EOL 110

Specializirana revija za trajnostni razvoj

110

embalaža okolje logistika

avgust 2016

Anketa Plusi in minusi v okolju samostojne Slovenije

Branko Rožič: Papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj Uredba o stanju tal: Slovenija bo letos dobila državni monitoring za tla mag. Emil Šehič: Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci Denis Bele: Morje čisto, Izola pa bo zeleno mesto krošnjatih koprivovcev mag. Melita Rozman Dacar: Sosednje države pospešeno gradijo nove železniške povezave

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

EOL

110

2

PRED IZIDOM UČBENIK za modul okoljevarstveni tehnik in OKOLJSKI PRIROČNIK

Materiali in okolje Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli Iz vsebine • Znanost o materialih in inženirstvo • Delitev materialov • Zgradba materialov • Lastnosti materialov • Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže • Nevarne snovi • Vaje in primeri za utrjevanje znanja Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Več informacij in naročila: www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

ŽE V PRODAJI

Srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik

Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi vodami* Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki Strokovne monografije

* Razprodano

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

Promocija

avgust 2016

IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji Odpadki v Sloveniji* Upravljanje voda v Sloveniji* Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod (dr. Milenko Roš)

A

leš Teran, Gebrüder Weiss: Vsekakor navijam za prometni koridor, na katerem se nahaja Slovenija. Vendar pa se evropska politika morda malo razlikuje od naših želja.

Načeloma gre tovor tja, kjer je infrastruktura. Švicarji, Avstrijci in drugi se tega zavedajo in tudi pospešen vlagajo, gradijo nove železniške proge, tunele ipdb ...

M

ag. Matjaž Vrčko, Ministrstvo za infrastrukturo: Lani julija je bila na vladi sprejeta Strategija razvoja prometa v RS, vendar zanjo nekega pretiranega zanimanja ni bilo, ne medijev ne javnosti …

K

o je na 4. Zelenem forumu predstavljal naloge iz Strategije, je nedvoumno opozoril, da je pri prenosu tovora s cest na železnice prvi cilj izboljšanje čezmejnih prometnih povezav z drugimi državami. Resolucija Nacionalnega programa razvoja prometa, ki naj bi bila že v medresorskem usklajevanju, bo predstavila konkreten načrt izvedbe. Drugače povedano – nakazano naj bi bilo, kaj se bo sploh dalo sfinancirati v infrastrukturi, saj je evropskega denarja manj. Proračun 2016 pa je namenil premalo dodatnih sredstev za prednostne infrastrukturne naložbe, ki so sicer za železniški promet znane: II. tir, ljubljansko železniško vozlišče, drugi tir Ljubljana-Jesenice, nadgradnja in 2. tir Maribor-Šentilj, Zidani most-Maribor in drugi.

V

fotografiranju stanja, kaj bo z blagovnim prometom in blagovnimi tokovi in kaj z razvojem infrastrukture, ne sme manjkati najnovejši podatek z indeksa logistične učinkovitosti Slovenije. Objavila ga je Svetovna banka.

Med 160 državami je po indeksu logistične učinkovitosti, upoštevali so tudi delovanje carinskih služb, mednarodne pošiljke, logistična znanja, sledenje pošiljk in ročnost dobave blaga, Slovenija zdrsnila s 34. mesta (pred štirimi leti) na 50. mesto. Avstrija, ki se že nekaj časa zelo premišljeno in dolgoročno umešča na evropsko prometno omrežje, se je z 11. mesta (pred štirimi leti) povzpela na 7. mesto. Res je. Takšne in podobne indekse, kot na primer tistega o družbenem napredku, kjer je Slovenija na visokem 20. mestu, lahko razlagamo tako ali drugače. A negativna energija se tako in tako

EOL foto: Rok Tržan

preveč plazi po slovenskih tleh. In visoka mesta države na svetovnih lestvicah, kar glejmo zdaj turistične top lestvice, so blagodejen obliž.

V K

endar pri logistiki in infrastrukturi visi upanje na pol droga.

dor je pozorno bral slovensko prometno strategijo, nekaterih ocen in napovedi ni mogel, še bolje, ni smel spregledati. Navesti moram vsaj eno:

V

Sloveniji se zdaj povprečno 68 % blaga prepelje po cestah in 32 % po železnici. Če bi prihodnja prometna ureditev ostala nespremenjena, bi se zaradi težav s prepustno zmogljivostjo železnic del blagovnega prometa preselil nazaj na cesto, del pa bi obšel Slovenijo.

V tem primeru bi bilo leta 2030 po cesti prepeljanega 82 % blaga in po železnici le 18 %.

Č

e bi k temu dodal še podatek o prepustni zmogljivosti železnic, ki je zdaj na skrajni meji, in o tehničnih parametrih, je zaskrbljenost lahko še večja. Kajti zahtevanega standarda jedrnih prog omrežja TEN-T za tovorne vlake naši tiri ne dosegajo. Kam bodo torej vsi tovori šli ali kaj se bo zgodilo, če bo slovensko železniško omrežje iz leta v leto manj konkurenčno. Ali bo Slovenija pravočasno našla krmilo, da se ne bo znašla na evropskem prometnem obrobju? Razvitost infrastrukture, še zlasti prometne, je tista, ki lahko pospeši ali upočasni razvojni tempo Slovenije. Zato so neizogibne vladne odločitve o razvojnih prioritetah v izgradnji infrastrukture, a z operativnim pristopom. Izvozno gospodarstvo je tisto, ki Sloveniji vzdržuje rast BDP. Če bodo Slovenijo blagovni tokovi obšli in se bo nadaljevalo zaostajanje naložb v železniško infrastrukturo, ne bodo izgubljene le milijarde. Znana konkurenčnost države z izjemno geostrateško leto bo ostala predvsem izgubljena priložnost.

D

r. Franjo Štiblar v strokovni knjigi Infrastruktura Slovenije piše, da ni usklajene strategije razvoja celotne infrastrukture, pri čemer ni mišljena le prometna, temveč tudi energetska, telekomunikacijska, okoljska in druga.

Č

e se vrnem na začetek, na prometne in blagovne tokove, na največjo vrzel v prometu, na železniško omrežje in na siceršnjo prometno učinkovitost, potem vlada vsaj pri operativnem pristopu k izvedbi nacionalnega programa razvoja prometa ne bi smela odlašati niti minute. Tudi viri financiranja bi se našli.

Slovenija mora biti v središču evropskih prometnih tokov zaradi svoje prihodnosti ali pa je ne bo.

Jože Volfand, glavni urednik

avgust 2016

ag. Melita Rozman Dacar, SŽ: Če Slovenija ne bo investirala v posodobitev železniške infrastrukture, jo bodo blagovni tokovi obšli. Naložba v II. tir je strateška razvojna naložba, ki bo vplivala na poslovanje celotnega gospodarstva, predvsem pa bo utrdila položaj Slovenije na evropskih prometnih koridorjih.

Uvodnik

M

110

Kam bodo vsi tiri in tovori šli …

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

10 Kupci najraje posegajo po plastenkah in gaziranih pijačah 12 Tranzicija je končana, začela se je doba digitalizacije tiska 14 Z nadomestkom za biopolimer zmanjšali količino materiala

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

15 Globalizacija je lahko spodbuda za izvirne ustvarjalce embalaže

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

32 Trajnostnim urbanim politikam nov veter v jadra

Celje, avgust 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

22 Vi sprašujete,˝ministrstvo odgovarja 24 Je krožno gospodarstvo pravi odgovor?

26 Plusi in minusi v okolju samostojne Slovenije

34 Slovenija bo letos dobila državni monitoring za tla 41 Trajnostni odnosi so del uspeha 42 Uredba naj opredeli možnost poskusne obdelave odpadkov

sebina

4 110

EOL

Impresum

46 Morje čisto, Izola pa bo zeleno mesto krošnjatih koprivovcev 48 Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci 50 Slovenija ima izjemno lego, a nas prehitevajo po desni Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

52 Gospodarstvo letno izgubi tone materialov, država pa preveč evrov 54 Trajnostna logistika bolj beseda, na pohodu avtomatizacija in nove tehnologije 56 Sosednje države pospešeno gradijo nove železniške povezave

Partner avgust 2016

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelji 110. številke:

Črna barva na etiketi pooseblja prestiž Pri podjetju Bihaćka Pivovara d.d., lastniku znamke Lipa voda, so se odločili, da obogatijo ponudbo in razširijo znamko Lipa na dve novi podznamki: Lipa Pulp in Lipa ledeni čaj. Lipa Pulp je gazirana brezalkoholna pijača iz koncentriranih sadnih sokov s koščki sadja. Cilj za agencijo je bilo oblikovati Pulp logotip in atraktivno »sleeve« etiketo za tri proizvode in tri različne okuse: pomaranča, grejp in limono. Vzorci dekorativnih linij in oblik so narisani ročno, da bi ustvarili občutek naravnosti in takojšnje osvežitve. Kombinirane barve na pisanem vzorcu ponazarjajo tri različne okuse, arome in razpoloženja. Klasičnemu tipografskemu oblikovanju je dodan ščepec kaligrafskega in organskega izgleda. Črna barva na etiketi naznanja, da je izdelek vrhunske kvalitete.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Jogurt v vrečki Podjetja Smurfit Kappa Bag-in-Box in YéO, hčerinsko podjetje mlekarne Sodiaal iz Francije, sta razvila embalažo v obliki vrečke za jogurt. Ta embalažna rešitev ima vrsto prednosti: je lažja, enostavna za uporabo – tudi zaradi Original Vitop pipe, ki je locirana na zunanji spodnji strani in primerna prav za jogurt. La Fontaine à Yaourt je jogurt, ki je izdelan iz jagod, brez konzervansov, zapakiran v PouchUp® embalažo. Embalaža je prejela tudi nagrado Grand Prix kot najboljša inovacija za supermarkete. Zmago so izglasovali potrošniki. Ta 1.5 L embalaža garantira 10 dnevni rok uporabe po odprtju, poleg tega pa je zabavna, praktična in ekonomična za uporabo. V primerjavi s plastenko ima tudi 40 % nižji okoljski odtis, tako da je tudi okolju prijazna. »Pouch-Up® embalaža nam dopušča diferenciacijo naših jogurtov od drugih podobnih izdelkov na policah,« je menil Sylvie Barniol, direktor marketinga pri YéO.

5 110

Umetnik Bubble Albéa je za znano kozmetično hišo Givenchy oblikoval tubo za ličilo za ustnice z majhno, prenosno gobico na odprtini. Inovacija je namenjena vsem ženskam, ki želijo biti na poti urejene. Tubo je mogoče uporabiti za razno kozmetiko - od očesnih senčil, kožnih korektorjev, glossov itd. Embalaža je posebna zaradi gobice, ki omogoča natančen, enostaven in priročen nanos brez kapljanja. Kompaktna velikost embalaže spodbuja reden nakup, saj jo je enostevno spraviti v žep ali torbico in nanašati za hitre lepotne popravke. Tuba je prozorna in potiskana s črnim tiskom, da je barva glossa vidna že na prvi pogled.

EOL

Podjetje Purity soft drinks iz Anglije je za svojo blagovno znamko Firefly sokov izdelalo odmevno promocijsko kampanjo, ki vključuje personalizacijo. Moj Firefly omogoča kupcem, da na stran naložijo fotografijo sebe ali pa izberejo med ikoničnimi fotografijami glasbenih festivalov.

Na mestih, kjer se Firefly sok da kupiti, lahko kupci pozirajo v fotografski kabini v obliki Firefly steklenice in si jo potem tudi kupijo. Sarah Brooks, vodja marketinga v Purity soft drinks, je dejala: »Inovativnost je ključ do uspeha v naši branži in vključevanje potrošnikov je nujno potrebno. Glede na to, da smo skozi leta prejeli ogromno fotografij naših zvestih kupcev, smo menili, da je za razvoj blagovne znamke pomembno, da jim z naslednjim korakom sledimo. Kampanja, ki jo vodijo kupci, vedno vodi v velik uspeh.«

Tadej Slapnik na čelu MDS

Vlada RS se je na eni izmed poletnih sej seznanila s Poročilom o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Znano je, da je bil lani oktobra na Vladi sprejet Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015-2016.

MOP je povezal vse resorje na državni ravni in različne deležnike pri viziji, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države.

V akcijskem načrtu so ministrstva prevzela naloge skladno z njihovim področjem dela.

V medresorski delovni skupini (MDS) za zeleno gospodarstvo je prišlo do kadrovskih sprememb. Po novem jo bo vodil Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Mag. Tanja Bogataj, ki po odhodu z Ministrstva za okolje in prostor dela kot državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, pa je po novem članica MDS.

Nova spletna stran projektov LIFE Slovenija V sklopu projekta LIFE Krepitev zmogljivosti je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vzpostavilo novo spletno stran LIFE Slovenija.

Spletna stran je namenjena ozaveščanju o LIFE programu, promociji projektov v Sloveniji ter s tem k spodbujanju organizacij in podjetij k prijavi projektov. Na spletni strani http:// lifeslovenija.si/ lahko uporabniki po korakih prehajajo od osnovnih informacij o samem programu in o pripravi projektne prijave do konkretnih usmeritev za pripravo uspešnih projektov. Kot pomoč pri prijavi sta na spletni strani na voljo poenostavljen spletni vodnik za pripravo projektne prijave Kako začeti?

In Vodnik po prijavnici, ki vsebuje podrobna navodila za izpolnjevanje prijavnice. Na voljo je tudi besednjak z naborom terminov, ki se pojavljajo v razpisu, seznam uporabnih povezav in najpogostejših vprašanj s podanimi odgovori. Uporabniki lahko dostopajo tudi do dosedanjih LIFE projektov v Sloveniji. Pri nekaterih od teh so podane njihove izkušnje, nasveti in namigi, ki so prijaviteljem v pomoč pri pripravi uspešnih LIFE projektov. Na spletni strani so tudi vse novosti in obvestila o rokih oddaje dokumentacije, novice, potek delavnic in razni drugi dogodki.

avgust 2016

Tuba za ličilo s prenosno gobico

Tadej Slapnik

Embalaža, ki si jo oblikuje kupec sam

foto: STA

Novosti

Kratko, zanimivo

6 110

EOL

Kratko, zanimivo Radeljska komunala z okoljskim certifikatom

Pametne palete nižajo stroške logistike

Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi je pridobilo certifikat okoljskega standarda ISO 14001:2014. Družba se je tako še bolj zavezala k izpolnjevanjem najvišjih okoljevarstvenih standardov pri izvajanju nalog na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zbiranja odpadkov, energetske dejavnosti, vzdrževanja cest in drugih javnih površin.

Male kurilne naprave bolj pod drobnogledom Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Znano je, da so kurilne naprave med vse večjimi onesnaževalci zraka, zato Uredba zaostruje nekatere zahteve. Ena izmed sprememb se zanaša na enosobne kurilne naprave na trdno gorivo in na male kurilne naprave na trdno gorivo z nazivno toplotno močjo do 500 kW. Uvaja se nadzor nad dajanjem teh naprav na trg. Nadzor je v pristojnosti tržne inšpekcije.

Zelo pomembna je odprava olajšav glede neizvajanja prvih meritev in občasnih meritev emisije snovi v zrak iz enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo. Izvajanje meritev ter morebitna potrebna prilagoditev enosobne kurilne naprave mejnim vrednostim emisij (npr. vgradnja filtra) bo pozitivno vplivala na kakovost zraka predvsem na degradiranih območjih onesnaženosti zraka z delci PM10.

To so območja za Mestne občine Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana ter območje Zasavja. Navkljub odpravi olajšave se bodo meritve pričele izvajati, ko bo izšel predpis, ki bo določal metodologijo meritev. To bo predvidoma v letu 2017.

Nadzor emisij iz malih kurilnih naprav z vhodno toplotno močjo enako ali večjo od 500 kW in manjšo od 1 MW, ki se uporabljajo izključno za tehnološke procese, se prenaša iz dimnikarske pristojnosti v pristojnost pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa.

Male kurilne naprave se zato obravnavajo kot srednje kurilne naprave. S prekvalifikacijo v srednje kurilne naprave se bodo zahteve za nadzor emisij iz teh naprav lahko vključile tudi v okoljevarstveno dovoljenje. Skladno z veljavno zakonodajo se zahteve za nadzor emisij iz malih kurilnih naprav namreč ne morejo vključiti v okoljevarstveno dovoljenje.

avgust 2016

Novosti

Radenska z medaljami na sejmu AGRA Pijače Radenske so na 20. mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov, pijač in embaliranih

Podjetje BASF sodeluje z nizozemskim start up podjetjem Ahrma Holding B.V., ki stremi k lansiranju popolnoma novega paletnega koncepta na logistični trg.

Ekstremno robustne palete hibridov, ki so izdelane iz mediapan plošč srednje gostote (MDF) in plastike, so pri podjetju BASF’s prekrili s formulo Elastocoat® pršilnim sistemom. PU premaz izboljša odpornost in trajnost palet in ga je mogoče razpršiti direktno v kontinuiranih avtomatskih pršilnih enotah. MDF palete so bolj stabilne in okrog 25 % lažje od tradicionalnih palet. Nadgrajene so z inovativnim, celovitim sistemom sledenja. Življenjska doba palet se podaljša za 10 let. Individualne komponente je mogoče odstraniti in zamenjati. Poleg tega je transponder integriran v paleto.

Transponder je majhen in pritrjen na različne predmete. Podatke ima shranjene na integriranem čipu. Za ohranjanje vsebine ne potrebuje posebnega napajanja, zato ima veliko avtonomijo – podatki so berljivi tudi čez nekaj let. Podatke na transponderju je možno spreminjati na daljavo, tako da se tehnologija lahko uporablja za nadzor. Programska oprema podjetja Ahrma – SCDB sistem ponuja možnost, da lahko v podjetju ne le spremljajo pozicijo in premikanje palet, temveč tudi temperaturo, stanje tovora in vsak udarec ali padec palete. Stroške znižajo, saj zmanjšajo število neuporabnih, izgubljenih ali ukradenih palet. Palete so v lasti podjetja Ahrma in jih je mogoče najeti. »V zadnjih 50tih letih na trgu palet ni bilo nobene inovacije. Naša rešitev ponuja najem pametnih palet, namenjenih ponovni uporabi. Elastocoat PU premaz podjetja BASF pripomore k boljši obstojnosti palet, saj omogoča hiter nanos v avtomatiziranem sistemu,« je pojasnil Erik de Bokx, generalni direktor podjetja Ahrma Holding B.V. Palete je mogoče očistiti, premaz je odporen na kemikalije, nizke temperature, odporen je na obrabo in je nedrseč, kar zagotavlja večjo varnost tovora.

Zapiralo, ki olajša odpiranje starejši populaciji Podjetje Sanner GmbH, proizvajalec visoko kvalitetne plastične embalaže, je razvilo novo zapiralo za embalažo za šumeče tablete.

Rezultati njihove raziskave so pokazali, da se da pokrovček odpreti le v tretjini porabljenega časa in z 70 % manj fizičnega napora kot pri konvencionalnih zapiralih.

Proizvajalci prehrambenih dopolnil se nadejajo zadovoljnih kupcev z visokim odstotkom ponovnega nakupa. Četrtina odraslih uživa prehrambena nadomestila, kot so vitamini in minerali, velikokrat v obliki šumečih tablet. Polovica teh potrošnikov je stara nad 60 let in po raziskavi, ki jo je izvedlo Nemško zvezno združenje upokojencev (BAGSO), se jih več kot 90 % trudi z odpiranjem embalaže.

Testiranje novega zapirala sta izvedla inštituta za raziskavo trgov Quo Vadis in Packaging Intelligence na vzorcu 120tih ljudi. 87 % testirancev je potrdilo intuitivno odpiranje. Všeč jim je bilo, da lahko embalažo odprejo z eno roko in da napor ne povzroča odtisov na palcu. Fizični napor pri odpiranju se je tako zmanjšal iz 36 na 12 N.

Preboj na trgu zaradi nove embalaže s čebelo v središču

V zelo konkurenčni kategoriji, kot je prodaja pijač, so želeli pri podjetju Just bee izstopiti iz vrste. V sodelovanju s podjetjem B&B studio so za svojo vodo z medom izdelali embalažo z ikoničnim izgledom in lastnostmi, ki bodo komunicirale prednosti izdelka zdravstveno ozaveščenim potrošnikom kot trgovcem na drobno. Geometrijska ikona čebele je oblikovalski junak s svetlimi čistimi

Hoferjev Natur Aktiv v novi podobi

Pri Hoferju namenjajo veliko pozornosti živilom iz nadzorovane ekološke pridelave.

Kupcem jih ponujajo pod lastno blagovno znamko Natur aktiv. Logotip so v želji, da naredijo ponudbo bio izdelkov za kupce še preglednejšo, osvežili in poenostavili.

Izdelki, katerih kakovost in vsebina ostajajo isti, so kupcem že na voljo v novih embalažah z osveženo, bolj sodobno podobo in novim logotipom. Dosedanjo ovalno obliko logotipa je zamenjal krog temno zelene barve z belim napisom blagovne znamke, pri čemer kakovost in vsebina tudi v prihodnje ostajata na nespremenjeni najvišji možni ravni, kar potrjuje tudi prestižna medalja Qudal.

Papirna embalaža s tesnilom

Bosch Packaging Technology in BillerudKorsnäs sta razvila prvo papirno embalažo s tesnilom. Namesto uporabe polimernega filma ponuja nova rešitev Fotografije: arhiv proizvajalcev

Hrana za sabo v biorazgradljivi embalaži

Podjetji Faerch Plast in Colpac sta združili moči in razvili novo embalažo v navezi s podjetjem Bakkavor, ki je proizvajalec sveže pripravljene hrane. Dostavlja pa jo trgovinskemu gigantu Tesco. Embalaža je izdelana iz kombinacije CPET in kartona, ki omogočata, da šest prehrambenih možnosti, pred umestitvijo na ogrevano polico v trgovini, pogrejejo. Trg hrane za na pot je v porastu in zahteva več in več možnosti za kvalitetno pakiranje že pripravljene hrane. Porast je pri zajtrkih in kosilih, ki jih ljudje jedo izven območja delovnega mesta. Za to mora biti primerna embalaža, ki olajša hranjenje na poti, a hkrati pooseblja avtentičnost, kvaliteto in bolj zdravo prehrambno možnost. Podjetje Faerch Plast je izdelalo črn CPET lonček, podjetje Colpac pa biorazgradljiv zunanji rokav iz kartona in pokrovček. Embalaža je reliefno potiskana z drznimi grafikami, kjer so uporabili posebna, na vročino odporna črnila. Oba materiala sta reciklabilna.

Lonček ima 112,5 mm premera in 85 mm globine.

voda osvojile vrsto medalj. Oaza z okusom lipe in Naravna mineralna voda Radenska Naturelle sta osvojili veliki zlati medalji.

Zlati medalji sta v Radence prinesli Radenska z okusom pomaranče in Radenska z okusom maline, srebrne medalje pa so dobili za pijače Inka, Oaza materina dušica ter za Radensko z okusom mete in limone.

7 110

proizvodnjo neprepustne embalaže, ki je primerna za suhe izdelke, kot so sladkor, moka, žita itd. z uporabo trajnostnega papirja, ki ne vsebuje dodatnih polimernih frakcij. Bosch in švedski papirni gigant BillerudKorsnäs pojasnjujeta, da so rezultat čiste police, visoka zaščita proizvodov in izboljšana kakovost izdelka.

BillerudKorsnäs je prispeval svoje znanje optimizacije mehaničnih lastnosti papirja, Bosch pa zagotovil tehnologijo pakiranja.

Embalaža iz papirja je izdelana na prvem vertikalnem – oblikuj, polni in zatesni – stroju (VFFS) s tako imenovanim modulom ZAP. Modul omogoča nanos s tesnilnim sredstvom na minimalno površino, kar ohranja mono karakteristike papirja. Za embalažo so uporabili BillerudKorsnäsov Axello papir ZAP. V primerjavi z navadnim papirjem je ta bolj trajen, med tem ko ohranja karakteristike naravnega papirja in prednosti, kot je reciklabilnost.

EOL

barvami, kar pomeni tri različne variante okusa. Krila modre barve poudarjajo neločljivo osvežitev vode v izdelku. Ena sama zlata kapljica medu na sredini poudarja, da je v vodi le ena kapljica medu. Pijačo so pred kratkim dali na trg, vendar blagovna znamka ni imela prave osebnosti, da bi izstopala na policah. S preoblikovanjem embalaže in postavitvijo čebele v središče na moderen, a vendar topel način, je pijača postala uspešnica.

»Zelo smo veseli, da je komisija tega prestižnega ocenjevanja na slepih testih tudi letos prepoznala kakovost naših izdelkov, še posebej letošnjih novosti, kot so nova okusa Oaze ter nova linija Radenske z okusom. Osnova vseh naših izdelkov je seveda mineralna voda Radenska, katere kakovost je nesporna in poznana daleč naokoli«, se je dosežka razveselil direktor Radenske Marián Šefčovič.

Na mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov, pijač in embaliranih voda je sicer sodelovalo 21 podjetij s kar 95 izdelki.

Slovenija bo postala del fundacije Ellen MacArthur Slovenija se bo kot druga država, prva in trenutno edina je Danska, vključila v najpomembnejšo svetovno organizacijo za promocijo krožnega gospodarstva, to je fundacijo Ellen MacArthur. Med partnerji fundacije so Google, banka Intesa Sanpaolo, veriga H & M, Nike, Renault, med člani pa številne korporacije in lokalne skupnosti, kot so Aquafil, CocaCola, eBay, Ikea, Michelin, Philips, Schneider Electric, Unilever, Veolia ter nekatere lokalne skupnosti, na primer Katalonija, Škotska in London. Včlanitev Slovenije v fundacijo Ellen MacArthur je med točkami vladnega okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo, opravljena pa bo po dopustih, je povedal Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor.

Povedal je tudi: »V fundaciji se je nabralo ogromno znanja. V njej se povezujejo ljudje, podjetja in organizacije in rojevajo se nove zamisli. S članstvom bomo pridobili dostop do njenih baz in znanja. Dobili bomo možnost usposabljanja. Predstavniki petih ministrstev in treh ustanov, gospodarske zbornice, agencije SPIRIT in Skupnosti občin Slovenije se bodo lahko udeleževali usposabljanja o krožnem gospodarstvu in o tem, kako krožno gospodarstvo promovirati. Ko bomo člani, bomo lahko izmenjevali prakse in promovirali naše zamisli. Fundacija bo tako kot v primeru Danske pomagala Sloveniji pri promociji prehoda v krožno gospodarstvo.« Fundacijo je leta 2010 ustanovila nekdanja poklicna jadralka in svetovna rekorderka v samostojnem jadranju okoli sveta Ellen MacArthur. Fundacija pripravlja in izdaja gradiva za promocijo krožnega gospodarstva, vzdržuje stike z mednarodnimi izvedenci, skrbi za izobraževanje, spodbuja inovacije in opravlja vrsto drugih aktivnosti za spodbujanje krožnega gospodarstva.

avgust 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj

CEPI je lanske rezultate papirne industrije ugodno ocenil. Kaj pa se dogaja na trgu papirne panoge letos, še posebej, ker so prognoze tudi kartonu napovedovale rast. Kako se vam to pozna v prvem polletju v količini proizvodnje in v prodaji?

V evropskem in v svetovnem merilu lahko ocenimo poslovanje papirne industrije kot uspešno. Še vedno velja tesna povezanost gibanja bruto družbenega proizvoda z rastjo papirne industrije. V Evropi lani ni bilo negativnih rasti oziroma drugih omejitev, ki bi vplivale na povpraševanje po papirnih izdelkih. Izjema so grafični papirji, ki pa so seveda v težavah že skoraj desetletje. Pod črto lahko rečemo, da je predvsem evropska papirna industrija poslovala uspešno.

Kartonski del papirne industrije predstavlja v Evropi 50 %-tni delež. Znotraj tega imajo premazni kartoni, to je del, v katerem smo dejavni količevski papirničarji, 15 %-tni količinski del, ostalo pa predstavlja večinoma valovit karton. Za celoten kartonski del veljajo tudi letos napovedi o stabilni rasti, pri čemer je ocenjena močnejša rast na valovitem kartonu.

Na premaznih kartonih se čuti na evropskem trgu pritisk dodatnih količin iz Kitajske in pa povečanje kapacitet kartonov iz svežih vlaknin, ki so posledica rekonstrukcij papirnih strojev v Skandinaviji.

Branko Rožič

Papirna panoga v Sloveniji in na globalnem trgu še naprej lepo raste, kar še posebej velja za njen kartonski del, kjer je valoviti karton letos v prednosti, kot pravi Branko Rožič, direktor podjetja Količevo karton. Na trgu se pri embalaži iz valovitega kartona funkcije spreminjajo. Valoviti karton vse bolj nadomešča premaznega visokih gramatur in ta trend naj bi se nadaljeval.

Posebnost v poslovanju družbe Količevo karton je višina dodane vrednosti. Lani so zrasli na 114.000 € na zaposlenega, kar jih uvršča med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. Je pa Branko Rožič podprl začetek davčne reforme v državi, čeprav ve, da ne more biti dosežek, a je vse bolje kot status quo, pravi.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

avgust 2016

Embalaža

110

Položaj panoge

Ali se, če je Kitajska še izjema, na ostalih delih globalnega trga nadaljuje slabšanje položaja panoge? Kako se je na te razmere odzval vaš lastnik, avstrijski koncern Mayr Melnhof?

Panoga z izjemo prej omenjenih grafičnih papirjev globalno ni v težavah, vsaj ne kratkoročno. Seveda pa je pred izzivi in zahtevami, ki jih pred njo postavljajo cilji evropske politike o postopnem oblikovanju prehoda proti brezogljični družbi. Prav tako je izziv izpolnjevanje vse zahtevnejših okoljevarstvenih standardov.

Proizvodnja embalažnih papirjev in kartonov torej beleži stabilno rast. Pri premaznih kartonih je opazna zahteva trga po novih inovativnih produktih. Ti morajo upoštevati načelo manj, to je manj primarnih surovin in energije, za več. To je za večjo uporabnost produkta ter njihovo večjo čistost. Predvsem tistega dela produktov, ki imajo neposreden stik s hrano.

Skupina Mayr – Melnhof, ki je največji evropski proizvajalec premaznih kartonov, je na primer razvila in predstavila trgu poseben karton FOODBOARD TM, ki v popolnosti varuje izdelek pred migracijo mineralnih olj v hrano in je v celoti sposoben ponovne uporabe.

Omenjate načelo manj za več. Embalaža iz valovitega kartona se da široko uporabiti. V čem je prednost in funkcionalnost premaznih kartonov kot materiala za embalažo?

9 Kljub tem, da je že več kot deset let delež domače prodaje približno 10 %, posvečamo slovenskemu trgu in njegovim maloštevilnim, vendar pa poslovno zelo uspešnim kupcem, našo največjo pozornost pri zadovoljevanju njihovih zahtev in pričakovanj. Veseli smo, da smo kot zanesljiv in stabilen partner del njihovega uspeha.

Domače poslovno okolje se v našem primeru prej ko ne ocenjuje na področjih logistike, energije, okolja in davkov. Letos so bile spremembe zakonodaje pri energiji – ne papirničarjem v škodo. Davčne, vsem nam poznane, pa nas še čakajo. Celovito gledano z izjemo občasnih »presenečenj« v Luki Koper je »naše«poslovno okolje sprejemljivo in ne predstavlja ovir za poslovanje.

Močno pa vpliva na vaš položaj okoljska regulativa. Papirna panoga naj bi bila vzorčni primer krožnega gospodarstva, hkrati pa se ne more znebiti kritik glede energetske in okoljske učinkovitosti. Kakšen je vaš okoljski indeks?

Mimo dejstva, da je papirna industrija velik porabnik energije in da s svojo dejavnostjo obremenjuje okolje načeloma bolj kot nove industrije, pač ne moremo. Kot tudi ne moremo mimo dejstva, da so v strukturi izpustov toplogrednih plinov industrijski procesi udeleženi z zgolj 6 %. Papirničarji smo zavezanci IPPC direktive. Torej naš odnos do okolja urejajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in posamezne specifičnosti okolja, kjer delujemo. V okviru tretje trgovalne sheme z CO2 za obdobje 2013 – 2020 so se na nivoju EU izvedle obsežne in podrobne primerjave učinkovitosti porabe toplotne energije za vse večje industrijske porabnike. Tudi za papirničarje. Tu se je naša papirnica umestila v zgornjih 10 % vseh evropskih proizvajalcev te dejavnosti.

Okoljskega indeksa formalno ne računamo.

Kot pa je znano, se na tem delu Slovenija

Med gospodarstveniki ste znani kot menedžer, ki stalno opozarja, da mora Slovenija doseči višjo dodano vrednost. Kako raste pri vas, kako v panogi in kaj je glavna ovira za njeno preskromno rast v gospodarstvu?

V lanskem letu smo zrasli na 114 t€ na zaposlenega oziroma v skupnem znesku 43 mio €.

Dodana vrednost se je v treh letih podvojila.

Umešča nas med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. Panoga je približno 2,5 krat skromnejša od nas in tudi rast nima ustrezne dinamike. Razlogov za to

V lanskem letu smo zrasli na 114 t€ na zaposlenega oziroma v skupnem znesku 43 mio €. Dodana vrednost se je v treh letih podvojila. Umešča nas med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. je več. Med temeljne bi nedvomno uvrstil šibko investicijsko dejavnost v zadnjih letih ter prenizko produktivnost in stroškovno učinkovitost. V tem času so evropske papirnice močno investirale in z novimi, izboljšanimi produkti in tehnologijami povečevale konkurenčnost, kar ima lahko odločujoč vpliv na tistega, ki je zamudil z naložbami. Svoje, vsekakor ne pozitivno, prispeva tudi cirkus okrog prodaje Palome, ki samo dodatno hromi 700 članski kolektiv. In to že vrsto let.

To vprašanje postavljam tudi zato, ker ste v Strateški skupini Slovenija 5.0. Kaj želi skupina spremeniti?

Vsebina je bila podrobno predstavljena na oktobrskem vrhu gospodarstva v dokumentu, ki smo ga imenovali Manifest industrijske politike. Že sam naslov pove, da gre za industrijo, za njen dolgoročni razvoj in videnje pogojev za dosego 80 % dodane vrednosti, ki jo dosega, točneje - jo bo dosegala evropska industrija v letih 2020/30. Želimo in pričakujemo večjo prepoznavnost predelovalne dejavnosti, ki predstavlja 70 % slovenskega izvoza, ta pa predstavlja 75 % BDP. Več kot dovolj razlogov za spremembo prioritet politike in države.

Med obiskom Vlade RS v osrednji slovenski regiji je bil v vašem podjetju tudi predsednik Miro Cerar. Kaj ste mu predlagali za večjo konkurenčnost gospodarstva in države?

Obisk premiera je bil kratko odmerjen in

110

predvsem namenjen predstavitvi in ogledu proizvodnje. Zato nismo veliko govorili o zimzelenih temah, kar konkurenčnost gospodarstva in države nedvomno je. A o tem se ne da več kaj novega povedati. Spremembe in napredek so odvisni od osebnih stališč odločevalcev in koalicijskega kupčkanja.

Embalaža

Poslovanje vašega podjetja ni odvisna od slovenskega trga. Koliko pa domače poslovno okolje vendarle vpliva na položaj in razvoj podjetja?

uvršča v svetovni vrh, takoj za Skandinavci.

Ena od pozitivnih informacij, ki pa se ne objavlja zadosti.

Kakšno je vaše stališče do davčne reforme, ki jo je še pred odstopom predstavil kot dosežek bivši finančni minister?

Davčna reforma je bila predstavljena na gospodarskem strateškem forumu pri predsedniku vlade, ki jo je v takratni vsebini sestav večinsko podprl in enotno označil kot mini davčno reformo. Ocenili smo, in s tem sta soglašala tudi minister in premier, da je to, kar je na mizi, začetek temeljite davčne reforme, ki se mora z ustreznim tempom nadaljevati. Dejansko je šlo za premike davčnega zajema v letni vrednosti enega promila državnega proračuna. Pri tem odpade glavnina na uveljavitev novega dohodninskega razreda in dve odstotno zvišanje davka od dohodka pravnih oseb. Podprl sem ta prvi korak. Menim, da je v danih razmerah vse bolje kot status quo. Predlog, ki je šel v proceduro, nikakor ne more biti dosežek. To bo lahko le, kljub minimalnim vrednostnim učinkom, če bo nespremenjen prestal parlamentarno rešeto. Torej, žal, ne bo dosežek.

V združenju za papirništvo ste kritični do brezpapirnega poslovanja, ker Zakon o varstvu potrošnikov pozablja na potrošnike, ki niso vešči digitalnega poslovanja. Ali brezpapirno poslovanje lahko vpliva na ekonomski položaj panoge? So kakšni izračuni?

Tako je, pa ne samo zato, ker bi zato prodali nekaj pol papirja manj. Gre preprosto za to, da 20 – 30 % predvsem starejše populacije na ruralnih področjih ni vešče tovrstnega komuniciranja. Menim, da ima država vrsto drugih nerešenih vsebin, kjer bi bila lahko cenejša in bolje organizirana, kot pa je ta.

V zadnjem času je v Sloveniji spet vroča razprava o lastništvu državnega premoženja in o tujih prevzemih slovenskih podjetij. Eden izmed vzrokov za kritike, čeprav ne prvi, je to, da tuji lastniki pozabljajo na družbeno odgovornost do okolja. Vaša izkušnja in mnenje?

