EOL 106

Specializirana revija za trajnostni razvoj

106

embalaža okolje logistika

februar 2016

Zelena prestolnica Evrope Bravo, Ljubljana, bravo, Slovenija

Majda Androjna: Krožno oskrbovalno razmišljanje kot enoten pristop za vso poslovanje Barbara Radovan: Gospodarjenje s prostorom zahteva povezanost več politik Ravnanje z odpadki: Dober pregled, a rešitve so predvsem nakazane EK naj spodbudi rabo energije iz zelenih virov Dragomir Matić: Politika naj poskrbi predvsem za naložbe v železnice

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

T

udi tega ne vem, če je zelenemu in razvojnemu županu Ljubljane ter njegovemu timu čestital predsednik države. Ali vlade. No, prav tako se ne spomnim, če so v TV Dnevniku in v Odmevih nacionalke o tem presežku poročali vsaj nekaj dni zapored. Tako kot o enem poslancu, ki je zapustil stranko, ali o stalni pripravljenosti na delo ali o premierovem sloganu, kako išče rešitve …

K

ot da to ni novica za vsaj dober občutek nacionalnega ponosa. Saj je Ljubljana vendar evropski okoljski prvak! In si zasluži aplavz. Slovenija je z zeleno prestolnico Evrope za eno leto na zelenem olimpu evropskih mest. Tistih mest, ki so si upala v tekmo z najboljšimi evropskimi dosežki pri odpadkih in lokalni samooskrbi. Pri ravnanju z vodo in pri kakovosti zvočnega okolja. Pri rasti in urejanju zelenih površin. Pri energetski učinkovitosti, biodiverziteti in čebelah. Pri trajnostnem turizmu, trajnostni mobilnosti in skrbi za kakovost zraka, pri lesu, ki je neprecenljiv dar narave, kot so zapisali, in pri prilagajanju podnebnim spremembam. Pri eko inovacijah, zelenih delovnih mestih in trajnostnem lokalnem upravljanju. Tematiko, kjer so z rezultati prepričali evropske presojevalce, sem napovedal tako, kot letos poteka zeleno leto Ljubljane. Po tematskih mesecih.

Slogan Zelene prestolnice Evrope je Ljubljana.

Zate /Ljubljana – For you. Da bo morebiti lažje izmeriti težo žlahtne krone, ki jo bo eno leto nosila Ljubljana, je dobro dodati, da so doslej nagrado Zelene prestolnice Evrope, pobudo zanjo je dala Evropska komisija, prejeli Stockholm, Hamburg, Vitoria-Gasteiz, Nantes, Kopenhagen in Bristol.

I

n letos Ljubljana. Mesto, ki diha zeleno, je zapisal dr. Matjaž Kmecl. V tej reviji smo z nekaterih področij povzeli dosežke, o katerih pišejo odgovorni nosilci zelenega ljubljanskega tima. A ne le akterji. Tudi tisti,

EOL foto: Rok Tržan

e vem, če so ali bodo timu, ki je Ljubljano popeljal na prestol najbolj zelenih mest v Evropi, saj je to evropska okoljska krona, zaigrali pred magistratom himno tako kot nenadkriljivemu asu Petru Prevcu. Pa če so v zanosu množice ljubiteljev narave v rokah zavihrale slovenske zastave. In če so tisti, najbolj zagreti za višjo kakovost življenja v Ljubljani in Sloveniji, skočili vsaj za ped visoko in vzklikali, kdor ne zna zeleno, ni Sloven'c.

ki z rahlo distanco motrijo razvoj našega glavnega mesta, ga čutijo in pravijo, da, to je prava smer razvoja. Dr. Franc Lobnik omenja še eno priznanje, ki je bilo prav tako nekoliko prezrto - da je Ljubljana prejela tudi nagrado Turizem za jutri 2015 in da so jo uvrstili na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu. Z razlogom. In morda tudi pri turizmu za »špeglanje«.

S

eveda je res. Glavno mesto je pač glavno mesto. To je dodana vrednost, a ne sama po sebi. In okoljska bilanca, vključno z onesnaženostjo zraka, kajpak še naprej krepko zavezuje zeleni tim Ljubljane. Toda vsaka občina in lokalna skupnost, ki se odloči za celovit zeleni razvojni model s potenciali, ki jih pač ima, je pred podobnim zelenim izzivom. Več jih je. Z vsakim dnem več. Že samo pri ravnanju z odpadki, če prelistamo nov program, ki ga je poslal v javno razpravo MOP, se razgrne zelena preproga virov, ki bi lahko našli visoko mesto v strategiji trajnostnega razvoja vsake občine. Do zelene rasti in trajnostne urbane strategije lokalnih skupnosti vodijo različne poti in model ene izmed smeri je ljubljanski. Ki res zajema zelo široko in z iskrivimi inovacijami.

A

predvsem pove, kaj mora biti razvojna dominanta Slovenije. Zakaj bi bil zeleni razvoj na čakalni listi? Ali ni zeleni razvojni model most k središču potencialov, ki jih Slovenija premore, a jih je četrt stoletja samostojnosti najbrž nekoliko pustila v rezervi?

Ljubljana je dobila evropski certifikat, in v fokusu je okolje, da se da. In s tem zelenim certifikatom čaka Slovenijo razvojni izziv par excellence.

S

treznitev je tu. V EU ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Tudi Slovenja je prisiljena v avtonomnost politične in razvojne volje z naslonitvijo na strateške partnerje. In če razmišljamo zeleno, potem to pomeni nacionalni nadzor nad naravnimi viri, ki so javno dobro, in zajezitev prepohlepne rabe naravnega kapitala. Thomas Piketty predlaga zelene tehnologije in nove oblike OVE, uravnotežena strategija pa pomeni iskanje pravega razmerja med zelenim razvojem in kapitalom.

P

red novoletnimi prazniki sem prejel tole voščilo: Ničesar ne vidimo prihajati, a vemo in čutimo vsi, nekaj se od nas poslavlja, a drugo nam sega v dlan.

Saj. Če bomo odprli dlan …

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2016

jubljana je v Bruslju uradno prevzela zasluženi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

Uvodnik

L N

106

Bravo, Ljubljana, bravo, Slovenija

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Krožno oskrbovalno razmišljanje kot enoten pristop za vso poslovanje

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

10 Združevanje znanja daje večjo možnost razvoja 12 Razvoj in inovacije so največja konkurenčna prednost 20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 21 Prenova predpisov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode 22 Vode kot strateški vir zahtevajo drugačno upravljanje 24 Črpanje komunalnih vod in učinkovit sistem Gulliver®

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

25 Govorjenje o krizi v gradbeništvu je neodgovorno

Celje, februar 2016

29 Dober pregled, a rešitve so predvsem nakazane

Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

26 Gospodarjenje s prostorom zahteva povezanost več politik

32 Kdor danes prvi orje ledino, bo pred konkurenco 34 Reciklažna panoga potrebuje transparentnost na trgu z odpadki 36 Država naj opredeli vsaj minimalne standarde za storitve

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 106

EOL

Impresum

38 Priložnosti za dobre projekte in nove poslovne ideje

44 Podjetja so nas odkrila zaradi znanstvenih rezultatov

46 V jeklarstvu so masne tokokroge zaprli, zdaj nove okoljske naložbe 48 Visoke koncesnine lahko pijačarjem paralizirajo razvoj 50 EK naj spodbudi rabo energije iz zelenih virov 55 Varna vožnja v megli 56 Politika naj poskrbi predvsem za naložbe v železnice

Partnerji

58 Porast električnih viličarjev

pri izdajanju revije EOL:

februar 2016

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelji 106. številke:

Embalaža, ki misli na zbiratelje Steklenica, ki pooseblja obdobje Art Decoja

Ob 21. obletnici Ballantine’s Oak serije viskija je podjetje Nude Brand Creation oblikovalo posebno embalažo, ki je namenjena temu, da postane zbirateljski izdelek za navdušence nad viskijem.

Izbrani viskiji dozorijo v kvalitetnih sodih iz evropskega hrasta in dajo pijači unikaten okus v procesu dozorevanja, tako je tudi embalaža oblečena v hrast. Embalaža za novo Signature Oak serijo je bila oblikovana na način, da izstopa v vedno bolj zasičenem globalnem potovalnem trgu, medtem ko obdrži ikonični stil blagovne znamke in njene vrednote.

Visoko kontrastno črnilo za vračljive steklenice Podjetje Domino Printing Sciences je trgu predstavilo novo visoko kontrastno črnilo za kodiranje na temno steklo, ki je namenjeno ponovni uporabi. 2YL955i Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje ButterflyCannon je izdelalo specialno embalažo za gin Tanqueray No. TEN. Tanqueray No. TEN je visoko kvaliteten gin, ki ga izdeluje podjetje Diageo Reserve v okviru svojega luksuznega portfolija.

Prepoznavna steklenica poveličuje svež sadež citrusa, ki je vedno zaznamoval to pijačo. Deset reliefnih linij vodi navzdol po obodu zelene steklenice in se združi na dnu, kjer prevzamejo obliko stiskalca za citruse in s to obliko ujamejo obdobje 1920-tih let Art Decoja. Poleg steklenice so izdelali tudi pripadajočo prestižno darilno škatlo, ki obuja omenjeno obdobje k življenju. Škatla je okrašena s citrusi in posebnimi ilustracijami, ki so narisane s subtilno srebrno barvo na belem metalnem laku.

Vsesplošen učinek je vizualna poslastica bleščečih detajlov v kombinaciji z luksuzno, taktilno kvaliteto v roki.

5 106

EOL

Miran Lovrič je novi predsednik UO ZKG

Na čelu upravnega odbora Zbornice komunalnega gospodarstva je Miran Lovrič, direktor družbe Vodovodi in kanalizacija d.d. Zamenjal je Janka Kramžarja, direktorja ljubljanske Snage, ki je utiral poti zbornici komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Miran Lovrič je od leta 2000 direktor novogoriške družbe. Konec lanskega leta so v Novi Gorici končali veliko naložbo odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Soče. V projektu so sodelovale občine Nova Gorica, Šempeter Vrtojba in Miren Kostanjevica. Poleg centralne čistilne naprave Nova Gorica s kapaciteto 50.500 PE so zgradili kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini 18.789 km v vseh treh občinah.

Miran Lovrič, dolgoletni delavec v komunalnem gospodarstvu, vodi 20-članski upravni odbor. V mandatnem obdobju 2015-2020 so v UO Zbornice komunalnega gospodarstva: Denis Bele (Komunala Izola), Danilo Burnač (Mariborski vodovod), Marko Cvikl (Vodovodkanalizacija, javno podjetje), Drago Dervarič (Saubermacher – Komunala Murska Sobota), Marko Kocjančič (Komunala Kranj), Marko Fatur (Javno komunalno podjetje Prodnik), Antun Gašparac (Hydrovod), Sandi Grčar (JP Komunala Zagorje), Gregor Klemenčič (Komunala Novo mesto), Janko Kramžar (Snaga), Jože Leskovar (Kostak komunalno stavbno podjetje), Miran Lovrič (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica), Robert Martinčič (Žale), Darko Ličen (Komunala Nova Gorica), Primož Rošer (Komunalno podjetje Velenje), Janko Širec (Komunalno podjetje Ptuj), Marko Zidanšek (Simbio), Sebastijan Zupanc (Komunala Tržič), Milan Žnidaršič (Komunala Trbovlje), Aleksander Županek (Dimnikarstvo Županek). Direktorica Zbornice je Alenka Gorza.

Bo energetski koncept odrešitev?

Na tradicionalni strateški energetski konferenci v organizaciji Energetike.Net so dali prednost trem aktualnim temam: globalni energetski tranziciji, energetskemu konceptu Slovenije z vprašanjem, ali je to odrešitev za slovensko energetiko, in financiranju združene evropske energetike. Na konferenci so se zbrali predstavniki energetske stroke in energetskih podjetij iz Slovenije in tujine.

februar 2016

Podjetji Crown Aerosols in Specialty Packaging Europe sta ustvarili kovinsko pločevinko za posebno izdajo Nicolas Feuillatte šampanjca imenovanega Zlati kompas. Na zgornjem delu pločevinke je črn kompas, ki je v kontrastu z zlatim odtenkom celotne pločevinke. Ime Nicolas Feuillatte je vgravirano na pločevinki, da poudarja visoko kvaliteto blagovne znamke. Subtilno natisnjeno sporočilo o reciklabilnosti na pločevinki blagovne znamke k trajnostnemu razvoju.

alkalno-pralno črnilo rumene barve ima izjemno oprijemljivost tudi na mestih, kjer je površinska kondenzacija prisotna med kodirno fazo. Hitre suhe lastnosti (1-2 sekundi) omogočajo tiskani kodi, da se upre hladnemu skladiščenju in potopitvi v vodo. Črnilo je idealno za pivo, gazirane pijače in izbrane aplikacije pijač. Rumeno črnilo je primerno tudi za kodiranje/zapisovanje na gumo, sode iz črne plastike in nekatere PET plastenke. Greg Treanor, marketing manager podjetja Domino Printing Sciences, je povedal, da je tisk čitljivih kod na nekatere steklenice lahko zelo zahteven izziv. »Zahvaljujoč raziskavam in razvoju smo oblikovali napredno, visoko kontrastno opalno - rumeno črnilo, ki je vidno na temni površini. Črnilo je še posebej primerno za uporabo pri vračjivih steklenicah, saj se črnilo, ki pride v stik s kavstično sodo, počisti in gre naprej na polnjenje.«

Miran Lovrič

Posebna izdaja prestižnega šampanjca v embalaži iz aluminija

foto: Primorkse novice

Novosti

Kratko, zanimivo

6 106

EOL

Kratko, zanimivo Panoga nezadovoljna z novim gradbenim zakonom

Serija vrečk z večjim dulcem za otroško hrano

Novi Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ne bosta odpravila težav, ki jih čuti gradbeništvo, marveč bosta kvečjemu prinesla nove. To je eden izmed odmevov na osnutek Gradbenega zakona, ki ga je dal v javno razpravo MOP, podjetja in stroka pa menijo, da bi zakon morala spremljati analiza stanja in ocena posledic, ki jih bo povzročil Gradbeni zakon.

Mirko Požar, predsednik ZORG in predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije, je med drugim dejal, da zakon celotno gradbeno panogo postavlja na glavo. Takšen, kot je, ne bo mogel oživiti naložb. Zelo kritično je sprejeta nova funkcija, to je vodja gradnje, saj naj bi bila v konfliktu interesov glede na nezdružljive naloge, ki mu jih dodeljuje. Pisci zakona naj bi preslišali priporočila stroke, kaj naj upoštevajo predlagane rešitve. Igor Banič, predsednik uprave podjetja Pomgrad, pa poudarja, da je bil namen dober, a se je izjalovil. Zakon namreč nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje.

Kampanja »Obleka naredi človeka«

februar 2016

Novosti

V Sloveniji se več nevladnih organizacij ukvarja s problematiko tekstilne industrije in njenega pogosto izkoriščevalnega vpliva na okolje in ljudi. Z namenom, da bi to sporočilo doseglo čim širšo javnost, so se te organizacije povezale in pripravile kampanjo »Obleka naredi človeka«. Med njimi so Zadruga Buna, Focus društvo za sonaraven razvoj in Društvo Humanitas v sodelovanju z Breja Preja kooperativa (Zavod Tri), MAD, DRPD Novo mesto, Društvo up Jesenice in Aktiviraj se, aktiviraj se. V sklopu kampanje bodo s pomočjo potujoče razstave in prikazovanja dokumentarnega filma o oblačilih in tekstilni industriji The true cost (Prava cena) predstavili nekaj uvidov v resničnost, ki ji rečemo moda. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o oblačilih, ki jih nosimo, o ljudeh, ki jih izdelujejo, in o učinkih, ki jih ima tekstilna industrija na planet Zemljo. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa dramatično naraščajo. Film odgrne zaveso neizrečene zgodbe in nas pozove, da se vprašamo, kdo v resnici plačuje pravo ceno naših oblačil. Film so snemali v več državah sveta.

Prikazane so tako svetleče modne piste, kot tudi najtemnejši kotički slumov. Projekcija filma od 14. 1. 2016 poteka v več krajih Slovenije. na spletni strani www.buna.si so navedene lokacije in termini projekcij.

sestavljena iz dveh slojev – notranji del je netransparenten, zunanji pa transparenten.

Tehnologija kocke omogoča krajši proizvodni proces, saj se polnjenje orodja s plastiko in faza ohlajevanja lahko izvedena simultano.

Sadeža kot jadrnica, ki vabi na plovbo

Pri podjetju Heinz Baby predstavljajo novo serijo vrečk z dulcem, primernim za otroke nad desetimi meseci starosti. Nove vrečke imajo širši dulec, ki omogoča, da so v vrečki tudi večji kosi hrane, ki malčka spodbujajo h grizenju. Embalaža s širšim dulcem je prestala fazo testiranja na trgu – 7 mesecev in je dosegla že 17, 4 % rast. Gaëlle Vernet, vodja blagovne znamke pri podjetju Heinz Baby, je povedal: »Format vrečke, kot ga poznamo, je zelo popularna izbira. Ko sem poslušal probleme mater, smo se odločili dodati širši dulec na serije za 7 - mesečne in 10 - mesečne otroke, da bi pomagali staršem, ko skušajo svoje otroke navajati na hrano z večjimi koščki.«

Plastična posoda nadomestila stekleno

Osvežilna pijača iz lubenice in limone podjetja Honest Tea’s je pred kratkim prejela srebrno nagrado v kategoriji osvežilnih pijač na Global Packaging Design Awards, ki jih sponzorira Beverage World.

Sodniki so ocenjevali kvaliteto grafičnega in strukturalnega oblikovanja ter inovativnosti.

Roza tekočina, vidna skozi stekleničko, pritegne pozornost. Etiketa poudarja osvežujoč okus organske lubenice in limone.

Sadeža sta predstavljena v obliki jadrnice, ki vabi na plovbo po osvežujočem rozastem morju. Embalaža skuša obuditi spomine na brezskrbno igrivost in svobodo morskih počitnic. Honest, tj. iskren del imena vključuje manj sladkorja in manj kalorij v pijači kot v podobnih limonadah.

Jajca z zaščitnim slojem za svežost

Podjetje Global Closure Systems (GCS) je proizvedlo novo bi-injicirano plastično posodo, ki bo nadomestila tradicionalno stekleno. Plastične posodice so težko lomljive in navkljub drugemu materialu ohranjajo estetsko privlačnost embalaže in prepoznavnost blagovne znamke.

Nadomestilo plastike za steklo ponuja praktične prednosti tako za končnega uporabnika kot za celotno oskrbovalno verigo. Novo embalažo je mogoče učinkoviteje proizvajati, kar se sklada s GCS filozofijo zmanjšanja ogljičnega odtisa. Za reprodukcijo luksuznega izgleda in ohranjanje občutka stare embalaže so v podjetju GCS uporabili svoje znanje iz bi-injiciranja in tehnologijo kocke.

Izdelali so embalažo z dvojno steno, ki je

Jajca so lahko zahtevna blagovna znamka za promocijo, vendar so pri podjetju Robert Food s prenovo identitete trdo kuhanih jajc podjetja The Crackin’ Egg Co to tezo ovrgli.

Embalažo so želeli pozicionirati na način, da bi zaobjeli vse zainteresirane javnosti, od lačnih otrok do ljubiteljev proteinov, ki hodijo na fitness. The Cheshire-based Crackin’ Egg Co so trdo kuhana jajca, ki jih vzameš iz embalaže in lahko takoj poješ. Embalaža je bila izdelana za vstop na angleški trg. Jajca imajo tudi zaščitni sloj, s

Odslej bomo čaj kuhali drugače

Izboljšana embalaža zmanjšala ogljični odtis

Podjetje Clondalkin Flexible Packaging Bury je izdelalo zaapiralni sistem za kapsule, ki se uporabljajo na novem stroju za pripravljanje čaja podjetja Unilever.

Aparat za pripravljanje čaja, namenjen za domačo rabo, uporablja kapsule, ki spustijo čaj v kuhalno elipso in ustvarijo optimalno zakuho čaja z različnimi temperaturami vode in kuhalnim časom, prilagojenim indivudualnim čajnim mešanicam. Vse kapusle imajo perforirane pokrove iz alufolije, ki so kritične za pravilno delovanje stroja. Dve ostri konici predreta perforacijo na zapiralu in dovolita vodi, da se injicira v embalažo in zmeša s čajnimi lističi.

Izdelali so tudi različne velikosti zapiral za razne mešanice čajev, ki pripomorejo k različnim časovnim ciklom priprave čaja in temperature vode za določeno mešanico, saj lahko aparat na podlagi velikosti zapirala prilagodi nastavitve za kuho. Zapirala so izdelana iz alufolije z različnimi možnostmi potiska imena in logotipa. John Chadwick,

Pact’s Flip Top Cream Cap inovacija za enostavno natakanje in dobro zapiranje je izboljšala 300 ml plastične posodice za kremo podjetja Devondale. Posodica ima zaradi novega zapirala nižji ogljični odtis in izboljšano funkcijo preprečevanja ponarejanja. Posebnost zapirala je enostavni pokrovček z ukrivljeno ročko, ki omogoča, da je pokrovček odprt med izlivanjem vsebine. Odprtina je dovolj velika, da omogoča dostop z žlico ali nalivanje neposredno iz posodice.

Zaradi ročke je zapiralo lahko dvignjeno med nalivanjem in pokrovčka ni potrebno popolnoma odstraniti. Zapiralo je osnovano s primarnim in sekundarnim tesnilom, da izboljša tesnenje in ne more priti do polivanja. Nadgradnja prejšnjega dizajna je tudi ta, da lahko potrošnik sedaj kremo odpre z enim dejanjem in ni potrebna dvojna akcija. Inovacija je prejela številne nagrade embalažne industrije.

Stroškovno učinkovitejši stroj za lepljenje kartonskih škatel Skupina Vega je trgu predstavila večtočkovni stroj za lepljenje kartonskih škatel. S poenostavljenim dizajnom ponuja Vega Aquila boljšo stroškovno učinkovitost proizvodnega procesa. Na trgu so predstavljene tri verzije strojev: 62, 82 in 102. Številke odsevajo maksimalno velikost kartona, ki jo lahko sprejmejo. Pri prepognjenem kartonu je minimalna velikost 24 mm in maksimalna 300 mm, 400 mm in 500 mm. Vse tri različice strojev lahko operirajo z dolžino 55 mm in maksimalno 800 mm, vse tri imajo proizvodni čas 18-400 metrov na minuto. Stroj je mogoče kupiti v Veliki Britaniji in na Irskem. Ponuja ga podjetje Friedheim International.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Nagradni natečaj o zelenem gospodarstvu v Alpah Stalni sekretariat Alpske konvencije je razpisal natečaj za mlade znanstvenike, in sicer za njihova magistrska dela, napisana na eno izmed tematik, ki so neposredno povezane z Alpami. Nagrada se podeli vsaki dve leti, tema tokratne nagrade »Young Academics Award« pa je zeleno gospodarstvo v Alpah. Na natečaj se lahko prijavijo magistrske naloge, pripravljene v letih 2014/2015 in 2016, ki so obravnavala eno od naslednjih področij: energetska učinkovitost in nizkoogljično gospodarstvo; gospodarstvo, ki ravna učinkovito z viri (vključno z ravnanjem z odpadki); ekosistemske storitve in gospodarstvo, ki temelji na naravnem kapitalu; gospodarstvo, ki spodbuja kakovost življenja in blaginjo. Rok za oddajo dokumentacije za nagradni natečaj je 30. 4.

2016, in sicer na e-naslov yaa@alpconv.org.

Prispele naloge bo ocenila strokovna žirija, ki jo sestavljajo raziskovalci in profesorji različnih Alpskih držav. Predvidene so tri glavne nagrade, ki jih bosta podelili predsedstvo Alpske konvencije in Stalni sekretariat Alpske konvencije: 1. nagrada v vrednosti 1.000 evrov, 2. nagrada v vrednosti 750 evrov in 3. nagrada v vrednosti 500 evrov. Predvidene so tudi tri dodatne nagrade »Informacijskih točk« za magistrske naloge o temah vezanih na območja delovanja Informacijskih točk oziroma vsebinska področja, ki so posebej zanimiva za delovanje informacijskih točk.

Več informacij o natečaju je na spletni strani Alpske konvencije.

7 106

glavni direktor podjetja Clondalkin Flexible Packaging Bury, je povedal, da je bil projek velik izziv – zapiralni embalažni sistem za čaj je moral biti hkrati enostavno preluknjan s strani aparata, po drugi strani pa dovolj robusten, da varuje notranjost kapusle, vključujoč aromo in svežino čaja. »Poleg tega smo morali izdelati takšna zapirala, ki imajo zelo visoko kontrolirano toleranco, saj točno določena pozicija perforacije determinira funkcionalnost aparata in procesa kuhanja.«

EOL

katerim lahko ostajajo sveža mesec dni. Na embalažo so vtisnili zabavno ime, smejoča jajca in dodali zanimivo zgodbo o kokoški seveda. Največja privlačnost embalaže iz kombinacije kartona in plastike je paleta intenzivnih barv, ki padejo v oko.

Javna razprava o gradbeni in prostorski zakonodaji podaljšana do 19. februarja Na podlagi pobud, prejetih s strani Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, Ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v dosedanjem poteku javne razprave, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podaljšuje javno razpravo o Zakonu o urejanju prostora, Gradbenem zakonu in Zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih do petka, 19. februarja 2016. Navedene organizacije so podaljšanje predlagale zaradi obsega in zahtevnosti materije. MOP ocenjuje, da lahko podaljšana razprava doprinese h kakovosti zakonskih predlogov, ne da bi se pri tem moral spremeniti terminski načrt priprave zakonov. Pripombe in predlogi se tako še naprej zbirajo na naslovu gp.mop@gov.si in preko portala E-demokracija.

februar 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

8

DS Smith Group je vodilni proizvajalec kartonske embalaže v Evropi in globalni specialist za plastično embalažo. Sedež korporacije je v Angliji. V letu 2015 je DS Smith Group prodala 6 milijard kartonskih škatel, zaposluje 24.700 ljudi, ima 211 proizvodnih prostorov po svetu, prisotna je v 32 državah in se širi še naprej. Zadnji nakup je bila proizvodnja papirja v Turčiji. Lani so kupili tudi avstrijski Duropack, ki je bil v Sloveniji prisoten od leta 1992, ko je postal lastnik Tespacka iz Brestanice.

Z združitvijo Valkartona iz Logatca in Tespacka iz Brestanice v podjetje Duropack d.o.o. v letu 2013 je bila narejena priprava za prodajo.

DS Smith je v juniju 2015 z nakupom Grupe Duropack kupil tudi Valkarton iz Rakeka.

O poslovanju in novitetah je v imenu DS Smith Grupe odgovarjala Majda Androjna, generalna direktorica DS Smith, Packaging Division v Sloveniji.

Lani je DS Smith Group zaključil nakup Duropacka (Bolgarija, Makedonija, Srbija, Slovaška, Hrvaška in Slovenija). Kaj bodo poslovno in razvojno prinesli nakupi in kakšen položaj ima slovenski Duropack v strategiji vašega razvoja?

Duropack je izjemna poslovna priložnost in sploh zelo komplementarna. Poleg tega je ta nakup naslednji pomemben korak v naši strategiji rasti in povečanja geografskega odtisa. Duropack ima visoka, kakovostna sredstva in vodilno pozicijo na trgu. Veselimo se Duropackovega prispevka k skupni rasti skupine DS Smith Group na atraktivnih trgih, kjer prej nismo bili zastopani.

V vašem trajnostnem poročilu je navedeno, da ste vodilni reciklažer. S katerimi podatki lahko to podkrepite in kako ste optimizirali ravnanje z odpadki? Kako ste organizirali reciklažo, saj vsaka država nima dovolj zmogljivosti za reciklažo odpadkov?

Stare kartonske škatle in papir, ki ga predelamo v recikliran papir in karton, je za nas zelo vredna surovina. V ta namen smo organizirali omrežje, ki šteje preko 10.000 partnerjev. Razpršeni so po celi Evropi. Ti zagotavljajo, da imajo naše papirnice dovolj surovine in da lahko izpolnimo potrebo trga po reciklirani embalaži. Na ta način lahko optimiziramo oskrbovalni krog za izdelke, ki se transportirajo v naših kartonskih škatlah in optimiziramo učinkovitost papirne in kartonske industrije.

Majda Androjna

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Krožno oskrbovalno razmišljanje kot enoten pristop za vso poslovanje

Embalaža globalno

februar 2016

Embalaža

106

Embalaža globalno

Na kakšne načine zmanjšujete količine porabljenega materiala pri izdelavi kartona? Številna področja inovacij, ki jih izvajamo, in projekti, ki potekajo, so namenjeni zmanjševanju odpada. To vključuje optimizacijo učinkovitosti embalaže na način, da so specifikacije oblikovanja izdelane z najlažjo gramaturo papirja skozi sofisticirano oblikovanje in kvalitetno načrtovanje proizvodnje, da zagotovimo najučinkovitejšo rabo materiala na kartonskem stroju in na proizvodnih linijah.

Zanimiva je vaša inovacija, mislim na projekt v papirnici Kemsley, kjer ste našli način za reciklažo nereciklabilnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji papirja. Za kakšno tehnologijo gre?

Dober primer je avtomobilska industrija, ki se pri transportu ubada s težo transporta komponent. Lahko poveste kaj več o projektu, ki ga izvajate, da bi karton nadomestil les?

Kakšne so prednosti takšnega transporta?

DS Smith Group je zavezana k trajnostnemu razvoju v vseh segmentih. Z inovativnim pristopom smo nenehno na lovu za najboljšimi rešitvami za našo bazo strank in tudi za odpadke v papirnici Kemsley. Celotni proces je na ta način bolj trajnosten in ima nižji ogljični odtis. V ta namen smo ustanovili predelovalni center za odpad, ki nastane ob procesiranju in ustvarjanju papirja ter kartona. Predelovalni center za odpad uporablja stroje in opremo, namenjen pa je ločevanju žice, plastike in vlaken, ki se ustvarjajo med proizvodnjo papirja in kartona. Naš cilj je, da tem materialom namenimo nadaljnjo koristno uporabo.

Sodelujemo z glavnimi proizvajalci originalne opreme in največjimi igralci v avtomobilski industriji. Konstantno torej spremljamo oskrbovalne verige in izboljšujemo embalažo.

Oblikujemo kupcu prilagojeno embalažo. V notranjosti embalaže lahko zagotovimo tudi optimalno pritrditev izdelka ali zaščito izdelka s kartonom, peno, plastiko … Kateremukoli delu avtomobila lahko najdemo primerno embalažo. S kartonskimi rešitvami lahko ponudimo znatno zmanjšanje skupnih stroškov in boljše upravljanje s tveganji: maksimalno število izdelkov v embalaži, embalažne rešitve, ki vodijo neposredno na montažne linije,

9 Rakovice prevažajo v razsutem stanju, v velikih kartonskih kontejnerjih. Valoviti karton je izdelan iz najmočnejših in najvzdržljivejših kraftlinerjev (visoka gramatura), ki majo dodan premaz. Ta preprečuje vdor vlage.

Embalaža je dovolj močna, da je mogoče eno škatlo zložiti na drugo v tovornjaku, tako da je transport še vedno cenovno učinkovit.

Tukaj se lahko raki odpočijejo in opomorejo v hotelu za rake in so v pripravljenosti za naročila iz celega sveta. Ko naročilo pride, rake zapakirajo v unikatno embalažo DryPack – suha embalaža, ki je popolnoma neprepustna.

Embalaža je prestala ogromno testiranj, da je dobila certifikat za letalski tovorni promet in da lahko zagotavlja najboljšo kondicijo rakov, ko prispejo na destinacijo.

V Parizu ste prejeli tri embalažne oskarje.

Med drugim tudi v okoljski kategoriji. Kakšen

Skupina DS Smith je zavezana k trajnostnemu razvoju na vseh nivojih svojega poslovanja.

Težimo k nenehni komunikaciji z našimi strankami, da bi podprli in okrepili njihove okoljske cilje po vsej oskrbovalni verigi.

Prizadevamo si za inovacije naših storitev in oblikovanje embalaže v korist kupcev ter okolja. Tem primeru smo posvetili tri leta raziskav in razvoja s podjetjem Veuve Clicquot in proizvajalcem papirja FAVINI. Skupaj smo ustvarili eleganten in unikaten izdelek, ki je narejen iz papirja, ki je mešanica ostankov grozdja in naravnih vlaken.

Na kakšen način se embalažni sektor premika iz modela linearne oskrbovalne verige k modelu krožne oskrbovalne verige? Kaj je gonilo spremembe in kje vidite največje ovire?

Verjamemo, da linearna oskrbovalna veriga govori le polovico zgodbe in ne vidi celotne slike. Za vse kar gre po verigi v eno smer, gre nekaj tudi v drugo smer. Gre za oskrbovalni cikel. Sledljivost, emisije itd. – največji izzivi oskrbovalne verige so namreč krožni. Ko začneš razmišljati o celotnem ciklu šele vidiš

LASERSKI INDUSTRIJSKI TISKALNIK ŽE ZA CENO INK JET-A!

IZJEMNI PRIHRANEK brez potrošnega materiala!

Promocija

- Delovanje brez potrošnega materiala in stroškov vzdrževanja, potrebna je samo električna energija, - delovanje brez periodnih servisov, ne potrebuje menjav filtrov in drugih obrabnih delov, - možnost izpisa datuma, alfanumerike, barkod, logotipov …, - polje markiranja 35 mm x 35 mm - izjemna resolucija tiska (1.000 dpi), - enostaven za vgradnjo, lahek in kratek: 533 mm in 7 kg, - garancija 24 mesecev.

V kolikor vas zanima vzorčno markiranje, nam pošljite vzorce z želenim napisom oziroma nas kontaktirajte!

106

celo sliko. Tvoje razmišljanje postane bolj povezano, bolj učinkovito, bolj integrirano.

Motivira nas pričakovanje in iskanje rešitev za naše stranke. Z uporabo svojih znanj, od oblikovanja do proizvodnje in dostave do reciklaže, lahko zagotovimo visoko kvaliteto, inovativne rešitve in odlične storitve, ki imajo pogled na celotno sliko embalažnih potreb, ne le na en sam del. To imenujemo »krožno oskrbovalno razmišljanje«, ki ga uporabljamo kot enoten pristop za vsa področje našega poslovanja. Življenje naših kupcev je s tem načinom razmišljanja preprostejše, v sicer zapletenih oskrbovalnih verigah.

Embalaža

Za podjetje Norway King Crab ste izdelali kartonsko embalažo, ki jim je povečala prodajo in zmanjšala tveganja pri prevozu. V čem je posebna?

je vaš pogled na ekodesign, kako inovirate in v čem se ta nagrajena embalaža razlikuje od drugih?

Kateri trend/ pomanjkanje virov/ sprememba zakonodaje/ tehnološka inovacija bi po vašem lahko imela največji vpliv na prihodnost razvoja embalaže?

Zelo smo zadovoljni s potrditvami naših strank in zaposlenih in se veselimo priložnosti za rast poslovanja. Vlagamo v nadaljnje izboljšanje kakovosti naših storitev in embalažnih rešitev, ki jih snujemo. Nova oprema, nova programska oprema in usposabljanja zaposlenih s popolnoma novim "Pack Right« centrom v Brestanici nam bo pomagalo ustvariti dodano vrednost za naše stranke.

Prodajni program: 1. Industrijski ink jet tiskalniki Leibinger 2. Industrijski (vektorski) laserski tiskalniki Solaris 3. Termalni ink jet industrijski tiskalniki Markoprint 4. Etiketirke, print&apply sistemi 5. Termotransfer tiskalniki cab, sato, datamax …

6. Track&trace sistemi, print&verify sistemi, serializacija 7. Ročni ink jet tiskalniki Reiner 8. Servis in potrošni materiali za vse ink jet tiskalnike

ADHEZIV d.o.o.

Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur, Slovenija Tel: 00386 3 74 90 740 Fax: 00386 3 74 90 741 Gsm: 00386 41 612 610 E: vojko.arzensek@adheziv.si Web: www.adheziv.si

februar 2016

kar zmanjšuje komplikacije v kupčevi proizvodnji, manjša teža, manj ravnanja z embalažo, nižji transportni stroški, pakiranje v podjetju, enostavno zložljivi paketi itd.

Združevanje znanja daje večjo možnost razvoja foto: Matej Kolaković

Urška Košenina

Transportno pakiranje

10 106

Embalaža

Transportno pakiranje

Pred letom nastalo podjetje Paklog je združilo izkušnje v izrednih prevozih podjetja

Comark in pakiranja tovora

italijanskega podjetja

Branko Butala

Transpack. Zdaj kupcu

ponujajo prilagojeno leseno embalažo, ki jo po potrebah nadgradijo z raznimi dodatki.

V Beli Krajini odpirajo

proizvodno halo, ki je v

zaključnih fazah gradnje.

Postavljajo tudi lastne sušilnice

lesa in tako bodo povečali

izbor in fleksibilnost pri dobavi lesa z bližnjih žag. V načrtu

je zaposlovanje in širitev na srbski trg. O razmerah na trgu transportne embalaže je govoril Branko Butala,

generalni direktor podjetja

Paklog in Comark.

Dejavnost pakiranja za potrebe transporta je izjemno dinamično področje v globalni logistiki. Kaj za trg zanimivo?

Kadar je govor o tovorih, ki morajo biti po naročilu končnega kupca ali pošiljatelja kakovostno zaščiteni, govorimo o tehnologiji pravilnega pakiranja tovora. Družba Paklog je novo podjetje, ki združuje dolgoletne izkušnje podjetja Comark na področju transporta izrednega tovora, in italijanskega podjetja Transpack na področju pakiranja tovora.

Konkurenčna prednost je vsekakor prenos več kot 40 let izkušenj v transportnem pakiranju. To nam je omogočilo takojšen nastop na trgu in soočenje s konkurenco. Prednosti so še razumevanje transporta v vseh vidikih in prilagoditev embalaže transportnim enotam, odzivnost, prilagodljivost, evidentiranje projektov (urejanje nakladnic, slikovni material za potrebe kupca) in doslednost. Na ta način tovorek dobi svoj smisel, saj mu omogočimo poleg kvalitetne, zavarovane embalaže za transport in skladiščenje tudi racionalno zasedenost transportnega prostora in s tem tudi konkurenčno ceno transporta.

februar 2016

S katero embalažo?

V tem trenutku smo osredotočeni na ponudbo lesene transportne embalaže. V naši proizvodnji v grobem ponujamo tri programe: zaboj, oboj in podstavek. Znotraj posameznega

programa razlikujemo različne tipe (A, E, I, X …) in različen les, ki ga uporabimo za izdelavo, to so rezan les, vezana plošča, OSB plošča.

Tip embalaže je usklajen z zahtevami kupca in vrsto transporta, ali je cestni, ladijski ali letalski, saj ima vsak svoje zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri izdelavi transportne embalaže.

Kateri material je za transportne potrebe najprimernejši?

Naša embalaža je namenjena zaščiti tovora za potrebe transporta in skladiščenja. Embalaža ni namenjena komercialnemu namenu proizvoda. Narava blaga in transportna pot od proizvodnje do potrošnika narekuje tip embalaže.

Osredotočamo se na embalažo za projektne in zahtevne tovore. Tovor mora prenesti strošek embalaže in pakiranja.

Zakaj les?

Izkazalo se je, da je les najprimernejši material za izdelavo embalaže. Naj omenimo še to, da so mogoče številne dodatne opcije zaščite tovorkov znotraj zabojev, obojev ali tistih, ki so samo postavljeni na podstavke.

