EOL 111/112

Specializirana revija za trajnostni razvoj

111/112 embalaža okolje logistika

september 2016

Anketa o zelenem turizmu Razvoj zelene sheme slovenskega turizma je tržna priložnost

Bernarda Brezec Krajc: Začetki v neznano so polni energije in največji izziv Mag. Dejan Židan: Vseh ekoloških živil na slovenskem trgu le en odstotek Duška Godina: Vzrok za nizke cene predvsem rast proizvodnje iz OVE Mag. Gregor Ficko: V zbirnih centrih zagotoviti sledljivost vsakega odpadka Dr. Franjo Štiblar: Infrastruktura je zavora, a mora biti primerjalna prednost Slovenije

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

w w w.promet.si

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Promocija

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Z

ato stran od številk. Če sta danes varnost in trajnost, če so zelene rešitve, če je zeleni turizem nov duh v zdravem telesu ene izmed najbolj obetavnih gospodarskih panog Slovenije, potem potrebuje statistična slika drugačen zorni kot presoje in refleksije. Kakšen turizem torej? Kaj naj mu daje kisik, to je vprašanje.

Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT v intervjuju pravi, da je Zelena shema slovenskega turizma najpomembnejši projekt, ki vzbuja zanimanje v javnosti in pri ponudnikih zelenih paketov.

Poglejmo. Tako in drugače.

T

e dni prihajajo v Eko resort pod Veliko Planino prvi gostje. To je tisti zeleni etno kamp, ki je spomladi s spletnim povabilom za službo pastirja vzdramil več kot milijon ljudi po svetu. A prav pred odprtjem 17 hišic se je zapletlo. Matjažu Zormanu, direktorju Eko resorta, je inšpekcija zagrozila, da bo porušila lične in privlačne hišice, ker nima vseh dovoljenj. Še preden je začel etno kamp graditi, je kamniška občina spremenila prostorski načrt. In o tem seznanila podjetnika, ki je sicer ves čas žel tudi negodovanje bližnjega soseda. Kamniška občina skupaj z Matjažem Zormanom išče rešitev.

A direktor napoveduje, da bo mobilne hiške preselil v Avstrijo, če bodo inšpektorji prišli v etno vas z buldožerji.

N

ovomeška Krka, ki je eden izmed stebrov zdraviliškega turizma v Sloveniji, namerava razširiti strunjanski kompleks z dograditvijo hotelskih zmogljivosti, paviljona z bazenom, urediti zelene in rekreacijske površine ter podzemne garaže. Pridobili so vsa soglasja, tudi naravovarstvena, saj gre za zavarovano parkovno območje. Vendar soglasja s krajani še ni, a ga iščejo. Krajinski park naj bi bil v sezonskem času že zdaj preobljuden. Razširitev naj bi bila umnejša.

EOL

P

foto: Rok Tržan

osestvo Trnulja v Črni vasi si je že pridobilo slovenski zeleni namestitveni znak (Slovenia Green Accommodation). Urša Kunz v anketi, ki jo objavljamo v reviji EOL, pravi, da ne moremo biti polovičarji, če želimo pritegniti zelene turiste. Pri njih ponujajo vso hrano in pijačo stoodstotno ekološko certificirano, pridelana pa je lokalno. Urša Malovrh, direktorica Hotela Park, predstavlja njihov zeleni paket Feel the Bee. Vključuje med drugim voden ogled strehe hotela, kjer so vzgojili zeliščni vrt ter dva panja s čebelami. V hotelski sobi goste pričaka njihovo darilo – hotelski med. Nekaj gostov iz Kanade in Avstralije jih je obiskalo prav zaradi zeliščnega vrta in čebeljih panjev na strehi. Urbano in zeleno z domačo ponudbo.

Tako.

Č

e volja vidi cilj, mu hiti naproti. Tako nastaja Zelena shema slovenskega turizma.

Res je v njej šele 22 zelenih pionirjev ponudnikov, ki pričakujejo več razumevanja in spodbud. Tudi na državo kažejo s prstom. Vendar Slovenijo že čaka prvi preizkus, kako daleč seže z zelenim turizmom na globalni ravni, konec septembra. To bo, spet po angleško, Global Greeen Destinations Day. Takrat bo znano, kakšno oceno si dežela na sončni strani Alp zasluži kot trajnostna turistična destinacija.

Z

elo majhen ali zelo velik je človek, ki v današnjih (ne)civilizacijskih časih, ko gre za zeleni trajnostni razvoj, ni pesimist. A kljub vsemu – Slovenija se lahko umesti na svetovni zemljevid kot domovina zelenega turizma.

Prvič, naravne danosti ji narekujejo takšno razvojno ambicijo. Drugič, ve se, kakšne zaposlitve lahko da zeleni turizem generaciji, ki raste in se bo čez leta znašla v digitalni družbi, ki bo odpirala povsem drugačna delovna mesta, kot jih poznamo danes. In tretjič, zeleni turizem ni klasični turizem, ki lahko skruni habitate in obremeni okolje.

M

enedžment v slovenskem turizmu, ki se bo kajpak še precej časa vozil po starih tirih, potemtakem ne more ravnati na pol zeleno.

Ekološko le navznoter. Mislim na zeleno upravljanje podjetij in kompleksov – od odpadkov do varčevanja z vodo in elektriko. Zeleni turistični delavci so inovatorji v ponudbi, ki se naj primerja z najboljšimi v Evropi in svetu, ustvarjalno razkošna pa je s tistim, kar je naše, posebno, lokalno, nacionalno. Turizem ni le del zelenega gospodarstva, je lahko povezovalec vseh dejavnosti, ki so v oskrbni in razvojni verigi.

Š

portna Slovenija je upravičeno na vrhu nogometne Evrope. Zakaj tudi zeleni turizem Slovenije ne bi postal evropski šampion?

Jože Volfand, glavni urednik

september 2016

ravzaprav nam gre letos še boljše kot lani, čeprav je zeleni turizem še dokaj bledozelen. A prav zato, čeprav so za odlične rezultate slovenskega turizma mavrični razlogi, je smiselno radovedno spraševanje, kakšna je ali bo zelena, aktivna, zdrava Slovenija. Bo tudi prihodnje leto poraslo število tujih turistov za 10 %? Ali je letošnja sedemmesečna bilanca, skozi optiko številk, v sorodu s Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012-2016? Če bo kdo le razkril, kaj se je in kaj se ni zgodilo v petih letih. A ne le z igro številk. Kajti podatki o rasti prenočitev, na primer, ne odkrivajo neznanega.

Uvodnik

P

111/112

Slovenski zeleni turizem bo evropski šampion, če …

3

Uvodnik

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Vsebina 5 Novosti 8 Poslovno okolje je premalo spodbudno za izvoznike

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Začetki v neznano so polni energije in največji izziv

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

13 IFCO predstavlja novo pakirno rešitev za ponovno uporabo, namenjeno pekovskim izdelkom

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

14 Podjetja podcenjujejo strateški pomen oblikovanja za posel

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

16 Pri vinskih etiketah je trend raznolikost

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

25 URE kot konkurenčna prednost

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, september 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

18 Zmagovalni polnilni material za pakiranje paketov 26 Globalni, a odgovorno vpeti v lokalno družbo 28 Spremljanje prehoda Slovenije v zeleno gospodarstvo 30 Vseh ekoloških živil na slovenskem trgu le en odstotek 33 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 34 Vzrok za nizke cene predvsem rast proizvodnje iz OVE 37 Namesto smernic po novem standardi poročanja o trajnostnem razvoju 38 Tehnologij za skladiščenje vsako leto več, a številke še skromne

sebina

4 111/112

EOL

Impresum

40 Trg napoveduje dvig cen za prevzem lahke frakcije

42 V zbirnih centrih zagotoviti sledljivost vsakega odpadka 46 Dosledno dosegajo vse okoljske cilje 48 Solarno drevo ne bo svetilo le v Velenju 49 Iz pozitivnih sanitarij v kompost ali biomaso Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

50 Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

57 Razvoj zelene sheme slovenskega turizma je tržna priložnost 60 Semena, ki jih kupujemo, so živila, ki jih bomo jedli 62 Finančnih virov je več, nujnost je zasebni kapital

66 Infrastruktura je zavora, a mora biti primerjalna prednost Slovenije 69 S sistemom Jungheinrich WMS za upravljanje skladišč do krajših rokov dobave in nižjih stroškov 70 Logistika prihodnosti – nove tehnologije in novi poslovni modeli 72 Vpliv pretočnosti prometa v urbanem okolju 76 Trajnostna mobilnost in dobičkonosnost z roko v roki 78 Zeleno globalno obnašanje in strožja zakonodaja

september 2016

Partner pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 111/112. številke:

Inovacija na področju kartonske embalaže za pijače

Podjetje SIG Combibloc je zasnovalo nov pladenj iz kartona za kartonsko embalažo za pijačo. Pametno oblikovanje novega HERO pladnja zagotavlja, da so kartoni enakomerno spakirani in varni med transportom in jih je mogoče Fotografije: arhiv proizvajalcev

Vrečka za kokice, ki se spremeni v skledo

Podjetje Wipak iz Anglije je razvilo inovativno vrečko za kokice za podjetje Propercorn. Podjetje, ki izdeluje fleksibilno embalažo, je za izdelek uporabilo posebno folijo in napredno lasersko tehnologijo. Na vrečki so umestili pokrov, ki ga je mogoče povleči stran. Embalaža je dovolj robustna, da prenese pot po oskrbovalni verigi, kljub temu pa jo je mogoče enostavno odpreti.

Možno jo je odpreti tudi na tradicionalen način, od zgoraj. Wayne Hallsworth, vodja prodaje v podjetju Wipak UK, je dejal, da je oblikovanje embalaže vezano na vedno bolj popularen koncept deljenja prigrizkov med jedci. »Ustvarili smo unikaten format z možnostjo odpiranja embalaže na sprednji strani. Embalaža postane skleda za deljenje prigrizkov. Vrečka podjetja The Propercorn ni le prva taka v industriji kokic, temveč je tudi inovacija fleksibilnega pakiranja,« je še dodal Wayne Hallsworth.

111/112

5

Logistični center BTC letos širi seznam poslovnih partnerjev in ponudbo storitev, povečuje obseg poslovanja, predvsem pa, kot pravi direktor Robi Košir, se zavedajo, da je eden izmed glavnih poslovnih izzivov tehnološki razvoj. Kje so možnosti za rast, odgovarja Robi Košir:

EOL

Informacijske tehnologije so nova priložnost za logistiko

»Trendi razvoja komunikacij in informacijske tehnologije, ki jih ustvarjajo razvoj interneta, informatika v oblaku, možnosti hitrega obdelovanja ogromnih količin podatkov, uvajanje umetne inteligence v informacijske sisteme in še marsikaj drugega, stalno prinaša nove priložnosti za izboljšanje procesov in poslovnih modelov.

Družba BTC je v svoji strategiji do leta 2020 začrtala pot v 'odprto družbo', to je družbo, ki napreduje na osnovi uspešnega poslovnega sodelovanja s svojimi poslovnimi partnerji.

Družba BTC je eden izmed ustanoviteljev ABC pospeševalnika, s katerim aktivno sodeluje in mu pomaga pri širitvi v druge države. Hkrati je družba BTC za mlade vzpostavila poslovno okolje ABC hub, kjer deluje veliko start up podjetij.

Mladim so nove tehnologije blizu, neobremenjeni so z ustaljenimi poslovnimi modeli, stalno iščejo in tudi najdejo nove rešitve in s tem ustvarjajo osnovo na nov razvoj celotnega gospodarstva. Na področju razvoja logistike aktivno sodelujemo z mladimi.

Dobivamo veliko novih inovativnih pobud in rešitev, a to je šele začetek. Poleg tega veliko pozornost posvečamo avtomatizaciji in digitalizaciji poslovnih procesov, kar je eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje konkurenčnosti na trgu.

Pričeli smo razvijati sistematičen model stalnega sodelovanja in načrtnega ovrednotenja in uvajanja novih idej v naše poslovne procese. Uvajamo nove poslovne modele in s tem povečujemo našo konkurenčno prednost.

Razvoj bo tako vse hitrejši.«

september 2016

Podjetje Pearlfisher je osnovalo novo embalažo za zdravo hrano za otroke pod blagovno znamko Little Dish. Želeli so osnovati serijo embalažnih struktur, ki bodo poudarile hranljivo vrednost novih obrokov.

Grafični in 3D ekipi podjetja Pearlfisher je uspelo obdržali posebnosti linije Little Dish obrokov in poudariti kvaliteto in zdravje obrokov. Mike Beauchamp, 3D design direktor v podjetju Pearlfisher, je pojasnil: »Uporabili smo obliko, barve in material, ki bodo poosebljali junaštvo blagovne znamke Little Dish. S kartonskim rokavom, ki obdaja plastično posodico s hrano, komuniciramo z otroci in s starši. Na strani, kjer je prilepljena etiketa, je opisana vsebina izdelka. Na zgornjem delu je ves prostor namenjen otrokom. Tam lahko otroci vidijo Charlie kokoš, kako srka špagete, ali Lucy jagnje, kako žonglira z mesnimi kroglicami. Izbrali smo drzne barve za različne vire proteinov, da je že na pogled lažje identificirati vsebino. Z ročno napisano pisavo na embalaži smo hoteli izpostaviti mladostni duh blagovne znamke.«

učinkovito predstaviti na prodajnih policah ter enostavno odstraniti iz sekundarne embalaže. »Pladnji za pijačo morajo zadostiti dvema potrebama. Prvič morajo varovati kartonske škatle med transportom in, drugič, morajo biti uporabni za predstavitev kartonske embalaže za pijačo na prodajnih policah. Medtem ko je popolnoma zaprt tip sekundarne embalaže idealen za transport, je nizek pladenj dober za predstavitev na prodajnih policah. S HERO pladnjem smo zadovoljili obe potrebi. Poleg tega proizvajalci pijač s to sekundarno embalažo tudi prihranijo, saj je za ta pladenj potrebno veliko manj kartona,« je še dodal Georg Schulte, projektni vodja za sekundarno embalažo pri SIG Combibloc. Pladnji so na sprednjem delu tako nizki, da je cel sprednji del odprt za možnost komunikacije, kartone za pijačo pa je mogoče odstraniti iz embalaže brez posebnega napora. Zadnji del pladnja je v enaki višini kot kartoni in zagotavlja varnost med transportom. Pladnji, ki nosijo 2 x 4 kartone in so naloženi v petih nivojih - 800 kartonov po 1L, se prilegajo na standardno euro paleto. Pladenj je že na nemškem trgu in bo v kratkem dosegljiv povsod.

Robi Košir

Embalaža, ki igrivo privablja otroke k zdravemu obroku

foto: Jože Suhadolnik

Novosti

Kratko, zanimivo

Tuba za barvo las, ki ponuja več možnosti dekoracije

Nemška investicija v kompetenčni center za recikliranje

foto: Boštjan Čadej

ALBA Group, njihovo hčerinsko podjetje je Interseroh, je eno vodilnih mednarodnih podjetij na področju krožnega gospodarstva, recikliranja, zagotavljanja celovitih okoljskih storitev in oskrbe s sekundarnimi surovinami. V Mariboru so odprli nov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov.

Investicija Albe Group v opremo raziskovalno-razvojnih laboratorijev znaša več kot milijon EUR.

dr. Manica Ulčnik-Krump

6 111/112

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Interserohov kompetenčni center je prvi v Evropi, ki bo svoje raziskovalno-razvojne aktivnosti in specifična znanja na področju reciklaže odpadnih plastičnih materialov usmerjal v potrebe gospodarstva. »Na naši lokaciji bomo za potrebe gospodarstva izvajali celoviti razvoj recikliranih plastičnih materialov in tako utrdili našo vodilno vlogo pri uvajanju sodobnih in trajnostnih rešitev na področju recikliranja. Z edinstvenimi storitvami bomo naše naročnike podpirali na poti evropske ekonomije v smeri krožnega gospodarstva, kar je v skladu s sodobnimi trendi okoljske odgovornosti. Ugoden geografski položaj Maribora nam omogoča, da bomo lahko logistično optimalno delovali tako na nemškem kot tudi na celotnem vzhodnoevropskem tržišču«, je poudarila dr. Manica Ulčnik-Krump, vodja raziskav in razvoja poslovne enote recycledresource Interseroh. Je tudi prokuristka mariborskega kompetenčnega centra za recikliranje plastičnih materialov INTERSEOH Plastics Research&Development d.o.o.

september 2016

Kompetenčni center bo razvijal nove in inovativne materiale, izdelane iz odpadne plastike, naročnikom pa bo nudil tudi strokovno podporo in svetovanje pri razvoju novih materialov, optimizaciji procesov njihove predelave ter zagotavljal stroškovno optimizacijo proizvodnje in predelave odpadnega materiala.

Metodologija dela v novem kompetenčnem centru za recikliranje plastičnih materialov temelji na dolgoletnem raziskovalnem delu mednarodne skupine Alba Group, ki je razvila tako imenovani Recycled-resource postopek, ki omogoča »up cycling«, kar pomeni, da se odpadni plastiki zagotovi novo življenje, saj se iz nje proizvedejo visoko kakovostni reciklirani plastični materiali.

Podjetje Albéa in L’Oréal sta združili moči in predstavili trgu prenovljeno embalažo za barvo las L’Oréal Paris’ Casting Crème Gloss. Do sedaj je ta tip formule močno reagiral na kisik in je bil obstojen le v tubi iz aluminija. Z uporabo nove tehnologije je zagotovljena večja integralna zaščita po celotni laminirani embalaži, od pokrovčka do dna. Pri podjetju Albéa pravijo, da lahko zagotovijo več vrst kvalitetnih laminiranih tub, ki so bolj fleksibilne in ponujajo več možnosti dekoracije od aluminijevih.

Siri v zabavni embalaži na vrvici vabijo otroke in starše Podjetje WowMe! Design je za podjetje Kerry Foods izdelalo novo embalažo za serijo sirov na vrvici.

Izdelali so mini verzijo, namenjeno otrokom, imenovano Cheestrings Minis. Z dvema okusoma, med katerima lahko zbirajo otroci, originalni in srednje močni ementalec, vidijo pri podjetju Kerry Foods tudi dvojne zmagovalce - med otroci in starši.

Starši bodo najbolj veseli zdravih prigrizkov med obroki in za na pot, otroci pa igrive embalaže. Tom Willcock, vodja marketinga za oddelek mlečnih proizvodov za otroke pri podjetju Kerry Foods, je povedal: »Oblikovana embalaža je takšna, da v popolnosti odseva vrednote Cheestrings sira, ki so naraven, dober in kvaliteten, a tudi zabaven obrok.«

Stropna svetilka brez odpada Milijone ton odpadne embalaže pristane na deponijah vsako leto, kar predstavlja

resno okoljsko skrb. Nekateri proizvajalci se trudijo zmanjševati okoljski odtis. Pri Applu, na primer, so znani po svojem minimalističnem, a vendar stilskem pakiranju. Spet drugi so naredili iz embalaže vrednost. Neko avstralsko podjetje spodbuja kupce, da uporabijo embalažo kot pohištvo, medtem ko brazilska veriga za hitro prehrano za zavijanje hrane uporablja jedilne materiale in na ta način zmanjšuje odpad. Nizozemski studio Waarmakers je osnoval svetilko, ki je popolnoma brez odpada. Za R16 – stropna svetilka iz kartona – je embalaža osnovna in bistvena komponenta izdelka. Svetilka prispe tesno zapakirana v dolg cilinder, z vrvico in kavljem za obešanje. Trak potegneš iz kartonskega cilindra in tam ostane prostor, skozi katerega lahko svetilka sveti. Palica iz LED je fiksirana na mestu z navadnim svinčnikom, ki je zadnji estetski dodatek te unikatne R16 (DIY) svetilke. Poleg minimiziranja odpadne embalaže ima svetilka še drugo okoljsko prednost, LED žarnico, ki porabi zelo malo energije in je lahko za 80 % bolj učinkovita kot standardna žarnica.

Lepilo, ki preprečuje ponarejanje Podjetji Avery Dennison Labels in Packaging Materials Europe sta razvili lepilo za embalaže farmacevtskih izdelkov, ki izboljšuje varnost in zmanjšuje možnost potvarjanj. Lepilo pušča vidne dokaze o tem, ali je nekdo posegal v embalažo. Nova, trajna emulzija akrilnega lepila S788P ima dvakrat več moči od normalnih alternativ in zagotavlja trganje vlaken ob odstranitvi originalne farmacevtske etikete. S788P bo proizvajalcem farmacevtskih izdelkov v pomoč, da dosežejo evropske zahteve v Direktivi o ponarejanju zdravil 2011/62/ EU. Ricardo ten Velden, generalni direktor

Za najbolje oblikovano embalažo Carlsberga dva zmagovalca

Švedsko embalažno podjetje Ecolean je za največjo mlekarno v Pakistanu Fauji Foods izdelalo aseptično embalažo za smetano za čaj v velikosti 125 ml. Primerna je za distribucijo, uporabna za pitje z uporabo slamice ali brez nje, je enostavna za odpiranje in natakanje. »Da bi naša blagovna znamka ostala številka ena med potrošniki, mora imeti embalažo, ki je priročna in izstopa na prodajnih policah.

Ravno to smo dobili z novo Ecoleanovo embalažo. Manjša embalaža vsebuje ravno pravi odmerek za vsakodnevno porabo.

Prav tako menimo, da so samostoječe embalažne vrečke prihodnost tekočih mlečnih izdelkov,« je odločitev podjetja pojasnil Aamir Khawas, vodja marketinga in prodaje pri Fauji Foods.

Piškoti v embalaži za na pot ‘Snap & Go’ embalaža za piškote Cadbury Chocolate Fingers je sestavljena iz manjših 4 x 31 g nosilcev iz PP materiala s komplementarno prekrivno folijo. Posebno embalažo so ustvarili pri podjetju Parkside za podjetje Burton’s Biscuits, ki izdeluje piškote, da bi lažje prodrli na trg prigrizkov za na pot. Z novo embalažo so ustvarili možnost Fotografije: arhiv proizvajalcev

V konkurenci 130tih oblikovalcev iz šestih držav je eno izmed dveh zmagovalnih del tudi delo Ljubiše Gornika iz BiH. Podjetje Carlsberg je namreč za svojo blagovno znamko Tuborg razpisalo natečaj za dizajn embalaže, ki bo izšel v omejeni izdaji. Tekmovalci prihajajo iz BiH, Srbije, Hrvaške, Črne Gore, Bolgarije in Madžarske.

Naloga je bila oblikovati Tuborg embalažo z najboljšim dizajnom, ki se ga lahko spomnijo, in sicer z uporabo programov, kot sta Photoshop ali Ilustrator. Ljubiša Gornik je našel inspiracijo v elektronski glasbi in DNK sekvencah, ki jih je vizuelno povezal z besedami in črkami ter ju pretvoril v binarni kodni sistem, ki je grafično predstavljen na embalaži. Izhajal je iz besed: enjoy, feel, play, love, explore. Vseh pet finalistov je za nagrado prejelo potovanje v Berlin na TYPO konferenco, ki je ena največjih konferenc za dizajn v svetu. Deli dveh zmagovalcev, Ljubiše Gornika iz BiH in Albena Radeva iz Bolgarije, pa bosta ta mesec na Tuborgovih embalažah v šestih državah regije.

7 111/112

EOL

Bisol napoveduje še boljše rezultate

Bisol Group je edini slovenski proizvajalec visokokakovostnih modulov in nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne. Predsednik uprave dr. Uroš Merc je po polletju povedal, da so na mednarodnem trgu še bolj utrdili njihovo blagovno znamko. Proizvodnjo so povečali za 47 %, odpirajo se novi trgi v baltskih državah, do konca leta pa bodo v Belorusiji realizirali največjo enkratno dobavo v zgodovini Skupine – 58 MW. V prvem polletju je EBITDA presegel 4 milijone evrov, kar je skoraj 50 % več kot v istem obdobju lani.

Kot vodilni slovenski proizvajalec sončnih elektrarn na ključ z močnim izvozom imajo predstavništva v Belgiji, Franciji, Italiji in v Veliki Britaniji.

Razvoj nizkoogljičnih virov energije je izziv človeštva Na 25. mednarodni konferenci Jedrska energija za novo Evropo 2016, organiziralo jo je društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, je sodelovalo okoli 150 vrhunskih jedrskih strokovnjakov in znanstvenikov iz številnih držav z vseh koncev sveta. Glavni izziv konference – razvoj jedrske energije kot enega ključnih nizkoogljičnih virov za današnjo in prihodnjo oskrbo z energijo. Od slovenskih jedrskih strokovnjakov je na panelni razpravi sodeloval prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan in predsednik evropskega omrežja za izobraževanje na področju jedrske znanosti ENEN. Po njegovem mnenju svet potrebuje za uresničevanje trajnostnega razvoja zanesljiv dostop do okoljsko sprejemljive, varne in cenovno dostopne energije: »Razvoj nizkoogljičnih virov energije, ki to omogočajo, je zato zagotovo med aktualnejšimi izzivi človeštva. Jedrska energija se kot nizkoogljični vir energije nedvomno uvršča med ključne energente prihodnosti, zato na jedrskem področju potrebujemo nova znanja, odlično izobražene in motivirane posameznike ter učinkovito in intenzivno upravljanje znanja med vsemi jedrskimi deležniki ter v odnosu do javnosti.«

september 2016

Aseptična samostoječa embalažna vrečka je prihodnost

hranjenja po porcijah, maloprodajnim trgovcem pa priskočili na pomoč s prodajno privlačnostjo embalaže na trgovinskih policah. V podjetju Parkside so razvili unikatno tiskano prekrivno folijo, ki je iz laminata in perforacijskega vzorca. PET toplotno tesnilo je možno pritrditi na vse materiale, tudi na PP material. Pete Ford, vodja razvoja v podjetju Parkside, je povedal: »Izdelovanje te embalaže nam je predstavljalo velik izziv tudi zaradi kompleksne narave prekrivne folije, ki je morala ob uporabi enostavno počiti na mestu perforacije, ne da bi ob tem ogrozila tesnenje drugih delov embalaže. Embalaža res izstopa že na prodajnih policah, sploh pa v svoji kategoriji piškotov.«

dr. Uroš Merc

podjetja Avery Dennison Materials Group Europe, je povedal: »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ocenila, da je do 10 % zdravil po svetu ponarejenih. To seveda ne daje celotne slike, a vseeno kaže na to, da je ponarejanje proizvodnja velikega obsega in ima vpliv na vsako državo.

Varnost izdelkov ostaja zelo pomemben faktor vsakega, ki dela v farmaciji. Naše podjetje ima širok farmacevtski varnostni portfolijo, ki je zasnovan tako, da v primeru posega v embalažo ali na etiketo ostanejo vidni znaki. Serijo še širimo, med drugim smo jo sedaj dopolnili z lepilom S788P.«

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

Poslovno okolje je premalo spodbudno za izvoznike foto: arhiv podjetja

8 111/112

Embalaža

Položaj panoge

Med proizvajalci plastične embalaže v Sloveniji je ljutomersko podjetje Makoter med tistimi, ki gradi svoj razvoj in vrečk, dela pa za znane domače in tuje blagovne

Položaj panoge

znamke. Prisegajo na geslo – to, kar delaš, delaj dobro.

Ali drugače – kar sejemo,

to žanjemo. In žanjejo

dobro. V Sloveniji so med

vodilnimi proizvajalci plastične

embalaže in se utrjujejo

tudi na evropskem trgu.

Milica Makoter, direktorica, pravi, da bodo leto končali

nekoliko nad pričakovanji, saj se zadnje četrtletje na trgu

povpraševanje povečuje. Niso pa zadovoljni s poslovnim

okoljem, saj bi se moralo bolj

zavedati pomena izvoznikov za september 2016

rast domačega gospodarstva.

Podjetje dosega v zadnjih letih stalno rast.

Kakšno je povpraševanje po polietilenskih folijah in vrečkah letos doma in na tujih trgih in kakšna so pričakovanja do konca leta?

Prodaja, realizacija?

Povpraševanje po PE vrečkah in folijah v letošnjem letu je približno enako kot lani.

Povečujejo se potrebe po embalaži za higienski program, to so toaletni papir, robčki, papirnate brisače in drugo. Proti koncu leta pričakujemo, tako kot vsako leto, povečano povpraševanje za vse vrste izdelkov. Planirana prodaja za leto 2016 je 22,5 mio €. Kot trenutno kaže, bo plan za malenkost tudi presežen. Izvozimo pa 70 % celotne proizvodnje.

Vaš proizvodni program je zelo širok. Kaj je vaša konkurenčna prednost in s katerimi izdelki ste najuspešnejši? Kaj predstavljajo tehnične folije v strukturi proizvodnje in kolikšna je letna proizvodnja vseh vaših izdelkov?

Naša konkurenčna prednost so predvsem fleksibilnost, dobra kvaliteta proizvodov, kratki dobavni roki. Naše izdelke delimo na tri skupine: reklamne vrečke, vrečke za strojno pakiranje, folije. Med reklamne vrečke spadajo vrečke s fleksibilno ročko, zavihkom ali brez njega, vrečke z izsekom in ojačitvijo, vrečke z lepilnim trakom in vrečke brez ročke. Reklamne vrečke so v letu 2015 predstavljale 29 % celotne proizvodnje. Največji delež v proizvodnji imajo

Milica Makoter

na uporabi polietilenskih folij

vrečke za strojno pakiranje, 47 % v letu 2015.

To so vrečke za pakiranje toaletnega papirja, papirnatih brisač, robčkov. Folije izdelujemo za gradbeno panogo, kmetijstvo, za razna ročna in strojna pakiranja. Delež vseh folij v celotni proizvodnji v letu 2015 je bil 24%.

Koliko vplivajo na naročila za plastične nosilne vrečke stalne okoljske akcije proti njihovi uporabi? Ali se to bolj pozna v Sloveniji ali na tujih trgih, kjer se prav tako vrstijo okoljske akcije proti nosilnim vrečkam?

Glede na to, da so ljudje v tujini bolj okoljsko ozaveščeni kot pri nas, okoljske akcije proti uporabi PE vrečk na naročila nimajo kakega posebnega vpliva. V tujini se naročajo predvsem vrečke, ki so debele 50 my ali več. Takšne vrečke so namenjene večkratni rabi, saj so dovolj močne in vzdržljive. Pravilno ozaveščeni kupec take vrečke ne bo zavrgel takoj po prvi uporabi, ampak jo bo uporabil večkrat. Ko bo neuporabna, jo bo odložil na ustreznem mestu za ločeno zbiranje odpadkov in ne v naravi. Če se take vrečke pravilno zbirajo, se lahko tudi reciklirajo in ponovno uporabijo.

V zadnjih letih ste veliko vlagali v sodobno tehnološko opremljenost in v nove tiskarske stroje? Koliko ste namenili za naložbe in kakšno tehnološko kakovost lahko ponudite naročnikom oz. kupcem, saj delate za različne blagovne znamke?

9 Zakaj ste se odločili za nakup stroja za reciklažo odpadne folije in koliko odpadkov letno predelate v granulate za proizvode iz recikliranega materiala? Kakšno je zanimanje med kupci za vrečke iz reciklatov?

Stroj za reciklažo odpadne folije je v podjetju že več let in ga stalno posodabljamo. Na njem predelujemo izključno odpadno folijo, ki nastane pri nas. Gre za tehnološki odpad iz naše proizvodnje. Tako pridobljen granulat se ne uporablja za proizvodnjo nosilnih vrečk, ampak za nekatere druge izdelke. Zanimanje med kupci za vrečke iz reciklatov je, vendar je vsaj pri nosilnih vrečkah omejeno na reciklat iz PCW materiala.

Napravo smo namestili zaradi čiščenja odpadnih plinov iz proizvodnje v skladu z zahtevami okoljske zakonodaje. Ne gre za klasično sežigalnico v pomenu, kot je razširjen v javnosti in ki ga neupravičeno spremlja negativna konotacija. To ni naprava za sežiganje odpadkov.

Dejansko gre za čistilno napravo za odpadne pline, kjer se očistijo z naknadnim sežigom.

Kot proizvajalci embalaže za zamrznjene izdelke zagotovo opažate, kako raste trg zamrznjene hrane. Kakšne zahteve postavljajo naročniki glede materiala, designa in označevanja, saj morajo upoštevati zakonsko regulativo glede vsebine informacij na vrečkah?

Rasti trga zamrznjene hrane pri nas ne opažamo oziroma proizvajamo izdelke v približno enakem obsegu kot v preteklosti. So pa kupci takih izdelkov iz leta v leto zahtevnejši tako glede materiala kot designov, ki se tiskajo na take izdelke.

Načrti?

V naslednjih letih načrtujemo nadaljnjo rast predvsem na račun vrečk za strojno pakiranje

in vrečk narejenih iz PCW (post consumer waste) materiala. Ker je naša celotna proizvodnja naravnana na izdelavo visoko kakovostnih izdelkov za strojna pakiranja, pričakujemo na tem segmentu občutno večjo rast kot pri vrečkah iz PCW. Zaradi tega bomo tudi vlagali bolj v nakupe novih oziroma vzdrževanje obstoječih strojev za izdelavo vrečk za strojno pakiranje kot pa v ostali strojni park.

111/112

Kaj je pomenil zagon sežigalnice v vašem poslovanju in zakaj ste se odločili za to naložbo?

Embalaža

Težko je govoriti samo o tehnološki opremljenosti in novih strojih, saj so bila vlaganja povezana tako s tehnologijo, širjenjem proizvodnih prostorov, prenovo in širitvijo skladiščnih kapacitet. Prenovili in posodobili smo del podjetja. Zaradi daljšega trajanja tega procesa je težko govoriti o zneskih, je pa podjetje precej drugačno, kot je bilo pred štirimi leti. Mislim na stroj, na proizvodne in skladiščne objekte. Z doseženo tehnološko kakovostjo smo tako sposobni lažje in hitreje slediti zahtevam kupcev.

Kakšno je poslovno okolje za plastičarje v Sloveniji?

Poslovno okolje v Sloveniji je zgodba zase. Ne samo za plastičarje, ampak bolj ali manj za vsakogar v realnem oziroma proizvodnem sektorju. Predpisov je preveč, menjajo se prehitro.

Pogosto so strožji kot v primerljivih državah.

Prereguliranost na skoraj vseh področjih je tudi zgodba zase, plačilna disciplina enako, prav tako trajanje sodnih in upravnih postopkov.

Tudi banke so še zmeraj preveč zadržane. V veliki meri so to težave, s katerimi se srečujejo tudi navadni državljani. A najbolj pogrešamo celovito orientacijo in strategijo države na področju gospodarstva, da bi vedeli in se zavedali pomena industrije in izvoznikov za državo in za delovna mesta. Da bi torej za izvoznike ustvarjali bolj spodbudno okolje.

Embalažni novici Zelenega omrežja Comark na 20. mednarodnem sejmu Inpak

Adheziv ima specialna črnila Leibinger

V podjetje Comark d.o.o. smo se predstavili na 20. mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, ki je potekal konec avgusta v Gornji Radgoni. Pri predstavitvi smo se tematsko osredotočili na leseno transportno embalažo. Izdelki in storitve, ki jih ponujamo v tem spektru, so tako zanimive, da nismo imeli težav pripraviti vzorčne lesene zaboje, kletke in folije za opremo stojnice. Zaposleni so izdelali tudi prave makete, ki so požele veliko pohval in zanimanja med obiskovalci. Razstavili smo nekaj maket na temo izrednih prevozov (specialne prikolice, avtodvigala, kontejnerji idr.). Naslednji izziv pri večdnevnem sejmu je razpored in izbor ljudi, ki ne bodo samo dežurni na stojnici, ampak bodo tudi znali svetovati mimoidočim in kaj prodati. Kar je precejšen izziv, saj je struktura obiskovalcev takšnih sejmov izjemno raznolika (veliko »nabiralcev« gratis stvari). Vendar lahko zaključimo, da so nastopi na sejmih potrebni. Z objavami na socialnih omrežjih smo še nekoliko podaljšali doseg nastopa.

Zdaj bomo videli, kaj bo prinesel čas po sejmu.

Leibinger je za svoje vrhunske tiskalnike razvil specialna črnila za posebej zahtevne aplikacije in stroge zakonodaje. Zadnje čase je zelo aktualno specialno prehrambeno črnilo s splošnim migracijskim certifikatom za pakiranja, ki so v stiku z embalažo. Ta certifikat zagotavlja, da količina migriranega črnila skozi embalažo izdelka ne presega dovoljene vrednosti. Prav tako imamo specialno črnilo za direktni tisk na prehrambene proizvode (na meso, kekse idr.) s FDA certifikatom (na jajca). Na voljo imamo tudi posebna obstojna črnila za mastne in naoljene površine, za tisk na vlažne površine (wet bottle ink), visoko temperaturna črnila – do 800 °C, UV črnila, vidna samo pod UV svetlobo, razna barvna črnila (rumeno, belo, modro, zeleno, rdeče idr.), termokromatsko črnilo black to blue – za uporabo pri sterilizaciji. Pri specialnih aplikacijah je potrebno najprej vedno testirati črnilo na določenih izdelkih, da se najde najbolj optimalno črnilo glede na zahteve.

september 2016

Comark d.o.o. www.comark.si

Adheziv d.o.o. www.adheziv.si

Začetki v neznano so polni energije in največji izziv foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Embalaža in inovacije

10 111/112

Embalaža

Embalaža in inovacije

V Euroboxu, v poslovni coni v Podskrajniku se dogaja, kot

se zdaj rado modno reče. Tudi zato, ker Bernarda Brezec

Krajc, sicer vodja razvojnih

projektov, izžareva raziskovalni

duh in pravi z nasmehom, da so začetki v neznano najbolj polni energije. Ustanovitelj

Bernarda Brezec Krajc

Franc Krajc je v proizvodnji pripravljal in usklajeval vse

potrebno za postavitev nove

linije. David Hvalič, tehnični direktor, usklajuje zadnje

podrobnosti za vpeljavo

novega sistema v logistiko in skladišče. Direktor Damjan

Krajc je prav na dan mojega obiska odšel v tujino, poslovno ugotavljat, kakšni so novi

trendi v proizvodnji papirja

in kakšna bo tehnologija

prihodnosti pri proizvodnji

embalaže iz valovitega kartona.