Najbrž bo držalo, da je družbena odgovornost podjetij v tuji lasti, merjena s sponzoriranjem raznih društev in organizacij, manjša od tistih v slovenskem lastništvu. Kaj pa če bi postavili drugačen vatel za merjenje družbene odgovornosti? Na primer višje plače, stabilne delovne razmere, višje plačilo davka od dohodka pravnih oseb, finančno in razvojno močnejša podjetja in še kaj bi lahko našel. V podjetjih s tujim lastnikom je običajno bolj izostren odnos do porabe zasluženega denarja, ki se namenja porabi zunaj poslovnega okvira.

avgust 2016

Osnovni namen večslojnega valovitega kartona je bil omogočati transport večjih izdelkov ali povezovati več manjših pakirnih enot.

Premazni karton pa naj bi na všečen način zapakiral manjše izdelke ter s trgovskih polic nagovarjal k nakupu. To je zdaj preseženo.

Zahteve marketinga, vrhunsko oblikovanje in design, tehnike tiska in izdelave zloženk, izraba surovinskih resursov, vse to je pripeljalo do tega, da se danes masovno uporablja valovit karton za izdelke, kjer se je v preteklosti v celoti uporabljal premazni karton večjih gramatur.

Ta trend se bo nadaljeval predvsem z novimi izdelki, ki prihajajo na trg.

S podobno polnilno linijo za polnjenje v večslojno embalažo je mirenska Dana povečala svoje konkurenčne prednosti na trgu, saj je kupcem hkrati ponudila nove okuse, med drugim 100 % motni jabolčni sok – iz slovenskih jabolk. Čeprav je njihov proizvodni asortiman v slovenski industriji pijač najraznovrstnejši, saj sega od vod do alkohola, so dobro tržno nišo, kot kaže prodaja, odkrili s prodajo polizdelkov, to je baz, emulzij in surovin za druge proizvajalce pijač. Tudi letos poslujejo dobro, pravi direktor mag.

Marko Hren, saj so ob polletju nad planom. Izvoz jim raste.

Vodo so začeli prodajati tudi v Kuvajtu. Vendar mag.

Marko Hren ni zadovoljen z birokratiziranim okoljem in nekonkurenčno davčno politiko.

Lani ste se odločili za večslojno embalažo za sokove, nektarje in sadne pijače, kar vam je omogočila naložba v tetrapak linijo. Kako je to vplivalo na prodajo in katere prednosti daje nova embalaža pred plastenko?

Zamenjava polnilne linije za polnjenje v večslojno embalažo z novo sodobno se je pokazala kot zelo dobra odločitev. Polnilna linija Tetrapack A3 flex je trenutno najsodobnejša na svetu. Omogoča izredno kvalitetno polnjenje izdelkov. Zaradi sodobne pasterizacije sokov je potrebna nižja temperatura segrevanja. Tako se v izdelku ohrani več vitaminov in tudi okus je boljši. Sodobna oblika embalaže, nova podoba blagovne znamke Natural Selection Dana in zelo uspešna marketinška kampanija so naše izdelke dvignile na višji nivo. V bok najboljšim.

Vse skupaj je dalo zelo dobre prodajne rezultate. Močno smo popravili naše tržne deleže pri sokovih in nektarjih. Prednost večslojne kartonske embalaže pred Pet embalažo je predvsem v dobri UV zaščiti, nepropustnosti materialov, v aseptičnem polnjenju brez dodanih konzervansov in daljšem roku trajanja.

Našteli ste več prednosti, proizvajalci pijač pred odločitvijo za nove embalaže pa čedalje več razmišljajo o ekodizajnu in življenjskem ciklusu izdelka. Ste bili pozorni tudi na to?

Naši novi dizajni in tudi marketinška

mag. Marko Hren

foto: arhiv podjetja

Kupci najraje posegajo po plastenkah in gaziranih pijačah

Embalaža in proizvodnja pijač

10 110

Embalaža avgust 2016

Embalaža in proizvodnja pijač

kampanija sta usmerjena k naravi, k povezanosti sokov in nektarjev z naravo. Še posebej smo to poudarili pri izdelku »100 % motni jabolčni sok«, gre pa za slovenska jabolka. Dana je trenutno edini večji predelovalec jabolk v koncentrat v Sloveniji. Pri PET embalaži, torej plastenkah, smo v zadnjem desetletju uspešno zmanjšali težo plastenk za več kot 25 % z uporabo dizajnov plastenk, ki to dopuščajo. Pri večslojnih materialih pa je naša povezava z dobaviteljem embalaže, ki izkorišča obnovljive naravne vire papirja. To je standard FSC. Vaš program pijač je na slovenskem trgu najbolj širok in raznovrsten. Za embalažo uporabljate različne materiale. Kateri je kupcem najbližji?

Kupci najraje posegajo po PET plastenkah in večslojni kartonski embalaži. V Dani polnimo tudi v stekleno embalažo – predvsem alkohol in premium izdelke.

In kaj kažejo polletni rezultati pri proizvodnji in prodaji pijač? Za katere vaše pijače je največ zanimanja in koliko vreme vpliva na prodajo?

Kaj so tržno prinesli novi okusi?

Polletni prodajni rezultati so dobri in so cca 5 % nad planom. Tri kategorije pijač so za nas pomembne in hočemo postati vodilni proizvajalec in prodajalec v Sloveniji. To so vode in izdelki blizu vode, vode z okusi, sokovi ter nektarji

11 Za Dano je značilno, da v zadnjih letih povečujete izvoz in širite mrežo kupcev. Vendar je domači trg, na katerem je močna konkurenca, za vas še vedno najpomembnejši. Kje so zunaj še potencialni trgi in kakšni so načrti za letošnji izvoz?

Izvoz je za Dano izredno pomemben. Majhen trg, kot je Slovenija, ne omogoča preživetja.

Letos uspešno gradimo našo blagovno znamko sirupov na Hrvaškem. Uspešno smo začeli s prodajo v BIH. To poletje nam je uspelo z vodo prodreti v Kuvajt. Kot sem že omenil, nam gre dobro pri prodaji polizdelkov in surovin.

Večino tega posla naredimo na področju bivše Jugoslavije.

Kaj ste pridobili z naložbo v logistiko in kaj boste še vlagali letos?

Naložba v logistiko je močno izboljšala kvaliteto odpreme naših izdelkov. Imamo nove nakladalne ploščadi, ki so prilagodljive kamionu.

V vašem asortimanu zavzemajo gazirane pijače močan delež. Stroka, zlasti prehrambna, pa opozarja na škodljivost gaziranih pijač.

Kako se to kaže v prodaji in kakšno je, na drugi strani, zanimanje kupcev za bolj zdrave pijače – vodo, pijače nizke energijske vrednosti ... Kupci čedalje bolj zaupajo zeliščem, naravnim pripravkom. Kakšna je vaša razvojna strategija?

Ljudje se vse bolj zavedamo, da ni dobro pretiravati z vnosom hrane in pijač. Verjetno so se določene navade spremenile. Vendar prodajni rezultati v prvem kvartalu letošnjega leta za prodajo brezalkoholnih pijač v Sloveniji popolnoma negirajo to naše »zavedanje«. Največji skok prodaje za gazirano vodo je dosežen pri gaziranih pijačah, to so cole, oranžade, in sicer za več kot 5 %, če rast primerjamo z lanskim letom. In še en podatek. Kupci v Sloveniji smo v tem obdobju kupili še enkrat več, količinsko, gaziranih pijač in energetskih napitkov kot

negaziranih vod. Kljub temu pa je naša razvojna strategija vedno potrošniku ponuditi zdravo izbiro. To pomeni, tako z vodo kot tudi drugimi nizkoenergijskimi ali celo t.i. ZERO brez energijskimi pijačami. Smo namreč med podpisniki zavez proizvajalcev pijač, da bomo čim bolj učinkovito informirali potrošnike, vzpodbujali zdrav način življenja ter ponujali zdrave alternativne izdelke.

110

Skladišče je zaradi avtomatskih ploščadi, ki so zaprle dovod hladnega zraka ter zaščitile pred dežjem, boljše temperirano in čistejše.

Uredili smo protokol nakladanja. Imamo nove pisarne za sodelavce ter lepo urejeno čakalnico za šoferje.

Embalaža

in sirupi. Zelo pomembna kategorija v naši prodajni strukturi postaja prodaja polizdelkov.

Mislim na baze, emuljzije in surovine za druge proizvajalce pijač. Seveda toplo, suho vreme zmeraj pozitivno vpliva na prodajo. V poletnih mesecih se prodaja vedno dvigne za tretjino ali pa tudi več.

Kaj pomeni obvezno označevanje hranilne vrednosti živil na embalaži za Dano?

V Dani podpiramo vse aktivnosti o ozaveščanju potrošnikov. Med drugim tudi označevanje hranilnih vrednosti. Te oznake že uporabljamo na vseh izdelkih. Ob ponatisih embalaže bomo kot podpisniki zavez proizvajalcev pijač oznake nadgradili z dodatnimi podatki o energijski vrednosti na sprednji strani embalaže.

Katere spremembe v davčni politiki države si želite za vaše proizvode?

Trenutno zelo zbirokratizirano okolje in nekonkurenčna davčna politika onemogočata razvoj podjetij. Želim si, da bi bili sposobni ustvariti podjetjem prijazno davčno okolje, ki bi spodbudilo razvoj podjetij in prodor na tuje trge, saj je slovenski trg premajhen.

avgust 2016

Promocija

Tranzicija je končana, začela se je doba digitalizacije tiska foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Drupa 2016

12 110

Embalaža

Drupa 2016

Atmosfera na Drupi 2016,

največjem globalnem sejmu

za tisk, je bila zelo obetavna.

V enajstih dneh si je bilo mogoče ogledati 1.837

razstavljalcev iz 54. držav

sveta. Podjetja poročajo o odličnih poslovnih dogovorih, o novih kontaktih in pozitivnem

duhu globalne industrije

tiska. Repozicioniranje Drupe

in osredotočenje na teme

prihodnosti, ki imajo velik tržni potencial, kot je 3D tisk, funkcionalni tisk ali industrijski

tisk, se je izkazalo kot prava poteza. Naj gre za publikacije, komercialne, embalažne ali za

industrijski tisk – tehnologija tiska ponuja rešitve za vse

te aplikacije, med tem ko odpira nove poslovne vidike

in poslovne modele. Kakšno je bilo poslovno razpoloženje, kaj so povedali razstavljalci in

avgust 2016

obiskovalci, katere novosti so

vzbudile pozornost?

»Industrija tiska se nenehno ponovno izumlja in ponuja bogastvo visokih potencialov. Ravno to je Drupa 2016 dokazala. V 19. razstavnih halah smo doživeli visoko inovativno industrijo, ki je uspela splezati iz doline solz in zagrabiti prihodnost za vrat,« je pojasnil Claus BolzaSchünemann, predsednik komiteja Drupa in predsednik sveta pri podjetju Koenig & Bauer AG.

Sejem za sklepanje novih poslov in investicij 260.000 obiskovalcev iz 188tih držav in 1.900 novinarjev iz 74 držav je pripotovalo v Düsseldorf, da bi se poučili o inovativni tehnologiji, nadaljnjem razvoju in novih poslovnih področjih. Kompetentna raven obiskovalcev je bila izjemno visoka: 75 % vseh obiskovalcev je na vodilnih položajih in odločajo o investicijah v podjetjih. Razni drugi indikatorji, ki so jih našteli obiskovalci Drupe v anketah, kažejo na to, da je sejem tiska B2B sejem in platforma za poslovne odločitve: • 54 % obiskovalcev je prišlo na Drupo s konkretnimi investicijami v mislih; • 29 % obiskovalcev je dalo naročila med sejmom;

• 30 % jih načrtuje naročiti po Drupi; • 60 % jih je našlo nove dobavitelje na Drupi. »Kupci, z zelo malo izjemami, ne prihajajo več v velikih delegacijah ali kot del izleta na Drupi.

V Düsseldorf potujejo top managerji in na ta sejem so prišli iz 188tih držav,« je še pojasnil Werner Matthias Dornscheidt, generalni direktor Messe Düsseldorf GmbH.

Porast obiskovalcev in razstavljalcev iz Azije Število, 76 %, mednarodnih obiskovalcev, v zadnjih štirih letih je naraslo za 16. To številko lahko pripišemo azijskim obiskovalcem, saj jih je 17 % prišlo s tega kontinenta (2012: 13.6 %).

Tu je Indija zavzela največji delež s 5 %, sledi ji Kitajska s 3 %. Vodilne evropske države so bile Italija, Francija, Nizozemska in Anglija. »To pomeni, da Drupa povečuje globalno tržno pomembnost in je vodilni sejem za industrijo tiska na svetu,« so pokomentirali rezultate po sejmu.

Raznovrstnost dogodkov, delavnic in seminarjev pritegnila obiskovalce Visoka pričakovanja je izpolnil program s spremljajočimi strokovnimi dogodki v obliki treh stebrov: Drupa kubus, Drupa park inovacij in 3D tisk. Eden od dveh obiskovalcev sejma je pokazal zanimanje za različne oddaje in predavanja. Drupa kubus, ki je obsegal razne dogodke in kongrese, je bil sprejet zelo entuziastično.

Skoraj 3.500 obiskovalcev je napolnilo kubus med 11 sejemskimi dnevi, da bi poizvedeli več o naboru različnih vsebin. Kreativni dan, ki ga je organiziral sejem Düsseldorf v sodelovanju s podjetjem W&V in je nagovarjal tržnike ter kreativne delavce, je bil razprodan.

Naslednja Drupa bo, tradicionalno poteka vsake 4 leta, od 23. junija do 3. julija 2020.

»Industrija, ki ji služimo danes išče drastične izboljšave produktivnosti z inovacijami, storitvami in z odnosi med ljudmi. Poleg tega pa digitalizacija embalažne oskrbovalne verige utira pot v prihodnost.« Canon, Jeppe Frandsen, izvršni podpredsednik »Canon je prišel na Drupo 2016, da bi demonstriral obseg in globino svojih zmožnosti na način, ki odraža realno poslovanje naših strank.

Naše aplikacije prinašajo občutno dodano vrednost, še posebej v območjih komercialnega tiska in založništva.« EFI, Guy Gecht, generalni direktor

Podjetje Bograma je predstavilo najnovejši rotacijski stroj za rezanje BSR 550 »basic«. Stroj je primeren za rezanje, perforiranje, luknjanje in reliefno tiskanje za različne izdelke, kot so embalaža, etikete, pisma, prezentacijske mape.

Tako z offset kot iz digitalno potiskanega materiala. Stroj ima nov nalagalni sistem, nov ločevalnik za odpadni material in dostavni del. Hitrost je 8000 ciklov na uro.

Esko, Udo Panenka, predsednik

Heidelberger Druckmaschinen AG, Gerold Linzbach, generalni direktor »Prejeli smo veliko povpraševanj po naših industrijskih tiskarskih strojih in presegli cilje, ki smo jih imeli. Avtomatizacija offset tiska je prinesla številne nove posle. Uspeh smo poželi tudi s performativnimi stiskalnicami. Skupaj s podjetjem Fuji smo postavili nove standarde v industrijskem digitalnem tisku.« Landa, Benny Landa Digital Printing, predsednik »Drupo 2016 si bomo zapomnili zaradi tranzicije industrije iz klasičnega tiska na digitalni tisk. V preteklosti so prodajalci skušali prepričati kupce, da je digitalni tisk edina prava smer, letos pa je bila situacija prvič obrnjena. Vsi so zahtevali digitalni tisk. Zdi se, da so vodilni na trgu – embalažerji, založniki, komercialni tiskarji – prišli do spoznanja, da je digitalni tisk prava stvar.«

Embalažna novica Zelenega omrežja

Nekaj novosti s sejma

»Edinstvena prodajna točka na Drupi je zagotovo razstava proizvodnih strojev v obratovanju.

To omogoča obiskovalcem, da sledijo in ocenijo celoten proizvodni proces. Prednost, ki je ne ponuja noben drug sejem na svetu.« »Na šestih inspiracijskih conah so obiskovalci lahko videli inovacije, ki izboljšujejo korake tipičnega embalažnega proizvodnega procesa.

Demonstracijo integriranega proizvodnega procesa so mnogi obiskovalci našega razstavnega prostora pozdravili z navdušenjem. Neverjetno število obiskovalcev je preseglo naša pričakovanja tako s sklenjenimi posli kot glede novih kontaktov.«

110

13 Bobst, Jean-Pascal, generalni direktor

»Sejem je bil lepo prizorišče za ponazoritev naših 3D tehnoloških rešitev za tisk. Sklenili smo tudi kar nekaj poslov s kupci, ki razumejo, da je uporaba 3D tiska prihodnost, ki daje novo dimenzijo njihovemu poslovanju in ponuja priložnost za rast.«

Podjetje Mosca je predstavilo popolnoma avtomatizirane stroje za ovijanje UATRI-2 XT, SoniXs TR-6 Base in Pro. Med drugim so predstavili tudi novo ECO-Strap folijo, ki je izdelana iz razgradljive bioplastike. Prednosti njihovih ovijalcev so v daljinskem upravljanju, enostavni diagnostiki, hitrih posodobitvah programske opreme in poročilih o stanju, ki so le en klik stran.

Enostavna rešitev za uporabnike.

Embalaža za kontejnerske prevoze, ki nadomešča lesene zaboje

Embalaža

Izjave udeležecev

Da bi se še bolj približali ciljem trajnostnega razvoja, so v nemškem podjetju Tricor AG, ki ga v Sloveniji zastopa hčerinsko podjetje Siscor d.o.o., razvili GLT embalažo. GLT (Grossladungsträger) omogoča podjetjem optimalno izkoristiti prostor v kontejnerju ob hkratnem nalaganju v več nivojih. Zaradi posebne konstrukcije lahko škatle zdržijo izjemne teže, tudi do 2 toni dinamične obremenitve.

Razvitih je osem standardnih dimenzij, ki se jih da dobiti tudi v manjših količinah. Glavne prednosti: enostavna uporaba (ready to use), nizka cena v primerjavi z leseno embalažo, narejena posebej za prekomorske transporte.

Siscor d.o.o. www.siscor.si

Na Drupi sta podjetji Smurfit Kappa in HP potrdili sodelovanje za nadaljnji razvoj tiskarskega stroja HP PageWide C500 Press, ki bo ponudil fleksibilno in industrijsko tiskarsko rešitev za karton. Omogočen bo direkten tisk na karon v offset kvaliteti z visokim učinkom sijaja ter s prilagodljivostjo digitalni tehnologiji.

Tiskarski stroj bo prišel na trg leta 2018.

54. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 20. – 25. 8. 2016, Gornja Radgona

avgust 2016

Promocija

Massivit 3D Printing Technology, Lilach Sapir, vodja marketinga

Z nadomestkom za biopolimer zmanjšali količino materiala Kaj daje specializacija v oblikovanju plastike? Odgovor daje skupina RPC. Skupina RPC je bila osnovana iz petih podjetji v Veliki Britaniji.

Kasneje se je razširila po vsem svetu. Trenutno so prisotni v 29-ih državah s 130 poslovalnicami in proizvodnimi obrati, imajo 24 oblikovalskih in inženirskih centrov, zaposlujejo 18.500 ljudi. O razvoju biopolimerov in zmanjšanju količine uporabljenega polimera posamezne plastenke, o inoviranju ter različnih tehnologijah predelave plastike, o novi embalaži za barve podjetja Jub, o najnovejši IML tehnologiji dekoriranja, o okoljskem vidiku plastike in stanju industrije plastike v svetu smo se pogovarjali z direktorjem prodaje podjetja RPC Promens Davidom Bakerjem.

Skupina RPC je unikatna v ponudbi embalažnih rešitev, saj uporabljamo vse glavne tehnologije za predelavo plastičnih materialov.

Ta specializacija prav zaradi individualnega strokovnega znanja posameznega podjetja, specifičnosti tehnologij in trgov omogoča skupini, da zagotavlja rešitve, ki so v skladu z natančnimi zahtevami kupcev na celotnem krogu končnih trgov in aplikacij. Lahko smo fleksibilni, saj nam ni potrebno prodati le ene tehnologije ali proizvodnega procesa, temveč lahko izdelujemo embalažo in izdelke, ki zadovoljijo vse potrošnikove potrebe.

Pri podjetju RPC Promens Consumer Nordics ste razvili prvo litrsko plastenko iz biopolimera, ki ne bazira na olju. Proizvedena je iz sladkornega trsa. Kakšen je bil tehnološki proces razvoja te embalaže?

Pri podjetju RPC Promens Consumer Nordics smo v zadnjih letih zaznali povečano povpraševanje po embalaži z nizkim okoljskim odtisom. To potrjujejo tudi različne raziskave trga. Na primer študija Euromonitorja »Global Consumer Trend«. Zato smo pričeli z raziskavo različnih tipov bio-polimerov in ugotovili, da je Braskems Green PE najbolj primeren za našo proizvodnjo. Vendar smo želeli več. V sodelovanju s podjetjem Scanfill, ki ima sedež na Švedskem, smo našli možnost, da zmanjšamo uporabo količine polimera tako, da mu dodamo posebni mineral kot nadomestek za polimer.

Količino uporabljenega polimera na plastenko smo zmanjšali za 30 – 40 %. Trenutno smo v fazi testiranja. Če bodo rezultati ugodni, bomo prve plastenke lansirali na trg že konec leta 2016. Projekt razvijamo skupaj s švedskim podjetjem Dairy Skånemejerier, kjer so posebej pozorni, koliko vplivajo na okolje. Po predstavitvi plastenke iz biopolimera na trgu smo prejeli veliko povpraševanj in smo v dialogu s številnimi potencialnimi kupci.

Za podjetje Challs ste izdelali posebno embalažo z dvema prekatoma za njihovo čistilo za odtoke. Imenovali ste jo Buster Deep Clean Foamer. Kako embalaža veča uporabnost izdelka?

foto: arhiv podjetja

Za oblikovanje embalaže uporabljate vse tehnologije preoblikovanja plastike. Od razteznega oblikovanja s pihanjem do toplotnega in rotacijskega oblikovanja in oblikovanja z brizganjem. Kako snujete razvoj embalaže in komunikacijo s kupci?

David Baker

Urška Košenina

Plastična embalaža iz biopolimerov

14 110

Embalaža avgust 2016

Plastična embalaža iz biopolimerov

Embalaža omogoča, da sta dve tekočini v ločenih prekatih in se zmešata, ko je to potrebno.

Poleg tega ima embalaža zapiralo, ki otrokom onemogoča odpiranje embalaže, saj bi vsebina lahko škodila njihovemu zdravju. Material, ki smo ga uporabili, je polietilen visoke gostote (HDPE). Embalažo smo izdelali s tehnologijo ekstrudiranja in razteznega oblikovanja s pihanjem, pokrovček pa z brizganjem. Rokav z etiketo okoli plastenke omogoča, da je dekorirana stroškovno učinkovito.

Za podjetje Jub iz Slovenije ste izdelali plastična vedra za barvo. V čem je posebnost tega vedra?

Oba vedra, 2.5 l Paintainer® in 15 l SuperOval™, sta iz polipropilena, izdelana s tehnologijo brizganja. Embalaža je pripomogla k promociji izboljšane kvalitete novih barv. Prebudila je interes med potrošniki. Sprememba embalaže je najbolj vidna oblika trženjske učinkovitosti.

Danes je velik izziv za proizvajalce plastične embalaže pregrada v embalaži za hrano.

Podaljša rok uporabe hrane. Tudi na tem področju inovirate. Katere proizvodne tehnologije so najprimernejše? O kakšnih podaljških rokov uporabe govorimo? Kateri del prehrambnega sektorja je najbolj zainteresiran za to vrsto embalaže?

Več na www.zelenaslovenija.si/

Med 20. in 25. avgustom bosta na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni sočasno potekala 20. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak in 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.

Med razstavljavci bodo številni mednarodni ponudniki pakirnih in embalažnih rešitev, med njimi tudi eden največjih proizvajalcev polietilenskih folij in polipropilen tkanih vrečk v Egiptu. Podeljen bo tudi 36.

Slovenski oskar za embalažo.

Kot pravi Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja sejma Inpak in vodja ocenjevanja več kakovosti v sklopu Pomurskega sejma, so prijave za sodelovanje na tekmovanju odvisne predvsem od gibanja na tržišču. Globalizacija na eni strani pomeni več uvoza standardizirane embalaže, ki na natečaju ne sodeluje, na drugi strani pa spodbuja ustvarjalce embalaže, da na trgu konkurirajo z izvirnimi rešitvami in znanjem.

Med 20. in 25. avgustom se bodo v Gornji Radgoni zbrali ponudniki embalaže, pakiranja in označevanja, logistike idr. Kdo prevladuje med razstavljavci in katere novosti bodo predstavili?

Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, letos dvajseti, organiziramo hkrati s sejmom Agra od leta 2008. Številni izmed partnerjev kmetijsko-živilskih podjetij so namreč tudi partnerji ponudnikov embalaže, pakiranja in logistike. Med razstavljavci bi izpostavil naslednje. Mipro d.o.o. ponuja aparate ter jeklene, plastične, tekstilne, papirne in druge materiale za pakiranje. Comark d.o.o. in Paklog d.o.o. iz Slovenije ter Ecotec d.o.o. iz Hrvaške nudijo leseno transportno embalažo ter pakiranje v različne folije. Ego-team d.o.o. iz Slovenije, Celtex s.p.a., Italija, Weck Dosen, Nemčija, in Hot form, Italija, predstavljajo Celtex papirno galanterijo ter Weck, stekleno in eko embalažo.

Makoter d.o.o. nudi embalažo za papirne in prehranske izdelke, tehnično folijo in nosilne vrečke. LC Packaging TPI krt, Madžarska, se predstavlja z embalažo iz papirja, kartona in lepenke. Sipal, Nacionalni paletni komite Slovenije, Združenje za promet, GZS predstavljajo EPAL euro paleto kontrolirane kakovosti, ki je neomejeno izmenljiva po vsem svetu, je iz naravnih surovin in ima nevtralno CO2 bilanco.

Jedinstvo - Kartonaža d.o.o., Hrvaška, ponuja različne vrste kartonske embalaže, hrvaška Stražaplastika pa plastično nosilno in drugo embalažo. Kot zanimivost naj omenim, da se predstavlja tudi Al Ahram Co. for trading & industry iz Egipta, ki je ena največjih tovarn za proizvodnjo polietilenske folije in polipropilen tkanih vrečk v Egiptu in na Bližnjem Vzhodu.

Skupaj s sejmom Inpak bo potekal tudi 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki bo posebno pozornost namenil mednarodnemu letu stročnic. Zakaj stročnice?

Agra je najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v sosedski regiji Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, njegov vpliv pa sega tudi globoko v države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, v Evropo in svet.

Kot tak je močno vpet v aktualno mednarodno gospodarsko in politično dogajanje na področju zdrave prehrane, pridelane in predelane na način, zdrav za okolje. Združeni narodi so na 68. generalni skupščini razglasili leto 2016 za

15 110

Embalaža

Boris Nicolas Erjavec

foto: arhiv podjetja

Globalizacija je lahko spodbuda za izvirne ustvarjalce embalaže

Mednarodno leto zrnatih stročnic, saj so te za prehrano svetovnega prebivalstva pomembne v vseh strateških segmentih, ki jih podpira sejem Agra. Organizatorji in sodelujoče institucije smo se zato vključili v ozaveščanje javnosti o prehranskih koristih zrnatih stročnic, njihovem pomenu v trajnostni pridelavi hrane in pomenu za splošno prehransko varnost.

Pomembno je izkoriščanje njihovih beljakovin, vključenost v kmetijski kolobar ter povečanje njihove pridelave za boljšo lokalno in globalno oskrbo.

V sklopu sejmov Inpak in Agra bo podeljen tudi 36. Slovenski oskar za embalažo. Tokrat je nominirancev šest. Kakšno je zanimanje za embalažnega oskarja, narašča ali upada, in kaj naziv prinaša zmagovalcu?

Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, današnji mednarodni sejem Inpak, je bil na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni prvič organiziran leta 1982 kot nadaljevanje mednarodnih razstav embalaže, ki so bile organizirane v Ljubljani leta 1955, 1957 ter 1959. Od leta 1986 smo v Gornji Radgoni nadaljevali tudi tradicijo natečaja Slovenski oskar za embalažo, ki ga je uvedla Trgovinska zbornica Slovenije leta 1956. Natečaj poteka že vrsto let pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije.

Tudi letos, 22. avgusta, bodo na sejmu Agra in Inpak podeljena priznanja izdelkom, ki so bili nominirani in nagrajeni s priznanjem Slovenski oskar za embalažo. Sodelovalo je 12 prijaviteljev s 15 modeli embalaže. Zanimanje za sodelovanje na natečaju je konstantno. Nihanja v številu prijavljenih vzorcev so odvisna predvsem od gibanj na tržišču, prevzemov najpomembnejših slovenskih proizvajalcev embalaže s strani tujih podjetij ter tržnih strategij oblikovalcev, proizvajalcev, uporabnikov in ponudnikov embalaže. Globalizacija na eni strani pomeni več uvoza standardizirane embalaže, ki na natečaju ne sodeluje, po drugi strani pa spodbuja ponudnike izdelkov in storitev, da na slovenskem in svetovnem tržišču konkurirajo z lastnim, izvirnim znanjem. Slovenski oskar za embalažo je tradicionalno in prestižno priznanje, ki potrjuje odličnost prijavitelja in nagrajenega izdelka ter veča njun ugled na domačem in tujih tržiščih.

Razen tega pa je Slovenski oskar za embalažo tudi pomembna referenca za tekmovanje na drugih mednarodnih natečajih in trgih.

avgust 2016

Promocija

Zeleno omrežje

16 110

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Aerodrom Ljubljana uspešno obnovil dva certifikata Okoljska prizadevanja Aerodroma Ljubljana so bila v minulih dneh nagrajena z obnovitvijo certifikatov Aiport Carbon Accreditation in Evropske zelene pisarne. V okviru pobude Združenja evropskih letališč (ACI Europe) že nekaj let sodelujemo v mednarodni certifikacijski shemi Airport Carbon Accreditation. Njen namen je zmanjševanje toplogrednih plinov na letalskem področju. Leta 2013 smo prvič izračunali svoj ogljični odtis (za leto 2012) in na prvi stopnji uspešno opravili certificiranje Airport Carbon Acrediatation. Po obnovitvi leta 2014 nam je certifikat lani uspelo nadgraditi na drugo raven in ga na njej letos tudi obdržati. Aerodrom Ljubljana svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje nadgrajuje tudi z ukrepi za ozelenjevanje pisarne, za kar je leta 2013 prejel certifikat Evropske zelene pisarne (EGO), ki ga je v letošnjem in preteklih letih uspešno obnovil.

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

Belinka Tophybrid za premazovanje vseh vrst lesa

obnovljivih virov. Hibridna sestava veziva in ostale visokokakovostne sestavine nove lazure Belinke Tophybrid zagotavljajo globoko vpijanje lazure v les, svetlobno in UV obstojnost, vodoodbojnost ter paroprepustnost zaščitnega filma. Visoka odpornost proti vremenskim in ostalim zunanjim vplivom okolja ohranja dolgotrajno obstojnost zaščitnega filma in lesa.

Po premazovanju ostaja naravna struktura lesa vidna. Belinka Tophybrid je na voljo v 9 različnih niansah ter v brezbarvni.

Belinka belles d.o.o. www.belinka.si

Čistimo zeleno

Potrošniki že kar nekaj časa stremijo k uporabi eko izdelkov, takšnih, ki ohranjajo naravo ter varujejo naše zdravje. S spremembo zakonodaje, ki dovoljuje certificiranje koncentriranih čistil in ne samo razredčenih, kot je bilo do sedaj, smo se v Bentu odločili, da razširimo ponudbo s čistili, ki so opremljena z evropskim znakom za okolje (eko marjetica). Ta zagotavlja, da je proizvod v celotnem ciklu - od pridobivanja surovin do končnega recikliranja embalaže prijazen okolju. Iz našega programa bi izpostavili Sensitive cleaner lemon. Z izbiro tega čistila izberemo zeleno, okolju prijazno sredstvo, s katerim učinkovito, brez lis, očistimo vse trde, vodo obstojne površine ter v prostor vnesemo svežino, obenem pa varujemo okolje. Med tovrstnimi izdelki v naši ponudbi sta tudi Blue star, ki je vsestransko čistilo, in higienski papir.

Tudi v prihodnje bomo stremeli k povečanju takšnih artiklov, ki bodo opremljeni z okoljsko marjetico, saj nam je mar za okolje.

Bent excellent d.o.o. www.bent.si

avgust 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716 Lesu, ki je izpostavljen vremenskim vplivom, je treba nameniti posebno pozornost. Zato strokovnjaki pri Belinki priporočajo, da se na les najprej nanese Belinka Impregnant, nato pa še Belinka Tophybrid, s čimer se zagotovi najboljše rezultate tako pri zaščiti kot pri dizajnu. Skrbno izbrane sestavine lazure Belinka Tophybrid so v veliki meri narejene na osnovi

Družba BTC prva v Sloveniji s certifikatom ISO 55001 Družba BTC je prva v Sloveniji prejemnica certifikata ISO 55001:2014 – za sistem upravljanja s premoženjem. Tega je po uspešno opravljeni presoji poslovne enote BTC PROP podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje

BTC d.d. www.btc.si

MOSove svetovalnice za optimalne energetske rešitve

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

Religi – okolju prijazna rešitev za cerkve Religi je blagovna znamka ekoloških elektronskih svečnikov, ki so jo razvili v podjetju Emma, inovativnem družinskem podjetju z več kot 45letno tradicijo.

Svečnik Religi je ekološka rešitev, ki na inovativen način povezuje tradicijo in simboliko – omogoča, da prižgemo svečko v spomin na preminule ali za uresničitev želja in to brez ognja, dima, voska in saj.

V svečniku Religi je 64 elektronskih svečk, ki svetijo z najnovejšo LED tehnologijo. S tem pomembno prispevajo k skrbi za okolje, saj so energetsko varčne, s prihrankom energije do 85 odstotkov. Svečke so zaščitene s steklom in ne zahtevajo čiščenja, ohišje pa je izdelano iz lesa. Religi je tako odlična, okolju prijazna rešitev za cerkve, kapelice, bolnišnice in druge ustanove. Svečniki Religi že stojijo v številnih cerkvah po Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Angliji, Braziliji, Nigeriji in Avstraliji.

okolje

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Zidne barve Spektra

Zeleno omreŽje

MOS, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki bo letos na celjskem sejmišču od 13. do 18. septembra, prinaša številne novosti, ki bodo še obogatile ponudbo največjega tovrstnega sejma v regiji. Še posebej bodo na svoj račun prišli vsi, ki gradijo ali obnavljajo svoj dom, hišo ali stanovanje, saj bo na 49. MOS najbolj celovita ponudba storitev in izdelkov s tega področja. Organizator je poskrbel še za večjo ponudbo pohištva, kulinarike ter kampinga in karavaninga. V sejemski dvorani J bodo obiskovalci v svetovalnici lahko dobili odgovore na vprašanja, kako se lotiti gradnje ali obnove

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Izkoristite spodbude Eko sklada in prihranite

Pri izvajanju okoljskih naložb so investitorjem na voljo spodbude Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada: ugodni krediti za okoljske naložbe občanov, pravnih oseb, s.p. in zasebnikov (obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,3 %) ter občin (obrestna mera:

110

trimesečni EURIBOR + 1,0 %); nepovratna sredstva (subvencije) občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti (več) stanovanjskih stavb, za naložbe v električna vozila, pravnim osebam za naložbe v električna vozila, občinam za naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb in nakup novih vozil za javni potniški promet na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, ter socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Občani lahko izkoristijo tudi možnost pridobitve brezplačnega nasveta energetskih svetovalcev mreže Ensvet, ki jo financira Eko sklad (brezplačna tel. št.: 080 1669).

Izdelava zidnih barv skupine Helios poteka po modernem tehnološkem postopku, ki minimalno obremenjuje okolje. Vsi procesi so vodeni v skladu s standardom ISO 9001:2008, okoljsko odgovorno ravnanje pa potrjujemo z izpolnjevanjem zahtev po standardu ISO 1400:2004. Zidne barve iz družine Spektra so izdelane na osnovi disperzijskih veziv in v skladu z evropsko direktivo o vsebnosti hlapnih organskih spojin (2004/42/CE), vsebujejo jih le minimalno količino. Prav tako ne vsebujejo zdravju nevarnih snovi, definiranih v REACH zakonodaji, kar izkazujemo tako z varnostnimi listi kot informacijami na etiketi. Sestava zidnih barv Spektra je prijazna do uporabnikov in okolja. Spektra Classic je bela disperzijska barva za dekoracijo in zaščito manj obremenjenih notranjih stenskih in stropnih površin.

avgust 2016

(SIQ), in sicer za kakovostno upravljanje nepremičnin in premoženja poslovnih partnerjev.