Tako nemalokrat tovorek dodatno ovijemo v VCI folijo (antikorozijska folija), vakuumsko folijo (ustvarimo vakuum in dodamo silica gel vrečke in tako preprečimo vdor vlage, vode, umazanij, žuželk, …) ali v termoskrčljivo folijo,

Usmerjeni smo v iskanje unikatnih rešitev za kupce, saj tovorki postajajo vse bolj kompleksni, kar povečuje njihovo vrednost ter rizike poškodb med transportom. Svojo priložnost iščemo v sistemu na ključ. Tako se lahko kupec posveti projektom, ki mu prinašajo zaslužek, mi pa poskrbimo za embalažo in transport že proizvedenega. Največ povpraševanje je po prekomorski leseni embalaži.

V Beli Krajini odpirate novo proizvodno halo.

Koliko ljudi boste zaposlili?

Odločitev ni bila lahka. Verjamemo v svojo storitev in strateške povezave, ki jih imamo s podjetji Comark iz Ljubljane in Ploj iz Maribora, Transpack iz Padove in Trsta, Ecotec iz Zagreba in Comark iz Reke. Proizvodnja hala je v zaključnih fazah. Hala obsega 2.000 m2 uporabnih in ogrevanih površin, okoli pa imamo še enkrat več odprtega skladiščnega prostora.

Investirali smo tudi v lastno energetiko na sekance. 400 kw kotel domačega proizvajalca nam omogoča kurjenje lastnih odpadkov iz smrekovega lesa, mletih v sekance. Letos smo stopili v tretjo leto obstoja podjetja. Trenutno zaposlujemo 15 ljudi. Zaposlovali bomo še, vendar postopoma, ko bodo naročila redna.

Krog se zaključi zopet pri kadru, ki mora biti tudi za ta tip podjetja primeren in izkušen.

Kakšni so vaši razvojni in poslovni načrti za leto 2016?

Za nami je drugo poslovno leto in kazalci so obetavni. Naši načrti so stabilizirati proizvodnjo, skleniti kvalitetne pogodbe z dobavitelji lesa in zagotoviti dovolj denarnega toka za pokritje fiksnih stroškov, ki so zaradi odplačevanja investicije kar visoki. Razvojno gledano so v drugi fazi planirane lastne sušilnice lesa, ki nam bodo omogočale nekoliko več neodvisnosti od dobaviteljev lesa. Vzporedno podobno dejavnost razvijamo tudi na Hrvaškem v podjetju Ecotec v Zagrebu. Združevanje znanj na italijanskem, slovenskem in hrvaškem trgu nam daje večjo možnost razvoja. Znižujemo pa tudi stroške nabave materialov. V načrtu je tudi širitev na srbsko tržišče.

106

11 Usmerjeni ste tudi v iskanje novih tipov embalaže. V čem ste inovativni, kateri materiali imajo prednost?

Okolju prijazen novi Industrijski Ink jet tiskalnik Leibinger JET3UP Leibinger industrijski ink jet tiskalniki so proizvedeni na podlagi ekološko usmerjene proizvodnje. Imajo izredno nizko porabo električne energije A**** in dolgo življenjsko dobo.

Vsaka posamezna komponenta tiskalnika avtomatsko optimira njegovo delovanje, s čimer se zmanjša obraba, podaljša čas delovanja in zmanjša poraba energije na minimum. Črpalka se vklaplja po potrebi. Poraba elektrike je le 30 W, kar je 4-krat manj od ostalih ink jet tiskalnikov na trgu. Ecosolver omogoča dodatni 50 % prihranek redčila. Tiskalniki so skladni z EU regulativami Reach, RoHS. S patentirano »sealtronic« funkcijo, kjer gre za avtomatsko neprodušno zapiranje šobe, ni potrebno neprestano oziroma dnevno čiščenje tiskalne glave. Prav tako se črnilo ne zasuši, tudi če ink jet dalj časa ne obratuje. »Clean instant Start & Stop tehnologija« omogoča, da je JET3UP pripravljen na delovanje v nekaj sekundah. Tiskalna glava pa je vedno čista ne glede na količino izkopov in vklopov dnevno/ tedensko/mesečno. »Drop position control«

Embalaža

Zahteve kupcev načeloma narekuje narava tovorkov, ki morajo biti prepeljani. Kupci naših storitev po večini prihajajo iz evropskih držav, nekaj naročnikov je tudi iz tretjih držav.

S pomočjo ladijskega in letalskega transporta naša embalaža potuje po celem svetu. Tukaj upoštevamo mednarodne standarde o uporabi toplotno obdelanega lesa - ISPM 15.

Embalažne novice Zelenega omrežja

Fotografije: arhiv članov

Kakšne zahteve imajo vaši kupci, od kod prihajajo in v katere države izvažajo?

zagotavlja maksimalno preciznost in kontrast izpisa. Možno je tudi remote upravljanje preko mobitela, tablice, PC-ja. Ob izpadu, manjku produktov, se šoba sama avtomatsko zapre. V tiskalnik je vgrajena tudi funkcija »authomatic refresh function«, ki omogoča, da se v dneh, tednih, mesecih nedelovanja Jet3UP sam vklaplja in precirkulira črnilo.

Adheziv d.o.o. www.adheziv.si

Fleksibilna embalaža z ničelnim ogljičnim odtisom V času izrazitih podnebnih sprememb postaja skrb za okolje vedno bolj pereča tema. Švicarski proizvajalec fleksibilne embalaže, O. Kleiner AG, je že daljnega leta 1989 naredil prve korake v tej smeri z namestitvijo biofiltra in tako zmanjšal količino škodljivih izpustov v okolje. 10 let kasneje so pričeli s sežigom vnetljivih hlapov, ki nastanejo pri laminaciji folij, tako pridobljeno toploto pa porabljajo za ogrevanje v zaprtem ogrevalnem sistemu. To je, v kombinaciji s sončnimi celicami za pridobivanje elektrike na strehi tovarne, podjetju zagotovilo certifikat Naturemade Star. Le ta se podeljuje podjetjem, ki več kot 50 % porabljene energije pridobijo iz obnovljivih virov. Kmalu zatem so trgu ponudili klima-nevtralno folijo in neizogibne CO 2 izpuste kompenzirali s

sodelovanjem v mednarodno priznanih okoljskih projektih. Sedaj so šli še korak dlje in postali prvi proizvajalec fleksibilne embalaže na svetu, ki se lahko pohvali z ničelnim ogljičnim odtisom.

O. Kleiner AG www.okleiner.ch

februar 2016

bolj poznano pod imenom shir wrap folie, ki se ob aplikaciji toplote prilagodi tovorku in ga tesno “objame”.

Razvoj in inovacije so največja konkurenčna prednost dosega poslovno in razvojno rast, kar jih je na trgu umestilo

med največje proizvajalce embalaže iz valovitega

kartona. Domači trg jim je premajhen. Ko se je začela kriza, so se odločili za naložbe

in za povečanje izvoza, tako da za letos napovedujejo kar 78 %-tno rast izvoza. A ne le

to. Bernarda Brezec Krajc, vodja razvojnih projektov,

ve, da jim bo projekt z

Radgonskimi goricami, z njimi pripravljajo prav posebno embalažo, lahko dal nov zalet.

In nove partnerje, nosilce znanih blagovnih znamk. Pravi, da njihove izdelke tudi sicer znajo bolj ceniti v tujini kot

doma.

februar 2016

Podjetje Eurobox d.o.o. je od leta 2008 naprej dosegalo stalno rast. V času krize smo namreč naredili drugače od ostalih. Naredili smo investicijski plan in pričeli z vlaganji. V posodobitev strojev, v nove in bolj optimalne proizvodne prostore, v tehnologijo in v kadre. Začrtali smo razvojno strategijo, kje želimo biti čez 10 let. Nismo razpravljali o tem, zakaj dela ni.

Enostavno smo ga dobili. Kar ni šlo pri nas, smo poiskali v tujini. In že takrat smo se zavedali, da se ne smemo fokusirati na domače tržišče, saj je na njem že veliko ponudnikov, ki jim takrat nismo mogli konkurirati. Zavedali smo se, da cena ni vse. Dokaz. Najcenejših ponudnikov že dolgo ni več. Seveda nam je bila v prid vsaka združitev naših največjih konkurentov. In tako smo počasi dosegli mesto drugega največjega proizvajalca embalaže iz valovitega kartona pri nas.

Bernarda Brezec Krajc

Podjetje Eurobox že nekaj let

foto: arhiv podjetja

Kateri trendi na domačem in tujem trgu so lani najbolj vplivali na vaše poslovanje? Se rast nadaljuje?

Trg embalaže in novosti

12 106

Embalaža

Trg embalaže in novosti

In res kar naprej rastete?

Da. Lani smo dosegli rast, 21 %. Glede na prejšnja leta smo tokrat rasti lažje sledili, ker je bila v načrtovanih okvirjih. Trendi, ki so na to vplivali, pa so enaki kot leta 2008. Mislim na rast na tujih trgih, na nenehne investicije v opremo, znanja naših zaposlenih in pa trdo delo. Dejstvo je, da smo kupcem sposobni in pripravljeni ponuditi več. Razvoj embalaže, kombinacijo materialov, cenovno primeren nivo in kvaliteto, ustrezen dobavni rok in primeren nivo komunikacije. Še naprej bo rast.

Predvsem na področju posebnih segmentov in na projektih, ki so tesno povezani z razvojem.

Trend rasti je predviden tudi za podjetje, ki je v »sorodu« z Euroboxom, to je Slokart d.o.o.

Ali je rast povezana tudi s tem, da se povpraševanje po kartonski embalaži povečuje? V katerih panogah in za katero vrsto embalaže?

Za katero vašo embalažo iz valovitega kartona je na trgu največje zanimanje?

Podatki res izkazujejo rast na področju porabe papirjev za namen pakiranja. V različnih panogah. Verjetno gre za delne rasti v vseh sektorjih in za prihod novih. Valoviti karton ima eno od pomembnih lastnosti: trdnost. Zaradi tega lahko zamenja ostale, manj funkcionalne, težje, manj eko izdelke. Druga pomembna lastnost je v najbolj opevanem izrazu zadnjih let. Karton je bio in trajnosten. Manj znana resnica je, da

proizvajalci papirja že dolgo iščejo načine za uporabo sekundarnih produktov iz proizvodnje.

S paro ogrevajo okoliške stanovalce, jim nudijo električno energijo, iz odpadnih vod dobivajo produkte, ki jih na trgu prodajo ipd. Nič več ne velja, da je papirna industrija uničevalec gozdov.

S stranskimi produkti in pogozdovanjem jih dejansko v veliki meri ohranjamo. Trend rasti je v tem, da v naši panogi nenehoma iščemo nove priložnosti in nove trge. Tako smo navajeni.

Tudi pri vas?

Seveda. Če pogledam še malce v lastno škatlo.

Največjo rast dosegamo z zahtevnimi produkti.

Zagotovo je najbolj opazna v avtomobilskem sektorju, ki pa mu stalno sledijo še v ostalih tehnološko zahtevnih panogah. To pomeni, da se v Sloveniji razvija veliko manjših/srednjih podjetij, katerih osnovna proizvodna dejavnost temelji na tehnološko visoko zahtevnih izdelkih. Zgolj transportna škatla že dolgo ni več to, kar kupec želi imeti. In tukaj je naša tržna prednost. Že leta namreč ne ponujamo zgolj škatel.

Kaj pa vaš posebni segment, to je embalaža iz PP, displeji in sestavljene pregrade?

Največjo rast smo dosegli z embalažo iz PP. Razlog je v tem, da jo ponujamo kupcem, ki imajo pozitivne izkušnje z nami že pri kartonski embalaži. Tako točno vedo, da lahko tudi na

13 Ena izmed konkurenčnih prednosti vašega podjetja je lastno razvojno delo. Kaj lahko ponudite kupcu in katere so vaše konkurenčne prednosti?

Zagotovo je naš razvoj naša največja konkurenčna prednost. Že leta vlagamo v znanje, pridobivamo izkušnje in se učimo. Vsi v podjetju. Naša prednost je, da vsi razumemo, kako je pomembno spremeniti način dela/razmišljanje/ cilje za to, da lahko kupcu ponudiš embalažo, ki mu bo ustrezala in mu bo nudila več kot tista, ki bi jo dobil od tvojega konkurenta. Kupcu ponudimo izbiro ustreznih materialov, izvedbo, ustrezno vzorčenje, testiranje v laboratoriju, dizajn in kvaliteten končen produkt. In to cenijo tisti kupci, ki samo v lastnih podjetjih delajo na podobne načine. Zato so skoraj vsi uspešni projekti iz KickStarterja naši kupci. Prav tako so med našimi kupci vsi tisti, ki imajo lastne RR oddelke in delujejo na zahtevnem globalnem trgu.

Govorite o materialih. Kateri materiali so najbolj hvaležni za embalažo, ki bi jo lahko opredelili kot zeleno embalažo?

Promocija

Vsi. »Zelena embalaža« namreč ni toliko v domeni proizvajalca, kot je v domeni kupca. Prav

Za domači in tuji trg pripravljate novost, tudi skupaj z Radgonskimi goricami. Kaj so posebnosti tega projekta?

Res je. Podjetje Slokart d.o.o. je namreč že leta prisotno na področju luksuznega pakiranja.

Predvsem se osredotočamo na proizvode, kjer že desetletje prevladujejo izdelki, ki so narejeni na najbolj fleksibilnem trgu na svetu, na Kitajskem. Imamo zaščite oblike in način sestave, za tujega partnerja pa tudi patent. Zaradi izkušenj, ki jih imamo v Euroboxu, smo postavili lastno proizvodno linijo za Slokart, ki pa še zdaleč ni zaključena. Ko bo vse pripravljeno, bomo imeli na njej kar nekaj prijavljenih patentov. Tako bomo lahko konkurirali kitajskim proizvajalcem, saj žal s pogoji v EU stvari ne moremo delati zgolj ročno. Tukaj je jasna simbioza med obema podjetjema. Ja, Radgonske gorice. Lahko izdam le to, da pripravljamo posebno embalažo. V njej bo posebna izvedba Zlate penine, ki bo posvečena zelo prepoznavni medijski osebnosti, ki ima zanimiva besedila.

In taka bo tudi embalaža: nova, lepa, bleščeča.

Naš drugi projekt pa zaključujemo s Piranskimi solinami, ki bodo spremenile del darilnega pakiranja. Njihov oblikovalec Primož Pislak, iz studia Luks, je pripravil čudoviti grafiko.

Prepričana sem, da bo naša embalaža še dolgo po uporabi izdelkov krasila marsikatero polico.

Glede na nakupne izkušnje izdelovalca, največ v tujini. Žal je tako, da naše izdelke še najbolj

106

cenijo v tujini. Sestavine, kvaliteto, in ja, majhno naklado. In tako je tudi pri škatlah. Ko naš tuji kupec želi embalažo, nima predispozicije v tem, da je cena že tako nizka, da bo moral ravno na embalaži najbolj prihraniti. Ker ve, da tudi oči kupujejo.

Embalaža

Displeje imamo v naši ponudbi, vendar pa jih delamo malo. Razlog? Kupci naročajo displeje v marketingu, pri oblikovalcih, reklamnih agencijah ipd. Mi pa sodelujemo z nabavo/proizvodnjo/logistiko, zato nas zaposleni v marketingu pogosto niti ne poznajo. Gre namreč za precej ločeni področji. Sestavljene pregrade pa so bile razlog, da smo odprli PE v Trbovljah. Poleg našega prvega kupca, zaradi katerega smo šli v investicijo, to je Steklarna Hrastnik, smo sedaj pridobili kar nekaj novih kupcev, ki jim sestavljene pregrade prihranijo čas in pa zmanjšajo možnost napak.

tako je odvisna od tega, za kakšen namen se jo proizvaja, njena povratnost, končni namen ipd. Tudi karton ni zelen, če ga ne recikliramo.

Zagotovo pa karton spada v segment »bolj zelene embalaže«. Glede na CO2 odtis, ki ga papirničarji znatno znižujemo, je kartonska embalaža ena od bolj trajnostnih in ima res visok delež reciklabilnosti. In če karton opredelimo bolj natančno, je prav valoviti karton najbolj »zelen«.

Nadomešča namreč prav tisto embalažo, ki je za okolje najbolj sporna: plastiko, kovino in pa les.

Ali ta novost pomeni, da bo Slokart proizvajal embalažo, ki je doslej prihajala s kitajskega trga? Kaj poslovno in razvojno pomeni nova embalaža za vašo rast?

Res je. Pričakujemo podpis poslovne pogodbe z dvema velikima tujima ponudnikoma, ki sta v FB in kozmetično-modni industriji.

Pričakujemo naročila poznanih blagovnih znamk, kot so Juvée, LVMH, LeSilla, Krug in L'oreal. Smo se pa odločili, da bomo vpeljali blagovno znamko »BoxSide Made in sLOVEnija.«.

Na vsaki naši embalaži bo namreč ta znak. Tako bomo kupcem jasno pokazali, da z nakupom podpirajo EU gospodarstvo. Razvojno in poslovno to pomeni veliko priložnost za prodor na EU trg. Realno pričakujemo to, da se bodo prihodki podjetja Slokart podvojili.

Kaj pričakujete od letošnjega poslovnega leta?

Od letošnjega poslovnega leta ne pričakujemo posebnosti. Načrti so znani. Predviden promet je ocenjen na 13,1 mio EUR. Eurobox d.o.o. naj bi rastel nekje od 22 %. Seveda nameravamo višino izvoza povečati za 78 %, tako da bo končni izvoz dosegel dobrih 46 % prometa. Ker smo konec leta 2014 postali edini certificirani dobavitelj za kartonsko embalažo za podjetja IKEA za regijo Avstrija, Slovenija in Balkan, pričakujemo povečanje prometa tudi z njimi.

Bistveno pri tem pa je, da smo poleg uspešne prilagoditve proizvodnje na standard IWAY dobili tudi neprecenljive izkušnje pri poslovanju z velikim koncernom. Vse to nam bo pomagalo tudi pri delu v podjetju Slokart. Želimo pa si, da bi bilo poslovno leto polno novih izzivov, saj zaradi tega vsako leto uspešneje plujemo po naših in tujih embalažnih vodah.

februar 2016

tem področju pričakujejo inovativnost, ustrezno kvaliteto in želene dobavne roke.

14 106

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Na letališču bo raslo število zelenih ukrepov Aerodrom Ljubljana je lani nadaljeval z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje. Za udejanjenje ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa je prejel certifikat Airport Carbon Accrediation za drugo raven. Za sistem ravnanja z okoljem pa si je maja prislužil certifikat ISO 14001:2004, ki se podjetjem po vsem svetu podeljuje na podlagi izpolnjevanja mednarodnih standardov.

Njihov glavni cilj je varovanje in ohranjanje okolja. Izvajanje ukrepov za ozelenjevanja pisarn je Aerodromu Ljubljana že tretje leto zapored prineslo certifikat Evropske zelene pisarne. Na okoljsko ozaveščenost podjetja smo želeli opozoriti tudi v decembru in ga povezali s t. i. zeleno nitjo. Ta je bila vtkana v letošnja voščila za poslovne partnerje in poslovna darila, ki so bila izdelana iz okolju prijaznih materialov. Darilni paketi, ki smo jih poklonili poslovnim partnerjem, so simbolično vsebovali svinčnik Sprout – edini svinčnik na svetu, ki raste, in lonček z zemljo. Upamo, da bo naše darilo našlo mesto na okenskih policah čim več podjetij in njihove zaposlene spodbudilo k nadaljnjemu ozelenjevanju poslovnih prostorov. Sočasno z zelišči, ki bodo ozelenila pisarne in začinila marsikatero malico, bo letos v Aerodromu Ljubljana raslo tudi število zelenih ukrepov.

Občina Rače-Fram

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

februar 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

za postavitev na okensko polico. Z zalitjem konopljine blazinice semena, ki so v njih, v nekaj dneh vzklijejo. Tini Gardens vsebujejo semena bazilike, sončnice, redkve, kreše ali brokolija. Več informacij najdete na www. ekoman.si in www.posadisvojsvincnik.si.

Axis Mundi d.o.o. www.axismundi.si

B&B Treningi ekonomične vožnje V podjetju B&B so v skladu z vizijo in okoljevarstvenim poslanstvom pred leti kot prvi v državi ponudili trening ekonomične vožnje.

Začetni dvom, ki so ga bili deležni, danes zlahka ovržejo z odličnimi rezultati, ki jih zaznavajo naše stranke. Na usposabljanjih iz ekonomične vožnje udeleženci dosegajo tudi več kot 20-odstotne prihranke pri porabi goriva.

Zmanjšana količina emisij pozitivno vpliva na okolje. Po usposabljanju se zmanjšanje ustali pri nekoliko nižji številki – na podlagi odzivov strank to v povprečju znaša šest odstotkov, kar pri večjem številu prevoženih kilometrov (npr. v prevozniškem podjetju) mesečno lahko predstavlja stolitrski prihranek goriva na posamezno vozilo. Temu je treba dodati še manjše obremenitve pogonskega sklopa, nižje stroške vzdrževanja, daljšo življenjsko dobo in posledično manjšo onesnaženost okolja.

V sklopu akademije profesionalne vožnje na treningih ekonomične vožnje usposabljajo voznike osebnih, tovornih in dostavnih vozil ter avtobusov, pohvalijo pa se lahko tudi z dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami. Tako pozitivno vplivajo na okolje, v katerem živimo in soustvarjamo.

Mini Vrtički Tiny Gardens Predstavljajte si, da imate svoj vrt, ki ga lahko gojite skozi celo leto. Da imate lahko celo leto zagotovljene vitamine in okuse in je celo tako majhen, da se prilega na okensko polico. V Sprout-u smo omogočili, da lahko ima vsakdo svoj vrt, tudi če mu primanjkuje prostora, časa in denarja. Tiny Gardens so majhne, nepremočljive vrtne škatlice, narejene iz recikliranega kartona, v njih pa je namesto zemlje konopljina blazinica. Vrtna škatlica je primerna

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

ERICo opravlja meritve izpustov malih komunalnih čistilnih naprav

Prvi zeleni hotel v Ljubljani Vse parametre izpusta iz MKČN določijo v laboratoriju ERICo. ERICo Velenje d.o.o. www.erico.si

GIZ DZP za vidnejšo vlogo zemeljskega plina v EKS Konec lanskega leta je Ministrstvo za infrastrukturo v javno razpravo podalo osnutek Energetskega koncepta Slovenije (EKS), s katerim želi država začrtati nadaljnjo pot razvoja slovenskega energetskega sektorja.

V javno razpravo se je aktivno vključilo tudi Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in 11. decembra 2015 skupaj z največjim energetskim portalom v regiji energetika.net organiziralo strokovni posvet z naslovom »Zemeljski plin – varna naložba v prihodnost«. Na njem so sodelovali predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in priznani slovenski energetski strokovnjaki, ki so prišli do zaključkov, da je potrebno zemeljskemu plinu v EKS nameniti vidnejšo vlogo. Pozitivni finančni in okoljski učinki uporabe zemeljskega plina namreč sledijo ambicioznim ciljem države – boj proti podnebnim spremembam z zmanjševanjem izpustov CO 2, zanesljiv dostop do energije in konkurenčna oskrba z energijo. Udeleženci so izpostavili tudi vedno večjo uporabo zemeljskega plina v prometu. GIZ DZP je oblikoval zaključke in jih posredoval Ministrstvu za infrastrukturo. Zaključki so: večja vloga zemeljskega plina pri zasledovanju okoljskih

okolje

GIZ DZP, d.z.p. www.giz-dzp.si

Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 je letos še bolj zelena in takšen je tudi hotel Park. Uvajamo okolju prijazne spremembe in iščemo nove trajnostne rešitve. Predvsem pa se zavedamo, da je poleg uvajanja sprememb ključna ozaveščenost. Pomembno je, da se vsi, naši gostje in zaposleni v hotelu Park, zavedamo vpliva, ki ga imamo na okolje. Zato smo naše prostore opremili s prijaznimi napisi, ki nam pomagajo pri uvajanju novih navad. Tako nas spomnijo, da ugašamo luči in elektronske naprave, zapiramo okna in vodo. Varčujemo z elektriko, vodo, papirjem in na sploh skrbimo za manjšo porabo vseh materialov. Morda se nekomu zdijo ti ukrepi malenkostni. Pa vendar ima naš hotel 185 sob in zato vsak liter vode ali vat energije šteje. Skrbimo tudi za izobraževanje naših zaposlenih in postajamo pravi Zeleni Ambasadorji. Skupaj smo si postavili zelene cilje tako na ravni hotela kot tudi individualno. Tudi zato je hotel Park najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane.

Ste vedeli? Če med umivanjem zob zapremo vodo, lahko prihranimo okoli 10 litrov vode.

Zeleno omreŽje

Po novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS 98/2015), ki velja od konca leta 2015, je potrebno po vgradnji MKČN s strani pooblaščene inštitucije opraviti prve meritve vzorca vode na njenem izpustu. Izvajalci javne službe (v glavnem komunalna podjetja) bodo delovanje naprav preverjali vsaka tri leta, prvič pa že leto po prvih meritvah. Če bo uporabnik MKČN pridobil analizni izvid od pooblaščenca za obratovalni monitoring, pregled s strani izvajalca javne službe ne bo potreben. ERICo ima bogate izkušnje, saj tovrstne meritve na terenu in v lastnem laboratoriju že več kot dve desetletji

106

ciljev Slovenije in EU, dodatne koncesije za distribucijo zemeljskega plina, večja pozornost umeščanju plinovodnega omrežja v državne prostorske načrte in umestitev zemeljskega plina med strateške energente na področju transporta.

Hotel Park Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Obdelava bioloških odpadkov

Organski odpadki predstavljajo več kot tretjino vseh odpadkov. Z izločitvijo organskih odpadkov od ostalih odpadkov jih lahko kompostiramo ali predelamo drugače, tako da preprečimo nekontrolirano gnitje. Pri tem poteka kemijska reakcija, kjer pod prisotnostjo kisika nastaja humus, katere reakcija je naslednja:

februar 2016

Mednarodna strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje bosta na celjskem sejmišču od 12. do 15. aprila 2016. V Celju pričakujejo najbolj pomembne blagovne znamke panog, ki jih bodo spremljale aktualne strokovne razprave. Štiridnevno sejemsko dogajanje bodo zaznamovale novosti, koristne informacije in predvsem znanje, v prvi vrsti za strokovno javnost, pa tudi osveščeno splošno javnost, ki se zaveda pomena učinkovitega upravljanja z energijo in ustreznega vzdrževanja za doseganje prihrankov. Častni pokrovitelj sejmov je Ministrstvo za infrastrukturo RS. V spremljajočem programu strokovnih sejmov se bodo v Celju posvetili energetski sanaciji javnih stavb, na področju OVE bodo govorili o uvajanju samooskrbe z električno energijo, o e-mobilnosti, upravljanju porabe in pametnih omrežjih. Posebno pozornost pa bodo namenili tudi mladim, bodočim strokovnjakom. Zadnji sejemski dan (15.4.) bodo najavljenim skupinam učencev, dijakov in študentov, ki se izobražujejo na strokovnih področjih sejmov, omogočili brezplačen vstop na sejma in zanje pripravili poseben program.

opravlja za številne komunalne in industrijske čistilne naprave ter je pri Agenciji RS za okolje vpisan v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa odpadnih voda. Strokovnjaki ne opravljajo zgolj meritev, ampak tudi svetujejo in pomagajo pri doseganju predpisanih vrednosti prečiščene vode iz MKČN.

foto: Špela Bizjak

Aprila v Celju celovito o učinkoviti rabi energije

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 106

Organski material + O 2 = Kompost (humus) + CO 2 + H 2O + NO 3– + SO42– + toplota

okolje

Pri tem je proces odvisen od več dejavnikov in njihove predelave. Glavni dejavniki predelave komposta so voda, pH, temperatura, koncentracija hranil in zračenje. V podjetju Javne službe Ptuj se v okviru CERO Gajke obdelujejo tudi biološki odpadki. Kompostira se v kontejnerjih, kjer poteka intenzivno zorenje, ki traja največ 10 dni pri temperaturi 70 °C. Nato se v hali za naknadno zorenje izvaja proces odsesavanja in vlaženja. Takšen kvaliteten kompost se nato preseje in analizira njegova kakovost ter se kot takšnega oddaja naprej uporabnikom.

Javne službe Ptuj, d.o.o. www.js-ptuj.si

Sistem Thermo za večjo izolativnost Na trgu obstaja delež neizoliranih zgradb, ki jim zaradi spomeniške zaščite ni dovoljena sprememba zunanjega videza. Zanje Jub ponuja rešitev, in sicer Sistem Thermo. Sestavljata ga izdelka Jubolin Thermo in Jupol Thermo.

Jubolin Thermo vsebuje drobne votle kroglice, ki so polnjene s plinom, zaradi katerih se po celotni debelini posušenega barvnega filma ustvari termična ovira, ki daje občutek toplejše in prijetnejše površine. V kombinaciji z notranjo toplotno izolacijsko barvo Jupol Thermo se učinek toplotne izolativnosti še poveča.

V primeru toplotnih mostov Sistem Thermo zmanjša možnost pojava plesni na steni, ker prepreči kondenzacijo vode. Izdelka sta izdelana na inovativen način in zato zaščite filma ne potrebujeta, razen izjemoma, kadar so pogoji izjemno neugodni (klet ipd.). Za lastnosti izdelka imamo dokazila in uradne meritve s strani Inštituta Jožef Štefan, ki so pokazali toplotno prevodnost 0,150 W/mK in toplotno difuzivnost 0,250 m2/s. Pri uporabi sistema Thermo v primerjavi s toplotno neizolirano gradnjo iz opeke v zrak izpustimo 400 kg manj CO2 plina na leto. Za porabo takih izpustov CO2 plina je potrebnih 65 dreves, saj povprečno veliko drevo na leto absorbira 6 kg CO2. Zaradi neuporabe biocidnih pripravkov v sistemu Thermo se zmanjšajo tudi vplivi na okolje, ki jih dobimo pri njihovi proizvodnji in uporabi. Inovativni sistem Thermo je dobitnik priznanja okolju prijazen izdelek, ki ga podeljuje časnik Finance.

februar 2016

Jub d.o.o. www.jub.si

Atlantis se ogreva iz podjetja Julon, zrak boljši

Vodno mesto Atlantis v BTC City-ju Ljubljana je s podjetjem Julon iz Skupine Aquafil sklenilo dogovor o oskrbi s toplotno energijo. To bo presežek toplotne energije preusmerilo v bazene Atlantisa in s tem 100-odstotno zadostilo potrebam po toplotni energiji Atlantisa.

Ker partnerja delujeta v neposredni bližini, takšen dogovor omogoča znatno zmanjšanje okoljskih vplivov in prispeva k bolj zeleni prestolnici. Poleg trajnostnih učinkov na okolje projekt prinaša tudi ekonomske učinke.

Toplotna energija v obliki vroče vode, ki jo bo odslej uporabljalo Vodno mesto Atlantis, v podjetju Julon nastaja v proizvodnem procesu Econyl®. To energijo podjetje Julon delno ponovno uporabi v proizvodnih procesih, preostanek pa je do sedaj predstavljal neizkoriščen presežek energije. Nov dogovor o oskrbi s toplotno energijo iz podjetja Julon bo omogočil zmanjšanje količine toplotne energije, ki ga Vodno mesto Atlantis kupi od družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana.

Posledično se bo za enako količino zmanjšala tudi proizvodnja toplotne energije v mestu.

Nov dogovor obeta zmanjšanje emisij CO 2 za več kot 2.000.000 kilogramov na leto in posledično bolj čist zrak v mestu. Za primerjavo, to pomeni zmanjšanje emisij CO 2 za toliko, kot jih povzroči 1.100 avtomobilov, ki na leto prevozijo 12.700 kilometrov.

Julon d.o.o. www.aquafil.com

Preprosto do vrhunske mansarde Če imate na voljo mansardni prostor, iz katerega bi želeli ustvariti kvalitetne bivalne površine, je lahko preurejanje prostora bolj enostavno, kot si mislite. Potrebujete le prave materiale in prava navodila za delo. Klimo in ugodje bivanja v podstrešnih prostorih v veliki meri definira izolacija podstrešja. Pomembne so tudi pravilna izbira in vgradnja sekundarne kritine ter paropropustne folije na notranji strani, kjer svojo nalogo dobro opravi sistem Knauf Insulation Ecose Plus. Prednosti

sistemske rešitve Ecose Plus, od sekundarne kritine do izolacije in parne zapore/ovire, so predvsem zrakotesnost konstrukcije, nadzorovanje vlage, prihranki energije in denarja, preprečitev poletnega pregrevanja mansardnih prostorov in zimskega podhlajevanja prostorov ter prispevek k bolj kakovostnemu notranjemu zraku. Mineralna volna Ecose, ki je del sistemske rešitve, je naraven material z vezivi na bio osnovi (brez fenol formaldehidnih veziv), ima vrhunsko toplotno izolativnost (od 0,032 W/mK dalje), je negorljiva (razred A1), zvočno izolativna in ima ugoden trajnostni vidik (80 % recikliranega stekla).

Knauf Insulation d.o.o. www.knaufinsulation.si

Na videz majhne izboljšave imajo velik učinek Ovojnina je tudi v farmacevtski industriji pomemben dejavnik vplivov na okolje, zato v Leku, članu skupine Sandoz, pri njenem razvoju zmanjšujemo porabo surovin in energije ter stremimo k rešitvam, ki povzročajo čim manj proizvedenih odpadkov. Pred kratkim je začel veljati prenovljeni Sandozov globalni pakirni katalog, ki služi kot obvezna smernica za vse Sandozove lokacije. Predpisuje celovit izbor priporočenih materialov za ovojnino, dimenzije in oblike primarnih ter sekundarnih ovojnin in podaja smernice na področju ovojnine in pakiranja. Pomembno je, da ovojnina ne le izpolnjuje vse regulatorne zahteve, povzročiti mora tudi čim manj proizvedenih odpadkov, potrošnja energije za njeno izdelavo pa mora biti čim manjša. Tudi dobavitelji morajo zagotavljati ovojnino, ki ne vsebuje težkih kovin ali nevarnih snovi in je tudi sama čim bolj racionalno zapakirana. Izpolnjevati mora še vsaj enega izmed naslednjih pogojev: ovojnino je mogoče ponovno uporabiti, jo reciklirati in energetsko ali organsko predelati. Tovrstne izboljšave so le na videz majhne, saj imajo velik okoljski in ekonomski učinek. Zmanjšujejo primarno in sekundarno ovojnino ter dosegajo izkoristek terciarne embalaže (palet) in tako ustvarjajo prihranek pri transportu. Zaradi izboljšanih rešitev sta večji zmogljivost in učinkovitost

Rastlinska čistilna naprava Limnowet® Rastlinska čistilna naprava Limnowet® je ekološka rešitev čiščenja odpadnih vod s pomočjo rastlin. Predstavlja alternativni model greznicam in klasični kompaktni biološki čistilni napravi. Prednosti rastlinskih čistilnih naprav so enostavna uporaba, izredno nizki stroški obratovanja (ne potrebuje električne energije in rednih servisov mehanske opreme) in nevpadljiv naraven videz. Primerne so za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz individualnih hiš, naselij, turističnih kompleksov, industrijskih obratov ipd. Delovanje rastlinske čistilne naprave Limnowet® temelji na posnemanju samočistilne sposobnosti narave. Sistem je sestavljen iz več zaporedno povezanih gred, izoliranih z neprepustno folijo in napolnjenih s substratom, kjer se voda gravitacijsko pretaka pod površino. Ob sodelovanju mikroorganizmov, vlagoljubnih rastlin in fizikalnih ter kemijskih procesov se voda očisti do zahtevanih standardov.

Prečiščeno vodo iz RČN se lahko uporablja za zalivanje zelenic in sadnega drevja, za okrasni ribnik ali pa se vodo odvaja v ponikovalnico oziroma bližnji vodotok.

LinFis d.o.o., Ljubljana www.linfis.si

Energetski menedžment na nivoju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije V energetsko bolj obremenjenih javnih zgradbah, kamor sodijo tudi domovi za starejše, predstavlja strošek za energijo in vodo med 4 in 6 % celotnih stroškov, zato je pomen energetske in okoljske učinkovitosti vse večji. Domovi so organizirani na ravni Skupnosti, ki poleg krovnega energetskega menedžmenta vsem članom omogoča skupno nastopanje na energetskem trgu. V 32 domovih, ki so se do leta 2015 vključili v sistemski energetski menedžment, se je prihranilo 10 GWh končne energije letno, znižalo stroške poslovanja za 850.000 evrov, povečalo delež OVE iz 3,9 na 22 % in zmanjšalo izpuste CO2 za 3.000 ton. Vodilni partner pri projektu uvajanja energetskega menedžmenta na nivoju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je podjetje Enekom. Osnovni pogoj za uvajanje ukrepov URE je sistematično upravljanje z energijo, kar vključuje vzpostavitev krovnega energetskega menedžmenta in ustrezno informacijsko podporo, ki v vsakem trenutku nudi podatke o porabi energije in primerja učinkovitost med istovrstnimi stavbami na osnovi ključnih energetskih indikatorjev.

Domovi, vključeni v energetski menedžment,

Enekom, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o. www.enekom.si

Ozelenite prihodnost s Pomladnim sejmom in sejmom Green Pomladni sejem prinaša od 31. marca do 2. aprila v Gornjo Radgono strokovne in poslovne predstavitve energetske prenove stavb, koriščenja obnovljivih virov energije, malih čistilnih naprav ter zeleno ponudbo obrtnikov pri zaključnih delih v gradbeništvu in urejanju okolice. Z individualnimi gradbenimi nasveti bodo sodelovali strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK ter s svetovanji o varčevanju z energijo Ekosklad in Ensvet. Istočasno bo sejem Green povezal in predstavil inovativne snovalce, ponudnike, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku, družbi in naravi prijaznih tehnologij, znanja, izdelkov in storitev. Vabimo k predstavitvi zamisli, izdelkov in storitev za trajnostno gradnjo in zeleni razvoj na sejmu.

Zeleno omreŽje RČN velikosti 4 PE dve leti po zasadnji.

Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. www.limnos.si

LinFis sponzor Mednarodnega srečanja slovenske papirne industrije

Podjetje LinFis se je udeležilo Mednarodnega srečanja slovenske papirne industrije, ki je potekalo meseca novembra v Hotelu Golf na

106

so v povprečju v štirih letih povečali energetsko učinkovitost za 21 %, delež izrabe OVE za faktor 5 in zmanjšali izpuste CO2 za 25 %, kar presega cilje 20-20-20 na področju energije in okolja za leto 2020. Z nadaljevanjem dela v obdobju 2016-2019 pričakujemo, da bodo preseženi tudi cilji podnebne energetske politike EU 40-27-27 do leta 2030.

okolje

Lek d.d. www.lek.si

Bledu. Srečanje je organiziralo DITP - Društvo inženirjev in tehnikov papirništva in GZS Združenje papirne in papirno predelovalne industrije.

Kot sponzor srečanja se je podjetje LinFis predstavilo s svojim novim zelenim programom visoko učinkovitih električnih viličarjev Carer, ki zaradi svoje ekološke ustreznosti in velikih prihrankov na gorivu lahko papirni industriji omogočijo nov preboj k čistejšemu in okoljsko prijaznejšemu transportnemu parku. Papirničarji so si lahko ogledali 8T električni viličar, s katerim lahko v petih letih prihranijo do 80 % vzdrževalnih stroškov in za 60 % znižajo porabo goriva.

Dogodka se je udeležil tudi predstavnik italijanskega proizvajalca viličarjev Carer, gospod Andrea Orsi.

Pomurski sejem d.d. www.pomurski-sejem.si

Neslišna dostava brez izpustov

Velika mestna središča se vedno bolj dušijo v izpustih in hrupu sodobnega prometa.