Soproga pa se že pripravlja na velike mednarodne sejme, ki se september 2016

bodo do konca meseca zvrstili v Monacu in Torinu.

S

kupci in agencijami je dogovorjena, da jim predstavi novo, unikatno darilno embalažo, ki so jo prvič predstavili v maju. Veliki izzivi, to je nekaj lepega, je neposredno navdušena. Kako kupcu predstaviti nekaj novega in posebnega v embalaži. Seveda, še posebej, če gre za embalažo, s katero želijo iz evropskega trga spodriniti kitajsko konkurenco.

V

njihovem podjetju Slokart začenjajo novo embalažno zgodbo. Z unikatno darilno embalažo iz lepenke, ki je namenjena luksuznim pakiranjem. Zato so v Slokartu postavili lastno proizvodno linijo, z inovacijami in patenti pa želijo konkurirati na celotnem trgu EU. Načrtujejo rast proizvodnje in nove kupce že do konca tega leta. Z novim letom pa prve velike projekte s tujimi partnerji.

»Z

ačeli smo letos z Radgonskimi Goricami z dvema luksuznima embalažama za zlato penino. Prvič smo na slovenskem trgu predstavili luksuzni izdelek v »pravem«

Z ekipo Piranskih solin smo kar nekaj časa potrebovali za razvoj embalaže, kar je vidno v kvaliteti embalaže in njenih sestavnih delih. pomenu. Izdelku smo naredili izjemno privlačno embalažo in ga poistovetili z znano osebnostjo. S pevko Alyo. V kleti Radgonske Gorice so izdelali zlato penino po klasični metodi, a je polsladka, torej edinstvena na tržišču. Prav taka pa je tudi embalaža, prvič proizvedena v Sloveniji. Kot specialisti za luksuzno vinsko embalažo smo izdelali res posebno škatlo, ki ima poleg lepote še eko noto: prepotovala namreč ni na tisoče kilometrov. Želimo, da v takšnih inovativnih projektih sodelujejo domači proizvajalci, če je le mogoče. Naša proizvodnja bo bazirala

11 V velikih serijah enostavnejših izdelkov nas ne boste našli.

Tukaj je naša konkurenca cenovno uspešnejša, vendar pa smo konkurenčni pri vseh razvojnih projektih in pri vseh izdelkih, ki imajo zahtevno sestavo.

»F

okus na mlajše-srednje generacije je bil izbran zato, ker jim želimo predstaviti ustrezen odnos do alkoholnih pijač, predvsem je poudarek na penini. Naj jo znajo ceniti in jo povezati s praznovanji, posebnimi dogodki in načinom obdarovanja. Prav tako je dobro, da znajo ceniti domačo proizvodnjo, ki je na visoki ravni. Marketinška kampanja še ni končana in tudi Alya še ni rekla zadnje besede pri tem projektu,« navrže sogovornica.

M

V

edtem ko zlata penina v luksuzni embalaži še ne krasi vseh trgovskih polic, pa so prav zdaj končali novo embalažo s Piranskimi solinami. Embalaža bo v začetku oktobra oplemenitila njihov darilni program. Škatla s privlačno grafiko je namenjena darilnemu pakiranju piranske soli in izdelkov iz soli. Dizajner Primož Pislak je naredil zelo lep dizajn, svež in minimalističen. »Njihova sol je res naravna in edinstvena bela sol, pa so kupci na to premalo pozorni. Že v časih Krpanove zgodbe je bila zelo cenjena. Žal danes velikokrat pozabljamo na to in cenimo raje vse tuje, umetno dodelano belino in umetne dodatke. Z ekipo Piranskih solin smo kar nekaj časa potrebovali za razvoj embalaže, kar je vidno v kvaliteti embalaže in njenih sestavnih delih.

optimizaciji proizvodnje so rezerve. Je pa njihova velika prednost, da imajo radi razvojne projekte. Lotevajo se jih z žarom.

Unikatni in res zahtevni izdelki so največji izziv, pravi. »V velikih serijah enostavnejših izdelkov nas ne boste našli. Tukaj je naša konkurenca cenovno uspešnejša, vendar pa smo konkurenčni pri vseh razvojnih projektih in pri vseh izdelkih, ki imajo zahtevno sestavo.

V Trbovljah imamo proizvodnjo kaširane

embalaže in sestavljanje pregrad, kjer v novem letu uvajamo nove investicije. Kupcem bomo lahko ponudili še boljše sodelovanje.

Veliko potujemo, z odprtimi očmi in ušesi, zato cenimo in poznamo veliko tehnoloških rešitev v izdelavi embalaže. Vse primerne tudi zelo hitro uvedemo v našo proizvodnjo.

V letošnjem letu smo zelo veliko investirali.

Trenutno nameščamo novo avtomatsko roto linijo za velike serije izsekanih embalaž, leto pa bomo zaključili z novim delom pokritih površin v izmeri 1.500 m 2 in z optimizacijo skladiščnih prostorov,« napoveduje novosti sogovornica.

K

111/112

milijon škatel na leto. Interes trga je dober, saj se evropski kupci na kitajskem trgu srečujejo s težavami. Prav tako so se pričeli zavedati, da daje beseda »trajnostna embalaža« velik poudarek viru izdelave. Tudi pri nas se zavedamo, da bomo morali še več delati v razvoju, kjer so trije zaposleni, in uvesti še več inovativnih procesov,« je realna Bernarda B. Krajc.

Embalaža

na izvozu, smo pa veseli vsakega projekta, ki ga lahko izpeljemo na domačem trgu«, pojasnjuje Bernarda B. Krajc. Ali je bila v ospredju bolj penina ali embalaža? Odgovarja, da vsebina izdelka, torej penina. Ciljali smo na novo generacijo menedžerjev in ostalih inovativnih ljudi v naši prihodnosti. Želimo, da bodo znali poiskati dobre izdelke in bodo vedeli, da jim primerna embalaža da piko na i. Oboje je potemtakem dodana vrednost – drugačen izdelek in drugačna embalaža. Torej penina Alya.

o jo vprašam, kako je s cenami, pove, da dosegajo primerne cene in jih redno analizirajo. In da niso za vsako ceno. Za najnižjo ceno sploh ne. Raje kupca prepričajo s kakovostjo, servisom in razvojem. Marsikateri kupec pride v podjetje že z lastnim dizajnom in rešitvami za embalažo. Če tega nima, mu ponudijo vse, od kreacije do izdelave. »V kolikor prave cene ni, se podjetje ne more razvijati. Na dolgi rok razvoj največ doprinese prav kupcu, ki za isto ceno dobi več.«

V

prašam, kaj delajo razvojniki. Ves čas iščejo. Takoj zastrižejo z ušesi, če zasledijo novosti. Zdaj razmišljajo, kako priti z embalažo v letalsko industrijo, saj se jim odpira zelo zanimiv izziv. Podjetja imajo težave z leseno embalažo, če izdelki niso dobro izolirani in zaščiteni. Reklamacije so

V

em, da bomo z embalažo, ki je sestavljiva, uspeli. Lepenka je domača, iz Tržiča. Kljub temu, da je dražja od vseh tujih ponudnikov. Enostavno smo se odločili, da bodo vsi izdelki za naše tržišče sestavljeni iz delov, ki jih lahko dobimo tukaj. Največ problemov imamo z magneti. Žal je slovenski proizvajalec polno zaseden, zato bodo ti v vseh primerih iz tujine. Papirna sekcija pa je dovolj razvita, da bo del uporabljenih papirjev prav od tukaj.

Komu jo bodo prodajali?

september 2016

ogovarjamo se z velikimi kupci, ki so doslej kupovali embalažo te vrste na Kitajskem. Konkurenčna prednost? Več jih je. Kakovost, čas dostave, lažje komuniciranje, kakovosten tisk, lažji dogovori o testnih izdelkih, prav tako nižji transportni stroški.

Slovenija ima odlično pozicijo za izvoz, saj smo sredi Evrope. Pri tej darilni embalaži je veliko ročnega dela, okrog 70 %. A inovirali smo tehnološki postopek, da smo lahko konkurenčni s ceno. Naše zmogljivosti so okrog

Promocija

»D

12 »K

arton je reciklabilen material, eko in bio razgradljiv. Vse to, kar se nam zdi danes pomembno. Na trgu ga je vse več, torej je tudi vse več odpadne kartonske frakcije, a se je premalo zbere. Evropa želi iz odpadnih materialov proizvajati nove izdelke, to je trend. Razvoj embalaže bo moral to upoštevati. Prav tako bo moral znati ceniti izdelke, ki jih znamo in zmoremo narediti sami,« je prepričana Bernarda B. Krajc.

J

september 2016

e pa res, da se kupci praviloma pozno spomnijo, da potrebujejo kakovostno in izvirno embalažo. Hitro morajo reagirati.

Fleksibilni so, ker so tega vajeni. Trg je seveda zahteven in to ve vsak dober proizvajalec embalaže. V zadnjem obdobju se Eurobox vse bolj usmerja v izvoz, zdaj ga je že za 40 %. Največ v Avstrijo, kjer imajo svoje podjetje, v Italijo, Dansko, Anglijo. Tam so njihov partner

visokotehnološka podjetja in podjetja, ki delajo z luksuznimi izdelki. Na avstrijskem trgu delajo predvsem za prehrambno panogo. Razvojni dosežek Euroboxa je nedvomno sodelovanje z IKEO, saj so njen generalni dobavitelj v regiji. Delajo po njihovih standardih, saj je IKEA hotela »standardizirati« dobavitelja. Zato so v Euroboxu uredili testni laboratorij. Veliko so se naučili v poslovanju z IKEO in ta posel je zanje konkurenčna prednost. Obseg dobav raste, zdaj znaša 8 % celotne proizvodnje. »In naša pamet z IKEO tudi raste«, pove iskriva sogovornica. Kontakti z njihovimi delavci jim odkrivajo nove poglede na svet, trg in poslovanje. To bo zdaj olajšalo njihove načrte v internacionalizaciji poslovanja. »Seveda brez zapletov in nenehnih prilagajanj ne gre. Končni rezultat bo viden, ko bo projekt izpeljan v celoti«, je prepričana.

L

etos jim gre dobro. V prvih osmih mesecih so 19 % nad realizacijo iz leta 2015, izvoz raste. Pravi, da bodo letošnje leto zaključili s prodajo med 12 in 13 milijonov evrov.

Odvisno od dogajanja v zadnjih treh mesecih leta. »Sedaj se bomo usedli in razmislili za naprej, naredili plane investicij za obdobje 2017-2020 in zbrali vse ideje, ki jih nameravamo uresničiti. Vem, da bomo postavili nov koncept proizvodnje embalaže, ki ga bomo v novem letu predstavili vsem manjšim kupcem. Tukaj začenjamo novo poglavje.« Predvsem pa, zanje je vsak nov dan nov izziv.

S prepričanjem, da se da. To je to.

V razvoju iščejo možnosti za uporabo novih materialov, na primer raznih stabilizatorjev za podporo kartonu.

Vem, da bomo postavili nov koncept proizvodnje embalaže, ki ga bomo v novem letu predstavili vsem manjšim kupcem. Tukaj začenjamo novo poglavje.

Promocija

111/112

Embalaža

z ameriškega trga, kjer zavračajo lesene palete in zabojnike, pozna se tudi lubadar. Karton je vse bolj uporaben embalažni material, odporen je na vlago in je izolator. Tudi v gradbeništvu. V njihovem razvoju iščejo možnosti za uporabo novih materialov, na primer raznih stabilizatorjev za podporo kartonu. Prav tako se v proizvodnji papirja pojavljajo novi materiali. Tudi na bližnjih trgih. Zelo dobro poznajo svetovni trg embalažnih papirjev. Za to imajo v podjetju zaposlenega strokovnjaka, ki je že leta aktivno prisoten v tem segmentu. »Mogoče se pripravljamo na nov velik korak v proizvodnji«, je skrivnostna.

»Naš izdelek Brown Lift Lock je zasnovan za izpolnjevanje specifičnih potreb dobavnih verig za sveže in zamrznjene pekovske izdelke,« je razkril Wolfgang Orgeldinger, izvršni direktor podjetja IFCO Systems, »hkrati pa ohranja prednosti standardiziranih pakirnih sistemov iz rok zgolj enega ponudnika logističnih storitev za vsa sveža živila.«

Čeprav se trdne (nezložljive) plastične posode zelo pogosto uporabljajo za transport pekovskih izdelkov do prodajalcev, je izdelek Brown Lift Lock ponudnika IFCO prva zložljiva in združena rešitev za zadevni trg. Brown Lift Lock ponuja vrhunsko zasnovo, ki izboljšuje rokovanje in zlaganje ter ga je mogoče uporabiti neposredno na prodajnem mestu, kot vse plastične posode za ponovno uporabo IFCO. Zaboj je izdelan iz posebne plastike, ki se v vseh okoljih z nizko temperaturo obnaša popolno, zaradi česar je popolna rešitev za zamrznjene krušne izdelke.

13 »Naše stranke želijo zamenjati svoje zastarele sisteme s kartonskimi škatlami in trdnimi plastičnimi posodami, s čimer želijo znižati stroške in vpliv na okolje,« je dejal g. Orgeldinger, »poleg tega pa potrebujejo dobavitelja, ki lahko zagotovi ustrezno čiščenje, učinkovito logistiko ter ustrezno dobavo zabojev. Veseli smo, da se toliko vodilnih trgovcev še naprej odloča za IFCO kot svojega ponudnika rešitev.« Na voljo sta dve dimenziji, in sicer 60 krat 40 in 30 krat 40 centimetrov, pri čemer je mogoče nastavljati različne višine, odvisno od logističnih potreb naročnikov. V posodah

Izdelek Brown Lift Lock izpolnjuje posebne zahteve za sveže in zamrznjene kruhove izdelke.

V nasprotju s klasičnimi posodami za prevoz kruha in podobnih izdelkov, ki so narejeni iz recikliranih materialov, so Brown Lift Lock razvili iz novega higiensko popolnoma neoporečnega materiala. Pri logistiki svežega kruha je higiena na prvem mestu, zato podjetje IFCO ponuja tudi čiščenje in druge postopke za zagotavljanje neoporečnosti, njihovi postopki pa ustrezajo vsem poptrebnim standardom, ki opredeljujejo to področje.

Za pranje in čiščenje njihovih posod IFCO ponuja prenovljeno in brezplačno internetno aplikacijo, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu. Prek aplikacije, ki podpira pametno komunikacijo, je mogoče preprosto vnesti in izmenjati vse potrebne podatke, kar zelo poenostavi in poceni celoten proces čiščenja ter vzdrževanja posod, zato se lahko podjetje povsem posveti osnovni dejavnosti.

Brown Lift Lock je mogoče skladiščiti izdelke pri temperaturah do minus 23 stopinj Celzija.

Sistem ima zložljive stranice, zato je za prevoz praznih posod potrebnega precej manj prostora kot pri klasičnih posodah. Ob vnovičnem polnjenju se stranice znova sestavijo.

Zložene posode so visoke le 28 milimetrov in jih je mogoče zgibati ročno ali avtomatsko. Čvrst mehanizem in material, iz katerega so narejene posode, dobro ščiti vsebino med prevozom in skladiščenjem. Gladke površine je mogoče preprosto očistiti, prav tako enostavno polnjenje in praznjenje pa prihranita veliko časa in stroškov.

V primerjavi s klasičnimi plastičnimi in kartonskimi posodami rešitev Brown Lift Lock zagotavlja veliko ekonomskih in okoljskih prednosti, ki jih ni mogoče zanikati. Izdelki Brown Lift Lock so združljivi s prodajnimi pulti in drugimi embalažnimi sistemi IFCO.

Kontakt: IFCO SYSTEMS AUSTRIA GmbH Grega Kosmač, T: 030 315 197, grega.kosmac@ifco.com, www.ifco.com

september 2016

IFCO SYSTEMS, vodilni globalni ponudnik pakirnih rešitev za ponovno uporabo, je predstavil novo plastično posodo za ponovno uporabo, namenjeno svežim in zamrznjenim pekovskim izdelkom. Izdelek Brown Lift Lock so že uvedli vodilni prodajalci živil v Evropi, v bližnji prihodnosti pa bo uveden v Sloveniji in na Madžarskem. Zaradi prednosti, ki jih prinašajo sistemi IFCO, se sadjarska in pekovska podjetja že odločajo, da bodo stare in zastarele plastične ter kartonske posode zamenjala z novim sistemom Brown Lift Lock.

Embalaža

111/112

Promocija

IFCO predstavlja novo pakirno rešitev za ponovno uporabo, namenjeno pekovskim izdelkom

Podjetja podcenjujejo strateški pomen oblikovanja za posel foto: arhiv podjetja

14 111/112

Embalaža

Industrijsko oblikovanje in okolje

Med letošnje nominirance za slovenske oskarje za embalažo se je uvrstila tudi industrijska

Industrijsko oblikovanje in okolje

oblikovalka Andreja Pogačar embalažo. Letos je sicer že

prejela Prešernovo nagrado za

študente ALUO 2016. Pravi, da

sicer ljudje še vedno kupujejo z očmi, a da sta pri embalaži

vse bolj v ospredju funkcija in

kakovost izdelka, ki ga varuje.

Ko primerja položaj oblikovanja pri nas in v tujini, opozarja

na razvitost trga. Res pri nas

menedžerji še vedno premalo

upoštevajo pomen oblikovanja za posel, a se pri startupih že

kaže nova praksa. Oblikovanje

september 2016

postaja del poslovne strategije.

Tradicionalni dizajn je dajal prednost funkcionalnosti in estetskim značilnostim oblikovalskih rešitev pri embalaži. Pogosto še danes oblikovalci poudarjate, da ljudje kupujejo z očmi. Ali to še drži? V koliki meri naročniki in trg narekujejo nove standarde pri iskanju najboljših rešitev pri oblikovanju embalaže, še posebej pri industrijskem oblikovanju, za katerega ste se specializirali?

Ljudje vsekakor še vedno kupujemo tudi z očmi.

Kar je za našo panogo v bistvu dobro, saj drugače industrija embalaže in grafične podobe ne bi imela kaj dosti posla. Vsekakor pa je poleg izgleda pomembna tudi funkcija in kvaliteta vsebine, ki jo embalaža ščiti. Mogoče nas velikokrat v prvi nakup manj vrednih produktov prepriča zgolj estetska embalaža. A če nas vsebina ni prepričala, je ponovni nakup zelo vprašljiv.

Proizvajalec oziroma posrednik mora zaradi velike konkurence skrbeti za ključne “touch point-e”. Kateri so zanj bolj pomembni, vidi skozi svojo prodajno verigo in z načinom, na katerega privablja končnega kupca. Vse to je v soodvisnosti, s sporočilnostjo, ki jo z embalažo želi posredovati potrošniku.

In končni potrošnik?

Končni potrošnik, trg vsekakor stalno narekuje nove standarde. Teži k bolj učinkovitim rešitvam in k uporabi materialov, ki jih narekujejo trenutni trendi. Trenutni trendi pa pripisujejo

Andreja Pogačar

s kartonsko transportno

vse večji pomen trajnosti, preglednosti dobavne verige, novim premaznim tehnologijam (predvsem na področju kartonaste embalaže), sami teži in funkcionalnosti embalaže, mislim na manjšo težo, manjši strošek v celotni dobavni verigi in manjši ogljični odtis, ter embalaža, ki ne povzroča frustracij. Pomislite na odpiranje in zapiranje določenih vrst embalaže.

Pri produktnem oblikovanju se vloga oblikovalca začne že pri idejnem konceptu izdelka.

Kaj kaže vaša oblikovalska praksa? Ali naročniki v Sloveniji v koncipiranju izdelka dovolj premišljeno upoštevajo izbor materialov, tehnološke rešitve, uporabnost, predvsem pa, kaj bo z izdelkom po uporabi? Torej, ekodizajn in LCA? V teoriji vsi naročniki stremijo k premišljenemu izboru materialov in tehnoloških rešitev. V praksi je ta situacija malce drugačna. V tujini je stanje za odtenek boljše, vendar so odločevalci tako pri nas kot čez mejo po navadi zelo podobni. Razlika v tujini je, da so trendi bolj agresivni. Potrošnik je na podlagi večje izbire in verjetno boljše osveščenosti precej bolj zahteven. Zato se morajo proizvajalci oziroma posredniki bolj posvetiti zahtevam trga kot se pri nas, vendar se tudi to počasi spreminja.

Moramo se zavedati, da je slovenski trg precej manjši. Naročniki, ki lansirajo svoj izdelek zgolj na slovenski trg, nimajo dovolj sredstev, da bi

Žal je praksa taka, da se za embalažo po navadi vzame neprimerno premalo časa. Pa čeprav bi s premišljeno rešitvijo prihranili marsikatero zagato in nepotreben strošek v prihodnosti. Pri večini naročnikov je tako, da je cena izdelave že na samem začetku odločilna, najpogosteje pa so tudi roki za razvoj le-te izjemno kratki. Si pa seveda vsak naročnik želi, da bi za minimalni vložek dobil idealno rešitev.

Razlika v tujini je, da so trendi bolj agresivni. Potrošnik je na podlagi večje izbire in verjetno boljše osveščenosti precej bolj zahteven.

Kateri materiali vas pri oblikovanju najbolj motivirajo in zakaj? Ali pri naročnikih še prevladujejo zahteve po dematerializaciji embalaže?

Najbolj me motivirajo materiali, ki jih še ne poznam dobro in mi predstavljajo poseben izziv.

Veliko večino projektov še vedno izvedem sebi in tudi splošno najbolj domačim materialom.

To je papirjem, kartonom. Karton ima veliko pozitivnih lastnosti, kar se tiče teže, zaščite, možnosti recikliranja. Predstavlja lahko aplikacijo grafičnih sporočil in nizek končni strošek za naročnika. Trenutno je karton zaradi nekaterih dejavnikov še nekoliko sporen predvsem zaradi uporabe dodatne plastifikacije, uporabe toksičnih barv in neprimernih lepil. Vendar tudi na tem področju potekajo drastične spremembe, ki so že na trgu. Je pa njihova cena zaenkrat še nekoliko višja.

Kar se tiče same dematerializacije, bi tu odgovorila z da in ne. Odvisno od samega namena embalaže in potrebe naročnika. Na eni strani imamo darilno embalažo, ki predstavlja popolno potrato embalažnega materiala. Na drugi strani pa transportno embalažo, ki jo moramo čimbolj optimizirati, tako da še vedno zadostno zavaruje izdelek. Poleg tega mora predstavljati čim manjšo težo in volumen, ki vpliva na vse nadaljnje stroške transporta ter seveda tudi na končen strošek tako prodajalca kot končnega kupca.

Pred kakšnim kreativnim izzivom ste, če morate oblikovati izdelek za serijsko izdelavo ali pa če gre za unikatni izdelek?

Pri izdelku za serijsko izdelavo moramo biti posebno pozorni na to, da je poraba materiala minimalna, zaščita izdelka pa maksimalna. To

Pri unikatnem izdelku si lahko vzamemo več svobode z zapletenim sestavljanjem, lepljenjem, ni v ospredju samo ekonomičnost, lahkotnost sestavljanja. Seveda je marsikaj odvisno od tega, kaj želi naročnik. Embalažo v vsakem primeru prilagodimo potrebi izdelka.

Je pa razvoj samo enega kosa embalaže lahko enako zahteven kot razvoj embalaže za serijsko izdelavo, kar naročniki po navadi ne sprejmejo ravno najbolj razumevajoče.

Je pa razvoj samo enega kosa embalaže lahko enako zahteven kot razvoj embalaže za serijsko izdelavo, kar naročniki po navadi ne sprejmejo ravno najbolj razumevajoče.

Na lanski razstavi Meseca oblikovanja so kritični zapisi o kreativni moči produktnega oblikovanja v Sloveniji omenjali, da so pričakovali od slovenskih oblikovalcev več inovativnosti, drznosti, več 3D-tehnologije. Katere naše produkte bi po oblikovalski invenciji izpostavili in kaj po vaše manjka produktnemu oblikovanju v Sloveniji? Je premalo razvito in cenjeno?

Sama razvitost oblikovanja je pogojena z razvitostjo trga, na katerem oblikovalci delujemo.

Na to vpliva tudi zahtevnost potrošnika, ki narekuje trende trgu. Vsekakor je v Sloveniji še vedno veliko podjetij, ki se še ne zavedajo, kakšen strateški pomen ima oblikovanje za poslovanje, če ga vključimo v podjetje kot eno izmed ključnih strategij. Žal je realnost taka, da mnoga podjetja, naročniki, velikokrat varčujejo ravno pri oblikovalskem delu. Namesto da bi se odločili za ekipo strokovnih oblikovalcev, ki bi delovala znotraj podjetja, rajši občasno najamejo zunanji studio oziroma posameznika, ki ga uporabijo za enkratne naloge. V vzponu pa je vse več startup podjetij, kjer je stanje mnogokrat veliko drugače. Veliko je uspešnih primerov, ki je vzelo oblikovanje kot del svoje strategije. Na trgu se to kaže kot odlična poteza.

Konferenca En.economics & Industry 016 Konec septembra je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani prvič potekala konferenca En.economics & Industry 016, ki prinaša vpogled v razmere v slovenski energetiki in industriji, 1. manifest energetske ekonomike za Slovenijo, kjer naj bi predstavili domače in tuje izkušnje financiranja energetskih projektov. Konferenca bo z interaktivnimi omizji, katerih gostje bodo vodilni energetiki v državi in predstavniki industrije, zagotovila konstruktivno povezovanje in krepitev obstoječih vezi med prvimi in drugimi. Obenem bo postregla z najzanimivejšimi novostmi iz globalnega energetskega prostora, o katerih bodo med posebej vabljenimi predavanji spregovorili tuji govorci. Dogodek, katerega generalni sponzor je družba RWE, organizira medijska hiša Energetika.NET v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko (SAEE) in Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

15 111/112

pomeni, da je sestavljanje embalaže čimbolj enostavno, vzame malo časa in da je končna cena embalaže ter delovne sile, ki jo ob pakiranju potrebujemo, čim nižja. To je pomembno zaradi več vidikov. Na prvem mestu je zagotovo finančni, seveda pa je pomemben tudi ekološki vidik, ki narekuje čim manjšo porabo materiala in ki za seboj potegne več dejavnikov, kot so ogljični odtis, strošek transporta itd. Pri serijski izdelavi se lahko tudi igramo z raznimi posebnimi tiski, saj končna cena prenese marsikaj, kar pri unikatnem izdelku ni tako.

Prenova Uredbe o zelenem javnem naročanju V javni obravnavi je osnutek prenovljene Uredbe o zelenem javnem naročanju. Prenova ureditve zelenega javnega naročanja je po besedah Ministrstva za javno upravo zasnovana tako, da je zeleno javno naročanje še vedno obvezno, vendar uredba ne določa več konkretnih obveznih okoljskih zahtev. Namesto teh bodo skupaj z novo uredbo, vendar ločeno od nje, pripravili priporočila oziroma primere okoljskih zahtev za 21 skupin predmetov javnega naročanja. Predlog nove uredbe določa posodobljene cilje za zeleno javno naročanje, povečuje nabor skupin izdelkov, storitev in gradenj, pri naročanju katerih je obvezno upoštevati okoljske vidike, vsebinsko posodablja okoljske zahteve za dosedanjih 12 skupin izdelkov, storitev in gradenj in jih preoblikuje v priporočila. Hkrati zagotavlja oblikovanje priporočil v smislu konkretnih okoljskih zahtev za devet novih skupin izdelkov, storitev in gradenj. S tem naj bi bila zelena javna naročila manj okoljsko obremenjujoča in bolj raznovrstna, naročanje pa naj bi bilo bolj fleksibilno. To naj bi dodatno spodbujalo mala in srednja podjetja, prehod na zeleno in krožno gospodarstvo ter naročanje izdelkov, storitev in gradenj z manjšim vplivom na okolje in ki izvirajo iz lokalnega območja. Predloge in pripombe na predlog uredbe sprejemajo do 30. septembra 2016 na e-naslov gp.mju@gov. si (s sklicem na številko IPP 007-1000/2015 in EVA 2016-3130-0006). Dokumenti so objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje.

september 2016

jih namenili v večji meri tudi embalaži. Imamo pa na slovenskem trgu tuje multinacionalke, ki so pripravljene za premišljeno embalažo nameniti več sredstev, vendar so ta pri njihovih količinah naročil zanemarljiva.

Embalaža

Kratko, zanimivo

Pri vinskih etiketah je trend raznolikost Tanja Pangerl

foto: Vinogradništvo Družina Kos

16 111/112

Embalaža

Embalaža in vino

Vino za svojo pravo kakovost potrebuje posebno pozornost. vinogradništva Družina Kos, leta 2002 tudi Vinska kraljica

Embalaža in vino

Slovenije, se začne že pri

rezu vinske trte. Pri hrambi

so še vedno pristaši klasičnih lesenih hrastovih sodov. Ko

pride vino v steklenice, pa

je za ohranjanje kakovosti pomemben tudi položaj

steklenic. Pred kratkim so

nekatera svoja vina oblekli v

novo podobo, ki pa še vedno

odraža njihov glavni simbol. To je kos.

Zgodovina vaših vin sega v leto 1986. Vaši vinogradi se nahajajo na obrobju ljutomersko -ormoškega vinorodnega okoliša, ki je znano kot eno najboljših leg na svetu. Na kaj je pri pridelavi in hrambi vin potrebno biti pozoren?

Kakšne zahteve za hrambo morajo biti izpolnjene, da vino doseže in ohrani svojo vrhunskost?

Pravzaprav naša zgodovina sega tja v leto 1968.

Takrat je tast Jože kupil vinograd v Zgornji Koreni pri Mariboru, od koder prihaja. Tedaj so imeli Kosovi vsega 1.500 trsov. Malo za prijatelje in malo za poslovne partnerje in malo zase, kot so se radi pošalili. Ker pa vinogradi na Jeruzalemu in okolici spadajo med 5 odstotkov najboljših leg na svetu za bela vina, so leta 1986 res kupili vinograd s šiponom na Pavlovskem Vrhu, le streljaj od Jeruzalema.

september 2016

A naravne danosti niso vse.

Res je. To ni vse, kar je potrebno za pridelavo izjemnih vin. Sama leta izkušenj in pridne roke, marsikdaj pa tudi kanček sreče, je potrebno, da se vse izide. Že v vinogradu je treba biti zelo pozoren. Najpomembnejši je seveda rez vinske trte, zato to opravi mož Mitja sam, pa čeprav se marsikdo čudi, da je 20.000 trt skorajda preveč za enega človeka. Z rezjo se namreč že uvodoma uravnava kakovost. Seveda so tudi vsa ostala dela v vinogradu, od škropljenja, mulčenja, vršičkanja idr., pogoj, da dobimo zdravo osnovo za vino. S tem mislim na tehnološko zrelo in zdravo grozdje pri trgatvi. Prav zato smo mi med zadnjimi, ki trgamo na naši vinski cesti. V kleti je v prvi vrsti pomembna čistoča. Mi smo pristaši klasike, lesenih hrastovih sodov, ki terjajo še večjo mero pazljivosti kot cisterne iz nerjavečega jekla. Tudi temperatura v kleti je pomembna.

mag. Tjaša Kos

Kot pravi mag. Tjaša Kos iz

Ker naša vina zorijo približno eno leto v sodih in jih stekleničimo tik pred naslednjo trgatvijo, so sodi redkokdaj prazni. Razen ko se zgodi zelo slab letnik, kot je bil npr. 2014. Takrat vina stekleničimo in jih do prodaje hranimo v posebnem delu kleti. Pri hrambi steklenic moramo biti pozorni, tudi v vsakem domu, na temperaturo.

Pomemben je še položaj steklenic. Naša vina imajo v veliki meri plutovinaste zamaške, zato pazimo, da so nekoliko nagnjena navzdol, da zamašek ni na suhem. Zagotovo smo veseli, če se naša klet s steklenicami hitro prazni. Drži pa, da so naša vina zaradi samega časa trgatve ekstraktno zelo bogata, polna, zato je strah, da steklenico odprete šele čez nekaj let, popolnoma odveč. Vina namreč ostajajo v odlični kondiciji tudi tri, štiri ali celo več let po trgatvi in vedno znova navdušijo tiste, ki jih odprejo.

Letos so vaša vina dobila novo zunanjo podobo. Za kakšno spremembo je šlo, kaj ste želeli poudariti?

Od leta 1987 do danes smo prehodili dolgo pot, kar se tiče zunanje podobe naših vin. Do leta 2000 so se etikete precej spreminjale, kar je povzročalo neprepoznavnost, čeprav takrat še nismo obdelovali petih hektarjev. Vina letnika 2000 so dobila novo podobo, oblikovalec je izhajal iz dejstva, da je na vseh dotedanjih prisoten ptič kos – zaradi priimka. Etiketa je bila elegantna, zanimiva. Po petnajstih letih sva se z možem odločila, da kljub pohvalam vinoljubcev narediva korak naprej in steklenice oblečeva v novo, bolj moderno etiketo. Seveda sva pri tem pazila, da se ne izgubi rdeča nit naše prepoznavnosti – barva kosa. To je oblikovalka upoštevala in nastala je izjemno všečna nova etiketa. Gre

Znano je, da imate vsi člani vaše družine svoje vino. Kako je to predstavljeno in sprejeto na trgu?

za prefinjeno eleganco. Izbrane barve in papir odražajo izjemno visoko kakovost naših vin.

Hkrati sva želela poudariti, da sledimo trendom, ampak vseeno ostajamo zvesti tradiciji. Z novo etiketo smo oblekli tudi vrsti, ki ju do sedaj nismo imeli – ranfol, gre za staro avtohtono sorto vinorodne dežele Podravje, ki je pravzaprav skoraj pozabljena med sortami in je kot sortne skorajda ne najdemo, in klasični šipon.

To je še ena avtohtona sorta, ki uspeva prav med Ljutomerom in Ormožem in je v primerjavi z ranfolom čislana in iskana.

Kakšne etikete za steklenice uporabljate in katere informacije o vinu mora vsebovati etiketa?

Kakšen je trend na področju vinskih etiket in embalaže? Če pogledamo obliko, imamo ležečo enojno etiketo, ki je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja naš logotip in zapis sorte, ki je v steklenici, levi del pa tako imenovane tehnične podatke, ki so pomembni za potrošnika. Vedno znova radi poudarimo, da gre za vrhunska vina, kar tudi zapišemo na etiketi. Sicer pa je tudi v tem primeru z zakonodajo določeno, kaj vse mora biti zapisano na etiketi in najmanj kakšen font pisave je zahtevan. Skladno z veljavno zakonodajo torej zapišemo vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, čeprav naju oba z možem žalosti, da nimamo samostojnega vinorodnega okoliša Jeruzalem Slovenija, kajti Jeruzalem je tržni magnet za turiste.

Trend na področju vinskih etiket? Če v mislih na hitro preletim vinske etikete, lahko rečem samo eno: zelo raznoliko! Marsikaj se najde, od živali, fantazijskih etiket do tistih, ki same povedo, da je manj vendarle več. Veliko je steklenic vina, ki imajo dve etiketi, tisto glavno in drugo na zadnji strani. Mi, pa tudi marsikatera druga vinska klet, smo to rešili elegantno z eno etiketo. Embalaža sama posledično sledi vinski etiketi. Priznam, mi nekoliko zamujamo z novo embalažo. Gre za transportno embalažo za 6 steklenic, ampak tudi to je že v pripravi. Darilna embalaža v zadnjem času vseeno stremi k naravnim materialom, čeprav ga skoraj ni vinarja v Sloveniji, ki ne bi imel nosilne vrečke za eno steklenico iz materiala, ki naravi sicer ni najbolj naklonjen, je pa vrečka zelo funkcionalna.

