EOL 108

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

108 maj 2016

Izredni prevozi Število dovoljenj za tranzit preko Slovenije narašča

Položaj panoge: Od dišečih do biorazgradljivih vrečk za odpadke Po Uredbi IED precej vprašanj, napovedane spremembe Jadran Lenarčič: Slovenska znanost stane državo toliko kot nogometaš Ronaldo Vedno več slovenskih kupcev ceni doma vzgojene sadike Promet in zrak: Promet kot ključni vir onesnaženja v urbanem okolju

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

4.

Vabljeni na IZJEMNO AKTUALNI 4. Zeleni forum

Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije Sreda, 15. junij 2016, z začetkom ob 9. uri, Kristalna palača BTC v Ljubljani.

4. Zeleni forum Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije, tradicionalno strokovno-poslovno srečanje v okviru Akademije Zelene Slovenije, bo prispevek k pripravi nacionalnega akcijskega načrta za razvoj zelene mobilnosti in prometne logistike v Sloveniji.

Osrednje teme 4. Zelenega foruma so: •

S katerimi ukrepi prometne in ekonomske politike do trajnostne mobilnosti prebivalstva in trajnostne oskrbe gospodarstva?

•

Realne možnosti za prenos tovora s cest na železnice v zeleni rasti Slovenije.

•

Razvoj električne mobilnosti v Sloveniji.

Pri pripravi programa sodelujejo Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, GZS-Združenje za promet, Fakulteta za logistiko, Petrol, Slovenske železnice, Eko sklad, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Sekcija za trajnostno mobilnost pri CER in partnerji iz gospodarstva.

4. Zeleni forum, ki povezuje glavne akterje s področja mobilnosti v državi, bo konkretni premislek o tem, kako v letih 2014–2020 uresničiti izpostavljene cilje prometne strategije Slovenije, programa prehoda v zeleno gospodarstvo države in obveznosti iz pariškega podnebnega sporazuma.

Udeležba na forumu je brezplačna, potrebna je predhodna prijava.

Prijavite se lahko preko spletne prijavnice na spletni strani www.zelenaslovenija.si ali na e-naslov info@zelenaslovenija.si. Prijave trajajo do srede, 8. junija 2016. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

Organizator: Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si

Promocija

Kontakt za več informacij: Tanja Pangerl, 03/ 42 66 716, tanja.pangerl@fitmedia.si ali info@zelenaslovenija.si.

3 108

Uvodnik

T

a samokritična ocena je bila prezrta, čeprav je lanska Strategija razvoja prometa v RS razvnela polemične duhove. No, v programu za prehod v zeleno gospodarstvo, pripravila ga je medresorska ministrska ekipa, pa so zapisali, da je stanje izredno slabo.

K

aj potemtakem lahko premakne Slovenija na mobilnostnih tirih do leta 2020?

Najprej to, da sploh določi prednostne korake trajnostne mobilnosti v zeleni rasti Slovenije, poveže vse akterje na državni ravni v gospodarstvu, stroki, civilni iniciativi in občine za nacionalni akcijski načrt, in ugotovi, kako bi se dalo zdebeliti sredstva, na katera računamo iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

N

e gre za to, kako začeti pleti plevel na zaraščenem polju trajnostne mobilnosti in iz oglušujočega prometnega hrupa izluščiti pravi glas. Četudi v prometni politiki kajpak nismo tisto, kar mislimo, da smo, razumen pregled stanja ne daje razlogov za slabo razpoloženje.

In če že marsikaj požira Slovenijo, tudi zaradi posebnega stanja duha, ki se plazi po državi, lahko z akcijskim načrtom trajnostne mobilnosti, tak dokument je predlagala Sekcija za trajnostno mobilnost pri Centru energetskih rešitev, vržemo sidro tja, kjer se lahko začnejo spremembe. Pa še novo Službo za trajnostno mobilnost in prometno politiko so pravkar oživili na Ministrstvu za infrastrukturo.

K

ako je z blagovnimi tokovi v Sloveniji in EU, se ve že desetletja. Prevladuje raba cestnih tovornih vozil. Približno 25 % vseh prevozov tovora se opravi po železnicah, 75 % po cestah. Kot da so vse napovedi zameglile pravo stanje stvari.

K

aj se lahko realno spremeni v Sloveniji do leta 2020 in kaj lahko pomeni preusmeritev prometnih tokov za gospodarstvo in okolje? Kje se bodo srečali različni poslovni interesi logistov, drugih delov gospodarstva in akterjev prometne politike? Če se ne da

foto: Rok Tržan

prav veliko storiti s povečanim tovornim tranzitom čez Slovenijo, kaj lahko in moramo storiti doma?

D

obro se ve, da brez konkurenčne železniške infrastrukture in sodobnih intermodalnih prometnih terminalov ni trajnostne transportne logistike. Za načrtovanje ureditve regionalnega cestnega in železniškega omrežja v Sloveniji navijajo gospodarstveniki, še posebej pa prebivalstvo. Zdi se, kot da bo ohišje prometnega sistema čedalje bolj prazno, če ne bo bolj v ospredju razvoj logistike sploh, transportne še posebej. Stroka govori o zeleni logistiki v mestih in ponuja nove modele oskrbe urbanih središč in javnega potniškega prometa.

A

smo se v programu 4. Zelenega foruma zavestno izognili širši predstavitvi zgrajevanja javnega potniškega prometa. Zasluži si namreč poseben pogled. Tudi zato, ker število medobčinskih delovnih migrantov v Sloveniji narašča, medtem ko število delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, upada. Ob koncu leta 2014 jih je bilo nekaj manj kot 378.000 oziroma malo več kot 49 %. Tudi povprečna starost avtomobilov v Sloveniji je prav tako vse višja in je leta 2014 že 9,4 leta.

T

o pa je hkrati velik izziv za sprejem nizkoogljične strategije, ki jo bo Slovenija izvajala po podpisu pariškega podnebnega sporazuma, za izboljšanje javnega prometa. Pa tudi priložnost za nujno opredelitev prednostnih tem in povezav vseh akterjev v državi.

P

odobno velja za električno mobilnost, ki je v programu 4. Zelenega foruma tretja izbrana priložnost, kjer so še najmanj zaželeni hrapavi prijemi. V Sloveniji ne manjka dobrih inovativnih rešitev v podjetjih in občinah, celo takih, kjer gre za evropske dosežke. A tudi pri električni mobilnosti je potrebno dogovoriti kompas in opredeliti postaje do cilja. Elektrifikacijo prometa, vzpostavitev infrastrukture za alternativno gorivo in zeleno mestno logistiko postavlja v ospredje tudi nacionalni program za prehod v zeleno gospodarstvo.

T

orej ni nobenega vprašanja, in kaže, da to vedo na MZI, na MOP in na MGRT, ali Slovenija nemudoma potrebuje akcijski načrt prometne logistike in trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

Jože Volfand, glavni urednik

maj 2016

akaj je tema 4. Zelenega foruma Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije? Tudi zato: Trenutni položaj glede trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) je v Sloveniji slab, zato je izvajanje ukrepov, ki vodijo k trajnostni mobilnosti v obdobju 2014-2020, ena od glavnih prednostnih nalog Ministrstva za infrastrukturo …

Uvodnik

Z

EOL

Naj bo prednostna naloga brez fige v žepu

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Od dišečih do biorazgradljivih vrečk za odpadke

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, maj 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Seveda, zmagujejo embalažne inovacije z zeleno noto 12 Embalažni material, ki ga lahko odvržete v kompost 13 Slovenija ni oblikovalsko ozaveščena družba 23 Pariški podnebni sporazum in Slovenija 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Po Uredbi IED precej vprašanj, napovedane spremembe 28 Priprava vloge za pridobitev IED okoljevarstvenega dovoljenja 29 Zakonodajne rešitve in praksa za IED v Avstriji 30 Izdelava izhodiščnih poročil, skladnih z IED direktivo 31 Izdelava izhodiščnega poročila za IED s konceptualnim modelom

sebina

4 108

EOL

Impresum

32 Prenos direktive IED v Renaultu in Revozu

33 Zelena arhitektura v tujini prednost, pri nas preveč prezrta Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

34 Z ozelenitvijo streh in sten nad onesnaženost zraka 37 Vedno več slovenskih kupcev ceni doma vzgojene sadike 40 Slovenska znanost stane državo toliko kot nogometaš Ronaldo 43 Proizvodnja piva in ostalih pijač na trajnosten način 44 Zelene tehnologije dajejo več kot 1.000 novih zaposlitev letno 46 Tudi v komunali daje povezovanje več prednosti

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

48 Za hibridne rešitve ogrevanja povpraševanje raste

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

50 Na območju Cinkarne ugotovljen pomemben vpliv na podtalnico 52 Promet kot ključni vir onesnaženja v urbanem okolju

maj 2016

56 Število dovoljenj za tranzit preko Slovenije narašča

Vedro iz polipropilena za pasje brikete

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kartonski displeji nagrajeni za dvig prodaje Podjetje Sonoco, ki je velik igralec v embalažni industriji, je na 58. globalnem tekmovanju POPAI – »točka nakupa«, ki jo organizira OMA, »izstopajoči tržanjski dosežki«, prejelo več nagrad. Tekmovanje OMA proslavi najbolj inovativne in učinkovite displeje v trgovinah, ki dvigujejo prodajo, v glavah potrošnikov ustvarjajo spomine na določen izdelek in vplivajo na željo po nakupu. Podjetje je prejelo zlato, srebrno in dve bronasti nagradi.

Tekmovanje je ponudilo 27 različnih kategorij, vsako s tremi podkategorijami.

Nagrajeni displeji so imeli najvišje ocene v dizajnu, inovaciji, interaktivnosti s kupci in dokazan učinek na dvig prodaje.

5 108

EOL

Državne gozdove bo vodil Miha Marenče

Po odstopu Julijana Rupnika, vršilca dolžnosti direktorja družbe Državni gozdovi, novoustanovljenega državnega podjetja, ki bo upravljal z državnimi gozdovi, je Vlada RS za novega v.d. direktorja imenovala Miho Marenčeja. Doslej je bil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za novega državnega sekretarja pa je Vlada RS imenovala Marjana Podgorška, magistra ekonomskih znanosti.

Mag. Tanja Bogataj na Ministrstvu za javno upravo Mag. Tanja Bogataj, ki je od leta 2000 začela z delom v državni upravi, je z marcem zaposlena na Ministrstvu za javno upravo. Med drugim je bila generalna direktorica Direktorata za prostor na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, od oktobra 2014 pa je delala kot državna sekretarka na MOP-u. Med drugim je uspešno vodila koordinacijsko skupino, ki je pripravila nacionalni program prehoda v zeleno gospodarstvo.

Sebastijan Zupanc namesto Alenke Gorza Po kadrovskih spremembah v upravnem odboru Zbornice komunalnega gospodarstva, Janka Kramžarja je zamenjal Miran Lovrič, bo zbornica kmalu dobila tudi novega direktorja. Naloge vršilca dolžnosti je prevzel Sebastijan Zupanc, doslej direktor Komunale Tržič in dober poznavalec problematike. Za direktorja naj bi ga imenovali maja ali junija.

Dosedanja direktorica Alenka Gorza odhaja v tujino, saj so evropski poslanci njenega partnerja Sama Jereba, doslej drugega namestnika predsednika slovenskega računskega sodišča, imenovali za evropskega računskega sodnika. Potrditi ga mora še Svet Evrope.

Samo Jereb, ki je na slovenskem računskem sodišču strokovno spremljal tudi okoljsko problematiko, bo zamenjal dosedanjega računskega sodnika Milana M. Cvikla.

maj 2016

Podjetje Clondalkin Flexible Packaging Bury je za podjetje Powerful Water Company izdelalo tri različne verzije etiket za tri različne okuse vode: brusnica in jabolko, kokos in limeta ter citrus in nastrgana lupina citrusa. Reciklabilnost in okolje sta v podjetju POW Energy ključni, saj je bil prehod na popolnoma reciklabilno etiketo pomemben korak k trajnostni embalažni strategiji. Ken Dunlop, prodajnik pri Clondalkin Flexible Packaging Bury je povedal: »Vedno je razburljivo biti del lansiranja novega izdelka. Etiketa je enostavna, a vendar prepoznavna in komplementarna izdelku v plastenki.« Stekleničke z »marmorno dekoracijo« Stekleničko za nov parfum Enrique Iglesiasa z imenom »Deeply Yours« je izdelalo podjetje Gerresheimer. Steklenička je posebna v tem, da sta na njej dve prepleteni zapestnici iz aluminija. Ta dizajn in vsi drugi novi dizajni podjetja Gerresheimer bodo na ogled na sejmu kozmetike v Münchnu od 8. do 9. junija. »Stekleničko Deeply Yours smo ustvarili z delno površinsko metalizacijo, ki vključuje tanek sloj parnega nanosa aluminija,« je pojasnil Bernd Stauch, glavni direktor kozmetične prodaje. Čeprav daje baza stekleničke videz trdnosti, jo je tudi prijetno držati v roki zaradi njene velikosti in oblike. Podjetje je trgu predstavilo novo, marmorirno tehniko za steklo, ki jo imenujejo »marmorna dekoracija«.

Individualni vzorci v poljubnih barvah se lahko aplicirajo na transparentno ali barvno lakirano steklo in ustvarijo unikatne vzorce na vsaki steklenički.

Podjetje Essential Foods iz Danske je izdelalo BOF (vedenjsko optimizacijsko hrano), ki se osredotoča na povezavo med nutricistiko in vedenjem psa. Suha BOF hrana je v briketih, ki so v vrečah in se prodajajo trgovcem na drobno, rejcem in lastnikom psov. Čvrsto Hobbock vedro zagotavlja, da so briketi shranjeni pod optimalnimi pogoji. Vedro je 100 % neprodušno, medtem ko so široki in globoki ročaji priročni za nošnjo. Vedro in ročaji so brizgani v podjetju Essential Foods v zeleni barvi, ki ustvarja eleganten in urejen izgled. Vedro je izdelano iz polipropilena, ki ga je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati in odstraniti na okolju prijazen način. »Želeli smo si embalažo, ki bi bila dovolj odporna, da bi zdržala trdo rokovanje, saj vedro distribuiramo po vsej Evropi. Nam je najpomembneje, da pride vedro do lastnika psa v brezhibnem stanju. Hobbock rešitev je zadovoljila naša pričakovanja in smo zelo zadovoljni z njo,« je povedal ustanovitelj podjetja Essential Foods Christian DegnerElsner.

Miha Marenče

Odslej z reciklabilno etiketo

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

6 108

EOL

Kratko, zanimivo Na MZI služba za trajnostno mobilnost Na Ministrstvu za infrastrukturo so ustanovili novo službo za trajnostno mobilnost in prometno politiko. V lani sprejeti prometni strategiji Slovenije so avtorji med drugim zapisali, da je »trenutni položaj glede trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji slab, zato je izvajanje ukrepov, ki vodijo k trajnostni mobilnosti v obdobju 2014-2020, eno od glavnih prednostnih nalog MZI«. Novo službo na MZI vodi mag. Bojan Žlender, ki dolgo dela na področju prometa in prometne politike.

32. Komunaliada v Mariboru Letošnja, že XXXII. Komunaliada, bo 3. in 4. junija v Mariboru, organizator pa bo Mariborski vodovod d.d. Tradicionalno srečanja slovenskih komunalnih delavcev je namenjen predvsem tekmam v športnih disciplinah in druženju, a tudi pogovorom o strokovnih temah. Osrednja dogodka bosta proslava ob 115-letnici, odkar Mariborski vodovod oskrbuje Maribor s pitno vodo, in razstava ponudnikov komunalne opreme.

Večina dogodkov bo v Športni dvorani Tabor.

Komunaliada v središče postavlja delovne in športne igre, pomembna pa bo tudi izmenjava mnenj med najodgovornejšimi delavci komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Po XIV. zimski komunaliadi, ki jo je marca prav tako gostil Mariborski vodovod, bo to letos že drugo srečanje delavcev komunalnega gospodarstva v Mariboru.

Mercator bo gradil logističnodistribucijski center Mercator bo gradil nov logistično-distribucijski center na lokaciji železniške tovorne postaje Ljubljana Moste. Zemljišče je odkupil od Slovenskih železnic za 17 milijonov evrov, celotna naložba pa bo stala okrog 100 milijonov evrov. Center potrebuje Mercator tudi zaradi požara njihovega skladišča v Zalogu.

Nov logistično-distribucijski center bo omogočil centralizacijo skladiščne dejavnosti in optimizacijo stroškov poslovanja. Celotni kompleks bo obsegal približno 88.000 m2, začeli pa ga bodo graditi prihodnje leto.

maj 2016

Letno srečanje Zero Waste Europe v Ljubljani Ekologi brez meja in organizacija Zero Waste Europe so v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Snago Ljubljana 21. in 22. aprila

Novosti Trapezna škatla za ročno izdelane slaščice

Podjetje Simpson’s of Hawkhurst je v sodelovanju s podjetjem Flip Flop Design izdelalo zanimivo novo embalažo za doma izdelane slaščice blagovne znamke Goupie.

Joe Simpson, prodajni in marketing direktor proizvodnje ročno narejenih slaščic, je pojasnil: »S to osupljivo novo serijo škatel smo želeli ohraniti privlačnost naših že obstoječih škatel iz Krafta in ob- enem zgraditi močno blagovno znamko, ki bo imela velik vpliv na prodajnih policah.

Trapezna kartonska škatla izgleda moderno, z močnim grafičnim pozicioniranjem blagovne znamke. Zaradi oblike ima embalaža tudi kot displej potencial za maloprodajne partnerje. Embalaža je popolnoma reciklabilna, kar zrcali našo trajnostno pozicijo v poslovnem prostoru.

Poleg tega je embalaža odsev vrednot blagovne znamke Goupie, saj izdelujemo ročno oblikovane slaščice iz svežih sestavin znanega izvora, ki jih oblikujemo z znanjem in skrbjo.«

Serija retro steklenic z naVdihom nostalgije Agencija Parker Williams je za podjetje Sarson’s, ki je prvi proizvajalec kisa v Veliki Britaniji, izdelala omejeno serijo retro steklenic za kis. Na embalaži kisa, imenovanega »Ljubitelji krompirčka«, bosta junaka in ljubitelja kisa ribica in krompirček.

Poleg prenosa nostalgične moči skozi slike umetnika Paul Thurlbya bo Sarson’s spremenil še barvo ozadja etikete iz rdeče v modro. Barva ozadja ni bila spremenjena že več kot deset let.

250 ml steklenica kisa še vedno ohranja svojo ikonično obliko solze, s katero je lahko rokovati. Omejena serija želi k nakupu spodbuditi mlade, nove kupce in utrditi kupne navade privržencev kisa Sarson’s.

Omejena serija je na voljo v vseh trgovinah do konca tega meseca. Obsežna raziskava je pokazala pozitivne asociacije blagovne znamke s krompirčkom, ribami in njihovimi ilustracijami. Poudarek je na britanskosti in na preteklem slogu oglaševanja, ki vzbudi nostalgijo pri potrošnikih.

»Ledena škatla«, unikatna embalaža za sok

Inovativna embalaža za pomarančni sok, imenovana »ledena škatla«, ki jo je oblikovalo podjetje Smurfit Kappa Poljska, je prejela nagrado v kategoriji najboljši embalažni koncept na Art of Packaging Awards. »Ledena škatla« 5L Bag-in-Box® je praktična in zanimiva embalažna rešitev, ki skuša zadovoljiti potrebe in pričakovanja kupcev. Lahko jo je nesti iz trgovine domov.

Oblikovana je na način, da je primerna za večino polic v hladilnikih, z zamaškom, ki je pritrjen na vrhu škatle, da embalaže ni potrebno jemati iz hladilnika, ko nalivaš sok v kozarec. Za na pot je na embalažo možno pritrditi papirnate lončke, ki olajšajo točenje soka na primer na potovanju z avtom.

Zunanji del embalaže je izdelan iz kartona in je reciklabilen. Minimalistični tisk odseva ekološki dizajn izdelka. Ko dve embalaži postavite eno zraven druge, majhni grafični elementi jabolk skupaj ustvarijo večjo grafiko. Dodaten poudarek svežine, čistosti soka je tudi v tro-dimenzionalni besedi PURE, ki je vrezana v embalažo. »To embalažo smo izdelali v tesnem sodelovanju s kupci – želeli smo najti optimalno rešitev glede ekonomičnosti in ergonomije. »Ledena škatla« je inovativna in unikatna.

Izdelana je bila v Experience centru, ki so ga odprli prejšnje leto v Koninu na Poljskem,« je povedal Bogdan Orzechowski, generalni manager Smurfit Kappa Poljska, Konin.

Francoska blagovna znamka za šampanjec Besserat de Bellefon se je povezala s podjetjem Sappi pri izdelavi luksuzne predstavitvene embalaže za njihov šampanjec. Šampanjec Cuvée des Moines je dragulj Hiše Besserat de Bellefon. S steklenico v stilu XVIII. stoletja je ta šampanjec ključen za ugled podjetja, saj je prisoten le v prestižnih restavracijah. Cilj embalaže prestižnih steklenic šampanjca je bil poudariti eleganco in čistost. Michel Lassalle, vodja luksuznega trga podjetja Artigrafiche, je pojasnil: »Potrebovali smo karton, ki je izredno bel in bo takšen ostal skozi celoten proizvodni proces. Sappi je odgovoril z da na vsa naša vprašanja. Z matiranim tiskom in lakom smo pridobili naravni izgled. Ekstremna gladkost Algro Design materiala je komplementarna hladni foliji, kar nam je na koncu dalo možnost, da smo sploh lahko uporabili metalik barvo.«

Preprosta, a učinkovita fleksibilna embalaža Podjetje M&S se je obrnilo na podjetje Pulse Flexible Packaging, da bi skupaj izdelali embalažo za njihovo serijo slaščic, imenovano »Okus po britanskem otočju«.

Embalažo izdelujejo pri podjetju Thorntons and Pulse, sodeluje tudi podjetje Plasfilms, ki dobavlja SANZIP MD10-TK neprodušno zapiralo. Želja proizvajalca je bila, da

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Fleksibilna embalaža, ki jo odvržete na kompost

v Ljubljani organizirali letno srečanje Zero Waste Europe, kjer so letos prvič namenili poseben del tudi Zero Waste mestom. Zero Waste Europe sicer združuje 19 nacionalnih organizacij, več kot 300 lokalnih skupnosti ter različne druge organizacije, podjetja in posameznike iz vse Evrope. Prvi dan srečanja je bil usmerjen v preprečevanje odpadkov in razpravi o priložnostih, ki jih ti ukrepi prinašajo lokalnim skupnostim. Na okroglih mizah so razpravljali o dobrih praksah uporabe pralnih plenic v vrtcih in porodnišnicah, o preprečevanju odpadkov v turizmu in o tem, kako zmanjšati količino užitne hrane, ki konča med odpadki. Drugi dan srečanja je bil govor o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša udejanjanje Zero Waste načrtov v prakso, o strokovnem delu in uspešnih projektih Zero Waste Europe. Predstavljeni so bili tudi dosežki Ljubljane kot prve evropske prestolnice na poti do družbe brez odpadkov. V razpravi so se dotaknili vpliva ravnanja z odpadki na podnebne spremembe, kako zagotoviti ponovno uporabo električne in elektronske opreme in kakšni so problemi recikliranja plastičnih odpadkov, ki nastanejo pri reciklaži papirja.

7 108

izdelajo embalažo, ki se bo enostavno odpirala in zapirala, ki bo imela možnost kontrole porcij, preprost izgled in bo privabila kupce v trgovinah. Kot so povedali v podjetju Pulse, je njihova razvojna skupina našla rešitev v visoko kvalitetnem potiskanem poliestru s polakirano površino, laminiranem v skladu z BPI, razred PE, da ga potem lahko preoblikejo v žakeljček.

Vrečka je samostoječa na prodajni polici.

Ima tudi priročno režo, na katero jo je mogoče obesiti.

Sklad za podnebne spremembe izbral tri projekte za financiranje Podjetje Parkside je trgu predstavilo serijo papirja in laminirane folije s kisikovo pregrado, ki jo je mogoče kompostirati in je primerna za kompostiranje v gospodinjstvih in industriji. Podjetje iz Yorkshire-ja je pričelo s proizvodnjo fleksibilne embalaže, ko je folija prestala testiranje za razpadanje in eko- toksičnost pri evropskem laboratoriju, OWS. Fleksibilni embalažni materiali so velikokrat neprimerni za reciklažo prav zaradi njihove večslojnosti in ekstrudiranosti, da reciklažno podjetje ne more ločiti različnih materialov med seboj.

Kot rezultat veliko fleksibilne embalaže pristane na odlagališču ali v sežigalnici.

Kompostabilna folija, imenovana Park2-Nature, je izdelana iz obnovljivih virov in je tudi estetsko prijetna, saj ponuja dovolj površine za tisk grafike in možnost za uspešnost na prodajnih policah ter trženje. Steve McCormick, novi direktor razvoja pri podjetju Parkside, je dejal: »Okoljsko ozaveščeni lastniki blagovnih znak, maloprodajniki in potrošniki imajo sedaj možnost izbrati fleksibilno embalažo, ki jo lahko odvržejo na kompost. Park-2Nature kompostabilna serija laminirnih folij je razgradljiva v procesu kompostiranja in anaerobne presnove. Folija ponuja konec življenjskega cikla izdelka za drugače nereciklabilno embalažo.«

Sklad za podnebne spremembe je lani objavil razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebnih sprememb. Izbrali so tri projekte, ki jih bodo nevladne organizacije izvajale letos: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, Trajnostna mobilnost v praksi in Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma (Zero Waste turizem). V Focusu, Umanoteri, Pravno informacijskem centru nevladnih organizacij in Inštitutu za politike prostora bodo izvajali projekt Skupnostno upravljanje z viri. Projekt bo sofinanciran s 79.987 evri. Projekt Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma oziroma Zero Waste turizem vodi društvo Ekologi brez meja. Njegov namen je, da bi ponudnike turističnih storitev vključili v program prehoda v zeleno gospodarstvo. Trajnostno naj bi upravljali z viri prek preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Projekt bo prejel 64.956 evrov podpore.

Projekt Trajnostna mobilnost v praksi bodo izvajali v Cipri Slovenija, Focusu in Inštitutu za politike prostora. Namen projekta je izobraževati, ozaveščati in informirati medije, učitelje, ravnatelje, zaposlene na občinah in širšo javnost o koristih blaženja podnebnih sprememb na področju mobilnosti ter jih usposobiti za prehod v nizkoogljično družbo. Mobilnost naj temelji na javnem prevozu, nemotoriziranih oblikah premikanja ter drugih alternativnih, nizkoogljičnih načinih prevozov. Vrednost projekta je 55.057 evrov.

maj 2016

Luksuzna kartonska embalaža za vrhunski šampanjec

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Od dišečih do biorazgradljivih vrečk za odpadke

In kako gre letos? Je boljše kot lani?

Lepa pomlad je. Če bi se le nadaljevalo. A ne da se napovedati, kako se bo leto končalo.

Prodaja se povečuje. Lahko da bo zrasla za 10 do 15 %. Je pa hkrati pritisk na cene. Trgovci bi radi večje rabate, surovine so drage. Za zdaj smo veseli, da ni slabše.

Katere vrečke so najbolj iskane?

Vrečke za odpadke. Zanje je največ povpraševanja. Tudi v izvozu. Izvažamo v Francijo, Italijo, Litvo, Hrvaško, Estonijo, Grčijo, kjer so dobri kupci, v Izrael. Iščemo nove trge.

Pričakujemo podpis pogodbe za izvoz v ZDA. Nekaj let je trajalo, a vrata so se odprla in to bo za podjetje nov mejnik. Razmišljamo, kako naprej. Izvozimo 30 %, 70 % prodamo doma. Približujemo se trem milijonom letne realizacije.

Kje vidite vzrok za večjo prodajo vrečk za odpadke?

V večji osveščenosti potrošnika, pa tudi v zakonodaji, ki zahteva ločeno zbiranje odpadkov.

Prodaja se veča zlasti v mestih. Naše vrečke so na policah vseh pomembnih trgovcev. Večji

Romana Piskar

Portret Franceta Prešerna najbolj preseneti v sejni sobi podjetja Piskar ob sicer zelo popolnjenih stenah z umetniškimi slikami, z različnimi priznanji, ki so dokaz družbene odgovornosti, in s certifikati o kakovosti njihovih polietilenskih vrečk. Različnih vrst. Za gospodinjstva, za odpadke, nosilne in druge, tudi dišeče vrečke in razgradljive za biološke odpadke, pa folije in še marsikaj. Letna proizvodnja?

Tisoč ton. Začela pa sva kot marsikdo iz nič, pri dvajsetih, pravi prokuristka Romana Piskar, po poklicu učiteljica.

Najini začetki so bili zelo težki in takrat nam je pomagal moj oče tako z nasveti kot z vlivanjem poguma za nadaljnje delo, pove direktor Anton Piskar, sicer geodet. Letos praznujejo tridesetletnico.

Zdaj so podjetje, ki se močno usmerja v izvoz.

foto: Matjaz Kosak

Jože Volfand

Položaj panoge

8 108

Embalaža maj 2016

Položaj panoge

del, 60 % proizvodnje, so vrečke za odpadke, ostalo za gospodinjstva. Najmočnejši prodajni kanal so trgovine. Delamo pa tudi za referenčne partnerje v živilski industriji in drugih panogah. To so izdelki po naročilu. Od Gorenja do Pekarne Pečjak, Tosame, Simp's, UKC Ljubljana, Psihiatrične klinike, Bolnišnice Golnik, vedno več pa tudi za komunalna podjetja, kot so Komunala Slovenj Gradec, Okolje Piran, Javne službe Ptuj, Komunala Brežice, pa za šole, vrtce in druge.

Plačilna disciplina?

Ponekod slabše, drugje tudi plačilo po predračunu. Roki se podaljšujejo. Zato tudi mi ne moremo plačevati v kratkih rokih. Včasih se odpre kakšna luknja in prav vsak izpad nam povzroči težave. V preteklosti nam je kar nekaj velikih in znanih podjetij v Sloveniji prizadejalo veliko težav zaradi njihovih problemov in stečajev. Veliko državnih podjetij ne plačuje svojih obveznosti v dogovorjenem roku, kar pa za slovensko gospodarstvo prav zagotovo ni dober pokazatelj. Država s takimi dejanji nikakor ni vzgled dobrega poslovanja.

A smo optimisti.

9 To ni točno. Mi smo edini proizvajalec v Sloveniji s certifikatom. Našo biorazgradljivo vrečko lahko odložite na kompost in se bo razgradila v prah, na majhne delce. V 45. dneh, odvisno od več dejavnikov. Tudi živali jo lahko pojedo. Zgodi se lahko tudi, to so nam povedali potrošniki, kupci, da v naših biorazgradljivih vrečkah za biološke odpadke lahko pride do razkrajanja že v nekaj dneh. Drugi tip biorazgradljivih vrečk pa so tiste, kjer se materialu doda aditiv OXO. V ZDA je to dovoljeno, EU tega ne pozna. OXO biorazgradljive vrečke pa so trše, dalj časa obstojne in se dalj časa razkrajajo. Tudi na otip so drugačne.

Kupci so?

So. Prodaja biorazgradljivih vrečk raste. Letno jih izdelamo 10 do 15 ton. A v obsegu naše proizvodnje je to majhen delež.

S čim ste konkurenčni?

Dobro smo opremljeni. Leta 2009 smo na razpisu pridobili nekaj evropskih sredstev za dva stroja.

Zagotavljamo kakovost. Reklamacij nimamo.

Nismo med najcenejšimi, a vemo, kaj ponujamo. Stalno preverjamo, analiziramo kakovost.

Nobene vrečke ne proizvedemo iz 100 % reciklata. Dober proizvajalec mora vedeti, kakšen material in kakšni dodatki dajo vrhunsko kakovost, odličnost izdelka. In kaj je sprejemljivo za širšo uporabo. Za najboljšo vrečko je bistvena čistost materiala. Sicer pa je naše pravilo, do kupca mora priti uporabna, kvalitetna, čista vrečka, ki služi svojemu namenu. Kupcu pripravimo izdelek tako, da lahko racionalizira poslovanje in proizvodni proces. To je naša dodana vrednost. In konkurenčna prednost.

Konkurence ni malo ne pri nas ne na tujem. Naj kar bo. Seveda želimo biti vodilni. V kontaktih s tujimi kupci pa smo zelo hitro na realnih tleh.

Ekonomija obsega. Mi smo majhno lokalno podjetje, butično, s 26 zaposlenimi in raznovrstno proizvodnjo. Čeprav specializirani. In z veliko priložnostmi za razvoj vrečk za odpadke.

Trg pravi, da smo dobri. Želimo pa še bolj v industrijo. Zlasti pa v izvoz. Ta nam raste.

Je to rezultat vašega sodelovanja na sejmu v Amsterdamu in na sejmu PLMA'S Wordof Private Label?

Tudi. Šestkrat smo sodelovali. Sprva ni bilo kupcev. Zdaj je drugače. Vsako leto širimo posel. Vztrajnost je lepa čednost.

Kot majhno podjetje presenečate z novostmi, inovacijami. S pionirskimi dosežki. Ne le biorazgradljiva vrečka, tudi z dišečimi vrečkami za odpadke ste prvi vstopili na trg. Saj posebnega razvojnega oddelka nimate.

Izkoriščamo našo majhnost. Smo fleksibilni.

Razmišljamo. Nimamo zaposlenega ne posebnega tehnologa ne razvojnika. V majhnem družinskem podjetju skoraj vsakdo razmišlja, kaj spremeniti, izboljšati. Kdor ima idejo, jo poskušamo realizirati. Hodimo v tujino.

Poslušamo naročnike in kupce. Dišeče vrečke za odpadke v kopalnicah, v gospodinjstvu so se dobro prijele. Pa tudi majhni posegi, na primer, vrečke kupcu dostaviti v posebni embalaži, v škatlici, da bo imel z njimi kar najmanj dela, so drobna dodana vrednost. A naročniku nekaj pomenijo.

Vaš glavni material je polietilen. Marsikdo, tudi okoljska politika, jo odklanja kot neprimeren

material. Napovedujejo nove ukrepe proti uporabi nosilnih plastičnih vrečk.

108

Konkurence ni malo. Vi pa želite postati vodilni na področju proizvodnje polietilenskih vrečk za uporabo v gospodinjstvih.

Brez plastike še dolgo ne bomo mogli živeti.

Naša odgovornost, odgovornost proizvajalcev je, da uporabljamo materiale, ki bodo najmanj škodovali okolju. A kako ravnamo kot potrošniki? To se mora vprašati vsak sam. Plastične vrečke, razmetane po okolju, ob rekah, v morju, so človekovo delo. V našem podjetju je vsak dan dan odprtih vrat. Smo odprti za ekskurzije otrok. Sodelujemo z vrečkami v čistilnih akcijah. Zavedamo se naše družbene odgovornosti.

Je pa zdaj težje ko nekoč in nam ni vseeno, da ne moremo se več donirati lokalnemu okolju in drugim.

Embalaža

Prvi v Sloveniji ste začeli z razvojem in proizvodnjo vrečk za biološke odpadke. Nekateri pravijo, da pravih biorazgradljivih vrečk ni na trgu.

Kako pa gledate na to, kar počne država?

Država naj nam čim manj vzame. Pomagati nam ne more veliko. Veliko lahko stori pri njenih razpisih. Naj določi kriterije, kakšno kakovost vrečk želi za razpisano ceno. Najnižja cena ne more biti pravo merilo, pravo merilo bi morala biti kvaliteta, predvsem za bolnišnice in zdravstvene ustanove. Tisti, ki objavljajo razpise za javna naročila, bi se morali pri pripravi razpisov posvetovati s proizvajalci in tukaj bi država lahko veliko, veliko prihranila.

Kako boste praznovali jubilej?

Za uspehe v našem podjetju smo zaslužni prav vsi zaposleni. Vsi se zavedamo, da je uspeh podjetja odvisen od zadovoljnih delavcev, ki radi prihajajo v službo in se v svojem delovnem okolju dobro počutijo. Za to skrbimo prav vsi in tako že med letom ne pozabimo na praznovanja okroglih obletnic zaposlenih. Vedno se poveselimo in obdarimo z malenkostmi in tako izkažemo majhno pozornost vsakemu.

Tudi našo skupno obletnico bomo praznovali v delovnem vzdušju s pridihom izobraževanja oziroma tako kot vsa dosedanja praznovanja.

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: +386 3 812 15 80 Faks: +386 3 812 15 87 www.stramex-pet.si

maj 2016

Promocija

Proizvodnja PET plastenk in predform.

10 108

Embalaža

Top 10 embalaž

Seveda, zmagujejo embalažne inovacije z zeleno noto Pulse Flexible Packaging

Na sejmu embalažnih inovacij v Birminghamu, o katerem

Pulse Flexible Packaging je prejel nagrado za unikaten koncept Coca Coline praznične pentlje.

Potrošnik odstrani del etikete na sredini in s tem razkrije manjši vzvod, ta se razpre v tri dele, ki formirajo tri zanke, ko uporabnik potegne ob straneh plastenke. Na plastenki ustvari praznično pentljo.

smo pisali v prejšnji številki revije EOL, so izpostavili deset najbolj inovativnih dosežkov iz embalažne industrije.

