za hitrejši prehod na krožno gospodarstvo, kar je za nekatera podjetja lahko velik finančni izziv.

Kaj lahko na tem področju stori SID banka?

SID banka namerava krožno gospodarstvo in prehod nanj spodbujati s svojimi poslovnimi odločitvami. Tako nameravamo v obstoječe, zlasti pa v prihodnje financiranje, vključiti spodbude za krožno in zeleno gospodarstvo - kot mehke faktorje, ki bodo znižali cene financiranja za podjetja. V to nas zavezujejo že

104/105

Domače banke so bile v obdobju krize ustrezno kapitalizirane. Danes povprečna kapitalska ustreznost slovenskih bank znaša 18 % in je primerljiva z evropskimi bankami. Zaradi izjemno spodbujevalne denarne politike centralne banke v zadnjih letih ter razdolževanja podjetij se je zelo povečala likvidnost bank in podjetij.

Banke imajo na voljo zadosti likvidnosti oziroma sredstev za kreditiranje. Vprašanje pa je, kako so pripravljene oziroma sposobne za sprejemanje večjih tveganj, predvsem zaradi relativno visokega deleža nedonosnih terjatev, katerih povprečni količnik znaša 14 % in je bistveno nad standardom (5–6 %). To so ovire na strani ponudbe.

sprejete zaveze razvojnih bank na okoljskem vrhu v Parizu, ki pa zahtevajo tudi merjenje teh učinkov v podjetjih. Finančne storitve SID banke na tem področju lahko zagotavljajo ugodne cene za financiranje, dodatno pa tudi ustrezno prevzemanje tveganj. Tako oblikovani finančni instrumenti bi lahko v veliki meri nadomestili nepovratne proračunske vire, ki jih je zaradi potrebne fiskalne konsolidacije vedno manj na razpolago.

okolje

te namene na razpolago 365 milijard evrov sredstev. Torej finančnih sredstev je dovolj, potrebni so dobri projekti in investicije.

SID banka že sedaj podpira ukrepe za učinkovito rabo energije in naložbe v obnovljive vire energije. Financira ukrepe v energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju za fizične osebe, razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje, pred kratkim pa se je iztekel program financiranja naložb MSP v učinkovito rabo energije. Preučujemo tudi možnost financiranja energetske prenove javnih stavb.

Pri tem pa je treba poudariti, da nerentabilnih in neekonomičnih projektov kot banka ne moremo financirati, saj gre za uporabo povratnih finančnih instrumentov, ne nepovratnih spodbud.

Pojavljajo se novi poslovni modeli. Katere bi izpostavili oziroma kakšne nove poslovne modele potrebuje slovensko gospodarstvo oziroma konkretno podjetja?

Osnovna prihodnja usmeritev slovenskega izvoza mora biti prehod iz količine v kvaliteto.

Pri tem gre za trajnostne komponente izvoza.

Torej za tiste komponente, ki poslovni model izvoza ohranjajo dolgoročno in pri tem upoštevajo tako okoljske kot socialne vidike, zlasti pa ekonomski vidik, ki ne le da dolgoročno deluje na trgu, ampak prinaša dodano vrednost oziroma dobiček. Samo to omogoča konkurenčnost na daljše obdobje.

Konkretne možnosti za uspešnejše izvozne poslovne modele so prehod z dodelavnih poslov na višji nivo v globalni proizvodni verigi, namesto le vmesnih proizvodov, kot je večinoma sedaj, povezovanje in združevanje v vseh oblikah za doseganje boljših pogojev pri nastopanju na mednarodnih trgih, predvsem pa povečevanje marž z razvojem znanja za večjo kvaliteto. Torej večja produktivnost in stroškovna učinkovitost. K temu bi želel dodati še eno možnost, in sicer odgovoren izvoz kot tisto komponento izvoza, ki ji sledijo v svojih poslovnih modelih najbolj razviti izvozniki Skandinavije, Švice ter azijski trgi. To zahteva zlasti od manjših podjetij, da ne spreminjajo le produktov v obstoječem poslovnem modelu, ampak spremenijo celotne poslovne modele in oblikujejo nove, prej omenjene trajnostne produkte, če želijo obstati na trgu in uspešno izvažati naprej. Te spremembe morajo biti trajnostne ter temelječe na znanju in inovacijah, ki upoštevajo vse vidike gospodarjenja, tako tehnološke, socialne, okoljske kot ekonomske.

december 2015

gospodarstvo, ki še vedno pričakuje več odziva bančnega sistema na zahteve po kreditiranju naložb in projektov?

38 104/105

okolje

Za učinkovitejše ločevanje vzpostavili novo mrežo zbiranja e-odpadkov Skupaj z vami smo začeli postavljati ulične zbiralnike za ločeno zbiranje e-odpadkov. Z nami so že v Velenju, Murski Soboti, Kopru, Mariboru, Grosuplju, Radovljici in na Bledu. S tem smo občanom omogočili prijaznejša in dostopnejša prevzemna mesta za oddajanje e-odpadkov. Pridružite se in omogočite vzpostavitev do okolju prijazne mreže zbiranja e-odpadkov tudi v svoji lokalni skupnosti.

ZEOS, d.o.o., Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/366 8541, www.zeos.si, www.facebook.com/Odlocuj

Promocija

Srečno in uSpešno novo leto 2016

T O P L O T N E

Č R P A L K E

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! IZKORISTITE ŠE TO KURILNO SEZONO

IZKORISTITE SUBVENCIJE EKO SKLADA DO 2.500 €*

Več kot 50.000 zadovoljnih uporabnikov | Enostavno upravljanje in delovanje | Ogromni letni prihranki

OGREVANA TOPLOTNA ČRPALKA KRONOTERM

N A JP O G O S T E J Š A IZBIR A OB P RENO V I K URIL NICE!

IDEALNA TOPLOTNA ČRPALKA ZA NOVOGRADNJE

»Eno leto je že okrog od kar imam vašo toplotno črpalko in skrbno beležim električno porabo črpalke.

Tu imam realne rezultate! Prej sem ogreval na kurilno olje cca. 2000-2500l na leto, sedaj porabim 751€.

Kaj hočem več kot biti zadovoljen!«

* Za toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda.

WWW.KRONOTERM.COM Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ČRPALK

Promocija

december 2015

G. Robi Serec, Gornja Radgona

• Idealna toplotna črpalka za novogradnje • Tiho delovanje • Prilagojen model za slovensko podnebje • Upravljanje toplotne črpalke preko cloud aplikacije • Vrhunski design

bili potrebni, da ste izpolnili zahteve za vključitev v shemo EMAS?

V

ečjih težav nismo imeli. Že od začetka spremljamo veliko parametrov, koliko smo učinkoviti. Iz celotnega nabora spremljanih parametrov smo izbrali tiste, ki so z vidika okolja (raba naravnih virov, vplivi na okolje) bolj pomembni. Na teh področjih smo si zastavili dodatne cilje, ki jih spremljamo. Seveda smo morali izdelati tudi okoljsko izjavo, ki je bila verificirana s strani presojevalcev SIQ. Pred tem je moral SIQ pridobiti validacijo pri SA, da je lahko presojal naše delovanja in izjavo po zahtevah EMAS. Zato je postopek trajal nekoliko dlje, kot smo načrtovali.

Zakaj ste se odločili za EMAS ter kakšne prednosti ima to za vaše podjetje in poslovne partnerje?

N

aš način delovanja zahteva nenehno strokovno izboljševanje, zato ves čas iščemo in tehtamo nove rešitve, ki lahko pripomorejo k uspešnosti podjetja. Znotraj integriranega sistema vodenja (združitev zahtev delovanja na osnovah ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001), ki smo ga vpeljali leta 2013, je tudi kar nekaj prekrivanja z zahtevami EMAS-a. Ker smo kot podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi odpadki, zelo izpostavljeni, na očeh različnih javnosti (sosedov, poslovnih partnerjev, lastnikov idr.), smo se odločili, da bomo še bolj transparentno in javno nastopali s podatki, ki prikazujejo našo okoljsko učinkovitost.

Kot vsako podjetje ima tudi podjetje Kemis določene vplive na okolje, ki pa morajo biti za okolje sprejemljivi. Vendar je pri našem podjetju pomembno tudi to, da s svojo dejavnostjo zmanjšujemo vplive nevarnih odpadkov na širše okolje, saj z njihovim urejenim zbiranjem, obdelavo in usmerjanjem v predelavo ali odstranitev preprečujemo, da bi isti odpadki povzročili škodo okolju. Težko je govoriti o neposrednih prednostih Kemis-a ob vključitvi v shemo EMAS. Za vstop v shemo smo se odločili, ker želimo ohraniti ime najboljšega podjetja na našem področju delovanja kot strokovnega, odzivnega, zanesljivega in transparentnega poslovnega partnerja.

Ste se pri vključevanju v shemo EMAS srečali s kakšnimi težavami oziroma kakšni ukrepi so

Katere zahteve sheme EMAS so za vaše podjetje najbolj ključne oziroma jim morate nameniti več pozornosti?

N

aša temeljna dejavnost je ravnanje z nevarnimi odpadki. Po mojem mnenju je uspešno poslovanje ena od osnov, ki omogoča izpolnjevanje zahtev EMAS-a. Velja pa tudi obratno. EMAS zahteva spremljanje ključnih okoljskih parametrov in njihovo nenehno izboljševanje. To pa prinaša tudi prihranke (npr. znižana specifična poraba energentov, znižana specifična poraba vode idr.). Torej vpis v shemo EMAS (podobno kot pri ISO 14001) prispeva tudi k poslovni učinkovitosti.

V shemo EMAS je v Sloveniji vključenih 10 podjetij. Zakaj menite, da se za vključitev ne odloči več podjetij oziroma organizacij?

Z

a naše storitve je izborni kriterij praviloma izključno cena. Tu se soočamo z določenim problemom na trgu, saj so konkurenčna podjetja (brez certifikatov, vpisa v EMAS, pa tudi z okoljsko neprimerljivo opremo) cenovno ugodnejša, saj nimajo določenih stroškov za opremo, kadre in certifikate, ki jih mi imamo.

Vendar je zato naša storitev zanesljivejša, bolj

39

strokovna, okolju prijaznejša, vsestransko varna. Za vpis v EMAS praktično ni mogoče dokazati kratkoročnih in neposrednih finančnih koristi za lastnike podjetij. V Kemis-u vedno negujemo odnos do poslovnih partnerjev, okolja, zaposlenih in lastnikov kot tek na dolge proge oziroma maraton, kjer pa ni lahko pridobljenih rezultatov. Prisegamo na vztrajno, trdo delo in transparenten odnos do vseh zainteresiranih strani.

Kako učinkovit je sistem ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji in katere panoge so najbolj izpostavljene? Kje vidite ovire, da se stanje ne izboljšuje hitreje?

V

Kemis-u ocenjujemo, da smo v preteklem obdobju na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji napredovali. Vse več podjetij se bolj zaveda pomembnosti varovanja okolja, še posebno podjetja s področja farmacije, kemije, gumarstva. K temu prispeva tudi poostren inšpekcijski nadzor nad podjetji z IPPC dovoljenji. Lahko bi rekel, da imajo podjetja, ki imajo največ nevarnih odpadkov, to področje najbolj urejeno, kar je logično. Uspešno uvajajo postopke za zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru, kar je okoljsko in stroškovno najboljša rešitev. Je pa še veliko možnosti za izboljšanje pri ločenem zbiranju, embaliranju in označevanju nevarnih odpadkov – predvsem pri malih in srednjih podjetjih.

V

Sloveniji je ena od glavnih težav dejstvo, da je praktično vse, kar je povezano z ravnanjem z odpadki (posebno nevarnimi) dobilo negativen prizvok. Zato je te dejavnosti izredno težko umestiti v prostor ter pridobiti ustrezna dovoljenja. V tujini vidijo v obdelavi odpadkov tudi priložnost za nove programe, nova delovna mesta. Drug vir težav pri ravnanju z odpadki so v zadnjem obdobju nizke cene surove nafte, ki so zelo zmanjšale interes za pridobivanje sekundarnih surovin, kot so mineralna olja, topila.

Tretjo težavo vidimo v dejstvu, da je Slovenija majhna in je v državi težko ali praktično nemogoče zbrati zadostne količine določene skupine nevarnih odpadkov, ki bi omogočile rentabilno obdelavo. V prihajajočem obdobju nas čaka veliko prilagajanja in iskanja rešitev. Vse napovedi iz tujine za leto 2016 napovedujejo višanje cen obdelave odpadkov, kar je povezano tako s trgom (npr. zasedene kapacitete v sežigalnicah nevarnih odpadkov), kot z nižjimi cenami primarnih energentov in primarnih surovin.

Največja pomanjkljivost na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji je dejstvo, da nimamo strategije na tem področju. In ker ni jasnih in sprejetih strateških ciljev so smeri delovanja odvisne od trenutne smeri in moči »vetra«.

december 2015

Shema EMAS, sistem EU za okolje­ varstveno vodenje organizacij, je dokaz, da podjetje odgovornemu ravnanju z okoljem namenja še več pozornosti, kar izkazuje tudi z okoljsko izjavo, ki je temeljni sestavni del sheme. V Sloveniji smo v letu 2015 dobili prvo podjetje s področja ravnanja z odpadki, ki se je vključilo v shemo EMAS, to je Kemis.

Njihova glavna dejavnost je ravnanje z nevarnimi odpadki, kjer v zadnjih letih opažajo napredek, predvsem pri farmacevtskih, kemijskih in gumarskih podjetjih. Možnosti za izboljšanje so seveda še vedno, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih. Kot pravi direktor podjetja Kemis Emil Nanut, je največja pomanjkljivost nasploh na področju ravnanja z odpadki to, da ni konkretne strategije. Zato so smeri delovanja pogosto odvisne od tega, kam trenutno »piha veter«.

104/105

Kemis v shemi EMAS

okolje

Promocija

Zeleno omrežje

40 104/105

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tokrat

Ali je točen podatek, da gre vsako leto 37 % evropskega proračuna za kmetijske subvencije, v veliki večini za intenzivno kmetovanje, za projekte Life +, ki edini podpirajo naravovarstvene projekte na območju Nature 2000, pa 0,3 odstotka?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

odgovarja na vprašanja o

Vsak kmet mora izpolnjevati zahteve iz naslova navzkrižne skladnosti

kmetijskih subvencijah in nesorazmerjih pri porabi

sredstev za intenzivno

kmetijstvo in Naturo 2000,

o pogajanjih z Italijo glede imena Teran in o kmetijski politiki do oljkarjev. Do

zaključka redakcije odgovorov

MOP nismo prejeli.

Navedba, da gre vsako leto 37 % evropskega proračuna za kmetijske subvencije je pravilna.

Podatek izhaja iz poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) o izvajanju evropskega proračuna v letu 2014.

Za področje Naravnih virov je bilo v letu 2014 porabljenih 57,5 mlrd € (skupni proračun EU 142,5 mlrd €). To področje porabe EU proračuna zajema skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko in okoljske ukrepe (program LIFE): • EKJS: 44,3 mlrd € (od tega trgovinski ukrepi 2,5 mlrd €) • EKSRP: 11,186 mlrd € • ESPR: (pomorstvo in ribištvo) 0,7 mlrd € • druga plačila: 0,4 mlrd € (projekti LIFE 221 mio €, zdravje, veterina …)

december 2015

Glede intenzivnega kmetovanja, kot je bilo navedeno v prispevku, je treba upoštevati cilje skupne kmetijske politike: 1. povečati kmetijsko produktivnost – vendar mora vsak kmet, ki prejema subvencije, izpolnjevati zahteve iz naslova navzkrižne skladnosti. Te zahteve se nanašajo na varstvo okolja, javno zdravje, zdravje živali in rastlin, dobro počutje živali ter ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev kmetijskih zemljišč. Če kmetje ne ravnajo v skladu s temi obveznostmi, se njihov znesek subvencije zniža. Prav zahteve okolja do kmetijstva so operacionalizirane z zahtevnim instrument - navzkrižno skladnostjo, ki jo mora izpolnjevati prav vsak prejemnik subvencij v Evropi. V EU je 8 milijonov prejemnikov sredstev iz naslova SKP. Navzkrižna skladnost zajema 13 predpisanih

zahtev ravnanja (okolje, vode, habitati, krajinske značilnosti in še ...) in 7 standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč.

2. zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, 3. stabilizirati trge, 4. zagotoviti redno preskrbo ter 5. zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah.

Skupna kmetijska politika se izvaja preko dveh skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki v celoti financira neposredno pomoč EU (subvencije) in tržne ukrepe, ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki skupaj z državami članicami sofinancira programe za razvoj podeželja.

Tudi oljkarji so prejeli nepovratna sredstva Slovenski oljkarji se pritožujejo, da na državni ravni ni nobene posebne podpore za nove nasade oljčnikov in za sistematično pridelavo oljčnega olja, čeprav je na slovenskem delu Istre, v Brdih in na Goriškem vse več zanimanja za pridelovanje oljčnega olja. Nihče tudi ne preganja neprijavljenih oljarn, slovenski pridelovalci pa na pomembnih strokovnih tekmovanjih pobirajo najvišja priznanja. Oljarne bi lahko postale tudi del turistične ponudbe območja. Kaj načrtuje ministrstvo na tem področju pridelave?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja uradni nadzor v skladu z rednim letnim programom dela. Slednje pomeni, da se nadzor sistematično izvaja nad vsemi registriranimi obrati nosilcev živilske dejavnosti, kamor spadajo tudi oljarne. Poleg vnaprej načrtovanih (rednih) aktivnosti je določen čas namenjen tudi za izredne oz. neplanirane aktivnosti. V tem sklopu UVHVVR obravnava prejete prijave, izvaja poostrene nadzore, ipd.

Sem spadajo tudi nadzori nad neregistriranimi obrati nosilcev živilske dejavnosti, o katerih smo obveščeni iz različnih virov oziroma jih sami zaznamo.

Podukrep 4.1 se izvaja horizontalno na območju celotne Slovenije, zato javna sredstva niso programirana ločeno po dejavnostih oziroma po nekih geografskih enotah. Ne glede na to, pa bodo javni razpisi lahko strukturirani po posameznih sklopih. Sklop lahko pomeni enega ali več sektorjev kmetijske pridelave oziroma predelave, vrste naložb, upravičene stroške, upravičence, lokacijo naložb ipd. Po posameznih sklopih poteka ločena obravnava vlog, vključno z ocenjevanjem vlog, in so zanje opredeljena ločena razpisana sredstva. V primerih, ko na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se proporcionalno razdelijo na sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva na posameznem sklopu.

Stopnja javne podpore je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za 5 odstotnih točk (za naložbe na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, za naložbe povezane z vključitvijo vlagatelja v izvajanje ukrepa EKO ali KOPOP), 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, 15 odstotnih točk (za sodelovanje v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ali za kolektivne naložbe) ter 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore za navedene naložbe znaša 2.000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikro podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore.

Podobne podpore smo izvajali tudi pri PRP RS za obdobje 2007-2013 v okviru izvajanja

V okviru naložb namenjenih ekološki pridelavi smo v okviru ukrepa 121 prejeli 284 vlog, odobrili pa 170 vlog v skupni višini 6.120.929 evrov nepovratnih sredstev. Na področju ekološkega oljkarstva smo prejeli 7, odobrili pa 5 vlog v skupni višini 37.575 evrov, kar predstavlja 0,6 % vseh odobrenih sredstev za namen ekološke pridelave na ukrepu 121.

Z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 57/15) se je določilo, da je dopolnilna dejavnost proizvodnja oljčnega olja v primeru, če oljke niso s kmetije oz. so nabavljene na drugih kmetijah. Med dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji pa je tudi storitev stiskanje kmetijskih pridelkov za olje. To je v primeru, če se le opravlja storitveno stiskanje za druge kmetije.

Za opremo za stiskanje oljk bo možno kandidiranje na javnih razpisih iz Progama razvoja podeželja za obdobje 2014 do 2020 na podukrepu 4.2 Predelava ali trženje kmetijskih proizvodov. Možno bo pridobiti nepovratna sredstva v deležu od 30 % do največ 50 % upravičenih stroškov.

Za naložbe v turizem na kmetiji bo možno kandidirati na javnih razpisih iz ukrepa 6.4, kjer bo predvidoma za povratna sredstva pridobiti subvencionirano obrestno mero in strošek bančne garancije.

O Teranu šele prvi pogovori z Italijo Vinogradnik Stojan Kavčič vprašuje glede pogajanj z Italijo o čezmejnem Teranu. Kako bo urejeno poimenovanje in etiketiranje Terana na steklenicah slovenskih vinarjev v Italiji.

Italijanski zakon o napisih zahteva, da je treba dati prednost italijanskim napisom pred tujimi.

Ali bo torej slovenski Teran postal terrano, kar je za Slovence v Italiji tudi politični problem?

Pogovori z Italijo o morebitni čezmejni zaščiti označbe porekla Teran so šele v začetni fazi oz. je bil z italijanske strani šele izražen interes po taki zaščiti. Zato tudi ni mogoče napovedati tehničnih specifikacij take zaščite. Iz prvih pogovorov pa izhaja, da naj bi se v postopku morebitne čezmejne zaščite razširilo le območje pridelave tega vina na celotno planoto Kras.

41 104/105

Nov razvojni laboratorij v Kronotermu

V Termo-Tehniki, ki izdeluje po učinkovitosti najboljše toplotne črpalke Kronoterm v Evropi, so odprli nov razvojni laboratorij. Naložba jih je stala pol milijona evrov, laboratorij pa je namenjen testiranju vseh tipov toplotnih črpalk.

Zagon novega laboratorija so prepustili Ireni Majcen, okoljski ministrici, ki so ji nato v delovnem pogovoru predstavili njihovo razvojno – raziskovalno delo in problematiko poslovanja, do katere je prišlo zaradi politike subvencioniranja Eko sklada.

Na pogovoru sta dr. Dean Besednjak, pomočnik direktorja Kronoterma, in Rudi Kronovšek, prokurist, med drugim MOP-u posredovala naslednji poziv: Iz neznanih razlogov je Eko sklad letos iz nabora upravičenih ukrepov, ki so deležni nepovratnih finančnih spodbud, črtal sanitarne toplotne črpalke, ki v podjetju Termo-Tehnika predstavljajo znatni delež proizvodnega programa.

Septembra letos so bile s pravilnikom, ki ga je izdal minister za infrastrukturo, spremenjene metode za izračun prihrankov energije, v katerih je bila storjena huda strokovna napaka, po kateri je zamenjava električnega grelnika vode s toplotno črpalko ukrep, ki praktično ne zmanjšuje porabe električne energije. Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Institut Jožef Stefan kljub ugovorom in termodinamičnim dokazom te napake ne priznava. Tako ni pričakovati, da bi v prihodnje bile toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode ponovno deležne nepovratnih finančnih spodbud. Po tej logiki bodo slej kot prej ob subvencijo tudi ogrevalne toplotne črpalke. Na drugi strani pa ta isti pravilnik toplotnim črpalkam za segrevanje sanitarne vode pripisuje znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar 80 in več %, kar je seveda dodatna potrditev napake v izračunu prihranka energije.

Zato v podjetju Termo-Tehnika apeliramo na Ministrstvo za okolje in prostor, da v okviru Operativnega programa zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2020 in v okviru Programa porabe sredstev Podnebnega sklada v letih 2015 in 2016 uvrsti med ukrepe, za katere bo Eko sklad v letu 2016 dodeljeval nepovratne finančne spodbude, toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in to v večjem znesku kot doslej.

Kronoterm bo v letu 2016 poslal na trg novo generacijo toplotnih črpalk.

december 2015

Do podpore bodo upravičeni naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo. Poleg tega lahko v okviru tega podukrepa dobijo podporo tudi za ureditev namakalnega sistema, ki je namenjen enemu uporabniku, ter nakup namakalne opreme, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, izboljšanju okolja, ki je namenjena ekološki pridelavi oziroma je namenjena kmetovanju na gorskih območjih, ipd. V okviru ureditve oljčnikov, bodo kot upravičeni stroški priznani tudi stroški prispevka v naravi v obliki lastnega dela vlagatelja in uporabe lastnega materiala (lesena opora, lastne sadike).

ukrepa 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Izvedli smo 22 javnih razpisov, od tega se jih je 16 nanašalo tudi na oljkarstvo, en javni razpis pa je bil namenjen izključno za oljkarstvo. Na ukrepu 121 smo oprejeli 4.870 vlog, dobrili pa 3.184 vlog v skupni višini 142.308.413 evrov nepovratnih sredstev.

Na področju oljkarstva smo skupno prejeli 16 vlog, odobrili pa smo 9 vlog v skupni višini 95.740 evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja cca. 0,07 % vseh odobrenih sredstev na temu ukrepu.

foto: Tomaž Škorjanc

V okviru PRP RS za obdobje 2014-2020 lahko pridobijo oljkarji podporo za ureditev nasadov oljčnikov v okviru podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva.

okolje

Kratko, zanimivo

foto: arhiv podjetja

Zeleno razmišljanje je v vrhu prioritet vodstva podjetja

Krožno gospodarstvo

42 104/105

okolje

Krožno gospodarstvo

Naj bo povsem jasno. Zeleno

razmišljanje je v samem vrhu prioritet vodstva in jasno merilo, kako do okoljskih

ciljev … Takšne smele izjave med vodilnimi menedžerji ni

pogosto slišati, tudi zdaj ne,

v zeleno gospodarstvo. Jošt Rupnik, direktor podjetja

Ydria Motors, podjetja, ki

je med najpomembnejšimi

evropskimi proizvajalci

motorjev za belo tehniko, jo zna utemeljiti. Motorje za kuhalne in pomivalne aparate ter črpalke za sušilne in pralne

stroje delajo za Miele, BoschSiemens, Gorenje, AEG in druge. In ker se ve, da motorji

ne smejo biti prehrupni,

bodo uredili posebno »gluho sobo« za meritev hrupa, da

bodo njihovi izdelki ušesom še bolj prijazni. A ne upa preoptimistično razmišljati, da december 2015

bi morda država znižala DDV za zelene izdelke.

Vaše izdelke, sestavne dele za kuhinjske aparate, najdemo v vsaki kuhinji, čeprav jih potrošnik ne vidi. Toda kot sistemski dobavitelj največjih proizvajalcev bele tehnike morate slediti novim trendom, ki zahtevajo zelene izdelke, zelene tehnologije. Pri tem je zelo aktualno, kako so vaši motorji in črpalke energetsko učinkoviti, kako uvajate nove materiale in kako v proizvodnji zmanjšujete porabo naravnih virov?

Osnovna konstrukcija motorjev in črpalk dosega določeno stopnjo učinkovitosti, izboljšave pa so možne v fazi aplikativnega inženiringa.

Bistveno se učinkovitost poveča s povsem novo konstrukcijo motorja, npr. s prehodom na EC princip, seveda se pri tem prehodu uporabi najnovejši standard znanja in materialov.

V čem se torej kaže zelena rast podjetja, kako to delate v vašem podjetju?

S preverjanjem konstrukcije, z vidika pričakovane življenjske dobe in delovanje motorja oziroma črpalke.

Je ta zahteva lastnika ebm–papst, ki je družba na globalnem trgu? Kaj poleg pritiska na cene zahtevajo vaši kupci od vas kot najpomembnejšega dobavitelja?

V politiki grupacije ebm-papst je eden od

Jošt Rupnik

ko je sprejet program prehoda

ustanoviteljev zapisal, da »mora biti vsak na novo razvit izdelek kakovostnejši in energetsko varčnejši kot njegov predhodnik«. To pomeni, da moramo že v zgodnji fazi razvoja skupaj s kupcem oceniti pričakovan vpliv na okolje, npr. nivo hrupa, ki ga motor daje v okolico.

Torej so okoljski programi sestavni del vaše poslovne politike. Ali ste res uspeli za 50 % zmanjšati porabo energije, kako ste zmanjšali porabo vode in povzročili manj odpadkov?

Porabo energije smo drastično zmanjšali, prav tako porabo ostalih naravnih virov, predvsem po principu »porabi toliko, kolikor potrebuješ«.

Med okoljskimi cilji za to in prihodnje leto ste se med drugim usmerili na porabo energentov, elektrike in plina, na reciklažo odpadkov in embalažo. Kaj ste dosegli?