Tudi naš darilni karton, v katerem je eno od naših vin skupaj s kakšno od prleških dobrot, na

Z možem se vedno trudiva, da skozi naša vina, našo zgodbo, ljubitelji vina začutijo našo navezanost, povezanost z vinogradi, ki jih obdelujemo, in našimi vini. Zato je na nek način logična posledica, da imamo vsi štirje vsak svoje vino. Kot Vinska kraljica Slovenije 2002 sem si za svoje vino izbrala kerner v kleti pri Kosovih. To stori vsaka aktualna Vinska kraljica Slovenije. Pri nas je kerner ostal kraljičin in to vedo vsi. V teh letih se je izoblikovala kar močna blagovna znamka v naši hiši. Erazmovo vino, grozdje trgamo na sinov rojstni dan 22. januarja, je postalo sinonim za vina najvišje stopnje kakovosti in hkrati dobro sprejeto na trgu. Gre za vino, ki je predvsem promocijskega značaja za nas in odlično darilo za ljubitelje vin, suhi jagodni izbori na primer. Kljub vsemu je postala Veronika, hči in istoimensko polsladko vino, naš paradni konj, vsaj kar se prodaje tiče. Možev rumeni muškat pa je zagotovo najboljši, ko se z njim razvajajo dame.

Pravzaprav moram priznati, da se je vsako izmed omenjenih vin na svojstven način dobro odrezalo na trgu in je odlično sprejeto na trgu.

Ker pa sama največ postorim na terenu, vedno znova lahko potrdim, da je osebni stik, zgodba in iskrena ljubezen do vin tista kombinacija, ki najbolj prepriča.

Vrhunskost vaših vin dokazujejo tudi priznanja in medalje, ki so jih prejela. Kakšne standarde je potrebno dosegati za vrhunskost in na katero nagrado ste še posebej ponosni? Kako žirija ocenjuje tudi vizualno predstavitev vin?

Priznam, zadnja leta se manj udeležujemo klasičnih vinskih tekmovanj. Seveda smo zelo ponosni na velike zlate in zlate medalje z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Prerez letnika Vinorodne dežele Podravje je zanimiv tudi s stališča ocenjevanja – vidiš, kje si s tekočim letnikom. Sama bi težko govorila o standardih, ki jih je potrebno dosegati na ocenjevanjih. Člani komisij ne ocenjujejo vizualne predstavitve vin.

Prvi pogoj za dobro prodajo vina je vsekakor njegova vrhunska kakovost. Enako je z medaljami na ocenjevanjih. V zadnjih letih so vina sama dokazala, da so všečna širšemu krogu ljudi, kar je nenazadnje tudi zelo pomembno.

Všečnost namreč. Pred dvema letoma polsladki šipon. Letos pa ranfol - postal je vinski šampion Hudi maček – najbolj všečno vino med tekmovalnimi vini iz cele Slovenije po mnenju gostov Grossmanna, festivala fantastičnega filma in vina, iz celega sveta. Lani je Veronika zmagala na izboru za najbolj všečno vino k prleški gibanici. Nenazadnje drži, da tudi naša vina vedno iščejo družbo. Družbo na krožniku in družbo tistih, ki ob njem neizmerno uživajo.

Na 3. konferenci Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, sekcija dela pri Združenju kovinskih materialov in nekovin GZS, so si za glavno temo izbrali aktualno vprašanje: Kako do reciklažnih ciljev 2020? Zbrali se bodo v kongresnem centru v Rogaški Slatini. Med predavatelji je tudi več tujih gostov Predstavili bodo sisteme zbiranja in predelave odpadne embalaže v Avstriji in zakonodajni okvir, pasti in priložnosti pri reciklaži OEEO v Evropi.

Od domačih nosilcev reciklaže in predelave posameznih vrst odpadkov bodo sodelovali Srečko Bukovec (Slopak), Igor Lipovnik (MPI), mag. Radovan Tavzes (SIPPO), Mirko Šprinzer (PKG Šprinzer Mirko s.p.), Dejan Zver (Gorenje Surovina) in doc. dr. Damjan Balabanič (EKOMOBIL). Tema okrogle mize bo, Kako do reciklažnih ciljev 2020?

17 111/112

Zbiralci in predelovalci o reciklaži

Komunalci med občino in občani Kakšno naj bo odgovorno izvajanje komunalnih storitev v razmerah, ko so občine lastnice komunalne infrastrukture, menedžment v komunalnih podjetjih pa mora vzdrževati infrastrukturo, jo posodabljati in kakovostno, ob zmernih cenah, zadovoljiti potrebe občanov? Ob tem so občinski proračuni vse tanjši, okoljska struktura se bogati s pomočjo evropskih in domačih sredstev, položnice so vse bolj neprijazne (višje cene), ker ponekod komunalni standard hitreje raste, kot se uporablja (naložbe v kanalizacijo in oskrba s pitno vodo). To je nekaj vprašanj, ob vse večjih okoljskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati komunalna podjetja, na katera želijo odgovoriti na 6. problemski konferenci Zbornice komunalnega gospodarstva v Rogaški Slatini.

Izstopajo nekatere teme v programu. Na primer: Odgovorno in učinkovito vodenje komunalnih podjetij, Pogled občine na upravljanje komunalnih podjetij, Novi Zakon o javnem naročanju, Rezultati primerjalne analize in njihova uporaba v procesu odločanja cen komunalnih storitev, Predstavitev primerjalne analize ravnanja z odpadki v državah EU, več tem o oskrbi s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih vod, govorili pa bodo tudi o operativnem programu ravnanja z odpadki.

V programskem svetu problemske konference so Miran Lovrič, Marko Fatur, mag. Marko Cvikl, Anton Gašparac, Sebastijan Zupanc in mag. Stanka Cerkvenik.

september 2016

primer klobasa v zaseki, marmelada iz grozdja, prleška moka idr., je iz naravnih materialov in tudi takšne barve. Vsako podjetje ima možnost, da nanj natisne ali nalepi logotip podjetja – slednje je najbolj pogosta izbira.

Embalaža

Kratko, zanimivo

Izdelek SpeedMan Box je osvojil 36.

Slovenskega oskarja za embalažo. Zakaj ste se odločili za sodelovanje na natečaju in kaj vam nagrada pomeni?

Konec avgusta so v Gornji Radgoni v sklopu sejmov Inpak in Agra podelili že 36. Slovenskega oskarja

36. Slovenski oskar za embalažo

za embalažo. Med petimi

nominiranci sta oskarja prejela izdelek barierna

troslojna vrečka iz materialov,

primernih za kompostiranje

podjetja Amba Co., in izdelek SpeedMan Box, ekološko

polnilo za pakiranje manjših in srednje velikih izdelkov, ki ga na slovenskem trgu prodaja

podjetje BIO-TOP, raziskave,

razvoj in izobraževanje d.o.o.

Kot je povedal Boris Jocić,

so z njegovo prodajo na

slovenskem trgu začeli iz lastne

potrebe, prejem Slovenskega oskarja za embalažo pa ga je presenetilo.

september 2016

Imamo spletno trgovino z ekološkimi izdelki, konkretno z izdelki iz aronije. Ti so iz lastnega nasada aronije na Koroškem, od koder prihajamo, nekaj pa tudi uvažamo. Prepričan sem, da delimo izkušnjo z večino spletnih trgovin, kjer se srečujemo s problemom polnilnega materiala pri pakiranju artiklov. Ker smo zavezani prodaji bio izdelkov, se pri pakiranju vseskozi izogibamo uporabi polietilena, stiropora in drugih umetnih materialov. Slučajno smo naleteli na SpeedMan Box, ga preizkusili in ugotovili, da lahko popolnoma zamenja prej omenjena polnila. Dogovoril sem se s proizvajalcem, da ga prijavim na natečaj za oskarja z namenom, da seznanim našo strokovno javnost in druge zainteresirane o tej ekološki možnosti in pomoči pri profesionalnem pakiranju. Bil sem veselo presenečen, da je SpeedMan Box pristal med nominiranimi izdelki za oskarja, seveda pa še bolj, ko je bil razglašen za 36. Slovenskega oskarja za embalažo.

Gre za izdelek, ki je plod nemškega podjetja Sprick GmbH & Co., enega vodilnih nemških proizvajalcev papirnih embalažnih materialov.

Kako je bil izdelek sprejet na slovenskem trgu?

Izdelek nemškega proizvajalca je nov na slovenskem trgu. Pri uvozu prve količine se kupci odločajo za nakup SpeedMan Box-a, kar pomeni, da ustreza njihovim zahtevam. Upam, da bo oskar pomagal pri promociji izdelka, posebno še k širši seznanitvi potencialnih uporabnikov o novi možnosti pri pakiranju.

Med utemeljitvijo žirije je bilo med drugim zapisano, da SpeedMan Box »predstavlja sodobno, inovativno rešitev pri pripravi in pakiranju pošiljk v okviru spletne trgovine in pri drugih profesionalnih pakiranjih«. Kaj je posebnost te inovativne rešitve?

Ta rešitev je enostavna za uporabo, priročna, pri manipulaciji ne potrebuje dosti prostora in je cenovno ugodna. Predvsem pa je ekološka.

Za polnilo pri pakiranju se uporablja recikliran papir, ki je po opravljeni nalogi ponovno primeren za recikliranje. Kupcu daje občutek profesionalnosti in urejenosti pošiljke. Embalažo po

foto: Zauneker

Zmagovalni polnilni material za pakiranje paketov

Boris Jocić

18 111/112

Embalaža

36. Slovenski oskar za embalažo

prejetju paketa enostavno odložijo v zbirnem zabojniku za papir.

Enako kot vaše tudi druga podjetja vse bolj iščejo polnila, ki zamenjujejo okoljsko neustrezna polnila, kot so polietilen, stiropor in druga.

Kakšni so trendi na trgu in kakšna je pri tem pozicija SpeedMan Box-a?

V trendu, ki se kaže kot vedno večja skrb za okolje, je SpeedMan Box lahko pomemben kamenček v mozaiku prizadevanj za zmanjšanje uporabe umetnih materialov pri pakiranju, pa tudi pri zmanjšanju mase in volumna pakiranj.

Izdelek vsebuje 100 % recikliran papir za polnjenje pošiljk, kar potrjuje tudi ekološki znak Blue Angel. Kakšno težo ima to pri promociji izdelka oziroma kako to vpliva na njegovo prodajo?

Splošna zavest in zavezanost ekološkemu obnašanju se je v zadnjih letih vidno povečala.

Vsakdo ima možnost dodati vsaj nekaj k tej zavezanosti. Vesel sem, da bomo ekološkemu znaku Blue Angel dodali še znak za oskarja in skupno z revijo EOL, tudi s predstavitvijo tega izdelka, vsaj malo prispevali k Zeleni Sloveniji.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

20 111/112

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

V projektu Eko-paket sodelovalo več kot 220.000 otrok Z novim šolskim letom se v slovenskih ekovrtcih in ekošolah začenja Eko -paket, eden najstarejših ozaveščevalnih projektov za otroke in mlade v Sloveniji. Namenjen je ozaveščanju o pravilnem ločevanju odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove (Tetra Pak) ter izdelavi novih, uporabnih izdelkov iz te vrste odpadne embalaže. Projekt letos obeležuje deset let, v njem je doslej sodelovalo več kot 220.000 otrok, učencev in dijakov. Eko-paket je pred desetimi leti spodbudilo podjetje Tetra Pak skupaj s programom Ekošola. Pred nekaj leti se jim je pridružilo združenje Eko-iniciativa. Kartonska embalaža za mleko in sokove je sestavljena iz sedmih slojev, med njimi skoraj 75 odstotkov predstavljata papir in karton. Z ločenim zbiranjem omogočimo njeno predelavo in izdelavo novih izdelkov, kot so higienski papir, papirni robčki, mape, tulci, kartonska embalaža in podobno. Slovenski ekošolarji iz nje ustvarjajo domiselne dekorativne in uporabne izdelke.

Lani je delež ločeno zbrane odpadne embalaže Tetra Pak znašal skoraj 40 odstotkov, kar je enkrat več kot pred desetimi leti.

Več: www. eko-paket.si, www.ekosola.si.

Tetra Pak d.o.o. www.tetrapak.com

september 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Ocene odpadkov v skladu z novim pravilnikom Erico d.o.o. je ena izmed slovenskih pooblaščenih organizacij, ki je pridobila vsa dovoljenja in pooblastilo za izdelovanje ocen odpadkov za odlaganje in za sežig. Poleg tega izvaja kontrolne kemične ocene odpadkov. To je v skladu s Pravilnikom o izdelavi ocen odpadkov pred odlaganjem in ocen nevarnih odpadkov pred sežiganjem ter o izvedbi kontrolnih kemičnih analiz odpadkov (Ur-l. 58/2016), ki je pričel veljati 17. 9. 2016. Na področju gospodarjenja

z odpadki imajo njihovi strokovnjaki dolgoletne praktične izkušnje, saj tovrstne storitve opravljajo tako za industrijska in komunalna podjetja, centre za ravnanje z odpadki, energetski sektor, kot številne samostojne podjetnike. Poleg navedenih ocen izdelujejo poročila o ravnanju z odpadki, načrte gospodarjenja z njimi, ocene za namene njihovega prekomejnega premeščanja, pomagajo pri pridobivanju različnih dovoljenj (tudi okoljevarstvenih) in svetujejo pri optimizaciji sistemov ravnanja z odpadki.

Erico d.o.o. www.erico.si

Novembra ponovno izobraževanje za pridobitev naziva Konzultant DGNB Med 10. in 12. novembrom 2016 bo v Ljubljani ponovno izvedeno izobraževanje za pridobitev naziva »Konzultant DGNB« po mednarodno uveljavljenem sistemu certificiranja trajnostnih stavb DGNB. Tudi tokrat bosta usposabljanje in izpit potekala v angleškem jeziku. Izobraževanje je odlična priložnost za strokovnjake iz prakse s področij arhitekture, projektiranja, inženiringa, nepremičninskega posredništva ter za proizvajalce gradbenih proizvodov in opreme za nadgradnjo njihovih strokovnih znanj z znanji o trajnostnosti v grajenem okolju. Tridnevni seminar nadgrajuje osnovna znanja o trajnostni gradnji s poglobljenim pregledom meril in zahtev sistema DGNB. Podrobnosti o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia.

Izobraževanje je primerno za vse, ki želijo podrobno spoznati zahteve sistema certificiranja trajnostnih stavb DGNB ter si zagotoviti teoretične osnove za pridobitev naziva »Avditor DGNB« (se pridobi na osnovi izvedenega avdita na dejanskem objektu).

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia www.gbc-slovenia.si

Zavedanje o pomenu zdravega in čistega okolja ima pomemben vpliv na Helios-ovo proizvodnjo. V procesu neprestanega spreminjanja receptur barv se osredotočamo predvsem na pospešeno ukinitev okolju škodljivih sestavin ter uvedbo novih, naravi in ljudem sprejemljivih. Ob tem razvijamo tudi nove izdelke, ki dosledno spoštujejo najzahtevnejše ekološke standarde. Izdelani so na osnovi veziv, ki se redčijo z vodo, označuje pa jih grafični znak ribice, ki ga obkroža napis okolju prijazno. V to skupino spadajo med ostalimi tudi izdelki blagovne znamke Tessarol, ki so namenjeni zaščiti in dekoraciji lesenih in kovinskih površin. Premaze na vodni osnovi še posebej priporočamo za obdelavo večjih notranjih površin ter povsod, kjer se zadržujejo otroci, starejši ljudje ali bolniki. Tessarol akril emajl, lak in osnovna barva za les so po utrditvi kemijsko neškodljivi in primerni za pogoste stike z našimi najmlajšimi.

Njihovo ustreznost potrjuje certifikat Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Oddelek za okolje in zdravje Maribor.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Nova osvežitev na Vrhniki – s pitnikom vode

Helios TBLUS, d.o.o. www.helios.si Nov pitnik na Vrhniki.

Dobro-delamo v Hotelu Park Ljubljana Prvi zeleni hotel v Ljubljani, Hotel Park, se dobro zaveda, da je del trajnostnega razvoja tudi skrb za lokalno skupnost. Poleg številnih zelenih novitet, ki so jih uvedli v tem letu, so podprli tudi lokalne projekte, ki skrbijo za boljši jutri. V sklopu njihovega dobrodelnega projekta Dobro-delamo so od junija do septembra zbirali sredstva za društvo Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in sosesko Tabor. Na ta način pomagajo mladim iz socialno šibkejših družin, podpirajo projekt Zero Waste in aktivno skrbijo za okolico in dobro

V poletnih mesecih v Javnem podjetju Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., niso počivali. Konec julija so končali investicijo pitnika vode, ki je namenjen predvsem najmlajšim in je nameščen na igrišču OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. V novem šolskem letu se bodo otroci pri urah športne vzgoje kar na igrišču odžejali s svežo pitno vodo. V popoldanskih urah bo pitnik zagotavljal neoporečno vodo iz javnega vodovodnega sistema vsem občanom, saj je šolsko igrišče dostopno vsem.

Pitnik sovpada z urbano okolico in nas opominja, da na Vrhniki in okolici pijemo dobro vodo.

Pitje vode iz pipe prinaša prednosti za zdravje, okolje in tudi za naše denarnice. Voda iz pipe je bolj zdrava kot ustekleničena in boljša kot pitje sladkih ter gaziranih pijač, saj ne vsebuje dodanih sladkorjev ali drugih dodatkov, ki škodijo človeškemu telesu. S pitjem vode iz pipe lahko prispevamo tudi k zmanjševanju plastičnih odpadkov in posegamo po cenovno ugodnejši izbiri, saj je voda iz pipe v Sloveniji povprečno 225-krat cenejša od tiste v plastenki.

Eko alternativa za PVC kartice

21 111/112

počutje prebivalcev v središču Ljubljane. Hotel Park zagotovo deluje v smeri družbene odgovornosti in pušča pozitiven pečat v svoji okolici.

Spomladi so na strehi hotela nastanili že prvi dve čebelji družini, ki navdušujejo obiskovalce.

Glede na njihovo donosnost se čebele dobro počutijo in zato bodo spomladi še povečali število panjev. Razširili bodo tudi svoj urbani zeliščni vrt in tako popestrili ponudbo lokalnih jedi v prenovljeni restavraciji. Kot prvi hotel s certifikatom Travelife v Sloveniji Hotel Park Ljubljana postavlja nove smernice na področju zelenega gospodarstva. Turizem je namreč pomemben del slovenskega gospodarstva in potrebujemo še več ponudnikov turističnih storitev, ki bodo sledili zelenim smernicam.

Uporaba biorazgradljivih materialov je smiselna, kadar lahko s svojo funkcionalnostjo popolnoma nadomestijo klasične PVC izdelke.

Eden takšnih primerov so identifikacijske (ID) in druge kartice, ki jih uporabljajo podjetja, organizacije, javna uprava in posamezniki.

Okolju prijazna alternativa je zagotovo recikliranje in ponovna uporaba že obstoječih PVC kartic. Proces, ki ga promoviramo v podjetju IDentiks, omogoča popolno reciklažo in možnost recikliranja že recikliranega materiala – t.i. naravi prijazna plastika ima enake značilnosti kot izvorni PVC. Okolju najbolj prijazno rešitev pa predstavljajo kartice iz popolnoma neškodljivih bio materialov. Ti se v naravnem okolju razgradijo že v roku 4-5 let in nimajo nikakršnih toksičnih učinkov. Velika prednost biorazgradljivih kartic pa je prav v tem, da 100 % ohranjajo funkcionalnost in obliko svojih PVC predhodnikov, zato so primerne za darilne, članske, ID kartice, kartične hotelske ključe, dokumente ipd.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Prva generacija diplomirancev programa za spodbujanje kreativnosti Konec junija se je v Novi KBM končalo petmesečno usposabljanje po Programu za spodbujanje kreativnosti na delovnem mestu. 12 zaposlenih (Manuela Cafuta, Sabina Čeh Černelič, Anja Cvirn, Blanka Borko, Tamara Breznik, Katarina Grgić, Robert Hernet, Dušan Kirbus, Tatjana Kuhar, Milena Polutnik Fonovič, Nataša Sernc in Barbara Veselko) iz različnih organizacijskih enot Nove KBM predstavlja prvo generacijo diplomirancev programa za spodbujanje kreativnosti v naši banki in celo v Sloveniji. V programu za spodbujanje kreativnosti, ki je obsegal 20 delavnic, so udeleženci poglobili razumevanje vseh 12 dejavnikov, ki sooblikujejo inovativno organizacijo in time.

Testirali so lasten kreativni profil, spoznali kreativno metodo I.D.E.A.S. za učinkovito soočanje z izzivi in skozi poučne timske

Zeleno omreŽje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

september 2016

Tessarol akril, neškodljiv premaz na vodni osnovi

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Vabljeni v Zeleno bivalnico V okviru projekta Turas bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije med 22. in 25. septembrom 2016 na Kongresnem trgu v Ljubljani gostila Zeleno bivalnico, ki predstavlja eno izmed inovativnih rešitev prehodov k odpornosti urbanega prostora in trajnostnemu razvoju mest. Njen glavni namen je omogočiti možnost za druženje in srečevanje ter uživanje v naravi tudi v mestnem središču. Hkrati ima pomembne pozitivne učinke na naravno okolje, saj povečuje pestrost prosto živečih živali, zmanjšuje učinek toplotnega otoka, odtok padavinskih voda, hrup ter emisije CO2. V Zeleni bivalnici, polni vonjev in barv, so zasajeni cvetje in zelišča, med njimi kivi in jagode, v času razstave pa bodo v njej potekale različne aktivnosti. Več informacij o Zeleni bivalnici in drugih rešitvah, razvitih znotraj projekta Turas, najdete na spletnem mestu www.turas-cities.eu.

Učinkovito upravljanje z energijo s standardom ISO 50001 Učinkovita raba energije je danes ključna tema tako na področju trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti in stroškovne učinkovitosti.

Orodje, ki organizacijam omogoča dosledno in učinkovito upravljanje z energijo, je mednarodni standard ISO 50001. Ta povzema princip P-D-C-A ter splošne zahteve iz drugih sistemov vodenja. Tako omogoča integracijo sistema upravljanja z energijo z že obstoječimi sistemi vodenja. Povzema tudi izkušnje najboljših organizacij glede energetskega managementa.

Skoraj 90 % organizacij, ki imajo vzpostavljen in vzdrževan sistem ravnanja z energijo in so certificirane skladno z zahtevami standarda ISO 50001, je s sistemom zadovoljna, kar 95 % pa ga priporoča tudi drugim organizacijam.

Sistem upravljanja z energijo, skladen z zahtevami ISO 50001, omogoča organizacijam hitre prihranke energije ter posledično nižje stroške (vir: raziskava AFNOR, september 2015).

Evropska direktiva, njene zahteve v Sloveniji povzema Energetski zakon, omogoča velikim gospodarskim družbam, da s certifikatom po standardu ISO 50001 dokazujejo izpolnjevanje zakonske zahteve za periodičnimi energetskimi pregledi, ki jo bo potrebno izpolniti najkasneje do decembra 2017.

Foto vir: www.europa.eu

111/112

okolje

igre pridobili veliko novega znanja. Naučili so se tudi, kako v kratkem času ustvariti množico idej z različnimi kreativnimi tehnikami. Z delom na teh 20 delavnicah smo dokazali, da je možno združevati in povečevati kreativnost, učinkovitost in še zadovoljstvo.

Slovenski institut za kakovost in meroslovje SIQ www.siq.si

september 2016

Spremembe pri standardih za male čistilne naprave

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode določa, da morajo biti male čistilne naprave skladne z določili standardov SIST EN 12566. V jeseni se načrtujejo izdaje prenovljenih standardov te skupine. Novosti bodo pri 1. delu, ki določa zahteve in preskusne metode za enote predizdelanih greznic, in pri 3. delu, ki določa zahteve, preskusne metode, označevanje in vrednotenje skladnosti za predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjsko odpadno vodo.

Spremenjeni bodo tudi 4. del, ki določa zahteve za greznice, sestavljene na mestu vgradnje iz predizdelanih kosov, 6. del, ki določa zahteve, preskusne metode, vrednotenje skladnosti in označevanje predizdelanih sekundarnih čistilnih enot, ki se uporabljajo pri čiščenju odpadne vode iz greznice, in 7. del, ki se uporablja za terciarne čistilne enote, ki so na trgu na voljo kot kompletne enote za terciarno čiščenje gospodinjske odpadne vode z biološkimi, fizikalnimi, kemijskimi in električnimi postopki.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Z družbo Slopak za še bolj zeleni festival Pivo in cvetje 2016 Aktivnosti ozaveščanja o pravilnem ločevanju odpadkov na festivalu Pivo in cvetje niso več novost. Družba Slopak je bila v kampu v Jagočah prisotna tudi letos in je obiskovalce kampa spodbujala k pravilnemu ravnanju z odpadki. Obiskovalci so se lahko preizkusili v igri Štiri v vrsto, ki je pri marsikateremu udeležencu spodbudila tekmovalnega duha. Novost na letošnjem festivalu je bilo zbiranje plastičnih kozarcev z dobrodelnim namenom. Na celotnem območju festivala so bili postavljeni koši za ločeno zbiranje plastičnih kozarcev z namenom dviga okoljske zavesti in odgovornosti do okolja. Akcija je izpolnila pričakovanja, saj so obiskovalci ločeno oddali 2 toni plastičnih kozarcev. Z njihovo reciklažo bo za izdelavo novih potrebnih manj primarnih surovin (4 tone nafte), zmanjšane pa bodo tudi emisije toplogrednih izpustov (3 tone emisij CO2).

Aktivnost ni bila samo okoljskega, temveč tudi dobrodelnega značaja.

Pivovarna Laško Union je za projekt Laško, moje mesto namenila 2.000 evrov. Cilji za naslednje leto so še višji, saj družba Slopak z organizatorjem želi doseči spremembo festivalske kulture in poskrbeti za še čistejše okolje.

Slopak d.o.o. www.slopak.si

Valtex & Co. d.o.o. www.valtex.si

Izbrana kakovost: nova nacionalna shema kakovosti živil Sadike trajnic, ki v lončkih preživijo na prostem tudi zimo in burjo, so zagotovo utrjene. uporabe materialov iz daljnih dežel pripraviti tudi na vrtu in na javnih zelenih površinah.

Izpostavljene so vsem naravnim rastnim pogojem, dolgim deževjem kot močnim sušam in vetrovom. Zato trajnice, ki tam dobro uspevajo, lahko smatramo kot izjemno uporabne.

Izbrana kakovost je nova nacionalna shema kakovosti, namenjena kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je do sedaj potrdilo specifikacijo za kmetijske pridelke in živila iz sheme Izbrana kakovost za mleko in mlečne izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka ter meso in mesne izdelke iz govejega in perutninskega mesa.

Zaščitni znak Izbrana kakovost − Slovenija na mleku in mlečnih izdelkih bo potrošnikom zagotavljal nadstandardno kakovost proizvodov ter dodaten nadzor nad pridelavo in predelavo mleka ter obenem potrjeval, da je mleko v celoti pridelano in predelano v Sloveniji. Za meso in mesne izdelke bo označba kupcu zagotavljala nadstandardno kakovost izdelkov, dodatni nadzor nad postopki reje in predelave ter

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Razširjena linija varčnih solarnih sveč Vestina Solar Izkoriščanje naravnih virov energije postaja čedalje bolj priljubljeno, življenjski cikel izdelka pa čedalje večja prioriteta okoljske politike.

Veliko nagrobnih sveč v Sloveniji ni primernih za odlaganje ali energetsko predelavo, zato je prihodnost v novih načinih gorenja sveč in izkoriščanja energije. Solarne oziroma fotovoltaične sveče gorijo dlje od običajnih voščenih sveč, hkrati pa so prijazne do okolja.

Predstavljajo inovativno in varčno rešitev, ki okolja ne obremenjuje. Solarna sveča Vestina Solar, ki so jo razvili v Emmi, uspešnem družinskem podjetju iz Lesc z več kot 45-letno tradicijo, ima stekleno ohišje in nerjaveč pokrov.

Steklo svečo dodatno obteži, tako da lahko kljubuje vetrovnim vremenskim razmeram, sveča pa je odporna na vodo in vlago. Na vrhu pokrova je velika solarna površina. Sončne celice sončno energijo pretvorijo v elektriko, ki napaja polnilne baterije, kar omogoča, da sveča gori tudi več let, podnevi in ponoči. Poleg tega, da je zelo varčna in trajnostna, pa ima izredno dovršen videz. Njena oblika je hkrati elegantna in sodobna. Letos so linijo trajnostnih sveč Vestina Solar nadgradili z dvema novima modeloma, enim steklenim in enim iz PET plastike. Solarne sveče zmanjšujejo potrebo po kupovanju vedno novih sveč ter združujejo naravo in tehnologijo – za sveče prihodnosti.

Zeleno omreŽje

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

Krožno, gospodarno, odgovorno

Nove smernice na različnih tehnoloških področjih bistveno spreminjajo način življenja in vplivajo na prihodnost. Tehnološke rešitve na področju obdelave in proizvodnje higienskega papirja gredo predvsem v smer novih

111/112

popolno sledljivost mesa od rejca do potrošnika. Bureau Veritas je prvi certifikacijski organ v Sloveniji, ki je s strani MKGP pridobil imenovanje za opravljanje storitev kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov in živil z označbo Izbrana kakovost.

okolje

V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič že desetletja dokazujejo, da je možno sadike trajnic gojiti tudi naravi prijazno. Brez ogrevanih rastlinjakov, brez materialov od daleč in brez najrazličnejših 'pospeševalcev in regulatorjev rasti' gojijo trpežne sadike trajnic za vrtove in javne nasade. Preizkušajo, uvajajo in razmnožujejo klasične in novejše vrste in sorte za najrazličnejše namene uporabe. Poleg tistih za umirjene ali barvite grede posebno skrb posvečajo tudi tistim malo bolj neobičajnim, ki so uporabne za zelene strehe, naravne kopalne bazene, rastlinske čistilne naprave, medovite vrtove, divje in učne vrtove. Veliko gojijo tudi zdravilnih rastlin, dišavnic in takšnih, ki se uporabljajo v kozmetiki. Ker so vremenski pojavi vedno bolj izraziti, se v vrtnariji posebej trudijo iskati vrste in sorte, ki so sposobne preživeti v vse bolj neprijaznih naravnih pogojih.

Sadike v lončkih gojijo v navadni vrtni prsti in skozi vse leto na prostem. Vrtnarija leži na obrobju Vipavske doline na nadmorski višini 380 m na pobočju, izpostavljenem močni burji.

Matične in preizkusne nasade ima v njivskih pogojih na prostoru, kjer zalivanje ni možno.

Tam so trajnice posajene (in redno opazovane) v dobri njivski-vrtni prsti, ki jo je možno brez

materialov, ki se 100 % reciklirajo oziroma intenzivno vključujejo v krožno gospodarstvo, da bi na ta način pripomogli k zmanjševanju odpadkov, hkrati pa ohranjali naravne vire, ki niso neomejeni. Nova generacija papirja, izdelanega iz kartonske embalaže mleka in sokov (KEMS), je ena izmed takih učinkovitih inovacij. Zahvaljujoč t.i. »zero waste« tehnologiji Lucart Group se poleg regeneriranih celuloznih vlaken med drugim reciklirata tudi plastika in aluminij. Izdelki Lucart Professional EcoNatural spoštujejo okolje, saj nastanejo brez neposredne sečnje dreves, iz recikliranih celuloznih vlaken, ki bi sicer končala v sežigalnici ali pa bi se odložila na deponijah.

Značilna rjava barva papirja je barva lesne celuloze. Eko iniciativa je skupaj s partnerji na teh predpostavkah zagnala projekt krožnega gospodarstva, o katerem boste kmalu lahko brali v prihodnosti.

Emma, d. o. o. www.vestina.eu

september 2016

Naravi prijazno gojenje sadik trajnic

23

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 111/112

okolje

Jubini s certifikatom skladnosti za stik z živili

standardom za njihovo varno uporabo na površinah, ki so nenehno v stiku s hrano.

Jub d.o.o. www.jub.si

Coca-Cola HBC najbolj trajnostna družba med pijačarji

Če želimo uporabnim lesenim predmetom podaljšati življenjsko dobo, jih je potrebno primerno vzdrževati, zlasti tiste, na katerih dnevno pripravljamo ali serviramo hrano, ki jo uživamo. Za trajnejšo zaščito in nego lesenih izdelkov, ki prihajajo v stik z živili (kuhinjske mize, pulti, servirni vozički, okrasne posode, pa tudi čebelnjaki), v Jub-u priporočajo izdelke Jubin Akrilin, Jubin Decor universal in Jubin Lasur. Ti so namreč opremljeni s certifikatom skladnosti za stik z živili (Safe for food contact) Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. S tem Jub dokazuje, da izdelki ustrezajo vsem zakonodajnim

Coca-Cola HBC, vodilna družba za polnjenje izdelkov družbe The Coca-Cola Company, je po indeksu trajnostnega razvoja Dow Jones že tretje leto zapored vodilno podjetje na področju trajnostnega poslovanja med proizvajalci pijač. Družba je dosegla 90 točk, kar je 3 točke več kot lani, in kar 40 točk več od povprečne

ocene v panogi. V letu 2015 je družba še dodatno zmanjšala svoj okoljski odtis in emisije CO2 znižala za dvomestno število. Dodatno je zmanjšala porabo vode za izdelavo enega litra pijače in količino embalaže kljub večji proizvodnji in prodaji. V letu 2015 so bili med prvimi dvanajstimi podjetji na svetu, ki so vzpostavili cilje za zmanjšanje ogljika na podlagi znanstveno preverjenih podatkov tako za neposredno kot tudi za posredno poslovanje. Za večjo dobrobit skupnosti je družba Coca-Cola HBC vložila 8,2 milijona evrov (2,3 % dobička pred obdavčitvijo), pri čemer se je osredotočila na tri ključna področja: aktivni življenjski slog, upravljanje z okoljem in vodo ter razvoj mladih.

Partnersko sodelujejo z več kot 230 nevladnimi organizacijami. Med največjimi kazalniki uspešnosti v letu 2015 na področju trajnostnega razvoja je 11,7–odstotno zmanjšanje posrednih emisij ogljika v primerjavi s preteklim letom, 7,2–odstotno izboljšanje razmerja pri porabi energije v primerjavi s preteklim letom, 19,4– odstotno izboljšanje pri uporabi reciklirane embalaže PET v primerjavi s preteklim letom in 87–odstotno trajnostno vključevanje.

Coca-Cola HBC Slovenia d.o.o. www.coca-colahellenic.si Promocija

iZkorisTiTe prednosTi zelenegA omrežjA! vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih in trajnostnih dosežkih v komunikacijskem omrežju zelene slovenije.

september 2016

prednosti članstva: • redno prejemanje strokovne revije eoL (10 številk letno) • objava 4 strokovnih novic letno v reviji eoL in na spletni strani www.zelenoomrezje.si • objava logotipa • druge ugodnosti.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

ponujamo več načinov sodelovanja: • paket z novicami: 120 € + ddv na leto • paket z intervjujem: 240 € + ddv na leto • paket s seminarjem in spletno pasico: 360 € + ddv na leto • trajnostni paket: 860 € + ddv na leto Več na www.zelenoomrezje.si

Portal za trajnostni razvoj Strokovna revija EOL Za več informacij smo vam z veseljem na voljo. kontaktna oseba: • Tanja pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

V letu 2016 bi izpostavili dva zelo pomembna projekta. To sta elektro mobilnost in izobraževanje zaposlenih v šolah in vrtcih v Mestni občini Maribor. V okviru projekta e-mobilnost smo širili znanje in spodbujali pripravo akcijskih načrtov na področju elektro mobilnosti med občinami in podjetji. S pomočjo orodij, ki smo jih razvili v okviru mednarodnega konzorcija, smo želeli končnega uporabnika usmerjati k dobri odločitvi, kdaj in kako se odločati za električna vozila.

V okviru izobraževanja smo želeli vse zaposlene v vzgojno izobraževanih ustanovah seznaniti z osnovnimi ukrepi varčne rabe energije v stavbah in tudi, kako to vključiti v njihovo vsakodnevno delo in to prenašati na otroke. V Sloveniji zelo dobro teoretično razumemo trajnostno energetsko delovanje, v vsakodnevnem življenju pa veliko teh ukrepov ne živimo. In to seveda vidijo in čutijo tudi mlade generacije.

Izvedli smo več kot 40 delavnic s preko 1.100 udeleženci.

Učinkovito upravljanje z energijo je za podjetja in javni sektor velik izziv. Kaj so ključni elementi, ki jih je pri tem potrebno upoštevati?

Ali se kampanje za URE poznajo v vašem delu?

Da, aktivno delo različnih akterjev na področju URE se pozna v našem vsakdanjem delu.

Ljudje, ki želijo informacije o URE, že veliko vedo in so njihova vprašanja bolj poglobljena in vedno manj splošna. Tudi podatki o rabah energije, ki jih na Energap redno spremljamo, kažejo, da postajamo energetsko učinkoviti.

Ključni izziv za javni sektor je, kako trajno ohranjati učinkovito rabo energije. To pomeni, kako optimirati vzdrževalne procese in kako trajno izvajati organizacijske ukrepe na način, da bo raba energije res nižja. Razumeti moramo, da manjša raba energije pomeni dolgoročno absolutno manjšo rabo energije. Pri

Dober pokazatelj energetskega stanja podjetja je energetski pregled, ki je od konca leta 2015 zavezujoč za vso veliko industrijo po Evropi. Za mnoge je to precejšen zalogaj. Kako se lotiti energetskega pregleda in kako postopati po opravljenem pregledu?