Družba BTC je ena prvih s tem certifikatom tudi v mednarodnem združenju certifikacijskih organov za ocenjevanje sistemov vodenja IQNet. Poslovna enota BTC PROP, ki deluje pod okriljem družbe BTC, uspešno trži znanje in rešitve za premagovanje izzivov lastnikov nepremičnin, in sicer v okviru treh ključnih segmentov: upravljanje nepremičnin, upravljanje premoženja in priprava prilagojenih rešitev za poslovne partnerje. Družba BTC tako upravlja lastne nepremičnine in nepremičnine drugih lastnikov. Skupna izmera vseh nepremičnin v upravljanju znaša več kot milijon kvadratnih metrov. Več na www.misijazeleno.si.

hiše, katere postopke je potrebno izvesti pred začetkom gradnje, kako se lotiti prenove mansarde idr. Svetovali bodo strokovnjaki Mojmojster.net. V sejemski dvorani K bodo neodvisni svetovalci Ensvet odgovarjali na vprašanja, kako se lotiti izvedbe ukrepov za energetsko sanacijo stavb, kakšna sredstva za to so na voljo na Eko skladu, kako se lotiti odprave vlage iz objektov, sanacije fasade in rabe deževnice. V sejemski dvorani E pa bodo različni strokovnjaki svetovali o načrtovanju notranjega prostora, uporabi barv, materialov, luči, katero pohištvo izbrati idr.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 110

okolje

Spektra Fresh&Easy je toplo bela disperzijska barva za dekoracijo in zaščito manj obremenjenih notranjih stenskih in stropnih površin.

Vsebuje mikroinkapsulirano dišavo jasmina, ki se daljši čas enakomerno sprošča v prostor in ga bogati s svežim vonjem. Spektra Extra je snežno bela disperzijska barva za dekoracijo in zaščito notranjih stenskih in stropnih površin.

Predstavlja najvišji standard notranje zidne barve v svojem razredu.

Kam s kosovnimi odpadki ob obnovi poslovnih prostorov

Helios TBLUS d.o.o. www.helios.si

avgust 2016

Medeni petek pred Hotelom Park Ljubljana

V sklopu zelene Ljubljane je bil mesec julij posvečen biodiverziteti ter čebelam. Ker Hotel Park Ljubljana nudi dom ne le hotelskim gostom, pač pa tudi dvema čebeljima družinama, je bila njihova ponudba v tem mesecu še bolj medena. Za njihove čebelice skrbi urbani čebelar Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani Čebelar. Čebele, ki domujejo na strehi Hotela Park, so najvišje živeče urbane čebele.

Na strehi imajo posajen tudi svoj urbani vrtiček z medonosnimi rastlinami, da imajo na voljo tudi domačo pašo. Točili so že svoj prvi med, ki je po besedah Gorazda odličen. Na Medeni petek so se med drugim na ploščadi pred Hotelom Park na sejmu predstavili posamezniki in društva, ki so na svoj način povezani s čebelami. Iz ust čebelarskih strokovnjakov so obiskovalci spoznavali skrivnosti čebel in celoten proces, ki je potreben za nastanek medu in ostalih izdelkov. V živo so lahko spoznali urbane čebele in se posladkali s 100 % domačim in naravnim sladoledom. Dan se je zaključil z ogledom kratkega filma in naravoljubnimi mislimi Katarine Čuk ter odhodom na zadnji ogled čebel, za kar je vedno veliko zanimanje. »Četudi ste zamudili to prijetno medeno druženje, nas lahko obiščete kadarkoli, poizkusite naš odličen domači sladoled ali pa vas od ponedeljka do petka (med 13.00 in 14.00) z veseljem odpeljemo na streho in predstavimo našo trajnostno usmerjenost in čebele, ki so pomemben del naše zgodbe,« zaključuje direktorica hotela Park Urša Malovrh.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Podjetja in organizacije se v toplejših mesecih pogosteje odločajo za večje ali manjše obnove in čiščenja poslovnih prostorov. Zamenjajo poškodovano sanitarno opremo ali zavržejo obrabljene kose pohištva. Kosovni odpadki, ki nastanejo ob čiščenju, obnovi ali selitvi, ne sodijo v zabojnike za mešane komunalne odpadke. Družba Interseroh zato podjetjem in organizacijam omogoča ustrezen odvoz kosovnih odpadkov na deponijo ter jim nudi individualne rešitve prevzemov, ne glede na količino in kraj nastanka odpadkov. Za kosovne odpadke poskrbijo skladno z veljavno zakonodajo, podjetju ali organizaciji pa ob tem izdajo vse ustrezne dokumente. Vodja logistike Rutar Marketing d.o.o. Benjamin Marko pojasnjuje: »Pri prenovi našega centra v Mariboru smo s podjetjem Interseroh zelo dobro sodelovali – odzivnost je bila takojšnja. Večkrat smo se za odvoze dogovarjali celo na isti dan, kar nam je zelo olajšalo planiranje same prenove, pri kateri je nastala precejšnja količina kosovnih odpadkov.« Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Jupol Bio Silicate – barva, primerna za alergike

V zadnjih desetletjih pogostost alergijskih obolenj narašča in kar 35 % populacije v Evropi naj bi imelo vsaj občasne simptome alergijskih bolezni. Z alergijami se spopada že vsak četrti otrok, mlajši od 10 let. Ker preobčutljivost na kemikalije postaja vse večja težava, so v Jub-u razvili notranjo barvo Jupol Bio Silicate, ki je

primerna za uporabo v prostorih, kjer bivajo ljudje z alergijami. Barva Jupol Bio Silicate ne vsebuje snovi, ki običajno lahko sprožajo alergijske reakcije. Zaradi visoke pH vrednosti, ki je izredno neugodna za razvoj in življenje mikroorganizmov, ne potrebuje dodatka konzervansov. Notranja barva Jupol Bio Silicate je prvi slovenski izdelek s potrdilom inštituta ECARF. Fundacija ECARF je bila ustanovljena leta 2003 in podpira klinično znanstveno delo na inštitutu Charité, največji univerzitetni kliniki v Berlinu. Klinična študija je bila izvedena v laboratorijih, kjer so na plošče nanesli barvo Jupol Bio Silicate. Pri osebah s potrjeno diagnozo zmerne ali hude astme, ki so bile v zaprtem prostoru izpostavljene barvi Jupol Bio Silicate, so po končani izpostavitvi ocenjevali vpliv na oči, nos in pljučno kapaciteto. Nobena od testiranih oseb pri merjenih parametrih ni imela reakcije, zato je inštitut ECARF barvo Jupol Bio Silicate ocenil kot odlično.

Jub d. o. o. www.jub.si

Rastlinska čistilna naprava Kaštelir 1.900 PE

RČN je bila posneta eno leto (07. 05. 2016) po zasadnji rastlin.

Rastlinska čistilna naprava (RČN) Limnowet® je bila zgrajena in zasajena aprila 2015. Zgrajena je za skupek naselij v občini Kaštelir-Labinci v hrvaški Istri in je trenutno največja RČN na Balkanu. Poleg RČN bodo zgrajene tudi trstične grede, na katere se bo odlagalo mulj iz usedalnika. Skupna površina gred RČN je 4.500 m2, sestavljena pa je iz 5 polj. Trenutno je na RČN priključenih približno 900 PE, vendar se številka počasi zvišuje, saj vseh priključkov na glavni kanalizacijski vod še ni bilo vzpostavljenih. Prečiščeno vodo bodo lahko lokalni kmetje uporabljali za zalivanje in namakanje bližnjih nasadov oljk, zelenic, sadnega drevja, saj v poletnem času obstaja resen problem pomanjkanja vode. RČN je zelo uspešno prestala 6-mesečno poskusno obratovanje. 12 zaporednih meritev v okviru poskusnega obratovanja se je gibalo v povprečju vrednosti: Vrednost KPK BPK 5 suspendirane snovi

Uspešnost meritev 96,9 % 96,7 % 97,8 %

Limnos d.o.o., www.limnos.si

19 Pri Oven Elektro Maribor, d.o.o., se zavedamo posledic onesnaževanja okolja. Naš prispevek k ohranjanju okolja so visoko kakovostni produkti in osveščanje javnosti v obliki klubskih dogodkov, s katerimi na zabaven in poljuden način predstavimo naše delo, cilje, prizadevanja in pobude. Klub Oven je trinivojski projekt ustanovljen v začetku leta 2015. Temelji na osveščanju širše javnosti o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije preko klubskih dogodkov, družbenih omrežij in Info točke. Za takšno unikatno obliko promoviranja podjetja in povezanih produktov smo se odločili predvsem zaradi številnih netočnih informacij o OVE in URE, ki se množično pojavljajo v medijih. Za nami je že 16 energetsko-kulturno-izobraževalnih dogodkov, ki smo jih oblikovali z različnimi strokovnjaki, javnimi zavodi, inštitucijami in društvi. V temah smo se lotili recikliranja in ponovne uporabe izdelkov, predstavili električno mobilnost in mobilnost po reki Dravi, izvedeli več o okolju prijazni arhitekturi in trajnostni gradnji, pripravili ekološko zabavo v središču mest ter se podučili o različnih oblikah onesnaževanja okolja. Dogodke smo organizirali na različnih lokacijah, predvsem v središču mesta Maribor, saj želimo na ta način pripomoči k oživitvi mesta. Za tiste, ki si naših dogodkov ne morejo ali ne utegnejo ogledati v živo, je na voljo neposredni prenos preko spleta.

Oven Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

EMAS – družbeno odgovorno okoljsko poročanje Evropska unija izvaja uredbo o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) že od leta 1995. EMAS (ECO - Management and Audit Scheme) nadgrajuje ISO 14001, ki je njen sestavni del, z zahtevo po transparentnem in verodostojnem poročanju organizacij o svojem okoljskem delovanju ter zahtevo po popolni skladnosti z okoljsko zakonodajo. Nova izdaja standarda ISO 14001, ki je izšla septembra 2015, bo vključena v prilogo II uredbe (zahteve

HE Brežice nadzorovana s strani naravovarstvene stroke HE Brežice je prva hidroelektrarna na Savi s tako velikim številom nadomestnih habitatov in naravovarstvenih ukrepov, katerih izvedbo je treba skladno z Uredbo o DPN HE Brežice spremljati in nadzirati s strani naravovarstvene stroke. Oblikovala se je skupina strokovnjakov za posamezna področja, ki redno spremlja izvedbo posameznih ureditev.

Podjetje Savaprojekt je z ekipo odgovornih nadzornikov prevzelo vlogo odgovornega koordinatorja ter posrednika med gradbeno (inženir gradnje in izvajalec posameznih ureditev) in naravovarstveno stroko (tako s strokovnjaki za posamezne rastlinske in živalske vrste kot tudi z Zavodom RS za varstvo narave). Hkrati podjetje zagotavlja strokovnjake za nadzor določenih

za sistem) ob njeni novi izdaji (predvidoma v začetku leta 2017). Takrat se bo spremenila tudi priloga I uredbe (začetni okoljski pregled).

EMAS ostaja pojem za okoljsko odličnost, saj ohranja dodatne zahteve za izpolnjevanje zakonskih zahtev, obvezno zavezanost za stalne izboljšave okoljske uspešnosti, komunikacijo z javnostjo in sodelovanje zaposlenih. Ko organizacije uskladijo sistem ravnanja z okoljem z zahtevami uredbe in izdelajo verodostojno, transparentno in celovito okoljsko poročilo, vse to preveri okoljski preveritelj. SIQ je edini akreditirani preveritelj v Sloveniji. Po pregledu preveri okoljsko delovanje organizacije še ARSO (Agencija RS za okolje). Če so izpolnjene vse zakonske obveze, vpiše organizacijo v register EMAS. V Sloveniji je v register EMAS vpisanih deset organizacij.

Zeleno omreŽje

25 let podjetja Saubermacher - Komunala

V letu 2016 v podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. obeležujemo 25 let delovanja. Lastniki so se za ustanovitev podjetja leta 1991 odločili zaradi odličnih rezultatov pilotnega projekta ločenega zbiranja odpadkov, s katerim se je začelo leta 1990 v mestu Murska Sobota in nekaterih primestnih naseljih. Z aktivnostmi GJS zbiranja komunalnih odpadkov danes pokrivamo 18 občin na levem bregu Mure, kar pomeni, da opravljamo

110

ureditev (krajinskega arhitekta, inženirja vodarstva in ekologa). Naravovarstveni nadzor se je izkazal kot pozitivna dodatna vrednost.

Do zaključka projekta se bo oblikoval model strokovnega delovanja naravovarstvenega nadzora, ki ga bo možno uporabiti tudi pri nadaljnjih izvedbah infrastrukturnih ureditev tako državnega kot regionalnega ali lokalnega pomena.

okolje

storitve za cca. 70.000 prebivalcev oziroma 2/3 pomurske regije. V podjetju je trenutno 50 zaposlenih, ob ustanovitvi jih je bilo 19. V voznem parku imamo čez 20 specialnih vozil in ponosni smo, da je, zahvaljujoč uvedenemu ločenemu zbiranju odpadkov v vseh občinah, osveščenost prebivalcev na izjemno visoki ravni. Poleg usmerjenosti k zdravemu naravnemu okolju stremimo tudi k zdravim odnosom z našimi zaposlenimi, kupci, dobavitelji, lastniki ter širšo in ožjo družbeno skupnostjo.

V vseh 25 letih smo rasli, se razvijali in danes je Saubermacher – Komunala podjetje z jasno vizijo in poslanstvom. Zaposleni delamo v skladu s prepoznanimi ključnimi vrednotami, ki so: usmerjenost k strankam, skrb za zaposlene, poslovna odličnost, gospodarnost in družbena odgovornost.

Zapisala: Blanka Kaker, Ocenjevanje sistemov vodenja SIQ, Slovenski institut za kakovost in meroslovje, www.siq.si

avgust 2016

Osveščanje javnosti v obliki klubskih dogodkov

20 110

okolje

Izboljšanje sistema ravnanja z okoljem Trajnostni razvoj lahko dosežemo le z uravnoteženim delovanjem okolja, družbe in gospodarstva. Pritisk na okolje je vedno večji zaradi podnebnih sprememb ter prevelike porabe naravnih virov. Hkrati pa se vedno bolj širi zavest, da je človeški razvoj odvisen od ohranjanja virov, na katerih temelji vsa naša produktivnost.

Zato družba zahteva izboljšano upravljanje s pomočjo večje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti za vse vpletene. Novi standard SIST EN ISO 14004:2016, Sistemi ravnanja z okoljem - Splošne smernice za uvajanje, podaja smernice pri vzpostavljanju, uvajanju, vzdrževanju in izboljšanju sistema ravnanja z okoljem.

Podane smernice so namenjene organizacijam, ki si prizadevajo sistematično upravljati svoje odgovornosti na področju ravnanja z okoljem in tako prispevati k trajnostnemu varovanju okolja. Standard bo organizacijam v pomoč pri doseganju predvidenih rezultatov sistema ravnanja z okoljem, ki bodo dodana vrednost za okolje, organizacijo in vse vpletene strani.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Septembrski poslovni dogodek Build Upon

avgust 2016

Niz poslovnih delavnic Build Upon se pregiba v drugo polovico. Naslednji, že četrti po vrsti, bo 15. septembra v Celju. Ker v tej regiji ni trajnostno zgrajenih primernih dvoranskih prostorov, je bila za izvedbo dogodka izbrana lokacija, ki je arhitekturno ter kulturno-zgodovinsko vrhunska, to so prenovljeni prostori Pokrajinskega muzeja v Celju, natančneje dvorana Barbare Celjske. Poslovni dogodki Build Upon se od splošnega sedaj pomikajo k specializiranim področjem. Na dogodku v Celju bodo tako pod drobnogled postavljeni energetski menedžment in pomen spremljanja porabe energije v novih in prenovljenih objektih, financiranje prenov in vsa druga s tem povezana vprašanja, kot so zavarovanje, prodaja ipd. Na dogodek bodo organizatorji pritegnili vrhunske slovenske izvedence za omenjena področja ter nekaj mednarodno priznanih strokovnjakov, ki bodo predstavili uspešne in inovativne modele financiranja novogradenj in prenov. Za več informacij spremljajte povezavo iz kode QR. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenia www.gbc-slovenia.si

Razglasili najboljše na natečaju Mladi v svetu energije

V sredini junija so se v Informacijskem središču GEN v Krškem zbrali najboljši učenci in dijaki, ki so v iztekajočem se šolskem letu raziskovali in ustvarjali na temo energije, elektrike in energetike v okviru projekta »Mladi v svetu energije«.

Na natečaj so prejeli več kot 80 različnih izdelkov – od maket, plakatov, risb, predstavitev, energetskih slovarjev. V natečaju je sodelovalo več kot 400 slovenskih otrok in mladostnikov.

Strokovno komisijo so najbolj navdušili učenci iz Velenja in Leskovca pri Krškem ter dijaki iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje, ki so pod mentorstvom Janje Čuvan pripravili video in grafično predstavitev energetskega slovarja in prejeli 1. nagrado med raziskovalci. Namen projekta Mladi v svetu energije je ozaveščanje učencev in dijakov ter učiteljev osnovnih in srednjih šol o trajnostnih in obnovljivih virih energije, nizkoogljični proizvodnji električne energije, zanesljivi oskrbi z električno energijo, o ukrepih za učinkovito rabo energije ter prihodnosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji in v svetu.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje gvo.sc-celje.si

Projekt FC CHP Future 2016 Šolski center Velenje sodeluje v programu Erasmus+ z nazivom FC CHP – Future, kar je okrajšava za »Fuel Cell Combined Heat and Pump – Future«. Cilj 24 mesecev trajajočega projekta je predstavitev uporabnosti gorivnih celic kot tehnologije prihodnosti v širši javnosti.

Osnovna aktivnost projekta je pilotna izvedba seminarja na temo uporabe ogrevalnih naprav z gorivnimi celicami kot obnovljivim energijskim virom. Nosilec projekta je Obrtna zbornica Osnabrück-Emsland, Nemčija, ostali partnerji pa podjetje Modern Learning iz Berlina, družinsko elektroinštalatersko podjetje Fraema iz Badojoza, Španija, Glasgow Clyde College, Velika Britanija in Združenje obrtnikov Južne Tirolske, Bolzano, Italija. Aktivnosti Šolskega centra Velenje obsegajo prilagoditev obstoječih učnih gradiv, razvoj vsebine seminarja za različne udeležence izobraževanj in za tehnično osebje v podjetjih, pomoč pri izdelavi e-gradiv

za izvedbo seminarja in vzpostavitev nacionalne mreže uporabnikov tehnologije gorivnih celic.

V projektu sodelujejo učitelji Strojne šole in Elektro in računalniške šole ter MIC. V okviru projekta smo na našem šolskem centru uredili (prevedli in prilagodili) spletno stran www.

Fuellcellknowhow.com, organizirali predavanja za dijake in študente. Pripravili smo prezentacije, ki opisujejo delovanje in način uporabe gorivnih celic za soproizvodnjo električne energije in toplote v stanovanjskih hišah.

Šolski center Velenje www.scv.si

Trpežne medovite trajnice Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič že od svojega nastanka, torej že desetletja, goji sadike trajnic v navadni vrtni zemlji in ne v šotnici, se pravi z materiali, ki niso obremenjeni z ogljičnim odtisom. Že od začetka gojijo le tiste vrste in sorte, ki ne zbolevajo in tako ne potrebujejo škropljenja s pesticidi. V zadnjih letih pa posebno skrb posvečajo uvajanju številnih trajnic (že blizu 400 vrst in sort), ki medijo in so uporabne pri zasajanju vrtov in javnih zelenih površin.

Zlasti pri urbanem čebelarjenju so takšne trajnice zelo pomembne, saj mnoge medijo tudi takrat, ko lesnate rastline (drevesa in grmovnice) ne medijo, medovite kmetijske kulture pa so običajno preveč oddaljene. Pri promoviranju sajenja medovitih trajnic sodelujejo tudi z nekaterimi občinami, urejevalci okolja, zlasti pa s Čebelarsko zvezo Slovenije. Tako njihove medovite in hkrati trpežne trajnice rastejo že v mnogih učnih medovitih vrtovih ob Slovenskih šolskih čebelnjakih, kjer čebelarji-mentorji vodijo čebelarske krožke in tako skrbijo za razvoj podmladka.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

21 Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Eden večjih projektov podjetja Saubermacher Slovenija, d.o.o., je bila v preteklem letu izgradnja Centra za nevarne odpadke v Kidričevem.

Konec decembra 2015 smo prejeli dovoljenje za poskusno obratovanje. Povsem prenovljen center uporabnikom nudi storitve, kot so obdelava kislin, baz, soli in drugih tekočih odpadkov s fizikalno-kemijskimi postopki, kjer zmanjšujemo nevarnostni potencial odpadkov, odpadke pripravimo za nadaljnjo termično ali snovno uporabo ali jih pripravimo kot surovino oziroma produkt; predobdelava odpadnih mineralnih olj in predobdelava halogeniranih in nehalogeniranih topil z namenom pripraviti jih kot surovino/produkt za snovno ali termično izrabo v industriji oziroma obratih nadaljnje predelave; obdelava razsutih odpadkov in muljev s fizikalno-kemijskimi postopki ter obdelava odpadkov iz pro-izvodnje, priprave, dobave in uporabe premazov (barv, lakov, emajlov), lepil, tesnilnih mas in tiskar-skih barv in ločeno zbrane tovrstne frakcije z namenom pripraviti jih kot surovino/produkt za snovno ali termično izrabo v industriji oziroma obratih nadaljnje predelave. Obnovljeni center v Kidričevem se tako danes razprostira na okrog 6.000 m 2 in je zasnovan v t. i. nepropustni »skledi«, ki preprečuje emisije v okolje. Edini izpust vod Zeleno razmišljanje člana Zelenega omrežja

Varstvo okolja v službi industrije ali energetski paradoks

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Materiali v stiku s pitno vodo

Si.umnik – portal za upravljanje malih izboljšav

Si.mobil spodbuja kreativnost in inovativnost, zato je pred dvema letoma razvil portal za upravljanje malih izboljšav Si.umnik. Namen portala je spodbuditi zaposlene k oddaji predlogov in jih povabiti k aktivnemu razmišljanju.

S portalom Si.umnik je Si.mobil dosegel izjemne rezultate, saj je v dveh letih prejel več kot 400 predlogov. Tudi na področju družbene in okoljske odgovornosti so realizirali mnoge predloge, ki prinašajo pozitivni učinek na okolje.

S pomočjo Si.umnika so bili ukinjeni plastični lončki in žličke v avtomatih s toplimi napitki, vsi zaposleni pa so v zameno prejeli svoj keramični lonček. S tem ukrepom so zmanjšali količino odpadkov. Realizirali so pobudo o zamenjavi obstoječih svetil v dvigalih s svetili LED ter s tem zmanjšali porabo električne energije. Prejeti predlog o pošiljanju opominov po sporočilih SMS in ukinitvi pošiljanja pisnih opominov je prinesel zmanjšanje papirja. Vsi predlogi poleg pozitivnega vpliva na okolje prinašajo tudi finančni prihranek in predvsem

Voda je ena osnovnih dobrin nujno potrebnih za življenje. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogatimi viri kvalitetne vode, ki je dostopna skoraj vsakemu prebivalcu. Poleg velike pozornosti pri zagotavljanju neoporečnosti vodnih virov je zelo pomemben vidik tudi neoporečnost materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo.

Zaradi neurejenosti in zahtevnosti zakonodaje se v praksi pogosto izkaže, da materiali, ki se v Sloveniji vgrajujejo v vodovodne inštalacije, niso skladni z zahtevami in poslabšajo kvaliteto vode. K poslabšanju kvalitete vode velikokrat vplivajo posredno, s tem da povzročajo degradacijo materialov, tudi dodatki raznih kemijskih sredstev za predpripravo vode ter dezinfekcijska sredstva. Na Zavodu za gradbeništvo nudimo celovite raziskave možnosti uporabe izdelkov za stik s pitno vodo ter tudi certificiranje kovinskih, organskih in cementnih materialov ter kombiniranih materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo.

so nujne. Evforični razvoj (izključno) električnih (osebnih) vozil je izjemno dobrodošel, ker uvaja tehnične rešitve, ki povečujejo izkoristek energije posameznih porabnikov v vozilu. Z vidika povprečnega uporabnika so eksperimentalna električna vozila še vedno dokaj neracionalna izbira glede na utečene bencince in dizelaše. Kljub poceni energiji iz garažne vtičnice ali iz zastonj promocijske polnilnice (zaenkrat tudi še brez trošarin) in vožnji skoraj brez stroškov vzdrževanja, uporabnika ne prepriča cena vozila, prenizke subvencije za poskusne zajčke, doseg vozila je relativno majhen, baterije so nekaj, o čemer se ne govori, avto pa dolgoročno nima preostale vrednosti ob prodaji. Kupec takega vozila je le servis za razgradnjo vozil.

transportirati do polnilnice, hraniti v baterijah in šele preostanek energije, ki ostane po transportnih in drugih izgubah, se uporabi za pogon vozila. Z uvedbo električnih vozil se torej breme onesnaževanja prenese iz mikrolokacije vozila »nekam na deželo«, v Šoštanj na primer, kjer bo potrebno zgraditi še TEŠ 7 in TEŠ 8. Za razmišljanje o okoljskem vplivu proizvodnje baterij in še nezaznanem problemu razgradnje slednjih pa na tem mestu zmanjka prostora. Močno gonilo evropskega in slovenskega gospodarskega razvoja je proizvodnja vozil. Za gospodarstvo je pomembno, da se število vozil na cestah povečuje, življenjska doba vozila pa skrajšuje. Industrija je zato zadovoljna, ker se, po študiji Visoke šole za trajnostni razvoj (2015), v osebnem avtu s petimi sedeži v Sloveniji povprečno vozi le 1,17 osebe. Če bi nas res skrbelo za okolje, bi prometne politike držav več truda vlagale v motiviranje uporabnikov v javne prevozne oblike, skupinske prevoze, car sharing … preprosto, v manj pločevine na cestah.«

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Zeleno omreŽje

»V medijih se srečujemo z vse konkretnejšimi napovedmi uvedbe osebnih vozil na električni pogon. Za novo Teslo naj bi preko 100.000 zagnancev še pred začetkom proizvodnje vplačalo aro. Slovenska uradna politika napoveduje, da bomo že do leta 2020 imeli v Sloveniji 15.000 vozil na električni pogon. Promocija električnih vozil predstavlja tekmo tehnoloških velikanov za prevlado na avtomobilskem trgu, je podpora razvojnikom in se vrti okrog okoljske čistoče in neobremenjenosti okolja z izpusti. Resnici na ljubo so večja mesta in regije v svetu zaradi izpustov motorjev z notranjim izgorevanjem že pogojno primerna za bivanje ljudi. Rešitve, ki zagotavljajo nižjo onesnaženost ozračja,

Temeljno vprašanje pri promociji električnih vozil naj se nanaša na okoljski vidik. Na »čisto energijo«. Motorji z notranjim izgorevanjem na mikrolokaciji vozila pretvarjajo potencialno energijo naftnih derivatov predvsem v kinetično, toplotno in še kakšno izgubaško energijo. Električno vozilo pa porablja energijo, pridobljeno na makrolokacijah (hidro, termo, fotovoltaično, jedrsko idr.), ki jo je potrebno

110

zadovoljstvo zaposlenih, saj so njihove ideje slišane in implementirane.

okolje

je speljan in kontroliran preko tehnološke kanalizacije podjetja Talum, emisije v zrak pa so le na enem izpustu in preko nadzorovanega prezračevalnega sistema potujejo skozi dva pralnika in dva biofiltra.

Zapisal: mag. Branko Lotrič, dekan B&B Visoke šole za trajnostni razvoj

avgust 2016

Nov center za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo

22 110

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V poletnih tednih so se na prizadetih območjih, predvsem v Savinjski regiji, zaostrile

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

razprave o umeščanju 3.

Do odprodaje zalog še s starimi kurilnimi napravami

razvojne osi v prostor. MOP bo tudi objavil pojasnilo na

»zavajajoče interpretacije«, ki

Z nekaterimi novostmi v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav se zaostrujejo nekatere zahteve do prodajalcev kurilnih naprav. Kako boste zagotovili nadzor nad tem, kaj pride na trg?

jih izpostavlja Civilna iniciativa Braslovče, so odgovorili na

naše vprašanje o spremembah

Državnega prostorskega načrta za državno cesto Velenje-

Šentrupert s priključkom v

Šentrupertu. Drugo vprašanje se je nanašalo na zaostrene

zahteve glede prodaje kurilnih naprav, kakor jih opredeljujejo

novosti v Uredbi o emisiji

snovi v zrak iz malih in srednjih

avgust 2016

kurilnih naprav.

N

adzor trga je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Za področje dajanja na trg se poleg določb Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav uporablja tudi Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanj skladnosti (Ur.l. RS, št. 17/11) ter ostali predpisi, ki jih uporablja tržna inšpekcija. Okvirni pristop je tak, da tržna inšpekcija v sklopu svojega nadzora pri ponudnikih kurilnih naprav preveri, kdaj so bile te kurilne naprave naročene. Čeprav nove zahteve v 21.a čl. pričnejo veljati 30. 7. 2016 (petnajsti dan po začetku veljavnosti uredbe), bo do razprodaje trenutnih zalog trgovec še lahko dal na trg kurilno naravo, za katero ne velja 21.a čl. (trgovec pred izdajo uredbe pač "ni mogel vedeti" za nove omejitve). Za natančnejšo razlago nadzora trga se obrnite na Tržni inšpektorat RS.

MOP pojasnjuje, kaj bo s 3. razvojno osjo Sprememba Državnega prostorskega načrta za državo cesto Velenje-Šentrupert s priključkom v Šentrupertu je vzbudila med prebivalstvom, pri prizadetih občinah in pri delu stroke veliko nezadovoljstva in kritik. Ta umestitev naj bi bila dražja in naj bi uničila več kmetijskih površin. Kaj je narekovalo spremembo? Trasi nasprotuje tudi Celje kot središče regije.

U

meščanje 3. razvojne osi v prostor poteka ves čas odprto, v skladu z vso veljavno zakonodajo, ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti in javnosti.

V

okviru priprave DPN so bile v Študiji variant (ŠV) vrednotene in med seboj primerjane variante v treh koridorskih povezavah, ki so potekale od slovensko-avstrijske meje do avtoceste A1 Koper–Šentilj, in sicer: vzhodni, sredinski in zahodni. Poleg izhodiščnih koridorjev so bile preverjene tudi druge možnosti poteka tras znotraj obravnavanih koridorjev.

Na podlagi vseh strokovnih preveritev je bilo v sinteznem delu ŠV izkazano, da je na območju od avtoceste A1 do Velenja najustreznejša varianta F2, ki se na avtocesto A1 navezuje pri Šentrupertu. V ŠV so bile obravnavane variante ovrednotene glede na prostorske, okoljske, prometno-ekonomske in gradbeno tehnične kriterije. Na podlagi javne predstavitve, predlogov lokalnih skupnosti ter mnenj nosilcev urejanja prostora je bila varianta F2 optimizirana z namenom, da se v največji možni meri umakne s kmetijskih zemljišč na pobočje Gore Oljke (F2-2).

A P

prila 2008 je Vlada RS potrdila varianto F2-2 kot najustreznejšo.

riprava DPN se je nato nadaljevala s pripravo osnutka po varianti F2-2. Osnutek DPN je bil izdelan novembra 2010. Od januarja 2011 do sredine julija 2012 je potekalo usklajevanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ocenjevalo, da je poseg na kmetijska zemljišča prevelik ter da naj se prouči

V

lada je v aprilu 2015 ponovno odločala o ustrezni cestni povezavi med Velenjem in avtocesto A1 in sprejela sklep, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko–Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami, nadaljuje priprava DPN po optimizirani varianti F2-2, ki je bila v ŠV opredeljena kot najustreznejša in za katero je že izdelan osnutek DPN in je v javnem interesu.

I

z zaključkov sestanka dne 6. julija 2016, ki ga je vodila ministrica Irena Majcen, izhaja, da je celoten projekt načrtovane ceste dobro pripravljen, strokovno preverjen in postopkovno skladen z veljavno zakonodajo, zato ni razloga, da bi se postopek priprave DPN vračal v pretekle faze ali se celo ustavil. DPN se bo nadaljeval v skladu z veljavno zakonodajo do sprejema uredbe na vladi konec decembra letošnjega leta.

N

a osnovi sprejetih stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek DPN (2015) so bile izdelane spremenjene projektne rešitve. Glavni namen sprememb (2016) je zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča, zmanjšanje vpliva na kakovost bivanja in povečanje prometne varnosti. Med pomembnejše spremembe, ki zahtevajo bistveno spremembo načrtovanih ureditev in/ali območja DPN, so optimizacija: • trase DC in deviacij na območju pokopališča Podkraj zaradi geološko geotehničnih lastnosti - premik trase DC proti jugovzhodu in ureditev potoka Veriželj; • trase DC med viaduktom Gora Oljka 2 in priključkom Podgora; • priključka Podgora - zmanjšanje vzdolžnega naklona, dvig trase na območju priključka, deviacija regionalne ceste - podvoz namesto nadvoza, manjši posegi (vkopi) na pobočju Gore Oljke, izgradnja zemeljskega nasipa po robu trase DC; • spremljajočega objekta Podgora - namesto dveh izgradnja enega spremljajočega objekta v sklopu priključka Podgora, ki je dostopen iz obeh smeri vožnje; • navezovalne ceste Podgora–Letuš - prestavitev na območju priključka Podgora, izgradnja krožišča na križanju z lokalno cesto; • navezovalne ceste Podgora–Letuš izgradnja

• trase DC na območju Podvina - zamik trase proti vzhodu in izgradnja pokritega vkopa Zagoričnik, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča; • priključka Parižlje - optimizacija priključnih ramp priključka in deviacije regionalne ceste R1225/1246 Šentrupert–Letuš, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča; •

trase DC med priključkom Parižlje in Šentrupert - prestavitev trase proti zahodu, dvig nivelete, zožanje gradbenega posega in zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča, zmanjšanje vpliva na kakovost bivanja; • priključevanja na AC - prestavitev priključka proti zahodu, zmanjšanje območja priključka, povečanje prometne varnosti, zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča.

S

icer pa na ministrstvu skupaj s pobudnikom (Ministrstvom za infrastrukturo) ter naročnikom (DARS d.d.) in izdelovalci strokovnih podlag pripravljamo pojasnila na ugotovitve in ocene v gradivu z naslovom Primerjalna analiza umestitve cestnih tras F2-2 in F6, ki jo je pripravila CI Braslovče in jo predala na sestanku, dne 6. 7.

2016. Pojasnilo bo podalo objektivno oceno obeh variant in informacije na zavajajoče interpretacije, ki jih CI izpostavlja v Primerjalni analizi kot prednosti variante F6. Pojasnilo bo pripravljeno predvidoma v začetku tega meseca.

Več informacij: • Pojasnilo MOP glede umeščanja tretje razvojne osi v prostor1, • Predstavitev priprave DPN za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug2, • Umeščanje tretje razvojne osi v prostor odsek med AC A1 in Velenjem3.

1 http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/archive/2015/4/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/5971/ 2 http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/ archive/2015/5/browse/2/select/sporocilo_za_javnost/ article/12447/6023/ 3 http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/ archive/2015/7/browse/2/select/sporocilo_za_javnost/ article/12447/6147/

Slovenija krči seznam predsodnih postopkov EU Evropska komisija je Sloveniji med drugim grozila s tožbo zaradi nenotifikacije predpisov o industrijskih emisijah, kar je bila po navedbah ministrstva za okolje in prostor ena najtežjih direktiv za prenos v slovenski pravni red. Zdaj pa so dobili iz Bruslja obvestilo, da je Evropska komisija zaprla štiri predsodne postopke s področja okoljske politike. Kar zadeva IED, je Slovenija za prenos vseh določb te direktive sprejela oz. spremenila 21 predpisov. Kot zadnja je bila sprejeta sprememba zakona o varstvu okolja.

Zaradi zamude pri prenosu je sicer Sloveniji grozilo, da bo komisija sprožila postopek pred Sodiščem EU, ki bi se lahko odločilo za visoko denarno kazen.

23 110

krožišča na mestu priključevanja na regionalno cesto R2–426/7949 Šmartno ob Paki–Letuš, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča;

Komisija je septembra 2013 uradni opomin Sloveniji izrekla tudi zaradi nepravilnega prenosa nekaterih določb iz direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja. Slovenski odgovor je bil, da bo MOP v dveh mesecih naredil primerjavo med tedaj veljavnimi t. i. bref dokumenti in veljavnimi predpisi ter jo poslala komisiji.

Končno poročilo je ministrstvo komisiji poslalo aprila letos, ta pa je postopek zaprla.

Tretja kršitev se je nanašala na obvladovanje nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. Komisija je namreč julija lani Sloveniji izdala uradni opomin, ker v pravni red ni prenesla direktive. V odgovoru je ministrstvo komisiji sporočilo, da Slovenija za dokončen prenos direktive pripravlja spremembe zakona o varstvu okolja ter uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Uredba je bila sprejeta marca letos. Ko je bil zakon objavljen tudi v Uradnem listu, je ministrstvo opravilo še notifikacijo.

Zadnji odpravljen postopek se je nanašal na prednostne snovi na področju vodne politike. Prav tako je komisija novembra lani Sloveniji izdala uradni opomin zaradi nenotifikacije direktive. Ta je bila v celoti prenesena s spremembami uredbe o stanju površinskih voda marca letos. S tem je Slovenija izpolnila svoje obveznosti.

Slovenija ima sicer trenutno s področja okolja odprtih osem neuradnih poizvedovalnih postopkov ter 10 kršitev, torej predsodnih in sodnih postopkov, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.

avgust 2016

druga varianta. Drugih okoljskih problemov na varianti F2-2 ni bilo izkazanih.

okolje

Kratko, zanimivo

Promocija

24 110

okolje

Krožno gospodarstvo

Gospodarstvo je pred velikim izzivom, kako proizvajati potrebne dobrine in storitve za vse več prebivalstva in hkrati s svojo dejavnostjo ne uničiti okolja

Je krožno gospodarstvo pravi odgovor?