Po naše je, poleg tega, da se poraba definira skozi samo postavitev izdelka in procesov za izdelavo, najboljša pot ozaveščanje in stalno opozarjanje deležnikov v procesih. Naši kazalci kažejo pravi trend, vendar moramo še naprej, ker še vidimo možnosti. Najbolje se to kaže pri zmanjšanju količine komunalnih odpadkov za več kot 70 %. Poudariti moram še enkrat, da se vsi sestavni deli naših produktov 100 % reciklirajo.

43 Kot zavezanci po okoljski zakonodaji svoje obveznosti pri ravnanju z odpadno embalažo izpolnjujemo tako, da imamo sklenjeno ustrezno pogodbo, s katero smo prenesli svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo na podjetje, ki ima za svoje delovanje okoljevarstveno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. S tem smo vstopili v skupen sistem oziroma v shemo ravnanja z odpadnimi produkti.

S shemami dobro sodelujemo, obe strani dosledno izpolnjujeta zahteve. Glede reciklažne industrije pa menim, da jo je potrebno postaviti tako v normativne kot tudi ekonomske okvire.

Zakaj ste se odločili za izgradnjo mednarodnega logističnega centra in ali tudi pri tem upoštevati zahteve po zeleni logistiki?

Za logistični center smo se odločili zaradi potrebe po koncentrirani logistični funkciji na enem mestu in posredno zaradi optimizacije prevozov. Pri tem mislim na stroške in okolje.

Kot sem že omenil, izhaja iz naše politike, da

Zakaj ste se odločili za izgradnjo proizvodne hale, v kateri bo tudi t.i. »gluha soba« za izvajanje meritev hrupa in vibracij končnih izdelkov?

V sklopu nove proizvodne hale postavljamo tudi ta objekt. Zaradi naše zaveze o zmanjšanju emisij želimo podpreti naše končne kupce v prizadevanju za zmanjšanje emisij hrupa celotnega aparata. Jasno je tudi, da postaja to vprašanje in reševanje tega področja pomembno pri doseganju večje konkurenčne prednosti na trgu.

Ali morda spremljate, za koliko ste znižali težo vaših elektromotorjev v zadnjih desetih letih?

Sama teža motorja ni odločujoča. Težko je primerjati AC in DC tehnologijo, ker nastopajo različne komponente z različnimi cenovnimi nivoji in vplivi na okolje pri reciklaži. Za nas je bistveno to, da na primer pri motorju za ventilatorsko pečico, poleg drugih prednosti, povečamo izkoristek, ki je pri AC izvedbi težko nad 20 %, na EC pa pridemo tudi na 75 %.

Kaj bi morala Slovenija storiti za podporo

zelenim izdelkom in zelenim tehnologijam, kar med drugim predvideva program prehoda v zeleno gospodarstvo?

104/105

morajo vse naše aktivnosti in procesi vsebovati tudi »zeleno« komponento. To se upošteva pri organizaciji in logiki transporta, nenazadnje tudi pri izbiri izvajalcev transporta.

okolje

Omenjate odpadke. Kako sodelujete s shemami za ravnanje z odpadki in kaj predlagate, da bi Slovenija vzpostavila možnosti za razvoj reciklažne industrije, kar je ena izmed poti za drugačno ravnanje z naravnimi viri?

Nasploh ima Slovenija veliko domačih nalog.

Predvsem na področju delovne zakonodaje in pri davčnem sistemu. Kar se tiče podpore zelenim izdelkom, bi lahko to pomenilo nekatere ukrepe, npr. pri olajšavah DDV. Vendar se mi to zdi precej preveč optimistično, saj imamo problem že pri osnovnih zadevah.

Kako ste sodelovali v evropskem tednu zmanjševanja odpadkov?

Aktivno smo začeli sistemsko uresničevati naš cilj za zmanjšanje količin vse plastične embalaže. Naj povem podatek. Z ustreznim ločevanjem vseh vrst odpadkov smo po oceni neodvisnega nemškega inštituta v zadnjih dveh letih privarčevali okrog 450 ton materialnih virov. To ustreza teži 1061 jablan. Hkrati smo privarčevali 57.640 kg toplogrednih plinov. In še ena stvar je povsem jasna in pomembna. »Zeleno razmišljanje« je v naši družbi v samem vrhu prioritet. Zavezanost vodstva je pri nas jasno merilo. Uspeli smo sestaviti zavzeto in navdušeno ekipo sodelavcev, ki z veseljem in na inovativen način vodi poti do zelenih ciljev.

Družba za ravnanje z odpadno embalažo - DROE

december 2015

Promocija

Član skupine Dinos, d. d.

70 let vaš zanesljiv partner

Država bo z razvojnimi ukrepi financirala zeleno rast podjetij foto: arhiv podjetja

mag. Marija Čebular Zajec1

Zelena rast

44 104/105

okolje

Zelena rast

Zelena, trajnostna rast podjetij

in širše gospodarstva postaja trend in hkrati nujnost za

ohranjanje konkurenčnosti na dolgi rok. Industrija v

Evropski uniji se namreč sooča s štirimi poglavitnimi izzivi: prevelike količine

odpadkov in nizka snovna učinkovitost, naraščanje cen surovin, stroškovna struktura

proizvodnje, kjer materialni

stroški podjetij predstavljajo v povprečju 43 % vseh stroškov,

ter visoka uvozna odvisnost EU glede surovin in energije.

Pojavlja se vprašanje, kako odgovoriti na te izzive.

Rešitev nam ponuja prehod

v krožno gospodarstvo,

kjer odpadki ene industrije postanejo surovina za isto

ali drugo industrijo. Krožno

gospodarstvo v bistvu pomeni industrijski sistem, ki temelji na december 2015

trajnostni zasnovi in je hkrati

dobičkonosen.

1 mag. Marija Čebular Zajec, MGRT

R

azlogi za spodbujanje krožnega gospodarstva niso samo okoljski. Gre tudi za doseganje gospodarskih in socialnih ciljev v obliki novih, kvalitetnih zaposlitev. Ponovna uporaba stranskih proizvodov in odpadkov, preoblikovanje, recikliranje, uporaba obnovljivih virov – vse to so poti za povečevanje učinkovitosti in zniževanje stroškov podjetij. Študije, ki jih je izvedla Evropska komisija, so pokazale, da bi z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, oblikovanjem, recikliranjem ter podobnimi ukrepi evropska podjetja na leto lahko privarčevala do 600 milijard evrov.

G

re torej za drugačen pristop in poslovni model, ki se zdi tako logičen, da številni projekti v podjetjih, ki se danes izvajajo in jih lahko označimo kot projekti krožnega gospodarstva, ne izhajajo iz teh ambicij, temveč preprosto iz ambicij dobrega poslovanja.

V

eliko podjetij se namreč zaveda, da zaloge surovin kopnijo. Kitajska naj bi imela v lasti več kot 80 % tega, kar je še ostalo. Kot rezultat pomanjkanja surovin naraščajo njihove cene. Cene bakra so se na primer samo v zadnjih nekaj letih povišale za trikrat. Ob tem nastaja ogromno odpadnega bakra v raznih elektronskih napravah in drugih odpadkih, ki se zbirajo v odlagališčih. Iz tega izhaja gospodarska težnja za obnovitev in ponovno uporabo surovin, ki je v tem trenutku močnejša kot kdajkoli prej.

P

ri tem je izredno pomemben vidik eko dizajna. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da 90 % potrošniških izdelkov postane odpadek v 6 mesecih od dneva nakupa. S tem nastajajo ogromni pritiski na okolje. Danes

se čedalje več ljudi in podjetij zaveda, da se v odpadkih skriva bogastvo surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Zato morajo biti izdelki zasnovani tako, da jih je možno preprosto razstaviti in ločiti na posamezne komponente, ki lahko ponovno služijo kot vhodni material.

To je osnovno vodilo eko dizajna.

Z

nano je, da se v razvojni fazi opredeli v povprečju 70–80 % vseh vplivov na okolje v povezavi z nekim izdelkom in njim pripadajočimi stroški. Potem ko je zaključena glavna zasnova in je določena potrebna tehnologija, ostanejo le še majhne možnosti za izboljšave. S poslovnim modelom, ki upošteva načela ekodizajna že v fazi raziskav, razvoja in inovacij, iščemo načine, s katerimi se vplivi izdelkov na okolje minimizirajo. Rezultat sistematičnega pristopa okoljskega oblikovanja naj bi bili takšni izdelki, ki v svojem življenjskem ciklu kar v najmanjši meri obremenjujejo okolje.

V

veliko pomoč so poslovni modeli, ki upoštevajo modularnost. To pomeni, da so izdelki sestavljeni iz posameznih komponent, ki se jih lahko poljubno sestavlja, kombinira, zamenja. Torej ni potrebe po zavrženju celega izdelka, temveč lahko spreminjamo posamezne dele - ali zato, ker se pokvarijo, ali pa zato, ker nam, ki smo pač del potrošniške družbe, preprosto niso več všeč.

P

osodabljanje gospodarstva se mora usmeriti v večje energetske in snovne učinkovitosti.

Z večjo učinkovitostjo pri vhodnih virih (energija, surovine) se blaži probleme naraščanja cen surovin, uvozne odvisnosti in stroškov odlaganja odpadkov. Ključna naloga države je torej, da preko različnih razvojnih ukrepov lajša dostop

o sedaj za projekta evropske kohezijske politike v okviru MGRT ni bilo posebnih finančnih ukrepov namenjenih za spodbujanje zelene rasti. Vendar je velika večina razpisov za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij in za spodbujanje konkurenčnosti MSP imela med merili za oceno projektov tudi vpliv projekta na okolje. Podprti so bili mnogi projekti, ki so prispevali k zeleni rasti npr. v okviru razvojnih centrov, centrov odličnosti in kompetenčnih centrov. Na voljo so bili (nekateri so še vedno) tudi finančni instrumenti (posojila, garancije), ki so jih ponujali Eko sklad, SID banka in Slovenski podjetniški sklad.

K

ot priprava na finančno perspektivo EU 2014–2020 je bila v letu 2013 sprejeta Slovenska industrijska politika (SIP), v kateri je navedeno, da je potrebno poiskati nove vire za rast gospodarstva na osnovi koncepta pametne specializacije. Nove vire za rast predstavljajo odgovori na družbene izzive (okoljsko-energetski izziv, trajnostna mobilnost, skrb za zdravje, povezano s staranjem prebivalstva in samooskrbo) z uveljavitvijo nove paradigme razvoja, izhajajoče iz konceptov zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP) in snovno učinkovite ter nizkoogljične družbe (EK), ki temeljijo na izboljševanju učinkovitosti namesto na porabi prostora, surovin in energije.

P

red kratkim je bila sprejeta tudi Strategija pametne specializacije, katere krovna vizija je strateška usmerjenost v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

S

trategija pametne specializacije je definirala naslednja prioritetna področja, kamor bodo usmerjena vlaganja na področju raziskav, razvoja in inovacij v finančni perspektivi 2014–2020: • 1. Zdravo bivalno in delovno okolje – Pametna mesta in skupnosti – Pametne zgradbe in dom z lesom • 2. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo – Trajnostna pridelava hrane – Trajnosti turizem

• 3. (S)Industrija 4.0 – Pametne tovarne – Medicina – Mobilnost – Materiali (kot končni produkti).

N

a področju raziskav, razvoja in inovacij je skupno na razpolago okoli 461 mio EUR evropskih sredstev. Nosilni ministrstvi, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Dr. Dean Besednjak, Kronoterm:

1.

Že danes imamo v državi kopico zakonov in podzakonskih aktov, ki predpisujejo, kako biti zelen. Težava nastane pri prenosu pravil v prakso. Tako na primer obstajajo zaveze, koliko moramo zmanjšati rabo primarne energije, emisije CO2 in povečati rabo obnovljivih virov. Po drugi stani, ko pridemo do izdelkov, ki se dajejo na trg, postanejo meje kriterijev zelo ohlapne. Pod pretvezo odprtega trga si odgovorni ne upajo postaviti jasnih kriterijev, zato na trg prihajajo izdelki, ki so po deklaraciji povsem nekaj drugega, kot dejansko so. Odgovorni uradniki pa čakajo na navodila nadrejenih, preden ukrepajo.

Splošno znano dejstvo je, da je reakcijski čas od ideje, zamisli do realizacije v državni upravi merjen v letih ali celo desetletjih. Država naj za začetek začne takoj, najprej pri sebi uvajati vitke procese odločanja. Potem obstaja večja verjetnost, da se bo kaj pospešilo.

2.

Postaviti pridevnik »zeleno« pred predpise še ne pomeni, da se bo kaj spremenilo. Leta 2000 sem na enem okoljskem posvetu v tujini poslušal strokovnjaka iz OZN, ki je predaval o ti. oceni življenjskega cikla izdelka (LCA – Life Cycle Asessment) in spremljanju njegovega vpliva na okolje od

zibke do groba. Na tej podlagi menim, da morajo kriteriji zajeti celostni vpliv na okolje (izdelava, uporaba, razgradnja) in ne samo enega izmed pogledov. Tako se nam ne bo dogajalo, da bomo spodbujali uporabo lesne bio mase kot primarnega energenta kot CO2 nevtralnega, ki po drugi strani povzroča nekontrolirane emisije PM delcev. Pa tudi glede zavez k znižanju emisij CO2 ne prinese nič, ker jih zgolj ohranja na nekem nivoju.

P

H

udi Evropska komisija daje velik poudarek spodbujanju nizkoogljičnega gospodarstva in učinkovite rabe virov, za kar so na voljo precejšnja nepovratna sredstva v okviru programa Obzorje 2020.

45

Kot proizvajalci toplotnih črpalk pričakujemo, da se toplotnim črpalkam prizna njihovo pravo mesto v strategiji dolgoročnega znižanja porabe primarnih virov energije in zmanjšanju emisij CO2. Vsaka toplotna črpalka, katere letno grelno število je višje od 1,5, predstavlja v primerjavi z generatorji toplote s tradicionalnima energentoma (kurilno olje, zemeljski plin) cenejši vir ogrevanja.

Naše črpalke ta minimalni COP krepko presegajo in strankam, ki preidejo iz omenjenih energentov na ogrevanje s toplotno črpalko letni strošek ogrevanja pade za več kot 50 %.

Danes pa država s pravilnikom o metodologiji izračuna prihrankov energije, ki temelji na napačnih strokovnih izhodiščih, to vlogo toplotnim črpalkam odvzemajo.

P

T

104/105

3.

ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, že pripravljata prve razpise za ta namen.

Med njimi je skupni razpis obeh ministrstev, ki bo podprl raziskovalno-razvojne projekte v fazah industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Poleg tega pripravljamo tudi javni razpis v okviru programa EUREKA, kjer se sofinancira skupne mednarodne raziskovalno razvojne projekte podjetij. Oblikujejo se tudi strateška partnerstva na posameznih prioritetnih področjih uporabe. oleg tega bodo za spodbujanje zelene rasti na voljo sredstva na področju konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, predvsem za spodbujanje večje snovne in energetske učinkovitosti podjetij. Za ta namen bo na voljo 90 mio EUR evropskih sredstev (tako povratnih kot nepovratnih). Del tega bo namenjeno krepitvi lesno-predelovalne panoge (50 mio EUR).

okolje

D

S toplotnimi črpalkami do manj emisij

red kratkim je bil sprejet Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo (OP ZG), katerega nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor. Namen je pospešiti proces povezovanja znanja ter doseganja konsenza glede vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države. Ta usmeritev sledi strateškim dokumentom Evropske unije ter hkrati odgovarja na globalne izzive, kot so rast prebivalstva, slabšanje stanja okolja in pomanjkanje virov. krati je potrebno omeniti, da je Evropska komisija v začetku decembra izdala novo komunikacijo o krožnem gospodarstvu (prvotna komunikacija je izšla 2. 7. 2014, vendar je bila umaknjena, ker naj bi bila preveč osredotočena na odpadke).

U

smeritve prihodnjega razvoja so torej podane, želja MGRT pa je, da bi v tem okviru lahko podprli čim več kakovostnih projektov ter da bi se ponovno izkazalo in potrdilo, da so inovacije ključ do razvoja, tudi do razvoja zelenega, krožnega gospodarstva.

december 2015

do financiranja gospodarstva in spodbudi nove investicije za zeleno rast.

foto: Aljoša Videtič

Anketa 2016

Sprejeta bo poslovna politika za obdobje 2016–2020

Nekateri razpisi Eko sklada so še odprti, kar pomeni, da še niste porabili vseh sredstev za leto 2015. Kaj kaže bilanca porabljenih sredstev za kredite in subvencije, za katere vloge jih je šlo največ in kakšno je bilo zanimanje med prosilci – občani, pravnimi osebami in občinami?

Eko sklad si prizadeva potencialnim investitorjem kontinuirano zagotavljati ugodna kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb. Kreditiranje občanov v letu 2015 poteka podobno kot lani. Večina občanov koristi možnost najema kredita in nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Gre za naložbe, ki izpolnjujejo vse pogoje obeh javnih pozivov.

Največ kreditnih sredstev je bilo občanom odobrenih za vgradnjo toplotnih črpalk in za toplotno izolacijo fasad. Kreditiranje občin in drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov poteka v manjšem obsegu, kot smo načrtovali.

Kako je s subvencijami?

Nepovratne finančne spodbude so na podlagi letošnjih javnih pozivov še na voljo. Za naložbe občanov v eno in dvo stanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih je bilo doslej dodeljenih 7,3 mio EUR nepovratnih sredstev.

Od tega največ za vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje (26,7 %), za toplotno izolacijo fasad starejših stanovanjskih stavb

mag. Hinko Šolinc

O delu Eko sklada doslej ni bilo ravno malo kritičnih ocen ne v podjetjih in ne pri stroki.

Najostrejše so se nanašale na zamude pri reševanju vlog za kredite in subvencije, saj bo, tako kaže, nekaj denarja ostalo. Mag. Hinko Šolinc, novi direktor, ki si je nabral veliko izkušenj na področju energetike na Ministrstvu za infrastrukturo, večkrat ponavlja, da politiko sklada določata pristojni ministrstvi – MOP in MzI. Sklad jo izvaja, je pa odgovoren za učinkovitost in strokovnost pri obravnavi vlog za sredstva.

Obljuba, da bo Vlada sprejela poslovno politiko sklada za petletno obdobje in najbrž določila finančne okvire, bo marsikoga razveselila.

Zagotovo je sprememba v vodstvu Eko sklada priložnost za več konkretnih vprašanj, kako naprej. Mag. Hinko Šolinc med drugim odgovarja, da se merijo učinki naložb, ki jih financirajo, čeprav so kritike, da tega sklad ne dela.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Eko sklad

46 104/105

okolje december 2015

Eko sklad

(21,5 %) in za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso (13,8 %). Za skupne naložbe energijske prenove večstanovanjskih stavb je bilo odobrenih 5,4 mio EUR nepovratnih sredstev, od tega skoraj 94 % za toplotno izolacijo fasad. Višje nepovratne finančne spodbude Eko sklad dodeljuje za naložbe občanov v starejših stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih. Skupaj je bilo dodeljenih 5,6 mio EUR nepovratnih sredstev, v tem največ za toplotno izolacijo fasad (80 %) večstanovanjskih stavb.

Nepovratne finančne spodbude so na voljo tudi za električna vozila občanov in pravnih oseb. Od razpisanih 500.000 EUR za občane je bilo doslej dodeljenih 59 spodbud za skoraj 247.000 EUR, od 2 mio EUR razpisanih nepovratnih finančnih pomoči za pravne osebe pa 516.000 EUR. Denar torej ostaja. Kritike na račun Eko sklada pred vašim imenovanjem so se nanašale predvsem na velike zaostanke pri reševanju vlog za kreditiranje in subvencioniranje. Kaj boste uspeli narediti do konca leta in kje so glavni vzroki za zamude? Koliko vpliva na zamude kadrovska podhranjenost?

Glavni vzrok za zamudo je bilo takoj po objavi javnega poziva 29SUB-OB15 (meseca aprila 2015) veliko število prejetih vlog. V mesecu dni smo prejeli več kot 4.000 vlog, kar je polovica do sedaj prejetih vlog. Za občane namreč od julija 2014 do konca aprila 2015 ni bilo na voljo

47 Eko sklad bo v prihodnosti potencialnim investitorjem in drugim zainteresiranim nudil več podpore pri informiranju o novih tehnologijah in tudi pri sprejemanju odločitev za investicijo.

Za vodstvo sklada je bilo več kandidatov. S katerimi deli vašega programa ste prepričali nadzornike? Katere spremembe v delu in politiki sklada se vam zdijo nujne?

To je vprašanje bolj za nadzornike, ne zame.

Vendar vseeno. Pri delu in politiki Eko sklada je ključno, da so javni pozivi objavljeni takoj po novem letu. Še bolje, da sploh niso prekinjeni in da trajajo več let. Glede na to, da ja Vlada RS iz dveh virov zagotovila dovolj sredstev za celovite energetske prenove in za zmanjševanje izpustov v zrak, bomo zagotovili, da javni pozivi na koncu leta 2016 ne bodo prekinjeni.

To je zlasti pomembno pri investicijah v celovito energetsko prenovo, ki so dražje in tudi v izvedbenem smislu bolj kompleksne.

Eko sklad bo v prihodnosti potencialnim investitorjem in drugim zainteresiranim nudil več podpore pri informiranju o novih tehnologijah in tudi pri sprejemanju odločitev za investicijo. Pri občanih se bo to prednostno izvajalo s pomočjo energetskih svetovalcev, ki so podaljšana roka Eko sklada v skoraj petdesetih slovenskih občinah.

Eko sklad izvaja politiko MOP in MzI, njegov program potrjuje vlada. Več strokovnih mnenj je, da bi morali v snovanje programa in odločitev, na primer o subvencioniranju in kreditiranju, povabiti širši krog strokovnjakov.

Ali se vam ne zdi, da bi takšna transparentnost in sodelovanje dala skladu večjo kredibilnost?

Tisti, ki spremljajo delo sklada, se vprašujejo, zakaj se ne merijo učinki spodbud, ki jih podeljujete. Vaš komentar?

To ne drži. Eko sklad spodbuja samo naložbe z merljivimi okoljskimi učinki tako pri kreditiranju kot pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud. Pri kreditiranju okoljskih naložb so to učinki, ki so izkazani v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij v zrak. Potem v količini energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. V zmanjšanju emisij v vode, v zmanjšanju porabe vode.

V povečanju ločenega zbiranja odpadkov, v količini zamenjane azbestne strešne kritine.

Pri nepovratnih finančnih spodbudah pa so učinki spodbujanih naložb izkazani v manjši rabi energije in posledično zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za izračun teh učinkov se uporablja Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 67/2015). Eko sklad poroča o doseženih okoljskih učinkih pristojnima ministrstvoma in v letnem poročilu o poslovanju Eko sklada v posameznem letu.

Moj komentar je, da »tisti, ki spremljajo delo sklada«, to počnejo precej površno.

Kakšna bo politika kreditiranja in subvencioniranja sklada v prihodnjih dveh letih? Podjetja pravijo, da je za njihovo poslovanje nujna predvidljivost, podatek, na kakšna sredstva lahko računajo v določenem obdobju?

Politika kreditiranja in subvencioniranja v posameznem letu se določi v vsakokratnem poslovnem in finančnem načrtu Eko sklada.

Eko sklad kot izvajalec politike, ki ju oblikujeta ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, in ministrstvo, pristojno za energijo, pri pripravi poslovnega načrta upošteva usmeritve obeh omenjenih ministrstev in strateških dokumentov. To so dokumenti s področja varstva okolja in učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. Eko sklad si prizadeva, da so ugodna kreditna sredstva ves čas na voljo investitorjem okoljskih naložb, občanom in pravnim osebam. V prihodnje bo več sredstev tudi za nepovratne finančne spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki naj bi zadoščala za potrebe potencialnih investitorjev.

Eko sklad bo pripravil, Vlada RS pa bo v začetku leta 2016 sprejela Poslovno politiko Eko sklada za obdobje 2016 – 2020. V poslovni politiki

104/105

Eko sklad je odprt za vse strokovne pobude, ki bi lahko izboljšale obseg in kvaliteto investicij, izvedenih s pomočjo dodeljenih spodbud. Na podlagi takih pobud bo v letu 2016 v javnem pozivu za celovito energetsko prenovo večstanovanjskih stavb vključeno določilo, da mora biti del vloge za spodbudo Projekt za izvedbo del. Določajo ga predpisi s področja graditve objektov ne glede, ali je za samo investicijo potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.

bo določen okvir za dodeljevanje spodbud Eko sklada, ki bo potencialnim investitorjem zagotavljal pravočasne informacije, kar bo lahko vplivalo na odločitev o investiciji.

okolje

Ali pa ministrstvom.

Fokus politike sklada je torej znan. URE in OVE sta prednostni področji. To med drugim opredeljuje tudi EZ. Kako se bo to kazalo v politiki sklada? Veliko kritik je bilo, da je sklad financiral ogrevanje na lesno biomaso in solarno energijo. V prvem primeru naj bi šlo za rešitve, ki niso upoštevale zahteve po zmanjševanju onesnaženja zraka, pri solarni energiji pa je država financirala uvoz komponent, namesto da bi spodbudila domače zelene tehnologije in zelene izdelke?

Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije izhaja iz sprejetih predpisov države na tem področju.

Upoštevajo se usmeritve Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 in Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, pa tudi program porabe Sklada za podnebne spremembe. Slovenija ima sprejete visoke cilje na področju obnovljivih virov energije. Do leta 2020 moramo doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi. Za dosego tega cilja je potrebno spodbujati vse vrste obnovljivih virov energije.

Tako za ogrevanje kot za proizvodnjo električne energije.

Eko sklad bo tudi v letu 2016 spodbujal vgradnjo učinkovitih kotlov na lesno biomaso, spodbude pa bodo, tako kot v letu 2015, prilagojene programom za varstvo zraka. Ti so sprejeti za občine, kjer onesnaženje s prašnimi delci predstavlja problem. Spodbud za vgradnjo kotlov na lesno biomaso v teh občinah tako ne bo mogoče pridobiti na območjih, kjer je s strani občine določen prednostni način ogrevanja.

Za kakšen nesporazum gre pri Pravilniku o metodah za izračune prihrankov energije, na katerega opozarja podjetje Kronoterm, ki izdeluje, po testiranjih v Švici, najboljše toplotne črpalke v Evropi?

V kolikor se vprašanje nanaša na spodbujanje naložb v toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode, naj omenimo, da bo v prihodnjem letu višja spodbuda dodeljena za naložbe v kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer na sekance, pelete ali polena ter za peč (kamin) na pelete, če bo ogrevalni sistem vključeval vgradnjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode.

Taki kompleksni sistemi, ki zagotavljajo učinkovito proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije tako za ogrevanje kot za pripravo tople vode, so skladni s temeljno usmeritvijo Dolgoročne strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Gre za celovito energetsko prenovo.

december 2015

nepovratnih sredstev. Pri obravnavi vlog trenutno zamujamo predpisani rok le pri obravnavi vlog na omenjenem javnem pozivu. Občane preko spletne strani tedensko obveščamo o podatkih glede obdelave vlog. Pri vseh ostalih javnih pozivih se prejete vloge obravnavajo tekoče. Nepovratne finančne spodbude upravičencem, ki so že prejeli odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude in ki predložijo pravočasno in pravilno dokumentacijo o zaključku naložbe, izplačujemo v roku, ki je bistveno krajši od pogodbeno dogovorjenega. Vem, da so zamude izziv in odgovornost.

Prizadevali si bomo skrajšati čas obdelave vlog tudi s kadrovsko okrepitvijo. Storili bomo vse, da bodo v prihodnje javni pozivi objavljeni pravočasno, tako da bo med zaprtjem starega javnega poziva in začetkom novega javnega poziva za iste okoljske naložbe poteklo čim manj časa.

Z novim tipom varovalk povečali globalni tržni delež foto: arhiv podjetja

48 104/105

okolje

Razvoj materialov

Razvojni center eNeM Novi

Razvoj materialov

materiali so zasavska podjetja

ustanovila pred leti, ko je

MGRT tudi finančno spodbujal razvojne centre slovenskega

gospodarstva. Toda zdaj,

pravi mag. Mitja Koprivšek,

direktor, državnega finančnega

deleža ni več, jim družbeniki in naročniki zaupajo in se obseg dela ni bistveno zmanjšal.