Energetski pregled je osnova za to, da organizacija pridobi informacije, kje in kako rabi energijo, kaj lahko stori, da zniža rabo in stroške, in seveda koliko finančnih sredstev ukrepi zahtevajo. Pri organizacijah, ki nimajo lastnega tehnično energetskega kadra, predlagamo, da se povežejo z energetskim strokovnjakom, ki jim bo energetski pregled predstavil in jim razložil podroben obseg pregleda, postopek in nato pregled izvedel. V kolikor ima organizacija kader, ki deluje na področju energetike, predlagamo, da se izobrazijo, da osnovni energetski pregled in analizo opravijo sami, nato pa se s strokovnjakom posvetujejo o predlaganih ukrepih.

Ko pregled izvedemo in pripravimo poročilo, dobi organizacija akcijski načrt ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije. Ta načrt vsebuje tudi informacije o potrebnih finančnih sredstvih in časovni načrt izvedbe ter indikatorje za spremljanje uspešnosti. Ti načrti morajo biti usklajeni z vodstvom organizacije. Te ukrepe je v skladu z načrtom potrebno izvajati in spremljati njihove učinke. Najmanj enkrat letno mora organizacija preverjati, kako te ukrepe izvaja. V kolikor cilji niso doseženi, je potrebo preveriti razloge in izvajanje prilagoditi.

Pregled se nato ponovno izvede, če se spremeni samo delovanje ali procesi znotraj organizacije oziroma najmanj na vsakih 3-5 let. Brez rednega spremljanja izvajanja energetskega pregleda je to le dokument v predalu in prihrankov ter učinkovite rabe ne bo prinesel.

Pri sprejetju Energetskega zakona se je precej govorilo tudi o energetskih izkaznicah in njihovi smiselnosti. Kakšne so prednosti energetske

25 111/112

izkaznice in kje so se v zadnjih dveh letih izdelav energetskih izkaznic pokazale pomanjkljivosti? Na kakšne težave najpogosteje naletite pri njihovi izdelavi?

Energetska izkaznica je predvsem informacija lastniku ali uporabniku o rabi energije v stavbi in o potencialnih stroških obratovanja ali obnove. Če upoštevamo na njej navedene nasvete, lahko dosežemo prihranke energije ali stroškov. Sama po sebi še ne prinese ničesar.

Ker ima običajno veljavnost 10 let, pomeni, da zelo hitro zastari. Včasih je za določene objekte izkaznico zelo težko pripraviti, ker imamo premalo podatkov. Stavbe so specifične. Včasih so problemi v več stanovanjskih stavbah. V kolikor bi imeli moderen sistem spremljanja rabe energije z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, bi lahko imeli tako imenovane dinamične energetske izkaznice, ki bi nam vsak trenutek povedale, kako rabimo energijo v stavbi. Takrat bi imela izkaznica visoko vrednost, saj bi lahko uporabnik preverjal, kako njegova dejanja vplivajo na rabo energije. Ko bo Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju v popolni veljavi, bo takšne izkaznice možno imeti.

Kakšna je po vašem mnenju energetska prihodnost Slovenije?

Slovenija ima visoke potenciale na področju URE in OVE. Vendar menim, da delamo veliko prepočasi in nam energetsko razvit svet beži. Tudi zahteve EU smernic in zakonodaje implementiramo ob skrajnih rokih. Veliko ljudi še vedno meni, da to delamo samo zaradi možnih kazni s strani Evropske komisije.

Glede na naše izkušnje države, kot so Avstrija, Nemčija in skandinavske države, zelo hitro prenesejo v življenje vse ukrepe, ki vodijo k varčevanju z energijo, saj je to vedno povezano tudi z denarjem. Vsak prihranjen evro za energijo v javnem proračunu lahko namenimo razvojnim projektom. Enako je v podjetjih, kjer varčevanje z energijo velikokrat pomeni tudi konkurenčnejšo ceno in kvaliteto produkta ali storitve. Želim si, da bi v Sloveniji večjo pozornost namenili dobrim pilotnim projektom, ki imajo veliko promocijsko vrednost. Država pa bi lahko bila pri tem vzgled in vzor.

september 2016

Poslanstvo Energetske agencije za Podravje je širjenje znanja in aktivno delovanje na področju URE in OVE. Katere projekte, ki pripomorejo k temu, bi izpostavili v tem letu?

podjetjih pa je največji izziv, kako razumeti in povezati učinkovito rabo energije s povečano konkurenčnostjo. Predvsem v časih, ko podjetja vso energijo vlagajo v ohranjanje trga ali njegovo širitev. Ključni elementi so, da URE postane del vsakodnevnih procesov delovanja in upravljanja organizacij ter da brez določenih finančnih vlaganj in vlaganj človeških resursov rezultatov ni. Podjetja velikokrat pozabijo, da lahko vse svoje aktivnosti in uspehe na področju energije in zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida uspešno vključijo v svoje marketinške aktivnosti.

dr. Vlasta Krmelj

Optimizacija energije tako v javnem sektorju kot v podjetjih je še vedno izziv.

Ozaveščenost o učinkoviti rabi energije sicer narašča, vendar se še vedno pogosto zatakne pri finančnih vložkih.

Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje – EnergaP, pravi, da je za javni sektor ključni izziv, kako trajno ohranjati učinkovito rabo energije, pri podjetjih pa, kako URE povezati s povečano konkurenčnostjo.

foto: arhiv podjetja

URE kot konkurenčna prednost

okolje

Promocija

Zeleno omrežje

Promocija

V Pivovarni Laško Union

d.o.o., ki od julija združuje

foto: Mediaspeed / arhiv podjetja

Globalni, a odgovorno vpeti v lokalno družbo

Pivovarna Laško Union d.o.o.

26 111/112

okolje

Pivovarna Laško Union d.o.o.

Pivovarno Laško in

Pivovarno Union, potekajo številni reorganizacijski

procesi, ki omogočajo prestrukturiranje poslovnih funkcij. Cilj te reorganizacije

je povečati vitkost enovite

družbe, hkrati pa uvajajo poslovni okvir svojega novega

lastnika, nizozemskega pivovarja Heinekena. Kaj to

pomeni za trajnostni razvoj velike slovenske pivovarne in

njeno družbeno odgovornost v lokalnem okolju, pojasnjuje

Jernej Smisl, direktor

korporativnih odnosov, ki

pokriva področje trajnostnega

september 2016

razvoja.

Kakšna je Heinekenova trajnostna strategija združenega podjetja?

Heineken je globalni igralec, drugi med pivovarji na svetu, ki je v zadnjih nekaj letih občutno povečal obseg poslovanja. Njegova ambicija je tudi v prihodnje slediti strategiji trajnostne rasti. Kaj to pomeni v praksi, je povsem jasno.

Na vseh ravneh moramo ravnati etično, skladno z zakonodajo in standardi, spoštujemo vrednote, ljudi, okolje in blagovne znamke.

Svetovni koncern, čigar pivovarne praktično po vseh celinah skupaj letno proizvedejo več kot 170 milijonov hektolitrov piva, kar je letno skoraj 9 odstotkov vsega piva na svetu, ima natančno definirane kazalnike konkurenčnosti posamezne pivovarne, tudi trajnostne.

Produktivnost je merjena v hektolitrih proizvedenega piva na zaposlenega. Poudariti moram, da nam kljub globalnim poslovnim in trajnostnim standardom naš lastnik omogoča, celo spodbuja, da delujemo lokalno. Kot zgledno trajnostno podjetje z družbeno odgovorno vlogo. To nas zelo veseli.

Kateri trajnostni projekti so trenutno v ospredju?

Projektov je res veliko, saj smo v obdobju umeščanja v Heinekenov poslovni sistem.

Jernej Smisl

nadaljnjo centralizacijo in

Uvajamo Heinekenova pravila poslovanja oziroma t.i. HeiRules. Med strateškimi projekti je gotovo integracija lokalne nabavne službe v Heinekenovo globalno nabavo. Strokovni javnosti s področja trajnostnega razvoja je gotovo znano, da je Heineken v svetovnem merilu med voditelji, kar se tiče razvitosti trajnostnih strategij in kriterijev na področju dobavne verige. Heineken Global Procurement (HGP) je Heinekenovo podjetje v Amsterdamu, ki združuje aktivnosti, ki se izvajajo v nabavnih službah vseh Heinekenovih pivovarn po svetu. Namen globalnega sodelovanja je seveda optimizacija nabavnih aktivnosti, zato je HGP razvil vrsto nabavnih orodij in računalniških aplikacij, s katerimi kar se da optimizira dobavno verigo po vseh celinah. Pri tem ne gre le za finančne kategorije. Vsi Heinekenovi dobavitelji morajo izpolnjevati natančne trajnostne zahteve. Čeprav gre za globalni sistem, se spoštovanje teh kriterijev preverja lokalno. Če po nekaj opozorilih dobavitelj ne dokaže spoštovanje trajnostnih meril, je izločen iz dobaviteljske mreže, četudi je finančno konkurenčen.

Obiskovalcu vaših pivovarn v Laškem in Ljubljani takoj padejo v oči poudarjene informacije z vidika varnosti pri delu. Kakšne spremembe ste uvedli na tem področju?

27 Leta 2015 je takrat še Skupina Laško pripravila prvo trajnostno poročilo, v katerega sta bili vključeni obe pivovarni - Laško in Union. Kaj so bile glavne ugotovitve poročila in kako ste to izkoristili za nadaljnjo trajnostno strategijo pivovarne?

Prvo trajnostno poročilo Skupine Laško je bil velik korak, saj sta obe pivovarni skupaj poročali že takrat, ko sta bili samostojni pravni osebi.

Vsak, kdor vsaj malo pozna zgodovino dveh največjih slovenskih pivovarn, ve, da združevanje in poenotenje na skupnih imenovalcih, tudi z vidika trajnosti, ni bilo samo po sebi umevno.

Definiranje ključnih trajnostnih kazalnikov in poročanje je bilo najprej pomembno za nas same. Dogovorili smo, kaj merimo, kako, zakaj in kako rezultate razumemo. Dobili smo sliko, s katero smo se lahko primerjali s svetovno konkurenco. Nekaj kazalnikov je namreč ključnih za celotno branžo. Zlasti tisti, ki merijo porabo vode na hektoliter proizvedene pijače, energije ter čiščenje odpadnih voda in emisije.

Kaj je pokazala vaša trajnostna slika?

Prednosti in slabosti. Strokovni sodelavci s posameznih področij so že imeli svojo konkurenčno predstavo, celotna slika pa nastane, ko zložiš vse podatke. Najbrž sprašujete, kako ocenjujemo svoj trajnostni obraz. Realno.

Vemo, da smo na področjih, kjer smo vlagali, precej konkurenčni. Na tistih, kjer zaradi težje finančne situacije nismo, pa nas investicije in optimizacija še čakajo. Specifična poraba sveže vode na hektoliter proizvedene pijače, pa naj gre za pivo, vodo ali brezalkoholne pijače, je v obeh pivovarnah v primerjavi z najboljšimi v svetovni branži še previsoka. Na tem področju nas čaka še precej dela, potrebne bodo nove investicije. Odnos do vode in raba vode je področje, ki ima v Heinekenu visoko prioriteto in tudi pri nas se jo zavedamo že vrsto let.

Boste s temi investicijami dosegli razmerje med porabo sveže vode na hektoliter proizvedene pijače, kot ga ima Heineken? Povprečje obeh pivovarn je približno 4,9 hl/hl, pri

Najprej velja poudariti, da je za neposredno primerjavo teh deležev potrebno poznati proizvodni portfelj pijač, ki jih posamezna pivovarna proizvaja. V pivovarni namreč ni enako razmerje porabe vode pri proizvodnji piva in brezalkoholnih pijač oziroma je večja poraba vode pri pijačah, ki se proizvajajo v majhnih serijah. Skupna pivovarna je sprejela celostno strategijo upravljanja z blagovnimi znamkami pijač in v obeh pivovarnah sistematično pote-

Poudariti moram, da nam kljub globalnim poslovnim in trajnostnim standardom naš lastnik omogoča, celo spodbuja, da delujemo lokalno. kajo projekti, s katerimi izboljšujemo kazalnike porabe vode, saj s tem zmanjšujemo svoj okoljski oziroma vodni odtis, hkrati pa pomembno zvišujemo finančno konkurenčnost. V interesu lastnika je seveda, da se ti procesi intenzivno nadaljujejo oziroma celo stopnjujejo. Lastnik naši skupni pivovarni daje strateški regijski pomen, zato pričakujemo ambiciozne razvojne poteze. Letos naj bi prodali 2,3 milijona hektolitrov pijač.

V pivovarni imate vzpostavljen energetski menedžment; leta 2014 je energetski menedžer v Pivovarni Union Janez Trošt prejel mednarodno nagrado za Evropskega energetskega menedžerja leta. Kakšne cilje imate na tem področju?

Z uvedbo energetskega menedžmenta se je začelo resno delo za večjo energetsko učinkovitost. Razvijamo in gradimo energetski nadzorni sistem, s katerim nadzorujemo ključne parametre energetskih sistemov. Redno izvajamo številne aktivnosti, kot so študije in projekti ter investicije v energetsko učinkovitejšo opremo. Z integracijo v Heinekenov sistem lahko dostopamo do širše baze podatkov, znanj in dobrih praks z energetskega področja, kar nam daje odlične inpute za nadaljnjo optimizacijo.

Katere vrste energije uporabljate?

V pivovarnah za proizvodnjo in ogrevanje uporabljamo električno energijo, zemeljski plin in bioplin. Slednji energent je naša posebnost, saj ga dovajamo kot stranski produkt iz anaerobne čistilne naprave v občini Laško.

Zemeljski plin uporabljamo predvsem za tehnološke potrebe, v manjši meri za ogrevanje.

Električno energijo pa uporabljamo za hlajenje, pogon kompresorjev zraka in CO2 postrojenje.

111/112

V zadnjih letih smo na tem področju precej investirali. Največja energetska investicija, ki jo zaključujemo letos, je nova kotlovnica v pivovarni Union. Pričakujemo manjšo porabo zemeljskega plina za 8 % in za okoli 10 % nižje emisije plinov, predvsem NOx, SOx in CO2, v zrak. Ponosni smo na vse sodelavce, ki s svojim znanjem in inovativnostjo prispevajo k višji konkurenčnosti podjetja. Eden takih je gotovo energetski menedžer Janez Trošt, ki ste ga omenili. Naj dodam, da smo z izvajanjem energetskega menedžmenta v petih letih skupaj prihranili 6.654 MWh elektrike, 4.470.671 Sm3 zemeljskega plina in 127.709 m3 odpadnih voda, kar predstavlja približno 2,3 milijona evrov prihranka.

okolje

Heinekenu pa je 3,9 hl/hl. Je zagotavljanje takšnih standardov pogoj za polnjenje piva Heineken v Laškem?

Pomemben del vašega procesa je tudi pakiranje, kjer ste prejeli več domačih in mednarodnih nagrad. Katerim trendom sledite pri pakiranju?

Trajnostno ravnanje v celotnem življenjskem ciklu izdelka zahteva pravilno izbiro embalažnega materiala in embalaže, ki v vsakem pogledu zagotavlja kakovostne in varne izdelke ter priročno uporabo za kupce. Razvoj embalaže, uporaba trajnostnih materialov in najboljših razpoložljivih tehnologij predstavljajo pomemben del upravljanja blagovnih znamk.

V to področje tradicionalno veliko vlagamo, za kar smo bili, kot ugotavljate, velikokrat nagrajeni. V zadnjih letih si aktivno prizadevamo povečati nakup piva v stekleni povratni embalaži, saj je le-ta z vidika naše distribucijske mreže na slovenskem trgu bolj trajnostna od nepovratne. Žal je steklena embalaža v očeh kupcev manj praktična, zato se nakupni trend kar stežka spreminja v to smer. V zadnjih letih smo uspešni pri zmanjševanju teže embalaž PET. Seveda v obsegu, ki zagotavlja optimalno ohranjanje varnosti izdelka in njegove kakovosti. Zaradi naše trajnostne naravnanosti iščemo možnosti uporabe različnih trajnostnih embalažnih materialov. Pred leti smo skupaj s partnerji poskusno polnili izvirsko vodo Zala v plastenke rastlinskega izvora. Študija je pokazala, da imajo tovrstne plastenke številne pomanjkljivosti, zato smo ta projekt opustili.

V okviru globalnega sistema Heineken smo odprti za nadaljnje raziskave na področju bolj trajnostnih materialov za naše izdelke.

Obe pivovarni sta bili znani po svoji družbeni odgovornosti v smislu sponzorstva in donacij. Kaj se na tem področju spreminja s tujim lastnikom?

Z veseljem lahko zatrdim, da Pivovarna Laško Union ostaja visoko družbeno odgovorno podjetje. Naš lastnik razume, da smo sestavni del slovenske družbe in zato želimo biti vpeti v vse njene pore. Ostajamo največji in najbolj učinkovit pokrovitelj v športu, glasbi in kulturi v Sloveniji.

september 2016

Varnost pri delu in zdravje zaposlenih sta bili področji, ki sta bili v obeh pivovarnah med prioritetnimi že do sedaj. Heineken jima daje osrednji pomen. Izpostavljamo slogan Varnost je na prvem mestu. To pomeni, da se zavzemamo za nenehno izboljševanje zdravja in varnosti. V Heinekenu kontinuirano potekajo projekti za dvig varnostne kulture, ki jih seveda odslej izvajamo tudi mi. Za letos so določili 12 varnostnih pravil in z njimi povezanih praks, ki stopajo v veljavo v vseh organizacijah globalnega koncerna. Varnostna pravila in postopki veljajo za vse zaposlene in vse pogodbene partnerje. Osredotočamo se na dejavnosti, ki imajo največje tveganje za resne poškodbe ali smrt.

Prvo varnostno pravilo se nanaša na varnost na cesti.

Promocija

28

Spremljanje prehoda Slovenije v zeleno gospodarstvo

september 2016

okolje

111/112

Zeleno gospodarstvo

Slovenija ima dobro izhodišče na poti k zelenemu gospodarstvu, vendar bodo potrebne tudi večje sistemske spremembe za doseganje ciljev.

Na poti k uresničitvi evropske vizije

porazdeljeni. Porabimo le okoli 3 odstotke vode. Pretoki se med letom spreminjajo, kar vpliva na pomanjkanja vode v vegetacijskem obdobju in poplave v drugem delu leta. Niha tudi letna obnovljiva količina podzemne vode, ki je najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji.

Za boljše razumevanje zelenega gospodarstva v Sloveniji je Vlada RS sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo. Kazalce okolja v Sloveniji lahko uporabimo kot orodje za spremljanje napredka in za analize, na katerih področjih bo potrebnega več vložka za doseganje ciljev.

Evropa je v Sedmem okoljskem akcijskem programu zapisala dolgoročno vizijo, da leta 2050 živimo dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta. Naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, biotska raznovrstnost pa je zaščitena, cenjena in obnovljena na način, ki krepi odpornost naše družbe. Naša nizkoogljična rast je že dolgo ločena od rabe virov in narekuje tempo varni in trajnostni globalni družbi. Za prehod si je zastavila vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.

Čistejši zrak dihamo v alpskih gozdovih, v gozdovih na višjih nadmorskih višinah ter delno na dinarski gorski verigi (po bioindikacijski metodi).

Pri spremljanju prehoda v zeleno gospodarstvo naletimo tudi na podatkovne vrzeli, ki jih bo v prihodnosti treba zapolniti. V ta namen je predviden razvoj kazalcev za področje inovacij, ekosistemskih storitev, vključitev kazalcev splošnega zadovoljstva ter kazalcev okoljsko ekonomskih računov.

Pri tem se nam postavlja vprašanje, kako ta prehod meriti. Eden od načinov je z uporabo Kazalcev okolja, produkta, ki ga razvija Agencija RS za okolje.

Stanje okolja, trendi in obeti so vedno deloma odvisni tudi od dogodkov zunaj naših meja.

Evropska agencija za okolje (EEA) pripravlja analize o možnih vplivih globalnega razvoja na okolje v Evropi. Razvila je 11 globalnih megatrendov (GMT), ki kažejo možne vplive na evropsko okolje ter s tem posledično na zdravje ljudi in blaginjo v prihodnosti. GMT so uporabni tudi za spremljanje krožnega gospodarstva.

Kazalci, s katerimi opišemo naravni kapital, se nanašajo na spremljanje biotske pestrosti, razpoložljivosti vodnih virov in na kakovost zraka.

Spremljanje želenega razvoja Glavne komponente zelenega gospodarstva so naravni kapital, učinkovita raba virov v nizkoogljični ekonomiji ter zdravje in blaginja.

Biotsko bogastvo Slovenije izkazujejo evropsko pomembni habitatni tipi in vrste. V ugodnem stanju je polovica habitatnih tipov, a le 28 % vrst. Četrtina habitatnih tipov in 13 % vrst je v slabem stanju. Pomembno je, kako bomo upravljali območja Natura 2000, ki danes obsegajo 7.683 km² (37,9 %) kopnega ozemlja Slovenije. Biotsko raznovrstnost v Sloveniji omogočajo predvsem pestro prepletanje gozdnih (56 %), kmetijskih (35 %) in pozidanih površin (3 %) ter različna raba tal.

Slovenija je z vodnimi viri bogata država, vendar so vodni viri ranljivi in neenakomerno

Globalni megatrendi za prihodnost Evrope nakazujejo vedno večje pritiske na ekosisteme Povečanje hektarskih donosov verjetno ne bo zadostilo rastočim potrebam po rastlinski in mesni hrani (po ocenah se bodo potrebe po mesnih izdelkih povečale za nadaljnjih 76 % glede na leto 2005) ter bioenergiji. To lahko vodi v veliko povečanje kmetijskih površin, večinoma na račun gozdnih in travnatih ekosistemov (od 150 do 500 milijonov hektarov do leta 2050).

Zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja se bo izguba habitatov in biodiverzitete v Evropi še povečevala.

Za prehod v zeleno gospodarstvo je nujno združevanje učinkovite rabe virov in vzpostavitev sistema upravljanja, ki bo imel v ospredju ohranjanje naravnih virov in zagotavljanje ekosistemskih storitev Učinkovita raba virov pomeni, da z manjšo rabo naravnih virov (približno ena petina izkoriščenih virov v Sloveniji konča kot odpadek) naredimo več in pri tem povzročamo kar se da majhne vplive na okolje. S tem se doseže tudi želen razklop med okoljskimi obremenitvami in razvojem gospodarskih dejavnosti.

Izkoriščanje naravnih virov (biomasa, kovinske rude, nekovinski materiali, fosilne energetske surovine) je v Sloveniji naraščalo do leta 2007, nato je začelo upadati. V letu 2014 smo jih izkoristili 19 % manj kot leta 2007. Neposredni vnos snovi je v letu 2014 znašal 42,6 milijona ton, od tega je bilo 42 % virov iz uvoza.

V procesu zelenega gospodarstva želimo, da bi se čim več surovin, ki danes končajo med odpadki, vrnilo v krožni proces.

Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se

29 Zdravje prebivalstva in blaginja sta v povezavi z okoljem dobra pokazatelja napredka države pri doseganju družbenega razvoja

Kemikalije in tveganja za zdravje ljudi

Varovanje zdravja ljudi pred okoljskimi tveganji

Raba vode in vodni stres

Onesnaževanje zraka, vode in tal zaradi industrije

Trajnostna mobilnost

Raba energije in uporaba fosilnih goriv

Izpusti toplogrednih plinov

Ravnanje z odpadki

Učinkovita raba virov in nizkoogljična ekonomija

Učinkovita raba virov

Vpliv podnebnih sprememb

Vpliv onesnaženega zraka na ekosisteme

Kakovost voda in nitratov v vodah

Stanje podzemnih vodnih teles

Rabat tal

Gibanje pojava v obdobju zadnjih 5-10 let

Ekološko stanje površinskih vodnih teles

Varovanje, ohranjanje in povečevanje naravnega kapitala

Vpliv podnebnih sprememb na zdravje ljudi

Gospodarska proizvodnja se bo med letoma 2010 in 2050 potrojila, čeprav se bo rast umirila v številnih državah, ki postajajo

V letu 2015 je bilo približno 20 % ljudi izpostavljenih povišanim koncentracijam delcev PM10, pretežno tistih, ki živijo v mestih. Če pri tem upoštevamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, lahko rečemo, da večina ljudi v Sloveniji živi na območju onesnaženega zraka predvsem pozimi v času kurilne sezone.

Ranljivejša družbena skupina so otroci (4/5 otrok živi v slabem zraku) in starejši. Pri tem je vprašljiv tudi zrak v notranjih prostorih. Življenje v bližini prometnih cest nedvomno prispeva k večji obolevnosti otrok za astmo, ki je lahko za 50 % večja pri tistih otrocih, ki živijo v pasu 75 m od ceste, kot pri otrocih, ki živijo v pasu 150 m od ceste.

Hrup

Raba materialnih virov se je od leta 1900 desetkrat povečala, do leta 2030 pa se bo še podvojila. Gospodarstvo Evrope je močno odvisno od uvoza. Kljub investicijam v tehnologije za zmanjšanje tveganja oskrbe ne bo nujno zmanjšalo okoljskih pritiskov.

V letu 2014 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 6.500 uporabnikov, nitratom pa okoli 3.000 uporabnikov predvsem na severovzhodu Slovenije.

Izpostavljenost prebivalcev onesnaženemu zraku

Domnevno naj bi bila prenaseljenost glavni vzrok za planetarno krizo. Vendar je trenutni način življenja in vedno večje število industrializiranih gospodarstev tisto, ki zahtevajo več virov, kot jih lahko planet proizvede.

Večina prebivalcev Slovenije ima dostop do kakovostne pitne vode. Ta se je v obdobju 2006-2014 izboljšala tako glede mikrobiološke kot kemijske onesnaženosti. Problematična ostaja predvsem mikrobiološka onesnaženost (fekalna) na malih vodnih sistemih.

Onesnaževanje vode in tveganje za zdravje ljudi

EEA v analizah globalnih trendov ugotavlja, da bo v številnih delih sveta rabo naravnih virov bolj usmerjala gospodarska rast kot rast prebivalstva

Zdravje je bistveno za človekov razvoj, okolje pa vedno bolj obravnavamo kot ključni dejavnik za zdravje ljudi.

NAPOVED ZA OBDOBJE NASLEDNJIH 20 LET? Okvirna ocena gibanja pojava Neugoden razvoj pojava Neopredeljena smer razvoja pojava Razvoj pojava v smeri doseganja kakovostno ali količinsko opredeljenega cilja

Slika 1: Ocena stanja za prehod v zeleno gospodarstvo z uporabo kazalcev okolja

111/112

Učinkovitost rabe virov vpliva tudi na izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki se v Sloveniji znižujejo. K temu je najbolj prispevala ekonomska kriza. Največji delež v izpustih TGP imata energetika in promet. Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v letih od 19862014 povečevali. Zato je pomembno vlaganje v obnovljive vire energije (OVE). Kljub temu, da delež OVE v Sloveniji narašča, smo še daleč od tega, da bi bili energetsko neodvisni. Delež OVE najmanj narašča v sektorju prometa.

Izrazita avtomobilizacija cestnega prevoza v Sloveniji negativno vpliva na kakovost zraka predvsem v mestih.

Na območju poplavljanja, kar vključuje tudi poplavno-erozijska območja ob hudournikih, živi približno 7 % prebivalcev. Posledica podnebnih sprememb, ki se odraža v povišani povprečni temperaturi zraka, je Lymska borelioza. To je bolezen, ki je poleg klopnega meningoencefalitisa druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi.

okolje

bogatejše. Industrija je že spoznala, da bo zaradi poslovnih koristi potrebno izboljšati snovno učinkovitost. Raba materialnih virov naj bi se zmanjšala za 17 % do 24 % do leta 2030. Učinkovitejša raba virov v proizvodnih dejavnostih v Evropi bi lahko pomenila 630 milijard evrov prihrankov na leto.

Globalni zdravstveni vzorci kažejo na možnost izpostavljenosti novim nastajajočim in ponavljajočim se boleznim, nesrečam in novim pandemijam. Slednje narašča z večjo mobilnostjo ljudi in blaga, s podnebnimi spremembami in revščino.

Približno 25 % bremena bolezni in smrti je mogoče pripisati okoljskim dejavnikom.

Onesnaženost zraka v mestih bo postala glavni okoljski vzrok prezgodnje umrljivosti do leta 2050.

Hiter tehnološki razvoj predstavlja prednosti in slabosti. Zdravstvene storitve so in bodo še naprej imele koristi od nano- in bio- ter informacijskih tehnologij. Vendar učinki njihove uporabe na zdravje ljudi in ekosistemov še niso v celoti razumljeni.

Ocena stanja prehoda v zeleno gospodarstvo Na podlagi uporabe kazalcev lahko rečemo (slika 1), da je v Sloveniji pri prehodu v zeleno gospodarstvo problematična onesnaženost zunanjega zraka predvsem zaradi delcev. V veliki meri na naravni kapital vplivajo tudi podnebne spremembe, ki so čedalje bolj izrazite in se odražajo preko elementarnih nesreč. Z vidika učinkovitejše rabe virov in nizkoogljične ekonomije je pomembno, kako hitro bomo sposobni v prihodnosti zagotoviti in uvesti tehnološke rešitve, ki bodo pripomogle k uvedbi trajnostne mobilnosti. Za zdravje je ključno, da poskrbimo za čim manjšo izpostavljenost kemikalijam v zraku, vodi in tleh, kot tudi v hrani, ter za prilagajanje na podnebne spremembe.

Trenutni vzorci vedenja nas ne bodo pripeljali do želenih ciljev. Potrebna bo sprememba na ravni celotne družbe. Splošni izziv v naslednjih desetletjih bo preoblikovati mobilnost, kmetijstvo, energetiko, razvoj mest in druge ključne oskrbne sisteme.

Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija RS za okolje (mag. Barbara Bernard Vukadin, mag. Nataša Kovač)

september 2016

povečuje (65 % v 2014). Medtem ko smo za odpadke iz proizvodne in storitvene dejavnosti že od leta 2002 zagotavljali več kot 60 % predelavo, ki je z leti še naraščala, smo večino komunalnih odpadkov odlagali. V ta namen so sprejeti ukrepi, ki naj bi pripomogli k zvišanju deleža reciklaže.

Vseh ekoloških živil na slovenskem trgu le en odstotek foto: BOR

mag. Vanesa Čanji

Pogovor z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag.

Dejanom Židanom

30 111/112

okolje

Pogovor z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom

Vedno večja osveščenost potrošnikov o pomenu

zdravega življenja in naravnega

okolja spodbuja povpraševanje

po ekoloških živilih lokalne pridelave. Trgovci v Sloveniji zatrjujejo, da bi jih odkupili

mag. Dejan Židan

več, če bi bili na voljo.

Minister mag. Dejan Židan pojasnjuje trende ekološke

pridelave v Sloveniji in izzive

lokalne samopreskrbe. Ne vidi razlogov za strah pred

slabšanjem kakovosti tal v Sloveniji zaradi nove uredbe o

standardih kakovosti in stanju tal. Ne pričakuje dodatnih

pritiskov, da bi kmetijska

zemljišča v Sloveniji prešla v

drug tip rabe, in zatrjuje, da

obdelanost kmetijskih površin pri nas ne upada. In še to: z

vidika varovanja kmetijskih zemljišč odločno nasprotuje september 2016

načrtovanju trase hitre ceste

po varianti F 2.

Okoljsko ministrstvo je pripravilo predlog Uredbe o standardih kakovosti in stanju tal.

Z vidika standardov kakovosti tal se bo v Sloveniji prvič upoštevala različna raba tal: kmetijska, gozdna in antropogena. Ali vas kot kmetijskega ministra skrbi, da bi ti standardi za različno rabo tal postopoma zniževali kakovost tal na splošno v Sloveniji, kot že opozarjajo nekateri.

Zaščita kakovosti tal je za slovensko kmetijstvo zelo pomembna. Standardi v omenjeni uredbi se bodo določili primerljivo s standardi, ki veljajo v EU. Sama določila ne morejo zniževati kakovosti tal, temveč bomo na podlagi spremljanja teh standardov lahko ugotavljali, ali se kakovost tal poslabšuje ali izboljšuje glede na začetek spremljanja.

Predvidevate razne pritiske, da bi dodatna kmetijska zemljišča v Sloveniji prešla v drug tip rabe?

Tega ni pričakovati. Možno pa je, da bi se zaradi ugotovitev še bolj podpiralo ukrepe, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti tal, za kar pa si ministrstvo že prizadeva tudi v okviru ukrepov skupne kmetijske politike.

Kaj se je v zadnjih dveh letih v Sloveniji dogajalo z vidika obsega kmetijskih površin in njihove obdelanosti?

Podatki iz registra kmetijskih gospodarstev kažejo pozitiven trend obsega obdelave kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi. Vpisana zemljišča so pod stalno kontrolo z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta se vsako leto obnovi na podlagi dostopnih ortofoto posnetkov ter kontrol, ki jih izvaja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav zaradi tega lahko z gotovostjo trdimo, da obdelanost kmetijskih površin ne upada, njihova razporeditev v prostoru pa lahko variira. Ponekod se zemljišče opusti, drugje pa ponovno vzpostavi.

Glej preglednico 1.

V tem sklopu sprašujem, kakšno je vaše mnenje glede trase 3. razvojne osi z vidika izgube kmetijskih površin?

Z vidika varovanja kmetijskih zemljišč je načrtovanje trase hitre ceste po varianti F 2, kot tudi njena optimizacija F 2-2, najslabša od vseh predlaganih variant in kot taka nesprejemljiva. Najugodnejša bi bila rekonstrukcija obstoječe ceste na Arjo vas oziroma načrtovanje trase po že obstoječem koridorju F6.

31 Kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji podpira ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (ukrep KOPOP), ki spodbuja tudi izvajanje nadstandardnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ustrezno Šifra 1100 1150 1160 1161 1170 1180 1190 1192 1211 1212 1221 1222 1230 1240 1300 1320 1321 1610 1800 1430 1410 1420 1500 1600

Z vidika varovanja kmetijskih zemljišč je načrtovanje trase hitre ceste po varianti F 2, kot tudi njena optimizacija F 2-2, najslabša od vseh predlaganih variant in kot taka nesprejemljiva.

Državno podjetje Slovenski gozdovi, d. o. o., čakajo številni izzivi. Dosedanji koncesionarji opozarjajo na zmedo, vsi deležniki čakajo, kakšni bodo nadaljnji koraki.

Družba SiDG d.o.o. z gozdovi v lasti Republike

Raba Njiva Njiva za rejo polžev Hmeljišče Hmeljišče v premeni Jagode na njivi Trajne rastline na njivskih površinah Rastlinjak Rastlinjak s sadnimi rastlinami Vinograd Matičnjak Intenzivni sadovnjak Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak Oljčnik Ostali trajni nasadi Trajni travnik Travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi Barjanski travnik Kmetijsko zemljišče v pripravi Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Kmetijska zemljišča v uporabi Ekstenzivni kraški pašnik Kmetijsko zemljišče v zaraščanju Plantaža gozdnega drevja Drevesa in grmičevje Neobdelano kmetijsko zemljišče Kmetijska zemljišča skupaj

Površina (ha) 2006 2014 172.507 174.382 1.902 1.783 270 374 60 115 15.432 15.778 43 4.132 3.830 5.738 7.369 554 1.023 415 451 275.779 267.833 4.091 4.253 286 4.139 481.166 481.373 466 3.093 336 69 2.187 423 1.076 487.205 482.984

111/112

Slovenije gospodari od 1. julija letos. Družba deluje v skladu z določili Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, dejavnosti pa se izvajajo skladno s predvidenimi roki. Uspešno se sooča tudi z določenimi objektivnimi težavami, kot je npr. sanacija žarišč podlubnikov.

okolje

Okoljevarstvene zahteve, predvsem zahteve glede varovanja voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje, postavljene v Direktivi Sveta 91/676/ES - Nitratni direktivi, predstavljajo najbolj zahteven del zakonodaje za živinorejo v povezavi z okoljem. Nitratna direktiva, ki je v slovenski pravni red implementirana z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, je del navzkrižne skladnosti. Izpolnjevati jo morajo vsi prejemniki plačil z naslova kmetijske politike. Pravila o navzkrižni skladnosti so predpisane zahteve ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč. Gre za minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali.

Predpisane zahteve ravnanja ter standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 so v slovenski pravni red v celoti preneseni za Uredbo o navzkrižni skladnosti.

gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi.

V okviru ukrepa KOPOP sta varovanju tal in voda namenjeni operaciji Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri. Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo se izvaja na območju celotne Slovenije, medtem ko se operacija Vodni viri izvaja na omejenih območjih, ki so problematična z vidika onesnaževanja kmetijskega izvora. Gre za prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda. Operaciji prispevata k ohranjanju ali izboljšanju kakovosti vodnih virov in ohranjanju ter izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal.

Trenutno ima z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije do konca leta 2016 predvidene redne sečnje v obsegu 390.000 m3 lesa. S povečevanjem obsega del v državnih gozdovih se pri sečnji, spravilu in prevozih zagotavlja najmanj enako število delovnih mest, kot jih je bilo v času koncesij. Do konca leta 2016 bo v družbi zaposlenih skupaj 160 delavcev. Seveda bodo morala zainteresirana podjetja, vključno z dosedanjimi koncesionarji, delo pridobiti skladno s pravili razpisov.

Kakšne spremembe se obetajo v prihodnje?