»Da«, je vsekakor pravi odgovor, je v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« (1. julija 2016 v Ljubljani) zatrdil dr. Janez Potočnik, začetnik in zagovornik prehoda držav EU v krožno gospodarstvo.

Prehod v zeleno gospodarstvo je dolgoročen proces, ki bo zahteval odmik od trenutnega linearnega gospodarskega modela »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi«, katerega delovanje zahteva velike količine lahko dostopnih virov in energije. To bomo dosegli le, če nam bo uspelo korenito spremeniti vodilne inštitucije ter prevladujoče prakse, tehnologije, politike, življenjske sloge in miselnost. Pomemben sklop politik je namenjen pospeševanju prehoda na

T

1Ohranjati in krepiti

ako kakor prejšnja poročila z naslovom Evropsko okolje: Stanje in napovedi (SOER) tudi zadnje iz 2015 dokazuje, da je okoljska politika sicer že precej prispevala k izboljšanju stanja okolja, a veliki okoljski problemi so ostali nepremagani.

P

oročilo ponuja poglobljen vpogled v to, kaj bo morala Evropa premagati pri prehodu v zeleno gospodarstvo. S tem pomaga pri iskanju ustreznih rešitev temelječih na zelenem gospodarstvu, poudarja gospodarski razvoj, ki gospodarno ravna z viri, upošteva okoljske omejitve in je družbeno pravičen. Gledano širše vodi zeleno gospodarstvo v povezovanje politik.

naravni kapital z nadzorom omejenih virov in uravnoteženjem tokov obnovljivih virov.

avgust 2016

K

rožno gospodarstvo je koncept, na katerem gradi tudi Evropska komisija s svojim Svežnjem za krožno gospodarstvo z akcijskim načrtom (december 2015). Da bi iz

Omejeni viri

Obnovljivi viri Regeneracija

Nadomeščanje materialov

Virtualizacija

Upravljanje s tokovi obnovljivih virov

2

Optimizacija donosnosti virov Regeneracija Biosfera preko kroženja izdelkov, komponent in materialov v uporabi, z najvecjo možno Bioplin koristnostjo v vsaki tocki tehnološkega in naravnega kroga.

C

ilj krožnega gospodarstva je zmanjšati uporabo primarnih surovin in naravnih virov ter jih nadomestiti z uporabo sekundarnih surovin, torej tistih, ki so bile že enkrat prej uporabljene in ki so še vedno dovolj kakovostne, da se uporabijo v novem izdelku. Usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ter na uporabo energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko zasnove izdelkov (tako da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče) nastajanje odpadkov znižuje na ničelno stopnjo. Izdelki v (krožnem) gospodarstvu ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. V osnovi koncepta je torej logika »zdrave kmečke pameti«, kjer se stvari le redko zavržejo.

krožni model, po katerem je treba čim bolj izkoristiti vire, zato jih je potrebno obdržati v gospodarstvu tudi po izteku življenjske dobe izdelkov. Za prehod na krožno gospodarstvo so potrebne spremembe celotnih oskrbovalnih verig, vključno z zasnovo izdelkov, poslovnimi modeli, izbirami glede potrošnje ter s preprečevanjem in zmanjševanjem nastajanja odpadkov. Koncept dobro predstavlja model Fundacije Ellen MacArthur.

Kmetijstvo / Lov in ribolov Biokemične surovine

Obnova Upravljanje z zalogami

Proizvajalec delov Recikliranje Proizvajalec izdelkov Ponudnik storitev

Kaskade Potrošnik

Uporabnik

Zbiranje

Zbiranje

Deliti

Predelava / obnova Ponovna uporaba / ponovna prodaja in nakup Vzdrževanje / podaljšana uporaba

Izkoriščanje biokemičnih surovin

3

Spodbujati učinkovitost sistema z odprtostjo in oblikovanjem na nacin, da se izognemo negativnim zunanjim stroškom.

kupa papirjev krožno gospodarstvo postalo uporaben in koristen ter sprejet model, ki bi prispeval k bolj kakovostnemu življenju vseh in konkurenčnosti gospodarstva, je pomembno, da ga »posvojimo« vsi – od pripravljavcev politik preko izobraževalcev in podjetij do potrošnikov. Tudi v Sloveniji imamo že nekaj dokumentov in dobrih praks v tej smeri.

V

lada je konec junija 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov, katerega izvajanje bo pripomoglo, da se Slovenija približa »družbi preprečevanja, recikliranja in ponovne uporabe«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in odpadke uporablja kot vir materialnih dobrin.

Zmanjšanje sistemskih razpok in negativnih zunanjih stroškov.

Prevedeno in prirejeno po originalu Ellen MacArthur Foundation

Koordinacijo na področju zelenega in krožnega gospodarstva jeseni prevzema kabinet predsednika Vlade. Jeseni se bo Slovenija vključila v Fundacijo Ellen MacArthur ter preko nje izobrazila ključne ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo.

Mreže za prehod v krožno gospodarstvo so ena od prioritet Strategije pametne specializacije.

Projekte s področja krožnega gospodarstva financirajo tudi nekateri evropski programi, med njimi izključno okoljskim ciljem namenjen program LIFE. Ministrstvo za okolje in prostor Tatjana Orhini Valjavec, Marjetka Šemrl dos Reis

avgust 2016

Promocija

okolje

110

25

Plusi in minusi v okolju samostojne Slovenije

Izzivajo nove grožnje vodnim ekosistemom

Anketa

avgust 2016

Kaj se je dogajalo z okoljem v samostojni Sloveniji in kakšen je današnji okoljski indeks Slovenije? Kaj se je v okolju in v razumevanju trajnostnega zelenega razvoja države spremenilo (v pravo smer), kje pa so največji izzivi, kaj bi moral biti fokus okoljske politike Slovenije (torej ne samo državne ravni). To so bila vprašanja, ki smo jih v dopustniških dneh naslovili gospodarstvenikom, politikom, strokovnjakom, predstavnikom civilne iniciative in drugim, da morda dobimo vsaj približni vtis, kako smo v samostojni državi začutili okolje kot največji domači in globalni razvojni izziv. Zanimivo, da so bili najmanj odzivni župani.

foto: www.shutterstockc.com

Jože Volfand

dr. Lidija Globevnik, Društvo vodarjev Slovenije: foto: arhiv podjetja

26 110

okolje

Anketa

K

akovost voda, če jo ocenjujemo po fizikalno kemijskih parametrih ustreznosti vode za pitje, se je v zadnjih 25ih letih izboljšala zaradi zmanjšanja izpustov onesnažene komunalne in tehnološke vode v naravno okolje. Temu je botrovala ne le naša zavest, temveč predvsem strožja okoljska zakonodaja ali prenehanje nekaterih industrijsko proizvodnih in rudarskih aktivnosti. Avtocestni križ smo gradili z urejenim sistemom zbiranja in prečiščevanja onesnažene vode iz cestišč. Zgrajeni so kanalizacijski sistemi in čistilne naprave v večjih mestih in naseljih, Poskušamo omejevati tudi rabo umetnih in naravnih gnojil ter zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Uredili smo vsa večja smetišča.

Ž

al pa kar polovica naših voda še ni v dobrem ekološkem stanju. Indikatorji zdravega vodnega ekosistema so uravnoteženi in

raznoliki sestavi ribjih populacij, nevretenčarjev, dvoživk, alg in vodnih rastlin. Prisotnost vodnih sesalcev, kot sta vidra in bober, zares pokažeta na zdrave vode. Teh pa je danes v Sloveniji malo. Z nezmanjšano naglico namreč še naprej izginjajo vodni ekosistemi, življenjski prostor za vodni in obvodni živi svet se krči. Ne le širitev urbanizacije ter energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture, tudi intenzivne kmetijske dejavnosti in spreminjanje vodozadrževalnih sposobnosti prsti in tal botruje dejstvu, da imamo v potokih in rekah vedno manj vode. Padavine prehitro odtečejo iz gozdov, travnikov, njiv in naselij.

Skoraj ni potoka, katerega vodo ne bi zajemali ali preusmerjali, tako da v obdobjih brez dežja v strugah skoraj ni več vode. Presahnili so mnogi izviri in studenci, ker se je njihovo “prispevno” zaledje zmanjšalo oziroma pokrilo z asfaltom ali betonom.

V

ečanje temperatur zraka in vode, ki ga zaznavamo v Evropi, vpliva enako negativno tudi na slovenske vodne ekosisteme.

Odprava največjih onesnaževanj naših voda je tako bila le prvi, nujni korak k izboljšanju stanja slovenskih voda. Izzivajo nas druge grožnje in kombinirane situacije stresov, ki imajo vpliv na zdravje vodnih ekosistemov in s tem naših voda. Kombinacije so sinergijske, antagonistične ali seštevajoče se. Znanost jih šele spoznava, politika pa o njih še ni začela razmišljati. Vzpodbude za raziskave, analize, razprave in povezane odločitve so skoraj nične.

Obnašamo se, kot da nimamo problemov in potiskamo glave v pesek. Če ne vemo, ne boli.

dr. Tomaž Kmecl, Kolektor:

S

foto: arhiv podjetja

lovenija v tranzicijskem obdobju ni naredila korakov, ki bi v smislu trajnostnega razvoja kaj bistveno pomenili. Žal je v tem obdobju prevladal kapital, ki zasleduje kratkoročne cilje, kar trajnostni razvoj po definiciji ne more biti. Iz perspektive nacionalnega gospodarstva ni jasna niti politika države do ohranitve gozdov, niti do ohranitve pitnih voda, zraka, itd. Niso jasne niti pristojnosti niti odgovornosti in niti strategija v zvezi z ohranitvijo naravnih danosti Slovenije. Nejasna strategija države pa je posledica tako pregovorne nezmožnosti Slovenije in Slovencev (govorim v povprečju, da ne bo nesporazuma) za sistemski pristop nekemu problemu in delovanja številnih lobističnih skupin, ki delujejo v interesu kapitala. Žal se je največji potencial za ureditev vprašanja sistemskega pristopa pri trajnostnem razvoju Slovenije pojavil prav v obdobju, ko je država še mlada, neizkušena, slabo organizirana in po drugi strani v obdobju tranzicije, kjer kapital prevladuje nad vsemi ostalimi interesi. In tu je osnova za precejšen minus, ki smo si ga Slovenci prislužili na temo okoljske politike v zadnjih letih.

V

prihodnje se bomo morali do okolja obnašati še bolj odgovorno in videti priložnost za razvoj v zelenih delovnih mestih, kar sodi med načela krožnega gospodarstva.

V podjetjih je vse več zamisli o zapiranju snovnih tokov Igor Likar, SIQ Ljubljana:

S

IQ kot certifikacijski organ spremlja dogajanje v zvezi z okoljem v različnih podjetjih. Za te lahko ocenimo, da so se na področju okolja vedla zelo podobno kot podjetja v Evropi.

Od pristopa, ko so podjetja za sabo le čistila odpadke in emisije, so v zadnjih 20 letih k ravnanju z okoljem pristopila na sistematičen način.

Najpogosteje tako, kot ga predpisuje mednarodni standard ISO 14001. V Sloveniji je danes po tem standardu certificiranih okoli 400 podjetij. Ta podjetja že večino energije za doseganje okoljske učinkovitosti usmerjajo v faze zasnove in razvoja izdelkov ter izvajanja vseh proizvodnih in ostalih procesov. V kar nekaj podjetjih se srečujemo z odličnimi zamislimi o t. i. zapiranju snovnih tokov, kar pomeni, da ta podjetja v sodelovanju z drugimi podjetji iščejo rešitve za svoje odpadke ali za svoje proizvode po izteku njihove življenjske dobe. Na žalost jim zakonodaja velikokrat prepreči izvedbo takšnih rešitev. Izziva za podjetja bosta v prihodnje tudi poročanje o okoljskem delovanju in komuniciranje z javnostmi glede okoljskega delovanja.

Smo kot ladja, ki upa, da ne bo nasedla

G

110

27 al pa še vedno čutim pomanjkanje usklajene vladne politike na področju okolja.

Nimamo učinkovite prometne strategije, premalo vlagamo v železnice. Ker nimamo energetskega koncepta, se nam na primer zgodi TEŠ 6. Prednostno moramo rešiti kakovost zraka v urbanih središčih in sanirati stara okoljska bremena.

Kapital prevladuje nad vsemi interesi

mag. Franc Dover, JKP Slovenske Konjice:

okolje

Ž

spremembah potrošnikov življenjskih dobrin in pri preprečevanju nastajanja odpadkov. Vse bolj se zavedamo, da je odpadek danes surovina.

lede okoljske politike v preteklih 25-tih letih ocenjujem, da smo naredili bistveno premalo za izboljšanje komunalne in energeto mojem mnenju bi moral biti fokus v priske infrastrukture in za črpanje sredstev EU. hodnjem obdobju: Imam občutek, da se vse preveč predajamo • vsaka občina v RS bi morala postati občina različnim tokovom še posebej ob spremembah na poti 0 odpadkov, vodilnih političnih skupin. Smo kot ladja, ki ji • izobraževanje, osveščanje in obveščanje • intenzivna obnova komunalne infrastrukje zmanjkalo goriva in nas tok nosi sem in tja uporabnikov storitev GJS, ture (vodovodi, kanalizacije, nadgradnje ter upamo, da ne bomo nasedli. Bolj kot kaj je centrov za zbiranje surovin in izgradnja • odpiranje novih delovnih mest, bilo oz. ni bilo narejeno, je danes pomembno, čistilnih naprav) kar ima vpliv na zmanjše- • ustvariti takšne pogoje dela in izvesti takšne kaj bomo naredili v naslednjih 10 letih in kavanje vodnih izgub in vplivov na okolje, kšno naravo bomo zapustili našim zanamcem. reforme, da bodo današnje generacije vedele, ajvečji premiki so narejeni na področju • ureditev cen v skladu z obstoječo kaj bo z njihovim življenjem po 40 letih dela. metodologijo, osveščanja, obveščanja in izobraževanja

N

uporabnikov storitev GJS: pijmo vodo iz pipe in gospodarno ravnajmo z vodo. Pri vedenjskih

P

• sistemska ureditev obdelave surovin in odlaganja odpadkov ter doseči enotno ceno v RS,

V

erjamem, da imamo pred sabo še veliko izzivov.

avgust 2016

Sloveniji živimo v čistejšem okolju kot pred 25 leti, predvsem mladi so do okolja bolj odgovorni. Okoljski in ekonomski razlogi so »očistili« velik del intenzivne industrije.

Z evropskimi sredstvi smo zgradili številna kanalizacijska omrežja in čistilne naprave, kar pozitivno vpliva na stanje voda. Velik napredek je tudi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Slovenija je upravičeno zelena turistična destinacija, kar simbolizirata Ljubljana

foto: www.janezkotar. com

V

kot zelena prestolnica Evrope 2016 in Tolmin kot Alpsko mesto leta.

foto: arhiv podjetja

Franc Bogovič, Evropski poslanec:

foto: arhiv podjetja

Pomanjkanje usklajene vladne politike pri okolju

28

Okoljska zakonodaja naj bo podjetjem v pomoč

okolje

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik:

V

samostojni Sloveniji je skrb za okolje zelo kmalu postala pomemben dejavnik v poslovanju podjetij. K temu je Slovenijo spodbudila predvsem okoljska zakonodaja, ki je postajala s prilagajanjem k vstopu v EU zelo rigorozna.

P

o petindvajsetih letih je okoljski indeks bistveno višji. V primeru Steklarne Hrastnik lahko rečemo, da je zadnjih šest let skrb za vse dejavnike okolja eden glavnih stebrov trajnostnega razvoja podjetja. Imamo sprejeto okoljsko politiko in okoljske programe.

Stalno izvajamo aktivnosti, kot so upoštevanje najstrožjih standardov in predpisov za posodabljanje tehnologije (BAT). Spremljamo okoljske

kazalce, ki so vsi že standardno pod zakonsko določenimi vrednostmi. Tako smo z izbiro najsodobnejše tehnologije in z uvedbo vrste okoljskih izboljšav, ki temeljijo na lastnem znanju, v proizvodni enoti namiznega stekla znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 %, izpuste prašnih delcev za 35 % in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 %. Z investicijo leta 2014 pa smo v enoti embalažnega stekla znižali porabo energije za dodatnih 20 %. Vrednosti emisij NOx sedaj dosegajo 800 mg/Nm3. Emisije CO2 smo znižali za še 10 %, racionalizirali pa smo tudi porabo mestne vode, saj je nižja za približno 40 m3 na dan.

V

prihodnje si predvsem želimo stabilnega poslovnega okolja in zahteve okoljske

foto: Polona Novak

110

Anketa

zakonodaje, ki bodo postavljene tako, da nam bodo v pomoč pri trajnostnem razvoju. Vsako uspešno podjetje se zaveda, da le poslovanje skladno s koncepti trajnostnega razvoja prinaša pozitivne rezultate, ki pomenijo gospodarsko rast in blaginjo.

Matej Oset, Pivovarna Laško Union:

U

rad vlade Republike Slovenije za komuniciranje je v začetku 2016 objavil odlično novico, da se je Slovenija uvrstila na peto mesto med 180 državami glede na kazalnik skrbi za okolje (EPI -Environmental Performance Index), ki ga izračunavajo na ameriški univerzi Yale v sodelovanju z univerzo Columbia in Svetovnim gospodarskim forumom (WEF).

Rezultati raziskave, ki so jih predstavili na letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kažejo, da so bili narejeni pozitivni globalni premiki na področju podnebja in energije, dostopu do pitne vode in sanitarij, kar vpliva na boljše zdravje prebivalcev. Slovenija ima zagotovo enkratne naravne danosti, ki so predpogoj za trajnostno usmeritev države. Ali smo v slednje prepričani vsi prebivalci Slovenije? Kako na to gledamo v gospodarstvu? Smo storili dovolj ali pa imamo še številne izzive, ki lahko naše gospodarstvo naredijo bolj konkurenčno?

avgust 2016

G

ospodarske dejavnosti, povezane s cestnim prometom, proizvodnjo energije in toplote, industrijo in kmetijstvom, so glavni viri izpustov v zrak. Vemo, da je v Sloveniji približno 40 % prebivalstva izpostavljenega koncentracijam delcev, ki so od 30 do 40 μg PM10/ m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Zato je pomembno izvajanje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v prometu in pri energetski sanaciji stavb. Večja uporaba sredstev javnega prevoza ter čistejših goriv v prometu in energetiki bo pomembno prispevala k izboljšanju zraka predvsem v mestih. Pri tem je ključna sprememba navad prebivalstva. Zato je cilj EU do leta 2020 doseči 10 %-ni delež energij iz obnovljivih virov v vseh

vrstah prometa. Večja raba alternativnih virov goriva bi pripomogla tudi k boljši kakovost zraka. V Sloveniji predvideni deleži porabe biogoriva niso bili doseženi, ker nimamo rafinerij za proizvodnjo motornega bencina. Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic lahko v Sloveniji pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja – s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter z upadom deleža železnic. Gospodarstvo Slovenije vsekakor vzpodbuja in pričakuje aktivno reševanje prometnih težav v korist učinkovitega železniškega transporta.

Z

a znižanje izpustov toplogrednih plinov je Slovenija sprejela številne ukrepe. Povezani so z izboljšanjem energetske učinkovitosti v energetiki in prometu. V gospodarstvu se zavzemamo za večjo rabo obnovljivih virov energije, vendar na stroškovno učinkovit način. Izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh gospodarskih sektorjih omogočajo novo tehnologijo za industrijske procese, ogrevanje, pogon avtomobilskih motorjev in električne naprave. Za doseganje večje energetske učinkovitosti bodo potrebne nadaljnje izboljšave predvsem pri varčevanju z energijo, pri proizvodnji energije in zagotavljanju trajnostne mobilnosti. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je ključno za prehod v nizkoogljično gospodarstvo.

Celovita zelena davčna reforma

V

večini držav so glavni razlogi obdavčitve energije v javnih financah. Toda vloga davkov ne sme biti samo priliv denarja v proračun.

Z višjo obdavčitvijo lahko država spodbuja k zmanjšanju rabe energije ali pa posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo

foto: arhiv podjetja

Ekološki odtis je ključni kazalec trajnostnega razvoja

okoljsko vprašljivega goriva s takim, ki je okolju manj škodljiv. Tak sistem obdavčenja se uvaja z zeleno davčno reformo. Njen namen je prerazporeditev davčnih bremen z davkov na delo na okoljske davke in preoblikovanje politike spodbud. Pri tem uvedba novih okoljskih davkov ne sme voditi k splošnemu povišanju davkov, temveč se mora davčno breme zgolj prerazporediti. Čeprav imamo v Sloveniji razvit sistem okoljskega obdavčenja, bi celovita zelena davčna reforma lahko bistveno prispevala k večji energetski učinkovitosti.

S

ubvencije za energetiko lahko okolju škodujejo ali koristijo. Vsekakor vplivajo na zmanjšanje proizvodne cene energije ali na strošek za njeno rabo. Na splošno izboljšujejo konkurenčnost vira glede na druge vire energije. V Sloveniji se moramo v bodoče predvsem strateško opredeliti do vprašanja, katere alternativne vire energije želimo vzpodbujati in koliko to prinaša k trajnostnemu razvoju države. Veliko možnosti za zmanjšanje porabe energije je v javnem sektorju, pri stavbah in v prometu. Poleg ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v ožjem smislu zelo vplivajo na rabo končne energije ukrepi trajnostne prometne politike in splošnih razvojnih politik,

S

istem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit.

Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2012 ta delež 55-odstoten, kar pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Za razliko od prebivalstva ima slovensko gospodarstvo svoje odpadne vode izrazito dobro upravljane, saj je večina največjih uporabnikov vode tudi IPPC zavezancev in je pod budnim očesom tako slovenskih kot evropskih inšpekcijskih služb. Nenazadnje potrebujejo gospodarske družbe v Sloveniji tudi okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje.

K

ot odziv na potrebo po zmanjševanju nastajanja odpadkov in njihovo večjo uporabo kot materialni in energetski vir so se za nekatere vrste odpadkov (odpadna embalaža, izrabljena vozila, odpadna zdravila, odpadna elektronska oprema) po letu 2004 začeli vzpostavljati sistemi za ravnanje z odpadki na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalcev. Zbiranje bo v večini sistemov treba izboljšati, deleži reciklaže zbranih odpadkov pa večinoma dosegajo cilje.

Za nekatere vrste odpadkov doma ne moremo zagotoviti ustreznega ravnanja, zato jih izvozimo. Pričakovanja gospodarstva predvsem do Ministrstva za okolje in prostor pa so, da zakonodajo prilagodi najboljšim evropskim praksam in vzpostavi transparentnost in red za vse delujoče gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki. Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki. Ne toliko zaradi nastalih količin in

V

Sloveniji se je ekološki odtis v obdobju 1992–2001 povečal za 3,5 gha/osebo. Ker povpraševanje po naravnih dobrinah presega ponudbo, je Slovenija od leta 1999 v ekološkem primanjkljaju. V obdobju 1992–2012 so se zviševali tako odtis bioloških sredstev, ogljični odtis kot tudi odtis infrastrukture. Najbolj je naraščal ogljični odtis, ki je leta 2012 dosegel vrednost 3,2 gha/ osebo, kar je skoraj štirikrat več kot leta 1992. Ogljični odtis v celoti pripisujemo delovanju energetskega sektorja.

Za ekološki odtis se predvideva, da bo postal ključni kazalec trajnostnega razvoja in podlaga za sprejemanje odločitev na vseh področjih, zlasti v okviru nacionalnih vlad.

S

lovenija ima pred sabo številne izzive, ki jih lahko spremeni v priložnosti in konkurenčno prednost z vgrajeno trajnostno komponento.

okolje

110

29 Slaba polovica Slovenije uporablja še greznice

Igor Zorčič, Državni zbor RS:

P

odnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Posledice sprememb niso samo okoljske, temveč tudi geopolitične. Povečujejo se možnosti nacionalnih, državnih in globalnih konfliktov, s tem pa nastanek še večje revščine in brezpravja, v katerem onesnaževalci hitro najdejo svoje mesto. Glavni izziv svetovne okoljske politike je izvrševati ambiciozno okoljsko politiko in obenem zagotavljati konkurenčnost in produktivnost držav. EU je na področju varovanja okolja ambiciozna. Okoljsko politiko pa bi bilo potrebno še nadgraditi v smeri, da se tako na notranjem trgu kot pri sklepanju sporazumov z drugimi državami, nečlanicami EU, prepove večanje konkurenčnosti na račun nižjih okoljskih standardov.

Odločevalci in politiki ne razumejo, kaj je najnižja cena dr. Marinka Vovk, EKO-TCE d.o.o.:

T

rajnostni razvoj je v Sloveniji vsebovan v domala vsakem dokumentu, saj mnogi pripravljavci pravzaprav ne vedo, kaj to v praksi pomeni. Kljub temu, da imamo številne prednosti na primerjalnih področjih, naši okoljski indikatorji, kot so kakovost zraka, učinkovita raba energije in virov, dostop do pitne vode, biotska raznovrstnost ter emisije ogljikovega dioksida (CO2) v primerjavi z najbolj zelenimi državami zaostajajo. Največji izzivi so v povečanju zelenih delovnih mest na lokalni in nacionalni ravni na področju pridelave in trženja zdrave hrane in učinkoviti rabi virov. Še vedno preveč prevladuje miselnost, da je ceneje kar kupiti kot proizvesti, saj je edino merilo najnižja cena. Dokler odločevalci in politiki ne bodo razumeli prave vrednosti najnižje cene, se žal fokus okoljske politike ne bo spremenil.

avgust 2016

lovenija je z vodo bogata država, a vodni viri so ranljivi in neenakomerno porazdeljeni.

Za oskrbo s pitno vodo, tehnološke namene, pogon turbin v hidroelektrarnah in drugo porabimo le manjši delež – okoli 3 odstotke razpoložljivega odtoka vode. Največji delež vode v Sloveniji je uporabljen za hidroenergetsko rabo, kjer vodo praviloma po določeni razdalji vračajo v vodotok. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je znašala količina vode, izkoriščene za pridobivanje energije, skoraj 75 milijard kubičnih metrov na leto. V primerjavi z drugimi državami porabimo v Sloveniji relativno malo razpoložljive vode. Delež urbanih zemljišč na vodovarstvenih območjih se je v zadnjih letih sicer povečal, vendar lahko v prihodnosti, predvsem v bližini neposrednih zajetij (najstrožji vodovarstveni režim), pričakujemo zaustavitev povečevanja deleža urbanizacije, saj na teh območjih zakonodaja pozidavo zelo omejuje.

Ne sklepati sporazumov na račun nižjih okoljskih standardov foto: AB!

S

nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna, kratke življenjske dobe ter precejšnjega deleža organskih snovi.

V Sloveniji je do leta 2004 večina odpadne embalaže končala na odlagališčih. Med mešanimi komunalnimi odpadki jo je bilo tudi do 65 %. Z uvedbo predpisov, ki določajo plačilo okoljske dajatve na embalažo, ločeno zbiranje odpadne embalaže, vzpostavitev sistema za ravnanje z odpadno embalažo ter osredotočenost k doseganju ciljev predelave in reciklaže odpadne embalaže, se je ravnanje s to vrsto odpadkov močno izboljšalo. Letno pri nas nastane okoli 100 kg odpadne embalaže na prebivalca.

Ravnanje z njo večinoma zagotavljajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Predelava odpadne embalaže v Sloveniji narašča in je v zadnjih letih okoli 70 %. Povezave med bruto domačim proizvodom in nastalo količino odpadne embalaže večina držav EU, med njimi tudi Slovenija, še vedno ni uspela prekiniti. Z vzpostavitvijo ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in zakonske zahteve glede obdelave mešanega preostanka odpadkov pred odlaganjem se delež odloženih komunalnih odpadkov glede na nastale znižuje. Leta 2008 smo odložili 74 % nastalih komunalnih odpadkov, leta 2012 pa 47 %. Omejitve glede odlaganja so se v preteklosti nanašale le na količino odloženih biorazgradljivih odpadkov. Novejši evropski predpis pa za komunalne odpadke do leta 2020 zahteva 50-odstotno ponovno uporabo in recikliranje določenih odpadnih materialov iz te vrste odpadkov. Za nadaljnje zmanjševanje količin nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti bo treba še več proizvodnje preusmeriti v krožni sistem, v katerem bodo odpadki uporabljeni kot surovine. Podjetja imajo pri tem zelo pomembno vlogo, saj bodo morala pri oblikovanju izdelka in proizvodnega procesa postaviti v ospredje okoljevarstveni vidik in proizvajati izdelke, ki vsebujejo manj nevarnih snovi in čim več materialov, ki so preprostejši za recikliranje.

foto: Željko Stevanič

zlasti davčne, politike trajnostne proizvodnje in potrošnje, pa tudi energetsko učinkovito prostorsko načrtovanje.

30 okolje

Vilma Fece, Gorenje d.d.:

P

ravni, ekonomski in socialni vidik varovanja okolja se je s samostojno državo temeljito spremenil. Pri tem igra pomembno vlogo prehod v kapitalizem, ki je prinesel razcvet okoljske storitvene dejavnosti, s tem pa tudi odprl vprašanje ustvarjanja dobička v škodo okolja.

Z

ato se je država Slovenija postavila še v vlogo skrbnika okolja in pospešeno dopolnjevala okoljski pravni red. Z Zakonom o varstvu okolja leta 1993 je postavila temelje varstva okolja, vzpostavila temelje trajnostnega razvoja, katerega koncept je bil v tistem obdobju že uveljavljen v državah članicah EU. Srečali smo se z zahtevo po ohranjanju zdravega okolja za bodoče generacije, s poudarkom na racionalni rabi naravnih virov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Slovenska industrija je intenzivirala medsebojno povezovanje z namenom hitre in ekonomsko sprejemljive implementacije okoljskih zahtev v prakso. Del teh rešitev je še danes v veljavi.

Z

odločitvijo Slovenije, da vstopi v EU, je varstvo okolja postalo sestavni del zagotavljanja prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. Osnovne usmeritve so bile podane v Nacionalnem programu varstva okolja ter okoljski pristopni strategiji, ki je vstop v EU prvotno predvidevala že v letu 2000. To je bilo obdobje, ko smo bili »okoljski delavci« iz industrije zelo zaželeni na različnih ministrstvih v Ljubljani. Aktivno smo z znanjem in izkušnjami sodelovali pri pripravi okoljskih programov, ciljev in izvedbenih dokumentih. Zavedanje, da je varstvo okolja zelo kompleksno in zahteva interdisciplinarno in usklajeno delo, je bilo resnično na visokem nivoju. Pri tem je imel pomembno vlogo takratni minister za okolje in prostor, Pavel Gantar, ki je znal povezovati različne akterje varstva okolja v Sloveniji, predvsem pa uravnotežiti posamezne želje in zahteve.

V

času intenzivnih priprav na vstop v EU smo se na nove usmeritve in predvidene zakonodajne zahteve pripravljali tudi v industrijskem sektorju. V Gorenju smo v tem obdobju uvedli kopico okolju prijaznih tehnoloških postopkov še zlasti na področju površinskih obdelav. Te spremembe so nam kasneje brez večjih zahtev omogočale pridobitev okoljevarstvenega IPPC dovoljenja.

V

arstvo okolja ima v Gorenju dolgo tradicijo, saj smo že leta 1985 ustanovili samostojni oddelek, kjer je poleg operativne vloge pomembna tudi njegova razvojna, svetovalna in koordinacijska vloga za celotno Skupino Gorenje. K sistemskemu pristopu varstva okolja se pripomore z delovanjem sistemov ravnanja z okoljem (npr. ISO 14001, EMAS).

Gorenje je bilo že leta 2004, ob vstopu Slovenije v EU, kot prvo slovensko podjetje vpisano v register EMAS. Žalostno je, da se je v vseh teh letih za vpis v evropski register odločilo le 10 slovenskih podjetij. Res pa je, da pristojna ministrstva (okolje, gospodarstvo,..) niso opravila svojo nalogo, da bi podjetja EMAS prepoznala kot del poslovne prednosti. To ostaja izziv za prihodnje.

N

i namen, da navajam vsa okoljska področja, ki jih bo v prihodnje potrebno bolje urediti z vidika zakonodaje in izvajanja. Dejstvo pa je, da je bilo veliko dela in naporov vloženih v ureditev področja odpadkov. Industrija je, po moji oceni, svojo vlogo in nalogo dobro izpeljala (količina industrijskih odpadkov se konstantno zmanjšuje), na komunalnem delu pa bo potrebno še mnogokaj postoriti. Sistem gospodarskih javnih služb je v Sloveniji zastarel in potreben prenove. Občutek imam, da ni prave politične volje za te spremembe, saj bo potrebno jasno zapisati in nato izvajati ločnico med zagotavljanjem splošnih potreb in tržnim delovanju.

V

zadnjem letu se nenehno govori o neurejenem sistemu ravnanja z odpadno embalažo, kako sistemi ne delujejo, poudarja se

Slovenija okoljske probleme rešuje preveč gasilsko Pavel Gantar, nekdanji minister za okolje in prostor RS:

avgust 2016

S

odeč po raznih mednarodnih primerjavah okoljskega odtisa splošno stanje okolja in narave v Sloveniji ni slabo. Pomemben napredek je bil dosežen pri ravnanju z odpadki in čiščenju odpadnih voda, čeprav pri slednjem še vedno zaostajamo za povprečjem EU. Vendar nas splošne ocene in indeksi ne smejo zavesti. Ključni slovenski okoljski problem je, da nismo uspeli razvezati zanke med energetsko porabo in razvojem. Če imamo gospodarsko

in prometno rast, imamo večjo porabo energije, s tem pa tudi večje pritiske na okolje.

Onesnaženje zraka s trdimi delci PM10 in PM2,5 je ključni okoljski in zdravstveni problem v slabo prevetrenih dolinah in večjih urbanih središčih. Kljub deklaratornemu priseganju na pomen (pitne) vode kot javne dobrine pravzaprav nimamo eksplicitne vodne politike, ki bi skrbela za dolgoročne bilance vode v spreminjajočih se podnebnih razmerah in vodnih režimih. Okoljska politika je v Sloveniji vse preveč usmerjena v »gasilsko reševanje« akutnih problemov, zato čutimo odsotnost dolgoročnih

foto: arhiv podjetja

Sistem gospodarskih javnih služb v Sloveniji je zastarel

podaljšana proizvajalčeva odgovornost. Takšen kaotičen sistem omogoča obstoječa zakonodaja, DROE pa to izkoriščajo. Sedaj pa slišim »na ulici«, da se pripravlja sprememba zakonodaje, ki bo omogočalo poslovanje le eni družbi.

Takšen sistem smo že imeli na začetku uvedbe sistema ravnanja z odpadno embalažo, pa se je pokazalo, da monopol ni dober. Upam, da so to le govorice! Vsekakor pa bi pri vzpostavitvi sistemov podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, ki je plačnik sistemov, moralo pristojno ministrstvo spremembo sistema vzpostaviti v soglasju z zavezanci in ne z DROE. Zanimivo je, da si ravnanje z odpadno embalažo želijo vsi zbiralci in predelovalci odpadkov- le zakaj ni takšen interes izkazan tudi pri npr. odpadnih nagrobnih svečah?

V

petindvajsetih letih samostojnega delovanja na področju varstva okolja smo v Sloveniji dosegli velik napredek. Seveda na nekaterih področjih več, ponekod pa še šepamo. Kaj nas čaka v prihodnje? Veliko govorimo o krožnem gospodarstvu, vendar do sedaj predvsem na vzpostavitvi ustrezne politike za izvajanje. Čas je, da se prične izvajanje v praksi, kjer bomo vsi akterji potrebovali predvsem hitro reagiranje zakonodajalca, pri ostalih deležnikih pa strpnost, spoštovanje stroke (ki jo je v Sloveniji veliko) in timskega dela. To pa pomeni, da je potrebno takoj vzpostaviti pravne podlage za eko- dizajniranje vsaj vseh proizvodov široke potrošnje. Mogoče bo pa industrijski sektor ponovno zaželen sogovornik pri kreiranju procesov varstva okolja!

foto: arhiv podjetja

110

Anketa

politik, še posebej podnebne politike, ki bi morala v povezavi z drugimi sektorji usmerjati prehod Slovenije v nizkoogljično gospodarstvo in družbo.

31 D

ržava je uvedla obvezen obratovalni emisijski monitoring izpustov. Izvajajo ga lahko samo pooblaščeni izvajalci, ki imajo status akreditiranega organa. Z zakonom so v proizvodnih podjetjih zaposlili pooblaščence za varstvo okolja, proizvodni obrati in čistilne naprave pa so morali za svoje delovanje pridobiti okoljevarstvena dovoljenja. Ta so pripomogla do tega, da so se zavezanci za izvajanje obratovalnega emisijskega monitoringa čiščenja odpadne vode morali tesneje povezati z upravljavci kanalizacijskih sistemov, pridobiti njihovo soglasje in s tem tudi specifične pogoje za priključitev v kanalizacijsko omrežje.

Uvedel se je tudi nadzor nad snovmi, ki so se z iztokom iz čistilnih naprav za odpadne vode preko direktnih recipientov prenašale v druge večje vodotoke in njihove končne destinacije.