Lani jim je GZS podelila tri

srebrna priznanja za najbolj

inovativna podjetja, z razvojem in raziskavami pa so prišli

do novih materialov za nove

tipe varovalk, kar je izlaškemu

Etiju omogočilo večji tržni

delež na globalnem trgu. Mag. Mitja Koprivšek napoveduje, da se bodo vključili tudi

v programe Strategije

pametne specializacije, saj jim december 2015

partnerstvo z več podjetji daje konkurenčno prednost.

Ob ustanovitvi razvojnega centra Novi materiali ste napovedali spodbujanje raziskovalne dejavnosti v skupnem podjetju na področju, ki je zelo aktualno – razvijanje novih materialov.

Kaj kaže bilanca rezultatov?

Bilanca je vzpodbudna. Predvsem to velja za enega od petih pomembnejših kazalnikov, ki smo jih ne samo dosegli, ampak celo presegli.

Gre za novo znanje, ki se odraža v predmetih registrirane industrijske lastnine, torej patentov in blagovnih znamk. Pred začetkom delovanja v letu 2011 smo si postavili cilj, da bomo v štirih letih ustvarili in na ustrezne mednarodne inštitucije prijavili vsaj deset patentov in blagovnih znamk. Na koncu je rezultat mnogo boljši, 14 patentov in 3 blagovne znamke. Poleg tega smo za naročnike razvojnih storitev izvedli 11 razvojnih projektov novih proizvodov. Pridobili smo jim pomembno znanje, ki so ga uporabili za nadaljnji prodor na tuje trge. Nekateri projekti so bili nagrajeni in deležni priznanj, ki jih vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.

V centru ste združili podjetja različnih panog, kemije, stekla, keramike, pa tudi drugih. S katerimi projekti ste uspeli?

Tako je. Izvajali smo 11 projektov. Dva od teh projektov sta se izvajala za naročnika TET termoelektrarna Trbovlje. Raziskovali smo možnosti uporabe odpadnih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije,

kot nov vir energije in različne možnosti priprave in uporabe odpadnih materialov, kot sta sadra in pepel, za različne gradbene namene.

Ko je bila raziskovalna faza zaključena in naj bi se začele nekatere razvojne investicije, se je lastnik termoelektrarne TET odločil, da v tej elektrarni ne bo več proizvajal električne energije. Začel se je likvidacijski postopek družbe TET d.o.o., projektov pa ni bilo mogoče končati.

Vsi drugi projekti so bili uspešno zaključeni.

Ali pri tem mislite na projekte podružnic? V okviru centra ste vzpostavili več podružnic.

Ena med njimi se imenuje Keramični materiali in varovalke, gre pa za razvoj varovalk, razvoj keramičnih materialov in razvoj novih tehnologij. Rezultati?

Res je, organizacija je postavljena v obliki podružnic, kjer je vsaka od njih izvajala vsaj enega ali dva razvojna projekta za svojega naročnika. Vsebina posameznih projektov je navedena na spletni strani razvojnega centra www.rc-enem.si. Podružnica Keramični materiali in varovalke na primer projekta Keramični materiali in Varovalke. Prvi je bil namenjen razvoju keramičnih materialov, receptur, razvojnih postopkov in tehnoloških procesov, ki so omogočili, da je ETI kot naročnik tega razvoja izdelal nove materiale za nove tipe varovalk.

Pri drugem smo razvili vrsto novih varovalk za nova industrijska področja. Predvsem za uporabo v obnovljivih virih električne energije,

Najprej želim razjasniti dve zadevi. Celotno financiranje Razvojnega centra RC eNeM od ustanovitve leta 2011 je bilo v več kot 50 % zagotovljeno s strani naročnikov razvojnih storitev, torej s strani družbenikov. Le manjši del kot 50 % je bil zagotovljen s strani MGRT na osnovi razpisa »Razvojni centri slovenskega gospodarstva«. Subvencionirani so bili upravičeni stroški do konca leta 2014. V letu 2015 vse stroške delovanja pokriva RC sam na osnovi prodaje razvojnih storitev naročnikom.

Obseg delovanja se ni bistveno spremenil. Torej nam naši družbeniki in naročniki zaupajo pri izvajanju razvojnih projektov.

Kakšno vlogo ima lahko vaš center v programu prehoda v zeleno gospodarstvo? Kako bi morala država regulirati zahteve glede porabe materialov za izdelke, upoštevaje njegov življenjski ciklus oziroma kakšno gospodarstvo?

RC eNeM je v svojem bistvu povezan z dvema osnovnima zadevama, ki sta že v samem imenu družbe in v grafični obliki blagovne znamke. Črki NM pomenita »Novi Materiali«, oba

104/105

49 Javni vir za sofinanciranje RC eNeM je bil na razpolago do letošnjega junija. Kako bo v prihodnje in kakšen delež zagotavljajo člani?

okolje

mala e-ja pa predstavljata elektrotehnični del celotne zgodbe. Prehod v zeleno gospodarstvo lahko ponazorimo s projektoma novih materialov za varovalke, kjer je bilo razvitih kar nekaj novih receptur in tehnoloških postopkov, ki potrebujejo za proizvodnjo manj energentov.

Novi keramični materiali po drugi strani izpolnjujejo vse zahteve novih specialnih tipov električnih varovalk za enosmerno napetost višjih napetosti do 1500 V. Ti se uporabljajo v fotovoltaičnih elektrarnah velikih moči od enega MW do nekaj 10MW, ki se pojavljajo po svetu. Glede na podnebne spremembe in njihove posledice lahko pričakujemo nadaljnji porast investicij v obnovljive vire električne energije in v razvoj komponent in sistemov za to področje.

Enako lahko ugotovimo v primeru Steklarne, kjer so z razvojem novih postopkov taljenja stekla dosegli bistveno večje učinkovitosti steklarskih peči, kar pomeni bistveno nižjo porabo zemeljskega plina na enoto proizvoda.

Kakšne so vaše možnosti, da kandidirate na razpise v okviru Strategije pametne specializacije?

V procesu priprave na SPS »Strategijo Pametne Specializacije«, kjer smo aktivno sodelovali, smo ugotovili, da lahko z našimi storitvami in produkti nastopamo na več področjih specializacije. Na primer na »pametnih domovih«, »pametnih mestih«, »e-mobilnosti«, »materiali kot produkti« in ne nazadnje na »pametnih tovarnah-industrija4.0.«.

Vsekakor se bomo odzvali na razpise, ki jih po obljubah državnih uradnikov pričakujemo v zelo bližnji prihodnosti. Stopnja uspešnosti bo v mnogočem odvisna od naše sposobnosti povezovanja industrije, s katero sodelujemo že sedaj in od širjenja Strateških Razvojno Inovativnih Partnerstev.

december 2015

Del projekta razvoja novih materialov za naročnika Steklarno Hrastnik se je usmeril v materiale kot dodatke za obarvanje stekla z naravnimi materiali. S tem je bila dana možnost za osvajanje novih izdelkov iz obarvanega stekla za dekorativne in promocijske namene. Drugi, še pomembnejši del projekta, je bil namenjen raziskavam na področju razvoja metodologije za avtomatizacijo predpihanja steklenih izdelkov ter razvoja računalniškega vida pri razpoznavanju napak v steklu. Izvedli so investicije v razvojne linije za odkrivanje napak v steklenicah razločnih posebnih in zahtevnih oblik. Sodobna avtomatizacija prinaša prednosti za podjetje in za zaposlene, saj poleg zanesljive, stabilne in ponovljive kvalitete izdelkov istočasno vpliva tudi na izboljšanje delovnega okolja.

Prehod v zeleno gospodarstvo lahko ponazorimo s projektoma novih materialov za varovalke, kjer je bilo razvitih kar nekaj novih receptur in tehnoloških postopkov, ki potrebujejo za proizvodnjo manj energentov.

Promocija

Drži. Njihova podružnica je prejela kar 7 priznanj, in sicer 2 zlati in eno srebrno priznanje GZS Območne zbornice Zasavje ter zlato in srebrno priznanje GZS na nacionalni ravni.

Prejela je še dve priznanji na 8. SFI, in sicer priznanje za drugo najboljšo inovacijo ter posebno priznanje za odličnost uporabnosti ustvarjalnih industrij.

mag. Mitja Koprivšek

Eden izmed vaših članov je Steklarna Hrastnik.

Njihova podružnica nano materiali v steklarstvu je prejela nekaj priznanj za inovacije. Kaj lahko prinašajo novi materiali v steklarsko proizvodnjo?

foto: arhiv podjetja

kot so, na primer, fotovoltaične elektrarne in vetrne elektrarne. Predvsem na varovalkah za fotovoltaične elektrarne smo skupaj z ETIjem dosegli večji globalni tržni delež pri specialnih varovalkah za enosmerno napetost.

foto: arhiv podjetja

Merilni sistem, ki sam nadzira glavna tveganja v okolju

Okoljske inovacije

december 2015

Družinsko podjetje LOTRIČ Meroslovje je na EXPO 2015 na izviren način premierno predstavilo inovacijo EXACTUM®, pameten sistem za samodejni nadzor. Direktor Marko Lotrič priznava, da so dosegli več od pričakovanj.

Z merilnim sistemom, ki samodejno meri, kako zdrave so razmere v okolju, od vlage, tlaka, temperature, CO2, in drugih parametrov, so že na EXPO opremili nekaj paviljonov. In uspeli.

Dogovarjajo se o novih poslih.

A že zdaj je podjetje Lotrič Meroslovje s proizvodi in merilno opremo mednarodno podjetje. Sicer pa Marko Lotrič pričakuje, da bo program prehoda v zeleno gospodarstvo, že doslej so sodelovali na več razpisih, podprl razvojna podjetja z zelenimi tehnologijami.

Ministrstva so se na državni ravni uskladila ob programu prehoda v zeleno gospodarstvo. Za razvojna podjetja, kot je vaše, ki so usmerjena k zelenim izdelkom in sonaravnemu razvoju, so zelo pomembni javni razpisi. Za sredstva iz nove finančne perspektive jih podjetja še čakajo. Kaj pričakujete od programa prehoda v zeleno gospodarstvo in kakšno razvojno podporo potrebujete v podjetjih, kjer ste inovativni in iščete priložnosti na okoljskem področju? Želimo, da bi v zelenem gospodarstvu podpirali tudi storitve, ki zagotavljajo kakovostne, varne in okolju prijazne produkte ter proizvodne postopke. V našem podjetju z urejenimi meroslovnimi pregledi in preventivnimi vzdrževanji merilne tehnike lahko podaljšamo življenjsko dobo sistemov in produktov. Torej prispevamo k manjši onesnaženosti. Tudi nastalih odpadkov bo manj. Menedžerji vedo, da meroslovne rešitve pripomorejo k večji konkurenčnosti podjetij. Z našim znanjem izboljšujemo okolje. Zrak, vodo in zemljo. Zato smo razvili EXACTUM. To je pametni nadzorni sistem, ki spremlja in beleži razmere v okolju.

Prav predstavitev EXACTUMA je na letošnjem EXPO odmevala kot udarna marketinška poteza. V nekaterih paviljonih ste z vašimi napravami merili bivalne razmere, od temperature do koncentracije CO2 . Kaj žanjete po takšni predstavitvi?

Več, kot smo pričakovali. Na Expo 2015 smo na izviren način premierno predstavili inovacijo EXACTUM. Poleg slovenskega smo z merilnim

Marko Lotrič

50 104/105

okolje

Okoljske inovacije

sistemom opremili še avstrijski, čilski, malezijski, monaški, srbski in švicarski paviljon.

Simbolično smo izmerili udobje bivanja v sedmih državah. Odziv na predstavitev je bil res močan. Na dogodku smo imeli visoko podporo ekipe SPIRIT, ki nam je pomagala pri srečanjih s potencialnimi kupci. Zdaj smo že sredi konkretnih pogovorov o poslih. Imamo odprto naročilo za namestitev sistema EXACTUM v tovarni v Mehiki in dogovor za zastopstvo meroslovnih rešitev v regiji GCC, to so arabske države Perzijskega zaliva. Expo 2015 ocenjujem kot pomemben prispevek k internacionalizaciji Slovenije. Izjemen dosežek države in sodelujočih partnerjev.

Z vašimi merilnimi napravami in laboratorijsko opremo ste zanimivi za različne panoge. Kje je vaš ciljni, nišni trg? S katerimi napravami ste najbolj uspeli?

Mi smo družinsko podjetje. LOTRIČ Meroslovje že 24 let širi dobro meroslovno prakso. Prerasli smo v skupino LOTRIČ Metrology, ki izvaja dejavnosti v Sloveniji v Selcah, Kranju in Otočah ter v tujini. V Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. Na lokaciji v Selcah izvajamo fizikalna in termodinamična merjenja, v Kranju kemijska in mehanska merjenja ter v Otočah električne veličine in fotometrijo. Spekter naših meroslovnih rešitev je širok, zajet v 160 akreditiranih postopkih za obvladovanje dvanajstih merskih veličin.

V katerih panogah?

Zdravstvo, farmacevtska, avtomobilska, živilska, elektro, strojna, lesna, kemijska, kovinska,

Vaša konkurenčna prednost?

Poleg kulture družinskega podjetja, predanosti meroslovju in odnosu s strankami je morda naša posebnost ambicija »Ko pomisliš na merjenje, pomisliš na LOTRIČ Metrology«. Ne gre le za našo rast. Gre za rast kupcev, ki rastejo zaradi nas oziroma naše znanje daje pospešek njihovi rasti.

Zastopate tudi svetovne proizvajalce merilne tehnike. Kolikšen del vašega prodajnega programa predstavljajo uvoženi izdelki in oprema?

V podjetju LOTRIČ Metrology izbiramo in zastopamo preko 20 ponudnikov meroslovne tehnike najvišje kakovosti. Naša ekipa strokovnjakov redno preverja svetovno ponudbo in meroslovne novosti. S skrbno izbiro zastopstev dopolnjujemo celovito ponudbo izdelkov in rešitev. Sodelujemo tudi pri izbiri pravega merila ter njegovem vzdrževanju.

K tej ambiciji rasti zagotovo sodi tudi ustanovitev razvojnega centra Nela – Napredna elektroindustrija in elektronika. Koga ste povezali in kaj načrtujete? Kakšne dodatne priložnosti vam odpirajo programi na področju URE in OVE?

Kako boste končali poslovno leto in kaj pričakujete v letu 2016?

Inovativnost se kaže pri razvoju novih storitev in produktov. A tudi v zadnjih letih smo naredili velik napredek v pristopu, kako predstaviti nov produkt kupcem. S strokovnostjo smo dosegli visoko prepoznavnost v centrih znanja, s katerimi sodelujemo v skupnih projektih. Vključeni smo v razvojni center NELA – Napredna elektroindustrija in elektronika. Razvojni center NELA je plod sodelovanja vodilnih slovenskih podjetij iz elektro-predelovalne panoge. S sinergijo projektov želimo vzpostaviti pomembno razvojno infrastrukturo na področju elektroindustrije in elektronike. Strateške kompetence novega visokotehnološkega podjetja podpirajo usmeritve trajnostnega razvoja s področja učinkovite rabe električne energije in izrabe alternativnih virov energije. Razvojne sinergije se oblikujejo v treh komplementarnih razvojnih programih.

Naše podjetje je nosilec programa zagotavljanje kakovosti in prenos tehnologije.

Zaradi širitve ponudbe pričakujemo letos 12 % rasti prihodkov. Dolgoročni cilji so povezani z ohranjanjem zaupanja, ki ga imamo pri kupcih, in s stabilno rastjo. S produkti, kot je EXACTUM, bomo nedvomno krepili blagovno znamko LOTRIČ.

INTERSEROH SVETUJE

Sledljiva pot vaših odpadnih surovin Že od leta 2004 v Sloveniji udejanjamo globalno uspešne organizacijske rešitve za upravljanje tokov odpadnih produktov korporacije ALBA Group.

Interseroh kot pomemben steber te korporacije, ki ima svoja podjetja v Evropi, ZDA in Aziji, upošteva vodilno načelo, da so odpadki vir sekundarnih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji in tako omogočajo zmanjšano porabo naravnih virov. Zato je za nas ključnega pomena, da zagotavljamo transparenten, nadzorovan in sledljiv proces v okviru katerega vaši odpadni produkti dejansko postanejo sekundarna surovina.

Brez raziskovalnega oddelka podjetje, kot je vaše, ne more uspeti. EXACTUM je v tem trenutku vaš paradni izdelke?

V Interserohu dajemo zavezo, da si bomo z vami, partnerji in kupci, še naprej prizadevali dosegati cilje in zaveze republike Slovenije na področju recikliranja in tudi na ta način krepili njeno konkurenčnost v okvirih spoštovanja načel krožnega gospodarstva.

Z veseljem bomo poiskali najustreznejšo rešitev tudi za vaše podjetje.

Promocija

Ja, saj je primeren za vsako okolje. Znižuje tveganje človeškega dejavnika. Kot pameten sistem za samodejni nadzor (ang. smart sensor hub) organizacijam omogoča učinkovito spremljanje temperature, vlage, tlaka, osvetljenosti, koncentracije CO2 in drugih, merljivih parametrov. Razvoj nam omogoča, da skrb za parametre prostora prepustimo tehnologiji.

EXACTUM samodejno zajema izmerjene vrednosti iz merilnih mest opremljenih s senzorji.

Upravljanje izvaja pametno senzorsko središče.

Podatki lahko optimizirajo proizvodnjo, naprava pa takoj reagira. Ko meritve presežejo nastavljene opozorilne mejne vrednosti, EXACTUM sproži zvočni alarm in pošlje elektronsko ali sms sporočilo. To omogoči pravočasen odziv in ustrezno prilagoditev procesov in pogojev.

Lahko rečemo, da je nepogrešljiv digitalni čut v vsakem delovnem okolju.

Interseroh d.o.o.

T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si W: www.interseroh-slo.si

Brigita Šarc, Dinos:

51 104/105

Zeleno predstavlja za podjetje veliko tveganje

1.

Kot prvo bi bilo sploh potrebno pospešiti kakršno koli gospodarsko rast. Zdi se, da uradni podatki o uspešni gospodarski rasti v Sloveniji ne kažejo prave slike, kje se nahajamo. Za leto 2016 ni na vidiku velikih investicij, ni razpisov. Zastalo bo gradbeništvo in s tem bo zastal celoten krog, ki se mora odvrteti, da lahko vse ravni gospodarstva delujejo uspešno. Zeleno rast gospodarstva bi bilo potrebno pospešiti z ukrepi, finančnimi in zakonodajnimi, da se odstranijo tveganja, ki nastanejo zaradi nejasnosti, kaj zeleno gospodarstvo sploh je in na kakšen način ga država želi urediti.

Včasih se zdi, da se postavlja že vprašanje – ali si ga sploh želi imeti. Kdor se loteva zelenega gospodarstva, bi moral v tem videti prihodnost, dodano vrednost, napredek in razvoj. A danes to predstavlja preveliko tveganje, prevelike vložke v tehnologije, dolgotrajnost pridobivanja ustreznih dovoljenj, ... Obstaja tveganje - bodo ti izdelki dražji in s tem nezanimivi ali bodo cenejši in zanimivejši? Vse je nejasno in negotovo. Časi pač niso taki, da bi se v gospodarstvu lotevali stvari, kjer so tveganja prevelika.

2.

Natančno tako – jasno je treba definirati merila, strokovno in nepristransko, upoštevajoč najnovejša odkritja, tehnologije in tržne analize. Nujno mora biti prisotna metodologija za posodabljanja teh meril, spet strokovno in nepristransko. Razvoj je izjemno hiter, pri nas pa pisanje takih meril lahko poteka zelo, zelo počasi. Ne bo lahko, ni pa nemogoče.

3.

Stabilizacijo poslovanja, umiritev nestabilnosti na trgu, ugodno davčno politiko v Sloveniji, zmanjšanje črnega trga in sive ekonomije, bolj razumno in usklajeno zakonodajo. Čas je, da celotno gospodarstvo zaživi. S tem bo omogočeno, da se bo lahko več vlagalo v razvoj in posodabljanje obstoječih tehnologij, v realizacijo pogumnih novih idej ter v izboljšanje plač zaposlenih.

SREČNO v letu 2016!

december 2015

Namenjen je uporabi v farmaciji, avtomobilski industriji, medicini, živilstvu, skladiščih, distribuciji, rastlinjakih, laboratorijih in v muzejih. Uspešno je že uveden v podjetjih in organizacijah v sedmih državah, poleg Slovenije tudi na Finskem, Češkem, Hrvaškem ter v Srbiji, BiH in Makedoniji.

foto: Boštjan Čadej

plastična industrija, avto programi, inštituti, betonarne ter trgovine. Zaposlujemo 83 strokovnjakov, ki so v letu 2014 opravili 46809 meroslovnih pregledov na tehnološkem, zakonodajnem in varnostnem področju.

okolje

Anketa 2016

Precej novosti, več zavezancev, več monitoringa in poročanja

Katere industrijske emisije v Sloveniji najbolj onesnažujejo okolje in kakšna je sedanja slika?

Smo na boljšem ali slabšem?

O industrijskih emisijah v EU govori študija, ki jo je za Komisijo naredil AMEC – dostopna na spletni strani DG ENV: http://ec.europa.eu/ environment/industry/stationary/studies.htm O industrijskih emisijah v zrak v Sloveniji pa govori poročilo o letnih nacionalnih emisijah onesnaževal zraka, ki ga Slovenija vsako leto pošlje sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP), dostopno na: http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/ UNECE_CLRTAP_SI/colvnywhw/envvqktrq/ IIR_2015_Slovenia.pdf Konkretno?

Situacija v EU in Sloveniji je primerljiva in kaže, da so industrijske emisije dobro regulirane in se v zadnjem desetletju vztrajno znižujejo. Če povzamem po onesnaževalih. Industrijske emisije v zrak predstavljajo znaten delež pri žveplovem dioksidu (SO2), težkih kovinah (As, Hg, Ni, Cr …) in obstojnih organskih onesnaževalih (PAH, PCB, dioksini/furani …).

Medtem ko drugi viri, predvsem promet, gospodinjstva in kmetijstvo, predstavljajo glavne vire večine drugih onesnaževal, na primer onesnaževal zgorevanja (ogljikov monoksid,

dr. Jože Roth

S prenosom Direktive IED, direktive o industrijskih emisijah, gre za naslednico IPPC, je Slovenija zamujala, vendar je zdaj Uredba sprejeta in prinaša precej novosti. Dr. Jože Roth, ki je na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljal novo regulativo, pravi, da se transpozicija uredbe v novi pravni red končuje s sprejetjem Uredbe o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav in Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Nato pride na vrsto še sekundarna zakonodaja.

Po mnenju sogovornika so industrijske emisije v Sloveniji dobro regulirane in se v zadnjih letih zmanjšujejo.

Vendar nova Uredba razširja krog zavezancev, najbolj pri ravnanju z odpadki. Dr. Jože Roth meni, da je res nekaj novih zahtev, še posebej, ko gre za varstvo tal in podzemne vode, nekaj sprememb pa je tudi, kar zadeva strogost pri mejnih vrednostih emisij.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Nova uredba IED

52 104/105

okolje december 2015

Nova uredba IED

dušikovi oksidi, prah/PM10), amonijak, nemetanske hlapne organske spojine in drugo.

Industrijske emisije v vode predstavljajo znaten delež/prispevek pri težkih kovinah (Cr, Hg, Cd …), celotnem organskem ogljiku in fosforju ter določenih značilnih/industrijskih parametrih. Na primer kloridi, cianidi, fenoli, ftalati, halogenirane spojine idr. Večji delež onesnaževanja pa pripade drugim virom, to so gospodinjstva, komunalne odpadne vode, kmetijstvo …

V Sloveniji je že začela veljati nova Uredba o vrsti dejavnosti in napravi, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

Upravljavcem naprav nalaga nove zahteve in obveznosti. Katere so nove, kaj izpostavljate?

Nove zahteve so vezane na varstvo tal in podzemne vode, na primer izhodiščno poročilo, monitoring stanja podzemne vode in tal, dolžnost povrniti stanje tal/podzemne vode v izhodiščno ob prenehanju dejavnosti. Pri določanju pogojev v dovoljenju je potrebno uporabljati Zaključke o BAT in mejne vrednosti emisij v OVDjih morajo biti vsaj enake zgornji meji ravni emisij, povezanih z uporabo BAT, kot so podane v Zaključkih o BAT. Ta dokument ima drugačno, pravno zavezujočo naravo v primerjavi z BREFi v prejšnji IPPC direktivi, ki so bili bolj priporočilo. Dovoljenje in inšpekcijsko poročilo morata biti javno objavljena na spletu.

Uradno se obseg direktive ne širi, ampak so tekst pri določenih dejavnostih jasneje zapisali zaradi razumevanja in preseka z drugimi krovnimi direktivami, na primer krovna direktiva o odpadkih, o vodah in druge. Nove dejavnosti so uplinjanje/utekočinjanje goriv, tudi goriv iz odpadkov, in proizvodnja magnezijevega oksida. Več dejavnosti, ki spadajo pod odstranjevanje in predelava odpadkov. Na primer pri nevarnih snoveh so dodane snovi, uporabljene za zmanjšanje onesnaževanja. Pri sežigu/ sosežigu prag za nenevarne odpadke (3t/uro).

Pri nenevarnih odpadkih predhodna obdelava odpadkov, namenjenih za so/sežig, biološka obdelava, obdelava žlindre in pepela ter obdelava kovinskih odpadkov v drobilnikih. Pa predhodno skladiščenje pred odstranjevanjem/ predelavo, podzemno skladiščenje.

V lesni industriji sta vključeni proizvodnja ene ali več vrst lesnih plošč in zaščita in ohranjanje lesa in gozdnolesnih proizvodov s kemikalijami. Potem še proizvodnja živil, pijač in krmil

prisotnosti nevarnih snovi na lokaciji naprave in s preverbo tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja teh snovi ugotovijo njihovo stanje, zadostnost, vzdrževanje in drugo, kar prispeva k brezhibnosti njihovega delovanja.

Točnega števila novih upravljavcev ne poznam.

Po mojih ocenah gre za 30–50 upravljavcev / naprav. Največ iz sektorja odstranjevanja in predelave odpadkov.

Kaj se hoče doseči z izhodiščnim poročilom, ki ga bodo pripravljali v podjetjih?

Kaj zahteva poročilo o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode? V katerem primeru ga bodo morala izdelati podjetja in kako bodo ugotovili potencialne nevarnosti za onesnaževanje?

Poročilo zahteva pregled stanja teh ukrepov in oceno njihove brezhibnosti. Podjetja ga morajo izdelati, če na lokaciji proizvajajo, uporabljajo, skladiščijo nevarne snovi. Gre za snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje tal in podzemne vode in se v skladu z Uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi (Uredba ES št. 1272/2008 in njene spremembe) razvrščajo med nevarne za ljudi in okolje. To je serija H300 in H400. To se ugotovi bodisi iz varnostnih listov, bodisi iz Ocene tveganja, ki se izdela v sklopu Reach dokumentacije in je dostopna na spletnih straneh ECHA – Evropske agencije za kemikalije. Potencialne nevarnosti za onesnaženje ugotovijo torej s preverbo

104/105

53 To je sprememba. Po novem direktiva IED razširja seznam dejavnosti in podjetij, ki si morajo pridobiti OVD. Zakaj? Koliko podjetij zajema Uredba v Sloveniji, katere proizvodnje bodo pod drobnogledom?

iz rastlinskih in živalskih surovin s padajočim pragom od 300 t/dan za rastlinske surovine in 75 t/dan za živalske surovine. Prav tako pa še zajemanje tokov CO2 in neodvisno upravljanje čiščenja odpadne vode iz drugih IPPC naprav.

okolje

In končno, določene nove dejavnosti morajo pridobiti OVD, gre torej za nove zavezance.

Izhodiščno poročilo v skladu z direktivo služi kot merilo, ki se uporablja za vrednotenje morebitnega onesnaženja / vpliva industrijske dejavnosti na tla in podzemne vode ob prenehanju opravljanja dejavnosti, ko je treba na območju naprave vzpostaviti stanje, ki ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolje.

Stanje mora biti podobno stanju, ki je bilo na lokaciji ob začetku opravljanja dejavnosti. Ker pri obstoječih napravah takega 'izvornega' stanja ni mogoče ugotoviti, pa služi izhodiščno poročilo kot posnetek stanja, torej kot neko pogajalsko izhodišče za nadaljnje ukrepanje in dogovarjanje o tem med državo in upravljavcem / lastnikom zemljišča.