Top 10 embalaž

Trend je že nekaj časa

prepoznaven. Inovacije vedno

bolj težijo k reciklabilnosti,

kompostabilnosti in ponovni

Qualvis

uporabi, kar je pričakovano

Qualvis je izpostavil nov InFlight pladenj. Pladenj za v letalo je vrhunsko darilo in konkurenca običajnim enobarvnim plastičnim pladnjem, ki jih dobimo na letalu. Pladenj je popolnoma reciklabilen in potiskan z nemigracijsko barvo, ki zagotavlja skladnost s hrano.

in razumljivo, saj predvsem

pri večjih proizvajalcih

ugotavljajo, da je lahko zeleno

tudi racionalno. Predstavljamo

nekaj inovacij, ki so najbolj

izstopale.

maj 2016

RPC Promens

RPC Promens je navdušil s kupcu prilagojeno plastenko, ki je namenjena tekočini za čiščenje leč s pritrjeno škatlico za hrambo kontaktnih leč. Plastenka v velikosti 200 ml je izdelana z brizganjem in ulivanjem PET, prav tako zapiralo in dulec. Škatlica za hrambo leč, ki jo je mogoče pritrditi in odstraniti, je izdelana iz brizganega polipropilena.

Aperture’s Aperture’s Irremovable Irremovable Closures je izdelal Closures Irremovable Cap Closure – neodstranljivo zapiralo, ki je sestavljeno iz odprtine in enosmernega ventila, oba ulita kot en sestavni del. Zapiralo je posebno zato, ker omogoča, da v odprtino vstavite tubo in iztisnete tekočo vsebino z vakuumom.

Castle Castle Colour je prejel Colour nagrado za Panna-Pack ploščo, ki z vgrajeno bariero preprečuje vpijanje maščobe, razbarvanje in nasičenost. Plošča je uporabna za proizvodnjo embalaže, kot so škatle in U kartice, ki so v neposrednem stiku z živili iz pekarne. Trenutno ponujajo dve verziji embalaže. »Rustično«, ki je brez premaza na potiskani strani, in »glazirano«, ki ima premaz na potiskani strani.

Plasfilms je predstavil Plasfilms inovativno zadrgo, ki je namenjena proizvajalcem vrečk. Nova zadrga je plod dolgoletnega sodelovanja podjetja z vodilnim japonskim proizvajalcem izdelkov za zapiranje C.I Kasei (CIK). Zadrga ima enostavne odpiralne lastnosti in zelo dobro vzdržljivost, ko je zaprta.

Kolekcija darilnih vrečk Papilu® s slovenskim dizajnom Papilu je blagovna znamka darilnih vrečk za vse priložnosti podjetja Emma, inovativnega in uspešnega družinskega podjetja z več kot 46-letno tradicijo. Poslanstvo Papiluja je skozi izdelek široke potrošnje, kot je darilna vrečka, približati umetnost in estetiko čim več ljudem.

Zato so koncepti kolekcij zasnovani in izdelani dovršeno in premišljeno, tako da prav vsak najde kaj zase in za obdarovanca. Slovenski dizajn je osnovno vodilo Papiluja. K sodelovanju zato vabijo slovenske oblikovalce, ki s svojimi izvirnimi idejami in znanjem snujejo všečne in izstopajoče kolekcije darilnih vrečk za različne ciljne skupine potrošnikov. Za leto 2016 so ponovno pripravili izvirne kolekcije darilnih vrečk, v kateri med drugim izstopajo sodobni cvetlični motivi.

Darilne vrečke Papilu so na voljo v vseh bolje založenih trgovinah.

11 108

Seufert je prepričal s Stone premazom, ki je izdelan iz 100 % odpadkov in reciklabilnega materiala. Vsebuje 60-80 % apnenca, ki nastaja kot stranski produkt v gradbeni industriji in kamnolomih. Preostali material je recikliran polietilen, ki veže apnenec. Podjetje proizvaja zložljive škatle s premazom. Beli material je enako stabilen kot normalni PET premaz in ga je mogoče potiskati z offsetom ali sitotiskom.

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Po novem tudi svetovalci za embalažo KMK Box je podjetje, ki se v svoji rasti drži trajnostnih načel. Tako prispevamo k zmanjšanju odpadnih snovi v okolju. Za razvoj embalaže uporabljamo valoviti polipropilen (ki lahko vsebuje delno recikliran polipropilen), ki ga skupaj s kupci razvijamo v svojevrstne izdelke. Prav v tem kupci vidijo največje zadovoljstvo sodelovanja. Skozi 20-letno zgodovino delovanja smo zrastli v strokovnjake in se danes uspeli razviti v skupnost, ki kupcem zagotavlja celovito rešitev na področju embalaže. Tako skrbimo, da so naši kupci vedno korak pred »nevarnostmi«, ki prežijo na trgu. Ti se največkrat srečujejo s problemi na področju logistike in skladiščenja; predvsem iščejo možnosti v izboljšanju zaščite izdelkov med transportom, večji kvaliteti, zmanjšanju stroškov in optimizaciji embalaže na dolgi rok. V podjetju smo razvili učinkovit sistem, s katerim predvidevamo situacijo na trgu, razvijamo nove izdelke ter kot svetovalci za embalažo našim kupcem ponujamo učinkovite in dolgoročne rešitve.

K.M.K. Box d.o.o., www.kmkbox.eu

maj 2016

Seufert

Embalaža

Embalažne novice Zelenega omrežja

Embalažni material, ki ga lahko odvržete v kompost Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

12 108

Embalaža

Embalaža iz gob

Ecovatives je globalno vodilno podjetje na področju

Embalaža iz gob

biomaterialov. Za svoje izdelke

so prejeli vrsto nagrad. Med

drugim izdelujejo MycoBoard™ panele za pohištvo in

konstrukcije, MycoFoam™

embalažne materiale in druge

izdelke, ki imajo zdravo,

okolju prijazno in trajnostno noto. Emily Moore, glasnica

podjetja, je povedala nekaj več

o gobah in o razvoju naravnih

embalažnih materialov pri njih.

Polnjenje kalupa z Myco Foam materialom, ki se mu doda micelij

Poleg embalažnih materialov vaše podjetje izdeluje še vrsto biomaterialov za različne branže. Med drugim ste patentirali MycoBoard™.

Kakšen material je to, za katere branže je primeren in kaj so njegove prednosti?

MycoBoard™ je sestavljen les, izdelan brez škodljivih smol, kot je na primer urea-formaldehid. Micelij je naravno lepilo MycoBoard™ materiala, ki pod pritiskom in z vročino ustvari naravno smolo. Najbolj primeren je za ne-strukturirane aplikacije, kot so razne kalupne oblike in paneli za arhitekturno in oblikovalsko javnost.

maj 2016

Da bi nadomestili embalažo, izdelano iz polistirena, ste iznašli MycoFoam™. Kakšne so lastnosti gobje embalaže? Zakaj ravno iz gob? Kakšna tehnologija je potrebna za takšno embalažo?

Mushroom® Packaging embalaža iz gob je izdelana iz MycoFoam™ materiala, ki ima podobne lastnosti in izgled kot ekspandirana plastična pena (polistiren). Kot naravno lepilo znova uporabimo micelij, ki ima neverjetne kvalitete.

Lahko povezuje dele med seboj in pod vplivom vročine ter pritiska deluje kot smola. Zaradi unikatnosti podjetja in naših izdelkov smo se bili primorani prilagoditi in poiskati nove tehnične rešitve, da smo lahko dosegli sterilizacijo agrikulturnega substrata, sušenje materiala, da smo ustavili njegovo rast in termoformna orodja za po meri oblikovane kalupe.

Več podjetij vašo embalažo že uporablja. Za njo se zanima tudi pohištveni gigant Ikea.

Kakšne so omejitve te embalaže?

Na trgu obstaja veliko zanimanja za našo embalažo. Več podjetij se zanima za visoko kvaliteten, cenovno dosegljiv in razgradljiv embalažni material. Naša največja omejitev je uskladitev pričakovanj z realnimi omejitvami materiala.

Mushroom® Packaging gobja embalaža je neposredno nadomestilo za ekspandirano plastično peno, kar ne pokriva ves embalažni material na trgu in ne reši vseh embalažnih izzivov.

Tudi podjetje Dell, ki je vodilni v industriji elektronike v trajnostnem razvoju, se je odločil za vašo embalažo. Kako je potekalo sodelovanje in kakšne značilnosti mora imeti embalaža, da je dovolj varna za elektroniko?

Podjetje Dell v svojo embalažo vgrajuje različne trajnostne materiale, včasih v eno in isto embalažo. Pri elektroniki so naši materiali navadno združeni s kartonom ali z materiali, ki razporejajo težo po celi površini, kar zagotavlja varnost tako občutljivim izdelkom, kot je elektronika.

Trendi v industriji biomaterialov? Priča-­ kovanja?

Navdušeni smo nad nadaljnjimi projekti z MycoBoard materialom, saj se bomo povezali z mlini, da bi prinesli več zdravih materialov v arhitekturo in dizajn. Veselimo se tudi bio inspiriranih oblikovnih rešitev, ki bodo nadomestili onesnaževanje in toksične materiale.

foto: Tomo Brejc

Slovenija ni oblikovalsko ozaveščena družba Primož Jeza je predvsem

13

Embalaža

108

Industrijsko oblikovanje in materiali

raziskovalni oblikovalec. Zato ni čudno, da je stol Nico Less,

Award: Product Design 2016.

Njegovo oblikovalsko pot je najbrž začrtalo študentsko

Plečnikovo priznanje za

izjemno delo leta 1998. A od

takrat je Primož Jeza oblikoval

več kot 50 arhitekturnih

objektov in interierjev, več

scenografij za oglase in kratke

filme, še danes pa je ponosen na enega prvih oblikovalskih

dosežkov, na Orto bar v

Ljubljani. Studio Primoža Jeze

pa že dolgo časa sodeluje s

podjetjem Donar. Zmaguje z

izvirno in sodobno obliko, z

uporabo nekonvencionalnih

materialov. Predava na

Fakulteti za arhitekturo in od leta 2013 tudi na Akademiji

za likovno umetnost in

oblikovanje.

Čeprav se lahko Slovenija pohvali z nekaj odmevnimi oblikovalskimi nagradami in akcijami, ki jih lahko povežemo z ekodizajnom, pa so si strokovne ocene enotne, da je okoljsko načrtovanje izdelkov, njihov razvoj in življenjski ciklus, pri nas na začetku. Vaša ocena in vaše izkušnje?

Ocena je zelo iskrena. Slovenija ni prostor, kjer bi živela oblikovalsko osveščena družba.

Vnos kvalitetnega oblikovanja v vsakodnevno življenje tudi ni strateška zaveza države. Vse je stihijsko oziroma odvisno od posameznih strelov. Iz aspekta korelacije oblikovanja in družbe so večinoma to streli v prazno. Moje izkušnje so v kontekstu podane ocene.

V konceptu krožnega gospodarstva je v fokusu ravnanje z materiali. Kakšen izziv je to za oblikovalce ne le pri načrtovanju izdelkov, pač pa tudi v iskanju oblikovalskih rešitev za kakovost človekovega bivalnega okolja?

Odgovoril bi vam kar z vprašanjem. Zakaj mislite, da bi morali oblikovalci tudi (vedno) načrtovati izdelke? Preveč je tega »romanja« oblikovalcev okoli proizvodnje in servisiranja razvojnih oddelkov podjetij. Podjetje mora imeti vizijo oziroma strategijo svojega poslanstva na trgu. Danes večina podjetij ni sposobna spisati niti projektne naloge, da bi v naslednjem koraku k sodelovanju povabila oblikovalce. Potopljeni so v proizvodnjo polizdelkov in izdelkov brez dodane vrednosti. Ko bodo pricapljali iz te »goveje juhe«, bo iskanje kakovostnega bivalnega okolja naslednji korak,

krožno gospodarstvo pa bo takrat verjetno realnost in ne zgolj organizacija tematskih konferenc …

Kateri sodobni materiali so za izoblikovalca največji izziv z vidika sonaravnega razvoja?

Meni osebno vsi tisti, ki niso popolnoma predvidljivi. Raziskovanje je zame pomemben element oblikovanja.

Skoraj celotna industrija se predvsem zaradi ekonomskih, ne le okoljskih razlogov, mnogo celoviteje ukvarja z odpadki kot kadar koli prej.

Je odpadek res material prihodnosti?

Seveda, predvsem pa pozabljamo, da smo na pragu nove »industrijske revolucije«. Slednja bo kruta in verjetno zelo boleča za marsikatero neadaptirano gospodarsko panogo, družbo. 3D printerji so tu, genom razložen, …

Kaj je po vašem mnenju pretehtalo, da je kongresni stol Nico Less prejel prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot Award: Product Design 2016?

V ospredju je bila funkcionalnost, preprosta oblika in seveda uporaba recikliranih materialov. Brez slednjega verjetno v tem letu stol ne bi bil nagrajen.

Kje je naše trajnostno oblikovanje v primeri s svetom?

Daleč pred večino tretjega in nekoliko zadaj pred tako imenovanim pozitivno razvitim svetom. Obstaja namreč kar dobršen del razvitega sveta, ki bi ga bilo po moje potrebno zaobiti.

maj 2016

Industrijsko oblikovanje in materiali

Donar, prejel nagrado Red Dot

Primož Jeza

ki ga je oblikoval za podjetje

14 108

okolje

Novice Zelenega omrežja

Priznanje za Trivaljni turbo motor PureTech

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Mestna občina Nova Gorica

Visoko zmogljiva družina trivaljnih motorjev PureTech se v primerjavi z motorji, ki jih je nadomestila, ponaša s povprečno 18 % nižjo porabo goriva in emisijami CO2. Obsega atmosferska motorja 1 liter in 1,2 litra, ki ju od leta 2012 proizvajajo v kraju Trémery (Moselle) s kapaciteto 640.000 motorjev na leto in 1,2-litrske turbo motorje, ki jih od leta 2014 proizvajajo v tovarni Française de Mécanique s kapaciteto 320.000 motorjev na leto, in v kitajski tovarni Xiangyang s kapaciteto 200.000 motorjev na leto. Ob izročitvi nagrade je Christian Chapelle, direktor oddelka za pogonski agregat in podvozje, izjavil: »S 110,3 grami na kilometer skupina PSA (Peugeot in Citroen) nesporno zaseda vodilno mesto v Evropi na področju emisij CO2. S tem prestižnim nazivom, ki ga je prejel naš trivaljni turbo motor PureTech, je bilo nagrajeno strokovno znanje inženirjev skupine na področju bencinskih motorjev. To je zares lepo priznanje tehnološkega napredka skupine, ki nam ga je uspelo doseči na oddelku R&D med našim nenehnim prizadevanjem za znižanje porabe goriva in emisij.« Te bencinske motorje imajo vgrajena vozila Peugeot 208, Peugeot 2008, 308, 308 SW, Peugeot 3008 in Peugeot 5008.

AC-Profekt, prodaja in servis d.o.o. www.prodajalec.peugeot.si/ac-profekt/

Občina Hrastnik

Trajnostno poročilo za leto 2015

maj 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Aerodrom Ljubljana s številnimi ukrepi celovito pristopa k trajnostnemu razvoju. Kakšna so naša prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja, je tokrat prvič sistematično in pregledno

zbrano na enem mestu v Trajnostnem poročilu za leto 2015, ki je pripravljeno v skladu s Smernicami GRI-4. Zadovoljstvo uporabnikov letališča je eden naših najpomembnejših ciljev, zato je merjenje njihovega zadovoljstva stalnica, rezultati pa so pomembna iztočnica pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Aktivno sodelujemo v programski shemi evropskih letališč na poti k ogljični nevtralnosti Airport Carbon Accreditation. Smo imetniki certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004 in sistema kakovosti ISO 9001:2008. Skrbno ravnamo z energenti, surovinami in odpadki in smo nosilec certifikata Evropska zelena pisarna. Skrbimo za čim večjo obveščenost o meritvah hrupa. Poleg rednih periodičnih poročil na spletni strani omogočamo interaktivno aplikacijo za spremljanje povprečnih kazalnikov hrupa pri preletu letal nad naseljenimi kraji v fazi njihovega vzletanja in pristajanja v realnem času. Preprečevanja nevarnosti trkov letal s pticami se lotevamo s celostno obravnavo okolja in ohranjanjem biodiverzitete. Smo skrben in varen delodajalec. Med drugim smo imetniki priznanja Ugledni delodajalec za leto 2015 in osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje.

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

Stara plastenka za nov inkubator V marcu in aprilu 2016 je potekal vseslovenski okoljsko-humanitarni projekt Jaz, ti mi, za Slovenijo – Stara plastenka za nov inkubator, namenjen zbiranju odpadnih plastenk PET za sofinanciranje nakupa reanimacijske posteljice za novorojenčke v porodnem bloku Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki letos obeležuje 60 let. Projekt sta organizirala Društvo Tandem in Unirec, specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo, v sodelovanju s programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. S projektom so želeli opozoriti tudi na pomen zapiranja snovnih tokov kot enega temeljnih načinov ohranjanja naravnih virov v prihodnje. V podjetju B&B so se v skladu z vizijo in okoljevarstvenim poslanstvom z veseljem odzvali na tovrstno pobudo in z veliko količino zbranih odpadnih plastenk primaknili svoj kamenček v mozaiku ohranjanja naravnih virov v prihodnje.

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

predelov sveta. Na prireditvi se je predstavilo več kmetij, podjetij in inštitucij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo hrane, permakulturo, izdelavo eko kozmetike in čebelarstvom. V sklopu prireditve je potekalo tudi predavanje z naslovom Označevanje (eko) živil, ki ga je izvedla doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Univerzi v Mariboru. V prispevku je predstavila ekološko kmetijstvo, pravno osnovo in obseg pridelave oziroma predelave v EU in v Sloveniji, pomen kontrole in certifikacije, označevanje (ekoloških) živil idr.

Pravočasna priprava za prehod na nove standarde

15 108

Litij-ionski akumulatorji v Bentovih strojih

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Pripravil: Simon Gračner, koordinator projekta

Bent excellent d.o.o. Domžale www.bent.si

Nazaj h koreninam za odgovorno ravnanje s hrano

Družba BTC mladim omogoča dodatno podjetniško izobraževanje

Udeleženci BTC Campusa v Ljubljani so si ogledali prvi vtis udeleženca BTC Campusa v Murski Soboti.

16. marca 2016 se je s prvim srečanjem v BTC Cityju Ljubljana že četrto leto zapored začelo podjetniško izobraževanje za mlade – BTC Campus. Po treh uspešno izvedenih programih, ko se je 81 odstotkov udeležencev zaposlilo oziroma je stopilo na samostojno podjetniško pot, letos družba BTC v sodelovanju s partnerji – Zavodom RS za zaposlovanje in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter Mestno občino Murska Sobota – izobraževanje organizira za 60 udeležencev na dveh lokacijah. Poleg skupine 30 mladih, ki izobraževanje obiskuje v zagonskem središču ABC Hub v BTC Cityju Ljubljana, je BTC Campus 2. aprila 2016 že uspešno zaključilo 30 udeležencev, letos prvič tudi v BTC Cityju Murska Sobota. Namen programa je preko nasvetov in praktičnih podjetniških znanj ter novih poznanstev izboljšati zaposlitvene možnosti mladih ali jih spodbuditi k razvoju lastne podjetniške ideje. Več o trajnostnih projektih družbe BTC na spletnem portalu www. misijazeleno.si.

Uporaba interneta, socialnih omrežij in mrežnih transakcij v vsakdanjem delovanju, globalizacija, dostopnost informacij, razvoj kakovosti, večja pričakovanja zainteresiranih strani so le nekateri od razlogov za izdaje novih standardov. Sistemi, ki temeljijo na zahtevah predhodnih izdaj standarda, so izčrpali skoraj vse možnosti učinkovitega vzdrževanja in izboljševanja ter se v večji meri osredotočili na formalno izpolnjevanje zahtev standarda.

Novi izdaji standardov definirata drugačen, inteligentnejši, vsestranski, svobodnejši in drznejši pristop. Drznejši v artikulaciji načel kakovosti v konkretne zahteve, ki bodo spodbudile mirujoče sisteme oziroma dale dodatno oporišče sistemom, ki takšne pristope že uporabljajo. Zaradi številnih prednosti novih izdaj priporočamo, da izkoristijo certificirane organizacije prehod kot celovito prenovo in naredijo občutne izboljšave ali uporabijo revizijo kot podporo za interni prehodni projekt.

Pri tem je pomembno, da se prenove lotijo čim prej. Prehodno obdobje traja 3 leta. Prehod opravite takrat, ko ste pripravljeni, ne glede na vrsto presoje. Prehod je možen tako na rednih kontrolnih ali recertifikacijskih presojah, kakor tudi na izredni ali dodatni presoji, mora pa biti opravljen najkasneje do 15. 9.

2018. Podrobnejše zahteve in spremembe, ki jih prinašata novi izdaji standardov, so opisane na www.standardi-izdaja2015.si.

Zeleno omreŽje

Biotehniška šola Maribor sodeluje v mednarodnem projektu Odgovorno s hrano - We Eat Responsibly. V okviru projekta so v začetku maja pripravili prireditev z naslovom Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno). Na prireditvi so dijakom, zaposlenim na šoli, staršem in drugim obiskovalcem predstavili vrednost lokalno pridelane hrane, ki je veliko bolj okusna, zdrava, hkrati pa veliko manj obremenjuje okolje v primerjavi s hrano, ki prihaja z različnih

BTC d.d. www.btc.si

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Prizidek Biotehniški fakulteti hkrati tudi učni primer študentom lesarstva

Pedagoško raziskovalni objekt Prizidek Biotehniški fakulteti je, kot se za Oddelek za lesarstvo spodobi, v celoti izveden v lesu in odgovarja smernicam trajnostne gradnje.

Univerza v Ljubljani je projektantsko delo zaupala izkušenim projektantom lesene gradnje podjetju CBD d.o.o., ki so v sodelovanju z

maj 2016

Pri strojnem čiščenju s stroji na svinčene ali gel akumulatorje je težava v ponavljajočih ciklih nepopolnega praznjenja in nato nepopolnega polnjenja, kar zmanjšuje kapaciteto akumulatorjev in s tem uporabo stroja. Te težave pri litij-ionskih baterijah ni, saj praktično nimajo »spominskega efekta«, zato je učinkovitost litij-ionskih baterij bistveno daljša. Ker se v Bent-u zavedamo, da je potrebno varovati okolje, imamo v svoji ponudbi čistilne stroje z industrijskimi litij-ionskimi akumulatorji. Litiionski akumulatorji so v nasprotju s klasičnimi uporabni tudi po daljšem času nedelovanja, prav tako pri njih ni rizika razlitja elektrolita.

S tem skrbimo za manjše onesnaževanje okolja z iztrošenimi akumulatorji in stroji, saj z litij-ionskimi akumulatorji Bentovi čistilni stroji delujejo dlje kot s klasičnimi akumulatorji.

Biotehniška šola Maribor www.bts.si

16 108

okolje

arhitektom Rafaelom Drakslerjem zasnovali pritličen objekt z ločno streho, pri čemer je južni (nižji del) namenjen kabinetom, severni (višji del) pa laboratorijem. Omenjene prostore deli hodnik, ki je v celoti izveden z vidnimi križno lepljenimi ploščami, poseben izgled pa ustvarjajo vrata kabinetov, ki so izvedena iz furnirjev 10 različnih drevesnih vrst (brest, bor, jelka, češnja, hrast, hruška, jesen, kostanj, oreh in javor) in si sledijo od svetle proti temni barvi. Vrata hodnika skupaj z vidno leseno križno lepljeno konstrukcijo in uporabo termično modificiranega lesa za fasado, stavbno pohištvo ter okrogle stebre ne ustvarjajo zgolj edinstvenega videza, ampak študentom lesarstva predstavljajo pravo učno pot. Konstrukcija objekta je v celoti izvedena iz lesenih križno lepljenih plošč, ki omogočajo nadgradnjo objekta do dveh dodatnih etaž, pri čemer se obstoječa streha odstrani in nato ponovno namesti, medetaže pa se izvedejo v višini spodnjega roba zasteklitev v stenah hodnika.

trimesečni EURIBOR + 1,3 %, odplačilna doba za občane je največ 10 let, za pravne osebe pa največ 15 let z vključenim moratorijem na odplačilo glavnice do 1 leta. Letošnji javni poziv 57LS16 pa omogoča kreditiranje okoljskih naložb občin na vseh področjih varstva okolja po še ugodnejši obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,0 % in odplačilno dobo največ 15 let z vključenim moratorijem na odplačilo glavnice do 1 leta. Po treh letih so sedaj na voljo tudi nepovratne finančne spodbude za občine v okviru javnega poziva 40SUB-LS16, ki namenja 6 milijonov EUR nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena v lasti občin.

Več informacij o vseh odprtih javnih pozivih z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani Eko sklada.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad www.ekosklad.si

RES energijski prihranki – nova blagovna znamka

Pripravila: Jurij Jančar in Bruno Dujič CBD d.o.o. www.cbd.si

Novi javni pozivi za dodeljevanje spodbud Eko sklada

maj 2016

Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje na voljo ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada. Na podlagi javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov 55OB16 in javnega poziva 56PO16 za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov so razpisana ugodnejša kreditna sredstva kot doslej. Obrestna mera je

Družba Enekom ima registriranih več blagovnih znamk za zaščito in prepoznavnost svojih rešitev. Med najbolj prepoznavnimi so energetski nadzorno-informacijski sistem ENIS, ciljno spremljanje rabe energije CSRE, direktorski gumb DG in sistem upravljanja z energijo SUE. CSRE kot sinonim za energetsko učinkovitost predstavlja osnovo za nižanje energijskih in okoljskih stroškov številnim strokovnim skupinam. Januarja 2016 je Urad RS za intelektualno lastnino potrdil registracijo nove blagovne znamke RES energijski prihranki. Gre za sistem, ki omogoča sledenje

Čebelice na strehi Hotela Park

Pomemben del trajnostnega razvoja je zaščita naravnega okolja in tudi zaščita ogroženih vrst, kot je naša čebela. Čebele namreč izginjajo zaradi številnih faktorjev, kot so podnebne spremembe, onesnaženost okolja in predvsem uporabe številnih pesticidov. Slovenija je edina evropska država, kjer je avtohtona čebela zaščitena in tudi Hotel Park Ljubljana se je že lani odločil, da na strehi hotela postavi čebelji pan.

Nastanjeni imajo že prvi dve družini čebel, za katere skrbi urbani čebelar Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani Čebelar. Poleg čebel ima Hotel Park Ljubljana na strehi tudi svoj zeliščni vrt ter medovite rastline, ki bodo čebelam v poletnem času zagotovile cvetočo pašo.

V Ljubljani je v zadnjih letih opazen razcvet urbanega čebelarjenja. V mestih je namreč pesticidov manj. Kot kažejo kemijske analize, je med, ki ga pridelajo urbani čebelarji, čist in visoko kakovosten. Lani je bila zasnovana tudi Čebelja pot, ki je speljana po centru Ljubljane in povezuje različne točke, predvsem pa tudi istomisleče. Tudi Hotel Park je vključen v Čebeljo pot in na tak način prispeva k ohranjanju avtohtone medonosne čebele in njene zelo pomembne vloge v naravi.

Hotel Park, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Pluta je zaradi svoje ekološkosti ponovno 'in' ENERGIJSKI PRIHRANKI

aktivnostim od ideje do spremljanja doseganja prihrankov, združuje pa različne pristope za podporo procesom vrednotenja aktivnosti za dvig energetske učinkovitosti. Veliko organizacij še vedno kampanjsko pristopa k izvajanju aktivnosti za energetsko učinkovitost. Procesi, združeni v okviru blagovne znamke RES energijski prihranki, bodo tudi najboljšim olajšali, s sistemskim pristopom, pot do dodatnih prihrankov.

Enekom, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o. www.enekom.si

Skorja hrasta plutovca človeku že desetletja služi v gradbeništvu, interierju in tudi prehrani. Tkivo hrastove skorje je namreč enostavno za obdelavo, vzdržljivo in lahkotno, predvsem pa 100-odstotno biorazgradljivo. Prav zaradi

Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Strokovni seminar o obveznostih ravnanja z odpadki

Konec februarja se je pri cementarni v Trbovljah sprožil skalni podor, pri čemer so bili poškodovani tudi trije cevovodi Javnega vodovoda Trbovlje. Kljub hitremu zapiranju ventilov za zaustavitev puščanja se je sistem v spodnjem južnem delu mesta skoraj popolnoma izpraznil.

Onemogočen je bil tudi dotok vode iz virov ob reki Savi, ki za vodooskrbo predstavljajo glavnino vode. V sistem smo »preusmerili« gravitacijske vire s severnega dela občine. Potrebnih je bilo več ur, da se je sistem ponovno napolnil.

Zaradi povečanih dotokov preko gravitacijskih virov in povišanih tlakov je prišlo do povišane motnosti vode v dveh vodohranih, zato smo uvedli ukrep prekuhavanja. Sledilo je reševanje vodooskrbe dela mesta, ki je bil brez vode. Še v istem dnevu smo zagotovili vodo skoraj vsem prebivalcem, z izjemo naselja Ob železnici.

Skupaj z gasilci smo prebivalcem tega naselja zagotovili najprej vodo v plastenkah, nato s cisternami. Na ta način smo obratovali kar 36 dni, kar se je zgodilo prvič. Sanacija cevovodov je potekala od 23. do 26. 3. Zamenjali smo poškodovane cevovode in obnovili oziroma preuredili priključka za cementarno. Po sanaciji smo opravili tlačni preizkus in dezinfekcijo cevovodov ob strokovni pomoči Nacionalnega

108

KO-SI d.d. www.ko-si.si

DEPO v vsako komunalno podjetje

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Poškodba vodovoda ob skalnem podoru v Trbovljah

Predvsem jagode, papriko, bučke in ostale plodove, ki so niže zemlji, prej napadeta gniloba in plesen, preden dosežejo zrelost. V podjetju KO-SI d.d. so predstavili zanimivo in cenovno ugodno rešitev. To so zastirke iz kokosovih vlaken, ki jih kot preprogo pogrnemo preko celotne grede in rastline vsadimo v pripravljene odprtine. Zastirka prepušča padavine, zadržuje vlago v predelu korenin in jih ščiti pred žgočim soncem. Plodovi so na suhi podlagi, ki se zaradi svoje naravne vlaknaste strukture in barve na soncu ne pregreva.

okolje

laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Po prejemu skladnih rezultatov preskušanj pitne vode je 27. 3. vodooskrba občine Trbovlje spet prešla v normalno obratovanje.

Družba Interseroh je v maju in juniju razpisala termine za izvedbo strokovnega seminarja, na katerem bodo Interserohovi strokovnjaki predstavili splošne zakonske obveznosti s področja odpadnih produktov. Seminar bo prilagojen podjetjem, katerih predstavniki se bodo udeležili srečanja. Tako bodo na seminarju Interserohovi strokovnjaki izpostavili zakonske ureditve, ki so za podjetja najbolj relevantne. Ob tem bodo predstavili še dolžnosti podjetij na področju odpadne embalaže, električne in elektronske opreme, baterij ter akumulatorjev in nagrobnih sveč. Obravnavali bodo tudi optimizacijo in ureditev ostalih odpadkov, ki nastanejo v proizvodni in storitveni dejavnosti. Pri Interserohu opažajo, da podjetjem veliko težav povzročajo različni načini vodenja evidenc odpadnih produktov, zato bo seminar namenjen tudi vprašanjem, kako poenostaviti postopke evidentiranja in hkrati izpolnjevati obveznosti do shem, FURS in inšpektorjev. Datume razpisanih terminov in več o vsebini seminarja najdete na spletni strani družbe Interseroh.

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Leta 2014 smo začeli v Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika razvijati projekt DEPO. Ker je skrb za okolje vtkana v dejavnost komunalnih podjetij, je DEPO s svojo vlogo ozaveščanja, krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja zagotovo pravi odgovor za zeleno prihodnost. Temelj vsega je ozaveščanje in ker imamo v našem podjetju s tem že 20letne izkušnje, nudimo možnost predavanj, povezanih z omenjenimi tematikami, ali obisk v okviru strokovnih ekskurzij. Zainteresiranim predstavimo naše delovanje in pripravimo predavanje. Predavanja so prirejena za različne starostne skupine, vedno jih prilagodimo glede na publiko in zanimanje. Poleg predstavitve delovanja na področju ravnanja z odpadki, ki Komunalno podjetje Vrhnika z 80,54 % ločenih odpadkov postavlja med najboljše v Evropi, lahko zaposlenim v podjetjih in drugim predstavimo še veliko vsebin, povezanih z varovanjem okolja. Naša predavanja pri udeležencih prebudijo okoljevarstveno razmišljanje, hkrati pa s tem podprejo projekt DEPO in pomagajo zbirati sredstva za ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.

Zeleno omreŽje Zaščita vrtnin s kokosovimi vlakni Toplo vreme je privabilo vrtičkarje na plano in sajenje vrtnin na sveže pripravljene grede je tik pred zdajci. V času zorenja plodov si želimo, da bi le ti svojo zrelost dočakali čim bolj zdravi in nepoškodovani.

Od dežja razmočena blatna zemlja nam pogosto prekriža račune.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Trstične grede Limnosolids

Limnosolids trstične grede omogočajo sonaravno sušenje, mineralizacijo in stabilizacijo

maj 2016

ekološkosti pa priljubljenost plute med uporabniki strmo narašča. Nič čudnega torej, da so številni proizvajalci pluto kot surovino že vključili v svoje izdelčne linije. Podobno smo storili v IDentiksu, kjer smo biorazgradljivi liniji IDE.biogifts že v začetku leta dodali plutast pridih. Pisan izbor vrhunskih izdelkov, ki jo krasi naravna rjavo-oranžna barva hrasta plutovca – od ovitkov za mobilne naprave, beležnic, vrečk in obeskov do denarnic, torb, podlog za miške in celo ovratnih trakov –, povzema moč in prilagodljivost narave. Izdelki so primerni za promocijska darila, potiskajo pa se lahko tudi z logotipom in barvno shemo podjetja. S tem podjetje izkazuje tudi svojo ekološko naravnanost.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 108

okolje

blata iz čistilnih naprav. Blato se na trstične grede nanaša v serijah, kjer se skladišči za obdobje osmih let.

Zaradi prisotnosti rastlin in mikroorganizmov poteka naravna mineralizacija in stabilizacija blata. Do sušenja prihaja zaradi bio-fizikalnih procesov evapotranspiracije. Končni produkt je kompostu podobna snov, ki jo je možno ponovno uporabiti (kmetijstvo, ozelenjevanje površin idr.).

Prednosti trstičnih gred so enostavna uporaba in izredno nizki stroški obratovanja (minimalna poraba električne energije, le za delovanje črpalk). Tehnologija ne potrebuje nobenega dodajanja kemikalij za zgoščevanje. Zaradi aerobnih razmer v trstični gredi ne prihaja do neprijetnih vonjav. Proces mineralizacije odstrani do 30 % organske snovi, kar pomeni zmanjšanje volumna. Končni produkt vsebuje 30 % sušine, kar omogoča enostaven transport.

Pripravil: dr. Gregor Plestenjak Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. www.limnos.si

Dan Zemlje v podjetju Medium

vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu ravnanju z okoljem. V našem podjetju se za ta cilj trudimo vse dni v letu. »Mati Zemlja ima dovolj za vse, a ne za pohlepne.« (Mahatma Ghandhi) Medium d.o.o. www.medium.si

Poslovni najem tiskalnika – ohranjajmo naravo

Optiprint d.o.o. podjetjem po vsej Sloveniji in tudi v tujini že vrsto let omogoča najem tiskalnikov in multifunkcijskih naprav. Prepoznavni smo predvsem po ogromnih prihrankih, ki jih ustvarjamo, saj smo izenačili ceno barvnega in črno belega tiska. Na prvi pogled ima povečanje količine barvnega tiska v podjetjih lahko z vidika ohranjanja narave negativen prizvok.

Kljub vsemu pa je resnica povsem nasprotna.

Zaradi lastnega razvitega sistema v naših napravah ni potrebno menjavati kartuš. Tiskalnik lahko tako celo življenjsko dobo deluje z zgolj enim kompletom kartuš. Namesto da se kartuša zamenja na 3 do 5 dni, se z našo rešitvijo zamenja na 3 do 5 let. Kartuše so sestavljene iz izredno težko razgradljivih materialov, zato se povprečna kartuša razkraja do 450 let. Vsako leto na smetiščih pristane na desetine milijonov odpadnih kartuš. Uporabniki Optiprint najema tiskalnikov jih v ta ogromni bazen nesnage prispevajo vsi enako: nič. Z razvojem se vsak dan trudimo na različnih področjih, pri čemer na ekološki vidik nikakor nismo pozabili – to potrjujejo tudi razni certifikati, ki smo jih pridobili tudi s področja ohranjanja okolja.

desetino iz sonca. Od leta 2015 z novim Klubom Oven uspešno organizirajo številne dogodke, povezane z OVE, e-mobilnostjo, varstvom okolja, arhitekturo, eko turizmom in recikliranjem. Dogodki so brezplačni in potekajo v Mariboru. Direktor podjetja Miroslav Prešern izpostavlja, da so nove lokacije za izgradnjo malih HE v Sloveniji težko dosegljive. Zaradi minulih pričakovanih velikih donosov iz sončnih elektrarn pa bo težko popraviti napake, ki jih je povzročil napačno zastavljen sistem subvencij. Pri novih oblikah ureditve, kot ga sedaj obeta nova samooskrba z električno energijo iz OVE in pospeševanje sončnih elektrarn, bi morali biti zelo previdni. Kaj jim, kot sistemskemu operaterju, nalaga novi pravilnik o samooskrbi z električno energijo, še ni znano. Ker cene razsmernikov in solarnih modulov vztrajno padajo, lahko že letos napovejo več zanimanja za sončne elektrarne. Za razliko od Slovenije je v Avstriji regulator trga na nacionalni ravni zagotovil natančno opredeljene pogoje, kje graditi določene zelene tehnologije in zakaj zelenih tehnologij na nekaterih območjih ni možno postaviti.

