EOL 109

Specializirana revija za trajnostni razvoj

109

embalaža okolje logistika

junij 2016

4. Zeleni forum Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije

Štefan Pavlinjek: Prekmurska multinacionalka pozna samo en trg, globalni Irena Majcen: Vračamo se na start, ko so drugi že odtekli Dr. Miloš Bavec: Država še ne pozna strateškega potenciala podzemlja Sebastijan Zupanc: Z Belo knjigo bodo povedali, kaj tare komunalo Jure Naglič: Stranke iščejo konkretne rešitve za logistične izzive

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

O Z

b petindvajsetletnici Slovenije skorajda ni bilo vprašanj, kaj piše na listih zelene knjige Slovenije.

ato sem si izposodil naslov ene prvih opozorilnih knjig o okolju Domovina, si še kakor zdravje?. Pred štirimi desetletji jo je napisal novinar Peter Likar. Istega leta, 1976, sva s Petrom Likarjem vodila prvo živo oddajo na nacionalki, prav tako z naslovom Domovina, si še kakor zdravje? To je bil prvi TV klic k okoljskemu prebujenju Slovenije. Oddaja je trajala od osmih zvečer do nekaj čez polnoč.

Marja Cerkovnik, urednica oddaj, je začutila strateško težo onesnaževanja okolja. Režiser Beno Hvala, oba z Marjo sta bila izjemna televizijska ustvarjalca, je znal v oddajo zajeti vso Slovenijo in gledalci so z vprašanji dali pečat polemičnim tonom, zakaj se moramo otrezniti.

A

to je le ena izmed domačih nalog zelene Slovenije zdaj. Težje je seveda takrat, ko država doživlja neprijazne posledice čezmejnih ali globalnih vplivov. Tudi v tem primeru ne more biti gluha. Z EU je tako in tako vstopila v zakon, ki ji je naložil celo denarne kazni, če ne posluša dobro. A ne zaradi tega in ne zaradi česa drugega sloexit ni zašel na pogajalsko mizo. Je pa res, da je prav EU radikalno vzpostavila nove vzorce za poslovanje gospodarstva, ki bi se naj začelo zavedati, da proizvodnja in rast črpata naravne vire.

Š

e bolj zanimivo pa je morda prebrati, kaj se je spremenilo v okolju samostojne države v petindvajsetih letih. Za mnenja sem zaprosil dr. Dušana Pluta, dr. Franca Lobnika in dr.

Lučko Kajfež Bogataj.

Dr. Dušan Plut:

S

lovenija se še vedno uvršča med zmerno onesnažene evropske države, a tudi z

EOL foto: Rok Tržan

nekaterimi regionalno razširjenimi, izrazitimi primeri večplastne degradacije okolja in globalno prekomerno porabo naravnih virov na prebivalca. Okoljska politika na državni in občinski ravni se še vedno osredotoča zgolj na bolj ali manj uspešno odpravljanje najbolj kritičnih posledic prekomernega obremenjevanja okolja namesto na prepotrebno sistemsko »ekologizacijo« celotnega gospodarstva, družbe in vsakdanjega načina življenja.

D

r. Franc Lobnik meni, da slovenska okoljska bilanca v samostojni Sloveniji nosi kar nekaj grehov. Med njimi je najpomembnejši TEŠ. Je pa res, da je zaradi politične in ekonomske krize v Sloveniji vedno manj organiziranega delovanja v korist varovanja okolja na nivoju države in občin, podobno je tudi v svetu. V časopisih in na televiziji, ki bi naj pozitivno informirala prebivalstvo, pa večinoma poročajo o političnem in gospodarskem obračunavanju med posameznimi frakcijami, zato za reševanje okoljskih problemov ni ne časa ne prostora.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj:

Ž

al naše vlade v 25 letih niso prepoznale okoljske politike kot pomembne državotvorne komponente. Podpirale so številne netrajnostne projekte, prave vizije, kako spremeniti naravne danosti Slovenije v našo primerjalno prednost, pa ni bilo. Tudi gospodarstvo se v četrt stoletja še ni otreslo miselnosti, da so ukrepi varovanja okolja nepotreben strošek. V resnici pa edino prehod v zeleno gospodarstvo ta hip še lahko ohrani rast in razvoj. Na družbenem področju smo lahko bolj opimistični. Okoljska ozaveščenost civilne družbe je mnogo višja kot na začetku slovenske poti, še zlasti pri mladi generaciji. Žal pa samo civilna družba ne more zagotoviti bistvenih sprememb brez konstruktivnega dialoga s politiko in še zlasti z gospodarstvom.

T

akole je. Triglavskega ledenika kmalu ne bo več. V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji temperatura dvignila nadpovprečno – za 1,7 °C. A če pohlep sveta šviga v nebo in je na čelu kozmičnega civilizacijskega procesa, ki sam sebi piše osmrtnico, potem naj Slovenija izbere smer drugačne, kolikor se da, samostojne rasti in razvoja. Okoljska kultura z vizijo zelene Slovenije pomeni, da so za tuj kapital nedotakljivi naši naravni viri (ne glede na EU) in da razvojna politika države ve, skupaj z gospodarstvom, kako bo ravnala s konkurenčnimi prednostmi (gozd, vode, narava, biotska pestrost, Slovenija kot ekoregija v EU). Vedeti mora, tukaj in zdaj, za zeleni fokus Slovenije.

Jože Volfand, glavni urednik

junij 2016

olikokrat smo se v jubilejnem junijskem mesecu države, prav v tistih večerih so razigrano plesale v mraku drobne kresničke, vprašali, kakšen je naš zeleni indeks. Torej ne tega, kako smo spet praznovali na dveh proslavah in podobno folkloro. Pač pa o tem, kaj se dogaja z našim naravnim kapitalom in kako bije srce zelene Slovenije. Kakšna je ubranost med razvojem in rastjo gospodarstva s tistimi danostmi in zmogljivostmi, ki nam jih določa okolje v naši državi. Ali drugače. Kako upravljamo z domačimi zakladi, nravnimi viri, kako daleč smo v zeleni rasti in kako stopicamo v nizkoogljično družbo. No, bila je priložnost, da se vprašamo, ali bodo v tuji lasti še pristajale firme, kot sta Radenska, Donat, in s tem vode, viri življenja in razvoja Slovenije.

Uvodnik

K

109

Domovina, si še kakor zdravje?

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Prekmurska multinacionalka pozna samo en trg, globalni

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

12 Inovativni embalažni center kot dodana vrednost za kupce v regiji 15 V ospredju inovativnost in praktičnost z mislijo na okolje 25 Vračamo se na start, ko so drugi že odtekli 28 Predlog novega Zakona 28 o dimnikarskih storitvah 29 Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije 41 Energetsko pogodbeništvo kot način prenove ogrevalnega sistema brez lastne investicije 42 Unirec odslej eden izmed programov Dinosa 44 Iz odpadne zračnice bič, kot ga ima Indiana Jones 45 Uporabljajo se več let, prednosti okoljske in finančne 47 V vrtcih več pralnih plenic, v zdravstvu je vprašljiva higiena 48 Država še ne pozna strateškega potenciala »podzemlja«

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

50 V Sloveniji je v vrtnarski stroki preveč padalcev 52 Z Belo knjigo bodo povedali, kaj tare komunalo 53 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja 54 Razširjena proizvajalčeva odgovornost (EPR) je ključno orodje trajnostnega ravnanja z odpadki 56 Stranke iščejo konkretne rešitve za logistične izzive

Partner pri izdajanju revije EOL: junij 2016

sebina

4 109

EOL

Impresum

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 109. številke:

V podjetju Coca Cola so se odločili za velikopotezno strateško prepozicioniranje blagovne znamke, saj so različne variante dietne Coca Cole, ki so imele svoje barve, prelili z ikonično rdečo barvo originalne

Coca Cole. Dietna Coke, Coca-Cola Light, Coca-Cola Zero in Coca-Cola Life bodo sedaj zelo podobne originalni Coca Coli – rdeča barva blagovne znamke sedaj pokriva večji del prej črnih, zelenih in srebrnih aluminijastih pločevink. Gre za premišljeno trženjsko potezo, saj ima originalna rdeča pločevinka največji vpliv na potrošnike. Po Euromonitor International je originalna Coca Cola v letu 2015 zavzemala 27 % celotnega trga sladkih pijač, kar je trikrat več kot vse njene dietne različice skupaj.

Potrošniki povezujejo Coca Colo z ikonično rdečo barvo, tako je sprememba embalaže namenjena dvigu prodaje drugih Coca Cola blagovnih znamk.

Kartonska steklenica z manjšim ogljičnim odtisom TetraPakova Tetra Top embalaža – kartonska steklenica bo premierno predstavljena na ameriškem trgu z JUST water vodo. Steklenica iz kartona je opremljena s pokrovom, ki je na vrhu izdelan iz polietilena z visoko gostoto (HDPE), pridobljenega iz sladkornega trsa. Več kot 80 % embalaže je iz materialov rastlinskega izvora. Kombinacija s FSC certificirano lepenko, uporabljeno v glavnem na obodu kartona, poveča vsebnost obnovljivih virov od 53 % na 82 %, a brez manjše reciklabilnosti. Grace Jeon, Fotografije: arhiv proizvajalcev

5 109

direktorica podjetja JUST, je povedala: »V primerjavi z različnimi tipi plastenk za vodo ta inovacija občutno zmanjšuje ogljični odtis izdelka, kar je skladno z našo poslovno etiko.«

EMA v novih prostorih

Najprej embalaža, potem okrasna doza Pločevinka posebne serije Illy Art Collection pušča prostor za umetniško izražanje vzhajajočega talenta. Grafika Dashe Zaichanka je bila izbrana med deli več kot 200 mladih umetnikov Univerze za uporabne umetnosti na Dunaju, katere partner je podjetje Illy. Poslikana pločevinka je ovita s prozorno folijo, na kateri so vsi podatki o izdelku. Folijo lahko odstranimo in tako dobimo okrasno dozo za trajno uporabo.

Embalaža v obliki ribe za večji apetit Omaka iz jogurta podjetja AS Põltsamaa Felix iz Estonije je zapakirana v embalažo, ki so jo izdelali pri podjetju Greiner Packaging.

Omaka iz jogurta je namenjena ljubiteljem rib in ribjih palčk, zato je tudi nova plastična embalaža izdelana v obliki ribe. Starši se velikokrat posebej trudijo za integracijo zdravih ribjih jedi v jedilnike svojih otrok.

Pri podjetju so se odločili, da svojo omako zapakirajo v kupcem privlačno embalažo.

Plastenke, ki so jih razvili, so v obliki ribe in so oblikovane tako, da vzbudijo apetit po postrvi, lososu in drugih ribah. »Unikatna oblika embalaže daje omakam neko prednost, posebnost, tako vizualno kot praktično. V primerjavi s stekleno embalažo lahko to embalažo stisnemo. Stisnejo jo lahko tako otroci kot odrasli,« je poudaril direktor prodaje Günter Ausserwöger iz podjetja Kavo.

Celjsko podjetje EMA je v Celju odprlo nov tehnološki center telematike. Naložba je zahtevala 2,4 milijona evrov, zanjo pa so se odločili, ker so jim bili prejšnji proizvodni in poslovni prostori pretesni. Naložba jim bo zagotovila možnosti nadaljnjega razvoja, a tudi omogočila nove zaposlitve, predvsem potrebujejo inženirske kadre. V podjetju pravijo, da gre za najsodobnejši tovrstni center telematike v Vzhodni Evropi. V drugačnih delovnih razmerah bodo delali inženirji in razvojni specialisti.

V novih prostorih bodo testni laboratoriji, proizvodnja, skladišča in servisne dejavnosti.

Po mnenju direktorja Zlatka Mastnaka se bodo na novi lokaciji še hitreje razvijali, hkrati pa bodo njihove storitve svetovanja, inženiringa in sistemskih rešitev na področju sledenja in nadzora celotnih flot postavili na novo raven.

Zero Waste tudi v turizmu Ekologi brez meja so pričeli izvajati projekt Zero Waste turizem – Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo s preprečevanjem nastajanja odpadkov, s ponovno uporabo in recikliranjem. Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev. Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali količine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %.

Po podatkih Svetovne turistične organizacije je turizem ena najhitreje rastočih globalnih industrij. Lani je Evropa (skupaj z Rusijo) na globalni ravni prispevala 51 % vseh mednarodnih prihodov turistov in 36 % vseh prihodkov te industrije. Slovenija je leta 2014 beležila 6,7% rast turističnih prihodkov v primerjavi z letom prej. Turizem v Sloveniji skupaj s posrednimi učinki prispeva 13 % celotnega BDP, s 40 % izvoza je največji izvoznik storitev ter zagotavlja več kot 12 % vseh delovnih mest.

Na izrazito turističnih območjih je v sezoni lahko več obiskovalcev kot stalnih prebivalcev.

V letu 2013 je bilo v občini Bled registriranih 269.175 prihodov in 628.491 prenočitev turistov. Skupno število prebivalcev v občini Bled je 8.203. Ocena zbranih mešanih komunalnih odpadkov iz turizma v letu 2013 je 32 % odpadkov, kar na letni ravni znaša preko 500 ton.

junij 2016

Prenova embalaže za dvig prodaje

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 109

EOL

Kratko, zanimivo Knjižica ENERGIJA in MI – pogovori s strokovnjaki V okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE je konec maja izšla knjižica intervjujev, v kateri 13 slovenskih strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih naravoslovnih, tehniških in družboslovnih področij predstavlja zanimivosti o virih in rabi energije.

Knjižica ENERGIJA in MI – pogovori s strokovnjaki sledi načelom interdisciplinarnega pristopa, zato energijo in energetiko obravnava z vidikov fizike, geologije, podnebnih sprememb, biologije, virov energije, evolucije energetskih sistemov, energetskih in plinovodnih sistemov, ekonomije, mednarodnih odnosov, energetske učinkovitosti, prostorskega načrtovanja in mobilnosti, v zaključku pa so zbrani še najnovejši dostopni energetski statistični podatki za Slovenijo in svet. Vsako od področij razkriva zanimive in včasih presenetljive poglede o virih in rabi energije v slovenskem prostoru in globalno.

Gradivo je namenjeno bralcem od 15. leta naprej, še posebej pa učiteljem in mentorjem v osnovnih in srednjih šolah, širši strokovni javnosti in odločevalcem na različnih področjih, ki so povezana z oblikovanjem trajnostne energetske prihodnosti Slovenije. Knjižica je prosto dostopna na spletnem mestu projekta EN-LITE: www.en-lite.si, zainteresirani pa lahko za tiskani izvod pišete na info@en-lite. si. Sicer pa pri projektu EN-LITE že aktivno snujejo načrte za nadaljnje aktivnosti na področju krepitve energetske pismenosti, poudarja urednica publikacije Mojca Drevenšek.

V letu 2016 bodo med drugim aktivni na področju sodelovanja s študentsko populacijo in odločevalci, pripravljajo pa tudi že novo izobraževalno-ozaveščevalno gradivo.

Novosti Vrečka iz silikona za neskončno ponovno uporabo

Čas je, da se za vedno poslovimo od plastičnih vrečk z zapiralom. Zanimiv nov izdelek, imenovan "bbagz", ki je bil lansiran na trg, predstavlja zero waste možnost. "Bbagz" je izdelan iz platinastega silikona, ima več funkcij in neskončno življenjsko dobo. Z vrečko vred je mogoče hrano v vrečki skuhati do vrelišča in čez, peči v pečici, vrečke pa je možno prati v pomivalnem stroju. So sterilne. Vrečke so tudi vodotesne. Ocenjeno je, da se na leto porabi več milijonov vrečk, ki so za enkratno uporabo. Te vrečke končajo v oceanih in rekah. Do leta 2050 naj bi število vrečk preseglo število morskih živali.

Vrečke iz silikona ne vsebujejo bisfenola-A, bisfenola-S (večkrat nadomestilo za BPA), polivinil klorida (PVC) in ftalatov. Vodotesna zaponka na vrečki je iz eloksiranega aluminija. Silikon, iz katerega so vrečke izdelane, vsebuje čisti platinasti katalizator, ki je bil vedno namenjen medicinski uporabi, vendar sedaj pridobiva na vrednosti tudi v prehrambni industriji. Je čist in inerten, kar pomeni, da ima tudi neskončen življenjski cikel. Ne bo razpadel in ga je mogoče ponovno uporabiti za kakšen drug namen.

V Jubu z novimi blagovnimi znamkami

junij 2016

Papir – vedno vznemirljiva zgodba Letošnji, 20. Dan slovenskega papirništva in 43. Mednarodni letni simpozij DITP (Društva inženirjev in tehnikov papirništva) bo 23. in 24. novembra na Bledu. Prireditelja, DITP in Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS sta izbrala vabljiv naslov tradicionalnega mednarodnega dogodka, in sicer Papir – vedno vznemirljiva zgodba. Program bodo objavili v septembru. Navajajo, da je papir iznajdba, ki je preživela veliko stoletij, zdaj pa vstopa v nove tržne segmente, saj ni namenjen zgolj zapisovanju.

Slovenski proizvajalec barv Jub je v sodelovanju s podjetjem RPC Superfos trgu ponudilo dve novi notranji barvi v vedrih izdelanih z brizganjem iz polipropilena.

Vedri imata dva volumna, in sicer 2.5 L ter 15 L za blagovni znamki Jupol Trend in Jupol Classic. 15 L SuperOval vedro se

uporablja za Jupol Classic, novo belo barvo s povečano kvaliteto. Druga serija, za Jupol Trend, pa je namenjena notranjim barvam v modernih odtenkih. Oblikovanje Paintainer® odseva ime izdelka, saj je embalaža črna s kapljico barve, ki jo vsebuje, kar sporoča trendovski imidž. Kot dodatek je na embalaži glasbeni inštrument, ki poudarja jazzovsko barvitost barve. »Imamo izkušnje s kovinsko in plastično embalažo. Ugotavljamo, da nam je plastična embalaža bliže. Pri embalaži težimo h konsistentnosti in inovativnosti in smo zelo ponosni na novo Jupol Trend pakiranje,« je pojasnila Jelka Slatinšek, vodja marketinga v Jubu.

Nižji logistični stroški zaradi uporabe plastike namesto stekla Švedsko podjetje Danica Foods se je odločilo za prehod iz steklene na plastično embalažo.

Embalažo za marmelado ji je izdelalo podjetje RPC Superfos. Izbrali so embalažo SuperLock®. Ta embalaža zmanjša možnost kontaminacije izdelka in niža stroške porabe energije.

Embalaža SuperLock® je izdelana z brizganjem iz polipropilena in ima kisikovo pregrado, je lahka, predstavlja moderno alternativo prejšnjim kozarcem. Generalni direktor podjetja Danica Superfoods Jörgen Lindberg je povedal: »Okvirno, če gledamo le embalažne enote, so štirje prihajajoči tovornjaki prazne steklene embalaže enaki enemu tovornjaku prazne plastične SuperLock® embalaže. Ko gre za embalažo polno marmelade, govorimo o 9.000 kg manj, kot če bi bila marmelada pakirana v stekleno embalažo, kar je občutno znižanje logističnih stroškov.« Na polnilnih linijah je manj hrupa in tudi tveganje, da srebro iz stekla kontaminira izdelek, je sedaj popolnoma odstranjeno.

Dodelava tiskovine, ki je paša za oči Metalizirana žigosana folija Luxor MTS Polarlight ponuja oblikovalcem embalaže nove možnosti, da ujamejo pozornost kupca. Odvisno od kota gledanja se namreč

metalik barva spreminja iz draguljasto zelene v živahno vijolično. Ko se folijo aplicira na več mestih na embalaži ali na reliefno površino, na primer na etiketo steklenice, je možno obe barvi videti hkrati.

Imamo učinek dveh barv z le eno folijo na embalaži. Presenetljiv obrat med dvema različnima barvama je učinkovita paša za oči, ki vzbudi igrivost v potrošnikih in vabi kupca, da pogleda embalažo bolj od blizu.

Na prodajnih policah ta embalaža opravlja svoje delo. Dizajn Polarlight je tehnološko možen za vroči postopek žigosanja in za hladen nanos folije. Pri vročem tehnološkem procesu ga je mogoče učinkovito kombinirati z reliefom in strukturiranim žigosanjem. Dobra aplikacija za hladen nanos folije pa so samolepilne nalepke.

Zaradi visokega kovinskega sijaja je barvni prenos zelo viden na gladkih plastičnih površinah. Folijo je proizvajalec premierno predstavil na letošnji Drupi 2016.

Užitna embalaža za pivo

Na Floridi ogromno plastične embalaže konča v morju, kar je lahko smrtno nevarno za živali. Ameriška pivovarna Saltwater iz mesta Delray Beach na Floridi se je domislila užitne embalaže, obročev, ki skupaj držijo »šesterček« piva. Zrna pšenice in ječmena, ki so jim ostala od varjenja piva, so predelali v biološko razgradljive in za živali užitne obroče. »To je nov sistem pakiranja 'šesterčkov', Fotografije: arhiv proizvajalcev

Studio Sonda iz Zagreba je prejel nagrado Diel

V kategoriji »Home, garden & pets« je bila embalaža Studia Sonda iz Zagreba za proizvod Holcim Agrocal proglašena za najboljšo med 1.200 prijavljenimi.

Embalaža za proizvod Holcim Agrocal, prah za povečanje plodnosti tal, je osvojila prvo mesto na natečaju ameriške Diel platforme, ki promovira in izbira najboljšo embalažo na globalni ravni. Nagrade se podeljujejo na osnovi treh kriterijev: kreativnost, utemeljenost trga in inovativnost. Nagrado so podelili v Atlanti, embalaža pa bo sedaj še del dveh razstav How Design Live Expo in potujoče pop-up razstave The Dieline Awards Exhibit. Agrocal prah je naraven in ekološko sprejemljiv izvor kalcija in magnezija za kalciniranje tal. V podjetju Holcim so se odločili trgu ponuditi tudi manjše pakiranje prahu (4 kg) za vrtičkarje.

V Sondi so proizvod zapakirali v ekološko papirnato vrečko, lahko razgradljivo, na kateri je le ena barva tiska. Vrečko so postavili v leseno škatlico, ki je namenjena ponovni uporabi na vrtu, za hrambo orodja, za sadike itd. Na škatli so vrezani različni motivacijski izreki, ki vrtnarje motivirajo h nakupu cele kolekcije škatel.

Pravna fakulteta ljubljanske Univerze je izdala strokovno knjigo Infrastruktura Slovenije, za rast produkta in dvig standarda Slovencev. Avtorji so dr. Franjo Štiblar, Lea Kos in Maja Jamnik. To je prvo sintetično delo, ki daje celovit pogled na področje infrastrukture, in sicer prometne, prostorske, energetske, vključno z varovanjem okolja, telekomunikacijske in deloma finančne. V uvodnem predgovoru je zapisano, da so ocenjene povezave gospodarske infrastrukture z razpoložljivostjo naravnih virov in vloga infrastrukture kot determinante proizvodnje in standarde.

7 109

Monografija o infrastrukturi Slovenije

EOL

ki bo živali nahranil, ne pa ubil,« je dejal predstojnik in soustanovitelj pivovarne Saltwater Chris Gove. »Uporaba ostankov zrn, ki nam ostanejo pri varjenju piva, nam daje možnost predelave, ki je boljša od recikliranja,« je še dodal. Plastični obroči, ki so embalaža »šesterčkov«, živalim škodijo tako, da se jim zataknejo v črevesju, manjše živali pa se celo ujamejo vanje. Glede na to, da v ZDA večino piva prodajo v pločevinkah, je ta iznajdba začetek nečesa novega. V pivovarni Saltwater so naredili 500 prototipov jedilnih embalaž in upajo, da jih bodo od oktobra izdelali 400.000 na mesec.

Vsebinsko je knjiga Infrastruktura Slovenije razdeljena na tri dele. V uvodnem gre za teoretični razmislek o infrastrukturi s prikazom najboljših tujih praks in glede lastništva, kar je tudi za Slovenijo eden izmed izzivov, ko se država loteva naložb. V drugem delu knjige se knjiga osredotoča na slovenske razmere, pri čemer je zlasti zanimiva primerjalna umestitev slovenske infrastrukture v okvir EU. Tretji del je namenjen prihodnosti in razvoju.

Pri tem avtorji izrazito poudarjajo, da je izgradnja nove infrastrukture nujna prioriteta ekonomske in družbene politike Slovenije.

Temelj rasti je izgradnja železniškega omrežja, drugi tir in posodobitev.

Posebna vrednost monografije niso le predlogi ukrepov, pač pa tudi pregled različnih strateških, razvojnih in drugih dokumentov, kar daje bralcu na enem mestu zaokrožen pogled na raznovrstno problematiko in nujni razvojni pospešek infrastrukture v Sloveniji.

Krožno gospodarstvo ni le reciklaža Društvo Ekologi brez meja je pripravilo okroglo mizo o krožnem gospodarstvu z naslovom To ni samo reciklaža. Z zanimivimi sogovorniki, povabljeni so bili evropski poslanec Franc Bogovič, nekdanji okoljski minister dr. Janez Potočnik, mag. Uroš Vajgl z Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer kot predstavnik Slovenske mreže krožnega gospodarstva ter Erika Oblak kot predstavnica Ekologov brez meja, so želeli pojasniti, zakaj je krožno gospodarstvo ključna smer za prihodnost.

junij 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

Prekmurska multinacionalka pozna samo en trg, globalni Nedavno so se vrnili iz Monte Carla. Družinsko podjetje Roto, ki ga vodi strojni inženir Štefan Pavlinjek, je prejelo prestižno evropsko nagrado kot eno najboljših družinskih podjetij. Izbranih je bilo deset, Roto doslej prvo in edino iz Slovenije. Na družinskem podjetniškem portretu ne sme manjkati žena Irena Pavlinjek, inženirka kemije, skrbi za finance, hči Nuša Pavlinjek Slavinec, magistra menedžmenta, je odgovorna za marketing in prodajo, in sin Matjaž Pavlinjek, vodi proizvodnjo, je gospodarski inženir. Pravi, da je biti korak pred drugimi tisto, kar jih motivira in daje posebno zadovoljstvo. Nič čudnega, če govori o motivu, saj je za šesti rojstni dan dobil za darilo opremljeno delavnico. Materiali niso zanj nobena skrivnost.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Glava podjetniške družine je seveda Štefan Pavlinjek, med drugim znan po tem, da je desetletje vodil Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Že ko obiskovalec stopi v njihove poslovne prostore v Polani, nedaleč od Murske Sobote, ga marsikaj že ob prvem obisku prepriča, da je podjetje ROTO, ki je, tipično, zraslo iz garažne delavnice, že zdavnaj preraslo obrtniško delavnico Kovinoplastika Pavlinjek.

V Skupini ROTO je 12 podjetij s sedeži v več državah, letos pa načrtujejo 50 milijonov evrov realizacije. Izvažajo v skoraj 60 držav. Poznajo samo en trg. Globalni. S prekmurskih ravnic konkurirajo najboljšim v njihovi panogi, v proizvodnji izdelkov iz plastičnih mas. Iz polietilena. Partnersko se povezujejo z najboljšimi po svetu. Torej ne nastopajo kot podizvajalec, pač pa kot partner. Najsi gre za rezervoarje za vodo in čistilne naprave ali za maščobnike in lovilce olj. Ali pa sode za vino in cvetlične lončke. Do kajakov in kanujev in še do marsičesa, do 4000 izdelkov. Štefan Pavlinjek brez samohvale pravi, da so majhna multinacionalka. Povsod nastopajo z lastno blagovno znamko.

Položaj panoge

8 109

Embalaža junij 2016

Položaj panoge

Kako se je začelo?

Pred desetletji sem na sejmu plastike v Milanu videl stroj za rotomolding. Ga občudoval kar nekaj ur, se pogovarjal z lastnikom podjetja Gaccia, vendar pot do stroja ni bila mogoča zaradi cene in takratne prepovedi uvoza novih strojev za obrt. Preostalo mi je le, da ga izdelamo sami in s skupino petih sodelavcev smo zimprovizirali stroj. V roku treh mesecev smo ga zagnali. Nato smo izdelali še prvi stroj za vakumiranje plastičnih mas in to je bila prelomnica

v moji karieri. Začela se mi je uresničevati tudi želja, kako priti do majhne lepe tovarne.

Danes proizvajate nekaj tisoč izdelkov. Ste zaradi tega manj ranljivi?

Seveda smo s širokim asortimanom manj ranljivi. Dokaz iz našega poslovnega življenja je leto 2008. Kriza gradbeništva. Industrija je padla za 40 %, kmetijstvo se je dvignilo. To je bila priložnost. Začeli smo s kmetijskimi stroji, s plastičnimi deli za kmetijske stroje, za traktorje, kombajne, trosilce, silose. Industrijska kooperacija nam pomeni zdaj okrog 55 % celotne proizvodnje. Ves čas smo delali s tujimi firmami. Največ kontaktov so nam dali sejmi. Če ni šlo drugače, smo potrkali na vrata najboljših. Na globalnem trgu je prednost, če delaš z znanimi partnerji.

Ste se tako usmerili tudi v čiščenje odpadnih vod?

Odločili smo se za čistilne naprave, ker je trg dozoreval. Javili smo se na razpis za subvencioniranje opreme. Pomurski zakon je omogočil 40 % subvencioniranja tehnološke opreme. Na prvi razpis so dobili 500 prijav. Pomurski zakon je spodbudil podjetništvo v naši regiji, saj je odobril precej nepovratnih sredstev. Mi smo pred dvajsetimi leti začeli delati rezervoarje za pitno vodo. Uspelo nam je pridobiti res velik projekt, izgradnjo čistilne naprave za bazo NATO. Naši rezervoarji za vodo so lahko tako voluminozni, da so primerni za velike komplekse. In za individualne uporabnike. Po želji.

Industrijska kooperacija je zahtevala spremembe v podjetju.

Tam je letos večje povpraševanje. Delež industrijske kooperacije se krepi. Največ izvažamo v Nemčijo in Avstrijo, nato Francijo, Skandinavijo, Afriko, tudi v ZDA, v Avstralijo, povsod. Največ gre za plastične dele za strojegradnjo, pa za traktorje, bagerje, gasilske avtomobile, za nosilce za filtre, rezervoarje. Vse je plod lastnega razvojnega dela. Povpraševanje je letos večje za okrog 10 %. Od industrijske kooperacije ustvarimo okrog 2/3 realizacije, tretjino prodamo končnim uporabnikom.

Sodelujemo z znanimi domačimi proizvajalci, od Adria Mobila do Elana, in z mnogimi tujimi, kot so KTM, Honda, Ferretti, Krone, Carthago, Bavaria Yachbau in drugi.

Kako ste uspeli, da na trgu nastopate z lastno blagovno znamko?

Promocija

izdelkov. Naj gre za vodo, jaške, kmetijstvo, vinarstvo, rezervoarje za gorivo in komponente za avtomobilsko industrijo ali za opremo za logistiko. Bili smo pionir v proizvodnji polietilenskih izdelkov v Evropi. Zdaj je najbrž naša prednost, da znamo vse. Od razvoja izdelka, proizvodnje, trženja in prodaje, do distribucije in poprodajnih storitev. Predvsem smo fleksibilni. Distributerje smo vzpostavili po vsem svetu. Uporabljamo inteligentne materiale. Pa znanje je pri nas.

Je enako s kajaki in kanuji?

V vašem proizvodnem programu je močan program izdelkov za vode.

Tudi. Njihov delež v realizaciji je 15 %. V Evropi smo po moči drugi. Začeli smo pred dvanajstimi leti. Delamo tudi jadrnice. Vasilij Žbogar tekmuje z njo. Prodaja je dobra in raste. Ko smo se razgledovali po trgu, smo najprej kupili tovarno na Hrvaškem, kjer so delali kajake za nemškega partnerja. Potem so kupili še italijanskega proizvajalca. Širitev s prevzemi je del naše poslovne filozofije. Prav tako kot sodelovanje z multinacionalkami. Pri tem mislim na nabavo in prodajo.

Slovenija je v zadnjih letih precej vložila v vodno infrastrukturo. Tudi pri gospodinjstvih gre za spremembo v razmišljanju. Marsikdo se je odločil za čistilno napravo v zasebnih hišah. Občine so pomagale s subvencijami, gre za okrog 1.500 €. Zakonodaja nam je bila naklonjena, a tudi zavest ljudi. Ob hišah je vse več rezervoarjev za vodo, za deževnico, naprav za čiščenje odpadnih vod. Mi pa tudi nismo mirovali. Zdaj delamo že sedmo generacijo čistilnih naprav.

S katerimi izdelki ste najbolj pridobili?

S temi programi ste uspešni v državah bivše Jugoslavije, Srbiji in na Hrvaškem?

Težko bi izbral le enega. Povsod hočemo biti v špici. Na vrhu ali pri vrhu. Partner in ne le dobavitelj. Na takšno pozicijo ciljamo pri vseh vrstah

109

9 Torej več izvažate na zahodne trge?

Na vsakem našem izdelku je logo ROTO. Cena za takšno promocijo je visoka. Smo na vseh glavnih sejmih in strokovnih konferencah, pripravljamo predstavitve. Povsod se enakovredno merimo s konkurenco. Primerjamo se, kje smo, kupci pa prav tako ugotavljajo, ali smo konkurenčni ali ne. Nekateri naši paradni izdelki so v svetovnem vrhu, za znanega partnerja KTM delamo rezervoarje. Kupci nam zaupajo.

Ravnokar smo sklenili posel s Hondo. Sami so prišli k nam. Njihov argument, zakaj so prišli?

Ker delamo za najboljše.

Embalaža

Zagotovo. V takšni kooperaciji smo videli prelomnico. Da ne gre več po starem. Po novem pa lahko hodiš samo tako, če vlagaš v razvoj. In smo začeli vlagati, največ v tehnološko opremo. Najnovejšo. Prednost je lastna orodjarna.

Orodja smo torej imeli, zagon razvoja pa je bil trenutek streznitve. Proizvajali bomo samo najboljše, sodelovali smo z najboljšimi. Tehnološki trendi nas ne morejo presenetiti.

Ne samo s temi programi. Ponekod z jaški za kanalizacijo, na avtocestah, drugje z vrtnimi

10

industrijo. Nas zdaj čaka notranja specializacija. Kar smo zdaj nažagali, moramo izpiliti.

Razvijamo izdelek, s katerim bi radi prepričali avstralski trg.

Material predvsem uvažate?

Plastika kot material v okolju ni priljubljen.

Dnevno potrebujemo 20 ton polietilena.

Uvažamo ga iz Poljske, Švedske, Italije, nekaj ga kupimo v Sloveniji. Material za proizvodnjo, potrebujemo več različnih tipov, pripravimo sami. Med drugim smo zaposlili doktorico znanosti. Brez poznavanja biologije pri nas ne gre. Kot tudi ne brez najboljše opreme. Že pred desetletjem smo kupili prvega robota in laser.

Plastike je več vrst. Brez polietilenov svet ne more. Pri nas ni odpadkov. Vsak izdelek se lahko reciklira. Iz odpadkov v naši proizvodnji, denimo pri kadeh, naredimo korito za samokolnico.

In kam prodajate?

Pogosto omenjate razvoj novih izdelkov in vaše razvojnike. Pred desetimi leti ste zgradili in odprli razvojni center z novo orodjarno. Kakšna je zasedba razvojno raziskovalne skupine?

Iz Srbije tudi v Rusijo. Iz Makedonije na jugovzhod Evrope, v Bolgarijo, Grčijo in drugam. Iz teh podjetij izvažamo med drugim v Slovenijo.

Velike čistilne naprave smo prodali za bruseljske zapore. Razpisi so v državah bivše Juge redkejši, a se prijavljamo. Upoštevamo drugačne standarde držav, izdelke pa sami razvijamo.

Morda bodo ti trgi še živahnejši, ko bodo bližji EU. Hrvaška je že v novem položaju.

V Sloveniji ste kupili prostore Seawaya. Zakaj?

V njihovih prostorih bomo delali posebne rezervoarje za pitno vodo. Znotraj bodo gladki, iz posebnega materiala. Omotana bodo v steklena

Ovije dišave in pametne naprave, nosi skrivnosti in pregrešne sladkosti, za mnoga zdravila in lepotila, za sijoče motive in barve iskrive …

junij 2016

že 95 let Proiz vodnja k ar tona, d. o. o.