Ker v Sloveniji istočasno uvajamo tudi sistem varstva tal in podzemne vode, skupaj z imisijskim obratovalnim monitoringom obeh, pa izhodiščno poročilo služi tudi kot osnova za določanje ukrepov in obsega tega monitoringa v okviru okoljevarstvenih dovoljenj.

Promocija

Nova trgovina Lidla Slovenije prijetna za nakup in še bolj prijazna do okolja

Ustvarimo boljši svet!

Nova Lidlova trgovina ima tako vgrajeno toplotno črpalko za pouporabo toplote iz hladilnih vitrin, kar omogoča ogrevanje z naravnimi viri toplote. V Lidlu Slovenija ocenjujejo, da bo s tovrstno uporabo naravnih virov za ogrevanje trgovine poraba energije in izpustov CO2

na letni ravni za skoraj 70-odstotkov manjša (v primerjavi z uporabo ogrevanja na vročevod). Poleg tega bo imela trgovina svoj lasten zbiralnik za deževnico za zalivanje travnatih površin ob trgovini, zagotovljene pa bodo tudi polnilne postaje za električna vozila.

december 2015

Lidl Slovenija je sredi decembra v Mariboru odprl svojo novo trgovino, ki pa je obenem tudi prva Lidlova trgovina v Sloveniji, zgrajena po povsem novem Lidlovem konceptu gradnje, ki podpira tudi trajnostno naravnanost podjetja. Tovrstnih Lidlovih trgovin je po Evropi zaenkrat le peščica.

Nova trgovina je zgrajena iz lesa, aluminija in stekla. V primerjavi z obstoječimi ima velike steklene površine, ki omogočajo več naravne svetlobe.

Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet daje posebno pozornost tudi skrbi za okolje in družbo, v kateri sobiva.

54 104/105

okolje

Kratko, zanimivo

Glede obeh področij, ukrepov za varstvo tal in podzemne vode, je potrebno pripraviti in sprejeti še veliko sekundarne zakonodaje, ki bo opredelila cilje in okoljske standarde ter razmejila dolžnosti in obveznosti, v primerih njihove ogroženosti, med državo in upravljavci naprav.

Pri tem mislim na dolžnosti ukrepanja oziroma spremljanja, kot tudi na finančne obveznosti.

Vlada RS bo za DROE določila tržne deleže Če se bodo uresničile napovedi, naj bi na osnovi osnutka Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, razpravo o Osnutku je potekala do 1. decembra, dopolnjena Uredba pa bi bila objavljena po 31. decembru 2015, sheme končno zvedele za tržne deleže pri ravnanju z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Tako bi naj DROE in IJS zvedeli, kakšni so tržni deleži za prevzemanje odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb za leto 2015. Prvič bo tržne deleže določila Vlada RS. Objava konec leta za minulo leto postavlja v težek položaj DROE in IJS, ki bodo v planih za leto 2016 morali najbrž upoštevati enaka razmerja kot doslej.

Nesporazumi pa ne bodo odpravljeni.

Glede obeh področij, ukrepov za varstvo tal in podzemne vode, je potrebno pripraviti in sprejeti še veliko sekundarne zakonodaje.

Kakšne novosti so glede BAT pri pripravi dokumentacije za pridobitev OVD? Razen predložitve ocene možnosti onesnaževanja tal in podzemne vode oziroma izhodiščnega poročila in s tem povezanega programa obratovalnega monitoringa stanja tal/podzemne vode večjih novosti ni. Že prej so upravljavci morali obratovanje svojih naprav primerjati z referenčnimi dokumenti. Zdaj se morajo podrobno opredeliti do zahtev v Zaključkih o BAT, ker je izpolnjevanje teh zahtev pogoj za pridobitev dovoljenja oziroma se te zahteve prenesejo v dovoljenje.

Turistična kmetija pri Lazarju poleg mirne lokacije, dobre hrane in koščka narave ponuja tudi prostor za poslovne seminarje in nočitve za poslovne goste v prijetnem podeželskem okolju tik ob Ljubljani.

Posebnost nove uredbe je, da obravnava tudi stara bremena. Kaj to pomeni? Ali bodo s tem dane osnove, da se Slovenija sistematično loti sanacije degradiranih območij v državi?

Tega področja se dotika izhodiščno poročilo.

Vendar do sprejetja dodatne zakonodaje stanje zgolj popiše. Zaenkrat bolj v smislu zagotovitve podatkov o stanju. Glede nadaljnjega ukrepanja je v pripravi zakonodaja, ki bo uredila obligacije na tem področju. Na splošno se to tiče okoljevarstvenega dovoljenja in obratovanja naprave v toliko, da ta ne sme biti vir tega onesnaženja. Če je to onesnaženje že na lokaciji, kot posledica nekih preteklih dejavnosti in ravnanj, pa to ni tematika, ki bi se urejala v okoljevarstvenem dovoljenju, ki ureja trenutno in prihodnje obratovanje naprave. To je druga upravna zadeva, ki se bo verjetno urejala v drugih upravnih postopkih.

Turistična kmetija pri Lazarju Milan Bizjan s.p.

Podgrajska cesta 9c, SI - 1000 Ljubljana T: 01 52 81 862 M: 041 807 146, 040 895 521 E: info@pri-lazarju.si, www.pri-lazarju.si

Promocija

december 2015

Takoj po objavi uredbe so odmevi nanjo opozarjali, da je ostrejša od prejšnje direktive IPPC. V čem je ostrina?

Predvsem v novih mejnih vrednostih in zahtevah povezanih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, podanih v Zaključkih o BAT. Ti Zaključki imajo v našem pravnem redu status, enak domačim emisijskim predpisom in jih mora ARSO kot pristojni organ uporabljati v upravnem postopku. Prav tako jih morajo uporabljati upravljavci, pooblaščenci za obratovalni monitoring in inšpektorji. Velik stroškovni zalogaj za upravljavce je tudi izdelava

izhodiščnega poročila. Predvsem zaradi nujnega sodelovanja strokovnjakov hidrogeološke in pedološke stroke ter zaradi izvedbe meritev in analiz vzorcev tal in podzemnih vod.

Kako bo po novem urejen monitoring emisij v zrak iz velikih kurilnih naprav?

Razen strožjih mejnih vrednosti emisij pri sami izvedbi monitoringa ni sprememb. Zahtevane so izvedbe trajnih oziroma v določenih primerih se te lahko nadomestijo z občasnimi meritvami, ki morajo biti izvedene v skladu z obstoječim Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak.

Uredba določa, kako naj bi se izvajali inšpekcijski pregledi. Zakaj? Kako bodo inšpekcije potekale, saj je znano, da je okoljski inšpektorat kadrovsko podhranjen?

To določa ZVO. Novost je, da je v postopku večje spremembe in v postopku spremembe dovoljenja po uradni dolžnosti zahtevan izredni inšpekcijski pregled. Gre za ugotavljanje skladnosti obratovanja z dovoljenjem, kar je pogoj za nadaljevanje postopka oziroma lahko v nasprotnem primeru privede do sankcij. Lahko tudi ustavitve obratovanja. Gre za zahtevo iz direktive, ki je namenjena temu, da se zagotovi večja skladnost delovanja naprav. Glede kadrovskih zadev je področje varstva okolja in zlasti del, ki se ukvarja z industrijskimi emisijami in upravljavci, znotraj državne uprave podhranjeno na vseh nivojih – od ministrstva, ARSO in inšpektorata … Zakaj, kako, itd. so vprašanja za naše vsakokratne politične upravljavce. Ne morem pa se znebiti občutka, da je tako namenoma – ker ustreza nekim interesom.

Nova uredba je v sebi združila zahteve več starih predpisov, ki so urejali različna področja, tako emisije snovi v vode, zrak ali ravnanje z odpadki.

Zdaj je vse to združeno v eno uredbo.

Kako nova Uredba ureja vprašanje proizvodnje TiO2?

Nova uredba je v sebi združila zahteve več starih predpisov, ki so urejali različna področja, tako emisije snovi v vode, zrak ali ravnanje z odpadki. Zdaj je vse to združeno v eno uredbo.

Uredba prenaša tudi zahteve iz referenčnega dokumenta za proizvodnjo anorganskih kemikalij v trdem stanju, ki se nanašajo na proizvodnjo TiO2. V primerjavi z direktivo ohranjamo zahteve glede imisijskega monitoringa površinskih in podzemnih vod. Tako ohranjamo dober nadzor nad stanjem okolja in vplivi te proizvodnje. Zlasti, ko gre za odpadke iz te proizvodnje.

1.

1.

V prvi vrsti z razumevanjem, kaj vse je »krožno« in »zeleno gospodarstvo«. V javnosti se namreč ustvarja mnenje, da je »zeleno« izključno vse, kar je anti-industrija, kar je neposredno povezano z obnovljivimi viri energije ali storitvenim sektorjem. Sami že dalj časa opozarjamo, da dejansko ni tako. Številne gospodarske panoge (med njimi tudi jeklarstvo) imajo namreč princip »krožnega gospodarstva« že imanentno vgrajen v svoj poslovni model in ga udejanjajo v vsakodnevnem poslovanju. Primer iz aktualne prakse SIJ: obe jeklarski v skupini (Acroni, Metal Ravne) proizvajajo jeklo iz jeklenega odpadka, ki ga predelujejo in mu nato (v odvisnosti od vrste proizvodov) dodajajo posamezne legure.

Na splošno je jeklo eden redkih materialov, ki se ga da neštetokrat predelovat brez izgube ključnih fizikalnih značilnosti. Odpadke, ki pri tem nastajajo, že vrsto let predelujemo ali ustrezno zajemamo, s čimer občutno znižujemo okoljski odtis. Poleg tega skoraj vsi proizvodni procesi potekajo po principu zaprtih ciklov, kar pomeni minimalno potrebne odpadke ali nove vire (npr. voda). Celo žlindra, ki je pred časom nastajala kot neutiliziran odpadek, se danes učinkovito predeluje in nato uporablja v gradbeni industriji. Celo odpadno toploto, ki nastaja v postopkih taljenja jekla in ne prinaša nobenih obremenitev okolju, poskušamo z novimi projekti zajeti in ponovno uporabiti, npr. za daljinsko ogrevanje.

Prvi tovrstni projekt v Sloveniji v sodelovanju z družbo Petrol Energetika že dela na Ravnah na Koroškem.

S

edaj pa takšen pristop primerjajte z razširjeno prakso nekontroliranega ogrevanja na les v zasebnih hišah po Sloveniji, povečini brez potrebnih filtrov ali sistemov zajemanja trdnih in drugih delcev …

2.

Ne sodelujemo v postopkih javnega naročanja, zato bi se do tega težko podrobneje opredelil. Vsekakor je prav, da se tudi v postopke javnega naročanja vključijo elementi »zelenega gospodarstva«, ampak kot sem že odgovoril, je sprva sploh potrebno spremeniti dojemanje tega, kaj je in kaj ni »zeleno« ali »krožno«.

3.

Da se industrijske panoge, tudi jeklarstvo, dojema kot sestavni del krožnega gospodarstva, ki je trajno in pomembno z vidika nadaljnjega tehnološkega razvoja, zaposlovanja in trajnostnega razvoja celotne države.

V Sloveniji smo pred pomembno odločitvijo o nadaljnjem razvoju energetike in kmetijstva. Ostal bom pri energiji, čeprav je hrana tudi energija, ki je iz obnovljivih sestavin in seveda predmet kmetijske politike.

V javni razpravi je predlog usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije (EKS) do leta 2055, ki bo ob pravilnih usmeritvah spremenil življenje v Sloveniji. Že v predlaganih usmeritvah je, razen usmeritve v jedrsko energijo, poudarjena vloga obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Ne glede na sklepe COP v Parizu, ki bodo nedvomno podrli usmeritve v intenzivno rabo OVE, je Slovenija v stanju, da s sprejetim EKS do leta 2055 skoraj v celoti postane energijsko in prehrambno neodvisna država. S tem ne zanikam možnosti izmenjave obnovljivih energentov med državami ali uvoz in izvoz hrane za popestritev oskrbe.

Bistvo take dolgoročne politike je namreč zelena rast gospodarstva in zelene industrije.

U

krepi URE imajo svojo omejeno velikost.

Z normalnimi ukrepi je mogoče prihraniti okoli 25 do 30 % primarne energije, nato pa se zadeve končajo in moramo preiti na druge vire energije. Ker bodo potrebe po energije postopno rasle (večji standard in razvoj industrije, njena robotizacija zaradi zmanjšanja števila delovnih ljudi - demografske spremembe, lahko predvidevamo, da bo ob vseh naporih ostala do leta 2055 količina končne energije nespremenjena v višini med 190 in 200 PJ/a (53 do 56 TWh/ leto). To energijo moramo pridobiti iz OVE, saj bosta v tem obdobju šli iz obratovanja tako JEK kakor tudi TEŠ 6. To pa pomeni prehod v nov energetski sistem, osnovan na elektriki iz OVE, sinteznemu plinu metanu, ki bo zamenjal v plinovodih naravni plin, in sinteznemu metanolu (ali etanolu, bio-dizlu in sinteznemu dizlu v prehodnem obdobju), ki bo zamenjal tekoča goriva, predvsem v transportu. Osnova za tak sistem je elektrika iz OVE in uporaba vse odpadne biomase v Sloveniji, preden ta segnije in vrača pri gnitju CO2 nazaj v atmosfero. Ta prehod pomeni po grobi oceni vsaj 50.000 novih delovnih mest, vsaj 5 novih zelenih tehnologij (sončne celice domače proizvodnje, proizvodnja stekla, elektrolize vode pod tlakom, sinteze metana iz biomase in vodika iz elektrolize in sinteze metanola iz metana ali direktno iz CO2). Vse te tehnologije so lahko izvozni proizvod.

O

b tem pa se lahko razvijejo praktično vse tehnologije iz SPS, ki smo jo nedavno sprejeli. Slovenija bo postopno prihranila sredstva, ki jih daje za uvoz fosilnih goriv (okoli 2,2 - 2,6 milijarde EUR) in si s tem dolgoročno zagotovila energijsko in prehrambno neodvisnost, trajna delovna mesta in si olajšala vračanje dolgov.

55 104/105

okolje

Dr. Peter Novak, Energotech:

2.

Kaj je zeleno ni težko opredeliti, vendar ob širšem razumevanju procesov v naravi in v potrošniški družbi. Veliko lažje bi bilo, da se opredeli, kaj ni zeleno. S tem se izognemo številnim zankam, ki jih nastavlja potrošništvo. Naj navedem nekaj primerov, kaj ni zeleno: generatorji toplote in vozila na fosilna goriva; oglaševanje zaradi potrošnje (izvzeto mora biti oglaševanje kot informacija o novem izdelku, zdravilu itd.); uporaba otrok in neprimerno izpostavljanje ženskih teles pri oglaševanju, moda, zaradi večje potrošnje blaga ali obutve, proizvodi z namerno kratko življenjsko dobo, čeprav so tehnološko zreli in ni pričakovati bistvenih izboljšav (n.pr. hladilniki, klimatske naprave, peči in kotli, itd.), proizvodi, ki ne ustrezajo direktivi o »Eco designu«, itd. Javno naročanje ne sme podpirati nadaljnjega razvoja potrošništva.

3.

Za mene in za Slovenijo bi bilo največje darilo, da sprejmemo v letu 2016 EKS z usmeritvijo v energijsko in ustrezen dokument za prehrambno neodvisnost Slovenije.

S tem bi imeli odprto pot v zeleno družbo za vse naslednje generacije. Že danes imamo v Sloveniji več stanovanjskih enot, kot je družin, imamo neobdelana in zapuščena polja, slabo vzdrževan gozd, neizkoriščeno geotermalno in sončno energijo. Vsi bi imeli delo, stanovanje, energijo in hrano. Sončne energije pride na ozemlje Slovenije 400 x več, kot potrebujemo energije, biomase je dovolj, vode in vetra tudi. Čemu bi zato morali delati po 8 ur na dan? Če si bomo priborili to neodvisnost, potem ne bo mogel nihče prebivalstva Slovenije peljati v ekonomsko suženjstvo, v katerem se s svojimi dolgovi nahajamo danes, zahvaljujoč »demokratičnim spremembam ali po domače »Demosu in njegovim kasnejšim akterjem«. Tak pristop ne pomeni izolacionizem, pomeni le zagotavljanje preživetja narodu, ki so ga nekateri že odpisali.

december 2015

foto: Peter lrman

Jeklarstvo je sestavni del Kako do energetske krožnega gospodarstva in prehrambene neodvisnosti države Dr. Denis Mancevič, SIJ d. d.:

foto: Boštjan Čadej

Anketa 2016

Tanja Pangerl

Kakovost je za vas izjemno pomembna. Kateri kriteriji so v ospredju vaše nabavne verige?

Kaj zahtevate od svojih dobaviteljev?

Trajnostni razvoj postaja del poslovanja že skoraj vsakega večjega podjetja. Trgovske verige niso izjema, saj kupci postajajo vse bolj okoljsko zavedni. Lidlovi standardi kakovosti so velikokrat strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Nekatere vrste sadja in zelenjave so s polja na njihovih trgovskih policah v manj kot 24 urah. Kontrola proizvodov poteka skozi celotno dobavno verigo, vse več izdelkov izhaja iz trajnostne pridelave. Nove Lidlove trgovine, prvo takšno so že odprli v Mariboru, se bodo ogrevale z odpadno toploto iz stenskih hladilnih vitrin. V okoljsko odgovorno ravnanje vključujejo zaposlene, v sodelovanju z Ekošolo pa osveščajo tudi najmlajše predvsem glede problematike zavržene hrane. Prakso sonaravnega ravnanja želijo prenesti tudi na potrošnika.

Na vprašanja, kako delajo v Lidlu v Sloveniji, je odgovarjalo več oseb z različnih področij, Ajda Pulko, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti, Elvis Testen, koordinator za logistiko, in Marko Kropec, vodja področja tehnične nabave.

Varnost in zadovoljstvo naših kupcev sta pri nas na prvem mestu, zato pri kakovosti ne sprejemamo kompromisov. Oddelek za zagotavljanje kakovosti pred pričetkom dobavljanja izdelkov skupaj s pooblaščenimi zunanjimi inštituti preveri, ali so izpolnjeni vsi predpisani kriteriji ter standardi kakovosti in varnosti.

Končni izdelki so pod stalnim nadzorom s strani priznanih akreditiranih inštitutov. Naši dobavitelji morajo vseskozi zagotavljati doseganje mednarodnih in Lidlovih standardov kakovosti, ki so velikokrat še strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Redno opravljamo tudi nenapovedane presoje proizvodnih obratov naših dobaviteljev. Dobavitelji izdelkov v sklopu Lidlovih blagovnih znamk morajo pridobiti mednarodni standard »IFS Food«, ki zagotavlja varnost in kakovost izdelkov na visoki ravni.

Certifikat GLOBAL G.A.P., ki ga morajo pridobiti vsi naši dobavitelji sadja in zelenjave, zagotavlja, da je bila v procesu pridelave zagotovljena dobrobit vseh sodelujočih: zdravje in varnost delavcev ter varstvo okolja, naravnih virov in živali. Pri sadju in zelenjavi skrbimo za optimizacijo in sprotno naročanje, kar pomeni, da sadje in zelenjava v naše trgovine prispeta vsak dan sveža. Nekateri izdelki s polja na naše police prispejo v manj kot 24 urah (zelena solata, cvetača itd.) V okviru našega obsežnega sistema zagotavljanja kakovosti kontroliramo proizvode v celotni dobavni verigi. Blago, ki prispe v naše trgovine iz skladišča za sadje in zelenjavo, takoj pri vstopu v trgovino preverimo z vidika kakovosti in upoštevanja zakonskih določil. Tudi v trgovini blago nenehno preverjamo. V vsaki Lidlovi trgovini odgovorni sodelavec za svežost skrbi, da je v ponudbi le sveže, nepoškodovano blago. V Skupini Lidl smo uvedli tudi poseben interni standard, ki določa, da vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi ne sme presegati ene tretjine zakonsko določene mejne vrednosti.

Obenem se zavedamo, da trajnostna ponudba postaja vse bolj pomembna. Zato v svojo ponudbo vključujemo vse več izdelkov, ki so pridelani oziroma predelani na trajnostni način. To izkazujemo s certifikati, denimo MSC za trajnostno ribištvo in trajnostne metode ribolova, vse konzerve tunine, ki so na naših policah, nosijo modri logotip »Safe«. Ta

foto: www.shutterstock.com

Več poti, tudi z Reciklirano kuharijo, do boljšega sveta

Trajnosti razvoj v Lidlu

56 104/105

okolje december 2015

Trajnostni razvoj v Lidlu Slovenija

označuje delfinom prijazen lov na tuna. Vse bogatejša je naša ponudba ekoloških izdelkov.

V redni ponudbi so ekološka čistila W5 ECO, ki nosijo znak Eko marjetice in so izdelana iz sestavin, ki manj obremenjujejo okolje in obenem učinkovito čistijo. Na naših policah je moč najti tudi vse več izdelkov slovenskih proizvajalcev in pridelovalcev, od sveže pečenega kruha, svežega mesa in mesnih izdelkov do mlečnih izdelkov, piškotov, sadja in zelenjave, kisa, olja, kave, sadnega soka ter vod z okusom.

Trgovine so s svojimi sistemi ohlajevanja in ogrevanja precejšen porabnik električne energije. S kakšnimi ukrepi zmanjšujete porabo energije oziroma skrbite za učinkovito rabo energije? Kako v sistem vključujete obnovljive vire energije?

Glavnino Lidlovih trgovin smo v obdobju od leta 2011 pa do letos opremili z energetsko učinkovitimi toplotnimi črpalkami tipa VRV (princip delovanja zrak-zrak) proizvajalca Daikin. Na novem tipu trgovin smo šli še

Nekaj smo jih že omenili. Stalne posodobitve trgovin in naprav s ciljem zmanjševanja porabe

104/105

okolje

Ajda Pulko

foto: arhiv podjetja

57 Katere okoljske dosežke bi izpostavili?

Elvis Testen

Naš zelo pomemben cilj je količino odpadne embalaže zmanjšati, a je ta vseeno neizogiben element pri upravljanju z masnimi tokovi izdelkov. Tudi sami bomo v prihodnjih letih izvajali različne ukrepe za zmanjšanje embalaže izdelkov. Obenem menimo, da je ključno, da se na državni ravni vzpostavi sistem, ki bo omogočal sinergijo med vsemi udeleženci s ciljem optimalne nadaljnje obdelave odpadne embalaže. Vsekakor obstaja na tem področju potencial za izboljšanje stanja.

Marko Kropec

Na področju ravnanja z odpadki smo v predhodnih dveh letih močno okrepili projekt Zelena poslovalnica. Z njim smo osveščali zaposlene o pomembnosti pravilnega ločevanja odpadkov.

Izdelali smo nov koncept za ločevanje odpadkov in nadaljnje ravnanje z njimi, pripravili informativno brošuro za poslovalnice ter vzpostavili sistem monitoringa glede ustreznega ravnanja z odpadki, na podlagi katerega lahko sproti rešujemo nepravilnosti, ki se pojavijo v praksi. Na ta način povečujemo količino zbranih koristnih odpadkov, ki so primerni za nadaljnjo obdelavo. Tako smo leta 2014 v primerjavi z letom 2013 z doslednim ločevanjem zmanjšali količino mešanih komunalnih odpadkov za 26 %.

Velik del odpadnih snovi predstavlja odpadna embalaža. Kako gledate na uporabo embalaže z vidika trajnostne potrošnje?

foto: arhiv podjetja

V preteklem letu ste v Lidlu izboljšali tudi ravnanje z odpadki in poskrbeli za optimizacijo transportnih poti. S kakšnimi ukrepi vam je to uspelo in kakšni so rezultati?

Na področju optimizacije transportnih poti posvečamo stalno pozornost učinkovitemu transportu, kar pomeni, da je naša težnja prepeljati z enim vozilom ne le čim večje število palet, temveč tudi zagotoviti, da so te palete čim višje.

Pri tem zagotavljamo ustrezno sodelovanje med transportno in skladiščno logistiko ter prodajo. Ravno smo v fazi implementacije projekta, ki bo vplival na optimizacijo transporta z izboljšanim procesom naročanja.

foto: arhiv podjetja

korak dlje – vgradili bomo sistem, ki bo uporabil odpadno toploto iz stenskih hladilnih vitrin. Ta toplota se bo uporabila za ogrevanje poslovalnice, s čimer se bosta poraba električne energije in posledično izpusti ogljikovega dioksida bistveno zmanjšala. Prvo takšno Lidlovo trgovino smo otvorili letos decembra v Mariboru.

Promocija

Vrhunske izdelke izdelke Vrhunske proizvajamo odgovorno odgovorno proizvajamo do okolja. okolja. do

december 2015

ENERGENTOV ENERGENTOV

NIŽJA PORABA NIŽJA PORABA

COCO 2 2

NIŽJE EMISIJE NIŽJE EMISIJE

NOx NOx

NIŽJE EMISIJE NIŽJE EMISIJE

VODE VODE

NIŽJA PORABA NIŽJA PORABA

V zadnjih štirih letih smo dosegli: V zadnjih štirih letih smo dosegli: - 64 % - 89 % - 25 % - 29 % - 64 % - 89 % - 25 % - 29 %

www.steklarna-hrastnik.si www.steklarna-hrastnik.si

KO NARAVA IN VRHUNSKA KO NARAVA IN VRHUNSKA TEHNOLOGIJA BIVATA V SOŽITJU TEHNOLOGIJA BIVATA V SOŽITJU Foto: Branko Klančar

Foto: Branko Klančar

58 104/105

okolje

energetskih virov, Zelena poslovalnica, optimizacija transportnih poti, nenazadnje nova trgovina v Mariboru, ki prinaša zanimive novosti pri zmanjševanju porabe energetskih virov. S slovenskim programom Ekošola smo februarja 2015 pričeli s projektom ozaveščanja o problematiki zavržene hrane. V projekt se je vključilo več kot 30 vrtcev in šol, večina ga je ravno konec novembra tudi uspešno zaključila.

Izvedli so analizo zavržene hrane v svoji ustanovi in vpeljali ukrepe, s katerimi so količine uspešno zmanjšali. Med vrtci in šolami, ki so vključeni v program Ekošola, ter tudi našimi sledilci na Facebook strani Lidla Slovenija smo izvedli natečaj Reciklirana kuharija. Želeli smo poudariti, da hrana ni za v smeti in da se tudi že kuhana hrana povečini z malo domišljije da dobro po-uporabiti. V novem šolskem letu se bo naš projekt »Hrana ni za tjavendan« z Ekošolo nadaljeval. Trenutno se jih je prijavilo že več kot 60. Tudi sami na področju zmanjševanja viškov hrane sprejemamo različne interne sistemske ukrepe in skrbimo, da – seveda v skladu z zakonodajo – gre med odpadke čim manj še uporabnih prehranskih izdelkov.

Lidlova pot je trajnostna pot. Kakšna je vaša strategija trajnostnega razvoja? Katere konkretne cilje ste si zadali in koliko samostojnosti

ima Lidl Slovenija pri zastavljanju in izvajanju svojih trajnostnih ciljev?

V Lidlu Slovenija smo leta 2013 oblikovali trajnostni koncept Ustvarimo boljši svet, s katerim smo pod eno streho združili različne družbeno odgovorne projekte in etične prakse našega podjetja na področju skrbi za okolje ter zdravja in dobrega počutja zaposlenih, kupcev in širše družbe. Trajnostna pobuda Ustvarimo boljši svet je povezala različne aktivnosti oddelkov na področju družbene odgovornosti – ekologijo, energetsko učinkovitost, ločevanje odpadkov, zmanjševanje ogljičnega odtisa, skrb za zaposlene, promocijo zdravja na delovnem mestu, širjenje ponudbe trajnostnih izdelkov na naših policah in dvigovanje zavesti kupcev o pomenu trajnostne pridelave itd. Obenem želimo s trajnostno pobudo aktivirati naše zaposlene in širšo družbo, nenazadnje naše poslovne partnerje, da pričnejo tudi sami sprejemati bolj družbeno odgovorne odločitve in postajati trajnostno naravnani tako v poslovnem kot zasebnem življenju.