Trenutno je prioritetna naloga družbe sanacija žarišč podlubnikov v skladu z izdanimi odločbami Zavoda za gozdove Slovenije. Sečnja v državnih gozdovih se bo v prihodnje izvajala v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi in odločbami Zavoda za gozdove Slovenije. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih bo do leta 2020 letni možni posek znašal do 1.550.000 m3 lesa (800.000 m3 iglavcev in 750.000 m3 listavcev). To pomeni, da se bodo potrebe po usposobljenih in opremljenih izvajalcih del v državnih gozdovih v prihodnjih letih predvidoma še povečale.

Indeks Indeks 2015 2015/06 2015/14 171.356 99,3 98,3 27 1.397 73,4 78,4 359 108 362 134,1 96,8 101 168,3 87,8 4 15.572 100,9 98,7 44 102,3 3.881 93,9 101,3 7.810 136,1 106,0 1.023 184,7 100,0 452 108,9 100,2 264.382 95,9 98,7 15.243 235 482.439 100,3 100,2 69 20,5 100,0 482.519 99,0 99,9

Struktura (%) 2006 2014 35,4 36,1 0,4 0,4 0,1 0,1 0,0 0,0 3,2 3,3 0,0 0,8 0,8 1,2 1,5 0,1 0,2 0,1 0,1 56,6 55,5 0,8 0,9 0,1 0,9 98,8 99,7 0,1 0,6 0,1 0,0 0,4 0,1 0,2 100,0 100,0

2015 35,5 0,0 0,3 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 3,2 0,0 0,8 1,6 0,2 0,1 54,8 3,2 0,0 99,9 0,0 100,0

Preglednica 1: Raba kmetijskih zemljišč

september 2016

S katerimi ukrepi ščitite onesnaževanje tal in podtalnice zaradi kmetovanja?

32 111/112

okolje

Potrošniki se vse bolj zavedajo prednosti ekološke pridelave, zato tudi povpraševanje po tovrstnih pridelkih narašča. Po uradnih podatkih se trg z ekološkimi živili letno poveča za približno 10 odstotkov. Kakšni so podatki za slovenske kmetije, ki izpolnjujejo kriterije za ekološko pridelavo in predelavo?

Iz statističnih podatkov hitro ugotovimo, da število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, več je tudi novo registriranih kmetijskih gospodarstev s pridelavo v preusmeritvi. V letu 2015 se je število ekoloških kmetijskih gospodarstev povečalo za 6 %. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja v Sloveniji je bilo v letu 2015 vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev.

2.699 izmed teh je že pridobilo status »ekološki«, druga pa so bila še v postopku preusmeritve. Število prvih se je glede na leto 2014 povečalo za 6 %, število drugih pa se je za 6 % zmanjšalo. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi v sistemu kontrole v 2015 je za 2 % večja kot v 2014.

Za kako obsežne površine gre?

Kmetijska zemljišča v uporabi v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so v letu 2015 obsegala 42.188 hektarjev ali 9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površina za ekološko pridelavo zelenjadnic se je glede na leto 2014 povečala za 31 % ali za 67 hektarjev. Največji delež vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so tudi v letu 2015 bili trajni travniki in pašniki (82 %).

Kakšen je delež ekoloških živil v Sloveniji?

Delež ekoloških živil na trgu v Sloveniji je 1 %, od tega je 20 % slovenskega porekla.

Pridelek nekaterih ekoloških pridelkov je v 2015 občutno večji kljub zmerni rasti števila ekoloških pridelovalcev. Število kmetijskih gospodarstev v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja se je v 2015 glede na prejšnje leto povečalo za 4 %, površina kmetijskih zemljišč v uporabi pa za 2 %. Pridelek nekaterih ekoloških pridelkov je bil bistveno večji kot v prejšnjem letu.

Kakšna je ekološka reja živali?

september 2016

V letu 2015 ni bilo zaznati bistvenih sprememb. Znižalo se je število kuncev, in sicer za 6 %, povečalo pa se je število govedi in število prašičev. Prvih za 12 %, drugih za 7 %. Količina ekološko vzrejenih vodnih organizmov se od leta 2015 izraža v masi organizmov. Ta je v omenjenem letu znašala 1,8 ton rib in 30 ton školjk. Masa mesa živali iz ekološke reje se v 2015 ni povečala skladno s povečanjem števila ekološko vzrejenih živali Kako pa je s čebelami in pridelavi medu? Se je stanje umirilo?

Največ čebeljih panjev je bilo v Sloveniji v letu 2013 –1803 panjev. V 2014 se je to število

zmanjšalo za 10 %, v 2015 pa še za 14 %, in tako jih je zdaj 1400.

Kako boste ekološko pridelavo spodbujali, saj trgovci pravijo, da bi želeli prodajati več tovrstnih izdelkov, a ni zadostnih količin v Sloveniji?

Samooskrba in ekološko kmetovanje sta dve izmed glavnih prioritet MKGP. Na področju ekološkega kmetovanja MKGP vse od vstopa v EU izdatno podpira ekološko kmetovanje.

V zadnjem obdobju predvsem preko ukrepa Ekološko kmetovanje v okviru PRP 2014-2020 ter pred tem v okviru PRP 2007-2013. Za ukrep Ekološko kmetovanje je v obdobju od 2015 do 2020 namenjenih 65,3 mio EUR. Za leto 2015 je oziroma bo ARSKTRP za ukrep Ekološko kmetovanje izplačala 7,6 mio EUR

Delež ekoloških živil na trgu v Sloveniji je 1 %, od tega je 20 % slovenskega porekla.

Pridelek nekaterih ekoloških pridelkov je v 2015 občutno večji kljub zmerni rasti števila ekoloških pridelovalcev.

za cca 3.200 upravičencev. V okviru ukrepa Ekološko kmetovanje imamo dve ločeni vrsti plačil: plačilo dobi tako pridelovalec, ki je že pridobil ekološki certifikat, kot tudi tisti, ki je še v preusmerjanju v ekološko kmetovanje.

Slednji dobijo višja plačila na hektar, saj imajo v obdobju preusmerjanja višje stroške kot tisti, ki so že zaključili to obdobje. Najvišja plačila so namenjena za pridelavo v intenzivnih nasadih (oljčniki, sadovnjaki, hmeljišča), kjer je podpora 900 EUR/ha, pri vrtninah je podpora 600 EUR/ha, pri ekološkem semenarstvu pa 800 EUR/ha. Podpira se tudi ekološko čebelarstvo in ekološko travinje, kjer so živali.

MKGP podpira ekološke pridelovalce in predelovalce tudi z drugimi ukrepi. Za lažji prodor na trg smo v obdobju 2013-2015 izvajali Uredbo o podpori za spodbujanje tržnega združevanje primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov. V okviru te uredbe smo podprli osem združenj, in sicer pet v sektorju ekološkega kmetovanja, dve v sektorju prašičjega mesa in enega v sektorju zelenjave.

Skupaj je bilo v treh letih izplačano 948.000 EUR. V bodoče se bodo primarni proizvajalci lahko povezovali in združevali preko ukrepa Sodelovanje in ukrepa Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev v okviru PRP 2014-2020.

Kako nadzirate ekološko pridelavo, saj se v javnosti pojavljajo kritike o zlorabah?

Organizacije za kontrolo in certificiranje opravljajo redni letni nadzor pri vseh zavezancih, ki so se pri njih vključili v certificiranje. Ko

zavezanec izpolnjuje vse predpisane pogoje, mu organizacija za kontrolo in certificiranje izda certifikat. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nadzira delo organizacij za kontrolo in certificiranje ter nadzoruje pravilnost označitve ekoloških živil na trgu in njihovo sledljivost z rednimi letnimi pregledi. Prav tako Uprava v okviru programa uradnega vzorčenja živil vsako leto vzorči ekološke proizvode, kjer se s pomočjo analiz preverja odsotnost snovi, ki v ekološki pridelavi niso dovoljene. Morebitne goljufije zlorabe ekoloških certifikatov Uprava nadzira v okviru sledljivosti živil. Potrošniki lahko preverijo pristnost certifikatov, ki spremljajo proizvode v prometu, s pomočjo spletnega iskalnika ekoloških certifikatov na spletnih straneh MKGP. S katerimi ukrepi vaše ministrstvo spodbuja sonaravni turizem v Sloveniji? Kakšne cilje zasledujete?

Naložbe na področju turizma bomo v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 spodbujali z podukrepm 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Prednostno bodo podprte nekmetijske dejavnosti, ki bodo ustvarile pogoje za vzpostavitev zelenih delovnih mest oziroma dodatni vir dohodka na podeželju. Upravičenci do podpore so fizične osebe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, in mikropodjetja na podeželju. Podpora se bo dodeljevala v obliki finančnih instrumentov preko javnih razpisov. Skupni znesek javne podpore, dodeljen posameznemu upravičencu na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči ne glede na obliko ali namen pomoči.

Ali naj bi bila voda in vodni viri v Sloveniji po vašem mnenju zaščiteni v ustavi?

Voda kot vir je naravno javno dobro in je v javni lasti. Pitna voda mora ostati javna dobrina, ker je življenjskega pomena za vse državljane Republike Slovenije, zato podpiram tiste, ki želijo, da se pravica do pitne vode kot javne dobrine vpiše v ustavo.

Stanje na področju kmetijstva je v Evropi in Sloveniji precej turbulentno. Cene drastično padajo in opozarjate, da bo treba več narediti za višjo produktivnost, za uvajanje novih poslovnih modelov in tehnologij, povezovanje idr. Kako boste to naredili v Sloveniji? Kako bo Slovenija dolgoročno zviševala prehransko samozadostnost?

Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 %. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, seveda če bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Vendarle pa bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s

Pomembna je tudi promocija.

Seveda, zato izvajamo različne aktivnosti in promocijske projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prehranske varnosti in ozaveščanje potrošnikov o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane. Naj omenim nekaj projektov: Dan slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, promocija hrane iz bližine, promocija shem kakovosti in enotne označbe »Izbrana kakovost«, kuharska tekmovanja med šolami »Kuhna pa to«, subvencionirana šolska prehrana, pomoč v hrani za najbolj ranljive ter druge aktivnosti. Na svetovni ravni pa Slovenija uspešno komunicira pomen opraševanja za prehransko varnost, pomen čebel in čebelarstva z razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel pri Združenih narodih.

Pred kratkim ste sprejeli akcijski načrt dela z mladimi s kmetij. Kaj hočete z njim doseči?

Naloga vsake države je, da zagotavlja lastno, regionalno prehransko varnost, posledično s tem pa tudi prehransko varnost širše skupnosti. Osnova za to so, poleg zadostnih kmetijskih zemljišč, tudi mladi. V Akcijskem načrtu dela z mladimi kmeti v obdobju 2016-2020 je kot ključen cilj naveden, da želi mlademu kmetu zagotoviti okolje, kjer se bo s svojo dejavnostjo razvijal, ne samo ekonomsko, temveč tudi socialno. Akcijski načrt dela z mladimi kmeti je enkratna priložnost, da se oblikuje okolje, ki bo za vse deležnike ustvarjalno in spodbudno.

Ministrstvo za okolje in prostor smo povprašali, ali je že znan medresorski dogovor o plačilu letnega nadomestila za tiste voznike, ki ne bodo imeli potrdila o razgradnji izrabljenega vozila. Drugo vprašanje se je nanašalo na slovensko prilagajanje podnebnim spremembam.

kjer je postavljen rok za sprejem dokumenta december 2016.

Dokument o podnebnih spremembah v decembru

Ministrica je v intervjuju za revijo EOL dejala, da se dokončna ureditev več let nerešenega problema na področju izrabljenih motornih vozil že medresorsko usklajuje. Za izrabljena vozila, pri katerih vozniki ne bodo imeli potrdila o razgradnji, bodo morali plačati letno nadomestilo. Je končni dogovor sprejet?

V septembru je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam. Ali bo naloga skupine tudi priprava slovenskega programa prilagajanja podnebnim spremembam na podlagi pariškega sporazuma in kdaj je predviden sprejem takšnega usklajenega programa?

okolje

111/112

33 MKGP je že pripravilo nekatere sistemske rešitve in izvaja številne ukrepe za spodbujanje kmetijske pridelave in oskrbe s hrano. Želim izpostaviti ključna razvojna dokumenta – Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki opredeljuje strateški okvir bodočega razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane, ter Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki predvideva mehanizme ter instrumente za doseganje zastavljenih ciljev. V ospredje kmetijske politike je ponovno postavljen pomen pridelave in predelave hrane, seveda ob spoštovanju načela trajnostnega razvoja in pomena ohranjanja kmetijskih zemljišč kot omejenega in nenadomestljivega resursa za proizvodnjo hrane.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Predlog zakona, ki bo določil obveznost do IMV, še ni usklajen

Predlog zakona še ni medresorsko usklajen, zato več informacij v zvezi s tem še ne moremo podati.

Medresorska delovna skupina za prilagajanje ima, kot je zapisano v sklepu o ustanovitvi, za nalogo tudi »sodelovanje pri pripravi in izvajanju strateških in izvedbenih dokumentov s področja prilagajanja podnebnim spremembam«.

Prvi osnutek dolgoročnega strateškega dokumenta s področja prilagajanja podnebnim spremembam z naslovom »Dolgoročni nacionalni strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam z usmeritvami za ukrepe v srednjeročnem obdobju« je že bil posredovan resorjem v prvi pregled in dopolnitve, predvidena je tudi javna obravnava dokumenta.

Sprejem dolgoročnega strateškega dokumenta s področja prilagajanja podnebnim spremembam je del »Akcijskega načrta za izpolnitev predhodne pogojenosti za koriščenje evropskih sredstev v okviru 5. tematskega cilja OP EKP 2014-2020«,

september 2016

hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 % ozemlja. Soočamo se tudi z neugodno posestno in parcelno strukturo, kar pomeni, da Slovenija na določenih področjih nima pogojev za izboljšanje samooskrbe (žita, sladkor, oljnice). Pri kmetijskih proizvodnjah, kjer pa so dani primernejši pogoji za kmetijsko pridelavo, Slovenija dosega višje stopnje samooskrbe.

Mislim na govedo, mleko, perutninsko meso, vino, hmelj.

Vzrok za nizke cene predvsem rast proizvodnje iz OVE V energetski bilanci Slovenije za leto 2015 se je povečal delež električne energije iz fosilnih goriv. Kakor kaže, bo še povečeval delež obnovljivih

virov energije. Duška Godina, direktorica Agencije za

energijo RS, pojasnjuje, da sta pri OVE precej pred Slovenijo Avstrija in Italija, hkrati pa

napoveduje nove zakonodajne

usmeritve EU za povečanje deleža OVE. Prepričana je,

da bo potrebno v državi

doseči soglasje pri umeščanju energetskih objektov v prostor še zlasti, ko gre za okoljske

zahteve in dileme. Zanimiva

je njena ocena, da je vzrok za

rekordno nizke cene električne

energije v velikih količinah

energije iz OVE na evropskem trgu. Postavlja tudi vprašanje, do katere mere je v sedanjih

razmerah sploh smiselno zagotavljati energetsko

september 2016

Oskrba z električno energije v Sloveniji temelji na virih, ki glede na naravne danosti Slovenije, pri tem mislim predvsem na vodne vire in zaloge premoga, ponujajo visoko stopnjo energetske neodvisnosti in zadostnosti. Deleži posameznih virov v skupni proizvodnji so v veliki meri odvisni od hidrologije slovenskih rek. V letu 2015 je bil delež proizvodnje iz hidroelektrarn glede na pretekli dve »rekordni« leti, 2013 in 2014, manjši za 36 oziroma za 18 odstotkov. Zato je bil večji delež proizvedene električne energije iz proizvodnih enot na fosilna goriva oziroma drugih razpoložljivih konkurenčnih virov, saj je količina proizvodnje iz Nuklearne elektrarne Krško skozi leta konstantna. Menim, da bo približno takšno razmerje ostalo še kar nekaj časa, vsaj do zaprtja NEK, ko bo, če ne bomo gradili NEK 2, treba »jedrsko tretjino« nadomestiti z drugimi viri.

Zavedati se moramo, da je Slovenija pravkar zgradila novo termoelektrarno na premog, ki bo skoraj zagotovo obratovala tudi v prihodnje.

Delež proizvodnje iz obnovljivih virov bo postopoma sicer naraščal. V letu 2015 se je na primer povzpel na 7,7 odstotka, je pa prihodnje naraščanje deleža te proizvodnje odvisno tudi od nadaljnjega državnega spodbujanja tovrstne proizvodnje.

Energetska bilanca in samooskrba

dolgo tako, čeprav se bo hkrati

Elektroenergetska bilanca za leto 2015 bistveno ne spreminja deleža posameznih primarnih virov za proizvodnjo električne energije. Zaradi sušnih razmer se je zmanjšal delež obnovljivih virov (manj prevzema iz hidroelektrarn), povečal pa delež fosilnih goriv.

Jedrsko gorivo je stalnica. Ali podatki za leto 2015 nakazujejo, da bodo v slovenski energetski bilanci še dolgo zavzemala tretjinski delež fosilna goriva?

samooskrbo.

Kaj pa naložbe?

Gradnja novih proizvodnih naprav, ki uporabljajo obnovljive vire energije, se je v zadnjih letih zaradi znižanja podpor močno upočasnila.

Do leta 2023, ko je v načrtu nadaljnja gradnja hidroelektrarn na reki Savi, lahko pričakujemo, da se bo delež obnovljivih virov povečeval.

Vendar bodo še vedno prisotna hidrološko manj ugodna leta, ko bo treba nadomestiti manko proizvodnje v hidroelektrarnah. In za to bomo najbrž še vedno uporabljali predvsem fosilna goriva.

Kaj to pomeni v primerjavi z Avstrijo in Italijo?

Avstrija ima enega najvišjih deležev obnovljivih virov v Evropi. Delno zaradi ugodne lege

foto: Marjan Laznik

Jože Volfand

Duška Godina

34 111/112

okolje

Energetska bilanca in samooskrba

z veliko vodnimi viri in visoke izkoriščenosti tega potenciala, delno pa tudi zaradi zelo intenzivnega razvoja obnovljivih virov v zadnjih letih, predvsem na račun vetrnih elektrarn.

Tako v Avstriji približno 70 odstotkov električne energije že proizvedejo iz obnovljivih virov, predvsem v hidroelektrarnah. V Italiji so razmere nekoliko drugačne, čeprav nobena od teh držav nima jedrskih elektrarn. Približno dve tretjini električne energije v Italiji proizvedejo iz fosilnih goriv, preostalo tretjino pa iz obnovljivih virov. Delež teh se v zadnjih letih močno povečuje predvsem zaradi intenzivne gradnje sončnih elektrarn, za katere ima Italija odlične naravne danosti. Tako so v letu 2015 italijanske sončne elektrarne proizvedle skoraj desetino v tej državi proizvedene električne energije.

Usmeritve EU bodo še zahtevnejše Energetska usmeritev EU, ki v zadnjem obdobju v veliki meri podpira energetsko neodvisnost in spodbuja proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter izboljševanje energetske učinkovitosti, seveda pomeni, da se bodo deleži proizvodnih virov po posameznih državah postopoma še spreminjali. Velik vpliv na prestrukturiranje energetike imajo spodbude za obnovljive vire, ki pa jih, upoštevaje pravila EU o državnih pomočeh, usmerja posamezna država. Prav zaradi problematike nadaljnjega povečevanja

35 Spodbujanje razvoja pametnih omrežij sodi med naše pomembnejše naloge. Agencija to problematiko v okviru prejšnjega in tudi zdaj veljavnega regulativnega okvira ureja s postopnim uvajanjem sheme spodbud za investicijske in pilotne projekte na področju pametnih omrežij. Pri tem sledimo strategiji, katere temelje smo strnili v strateškem dokumentu Aktivno reguliranje energetskih dejavnosti in omrežij prihodnosti oziroma AREDOP. V naslednjih regulativnih okvirih agencija načrtuje postopno uvajanje tako imenovane »output regulacije« pri spodbujanju uvajanja pametnih omrežij. Ker bodo potrebne določene zakonske spremembe, agencija projekt že izvaja s ciljem pravočasno spoznati ovire, ki bi lahko omejevale razvoj metodologije reguliranja. Pri spodbujanju razvoja pametnih omrežij smo v okviru regulativnega okvira za obdobje 2013–2015 do zdaj odobrili spodbude le operaterju prenosnega omrežja, in sicer za tri investicijske projekte, ki so bili izvedeni leta 2014. V regulativnem okviru 2016–2018 smo posodobili finančne spodbude za investicije v pametna omrežja, uvedli izvedbene spodbude za pilotne projekte na področju pametnih omrežij ter finančne spodbude za stroškovno učinkovitost pri nabavi pametnih števcev.

Sem sodi tudi razvoj elektromobilnosti?

Agencija v okviru reguliranja upravičenih stroškov operaterjev omrežja vključuje razvoj elektromobilnosti predvsem z vidika razvoja polnilne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu, ki se na podlagi Energetskega zakona izvaja v okviru gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja oziroma družbe SODO. V okviru obračuna omrežnine pa v regulativnem okviru za obdobje 2016–2018 določamo tarifo za omrežnino za odjemno skupino polnjenja električnih vozil na hitrih polnilnicah. Na drugih segmentih uvajanja elektromobilnosti naša agencija deluje le usmerjevalno. Letos nameravamo objaviti tudi smernice za razvoj elektromobilnosti v Sloveniji z vidika energetskega regulatorja. Ključna na tem področju ostaja vloga države, ki mora sistematično spodbujati razvoj elektromobilnosti oziroma ga z ustreznimi spodbudami pospešiti.

V Sloveniji se vrstijo številne razprave o načinu izpolnitve ciljev EU do leta 2030 oziroma do leta 2050. Usmeritve v trajnostno oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, hkrati pa tudi zahtevani visoka stopnja zanesljivosti in neodvisnosti, bodo zahtevale širši konsenz. Ta je povezan s prestrukturiranjem obstoječega proizvodnega sektorja in tudi s spodbujanjem novih tehnologij. Vsekakor je primerno izkoristiti tiste trajne vire, ki so nam v zadostni meri na voljo in hkrati

Prestrukturiranje energetike bo imelo velik vpliv na okolje, saj je pričakovati nove posege vanj, kar pa je vsaj v preteklosti predstavljalo velik izziv za pobudnike oziroma vlagatelje.

omogočajo kar se da zanesljivo proizvodnjo.

Umeščanje in izbira posameznih proizvodnih virov energije sta zagotovo dva medsebojno povezana strateška cilja države. Menim, da je za pozitiven odnos širše javnosti do teh ciljev treba izvesti široko strokovno in splošno razpravo o energetski politiki, ki se nanaša tako na prebivalstvo kot na industrijo, saj smo vsi dolgoročno odvisni od kakovostne oskrbe.

Prestrukturiranje energetike bo imelo velik vpliv na okolje, saj je pričakovati nove posege vanj, kar pa je vsaj v preteklosti predstavljalo velik izziv za pobudnike oziroma vlagatelje.

S tega stališča je treba ob energetski politiki dogovoriti tudi prostorsko in okoljsko politiko.

Katere posebnosti delovanja veleprodajnega in maloprodajnega trga z energijo v lanskem letu bi izpostavili? Kaj so prinesle nekatere lastniške povezave?

Leto 2015 smo v agenciji z vidika napredka označili kot prelomno tako za trg z električno energijo kot tudi za trg z zemeljskim plinom.

Na trgu z električno energijo se je Slovenija priključila medregijskemu spajanju trgov, ki zajema območje od Skandinavije in Slovenije do Iberskega polotoka. Pri zemeljskem plinu pa sta bili veliki prelomnici uvedba virtualne točke oziroma trgovalne platforme in spremenjen način izravnave odstopanj. Navedeno in druga dogajanja so pomembno pripomogli k uspešnemu in preglednemu delovanju obeh trgov.

111/112

Trg je postal preglednejši, padec cen na veleprodajnih trgih pa se še ne občuti na maloprodajnem trgu.

okolje

Agencija je v letu 2015 določila regulativni okvir za omrežnino za elektroenergetsko omrežje za obdobje 2016 – 2018. Kako boste spodbujali razvoj pametnih omrežij in elektromobilnost, ko pa je Energetski zakon še bolj na papirju?

Katere okoljske zahteve so za energetski sektor prednostne, še posebej ker so že pred novimi naložbami energetskih objektov v prostor vroče razprave, kaj je z vidika trajnostnega razvoja primerneje in kaj ne? Kdo iz energetike bi moral zagotoviti kakovostno komuniciranje z javnostmi o pomenu in prednostih določenih vrst energije? Zanimiv primer so težave pri umeščanju vetrnic.

V minulem letu so se zaustavili negativni trendi gibanja povprečnih cen na borzah z električno energijo. Veleprodajne cene so tako sicer ostale na rekordno nizki ravni, na maloprodajne cene pa to ni pomembneje vplivalo. Povečala sta se likvidnost slovenske borze in delež trgovanja, s tem pa smo dobili tudi bolj zanesljiv cenovni indeks. Drugače pa je bilo na maloprodajnem trgu z zemeljskim plinom, kjer so se pomembno znižale tudi maloprodajne cene.

Koncentracija na maloprodajnem trgu električne energije za gospodinjski odjem je bila v letu 2015 sicer blizu meje visoke koncentracije, delež treh dobaviteljev pa je bil skoraj 60-odstoten. Visoka koncentracija sama po sebi ni problematična, dokler se takšen položaj ne izkorišča. V minulem letu takšnih pojavov nismo zaznali. Letos so pričakovane še nekatere lastniške spremembe oziroma povezave, tako da bo agencija tudi v prihodnje spremljala delovanje trga in v sodelovanju z drugimi regulatornimi organi ukrepala ali predlagala ukrepe, če bo zaznala sum slabih praks ali sum na izkrivljanje konkurence. Predvidevamo pa, da tudi zaradi vstopov nekaterih globalnih dobaviteljev na naš maloprodajni trg z energijo omenjena povezovanja ne bodo vplivala na konkurenčnost.

V poročilu omenjate rekordno nizke cene električne energije. Kaj je glavni razlog za tako stanje in kakšna bo cenovna politika v prihodnje?

Trenutno obdobje nizkih cen je posledica določenih regulatornih politik na evropski in nacionalni ravni, ki izkrivljajo trg. Agencija nima pristojnosti na področju oblikovanja nacionalnih politik, na primer glede podpor za obnovljive vire. Še vedno čutimo tudi posledice krize in odjem ne narašča. Obenem je treba zagotavljati ukrepe in obveznosti na področju učinkovite rabe energije, ki izvirajo iz tretjega svežnja direktiv in so naravnani v zmanjševanje porabe. Poleg tega se iz Evrope umika del proizvodnje, ker je v drugih delih sveta cenejša delovna sila, ponekod tudi energenti.

Na ponudbeni strani cene določenih primarnih energentov prav tako upadajo. To velja za premog in zemeljski plin, prav tako je trenutno cena kuponov CO2 na zelo nizki ravni. Zato se zmanjšujejo proizvodni stroški nekaterih elektrarn – nemški RWE je na primer več kot 90 odstotkov proizvodnje v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah v letu 2017 prodal po 30 evrov za megavatno uro. Najpomembnejši vzrok za sedanjo nizko raven cen na evropskih borzah pa je vse večja proizvodnja iz obnovljivih virov, ki je večja od pričakovane.

A država to podpira.

Da. In to je strateška usmeritev. Proizvodnja

september 2016

deleža obnovljivih virov v končni rabi energije pripravlja Evropske komisija skupaj z državami članicami nov predlog zakonodajnih podlag. Ta naj bi omogočale izpolnjevanje zastavljenih ciljev EU in hkrati preprečevale negativne vplive, s katerimi se danes soočajo udeleženci trga z električno energijo.

36 111/112

okolje

iz obnovljivih virov je deležna podpor in cena na trgu zanje ni relevantna. Velik delež subvencionirane proizvodnje iz obnovljivih virov pa vpliva na veleprodajne cene na borzah. Vsekakor je prav, da je rast proizvodnje iz obnovljivih virov na začetku spodbujena s strani države. Vendar bo treba proučiti, kako dolgo je to še smiselno in v kolikšnem obsegu glede na to, da se določene anomalije zaradi državnih politik subvencioniranja na trgu že kažejo. Sprijazniti se bo treba, da bodo v nekem doglednem času tudi obnovljivi viri morali biti postavljeni na tržne temelje. Poleg tega je treba upoštevati vplive medregijskega spajanja trgov ter drugih dejavnikov, ki izhajajo iz naporov Evropske komisije za vzpostavitev enotnega energetskega trga.

Tudi v letu 2015 poraba električne energije ni bila pokrita z domačimi proizvodnimi viri.

Kako bo Slovenija lahko reševala energetsko oskrbo in kaj bi bilo potrebno storiti za manjšo odvisnost? Letna uvozna odvisnost Slovenije, če ni posebnih dogodkov, se giblje med 10 in 15 %. Lani je bil primanjkljaj največji v zadnjih letih, zaradi nizke proizvodnje hidroelektrarn.

Kako kaže letos in katere naložbe so potrebne za energetsko samooskrbo države?

Vzrok za uvozno odvisnost Slovenije ni zgolj pomanjkanje proizvodnih virov, temveč je v veliki meri posledica razmer na mednarodnem trgu električne energije. V letu 2015 se je uvozna odvisnost sicer res povečala tudi na račun občutno manjše proizvodnje v hidroelektrarnah, remonta v jedrski elektrarni Krško in delno zaradi nezanesljivega, poskusnega obratovanja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj.

Eden od ključnih razlogov za povečanje uvozne odvisnosti je v resnici ekonomski, saj zaradi dobrih čezmejnih povezav obstaja možnost uvoza cenejše električne energije s severa, predvsem iz Avstrije in Nemčije. Znaten del manjkajoče električne energije bi lahko bil brez večjih problemov proizveden z domačimi viri, vendar bi bilo to ekonomsko neupravičeno.

september 2016

A kaj je potem smiselno, ko gre za naložbe v energetiko?

V sedanjih tržnih razmerah, ko so na mednarodnem trgu na voljo veliki presežki poceni električne energije iz obnovljivih virov, je skrajno nehvaležno napovedovati, katere so tiste naložbe, ki bi lahko zmanjšale uvozno odvisnost države. Trenutno vlaganja v nobeno od konvencionalnih tehnologij proizvodnje električne energije niso ekonomsko upravičena.

Dolgoročno bi bilo seveda smiselno čimbolj smotrno investirati v hidroenergetiko, kjer ima Slovenija še precej neizrabljenih virov relativno poceni in zanesljive obnovljive energije. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno oziroma do katere mere je smiselno zagotavljati energetsko samooskrbo države v razmerah, ko

je mogoče prek čezmejnih prenosnih povezav zagotavljati manjkajočo energijo po bistveno nižjih cenah, kot so cene iz domačih proizvodnih virov. Ne nazadnje k temu načelu teži tudi EU s prizadevanji za izgradnjo povezovalnih energetskih omrežij in idejo o energetski uniji.

Liberalizacija trga naj bi spodbujala konkurenčnost, vendar podatki kažejo, da pri menjavi dobavitelja potrošnik nima znatnih koristi.

Med najcenejšo in najdražjo ponudbo na trgu ni velikih razlik. Kaj to pomeni?

Potencialni prihranek na letni ravni se v povprečju še vedno giblje v višini povprečnih mesečnih stroškov za dobavo same energije – ta strošek predstavlja sicer le del končne cene. Zato ocenjujemo, da je možen prihranek še vedno dovolj atraktiven. Seveda pa je prihranek lahko tudi precej višji, na primer pri odjemalcih, ki od odprtja trga še niso menjali dobavitelja.

Problem je ozaveščenost odjemalcev oziroma njihova pripravljenost na spremembe. Velika večina odjemalcev še ni zamenjala dobavitelja in ravno pri teh odjemalcih bi bile koristi ob menjavi največje, saj so večinoma oskrbovani po najmanj ugodnih pogojih oziroma najvišjih cenah. Manjši del odjemalcev pa je od odprtja trga stalno aktiven in ti so tudi že izkoristili večji del potenciala. Razlike med najnižjimi rednimi cenami in akcijskimi ponudbami dejansko niso več velike. Ocenjujemo, da je možno odjemalce pritegniti tudi z drugimi lastnostmi ponudbe in ne le z ugodno ceno, kar dokazujejo tudi nekateri novi dobavitelji. Skratka, potenciala na trgu je še dovolj, kar potrjujejo tudi vstopi novih udeležencev na maloprodajni trg.

V letu 2015 se je število predanih emisijskih kuponov v primeri z letom 2014 ponovno zmanjšalo. Cena kupona pa se je nekoliko zvišala. Katere panoge so v Sloveniji najbolj izpostavljene in kakšne so napovedi za te trge z emisijskimi kuponi v Sloveniji in v EU? EU se je zavezala, da bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečala porabo obnovljivih virov energije za 20 odstotkov ter dosegla 10-odstotni delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije. To dejansko sistemsko vpliva na količine, na oblikovanje cen pa poleg tega vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki. Cena kuponov je že dalj časa na izjemno nizki ravni, še posebej če jo primerjamo s ceno ob uvedbi trgovanja s kuponi. Na ceno vpliva tudi brexit oziroma odhod Velike Britanije iz Evropske sheme za trgovanje s kuponi, kar posledično pomeni zmanjšanje volumna in s tem potenciala. Število predanih emisijskih kuponov v Sloveniji se je v letu 2015 res zmanjšalo, vendar je

zmanjšanje znašalo le 0,1 odstotka glede na leto 2014. Bistven upad predanih emisijskih kuponov je bil opazen med letoma 2013 in 2014 – v letu 2014 je bilo predanih 17,2 odstotka manj emisijskih kuponov kot leto pred tem.

Največji vpliv na skupno število predanih emisijskih kuponov ima sektor termoenergetike z največjo enoto, Termoelektrarno Šoštanj.

Slabše hidrološke razmere v letu 2015 in prekinitev delovanja NEK za daljše obdobje so zahtevali večjo uporabo fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije, zato smo lahko v letu 2015 zaznali celo večjo predajo emisijskih kuponov s strani sektorja termoenergetike kot v letu 2014.

Pri podatkih, kako je s prihranki končne energije, čeprav gre za obveznost zavezancev, je ob sicer dobrem rezultatu zanimiva ugotovitev, da nekateri dobavitelji prihrankov niso dosegli, ker o tem niso bili obveščeni. Kdo je za to odgovoren?

Na podlagi nove sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, ki je bila vzpostavljena z novim Energetskim zakonom, so morali zavezanci, to so dobavitelji elektrike, toplote, plina, tekočih in trdnih goriv, v letu 2015 doseči obvezne prihranke končne energije v višini 0,25 odstotka energije, prodane v letu 2014, kar znaša 125 gigavatov. Zavezanci so v letu 2015 presegli obvezen prihranek kar za 376 gigavatnih ur. Shema obveznega doseganja prihrankov energije v Sloveniji sicer ni nova, v veljavi je že od leta 2010. Na podlagi stare sheme iz leta 2010 so morali veliki zavezanci na leto prihraniti odstotek prodane energije, svoje dejavnosti pa so financirali s pomočjo prispevka za povečanje učinkovite rabe energije. Ključna novost prenovljene, zdaj veljavne sheme je v tem, da obvezuje dosegati obvezne prihranke vse dobavitelje energije. Zato so imeli težave pri doseganju prihrankov predvsem manjši dobavitelji, ki v prejšnji sistem niso bili vključeni in je nova uredba zanje pomenila novost, s katero se niso dovolj dobro seznanili. Nova uredba omogoča dobaviteljem energentov večjo fleksibilnost, saj način izvedbe ukrepov in financiranje niso vnaprej določeni, poročati o doseženih prihrankih energije pa so po novem dolžni naši agenciji.

Za boljšo informiranost vseh zavezancev smo na svoji spletni strani že lani objavili vse ključne informacije glede izpolnjevanja obveznosti doseganja prihrankov energije. Ugotavljamo pa, da je obveščenost zavezancev še vedno nezadovoljiva, zato bomo v septembru organizirali strokovno srečanje. Na njem bomo skupaj s predstavniki ministrstva in drugih institucij zavezancem pojasnili njihove zakonske obveznosti, razložili, kako v praksi zagotoviti obvezne prihranke energije in kakšne so njihove alternativne možnosti pri doseganju prihrankov končne energije.

37 111/112

GRI

Pristojne organizacije so znova vzele pod drobnogled standarde poročanja o trajnostnem razvoju. Po besedah izvršnega direktorja Global Reporting Initiative (GRI) in predsednika globalnega sveta za trajnostne standarde Erica Hespenheideja lahko v naslednjih 18 mesecih pričakujemo določene spremembe. Največja sprememba je ta, da GRI spreminja smernice G4 v GRI trajnostne standarde poročanja. Vprašanje

okolje

»Agendi trajnostnega razvoja so globalne zaveze trajnostnim razvojnim ciljem Združenih narodov in Pariški podnebni sporazum dali nov zagon. V zadnjem desetletju smo bili priča izjemnemu povečanju števila podjetij, ki merijo svojo uspešnost trajnostnega razvoja,« vzrok za spremembe pojasnjuje Eric Hespenheide.

V tem kontekstu je prehod s smernic G4 na modularne GRI trajnostne standarde poročanja zadnji korak pri razvoju smernic.