Vir, Papir nišk a 1, p. p. 114 1230 D omžale, Slovenija w w w.mm-k ar ton.com

V skupini je 12 delavcev. Center je osnova za razvoj novih tehnologij in izdelkov. Kako poceniti proizvodnjo izdelkov, to je za razvoj vselej izziv. Iskati najboljše tehnologije za proizvodnjo orodij. Tako smo lahko razvili nove izdelke in uspeli z več projekti. Pomurski zakon nam je pomagal. Daje olajšave za razvoj. Tehnološki razvoj omogoča višjo dodano vrednost. Ne bo dobro, če bodo ukinili subvencije za razvoj.

Morda bi bilo dobro malo analizirati, koliko subvencij se preliva v kmetijstvo in koliko v

Od kdaj pilotirate helikopter? Že dolgo. Od leta 1997. Dobra logistika je racionalizacija poslovanja. Zjutraj lahko poletim v Nemčijo, popoldne sem doma. Največkrat letim kot kopilot v svojem letalu. A vesel sem, da sem za letenje navdušil tudi sina Matjaža in hčerko Nušo. Oba sta pilota. No, zelo sem ponosen na priznanje za pilota helikopterja leta 2008.

Na dimniku vaše gostilne Lovenjak, kjer ste dogradili hotel Štrk, že leta gnezdijo štrki. S kamero jih snemate, opazujete, so že vaša turistična znamenitost. Je letos tudi tako?

Lahko si pridete pogledat, kako starša skrbita za dva mlada štrka. In jih hranita. Kmalu jih bosta učila leteti. V domači gostilni obiskovalci na ekranu spremljajo vse, kar se dogaja v gnezdu družine štrkov. To je zgodba iz življenja prekmurske narave.

Na Količevem že 95 let izdelujemo karton, s katerim smo prisotni po vsem svetu.

V letošnjem letu smo pridobili certifikat FFPI in Inštituta PTS, ki potrjuje primernost kartonov Excellent Top TM in Kromopak TM za lasersko in Inkjet Datamatrix kodiranje v farmacevtski industriji.

Naše vrhunsko znanje in sodobna računalniško vodena proizvodnja nam omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko in stabilno kakovostjo, odlično potiskljivostjo in zavidljivo gladkostjo.

Količevo Karton je papirnica z izjemno fleksibilnostjo in vrhunskim servisom. Proizvajamo premazne kartone tako iz svežih vlaken (Excellent Top TM, Kromopak TM, Belpak) kot tudi iz vračljivega papirja (Grafopak, Grafopak Kraft, MCS in MM Liner).

ČLAN SKUPINE MAYR-MELNHOF Promocija

109

vlakna, ki bodo prepojena s posebno smolo.

Poznamo standarde držav, kamor želimo izvažati. Na primer Belgija, Francija. Tudi arabski trgi so v prodajni strategiji.

Embalaža

garniturami. V Makedoniji z rezervoarji za vodo, pa tudi s sodi za vino, saj je to vinorodna dežela. V tedanji Jugoslaviji so marsikje iz sredstev za nerazvite zgradili tehnološko sodobno opremljena podjetja. To je bila naša konkurenca. A s tranzicijo se jim poslovanje ni izšlo. Bilo je premalo znanja in kadra. Zato smo začeli s prevzemi. Najprej na Hrvaškem. Najprej proizvajalca, ki je delal plastične krožnike iz bakelita za vojsko. Pri nekaterih prevzemih smo na začetku nekaj preplačali, a zdaj so to dobra podjetja. Delavci so cenejši za 40 %. Za vodilne kadre privabimo prave ljudi. V Makedoniji človeka, ki se je šolal v Ameriki.

11 Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Adheziv d.o.o. www.adheziv.si

Okolju prijaznejše industrijsko lasersko označevanje

Transportno pakiranje »last minute« Navkljub skrbnemu načrtovanju in vsem predvidevanjem pri projektih se zgodi, da je potrebno »last minute« urgiranje. Na področju pakiranja je to še toliko bolj nehvaležno, saj je potrebno pridobiti relevantne informacije o tovoru, izdelati leseno transportno embalažo, priti na lokacijo in vse skupaj zapakirati v relativno kratkem času. Včasih govorimo le o nekaj urah, ki so nam na voljo, da tovor zapakiramo tako, da ga lahko prevozniki sprejmejo na ladjo (direktno ali preko LCL zbirnikov), letalo ali kamion. V takih primerih je ključno, da dobimo točne informacije o dimenzijah in teži tovora, saj lahko rečemo, da imamo na voljo samo en poskus, da tovor pravilno zapakiramo. Tako se maksimalno potrudimo, da se dogovorjeni dobavni roki med proizvajalcem in kupcem ne zamaknejo. Se pa včasih zgodi, da tudi mi ne moremo rešiti vsega. Imeli smo projekt, ko je

Embalaža

Papilu je blagovna znamka darilnih vrečk in voščilnic za vse priložnosti podjetja Emma, inovativnega in uspešnega družinskega podjetja z več kot 45-letno tradicijo. Poslanstvo Papiluja je približati umetnost in estetiko čim več ljudem.

To poslanstvo tokrat uresničujejo z izvirno kolekcijo glasbenih polifoničnih (večglasnih) voščilnic z motivi slik priznane slovenske akademske slikarke Marije Svetlič, ki ljubi naravo in cvetlice ter s slovensko narodno glasbo, kot je večno priljubljena Slakova melodija Čebelar.

z zelo sprejemljivimi cenami in kvalitetnejšimi ink jeti. Solaris laserji delujejo na CO2 in fiber tehnologiji in markirajo na vse vrste materiala: plastiko, kovino, papir, karton idr. Primerni so za vse vrste industrije: prehrambene in pijač, avtomobilsko, kovinsko, plastično idr.

Industrijski laserski tiskalniki delujejo tako, da laserski žarek, ki ga usmerimo na izdelek, s svojo energijo učinkuje na površino izdelka. Napisi, narejeni z laserji, so neizbrisljivi, odporni na temperaturo, sol, bencin, nafto in druge agresivne snovi. Markirajo dinamično v gibanju in statično, z možnostjo samostojnih delovnih postaj. Največje prednosti laserskega markiranja so brezkontaktno označevanje, nizki obratovalni stroški, trajno markiranje, visoka resolucija tiska, okolju prijazen (brez uporabe črnil in redčil). Primer: Solaris PET laser je primeren za markiranje na plastenke, ne poškoduje stene plastenke. V primerjavi z ink jetom, ki troši črnila, redčila, čistila, potrebuje redni in izredni servis, se investicija v laser povrne že v roku enega leta.

zaradi pomanjkanja časa prišlo do površne komunikacije in smo prišli na letališče Jožeta Pučnika s premajhnimi zaboji, potrebno je bilo izdelati nove, večje. Povzročenih je bilo veliko nepotrebnih stroškov. Temu se želimo seveda izogniti, saj nam ni v interesu povzročati dodatnih stroškov, ampak najti prave rešitve.

Comark d.o.o. www.comark.si

Prenos 20 let izkušenj iz B2B v B2C

Podjetje KMK Box se že 20 let primarno ukvarja z razvojem embalaže iz valovitega polipropilena za industrijo, v zadnjem času pa se usmerjajo tudi v razvoj široko potrošniških izdelkov. Kljub temu, da se trg sooča še z nepoznavanjem vseh možnosti, ki jih material ponuja, izdelava izdelkov iz valovitega polipropilena dosega nove razsežnosti. Poleg vseh prednosti, ki so lahkotnost, trpežnost, obstojnost proti mokroti in UV žarkom, možnost 100 % snovnega recikliranja, ponuja tudi veliko prilagodljivost za preoblikovanje, možnost za kombiniranje z drugimi materiali in možnost tiska. V podjetju razvijajo izdelke za okolje, moderne in elegantne pripomočke za v pisarno ali dom in izdelke za shranjevanje in transport prehrambnih izdelkov. Velik poudarek pri razvoju dajejo izdelkom za živali. Med drugim razvijajo hišice za domače ljubljenčke, ptičjo krmilnico in urbano gnezdilnico za divje čebele. Sledite ideji vnovične uporabe tudi vi. »Zmanjšaj, vnovič uporabi, recikliraj!«

Zeleno omreŽje

Pri industrijskem laserskem označevanju vse bolj v ospredje prihaja okolju prijaznejše industrijsko lasersko označevanje. Gre za zelo čisto tehnologijo označevanja, ki pri delovanju ne uporablja potrošnega materiala, kot so črnila in redčila. Na eni strani gre razvoj v smeri vedno večje zmogljivosti laserjev, kot je hitrost markiranja, na drugi strani pa v smer modelov

K.M.K. Box d.o.o. www.kmkbox.eu

junij 2016

Kolekcija voščilnic Papilu® z motivi akademske slikarke

109

Fotografije: arhiv članov

Embalažne novice Zelenega omrežja

12

Inovativni embalažni center kot dodana vrednost za kupce v regiji V Brestanici so odprli razvojni center PackRight, ki je eden izmed 40tih tovrstnih centrov po svetu. Razvojni centri so posebnost skupine DS Smith. Po besedah generalne direktorice DS Smith Slovenija Majde Androjna so izbrali lokacijo v Sloveniji zaradi že obstoječega kvalitetnega prodajnega servisa. S posebnimi metodami dela se na osnovi dobrih praks v embalažnih centrih ovrednotijo prihranki v procesu dobavnega cikla. Manipulacija se poenostavi in s tem poveča produktivnost. Orodja v centru strankam omogočajo hiter zajem 3D objektov s sodobnim 3D skenerjem, oblikovanjem in izrisom embalažne rešitve, paletizacijo ter konkretnim preizkusom rešitev narejenih z orodji za tisk in izrezom modelov. Sodelujejo tudi z inštituti. Pomen nove embalažne pridobitve, ne le Slovenije, temveč cele regije, je predstavila Majda Androjna.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Center PackRight v Brestanici

junij 2016

Embalaža

109

Center PackRight v Brestanici

Podjetje DS Smith je združilo Corrugated in Laminated embalažo, to je tri lokacije: Brestanico, Logatec in Rakek, v enotni prodajni strategiji. Podprl jo je novi razvojni center PackRight, kar ste opredelili kot investicijo v trg. Kakšna so pričakovanja? Katere konkurenčne prednosti prinaša in kaj dajete kupcu?

Družba DS Smith Slovenija že mnogo let izvaja storitve z dodano vrednostjo kreiranja embalaže. Tako smo že v 90-tih letih investirali v prvi ploter, kjer smo strankam omogočali izdelavo prototipov. Razvojni center PackRight prinaša dodano vrednost predvsem našim strankam zaradi dostopa do globalne baze znanja o rešitvah embaliranja, dobrih praksah in oblikovnih rešitvah. Z znanjem, kompetencami in dostopom do informacij za kreiranje embalažnih rešitev naši tehnologi in oblikovalci skupaj s strankami razvijajo rešitve, ki se kažejo v manjši izrabi transportnega prostora, lažji manipulaciji od proizvodnje do kupca ali dizajnu. To pomeni večjo prepoznavnost in s tem večjo prodajo strankinih artiklov. Naše stranke se torej razlikujejo od konkurence po tem, da z nami pridobijo znanja in izkušnje celotne skupine DS Smith že v fazi snovanja embalaže. S strankami redno izvajamo delavnice in konkretne projekte v najsodobneje opremljenem okolju PackRight

V našem procesu proizvodnje uporabimo več kot 78 % recikliranih materialov. razvojnega centra. Z rezultati potrjujemo naše kompetence oblikovanja učinkovitih embalažnih rešitev.

Gre za novost. Kako boste z novim centrom uveljavljali koncept, ki ga opredeljujete kot »razmišljanje od police nazaj?« Ne glede na vrsto embalaže ali industrijo imamo dostop do znanj celotne skupine DS Smith. Napredna orodja nam omogočajo, da upravljamo s celotnim dobaviteljskim ciklom od proizvodnje preko prodajne police in kupca do recikliranja, kjer se cikel ponovi. Zato govorimo o dobavnem krogu. V razvojnem centru PackRight imamo za delo razstavljena okolja kot npr. prodajne police, kjer s pridobljenimi dobrimi praksami simuliramo učinkovite embalažne rešitve. Proces dobavnega kroga lahko simuliramo nazaj, od potrošnika do kreiranja izdelka. Okolje strankam omogoča takojšen preizkus posameznih projektov, ki jih opremimo še s poslovnimi analizami za odločanje. Pri tem upoštevamo sodobne trende embaliranja, kjer je poleg okoljskega zavedanja

Centri PackRight so DS Smithova posebnost.

Kar nekaj jih je po Evropi, ki pomagajo kupcem inovirati najbolj optimalno embalažo. Kakšni so učinki?

Potrditev našega dobrega dela je sodoben razvojni center v Sloveniji. Tovrstnih centrov je le okoli 40. Morda se komu zdi številka velika, vendar se je potrebno zavedati raznolikosti trga predvsem v Evropi in dodatno še razlik različnih industrij oziroma branž. Razvojni centri so sicer res DS Smithova posebnost, vendar imamo v Sloveniji že dolgo zgodovino tovrstnega načina dela. Stranke te storitve pričakujejo, saj jih v obliki enakega prodajnega servisa prejemajo od nas že vrsto let.

Se z otvoritvijo poveča povpraševanje, zadovoljstvo kupcev, produktivnost?

Rezultati razvojnih centrov PackRight dodajajo vrednost našim strankam. Z metodološkim izvajanjem dela na osnovi dobrih praks v razvojnih centrih PackRight so ovrednoteni prihranki strank v procesu dobavnega cikla. Manipulacija se poenostavi in s tem poveča produktivnost. Za zadovoljstvo kupcev poskrbimo z oblikovanjem, ki omogoča hitro identifikacijo artiklov ter enostavno nakupno izkušnjo. V določenih primerih ovrednotimo tudi povečano povpraševanje neposredno vezano na celotni dobavni cikel.

Zato si seveda prizadevamo, da povečamo sodelovanje z našimi strankami, partnerji, kupci.

Predvsem s storitvami z dodano vrednostjo že v fazi snovanja embalaže.

Kaj bo vaš center konkretno ponudil kupcem za učinkovite oblikovne rešitve, izvedbena orodja, najboljše pakirne stroje in svetovanje?

Kupci bodo imeli v PackRight razvojnem centru dostop do kompetentnih strokovnjakov DS Smith Slovenija s področja tehnologije in oblikovanja, ki imajo dostop do izkušenj celotne skupine DS Smith. Orodja v centru strankam omogočajo hiter zajem 3D objektov s sodobnim 3D skener orodjem, oblikovanjem in izrisom embalažne rešitve, paletizacijo ter konkretnim preizkusom rešitev narejenih z orodji za tisk in izrez modelov. Seveda je proces podprt s svetovanjem ob snovanju

Sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji, na primer z inštituti, kjer trenutno posvečamo več pozornosti tehnologiji 3D tiska s prahom kartona kot stranskim produktom proizvodnje. različnih rešitev, kar je dodana vrednost naših strokovnjakov. A to ni vse. Pri procesu snovanja in izdelave koristimo orodja za grafično oblikovanje, strukturalno oblikovanje, vizualizacijo, optimizacijo, paletizacijo ter poslovno vrednotenje rešitev. Prvič je uporabljena tudi naša že ustaljena praksa, da imamo kontrolo kakovosti že vključeno v fazo razvoja rešitve in ne šele po pričetku proizvodnje. Opravljene meritve omogočajo preizkus materialov in prototipov že pred vstopom v proizvodnjo.

To prakso bo skupina DS Smith razširila še na ostale, novoustanovljene razvojne centre.

Zakaj nove rešitve pri prodajni embalaži in embalaži za prodajne police povezujete s pojmom nova znanost embalaže?

Embalaža je prvi stik uporabnika z izdelkom.

Ekonomija se hitro spreminja in s tem tržne poti, dostop do informacij, nakupni modeli ter način dobave izdelkov. Temu mora slediti tudi moderno zasnovana embalaža, ki omogoča kupcu prijeten stik ob dobavi in hkrati ščiti proizvod od mehanskih, mikrobnih, temperaturnih in drugih vplivov. Nenehno

V ljubljanskem Hotelu Union so razglasili Zeleno prestolnico Evrope 2018, to je nizozemsko mesto Nijmegen. Kot je povedal župan mesta Hubert Bruls, okoljsko politiko v njihovem mestu nadgrajujejo že 20 let, naziv pa pomeni velik korak naprej in jim pomeni veliko čast. Opazil je tudi podobnosti z Ljubljano, zato bo na Nizozemsko odnesel veliko nasvetov. Med tremi finalisti sta bili sicer poleg zmagovalnega mesta še Umea na Švedskem in še eno nizozemsko mesto Hertogenbosch. Letos so se za naziv tako potegovala tri srednje velika mesta, med katerimi je Nijmegen sicer največje, šteje 170.000 prebivalcev. Na podelitvi nagrade je zbrane goste nagovorila tudi namestnica direktorja za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake, ki je izpostavila, da so imeli na komisiji zelo težko odločitev, saj so jih z dobrim delom navdušili vsi trije finalisti. Evropska komisija je podelila tudi Zeleni list Evrope 2016, ki ga je prejelo irsko mesto Galwaya. Gre za iniciativo komisije, ki nagrajuje trajnostni razvoj s poudarkom na spodbujanju zelene rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v evropskih mestih, ki imajo med 20.000 in 100.000 prebivalcev.

13 109

Embalaža

Razvojni center PackRight prinaša prednosti strankam v Sloveniji in v regiji. Dostop do vseh razvojnih centrov PackRight skupine DS Smith in orodja, ki so na razpolago, strankam omogočajo, da koristijo izkušnje različnih trgov. Dobijo povratne informacije o uporabljenih rešitvah na trgu in dobrih praksah, kar jim predstavlja bistveno konkurenčno prednost. Pridobitev razvojnega centra PackRight v Brestanici je rezultat dobrega dela ter kompetenc vseh lokacij DS Smith v Sloveniji. Je pa hkrati priložnost reševanja logističnih in embalažnih izzivov regije v hitro dostopnem okolju. Vse tri lokacije, Brestanica, Logatec in Rakek, uporabljamo center za skupinsko delo, saj se strokovnjaki v razvojnem središču povezujejo in projektno delujejo kot tim. Različne proizvodne in skladiščne lokacije ponujajo dodatno prednost glede logistike transporta proizvodov, ki jih lahko predhodno kreiramo in hkrati preizkusimo v razvojnem centru.

Zelena prestolnica Evrope 2018 je nizozemski Nijmegen

Evropa bo dala nekaj milijonov za železnice Slovenija bo iz evropskih sredstev (program CEF je v drugem pozivu znašal 6,7 milijarde evrov) dobila 117,3 milijona evrov predvsem za železniško infrastrukturo. Gre za posodobitev železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem, za uvedbo signalnega in kontrolnega varnostnega sistema ETCS na odsekih med Dobovo in Zidanim Mostom ter med Pragerskim in Šentiljem, za integracijo upravljanja prometa in za projekt s področja inteligentnih transportnih sistemov na delu cestnega omrežja. Evropa naj bi sicer za cestno, železniško in ladijsko povezanost Evrope potrebovala okrog 700 milijard evrov.

Slovenija morda lahko pričakuje še evropska sredstva za logistični center na območju BTC v Ljubljani (skupi projekt z Mercatorjem in SŽ), a tudi za drugi tir, če se bo Slovenija zmodrila pri projektu, ki je vitalen za razvoj Slovenije.

junij 2016

Katere prednosti torej prinaša postavitev PackRight centra vsem enotam DS Smitha v Sloveniji in kako se boste usmerili na ciljne trge upoštevaje logistične izzive?

Majda Androjna

izredno pomembno tudi informiranje kupca, končnega potrošnika. V konkurenčnem okolju je ravno dobra informiranost tista, ki zagotavlja, da se kupec odloči za nakup določenega proizvoda.

foto: Fabjančič Guni

Kratko, zanimivo

14 109

Embalaža

razvijamo nove načine embaliranja ali embalažnih rešitev. Pri tem sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji, na primer z inštituti, kjer trenutno posvečamo več pozornosti tehnologiji 3D tiska s prahom kartona kot stranskim produktom proizvodnje.

V današnjem sodobnem konkurenčnem okolju pa ni več dovolj zadovoljiti osnovne potrebe, niti več praktične, ampak je bistveno zadovoljstvo, vznemirjenje. Zato je poleg funkcionalnosti embalaže izredno pomembna informiranost, kjer z obliko, potiskom, vonjem, občutkom na dotik končnemu uporabniku sporočamo vrednost. Novi poslovni modeli prodaje proizvodov, kot je prodaja preko spleta, za embalažo predstavlja svojevrstne izzive, kjer se s tehnikami virtualne realnosti nagovarja kupce k uporabniški in nakupni izkušnji.

Kako je razvoj embalaže prilagojen različnim trgom, kjer je prisoten DS Smith?

Metodologija razvoja embalažnih rešitev je enaka. Rešitve so seveda prilagojene zahtevam posameznih strank oziroma trgov.

Zakonitosti so podobne. Ker so pomembne podrobnosti poznavanja lokalne zakonodaje, razvitost posameznega trga in s tem tržnih

pristopov, imamo centre v različnih regijah.

S konceptom razvoja embalaže se v DS Smith skupini ukvarjajo različni centri z različnimi nameni in cilji ter tako omogočajo, da se upoštevajo posamezne zakonitosti in soustvarjajo trendi v embaliranju.

Ravno vpliv na oblikovanje celotne rešitve je prednost, ki jo imajo naše stranke ob sodelovanju z nami v razvojnem centru PackRight.

V poslovni viziji DS Smith je izpostavljeno, da želi postati vodilna družba na področju recikliranja embalaže za blago široke potrošnje.

Kolik delež reciklirane embalaže proizvedete in kaj kaže uporaba te embalaže, saj so reciklirani materiali bolj ranljivi?

V našem procesu proizvodnje uporabimo več kot 78 % recikliranih materialov. Sicer sam delež reciklirane embalaže kot kazalec ne pokaže veliko. Ranljivost recikliranih materialov ni težava, če uporabljamo rešitve, ki

so že ob snovanju preizkušene. Ravno vpliv na oblikovanje celotne rešitve je prednost, ki jo imajo naše stranke ob sodelovanju z nami v razvojnem centru PackRight. Dodatno še povezava kontrole kakovosti, kjer testiramo posamezne rešitve že v prototipni fazi in v razvoju. To je ključno, da v proizvodnjo in do potrošnika ne pride embalaža, ki zmanjšuje vrednost proizvoda.

Leta 2014 je 270 zaposlenih v takratnem Duropacku ustvarilo 43,3 milijona evrov prihodka in 1,3 milijona evrov čistega dobička.

Kakšni so rezultati poslovanja po prevzemu DS Smitha in katere vrste embalaže boste razvijali v Sloveniji. Boste ostali pri kartonu?

Do združitve v skupino DS Smith je prišlo lani sredi leta in zato interpretacija rezultatov ni enoznačna. Vsekakor nam sprememba lastništva prinaša dostop do novih znanj, kompetenc in izkušenj. Osnovna dejavnost družbe v Sloveniji, ki deluje na treh lokacijah, se odlično dopolnjuje s skupino DS Smith in tako vsebinsko ostajamo pri obstoječem programu, ki ga nameravamo razvijati naprej. Celotna skupina DS Smith omogoča našim strankam tudi dostop do drugih rešitev embalaže in sinergijske učinke ponujamo že danes.

junij 2016

Promocija

V ospredju inovativnost in praktičnost z mislijo na okolje

P

osebno področje, ki je izrednega pomena in močno zastopano znotraj že navedenih kriterijev inovativnosti in praktičnosti, je skrb za okolje. Tu gre na eni strani za skladnost z veljavnimi predpisi in standardi, ki jih določata

15

slovenska in evropska zakonodaja, na drugi strani pa za vizionarsko preseganje teh predpisov. To so zmanjšanje volumna in mase embalaže v odnosu na prejšnje generacije, poenostavitev vračanja ali zbiranja odpadne embalaže, najbolj primerne možnosti za recikliranje, skrb za racionalno rabo različnih virov energije pri proizvodnji, uporabi in recikliranju, kompostiranje ali vsaj možnosti uničenja s koristnimi ali čim manj škodljivimi vplivi na okolje.

Z

zadovoljstvom lahko ugotovim, da trend najboljših modelov embalaže, ki sodelujejo na natečaju Slovenski oskar za embalažo, izkazuje upoštevanje navedenih smernic. Želeli bi, da bi bilo slovenske embalaže, ki bi sodelovala na tem najpomembnejšem nacionalnem ocenjevanju še več. Da bi slovensko znanje in inovativnost zmogla še v večji meri konkurirati na domačem in tujem tržišču ter se povezovati z najnaprednejšimi tehnološkimi, tržnimi in okoljskimi svetovnimi tokovi.

junij 2016

ravilnik natečaja Slovenski oskar za embalažo določa merila, ki jih strokovna žirija upošteva pri vrednotenju modelov embalaže, ki se potegujejo za ta prestižni naslov. Predsednik žirije prof. Vladimir Pezdirc, univ. dipl. obl., redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je povedal: »Po kriteriju izvirnosti oziroma inovativnosti predlagane rešitve ocenjujemo glede na prispevek pri zaščiti vsebine in s tem posredno potrošnika. Kriterij praktičnosti uporabe obravnava vse vidike ravnanja z embalažo v njenem celotnem življenjskem ciklusu - od zasnove, proizvodnje, polnjenja, zapiranja, transporta, skladiščenja in drugih logističnih postopkov do končnega uporabnika in na koncu njene ustrezne razgradnje ali predelave. Ob tem je seveda posebna pozornost namenjena rešitvam, ki predstavljajo pomemben prispevek pri varnostnih in higienskih pogojih izdelka.

Embalaža komunicira. Zato ima pri ocenjevanju svoje mesto tudi vizualna podoba embalaže in njena ustreznost komunikacije s potrošniki tako v likovno estetskem smislu kot tudi pri posredovanju vseh drugih potrebnih podatkov, ki so namenjeni končnemu uporabniku.

Vladimir Pezdirc

P

foto: ALUO

36. Slovenski oskar za embalažo

Znani so nominiranci 36.

Slovenskega oskarja za embalažo, ki poteka v organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Na natečaju je sodelovalo 12 prijaviteljev s 15 modeli embalaže, med katerimi je strokovna žirija v sestavi red. prof., univ. dipl. obl. Vladimir Pezdirc (predsednik) ter člana žirije oblikovalec Jani Bavčer in profesor dr. Gregor Radonjič, nominirala šest različnih izdelkov. Vsi izdelki bodo razstavljeni v okviru posebne razstave na sočasnih sejmih INPAK in AGRA v Gornji Radgoni od 20. do 25. avgusta 2016, kjer bodo razglasili tudi zmagovalca in prejemnika laskavega naziva 36. Slovenski oskar za embalažo.

foto: Pomurski sejem

Tanja Pangerl

Embalaža

109

36. Slovenski oskar za embalažo

Nove pobude za boljši zrak in ozelenitev gospodarstva Na 8. ministrski konferenci Okolje za Evropo, zasedala je v Gruziji, so razpravljali o ozelenitvi gospodarstva v panevropski regiji ter izboljšanju kakovosti zraka za boljše okolje in javno zdravje. Konferenca je sprejela dve pomembni pobudi, in sicer novo vseevropsko iniciativo na področju zraka in panevropski strateški okvir za ozelenitev gospodarstva.

Slovenki predstavnik na konferenci je bil Uroš Vajgl z Ministrstva za okolje in prostor.

Udeležence je seznanil s slovenskimi sprejetimi načrti za večjo kakovost zraka in o strateškem dokumentu o prehodu v zeleno gospodarstvo.

Slovenija je sodelovala tudi v plenarni razpravi o multilateralnih okoljskih sporazumih v povezavi z Agendo 2030, saj je kot predsedujoča Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč predstavila stališča glede 9. cilja trajnostnega razvoja – Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije. Uroš Vajgl je poudaril pomen izgradnje okolju prijazne infrastrukture in industrije za preprečevanje tovrstnih nesreč ter nujnost dobrega meddržavnega sodelovanja na tem področju. Izpostavil je tudi, da bo na 9. konferenci pogodbenic konvencije, ki jo bo novembra letos gostila Slovenija, potekala poglobljena razprava o povezavi med aktivnostmi v okviru konvencije in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja.

Pripelji srečo v službo z zajtrkom

junij 2016

V Ljubljani so v okviru nacionalne pobude kolesarjenja na delo »Pripelji srečo v službo« pripravili kolesarski zajtrk. Na njem so si kolesarji lahko postregli s svežo pečenimi palačinkami ter si sami pripravili sveže sadne napitke. Med drugim so si lahko s posebnim kalkulatorjem izračunali, koliko jih stane avtomobil oz. koliko dni na teden delajo za lastništvo avtomobila. Na kolesarski zajtrk so povabili tudi potnike mestnih avtobusov.

Dogodek je organiziralo društvo Focus skupaj z organizatorji pobude Pripelji srečo v službo. Mestna občina Ljubljana se je tudi letos pridružila akciji, saj je Ljubljana kolesarsko mesto, v katerem izboljšujejo razmere za to obliko mobilnosti. Ljubljana je uvrščena na visoko 13. mesto lestvice kolesarjem najprijaznejših mest na svetu »the Copenhagenize Index 2015«. Zato ne preseneča podatek, da je tudi letos velika večina sodelujočih kolesarjev, kar 70 %, kolesarila v Ljubljani.

I

zdelki, ki jih je žirija nominirala za priznanje Slovenski oskar za embalažo, dosegajo vse ocenjevalne kriterije. V najbolj vizionarski meri po soglasnem mnenju žirije pa jih izpolnjujejo zmagovalci, ki bodo znani na dan podelitve, v ponedeljek, 22. avgusta, na razglasitvi in podelitvi priznanj Slovenski oskar za embalažo.«

Ž

irija je skladno s pravilnikom natečaja sprejela odločitev, da v ožji krog za najvišjo nagrado nominira navedene modele embalaže, ki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu prijaviteljev.

Ime izdelka:

Prijavitelj: Avtor modela:

Ime izdelka: Prijavitelj: Avtor modela:

Barierna troslojna vrečka iz materialov, primernih za kompostiranje Amba Co., proizvodnja in trgovina d.o.o.

Razvojna skupina Amba Co. (vodja Nuša Blagotinšek) Speedman Box Bio - top, raziskave, razvoj in izobraževanje d.o.o.

Sprick GMBH Bielefelder Papier- und Wellpappenwerke & Co. (Hanfstraße 23, 33607 Bielefeld, Nemčija)

Želeli bi, da bi bilo slovenske embalaže, ki bi sodelovala na tem najpomembnejšem nacionalnem ocenjevanju, še več.

Ime izdelka: Prijavitelj: Avtor modela:

(Multilayer) Ovojna etiketa Cetis d.d.

Cetis d.d.

Ime izdelka: Prijavitelj:

Barcaffè Black'n'easy Droga Kolinska, živilska industrija, d.d.

Aljoša Muženič

Avtor modela: Ime izdelka: Prijavitelj: Avtorji modela:

Wood embalaža za Leosigro Eurobox d.o.o.

Natalija Zanoški, mag. ing. arh, Darko Plevnik, univ. dipl. arh, Tadeja Štritof

Ime izdelka: Prijaviteljica:

Prilagodljiva embalaža Andreja Pogačar, samozaposlena v kulturi, industrijska oblikovalka Avtorica modela: Andreja Pogačar

Zares zelena embalaža Podjetje Sprick GmbH & Co je eno vodilnih nemških proizvajalcev papirnih embalažnih materialov. Za optimizacijo pakiranja razvija posebne rešitve, kot je ekološki polnilni papir izdelan iz patentiranega SpeedMan® 100 % recikliranega papirja, kateremu je dodeljen ekološki znak Blue Angel. Osnovna izvedba je namenjena malim in srednje velikim potrebam in spletnim trgovinam. Zajema kartonsko škatlo, v kateri je zvitek/kolobar 70 g papirja dolžine 400 m in širine 39 cm. Namenjen je za polnilo oziroma oblazinjenje predmetov v pošiljkah.

Uspešno zamenjuje polietilen, stiropor in druga neekološka polnila, ki zelo obremenjujejo okolje.

Za velike porabnike razvijajo večje sisteme z avtomatskim doziranjem oziroma razpršilnikom papirja. V kartonski škatli dimenzije 40 x 30 x 30 cm je rola polnilnega papirja. Vsebina ene škatle zadostuje za polnitev/ oblazinjenje 1,5 m3 prostora ali za obdelavo 1.000 paketov. Delo s SpeedMan® Box je enostavno, ne zahteva nikakršnega orodja in potrebuje minimalno prostora. Je prilagodljiv, uporablja se lahko na malem prostoru, je gospodaren in cenovno ugoden.

Izdelek je nominiran za 36. Slovenskega oskarja za embalažo.

Za Slovenijo zastopa in prodaja: BIO-TOP raziskave, razvoj in izobraževanje d.o.o. www.speedmanbox.si

Promocija

16 109

Embalaža

Kratko, zanimivo

Promocija

Nagrade: — Prešernova nagrada za študente ALUO 2016 — 7. Brumen, priznanje odličnosti

Andreja Pogačar – industrijska oblikovalka +386 (0)40 571 217, hello@drejch.com, http://drejch.com

Embalaža Barcaffè Black'n'Easy

Promocija

Barcaffè Black'n'easy je prava turška kava, ki se lahko pohvali s hitrim načinom priprave, sicer značilnim za instant kavne napitke. Vrečka kave Black'n'easy je sestavljena iz fleksibilne sestavljene embalaže, ki je za 16 % lažja od obstoječe standardne, ki se uporablja za ostalo linijo instant napitkov. To pomeni na letnem nivoju za cca. 2.000 kg manj

uporabljene fleksibilne embalaže. Poleg same zmanjšane teže smo strmeli tudi k praktičnosti. Vrečka je opremljena z laserskim pred-rezom, kar zelo olajša rokovanje in omogoča res hitro pripravo. Omogoča enostavno lahko odpiranje porcijske vrečke brez uporabe pripomočkov. Po 10 vrečk je zloženih v sekundarno pakiranje - škatlico v stoječi legi. Škatlica se delno odpre po perforaciji (odstranitev pokrova) in spremeni v predstavitveni »display«.

Terciarno transportno pakiranje je dvodelno v obliki pladenj/pokrov, napolnjeno s 24 škatlicami. Pokrov se pred postavitvijo na prodajno polico odstrani in dobimo »shelf ready« enoto.

Droga Kolinska d.d., Kolinska ulica 1, 1000 Ljubljana Modra številka: 080 11 31

UHF tehnologija v logističnih procesih Brezkontaktne tehnologije že nekaj let izkoriščamo v komercialne namene, številna podjetja pa so sedaj prepoznala prednosti tudi za interne logistične proces. Ti procesi so s primerno implementacijo inovativnih tehnologij pogosteje hitrejši, bolj transparentni ter predvsem časovno in ekološko varčni. Ena od takšnih tehnologij je tudi UHF, ki omogoča branje na daljavo ter s tem enostavno sledljivost proizvodnih surovin, polizdelkov ter tudi končanih izdelkov. Posamezne izdelke opremimo z UHF oznako, ki jo čitalci samodejno preberejo. S tem zagotovimo štiri glavne prednosti pred običajnim sledenjem: bolj transparentna in časovno ustrezna evidenca, hitrejši evidenčni procesi, manjšanje možnosti človeške napake ter zagotavljanje nizkega ekološkega odtisa z UHF oznakami za ponovno uporabo. S slednjimi namreč zagotovimo manjšo porabo označevalnega materiala. V IDentiksu smo UHF tehnologijo že izkoristili za sledenje obiskovalcev na različnih dogodkih v okviru registracijske storitve IDE.konferenca.

109

17 Kartonska transportna embalaža s prilagodljivim vložkom je sestavljena iz dveh delov, in sicer zunanjega ovoja ter notranjega vložka. Embalaža je razvita za namen transportiranja različnih oblik in volumnov polnih steklenic. Notranjost je posebej prilagojena tudi za steklenice, ki so že pakirane v prodajno embalažo. Za samo pakiranje ni potrebno dodatno polnilo, saj notranji vložek v embalaži steklenico primerno fiksira in ji omogoči varen transport. Predstavlja enotno rešitev za transportiranje steklenic vseh oblik in velikosti.