Naš trajnostni koncept Ustvarimo boljši svet ustreza konceptu ter strategiji razvoja družbene odgovornosti na ravni celotne Skupine Lidl. Kot tak je merljiv in primerljiv z drugimi

koncepti trajnostnega poslovanja v Skupini Lidl. Koncept upravljanja družbene odgovornosti v Skupini Lidl je določen kot okvir, strategija posameznega Lidla pa se glede na trg in lokalno družbo, v kateri posamezno podjetje deluje, zaradi družbenih in zakonodajnih pričakovanj in zahtev lokalizira. Številne dejavnosti in aktivnosti so določene kot standardi za celotno Skupino Lidl (denimo standardi gradnje, nekateri projekti na kadrovskem področju, standardi kakovosti in varnosti izdelkov ipd.), povečini pa aktivnosti izhajajo iz specifičnih tematik, ki prevevajo lokalno okolje, kjer Lidl deluje.

Kako svoja okoljska prizadevanja in dosežke komunicirate s kupci? Opažate, da ima to pri njih dodano vrednost?

Vsekakor si želimo, da bi nas kupci še bolj kot doslej prepoznali kot družbeno odgovorno podjetje, saj tem temam posvečamo veliko skrb in pozornost. Z njimi komuniciramo preko različnih kanalov, denimo spletne strani www. boljsi-svet.si, preko medijskega partnerstva s portalom Planet Siol.net, preko naših letakov, kjer imamo pogosto posebno stran, namenjeno družbeni odgovornosti v našem podjetju, pa tudi preko družbenih omrežij, še posebej Facebooka.

Promocija

Srečno in uspešno v 2016 vam želi kolektiv Kemis d.o.o.

december 2015

Za vas opravljamo: - zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, gradbeništva in drugih obrti

- komisijska in carinska uničenja različnih vrst materialov

- industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov

- predelava odpadkov: destilacija, uparjanje, drobljenje

- prevozi odpadnih tekočin, razsutega tovora, kontejnerjev idr.

- svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje odpadkov idr.

- najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže

KEMIS d.o.o.

Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

Mag. Tanja Bolte, MOP:

S pripravo Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo ter z analizo nekaterih drugih podobnih programov in instrumentov EK smo ugotovili, da je za učinkovit in trajen prehod v zeleno gospodarstvo potrebno:

• spremeniti današnje modele proizvodnje in vzorce potrošnje v trajnostne oblike, • podpreti ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki koristijo tudi okolju, • izboljšati upravljanje virov in politike ravnanja z zemljišči, vodami, odpadki in energijo.

N

astajajoče strateške dokumente je zato potrebno oblikovati tako, da se bodo med seboj dopolnjevali in bodo predstavljali sinergični razvojni okvir v državi.

P

rvi pogoj je predvsem povezati politike ter izboljšati upravljanje in izvajanje dogovorjenih politik in ukrepov ter uveljavljenih netrajnostnih vzorcev ravnanja.

V

tej fazi kot ključno za proces prehoda v zeleno gospodarstvo poudarjamo:

• vzpostavitev aktivnega in stalnega dialoga s ključnimi deležniki; • povezovanje obstoječih politik in aktivnosti ter njihovo nadgradnjo na podlagi pridobljenih manjkajočih podatkov o možnostih razvoja gospodarstva in širše družbe; • omogočiti dvig splošne ozaveščenosti o poznavanju pomena zelenega gospodarstva; • pospešiti pretok znanja in povezovanja deležnikov za prehod na zeleno podjetniške prakse ter razvoj zelenih delovnih mest, proizvodov in znanja; • priprava kazalnikov in spremljanje napredka zelenega gospodarstva.

2.

Opredelitev, kaj je zeleno, je seveda zahtevna, kajti kakršna koli merila v demokratični družbi so vedno dogovor med stroko, upravljavci (regulatorji) in drugimi deležniki.

P

ri vprašanju, kaj je zeleno, je seveda prvo vodilo vpliv na okolje, kajti eden od temeljev zelene rasti je zmanjševanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje. Še bolj celovito je

upoštevanje vpliva izdelka na okolje v njegovi celotni življenjski dobi (od pridobivanja surovin preko uporabe do razgradnje/prenehanja uporabe).

V

59 104/105

R

azlični sklopi meril so predlagani za: • papir na osnovi predelanih papirnih vlaken, reciklirani papir (usmeritev znaka Blue Angel); • papir na osnovi naravnih vlaken (usmeritev evropskega znaka za okolje in znaka Nordic Swan). Priporočljivo je, da se naročniki sklicujejo na oba sklopa meril kot na alternativna načina za doseganje cilja kupovanja okolju prijaznega papirja, da se čim bolj poveča konkurenčnost in preprečuje razlikovanje.

oktobru je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za prenovo Uredbe o zelenem javnem naročanju v Sloveniji. Namen vzpostavitve in delovanja delovne skupine je priprava celovite prenove Uredbe o ZeJN, spremljanje njenega izvajanja in stanja zelenega javnega naročanja ter sprotno posodabljanje in prilagajanje okoljskih zahtev iz Uredbe o ZeJN morebitnemu tehnološkemu Ključni vplivi na okolje: napredku in spremenjenim razmeram na trgu, • uničevanje gozdov in možnost izgube biotpredvsem v smislu širitve nabora prioritetnih ske raznovrstnosti, skupin izdelkov in storitev iz Uredbe o ZeJN in zaostrovanja obstoječih okoljskih zahtev. • emisije v vodo in zrak med proizvodnjo celuloze in papirja, koljske zahteve in z njimi povezana me-

O

rila naj se bi za uporabo v instrumentih, kot je zeleno javno naročanje, preverjala in usklajevala z novimi znanstvenimi spoznanji, tudi tehničnim napredkom ter trgom. V EU se ta merila pripravljajo predvsem za izdelke in storitve, za katere se podeljuje znak za okolje (t.i. marjetica oz. angleško Ecolabel) v okviru Skupnega raziskovalnega centra (JRC-Joint Research Centre) in potem potrjujejo na regulatornih odborih. Merila, ki jih uporabljajo države članice, bi morala biti podobna, da se prepreči izkrivljanje enotnega trga in zmanjšanje vseevropske konkurence.

Primer: okoljska merila za papir – smernice Evropske Komisije:

S

• poraba energije in vode med proizvodnjo, • poraba kemikalij med proizvodnjo, • nastajanje odpadkov, kot je odpadni material in mulj, med proizvodnjo.

Pristop pri zelenem javnem naročanju • javno naročanje papirja na osnovi že uporabljenih predelanih papirnih vlaken (reciklirani papir) ali papirja na osnovi trajnostno in/ali zakonito pridelanih naravnih vlaken, • javna naročila papirja, proizvedenega s procesi, pri katerih se porabi malo energije in nastaja malo emisij,

mernice obravnavajo javna naročila za kopirni in grafični papir. To vključuje ne- • izogibanje nekaterim snovem pri proizvodnji in beljenju papirja. tiskan papir za pisanje, tiskanje in kopiranje (do 170 g/m2), ki se prodaja v listih ali balah. Želim si predvsem to, da bomo s svojimi Končni papirni proizvodi, kot so pisalni bloki, sodelavci uspešno zaključili t.i. odprta risalni bloki, koledarji, priročniki itd., niso področja, ki smo jih identificirali za naslednje vključeni. Merila so povzeta iz evropskega leto in seveda, da bomo razmišljali čimbolj znaka za okolje, znaka nordijski labod (Nordic krožno in zeleno. Menim, da je Slovenija zeSwan) in znaka modri angel (Blue Angel)- vsi 1 lena dežela, vendar si želim, da jo s svojimi trije so znaki tipa 1 . sodelavci naredimo še bolj zeleno. Ob tej 1 Znak tipa I (SIST EN ISO 14024): ta skupina priložnosti pa želim uspešno leto 2016 tudi označuje izdelke, ki temeljijo na presoji okoljskih ekipi EOL in seveda vsem bralcem. vplivov življenjskega kroga izdelka. Okoljske zahteve je

3.

postavil neodvisni organ, spremljajo pa jih z revizijskim postopkom. Preglednost in verodostojnost zagotavlja certificiranje zunanjega neodvisnega preveritelja. V to kategorijo sodi večina obstoječih uradnih nacionalnih in večnacionalnih shem znakov za okolje v Evropi (EU

marjetica, Modri Angel, Nordijski labod). Znak za okolje je prostovoljno pridobljena oznaka, ki jo potrdi tretja stranka in temelji na multiplikativnih okoljskih zahtevah ter na znanstveno pridobljenih podatkih (LCA).

december 2015

1.

okolje

Skupina za prenovo Uredbe o ZeJN ustanovljena

foto: arhiv podjetja

Anketa 2016

Promocija

60 Podjetje Dinos d.d., ki posluje na 19 lokacijah po Sloveniji, je vstopilo v svoje 70. leto delovanja. V letu 1946 ustanovljeno podjetje, ki se je ob nastanku imenovalo ODPAD, vseskozi uspešno dela na področju ravnanja z odpadki. Naša vodilna misel takrat je bila, tako, kot je še danes, da niso vsi odpadki smeti in da je mnogo odpadnega še uporabnega.

Podjetje se od leta 1963 imenuje DINOS (Dajmo Industriji Nazaj Odpadne Surovine). V tem duhu si DINOS prizadeva delovati ves čas, tudi danes.

Ni bilo vedno lahko. Zdi se, da je zadnje leto eno težjih v vsej zgodovini podjetja. Konkurenčnost na trgu se iz dneva v dan povečuje. Od nikjer nobene prave spodbude, da bi postalo še več odpadnega uporabno. Še več – vedno več je preprek, kako odpadno pripraviti do uporabnega. Nekaj upanja prinaša projekt zelenega gospodarstva, h kateremu je pristopila Vlada, a prav veliko od tega (za enkrat) ne gre pričakovati.

Brigita Šarc, vodja sektorja ekologije in tehnologije.

Foto: Boštjan Čadej.

104/105

okolje

Dinos – že skoraj 70 LET z vami

Z leti vzpostavljene poslovne povezave, ki temeljijo na korektnosti, kvaliteti in zaupanju, se obnavljajo z veliko truda in vztrajnosti. To ni lahko, saj nam dodatne skrbi in tveganja povzroča razpad svetovnega trga surovin, padec potrošnje, črni trg in siva ekonomija, neugodna in nerazumna davčna politika, vedno več akterjev v sistemu, obveznost oddajanja odpadnega vmesnim členom, preprečitve neposrednih oddaj idr.

december 2015

Podjetje Dinos se je v svoji zgodovini s temi težavami že večkrat srečevalo in vedno nam je uspelo prebroditi taka obdobja, ki skoraj praviloma prinašajo spremembe tako v vodstvu podjetja kot tudi v posameznih poslovnih odločitvah in usmeritvah. Tudi letošnje leto je bilo pri nas leto sprememb in težkih odločitev, ki niso bile vedno všečne. Žal nas je po 15 letih dela v Dinosu zapustil predstavnik vodstva – član uprave Kristjan Mlinar.

Njegovo delo člana uprave je nemudoma prevzel g. Benjamin Bambič, dosedanji vodja finančno računovodskega sektorja, področje nekovin pa je prevzel g. Goran Ambrož. Oba, tako g. Bambič kot g. Ambrož, izhajata iz podjetja. V njem sta zaposlena že več let, delovala sta že na različnih področjih v podjetju, tako da ustroj in delo poznata zelo dobro.

Letos je bila gospodarska situacija na področju ravnanja z odpadki, kot tudi na področju ponudbe in povpraševanja po materialih, zelo težka in negotova. Odsotnost celovite strategije

ravnanja z odpadki v Sloveniji pušča že (pre)globoke posledice. Razen javnih podjetij si skoraj nihče več ne upa investirati v naprednejše, sodobnejše, inovativnejše tehnologije za posamezne postopke ravnanja z odpadki ali za posamezne vrste odpadkov. Razlogi niso samo na strani finančnih virov, ki jih ni na pretek, ampak se pojavlja vse večja negotovost, kako zagotoviti zadostne količine za nove tehnologije. Ne gre spregledati dejstva, da količine odpadkov na trgu padajo, jih primanjkuje. Tega ni povzročilo samo propadanje slovenskih podjetij, zmanjšana poraba in zmanjšana kupna moč, ampak sivi trg in odtok odpadkov »čez mejo«. Piko na i pa dodaja še nestabilni svetovni trg surovin.

V tem res težavnem in nestabilnem okolju si v podjetju Dinos vsi skupaj, tako vodstvo kot najožji sodelavci ter vsi sodelavci in sodelavke, prizadevamo obdržati podjetje nad vodo. Vsi ukrepi in vse sprejete odločitve niso vedno priljubljene in dobrodošle, a so potrebne in nujne, da podjetje prebrodi to nestabilno in viharno obdobje. V Dinosu smo si prizadevali in tako je še zdaj, da so naše stranke pravilno, strokovno ter kvaliteto oskrbovane. Želimo, da bi podjetje ostalo eno vodilnih podjetij na tem področju še naprej. Še naprej Dajemo Industriji Nazaj Odpadne Surovine. Že skoraj 70 let poslujemo in delamo – iz odpadnega v uporabno!

61 eto 2014 je prvo, ko od začetka meritev na nobenem merilnem mestu, tudi na postaji Ljubljana Center, ni bila presežena letna mejna vrednost za delce PM10. Manjšo onesnaženost zraka v letu 2014 pripisujemo predvsem ugodnejšim vremenskim razmeram v tem letu.

manj onesnaženo z delci

PM10 kot večina preteklih let, ugotavlja ARSO. Dopustno število preseganj dnevne

mejne vrednosti je bilo preseženo na merilnih mestih

Ljubljana Center in Zagorje ter na dveh merilnih mestih v Celju. Za razliko od nekaterih

prejšnjih let dopustno število preseganj dnevne mejne

vrednosti ni bilo preseženo na merilnih mestih Hrastnik,

Kranj, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Murska Sobota Rakičan, Novo mesto in Žerjav.

Na merilnih mestih Velenje, Nova Gorica, Koper in Iskrba

tako v lanskem letu kakor v celotnem nizu meritev po

letu 2007 ni bilo prekoračeno

dopustno število preseganj dnevnih mejnih vrednosti.

S

kladnost s standardi kakovosti zraka za delce PM2,5 , za katere je predpisana le letna mejna vrednost, je v specifičnih razmerah Slovenije lažje doseči. Slovenija se s povišanimi ravnmi delcev srečuje predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu 2014 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delce PM2,5 ni bila prekoračena.

O

nesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega prenosa onesnaževal. Podatki meritev ravni ozona kažejo, da Slovenija sodi med bolj onesnažene države v Evropi. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8 urne koncentracije za zaščito zdravja je bilo v zadnjih letih preseženo skoraj na vseh merilnih mestih. Izjema so le merilna mesta pod neposrednim vplivom izpustov prometa, kjer so ravni na omejenem območju nižje. Ravno tako so na reprezentativnih merilnih mestih presežene tudi ciljne vrednosti za zaščito vegetacije. Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov in ima bolj ugodne klimatske pogoje za tvorbo ozona z višjimi temperaturami in več sončnega obsevanja. V povprečju pa so v Sloveniji najvišje izmerjene ravni ozona na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju.

V

letu 2014 so bile ravni ozona nižje kot v preteklih letih. Kot v večini let alarmna urna vrednost ni bila presežena. V letu 2014 pa prvič od začetka rednih meritev ozona v Sloveniji ravni ozona niso presegle opozorilne vrednosti. Dopustno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti je bilo izmerjeno le na Primorskem in višje ležečih merilnih mestih Krvavec, Kovk, Vnajnarje, Sveti Mohor in Zavodnje. Nižje ravni ozona v letu 2014 so predvsem posledica za tvorbo ozona neugodnega poletja, ki je bilo

hladnejše in bolj namočeno kot v zadnjih letih.

O

nesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij. Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2014, kot tudi v preteklih letih, ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, prav tako pa letna mejna vrednost.

P

o onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav Evropske Unije. Ravni so bistveno višje pozimi zaradi neugodnih meteoroloških pogojev in izpustov malih kurilnih naprav. Ravni benzo(a) pirena v urbanem okolju (merilni mesti Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center) sta bili v letu 2014 blizu ciljni vrednosti, medtem ko je bila raven na merilnem mestu Iskrba bistveno nižja.

V

letu 2014 je bila na merilnih mestih v Sloveniji izmerjena le ena prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid, ki je bila zabeležena na merilnem mestu Gaji v Celju.

Za vsako merilno mesto pa je dopustno 24 prekoračitev urne mejne vrednosti v koledarskem letu. Izmerjene povprečne dnevne ravni so na vseh postajah precej pod mejno vrednostjo.

R

avni benzena, ogljikovega monoksida in težkih kovin so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Povprečna letna raven benzena na merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad in na prometnem merilnem mestu Maribor Center je v letu 2014 znašala manj kot tretjino mejne vrednosti. Najvišja izmerjena raven ogljikovega monoksida se na nobenem merilnem mestu ni niti približala mejni vrednosti. Izmerjene ravni arzena, kadmija, niklja in svinca v PM10 so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Nekoliko povišane so le ravni svinca na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini, kjer je okolje onesnaženo s svincem zaradi dolgoletnega pridobivanja in predelave te kovine. Na tem merilnem mestu je bila raven svinca v zraku v letu 2014 malo pod polovico mejne vrednosti.

december 2015

L

Zrak v Sloveniji v letu 2014

Leto 2014 je bilo bistveno

104/105

Manjša onesnaženost s PM10, prevelika z ozonom

okolje

Zrak v Sloveniji v letu 2014

62

Okoljevarstveni tehnik perspektiven poklic, a še ne dovolj iskan P

foto: www.shutterstock.com

Okoljevarstveni tehnik je izobraževalni program, ki je pred osmimi leti nastal na pobudo Ministrstva za okolje in prostor. Nekatere srednje šole so se na to odzvale in v svoj program vključile tudi okoljevarstvenega tehnika.

Ker so na trgu dela že prvi kadri okoljevarstvenih tehnikov, ki kljub prvotno izkazanim potrebam ne najdejo zaposlitve, smo pri nekaterih podjetjih in organizacijah preverili, kakšne so dejanske potrebe po okoljevarstvenih tehnikih in kakšna je perspektiva tega poklica. Rezultati kažejo, da to delo v podjetjih pogosto dodatno opravljajo drugi kadri predvsem tehničnega oziroma naravoslovnega področja, čeprav se potrebe po okoljevarstvenem tehniku v nekaterih primerih kažejo.

december 2015

rogram okoljevarstveni tehnik zajema obsežne izbirne strokovne module, kjer se dijaki učijo konkretnih znanj z vajami na terenu. Nekatera področja: gospodarjenje z odpadki, gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, gospodarjenje z odpadnimi vodami, gospodarjenje s prostorom in kakovost tal ter varstvo zraka. Ostali strokovni moduli, kjer dijaki dobijo več teoretičnega znanja, so še: varstvo okolja, tehnično risanje in uporaba računalnika, materiali in okolje, okoljevarstvene tehnologije, okoljevarstvena zakonodaja, organizacija dela in poslovanja. Precej podoben program izobraževanja in znanj morajo usvojiti dijaki na šolah, kjer usposabljajo naravovarstvene tehnike.

Anketa o zelenem poklicu

okolje

104/105

Anketa o zelenem poklicu

P

rogram za okoljevarstvene tehnike izvajajo na sedmih šolah v Sloveniji: Šolski center Celje – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Ptuj – Biotehniška šola, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Šolski center Slovenj Gradec – Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Šolski center Velenje – Rudarska šola, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana in Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota.

Z

a anketo smo se pri reviji EOL odločili, ker je Skupnost okoljevarstvenih šol, vodi jo Bernard Kresnik, začela razpravo, kaj storiti za večjo popularizacijo okoljevarstvenega izobraževanja. V zadnjih letih se namreč zmanjšuje vpis v oba programa. Razlogov je več. Med pomembnimi je možnost zaposlitve okoljevarstvenih tehnikov po končani srednji šoli oziroma možnosti za nadaljnji študij. Ob dokumentih o prehodu v zeleno gospodarstvo, ukrepih za zeleno rast, krožno gospodarstvo in zeleni razvoj pa se toliko bolj upravičeno postavlja vprašanje, kdo v podjetjih strokovno opravlja in koordinira dela pri realizaciji okoljskih ciljev in zelene rasti.

V

anketi je sodelovalo 15 podjetij oziroma organizacij: Eko Plastkom, Ekora, Energap, Ilirija, Grafično embalažno podjetje Jamnik, Komunala Novo mesto, Komunala Trbovlje, Papirnica Vevče, Pomurski sejem, Radenska, Si.mobil, Statistični urad RS, Steklarna Hrastnik, Xella porobeton, ZRS Bistra Ptuj.

Vsi so člani Zelenega omrežja Slovenije.

G

lavne ugotovitve kažejo, da delo s področja varstva okolja (odpadki, vode, energetika, tla, zrak) v podjetju oziroma organizaciji navadno dodatno opravlja kader tehničnega področja, kot so kemiki in inženirji kemije, biologi, geografi, inženirji strojništva in gospodarski inženirji strojništva, sanitarni inženirji, komunalni inženirji in drugi. Večina ima VII. stopnjo izobrazbe. Je pa odvisno od osnovne dejavnosti podjetja in od tega, kakšna dela s področja varstva okolja so v organizaciji potrebna. V nekaterih podjetjih zaposlenih za področje varstva okolja ni, ker zaradi narave njihove dejavnosti trenutno nimajo potreb po tem kadru.

Z

aradi tega tudi v večini sodelujočih podjetij trenutno nimajo potrebe po zaposlitvi okoljevarstvenega tehnika, polovica teh vidi potrebo morda v prihodnje.

Le pet sodelujočih je odgovorilo, da se v njihovem podjetju oziroma organizaciji kaže potreba po kompetencah okoljevarstvenega tehnika. Potreba po tem se kaže tudi v javnem sektorju, vendar je žal tam prisotna zapora zaposlovanja. Nekatera podjetja imajo na področju ravnanja z okoljem pogodbo z zunanjim izvajalcem, ki jim nudi strokovno in izvedbeno podporo na področju ravnanja z okoljem.

63 V

ečina sodelujočih meni, da je poklic okoljevarstvenega tehnika v Sloveniji perspektiven, saj postaja odgovorno ravnanje z okoljem eden bistvenih vidikov v delovanju podjetij in organizacij, odgovorno ravnanje z okoljem pa prinaša tudi finančne koristi.

Vse zahtevnejši pa so tudi cilji s strani EU. Potencial je predvsem v večjih podjetjih, kjer je to področje obsežnejše. Prav tako okoljsko področje postaja vse bolj obširno in kompleksno, veliko je administrativnega dela. Potreben je vsakodnevni nadzor in za takšna dela nekatera podjetja vidijo potrebo po kadru s kompetencami okoljevarstvenega tehnika. Srednja in manjša podjetja vidijo možnost predvsem v okoljskem svetovanju zunanjih izvajalcev.

P

odročja dela, ki bi jih okoljevarstveni tehnik opravljal v podjetju oziroma organizaciji so predvsem področje ravnanja z odpadki, kot je na primer priprava načrta gospodarjenja z odpadki in konkretna organizacija ravnanja z odpadki (ločevanje, spremljanje, organizacija odvozov), tudi priprava promocije in osveščanja, prodaja odpadkov, poročanje o posameznih vrstah odpadkov (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema idr.), obračun okoljske dajatve, potem čiščenje odpadnih vod, nadzor nad porabo tehnološke in pitne vode in podobno. Tudi spremljanje in izpolnjevanje zakonodajnih zahtev s področja okoljske zakonodaje, vodenje sistemov ravnanja z okoljem, sklepanje okoljskih pogodb, organizacija in izvedba okoljskih projektov, pisanje okoljskih novic, planiranje okoljskih stroškov in prihodkov, tudi izdelava ogljičnega odtisa organizacije, zbiranje in analiziranje podatkov s področja okolja ter njihova statistična obdelava idr. Področja dela, ki bi jih opravljal okoljevarstveni tehnik, se razlikujejo glede na osnovno dejavnost podjetja, kot je na primer komunalno podjetje, proizvodno podjetje, storitveno podjetje idr.

P

odjetja oziroma organizacije od okoljevarstvenih tehnikov pričakujejo strokovna

znanja, kot so ravnanje z odpadki, procesi čiščenja odpadnih voda in meritve emisij snovi v ozračje, poznavanje zakonodaje varstva okolja tako na državni ravni kot na evropski ravni, osnovna znanja s področja kemije, ponekod tudi znanja s področja strojništva, pričakuje pa se tudi spodobnost multidisciplinarnega povezovanja na primer energetskih in logističnih oziroma drugih znanj, ter osnove energetike.

Pričakuje se poznavanje sistemov okolja, znanje s področja okoljskih tehnologij, ponekod tudi statističnih metod (predvsem za izvajanje statističnih analiz na področju ravnanja z okoljem) idr. Dobrodošlo pa je tudi znanje tujega jezika, vsaj angleščine. V zadnjih letih je precej intenziven razvoj energetike, zato se vse bolj pričakuje tudi znanje s področja energetike in energetskega upravljanja.

104/105

otencialno se največje potrebe po zaposlitvi okoljevarstvenega tehnika kažejo na področju ravnanja z odpadki, nato na področju odpadne vode, sledijo področje energetike in zraka oziroma emisij, nato gospodarjenja s prostorom oziroma tlemi, na zadnjem mestu pa je področje pitne in tehnološke vode. Med dodatno navedenimi je tudi področje vodenja sistemov ravnanja z okoljem ISO 14001 in EMAS.

okolje

P

M

ed sodelujočimi podjetji in organizacijami so le v dveh že sodelovali s šolami s programom okoljevarstveni tehnik, in sicer kot opravljanje obveznega praktičnega izobraževanja dijakov. Pri ostalih tovrstnega sodelovanja še ni, kar je verjetno tudi razlog oddaljenosti šol oziroma kraja bivanja dijakov od podjetij oziroma organizacij.

Promocija

december 2015

Vesel Božič in srečno Novo leto

AA kmalu z novim lastnikom, a tudi z novo storitvijo za potnike Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

64 104/105

logistika

Letalski promet

Adria Airways še ne ve, kakšno mesto bo lahko zavzela na nebu v prihodnjem letu, saj je več neznank. Kakšen bo konec prodaje še ne ve tudi Mark Anžur, predsednik uprave, ki je pred tremi leti prevzel letalsko

Mark Anžur

Letalski promet

družbo, ki ji že dolgo ni lahko.

Tudi napovedi iz Bruslja, da EK

sprejema letalsko strategijo,

ki naj bi evropskemu letalstvu

izboljšala ekonomski položaj in

obenem pospešila gospodarski razvoj, AA ne bodo veliko pomagale. Vsaj zdaj ne.

Vendar Mark Anžur pojasnjuje,

da bo posel z Estonian Air

prihodnje leto dal za polovico več potnikov z novo storitvijo

Adria OnAir pa AA vzpostavlja

komunikacijo s potniki, kakor

jo zelo poudarja tudi nova

december 2015

evropska letalska strategija.

Koliko potnikov boste prepeljali do konca leta, katere linije so bile najbolj polne in kakšen je bil delež čarterskih poletov?

Letos smo do konca novembra skupno prepeljali 1.170.466 potnikov. Od tega na rednih linijah 979.873 potnikov ter na čarterju 190.593 potnikov. Delež čarterskih letov je 12 %. Na rednih linijah smo dosegli 68,5 % zasedenost potniške kabine. Ocena do konca 2015 je 67,9 %.

Ali bo na povečanje števila potnikov vplival dogovor z Estonijo? Kako je prišlo do dogovora in koliko časa bo veljal? Ali je kakšna vzporednica v ekonomskem položaju Estonia Aira, ki ga je država pustila v stečaj in Adrio?

Gre za usodo majhnih letalskih prevoznikov in ekonomijo obsega?

Ob prenehanju delovanja Estonian Air je Estonija ustanovila družbo Nordic Aviation Group. Želeli so ohraniti letalske povezanosti Estonije s svetom. V Adrii Airways smo v sodelovanju z Nordic Aviation Group v začetku novembra vzpostavili redno letenje na povezavah iz Talina. V prvi fazi bomo leteli s partnerskimi družbami BMI, Carpatair, Next Jet in Trade Air. Gre za obdobje, ko bo šolski center Adrie Airways prešolal dodatne člane posadk skladno z določili Adrie Airways. Priključili bomo 3 letala tipa CRJ 900 ter 2 tipa CRJ700, ki sta doslej opravljala polete v floti letalskega prevoznika Estonian Air.