Cilj tega koraka je povečanje verodostojnosti in sprejetje standardov po vsem svetu.

Modularna struktura standardov

na poročanje bistvenih vsebin in na razkritja upravljavskega pristopa.

Nova modularna struktura standardov bo omogočila prožno prilagajanje in usklajevanje mednarodnim instrumentom v prihodnosti.

Da bi lahko hodili v koraku z razvojem praks poročanja ali regulativ, bo nova struktura omogočila enostavno dodajanje novih tem s področja trajnostnega razvoja. Nenazadnje bo vzpostavitev formalnih standardov dodatno pozicioniralo GRI, da aktivno sodeluje pri oblikovanju globalnih trajnostnih politik.

Eric Hespenheide

GRI

foto: arhiv podjetja

strokovne javnosti je, zakaj.

Katere glavne spremembe lahko pričakujemo?

Eric Hespenheide: “Vsebina smernic G4 in priročnik se bosta združila v enovit dokument modularnih standardov GRI. Večina sprememb se nanaša na format in predstavitev - to ni G5, zato nismo dodali nobene nove vsebine.

Glavni koncepti iz G4 bodo ostali, vključno z načeli poročanja. Še naprej bomo osredotočeni

Mogoče bo najbolj očitna sprememba nova modularna struktura. Trije "univerzalni" standardi, ki veljajo za vse organizacije, bodo temeljili na gradivu G4 - načelih poročanja, opcija "v skladu" ("in accordance"), splošnih standardih razkritja in razkritjih upravljavskega pristopa.

Na voljo bo tudi 33 področnih standardov, ki temeljijo na vidikih iz G4.

Organizacije, ki pripravljajo poročilo o trajnostnem razvoju v skladu z GRI standardi, bodo uporabile vse tri splošne standarde in izbrale ustrezna področja specifičnih standardov na podlagi svoje analize bistvenosti.

Ali si organizacija GRI prizadeva za večjo skladnost med razkritji na podlagi GRI standardov in meritvami, ki temeljijo na SASB standardih?

Eric Hespenheide: Organizacije, ki pripravljajo poročilo v skladu z GRI standardi, bodo lahko uporabljale razkritja na podlagi drugih poročevalskih okvirov ali standardov (kot SASB), zlasti ko gre za bistvena področja. Z novo modularno strukturo bodo lahko standardi hitro posodobljeni in usklajeni z mednarodnimi instrumenti. Naj poudarim, da so Standardi GRI in Standardi SASB bistveno drugačni. Za razliko od standardov GRI SASB ni poročevalski okvir, zato tudi ni poročila o trajnostnem razvoju na podlagi SASB.« Več informacij o prihajajočih spremembah: https://www. globalreporting.org/standards/transition-to-standards/ Pages/default.aspx

september 2016

mag. Vanesa Čanji

foto: www.shutterstock.com

Namesto smernic po novem standardi poročanja o trajnostnem razvoju

Tehnologij za skladiščenje vsako leto več, a številke še skromne Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

38 111/112

okolje

Hramba energije

»Vedno ne dežuje, ko potrebujemo vodo, zato imamo rezerve – enakega sistema za elektriko ne premoremo,« pravi Jill Cainey, direktor

Hramba energije

angleškega podjetja Electricity Storage Network. A to se

bo po napovedih v letu

2016 spremenilo. Številke v

industriji namreč napovedujejo

prelomno leto za tehnologijo,

ki ni pomembna le za obsežno vpeljavo energije iz obnovljivih

virov v 21. stoletje, temveč

tudi za zmanjšanje stroškov

september 2016

energije po gospodinjstvih.

Vedno nižji stroški baterij

V

elike baterije ustvarjajo novo pot. Poleg baterij so še številne druge tehnologije iz obstoječih programov, kot so cepljenje vode za ustvarjanje vodika, stiskanje zraka v podzemnih jamah, vztrajniki in ogrevane gramoznice. Na plan prihajajo tudi dolgoročne ideje, kot so superprevodni magneti in super kondenzatorji. V Angliji odpirajo prvo tovarno za hrambo električne energije, ki bo stiskala zrak v tekočino. Narejeni so bili že prvi koraki v smeri virtualne energijske postaje, ki bo sestavljena iz omrežja domačih baterij. »Menimo, da smo v

prelomnem letu,« je povedal John Prendergast iz podjetja RES, angleškega podjetja, ki ima 80 MW litij-ionskih baterij, ki delujejo po svetu in šestkrat toliko njih še v razvoju. »Vse skupaj bo delovalo le, če bomo uspeli zmanjšati stroške gospodinjstev. Verjamem, da bomo uspeli,« je še dodal.

Hranilniki s stisnjenim zrakom

N

ajbolj uveljavljena oblika shranjevanja energije je črpanje vode po gori navzgor in Velika Britanija ima štiri take tovarne.

Dostopnih gora na primernih mestih ni veliko.

2

3

1

Hranilnik s stisnjenim zrakom 1. Presežek energije je uporabljen za kom- 3. Ustvarjena elektrika potuje nazaj v omrežpresijo zraka v podzemno ali nadzemno je. Sistem je mogoče postaviti, kjerkoli je skladišče. potreben.

2. Ko je energija spet potrebna, se sprosti plin Foto: Guardian.Vir: Renewable Energy Association pod pritiskom, ki požene turbino.

39 111/112

visoko ležeči rezervoar 1

elektrarna in turbine

3

nižje ležeči bazen

2

okolje

Pri podjetju Highview Power Storage so se spomnili alternative: stisnjen zrak. Njihova nova demonstracijska tovarna v Pilsworhu, zraven Manchesterja, ki jo financira Oddelek za energijo in klimatske spremembe Anglije (Decc), naj bi začela delovati ta mesec. S 700-kratnim stiskom zraka v mrzlo tekočino shranjujejo energijo, ki se sprosti z izhlapevanjem tega zraka v plin pod visokim pritiskom, kar zavrti turbino. 5 MW sistem bo lahko oskrbel veliko gospodinjstev za nekaj ur. Gareth Brett, generalni direktor podjetja Highview, pravi, da je to črpalno skladišče, ki ga je mogoče postaviti, kamorkoli je potrebno.

Hidroelektrični črpalno-skladiščni sistem 1. Odvečna energija je porabljena za črpanje navzdol, skozi turbine in ustvari energijo. vode iz nižjega rezervoarja na višje ležeči 3. Ustvarjena elektrika potuje nazaj v omrežje. Ta tehnologija je odvisna od topografskih rezervoar, največkrat po hribu navzgor.

2. Med največjo porabo se energija prido- značilnosti reliefa. biva nazaj tako, da voda steče po pobočju Foto: Guardian.Vir: Renewable Energy Association

Skladiščenje omogoča časovni prenos iz OVE Največji Prepočasno operativni uvajanje H energetski sistem skladiščenja ramba energije je zelo pomemben del pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Ne le zato, ker je zelena energija nepredvidljiva – sonce, veter in plima ter oseka so bolj predvidljivi kot npr. nenadno zaprtje elektrarne za plin. Skladiščenje je pomembno, ker ima energija iz obnovljivih virov energije prekinitve: močni vetrovi v zgodnjih jutranjih urah ne sovpadajo z vrhuncem porabe ob večerih.

Skladiščenje torej omogoča elektriki časovni prenos na tisti čas, ko je potrebna, in s tem povečanje učinkovitosti vetrnih plantaž in solarnih elektrarn. Skladiščenje prinaša tudi druge prednosti. V Angliji letno za uravnoteženje omrežja porabijo milijardo funtov, ko ugašajo in prižigajo elektriko. Skladiščenje bi zmanjšalo ta strošek. Široko razpršena narava skladiščenja poleg tega dviga raven energetske varnosti.

N

ajvečji angleški operativni energetski sistem je trenutno tovarna baterij, ki so jo zgradili pri UK Power Networks (UKPN).

Martin Wilcox iz podjetja UKPN pravi, da je imelo podjetje, ki je odgovorno za dostavo električne energije na dom na jugovzhodu Anglije, izbiro: zgraditi tretji glavni električni vod v mesto iz nacionalnega omrežja ali namestiti 6 MW baterij. Z denarjem, ki ga sistem služi pri uravnoteženju mreže, je bila slednja izbira cenejša in so jo uresničili v lanskem letu.

Projekt UKPN naj bi prevzelo globalno energetsko podjetje AES, ki ima 10 MW litij-ionski obrat v svoji elektrarni Kilroot na Severnem Irskem. Podjetje REDT medtem namešča 3,6 mio £ vredno pretočno baterijo na škotskem otoku Gigha, ki bo podpirala vetrne turbine.

M

edtem ko interes za skladiščenje energije v Angliji raste, je stanje še daleč od zastavljenih ciljev. Instalirali so 24 MW, po predlogu Komiteja za podnebne spremembe pa bi morala biti ta številka 5.000 MW, če želijo doseči cilj nizkoogljične družbe do leta 2030. »Anglija in Evropa sta res vodilni pri obnovljivih virih energije, z Ameriko za petami. Vendar je pri industriji shranjevanja energije položaj ravno obraten,« pravi Audrey Fogarty iz nemškega podjetja Younicos, ki proizvaja baterije.

Njihov glavni trg je zvezna država Kalifornija v Ameriki, ki se je zavezala za 1.200 MW skladiščenja do leta 2020.

Vir: The Guardian

september 2016

aterije so tudi srce projekta Everest v vzhodni Angliji, kjer uporabljajo že uporabljene baterije iz Renauljevih električnih avtomobilov. Ian McDonald iz podjetja Future Transport Systems, tehnični vodja projekta, pravi, da kupi že uporabljene baterije po nižji ceni, ko so te porabljene do nekje 75 %. Zato, ker se baterije polni in prazni počasi kot del omrežja ponovnega polnjenja električnih avtomobilov, pridobijo še od 5 do 6 let njene življenjske dobe.

Električni avtomobili, kot je BMW13, bodo nekega dne lahko uporabljeni kot del pametnega energetskega omrežja shranjevanja po vsej Angliji.

hutterstoc k.c

B

foto: ww w.s

ruga tehnologija, ki jo podpira Decc, je domač baterijski sistem podjetja Moixa, ki uporablja tehnologijo, podobno Teslinemu Powerwallu. Baterija v velikosti poslovnega kovčka in vrednosti 2.000 £ lahko shrani presežek energije iz solarnih panelov in hkrati služi denar s tem, ko je priključena na pametno omrežje domačih baterij – virtualna energetska postaja, ki jo podjetja uporabljajo, da uravnotežijo nacionalno električno omrežje.

Podjetje je vgradilo že 350 takšnih sistemov.

Sistem Moixa uporablja litij-ionske baterije, ki so temelj trenutnega omrežja zagona shranjevanja energije po vsem svetu. V preteklosti so bile predrage za shranjevanje v velikem obsegu, vendar se stroški znižujejo. Dokazane reference na področju potrošniške elektronike pa vlagateljem vlivajo zaupanje.

om

Domač baterijski sistem Stare baterije iz električnih vozil v D ponovno uporabo

foto: Kostak

Trg napoveduje dvig cen za prevzem lahke frakcije Območje Dolenjske, Bele Krajine in Posavja se še ni povsem poenotilo, kako bo uredilo ravnanje z odpadki po tistem, ko niso realizirali predvidene naložbe v CEROD. Je pa v tem času krški Kostak, tudi v sodelovanju z občino, končal gradnjo njihovega Centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu. Gradili so ga po fazah. Nedavno so odprli še proizvodno linijo za alternativna trdna goriva in tako bodo zdaj najbrž ponudili sodelovanje občinam v regiji, saj je na trgu vse večje povpraševanje po odpadkih. Na vprašanje, kako bo delal Center in kaj pomeni za poslovanje Kostaka, so odgovarjali: dr. Primož Gabrič, svetovalec uprave, Ivana Buble, mag. inž. energ., vodja Sektorja proizvodnje in razvoja pri obdelavi odpadkov, ter Albertina Županc, dipl. ekon., vodja Sektorja za ravnanje s surovinami.

Centri za ravnanje z odpadki

40 111/112

okolje september 2016

Centri za ravnanje z odpadki

S proizvodno linijo za trdna alternativna goriva ste zaokrožili gradnjo Centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu. Zmogljivost linije ni majhna. Ali ste si lahko zagotovili zadostno količino lahke frakcije oz. odpadkov in kaj ekonomsko pomeni linija za vaše podjetje?

Zmogljivosti linije za proizvodnjo trdnih alternativnih goriv res niso majhne. Za linijo smo namreč izbrali vrhunske komponente, ki omogočajo kontinuirano obratovanje z visokimi masnimi pretoki. Menimo, da z zagotavljanjem zadostne količine ustreznih surovin za rentabilno pridelavo trdnih alternativnih goriv ne bomo imeli težav. Vse je seveda odvisno od cene prevzema odpadkov. Na to vplivajo proizvodni stroški in pogoji predaje goriv končnim uporabnikom. Kar se tiče proizvodnih stroškov, si kontinuirano prizadevamo, da bi bili čim bolj produktivni in s tem stroškovno učinkoviti.

Z napredkom smo zadovoljni. Bistveno bolj negotove pa so razmere pri prevzemnikih goriv.

Zakaj?

Dejstvo je namreč, da je v zadnjih dveh letih, izrazito pa v tem letu, prisoten močan trend poslabšanja pogojev za prevzem trdnih alternativnih goriv in za sežig primernih odpadkov pri uporabnikih teh energentov. Vedno več držav, med drugim od 1. 1. 2016 tudi Slovenija, omejuje odlaganje tistih odpadkov na odlagališčih, ki jih je mogoče uporabiti za energetsko izrabo.

Zaradi tega je ponudba teh odpadkov in tudi iz njih pridelanih trdnih alternativnih goriv večja od kapacitete energetskih postrojenj, ki jih lahko uporabljajo. Lahko torej pričakujemo dvig cen za prevzem lahke frakcije, posledično pa tudi za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. V Kostaku smo že več kot leto dni pred zagonom proizvodnje trdnih alternativnih goriv navezali dobre poslovne odnose s prevzemniki goriv, kar je v teh turbulentnih časih na tem trgu ključno za zmožnost ustreznega plasiranja goriv. Na žalost je največja težava pri zagotavljanju plasmajev pridobitev izvoznih dovoljenj. To traja več mesecev, kar je ob trenutnem povpraševanju po prevzemu gorljivih odpadkov akuten problem, ki ga bodo morali pristojni organi čim prej rešiti. Dejstvo je namreč, da so se potrebe po izvozu gorljivih odpadkov in trdnih alternativnih goriv v letošnjem letu bistveno povečale.

Tudi v Sloveniji?

Da, zelo. Linija za naše podjetje predstavlja sredstvo, s katerim lahko celovito obvladujemo predelavo mešanih komunalnih odpadkov in mešane komunalne embalaže. Je priložnost, da v predelavo prevzamemo tudi različne industrijske odpadke in lahko frakcijo iz predelave komunalnih odpadkov pri drugih predelovalcih teh odpadkov. Prav tako je za stranke iz industrije pomembno, da smo

Dokončna izgradnja centra aktualizira vprašanje, ali se boste v regiji (Dolenjska, Bela Krajina, Posavje) dogovorili, da pri vas obdelate vse odpadke. Kako daleč ste v usklajevanju in v dogovorih? Kaj kaže ekonomska računica in kaj govori v prid racionalnemu dogovoru, saj v več regijah ugotavljajo, da se količine odpadkov zmanjšujejo zaradi uspešnega ločenega zbiranja?

Predelava odpadkov predstavlja za Kostak d. d., z izjemo dela, ki se nanaša na opravljanje gospodarske javne službe za Občino Krško in Občino Kostanjevica na Krki, tržno dejavnost.

Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je še vedno v porastu. Količina ločeno zbranih bioloških odpadkov se v občinah, ki vlagajo v razvoj na tem področju, še vedno povečuje. Kompostarna, ki deluje v okviru Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, deluje po principu aerobne obdelave bioloških odpadkov. Proces obdelave poteka s pomočjo kontroliranega vpihovanja zunanjega zraka.

Pri tem procesu ne pride do pridelave plinov kot pri anaerobni obdelavi. Tako je lahko končni produkt le kompost ustrezne kakovosti, ki je pa odvisna predvsem od vrste bioloških odpadkov, ki se obdelujejo. Najboljši kompost, ki ga je možno uporabiti tudi pri pridelavi hrane, je možno proizvesti predvsem iz zelenega odreza, zato so možnosti za proizvodnjo takšnega komposta zelo omejene. Naše trenutne kapacitete kompostarne zadoščajo predvsem za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov iz občin Krško in Kostanjevica na Krki, kjer opravljamo tudi gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov. Dodatnega razvoja in vlaganj na tem področju zaenkrat ne načrtujemo.

Kostak je na trgu z različnimi dejavnostmi. Kje se na trgu kažejo največje poslovne priložnosti in kaj ugotavljate v letošnjem poslovanju?

Res je. Dejavnost skupine Kostak je precej raznolika, kar nam dolgoročno omogoča varno in stabilno poslovanje. V preteklih letih je največjo rast beležila dejavnost gradbeništva, ki je prihodkovno gledano najmočnejša dejavnost

111/112

okolje

dr. Primož Gabrič Ivana Buble

foto: arhiv podjetja

41 Naši prevzemniki goriva so predvsem cementarne v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Slovaški in Hrvaški. Cementarne so namreč najbolj zahtevni prevzemniki trdnih alternativnih goriv, saj z njimi nadomeščajo klasična fosilna goriva oz. njihove derivate, npr. petrol koks. Bolj strogi kot so kvalitetni pogoji za prevzem goriv. Boljšo ceno je mogoče doseči, posledično pa to pomeni večjo dodatno vrednost proizvodnje goriv iz odpadkov. Goriva iz odpadkov bi namreč lahko uporabljale tudi klasične sežigalnice, vendar lahko te sežigajo tudi nepredelane odpadke. Zato za prevzem goriv ne ponujajo sprejemljivih pogojev, prav tako pa kvaliteta za njih ni pomembna. Trdna alternativna goriva iz odpadkov bi lahko bila primerna tudi za energetska postrojenja v papirni in kemični industriji, kjer prav tako nadomeščajo klasična goriva. Z enim takim postrojenjem že sodelujemo.

skupine Kostak. Gradbeništvo v Sloveniji je v zadnjem letu v precejšnjem upadu, saj na trgu ni večjih javnih naročil predvsem pri nizkih gradnjah, ki so bila v preteklih treh letih gonilo rasti v gradbeništvu. V Kostaku smo to stanje izkoristili za delno preusmeritev v visoke gradnje. Trenutno tako gradimo več kot 100 stanovanj za trg, praktično v središču Ljubljane, v okviru projekta Zelene Jarše. Prav tako pa zaključujemo projekt gradnje 12 stanovanj v naselju Gabrje, ki je od Ljubljane oddaljeno manj kot 8 km.

Največjo rast v tem letu beležimo ravno na področju ravnanja z odpadki, kar nam omogoča predvsem nova naložba v linijo za proizvodnjo trdnih alternativnih goriv. Hkrati pa izboljšujemo produktivnost na vseh ostalih procesih obdelave odpadkov.

Vse več mnenj je, da bo Slovenija morala začeti razpravo o tem, kakšen naj bo poslovni razvoj centrov za ravnanje z odpadki, saj je ločenega zbiranja vse več, tako da so odpadki na trgu vse bolj iskano blago. Kaj predlagate?

Država bi morala v prihodnje za razvoj na tem področju ustvariti sistem ravnanja z odpadki, ki bi bil dolgoročen in bi veljal za vse enako, tako za javni kot privatni sektor in bi bil v skladu s pravili delovanja gospodarskih javnih služb.

september 2016

In kdo so kupci goriva?

V Centru je tudi objekt za biološko obdelavo odpadkov. Kaj kaže trend pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov in kakšne načrte imate pri razvoju produktov? Kaj na tem področju pričakujete od zakonodaje?

Albertina Županc

Za prevzemnike goriv so pomembne predvsem fizikalne lastnosti in tudi kemijska struktura goriva. Največ pomeni kurilna vrednost, ki mora biti čim večja, granulacija goriva, za najkvalitetnejša goriva manj kot 25 mm, vsebnost vlage in vsebnost klora, ki je za energetska postrojenja zelo škodljiv. To pomeni, da ga mora biti v gorivih čim manj. Za pridelavo goriv je potrebno vzpostaviti ustrezen sistem zagotavljanja kakovosti. Pri cementarnah se namreč kakovost goriv meri kontinuirano, celo večkrat za le en kamion. Za naše stranke je ključna sposobnost kontinuiranega dobavljanja ustrezno kakovostnih goriv in prilagodljivost pri dobavah. Zato je potrebno biti ves čas pripravljen, da se bo dobava goriv zaradi tehničnih težav v cementarni začasno ustavila, ali pa da je potrebno dnevno zagotavljati tudi več kot 100 ton goriva za posamezno cementarno. Brez te sposobnosti prilaganja strankam dolgoročno sodelovanje z njimi pod ustreznimi pogoji ni mogoče.

foto: arhiv podjetja

Kakšne zahteve naročnikov morate upoštevati pri proizvodnji lahkih frakcij?

To pomeni, da takšni in drugačni politični dogovori in usklajevanja za nas niso fokus.

Osredotočeni smo na to, da delujemo v skladu s predpisi in najvišjimi okolijskimi standardi ter da lahko na trgu ponudimo storitve, ki jih naročniki potrebujejo, po čim boljši ceni.

Ogromno vlagamo torej v razvoj in vse tiste elemente poslovanja, ki so potrebni za stroškovno učinkovito in konkurenčno storitev.

Verjamemo, da bomo le tako lahko na dolgi rok uspešni. Konkretno to pomeni, da smo pri predelavi komunalnih odpadkov na trgu sposobni ponuditi boljšo in cenejšo storitev, kot bilo katero drugo podjetje na območju JV Slovenije, kar smo že dokazali na več mednarodno objavljenih javnih razpisih. Če bo to dovolj za posamezne občine iz JV Slovenije, pa na žalost ne vemo. Zaenkrat še imamo dovolj kapacitet za obdelavo vseh mešanih komunalnih odpadkov iz JV Slovenije, pri čemer že obdelujemo odpadke iz celotnega Posavja. Ne bojimo se pa, da svojih kapacitet ne bi mogli zapolniti tudi brez odpadkov iz JV Slovenije.

Nenazadnje lahko vsa naša tehnološka postrojenja uporabljamo tudi za predelavo odpadkov iz tujine, kar že počnemo.

foto: arhiv podjetja

sposobni prevzemati odpadke, ki so primerni za energetsko predelavo, kot tudi odpadke, ki so primerni za odlaganje, kar na trgu ponujamo že več kot eno leto.

V zbirnih centrih zagotoviti sledljivost vsakega odpadka Koroška, ki je sicer zelo podhranjena, ko gre za komunalno opremljenost in urejenost, zdaj s pomočjo evropskih sredstev intenzivno ureja vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V sistemu ravnanja z odpadki pa načrtujejo pomembno spremembo. Njihov KOCEROD naj bi namesto komunalnih podjetij prevzel zbiranje odpadkov. Odločitev sveta koroških občin ni bila povsod sprejeta z obema rokama, a razlogi za sklep so znani.

Posebej zanimiva misel mag.

Gregorja Ficka, direktorja JKP Radlje, se nanaša na sledljivost odpadkov. Po njegovem bi moral biti evidentiran vsak odpadek od nastanka do reciklaže in ponovne uporabe.

Ko odgovarja na vprašanja o sistemu gospodarskih javnih služb v Sloveniji, pa meni, da je ključni problem komunalnega gospodarstva poskus njegove politizacije.

foto: arhiv podjetja

JKP Radlje ob Dravi z razmeroma majhnim številom zaposlenih pokriva širše območje in pokriva več dejavnosti. So vode glavni izziv?

Skorajda bi lahko tako rekli. Že zaradi dejstva, da je voda vir življenja. Dejstvo je, da problematika oskrbe s pitno vodo zaradi svoje specifičnosti, povezane z zagotavljanjem visokih sanitarno-varnostnih in kakovostnih standardov, ki jih moramo zagotoviti našim uporabnikom, zahteva zelo odgovoren in strokoven pristop vseh zaposlenih delavcev, ki delajo na tem področju. Še posebej, ker je vodovodna infrastruktura na območju celotne Dravske doline dotrajana. To predstavlja še večje tveganje, da bi v sistemu prišlo do kakršnih koli nezaželenih pojavov, ki bi lahko vplivali na oporečnost ali samo kvaliteto vode ter posledično na zdravje ljudi.

mag. Gregor Ficko

Jože Volfand

Med komunalnimi podjetji

42 111/112

okolje september 2016

Med komunalnimi podjetji

Je pri odpadnih vodah podobno?

Je. Čiščenja odpadnih voda prav tako predstavlja eno od glavnih dejavnosti, s katero se ukvarja naše podjetje. Še posebej letos, ko smo v občinah Radlje ob Dravi, Muta in Vuzenica v upravljanje in vzdrževanje prevzeli dve sodobni čistilni napravi skupne kapacitete 13.000 PE ter malo manj kot 19 km novega primarnega kanalizacijskega omrežja. Gre za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava«, ki smo ga zgradili s pomočjo evropskih sredstev. Z infrastrukturo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda tako nimamo več takšnih težav, kot smo jih imeli pred izvedbo tega projekta.

A pride do drugih. Občani se pritožujejo nad višino cen komunalnih storitev, še posebej pri vodi – za kanalščino in za pitno vodo. Se bo to zgodilo tudi pri vas?

Definitivno. Isto se je zgodilo s cenami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so se prav tako povečale. Pa ne za to, ker bi to mi želeli. Metodologija za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju določanja cen storitev in omrežnine je vezana na amortizacijsko stopnjo zgrajene infrastrukture. To je v začetni fazi zaradi visoke investicijske finančne vrednosti zgrajenih naprav zelo visoka. Število priključenih odjemnikov pa je v začetni fazi prenizko. Tudi stroški obratovanja in količine očiščene vode so v prvem letu še neznanka ne glede na enoletno poskusno obratovanje vseh kanalizacijskih sistemov vključno s čistilnimi napravami. Šele z intenzivnim priključevanjem

novih porabnikov na sistem se bosta oba za omrežnino ključna kalkulacijska elementa začela recipročno spreminjati. To se bo seveda poznalo na ceni, ki se bo postopoma zniževala.

Vsaj za omrežnino to lahko zagotovo zatrdim.

Zdaj gradite še nov vodovodni sistem.

Tako je. Isto lahko pričakujemo tudi po izgradnji novega vodovodnega omrežja. Visoka investicijska vrednost projekta bo vsaj v prvih letih obratovanja povzročila visoke amortizacijske stroške. Tudi število novo priključenih uporabnikov še ne bo takšno, kot je bilo predvideno s projektno in investicijsko dokumentacijo. Prepričan sem, da bo vsaj v prvih letih obratovanja glede na trenutno socialno sliko prebivalstva v Dravski dolini sistem oskrbe s pitno vodo potrebno v znatni meri subvencionirati s strani občin. Enako se je zgodilo pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Kaj pomeni začetek evropskega projekta, ki bo rešil problem oskrbe s pitno vodo na vašem območju?

Naj povem, da je obstoječi vodovodni sistem star in dotrajan. Naše podjetje je sodelovalo

43 Potem boste pili boljšo vodo, čeprav je nenavadno, da na pohorskem območju ni kakovostne vode.

Rezultati redne analize vzorcev pitne vode, ki jih skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje redno izvajamo, so na območju našega podjetja sicer v mejah predpisanih. Vendar ima pitna voda, ki prihaja iz zajetij na Kozjaku in Pohorju, zaradi specifične geomorfološke sestave obeh pogorij tudi določene pomanjkljivosti v primerjavi z vodo, ki prihaja iz povsem kamnitih kraških ali alpskih izvirov. Biološki procesi, ki potekajo v naravi, namreč zaradi humusnih plasti nad vodnimi zajetji ter goste pogozdenosti teh območij v pitni vodi občasno povzročijo specifični okus in vonj po prsti, ki ga z aditivi ne moremo povsem odstraniti. Do tega pojava prihaja predvsem zaradi procesov gnitja listja in druge vegetacije na površju predvsem v času visokih temperatur in vsebnosti vlage v zraku. Lahko tudi po velikih nalivih, ko voda s površine pronica v globlje zemeljske plasti. Čeprav je takšna voda za pitje povsem varna in neoporečna, zaradi tega s strani občanov občasno dobimo tudi kakšno pritožbo. Z novimi in obnovljenimi starimi zajetji in zbiralniki ter z novo strojno opremo bo moč te probleme tehnološko povsem odpraviti.

Dejali ste, da prevzemate z novimi naložbami nove obveznosti. Vse več je ocen, da je model, sistem gospodarskih javnih služb v Sloveniji zastarel. Tudi napovedi so, da bo zakonodaja na novo opredelila, kaj sodi in kaj ne sodi v

Ali je zastarel, bi težko rekel. Podoben koncept izvajanja javnih gospodarskih služb imajo tudi druge evropske države, če naštejem komunalno najbolj razvite, kot so Nemčija, Švica, Avstrija ali Nizozemska. Menim, da bi se javne gospodarske službe morale v glavnem ukvarjati s tistim, kar je za prebivalce zaradi zagotavljanja okoljske trajnosti ključnega pomena.

Sem spadajo predvsem odvajanje in čiščenje odpadnih vod, oskrba s pitno vodo ter ravnanje z odpadki.

A ne gre le za to. Ocene so, da so komunale preveč v rokah občinskih vodstev.

Ključni problem komunalnega gospodarstva, kot ga občasno sam vidim, je predvsem poskus njegove politizacije. To se najbolj kaže predvsem na področju kadrovske in cenovne politike. Vprašanje strokovnosti in apolitičnosti na izvršilnih funkcijah v javnih gospodarskih sistemih je v Sloveniji že dolgo časa povsem drugotnega pomena tako na ravni države kot tudi občin. Sicer ne v vseh, da ne bo pomote.

Zato prihaja do vse več težav pri upravljanju posameznih, za prebivalce in njihovo kvaliteto življenja še kako pomembnih dejavnosti, kot so energetika, promet, vodarstvo, komunala, zdravstvo, pa še kaj bi se našlo. Službe, ki pokrivajo komunalne dejavnosti, bi morale biti pri sprejemanju strokovnih odločitev popolnoma neodvisne. Saj so navsezadnje tudi zakonsko odgovorne za njihovo delo. Žal po informacijah, ki jih dobim s strani nekaterih mojih kolegov, ni čisto tako. Predvsem cenovna politika, ki bi jo občine morale reševati ob tesnem sodelovanju s komunalnimi podjetji, je vse prevečkrat talec »politične korektnosti« do volivk in volivcev.

Rezultat je tehnološka podhranjenost podjetij ter propadanje komunalne infrastrukture. Ni dovolj amortizacijskih sredstev za njeno normalno vzdrževanje in razvoj. To je tudi glavni razlog, da se komunalna podjetja vedno bolj ukvarjajo s tržnimi storitvami. Samo na tak način si lahko zagotovijo določena finančna sredstva, ki jih lahko vložijo v lasten razvoj kadrov in opreme. Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo s kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo po celotni državi, če EU v zadnji perspektivi ne bi v njen razvoj vložila več kot milijardo EUR.

111/112

dejavnost izvajalcev javnih dejavnosti. Kaj bi bilo treba spremeniti v odnosih med občino in komunalo, pa tudi na relacijah država – občina – komunala? Kako opredeliti in regulirati prakso, da se komunalne dejavnosti vse bolj usmerjajo v tržne dejavnosti?

okolje

pri gradnji in nato bo s celotnim novim vodovodnim sistemom tudi operativno upravljalo.

Vodenje operativnega komandnega centra, iz katerega se bo sistem procesno upravljal, bo po odločitvi županov občin Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka, kjer investicija poteka, prevzelo naše podjetje. To je za nas velik strokovni izziv, velika obveznost in odgovornost.

Vi imate izkušnje z delom v državni upravi in zdaj v občini. Kako je torej z državo?

Vloga države je za delo in razvoj sodobnega sistema komunalnega gospodarstva izredno pomembna. Opažam pa, da se ministrstva, ki pokrivajo posamezne segmente, bolj ali manj ograjujejo pred aktivnim sodelovanjem z občinami, še bolj pa s komunalnimi podjetji in zbornico. To se vidi predvsem pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov. Res je, da pride do določenih srečanj in izmenjav mnenj, vendar bolj zaradi zadostitvi pogojem o medsebojnih vsebinskih usklajevanjih kot pa dejanski želji po vnosu naših predlogov v zakonske vsebine.

Zamujamo lepo priložnost, da bi zakonodajo, ki je v Sloveniji na vseh področjih izrazito »teoretično« naravnana, izboljšali z izkušnjami iz prakse. Kdo jo pozna bolje kot mi? Moram pa priznati, da sem se s tem pojavom zaprtosti in slabe odzivnosti nekaterih ministrstev srečeval tudi med mojim službovanjem na Ministrstvu za pomet in DRSC. Vaše podjetje pokriva pet občin (Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica). Kaj kaže zbiranje in ločevanje odpadkov v zadnjih treh letih in kaj opažate pri odnosu občanov do ravnanja z odpadki?

Sistem zbiranja in ločevanja odpadkov je z pričetkom delovanja KOCEROD v lanskem letu

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

september 2016

Promocija

www.optiprint.si

44 111/112

Komunalna podjetja bomo morala ali posamezno ali pa v medsebojnem sodelovanju poiskati tehnološke možnosti predelave in reciklaže tistih odpadnih materialov, ki bodo tako za podjetje kot za uporabnike predstavljala dodano vrednost. Velike možnosti so predvsem pri predelavi in ponovni uporabi bioloških ter grezničnih odpadkov, pa tudi posameznih materialov, kot so papir, steklo, plastične mase, les, seveda na način, ki bo zagotavljal pozitivno ekonomiko.

Kako boste v občinah realizirali umestitev malih komunalnih čistilnih naprav in opustitev greznic? Za kakšen obseg greznic gre na vašem območju?

Kako zagotavljate najučinkovitejšo infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki?

okolje

dobil povsem novo, sodobnejšo dimenzijo.

Koroška komunalna podjetja smo morala striktno začeti uvajati politiko ločevanja zbranih odpadkov. Seveda smo naleteli na terenu na določene težave. Občani še vedno popolnoma ne razumejo pomena ločevanja odpadkov po posameznih frakcijah. Vendar se stanje počasi izboljšuje. V lanskem letu je naše podjetje v petih občinah s skupno 14.875 prebivalci zbralo 3.789 ton komunalnih odpadkov. Od tega samo po gospodinjstvih 3.369 ton in v gospodarstvu 420 ton. To pomeni od 220 do 230 kg odpadkov na prebivalca letno. Je pa količina zbranih odpadkov že nekaj let v rahlem upadu predvsem po gospodinjstvih, kjer se zaradi zmanjševanja stroškov ljudje obnašajo bolj racionalno kot v obdobju »debelih krav«.

Marsikateri gospodinjski odpadek, ki bi v preteklosti končal v zabojniku, se danes reciklira ali konča v kompostniku. Prav tako pa je res, da več osveščamo in obveščamo.

Na gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav smo bili že v lanskem letu dobro pripravljeni.

Občani so se začeli zavedati, da bo potrebno domače greznice urediti oziroma jih zamenjati s sodobnejšimi MKČN. A veliko povpraševanje po vgradnji novih naprav je uplahnilo takoj, ko je država rok za zamenjavo starih greznic z MKČN z novo uredbo podaljšala za deset let. Zbornica komunalnega gospodarstva in komunalna podjetja smo strokovne službe na Ministrstvu za okolje opozarjali, da naj roka za zamenjavo tako drastično ne podaljšujejo. S to potezo namreč nismo naredili nič drugega kot to, da smo reševanje problema časovno prestavili. To je eden od praktičnih primerov, kako država ne posluša prakso in stroke.

september 2016

Število obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic je v petih občinah dokaj veliko.

Evidentiranih pretočnih greznic imamo 93, nepretočnih pa kar 2.391. Zaradi zagotavljanja njihovega normalnega delovanja imamo enkrat letno organiziran odvoz grezničnih gošč, ki jih predelujemo na novih čistilnih napravah v Radljah in na Muti. Želimo si samo to, da bi ljudje glede na velik obseg teh greznic k njihovi zamenjavi z MKČN pristopili prej kot v desetih letih.

Kateri predlogi in naloge iz Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov, ki ga je pripravil MOP, bodo zahtevali spremembe v občinah in kaj bi morali storiti prednostno na ravni države? V ospredju so ukrepi za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov. Kaj boste spremenili v ravnanju s komunalnimi odpadki, saj naj bi se delež prevzetih mešanih komunalnih odpadkov do leta 2020 zmanjšal na 29 %. Kako kaže pri vas?

Država bo morala predvsem dopolniti zakonodajo, da bo podpirala izvajanje obeh operativnih programov in ne postavljala birokratskih ovir. Tukaj mislim predvsem na izdajo posameznih dovoljenj in soglasij za izvajanje določenih dejavnosti, ki sedaj niso regulatorno pokrita.

Občine kot lastnice komunalnih podjetij pa jim bodo morale omogočiti vlaganje v tehnološko opremo in kadre, drugače bo cilje zelo težko doseči.