EMBALAŽA

Patent št. P-201600050

Novica Zelenega omrežja

Eno UHF oznako lahko za sledenje različnih izdelkov večkrat uporabimo.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

junij 2016

Prilagodljiva embalaža

18 109

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Jaz, ti, mi za Slovenijo – Stara plastenka za nov inkubator Aerodrom Ljubljana se je v pomladnih mesecih pridružil vseslovenskemu okoljsko-humanitarnemu projektu Jaz, ti, mi za Slovenijo – Stara plastenka za nov inkubator. Gre za projekt, ki sta ga v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, revijo Bogastvo zdravja in programom Ekošola, organizirala Društvo Tandem in Unirec, specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo. S projektom so želeli vsi partnerji opozoriti na pomen zapiranja snovnih tokov kot enega temeljnih načinov ohranjanja naravnih virov. V okviru akcije, ki se ji je pridružil tudi Aerodrom Ljubljana, so se zbirale odpadne plastenke PET. Izkupiček akcije so organizatorji namenili sofinanciranju nakupa novega inkubatorja za kranjsko porodnišnico, ki ravno letos obeležuje 60. obletnico delovanja.

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

Belinka Tophybrid, nova lazura najboljših lastnosti Občina Logatec

Občina Vrhnika

zagotavljajo optimalno zaščito, premazu dajejo poln videz in ohranjajo naravno strukturo lesa vidno.

Belinka Belles, d.o.o. www.belinka.si

BTC City Ljubljana za še bolj zeleno prestolnico

BTC City Ljubljana so letos maja po vzoru svetovno znanih promenad ter ljubljanske Dunajske ceste zaznamovale napredne urbanistične rešitve, ki predstavljajo temelj urbanega sožitja: zmanjševanja vpliva na okolje, brezskrbnega druženja obiskovalcev ter varnih in pretočnih poti za pešce, kolesarje in voznike.

Letošnja pomladna osvežitev je prinesla spremembo prometne ureditve in prenovo ulic med Tržnico BTC City in dvoranama 5 in 6. Poleg enosmernega vozišča, ki umirja in hkrati veča pretočnost prometa, se pešci lahko sprehodijo po novi pešpoti, kolesarji pa so pridobili nov odsek kolesarske steze. Skladno s preureditvijo prostora je na južnem delu Tržnice nastal nov trg z novo vsebino. Po konceptu ulične prehrane so tam zaživele kulinarične hišice oziroma »Novi okusi na Tržnici BTC City«. Za prijetnejši in okoljsko prijaznejši ambient smo zasadili 70 dreves in 480 grmovnic. Več na www.misijazeleno.si.

BTC d.d. www.btc.si

junij 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Belinka Tophybrid je mojstrovina, ki je rezultat več kot 40-ih let izkušenj pri razvoju in proizvodnji profesionalnih premazov za zaščito lepote lesenih materialov. Proizvod je popolna kombinacija najboljših lastnosti, ki jih ponujajo izdelki na osnovi topil in na vodni osnovi. Tako kot proizvode na osnovi topil ga odlikuje enostavno nanašanje, čas sušenja pa je bolj podoben sušenju proizvodov na vodni osnovi. Med Belinkinimi proizvodi ponuja Belinka Tophybrid najvišjo stopnjo vremenske obstojnosti, zasnovan pa je bil z namenom dolgoročnega poudarjanja naravne lepote lesa.

Ta povsem nova lazura se ponaša z boljšimi nanašalnimi lastnostmi, kot smo jih vajeni pri običajnih proizvodih na vodni osnovi. Obenem se suši tako hitro, da je mogoče narediti dva nanosa v enem dnevu. Kakovostne sestavine

V pripravi nov standard za varnost in zdravje pri delu Organizacije so odgovorne za varnost in zdravje svojih zaposlenih in vseh, ki opravljajo delo pod njihovim nadzorom. Delodajalec mora zagotoviti varno in zdravo delovno okolje, preprečevati nastajanje nesreč, zmanjševati poškodbe, ki so povezane z delom, in nenehno izboljševati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Mednarodna organizacija za standardizacijo pripravlja nov standard ISO 45001, ki bo predstavil zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Standard bo napisan v skladu z vodilom ISO o enotni strukturi standardov za sisteme vodenja (ISO 9001 in ISO 14001) in bo vsebinsko nadomestil dosedanjo

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Spodbude Eko sklada za okoljske naložbe

Družba Enekom je v letu 2016 začela z vzpostavljanjem prenovljenega energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS, ki predstavlja informacijsko podporo najboljšim razpoložljivim tehnikam s področja sistemov upravljanja z energijo. Sistem ENIS postavlja nove standarde energetskega managementa v slovenskem prostoru in širše. Enekom je že leta 2000 kot prvi v Sloveniji začel z vzpostavljanjem energetskih informacijskih sistemov ciljnega spremljanja rabe energije CSRE. Registrirana blagovna znamka CSRE se je uveljavila v tolikšni meri, da predstavlja sinonim za učinkovite energetske informacijske sisteme. Sistem ENIS, ki vključuje nadgrajeni sistem CSRE, omogoča strokovnim skupinam organizacij planiranje povečevanja energetske učinkovitosti in s tem nižanje stroškov z optimalnim energetskim investiranjem. Neposredno po fazi razvoja so prenovljeni sistem ENIS uvedle oziroma uvajajo družbe, ki imajo večdesetletno zgodovino energetskega managementa: Impol, Livar, Krka (področje energetskega nadzornega sistema ENS), Melamin in Unior.

milijon finančnih sredstev. V javnih stavbah Mestne občine Maribor jim je uspelo zmanjšati rabo kurilnega olja za več kot 50 %. V letih 2014-2016 so pripravili več kot 200 energetskih izkaznic za javne in nekatere zasebne stavbe. Redno izvajajo promocijske, informativno izobraževalne aktivnosti, razne dogodke, obveščanja in svetovanja za občane ter jim pomagajo pri pridobivanju nepovratnih sredstev s strani Eko sklada. Do sedaj so sodelovali v več kot 20 EU projektih in sodelujejo s približno 100 organizacijami v EU, ki delujejo na področju trajnostne energije. Ta mreža jim omogoča, da lahko tako za javni kot zasebni sektor najdejo poslovne partnerje ali rešitve tudi v tujini. Za svoje delo so prejeli številne nagrade in priznanja. V začetku leta 2015 je postala tudi članica združenja Fedarene - evropskega združenja agencij in regij za energijo in okolje.

109

Energetski nadzornoinformacijski sistem ENIS

okolje

različico OHSAS 18001. Izdaja standarda ISO 45001, ki je bila načrtovana v drugi polovici 2016, je po najnovejših informacijah preložena v leto 2017. Osnutek standarda ISO/DIS 45001 ni bil izglasovan s strani zadostnega števila sodelujočih pri pripravi vsebine standarda, kar bi bilo potrebno za izdajo končnega osnutka standarda ISO/FDIS 45001. Projektni odbor ISO/PC283, ki ga sestavljajo različne mednarodne organizacije in predstavniki 44 držav, se bo ponovno sestal junija 2016 v Torontu. Med posvetovanjem bodo pregledali vse opombe in predloge in v ponovni postopek glasovanja bo podan drugi osnutek standarda ISO/DIS(2) 45001. V Bureau Veritas vas bomo sproti obveščali o poteku izdaje novega standarda.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Energap – Energetska agencija za Podravje www.energap.si

Na inštitutu ERICo analizirajo industrijsko konopljo

Pri izvajanju okoljskih naložb so investitorjem na voljo različne spodbude Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada: ugodni krediti za okoljske naložbe občanov, pravnih oseb, s.p. in zasebnikov (obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,3 %) in občin (obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,0 %); nepovratna sredstva (subvencije) občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti (več)stanovanjskih stavb in naložbe v električna vozila, pravnim osebam za naložbe v električna vozila, občinam za naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb in nakup novih vozil za javni potniški promet na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Prav tako socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka.

Odgovornost, strokovnost in inovativnost že 10 let Energap v mesecu juniju 2016 obeležuje prvih deset let svojega delovanja. V tem času so se razvili v uspešno agencijo, ki danes zaposluje 8 ljudi in je prepoznana v Sloveniji in v EU. Na podlagi znanj in izkušenj ter z inovativnim razmišljanjem uvaja učinkovito rabo energije, ob-

Fotografija: Zadruga KonopKo, www.konopko.si V laboratoriju ERICa Velenje, Inštituta za ekološke raziskave d.o.o., so razvili analizno metodo za določevanje kanabinoidov v industrijski konoplji. Določajo vsebnosti širokega spektra kanabinoidov: tetrahidrokanabinol, kanabidiol, kanabinol, kanabikromen, kanabigerol ter dve najpomembnejši kislinski obliki: kanabidiolsko in tetrahidrokanabinolno kislino. Uporabljajo tehniko plinske kromatografije s plamensko ionizacijskim detektorjem (GCFID), ki je predpisana kot uradna metoda za določevanje vsebnosti THC v industrijski konoplji (ES 809/2014). Metodo so v letošnjem letu vključili tudi v širitev obsega akreditacije po standardu ISO 17025. Analizirajo industrijsko konopljo in izdelke (živila, prehranski dodatki, kozmetika). Na tem področju sodelujejo z organizacijami pridelovalcev oziroma predelovalcev, kot je na primer zadruga KonopKo.

Zeleno omreŽje

Občani lahko izkoristijo tudi možnost pridobitve brezplačnega nasveta energetskih svetovalcev mreže Ensvet, ki jo financira Eko sklad.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

novljive vire energije in trajnostno mobilnost v lokalno in regijsko okolje ter skrbi za trajnostni energetski razvoj občin Zgornjega Podravja. V 10 letih je s svojim delom in znanjem pomagala občinam prihraniti 20 % energije in najmanj 1

ERICo d.o.o. www.erico.si

junij 2016

Enekom, d.o.o. www.enekom.si

20 109

okolje

Pametni sistem toplotne izolacije

Spektra Termo Top je nova termoizolacijska notranja zidna barva, ki na najvišjem nivoju v popolnosti združuje tako dekorativne kot funkcionalne lastnosti premaza. Energijsko varčen izdelek vsebuje votle steklene kroglice, ki delujejo kot močan izolacijski sloj. Spektra Termo Top v kombinaciji s Spektra notranjim kitom Termo deluje na način, da poleti ohranja prostore hladne, pozimi pa tople, kar znatno zmanjšuje stroške energentov za ogrevanje in hlajenje prostorov. Uporaba obeh izdelkov v sistemu učinkovito preprečuje nastanek kondenzacije in posledično tudi pojava plesni. Heliosovi strokovnjaki priporočajo, da se Helios Spektra Termo Top, ki je na voljo v izbranih svetlih barvnih odtenkih, in Helios Spektra notranji kit Termo vedno uporabljata skupaj, saj se tako doseže najboljši učinek pri zniževanju stroškov za energijo in preprečevanju plesni.

Helios Tblus, d.o.o., Slovenia www.helios.si

junij 2016

Ponovna uporaba komunalne odpadne vode V IOS, d.o.o., na področju okoljevarstva povezujemo znanja iz ekologije in inženirstva s poudarkom na tematiki voda.

Razvijamo tehnološke koncepte in opremo za »custom-made« rešitve.

Pod lastno blagovno znamko Water(R)euse smo razvili mobilno-modularni membranski biološki reaktor (MBR), ki omogoča čiščenje in ponovno uporabo komunalne odpadne vode.

Celotna oprema je kontejnerskega tipa, zato montaža ne zahteva gradbenih del in posegov v objekt ali okolje. Delovanje MBR je v celoti avtomatizirano. Zagotavlja učinkovito čiščenje

vode v kemijskem, biološkem in mikrobiološkem smislu. Očiščena voda se lahko uporablja za splakovanje stranišč, za zalivanje ali pa jo je mogoče odvajati v okolje.

V okviru Horizont 2020 smo so-koordinator projekta Resyntex, ki je vreden 11 milijonov evrov in vključuje 20 partnerjev iz 10 različnih držav članic EU. Cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva med tekstilnim in kemičnim industrijskim sektorjem.

IOS, d.o.o., je vključen v projekt Resyntex na področju čiščenja procesnih voda in reševanja koncepta končnih odpadkov.

IOS, d.o.o. www.ios.si

Okoljski dan gospodarstva osredotočen na ravnanje z odpadki Ob svetovnem dnevu varstva okolja je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala konferenco Okoljski dan gospodarstva 2016.

Tokrat je tema konference pojasnjevala, kako strateško, odgovorno in sistematično do odpadkov. Ti so namreč odličen vir surovin. H kakovostnemu in koristnemu programu konference je s primerom dobre prakse ravnanja z odpadki pripomoglo tudi podjetje Interseroh.

Direktorica podjetja Darja Figelj je udeležencem predstavila njihov sistem zbiranja in predelave odpadkov, ki z inovativnimi rešitvami sledi načelom krožnega gospodarstva. Na podlagi četrt stoletja mednarodnih izkušenj je podjetje Interseroh, ki je del skupine ALBA, oblikovalo najbolj trajnostno naravnano shemo ravnanja z odpadki v Sloveniji. Direktorica Interseroha je izpostavila, da vsi njihovi naročniki prejmejo mednarodni certifikat »Resources SAVED«, ki ovrednoti, kolikšen je dejanski prihranek pri porabi surovin zaradi recikliranja in v primerjavi s primarno proizvodnjo.

šolske čebelnjake. S podporo svojih kupcev bo tako Jub Čebelarski zvezi od vsakega prodanega izdelka namenil lonček barve Jubin Decor in Jubin Lasur, ČZS pa jo bo potem predala osnovnim šolam. Preverjanje znanja je potekalo v pisni obliki, in sicer pretežno iz teoretičnega znanja s področja čebelarstva, kjer je podlago učencem predstavljal učbenik Čebela se predstavi, ter prepoznavanja medovitih rastlin.

Preverjanje znanja s področja mikroskopiranja je vključevalo anatomijo čebele, cvetnega prahu, prepoznavanje in pravilno poimenovanje delov čebeljega telesa, osebkov v čebelji družini ter peloda in njegovega izvora glede na poimenovanje rastlin. Sedmič zapored so razglasili tudi zmagovalce natečaja za najlepšo poslikavo panjske končnice. Sodelovalo je 22 krožkov s 85 panjskimi končnicami. Prvo nagrado si je prislužil dvanajstletni David Pucelj iz OŠ Stari trg pri Ložu, drugo sedemletna Maša Sovre iz trboveljske OŠ Ivan Cankar, tretje pa enajstletna Barbara Absec iz OŠ Loka Črnomelj.

Jub d.o.o. www.jub.si

Rezalnik za uničenje dokumentacije

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Mladi slovenski čebelarji pokazali znanje o čebelicah Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je v maju v prostorih OŠ Markovci organizirala 39. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Udeležilo se ga je 485 učencev iz 103 čebelarskih krožkov. Z letošnjo akcijo Jubini gredo za med, ki bo potekala do konca avgusta, je Čebelarsko zvezo podprla tudi družba Jub, saj bo na ta način čebelarskim krožkom v osnovnih šolah pomagala obnoviti njihove

V vsakem podjetju se srečujemo s podatki, s katerimi moramo ravnati v skladu z zakonodajo o Varstvu osebnih podatkov ali pa le s podatki, katere razkritje bi lahko za podjetje pomenilo poslovno škodo. Ko želimo takšno dokumentacijo uničiti, je potrebno z njo ravnati tako, da ni možno, da bi prišlo do kakršnih koli zlorab in razkritij tretjim nepooblaščenim osebam. V podjetju Kemis smo za namen uničenja tovrstne dokumentacije kupili nov rezalnik, ki dokumentacijo zmelje do te mere, da podatki niso več razpoznavni. Na rezalniku lahko uničimo tako papirno dokumentacijo kot tudi CD-je in USB ključke. Med tovrstno dokumentacijo

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Prva mikro bioplinska naprava modularne izvedbe v Sloveniji

V maju sta Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko tehniko in energetiko ter Omega Air d.o.o. predstavila mikro bioplinsko napravo modularne izvedbe, prve tovrstne naprave v Sloveniji. Obratuje lahko na različne kmetijske odpadke, iz proizvedenega bioplina pa v kogeneracijski enoti istočasno poteka proizvodnja električne in toplotne energije.

Razpon električne moči kogeneratorskih enot je 10-50 kWe, toplotna moč pa je v razponu od 15-80 kWt. Proizvedeno električno energijo lahko oddajamo v javno električno omrežje oziroma je namenjena lastnemu obratu, toplotno energijo pa uporabljamo za različne procesne potrebe obrata. Presežki toplotne energije se lahko uporabijo tudi za daljinsko ogrevanje.

Osnovnemu modulu za proizvodnjo bioplina in kogeneracijo je možno dodati različne module: za proizvodnjo organskih gnojil, za dosuševanje kmetijskih pridelkov, zelišč, sekancev ali lesa, za čiščenje in nadgradnjo bioplina do faze biometana idr. Bioplinska naprava proizvaja tudi izhodni digestat, ki je odličen nadomestek za mineralna gnojila in lahko pomembno prispevajo k izboljšavi strukture tal in zmanjševanju onesnaževanja podtalnice. Z uporabo bioplinske tehnologije lahko pomembno prispevamo k boljši ekonomičnosti proizvodnje in večji konkurenčnosti kmetijskih produktov na trgu. Z uporabo bioplina se znižajo tudi emisije toplogrednih plinov, kar pomeni nižji CO2 odtis končnih produktov.

Vsi vemo, kako pomembno je zastiranje vrtnih gred pri sonaravnem vrtnarjenju. Spomladi zastirke ohranjajo tla toplejša in z blaženjem udarne sile dežnih kapelj preprečujejo, da bi se zemlja zbila. Rahla podlaga omogoča uspešnejši razvoj koreninskega sistema in rastlina, ki raste nad zastirko, ima boljše pogoje. Kaleči plevel, ki je pod zastirko, pa ima brez svetlobe slabše pogoje za rast. Voda od padavin in namakanja skozi zastirke iz naravnih vlaken nemoteno prodira. Poleti zastirke senčijo tla in ščitijo korenine pred žgočo pripeko ter preprečujejo izhlapevanje vlage iz tal. V podjetju KO-SI d.d. iz Slovenj Gradca imajo bogat nabor teh izdelkov narejenih iz kokosovih vlaken, sedaj pa so le tem pridružili še zastirke iz ovčje volne. Volna je nadvse prikladna za ta namen, ker njena vlakna absorbira vlago do tretjine svoje teže, kar ob navzemanju v hladnem okolju proizvaja toploto, ob oddajanju v vročem okolju pa hladi. Stalen rezervoar vlage za rastline, kot dodatek pa ob mrazu gretje, ob vročini pa hlajenje. Zastirke so narejene s tehnologijo iglanja in takšna prst je uporabna več sezon. Lahko se kompostira, kjer počasi razpade v hranljive snovi za rastline, ali še bolje, da jo zakopljemo v spodnjo plast visoke grede, kjer bo volna skrbela za akumulacijo vlage in optimalne rastne pogoje.

KO-SI d.d. www.ko-si.si

Alojz Bogataj, župan Občine Škofja Loka (desno), Tatjana Bernik, priznanje za energetsko menedžerko leta, mag. Miha Ješe, priznanje za energetsko učinkovito ustanovo 2016. (Foto: Jernej Lasič) Občina Škofja Loka www.skofjaloka.si

Formula E – valilnica napredka e-mobilnosti Renault je prvi avtomobilski izdelovalec, ki se je pridružil Formuli E. Gre za svetovno prvenstvo dirkalnikov, ki so na videz taki kot v slavnem cirkusu F 1, a s pomembno razliko – po stezah drvijo neslišno in brez izpustov. Če je pred leti marsikdo še dvomil o prihodu električnih vozil na naše ceste, je zdaj vse povsem drugačno – kdor še ne izdeluje električnih vozil, pa vsaj napoveduje skorajšnji vstop tudi v ta segment.

Prav zato se je Renault kot pionir električne mobilnosti, dostopne širšemu krogu ljudi, odločil tudi za prevzem aktivne vloge v dirkalnem svetu Formule E. Visokotehnološki

Zeleno omreŽje

Kmetijski inštitut Slovenije www.kis.si

Škofja Loka na poti do energetsko učinkovite občine

V prizadevanjih za višjo kakovost bivanja in uravnotežen razvoj v Občini Škofja Loka uresničujemo Strategijo razvoja Občine Škofja Loka 2025+, ki poteka pod krovnim geslom »Modra Loka – zeleno mesto«. Že v letu 2013 smo pričeli aktivno uvajati celosten sistem upravljanja z energijo. Najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato tudi v drugih javnih stavbah.

Izdelane analize kazalnikov učinkovitosti so pokazale odlične rezultate aktivnega uvajanja sistema upravljanja z energijo v občinskih objektih: znižanje rabe energije v zadnjih treh

109

letih za 20 %, energetske sanacije 32 % vseh občinskih objektov (7 sanacij), pridobitev nepovratnih sredstev v višini 54 % investicije, vračilna doba investiranja v energetsko sanacijo je deset let. Pomemben je najsodobnejši energetsko informacijski sistem, ki ga uporablja več kot 50 uporabnikov in omogoča identifikacijo ter sledenje energetskih prihrankov. Poudariti moram že tretji razpis župana za dosežek na področju energetske učinkovitosti, kjer se predstavljajo najboljši občinski projekti. Vsi ti dosežki niso ostali neopaženi. Strokovna žirija časopisa Financ je letos Občini Škofja Loka podelila nagrado za energetsko učinkovito ustanovo, Tatjana Bernik, vodja Oddelka za okolje in prostor v Občini Škofja Loka, pa je prejela nagrado za energetsko menedžerko leta.

okolje

Volna na vrtu kot zastirka

junij 2016

sodijo tudi Rtg filmi in vsa dokumentacija, ki se nanaša na bolnike v zdravstvenih ustanovah. Uničenje se lahko opravi ob prisotnosti predstavnika podjetja ali pa se sestavi komisija, ki ob koncu naredi tudi zapisnik ter izda evidenčni list.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 109

okolje

dirkalniki sicer na prvi pogled nimajo povezave s tem, kar se danes vozi po naših cestah. Pa vendarle prihaja veliko inovacij v naše vsakdanje avtomobile prav iz vrhunskega sveta Formule. Vratolomnih hitrosti Formule E na slovenskih cestah sicer ne bomo potrebovali, a pomislite, kam nas bo odpeljal električni avto, ko bomo moč Formule E spremenili v podaljšan doseg vozil, kot je Renault ZOE. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Z regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do kredita Odprte so nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobivanje kreditov za vzpostavitev nove ali razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje ali bistvene spremembe proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti. Kredit lahko podjetniki pridobijo s pomočjo Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji, v okviru katere je moč pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Upravičeni prijavitelji so tudi socialna podjetja, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija: občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Iz garancijskega sklada, v katerem je 600.000 evrov, bo RRA LUR izdajala garancije v višini 50 % vrednosti kredita, preostalo bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odprtih garancij na upravičenca pa do 120.000 EUR. Rok za prijavo je do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Za individualen sestanek lahko pokličete na 01 306 19 05 ali pišete na roman.medved@ljubljana.si ter se dogovorite za termin sestanka. Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/projekti/regijska-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji.

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

junij 2016

Odpadno ostaja uporabno Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o je v sodelovanju z družbo za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos d.o.o. razpisalo natečaj »Odpadno je

uporabno« za vse prekmurske vrtce, osnovne in srednje šole, kjer opravlja podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota GJS zbiranja komunalnih odpadkov. Namen natečaja je bil vzpodbuditi mlade k pripravi in ponovni uporabi odpadne električne in elektronske opreme. Sodelovalo je 31 vzgojno-izobraževalnih zavodov. V prvem sklopu natečaja so vdihnili stari, odsluženi električni in elektronski opremi novo uporabno vrednost.

V drugem sklopu so izdelovali priročne zbiralnike za začasno shranjevanje malih gospodinjskih aparatov, baterij in sijalk za potrebe gospodinjstva. V tretjem sklopu natečaja smo skupaj z medijskim partnerjem Radiem Murski val izvedli akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij in zbrali 207 ton e-odpadkov. Največ jih je zbrala OŠ II Murska Sobota, največ e-odpadkov na učenca pa OŠ Kobilje. Obe šoli bomo nagradili s koncertom pevke Alye. Priznanja in nagrade smo podelili na prireditvi ob obeležitvi svetovnega Dneva Zemlje. Obiskovalci so si lahko ogledali električno osebno vozilo Peugeot iOn in e-transformer, multimedijski tovornjak, ki na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov.

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar

Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Pridobitev sredstev za izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti Ministrstvo za infrastrukturo je v oktobru 2015 objavilo Javni razpis za sofinanciranje operacij »Celostne prometne strategije« (CPS), ki se bo izvajal v okviru OP za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Od 65 slovenskih občin, ki so bile izbrane za sofinanciranje, je večina že začela s pripravo CPS, ki morajo biti sprejete na Občinskih svetih do konca junija 2017. Zaradi merila najnižjih cen za izdelavo CPS bodo v povprečju občine pustile v evropski oziroma državni blagajni kar 43 % ali več kot 1,6 mio EUR sredstev.

Občine, ki ne bodo imele izdelanih CPS in potrjenih akcijskih načrtov za izvedbo, se ne bodo mogle potegovati za sredstva za izvedbo

ukrepov, ki bodo na razpolago v okviru nadaljnjih razpisov. Ker cilj podjetja Savaprojekt d.d. ni zgolj izdelava CPS, temveč tudi izvedba ukrepov trajnostne mobilnosti (projektiranje, strokovni nadzor idr.), je naš pogled uprt v prihodnost oziroma v pridobitev sredstev za njihovo izvedbo.

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

Skupina Sij med najbolj inovativnimi Skupina Sij je na razpisu za najboljše inovacije v okviru Območnih zbornic GZS za Gorenjsko in Koroško prejela šest priznanj – pet zlatih in eno srebrno. Družba Acroni je bila razglašena za najbolj inovativno družbo na Gorenjskem.

Zlati priznanji sta prejeli inovacija za uporabniku prijazno dostopanje do tehnoloških podatkov in inovacija brezkislinskega čiščenja toplo in hladno valjanih pločevin, ki se poteguje za inovacijsko nagrado na nacionalni ravni. Dr. Matevž Fazarinc, direktor razvoja v podjetju Acroni in Razvojnem centru Jesenice je poudaril: »Inovacija brezkislinskega čiščenja toplo in hladno valjanih pločevin spada v kategorijo "ena na tisoč" inovacij, saj omogoča višjo produktivnost, nižje obratovalne stroške, boljše končne lastnosti pločevine, izrazito nižji je okoljski odtis in izboljšano varstvo pri delu.

Torej popolna "win-win" inovacija.« Družba Ravne Systems je prejela zlato nagrado za izdelavo večnamenskega CNC (Computer Numerical Control) krmiljenega stroja za izdelavo industrijskih nožev. Z zlatim priznanjem sta bili nagrajeni tudi dve inovaciji Metala Ravne. Skupaj z družbo Petrol Energetika so v Metalu Ravne omogočili koristno izrabljanje odvečne toplote jeklarske industrije za namene daljinskega ogrevanja sanitarne vode na Ravnah na Koroškem. Drugo zlato priznanje pa so dobili za inovativno kovanje in toplotno obdelavo nerjavnih jekel večjih dimenzij. Obe inovaciji se bosta potegovali za slovensko nacionalno nagrado.

Skupina Sij – Slovenska industrija jekla www.sij.si

več časa – tudi do 90 % in več v življenju. Za naše zdravje je pomembno, da v prostorih ni topljivih organskih spojih in drugih kemikalij, da je zrak čist in v njem ni bakterij in pršic, da je dovolj dnevne svetlobe idr. Na dogodku so sodelovali Neža Močnik iz podjetja Velux Slovenija, d.o.o., ki je predstavila zakonitosti osvetljevanja bivališč z dnevno svetlobo.

Stojan Habjanič, Biogradnja, s.p., je spregovoril o razširjenih kriterijih trajnostne gradnje, ki bodo v EU že v naslednjem letu predvidoma uzakonjeni. Gost iz tujine dr. Thomas Belazzi iz avstrijskega podjetja BauXund gmbh pa je govoril o izboljševanju bivalne kakovosti stavb s posebnim poudarkom na notranjih prostorih.

Tudi na področju osrednjega poslanstva poslovnih dogodkov – zbiranja pobud za naslednjo različico prenove stavb, ki jo mora Slovenija dostaviti že v manj kot letu dni (do 30. aprila 2017), se je nabral zajeten obseg novih predlogov in zahtev gospodarstva in javnih podjetij.

Na portalu SustainBuild lahko dostopate do videoposnetkov vseh delavnic in obsežnejše različice predavanj. Zaželeno je, da se vsi čim bolj aktivno vključujete tudi v komentiranje.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia www.gbc-slovenia.si

Postavitev visoke grede in kompostnika v Vrtcu Tončke Čečeve iz Celja

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje http://gvo.sc-celje.si

Trajnice za rastlinske čistilne naprave in naravne kopalne bazene

V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič so razvili širok izbor vodnih in močvirskih rastlin, primernih za zasajanje samočistilnih robov naravnih kopalnih bazenov in čistilnih peščenih gred rastlinskih čistilnih naprav. Med njimi je tudi veliko cvetočih, kar je zlasti pomembno za estetski učinek, ko te objekte vključujemo v bivalno okolje ali jih gradimo v sklopu turističnih objektov (turistične kmetije, avtokampi, planinske koče, zdraviliški in rekreativni objekti).

Sadike so vzgojene v lončkih, na prostem in v navadni zemlji, v kakršni bodo rasle tudi, ko bodo opravljale čistilno funkcijo. Zato so utrjene in pripravljene za sajenje v vseh letnih časih, razen kadar zmrzuje. Za njihovo pripravo ne uporabljajo škodljivih kemičnih sredstev in od daleč pripeljanih substratov, ki obremenjujejo okolje. Tudi njihova vključitev v objekte jih s transporti iz daljnih dežel ne bo obremenjevala z veliko porabo fosilnih goriv.

Zeleno omreŽje

Si.mobil d.d. www.simobil.si

2. poslovno srečanje Build Upon

V okviru dejavnosti projekta Build Upon se je na novi lokaciji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru zbralo več kot 40 novih sledilcev dejavnosti projekta. Poudarek srečanja je bil na bivalnem ugodju in elementih, ki jih ta zahteva v okolju stavbnih interierjev, v katerih preživimo vse

Dijaki in učitelji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja so se odzvali prošnji Vrtca Tončke Čečeve in v okviru pouka izdelali tri visoke grede in kompostnik. Z dijaki programa okoljevarstveni tehnik so v okviru predmeta

109

okolje

Si.mobil skladno s filozofijo Re.misli spodbuja do okolja prijazno ravnanje zaposlenih in drugih organizacij. V aprilu 2016 se je Si.mobil pridružil dobrodelni akciji »Halo, si za to?«, katere pobudnika sta bila Rotary klub Maribor Lent in Zveza prijateljev mladine Maribor. Akcija je temeljila na zbiranju odsluženih telefonov. Na prodajnih mestih Si.mobila so zbrali 438 kg telefonov, njihov izkupiček 500 EUR bosta organizatorja porabila za organizacijo različnih projektov za otroke in mladostnike v stiski. Na dan Zemlje, 22. aprila, so člani Si.mobilovega Eko Tima organizirali spomladansko akcijo za ozelenitev terase na strehi poslovne stavbe.

Zaposleni so s pomočjo vrtnarja zasadili razne dišavnice, ki jih lahko uporabijo pri pripravi zdravega napitka ali obogatijo okus svoje malice. Akcija se je zaključila s podelitvijo Eko nagrade najvarčnejšemu vozniku službenega hybridnega vozila, ki ga na Si.mobilu izbirajo v okviru pobude za varčno in odgovorno vožnjo.

V maju so na Si.mobilu podarili 9.000 EUR Gasilski zvezi Slovenije in tako podprli tiste, ki nesebično pomagajo prebivalcem Slovenije ob naravnih nesrečah in nezgodah v vsakdanjem življenju. Slovenska gasilska organizacija je donacijo porabila za organizacijo mladinskega državnega tekmovanja v Kopru.

varovanje okolja pripravili projektno nalogo o pripravi visokih gred in umeščanju le-teh v okolje. Prav tako so pripravili nalogo o pravilni sestavi kompostnika in kompostiranju. Dijaki programa tesar so v gradbenih delavnicah šole pripravili ves material za postavitev visokih gred in kompostnika. V vrtu so za otroke dijaki najprej pripravili predstavitev pomena in načina sajenja, nato pa postavili grede in kompostnik. Grede so dimenzij 250 x 70 cm in izdelane v treh višinah, da jih bodo lahko obdelovali otroci različnih vrtčevskih skupin.

Dijaki in otroci iz vrtca so pri delu sodelovali ter se pri tem veliko naučili in preživeli lep dopoldan.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

junij 2016

Si.mobil se pridružuje številnim ekološkim in družbeno odgovornim pobudam

23

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 109

okolje

Ulični zbiralniki za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij

Družba Zeos, d.o.o., je na dogodku v Velenju 27. maja 2016 v sklopu Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki predstavila 36 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. Skupaj s PUP-Saubermacher d.o.o. jih je s podpisom listin predala v uporabo občinam Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Ulični zbiralniki, kot ena izmed glavnih aktivnosti projekta, se bodo v roku enega leta postopoma postavljali v vsa lokalna okolja države. Postavili jih bodo preko 400.

Vzporedno bodo izvajali tudi postavitev 45 zelenih kotov v večje trgovske centre, na podeželju pa mobilna zbiranja. V načrtu imajo tudi akcijo zbiranja odpadnih baterij. Ta dogodek je bil prvi v seriji treh lokalnih dogodkov, ki se bodo zgodili v okviru predaje uličnih zbiralnikov v vsakem lokalnem okolju. Drugi dogodek v obliki ozaveščevalne delavnice je bil 22. junija 2016 v Mladinskem centru Velenje. Organizatorji projekta so si skupaj z udeleženci zastavili lokalne cilje za izboljšano ločevanje odpadkov s poudarkom na e-odpadkih in odpadnih baterijah, na tretjem dogodku čez dobro leto pa bodo preverili, če so bili le-ti tudi doseženi.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

junij 2016

Uvedba sistema izposoje rabljenih koles na Ptuju V okviru lokalnega projekta trajnostne mobilnosti se na Ptuju vzpostavlja sistem izposoje koles za občane in turiste. Z aprilom se je pričela dvomesečna akcija čiščenja kolesarnic in zbiranja starih, zavrženih koles. Uspešno je bilo zbranih 40 rabljenih koles. Za namen ponovne uporabe se je v prvi fazi 25 koles tehnično pregledalo, popravilo in pobarvalo s prepoznavnimi barvami Ptuja v okviru šolskih delavnic praktičnega pouka. Prva kolesa so

se ponudila ptujskim turističnim subjektom na različnih lokacijah, ki bodo kolesa lahko ponujali po t.i. knjižničnem sistemu. Sistem je zasnovan kot okolju prijazen, cenovno ugoden, preprost in omogoča hiter način gibanja s kolesom v prostoru. Izposoja recikliranih koles se bo začela v mesecu juliju. S projektom želimo promovirati urbano kolesarjenje kot stil življenja, ozaveščati o pozitivnih učinkih na zdravje ljudi in okolje, krepiti lokalno identiteto in promovirati turistične destinacije, ki s kolesom omogočajo ogled širšega območja Ptuja. K realizaciji projekta je pristopilo pet organizacij: Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Šolski center Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in Kolesarska mreža Ptuj.

v Vojniku na Celjski cesti (lokacija EKO-TCE, Kamrica), pozneje pa tudi v Ljubljani, vsak dan med 9.-17. uro.