To je privedlo do ozaveščanja, da so države preko vodotokov in posledično tudi preko podtalnice zelo povezane in soodvisne med seboj in da so določeni predeli naše Zemlje zaradi tega bolj ranljivi in izpostavljeni. Prav

Fokus mora biti krožno gospodarstvo Slavko Dvoršak, Gorenje Surovina:

V

foto: arhiv podjetja

Sloveniji se je v preteklih 25 letih veliko naredilo pri razumevanju trajnostnega razvoja na vseh področjih. Zasluge za to gredo predvsem ministrstvu za okolje in njegovim organom, saj so relativno uspešno implementirali evropsko zakonodajo na področju trajnostnega razvoja, inšpektorji pa uspešno izvajajo nadzor. Prav tako je vedno večja ozaveščenost med podjetji in prebivalci glede pomembnosti varovanja okolja.

F

okus okoljske politike v Sloveniji bi moral biti predvsem v poudarku na krožnem gospodarstvu. Saj bo to v prihodnjih letih največji izziv tako za državne organe, podjetja in prebivalce. Na operativni ravni pa bi moralo ministrstvo zmanjšati administrativne ovire in skrajšati roke za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, saj so sedaj postopki zelo zapleteni in dolgotrajni. To je tudi razlog, da zasebni sektor ne investira bolj intenzivno na področju reciklaže, kar bi bilo nujno, če hočemo slediti reciklažnim ciljem v perspektivi.

110

okolje

obdobju petindvajsetih let sta se narava in prostor začela intenzivneje prepoznavati kot vrednoti in bistveni postavki za zdravo in varno življenje ljudi. V tem času se je v podjetniško miselnost že kar vraslo zavedanje, da je varovanje okolja temelj za uspešno poslovanje, učinkovito skupno delovno zavest kolektiva in razvojno naravnanost. To se ni doseglo čez noč, temveč tako, da se je najprej spremenil odnos države do virov onesnaženja.

Z ostrejšo okoljsko zakonodajo, ki je temeljila na evropskih smernicah in zakonodaji, se je začel graditi sistem nadzora kvalitete okolja in preprečevanja škodljivih vplivov na okolje in ogrožanja zdravja ljudi. Pod drobnogled se je vzelo prav vse deležnike potencialnega onesnaževanja okolja - od občanov pa do vseh vrst industrijskih onesnaževalcev, komunalnih podjetij, malih podjetij, pa do nadzora vseh vrst čistilnih naprav ne glede na to, ali gre za čiščenje odpadne vode ali pa onesnaženega zraka.

Tako se je v tem obdobju uspešno vzpostavil intenziven nadzor nad viri onesnaževanja. S tem se je omogočil celovit pristop države k

tako pa, da je potrebno prevzeti odgovornost tudi za kvaliteto okolja, ki je od nas oddaljeno, pa vendar povezano preko vode.

C

elovito varovanje okolja, ki se je vzpostavilo v petindvajsetih letih, je samo eno orodje za trajnostni zeleni razvoj naše države. Drugo, še kako pomembno orodje za razcvet njenega zelenega gospodarstva, pridobitve novih delovnih mest in povezovanja s poslovnimi partnerji preko meje pa so znanje in veščine, da v povzročenih odpadkih vidimo koristne surovine, ki jih lahko z razvojem in uvedbo novih proizvodnih procesov preoblikujemo v izdelke ali pa v energijo, za katerimi je sedaj, ali pa bo v bodočnosti, na trgu veliko povpraševanje.

Uveljavitev koncepta krožnega gospodarstva je izziv mag. Lilijana Madjar, RRA LUR:

O

cenjujem, da smo v Sloveniji priča pozitivnim trendom na področju udejanjanja trajnostnega razvoja.

Na to kaže tudi letošnja uvrstitev Slovenije, ki se med 180 državami na svetu uvršča na 5. mesto najbolj zelenih držav (Okoljski indeks, Univerza Yale, 2016). Ker je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pobudnik, skrbnik in soustvarjalec trajnostnega razvoja regije, bi poudarila, da trajnostno komponento uspešno vključujemo v vse aktivnosti in projekte, ki se izvajajo v Ljubljanski urbani regiji in katerih cilj je predvsem dvig kakovosti življenja v regiji. Prihodnost zelenega razvoja pa vidim v uravnoteženem razvoju, ki bo ekonomsko učinkovit, socialno pravičen in okolju prijazen. Pri tem bo eden izmed okoljskih izzivov Slovenije zagotovo uspešna implementacija koncepta krožnega gospodarstva, ki bo ohranjal dragocene vire, zmanjšal količino odpadkov ter hkrati ustvaril nova zelena delovna mesta.

avgust 2016

V

varovanju okolja, k obvladovanju nadzora vseh oblik izpustov snovi v okolje – v vodo, zrak, in prenašanje snovi v obliki odpadkov.

foto: arhiv podjetja

Vesna Mislej, Vodovod-kanalizacija d.o.o.

Ljubljana

foto: arhiv podjetja

Pod drobnogledom so vsi potencialni onesnaževalci okolja

Trajnostnim urbanim politikam nov veter v jadra foto: www.shutterstock.com

mag. Vanesa Čanji

Trajnostna agenda mest

32 110

okolje

Trajnostna agenda mest

Kampanja za trajnostno

gibanje evropskih lokalnih

skupnosti, ki naj bi letos maja s t.i. Amsterdamskim paktom

dobila nov zagon, ima več kot 20-letne korenine. Začela se je na prvi evropski konferenci

trajnostnih mest in občin, ko so župani sprejeli Aalborgško

listino. Številni koraki v tem

obdobju so pripeljali do

letošnjega sprejetja mestne agende EU, s katero naj bi

bolje povezali urbane politike

v Evropski uniji. Vzpostavili

naj bi nove oblike sodelovanja med lokalnimi oblastmi in institucijami EU, zlasti z

Evropsko komisijo.

S

pomnimo, da je septembra lani Generalna skupščina Združenih narodov odobrila 17 trajnostnih razvojnih ciljev, med katerimi se 11. cilj nanaša na mesta in urbana območja.

Trajnostni cilji sledijo logiki in duhu razvojnih ciljev tisočletja in univerzalne agende ZN 2030 za trajnostni razvoj. Sprejeti cilji vključujejo nove teme in zagovarjajo pristop, ki razume okolje, gospodarstvo in družbo kot povezane sisteme, ne pa kot ločene in konkurenčne stebre.

avgust 2016

N

a vrhu ZN o podnebnih spremembah septembra 2014 je generalni sekretar Združenih narodov skupaj s svojim posebnim odposlancem, pristojnim za mesta in podnebne spremembe, predstavil globalno zavezo županov. Ta zaveza, ki jo podpira svetovno omrežje velikih mest, vzpostavlja skupno platformo, kjer naj bi se beležili vplivi aktivnostih mest na področju trajnostnega razvoja. Ključni poudarek imata standardizirano merjenje emisij in nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in dosledno javno poročanje. Več sto mest po vsem svetu se je že pridružilo tej zavezi.

Mesta in kraji v Evropi

P

ostopna preobrazba v trajnejši način življenja zahteva sodelovanje vseh –odločevalcev, različnih deležnikov do prebivalcev. Izziv je še težji, ker se v več porah Evrope čutijo boleče posledice finančne in gospodarske krize, ki je dodatno razslojila prebivalstvo. Migracijski tokovi in napetosti na več ravneh zahtevnost naloge še povečujejo.

S

novalci poziva k trajnostnem razvoju mest in urbanih središč so prepričani, da ti izzivi zahtevajo razmišljanje zunaj utečenih smernic, saj potrebujemo inovativne rešitve. Potrebni so navdih, nove ideje, tehnološke in socialne inovacije ter aktivno sodelovanje odgovornih politikov, podjetnikov in državljanov za skupno zaščito naše prihodnosti.

E

vropski župani in predstavniki občin so v trajnostni agendi prepoznali potrebo po tehnološki, socioekonomski in sociokulturni preobrazbi družbe, ki bi omogočala dostojno življenje prebivalcev ob spoštovanju globalnih ekosistemskih omejitev.

33 zpostavili so deset prednostnih ciljev preobrazbe: 1. dekarbonizirati energetske sisteme in zmanjšati skupno rabo energije, 2. ustvariti trajnostne mestne vzorce mobilnosti in dostopnost za vse, 3. varovati in izboljšati biotsko raznovrstnost in ekosisteme, 4. zmanjšati rabo zelenih površin in naravnega prostora, 5. zaščititi vodne vire, kakovost vode in zraka, 6. prilagajati se podnebnim spremembam in zmanjšati tveganja zaradi nesreč, 7. izboljšati kakovost javnega prostora v luči ustvarjanja prijaznega, varnega in živahnega okolja, 8. zagotoviti zadostno število ustreznih stanovanj za vse, 9. zagotoviti socialno vključevanje in povezovanje vseh delov družbe, 10. krepiti lokalno gospodarstvo in lokalne zaposlitvene možnosti.

Aktivna vključenost prebivalstva

P

rotagonosti trajnostnega razvoja mest in občin se zavzemajo za razvoj »kulture

S

novalci sprememb trdijo, da se bodo morale na novo domisliti ločnice med javnim in zasebnim, saj je potrebno dodatno pritegniti zasebno in civilno sodelovanje. V prihodnje naj bi mesta in občine spodbujali socialne inovacije, socialna podjetja in državljansko sodelovanje, ki podpirajo izobraževanje, usposabljanje in socialno vključevanje marginaliziranih skupin in priseljencev.

R

azvijati bo potrebno nove pristope, ki združujejo ideje podjetništva, državljanskega udejstvovanja in družbene preobrazbe.

Zapiranje lokalnih vrednostnih verig

Z

a lokalno gospodarstvo voditelji evropskih mest in občin vidijo priložnosti na področjih, kot so decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov, lokalna proizvodnja hrane, inovativni koncepti transporta, novi pristopi za socialne storitve ipd. Vse večji

Dva nova finančna instrumenta Evropske komisije

E

vropska komisija je julija sprejela dva nova finančna instrumenta za spodbujanje naložb v trajnostni razvoj mest in zagonska podjetja. Instrument za sovlaganje zagotavlja financiranje za zagonska podjetja in MSP. Ta podpora jim bo omogočila, da razvijejo svoje poslovne modele in privabijo dodatno financiranje prek kolektivne naložbene sheme, ki jo upravlja en glavni finančni posrednik. Skupne naložbe, ki združujejo javna in zasebna sredstva, lahko znašajo do 15 milijonov evrov na MSP.

S

kladi za razvoj mestnih območij bodo podprli projekte za trajnostna mesta, na primer na področju javnega prevoza in energijske učinkovitosti ali ponovne oživitve mestnih območij. Projekti morajo biti finančno vzdržni in morajo biti del celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij. Skupne naložbe, ki združujejo javna in zasebna sredstva, lahko znašajo do 20 milijonov evrov na projekt. Podpora bo v obliki

posojilnega sklada, ki ga upravlja finančni posrednik s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in prispevka v višini vsaj 30 % zasebnega kapitala.

F

inančni instrumenti naj bi v primerjavi z nepovratnimi sredstvi privabili več zasebnih in javnih sredstev za dopolnitev začetnega javnega financiranja ter se lahko ponovno vlagajo v več ciklih. Predstavniki Evropske komisije so prepričani, da lahko predstavljajo učinkovit način za vlaganje v nove ideje, podjetja in talent državljanov EU ob zmanjšanju uporabe javnih sredstev. Želijo si, da bi lahko mobilizirali zasebni kapital, ki bi ga bilo treba v celoti izkoristiti pri vlaganju v okviru skladov ESI. Komisija v obdobju 2014–2020 spodbuja države članice, da podvojijo svoje naložbe v okviru ESI, ki se v skladu s cilji naložbenega načrta uporabljajo prek finančnih instrumentov, kot so posojila, lastniški kapital in jamstva.

110

poudarek naj bi bil na področju ustvarjanja in zapiranja lokalnih vrednostnih verig, s katerimi naj bi se odpirala delovna mesta in povečevali javni prihodki.

okolje

I

vzdržnosti«, ki temelji na enakem dostopu do komunalnih storitev za vse državljane ne glede na njihovo starost, versko pripadnost, etnično identiteto ali spol. Ta usmeritev naj bi bila vidna v proračunskih prioritetah in izobraževalnih sistemih. Aktivna vključenost prebivalstva naj bi se odražala v tem, da le-ti naj ne bi sodelovali samo pri načrtovanju, ampak tudi pri implementaciji trajnostnih politik. V to smer se razvijajo pilotni pristopi, kot so koprodukcija, kodizajn in koinovacija.

T

rajnostna mesta in občine bodo dajale pri nabavi prednost izdelkom in storitvam z visoko okoljsko uspešnostjo, pri tem pa bodo upoštevale tudi socialne in ekonomske posledice nakupa. Podpirale bodo razvoj v smeri krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje rabo naravnih virov in nastajanja odpadkov.

Nove in pametne tehnologije

Z

a mesta in občine je precejšnji izziv, kako naj izberejo in uporabljajo nove in pametne tehnologije, ki podpirajo ustrezno socialno-kulturno in socialno-ekonomsko preobrazbo, ki je v interesu državljanov in javnega dobra.

V

oditelji te pobude so se zavzeli za odprte standarde podatkov; jasno nasprotujejo, da bi bili zbrani javni podatki pod nadzorom zasebnih akterjev. Za to bo potrebno pripraviti pravilnike javnega upravljanja in sisteme upravljanja za urbane družbeno-kulturne spremembe, ki jih sprožijo inovativne in pametne tehnologije, da bi povečali pozitivne učinke.

Integracija politik in upravljanje

L

okalni voditelji se zavzemajo za bistveno povečanje horizontalne (v vseh oddelkih in ministrstvih) in vertikalne (na vseh ravneh upravljanja) integracije politik, ki se nanašajo na razvoj mest v EU.

S

skupnimi regulativnimi okviri, ki odpirajo vrata decentralizaciji, in spodbudami bi ustvarili tržne pogoje, ki bi v večji meri spodbujali potrebno preoblikovanje v smeri trajnostnega razvoja. Politične trajnostne cilje je potrebno uskladiti s finančnimi programi in podpornimi shemami za razvoj mest in infrastrukture.

Spletni naslov evropskih trajnostnih mest: www.sustainablecities.eu

avgust 2016

Deset prednostnih ciljev

Slovenija bo letos dobila državni monitoring za tla V javni razpravi je Uredba o stanju tal, možnosti za pripombe in dopolnitve so odprte do sredine avgusta.

Novosti in obveznosti iz osnutka Uredbe so bile v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor predstavljene na strokovni delavnici v začetku julija v Celju, in sicer v organizaciji Akademije Zelena Slovenija. Nova Uredba o tleh med drugim na novo postavlja standarde za ugotavljanje stanja tal v Sloveniji in na posameznih območjih, je podlaga za državni in obratovalni monitoring, prvič pa bo narejeno tudi poročilo o stanju tal v Sloveniji. Objavljamo nekaj glavnih poudarkov strokovne delavnice.

Helena Matoz, Ministrstvo za okolje in prostor

P

ravna podlaga Uredbe o tleh je 23. člen Zakona o varstvu okolja, ki nas pri pripravi Uredbe omejuje pri uporabi terminologije.

Zakon o varstvu okolja določa tri izraze za stanje okolja. To so občutljivost, ranljivost in obremenjenost. Ker govorimo prvenstveno o onesnaževanju, je v Uredbi o tleh govor predvsem o obremenjenosti tal zaradi onesnaževal.

Na podlagi tega vlada posamezne dele ali območja razvrsti v razrede ali stopnje onesnaženosti oziroma obremenjenosti. Gre predvsem za povezavo s prenosom onesnaževal iz tal na človeka in okolje.

U

redba ureja stanje tal z vidika obremenjenosti, pri čemer gre za posledice človekovih posegov v okolje, ki povzročajo ali so povzročili onesnaževanje tal, s tem pa je povezano tveganje za zdravje ljudi in okolje. Določa parametre za ugotavljanje stanja tal in okoljske standarde kakovosti za te parametre. Daje tudi podlago za vzpostavitev državnega monitoringa stanja tal ter merila za razvrščanje tal v stopnje obremenjenosti.

avgust 2016

U

redba rešuje samo del onesnaževanja tal in povezav z zdravjem ljudi in okolja. Ostali degradacijski procesi, ki poleg onesnaževanja ogrožajo tla in so prepoznani na evropskem nivoju, kot so zmanjšanje količine organske snovi, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl in Urška Košenina

Nova Uredba o stanju tal

34 110

okolje

Nova Uredba o stanju tal

biološke raznovrstnosti tal, pozidava, erozija, poplave idr., so urejeni z drugimi predpisi (prostor, kmetijstvo, vode) ali pa v slovenskih razmerah niso prisotni oziroma so zaznani v manjšem obsegu. Pozidava oziroma tesnjenje tal v evropskem svetu predstavlja največjo grožnjo. Zaradi človekovih potreb izgubljamo tla v smislu njihove biološke in ekosistemske funkcije.

Uredba je podlaga za monitoring

U

redba je podlaga za državni monitoring, prav tako pa tudi za obratovalni monitoring. Izvajati ga morajo za naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega oziroma IED naprave. Pravilnik za izvajanje monitoringa je že veljaven. Uredba se uporablja tudi za namenske raziskave, to je za vzorčenje tal ter analize in meritve vzorcev, ki jih lahko uporablja država ali drug imetnik pravice nad zemljiščem. Uredba se ne uporablja za radioaktivno onesnaževanje tal ali stanje tal na obstoječih območjih, namenjenih izključno obrambnim potrebam.

M

inistrstvo lahko zagotovi namensko raziskavo tal, zato da določi vzorčna mesta za izvajanje monitoringa stanja tal ali za ugotavljanje stanja tal na območjih glede na

P

osebnost so kmetijske površine. Gre za prenos onesnaževal do ljudi oziroma v okolje preko hrane. Zelo je odvisno, kakšna vrsta hrane se na določenih površinah prideluje.

Zato smo h kmetijskim površinam prišteli vsa območja, kjer se hrana prideluje, tudi vrtičke.

Uvedli smo nekatera območja, ki jih tujina praviloma nima, kot so rekreacijske površine in gozdna območja. V Uredbi smo rabo tal razdelili na pet območij: območja otroških igrišč, območja kmetijskih zemljišč, stanovanjska območja, industrijska območja in druga območja.

K

ot parameter tal se lahko določi kateri koli drug parameter, če gre za ugotavljanje stanja tal v okviru namenske raziskave tal, monitoringa stanja tal na območjih z visoko stopnjo obremenjenosti ali obratovalnega monitoringa stanja tal. Če je stanje tal slabo, pomeni, da je parameter presežen in da je potrebno izvesti določene ukrepe. Gre za opozorilo, da s tlemi na območju, kjer so preseženi parametri, nekaj ni v redu.

L

očimo med vzorčnim mestom in preiskovalnim območjem. Če govorimo o državnem monitoringu, potem je preiskovano območje cela Slovenija. Če govorimo o določenem vrtcu, je lahko preiskovano območje samo površina znotraj vrtca. Lahko pa tudi samo ena njiva

Stopnja obremenjenosti

V

Uredbi so opredeljena obremenjena tla.

Uredba daje podlago, da se območja, kjer je ugotovljeno slabo stanje tal, po določenih kriterijih razvrščajo v območja z nizko ali visoko stopnjo obremenjenosti. Eden od kriterijev za visoko obremenjenost tal je, da gre za več katastrskih občin z različnimi rabami in je na vseh teh rabah izkazano slabo stanje. Med območja z visoko stopnjo obremenjenosti so uvrščena vsa opuščena industrijska območja, če iz podatkov izhaja, da so se na teh industrijskih območjih uporabljale nevarne snovi in je bilo prisotno onesnaževanje, in opuščena odlagališča odpadkov, ki so obratovala do 5. februarja 2000. Od tega datuma naprej so vsa odlagališča vezana na Uredbo o odlagališčih oziroma na direktivo, ki ureja odlagališča in so že v postopkih okoljevarstvenih dovoljenj. Gre za tista odlagališča, ki so bila formalno določena kot odlagališča odpadkov. Sem ne spadajo vsa črna odlagališča odpadkov. Za uvrščanje teh območij bo potrebno sprejeti še predpis, s katerim bo ministrstvo določilo območja z visoko stopnjo obremenjenosti. Prva določitev bo izvedena na podlagi podatkov, s katerimi država trenutno razpolaga. Ta območja se bodo vsakih pet let preverjala. Če bodo izvedeni ukrepi za preprečitev onesnaževanja, potem ni razloga, da bi bilo to območje še vedno območje z visoko stopnjo obremenjenosti. Lahko pa se kakšno območje doda na seznam.

Č

e je stanje tal dobro, si moramo prizadevati, da preprečimo njihovo poslabšanje. Če imamo slabo stanje tal, si moramo prizadevati, da tla izboljšamo oziroma preprečujemo prenos teh onesnaževal na ljudi in v okolje. Pri tem namenoma izpostavljam predpise, ki urejajo odpadke, saj moramo v primeru, da hočemo tla izboljšati, tako da odstranimo del prekomerno onesnaženih tal in ta manjko zapolnimo z zemljino, ki jo pripeljemo od drugod, ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

P

ri izboljšanju stanja tal oziroma pri preprečevanju vnosa onesnaževal iz tal v ljudi in okolje je prednost dana tistim aktivnostim

okolje

110

35 Država bo na podlagi te Uredbe vzpostavila državni monitoring spremljanja stanja tal. Gre za splošni monitoring.

Seveda pa so tla izredno specifična in je nemogoče pričakovati, da bo država imela nadzor nad vsakim pednjem tal.

Ministrstvo bo pripravilo prvo poročilo o stanju tal v Sloveniji, in sicer na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo.

oziroma ukrepom, s katerimi se zagotovi, da se tla ne premeščajo. Pri taki odločitvi je potrebno biti pazljiv in izvesti oceno tveganja, iz katere mora biti jasno razvidno, da onesnažena tla, ki ostanejo na svojem mestu, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi in okolja, oziroma da se jih na nek način lahko obdela. Pri oceni tveganja je potrebno pogledati, kakšne so vrednosti naravnih ozadij, ugotoviti količino in kemijsko sestavo in vrsto onesnaževal v tleh, kakšna je njihova toksičnost, biodostopnost, mobilnost ter izpostavljenosti ljudi oziroma drugih organizmov posameznemu onesnaževalu v tleh.

U

redba ne daje podlage za ukrepe. Ukrepi so urejeni po 24. členu Zakona o varstvu okolja. Država bo na podlagi te Uredbe vzpostavila državni monitoring spremljanja stanja tal. Gre za splošni monitoring. Seveda pa so tla izredno specifična in je nemogoče pričakovati, da bo država imela nadzor nad vsakim pednjem tal. Država bo vzpostavila monitoring točke na določenih vzorčnih mestih, kjer se bo stanje tal stalno spremljalo in se tam ukrepi ne bodo izvajali z namenom, da se vidijo trendi.

Monitoring tal bo država vzpostavila tudi na območjih z visoko stopnjo obremenjenosti.

Predvsem se bo kontroliralo, na kakšen način se izvajajo aktivnosti za zmanjšanje onesnaževanja, ali so uspešne ali ne. Monitoring se bo izvajal v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja tal, ki je v pripravi. Gre za tehnični predpis za izvajalce monitoringa, ki govori o tem, kako se vzpostavi vzorčno mesto, do kakšne globine se vzorči, kako se vrednotijo parametri.

V

Uredbi so tudi prehodne in končne določbe. Ministrstvo bo pripravilo tudi prvo poročilo o stanju tal v Sloveniji, in sicer na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo. To nalogo vodi Agencija RS za okolje. Poročilo bo pripravljeno najkasneje eno leto od uveljavitve Uredbe o tleh. Na podlagi teh podatkov bo ministrstvo prvič določilo območja z visoko stopnjo obremenjenosti in uvrstilo dele preiskovanih območij v območja z visoko stopnjo obremenjenosti.

avgust 2016

novi Uredbi so na novo določeni parametri in standardi kakovosti. Parametri določeni glede na vrsto rabe tal. Ni namreč vseeno, ali gre za površino, kjer je prenos onesnaževal v človeški organizem lahko direkten (npr. otroška igrišča), ali za površino, kot je industrijska cona. Tam mora naprava, kjer teče določen delovni proces že v skladu z veljavno zakonodajo, izvajati vse zaščitne ukrepe, zato da ta onesnaževala ne prehajajo v okolje in je prehod onesnaževal manjši, kot npr. na otroških igriščih ali rekreacijskih conah.

Helena Matoz

V

ali samo ena parcela. Znotraj preiskovanega območja lahko imamo enega ali več vzorčnih mest. V Uredbi je tudi izjema. Vemo, da ima Slovenija na določenih območjih zelo visoke naravne vrednosti določenih snovi v tleh. V teh primerih je možno, da se z ministrstvom, pristojnim za rudarstvo, določi višja vrednost naravnega ozadja, kot je določeno v Prilogi 2. Slabo stanje tal je lahko določeno samo na enem vzorčnem mestu, lahko pa na celem preiskovanem območju. Potrebno je ugotoviti, do katere mere so tla slaba, zakaj so slaba in nadaljevati ugotavljanje za tiste parametre, ki izkazujejo slabo stanje tal.

foto: Boštjan Čadej

stopnjo obremenjenosti. Zagotovi jo lahko tudi lastnik, upravljavec ali drug posestnik zemljišča, če želi ugotoviti stanje tal na svojih površinah. Namensko raziskavo tal izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za monitoring stanja tal. Če se namenska raziskava financira iz javnih sredstev, je potrebno podatke predati Agenciji RS za okolje.

36 Dr. Helena Grčman, Center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Potrebno je vedeti, kje se lahko otroci varno igrajo in kje je treba ta stik popolnoma preprečiti oziroma omejiti.

Problem so degradirane površine, ki se v vrtcih hitro pojavijo in se jih da nadzorovati z velikimi napori.

Vzorčena tla v Sloveniji

T

la nastajajo v naravi pod vplivom potvornih dejavnikov. Nastajajo iz kamninske osnove, zato se snovi, ki so v kamninah, znajdejo tudi v tleh. Tla so različna. Kljub temu, da prevladuje apnenec, imamo v Sloveniji pestro sestavo tal.

Podatki o tleh v Sloveniji so dostopni na http:// rkg.gov.si/GERK/ in na http://gis.arso.gov.si/ atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_ AXL@Arso. Na dejanski lokaciji pa je kljub podatkom, ki jih imamo na voljo, potrebno strokovno znanje pedologa. V Pravilniku je tudi predpisano, da vzorčenje izvaja strokovnjak s pedološkim znanjem.

Sestava tal

T

la so fenomen, ker nam nudijo rodovitnost.

V tleh je talna raztopina, zrak, trdni del tal, ki ga sestavljajo organske snovi, in mineralni del tal, ki prihaja iz matične podlage. Ves mineralni del je produkt preperevanja kamninske osnove, kjer najdemo primarne in sekundarne materiale, ki imajo zelo veliko specifično površino. Nanje se snovi, ki prihajajo v tla, vežejo.

Tla so ponor snovi, ki jih imamo v okolju. Snovi zelo omejeno prehajajo v druge segmente okolja in je dostopnost do rastlin pravzaprav majhna.

Svinec je element, za katerega vemo, da tudi če so njegove koncentracije v tleh velike, ga v rastlinah ne najdemo. Prehaja omejeno predvsem v nadzemne dele in se zelo dobro veže na talne komponente. Dve bistveni komponenti tal sta glineni minerali in humusne snovi, z obojim so naša tla dobro obogatena. Imamo veliko gline v tleh. Naša tla so bolj težka, drugje po Evropi imamo več lažjih, peščenih tal. Vezava snovi je v težjih tleh večja.

avgust 2016

Naravna tla z visokimi vsebnostmi težkih kovin

V

okviru raziskave z geologi smo iskali tla, kjer nimamo nobenega antropogenega vpliva, kar smo lahko preverili tudi z vsebnostjo nekaterih drugih parametrov, kot so hranila v

tleh, fosfor itd. Na primeru divaškega Krasa, v popolni divjini, kjer ni nobene industrije, smo našli tla, ki so bogatejša z arzenom, kjer kadmij dosega vrednost 1,2. Posebna specifika so tla na serpentinitih, ki jih najdemo na Pohorju, in kjer lahko najdemo izredno visoke vrednosti v arzenu, kromu. To so naravna tla, deviška tla, ki so nastala na eni zelo redkih kamnin, ki jo imamo samo v Sloveniji in bi morala biti zaščitena že iz tega vidika. Zato je postaviti standarde kakovosti tal velik problem.

S

novi v tla vnaša tudi človek s kmetijsko dejavnostjo in največ z industrijo, prometom.

V Ljubljani smo samo z vožnjo z osvinčenim bencinom približno trikrat obogatili tla s svincem. Vrednosti svinca po celotnem centralnem delu Ljubljane so nekje med opozorilno in kritično vrednostjo brez kakršnegakoli doprinosa rudnika ali topilnice.

Obstoječa zakonodaja in nova Uredba

L

eta 1996 smo dobili Uredbo o tleh, ki je bila identična takratni nizozemski uredbi in je opredeljevala 11 elementov, med njimi deset kovin in polkovino arzen, in 5 skupin organskih snovi. Uveden je bil »semaforni sistem«. Mejna vrednost pomeni vrednost, ki še ne pomeni tveganja za zdravje. V primeru, da imamo v naravi vir, ki takšno snov spušča v okolje, je pomembno, da se ga ustavi takrat, ko se preseže mejna vrednost, ne takrat, ko se doseže kritična vrednost in je potem sanacija povezana z visokimi stroški. Pri novi Uredbi smo imeli težave že pri izrazoslovju. Druga težava je bila, da nismo imeli nobenih razlik za rabo tal. Še obstoječa Uredba ima priročen tristopenjski sistem, ki nam daje vtis trenda snovi v prostoru. Z novo Uredbo bomo pridobili standarde kakovosti za različne rabe tal. Cilj te Uredbe je tudi, da pripomore k pametnemu gospodarjenju s tlemi.

foto: Boštjan Čadej

110

okolje

Parametri za ugotavljanje stanj in standardi kakovosti

V

obdobju od leta 1990 je bilo na onesnaženih območjih izvedenih veliko raziskav, na primer v Mežici, Idriji, Celju, na Jesenicah.

Nenehno izvajamo monitoring onesnaženosti tal kmetijskih zemljišč, vodovarstvenih območij, monitoring gozda po enotni evropski metodologiji (ICP Forest Focus). Ljubljana izvaja tudi redni monitoring otroških igrišč, kar je zgled dobre prakse.

Prenašanje in premeščanje zemljin je povezano z novimi tveganji

P

ri oblikovanju nove Uredbe smo izhajali tudi iz študije primerjav evropskih zakonodaj na področju tal, kar nam je precej olajšala delo. Večina držav je v letu 2007 uvedla različne standarde kakovosti za različno rabo tal. Snovi v tleh niso same po sebi nevarne za človeka, nevarne so takrat, kadar človek pride z njimi v stik. Vedeti moramo, po katerih poteh, s kakšno rabo pridejo snovi v stik s človekom. Če snovi ne prehajajo v podzemne vode, je najbolj racionalno, da ostanejo na mestu in se jih prekrije. Vsako prenašanje ali premeščanje zemljin je povezano z novimi tveganji. Izkušnje kažejo, da se prenesene zemljine znajdejo na neprimernih območjih. Oba primera, ki smo jih imeli v Ljubljani, sta bila primera, ko je bil onesnažen material pripeljan na otroško igrišče ob prenovi in to v letu 2001 in 2014. Vsi EU normativi so naravnani zelo antropocentrično, vsi upoštevajo človekovo zdravje.

Mejne vrednosti med državami različne

A

vstrijci so v letu 2014 spremenili svoje standarde kakovosti. Dvonivojski sistem za skupno rabo, kjer gre prehod preko dihanja oziroma oralnega vnosa, so spremenili v

37 Otroškim igriščem je potrebno posvetiti največjo pozornost

S

tik tal z organizmom je največji v otroški dobi. Potrebno je vedeti, kje se lahko otroci varno igrajo in kje je treba ta stik popolnoma

110

preprečiti oziroma omejiti. Problem so degradirane površine, ki se v vrtcih hitro pojavijo in se jih da nadzorovati z velikimi napori. S skrbjo za travno rušo, z zalivanjem, z redčenjem, s prekrivkami na tistih področjih, kjer otroci dvigujejo prah in se z zemljo igrajo. Na ta način lahko zmanjšamo vnos. Enoznačnih odgovorov, kaj narediti v primeru onesnaženosti, ta Uredba ne prinaša. Vsak primer je potrebno obravnavati posebej in se odločiti, kako se bo pristopilo k rešitvi. Prav je, da imamo določene vrednosti kot merilo pri izvajanju meritev. Če smo pod določeno vrednostjo, je vse v redu, če smo nad to vrednostjo, je potrebno ugotoviti, kakšen je obseg onesnaženosti tal. Za ugotavljanje obsega je namenjenih veliko členov v Uredbi. Na podlagi ugotovljenega obsega se odločimo, kako bomo ukrepali.

okolje

enonivojski sistem oziroma v t. i. standarde kakovosti ločeno za otroška igrišča in stanovanjska naselja. Vrednosti so spremenili npr. pri kromu, kjer so na eni strani zvečali vrednost za otroška igrišča in zmanjšali vrednost za stanovanjska naselja. Pri kadmiju so vrednost zmanjšali.

Tudi v naši Uredbi želimo, da se ohrani nižja vrednost. Nemci imajo vrednosti precej višje.

Vsaka dejavnost bi morala svoje vplive na okolje spremljati. Raziskave, ki jih financira država, so javno dostopne na strani ARSO.

N

a splošno države nimajo enakega sistema za tla. Veliko smo si obetali od Tematske strategije za varstvo tal. Na žalost je bilo delo pri Strategiji prekinjeno. Ponovno se organizirajo sestanki, da bi v okviru EU naredili Direktivo, ki bi jo države prilagodile svoji specifiki. V Sloveniji je Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 zahteval monitoring stanja okolja.

V 90. letih smo dobili različne Uredbe, ena izmed njih je Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih. Najnovejši na tem seznamu je Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal za IED zavezance.

Pravilnik o monitoringu v izdelavi

P

ravilnik določa, kako se na napravah določi vzorčno mesto za monitoring tal. Stanje tal se spremlja na deset let. Namen tega spremljanja je, da se na izhodiščnem poročilu stanje tal preveri. Monitoring se opravi tudi po prenehanju obratovanja naprave. Razlika takrat ne sme biti večja. Slovenija uradno še nima državnega monitoringa tal. Pravilnik je v izdelavi, letos bo prišel v javno obravnavo. Pravilnik bo določal tehnične specifike, parametre itd. Zajem vzorca je najbolj kritična faza tega dela in pravilniki so napisani zato, da različni laboratoriji pridejo do rezultatov, ki jih lahko med seboj primerjajo.

M

onitoring moramo vedno prilagoditi namenu raziskave (državni nivo, vrtec ipd.)

in vse beležiti v načrtu vzorčenja. Upoštevati moramo EU zakonodajo in lastne Uredbe, Pravilnike, okoljske danosti in človekovo dejavnost v okolju (specifično industrijo). Sama izvedba je morda najbolj rutinski del, ki je vezan na laboratorije. Laboratoriji morajo biti akreditirani, saj s tem sporočajo, da so kvalitetni in da država njihov standard vključuje v zakonodajo.

Rezultati so lahko predstavljeni na različne načine. Intervali monitoringa so različni, po sanacijskih ukrepih morajo biti pogostejši. V Mežici, kjer je bila narejena preplastitev na območju vrtca, da so preprečili vnos svinca, je potrebno spremljati učinkovitost ukrepa.

Natančnost in ponovljivost sta ključna za dober vzorec

P

ri zajemu vzorca je potrebna natančnost, da je vzorec reprezentativen. Mnenja o tem, kaj je bolj primerno, izkop, vrtanje ipd., so še vedno deljena. V Sloveniji se nagibamo k temu, da naredimo manjši profil do matične podlage na več mestih, pogledamo morfologijo tal (struktura, korenine, skelet itd.). Pri

monitoringu morajo biti stvari dobro popisane, definirane, da je lokacija primerno označena.

Poročila morajo biti podobna iz leta v leto.

Semaforski sistem (zeleno, rumeno, rdeče in vijolično kot najbolj kritično) še vedno velja, da se nazorno vidi, kakšno je stanje.

Raziskave v preteklosti le na hudo obremenjenih tleh

V

saka dejavnost bi morala svoje vplive na okolje spremljati. Raziskave, ki jih financira država, so javno dostopne na strani ARSO. Nova Uredba prinaša tudi knjigo o tleh v Sloveniji, z novimi standardi in z vsem, kar je bilo narejeno po letu 2007. Spodbuda raziskavam so marsikje lokalne skupnosti kot iniciatorji ali sofinancerji. V Sloveniji so se izvajale raziskave le tam, kjer je bila obremenjenost tal najhujša, zato rezultati, ki smo jih pošiljali v EU, niso bili objektivni. Monitoring mora podati objektivno sliko države, če je dovolj dober in natančen, pa zajeti tudi kakšna žarišča.

avgust 2016

Dr. Marko Zupan, Center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

foto: Boštjan Čadej

Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji in odgovornost povzročiteljev

38 110

okolje

Pristopi k strokovni sanaciji degradiranih območji foto: Boštjan Čadej

Dr. Ana Mladenovič, Zavod za gradbeništvo Slovenije

močno zmanjšamo negativne vplive degradiranih tal na okolje. Generični protokol pristopa k sanaciji degradiranih območij temelji na treh fazah. V začetni fazi pridobimo osnovne podatke, kjer načrtujemo podrobne raziskave. Podatke pridobimo iz terenskih raziskav, obstoječih meritev, primerjav različnih tehnologij, ki nas vodijo v študijo izvedljivosti, ki je osnova za to, kako se bo projekt remediacije izvedel.