Najboljša rešitev so seveda hoja, kolesarjenje in uporaba javnih prevoznih sredstev. Žal pa to ni primerno za vse naše potrebe. Predvsem dostavnih služb, podjetnikov in obrtnikov si ne moremo predstavljati, kako z rezervnimi deli, novimi pralnimi stroji itd. do stranke potujejo z mestnim avtobusom številka 6. Vsem, ki v mestnih jedrih nujno potrebujejo

februar 2016

pakirnih linij, manjša so odstopanja v pakirnem procesu. Nižji stroški nam omogočajo nižjo ceno izdelkov, s tem pa povečujemo dostopnost svojih zdravil za uporabnike in paciente.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 106

okolje

individualno obliko prevoza, Renault ponuja rešitev, ki ohranja prednosti avtomobila, a iz enačbe odstrani izpušne pline in hrup. Renault Kangoo Z.E. predstavlja uspešno serijsko predelavo priljubljenega dostavnega vozila v avto, ki omogoča okolju prijazno dostavo blaga tudi tam, kjer običajna vozila zaradi okoljskih omejitev dostopa nimajo. Predelava je izvedena tako uspešno, da ne posega v prostornino potniškega ali tovornega prostora. Baterije so skrite v dnu vozila, napajajo pa električni motor, ki je zaradi svoje preproste zasnove zanesljiv in cenovno ugoden za vzdrževanje.

načrta za Evropo je smotrnejša poraba javnih sredstev s ciljem uporabe privatnih investicijskih sredstev. Predvsem zaradi krize in posledične obremenitve javnih proračunov ter zmanjševanja razpoložljivih razvojnih sredstev usmerja Evropska komisija v novi finančni perspektivi celoten spodbujevalni sistem iz pretežno nepovratnih v vse večji obseg povratnih razvojnih sredstev oziroma v tako imenovani finančni inženiring. Slednji kombinira tako javne kot zasebne vire in na ta način dosega bistveno večje multiplikativne učinke.

SIJ, d.d., Ljubljana www.sij.si

Projekt krožnega gospodarstva z dobrodelno noto

SID, d.d., Ljubljana www.sid.si

Okolju prijazno ogrevanje z odpadno toploto Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

SID banka slovenskim podjetjem odpira vrata do evropskih sredstev

februar 2016

Predstavniki SID banke in Evropske investicijske banke so konec minulega leta sklenili memorandum o sodelovanju, v okviru katerega bosta banki skupaj delovali v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). SID - Slovenska izvozna in razvojna banka je s tem tudi uradno postala vstopna točka za slovenska podjetja in druge organizacije, ki želijo sodelovati v projektih Naložbenega načrta za Evropo oziroma konkretneje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Evropska pobuda Naložbeni načrt za Evropo predvideva 315 milijard evrov novih naložb v evropsko gospodarstvo. Za ta namen je bil ustanovljen EFSI, ponudbo sredstev tega sklada pa bodo pospeševali z Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe (EIAH). Izhodišče in temelj Naložbenega

V jeklarski skupini SIJ se zavedajo, da je v njihovi panogi velik potencial v obvladovanju in koristni izrabi celotnega življenjskega cikla energije. Njihova jeklarna Metal Ravne je skupaj s podjetjem Petrol Energetika za daljinsko ogrevanje Raven začela uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči. Na Okoljskem srečanju 2015 nagrajeni projekt je pri nas prvi primer takega izkoriščanja toplote, s katero na Ravnah ogrevajo še sanitarne vode industrijskih podjetij delujočih na skupni lokaciji ter vodo ravenškega zimskega in letnega bazena.

Posledično se bo količina toplogrednih plinov znižala za kar 1.500 ton letno. Poleg tega bodo v Metal Ravnah zaradi manj obremenjenega hladilnega sistema tudi manjši stroški energije. Projekt pomeni dolgoročno zanesljivo oskrbo s toploto, začetek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter občuten prispevek k trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti Ravne na Koroškem. Tudi druga SIJ-eva jeklarna, jeseniški Acroni, se nahaja ob mestu in zato v skupini SIJ načrtujejo, da bo tudi na Jesenicah industrijska odpadna toplota v naslednjih letih postala pomemben dopolnilni vir daljinskega ogrevanja in ne nazadnje tudi konkurenčna prednost skupine SIJ zaradi nižjih stroškov poslovanja in prispevka k okoljevarstvenemu napredku.

V Unirecu nenehno na različne načine ozaveščamo mlade o recikliranju odpadnih plastenk in o krožnem gospodarstvu. A ne samo to – dokazujemo, da je krožno gospodarstvo tudi odlična priložnost za dobrodelnost. V vseslovenskem ozaveščevalno-humanitarnem projektu Jaz, ti mi, za Slovenijo - stara plastenka za nov inkubator letošnje šolsko leto sodeluje preko 180 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, fakultet. Sodelujejo tudi druge ustanove, podjetja, obrtniki in posamezniki. Več odpadnih plastenk kot bo zbranih, višji bo znesek od njihove prodaje, ki ga bo DROE Unirec namenila sofinanciranju nakupa inkubatorja v kranjski porodnišnici, ki je novembra lani praznovala svojo 60-letnico. S projektom želimo opozoriti na pomen zapiranja snovnih tokov kot enega temeljnih načinov ohranjanja naravnih virov.

Projekt organizirata Društvo Tandem Zagorje in DROE Unirec v sodelovanju s programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. Častni pokrovitelj projekta je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Unirec d.o.o. www.unirec.si

Pričetek projekta Gospodarjenje z e-odpadki Vzpostavitev učinkovitejše in potrošnikom prijaznejše infrastrukture zbiranja e-odpadkov in odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (OPBA) je osrednja aktivnost projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Evropska komisija v sklopu razpisa LIFE, programa za okolje in podnebne ukrepe 2014-2020. S petletnim projektom bo družba Zeos, d.o.o., postavila 400 uličnih zbiralnikov, 45 zelenih kotov v trgovskih centrih in z

mobilnim zbiralnikom organizirala dogodke na podeželju. Cilj projekta je širiti informacijo o nujnosti ločevanja e-odpadkov in OPBA, možnostih njihovega oddajanja na novo vzpostavljenih zbirnih mestih in spodbuditi končne potrošnike, da spremenijo vedenje in dejansko začnejo tovrstne odpadke ločevati, v kolikor jih še ne. Družba Zeos je že aktivno pričela z izvajanjem projekta, prizadeva si doseči vse zastavljene cilje in upravičiti zaupanje sofinancerjev projekta.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

GoOpti skrbi za manj onesnažen zrak tudi v Italiji

Konec leta 2015 se je v Ljubljani odprl nov Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). To je dobra novica za Ljubljano in obenem za celotno Slovenijo, saj bo RCERO Ljubljana skrbel za predelavo odpadkov iz 37 slovenskih občin. Je največji tovrstni center v Sloveniji z najmodernejšo tehnologijo. V treh objektih poteka mehansko-biološka obdelava dveh vrst odpadkov, in sicer zbranih bioloških odpadkov ter preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Iz bioloških odpadkov pridobivajo kompost, mešane odpadke pa zmeljejo in jih ločijo v težko frakcijo, to so organski odpadki, in lahko frakcijo, ki je gorljiva. Po končni obdelavi je odloženih le 5 do 10 % odpadkov, ki so neškodljivi za okolje.

Predelava ne bi bila mogoča brez tehnološko naprednih strojev Komptech, ki so vodilni na področju mehanske in mehansko-biološke predelave odpadkov ter obdelave biomase. Za predelavo odpadkov v regijskem centru skrbi 10 Komptechovih strojev, med njimi tudi dva primarna drobilnika Terminator 6000S in en 5000S. Ti stroji imajo pomembno vlogo, saj začenjajo postopek predelave. Odpadke razdrobijo na kose enakomerne velikosti, ki se jih uporabi za nadaljnjo predelavo, prav tako pa se odstranijo preveliki kosi, ki bi lahko povzročali težave kasneje v postopku.

106

optimalno upravljanje, večjo zanesljivost delovanja omrežja in lažje obvladovanje v kritičnih obratovalnih razmerah. Udeležence slavnostne prireditve je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez, ki je v svojem nagovoru poudaril, da mora Slovenija kot mala in posledično tudi energetsko ranljivejša država v mednarodni skupnosti v veliki meri sama skrbeti za svojo energetsko varnost. Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, se je v svojem nagovoru dotaknil priprave Energetskega koncepta Slovenije in dejal, da snovalci koncepta na Ministrstvu za infrastrukturo nimajo lahke naloge. Dodal je, da je Eles z investicijo v najsodobnejši sistem vodenja prenosnega omrežja vzpostavil platformo, ki je sposobna prevzeti vse bodoče izzive s področja razpršene proizvodnje električne energije in ostalih sprememb, ki se napovedujejo na področju obvladovanja delovanja elektroenergetskih sistemov.

okolje

Stroji Komptech v najmodernejšem centru za ravnanje z odpadki

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Eles d.o.o. www.eles.si

Teknoxgroup Slovenija, d.o.o. www.teknoxgroup.com

Zeleno omreŽje

GoOpti www.goopti.com

Družba Eles obeležila 25 let obstoja

Na dogodku, poimenovanem Povezani v prihodnost, je družba Eles v januarju na Ljubljanskem gradu slavnostno obeležila 25 let obstoja in zbranim gostom predstavila novo tehnološko pridobitev v Republiškem centru vodenja elektroenergetskega sistema RS. Z novim sistemom vodenja SCADA/ EMS se bo še izboljšala spoznavnost in vodljivost domačega prenosnega omrežja ter spoznavnost sosednjih omrežij. Prenovljeni Republiški center vodenja bo omogočal tudi

Izkoristite prednosti Zelenega omrežja • redno prejemajte specializirano revijo za trajnostni razvoj EOL,

• sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL in na spletnem portalu www.zelenoomrezje.si,

• bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

februar 2016

Podobno kot osrednja Slovenija se tudi severna Italija spopada z onesnaženostjo zraka s trdnimi in prašnimi delci. GoOpti je z inovativno ponudbo skupinskih prevozov v le nekaj letih poskrbel za to, da smo Slovenci in naši sosedje opravili kar 57.600 manj poti z avtomobili.

Okolju je bilo prihranjenih 64.000 ton izpustov CO2, nam pa kar nekaj dni s preseženimi vrednostmi onesnaženosti v zraku. GoOpti je svojo platformo za združevanje potnikov in optimizacijo poti lansiral tudi v Italiji, kjer bo njihov vpliv na zmanjševanje onesnaženosti zraka še večji. Potniki lahko udobno in zanesljivo potujejo med vsemi večjimi severno-italijanskimi mesti in letališči. GoOpti je tudi priljubljen partner vseh organizatorjev dogodkov. Izkušnje pri organizaciji prevozov in načrtovanju poti, vedno dosegljiv klicni center, sodobna vozila in profesionalni vozniki so odlični argumenti za poslovne in zasebne poti z GoOpti-jem.

20 106

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor tokrat odgovarja na dvoje vprašanj: kako bo Slovenija pristopila k izvedbi Pariškega sporazuma in kaj želi doseči s pozivom uporabnikom malih kurilnih naprav, naj upoštevajo dobre prakse pri kurjenju drv.

Komisija pripravlja poseben dokument po Pariškem dogovoru Kako bo Slovenija pristopila h konkretizaciji izvedbe podnebnega sporazuma v Parizu?

februar 2016

Pariški sporazum je bil sprejet na konferenci pogodbenic podnebne konvencije ZN v Parizu, 12. 12. 2015. Prvi korak, ki sledi, je slavnostni podpis sporazuma, ki bo na povabilo GS ZN Ban Ki-moona potekal 22. 4. 2016 v New Yorku.

Udeležili se ga bodo nekateri najvišji politični predstavniki 196 držav pogodbenic podnebne konvencije, med njimi tudi številni predsedniki držav ali vlad ter ministri za okolje in podnebne spremembe. Podpis sporazuma bo odprt eno leto, nato pa bodo do leta 2020 v državah pogodbenicah potekali postopki ratifikacije sporazuma, da bi le-ta pričel veljati in se začel izvajati z letom 2020. Slovenija bo ratificirala sporazum usklajeno z EU in drugimi državami članicami.

Slovenija pristopa k obveznostim zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v sklopu skupnega napora Evropske unije. Evropski svet je že oktobra 2014 potrdil cilj skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 % do leta 2030 glede na leto 1990, ob tem pa izrazil tudi namero, da bo ta cilj ponovno preučil na podlagi zaključka pogajanj. Na zasedanju 18. 12. 2015 je zato Evropski svet že povabil Evropsko komisijo in Svet ministrov, da do marca 2016 pripravita potrebno oceno rezultatov Pariškega sporazuma

in aktivnosti za začetek izvajanja sporazuma.

Za ta namen Komisija že intenzivno pripravlja poseben delovni dokument ("Staff Working Dokument") z ekspertno analizo Pariškega dogovora. Ta dokument bo podlaga za razpravo ministrov za podnebne spremembe na zasedanju 4. 3. 2016, dokončne odločitve in korake za naprej za raven EU in držav članic pa bodo nato potrdili voditelji na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta. Slovenija bo intenzivno sodelovala v tej razpravi, nato pa sledila skupnemu dogovoru na ravni EU za naslednje korake v letu 2016 in kasneje.

Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 in razdelitev tega cilja med državami članicami bo namreč predmet novega podnebnega energetskega zakonodajnega svežnja EU. Prvi zakonodajni predlog glede reforme sheme EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) je Komisija že predlagala poleti 2015, letos julija pa naj bi predstavila tudi delitev bremen zmanjševanja emisij v drugih sektorjih med državami članicami. Pričakovati je, da se bodo pogajanja o teh predlogih intenzivirala v drugi polovici letošnjega leta, nato pa nadaljevala v leto 2017.

Kakšna je dobra praksa pri kurjenju drv?

MOP je vse uporabnike malih kurilnih naprav pozval, naj upošteva dobre prakse pri kurjenju in pravilni pripravi drv. Kaj lahko dejansko stori ministrstvo na tem področju, še posebej, ker stroka poudarja, da bi prav s toplotnimi črpalkami dosegli večjo učinkovitost pri zniževanju porabe primarnih virov energije in zmanjšali emisije CO2?

Opozorila glede pravilne priprave drv in pravilnega kurjenja izvajamo v sklopu aktivnosti izobraževanja, svetovanja in komuniciranja z javnostmi z namenom izboljšanja kakovosti zunanjega zraka. To aktivnost predpisujejo Načrti kakovosti zraka, ki so bili v zadnjih treh letih sprejeti za vsa območja preseganj (teh je v Sloveniji sedem: mestne občine Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana in Novo mesto ter Zasavske občine) z več kot 35-imi dnevi presežene dnevne mejne koncentracije PM10 delcev. Načrti so dostopni na spletni strani:

http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_ varstvu_okolja/kakovost_zraka/. Ukrepi, ki so določeni v načrtih, so naravnani tako, da učinkovito in uspešno trajno skušajo zmanjšati vire, ki povzročajo slabo kakovost zraka. Ker so zdaleč največji vir onesnaženja zraka male kurilne naprave, je glavnina ukrepov osredotočena na to področje. Naslednja skupina ukrepov je usmerjena k zmanjšanju virov iz prometa, tretja skupina ukrepov pa je namenjena ukrepom iz gospodarstva ter splošnim in podpornim ukrepom, kamor sodi tudi omenjeno ozaveščanje. Po načrtih kakovosti zraka je vsako območje glede na zgoščenost poselitve in glede na Lokalni energetski koncept razdeljeno na podobmočja, kjer je za vsako podoobmočje določeno, kateri je prednostni način ogrevanja: na zgoščenih območjih poselitve z daljinskim ogrevanjem ali na zemeljski plin; na odročnem zgoščenem območju poselitve bo prednostni način ogrevanja na mikrosistem na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, na ostalih nezgoščenih območjih poselitve ni določen prednostni način ogrevanja.

Tej logiki sledijo tudi subvencije Eko sklada oz. omejitve pri pridobivanju subvencij glede na območja bivanja prosilcev. Na območjih, kjer je prednosten način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali ogrevanje na plin, so subvencije za nakup kurilnih naprav, vključno s toplotnimi črpalkami, omejene, sicer pa so dostopne. Na takšen način ocenjujemo, da je možno z omejenimi finančnimi viri v najkrajšem času doseči izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka so sicer v veliki meri skladni s prizadevanji za zmanjšanje emisij CO2 oz toplogrednih plinov, pri čemer pa glede toplotnih črpalk opozarjamo tudi na to, da bi le-te k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov prispevale več, če bi bil vir električne energije za njihovo delovanje v celoti iz obnovljivih virov energije - OVE (v Sloveniji imamo 26,2 % električne energije pridobljene iz OVE - leto 2011), hkrati pa da je pri vgradnji in učinkoviti uporabi toplotnih črpalk potrebna zadostna predhodna toplotna izolacija stavb ter primerna vmestitev ogrevalnega sistema, kar predstavlja pogoj, ki pogosto ni izpolnjen, zato nekritično subvencioniranje toplotnih črpalk po našem mnenju ni upravičeno.

21

komunalne odpadne vode je eden od ključnih ukrepov za zagotavljanje dobrega stanja voda in varstva voda pred onesnaževanjem.

Obenem pa zaradi potrebe po obsežnih investicijah in s tem povezanimi finančnimi posledicami predstavlja enega večjih izzivov v Republiki Sloveniji. V preteklih letih je postajalo vse bolj jasno, da investicije, načrtovane v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ne bodo realizirane v predpisanih rokih, zato je na Ministrstvo za okolje in prostor prispela vrsta pobud in predlogov za prenovo predpisanih zahtev.

Vlada RS je tako na svoji seji dne 16. 12.

2015 sprejela novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki združuje tri predhodne predpise, in sicer Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (UL RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (UL RS, št. 98/07 in 30/10) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (UL RS, št.

88/11, 8/12 in 108/13). Hkrati je sprejela tudi spremembe in dopolnitve dveh vsebinsko povezanih uredb, t.j. Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Ministrica za okolje in prostor je dne 9. 12. 2015 sprejela še dva vsebinsko povezana pravilnika, t.j. Pravilnik o občutljivih območjih in spremembe in dopolnitve Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Navedeni predpisi so objavljeni v UL RS št. 98/15 z dne 18.

12. 2015 in so stopili v veljavo 31. 12. 2015.

Zahteve v prenovljenih predpisih so rezultat intenzivnih usklajevanj s ključnimi predstavniki zainteresirane javnosti ter drugimi resorji in se nanašajo na vsebine, podane v nadaljevanju.

Merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda za evtrofikacijo so usklajena z merili za vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda. Za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, so določene zahteve glede učinkov čiščenja, če gre za tipske naprave po standardu SIST EN 12566-3, ter zahteve v zvezi z uporabo naprav, sestavljenih iz enote po standardu SIST EN 12566-1 ali SIST EN 12566-4 in nadaljnje enote po standardu SIST-TP CEN/TR 12566-2, SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali SIST EN 12566-6. Določena je obveznost izvajanja prvih meritev za vse vrste malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tudi za tipske naprave po standardu SIST EN 12566-3. Zavezanec za zagotavljanje prvih meritev ni več izvajalec javne službe, temveč upravljavec te male komunalne čistilne naprave. Prenovljeni so oskrbovalni standardi

okolje

Čistilna naprava.

Foto Sokol ARSO, avtorica Štefka Krivec. za aglomeracije s skupno obremenitvijo med 50 in 500 PE, kjer se lahko zagotovi opremljenost z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov, če se ugotovi, da bi opremljanje z javno kanalizacijo za celotno aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov. Določeni so pogoji za uporabo individualnih rešitev za posamezne objekte v aglomeraciji. Ključna sprememba pa so podaljšani prehodni roki za zagotavljanje predpisanih ukrepov in prilagoditev obstoječih objektov, in sicer so podaljšani tisti roki, ki so predmet urejanja na nacionalni ravni in ne izhajajo iz zahtev zakonodaje EU. Tako so podaljšani roki za opremljanje aglomeracij s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ter roki za prilagoditev predpisanim zahtevam za tiste obstoječe objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002 ali so bili v uporabi pred tem dnem. Prehodni rok za zagotovitev javne kanalizacije v aglomeracijah je strožji (najpozneje do 31. 12. 2021), če gre za aglomeracije s skupno obremenitvijo med 500 PE in 2.000 PE na občutljivih ali vodovarstvenih območjih, in nekoliko blažji (najpozneje do 31. 12.

2023) za preostale aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE. Prav tako je strožji prehodni rok za prilagoditev obstoječih objektov predpisanim zahtevam (najpozneje do 31. 12. 2021) za tiste obstoječe objekte, kjer ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času njihove gradnje, sicer pa je prilagoditev zahtevana najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta.

februar 2016

Odvajanje in čiščenje

106

Promocija

Prenova predpisov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Vode kot strateški vir zahtevajo drugačno upravljanje Kot je bilo napovedano, se je zgodilo. Z novim letom je začela z delom Direkcija RS za vode, nov organ Ministrstva za okolje in prostor. Za vršilca dolžnosti direktorja so po stroki gradbenik, ki ve, da

se predvsem stroka ni prijazno

odzvala na nov uradniški organ, ki naj bi povezal

različne sektorske interese pri

upravljanju z vodami. Na te

Toda denarja je bilo doslej vedno premalo.

na neučinkovitost v upravljanju

Res je poseben izziv zagotovitev zadostnih finančnih sredstev. Zato bomo nadaljevali tam, kjer je konec preteklega leta pričelo že ministrstvo. Mislim na pridobitev finančnih sredstev iz različnih evropskih virov. Za učinkovito upravljanje z vodami je ključnega pomena tudi vzpostavitev ustreznih evidenc, informacijskega sistema, baz podatkov in arhiva. Neurejene evidence in baze otežujejo delo na vseh segmentih. Njihova vzpostavitev bo pozitivno vplivala na vse procese, ki jih izvaja direkcija, jih bo olajšala in pospešila.

z vodami, so pa nedvomno

Se boste lotili tudi neživljenjskih predpisov?

potrdile, da morata država

Tudi to je izziv. Veliko število vlog in upravnih postopkov je v nekaterih primerih posledica prestrogih, nesmiselnih ali nelogičnih zahtev, ki izhajajo iz predpisov. Direkcija mora na podlagi izkušenj, še posebej v stikih z uporabniki, aktivno sodelovati v postopkih priprav novih in sprememb obstoječih predpisov, ki vplivajo na področje voda.

bojazni prvi mož odgovarja,

da je Direkcija ustanovljena

prav zato, da postane ključni

strokovni organ v državi. Niso

namreč samo poplave pokazale

in stroka ukrepati drugače.

Težava bodo seveda sredstva.

februar 2016

Če izpostavim ključna področja mojega delovanja, je v tem trenutku prednostno to, da direkcijo pripravimo za začetek delovanja.

Direkcijo želim uveljaviti tako v strokovni javnosti kot med uporabniki in zagotoviti njeno prepoznavnost kot strokoven in kompetenten organ. Zagotavljati mora učinkovito izvajanje upravnih postopkov, redno vzdrževanje vodne infrastrukture in kakovostno pripravo ter realizacijo investicij na področju urejanja voda.

Vode po novem

imenovali Tomaža Prohinarja,

Vzpostavitev Direkcija Republike Slovenije za vode je proces, ki se je začel nekako pred petimi leti. Danes spremljamo rezultate tega procesa.

Zato so tudi izzivi, s katerimi se srečujemo, že dobro določeni. Cilj je vzpostavitev sistema upravljanja voda, ki omogoča njihovo celostno upravljanje, to je izkoristiti vodni potencial Slovenije kot razvojno priložnost, upravljati z vodo kot trajnim virom in zagotavljati poplavno varnost.

Ena izmed pomembnejših nalog je tudi učinkovito upravljanje s premoženjem, saj veliko vodne infrastrukture in vodnih zemljišč ni ustrezno zemljiško knjižno urejeno. Direkcija se bo morala uveljaviti in si zagotoviti prepoznavnost tudi v mednarodnem okolju. Kot

foto: Rok Majhenich

Javnost praviloma ni naklonjena ustanavljanju novih organov v državni upravi. Kaj je vaš glavni strokovni izziv na tem področju, ki je za razvoj države med bistvenimi?

Tomaž Prohinar

22 106

okolje

Vode po novem

partner želimo sodelovati pri različnih raziskovalnih in razvojnih projektih.

Seveda je pomembna naloga direkcije priprava strokovnih podlag za načrte s področja upravljanja z vodami. Večina ključnih načrtov je trenutno v zaključnih fazah priprave in sprejema. To so Načrt upravljanja z vodami II, Načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti in Načrt upravljanja z morskim okoljem. Glavna naloga v prihodnjih letih pa bo spremljava njihovega izvajanja in priprava morebitnih potrebnih sprememb ali dopolnitev.

Direkcija RS za vode je ustanovljena z namenom, da postane ključni strokovni organ na področju upravljanja z vodami.

Nalog ni malo. Med očitki stroke na ustanovitev Direkcije RS za vode pa je bilo mnenje, da bo nastal nov številčen uradniški organ, a bo v njem premalo strokovnih delavcev. Ali je okrepljeno uradništvo na račun stroke?

Direkcija RS za vode je ustanovljena z namenom, da postane ključni strokovni organ na področju upravljanja z vodami. V njej so združene vse naloge upravljanja voda, s kadrovsko prerazporeditvijo zaposlenih iz Urada

23 Direkcija bo sledila politiki celostnega upravljanja voda, porečij in izvajala strateške in operativne programe na tem področju. Nekaj izzivov sem že omenil. Poleg zagotovitve izvajanja rednega vzdrževanja vodne infrastrukture, za katerega bo met letom potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva, bomo izvajali investicije v vodno infrastrukturo, ki so predvidene v okviru programa vodnega sklada. Primopredaja teh projektov med ministrstvom, ki jih je vodilo do sedaj, in direkcijo, poteka. Nadaljevala oz. pričela pa se bo tudi priprava večjih investicij za zagotovitev protipoplavne varnosti JZ dela Ljubljane in Železnikov. Tudi priprava novih protipoplavnih investicij na Savinji in Dravi.

Obstoječe stanje na področju upravljanja z vodami v Sloveniji je bilo že leta prepoznano kot nezadovoljivo. Še posebej je to prišlo do izraza v vrsti poplavnih dogodkov v letu 2014.

Glede prodaje tujcem. Za vodno pravico lahko zaprosi vsakdo, ki namerava rabiti vodo. V postopku podelitve vodne pravice, koncesije ali vodnega dovoljenja, se ugotavlja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za podelitev te pravice, ki zasledujejo cilje Zakona o vodah. Imetniku vodne pravice se določijo tudi pogoji, ki jih mora pri svoji rabi upoštevati. Prav tako mora vsak imetnik vodne pravice plačevati vodne dajatve. Z vidika varovanja vodnih virov je tako povsem nepomembno, kdo pravico izvaja, če jo seveda izvaja skladno s podeljeno koncesijo oziroma vodnim dovoljenjem. Kar pa se tiče podeljevanja vodnih pravic za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot storitev gospodarske javne službe, pa je v Zakonu o vodah predpisano, da se lahko podelijo le občini oziroma državi.

Ali so bile predvsem poplave tiste, ki so narekovale ustanovitev direkcije in s tem drugačno upravljanje voda, ali zagotovitev kakovostne

Vsekakor bo potrebno zagotoviti zadostna finančna sredstva predvsem za ustrezno vzdrževanje vodne infrastrukture. Že pri sanaciji poplav je bilo znano, da za urejanje vodotokov in povodij ni niti dovolj strokovnih podlag niti denarja. Kakšne so možnosti za uvedbo novih dajatev za vode in s tem za več sredstev za preventivo in sanacijo upravljanja z vodami.

Vsekakor bo potrebno zagotoviti zadostna finančna sredstva predvsem za ustrezno vzdrževanje vodne infrastrukture. Skladno z zadnjo spremembo zakona o vodah bo potrebno sredstva za redno vzdrževanje, to je izvajanje gospodarske javne službe, zagotoviti v integralnem delu proračuna. Za nove investicije bodo sredstva črpana predvsem iz sklada za vode in različnih evropskih finančnih mehanizmov - kohezijski sklad, interreg projekti ipd.

Za uvedbo novih dajatev so potrebne sistemske rešitve na državni ravni v okviru Zakona o vodah. Ta predvideva dve vrsti vodnih dajatev, in sicer za vodno povračilo in plačilo za vodno pravico. Skrb direkcije je predvsem, da se obstoječe obveznosti in dajatve redno stekajo v vodni sklad.

Neusklajenost interesov, vodnih, prostorskih in sektorskih, od naravovarstvenih do kmetijskih, je vplivala na učinkovitost upravljanja z vodami. Bo z direkcijo zdaj drugače? Želimo, da bi bili z nastankom direkcije znotraj ene organizacije združeni strokovnjaki in tudi pristojnosti, ki so bile doslej razpršene po različnih službah. Menim, da bo s takšno združitvijo mogoče bistveno lažje, predvsem pa tudi bolj učinkovito ščititi in zagovarjati interese z vidika upravljanja in varovanja voda.

To pomeni, da bomo te interese lahko bolje uveljavljali tudi nasproti drugim sektorskim interesom. Eden ključnih izzivov je priprava strateških dokumentov in programov ukrepov, ki bodo, zaradi združitve različnih akterjev

106

Obstoječe stanje na področju upravljanja z vodami v Sloveniji je bilo že leta prepoznano kot nezadovoljivo. Še posebej je to prišlo do izraza v vrsti poplavnih dogodkov v letu 2014.

Država je bolj aktivno pristopila k izvedbi reorganizacije področja upravljanja z vodami, saj je bilo na podlagi številnih poplavnih dogodkov in velikih škod v preteklih letih ugotovljeno, da dosedanji način upravljanja z vodami in obstoječa organizacijska struktura ne omogočata dovolj učinkovitega izvajanja nalog v javnem interesu.

upravljanja voda v eni inštituciji, bolj izvedljivi in učinkoviti.

Direkcija bo kot nosilec urejanja prostora in kot soglasodajalec sodelovala v postopkih urejanja prostora, graditve objektov, presoj vplivov na okolje in drugih presoj skrbela za ustrezno varovanje voda in njene rabe.

okolje

Kateri projekti bodo imeli letos prednost?

Kako boste uveljavljali eno ključnih razvojnih spoznanj sodobnosti, da je voda strateška in konkurenčna prednost Slovenije. Vodne vire smo doslej prodajali tujcem, se bo to še nadaljevalo?

oskrbe prebivalcev Slovenije?

Kaj bodo morali izpolniti upravljavci vodnih infrastrukturnih objektov za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, saj so ocene, da so ti objekti slabo vzdrževani?

Direkcija kot upravljavec vodne infrastrukture skrbi za njeno vzdrževanje. Vzdrževanje se izvaja preko koncesionarjev. Okoljevarstvena dovoljenja se za vzdrževanje vodne infrastrukture ne pridobivajo. Za izvajanje del, ki se izvajajo po letnih programih, pa je potrebno predhodno pridobiti potrebna upravna dovoljenja oziroma izdelati potrebno projektno in okoljsko dokumentacijo, odvisno od vrste posegov.

Vprašanje pa se verjetno nanaša na nekatere posege, ki so bili izvedeni v lanskem letu v okviru akcijskega načrta odpravljanje posledic poplav v letu 2014. Vsak poseg, ki je bil

Za uvedbo novih dajatev so potrebne sistemske rešitve na državni ravni v okviru Zakona o vodah. izpostavljen v javnosti kot kritičen poseg, je potrebno obravnavati z jasnimi podatki o načinu izvedbe posega. Tako bi bilo tudi javnosti bistveno bolj jasna slika o naravi izvedenih posegov. Verjetno bomo morali delati tudi na nadgradnji postopkov osveščanja in vključevanja javnosti.

Kakšna bo prihodnost Inštituta za vode RS, ki je zdaj kadrovsko oslabljena?

Inštitut za vode RS ostaja javni zavod.

Pričakujem, da bo inštitut v prihodnje razvijal raziskovalne in razvojne projekte na področju voda, katerih rezultate in ugotovitve bo mogoče implementirati v praksi.

Za katera vodna območja bo skrbela Direkcija?

Direkcija s svojim delovanjem pokriva območje celotne Republike Slovenije. Da bi svoje delovanje čim bolj približali uporabnikom in terenu, ohranjamo regionalne izpostave, ki so delovale že v okviru ARSO. Tako ima direkcija svoje izpostave - sektorje območij v Novi Gorici (območje Soče), Kopru (območje jadranskih rek z morjem), Kranju (območje zgornje Save), Ljubljani (območje srednje Save), Novem Mestu (območje spodnje Save), Celju (območje Savinje), Mariboru (območje Drave) in Murski Soboti (območje Mure).

februar 2016

za upravljanje z vodami Agencije RS za okolje, Inštituta za vode RS ter iz Direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor.

Takšna zasedba zagotavlja dobro strokovno zasedbo. Pričakujem pa, da bodo z večanjem števila nalog in obsega dela, predvsem na področju povečanega obsega vzdrževanja in novih investicij v vodno infrastrukturo, potrebne še dodatne kadrovske okrepitve.

Nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode prinaša kar nekaj sprememb. Pomembno mesto v tem ima komunalna infrastruktura.

Predvsem v manjših naseljih in v naseljih z višjo geografsko lego prihaja do izzivov, kako učinkovito in zanesljivo poskrbeti za transport odpadnih komunalnih vod do čistilnih naprav. Goran Boštjančič in Uroš Štemberger iz podjetja ProVita d.o.o. kot eno izmed ustreznih rešitev navajata pnevmatski sistem.

Z letom 2016 je prišla v veljavo nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Kakšno je vaše stališče do sprejete uredbe in kakšne spremembe uredba prinaša za vašo dejavnost na področju komunalne infrastrukture?

Glavne novosti so odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z večjega območja poselitve, uvajanje pretočnih greznic v gorskih kočah in zavetiščih, uvedba prvih meritev za hišne čistilne naprave pod 50 PE, podaljšanje roka za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki so se premaknili v leto 2021 oziroma 2023 itd.

Nekatere spremembe pozdravljamo, predvsem aglomeracije z večjo skupno obremenitvijo, za ostale se bo čez čas pokazala smotrnost.

Predvsem v gorskih kočah se je pokazala opremljenost z biološkimi čistilnimi napravami kot slaba izbira. Vprašanje je, ali je prava rešitev v pretočnih greznicah ali v suhih straniščih, kot je praksa v tujini.

Ureditev komunalnega omrežja je predvsem na odročnih razpršenih krajih, ki jih je v Sloveniji več, precej zahtevna. Do kakšnih težav najpogosteje prihaja pri transportu komunalnih odpadnih vod?

februar 2016

Promocija

Črpanje komunalnih vod in ® učinkovit sistem Gulliver

Problem nastane pri velikih razdaljah in majhni količini odpadne vode. Veliko oviro predstavlja razgibana reliefna struktura terena. Izgradnja gravitacijskega sistema je zato onemogočena ali pa predstavlja velike finančne stroške. Pri uporabi klasičnih črpališč se komunalna odpadna voda zaradi prej omenjenih ovir predolgo zadržuje v cevovodu, kar povzroči posedanje suspendiranih snovi, odlaganje maščob in ostalih snovi na obod tlačnega voda ter anaerobno gnitje zaradi pomanjkanja kisika. Omenjene težave privedejo do pojavljanja smradu, korozije, zamašitve tlačnega voda in težjega čiščenja delno pregnite odpadne vode na čistilni napravi.

Kakšne so vaše rešitve na področju transporta komunalne odpadne vode na daljše razdalje in pri premagovanju večjih geodetskih višin?

Težave pri črpanju komunalne odpadne vode iz oddaljenih naselij rešujemo s sistemom Gulliver® in črpališči z izpihovanjem. V pnevmatski napravi sistema Gulliver® se komunalna odpadna voda zbira v tlačni posodi, od tam pa se s stisnjenim zrakom potiska v tlačni cevovod.

Ob vsakem praznjenju tlačne posode se odpadni vodi s stisnjenim zrakom dodaja kisik, zaradi česar ostaja odpadna voda v tlačnem cevovodu v aerobnem stanju. Celotna dolžina tlačnega cevovoda se vsak dan izprazni z izpihovanjem, s čimer se učinkovito odstranijo usedline in prepreči nastajanje oblog. Takšen način transporta odpadne vode ima kar nekaj prednosti. Ker ne nastaja vodikov sulfid, ni težav z neprijetnimi vonjavami, zaradi odsotnosti žveplove kisline ni biogene korozije na betonskih in kovinskih gradbenih elementih. Sistem je mogoče prilagoditi tudi za transport odpadnih vod z visokim deležem trdnih snovi. Ni nevarnosti za zamašitev, ker je prosti prehod enak notranjemu premeru cevi. Prav tako se trdne snovi pri transportu ne drobijo, zato v kanalskem omrežju ne nastaja mulj in je mehanska stopnja čiščenja na čistilni napravi lahko optimalna. Črpališča z izpihovanjem uporabljajo potopne črpalke za črpanje odpadne vode, kompresor pa poskrbi, da se tlačni vod enkrat ali večkrat dnevno izprazni. Pri tem se pretok poveča in zagotavlja čim krajše zadrževanje odpadne vode in tako preprečuje nastajanje oblog ter vodikovega sulfida kot posledica anaerobne razgradnje.

Kateri sistem je primernejši za transport odpadne vode, se določi glede na količino odpadne vode, vzdolžni profil tlačnega voda in razdaljo do čistilne naprave. Ključno vlogo pri izbiri načina transporta igra tudi poraba električne energije.

Nova uredba navaja tudi izjemo glede opremljanja javnega kanalizacijskega omrežja za aglomeracijo s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE. Manjša naselja predstavljajo torej poseben izziv. Kaj so največji problemi pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz manjših naselij?

Trendi v komunalno bolje razvitih državah so v ukinjanju malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) ter združevanju in priključevanju na centralno čistilno napravo. Večje

foto: arhiv podjetja

24 106

okolje

Zeleno omrežje

Uroš Štemberger in Goran Boštjančič (od leve proti desni). Prikaz makete pnevmatskega sistema transporta odpadnih vod. čistilne naprave imajo manjše stroške čiščenja na m3 odpadne vode, so manj občutljive na hidravlične in biološke sunke, kar zagotavlja boljše obratovanje. Tako prakso imajo že vrsto let v Nemčiji, kjer obstoječe MKČN preurejajo v črpališča.

Pri nas imamo veliko razpršene poselitve na reliefno razgibanem območju. Tu vidimo prednost pnevmatskega transporta odpadne vode, ki lahko transportira manjšo količino odpadne vode na daljše razdalje z večjimi višinskimi razlikami. Prvo pnevmatsko črpališče smo postavili v Ravnah na Blokah, kjer se črpa odpadna voda (70 PE) preko 30 m visokega hriba do 2.550 m oddaljene ČN Hudi vrh, na katero je priključenih 6 naselij.

Pomemben del infrastrukture komunalnih odpadnih vod so črpališča, ki omogočajo ustrezen pretok komunalnih odpadnih vod.

Kateri sistemi črpališč so najpogostejši in kako zagotoviti ustrezno delovanje in vzdrževanje črpališč?

Najpogostejša so klasična hidravlična črpališča, ki so za večino razdalj do cca. 400 m tudi najprimernejša. Zelo pomembno je, da so pri načrtovanju črpališč izbrane ustrezne črpalke in volumen črpalnega jaška. S tem preprečimo zastajanje odpadne vode in težave, ki so omenjene že prej. Na žalost je v Sloveniji ozaveščenost o temu, kaj sodi v kanalizacijo, na precej nizki ravni, zato se v črpališčih pogosto pojavljajo odpadki, ki tja ne sodijo. V času obratovanja je zaradi tega potrebno redno čiščenje črpalnega jaška in občasna kontrola črpalk.

25 106

Promocija

Zeleno omrežje

Po prenovi vseh programov pred osmimi leti smo šole dobile možnost, da 20 % predmetnika, imenovanega odprti del kurikula, kreiramo same.