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

Tiskanje brez zavrženih kartuš

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Na kavo v Repair Café Naša država se je priključila veliki mednarodni družini Repair Café, ki jo tisti, ki ste kdaj bivali ali potovali po tujini, verjetno že poznate. Repair Café je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju za izboljšanje splošnega družbenega stanja na ravni posameznika in države. Ustanoviteljica Fundacije Repair Cafe je Martine Postma, v Sloveniji pa dr. Marinka Vovk. Zagotovo je Repair Café ideja, kako ohraniti svet boljši in bolj čist, kako premisliti, preden zavržemo, kako združiti prijetno s koristnim. Ste kdaj pomislili, da lahko greste na kavo in spotoma poberete še poškodovan nakit, uničen stol, poškodovan kos oblačila ter med prijetnim druženjem spijete skodelico kave ali dve, popravite vse, kar ste prinesli s sabo in koristite sebi in družbi. V naši kavarniški popravljalnici Repair Café najdete vse na enem mestu: mojstre, orodje, materiale in vse ostalo, kar potrebujte, da bodo vaši stari kosi ponovno zaživeli. V tradicionalnem žitnem mlinu pa si lahko zmeljete zrnje od otrobov do polnozrnate moke in sklenete krog od zrnja do kruha. Medtem boste v izbranem lončku popili skodelico kave, lonček pa bo z namenom kroženja virov potoval z vami domov. Prva kavarnica v Sloveniji vas vabi

Optiprint, d.o.o., že od leta 2009 z lastnim inovativnim razvojem prispeva k ohranjanju narave in zmanjšanju onesnaževanja. Plastika je za okolje eden izmed najbolj obremenjujočih odpadkov. Naša rešitev omogoča, da skozi celotno življenjsko dobo tiskalnika ne zavržemo nobenega seta kartuš. Posledično je naš prispevek k čistejšemu okolju izjemno velik. Poleg občutnega zmanjšanja ustvarjanja novih odpadkov v samem proizvodnem procesu porabimo tudi veliko odpadnega materiala, ki sicer pristane na smetišču.

Poleg tega naša rešitev porabi bistveno manj električne energije kot marsikatera druga rešitev na trgu, kar predstavlja tako okoljski kot finančni prihranek. Zaradi rešitve Optiprinta stranke pri tiskanju prihranijo tudi do 80 %.

Prihranka ne gre pripisati le znižanju stroškov nabave kartuš. Celovita rešitev namreč stranko popolnoma razbremeni ukvarjanja s tiskalniki, kar pomeni tudi velik prihranek v času. Stremimo k razvoju naprednih načinov tiskanja in k izboljšavi delovnih procesov, ki strankam nudijo ekološko, prijazno in cenovno dostopno storitev.

Optiprint d.o.o. www.optiprint.si

Vračamo se na start, ko so drugi že odtekli foto: Nataša Müller

Intervju z okoljsko ministrico Ireno Majcen

mag. Vanesa Čanji

25 okolje

109

Intervju z okoljsko ministrico Ireno Majcen

Okoljska ministrica Irena

Majcen o okoljskih dosežkih in izzivih govori stvarno in

odkrito. Poudarja kompleksnost in specializiranost številnih področij, ki v realnih postopkih

zahtevajo več časa, kot sprva predvidevajo ali si želijo.

Priznava, da z delom še niso na tekočem, ocenjuje pa,

da so zaostanke zmanjšali.

Prepričana je, da bo tri glavne

Pariški sporazum o podnebnih spremembah ni več nov, je morda kaj več znanega, kakšne konkretne naloge zahteva od Slovenije?

Smo na poti, ko bodo sprejete naloge za vsako državo članico EU. V teh pogajanjih Slovenija zastopa dve temeljni izhodišči. Kot je znano, ima Slovenija več kot polovico površin gozdnih. Gozd je naravna dobrina, ki ogljikov dioksid transformira v svojo rast, kar pomeni, da zrak čisti. Podobno sta gozdnati Finska in Poljska, zato si skupaj z njima prizadevamo, da bi se nam te naravne danosti upoštevale pri zahtevani stopnji zmanjšanja ogljikovega dioksida. Ne vem, kako uspešni bomo z našimi zahtevami, saj prevladuje stališče, da bi bile zaveze enotne brez izjem. Za Slovenijo je drugo pomembno dejstvo, da je kot majhna država izrazito tranzitna. S tega naslova generira kar

precej izpustov ogljikovega dioksida. Je pa res, da v zadnjem obdobju v glavnem dosegamo zastavljene cilje, tu in tam za kakšen odstotek presegamo začrtane izpuste ogljikovega dioksida. Obrestujejo se nam obsežne naložbe v energetsko izboljšavo stavb, v kar še vlagamo.

Pomembno smo zmanjšali uporabo kurilnega olja in s tem izpustov ogljikovega dioksida, pri tem nam je pomagala tudi nesorazmerno visoka cena tega energenta. Lesna biomasa, kot vemo, se upošteva kot ogljično nevtralni energent.

Nedolgo nazaj smo imeli razgovore s komisarjem za podnebne ukrepe in energijo Miguelom Ariasom Cañetom, v naslednjih mesecih se bodo ta pogajanja intenzivirala. Do konca leta pričakujem, da bo dosežen sporazum na ravni EU.

junij 2016

izpolnila.

Irena Majcen

prioritete svojega mandata

26 109

Ste približno na polovici mandata. Ste ob polčasu zadovoljni z rezultatom svojega dela?

okolje

Ko sem nastopila ministrski mandat, sem govorila o treh prioritetah. Prva je bilo sprejetje nacionalnega stanovanjskega programa, druga izvajanje kohezijske politike v perspektivi 2007-2013. Tu naj omenim, da se je lani sprocesiralo za več kot polovico sredstev. Pozorno sem spremljala delo sodelavcev, ki delajo na kohezijskih projektih, kakor tudi delo po občinah, kjer smo jim pomagali pri odpravi težav.

Tretja moja prioriteta je povezljivost okoljske in prostorske zakonodaje. Z nedavnim sprejetjem zakona o varstvu okolja se je okoljevarstvenim dovoljenjem umaknilo določilo, da veljajo deset let. Do sedaj sta bila postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega dovoljenja povsem ločena, po novem se vodita vzporedno, kar pomeni, da se izda ena odločba.

Z zakonom o varstvu okolja-2, ki je še v pripravi, bomo vključili rešitev za velike obrate, kjer je okoljevarstveno dovoljenje po obsegu obširnejše, kot je samo gradbeno dovoljenje.

Veliko smo naredili na področju uredb. Moja ocena je, da smo zaostanke zmanjšali, nismo pa še na tekočem.

Odpadki so bili vroča tema številnih okoljskih ministrov. Tudi v vašem mandatu so. Jo boste končno “normalizirali”? Šele julija 2016 sprejemamo operativni programa ravnanja z odpadki, ki bi ga bilo treba sprejeti že leta 2013, če ne že prej. Vemo, da je EU dejavna na področju krožnega gospodarstva. Pod vodstvom komisarja dr. Janeza Potočnika je bilo na tem področju opravljeno obsežno delo, nakar je nova komisija ta sveženj umaknila z obljubo, da bo pripravila novega.

Jeseni pričakujemo, da bo ta sveženj sprejet.

Predvidevam, da bodo določila tega svežnja zelo uporabna za industrijo. V nekaterih primerih se industrija obrača na nas, kam z določenimi ostanki iz proizvodnje oziroma odpadki.

Pogosto gre za tako specifične ostanke, da na ministrstvu nimamo dovolj znanja, s katerim bi jim lahko pomagali. Zato se bo vzpostavil portal, kjer bi se usklajevala ponudba in povpraševanje po odpadnih surovinah.

Naše ministrstvo se vključuje tudi v program Ellen MacArthur, saj želimo industriji pomagati z vzpostavitvijo dobrih praks.

junij 2016

Mreža centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji je zaokrožena. Postavlja se vprašanje, kakšna je njihova perspektiva. Po eni strani so centri predimenzionirani, po drugi strani pa naj ne bi poslovali rentabilno brez t.i. trženjske dejavnosti.

Ko se je odpiral kohezijski program 2007-2013, je bil pravi čas za tak razmislek. Vsi centri v Sloveniji z izjemo celjskega so pridobili sredstva iz tega obdobja. Spomnimo se, da je bilo načrtovanih še več centrov, ki pa se niso

zgradili. Takrat so predvidevali večje količine odpadkov, sedaj pa se količine zmanjšujejo in se naj bi tudi v prihodnje.

V pripravi je zakon o javnih gospodarskih službah, saj je delo javnih gospodarskih služb preseglo okvirje obstoječega zakona.

Nekateri direktorji centrov za ravnanje z odpadki opozarjajo, da so v nelegalni poziciji. Če hočejo preživeti, se morajo ukvarjati s t.i. trženjsko dejavnostjo, kar pa ni legalno, saj so infrastrukturo zgradili z evropskimi sredstvi.

Bo država ob takem stanju mežala?

V pripravi je zakon o javnih gospodarskih službah, saj je delo javnih gospodarskih služb preseglo okvirje obstoječega zakona. Pri iskanju rešitev sodeluje več deležnikov, med drugim tudi občine. Je pa res, da bo operativni program ravnanja z odpadki tudi prinesel določene rešitve.

Vozniki bodo morali za vozila, ki jih ne registrirajo in za katera ne predložijo potrdila, da so bila oddana v razgradnjo pooblaščenemu podjetju, plačati letno nadomestilo.

Ste lahko konkretni, kakšne rešitve lahko pričakujemo?

Dobro vemo, da pripravi programa sledi javna razgrnitev, kjer različni deležniki podajajo svoje pripombe. Ni nujno, da bo prvotno pripravljen program sprejet. Zato o konkretnih rešitvah ne bi govorila. Zavedamo pa se, da moramo rešitve pripraviti tekom letošnjega leta.

Nekateri poznavalci očitajo operativnemu programu, da ostaja na površju. Da ne prinaša potrebnih sprememb oziroma ne nakazuje nujno potrebnih rešitev.

Operativni program sam po sebi ne more poiskati rešitev za nastale situacije. Njegov namen je, da nakazuje smer, kam je pri ravnanju z odpadki potrebno priti. Če bo evropski parlament potrdil program za EU, bo morda potrebno v naslednjem letu naš nacionalni program še dopolniti. Vemo pa, da bi ga morali sprejeti že leta 2013. Samo spomnimo se mnenja Računskega sodišča s področja odpadkov. Naj se izrazim po športno. Noben atlet tekme ne more začeti sredi poti. Mora na začetek. Tako tudi mi

moramo na start. Na ministrstvu že imamo svoja videnja, kam naj pot vodi. Z operativnim programom se postavimo na start. Veliko lažje nam bi bilo, če bi bil že sprejet, a ni bil.

Kakšna so vaša videnja? Najprej zoživa področje ravnanja z odpadkov na ravnanje z odpadno embalažo.

Odpadna embalaža je bilo prvo področje, s katerim sem se srečala. Prihajam iz Slovenske Bistrice, kjer smo imeli kar nekaj zim gore neodpeljane odpadne embalaže. Z določitvijo deležev družbam za ravnanje z odpadno embalažo smo ta problem rešili. Deleže imamo za plastiko, steklo in karton. Letošnjo zimo prvič po več letih ni bilo nakopičene odpadne embalaže. A naj ponovim. Ne moreš začeti tekmo sredi proge in tekmovati z drugimi, ki so svoj tek že začeli. Sprejeti je treba operativni program, znotraj katerega imamo nakazane rešitve. Če so te rešitve dovolj prepoznavne ali ne, bom prepustila tistim, ki področje poznajo pobližje. Zavedam pa se, da moramo biti pri pripravi predpisov vedno odprti za pripombe.

Naj še malo vrtam s podvprašanjem. Boste na trgu družb za ravnanje z odpadno embalažo prepovedali vertikalne lastniške povezave, kot imajo to urejeno v nekaterih evropskih državah?

Ne morem nič napovedovati.

Kdaj pa bo to jasno?

Tudi težko napovem. Naj še enkrat povem, v začetku julija naj bi vlada sprejela operativni program, nakar bodo stekli nadaljnji postopki do rešitev, ki so nakazane v operativnem programu. Predpisi, uredbe in drugi dokumenti so objavljeni na spletu in smo odprti za vse pripombe.

Kako daleč ste v medresorskih usklajevanjih na področju izrabljenih motornih vozil? Vemo, da je to nerešeno vprašanje na mizi že vrsto let. Hkrati pa je treba poudariti, da to vprašanje ne sodi le pod okoljski resor, ampak tudi pod infrastrukturno ministrstvo in ministrstvo za finance.

Po mojem vedenju smo zelo blizu. Celo tako blizu, da se podrobnosti rešujejo v strokovnih usklajevanjih. Z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem sva glede tega dogovorjena.

Kakšen je vajin dogovor?

Vozniki bodo morali za vozila, ki jih ne registrirajo in za katera ne predložijo potrdila, da so bila oddana v razgradnjo pooblaščenemu podjetju, plačati letno nadomestilo.

Kdaj bo ta zakon sprejet?

Zakon pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo, zato ne vem natančno, v kateri fazi so.

Ko se že pogovarjava o medresorskem usklajevanju, vas sprašujem o zeleni davčni reformi,

Zoživa reformo, ki je potrebna za prehod v zeleno gospodarstvo, na davčni segment.

Zasleduje vlada kakšen konkreten cilj? Želimo zmanjšati negativne vplive na okolje.

Vprašanje, na primer, kako vplesti ta cilj v zeleno javno naročanje, je malo težje. Vsako ministrstvo si mora postaviti konkretne cilje na področjih, ki jih pokriva. Delovna skupina naj bi te cilje vgradila v celoto. A tako daleč še nismo.

Novelirali ste zakon o varstvu okolja, ki je v javnosti sprožil glasne odzive. A v njem ne najdemo področja preteklih bremen.

Reševanje preteklih bremen bo opredelil Zakon o varstvu okolja-2. Z obstoječim zakonom nismo posegali na to področje. Težave glede preteklih bremen so se pojavljale predvsem takrat, ko je šlo kakšno podjetje v stečaj.

Kdaj lahko pričakujemo nov zakon?

to področje uredili dolgoročno?

Letos?

Z akcijskim programom ob nastopu te vlade leta 2014 smo želeli presekati škodo, ki so jo povzročale ponavljajoče se poplave. Skoraj vsak mesec je bila na nekem področju kakšna večja poplava. Z akcijskim načrtom smo poleg ukrepov na terenu izvedli tudi reorganizacijo. Kot veste, je letos s svojim delom začela Direkcija za vode.

Pričakujemo, da bo na vladi sprejet jeseni.

Onesnaženost zunanjega zraka je predvsem velik problem v mestih. Kakšne ukrepe načrtujete skupaj z lokalnimi skupnostmi?

Pri ARSO imamo projekt Senica, s katerim bomo v večji meri pridobivali podatke o kvaliteti zraka. Če vzamemo merilno mesto ob neki tranzitni cesti, je seveda kvaliteta zraka tam slabša. To pa ne pomeni, da je celotno območje nekega mesta enako onesnaženo. Z večjim številom merilnih mest bomo lahko prišli do boljših podatkov.

Tranzitni promet ostaja velik okoljski izziv Slovenije.

Kar se tiče tranzita, vidim prihodnost v večjem številu električnih vozil. Preko Ekosklada spodbujamo nakup ekovozil, v Sloveniji se tudi krepi mreža električnih polnilnic. Mesta lahko zaprejo svoja središča za vsa vozila, ki precej prispevajo k onesnaženju okolja. S tem lahko dosežejo določene napredke. Naslednji segment, povezan s kakovostjo zraka, pa so kurilne naprave. Preko Eko sklada sofinanciramo investicije v čistejše kurilne naprave, zlasti v mestih, kjer je onesnaženost zraka s PM10 delci prekomerna. Žal smo na tem področju precej odvisni od vremena, kar se je letos znova pokazalo. Januarja, ko je bilo vreme stabilno, brez padavin in vlage, je bila koncentracija delcev PM10 zelo visoka.

Dotaknili ste se tranzitnih cest. Je trasa 3. razvojne poti dokončna?

Potrditve državnega prostorskega načrta še ni. A potek trase zame ni več odprto vrašanje.

Ob začetku mandata smo vas v medijih pogosto srečevali zlasti v povezavi s poplavami. Ste

109

27 Ko je bila Tanja Bogataj še državna sekretarka na našem ministrstvu, je vodila koordinacijo prehoda v zeleno gospodarstvo. Kot je znano, je sedaj državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom pri predsedniku vlade smo v dogovoru, da bo prevzel koordinacijo. Vodenje te koordinacijske skupine je bilo zelo zahtevno, saj je težko z ravni ministrstva koordinirati vsa ostala ministrstva. Akcijski program smo sprejeli in javno objavili, za nadaljevanje pa računamo na pomoč kabineta predsednika vlade, da bi se ti procesi izboljšali in bi potekali hitreje. Kakor razumemo, je ta nova politika zahtevna tudi za ostala ministrstva. Sami postopki priprave teh reform ne potekajo tako hitro, kot smo si želeli ob začetku mandata.

Priprava je v zaključni fazi.

okolje

ki jo vodi ministrstvo za finance. Ima okoljsko ministrstvo konkretne ambicije, kaj želite doseči s to reformo?

Menite, da upravičuje svoj organizacijski status? Ob njenem nastajanju je bilo precej negodovanja, predvsem s strani vodarjev.

Razumem, da smo različni ljudje doživljali te premike različno. Pol leta je tega, kar direkcija deluje. Vzpostavitev takega sistema, mislim, da je tam zaposlenih okoli 120 ljudi, pač traja nekaj časa. Zaposleni so v tem obdobju zelo zaposleni s pripravo kohezijskih projektov za zagotavljanje protipoplavne varnosti Ljubljane in Železnikov. Z njimi dobro sodelujemo, se pa zavedam, da je to njihovo prvo leto, zato od njih najbrž ne moremo pričakovati optimalnih rezultatov.

Praktično vse garniture okoljskih ministrov so opozarjale na kadrovsko podhranjenost ministrstva, ki naj bi bil ključni razlog za zamude pri pripravi zakonodaje in predpisov. Kakšna je vaša ocena?

Moje mnenje je, da je številnost zadostna, na žalost pa je pri sodelavcih večja ali manjša pripravljenost za sodelovanje. Tudi sama sem bila državna uslužbenka, zato vem, da veliko število ljudi ni zagotovilo za uspeh. Potrebno se je zavedati, da je pri delu treba zasledovati cilj oziroma rezultat. Če kdo razlaga, da dela in dela, pa nič ne naredi, to ni moj koncept dela.

Poudariti pa moram, da je večina sodelavcev zelo zelo pridnih in se zavedajo, da je treba priti do cilja. Rezervo imamo pri približno 20 % sodelavcev. Kar je velika rezerva, se vam ne zdi?

V kolikor boste ob skrbi za nevarne odpadke iskali zaupanja vrednega partnerja, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo svetovali.

www.saubermacher.si

+386 2 6202 300

junij 2016

Promocija

Skupaj z vami bomo poiskali najbolj optimalno rešitev za vaše nevarne odpadke!

Predlog novega Zakona o dimnikarskih storitvah Predlog Zakona o dimnikarskih storitvah je bil maja 2016 sprejet na Vladi RS in posredovan Državnemu zboru RS. Obravnava in sprejem zakona je sedaj v pristojnosti državnega zbora, predlog zakona pa predvideva njegovo uveljavitev z letom 2017.

Prednosti za uporabnika dimnikarskih storitev so možnost izbire dimnikarske družbe, cenovna konkurenčnost storitev (določene bodo najvišje dovoljene cene storitev) in predvidena višja kakovost storitev. Prednost predlaganega sistema za dimnikarje v licenčnem sistemu pa je, da ne bodo več omejeni na območja. Že obstoječi izvajalci bodo lahko nadaljevali dejavnost, če bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki jih določa predlog zakona.

Prednost je tudi, da nov sistem pomeni priložnost za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da (ob izpolnjevanju pogojev) lahko vstopijo vanjo.

junij 2016

Promocija

28 109

okolje

Ministrstvo za okolje in prostor

Glavna izhodišča zakona Uporabniku dimnikarskih storitev je treba omogočiti izbiro dimnikarske družbe, to pa je mogoče zagotoviti z uvedbo licenčnega sistema, kar je ena bistvenih novosti predlagane ureditve. Licenco, ki jo uvaja predlog zakona, bodo dimnikarju podeljevale in odvzemale upravne enote. Licenca ne bo krajevno omejena, veljala bo za celotno območje Slovenije, in ne časovno omejena (trajna). Novi zakon ureja tudi inšpekcijski nadzor ter strukturo cen, ki je maksimirana.

Načelo dostopnosti storitev je v predlogu zakona urejeno na način, ki določa, da mora dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev zagotavljati predpisan obseg storitev čez celo leto. Glede na neenakomerno gostoto poselitve je v izognitev situacijam, kjer si uporabnik dimnikarskih storitev zaradi oddaljenosti ali težje dostopnosti ne bi mogel zagotoviti dimnikarskih storitev, predvidena rešitev, da mora dimnikarska družba opraviti dimnikarske storitve uporabniku dimnikarskih storitev, kadar je dimnikarska družba temu uporabniku geografsko najbližje in če jo je uporabnik dimnikarskih storitev k temu pozval.

Obveznosti uporabnika Predlog zakona prvič določa obveznosti uporabnika, ki so omogočiti, da se pravočasno izvedejo v zakonu opredeljene dimnikarske storitve, omogočiti vse potrebne podatke za vpis male kurilne naprave v evidenco, hramba zapisnika o pregledu in odprava morebitnih ugotovljenih napak.

Obveznosti dimnikarja / dimnikarske družbe Obveznosti dimnikarjev oziroma dimnikarskih družb se od obstoječe ureditve bistveno ne spreminjajo. Njihove naloge obsegajo pregledovanje naprave v predpisanem obsegu in na predpisan način, izdajanje zapisnikov o opravljenih storitvah, seznanjanje uporabnika male kurilne naprave z morebitnimi nepravilnostmi in predlaganje odprave ugotovljenih napak, vpisovanje malih kurilnih naprav in storitev v evidenco ter obnavljanje dimnikarskega znanja.

Evidenca EviDim V evidence se bodo zdaj prvič vnašali tudi osebni podatki uporabnikov, dimnikarjev in

dimnikarskih družb. Predvsem zaradi osebnih podatkov bo treba aplikacijo nadgraditi in urediti povečane zahteve varstva teh podatkov.

Vpisani podatki bodo zdaj dostopni v elektronski obliki pristojnim inšpekcijam in agencijam, ki bodo z informacijami, vnesenimi v evidence, lahko izvajali tudi neposredni nadzor nad izvajanjem storitev dimnikarjev in uporabnikov.

Cene dimnikarskih storitev Predlog zakona za razliko od obstoječe ureditve fiksnih cen določa zgolj najvišjo dovoljeno ceno. Skladno s predlogom se znesek plačila za opravljene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev, pri čemer so najvišja dovoljena cena in časovni normativi predpisani. Določanje zgolj najvišje dovoljenje cene omogoča cenovno konkurenco.

Omenjeni zmnožek vključuje tudi potne stroške, kadar je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 km ali manj.

Kadar je uporabnik oddaljen več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe, se temu znesku prištejejo potni stroški za vsak km nad 25 km oddaljenosti, pri čemer bodo tudi ti stroški predpisani.

Nadzor nad izvajanjem predpisov Predlagana ureditev ohranja inšpekcijski nadzor. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki se nanašajo na naloge dimnikarja, dimnikarske družbe in uporabnika dimnikarskih storitev, je glede na medresorsko naravo tematike v pristojnosti več inšpekcij - inšpekcije, pristojne za varstvo okolja; inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in inšpekcije, pristojne za trg. Z namenom učinkovitega nadzora predlog zakona predvideva kadrovsko okrepitev okoljske inšpekcije, ki bo opravljala nadzor na tem področju.

Ministrstvo za okolje in prostor Več informacij – http://www.mop.gov.si/si/medijsko_ sredisce/novica/archive/2016/3/browse/3/select/ sporocilo_za_javnost/article/12447/6661/

109

29 4. Zeleni forum, tradicionalno strokovnoposlovno srečanje v okviru Akademije Zelene Slovenije, je letos postavilo v središče Trajnostno mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije. Osrednja tema: S katerimi ukrepi prometne in ekonomske politike do trajnostne mobilnosti prebivalstva in trajnostne oskrbe gospodarstva?; Realne možnosti za prenos tovora s cest na železnice v zeleni rasti Slovenije; Razvoj električne

mobilnosti. Nekatere povzetke prezentacij objavljamo v reviji EOL, nekatere pa na spletu www.zelenaslovenija.si Pri pripravi programa so sodelovali Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, GZS-Združenje za promet, Eko sklad, Fakulteta za logistiko, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za trajnostno mobilnost pri CER in drugi.

okolje

Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije Pokrovitelja:

Pogostitev:

Luka Koper, d.d., v okviru sklada Živeti s pristaniščem podpira izhajanje revije EOL.

Prednost - železniška infrastruktura in javni potniški promet rajnostna mobilnost postaja vse večji izziv sodobnega časa, saj ekonomski razvoj in večja povezanost povečujeta potrebe po večji mobilnosti prebivalstva in hitrejšem pretoku blaga. Hkrati pa želimo zmanjšati obremenitve okolja zaradi prometa. Dejstvo je, da se je promet v Republiki Sloveniji v zadnjih desetih letih kljub gospodarski krizi povečeval hitreje, kot so kazale napovedi. Povečeval se je tako tranzitni promet na evropskih koridorjih kot notranji promet in tudi v prihodnje moramo upoštevati enake trende. V strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je sprejela vlada RS v letu 2015, so postavljeni splošni cilji: izboljšati mobilnost in dostopnost prebivalstva, izboljšati oskrbo gospodarstva, prometno varnost in varovanje, zmanjšati porabo energije, stroške uporabnikov in upravljavcev ter okoljske obremenitve. Za dosego teh ciljev bo razvoj prometa prednostno usmerjen v posodobitve in nadgradnjo železniške infrastrukture ter v razvoj javnega potniškega prometa.

C

estna infrastruktura bo zagotavljala povezave za vse slovenske regije, kar omogoča enakomeren razvoj in zagotavljanje mobilnosti prebivalstva. Za izvajanje teh ukrepov

ima Slovenija na voljo sredstva iz evropske kohezijske politike in nekaj lastnih virov.

Evropskih virov je v novi finančni perspektivi žal bistveno manj, saj je za prometno infrastrukturo na voljo le 471,6 milijonov evrov. Če skupaj upoštevamo kohezijska sredstva in evropski sklad za regionalni razvoj ter instrument povezovanja Evrope, kohezijsko ovojnico. Večina teh sredstev je predvidena za investicije v železniško infrastrukturo, in sicer 304 milijone evrov. Povečala so se le sredstva

Naša želja je, da se razmere okoli železnic še izboljšajo, kar je ključno za uspešen prehod na zeleno mobilnost. za področje trajnostne mobilnosti, kjer je zagotovljenih 26 milijonov iz kohezijskih skladov in 21 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj za ukrepe v mestnih občinah po mehanizmu celostnih teritorialnih naložb.

Slovenija bo v finančni perspektivi 20142020 evropska sredstva usmerila predvsem v

posodobitev železniške infrastrukture na jedrnem omrežju TNT, da do leta 2023 izpolnimo zahtevane standarde glede hitrosti vožnje, osnih obremenitev, dolžine vlakov, elektrifikacije prog in sistema ERTMS. Predvideni so projekti nadgradnje železniške proge Zidani most – Celje, Poljčane – Slovenska Bistrica in postaja ter železniško vozlišče Pragersko ter nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj.

Ob predvidenih investicijah evropske kohezijske politike se iščejo rešitve za izgradnjo drugega tira Divača – Koper, ki je temelj za ohranitev relativno ugodne strukture transportnih načinov pri tovoru blaga iz Luke Koper, saj se trenutno kar 60 % blaga iz Luke Koper pelje po železnici. Naša želja je, da se razmere okoli

junij 2016

T

foto: Boštjan Čadej

mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo

30 109

okolje

železnic še izboljšajo, kar je ključno za uspešen prehod na zeleno mobilnost. Opozoril bi, da Ministrstvo za infrastrukturo vse ukrepe in investicije gradi na konceptu trajnostne mobilnosti kot novi paradigmi razvoja. Koncept trajnostne mobilnosti temelji na štirih stebrih trajnostnega prometa: peš promet, kolesarski promet, javni potniški promet, alternativne oblike mobilnosti in predvsem spodbujanje mobilnosti z alternativnimi viri energije. Promet v Sloveniji porabi približno 40 % vse energije, ki skoraj v celoti sloni na fosilnih gorivih, predvsem bencinu in plinskem olju. Vemo, da naftne derivate uvažamo predvsem iz politično nestabilnih območij, po drugi strani pa gre za odliv v obsegu 2 milijard evrov iz slovenskega oziroma narodnega gospodarstva. Tako da so posledice gospodarske in okoljske, saj so izpusti toplogrednih plinov, predvsem prašnih delcev PM10 in PM2, vedno večja grožnja za zdravje, okolje in podnebne spremembe.

učinkovito komuniciranje z vsemi ključnimi deležniki. Sledili bodo razpisi za ukrepe, kot so sistem P+R, se pravi Parkiraj in se pelji, ureditev postajališč javnega prevoza, gradnja pločnikov in kolesarskih stez, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles. Te naložbe so predvidene v manjšem obsegu, predvsem kot dopolnitev vrzeli obstoječih infrastrukturnih omrežij v mestih. Zaradi omejitev sredstev so bolj spodbuda in iskanje sistemskih rešitev za zagotavljanje infrastrukture, ki bo ljudi vabila, da se namesto z avtom odpravijo v službo peš ali s kolesom. Tako lahko naredimo nekaj tudi za naše zdravje. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali t. i. mehki ukrepi

V praksi imajo prav lokalne skupnosti odločilno vlogo pri javnih premikih na področju trajnostne mobilnosti.

S

pomočjo kohezijskih sredstev je izdelava celostnih prometnih strategij občin, da bodo lokalne skupnosti lahko pripravile in izvajale ukrepe na področju urejanja kolesarskih povezav, peš prometa, postajališč javnega prevoza in parkirišč za prestop z osebnega avtomobila na javni prevoz premišljena z jasno določenimi cilji. Za izdelavo celostnih prometnih strategij občin je ministrstvo oktobra 2015 objavilo javni razpis. 63 občin je podpisalo sklepe o sofinanciranju in pogodbe in bodo deležne tudi sofinanciranja v višini 85 % iz sredstev kohezijskega sklada. S sofinanciranjem izdelave celostnih prometnih strategij želimo spodbuditi celovit pristop k načrtovanju prometa, ki bo povezovala prostorsko in prometno stroko, predvsem pa vključevala javnost. V praksi imajo prav lokalne skupnosti odločilno vlogo pri javnih premikih na področju trajnostne mobilnosti. Za uspešne rešitve je potreben povezovalen in celovit pristop ter

za upravljanje mobilnosti, kot npr. trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov institucij, zelena mestna logistika in izobraževalno-ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti.

P

ri izgradnji četrtega stebra trajnostne mobilnosti pa je električna energija tista, ki omogoča izzive na različnih področjih, ta pa lahko spodbuja inovativnost in prodornost slovenskega gospodarstva in s tem povečanje števila delovnih mest, spodbujanje raziskav in iskanje novih rešitev ter zmanjševanje vplivov na okolje. V prometu lahko s smelimi cilji in ukrepi do leta 2020 dosežemo število 10.000-15.000 elektro vozil. V letu 2015 je bilo v Sloveniji registriranih 124 novih elektro avtomobilov in 38 priključnih hibridov oziroma

vozil s povečanim dosegom. Za prestop na preštevanje elektro vozil v tisočih pa je potrebno izpolniti še nekaj ključnih dejavnikov.

Z vidika uporabnikov so danes omejitev predvsem doseg in avtonomnost vozila, njegova cena v primerjavi z vozili s klasičnimi motorji z notranjim izgorevanjem, trajnost baterij in dostopnost javnih polnilnic. Vendar so vse te omejitve dejansko samo izzivi za inovativne rešitve, izboljšave in hkrati izjemen potencial za razvoj. Ministrstvo bo na vseh področjih, kjer je nosilec predpisov in posrednih ukrepov za spodbujanje elektro mobilnosti, preverilo možnosti, da se oblikuje celovit sistem, ki bo vzpodbujal uporabo elektro vozil.

L

etošnje leto bo na področju javnih potniških storitev pomembno, saj se zaključuje projekt integriranega javnega potniškega prometa.

Napovedovali smo ga za september. Integriran potniški promet bo približal in olajšal prevoz potnikov in iskreno upam, da bodo novost potniki pozitivno sprejeli. Z uredbo enotne vozovnice bodo potniki na relaciji, za katere bo veljala vozovnica proste izbire ali vrste prevoza, naj bo to vlak, medkrajevni linijski avtobusni prevoz ali mestni promet, in operaterja, ki izvaja prevoz. Naj omenim tudi dobro uveljavljen instrument za sporočanje o ukrepih trajnostne mobilnosti in za preverjanje možnih rešitev, to je Evropski teden mobilnosti, ki ga koordinira naše ministrstvo. Vsako leto se odvija med 16. in 22. septembrom pod okriljem Evropske komisije. Občine že intenzivno pripravljajo svoje programe in predvsem ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Na koncu bi še omenil, ko govorimo o trajnostni mobilnosti, da gre za koncept, ki je zelo povezan s konceptom pametnih skupnosti in pametnih omrežij. Tako da delamo tudi na teh konceptih, kjer pripravljamo več projektov. Vse te projekte bo potrebno na koncu povezati. Že ko jih pripravljamo, moramo imeti to v mislih.

junij 2016

Zeleni koridorji Slovenije

S projektom Zeleni koridorji Slovenije omogočamo razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji.

Na avtocestnem križu smo vzpostavili 26 hitrih elektro polnilnic.

w w w. s o d o . s i / h i t r e - p o l n i l n i c e

31 Uroš Vajgl, Ministrstvo za okolje in prostor

N

a področju zraka ima Slovenija sprejetih več programov, kot so Operativni program NEC, Operativni program PM10 in načrti za kakovost zraka. Njihova skupna značilnost je izboljšanje javnega potniškega prometa, predviden je tudi ukrep s področja ozaveščanja.

Izpostavil bi spletno stran www.mojzrak.si, ki je začela delovati aprila 2016. Na različnih področjih prikazuje ukrepe, s katerimi lahko posamezniki prispevamo k izboljšanji kakovosti zunanjega zraka. V sprejetih dokumentih se navaja tudi hitrejše uvajanje vozil na električni pogon ali vodik, na alternativna goriva.

Utekočinjeni naftni oziroma zemeljski plin ima nekoliko boljše rezultate, kar se tiče onesnaženosti zraka, vendar gre vseeno za fosilno naravo vira. Zato ima lahko v srednjeročnem obdobju ali na krajši rok določen prispevek, Specifične emisije CO2 novih osebnih vozil Specifične emisije CO2 vseh osebnih vozil

Delež tovornega prometa po železnicah

Potniški kilometri v javnem potniškem prometu Doseženo

Cilje za leto 2020

Delež OVE v energiji goriv za pogon vozil Cilj za leto prikaza

Slika: Poročilo o izvajanju OP TGP, januar 2016. (Vir: MOP)

na dolgi rok pa to verjetno ni trajna rešitev za promet. Pomembna stvar je tudi večje zavedanje razkoraka med teoretičnimi in dejanskimi emisijami v prometu. Pri dizelskih motorjih je ta razkorak večji kot pri ostalih gorivih in izziv, ki nas čaka na ravni EU, je, da se ta razkorak zmanjša.

foto: Boštjan Čadej

ečina okoljskega vpliva prometa izhaja iz cestnega motornega prometa. Poleg neposrednih vplivov, kot je onesnaževanje zraka, hrup in toplogredni plini, so posledice prometa tudi nepovratna uporaba zemljišč, nesreče, odpadki vozil, onesnaženje kopenskih voda in morja, razkosanost prostora in naravnih habitatov ter izguba biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji se na področju zraka soočamo z dvema največjima izzivoma: povišane vrednosti PM delcev, do katerih prihaja predvsem pozimi, in v poletnem času pogosto presežene mejne vrednosti ozona. Večji del težav za onesnaževanje zraka je vezanih na uporabo dizelskega goriva. Delež registriranih vozil na dizelski pogon se je v celotni Evropi bistveno povečeval. Emisije NOx se zato kljub strožjim emisijskim stopnjam EURO ne zmanjšujejo.

P

o podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima drugi največji vpliv na zdravje med okoljskimi vplivi, s katerimi se sooča moderna družba, hrup, kar velja zlasti ob cestah, predvsem na območjih bolj zgoščenega prebivalstva in prometa. Sprejeti so nekateri operativni programi za pomembne ceste in pomembne železniške proge (obdobje 2012–2017). Za druga področja, za aglomeracije z več kot 100.000 prebivalci, operativni programi žal niso sprejeti. Zaradi tega smo tudi v prekršku z EU zakonodajo. Priprava operativnih programov se je začela konec lanskega leta.