Oven Elektro Maribor d.o.o. www.oven-em.si

Subvencije za električna vozila letos do 7.500 evrov

maj 2016

Optiprint d.o.o. www.optiprint.si »V znak spoštovanja do matere Zemlje se bomo v petek 22. 4. ob 10.30 uri okrepčali z lokalnimi dobrotami.« Tako se je glasil pričetek vabila za zaposlene v podjetju Medium. Malico smo pripravili iz sestavin, ki smo jih nakupili v lokalnem okolju. Pogovor ob malici je potekal okoli »zelenih« tem. Najprej smo predstavili jedi in njihovo poreklo. Na kratko smo predstavili zgodovino dneva Zemlje in njegov pomen ter zaposlenim razdelili »okoljske izkaznice«, na kateri ima vsak zaposleni zapisano, kakšne so njegove delovne obveznosti v povezavi z varovanjem okolja. Cilj dneva Zemlje je spodbuditi

Kmalu spet več zanimanja za sončne elektrarne Družba Oven Elektro Maribor d.o.o. je specializirana za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) in ima v lasti šest malih hidroelektrarn inštalirane moči 2.525 kW in 18 solarnih elektrarn moči 612,9 kW. Večino zelene elektrike proizvedejo iz hidroelektrarn,

Eko sklad je najvišji možni znesek nepovratnih finančnih spodbud za nakup električnega avtomobila iz lanskih 5.000 evrov v letošnjem letu zvišal na 7.500 evrov. Če k temu dodamo opazno naraščanje števila javnih polnilnih postaj, je nakup električnih vozil v Sloveniji zdaj res postal še dostopnejši. S tem si lahko lažje predstavljamo ulice brez hrupa avtomobilskih motorjev, brez emisij ogljikovega dioksida ali dušikovega oksida, mesto za lepše in prijaznejše življenje. Življenje brez nepotrebnega

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si, www.nissan.si

Brezplačna poletna šola CREA2016: Zelena prihodnost V organizaciji RRA Ljubljanske urbane regije in Univerze v Ljubljani, Fakultete za računalništvo in informatiko ter v sodelovanju s profesorji in sodelavci Ekonomske fakultete, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Fakultete za elektrotehniko bo tudi letos (19. -29. 7. 2016) potekala brezplačna poletna šola CREA 2016. Gre za desetdnevni program za študente, kjer bodo udeleženci pridobili praktična znanja s področja podjetništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter razvili svoje start-up podjetje.

K sodelovanju so vabljene ekipe z oblikovano poslovno idejo, da nadgradijo oblikovalski vidik in s tem uporabniško izkušnjo storitve oziroma produkta, in predstavijo svojo idejo.

Vabljeni so tudi študenti posamezniki, s poslovno idejo ali brez nje, saj lahko skupaj z ostalimi udeleženci sestavijo novo ekipo ali se pridružijo obstoječi, ki išče prav njihova znanja in zanos. Z uspešno zaključeno poletno šolo bodo udeleženci pridobili 3 ECTS kreditne točke, najboljši pa bodo imeli priložnost sodelovati tudi na mednarodnem podjetniškem dogodku. Tema letošnje poletne šole je Zelena prihodnost in se navezuje na Ljubljano, nosilko naziva Zelena prestolnica Evrope 2016. Prijave so možne do 17. maja 2016 na https://www.f6s.com/universityofljubljana/ apply. Več informacij na www.rcke.si.

Pri vsaki proizvedeni toni jekla v jeklarni Acroni, skupina SIJ – Slovenska industrija jekla, nastane okoli 120 kilogramov črne žlindre. Kaj je žlindra? Proizvodnja jekla v Acroniju temelji na recikliranju starega železa. Ta vsebuje primesi, ki v jeklu niso zaželene in jih je potrebno odstraniti. To storimo tako, da te primesi vežemo z ustreznimi kemičnimi reagenti v žlindro. Črna žlindra je po svojih lastnostih in mineralni sestavi povsem primerljiva z naravnimi mineralnimi surovinami vulkanskega oziroma magmatskega izvora. Črno žlindro lahko uporabljamo v cestogradnji, vendar le, če je tehnološki proces pridobivanja jekla tak, da nastala črna žlindra izpolnjuje pogoje za nadaljnjo predelavo in uporabo. Zato v Acroniju postopku pridobivanja jekla posvečamo veliko pozornost in naša črna žlindra ni odpadek, temveč stranski produkt. Naš podizvajalec, ameriško podjetje Harsco, črno žlindro na lokaciji Acronija predeluje in trži za proizvodnjo asfaltnih mešanic.

Spar Slovenija d.o.o. www.spar.si

Ekošolski projekt Jaz, ti, mi … za Slovenijo

Pripravila: Andreja Purkat, vodja službe za ekologijo in varstvo pri delu SIJ d.d. www.sij.si, www.acroni.si

Spar Slovenija prejel nagrado za energetsko učinkovitost

V začetku šolskega leta smo se na naši šoli odločili, da bomo sodelovali v vseslovenskem ozaveščevalno-humanitarnem projektu Jaz, ti, mi … za Slovenijo – stara plastenka za nov inkubator. Od 22. 3. do 22. 4. 2016 smo ločeno zbirali odpadne plastenke PET od pijač in mlečnih izdelkov. Koordinatorji smo prosili dijake, naj narišejo zanimive plakate, ki opozarjajo na akcijo. Z njimi so podrobneje razložili, kaj in kako se ločuje, npr. narisali so vrste plastenk in oznake na njih. Nato smo plakate obesili na najbolj opaznih mestih v šoli: v šolski jedilnici, pri vhodu, v posamezna nadstropja in na podružnično šolo. Kupili smo velike vreče za odlaganje plastenk, ki so jih lahko zainteresirani učitelji vzeli tudi v svoje učilnice. Dijaki plastenke odlagajo predvsem med odmori, pri malici pa učitelji še posebej opozarjamo dijake, kako naj dosledno in pravilno ločujejo plastenke. Spomnimo jih tudi na humanitarnost projekta – nakup novega inkubatorja. Ker

Zeleno omreŽje

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

108

Med letošnjimi zmagovalci je podjetje Spar Slovenija, ki je spletne uporabnike prepričalo s prenovo ljubljanske trgovine Interspar v Cityparku. Nagrado za najboljši energetsko učinkovit projekt za leto 2016 si je podjetje Spar Slovenija zaslužilo s posodobitvijo glavnega energetskega sistema. Sistem hlajenja s konvencionalnim medijem so namreč nadomestili z novim sistemom na CO2. Slednji odpadno toploto, ki se sprošča ob hlajenju oziroma zmrzovanju, izkorišča za potrebe ogrevanja.

Obstoječo razsvetljavo so nadomestili z varčnejšo LED razsvetljavo, obstoječo elektro peč za peko kruha in peciva pa je nadomestila peč na lesne pelete. S prenovo so tako rabo energije zmanjšali za približno polovico, izpuste ogljikovega dioksida pa za 60 %. Omenjen projekt vsako leto razkrije številne dosežke slovenskega gospodarstva na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Pod slednje spadajo tudi prizadevanja podjetja Spar Slovenija, ki pri izgradnji novih trgovin sledi trajnostni zavezi in energetski učinkovitosti ter tako prispeva k odgovornejši in zeleni prihodnosti okolja.

okolje

Črna žlindra za sivi asfalt

Na 18. Dnevih energetikov, ki je potekal 19. in 20. aprila v Portorožu, je strokovna komisija izmed 21 prijavljenih del izbirala dobitnike priznanj za dobro domačo energetsko prakso.

maj 2016

zapravljanja časa in brez čakanja v vrsti na bencinski črpalki. Tipični predstavnik takega sveta je najbolj prodajan električni avto v Sloveniji, Renault Zoe. Avtomobil, ki je bil kot izključno električen razvit od zasnove naprej, se ponaša z vsemi prednostmi električne mobilnosti, tako pri obliki, tehnologiji, kot pri sami vožnji. Na cesti ga je nemogoče spregledati zaradi njegovega naprednega videza, zagotovo pa ga boste preslišali, saj med vožnjo ne oddaja nikakršnega hrupa.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 108

okolje

smo velika šola, smo polne vreče uskladiščili in čakajo na odvoz po koncu zbiranja. Čeprav je projekt tekmovalen (nagrajena bosta dva zavoda, ki bosta zbrala največ plastenk na dijaka, nagrada je talna dekoracija iz ekoloških materialov v vrednosti 2.000 evrov), smo prepričani, da se naši dijaki in učitelji zavedajo, kako pomembno je ločevanje odpadkov – sami vidijo, koliko plastike se nabere po eni sami malici vsak dan.

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

Spomini na bleščečo preteklost Mestnega parka v Celju

maj 2016

Na SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje smo v okviru praznika Mestne občine Celje pripravili prostorsko inštalacijo v celjskem Mestnem parku. Namen projekta je oživitev spomina na nekdanje zlate čase parka in njegove pomembne elemente, kot sta vodni bazen z vodometom na koncu glavne promenade in glasbeni paviljon, ter krepitev zavesti meščanov, da so »zelena pljuča« v mestnemu okolju pomembna in da mu je potrebno posvečati več pozornosti. Inštalacija je na sodoben način prikazala dve nekdanji prostorski parkovni dominanti, ki sta danes že popolnoma izbrisani iz spomina Celjanov.

S takimi projekti želi šola vplivati na kakovost in pomen bivalnega okolja. »Zgledujmo se po naših prednikih in kulturni dediščini; ne nazadnje pri obeh današnjih objektih. Zakaj so pred 110 leti, ko je bilo bistveno težje pripeljati sem vodo, zgradili vodomet, zakaj so paviljon okrasili s številnimi okrasi?«, razmišljajo na šoli.

Avtorica prostorske inštalacije je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica na SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja, kjer v tem šolskem letu v programu gradbeni tehnik prvič uvajajo module oblikovanja. Dijaki poklicnega izobraževanja: zidar, tesar, izvajalec suhomontažne gradnje in pečar -polagalec keramičnih oblog so pod mentorstvom učiteljev praktičnega pouka izdelali celotno inštalacijo in jo postavili v park.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje www.sc-celje.si

Dekorativni izdelki iz invalidskega podjetja kot roka naravi Ročno izdelano v ateljeju invalidskih delavnic SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o.

Kolodvorska 11, Ljubljana Handcrafted in the studio of persons with disabilities SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o.

T: (+386) 01 29 12 755 E: narocila.izdelki@sz-zip.si W: www.sz-zip.si

Made in Slovenia

certifikat/certifikate

V invalidskem podjetju SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o., se vedno bolj zavedamo odgovornosti do okolja. Pripravljamo sistem ravnanja z okoljem, ki sledi okoljskemu standardu ISO 14001. Poleg ostalih dejavnosti, ki so primerne invalidom, imamo v programu izdelovanje unikatnih ročno izdelanih dekorativnih izdelkov, kjer pri izbiri surovin sledimo varovanju okolja in zdravju ljudi. Izdelujemo glinene izdelke, t. j. krožnike, ogrlice, okraske, obeske, kjer sledimo čim manjšemu obremenjevanju s težkimi kovinami. Ročno izdelujemo dekorativne dišeče sveče za različne priložnosti, naravna mila, lesene izdelke in klasične nagrobne sveče. Za unikatne dekorativne izdelke uporabljamo embalažo iz ekološko razgradljivih materialov, izdelano v celostni podobi lastne blagovne znamke »Ročno delo«. Tudi mila so izdelana iz naravnih surovin, leseni igrači (vlak, lokomotiva) sta pridobili oznako CE za igrače po evropskih smernicah. Izdelani sta iz slovenskega bukovega lesa, sta brez barv in lakov.

Vključeni smo v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, naše sveče so opremljene z oznako »V sistemu recikliranja Interseroh«. V preteklih letih smo pridobili okoljski certifikat »Certificate resources Saved« (Interseroh-Alba Group) za recikliranje plastične embalaže in mešanih kovin, za kar je bilo prihranjenih 525 kg materialnih virov in 133 kg toplogrednih plinov.

energije. Vseskozi poskušamo v čim večji meri vgrajevati in uporabljati OVE. V okviru nedavne energetske sanacije naših objektov smo vgradili v sistem ogrevanja tople sanitarne vode tudi poseben termosolarni absorbcijski sistem, ki v poletnih mesecih pomaga hladiti upravno zgradbo ŠC Velenje. Za potrebe uspešnega energetskega upravljanja smo instalirali veliko aparaturne in programske opreme.

Zadnja pridobitev je vgradnja najsodobnejše informacijske in komunikacijske tehnološke (IKT) opreme pametne hiše v nekaj naših referenčnih prostorov, ki smo jo izvedli v okviru EU projekta SmartBuild.

Energetska upravljalna postaja ŠC Velenje. Šolski center Velenje www.scv.si

Stara plastenka za nov inkubator

Varčni model energetskega upravljanja zgradb

Od 22. marca do 22. aprila je potekal zbiralni mesec ozaveščevalno-humanitarnega projekta Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za nov inkubator, v katerem je sodelovalo 180 ustanov. Projekt sta organizirala Društvo Tandem Zagorje in DROE Unirec v sodelovanju s programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. S projektom so želeli opozoriti na pomen zapiranja snovnih tokov kot enega temeljnih načinov ohranjanja naravnih virov v prihodnje, sočasno pa so odpadne plastenke PET zbirali za sofinanciranje nakupa inkubatorja v kranjski porodnišnici. Pri projektu lahko sodeluje tudi vsak posameznik, in sicer s poslanim SMS sporočilom na številko 1919, s pripisom besede INKUBATOR5, in prispevali boste 5 evrov za nakup inkubatorja v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Sporočila je možno poslati do 31. 5. 2016.

Zadnjih petnajst let posvečamo na ŠC Velenje posebno pozornost učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije. Od preprostih organizacijskih in ozaveščevalnih aktivnostih smo prišli preko celovite energetske sanacije večine naših zgradb do uspešnega modela energetskega upravljanja zgradb. V zadnjih dveh letih smo porabo predvsem toplotne energije glede na stanje izpred 10 let več kot prepolovili, zmanjšali posredno skupne emisije CO2 iz približno 1.000 ton na 400 ton in tako tudi bistveno zmanjšali naše stroške porabe

Unirec d.o.o. www.unirec.si

SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o. www.sz-zip.si

V četrtek, 14. aprila 2016, je bilo v Park Eko Hotelu v Bohinjski Bistrici prvo poslovno srečanje, na katerem se v okviru projekta Build Upon zbirajo sugestije, mnenja in priporočila udeležencev za vnos v 2. različico prenove stavb. Srečanja so se udeležili predstavniki občinskih investicijskih služb, lokalnih energetskih agencij in gospodarstva iz gorenjske regije ter širše. V zelo zanimivem, plodnem in tudi drugače uspešnem dialogu smo zbrali lep nabor izhodišč, na katerih bomo v nadaljnjih petih delavnicah, od katerih bodo prve štiri še v regijah, zadnja pa na vseslovenski ravni, gradili dokončne predloge za naslednjo različico strategije prenove stavb, ki mora biti predana na EU že v roku dobrega leta dni, to je do 30. aprila 2017. Projekt Build Upon bo s svojim zbiranjem izhodiščnih podatkov zaključil dva meseca prej, to je konec februarja 2017. Več o srečanju bo v kratkem objavljeno na spletnih straneh GBC Slovenia, projekta Build Upon ter preko socialnih medijev Facebook, Twitter in Linkedin.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

CGP za projekt Gospodarjenje z e-odpadki

21

Evropski projekti

Varčna in učinkovita notranja in zunanja razsvetljava

okolje

glavna naloga v prihodnjih letih je ozaveščanje prebivalcev o pomenu ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij ter vzpostavitev učinkovitejše in potrošniku prijaznejše mreže njihovega zbiranja. Slogan projekta sliši na ime E-cikliraj, besedica pa združuje izraza recikliraj in e-odpadki. Tako e-odpadke asociativno povežemo z vsemi pozitivnimi sporočili, ki jih prinaša beseda recikliranje in so že dobro znani v javnosti.

Med izvajanjem projekta želijo njegovi izvajalci vsem potrošnikom približati miselnost, da e-odpadki in odpadne baterije ne sodijo v smeti, temveč jih je treba ločevati, saj jih tako lahko recikliramo in surovino ponovno uporabimo, le-ti pa ob ustreznem ravnanju ne škodijo okolju, temveč celo »ozelenijo«.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Gospodarno z viri za sonaravni razvoj Slovenije

V Sloveniji se je okoljski odtis na prebivalca povečal od 2,5 Gha, kar je povprečna slovenska kapaciteta Zemlje, na 5,8 Gha. Torej rabimo v Sloveniji kar 2,3-krat naravnih dobrin več, kot nam narava omogoča. Okoljski odtis Slovenije se je povečal od osamosvojitve do danes za skoraj 50 % - postali smo tipična potrošniška družba. Družbeni razvoj je bil usmerjen napačno, kar se danes odraža v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu in kulturi. Planetarne meje so presežene. Čas je, da ukrepamo. V ta namen je bil organiziran 2-dnevni strokovni posvet v Moravskih Toplicah, ki je obravnaval novi družbeni model krožnega gospodarstva in kakovost zraka v Sloveniji. Zaključki posvetovanja, kot koristna podlaga za oblikovanje potrebnih ukrepov na obeh področjih, so objavljeni na spletni strani posveta: www.gospodarnoinodgovorno.si. Posvet so organizirali: Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ZRS Bistra Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.

Razsvetljava, tako notranja kot zunanja, predstavlja pomemben del našega življenja in nas hkrati varuje. Prižiganje luči na prostem in v zaprtih prostorih je danes popolnoma samoumevno, zato večina ljudi temu niti ne posveča posebne pozornosti. Nedavni vstop tehnologije LED na trg za razsvetljavo pomeni visoke prihranke, nižje stroške in relativno kratke vračilne dobe investicije. Stroški energije so lahko nižji tudi za več kot 50 %.

Energetska agencija za Podravje je za lastnike in uporabnike parkirišč ter prostorov, kot so dvorane, skladiščni in proizvodni prostori, pripravila dve zloženki in kratke kontrolne sezname oziroma vprašalnike, ki vam lahko služijo kot pomoč pri sprejemanju prvih odločitev glede obnove notranje ali zunanje razsvetljave. Kontrolne sezname lahko najdete na spletni strani www.energetskiprihranki. si ali na www.energap.si. V kolikor bo večina vaših odgovorov pritrdilnih, to pomeni, da ima vaš sistem notranje razsvetljave velik potencial za prihranek energije in stroškov.

Zeleno omreŽje

Gospodarjenje z e-odpadki, petletni projekt podjetja Zeos, ima oblikovano celostno grafično podobo, ki jo je zasnoval Studio 8. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor. Njegova

Pripravila: dr. Klavdija Rižnar ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Energetska agencija za Podravje – EnergaP www.energap.si

Obzorja 2020 – prvi rezultati projekta Resyntex

Tehnične možnosti recikliranja odpadnega tekstilnega materiala običajno omejujeta kvaliteta vhodnih surovin (vsebnost raznih aditivov, UV stabilizatorjev, barvil, apretirnih sredstev itd.) in njihova heterogena

maj 2016

Uspešno zaključeno 1. poslovno srečanje v okviru projekta Build Upon

108

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22

sestava (različni polimerni materiali - naravni, sintetični). Dolgoročni cilj je omogočiti in povečati obnavljanje dragocenih surovin, ki se sicer pridobivajo iz neobnovljivih naravnih virov (nafta). V prvih mesecih projekta Resyntex smo se osredotočili na kemijsko recikliranje polietilen tereftalata (PET) in dveh najbolj zastopanih poliamidov v tekstilstvu PA 6 in PA 6.6 do oligomernih in monomernih produktov. Z reakcijo nevtralne hidrolize v visokotlačnem in visokotemperaturnem reaktorju smo depolimerizirali PET do tereftalne kisline in etilen glikola ter PA 6 in PA 6.6 do nižjih oligomerov in monomerov. Nastale produkte depolimerizacije PET in PA bodo prevzela podjetja kemijskega sektorja za proizvodnjo produktov z višjo dodano vrednostjo.

okolje

108

Novice Zelenega omrežja

Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje – Laboratorij za kemijo in okoljevarstvo, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, http://lko.fs.um.si/

Večstanovanjska stavba Eko Srebrna hiša skoraj ničenergijska hiša Večstanovanjska stavba Eko Srebrna hiša v Ljubljani je zasnovana in zgrajena po principih pasivne gradnje. Zgradba ima štiri kletne parkirne etaže s tehničnimi prostori, pritlični del in mezanin z lokali, tehničnimi prostori, kolesarnicami, shrambami in 11 nadzemnih etaž s 128 stanovanji. Stanovanjski del je izdelan kot pasivni objekt z izdatno izoliranim fasadnim ovojem in prezračevanjem z vračanjem toplote odpadnega zraka. Na ravno zeleno streho je postavljena sončna elektrarna, katere energija napaja polnilnice za električna vozila.

Nad stopniščnimi jedri so zalogovniki za zbiranje deževnice, ki se uporablja za polnjenje WC kotličkov in zalivanje zelenic. Stene so z zunanje strani izolirane z mineralno volno in finalno obdelane s prezračevano kovinsko fasado na Z in J strani ter tankoslojno fasado

na ostalih straneh. Okna imajo troslojno zasteklitev in avtomatska zunanja senčila. Naprave in sistemi se upravljajo samodejno ali ročno preko inteligentnega kontrolnega centra v vsakem stanovanju. Glavne lastnosti stavbe so zdravo bivalno okolje in nizka raba energije (Energetska izkaznica – razred A1, 14kWh/ m2a PHPP). Eko Srebrna hiša je primer stavbe v urbanem okolju, ki omogoča trajnostno bivanje in trajnostno e-mobilnost, bivanje brez lastnega vozila. EE Highrise projekt, financiran s strani EU, se je začel izvajati leta 2013 vzporedno z izgradnjo stavbe in bo z monitoringom izvedene stavbe trajal do aprila 2016.

Gradbeni inštitut ZRMK www.gi-zrmk.si

W W W. E E - H I G H R I S E . E U

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE UGODNI KREDITI občanom in pravnim osebam za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,3 %

občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih ter za skupne naložbe pri obnovi starejših večstanovanjskih stavb občanom in pravnim osebam za naložbe v električna vozila za cestni promet

lokalnim skupnostim za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,0 %

lokalnim skupnostim za nakup novih vozil za javni potniški promet na degradiranih območjih in za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena

maj 2016

z možnostjo pridobitve tudi nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije!

Oglas_180x115_01.indd 1

Promocija

Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 18.04.2016 14:25:21

23 108

Promocija

a zasedanju konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja je bil v decembru 2015 v Parizu sprejet nov globalen podnebni sporazum, ki ga imenujemo Pariški sporazum.

Pariz ni konec poti, je začetek nove, dolge in zahtevne poti, ki bo okrepila globalne aktivnosti v spopadu s podnebnimi spremembami v kontekstu trajnostnega razvoja. 22. aprila letos so pogodbenice Konvencije Pariški sporazum podpisale na slovesnem dogodku v New Yorku. V imenu Slovenije je sporazum podpisal predsednik vlade, dr. Miro Cerar. Sporazum bo pričel veljati ter se bo pričel izvajati po letu 2020, po zaključenem postopku ratifikacije v vseh državah pogodbenicah sporazuma. V Evropski uniji in njenih državah članicah bomo postopek ratifikacije predvidoma izpeljali do konca leta 2017. V Sloveniji bomo pripravili Zakon o ratifikaciji Pariškega sporazuma, ki ga bo sprejel Državni zbor.

N

ov globalen podnebni sporazum predstavlja ambiciozen podnebni načrt. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, saj vključuje vse pogodbenice sveta, vsebuje dolgoročen cilj za ohranitev porasta globalne temperature močno pod 2 °C z ustrezno referenco dodatnih naporov za cilj 1,5 °C; določa 5-letne dinamične cikle za pripravo in nadgrajevanje ciljev in zavez pogodbenic; in zahteva 5-letne globalne preglede izpolnjevanja zavez. Sporazum vsebuje kredibilno določilo pomoči državam v razvoju za uresničevanje aktivnosti dolgoročne podnebne politike, tako z mobilizacijo podnebnih financ (kratkoročno s 100 milijardami ameriških dolarjev do leta 2020), kot tudi z ustreznim prenosom tehnologij in administrativnega znanja v države v razvoju. Sporazum ne posega samo na področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, temveč v svojem kompleksnem sporočilu in zavezi povzema tudi temeljna razvojna in ustavna načela, vključno s človekovimi pravicami.

S

porazum usmerja svet v trajnostni razvoj ter predstavlja spodbudo za zagon investicijskih in razvojnih odločitev na sodobnih temeljih. Podnebne spremembe so globalne in žal ne prizanašajo nobeni državi ali regiji,

kakor jih tudi nobena država ne more razrešiti sama zase ali za svoje sosede. Širše in globalne rešitve so možne samo v skupnem nastopu in globalnih prizadevanjih. Tudi za Slovenijo bo nov sporazum spodbudil nove, zelene investicije, nova delovna mesta, bolj zdravo in prijazno okolje, učinkovito rabe obnovljive energije in drugih naravnih virov.

B

rez ukrepov Pariškega sporazuma bi se na osnovi sedanjih projekcij OECD globalna temperatura povečala med 3–6 °C glede na predindustrijsko dobo. Že do danes se je globalna temperatura povečala za okrog 0,85 °C glede na temperaturo konec 19. stoletja; torej nam do izpolnitve cilja Pariškega sporazuma ostane samo še dobra 1 °C. V Sloveniji se je zaradi specifične geografske lege srednje Evrope temperatura od konca 19. stoletja povečala mnogo bolj kot globalno, in sicer za okrog 1,5 °C, kar pomeni, da smo mnogo bližje meji, ko so posledice podnebnih sprememb že zelo prisotne.

C

ilji in zaveze za EU in držav članic za izvajanje Pariškega sporazuma bomo na ravni EU dogovorili v okviru izvedbene zakonodaje podnebno-energetskega okvira do leta 2030, in sicer za obdobje prvih dveh 5-letnih ciklov do leta 2030. Del te zakonodaje je Evropska komisija že pripravila v letu 2015, drugi del, ki bo določil nacionalne cilje za vsako državo članico, bo pripravila do konca junija letos. Dodaten predpis bo Evropska komisija pripravila tudi za t.i. sektorje rabe

tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (t.i.

LULUCF predpis) in s tem prvič v zakonodajo EU vključila ukrepe za te sektorje.

S

lovenija si bo v pogajanjih za to EU zakonodajo prizadevala za pošteno razdelitev naporov in številčnih ciljev med države članice in pri tem uveljavljala nekatere posebnosti Slovenije, kot je velika kapaciteta ponorov ogljika v gozdovih, ki je rezultat dobrega gospodarjenja z njimi; in povečan tranziten promet, kjer Slovenija sama zelo težko znižuje emisije toplogrednih plinov, zato se bo zavzela za dodatne ukrepe za zmanjševanje teh emisij na ravni EU.

S

lovenija bo intenzivno sodelovala pri obravnavi navedenih novih ukrepov za EU in države članice.

Vzporedno s pripravo navedenih ukrepov za izvajanje Pariškega sporazuma in za izvajanje ciljev nove Agende 2030 Združenih narodov za trajnosten razvoj Slovenija pripravlja pomembne nacionalne strateške dokumente. V letu 2015 je bila sprejeta Strategija razvoja prometa v Sloveniji; v pripravi sta dolgoročen Energetski koncept za Slovenijo in Strateški razvoj Slovenije do leta 2050, v katerega bodo integrirane tudi vsebine dolgoročne podnebne strategije za Slovenijo. Nastaja tudi vrsta razvojnih programov, dokumentov in predpisov, ki bodo vključevali tudi elemente ciljev Pariškega sporazuma in bodo izhajali iz razvojne politike in strategije Slovenije in bo nastala v vseh relevantnih sektorjih vlade, v mestih, občinah, v gospodarstvu itd.

Ministrstvo za okolje in prostor mag. Zoran Kus, glavni pogajalec Slovenije za podnebne spremembe

maj 2016

N

okolje

Pariški podnebni sporazum in Slovenija

24 108

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja na vprašanje o vsebini Resolucije

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

o nacionalnem programu

Kakšen bo program ravnanja z radioaktivnimi odpadki

ravnanja z radioaktivnimi

odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 ter o rešitvah v predlogu zakona o

dimnikarskih storitvah.

Ministrstvo za infrastrukturo Zavod Ekopren vprašuje,

kdaj bo Slovenija začela

spodbujati kolesarje v službo

s plačilom kilometrine za

kolesarje. Čebelarstvo Hrastar pa je naslovilo vprašanje na Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano.

Odgovorila je Uprava RS za

varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ali predviden sprejem Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 pomeni, da bo zagotovljeno celovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom vključno s programom odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK-a?

D

a, resolucija obravnava to področje, predvsem pa začrta smer urejanja tega področja. (Vlada RS je obravnavala Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016 – 2025 na 78. redni seji, in sicer 10. 3.

2016 in jo poslala Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.)

Za dimnikarje po novem licenčni sistem

maj 2016

V javni obravnavi o predlogu zakona o dimnikarskih storitvah je več različnih mnenj spodbudila odločitev, da se uvede licenčni sistem. Zakaj takšna odločitev in kako bo zakon zagotovil načrtne preglede kurilnih naprav, ki močno obremenjuje okolje?

M

inistrstvo je ocenilo, da zaradi zagotovitve ciljev varstva okolja izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč da je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja. Na področju dimnikarskih

storitev želimo omogočiti konkurenco med dimnikarskimi družbami. Iz tega razloga želimo priti iz koncesijske ureditve v licenčno.

Uporabniku dimnikarskih storitev želimo omogočiti izbiro dimnikarske družbe, kar je mogoče zagotoviti z uvedbo licenčnega sistema. Licenco bodo dimnikarju podeljevale (in odvzemale) upravne enote. Licenca ne bo krajevno omejena (veljala bo za celotno območje RS) in ne časovno omejena (trajna). Novi zakon ureja tudi inšpekcijski nadzor ter strukturo cen (ki je maksimirana).

P

redlog zakona predvideva inšpekcijski nadzor. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo izvajanje dimnikarskih storitev, je glede na medresorsko naravo tematike v pristojnosti več inšpekcij. Določbe v zvezi z varstvom okolja nadzira inšpekcija, pristojna za varstvo okolja, nadzor glede varstva pred požarom pa izvaja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nad cenami dimnikarskih storitev izvaja nadzor inšpekcija, pristojna za trg.

M

inistrstvo je vprašanju nadzora posvetilo veliko pozornosti, saj se zavedamo, da je prav nadzor bistven za učinkovito izvajanje predpisa in doseg zastavljenih ciljev.

Ministrstvo je pri tem preučilo več različnih možnosti - od prenosa inšpekcijskega nadzora nad uporabniki na občinske inšpekcije do javnega pooblastila zunanji pravni osebi za izvajanje nadzora nad opravljanjem dimnikarskih storitev.

M

inistrstvo je glede prenosa inšpekcijskega nadzora nad uporabniki na občinske inšpekcije opravilo razgovore s predstavniki občinskih združenj ter ministrstvom, pristojnim za javno upravo. Kljub možnosti, da bi prišlo do prenosa finančnih sredstev zaradi povečanega obsega pristojnosti in dela občinskih in medobčinskih inšpekcij, se občine s takšno rešitvijo niso strinjale, tako da je ministrstvo to rešitev opustilo.

N

adalje je Ministrstvo preučilo možnost podelitve javnega pooblastila

dločitev je torej bila, da bomo nadgradili informacijski sistem in tako omogočili nadzor nad kurilnimi napravami z dodatnimi kadri na inšpekcijskem nivoju.

MZI bo podprlo kolesarjenje V zvezi s projektom »S kolesom v službo« sprašujemo pristojno ministrstvo, kdaj bodo spodbujali kolesarjenje v službo s plačilom kilometrine za kolesarje, kot je primer dobre prakse v Evropi (bike2work). To je del uresničevanja OPTGP2020.

M

inistrstvo za infrastrukturo bo v finančni perspektivi 2014-2020 izvedlo javne razpise za sofinanciranje projektov gradnje kolesarske infrastrukture (kolesarke poti/ steze/pasovi, parkirišča za kolesa, kolesarnice) znotraj urbanih naselij v Sloveniji, katerih upravičenci so lokalne skupnosti. Ravno tako financiramo pripravo 63 celostnih prometnih strategij, v katerih morajo občine sprejeti ukrepe in akcijski načrt za trajnostno načrtovanje prometa v prihodnje, med njimi tudi na področju spodbujanja kolesarjenja. S temi ukrepi se bodo izboljšali pogoji za kolesarjenje v mestih in povečalo število poti opravljenih s kolesom. Poleg teh ukrepov so predvideni razpisi za gradnjo P+R parkirišč, izboljševanje pogojev za hojo (pločniki, peš cone) in urejanje postajališč JPP, s katerimi bomo prispevali k zmanjševanju rabe osebnega avtomobila in tako ciljem OPTGP2020.

Vsi podatki na živilu morajo biti v slovenščini Pri prenovi celostne grafične podobe in nalepk za embalažo medu nas zanima naslednje: Ali mora biti celoten tekst, ki je na embalaži, v slovenskem jeziku in ali je dovolj, da so v slovenščini le nujni podatki, kot so ime izdelka, lot, država izvora itd.? Zanima nas tudi, kako je z logotipom? So znotraj logotipa lahko uporabljene tuje besede, kot je npr. honey?

V

skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 (člen 6, 7, 8, 12, 13 in 15) in Zakonom o javni rabi slovenščine - Ur.l.RS, št. 86/2004 morajo biti vsi podatki na živilu v slovenskem jeziku.

Dodatno se lahko uporabi tudi večjezični tekst.

Tuji izrazi, ki so splošno poznani potrošnikom, npr. Ketchup, ali če so kot del logotipa, pa se lahko uporabljajo.

N

a spletni strani UVHVVR, na povezavi http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/oznacevanje_zivil/, je objavljen razlagalni dokument Evropske Komisije in rubrika Vprašanja in odgovori, kjer so boste našli podrobnejše informacije.

25 108

okolje

Logist leta je Marjan Bezjak

Marjan Bezjak

ovračila stroškov prevoza v službo v Sloveniji ureja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, a to ni v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Uredba v 3. členu natančno določa način prevoza in višino povračila stroškov za prevoz na delo. Za javni sektor so stroški povrnjeni na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor KPJS in aneksov k tej pogodbi.

Za spremembe in dopolnitve zgoraj navedene uredbe je pristojno Ministrstvo za finance, za Kolektivno pogodbo pa Ministrstvo za javno upravo in tudi Ministrstvo za finance.

Slovensko logistično združenje je laskavo priznanje Logist leta 2015 podelilo podjetju F. A. MAIK in njegovemu direktorju ter lastniku Marjanu Bezjaku iz Maribora. Predsednik žirije dr. Bojan Rosi je takole obrazložil odločitev: Podjetje F. A. MAIK, d.o.o. ima že dolgoletno tradicijo na področju logistike. V tem času je postalo mednarodno uveljavljen in kakovosten poslovni partner, ki stalno skrbi za razvoj kadrov, infrastrukture in suprastrukture, ki jo potrebuje za opravljanje logistične dejavnosti. V lanskem letu so v skupini veliko investirali, kjer lahko med vidnejše naložbe navedemo: nadgradnjo in posodobitev informacijskih poslovnih rešitev, nakup nove regalne skladiščne opreme in uspešen zaključek velikega infrastrukturnega projekta nakupa skladiščnega kompleksa v Zagrebu. Ta naložba je vzor, kako bi naj logisti skrbeli za zagotavljanje kakovosti, širitev in promocijo sodobne logistične dejavnosti.

F. A. MAIK d.o.o. že več let dobro in stabilno posluje. Ima 126 zaposlenih, več kot 400 podprevoznikov, ADR skladišče, pretakališče, logistično dejavnost pa so razširili tudi na Hrvaško, kjer imajo 7.250 m2 ADR skladišča z železniškim dovozom. V letu 2017 nameravajo dograditi nov logistični center v coni Tezno v Mariboru v povezavi z že obstoječim in s tem povečati kapaciteto skladiščnih mest. Podjetje deluje v skladu z zakonodajo in najvišjimi standardi, kot so ISO9001 in 14001, SQAS, ECOVADIS, AEO, kot obrat z visoko stopnjo tveganja pa so pridobili tudi certifikat SEVESO. Strokovna žirija pri presoji projektov za izbor logista leta upošteva šest kriterijev odličnosti: organizacijski, tehnološki, informacijski, ekonomski, razvojni in okoljski.

Nova spletna stran z nasveti za izboljšanje kakovosti zraka Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v aprilu vzpostavilo spletno stran www.mojzrak.si, na kateri so na poljuden način predstavljeni nasveti za ravnanje posameznikov, kako prispevati k izboljšanju kakovosti zraka.

maj 2016

O

P

foto: arhiv podjetja

reprezentativnemu združenju v obliki novoustanovljene zbornice, ki bi opravljala nadzor.