Za vse programe smo pripravili strokovni predmet energija in okolje, ki daje dijakom osnovna znanja trajnostnega gradbeništva. Pred tremi leti smo odprti del programa gradbeni tehnik popolnoma prenovili. Uvajamo nove strokovne module, ki sledijo ciljem trajnostnega razvoja: kreativno urejati in oblikovati bivalno okolje in prostor, graditi stanovanjske in javne objekte le kot nizkoenergijske objekte, graditi in izdelovati izdelke iz lesa, graditi manj, racionalno uporabljati prostor, zgrajene objekte pa sanirati in rekonstruirati v skladu s funkcionalnimi potrebami in z ohranjanjem kulturne dediščine.

A gradbeništvo je v krizi. Se vam to pozna?

Ne strinjam se s trditvijo, da je gradbeništvo v Sloveniji v precejšnjih težavah in me take trditve v času, ko se šole neizmerno trudimo za vpis, zelo jezijo. V letu 2014 se je po podatkih Ministrstva za finance za javna naročila storitev gradenj namenilo 1,7 milijarde evrov. Za gradnje zasebnih lastnikov (podjetij, trgovin, individualnih gradenj idr.) pa nimamo podatkov. Za leto 2015 še ni dokončnih podatkov, je pa v januarju 2016 statistični urad Eurostat objavil: »Obseg gradbenih del se je novembra lani v območju

Za program je potem takem zanimanje?

V program gradbeni tehnik je bil vpis v 1. letnik za letošnje šolsko leto na vse šole v Sloveniji 106 dijakov. Nič v primerjavi z drugimi programi.

Npr. v program strojni tehnik se je vpisalo 670 učencev, v računalniški tehnik 722. Ali sta res ta dva programa toliko bolj zaposljiva? Dejstvo je, da je slovenskih kadrov premalo in da smo razvrednotili poklice v gradbeništvu. Nihče, razen nas šol, se v Sloveniji ne trudi za vpis.

Ko pa iščemo zanesljiva podjetja z znanjem in kakovostjo, dobre obrtnike, jih težko najdemo. Še vedno govorjenje o krizi v gradbeništvu, ki je nastala pred več leti, predvsem zaradi prekomernih in nerealnih investicij, je po mojem neodgovorno. Krize ni, je neorganiziranost in ni vizije države, tudi na področju izobraževanja. Če razmišljamo o trajnostnem razvoju, ali sta v Sloveniji potrebni več kot dve večji podjetji, ki sta sposobni s podizvajalci zgraditi avtocesto, večje objekte? Potrebujemo manjša, kakovostna podjetja, obrtnike za nizkoenergijsko gradnjo, obnove, sanacije.

Gradnja postaja vse bolj nizkoenergijska. Na vaši šoli ste v sodelovanju s podjetjem Lumar pred dobrimi tremi leti zgradili referenčni objekt nizkoenergijsko hišo Neva. Kako je hiša Neva vključena v vaš izobraževalni proces in kakšne izkušnje si s tem pridobivajo dijaki?

Nevo uporabljamo za izvajanje pouka splošnih predmetov na drugačen način, izvedbo manjših prireditev in druženj, kot promocijski

Irena Posavec arhitekturni objekt (letos je bila Neva izbrana za sodelovanje na nacionalni prireditvi Odprte hiše Slovenije). Na realnem objektu nove generacije dijakov iščejo izboljšave projektiranja, uporabo novih materialov, gradnje. Načrtujemo nakup celotne parcele proti železnici in s tem razširitev »gradbenega poligona«. Okolico bomo uredili, tudi z vsebinami okoljevarstvenega tehnika.

V razpravi je nov gradbeni zakon? Kaj menite o novostih, ki jih predlaga?

Osnutek zakona sem prebrala. Glede na vse odzive bo verjetno doživel še veliko sprememb.

Kot šolo nas zanima predvsem odgovornost vodenja del. V sedanjem Zakonu o graditvi objektov ima gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in pridobitvijo licence pooblastila za vodenje posameznih del na gradbišču. Končuje se revizija poklicnega standarda gradbenega tehnika, ki poteka na nacionalni ravni, skupaj z delodajalci. V njem so opredeljena dela gradbenega tehnika. Zahteva delodajalcev je, da ima gradbeni tehnik kompetence vodenja del, ker vedo, da je gradbeni tehnik hrbtenica gradbišča oziroma gradnje. Sestavljavci novega zakona naj bi se zgledovali tudi po avstrijski zakonodaji. Vendar niso upoštevali, da v Avstriji vodi gradbeno panogo močna zbornica, ki skrbi za licence vodenja (Baumaister je lahko nekdo samo s poklicno izobrazbo in delovnimi izkušnjami), kakovost kadrov in kakovost gradnje.

Upravičeno si postavljamo tudi vprašanje, koliko bo na gradbišču odgovorni vodja del, ki je po novem zakonu le magister inženir arhitekture, gradbeništva, krajinske arhitekture. Kakšna je lahko kazenska odgovornost in s tem kvaliteta že izvedenih gradbenih del? Vse te pripombe smo strnili v okviru Skupnosti gradbenih šol Slovenije in jih poslali na Ministrstvo za okolje in prostor.

februar 2016

Trajnostna gradnja postaja ključen del gradbeništva in umeščanja objektov v prostor. Kako so vsebine trajnostnega gradbeništva vključene v vaš program gradbenega tehnika in ostalih programov? Kako perspektiven poklic je gradbeni tehnik glede na to, da je gradbeništvo v Sloveniji v precejšnjih težavah in mu tudi v tem letu ne napovedujejo boljših časov?

evra povečal za 0,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,7 odstotka. Slovenija se lahko pohvali z najvišjo rastjo med vsemi državami članicami, saj je bil obseg gradbenih del v predzadnjem lanskem mesecu za 15,5 odstotka večji kot oktobra«. Za leto 2016 se napoveduje, poudarjam napoveduje, zmanjšanje. Zopet so to podatki samo za javno financiranje, za 9 %, vendar je to še vedno 1,5 milijarde evrov. V panogi je zaposlenih nekaj več kot 50.000 oseb. Trenutno je aktivnih poslovnih subjektov v gradbeništvu približno 20.500.

Ustanavlja se veliko novih poslovnih subjektov (v letu 2015 okoli 1.680, v letu 2014 pa približno 1.900). Res je, da se jih podobno število letno tudi ukine, ni pa v zadnjih petih letih nobenega zmanjšanja. Vemo pa, da gradbeništvo kot vodilno panogo v gospodarstvu preveč prepuščamo tujcem na vseh nivojih, z več tisoč delovnimi dovoljenji na leto in s prevzemi gradenj s strani tujih gradbenih podjetij.

foto: arhiv podjetja

Trajnostni razvoj se vse bolj vključuje v vsebine izobraževalnega procesa predvsem pri programih in predmetih, ki so tesno povezani z okoljem in družbo.

Kot pravi Irena Posavec, ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja na Šolskem centru Celje, so tudi pri njih že pred leti program gradbenega tehnika popolnoma prenovili s strokovnimi moduli, ki sledijo ciljem trajnostnega razvoja. Po njenih besedah je govoriti o krizi v gradbeništvu neodgovorno.

Ne gre namreč za krizo, ampak za neorganiziranost, država pa je na tem področju brez vizije.

okolje

Govorjenje o krizi v gradbeništvu je neodgovorno

Zagotovo ni naključje, da je javna razprava o osnutku Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih podaljšana. Gre za dokumente, ki naj bi vzpostavili bolj usklajen in povezan sistem, v katerega naj bi bili vključeni glavni deležniki, zainteresirani za spremembe v izvajanju prostorskega načrtovanja.

Spremembe so potrebne, kar je med drugim pokazalo že nekajletno sprejemanje občinskih prostorskih načrtov.

Vendar Barbara Radovan, generalne direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, in Luka Ivanič, ki vodi Službo za sistem okolja in prostor, ne soglašata, da je v Sloveniji podcenjena razvojna funkcija prostora. Je pa res veliko neusklajenosti na državni ravni, Slovenija doživlja očiten trend suburbanizacije in nova zakonodaja bi naj marsikaj racionalizirala. Tudi pridobitev gradbenih dovoljenj.

Skoraj deset let je, kar je bil sprejet zakon o prostorskem načrtovanju, ki je bil pozneje noveliran, zato bi bila zanimiva ocena, kako je Slovenija udejanila zakon. Ali pa, ali je bila narejena analiza Strategije prostorskega razvoja Slovenije? Torej, kakšna je slika stanja v prostoru?

Najprej naj povem, da so bile analize opravljene in so kritično ovrednotile izvajanje strategije ter trende v prostorskem razvoju na ozemlju države. Slovenski prostor označuje izjemna pestrost prostorskih struktur. Te so posledice lege na preseku štirih velikih evropskih makroregij – jadranske, alpske, dinarsko – kraške in panonske, podonavske, ter vplivov različnih evropskih kultur. Zaradi kakovosti okolja, naravnih in kulturnih vrednot, bližine evropskih gospodarskih in kulturnih središč ter dobre, žal zaenkrat le cestne in letalske povezanosti z evropskimi prometnimi omrežji omogoča prebivalcem relativno visoko kakovost bivanja.

Razpršenost poselitve?

Da. Značilnost slovenskega prostora je velika razpršenost poselitve, veliko število majhnih naselij ter odsotnost velikih mest. V evropskem merilu lahko v Sloveniji govorimo le o majhnih in srednje velikih mestih. Ob velikem številu majhnih naselij je za slovenski prostor značilno mozaično prepletanje gozdnih in kmetijskih površin, kar povečuje krajinsko pestrost.

Barbara Radovan

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Gospodarjenje s prostorom zahteva povezanost več politik

Prostorsko načrtovanje

26 106

okolje februar 2016

Prostorsko načrtovanje

Okrog večjih slovenskih mest, v strategiji smo jih poimenovali središča nacionalnega pomena, so se oblikovala večja funkcionalna urbana območja, v katerih se število prebivalcev povečuje. Tudi po uveljavitvi SPRS se je nadaljeval trend suburbanizacije. To vpliva na potrebe po širitvi pozidanih območij zaradi gradnje stanovanjskih objektov, objektov za proizvodnje in storitvene dejavnosti, objektov za potrebe izvajanja storitev javnega družbenega pomena, npr. zdravstvo, izobraževanje …, ter za gradnjo javne gospodarske infrastrukture. Taka širitev naselij je izrazita predvsem v smereh glavne linijske infrastrukture, to so glavne prometnice, predvsem AC. Takšen tip širitve urbanizacije povečuje fragmentacijo prostora, prekinja zelene koridorje med naselji, zaradi nižje gostote stanovanj pa tudi otežuje organizacijo javnega potniškega prometa (JPP) in zmanjšuje potovalne hitrosti na prometni infrastrukturi.

Suburbanizacija pomeni, da se razvoj seli v primestja.

V nasprotju z zaledjem mest se sama mesta res ne širijo, prebivalstveno celo stagnirajo. Še vedno so ključna zaposlitvena središča, čeprav se je število delovnih mest povečalo tudi v okoliških občinah, kjer so bile zgrajene mnoge poslovne cone. Opažamo pa, da so te pogosto slabo izkoriščene, prazne, opuščena in degradirana pa so tudi mnoga nekdaj proizvodnji namenjena zemljišča v mestih. Opuščena

27 Prihodnost je v povezovanju mest in podeželja.

Graditi moramo zavedanje, da so mesta tista, ki združujejo javne funkcije, kjer je s koncentracijo teh storitev tudi njihova kakovost lahko večja, raznolikejša. In da te storitve in dejavnosti niso namenjene samo prebivalcem mesta, samo prebivalcem njihove občine. Seveda pa je ključna dostopnost do teh storitev. Podeželje pa je nenadomestljiv prostor za oskrbo s hrano, zeleni prostor ohranjene narave, blažilec podnebnih sprememb. Podeželje v bližini večjih mest je vitalno, privlačno za bivanje, tudi za priseljevanja. Bolj oddaljena, periferna območja se še vedno praznijo. Stanovanjski in drugi objekti ostajajo prazni in neizkoriščeni, pogosto so podvrženi tudi fizičnemu propadanju.

Poseben izziv v teh območjih je oskrba prebivalcev s storitvami javnega pomena. V prvi vrsti predvsem zdravstvena oskrba in socialne službe, saj je starejše prebivalstvo običajno manj (avto)mobilno. Z javnim potniškim prometom so redkeje poseljena podeželska območja slabo pokrita.

Torej veliko razlogov za pripravo novega zakona. Kaj želi zakonodajalec z njim doseči?

Glavni cilji? Kaj se po novem spremeni za občine, ki naj bi bile nosilke prostorskega razvoja, a je pogosto prišlo do nesporazumov z državo, še posebej, ko je šlo za načrtovanje in umeščanje infrastrukturnih objektov državnega pomena v prostor?

Značilnost obstoječega normativnega okvirja na področju urejanja prostora je razpršenost materije v več krovnih predpisih (ZUreP-1, ZPNačrt, ZUPUDPP), veliko število sektorskih predpisov, ki posamezne elemente urejanja prostora urejajo specialno. Dejstvo je še, da je sistem že vse od leta 2003 dalje pravzaprav v prehodnem obdobju. Zaradi številnih prehodnih obdobij je preglednost teh aktov zmanjšana. Ta krovni zakonodajni okvir se je spreminjal relativno pogosto, vendar skoraj izključno le v postopkovnih določbah. Zato smo želeli na tem področju ponovno vzpostaviti red in preglednost.

Rešitve so razdeljene na tri problemska področja?

Ja. V prvem delu zakon vzpostavlja sistem dokumentov na področju urejanja prostora (razvojnih dokumentih urejanja prostora in prostorski akti) ter povezave med njimi. Na področju razvojnega načrtovanja zakon uvaja ti. dokumente razvojnega načrtovanja, kamor ponovno uvršča Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) ter ji dodaja bolj izvedbeno komponento s programskimi izhodišči. Uvaja še Zasnove prostorskega razvoja območij in pa

Drugi del zakona se tiče prostorskega načrtovanja. Rešitve v tem sklopu predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema vsebin, postopkov in razmerij obstoječih prostorskih aktov, saj bi bilo skrajno neprimerno menjati ta okvir v času, ko je polovica občin že prešla na zadnjo generacijo prostorskih aktov, občinskih prostorskih načrtov (OPN). Rešitve gredo zato v smeri povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, nekaterih novih postopkovnih mehanizmov in vzpostavitve manjkajočih vsebin prostorskih aktov.

Do sredine januarja 2016 je imelo 130 občin sprejete svoje občinske prostorske načrte (OPN). 74 občin je v fazi priprave OPN. 50 v fazi osnutka, kar pomeni, da se javnost z dokumentom še ni seznanila, 24 pa v fazi predloga.

Tretji pomembnejši skop zakona pa predstavlja poglavje o zemljiški politiki. Gre za področje, ki je bilo do sedaj le deloma urejeno v ZUreP-1.

Poleg nadgraditve in prenove obstoječih mehanizmov predkupne pravice občine, začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora, razlastitve in omejitev lastninske pravice, upravne komasacije in ukrepov pri prenovi, zakon uvaja ali iz drugih zakonov primerneje povzema že mehanizme za razglašanje grajenega javnega dobra, instrument odreditve vzdrževanja in pa soglasja za spremembo meje parcel v območju stavbnih zemljišč. V sklop zemljiške politike se sedaj uvršča tudi prenovljeno poglavje o opremljanju zemljišč za gradnjo. Poleg navedenih ukrepov pa se v zakon (ponovno, gledano na pretekle predpise o stavbnih zemljiščih) uvajajo naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

Govor je tudi o finančnih mehanizmih, kot je zemljiška renta, in pa zajem prirasta vrednosti.

Zgolj prostorsko načrtovanje je premalo za celostno obvladovanje in gospodarjenje s prostorom. V ta namen je treba vzpostaviti tako povezave z razvojnim načrtovanjem po eni strani, po drugi pa z mehanizmi zemljiške politike omogočiti učinkovito upravljanje.

Ključnega pomena pa bo tudi povezava mehanizmov zemljiške politike z davčno politiko na področju nepremičnin.

Kaj se spreminja za občine?

106

Občine še vedno ostajajo ključni nosilec prostorskega razvoja, želimo pa spodbuditi tudi njihovo povezovanje za opravljanje posameznih nalog na področju urejanja prostora (npr. skupne občinske uprave), kakor tudi bistveno večje povezovanje prostorskega z razvojnim načrtovanjem in večje povezovanje med različnimi ravnmi, to je državno – regionalno – lokalno.

okolje

Prihodnost je potemtakem na podeželju.

Trajnostne urbane strategije. Gre za dokumente, ki povezujejo razvojno in prostorsko načrtovanje. Gre za preseganje striktnih delitev pri upravljanju prostora po administrativni liniji, med občinami, med državo in občinami, ter po liniji dosedanjih strateških in izvedbenih prostorskih aktov.

Koliko občin v Sloveniji je sprejelo načrte prostorskega razvoja in kaj je vplivalo na zamude?

Do sredine januarja 2016 je imelo 130 občin sprejete svoje občinske prostorske načrte (OPN). 74 občin je v fazi priprave OPN. 50 v fazi osnutka, kar pomeni, da se javnost z dokumentom še ni seznanila, 24 pa v fazi predloga, kar pomeni, da se je javnost že seznanila z dokumentom in je imela možnost nanj podati svoje pripombe in predloge. Za 8 občin nimamo podatka, da bi pričele s postopkom priprave OPN.

Dejstvo je, da je bilo s sprejemom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) leta 2007 predvideno, da bodo občine pripravile in sprejele svoje nove prostorske akte bistveno hitreje, kot se je dejansko zgodilo. Razlogov za to je več.

Priprava novih OPN, kot je določena z veljavno prostorsko zakonodajo, je strokovno in postopkovno izredno zahteven proces, ki zahteva resno in dolgotrajno interdisciplinarno delo.

Gre za vsebinska, postopkovna in tudi tehnična vprašanja izvajanja zakona, ki se kažejo na strani vseh subjektov v tem procesu, in sicer na strani pripravljavcev (občin), prostorskih načrtovalcev, ki po naročilu pripravljavcev te prostorske akte izdelujejo, in nosilcev urejanja prostora, ki v teh postopkih sodelujejo, ter Ministrstva za okolje in prostor. Ta v teh postopkih nastopa v vlogi neformalnega koordinatorja postopka priprave OPN ter izvajalca postopkov celovite presoje vplivov izvedbe teh prostorskih aktov na okolje. Večina teh subjektov, vsaj v začetku izvajanja zakona, ni bila dobro pripravljena na tako zahtevno delo.

Dejstvo je, da ni bilo pravočasno poskrbljeno za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema (PIS).

Zakaj? Je podcenjena razvojna funkcija prostora?

Težko bi se strinjala z ugotovitvijo, da je glavni vzrok za zamude pri sprejemanju OPN nerazumevanje razvojne funkcije prostora.

Nasprotno, večina županov se je tega dobro zavedala in je zato sprejem OPN praviloma uvrstila med prioritetne cilje v svojem mandatu.

februar 2016

zemljišča velja v prihodnje reaktivirati. Zaradi komunalne opremljenosti in bližine prometnic nudijo namreč dobre možnosti za razvoj gospodarstva.

28 106

okolje

Lahko bi rekli, da so razlogi za zamude drugje.

Zakonsko izhodišče je bilo, da naj bi bile občine zaradi zahtev za pripravo novih prostorskih aktov po prejšnjem zakonu (ZUreP-1) dejansko na pripravo OPN že dobro pripravljene in da naj bi v večini že izvedle vsaj glavna pripravljalna dela. Torej izbrale ustrezne strokovne izvajalce, zbrale potrebne podatke in razvojne potrebe, izdelale najnujnejše strokovne podlage, ipd.

V praksi se je žal izkazalo, da so to storile le redke občine. Večina je bila na pripravo OPN povsem nepripravljenih. Tako mnogo občin v svojih proračunih ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev, poleg tega tudi niso bile kadrovsko ustrezno pripravljene na zahtevno strokovno delo. Probleme so imele tudi pri izbiri strokovnih izvajalskih organizacij. Izkazalo se je namreč, da je ustrezno usposobljenih izvajalcev, izdelovalcev prostorskih aktov v Sloveniji enostavno premalo, da bi v razmeroma kratkem času lahko uspeli pripraviti tako ustrezne in kvalitetne strokovne podlage in same prostorske akte. Posledica tega je bila, da občine z državo niso mogle uspešno usklajevati svojih razvojnih interesov. Ali pa so nekritično vztrajale pri nekaterih namerah v zvezi s posegi v prostor, čeprav je bilo očitno, da bi bil tak poseg povsem v nasprotju s predpisi.

Kaj pa neusklajenost na državni ravni?

Res se je v postopkih izkazalo, da so nekateri državni nosilci urejanja prostora že po sprejemu ZPNačrt pa tudi po sprejemu podzakonskih aktov k ZPNačrt sprejeli nekatere nove predpise. Ti so občinam nalagali dodatne obveznosti.

Izkazalo se je tudi, da so znotraj posameznih ministrstev, ki pokrivajo več področij, posamezne vsebine med seboj neusklajene, pri čemer so se morale občine same ukvarjati z neskladnostjo resornih podatkov. Dejstvo je, da ni bilo pravočasno poskrbljeno za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema (PIS), ki bi občinam na enem mestu zagotavljal potrebne in ažurne podatke o prostoru. Tudi nosilci urejanja prostora na državni ravni, ki bi morali za pripravo teh aktov že v začetni fazi zagotavljati nekatere podatke, na zahteve občin niso bili ustrezno pripravljeni. Nekateri državni nosilci urejanja prostora še vedno nimajo izdelanih nujno potrebnih strokovnih podlag, ki jim jih nalagajo sektorski predpisi. To predstavlja resne ovire in dodatno delo pripravljavcem OPN. Posledica vsega tega so bile in so še precejšnje zamude pri izdajanju smernic in mnenj v postopkih priprave OPN.

februar 2016

Več zadreg je povzročila tudi zakonodaja o okolju.

To je poseben problem pri tistih OPN, za katere je po predpisih o varstvu okolja potrebno izvesti postopek celovite oziroma strateške presoje vplivov njihove izvedbe na okolje oziroma presojo njihove sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. Mislim na postopek CPVO.

Ker OPN predstavljajo novo generacijo temeljnih občinskih prostorskih aktov, ki pokrivajo območje celotne občine, je za večino OPN potrebno izvesti postopek CPVO. Postopek CPVO je določen z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1), ZPNačrt pa ima glede okoljske presoje prostorskih aktov nekatere določbe, s katerimi je dosežena določena povezava med postopkom priprave prostorskih aktov in postopkom CPVO. Tako naj bi oba postopka potekala med seboj usklajeno, brez prekrivanj, izključevanj ali pa ponavljanj posameznih faz in dejanj. V praksi usklajenost med obema postopkoma največkrat žal ni dosežena, za kar je pogosto vzrok tudi to, da ima postopek CPVO značaj posebnega upravnega postopka, ki ima drugačne zakonitosti, kot postopek priprave prostorskih aktov. Časovni zamik pri izvedbi posameznih faz v obeh postopkih povzroča, da mora pogosto en postopek čakati na izvedbo drugega in se zato celoten postopek priprave prostorskih aktov še podaljšuje, saj je zaključen CPVO postopek predpogoj, da se prostorski akt sploh lahko sprejme. Časovno najobsežnejša faza v postopku CPVO je priprava okoljskega poročila, ki pogosto zahteva dolgotrajno zbiranje manjkajočih podatkov za njegovo izdelavo ter celo terenske raziskave. Na primer kartiranje posameznih naravnih vrst in habitatov, predhodne arheološke raziskave, hidrološke študije ipd., večkrat pa se postopki CPVO podaljšujejo tudi zaradi neupoštevanja rokov v tem postopku.

Po stopnji urbanizacije (okoli 50 %) sodi Slovenija med najmanj urbanizirane evropske države.

Upoštevati je bilo potrebno očitne procese urbanizacije in suburbanizacije. Ali je politika urejanja prostora odgovorila na ta trend?

Hitri urbanizaciji Slovenije v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila umiritev in stagnacija deleža mestnega prebivalstva. Po stopnji urbanizacije (okoli 50 %) sodi Slovenija med najmanj urbanizirane evropske države. Razpršenost poselitve in nizka stopnja urbanizacije sta posledica naravnih pogojev, zgodovinskega razvoja ozemlja države, načrtnega spodbujanja razvoja policentričnega urbanega sistema ter tudi želje prebivalcev po življenju izven večjih mest.

Cilj prostorske politike, opredeljene v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, je koncentracije poselitve v urbanih naseljih in zmanjševanje pritiska na prostor. Trenutni trendi kažejo, da se na račun mest ter na račun podeželja demografsko krepijo suburbana in periurbana območja v bližini večjih središč, ki so z večjimi središči dobro prometno povezana. Vzorec pospešene gradnje stanovanj sledi vzorcu

avtocestnega križa, po katerem je možna predvsem hitra in učinkovita dostopnost z osebnimi avtomobili do delovnih mest, srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter oskrbe.

V lanskem letu je bila sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu. Program predvideva krepitev gradnje javnih najemnih stanovanj predvsem v območjih, kjer je potreba po stanovanjih največja, to je v mestih. Ravno pomanjkanje ustreznih in tudi cenovno dostopnih stanovanj je eden izmed vzrokov za razraščanje suburbanizacije. Na teh območjih so namreč cene zemljišč in nepremičnin nižje in tako dostopnejše kot nepremičnine v mestih.

Proces prostorskega načrtovanja je mnogokrat dolgotrajen zaradi nesprejemljivosti oziroma nesprejemanja načrtovanih posegov v lokalnem okolju.

EU je Slovenijo razdelila na dve kohezijski regiji in bo na tej osnovi razdeljevala sredstva v novi finančni perspektivi 2014 – 2020. Kaj to pomeni za državo, regije in občine z vidika načrtovanja prostorskega razvoja?

Kohezijski regiji sta bili ustanovljeni za izvajanje evropske kohezijske politike. Njuni razvojni sveti nimajo pristojnosti in nalog s področja prostorskega razvoja, bodo pa projekti financirani s strani EU kohezije politike imeli vpliv tudi na prostorski razvoj. Za načrtovanje prostorskega razvoja je v prihodnje pomembneje ponovno vpeljati regionalno prostorsko planiranje kot instrument za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja. Instrument bo v pomoč pri usklajevanju razvojnih pobud regionalnega pomena in bo prispeval k učinkovitejšemu in racionalnejšemu razvoj na območju cele države.

Koliko bo po novem olajšano umeščanje v prostore infrastrukturnih objektov državnega pomena?

Z novim ZUREP predvidevamo določene spremembe v samem postopku priprave DPN in izdaji dovoljenj za infrastrukutne objeke državnega pomena. Po vzoru evropske uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in upoštevajoč zahteve Aarhuške konvencije načrtujemo zgodnejši zaključek priprave DPN, to je potrditev najustreznejše variante z uredbo, in združitev dosedanjega postopka podrobnejšega umeščanja (druga faza priprave DPN) in izdaje gradbenega dovoljenja.

To naj bi se zaključilo z eno odločbo: gradbenim dovoljenjem, ki bo imelo (med drugim) vključeno tudi okoljevarstveno soglasje, kadar je to potrebno (ti. integracija okoljskih odločitev).

Več na www.zelenaslovenija.si

Katere bistvene novosti prinaša program, ki naj bi zagotovil učinkovitejše ravnanje z odpadki in odpravil nekatere zagate?

Bistvena novost v Programu ravnanja z odpadki je v tem, da bo program vključeval vse pomembne tokove odpadkov za celotno ozemlje RS. Do sedaj so bili namreč sprejeti posamezni programi za določeno vrsto odpadkov, kot na primer za odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna olja, odstranjevanje polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov, gradbenih odpadkov, odpadne embalaže, komunalnih odpadkov, ...

V Program ravnanja z odpadki je vključen tudi program preprečevanja odpadkov, ki ga države članice lahko sprejmejo kot samostojen dokument ali pa kot del programa ravnanja z odpadki. Na ministrstvu smo se odločili za slednjo varianto, tako da nastaja obsežen dokument.

V operativnem programu želimo določiti takšne ukrepe, ki bodo pri ravnanju z odpadki povzročali čim manj škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje.

Z operativnim programom želimo vpeljati koncept oziroma osnovo za krožno gospodarstvo.

Bistvo je, da so že od vsega začetka vse surovine, materiali, izdelki in procesi zasnovani tako, da čim dlje v svojem življenjskem ciklu ohranjajo vrednost, so v uporabi in čim kasneje ali nikoli ne postanejo odpadek. V idealni različici takšnega gospodarstva snovi ves čas krožijo, energija pa je lahko le iz obnovljivih virov.

foto: Boštjan Čadej

29

Toda vedeti moramo, kaj kroži. V informacijski sistem o odpadkih poroča premalo zavezancev. Kako boste nadgradili sistem in s katerimi ukrepi »prisilili« zavezance k poročanju?

Se strinjam, da so za dobro načrtovanje strategije potrebni ustrezni podatki in analiza obstoječega stanja. Viri podatkov so predvsem statistični podatki in raziskave SURS, implementacijska poročila ministrstva, poročila FURS, evidence in pogoji iz okoljevarstvenih dovoljenj, poročila družb ter baze podatke v upravljanju ARSO in ministrstva: IS Odpadki in baza IJSVO. Delež poročanja v bazo IJSVO, kamor poročajo izvajalci javnih služb zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, je 100 %.

Deleži poročanja v bazo IS Odpadki v letu 2014 so bili za nastajanje odpadkov 58,8 %, za zbiranje 57,8 % in za obdelavo odpadkov 71,8 %.

V operativnem programu je določen ukrep nadgradnje evidenc iz registra varstva okolja in informacijskega sistema o odpadkih (izdana potrdila in dovoljenja, poročanje o nastajanju, predelavi in odstranjevanju odpadkov) ter spremljanje, kontrola in analiza podatkov ter poročil zavezancev. Pri tem je potrebno informacijska sistema o odpadkih združiti in nadgraditi s samodejnimi logičnimi kontrolami na ravni sledenja masnih tokov odpadkov in kontrolami oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo zavezancem z ustreznimi okoljevarstvenimi dovoljenji.

februar 2016

Kot je bilo napovedano in v javnosti težko pričakovano, je MOP, Direktorat za okolje, ob koncu lanskega leta objavil osnutek Programa ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov.

Dokument je obsežen, na 224 straneh, pregled stanja s številnimi tabelami in podatki, kar je njegova dragocenost. Kot navaja mag.

Jana Miklavčič, ki vodi sektor za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor, pa bodo nekatere odločitve in rešitve, na katere deležniki v sistemu ravnanja z odpadki opozarjajo že nekaj let, to se je izrazito pokazalo na lanskem celjskem posvetu v okviru Zelene Slovenije, opredeljene v novih ali spremenjenih predpisih in uredbah. Razprava o osnutku najbrž ne bo hitro končana.

mag. Jana Miklavčič

Osnutek Programa ravnanja z odpadki

Dober pregled, a rešitve so predvsem nakazane

okolje

106

Osnutek Programa ravnanja z odpadki

30 Če se ugotovi neskladje in neporočanje zavezancev, je potrebno sprotno obveščanje nadzornega organa, ki bo na terenu preveril morebitne nezakonitosti. V skladu z Uredbo o odpadkih so za povzročitelje, zbiralce in obdelovalce odpadkov predpisane globe, v kolikor kršijo določbe o vodenju in potrjevanju evidenčnih listov kot tudi globe za primer neporočanja o nastalih, zbranih ali obdelanih odpadkih ter ravnanju z njimi na predpisan način in v predpisanem roku. Zato je v osnutku operacijskega programa predlagan ukrep za poostrenem inšpekcijski nadzor pri zavezancih.

okolje

106

A če podatki niso točni?

Lani je bil sprejet program prehoda v zeleno gospodarstvo, že prej pa je bilo več priporočil, da postanemo družba reciklaže. Reciklažni panogi v Sloveniji se položaj slabša. S katerimi ukrepi bo strategija spodbudila reciklažo odpadkov?

Predlogi ukrepov so naslednji: okoljske dajatve na odlaganje odpadkov, predlog znižanje stopnje DDV za proizvode iz recikliranih odpadkov, zelena javna naročila.

Okoljsko dajatev za odlaganje odpadkov uporablja večina držav članic EU, Norveška in Švica.

To se smatra za učinkovit fiskalni instrument za preusmerjanje odpadkov od odlagališč. Danska in Nizozemska imata najvišji stopnji te dajatve, nekatere države pa imajo zelo nizke stopnje, med katerimi izstopata Bolgarija in Poljska. V Sloveniji je dajatev za nenevarne odpadke, tudi mešane komunalne odpadke, pod povprečjem dajatev v EU. Večina držav članic ima stopnjo dajatve za najbolj pogoste vrste odpadkov, kot so mešani komunalni odpadki, v višini 30 EUR/t ali več. Številne države višajo svojo stopnjo dajatve med 50 in 70 EUR/t odpadkov, kar je že zadostna spodbuda za veliko obdelovalcev odpadkov, da namesto odlaganja odpadkov na odlagališčih izberejo alternativne rešitve obdelave.

Stopnje DDV se trenutno v državah članicah gibljejo med 15 in 25 odstotkov za splošno stopnjo in med 5 in 13,5 odstotkov za zmanjšano stopnjo.

februar 2016

Razlike so tudi pri DDV. So. Davek na dodano vrednost usklajeno ureja Direktiva 2006/112/ES ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Določa, da splošna stopnja ni nižja od 15 odstotkov in da se lahko uvede eno ali dve nižji stopnji s stopnjo, ki ni manjša od 5 odstotkov. Stopnje DDV se trenutno v državah članicah gibljejo med 15 in 25 odstotkov za splošno stopnjo in med 5 in 13,5 odstotkov za zmanjšano stopnjo.

Uporaba nižje stopnje DDV za okolju prijazne izdelke, medtem ko je obdavčitev po splošni davčni stopnji uporabljena za okolju manj prijazne izdelke, lahko pripelje do relativnega zmanjšanja cene za okolju prijazne izdelke velikostnega razreda do 10 odstotkov. Ob predpostavki, da dobavitelj teh izdelkov finančno ugodnost prepusti kupcu.

Namen uveljavitve načel zelenega javnega naročanja je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj in dajanje zgleda zasebnemu sektorju ter potrošnikom. V Uredbi o zelenem javnem naročanju je potrebno določiti obveznosti uporabe materialov iz recikliranih odpadkov.

ARSO je leta 2013 prejel 35 izjav proizvajalcev, ki dajo letno v promet v RS med 5 in 15 t embalaže, leta 2014 pa 45 izjav.

V dosedanjih razpravah o spremembah v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je bilo zahtevano, naj bi se zmanjšal prag zavezancev s 15 ton na manj ali nič ton. Ostali ste pri starem?

To vprašanje je največkrat povezano z vprašanjem, ali se obveznosti in ukrepi iz predpisov, ki urejajo odpadno embalažo, izvajajo tudi za tisto embalažo, za katero velja prag oprostitve, ker za te količine niso plačane predpisane dajatve. Z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je za male proizvajalce uvedena uporaba pravila “de minimis”. Proizvajalci embalaže, embalerji, pridobitelji ali uvozniki embalaže ali embaliranega blaga ali trgovci oziroma izvajalci, ki glede na velikost slovenskega trga dajejo v promet majhne količine embalaže, so izvzeti iz predpisanih zahtev glede financiranja stroškov ravnanja z odpadno embalažo.

Gre za tisto, ki izvira iz embalaže, ki jo dajejo v promet, in sicer na podlagi Direktive 94/62/ ES o embalaži in odpadni embalaži. Uvedba tega pravila pa seveda ne pomeni, da pravila ravnanja z odpadno embalažo veljajo samo za tisto odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, za katero so plačani predpisani stroški. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo namreč velja za vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji, obrti, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih, gospodinjstvih ali drugod ne glede na uporabljeni embalažni material, če za posamezno vrsto embalaže ali odpadne embalaže ali posamezno ravnanje z odpadno embalažo poseben predpis ne določa drugače.

Stroški ravnanja z odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, ki jo dajo na trg mali proizvajalci, pa se porazdelijo med tiste proizvajalce, ki jim predpis nalaga obveznost zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo, kar vključuje tudi financiranje le-tega. Drugače povedano, družbe

za ravnanje z odpadno embalažo bi morale pri določanju višine embalažnine upoštevati tudi to dejstvo.

S čim utemeljujete takšno rešitev?

Iz podatkov, ki smo jih pridobili od Finančne uprave za prvo četrtletje leta 2015, izhaja, da je v tem obdobju okoljsko dajatev plačalo 1153 proizvajalcev, med njimi pa je bilo kar 316 (27 % proizvajalcev) takih, ki so v tem obdobju dali v promet manj kot 3.75 t embalaže – ekstrapolirano na celotno leto 2015 so to osebe, ki dajo v promet manj kot 15 t embalaže, zato jim sploh ne bi bilo treba plačati okoljske dajatve. Teh 316 oseb je dalo v promet le 1 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev. Po drugi strani pa je največjih 6 proizvajalcev od 1153 (0,5 % proizvajalcev) dalo v tem obdobju skupaj v promet kar 1/3 vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev, prvih 400 proizvajalcev od 1153 (35 % proizvajalcev) pa je v tem obdobju dalo v promet 92 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev. ARSO je leta 2013 prejel 35 izjav proizvajalcev, ki dajo letno v promet v RS med 5 in 15 t embalaže, leta 2014 pa 45 izjav.

Ti podatki kažejo, da je treba pri uvedbi ukrepa, ki predstavlja za proizvajalce in/ali pristojne organe določeno administrativno in/ali upravno breme, nameniti pozornost predvsem končnemu učinku uvedenega ukrepa. Evidence, ki jih vodita Finančna uprava in ARSO, ne omogočajo določiti števila oseb, ki bi jih zajeli z uvedbo ukrepa zmanjšanja veljavnega praga oprostitve, ker proizvajalci, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže, nimajo obveznosti sporočanja količin, danih v promet. Proizvajalci, ki dajo v promet manj kot 5 t embalaže, pa nimajo niti obveznosti podajanja izjave ARSO. Prav tako nimajo obveznosti plačila okoljske dajatve.

Ne glede na to, pa morajo tudi ti proizvajalci voditi evidenco o embalaži, dani v promet, saj le na podlagi te evidence vedo, ali presegajo prag oprostitve ali ne. Zato na ministrstvu načrtujemo spremembo predpisov o embalaži, tako da bodo registrirani vsi proizvajalci, ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo v promet. Podobno, kot je to npr. urejeno za baterije in akumulatorje. Sporočati pa bodo morali tudi podatke o količini embalaže, dane v promet. Samo na podlagi teh podatkov bo namreč mogoče oceniti dejansko potrebo po spremembi višine praga za oprostitev plačila okoljske dajatve.

Kako bi nedvoumno opredelili razmejitev med tržnimi dejavnostmi na področju ravnanja z odpadki in javnimi gospodarskimi službami?

Ministrstvo pripravlja spremembo in dopolnitev Zakona o varstvu okolja. Sprememba in dopolnitev bo urejala več področij zakona, zaradi velikega obsega sprememb se bo zato pripravil nov Zakon o varstvu okolja. V prvi vrsti gre bolj za dopolnitve zaradi ugotovitev manjkajoče ureditve in povezave z drugimi

31 Na novo bodo urejeni prihodki in stroški družb za ravnanje z odpadno embalažo, vključno z obvezo enotnih in javno objavljenih cenikov storitev za vse udeležence posameznega skupnega sistema, ter poročanje pristojnim organom o tem.

Znana je ocena, da je bil sedanji sistem dela družb za ravnanje z odpadno embalažo pogosto deležen kritik, češ da je shem preveč, da niso dovolj ostri pogoji za pridobitev OVD in da pri prevzemanju odpadne embalaže prihaja do težav. Kaj spreminjate?