U Oceno tveganja je potrebno narediti, preden se začne gradnja (vplivi na ljudi in okolje), za samo gradnjo, po gradnji in po poteku življenjske dobe objekta.

O

cenjeno je, da je 80 km2 slovenskega ozemlja zelo onesnaženo. Največje področje je na območju stare Cinkarne. Na tem območju večinoma najdemo žlindro, pepel in industrijske odpadke. V luči nove Uredbe o tleh je predvideno, da se kriteriji določijo v skladu z nameravano rabo tal. Ko govorimo o stanovanjskih in industrijskih območjih, pri gradnji naletimo na izraz gradbena tla. Gre za terminološki izraz iz Eurocoda 7 – družine standardov za geotehnično projektiranje in je glavni vir na področju graditve objektov. V Eurocodu je zapisano, da so gradbena tla tista, na katerih je predvidena gradnja objektov. Lahko so to stavbe, različna infrastruktura ali drugi večji objekti. Predstavljajo tisti volumen tal, na katerega se vplivi objekta prenašajo. Vpliv je lahko velik ali majhen. Zaradi tega je v zvezi z novo Uredbo pomembno, kako ovrednotiti kriterije iz Uredbe.

avgust 2016

Prvi korak je ocena tveganja

O

ceno tveganja je potrebno narediti, preden se začne gradnja (vplivi na ljudi in okolje), za samo gradnjo, po gradnji in po poteku življenjske dobe objekta. Izhajati moramo iz domneve, da lahko s primernimi tehnologijami

krepi na takšnih območjih so različni. Eden izmed njih je, da ne naredimo nič. Drugi možni ukrep je nadzor, kjer spremljamo stanje na območju. Tretja možnost je odstranitev nasutja, ki pomeni le prestavitev problema na drugo lokacijo. Sodobne metode vsebujejo izolacijo nasutja z različnimi mehanizmi, z različnimi tehnologijami, kot so pokrovi, ovire in obdelave nasutja, ki so lahko kemične, fizikalne, biološke ali termične.

Kombinacija kemične in fizikalne imobilizacije na območju stare Cinkarne

P

ri sanaciji starih bremen Cinkarne Celje smo remediirali 13.500 m3 onesnažene zemljine, izvajalec je bilo podjetje Stonex, ZAG je izvajal nadzor. Prvotno stanje so bili kupi onesnažene zemljine ob jarku, kjer smo izvedli infrastrukturna dela. Onesnažena zemljina je imela status nevarnega odpadka zaradi preseženih vsebnosti kadmija, svinca, cinka in arzena. Nenevarne odpadke smo najprej odstranili. To so bili različni komunalni odpadki, gradbeni odpadki, ki so se znašli na tej lokaciji. Vso preostalo zemljino smo presejali in zdrobili na velikost 16 mm. Zgradili smo začasno deponijo, da se je material dobro homogeniziral. To je bila priprava na remediacijo.

Za remediacijo smo uporabili aditiv - papirniški pepel podjetja Vipap. Pepel namreč vsebuje steklo in apno, torej minerale, ki reagirajo in tvorijo hidratacijske ali pucolanske produkte, ki otrdijo. Pri obdelavi smo zmešali pepel in onesnaženo zemljino ter dodali optimalno količino vlage. Da prah ne bi ogrožal okolice, so se dela izvajala v silosih, kjer je vodni top

preprečeval prašenje. Kompozit smo vgradili z geotehničnimi postopki in pokrili, da ne bi bil izpostavljen zmrzali. Težke kovine so v takšnem materialu imobilizirane. V procesu smo uporabili speciacijsko analizo, ki jo izvaja Inštitut Jožef Štefan. Pred in po remediaciji smo spremljali, kam so težke kovine vgrajene, ali so to mobilne ali nemobilne faze. Idealno je, da se vse težke kovine vežejo v nemobilne faze.

Ti postopki so dolgoročno učinkoviti in stabilni. Absolutne varnosti ni. Hitrih, enostavnih in poceni rešitev tudi ne.

Meril za otroška igrišča niso uporabili pri gradbenih objektih Dr. Ana Petkovšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

U

redbo, ki nosi naziv tla, je težko vključiti v gradbene projekte, ker gradbinci pred gradnjo odstranijo več plasti tal. Po Pravilniku o projektiranju gradbenih objektov je med obveznimi vsebinami tehnična dokumentacija, brez katere ne boste dobili gradbenega dovoljenja, ki vsebuje ravnanje z gradbenimi odpadki.

Pri primeru remediacije 13.000 m3 zemljine na območju stare Cinkarne, v primerjavi s 3 milijoni m3, ki so dejansko tam, je to nemogoče.

Potrebno je iskati rešitve v smeri analize rizika in na podlagi tega sprejemati ukrepe. Moramo se zavedati, da imamo gradbene strokovnjake in da znamo marsikaj izračunati. Merila, ki jih uporabljamo za otroška igrišča, za vrtičkarje, ne moremo uporabljati za gradbene objekte.

Vse te ukrepe je potrebno strogo povezovati predvsem s hidrogeologi v povezavi s koriščenjem pitne vode. In tudi z možnostmi dodatnih sanacijskih ukrepov, če se pokaže, da začetni ukrepi niso zadostovali.

L

etos mineva eno leto, odkar je bila izrečena sodba evropskega sodišča na črno odlaganje odpadne zemlje na parceli 115. Sodba ni bila izrečena za onesnaženje, temveč je bila izrečena za nelegalni vnos snovi. Ko so bile narejene prve raziskave, se je pokazalo, da kljub temu, da je tam že 40 let, sedaj že okrog 150.000 m3 materiala, podzemna voda oziroma površinske vode, ki odtekajo s tega območja, ne kažejo onesnaženj. Največje onesnaženje je na vrhu hriba, zaradi delovanj jugoslovanske vojske, a Uredba o tleh se ne nanaša na območje vojske.

sklopu prodajnega postopka Cinkarne Celje je bilo potrebno izvesti tudi skrbni okoljski pregled.

Prve ugotovitve onesnaženosti

P

resoja vplivov na okolje v Cinkarni Celje poteka v skladu z ameriškim standardom ASTM, ki ga podpira EPA (ameriška agencija za varovanje okolja). Za prvo fazo Presoje vplivov na okolje smo leta 2012 najeli nemško podjetje URS. Presoja je obsegala intervjuje, preglede lokacij, vrste okoljskih tveganj - predvsem s finančnega vidika. V zaključku je bilo zapisano priporočilo, da se v naslednji fazi vzorčijo tla, ker so na tej lokaciji v preteklosti potekale aktivnosti, ki bi lahko imele vpliv na okolje. Leta 2014 smo se lotili druge faze presoje vplivov na okolje. Za sodelovanje smo izbrali poljsko podjetje Environ. Izvajali so bolj orientacijske raziskave. Izvrtali so 3 do 5 m globoke vrtine premera 63 mm. Vzorce iz zemlje so popisali, da so ugotovili, za kakšne vrste material gre.

110

39 V

Vzorčili so tudi podtalnico. Iz analiz je bilo razvidno, da je kar precejšen del lokacije, kjer poteka aktualna proizvodnja v Celju, narejene z umetnimi nasipi, ki se na nekaterih segmentih izlužujejo v podtalnico. Zaključek te faze je bil, da umetni nasipi predstavljajo možnost tveganja za zdravje ljudi in okolje.

okolje

Nikolaja Podgoršek Selič, Cinkarna Celje, d.d.

foto: Boštjan Čadej

Presoja vplivov na okolje na primeru Cinkarne Celje N

a osnovi zaznane možnosti tveganja smo pri podjetju CDM Smith, Nemčija, naročili izdelavo Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi odkritih virov onesnaženja. Za njih smo se odločili, ker imajo referenčni projekt s preiskavami in sanacijo opuščene topilnice cinka Ruhr Zink, Datteln v Nemčiji. Lokacija je bila onesnažena s kadmijem, cinkom, nikljem, arzenom, svincem, bakrom, talijem, kromom in živim srebrom, precej podobno kot pri nas.

Ker je šlo pri tem projektu za opuščeno lokacijo, so objekte v teku sanacije porušili. Kjer so določili vir onesnaženja, so zemljino izkopali in jo prepeljali na drugo lokacijo. Niso je predelali v nenevaren odpadek. Lokacijo zgolj nadzorujejo z monitoringom. Za preprečitev širjenja onesnažil proti vodotoku so naredili tesnilno zaveso. Celotno površino bivše tovarne so nato prekrili s slabo prepustno plastjo in zatravili. S

tem so preprečili prenos onesnažil v zrak s prašenjem in v podtalnico s spiranjem z deževnico.

Izvajanje raziskav

N

a območju Cinkarne Celje smo zastavili načrt izvedbe stalnih vodnjakov. Naredili smo 16 vrtin (stalnih vodnjakov) s premerom 219 mm. Vanje smo vgradili plastično cev premera 100 mm s perforacijo in jo zasuli s peščenim zasipom. Ta predstavlja filter in ustreza standardom za vzorčenje podtalnice. Globina vodnjakov je do 10 m, s čimer smo preverili, da se podtalnica ne nahaja v dvojnih preprogah.

Ž

eleli smo izkoristiti znanje domačih strokovnjakov. Vsa dela, razen nadzora, so izvajala domača podjetja (ZRMK, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Univerza v Ljubljani – FGG, FNT).

I

Problem pri podtalnici

L

okacija Cinkarne Celje je obkrožena s podobnimi onesnaževalci, kot je bila dejavnost na lokaciji Cinkarne. Največje debeline nasutij

avgust 2016

Slika: Pregled sosednih lokacij, ki lahko vplivajo na onesnaženost zemljine zunaj območja Cinkarne Celje.

1: jugozahod: lokacija “stara Cinkarna” (Mestna občina Celje) 2, 3: zahod, severozahod: Emo in Pocinkovalnica 4, 5: vojaški objekti in črno odlagališče Bukovžlak (parcela 115/1 Teharje) s cca 150.000 m3 nasutih odpadkov 6: severno od naprave za odstranjevanje odpadkov Bukovžlak (NZOO): ONOB 7: severovzhodno od NZOO Bukovžlak in ONOB: RCERO Celje in odlagališče komunalnih odpadkov 8: južno od NZOO v Bukovžlaku: odlagališče Vrhe (Štorkom) 9: severozahodno pod NZOO Za Travnikom: opuščeni vojaški objekti

z predhodnega poročila je bilo razvidno, da gre za področje, nasuto z ostanki iz preteklosti, zato smo na vseh vrtinah naredili popis izvlečenega materiala. Vzorčili smo na več nivojih, na prehodih iz ene v drugo plast, in še posebej tam, kjer smo po vonju zaznali, da gre za organsko onesnaženje. Na vseh vrtinah smo izvedli črpalne teste, na osnovi česar smo določili, kakšna je smer in hitrost toka podtalnice.

Na lokacijah v Bukovžlaku in Za Travnik nismo delali dodatnih vrtin, saj so tam že obstajale zaradi predpisanega monitoringa. Strokovnjaki so na teh področjih izhajali iz obstoječih podatkov. Trikrat v mesečnem presledku smo na vseh vrtinah vzorčili in analizirali podtalnico.

Vzorčili smo tudi površinske vode na Hudinji in na Ložnici.

40 110

okolje

najdemo na vzhodnem delu Cinkarne, kjer je bilo zelo močvirnato območje (Začret). Tukaj je tekla tudi stara struga Voglajne, ki je bila kasneje zasuta z odpadnimi materiali.

V

vmesni fazi ocene tveganja vplivov na okolje je bil pregled narejen le znotraj območja današnje Cinkarne, torej na naših zemljiščih.

Ugotovili smo, da na tem območju poti prenosa preko zraka zaradi asfaltiranih in travnatih površin ni. Poti prenosa do rastlin pa ni, ker jih ne gojimo. Tudi izven ograje zaradi utrjenih in zatravljenih površin večjega tveganja za zdravje ljudi zaradi prašenja ni. Pri pregledu prenosa iz tal v podtalnico je bilo ugotovljeno, da podtalnica vsebuje prekomerne koncentracije težkih kovin. Za zaposlene znotraj ograje to ne predstavlja tveganja, ker ne prihajajo v stik z njo. Izven ograje tovarne je lahko drugače, saj ne vemo, ali podtalnica prehaja v površinske vode in tako tudi v prehransko verigo.

Enako stanje je bilo ugotovljeno na področju Bukovžlaka in Za Travnika.

Z

a nadaljevanje raziskav izven naše ograje smo izdelali načrt. Predvidenih je 19 novih vrtin. Trenutno smo v fazi pridobivanja soglasij zanje. V načrtu je tudi usklajevanje na Ministrstvu za okolje in prostor, saj si želimo delovati usklajeno.

Dileme glede osnutka Uredbe o tleh

G

lede na ugotovitve II. faze okoljskega skrbnega pregleda je Cinkarna na svojo pobudo in stroške naročila izdelavo ocene tveganja. Uredba to dovoljuje (čl. 13) pod pojmom »namenska raziskava«. Ker smo z deli pričeli pred uveljavitvijo Uredbe o stanju tal, so za vrednotenje upoštevani nemški standardi. Glede na osnutek naše Uredbe o tleh se na osnovi že pridobljenih izkušenj poraja nekaj vprašanj.

Za nadaljevanje raziskav izven naše ograje smo izdelali načrt. Predvidenih je 19 novih vrtin. Trenutno smo v fazi pridobivanja soglasij zanje.

P

ostavlja se dilema o smiselnosti in posledicah predloga za parametre iz priloge 2 (3 x ozadje), saj je ozadje na degradiranih območjih gotovo višje. Za primer cinka bi v našem predlogu to znašalo 300 mg/kg, v Nemčiji 2.500 mg/kg za industrijska območja.

Ker smo z deli pričeli pred uveljavitvijo Uredbe o stanju tal, so za vrednotenje upoštevani nemški standardi.

U

redba predvideva faznost pri ugotavljanju stanja tal na preiskovanem področju. Kje postaviti mejo, če namensko raziskavo izvaja lastnik?

K

ako razmejiti odgovornost na območjih z več onesnaževalci?

Dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije

P

oznamo več vrst onesnaževal, organske in anorganske. Nekatera organska onesnaževala so dolgo živa, skoraj stalno prisotna, nekatera izredno kratko. Drugače je pri anorganskih onesnaževalih, na katera se nanaša Uredba o tleh. Težke kovine so praktično trajne, dolgožive, se jih ne da odstraniti iz tal.

Sanacije so povezane z izjemnimi stroški, ki segajo tudi do milijon EUR za hektar zemlje.

Tveganje je odvisno od količine onesnaževala

avgust 2016

I

zpiranje iz tal v podzemne vode traja izjemno dolgo, ker so težke kovine vezane na talne delce in se sproščajo v talno raztopino, ki jo rastlina srka kot hranilo. Sproščanje je lahko večje ali manjše in je reverzibilen proces. S sproščanjem kovin postanejo dostopne rastlinam. Dostopnost težkim kovinam je različna. Težke kovine so tudi mikrohranila, ki jih ljudje potrebujemo. Doza določa, ali gre za strup ali za zdravilo. Tveganje je povezano s količino v tleh, s potjo tega onesnaževala do človeka in količino onesnaževala.

foto: Boštjan Čadej

Uredba in kmetijski ekosistemi Primorskem ipd.). Potrebno je govoriti o stanju elementa, ki deluje kot onesnažilo. To stanje je lahko naravno stanje, lahko izhaja iz srednjega veka ali iz industrijske dobe pred desetletji.

V N

amen Uredbe o tleh v povezavi s predelavo hrane je predvsem zmanjšati in omejiti prehod težkih kovin v rastline in ohraniti stanje kmetijskih ekosistemov. Cilj kmetijcev je seveda pridelava varne in kakovostne hrane in druge biomase.

Nujna ocena tveganja

U

redba ima pomembno prostorsko konotacijo. V namenskih rabah prostora so določena območja kmetijskih zemljišč. Uredba postavlja normative za dobro stanje tal in upošteva specifike posameznih onesnaževal.

Nanaša se tudi na območja, kjer so naravne koncentracije kovin povišane (npr. nikelj na

Uredbi se narekuje tudi ocena za oceno tveganj za človeka v primeru slabega stanja tal. Težko je v neki zakonodaji opredeliti ves spekter situacij v prostoru, v naravnih danostih, v lastnostih tal itd. Ukrepe je potrebno sprejemati na podlagi presoje, ocene tveganj za te lokacije in priporočiti ukrepe, ki bodo delovali.

K

metijce skrbi za kmetijska zemljišča, da ne bi bila še bolj onesnažena. Hkrati se zavedamo, da na nekaterih zemljiščih, kjer so povečane vsebnosti težkih kovin, kljub temu poteka pridelava hrane. Srečujemo se z aplikacijami gošč komunalno čistilnih naprav, uporabe digestatov bioplinarn na kmetijskih zemljiščih, uporabe bio in »bio« (v laboratorijih se velikokrat razkrije, da niso bio) sredstev za gnojenje. Prihaja tudi do uporabe bio oglja in pripravkov ter organskih substratov za boljšo rast rastlin. Vse to je lahko problematično za kmetijska zemljišča. Skrb za kmetijska zemljišča je velika in Uredba o tleh je na tem področju nujna ter težko pričakovana.

Pomemben del celovitega trajnostnega razvoja v Pivovarni Laško Union d.o.o. so odgovorni in trajnostni odnosi z vsemi subjekti v naši verigi, med katerimi so tudi naši zaposleni, dobavitelji in kupci.

Trajnostni odnosi z zaposlenimi Strateške cilje v Pivovarni Laško Union dosegamo z nenehnim osebnostnim in strokovnim razvojem vseh zaposlenih. Razvijamo organizacijsko kulturo visoke motiviranosti in naravnanosti. Zavedamo se pomena tradicije in izkušenj, zato skrbimo za njihov prenos na mlajše sodelavce. Z razpisi in posebnimi selektivnimi postopki vsako leto izberemo nekaj študentov, ki jim podelimo kadrovske štipendije.

Vse zaposlene redno ozaveščamo in jih usposabljamo na področju varstva in zdravja pri delu. Poleg pravic, določenih z zakonodajo, jim nudimo številne dodatne ugodnosti, kot so dodatno pokojninsko zavarovanje, solidarnostna pomoč v primeru posebnih socialnih in zdravstvenih težav, najem počitniških objektov po ugodnejših cenah idr.

Pri izobraževanju zaposlenih sledimo načelu kombiniranja notranjega in zunanjega izobraževanja. Med leti 2013-2015 smo bili vključeni v evropski kohezijski projekt Kompetenčni center Proizvodnja pijač, kjer smo bili vodilni partner. Namen projekta je bil dvigniti usposobljenost zaposlenih v partnerskih podjetjih in v panogi proizvodnje pijač na splošno.

Trajnostni odnosi z dobavitelji Skupaj z dobavitelji nenehno iščemo nove razvojne rešitve, s katerimi povečujemo odgovornost do okolja, hkrati pa znižujemo stroške na vseh segmentih. Posebej smo ponosni na tradicionalno razvojno sodelovanje s slovenskimi hmeljarji. Vrhunski slovenski hmelj je za prepoznavno kakovost našega piva izjemnega pomena.

Vsak naš dobavitelj, pa naj gre za surovine ali pakirni material, pred prvo dobavo podpiše ustrezen interni standard kakovosti za dani material. Material ali surovino pred prvo redno dobavo novega dobavitelja ali nov material potrjenega dobavitelja testiramo v proizvodnji.

Oceno dobaviteljev opravimo enkrat letno.

Med parametri ocenjevanja so: sistem kakovosti, kvaliteta dobavljenega materiala, dobavni rok, cene in plačilni pogoji.

Trajnostni odnosi s kupci Trajnostne odnose s kupci razvijamo na treh ravneh: trgovci, gostinci in končni potrošniki.

Vrhunska tehnologija in proaktiven razvoj nam omogočata, da z vedno višjo dodano vrednostjo poglabljamo odnose z našimi tradicionalno lojalnimi potrošniki, hkrati pa nagovarjamo povsem nove potrošnike. Pri razvoju obstoječih blagovnih znamk in pri kreiranju novih sledimo željam in potrebam potrošnikov v vseh generacijskih obdobjih.

Kot lokalni proizvajalec pijač se zavedamo odgovornosti za zdravje naših potrošnikov,

V usposabljanje v okviru Kompetenčnega centra je bilo vključenih 557 oseb.

V Pivovarni redno sodelujemo s slovenskimi hmeljarji.

41 110

okolje

Trajnostni odnosi so del uspeha

zato smo za vse naše pijače pripravili seznam sestavin in alergenov in ga objavili na spletni strani Pivovarne Laško Union (Skupina Laško).

S posluhom do okusov, zdravstvenih zahtev ali omejitev naših potrošnikov razvijamo in ponujamo različne vrste pijač. Tako smo leta 2014 dodatno analizirali izvirski vodi Oda in Zala z vidika t. i. genotoksične oziroma mutagene aktivnosti. Rezultati so pokazali, da pri testiranju vzorec embaliranih izvirskih vod ni povzročil mutacij. Na plastenki Ode smo za slabovidne potrošnike v Braillovi pisavi dodali napis Izvirska voda Oda, v letu 2014 pa smo trgu predstavili vodo z okusom brez sladkorja in sladil Nula. Kot edini v Sloveniji smo razvili brezalkoholno pivo, namenjeno potrošnikom, ki ne želijo ali ne smejo uživati alkohola, pa vendar uživajo v okusu piva. Med alkoholnimi pivi pa spodbujamo odgovorno pitje, tudi preko Združenja pivovarn Slovenije in krovnega evropskega združenja Brewers of Europe.

K odgovornemu pitju spodbujamo tudi preko različnih projektov, sodelujemo z društvom Vozim, ki se zavzema za to, da ne pijemo alkohola, ko vozimo idr. Prepričani smo, da si moramo proizvajalci alkoholnih pijač v sinergiji z drugimi družbenimi akterji prizadevati za odpravo pretiranega opijanja, zlasti med mladimi.

»Trajnostnemu razvoju bomo posvetili veliko pozornosti tudi v prihodnje, saj je to ena od prioritet našega novega lastnika,« je povedal Jernej Smisl, direktor korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union, in dodal: »Heineken ima jasno opredeljene cilje do 2020 in pokrivajo področja zaščite vodnih virov, zmanjševanje CO 2, odgovorno konzumiranje alkohola, trajnost virov, poudarek na zdravju in varnosti ter rast z okoljem.«

Preko različnih projektov spodbujamo k odgovornemu pitju piva.

avgust 2016

Promocija

Trajnostni razvoj v Pivovarni Laško Union

Uredba naj opredeli možnost poskusne obdelave odpadkov foto: www.shutterstock.com

42 110

okolje

Ravnanje z odpadki

Tudi primer škofjeloškega

Ravnanje z odpadki

podjetja Ekologija, kjer so

se specializirali za ravnanje

z nevarnimi odpadki, kaže, da je okolje v Sloveniji

zelo občutljivo, ko gre za

spremembe v okoljevarstvenih dovoljenjih ali za povečanje

količin pri predelavi odpadkov.

Hkrati pa se vnovič kaže,

kako je nujno, da podjetja, ki so opremljena z okoljskimi

tehnologijami in iščejo

poslovne priložnosti na

področju reciklaže in predelave odpadkov, kar je trend v

Sloveniji in EU, nastopajo

v javnosti z verodostojnimi

informacijami. Zato smo Jožefa

Kocona, direktorja podjetja

Ekologija iz Škofje Loke, kjer je civilna iniciativa kritična,

vprašali, za katere spremembe

gre v njihovem dovoljenju za

predelavo nevarnih odpadkov.

Opozoril je tudi, kaj v Uredbi

avgust 2016

o odpadkih zavira razvoj recikliranja.

Kakšna je struktura zbranih odpadkov, koliko je nevarnih in ali tudi pri vašem poslovanju opažate, da je na trgu manjša količina odpadkov?

Trenutno imamo okoljevarstveno dovoljenje samo za obdelavo nevarnih odpadkov. Ker je dovoljena količina za obdelavo premajhna, da bi lahko podjetje normalno poslovalo in se razvijalo, smo vložili vlogo za povečanje količine obdelanih odpadkov. V okviru navedenega povečanja je predvidena tudi obdelava nenevarnih odpadkov, vendar v manjši meri, saj se je podjetje specializiralo za obdelavo nevarnih odpadkov. Gre za izpiralne vode, kisline, baze in za razne elektrolite oziroma delovne kopeli na vodni osnovi. Te se uporabljajo v obratih za površinsko zaščito ali pri drugih dejavnostih, kjer se uporabljajo anorganske kemikalije oz. njihove raztopine. Nekatera podjetja, ki obratujejo brez lastnih industrijskih čistilnih naprav, lahko z nastalimi odpadnimi vodami ravnajo kot z odpadki in jih torej oddajajo na obdelavo drugam. Enako pa velja tudi za odpadne delovne raztopine. Podjetja, ki imajo

Količine nekaterih odpadkov na trgu se dejansko počasi zmanjšujejo, kar opažamo zlasti pri zbiranju, nekoliko tudi pri odpadkih, ki so primerni za obdelavo. zmogljive industrijske čistilne naprave za svoje odpadne vode, tudi odpadne delovne raztopine predelajo sama. Večina podjetij tega vendarle ne počne. Te raztopine oddajo kot odpadke. Za te odpadke smo razvili ustrezno laboratorijsko analitiko ter postopke, s katerimi iz koristnih odpadkov pridobimo surovine za ponovno uporabo. Iz odpadkov, ki nimajo nobene gospodarske koristi, pa odstranimo nevarne sestavine s kemičnimi in fizikalnimi postopki.

Kako je s količinami odpadkov?

Količine nekaterih odpadkov na trgu se dejansko počasi zmanjšujejo, kar opažamo zlasti

43 Trenutno obdelamo do 14,2 ton nevarnih odpadkov na dan.

Specializirani ste za nevarne odpadke. Kaj vsebuje dovoljenje ARSO glede količin za dnevno predelavo in kaj je bistvo kritike okolja na vaše poslovanje?

Trenutno obdelamo do 14,2 ton nevarnih odpadkov na dan. Vloga za povečanje obsega obdelave se nanaša na 104 tone na dan. Od tega do 22 ton na dan za recikliranje nevarnih odpadkov ter 82 ton za fizikalno kemijsko obdelavo odpadkov. Od tega 70 ton nevarnih in 12 ton nenevarnih. Ker bo šlo za napravo iz 68. člena Zakona o varstvu okolja, mora vloga vsebovati največje možne količine, ki bi jih lahko naprava obdelala v 24-ih urah. Vendar smo omejeni s količino odpadne industrijske vode, ki se lahko v 24 urah odvede iz naprave. Zato bi v primeru, da bi v enem dnevu res obdelali 104 tone odpadkov, naslednji dan mirovali oziroma obdelava odpadkov ne bi bila možna. Odvajali bi lahko le nastalo odpadno industrijsko vodo. To

Naše okolje je na splošno proti izvajanju dejavnosti obdelave in skladiščenja nevarnih odpadkov, saj naj bi že sama prisotnost nevarnih odpadkov pomenila preveliko grožnjo za okolje.

Okolje je kritično.

Naše okolje je na splošno proti izvajanju dejavnosti obdelave in skladiščenja nevarnih odpadkov, saj naj bi že sama prisotnost nevarnih odpadkov pomenila preveliko grožnjo za okolje. Odpadki so za ljudi še vedno nekaj, česar si ne želijo v svoji bližini, čeprav odpadke proizvajamo vsi. Poleg tega pa z razvojem znanj glede njihove možne obdelave postajajo tudi pomembna surovina, ki zmanjšuje porabo naravnih surovin. Ima torej vpliv tudi na BDP ter s tem na blagostanje družbe. Ta vpliv bo v prihodnje še pomembnejši.

Tega se v Sloveniji marsikje zavedajo, saj je predelava odpadkov v koristne snovi eden izmed glavnih ciljev krožnega gospodarstva.

Usposobili ste se za nov proizvod predelave odpadne lužine, kar bi bilo zanimivo tudi za sosednje države. Kaj pomeni poslovno in razvojno ta projekt?

Podjetje Ekologija d.o.o. se je v zadnjih letih usmerilo predvsem v recikliranje nevarnih odpadkov na vodni osnovi. Razvili smo precej

postopkov, med drugim tudi postopek obdelave odpadnih voda z ogljikovim dioksidom, ki ga že tržijo drugi pravni subjekti. Ti so sodelovali z našim podjetjem in uporabljajo našo zamisel.

110

pomeni, da je pri vsakodnevnem obratovanju realno največja možna zmogljivost že v osnovi manjša za približno polovico. Torej bo 51 ton.

Glede na količino kvalitetnih odpadkov, ki jih bo možno dobiti na trgu, pa bomo zadovoljni, če se bo lahko obdelala polovica od te količine.

okolje

pri zbiranju, nekoliko tudi pri odpadkih, ki so primerni za obdelavo. Gre predvsem za usihanje nekaterih dejavnosti ali vrst delovnih kopeli, ki se počasi umikajo iz uporabe ali pa se njihova raba seli izven evropskega prostora.

Prav tako za našo obdelavo niso primerni vsi odpadki. Pomemben kriterij, ki ima vpliv na to, ali bomo odpadek obdelali ali ne, je njegova kvaliteta. Če recimo povzročitelji odpadkov ne izvajajo ločenega zbiranja, pač pa pri njih nastale odpadke zbirajo v skupni posodi, je to gotovo odločilen dejavnik za nadaljnje ravnanje s tem odpadkom, ki ima ne le vpliv na vrsto možne obdelave, pač pa tudi na ceno in verjetno čezmejno premeščanje odpadka.

V upravnem postopku za dovoljenje, da obdelamo večje količine odpadkov, smo žal odstopili od recikliranja večjega števila odpadkov ter proizvodnje produktov iz teh odpadkov. Med njimi tudi od predelave odpadne lužine. Razlog za odstop so bile po našem mnenju pretirane zahteve upravnega organa. Zanj podani opisi postopkov niso bili zadostni, čeprav smo navedli podatke o minimalnih zahtevah, ki jih mora odpadek izpolnjevati za recikliranje. Prav tako so bili podani podatki o fazah obdelave, vključno z uporabljenimi reagenti, pričakovanimi produkti in emisijami. Nekatere zadeve so bile preizkušene samo laboratorijsko. Zato nekaterih drobnih detajlov nameravanih postopkov recikliranja na industrijski ravni ni bilo mogoče pojasniti.

Pokazala se je pomanjkljivost odpadkovne zakonodaje. Ne dopušča eksperimentalnih naprav za obdelavo odpadkov, kot je to denimo urejeno v drugih področnih uredbah.

Gre za nejasnosti v zakonodaji?

Da. Pri tem se je pokazala pomanjkljivost odpadkovne zakonodaje. Ne dopušča eksperimentalnih naprav za obdelavo odpadkov, kot je to denimo urejeno v drugih področnih uredbah. Na primer Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13)

V kolikor boste ob skrbi za nevarne odpadke iskali zaupanja vrednega partnerja se obrnite na nas in z veseljem vam bomo svetovali.

www.saubermacher.si

+386 2 6202 300

avgust 2016

Promocija

Skupaj z vami bomo poiskali najbolj optimalno rešitev za vaše nevarne odpadke!

44 110

okolje

v devetem odstavku šestega člena celo dopušča, da eksperimentalne naprave obratujejo do tri leta brez okoljevarstvenega dovoljenja. Takega razkošja si na področju obdelave odpadkov niti ne želimo. Bilo pa bi zelo dobrodošlo, da bi bili eksperimenti na industrijski ravni dovoljeni.

Za izhodne produkte in preostanke pa dopuščene možne variante, ki lahko iz eksperimentiranja izhajajo. Sedanja Uredba o odpadkih je zelo rigidna in dejansko ne dopušča nobenega razvoja. Ne le v dokumentaciji upravnega postopka, pač pa tudi v samem okoljevarstvenem dovoljenju je potrebno navesti vse podrobnosti glede izhodov iz procesov obdelave. Pri razvoju postopkov obdelave je normalno, da lahko neka

šarža ne uspe in namesto produktov dobimo odpadke, prav tako pa so lahko nastali odpadki drugačni, kot je bilo pričakovano. Zaradi tega menimo, da bi bilo Uredbo o odpadkih nujno potrebno razširiti tudi z eksperimentalno obdelavo, saj bo le na ta način možen razvoj postopkov recikliranja odpadkov.

Kateri vplivi na okolje lahko najbolj vznemirjajo javnosti in kako boste izpolnili zakonske predpise glede negativnih vplivov na okolje?

Obdelava odpadkov je v principu običajna industrijska dejavnost. Podobna je ostalim industrijskim dejavnostim, zaradi česar so tudi emisije v okviru, kakor jih dopušča zakonodaja.

Javnost najbolj vznemirjajo nevarni odpadki. Vendar pa imajo pogosto odpadki, ki so definirani kot nevarni, dejansko manjše nevarnosti kot nevarne snovi, ki vstopajo v razne industrijske procese. V procesih se namreč osiromašijo, s čimer običajno tudi izgubijo del svojih nevarnih lastnosti. Strah in neprijetni občutki, ki jih vzbujajo nevarni odpadki, verjetno izhajajo iz dejstva, da države in družba za določitev sestave odpadkov in posledičnega ugotavljanja njihovih lastnosti namenja manj denarja kot pa za določitev sestave vhodnih surovin, ki morajo biti natančno definirane, da se zagotovi potrebna kvaliteta in varnost tehnoloških procesov. Tisto, česar ne poznamo, nam

Obdelava odpadkov je v principu običajna industrijska dejavnost. Podobna je ostalim industrijskim dejavnostim, zaradi česar so tudi emisije v okviru, kakor jih dopušča zakonodaja. vzbuja občutke strahu. Naše podjetje je ravno na tem področju razvilo in tudi izvaja redne laboratorijske analize in ugotavljanja sestave odpadkov. Le na ta način je mogoče zagotoviti, da se določi odpadke, ki jih je možno reciklirati. Tako se tudi natančno definira kemijsko fizikalno obdelavo nekoristnih odpadkov, tako da je posledično nastala odpadna industrijska voda resnično dobro obdelana. Z našim pristopom čiščenja odpadne industrijske vode se vodo izpusti v našo industrijsko čistilno napravo šele takrat, ko že izpolnjuje zakonodajne kriterije za odvajanje v javno kanalizacijo. Čeprav je torej že zadovoljive kakovosti in bi jo že lahko izpustili v javno kanalizacijo, tega ne storimo. Jo pa očistimo s postopkom nevtralizacije, ki smo ji dodali še dodatno varovalko, to je naknadno čiščenje z ionskimi izmenjevalci.

Zaradi opisanega načina ravnanja z odpadno vodo je strah, da bi prišlo do prekomernih emisij, dejansko nepotreben. Poleg tega količino odvedene vode že sedaj spremljamo s trajnimi meritvami, čeprav so te zakonodajno zahtevane šele pri šestkrat večji količini odpadne vode, kot bo po povečanju obsega obdelanih odpadkov odvedena iz Ekologije. Poleg tega je podjetje umeščeno znotraj obstoječe industrijske cone in ne meji na bivališča občanov. Prav tako se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

Tla so na celotnem območju utrjena, tako da onesnaženje tal ni možno.

Nudimo storitve prevzema, transporta in predelave nekovinskih komunalnih in industrijskih odpadkov.

Odpadke spreminjamo v surovine in energijo

Kontaktni osebi: Mateja Hren, t: 07 48 17 305, e: mateja.hren@kostak.si Samo Stanič, t: 07 48 17 272, e: samo.stanic@kostak.si Kostak d.d.

Leskovška cesta 2 a

8270 Krško

www.kostak.si

Promocija

avgust 2016

Z lastnimi proizvodnimi kapacitetami izvajamo: sortiranje in nadaljnjo predelavo (recikliranje) komunalne embalaže, industrijskih plastičnih in drugih nekovinskih odpadkov, sortiranje in nadaljnjo predelavo papirja in kartona, predelavo vseh vrst nenevarnih gorljivih odpadkov, ki jih ni mogoče snovno reciklirati, v goriva, odlaganje industrijski odpadkov, ki niso primerni za snovno ali energetsko predelavo, celovito mehansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Komunalnim podjetjem na Obali sredi poletja in dopustov turisti, ki so seveda zelo dobrodošli, prinesejo več dela. Zato ni čudno, da je izolska občina med tistimi, ki »pridelajo« največ odpadkov na prebivalca. Vendar Denis Bele, direktor Komunale Izole, pravi, da je to razumljivo. Še več. V primeri z ostalo Slovenijo, kjer v nekaterih centrih za ravnanje z odpadki že nastajajo težave, saj količine odpadkov upadajo, so v izolski občini stehtali za okrog 20 % več odpadkov kot lani. To ni edina posebnost. Lani so odprli Center uporabnih predmetov.

Direktor pravi, da je zaživel nad pričakovanji. Tudi s Centrom za predelavo gradbenih odpadkov so želeli odpraviti težave občanov in zmanjšati število črnih odlagališč. A je zanimivo, da za reciklirane agregate ni želenega zanimanja.

Upravičeno pa so lahko v občini ponosni na projekt Izola, zeleno mesto.