Do zmanjševanja emisij do leta 2020 bo prišlo predvsem pri neinfrastrukturnih ukrepih.

I

zpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa predstavljajo največji vir emisij iz naše države in je edini sektor, ki od leta 2005 raste.

Imamo sprejet operativni program za zmanjšanje TGP do leta 20–20, kjer je predvideno zmanjšanje TGP za 9 % glede na leto 2008 in do leta 20-30 za 18 %. Predlog Energetskega koncepta Slovenije te cilje še nekoliko zaostruje. Operativni program ima seznam ukrepov, kjer je do leta 2020 dolgoročni ukrep večjega premika na železnice, tudi z infrastrukturnimi posegi, vendar ni za pričakovati, da se do leta 2020 lahko dosežejo bistvenejše spremembe.

Do zmanjševanja emisij do leta 2020 bo prišlo predvsem pri neinfrastrukturnih ukrepih.

Med prvimi ukrepi so izboljšanje učinkovitosti cestnih motornih vozil, vožnje, povečanje zasedenosti vozil, povečanje deleža biogoriv in povečanje uporabe javnega potniškega prometa. Med ostalimi ukrepi so tudi povečanje deleža tovornega prometa po železnici in povečanje deleža nemotoriziranih oblik prevoza.

Večina ukrepov v operativnem programu je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa

spodbujamo vozila z nizkimi emisijami preko sredstev Podnebnega sklada, tudi v navezavi z izboljšanjem kakovosti zraka in na podlagi načrtov kakovosti zraka. Iz tehnične pomoči Podnebnega sklada financiramo nekatere aktivnosti, kot je bila vzpostavitev spletne strani www.mojzrak.si, načrtujemo aktivnosti glede spodbujanja varčne vožnje, trenutno je v zaključevanju analiza ukrepov za spodbujanje vozil na alternativni pogon. Analiza bo služila medresorski delovni skupini, ki bo do konca leta pripravila program ali akcijski načrt ali ukrepe za spodbujanje vozil na alternativni pogon. V zaključni fazi je tudi oddaja naročila glede izboljšanja ocene tranzitnega prometa, da bomo imeli še boljše podatke o tem, kaj točno se dogaja na naših cestah, predvsem na bencinskih črpalkah. Prodano gorivo je pogosto način, kako se poroča o emisijah TGP. Z boljšim pregledom bomo lažje ocenjevali učinkovitost ukrepov in načrtovali dodatne.

J

anuarja 2016 je bilo sprejeto prvo poročilo o izvajanju Operativnega programa TGP. Pri dveh kazalcih, delež tovornega prometa po železnicah in specifične emisije CO2 novih osebnih vozil, presegamo zadane cilje. Zaostajamo pa pri specifičnih emisijah CO2 vseh osebnih vozil, pri deležu OVE v energiji goriv za pogon vozil in v potniških kilometrih v javnem potniškem prometu.

P

ribližno 1 % energije se porabi, da se vozila na notranje izgorevanje gibljejo. Povprečno vozilo se uporablja zato, da se vozi zgolj 5 % časa, 92 % časa je parkirano, 1 % časa stoji v gneči, 1,6 % časa se porabi za iskanje parkirišč.

U

krepi učinkovitejših in čistejših vozil lahko nekaj prispevajo srednjeročno, na dolgi rok pa se moramo zavedati, da se bomo v Sloveniji razlikovali od bolj zgoščenih območij v EU, vendar pa morajo biti koraki vseeno narejeni v to smer. Koristi niso samo v okoljskih ciljih, ampak tudi v izdatkih gospodinjstev.

junij 2016

V

okolje

109

S trajnostno mobilnostjo do okoljskih in podnebnih ciljev

32 109

okolje

Razvoj infrastrukture v Sloveniji z ekološkimi elementi

V

Sloveniji nimamo celovitega dokumenta s področja infrastrukture. Vsak sektor, vsaka regija se infrastrukture loteva po svoje.

Največ o infrastrukturi je bilo v prvi strategiji, ki smo jo naredili v začetku devetdesetih let, vendar tudi tu ni bilo kaj dosti. Zeleno je domače. Okolje je nova infrastruktura, ne tradicionalna, ki pa dobiva zelo pomembno mesto. Naravni viri določenega geografskega področja pripadajo tistim ljudem, ki tam živijo. Od zemlje, tega, kar je pod zemljo, do tega, kar je nad zemljo. Domača last infrastrukture je za vsako razvito suvereno državo nujna.

Na področju privatne infrastrukture morata biti izpolnjena dva pogoja: da gre za rivalno infrastrukturo in da je izključljiva. Imamo tudi skupno infrastrukturo, kar se je v preteklosti zanemarjalo, vendar postaja zelo pomembno.

Ključna je javna last.

Nekatere študije kažejo, da le z monetarno spodbudo, ki pri nas tako ali tako ne deluje, svet ne more iti naprej.

N

aravno infrastrukturo, kot so voda, zemlje, reke, morje idr., jemljemo kot eno izmed infrastruktur in zahteva kot takšna privatno last. Tudi proizvedena infrastruktura predstavlja za naše razmere pridobljeno prednost in Slovenija ima takšno lokacijsko pozicijo, da nam je to velika prednost. To infrastrukturo prodajati drugim pomeni odrekati se ekonomskemu temelju suverenosti, politične pa pri tem sploh več ni.

junij 2016

V

knjigi sem skupaj z Leo Kos in Majo Jamnik ugotovil, da če gledamo stopnjo razvitosti Slovenije v svetu ali v EU po gospodarski razvitosti, bodisi po kazalcu produkt na prebivalca bodisi po kazalcu človekovega razvoja, smo na svetovni ravni nekje na 30. mestu po produktu, med 200 plus državami, in na 28. mestu po koeficientu standarda. Na evropski ravni smo nekje na polovici, 14. od 28. držav. Če ekonomske kazalnike primerjamo z razvitostjo ali razširjenostjo v infrastrukturi, predvsem prometni, ugotovimo, da, z nekaj izjemami, zaostajamo. Po gospodarski razvitosti smo na boljši poziciji kot pri infrastrukturni razvitosti.

Zaostajamo tudi pri proizvedeni infrastrukturi, kjer je prometna vključena. To pomeni,

da imamo na tem področju možnost za razvoj.

Imamo tudi čas, da infrastrukturo razvijamo, s čimer pomagamo, če imamo kakovostnejši promet, prvič neposredno v potrošnji, drugič pomagamo proizvodnji, kjer na mikro ravni pomagamo tistim podjetjem, ki jim infrastruktura služi, in tretjič gradbeništvu, ki je neupravičeno popolnoma padlo. Na makro ravni pa ni razloga, da imamo samo 1,7 % rast. Imamo namreč neizkoriščene kapacitete in zato ni razloga, da bi šli navzdol. Zato je potrebno razvijati infrastrukturo, da povečamo konkurenčnost podjetij, izboljšamo standard ljudi in se hkrati s

Domača last infrastrukture je za vsako razvito suvereno državo nujna.

foto: Boštjan Čadej

dr. Franjo Štiblar, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani

input za različne človeške dobrine in storitve, kot so kmetijski pridelki, zdravje, rekreacija in tudi bolj amorfni, kot so »kakovost življenja«, čiščenje vode in zraka, razpad odpadkov, regulacija klime, ohranjanje bio-različnosti.

Mora biti drugi tir in luka mora biti podprta in to domače podprta, če še hočemo biti država.

povečanjem finalnega povpraševanja izognemo posledicam preteče globalne recesije. Da je rast Slovenije med 3-4 %. Vse drugo je izguba in za to je nekdo odgovoren. Na tem področju mora biti fiskalna spodbuda.

N

ekatere študije kažejo, da le z monetarno spodbudo, ki pri nas tako ali tako ne deluje, svet ne more iti naprej. Razvoj infrastrukture je nujna prednost Slovenije. Najprej z ekonomskega vidika. Ključna pri tem je Luka Koper.

Pri tem ni dileme. Mora biti drugi tir in luka mora biti podprta in to domače podprta, če še hočemo biti država. Pri tem so pomembni tudi neekonomski vidiki. Če ne bo tretje in četrte osi, potem bodo šli Korošci v Avstrijo in Belokranjci na Hrvaško. Tega se ne da izračunati z ekonomijo.

P

o infrastrukturni elastičnosti ponudbe je v okviru EU superiorna naša letališka in internetna infrastruktura, cestna je na normalnem nivoju, železniška infrastruktura pa je inferiorna. V ozadju smo tudi pri energetski infrastrukturi.

Z

a razvoj infrastrukture finančni viri so.

Med finančni viri so banke, pokojninski skladi, evropska sredstva EU in EIB, javno-zasebno partnerstvo (z zaščito pred zlorabo), država idr. Pomemben kanal so evropska sredstva preko evropske investicijske banke.

T

udi okolje je naravni vir in je infrastruktura, tako da je potrebno tudi zanj skrbeti in ga uporabiti na primeren način, vzdržljivo.

Naravno okolje služi kot naravni kapital. Je

V

svetovnem merilu (primerjava let 20122013) je na področju razvitosti infrastrukture 24 % držav pred nami, 76 % pa za nami. Na področju kakovosti infrastrukture je za nami 79 %, tu smo torej 30 od 144. Ni tako slabo, lahko pa bi bili boljši, saj imamo lokacijsko zelo ugodno razmerje. Na področju razvitosti cest smo na 38 mestu, kar pomeni, da je 74 % držav za nami. Na področju kakovosti železnic smo šele na 54. mestu, kar pomeni, da je za nami v kakovosti 62 % držav. Pristanišča so ugodnejša, in sicer je za nami 77 % oziroma smo na 33. mestu. Luka Koper je dragulj. Na področju zračnega prometa smo zadaj, na 72. mestu, prav tako na področju letalskih sedežev in razdalje, saj imamo le nekaj letal (129. mesto). Logistični indeks je relativno v redu, 34. mesto od 155. Rezultati kažejo, da je Slovenija na vseh področjih v rangu nad 30, kar pomeni, da smo na tem področju nekoliko slabši kot po produktu. Če gledamo EU, pa smo 15. od 27 držav.

P

otrebno je investirati v izboljšanje kakovosti železniške infrastrukture, v celotno energetsko infrastrukturo, v zmanjševanje onesnaževanja s CO2 in SO2 ter v opremo v telekomunikacijah. Luka Koper in drugi tir do nje sta neizogibni prioriteti suverenosti.

s tem omogočili, da smo se lahko lotili enega najzahtevnejših projektov, to je celovita prenova Slovenske ceste, po kateri je v preteklosti potekal ves glavni promet. Prve ideje za to so se začele pojavljati že leta 2008. Leta 2013, v času Evropskega tedna mobilnosti, smo prvič zaprli to cesto kot za testno območje, kjer smo poleg javnega prevoza dovolili še taksi prevoze.

Danes na tem osrednjem delu ni več tudi prevoza staksijem. Septembra 2015 je bil prenovljeni osrednji del Slovenske ceste odprt. Na tem delu so sedaj samo kolesarji, pešci in javni prevoz.

Dobili smo tako imenovan skupni prometni prostor, kjer imamo sicer še malo težav z zakonodajo. V Evropi je to normalna zadeva v večjih mestih. Do sedaj poteka promet nemoteno. Vsi trije ključni udeleženci v prometu na tem področju se sporazumevajo s t. i. očesnim stikom.

Skupaj z ministrstvom pripravljamo vse podlage za to, da se bo lahko začel graditi največji intermodalni logistični center v tem delu Evrope.

V

viziji smo si zastavili cilj, da želimo imeti mesto, ki bo prijazno do vseh ljudi. Od tistih, ki v njem živijo, do tistih, ki prihajajo v mesto, ter zelo neprijazno do avtomobilov. Že leta 2012 smo v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana sprejeli dokument o prometni politiki. Sedaj jo bomo posodobili, prilagodili novo nastalim razmeram. Zastavili smo si zelo ambiciozen cilj, in sicer, da bomo do leta 2020 preusmerili mobilnost občanov, tako da bodo tretjino poti opravili peš in s kolesi, tretjino z javnim prevozom in tretjino z osebnimi vozili.

L

eta 2013 smo naredili zelo široko raziskavo na tem področju, ki nam je pokazala, da se je obseg prevozov z osebnimi vozili v Ljubljani zmanjšal iz 58 na 41 % in da sta se občutno povečala peš hoja in kolesarjenje. Predvsem zaradi tega, ker smo uvedli sistem BicikeLJ, kjer je enourna uporaba brezplačna. Ena najvidnejših sprememb v Ljubljani je preporod mestnega središča, ki ga spreminjamo v javni prostor za različne dogodke, kulturne, znanstvene, športne, zabavne idr. Urejamo tudi degradirana območja v okolici. Spreminjamo jih v peš cone, v otroška igrišča, v rekreativne površine idr.

O

d leta 2007 smo opravili 1.700 projektov, od katerih jih je samo 300 v centru mesta, kar pomeni, da projekte izvajamo v vseh četrtnih skupnostih. Prenovili ali na novo smo postavili 10 mostov, med temi je najpomembnejši Fabjanov most, s katerim smo zaokrožili notranji prometni ring v Ljubljani ter

M

ed leti 2008 – 2012 smo izvajali projekt Civitas Elan, skupaj z mesti Gent, Zagreb, Porto in Brno. Šlo je za projekt, kjer smo s pomočjo evropskih sredstev začeli delati bistvene premike na področju trajnostne mobilnosti. V tem času smo izvedli 150 različnih dogodkov, ki so v načrte spreminjanja mesta vključili različne deležnike in najširšo javnost, ne samo strokovno. To se je zelo obrestovalo in to prakso nadaljujemo tudi sedaj. V času Zelene prestolnice je vsak mesec namenjen posebni temi, ki jo realiziramo z dogodki. Mesec september bo v celoti namenjen trajnostni mobilnosti in kakovosti zraka, ker je tudi Evropski teden mobilnosti. V Ljubljani se zavedamo, da je razvoj mreže električnih polnilnic eden od ključnih predpogojev za razvoj elektromobilosti. Zato smo se lotili gradnje mreže javnih elektropolnilnic skupaj z nekaterimi partnerji. V načrtu imamo 25 elektro polnilnic skupaj z Elektro Ljubljana, in sicer do konca letošnjega leta, in dodatnih 25 prihodnje leto. V vseh naših javnih podjetjih so vsa vozila, ki jih posodabljamo, okolju prijazna.

109

33 jubljana je zelo uspešna na področju trajnostne mobilnosti. To je bilo tudi eno od dvanajstih področij, ki smo ga morali utemeljevati, ko smo se zavzemali za naziv Zelene evropske prestolnice. Ekipa Mestne občine Ljubljana je v letu 2006-2007 oblikovala vizijo Ljubljane do leta 2025. Takrat smo se zavzeli za to, da bo Ljubljana idealno mesto, mesto, ki bo spoštovalo zgodovino in dediščino, mesto, ki bo strpno do vseh različnih skupnosti, živečih v mestu, da bomo živeli v sožitju z naravo, skrbeli za varstvo okolja, k čemur prispevajo tudi spremembe v prometnem režimu. Tej viziji so sledili tudi drugi dokumenti, kot so Trajnostna urbana strategija (do 2020), Program varstva okolja (2020), Lokalni energetski koncept (2020), Prometna politika MOL (2020), Strategija razvoja elektromobilnosti v MOL (2020), Občinski prostorski načrt (2030), Strategija Zero Waste – nič odpadkov (2035) in drugi strateški načrti.

K

aj trajnostna mobilnost pomeni za razvoj gospodarstva? Turizem v Ljubljani raste za 20 %. Pridružujem se dr. Štiblarju, da je investicijski zagon pogoj za rast gospodarstva. V Ljubljani se gradi prvi hotel s petimi zvezdicami. Začeli smo oživljati gradbene jame, na področju stanovanjske gradnje Javni stanovanjski sklad letno zagotovi 120 neprofitnih stanovanj. Med drugim imamo trenutno tudi projekt stanovanja za mlade družine. Na tem področju se sedaj že s tretjo vlado dogovarjamo, da bi nam dovolila, da lahko povečamo zadolženost javnega stanovanjskega sklada, ki ima v svojem portfelju preko 4.000 stanovanj, ima pa možnost samo 10 %-no zadolžitev. Če bi nam dovolili vsaj 50 %-no zadolžitev, bi lahko v relativno kratkem času zgradili 1.000-1.500 neprofitnih stanovanj. Letno je namreč 4.000 prošenj za neprofitna stanovanja. Lokalna skupnost se zaveda, da mora za podporo okolja z logistiko s primernimi prometnimi povezavami omogočiti gospodarstvu, da se lahko razvija.

Tu bi izpostavila Tehnološki park v Ljubljani, ki je največji podporni ekosistem za spodbujanje podjetništva v jugovzhodni Evropi. Skupaj z ministrstvom pripravljamo vse podlage za to, da se bo lahko začel graditi največji intermodalni logistični center v tem delu Evrope, skupaj z BTC-jem, Mercatorjem in s Slovenskimi železnicami. Pripravljamo spremembo OPPN-ja, čakamo še nekatere smernice od ministrstva, tako da bi se lahko naslednje leto investicija že začela.

P

rav tako si želimo nov potniški center v Ljubljani, predvsem pa si želimo poglobljeno železnico. S tem bi namreč pridobili dodatne površine za javni prostor, kar bi rešilo še marsikateri prometni zamašek. Tudi če bo to realizirano čez 10 ali 20 let, bo to velik napredek. Ljubljana je tudi edino mesto v Evropi, ki je že dvakrat dobilo nagrado Evropskega tedna mobilnosti.

junij 2016

L

foto: Boštjan Čadej

Jelka Žekar, Mestna občina Ljubljana

okolje

Z ukrepi trajnostne mobilnosti do gospodarske uspešnosti

34 109

okolje

Za povečanje količine tovora je drugi tir nujen

J

ulija lansko leto je bila na vladi sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, vendar zanjo nekega pretiranega zanimanja ni bilo, ne medijev, ne javnosti.

Strategija je prvi celovit dokument na področju prometa v Sloveniji. Strategija nima finančnih elementov, nosilcev, terminov itd., saj je bila to zahteva EU. Hoteli smo ugotoviti, kaj na

Tovorni promet se bo do leta 2030 povečal za 60 do 80 %, odvisno od rasti BDPja.

Promocija

junij 2016

področju prometa potrebujemo ne glede na to, kaj smo zmožni narediti. Pri Strategiji smo upoštevali vse dokumente RS in EU dokumente, od Bele knjige do nove zakonodaje na

vseevropskem prometnem omrežju. Pripravili smo tudi nacionalni prometni model, kjer smo ocenjevali več vrst blagovnih tokov, ki potekajo skozi Slovenijo. Strategija je edini dokument, za katerega je bila narejena celovita presoja vplivov na okolje in izdano soglasje MOPa, da je dokument ustrezen. V Strategijo je vključen tudi železniški promet. Tovorni promet se bo do leta 2030 povečal za 60 do 80 %, odvisno od rasti BDPja. Potniški promet pa za okrog 30 %.

Vseevropsko omrežje predpisuje, katere standarde mora Slovenija zadostiti, če želi zadržati jedrno omrežje. Na železnicah morajo tiri čez 15 let omogočati 100 km/h, 22, 5 t osnega pritiska, elektrifikacijo itd. Zadostitev predpisanih standardov je problematična le na železnicah.

Pri prenosu tovora s cest na železnice je prvi cilj izboljšanje čezmejnih povezav z drugimi državami.

Pomembno, v povezavi z železnicami, je tudi doseganje okoljskih ciljev. Na železnici morata v prihodnosti bazirati tovorni in potniški promet. Pojavlja se vprašanje, ali lahko dosežemo cilje glede na finančne probleme, ki jih imamo, z majhnimi koraki. Z uvedbo inteligentnih transportnih sistemov, manjšimi nadgradnjami, prenovami itd. V Strategiji je zajetih 108 ukrepov, ki naj bi jih izvedli zato, da realiziramo cilje v zvezi z ozkimi grli, standardi, okoljskimi zahtevami, trajnostno mobilnostjo itd. Pri prenosu tovora s cest na železnice je prvi cilj izboljšanje čezmejnih povezav z drugimi državami. Z vsemi državami imamo enotirne proge čez mejo, ki očitno ne privabljajo veliko tovora, razen s Hrvaško. Med Italijo in Slovenijo potuje 20 milijonov ton tovora po cestah in le dva milijona ton po železnicah. Na tej relaciji imamo dvotirno progo, elektrifikacijo itd. Vprašanje je, zakaj železnice ne privlačijo tovora. Potrebno je posodobiti infrastrukturo, odpraviti ozka grla in zagotoviti sredstva za stabilno financiranje infrastrukture. V financiranju so prevelika nihanja in premajhna sredstva. Potrebujemo tudi en sistem vodenja na železnicah. Večina se zavzema za dva vzporedna sistema, kar je neracionalno. Posodobitev voznega parka morajo izvesti Slovenske železnice. Železnice morajo postati tako fleksibilne, kot so fleksibilni v cestnih podjetjih, kjer sami investirajo v vso infrastrukturo, ob tem pa nenehno inovirajo.

foto: Boštjan Čadej

mag. Matjaž Vrčko, Vodja delovne skupine za pripravo Strategije razvoja prometa v RS

N

a železnicah imamo blizu 30 % tovora. Če želimo zadržati obstoječe stanje na železnicah, so ključni naslednji projekti. Drugi tir Koper – Divača, ki ga nujno potrebujemo, če želimo nadaljevati z razvojem Luke Koper in zadržati 60 % tovora na železnicah iz Luke Koper. Drugi ključen projekt je ljubljansko železniško vozlišče, saj brez tega ne moremo razvijati ne tovornega, ne potniškega prometa, ker gre sedaj vse čez postajo. Ključni so seveda še: drugi tir Ljubljana – Jesenice zaradi potniškega prometa in posledično zaradi tovornega prometa. Nadgradnja in 2. tir Maribor – Šentilj, Zidani Most – Maribor (zagotovitev osnega pritiska 22,5 ton), Trst – Divača – nadgradnja na TEN-T standarde itd.

Z vsemi državami imamo enotirne proge čez mejo, ki očitno ne privabljajo veliko tovora, razen s Hrvaško.

V

Nacionalnem programu trenutno delamo strategijo, ki bo vsebovala finančni vidik, nosilce, termine itd. Vlada je naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da pripravi načrt izvedbe. Načrt izvedbe bo del resolucije Nacionalnega programa razvoja prometa, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.

Rok za sprejem tega programa s strani vlade je julij. Program bo dober pokazatelj zagotovitve financiranja v prihodnje. Predvidevamo tudi šestletni operativni program, ki naj bi ga na podlagi Nacionalnega programa sprejela vlada. Strategija bi bila novelirana vsakih 10 let na podlagi dopolnjevanja in posodabljanja nacionalnega prometnega modela, realizacije, nove zakonodaje itd. Program predvideva tudi dodatna sredstva za financiranje infrastrukture za približno 100 mio EUR / leto (od leta 2018 dalje, glede na proračun 2016).

35 K

oprsko pristanišče je relativno mlado v prostoru severnega Jadrana, letos smo praznovali 59 let. Zato, ker je mlado in je nastajalo postopoma glede na komercialne potrebe, tudi ni idealno logistično urejeno. Leži objeto med naselji Koper in Ankaran. Prav zato je trajnostna politika med najvišjimi cilji naše poslovne politike kot upravljavca pristanišča. Ogromno investiramo v zeleno tehnologijo, v zadnjih desetih letih smo investirali zagotovo več kot 30 milijonov evrov v razne tehnologije zaprtih sistemov, da bi zmanjšali prašenje, hrup itd. Vsa oprema, ki jo na novo kupimo, dvigala in stroji, je večinoma na elektriko. Vse podatke merimo in jih online posredujemo preko spletne strani Živeti s pristaniščem. Večina tovora, ki potuje po SŽ, prihaja iz pristanišča. Pristanišče Koper je drugačno od ostalih pristanišč v Evropi, saj druga pristanišča po svetu financira država.

Govorimo o več sto milijonskih investicijah, če vzamem samo primer tretjega pomola, ki bi stal približno 400 milijonov evrov. V Sloveniji je vso pristaniščno infrastrukturo zgradilo podjetje Luka Koper brez državne pomoči. Zaradi tega je naš poslovni model drugačen od drugih.

Nimamo pristaniške uprave, imamo eno podjetje, ki skrbi za celotno pristaniško območje, za vseh 12 specializiranih terminalov.

P

ristanišče Koper je geostrateškega pomena ne le za Slovenijo, temveč tudi za srednjo Evropo. Najkrajši tranzitni čas za tovor, ki prihaja iz Daljnega vzhoda in je namenjen na trge srednje Evrope, poteka skozi Koper. Krajši tranzitni čas pomeni tudi manjše izpuste CO2.

Pomembna je povezava Kopra z vsemi večjimi centri v našem zaledju, Koper zato beleži enega najvišjih odstotkov tovora, ki potuje po železnici. Samo tretjina tovora, ki ga pretovarjamo v koprskem pristanišču, je namenjenega za slovenski trg, vse ostalo je v tranzitu. Na daljših razdaljah je železnica stroškovno bolj konkurenčna. Avstrija je naš najpomembnejši trg.

Tretjina tovora pretovarjamo za avstrijsko gospodarstvo in smo njihovo največje pristanišče.

Na področju kontejnerjev smo na prvem mestu tudi na Madžarskem in Slovaškem. Smo tretji največji avtomobilski terminal v Sredozemlju.

Naša prednost pri pretovoru avtomobilov je ta, da imamo v primerjavi s konkurenčnimi severno-jadranskimi pristanišči dovolj prostora. Pri hitro pokvarljivem blagu pa smo v prednosti ravno zaradi dobrih povezav z zaledjem. Kot primer naj navedem narezano cvetje iz Izraela, ki prispe ob petkih z ladjo v Koper in je v ponedeljek na borzi cvetja na Nizozemskem.

L

eta 1967 je bil zgrajen prvi tir in takrat je pretovor v pristanišču skokovito narastel.

Takratna jugoslovanska oblast ni bila naklonjena gradnji 1. tira in je to potrjevala z ekonomsko neupravičenostjo. Zgodovina je pokazala drugačno sliko. V prihodnje, glede na trende v zadnjih letih, lahko napovemo, da bo pretovor rastel le skladno z investicijami v pristaniško infrastrukturo. Do leta 2020 načrtujemo 300 milijonov evrov investicij večinoma v kontejnerski terminal. Od leta 2020 do leta 2030 bomo namenili 400 milijonov evrov v pristaniško infrastrukturo.

foto: Boštjan Čadej

Sebastjan Šik, Luka Koper

okolje

109

Razvoj pristanišča je odvisen od železniških povezav

Če nameravamo povečevati pretovor blaga preko Slovenije, je dodatna železniška povezava med Koprom in Divačo nujna.

Č

e bo pretovor rastel, tako kot pričakujemo in napovedujemo, bomo imeli že leta 2018, 2019 velike težave z pretočnostjo. Posledica je selitev tovora iz železnice na cesto, kar se nam že dogaja. V lanskem letu je število kamionov poraslo za 15 %. V prvih treh mesecih letošnjega leta že za 17 %. Koprsko pristanišče je življenjsko odvisno od železniške povezave. Če nameravamo povečevati pretovor blaga preko Slovenije, je dodatna železniška povezava med Koprom in Divačo nujna. Predvsem zaradi tega, ker je to tudi najbolj ranljiv tir v državi. Če se na tem tiru zgodi kakšna nesreča, ostane Koper odrezan od sveta.

Če modernizacije infrastrukture ne bo, bodo izgube milijardne Z

druženje za promet združuje vse logiste in transportna podjetja, imamo čez 600 članov. Kapacitete cestnega transporta obsegajo okoli 5.600 mednarodnih prevoznikov z 28.500 tovornimi vozili nad 3,5t nosilnosti in z nekje 31.300 poklicnimi vozniki. Ekonomski kazalniki logistike obsegajo 3.000 podjetji, s

33.000 zaposlenimi in ustvarjenim prihodkom okoli 4,3 milijarde EUR. Logistika predstavlja 6 % BDPja v Sloveniji, dodana vrednost na zaposlenega je 48.000 EUR, ustvarjen profit na zaposlenega pa 7.000 EUR. Pomemben podatek je, da se prenos tovora s cest na železnice že nekaj let ne spreminja, morda za odstotek,

Prenos tovora s cest na železnice se že nekaj let ne spreminja, morda za odstotek, dva.

junij 2016

Robert Sever, GZS – Združenje za promet

T

renutno skušamo, v sodelovanju z vsemi logisti, Luko Koper, SŽ, prepričati azijske trge, da je vstopna točka skozi Luko Koper najpomembnejša in najkrajša pot do centralne in jugovzhodne Evrope in držav zahodnega Balkana. Slovensko gospodarstvo je naravnano izključno izvozno, kar 80 % našega BDPja predstavlja izvoz. Naši najpomembnejši trgi so sosednje države, tudi v logističnem smislu, tako po cestah, kot po železnici. Ko govorimo o pridobivanju blaga, se osredotočamo na te trge, kajti Slovenija v mednarodnem pomenu ne predstavlja nekega ključnega trga. Smo premajhni. Ko govorimo o oskrbi teh trgov, ki so dosegljivi v dnevu ali dveh, govorimo o 300

Slovensko gospodarstvo je naravnano izključno izvozno, kar 80 % našega BDPja predstavlja izvoz.

S

lovenija leži na geostrateškem položaju. Štiri morske avtoceste in štirje že znani TEN-T koridorji gredo čez Slovenijo oz. so v bližini Slovenije. Sosednje države si želijo razbiti te koridorje in postaviti svojo lego v ospredje.

Bojim se, da je Slovenija na tej točki zaspala.

Poznamo vlaganja Kitajcev v pristanišče Pirej, ki postaja glavni hub (COSCO) za vzhodni in centralni del Evrope in bo pomenil močno konkurenco vsem severno-atlantskim lukam, vključno z Luko Koper. Obstaja bojazen, da bo to pristanišče prevzelo večino tovorov, na katere tudi sami računamo za oskrbo JV Evrope.

Robert Sever

milijonih prebivalcev. To je trg, ki ga promoviramo na vseh naših misijah po tujini, predvsem na azijskih trgih, kjer skušamo pridobiti čim več blagovnih tokov skozi Luko Koper.

Zato potrebujemo skladišča in intermodalne terminale, kakršno bo ljubljansko železniško vozlišče.

foto: Boštjan Čadej

36 109

okolje

dva. Še vedno prednjači cestni transport (79 %), sledi železnica s 14 % in morski promet s 7 %. Spreminja se vrsta pretovorov, mednarodni transport predstavlja 66 %. Z vstopom Slovenije v EU in z liberalizacijo se je sprostila kabotaža za prevoz po posameznih državah članicah in takrat je ta % začel naraščati. Sedaj smo na 8 %. Prav tako se povečuje odstotek prevoza blaga med evropskimi državami, torej 26 %. Če želimo govoriti o prenosu tovora s cest na železnice, moramo najprej pridobiti omenjeno blago.

N

a Ekonomski fakulteti smo naročili študijo, ki je pokazala ravno to, kar smo že slišali.

Nujno je vlaganje v železniško infrastrukturo in izgradnja drugega tira. Avstrijske železnice so pokazale, kaj pomeni vlaganje v železniško infrastrukturo. V naslednjih desetih letih bodo vložili 9 milijard evrov in prepričani so, da bodo te investicije pomenile 21 milijard za njihovo gospodarstvo oz. povrnilo se jim bo s trikrat večjim vložkom. Vlaganja v železniško infrastrukturo so nujna, da lahko govorimo o prenosu tovora s cest na železnice. Potencialne izgube v Sloveniji, če ne bo prišlo do teh investicij, so od 210 do 340 mio ton in v denarju med 2 in 3 mlr. EUR.

Že petdeset let navdihujemo vaša doživetja. www.adria-mobil.com

Promocija

junij 2016

KO ŽIVLJENJE V GIBANJU POSTANE NAČIN BIVANJA.

37 S

lovenski transport je v upadanju. V Sloveniji v tem trenutku primanjkuje najmanj 4.000 voznikov, v Avstriji jih primanjkuje 20.000, v Nemčiji 60.000. V Avstriji ima voznik za enake prispevke 300 EUR večjo plačo kot pri nas. Naši prevozniki so v večini že vsi odšli v Avstrijo. Imamo tuje voznike, ki Slovenijo stanejo. Tuji prevozniki, ki se pri nas registrirajo, tako iz bivših jugoslovanskih republik kot iz Ukrajine, Rusije, imajo svoj naslov na poštnem nabiralniku. Vsi ti ljudje so slovenskim avtoprevoznikom nelojalna konkurenca. Država ne opravlja nadzora. Logisti, velike korporacije so se od leta 2008 le še širile, avtoprevoznikov pa je vedno manj. Leta 2008 je bilo na Obrtni zbornici registriranih 13.000 avtoprevoznikov, danes nas je manj kot 4.000. Ostali so propadli, ker so tuji prevozniki vozili pod ceno in ker država ni

foto: Boštjan Čadej

Andrej Klobasa, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Drugi tir potrebujemo nujno, drugače bodo Avstrijci prevzeli ves tovor. opravljala nadzora. Slovenska policija, Finančna uprava RS in Slovenski prometni inšpektorat ne delujejo. Furs nima pooblastil, policija v Celju je kaznovala tri tuje avtoprevoznike, drugod se ni zgodilo nič. Pozivam odgovorne, da enkrat opravijo 24 urni nadzor nad prevozniki, ki naj traja vsaj teden dni. Posledica bo, da 50 % tujih prevoznikov ne bo imela več vstopa v Slovenijo, ker ima večina neurejene, neprave dokumente.

D

rugi tir potrebujemo nujno, drugače bodo Avstrijci prevzeli ves tovor. Cene prevozov na trgu ne pokrivajo stroškov ravno zaradi tujih

okolje

109

Ker ni nadzora države, slovenski avtoprevoznik hira

prevoznikov. Tudi infrastruktura za prevoznike (ceste, mostovi, omejitve prometa, ...) je pereča tema. Na vsaki cesti prevozniki plačamo polno registracijo, nikjer pa ne smemo voziti. Če ne bomo skupaj nekaj naredili, bo slovenski avtoprevoznik hiral naprej tako kot do sedaj.

Z intermodalnim transportom do zmanjšanja emisij .A.Maik je globalni logist, ki ima več hčerinskih podjetjih lociranih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in v Srbiji. Imamo vse okoljske in druge certifikate, kot so ISO 9001:2008, ISO 14001:2004, AEO, SEVESO, SQAS. Pri vseh gradnjah, kjer širimo našo logistično dejavnost, razmišljamo o ekologiji. Naša skladišča so med najbolj varnimi za skladiščenje ADR blaga (nevarno blago). Logistični center v Zagrebu je povezan z železniško progo na samem logističnem centru. Smo ponudnik logistične storitve 4PL, prevzemamo blago pri dobavitelju ali proizvajalcu surovin, ga pripeljemo v naše skladišče, 24 ur na dan podpiramo proizvodna podjetja in iz proizvodnih podjetji peljemo del v naša skladišča, del pa po celotni Evropi h končnim kupcem.

S

kladišče za navadno blago se nahaja v Mariboru (Slovenija) in leži na 20.000 m2.

ADR skladišče se nahaja v Zagrebu in ima kapaciteto 5.000 paletnih mest na 7.500 m2.

Povezano je z železniško progo, vodeno je z induktivno zanko, viličarji avtomatsko skladiščijo – nalagajo in razlagajo, je visoko regalno

Logistični center v Zagrebu je povezan z železniško progo na samem logističnem centru. skladišče (12 m). Omogočamo tudi komisioniranje blaga, vse z nakladalnimi rampami. Vsa skladišča imajo lovilne posode in so premazana z epoksi premazom, da ne more priti do onesnaževanja okolja. V ADR logističnem skladišču lahko skladiščimo vse blago po sektorjih ADRja razen radioaktivnih snovi. Skladišče je urejeno z vodnim šprinkler sistemom in šprinkler sistemom na peno. V tem letu bomo začeli graditi dodatnih 15.000 paletnih mest ADR skladišča, ki bo 20 m visoko in bo povezano s tračnim mostom, preko katerega bo blago pritekalo iz enega skladišča do drugega.