Po oceni ministrstva bi bilo za opravljanje nadzora v takšni instituciji potrebno zagotoviti zadostno število usposobljenega kadra (od 5 do 8 zaposlenih), ki bi delovali neodvisno ter zaradi transparentnosti delovanja ne bi smeli sami izvajati dimnikarskih storitev. V tej luči je bilo potrebno preučiti tudi način financiranja zbornice ter smiselnost ustanovitve tovrstne institucije z vidika nadziranja delovanja zbornice s strani podeljevalca javnega pooblastila, torej ministrstva. Če ministrstvo z javnim pooblastilom delegira naloge in pristojnosti drugi instituciji, mora nad njenim delovanjem samo izvajati nadzor, kar ponovno pomeni kadrovsko in finančno breme za državo. Prav tako je potrebno vzeti v obzir, da tudi če bi zbornica izvajala nadzor, je to lahko le nadzor nad izvajalci, ne pa nad uporabniki, kar pomeni, da ta del nadzora še vedno ostane na državi (na inšpekciji, ki bo v vsakem primeru potrebovala dodatne kadrovske okrepitve). Potrebno pa je upoštevati tudi časovni vidik ustanavljanja tovrstne institucije tako v smislu zakonodajne podlage kot tudi dejanske ustanovitve zbornice. Upoštevajoč kadrovske, administrativne in finančne posledice, ki bi jih s seboj prinesla ustanovitev zbornice, je ministrstvo ocenilo, da njena ustanovitev ne predstavlja najboljše oziroma najbolj smiselne rešitve.

Kratko, zanimivo

Po Uredbi IED precej vprašanj, napovedane spremembe

mag. Tanja Bolte

prenosom direktive IED smo zamujali že dve leti. V preteklem letu smo v celoti prenesli v slovensko zakonodajo del IED direktive, ki je manjkal. Ukinili smo dobo desetih let za okoljevarstvena dovoljenja in jih opredelili kot trajna. Upravljavcem smo ponudili možnost, da lahko uveljavljajo nižje mejne vrednosti BAT zaključkov. Vendar pri tem ni avtomatizma, ocene morajo biti narejene v skladu z navodili in s pravilnikom. Namen teh dveh sprememb je, da Agenciji za okolje ne nalagamo dodatnih obveznosti in birokratizma. Uredba IED se bo še spreminjala, ker smo med projektom dobili predloge in dopolnitve s strani gospodarstva, tako da se sedaj že pripravljajo spremembe uredbe. Od aprila letos je v javni obravnavi tudi uredba o stanju tal, skupaj s Pravilnikom o monitoringu. Vabimo vas k pripombam.

Pripravljamo tudi Zakon o varstvu okolja ZVO2, z več nadgradnjami, kjer je govor o stečaju, starih bremenih, kjer je opredeljeno tudi, kdo je za kaj odgovoren, saj ni za vse odgovorna država. Eno celo področje bo v novem zakonu namenjeno odpadkom. Sprejetih je bilo šest

Tone Kvasič, Ministrstvo za okolje in prostor

S

prememba Zakona o varstvu okolja, ki jo pripravljamo, se nanaša tudi na IED. V Zakonu o varstvu okolja smo zaradi okoljevarstvenih dovoljenj naredili naslednje spremembe: pri definicijah smo dodali odstavek, da se zaključki o BAT uporabljajo neposredno, kar pomeni, da imajo enako težo kot predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Črtali smo dva odstavka iz 69. člena, to sta odstavka, ki sta govorila o tem, da okoljevarstveno dovoljenje traja deset let. Dovoljenje naj bi sedaj bilo trajno, s spremembami. Vsako dovoljenje se namreč obnavlja enkrat na leto, na dve leti, na tri leta maksimalno, saj se nenehno dogajajo spremembe pri napravah. Zaradi birokracije in dodatnega dela v podjetjih smo se odločili, da ta desetletni cikel nima posebnega pomena.

V

74. členu je bila dikcija naslednja: ministrstvo lahko določi manj stroge mejne vrednosti od tistih, ki so v zaključkih o BAT pod pogoji, da se ohrani visoka raven okolja

Tone Kvasič

S

direktiv na področju odpadkov. Pri odpadkih bodo že v tem letu spremembe, vse v skladu z krožnim gospodarstvom.

foto: Boštjan Čadej

Mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor

foto: Boštjan Čadej

V avgustu 2015 je začela veljati Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uredba IED). Gre za prenos II. poglavja direktive 2010/75/ EU o industrijskih emisijah (IED). Za zavezance prinaša precej novosti, razširja pa tudi seznam dejavnosti in naprav, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

V Sloveniji bo med podjetji več novih zavezancev. Gre za podjetja s področja ravnanja z odpadki, čiščenja odpadnih voda, proizvodnje lesenih kompozitov, predelave živalskih in rastlinskih surovin idr. Na strokovnem seminarju Prenos Uredbe IED v prakso in novosti, ki sta ga konec marca organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Akademija Zelena Slovenija, so govorili o tem, kako pristopiti k uvajanju Uredbe in katere so bistvene spremembe. V središču razprav so bile seveda težave, s katerimi se zavezanci soočajo pri implementaciji Uredbe IED v prakso. In zelo pomembno – Uredba bo še dopolnjena.

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl, Urška Košenina

Prenos Uredbe IED v prakso

26 108

okolje maj 2016

Prenos Uredbe IED v prakso

• Priloga 3: Jedro izhodiščnega poročila, v njej so opredeljeni pragovi letne prisotnosti zadevnih nevarnih snovi, ki določajo, ali je potrebno narediti poročilo ali ne.

Skupine Stavki o nevarnosti za okolje(**) snovi (*) za zdravje ljudi (**) 1 H340, H350 H410 2 H360 H400, H411 3 H300, H301, ... H412

Letna prisotnost (kg/leto) 100 500 1.000

Tabela iz Priloge 3: Količine snovi znotraj iste skupine se seštevajo in seštevek se primerja s količinskim pragom iz zadnjega stolpca.

G

lede na stavek o nevarnosti se posamezna snov uvrsti v eno od treh skupin snovi iz zgornje tabele. Količina letne prisotnosti posamezne snovi se primerja s pragom letne prisotnosti za skupino snovi, v katero se posamezna snov uvršča. Med zadevne nevarne snovi se uvršča le posamezne snovi, katerih letna prisotnost presega prag letne prisotnosti

BAT zaključki

B

AT zaključki imajo enak status kot slovenska Uredba. To pomeni, da mora ARSO sodeluje kot deležnik v pripravi predpisov v Sloveniji v prihodnje sodelovati tudi v pripravi BAT zaključkov. Član odbora BAT zaključkov ima podoben status, kot je pri nas status stranke v postopku. Član dobi vse interne podatke, ki so bili dani biroju v delo, vse pripombe deležnikov v postopku, podaja lahko lastne pripombe in komentarje. In kar je najpomembneje, poda podatke o lastnih emisijah in tehnologijah. Zato je ključno, da se pri pripravi sodeluje, sicer drugi krojijo tvojo usodo.

T

renutno stanje med podjetji je takšno, da se ponekod postopki še niso začeli. Govor je o področju keramike, skladiščenja, energetske učinkovitosti, hladilnih sistemov, anorganskih kemikalij, finih organskih kemikalij, livarn, klavnic in živalskih stranskih proizvodov, površinskih obdelav kovin in plastike ter tekstila. To zadeva okoli 60 podjetij v Sloveniji.

Postopek se je začel pri obdelavi železnih kovin, pri hrani in pijači, pri sežigalnicah in pri površinski obdelavi površin s topili. V končni fazi je postopek BREF za čiščenje odpadnih vod in zraka v kemijski industriji, za vzrejo živali, velike kurilne naprave, organske kemikalije, neželezne kovine, za obdelavo odpadkov, monitoring. Tisti, ki še niste dobili BAT zaključkov, se obrnite na MOP, ker je to stvar, ki vas bo zelo zadevala. Postopek sprememb je končan pri jeklarnah, steklarnah, cementarnah, kloralkalni industriji, papirju in kartonu, rafinerijah, usnjarnah, lesenih ploščah. V skupini, ki še ni bila zajeta, je veliko več podjetij, kot v skupini, kjer je postopek sprememb končan.

108

27 • Člen 18: Govori o določanju mejnih vrednosti. Zajema tako splošne kot posebne predpise. Če je mejna vrednost emisij iz predpisov strožja od ravni emisij iz zaključkov o BAT, se uporabljajo določbe teh predpisov. Pojem predpis upošteva splošne in posebne predpise. Kadar imamo posebni predpis, ki ima določen ukrep, upoštevamo tega. V primeru, da ni posebnega predpisa, se upoštevajo zaključki o BAT. Zaključek o BAT je manj strog kot splošni predpis in je tudi za naprave bolj ugoden, ker upošteva specifike te naprave.

okolje

Damjan Škrlec

Damjan Škrlec, Wienerberger Opekarna Ormož d.o.o.: foto: Boštjan Čadej

ri določitvi zadevnih nevarnih snovi bo poleg kriterija »stavek o nevarnosti, H-stavek« dodan kriterij tveganja onesnaževanja z upoštevanjem agregatnega stanja, sestave, topnosti in mobilnosti posamezne snovi.

Pri napravah, ki skladiščijo le pogonska goriva za lastna motorna vozila (npr. manjši viličarji), bo definiran prag, do katerega ni potrebno pripraviti izhodiščnega poročila. Prav tako pride do olajševalnih okoliščin tudi pri zunanjih površinah (ceste, poti), po katerih poteka prevoz nevarnih snovi v namenskih vozilih za prevoz nevarnih snovi. Ti niso predmet te uredbe.

Tudi pogonska goriva v rezervoarjih vozil na območju naprave niso predmet te uredbe.

Vprašanje: S katerimi težavami se srečujete pri implementaciji nove IED Uredbe?

»Smo obstoječi IPPC zavezanci. Novosti, spremembe Uredbe prinašajo tudi dodatne stroške s spremljanjem emisij. Za nas so ključne emisije v zrak in v vode.« Dr. Mojca Kos Durjava, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano:

»Pri nas se v okviru IED direktive ukvarjamo z izdelavo izhodiščnega poročila, ki je strokovno in časovno zahteven projekt.

Glavni problemi pri izdelavi izhodiščnega poročila so nekatere nedorečenosti, ki so nastale ob prenosu IED direktive v slovensko IED uredbo in v pravilnika o obratovalnem monitoringu tal in podzemne vode ter časovna omejitev izdelave poročila. Že ob sprejetju IED uredbe je bilo jasno, da se bodo ob izvajanju pojavile težave, kar se je izkazalo za resnično. Pričakujemo, da bomo v kratkem dobili natančnejša navodila, kako izdelati izhodiščno poročilo.

Pri tem je pomembno, da bodo upoštevane vse strokovne smernice IED direktive in da bodo nevarne kemikalije obravnavane v skladu s kemijsko zakonodajo v okviru uredb REACH in CLP. IED zavezanci morajo ne glede na zaplete čim prej pristopiti k izdelavi izhodiščnega poročila, saj je prvi rok za oddajo 15. februarja naslednje leto, termin izdelave izhodiščnega poročila pa traja okvirno eno leto. V okviru našega izvajanja izhodiščnih poročil izvajamo vse postopke v skladu z zahtevami IED, REACH in CLP in tako zagotavljamo, da bo končni izdelek skladen z zahtevami slovenske zakonodaje. Želimo si, da bi čim prej, vsekakor pa pred septembrom, dobili konkretna navodila za izvajanje izhodiščnega poročila.«

maj 2016

• Člen 12: Problematični so pogoji za izdelavo poročila. Člen pravi, če naprava leži na vodovarstvenem območju, upravljavec izdela izhodiščno poročilo ne glede na količine zadevnih nevarnih snovi. Ta zahteva je zelo stroga, zato se razmišlja v smeri, da se zahteva iz člena 12(2) omeji z režimom varovanja vodovarstvenega območja.

P

Izjave

dr. Mojca Kos Durjava

• Člen 7: Pripomba, da tehnični ukrepi ne zajemajo vseh aktivnosti, zato naj se dodajo še druge možnosti drugih ukrepov, kot so organizacijski in drugi (nadzor, preverjanje in monitoring). To je smer, v katero nas vodi tudi ISO sistem.

za posamezno skupino snovi. Če imamo dve snovi, obe iz te skupine, vsake manj kot sto kilogramov, pomeni, da nismo preko praga in da podjetje v tem primeru ni zavezanec za izdelavo izhodiščnega poročila.

foto: Boštjan Čadej

kot celote. Tako določena mejna vrednost ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisov.

Nadalje je pojasnjeno, da je vse to možno le, če bi doseganje ravni emisij iz zaključkov o BAT povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje, geografskimi in lokalnimi pogoji in tehničnimi značilnostmi naprave. Tu so potrebni še dodatni členi. Najbrž bo v IED Uredbi glede tega dodatna specifikacija. Nekaj členov Uredbe IED, pri katerih načrtujemo spremembe.

28

Priprava vloge za pridobitev IED okoljevarstvenega dovoljenja

okolje

108

Prenos Uredbe IED v prakso

akon o varstvu okolja (ZVO - 1) določa izdajo okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) na podlagi 68. člena za IED naprave. Vrste naprav in dejavnosti so določene v Prilogi 1 te Uredbe.

Na podlagi 82. člena se izdajajo OVD za druge naprave, ki niso IED naprave, pa vendar podzakonski akti določajo, da je za njih potrebno pridobiti OVD. Na podlagi 86. člena imamo še OVD za obrate. Obrat je območje, na katerem so naprave, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kako drugače uporabljajo nevarne snovi (SEVESO obrati).

Določitev IED naprave

I

ED naprava je ena ali več nepremičnih tehnoloških enot, v kateri poteka ena ali več dejavnosti iz Priloge 1, to je IED dejavnost. Hkrati pa mora tudi dejavnost presegati prag zmogljivosti, ki je določen v Prilogi 1. Del naprave je tudi katera koli druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost (NTPD). Te so ključne ali nujno potrebne za delovanje naprave.

To so lahko vhodne aktivnosti, kot so recimo ravnanje s surovinami, vmesne aktivnosti ali zaključne aktivnosti, ravnanje z izdelki itd. Če preneha delovanje glavne dejavnosti (IED dejavnosti) posledično preneha tudi NTPD. Za NTPD veljajo tudi referenčni dokumenti, ker je del IED naprave.

D

ruga naprava – povezana naprava je tista, ki ima z IED napravo skupne naprave za odvajanje odpadnih vod, plinov, ravnanje z odpadki. Če teh povezav z IED napravo ni, se govori o drugi nepovezani napravi. Za to se namreč lahko izda eno OVD. Istovrstna naprava je tista, ki izvaja IED dejavnost, vendar je njena zmogljivost pod pragom, ki je določen v Uredbi za IED naprave. Te naprave so potencialni kandidati za IED napravo, če v neki fazi presežejo prag.

I

ndustrijski kompleks pomeni eno ali več naprav na istem kraju, ki jih upravlja ena sama fizična ali pravna oseba, drugače povedano, to je vse, kar je za ograjo tovarne.

maj 2016

V

sami vlogi poimenujemo IED naprave z oznako A, drugo povezana napravo z oznako B, nepovezano pa z oznako C. Vloga za izdajo IED dovoljenja je določena v 22. členu Uredbe.

Prvo poglavje vsebuje osnovne podatke o IED

napravah. Naslednja poglavja zajemajo podatke za A in B naprave. Imamo seznam predpisov, opisne dele, ki vsebujejo kratka napotila o vsebini in navodila, tabele in priloge, ki so sestavni del posameznega poglavja.

Izpolnjevanje vloge

N

a obrazcu IED se poda seznam predpisov, ki urejajo delovanje naprav, ki so predmet IED vloge. Opisni deli so pogosto še nadaljnje strukturirani, kjer se opiše naprave. Navedene so tudi vse tabele, ki jih je potrebno izpolniti.

Ni pa nujno, da so vse tabele za podatke vseh. Če se na primer industrijske odpadne vode ne čistijo preko lovilnikov olj, pomeni, da tabelo 42-4 ne boste izpolnjevali. Enako je za priloge.

Navedene so vse, ni pa nujno, da so vse za vsakogar obvezne.

Š

ifriranje sestavnih delov vloge. Vlogo je potrebno vložiti tudi v elektronski obliki, zato je pomembno, da damo vsaki datoteki določeno ime. Referenčna šifra je sestavljena iz treh delov, vmes pa so pomišljaji. Drugi del šifre je potreben samo pri prilogah, tretji del govori o datumu izdelave. Za vse opisne dele imamo črko P, številko poglavja oziroma podpoglavja, odvisno od tega, kako je vloga strukturirana.

Pri tabelah imamo črko T in ustrezno skupino poglavja, podpoglavja. Pri prilogah imamo črko A kot aneks in številko poglavja.

moremo izdelati sami in jih je potrebno dati v izdelavo zunanjemu izvajalcu, kot je npr. izhodiščno poročilo.

Literatura za pripravo

S

eznam predpisov, ki so lahko merodajni za določeno napravo, je podan v prilogi v navodilih. Poleg seznama so navedena tudi kratka imena, ki so potrebna pri izpolnjevanju tabel. Predpise lahko razdelimo v tri sklope.

To so osnovni predpisi, kot je na primer voda, ki jo pokriva Uredba emisij snovi, odvajanje vode (Uredba vode), pravilnik o prvih meritvah odpadnih vod. Nadalje imamo še posebne predpise, ki se lahko uporabljajo pri več IED napravah. En predpis ima lahko več kratkih imen. In sicer takrat, kadar imamo nabor parametrov in mejne vrednosti za različne vrste vod različen. Takrat uporabimo ločeno tabelo.

Z

D

P

Navodila za izpolnjevanje

elo pomembno je, kakšen pristop imamo pri izpolnjevanju IED vloge. Najbolje je ubrati podoben pristop kot pri seminarski nalogi. Določimo naslov, ki je tu že določen, dobro preučimo literaturo (predpisi, referenčni dokumenti, BAT zaključki itd.). Preden se lotimo izpolnjevanja vloge, se postavi koncept izpolnjevanja, določimo obseg IED dovoljenja, se vprašamo, katere naprave so na naši lokaciji, katere so povezane med seboj itd. otrebno je imeti tudi strukturo tehnologije, torej seznam tehnoloških enot, da vemo, katere tehnološke enote povzročajo odpadne vode, s katerih tehnoloških enot se odvajajo odpadni plini, skozi katere odvodnike.

Pomembno je, da imamo strukturo, potem se lahko lotimo izpolnjevanja vlog. Odgovoriti si je potrebno tudi na vprašanja, katerih prilog ne

Bernardka Žnidaršič

Z

foto: Boštjan Čadej

Bernardka Žnidaršič, Agencija RS za okolje

rugi predpis, ki je tudi splošen, je Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za pripravo vode, s kratkim imenom Priprava vode. Nadalje imamo posebne predpise, ki veljajo samo za posamezno IED napravo. Tudi zaključki o BAT so neke vrste predpis. Naslednja pomembna literatura, ki jo moramo upoštevati pri pripravi vloge, so dokumenti BREF in zaključki o BAT.

N

avodila so razdeljena na dva dela: splošni del in drugi del, ki je v pomoč za pripravo posameznega dela vloge. V vsakem poglavju je napisana pravna podlaga iz 22. člena Uredbe

29 V

loga ima 6 poglavij. Drugo poglavje govori o BAT zaključkih in se izpolnjuje potem, ko se izpolni 3. in 4. poglavje. Tretje poglavje je razdeljeno na več podpoglavij, usmerjenih na to, da se opiše delovanje naprave. Obratovanje naprave povzroča določene emisije in to je v 4.

poglavju (emisije, ki jih povzroča tovarna). 5. poglavje je opis, kako emisije vplivajo na okolje. Če gre za večjo spremembo ali novo gradnjo, je potrebno priložiti elaborat in oceno možnosti ter izhodiščno poročilo. 6. poglavje, ki je razdeljeno na dva dela, je namenjeno podatkom, ki morda niso bili izpostavljeni v nobenem poglavju. Če se kakšen dokument označi kot poslovna skrivnost, je pomembno, da ta del nadomestite s poljubnim opisom, ki nima narave poslovne skrivnosti in da lahko javnost dobi celoten vpogled v obratovanje vaše naprave.

108

Kazalo IED obrazcev in navodil

okolje

IED. Pri posameznem poglavju so navedeni pomeni izrazov, tisti, ki so ključni za razumevanje in izpolnjevanje posameznega poglavja.

V navodilih je tudi vzorčni primer kortus, ki je izmišljen in ima namen, da dodatno pojasni izpolnjevanje vloge. V njem so navedeni trije primeri izpolnjenih tabel. Obrazec je del vloge s tabelami. Namenjen je vsem tistim, ki prvič pridobivajo OVD, za ostale so spremembe. Pri spremembi manjkajo določeni podatki oziroma usmeritve, zato bomo prilagodili obrazec za spremembo in navodila.

Zakonodajne rešitve in praksa za IED v Avstriji

Ž

e objavljeni zaključki o BAT so za naslednje dejavnosti, z datumi vnovičnega premisleka: proizvajalci stekla (8. 3. 2016), proizvodnja železa in jekla (8. 3. 2016), strojenje (16. 2.

2017), proizvodnja cementa, apna in magnezijevega oksida (9. 4. 2017), klor-alkalna proizvodnja (11. 12. 2017), proizvodnja vlaknin, papirja in kartona (30. 9. 2018), rafiniranje nafte in plina (28. 10. 2018), proizvodnja lesenih plošč (24. 11. 2019). Do datuma vnovičnega premisleka morajo biti BAT zaključki v praksi, zakonodaja pa mora biti spisana že prej.

Primeri BAT zaključkov

B

AT zaključki za vodo: Na področju vode so v Avstriji že umeščeni BAT zaključki.

V Avstriji so emisijske omejitve, ki jih mora upoštevati celotna država, vseh devet provinc.

Na nivoju provinc so dovoljenja za vodo že dodeljena. Za vodo se je Ministrstvo za okolje odločilo, da bodo uvedli spremembe, ko bo zunaj zadnji BREF. Prenos BAT zaključkov v zvezi z emisijami v vode poteka preko dovoljenj in odlokov. Jeklarsko-železarski sektor je zelo pomemben del avstrijske industrije. V tem

sektorju je sprememba že narejena, prav tako v steklarstvu in usnjarstvu.

B

AT zaključki za zrak: Spremembe so uvedene le v velikih sektorjih (železarsko-jeklarska, naprave za sintranje). Imamo pa sektorje, kot je steklarska industrija, kjer bomo nagovorili oblasti, da se BAT zaključki direktno uvedejo, pri čemer se pričakujejo tudi problemi.

IED naprave in inšpekcija

I

ED naprava je dovoljenje. To je bilo za Avstrijo zelo jasno, saj imamo zelo visoko kulturo dovoljenj. Okoljski IED pregledi so bili velik izziv. V dveh letih smo izdelali seznam IED naprav, ki je dostopen na internetni strani in kjer lahko vsak posameznik vidi, kdo ima IED napravo, katere tovarne so bile že pregledane, kolikokrat idr. Stara dovoljenja na tej strani niso objavljena, če pa IED naprava dobi novo dovoljenje, se le-to objavi. Dostopen je tudi program okoljskih pregledov in poročil.

Vse je javno dostopno in transparentno.

D

efinicija IED naprave je po Evropski komisiji zelo široka. Vključuje tudi odpremo, skladiščenje itd. pri BREF dokumentih za nekatero industrijo. Zato smo se v Avstriji odločili, da se vse povezane aktivnosti rešujejo v okviru IED dovoljenj. Z okoljskega vidika gledano je ta razširitev zelo dobra, kar si lahko ogledamo na primeru tovarne cementa, kjer je prah velik

okoljski problem. Ena tretjina prahu cementa prihaja iz centralnega procesa, dve tretjine pa iz drugih aktivnosti (skladiščenje, mlin itd.).

Prenos v zakonodajo

V

roku enega leta po objavi zaključkov o BAT vodja podjetja obvesti avtoritete o stanju v tovarni. Opravi se primerjava zaključkov o BAT z obstoječimi dovoljenji. Če je BAT-AEL nižji kot avstrijski ELV (mejne vrednosti emisij) se izvede vnovičen premislek o avstrijskem ELV. Če je BAT-AEL višji od avstrijskega ELV se uvede »prepoved poslabšanja« in se avstrijski ELV obdrži. V roku enega leta po objavi zaključkov o BAT ostanejo podjetju tri leta za prilagoditev.

Vendar je za spremembe malo časa. Če gre za kompleksnejšo tovarno, je štiri leta zelo malo časa za spremembe. Zato industrija sodeluje pri pisanju BAT zaključkov, tako da vedo, s čim se soočajo.

maj 2016

ED je bil v Avstriji večinoma prenesen s spremembami obstoječih zakonov. Seveda je bilo tudi nekaj izjem. V Sevilli so nastali osnutki BAT dokumentov in BREF dokumenti, ki jih je spisala tehnična delovna skupina.

dr. Ilse Schindler

I

foto: Boštjan Čadej

Dr. Ilse Schindler, Umweltbundesamt GmbH (ARSO Avstrija)

30

Izdelava izhodiščnih poročil, skladnih z IED direktivo

okolje

108

Prenos Uredbe IED v prakso

redba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, je sestavljena iz več faz. V prvi fazi se izdela Seznam nevarnih snovi. To imajo praktično vsi IPPC zavezanci že izdelano. Seznam se dopolnjuje in ažurira. Na podlagi Seznama nevarnih snovi se izdela Seznam zadevnih nevarnih snovi (Priloga 3 IED Uredbe). Na podlagi teh dveh seznamov se izdelajo ugotovitve oziroma opisi možnosti onesnaženja tal in podzemne vode. V primeru, da se naprava ne nahaja na vodovarstvenem območju in naprava ne presega pragov iz Priloge 3, vezanih na zadevne nevarne snovi, potem ni potrebno oddati izhodiščnega poročila, ampak samo izdelati oceno možnosti onesnaženja tal in voda. V nasprotnem primeru je potrebno pristopiti k izdelavi izhodiščnega poročila.

Pristop k izdelavi

S

ama izdelava izhodiščnega poročila je zelo kompleksna. Potrebno je nastopati interdisciplinarno, pomembna je vloga pedologov, hidrobiologov, kemikov, biologov idr. Pomembno je tudi sodelovanje tehnologov iz podjetij.

V

maj 2016

ečkrat se zavezanci soočajo s tem, kako določiti, katera snov je nevarna snov. V varnostnem listu imamo v točki 2 določitev nevarnosti. Imamo razvrstitev v skladu z Uredbo 1272. H stavke imamo glede na zmes oziroma pripravek. Če se tu nahaja H stavek, ki nas zadeva, potem gremo na oddelek 3, podatki o sestavinah. Tu vidimo, katera snov je vplivala na to, da je naša zmes dobila določen H stavek, kajti ti pragovi, ki so navedeni v Prilogi 3, veljajo za čiste snovi. Pri določanju količine zmesi moramo biti vedno pozorni, da to preračunamo na čisto snov. Zadevne snovi se med seboj razlikujejo po agregatnem stanju, po lastnostih, topnosti, mobilnosti idr. Vse te snovi je potrebno obravnavati in tudi navesti, zakaj smo neko snov dali na seznam, ki jo bomo preverjali v okviru stanja posnetka okolja oziroma, zakaj smo jo izločili. V točki 12 varnostnega lista se nahajajo ekološki podatki. Če podatke na varnostnem listu ne najdemo, si jih lahko poiščemo na EU strani za kemikalije: http://echa.europa.eu/ information-on-chemicals.

S

ledi druga faza, Priloga 4 IED Uredbe, kjer se pogleda zgodovina, okoljske danosti območja naprave idr. Opis stanja okolja je ena

izmed zahtev, da se opiše sosednja industrija, ki uporablja, proizvaja, spušča v okolje strupene snovi. Do teh podatkov je izredno težko priti.

Nekega javnega katastra ni, gre za poslovne skrivnosti. Znotraj industrijske cone imamo lahko IED obrat, sosedje niso IED zavezanci, vendar nimamo skupnih podatkov.

S

edma točka so podatki in informacije za oceno onesnaženosti tal in podzemne vode v zvezi z nevarnimi snovmi. Vzporedno z IED Uredbo sta izšla Pravilnika o tleh in podzemni vodi. Oba predpisujeta postopek, frekvenco, način izvedbe posnetka stanja podzemnih voda oziroma tal in v nadaljevanju tudi izvedbo rednega monitoringa, ki bo zapisan kot obveza v okviru OVD. Uredba dovoljuje, da se kot posnetek ničelnega stanja lahko upoštevajo tudi rezultati predhodnih meritev, če so bili opravljeni v takšnem obsegu, kot jih je potrebno narediti sedaj, in da so tudi metode primerljive z današnjimi metodami. Pri podzemnih vodah je velikokrat problem meje določljivosti, ker imajo podzemne vode relativno nizko mejo.

Izvajanja monitoringa

V

zporedno z IED Uredbo sta izšla pravilnika o Obratovalnem monitoringu stanja tal in stanja podzemne vode. Ta opredeljujeta število mest, na katerem je potrebno vzeti vzorce, frekvence vzorčenja in minimalni nabor parametrov. Za tla je potrebno vzeti najmanj en vzorec na območju naprave. Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 do 25 odvzemnih mest, ker so tla bistveno manj homogena kot voda. Analizo je potrebno narediti na večjem številu vzorcev.

P

roblem zavezancev pri merilnih mestih je, kako in kje izbrati merilno mesto. Pravilnik pravi, da mora biti merilno mesto veliko od 5 do 100 m2. Glede na pravilnik bi se monitoring delal na deset let, v tem času pa se merilno mesto ne sme spremeniti. Gre za lokacijo, kjer se nadaljnjih 20, 30 let vanjo ne bo posegalo. Kar je na nekaterih obratih velik problem. Če imamo na tleh najmanj eno merilno mesto, imamo pri podzemnih vodah vsaj tri merilna mesta. Eno merilno mesto na dotoku in dve merilni mesti na območju odtoka podzemne vode na območju naprave. V industrijskih conah se pojavljajo problemi, kam

Polona Druks Gajšek

U

foto: Boštjan Čadej

Polona Druks Gajšek, ERICo d.o.o.

postaviti merilno mesto, kam postaviti vrtino, kako določiti točko na dotoku, da so izvzeti vplivi vseh sosedov, koliko mora biti merilno mesto oddaljeno od napeljave, železnice idr.

Merilno mesto za podzemne vode

K

dor nima vrtin, je potrebno obvezno narediti izgradnjo vrtine. Vrtina mora biti narejena ustrezno, po standardih. Dno opazovalne vrtine mora biti zaprto s čepom, na dnu mora biti usedalnik, tehnično mora biti opazovalna vrtina izvedena tako, da se prepreči dotok s površine v opazovalno vrtino in zaščitena s kapo.

N

abor parametrov za tla je še iz obstoječe Uredbe. Poleg parametrov Uredbe o tleh so zraven še nevarne snovi, določene v skladu z IED Uredbo, pri čemer je pomembno, da obstaja možnost, da se akumulirajo v tla. Največji problem pri podzemnih vodah, s katerimi se zavezanci soočajo, je pri kemijskih parametrih.

Glede na obstoječi Pravilnik pomeni, da pridejo v poštev vsi parametri vsaj za obstoječe stanje okolja. Monitoring je potrebno delati dvakrat na leto, ne glede na to, če gre za nevarne snovi ali če je področje na vodovarstvenem območju.

To je povezano z visokimi stroški. Naprava, ki ni na vodovarstvenem območju, predvideva monitoring na minimalno pet let.

V

sebina elaborata je praktično identična tako za tla kot za podzemne vode. V osnovi gre za opise same naprave, tehnološkega procesa, opise aktivnosti na območju naprave, sledi predlog lokacij, rezultati, posnetek ničelnega stanja tal/ vod, predlog obratovalnega monitoringa, ustrezne grafične in kartografske priloge itd. Z OVD se določi pogostost vzorčenja in katere meritve je potrebno spremljati v tleh in katere v podzemni vodi (tla 10 let, vode dvakrat na leto).

I

zhodišče je, da moramo preprečiti vnos nevarnih snovi v podzemno vodo. Ne sme biti povečanja onesnaževal v podzemni vodi, niti na lokalni ravni. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi, za katere se smatra, da so potrebni in razumni za preprečitev vstopa nevarnih snovi v podzemno vodo. Omejiti vnos ostalih snovi v podzemno vodo pomeni izvesti vse potrebne ukrepe za preprečitev onesnaženja, s čimer se lahko zagotovi, da ne bo nikakršnega poslabševanja stanja, nobenega značilnega in stalnega naraščajočega trenda koncentracij onesnaževal v podzemni vodi. Koncentracija snovi bo ostala pod vrednostjo, ki bi škodovala prejemniku in bo pod vsemi mejnimi vrednostmi za podzemno vodo.

Izjave Vprašanje: S katerimi težavami se srečujete pri implementaciji nove IED Uredbe?

Anica Pavlič, Gorenje d.d.: »Težave so predvsem v izdelavi izhodiščnega poročila, kdaj ga bo potrebno oddati, kaj pomenijo večje oziroma manjše spremembe.

N

očemo tvegati, da bi povzročili nesprejemljiv vnos nevarnih snovi, ki bi povzročil onesnaženje ali stalno povečanje koncentracij nevarnih snovi v podzemni vodi. Skladnost preverjamo v neposredni bližini vnosa. Lahko z izračunom koncentracije v nenasičeni coni tik pred vstopom v podzemno vodo in v nasičeni coni pri vstopu v podzemno vodo ali z meritvijo koncentracije snovi v podzemni vodi čim bližje točki vtoka, kot je praktično izvedljivo.

N

amen konceptualnega modela je dokazovati, ali je oziroma bo prišlo do onesnaženja in ali so podatki analize zadostni za določitve stanja onesnaženosti tal in potem preveriti stanje po končanju prenehanja delovanja naprave.

Pomembno je prikazati, ali gre za posredni ali neposredni vnos. Z neposrednim vnosom moramo upoštevati tudi tisti del, ki je v coni nihanja (občasno zalito).

K

onceptualni model sestavljata dve bistveni poglavji. Prvo poglavje povzema povzetek, oceno ter ovrednotenje vseh razpoložljivih informacij in podatkov, drugo pa identificira pomanjkljivosti in negotovosti v razpoložljivih informacijah in podatkih oziroma kaj tvegamo, če ne naredimo nič. V prvem poglavju se predstavi (v obliki besedila, podatkov in grafike): sedanje ravni onesnaževanja, morebitne prihodnje vire onesnaževanja, povezave med viri emisij, poti, po katerih se onesnaženje lahko seli, receptorji (sprejemniki), na katere bo onesnaženje verjetno vplivalo, stanje podzemne vode in tal. Drugo poglavje, prepoznavanje pomanjkljivosti, mora biti osnova za posnetek ničelnega stanja (7. točka izhodiščnega poročila) Za večje spremembe vemo, da bo potrebno izhodiščno poročilo, za manjše ne. Ko bodo znani BAT zaključki za določeno branžo, tudi vemo, kaj to potegne za seboj. Na ta vprašanja pričakujem odgovore.« Tatjana Jere, AquafilSLO d.o.o.: »Trenutno je težava v tem, da vsa zakonodaja na tem področju še ni predpisana in

108

31 Preprečevanje vnosa nevarnih snovi

Kakšno oceno tveganja izvajamo?

in obratovalnega monitoringa podzemne vode in tal.

Trije koraki konceptualnega modela

E

vropski dokument priporoča, da se izgradnja konceptualnega modela naredi v treh korakih. Prvi korak je osnovni model telesa podzemne vode, v drugem koraku se vključi vidike ocene tveganja in v tretjem koraku vidike obvladovanja tveganja, torej s kakšnimi ukrepi to zmanjšujemo. Prvi korak je samo kvalitativni opis hidrogeologije, geologije, topografije itd.

Drugi del koraka obsega kvantitativno opredelitev parametrov (hitrost vode, koeficient vodoprepustnosti itd.). Prvi del drugega koraka obsega kvalitativni opis vplivov (raba zemljišč, sprejemniki itd.), v drugem delu drugega koraka se lotimo količinskih opisov vplivov (prikaz razporeditve koncentracij). V tretjem koraku opišemo obstoječe ukrepe in učinke, npr. ali so tla dovolj zmožna, da zagotavljajo, da se ne bo 200-300 let nič zgodilo. V zadnjem koraku tudi napovemo učinke ukrepov. Konceptualni model naj se postavi na začetku, v koraku 1a, da se ugotovi, kakšna je sestava ozemlja, kakšna so tveganja, če se nič ne naredi.

javna, da še ni podzakonskih dokumentov, ki se navezujejo na glavno zakonodajo.

Implementacija je povezana z zelo velikimi stroški. Vsako stvar je potrebno opravičevati našim lastnikom, zakaj ta denar sploh dati in kako bi zmanjšali stroške ter hkrati zadostili zakonodaji. Iščemo torej načine, kako znižati stroške. Smo na vodovarstvenem območju in smo bili že prej IPPC zavezanec.«

maj 2016

6. točki izhodiščnega poročila se pojavi konceptualni model in se izvaja v cikličnem zaporedju. Spodbuja se ga zato, ker je to najbolj primerno orodje, da se različne stroke med seboj povezujejo. Konceptualni model je potrebno narediti že na začetku izdelave izhodiščnega poročila, tudi ko še ni dodatnih preiskav, analiz, pri tem pa se uporabi že obstoječe znanje. Pri tem se je potrebno usmeriti na tisto, kar lahko predstavlja tveganje za okolje in za ljudi. Nadaljuje se s shematskim opisom, izpostavijo se tveganja in nato se začne z opazovanji, kjer ugotovimo, ali potrebujemo dodatne preiskave. Konceptualni model nato razvijemo v numerični model, kjer z izračuni dobimo bolj zanesljiv informacije in razvijemo celovitejši model.

mag. Joerg Prestor

V

foto: Boštjan Čadej

mag. Joerg Prestor, Geološki zavod

okolje

Izdelava izhodiščnega poročila za IED s konceptualnim modelom

32

Prenos Uredbe IED v prakso

P

ri proizvodnji avtomobilov na območju tovarne Revoz nastajajo vplivi na okolje, kot so emisije v zrak, emisije v vodo, emisije hrupa, nastane tudi precejšnja količina odpadkov, porabljajo se naravni viri. Revoz se nahaja na kraškem območju in pomembnih količin vode se ne da dobiti drugače, kot da se izvrta 50-60 metrov globoke luknje. To področje je problematično tudi zato, ker voda tukaj včasih teče navzgor, ne le navzdol. Zato so rezultati analiz vprašljivi.

med petimi na jveč jimi slovenskimi izvozniki

Pridobitev OVD

R

evoz je IPPC zavezanec, kar pomeni, da smo morali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Osnovno OVD smo pridobili leta 2008 za naslednje naprave: površinska zaščita kovin z uporabo elektrolitskih oziroma kemičnih postopkov, z volumnom delovnih kadi (brez izpiranja) 440 m3; površinska obdelava izdelkov z uporabo organskih topil, z letno porabo topil 1.400 ton; proizvodnja toplote in električne energije, skupne vhodne toplotne moči 54,84 MW.