Ocenjujemo, da so potrebne večje sistemske spremembe na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Nekatere se bodo dotikale pravic in obveznosti gospodarskih subjektov, ki delujejo na tem področju, zato jih bo treba urediti v zakonu. Ministrstvo bo tako v novem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) na novo opredelilo načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev ter obveznosti posameznih akterjev, ki iz tega izhajajo, vključno z obveznostmi nosilcev skupnih shem za ravnanje z določeno vrsto odpadkov. Tudi družb za ravnanje z odpadno embalažo. V okviru tega bo preučilo tudi določitev virov in namenov financiranja sistema. Na novo bodo urejeni prihodki in stroški družb za ravnanje z odpadno embalažo, vključno z obvezo enotnih in javno objavljenih cenikov storitev za vse udeležence posameznega skupnega sistema, ter poročanje pristojnim organom o tem. Na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da bo treba na novo urediti tudi pogoje za vzpostavitev družbe za ravnanje z odpadno embalažo, urediti obseg njenega poslovanja, lastniške povezave s podjetji, ki se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo odpadkov ter tako preprečiti možnost nelojalne konkurence med posameznimi skupnimi sistemi. Tako bi se onemogočilo diskriminacijo med proizvajalci glede zagotavljanja enakih pogojev

Ne glede na zapisano pa bomo že v letošnjem letu pristopili k pripravi sprememb Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo zaradi prenosa Direktive o zmanjšanju potrošnje lahkih nakupovalnih vrečk. Obenem pa želimo urediti tudi register proizvajalcev, določiti bolj podrobno vsebino, obliko in obseg analize ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ter roke za njeno objavo na spletu, pa tudi za objavo predpisanih poročil in podatkov, ki jih ministrstvo posreduje Evropski komisiji, kar izhaja že iz zahtev Računskega sodišča.

Predstavniki MzI pripravljajo spremembe zakonodaje na področju vozil, ki naj bi bile sprejete še v letošnjem letu in uveljavljene z letom 2017.

S katerimi mehanizmi bo država na trgu preprečevala sivo ekonomijo oziroma »izgubo« nekaterih tokov odpadkov, na kar opozarjajo vse sheme?

Sive ekonomije in preprečevanja dela na črno ne urejajo neposredno predpisi o varstvu okolja, ampak predpisi iz pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato Ministrstvo za okolje in prostor nima neposrednih pristojnosti na tem področju.

Preprečevanje sive ekonomije in dela na črno je projekt, ki ga koordinira Vlada RS. K preprečevanju sive ekonomije in dela na črno na področju odpadkov pa prispeva tudi ZVO-1, ki v skladu z EU zakonodajo določa, da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, za to okoljevarstveno dovoljenje. Pravna ali fizična oseba, ki zbira ali prevaža odpadke ali z njimi trguje ali jih posreduje, pa se mora vpisati v ustrezno evidenco.

Kako je torej s statusom fizičnih oseb, ki zbirajo odpadke?

S ciljem zajeziti sivo ekonomijo z izboljšanjem izvajanja in nadzora veljavne okoljske zakonodaje, je pomembno, da se na področju

106

zbiranja določenih vrst odpadkov od izvirnih povzročiteljev začne izvajati ukrep ozaveščanja javnosti glede tega, da aktivnosti fizičnih oseb, ki zbirajo odpadke od drugih fizičnih oseb – izvirnih povzročiteljev odpadkov, predstavljajo delo na črno in ne okoljsko zavednega ravnanja.

Poleg tega je pomembna vzpostavitev nadzora oziroma poostritev nadzora nad temi osebami in osebami, ki od njih nadalje odkupujejo odpadke. Te fizične osebe namreč nimajo registrirane dejavnosti, zato kršijo tudi delovno pravno zakonodajo. Kot rečeno, lahko v skladu z EU zakonodajo in ZVO-1 odpadke zbira samo pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco zbiralcev odpadkov. V primeru, da fizične osebe zbirajo komunalne odpadke, pa to predstavlja tudi kršitev zakonodaje, ki ureja obvezne gospodarske javne službe. Učinkovito je, da se ta ukrep izvede s skupnim koordiniranim nadzorom različnih inšpekcijskih organov, to so okoljski, davčni, tržni, inšpektor za delo.

okolje

V zvezi z jasno opredelitvijo vrst komunalnih odpadkov, za kateri se izvajata obvezni gospodarski javni službi (GJS) zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov, se bo skladno z Zakonom o gospodarski javni službi v ZVO-2 uskladilo izvajanje, naloge in obveznosti GJS varstva okolja, predvsem z bolj jasno opredelitvijo izvajanja lokalne GJS ravnanja s komunalnimi odpadki, mislim na vse nivoje – zbiranje, obdelava in odlaganje, in odgovornosti ter obveznosti občin.

ob dajanju embalaže na trg. Ker gre za zahtevne spremembe in dopolnitve sistema, v tem trenutku ni mogoče razdeliti vsebine na zakonsko in podzakonsko materijo. Pri tem nam bo nedvomno v pomoč tudi predlog Evropske komisije o spremembi Direktive o odpadkih, v katerem je prvič bolj podrobno določeno, kako naj države članice vzpostavijo pravni okvir sistema ravnanja z odpadki v skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalcev, ne glede na to, da ob pripravi sprememb ZVO-2, obravnava tega predloga v evropskih institucijah še ne bo zaključena.

V gradivu ugotavljate, da je glavni razlog za neučinkovito delovanje sistema razgradnje izrabljenih vozil zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Kakšna bo rešitev problema, saj se o finančnem inštrumentu govori že nekaj let? Kdo bo to končno rešil?

Zakaj je tako, je res že dolgo znano. Nujna je uveljavitev inštrumenta, ki bo vnaprej preprečeval zlorabe pri odjavi vozil iz prometa in zagotavljal izpolnjevanje zahtevanih obveznosti lastnika vozila glede ravnanja z vozilom v celotnem življenjskem obdobju vozila. Skladno z uveljavljeno prakso v drugih državah članicah MOP že dlje časa predlaga uveljavitev ustreznega finančnega inštrumenta.

Septembra 2015 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo in uveljavitev finančnega instrumenta, ki bo posredno zagotovil večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo.

Sestavljajo jo predstavniki MzI, MOP, MF in MJU. Predstavniki MzI pripravljajo spremembe zakonodaje na področju vozil, ki naj bi bile sprejete še v letošnjem letu in uveljavljene z letom 2017.

Centri za ravnanje z odpadki se usmerjajo v nove dejavnosti, aktualne so kompostarne, pa tudi sicer se biološka obdelava odpadkov v kompost širi. Proizvajalci so kritični, ker zakonodaja favorizira prodajo uvoženega komposta, čeprav je domačega, bolj kakovostnega dovolj? Zakonodaja ne bo spremenjena?

Na ravni Evropske Unije je Evropska komisija na področju ravnanja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov v skladu z zahtevami Okvirne direktive o odpadkih (2008/98/ES) pripravila kriterije, kdaj kompost ali digestat lahko izgubita status odpadka in postaneta proizvod.

Več na www.zelenaslovenija.si

februar 2016

relevantnimi zakoni, predvsem pa naj bi spremembe olajšale in omogočile boljši nadzor in izvajanje predpisov na področju odpadkov.

foto: Andrej Križ

Kdor danes prvi orje ledino, bo pred konkurenco

Komunalne snovne zanke

32 106

okolje

Komunalne snovne zanke

Z odpadki v Sloveniji prav

v teh dneh ni malo težav,

saj je trg za »odpadkarski turizem« odprt in centri za

ravnanje z odpadki vedo, da bo zmogljivosti kmalu preveč.

Katja Slokan

A ne le težav, tudi dobrih

praks, ko gre za komunalne

snovne zanke, ne manjka.

Pilotni projekt KEMSO v

Novem mestu je zagotovo

med njimi. Katja Slokan,

direktorica sheme Unirec, ki je povezala več partnerjev,

najpomembnejša je bila

Komunala Novo mesto, meni,

da dosežen rezultat pri zbiranju odpadne embalaže Tetra

Pak zasluži posnemanje in

nadaljevanje. Predlaga začetek

vseslovenske uspešne zgodbe zapiranja komunalnih snovnih zank. Jasna je tudi glede tržnih

deležev pri prevzemu odpadne

februar 2016

embalaže in pri embalažninah.

Nujna je transparentnost.

Pilotni projekt KEMSO v Novem mestu, zbiranje odpadne kartonske embalaže Tetra Pak, kjer ste združili interes sheme in komunalnega podjetja, vključili osnovne šole in druge partnerje, je kot rezultat dal 2.000 kg odpadne embalaže. Surovine za nove izdelke. Ali je to model za sodelovanje med shemami in komunalnimi podjetij za doseganje komunalnih snovnih zank?

Pri embalažninah smo tudi tokrat na trgu zasledili ponudbe za posamezne vrste embalaže, ki odražajo netransparentnost zaračunavanja stroška ravnanja s tovrstnimi materialnimi skupinami embalaže.

Rezultat je dober. S Komunalo Novo mesto smo s partnerji jeseni orali ledino v pilotnem projektu KEMSO. Novomeška komunala že sicer vrsto let sodeluje z osnovnimi šolami in vrtci pri najrazličnejših okoljskih projektih.

Zato nas velik interes štirih šol ni presenetil.

Učence in učitelje smo opremili z zbiralnimi vrečkami, v katerih so nato v štirih dneh odpadno embalažo Tetra Pak zjutraj prinesli v šolo in jo oddali v poseben zabojnik. V zameno za dosledno ločeno embalažo so na razrednem plakatu zbirali nalepke KEMSO. Ob svetovnem dnevu Zemlje bomo razglasili zmagovalce šole in jih nagradili.

vreče odvržejo 220 ton embalaže mleka in sokov na leto. Iz tolikšne količine odpadne embalaže Tetra Pak je mogoče izdelati 98 ton higienskega papirja. To je količina, ki jo na leto porabijo lokalne javne ustanove. Tako se uspešno zaključi komunalna snovna zanka. Naš cilj je, da se ta in podobni projekti na lokalni ravni uresničujejo dolgoročno in da lokalne skupnosti zavestno postanejo same sebi vir surovin za izdelke, ki jih potrebujejo.

Torej zelo dober odziv?

Partnerji?

Zelo. Štiri šole s skoraj 2.000 učenci in učitelji so v štirih dneh zbrali 2.000 kilogramov odpadne embalaže. Iz nje se bo izdelalo okoli 12.800 rolic WC papirja. V osmih občinah, v katerih deluje Komunala Novo mesto, živi kar 65.000 prebivalcev. Ti v rumene zabojnike ali rumene

Komunala Novo mesto, DROE Unirec, skupnost EKO INICIATIVA in Lucart. Pot je odprta.

Interes lokalnih skupnosti za projekte, kot je novomeški, je in bo vse večji. Želimo, da iz lokalnih zgodb preraste v vseslovensko uspešno zgodbo zapiranja komunalnih snovnih zank,

Dvoma o pomenu projekta med partnerji ni.

Odpadna embalaža in nekateri projekti krožnega gospodarstva so trenutno še strošek.

Dolgoročno pa se bo zaradi turbulentnih razmer na surovinskih trgih krožno gospodarstvo izplačalo. Nujno bo! Kdor danes med prvimi 'orje ledino', bo imel takrat veliko konkurenčno prednost. S projekti bomo nadaljevali in jih nadgrajevali, tudi z aktivno podporo našega lastnika, družbe Dinos.

Dobro osnovo imate v programu prehoda v zeleno gospodarstvo, ki naj bi spodbudil drugačno ravnanje z naravnimi viri in pospešil procese kroženja materialov. Kaj lahko storijo sheme, na katere so doslej večkrat leteli očitki, da pozabljajo na zadnjo fazo v ravnanju z embalažo, to je na predelavo?

Vse sheme imamo jasno določena pravila in naloge, ki se jih moramo držati in jih izvajati.

Faze ravnanja z embalažo in odpadno embalažo so znane in nedvoumne. Če se vsi tega zavedamo in uresničujemo naše poslanstvo, ni dilem. Tudi ni očitkov, ki mečejo slabo luč na vse družbe, tudi tiste, ki se držimo pravil in gremo še korak dlje, vlagamo v razvojne projekte zapiranja snovnih tokov.

Vendar se na trgu zatika. Kako ste se sheme dogovorile glede prevzemanja odpadne embalaže v letu 2016, ker Vlada ni določila tržnih deležev? Ali ste se uskladili o tem, da je potrebno prevzeti vso zbrano odpadno embalažo? Pri embalažninah je med shemami še vedno precej razlik?

Res smo skoraj do zadnjega dne v preteklem letu čakali na odločitev vlade, kakšni bodo tržni deleži za leto 2015 v skladu s spremembami uredbe. Veljale so že od avgusta. Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo je takšen, da so naši zavezanci vedno ostali na varni strani. Njihova odpadna embalaža je bila vedno redno in dosledno prevzeta. Zato objava deležev za leto 2015 po t.i. stari metodologiji v obliki skupnega povprečnega deleža za naše zavezance ni imela negativnih učinkov.

Trenutni deleži v obliki skupnega povprečnega deleža veljajo le za leto 2015. Deleže za leto 2016 po t.i. novi metodologiji bo vlada sprejela do 30. junija letos. Pričakujem, da bomo DROE v kratkem v okviru GIZ skupne sheme v skladu s sklepom Embalažne komisije tako kot doslej izračunale začasne informativne deleže po frakcijah na podlagi nove metodologije.

Seveda, do objave uradnih deležev po frakcijah.

Kaj pa embalažnine?

Pri embalažninah smo tudi tokrat na trgu

Pogrešam razpravo o prepletu delovanja javnih in zasebnih podjetij. Posebej mislim na delovanje sistema ravnanja z odpadki na področju razširjene proizvajalčeve odgovornosti in povsod tam, kjer je ni.

Znan je osnutek Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov. Kaj pogrešate in kako komentirate, da program ne govori o spodbudah, ki bi jih morala biti deležna reciklažna industrija v državi?

Program precej obširno analizira sedanje stanje oziroma stanje v letih do 2014. Je dober pregled nujno potrebnih ukrepov na področjih ravnanja z odpadki po posameznih masnih tokovih.

Vidi se, da imajo pripravljalci resne interese, da pri oblikovanju obeh dokumentov vključujejo strokovno in druge relevantne javnosti. Ukrepe bi se po mojem mnenju dalo bolj konkretno opisati in področje urediti še bolj celostno .

Kar nekaj pobud iz lanskih številnih razprav o ravnanju z odpadki v gradivu ni.

To je točno. Pogrešam razpravo o prepletu delovanja javnih in zasebnih podjetij. Posebej mislim na delovanje sistema ravnanja z odpadki na področju razširjene proizvajalčeve odgovornosti in povsod tam, kjer je ni.

Kot poseben ukrep oziroma del celostne strategije si želim tudi ureditev področja prepletanja masnih tokov na področju komunalnih odpadkov. Zlasti tam, kjer se med posamezno materialno frakcijo nahajajo odpadki, ki mednje ne sodijo in otežujejo predelavo, jo neupravičeno dražijo ali predelavo celo onemogočajo. Na primer mešana embalaža in drugi komunalni odpadki, kot so organski odpadki, plenice, neuporabljeni proizvodi, tekstil in podobno.

Osebno spodbudam nisem najbolj naklonjena, saj trdim, da bodo dobri poslovni modeli lahko dolgoročno uspešni le, če lahko delujejo tudi brez večjih finančnih spodbud. Si pa vsekakor želim več konkretnih predlogov, kakšne projekte krožnega gospodarstva navedeni program pričakuje in jih bo spodbujal. Na področju promocije lokale prehrane imamo že primere odlične prakse, ki bi jih lahko koristno uporabili tudi pri vseslovenskem osveščanju na področju ravnanja z vsemi vrstami odpadkov.

Nagrada Bohinju za trajnostno mobilnost Bohinj je v decembru 2015 prejel naslov Evropska destinacija odličnosti (EDEN).

Nagrado je prejel za inovativnost v kategoriji trajnostna mobilnost. Žirijo je Bohinj prepričal s številnimi trajnostnimi ukrepi, med katerimi so uvedba smučarskega avtobusa in smučarskega vlaka, dobro urejene kolesarske poti, izposoja koles in turistična kartica, s katero gostje lahko brezplačno uporabljajo avtobus. Bohinj je tako poleg italijanske Monte Isole druga destinacija, ki je dobila nagrado za inovativnost. Mreža EDEN, ki jo je zasnovala Evropska komisija za spodbujanje trajnostnih turističnih modelov v Evropi, sicer nagrade podeljuje od leta 2008 in je z več kot 350 člani iz 27 evropskih držav ena največjih mrež v svetovnem merilu, ki si prizadevajo za trajnostni turizem.

33 106

Kakšni so finančni učinki projekta? Kako ste se odzvali na različna mnenja o pomenu projekta, o čemer je govoril predstavnik EKO INICIATIVE? Načrtujete podobne projekte v tem letu?

zasledili ponudbe za posamezne vrste embalaže, ki odražajo netransparentnost zaračunavanja stroška ravnanja s tovrstnimi materialnimi skupinami embalaže. Gre za njegovo prelivanje med skupinami. V Unirecu smo vedno zagovarjali popolno transparentnost, ki jo naši ceniki embalažnine tudi odražajo.

Dimnikarske storitve po starem Ministrstvo za okolje in prostor je malo pred koncem leta 2015 obveščalo vse uporabnike, da je s sprejetjem sprememb Zakona o varstvu okolja (ZVO) podaljšan obstoječ sistem dimnikarskih storitev do konca leta 2016.

To velja tako za prve preglede kot tudi za pogostnost čiščenja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, letne preglede ter vse ostale obvezne storitve. Prav tako bodo v tem letu predpisane in izvedene storitve dimnikarske javne službe še vedno zaračunali v skladi z veljavnim Sklepom o ceniku dimnikarskih storitev (Uradni list RS, št. 57/2010).

V primeru zavrnitve izvajanja dimnikarske storitve ostajajo v veljavi tudi vse naloge pristojnih inšpektoratov za ukrepe povezane z dimnikarsko službo.

Redno izvedene dimnikarske storitve varujejo uporabnike pred dimniškimi požari, izhajanji dimnih plinov, zastrupitvami in drugimi posledicami, ki nastanejo zaradi nepravilnosti pri kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah. Posebej pomembno je vzdrževanje kurilnih naprav (peči, štedilnikov, kaminov, kotlov, etažnih kaminov) ter dimnikov in zračnikov.

Prvotno je bilo načrtovano, da bi se dimnikarska služba prenehala izvajati kot obvezna državna gospodarska javna služba do konca leta 2015. Brez uveljavitve novega sistema bi bile tako ne le ukinjene koncesije, temveč bi bile dimnikarske storitve v celoti prepuščene trgu. Zaradi zagotovitve javnega interesa, ki je v skrbi za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi požarno varnost ter energetsko učinkovitost malih kurilnih naprav, pa so se odločili, da sistema ne bodo spremenili do konca tega leta.

februar 2016

v kateri sodelujemo vse DROE in vse sheme.

okolje

Kratko, zanimivo

34

V Sloveniji nastane letno okrog 15.000 ton izrabljenih gum, okrog 7 kg na prebivalca.

Gume so snovno mešan odpadek, od jeklenih žic, platna kavčuka in saj, in se jih lahko predela ali pa uporabi kot gorivo. Srečko Bukovec, direktor Slopaka, sheme, ki na domačem trgu zbira izrabljene gume, pojasnjuje, da je trenutno več snovne predelave. A ne v Sloveniji, pač pa pri sosedih. Doma ni večjega predelovalnega obrata, vprašanje je ekonomija obsega, čeprav so pobude za predelavo izrabljenih gum tudi v Sloveniji. Po njegovem bi bila največja pomoč reciklažni panogi transparentnost pri zbiranju odpadnih materialov, predvsem v delovanju nacionalnih sistemov ravnanja z odpadki. Rezultati kažejo, da je ravnanje z izrabljenimi gumami učinkovito. Nekateri to komentirajo takole – zato, ker je na trgu le ena shema.

Slopak je edina shema, ki zbira izrabljene gume. A tudi pri tem odpadku, ki je zanimiv s surovinami, nastajajo razlike med zbranimi gumami in med količino, kolikor jih naj bi letno bilo na trgu. Kakšne spremembe se dogajajo na trgu v zadnjih letih?

Sistem ravnanja z izrabljenimi gumami, kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen na osnovi leta 2009 sprejete Uredbe o ravnanju z izrabljenimi gumami. Operativno je začel delovati v začetku leta 2010. Ministrstvo z odločbo o obveznem prevzemu za vsako leto posebej do 31. julija določi nosilcu skupnega načrta količino izrabljenih gum, ki morajo biti obvezno prevzete v tekočem letu v okviru skupnega načrta. Količina prevzetih izrabljenih gum mora biti enaka količini 75 % novih gum, ki so jih proizvajalci, vključeni v skupni načrt, dali v promet v preteklem letu. S tem je država določila minimalni delež izrabljenih gum, ki ga moramo zbrati. V vseh letih doslej je družba Slopak dosegala in presegala zastavljene cilje.

Tudi predlani, saj novejših podatkov še ni?

Tudi. V letu 2014 je bilo zbranih in v predelavo prepeljanih 79 % vseh gum, danih na trg. Količine se bistveno ne spreminjajo in se gibljejo okoli 19.000 t. Tudi zajem in

Srečko Bukovec

foto: arhiv podjetja

Reciklažna panoga potrebuje transparentnost na trgu z odpadki

Predelava odpadkov

februar 2016

okolje

106

Predelava odpadkov

V letu 2014 je bilo zbranih in v predelavo prepeljanih 79 % vseh gum, danih na trg. Količine se bistveno ne spreminjajo in se gibljejo okoli 19.000 t. predelava izrabljenih gum sta dosedaj v višini okoli 15.000 t bili stabilni in ni pomembnih količinskih odstopanj med posameznimi leti.

Koliko je na povečanje zbranih količin vplivalo načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev, torej daje rezultate?

Načelo razširjene proizvajalčeve odgovornosti se je predvsem odrazilo v transparentnosti delovanja sistema. Proizvajalci, ki so vključeni v sistem ravnanja z izrabljenimi gumami, neposredno nadzorujejo sistem. Tudi usmerjajo njegov razvoj. Poleg tega se je povečala odgovornost vseh proizvajalcev za delovanje sistema, za preprečevanje izogibanja plačevanja in iskanje free-riderjev. Predvsem pa je vplivalo na zniževanje stroškov, ki jih z izpolnjevanjem okoljsko-zakonodajnih obveznosti nosijo proizvajalci. Lahko ugotovim

Vsako prevzemno mesto, teh je čez 2000, ne glede na to, za kakšnega »povzročitelja« gre, je s strani družbe registrirano. Rezultatov po regijah ne spremljamo. Tekoče spremljamo sistem naročil za odvoz iz mest nastanka izrabljenih gum. Skrbimo, da se izrabljene gume ne kopičijo pri serviserjih in izvajalcih javnih služb nad minimalno prevzemno količino.

V Sloveniji zaenkrat še nimamo predelovalnega obrata, ki bi omogočal ekonomično snovno predelavo zbranih izrabljenih gum.

Tudi pri gumah kot snovno bogatem odpadku velja zahteva, da naj imata prednost reciklaža in predelava, vendar še vedno preveč tega odpadka konča v energetski predelavi. Zakaj in kako ste organizirali reciklažo in predelavo?

Sistem ravnanja z izrabljenimi gumami sloni na snovni in energetski predelavi. Prednost ima snovna predelava. To je razvidno iz poročil o predelanih količinah izrabljenih gum v dosedanjem delu sistema. Glede na možnost odjema predelovalcev, ta je odvisen od možnosti uporabe in prodaje granulata, razvoja novih izdelkov iz granulata, cen alternativnih goriv in drugega, se delež snovne predelave giblje okoli 2/3. Energetske je tako okoli 1/3 na leto. Vseskozi iščemo nove možnosti za znižanje stroškov in skupaj s proizvajalci spremljamo razvoj tehnologij za predelavo gum.

Koliko izrabljenih gum se izgubi zunaj vaše sheme in kaj bi bilo potrebno storiti za zmanjšanje sive ekonomije?

Težko ocenjujem. Zbiranje in predelava gum je še vedno strošek. Verjamem, da se le manjši del gum, ki so bile umaknjene iz uporabe in so pridobile status izrabljene gume, uporabi bodisi za izvoz bodisi za ponovno uporabo, npr. protektiranje, in tako ne vstopi v sistem ravnanja z izrabljenimi gumami. Predvsem to velja za manj obrabljene gume, ki so še omejeno uporabne v drugačnih klimatskih in zakonskih razmerah. Podatki o zbranih in predelanih gumah kažejo, da je glavnina gum, ki je dana na slovenski trg, tekoče zbrana in predelana. Naj povem, da primeri okoljsko neodgovornega ravnanja z odpadnimi gumami,

Okoli 1/3 zbranih izrabljenih gum se termično in snovno predela v Sloveniji, od tega manjši del snovno.

Zakaj večina zbranih odpadnih gum ne ostane za predelavo v Sloveniji, koliko jih gre v izvoz?

V Sloveniji zaenkrat še nimamo predelovalnega obrata, ki bi omogočal ekonomično snovno predelavo zbranih izrabljenih gum.

Najbližji predelovalni obrat, ki predeluje gume v granulat ustrezne kakovosti, se nahaja na Hrvaškem. Pretežni del zbranih gum se izvaža na snovno predelavo in le manjši v termično predelavo v tujino. Okoli 1/3 zbranih izrabljenih gum se termično in snovno predela v Sloveniji, od tega manjši del snovno. Obstajajo pobude za postavitev predelovalnega obrata, vendar je to povezano z ustrezno količino zbranih IG. Za ekonomičnost obrata jih v Sloveniji ni dovolj.

Kako bi morala Slovenija podpreti razvoj reciklažne panoge v Programu ravnanja z odpadki? Pripravil ga je MOP, razprava o osnutku je trajala dober mesec.

Najboljša razvojna spodbuda reciklažni panogi bi bila ureditev transparentnih, na dejanskih podatkih temelječih sistemov zbiranja odpadnih materialov. Razvoj nacionalnih sistemov mora temeljiti na razširjeni proizvajalčevi odgovornosti, na jasnih vlogah deležnikov v procesih od zbiranja do predelave in na preprečevanju nezakonitega delovanja. Izogibati bi se morali konfliktom interesov med deležniki in učinkoviti kontrolirati masne tokove. Tako bi omogočili stabilnost količin, predelavo v lokalnem okolju, racionalizacijo logističnih stroškov, specializacijo in doseganje višjih prodajnih cen na trgu odpadnih surovin. Za oblikovanje takega okolja pa mora država, to je MOP, oblikovati na ekonomskih analizah temelječo strategijo razvoja te panoge. Jasno je namreč, da se tudi v tej panogi tehnologije razvijajo izredno hitro in je za razvoj ključna ekonomija obsega.

Najboljša razvojna spodbuda reciklažni panogi bi bila ureditev transparentnih, na dejanskih podatkih temelječih sistemov zbiranja odpadnih materialov.

35

RESYNTEX v Sloveniji Na Bledu je nedavno prvič zasedal izvršni odbor projekta RESYNTEX. Gre za raziskovalni projekt, ki združuje več nivojev projektov s poudarkom na inovacijah v recikliranju tekstilij, kot so Worn Again, Re:newcell ali Evru. Projekt je financiran s strani EU v okviru programa Obzorje 2020, vanj pa je vključenih 20 partnerjev iz 10 različnih držav članic EU, med katerimi je tudi slovenski IOS – Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, ki ima vlogo koordinatorja v projektu. Vodilni partner v projektu je nemško podjetje SOEX Group, ki je dejavno na področju visokokakovostnega zbiranja, sortiranja in predelavi rabljenega tekstila na globalni ravni. Vrednost projekta je 11 milijonov evrov. Glavni cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva za tekstilno in kemično industrijo, kjer bi z industrijsko simbiozo ustvarili proizvodnjo sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov.

okolje

Izrabljene avtomobilske gume zbirate povsod po Sloveniji, v katerih regijah so najboljši rezultati?

mislim na Kidričevo, Ruše, itd., z delovanjem nacionalnega sistema zbiranja izrabljenih gum nimajo nobene povezave!

Letališki Brnik ves v tujih rokah S prodajo Adrie Airways je po Aerodromu Ljubljana in po AA Tehniki letališko središče Slovenije povsem v tujih rokah. Zgodilo se je, kar je Mark Anžur, predsednik uprave AA, napovedal v prejšnji številki revije EOL. Kupec K4 Invest naj bi bil partner, ki bi zagotovil tudi razvojno sanacijo AA. Zdaj, ko je Brnik lastniško sprivatiziran, je upravičeno vprašanje, kaj bo z razvojem letališkega gospodarstva v Sloveniji. Še posebej, ker je bila še pred krizo zelo dobro sprejeta ideja o izgradnji Aeropolisa, poslovno-logističnega in hkrati nakupovalno-hotelskega kompleksa na Brniku. V zadnjem času ni informacij, kako bo z naložbami v letališko infrastrukturo, zlasti terminal, morda pa bo za lastnike spet zanimiva sicer že pripravljena projektna zasnova Aeropolisa.

Alpska makroregija s projekti v Bruselj Alpska makroregija, ki vključuje sedem držav in več kot 50 regij in dežel, naj bi bila ena izmed najperspektivnejših v EU. Tako je izzvenela razprava na konferenci na Brdu pri Kranju, ko so se dogovarjali o izvedbi strategije EU za Alpsko makroregijo (EU SALP). Dve evropski komisarki, za regionalni razvoj (Corina Cretu) in za transport (Violeta Bulc) naj bi napovedali resno pripravljenost EU, da bo pripravila predlog strateških projektov. Na alpskem območju vode ne manjka, priložnosti za gospodarski razvoj, turizem, kmetijstvo, gradnjo infrastrukture in varovanje okolja, pa je dovolj.

EU obljublja denar. Namenjen bo projektom, ki bodo povezovali več območij, podjetjem, mobilnosti, varovanju okolja in zeleni energiji.

februar 2016

in trdim, da gre za zgled učinkovitega sistema ravnanja s konkretnim odpadkovnim tokom.

To nam priznavajo tudi tuji opazovalci in multinacionalke, ki poznajo delovanje podobnih sistemov v EU.

106

Kratko, zanimivo

februar 2016

Kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih letih in koliko odpadkov odložite?

V Komunali Laško izvajamo zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, izvajamo pa tudi obdelavo odpadkov na sortirni liniji in kompostiranje za lastne potrebe. Ločeno zbiramo mešano embalažo, papir, steklo, odpadno električno in elektronsko opremo, kosovne odpadke, nevarne odpadke, tekstil, biološke odpadke in mešane gradbene odpadke iz gospodinjstev. Izrabljene gume zbiramo na zbirnem centru, sveče pa na pokopališčih. Delež odloženih odpadkov oziroma delež odpadkov, ki so bili odpeljani na regijski center RCERO Celje, se je po zaprtju naš deponije v letu 2012 iz 86 % postopoma zmanjševal. V letu 2013 je znašal 53 %, letu 2014 36 %, v letu 2015 pa 41 %. V letu 2012 smo odložili oziroma odpeljali na RCERO Celje 2.575 t odpadkov, v letu 2013 1.523 , v letu 2014 1.345 t, v letu 2015 pa samo še 1.270 t.

Tomaž Novak

Tudi v laški komunali v zadnjih letih močno znižujejo delež odpadkov, ki jih odložijo, čeprav jim je zaprtje deponije Strensko naložilo nova bremena. Direktor Tomaž Novak pri tem opozarja na predolge postopke in ovire, ki otežujejo rešitve in učinkovitost pri ravnanju z odpadki.

Zavzema se za vsaj minimalne enotne standarde v državi, saj bi v tem primeru tudi cene komunalnih storitev lažje primerjali. Je pa zadovoljen, ker je nova uredba o odvajanju komunalnih odpadnih vod pri malih komunalnih čistilnih napravah postavila roke, ki so bolj sprejemljivi. Kot navdušen kolesar ne more mimo tega, da so v občini uredili okrog 300 km kolesarskih poti, zelo dobro pa so pristopili k energetski sanaciji stavb, saj so tudi upravljavci stanovanj.

foto: arhiv podjetja

Država naj opredeli vsaj minimalne standarde za storitve

Med komunalnimi podjetji

36 106

okolje

Med komunalnimi podjetji

Ostaja še približno 33 t embalaže, za katero upamo, da jo bomo oddali letos. povzročilo zaprtje deponije Strensko in kako vpliva odvoz odpadkov v celjski CERO na ceno vaše storitve za občane?

Do 15.09.2012 smo odpadke deponirali na deponiji nenevarnih odpadkov Strensko. Po tem datumu pa smo zaradi zaprtja deponije odpadke po prvi fazi obdelave pričeli voziti na regijsko odlagališče RCERO Celje. Od takrat dalje se na področju ravnanja z odpadki izvajata dve ločeni gospodarski javni službi. Komunala Laško je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. V lastni sortirnici izvajamo prvo fazo obdelave določenih vrst odpadkov, dokončna obdelava in odlaganje odpadkov pa se izvaja na regijskem odlagališču.

Lansko leto je bil torej porast?

In cene?

Nekoliko večji delež v letu 2015 je posledica slabšega izkoristka sortirne linije zaradi okvar, strojelomov in vremenskih razmer. Količine zbranih odpadkov pa se na letnem nivoju postopoma manjšajo. Pri tem je potrebno poudariti, da so to količine, ki jih dejansko odpeljemo na RCERO Celje, kjer pa se del odpadkov še dokončno obdela. To pomeni, da je delež odloženih odpadkov še precej nižji.

Cene komunalnih storitev se pri odpadkih do 31.12.2012 niso spreminjale, saj je njihovo višino regulirala Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. S 01.01.2013 pa je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa metodologijo za oblikovanje komunalnih cen, kar je znano. S to Uredbo in soglasjem Občinskega sveta Laško so se s 01.01.2013 povišale cene za ravnanje z

Omenili ste zaprtje deponije Strensko. Kaj je

37 Če se omejim samo na področje ravnanja z odpadki, lahko ugotovimo, da ima praktično vsaka občina svoj sistem posod in svoj sistem zbiranja.

Ali se je v zadnjih letih v občini zmanjšalo črno odlaganje odpadkov?

V zadnjih letih nismo zaznali večjih novih divjih odlagališč odpadkov. Ugotavljamo pa, da se pojavljalo lokacije, predvsem ob glavnih cestah, kamor ljudje odlagajo ali pa celo mečejo odpadke iz vozil. Veliko ljudi nas še vedno zamenjuje s Surovino in v naše zabojnike odlagajo kosovne odpadke, ki se občasno pojavljajo tako na ekoloških otokih kot tudi na pokopališčih.

Po nekaterih ugotovitvah na ekološke otoke, ki so ob glavnih cestah ali v njihovi bližini odlagajo občani iz sosednjih občin, na pokopališčih in na drugih lokacijah pa naši občani.

V komunalnih podjetjih kritično opozarjate na problem neprevzete embalaže zaradi nejasnosti pri določanju tržnih deležev. So še težave?

Kot vsi vemo, je problem neprevzete embalaže že vrsto let stalnica pri poslovanju komunalnih podjetij. Vsak ima na svoji strani tudi predloge za rešitve. A ko je potrebno kaj spremeniti, zmanjka volje in moči. Komunalna podjetja, združena pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, že vrsto let aktivno sodelujemo pri reševanju te problematike. Žal še vedno čakamo na večjo odločnost ministrstva, da to področje dokončno uredi. Kljub temu, da smo že krepko zakorakali v leto 2016, še vedno ni objavljenih deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo za prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb. Trenutno so v obtoku predvideni deleži, ki so si jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo izračunale same.

Zdaj čakamo na odločitev Vlade RS. Toda lani ste le uspeli oddati vse?

Da. Oddali smo sicer vso zbrano embalažo, a je bilo potrebno vložiti kar precej truda. Uspeli smo oddati tudi del embalaže, ki jo na zbirnem centru skladiščimo že od leta 2014. Vendar nam ostaja še približno 33 t embalaže, za katero

V zadnjih petih letih smo se intenzivno ukvarjali predvsem z investicijami na področju toplotnih izolacij fasad, podstrešji in stropov v kleti, kar je posledično lastnikom večstanovanjskih objektov zmanjšalo stroške ogrevanja tudi do 30 %.

Nejasnost pri tržnih deležih ni edina zadrega na terenu. Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti v ravnanju z odpadki, da bi dosegli večjo učinkovitost? Še posebej zdaj, ko država razpravlja o programu preprečevanja nastajanja odpadkov?

Ekološka ozaveščenost uporabnikov komu­ nalnih storitev je sicer iz leta v leto večja, a bolj kot stopnja njihove ozaveščenosti se večajo njihove zahteve po višjih standardih in višjem nivoju opravljenih storitev. Problem pa je v tem, da na državni ravni za veliko dejavnosti niso definirani niti minimalni, kaj šele osnovni standardi in kriteriji, zato je te storitve in tudi cene težko primerjati med seboj. Če se omejim samo na področje ravnanja z odpadki, lahko ugotovimo, da ima praktično vsaka občina svoj sistem posod in svoj sistem zbiranja. Če se pošalim, pa tudi, tako naša, svoj sistem za obdelavo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je povsem enostaven. Saj smo v bolj naprednih okoljih vedno iskali rešitve pred drugimi, največkrat tudi pred državo in jih še kar iščemo, s to razliko, da morajo biti danes te rešitve ekonomsko upravičljive.

Tudi komunalni gospodarstveniki smo prepričani, da je potrebno na državnem nivoju vzpostaviti tako klimo in okolje, ki nam bo v pomoč in ne v breme, tako da kompleksnost in dolgotrajnost postopkov ne bosta več povzročali težave ali celo škodo.

Pri ravnanju z biološkimi odpadki ste se odločili za kompostarno. Ali so se gospodinjstva odločila večinoma za zbiranje bioloških odpadkov doma?

Komunala Laško je decembra 2013 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za napravo Sortirnica in kompostarna Laško. Tako smo lahko na zbirnem centru vzpostavili sortirnico za odpadke ter v letu 2015 po izteku poskusnega obratovanja pridobili uporabno dovoljenje.

106

Prvotni načrt je sicer bil, da zaradi prenehanja obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov Strensko vzpostavimo poleg sortirnice še lastno kompostarno. Z njo bi lahko v roku za zapiranje deponije sami proizvedli zadostno količino komposta, ki je bil po projektu prilagoditve odlagališča predviden za potrebe prekrivnega sloja zaradi razplinjevanja. Zaradi dolgotrajnih upravnih in sodnih postopkov v zvezi s podaljšanjem veljavnosti obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja ter zaradi zakonskih sprememb v zvezi z zapiralnimi roki se je za nas razpletel najbolj neugoden scenarij.

Prisiljeni smo bili izvesti vsa zapiralna dela na deponiji še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno, ki je tako postala brezpredmetna, saj bi bila samo s proizvodnjo komposta za trg ekonomsko neupravičena.

okolje

upamo, da jo bomo oddali letos. Nekaj težav nastaja tudi zaradi neprevzemanja odpadnih nagrobnih sveč, za kar predvidevamo, da se bo stanje uredilo po določitvi deležev posameznim družbam. Kot zanimivost naj omenim to, da bi ob zaključku koledarskega leta vse družbe najraje imele samo papir, ostalih frakcij pa, kot da jih ni.

Velika večina gospodinjstev v občini Laško se je odločila za zbiranje bioloških odpadkov doma in za lastno kompostiranje. Zbiranje bioloških odpadkov poteka v naseljih z večstanovanjskimi objekti in po vseh desetih pokopališčih v upravljanju.

Z novo uredbo o odpadnih vodah se je nekoliko časovno oddaljila zahteva po namestitvi malih komunalnih čistilnih naprav, kar je za občino, ki ima zelo razpršeno poselitev, najbrž poseben izziv. Kako boste nanj odgovorili?