Turistična sezona je na višku. Ste se nanjo dobro pripravili? Kaj je morala postoriti vaša pristaniška dejavnost in kaj se letos dogaja z onesnaženostjo morja? Predvsem pa, ali število turistov vpliva, da je Izola med občinami z največ odpadki na prebivalca v Sloveniji, leta 2014 na primer 629 kg?

Komunala Izola, ki upravlja z občinskim pristaniščem Izola, je morala že pred začetkom turistične sezone izvesti tekoča in investicijska vzdrževalna dela na celotnem območju pristanišča. Pripravili in ustrezno smo označili nova privezna mesta za začasne priveze in priveze za dnevne goste ob Sončnem nabrežju, v malem mandraču in enem od plavajočih pomolov.

Obvestila s ceniki so v več jezikih. Postavljena so na vidnih mestih pristanišča. Delavci, ki skrbijo za pristanišče, so enotno in razpoznavno oblečeni.

Onesnaženost?

Glede na letošnjo »prekomerno« onesnaženost morja moramo pojasniti, da fenomen ni bil enkraten. Italijanske reke Piava, Adiža, Tilment, in predvsem Pad spomladi, ko se stali sneg v Alpah, splaknejo brežine rek in kanalov, ki so polni različnih odpadkov. Letos je prekomerni onesnaženosti botrovalo dolgotrajno obilno deževje in morski tokovi v severnem Jadranu, ki so naplavljali odpadke na obalo Istre in Tržaškega zaliva. A moram poudariti, da je

Denis Bele

foto: arhiv podjetja

Morje čisto, Izola pa bo zeleno mesto krošnjatih koprivovcev

Med komunalnimi podjetji

46 110

okolje avgust 2016

Med komunalnimi podjetji

kakovost vode za plavalce na zelo visokem nivoju. Tako imenovana »nesnaga« je posledica ekstremnih fizičnih naplavin, ki za kopalce niso bile nevarne, posledice pa so že v celoti odpravljene. Te odpadke smo v občinskem pristanišču redno pobirali in odvažali.

Turisti prinesejo tudi več dela.

To je normalno. Veliko število turistov, razni dogodki in prireditve zagotovo povečujejo količino odpadkov na prebivalca. Naj še dodam, da prebiva v občini Izola bistveno več oseb, kot jih je dejansko prijavljenih, kar je najbolj izrazito v poletnem času.

V zadnjih letih se v Sloveniji zmanjšujejo količine nastalih odpadkov. Dobri rezultati so doseženi pri ločenem zbiranju in vse manj odpadkov se odloži. Pri odstotku odloženih odpadkov je Izola med boljšimi v Sloveniji.

Kaj kaže trend zbiranja količin odpadkov in kje ste najuspešnejši pri ločenem zbiranju?

Kje so težave?

Skupne količine odpadkov na letni ravni ostajajo nekje enake. Ne opažamo trenda upadanja.

V Izoli je okrog 7.000 ton vseh komunalnih odpadkov. Letos, v obdobju od meseca januarja do konca meseca maja, so skupne količine odpadkov celo višje kot v enakem obdobju zadnjih dveh let. Gre za cca 20 %. Razlog je večje število obiskovalcev. Kar je zelo spodbudno,

47 Slovenija sprejema nov Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Program postavlja v ospredje predvsem ravnanje z odpadki kot materiali, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo. Kaj ste storili v občini za ravnanje z odpadki kot viri in kaj bi morali spremeniti v državi pri ravnanju z odpadki? Kako ste zadovoljni z delom shem?

V občini lahko samo spodbujamo ločevanje odpadkov glede na vrsto odpadkov, za katere je predvidena nadaljnja obdelava. V občini nimamo te vrste predelovalne industrije, kot je znano, pa je tudi v Sloveniji ni. Žal se tudi v svetovnem merilu kaže, da se ta vrsta predelave zmanjšuje oziroma ukinja, ker je primarni material cenejši in boljši. Edino, kar smo lahko naredili, in to smo naredili, je organizirano zbiranje uporabnih predmetov in njihova ponovna uporaba. Pri shemah je bistveno, da odpeljejo odpadke redno in da odpadki ne ostajajo v skladiščih. Do sedaj večjih težav ni bilo. Seveda pa smo v to sami vložili veliko energije s stalnim kontaktiranjem in sodelovanjem s shemami ter ustreznim razporejanjem količin glede na sezonski značaj okolja.

Omenili ste zbiranje uporabnih predmetov.

Kako so občani sprejeli vaš Center uporabnih predmetov, kakšne načrte imate?

Center uporabnih predmetov »Staro kot novo« smo vzpostavili lani. Zbiramo še uporabne odpadke oziroma predmete, ki jih izločamo iz pripeljanih kosovnih odpadkov ali pa iz kosovnih odpadkov, ki jih v center prinašajo občani sami. Zbrane predmete po potrebi popravimo oziroma ustrezno pripravimo za predajo potencialnim uporabnikom. Namen centra je podariti še uporabne predmete tistim, ki jih najbolj potrebujejo, zato je prevzem brezplačen. Ne le občanom Izole, tudi vsem drugim.

S takšnim pristopom zmanjšujemo količino odpadkov, še uporabnim predmetom pa podaljšujemo življenjsko dobo. Center je zaživel nad pričakovanji in zanimanje je res veliko. Še v tem letu bomo skupaj z Občino Izola preučili možnosti vzpostavitve lokacije za center uporabnih predmetov v starem mestnem jedru in s tem dejavnost približali uporabnikom.

Spoznali smo, da je to področje povsem nerešeno, saj se občani v primeru adaptacij stanovanjskih objektov soočajo s težavo, kam odložiti gradbene odpadke. Zadeva je postala še posebej pereča po prenehanju delovanja odlagališč nenevarnih odpadkov, kjer so sprejemali tudi manjše količine gradbenih odpadkov. Hkrati

Vprašanje o agregatih je na mestu. Interes za reciklirane agregate še ni takšen, kot bi si želeli. V veliki meri je temu kriva tudi zakonodaja s področja gradbeništva, saj tak material praktično ne pozna in ga projektanti v projektih niti ne upoštevajo. se je povečalo število črnih odlagališč gradbenih odpadkov na območju obalnih občin.

Zato smo se odločili, da uredimo ravnanje z gradbenimi odpadki. Vprašanje o agregatih je na mestu. Interes za reciklirane agregate še ni takšen, kot bi si želeli. V veliki meri je temu kriva tudi zakonodaja s področja gradbeništva, saj tak material praktično ne pozna in ga projektanti v projektih niti ne upoštevajo.

Uporabnikom poskušamo na različne načine predstaviti uporabnost recikliranih agregatov.

Tudi z določenimi ugodnostmi, če tak material odpeljejo, nižja cena pri pripeljanem materialu, brezplačen reciklat in podobno.

Izolo spreminjate v zeleno mesto. Začeli ste z zasaditvijo novih dreves. Ali ste sprejeli širši načrt zelene ureditve občine?

Občina Izola je v sodelovanju z našo s Komunalo sprejela širši načrt ozelenitve mesta Izola.

To je projekt »Izola, zeleno mesto«. Skladno s potrjenimi lokacijami zasaditve smo pričeli z zasaditvijo devetih dreves Celtis australis, t.i. koprivovec, na otroškem igrišču Svetilnik, šest dreves koprivovca pa na otroškem igrišču Jagodje. Načrtujemo še več zasaditev dreves, skupaj 64. Poleg koprivovca bodo zasajene še druge vrste dreves in grmovnic. Želimo zeleno Izolo.

Za obalno občino je urejenost javnega kanalizacijskega omrežja in čiščenja odpadnih vod, tudi z morja, velik izziv. Kakšno je stanje?

Kanalizacijsko omrežje je zasnovano tako, da se odpadne vode iz Izole odvajajo preko črpališča in tlačnega voda v Koper, kjer se čistijo na skupni čistilni napravi na Srminu.

Ta čistilna naprava je bila zgrajena za čiščenje odpadnih vod iz Izole in iz Kopra. Mesto Izola

110

je v celoti opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Starejši deli javnega kanalizacijskega omrežja so izvedeni v mešanem sistemu, novejši pa v ločenem sistemu javne kanalizacije. V sistemu javne kanalizacije so izvedeni zadrževalni bazeni deževnih vod, v katere se prelije višek količin vode zaradi naliva. Ta voda se po končanem nalivu iz zadrževalnika odvede nazaj v fekalno kanalizacijo ter očisti na čistilni napravi. Zavedamo se odgovornosti do okolja in še posebej do morja, zato javno kanalizacijsko omrežje letno čistimo in vzdržujemo. Na sistemu se izvajajo tudi obnovitvene investicije in sanacije netesnih mest in spojev, da se preprečijo vdori morske vode. O kvaliteti morske vode pričajo tudi vsakoletne meritve kopalnih voda, ki dokazujejo, da se kopamo v čisti vodi.

okolje

Posebnost v vaši dejavnosti je Center za predelavo gradbenih odpadkov. Zakaj ste ga ustanovili, kako se je uveljavil in kakšen je interes med kupci za reciklirane agregate?

Kako sodelujete komunalna podjetja na Obali, saj se najbrž kaže več možnosti za skupne okoljske akcije?

Sodelovanje obalnih komunal poteka preko občasnih skupnih koordinacij. Namenjene so optimizaciji sodelovanja, poenotenju delovnih in poslovnih procesov ter predvsem izmenjavi izkušenj, informacij in dobrih praks. Glavna področja, kjer si želimo nastopiti skupno pri iskanju dolgoročnih rešitev, je področje z odpadki, kanalizacija in ravnanje s fekalnimi in meteornimi vodami ter področje pristaniške dejavnosti. Posebej pa pri nabavi opreme višje vrednosti, saj lahko dosežemo večje prihranke s skupnim javnim naročilom.

Kaj je pokazalo vaše preverjanje, kako so občani zadovoljni s komunalnimi dejavnostmi? Že peto leto zapored bomo izvedli anketo, s katero ugotavljamo zadovoljstvo uporabnikov komunalnih storitev ter ozaveščenost otrok v osnovnih šolah o ravnanju z odpadki. Trend zadovoljstva uporabnikov je pozitiven. Letos anketa zadovoljstva uporabnikov še ni zaključena. Pri sprotnih pregledih lahko vidimo, da rezultati bistveno ne odstopajo od predhodnih let. Povratne informacije uporabnikov pripomorejo k dvigu kakovosti naših storitev.

Kaj vam pomenijo tržne dejavnosti za finančno stabilnost in razvoj podjetja?

Komunala je javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje gospodarskih javnih služb na območju občine Izola. Ker smo v večjem deležu občinski proračunski porabniki, so finančni viri omejeni. Še posebej se to odraža v trenutnih gospodarskih razmerah. Investicijska dejavnost v podjetju je omejena, posledično tudi razvoj. Čeprav je podjetje ustanovljeno za zagotavljanje javnih komunalnih storitev, uvajamo našim dejavnostim komplementarne tržne dejavnosti. Omogočajo nam poslovno in finančno prestrukturiranje. Rezultat je optimizacija delovnih procesov, cilj pa maksimalno izkoriščanje sinergijskih učinkov za dolgoročnejšo finančno stabilnost podjetja.

avgust 2016

je bistveni poskok ločevanja v tem obdobju.

Lansko leto smo zaključili s 50 % v obdobju od meseca januarja do vključno meseca maja, letos pa ločenost dosega 56 %. Trend ločevanja je pri vseh odpadkih pozitiven, najboljše pa je pri bioloških odpadkih. Težave so zaradi načina zbiranja ločenih odpadkov. Način ločenega zbiranja štirih frakcij, plastika, papir, steklo, bio odpadki, zahteva zagotovitev zabojnikov za vse frakcije na vsakem ekološkem otoku. Odpadki v zabojnikih se ne polnijo enakomerno, zato je potrebno postaviti več zabojnikov za iste frakcije. V nasprotnem se polnijo zabojniki za mešane odpadke, kar pa je v večini primerov nemogoče zaradi prostorske stiske.

Kot kaže, bodo enotni standardi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, gre za zbiranje, logistiko in obdelavo, uvedli naj bi jih že letos, naredili na trgu več reda. Mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS, ki je že močno presegla cilje pri zbiranju količine OEEO na prebivalca, je kritičen do sive ekonomije pri ravnanju z odpadki. V Sloveniji se zbere le 35 % generirane OEEO, 34 % teh odpadkov sploh ni evidentirano, 8 % jih potrošniki odložijo med komunalne odpadke. Večina surovin gre v predelavo v tujino. Direktor družbe ZEOS še meni, da bi bil zelo dobrodošel nadzor tistih, ki so dejavnost registrirali pri FURS-u, ne pa predvsem tistih, ki zgledno delajo.

V desetletju delovanje je ZEOS zbral in obdelal 54.432 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (OPBA) ter odpadnih nagrobnih sveč (ONS). Kolikšen del teh odpadkov ste lahko reciklirali ali predelali v Sloveniji?

V Sloveniji se v celoti obdelujejo le odpadne nagrobne sveče. Ostala dva odpadkovna toka se delno ali v celoti obdelujeta v tujini. Za OEEO ter OPBA zahteva obdelava tehnološko zahtevno opremo, da se zagotovijo standardi predelave in zahtevane stopnje recikliranja ter predelave. V celoti se v tujini obdelajo plinske sijalke, prenosne baterije in akumulatorji, hladilno-zamrzovalni aparati ter katodne cevi monitorjev ter TV aparatov.

avgust 2016

Za kakšne količine gre?

V letu 2015 je bilo v drugih državah EU obdelano 35 % od celotne količine zbranih odpadkov v skupni shemi ZEOS. V tem primeru gre predvsem za nevarne odpadke, zato je potrebno pridobiti dovoljenje za čezmejno premeščanje.

Postopek pridobivanja dovoljenja je dolgotrajen in družbo zaradi finančnih jamstev stroškovno obremenjuje. Pogosto smo zaradi dolgotrajnosti administrativnega postopka primorani odpadke začasno skladiščiti. Na splošno je precej slabe volje med deležniki v procesu ravnanja z odpadki. Žal smo odvisni od predelave odpadkov v tujini, saj v Sloveniji zaradi manjšega

mag. Emil Šehič

Jože Volfand

foto: Boštjan Čadej

Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci

Ravnanje z OEEO in OPBA

48 110

okolje

Ravnanje z OEEO in OPBA

potenciala določenih vrst odpadkov investicije niso ekonomsko upravičene. Vsekakor je potrebno te postopke poenostaviti in prilagoditi potrebam gospodarstva.

A ZEOS je dober zbiralec, saj ste v letu 2015 zbrali 6,3 kg OEEO na prebivalca in močno presegli cilje RS, ki bi morala zbrati 4 kg na prebivalca. Presegli ste že cilj po novi Uredbi o OEEO. Vendar podatki o zbranih količinah OEEO po regijah v državi kažejo na velike razlike. Vzhodni del države kaže visoko ozaveščenost, na primer 9,92 kg na prebivalca v mariborski regiji, zasavska komaj 3,94, ves zahodni del pa pod 5 kg na prebivalca. Zakaj?

Kako bo Slovenija realizirala nove cilje iz lani sprejete uredbe?

Z doseženimi zbranimi količinami smo lahko zadovoljni tudi v primerjavi z ostalimi državami članicami EU. Učinkovitost zbiranja je z njimi povsem primerljiva, čeprav so te države v večini s procesom ločenega zbiranja in izvajanjem podaljšane odgovornosti proizvajalcev pričeli leta pred nami. To pomeni, da smo v Sloveniji izbrali pravilna izhodišča v zakonodaji. Hkrati so ključni proizvajalci ter uvozniki EE opreme prepoznali svoje okoljske obveznosti ter jih rešujejo. Kljub dobrim rezultatom pa je v prihodnje pomembna predvsem trajna stabilnost vzpostavljenega procesa zbiranja.

Opažamo, da je ta zelo odvisna od vrednosti

49 Nova zakonodaja je res ambiciozna. A cilje bomo lahko dosegli le skupaj z ostalimi deležniki procesa. Še vedno se precej teh odpadkov evidentira kot odpadna pločevina, dodatno jih kar 8 %, po naši raziskavi, konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Določene komponente se zaradi njihove vrednosti nelegalno odstranjujejo, del pa se seveda kopiči v gospodinjstvih. Tudi s strani odgovornih v državni administraciji mora priti do omenjenih podjetij in posameznikov jasen signal, z ukrepi vred, da je to nedopustno. Hkrati je potrebno dosledno spoštovati izvajanje podaljšane odgovornosti proizvajalcev s strani vseh nosilcev skupnih shem, ki so jih le ti pooblastili in jih financirajo.

Iz poročil ostalih nosilcev skupnih shem OEEO v preteklih letih je namreč jasno razvidno, da so bili večinoma premalo aktivni. Zanašali so se le na učinkovitost procesa zbiranja OEEO s strani družbe ZEOS. S tem nam je bila seveda kot nosilcu skupne sheme v preteklosti povzročena gospodarska škoda. Če bomo želeli cilje v državi doseči, bomo morali omenjene probleme reševati skupaj. Predvsem pa hitreje in učinkoviteje.

Kateri del vaše mreže ločenega zbiranja OEEO in OPBA je, če ocenjujete rast v zadnjih letih, najučinkovitejši? Ali se pri izvajalcih javnih služb, kot kažejo podatki za nekatere druge odpadke, zbrane količine zmanjšujejo? Kje se je pokazala največja rast, ki jo ugotavljate za leto 2015?

Nedvomno je mreža zbiranja OEEO najučinkovitejša pri izvajalcih javnih služb. Zberejo dobro polovico vseh zbranih količin. Vendar so rezultati iz leta v leto boljši. Ocenjujemo, da je to posledica naših pogostejših odvozov in naložb v infrastrukturo, še bolj pa zglednega sodelovanja z večino izvajalcev javnih služb.

Poudarim naj tudi permanentno ozaveščanje potrošnikov. A povečujemo prevzemanje tudi pri gospodarskih družbah. Iz leta v leto opažamo boljše rezultate v regijskih akcijah, ki jih organiziramo skupaj z izvajalci, lokalnimi šolami ter medijskimi sponzorji. Leto 2015 je bilo glede zbiranja tovrstnih odpadkov uspešno.

Vremenskih nevšečnosti je bilo malo, gospodarska kriza je popustila.

Omenili ste vrednotenje potrošnikov. Za katero obliko ločenega zbiranja se najraje odločajo in kako se kaže večja ozaveščenost?

Največ kritičnih vprašanj pri ravnanju z odpadki se nanaša na izvajanje načela podaljšane odgovornosti proizvajalcev. So premiki? Vi širite seznam zavezancev.

Nesporno dejstvo je, da evropska okoljska zakonodaja pri posebnih tokovih odpadkov, kot je OEEO, OPBA, promovira načela podaljšane odgovornosti proizvajalcev. V zakonodajnem svežnju o krožnem gospodarstvu iz decembra 2015 je pri implementaciji te odgovornosti Komisija EU poudarila ključno vlogo shem razširjene odgovornosti proizvajalcev. Spodbudno je, da je MOP pri sprejetju Uredbe o OEEO (Ur.l. št. 55/2015) avgusta lani del minimalnih zahtev za delovanje shem v Uredbo že vključil.

Vendar je potrebno zakonodajne akte zahtevam direktiv EU še dodatno prilagoditi. Za doseganje visoko zastavljenih ciljev zbiranja in obdelave ni dovolj le prevzem odpadka, ampak tudi sistematično ozaveščanje vseh deležnikov, investiranje v infrastrukturo za prevzemanje odpadkov, implementiranje standardov obdelave odpadkov in še kaj. Dobre prakse na tujem so lahko zgled.

Na kaj mislite?

Na to, ali se bo Slovenija odločila prepustiti ravnanje s posameznim tokom posebnih odpadkov več nosilcem skupnih shem za eno kategorijo odpadkov. V tem primeru je potrebno vzpostaviti zelo jasna merila, nadzor in sankcioniranje. V nasprotnem trpi in bo še naprej trpela kvaliteta okoljske storitve, težje bo doseči cilje in urediti področje odpadkov.

V Sloveniji imamo na področju implementacije skupnih shem ravnanja z odpadki ter podaljšane odgovornosti ogromno izkušenj.

Implementirani so bili različni modeli pri odpadni embalaži, odpadni EE opremi, odpadnih baterijah in akumulatorjih, izrabljenih motornih vozilih, odpadnih zdravilih, svečah, gumah. Ne dvomim, da iz teh izkušenj ne bi znali teh modelov še izpopolniti, tako dosegati okoljske cilje, izboljšati gospodarsko klimo in učinke na okoljskem področju. Premiki torej

110

so. Proizvajalci to vedno bolj prepoznavajo. Naš seznam zavezancev in pristopnikov v skupni shemi ZEOS se vztrajno daljša.

okolje

Vendar so cilji zbiranja ambiciozni.

Dobrih rezultatov zbiranja OEEO ter OPBA nedvomno ne bi bilo brez dobre ozaveščenosti potrošnikov. Še večja bi bila ob usklajenem in proaktivnem ozaveščanju pri ostalih skupinah odpadkov. Zavedamo se, da je potrebno infrastrukturo prevzemanja odpadkov prilagoditi potrošniku. To nam je potrdila raziskava, ki smo jo izvedli v prijavi ozaveščevalnega projekta na fundacijo LIFE. Pokazala je, da si potrošniki želijo oddajanja OEEO čim bližje domu. Zato smo že v lanskem letu poleg možnosti oddajanja OEEO ter OPBA v trgovine, šole in zbiralnice pričeli s postavljanjem uličnih zbiralnikov na t.i. eko otoke. Ti so namreč potrošniku najdostopnejši in najvidnejši. Prvi rezultati so zelo dobri, zato bomo s postavljanjem nadaljevali še v letošnjem in prihodnjem letu.

Tudi v tem se kaže visoka stopnja ozaveščenosti potrošnikov.

Zanimajo me vaše mednarodne povezave.

Vključeni ste v mednarodno združenje WEEE Forum in tako lahko spoznavate izkušnje drugih držav. Kaj bi morala storiti EU za učinkovitejše ravnanje z odpadki kot viri? Kaj lahko dajo enotni standardi pri ravnanju z OEEO pri zbiranju, logistiki in obdelavi?

Članstvo v mednarodnem združenju WEEE Forum nam veliko pomeni. Ne le izmenjave praks, ampak tudi sodelovanje v projektih, ki jih sicer sami ne bi mogli izvajati. Vzpostavili smo orodje za spremljanje in poročanje o doseženih stopnjah recikliranja in predelave.

Izvedli smo raziskave na področju recikliranja stekel katodne cevi ekrana. Prav tako smo vzpostavili model spremljanja in primerjalnih analiz učinkovitosti med posameznimi državami in shemami razširjene odgovornosti proizvajalcev. Vključujemo se v pripravo področne okoljske zakonodaje, pri čemer je pomemben interes proizvajalcev pri sprejemanju predpisov na ravni EU.

Gospodarstvo je prav do zakonodaje zelo kritično.

Razumljivo. Predpisi so ključni za učinkovitost ravnanja z odpadki. EU komisija je pri tem razumevajoča in sledi operativnim procesom.

V predpise vključuje bistvene zahteve, ki jih poda industrija. Res pa je, da so spremembe in prilagoditve zakonodaje pogosto prepočasne.

Pripravo standardov, ki jih omenjate, je preko programa LIFE financirala EU komisija. Projekt je bil nagrajen kot najboljši LIFE projekt 2013, nosilec projekta pa je bilo združenje WEEE Forum. V Sloveniji jih je potrebno uvesti že letos. Naši izvajalci ravnanja z OEEO so v fazi presoje ali pa so že bili ocenjeni. Skladnost procesa s standardi bo prinesla bistveno več reda med izvajalci. Pripomogli bodo k pogojem za investicije v infrastrukturo obdelave ter pripomogli k onemogočanju nelojalne konkurence na vseh nivojih procesa ravnanja z OEEO. Kako je s sivo ekonomijo pri ravnanju z OEEO? Siva ekonomija na področju zbiranja in ravnanja z OEEO je nedvomno precejšen problem pri zagotavljanju zakonskih ciljev. Po podatkih projekta CWIT, ki ga je koordiniralo združenje WEEE Forum, je v Sloveniji v skupnih shemah zbrano, in se o tem poroča, le 35 % generirane OEEO, 34 % teh odpadkov ni evidentirano, 8 % jih potrošniki zavržejo med mešane komunalne odpadke. Kar 23 %, predvsem bele tehnike, se procesira skupaj s kovinskim odpadom.

Ti deleži se spreminjajo predvsem glede na vrednosti sekundarnih surovin, stanja gospodarske rasti, ozaveščenosti, urejenega odvoza z zbirnih točk in infrastrukture prevzemanja.

Storili bomo vse za izboljšave tega procesa.

Več na www.zelenaslovenija.si/

avgust 2016

sekundarnih surovin. Če je vrednost večja, se pojavi sivi trg zbiralcev in obratno. To in stopnja ozaveščenosti posameznikov, podjetij, zbiralcev in infrastruktura ločenega zbiranja pri izvajalcih javne službe so ključni vzroki za razlike v zbranih količinah OEEO po posamezni regiji. Je pa res, da je potrebno opazovati daljše obdobje kot eno leto, saj na uspeh vplivajo tudi posamezne regijske ozaveščevalno zbiralne akcije.

Urška Košenina

Podjetje Gebrüder Weiss Holding AG s približno 6000 zaposlenimi, 150 poslovalnicami in letnim (2015) spada med vodilna

transportna in logistična

podjetja v Evropi. Podjetje ima

sedež v Lauterachu (Avstrija) in pokriva več področij - kopenski

transport, zračni in pomorski tovorni promet ter logistiko. Z direktorjem Gebrüder Weiss

Slovenija Alešem Teranom

smo se pogovarjali o prodoru

podjetja na hitro rastoč kitajski trg, o prepočasnih trajnostnih

spremembah v logistiki, o

specialnem prevozu smučarske žičnice iz Avstrije v Gruzijo in o

odlični strateški legi Slovenije,

ki bo to pozicijo brez vlaganja v infrastrukturo izgubila.

avgust 2016

Gebrüder Weiss Slovenija je specialist za transporte zbirnikov, domačo distribucijo in skladiščne storitve. V tem primeru lahko povem, da je letos največ povpraševanja po zbirnih transportih. Te pošiljke so v večini težke do največ 2.000 kg. Danes jih po naročilu prevzamemo v Sloveniji, jutri so dostavljene v Avstrijo, na Hrvaško in južni del Nemčije, dan kasneje pa po vsej ostali Evropi.

Ali se na znana stališča EU o premiku tovora na železniške tire odziva trg in tako promet manj negativno vpliva na okolje ali pa sprememb ni?

Globalna logistika

prihodkom 1,28 milijarde evrov

Za katero vrsto prometa je na trgu največ povpraševanja?

foto: arhiv podjetja

Slovenija ima izjemno lego, a nas prehitevajo po desni

Večje in težje pošiljke oziroma tovori gredo vsekakor na železniške tire. Vendar pa moramo prepoznati potrebe in prioritete posameznih pošiljk. Manjše pošiljke so po navadi take narave, da morajo biti pri prejemniku v kar najhitrejšem času. Takšno fleksibilnost lahko dosežete samo s kamionskim transportom.

Težko blago pa se ceneje prepelje z vlakom s kamioni. Uporaba tira je seveda odvisna tudi od narave blaga. Pozitivne spremembe vsekakor bodo. Vendar se vse dogaja počasi, morda celo prepočasi, kot pa pričakujemo.

V letu 2015 ste utrjevali svoje poslovanje tudi vzdolž nekdanje Svilne ceste. Kitajska je zanimiv, brsteč trg. Kakšna poslovna klima vlada na Kitajskem in v koliki meri ste morali upoštevati tudi okoljske standarde?

Pri transportu blaga je vedno potrebno upoštevati okoljske standarde pri prejemniku in pošiljatelju blaga. V primeru transporta iz EU na Kitajsko oz. pri transportu v obratni smeri smo vedno zavezani k spoštovanju okoljskih standardov v EU in tudi na Kitajskem. Kitajska poslovna klima je vsekakor zelo pozitivna, je hitro rastoči trg na vseh področjih. Različnim poslovnim partnerjem daje možnost nakupa ali prodaje blaga in logistika je vedno prisotna. S hitrim tempom gradijo novo cestno in železniško infrastrukturo, ki bo povezovala Evropo in Kitajsko ne le po morju, ampak tudi po kopnem. Gebrüder Weiss se na mednarodnem področju vedno drži ostrejših standardov.

System Alliance Europe, ki združuje storitve vodilnih srednje velikih prevoznikov, vam je že drugo leto zapored letos podelilo nagrado »Partner leta«. Kaj to pomeni za podjetje, kakšno težo nosi med logisti te vrste nagrada?

System Alliance Europe je združenje evropskih

Aleš Teran

50 110

logistika

Globalna logistika

logistov. Nagrada ‘Partner leta’ je vsekakor izredno priznanje za sistem delovanja Gebrüder Weiss. Za naše spoštovanje dogovorjenih standardov in kvaliteto, je pa tudi priznanje vsem zaposlenim, ki te storitve vsakodnevno izvajajo. To so predvsem ‘zaveze’ kupcem in drugim partnerjem. Našim kupcem ta nagrada daje močno sporočilo, da dogovorjeno storitev izvedemo v dogovorjenem času in kvalitetno, da naredimo, kar obljubimo. Izreden uspeh pomeni ravnotežje med kvaliteto, potrebnimi kapacitetami, stalno rastjo poslovanja in skrbijo za kupca. Prav to pomeni ta nagrada.

E-trgovina je pri dostavi vedno bolj v ospredju, saj kupci zahtevajo hitro, točno in nepoškodovano dostavo. EFulfillment rešitve ste razširili tudi na države srednje in vzhodne Evrope.

Kako ste se prilagodili zahtevam trga?

Internetna prodaja zahteva točnost pri prevzemu blaga, točnost in natančnost pri manipulaciji z blagom in točnost dostave. Vse te procese je potrebno skrbno nadzorovati, kar brez izrednega IT sistema ne zmorete. IT je prvi v vrsti, ki se mora prilagoditi na nove zahteve v logistični verigi in v novih procesih dela.

Internetna prodaja je enostavno narekovala tempo razvoja procesov dostave blaga končnemu kupcu. V Gebrüder Weiss je tudi zato nastal projekt Gebrüder Weiss – Webshop, ki potencialnim prodajalcem blaga po spletu nudi

51 Za Gebrüder Weiss Holding AG je značilna pokritost glavnih področji delovanja (vse vrste transporta), imate pa tudi vrsto specializiranih področji. Se Gebrüder Weiss, ki operira v Sloveniji, specializira za kakšno posebno področje?

Gebrüder Weiss je prisoten na vseh vrstah transporta. Slovenija je majhna, tudi potrebe po specializiranih transportih so zato manjše.

Tu predvsem mislim na transporte tovorov, ki so večje dimenzije po velikosti ali po teži.

Seveda nudimo tudi take transporte v dogovorih s podizvajalci, vendar je povpraševanje po teh v Sloveniji zelo majhno.

Aprila letos ste začeli z dnevnimi dostavami in prevozi na relaciji Ljubljana-Zagreb-Ljubljana, kar omogoča strankam oddajo blaga v roku 24-tih ur. Kako je bila ta možnost sprejeta pri kupcih in kako se pozna pri poslovanju?

24-urna dostava na relaciji Ljubljana-ZagrebLjubljana je nujna. Storitev je bila na trgu odlično sprejeta, dobivamo vedno več kupcev, kiugodni_leti_213_148mm za svoje izvoznecopy.pdf pošiljke zahtevajo hitro in 1 24.7.2014 9:13:08 kvaliteto dostavo na Hrvaško.

Gebrüder Weiss vzdržuje trajnostni razvoj družbe z investicijami in inovativnostjo na področju logistike. Na področju transporta bodo to vsekakor inovacije pri konstrukciji motorjev za nove, bolj zelene uporabe goriv. Morda celo hibridne rešitve, ki jih že najdemo pri osebnih avtomobilih, večji delež uporabe metana ipd.

Gebrüder Weiss take rešitve že uporablja. Na severu Nemčije je Gebrüder Weiss investiral v vetrne elektrarne, ki proizvajajo več elektrike, kot jo porabi celotna skupina za svoje delovanje po vsem svetu. Uporaba novih, bolj ‚zelenih‘ rešitev je vsekakor zaveza v strategiji družbe.

Vsi logisti in avtoprevozniki bodo morali počasi sprejeti nove zahteve trga, kot so čistejši motorji, uporaba alternativnih virov energije za ogrevanje in elektriko v pisarnah itd.

Specializirani ste tudi za posebne transporte.

Eden izmed odmevnejših je bil natovarjanje celotne žičnice, ki ste jo pripeljali iz Švice v Mehiko. Kako ste izvedli tak podvig?

Glede posebnih tovorov je zagotovo prevoz smučarske žičnice iz Avstrije in Rusije v Gruzijo.

Proizvajalec je podjetje Doppelmayr iz Avstrije.

Za celoten transport so potrebovali 70 tovornjakov in postopoma so vse dele natovorili v posameznih tovarnah in jih dostavili v smučarsko središče Kokhta Mountain v Bakurianiju v Gruziji. Posel je izpeljalo hčerinsko podjetje Gebrüder Weiss Gruzija. Transporti so se odvijali od poletja 2015 do oktobra. V mesecu novembru je morala biti žičnica že montirana.

Vsekakor je bil prvi pogoj izredna organizacija transportov, ki so dostavljali posamezne dele in sklope žičnice po načelu JIT.

110

Kako uveljavljate v poslovni politiki trajnostno mobilnost kot koncept in vizijo in kje se bodo v teh spremembah umestili avtoprevozniki in transportne družbe?

logistika

že osnovno platformo. Pokriva prodajni del, računovodski del, finančni del in logistični del.

Sistem uspešno deluje pri več kupcih v Evropi.

Kateri prometni koridorji bi morali imeti prednost v prometni politiki EU in kje vidite položaj Slovenije?

Vsekakor navijam za prometni koridor, na katerem se nahaja Slovenija. Vendar pa se evropska politika morda malo razlikuje od naših želja.

Načeloma gre tovor tam, kjer je infrastruktura. Švicarji, Avstrijci in drugi se tega zavedajo in tudi pospešeno vlagajo, gradijo nove železniške proge, tunele ipd. Svoje države povezujejo z morjem. Slovenija ima fantastično lego, ima Luko Koper, nima pa volje in strategije, kako te vire izkoristiti. Vse se začne in že konča pri drugem tiru. Drugi nas prehitevajo po desni, mi pa bomo ostali z drobtinicami. Sploh ne gre za to, kje nas vidi EU ampak, kje se vidimo mi sami. Za enkrat še nikjer.

Promocija

POZABI na prevoz do tujih letališč.

Preveri ugodne letalske vozovnice iz Ljubljane.

avgust 2016

www.lju-airport.si

52

foto: Boštjan Čadej

Gospodarstvo letno izgubi tone materialov, država pa preveč evrov To, da je osebni avtomobil sestavljen iz okoli 10.000 sestavnih delov in iz približno 40 različnih materialov, je znano. Izrabljena vozila so potemtakem zakladnica različnih surovin, med drugim je v avtu več kot 60 % železa ali jekla, a tudi žlahtnih in nevarnih snovi ne manjka. In kaj se dogaja z izrabljenimi vozili v Sloveniji in v EU? Nič dobrega. V Sloveniji naj bi letno nastalo vsaj 30.000 izrabljenih vozil, če ne več, a v strokovno razgradnjo se jih zadnja leta povprečno zajame le nekaj čez 6000. Preostali poniknejo. MOP ugotavlja, da se v Sloveniji letno umakne iz prometa okrog 75.000 osebnih avtomobilov. Na trgu je zmeda, na kar že leta opozarja shema Ekomobil. Čeprav je po zakonodaji zadnjemu lastniku omogočena brezplačna oddaja vozila v razgradnjo, vozniki iščejo druge, nelegalne poti.

Kaj se dogaja? Odgovarja Lado Kastelec, direktor Ekomobila, družbe za ravnanje z izrabljenimi vozili.

Ravnanje z IMV

avgust 2016

logistika

110

Ravnanje z IMV

Pri ravnanju z izrabljenimi vozili v Sloveniji že nekaj let ni napredka, saj je količina zajetih vozil v razgradnjo okrog 6000, kar je pod pričakovanji, saj naj bi letno nastalo več kot 30.000 izrabljenih vozil. S katerimi ukrepi v letu 2016 želi Ekomobil spremeniti sedanje stanje?

Potrebna bo sprememba zakonodaje. Eno od večjih težav predstavlja tako imenovana izjava o lokaciji vozila, ki lastniku omogoča, da vozilo začasno umakne iz prometa. V praksi to pogosto pomeni, da takšna vozila stojijo na domačih dvoriščih ali pa jih prodajo avtoodpadom ali drugim zbiralcem sekundarnih surovin, ki nimajo koncesije za ravnanje z izrabljenimi vozili. Nadzor nad obdelavo takšnih vozil in na ravnanje z nevarnimi snovmi tako ni mogoč.

Prav tako ni mogoče doseči ciljev pri predelavi.

Predlagali smo tudi spremembe Zakona o motornih vozilih, ki bi uvedel dajatev na odjavljeno vozilo, ter spremembe Uredbe o izrabljenih vozilih. Čakamo na odgovore in na dogovor med Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za okolje in prostor. Letos bomo tudi razširili mrežo zbirnih mest izrabljenih vozil.