D

Nova lakirna linija

acroni • metal ravne ravne systems elektrode • suz ravne steel center ravne steel deutschland sidertoce • niro wenden griffon & romano kopo international sij asia • odpad pivka dankor • metal eko sistem top metal • zip center železarna jesenice

V

Promocija

maj 2016

o leta 2016 smo naredili dve spremembi OVD-ja, prvo leta 2013. Vezana je bila na pripravo projekta Edison (Twingo III in štirisedežni Smart) za pripravo proizvodnje novih avtomobilov. Spremembe so bile vezane predvsem na IED direktivo. Drugi kriterij BAT STS (za področje obdelave površin z organskimi topili) govori o maksimalno dovoljenih količinah hlapnih organskih snovi, ki jih lahko spustimo v zrak. IED direktiva predvideva zmanjšanje teh vrednosti, čemur smo sledili tako, da smo vpeljali novo tehnologijo, kar je pomenilo precejšnjo investicijo.

zrok za našo odločitev za investicijo v novo lakirno linijo je bil predvsem prilagajanje IED direktivi in novim zahtevam BAT na področju emisij hlapnih organskih spojin (HOS). Na račun optimizacije in modernizacije tehnologije so se emisije zmanjšale na 40 g/m2.

Avtomobilska industrija sodeluje pri pripravi novih zahtev BAT, tudi tuji lastnik Revoza, na podlagi česar smo dobili informacijo, da tudi 40 g/m2 ne bo dovolj, saj naj bi bila nova vrednost nižja od 30 g/m2, kar je zelo zahtevno za

Janez Zupančič

Janez Zupančič, Revoz d.d.

foto: Boštjan Čadej

okolje

108

Prenos direktive IED v Renaultu in Revozu

avtomobilsko industrijo. Polovica evropske avtomobilske industrije to zelo težko doseže. Vse to zahteva precej investicij. Rok za doseganje novih vrednosti BAT je 4 leta, torej leta 2020.

U

gotovili smo, da na isti liniji ne moremo istočasno uporabljati lakov s topili in vodotopne lake. Potrebno je bilo postaviti dodatno linijo in zato smo stavbo razširili. Istočasno smo postavili še del za novo mešalnico lakov.

Na novi liniji smo lakirali avtomobile že v letu 2014, na stari liniji vedno manj, od julija 2014 naprej pa uporabljamo le še vodobazne lake.

Na ta način smo dosegli v povprečju 24,4 g/m2 HOS. Ta rezultat je najboljši v skupini Renault in je v boljši polovici evropskih tovarn. V tem trenutku že zadoščamo novi evropski zakonodaji, ki jo zahteva IED direktiva.

HOS v avtomobilizmu

V

se od leta 2006 naprej se stanje na področju HOS pri vseh evropskih avtomobilistih izboljšuje. Obstaja pa velika razpršenost med tovarnami avtomobilov. V Sevilli delujejo tehnične delovne skupine, kjer ima tudi Francija svojega predstavnika. Francozi imajo svojo delovno skupino na ravni države, kjer so predstavniki vseh avtomobilskih tovarn, ki jih zadeva ta tehnologija. Prva stvar, ki jo naredijo, je seznam želja, pregled stanja – kaj imajo in kaj bi radi imeli. Na podlagi tega se odločijo, kaj lahko, kaj hočejo, ker so vse novitete povezane z visokimi stroški.

Konec leta 2016 naj bi bil navedeni BAT potrjen.

P

oleg zamenjave lakov sta pomembna še dva BREF dokumenta. BREF STM (površinska zaščita kovin z uporabo elektrolitskih oziroma kemičnih postopkov) in BREF LCP (velike kurilne naprave z močjo >50 MW). V načrtu imamo zmanjšanje NOx izpustov. Tovarne Renault predvidevajo prilagoditev kurilnih naprav novim zahtevam. Razmišljamo o postavitvi nove kurilnice, ki bo bolj energetsko varčna, da ne bi bile uvrščene med IED naprave.

streh je veliko, vendar zelena

arhitektura šele postaja zaželeni element bivalne kulture. Kupci se redko

odločajo za zeleno ureditev predvsem zaradi cene. Tudi

zakonodaja ni pisana v prid

zelenim streham. Razen v

Ljubljani. V tujini je zanimanja veliko več, skoraj vsaka novogradnja ima že del zelene

infrastrukture. V sodelovanju z

Biotehničnim centrom v Naklu in partnerji iz tujine pripravljajo

v podjetju Humko tudi nov kurikulum za srednje šole in

fakultete, ki bo poučeval o urbanem vrtnarstvu. Več o zeleni arhitekturi in o poslovni

usmeritvi podjetja Humko je povedal njegov direktor

Tomaž Čufer.

Smo sistemski dobavitelji celotnih rešitev zelene infrastrukture in dobavljamo predvsem gospodarstvu, nekaj tudi javnim ustanovam.

Prodaja se povečuje, vendar počasi, saj je še vedno veliko uporabe navadnih materialov ali cenejših izvedb, kot so uporaba vrtne zemlje ali samo mlete opeke na strehi. Namesto zadrževalno drenažnih plošč se uporabljajo čepasta folija ali tanki sistemi ozelenitve, ki so poleti več ali manj presušeni, ker nimajo zadostne vodne kapacitete.

Kako bi opredelili zeleno arhitekturo, saj je to vaš posel?

Zelena arhitektura ima dober potencial, seveda z omejitvami, ki so značilne za Slovenijo. Pri nas recimo nadzornik spremeni projekt zelene strehe v peščeno streho, projektirani zeleni projekti se izvajajo minimalno. Večina projektov zunanje ureditve se na koncu prilagodi v minimalistično izvedbo. Slednje se dogaja samo pri nas, še v hrvaški Istri ni tega.

Kakšne so prednosti zelenih vertikalnih sten, kakšno tehnologijo uporabljate in kakšno je tržno zanimanje za ta vaš patent?

Prednosti zelenih sten so v zmanjšanju toplotne obremenitve mest, čiščenju zraka, biološki diverziteti, zmanjšanju hrupa, izboljšani mikroklimi, psihološkem učinku, čiščenju sive vode in zadrževanju meteorne vode v mestih. Še nekaj prednosti bi se našlo, kot je recimo povečana samooskrba, če bi gojili zelenjavo in zelišča, več delovnih mest.

Zelene strehe so že nekaj časa izziv več proizvajalcev, tudi vaš. Zakaj so zelene strehe pomembne za bivalno okolje in kako pogosto se kupci odločajo zanje? Ali zakonodaja podpira namestitve zelenih streh?

Učinki zelenih streh so podobni kot pri zelenih stenah, le da strehe niso vidne. Njih opazijo samo stanovalci nad nivojem zelene strehe.

Kupci se zelo poredko odločajo za zelene strehe, ker so dražje, v preteklosti in tudi še danes rade spuščajo, če hidroizolacija ni narejena kvalitetno. Premalo je dobre prakse, kjer bi se investitorji navdušili nad zeleno arhitekturo.

Zakonodaja ni pisana v prid zelenim streham, izjema je Ljubljana, kjer so obvezne pri določeni

33 108

večji površini zgradbe. Vendar se tudi tu predpis da obiti.

V tujini se udeležujete različnih sejmov. Kako je v tujini z zeleno arhitekturo v primerjavi s Slovenijo? Za katere vaše izdelke je na tujem največ povpraševanja?

V tujini je zanimanja in projektov veliko več.

Praktično vsaka novogradnja ima že del zelene infrastrukture in je to največji izziv arhitektov.

Pri tem prednjačijo severne države Evrope, Amerika, Kanada, Singapur in seveda Dubaj ter njegove bogate sosede. Začetek zelene arhitekture je bil na Japonskem, kjer je to tudi del njihove kulture in odnosa do okolja. V tujino prodamo največ panelov za zelene stene Soft Shell, vendar ne gre za velike količine. Do sedaj smo izvozili okrog 1.600 m2. Na Hrvaško vozimo veliko naših Vulkahum substratov za zelene strehe in zelena parkirišča, tudi zasajanja dreves je veliko.

Ste partner projekta VERTICAL PLANT LIFE, ki postavlja nov kurikulum za srednje šole in fakultete, ki bo poučeval o urbanem vrtnarstvu. Nam lahko poveste kaj več o vsebini kurikuluma, kdo sodeluje v projektu in kakšen je cilj projekta? Kateri del pokrivate vi?

Projekt je prijavil Biotehnični center Naklo in je usmerjen predvsem v zelene stene. Tehnični in teoretični strokovni del pokrivamo mi z našimi sistemi. Del kurikuluma pišemo pri nas, del pa Univerza Greenwich. Biotehnični center Naklo koordinira projekt in ureja celotno dokumentacijo ter končni kurikulum. Pri projektu sodelujeta še AC Terra iz Groeningna in Hadlow College iz Velike Britanije. Kurikulum obsega celoten proces planiranja, projektiranja, izvedbe in vzdrževanja zelenih sten. V ta namen smo tudi postavili dve zeleni steni na Biotehničnem centru Naklo, ki služita kot učni pripomoček. Cilj projekta je slediti razvoju zelene infrastrukture v izobraževanju in pripraviti študente na nove programe in poklice prihodnosti.

maj 2016

Prednost zelenih sten in

Tomaž Čufer

V zadnjem obdobju je v Sloveniji vse več zanimanja za vrtičkarstvo in vrtnarjenje. Tudi v občinskih strategijah trajnostnega razvoja postajajo zelene površine in zelene ureditve izziv. Koliko se vam to pozna v poslovanju?

Zeleno in bivalno okolje

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Zelena arhitektura v tujini prednost, pri nas preveč prezrta

okolje

Zeleno in bivalno okolje

Z ozelenitvijo streh in sten nad onesnaženost zraka Tanja Pangerl

Načrtovanje objektov v urbanem okolju

34 108

okolje

Načrtovanje objektov v urbanem okolju

maj 2016

Zelene strehe in stene prinašajo številne koristi, sistemov zanje pa je vse več. Med najpogostejšimi ozelenitvami streh so ekstenzivne ozelenitve, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so zato stroškovno najugodnejše. Ozelenitve so primerne za vse vrste stavb.

Najpogosteje se zanje odločajo individualni uporabniki, podjetja za svoje poslovne objekte, proizvodne hale, a tudi javni sektor, kjer so ozelenitve oziroma zelene strehe trend predvsem pri vrtcih, šolah in bolnišnicah. Pogosto se zanje odločajo hoteli, saj vidijo v tem priložnost dodane vrednosti za svoje goste. Kljub temu, da so zelene strehe in stene pomemben del trajnostne gradnje, njihov potencial še ni povsem izkoriščen. Kot vedno se zatakne pri financah.

V Parizu pa je zelena streha postala celo del zakonodaje za vse nove stavbe, kar lahko vsekakor pozitivno vpliva na klimo mesta. Lahko to pričakujemo tudi v katerem od mest v Sloveniji?

Pokončni vrt Patric Blanca v Musée des Arts Premiers Quai Branly, Paris; arhitektura: Jean Nouvel (2004). Vir: Irena Hlede.

Pokončni vrtovi

O

zelenitev notranjih in zunanjih sten, zidov ter ravnih in poševnih streh vse bolj dobiva na priljubljenosti v konceptu trajnostne gradnje.

Ne le zaradi okoljskih prednosti, ampak tudi zaradi vpliva, ki ga ima na počutje in bivanje.

Kot je povedala Irena Hlede iz Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia, je pomemben akter na tem področju francoski botanik Patric Blanc, ki se je že v svojih študijskih letih posvetil sistemom ozelenitve zidov stavb, v letih 1988 in 1996 pa je tudi patentiral koncept Pokončnega vrta (Vertical garden). Koncept izhaja iz izsledkov njegovih raziskav, da rastline za svojo rast ne potrebujejo zemlje, saj jim zemlja predstavlja le mehansko oporo. Po njegovih besedah so rastlinam dejansko potrebni le voda in v njej raztopljeni minerali, poleg izpostavljenosti rastlin dnevni svetlobi, in ogljikov dioksid, ki ga rastline potrebujejo za fotosintezo. Kot je opisala Irena Hlede, je Patric Blanc svojo teorijo utemeljil z raziskovanjem rastlin deževnih gozdov, kjer lahko le-te zaradi zadostne količine vode vse leto uspevajo v peščenih ali granitnih razpokah, na apnenčastih pečinah, v jamah, slapovih, na

stenah. To mu je bil dokaz, da lahko rastline uspevajo tudi na pokončnih površinah s skoraj nič zemlje, vendar z veliko vode. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, da se korenine rastlin ne zajedajo v zid, kar se doseže tako, da se plast pokončnega vrta popolnoma loči od osnovnega zidu. Pokončni vrt je postal zelo priljubljen pri številnih arhitektih v Franciji in po svetu.

G

lavna inovacija Pokončnega vrta, kot meni Irena Hlede, je v izrabi sposobnosti korenin, da ne rastejo le v globino zemlje, ampak tudi po površini, kot se dogaja tudi v naravnem okolju, kadar rastline rastejo na drevesnem lubju ali pokrivajo skale. Podporni sistem rastlin, ki prekrivajo zid, je v tem primeru precej lahek, saj ne vsebuje zemlje. Implementira se lahko v notranjosti ali v zunanjosti stavbe.

Izbor rastlin je narejen iz nabora avtohtonih rastlin in prilagojen podnebju, v katerem uspevajo. Pokončni vrt Patrica Blanca je sestavljen iz treh plasti: kovinskega okvirja, plasti PVC-ja in plasti klobučevine. Kot razlaga Irena Hlede, je kovinski okvir lahko obešen na zid ali samostoječ, ker ustvarja zračni sloj in deluje kot učinkovita toplotna in zvočna zaščita. Na kovinski okvir je zavarjena približno centimeter debela plast PVC-ja, kar pripomore k trdnosti

N

emške smernice za načrtovanje in izvedbo zelenih streh FLL delijo zelene strehe na ekstenzivne, pol-intenzivne in intenzivne zelene strehe. Najpogostejše so ekstenzivne zelene strehe, saj zanje ne potrebujemo debelega sloja substrata. Prav tako zanje ni potrebna posebna nega in kot takšne so ekstenzivne zelene strehe najcenejše. Zasaditev travnika na strehi je redkeje, saj se za njegovo vzdrževanje potrebuje ustrezen dostop z napravami za vzdrževanje, kot je kosilnica, valj idr. Vendar se trud pri tem izplača, saj je travnik kot zelena streha čist in neonesnažen, čemur je sicer travnik na tleh bolj izpostavljen.

P

oleg za oko prijetno sliko strehe, na katero imamo na primer pogled iz spalne sobe, prijetnega vonja in svežine rastlin, je pri zelenih strehah pomembneje to, da »sendvič« zelene strehe, ki vključuje sloj za zadrževanje vode, plodni substrat in rastline, poleti zmanjšuje pregrevanje strešne konstrukcije, pozimi pa ščiti pred toplotnimi izgubami. Tako se zmanjšuje potreba po uporabi klime ali gretja. Poleg

P

rojektov za ozelenitve streh in sten je in jih bo vse več. Nekateri se za zelene strehe odločijo zaradi prestiža, večina pa zaradi klimatskih in komunalnih potreb ter razširitve uporabne površine. Izboljševanje mikro klime v mestih zmanjšuje vpliv pregrevanja asfalta in zmanjšuje nastajanje t. i. »urban heath islands«. Ta pojav se pojavlja v gosto grajenih mestnih območjih, kjer je zrak poleti nekoliko stopinj višji kot v predmestju, kjer je gostota poseljenosti manjša.

Miha Gorjanc, direktor, MGing d.o.o.

Z

elene strehe so primerne za praktično vsako vrsto objektov. Od dekorativne ozelenitve strehe ptičje hišice do velikih industrijskih površin ravnih streh. Najpogostejše so ozelenitve ravnih streh, poševne ozelenjene strehe se izvajajo redkeje predvsem zaradi nekoliko višje cene izvedbe. Pri načrtovanju zelenih streh je potrebno biti pozoren predvsem na ustrezno hidroizolacijo, ki je odporna na vdor korenin, na ustrezen zaščitni sloj, ki preprečuje mehanske poškodbe hidroizolacije, drenažni sloj, ki zagotovi odvodnjavanje odvečne vode, tudi na vegetacijski sloj, ki predstavlja rastlinski substrat kot osnovo za rast rastlin, in na vegetacijo, ki je lahko ekstenzivna ali intenzivna, odvisno od želje naročnika.

P

ri izbiri vrste ozelenitve streh je potrebno vedeti, da so ekstenzivne ozelenitve nezahtevne za vzdrževanje, intenzivne pa potrebujejo več vzdrževanja. Pri izbiri je potrebno kot

108

okolje

Tanja Herr Miha Gorjanc

foto: arhiv podjetja

foto: Biljana Gaurina

35 elene strehe predstavljajo večkratno korist za tiste, ki živijo neposredno pod zeleno streho, kot tudi za tiste, ki lahko do zelene strehe pristopajo. Zelene strehe so dobrodošle na družinskih hišah in večstanovanjskih zgradbah, na šolah, vrtcih, še posebej pa so zanimive za hotele. Pri projektiranju je potrebno predvideti vrsto zelenja, ki nadalje definira debelino podlage. Iz tega izhajajo tudi vsi ostali elementi projektiranja, kot so statična obremenitev, višina zidov, znotraj katerih je potrebno postaviti vse sloje, mesto in število odtokov idr.

elene stene se lahko uporabljajo v notranjosti stavbe ali na zunanjem delu stavbe.

V našem klimatskem področju ni veliko primerov zunanje ozelenjene stene oziroma zidov.

V vsakem primeru zelene stene zahtevajo več nege in bolj sofisticirano upravljanje namakanja in polnjenja kot zelene strehe. Prav tako zunanji ozelenjeni zidovi niso poceni. Ljubezen do zelenega nima meja. Ob estetiki in ugodni mikroklimi, ki ustvarja bolj svežo in vlažno okolico, je zelena stena izbira za tiste, ki se želijo s tem tudi ukvarjati. Gre namreč za zahtevnejšo strukturo od zelene strehe.

prvo upoštevati uporabno vrednost, ki naj bi jo imela zelena streha. V kolikor je predvidena samo kot poraščena nepohodna streha, je za te namene ustrezna ekstenzivna ozelenitev s trajnicami homulic. V primeru, da služi streha kot prostor za oddih in rekreacijo ljudi, je primerna intenzivna ozelenitev s travo, grmovji in drevesi. Najpogostejše so enostavne lahke ekstenzivne ozelenitve. Zelene strehe objekte poleti ščitijo pred pregrevanjem, pozimi pa nudijo dodatno toplotno izolacijo. Dajejo tudi mehansko zaščito vitalnih slojev strehe, zadržujejo vodo ob poplavah, pripomorejo pa tudi k vlaženju zraka okolice in zaščiti pred hrupom.

I

z leta v leto beležimo vse večje povpraševanje po zelenih strehah, kar kaže na to, da so zelene strehe v trendu zelene prihodnosti načrtovanja objektov. Naročniki so mali in veliki zasebni investitorji (hiše, poslovni objekti, proizvodnje hale) in tudi javni sektor (vrtci, šole, bolnišnice idr.). Najpogostejši naročnik je mesto Ljubljana in z njo povezani projekti, saj je nenazadnje zelena prestolnica Evrope. Kljub

maj 2016

Z

Z

Zlatka Poličar

Tanja Herr, strokovna podpora za Fibran Nord d.o.o., Green Box d.o.o. Zagreb

ntenzivne zelene strehe je potrebno redno vzdrževati. Najstarejše zelene strehe, za katere vem, so štiri strehe na Rockfeller centru v New Yorku, ki so bile narejene v letu 1938, torej so stare 77 let, z nespremenjeno bitumensko hidroizolacijo.

Irena Hlede

Večstranske koristi ozelenitve stavb

I

foto: Foto Sinkovc

K

ot je poudarila Irena Hlede, so se pokončni vrtovi izkazali kot zelo učinkovito orodje tudi za obnovo zraka in vode povsod, kjer so velike obremenitve s človeško aktivnostjo.

Pokončni vrt je tudi pomembno okolje biotske raznovrstnosti, predvsem v mestu.

tega ščiti hidroizolacijo ali drugo strešno kritino pred staranjem (UV sevanjem) in mehanskimi poškodbami. Podaljšana življenjska doba hidroizolacije pa prinaša neposredne finančne koristi. Na zelenih strehah se lahko posadijo tudi zelenjava, sadje in začimbe. Hkrati je zelenjava, ki jo sami vzgojimo, slajša in bolj zdrava, ne samo zaradi tega, ker ne uporabljamo pesticidov, ampak že samo vzgajanje rastlin predstavlja svojevrstno terapijo in sprostitev od urbanega življenja.

foto: arhiv podjetja

strukture in ji zagotavlja vodno neprepustnost.

Na koncu sledi še klobučevina iz poliamida, ki je varna pred koreninami, prav tako pa s svojo vpojnostjo omogoča homogeno razporejanje vode. Zalivanje pokončnega vrta poteka z vrha strehe, pri čemer so najboljše rešitve za zalivanje izrabljene vode, kot so siva voda, deževnica ali odpadna voda prezračevalnih naprav. Teža takšnega vrta, skupaj s podkonstrukcijo, je manj kot 30 kilogramov na kvadratni meter, zato je pokončni vrt mogoče namestiti ob poljubno visokem zidu.

36

temu pa je položaj zelenih streh na področju trajnostne gradnje v Sloveniji še premajhen glede na trajnostne prednosti, ki jih sicer ponujajo zelene strehe.

okolje

108

Načrtovanje objektov v urbanem okolju

P

ri nas izvajamo ekstenzivne in intenzivne sisteme zelenih streh blagovne znamke MG zelene strehe, ki so plod 10 letnih raziskav in izvedenih streh širom po Evropi. Vzdrževanje ekstenzivnih streh poteka na eno ali dve leti.

Gre predvsem za pognojitev rastlin in čiščenje morebitnih nesnag s površine. Za intenzivne ozelenitve streh je vzdrževanje zahtevnejše in se izvaja pogosteje, saj je potrebno rastline zalivati, kositi, obrezovati, odvisno od zasajenih rastlin. Življenjska doba ozelenjene strehe pa je omejena z življenjsko dobo izolacijskih materialov oziroma konstrukcije objekta 50 let plus.

Ozelenitev prostora povečuje storilnost Zlatka Poličar, ekspert za okoljevarstvene standarde, Si.mobil d.d.

V

Si.mobilu je odgovornost do okolja in zaposlenih globoko vpeta v poslovanje. Vsi naši prostori so opremljeni z materiali, ki so okolju prijazni in energetsko učinkoviti. Pred nekaj leti, ko je bilo potrebno sanirati streho, smo upoštevali okoljski vidik. Odločili smo se, da streho saniramo na način ekstenzivne ozelenitve. Razlogi za to so boljša izolativnost strehe, izboljšanje učinka pregrevanja zadnje 3. etaže stavbe in odnos Si.mobila do okolja.

Na poslovni stavbi imamo 2/3 ekstenzivne zelene strehe, kar pomeni približno 600 m 2.

V pritličju, kjer je vhod v poslovno stavbo, imamo dve zeleni steni, ki skupaj merita 30 m 2.

Z

elena streha je ekstenzivna (lišaji) in ni potrebno posebno vzdrževanje. Rastline na zeleni strehi ne potrebujejo veliko hranil, vode, preživijo zimo. Stanje preverimo enkrat na leto in po potrebi streho očistimo. Zeleni steni se napajata avtomatsko z vodo iz rezervoarja. Občasno je potrebno obrezati in očistiti liste in zasaditi potaknjence, kar pomeni minimalno vzdrževanje in nizke stroške.

Z

a zeleno steno smo se odločili, ker smo želeli vsem pokazati naš odnos do okolja

in zdravja. Zelenje proizvaja kisik, povečuje relativno vlažnost ter zmanjšuje vsebnost nekaterih škodljivih spojin v zraku. Prav tako znižuje temperature in količino prašnih delcev ter blaži hrup in moteče zvoke. Skratka, vsaka rastlina je nekakšna mini klimatska in čistilna naprava. Glavna učinka ozelenele strehe sta boljša izolativnost strešne površine in znižanje toplotnih izgub, s čimer dosežemo energetsko in stroškovno učinkovitost. Prednost ekstenzivne strehe je njena lahkotnost. Njena površina je živa, prijazna okolju.

Z

elene stene in ostala ozelenitev v poslovni stavbi zmanjšujejo občutljivost na stres ter krepijo odpornost, dvigujejo zračno vlažnost, rastline uporabljajo ogljikov dioksid, proizvajajo kisik, očistijo zrak škodljivih snovi, zmanjšujejo prisotnost spor in bakterij, vplivajo na zdravje in počutje (manj glavobolov, prehladov, utrujenosti idr.), izboljšujejo razpoloženje in tako pomagajo povečevati storilnost. Poleg naštetega smo med zelenjem našli tudi prostor za naša številna ekološka in družbeno odgovorna priznanja. Zeleni steni pomirjata in sproščata poslovne partnerje, ko čakajo na sprejem ter pošiljata ekološko sporočilo brez izgovorjenih besed.

maj 2016

Promocija

Šele v zadnjih letih se trend zelo počasi obrača v korist v Sloveniji vzgojenih sadik. Žal pa tudi na tem področju ne gre brez nepoštenih praks.

Ker kupci iščejo domače, prodajalci marsikatero trajnico, ki jo uvozijo iz držav EU, okitijo s trditvijo, da je zrasla v domači vrtnariji. A kupci vedno bolj znajo ločiti zrno od plev.

Ozaveščeni kupci, ki znajo prepoznati zaupanja vredne sadike, so najboljši garant za razvoj samooskrbe. K sreči pa so vedno bolj iskane posebno sadike, ki za svojo rast ne potrebujejo kemičnih pomočnikov, kot so umetna gnojila, pesticidi, raznorazni preparati, rastni stimulatorji in podobno.

Pojasnite razliko med avtohtono in doma vzgojeno.

Med avtohtone trajnice ne moremo vključevati vseh tistih, ki so doma vzgojene, pač pa samo tiste, ki rastejo tudi v naši naravi. Torej ne samo po vrtnarijah in vrtovih. Isto merilo se uporablja za avtohtone olesenele rastline, drevesa in grmovnice, ki rastejo v naravi in jih uporabljamo v okrasnih nasadih. Te obravnava gozdarska stroka, sadike pa gojijo gozdarske in okrasne drevesnice.

Drugačna merila veljajo pri določanju avtohtonosti starih kulturnih rastlin, vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in živalskih pasem. Te so avtohtone, če se že od nekdaj pojavljajo v našem prostoru. Dolgo časa smo jih zanemarjali, ker se težko kosajo z modernimi po ekonomski donosnosti. Jim pa sedaj ponovno priznamo posebno vrednost zlasti pri skrbi za biotsko pestrost in ekološko kmetovanje. Če smo v dilemi, ali je neka trajnica v Sloveniji avtohtona, torej raste v naši naravi ali ne, dobimo odgovor na to vprašanje v knjigi Mala flora Slovenije. To je prava botanična biblija.

Nobene dileme pa nima vrtnarska stroka, pa tudi domači proizvajalci komposta, ki so vsi kritični do liberaliziranega uvoza slabih gnojil in zemlje. Kaj bi morali spremeniti? Kaj uporabljate v vaši vrtnariji?

V naši vrtnariji uporabljamo predvsem čisto navadno vrtno zemljo. Saj bodo sadike

37 108

Moderne vrtnarske tehnologije in moderni vrtnarski materiali globalno zelo veliko prispevajo k onesnaževanju zraka in zemlje na različne načine. trajnic, ki jih gojimo, rasle po naših vrtovih in javnih zelenih površinah, v naši navadni domači zemlji, sestavljeni iz treh osnovnih komponent. To so glinasti in peščeni delci, ki so skozi milijone let nastali iz naših, sicer zelo različnih kamnin, ter humusna, organska gnojila, ki izhajajo ali bi vsaj morala izhajati iz našega okolja. Pomožnih materialov, tudi gnojil, pripeljanih od daleč ali industrijsko pripravljenih, se izogibamo. Prepričani smo namreč, da moderne vrtnarske tehnologije in moderni vrtnarski materiali globalno zelo veliko prispevajo k onesnaževanju zraka in zemlje na različne načine. Že samo transporti na velike razdalje puščajo močan ogljični odtis, kaj šele predelava in priprava različnih rastnih substratov. Evropsko vrtnarstvo bazira na šoti in šotnicah predvsem zato, ker so lahke in omogočajo relativno ekonomičen transport na velike razdalje. Torej moderni materiali in moderne tehnologije, tudi moderni rastlinjaki, omogočajo in stimulirajo gojenje netrpežnih sadik s kratko življenjsko dobo, ki jih je treba kupovati vedno znova in znova, čeprav po botaničnih lastnostih sodijo med trajnice. To ni nič drugega kot spodbujanje potrošništva in onesnaževanje okolja. Poleg tega izkoriščanje

maj 2016

Katere trajnice so številka ena v Sloveniji, ko govorimo o doma vzgojenih, trpežnih in izjemno raznovrstnih, za najrazličnejše namene uporabnih? Prav gotovo tiste, ki so jih vzgojili v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič v Vitovljah pri Šempasu. In kako je ta vrtnarija nastala?

Jožica Golob-Klančič, po izobrazbi krajinska arhitektka, pravi, da sta jo z možem, strojnim inženirjem, gradila desetletja, z veliko dela in raznovrstnega znanja, potrpežljivosti in ljubezni.

Danes vrtnarijo vodi hči, ki je diplomirala iz agronomije, njihove trajnice pa poznajo vsi, ki znajo razločevati med doma vzgojenimi trpežnimi trajnicami in tistimi iz uvoza ali na hitro vzgojenimi. Jožica Golob-Klančič je sicer kritična do uvoza nekakovostnih sadik, gnojil, substratov, potrošništva in neznanja, a je hkrati optimistična. Opaža spremembe v spoštovanju domačega.

Jožica Golob-Klančič

Kot strokovnjakinja, ki že nekaj desetletij vzgaja trpežne domače trajnice in se zavzema za strokovno načrtovanje vrtov in javnih nasadov, zagotovo lahko ocenite, ali v Sloveniji vendarle bolj sadimo domače sadike, zlasti tiste, ki potrebujejo manj umetnih gnojil in pesticidov?

Samooskrba in trajnice

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Vedno več slovenskih kupcev ceni doma vzgojene sadike

okolje

Samooskrba in trajnice

38 108

okolje

šotišč v naravi pušča za seboj devastirane pokrajine. Da ne govorimo o vseh mogočih kemičnih pripravkih, ki sicer vedno pogosteje nosijo oznako 'naravi prijazno', ker so malo manj strupeni, morda celo nestrupeni, so pa še vedno povezani z veliko porabo fosilnih goriv.

In rešitev?

Tista, ki je najtežja. Spremeniti miselnost potrošnika-kupca. Bojim se, da z zakonodajo ob vsesplošnem pospeševanju globalizacije in raznoraznih prostotrgovinskih sporazumih ne bomo kaj dosti opravili. No, veliko bi lahko naredili že s tem, da domačim materialom in domačim pridelovalcem ne bi postavljali neživljenjskih ovir pri recimo ekološkem certificiranju. Spreminjanje miselnosti je mukotrpen proces, ki se je k sreči že začel. Moji starši in moji učitelji so nas še učili dela z zemljo in njenega kultiviranja v skladu z naravo, tudi pri žlahtnih okrasnih rastlinah, ne samo pri užitnih. Dati prednost domači zemlji in domačim organskim gnojilom bi med drugim pomenilo tudi aktiviranje in razvoj domačega znanja, domačih delovnih mest in boljše izrabe naših plodnih tal.

Ne le gnojil, na trgu je tudi vse več uvoženih rož. Hkrati pa se že pojavljajo domači pridelovalci. Vaša vrtnarija je največji pridelovalec trajnic v Sloveniji. Kakšno mesto si zasluži ta del pridelave in uporabe tal v celotni strategiji samooskrbe Slovenije?

rastlin zelo na hitro in poceni. To žal velja tudi za tiste, ki se deklarirajo kot trajnice in bi torej morale v vrtnih pogojih živeti vrsto let, nekatere tudi desetletij. V resnici pa se na slovenskem trgu proda ogromno trajnic, ki marsikdaj preživijo v naših vrtovih le kratek čas. Ker pa so ob nakupu lepe in poceni, jih mnogi kupujejo vedno znova in znova. Torej so mnoge trajnice, ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej EU, privzele funkcijo enoletnic. To pri neukih kupcih povzroča dileme, ker ne vedo, kakšna je v resnici osnovna razlika med enoletnicami in trajnicami – v trajanju torej. Zato se počasi uveljavlja strokovni termin 'trpežne vrtne trajnice', ki označuje tiste trajnice, ki sodijo po svojih vrstnih in sortnih lastnostih med prilagojene na lokalno klimo in lokalne edafske, talne pogoje, hkrati pa so kot sadike tudi vzgojene na način, ki jih ne pomehkuži in torej omogoča trajanje. Razmnoževanje in gojenje sadik 'trpežnih vrtnih trajnic' je strokovno zelo zahtevno vrtnarsko delovno področje, povezano tudi z veliko ročnega dela.

Kot govori statistika, je 95 %, po nekaterih podatkih celo več, okrasnih rastlin, prodanih v Sloveniji, pripeljanih od drugod.

Kot govori statistika, je 95 %, po nekaterih Vaša vrtnarija je bila za vas zagotovo trda podatkih celo več, okrasnih rastlin, prodanih strokovna in življenjska izkušnja. v Sloveniji, pripeljanih od drugod. Od časov Specializirana vrtnarija vzgojo trpežnih sadik osamosvojitve Slovenije se žal ta procent stal- Je bila. Inza vem, da v splošni poplavi od druponudbo v Sloveniji. no povečuje. To je grozljiv podatek, ki govori god pripeljanih poceni sadik trajnic slovenski o globalizaciji in našem potrošništvu, saj so pridelovalci sadik trajnic nimamo veliko konSADIKE MEDOVITIH TRAJNIC to v veliki večini rastline 'za enkratno upo- kurenčnih prednosti. Zato je treba potrošnike rabo', torej na hitro vzgojene nekje v tretjem stalno izobraževati in ozaveščati o prednostih svetu ali s pomočjo cenene delovne sile nekje sadik, ki so bile pridelane v bližini na asketski v EU. Sploh pa z modernimi tehnologijami, ki način. To omogoča njihovo preživetje v naših omogočajo gojenje ogromnih serij posameznih vrtnih tleh brez uporabe kemije, rastnih

substratov in gnojil od drugod. Moram reči, da naše desetletja trajajoče strokovno delo počasi daje rezultate in vedno več slovenskih kupcev ceni naš trud in kupuje naše sadike. Kljub temu pa z našim načinom dela ni pričakovati velikih, zlasti pa ne hitrih zaslužkov. Tudi našo vrtnarijo in njeno strokovno ekipo sva z možem gradila desetletja in jo je že prevzela nova generacija. Hčerka je spremljala njen razvoj od otroških let, zaključila univerzitetni študij agronomije, se poglobljeno izobraževala tudi v tujini in še vedno išče nova znanja. Zato, da bi jih nato lahko prenašala v vrtnarijo in zainteresiranim v stroki. Zaradi vsega tega je slovenskih pridelovalcev sadik trajnic zelo malo.

Vaša vrtnarija je v Sloveniji zelo znana.

Res se lahko pohvalimo z domačo vzgojo trajnic od začetka do konca. Mlade rastline so pri nas vidne celo leto in ne samo občasno. Pri nas nabavljamo mlade sadike ali sadike brez zemlje iz tujih rastlinjakov in matičnjakov le izjemoma, kadar iščemo nove sorte za preizkušanje in razmnoževanje. Količinsko to pomeni morda nekaj promilov naše pridelave sadik.

Pa še o samooskrbi.

V celotni strategiji samooskrbe Slovenije trajnice seveda nimajo enake teže kot recimo pridelava hrane. Glede na dvig kulture urejenega okolja in čedalje večje vloge trpežnih trajnic pri tem verjamem, da bo potreba po sadikah trajnic samo še naraščala. Pri siceršnjem spodbujanju naravi prijaznega vrtnarjenja brez in s čim manjšim ogljičnim odtisom zkemije najbogatejšo vloge trajnic pri trajnostnem razvoju države ni smiselno zanemariti.