Pri nas se trenutno ukvarjamo predvsem z zbiranjem odpadkov. Sistem zbiranja odpadkov smo maksimalno strukturirali po posameznih vrstah. Od suhih do mokrih mešanih odpadkov, bioloških odpadkov in zelenega odreza, strukturnih odpadkov, kot so odpadna elektronika, papir, steklo, kovine, pločevinke, plastika, tekstil, guma, gospodinjski aparati, gradbeni odpadki, nevarni odpadki, kot so zdravila, mineralna olja, salonit itd. V strukturi odpadnega materiala se trenutno nahaja 24 različnih identifikacijskih vrst, za katere se vodi natančna evidenca glede pobranih količin in tudi njihovih odjemnikov.

Kot kažejo podatki, se bodo znašli Centri za ravnanje z odpadki v težavah, saj se zaradi učinkovitega ločenega zbiranja odpadkov na trgu zmanjšujejo količine odpadkov. Kako boste to urejali v Kocerodu?

Ti centri so bili zgrajeni dolgoročno. Torej za večdesetletna časovna obdobja njihovega obratovanja. Trenutno so njihove kapacitete vsaj v nekaterih primerih res predimenzionirane. Postavlja pa se seveda vprašanje, v katero smer bo šel nadaljnji tehnološki razvoj ravnanja z odpadki. Ne mislim le na količine, ki se res manjšajo, ampak predvsem za predelavo.

Moto države, občin in komunalnih podjetij, pa tudi ljudi bi moral biti, da noben odpadek ne more končati kot neevidentiran nekje v naravi. V okviru zbirnih centrov bi morali zagotoviti sledljivost odpadka od njegovega nastanka do razgradnje oziroma reciklaže in ponovne uporabe. V nasprotnem primeru bodo parametri, na podlagi katerih je Slovenija pridobila evropska sredstva za njihovo izgradnjo, težko dosegljivi. V posameznih primerih lahko to pomeni tudi vračanje teh sredstev.

Učinkovit sistem zbiranja odpadkov lahko dosežemo samo z dovolj velikim številom

zbirnih mest, učinkovito logistiko zbiranja, s čvrsto povezanostjo centrov za ravnanje z odpadki s komunalnimi podjetji, ugodno cenovno politiko in z učinkovitim nadzorom, ki se v primeru nespoštovanja postavljenih pravil lahko sankcionira. A dodajam še, kar je skoraj najpomembnejše. Zavest občank in občanov, da so odpadki surovina in so dragocen vir za gospodarstvo.

Razmišljate tako na Koroškem?

Svet koroških občin je že pred leti sprejel odločitev, da bo zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti sistem zbiranja odpadkov s koroških komunalnih podjetij postopoma prešel na KOCEROD. To pomeni, da bi logistika zbiranja potekala z enega mesta. Tudi to predstavlja ukrep, ki bi zbiranje odpadkov optimiziral. Čeprav so glede te odločitve sveta na Koroškem strokovna in politična mnenja še vedno zelo različna, se mi osebno zdi sklep s strokovnega vidika povsem logičen. Podpiram ga ne glede na dejstvo, da bi s tem v podjetju izgubili eno od dejavnosti javne gospodarske službe, ki jo izvajamo.

Kako so se pri občanih uveljavili e-računi?

Ne najbolje. Se pa število njihovih uporabnikov počasi dviguje. Trenutno v okviru 6.600 izdanih mesečnih računov fizičnim in pravnim osebam izdamo okrog 5 % e-računov, kar je malo. Verjamem pa, da se bo trend do konca leta približal 10 %. Vedeti moramo, da v občinah, za katere skrbimo, živi veliko starejših prebivalcev, ki dela z računalnikom niso vešči.

Tudi pokritost s širokopasovnim internetom v nekaterih hribovitih področjih ni najboljša.

Kako poslujete v tem letu in kolikšen delež ustvarite s tržnimi dejavnostmi?

Poslujemo v skladu s poslovnim načrtom oziroma malenkost celo nad njim. Delež tržnih dejavnosti v našem podjetju znaša okrog 25 % od celotne realizacije. Želimo ga povečati, tako da bi predstavljal dobro tretjino vseh realiziranih prihodkov. Glede na to, da na našem območju Dravske doline v okviru še enega evropskega projekta poteka gradnja novega vodovodnega omrežja, pri katerem bomo pri izvajanju posameznih del sodelovali, verjamem, da nam bo to uspelo. Čeprav ste razmeroma kratek čas na čelu radeljske komunale, zagotovo lahko ocenite, kako se spreminja, če se, občutljivost občanov za okolje in za zeleno urejanje urbanih naselij?

S čim ste zadovoljni in kaj pogrešate?

Občutljivost ljudi je vedno večja. Pogrešam edino zavest, da smo tudi sami kot prebivalci soodgovorni za urejeno okolje. To ni odvisno samo od komunalnih delavcev, ki kljub velikemu trudu vsega pač ne morejo postoriti.

Vesel sem, da nam je konec junija uspelo pridobiti certifikat okoljskega standarda ISO 14001:2004. Začeli smo torej pri sebi.

111/112

45 3. Konferenca REC 2016

okolje

Kako do TGEKMNCÄźPKJ EKNLGX !

RogaĹĄka Slatina, 13. in 14. oktobra 2016.

september 2016

Promocija

8GĂ? PC MQPHGTGPEC TGEKMNC\C I\U UK

Unirec je specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki deluje kot embalažna shema znotraj podjetja Dinos d.d. Dosega pomemben 26-odstotni tržni delež in v tem deležu vso odpadno embalažo v skladu z uredbo na območju celotne Slovenije tudi redno in dosledno prevzema.

učinkovitega ravnanja z odpadno embalažo. »Nenehno sledimo toku vseh uporabnih odpadnih materialov in vsakodnevno iščemo priložnosti za predelavo novih materialov. Gre za možnosti ponovne uporabe ali snovne predelave v sekundarne surovine za nove izdelke. To je strateška usmeritev, ki jo uresničujemo že 70 let,« pravijo v podjetju.

Od januarja do konca julija letos so v okviru sheme Unirec prevzeli že skoraj 37.700 ton odpadne embalaže, od tega skoraj 17.700 ton odpadne komunalne embalaže. V Dinosu pojasnjujejo, da so v tem obdobju odpadne plastične embalaže pobrali celo 1,5-krat več od predpisanega deleža, zaznavajo pa, da je bilo odpadne kartonske embalaže manj.

Zanesljivi skrbniki dvorišč

Vse na enem mestu Celotno področje ravnanja z odpadki lahko urejate na enem mestu – z družbo Dinos. Želite izboljšati in optimizirati svoj sistem ravnanja z odpadno embalažo? Se želite razbremeniti skrbi za odpadno embalažo in odpadke na splošno, da bi bili lahko čim bolj uspešni v svoji osnovni dejavnosti? Pridružite se sistemu Unirec.

Skupaj s partnerji in zavezanci v Dinosu oblikujejo skupno formulo

september 2016

Promocija

46

Dosledno dosegajo vse okoljske cilje

okolje

111/112

Unirec

Ena najpomembnejših Dinosovih usmeritev je biti zanesljiv partner pri doseganju reciklažnih ciljev, ki jih od podjetij in Slovenije pričakuje Evropska unija. Zato so vse storitve in rešitve podjetja usmerjene k ohranjanju naravnih virov in trajnostnemu razvoju družbe. Dinos tako postaja generator razvoja projektov krožnega gospodarstva za najširši krog sekundarnih surovin.

Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki vključuje zbiranje, prevoz, sortiranje in pripravo ločenih materialov za nadaljnjo predelavo, pa se odlično dopolnjuje z viri in s strokovnim znanjem družbe Dinos.

Zavezanci, ki še niso del sistema Unirec, lahko do 30. septembra odpovejo obstoječo pogodbo in si zagotovijo možnost obnovitve pogodbe z DROE po svoji izbiri.

47

V PRODAJI

Materiali in okolje Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli Iz vsebine • Znanost o materialih in inženirstvo • Delitev materialov • Zgradba materialov • Lastnosti materialov • Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže • Nevarne snovi • Vaje in primeri za utrjevanje znanja

okolje

111/112

UČBENIK za modul okoljevarstveni tehnik in OKOLJSKI PRIROČNIK

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Več informacij in naročila: www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

IZ ZBIRKE ZELENA SLOVENIJA

Srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik

Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi vodami* Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki

Promocija

IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji Odpadki v Sloveniji* Upravljanje voda v Sloveniji* Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod (dr. Milenko Roš) * Razprodano

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

september 2016

Strokovne monografije

Okoljske inovacije

zraslo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v okviru Šolskega centra

Velenje. Igor Doler, avtor

projekta in vodja skupine,

ki je razvila inovacijo, pravi,

da najprej izdelajo prototip,

tudi sfinancirajo ga, potem

pa poskrbijo še za njegovo prodajo. Tokrat je Mestna

občina nagradila inovatorski

žar v Medpodjetniškem centru.

Kupila je dve solarni drevesi.

A kažejo se lepe možnosti za

prodajo solarnih dreves. Trg

je prisluhnil praktičnosti in

uporabnosti, a tudi zanimivosti

september 2016

ideje. Igor Doler je optimist.

drevesa je približno 10.000 EUR. Kdo so bili partnerji pri izdelavi solarnega drevesa?

Pri izdelavi drevesa je sodelovalo partnersko podjetje DBSS iz Velenja, in sicer predvsem pri izdelavi kovinskega ogrodja.

V Medpodjetniškem izobraževalnem centru imate Energetski poligon za pridobivanje energije iz OVE. Kaj je njegova funkcija?

Energetski poligon je didaktične narave in služi za izobraževanje na vseh nivojih, od osnovnošolskega do fakultete. Obenem pa vse nameščene energetske naprave ogrevajo in hladijo prostore MIC-a.

V razvoju ne mirujete. Kako ste uspeli z avtomatiziranim sistemom za izposojo koles?

Dobro gre. V celotni Šaleški dolini s Topolšico je že 15 postaj za kolesa. Samo Ljubljana je pred nami. Za razvoj idej se sami odločamo, saj razpisov za takšne projekte v Sloveniji ni veliko.

Zato sami lažje razvijamo posamezne inovacije.

Za uporabo, za trg. V uporabnosti izdelka vidim poslanstvo razvojnega dela.

foto: arhiv podjetja

Velenjsko solarno drevo je

Ali ste zamisel za solarno drevo morda dobili pri drevesnih elektrarnah ali pri solarnem letalu? Kako je zgrajeno vaše solarno drevo in koliko časa ste ustvarjali to inovacijo? Lastno znanje in dizajn?

Zamisel za solarno drevo smo dobili pri solarni javni razsvetljavi. Ta čez dan prideluje električno energijo in jo shranjuje v akumulatorje za razsvetljevanje ponoči. Vse je nastalo pri nas, tako kot pri drugih podobnih projektih. Od ideje do dizajna. Želeli smo izdelati samozadostno in samostojno enoto, ki bi tudi podnevi nudila energijo za uporabnike. Tako smo prišli na idejo, da bi drevo podnevi služilo za polnjenje elektronskih naprav. Poimenovali smo ga »solarno drevo«, ker s svojimi »vejami« in »listi« lovi sončno energijo podobno kot drevesa z listi.

Zakaj ste solarno drevo postavil na mestno plažo v Velenju, koliko ga obiskovalci uporabljajo za polnjenje elektronskih naprav in koliko svetlobe daje ponoči?

Od ideje do končnega izdelka je minilo približno 6 mesecev, dizajn in delovanje pa sta v celoti plod lastnega znanja. Konstrukcija drevesa je izdelana iz nerjavnega jekla, okrog drevesa pa smo namestili lesene klopi. V Velenju smo postavili dve drevesi za javno uporabo, eno drevo pa smo namestili tudi na našem Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Lokacijo na mestni plaži v Velenju smo določili v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ker je ta prostor zelo obljuden tako podnevi kot ponoči. Glede na odziv prebivalcev in gostov je drevo zelo dobrodošlo, saj lahko ob celodnevnem obisku mestne plaže poskrbi, da mobilne naprave gostov ne ostanejo brez električne energije.

Kakšne so možnosti za trženje solarnega drevesa in kakšno zanimanje je vzbudilo v Sloveniji?

Kakšna je cena?

Možnosti za trženje so odlične, saj solarno drevo poleg svoje funkcionalnosti tudi z dizajnom spada v moderna mestna okolja, ki se zavzemajo za trajnostne okoljske rešitve. Cena

Igor Doler

Solarno drevo ne bo svetilo le v Velenju foto: arhiv podjetja

48 111/112

okolje

Okoljske inovacije

Naš sistem solarnih bioloških suhih sanitarij deluje po principu suhih kompostnih stranišč.

Da bo stvar nekoliko preprostejša za pomnjenje, smo naš produkt preimenovali v KAKI's, pozitivne sanitarije. Uporabnikova prednost pred ostalimi sanitarijami je v prijaznosti do uporabe in zelo nizki stopnji vonjav. Druga pomembna prednost pred konkurenti pa je zero waste rešitev oziroma temeljimo na poslovnem modelu krožnega gospodarstva. Pohvalimo se lahko, da naše sanitarije nimajo odpadka oziroma celo več, naše sanitarije nam z vsako uporabo celo ustvarjajo denar. Zato smo jim tudi dali nadimek pozitivne sanitarije.

Zasnova uporabe temelji na pomembnosti ločevanja urina in blata. Urin predelamo v rastlinski čistilni napravi, blato pa s posebnimi procesi in s pomočjo sonca ter zraka predelamo v 100 % organski kompost ali biomaso. Celoten sistem ne potrebuje vode, kemije ali elektrike, kar posledično pomeni, da imamo minimalne obratovalne stroške.

Kako ste prišli do ideje?

Z diplomsko nalogo o ekovaseh, preko katere sem prvič spoznal kompostna stranišča.

Trenutni sistemi, to so kemične sanitarije in sanitarije na splakovanje, se nam zdijo zastareli in energijsko potratni. Želeli smo produkt, ki bo tržno zanimiv in naravi prijazen z nižjim

Gre za suho javno stranišče, kar pomeni, da so pomembni prihranki pri porabi vode. Kakšni so okoljski učinki vaše tehnologije?

Naš sistem javnih sanitarij deluje popolnoma brez vode, kemije in skoraj brez električne energije. Za osvetljavo uporabljamo varčna LED svetila. To je edina energija, ki jo trošimo za uporabo sanitarij. Sistem je načrtovan, da deluje na principu gravitacije, torej resnično ne potrebujemo vnosa dodatne energije. Naš sistem prihrani okoli 96 % energije in 100 % vode ter zmanjša porabo CO₂ za kar 99,5 % v primerjavi s kemičnimi sanitarijami ali sanitarijami na splakovanje. Vsi naši produkti so mobilni, kar pomeni, da ne potrebujemo temeljev in posledično ne vplivamo na okolje.

Po odstranitvi objekta je prostor nedotaknjen.

Dodatna vrednost naših produktov so uporabe naravnih materialov.

Kje so možnosti za praktično aplikacijo tehnologije v javnem prostoru?

Trenutno imamo razvite tri modele. Prva dva sta namenjena kot javne in tretji kot privatne sanitarije. Prvi model javnih sanitarij je namenjen najemu za avtokampe, kampe, dogodke, tabornike, poroke, skratka, kjer potrebujemo sanitarije za kratko obdobje. Drugi model so sanitarije za permanentno postavitev. Take sanitarije lahko postavimo na javna mesta, v gore, hribe, na plaže, v kampe itd. Posebnost teh sanitarij je, da so arhitekturno prilagodljive, torej jih estetsko in vizualno nemoteče

David Kodarin

Rastlinska čistilna naprava je namenjena črpanju hranljivih snovi in dodatnemu čiščenju urina do mere, da ga lahko spuščamo v okolje.

Posebnost naše rastlinske čistilne naprave je, da so posajeni grmičevje, to sta rožmarin, sivka, in kanele, to so sorodna vrsta bambusa, ki raste v mediteranskem okolju. Aromatična grmičevja nameravamo predelati v eterična olja in jih preuporabiti kot aroma terapijo v samih sanitarijah. Kanele ali bambus pa nameravamo s posebnim postopkom z mešanico suhega blata predelati v posebne brikete, s katerimi se lahko delno ogrevamo pozimi.

foto: arhiv podjetja

Poseben del sistema je rastlinska čistilna naprava. Kako deluje sistem rastlinske čistilne naprave oziroma kako je vdelana v sam sistem suhih stranišč? V čem se razlikuje od drugih rastlinskih čistilnih naprav?

postavimo v okolico. Tretji model so privatne sanitarije namenjene za vzhajajoči trg samozadostnih ali energetsko pozitivnih objektov.

V tem primeru uporabniki z uporabo sanitarij posledično proizvajajo biomaso za ogrevanje ali 100 % organsko gnojilo. Pohvalimo se lahko, da naše sanitarije povrnejo investicijo že v treh do petih letih. Po tem obdobju pa vam delajo celo dobiček.

Drugo mesto vam je odprlo pot za tekmovanje na evropski ravni, kjer se bodo pomerile ekipe iz 30 držav. Kakšni so vaši nadaljnji načrti in kakšne so realne možnosti za trženje izdelka?

Predvsem optimizacija naših sistemov in informiranje javnosti o alternativi kemičnim sanitarijam ter sanitarijam na splakovanje. Menim, da nam prihodnost ne bo več omogočala mešanja organskih snovi z velikimi količinami pitne vode ali kemije. Potrebno bo varčevati oziroma pametno preuporabiti tudi lastne »odpadke«, da bomo zmanjšali CO₂, količino pitne vode in potrebo po energiji.

Naše produkte že uspešno tržimo. Pred kratkim smo naše sanitarije za najem testirali na taboru in odzivi so bili več kot odlični. Pohvale smo množično dobivali od starejših do najmlajših. Uporabniki so bili presenečeni nad prijaznostjo uporabe in predvsem nad zelo nizko stopnjo vonjav. Pred meseci smo izdelali tudi prototip za permanentno postavitev in smo ga testirali ter nadgradili. Menimo, da je sedaj pripravljen za trg, saj kupci že počasi pritiskajo na nas. Naša zadnja dva koraka sta trenutno kakovostna arhitekturna zasnova in izgradnja močne blagovne znamke. Želimo agresivno vstopiti na trg ne le v Sloveniji, ampak v celotni bližnji regiji. Prepričani smo, da bodo KAKI-ji ne le priljubljen sadež, ampak tudi priljubljene sanitarije.

september 2016

Vaša ekipa Kaki je med slovenskimi idejami evropskega natečaja poslovnih idej na področju čistih tehnologij, Climate LaunchPad, dosegla 2. mesto, in sicer s komercialno najzanimivejšo idejo solarnih suhih javnih stranišč.

Kako sistem deluje in od kod ideja?

ogljičnim odtisom. Menim, da smo z idejo in poslovnim modelom zadeli v polno.

okolje

Iz pozitivnih sanitarij v kompost ali biomaso Letos bodo Slovenijo na največjem evropskem natečaju poslovnih idej na področju čistih tehnologij Climate LaunchPad predstavljali trije slovenski predstavniki, ki so konec junija zasedli prva tri mesta na državnem finalu tega natečaja. Med njimi je z drugim mestom skupina Kaki pod vodstvom Davida Kodarina. Razvili so idejo solarnih bioloških suhih sanitarij, ki delujejo po principu suhih kompostnih stranišč, kjer se blato predela v 100 % organski kompost ali biomaso. Kot je povedal David Kodarin, direktor Zavoda mOBILNO to go, je izdelek že pripravljen za trg, čaka jih le še kakovostna arhitekturna zasnova in izgradnja močne blagovne znamke.

49 111/112

Ideje za čiste tehnologije

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami Urška Košenina Slovenija je ena izmed petih najbolj zelenih držav sveta, kar je bilo v naši deželi preveč prezrto. Ljubljana je prejela nagrado za najbolj zeleno prestolnico Evrope v letu 2016, kar bo konec septembra v glavno mesto prineslo še gostovanje dvodnevnega mednarodnega dogodka najbolje ocenjenih zelenih destinacij sveta. Z »Zeleno shemo slovenskega turizma«, ki meri uspešnost na področju uvajanja zelenih storitev in produktov, letos je vanjo vključenih 12 destinacij z znakom Slovenia Green Destination in 10 ponudnikov namestitev, se zdi, da je slovenski turizem končno zaplul v zelene vode. O prednostih in zmedi na področju zelenih znakov, o birokratskih ovirah na poti, o preskromnih finančnih spodbudah s strani države, o zelenih paketih, ki jih ponujajo, o turistih in o zeleni prihodnosti države, so spregovorili imetniki znaka Slovenia Green.

Imetnikom zelenega znaka smo postavili naslednja vprašanja:

1.

Ste nosilec znaka Slovenia Green Accommodation / Slovenia Green Des­ tination Silver / Slovenia Green Destination Bronze. Katere zelene pakete ponujate in kaj dajejo gostu? Kako zeleni znak vpliva na število prenočitev in kateri turisti to zaznavajo kot dodatno privlačnost?

2.

turistov ali odgovornemu ravnanju navznoter (odpadki, učinkovita raba energije itd.)?

3.

Kako vidite konkretizacijo razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in zakaj se večina ponudnikov še ne odloča za ta prehod?

Kakšne spodbude s strani države bi si še želeli?

Kakšen je vaš ekološki management, dajete večji poudarek zelenemu doživljanju foto: arhiv podjetja

50 111/112

okolje september 2016

Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green

Mestni gozd, Celje ozaveščenih. Slovenski zeleni znak na goste do sedaj še nima toliko vpliva, kot bi si želeli. Trajnostna ekološka ponudba je privlačna za tuje goste predvsem z nemško govorečega področja.

2.

Posestvo Trnulja, Urša Kunz, vodja posestva:

1.

Pri nas je celotna ponudba trajnostna in zelena. Ni odstopanj, ker je to standard, ki ga zahteva veriga Die Biohotels, katere član smo. Seveda je to tudi naš način življenja in dela. Goste skušamo vzpodbujati k temu, da stremijo k varstvu okolja, varčni uporabi (obnovljive) energije, zdravemu načinu življenja itd.

Večina gostov, ki pridejo k nam, je že okoljsko

Naš ekološki management je osredotočen tako na goste kot navznoter. Oboje skušamo povezovati. Dober primer je ločevanje odpadkov. Večina naših gostov ločuje odpadke doma in jim posebej ne razlagamo, kako se to dela. Gostje iz držav, kjer ekologija še ne igra pomembne vloge, me včasih presenečeno gledajo, ko jim razložim, kako naj ločujejo odpadke.

Velikokrat moramo sami sortirati za njimi. Če takšnega gosta naučimo to, da loči papir in steklo od ostalih odpadkov, je to uspeh.

Ekološka miselnost v ljudeh ne zraste čez noč, potreben je počasen in pozitiven pristop, da tega ne čutijo kot breme.

1.

Smo lastniki certifikata EU Ecolabel, ki jasno določa kriterije, ki jih mora v celoti izpolniti turistični ponudnik. Kriteriji se v prvi vrsti nanašajo na varčevanje z energijo. Stavba, v kateri se izvaja turistična storitev mora biti energijsko učinkovita. Sledi pomemben del varčevanja z vodo, način uravnavanja pretoka vode v objektu, pravilnega odvajanja odpadne vode itd. Pomemben je tudi segment pravilnega ločevanja odpadkov, tako gostov kot nas. Velik pomen dajemo ozaveščanju gostov o pomembnosti t.i. ekološkega obnašanja. Glede na to, da smo znak pridobili nedavno, še ne moremo govoriti o konkretnih številkah.

Verjamemo pa, da

2.

Pridobljeni certifikat je namenjen predvsem nam, turističnim ponudnikom, ki bomo s tem, da se bomo držali dogovorjenih pravil, naredili korak k ohranjanju čistega okolja. Po drugi strani je certifikat tudi spodbuda za naše goste, da lahko dodajo delček k zavedanju, kako moramo ravnati v okolju.

3.

Menim, da zavedanje o tem v naši državi iz leta v leto bolj raste, kar dokazujejo različni »zeleni« certifikati, ki jih podjetja ali destinacije pridobivajo. Vsekakor je velika spodbuda vsem nam mesto Ljubljana, ki je v letošnjem letu zelena prestolnica Evrope. Naloga države je, da ustvari okolje (finančne spodbude, manj birokracije, nudenje strokovne pomoči itd.), v katerem bomo imeli turistični ponudniki interes, da svoje poslovanje usmerimo v t.i. »zeleni turizem«.

Pr' Gavedarjo Sobe z Zgodbo, Martina Gregori:

1.

Posebnih "zelenih" paketov svojim gostom še ne ponujamo, saj smo certifikat Travelife Gold pridobili šele pred kratkim. Našim gostom ponujamo sobe, ki so opremljene z naravnimi materiali. Ti dobro vplivajo na njihovo počutje.

Pohištvo v sobah je izdelano iz masivnega macesnovega lesa in obdelano z naravnimi materiali (oljeno in voskano). Lesena tla so masivna in voskana, uporabljeni so apneni ometi. Stene so prebarvane z apneno barvo brez škodljivih primesi, ki uravnava vlažnost prostora in skrbi za zdravo mikroklimo.

111/112

Martina Gregori

foto: arhiv podjetja

51 Hotel Jožef, Gregor Novaković, vodja hotela:

bodo gostje »zeleno usmeritev« prepoznali in nas bodo nagradili še z večjim obiskom.

okolje

Menim, da se pristojne institucije zavedajo, da je trajnostni turizem slovenska priložnost. Manjka nam morda vzvod, s katerim bi lahko več ponudnikov pripravili do tega, da bi se odločili za trajnostno ponudbo. Če želimo k nam privabiti zelene turiste, ne moremo biti polovičarji – ponudnik mora biti v vseh pogledih ekološki, tudi npr. v kulinariki.

Res je, da se tu in tam pojavljajo ponudniki, ki imajo v svojem meniju nekaj ekološkega. Žal razen pri nas na Trnulji še nisem slišala, da bi imel kdo vso ponudbo hrane in pijače v restavraciji 100 % ekološko certificirano in lokalno pridelano. To ni enostavno, a se je vredno potruditi. Država bi lahko veliko naredila že z zmanjšanjem birokracije in izboljšanjem delovanja trga dela, kar ni le ekološki problem.

Gregor Novaković

Urša Kunz

foto: Boštjan Berglez

foto: arhiv podjetja

3.

Posteljnina, brisače in vzmetnice so certificirane z eko certifikatom. Kozmetika, ki je na voljo gostom, nosi certifikat EcoCert. V sobah so na voljo toaletni papir in robčki, narejeni iz recikliranih tetrapakov. Gostje lahko svoj dan začnejo z zdravim zajtrkom, ki je sestavljen iz izdelkov lokalne pridelave z ekološkimi certifikati. Kako zeleni znak vpliva na število nočitev, težko komentiramo, ker imam znak zgolj nekaj mesecev. Gostje, ki pridejo k nam, predvsem nemški, avstrijski in gostje iz Beneluxa, vidijo naš certifikat kot dodatno ponudbo k že unikatni turistični ponudbi. Verjamemo, da bo v prihodnje vedno več gostov, ki bodo želeli svoj dopust preživeti trajnostno ter prispevati k varovanju okolja in širše družbe. Certifikat je zagotovo prednost, ki bo pretehtala pri odločitvi za ponudnika namestitve v kraju.

2.

Za pridobitev certifikata za trajnostni turizem Travelife Gold je potrebno oboje: komunikacija z gosti glede lastnosti znaka in pogled navznoter, kjer je potrebno urediti procese poslovanja skladno s trajnostnimi koncepti. Gostom poskušamo predstaviti primerno ločevanje odpadkov, jih podučiti, kako lahko doprinesejo k manjši porabi elektrike, vode ter jih osvestiti, kako lahko med svojim dopustom pozitivno vplivajo na lokalno družbo in okolje.

Notranji ekološki management obsega ločevanje odpadkov, uporabo naravnih materialov pri gradnji in učinkovito rabo energije. Naša posebnost je, da za ogrevanje uporabljamo tudi odpadno toploto iz proizvodnje medicinskih gob, s katero se ukvarjamo na kmetiji.

Uporabljamo le ekološka čistilna sredstva, alkoholni kis, sodo bikarbono in podobno.

Stremimo k temu, da imajo vsi izdelki, ki jih kupujemo, ekološki certifikat ali vsaj možnost reciklaže.

Posestvo Trnulja (levo), ekološko grajeni in opremljeni apartmaji. Pr' Gavedarjo Sobe z Zgodbo (desno) zajtrk sestavljen iz izdelkov lokalne pridelave z ekološkimi certifikati.

Menim, da smo na pravi poti k razvoju trajnostnega turizma. Še vedno veliko ponudnikov spremembe vidi kot nepotrebno obremenitev, sploh če je njihovo poslovanje solidno, ter prehoda v trajnostno smer ne vidijo kot priložnost, ki bo njim in destinaciji tudi dolgoročno omogočala preživetje. Poleg tega je pridobitev in usmeritev v trajnostno smer dolg in zapleten proces, ki so mu sami ponudniki težko kos, če nimajo določenega znanja in razumevanja ter podpore iz lokalnega okolja. Menim, da bi država lahko spodbudila razvoj trajnostnega turizma z delavnicami na ravni destinacij. Opažam namreč, da ni dovolj

september 2016

3.

Posebnih zelenih paketov ne ponujamo.

Gostje v Celici lahko pričakujejo bivanje v unikatnem ambientu s pomembno zgodbo in od letos naprej tudi z odgovornejšim poslanstvom. Pridobitev okoljskega znaka Travelife Gold za nas pomeni potrditev, da uspešno sledimo zastavljeni viziji trajnostnega delovanja. Pri vsakodnevnih operacijah nas vodijo okoljska ozaveščenost, odgovorna politika poslovanja do gostov, partnerjev in okolice. Prizadevajo si trajnostno vizijo prenesti tudi na goste, s tem ko delijo in širijo svojo namestitveno izkušnjo pri nas. Vse več gostov se namreč odloča, da destinacije in ponudnike izbirajo na podlagi okoljskih znakov. Za storitve so pripravljeni plačati več, saj se zavedajo dodane vrednosti.

Zaradi okoljskega znaka beležimo vse več interesa s strani določenega segmenta gostov, kar v preteklosti nismo zaznali v takšni meri.

V našem primeru gre že v osnovi za goste, ki se za nas odločajo iz želje po nevsakdanji namestitveni izkušnji.

Hostel Celica: zelene gredice sredi urbanega prostora in info tablica, ki spodbuja k varčevanju z vodo.

3.

Po Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012 - 2016 naj bi turizem v Sloveniji leta 2016 temeljil na trajnostnem razvoju, ki bo kot uspešen gospodarski sektor ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu Slovenije v svetu.

Zeleno poslovanja še vedno velja za dražje in manj dostopno, zato se kar nekaj ponudnikov ne odloča za spremembo filozofije. Takšna odločitev res prinese nekaj dodatnih, kratkoročnih stroškov in spremeni ustaljen način delovanja. Potrebno je biti odločen in verjeti v pozitivne učinke, ki so dolgoročni in se kažejo v prihrankih pri funkcionalnih stroških in v višji vrednosti blagovne znamke, kar vodi k večjemu povpraševanju. V Hostlu Celica smo s sodelovanjem v projektu Zelene nabavne verige dokazali, da se lahko večina lokalno pridelane zelenjave v restavraciji zagotovi na dnevni bazi. S tem želimo postati zgled tudi za druge turistične ponudnike v Ljubljani in Sloveniji. Gostje so pohvalili boljši okus hrane, še posebno solatni bar. S strani države in lokalne skupnosti bi si v prvi vrsti želeli večjega promoviranja trajnostnih namestitvenih objektov in restavracij. To bi spodbudilo druge subjekte, da se pridružijo zeleni shemi.

Hotel Park, Urša Malovrh, direktorica:

september 2016

1.

Hotel Park: svež in naraven zajtrk z zelenim nagovorom gostom.

Trenutno ponujamo dva zelena paketa gostom. Paket Be Urban&Green poleg nočitev z zajtrkom v prenovljenih sobah, vključuje še jutranjo telovadbo pred hotelom, urbano/zeleno darilo v sobi, piknik košarico z zemljevidom bližnjih zelenih parkov ter izposojo kolesa za cel popoldan. Drugi paket se imenuje Feel the BEE-at in vključuje nočitev z zajtrkom, voden ogled strehe hotela, kjer imamo zeliščni vrt ter dva panja s čebelami, čebelje darilo v sobi (hotelski med), urbano večerjo v parku ter domačo sladico. Hotelaka zgodba je zelena

foto: Matc

Tomaž Juvan

1.

Pri komuniciranju trajnostne usmeritve nagovarjamo goste hostla, dnevne obiskovalce, poslovne partnerje in lokalno skupnost.

Po hostlu so nameščene info tablice, ki goste in zaposlene spodbujajo k varčevanju z vodo, pravilnem razvrščanju odpadkov, pitju vode iz pipe, varčevanju z energijo, ugašanju luči in klimatskih naprav, odgovornemu ravnanju s hrano ipd. Na ta način širimo našo osrednjo trajnostno filozofijo Think.Act.Share. / Razmisli.Ukrepaj.Deli naprej. Med gosti promoviramo lokalne izdelke in storitve, spodbujamo jih k spoznavanju Ljubljane in širše okolice ter Slovenije. Dnevne obiskovalce in sledilce pa preko različnih komunikacijskih kanalov obveščamo o naših dejavnostih na področju trajnostnega delovanja. Ker smo zaposleni tisti, ki svojo zgodbo prenašamo širše, skrbimo tudi za redna izobraževanja in delavnice na temo okoljevarstva, lokalne ponudbe in odgovornega poslovanja.

Urša Malovrh

Hostel Celica, Tomaž Juvan, direktor:

2.

foto: Nataša Medvešek

52

razumevanja, kaj trajnostni razvoj sploh je, zakaj je dober, kako mu slediti, ga uspešno implementirati in promovirati.

okolje

111/112

Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green

in urbana, tako smo zastavili tudi oba paketa.

Poleg paketov nudimo popust vsem gostom, ki se v Ljubljano pripeljejo z vlakom ali z električnim avtomobilom, s čimer spodbujamo goste k varovanju narave. Opazili smo, da je predvsem turistom iz severne Evrope zgodba zanimiva oziroma razumejo pomen okoljskega znaka. Obiskalo nas je nekaj gostov iz Kanade in Avstralije prav zaradi panjev in zeliščnega vrta na strehi. Dobili smo tudi povpraševanje skupine gostov, ki so iskali hotel s Travelife okoljskim certifikatom .

2.

Na začetku je bil večji poudarek navznoter, sedaj delujemo tudi na osveščanju turistov. Še vedno je največji poudarek na nas samih, na zaposlenih, izobraževanju in skupnem načrtovanju. Organiziramo delovne piknike, izobraževanja in team-buildinge na temo ekologije in jih s tem spodbujamo, da so zeleni tudi izven hotela. Če zaposleni razumejo našo zgodbo, vizijo, potem je delovanje navzven, do turistov, uspešnejše. Zaposleni veliko lažje gostu predstavijo zgodbo in nekatere celo prepričajo, da so lahko še bolj zeleni. V ozadju nadaljujemo z reduce, reuse, recycle filozofijo in z veseljem povem, da letos (januar-julij) beležimo zmanjšano porabo energije na gosta. Poraba vode na gosta je nižja za 8 %, kar je velik uspeh.

3.

Slovenija ima odlično strategijo za trajnostni razvoj turizma. Zelo so aktivni in usmerjeni v destinacije, ponudnike, kar nam vsekakor pomaga na naši »zeleni« poti.

Enako velja za našo prelepo zeleno Ljubljano.

Le prvi korak je potrebno storiti, stopiti na vlak in potem je pot lažja. Zdi se, da je kljub temu razumevanje trajnostnega poslovanja še vedno premajhna in da dosti ponudnikov v tem vidi le več dodatnega dela in stroškov, zato se mogoče še ne odločajo za prehod. Verjamem, da bi še več sredstev, ki bi jih za trajnostne usmeritve in razvoj zagotovila država, pripomoglo k več zelenim ponudnikom.

Država mora najprej zagotoviti celovito upravljanje z odpadki, strategijo kratkih prehranskih verig, samooskrbo in nameniti večji poudarek uporabi alternativnih virov.

Ekološki management se je sprva začel navznoter, ker so turistični subjekti in lokalna skupnost ugotovili, da lahko znižajo osnovne stroške svojega delovanja oz. življenja občank in občanov. V zadnjem času je ekološki management bolj osredotočen na turista in obiskovalca. To je trend, ki ga turisti in obiskovalci upoštevajo in zahtevajo. Slovenija ima priložnost v samooskrbni prehranski verigi, kjer se delajo veliki koraki naprej. Svetu moramo predstaviti Slovenijo kot zeleno oz. z gozdovi in neokrnjeno naravo bogato državo.

Velike rezerve imamo pri učinkoviti uporabi lesa in alternativnih virih energije. Velika večina turističnih ponudnikov se zaveda pomena trajnostnega razvoja, vendar vlada velika

Gregor Globočnik, Mestna občina Celje, in Jerneja Kolar, Zavod Celeia:

1.

Mestna občina Celje se s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem,

Destinacija Nova Gorica je 6. julija prejela znak Slovenia green destination silver.