Predviden čas projekta je 12 do 18 mesecev. Adria Airways bo Nordic Aviation Group zagotovila vso komercialno in operativno podporo ter izvedbo vseh letalskih operacij z lastnimi ali najetimi letali. Seveda računamo na komercialen učinek v sodelovanju z Nordic Aviation Group. Predvsem pa gre za dolgoročno povezovanje na področju regionalnih prevoznikov. Prevozniki moramo iskati medsebojne sinergije, kar je ključno za uspeh in obstoj vseh regionalnih družb v Evropi.

Potnikov bo precej več?

Obetamo si, da bo Adria Airways v prihodnjem letu število potnikov povečala za 50 odstotkov.

Družba Nordic Aviation Group bo na začetku letela v osem mest, in sicer v Bruselj, Kijev, Oslo, Amsterdam, Kopenhagen, Vilno, Stockholm, Trondheim in München. Posadke bodo v celoti sestavljali Estonci. V začetni fazi, ko bodo potekala šolanja estonskih posadk, bodo posadke na letih iz Talina mešane, kombinacija z našimi inštruktorji in kopiloti. Po zaključku šolanja in pridobitvi naših licenc bodo iz Talina v celoti letele estonske posadke.

Z Estonian Air smo si bili na nek način precej podobni. Po drugi strani pa je veliko razlik.

Ekonomija obsega je sigurno pomembna, sploh, če za podjetje ne obstaja zadostna trzna niša ali je podjetje ni sposobno pokriti. Je pa vse odvisno od primera do primera. Tudi veliki imajo svoje probleme.

65 Tujci nam Slovencem v šali pravijo, da zelo dobro skrivamo lepote svoje dežele.

Zakaj je v letalskem prometu trend hibridizacija letalskih prevozov?

Trende je treba spremljati in jih razumeti. V regionalnem letalskem prometu danes delajo dobiček le nizkocenovni prevozniki. Gledano s tega stališča je Adria Airways kar uspešna.

Seveda pa imamo glede na obstoječe in pričakovane cene na trgu še vedno previsoko stroškovno strukturo. Zaradi tega smo primorani konstantno zniževati stroške. Kot do delajo nizkocenovni prevozniki. Po drugi strani pa nizkocenovni prevozniki, ki so turistični segment že zelo dobro obdelali, dodajajo produkte, s katerimi bi dobili več poslovnih potnikov.

Ti so pripravljeni več plačati. Tem procesom in trendom se ni mogoče izogniti in ne prilagoditi.

Naš načrt ni postati pravi nizkocenovnik, ker še vedno vidimo dodano vrednost v tem, da na naših mnogih povezavah še vedno letimo na primarna letališča. Torej ne na tista bolj oddaljena od mest, ki imajo naprej običajno slabše povezave. Radi bi bili nekje na sredini.

Stroške moramo še nekoliko prilagoditi. Hkrati bomo na povezavah, kjer imamo zahtevnejše potnike, tem še vedno omogočali to, kar res potrebujejo.

Za porast letalskega prometa v Sloveniji in za vzpostavljanje novih linij je nedvomna bistvena prepoznavnost destinacije. Nekateri podatki kažejo, da se Slovenija postopoma uvršča med zanimive destinacije, vendar letalskih povezav ni. Kako se povezujete s turističnim gospodarstvom in s katerimi ukrepi bi si Slovenija lahko odprla še več oken v svet?

Na ta problem že dolgo opozarjamo. Tujci nam Slovencem v šali pravijo, da zelo dobro skrivamo lepote svoje dežele, saj nas dejansko skoraj

Letalske povezave?

Da letalskih povezav ni, je pretirano reči. Res pa je, da jih vzpostavljamo predvsem v Adrii Airways. Lani smo odprli dve novi. Nove načrtujemo tudi za vnaprej. Verjetno predvsem to nekaj pove, kakšno je naše poslovno okolje in kakšni so stroški letenja. Drugih letalskih družb z nekaj svetlimi izjemami preprosto ni.

Nekatere se celo umikajo. Tudi s spremembo lastništva Aerodroma Ljubljana se ni nič bistvenega spremenilo, ker se verjetno ne more.

V novi prometni strategiji Slovenije je več prostora namenjeno letališčem kot prevozniku. Lastnik se je odločil za prodajo, ki poteka.

Kakšnega lastnika si želite in ali je znano, kdo se zanima za nakup?

Adria je v zadnji fazi prodaje. Zaradi zaupnosti postopka več ne morem komentirati.

V regionalnem letalskem prometu danes delajo dobiček le nizkocenovni prevozniki. Gledano s tega stališča je Adria Airways kar uspešna. Seveda pa imamo glede na obstoječe in pričakovane cene na trgu še vedno previsoko stroškovno strukturo.

Ali je prodaja Adrie Airways Tehnike začetek intenzivne prodaje tudi ostalih delov, ki so na seznamu? Ali je bila opcija tudi drugačna možnost lastništva, ne le prodaja?

Lastniških razmer v AAT ne poznam dovolj dobro, da bi lahko komentiral.

Najnovejše razmere, terorizem, v svetu postavljajo letalske prevoznike v povsem nov položaj. Koliko lahko to vpliva na padec prometa in kako zagotavljate največjo varnost? Ali ob vsej kontroli, ki je na letališčih stroga, ni mogoče preprečiti na primer vnos razstreliva na letalo?

Menim, da grožnja ni bistveno večja, kot je bila doslej. Za varnost je poskrbljeno. Seveda pa noben sistem ni popolnoma zanesljiv. Promet globalno zaenkrat raste, tako da ni opaziti padca. Vendar, to je statistika. Regionalno seveda lahko pride do velikih padcev. Letos pri nas npr. Egipt, Grčija, Rusija pa sploh. Skrb za varnost letalske operacije je vedno na prvem mestu. Pri skrbi za varnost naša služba za varnost letenja vedno upošteva vse razpoložljive

Obetamo si, da bo Adria Airways v prihodnjem letu število potnikov povečala za 50 odstotkov.

104/105

informacije. Glede na to sprejema ustrezne ukrepe in odločitve o letenju. Tako je bilo tudi letošnjo jesen v primeru letov v Šarm el Šejk, ko smo v Adrii Airways, glede na razpoložljive informacije, sprejeli odločitev, da na letališče Šarm El Šejk do nadaljnjega ne bomo leteli.

Leti v Hurgado pa so bili izvedeni z dodatnimi ukrepi na področju varovanja.

logistika

Kakor veste, je skupščina sklicana zato, da pridobimo novega investitorja. Gre za privatizacijo podjetje. Več pa zaradi postopka prodaje v tem trenutku ne moremo reči. Stroške optimiziramo vseskozi, kolikor je le mogoče. V zadnjih letih smo jih po potniku zelo znižali. Žal določeni stroški, predvsem zgodovinsko pogojeni, ostajajo visoki. Predvsem mislim na poslovno okolje, gorivo v Ljubljani, najemnine za nekatera letala. Dolga je manj, ker ga redno odplačujemo, pod 9 milijoni evrov.

ne poznajo. Bistveno premajhen je torej premik v prepoznavnosti Slovenije. Veseli nas ambicioznejši pristop ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi nekaj na tem področju spremenilo.

Kako ste se dogovorili s prometnimi piloti?

Vodstvo podjetja in sindikat pilotov (SPPS) sta se uskladila o vseh stavkovnih zahtevah in definirala skrajni rok za sklenitev kolektivne pogodbe pilotov. Rok je 31. 1. 2016. V pogodbi bodo zajete ključne dogovorjene rešitve. Vodstvo podjetja in Sindikat SPPS bosta nadaljevala intenzivna pogajanja, da čimprej sklenemo kolektivne pogodbe za pilote v Adrii Airways. Dogovorili smo se za boljšo izkoriščenost posadk.

Kako urejate odnose z Aerodromom Ljubljana in kakšno mesto ima v vaši poslovni strategiji mariborsko letališče, predvsem pa celotna jugovzhodna Evropa?

Odnosi z Aerodromom Ljubljana so korektni.

Mariborsko letališče je zanimivo, poleti smo bili za prvo sezono letenja kar zadovoljni. Za dolgoročen uspeh pa je potrebno sodelovanje več deležnikov.

Novosti?

V decembru uvajamo spremembe, s katerimi se Adria Airways kot sodobna letalska družba približuje potnikom na nov in svež način. V decembru bomo uvedli tri nove storitve pod skupnim imenom Adria OnAir: OnAir Magazine portal na naši spletni strani, prenovljeno revijo Adria OnAir Magazine in povsem novo storitev na letalu OnAir Entertainment. Nova storitev na letalu OnAir Entertainment bo izboljšala potniško izkušnjo v kabini in potnikom ponudila vsebine, zabavo, informacije in še več. Nov vsebinski sklop spletnega mesta www.adria. si bo potnikom pred, med poletom in po njem ponujal pisane zgodbe in doživetja iz Slovenije in sveta. Storitev OnAir Magazine bo obstoječe vsebine iz revije ponudila širšemu krogu ljudi, da jim približamo potovanja, letalstvo, Slovenijo. Z novimi storitvami bomo našim potnikom lahko ponujali različne vsebine pod skupno znamko Adria OnAir, ne glede na to, v kateri fazi nakupnega procesa se potnik nahaja.

S potnikom bomo začeli komunicirati že, ko bo razmišljal, kam naj gre na pot.

december 2015

AA je zdaj v zelo težkem položaju. Kaj je najbolj vplivalo na zadolževanje vašega podjetja in kako ste uspeli optimizirati stroške? Zakaj se napoveduje nova državna dokapitalizacija podjetja?

66

Če se želimo preoblikovati v »pošto prihodnosti«, nas čaka še precej ukrepov in novih poslovnih rešitev oziroma prilagajanj novim trendom, saj se obseg poštnih storitev stalno zmanjšuje, ugotavlja mag. Andrej Rihter, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije.

Z nakupom logističnega dela MKZ je postala Pošta tretji največji logist v državi.

Hkrati gradi mrežo novih paketno prometnih objektov in racionalizira poslovanje poštne mreže. Pogodbene pošte povzročajo marsikje nezadovoljstvo in kritike, a to je edina možna pot, pravi, da bodo lahko še nekaj časa ohranili mrežo poštnih okenc. Nove možnosti za rast so, glede umika države iz lastništva Pošte Slovenije pa mag. Andrej Rihter omenja, da ta proces na tujem poteka, a dokler je Pošta na listi strateških naložb, najbrž sprememb ne bo.

mag. Andrej Rihter

foto: mediaspeed.net

Do konkurenčne pošte prihodnosti ne bo lahka pot, a se začenja

Pošta in logistika

december 2015

logistika

104/105

Pošta in logistika

Kateri poslovni in razvojni razlogi so narekovali nakup logistike Mladinske knjige? Katere vaše dejavnosti lahko spodbudi ta naložba in kako boste v prihodnje razvili logistiko?

EPPS, PS Zavarovalno zastopništvo, PS Moj paket, PS Logistika, APS plus, PS Invalidsko podjetje, Feniksšped ter pridruženo podjetje Športna loterija in igre na srečo.

Z nakupom logističnega dela družbe Mladinska knjiga Založba v Pošti Slovenije uresničujemo svojo strategijo razvoja in rasti v segmentu logistike. Želimo postati eden najpomembnejših ponudnikov blagovne logistike in oskrbnih verig v Sloveniji in širše v regiji. S tem zaokrožujemo in dopolnjujemo ponudbo v segmentu logistike.

Postajamo celovit ponudnik logističnih rešitev, ki omogoča logistično podporo osnovni dejavnosti naročnikom oziroma poslovnim partnerjem v prihodnje. Finančna vrednost naložbe v nakup logističnega dela MKZ znaša nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Z nakupom logističnega dela MKZ smo tako postali tretji največji logist glede na skladiščne kapacitete v Sloveniji. Strankam bomo ponudili celovito logistično storitev in izkoristili proste zmogljivosti tako znotraj Pošte Slovenije kot logističnega dela MKZ.

To ni edina naložba. Zdaj poteka izgradnja novega paketno prometnega objekta v Celju. Kaj pomeni v načrtu posodobitve mreže podobnih centrov v Sloveniji?

Kakšno rast načrtujete v logistiki?

Naložba bo pomembno vplivala na rast storitev skladiščne logistike znotraj skupine Pošte Slovenije, saj je poleg obstoječega objekta na zemljišču možna dograditev še dodatnih kapacitet. Z nakupom logističnega dela MKZ bo Pošta Slovenije dosegla pomembne sinergije znotraj skupine Pošte Slovenije, ki jo poleg obvladujoče družbe Pošta Slovenije tvorijo odvisne družbe:

Za izgradnjo paketno-pretovorne pošte v Celju smo se odločili zaradi povečanih potreb po kapacitetah za nemoteno izvajanje paketnih in ostalih logističnih storitev. Na zdajšnji lokaciji pošte 3102 Celje so prostori pretesni in neprimerni za odvijanje logističnih storitev. Nova paketna pretovorna pošta Celje bo strankam omogočala večjo dostopnost, zaposlenim pa boljše delovne pogoje. Vrednost naložbe paketno-pretovorne pošte v Celju ocenjujemo na okoli 3,5 mio EUR. V Pošti Slovenije že imamo dve paketni pretovorni pošti, in sicer v Šenčurju pri Kranju ter v Kopru, v prihodnjem letu pa bomo paketni pretovorni pošti odprli še v Novem mestu in Celju. V skladu z razvojem in rastjo storitev bomo tudi v prihodnje prilagajali poštno omrežje oziroma prostorske kapacitete. Povečevali bomo prostorske kapacitete v večjih krajih oziroma na vozliščih, ki z logističnega vidika pomenijo optimalno izvajanje procesov logistike v prihodnje.

Vse to bo v prihodnje vplivalo na poslovne rezultate Pošte Slovenije, ki, kot kaže letos, ne

67 Kako se poslovno odzivate na ta trend? S katerimi novostmi v ponudbi in poslovanju ste želeli povečati realizacijo?

Izvajamo ukrepe na področju razvoja in aktivnega trženja storitev, pridobivanja novih poslov in strank, a tudi na področju zmanjševanja stroškov, kjer je ključni projekt reorganizacija in prestrukturiranje poštnega omrežja. Zaradi teh razlogov v Pošti Slovenije namenjamo vedno večji poudarek storitvam, ki jih razvijamo po meri za vsako stranko posebej. Ob tem uvajamo nove storitve in se pojavljamo na področjih, ki jih v preteklosti nismo opravljali, npr. jutranja dostava časopisa, blagovna logistika, mislim na belo tehniko, avtomobilske dele, dostavo Coca Cole in Heinekena in podobno. Naš razvoj je usmerjen na področje paketnih in informacijskih storitev, saj tu v prihodnjih letih pričakujemo rast. Pospešeno razvijamo področje elektronskih storitev, storitev v poštnih poslovalnicah ter spletne trgovine. Svojo pozicijo utrjujemo na področju logistike oskrbovalnih verig ter jutranje dostave časopisov in revij.

Fokus se spreminja, pošta se preusmerja.

Prilagaja. Osredotočamo se na ohranjanje strank in pridobivanje novih poslov, ki jih lahko množično opravljamo na poštnih okencih. Nadaljujemo z reorganizacijo, informatizacijo in posodobitvijo poslovanja. Pri poslovnih paketih razvijamo aplikacije, ki bodo povečale dodane vrednosti obstoječim storitvam. Uvedli smo novo storitev Mali poslovni paket, s katero želimo izboljšati položaj na trgu paketnih storitev. Postavili smo prvi plačilomat na pošti 1101 Ljubljana. Kmalu bo sledilo še 24 samopostrežnih avtomatov - PS Paketomatov, ki bodo omogočali sprejem in oddajo paketov 24/7 na najbolj frekventnih lokacijah v 15 največjih slovenskih mestih.

Na splošno se potencial za rast kaže na področju logističnih, zavarovalnih storitev ter pri oskrbovalnih verigah in pri podpori e-prodaji. Več možnosti za nove prihodke se obeta tudi pri e-arhiviranju podatkov in opravljanju IT storitev

V javnosti, zlasti v manjših krajih, je veliko kritičnih vprašanj, zakaj zapirate pošte oziroma racionalizirate poslovanje. Koliko manjših pošt boste predvidoma zaprli do konca leta in ali boste s preoblikovanjem poštne mreže nadaljevali?

Pošta Slovenije v pogodbene pošte preoblikuje od 40 do 50 pošt letno. V skladu z dolgoročnimi strateškimi usmeritvami Pošte Slovenije nameravamo do leta 2017 v pogodbene pošte preoblikovati do 180 pošt po Sloveniji. Sledi II. faza optimizacije omrežja, ki bo zaključena predvidoma do leta 2019. V pogodbene pošte preoblikujemo predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji. Od leta 2012, ko je Pošta Slovenije v pogodbene pošte preoblikovala prve tri pošte po Sloveniji, pa do konca leta 2015 bo preoblikovanih 110 pošt po Sloveniji.

Razlogi?

Razlogi so v naglem padanju števila storitev na poštnih okencih, zaradi česar Pošta Slovenije srednjeročno ne bo več mogla zagotavljati in vzdrževati sedanje mreže poštnih okenc. Preoblikovanje pošt v pogodbene pošte je poslovni model, ki omogoča ohranitev poštnih okenc oziroma pošt tudi na daljši rok. Z navedenim projektom in nujnimi posegi v omrežje Pošta Slovenije počne prav to, kar je njeno poslanstvo. To, da pravočasno v svoje poslovanje vključuje in upošteva dejavnike iz okolja, spremembe tehnologij ipd., ter vsakokratnim okoliščinam primerno vzpostavlja tak sistem, ki ji omogoča zagotavljanje poštnih storitev vsem prebivalcem v RS ne glede na lokacijo.

Vzpostavljanje pogodbenih pošt Pošti Slovenije omogoča ohranitev poštnega omrežja tudi na tistih lokacijah, kjer bi jih bila sicer v nasprotnem primeru primorana zapreti.

Za uporabnike še slabša varianta.

Vsekakor. Zavedamo se, da vsi uporabniki organizacijskih sprememb pošt ne odobravajo, večina pa spremembe sprejme z razumevanjem.

Temu pritrjuje tudi vsakoletna anketa zadovoljstva uporabnikov pogodbenih pošt, ki jo izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Kako komentirate nekatera mnenja, da bi morala država prodati Pošto Slovenije?

Republika Slovenija je naš 100-odstotni lastnik, zato je v njeni domeni, kaj bo naredila s Pošto Slovenije. Kot veste, nas je država uvrstila na seznam strateških naložb, tako da zaenkrat o prodaji Pošte Slovenije, kot kaže, ne razmišlja. Sicer pa poleg Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Malte in Portugalske, kjer so se države že delno ali v celoti umaknile iz lastništva poštnih operaterjev, ta proces poteka še v

104/105

sosednji Italiji in na Japonskem. Za leto 2016 je napovedan na Poljskem. Praksa je, da v primeru prodaje državnega deleža prek borze (Initial Public Offering, IPO) močan interes za nakup deležev pokažejo predvsem zasebni vlagatelji oziroma veliki mednarodni investicijski skladi, ki od svoje naložbe pričakujejo primeren donos.

Pri nakupu delnic praviloma sodelujejo tudi zaposleni družb.

logistika

Obseg poštnih storitev se v zadnjih nekaj letih konstantno zmanjšuje, kar je posledica prehoda na e-poslovanje, spremenjenih navad uporabnikov in konkurence na trgu poštnih storitev.

Podobni trendi so prisotni tudi pri drugih poštnih operaterjih v EU in svetu. V Pošti Slovenije že od leta 2012 pospešeno izvajamo tako kratkoročne kot tudi dolgoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja in stabilnost podjetja v prihodnje.

Zaradi obsežnih strukturnih sprememb na trgu poštnih storitev se Pošta Slovenije sooča s trendom trajnega upadanja prihodkov pisemskih in denarnih storitev. Upadanje prihodkov pri vseh evropskih poštnih operaterjih se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Ocenjujemo, da bo pri nas v obdobju 2014–2017 upad prihodkov pisemskih pošiljk 10-odstoten, pri plačilnem prometu pa kar 31-odstoten.

– za posameznike, gospodarstvo in državo, ki predstavljajo pomemben element v strategiji Pošte Slovenije. Zavedamo se, da bodo prihodnja leta za nas še vedno zahtevna. Čaka nas še kar nekaj ukrepov, da se bomo uspeli preoblikovati v konkurenčno »pošto prihodnosti«.

Pošta Slovenije je pred kratkim sprejela štiri mednarodna priznanja za poštne znamke.

Med drugim tudi Brumnovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju grafičnega oblikovanja. So odločale oblikovalske rešitve, inovacija in motivika ali kaj drugega?

Med priznanimi nagradami, ki so jih prejele naše znamke, ima prav gotovo Brumnova nagrada, ki je bila podeljena na 7. bienalu vidnih sporočil Slovenije, še poseben pomen. Gre namreč, kot ste omenili, za najvišje strokovno priznanje na področju grafičnega oblikovanja v Sloveniji. Na odločitev o podelitvi nagrade naši znamki je vplivalo več dejavnikov, tako vizualno sporočanje kot kakovostno oblikovanje. Znamke oziroma male umetnine, kot jih imenujemo, so namreč medij, ki imajo kljub svoji majhnosti veliko sporočilno noto. Prav tako so promotor Slovenije v svetu, saj znamke bodisi na pošiljkah ali v albumih zbirateljev praktično prepotujejo svet. Nagrajena znamka, ki je delo priznanega oblikovalca, pa je tudi inovativno in kakovostno oblikovana.

Katere storitve vam finančno dajejo največ – poštne, denarne ali e-storitve in kaj je v ospredju vašega razvoja v letu 2016? Še vedno največ prihodkov ustvarimo na področju klasičnih poštnih storitev in denarnih storitev. Vendar se obseg tovrstnih storitev v zadnjih nekaj letih precej zmanjšuje, spreminja se tudi struktura tovrstnih pošiljk. Povečujejo se prihodki od nenaslovljene direktne pošte, reklam, oglasnih sporočil, katalogov ter paketnih, logističnih in IT storitev.

Kako se kaže usmeritev k e-voščilom v prazničnih dneh pri poštnem prometu v zadnjih treh letih?

Pošta Slovenije v decembrskem predprazničnem času še vedno beleži povečan promet, vendar seveda tega ni več toliko kot pred leti. Tako je bilo na primer v mesecu decembru 2004 sprejetih dobrih 44,7 milijona navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, za notranji kot mednarodni promet. Če ta podatek primerjamo z obdobjem zadnjih treh let, ko je bilo v letu 2012 v mesecu decembru sprejetih 28 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v letu 2013 skoraj 27 milijonov, v letu 2014 pa dobrih 26,5 milijona, je bil upad zaradi e-substitucije v preteklih letih precejšen. Sedaj se ta trend upočasnjuje, tako da kljub razvoju informacijskih tehnologij pisanje voščil in njihovo pošiljanje s tradicionalno pošto še ni izgubilo svojega pomena.

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2015

bo dosegla lanske realizacije prihodkov. Zakaj?

foto: arhiv podjetja

Samo z enim klikom do najbolj optimalne poti taksijev Optimizacija in avtomatizacija sta v ospredju načrtovanja transportnih poti, tudi taksijev.

Sistem Taxi Controller, plod slovenskega znanja in razvoja podjetja Mega M iz Velenja, omogoča prav to. Povezuje in izboljšuje komunikacijo med dispečerskim centrom, taksi vozniki in naročniki. Gre za prihranek pri času in denarju.

S povečano učinkovitostjo prevozov se zmanjšajo tudi emisije izpušnih plinov iz prometa, ki obremenjujejo okolje. Taxi Controller je namenjen izključno taksi službam. Kot pravita direktorja podjetja Mega M, brata mag.

Matej Meža in mag. Miran Meža, pa so trenutno vključeni v mednarodni projekt, ki bo omogočal podporo tudi drugim logističnim sistemom.

Torej povsod, kjer imajo na terenu mobilne ekipe, ki morajo v čim krajšem času prevzeti in izvesti določeno nalogo.

Prevozi s taksijem

68 104/105

logistika december 2015

Prevozi s taksijem

Direktorja podjetja Mega M d.o.o. (z leve) mag. Matej Meža in mag. Miran Meža.

Vaše podjetje je eno vodilnih na področju telekomunikacijskih rešitev za taksi službe.

Informacijski sistem Taxi Controller je nova rešitev. Za kakšen sistem gre, kako deluje in kako ga uporabljati?

potrdi prejem naročila in potnik dobi na svoj telefon obvestilo o izbranem vozilu ter predvidenem času prihoda. V kolikor želi, lahko v aplikaciji spremlja postopek približevanja vozila in je tako stalno obveščen o prihodu.

Drži. Podjetje Mega M je vodilno na področju telekomunikacijskih storitev za poslovne uporabnike, pri čemer stalno razvijamo in izpopolnjujemo rešitve za posamezne tržne segmente.

Tako smo že pred leti taksi službam ponudili najbolj celovit in avtomatiziran sistem Taxi Controller. Gre za optimizacijo in avtomatizacijo procesov naročanja prevozov ter distribucijo naročil do posameznih prevoznikov. Sedaj smo ga nadgradili in razširili, tako da je na voljo kot storitev iz oblaka, saj temelji na sodobnih tehnologijah in omogoča uporabo tako velikim kot manjšim taksi službam. V splošnem gre za sistem, ki omogoča naročanje taksi prevozov preko različnih komunikacijskih kanalov, kot so klasični telefonski klic, elektronska pošta, aplikacija na mobilnem telefonu, SMS idr. Omogoča samodejno beleženje naročil in njihovo posredovanje voznikom preko sodobne podatkovne povezave. Sistem temelji na modulih, ki so namenjeni posameznim skupinam uporabnikov: centralni sistem za sprejem rezervacij (dispečerski center), aplikacija v vozilu (vozniki) ter aplikacija za naročanje (potniki). Ko potnik preko aplikacije Taxi Controller na svojem mobilnem telefonu naroči prevoz z enim samim klikom, se njegova lokacija posreduje v dispečerski center ter od tam dalje samodejno vozniku, ki v danem trenutku ustreza kriterijem. Je razpoložljiv in lahko v želenem času prevzame potnika. Voznik

V čem je prednost vašega sistema v primerjavi s sedanjim upravljanjem voznega parka taksijev, kot so klicni center, radijski sistem, dispečerski center itd.? Kakšen je odziv uporabnikov?

Glavna prednost sistema Taxi Controller je v optimizaciji in avtomatizaciji procesa sprejema in posredovanja naročil voznikom glede na njihovo trenutno lokacijo. Posledično se poveča učinkovitost dispečerskega centra, zmanjšajo se čakalni časi, optimizirajo vožnje. S tem se tudi znižajo stroški ter emisije izpušnih plinov, ki obremenjujejo okolje. Gledano v celoti lahko govorimo o prihrankih v času in denarju na vseh straneh – tako pri taksi službi, dispečerskem centru in nenazadnje vsakemu slehernemu potniku, ki koristi taksi prevoze. Odziv uporabnikov je zaenkrat zelo dober in verjamemo, da bomo njihovo uporabniško izkušnjo skupaj s taksi službami v bodoče še izpopolnjevali.

Ravno sedaj je aktualna tema uvedba davčnih blagajn, ki se neposredno dotika tudi taksi služb. Ali pokrivate z rešitvijo Taxi Controller tudi ta del?

Da. S spremembo zakonodaje na davčnem področju smo bili primorani določene spremembe uvesti tudi v našo rešitev oziroma produkt Taxi Controller. V ta namen smo razvili modul Davčna Blagajna, s katerim bomo omogočili popolnoma avtomatizirano izdajanje in

69 Je sistem aplikativen tudi za kakšne druge logistične sisteme?

Taxi Controller je produkt, ki je namenjen izključno taksi službam. V podjetju Mega M trenutno teče obsežnejši mednarodni projekt, ki je bil verificiran s strani mednarodne organizacije Eureka. Imenuje se Logistics Supervisor, ki bo omogočal podporo drugačnim logističnim sistemom. Gre za podporo npr. prejemu in distribuciji nalog posameznih servisnih služb, kot so na primer elektro podjetja, komunalna podjetja, telekomi, kurirske službe, kabelski operaterji idr. Skratka, povsod tam, kjer so na terenu mobilne ekipe, ki morajo v čim krajšem možnem času prevzeti in izvesti določeno nalogo. V svetu poznamo primere, ko so se podobni sistemi uporabili tudi v namene oskrbovanja posameznih skupin s hrano in drugimi življenjskimi potrebščinami.