Tudi v mestih se nekaj spreminja. Sprejemajo trajnostne urbane strategije, občine prostorske načrte in opazna je usmeritev k zelenitvi bivalnega prostora. Lahko ocenite, da gre za premik v krajinskem urejanju prostora

Trajnice GOLOB-KLANČIČ

V SLOVENIJI VZGOJENE SADIKE TRPEŽNIH TRAJNIC

Gojimo tudi rastline za zasaditev krožišč in ostalih javnih površin, zelene strehe, medovite rastline, rastlinske čistilne naprave. Skupaj preko 1200 vrst in sort, več na www.trajnice.com Kontakt: 05 307 88 10, trajnice@trajnice.com, naslov: Vitovlje 18, 5261 Šempas Gojimo preko 1200 vrst in sort, med njimi so takšne, ki jih imajo rade

Promocija

maj 2016

Vrtnarija, v kateri nudimo brezplačne zasaditvene skice in svetovanje za pri nas kupljene sadike.

39 Trajnostnim urbanim strategijam se res namenja vedno več pozornosti in tu ima pomembno vlogo tudi krajinska arhitektura. Ali bi jo vsaj morala imeti. Ker sem sama krajinska arhitektka 'stare šole', diplomo sem namreč pridobila, preden se je ta študij v Ljubljani sploh oblikoval, in so nas učili, da je načrt krajinskega arhitekta zaključen takrat, ko rastline v njem začnejo opravljati svojo funkcijo in ne takrat, ko so narisane na papirju, se seveda z moderno krajinsko arhitekturo ne morem prav poistovetiti. Tudi zato ne, ker je naš študij zahteval poznavanje vseh različnih rastlinskih skupin, ki se v krajinski arhitekturi uporabljajo. Torej od dreves, grmovnic, trajnic, enoletnic do čebulnic in trate. Poleg tega smo te rastline morali znati vzgojiti, jih uporabiti v projektih, poskrbeti za izvedbo zasaditve in potem tudi za vzdrževanje nasadov.

Kaj moramo vedeti o trajnicah, če želimo, da nam zares polepšajo domače in javno okolje?

108

Čebelarska zveza Slovenije je prepoznala naša prizadevanja kot pomembna za trajnostni razvoj čebelam prijaznega vrtnarjenja in veseli smo njenega priznanja.

NAJSODOBNEJŠI

CENTER

O tem bi lahko veliko govorila, a naj omenim bistveno. Najprej nam mora biti jasno, kakšne in katere rastline sploh sodijo med trajnice. Še vedno je namreč velikokrat zaslediti napačne interpretacije in polresnice o tem, kaj so trajnice, celo pri tistih, ki naj bi bili vrtnarski strokovnjaki in pišejo o vrtnarstvu ali se pojavljajo na televiziji s svojimi nasveti. Tako marsikdo med trajnice prišteva tudi drevesa in grmovnice, kar je popolnoma zgrešeno. Trajnice v vrtnarskem pomenu so le tiste 'trajne rastline', ki nimajo olesenelih delov, so torej zeljnate, prenašajo lokalne zime in živijo vsaj več let, lahko pa tudi desetletja in desetletja na istem mestu. Drevesa in grmovnice torej sodijo med olesenele rastline in ne med trajnice. Afriška vijolica (Saintpaulia ionantha) n.pr. je zeljna-

ZA RAVNANJE Z

NEVARNIMI

okolje

in za drugačen status krajinske arhitekture v okolju ali ne? Kako vzpostaviti harmonijo dreves, grmovnic in trajnic z lesom, betonom in kamnom?

ODPADKI

V KIDRIČEVEM.

Kaj pa danes?

Opažam in pozdravljam vsesplošno gibanje za pridelavo lastne hrane pri vrtičkarjih, kot tudi skrb za čim bolj naravno pridelavo hrane za tržne namene s čim krajšo potjo od pridelave do uporabe. Poudarila bi tudi nekatere akcije Čebelarske zveze Slovenije, ki je zavezana skrbi za zdravo okolje. Ena takšnih akcij je izobraževanje mladih čebelarjev v okviru šolskih čebelarskih krožkov. Naša vrtnarija že nekaj let sponzorira sadike medovitih trajnic za oblikovanje medovitih vrtov ob šolskih čebelnjakih. Skrbimo tudi za solidno ponudbo brez kemije doma vzgojenih medovitih trajnic za sajenje po vrtovih in javnih zelenih površinah.

ta rastlina, a je trajnica le v svoji domovini, v svetli senci pod tropskimi drevesi. Pri nas pa jo gojimo kot sobno rastlino, ker dobro prenaša relativno pomanjkanje sončne svetlobe, potrebuje pa vse leto sobno temperaturo. Tiste rastline torej, ki bi pri nas pozeble, ne moremo šteti med vrtne trajnice.

Kaj predlagate komunalnim podjetjem, ki si želijo urediti zeliščne ekološke nasade?

Za komunalna podjetja, ki želijo zasajati trajnice v okrasne in druge namene, kot za vse druge, ki se s sajenjem ukvarjajo, naj povem, da uspehe dosegamo samo s strokovnim pristopom. Če nimajo dovolj strokovnih znanj, naj jih pač poiščejo pri strokovnjakih, specialistih za trajnice. Osnovno pravilo je seveda trpežna sadika na pravo mesto, če želimo malo dela z vzdrževanjem, dobro uspevanje in dolgo življenje trajnic.

Slovenija Prevzemamo odgovornost.

Sooblikujemo prihodnost.

Kako se da preživeti s trajnicami?

Gojenje trpežnih sadik trajnic vsekakor sodi med delovno intenzivne dejavnosti, ki pa poleg nemalo ročnega, tudi fizično zahtevnega dela, zahteva veliko znanja. To nikakor ni delo za tiste, ki bi radi dobro živeli z malo lahkega dela! Tisti pa, ki imajo trajnice radi in so pripravljeni trdo delati, z njimi lahko tudi preživijo. To ne velja samo za Slovenijo.

www.saubermacher.si

+386 2 6202 300

maj 2016

V bližini mest nastajajo vinogradi, čebelnjaki.

Ponekod načrtno spodbujaj sajenje medovitih rastlin na javnih površinah. Tudi vi ste dobili priznanje čebelarske zveze Slovenije. Postaja zelena Slovenija razvojna priložnost in nova kakovost bivanja?

Torej so mnoge trajnice, ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej EU, privzele funkcijo enoletnic.

Promocija

Našim krajinskim arhitektom danes nikakor ni lahko tudi zato, ker lebdijo med teorijo in prakso. Vse premalo imajo možnost za pridobivanje znanja o rastlinah in njihovi uporabi. Bolj so doma pri neživih materialih in računalniških programih. Zato večina naših diplomantov krajinske arhitekture dela bolj v upravnih in planerskih dejavnostih kot pa v projektiranju zelenih površin in se skoraj ne spuščajo v njihovo izvedbo in vzdrževanje.

Toda, kjer je volja, je tudi pot. In tisti krajinski arhitekti, ki se bodo zelo potrudili, bodo tudi v Sloveniji lahko prispevali k trajnostnemu razvoju in ozelenitvi našega urbanega in bivalnega okolja.

Slovenska znanost stane državo toliko kot nogometaš Ronaldo

Znanost in okolje

maj 2016

Na Institutu Jožef Stefan so nedavno odprli nov evropski center za okoljske znanosti.

Sicer pa dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS, pravi, da ne ve, kdo se pri njih ne bi ukvarjal s trajnostnim razvojem, saj ti dve besedi v komunikaciji ne uporabljajo. Kajti vse, kar delajo, je namenjeno razvoju vrhunskih tehnologij, ki bodo prispevale k trajnostnem razvoju družbe. Vprašanje seveda je, koliko lahko delajo in raziskujejo, saj Slovenija daje zdaj iz proračuna za znanost 0,40 % BDP, leta 2011 pa je dajala 0,60 %. Ob zmanjšanju sredstev je za Slovenijo še večji izziv, kakšna je organizacija celotnega inovacijskega sistema in kako je sposobna podpreti mlade raziskovalce. Ob vsem tem dr. Jadran Lenarčič postreže s podatkom, ki je bil sicer v javnosti nekoliko prezrt, da se IJS uvršča med najboljše raziskovalne organizacije v Evropi.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Zdaj ste v tretjem mandatu na čelu Instituta Jožefa Stefana. Znani ste po kritičnih ocenah o vlogi znanosti, raziskovanju, znanju in ustvarjalnosti v mladi državi, ki je letos stara petindvajset let. Ali politika še vedno obravnava znanost predvsem kot strošek ali vidi v njej srce za drugačen razvoj Slovenije? Se vam ne zdi, da tudi domača znanost in stroka nista dovolj prodorni v različnih podsistemih družbe za razvojni preobrat Slovenije?

Stanja na tem področju ni mogoče hvaliti.

Dejstvo je, in tega se ne da skrivati, da se s področjem znanosti in tehnološkega razvoja ter sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom ne ravna tako, kot bi bilo mogoče in kot bi bilo potrebno, da bi se Slovenja približevala razvitim. Veliko je napačnih mnenj in veliko neznanja o tem, kako prihaja do znanstvenih rezultatov in kako se ti prenašajo v prakso.

Mnogi kar počez ocenjujejo, da je znanost na javnih zavodih izvrstna, da pa znanstveniki nočejo delati za gospodarstvo. V resnici ne velja ne prvo in ne drugo. Razen v posameznih primerih je naša znanost glede na EU povprečna, prenosov v prakso pa je glede na pogoje, vlaganja države in gospodarstva, veliko. Vendar to ni zaradi sistema, temveč zaradi posameznih idealistov in entuziastov, znanstvenikov in prosvetljenih gospodarstvenikov. O prodornosti domače znanosti sem že v preteklosti

dr. Jadran Lenarčič

40 108

okolje

Znanost in okolje

govoril s prispodobo dirkalnega konja. Imamo ga zaprtega v hlevu in ga hranimo le toliko, da ne izdihne. Potem se čudimo, zakaj ne zmaguje.

Najbolj me torej jezi, da imamo potencial, da bi zmagovali, pa tega ne izkoristimo. Zaradi varčevanja smo ugasnili tudi luč na koncu tunela, če se malo pošalim. Še ena vaša izjava je zelo odmevala, in sicer, da Slovenija že premore svojo Silicijevo dolino. S katerimi projekti in dosežki Instituta Jožefa Stefana bi ilustrirali to trditev? Kateri vaš raziskovalni dosežek bi izpostavili kot poseben pospešek gospodarski uspešnosti in konkurenčnosti Slovenije?

Pravzaprav sem mislil, da bi jo lahko imeli, če bi malo pogledali okoli sebe in se organizirali.

Na ljubljanskem Viču je namreč zbrana večina tehniških in naravoslovnih fakultet ter inštitutov v državi. Tu se nahajajo odlični raziskovalci, profesorji, študentje. Tudi nekatera podjetja so že tu, kot sta, vzemimo, Cosylab in Balder, ki temeljita na znanju iz te »doline«, in Tehnološki park Ljubljana. Če bi naredili nekaj urbanističnih potez, pritegnili s smelimi vlaganji v tehnološke centre čim več gospodarskih organizacij oziroma njihovih razvojnih oddelkov, bi morda prišli do fenomena, kot je kalifornijska Silicijeva dolina. Ko me že vprašujete po dosežku, ki je prispeval gospodarski uspešnosti, sem ga v resnici že navedel, ko sem omenil obe

41 Ne poznam raziskovalca, ki bi nekaj odkril in ki ne bi želel, da bi njegovo odkritje prišlo v vsakdanjo uporabo. Vem, da se ponavljam.

Vendar je pomembno vedeti, da raziskovalci ne dobimo plače od inštituta in potem delamo, kar se nam zdi. Vsi naši prihodki namreč prihajajo preko projektov, ki jih nekdo pri nas naroči in jih potem izvajamo v skladu s predvidenimi cilji. Tako pridobimo denar za svoje plače ter potrebne materialne stroške in druge reči, mislim na raziskovalno opremo in vzdrževanje osnovnih sredstev. Projekti, ki prihajajo iz javnih virov, so praviloma generične narave in javno dostopni. Projekti neposrednih naročnikov, večinoma gospodarstvo, pa se nanašajo na bolj konkretno aplikacijo in niso javno dostopni.

In česa je več?

Z vidika razvoja in relevance inštituta ter z vidika družbe je pomembno, da delamo uravnoteženo eno in drugo, da vlagamo v lastni razvoj in da prenašamo naše znanje k naročnikom. V vseh petindvajsetih letih Slovenije je s projekti, ki jih naroča gospodarstvo, problem. Preprosto jih je premalo. Delno zato, ker se gospodarstvo ne zanima za nova znanja ali tehnologije, delno zato, ker država takih raziskav ne spodbuja s sofinanciranjem in drugimi inštrumenti v dovolj velikem obsegu. Z velikim veseljem pa moram povedati, da je tudi pri nas kar nekaj podjetij, ki temeljijo svoj razvoj na sodelovanju z znanstveno sfero in da se, kot pravite, kažejo znaki preporoda tudi pri nekaterih drugih.

Poudarjate, da delate uravnoteženo. Vam tak status omogočajo rezultati? Institut Jožef Stefan je po evropskih merilih visoko uvrščena raziskovalna inštitucija. Ali ste to mesto dosegli tudi zaradi obsega mednarodnega znanstvenega sodelovanja? Tudi Horizont 2020 vam je ponudil možnost za nove projekte. Kje ste uspeli?

Naš inštitut je bil od nekdaj močno vpet v mednarodni prostor. Z evropskimi projekti smo se v tem pogledu še dodatno utrdili. Po podatkih European Research Ranking, ki upošteva več različnih kriterijev glede obsega in prepletenosti evropskih sodelovanj, sodi Institut na 37. mesto v Evropi med vsemi univerzami, agencijami in inštituti. Če bi normirali na našo

Če pogledamo v domače gospodarstvo, so bili v zadnjih letih v Sloveniji v modi centri odličnosti, zdaj pa, kot da je njihov čas minil.

Kakšna je vaša ocena? Tudi grozdenje je mimo, Strategija pametne specializacije pa ponovno vzpostavlja povezave, ki so nekdaj že obstajale. Kako ocenjujete te procese?

Avstrijci so s centri odličnosti začeli v devetdesetih letih in jih še danes izvajajo. Pravkar sodelujem kot panelist v njihovem novem razpisu. Pri nas smo jih postavili za 3-4 leta in na njih pozabili. Podobno je tudi z drugimi inštrumenti, kot so bili kompetenčni centri, tehnološki centri, raziskovalni vavčerji. Kot če bi kmet kupil traktor in ga vozil, dokler bi v njem bil bencin. Ko bi bencina zmanjkalo, bi ga pustil na polju. Zdaj pa gledamo, ali bi prišli do bencina tako, da bi kupili še kakšen traktor.

Avstrijci so s centri odličnosti začeli v devetdesetih letih in jih še danes izvajajo. Pri nas smo jih postavili za 3-4 leta in na njih pozabili.

A vendar, kaj lahko prispeva k razvoju države Strategija pametne specializacije? Ali so izbrana ključna razvojna področja?

Najprej želim poudariti, da je pretok med znanostjo in gospodarstvom kompleksen proces, ki potrebuje dolgoročne, sistematične in persistentne ukrepe. V področju med znanostjo in gospodarstvom morajo raziskovalci videti priložnosti za svojo kariero. Prenos mora temeljiti na iskrenem interesu gospodarstva, vendar pa so državne spodbude v različnih oblikah ključne za ustvarjanje ustreznega okolja. Če teh ni oziroma niso redne in predvidljive, se prenosi dogajajo le sporadično.

V zvezi s strategijo pametne specializacije je v Sloveniji veliko nerazumevanja na vseh nivojih in pri vseh deležnikih, v politiki, gospodarstvu in znanosti. Osnovna zabloda je, da bomo s SPS postavili inovacijski sistem, ki ga sedaj ni.

Ključno pa je vedeti, da SPS lahko kvečjemu pripomore, da se inovacijski sistem izboljša, ne pa postavi iz nič. Če nimaš že vzpostavljenega sistema na podlagi domačih sredstev, potem tudi SPS ne bo prispevala kaj dosti oziroma bomo veliko denarja pognali v neplodne inštrumente.

108

Kaj menite o usmeritvah?

Sam dokument SPS je dober in usmeritve so strateške za Slovenijo. Hvaležen sem ekipi, ki ga je pripravila in ki je v procesu upoštevala tudi mnoga mnenja strokovne javnosti. Narobe je to, da zaostajamo najmanj za dve leti, za kar pa ni kriva ekipa, ki je delala na dokumentu.

Uspeh bo odvisen tudi od posameznih razpisov, kako bodo oblikovani in v kakšnem tempu.

Nisem preveč optimist, saj bi pred tem morali realizirati vse tisto, kar smo leta 2011 zapisali v Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, narejeno pa ni bilo skoraj nič.

okolje

Vprašanje o sodelovanju inštituta z gospodarstvom je aktualno tudi zato, ker so podjetja še vedno kritična do obsega temeljnega raziskovanja in do pomanjkanja aplikativnih inovacij.

Kako ocenjujete razvojni premik v podjetjih, kjer so ponovno začeli ustanavljati razvojne službe, skupine in inštitute?

velikost, francoski inštituti CNRS, ki vodijo na tej lestvici, so npr. 35 krat večji od nas, potem bi bil naš inštitut čisto v evropskem vrhu. Glede na uspešnost naših prijav v H2020 do sedaj je videti, da nam polet še ni umanjkal. Lahko z veseljem rečem, da smo eden od najbolj iskanih evropskih partnerjev. Vesel sem tudi, ker smo s tem omogočili vstop v evropske mreže tudi nekaterim domačim podjetjem.

V sodobni znanosti in raziskovanju je zelo poudarjen razvoj materialov in novih tehnologij v povezavi s trajnostnim upravljanjem virov.

Katere projekte na tem področju bi morala Slovenija najbolj podpreti glede na potenciale, ki jih ima, in katere znanstvene discipline bi morale najbolj iskati dogovore na vprašanja, kaj lahko za prihodnost države pomenijo lastni viri?

Naj odgovorim bolj generično. V Sloveniji ne bomo nikoli uporabili znanj, ki jih nimamo, tiste, ki jih imamo, pa bomo skoraj zagotovo nekoč uporabili. Potrebno je ustvarjati celovit inovacijski sistem, kjer nova znanja nastajajo in kjer ta prehajajo v vsakdanjo prakso čim bolj učinkovito. Seveda pa je v znanosti tako, da se bo kakšno odkritje pojavilo v praksi šele čez 30 let ali še kasneje. Pomembno je, da ima narod svoje znanstvenike, ki enakovredno izmenjujejo s tujimi, saj znanja ne moreš kar kupiti, moraš ga izmenjevati. Prevzameš ga lahko toliko, kolikor ga tudi sam posreduješ drugim. Če si z nekom izmenjaš predmet, bosta oba imela po izmenjavi po en predmet, če pa si izmenjata znanje, bosta oba imela dvojno znanje in še mnogo več od tega zaradi nastalih sinergij.

Menim, da se je v Sloveniji dandanes potrebno ponovno bolj usmerjati v tehniška in naravoslovna področja, kjer smo v zadnjih 25 letih doživeli največji relativni padec. Po nekih podatkih, ki sem jih slišal, je leta 1975 v Sloveniji diplomiralo več kot 50 % inženirjev, danes pa manj kot 9 %. Mene to preprosto skrbi, saj je očitno, da se večji del našega intelektualnega potenciala ukvarja z družboslovnimi vprašanji.

Ironično bi rekel, da se prevelik delež naših intelektualcev ukvarja s tem, kaj delajo drugi.

Koliko se vaši raziskovalni odseki in centri ukvarjajo s trajnostnim razvojem Slovenije?

Pravzaprav ne vem, kdo se s tem ne ukvarja. Skupni imenovalec vseh naših skupin je razvijati vrhunske tehnologije, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju družbe.

Sem sodijo področja, kot so učinkovita raba energije, alternativni viri, novi materiali, sodobne proizvodne tehnologije, digitalizacija, informacijske in komunikacijske tehnologije, biotehnologije, zdravje, okolje. Pred kratkim

maj 2016

podjetji. Cosylab vsi poznate. Vemo, da sega v svetovni vrh. Vendar je tudi Balder nastal iz našega inštituta in temelji na razvoju tekočih kristalov na našem inštitutu. Njihovi filtri za varilna očala so najnaprednejši na svetu in so plod slovenske tehnologije.

42 108

okolje

smo na Institutu odprli nov, evropski center za okoljske znanosti. Besedi trajnostni razvoj v svoji komunikaciji niti ne uporabljamo, vgrajeni sta v našem delu, mentaliteti, kratkoročnih in dolgoročnih ciljih. Če bi bili minister za znanost, kolikšen delež BDP bi namenili raziskovanju? V kakšni finančni kondiciji je Institut?

Najprej, da ne bi kdo narobe prebral vašega vprašanja, nimam nobenih ambicij biti minister. Ni težko izračunati, da je bilo leta 2015 znanosti iz proračuna v Sloveniji namenjenih manj kot 0,40 % BDP. Po načrtu, kot ga je predvidela Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije iz leta 2011, takrat smo že presegali 0,60 % BDP, bi morali do leta 2020 doseči najmanj 1,0 %, zato bi v letu 2016 morali biti v bližini 0,80 %, torej dvojno od dejanskega vlaganja. Mislim, da bi bila to povsem razumna višina glede na ambicijo, ki jo Slovenija ima - preboj med tehnološko vodilne države. S sedanjim vlaganjem pa ne le da ne pridobivamo glede na druge države, temveč izgubljamo. Pošteno je tudi povedati, da je Cerarjeva vlada v letu 2016 večletno padanje vlaganj v znanost ustavila in ga je celo nekoliko obrnila v minimalno rast.

Vendar naj še enkrat povem, da se zavedamo, o čem govorimo, da stane slovenska znanost

našo državo toliko kot stane en nogometaš, kot sta Ronaldo ali Messi. Z drugimi besedami, to je toliko, kot če vsak Slovenec da za znanost eno kavo na teden. Torej je jasno, da ne gre za finančno nepremostljivo oviro, temveč da nam primanjkuje predvsem ambicij in vizije, da bi svoj razvoj utemeljili na znanju. In tu ne mislim le na denar, še bolj gre za organizacijo celotnega inovacijskega sistema.

A vaš Institut je vendarle visoko.

Glede stanja na Institutu bi moral povedati mnogo stvari. Naj vam sporočim, da smo živi in da še vedno skušamo tekmovati s svetom.

Vendar medtem ko drugi tečejo s šprintericami, tečemo mi s plavutkami. Padec javnega denarja je bil, kot se da razbrati iz navedenih številk, ogromen, uspevali pa smo pridobivati veliko dodatnih evropskih projektov, tako da smo dejansko izgubili le 10 % skupnih prihodkov. Z zadovoljstvom razglašam, da bi brez evropskega denarja bilo na cesti 250 mladih, talentiranih raziskovalcev. A potrebno je še vedeti, da izvajanje evropskih projektov v prevelikem obsegu prinaša kar nekaj negativnih posledic. Na nek način gre za razžiranje lastne substance, saj v veliki meri izvajaš storitve za tuje naročnike po njihovih pravilih, za njihove koristi in brez lastnega prenavljanja in razvijanja.

Mladi raziskovalci – kaj bi morala storiti zanje država, ki se zaveda pomena znanja in ve, da se je sedanja razvojna paradigma izpela?

Mladi raziskovalci so eden od najuspešnejših načinov financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Problem je, da se je v zadnjih letih obseg občutno zmanjšal in da inštrumenta, ki se imenuje mladi raziskovalci za gospodarstvo, že več let sploh ni. Ko smo v letih 2009-2011 pridobili na inštitutu 50 mest letno za mlade raziskovalce, smo od tega letno usposobili polovico doktorjev, ki so šli v gospodarstvo, polovico jih je ostalo pri nas. Danes pridobimo letno le 25 mest, kar pomeni, da bi potrebovali skoraj vse doktorje samo zase, da bi ohranili inštitut v kondiciji. Ključno vprašanje pa je, kaj se dogaja s tistimi 25, ki zaradi krčenja sredstev sploh niso mogli vstopiti v program mladih raziskovalcev. Nekaj jih gotovo odhaja v tujino. Slabše pa se mi zdi to, da se mnogi odpovedujejo svojim ambicijam in se izgubljajo po službah, kjer svojih talentov in ustvarjalnosti nikoli v življenju ne bodo v resnici mogli uporabiti. Tako proizvajamo generacijsko vrzel, ki jo bomo močno začutili čez morda deset let.

Država bi naredila zelo veliko, če bi program mladih raziskovalcev vrnila čim prej na nivo, ki je bil že vzpostavljen med leti 2009 in 2011.

Promocija

za Slovenije, Benjamin

Podgornik, Atletska zve rke ekipe BTC City, Miha

dnot so: Jakov Fak, kolesa

Elesovi ambasadorji vre

Savšek in Marin Medak.

maj 2016

Energija teče, skupaj z nami. Ker kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja skrbimo za njen varen, zanesljiv in neprekinjen prenos 24 ur na dan. Smo strokovnjaki z znanjem in izkušnjami, ki sogradimo energetsko prihodnost Slovenije na skrbno zastavljenih temeljih: odgovornosti, zavzetosti, znanju, zanesljivosti, sodelovanju in vztrajnosti. Strateško in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Republike Slovenije. Za električno energijo na dosegu vaše roke.

www.eles.si

Proizvodnja piva in ostalih pijač na trajnosten način Ohranjanje vodnih virov Kakovostna voda je osnovni vir naših produktov, kot so pivo, naravna izvirska voda in brezalkoholne pijače. Za kakovost vode nenehno skrbimo z meritvami in investicijami v ohranjanje in dodatno izboljšanje vodnih virov.

Zajetja pitne vode za Pivovarno Laško ležijo v neokrnjeni naravi, s čimer imamo zagotovljeno kvalitetno osnovno surovino za naše pivo in izvirsko vodo.

Vodo za dejavnost Pivovarne Union pa zajemamo iz podzemnih virov peščeno-prodnega Eno od zajetij pitne vode Pivovarne Laško. vodonosnika.

Med ukrepi za zmanjšanje porabe vode v zadnjih nekaj letih so med drugim rekuperacija odpadne vode iz mehčanja, uporaba povratne vode v CIP polnilnici, enofazno pranje tlačnih tankov idr. Nenehno tudi zmanjšujemo specifično porabo vode za proizvodnjo piva, vode in brezalkoholnih pijač.

43

nadzorujemo ključne parametre energetskih sistemov. Redno izvajamo številne aktivnosti, kot so kvalitetne študije in projekti, investicije v energetsko učinkovitejšo tehnološko opremo in nadgradnja sistema upravljanja z energijo.

temu, da naša embalaža po uporabi izdelkov pušča kar najmanjši okoljski odtis, tudi s tem, da jo v čim večji meri vračamo nazaj v življenje. S tem spodbujamo praktične aplikacije krožnega gospodarstva.

Za proizvodnjo in ogrevanje uporabljamo električno energijo, zemeljski plin in v Pivovarni Laško tudi bioplin, ki ga dovajamo kot stranski produkt iz anaerobne čistilne naprave v občini Laško. Na leto pridobimo približno 300.000 m3 bioplina, kar predstavlja pomemben delež obnovljivega vira energije.

V ospredju razvoja novih embalaž za naše izdelke so varnost izdelkov, funkcionalnost, všečnost oziroma komunikacija s kupcem in okoljska primernost. Vsebino in materiale redno interno in eksterno nadzorujemo.

V zadnjih nekaj letih smo izvedli nekaj pomembnih projektov, ki so pripomogli k zmanjšanju porabe energije. Med njimi so uvedba sistema ciljnega spremljanja rabe energije v obeh pivovarnah, prenova klimatizacije za polnilno linijo steklenic, izgradnja nove kotlovnice in optimizacija klimatizacije polnilnih linij v Pivovarni Union, uvedba soproizvodnje toplote in električne energije, nakup novega hladilnega agregata in zamenjava sušilno-čistilne kolone na postrojenju za pripravo CO2 v Pivovarni Laško idr.

V zadnjih nekaj letih si aktivno prizadevamo povečati nakup piva v stekleni povratni embalaži, saj je le-ta z vidika naše distribucijske mreže na slovenskem trgu bolj trajnostna od nepovratne embalaže. V ta namen smo razvili poseben zaboj za 10 vračljivih 0,5 litrskih steklenic, ki kupcem omogoča priročen prenos steklenic. Zanj smo prejeli tudi nagradi Regpack 2013 in Worldstar 2014.

Zaboj 10/1 za praktičen prenos vračljivih 0,5 litrskih steklenic.

Raba energije

Pakiranje

Pri vodi in brezalkoholnih pijačah smo v zadnjih letih uspešno zmanjševali težo embalaže PET, s celostno prenovo videza, vendar le v obsegu, ki zagotavlja optimalno ohranjanje varnosti izdelka in njegove kakovosti. Uvajamo tudi uporabo recikliranega PET materiala (blagovna znamka Zala), voda Oda pa je opremljena z aplikacijo Braillove pisave.

V okviru energetskega menedžmenta si nenehno prizadevamo za večjo energetsko učinkovitost. Razvijamo in gradimo energetski nadzorni sistem, s pomočjo katerega

Razvoj embalaže, uporaba trajnostnih materialov in najboljših razpoložljivih tehnologij pakiranja predstavljajo pomemben del upravljanja blagovnih znamk naših izdelkov. Stremimo k

V letu 2015 smo izdali prvo trajnostno poročilo Skupine Laško za leto 2014. Dostopno je na povezavi http://www.lasko-group.com/ tr-porocilo.pdf.

Za optimizacijo klimatizacije polnilne linije S5 v Pivovarni Union je Janez Trošt prejel mednarodno nagrado Evropski energetski menedžer leta 2014.

maj 2016

Družbena odgovornost in skrb za trajnostni razvoj se zrcali na vsakem področju delovanja Pivovarne Laško Union. Med temi so tudi ohranjanje vodnih virov, učinkovita raba energije in proces pakiranja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

okolje

108

Promocija

Trajnostni razvoj v Pivovarni Laško Union

Urška Košenina

Globalno zeleno tehnološko središče Green Tech Valley je locirano v Avstriji. Pri sosedih najdete več globalnih – vodilnih zelenih tehnoloških podjetij v enournem radiusu z avtomobilom. Kar 200 podjetij na zelenih rešitvah prihodnosti v okviru grozda ECO World Styria. Štajerska regija ima

1,2 milijona prebivalcev. Za

investicije v raziskave in razvoj dajejo 4,4 %, kar presega

lizbonski cilj iz leta 2010. 25 %

potrošnje energije prihaja iz

obnovljivih virov energije, kar je EU določila kot cilj za leto

2020. Regija ima 70 %-stopnjo reciklaže, ki je najvišja v

Evropi. To je le nekaj številk

o, kot kaže zglednem zelenem razvoju pri naših sosedih.

Nemalo razlogov za pogovor z vodjo projektov pri grozdu.

Odgovarja in pojasnjuje Tobias

Schwab.

maj 2016

Podjetja v Green Tech Valley so tehnološki voditelji v obnovljivi energiji, pionirji v trajnostnem gradbeništvu in svetovni prvaki v reciklažnih tehnologijah. Njihovi izdelki vključujejo inovativne kotle na biomaso, nove fotovoltaične rešitve (podjetje Grätzel Cell), najnaprednejše stroje za sortiranje stekla itd. Povezave med njimi so različne. Nekatera so med seboj povezana preko vrednostne verige, druga preko raziskovalnih projektov ali strateških partnerstev. Vse druži skupna vizija krepitve Green Tech Valley kot vodilne na svetu v zelenih tehnologijah.

Navedite strateške stebre vaše zelene vizije in kako je prišlo do združevanja v grozd? Kaj je to prineslo Štajerski?

Green Tech Valley na Štajerskem

in raziskovalnih centrov dela

V grozdu je preko 200 podjetij. Gre za visoko tehnološka podjetja?

Naš strateški steber je v močni povezanosti gospodarstva, znanosti in javne uprave, ki je nujno potrebna za napredek v skupni viziji.

Zgodba, zakaj je Štajerska vrelec inovacij, se je pričela sto let nazaj s štajerskim izumiteljem Viktorjem Kaplanom, ki je leta 1913 razvil vodno turbino. Leta in leta je več in več tehnoloških pionirjev in raziskovalnih inštitutov našlo svoje mesto na Štajerskem, kjer so sodelovali med seboj. Z veliko mero zaupanja so se pričeli združevati v grozd. V Green Tech Valley podjetja rastejo dvakrat hitreje kot na globalnem trgu. Grozd ustvari več kot 1.000 zaposlitev na leto od ustanovitve leta 2005.

Kaj grozd ponuja članom? Katere razvojne projekte bi izpostavili in od kod so kadri, ki delajo v teh projektih?

Trojni »I« predstavlja inovacijo, internacionalizacijo in individualne storitve. Preko Eco World Styria se letno začne 20 novih razvojnih projektov. Grozd zagotavlja podporo mednarodnega uvajanja inovacij in ponuja prilagojene storitve vsakem članu grozda posebej.

Z iniciativo, kot sta klub zelenih inovatorjev Green Tech Innovators Club in zeleni radar za trende Green Tech Radar to Eco, člane seznanja z gospodarskim utripom časa in osvetljuje razvoj in trende. Novi izdelki ali storitve, ki jih je razvil član grozda, so vedno v ospredju, še posebej, če je grozd spodbudil razvoj. Na primer, štajersko podjetje je razvilo novo LED tehnologijo, ki optimizira svetilnost. Ideja za rešitev se je porodila na enem izmed dogodkov grozda. Seveda je vse tehnološko delo naredilo podjetje samo, vendar ga je grozd podprl tako,

foto: arhiv podjetja

Zelene tehnologije dajejo več kot 1.000 novih zaposlitev letno

Tobias Schwab

44 108

okolje

Green Tech Valley na Štajerskem

da je našel prave partnerje za razvoj izdelka in kupce za prve implementacije. Danes je izdelek dosegljiv na trgu in pripomore k varčevanju energije pri osvetljevanju.

Avstrija ima najvišjo stopnjo reciklaže in kompostiranja med EU članicami, Štajerska še višjo. Kako implementirate to, da je odpadek surovina in kje vidijo člani grozda na tem področju priložnost za razvoj?

Visoka stopnja reciklaže, več kot 70 %, Štajersko postavlja na zavidljiv začetni položaj pri doseganju ciljev Akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo. Člani grozda so razvili vodilno tehnologijo v procesiranju in sortiranju odpadkov in ostankov v zadnjih nekaj dekadah.

To nam omogoča usmerjati tokove materialov in jih uporabiti kot dodano vrednost. Na južnem Štajerskem vse kmetijske ostanke uporabijo za proizvodnjo gnojil, steljo in pelete za proizvodnjo energije. Trenutno EU komisija pripravlja nov Odlok za gnojila, ki bo dal polno vrednost gnojilom iz organskih odpadkov, kot je na primer kompost, v primerjavi z mineralnimi gnojili. Avstrijska certifikacijska shema za kompost kot izdelek, kompostne tovarne in štajerska tehnologija imajo vodilno vlogo na tem področju.

Transformacija odpadka/ blata iz greznice v visoko-kvalitetno in hkrati nizko emisijsko gorivo v eni štajerskih tovarn na leto pritegne preko 1.000 obiskovalcev iz celega sveta. Kaj so posebnosti tega goriva, kdo ga lahko uporablja in kakšna je tehnologija?

Reciklaža solarnih panelov je bolj in bolj pomembna.

Štajerska ima dolgo tradicijo energetske učinkovitosti, saj je bila prva energetska agencija ustanovljena prav pri vas. Najboljše možne zelene tehnologije prihajajo prav iz vaše zelene tehnološke doline. Kaj novega dosegate na področju energetske učinkovitosti?

Trajnostna raba virov in energije je bila vedno pomemben ekonomski dejavnik na Štajerskem.

V letu 2015 je bil že dosežen cilj, da se poveča energetska učinkovitost za 20 %. EU ga je določila za leto 2020. Podjetja iz Green Tech Valley so vzor v posamičnih rešitvah za proizvodnjo energetske učinkovitosti in pri integrativnih rešitvah za komponente. Po eni strani lokalni ponudnik sprejema množico ukrepov za varčevanje z energijo v gospodinjstvih, kot so promocija LED svetil, pametnih hiš, trajnostne mobilnosti in energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov. Po drugi strani pa Inteco, podjetje za tehnologije taljenja in ulivanja, pripomore k okoljsko prijazni proizvodnji jekla. Intecove rešitve omogočajo 30 % zmanjšanje emisij CO2 pri proizvodnji jekla v evropskih talilnih pečeh.

Na Kitajskem in v preostanku Azije so dosegljiva tudi znižanja do 70 %. Globalno gledano je možno shraniti 50 milijonov ton CO2.

Kako je z odpadkom – solarni panel, ki nastane, in z reciklažo?

Reciklaža solarnih panelov je bolj in bolj pomembna. S povprečno življenjsko dobo solarnih panelov med 25 in 30 let in z zgoraj omenjeno rastjo lahko v naslednjih dekadah pričakujemo milijardo ton PV odpadkov. Vsaj evropska Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi specificira, da so proizvajalci solarnih panelov primorani sprejeti rabljene modele nazaj, ne da bi računali stroške reciklaže. Prepovedano je tudi metanje rabljenih panelov med gospodinjske odpadke. Štajerske univerze in raziskovalni inštituti intenzivno delajo na novih reciklažnih tehnologijah, da bi izboljšali stopnjo reciklaže.

Pri vas podjetje BIOENERGY 2020+ raziskuje proizvodnjo dizla iz lesa. Najnovejše raziskave kažejo, da je biodizel (iz soje, sončnic itd.) še bolj okoljsko sporen kot fosilna goriva. Kako je z lesom in kaj kažejo vaši rezultati?

V Güssing BIOENERGY 2020+ trenutno gradi pilotno tovarno, ki bo izboljšala proizvodno učinkovitost za drugo generacijo biogoriv.