L

etos smo začeli z intermodalnim transportom. Prikolice, ki imajo režim hlajenja ali ogrevanja (z nadzorom temperature) in so

posebej grajene, pripeljemo v Ljubljano ali v Gradec in jih naložimo na vlak. Z železnico prikolico peljejo v Nemčijo, razložijo in z vozilom odpeljejo na razkladalno mesto. Tam naložimo drugo blago in ga v obratni smeri prepeljemo do Slovenije ali do drugih stičnih točk. Prihranek pri takšnem transportu je do 40 % emisij, trdnih delcev. Temperatura v prikolici je nadzorovana iz pisarne, kontrola nad blagom se izvaja celo pot. Trenutno imamo razvito omenjeno turo skozi Gradec do Nemčije, v prihodnosti nameravamo intermodalni transport prakticirati po vsej Evropi, tudi do Skandinavije.

junij 2016

F

foto: Boštjan Čadej

Marjan Bezjak, F.A.Maik d.o.o.

38 109

okolje

E-mobilnost in druge oblike z alternativnimi energenti

O

bnovljivi viri energije izhajajo iz direktive RED, ki ima tri stebre: ogrevanje - toplota, transport in elektrika. Obnovljivi viri energije v prometu so t. i. biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila skladno s predpisom, ki ureja trajnostna merila za biogoriva, in seveda električna energija iz obnovljivih virov. Biogoriva imajo certifikate, ki potrjujejo, iz kakšni surovin so narejena, in za kateri namen jih uporabljamo. V prometu poznamo

Država pripravlja strategijo umeščanja infrastrukture za spodbujanje uporabe alternativnih virov energije v prometu. skupino alternativnih energentov. Država pripravlja strategijo umeščanja infrastrukture za spodbujanje uporabe alternativnih virov energije v prometu. Izpostavila bi vodik in komprimiran zemeljski plin, ki jih z vidika transevropskih migracij, zavez in projektov nujno potrebujemo, a so do neke mere le demonstracijska mesta. To pomeni, da je mogoče učinkovito potovati skozi Slovenijo in kupiti omenjene energente. Med alternativne oblike energentov sodijo tudi biogoriva druge generacije. Žal so vse nove stvari drage, zaradi ekonomije obsega pa še posebej. Zaenkrat ni na vidiku realne možnosti, da bi biogoriva druge generacije v večji meri lansirali na tržišče. V sekciji za trajnostno mobilnost CER se trenutno najbolj osredotočamo na elektromobilnost ob mislih, da bomo polnili električno energijo 100 % iz obnovljivih virov. Ravno tako bi morali vsi sodobni vlaki na železniških tirih uporabljati obnovljivo električno energijo.

Praktičen primer

P

ri izračunih za podjetje Petrol smo izhajali iz predloga nove uredbe, ki navaja, kakšno količino obnovljivih virov energije bo moral dati na trg zavezanec oziroma distributer namesto fosilnih goriv. V naši simulaciji izračunov izhajamo iz obveznosti in deleža biogoriv, ki bi jih Petrol moral dati na trg v obdobju 2016–2020. Kot primer biogoriva smo izbrali biodizel, lahko bi izbrali bioetanol ali 100% bioelektriko. Gre za to, da je potrebno preračunati količino na izbrano nefosilno energijo.

Obveznosti za leto 2016 so 5,16 %, za leto 2020 pa 10 %. To pomeni, da bi Petrol v letu 2020 moral dati na trg dobrih 100.000 ton biogoriva oziroma biodizla.

N

v primerjavi z bencinom in dizlom znatno nižji ogljični odtis. Če bi te energente nadomestili z električno energijo iz obnovljivih virov, ki ima emisijski faktor 0, bi bila mobilnost v celoti trajnostna.

Z

aradi električnega emisijskega miksa, infrastrukturnih možnosti in dosegljivosti alternativno gnanih vozil za potrošnika se bo mobilnost postopno spreminjala v trajnost.

Postopnost bomo merili v desetletjih.

Simulacija direktive izračuna emisij TGP v prometu 2017 V simulacijah smo za osnovo upoštevali količine fosilnih goriv, ki smo jih dali na slovenski trg v letu 2015. Biodizel je bil izbran kot eden od možnih biokomponent.

V letu 2017 bi bilo za 4 odstotno skupno zmanjšanja emisij (SZE) potrebno plasirati 95.500 t biodizla (izhodiščna standardna emisija za fosilna goriva za leto 2010 je 83,3 g CO2eq/MJ) Za novo izhodiščno standardno emisijo 94,1 g CO2eq/MJ v letu 2017 pa bo potrebno za dosego 4 % SZE plasirati 99.500 t biodizla.

Nova zakonodaja

aredili smo tudi simulacijo izračuna emisij toplogrednih plinov za leto 2017. Izhajali smo iz količine prodanih fosilnih goriv, za leto 2015, saj iz tega izhaja obveznost distributerjev in države v cestnem prometu. Ogljični odtis uporabe fosilnih goriv lahko zmanjšujemo z uporabo utekočinjenega naftnega plina, ki ima

Pospeševanje uporabe biogoriv v prometu: UREDBA o obnovljivih virih v prometu (v proceduri sprejema na vladi)

Obveznosti in deleži biogoriv, ki bi jih Petrol moral plasirati na trg v obdobju 2016-2020 (prikazana v deležu biodizla (B100)) po zahtevah Zadnjega osnutka Uredbe OVE v prometu (iz januarja 2016)

S

junij 2016

kateri bomo poročali, koliko tovrstnih energentov dajemo na trg in kako izpolnjujemo trenutno zakonodajo. Distributer bo leta 2020 moral dati v promet 10 % obnovljivih virov energije od prodane energije, ki jo da na trg. Pri izračunu deleža prodane električne energije je seveda vzpodbudno, da se energijska vrednost dovedene električne energije iz obnovljivih virov množi s faktorjem 2,5. Kot veste, je bilo kar nekaj afer v avtomobilski industriji t. i. ponarejenih podatkov o izpustih, ne bi izpostavljala vseh, grešnikov je bilo kar nekaj. Želim poudariti, da se v Ameriki njihova agencija za okolje zelo dobro zaveda, da bioetanol kot biogorivo prve generacije lahko povzroča štirikrat hujše posledice na populacijo kot pa t. i. potvorjeni certifikati izpustov, grešnikov najdenih v Kaliforniji. To je širši pogled na to, da nobena resnica ni sveta.

foto: Boštjan Čadej

dr. Marta Svoljšak Jerman, Sekcija trajnostne mobilnosti CER

ledi krajši povzetek trditev iz Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu, po

Emisije toplogrednih plinov (TGP) v prometu: DIREKTIVA o določitvi metod izračuna in zahtev poročanja (EU 2015/652; implementacija v SLO zakonodajo do aprila 2017)

Če upoštevamo elektriko iz električnih polnilnic v letu 2015, dosežemo SZE 3,9951 % (sprememba na četrti decimalki - brez elektrike SZE 3,9954 %); trenutni nacionalni faktor za Slovenijo je 0,557 t CO2 /kWh.

Obdobje

2016

2017

2018

2019

2020

Predvidena obveznost

5,16 %

6,20 %

7,00 %

8,40 %

10,00 %

Potrebna količina biodizla (v ton)* 61.800

76.000

86.400

105.300

107.280

*Ali ekvivalentno enaka količina energije iz drugih OVE v prometu (bioetanol, električna energija).

39 Tadeja Kovačič, Eko sklad

V

letu 2016 so na voljo spodbude za širok nabor okoljskih naložb, med njimi tudi za naložbe v trajnostno mobilnost. Odprti so trije javni pozivi za dodeljevanje posojil Eko sklada, pri čemer je prvi namenjen fizičnim, drugi pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom, tretji pa lokalnim samoupravnim skupnostim (občinam), med drugim tudi za naložbe, kot so nakup vozil na električni ali hibridni pogon, nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin, nakup novih vozil z EURO 6 motorjem, za postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil, vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, za izgradnjo parkirišč po sistemu P+R, spodbujanje multimodalnosti, uvajanje sistemov »bike share« in »car share«, izgradnjo kolesarskih poti, nakup koles itd.

O

dprtih je tudi sedem javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih sredstev (subvencij). Od tega so trije na voljo za okolju prijazna vozila. Na Eko skladu imamo odprte tudi javne pozive, ki so namenjeni dodeljevanju subvencij občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Poleg tega so na voljo posebne, do stoodstotne subvencije za socialno šibke občane, ki menjajo stare peči na trdna goriva z novimi pečmi na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah, ki se nahajajo na območjih občin, ki imajo sprejete odloke o načrtu za kakovost zraka. Odprt je tudi javni poziv, ki je namenjen subvencioniranju naložb občin v nove skoraj 4. zeleni forum - izjava udeleženke: Vprašanje: Katera področja trajnostne mobilnosti kot stebra zelene rasti bi morala prednostno razvijati država in katere ukrepe je potrebno prioritetno sprejeti, da se bo Slovenija hitreje približevala ciljem, ki jih je opredelila v različnih dokumentih?

Dr. Erika Glasenčnik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, Sektor za industrijo in tehnologijo »Slovenija, tako kot tudi ostale države

nič-energijske stavbe splošnega družbenega pomena – vrtce, šole, knjižnice, muzeje itd.

foto: Boštjan Čadej

ko sklad je javni finančni sklad, specializiran za spodbujanje okoljskih naložb in izvajanje okoljske politike, ki jo določajo pristojna ministrstva.

K

ot navedeno so odprti trije javni pozivi za nepovratno subvencioniranje okolju prijaznih vozil. Prvi je namenjen občanom, drugi pa pravnim osebam za naložbe v električna vozila (nova ali predelana). Subvencije imamo tudi za občine, ki imajo sprejete odloke o načrtu za kakovost zraka in kupujejo nove okolju prijaznejše avtobuse za javni potniški promet.

V

si javni pozivi bodo odprti do objave zaključka v Uradnem listu.

Vlogo je treba oddati pred sklenitvijo kakršnega koli zavezujočega dogovora o začetku naložbe.

P

spodbud, torej posojila in subvencije Eko sklada.

P

ri subvencijah za pravne osebe za električna vozila je razpisanih 2 milijona sredstev.

Maksimalne subvencije za električna vozila so na tem javnem pozivu enake kot na javnem pozivu, ki velja za občane. Vlogo je treba oddati pred sklenitvijo kakršnega koli zavezujočega dogovora o začetku naložbe. Za zaključek naložbe je na voljo od 6 do 12 mesecev in tudi tukaj obstaja možnost kombinacije ugodnega posojila s subvencijo Eko sklada.

ri subvencijah občanom za nakup električnega vozila je razpisanih pol milijona sredstev.

Najvišjo spodbudo, do 7.500 €, se lahko dodeli za novo električno vozilo ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije M1. To je klasično osebno vozilo. Nižja spodbuda, do 4.500 €, je na voljo za novo električno vozilo ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije N1 ali L7e.

Do 4.500 € je upravičeno tudi priključno (plug-in) hibridno vozilo ali novo vozilo na električni pogon s podaljševalnikom dosega, kategorije M1, z manj kot 50 g CO2/km na izpustu. Do največ 3.000 € pa se lahko dodeli za novo električno vozilo ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije L6e. Naložba ob oddaji vloge ne sme biti izvedena. Možna je kombinacija obeh

N

Evropske unije, že nekaj desetletij vključuje pojem trajnostnega razvoja v vsebine strateških in drugih dokumentov, ki so potrebni za uspešnejši razvoj države v prihodnosti.

Opredelitev trajnostne mobilnosti je še posebno pomembna, saj bi morala biti ena od vodilnih prioritet bodočega razvoja Slovenije (trenutno v pripravi Vizija Slovenije 2050).

Izrednega pomena za uspešen razvoj Slovenije je ustrezen pristop k razvoju trajnostni mobilnosti. Pri tem pristopu ne bi smeli zanemariti nobenega področja, ki je pomembno za razvoj trajnostne družbe 21. stoletja; pa naj bo to znanstveni in tehnološki razvoj s

spodbujanjem inovativnosti (okolju prijazne inovacije, okolju prijazen dizajn), gospodarski razvoj usmerjen v krožno (zeleno) gospodarstvo, razvoj pripadajočih procesov in storitev temelječ na digitalizaciji, razvoj ustreznih izobraževalnih shem ter seveda okoljski vpliv (vključujoč analize življenjskega cikla uporabljenih procesov in storitev). Da bi državljani in s tem tudi država Slovenija, dosegli zastavljene smernice za razvoj trajnostne mobilnosti, je potrebno predvsem kooperativno sodelovanje vseh deležnikov v slovenskem prostoru in ustrezen interdisciplinaren pristop.«

a Eko skladu ponujamo tudi subvencije občinam na območjih, kjer imajo sprejete odloke o načrtih za kakovost zraka in kupujejo avtobuse za izvajanje linijskih prevozov v mestnem prometu, ki se lahko uporabljajo izključno za prevoz potnikov. Razpisanih je 1,8 milijona €. Ti avtobusi morajo nadomestiti obstoječe avtobuse, ki so namenjeni linijskemu mestnemu prometu, emisijskega razreda EURO 3 ali nižje, izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji: imeti morajo veljavno potrdilo o skladnosti vozila, vozila morajo biti kategorije M2 ali M3 in emisijskega razreda EURO 6 in prvič po proizvodnji mora biti registracija v Sloveniji.

Višina spodbude znaša 80 % vrednosti cene za posamezno vozilo, ki ne vključuje DDV.

junij 2016

E

okolje

109

Spodbude Eko sklada za električna vozila

40 109

okolje

Prispevek visoko-tehnoloških podjetij za prihodnost mobilnosti Luka Ambrožič, Elaphe pogonske tehnologije d.o.o.

V

junij 2016

erjamemo, da je to tehnologija, ki bo zelo spremenila obliko avtomobilov v prihodnosti. Izgled vozil je zadnjih 120 let narekoval motor z notranjim izgorevanjem, torej velik motor v sprednjem ali zadnjem delu avtomobila. Pri nas se trudimo razmišljati izven okvirov trenutnih zasnov in razvijamo tehnologijo, ki bo povzročila stopničasto spremembo. Razvoj podjetja in tehnologije se je začel s konceptom in zadali smo si nalogo, da tehnologijo preizkusimo tudi v praksi. Že v začetku drugega tisočletja smo sodelovali z nekaterimi proizvajalci in naredili prototipe novih električnih motorjev.

Tehnologijo in razvite motorje smo preizkušali večkrat, z vsakim preizkusom pa smo se nekaj naučili. Nauke smo implementirali pri razvoju novih električnih motorjev in ponovno preizkušali nove prototipe. Tehnologijo, inovacije smo začeli testirati na manjših motorjih in po vsakem preizkusu smo se osredotočili na malo bolj zahtevno aplikacijo, na večja vozila. Pri nas

je v razvoju stalnica, da moramo čimprej prakticirati. To je edini način, da se učiš, da lahko ekipo konstantno motiviraš in da pokažeš, kaj znaš.

foto: Boštjan Čadej

koljsko dogajanje v zadnjem desetletju je vzpodbudilo različne podjetnike, da so začeli uresničevati, udejanjati svoje vizije o čistejšem in učinkovitejšem transportu.

Pravzaprav je to najprej postal trend, sedaj pa so električni avtomobili stalnica. V našem podjetju se ukvarjamo z razvojem naprednih in inovativnih pogonskih sistemov v kolesu. Del teh pogonskih sistemov so električni motorji, ki se namestijo v platišča vozil in so kolesa tako neposredno gnana. Ni nobenih mehanskih prenosov. Edini gibljiv del je ležaj od kolesa.

T

renutno smo v položaju, ko imamo možnost našo tehnologijo pripeljati na trg. V več

Gre za neposredni navor na platišče (preko 93 % energijsko učinkovitost motorjev). iteracijah smo uspeli razviti zelo optimiziran motor za osebna vozila. Rezultat naše bogate razvojne zgodovine so motorji z največjim specifičnim navorom na trgu. To pomeni, da smo glede na velikost in težo motorja sposobni proizvesti največji navor brez uporabe menjalnikov. Gre za neposredni navor na platišče.

Pri tem je potrebno poudariti tudi izjemno energijsko učinkovitost motorjev (preko 93 %), kar pomeni, da so izgube pri pretvorbi energije iz električne v mehansko izredno majhne.

Mehanskih izgub skorajda ni. Sposobni smo razvijati motorje visokih moči in imamo tako kompakten dizajn, da motor lahko namestimo v platišča standardne velikosti, znotraj statorja motorja pa je dovolj prostora, da se lahko vanj vgradi tudi druge komponente. Pri tem smo vodilni na svetu. Edini smo sposobni narediti

aktivni del tako tanek, lahek in energijsko učinkovit ter motor zasnovati na tak način, da je še vedno dovolj prostora v notranjosti. Pri vozilih je pomembno, da je v kolesu tudi mehanska zavora, ker je pomembna zaradi varnosti, čeprav naš pogonski sistem omogoča tudi električno zaviranje.

R

azvili in patentirali smo elektromagnetno topologijo, ki nam omogoča, da lahko s svojimi produkti in znanjem prispevamo k trajnostnemu razvoju na področju mobilnosti.

Imamo ogromno razvitih simulacijskih orodij, ki bistveno skrajšajo čas razvoja. Če smo včasih potrebovali nekaj let, da smo zasnovali motor, zdaj to lahko naredimo bistveno hitreje. Vedno težimo k optimizaciji – časa, procesa, porabe energije. Če povzamem, smo po inovacijah oziroma zasnovi motorjev med redkimi na svetu, ki smo sposobni konstruirati takšne tipe električnih motorjev z več kot 1.000 Nm navora.

Promocija

O

41 109

Energetsko pogodbeništvo kot način prenove ogrevalnega sistema brez lastne investicije

okolje

Promocija

Butan plin

Energetsko pogodbeništvo (ang. Contracting) temelji na ideji prenove obstoječega sistema ogrevanja s financiranjem iz bodočih prihrankov energije, ki se zagotovijo z inovativnimi energetsko učinkovitimi rešitvami. Zagotovilo prihrankov energije in prenova zastarelih potratnih sistemov ogrevanja brez lastnega finančnega vložka so za sodelovanje z Butan plinom prepričali že številne preudarne družbe.

Vse več podjetij in ustanov se odloča za energetsko pogodbeništvo, saj stroški energije predstavljajo vedno večje breme pri poslovanju, investicija v prenovo pa je stroškovno zahtevna in rizična. Partnerstvo med porabnikom in družbo Butan plin, kot izvajalcem energetskih storitev, omogoča trajne prihranke iz naslova stroškov energije brez lastnega finančnega vložka na strani porabnika. To pomeni, da Butan plin predstavlja investitorja, ki glede na

obstoječe stanje predlaga in vzpostavi najbolj učinkovit in energijsko varčen sistem ogrevanja. Manjša poraba energije pomeni večje prihranke denarja, ki se sprva v večji meri uporabijo za povračilo investicije. Po dogovorjenem pogodbenem obdobju, ko je investicija v celoti izplačana, pa vsi doseženi prihranki pripadejo naročniku storitve. Butan plin ima na področju energetskega pogodbeništva bogate izkušnje in se ponaša s številnimi zadovoljnimi partnerji, ki so brez lastnega finančnega vložka našli način za prenovo ogrevalnega sistema in optimizacijo stroškov.

V Etiketi, d.d., vodilnem slovenskem podjetju tiskanih etiket, znaten delež potrebne elektrike sedaj proizvedejo sami V družbi Etiketa, d.d., ki se ponaša s 50 leti razvoja in vlaganja v opremo in znanje zaposlenih in je s svojimi izdelki prisotna v več kot 20 državah sveta, so se v drugi polovici lanskega leta odločili za prenovo zastarelega in potratnega sistema ogrevanja na kurilno olje.

Energetsko neučinkovit sistem so zamenjali s sodobnimi kogeneracijskimi enotami za soproizvodnjo toplotne in električne energije.

S ciljem znižanja stroškov in posodobitve ogrevalnega sistema so se odločili za prenovo po sistemu pogodbeništva. Investicijo v prenovo je prevzela družba Butan plin, ki je po uskladitvi z naročnikom in proučitvi obstoječega stanja, predlagala vgradnjo dveh

Več informacij na: www.butanplin.si, info@butanplin.si

kogeneracijskih enot (20 kw) za proizvodnjo toplote in električne energije. Investicijo bo podjetje Etiketa poplačalo iz bodočih prihrankov energije.

V Etiketi so pred prenovo uporabljali star kotel na kurilno olje. Sanitarno vodo so ogrevali s toploto iz kotlov oz. z elektriko iz omrežja, medtem ko sedaj znaten delež potrebne električne energije proizvedejo s kogeneracijo (SPTE). Toplotno in električno energijo proizvedeno s kogeneracijo zagotavlja Butan plin. Butan plin je prevzel financiranje celotnega projekta prenove sistema, ob tem skrbi tudi za nemoteno delovanje vgrajene opreme. Podjetje Etiketa pokriva le dejanske stroške porabljene energije v objektu. Del prihrankov, ki nastanejo zaradi povečane energetske učinkovitosti sistema, Etiketi omogočajo, da posluje z nižjimi stroški za energijo, preostali del prihrankov pa je namenjen poplačilu investicije.

junij 2016

Razbremenitev stroškov poslovanja z energetskim pogodbeništvom

Promocija

Unirec odslej eden izmed programov Dinosa foto: arhiv podjetja

42 109

okolje

Sheme

Unirec, družba za ravnanje z odpadno embalažo – DROE, ki je bil deset let samostojno podjetje v 100-odstotni lasti Dinosa, od junija dalje deluje kot embalažna shema znotraj programa nekovin, enega izmed treh programov družbe Dinos. Povezava obeh družb je bila zelo premišljena. Kot specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo je Unirec v letu 2015 dosegel pomemben 25-odstotni tržni delež in čas je bil, da strokovnost ekipe Unireca združimo z izkušnjami Dinosove ekipe ter skupaj zagotovimo učinkovite, celovite storitve ravnanja z odpadki. Z združitvijo Unireca in Dinosa lahko tako poslovni partnerji oziroma zavezanci celotno področje ravnanja z odpadki, ki nastajajo na njihovih dvoriščih, odslej urejajo na enem mestu – z družbo Dinos. Optimizirana je njihova skrb za ravnanje z odpadno embalažo kot tudi z ostalimi odpadki.

junij 2016

Sedemdeset let Dinosa in deset let Unireca nam daje pomembno konkurenčno prednost pri odgovornem ravnanju z odpadki. Vse naloge in obveznosti po pogodbah, kot jih je zagotavljala samostojna družba Unirec, ostajajo nespremenjene in pod enakimi pogoji tudi v prihodnje. Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo ostaja stabilen in zanesljiv. Z združitvijo z Dinosom bo za naše zavezance še bolj učinkovit.

Goran Ambrož

Junija sta se združili družba Dinos in Unirec, DROE, ki ima med shemami za ravnanje z odpadno embalažo na trgu pomemben delež.

Zakaj ste se odločili za združitev, katere prednosti prinaša?

za najširši krog sekundarnih surovin. Trudimo se, da zberemo čim več odpadnih surovin na trgu, jih obdelamo in predelamo ter da jih čim manj pristane v sežigalnicah ali na odlagališčih.

Skupaj z zainteresiranimi partnerji ponujamo zanimive rešitve krožnega gospodarstva. Ob tem pa skupaj ozaveščamo potrošnike, da nakupne odločitve sprejemajo maksimalno racionalno in tako že v prvi fazi zmanjšujejo količino odpadkov in odpadne embalaže. Ne smemo pozabiti: če proizvajamo odpadke, jih moramo dosledno ločevati in skrbeti, da gredo v nadaljnjo predelavo in izdelavo novih izdelkov.

Kako boste na trgu povezovali dejavnost Dinosa in Unireca?

V Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo, od zbiranja, prevozov do sortiranja in priprave ločenih materialov za nadaljnjo predelavo se bo s svojimi viri in strokovnim znanjem aktivno vključila tudi družba Dinos. S skrbnim načrtovanjem stroškov in optimizacijo procesov namreč v družbi Dinos zagotavljamo največji vozni park ter najbolj razvejano mrežo prevzemnih mest po celi Sloveniji.

Naš skupen cilj je ohranjanje naravnih virov in trajnostni razvoj družbe. Dinos postaja generator razvoja projektov krožnega gospodarstva

Kaj bodo glavne dejavnosti Unireca v tem letu, še posebej, ker pri zbiralcih odpadne embalaže še vedno prihaja do težav zaradi

neprevzemanja embalaže s strani shem?

Unirec kot embalažna shema znotraj Dinosa se bo tudi v prihodnje ukvarjala z organizacijo in vodenjem sistema ravnanja z odpadno embalažo. Prav Dinosova 70-letna tradicija in uveljavljenost na mednarodnih trgih sta garant, da bo Unirec, tako kot vsa leta doslej, še naprej v celoti izpolnjeval svoje obveznosti ravnanja in prevzemanja odpadne embalaže tako od komunalnih podjetij kot tudi od svojih zavezancev.

Sicer pa bodo glavne dejavnosti Unireca v prihodnosti vsekakor usmerjene v iskanje najbolj optimalnih rešitev na področju ravnanja z odpadno embalažo za naše zavezance. Zavedamo se, da moramo naše partnerje razbremeniti, da bodo čim bolj uspešni v svoji osnovni dejavnosti. Naš cilj je poglobiti zaupanje naših partnerjev in nadgraditi dolgoročno uspešno sodelovanje s celovitimi storitvami Dinosa.

Za kakšne rešitve se zavzema Dinos v novem programu ravnanja z odpadki in v Programu preprečevanja odpadkov?

Vsekakor je eden Dinosovih najpomembnejših ciljev, da smo zanesljiv partner pri doseganju

43 Z uveljavljanjem koncepta krožnega gospodarstva so pred Dinosom in Unirecom novi izzivi, saj se povečujejo zahteve pri stopnji predelave in reciklaže. Kje vidite poslovne priložnosti?

Prvi primer naprednega zapiranja snovnih tokov – da odpadni material predelamo in obdelamo tako, da je primeren za vnovično uporabo za enak izdelek – je projekt Plastenka za plastenko. V tem projektu partnersko sodelujemo tri slovenska podjetja: Dinos z embalažno shemo Unirec, Gastro PET in Fructal. V Dinosu odpadne plastenke zberemo in presortiramo, podjetje Gastro PET jih reciklira, Fructal pa jih napolni s pijačo. Fructal v vseh svojih plastenkah uporablja kar 50 odstotkov recikliranega PET-a. K projektu vabimo tudi druge slovenske proizvajalce pijač in druge DROE.

Razvoj odpadne embalaže gre nedvomno v reciklabilne materiale in papir je tukaj še vedno vodilna surovina. Na področju papirja se v

Ločeno zbiranje odpadnih plastenk PET spodbujamo tudi preko ozaveščevalnih projektov z dobrodelno noto. Tak je na primer pravkar

109

zaključen projekt Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za nov inkubator. V kar 190 vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah smo zbrali neverjetnih 17 ton odpadnih plastenk, izkupiček od njihove prodaje pa predali kranjski porodnišnici za nakup inkubatorja.

okolje

Oba programa, tako za ravnanje z odpadki kot njihovo preprečevanje, v Dinosu budno spremljamo. Svoje pobude smo na ministrstvo za okolje in prostor poslali prek Gospodarske zbornice Slovenije v sklopu branžne povezave.

Naša želja je, da bosta oba programa – pa tudi kasneje iz tega izhajajoča zakonodaja – v dobro ohranjanja naravnega in čistega okolja posameznikom omogočala prostovoljno odločanje, kaj narediti s svojimi odpadki, gospodarstvu pa dala priložnosti za rast in razvoj.

naslednjih letih pričakuje povečanje količine odpadne kartonske embalaže in zmanjšanje količine odpadnih časopisov in revij zaradi vse močnejših spletnih medijev. Prav tako se povečuje spletna prodaja različnih dobrin, ki jih je zaradi transporta treba zaviti v embalažo.

Rast spletne prodaje je opazna že danes in bo v prihodnosti še bolj izrazita. Na ekoloških otokih, kjer komunalna podjetja zbirajo ločeno zbrane frakcije, je tako že mogoče opaziti vse večji delež kartonske embalaže in manj tiskanih medijev.

Skupaj s skupnostjo Eko iniciativa uresničujemo tudi že naslednji projekt zapiranja snovnih tokov, in sicer odpadne kartonske embalaže mleka in sokov (KEMS ali tetrapak). Unirec v partnerski lokalni skupnosti zbere in za predelavo zagotovi odpadno KEMS, v postopku predelave iz nje nastane higienski papir, ki se nato vrne v prav to lokalno skupnost kot nov, uporaben izdelek. Prvo tovrstno akcijo smo uspešno izpeljali skupaj z novomeško lokalno skupnostjo na čelu s Komunalo Novo mesto.

Gre za še en odličen primer krožnega gospodarstva, v katerem s predelavo odpadnih materialov zagotavljamo surovine za nove izdelke ter tako ohranjamo naravne vire.

V Novem mestu so se postavili temelji novega modela zapiranja snovnih tokov odpadne KEMS, cilj partnerjev pa je, da se čimprej prenese na celoten slovenski trg. Kmalu lahko pričakujemo podobne primere zapiranja snovnih tokov tovrstne embalaže tudi drugje po Sloveniji.

junij 2016

reciklažnih ciljev, ki jih od nas in od Slovenije pričakuje Evropska Unija. Od napovedanih zakonodajnih sprememb na področju ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov si veliko obetamo. Upamo, da bodo ukrepi za dosego ciljev, ki si jih v operativnem programu zastavlja Slovenija, razumni in uresničljivi ter da se bo enakopravno upoštevalo zahteve vseh deležnikov.

foto: Žiga Lovšin

Iz odpadne zračnice bič, kot ga ima Indiana Jones

Oblikovanje odpadkov

44 109

okolje

Oblikovanje odpadkov

Najbrž boste malo ugibali,

kaj je Anselma. Predstavljajo se kot javna delavnica,

(coworking), za izobraževanje

in spoznavanje novih avtorjev.

No, oblikovalka Urška Pirc, ki je med tistimi, ki v Sloveniji kreativno spreminjajo

odpadke, v njenem primeru odpadne zračnice, v uporabne predmete, smo poklicali v

Anselmo. Tam je najela mizo, da lahko inovativno oblikuje

nove predmete iz odpadka. In pravi, da ji je bil poseben izziv,

naj naredi iz odpadne zračnice bič, kot ga razkazuje na platnu Indiana Jones. Zanimivo,

družba Savatech je naročila pri Urški Pirc poslovne torbice

iz odpadnih zračnic. In

sogovornica pravi, da prodaja

junij 2016

raste.

Vse več oblikovalcev se odloča za kreativno izdelavo potrošnih predmetov iz odpadnih materialov. Zakaj? Gre za trend, za ozaveščenost oblikovalske stroke ali za kaj drugega?

Zagotovo se trend in ozaveščenost prepletata.

Mislim pa, da ima globalna kriza velik pomen, saj vemo, da se v času kriz rojevajo nove in predvsem inovativne ideje. In ta, ki se dogaja v teh letih, ni nobena izjema.

Zakaj ste se odločili, da prav odpadne zračnice uporabite kot material za oblikovanje in izdelavo predmetov?

Po srednješolski izobrazbi sem usnjarsko galanterijski tehnik, zato mi je odpadna guma vizualno, mislim na različne debeline in nepravilne oblike, podobna usnju, ekološko predelovalno oziroma tehnično pa popolnoma drugačna. Kot izziv in inspiracija za nove tehnike in postopke izdelave se mi je zdela prava odločitev.

Katere izdelke ustvarjate, na katere posebnosti morate biti v kreativnem procesu pozorni in kje so največji izzivi?

V mojih kolekcijah lahko izbirate med torbicami, pasovi, denarnicami, obeski, tobačnicami, nakitom, pa tudi med izdelki za dom, kot so tabureji in preproge. V kreativnem procesu postopoma začneš ločevati različne zračnice in postaneš izbirčen, da zbereš res prave zračnice za določen izdelek ... Največji izziv so mi naročila, ki odstopajo od standardnih galanterijski izdelkov, ki jih poznam že zelo dobro.

Zanimivo naročilo je bilo, da izdelam bič, kot ga ima Indiana Jones, za neko slovensko

Urška Pirc

kjer je prostor za so-delo

nadaljevanko, ali pa preproga leva za v predsobo v naravni velikosti.

Slovenski potrošnik se počasi navaja na izdelke iz odpadnih materialov. Kakšen je interes za nakup, kaj potrošnika zanima ob nakupu, izraža zadržke ali vaše delo pozdravlja? Prodaja raste? Kakšne so cene posameznih izdelkov?

Slovenski potrošnik se zares počasi privaja na reciklirane izdelke. A še zmeraj se najdejo ljudje, ki imajo pomisleke, češ da je to odpadek. So pa tudi taki, ki se zelo razveselijo alternativnih in svežih rešitev. Zanima jih predvsem, kakšne so gume, po kakšnem postopku so izdelki izdelani in kakšno je vzdrževanje. Prodaja raste.

Cene artiklov se gibljejo od 10 eur za obeske do 150 eur za torbice.

Kje delate? Kot samostojna oblikovalka ali ste povezani v kreativni skupini?

Najemam mizo v javni delavnici Anselma. V njej je skupina kreativnih ljudi, ki tam dela, zraven pa potekajo še razni tečaji in delavnice javnega značaja. Na Kolodvorski 6 v Ljubljani.

Kdo vas oskrbuje z materialom? Ali kreativno razmišljate še o kakšnem drugem odpadnem materialu ali le o odpadnih zračnicah?

Material dobim na kolesarskih in avtomobilskih servisih. Druge odpadne materiale že kombiniram z zračnicami. To so cerade, gumirane podloge za ofset tisk, izdelala sem kolekcijo poslovnih aktovk za Savatech Kranj, in drugi gumijasto/silikonski materiali.

Izdelujem obeske iz odpadka, ki ga pridelajo v procesu proizvodnje v podjetju Siliko.

Uporabljajo se več let, prednosti okoljske in finančne

45

Irena Rupar Plenice za enkratno uporabo postajajo vse večji problem predvsem z vidika nalaganja odpadkov. Vaša alternativa so pralne plenice, ki naj bi bile tako z zdravstvenega kot z okoljskega vidika sprejemljivejše. Kako so pralne plenice kot alternativa sprejete v Sloveniji in kako so sprejete na drugih trgih?

Pred tremi desetletji je trg z navdušenjem sprejel plenice za enkratno uporabo kot revolucionaren dosežek. Z leti uporabe pa vedno bolj prihajajo v ospredje težave z odpadki, saj se še nobena od vseh že uporabljenih plenic ni razgradila. Po mnenju strokovnjakov naj bi bilo za to potrebnih celo nekaj sto let. V 14 letih, odkar smo sešili prve pralne plenice, se je v Sloveniji povečalo povpraševanje. Vedno več staršev se zaveda zdravstvenih prednosti pralnih plenic, pa tudi dejstva, da se v naravnih materialih počutimo bolje. Okoljski vidik je v ospredju predvsem pri zelo osveščenih starših.

Večina pa vseeno pretehta enostavnost principa »uporabi in vrzi«. Kjer je količina pridelanih odpadkov povezana z zneskom na položnici, so seveda uporabniki bolj motivirani za alternative. Pri nas je žal še vedno v večini občin višina položnice odvisna zgolj od števila članov v gospodinjstvu. V razvitih zahodnih državah predvsem lokalne skupnosti na različne načine spodbujajo uporabo pralnih plenic. To se odraža

Letos smo med večjimi vrtci opremili še Vrtec Nova Gorica. tudi v bistveno večjih deležih njihove uporabe.

Kdo so najpogostejši uporabniki pralnih plenic in kakšni so njihovi odzivi? Ali vsi vztrajajo pri uporabi ali se vendarle kdo zaradi udobja uporabe kasneje raje odloči za plenice za enkratno uporabo?

Res se zgodi, da se včasih nosečnice odločijo za uporabo pralnih plenic, a kasneje ne vztrajajo.

To kaže, da se zavedajo njihovih prednosti, a potem nekako ne zmorejo. Tu se mi zdi bistvena podpora moža oziroma partnerja, pa tudi staršev in prijateljev. Če ni deležna priznanja, da je to, kar dela, dobro, marsikatera omaga.