Skrajni zakonski roki za ureditev odvajanja komunalne odpadne vode, ki se mora odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ali komunalno čistilno napravo, so prestavljeni za 6 let. Poleg podaljšanja rokov uredba prinaša še nekatere druge spremembe, ki se odražajo predvsem na področju prvih meritev, kjer je po novem potrebno naročiti prve meritve pri pooblaščenem izvajalcu tudi za male komunalne čistilne naprave (MKČN) s kapaciteto manj kot 50 PE. Pomembna novost je še, da lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe na območju izven meja aglomeracij za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v MKČN s kapaciteto manj kot 50 PE, ki je sestavljena iz ustrezne enote za mehansko čiščenje (ustrezna pretočna greznica).

Glede na razpršeno poselitev v Občini Laško lahko rečemo, da bo nova uredba pripomogla k boljšim rešitvam glede odvajanja komunalne odpadne vode v naši občini. Komunala Laško kot izvajalec javne službe pomaga in svetuje občanom pri izboru MKČN, izvaja montažo, pripravlja zapisnike o pregledih MKČN, vodi ustrezne evidence in drugo. Letos bomo pričeli tudi z intenzivnejšim odvozom grezničnih gošč na skupno komunalno čistilno napravo.

Med vašimi dejavnostmi je tudi upravljanje stanovanj. Znano je, da je pri varčevanju z energijo zelo izpostavljena energetska sanacija stavb. Za kakšen program sanacije ste se odločili?

Več na www.zelenaslovenija.si

februar 2016

odpadki v občini Laško. Uvedena je bila nova storitev obdelave, odlaganja ostankov obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jo izvaja družba SIMBIO iz Celja. V letu 2014 se cene zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov niso spreminjale. Cene obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov pa so se znižale za okoli 3 %. Nove cene iz tega naslova so stopile v veljavo s 01.01.2014 in veljajo še danes.

Dan po slovenskem kulturnem prazniku je Ljubljana v Bruslju uradno prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Čez mesec dni, 10. marca, pa bo uradna otvoritvena slovesnost, čeprav zelena Ljubljana ne miruje že od prvih dni januarja. Takrat se je začelo leto dogodkov v soju premišljenega slogana LJUBLJANA. Zelena zate.

Prižgali so zeleno luč, izobesili zastavo Zelene prestolnice in odprli Info točko. Ljubljansko, torej tudi slovensko zeleno leto, je razdeljeno na tematske mesece. Vsak mesec bo razkril, kako je znala Ljubljana misliti in delati razvojno z zelenimi programi. Od odpadkov do trajnostne mobilnosti. In ni čudno, da so tudi četrtne skupnosti ambasadorke zelene prestolnice. Nekatere nosilce zelenega leta, od včeraj in za jutri, smo povprašali po rezultatih in načrtih. Zelo zanimiva pa so mnenja nekaterih znanih Slovencev.

Breg, avtor: D. Wedam, vir: ZTL.

Priložnosti za dobre projekte in nove poslovne ideje

Zeleno leto Ljubljane

38 106

okolje februar 2016

Zeleno leto Ljubljane

Projekt Zelene prestolnice

Ljubljana 2025 in izvajali projekte za dodaten dvig kakovosti življenja v mestu. Prepričana sem, da nam izzivov ne bo zmanjkalo, saj nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje.

Odgovori podžupanje Tjaše Ficko:

Zeleno leto ste razdelili po mesecih na tematske mesece. Ali je naključje, da ste prvi mesec namenili pametnemu ravnanju z odpadki in zadnjemu v letu eko inovacijam, zelenim delovnim mestom ter trajnostnemu lokalnemu upravljanju? Ali tematski meseci pomenijo, da že oblikujete nov trajnostni program Zelene prestolnice Evrope in nadaljujete zeleno rast Ljubljane? Cilji?

Pregled doseženih okoljskih rezultatov, s katerimi ste se podali v evropsko tekmo za zeleno prestolnico, je obsežen. A če upoštevate kakovost življenja v Ljubljani in glavne poudarke v trajnostnem razvoju Mestne občine, kaj bi posebej izpostavili in kaj je najbolj prepričalo tiste, ki so vam podelili ta prestižni naslov?

Naslov Zelena prestolnica Evrope 2016 je potrditev za uspešno preteklo delo, saj je strokovna komisija ugotovila, da je Ljubljana mesto, ki je na področju trajnostnega razvoja v najkrajšem času naredilo največ sprememb v pravo smer.

Dejali so še, da uspešno ohranjamo ključne naravne prednosti Ljubljane, kot so intenzivno zelen karakter mesta, vsem dostopna kakovostna pitna voda in biotsko raznovrstna flora in favna, ob tem pa aktivno spreminjamo področja, ki jih prej nismo mogli vzpostaviti kot trajnostna.

Seveda nagrada pomeni tudi veliko odgovornost in pričakovanja za naprej. V t.i. veliki mestni družini bomo zato tudi letos aktivno sledili trajnostno zasnovani razvojni viziji

Celoletni program zelenega leta smo zastavili tako, da je vsak mesec posvečen določeni trajnostni temi, pri čemer smo bili pozorni na že utečene aktivnosti in dogodke, ki jih v Mestni občini Ljubljana obeležujemo že vrsto let. Tako je na primer marec posvečen vodi, saj v tem mesecu obeležujemo svetovni dan vode, septembra, ko že tradicionalno pripravljamo Evropski teden mobilnosti, bo v ospredju trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka.

Pred nami je dinamično leto, ko bomo skušali v dogajanje pritegniti čim več različnih deležnikov. Zelena ekipa pod vodstvom sodelavke Nataše Jazbinšek Seršen je zasnovala raznolik celoletni program in prepričana sem, da bo prav vsakdo lahko našel vsebine, ki ga bodo

Odgovarja Janko Kramžar, direktor JP Snaga: Ljubljana je v letu 2015 dosegla 65 odstotkov snovne izrabe. V desetih letih ločenega zbiranja odpadkov je količina ločeno zbranih frakcij zrasla s 16 na 145 kilogramov na prebivalca. Takšen uspeh pri doseganju ločeno zbranih odpadkov, Ljubljana se med EU prestolnicami uvršča v sam vrh, smo dosegli zaradi infrastrukture (ločeno zbiranje pred uporabnikovimi vrati) na eni in zaradi komuniciranja ter spodbud na drugi strani.

Snaga je konec leta 2014 vsem svojim

Z začetkom delovanja ljubljanskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) smo začeli še učinkovitejše uresničevati zavezo k Zero Waste družbi, v katero trdno verjamemo.

Zavezo, ki je skupna vsem mestom, regijam in članicam EU: trajnostno gospodariti z naravnimi viri in prispevati k prehodu v krožno gospodarstvo.

106

okolje

Tjaša Ficko Janko Kramžar

Nataša Jazbinšek Seršen

foto: Nik Rovan

foto: Boštjan Čadej

foto: arhiv podjetja

39 Enkratno je stvari uporabljati večkratno

Posebno pozornost v Snagi posvečamo tudi delu z mladimi. V šolskem letu 2014/2015 je Snago obiskalo prek dva tisoč petsto vrtčevskih otrok, šolarjev, dijakov in študentov, za katere smo pripravili poseben interaktivni program, osredinjen na ponovno uporabo, preprečevanje nastajanja odpadkov in zmanjševanje zavržene hrane. Otroke k trajnostnemu odnosu do stvari in premišljenemu nakupovanju usmerjamo tudi v Hiški ponovne uporabe (Minicity Ljubljana), kjer prek igral v ponovni uporabi (reuse), kreativne igre in DIY delavnic spreminjamo vrednote in navade otrok.

februar 2016

• Kakšne rezultate so pokazale vaše organizirane akcije za manj zavržene hrane in kje je bil najboljši odziv?

Alenka Loose

• Odločili ste se za strategijo Zero Waste, hkrati pa je Ljubljana zgradila sodobni Regijski center za ravnanje z odpadki z zmogljivostmi, ki na trgu že zdaj povzročajo konkurenčni boj za odpadke, ki jih v nekaterih centrih primanjkuje?

Kakšna bo pot do Zero Waste občine in do občine reciklaže?

Samo Lozej

• V programu ste navedli, da je Ljubljana v letu 2014 dosegla 63 % snovne izrabe.

Kako ste to dosegli, s katerimi ukrepi in spodbudami?

V okviru družbeno odgovorne pobude Dvigni glas proti zavrženi hrani smo začeli z aktivnostmi na področju neposrednega komuniciranja z občani o zmanjševanju količin zavržene hrane.

Na dogodkih v ljubljanskih četrtnih skupnostih, v ljubljanskih parkih in na tržnicah smo s pomočjo dveh kratkih video posnetkov (Kanta blues in Hladilnik) in infografike Kako urediti hladilnik, da živila v njem zdržijo dlje časa, občane opozarjali na napačen odnos do hrane, Snagini zaposleni pa smo k bolj premišljenemu ravnanju s hrano občane spodbujali tudi z brezplačnimi posodicami za shranjevanje živil. Nedavno opravljena javnomnenjska raziskava je pokazala, da velika večina Snaginih uporabnikov meni, da je Snaga družbeno odgovorno podjetje. To potrjujejo tudi nedavno pridobljeni certifikati in nagrade, med katerimi so najpomembnejši standard ISO 14001, certifikat "LGBT prijazno" in Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2015. Standard ISO 14001 je eno od najpomembnejših orodij, ki ga kot odgovor na izzive, ki jih njihove dejavnosti predstavljajo za okolje, uporabljajo organizacije po vsem svetu.

Pridobitev standarda potrjuje, da Snaga izpolnjuje zakonske zahteve, skrbi za učinkovito izkoriščanje virov in aktivno preprečuje onesnaževanja okolja.

Tilka Klančar

Odpadki

Prednostne usmeritve ravnanja z odpadki Snaga komunicira prek družbeno odgovornih pobud Dvigni glas proti zavrženi hrani in Enkratno je stvari uporabljati večkratno, na osnovi katere je pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva nastala pobuda Skupaj za boljšo družbo.

foto: arhiv podjetja

Kot rečeno, snujemo celoletni program v sodelovanju z različnimi skupinami deležnikov, od javnih podjetij in zavodov do nevladnih in drugih organizacij. Tudi četrtne skupnosti bodo med našimi vidnejšimi ambasadorji.

Kljub mnogim že dogovorjenim aktivnostim in bogati časovnici (več informacij na www. zelenaljubljana.si) skozi celo leto, se bo za dobro zeleno zgodbo tistih, ki v svojem načinu delovanja sledijo trajnostnim načelom, zmeraj našel dodaten prostor. Leto Zelene prestolnice Evrope predstavlja lepo priložnost za promocijo dobrih projektov in tudi za nove poslovne ideje. Upam, da jih bomo vsi skupaj znali čim več uresničiti.

foto: Žiga Živulovič jr.

Okoljski cilji zelene Ljubljane so na nekaterih ključnih področjih zelo povezani z zelenim poslovanjem gospodarskih družb. Kako ste in boste podjetja vključevali v izvedbo nalog v okviru zelenega leta Ljubljane?

uporabnikom izdala dobropis v višini decembrskega računa za ravnanje z odpadki. S tem smo pokazali, da se ločeno zbiranje odpadkov izplača, in naše uporabnike še dodatno spodbudili k odgovornemu ravnanju. Tudi za leto 2015 smo pripravili (delni) količinski poračun za svoje uporabnike in jim v povprečju vrnili 60 % decembrske položnice.

foto: arhiv podjetja

pritegnile in s pomočjo katerih bo ugotovil, da lahko tudi sam, z na videz majhnimi koraki, pomembno prispeva k zeleni prihodnosti mesta.

40 106

Zeleno leto Ljubljane

Lokalna samooskrba

okolje

• Kakšno stopnjo lokalne samooskrbe in prehranske varnosti ste dosegli in katere deležnike ste povezali? S katerimi ukrepi spodbujate samooskrbo in na katerih območjih Ljubljane lahko razvijate proizvodnjo hrane? Kaj bo dal javni sadovnjak in kaj Čebelja pot?

Med drugim razvijamo urbano kmetijstvo Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL: Podeželski prostor v Mestni občini Ljubljana predstavlja več kot 2/3 njenega celotnega območja (po podatkih zemljiškega katastra za leto 2012 MOL meri 27.499 ha, od tega je 10.906 ha kmetijskih površin in 10.657 ha gozdnih površin). Mestu zagotavlja oskrbo s kakovostno hrano lokalnega porekla. Vse bolj postajajo pomembne sekundarne funkcije tega prostora, kot sta gospodarno ravnanje z naravnimi viri (tla in vode) ter ohranjanje skozi

Lepo je biti meščan Ljubljane

februar 2016

Zelena prestolnica Evrope je pobuda Evropske komisije. Do sedaj so nagrado prejeli Stockholm (Švedska), Hamburg (Nemčija), Vitoria-Gasteiz (Španija), Nantes (Francija), Kopenhagen (Danska), Bristol (Velika Britanija) in Ljubljana (Slovenija).

Cilj te pobude je izreči priznanje in nagraditi lokalna prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja v mestih, njihovega gospodarstva, predvsem pa povečati aktivnosti za izboljšanje kvalitete zraka, voda, gospodarjenja z odpadki in vzpostaviti tesno sodelovanje med prebivalci in upravljavci mest. Priznanje Ljubljani je dokaz, da je bilo to sožitje in sodelovanje v tem delu Evrope vzpostavljeno in želimo si lahko, da bi se v naslednjih letih še poglobilo.

Poleg priznanja Ljubljani zeleni prestolnici Evrope pa je pomembno omeniti tudi nagrado »Turizem za jutri 2015/Tourism for Tomorrow 2015«, ki jo je Ljubljana prejela v kategoriji turističnih destinacij in jo podeljuje svetovna organizacija World & Tourism Council WTTC. Ljubljana se je uvrstila tudi na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, tako imenovani »Global

stoletja oblikovane kulturne krajine. V projektu FOODMETRES (http://www.foodmeters. eu/) je bil preverjen samooskrbni potencial MOL, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ta do največ 50 %. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da je z vidika mestnih kratkih oskrbovalnih verig in če pri tem ocenjujemo tudi njihov vpliv na trajnostni razvoj, najprimernejša neposredna prodaja na kmetiji. Temu v MOL posvečamo posebno pozornost. Z različnimi aktivnostmi in neposrednimi spodbudami spodbujamo prodajo na kmetijah in na različnih tržnih prostorih od tržnic (v MOL imamo šest tržnic) do drugih tržnih mest po četrtnih skupnostih. Nekatere četrtne skupnosti so pri tem zelo aktivne, npr. četrtna skupnost Posavje s svojo Potjo dobrot (http://www.csposavje. si/?q=node/205). Na vzhodnem hribovitem delu MOL ponudnike povezuje Sadna cesta med Javorom in Jančami (http://sadnacesta. si/). Zavod Turizem Ljubljana v sodelovanju z Odsekom za razvoj podeželja MOL, s Tovarno trajnostnega turizma GoodPlace in zadrugo Jarina izvaja projekt Zelene nabavne verige, s katerim želi hotelirjem in restavracijam v osrednji Sloveniji ponuditi možnost preproste, organizirane nabave lokalno. Kadar to ni mogoče, pa regionalno oziroma nacionalno pridelanih živil po ugodnih cenah. V pilotno izvedbo, ki bo potekala vse do marca tega leta, so vključeni Hotel Park, Hostel Celica in Terme Snovik.

Razvoj podeželja v MOL sledi ciljem Strategije razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana v programskem obdobju 2014-2020. Med drugim razvijamo tudi urbano kmetijstvo.

Posebno pozornost posvečamo razvoju vrtičkarstva. K 323 že urejenim vrtičkom bomo v letošnjem letu dodali še 442 vrtičkov na Rakovi jelši in 50 na Viču.

Top 100 Sustainable Destinations 2014/Top 100 trajnostnih destinacij 2014«. Vse to je dokaz, da je bil v preteklosti razvoj Ljubljane skrbno načrtovan in da je mesto resnično postalo zeleno za ljudi. Naj omenim nekaj najbolj izrazitih sprememb. V strogem središču Ljubljane se je velik del prometa umaknil in dal prednost pešcem in kolesarjem, čeprav se še vsi niso navadili na ta nov način sožitja med ljudmi, avtobusi in taksiji. Če pogledamo malo širše, je potrebno omeniti, da ima mesto kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca, na novo pa je urejenih 80 ha zelenih površin. Na degradiranih urbanih površinah pa še vedno nastajajo urejene zelene površine. Pred leti sem županu zameril njegovo potezo skoraj nasilnega umikanja vrtičkarjev iz različnih okolij, namesto da bi sedanji pristop urejanja vrtičkov bila prva faza. Na ta način bi vrtičkarji razumeli, da želi divje vrtičkanje urediti na strokoven in bolj organiziran način. Največji pomen vrtičkov je psihična sprostitev ljudem po naporni službi, otrokom pa pomeni stik z zemljo in soočanje, da je pomembna za rast in razvoj rastlin kot vira hrane. Na ta način mladini v mestih najlažje privzgojimo odnos do narave, saj bodo jutri kot odgovorni nosilci morali skrbeti za ohranjanje zelene prestolnice in njenega vzdržnega razvoja ob upoštevanju

vseh groženj - od klimatskih sprememb in nemirnega sveta do migracijskih tokov.

Tako javni sadovnjak kot Čebelja pot imata poudarjeno psiho-socialno funkcijo, s še posebej izraženim izobraževalnim elementom. Javni sadovnjak bo tekom rasti poligon za spoznavanje sadnih dreves, za učenje na področju rezi, vzgoje in nege sadnega drevja ter prostor za druženje, spoznavanje in osveščanje. Čebelja pot (http://www.ljubljana.si/si/zeleni-prag-ljubljane/ponudba/cebelja-pot/) je zasnovana kot dve povezani celoti. Prvo, širšo celoto predstavlja podeželski prostor Mestne občine Ljubljana s čebelarji, ponudniki medu in čebeljih pridelkov. Druga pa povezuje različne inštitucije in vsebine, ki so tako ali drugače povezane s čebelarjenjem v urbanem jedru, tudi z vidika narave in kulture. Sama zasnova Čebelje poti tako omogoča razvoj pedagoških in turističnih vsebin, interpretacijo dediščine, z vsem tem pa se dviga stopnja ozaveščenosti meščanov o pomenu čebel. Gre za odličen primer interdisciplinarnega pristopa k vsebini in povezovanje kulture, izobraževanja in kmetijstva.

Slovensko glavno mesto je ena redkih evropskih prestolnic, ki se lahko pohvali s pitno vodo brez predhodne obdelave. Še več pa bo moralo mesto narediti za zaščito vodnih virov in naprednega upravljanja z odpadnimi vodami. Poplave v preteklih letih pa morajo biti spodbuda, da je sistematična in dolgoročna zaščita in ureditev vodotokov nuja za poplavno varnost južnega dela mesta.

Mesto je lahko ponosno, da ima enega najstarejših botaničnih vrtov v Evropi, ki deluje že od leta 1810 in je njegova najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem, da ne omenim zgodovinske Emone. Za ljubljansko okolico je značilno barje, ki obsega kar 135 kvadratnih kilometrov in je danes krajinski park z mozaikom travnikov, njiv, jarkov in pomeni bogato biotsko raznovrstnost in arheološko kulturno dediščino. Na ljubljanskem barju je prazgodovinsko kolišče, ki je od leta 2011 vpisano na UNESCO-ov seznam kulturne dediščine.

Naj zaključim, lepo je biti meščan Ljubljane.

Prof. dr. Franc Lobnik, Biotehniška fakulteta Ljubljana

Z vidika manjše porabe težko govorimo o sistemih, ker je veliko odvisno od uporabnikov in vzdrževanja sistemov. Ob slabem vzdrževanju noben sistem ni energetsko učinkovit.

Najučinkovitejši ukrep za manjšo porabo energije je gradnja pasivnih ali skoraj-nič energijskih objektov. Prioritete in s tem stališče do toplotnih črpalk so podani v Lokalnem energetskem konceptu, podpiramo jih na območjih, kjer daljinski sistemi niso na voljo.

Branko Rožič, Količevo Karton

106

okolje

David Polutnik dr. Franc Lobnik Branko Rožič

foto: Boštjan Čadej

foto: Nik Rovan

41 Odgovarja Samo Lozej, direktor JP Energetika Ljubljana:

Dobra stran tovrstnih priznanj je tudi ta, da dodatno zavezujejo, da ohranjajo snovalce in odločevalce v primerni kondiciji, širšo javnost pa kritičnejšo, zahtevnejšo.

In kar je najbolj važno, bolj pripravljeno k sodelovanju in pozitivnem ravnanju. Vse to bo še kako potrebno, ko bo mesto pri zasledovanju nadaljnjih vsebin in ciljev urejalo področja, ki še čakajo - od kakovosti zraka, energetske učinkovitosti, pa do urejanja in upravljanja z odpadki v primestnih naseljih, če jih navedem samo nekaj, kjer so spremembe nujne.

februar 2016

SPTE in daljinsko ogrevanje za prihranek primarne energije

Menim, da je priznanje Zelena prestolnica Evrope, ki ga je za leto 2016 prejela Ljubljana, prestižno in zasluženo, čeprav sem sicer skeptičen do priznanj, ki jih na tako široko interesnem in občutljivem področju, kot je bivalno ugodje, podeljuje nekdo, ki ni osebno vpet. Glede na to, da je bilo mesto izbrano v finalni konkurenci pretežno severnoevropskih mest, ki imajo po večini daljšo zavezo mest in njihovih prebivalcev k zeleni usmeritvi, pa predstavlja priznanje nedvomno poklon množici pozitivnih sprememb, ki jih je mesto udejanilo v kratkem času.

dr. Peter Otorepec

• Kakšne cilje poudarja energetski načrt Ljubljane in kateri sistem ogrevanja je najučinkovitejši z vidika manjše porabe energije.

Kakšno je vaše stališče do ogrevanja stanovanj s toplotnimi črpalkami, ki so učinkovite in okolju prijazne?

Priznanje dodatno zavezuje

Sibil Svilan

Sanacij smo se lotili tudi s pristopom energetskega pogodbeništva, kjer se sanacija investitorju poplača iz prihrankov. Trenutno je na portalu javnih naročil objavljen razpis za energetsko sanacijo več kot 100 objektov MOL.

dr. Matjaž Kmecl

Energetska učinkovitost je cilj vsakega posameznika in toliko bolj javnega sektorja, saj gre za zmanjšanje porabe in s tem za prihranke.

MOL je do sedaj izkoristila vse razpoložljive subvencije za energetsko prenovo stavb, predvsem šol in vrtcev. Prav tako smo v okviru projekta dokončanja prenove glavne stavbe ZDL Enote Bežigrad za izvedbo energetske sanacije pridobili več kot 180.000 EUR iz Kohezijskega sklada.

foto: arhiv podjetja

Odgovarja Alenka Loose, energetska upravljavka MOL:

Kljub temu toplotne črpalke predstavljajo primerno energetsko in okoljsko rešitev, ki jo tudi v Energetiki Ljubljana podpiramo, a na območjih, kjer infrastrukturni sistem daljinske oskrbe s toploto oz. zemeljskim plinom ni dostopen oz. ni načrtovan. Poleg že opisanih prednosti daljinskih energetskih sistemov, kot jih ima Ljubljana, velja izpostaviti Direktivo o energetski učinkovitosti, ki spodbuja visoko učinkovito soproizvodnjo (SPTE) in daljinsko ogrevanje. V EU namreč velja Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU, ki v svojem bistvu prav zaradi prihrankov primarnih energentov na več mestih omenja prav SPTE in

foto: arhiv podjetja

Za energetsko sanacijo tudi sredstva iz kohezije

foto: SID Banka

• Energetska učinkovitost je med strateškimi usmeritvami v državi, kakor jih določa Energetski zakon in kakor jih naj bi opredelil Energetski koncept. Kje ste bili najbolj uspešni in kako poteka energetska sanacija stavb?

Vezano na toplotne črpalke velja najprej izpostaviti, da je struktura proizvodnje električne energije po gorivih v Sloveniji približno tretjinska: 1/3 predstavljajo fosilna goriva, 1/3 nuklearka, 1/3 obnovljivi viri - predvsem hidroelektrarne, zato promocija toplotnih črpalk kot okolju povsem prijazne rešitve ni najbolj ustrezna. Pri velikem obsegu uporabe toplotnih črpalk je tako treba imeti v uvidu tudi potrebo po električni energiji - tudi za pogon toplotnih črpalk bi jo moral namreč nekdo proizvesti. Če bi bila energija proizvedena samo iz OVE, bi bilo potrebno pogledati še vidik shranjevanja energije, saj je značilnost OVE ta, da energija ni stalno na voljo.

foto: arhiv podjetja

Energetska učinkovitost

42 106

okolje

Zeleno leto Ljubljane

To je prava smer razvoja Ljubljana je zelo napredovala, še posebej, če pogledamo na zelene površine, na primer na Tivoli, ki mu lahko rečemo zelena pljuča mesta. Ni veliko mest v Evropi s takšnim parkom sredi mesta. Seveda zaradi slabe prevetrenosti Ljubljana še nima najboljšega zraka, to bo potrebno reševati in se rešuje. Je pa z vodo bistveno drugače. Lahko jo pijemo iz pipe, voda je čista, podtalnica globoka in to je velika prednost. Pa skrb za zelene površine. To, kar dela Ljubljana, je prava smer razvoja.

Dr. Peter Otorepec, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Zgled za razvoj lokalnih skupnosti Veliko priznanje, ki ga je prejela Ljubljana z imenovanjem za Zeleno prestolnico Evrope, pomeni potrditev smelosti njenega dosedanjega razvoja in trajnostnega kapitala, ki ga ima. Prav tako pa je zgled za razvoj drugih občin oz. lokalnih skupnosti. Skupaj z dobrimi praksami okoljske odličnosti drugih slovenskih občin lahko ugotovimo, da gre za doseganje kritične mase in za pomembne premike pri reševanju lokalnih in globalnih okoljskih izzivov v Sloveniji.

Za SID banko, katere poslanstvo je razvijati in izvajati dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije, je tako priznanje delovanja dodatna spodbuda k izvajanju obstoječih ukrepov na področju varovanja okolja, snovne in energetske učinkovitosti, zlati pa oblikovanje novih.

februar 2016

V 2016 zato nameravamo pripraviti program obnove javnih stavb na nacionalni ravni v okviru Junckerjevega načrta (EFSI). Že znane so naše aktivnosti na področju krožnega gospodarstva, kar ima poleg jasnih učinkov na kakovost življenja v zdravem okolju tudi konkretne prihranke v podjetjih.

Vse številnejši projekti posameznikov, podjetij, občin in države, ki jih vsakodnevno obravnavamo in finančno podpiramo, so sorazmeren, vendar pomemben delček v mozaiku globalnih prizadevanj za trajnostno rešitev okoljskih problemov. K temu nas zavezuje tudi izjava vseh razvojnih bank o prispevku za doseganje nizko-ogljične družbe, ki smo jo podpisali ob zadnji Podnebni konferenci v Parizu.

Sibil Svilan, SID banka

daljinsko ogrevanje kot potencialni tehnologiji za prihranek primarne energije. To dejansko velja tudi za Energetiko Ljubljana, saj se približno 95 % vse toplote za daljinsko ogrevanje proizvede v visoko učinkoviti SPTE, ki kot gorivo uporablja delno tudi OVE - lesne sekance.

Daljinski sistemi ogrevanja hkrati omogočajo tudi prehod na nove, čistejše proizvodne tehnologije, ko so razpoložljive, v najkrajšem času in ekonomsko najučinkoviteje. Lažje je namreč zamenjati gorivo v enem velikem obratu SPTE (ali celo obrat sam) kot pri nekaj tisoč končnih odjemalcih.

Trajnostna mobilnost • MOL je prejela bronasto priznanje Access City Award 2015. Zakaj?

V zadnjih letih več skrbi za osebe z okvaro vida in sluha Odgovarja Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo MU MOL: Priznanje Access City Award 2015 nas postavlja na sam vrh evropskih mest na področju dostopnosti grajenega okolja, javnih prevozov, informacij ter raznovrstnih storitev in programov osebam z oviranostmi. Na natečaju Access City Award 2015, ki ga razpisuje Evropska komisija, je sodelovalo več kot 60 evropskih mest.

Bronasto priznanje Access City Award 2015 ni edino, ki ga je Ljubljana prejela na področju povečanja dostopnosti v mestu. Poleg naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, ki vključuje ukrepe za vse skupine, smo tudi prejemniki nagrade za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju dobila kar dvakrat (vedno vključujemo tudi dejavnosti za osebe z oviranostmi), nagrade Eurocities Award 2013 (ukrepa Prevoz na klic in portal Varno v šolo) in nagrade Eurocities 2013 v kategoriji »pametno bivanje« za zagotavljanje varnih in enakopravnih možnosti v prometu za otroke in osebe z oviranostmi.

V zadnjih letih smo se v večji meri posvetili prilagoditvam za osebe z okvaro vida in za osebe z okvaro sluha. Ključne med njimi so: naročilo in postavitev tipne makete Ljubljanskega gradu z napisi v brajici na grajskem dvorišču (september 2013), nadaljevanje nameščanja talnih taktilnih oznak v skladu s celovitim načrtom talnega taktilnega vodilnega sistema v Ljubljani, uvedba usposabljanj za uporabo znakovnega jezika v mestnih javnih zavodih

s področja zdravstva in socialnega varstva in prilagojeno podajanje vsebin v kulturnih ustanovah (npr. uvedba cikla bralnih uprizoritev z naslovom »Velike drame sveta« v Mestnem gledališču ljubljanskem, zvočni vodnik po stalni razstavi »Obrazi Ljubljane« v Mestnem muzeju Ljubljana, multimedijski vodnik s prikazom vsebin v slovenskem znakovnem jeziku po rimski Emoni …).

• Kaj ste v mestu storili za pešce in kolesarje in kaj za trajnostni mestni prevoz?

Občani zadovoljni s kakovostjo mestnega prometa Odgovarja David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL: Cilj Prometne politike MOL (2012) je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti na način, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom, kot tudi sami ugotavljate. Ponosni smo, da so naša prizadevanja prepoznana in priznana tudi izven naših meja, v evropskem merilu, kar potrjujejo tudi prejete nagrade, med njimi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 in prva nagrada za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju prejela kar dvakrat; tretja nagrada za dostopnost Access City Award 2015 ter nagrada Eurocities Award 2013 (ukrepa Prevoz na klic in portal Varno v šolo) in prejetje številnih drugih nagrad, povezanih z izboljšanjem kakovosti življenja v Ljubljani. Več o nagradah na http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-nosilka-priznanj/.

Eden vidnejših in ključnih ukrepov prometne politike za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je tudi preureditev dela glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje, s čimer ste seznanjeni, glede na to, da temo redno spremljate.

Pri tem naj izpostavimo, da so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tem območju koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale.

Nov prometni režim na Slovenski cesti je od septembra 2013, ko smo ga vzpostavili, vplival na povečanje števila potnikov LPP in hitrejše potovanje z avtobusi predvsem na linijah, ki vozijo po Celovški in Dunajski cesti, kjer smo uvedli rumene pasove za javni prevoz. Potovalni čas avtobusov na linijah, ki potekajo po omenjenih vpadnicah, se je po uvedbi rumenih pasov na teh

Ljubljana se je zaradi izboljšav na področju kolesarjenja prvič uvrstila tudi na lestvico 20 kolesarjem prijaznih mest na svetu in zasedla visoko 13. mesto. Več na http://www.ljubljana. si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/96834/ detail.html.

Hojo spodbujamo predvsem z omejitvijo motornega prometa na javnih površinah in s prenovami javnega prostora, ki je po preureditvi prednostno namenjen pešcem in njihovemu

• Kako bo spremenjen prometni režim na Slovenski cesti vplival na zrak v Ljubljani?

Nova Slovenska cesta za boljši zrak Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL: Eden vidnejših in ključnih ukrepov prometne politike za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je tudi preureditev dela glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje. Pri tem naj izpostavimo, da so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tem območju koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale. Rezultat je podrobneje opisan v novejšem strokovnem članku v reviji Atmospheric Environment, Vol. 114, August 2015, Pages 19–31 in dostopen na: http://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S135223101530100X. • Kdaj bo Ljubljana dihala boljši zrak?

Vreme močno vpliva na onesnaženost zraka Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL: V Ljubljani se kakovost zraka izboljšuje. Od onesnaževal, ki jih spremljamo z meritvami (SO2, NO2, benzen, delci), beležimo le presežene vrednosti onesnaženosti z delci na merilni postaji Ljubljana Center, kjer spremljamo vpliv prometa. Koncentracije na merilni postaji Bežigrad, ki je najbolj reprezentativno mesto za ugotavljanje

Ko govorimo o Ljubljani kot 'zeleni prestolnici Evrope', se lahko seveda poigramo z različnimi številkami, na primer temi, da samo gozdovi na ozemlju, ki mu mesto načeluje, pridelajo sleherni trenutek za okoli 100 milijonov prebivalcev kisika, se pravi za 50 Slovenij. Če bi kajpada Slovenci samo dihali; imamo pa tudi nekaj termoelektrarn in industrije ter množico avtomobilov, nad seboj mogočen letalski koridor. Vse to pridno požira kisik. Vendar ga je še zmeraj za dober presežek – kot prispevek zakajeni Evropi. Torej je prav, da so Ljubljano kot glavno mesto tega prostora vsaj simbolično razglasili za zeleno prestolnico celine. Ljubljana je to vlogo vzela očitno zelo zares.

106

43 Delež poti, opravljenih s kolesom, je od leta 2009, ko smo beležili 10 %, po raziskavi iz projekta CIVITAS Elan zrasel na skoraj 13 %.

K temu je poleg številnih infrastrukturnih izboljšav (več v Kolesarskem letopisu MOL 2012–2013 na http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/89133/detail.html) gotovo prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca decembra 2015 opravljenih skoraj 3,2 milijona voženj.

Več o prometu na http://www.zelenaljubljana.si/zelena-dejstva/kategorija/promet in http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/ promet-infrastruktura/.

Vrtnica, ki ji je ime Ljubljana

okolje

S spreminjanjem prometnih režimov želimo spodbuditi ljudi, da se namesto z avtomobili po mestu premikajo z mestnimi avtobusi, s kolesom in peš. S številnimi ukrepi smo tako v splošnem izboljšali prevoz z mestnimi avtobusi LPP, na primer kupili 36 novih mestnih avtobusov na metan LPP, kar zajema 17 % celotnega voznega parka (naročenih je še 30 novih metanbusov, ki ga dopolnjujejo še drugi tehnološko napredni avtobusi, uvedli enotno mestno kartico Urbana, podaljšali primestne linije, uvedli rumene pasove za avtobuse na nekaterih mestnih vpadnicah, postavili prikazovalnike napovedi avtobusov, vzpostavili pet parkirišč po sistemu P+R (nazadnje razširili P+R Dolgi most http:// www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/98682/detail.html in odprli novega na Barju http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/98872/detail.html, katerih zasedenost z dnevi narašča) … To so le nekateri od številnih razlogov, zaradi katerih je po raziskavi Eurobarometra konec leta 2012 kar 78 % Ljubljančanov izrazilo zadovoljstvo s kakovostjo javnega prevoza v mestu. Število uporabnikov mestnega potniškega prometa se vsako leto povečuje. Med letoma 2010 in 2014 se je povečalo za 18,5 %. Tudi na medkrajevnih in integriranih linijah je zabeleženih več potovanj, in sicer za 34 % med letoma 2013 in 2014, prav tako je LPP v letu 2015 zabeležil ponovno rast potovanj. Optimizacija linij Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP) kaže na to, da se mesto uspešno odziva na želje občanov. Tako so z zadnjo spremembo, ki so jo uvedli na eni od mestnih linij leta 2014, v kratkem obdobju šestih mesecev dosegli celo 467 % porast potovanj.

kakovostnemu preživljanju časa ter številnim prireditvam. Med pomembnejše spremembe v zadnjem desetletju gotovo spada prav ta ekološka cona v središču mesta, ki je leta 2007 nastala z zaprtjem starega mestnega jedra za ves motorni promet (razen za dostavo med 6. in 10. uro).

Površine za pešce smo od leta 2007 povečali za kar 620 % in obsegajo okoli 100.000 m2.

Beseda in pojem 'zelen/a' izhajata seveda iz barve rastlinja, ki 'ljubljansko' deželo množično obrašča in tudi zaznamuje.

Stoletja dolgo je mesto slovelo kot botanično središče: botanični vrt so v njem zasadili pred več kot dve sto leti, tod okrog raste okoli 100 rastlin, ki jih 'na prostem' ni najti nikjer drugje na svetu, ena je celo takšna, da so jo v naravi odkrili samo na pobočju ljubljanskega grajskega hriba. Vse to je kajpada simbolika, ki pa spada zraven in pove mnogo tistega, česar sicer številne in prepričljive tehnične statistike ne zmorejo. - K simboliki gre tudi to, da si je mesto nedavno omislilo in odkupilo lastno sorto vrtnice, ki je bela in je kar najbolj zdravo zelena; odslej nosi ta roža ime Ljubljana, zasadili pa so jo v številnih mestnih parkih. In še, tudi simbolično, mesto je istočasno podprlo vzhodnoevropski kongres ljubiteljev vrtnic, ki bo čez leto dni v mestu in bližnjem Volčjem potoku.

- Vem, zdi se na prvi pogled utemeljitev za vrtičkarje, ni pa mogoče reči, da ni znamenje tega, kako mesto diha - zeleno. In kako razume podelitev prestolništva – zeleno. dr. Matjaž Kmecl, književnik kakovosti zraka v Ljubljani, že nekaj let ne presegajo dovoljenih vrednosti, prav tako v preteklem letu prvič od pričetka meritev na merilni postaji Ljubljana Center nismo presegli letne dovoljene vrednosti delcev. V letu 2014 smo izmerili najnižje vrednosti onesnaženja. Tudi v letu 2015 so bile razmere glede onesnaženja zraka do konca meseca oktobra ugodne. Zaradi izrednih vremenskih razmer v novembru in decembru (kar je bilo značilno tudi za ostala evropska mesta) pa je onesnaženje višje kot leto poprej. Kljub temu v letnem povprečju na merilni postaji Ljubljana-Center ne presegamo letne dovoljene vrednosti 40 µg/m3.

februar 2016

območjih izboljšal za od 3 do 5 minut, povprečne hitrosti avtobusov pa so se povečale s 14 km/h na 18 km/h, avtobusi pa so tudi zanesljivejši pri prihodih po voznem redu, saj imajo prost koridor.

Podjetja so nas odkrila zaradi znanstvenih rezultatov

Kemijski inštitut

februar 2016

Vodenje Kemijskega inštituta naše vrhunske znanstvene inštitucije, ki je tudi tuja podjetja, ne le znanost, prepričala s svojimi rezultati, je lani novembra prevzel prof. dr. Gregor Anderluh, doktor biologije. Na Kemijskem inštitutu je pred tem vodil Laboratorij za molekularno biologijo in nanotehnologijo.

Prisega na znanstveno odličnost in na temeljne raziskave, čeprav se hkrati zaveda, da je za razvoj in poslovno stabilnost inštituta nujno sodelovanje z vrhunskimi tujimi podjetji. Sicer pa ne čakajo na razpise, čeprav so nanje s projekti že pripravljeni, pravi dr. Gregor Anderluh, ki največje priložnosti vidi prav na področju materialov.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

V prejšnji številki revije EOL ste v anketi o zeleni rasti, ki je razvojni izziv za Slovenijo, menili, da bi na ravni države morali najprej sprejeti jasno strategijo, v kateri bi bila navedena zelena prednostna področja. Ali na primer Strategija pametne specializacije, okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo in Energetski zakon, ne kažejo dovolj prednostnih področij? Kakšen bi bil vaš predlog?