Tovarna bo izdelovala en sod na dan (159 litrov na dan), v primerjavi s prejšnjimi 5 kg na dan, kar je pomemben korak. V primerjavi s fosilnimi gorivi FT dizel pomembno pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in hkrati proizvaja manj škodljivih emisij v dizelskih motorjih. Okoljska bremena druge generacije biogoriv iz soje, sončnic izhajajo predvsem iz uporabe gnojil, pesticidov in emisij, ki se ustvarjajo med kmetijskimi procesi. Les kot vir je CO2 nevtralen in kultivacija lesa s seboj ne nosi tako velikega onesnaževanja. Poleg tega les ne tekmuje s poljščinami za obdelovalno zemljo.

Solarna energija in fotovoltaika. Kako raste poraba?

Siemens iz Weinza je edini proizvajalec transformatorjev za vetrnice v koncernu. Zadnja novica je, da je Siemens dobil posel za izgradnjo vetrnic na Irskem, ki bodo zagotavljale energijo 125.000 gospodinjstev. Kakšne so vaše tehnološke rešitve za vetrno energijo?

Fotovoltaika in solarna energija predstavljata zelo dinamičen trg. Ne le na Štajerskem. Na Štajerskem je možno zaznati manjši porast v količini inštaliranih fotovoltaičnih sistemov in upad v solarni energiji gospodinjstev. Kljub temu je globalno gledano solarna energija v porastu. V mestu Gradec je v načrtu izgradnja obsežnega solarnega sistema za daljinsko ogrevanje. Na globalni ravni je v lanskem letu Kitajska prehitela Nemčijo pri fotovoltaičnih zmogljivostih. Prvič. Kitajska je dodala 15 GW solarnih PV kapacitet le v letu 2015, kar

Poleg Siemensove vetrne energije in divizije za obnovljive vire energije, ki je postavila več kot 27.000 MW vetrne energije, je tu še podjetje Elin Motoren, ki je vodilno med proizvajalci generatorjev za vetrne turbine, in podjetje Ecologix sensor technology, ki razvija avtonomne, fleksibilne senzorje za zaznavanje ledu in merjenje temperature na vetrnih turbinah. Štajersko energetsko podjetje “Energie Steiermark” gradi nov vetrni park na Štajerskem, ki bo največji na jugu Avstrije, saj bo dal 39 MW vetrne energije.

Pošta z novim regijskim centrom V Celju je Pošta Slovenije, kot je napovedala, odprla nov regijski center oziroma pretovorno pošto. Za naložbo so namenili okoli 3,5 milijona evrov. Podobno pretovorno pošto naj bi letos odprli tudi v Novem mestu. Ob odprtju celjskega centra je Zdravko Počivalšek, gospodarski minister, med drugim dejal: Zdi se, da se upad povpraševanja na področju klasične pošte zaradi priljubljenosti elektronske komunikacije podjetja ni upočasnil, ampak mu je dal nek nov zagon. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo trenutno pripravljamo novelo Zakona o poštnih storitvah. Ker sem glasen zagovornik življenjske zakonodaje, bi rad poudaril, da je v tem pogledu vsebinski prispevek Pošte Slovenije za nas zelo dragocen.

45 108

je povišalo celotne PV kapacitete države na 43 GW. Medtem ko je Nemčija inštalirala le 1.3 GW in ima skupno okoli 40 GW. Kitajska PV kapaciteta bo do leta 2020 dosegla 150 GW.

Pretovorna pošta je zgrajena v dveh nadstropjih. V pritličju je 100 m2 površin, namenjenih za delo z uporabniki poštnih storitev, 1.300 m2 pa skladiščnim in manipulativnim prostorom pretovorne pošte. V nadstropju je 755 m2 površin, namenjenih skladiščenju, ter dobrih 500 m2 prostora za pripravo pošiljk za dostavo in prostorom za zaposlene. Pretovorna pošta je opremljena s krožnim tračnim transporterjem za usmerjanje paketov, sprejemno-odpravnimi trakovi in s šestimi računalniško podprtimi delovnimi mesti za sprejem paketov.

Omenjene tehnološke rešitve pospešujejo sprejem in dostavo paketov, hkrati pa zaradi zmanjšanja števila opravil tudi razbremenjujejo zaposlene.

13. Mednarodna konferenca logističnega in trajnostnega transporta Fakulteta za logistiko, Univerze v Mariboru iz Celja organizira 13. Konferenco o logističnem in trajnostnem transportu, ki bo potekala od 16. do 18. junija v Celju. Povabljeni govorniki so profesor Tariq Muneer iz Univerze v Edinburghu na Škotskem, profesor Kulwant Pawar iz Univerze v Nottinghamu iz Velike Britanije, profesor Kenneth J. Button iz Univerze George Mason iz Amerike in profesorica Anna A. Voroshilova iz Sibirske State Aerospace Univerze v Rusiji. ICLST je glavni dogodek v trajnostni logistiki in transportu v regiji. Konferenca bo izpostavila več problemov. Med drugim problem varnosti, ekonomije integriranih informacijskih sistemov, problem definicije in aplikacije internetnih strani ter problem učinkovitosti goriva in druge podobne teme. Konferenca združuje strokovnjake iz industrije, akademskih krogov in vlad, ki bodo izmenjali ideje, predstavili najnovejše raziskave in izkušnje. Zadnji rok oddaj za predstavitve je 27. maj. Več podatkov lahko dobite na: iclst.fl@um.si.

maj 2016

Tehnologija, ki se uporablja za proizvodnjo dizla in kerozina iz lesa, je Fischer-Tropsch proces (FT skrajšano). FT proces je del ti. »plin v tekočino« tehnologije in ga sestavljajo kemijske reakcije, ki pretvorijo mešanico ogljikovega monoksida in hidrogena v tekoče ogljikovodike. Trenutno se da s to tehnologijo proizvesti liter biodizla iz treh do štirih kilogramov lesa. FT gorivo ima tako visoko kvaliteto, da primešan konvencionalnim fosilnim gorivom ustvari zelo kvalitetno gorivo. Kot pravijo pri BIOENERGY 2020+, so proizvodni stroški 1,5 eura na liter. Dodatno v podjetju raziskujejo in razvijajo še goriva iz organskih odpadkov gospodinjstev in iz odpadnega olja za kuhanje.

okolje

Kratko, zanimivo

Zdaj, ko se je v Sloveniji že začela razprava, kako racionalizirati organiziranost komunalnega gospodarstva in povezati komunalne dejavnosti več občin v močnejša medobčinska komunalna podjetja, je dober primer koroško Javno komunalno podjetje Log. Dela za štiri koroške občine, za Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežico in Črno na Koroškem.

Direktorica Barbara Pristavnik Küzmič verjame v prednosti poslovnega povezovanja in v večjo učinkovitost medobčinskih komunalnih podjetij. Tudi pri Kocerodu se je izšlo. Sicer pa je zanimivo, da se je JKP Log med drugim odločilo za preventivno akcijo - za kontrolo zabojnikov z odpadki za gospodinjstva.

Usmerjajo se tudi v tržne dejavnosti, saj je to ena izmed poti, da nižajo ceno storitev za končnega porabnika.

Direktorica je prepričana, da ima podjetje JKP Log s 40letno tradicijo veliko znanja in sposobnosti za učinkovito poslovanje v regiji.

V novem, aprilskem osnutku programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov v Sloveniji pri opisu stanja, kaj se dogaja s komunalnimi odpadki, se omenja, da je v Sloveniji v letu 2014 nastalo za 5 % več komunalnih odpadkov. Kakšne so razmere v vaših štirih občinah, kako ste uspešni pri ločenem zbiranju in koliko jih odložite?

V letu 2015 smo primerjalno z letom 2014 iz občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem zbrali 4,6 % več komunalnih odpadkov. Vse zbrane odpadke oddamo pooblaščenim prevzemnikom, in sicer suho/ mokre, kosovne in biološko razgradljive odpadke na Kocerod, ločeno zbrano embalažo na ekoloških otokih in zbirnih centrih družbam za odpadno embalažo, ločeno pa predamo odpadno električno in elektronsko opremo.

Obdelavo odpadkov in odlaganje po obdelavi izvaja Kocerod. Ljudje se še premalo zavedamo vpliva človeštva na okolje, na naš planet.

Zavedanje, da z vsakim nakupom, potrošništvom vplivamo na svet okoli nas, je dejansko tek na dolge proge. Na evropskem in državnem nivoju se odvijajo različne aktivnosti, za katere verjamem, da nam bodo dolgoročno koristile.

Recimo v Franciji in Belgiji so že prepovedali uporabo plastičnih vrečk. Upam, da jim bomo sledili tudi mi. Menim, da je potrebno začeti preprečevati nastanek odpadkov že na samem začetku, v proizvodnem procesu. Zakaj ne bi uporabljali papirnatih vrečk? Pralnih plenic?

Steklenic za nakup mleka? Tako kot vzgajamo otroke v šolah, bi morali vzgajati in spreminjati tudi sami sebe.

Kaj pa vloga komunalnih podjetij?

Tudi komunalna podjetja imamo pri tem veliko vlogo. Premalokrat se vprašamo, kam gre odpadek in kje pristane. Odlagališča so običajno očem skrita in ljudje niti ne razmišljamo o njih.

Vsekakor menim, da ne smemo prenehati z osveščanjem, razpravami, dnevi odprtih vrat in podobnimi akcijami.

A kako ste pri vas uspešni pri ločenih frakcijah?

V letu 2015 smo primerjalno z letom 2014 v povprečju oddali 28 % več embalaže. Za 25 % se je povečala količina oddane kovinske embalaže, 49 % mešane oz. plastične embalaže, 21 % steklene embalaže, zmanjšala pa se je količina oddane papirne in kartonske embalaže, in sicer za 16 %. Seveda se embalaža oziroma koristne frakcije izločijo tudi s sortiranjem suhih odpadkov na Kocerodu.

Barbara Pristavnik

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Tudi v komunali daje povezovanje več prednosti

Med komunalnimi podjetji

46 108

okolje maj 2016

Med komunalnimi podjetji

Nedavno ste se odločili za kontrolo zabojnikov z odpadki za gospodinjstva. Zakaj in kaj kaže nadzor? Boste slabo ločevanje sankcionirali?

Za akcijo smo se odločili zaradi slabega ločevanja odpadkov pri gospodinjstvih, in sicer ločevanja na suho/mokro frakcijo. Akcija je bila namenjena osveščanju ljudi s ciljem, da povečamo količino suhih odpadkov. Med mokre se namreč trenutno še vedno odloži ogromno sekundarnih surovin, ki jih je mogoče oddati v predelavo zgolj s sortiranjem. Šlo je za preventivno akcijo. Ljudem smo želeli pojasniti, približati in izboljšati ločevanje odpadkov po frakcijah. Odziv je bil pozitiven. Želim si, da bi tovrstno akcijo ponavljali. Občani so željni informacij iz oči v oči, so radovedni in si želijo ločevati. Takšen stik vsekakor obrodi sadove.

Ko se ti porodi vprašanje, dobiš odgovor takoj.

Menim, da lahko veliko dosežemo s pogovorom, komunikacijo in preventivo. Želim si, da bi se ljudje začeli zavedati, da ne ločujemo zaradi komunale, ampak zaradi naše prihodnosti in čistega, zdravega okolja.

Zbirate tudi biološke odpadke. Kolikšen del občanov se je odločil za vašo storitev?

Zbiramo biološko razgradljive odpadke povzročiteljev v večstanovanjskih objektih, medtem ko imajo povzročitelji individualnih stanovanjskih objektov možnost kompostiranja ali pa predaje JKP Logu. Odpadke odvažamo enkrat

47 Po spremembah zakonodaje glede čiščenja in odvajanja odpadnih vod so si v marsikateri komunali oddahnili, saj so roki za namestitev malih čistilnih naprav oddaljeni. Kako boste rešili to nalogo in kako bodo občine pomagale gospodinjstvom?

Storitev odvajanja odpadnih voda opravljamo v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Uredba o čiščenju in odvajanju odpadnih vod je male čistilne naprave prestavila za nekaj časa v prihodnost. V naši, Mežiški dolini imamo že 3 centralne čistilne naprave. Občani Prevalj jo bodo imeli v bližnji prihodnosti. Kjer se ni možno priključiti na čistilno napravo, je pravzaprav nujno poskrbeti za čiščenje odpadnih vod na drugačen način oziroma z malo čistilno napravo. Zakonodaja nas na nek način sili k ekologiji, kar se mi zdi pravilno. Sistem greznic, nenadzorovani izpusti grezničnih odplak, so samo eno od področij, ki jih je nujno potrebno urediti. V naši dolini je že nekaj malih čistilnih naprav, recimo Leše. Vsekakor moramo ljudem pri tem načrtovano pomagati. Želela bi si, da bi skupaj z lokalnimi skupnostmi to letos dorekli. Kje so območja aglomeracije, je že določeno s predpisom, ni pa še vrisano na kartah. Potem bo potrebno prebivalcem pomagati pri uresničitvi. Naš interes je, da sodelujemo, saj ni dovolj, da je MČN postavljena. Potrebno je, da funkcionira. Zahtevani so

Koroško območje je znano po starih ekoloških bremenih. Koliko se to pozna pri kakovosti vode in kaj opažate pri uporabi vode v zadnjih letih?

Zgornji del Mežiške doline je obremenjen s preteklo industrijsko zgodovino. Storitev oskrbe s pitno vodo opravljamo v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Pri rednih vzorčenjih pitne vode se občasno pojavljajo neskladni vzorci pitne vode glede na mikrobiologijo. Kemijski vzorci so do sedaj vsi skladni in v vodi ni prisotnih npr. težkih kovin, nitritov … Podrobnejše poročilo o pitni vodi za leto 2015 imamo objavljeno na naši spletni strani.

Naša pitna voda je visoke kakovosti in jo lahko pijemo iz pipe, kar tudi promoviramo. Kakšna prednost je, da živimo na področju kakovostne pitne vode, se pravzaprav premalo zavedamo.

Voda je dobrina, ki bo pridobivala na vrednosti.

Naši viri še niso vsi izkoriščeni, vode imamo v izobilju. Prav pa je, da se zavedamo, da moramo tudi z vodo varčevati.

Vaše podjetje opravlja poleg obvezne javne gospodarske službe tudi več tržnih dejavnosti.

Kaj pomeni prihodek od tržnih dejavnosti za stabilno poslovanje podjetja?

Prihodki od tržnih dejavnosti so za opravljanje naše dejavnosti izrednega pomena. Dejansko imamo možnost pridobiti razliko, s katero lahko pokrivamo stroške na obveznih javnih gospodarskih službah in s tem nižamo ceno za končnega uporabnika pri odpadkih, vodi, odvajanju in čiščenju odpadnih vod. V tem letu smo pridobili eno takšno dejavnost, in sicer jo opravljamo za JKP Dravograd. Drugače smo dejansko odvisni od občin in njihovih investicij.

Dejstvo pa je, da lahko tržno dejavnost opravljamo le s prostimi kapacitetami. Včasih se zdi, da smo v začaranem krogu, vendar sem mnenja, da se morajo ravno tržne oziroma

posebne dejavnosti krepiti.

108

monitoringi in mi smo tisti, ki jih znamo in zmoremo zagotavljati.

Kako občani v vaših štirih občinah skrbijo za zeleno arhitekturo bivalnega okolja, za lepše okolje in turistično privlačnost krajev? Je vsako leto boljše? Kaj pogrešate?

okolje

tedensko. Skupaj z občinami razmišljamo o zimsko-letnem režimu, saj je v zimskem času bioloških odpadkov manj in bi jih lahko odvažali na 14 dni. V sistem zbiranja bioloških odpadkov je vključenih 46,7 % vseh povzročiteljev, primerjalno z letom 2014 za 0,5 % več.

Kompostiranje pri individualnih stanovanjskih objektih je nekaj, o čemer bi želela, da začnemo bolj intenzivno razmišljati. Če imamo sami vrt in pridelujemo hrano, je smiselno, da tudi sami kompostiramo. Hrana, ki jo pridelamo doma, je bolj kakovostna. Če imamo seveda možnost, je prav, da jo izkoristimo.

Vzdrževanje javnih površin opravljamo le v dveh občinah, in sicer na Ravnah na Koroškem in na Prevaljah v skladu z njihovimi naročili.

Je zelo občutljivo področje, saj imamo občani in turisti vedno višja pričakovanja. Urejenost in turizem gresta z roko v roki. Tudi na našem koncu Slovenije se zadeve spreminjajo. Lokalne skupnosti vsako leto poskrbijo za kakšno novo pridobitev, zanimivost, tako za občane kot za potencialne obiskovalce.

Pokrivate štiri koroške občine. Katere so prednosti takšne komunalne organiziranosti?

Pred JKP Log je 40. obletnica obstoja. To je kar zavidljiva obletnica. Sama verjamem v učinek sinergije in menim, da bi se morali združevati na področju celotne regije. Kocerod je primer, kako se to da, če le obstaja volja. Komunale kot javna podjetja smo servis za končnega uporabnika. Naše naloge so večplastne: opraviti najboljšo storitev za najbolj optimalno ceno, zagotavljati neoporečno življenjsko okolje, osveščati ljudi o pomembnosti zdravega okolja in biti neopazen, a vpliven del življenja vsakega posameznika. Ali ste kdaj pomislili, od kod pride voda, ki priteče iz pipe? Ali ste kdaj pomislili, kaj se zgodi z odpadno plastenko? Ali ste kdaj pomislili, kam odteče odpadna voda, ko umivamo posodo? Vse te stvari so za sedanji način življenja samoumevne, a nujne za naše življenje. Ne moremo se več voziti z vozom na konjsko vprego, če poznamo avto. Trg je neusmiljen, cene storitev, materiala se nenehno spreminjajo. Tradicija je v našem podjetju doma. Imamo izkušnje, znanje, sposobnosti, ki se jih ne da pridobiti čez noč.

Več na www.zelenaslovenija.si

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

maj 2016

Promocija

www.optiprint.si

Tanja Pangerl

Plin velja za enega najčistejših fosilnih goriv. Prednost utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) je, da okolja ne onesnažuje z mikro prašnimi delci, kot sta PM10 in PM2,5.

To je posebej dobrodošlo pri industriji in v prometu, ki je sicer največji povzročitelj prašnih delcev. Butan plin je tako pred dvema letoma kot prvi na slovenskem trgu predstavil in ponudil utekočinjeni zemeljski plin

Kmalu bo UZP na voljo tudi za

tovorni promet. Kot je povedal generalni direktor Butan

plina Tomaž Grm, je prodaja utekočinjenega naftnega plina (UNP) v prvih mesecih tega

leta narasla nad pričakovanji.

Raste tudi prodaja avtoplina. maj 2016

Družba Butan plin je tradicionalno znana kot dobavitelj utekočinjenega naftnega plina.

Smernice razvoja zadnjih let smo zasnovali na temeljih razširitve ponudbe z inovativnimi energetskimi rešitvami na ključ, kjer kot dobavitelj energije prevzemamo tudi vlogo svetovalca, projektanta, ponudnika hibridnih energetskih rešitev ter ne nazadnje tudi investitorja v primeru energetskega pogodbeništva. Predvsem si prizadevamo za zmanjšanje škodljivih prašnih delcev PM10 , in sicer s ponudbo energetsko učinkovitih in ekološko sprejemljivih proizvodov. Tu velja omeniti hibridne sisteme ogrevanja, ki so plod skupnega razvoja z največjim proizvajalcem toplotnih črpalk v Sloveniji, to je Kronoterm oziroma Termo-tehnika iz Braslovč. Butan plin je prvi v Sloveniji industrijskim porabnikom ponudil utekočinjen zemeljski plin (UZP), kmalu pa bo ta na voljo tudi za tovorni promet. Pomembno dejstvo ob tem je, da UZP pri izgorevanju ne proizvaja prašnih delcev PM10.

Ste v 100 % lasti italijanske družbe Liquigas.

Strateško se povezujete z enim največjih distributerjev utekočinjenega naftnega plina na svetu, nizozemsko družbo SHV Energy. Koliko ste samostojni v odločanju in kaj te strateške povezave pomenijo za oskrbo s plinom in vašo energetsko ponudbo?

Plin

za industrijske uporabnike.

Butan plin ima več kot 140-letno tradicijo na slovenskem trgu. Kakovostna in zelena preskrba z energenti je izziv za Slovenijo, ki zelo poudarja pomen OVE. Kaj je glavna strateška usmeritev družbe Butan plin?

Vsaka od poslovnih enot znotraj skupine SHV Energy, ki sicer povezuje podjetja iz več kot 26 držav po vsem svetu, se zavzema za optimalne rezultate na svojem trgu. Dosežki, znanje, razvoj, primeri dobrih praks, v okviru prizadevanj in razvoja krovne družbe, so temelji in usmeritve poslovnim enotam po vsem svetu.

Seveda vsako mikro okolje zahteva drugačne pristope in rešitve, ki jih poslovne enote, med njimi tudi Butan plin, prilagajamo in tako sledimo potrebam svojih uporabnikov. Naš cilj je tudi zmanjšanje obremenitev okolja.

Sicer pa sledenje vzorom ni le enosmerno, saj so tudi rešitve Butan plina oziroma Slovenije že bile opažene in so cenjene znotraj skupine.

SHV Energy je vodilni distributer utekočinjenega naftnega plina (UNP) na svetu in biti del tako velikega koncerna je z vidika zanesljivosti dobave zagotovo prednost.

foto: Matjaž Merčnik

Za hibridne rešitve ogrevanja povpraševanje raste

Tomaž Grm

48 108

okolje

Plin

Kolikšen delež plina prodate gospodinjstvom, koliko industriji in kakšen je trend prodaje?

Največji porabniki UNP so industrija, javne ustanove in poslovni objekti, in sicer obsegajo okvirno 70 % prodaje UNP, preostali delež odpade na gospodinjstva. Seveda je slika povsem drugačna v primeru avtoplina, saj je namenjen predvsem fizičnim osebam. Vse večji delež v celotni prodaji pa dosegamo iz naslova energetskih rešitev, ki poleg dobave energetskega vira vključujejo tudi ponudbo celovitih storitev in široko paleto inovativnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Veliko povpraševanja imamo predvsem po hibridnih sistemih ogrevanja, plinskih pretočnih grelcih za ogrevanje sanitarne vode, izjemno zanimanje s strani velikih porabnikov energije pa je za energetsko pogodbeništvo.

Plin v Zeleni jeklenki vsekakor ostaja kralj kuhinj vseh gospodinjstev in gostiln, ki veliko dajo na dobro pripravo hrane. Lahko rečem, da je prodaja plina v jeklenki skozi leta stabilna, zaznati pa je rahel trend upada, ki je posledica spremenjenih navad uporabnikov.

Pred dvema letoma ste slovenskemu trgu predstavili utekočinjeni zemeljski plin (UZP), ki je namenjen predvsem industrijskim

49 Plinske tehnologije omogočajo kombinacijo z drugimi obnovljivimi viri energije, gre za t. i. hibridne sisteme. Pri tem sodelujete z vodilnim slovenskim proizvajalcem toplotnih črpalk Kronoterm Termo-tehniko d.o.o. Skupaj ste razvili posebno toplotno črpalko Sinero.

Kakšne so konkurenčne in okoljske prednosti hibridnih sistemov?

Hibridna toplotna črpalka Sinera, ki je rezultat skupnega razvoja z največjim slovenskim proizvajalcem toplotnih črpalk, je primerna za večje porabnike toplotne energije, kot so večstanovanjske zgradbe, hoteli, šole, vrtci, zdravstveni domovi, domovi starejših občanov, pa tudi upravne stavbe, nakupovalni centri in podobno.

Poleg velikih porabnikov hibridne rešitve ogrevanja ponujamo tudi gospodinjstvom, pri katerih v zadnjih obdobjih beležimo povečano povpraševanje predvsem po prenovi obstoječih sistemov ogrevanja z energetsko učinkovitim hibridnim sistemom.

Energetski koncept Slovenije je usmerjen na električna vozila, saj predvideva v prihodnosti celo 100 % uporabo električnih vozil v osebnem in javnem prometu. Kakšna so vaša pričakovanja glede nameščanja uporabe avtoplina v Sloveniji?

108

Zemeljski plin (ZP) je sicer že dobro poznan v gospodinjski uporabi za ogrevanje in kuhanje.

Njegova utekočinjena različica (UZP ali ang.

LNG) pa je zaenkrat primerna predvsem za industrijske odjemalce in tovorni promet, s čimer se Butan plin zavzema za manjše obremenitve okolja s škodljivimi izpusti. Prednost uporabe utekočinjenega zemeljskega plina za ogrevanje ali kot pogonsko gorivo je ta, da ne onesnažuje okolja z mikro prašnimi delci (PM10 in PM2,5), ki so škodljivi za zdravje. Poleg okoljskega vidika pa UZP dosega bistveno manjše volumne v primerjavi z zemeljskim plinom, kar je v primeru velikih industrijskih porabnikov prednost pri skladiščenju. Prav tako zaradi večje energetske učinkovitosti postaja vse bolj priljubljena alternativa in velja za stroškovno učinkovit energent.

Bistveni prednosti hibridnih sistemov sta nižja investicija in delovanje z izkoriščanjem dveh virov energije, kar zagotavlja tudi do 40 % prihranke. Hibridni sistem za ogrevanje na najbolj optimalen način izrablja prednosti dveh virov energije, in sicer hibridne toplotne črpalke, ki izkorišča toplotno energijo zunanjega zraka in plinskega kotla, ki deluje na plin. Slednjega odlikujejo izjemne lastnosti. Ne spada med okolju škodljive toplogredne pline, ne vpliva negativno na prst, vodo in podtalnico, pri izgorevanju ne proizvaja škodljivih trdih delcev PM10 , ki sicer nastajajo pri izgorevanju kurilnega olja, nafte, lesa ali premoga.

okolje

uporabnikom. Kako je trg sprejel produkt?

Električna vozila imajo trenutno številne pomanjkljivosti, saj je polnilnic zanje v Sloveniji še vedno izjemno malo. Zato je taka vizija izjemno oddaljena oziroma dolgoročna. Na področju uporabe avtoplina beležimo velik porast, kar je predvsem z okoljskega vidika izjemno pozitivno, saj ima avtoplin oziroma ang. LPG v primerjavi z bencinom od 16 do 23 % nižje emisije ogljikovega dioksida, do 28 % manj izpustov ogljikovega monoksida, 3,7 % manj dušikovega oksida ter 35,6 % manj ogljikovodikov. Da je vozil na plinski pogon v Sloveniji vedno več oziroma se povpraševanje po avtoplinu viša, dokazuje tudi porast števila črpalk avtoplina. Strošek predelave vozil na avtoplin se je bistveno znižal. Cena za liter avtoplina pa ostaja izjemno nizka, kar prispeva tudi k stroškovni ugodnosti vožnje. Pričakujemo, da se bo v prihodnje število vozil na avtoplin na slovenskem trgu še povečalo, s tem pa bomo zmanjšali vpliv na okolje.

Več na www.zelenaslovenija.si

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

maj 2016

Promocija

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

50

Na območju Cinkarne ugotovljen pomemben vpliv na podtalnico Kako poteka projekt sanacije starih bremen na območju proizvodnje Cinkarne Celje in na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik? Okoljski skrbni pregled, ki ga je v letu 2014 za Cinkarno Celje izvedlo podjetje Environ, je namreč pokazal na vsebnost odpadkov preteklih dejavnosti na teh območjih, vendar ni nujno, da kovine pod Cinkarno vplivajo na zdravje okoliških prebivalcev. Kaj kažejo raziskave? Julija 2015 je uprava podjetja nemški družbi CDM Smith zaupala projekt sanacije omenjenih lokacij. Začetni pregled je pokazal, da bo do končnega rezultata potrebnega še veliko dela, zato so predstavili vmesne ugotovitve. To bo dobro izhodišče za razpravo o novi slovenski uredbi o tleh, saj bo v njej opredeljena tudi odgovornost za sanacijo starih bremen.

maj 2016

M

ed julijem 2015 in marcem 2016 je potekala izdelava Ocene tveganja za zdravje in okolje zaradi odkritih starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik. Na osnovi rezultatov prejšnjih temeljnih okoljskih študij in na osnovi vzorčenja tal in podtalnice, ki je bilo opravljeno med avgustom in decembrom 2015, so bila ocenjena in razvrščena trenutna tveganja, ki izhajajo iz odkritih učinkov na zdravje ljudi in okolje. Ocena temelji na postopkih, skladnih z nemškim Zakonom o zaščiti tal (Bundesbodenschutzgesetz BBodSchG). Zakon vsebuje smernice z mejnimi vrednostmi za najbolj običajne škodljive snovi, ki se iz onesnaženja v okolju prenašajo po naslednjih poteh: tla–zdravje ljudi, tla–rastline, tla–podtalnica.

Ta pristop je bil izbran, ker se v Sloveniji načrtuje uvedba okoljskih standardov, ki so primerljivi z nemško in avstrijsko zakonodajo ter skladni z direktivami Evropske unije o okolju in vodi.

analizo bodo zgradili dodatne vodnjake, zgrajene v smeri toka podtalnice, s čimer bodo izpolnili tudi prihodnje zakonske zahteve za spremljanje širšega območja, tudi na območju odlagališč.

P

o dodatnih raziskavah bodo morda potrebni ukrepi, kot so čiščenje ali omejitev podtalnice in sanacija virov onesnažil oziroma vročih točk v tleh. Vroče točke so predvsem nasuta območja, po katerih je nekoč tekla struga reke Voglajne ter območje odlagališč Bukovžlak in Za Travnik, na območju piritnih ostankov, ki so vgrajeni v pregrade deponij, in na širšem območju dolvodno.

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl

Sanacija starih bremen

okolje

108

Sanacija starih bremen

V

okoljskem skrbnem pregledu podjetja Environ je bilo narejenih 70 vrtin za vzorčenje tal in 28 začasnih plitvih vodnjakov za spremljanje podtalnice. Vzorčilo se je tudi iz obstoječih vodnjakov – skupno 128 vzorcev tal in 42 vzorcev podtalnice. Od avgusta do decembra 2015 je bilo na lokaciji Cinkarne Celje zgrajenih 16 dodatnih vodnjakov. Za namen ocene tveganja so bili združeni podatki obeh terenskih analiz.

Upoštevani so bili tudi zgodovinski podatki za lokacije zdajšnje proizvodnje in odlagališča, kar vključuje splošne geološke podatke, poročila o raziskavah in monitoringih, podatke vzorčenja površinskih voda in usedlin.

Vpliv na podtalnico

N

a območju proizvodnje je bil ugotovljen pomemben vpliv na podtalnico. Vzrok so precejšnje koncentracije potencialno škodljivih snovi, posebej cinka, svinca, arzena in klorobenzena, katerih vrednosti so presegale mejne vrednosti (pot prenosa tla–podtalnica).

Ugotovljene so bile tudi povišane vrednosti bakra in kadmija. »Vendar pa bodo za določitev obsega učinka potrebne še dodatne preiskave, predvsem na področju prenosa tla–podtalnica.

Odkrite škodljive snovi imajo svoj izvor v preteklosti in niso povezane s sedanjo dejavnostjo podjetja,« pravijo v Cinkarni Celje. Za dodatno

Zapolnjevanje in rekultivacija odlagališča sadre Za Travnik

Nujna je sanacija celotne Celjske kotline mag. Tomaž Ogrin, Institut Jožef Stefan, Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo:

»J

avna razgrnitev je po zelo dolgem času zanikanja teh potreb pomenila zelo pozitivno sporočilo širši javnosti ter občinskim svetnikom, Ministrstvu za okolje in prostor in občini, da se Cinkarna zdaj zaveda potrebe po omenjeni sanaciji starih bremen na območju sedanje proizvodnje. Že poljsko podjetje Environ je z vrtinami razkrilo hudo

51 R

ezultati dolgoletnega onesnaževanja so vidni v negativni zdravstveni statistiki, hujši od slovenskega povprečja, predvsem pri kroničnih boleznih pljuč, srčno-žilnih boleznih in raku. V Komisiji za sanacijo Celjske kotline, ustanovljene za ta namen v sklopu Ministrstva za okolje in prostor (katere član sem), smo ugotovili potrebo po sanaciji celotne Celjske kotline na osnovi množice podatkov iz dosedanjih analiz zraka, tal in voda. Podatki kažejo, da gre za dinamično zastrupljanje kotline predvsem v prednostni smeri vetrov in okrog jedra širšega cinkarniškega območja. Za najbolj nevarno kovino je spoznan kadmij, saj se predvsem nalaga v telesu in čez leta povzroči težka obolenja. Med tveganji sta tudi uživanje zelenjave z vrtov na območju Celjske kotline in voda iz podtalnice na območju Cinkarne.

E

na od objavljenih rešitev za sanacijo je, da se nevarna zemljina utrdi po posebnem postopku, da se težke kovine ne morejo več izplavljati iz nje v podtalnico. Nadalje je potrebno vse proste, onesnažene zemljine po tem, ko so utrjene, prekriti s čisto zemljino in jih gosto ozeleniti. Uporaba teh zemljišč za gradnjo je poseben problem, ki mora biti predhodno rešen, in ne da se zemljina odkoplje in nekam odpelje. Na ta način nastane nov vir onesnaževanja. Takih je v kotlini več in upati je, da bodo evidentirane v tem postopku sanacije in sanirane. Nedavni pregled preseganja delcev PM10 spet postavlja Celje na vrh tudi letos tako kot lansko leto. Glede na celotno leto ne more iti vse na račun kurjenja biomase v stanovanjih.«

Tokrat želimo predstaviti izzive, ki jih prinaša transport izredno širokih tovorov 7 in več metrov. Sodelovali smo že pri več transportih omenjenih dimenzij. Takšne širine se v praksi naklada nekoliko višje, tako da se izognemo cestni infrastrukturi (prometni znaki, ločevalni pasovi, varnostna ograja idr.). Potreben je podroben pregled prevozne poti, zapisati ugotovitve v elaborat in ga opremiti s slikami. Sledi priprava dovoljenj za izredni prevoz po javnih cestah, ki mora vsebovati tudi strokovno oceno statične stabilnosti premostitvenih objektov na prevozni poti (v kolikor je skupna masa večja od 60 ton, na nekaterih odsekih lahko tudi manj).

Pridobiti je potrebno tudi občinska in policijska soglasja. Poskrbeti moramo za zadostno število spremljevalnih in policijskih vozil. Vključeno je tudi lokalno cestno podjetje, ki poskrbi za odstranjevanje prometnih znakov, semaforjev in drugih elementov, ki so v tistem trenutku v napoto. Nemalokrat se namreč zgodi, da je potrebno znak enostavno odrezati in ga kasneje privariti nazaj. Med transportom je pozornost usmerjena k varnosti v cestnem prometu in varovanju tovora pred poškodbami.

Comark d.o.o. www.comark.si

GoOpti kmalu s 500.000 potniki Podjetje GoOpti je z inovativno ponudbo skupinskih prevozov na trgu že pet let, uspešno pa se je iz Slovenije že razširilo v Italijo in na Hrvaško. A zgodba uspeha se tu ni zaključila.

Podjetje je tik pred prebojem še enega mejnika – v naslednjih dneh bodo prepeljali že svojega 500-tisočega potnika. Podjetje je v petih letih delovanja poskrbelo že za 64.000 ton manj izpustov CO2 v okolje, z vsakim novim potnikom pa to številko le še povečuje. Zaradi ponudbe podjetja GoOpti smo Slovenci in naši sosedje opravili kar 57.600 manj poti z avtomobili, z nedavno dodatno storitvijo paket Popolna brezskrbnost pa je GoOpti potnikom zagotovil dodatno udobje in brezskrbnost na poti. GoOpti

je tudi priljubljen partner vseh organizatorjev dogodkov. Izkušnje pri organizaciji prevozov in načrtovanju poti, vedno dosegljiv klicni center, sodobna vozila in profesionalni vozniki so odlični argumenti, da tudi vi preizkusite GoOpti za vaše poslovne ali zasebne poti.

108

okolje

Izziv transporta izredno širokih tovorov

GoOpti www.goopti.com

Oskrbovalne verige v znanosti in praksi Četrti logistični kongres, ki sta ga organizirala Slovensko logistično združenje in Planet GV, je v začetku aprila v Portorož pritegnil več kot 130 logistov, direktorjev, profesorjev, prevoznikov in drugih ponudnikov logističnih storitev. Med sodelujočimi predavatelji so se, poleg domačih, ponovno zvrstili številni predstavniki uglednih mednarodnih inštitucij in podjetij. Kongres je tudi letos sledil cilju predstaviti dobre prakse in modele ter tako spodbuditi učinkovitost in produktivnost ter povezati gospodarstvo in fakultete. Slogan letošnjega kongresa je bil »prihodnost je v sodelovanju«. Odprl ga je Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja.

Ključne teme kongresa so se navezovale na pravne, tehnološke in organizacijske trende, na sodelovanje med naročniki logističnih storitev, na izzive transportnih podjetij pri zaposlovanju in nagrajevanju voznikov ter na izzive oskrbe mestnih središč. Tretji dan kongresa je bil tradicionalno namenjen ogledom dobrih praks.

Udeleženci kongresa so obiskali Luko Koper. V okviru kongresa je Slovensko logistično združenje podelilo tudi priznanje Logist leta 2015, ki ga je tokrat prejel Marjan Bezjak, direktor podjetja F.A. Maik iz Maribora.

Slovensko logistično združenje www.slz.si

maj 2016

mag. Tomaž Ogrin

foto: arhiv podjetja

onesnaženje zemljine in podtalnice na lokaciji Cinkarne. Očitno je bila nova Cinkarna zgrajena na onesnaženi zemljini. Postavlja se tudi vprašanje, kam so prepeljali nevarno zemljino iz izkopov za nove zgradbe Cinkarne.