Veliko pa se jih boji pralne plenice preizkusiti.

Nekatere mamice si izposodijo nekaj plenic od prijateljice ali pa jim zadoščajo že dobre izkušnje druge mame, ki jo poznajo.

A kdo se odloči zanje?

Informirani starši, ki jim nekaj dodatnega dela odtehta boljše počutje otroka ter dejstvo, da se na ta način izognejo nekaterim kemikalijam.

junij 2016

Pralne plenice

Otrok naj bi v dveh letih in pol porabil približno 5.000 plenic za enkratno uporabo. Če se to pomnoži s številom vseh otrok v tem obdobju, je to obilen seštevek. To je velik kup odpadnih plenic, ki jih odpeljejo na odlagališča. Problematična so predvsem gospodinjstva, saj ni posebnega sistema zbiranja odpadnih plenic iz gospodinjstev. V Evropi plenice za enkratno uporabo v mešanih komunalnih odpadkih iz gospodinjstev predstavljajo približno 15 %. Zato že nastajajo alternative v razvoju tehnologij – ali recikliranje plenic za enkratno uporabo ali uporaba pralnih plenic. Pralne plenice v uporabo vključujejo tudi nekateri slovenski vrtci, prvi med njimi je bil vrhniški.

Za njih je plenice priskrbelo podjetje Viral d.o.o., kjer izdelujejo plenice Racman. Kot pravi Irena Rupar, ki je skupaj z možem Alešem Ruparjem ustanoviteljica podjetja, se je v 14 letih, odkar so pri njih sešili prve pralne plenice, v Sloveniji povpraševanje po pralnih plenicah povečalo.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

okolje

109

Pralne plenice

46 109

okolje

Na primer natrijevemu poliakrilatu, dioksinu, ki je stranski produkt beljenja idr. Tudi tisti, ki se zgrozijo ob vedno polnem košu smeti, in tisti, ki znajo preračunati, da se nam konec koncev tudi splača investirati v 20 kvalitetno izdelanih plenic. Pralne plenice se lahko uporabljajo več let. Zato se prihrani ne le več tisoč plenic za enkratno uporabo, ampak tudi kar nekaj denarja, od 1.000 evrov naprej. Dober gospodar namreč gleda na stroške celostno in dolgoročno.

Kot material za plenice uporabljate navaden in ekološko pridelan bombaž ter bambus. Od kod pridobivate material in katerih pleničk prodate največ? Za celoten življenjski cikel izdelka je namreč potrebno upoštevati tudi izvor surovine in prevoz na lokacijo.

Največ prodanih plenic je iz bambusa, saj te ostanejo prijetno mehke tudi ob klasičnem sušenju na vrvi.

Največ prodanih plenic je iz bambusa, saj te ostanejo prijetno mehke tudi ob klasičnem sušenju na vrvi. Bambusovo blago izdeluje po naši specifikaciji za nas že vrsto let slovensko podjetje. Tudi sicer je bambus zelo hitro rastoča rastlina, ki ne potrebuje nobenih pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Konvencionalno pridelan bombaž pa v zadnjih letih vedno več nadomeščamo z ekološko pridelanim bombažem. To blago je nemške proizvodnje in ima certifikat GOTS, ki spremlja ne samo pridelavo bombaža, temveč tudi predelavo in obdelavo.

Npr. dodatek barvil in ostalih stabilizatorjev je natančno predpisan, dodajanje težkih kovin, formaldehida in gensko spremenjenih sestavin pa ni dovoljeno. Vsi pridelovalci in predelovalci morajo izpolnjevati tudi socialne standarde.

V letu 2014 ste v okviru projekta Ekologov

brez meja Zdrave ritke Vrtcu Vrhnika zagotovili večje število pralnih plenic za pilotni projekt uporabe pralnih plenic v vrtcu. Kaj kažejo izkušnje z vrhniškim vrtcem in kako ste v projekt Zdrave ritke vpeti danes? Se je povpraševanje po pralnih plenicah povečalo?

Pred dvema letoma smo bili izbrani za izdelavo plenic za Vrtec Vrhnika. Letos smo med večjimi vrtci opremili še Vrtec Nova Gorica. Kot slovenski proizvajalec namreč zagotavljamo tudi morebitni servis. Plenice v Vrtcu Vrhnika so kljub visokim obremenitvam, na primer pogosto pranje pri visokih temperaturah in sušenje v sušilnem stroju, zdržale dve leti. Izkušnje z vrhniškim vrtcem so zelo dobre in imajo dejansko širši vpliv, saj predstavljajo zelo uspešen model uporabe pralnih plenic v ustanovi.

Zagotovo je to tudi lepa spodbuda in potrditev za starše. V Vrtcu Vrhnika je dnevno povitih v plenice Racman med 200 in 300 otrok, podobno število pa bo tudi v Novi Gorici. Vzgojiteljice med drugim opažajo zgodnejše odvajanje od plenic, odkar uporabljajo pralne plenice. Preko projekta Zdrave ritke smo tudi obiskali pralnico plenic Lavanda v Bologni, ki vsakodnevno oskrbuje s čistimi pralnimi plenicami preko 40 vrtcev v tem mestu. Ta sistem je tam že zelo dobro utečen, se pa širi še na izposojo in pranje plenic staršem.

Ponujate tudi izposojo pralnih plenic. Kako poteka sistem izposoje in koliko se dejansko starši in drugi odločajo za najem?

Ker za večino staršev investicija dobrih 300 evrov v pralne plenice predstavlja finančni zalogaj in da te ne bi potem obležale v omari ali pristale na trgu z rabljeno opremo, nudimo možnost najema. Za največ tri tedne si starši lahko izposodijo cel komplet 20 plenic in jih tako preizkusijo. Ob sami uporabi tudi vidijo, kaj jim izmed različnih možnosti najbolj ustreza, kateri material, kakšen način zapiranja, sistem. Te plenice so rabljene in jih v vsakem primeru vrnejo. Če se potem odločijo za nakup novih, se vrednost plačanega zneska najema vračuna v vrednost kupnine. Mi imamo v ta namen nekaj kompletov, ki so v glavnem kar pri uporabnikih, ki so navdušeni nad možnostjo izposoje in poročajo, da jim je olajšala odločitev.

Kako so v vašo ponudbo vključeni izdelki za inkontinenco, torej predvsem za preskrbo bolnišnic, domov za starejše in druge podobne ustanove?

V ponudbi imamo kar nekaj izdelkov v ta namen. Zdaj se uporabljajo samo za domačo uporabo: nepremočljive posteljne podloge, plenice za odrasle in slinčke. Same karakteristike sicer zelo ustrezajo tudi zahtevam teh ustanov, saj so vsi ti izdelki pralni pri 95 °C ter zelo trpežni. Žal pa so v fazi nakupa ti izdelki cenovno nekonkurenčni tistim za enkratno uporabo.

Marsikje imajo tudi slabe možnosti pranja.

Zato smo že začeli razmišljati v smeri ponudbe izposoje in pranja teh izdelkov za ustanove.

V 14 letih, odkar smo sešili prve pralne plenice, se je v Sloveniji povečalo povpraševanje.

Med pomanjkljivostmi pralnih plenic uporabniki izpostavljajo predvsem njihovo velikost, pri čemer se pojavlja problem z oblačenjem otrok in nepraktično uporabo pralnih plenic izven doma, na potovanju. Kakšne rešitve ponujate?

Res je volumen pralne plenice na ritki večji od plenice za enkratno uporabo. To se enostavno reši z uporabo udobnejših oblačil v tem predelu.

Udobna oblačila tudi ugodno vplivajo na otrokov motorični razvoj ne glede na vrsto plenic.

Glede uporabe pralnih plenic izven doma pa starši ravnajo različno. Nekateri pač za takrat uporabijo plenice za enkratno uporabo. Drugi pa umazane pralne plenice prinesejo domov v vrečki, ki je lahko tudi pralna in zato vedno ista ali pa jih operejo, kjer pač so. Številni kampi in apartmaji npr. nudijo tudi možnost uporabe pralnega stroja.

Kateri argumenti starše in druge uporabnike prepričajo o uporabi pralnih plenic?

Starši se odločajo glede na dane razmere – od življenjskega stila do možnosti, ki jih imajo predvsem glede sušenja. Mi kot proizvajalec želimo ponuditi visoko kvalitetne izdelke, ki bodo, kolikor je v naši moči, pripomogli k dobri uporabniški izkušnji. Velik vtis pa naredijo na starše ustanove. Vabimo, da začnejo uporabljati pralne plenice tudi porodnišnice ter da primeru dobre prakse vrhniškega sledijo še drugi vrtci.

krojene pralne plenice nepremočljive posteljne podloge nepremočljivi slinčki za vrtce 04 510 8000 www.pleniceRACMAN.si

Promocija

junij 2016

Plenice Racman – predobre, da bi jih metali stran!

Plenice za enkratno uporabo so odpadek, ki je velik okoljski problem, saj so deloma narejene iz materialov, ki jih ni mogoče reciklirati. Tako končajo v sežigalnicah ali na odlagališčih. Bolnišnice, porodnišnice, vrtci in domovi za ostarele so vsi veliki porabniki plenic za enkratno uporabo. Pionirji pri uvedbi pralnih plenic so v vrtcu Vrhnika, od koder poročajo o zmanjšanju količin odpadkov in hitrejšem odvajanju otrok od plenic. Seveda se omenjene ustanove med seboj razlikujejo.

Zato smo v vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele naredili kratko anketo o možnostih uporabe pralnih plenic, če o tem razmišljajo in kaj so slabosti ali prednosti te uvedbe.

Vprašanja so bila naslednja: 1. Plenice so komunalni odpadek, ki je deloma narejen iz plastičnih materialov in ga ni mogoče reciklirati. Poleg tega tudi proizvodnja plenic ustvarja plastični odpadni material, ki je velik okoljski problem. Ali uporabljate pralne plenice, ki predstavljajo alternativo sedanjim?

2. Primer dobre prakse je vrtec Vrhnika, kjer so prešli na uporabo pralnih plenic. Kaj bi takšna sprememba pomenila za vaš trenutni sistem oskrbe s plenicami? Kje vidite možnosti in omejitve uporabe pralnih plenic?

Katera vrsta plenic je po vaše ustreznejša za uporabnike?

3. Koliko plenic porabite na leto?

Nina Recek, Vrtec Kočevje: 1. Trenutno uporabljamo plenice za enkratno uporabo. O prehodu na pralne plenice smo v preteklosti že razmišljali, vendar nam v prvi vrsti kapaciteta pralnice v trenutnem stanju (prostor, stroji, količina dela) onemogočata prehod na pralne plenice.

2. Glede stroška pri uporabi obeh vrst plenic bi morali narediti izračune, koliko časa, vode, elektrike, pralnih sredstev in amortizacije povzročijo pralne plenice. Ker trenutno nimamo niti prostora niti strojev, kjer bi lahko to oprali, delavka, ki dela v pralnici, pa je prav tako polno zasedena, bi verjetno ta strošek predstavljal prevelik zalogaj. Oziroma je to sploh nemogoče zaradi prostorske stiske. Na drugi strani bi zmanjšali količino odpadkov.

3. Okvirno na leto porabimo 52.100 plenic.

Martina Klobčar, Dom starejših Šentjur: 1. Trenutno ne razmišljamo o uporabi pralnih plenic.

2. Uporaba pralnih plenic nam bi povečala porabo vode, stroške pralnih sredstev, stroške energije itd. V domovih za ostarele je prisotnih vedno več tako imenovanih bolniških okužb, katerih povzročitelji so v urinu in blatu.

47 109

V vrtcih več pralnih plenic, v zdravstvu je vprašljiva higiena

okolje

Anketa – uporaba pralnih plenic

Zato se pranje plenic, ki bi omogočalo kvaliteto plenice na ravni doseganja higienskega standarda, preventive okužb in nepremočljivost, postavlja pod velik vprašaj. Za naše uporabnike so plenice za enkratno uporabo ustreznejše.

3. Poraba plenic je odvisna od inkontinentnosti stanovalcev. V povprečju je letno v zelo težko inkontinenco razporejenih nekje 100 stanovalcev, le tem pripadajo s strani ZZZS 3 plenice dnevno.

Karmen Wirth, Dom ob Savinji, Celje: 1. Za uporabo pralnih plenic v zdravstvu še nisem slišala, zato o tem ne razmišljamo.

2. Inkontinenčni material nam financira ZZZS, ker 3 kosi inko materiala pripadajo vsakemu posamezniku z inkontinenco. Iz finančnega vidika nas nabava pralnih plenic ne zanima, saj so s tem povezani tudi stroški pranja in sušenja. Iz vidika higiene pa tudi jaz osebno nisem naklonjena pralnim plenicam. Niso tako vpojne, ne zadržijo neprijetnega vonja, vprašljive so alergije, ki so povezane s praški ali mehčalci. Menim, da so ustreznejše plenice za enkratno uporabo.

3. Mesečno porabimo za naše stanovalce med 8.000 do 8.500 plenic ter okoli 2.000 vložkov.

Več na www.zelenaslovenija.si

SO PURE – NATURAL BALANCE lasna kozmetika najvišje kakovosti – edinstven in inovativen koncept za nego las Za nego las in lasišča je na voljo 6 kolekcij za posamezne probleme las, za styling pa 7 različnih izdelkov.

Barve za lase SO PURE COLOR – Brez parabenov, amonijaka. Obogatene so s fitokeratinom, arganovim oljem in oljem kokosovih izvlečkov.

Distributer: Keune Adria d.o.o., tel. 0590 69640, e-naslov info@keune-adria.si, facebook Keune Slovenija

Seznam frizerskih salonov, ki uporabljajo in prodajajo Keune SO PURE izdelke, najdete na spletni strani: www.keune.si

junij 2016

Promocija

SO PURE – darovi narave kot glavne aktivne sestavine!

Jože Volfand

Slovenija sprejema Uredbo o stanju tal. Morda je to priložnost, da začne strateško razmišljati tudi o tem, kaj je v globinah slovenske zemlje, Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS),

inštitucije, ki bi lahko znatno

bolje raziskala geološko

zgradbo tal in našega

podzemlja ter povedala, kakšne zaklade (ali pač ne) skriva,

pravi, da je Slovenija vse večji

posebnež. Z izjemo nekaj vrtin v Prekmurju poznamo naše

ozemlje le v globino kakih sto metrov. Ne le to. Tudi

urejenega zbiranja podatkov o

geoloških raziskavah nimamo.

Preprosto to pomeni, da

zasebni investitor, ki vrta

v zemljo, lahko podatke in

poročila odnese s seboj,

čeprav je podzemlje javna last.

K sreči, pravi dr. Miloš Bavec,

pa je za geološke raziskave čedalje več interesa.

junij 2016

Problematika onesnaženja tal, zemlje, prsti, je nekoliko drugačna od onesnaženja zraka ali vode. V tleh onesnaževala pogosto ostanejo dlje časa. Tla so tako lahko tudi vir onesnaženja, še zlasti, če jih premikamo, prekopavamo, … in ker vplivajo na podzemno vodo. Ta vpliv je še posebej neposreden na kraških ozemljih. Čista voda, tudi podzemna, je vsekakor naravno bogastvo z že dobro prepoznano vrednostjo in kvaliteta tal nanjo močno vpliva. Ureditev področja je torej izjemnega pomena za kvalitetno bivanje in trajnostni razvoj Slovenije.

Tla in podzemlje v Sloveniji

ne le pod površjem. Dr. Miloš

V čem vidite pomen osnutka Uredbe o stanju tal, ki je zdaj v javni razpravi in poskuša odgovoriti na vprašanja glede preobremenjenosti tal in povezanimi tveganji za zdravje ljudi in okolje? Koliko lahko onesnaženost tal vpliva na naravna bogastva Slovenije in kje se lahko to najbolj kaže? Izpostavljena so degradirana območja.

Kaj izpostavljate v Uredbi?

Uredba bo določala stanje tal glede njihove obremenjenosti in s tem povezanega tveganja za ljudi in okolje. Najstrožji standardi so predlagani za otroška igrišča, najohlapnejši pa za industrijska območja. S standardi za industrijska območja pa uredba ni najbolj prizanesljiva do podzemne vode. Onesnaževalcev uredba ne bo ustavila direktno. Če bo ugotovljena obremenitev tal nad standardom, bo potrebno najprej opraviti oceno tveganja, sicer pa bo območje lahko uvrščeno med območja z visoko stopnjo tveganja. Prvo poročilo o stanju tal v Sloveniji bo nared v enem letu. Ravno tako bodo v enem letu razglasili prva območja z degradiranimi tlemi. Pomembna novost v uredbi je tudi uvajanje državnega nadzora. Ta bo v glavnem zajel naprave, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega.

Vloga Geološkega zavoda?

Na Geološkem zavodu Slovenije deluje močna skupina raziskovalcev, ki se ukvarja s problematiko okoljske geokemije vključno z raziskavami onesnaženosti podzemne vode in tal. V zadnjih desetletjih smo zbrali obilico podatkov o obremenjenosti tal v Sloveniji. Posebno pozornost smo posvečali klasičnim območjem rudarjenja kovin v Sloveniji, mislim na Mežico, Idrijo in Litijo, ter območjem, ki so obremenjena zaradi industrije v preteklosti in sedanjosti kot na primer Jesenice in Celje. Naše raziskave imajo pomembno aplikativno vrednost.

foto: arhiv podjetja

Država še ne pozna strateškega potenciala »podzemlja«

Dr. Miloš Bavec

48 109

okolje

Tla in podzemlje v Sloveniji

Če primerjate znanstveno-raziskovalne in tehnološke postopke drugih držav, ki se sistematično odločajo za geološke raziskave, kje je Slovenija? Kako daleč v globine je raziskana notranjost Zemlje v Sloveniji? Žal moramo povedati, da je geološka zgradba Slovenije poznana le na površini ter tik pod njo. Z izjemo delov Prekmurja in ene, dveh vrtin drugod, kjer smo segli do dveh, treh in največ do štirih kilometrov v globino, poznamo le površje ali v najboljšem primeru nekaj deset ali sto metrov v globino. Poznavanje globinske geološke zgradbe ozemlja bi moralo biti v strateškemu interesu države. To je sicer za določen del raziskav navedeno v Rudarskem zakonu, a se v praksi ne izvaja dosledno. Prepogosto se dogaja, da investitorji podatke o raziskavah shranijo le pri sebi in jih varujejo kot svojo last.

Zato je Slovenija s tega vidika vse večji posebnež. Še več, Slovenija tudi nima sistematsko urejenega zbiranja podatkov o geoloških raziskavah oz. vzpostavljenega koncepta geološke karte.

V praksi to pomeni, da največ investitorjev v raziskave svoje podatke shrani le pri sebi in jih varuje kot svojo last. Podzemlje pa je last države in tudi podatki iz raziskav bi morali biti v njeni lasti. Tako je v vseh urejenih državah. Ne sme se dogoditi, kot se je to pred leti: zasebni investitor naredi geofizikalne raziskave za morebitno izkoriščanje ogljikovodikov. Pripravi poročila in se

49 Kako se lahko odpravi kratkovidnost?

Kratkovidnost nam povzroča škodo, na srečo pa naravni viri ne bežijo, tako da imamo še možnost nadoknaditi zamujeno. Kot dober primer reševanja tovrstnih problemov nam lahko služi že sosednja Hrvaška. Spodbudila jih je prodaja njihovega naftnega podjetja v tujino in obširne raziskave za ogljikovodike na Jadranu. Arhivi so dobili ustrezen status, podatki iz raziskav pa ostajajo državi. Sistematično raziskovanje za geološko karto, ki ga pri nas ni, so imeli seveda urejeno prej.

Pri nas pa ne. Koliko sploh poznamo geološko zgradbo Slovenije oziroma Zemeljine notranjosti, še posebej glede možnosti izkoriščanja geotermalne energije? Koliko sodelujete v teh projektih in kje se v slovenski zemlji morda skrivajo bogastva, ki jih ne znamo ali ne moremo odkriti?

Na področju geotermije je potencial velik tudi v večjih globinah. Trenutno smo zaradi realnosti usmerjeni predvsem na polje plitve geotermije. Toplotna energija iz sorazmerno majhnih globin se ponekod pri nas izkorišča celo do te mere, da postaja zaradi pretirane rabe vode netrajnostna. Geotermalni vodonosnik v severovzhodni Sloveniji se recimo vsaj lokalno pretirano izkorišča in zato tlaki in gladine termalne vode padajo. Rešitev je v reinjekciji, to je v vračanju toplotno izrabljene vode v vodonosnik. Vendar kljub že sprejetim ureditvam, ki to zahtevajo, trenutno deluje le en takšen sistem v Lendavi. Sicer pa naš zavod sodeluje v številnih, pretežno mednarodnih projektih, ki se ukvarjajo z optimizacijo uporabe geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje objektov ter v balneologiji. Na področju plitve geotermije lahko z razpoložljivimi podatki še spremljamo globalni razvoj in ga z raziskavami, pripravo tehničnih smernic in izobraževanj v Sloveniji tudi usmerjamo. Nove temeljne raziskave so tudi na tem področju v Sloveniji redke.

Ali imamo potencial ali ne?

Na prvi pogled in ob upoštevanju danes ekonomsko opravičljivih tehnologij se morda zdi, da za razvoj visokotemperaturnih sistemov, vključno s proizvodnjo električne energije, potencial Slovenije ni velik. Že današnje znanje

S katerimi projekti si Geološki zavod Slovenije zagotavlja finančno stabilnost in možnosti znanstvenoraziskovalnega dela? Se razmere izboljšujejo?

Največji delež financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki je temelj delovanja GeoZS, dajejo projekti in programi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tako kot ostale raziskovalne organizacije smo tudi mi trdo občutili brutalne reze v državni proračun za znanost. Razlike gredo v desetine odstotkov. To seveda ne more ostati brez posledic. Hud udarec nam je povzročilo krčenje programa mladih raziskovalcev. Skozi to shemo smo raziskovalne organizacije v Sloveniji selekcionirale in pomlajevale svoj kader. Večletni zastoj se nam resno pozna. Doma izvajamo tudi aktivnosti na trgu za gospodarstvo in zagotavljamo državi strokovno podporo na področju rudarske javne službe ter gospodarjenja in varovanja vodnih virov.

Ostaja še izvoz vašega znanja.

Da. Geološki zavod Slovenije je na srečo močno vpet v mednarodno okolje. Posrečena kombinacija dejavnosti raziskovalne dejavnosti, delovanja na trgu in javne službe, ki raziskovalnim rezultatom omogoča stik z realnostjo in svetom, prinaša tudi bolj razpršen model financiranja. Zato smo se nekoliko lažje, a ne lahko, prilagodili in se usmerili tudi na tuje vire financiranja. Pri izvajanju mednarodnih projektov smo nekje pri zgornji meji. Ocenjujemo, da bi nam povečevanje deleža »ne-znanstvenih« projektov škodovalo. Tolikšna dinamika namreč vpliva na mir, ki ga ob raziskovalnem nemiru, še kako potrebujejo vrhunski raziskovalci. V znanosti danes štejejo le vrhunski rezultati.

No, letos se je trend financiranja znanosti končno vsaj simbolično obrnil v drugo smer.

Upanje torej obstaja.

Ena izmed vaših organizacijskih enot se ukvarja z regionalno geologijo. Kaj zajemajo izdelane geološke karte, kakšna je njihova aplikativna vrednost z vidika razvoja posameznih regij? Ali lahko identificirate v geoloških lastnostih tudi posebnosti, ki so pomembne za razvoj regije?

V našem primeru ime regionalna geologija ne pomeni obravnavanja regij v smislu vašega vprašanja, pač pa opisuje poznavanje širšega prostora. Nekaj med lokalnim in globalnim, čeprav vključuje tudi slednja. Ste mi pa dali odlično izhodišče. Regije se po naravnih lastnostih ločijo le na podlagi geološke zgradbe

In kaj se lahko dobi iz nje?

109

in podnebja. Pika. Vse ostale lastnosti so le izvedenke. Moderno dojemanje geološke karte je že davno preseglo porisan in popisan list papirja. Danes je geološka karta vseobsegajoč tridimenzionalni nabor podatkov in interpretacij o geosferi določenega območja.

okolje

pa kaže, da temu ni tako. Dodatne raziskave bi zagotovo pokazale še neprimerno več. V severovzhodni Sloveniji so v trenutno ekonomsko zanimivih globinah do 4 km temperature do 150-200 stopinj Celzija. Brez dvoma je potencial tudi drugod in ga je enostavno potrebno raziskati. Do takrat bomo lahko bolj kot ne ugibali.

Vse, kar znanost in družba pričakujeta od geoznanosti. Na podlagi geološke karte, dobre ali slabe, so izdelane dobre ali slabe karte potresne nevarnosti, ki jih za projektiranje uporabijo gradbeniki. Potem karte plazljivosti terena.

Brez geološke karte bi podzemna voda ostala v podzemlju in ne v naših vodovodih. Samo s pomočjo geološke karte lahko odkrijemo mineralne surovine in energetske vire. Razen meteoritov izvira vse naše bogastvo iz ali z Zemlje. Zato potrebujemo moderno geološko karto. Nekaj novejšo od tiste, za tiste čase sicer odlične, ki je umrla skupaj s SFRJ. Prizadevamo si, da bi okolje potrebo prepoznalo in da bo v Sloveniji usmerjen program geološke karte končno zaživel. Brez delujočega programa geološke karte smo Slovenci pravi endemit severne poloble. Na srečo je v zadnjih letih zaživelo vsaj izvajanje rudarske javne službe na podlagi Zakona o rudarstvu. V tem okviru se med drugim prevzemajo tudi vzorci, pridobljeni ob raziskovanju mineralnih surovin. Tukaj lahko slutimo vsaj zametek nove geološke karte.

V Sloveniji premoga kmalu naj ne bi bilo več.

Kaj pa drugi energetski viri in zaloge mineralnih surovin? Koliko smo bogati, ali to morda vemo?

S trenutnim poznavanjem našega podzemlja nam slabo kaže. Imamo še nekaj odkopnih zalog premoga, vzdržujemo minimalno proizvodnjo plina in nafte, ki bi jo pa lahko povečali z določenimi tehnikami stimulacije, imamo tudi še nekaj zalog urana v zabetoniranem rudniku Žirovski vrh in imamo tudi še nekaj trenutno že poznanega, a še neizkoriščenega geotermalnega potenciala. Kovinskih rudišč je veliko, a nobeno ne kaže na razsežnosti, ki bi omogočale komercialno izkoriščanje.

Kljub temu, da ta trenutek ne izgleda rožnato, smo lahko trdno prepričani, da se bogastvo v globinah v Slovenji zagotovo še skriva. Izjemno bogastvo, tudi v globinah, ki jih z današnjimi metodami že znamo raziskati in izkoriščati.

Najverjetneje je še nekaj možnosti pri izkoriščanju ogljikovodikov, predvsem pa se veliko priložnosti skriva v neizkoriščenem geotermalnem potencialu.

V Sloveniji se bo še veliko raziskovalo in to nas navdaja z upanjem. Upajmo, da bo država kmalu prepoznala strateški potencial »podzemlja« in uredila sistem, ki nas bo, zelo enostavno, materialno bogatil. In pomembno tudi obvaroval pred morebitnimi preveč »liberalnimi« zasebnimi pobudami.

Več na www.zelenaslovenija.si

junij 2016

pozanima, komu v državi jih naj odda v hrambo.

Ne izve jasno, komu jih je treba predati, zato odide in jih pospravi v svojo omaro. Če je tujec, v državi ne ostane nič. Trenutno stanje je torej tako, da na tem področju nismo le posebneži, pač pa kratkovidni omejenci. Le kombinacija izvajanja usmerjenih temeljnih raziskav in sistematično zbiranje, urejanje in možnost uporabe podatkov vseh komercialnih posegov in raziskovalnih del pod površjem in na njem, pripeljejo do znanja in možnosti učinkovitega ukrepanja.

V velikih globinah se zagotovo skrivajo veliki potenciali. Ocenili jih bomo lahko, ko bomo imeli osnovne informacije.

V zadnjih letih se v Sloveniji spreminja odnos do urejenih zelenih površin. Vse več je urbanega vrtnarjenja, vrtičkarstva, nastajajo urbani čebelnjaki, mestni vinogradi, raste povpraševanje po doma vzgojenih sadikah, več naj bi storili za samooskrbo na tem področju. Se trg za vašo dejavnost prebuja, prav tako občutek za zeleno ureditev bivalnega okolja? Kaj se spreminja? Koliko to vpliva na vaše poslovne rezultate?

Trend urejanja zelenih javnih in zasebnih površin se v zadnjih letih res premika v pozitivno smer. Vse več je potreb po celostnem načrtovanju celotnega zelenega prostora posameznih krajev in privatnih površin. Znano je, da so od leta 2013 v veljavi standardi in normativi, ki bi morali biti po Zakonu o javnem naročanju obvezni za celotni javni sektor. Vendar členov, ki govorijo o standardih, naročniki in izvajalci ne poznajo ali nočejo poznati. Ta pozitiven odnos javnosti in zasebnikov do urejanja zelenih površin s pridom izkoriščajo novodobni vrtnarji, ki so nekakšni »padalci« v vrtnarski stroki. Predvčeraj so znali potisniti kosilnico, včeraj so obrezovali žive meje, danes pa že načrtujejo in zasajajo vrtove. S svojim neznanjem, nepoznavanjem rastlin ter brez referenc dajejo slab vtis o celotni vrtnarski stroki. V preteklosti je bil poklic vrtnarja ali drevesničarja spoštovan poklic, danes pa so ga ravno ti »padalci« razvrednotili. V nasade večino vgrajenih sadik uvozijo po možnosti iz klimatsko neprimernih dežel, povrh še slabe kvalitete.

In kaj stori država?

Država bi po mojem mnenju morala predpisati

Vladimir Planinšek

Marija Herman – Planinšek

V Sloveniji je kar 95 % novodobnih vrtnarjev, padalcev, ki delajo stroki škodo, kupujejo semenke ali potaknjence pri multinacionalkah iz uvoza, prodajajo pa jih kot domače izdelke. Vendar to ni edina stranpot vrtnarjenja in urejanja zelenih površin, kakor menita Marija Herman – Planinšek, direktorica, in Vladimir Planinšek, njen namestnik, ki že desetletja strokovno vodita podjetje Drevesnica Omorika na Muti.

Njuna zgodba je poučna, saj sta prvotno drevesnico, ki je bila specializirana za vzgojo gozdnih sadik, razvila v podjetje z zelo razpršeno dejavnostjo. Pridobila sta strokovno znanje za okrasne sadike, za načrtovanje okolic in urejanje zelenih površin.

Sodelujeta z znanstveno raziskovalnimi ustanovami in se zavzemata za več hortikulturnega znanja v Sloveniji, predvsem pa želita, da bi zbornice bolj spodbujale domačo vzgojo sadik.

foto: arhiv podjetja

V Sloveniji je v vrtnarski stroki preveč padalcev

Zelene javne površine in vrtnarstvo

50 109

okolje junij 2016

Zelene javne površine in vrtnarstvo

regulative za opravljanje vrtnarskega poklica in dela, ki bi temeljilo na izobrazbi, znanju in referencah. Z nestrokovnim delom se lahko dolgoročno naredi veliko škode. Na javnih površinah naj bi veljal kriterij kvalitete in ne kriterij najnižje cene.

A vtis je, kot da je vrtnarij in drevesnic vse več.

To ni točno. Število drevesnic in vrtnarij, bolje rečeno proizvajalcev v zadnjih letih upada.

Narašča pa število prodajnih mest. Rastline je možno kupiti na skoraj vseh bencinskih servisih in trgovskih centrih, kjer nimajo nobenega znanja o rastlinah, kaj šele o njihovi oskrbi. Kar lahko še posebej žalosti, je, da se vse več vrtnarij spreminja le še v prodajalne rastlin. V teh prodajalnah vrtnarskega znanja ni ali pa ga je zelo malo. Veliko je tudi dovzgoje rastlin. Vrtnarji, ki dovzgojujejo rastline, kupijo semenke ali ukoreninjene potaknjence pri multinacionalkah ali pri drugih tujih vzgojiteljih že odrasle rastline. Vendar jih v prodaji deklarirajo kot domača proizvodnja. Takšnih prodajalcev je v Slovenji kar nekaj preko 95 %. Moram pa reči, da je vedno več kupcev, ki jih zanima tudi proces vzgoje. Če je rastlina v celoti vzgojena doma, potem jo kupi. Proizvajalci, pa čeprav nas je le peščica, moramo ozaveščati pristojne službe, predvsem pa širšo javnost o nujnosti podpore domači proizvodnji.

Kaj pa v šolah?

V srednjih, višjih in visokih šolah naravoslovnih smeri bi morali poudarjati pomen domače proizvodnje tudi na področju hortikulture. V naši drevesnici poskušamo to načelo uveljaviti.

51 Posebno aktualna tema so zelene površine in urbani vrtovi v mestih. Zakaj bi morala mesta in občine bolj načrtno bivalno okolje obleči v zeleno? Poznate zglede v Sloveniji?

Res je vedno več urbanega vrtnarjenja in vrtičkarstva. To je v celoti pozitivno, saj se ljudje več družijo, se pri tem razgibajo in še nekaj pridelajo zase. S tem raste tudi zanimanje za domača semena in sadike. Manj je tudi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Vendar moramo biti nekoliko previdni. Ti vrtovi naj bodo dovolj oddaljeni od virov onesnaževanja, mislim na industrijske obrate in prometnice, saj obstaja velika nevarnost kontaminiranosti s težkimi kovinami in z drugimi zdravju škodljivimi snovmi.

Kako ocenjujete odnos občin do zelene uredbe javnih površin?

V Sloveniji narašča število občin, ki načrtno urejajo površine, primerne za vrtnarjenje. Te občine hkrati načrtno urejujejo tudi ostale javne površine. Rastline, predvsem drevje, imajo pozitiven učinek še posebno v mestih. Poleg tega, da porabljajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik, znižujejo temperaturo, lovijo prašne delce in vplivajo na dobro počutje ljudi … V Sloveniji poznam nekaj zgledov. Na primer Mestna občina Slovenj Gradec, kjer pri načrtovanju zasaditev in del sodelujejo občinska uprava, strokovna

V vaši drevesnici ste se specializirali za vzgojo okrasnih sadik – od dreves do grmovnic. Katere vrste sadik so pri vaših kupcih najbolj iskane in kaj glede na naša tla in vremenske razmere kot načrtovalci in urejevalci vrtov predlagate oziroma ponudite?

Naša drevesnica je bila v preteklosti, pred letom 1991, specializirana za vzgojo gozdnih sadik, ki so bile namenjene za obnovo in pogozdovanje v slovenskem prostoru. Po tem letu smo bili predvsem zaradi strmega padca potreb po gozdnih sadikah primorani iskati druge vire prihodkov.

Osnovnega znanja o drevnini, to so drevesa in grmovnice, je bilo dovolj. Širše hortikulturno znanje pa je bilo potrebno pridobiti. In smo ga.

Danes je mreža poznanstev z vrtnarji in drevesničarji, kot tudi z znanstveno raziskovalnimi institucijami v evropskem prostoru, precej široka. Včlanjeni smo tudi v več mednarodnih združenj s področja hortikulture.

Kaj najde kupec v vaši drevesnici?

V naši drevesnici vzgajamo drevesa okrasnih iglavcev in listavcev, drevoredna drevesa, cvetoče grmovnice, pokrovne rastline, vrtnice, plezalke, trajnice, iglavce in listavce za žive meje, iglavce in listavce za pogozdovanje, … V ponudbi imamo tudi rododendrone in azaleje ter sadike sadnega drevja in jagodičevja, ki so vzgojene pri domačih proizvajalcih in v klimatsko primernih proizvajalcih na tujem, predvsem v Avstriji.

Kaj svetujete kupcem, ki se odločajo za

uporabne rastline? V zadnjem času so zelo popularna zelišča in zdravilne rastline.

109

javnost, krajinski arhitekti, vrtnarji, drevesničarji, zainteresirana javnost za prostor, to so umetniki, arhitekti, urbanisti, in vzdrževalci javnih površin. Na splošno se pritisk na zelene površine v krajih povečuje. Imamo srečo, da živimo v dokaj naravnem okolju. Zato je povezanost urbanega prostora z naravo nujna. Zaradi tega mora celosten in načrten pristop ob sodelovanju več strok postati praksa v vseh občinah. Žal je takšnih občin zelo malo.