Strategija pametne specializacije je zagotovo korak v pravo smer, saj smo na ravni države določili nekaj prednostnih področij. Za razvoj inovativnih izdelkov in visokotehnoloških področij bodo zagotovo potrebna znatna vlaganja tako podjetij kot znanstveno raziskovalnih inštitucij, ki pri tem sodelujejo. Dobro bi sicer bilo, da so takšne strategije rezultat nekega notranjega vzgiba o tem kaj v Sloveniji sploh potrebujemo na dolgi rok in kaj želimo razvijati. Mi si zagotovo želimo, da bodo prednostna področja tista, kjer smo že zdaj izkazali odličnost, predvsem na področju razvoja materialov in biomedicinskih raziskavah. Strategija naj tudi omogoči dolgoročna vlaganja in razvoj izdelkov, saj se čez noč ne da kaj dosti storiti.

Izkušnje iz tujine kažejo, da razvoj visokotehnoloških izdelkov traja lahko tudi leta.

Zato najbrž ni dobro, da z razpisi za projekte iz nove finančne perspektive, najbolj so pričakovani razpisi iz programa Strategije

dr. Gregor Anderluh

44 106

okolje

Kemijski inštitut

pametne specializacije, Slovenija zamuja. Ste s projekti pripravljeni, na katerih področjih vidite priložnost, ali se boste tudi v prihodnje bolj prijavljali na razpise Obzorje 2020?

Projekte imamo pripravljene, čakamo na razpise. Večji del vsebin, ki jih bomo skupaj s partnerji prijavljali, že poteka in jih izvajamo v nekaterih projektih. Strategija pametne specializacije zapira določene vrzeli in upamo, da bo njen namen dosežen. Tudi mi si želimo več projektov, ki bodo vodili do konkretnih izdelkov na trgu, Strategija pametne specializacije pa bo omogočila še bolj tesen stik med industrijo in raziskovalnimi inštitucijami. Strategijo pametne specializacije nikakor ne vidimo kot nadomestek projektov Obzorja 2020. Pri slednjih je naša želja, da bi izplen še povečali. Predvsem nas zanimajo tiste sheme, ki bodo omogočile vrhunske temeljne raziskave, kot npr. projekti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Vire iščete po različnih poteh. Kaj pa Slovenija? Kaj bi se moralo spremeniti v financiranju znanosti v Sloveniji, v industriji, za katero precej delate, in v znanosti sami, tudi na vašem inštitutu, da bi se ekonomski položaj znanstvenih ustanov izboljšal in da bi zagotovili razvoj?

Znanstveniki predvsem potrebujemo stabilno okolje in mir za znanstveno delo. Kar pomeni, da moramo izdatno vlagati v opremo,

45 Vprašujem zato, ker bodo podjetja, ki se zavedajo, da smo že v času zelenih tehnologij, storitev in življenjskega ciklusa izdelkov, potrebovala raziskave in implementacijo inovacij. Kako tržite vaše znanje, znanstveno odličnost in tehnološko opremo zdaj, ko se na vseh koncih prisega na zeleno rast?

Naša najboljša znanja lahko izrabijo le podjetja, ki sama precej vlagajo v vrhunske napredne tehnologije in produkte. Opažamo porast takšnih podjetij v Sloveniji, tradicionalno pa zelo dobro sodelujemo s slovensko farmacevtsko industrijo, ki zares sodi v sam svetovni vrh.

Zanimivo se nam zdi, da so nas opazila vrhunska tuja podjetja avtomobilske industrije oziroma nanotehnološka podjetja in s katerimi že izvajamo bilateralne projekte. Ta podjetja so nas odkrila izključno zaradi naših vrhunskih znanstvenih rezultatov in ne zaradi npr. prejšnjega sodelovanja z domačimi podjetji. To nam je jasen signal, da moramo nadaljevati z našo zavezo biti vrhunski v znanosti.

S katerimi dosežki ste prepričali poslovno javnost na tujem in na katerih trgih ste zanimivi?

Gre predvsem za vaše znanstvene prispevke?

Gre predvsem za naše znanstvene prispevke v znanstveni periodiki, na najbolj pomembnih kongresih v tujini in z odmevnimi rezultati na mednarodnih študentskih tekmovanjih, kot je iGEM tekmovanje iz sintezne biologije.

Tuja podjetja zanima izključno vrhunskost, ki jo potrebujejo, in jim je vseeno, ali to dobijo v domači državi ali pri nas. Če imamo torej sami zelo dobre raziskovalne rezultate, je

Razvoj materialov je danes v ospredju znanstvene stroke. Zakaj in kje vidi Kemijski inštitut največje priložnosti?

Na področju materialov je inštitut tradicionalno močen na področju katalizatorjev za različne namene, baterij, senzorjev, poroznih materialov, površinskih premazov in različnih polimernih materialov. Vsi navedeni tipi materialov so tako ali drugače vključeni v eno ali več prioritetnih področij tako v EU kot v Sloveniji. Dodatno priložnost vidimo v razvoju materialov na področjih, kjer se stikajo različna tradicionalna znanja. Recimo na področju sintezne biologije. Npr. zelo nas zanima razvoj biomaterialov in komponent za senzorje v nanobiotehnologiji. Če primerjate tehnološko opremo Kemijskega inštituta v primerjavi s podobnimi ustanovami na tujem, kje ste in kaj vam manjka?

Obiskovalci iz tujine so po pravilu pozitivno presenečeni nad razmerami za delo na inštitutu, tudi če prihajajo iz najprestižnejših ustanov. Vedeti je potrebno, da znanstvenikom dobri pogoji za delo veliko pomenijo in je lahko dobro urejena raziskovalna infrastruktura magnet za prihod tujih znanstvenikov.

Tako smo bili nedavno prijetno presenečeni nad željo mladega kolega iz Nemčije, da bi svojo kariero nadaljeval na našem inštitutu. Seveda pa nam kakšen kos tudi manjka, opremo je potrebno vzdrževati in v znanosti oprema zelo hitro zastara. Zato so v ta namen potrebna znatna vlaganja in napori, da fond raziskovalne opreme vzdržujemo na takšnem vrhunskem nivoju.

Kolikšen delež temeljnih raziskav v celotnem prihodku ste zapisali v vaši razvojni viziji inštituta? Kakšna bo vaša poslovna usmeritev kot prvega moža v Kemijskem inštitutu glede na to, da pravi zaslužek dajejo aplikativne raziskave?

Naše osnovno poslanstvo so vrhunske raziskave in temu mora slediti tudi poslovna usmeritev inštituta. Večina prihodkov že zdaj pride na ta račun. Inštitut pridobi okoli 20-30 % prihodkov na trgu in to se nam zdi še nekako sprejemljiv obseg. Na inštitutu sicer delu za industrijo namenjamo precej pozornosti. Imamo laboratorij, Center za validacijske tehnologije in analitiko, ki živi zgolj od prihodkov analiz za potrebe industrijskih partnerjev. S prenovo laboratorijev centra smo v lanskem letu zagotovo naredili pomemben korak in smo zagotovo bolj konkurenčni tudi v evropskem

106

merilu. Inštitut mora storiti več tudi na področju trženja patentov, kar z licenciranjem in prodajo patentov lahko predstavlja dober vir za zaslužek. Seveda pa to ni enostavno in temu bomo morali zagotovo nameniti več pozornosti v prihodnje.

okolje

navezava skoraj avtomatična. Predvsem so za tuja podjetja zanimive naše raziskave o materialih, premazih, novih materialih za potrebe nanotehnologije, itn.

Kaj bi spremenili v delu Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS)?

Ocenjujem, da je delo ARRS dobro in zelo pomembno za nadaljnji razvoj znanosti v Sloveniji. V zadnjem času so veliko delali na spremembah pravil za pridobivanje sredstev, kar je zelo dober znak. Vprašanje sicer ostaja, v kolikšni meri bodo vključeni predlogi raziskovalne sfere. ARRS se tudi precej angažira na področju popularizacije znanosti, kar je v slovenskem medijskem okolju zelo pomembno. Od agencije bi si znanstveniki želeli manj birokracije, predvsem pa usmerjanje sredstev v kvaliteto in ne vsevprek. Presenetila nas je npr. delitev projektov mladih raziskovalcev, ki po nekakšni uravnilovki usmerja sredstva in določa, kaj bo kakšna programska skupina pridobila. Želeli pa bi si tudi več sredstev na projektnih razpisih in več sredstev za mlade znanstvenike.

V javnosti je zelo odmeval dosežek vašega laboratorija, ki naj bi v prihodnosti omogočil energijsko boljše akumulatorje in s tem daljše dosege z električnimi avtomobili. Ali menite, da je prihodnost v električnih avtomobilih ali v avtomobilih z vodikom kot gorivom prihodnosti?

V obeh. In morda še v kateri zvrsti, ki jo bo prinesla prihodnost. Ocenjujemo, da bo v prihodnosti prišlo do sožitja različnih tehnologij, vsaka bo prevladala v segmentu, v katerem bo lahko maksimalno izkoristila svoje prednosti. Seveda bo pomembno tudi, kako bodo na razpolago surovine za izdelavo takšnih akumulatorjev ali baterijskih sistemov.

V razpravah o slovenski razvojni viziji do leta 2050, v katerih sodelujejo tudi strokovnjaki OECD, je jedrna postavka aktivni državljan.

Kako razumete to strateško kategorijo?

Aktivno državljanstvo razumem kot prispevek vsakogar k našemu življenju v prihodnosti.

Vsak naj po svojih močeh prispeva k razvoju družbe, pri tem pa naj se aktivno seznanja z vsemi področji. Želel bi si pravočasnih razprav o ključnih problemih družbe, ki naj potekajo predvsem strpno. Predvsem pa moramo postati družba, ki si bo ustvarjala priložnosti in ne zgolj sledila drugim.

Kakšno poslovno leto pričakujete?

Po prvotnih analizah pričakujemo v letošnjem letu malenkost boljše poslovno leto kot lani.

februar 2016

infrastrukturo in kadre. Za odlično znanost so potrebna znatna vlaganja, kar nekatere zahodne države, po katerih se zgledujemo, dobro vedo. Na ta način se bodo ustvarili pogoji in dovolj široka baza za vrhunske dosežke, kar je osnovna podlaga za napredek. Tudi v gospodarstvu, saj kadri, ki jih vzgajamo na institutih, prehajajo v industrijsko okolje in omogočajo nadaljnji razvoj v industriji. Na Kemijskem inštitutu se bomo še bolj usmerili v pridobivanje projektov, ki bodo to stabilnost omogočili. Predvsem spet mislim na evropske sheme, kot so Obzorje 2020. V ta namen bomo v kratkem vzpostavili močno administrativno podporo, ki bo pomagala raziskovalcem pri prijavah. Seveda pa zgolj povečanje sredstev ni dovolj. Sredstva je potrebno usmeriti predvsem v kvalitetne raziskovalne skupine in projekte. Treba je torej pripraviti kriterije, ki bodo nagrajevali predvsem kvaliteto. V tem smislu bomo letos Kemijski inštitut podvrgli presoji mednarodnemu znanstvenemu odboru vrhunskih tujih znanstvenikov, ki bodo ocenili znanstveno kondicijo inštituta.

foto: Peter lrman

V jeklarstvu so masne tokokroge zaprli, zdaj nove okoljske naložbe

Zelena rast podjetij

46 106

okolje

Zelena rast podjetij

Skupina SIJ je bila lani skupaj

s podjetjem Petrol Energetika nagrajena za okoljski projekt

izkoriščanje odpadne toplote, ki nastane pri taljenju

Slavko Kanalec, direktor za

tehnologijo za celotno skupino SIJ, pravi, da je to pri nas prvi

primer takšnega izkoriščanja

toplote. Prvi so kot industrijsko

podjetje pridobili tudi certifikat evropskega standarda Energy

management systems.

Rezultati so dobri. Jeklarska

podjetja v njihovi skupini, tako Slavko Kanalec, morajo zaradi nižjih stroškov poslovanja in boljše konkurenčnosti

uveljavljati vse, kar je doslej zahtevala direktiva IPPC in

kaj zahteva ostrejša IED. Z

emisijami so boljši, za hrup

pa bodo morali še skrbeti.

Nov investicijski ciklus ni brez

februar 2016

naložb v zeleno rast podjetij.

V zadnjih letih ste v Skupini SIJ vložili v okoljske projekte več kot 12 milijonov evrov. Čemu ste dali prednost in katera naložba je ekonomsko in okoljsko najpomembnejša? Kaj ste dosegli pri zmanjševanju porabe energentov in vode?

Na tem področju v skupini SIJ izstopata projekta Kogeneracije in Rekonstrukcije lužilne linije.

Zamenjali smo uporabo solne kisline za čiščenje trakov z mehanskim čiščenjem v Acroniju.

Pri obeh projektih sta bili v ospredju okoljska in ekonomska (znižanje porabe vhodnih surovin) komponenta. Znižali smo uporabo vhodnih surovin. S sistematičnim spremljanjem rabe energije, ki smo ga vpeljali že pred več kot 10 leti, smo predvsem v prvem obdobju uspeli znižati specifično porabo energije za več kot 10 odstotkov. Kasneje, po letu 2010, ko se je zaradi zaostritve razmer na trgu zmanjšal obseg proizvodnje, smo se preusmerili v bolj zahtevne izdelke z več dodane vrednosti. A to je večinoma zahtevalo več obdelav in s tem večjo rabo energije. Že vpeljani sistem ciljnega spremljanja rabe energije nam je bil v tem obdobju v izredno pomoč, da smo rabo energije obvladovali v pričakovanih okvirih. Pri porabi vode pa smo v zadnjih desetih letih vse pretočne hladilne sisteme nadomestili z odprtimi in zaprtimi hladilnimi sistemi. Tako zahteva zakonodaja. Rabo sveže vode smo zmanjšali

Slavko Kanalec

jekla v elektroobločni peči.

za več kot 3-krat. Tudi rabo pitne vode smo v zadnjih petih letih več kot prepolovili.

Ko ste omenili družbo Acroni, je najbrž prav povedati, da je to prvo industrijsko podjetje v Sloveniji s certifikatom evropskega standarda Energy management systems. Katere zahteve ste morali izpolniti, saj je jeklarska industrija med tistimi, ki je velik potrošnik energije?

Količina energije ni omejitev za pridobitev in certificiranje standarda Energy management systems. Poslovanje skladno z energetsko učinkovitostjo je danes predvsem za večje porabnike energije nujno. Neracionalna raba energije poleg večjih okoljskih obremenitev pomeni tudi višje nepotrebne stroške in s tem avtomatično nekonkurenčnost na vse bolj zahtevnem evropskem in svetovnem trgu.

Standard le sistematično zahteva določene aktivnosti. Na primer od določitve energetske politike in načrtovanja rabe, do spremljanja med izvedbo in izvajanjem določenih ukrepov ob odstopanjih, do ocene realizacije, to je vodstveni pregled. Te dejavnosti se ciklično ponavljajo. Rezultat je stalno izboljševanje, optimiranje ter obvladovanje rabe energije. Del tega sistema so periodični energetski pregledi, ker lahko le tako bolj realno ugotovimo, kje so še možnosti in priložnosti za večjo energetsko učinkovitost.

47 Koncept BAT (Best Available Technology) se uporablja že od uveljavitve direktive IPPC, v Sloveniji od leta 2004. Že prej smo vlagali v najnovejše tehnologije. Tako da to za nas ni novost. Prednost pa vidimo v tem, da se lahko primerjamo s konkurenco, saj uporabljamo podobne oziroma enake tehnologije.

Pozorni morate biti tudi na hrup. Nova uredba o hrupu bo še bolj zaostrila odgovornost podjetij, ki so si doslej premalo prizadevala za zmanjšanje tega negativnega vpliva na okolje.

Kaj nameravate storiti?

V jeklarstvu smo se že do sedaj zavedali, da je naša dejavnost povezana s prekomernim hrupom. Kljub temu smo se sistematično lotili reševanja hrupa. Najprej smo na vseh vhodih v proizvodne prostore zamenjali s hitro zapornimi vrati. S tem smo preprečili uhajanje hrupa iz proizvodnih prostorov. Pri vsaki novi naložbi so bile vrednosti hrupa naprave med parametri potrditve. Kljub vsem tem ukrepom so posamezne vrednosti še vedno višje od mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Prav zaradi teh ukrepov imamo skladno z uredbo dovoljeno preseganje do leta 2020. V skupini SIJ načrtujemo sanacijo prekomernih virov hrupa, tako da bomo do leta 2020 dosegli predpisane vrednosti.

Kot IPPC zavezanec boste morali po novi uredbi IED še učinkovitejše bdeti nad odpadnimi vodami (skrb za tla) in nad onesnaženjem zraka z emisijami. Kako zajemate razpršene emisije prahu v zrak in kakšne so

Z novo uredbo IED se za Acroni in Metal Ravne ne spremeni nič. Nad vsemi temi izpusti že sedaj bdimo in jih redno spremljamo.

Sprememba bo le pri hrupu. Zajem vseh emisij je 99,84 %, saj je emisij prahu v zrak iz vseh izpustov 9.568 kg, zajetega prahu, ki se ga odpelje na predelavo, pa je prek 10.000 ton letno. Prah se odpelje na predelavo v tujino, kjer iz njega pridobivajo cink, ne uporablja pa se v asfaltnih mešanicah. V skladu z BAT za jeklarne je to trenutno edina najboljša tehnika za ponovno uporabo tega prahu.

Za vašo panogo je značilno, da ste hkrati proizvodno in tudi reciklažno podjetje. Kako ste uspešni pri odgovornem odnosu do surovine in koliko odpadkov morate letno odložiti?

Kaj pomeni vaša divizija surovinska baza za poslovni rezultat skupine?

Jekleni odpadek se uporablja kot osnovna surovina pri proizvodnji jekla v elektroobločni peči. Pri naročanju jeklenega odpadka od dobaviteljev zahtevamo jekleni odpadek skladen z merilom sprejemljivosti po posameznih kategorijah. Če so prisotne nedovoljene sestavine, se pošiljka zavrne. Posebno pozornost namenjamo ravnanju z odpadki od izvora do oddaje oziroma ponovne uporabe. V ta namen imamo vzpostavljene ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Za vse odpadke skušamo najti predelovalca odpadkov doma ali v tujini.

Kljub temu smo lani odložili 150 ton odpadkov v Acroniju. V Metalu Ravne sploh ne odlagamo odpadkov, ker vse odpadke, ki nastanejo v proizvodnem procesu, ponovno uporabimo sami ali pa jih predamo predelovalcem tovrstnih odpadkov.

Odločili ste se za nov investicijski ciklus do leta 2025. Bo to obdobje zelene rasti in krožnega gospodarstva skupine SIJ? Konkretno?

V okviru naložbenega cikla do leta 2025 smo v skupini SIJ predvideli tudi ekološke naložbe v postavitev nove odpraševalne naprave v jeklarnah, zmanjšanje količine odpadne vode v valjarni Metala Ravne, ureditev skladišč nevarnih snovi in rezervoarjev, ureditev tehnološkega odlagališča, pokritje priprave vložka v Metalu Ravne in razne manjše naložbe. V prihodnjih letih bomo ekološkim naložbam namenili približno 6 milijonov evrov.

Posebno področje predstavljajo projekti izrabe koristne toplote, ki nastaja kot stranski produkt v naših procesih.

Kot razvojni dobavitelj panogam na globalnem trgu ste postavljeni pred okoljske oziroma zelene zahteve vaših partnerjev. Kaj najbolj šteje v vaši ponudbi? Je okoljsko merilo vedno bolj upoštevano?

106

Pri naših kupcih so še vedno na prvem mestu kakovost, termin in cena. V vseh vprašalnikih pa se vedno pojavlja tudi poglavja o ravnanju z okoljem, o varstvu pri delu, o energiji in delu z ljudmi. Vedno pogostejši so tudi pregledi kupcev, ki se med drugim osredotočajo na preverjanje našega obvladovanja varovanja okolja.

okolje

Z izvedbo projekta Čistilna naprava za škajni jami, oziroma za usedalna bazena za škajo, ki je s površine plošč ali kolobarjev odbrizgana oksidirana plast, za valjavski ogrodji Blooming, to je valjanje plošč, in Steckel, valjanje toplo valjanih kolobarjev, v Acroniju, smo izvedli sistem hlajenja in čiščenja tehnološke vode vroče valjarne z dvema zaprtima hladilnima sistemoma. To pomeni, da vode, ki se uporabljajo za hlajenje naprav, krožijo v zaprtem sistemu s čiščenjem trdih delcev in nato s hlajenjem na vodnih stolpih. Sveža voda se dodaja le kot nadomestilo »izgubljeni« vodi. V reko Savo tako ni več izpustov, povečale pa so se emisije vodne pare v ozračje, ki so dobro vidne. Je pa to posledica normalnih izgub vode pri postopku hlajenja vode na vodnih stolpih. V letu 2006 se je v tehnoloških procesih in za hlajenje porabilo 7.200.000 m3 vode, z novimi naložbami smo porabo vode v letu 2015 zmanjšali na 2.100.064 m3.

skupne količine? Kakšna je uporaba prahu v sekundarne namene, npr.: v asfaltnih mešanicah? Imate načrte na tem področju?

Slovenija je sprejela program prehoda v zeleno gospodarstvo. Prav tako je vse več pobud, da postane zelena rast temelj nove razvojne paradigme. Kaj bi morala postaviti Slovenija v ospredje v programu trajnostnega razvoja?

Program prehoda v zeleno gospodarstvo za nas ne pomeni nič novega, kajti že v preteklosti smo bili pod velikim pritiskom javnosti in kupcev. Masne tokokroge smo dodobra zaprli.

Vse spremljajoče proizvode vrnemo v lastne procese ali pa jih kot surovine prodamo v druge industrije. Lani smo začeli s projekti izrabe koristne toplote in prva dobra praksa že deluje.

Metal Ravne je namreč skupaj s podjetjem Petrol Energetika začel za daljinsko ogrevanje Raven uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči. Na Okoljskem srečanju 2015 nagrajeni projekt je pri nas prvi primer takega izkoriščanja toplote, s katero na Ravnah ogrevajo še sanitarne vode industrijskih podjetij na skupni lokaciji ter vodo ravenškega zimskega in letnega bazena. Posledično se bo količina toplogrednih plinov znižala za kar 1.500 ton letno. Poleg tega bodo v Metalu Ravne zaradi zdaj manj obremenjenega hladilnega sistema tudi manjši stroški energije. Projekt pomeni dolgoročno zanesljivo oskrbo s toploto, začetek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter občuten prispevek k trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti Ravne na Koroškem. Tudi druga SIJ-eva jeklarna, jeseniški Acroni, se nahaja ob mestu in zato v skupini SIJ načrtujemo, da bo industrijska odpadna toplota tudi na Jesenicah v naslednjih letih postala pomemben dopolnilni vir daljinskega ogrevanja. Navsezadnje , to je tudi konkurenčna prednost skupine SIJ zaradi nižjih stroškov poslovanja in prispevanja k okoljevarstvenemu napredku.

Zniževanje emisij CO2?

Primarne emisije znižujemo predvsem z vgrajevanjem učinkovitejših naprav in z višjimi izpleni surovin med procesom proizvodnje. Prek izrabe koristne toplote posredno znižujemo emisije CO2 pri naših kupcih toplote, ki namesto kurjenja ogljikovodikov izrabljajo naš vir.

Podobno pa z razvojem in izboljševanjem svojih izdelkov, boljše mehanske lastnosti – nižje teže konstrukcij, daljša življenjska doba orodij, boljša korozijska obstojnost, boljša obrabna obstojnost … in drugo, posredno znižujemo emisije CO2 tudi pri kupcih naših izdelkov.

februar 2016

Brez najboljše tehnologije najbrž ne gre. S katerimi novimi tehnološkimi postopki ste najbolj zmanjšali obremenitve okolja? Kako ocenjujete razvojne premike na trgu, ko gre za uvajanje okolju sprejemljivih tehnik v skladu s konceptom BAT v metalurgiji?

Visoke koncesnine lahko pijačarjem paralizirajo razvoj Radenska, od marca lani članica skupine Kofola, ki ima okoli 2.000 zaposlenih in proizvaja v sedmih proizvodnih obratih na Češkem, Poljskem, Slovaškem in v Rusiji, je lani beležila visoko rast prodaje naravnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač v primerjavi z enakim časovnim obdobjem leta 2014. Direktor Radenske Marian Šefčovič je med prednostnimi cilji poudaril, da najprej želijo združiti kulturo Kofole in Radenske ter znova osvojiti trge nekdanje Jugoslavije.

Vodja obrata Martin Lah pojasnjuje, kakšno vlogo imata varstvo naravnih virov in trajnostni razvoj pri ambiciozni strategiji tržne ekspanzije Radenske. Zelo je kritičen do koncesijske odločbe za uporabo vode, ki so jo prejeli decembra, saj za podjetje pomeni pol milijona evrov dodatnih stroškov.

V Radenski so prepričani, da s takšno politiko država slovenskim proizvajalcem pijač jemlje razvojno sapo in jih v primerjavi z evropsko konkurenco postavlja v slabši položaj.

foto: Dani

Katere organizacijske in razvojne spremembe letos pripravljate v Radenski?

V Radenski bomo letos vpeljali novo, modernejšo sistemizacijo delovnih mest ter v proizvodne procese uvedli standarde WCM (World Class Manufacturing). Izpeljali bomo tudi vsebinsko in marketinško osvežitev nekaterih blagovnih znamk naših proizvodov.

Kako uravnavate ravnovesje med povečevanjem prodaje v Radenski, ki nesporno pomeni večji pritisk na naravne vire, in ohranjanjem naravnih, predvsem vodnih virov?

Vodni viri so naše največje bogastvo, tega se v Radenski zavedamo ves čas obstoja podjetja.

Brez vodnih virov ter skrbi zanje ni Radenske, zato jih ves čas varujemo in nadziramo. V tehničnem smislu to pomeni, da imamo za vse naše vodne vire izvedene črpalne poizkuse, s katerimi smo dokazali njihovo stabilnost, določili njihovo možno izdatnost in optimalne količine njihove rabe. Izvajamo stalne monitoringe vodnih virov, kar pomeni, da on-line spremljamo količine, ki jih črpamo, nivo vode v vrtinah in vodonosnikih ter vse potrebne fizikalno-kemijske parametre skladno z zakonodajo ter s Pravilnikom o naravnih mineralnih, izvirskih in namiznih vodah.

Kakšen pomen Kofola daje trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu? Kakšno politiko s tega področja uvajate v Radenski?

Za Kofolo in za Radensko je trajnostni razvoj vitalnega pomena. Zavedamo se, da so naravne mineralne vode, izvirske ter namizne in pitne vode naš proizvod, naše blagovne znamke in to ne za kratek čas, temveč dolgoročno. Radenska bo čez tri leta praznovala 150 let, odkar je bila napolnjena prva, takrat še glinena steklenica. Brez velikega poudarka trajnostnemu razvoju, ki sega od ločevanja odpadkov v pisarnah do skrbnega ravnanja z vodnimi viri, vzdrževanja in posodabljanja vrtin, te obletnice zagotovo ne bi dočakali.

Našo predanost okolju dokazujeta certifikat ISO 14001, ki ga imamo že od leta 2002, ter okoljevarstveno dovoljenje, v okviru katerega izvajamo energetske preglede ter ciljno spremljamo rabo vseh vitalnih energentov.

Ste na tem področju naredili kakšen benchmarking?

Da, primerjamo se s sorodnimi podjetji.

Najbolj seveda med podjetji v skupini Kofola, pa tudi na ravni Evropskega združenja

Martin Lah

mag. Vanesa Čanji

Varstvo naravnih virov

48 106

okolje februar 2016

Varstvo naravnih virov

polnilcev vod (EFBW), katerega članica je Radenska že vrsto let.

Kako se vaša trajnostna politika odraža v odnosu do dobaviteljev?

Imamo precej dobaviteljev, ki niso le to, pač pa so tudi naši partnerji. Z njimi sodelujemo že vrsto let in to ne le v smislu nakupa in prodaje, pač pa tudi v smislu razvoja novih materialov, polizdelkov in podobno.

Kako »zeleni« so vaši odnosi s kupci?

Tudi kupcem želimo predstaviti pomen trajnostne politike, in sicer preko naših spletnih strani in z oglaševanjem Radenske, ki je vedno bila usmerjena v tesno navezavo z naravo in okoljem. To želimo vedno znova poudariti tudi z našo glavno blagovno znamko: NARAVNO mineralno vodo Radenska Classic. Poleg tega naše kupce z različnimi akcijami, tudi z Maratonom treh src, spodbujamo k zdravemu in trajnostno naravnanemu načinu življenja.

Kakšno politiko imate na področju embalaže v luči racionalne rabe virov in krožnega gospodarstva? So predvidene kakšne večje spremembe?

V Radenski že od leta 2007 proizvajamo PET embalažo iz recikliranega PET materiala.

49 Kako upravljate z energetskimi viri?

Energetske vire že vrsto let spremljamo in nadzorujemo preko okoljskih ciljev, imamo tudi energetski informacijski sistem za ciljno spremljanje rabe energentov, preko katerega lahko zaznamo možne prihranke oziroma racionalizacije rabe energentov. Uporabljamo tudi naprave za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). Tako sami proizvedemo do 8 % vse porabljene električne energije v Radenski in približno 40 % vse porabljene toplote v podjetju.

Kako komentirate zaplete v Sloveniji v zvezi s pobiranjem koncesnine za uporabo vode?

Glede koncesij in dogajanj v zvezi s tem v Sloveniji smo v Radenski in v Kofoli zelo zaskrbljeni. Razočarani smo nad rezultatom celoletnih pogovorov. Večkrat nam je bilo rečeno, da bodo koncesije ostale na ravni 2 EUR

T O P L O T N E

Je Radenska koncesijsko odločbo že prejela?

Da, država nam je 23. decembra lani izdala koncesijsko odločbo, ki bo Radenski predstavljala pol milijona evrov dodatnih stroškov. Ta odločba postavlja vse slovenske proizvajalce pijač v položaj, ko enostavno ne moremo biti konkurenčni drugim evropskim proizvajalcem pijač. Nikjer nimajo tako visokih koncesijskih dajatev, kot jih bomo imeli v Sloveniji.

To lahko dobesedno paralizira ves razvoj, investicije in načrte o zaposlovanju, kar bi lahko imelo pogubne posledice za Pomurje, kjer šteje prav vsako delovno mesto. Na žalost takšno ravnanje države daje tudi zelo slab signal tujim investitorjem, ki jim je težko pojasniti takšen razvoj dogodkov po več kot desetletju čakanja na razrešitev situacije. Še bolj pa nas žalosti, da bo s tem kakovostna slovenska voda za slovenskega kupca postala predraga in bo prisiljen poseči po manj kakovostnih vodah in pijačah iz tujine, ki niso obremenjene s tako visokimi koncesijami.

tudi v prihodnje, saj se Kofola, novi lastnik Radenske, kot izkušen proizvajalec pijač, ki upravlja kar osem proizvodnih obratov, zaveda, da so vodni viri in varovanje okolja bistvenega pomena za razvoj in delovanje Radenske.

106

za kubični meter prodane vode oziroma pijač.

okolje

Povsod, kjer je to mogoče, uporabljamo reciklirane materiale, kot so kartoni in povratne embalaže surovin. Poudaril bi, da imamo dobrih 20 % naših proizvodov v stekleni embalaži, ki se da najbolje reciklirati. V asortimaju proizvodov imamo približno 15 % povratne embalaže. V naslednjem srednjeročnem obdobju smo si zadali cilj, da še dodatno znižamo težo plastične embalaže.

Država nam je 23. decembra lani izdala koncesijsko odločbo, ki bo Radenski predstavljala pol milijona evrov dodatnih stroškov.

Katere večje investicije s področja okolja načrtujete v prihodnje?

Del načrtovanih investicijski sredstev vsako leto namenimo za obnovo, razvoj, posodobitve in vzdrževanje vodnih virov. Tako bo

Č R P A L K E

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! IZKORISTITE ŠE TO KURILNO SEZONO

IZKORISTITE SUBVENCIJE EKO SKLADA DO 2.500 €*

Več kot 50.000 zadovoljnih uporabnikov | Enostavno upravljanje in delovanje | Ogromni letni prihranki

OGREVANA TOPLOTNA ČRPALKA KRONOTERM

N A JP O G O S T E J Š A IZBIR A OB P RENO V I K URIL NICE!

IDEALNA TOPLOTNA ČRPALKA ZA NOVOGRADNJE

»Eno leto je že okrog od kar imam vašo toplotno črpalko in skrbno beležim električno porabo črpalke.

Tu imam realne rezultate! Prej sem ogreval na kurilno olje cca. 2000-2500l na leto, sedaj porabim 751€.

Kaj hočem več kot biti zadovoljen!«

Promocija

* Za toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda.

WWW.KRONOTERM.COM Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ČRPALK

februar 2016

G. Robi Serec, Gornja Radgona

• Idealna toplotna črpalka za novogradnje • Tiho delovanje • Prilagojen model za slovensko podnebje • Upravljanje toplotne črpalke preko cloud aplikacije • Vrhunski design

EK naj spodbudi rabo energije iz zelenih virov V javni razpravi o dokumentu "Predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS)" je ministrstvo prejelo številne pripombe, komentarje, predloge in odgovore, kaj izboljšati in spremeniti.

Pripombe je podalo 53 ključnih organizacij s področja energetike, gospodarstva, različnih resorjev državne uprave, raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, sindikatov, številni posamezniki in drugi. Energetski menedžerji so dobili z EZ in z nalogami na področju URE vse več nalog v podjetju. Zato smo med različnimi podjetji izvedli kratko anketo o energetski učinkovitosti, ki kaže na to, da se gospodarstvo že več kot desetletje, s spodbudnimi rezultati, ukvarja z URE in s tem zmanjšuje stroške poslovanja. Energetski menedžerji so med drugim povedali, kaj pričakujejo od Energetskega koncepta.

foto: www.shutterstokc.com

Urška Košenina

Anketa z energetskimi menedžerji

50 106

okolje februar 2016

Anketa z energetskimi menedžerji

Vprašanja: 1. K oliko let se že ukvarjate z energetsko učinkovitostjo in kakšne rezultate je to prineslo podjetju? Kaj so značilnosti vašega upravljanja za racionalizacijo stroškov pri energiji?

2. K atero najzahtevnejšo energetsko investicijo ste izvedli v okviru energetske optimizacije? Kakšne rezultate je prinesla in v kolikšnem času se je/bo naložba povrnila?

3. K aj pričakujete od Energetskega koncepta Slovenije in kje vidite največje izzive za podjetje in Slovenijo?

Vračilna doba energetskih investicij je v povprečju krajša od 2,5 let Matej Bašelj, energetski menedžer v Krki:

1.

V podjetju energetski učinkovitosti že več desetletij namenjamo posebno pozornost. Prvi večji ukrepi izhajajo iz obdobja konca osemdesetih let, ko smo investirali v sisteme za izrabo odpadne toplote,

frekvenčno regulacijo večjih elektromotornih pogonov, kompenzacijo jalove energije in začeli z vzpostavljanjem računalniškega nadzornega sistema energetike. Učinkovita raba energije je vključena v del rednega poslovanja podjetja. Za dolgoročno doseganje ustreznih rezultatov je ključen sistematičen pristop, ki temelji na merjenju in spremljanju kazalnikov učinkovitosti rabe energije, energetsko učinkovitem investiranju, izboru opreme na podlagi stroškovne analize življenjskega cikla, vzpostavitvi sistema odgovornosti in ne nazadnje na zaposlenih, ki se redno izobražujejo in spremljajo najboljše razpoložljive tehnike na trgu. S celovitim pristopom težimo k razvijanju pozitivnega in odgovornega odnosa do učinkovite rabe energije pri vseh zaposlenih, na operativnem nivoju pa naloge izvajamo sodelavci v okviru skupine za energetski menedžment. Kljub nenehnemu povečevanju

Vsako leto v povprečju izvedemo več kot pet večjih energetsko učinkovitih investicij s podobno velikim vplivom na učinkovito rabo energije.

Naše podjetje ne sodi v energijsko potratno panogo. Pred petnajstimi leti smo učinkovito rabo energije prepoznali kot konkurenčno prednost in z začetnimi ukrepi dosegli 10 odstotkov prihrankov. Vsaka izboljšava pri učinkovitosti rabe energije je povezana z vlaganjem kar znatnih sredstev, ki pa so v teh kriznih časih težje dostopna.

Zato se osredotočamo na manjše posege, ki pa sešteto veliko prinesejo. Zadnja leta smo priča neverjetnim skokom cen energentov, kar nas sili v vedno nove optimizacije stroškov.

Predvsem se ukvarjamo z alternativnimi viri energije in s sodelovanjem z dobavitelji pri doseganju optimalnih cen energije.

2.

Zagotovo je bila je največja energetska izboljšava stopenjsko hlajenje avtoklavov. Gre za uporabo hladne vode iz hladilnih agregatov in povečanje produktivnosti proizvodnega procesa. Rezultat investiranja je prihranek električne energije za 10 %, kar pomeni, da se je naložba z energetskega vidika povrnila v dveh letih. Ta energetska izboljšava je imela še en pozitivni učinek – odpravila je ozko grlo v proizvodnji, kar je skrajšalo dobo povračila na slabe pol leta.

3.

Merkur je svojim kupcem strateški partner pri projektih prenove, saj ponuja številne možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti: od izdelkov široke potrošnje do izvedbe celostnih projektov energetske prenove na ključ. Tudi v tej luči torej vidimo izziv in priložnost, da tako z lastnimi zgledi kot s ponudbo našim kupcem zagotavljamo energetsko učinkovite prenove v skladu z usmeritvami trajnostnega razvoja.

Energetski koncept potrebuje jasen koncept dodeljevanja finančnih spodbud Rok Seršen, energetski menedžer v Sibo Group:

foto: arhiv podjetja

okolje

Peter Dobrovoljc

Karlo Turk

foto: arhiv podjetja

Matej Bašelj

106

51 1.

februar 2016

Karlo Turk, vodja tehnične podpore pri Atlantic grupi:

Energetski pregledi so pokazali, da v trgovskih centrih največji delež električne energije porabimo za razsvetljavo. Zato smo v letu 2012 v sodelovanju z Gorenjskimi elektrarnami začeli s posodobitvami razsvetljave v več trgovskih centrih. Najbolj celovit projekt, ki smo ga izvedli v tem sklopu, je Zeleni trgovski center prihodnosti. S tem nazivom se ponaša Merkurjev trgovski center v Kranju, saj smo tam izvedli več projektov, ki vodijo v energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije. Že prenova razsvetljave je v tem centru zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 164 ton letno. Na strehi trgovskega centra deluje sončna elektrarna, ki omogoča 60 % samooskrbo z zeleno električno energijo, preostalih 40 % pa je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Merkur se tako v Kranju oskrbuje izključno z zeleno elektriko.

Hkrati smo pred trgovskim centrom postavili polnilnico za električna vozila, ki se prav tako napaja z zeleno energijo. Celotna naložba se bo povrnila v obdobju 4–5 let. Sončno elektrarno, ki je največja na Gorenjskem, smo (prav tako v sodelovanju z Gorenjskimi elektrarnami) že pred tem postavili tudi na strehi skladiščnega kompleksa v Naklem.

foto: arhiv podjetja

Manjši posegi, a sešteti, prinašajo veliko prihrankov

2.

foto: arhiv podjetja

V Krki imamo jasno definicijo odgovornosti do učinkovite rabe energijo in smo jo zapisali tudi v energetsko politiko podjetja. Ocenjujemo, da so naše aktivnosti že sedaj skladne s prihajajočim energetskim konceptom, zato večjih sprememb in izzivov za naše podjetje ne pričakujemo.