Kdo je sprožil ta proces očiščenja? Skoraj ni drugega odgovora kot nameravana prodaja Cinkarne tujcem, ki bi s tem nakupom morali sprejeti tudi sanacijo. Na javni razgrnitvi je bila vmesna ocena tveganja. Kakšni bodo končni rezultati preiskav in predlog sanacije, bomo izvedeli naslednje leto. Vsekakor pričakujemo okoljsko poročilo, ki bo v javni razpravi vsaj 30 dni, v skladu z Zakonom o varstvu okolja.

Na javni razgrnitvi sem opozoril na posledice morebitnega podtalnega puščanja z odlagališča Za Travnikom, katerega znamenje utegne biti odkrito onesnaženje vodnjaka na Proseniškem, v katerem je bila prej čista voda.

Logistične novice Zelenega omrežja

Promet kot ključni vir onesnaženja v urbanem okolju Onesnaženost zraka je resen problem in povzroča vse večja tveganja za okolje,

high

Borut Jereb1

illustrative graph, not real data

ultrafines

particle frequency

52 108

logistika

Promet in zrak

droplets

PM2,5 low

gospodarstvo in naše zdravje (1). Onesnaženost zunanjega

dust

0,01

0,02

0,05

0,1

0,2

0,5

1,0

2

5

10

20

50

100

20

50

100

particle size (µm) high

zraka ni samo svetovno

illustrative graph, not real data

vprašanje, temveč je tudi

sproščena v eni državi, lahko potujejo v ozračje drugih

droplets

držav in tako prispevajo k

PM10

0,01

slabi kakovosti zraka daleč

0,02

0,05

0,1

0,2

0,5

2

5

10

Slika 1: PM2,5 in PM10 delci ter njihove velikosti (7)

M

maj 2016

1,0

particle size (µm)

naokoli (2).

1 Izr. prof. dr. Borut Jereb, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru * Naslov v angleškem jeziku: Transport as a key source of pollution in the urban environment

dust

low

lokalno. Onesnaževala,

ultrafines

particle frequency

Promet in zrak

vseevropsko in predvsem

ed onesnaževali, ki najbolj vplivajo na zdravje ljudi, so trdni delci v ozračju, poznani kot PM delci. Dolgoročna in visoka izpostavljenosti tem onesnaževalom lahko povzroči težave v dihalnem sistemu in večkrat povzroči prezgodnjo smrt. Okoli 90 % mestnega prebivalstva v Evropi je izpostavljenega onesnaženju s PM delci, katerih koncentracija je višja od še sprejemljive kakovosti zunanjega zraka, ki jo določa EU (2). Mejna vrednost za delce PM10 je določena s strani Direktive 2008/50/ES. Dnevna mejna vrednost za delce PM10 tako znaša 50 µg/m3 , tako da vrednost delcev PM10 v zunanjem zraku ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu.

Mesta kot svojevrsten ekosistem so še posebej problematična zato, ker v mestih živi več kot 70 % prebivalstva. Delež prebivalstva v urbanih območjih se neprestano veča (3). Zaradi tega so pred urbani transport in transportne sisteme postavljene posebej ostre okoljske zahteve.

T

rdni delci PM (Particulate matter) je izraz za trdne ali tekoče delce, ki jih najdemo v

zraku. Nekateri delci so veliki in tudi dovolj temni, da jih lahko obravnavamo kot npr. saje ali dim. Spet drugi so tako majhni, da jih lahko zaznamo le z elektronskim mikroskopom. Ker delci izvirajo iz različnih mobilnih in stacionarnih virov (npr. tovornjakov, elektrarn, industrije itd.), se njihove kemične in fizikalne sestave zelo razlikujejo (4). Po velikosti tako večinoma razlikujemo med delci PM10 (imajo premer manjši od 10 µm) in PM2,5 (premer manjši od 2,5 µm). Oboji (torej PM10 in PM2,5) so dovolj majhni, da lahko prodrejo globoko v pljuča in tako predstavljajo veliko zdravstveno tveganje (5). Tveganju, ki ga povzročajo trdni delci PM, je izpostavljen vsakdo, ki živi na območju, kjer so ravni onesnaženosti delcev PM visoke (6). Najbolj so izpostavljeni tveganju onesnaževanja z delci PM otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi pljuč, srca, etc, ter tisti, ki aktivno opravljajo dela na prostem (6). Slika 1 prikazuje različne tipe PM delcev in njihove velikost.

53 • intra-urbanim transportom in

Gg/leto 12.000 10.000

90

8.000

80

6.000

70

4.000

60

2.000

50

0

40

108

Index % 2002 100

V

inter-urbanem transportu ima promet z vozili negativne vplive na zdravje in s svojo vseprisotnostjo vpliva na velik del prebivalstva. Povzroča astmo in poslabšanje astme, povzroča poslabšanje bolezni dihal (pri odraslih in otrocih npr. povzroči vnetje dihal, povzroča upad pljučne funkcije, propad pljuč) (8). Delovna skupina CEHAP – nekdanjega Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ) je pisala o študiji, ki je prikazala, da samo v treh evropskih državah (v Avstriji, Švici in Franciji) vsako leto zaradi vpliva onesnaženega zunanjega zraka umre od 19.000 do 44.000 ljudi. Prav tako so ugotovili, da lahko okoli 6 % vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku, kar predstavlja dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč (8). K izpustom v sektorju transporta največ prispeva cestni promet. Za večino onesnaževal je ta delež večji kot 80 % (9).

K

ljub temu, da je Slovenija specifična v tem, da nima veliko urbanih območij, je po drugi strani zanjo značilno, da kar polovica zaposlenih v državi dela izven svoje domače občine in se tako veliko vozijo – največkrat sami s svojimi osebnimi avtomobili, ki so relativno dostopni. To pomeni, da glede na prevoženo razdaljo sicer govorimo predvsem o intra-urbanem prometu, vendar se ta promet začenja in končuje pretežno kot inter-urbani transport.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju Statističnega urada RS) je bilo med delovno aktivnimi državljani leta 2014 skoraj 392.000 oseb, ki so odhajale na delo v drugo občino. To je skoraj 51 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Delež dnevnih delovnih migrantov se iz leta v leto (rahlo) povečuje. Glede na leto poprej (torej leto 2013)

SOX PM10

NOX PM2.5

20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12

kajti vsak od njiju zahteva svojo obravnavo – pred nas postavlja svoje specifične izzive in rešitve. V tem prispevku se bomo osredotočili na inter-urbani transport, ki je eden ključnih dejavnikov onesnaževanja sodobnih urbanih področij. Pri inter-urbanem trasnportu smo soočeni z večjim onesnaževanjem vozil na prevoženo razdaljo, kot je to v primeru intra-urbanega transporta. To je predvsem posledica večje porabe goriva, obrabe pnevmatik in zavor.

Povečana poraba goriva je povzročena zaradi ogrevanja hladnih motorjev ter večkratnega pospeševanja in ustavljanja vozil (predvsem pred semaforji). Zaradi slednjega – to je pospeševanja in ustavljanja – smo soočeni tudi s povečano obrabo pnevmatik in zavornih oblog.

Tudi rešitve, ki so učinkovite v inter-urbanem okolju, kot so na primer električna vozila, se v intra-urbanem okolju ne izkažejo kot zelo učinkovite glede na trenutno uporabljene tehnologije.

20 0 20 2 0 20 3 0 20 4 0 20 5 0 20 6 0 20 7 0 20 8 0 20 9 10 20 11

• inter-urbanim transportom,

NH3 NMVOC

SOX PM10

NOX PM2.5

NH3 NMVOC

logistika

ri izzivih, ki jih pred nas postavlja transport, na Fakulteti za logistiko ločujemo med:

Slika 2: Emisije PM2,5 in PM10 delcev (14) se je število medobčinskih delovnih migrantov povečalo za skoraj 8.700 oseb, medtem ko število delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, pada. Ob koncu leta 2014 jih je bilo nekaj manj kot 378.000 oziroma malce več kot 49 %. Lani (2014) je na območju svoje občine imelo delovno mesto največ Ljubljančanov (84 %). To pomeni, da je imelo delovno mesto v Ljubljani okoli 91.800 domačinov, preostalih 16 % Ljubljančanov (okoli 17.100 oseb) pa je odhajalo na delo v druge občine (10) (11).

K

onec leta 2012 je bilo 31 % vseh osebnih avtomobilov starih najmanj 12 let, samo 13 % pa je bilo takih, ki so bili stari manj kot tri leta. Čeprav se starost vozil veča, naj bi se zaradi razvoja avtomobilske tehnike pri novih vozilih manjšal njihov vpliv na okolje.

Motorji morajo biti tako v skladu z vse strožjimi normativi, manjša pa se tudi poraba goriva (12). Toda, kakšna je sploh povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji? Po podatkih Statističnega urada RS se povprečna starost osebnih avtomobilov viša. Leta 2010 je bila povprečna starost osebnih vozil 8,2 leti, leta 2013 9,1 let, v letu 2014 pa že 9,4 leta (13).

Tako je bilo na vsak novi osebni avtomobil v letu 2014 registriranih približno 20 starih osebnih avtomobilov (npr. v letu 2008 je bilo na vsak novi osebnih avtomobil registriranih približno 13 starih) (13).

D

izelski motorji so eden največjih onesnaževalcev zunanjega zraka z delci PM, toda v Evropi in tudi v Sloveniji postajajo vozila, ki imajo dizelski pogon, vse bolj priljubljena.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so za leto 2014 poleg razdelitve vozil glede na vrsto goriva upoštevali tudi vrsto pogona. Tako je leta 2014 okoli 53 % registriranih avtomobilov, avtobusov in tovornih motornih vozil uporabljalo bencin, okoli 48 % dizelsko gorivo, manj kot 1 % pa preostale vrste goriv (okoli 0,01 % je bilo električnih vozil, okoli 0,7 % jih je uporabljalo utekočinjeni naftni plin, okoli 0,02 % zemeljski plin, za okoli 0,1 % pa

je bilo vozil s hibridnim pogonom in drugimi vrstami goriv) (13).

E

vropska okoljska agencija (The European Environment Agency – EEA) (14) vključuje 33 držav članic in zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Za ta prispevek je pomembna ugotovitev te agencije, da je v državah EU onesnaženje s PM10 delci v obdobju med 2002 in 2011 upadlo za 14 %, onesnaženje s PM2,5 delci pa za 16 odstotkov. Za članice 32 držav, ki so bile v tem obdobju včlanjene v EEA, je padec onesnaženja s PM10 delci malo manjši – 9 odstotkov, onesnaženje s PM2,5 delci pa je enako kot v državah EU. To stanje prikazuje slika 2.

E

EA podaja natančne informacije o stanju okolja v posameznih državah. V Sloveniji za PM10 delce (PM10 delci vključujejo vse manjše – torej tudi PM2,5 delce) veljajo podatki, ki jih prikazujejo naslednji štirje grafi. Predstavljajo statistiko onesnaženja s PM10 delci v tonah od leta 1990 do leta 2013. Med mnogimi mogočimi viri PM10 delcev smo za ta prispevek izbrali: 1. osebna vozila, 2. težja tovorna vozila, 3. obrabo zavornih oblog in avtomobilskih plaščev pri zaviranju in

4. obrabo cestišča.

P

o pričakovanju je največji onesnaževalec promet z osebnimi avtomobili. Sledi promet s tovornjaki in avtobusi. Promet z lahkimi tovornjaki je neznačilen do leta 2005 in jih ne povzemamo – je pa tovrstni promet leta 2008 prispeval malo več kot 250 ton PM10 delcev.

Večkrat spregledan je prispevek PM10 delcev, ki je posledica zaviranja in nastane predvsem v inter-urbanem območju (predvsem zaviranje pred križišči). Glede na statistične podatke agencije EEA nastane več tovrstnih delcev kot pri prometu s tovornjaki in avtobusi. Vemo, da so ti delci še posebej zdravju škodljivi zaradi sestave zavornih oblog in gume. Tudi delci, ki nastanejo zaradi obrabe cestišča, so

maj 2016

P

V

54

zastopani v relativno visokem odstotku. Vse slike je mogoče videti na spletni strani EEA (15). Primerjavo naštetih onesnaževal intra-urbanega transporta prikazuje slika 3.

državah OECD je med leti 2005 in 2010 število smrti, ki so bile povezane z onesnaževanjem zraka, upadlo za 4 %, vendar pa je samo 20 od 34 držav OECD doseglo napredek pri zmanjševanju izpustov. Tako so v Indiji zabeležili 12 % rast števila smrti povezanih z onesnaževanjem zraka in 3 % upad povprečne življenjske dobe (povprečno število let) kot posledica onesnaženosti (19).

logistika

108

Promet in zrak

N

ajnovejše raziskave s področja onesnaževanja s PM10 delci govorijo o strogi korelaciji med smrtnostjo in onesnaževanjem z delci PM10 , katerih povzročitelj je promet z vozili.

Pri tem pa ocenjujejo, da zaviranje prispeva do 20 odstotkov vseh delcev, ki jih prispeva promet (16).

O

cene stroškov tovrstnega onesnaževanja za Slovenijo v tem trenutku nimamo.

Vemo pa, da je problematika zelo preča, saj onesnaževanje zraka po celem svetu letno ubije več kot 3 milijone ljudi in povzroča različne bolezni (npr. astmo, srčne bolezni …). Posledično to povzroča tudi velike stroške. Za države OECD, Kitajsko in Indijo skupaj letni stroški (povezani z zdravjem ljudi in umiranjem) narastejo tudi do 3,2 trilijonov evrov. V državah OECD je bilo leta 2010 za 1,56 trilijonov evrov stroškov povezanih z zdravjem in umiranjem ljudi, ki so nastali kot posledica onesnaženosti zraka.

50 % teh stroškov naj bi povzročilo onesnaževanje cestnega prometa (avtomobili, tovornjaki in motorna kolesa, ki vozijo v državah OECD).

Te številke dokazujejo pomembnost problema, povezanega z onesnaževanjem zraka v naših mestih (18).

S

pet druge raziskave govorijo o tem, da se na račun zmanjševanja PM10 delcev iz izpustov pri motorjih z notranjim izgorevanjem povečuje delež delcev, ki nastanejo kot produkt zaviranja in obrabe pnevmatik, in tako ti delci skupaj predstavljajo že polovico vseh delcev, katerih vir je promet z vozili (17). Sklepamo lahko, da večina zaviranja nastane v okviru intra-urbanega transporta in tako prihaja do razlik med oceno v (16) in (17). Slednji vir podaja verjetno najboljši približek intra-urbanega transporta in zato lahko ponovno sklepamo, da ti delci nastajajo predvsem na urbanih področjih in so del inter-urbanega transporta.

V

državah OECD onesnaževanje zraka v zadnjih letih upada, saj je bilo sprejetih veliko zakonov in regulativ za omejevanje onesnaževanja, vendar pa na Kitajskem in v Indiji onesnaževanje močno narašča zaradi velikega naraščanja vozil, kar je značilno za države v razvoju. Zaradi naraščanja deleža vozil, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo dizel, pa lahko pride tudi do ponovnega naraščanja izpustov v državah OECD. Nevarnost pri izračunih na osnovi statistik predstavlja tudi goljufanje proizvajalcev avtomobilov na dizelski pogon, ki se ne držijo vedno vseh standardov izpustov (npr. afera »Diesel-gate«) (18).

T

udi za reševanje onesnaževanja v Sloveniji, ki je posledica prometa, je smiselno izhajati iz razlikovanja med značilnostmi inter- in intra-urbanega prometa in iskati rešitve za večjo pretočnost prometa v mestih z doslednim uvajanjem »zelenega vala« (20) (21), ustavljanjem vozil gnanimi z motorji z notranjim izgorevanjem pred mesti (22), prednostjo kolesarskih povezav in podobnim.

700

Emisije PM10 Mg (v tonah)

600

1. Reduce Air Pollution [Internet].

Greenpeace East Asia; [cited 2016 Apr 26]. Available from: http://www. greenpeace.org/eastasia/campaigns/ air-pollution/ 2. Air pollution [Internet]. European Environment Agency; [cited 2016 Apr 26]. Available from: http://www.eea. europa.eu/themes/air/intro 3. Research Team Analysis Report.

Urban Mobility. [Internet]. European Commission; Available from: http://transport-research.info/ sites/default/files/TRIP_Urban_ Mobility_brochure-12.04.2016. pdf?utm_source=Ricardo-AEA%20 Ltd&utm_medium=email&utm_ campaign=6963801_ED60132012/SH/ EPEO/TRIP/Brochure&dm_i=DA4%2C45 9AX%2CJGAWJZ%2CF2OCM%2C1 4. Particulate Matter (PM-10) [Internet].

Environmental Protection Agency; 2012 [cited 2015 Jun 25]. Available from: https://www3.epa.gov/airtrends/ aqtrnd95/pm10.html 5. Otorepec S, Podbevšek N, Jereb B. Ocenjevanje tveganj onesnaževanja v cestnem prometu : delovno poročilo.

Celje: Fakulteta za logistiko; 2015 Avgust p. 91. Report No.: DP-28/2015.

6. Particle Pollution [Internet]. State of the air; [cited 2016 Apr 22]. Available from: http://www.stateoftheair.org/2013/ health-risks/health-risks-particle.html 7. Pollutants and Indicators: confusion about PM [Internet]. Public Lab; [cited 2016 Apr 20]. Available from: https://publiclab.org/wiki/revisions/ pm-monitoring-regulations 8. IVZ RS, ARSO. Kakovost zraka – zdravje [Internet]. Delovna skupina CEHAP; [cited 2016 Apr 20]. Available from: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ files/uploaded/kakovost_zraka_-_ zdravje_peter_otorepec.pdf

500 400

9. Izpusti onesnaževal zraka iz prometa [Internet]. ARSO: Kazalci okolja v Sloveniji; 2014 [cited 2016 Apr 22].

Available from: http://kazalci.arso.gov. si/?data=indicator&ind_id=616

300 200 100

2013

2012

2011

2010

2009

2007

2008

2006

2005

2003

2004

2001

2002

2000

1999

1997

Osebni avtomobili Tovornjaki in avtobusi

1998

1996

1995

1994

1993

1991

1992

1990

0

maj 2016

Bibliografija

Obraba pnevmatik in zaviranje Obraba cestišča

Slika 3: Obseg in primerjava najpomembnejših onesnaževal intra-urbanega transporta

10. Otorepec S. Model za ocenjevanje tveganj onesnaževanja v cestnem prometu: magistrsko delo [Internet].

2015 [cited 2016 Apr 22]. Available from: http://dkum.uni-mb.si/Dokument. php?id=80493 11. STA AF. V Ljubljano dnevno 112 tisoč delovnih migrantov. 2015 Apr 26 [cited 2016 Apr 22]; Available from: http://

55 12. Pavšič G. Avtomobilski vozni park se stara: tretjina vozil starih vsaj 12 let.

Portal SIOL [Internet]. 2013 avgust [cited 2016 Apr 22]; Available from: http:// www.siol.net/avtomoto/novice/2013/08/ starost_vozil_povprecje_slovenija.aspx 13. Registrirana cestna motorna vozila in prikolice, Slovenija, 2014 [Internet].

Statistični urad Republike Slovenij; [cited 2016 Apr 22]. Available from: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-no vico?id=5227&naslov=Registrirana-cestna-motorna-vozila-in-prikolice-Slovenija-2014 14. EU Emissions of primary PM and of PM precursor gases [Internet]. The European Environment Agency – EEA; 2013 [cited 2016 Apr 20]. Available from: http:// www.eea.europa.eu/data-and-maps/ figures/eu-emissions-of-primary-pm-2/ download.pdf 15. A ir pollutant emissions data viewer

16. Gasser M, Riediker M, Mueller L, Perrenoud A, Blank Fabian, Gehr P, et al. Toxic effects of brake wear particles on epithelial lung cells in vitro. Part Fibre Toxicol [Internet]. 2009 Nov 20 [cited 2016 Apr 27]; Available from: http://particleandfibretoxicology. biomedcentral.com/ articles/10.1186/1743-8977-6-30 17. European Comission: Transmited by PMP Chair. Particle Emissions from Tyre and Brake Wear on-going Literature review Summary and Open Question [Internet].

68 th GRPE, 7 - 10 January 2014, agenda item 7; 2014 Jan 8 [cited 2016 Apr 27].

Available from: https://www.unece. org/fileadmin/DAM/trans/doc/2014/ wp29grpe/GRPE-68-20.pdf 18. The Cost of Air Pollution. Health Impacts of Road Transport [Internet]. OECD;

2014 [cited 2016 Apr 27]. Available from: http://www.oecd.org/env/the-cost-of-air-pollution-9789264210448-en.htm 19. Samo Kumperščak, Tadej Bratina, Borut Jereb. Zeleni val v prometu – Poraba goriva na primeru Mariborske ceste v Celju. Celje: Fakulteta za logistiko; 2016 Mar. Report No.: DP-29/2016.

20. Jereb Borut, Grobin Klemen, Cvahte Tina, Topolšek Darja. Simulacija pretočnosti križišč in krožišč. In: Referati.

Portorož: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije; 2015. p. 1–8.

108

(LRTAP Convention) [Internet]. European Environment Agency - EEA; 2015 [cited 2016 Apr 22]. Available from: http:// www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/ data-viewers/air-emissions-viewer-lrtap

logistika

avto.finance.si/8821313/V-Ljubljano-dnevno-112-tiso%C4%8D-delovnih-migrantov?cookietime=1430637435

21. Baškovič Katja, Knez Matjaž, Jereb Borut. Differences between modal emission models relying on chronological speed. In: Proceedings. Celje: Faculty of Logistics, University of Maribor; 2014.

22. Cvahte Tina, Jereb Borut, Rosi Bojan.

Implementing park&ride systems in smaller cities. In: Mamerualy V meždunarodnoi naučno-prakmičeskoi konferencii. Samara: SamGUPS; 2012. p.

52–5.

Promocija

Pokliči in naroči – 1, 2, 3, Pošta vse dostavi!

PAKETNA DOSTAVA

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. Pred dostavo vas pokličemo ali pošljemo SMS-sporočilo.

Izberite uro dostave: do 10. ure po 16. uri (za določene pošte) med 18. in 20. uro (za naslovnike v mestu Ljubljana).

Naročite ponovno brezplačno dostavo.

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

Poskrbimo za prepošiljanje na drug naslov.

Paket dostavimo na vnaprej dogovorjen prostor.

Paket hranimo na pošti 8 ali 15 dni.

Prevzem in oddaja paketov na več kot 500 poštah.

Prevzem in oddaja paketov tudi na 114 bencinskih servisih Petrola.

maj 2016

Dostava domov, v službo, prijatelju, sosedu ali na izbrano pošto.

Število dovoljenj za tranzit preko Slovenije narašča Letno ceste v Sloveniji zasede približno 15.000 izrednih prevozov. Gre za prevoze z večjimi tovori, ki presegajo povprečne dimenzije tovora. Na Direkciji RS za infrastrukturo, ki izdaja dovoljenja za izvedbo izrednega prevoza, kot največjo težavo pri izdajanju dovoljenj izpostavljajo pomanjkljivo oddane vloge, kjer manjkajo predvsem zahtevane priloge.

Branko Butala iz podjetja Comark d.o.o., kjer izvajajo izredne prevoze, pritrjuje, da je tudi na njihovi strani problem pridobiti vse potrebne dokumente, in sicer predvsem pri tujih prevoznikih. Največ izrednih prevozov je iz I. kategorije, pri tem pa gre v večini za tranzit preko Slovenije.

foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Izredni prevozi

56 108

logistika maj 2016

Izredni prevozi

V

primeru, da je potrebno z ene do druge lokacije prevoziti tovor večje dimenzije, ki presega zakonsko dovoljene omejitve, je potrebno pridobiti dovoljenje za izredni prevoz tovora. Po 32. členu Zakona o cestah je izredni prevoz »prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.«

Kdaj izredni prevoz?

D

ovoljenje se izda, če izdajatelj dovoljenja, to je Direkcija RS za infrastrukturo, ugotovi, da določenega tovora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ter tudi v primeru, če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po cesti. Pri izvedbi izrednega prevoza je potrebno upoštevati zagotavljanje varnosti

v cestnem prometu, varstvo javne cestne infrastrukture in pretočnost prometa, zato se v dovoljenju določijo posebni pogoji prevoza.

Kljub temu pa se morajo pri izvajanju izrednega prevoza ne glede na izdano dovoljenje upoštevati vse omejitve prometa, ki so nastopile tudi po izdaji dovoljenja in so na cestah označene s prometnimi znaki.

P

odročje izrednih prevozov določa več predpisov, in sicer:

• Zakon o pravilih cestnega prometa • Zakon o motornih vozilih • Zakon o cestah • Pravilnik o delih in opremi vozil v cestnem prometu • Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji • Uredba o povračilu za izredne cestne prevoze • Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov vozil za izredne prevoze • Pravilnik o usposabljanju za spremljevalce izrednih prevozov • Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest,

P

o podatkih Direkcije RS za infrastrukturo na Ministrstvu za infrastrukturo je število izrednih prevozov v zadnjih treh letih naraščalo. In sicer je bilo v letu 2015 v primerjavi z letom 2013 izdanih za 722 več dovoljenj za izredni prevoz.

Leto

Število izdanih dovoljenj za izredni prevoz

2013

5.620

2014

6.293

2015

6.342

Število izdanih dovoljenj za izredni prevoz med leti 2013-2015. Vir: Direkcija RS za infrastrukturo.

S

icer pa na Direkciji ocenjujejo, da se v Sloveniji letno izvede približno 15.000 izrednih prevozov. Okoli 65 % dovoljenj je izdanih za tranzit preko Slovenije, ki ga izvajajo predvsem podjetja iz tujine. Neposredno podjetjem iz tujine so na Direkciji izdali manj kot 10 % dovoljenj. Evidence, ali gre za slovenske ali tuje prevoznike, posebej ne vodijo.

V

kolikor prevoz poteka po cestah, ki niso v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo, se mora pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje upravljavca ceste (npr. občine). V kolikor pri prevozu sodeluje policija, se mora pred izdajo dovoljenja pridobiti tudi soglasje policije. Na Direkciji RS za infrastrukturo pravijo, da so najpogostejše težave pri izdaji dovoljenja pomanjkljivo oddane vloge za pridobitev dovoljenja, ki so predvsem brez ustreznih oziroma zahtevanih vlog.

T

udi Branko Butala, direktor podjetja Comark d.o.o., izpostavlja, da je najtežje pri pridobivanju dovoljenja za izredni prevoz pridobiti vse potrebne dokumente, ki so priloga vlogi za izredni prevoz po javnih cestah, tujih prevoznikov, saj teh papirjev nimajo sistematično urejenih. Pri pridobivanju dovoljenj načeloma nimajo težav, vsaj ne v Sloveniji. V tujini pa se srečujejo predvsem z dolgimi čakalnimi roki za pridobitev dovoljenja. V Franciji tudi do 8 tednov, v Italiji nekje od 3-5 tednov. Sicer pa so, kot pojasnjuje Branko Butala, postopki za pridobitev dovoljenja v državah EU in drugih

zredne prevoze se lahko izvaja s standardnimi, predelanimi in specialnimi vozili. Če pri prevozu sodeluje več vozil, morajo biti vsa vozila opremljena z napravami za brezžično komuniciranje. Po predpisu pa morajo imeti vozila, ki izvajajo izredne prevoze, označeno preseganje tovora preko tovornega poda v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).

Označena morajo biti z najmanj eno rumeno utripajočo lučjo, ki je vidna vsem udeležencem v prometu. Na zadnjem delu vozila mora biti viden napis »izredni prevoz«, če gre za zimsko službo, pa še dodatno »pluženje, posipanje«.

Posebna določila oziroma oprema pa velja tudi za spremljajoča vozila. To morajo biti vozila mase do 3,5 ton, z zastekljenimi odprtinami na vseh straneh vozila. Pri enostavnem prevozu morajo biti označena z rumeno utripajočo lučjo in napisom »izredni prevoz«, sicer pa še z dodatno svetlobno tablo, kjer se izpisujejo predpisane vsebine. Ne sme pa manjkati tudi brezžična naprava, ki omogoča komunikacijo z voznikom izrednega prevoza. Spremljevalec izrednega prevoza je lahko oseba, ki ima opravljeno izobraževanje in preizkus znanja za spremljevalca izrednih prevozov.

K

ot je povedal Branko Butala, se za izvajanje izrednega prevoza najpogosteje uporabljajo specialne prikolice, ki so odprte, kar pomeni, da je tovor viden, v kolikor ni v lesenem zaboju, pokrit s cerado ali ovit v shrink wrap folijo.

Dodaja: »Te prikolice nam omogočajo, da prevažamo tovore težje tudi več kot 200 ton. S koriti, kot jim pravimo, lahko vozimo višje tovore, saj jih naložimo le 30 centimetrov od tal. Še ena lastnost teh prikolic je njihova raztegljivost.

Raztegnemo jih lahko tako, da naložimo tovor dolg tudi več kot 20 metrov.«

Najpogostejši prevozi I. kategorije

P

o besedah Branka Butale pomeni transport izrednega tovora ogromen logistični zalogaj, ki mnogokrat presega izkušnje. Zato je vsak izredni prevoz izziv, ki se ga je potrebno lotiti natančno, z načrtovanjem in celostno.

Dodaja, da je pri izrednih prevozih pet kategorij, ki prehajajo iz eno v drugo glede na skupno dimenzijo in maso izrednega tovora oziroma

108

57 Izdana dovoljenja

I

logistika

• Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu

Opremljenost vozil

prevoza. Največ izrednih prevozov opravijo iz I. kategorije. Gre za prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 3 metrov širine, 4,2 metre višine, dolžine za več kot 25 % od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ter osnih obremenitev, dovoljenih s predpisi ali odrejenih s prometnimi znaki. Kot pravi Butala, si želijo prevažati predvsem tovore, ki spadajo v III. kategorijo. To pomeni, da vozilo samo ali s tovorom presega 60 ton skupne mase, je širši od 3,50 metra, visok ali višji od 4,50 metra in daljši od 23,10 metrov. Vendar izpostavlja, da gre povpraševanje z roko v roki z rastjo gospodarstva. Med naročniki storitev izrednega prevoza so predvsem podjetja, ki se ukvarjajo s strojegradnjo, gradbeništvom in podobno, kjer gre torej za prevoz gradbene mehanizacije.

P

ri pripravi in izvedbi izrednega prevoza se v Comarku praviloma držijo naslednjih zaporednih korakov: podrobna proučitev tovora (njegove dimenzije in mase, možnosti dviga in pričvrščevanja na prikolico), določitev primerne prikolice (cerada, nizka, korito ali tieflader) in pripadajočega kamiona (2, 3, 4 ali več osni kamion), proučitev prevozne poti in nevarnosti, ki so na njej prisotne, izračun stroškov dovoljenj in načrtovanje spremstev na prevozni poti. Pri tem Branko Butala poudarja: »Postopek priprave na realizacijo izrednega prevoza lahko traja tudi do enega leta, le izjemoma pa se izredni prevoz zgodi iz danes na jutri.«

Nadzor izvajanja in nepravilnosti

N

adzor izrednega prevoza se lahko izvaja pred ali med izvedbo izrednega prevoza.

V primeru nadzora pred izvedbo prevoznik izdajatelju javi, da je prevoz pripravljen na pregled. Izdajateljeva ekipa brezplačno preveri skladnost prevoza z dovoljenjem in v primeru skladnosti na dovoljenju potrdi skladnost.

Nadzor pa se lahko opravi tudi med izvedbo izrednega prevoza, kar je v pristojnosti policije in občinskih redarstev.

Več na www.zelenaslovenija.si

maj 2016

• Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji

Branko Butala

• Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t

enaki. Vedno je mesto naklada in razklada. Pri standardih pa ni enotnosti, zato med posameznimi državami obstajajo velike razlike.

foto: Matej Kolaković

katerih trajanje je daljše od enega leta

S Prometno-informacijskim centrom tudi v prihodnje verodostojna in ažurna prometna informacija Vozniki smo v preteklih 10 letih spoznali Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) kot zanesljivega sopotnika, prvega in najpomembnejšega akterja na področju informiranja o stanju na cestah, ki povezuje varnost in udobje uporabnikov s pretočnostjo avtocest. Zaupanje PIC gradi na verodostojni in ažurni prometni informaciji, ki jo vsako leto nadgrajuje z novimi, tehnično izpopolnjenimi orodji.

Prometno-informacijski center je v zadnjih 10 letih: • posredoval več kot 196.000 informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju 19.627 na leto, 1.635 na mesec in 53 na dan, • samo v zadnjih petih letih so operaterji sprejeli že več kot 600.000 klicev, na spletni strani promet.si zabeležili prek 3,4 milijona uporabnikov.

Med novostmi, ki voznikom lajšajo pot po slovenskih cestah, je posodobljena aplikacija za mobilne naprave DarsPromet+ oziroma DarsTraffic+, namenjena predvsem tistim, ki se v Sloveniji vsak dan vozimo v službo. Na taki poti potrebujemo informacijo o morebitnih ovirah oziroma podaljšanju potovalnega časa. Zato sta ključni stvari, ki ju aplikacija ponuja, ravno to: sprotno izračunavanje potovalnega časa na vnaprej izbrani poti ter obveščanje o ovirah (dogodkih) na poti.

Aplikacija uporabnikom omogoča: • vpogled v stanje prometnih informacij, • načrtovanje poti, • prikaz potovalnih časov, • vseh drugih informacij s katerimi razpolaga družba DARS d.d. in • glasovno podporo ter • povezavo z virtualnim asistentom.

• Aplikacija je razvita za operacijske sisteme Android, IOS in Windows.

Ker nam je še vedno najbolj pomembna prometna varnost, je ena ključnih funkcij aplikacije glasovno obveščanje. Vendar ne kakršno koli: gre za aplikacijo e-Bralec, ki je v živo v slovenščini sposoben prebrati kakršenkoli pripravljen tekst. Tekst za uporabo aplikacije mu pripravlja poseben program, ki brska po naših bazah in iz njih izlušči informacije, ki se nanašajo na določeno pot.

Pomembna funkcionalnost je nastavitev samodejnega branja. To lahko nastavite tako, da v poglavju Na poti izberete nastavitve.

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Svoje poslanstvo PIC dosega preko nenehnih nadgradenj in modernizacije. Ena izmed novosti ob 10. obletnici, kot pomemben ukrep za večjo zanesljivost, udobje in varnost, je asistent oziroma elektronski pomočnik Stane.

Našli ga boste na desni spodnji strani portala promet.si.

Pri čem vam Stane lahko pomaga?

• Z asistentom Stanetom boste hitreje našli številne informacije na spletni strani www.promet.si.

• Pokazal vam bo kje so informacije, ki niso vidne že na prvi pogled, ko vstopite na spletno stran: – tedenske in letne prometne napovedi, – informacije o omejitvah za tovorna vozila, – prometni zemljevid, – možnost izračunavanja poti, – povezave do mednarodnih prometnih informacij, – vozni redi vlakov, avtobusov in letal.

• Stane vas bo naučil ustvariti in uporabljati priljubljene vsebine na spletni strani.

• Pozna pa tudi nekatere druge spletne strani v Sloveniji, ki so povezane s prometom.

Varno in srečno na poti vam želita DARS in PIC.

DARS d.d. • Dunajska 7, Ljubljana • t: 01 300 98 64 • www.dars.si • pr@dars.si • @DARS_SI • facebook.com/Vozimo.pametno Promocija

SPAR Slovenija prejel nagrado za energetsko učinkovitost

Novi sistem hlajenja odpadno toploto, ki se sprošča ob hlajenju oziroma zmrzovanju, izkorišča za potrebe ogrevanja.

Peč na lesene pelete za peko kruha in peciva.

Na osrednjem energetskem dogodku leta, 18.

Dnevi energetikov, so spletni uporabniki za najboljši energetsko učinkovit projekt v letu 2016 nagradili prenovo trgovine Interspar Citypark v Ljubljani.

Na dogodku 18. Dnevi energetikov, ki je potekal 19. in 20. aprila v Portorožu, je strokovna komisija izmed 21 prijavljenih del izbirala dobitnike priznanj za dobro domačo energetsko prakso. Med letošnjimi zmagovalci je podjetje Spar Slovenija, ki je spletne uporabnike prepričalo s prenovo ljubljanske trgovine Interspar v Cityparku.

Promocija

Žiga Lebar, strokovni sodelavec za upravljanje z energijo Spar Slovenija, je v imenu Spar Slovenija sprejel priznanje.

ogrevanja. Obstoječo razsvetljavo so nadomestili z varčnejšo LED razsvetljavo, obstoječo elektro peč za peko kruha in peciva pa je nadomestila peč na lesne pelete. S prenovo so tako rabo energije zmanjšali za približno polovico, izpuste ogljikovega dioksida pa za 60 odstotokov.

Omenjen projekt vsako leto razkrije številne dosežke slovenskega gospodarstva na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Pod slednje spadajo tudi prizadevanja podjetja Spar Slovenija, ki pri izgradnji novih trgovin sledi trajnostni zavezi in energetski učinkovitosti ter tako prispeva k odgovornejši in zeleni prihodnosti okolja.

Nagrado za najboljši energetsko učinkovit projekt za leto 2016 si je podjetje Spar Slovenija zaslužilo s posodobitvijo glavnega energetskega sistema. Sistem hlajenja s konvencionalnim medijem so namreč nadomestili z novim sistemom na CO2, slednji SPAR Slovenija trgovsko podjetje d. o. o. odpadno toploto, ki se sprošča ob hlajenju Letališka cesta 26 oziroma zmrzovanju, izkorišča za potrebe 1000 Ljubljana

Promocija