Poudariti moram, da je precej okrasnih rastlin uporabnih. Užitni so plodovi ali deli rastlin, ki imajo poleg uporabne še okrasno vrednost. Pri prodaji na to še posebej opozorimo kupca. Tudi sadne sadike in jagodičevje imajo lahko okrasno vrednost. Medtem ko so okrasne rastline, ki imajo uporabno vrednost, del okrasnega vrta, morajo imeti sadne sadike svoj ločen prostor v vrtu, saj je njihov namen drugačen. Posebno poglavje so zelišča in zdravilne rastline. V naši drevesnici imamo v ponudbi predvsem zelišča, ki imajo okrasno vrednost. A so lahko uporabna, tako žajblji, timijani, citronka.

okolje

V manjšem delu sodelujemo z drevesnicami, predvsem v Avstriji, ki so klimatsko v enakem območju, kot smo mi. Smo tudi eni redkih z vrtnarskega področja, ki sodelujemo z znanstveno raziskovalnimi institucijami in univerzami doma in v tujini. Njihove izsledke želimo prenesti v prakso. To je edini garant za napredek naše drevesnice in stroke v celoti. To znanje poskušamo predstaviti širši stroki in javnosti na seminarjih in predavanjih. Takšen pristop kratkoročno sicer ne daje dobička, dolgoročno pa bistveno vpliva na povečanje povpraševanja po doma vzgojenih sadikah. Na takšen način se tudi povečuje dodana vrednost.

Koliko sadik letno vzgojite in kakšna je struktura prodaje? Prodajate samo doma vzgojene sadike ali tudi uvožene?

Naša drevesnica ima razpršeno dejavnost, od vzgoje gozdnih sadik, vzgoje okrasnih sadik, načrtovanja okolic hiš in parkov, svetovanje, zasajevanje vrtov in parkov, arboristike do vzdrževanja in oskrbe nasadov. To nam omogoča, da smo bolj prilagodljivi in nas nihanja na trgu manj prizadenejo.

Letno vzgajamo od 1,3 do 1,7 milijona sadik brez vštetih enoletnih semenk, od tega 80.000 do 100.000 okrasnih sadik. Kako dolg je proces vzgoje sadik, je odvisno od vrste rastlin in načina vzgoje, to je s semeni, s potaknjenci, z delitvijo ali s cepljenjem. Gozdnih sadik se letno proda od 200.000 do 230.000 za pokritje potreb za cca 2/3 gozdnih površin Slovenije. Okrasnih sadik se proda manj, od 30.000 do 50.000 sadik letno.

V javni razpravi je Uredba o stanju tal. Med drugim določa monitoring različnih vrst tal in določa standarde kakovosti tal. Onesnaženost tal je velika. Kje vidite glavni izziv stroke in zakonodaje?

Več na www.zelenaslovenija.si

Omorika je drevesnica z več kot 50 letno tradicijo pri vzgoji sadik v trdih klimatskih pogojih.

Načrtujemo, urejujemo in vzdržujemo okolico zasebnih hiš, poslovnih stavb, javnih nasadov in parkov.

Drevesnica Omorika d.o.o.

Koroška cesta 44 2366 Muta t: 02/87 61 319, 02/87 69 000 f: 02/87 61 319 e: drevesnica@omorika.si www.omorika.si

junij 2016

Promocija

Za zasebne in javne nasade in parke vzgajamo: – okrasne iglavce in listavce, drevoredna drevesa, cvetoče grmovnice, pokrovne rastline, iglavce in listavce za žive meje idr., – sadike iglavcev in listavcev za pogozdovanje.

Vodstvo Zbornice komunalnega gospodarstva je prevzel Sebastijan Zupanc.

Njegova konkurenčna prednost je večletna praksa v komunali, saj je vodil tržiško komunalo.

Seveda so zdaj izzivi drugačni, pri čemer posebej poudarja strateško načrtovanje in razvoj komunalnih dejavnosti. Perečih aktualnih tem prav tako ne manjka. Od dimnikarske do pokopališke zakonodaje in novih programov pri ravnanju z odpadki. Direktor ZKG Sebastijan Zupanc meni, da bodo prav z Belo knjigo o položaju komunalnega gospodarstva izpostavili družbeni pomen dejavnosti, ki je v javnem interesu in je ne more določati le trg.

Zato so komunalci kritični do zakonodajnih rešitev, ki favorizirajo tržno miselnost, čeprav je hkrati res, da vse več komunalnih podjetij precejšen delež dohodkov realizira na trgu. junij 2016

Kakšen izziv vam predstavlja prevzem vodilnega položaja v Zbornici komunalnega gospodarstva?

Moja poklicna pot me je vodila iz gospodarstva na področje komunalnega gospodarstva, kjer sem nekaj več kot devet let vodil Komunalo Tržič. Vsekakor je vodenje Zbornice komunalnega gospodarstva povsem drugačno kot vodenja podjetja. Od vodstva zbornice člani pričakujejo predvsem podporo njihovemu delu, ko gre za zastopanje njihovih interesov pri sprejemanju področne zakonodaje, socialnega dialoga, tudi aplikativnega svetovanja pri reševanju posameznih problemov ter pri povezovanju podjetij, ki se ukvarjajo z komunalno dejavnostjo. Zadnja leta zbornica nastopa tudi kot pobudnik posameznih aktivnosti, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na spremembe miselnih procesov naše družbe. Mislim na pobudo Skupaj za boljšo družbo, na vsakoletne problemske konference, na primerjalne analize delovanja gospodarskih javnih služb pri zbiranju odpadkov, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter pri oskrbi s pitno vodo, … Zato mi vodenje zbornice komunalnega gospodarstva vsekakor predstavlja nov izziv. Na tem mestu gre za strateško načrtovanje komunalne dejavnosti, kjer je potrebno upoštevati mnogo več deležnikov, kot jih je bilo na lokalni ravni.

A poleg strateških nalog so v ospredju letošnjega programa tudi nekatere zelo konkretne in aktualne. To so?

Trenutno je najbolj pereča tema sprejemanje nekonsistentne zakonodaje na področju dimnikarske dejavnosti. Pripravljavec novega dimnikarskega zakona je zaradi želje po popolni liberalizaciji trga dimnikarske službe povsem pozabil na namen javne dimnikarske službe.

To je, kako zagotavljati vse zakonske storitve, ki so obvezne za varovanje zdravja, premoženja in okolja, v katerem živimo. Teh 1.200.000 storitev letno je potrebno izvajati kontinuirano.

Regulacija je nujna. Le tako se lahko zagotovi prej navedene naloge.

Dimnikarska dejavnost je eno izmed področij, kjer so v javnosti različna mnenja. Kaj pa ostalo?

S pomočjo naših članov bomo pripravili Belo knjigo komunalnega gospodarstva. Predstavili bomo stališča Zbornice komunalnega gospodarstva do urejanja odprtih vprašanj in izzivov na področju komunalnega gospodarstva. Povedali bomo, kakšna naj bo vizija razvoja. Bela

Sebastijan Zupanc

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Z Belo knjigo bodo povedali, kaj tare komunalo

Komunalno gospodarstvo

52 109

okolje

Komunalno gospodarstvo

knjiga bo predstavila smeri razvoja komunalnega gospodarstva, ki izvaja nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena. Prevečkrat pozabljamo, da gre za zadovoljevanje splošnih in temeljnih družbenih potreb, ki so v javnem interesu in jih ni možno zagotavljati izključno na podlagi tržnih zakonitosti.

Vendar so komunalna podjetja v različnem položaju in večajo delež realizacije s tržnimi dejavnostmi.

Nekatera komunalna podjetja res opravljajo tudi druge-tržne dejavnosti. V zasebnih podjetjih so razlogi za tako stanje največkrat ta, da so se podjetja razširila tudi na opravljanje gospodarskih javnih služb in jim to predstavlja sekundarno dejavnost. Pri javnih podjetjih pa so te posebne in tržne dejavnosti največkrat posledica komplementarnosti dejavnosti. Pred leti, v času zamrznitve cen komunalnih storitev, so pomagale podjetjem preživeti in se normalno razvijati. Če teh ne bi opravljali, bi bila takrat podoba slovenskih komunalnih podjetij še bolj klavrna, kot je bila.

Omenili ste pobudo skupaj za boljšo družbo.

Z njo si v sodelovanju s komunalnimi podjetji prizadevamo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov. Spodbujamo preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno

53 Zakaj ste se odločili, da boste na problemski konferenci komunalnega gospodarstva v središče postavili odgovorno izvajanje komunalnih storitev?

Pripravljavci tokratnega predloga zakona so se skušali čimbolj približati sklepu prejšnje vlade in kar v največji upoštevati stališče, da je potrebno pogrebno in pokopališko dejavnost prepustiti prostemu trgu. Zbornica komunalnega gospodarstva se s takim konceptom urejanja pokopališke in pogrebne dejavnosti nikakor ne mora strinjati. Pogrebna dejavnost je dejavnost splošnega gospodarskega pomena. Še posebej je poudarjen njen širši družbeni pomen, kar je z odločbo ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Te dejavnosti preprosto ni moč prepustiti trgu. Ne samo zaradi družbenega pomena dejavnosti, temveč tudi zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov. Ureditev te obvezne gospodarske službe je naloga lokalnih skupnosti.

Te morajo zagotoviti, da se ta izvaja na najvišji ravni preko podjetij, ki jim lokalna skupnost podeli koncesijo, preko javnih podjetij ali režijskih obratov. Delati morajo v javnem interesu za vse občane pod enakimi pogoji in v skladu s predpisanimi standardi ter normativi. Naša zbornica ne nasprotuje, da bi to dejavnost opravljali tudi zasebniki. Vendar jim mora biti pravica opravljanja te dejavnosti podeljena kot koncesija za opravljanje gospodarske javne službe z jasno opredeljenimi nalogami in odgovornostmi.

V Zbornici komunalnega gospodarstva se zavedamo pomembnosti odgovornega izvajanja komunalnih storitev. Komunalne storitve je namreč potrebno izvajati kakovostno, trajno in nemoteno. Dostopne morajo biti vsem uporabnikom pod primerljivimi pogoji. Prav odgovorno izvajanje storitev tudi iz perspektive vodenja in upravljanja je tisto, o čemer bomo spregovorili na letošnji problemski konferenci, ki bo 22. in 23. septembra v Rogaški Slatini. Še posebno odgovornemu upravljanju, ne zgolj vodenju, podjetij s strani ustanoviteljev in infrastrukture za izvajanje teh storitev s strani lastnikov se včasih ne namenja dovolj pozornosti.

Mislite predvsem na pieteten odnos do pokojnih?

Seveda. Potrebno je poudariti, da mora biti javni interes pred interesom po dobičku, zato dejavnosti ni moč prosto prepustiti trgu. Vsakemu umrlemu je potrebno zagotoviti dostojen pogreb. Zato je nedopustno, da bi se izvajalci pogrebnih storitev in njihovi uporabniki pri vsakdanjem delu zaradi težnje po dobičku spopadali s težavami, ki so zaradi pietete do pokojnikov in njihovih svojcev nerazumljive in nedopustne.

Kakšna stališča pa je sprejela Zbornica do programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov, ki so ju pripravili na MOP-u?

Zbornica komunalnega gospodarstva je na vse verzije predlogov podala svoje pripombe. Te so plod izkušenj iz prakse in dolgoletnega poznavanja te dejavnosti. Naša glavna pripomba je bila, da program ne vsebuje zavez krožnega gospodarstva, ki ga narekujejo spremembe paketa šestih direktiv krožnega gospodarstva

Kaj je osnova za odgovorno izvajanje storitev?

Odgovornosti posameznih deležnikov v tem procesu so namreč prepletene in tvorijo celoto, ki določa dober, utečen sistem ali pa pomanjkljivo izvajanje storitev.

Kaj kažeta poslovanje in ekonomika komunalnih podjetij lani in v tem letu?

Primerjalna analiza, ki jo izvajamo v okviru ZKG, je postala zelo uporabno orodje za primerjavo posameznih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Gre tudi za izmenjavo najboljših praks za doseganje optimizacije poslovnih procesov. Zato s to analizo nadaljujemo tudi letos in že razmišljamo o njenih možnih nadgradnjah in izboljšavah.

Izvajanje gospodarskih javnih služb načeloma ni podvrženo zasledovanju dobička. Kljub temu Uredba o metodologiji oblikovanja cen komunalnih storitev določa, da ima lahko izvajalec nek minimalni donos na vložena sredstva, ki podjetju omogoča razvoj. Temu primerni so tudi poslovni rezultati podjetij, ki izvajajo gospodarske javne službe. Podjetja, ki imajo cene svojih storitev oblikovane in uveljavljene skladno z prej omenjeno uredbo, bi načeloma morala poslovati pozitivno. Ravno ta uredba je tisti predpis, ki s svojimi določili podjetjem in njihovim ustanoviteljem - občinam daje pravico in dolžnost, da cene komunalnih storitev postavijo na stroškovno raven. Praviloma lahko podjetje ustvari tudi večji dobiček, ki je posledica izvajanja določenih tržnih dejavnosti, kar pa je odvisno od posameznega podjetja ter pozicije na trgu. Splošna ocena je, da je velika večina podjetij v lanskem letu poslovala pozitivno z minimalnim dobičkom. Podoben trend se pričakuje tudi letos.

109

Med konkretnimi izzivi je vprašanje, kaj najbolj moti pogrebna podjetja v zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč?

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

okolje

in ki drastično spreminjajo koncept ravnanja z odpadki, kot smo ga v Sloveniji poznali do sedaj. Govor je o doseganju ciljev krožnega gospodarstva in merjenju dosega teh ciljev. Prav tako v predlogu programa pogrešamo nakazane odgovornosti posameznih deležnikov za dosego teh ciljev.

Dijaki srednje šole Domžale Sprašujejo dijaki Srednje šole Domžale pod mentorstvom profesorice Karmen Koprivec.

Ali je pametno, da električne gospodinjske aparate, pri katerih delovanje ni strogo vezano na čas, kot so pralni, pomivalni, sušilni in drugi stroji, priklapljamo v nočnem času?

Takrat je namreč manjša potreba po električni energiji.

Odgovarja Melita Lenošek Kavčič iz eSveta: »Način priklapljanja električnih porabnikov v nočnem času oziroma v času nižje cene pri dvotarifnem števcu je smotrno predvsem z vidika uporabnika. S tem si niža strošek električne energije. Nižja cena električne energije je posledica njene manjše porabe v nočnem času, njej sledi tudi proizvodnja.

Proti jutranjim uram, ko se poraba električne energije močno poveča, je potreben hiter dvig proizvodnje – v Sloveniji predvsem s pomočjo hidroelektrarn in termoelektrarn.

Hitre spremembe porabe in proizvodnje električne energije lahko povzročijo nestabilnost elektroenergetskega sistema, zato je za elektroenergetski sistem bolje, če je del dnevne porabe prenesen v nočni čas (kot npr. vklop gospodinjskih aparatov - pomivalni, pralni, sušilni stroji idr.), kar z nižjo ceno električne energije v nočnih urah stimulira tudi država. Več informacij o porabi in učinkoviti rabi električne energije lahko poiščete na spletnem mestu o energiji in energetiki www.esvet.si.«

junij 2016

potrošnjo, zmanjšanje količin zavržene hrane in želimo spremeniti odnos družbe do hrane kot dobrine. Uporabne dobrine usmerjamo tja, kjer jih družba najbolj potrebuje. Spodbujamo pitje vode iz pipe in širimo zavedanje, da lahko uporabniki s pravilnim ravnanjem sami veliko pripomoremo h kakovosti pitne vode.

Promocija

54 109

okolje junij 2016

SLOPAK

Razširjena proizvajalčeva odgovornost (EPR) je ključno orodje trajnostnega ravnanja z odpadki V Evropski uniji trenutno poteka živahna strokovna in politična razprava o spremembah Direktiv o odpadkih (Waste Frame Directive-WFD) in Direktive o embalaži in odpadni embalaži (Packaging and Packaging Waste Directive - PPWD) kot del zakonodajnega svežnja o krožnem gospodarstvu.

Evropska komisija je sveženj sprejela v decembru 2015 in med drugim v njem pripoznala ključno vlogo shem razširjene proizvajalčeve odgovornosti (Producer Responsibility Organisations - PRO) v prehodu na krožno gospodarstvo. Če se njihova dejavnost izvaja v ustrezno vzpostavljenem zakonodajnem okvirju, sheme razširjene proizvajalčeve odgovornosti tvorijo ključen del učinkovitega procesa ravnanja z odpadki.

Ker se spremembe Direktiv o odpadkih nanašajo na osnovno področje delovanja družbe Slopak, želimo v družbi izpostaviti ključne izzive teh sprememb, vključno z vlogo družb, ki delujejo po načelu razširjene proizvajalčeve odgovornosti, splošnih zahtev za delovanje sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti in metod za izračun deležev in ciljev recikliranja.

V nadaljevanju so predstavljena ključna stališča družbe Slopak o predlogih, vsebovanih v evropskih Direktivah o odpadkih. Z našimi stališči se vključujemo v širši okvir razprave na evropskem in nacionalnem nivoju.

Proizvajalci – in sheme razširjene proizvajalčeve odgovornosti v njihovem imenu – so ključni za odgovorno izvajanje okoljskih politik v javnem interesu, tako da prispevajo k zaščiti okolja, ekonomski učinkovitosti in družbeni odgovornosti. Neprofitni značaj shem naj bo potrjen v zakonodaji.

Razširjena proizvajalčeva odgovornost je ključno orodje, ki državam članicam pomaga izvajati prehod k bolj trajnostnemu ravnanju z odpadki. V družbi Slopak verjamemo, da je osnovni gradnik EPR sistemov proizvajalčeva odgovornost za proizvod v času trajanja celotnega življenjskega cikla. V okviru EPR sistemov so zavezanci vzpodbujeni k izboljšavam na področju uporabe embalaže, njenega recikliranja in tehnološkega razvoja, saj imajo kot plačniki celotnih stroškov sistema dolgoročni interes zniževanja stroškov sistema ob istočasnem izpolnjevanju okoljskih ciljev.

Prepričani smo, da zavezanci ali kolektivne PRO v njihovem imenu s svojo dejavnostjo delujejo v javnem interesu, s končnim ciljem doseganja trajnostne potrošne in proizvodne

družbe. Torej PRO izpolnjujejo cilje krožnega gospodarstva z optimalnimi stroški doseganja okoljskih ciljev.

Prav zaradi tega je naše stališče, da naj bodo EPR sheme samostojne neprofitne pravne osebe, ustanovljene s strani zavezancev, z izključno dejavnostjo upravljanja kolektivnih sistemov EPR. Dejstvo je, da potrošniki posredno plačajo stroške razširjene proizvajalčeve odgovornosti ob nakupu (embaliranih) izdelkov, saj so ti vključeni v prodajno ceno izdelka. Tako je tudi v potrošnikovem interesu, da se denar, zbran v teh shemah, ne porabi za ustvarjanje dobička in prelivanje v druge dejavnosti, temveč se povrne nazaj v sistem.

V družbi Slopak predlagamo, da bi razširjena proizvajalčeva odgovornost na embalažnem področju morala biti zavezujoča. To zahteva usklajena pravila, ki zajemajo vse deležnike v sistemu v duhu zagotavljanja optimalnih celotnih stroškov doseganja okoljskih ciljev z upoštevanjem javnega interesa. Tako oblikovana minimalna pravila bi morala veljati v vseh državah članicah enako, saj bi s tem omogočili gospodarstvu izenačene pogoje poslovanja na embalažnem področju na celotnem enotnem notranjem trgu EU ter prevladujoč vpliv na delovanje in stroške sistemov.

Podpiramo predlagane splošne zahteve razširjene proizvajalčeve odgovornosti, skladno z Direktivo o odpadkih, ki naj bodo v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži še natančneje navedene.

Slopak pozdravlja vključitev splošnih minimalnih zahtev za delovanje shem razširjene proizvajalčeve odgovornosti v zakonodajo, kot je predlagano v Direktivi o odpadkih (Člen 8a). Krepijo namreč primarno vlogo, ki jo

55 Vendar pa Slopak predlaga, da se določene zahteve istočasno obvezno določijo tudi v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži, ki predstavlja zakonodajni steber na področju embalažnega sektorja. Embalaža je zelo poseben odpadkovni tok, ki vključuje številna podjetja, ki so zavezana k upoštevanju zakonsko določene razširjene proizvajalčeve odgovornosti, in zahteva razvejano in obsežno infrastrukturo za ravnanje s komunalno odpadno embalažo. Zato je v Direktivo o embalaži in odpadni embalaži smiselno vključiti še natančneje določene in usklajene minimalne kriterije za delovanje DROE. Zlasti bi bilo potrebno, da se s temi kriteriji določijo jasne vloge in odgovornosti med različnimi akterji na področju razširjene proizvajalčeve odgovornosti, ki bi preprečevale nasprotje interesov in notranjo blokado sistema. Med kriterije bi bilo potrebno vključiti tudi funkcijo neodvisne centralne organizacije – t.i. klirinške hiše –, ki je namenjena nadzoru in vzpostavljanju izravnav med obveznostmi zbiranja odpadkov v primeru obstoja več med seboj konkurenčnih družb za ravnanje z odpadki (DROE), minimalne kriterije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za DROE ter tudi druge natančno določene zahteve za gospodarstvo, izvajalce javnih služb, zbiralce in sortirce ter predelovalce.

Končni postopek recikliranja se mora začeti na vhodu v reciklažni obrat in biti povezan s kakovostnimi standardi za materiale.

V družbi Slopak predlagamo natančnejšo definicijo, in sicer, da bi se reciklažni proces moral začeti od tistega trenutka dalje, ko ni več potrebno nobeno dodatno sortiranje, da bi pridobili nove materiale iz predhodno izsortiranih. To pomeni pred začetkom dejanskega postopka reciklaže izsortiranih materialov v nove izdelke, materiale ali snovi; torej na vhodu v predelovalni obrat, ponor materialov.

S takim pristopom bi se izognili praktičnim oviram pri poročanju o recikliranju.

• Upoštevajoč mednarodni vidik trga recikliranja in običajno mešanje različnih sestav odpadkov v reciklažnem postopku posameznim (embalažnim) tokom odpadkov ni vedno mogoče dodeliti izgube v postopkih recikliranja in pridobiti celotne, zanesljive in točne podatke recikliranja.

• Stranske produkte recikliranja, ki se ponavadi tudi reciklirajo, je težko slediti, saj so ti včasih poslani drugim predelovalcem, tudi v drugih državah. Zaradi tega je posledično težko določiti izvor materialov brez visokih administrativnih stroškov.

109

Z namenom dopolnitve te določbe Slopak predlaga, da se na ravni Evropske unije uvedejo kakovostni standardi za izsortirane materiale. To bi pripomoglo k zagotavljanju ustrezne kakovosti odpadkovnih materialov, ki vstopajo v procese recikliranja. Dodatno bi to zagotavljalo enake konkurenčne pogoje na področju trgovanja in recikliranja na enotnem trgu, saj bi bili ti materiali med seboj primerljivi. To je še posebej pomembno, saj akterji, ki dobavljajo odpadke predelovalcem in morajo poročati o recikliranju, niso vedno v položaju, da lahko operativno odločajo o tem, kaj se dejansko reciklira.

okolje

Definicija končnega postopka recikliranja je v predlogu sprememb Direktive opisana kot postopek recikliranja, ki se začne, ko nadaljnji mehanični sortirni postopki niso več potrebni in ni več odpadnih materialov, ki bi jih bilo potrebno obdelati, da bi se izsortirani materiali predelali v izdelke, materiale in snovi. Torej na izhodu iz sortirnega postopka oziroma obrata.

Novi okoljski cilji glede predelave in reciklaže odpadne embalaže morajo biti dolgoročni, realistični, ekonomsko in okoljsko upravičeni ter morajo temeljiti na zanesljivi statistiki Evropska komisija je v svežnju o krožnem gospodarstvu postavila ambiciozne cilje za povečanje stopnje recikliranja. Družba Slopak razume in se strinja s potrebo po visoko zastavljenih ciljih recikliranja. Hkrati pa Slopak želi, da je pri doseganju teh ciljev upoštevana njihova dolgoročnost ter da so cilji realistični in upravičeni tako z ekonomskega kot tudi z okoljskega vidika.

Pri doseganju okoljskih ciljev je nujno potrebno izboljšati kakovost poročanja vseh deležnikov v procesu, tudi držav članic. V predlog spremembe evropske zakonodaje so vključeni ukrepi za izboljšanje kakovosti poročanja, kar družba Slopak pozdravlja. Tako bo omogočeno primerljivo in zanesljivo razumevanje recikliranja odpadne embalaže v Evropski uniji.

Zaradi trenutnega pomanjkanja verodostojnosti in primerljivosti statistik pa družba Slopak predlaga, da se ponovno preučijo predlagani okoljski cilji. Ti so bili namreč pripravljeni na podlagi neprimerljivih podatkov, ki so jih poročale države članice. Pri ponovnem pregledu ciljev družba Slopak predlaga osredotočenost na realistične možnosti recikliranja in obstoječe trge za različne embalažne materiale.

Družba Slopak že od leta 2004 dalje skrbi za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji Družba Slopak, kot družba za ravnanje z odpadno embalažo, v celoti sledi načelom razširjene proizvajalčeve odgovornosti.

Vsa dosedanja leta delovanja je ključno prispevala k doseganju okoljskih ciljev glede predelane in reciklirane odpadne embalaže v Sloveniji, kot so določeni v zakonodaji. Slopak kot edina družba za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji deluje na podlagi načela neprofitnosti, zato morebiten dobiček dosledno vrača nazaj v sistem, katerega finančni strošek nosi slovensko gospodarstvo. Ker nima lastniških povezav s podizvajalci, ki so eden izmed

najpomembnejših akterjev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ji to omogoča, da sledi le ciljem svojih zavezancev.

Stališča družbe Slopak se v celoti vključujejo in pridružujejo skupnim stališčem vseh nacionalnih družb, članic evropske krovne organizacije EXPRA (Extended Producer Responsibility Alliance). EXPRA je evropsko združenje shem za embalažo ter predelavo in reciklažo odpadne embalaže, ki so v lasti zavezancev in delujejo po načelu neprofitnosti. SLOPAK je polnopravni član združenja EXPRA.

junij 2016

razširjena proizvajalčeva odgovornost mora igrati v prehodu na krožno gospodarstvo.

Predlagane minimalne zahteve glede razširjene proizvajalčeve odgovornosti, še posebej tiste, ki se nanašajo na transparentnost, enako in nediskriminatorno obravnavanje proizvajalcev, proizvodov ter malih in srednjih podjetij, so korak bliže k zagotavljanju enakopravnih konkurenčnih pogojev za vse udeležence v verigi ravnanja z odpadki. Še posebej je to pomembno, ker so pristojbine (embalažnina, ...) vsebinsko »prikrita davščina«, katerih izrazna oblika so opravljene storitve.

V cestnem, železniškem, ladijskem in letalskem prevozu poteka prevoz tovora s pomočjo kontejnerjev. Kot je povedal vodja razvoja Jure Naglič iz podjetja Container, d.o.o., so pri kontejnerjih vse bolj pomembne tehnične rešitve, ki poenostavijo manipulacijo pri transportu.

Del tega je tudi čim nižja teža kontejnerja in možnost za čim večjo količino prevoženega tovora. Zato se proizvajalci soočajo z izzivi pri izbiri ustreznih materialov, ki bodo ustrezali zahtevam kupcev, hkrati pa zagotovili vsem standardom za varen prevoz tovora. Nekatera podjetja imajo za kontejnerje posebne zahteve, zato je vsak tip kontejnerja svoj projekt, ki ga je potrebno ustrezno razviti in izdelati.

Podjetja iščejo optimalne logistične rešitve za prevoz svojega tovora, med njimi je tudi kontejnerski transport. Proizvajate različne vrste kontejnerjev za različne namene transporta.

Po katerih kontejnerjih je največ povpraševanja in kakšne so vaše rešitve transportnih kontejnerjev za ta namen?

V podjetju smo specializirani za celovito ponudbo na kontejnerskem programu.

Strankam ponujamo kompletno storitev, od idejne zasnove in inženiringa, statičnih in ostalih izračunov ter razvoja kontejnerja, do proizvodnje, testiranja in certificiranja izdelkov. S svojim proizvodnim in prodajnim programom smo prisotni na globalnem trgu.

Predvsem smo navzoči v transportni panogi, gre za cestni in železniški tovorni promet, na področju skladiščenja in transporta nizko radioaktivnih odpadkov, na energetskem področju, kjer rešujemo problematiko elektrifikacije in krmiljenja industrijske opreme, ter na področju zaščite ljudi in opreme v primeru izrednih razmer. Povpraševanje za vse programe je v glavnem konstantno in v zadovoljivi rasti. Povpraševanju na trgu se prilagajamo z inovativnimi rešitvami in optimizacijami že

Jure Naglič

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Stranke iščejo konkretne rešitve za logistične izzive

Kontejnerski transport

56 109

logistika junij 2016

Kontejnerski transport

obstoječih rešitev. Mlada in strokovno usposobljena razvojna ekipa v podjetju je gonilo razvoja novih produktov. Velik poudarek dajemo inovativnosti in tehnično tehnološkim rešitvam, ki jih uspešno implementiramo v izdelke in tako trgu ponujamo nove rešitve.

Kakšne materiale uporabljate za proizvodnjo kontejnerjev in kaj so ključni elementi, ki jih je potrebno upoštevati pri zasnovi in proizvodnji transportnih kontejnerjev? Kako je v to vključen eko dizajn?

V skladu s svetovnimi smernicami posvečamo reciklaži materialov veliko pozornosti v proizvodnem procesu in pri naših končnih izdelkih. Kar 95 % materialov, ki jih uporabljamo v naših izdelkih, je mogoče reciklirati in ponovno uporabiti za izdelavo raznovrstnih izdelkov. Tudi pri razvoju izdelka upoštevamo, da morata biti konstrukcija in kakovost izdelka na tej ravni, da bo izdelek služil vrsto let ter se bo s tem zmanjšal negativen vpliv na okolje. Vgrajeni materiali bi bili po iztrošenosti izdelka še vedno primerni za reciklažo in ponovno uporabo. Glede na to, da smo proizvodno podjetje, mora biti tudi proces izdelave maksimalno prilagojen čim manjši porabi materiala.

57 Pri proizvodnji uporabljamo materiale v čim bolj optimalnih formatih, saj s tem zmanjšamo količino izmeta. Kjer je primerno, vgrajujemo nerjavno jeklo, ki ne potrebuje dodatne korozijske zaščite. Na elementih, ki niso nerjavni, se uporablja barva z visoko vsebnostjo trdnih delcev, ki je manj obremenjujoča za okolje.

Celoten izdelek je skonstruiran tako, da omogoča dolgo življenjsko dobo oziroma dolgotrajno delovanje in ga je po uporabi mogoče v celoti reciklirati in ponovno uporabiti.

Katere standarde je potrebno upoštevati pri izdelavi transportnih kontejnerjev?

Pri izdelavi transportnih kontejnerjev spoštujemo vse zakonodajne predpise in standarde ter evropske smernice. Zadovoljiti je potrebno ISO standardom, ki definirajo osnovne standardne gabarite kontejnerja (ISO 668, ISO 1496 idr.), CSC (International Convention for Safe Containers) regulativam ter za železniški promet UIC (Worlwide Railway organisation) predpise.

Seveda pa vsi ti standardi niso obligatorni za naše kupce in lahko v sodelovanju z nami razvijejo kontejnerje, ki najbolj ustrezajo njihovim

Kakšen je trend pri razvoju kontejnerjev za transport (glede materialov, strukture, oblike idr.)?

Specializirani smo za izdelavo specialnih kontejnerjev in storitev, kar pomeni, da nas v večini primerov kontaktirajo stranke, ki v standardnem asortimanu izdelkov ne najdejo ustrezne rešitve za njihove logistične težave.

Opažamo, da se trend glede uporabnosti izdelkov vedno bolj nagiba na tehnične rešitve, ki končnemu kupcu čim bolj poenostavijo manipulacijo pri njihovih standardnih postopkih.

Pri iskanju ustreznih razvojnih rešitev je vsekakor prvo vodilo čim nižja teža kontejnerja ter seveda čim večja količina prevoženega tovora.

Takšne zahteve nas tako postavljajo pred izzive, kjer skladno s trendi uporabljamo vedno več specialnih materialov, kot so jekla z visoko natezno trdnostjo, kompoziti idr., ki povečujejo vzdržljivost kontejnerjev in zmanjšujejo teže izdelkov.

Kdo so vaši najpogostejši naročniki transportnih kontejnerjev in kakšne so njihove zahteve?

Delujemo na vseh transportnih področjih.

V kopenskem prometu, cestnem in železniškem, in tudi v vodnem in zračnem prometu.

Sodelujemo z večjimi evropskimi transportnimi in železniškimi podjetji. Prav tako izdelujemo kontejnerje za transport nizko radioaktivnih odpadkov, kjer sodelujemo predvsem z evropskimi podjetji, ki celostno obvladujejo proces shranjevanja in transporta jedrskih odpadkov po kopnem in v letalskem prometu.

109

zahtevam. Se pa s tem drastično zmanjša fleksibilnost transporta, hkrati pa se izniči osnovni namen kontejnerja, kar je modularnost in stroškovna optimizacija transporta.

logistika

To omogoči skrbno načrtovana tehnologija razreza in uporabe materialov.

Vsaki stranki se posebej posvetimo in jo obravnavamo povsem individualno glede na njene posebne potrebe in želje. Na podlagi zahtev in smernic v razvojni ekipi podjetja oblikujemo kontejnersko enoto, ki zadovoljuje potrebe posamezne stranke. Ker so naši izdelki tehnično in tehnološko na visoki kakovostni ravni, so takšne tudi zahteve strank, zato so inovativne rešitve del našega vsakdana.

Koliko transportnih kontejnerjev na leto proizvedete in kakšen je trend v zadnjih treh letih?

Letno proizvedemo čez 1.200 kontejnerskih enot za vse proizvodne in prodajne programe. Število proizvedenih enot vsako leto raste.

Takšna so predvidevanja tudi za v bodoče.

Promocija

40 years of engineering

Specialni kontejnerji za potrebe v logistiki

Razvijamo Konstruiramo Proizvajamo Testiramo specialne kontejnerje za različne namene:

junij 2016

Transportni program Energetski program Ekološki program Varnost in zaščita Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje

|

CONTAINER, d.o.o. tel: +386 (0)3 42 63 246 | faks: +386 (0)3 42 63 276 e-naslov: info@container.si | www.container.si

PRED IZIDOM UČBENIK za modul okoljevarstveni tehnik in OKOLJSKI PRIROČNIK

Materiali in okolje Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli Iz vsebine • Znanost o materialih in inženirstvo • Delitev materialov • Zgradba materialov • Lastnosti materialov • Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže • Nevarne snovi • Vaje in primeri za utrjevanje znanja Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Več informacij in naročila: www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

ŽE V PRODAJI

Srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik

Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi vodami* Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki Strokovne monografije IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji Odpadki v Sloveniji* Upravljanje voda v Sloveniji* Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod (dr. Milenko Roš)

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

Promocija

* Razprodano

Odslej lahko prevzamem paket kadar koli, 24/7!

PS Paketomat – diskretno, hitro & priročno!

Promocija

Vzpostavili smo mrežo samopostrežnih poštnih avtomatov, kjer boste lahko brez vrst in gneče preprosto prevzemali in oddajali svoje pakete.

Diskretno, hitro in priročno!

PREVZEM PAKETA v samo 3 korakih!

1

Opravi spletni nakup

2

SMS

Prejmi SMS z unikatno kodo

3

24

Prevzemi svoj paket 24/7

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.pspaketomat.si.

Promocija

Sledi puščajo le naše rešitve.

Hitro, varno in zanesljivo.

www.dbschenker.com/si

Schenker d.d.

Brnčičeva 51, 1231 Ljubljana - Črnuče tel: +386 1 5885 700 e-pošta: si.sm.lju.prodaja@dbschenker.com

Promocija

4,9 vol. % alkohola 11,3 % ekstrakta