V Merkurju smo z vrednotenjem porabe glede na zunanjo temperaturo, vgrajene naprave in medsebojne primerjave začeli ob koncu 90. let in v naslednjih letih izvedli energetske preglede vseh trgovskih centrov, poslovne stavbe in skladiščnih prostorov. Že pri sprotnih investicijah smo bili pozorni na energetsko učinkovitost in nadzorne sisteme, ki omogočajo boljši nadzor in s tem prihranek energije.

foto: arhiv podjetja

3.

1.

Rok Seršen

Peter Dobrovoljc, vodja investicijskega inženiringa v Merkurju:

Vsako leto v povprečju izvedemo več kot pet večjih energetsko učinkovitih investicij s podobno velikim vplivom na učinkovito rabo energije. Zato je težko izpostaviti zgolj eno. Investirali smo v soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, v različne sisteme za izrabo odpadne toplote, optimizirali in rekonstruirali smo klimatizacijske sisteme, vgrajevali energetsko učinkovitejšo razsvetljavo, nadgradili energetsko nadzorno informacijski sistem (ciljno spremljanje rabe energije) in drugo. Vračilna doba energetsko učinkovitih investicij je v povprečju krajša od 2,5 let.

Vojko Žagar

2.

Samo Lečnik

Trgovski center v Naklem se napaja z zeleno energijo

foto: arhiv podjetja

proizvodnih aktivnosti, ki vključujejo tudi nove proizvodne obrate, raba energije ostaja na podobni ravni že vrsto let, posledično specifično rabo energije nenehno izboljšujemo.

52

1.

V podjetju se z energetsko učinkovitostjo ukvarjamo že vrsto let. Energetsko učinkovitost smo imeli v mislih že pred gradnjo obeh proizvodno-poslovnih objektov, v katerih obratujemo še danes. Projekti, ki smo jih izvedli, so: splakovanje sanitarij z deževnico, priprava tehnološke hlajene vode s pomočjo naravnega hlajenja, ogrevanje skladišča z odpadno toploto iz proizvodnih hal ter z odpadno toploto kompresorjev za stisnjen zrak in drugi. Od leta 2012 imamo v podjetju tudi sistem Ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE), sistem pametne razsvetljave itd.

Redno izvajamo energetske preglede, energetski sistem imamo avtomatiziran in voden preko CNS-a. Smo energetsko učinkoviti, porabljamo optimalno količino energentov za svoje delovanje, v ozračje spuščamo manj emisij toplogrednih plinov in ustvarjamo ekonomske prihranke pri energiji.

okolje

106

Anketa z energetskimi menedžerji

Pomembna je tudi usmeritev k zmanjševanju rabe fosilnih goriv v transportu, ker je to edina pot k trajnostnem razvoju.

2.

Najzahtevnejša energetska investicija v zadnjem času je bila uvedba sistema Ciljnega spremljanja rabe energije, s katerim spremljamo porabo vode, električne energije, toplote/ hladu in zemeljskega plina na minutnem nivoju. Sistem CSRE beleži porabo vseh večjih porabnikov energije v podjetju (stroji za brizganje plastike, obdelovalni stroji v orodjarni, hladilni stolpi, kompresorji za stisnjen zrak, hladilni agregati, črpalke za vodo, klimatizacija, razsvetljava, strežniška soba itd.).

Rezultat je, da se je od uvedbe sistema znižal kazalnik rabe električne energije iz 2,02 kWh/ kg predelanega granulata na 1,815 kWh/ kg predelanega granulata, kar pomeni več kot 10 % izboljšanje učinkovitosti delovanja.

Investicija se je povrnila v dobrih dveh letih.

učinkovitost ekonomsko bolj podpirati, predvsem pa več promovirati in imeti jasno razdelan koncept dodeljevanja finančnih spodbud.

Sodobna LED razsvetljava nudi realne prihranke električne energije Vojko Žagar, Vodja energetike in infrastrukture pri Hidria AET:

1.

Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že dobro desetletje. Pričeli smo z menjavo strešne salonitne kritine na industrijskih objektih. Istočasno se je izvajala še dodatna izolacija pod novo izolativno kritino. Ob novogradnji zidanega industrijskega objekta je ta dobil še dodaten fasadno izolativni ovoj. Postal je tako rekoč standard Hidriine energetske učinkovitosti in seveda zunanjega izgleda. Poraba goriva za ogrevanje objektov se je več kot prepolovila od nekoč 20 kg/m 2, na sedanjih slabih 10 kg/m 2 ogrevanih površin. Z vgradnjo toplotnega izmenjevalca zrak/voda v dimnik industrijske peči smo izkoristili toplotno energijo dimnih plinov za ogrevanje sanitarne vode in objektov. V isti namen se izkorišča toplota, ki je odvzeta tudi preko izmenjevalnika ob delovanju kompresorjev. Možnost prihrankov je bila prepoznana tudi na segmentu razsvetljave.

Sodobna LED razsvetljava nudi realne prihranke električne energije v višini od 30 % pa vse do 70 %. Odvisno od aplikacije. Tako so postala LED svetila del naše opreme bodisi v pisarni, proizvodnem prostoru elektronike ali klasičnem industrijskem obratu. Povračilo investicije ocenjujemo na dobri dve leti. LED svetila pa odigrajo pomembno vlogo v prostoru elektronike s svojo dolgo življenjsko dobo, kompaktnostjo, oblikovno čisto linijo in protiprašno zaprtostjo.

Metal Ravne je namreč skupaj s podjetjem Petrol Energetika začel za daljinsko ogrevanje Raven uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči.

februar 2016

3.

Od energetskega koncepta Slovenije pričakujemo usmeritev Slovenije k pridobivanju energije iz bolj zelenih virov (večji izkoristek hidro energije, geotermalne energije, vetrne energije, energije morja, sončne energije in biomase) ter tako zagotoviti zanesljivo samooskrbo in konkurenčnost pred drugimi državami. Pomembna je tudi usmeritev k zmanjševanju rabe fosilnih goriv v transportu, ker je to edina pot k trajnostnem razvoju. Izzivi za podjetja so predvsem v iskanju tehnoloških in organizacijskih rešitev za stalno izboljšavo energetske učinkovitosti - kakovostni, periodični energetski pregledi podjetij so prava pot in prvi korak za odkrivanje priložnosti energetskih in ekonomskih prihrankov. Slovenija bi morala energetsko

2.

Zahtevni delovni procesi pri proizvodnji vžignih sistemov za avtomobilsko industrijo zahtevajo med drugim tudi čist, suh komprimiran zrak. Ob upoštevanju navedenih dejstev in vidika energijske učinkovitosti kaj hitro spoznamo, da je na našem dvorišču potreben sodoben, učinkovit in varčen frekvenčno

voden kompresor. Mikro lokacije so postale tarča vzdrževanja. Dobavitelj kompresorjev Atlas Copco nam z analizo porabe in produkcije komprimiranega zraka svetuje režim delovanja postrojenja. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo najbolj občutljivemu energentu, vodnemu viru. Iz delovnega okolja so se odstranile sekundarne »umazane« tehnologije, gradijo se zaprti sistemi tehnološke vode. S tem se tudi zmanjšuje poraba tekoče vode, manj je onesnaževanja okolice. Rezultati slonijo na dolgoletnem spremljanju, obdelavi in analizi stroškov energentov in njihovem deležu ter mestu na stroškovni lestvici, ki s svojim začetkom sega tja v leto 1997. V Hidrii AET nismo imeli finančno izstopajočega projekta. Stalno, iz leta v leto pa je bilo »v ognju več manjših želez«.

Energetska učinkovitost podjetja je bila prepoznana tudi od zunanjih opazovalcev. Tako je bilo firmi podeljeno s strani Ministrstva za okolje in prostor ter časnika Finance na Dnevih energetikov leta 2008 priznanje za »Energetsko učinkovitost podjetja - projekta«, vodji energetike pa priznanje »energetskega menedžerja«.

3.

Visokotehnološki proizvodi, vžigni sistemi, namenjeni avtomobilski industriji za vžig dizelskega motorja, terjajo iz dneva v dan na vsakem segmentu kakovost. Tu niso zajeti samo direktni proizvodni elementi in tehnologije. Ključno vlogo odigrajo energenti. Velikoserijska proizvodnja, ki poteka v podjetju v treh izmenah na avtomatiziranih sofisticiranih linijah, dobesedno terja kvalitetne energente, ki so pogoj za neprekinjeno in nemoteno 24 urno delo. Le tako se lahko zagotavlja korak z neizprosno konkurenco. Tu pa mora svoj pečat dodati tudi država s tem, da poskrbi za cenovno konkurenčnost in nesporno oskrbo z energenti tudi v Soški dolini.

Kajti, samo z obljubami ali papirnatimi projekti bo težko oziroma nemogoče korakati vštric z naprednim svetom.

Izkoriščanje odpadne toplote za različne namene Samo Lečnik, vodja energetike v skupini SIJ:

1.

Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že vrsto let, saj strošek energije v vseh stroških skupine pomeni kar pomemben delež in presega 8 % vseh poslovnih odhodkov.

Po porabi energije seveda vodita obe jeklarni, in sicer Acroni in Metal Ravne. Leta 2012 smo v Acroniju kot prvi pridobili standard za energetski menedžment ISO 50001, kar nam pogojuje, da se z energetsko učinkovitostjo ukvarjamo vsak dan. Naš cilj je, da standard vpeljemo v vsa večja podjetja v skupini. Ena izmed pomembnih aktivnosti za racionalizacijo stroškov energije je centralizirana nabava energije za vsa največja podjetja v skupini.

Skupina SIJ je aktivno sodelovala pri oblikovanju predloga smernic Energetskega koncepta Slovenije. Poleg stabilnega in konkurenčnega trga z energijo, v primerjavi z drugimi članicami EU, pričakujemo od EKS predvsem podporo za ponovno uporabo odpadne toplote, razvitost trga tercialne rezerve ter upoštevanje dejstva pri emisijah CO 2, da jeklarska industrija ne more v celoti uporabljati obnovljivih virov.

106

okolje

Goran Matešič Andrej Božič

Energetski pregledi

Energetski informacijski sistemi

Sistemi upravljanja z energijo

Znižajte strošek za energijo z organizacijskimi ukrepi in izdelajte celostno energetsko strategijo

Vstopite v novo obdobje odločanja na osnovi kakovostnih informacij o rabi energije

Zagotovite si kontinuirano izboljševanje energetske učinkovitosti

februar 2016

Energetska učinkovitost je tek na dolge proge.

Promocija

foto: arhiv podjetja

53 3.

Sašo Ferjančič

izkoriščenju odpadne toplote. Metal Ravne je namreč skupaj s podjetjem Petrol Energetika začel za daljinsko ogrevanje Raven uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči.

Na Okoljskem srečanju 2015 nagrajeni projekt je pri nas prvi primer takega izkoriščanja toplote, s katero na Ravnah ogrevajo še sanitarne vode industrijskih podjetij delujočih na skupni lokaciji ter vodo ravenškega zimskega in letnega bazena. Posledično se bo količina

www.enekom.si

Tu pa mora svoj pečat dodati tudi država s tem, da poskrbi za cenovno konkurenčnost in nesporno oskrbo z energenti tudi v Soški dolini. Kajti, samo z obljubami ali papirnatimi projekti bo težko oziroma nemogoče korakati vštric z naprednim svetom.

toplogrednih plinov znižala za kar 1.500 ton letno, poleg tega pa bodo v Metalu Ravne zaradi zdaj manj obremenjenega hladilnega sistema tudi manjši stroške energije. Projekt pomeni dolgoročno zanesljivo oskrbo s toploto, začetek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter občuten prispevek k trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti Ravne na Koroškem. Tudi druga SIJ-eva jeklarna - jeseniški Acroni se nahaja ob mestu in zato v skupini SIJ načrtujemo, da bo industrijska odpadna toplota tudi na Jesenicah v naslednjih letih postala pomemben dopolnilni vir daljinskega ogrevanja in konkurenčna prednost skupine SIJ zaradi nižjih stroškov poslovanja in prispevanja k okoljevarstvenemu napredku. Investicija se bo povrnila v manj kot dveh letih.

foto: Polona Novak

Na tem področju je zelo pomembna in tudi zahtevna naložba Metala Ravne v

foto: arhiv podjetja

2.

1.

Intenzivneje smo se začeli ukvarjati z energetsko učinkovitostjo leta 2012, ko smo vzpostavili funkcijo energetskega menedžerja. V tem času smo z različnimi ukrepi v povprečju privarčevali 240.000 EUR na leto. V naslednjih letih bomo z novimi investicijami, predvsem na kontejnerskem terminalu bistveno privarčevali pri stroških z energijo. V prvi fazi izvajamo energetske preglede, nato sledi izvajanje ukrepov in priporočil iz energetskih pregledov ter vzpostavitev energetsko nadzornega informacijskega sistema za posamezen terminal. Energetski nadzorni informacijski sistem je osnova za doseganje ciljne rabe energije.

V prvi fazi izvajamo energetske preglede, nato sledi izvajanje ukrepov in priporočil iz energetskih pregledov ter vzpostavitev energetsko nadzornega informacijskega sistema za posamezen terminal.

2.

Najzahtevnejša energetska investicija, ki smo jo izvedli v letu 2014, je bila zamenjava energenta ekstra lahkega kurilnega olja z lesno biomaso v glavni kotlovnici Luke Koper. Kotlovnica deluje v okviru pričakovanj, investicija se bo povrnila v 4 letih.

3.

Od Energetskega koncepta Slovenije pričakujemo, da bo zagotovil potrebne ukrepe za zagotavljanje razvoja plinskega in elektroenergetskega omrežja do slovenski Istre. Največji izziv vidimo v zagotoviti finančnih sredstev za spodbujanje OVE brez dodatne finančne obremenitve podjetij in fizičnih oseb.

Pri racionalizaciji stroškov energije je ključen celostni pristop februar 2016

Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik:

1.

V Steklarni Hrastnik se od leta 2010 sistematično in poglobljeno ukvarjamo s področjem energetske učinkovitosti. Vsi projekti, ki so bili izvedeni z namenom doseganja

Od novega energetskega koncepta Slovenije pričakujemo, da bo vplival predvsem na povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in na konkurenčne cene energentov.

2.

V okviru energetske optimizacije smo izvedli več različnih projektov - posodobitev G in B peči, posodobitev kompresorske postaje, posodobitev sistema hlajenja IS strojev, uvedli smo izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov na obeh proizvodnih lokacijah ter vgrajujemo izključno energetsko varčne elektromotorje. Uspešnost teh naložb se kaže v zmanjšani porabi energentov. Tako smo na primer samo z izkoriščanjem odpadne toplote dimnih plinov iz G peči pridobili v obdobju dveh let in pol preko 4.000 MWh odpadne toplote. S prenovo B peči pa smo ob dvigu kapacitete za 55 ton na dan znižali porabo specifične energije za 16 %. Vračilna doba naložb je od 8 mesecev do največ 4 let.

3.

Od novega energetskega koncepta Slovenije pričakujemo, da bo vplival predvsem na povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in na konkurenčne cene energentov.

Največji izziv energetskega koncepta je v razvoju in vpeljavi novih tehnologij Sašo Ferjančič, Vodja tehničnih storitev v Ljubljanskih mlekarnah:

1.

Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že od leta 2008, ko smo postavili sistem za energetski menedžment. Takrat smo pričeli z zbiranjem podatkov o porabi energije.

Značilnosti našega upravljanja so take, da se osredotočimo na večje porabnike. Pregledali smo možnosti sprememb ali dograditev na

Odziv evropskega poslanca na COP21

30 % OVE v celotni proizvodnji energije Vodja 15-članske delegacije Evropskega parlamenta Giovanni La Via je podnebno konferenco v Parizu COP21, ki se je končala 12. decembra, komentiral: "Imamo jasne smernice za podnebno politiko v tem stoletju. Dosegli smo dogovor, ki bo uporaben tudi za naslednje generacije."

Giovanni La Via

Goran Matešič, energetski mendežer v Luki Koper:

energetske učinkovitosti, so pripomogli k znižanju porabe energentov in stroškov ter zmanjšanju izpustov v okolje. V enoti namiznega stekla smo znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 % ter izpuste prašnih delcev in emisije CO 2 za 35 %. V enoti embalažnega stekla smo ob povečanju proizvodnih kapacitet znižali porabo specifične energije za 16 %, emisije NOx za 25 %, emisije prahu za 30 % ter izpuste CO 2 za 10 % in porabo mestne vode za 30 %. Značilnost našega upravljanja za racionalizacijo stroškov pri energiji je celostni pristop.

foto: Johanna Leguerre

54

Energetski koncept naj pripelje omrežja do slovenske Istre

okolje

106

Anketa z energetskimi menedžerji

Kateri koraki pariškemu dogovoru sledijo v Evropskem parlamentu?

Začel se bo dolg proces razprav o rezultatih sporazuma na COP21. Vključene bodo države članice, Svet EU in Parlament.

Parlament mora podnebni sporazum ratificirati. Treba bo začeti pripravljati zakonodajo, da izpolnimo zaveze iz sporazuma.

Pripravljeni smo znižati izpuste, za to pa moramo sprejeti ustrezno zakonodajo.

Povečati moramo energetsko učinkovitost in več vlagati v obnovljive vire energije.

Ena izmed pomembnejših razprav bo o povečanju deleža obnovljivih virov v celotni proizvodnji energije na 30 odstotkov. tej opremi, da bi se lahko zmanjšala poraba energije.

2.

Večjo energetsko investicijo smo izvedli skupaj s posodobitvijo obrata za polnjenje trajnih izdelkov leta 2011/12. Takrat smo ob nakupu nove opreme za pripravo trajnih izdelkov posebej pazili, da smo izbrali tako, ki omogoča vračanje odpadne toplote, in zgradili sistem, ki lahko to toploto akumulira.

Akumulirano toploto uporabljamo za pranje objektov (strojev, tankov …) v proizvodnji in ogrevanje proizvodnih prostorov. Investicija se je povrnila prej kot v dveh letih, saj smo zmanjšali porabo pare na letnem nivoju za več kot 30 %.

3.

Glede energetskega koncepta Slovenije vidim največje izzive v razvoju in vpeljavi novih tehnologij, ki bodo pripomogle k doseganju krovnih ciljev, definiranih v tem konceptu, ki so po našem mnenju zelo ambiciozni.

Promocija

varna vožnja v megli

v primeru megle se na avtocesti zmanjša vidljivost udeležencev v prometu. ob tem lahko zaradi premajhne varnostne razdalje in prevelike hitrosti prihaja do nesreč zaradi naleta. na dars-u voznike o tem opozarjamo preko prometno-informativne signalizacije na avtocestah in po drugih kanalih.

Kako pravilno voziti v megli?

Kako v družbi DARS opozarjamo na meglo?

Pilotni projekt obvestilne signalizacije

Nadzorniki prometa v nadzornih centrih spremljajo stanje na avtocestah prek videokamer in informacij delavcev - vzdrževalcev avtocest na terenu, prav tako operaterji v Prometnoinformacijskem centru pridobivajo informacije neposredno od uporabnikov avtocest.

V decembru 2014 smo na odseku štajerske avtoceste A1 Domžale-Šentjakob vzpostavili pilotni projekt signalizacije oziroma napotkov uporabnikom, kako ravnati med vožnjo v megli. Gre za signalizacijo, ki je sestavljena iz treh vertikalno postavljenih znakov in horizontalne signalizacije, to je ob desni robni črti zarisanih polkrogov.

• Zmanjšajte hitrost in jo prilagodite razmeram na cesti. Pri vidljivosti do 50 metrov vozite največ 50 km/h.

uporabnike opozarjamo na meglo:

• Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo.

• preko prometnih informacij na radiu,

• Ne uporabljajte dolgih luči. Premočna luč se v megli namreč odbija in lahko povzroči samozaslepitev. Prižgite zadnje meglenke.

V gosti megli je pomembno, da vidite in ste vidni. Zadnje meglenke služijo za boljšo orientacijo voznikov za vami. Če se vidljivost izboljša, ugasnite zadnje meglenke, da ne bi slepili vozil za vami. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).

• preko portalov spremenljive prometno informativne signalizacije,

• Bodite še bolj previdni na območjih vzdrževalnih del. Zaradi megle so oznake in naprave za usmerjanje prometa pogosto težje razpoznavne.

Oglejte si video: https://www.youtube.com/ watch?v=RcT7ZgPrnec

• preko prometno-informativne signalizacije na avtocestah,

• na spletni strani www.promet.si, • na avtomatskem telefonskem odzivniku o stanju na avtocestah: 080 22 44. razmere na cestah lahko uporabniki preverijo:

Na navedenem odseku, in sicer tako v smeri Ljubljane kot v smeri Maribora, nas signalizacija med avtocestnima priključkoma Domžale in Šentjakob opozarja, da je potrebno hitrost vožnje ob gosti megli prilagoditi naslednjima zahtevama: če sta vidna dva polkroga, je potrebno vožnjo nadaljevati s hitrostjo 70 km/uro, če je viden en polkrog, je potrebno vožnjo nadaljevati s hitrostjo 50 km/uro.

• na spletni strani www.promet.si (za mobilne naprave na http://m.promet.si), • na brezplačnem odzivniku za stanje na avtocestah: 080 22 44, • na twitterju @DARS_SI, • na mobilni aplikaciji DarsPromet ali DarsTraffic, • za nasvet in pomoč lahko pokličejo Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) na telefonsko številko 1970.

DARS d.d. • Dunajska 7, Ljubljana • t: 01 300 98 64 • www.dars.si • pr@dars.si • @DARS_SI • facebook.com/Vozimo.pametno

Kakor kažejo napovedi in

načelna pripravljenost, bližnja

izgradnja drugega tira vendarle ne bi smela biti tako oddaljena.

Ne gre le za vladno pobudo o ustanovitvi projektnega

podjetja, ki naj bi združilo zasebne in državne interese, pač pa že za konkretne javne

obljube, na primer Madžarske, da bo na seznamu tistih, ki so pripravljeni vlagati v razvoj

Luke Koper oziroma II. tira.

Nedavno so v Luki Koper

gostili tudi predstavnike Kitajske razvojne banke in

podjetja Chaina Gezhouba Group. Predvsem pa so lani

dosegli nekaj rekordov v količini pretovora, in sicer pri

zabojnikih, z avtomobili, soji in skupnem pretovoru. Kaj bodo za razvoj storili sami in kaj

pričakujejo od napovedanih

priprav na gradnjo II. tira, odgovarja Dragomir Matić, februar 2016

Vladna pobuda o ustanovitvi posebnega projektnega podjetja za izgradnjo in upravljanje drugega železniškega tira in pretovornih zmogljivosti v Luki Koper s predvideno udeležbo zasebnega kapitala in vlaganj zalednih držav je najbrž premik. Je ali ni in kako ste ali boste vključeni v izvedbo te pobude? Kakšen je lahko ekonomski in razvojni interes za kapitalske deleže zalednih držav?

predsednik uprave.

Ustanovitev projektnega podjetja sloni na predpostavki, da bodo levji delež vanj prispevali zasebni vlagatelji in zainteresirane zaledne države. Vprašanje je, ali bi se zasebniki in države pod takimi pogoji dejansko odločili za tak vložek, saj je, tako kot pri vsaki naložbi, ključen donos. Luka Koper ni bila vključena v ta projekt, pa tudi sicer nas v naslednjih petih letih čaka intenzivno obdobje vlaganj v nove pristaniške kapacitete, gre za 300 milijonov do leta 2020. Zato bi vlaganje v druge projekte pomenilo dodatno breme za družbo. Sicer pa je študija Sektorja za promet pri GZS pokazala, da ne rabimo novega projektnega podjetja, ampak bi lahko za gradnjo drugega tira izkoristili DARS, katerega zadolževanje ne vpliva na javni dolg države.

Je pa več ocen, da se da projekt poenostaviti in poceniti, kar bi lahko vplivalo na interes.

Kakšne so možnosti za racionalizacijo?

V Luki Koper smo večkrat poudarili, da je treba najprej natančno preveriti vrednost investicije in šele nato izbrati primeren model financiranja. Ministrstvo za infrastrukturo je pred kratkim le objavilo razpis za revizijo projekta izgradnje drugega tira, vendar absolutno prepozno.

Vaši lanski poslovni rezultati kažejo na poslovno rast. Kateri poslovni dogodki so najbolj vplivali na poslovanje in kako ste začeli realizirati pogodbo z Daimlerjem? Kaj pomeni pretovor pogodbenih količin za poslovni izid in ali to pomeni, da boste v razvoju zagotovili še več možnosti za to vrsto pretovora? Ali gre pri tem poslu za majhno logistično revolucijo?

Na področju kontejnerjev smo lani končno poglobili vplovni kanal in prvi bazen na – 15 metrov, kar je bil eden od osnovnih pogojev za sprejem čedalje večjih ladij. Dogradili smo tudi dodatne skladiščne površine. Nabavili smo novo prekladalno opremo, vse skupaj pa je omogočilo 17-odsotno rast kontejnerskega prometa in ohranitev primata največjega pristanišča za kontejnerje v Jadranu. Pri avtomobilih

Dragomir Matić

Jože Volfand

foto: Tomaž Primožič

Politika naj poskrbi predvsem za naložbe v železnice

Luka Koper

56 106

logistika

Luka Koper

računamo na porast pretovora predvsem zaradi posla z Daimlerjem. Skladno s tem tudi širimo skladiščne prostore in načrtujemo novi Ro-Ro privez. Tovrstni posli predstavljajo za nas veliko obveznost in izziv, še posebej v luči zavlačevanja z izgradnjo drugega tira.

Luko Koper poznavalci njegovih razvojnih možnosti omenjajo kot potencialno logistično – distribucijsko središče srednje Evrope.

Koliko ste blizu temu cilju in za katere države je Koper vitalno pristanišče? Zakaj se nekateri še vedno raje odločajo za daljše morske poti?

Koper je že vrsto let najpomembnejše pristanišče za Avstrijo, za Madžarsko in Slovaško smo najpomembnejše kontejnersko pristanišče. Še vedno pa je tu ogromno tržnih potencialov, ki jih je možno izkoristiti le s sočasnim vlaganjem v pristaniško in zaledno infrastrukturo. Ni pomembna namreč le geografska lega. Pomembna je učinkovitost in hitrost celotne logistične verige in ta je na severu Evrope na visoki ravni.

Glede učinkovitosti in konkurenčnosti pa smo že dokazali, da lahko s sedanjim organizacijskim modelom brez pristaniške uprave oziroma eno podjetje, ki ima koncesijo nad celotnim pristaniščem, uspešno konkuriramo tako sosednjim kot severnoevropskim pristaniščem.

Mislite na številke o lanskem pretovoru blaga?

Kako je s pretovorom zabojnikov potem, ko ste poglobili vplovni kanal? Menite, da boste

57 Kakšne so možnosti za poslovanje z Iranom, saj se je tudi Luka Koper udeležila pogovorov v Teheranu?

Kako ste lani potencialnim partnerjem tržili storitve in ponudbo pristanišča in kaj kažejo primerjave z rezultati Trsta in Reke, ki računa na močno finančno podporo iz bruseljske blagajne? S katerimi projekti bi lahko kandidirali na evropska sredstva?

Možnosti za sodelovanje z Iranom so velike, saj smo še do pred nekaj leti imeli redno kontejnersko povezavo z njihovimi pristanišči pod okriljem njihovega nacionalnega ladjarja.

Potencial vidimo predvsem pri kontejnerjih in avtomobilih.

V primerjavi s sosednjimi pristanišči ostajamo trdno na vrhu pri pretovoru kontejnerjev.

Hkrati se uvrščamo med največje avtomobilske terminale v Sredozemlju. Pri pridobivanju EU sredstev smo v Luki Koper zelo uspešni. Za obdobje do leta 2020 želimo pridobiti nepovratna sredstva iz evropskega razpisa CEF (Connecting Europe Facility). Na prvem CEF

Omenili ste že nov investicijski ciklus. Katere naložbe imajo prednost?

Do leta 2020 načrtujemo 300 milijonov naložb v javno pristaniško infrastrukturo in opremo.

Približno dve tretjini bo namenjenih za razširitev kontejnerskih kapacitet na prvem pomolu.

Ostalo bo namenjeno za izgradnjo zmogljivosti za avtomobile, mislim na dodatne površine za

skladiščenje in nov privez, tekočih (trije novi rezervoarji), sipkih in delno generalnih tovorov, kar zahteva novo večnamensko skladišče.

106

V letu 2015 je skupni pretovor dosegel 20,7 milijona ton, kar je 9 odstotkov več kot leto poprej.

Visoke stopnje rasti smo dosegli tako pri kontejnerjih in avtomobilih, pri obeh segmentih smo tudi dosegli zgodovinsko največjo količino.

Predvsem pri kontejnerjih se pozna, da smo izpolnili pričakovanja strank glede kapacitet in produktivnosti. Nadaljuje se tudi globalni trend kontejnerizacije blaga. V naše načrte smo zapisali, da bomo do leta 2020 povečali kapaciteto kontejnerskega terminala iz 950.000 TEU na 1,3 milijona TEU letno, tako da je pretovor milijon zabojnikov do tega leta realno dosegljiv.

razpisu smo dobili odobrene tri projekte, od tega 6 milijonov evrov za infrastrukturni del, vezan na razvoj zmogljivosti prvega pomola.

Na trenutno objavljenem razpisu CEF pa lahko za infrastrukturne projekte konkuriramo le v sklopu kohezijskih sredstev. V tem primeru gre za naložbe, povezane s projektom evropskih pomorskih avtocest, ki vključuje novi Ro-Ro privez v tretjem bazenu, nove železniške kapacitete in nov tovorni vhod v zaledju tretjega bazena.

logistika

do leta 2020 pretovorili milijon zabojnikov?

Kako ste končali poslovno leto in kakšni so načrti za letos?

Leto 2015 je bilo tudi v finančnem smislu uspešno. Po še nerevidiranih podatkih smo ustvarili za 173,3 milijonov evrov prihodkov iz prodaje (+12 %), ocenjen čisti dobiček pa je 26,6 milijonov evrov. Za letos načrtujemo za 183,8 milijonv evrov prihodkov in čisti dobiček v višini 34,9 milijona evrov, ladijski pretovor pa naj bi dosegel 21,4 milijona ton.

Kakšno mesto naj bi imela Luka Koper v slovenski prometni strategiji?

Predvsem bi si želeli, da bi pomorstvo našlo svoje mesto v zavesti slovenskih politikov. Da bi potencial logistike za slovensko gospodarstvo prepričalo odločevalce v nujnost investicije v razvoj prometne infrastrukture, predvsem železnice. Luka Koper ne potrebuje posebnega mesta. V skoraj šestih desetletjih smo dokazali, da znamo sami poskrbeti zase in da smo pri tem uspešni. Želimo si le, da ne bi bilo več eksperimentov s holdingi, pristaniškimi upravami in podobno, da bi lahko v miru uresničevali našo strategijo.

Promocija

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ IN DUPLEX ZAŠČITO

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSeAauS bur itas ver

februar 2016

KOMERCIALA

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

Podjetje Linde viličar je lani obeležilo 20. obletnico poslovanja v Sloveniji.

Trenutno je v podjetju zaposlenih 25 ljudi, ki ustvarja 8 mio EUR prihodkov letno. Tuje lastništvo prinaša v poslovanje inovativnost in kvaliteto. Povpraševanje po električnih viličarjih je v porastu, vendar mora težka industrija svoje potrebe še vedno reševati z dizelskimi in plinskimi (LPG, CNG) viličarji, saj so robustnejši in bolj odporni na težke razmere. Davor Vrečko, vodja prodaje pri Linde viličar d.o.o., je povedal, da na površje prodira t.i. tehnologija Li-ion (litijionskih baterij) in viličarjev na vodikov pogon, a so zdaj še draga.

Linde viličar je eno uspešnejših podjetij na tem področju v Sloveniji. Vaš lastnik je Linde Material Handling, ki spada med največje korporacije v Evropi. Kako boste obeležili 20. obletnico?

Tako je, naše podjetje Linde viličar d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995 v Celju, in lani smo obeležili 20 let delovanja na slovenskem trgu.

Smo v popolni lasti koncerna Linde Material Handling, ki po vsem svetu zaposluje 13.945 ljudi in ustvarja 3 milijarde prihodkov letno.

Spadamo med tri najuspešnejše svetovne proizvajalce viličarjev po količini prodanih enot. Proizvodne enote se nahajajo v Nemčiji, Franciji, Češki, Severni Ameriki in na Kitajskem. V Sloveniji smo ob jubileju v sklopu dogodka Linde roadshow predstavili novosti na področju transportnih sredstev v notranji logistiki.

Ali torej tuje lastništvo pomeni prednost na trgu?

Kot podjetje v tuji lasti vidimo ogromne prednosti. Upoštevati moramo znanje in dolgoletne izkušnje, ki ga koncern prenaša na naše podjetje. V tako velikih podjetjih so pojmi, kot so varnost, transparentnost poslovanja, cenovna občutljivost in kakovost zelo velikega pomena. S pomočjo tujega kapitala in sistema delovanja lahko vedno ponujamo slovenskemu trgu nekaj novega.

februar 2016

Na trgu se je povečalo povpraševanje po rabljenih viličarjih. Kako ste se prilagodili tej tržni niši?

Porast prodaje rabljenih viličarjev je bil opazen posebno ob začetku svetovne gospodarske krize. Takrat so vlaganja in investicije v novo opremo dobesedno zastala. Ker pa so kupci vseeno imeli potrebe po viličarjih, so iskali različne načine, kako s svojimi okrnjenimi

Promocija

sredstvi priti do strojev. Usmerili so se k rabljenim. Opazili smo porast dolgoročnih in kratkoročnih najemov. Na Češkem smo takoj vzpostavili center za obnavljanje viličarjev in s programom Linde approved trucks (preverjeni viličarji) zagotavljali kupcem dobro kvaliteto rabljenih viličarjev.

So še vedno v prednosti rabljeni viličarji?

Ne. Večje spremembe v mišljenju kupcev so bile znova opazne leta 2013. Od takrat znova beležimo rekordno število naročil novih viličarjev in porast dolgoročnih najemov. V gospodarstvu je mogoče znova občutiti neko stabilnost in optimizem, ki pozitivno deluje na gospodarsko klimo.

Vzpostavili ste Full service projekt, ki predstavlja vzdrževanje kompletne flote viličarjev v določenem podjetju, ki za te storitve plačuje dogovorjeni mesečni znesek. Kakšne so prednosti takšnega najema viličarjev, podjetja uporabljajo te storitve?

Pri storitvi Full service najema za dolgoročen najem viličarja po navadi govorimo o optimalni dobi najema 60 mesecev. Prednosti takšnega najema so predvsem v možnosti natančnega predvidevanja stroškov kupca za zelo dolgo obdobje. Znesek najema je vedno fiksen. Višina se določi glede na tip viličarja, frekvence dela s strojem, načina uporabe, časa trajanja najema, okolja, v katerem viličar deluje in predvidenega vzdrževanja. Stranka plačuje le fiksni mesečni znesek najema in seveda gorivo, za vse ostalo (nemoteno delovanje, vzdrževanje stroja, rezervne dele, itd.) poskrbimo mi. V tujini se ta praksa pojavlja že vse od leta 1985. V Sloveniji se je začela uveljavljati po letu 2000.

Danes imamo države, predvsem zahodne Evrope, kjer tovrstni najem predstavlja 80–90 % vseh storitev pri ponudnikih viličarjev.

Je v Sloveniji drugače?

V Sloveniji smo podobni Nemčiji, kjer kupci še vedno čutijo potrebo po lastništvu izdelka. Pri nas Full service najem predstavlja okoli 30 % med vsemi storitvami, ki jih nudimo. Za to se odločajo predvsem proizvodna podjetja, kjer je načrtovanje stroškov izjemno pomembno,

Davor Vrečko

Porast električnih viličarjev foto: arhiv podjetja

58 106

logistika

Zeleno omrežje

frekvenca dela viličarja velika, kjer ima prednost varnost in kjer si ne morejo privoščiti izpada dela viličarja.

Kako je z zelenim razvojem viličarjev, prednjačijo nakupi električnih viličarjev? Kakšne so njihove slabosti? Je zelena nit že v logističnem poslovanju podjetij?

Zelena nit v logistiki obstaja že kar nekaj let.

Pomembno je, da so viličarji zeleni, imamo tudi stranke, ki jim lahko natančno izračunamo količino izpusta CO2 v ozračje. Stranke z lažjo aplikacijo in čistim okoljem za delovanje viličarja imajo prednost, saj lahko skrb za okolje rešujejo z električnimi viličarji, ki imajo skoraj ničen vpliv na okolje v času uporabe stroja. Na drugi strani so podjetja, tu imam v mislih predvsem težko industrijo, ki morajo svoje potrebe še vedno reševati z dizelskimi in plinskimi (LPG, CNG) viličarji. Ti so robustnejši in bolj odporni na težke razmere. Tudi med motornimi viličarji z notranjim izgorevanjem se standardi, ki se navezujejo na izpuh, letno spreminjajo. Velja pravilo, da morajo imeti vsi novi viličarji z motorjem močnejšim od 35 kW obvezno vgrajeno filter napravo t.i. DPF filter, ki izpuste zmanjša tudi do 90 %.

V zadnjih letih naročila električnih viličarjev rastejo. Na površje prodira tudi ti. tehnologija Li-ion (Litij-ionskih baterij) in viličarjev na vodikov pogon. Tehnologiji sta za enkrat še relativno nedostopni za naše kupce, saj še ni ustrezne povezave med ceno izdelka in hitrostjo povrnitve investicije.

Kaj najprej zahteva od kakovostnih viličarjev globalni trend?

Predvsem varnost, udobje in nižjo porabo. Na področju varnosti se že pojavljajo viličarji s serijsko vgrajenimi tehtalnimi moduli in višinomeri, ki dajejo vozniku vedno sveže podatke o dimenziji in teži tovora. Viličar aktivno posega v delo viličarista in mu preprečuje ukaze, ki so nevarni (Linde safety pilot). Na področju udobja je v ospredju voznik viličarja sam. Okoli njega se gradijo kabine, ki mu omogočajo več prostora, večje udobje in boljšo preglednost.

Promocija

StrOkOVNA MONOgrAFiJA

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod Avtor: dr. Milenko Roš Obseg: 232 strani Format: 225 x 297 mm Cena: 32 EUR Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. www.fitmedia.si e: info@fitmedia.si t: 03/ 42 66 700

iz predgovora:

Vsebina:

Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti. V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd. Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja.

• razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in čiščenja odpadnih vod • Lastnosti odpadnih vod • Vzorčenje odpadnih vod • Merjenje pretoka odpadnih vod • Monitoring odpadnih vod • čiščenje odpadnih vod • Fizikalni postopki čiščenja odpadnih vod • Fizikalno-kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • biološki postopki čiščenja odpadnih vod • Anaerobno čiščenje odpadnih vod • Sodobnejši postopki biološkega čiščenja • elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Dezinfekcija • ponovna uporaba prečiščene vode

Prof. dr. Petr Grau

UčbeNik iN OkOLJSki prirOčNik

NOVO Učbenik za modul gospodarjenje z odpadki v programu okoljevarstveni tehnik

Gospodarjenje z odpadki Avtor: dr. Jani Zore

Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z odpadki v občinah in v podjetjih.

V knjigi so predstavljeni številni primeri konkretnih dobrih praks.

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. www.fitmedia.si e: info@fitmedia.si t: 03/ 42 66 700 Kontaktna oseba: Irena Pilih t: 03 42 66 700 e: irena.pilih@fitmedia.si

iz vsebine: • Viri nastanka in vrste odpadkov • Lastnosti odpadkov in ugotavljanje lastnosti • Zbiranje in transport odpadkov • Obdelava in predelava odpadkov

• Odlaganje odpadkov • termična obdelava odpadkov • Načrtovanje in zasnova celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

W W W. L A S KO. E U

Promocija

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!