S Taxi Controllerjem smo pričeli že leta 2007, ko smo pridobivali prve izkušnje na angleškem trgu. Tam smo namreč razvili prvi projekt, kjer smo s sodobno tehnologijo opremili večjo taksi službo iz predmestja Londona. Tako smo dodobra spoznali način dela taksi služb v Veliki Britaniji. Pridobili smo potrebno znanje in izkušnje, kar nam še danes koristi pri razvoju.

Taxi Controller je trenutno v uporabi v različnih državah v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu, vendar je intenzivnejša širitev produkta omejena s pojavom močne konkurence tako lokalnih kot tudi globalnih ponudnikov. Zato si večji mednarodni preboj obetamo od sistema Logistics Supervisor, ki bo komercialno zaživel konec leta 2017.

Z razvojem javnega potniškega prometa se zdi, da se uporaba taksijev zmanjšuje. Kakšna so vaša opažanja?

Javni potniški promet je na posameznih trgih na različni stopnji razvoja. Zato bi se težko strinjali s tezo, da se uporaba taksijev zmanjšuje.

Poznamo namreč trge, kjer se zaradi izredno nizke cene taksi prevozov uporablja pretežno

taksije, saj le ti za zelo nizko ceno pripeljejo potnika od vrat do vrat. Po drugi strani poznamo mesta, kjer je na voljo brezplačen javen potniški prevoz in v takem okolju taksi službe seveda izjemno težko konkurirajo. Generalno gledano se predvsem ljudje v mestih odločajo, da zaradi stroškov nakupa in vzdrževanja ne uporabljajo svojih osebnih vozil, ampak raje uporabljajo pri transportu kombinacijo javnega prevoza in taksija.

104/105

Kakšni so začetki Taxi Controllerja in kateri so vaši prioritetni trgi? S čim prepričate uporabnike na tujem?

logistika

potrjevanje računov skladno z veljavno zakonodajo. Taksisti imajo aplikacijo nameščeno bodisi na tablici ali mobilnem telefonu, ki sta povezana s taksimetrom v vozilu, iz katerega se pridobijo vsi potrebni podatki. V kolikor taksist uporablja sodobnejše taksimetre in tiskalnike, ročnega vnosa skorajda ni. To pomeni, da se račun izda in potrdi samodejno v nekaj sekundah.

Kako je sistem Taxi Controller vpet v razvoj trajnostne mobilnosti v mestih?

V našem mednarodnem razvojnem projektu Logistics Supervisor je trajnostna mobilnost v mestih eden ključnih gradnikov sistema. Pri razvoju se tesno vključujemo v lokalne koncepte različnih evropskih držav, predvsem tam, kjer želijo povezati ponudnike javnega potniškega prometa, avtobuse, železnice, taksi službe, sisteme deljenja vozil (Car Sharing), spletne portale za prodajo in upravljanje vozovnic ter uporabnike. Logistics Supervisor bo v vlogi centralnega povezovalca vseh posameznih prevoznih opcij in bo omogočal uporabnikom, da s preprostim vnosom začetne in končne destinacije izvedejo rezervacije in nakupe potrebnih vozovnic. S temi si zagotovijo prevoz od točke A do točke B ne glede na način prevoza, ki bo uporabljen.

Promocija

www.dbschenk www.dbschenker.com/

in zanesljivo.

Hitro,Hitro, varnovarno in zanesljivo. www.dbschenker.com/si

Schenker d.d.

Schenker d.d.

Brnčičeva 51, 1231- Ljubljana Brnčičeva 51, 1231 Ljubljana Črnuče - Črnuče +386 tel: +386 1tel: 5885 7001 5885 700 e-pošta: si.sm.lju.prodaja@dbschenker.com e-pošta: si.sm.lju.prodaja@dbschenker.com

december 2015

Iz osrčja Slovenije po vsej Evropi.

Iz osrčja Slovenije po vsej Evropi.

Promocija

70 104/105

logistika

Strpno in zbrano na pot REŠI ŽIVLJENJE

Upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti!

Ali veste …?

• Da so slovenske avtoceste že starejše od 40 let? Prvi odsek med Vrhniko in Postojno smo predali prometu 1972.

• Da so avtoceste kar 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest?

• Da je bil ob izgradnji prvega odseka povprečni dnevni letni promet (PLDP) približno 8.000 vozil na dan, danes, 40 let kasneje, pa PLDP na tem odseku povprečno vsak dan že presega 50.000 vozil?

V avtocestni sistem, ki je živ organizem, je potrebno vlagati, in sicer v nove investicije, v obnove in redno vzdrževanje. DARS d.d. kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in kot odgovorni upravljavec zaupanega premoženja stremi k varnim in pretočnim avtocestam. Za varna cestišča so obnovitvena dela nujna. DARS si na letni ravni prizadeva poskrbeti za obnovo vsaj 40 km vozišč.

K večji varnosti in pretočnosti prometa ob postavljeni zapori lahko bistveno pripomoremo uporabniki sami in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru zastoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred in v zapori, oviranje prehitevalnega pasu s strani tovornjakov, neupoštevanjem pravila zadrge, hitro privede do nesreče in velikih zastojev.

• Da je slovenski avtocestni sistem prometno obremenjen s tovornimi vozili, povprečno dnevno beležimo tudi do 8.000 tovornih vozil?

• Da je v Sloveniji stopnja motorizacije 1,9 prebivalcev/osebno vozilo? Pri tem največ prometa prevzemajo avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, kjer se realizira skoraj 64,7 % prometa na 21,8 % dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, prometne obremenitve pa se še naprej občutno zvišujejo.

• Da se zaradi majhnosti države ob večjih dogodkih motnje prenašajo v sosednjo državo in obratno? Zato ohranjamo nenehen kontakt z nadzornimi centri v sosednjih državah.

• Da se število klicev v Prometno informacijski center konstantno povečuje? Če je bilo leta 2011 v centru sprejetih 87.122 klicev, je bilo leta 2014 že 145.065 klicev, kar pomeni 18,5 % letno povečanje števila klicev. Ob taki rasti lahko v letu 2015 pričakujemo že 150.000 klicev.

35.000 34.581

34.042

34.000 33.443 32.941

33.000

32.000

32.766

PLDP 2011

PLDP 2012

PLDP 2013

PLDP 2014

PLDP 2015

Gibanje povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP).

(Vir: Analiza gibanja prometa in ukrepi za povečanje pretočnosti AC/HC)

december 2015

Srečno in varno na poti vam tudi v letu 2016 želi DARS! DARS d.d. • Dunajska 7, Ljubljana • t: 01 300 94 71 • m: 051 613 230 • www.dars.si • @DARS_SI • facebook.com/Vozimo.pametno

Projekt Mreža P + R zbirnih središč v LUR je eden večjih realiziranih projektov RRA LUR v programskem obdobju 2007–2013. Njegova uspešna izvedba je rezultat bogatih izkušenj in znanj celotne ekipe, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij. Pri projektu so kot izvajalci sodelovali strokovnjaki podjetij OMEGA Consult, d.o.o., SL Consult, d.o.o., Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Inštituta za politike prostora. Za kontinuirano preverjanje rezultatov dela je skrbel projektni svet v sestavi predstavnikov občin LUR, RRA LUR, Ministrstva za infrastrukturo ter neodvisnih strokovnjakov. Seveda smo zelo ponosni na dejstvo, da je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije prepoznala Študijo lokacij P + R kot enega izmed največjih dosežkov na področju prostorskega načrtovanja. Na tem mestu gre posebna zahvala strokovni vodji Karli Jankovič, univ. dipl. inž. kraj. arh., in njeni avtorski skupini. Nagrada nam je dala predvsem svež zagon pri vzpostavitvi nadaljnjih aktivnosti na tem področju.

Kakšni so konkretni rezultati oziroma učinki projekta mreže P + R po enem letu? Kako ga dopolnjujete?

Primarni cilj projekta je krepitev intermodalnosti, ki predstavlja enega izmed pomembnih dejavnikov vzpostavitve trajnostne mobilnosti

Gre torej za koncept, ki spodbuja uporabo različnih oblik premikanja v mestih. V katerih občinah so P + R točke že vzpostavljene in kako so to sprejeli prebivalci občin? So parkirišča zasedena po vaših pričakovanjih?

P + R omogoča cenovno ugodno parkiranje osebnih avtomobilov. Ob tem nudi prestope na različne oblike javnega potniškega prometa.

Projekt predstavlja celovito urejen sistem parkiranja, ki del osebnega motoriziranega prometa zadrži na obrobju mesta. S tem se poveča pretočnost prometa v regiji, zmanjša obremenitev okolja in izboljša kakovost življenja v urbanih središčih LUR. Trenutno v Ljubljani deluje pet P + R parkirišč (Dolgi most, Stožice, Studenec, Ježica in Barje). V ostalih občinah LUR še pet, in sicer dve v Domžalah (Rodica in Kurivo) ter po eden na Vrhniki (Sinja Gorica), Igu in Škofljici. Izkušnje uporabnikov so pozitivne predvsem z vidika prihranka časa pri iskanju parkirnih mest v širšem središču Ljubljane in prihrankov za parkirnino. Nekatera središča P + R so zelo dobro zasedena že od začetka, nekatera malce manj. Zadnji dve aktualni pridobitvi sta parkirišči P + R Barje in razširitev P + R Dolgi most, kjer je zabeležen stalen porast zasedenosti. Na P + R Stožice povprečno dnevno parkira 100 vozil, na P + R Barje je dnevno zabeleženih do 300 vozil, prav tako jih je preko 300 na Dolgem mostu, na Ježici v povprečju 40.

Zanimanje za možnost uporabe P + R narašča tudi v ostalih občinah LUR, kar je razveseljivo, saj je dejstvo, da tovrstne novosti, ki terjajo spremembo potovalnih navad, potrebujejo svoj čas, da zaživijo v polni meri.

71 104/105

Kako je mreža P + R vpeta v prostorski razvoj mest v regiji in kakšno podporo potrebuje, da bo učinkovita?

Ker je urejen in usklajen javni prevoz nujen pogoj za nemoteno in učinkovito delovanje P + R, so vsa zbirna središča umeščena ob koridorje železniškega ali avtobusnega javnega prometa.

V regiji deluje koordinacijski odbor za javni promet. Sestavljajo ga predstavniki občin, ključnih deležnikov in ponudnikov javnih prevoznih storitev v regiji. Načrtovani končni rezultat projekta je ureditev celovitega sistema parkiranja zbirnih središčih P + R v LUR, na katerih bo predvidoma 7.500 parkirnih prostorov, tako da nas čaka še veliko dela.

S katerimi ukrepi je moč doseči spodbujanje trajnostne mobilnosti?

Za uspešno spodbujanje trajnostne mobilnosti je nujno, da postane javni potniški promet še bolj konkurenčen prevozu z osebnim avtomobilom.

Zato bo potrebno udejanjiti določene rešitve, kot so npr. uvedba enotne vozovnice, usklajevanje voznih redov, dodatno omejevanje dostopa vozil v središča mest in naselij, nova območja za pešce. Potem vzpostavitev novih rumenih pasov za javni promet, nadaljnja širitev območij plačljivega parkiranja ter dodatno podaljševanje prog Ljubljanskega potniškega prometa v občine LUR. Ne smemo pa pozabiti tudi na dva dolgoročnejša in finančno zahtevnejša projekta, ki bosta bistveno vplivala na krepitev trajnostne mobilnosti v regiji. To sta uvedba sodobnih hitrih prog javnega prometa na glavnih vpadnicah in posodobitev železniške infrastrukture, ki je izključno v pristojnosti države. Z uresničitvijo teh dveh projektov se bo potovalna hitrost javnega potniškega prometa po regiji bistveno povečala, s tem pa bo večja tudi njegova konkurenčnost v primerjavi z osebnim prometom.

december 2015

Študija lokacij P + R (parkiraj in prestopi, ang.

Park and Ride) je letos prejela priznanje Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja. Kaj ta nagrada pomeni za vašo agencijo?

v LUR. Že Strokovne podlage urejanja javnega potniškega prometa v LUR so pokazale, da je s projektom P + R možno doseči pomemben premik pri spodbujanju rabe javnega potniškega prometa z relativno majhnimi sredstvi ter da je zaradi tega izvedljiv v relativno kratkem času. V zadnjem letu je bilo zgrajenih kar pet P + R zbirnih središč, P + R Dolgi most pa je razširjeno. Glede na uspešnost in dobre rezultate verjamemo, da se bo gradnja zbirnih središč P + R nadaljevala tudi v prihodnjih letih. V celotni regiji je še 18 lokacij, za katere sta pripravljeni projektna dokumentacija (idejne zasnove, idejni projekti) in investicijska dokumentacija (DIIP), ki sta izhodiščni temelj za izgradnjo P + R ter pomemben dejavnik pri črpanju evropskih sredstev. Seveda si v LUR želimo tudi nadaljnje podpore države in sredstev EU.

mag. Lilijana Madjar

Multimodalnost postaja vse bolj del prometnega načrtovanja večjih občin, še posebej Ljubljanske urbane regije (LUR), kamor je poleg Ljubljane vključenih še 25 občin. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki jo vodi direktorica mag. Lilijana Madjar, ima pri tem pomembno vlogo. S projektom Mreža P + R jim je uspelo na območju LUR v zadnjem letu vzpostaviti pet zbirnih središč Parkiraj in prestopi, eno središče je bilo razširjeno. V celotni regiji je še 18 lokacij, za katere sta projektna in investicijska dokumentacija že pripravljeni. Gre za povezovanje cenovno ugodnega parkiranja na obrobju mesta in različnih oblik javnega potniškega prometa z mestom.

foto: arhiv podjetja

Javni potniški promet mora postati še bolj konkurenčen

logistika

Promocija

Zeleno omrežje

Slovenija je lahko v EU vzorčni primer električne mobilnosti foto: www.shutterstoc.com

Tanja Pangerl

Elektromobilnost

72 104/105

logistika

Elektromobilnost

Do leta 2055 naj bi se po Sloveniji vozili samo

še električni avtomobili.

Vsaj takšen je cilj, ki ga predvideva Energetski

koncept Slovenije. Električna polnilna infrastruktura je

v zadnjem letu v okviru projekta Zeleni koridorji

Slovenije zaživela, kar je dalo zagon za aktivno prodajo električnih avtomobilov tudi

avtomobilistom na slovenskem trgu. Vendar je izzivov za

prihodnje še precej. Predvsem bo potrebno kaj postoriti še na zakonodaji, subvencijah za

nakup električnih avtomobilov in na električnem omrežju. Je

pa Slovenija pomemben vezni člen pri razvoju komponent za električna vozila na svetovni

ravni. Zato se marsikateri električni avto ponaša z december 2015

elementi slovenskega znanja in proizvodnje.

V

Energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki podaja strateške usmeritve in postavlja političen okvir za izvajanje energetskih projektov v Sloveniji, s cilji do leta 2055, sta med krovnimi cilji opredeljena: • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so povezani z rabo energije, za vsaj 40 % do leta 2035 glede na raven iz leta 1990 in

• zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta 2055 glede na raven iz leta 1990.

K

ljučni del je prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije in plin tudi na področju prometa. Med ključnimi cilji Energetskega koncepta Slovenije je do leta 2035 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v prometu za vsaj 35 % glede na leto 2005 in za 70 % do leta 2055. Cilj je doseči 100 % električno mobilnost v osebnem in javnem prometu. Ali in kako nam bo to uspelo? Kako zagotoviti ustrezno infrastrukturo, kapacitete omrežja in vire elektrike, da bodo lahko zagotovili napajanje vseh avtomobilov? Predvsem pa, kako hitro se bo trg bencinskih in dizelskih avtomobilov prilagodil trgu električnih avtomobilov, ki bodo dostopni za vse sloje prebivalstva?

Umeščanje hitrih polnilnic

K

ot so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo, smo bili v Sloveniji na področju

elektromobilnosti dolgo priča začaranemu krogu – ni polnilnic za električne avtomobile, ker ni avtomobilov, ni avtomobilov, ker ni polnilnic. Spomladi letos pa so na ministrstvu z aktivnim vstopom vodilnih ponudnikov električnih vozil na slovenski trg pričeli z aktivnejšo promocijo elektromobilnosti. Konec novembra je bilo vzpostavljeno tudi omrežje hitrih polnilnic na avtocestnem križu. Gre za postavitev 26 polnilnic v okviru Zelenih koridorjev Slovenije, ki je del mednarodnega projekta Sredenjevropski zeleni koridorji (Central European Green Corridors), v okviru katerega je sicer skupno postavljenih 115 hitrih polnilnic v sodelujočih državah, ki so Avstrija, Nemčija, Slovaška, Slovenija in Hrvaška.

P

o besedah Željka Purgarja, koordinatorja Sekcije trajnostna mobilnost CER - Center energetskih rešitev in svetovalca za električno mobilnost CONOT – Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije, se na postavljenih polnilnicah tretjina kapacitete akumulatorjev večine električnih avtomobilov na trgu napolni v približno 10 minutah: »Tako uporabnik električnega avtomobila s kapaciteto baterij med 18 in 24 kWh, torej avtomobila v redni ponudbi vodilnih avtomobilskih znamk v Sloveniji, s postankom 10 do 15 minut brez težav prevozi pot med Ljubljano in Mariborom.

Za pot iz Ljubljane do Zagreba pa mora ob hitri polnilnici postati za približno 20 minut, morda pozimi in pri nekaterih vozilih nekoliko več, a vsekakor manj kot pol ure.« Priložnosti pa vidi tudi pri postavitvi počasnih polnilnic in pri povezavi s sistemi P+ R (Parkiraj in prestopi),

U

meščanje električnih polnilnic v prostor včasih močno oteži zakonodaja in druge težave, zato je po besedah Željka Purgarja potrebno razvoju elektromobilnosti in infrastrukture zanje prilagoditi tudi prepise s področja koničnih obremenitev električnega omrežja in omrežnine. Dodaja, da bi se moral spremeniti tudi sistem javnega naročanja, tako da bi dajal prednost energetski učinkovitosti vozil, preračunani na skupni imenovalec, porabi energije izraženi v kWh. Velik potencial pa imajo ukrepi davčne politike in širši sistem

104/105

logistika

Željko Purgar Rok Istenič Robert Dominko

Rok Kralj

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

73 V

lada Republike Slovenije je v začetku letošnjega septembra ustanovila Medresorsko delovno skupino za vzpostavljanje infrastrukture za alternativne energente in spodbujanje prodaje vozil na alternativne energente. Kot je povedal Željko Purgar, je ustanovitev medresorske delovne skupine odgovor na obveze do Evropske komisije. Slovenija mora namreč proti koncu leta 2016 v Bruselj posredovati akcijski načrt delovanja na tem področju. Evropska komisija posebej izpostavlja električno

december 2015

Do konca prihodnjega leta nacionalna strategija

preteklosti je torej trajnostna mobilnost pogosto temeljila na dveh stebrih, in sicer na javnem potniškem prometu in na nemotornih oblikah mobilnosti oziroma na aktivni mobilnosti. Kot pravijo na ministrstvu, so s pojavom električnih avtomobilov mesto v trajnostni mobilnosti dobili tudi avtomobili. »Vendar je v celostnem sistemu trajnostne mobilnosti potrebno najti električni mobilnosti pravo mesto in pravo vlogo, da bo v sozvočju z vsem, kar smo na področju javnega potniškega prometa in aktivne mobilnosti že storili doslej.

Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da električni avto obremenjuje mestni prostor tako kot vsi ostali avtomobili, a obremenjuje mestno okolje in prebivalce s hrupom in izpusti manj kot druge oblike motornega prometa. Glede na poselitveni vzorec Slovenije je potencial električne mobilnosti pri nas večji kot v marsikateri drugi državi,« pravijo. Po nekaterih kriterijih je Slovenija v samem vrhu razvoja elektromobilnosti, na primer po pokritosti avtocestnega omrežja s hitrimi polnilnicami.

Na drugih področjih nekoliko zaostaja. Kljub temu menijo, da smo med tistimi, ki so na področju električne mobilnosti bolj dejavni, saj se marsikaj dogaja tudi v zakulisju. Določene zadeve pa vzpostavljamo tudi počasneje kot drugi, ker smo omejeni z viri in sredstvi.

dr. Iztok Seljak

riterij za postavljene električne polnilnice je določil konzorcij, ki vodi projekt na mednarodni ravni in nihče od slovenskih razvijalcev in proizvajalcev električnih polnilnic v času razpisa tem pogojem ni zadostil, zato polnilnice niso plod slovenskega znanja in proizvodnje.

V

Ivan Zadravec

K

Razvoj elektromobilnosti

foto: arhiv podjetja

ot pravijo na ministrstvu, se je s postavitvijo hitrih polnilnic spirala umerila navzgor. Ugotavljajo, da so sedaj na slovenskem trgu skoraj vsi električni avtomobili globalnih ponudnikov, s celostnimi podpornimi storitvami v prodajno servisnih mrežah vodilnih prodajalcev avtomobilov, razpredenih po celotnem državnem teritoriju. Aktivna prodaja se je začela letos aprila. Pred tem so avtomobile prodajali le za pokušino. Po podatkih ministrstva je trenutno v Sloveniji registriranih med 200 in 300 električnih avtomobilov. »Še lani so vsa sredstva za subvencije za električne avtomobile pošla v nekaj dneh. In številni sploh niso mogli do njih. V bodoče pa jih bo zagotovo dovolj tudi za doseganje množične prodaje. Tako da lahko pričakujemo naraščanje števila električnih avtomobilov na slovenskih cestah šele od zdaj naprej. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da čimprej dosežemo preboj množičnosti električne mobilnosti v Sloveniji,« so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo.

foto: arhiv podjetja

K

mobilnost. In kako v Sekciji vidijo razvoj elektromobilnosti v Sloveniji? Željko Purgar: »Vse, kar bo sprejeto v okviru Medresorske delovne skupine bodo morali v Sloveniji v praksi uveljaviti deležniki vrednostne verige električne mobilnosti. Zato smo pri Sekciji trajnostna mobilnost CER vzpostavili partnerski odnos z medresorsko delovno skupino. V sekciji se namreč povezujejo in delujejo predstavniki akademske sfere, avtomobilske industrije, globalno uveljavljeni avtomobilski izdelovalci, kot ponudniki električnih vozil, ponudniki polnilne infrastrukture in celo ponudniki rešitev za energetsko samooskrbo v prometu. Glede celostnega spodbujanja množične električne mobilnosti pa bodo različni deležniki cilje do leta 2020 in naprej v okviru nacionalne strategije določili do konca prihodnjega leta.«

foto: arhiv podjetja

ki spodbuja multimodalnost v mestih: »Med 200.000 in 250.000 voznikov avtomobilov v Sloveniji prevozi na dan manj kilometrov, kot znaša doseg današnjih cenovno dostopnejših električnih vozil. Ti bi lahko svoje potrebe pokrili izključno z nočnim polnjenjem doma.

Avtomobili večine dnevnih delovnih migrantov v času službe stojijo parkirani več kot osem ur. To je potrebno izkoristiti za razvoj infrastrukture počasnih polnilnic, ki ne zahteva velikih infrastrukturnih naložb v električno omrežje. Počasne polnilnice so sorazmerno poceni, obenem pa nimajo veliko operativnih stroškov. Z domiselnimi rešitvami jih je mogoče s sistemi P + R in podobno vključiti v celostni sistem trajnostnega prometa v večjih mestih.«

74 104/105

logistika

ukrepov pozitivne diskriminacije, kjer imajo največjo težo lokalne skupnosti in občine.

Finančne spodbude

E

ko sklad je med leti 2011 in 2014 za okolju prijazna vozila za spodbujanje večje energijske učinkovitosti v prometu letno zagotovil pol milijona evrov nepovratnih sredstev za električna vozila, od tega 200.000 evrov za fizične osebe in 300.000 evrov za pravne osebe v obliki državnih pomoči. Letos sta v veljavi dva javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike je na podlagi javnega poziva razpisanih 2 milijona evrov nepovratnih sredstev za električna vozila, za občane pa 500.000 evrov nepovratnih sredstev za električna vozila. Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli za nakup novega vozila kategorije M1, N1, L7e ali L6e na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu; za predelavo vozila ali nakup predelanega kategorije M1, N1, L7e ali L6e, v električnega, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem; za nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu manjšimi od 50 g CO2/km, kategorije M1, N1. Višina nepovratne finančne pomoči je odvisna od kategorije vozila in znaša od 2.000 do 5.000 evrov. Upravičena oseba je poleg nepovratne finančne pomoči/spodbude po javnem pozivu za nakup električnega vozila upravičena pridobiti tudi kredit Eko sklada po javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb.

N

a Eko skladu so povedali, da so razpisana sredstva v letih 2011 do 2013 ostajala nerazdeljena, v letu 2014 pa se je prvič zgodilo, da razpisana sredstva niso zadoščala do konca

leta in sta bila oba javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev za električna vozila predčasno zaključena. Prihodnje leto bo Eko sklad zagotovil najmanj toliko sredstev kot letos za spodbujanje naložb v električna vozila.

R

ok Istenič, vodja odnosov z javnostmi pri Renault Nissan Slovenija, d.o.o., kjer tudi ponujajo električne avtomobile, pravi: »Tako kot na vseh področjih, povezanih z ekologijo, žal tudi pri električni mobilnosti v Sloveniji velja,da se kupci za ekološke rešitve odločajo le, če jim to prinaša cenovne prihranke. Električna vozila so danes zaradi visoke cene baterij v prednosti pri udobju vožnje, tišini in vožnji brez izpustov, medtem ko cenovno še ne dosegajo običajnih vozil. To seveda vpliva tudi na prodajo. Kljub temu pa je Renault od lansiranja prodaje v mesecu maju že prevzel vodilni tržni delež na tem segmentu vozil. Prav zaradi teh dejstev smo aktivni član sekcije Trajnostna mobilnost, kjer skušamo doseči, da bo Slovenija postala bolj prijazna trajnostni mobilnosti, s čimer bo tudi naša prihodnost lahko čistejša, tišja in bolj zdrava.« Tudi v podjetju Citroën Slovenija d.o.o., kjer imajo v svoji ponudbi električno avto C-Zezo in Hibridni avtomobil DS 5 Hybrid, pravijo, da je prodaja za enkrat skromna, le nekaj primerkov na leto od vsakega vozila.

K

ot pravi Rok Kralj iz podjetje Etrel, kjer se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo polnilnic za električne avtomobile, je »težava infrastrukture za elektromobilnost potreba po dolgoročnosti zahtevanih investicij, ki so obenem nujno vezane na kritično maso električnih vozil na trgu. Le-te danes še ni, se pa v zadnjih letih vse bolj jasno izrisuje stanje na trgu in tehnološki trendi za naslednje kratkoročno obdobje, saj vsi večji avtomobilski proizvajalci napovedujejo ali začenjajo resno serijsko proizvodnjo večjega števila elektrificiranih modelov. To bo skupaj z zavezami evropskih držav o potrebnem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov iz naslova

cestnega prometa pripomoglo k večjemu številu električnih vozil na naših cestah, skupaj s tem pa se bo neizbežno razvila tudi vsa potrebna infrastruktura za njihovo polnjenje.« Kot dodaja, je Slovenija sicer z ostalimi državami članicami EU po pokritosti države z električnimi polnilnicami in naprednosti sistema (npr. možnost gostovanja na infrastrukturi različnih ponudnikov) v ospredju, zaostajamo pa pri ponudbi različnih serijskih vozil, saj se proizvajalci še preredko odločajo za prodajo modelov, ki so sicer drugje že na voljo, na našem relativno majhnem trgu.

Podjetje Etrel, ki je tudi med ustanovitvenimi člani Sekcije trajnostne mobilnosti v Centru energetskih rešitev, svoje polnilne postaje sicer prodaja na številnih evropskih trgih, od Norveške do Grčije, med naročniki pa so tako končni kupci za polnjenje električnih avtomobilov v njihovi lastni garaži, kot večji ponudniki storitev elektromobilnosti, avtomobilski saloni, občine, turistični objekti idr.

Slovenija pomemben igralec pri razvoju komponent

S

lovenija je pomemben deležnik pri razvoju komponent za električna vozila. Kot pravi Željko Purgar, imamo v Sloveniji vzpostavljeno vrednostno verigo električne mobilnosti: »Od bazičnega razvoja, preko razvoja in izdelave komponent, izdelave avtomobilov, prodaje in vzdrževanja tehnološko najnaprednejših vozil, kar električna vozila zagotovo so, do vzpostavljanja celostnih storitev zanje, izdelave polnilne infrastrukture in zagotavljanje energenta zanje, še posebej električne energije iz obnovljivih virov. Na Kemijskem inštitutu so izjemno prodorni pri razvoju litij žveplovih baterij v okviru

Preklopite na Petrol Elektriko! december 2015

Več o aktualni ponudbi na spletni strani.