V MOP-ovem osnutku Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov

je navedeno, da se več IMV nelegalno prodaja v tujino ali nelegalno razgradi zaradi dragocenih sestavnih delov in surovin ali pa jih nevestni vozniki pustijo v naravi. Kaj od navedenega prevladuje in kako bi lahko država spremenila to stanje na trgu?

Predvidevamo, da prevladuje nelegalna razgradnja. Država bi morala z intenzivnejšim in učinkovitejšim inšpekcijskim nadzorom in sankcioniranjem preprečiti nelegalno zbiranje, obdelavo in prodajo ekonomsko zanimivih sestavnih delov in surovin izrabljenih vozil.

Kako visoka je ekonomska in okoljska škoda v Sloveniji in EU zaradi neurejenih razmer pri ravnanju z izrabljenimi vozili?

Neurejene razmere pri ravnanju z izrabljenimi vozili povzročajo poleg visoke ekonomske tudi okoljsko škodo, saj so materiali, ki niso tržno zanimivi, zavrženi. Mislim na nevarne odpadke, različne plastične dele, tekstil, različne kovine in drugo. Ker se v sistem ravnanja z izrabljenimi vozili ne zajamejo vsa izrabljena vozila, ki naj bi nastala v enem letu, se ocenjuje, da gospodarska škoda za vsako leto znaša vsaj 4,4 milijona evrov. Slovensko gospodarstvo letno ostane brez velikih količin železnih (17.600 t) in barvnih kovin (2.000 t), reciklabilne plastike (2.300 t) in drugih

Kako so v Sloveniji uspešna zbirna mesta za IMV in v katerih delih države opažate morebitni dvig zajema? Koliko vozil ste uspeli zajeti v razgradnjo v tem letu?

Uspešnost zbirnih mest je različna. Opazno je zmanjšanje zajema izrabljenih vozil na območjih, kjer je država podelila vsa potrebna dovoljenja samostojnim obratom za zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil. Velik problem predstavlja tudi neenakopravni položaj skupne sheme ravnanja z izrabljenimi vozili, to je Ekomobil, v primerjavi s samostojnimi obrati.

Samostojni obrati nimajo stroškov zbiranja izrabljenih vozil, transporta ter stroškov vzdrževanja sheme.

V letu 2012 smo v okviru skupne sheme Ekomobil od skupno 2.840 izrabljenih vozil v razgradnjo prejeli 2.179 vozil. To predstavlja 77 % vseh razgrajenih vozil. V letu 2013 2.495 (41 %) od skupno 6.115 vozil, v letu 2014, 2.472 (39 %) od skupno 6.260 vozil, lani pa 2.481 (37 %) od skupno 6.620 vozil.

Zakaj IMV uvrščamo v nevarne odpadke?

Izrabljeno motorno vozilo vsebuje več kot 30 kg nevarnih snovi. To so svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, PCB, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator in druge, kar je nevarno za ljudi in okolje.

V zadnjih letih je bilo več pobud, da bi z medresorskim usklajevanjem na državni ravni odpravili zlorabo instrumenta odjave vozila iz prometa. Kdo je odgovoren, da se vaše pobude niso uresničile?

foto: Boštjan Čadej

Ministrstvo za okolje in prostor. Doslej v medresorskem usklajevanju še ni bilo dogovora med MzI in MOP, pri rešitvi tega problema pa je pomembna tudi vloga Ministrstva za

Doslej v medresorskem usklajevanju še ni bilo dogovora med MzI in MOP, pri rešitvi tega problema pa je pomembna tudi vloga Ministrstva za finance.

Katere zahteve je potrebno upoštevati pri ekološki razgradnji IMV? Zbiranje in obdelava izrabljenih vozil morata potekati tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in ni povzročena škoda okolju. Ne sme tudi predstavljati tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali. Upoštevati moramo še škodljive vplive zaradi hrupa ali vonjav. Zbiranje in obdelava izrabljenih vozil morata potekati tako, da je mogoče njihove sestavne dele ponovno uporabiti, kadar so za to primerni, ali jih predelati, če jih ni mogoče ponovno uporabiti. Pri predelavi sestavnih delov ima prednost recikliranje, če je to izvedljivo glede na vplive na okolje.

Upoštevaje sedanjo Uredbo o izrabljenih vozilih pri ekološki razgradnji izrabljenih vozil zagotavljamo, da ponovna uporaba in predelava za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosežeta najmanj 95 % povprečne mase praznega vozila na leto. Ponovna uporaba in recikliranje za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila pa dosežeta najmanj 85 % povprečne mase praznega vozila na leto.

Koliko zavezancev je vključenih v shemo Ekomobil?

V shemo Ekomobil je vključenih 99 % proizvajalcev, uvoznikov in trgovcev z motornimi vozili, trije obrati za razstavljanje izrabljenih vozil ter 56 zbirnih mest, kjer lahko brezplačno oddate izrabljeno vozilo.

Poziv za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) in Mreža Plan B za Slovenijo sta predstavila dve pobudi za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.

Prva je poziv za priključitev Ljubljane, letošnje zelene prestolnice Evrope, evropskim mestom brez pesticidov v okviru pobude evropske mreže nevladnih organizacij PAN (Pesticide Action Network), katere član je tudi ITR. Med najbolj znanimi »mesti brez pesticidov« je Kopenhagen, kjer je agrokemija že dolgo izgnana iz parkov in javnih površin.

Druga pa je poziv vladi oziroma pristojnim ministrstvom (kmetijstvo, finance, okolje, zdravje) za uvedbo takse na konvencionalne pesticide. Takšne takse je že uvedlo več evropskih držav, saj so se izkazale za eno najboljših orodij za zmanjšanje rabe zlasti najnevarnejših pesticidov. Dr. Anamarija Slabe z ITR opozarja, da nas k ustreznemu ukrepanju s pesticidi zavezuje tudi strategija za trajnostno rabo pesticidov. Za eno najbolj učinkovitih orodij za zmanjšanje rabe pesticidov in za opuščanje najnevarnejših se je izkazala taksa na pesticide, ki so jo že uvedli na Danskem, v Franciji in na Švedskem, pripravljajo pa jo tudi v Nemčiji. S taksami, ki so različno visoke glede na škodljivost posameznih pesticidov oz. učinkovin, nekemične metode zatiranja škodljivcev ali plevelov postanejo finančno bolj privlačne. Dr. Renata Karba, Umanotera, je opozorila tudi na anomalijo, da zakon o DDV v Sloveniji določa znižano stopnjo DDV tudi za kemične pesticide, hkrati pa država lastna in EU sredstva namenja za ukrepe za zmanjševanje rabe pesticidov v okviru Programa razvoja podeželja.

53 110

finance. Pred javno obravnavo je nov predlog novele Zakona o motornih vozilih. Upajmo, da bodo končno sprejete prve rešitve.

Najsodobnejše rešitve pakiranja na FachPacku Med 27. in 29. septembrom 2016 bo v Nürnbergu v Nemčiji eden najvidnejših evropskih sejmov s področja embalaže in pakiranja FachPack. Na sejmu, ki ga obišče okoli 44.000 obiskovalcev, bo približno 1.500 razstavljavcev predstavilo širok spekter izdelkov in rešitev s področja pakiranja in embalaže, tehnologij, predelave in logistike. Na sejmu bodo predstavljeni tudi glavni trendi, inovacije in rešitve za različne sektorje, kot so hrana in pijača, farmacija, medicina in kozmetika, tekstilije in oblačila, neprehrambena industrija, kemična industrija, papirna industrija in tisk, električni inženiring in elektronika, avtomobilska industrija, predelava kovin in plastike, stroji in oprema, logistika, trgovanje ter mediji in oglaševanje.

avgust 2016

reciklabilnih materialov (3.500 t). Glede na to, da je Slovenija na poti v krožno gospodarstvo, je to velika izguba materialov, surovin. Poleg tega nelegalna podjetja ne plačujejo potrebnih davkov in prispevkov.

logistika

Kratko, zanimivo

54

Trajnostna logistika bolj beseda, na pohodu avtomatizacija in nove tehnologije Pisanje o trendih je nehvaležen posel. Trendi so kot počasi premikajoči se vlaki. Malo ljudi zanima ali je trend na poti ali ne. Večino zanima le, kdaj bo prišlo do trka. Druga stvar glede prognoz je, da morajo bit dovolj specifična in z možnostjo testiranja, da lahko čez čas pogledaš nanje in vidiš, ali so bila prava ali ne. S temi mislimi v glavi so analitiki Inštituta ARC Steve Banker, Chris Cunnane in Clint Resier predstavili logistične trende in trende oskrbovalnih verig za leto 2016. Po napovedih sodeč se nam obeta zanimivo leto trajnostnega preboja v logistiki, še večja rast e-prodaje, ki ji pa sledi nov način izvedbe dostave, ti. crowdsourcing.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Logistični trendi za leto 2016

logistika

110

Logistični trendi za leto 2016

Trajnostna logistika

T

rajnostna logistika je kot cunami, ki se nabira daleč na odprtem morju, saj, tako kaže, trenutno še nima posebnega vpliva na logiste. Vendar je neobhodno, da bo val kmalu zajel celotno obalo in da potem nič več ne bo tako, kot je bilo. Pri trajnostnem razvoju so ostali logisti, v primerjavi z drugimi v oskrbovalni verigi, nedotaknjeni, saj trajnostnost še ni postala nujna stvar, ki bi jo morali razvijati.

Prvi in najočitnejši trend, ki ga je mogoče napovedati, je, kateri logisti bodo prvi na udaru trajnostnih programov:

avgust 2016

• Vodje velikih javnih logističnih podjetji bodo prej pod tem pritiskom kot manjša podjetja, ki pa bodo pod udarom prej kot privatna podjetja.

• Podjetja, ki imajo v lasti svoj vozni park, bodo prisiljena zmanjšati CO2 in druge škodljive emisije iz transporta hitreje kot podjetja, ki za logistiko uporabljajo zunanje avtoprevoznike. Emisije, ki jih generira podjetje samo, se rešujejo pred indirektnimi emisijami, ki jih generirajo partnerji iz oskrbovalne verige.

• Nekatere industrije so v veliki prednosti pred drugimi s svojimi sonaravnimi napori. V visoko tehnoloških, na primer, imajo vodilna podjetja zelo dober trajnostni program. V industrijah, kjer ima en veliki igralec zelo razvit posluh za sonaravnost, drugi del industrije čuti pritisk, da mu sledi. Pri industriji visoke tehnologije so prizadevanja za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih že norma.

Večkanalna logistika

V

ečkanalna logistika bo še naprej najbolj vroč trend pri menedžeriranju oskrbovalnih verig. Pomembno je vedeti, da obstaja okno priložnosti za vse, ki vidijo izziv v prilagajanju temu trendu. Maloprodaja še ne investira v potrebno tehnologijo, ki bi bila v skladu s to vizijo in se še bori za vzpostavitev ravnotežja med tem, kaj je najbolje za njihov posel in kakšna so pričakovanja kupcev. Razlog tiči v pomanjkanju integracije poslovnih procesov z novimi tehnologijami. Vzrok je v zastareli tehnologiji. Tretjič, medtem ko e-prodaja raste, se maloprodaja bori, da bi našla rešitve za svoj obstoj.

55 • Tehnološka vrzel bo pričela izginjati. Na podlagi zadnje raziskave o večkanalni logistiki 57 % vprašanih uporablja SAP sistem, 54 % pa jih uporablja sistem DOM (nadzor distribucije naročil). Ti dve tehnologiji bosta postali bolj obrobni zaradi vedno bolj razširjene e- prodaje in njenega vpliva na globalno ekonomijo.

Tehnološka vrzel bo pričela izginjati. Na podlagi zadnje raziskave o večkanalni logistiki 57 % vprašanih uporablja SAP sistem, 54 % pa jih uporablja sistem DOM (nadzor distribucije naročil).

• E-prodaja bo še naprej spreminjala potrošnikov pogled na izdelke. Več in več ljudi nakupuje preko spleta zaradi udobja, akcij in možnosti, da jim lahko izdelek dostavijo kamor koli in kadar koli. Možnosti dostave se spreminjajo - od dostave do vašega avta do dostave do omarice za stvari v službi. Vedno več bo inovacij za varnejše načine dostave brez strahu pred krajo in z več možnostmi samopostrežbe. Poleg tega se nakazuje, da bodo droni končno postali izvedljiva dostava vsaj na določenih trgih.

Oblak

M

ark Hurd, glavni direktor podjetja Oracle, je pred časom na OpenWorld konferenci podal nekaj drznih napovedi, kam bo usmerjen trg v tem letu: • 80 % vseh aplikacij bo delovalo v oblaku do leta 2025. Danes je v oblaku 25 % aplikacij.

• Do leta 2025 bosta imela dva ponudnika v rokah 80 % SaaS (aplikacije kot storitve) trga. Podjetje Oracle bo eden izmed dveh.

• Skoraj vsi podatki podjetij bodo do leta 2025 v oblaku.

Trg za tehnologijo skladišč, kar vključuje tudi skladiščne sisteme, vodenje in avtomatizacijo skladišč in kontrolo, je v hitri rasti. Vzrok rasti je v spremembah zahtev, ki so rezultat globalnega širjenja e-prodaje.

ežko je verjeti, da bodo vse aplikacije oskrbovalne verige do leta 2025 v oblaku, vendar pa lahko z gotovostjo rečemo, da je to smer logistike in da se spremembe dogajajo zelo hitro. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je podjetje Oracle največji dobavitelj aplikacij za oskrbovalno verigo.

potrebujejo intervencijo voznika, ko vozijo s pasa na pas. Napoved je torej ta, da bodo do konca leta 2020 tovorna vozila avtonomna do mere, ki je opisana zgoraj. Torej se bomo na kontinuumu do avtomatskih vozil nahajali nekje na sredini.

Avtomatizacija skladišč in robotika

Napoved za leto 2016 je torej ta, da v tem letu ne bomo videli le ene, temveč dve ali več podjetji, ki bodo trgu predstavili mobilno avtonomno robotiko.

T

rg za tehnologijo skladišč, kar vključuje tudi skladiščne sisteme, vodenje in avtomatizacijo skladišč in kontrolo, je v hitri rasti. Vzrok rasti je v spremembah zahtev, ki so rezultat globalnega širjenja e-prodaje. Dostava naročil preko interneta zahteva večjo agilnost in odzivnost v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Strokovni delavci so veliko vlagali v »dobrine – do osebe« avtomatizacijo, da bi lahko učinkovito dosegli zahteve e-prodaje. Sistemi konstantno dozorevajo, postajajo bolj hitri in vedno več ljudi se jih poslužuje. Poleg tega se za podporo temu sistemu v določeni meri uporablja tudi mobilna avtonomna robotika. Pred časom je bilo podjetje Kiva Systems primarni dobavitelj avtonomne mobilne robotike za »dobrine do osebe« avtomatizacije pri e- prodaji.

Na trgu je prišlo do sprememb, ko je Amazon od podjetja Kiva zahteval pridobitev notranjih operacij in je posledično zadrževal dostave do zunanjih kupcev. Od takrat številni start-upi in večja avtomatizacijska podjetja razvijajo lastne mobilno avtonomne sisteme, ki izpolnjujejo zahteve. Napoved za leto 2016 je torej ta, da v tem letu ne bomo videli le ene, temveč dve ali več podjetji, ki bodo trgu predstavili mobilno avtonomno robotiko, ki bo podpirala velike količine, lahke obremenitve, »dobrine k osebi« operacije in skladišče. Tu ne gre za testne primere, temveč za dejansko uporabo, prodajo operacij na trgu.

Avtonomna tovorna vozila

»A

vtonomno« se sliši bolje kot »brez voznika« saj funkcionalnost, ki nas premika v fazo popolnoma »brez voznika«, obstaja ves čas. Na neki enostavnejši strani že obstajajo stvari, ki se jih obče uporablja, kot je tempomat ali kamere, ki preprečujejo, da se avtomatsko krmiljeno vozilo ne zaleti v človeka.

V sredini tega kontinuuma bomo morda videli tovornjake, ki se lahko centrirajo na sredino voznega pasa in sledijo prometu ne da bi se preveč približali drugim vozilom, vendar vseeno

110

T

logistika

avajamo nekaj trendov za večkanalno logistiko v letu 2016:

Premiki tovora in »crowdsourcing«

P

remikanje tovora od izvora do destinacije je kompleksen proces, ki mu podjetja namenijo pomemben čas in vpogled. Za premike tovora so logistični pogledi na leto 2016 naslednji: • Povečale so bodo možnosti dostave z uporabo aplikacij, ki ponujajo najcenejšo možno dostavo še isti dan. Takšne aplikacije se imenujejo »crowdsourcing« dobave, vir dostave so ljudje. Podjetja kot so Uber in Lyft spreminjata trg s prevozi in s tem jasno vplivata na poslovanje taksistov. Tu so še internetne strani za goste, kot je Air bnb in VRBO, ki spreminjajo načine, kako ljudje potujejo. Temu so se sedaj pridružili maloprodajniki. Podjetja, kot sta Deliv in Kanga širita možnosti dostave za maloprodajnike.

Deli, na primer, uporablja aplikacijo API, ki omogoča dostavo izdelkov za e-prodajo še isti dan. Leto 2016 bo leto »crowdsourcing« dostave, ki bo na voljo kupcem za vse vrste izdelkov. Leto bo prineslo tudi porast v številu podjetji, ki poslujejo na ta način.

• Več in več podjetji bo začelo uporabljati TMS - sistem za upravljanje prevoza, ki upravlja celotno dobavno verigo od aktivnosti do samega prevoza in načrtovanja porabe virov podjetja. Zadnje raziskave kažejo, da le 60 % anketiranih logistov trenutno uporablja TMS. To predstavlja veliko priložnost. S cenejšimi TMS rešitvami na trgu, katerih vzrok so manj sofisticirana funkcionalnost in ponudbe, ki bazirajo na oblaku, bo več in več podjetji začelo uporabljati lasten TMS, kot da bi uporabljali zunanje izvajalce.

• Na vidiku je tudi več rešitev za majhna in srednje velika podjetja glede izvedbe prevoza. V letu 2016 bo zanimivo opazovati ta del trga in njegovo rast.

Vir: ARC Advisory Group, Inc.

avgust 2016

N

56

Sosednje države pospešeno gradijo nove železniške povezave foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Tovorni promet po tirih

logistika

110

Tovorni promet po tirih

Po slovenskih železniških tirih vsak dan vozi več kot 100 vlakov podjetja SŽ-Tovorni

promet, ki je del skupine

mag. Melita Rozman Dacar

Slovenske železnice. Samo iz

Luke Koper in vanjo odpeljejo dnevno več kot 60 vlakov. Zato

je naložba v II. tir strateška razvojna naložba, ki bo vplivala

na poslovanje celotnega gospodarstva, predvsem pa

bo utrdila položaj Slovenije

na evropskih prometnih koridorjih. Če Slovenija ne

bo investirala v posodobitev železniške infrastrukture, pravi

mag. Melita Rozman Dacar,

20 milijonov ton prepeljanega

Za trg železniških prevozov tovora je značilno, da je vedno bolj konkurenčen. Že lani se je gospodarska rast na področjih, ki so za železniške prevoze najbolj aktualna, začela umirjati.

Količina trga na tovoru je omejena, konkurenca pa se pogosto osredotoča na obstoječe posle in ne pridobiva novih. Velike težave nam povzroča stanje državne železniške infrastrukture.

Marsikje ni skladno z zahtevami sodobnega prevoza blaga. Hkrati pa marsikje potekajo sicer dobrodošla vzdrževalna dela, ki kratkoročno za nas pomenijo izredno velike težave pri zagotavljanju kakovostnih storitev, na dolgi rok pa bodo postavljene osnove za večje kapacitete, propustnost in večji zanesljivost prevoza.

tovora. In okolje? Spomladi so

Vendar je vaša poslovanje kljub temu stabilno.

v Prestranku zasadili več tisoč

Je. V prvih petih mesecih leta je skupina SŽTovorni promet dosegla pozitiven poslovni izid. Načrte smo dosegli. Poslovni prihodki so sicer nekoliko zaostali za načrtovanimi, manjši od načrtovanih pa so bili tudi poslovni odhodki. V šestih mesecih smo prepeljali 9,3

direktorica SŽ-Tovorni promet, jo bodo blagovni tokovi obšli.

SŽ-Tovorni promet se usmerja na tuje trge, predvsem tudi

na povezave s partnerji v bivši

Jugoslaviji. In je prepričana,

da je podjetje le še korak do

avgust 2016

Če primerjate lanske rezultate poslovanja v polletnem obdobju z letošnjimi, ali lahko ocenite, glede na količino prevoženega blaga in finančni učinek, da ste na progi stabilnega poslovanja? Kaj pričakujete do konca leta?

dreves. A ne le to.

milijona ton blaga, kar je na ravni lanskega leta.

Smo na dobri poti, da izpolnimo cilje, ki smo si jih zastavili v letošnjem poslovnem načrtu.

A ti so odvisni tudi od Luke Koper, iz katere vsak dan odpeljete več kot 30 vlakov. Njen razvoj bo vplival na razvoj vašega podjetja in države. Katera rešitev pri upravljanju Luke Koper in pri izvedbi naložbe v II. tir je optimalna? Kot se kaže, so določene razlike v pogledih med vodstvom SŽ in Luke Koper?

Na kateri točki bi se morali združiti interesi lastnika, Luke Koper in SŽ?

Ne bi se rada opredeljevala do najprimernejšega načina financiranja gradnje drugega tira. Za to so pristojni drugi. Javna železniška infrastruktura je last države, ki je tudi odgovorna za njen razvoj. Prepričana sem, prav to kažejo aktivnosti, da je tudi na državni ravni dozorelo spoznanje, kako drugi tir med Koprom in Divačo potrebujemo. Pri tem se mi zdi, da se v javnosti marsikdaj pozablja, da nova povezava ni pomembna samo za Slovenske železnice in Luko Koper.

Mislite na celotno gospodarstvo?

Ne le na gospodarstvo. Sodobna železniška infrastruktura je namreč nujna za razvoj dobršnega dela slovenskega gospodarstva, a je

57 In poenotenje interesov?

Slovenskim železnicam je interes, da imamo varno transportno pot, ki bo omogočala rast tovora na železnici. Prav tako je nujno, da imajo vsi partnerji v logistični verigi enakovreden položaj. Drugi tir bo prispeval k razvoju gospodarstva v Sloveniji, razbremenitvi cest, socialni varnosti zaposlenih, odprl bo nova delovna mesta. To morajo biti interesi vseh deležnikov. In če je to strateška razvojna naložba, bo lastnik zagotovo znal povezati interese in z operativnim pristopom uresničil projekt.

Mislim, da država to hoče.

A doslej EU niti Slovenija kljub obsežnim strateškim in razvojnim dokumentom, kako nujen je prenos tovora s cest na železnice, nista dosegla premikov. Zakaj? Kje so glavni vzroki, da so ceste preobremenjene, zmogljivosti železniških tirov pa premalo izkoriščene?

Težko bi rekla, da v daljšem obdobju ni prišlo do nobenih pozitivnih premikov. V zadnjih letih trend gibanja količine tovora, ki potuje po železnici, kaže navzgor. Res je, da so ceste marsikje preobremenjene. Enako velja za železniško omrežje. Številni progovni odseki, ki so del glavnega prometnega križa, so danes na robu zmogljivosti. Na njih le težko zagotavljamo kakovostne storitve in širimo našo ponudbo.

Zlasti to velja za enotirno progo med Divačo in Koprom, po kateri prepeljemo dobro polovico našega tovora. Za nadaljnji razvoj železniškega tovornega prometa pa dolgoročno ne bodo zadoščala le naša prodajna prizadevanja. Zato so ustrezni ukrepi države nujni. Šele s kombinacijo kakovostnih produktov in ukrepov države bo

110

logistika

Vprašanje je, kako, saj je v novi finančni perspektivi za infrastrukturo manj denarja.

Kako naj torej država konkretno spodbudi, od regulative naprej, večji obseg tovornega prometa po železnici?

Država lahko marsikaj stori. Zlasti to velja za kombinirane transporte, ki potekajo po cesti in po železnici. Prav tako za posamezne pošiljke in za prevoze nevarnih snovi, za katere je železnica še posebej primerna. S podporo države bi lahko obudili stranske proge in gospodarstvo ob njih. V Avstriji, Nemčiji, Švici in tudi drugod država subvencionira prevoz tovornjakov po železnici. Paleta ukrepov je zelo široka, dober primer pa lahko najdemo že v naši sosedi Avstriji.

Mislite tudi na zakonodajo?

Da. Na področju regulativne politike gre predvsem za ukrepe, ki cestne prevoze v kombiniranem prometu izvzemajo iz siceršnjih omejitev vožnje, ki veljajo za cestni tovorni promet. Med davčnimi ukrepi so pogoste olajšave pri plačilu davkov za tovornjake, ki opravljajo odvoz in dostavo v kombiniranem prometu. Pogosti so finančni ukrepi, s katerimi države spodbujajo predvsem vožnje v kombiniranem prometu.

Tako je Avstrija leta 2014 za spodbude železniškega tovornega prometa namenila 99 milijonov evrov za kombinirani transport in prevoz posameznih vagonov. Tako postajajo konkurenčnejši od nas. Tokovi se preusmerijo na druge obvozne poti mimo Slovenije, ki nima takšnih instrumentov za spodbujanje železniških prevozov.

Zanesljivo po Evropi in svetu

Zlasti pa je nujno dolgoročno načrtovanje in dosledno izvajanje razvoja železniške infrastrukture, ki je v lasti države. S takim pristopom so v tujini dejansko preusmerili prevoze s ceste na železnico. Na ta način bi tudi v Sloveniji lahko dodatno razbremenili ceste, zmanjšali število prometnih nesreč in onesnaževanje okolja.

Fersped je del skupine Slovenske železnice in je največji železniški špediter v Sloveniji ter med večjimi v juhovzhodni Evropi. Več kot 40 let izkušenj v panogi nas uvršča med zanesljive in prepoznavne partnerje tudi na področju pomorskega, letalskega in cestnega tovornega prometa ter s tem povezanih aktivnosti.

Pravite, da povezujete Evropo. Želite večji kos tržnega deleža na mednarodnih tirih. Kaj je vaša konkurenčna prednost? V čem ste boljši na primer od avstrijskih železnic, s katerimi se povezujete?

Naše prednosti vidim predvsem v tesni vpetosti v skupino Slovenske železnice in v široki mreži dolgoletnih mednarodnih partnerstev.

Oboje omogoča ponujanje celovitih logističnih rešitev za posamezne kupce. Ponudimo jim lahko zanesljive prevoze v klasičnem in kombiniranem prevozu in številne dodatne storitve. Skupaj s podjetjem Fersped, ki je prav tako del skupine SŽ, smo ponudniki špediterskih storitev. Pod blagovno znamko SŽ Express prevažamo male pošiljke od vrat do vrat doma in v tujini. Male pošiljke v Sloveniji dostavimo v 24 urah, v okolici logističnih centrov pa celo v roku 6 ur. Obenem ne smemo pozabiti na našo sestrsko družbo SŽ-Vleka in tehnika, ki našim

POMORSKA LOGISTIKA ŽELEZNIŠKA LOGISTIKA CESTNA LOGISTIKA LETALSKA LOGISTIKA TERMINALSKE STORITVE Fersped, d.o.o., Parmova 37, SI-1000 Ljubljana T: +386 1 300 7100, +386 1 300 7112 F: +386 1 436 1574 info@fersped.si www.fersped.si avgust 2016

Drugi tir bo prispeval k razvoju gospodarstva v Sloveniji, razbremenitvi cest, socialni varnosti zaposlenih, odprl bo nova delovna mesta.

To morajo biti interesi vseh deležnikov.

mogoč preskok na naslednjo kakovostno raven.

Promocija

za Slovenijo tudi velik razvojni potencial. Prav je, da govorimo o razvoju. Ne smemo pa mimo dejstva, da je že za obstoječe prevoze drugi tir nujno potreben. Velika podjetja se odločajo o izbiri prevozne poti tudi na podlagi varnosti in zagotavljanja pretočnosti, česar enotirna proga ne omogoča. Kaj se nam lahko zgodi ob izrednih dogodkih, smo spoznali ob žledu, ko smo bili popolnoma odrezani od sveta. Le naporom sodelavcem SŽ se lahko zahvalimo, da ni bila proga dolgo zaprta. To bi pomenilo dolgoročno izgubo poslov tako za Luko Koper kot za nas ter občutne težave za številna podjetja, ki so odvisna od oskrbe po železnici. Sodobna železniška infrastruktura pomeni več vlakov in manj tovornjakov na cestah.

58 110

logistika

kupcem lahko ponudi kakovostno vzdrževanje in popravila vagonov in lokomotiv. Podjetje SŽ-ŽIP, ki je prav tako del skupine SŽ, pa nam pomaga pri varovanju blaga. Skratka – skupina Slovenske železnice je prava izbira za kupce, ki pričakujejo celovito logistično rešitev.

Novi produkti?

Osnova naših storitev je prav oblikovanje individualnih produktov v skladu s pričakovanji kupcev. Ponujamo jim konkurenčno ceno prevoza, zanesljivost, čim krajše transportne čase, prilagodljivost prevozov z reševanjem kompleksnih logističnih težav in varnost prevozov, ki zmanjšuje posredne stroške kupcev.

Z učinkovito logistiko se lahko zelo vpliva na poslovanje.

Toda v evropskem merilu ste majhno podjetje.

To je res, a v primerjavi z velikimi konkurenti lahko hitro reagiramo na pričakovanja kupcev. Naša konkurenčna prednost je tudi dobro poznavanje balkanskih trgov, kjer je še veliko potenciala. Naše priložnosti vedno bolj iščemo na mednarodnih trgih. Uspešno. Samostojno opravljamo vožnje v Avstriji. Varnostno spričevalo smo pred kratkim pridobili tudi za Hrvaško. Imamo licenco za izvajanje samostojnih prevozov v Srbiji. Našo dejavnost bomo v tujini še bolj širili. Pri tem se bomo odločali za samostojni nastop na trgu ali pa za sodelovanje s partnerji. Širše gledano je eden od naših strateških ciljev tudi povezovanje s strateškim partnerjem. Želite postati prvi regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v tem delu Evrope. Kako, s katerim načrtom? Je sestavni del te strategije ustanovitev hčerinske firme Sl-Cargo Logistics v Srbiji in tržna ponudba srbskim podjetjem?

Ena od naših glavnih strateških usmeritev je prisotnost na ključnih mednarodnih trgih.

Poslovanje nenehno internacionaliziramo.

Prizadevamo si za zagotavljanje direktnega dostopa do kupcev in za obvladovanje blagovnih tokov. Ustanovitev podjetja SI-Cargo Logistics d.o.o. Beograd je del te strategije. X. koridor, ki povezuje države nekdanje Jugoslavije, je za nas priložnost. Na teh trgih tesno sodelujemo z nacionalnimi operaterji. Srbski transportni trg je za nas pomemben, zato je v našem poslovnem fokusu.

avgust 2016

Kaj pa drugi trgi?

Eden izmed najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Srbije je Italija. To pomeni občutne blagovne tokove na X. koridorju, s tem pa tudi na slovenskem železniškem omrežju. V sodelovanju s Železnicami Srbije kot z našim strateškim partnerjem ter s prevozniki v drugih državah regije bomo lahko na trgu ponudili nove produkte. Mednarodno mrežo bomo

širili. SI-Cargo Logistics bo pomagal k širitvi naše palete storitev v regiji in k podaljšanju dolžine naših prevozov. Naš cilj je, da srbskim podjetjem neposredno omogočimo zanesljivo, kakovostno in komercialno privlačno ponudbo transportnih in logističnih storitev za cilje v Sloveniji, v regiji in v Evropi.

Ena od naših glavnih strateških usmeritev je prisotnost na ključnih mednarodnih trgih.

Po kateri vrsti tovornega prometa je največje povpraševanje?

Največ tovora še vedno prepeljemo v klasičnem vagonskem prevozu. Ta za nas pomeni okrog tri četrtine vsega prepeljanega blaga. Vse pomembnejši pa so prevozi v kombiniranem prometu, ki se iz leta v leto povečuje. Raste zlasti transport kontejnerjev. Ta se vse bolj uporablja za prevoz vrst tovora, ki se je tradicionalno vozil v vagonih. Delež kombiniranega prevoza dosega slabo četrtino našega tovora.

Spremljamo tudi rast Luke Koper. Trenutno je največji potencial vsekakor kontejnerski in avtomobilski segment. Glede na povpraševanje pri prevozu prilagajamo naš vagonski park.

Smo v fazi investiranja v več novih vagonov in lokomotiv, tudi v drugo opremo, predvsem v prekladalno mehanizacijo za segment kontejnerskega prometa. Sicer pa kupcev danes ne zanima, za kakšno vrsto prevoza gre. Želijo kakovostne prevoze in dodatne storitve, ki jim omogočajo nemoteno poslovanje.

Eno je, kakšen bo vaš razvoj, a nanj bo odločilno vplivalo, ali bo Slovenija izkoristita svojo prometno lego? Ali nas sosedi prehitevajo?

Prometna lega Slovenije na križišču med severom in jugom ter med vzhodom in zahodom je izvrstna. Čez Slovenijo in skozi Koper potekata dva koridorja jedrnega evropskega železniškega omrežja za tovorni promet. Pomemben potencial ima nekdanji deseti panevropski koridor. Sama po sebi geografska lega dolgoročno ne bo zadoščala. Sosednje države že pospešeno gradijo nove železniške povezave, s katerimi si želijo pritegniti mednarodne blagovne tokove.

Zato bo morala Slovenija pospešeno investirati v posodobitve in novogradnje železniške infrastrukture. Brez tega se bodo blagovni tokovi preusmerili na sodobnejše obvozne koridorje.

Kaj mora v zdajšnjih časih krasiti vodilne v gospodarstvu, kaj na primer odlično menedžerko?

Dobrega menedžerja ni brez sodelavcev in tima, ki sledi istemu cilju. Menedžer je uspešen, če podjetje funkcionira kot celota in če ima

podporo s strani vodstva za uresničevanje ciljev. Bistvo je, da imaš vizijo, volja do vztrajnega dela in nenehnega učenja. Sama opažam, da mi pri vsakdanjem delu zelo koristi dejstvo, da svoje delovne izkušnje že dobrih 23 let nabiram v tovornem prometu Slovenskih železnic.

Prehodila sem pot od prodajne predstavnice do direktorice. Tako sem se natančno spoznala z delom podjetja od prodaje do proizvodnje. S sodelavci skupaj rastemo in se iz dneva v dan učimo drug od drugega. Pridobila sem si poglobljeno znanje logističnega in transportnega okolja v regiji. Tudi številna poznanstva so v poslu prednost.

Vaša magistrska tema je bila organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih kot ključ uspešnosti zaposlenih. Ali to upoštevate v podjetju?

Zadovoljstvo zaposlenih je po mojem prepričanju nujno za njihovo uspešnost. Če zadovoljstva ni, nobeno podjetje ne more biti uspešno. Čeprav se vse bolj zanašamo, da nam bo sodobna tehnologija pomagala iz vseh zagat, vsak projekt še vedno stoji ali pade z ljudmi. V našem podjetju poudarjamo zdrav način življenja, zaposlene izobražujemo in si prizadevamo za izboljšanje delovnih razmer. Spodbujamo izmenjavanje izkušenj. Zato poleg kolegijev direktorice redno potekajo tudi kolegiji posameznih služb. Je pa res, da nas v Skupini SŽ čaka v segmentu motivacije zaposlenih še kar nekaj dela. Mislim na nagrajevanje zaposlenih, ki dajejo velik prispevek podjetju.

Koliko nadzirate in poznate vplive vašega poslovanja na okolje? Ste lahko konkretni? Železniški prevoz blaga je že v izhodišču bistveno bolj prijazen do okolja kot cestni transport.

Na slovenskih progah vsak dan vozi več kot 100 vlakov SŽ-Tovornega prometa. Prepeljejo več kot 50.000 ton tovora. To pomeni okrog 3.000 tovornjakov manj na cestah vsak dan in okrog 200.000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida na letni ravni. Prepričana sem, da je prav železniški transport pomemben kamen v mozaiku trajnostnega razvoja. Vplive našega poslovanja na okolje spremljamo in obvladujemo v skladu z okoljskim standardom ISO 14001 že od leta 2002. V skladu s tem standardom smo sprejeli okoljsko politiko celotne skupine Slovenske železnice in ustrezne notranje predpise. Po njih se ravnamo. V podjetju poskušamo tudi na druge načine prispevati k ohranjanju in obnavljanju našega naravnega okolja. Tako smo skupaj z našimi poslovnimi partnerji in drugimi podjetji skupine SŽ v začetku leta zbrali 13.000 evrov sredstev, ki smo jih donirali Zavodu za gozdove Slovenije za pogozdovanje površin po usodnem žledu februarja 2014.

Skupaj s sodelavci in našimi poslovnimi partnerji smo zavihali rokave in 9. aprila posadili v gozdu v Prestranku več tisoč dreves.

59 110

EOL SŽ-Tovorni promet, d. o. o. e-pošta: cargo@slo-zeleznice.si

Klasični prevozi

e- pošta: mojca.presl-kokalj@slo-zeleznice.si

Kombinirani promet

e- pošta: robert.gaber@slo-zeleznice.si

SŽ Express hitra dostava malih pošiljk

avgust 2016

Promocija

e- pošta: szexpress@slo-zeleznice.si, www.szexpress.si

Promocija

4,9 vol. % alkohola 11,3 % ekstrakta