Petrol_1_PREKLOPI_EE_oglas_189x80_3_EOL.indd 1

Promocija

www.petrol.si/elektrika

7. 12. 15 09:57

75 R

obert Dominko iz Kemijskega inštituta je pritrdil položaju slovenskih raziskovalnih inštitucij pri razvoju komponent za električne avtomobile: »Prisotni smo na različnih področjih, od inovativnega razvoja komponent in konceptov do proizvodnje različnih delov za

H

Mobilnost ključni steber pametne specializacije

A

vtomobilska dobaviteljska industrija v Sloveniji ustvarja preko 20 % slovenskega blagovnega izvoza in preko 10 % BDP-ja.

Zaradi tega, pravi dr. Iztok Seljak, je mobilnost

zamenjava dizla z elektriko se splača oktobra prihodnje leto bo začela veljati nova evropska direktiva stage iv o izpustih izpušnih plinov, ki med drugim zaostruje tudi ekološke zahteve v zvezi z izpusti izpušnih plinov na viličarjih v kategoriji od šest do devet ton.

Do zdaj je prilagoditev novim zahtevam uspela le nekaterim evropskim proizvajalcem, zato podjetja svoje prihodnje naložbe v viličarje načrtujejo bolj previdno.

Kot so nam povedali v podjetju LinFis, se bodo z zahtevami nove direktive srečevala predvsem podjetja, ki zdaj uporabljajo dizelske viličarje večjih nosilnosti, kot so papirna, železarska, jeklarska ali avtomobilska industrija, kontejnerski terminali in druge podobne panoge.

Zadnje čase je že opaziti, da se podjetja iz dizelskih preusmerjajo na električne viličarje, ki ustrezajo čedalje strožjim okoljevarstvenim standardom.

65

delovanja električnega viličarja ves čas delovanja baterije, to je tudi do sedem efektivnih ur delovanja. V petih letih lahko pri enem viličarju prihranimo dobrih 108 tisoč evrov, če namesto dizelskega uporabljamo električni pogon.

zelena tehnologija -varčna tehnologija

Carer je edini proizvajalec, ki izdeluje viličarje nosilnosti od 4,5 do 12 ton, ki lahko vstopijo v notranjost zabojnikov za nakladanje in razkladanje blaga. Je tudi edini proizvajalec, ki zagotavlja nespremenljivo učinkovitost Razlika v stroških energenta na viličar v obdobju petih let* 143.325

električni viličarji od 5 T do 23 T 3x1m.pdf 1 24-Apr-15 2:03:41 PM

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

43 34.613

21 0

0

V enem letu V dveh letih V treh letih Op.: *Podatek velja za vilicar nosilnosti 10 ton

V štirih letih

V petih letih Vir: Linfis

Promocija

Do sedem efektivnih ur delovanja

v EUR

86

108

Med podjetji, ki so se že prilagodila novim normativom, je tudi italijanski proizvajalec specialnih električnih viličarjev Carer, ki ima dolgo zgodovino in je poznan kot zanesljiv partner za reševanje zahtev uporabnikov.

Njihovi izdelki so tehnološko dovršeni, saj imajo svoj lastni razvojni oddelek, kjer velik poudarek dajejo razvoju izjemno varčnih in učinkovitih električnih viličarjev, ki so primerni za zaprte prostore in manipuliranje s težkimi tovori.

v tisočih EUR

Koliko prihranimo, če namesto dizelskega uporabljamo električni viličar*

carer se je že prilagodil

104/105

idria, ki se uvrša med vodilne evropske in svetovne proizvajalce komponent na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij, tudi na segmentu trajnostne zelene mobilnosti prihodnosti prispeva globalno prebojne rešitve, trdi dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Na tem področju že pokrivajo okoli tretjino evropskih potreb na pogonskih statorjih in rotorjih, ki so vgrajeni v najpomembnejše avtomobilske znamke, kot so Audi, Mercedes, Peugeot, Porsche, Renault, Volvo, Volkswagen in druge. »Tovrstne prednosti na razvojni in proizvodni strani elektropogonov mora Slovenija bolje izkoristiti v kontekstu e-Slovenije, saj imamo glede na geografsko lego in številne druge faktorje idealne možnosti, da postanemo referenčni vzorčni primer zelene električne mobilnosti v Evropi in v svetu,« je prepričan prvi mož Hidrie.

logistika

električna vozila. Vloga Kemijskega inštituta na tem področju so raziskave na bazičnem in aplikativnem razvoju sodobnih baterijskih materialov in konceptov. Lahko se pohvalimo z vodilno vlogo na nekaterih segmentih razvoja akumulatorjev, saj vodimo dva evropska projekta na razvoju litij žveplovih akumulatorjev, ki imajo vsaj dvakrat večjo energijsko gostoto, kot trenutno litij ionski akumulatorji. Obenem smo pionirji razvoja na področju magnezijevih akumulatorjev,« dodaja. Okoli 50 % financiranja za projekte na tem področju pridobijo v tujini. Precej pozornosti namenjajo razvoju akumulatorjev iz materialov, katerih osnova ni litij. V preteklosti je bil govor o končnih količinah litija, kar se je nanašalo predvsem na komercialno zanimiva nahajališča v Južni Ameriki. S prihodom večje količine litij ionskih akumulatorjev pa se izboljšujejo tudi metode recikliranja in metode pridobivanja litija. Zato so tudi te govorice malo potihnile. Kljub temu, meni Robert Dominko, je razvoj akumulatorjev na osnovi drugih materialov, kot je natrij, v velikem zagonu. Natrij lahko namreč uspešno nadomesti litij vsaj v stacionarnih aplikacijah.

Dodaja, da »onkraj Atlantika in posebej v deželi vzhajajočega sonca vlagajo precejšna sredstva v razvoj akumulatorjev na osnovi magnezija. Tu smo še precej na začetku in potrebno bo še kar nekaj časa, da bodo magnezijevi akumulatorji prišli v komercialno uporabo.«

Električni pogon Op.: *Podatek velja za viličar nosilnosti 10 ton

Dizelski pogon Vir: Linfis

Poslovni prostori: Ponova vas 4c, grosuplje hišna centrala: 01 7810040 Prodaja: 041 630 109, andrej fister servisna služba: 01 781 00 48, borut fister

december 2015

dveh evropskih, znanstveno raziskovalnih-industrijskih projektov. Obenem jih je kot vizionarje svoje prihodnosti prepoznala v povsem komercialnem, znanstveno razvojnem projektu magnezijevih baterij Honda. Tako se bomo lahko čez leta pohvalili, da so se odvisnosti od litija, strateške surovine 21. stoletja, Japonci rešili v Ljubljani. Ob tem imamo tudi lastne izdelovalce in ponudnike polnilnic, kot je na primer družba Etrel. Petrol pod okriljem oddelka strateškega razvoja razvija posebej učinkovit sistem upravljanja polnilne infrastrukture. Slovenci smo torej sposobni vzpostaviti celostno vrednostno verigo. Cimos je za BMW i3, inovativni električni avtomobil iz ogljikovih vlaken, razvil in izdeluje revolucionaren plastičen nosilec za motor. Hella Saturnus Slovenija izdeluje sprednje luči za Renault Zoe. MAHLE Letrika izdeluje pogonski motor za Renault Twizy, ki ga je podjetje povsem samostojno razvilo, ko je bilo še v 100-odstotni slovenski lasti. Leta 2016 pa bo s tekočih trakov v novomeškem Revozu pripeljal tudi prvi, serijsko izdelan električni avtomobil v Sloveniji.«

76 104/105

logistika

Kratko, zanimivo DARS končal prvi del prenove poslovne stavbe DARS je v Celju končal 1. fazo prenove poslovne stavbe, za kar je doslej porabil 560.000 €.

Načrtujejo še prenovo preostalih nadstropij.

Poslovna stavba DARS d.d. v Celju, ki je bila zgrajena leta 1960-1961, je bila zaradi dotrajanosti, energetske potratnosti, predvsem pa nevarnosti (statika), nujno potrebna obnove.

Predvsem pa so zlasti v Celju pričakovali, da bo DARS d.d. vendarle vsaj del poslovne dejavnosti preselil tudi v mesto ob Savinji. Na podlagi javnega razpisa je bila izvedena obnova v okviru 1. faze. Gre za prenovo 4. nadstropja, saj je bilo to nadstropje najmanj zasedeno. Prenovljena stavba v Celju bo omogočila družbi DARS d.d. prihranek, saj so s tem delno sprostili najete prostore v Ljubljani, ki jih ima DARS d.d. v najemu že od leta 2001. Z odjavo prostorov na Dunajski in selitvijo zaposlenih v lastne prostore so že prihranili znatna sredstva. Ob prihodu zdajšnje uprave je družba DARS d.d. za najem prostorov plačevala 700.000 evrov letno, zdaj jih plačuje 40.000 mesečno, trend zmanjševanja stroškov bodo nadaljevali tudi v prihodnje. V poslovni stavbi DARS d.d. v Celju je do prenove delalo cca 12 oseb, sedaj se število zaposlenih na tej lokaciji povečuje.

december 2015

foto: Nataša Müller

Električna polnilna postaja kot učni pripomoček

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru pristopa k projektu trajnostne mobilnosti, saj so odprli polnilno postajo za električna vozila. S simbolnim prvim priklopom električnega vozila na postajo sta jo odprla rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar in dekan Fakultete za logistiko izr. prof. dr.

Bojan Rosi. Polnilna postaja bo namreč učni pripomoček za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela na področju učinkovitosti električnih polnilnih postaj. Na fakulteti vabijo vse voznike električnih avtomobilov, da uporabljajo zaenkrat brezplačno polnjenje in s tem prispevajo k razvoju znanosti.

eden ključnih stebrov strategije pametne specializacije, kjer bodo na voljo tudi ustrezne finančne spodbude. Dodaja: »Ob pravi izvedbi te strategije lahko v prihodnjih 5-10 letih podvojimo obseg tega sektorja, ki lahko odločno prispeva k slovenski gospodarski rasti.« Tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da bodo podjetja s področja elektromobilnosti lahko kandidirala na vseh javnih razpisih za raziskave in razvoj, če se vsebine projektov ustrezno umeščajo v prednostna področja uporabe Strategije pametne specializacije, med katerimi je tudi mobilnost, in če bodo izpolnjevala druge pogoje in merila iz posameznih javnih razpisov. Cilj na področju mobilnosti, kot je opredeljen v Strategiji pametne specializacije, je »prehod od razvoja posamičnih komponent in materialov k razvoju zahtevnejših in kompleksnejših energetsko učinkovitih produktov z višjo dodano vrednostjo, skladnih z novimi EU standardi na področju zmanjšanja emisij (EURO 6c, EURO 7) in na področju varnosti (EURO NCAP); ter okrepitev statusa slovenskih proizvajalcev kot predrazvojnih dobaviteljev.«

D

o leta 2023 sta cilja tudi dvig dodane vrednosti podjetij na tem področju za 20 % in povečanje števila predrazvojnih dobaviteljev od 15 na 22, kar je povečanje za 45 %. To se želi doseči predvsem z večjim vlaganjem v razvoj, proizvodnjo in trženje tovrstnih produktov. V ta namen je predvidena izvedba petih demonstracijskih oziroma pilotnih projektov uvajanja tovarn prihodnosti s polno avtomatizacijo proizvodnega procesa in okrepitev povezave med velikimi ter srednjimi in malimi podjetji. Gre za to, da vsaj 50 % nosilnih podjetij partnerstva do leta 2020 uvede odprt poslovni model inoviranja, ki bo krepil in razvijal njihovo dobaviteljsko verigo. Med fokusnimi področji in tehnologijami so tudi sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije. Kot je navedeno v Strategiji pametne specializacije, je področje mobilnosti eno ključnih, saj brez edinega proizvajalca avtomobilov v Sloveniji dobaviteljska veriga ustvarja za 3,8 milijarde evrov prometa.

Gre za več kot 100 dobaviteljev in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Za nadaljnjo uspešnost slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije je zato nujna osvojitev višjega mesta v dobaviteljski verigi, ki zagotavlja neposredno dobavo proizvajalcem vozil, ali osvojitev nišnih izdelkov in tehnologij, ustrezno zaščitenih s patenti.

pravi dr. Iztok Seljak iz Hidrie, so električno mobilnost s pospeševanjem razvoja in vlaganj objektivno že resno spravili v položaj realne možnosti množične prihodnje mobilnosti, zato so tudi obstoječa podjetja, ki so bila na začetku zadržana do e-mobilnosti zaradi ščitenja že realiziranih investicij in sredstev, vezanih na klasične pogone, postopoma prisiljena v isto smer. »Drugače se bo električna mobilnost realizirala neodvisno od njih. S to razliko, da sicer tvegajo velik zaostanek, ki ga ob sedanjem tempu razvoja ne bo lahko nadoknaditi,« še dodaja. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta pa izpostavlja: »Vsi proizvajalci avtomobilov in tudi proizvajalci avtomobilskih komponent imajo velike razvojne skupine, ki delujejo globalno. Pripravljeni so se povezovati v različne projektne skupine ali dvostranske projekte, z namenom črpanja znanja in informacij o tehnologijah, ki se razvijajo. Kot primer naj omenim EU-CAR združenje, ki poleg Evropske avtomobilske industrije vključuje še nekatere azijske proizvajalce. Ti skupaj usmerjajo evropsko in posledično tudi svetovno avtomobilsko industrijo. Tudi v tem združenju je Slovenija aktivna na različnih področjih, tudi na področju elektromobilnosti.«

I

n kakšen je položaj Slovenije v primerjavi z ostalimi državami EU? Dr. Iztok Seljak glede na pospešeno postavljanje polnilnih mrež za električne avtomobile v Sloveniji v zadnjih mesecih in s trenutno 360 električnimi avtomobili na slovenskih cestah, s hitrim trendom rasti, rast v Sloveniji ocenjuje kot povprečno in dodaja: »Ne zaostajamo bistveno za državami članicami EU oziroma lahko ta zaostanek nadoknadimo. Žal pa izgubljamo še eno priložnost, da bi bili nadpovprečni in primer drugim. Tako bi lahko lepo izkoristili s tem povezano priložnost multiplikativne rasti tega segmenta.« Robert Dominko pa vidi razvoj na področju e-mobilnosti v Sloveniji, kot da je prepuščen entuziazmu posameznikov in organizacij, ki stojijo za njimi. Za razliko od tega velike države, kot so Nemčija in Francija, strateško usmerjajo veliko sredstev v razvoj in izboljšave na področju e-mobilnosti, kjer gre v veliki meri tudi za javno-zasebna partnerstva.

Podobno je v nekaterih manjših državah EU.

Zmogljivosti električnega omrežja

Elektromobilnost V priložnost za »start-up«

R

azvojnih in tržnih priložnosti se na globalnem trgu zavedajo tudi novoustanovljena podjetja oziroma t. i. »start-up« podjetja, ki, kot

se več električnih polnilnic in vozil na električni pogon zahteva stabilno električno omrežje, kjer je cilj, da energija izhaja iz zelenih oziroma obnovljivih virov. Energetski koncept Slovenije sicer načrtuje poleg vse večjega deleža obnovljivih virov energije pridobivanje energije iz jedrske elektrarne. Mora pa, po besedah Roka Kralja iz Etrela, električno omrežje realno

Slovenija sodi v vrh hitrih polnilnic

I

van Zadravec, ki v družbi SODO d. o. o. vodi projekt izgradnje hitrih polnilnic na slovenskem AC križu, je glede elektromobilnosti in razvoja električnega omrežja v Sloveniji povedal naslednje: »Zadnjih nekaj let smo se predvsem ukvarjali z vprašanjem, kaj je ključno, da se v Sloveniji spodbudi elektromobilnost. Spraševali smo se, ali je potrebno najprej spodbuditi prodajo električnih vozil ali je najprej potrebno zgraditi ustrezno mrežo polnilnic za njihovo polnjenje. Naposled je vlada v letu 2014 z energetskim zakonom določila, da potrebno najprej zgraditi polnilno infrastrukturo hitrih polnilnic na slovenskem avtocestnem križu. Tako je sedaj zgrajenih 26 hitrih polnilnic ob slovenskih avtocestah, ki

1.

Odgovorila bom s primerom Sekcije trajnostna mobilnost, ki smo jo ustanovili v Centru energetskih rešitev. Sekcija razširja delovanje Centra energetskih rešitev s področja bivanja na področje mobilnosti. Torej na promet, v katerem se v Sloveniji porabi 40 % energije.

S

lovenija mora po predpisih EU in tudi po lastni zakonodaji vzpostaviti omrežja za različne alternativne energente. Ob tem se prepletajo obveze za zmanjševanje porabe energije v prometu in večanja deleža obnovljivih virov, se pravi zmanjševanja ogljičnega odtisa. Znane so obveze Slovenije na tem področju, ni pa znano, kako jih doseči. Potrebna je državna strategija, kako delovati na tem področju v bodoče.

2.

Če ostajam na področju razvoja trgov z električnimi avtomobili v Sloveniji, menim, da so nam lahko v pomoč rešitve v drugih državah EU. Te so razvile prikladnejši sistem podeljevanja nepovratnih sredstev, na osnovi istega pravnega reda bi morali to področje tudi v Sloveniji organizirati drugače. Najprej morda poiskati nove načine

so na voljo vsem uporabnikom. Slovenija je s hitrimi polnilnicami na avtocestnem križu pokrita po vse državi in povezana z električno avtocesto po vsej Evropi. Čas je, da se naredi korak naprej in začne še bolj spodbujati nakup električnih vozil z dodatnimi spodbudami in olajšavami.

K

ot distribucijski operater smo z energetskim zakonom zadolženi za razvoj osnovne infrastrukture hitrih polnilnic za vozila na električni pogon na avtocestnem križu Slovenije.

V povezavi s to zakonsko nalogo je družba SODO v letu 2014 in 2015 izvedla vse aktivnosti, povezane z izgradnjo mreže 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu RS, imenovane Zeleni koridorji Slovenije, ki uporabnikom električnih vozil omogoča, da svoje električno vozilo napolnijo v približno 30 minutah. Hitre polnilnice na avtocestnem križu omogočajo polnjenje z enosmernim in izmeničnim virom napajanja jakosti 50 kW DC in 43 kW AC in sicer preko CHAdeMO, Combo 2 in Typ 2 vtikačev. Na tak način je omogočena uporaba hitrih polnilnic največjemu številu različnih

razreševanja stalne kadrovske podhranjenosti Eko sklada. Spremeniti rigidnost sistema podeljevanja nepovratnih sredstev tudi z novim pristopom, pri katerem bi imeli večjo vlogo prodajalci avtomobilov in zastopniki avtomobilskih znamk v Sloveniji. Eko sklad oziroma pristojno ministrstvo pa bi imelo pri tem le vlogo nadzornega organa. Sekcija trajnostna mobilnost CER je namreč prepoznala kot trenutno najbolj aktualno zadevo na tem področju vzpostavitev poslovno vzdržnega trga električnih vozil, na katerem bi bili ob pospeševanju prodaje električnih vozil motivirani tudi trgovci, ki lahko z delom na terenu močno prispevajo k zaupanju ljudi v električno mobilnost. S prilagoditvijo podeljevanja subvencij sodobnim načinom prodaje avtomobilov bi dosegli multiplikatorni efekt podeljevanja subvencij, oglaševanja in ostalih načinov vlaganja sredstev v razvoj trga in komunikacij z javnostjo. Električna mobilnost v Sloveniji nikakor ne dobi pravega zagona množičnosti.

77 logistika

eljko Purgar pa pravi, da ne gre spregledati dejstva, da je bilo lani v Sloveniji 38 % energije proizvedeno v hidroelektrarnah in 2 % v sončnih elektrarnah: »To pomeni, da je že sedaj delež obnovljivih virov energije pri vožnji z električnim avtomobilom 40-odstoten. Če temu dodamo še elektriko iz nuklearne elektrarne, potem ima le četrtina električne energije pri nas ogljični odtis. S takšnim deležem znaša posreden izpust CO2 električnega avtomobila v vožnji v Sloveniji manj kot 40 g/km. Pri klasičnem avtomobilu, ki porabi na 100 kilometrov 6,5 litra goriva, znaša izpust CO2 približno 180 g/km. Tudi ob delni uporabi električne energije iz termo elektrarn vozimo z električnimi avtomobili v nizkoogljično družbo. Ob tem ne gre spregledati, da vsaj en večji ponudnik električne energije na polnilnicah za električne avtomobile zagotavlja električno energijo izključno iz obnovljivih virov. Vsekakor je vizija razvoja usmerjena v energetsko samooskrbo v prometu z obnovljivimi viri energije. Na primer s sončno elektrarno na strehi hiše in hranilnikom energije, iz katerega se ponoči napolni električni avtomobil. Glede na vzorec poseljenosti, razpršeno po celotnem ozemlju države, ima Slovenija na tem področju izjemen potencial.«

Dr. Marta Svoljšak, Petrol:

3.

Darilo sem že dobila. Petrol je že drugič zapored prejel priznanje za najboljše trajnostno poročilo v državi.

proizvajalcev električnih vozil. Uporabnikom električnih vozil je povsod omogočen enak nivo storitev. Omogočen je tudi sistem gostovanja (roaming) in uporaba polnilnic uporabnikom električnih vozil, ki z nobenim od ponudnikov storitev polnjenja nimajo sklenjenega pogodbenega razmerja. Slovenija je tako s svojo polnilno infrastrukturo najgostejša mreža v EU in jo lahko uvrstimo v sam vrh hitre polnilne infrastrukture.

U

vedba električnih vozil v promet vnaša v električno omrežje nove porabnike kot tudi hranilnike električne energije. Pričakovati je rast porabe električne energije v prometu, čeprav je strukturni delež porabe še vedno relativno majhen glede na ostale sektorje končne porabe. Poraba v prometu bolj narašča v scenarijih smotrnejšega ravnanja z energijo in intenzivnejšega izvajanja energetske politike, ker je po teh scenarijih mogoče pričakovati večji delež električnih lokomotiv in prometa na železnici in tudi večje povečanje obsega prometnega dela s cestnimi električnimi prevoznimi sredstvi.« Več na www.zelenaslovenija.si

december 2015

Ž

Slovenija potrebuje akcijski načrt za trajnostno mobilnost

foto: arhiv podjetja

oceniti izziv vključitve večjega števila električnih vozil in to izkoristiti za hkratno integracijo večjega deleža obnovljive energije, ki se lahko skladišči v baterijah teh vozil. Dodaja, da je osnova za to uporaba pametne opreme za polnjenje, skupaj z ustreznimi sistemi vodenja, ki omogočajo komunikacijo s polnilnimi postajami in nadzor nad močjo in časom polnjenja.

Na ta način lahko uporabniki napolnijo baterije v času, ki ga imajo na voljo, ne da bi s tem nenadzorovano obremenili energetski sistem in povečali potrebo po energiji iz neobnovljivih virov.

104/105

Anketa 2016

78 104/105

Finančne spodbude za prevoze tovorov po železnici EU pozna Mag. Melita Rozman Dacar, SŽ-Tovorni promet, d. o. o. foto: arhiv podjetja

EOL

Anketa 2016

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašujeta učenca 9. razreda Osnovne šole Podgora Kuteževo Luka Vičič in Gašper Perovič pod mentorstvom učiteljice predmeta okoljska vzgoja Jane Smajla.

Naša šola leži v dolini reke Reke pod Snežnikom, kjer velikokrat piha burja. Šola ima novi in stari del, ki je dotrajan in slabo izoliran. Kaj bi bil najbolj učinkovit način ogrevanja naše šole?

1.

Na področju transporta so prava pot ukrepi, ki podpirajo prevoze po železnici, saj so ti občutno bolj prijazni do okolja kot prevozi po cesti. Gre predvsem za nujna vlaganja v tire in tirne naprave, brez katerih ne more biti nadaljnjega razvoja. Zato Evropska unija dejavno podpira in tudi sofinancira vlaganja v železniško infrastrukturo.

Obenem bi morala država železniški prevoz, predvsem kombinirane prevoze, prevoz posameznih pošiljk in nevarnih snovi, podpreti z različnimi ukrepi prometne politike, tudi s finančno podporo na državni ravni. Takšne ukrepe poznajo v številnih najrazvitejših evropskih državah, kjer jim je uspelo tovor s cest pritegniti na železnico.

2.

Na delo našega podjetja uredba neposredno ne vpliva, saj je v skupini SŽ nabava centralizirana na nivoju obvladujoče družbe. Vsekakor pa podpiramo vse konkretne ukrepe in merila, ki bodo spodbudili razvoj zelenih rešitev, med katere sodi tudi železniški tovorni promet.

december 2015

3.

Želim si predvsem, da bi država nadaljevala investicije v javno železniško infrastrukturo, vendar tako, da bodo dela kar najmanj ovirala naše delo. Med ključnimi dejavniki razvoja zelene transportne politike je tudi gradnja prepotrebnega drugega tira med Divačo in Koprom. Nadgradnja železniške infrastrukture nam bo omogočila ponujanje boljših storitev in dvig konkurenčnosti železniškega transporta.

SŽ-Tovorni promet je zanesljiv partner, usmerjen h kupcem, ki ponuja celovite logistične storitve. Le s kombinacijo naših prizadevanj in ukrepov države bomo lahko na železnico preusmerili še dodatne tovore ter tako razbremenili ceste in zmanjšali število prometnih nesreč ter onesnaževanje okolja. Naše praznično darilo naravi pa je akcija, s katero skupaj z našimi poslovnimi partnerji prav zdaj zbiramo sredstva za ponovno pogozditev dela gozdov, ki jih je uničil lanski katastrofalni žled.

Odgovarja Simon Brlek, udis, energetski svetovalec, iz Centra energetskih rešitev v Ljubljani: Kateri je najbolj učinkovit način ogrevanja, je odvisno od več dejavnikov: od lege stavbe, njene velikosti, razvejanosti, števila nadstropij, namena uporabe, velikosti steklenih površin in seveda toplotne zaščite ovoja (izolacije). V primeru, ko je stavba iz novejšega in starejšega dela, ogreva pa se (verjetno) preko enotnega ogrevalnega sistema (centralni razvod, radiatorji, 1 ogrevalni kotel), je odgovor na vprašanje učinkovitosti ogrevanja še težji. Stavbe, ki niso namenjene za bivanje (stanovanjske), se ogrevajo cel dan, medtem ko so šole (in vrtci) večinoma zasedeni samo polovico dneva. Takrat je potrebna ustrezna temperatura, vlažnost zraka in dovolj svežega zraka – prezračevanje. Vse to vpliva tudi na toplotne izgube stavbe, kar je potrebno z ogrevanjem nadomestiti. Žal vašega primera osebno ne poznam.

Glede na vašo lokacijo bi vam zagotovo svetoval ogrevanje na lesno biomaso – sekance. To seveda zahteva nakup in vgradnjo ustrezne peči, kar ni majhen strošek, vendar bi lahko energent (sekance) dobili po zelo ugodni ceni in bi se zato investicija dokaj hitro povrnila.

Možnost je tudi ogrevanje s toplotno črpalko.

V tem primeru se investicija najbolj splača, če so toplotne izgube velike, saj ima toplotna črpalka to lastnost, da se vložena električna energija s faktorjem 2–3 spremeni v toploto. Če bi torej za ogrevanje porabili 10.000 litrov kurilnega olja na leto (kar bi stalo približno 9.500 €), bi bil strošek delovanja toplotne črpalke med 3.000 do 4.000 €. S tem se toplotne izgube niso nič spremenile, le strošek ogrevanja je manjši, tudi zaradi dokaj nizke cene elektrike.

Vendar velja pravilo, da je treba zmanjšati potrebno toploto za ogrevanje z boljšo toplotno izolacijo stavbe (tal, sten, strehe), dobrimi okni in pravilnim prezračevanjem (najbolje s sistemom z vračanjem toplote), ne pa le zmanjševanjem stroškov ogrevanja.

Predlagam vam, da preko aplikacij na spletu (npr: »Porabi manj«) sami preverite, kateri ukrep bi bil najbolj primeren za vašo šolo.

Veliko energije (ne samo za ogrevanje) vam želim!

december 2015

Promocija

EOL

104/105

79

Promocija

Proizvodnja plastiÄ?ne embalaĹže Rotoprint d.o.o., 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija, www.rotoprint.si