Hkrati smo predstavili nov zemljevid idiličnih kolesarskih poti med vinskimi griči, sadovnjaki in oljčnimi nasadi Vipavske doline. Bolje pripravljenim kolesarjem smo ponudili odkrivanje našega »zelenega wellnessa« med Alpami in morjem, visoko nad Novo Gorico na Banjški in Trnovski planoti. Tam je ob jasnem vremenu mogoče videti najvišje slovenske vrhove

Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine dajemo velik poudarek izobraževanju turistov, da je njihovo bivanje v naravi čim bolj nemoteče za floro in favno. in jadranske valove hkrati. In v tem je naša prednost. Poleg tega ponujamo številne urejene pešpoti ter razne turistične programe, kot so V srcu sončne Goriške, Stoletje po vojni – čisti mir, S kolesom od včeraj do danes, Kulinarično doživetje na Goriškem, Aktivni športni oddih na Goriškem in Romarski dan. Ker gre za kratko obdobje od pridobitve zelenega znaka do danes, še nimamo točnih podatkov, koliko se je povečal obisk na našem območju po pridobitvi znaka. Načrtujemo, da bomo z aktivnostmi, usmerjenimi v zelene produkte, dosegli večjo prepoznavnost in Go green polet v letu 2017.

2.

Turistična zveza TIC Nova Gorica je usmerjena k turistom, Mestna občina

evropskem in globalnem trgu pozicionira kot okolju in družbi prijazna destinacija. S tem postane najboljša izbira za tiste turiste, ki iščejo trajnostno usmerjeno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. Zadnja leta Celje aktivno promoviramo kot privlačno zeleno destinacijo in s tem dajemo mestu status "outdoor" destinacije.

Mesto se iz enodnevne izletniške točke, ki je obvezno vsebovala ogled Starega gradu Celje in muzejev ter galerij v starem mestnem jedru, razvija v večdnevni aktivni CITY BREAK oddih z obiskom zelenih točk. Turisti imajo možnost obiskati pustolovski park na Celjski koči, pešpoti in kolesarske poti ob Šmartinskem jezeru,

Nova Gorica pa skrbi za odpadke, ekološko razsvetljavo v občini, brezplačen javni prevoz, mestne kolesarske steze. Mesto Nova Gorica je bilo že v osnovi zasnovano kot park – zeleno mesto. Z leti to nadgrajujemo. V mestu imamo veliko zelenih površin, urejene parke, urejene cvetlične gredice, vrt vrtnic burbonk itd.

3.

Zeleni turizem je razvojna priložnost za Slovenijo. Pri Turistični zvezi TIC Nova Gorica si že dolgo prizadevamo, da tesno povežemo kmetovalce, gostince in druge turistične ponudnike ter njihove pridelke in kakovostno ponudbo lokalnega izvora postavimo na zeleni turistični zemljevid. Prizadevamo si za promocijo zelenih doživetij, med katerimi so v ospredju okušanje lokalnih dobrot, pohodništvo, kolesarjenje. Sami vidimo v zelenem turizmu priložnost, saj občina pripravlja in se vključuje v razne projekte, ki ohranjajo in varujejo okolje.

Država bi morala še bolj podpirati ekološko naravnane projekte iz kmetijstva, gostinstva, športa itd. Ponudnike je potrebno motivirati k vključitvi v ekološke projekte, kar bi lahko dosegli z nižjimi cenami in stroški.

igralni park, voden ogled po ekosistemski učni poti ob Šmartinskem jezeru. Zelo zanimiva je tudi največja drevesna hiša v Sloveniji, ki krasi celjski Mestni gozd. V sklopu projekta Gozdovi za mesta - GREEN4GREY so obstoječe omrežje gozdnih poti nadgradili z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko opremo. Edinstvena drevesna hiša, ki je v celoti narejena iz duglazije, lesa iz mestnega gozda, je zasnovana kot manjši informativni in izobraževalni center mestnega gozda.

3.

Ekološki management temelji na načelih trajnosti oz. na zmanjšanju porabe

september 2016

2.

1.

Dejana Baša

1.

V destinaciji Rogla-Pohorje ponujamo številne zelene pakete, ki so povezani z aktivnim preživljanjem prostega časa v naravi.

Paketi so povezani predvsem s kolesarstvom in pohodništvom, pri katerih poti načrtujemo kot krožne, da se izognemo nepotrebnemu onesnaževanju za vožnjo pohodnikov ali kolesarjev na izhodiščno točko. Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine dajemo velik poudarek izobraževanju turistov, da je njihovo bivanje v naravi čim bolj nemoteče za floro in favno.

Pakete nadgrajujemo z lokalno kulinarično ponudbo združeno pod blagovno znamko Okusi Rogle. Promovira avtohtone jedi pripravljene na sodoben način in z lokalnimi pridelki.

Zeleni znak trenutno ne vpliva na število gostov in obiskovalcev. Vendar smo prepričani, da bo hitro postal nuja vsake turistične destinacije in ne le za prihod tujih gostov, temveč tudi domačih.

Turistično informacijski center Nova Gorica, Dejana Baša: foto: Leo Caharija

GIZ-LTO Zreče, Rogla –Zreče, Domen Vogelsang, direktor:

111/112

53 3.

okolje

Domen Vogelsang

foto: arhiv podjetja

zmeda s poimenovanji, kot so bio, eko, zeleno, sonaravno, trajnostno, ipd., kar dela zmedo med ponudniki. Problem je tudi pomanjkanje finančnih sredstev za zagon zelenih investicij.

3.

Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj turistične organizacije. Slednje lahko dosežemo le vsi deležniki v destinaciji skupaj, v javnem in zasebnem sektorju – in to ne le v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja.

Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Sabina Seme:

1.

september 2016

foto: agencija Nea Culpa

Na sotočju dobrega se vrstijo zelena presenečenja. V Laškem in Rimskih toplicah so že v času Rimljanov sloveli po zdravilnih vrelcih sredi neokrnjene narave ob reki Savinji.

Danes smo domačini znani po pivu, cvetju in medu, saj ponosno ohranjamo večstoletno tradicijo pivovarstva in čebelarstva, ki sta zaslužna za bronasti znak Slovenia Green. Laški čebelarji so že pred časom odprli vrata čebelnjakov za turistična doživetja, oglede in degustacije medu, lectovega peciva ter ostalih čebeljih pridelkov. Ponujajo tudi apiterapije, saj njihova mikroklima ugodno vpliva na psihofizično počutje. Z medeno zgodbo je povezano tudi naravno zdravilišče Thermana Laško, ki je prejelo nagrado kot

Celje: hiša na drevesu izdelana iz lesa iz mestnega gozda. Kolesarska pot ob Šmartinskem jezeru.

Laško: čebelarstvo Šolar.

Sabina Seme

(peš, s kolesom). Na treh lokacijah je za turiste že možna izposoja koles. Okoljsko upravljanje na področju odpadkov je usmerjeno na učinkovito ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo oziroma ponovno uporabo. Delež ločeno zbranih frakcij odpadkov se stalno povečuje. Občina preko akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in porabo energije zaradi ogrevanja stavb.

foto: arhiv podjetja

54

naravnih virov. Vključuje tudi procese in politike za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

Okoljska tveganja so identificirana v Poročilu o stanju okolja, ki ga lokalna skupnost pripravlja vsake 4 leta. Za Mestno občino Celje so značilne zelene cone, zeleni koridorji, ki obkrožajo urbani del občine, in sicer na severnem delu, območje Šmartinskega jezera s primestni gozdovi, na južnem delu Grmada s Celjsko kočo, na vzhodu travnato območje Volčeke (območje Nature 2000) in na zahodu površine kulturne krajine ob reki Savinji. V povezavi s turizmom predstavljajo zeleno destinacijo tudi urejene pohodniške poti - Celjska koča, Grmada, Tolsti vrh nad Celjsko kočo, sprehajalne poti ob Šmartinskem jezeru, gozdne poti po mestnem gozdu. Izvajamo ukrepe, ki omogočajo dostop do varne in zdravstveno ustrezne pitne vode in ustrezno ravnanje (čiščenje) z odpadnimi vodami. Občina ima sprejet Program varstva okolja in Načrt kakovosti zraka, v katerem je tudi nabor ukrepov za uvajanje trajnostne mobilnosti na območju občine, torej urejanje aktivnega dostopa do turističnih znamenitosti

okolje

111/112

Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green

prvo čebelam prijazno podjetje v Sloveniji in je prav tako imetnik znaka Slovenia Green za nastanitvene ponudnike. V zdraviliškem parku so čebelarji uredili vrt medovitih rastlin, ki je lahko aromatična uvertura v medeno ali pivovsko wellness doživetje, ki ga ponuja Thermana Laško. Glede na to, da smo znak Slovenia Green pridobili letos marca, še ne moremo govoriti o povečanem vplivu na število turistov, ki obiščejo našo zeleno destinacijo. Opažamo pa, da se vedenje turistov v zadnjih letih hitro spreminja, saj vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije in produkte (avtohtoni programi, lokalna kulinarika in tradicija).

Trajnostne oblike turizma zato postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem konkurenčen tudi v prihodnosti.

2.

Ekološki management poskušamo razvijati čim bolj enakovredno glede usmerjenosti do turistov in navznoter. Eden izmed naših večjih ponudnikov nastanitvenih kapacitet Thermana Laško je trajnostno usmerjen, saj razpolagajo z ekološkim znakom EU Marjetica in znakom Slovenia Green. Thermana Laško je torej usmerjena v ozaveščanje turistov pri ekološkem obnašanju, hkrati pa imajo vzpostavljene sisteme za varčevanje z energijo in vodo. V Laškem – sotočju dobrega se lahko tudi pohvalimo, da je Komunala Laško letos na Blejskem vodnem festivalu prejela nagrado za »Najbolj okusno vodo«, kar pomeni, da je voda iz javnega vodovoda, ki jo pijejo domačini in obiskovalci, med najbolj kvalitetnimi v Sloveniji. Vsekakor je naš primarni cilj, da še izboljšamo razmere na področju ekološkega managementa, saj smo letos tudi vse preostale nastanitvene ponudnike pozvali k pristopu v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitvi znaka Slovenia Green.

3.

Slovenija je z okoli 65% gozdnih površin v samem vrhu med evropskimi državami.

Več kot tretjina Slovenije je varovana v okviru projekta Natura 2000. Po količini rečne vode na prebivalca je med najbogatejšimi v Evropi.

Pohvalimo se lahko z izjemno naravno in kulturno raznolikostjo. Naše prvotno izhodišče oz. priložnost za razvoj trajnostnega turizma je odlična, samo izkoristiti jo moramo.

Menim, da je glavni problem, da se večina ponudnikov ne odloči za prehod na trajnostni turizem, v stroških. Morda tudi v premajhni ozaveščenosti o pomenu trajnostnega turizma

Alpski biseri je združenje, ki združuje 29 izrednih počitniških destinacij (vasi, destinacij) v Alpah, iz šestih držav. Združenje je bilo rezultat zaporednih projektov na temo trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti v Alpah, danes pa ima tudi vse močnejšo trženjsko vrednost.

111/112

55 1.

3.

okolje

Turizem Bled, Jaka Ažman, direktor:

Jaka Ažman

foto: arhiv podjetja

in njegovih prednostih na dolgi rok. Večina večjih ponudnikov sicer že prehaja na sistem zelenega turizma. Manjši za prehod pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi vpeljali določene sisteme v svoje vsakodnevno delovanje, s katerimi bi lahko zadovoljili zahtevam za pridobitev različnih ekoloških znakov. Po drugi strani se hkrati sprašujejo o smiselnosti pridobitve ekološkega znaka in koristih, ki bi jih lahko imeli od tega. V današnjem času je namreč na trgu prava poplava ekoloških znakov in marsikdaj so ponudniki in potrošniki zmedeni. Z večjo količino znakov se njihova prava vrednost razvrednoti v očeh potrošnika.

Uvedba Zelene sheme slovenskega turizma in z njo znaka Slovenia Green je zato dobrodošla, saj želi poenotiti sistem ekološkega označevanja. Upamo, da ga bodo destinacije, ponudniki in potrošniki dobro sprejeli ter opazili njegove prednosti. S strani države bi si vsekakor želeli več spodbud za pridobitev ekoloških znakov oziroma uvedbe trajnostnega turizma (brezplačna pridobitev znakov, izobraževanja o pomenu in prednostih trajnostnega turizma, subvencije za trajnostno delovanje ponudnikov). Kot destinacija Laško – sotočje dobrega si želimo, da bi uvedli subvencije za destinacije, ki so marsikdaj zapostavljene, saj se v ospredje postavljajo predvsem ponudniki nastanitvenih kapacitet.

Bled v zgodbi mehke mobilnosti podpira in nadaljuje dolgoletno tradicijo prevozov s konjsko kočijo in prevozov s pletno na otok.

Na ta način dolgoletna tradicija in krajevna naravnanost k trajnostnem turizmu skupaj ohranjata skrb za ohranjanje okolja.

2.

Kaj nam je članstvo v združenju prineslo? Članstvo v združenju nam omogoča efektiven in kvaliteten prenos znanj in izkušenj na področju mehke mobilnosti, sama dodana vrednost je predvsem v tem, da se preko združenja povezujemo s kraji iz kar šestih držav (Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Švica, Francija).

S shemo je Slovenija vedno bolj deležna pozornosti tudi tujih javnosti. Koncept Zelene sheme smo predstavili v Bruslju na Evropski komisiji in na globalni turistični borzi ITB Berlin 2016, * Od avgusta 2015 spet deluje Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma, Slovenska turistična organizacija (STO). S tem je slovenski turizem ponovno dobil samostojno organizacijo, ki izvaja naloge nacionalne turistične organizacije, v prvi vrsti promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih.

Zelena shema je sistem, ki priporoča uporabo GSTR orodja in bo pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združil vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogočal primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodal nacionalni karakter, ki bo omogočal lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem

zemljevidu. Kateri so indikatorji trajnostnih turističnih destinacij, ki jih morajo destinacije uvesti za umestitev v zeleno shemo?

Temeljna zaveza destinacij in ponudnikov je, da delujejo po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadevajo za izboljšave. Zbiranje in vnašanje podatkov je osnova za izdajo končne ocene trajnosti. ZSST temelji na globalnih

september 2016

Kako se Slovenija trajnostno pozicionira v tujini?

in sicer strokovni turistični javnosti. Na STO izvajamo ukrepe spodbujanja trajnostne rasti, razvoja turističnih produktov visoke dodatne vrednosti, hkrati pa Slovenijo med izbranimi ciljnimi skupinami pozicioniramo kot butično, varno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. V skladu z vsemi prizadevanji globalni in evropski turistični trg Slovenijo vse bolj dojemata kot trajnostno deželo. Velikega pomena pa je, da jo tako dojemamo tudi mi sami. Nenazadnje z razvojem trajnostnega turima vplivamo na boljšo kakovost življenja.

Maja Pak

Spomladi je bila za direktorico Slovenske turistične organizacije* imenovana mag.

Maja Pak. Med drugim odgovarja na vprašanja o indikatorjih trajnostnih turističnih destinacij in napoveduje novo veliko digitalno kampanjo.

foto: arhiv podjetja

Slovenijo želimo tržiti kot butično destinacijo

56

kriterijih, je globalno priznana in omogoča mednarodno primerjavo. Green Destinations Standard (GDS) je priznan s strani Global Sustainable Tourism Council (GSTC), kar posledično velja tudi za SLOVENIA GREEN (SG). V skladu z navodili za pridobitev znaka SLOVENIA GREEN se destinacije ocenjujejo po globalnih kriterijih GDS, ki zajemajo GSTC in ETIS (European Tourism Indicator System) kriterije. Ponudniki, ki vstopijo v ZSST, morajo pridobiti oz. posredovati enega izmed šestih mednarodno uveljavljenih in s strani SLOVENIA GREEN verificiranih znakov.

okolje

111/112

Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green

Kakšni so konkretni kriteriji?

Temelj za ocenjevanje sestavlja sto kriterijev šestih tematskih področij (destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima, poslovanje turističnih podjetij) in 140 referenčnih kazalnikov, ki zajemajo sledeča področja: geografski podatki, narava, okolje, kultura in tradicija, ljudje in gostoljubje, zelena ekonomija. Geografski podatki zajemajo splošne podatke o destinacijah (naziv, prebivalstvo, nadmorska višina, velikost itd.).

Kazalniki s področja narave so zavarovana območja, vode, nepozidane površine, širjenje mest, opazovanje živalstva in rastlinstva, vpliv turizma na naravo, naravni parki in gozdovi itd. Kakovost zraka in zelena energija sta dva od skupno šestintridesetih kriterijev s področja okolja. H kulturi in tradiciji spadajo kulturna dediščina, tradicionalna arhitektura in drugo. Poleg človekovih pravic, zdravstva in javnih prevozov so destinacije ocenjene tudi glede na indikatorje sezonskosti, prenočitvenih zmogljivosti in ostalih kazalnikov s področij ljudje in gostoljubje ter zelena ekonomija.

september 2016

Kakšne so prednosti Slovenije kot zelene turistične destinacije, kje so naše omejitve in kaj nam bo zelena shema prinesla?

Največja konkurenčna prednost Slovenije je nedotaknjena raznolika narava, ki jo s trajnostnim razvojem vključujemo v produkte višje dodane vrednosti. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ena najbogatejših z vodo. Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, ki našo deželo in njeno turistično ponudbo razlikuje od ostalih destinacij. Zelena shema je temelj, na katerem gradimo trajnostno in zeleno Slovenijo. Zavedamo se, da je uvajanje trajnostnega poslovanja proces nenehnih izboljšav. Pomembno je, da povečamo kritično maso oziroma število ponudnikov. Pri tem je pomembno, da zelene destinacije spodbujajo ponudnike, da postanejo zeleni in trajnosti.

Primer dobre prakse je Ljubljana, ki spodbuja ponudnike namestitev k trajnostnemu razvoju oz. k pridobitvi mednarodno priznanih okoljskih znakov.

V prihodnosti je predviden razvoj novih kategorij znaka Slovenia Green: Slovenia Green Farm Stay, Slovenia Green Attraction, Slovenia Green Event.

Številna priznanja, ki jih Slovenija dobiva za razvoj trajnostnega in inovativnega turizma, ob tem pa intenzivna in usklajena promocija Slovenije so dejstva, ki vplivajo na izjemno publiciteto v tujih medijih, dobre turistične rezultate in nadpovprečno rast obiska tujih gostov.

S katerimi omejitvami v zakonodaji se soočate v primeru trajnostnega turizma in na kakšen način še spodbujate uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v turizmu?

Trajnostni turizem smo že pred leti vtkali v vsa področja svojega delovanja. Sprva smo se spraševali, ali bo to usmeritev slovensko turistično gospodarstvo tudi pripravljeno udejaniti. Opažamo, da drugi sektorji našim trajnostnim usmeritvam sledijo s previdnimi in majhnimi koraki. Kot turistični pionirji si želimo, da bi vsi skupaj sledili trajnostnemu razvoju in premagali ovire na poti do trajnosti, kot so omejitve na področju infrastrukture in transporta. Verjamemo, da je in bo k trajnostnem in zelenem razvoju v veliki meri pripomoglo tudi dejstvo, da vse več ljudi dejansko živi zelen, aktiven in zdrav koncept, s čimer se lahko poistovetijo tudi turistični ponudniki in destinacije.

Danes imamo v Sloveniji številne imetnike okoljskih certifikatov in prejemnike mnogih evropskih in domačih priznanj, kot so Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope, Evropske destinacije odličnosti (EDEN), naj pa tudi omenim nagradi za inovativnost in kreativnost, to sta snovalec - spodbuja promocijo in uresničitev novih idej – invencij v turizmu, in sejalec – za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Številna priznanja, ki jih Slovenija dobiva za razvoj trajnostnega in inovativnega turizma, ob tem pa intenzivna in usklajena promocija Slovenije so dejstva, ki vplivajo na izjemno publiciteto v tujih medijih, dobre turistične rezultate in nadpovprečno rast obiska tujih gostov.

Nekatere turistične destinacije, ki se znajdejo

na turističnih portalih, kot je npr. Trip advisor, so kmalu tako obljudene, da morajo države (Tajska, Filipini npr.) omejiti ali celo popolnoma prepovedati obiske, da ohranijo naravne habitate. Je v omenjenih zelenih kriterijih tudi priporočilo o primernem številu obiskovalcev, ki ohranja naravne danosti območja? Pri nas opozarjajo na preveč množičen obisk planin.

Z zavezanostjo zelenemu, trajnostnemu turizmu prispevamo k uresničevanju cilja slovenskega turizma. To je, da postane Slovenija 5-zvezdična destinacija in ena najbolj privlačnih in prepoznavnih trajnostno usmerjenih destinacij s turističnimi produkti visoke dodane vrednosti. Nismo naklonjeni masovnemu turizmu. Slovenijo želimo ohraniti in tržiti kot butično destinacijo za obiskovalce z višjo kupno močjo, ki so okoljsko visoko osveščeni in trajnostno usmerjeni potrošniki.

Slovenijo želimo ohraniti in tržiti kot butično destinacijo za obiskovalce z višjo kupno močjo, ki so okoljsko visoko osveščeni in trajnostno usmerjeni potrošniki.

Katere marketinške kampanje pripravljate in kam bodo usmerjene? Kaj bo v fokusu kampanje?

V središče svojega delovanja smo postavili vsebinski digitalni marketing. Sistematično smo se lotili komuniciranja prek družbenih medijev. Postavljamo nov portal in zagnali smo veliko digitalno kampanjo »I FEEL SLOVENIA – MAKE NEW MEMORIES«.

Obogatili smo mediateke z novimi fotografijami in videi ter začeli projekt Ambasadorji znamke I feel Slovenia za še učinkovitejše digitalno komuniciranje.

Težnja STO je, da v skladu z mednarodnimi trendi in strategijo Digitalna Slovenija 2020 na vseh nivojih v Sloveniji, od lokalnega, podjetniškega, prek produktnega in nacionalnega, razvije sodobne in atraktivne digitalne platforme, komunikacije in vrhunske vsebine.

Kako je zasnovana kampanja?

Kampanja I FEEL SLOVENIA – MAKE NEW MEMORIES je zasnovana na privlačnih zgodbah o Sloveniji kot o deželi različnih doživetij.

Klik na oglase pa privede do konkretnih turističnih paketov, ki jih je pripravilo slovensko turistično gospodarstvo. Velik korak na področju vsebinskega digitalnega marketinga že daje odlične rezultate. Prav tako smo nadgradili poslovne dogodke za organizatorje potovanj in novinarje ter pričeli razvijati nove trge.

Razvoj zelene sheme slovenskega turizma je tržna priložnost foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Slovenski turizem raste. Za

57 okolje

111/112

Zeleni turizem

letos je napovedan rekordni obisk tujih turistov, tudi prenočitev. Domačih gostov je prav tako nekaj več. A številke pripovedujejo le del slovenske turistične zgodbe.

Zeleni turizem

Kaj se skriva za številkami?

Vprašanje je upravičeno, ker je letos peto leto, kar je Slovenija

zasnovala in sprejela dokument

o partnerstvu za trajnostni

Ali Slovenija postaja zelena turistična destinacija in kaj

pomeni za ponudnike storitev

zelena shema Slovenskega

turizma? Je znak SLOVENIA

GREEN na pohodu? Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica

Direktorata za turizem in

internacionalizacijo na MGRT,

pritrjuje. In dodaja, da tudi Natura 2000, čeprav so

določene omejitve upravičene,

ne bi smela zavirati razvoja turizma in gospodarstva.

Doslej znani podatki potrjujejo, da tudi letošnja turistična sezona z indeksi navdušuje in da si je slovenski turizem odrezal del kolača, ki je nastal po preusmeritvi tradicionalnih turističnih tokov zaradi terorizma. A letos je tudi pet let od podpisa Deklaracije o partnerstvu za trajnosti razvoj slovenskega turizma. Kaj je konkretno dalo partnerstva za trajnostni turizem? S čim prepričujete turiste, da je Slovenija zelena, trajnostna turistična destinacija?

Na osnovi omenjene deklaracije je nastala Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«. V njej smo si zastavili vizijo, da bo v letu 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Upam, da se strinjate, da se ta vizija uresničuje. Trajnostni razvoj zajema več področij družbenega življenja, ne le skrb za neokrnjeno in zdravo okolje, temveč je v ospredju razvoj. Cilji za doseganje trajnostnega razvoja namreč vključujejo ekonomsko prosperiteto, socialno enakost in kohezijo ter varovanje naravnega in kulturnega okolja. Turizem v Sloveniji temelji na načelih trajnostnega razvoja in upošteva enakopravno

obravnavo gospodarske, socialne ter okoljske razvojne komponente. MGRT in STO trajnostni turizem strateško razvijata že od leta 2009.

Zelena shema slovenskega turizma pa je najpomembnejši projekt, ki je vzbudil izjemno veliko zanimanja destinacij in ponudnikov, a tudi mednarodne strokovne javnosti.

Bodite konkretni, mislite na globalni zeleni dogodek v Sloveniji?

Da. Oči svetovne trajnostne javnosti bodo v Slovenijo usmerjene konec meseca septembra, ko bo svet praznoval zeleni turizem prav v Sloveniji. Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni – Global Green Destinations Day, ki bo potekal 27. in 28.9.2916, bodo organizirali štirje partnerji: Turizem Ljubljana, Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, globalni partner Green Destinations in STO. V okviru dogodka bo razglašenih »Top 100 zelenih destinacij 2016«, gre za nadaljevanje iniciative National Geographic Traveler, pod tematiko »Destinacije prihodnjih generacij« pa bo izbranih »Top 10 zelenih rešitev«. Poleg tega bo destinacijam, ki bodo svojo okoljsko odgovornost uspešno dokazale v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, podeljen znak SLOVENIA GREEN. Razglašena bo tudi ocena trajnosti Slovenije kot turistične destinacije.

september 2016

razvoj slovenskega turizma.

Slovenski turizem se lahko pohvali s številnimi trajnostnimi projekti. Med njimi so tudi Evropske destinacije odličnosti EDEN, pri čemer je cilj projekta usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij. A tudi na promocijo destinacij, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. V Slovenji imamo 6 evropskih destinacij odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško in Brda.

STO razvija tudi inovativnost ter v okviru projektov Sejalec in Snovalec spodbuja trajnostno naravnane, inovativne in ustvarjalne ideje.

V strukturi slovenskega turizma so gorske občine in zdravilišča še vedno najboljši in razmerja se v bistvu ne menjajo, pri čemer je v mestnem turizmu hit Ljubljana, ki doživlja razcvet. A če govorimo o turistični ponudbi, paketih in aktivnem, doživljajskem turizmu, katere primere bi izpostavili kot zgled uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije? Ali nismo še preveč klasični v ponudbi?

Ljubljana je v mestnem turizmu hit, ker sledi svetovnim trendom in smernicam. Zaveda se pomena trajnostnega razvoja turizma. V letu 2016 se ponaša z nazivom »Zelena prestolnica Evrope«. Na področju turizma tesno sodeluje z ostalimi občinami v regiji Osrednja Slovenija

V letu 2014 je v projekt ETIS (Indikatorji trajnostnih turističnih destinacij) vstopilo sedem destinacij v Sloveniji. Kje smo letos in katere destinacije so se izkazale, kakšno je zanimanje za ETIS? ETIS - European Tourism Indicator System for Sustainable Management at Destination Level je razvila Evropska komisija in predstavlja celosten sistem, ki je oblikovan tako, da omogoča spremljanje, upravljanje in izboljševanje trajnostnega delovanja destinacij. Sistem je bil razvit na podlagi kazalnikov GSTC (C-D). Vključuje 27 osnovnih in 40 izbirnih, prostovoljnih kazalnikov. Lahko se zoži ali razširi s ciljem, da se prilagodi posameznim izzivom trajnostnega turizma in posameznim potrebam destinacij.

ETIS je oblikovan kot priročnik, ki vključuje kazalnike ter je natančno razdelan sistem zbiranja in obdelave podatkov. Lahko ga brez usposabljanja prevzame in izvaja katera koli destinacija. Oblikovan je tako, da spodbuja sodelovanje destinacijskih deležnikov. Kriteriji ETIS so razdeljeni v štiri sklope: upravljanje destinacije, ekonomska vrednost, vpliv na družbo in kulturo, vpliv na okolje. ETIS je naredil pomemben korak z razvojem orodja, ki pomaga evropskim destinacijam pri uvajanju in spremljanju trajnostnih turističnih politik.

Slovenija z razvojem zelene sheme ”SLOVENIA GREEN” ostaja v procesu uvajanja kazalnikov ETIS in izkorišča vse prednosti tega sistema.

Kakšno je zanimanje za Zeleno shemo slovenskega turizma?

Veliko. V ta projekt je že vključenih 12 turističnih destinacij in 10 ponudnikov turističnih nastanitev. Nosilec je STO, ki objavlja pozive za destinacije in

september 2016

Eva Štravs Podlogar

In drugi projekti?

po načelih destinacijskega managementa. V Sloveniji je veliko primerov dobrih praks na področju uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije. Nekatere med njimi so osvojile priznanja, kot so Sejalec, Slovenia green idr.

Nekateri ponudniki so pridobili katerega od okoljskih znakov, kot so EU marjetica, Green globe, Green Key, Travelife. Marsikje ponujajo inovativne turistične produkte in storitve.

foto: arhiv podjetja

58 111/112

okolje

Prav tako bi želela omeniti Strateški forum Bled, kjer je bil tretji Panel o turizmu na temo »Varnost in trajnost v turizmu« - »Security and Sustainability in Tourism«. Osrednji govornik je bil dr. Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO).

Zelena. Aktivna. Zdrava. ponudnike za vstop v ZSST, podeljuje znak in v sodelovanju s Konzorcijem Slovenia Green promovira zelene destinacije.

NATURA 2000 je za marsikoga v Sloveniji velika priložnost, še več pa je tistih, ki jo navajajo kot omejitveni kriterij razvoja, tudi turizma.

Kakšna je strategija Slovenije za turistični razvoj na območjih, ki so v Naturi 2000? Kako varovati območja z razvojem?

Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7684 km2, od tega 7.678 km2 na kopnem in 6 km2 na morju (ZRSVN, 2016). Določenih je 355 območij, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 37,16 % površine Slovenije. V zavarovanih območij (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 29 odstotkov površine območij Natura 2000.

Pomembno je, da je tudi v zavarovanih območjih narave Slovenije omogočen razvoj. Prav je, da so postavljene določene omejitve, a morajo biti smiselne in racionalne ter ne smejo preprečevati razvoja turizma in gospodarstva.

Turistično ponudbo slovenskih parkov je mogoče povezati v skupni proizvod, ki vključuje turistične aktivnosti za krajši ali daljši oddih.

Prav parki, ki jih omenjate, so razvojni. Ali lahko navedete razvojne usmeritve katerega izmed parkov, ki razvija produkte z novimi zaposlenimi in se ne zadovolji samo s tem, da si obiskovalci ogledajo naravne lepote?

Kar nekaj je naravnih parkov, ki razvijajo inovativne, trajnostne turistične produkte.

Ne bi navajala posameznih primerov. Želim pa apelirati na vse naravne parke, naj razvijajo inovativne turistične produkte in storitve ter naj se povezujejo z lokalnim prebivalstvom in turističnimi ponudniki v okolici. Turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki jih je mogoče najti na določenem območju. Prav vsaka turistična destinacija v Sloveniji ima svoj zgodbo, ko jo je treba na primeren način predstaviti domačinom in obiskovalcem.

Poleg okoljske marjetice je v okviru nacionalne Zelene sheme vključenih že 12 destinacij (Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor), ki so pridobile znak Slovenia Green Destination, in 10 ponudnikov namestitev (Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija), ki so pridobili znak Slovenia Green Accommodation.

Navedite nekaj najbolj uspešnih zelenih turističnih zgodb v Sloveniji?

Med najuspešnejšimi zelenimi turističnimi zgodbami v Sloveniji so turistične destinacije in ponudniki turističnih nastanitev, ki so prejeli znak Slovenia Green. Vsi so objavljeni na spletni strani Slovenske turistične organizacije. Omeniti moram še nekaj. Na turističnem panelu o varnosti in trajnosti v turizmu je 7 turističnih podjetij podpisalo zaveze zasebnega sektorja Svetovnega kodeksa za etiko v turizmu (UNWTO). To so naslednji ponudniki turističnih nastanitev: Tabor Ljubljana, d.o.o., Turistična kmetija Urška, Design rooms Pr’ Gavedarjo, Zavod Šouhostel, Kamp Koren, TERME SNOVIK, d.o.o, TERME OLIMIA d.d.

Slovenija je izrazito tranzitna dežela, a ob avtocestah počivališča niso zgledno urejena, vključno s sanitarijami, predvsem pa niso izkoriščena za promocijo turističnih lepot države?

Kaj bi se lahko storilo, čeprav STO zelo prisega predvsem na globalno digitalno kampanjo, ki

Avtocestna počivališča so v pristojnosti DARS. Zakup oglasnega prostora ob avtocestnih počivališčih je povezan s precej visokimi stroški. V dobi informacijske tehnologije se je Slovenska turistična organizacija odločila za poudarek na digitalni kampanji, ki dosega bistveno večji učinek. Strinjam se, da bi bilo zelo koristno, če bi oglasni prostor na avtocestnih počivališčih ponudili ponudnikom turističnih proizvodov in storitev.

V zadnjem obdobju je v Sloveniji malo naložb v turizem in v bogatitev turistične ponudbe. Se kaj spreminja, kakšne so napovedi?

Od leta 2004 smo pospešeno vlagali v nastanitvene zmogljivosti. Do konca leta 2015, ko smo zaključili investicijski cikel, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s sredstvi ESRR sofinanciralo 135 projektov v višini 168 milijonov evrov. Skupna vrednost teh projektov, kamor sodijo tako nastanitve kot wellness centri, smučišča in golf igrišča, je bila v višini 657 milijonov evrov.

S strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v novi finančni perspektivi ni predvidenega sofinanciranja investicij v turistično infrastrukturo. To pa ne pomeni, da ni naložb v slovenski turizem in obogatitev turistične ponudbe.

Letos poteka gradnja Hotela Intercotinental v Ljubljani ter hotela Mond v Šentilju, pred kratkim je bil odprt prenovljen pet-zvezdični hotel v Portorožu. Veliko je posodobitev v kampih in drugih nastanitvenih obratih. Priča smo novim ponudbam glampinga, idr. S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bomo v letošnjem letu spodbujali kreiranje novih, inovativnih turističnih proizvodov in storitev. Objavljen je bil javni razpis in prve vloge nanj so že prispele. Prav tako razvoj inovativnih turističnih proizvodov in storitev spodbuja Slovenska turistična organizacija, ki koordinira projekte Snovalec, Sejalec in Banka turističnih priložnosti Slovenije.

Kateri bruseljski viri, seveda vključno z domačimi sredstvi, bi se lahko pridobili, če bi se Slovenija s konkretnimi razvojnimi načrti in projekti začela promovirati kot ekoregija Evrope, za kar ima dovolj danosti?

Trenutno ni odprtih javnih razpisov neposredno iz programov Evropske komisije EASME ali COSME, ki bi podpirali projekte, ki jih omenjate. Tudi sicer so omenjeni viri bili v okviru turizma namenjeni podpori konkurenčne in trajnostne rasti turizma v smislu transnacionalnih trajnostnih projektov, programov za seniorje in mlade v turizmu, za EDEN projekte idr., vendar ne v smislu podpore okoljskih prizadevanj neposredno. Trenutno je še vedno edina finančna podpora uvedbe okoljskih znakov javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje uvedbe okoljskih znakov za turistične nastanitve.

59

E-cikliraj na celjskem Družba za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo Zeos, d.o.o., je pred dnevi v Celju družbi za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o., v uporabo predala ulične zbiralnike za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. V prihodnjih dneh bo na več ekoloških otokov v upravljanju družbe Simbio umeščenih 40 uličnih zbiralnikov za manjšo OEEO in baterije. K podpisu listine so pristopile naslednje občine na celjskem območju: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Polzela, Prebold, Šentjur, Štore, Tabor, Vojnik, Vransko in Žalec. Gre sicer za 5-letni LIFE projekt družbe Zeos, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V okviru projekta bodo na celjskem izvedli tudi druge izobraževalne in ozaveščevalne dogodke, več delavnic, uredili bodo zelene kote za zbiranje OEEO in baterij v nekaterih trgovskih centrih, v oddaljenih krajih bo potekalo mobilno zbiranje idr. Prvi takšen dogodek bo že 28. septembra v Mladinskem centru Celje, kjer si bodo predvsem skupaj z mlado populacijo zastavili cilje na področju ravnanja z OEEO in baterijami. Namen projekta je zmanjšati OEEO in baterije med mešanimi komunalnimi odpadki in odpadno komunalno embalažo.

Projekt poteka pod sloganom e-cikliraj.

okolje

Z namenom ozaveščanja zainteresirane javnosti o ekološkem managementu, znaku za okolje EU in o javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga že vrsto let izvajamo z namenom sofinanciranja okoljskega znaka, smo v zadnjih letih izvedli večje število brezplačnih delavnic, na katere smo vabili turistične subjekte v Sloveniji. Izvedenih je bilo okoli 10 delavnic. Na delavnicah so bile vedno predstavljene prednosti ekološkega in energetsko varčnega poslovanja. Vendar pa razloge, da se jih manj odloči za ekološko poslovanje oz. za pridobitev okoljskih znakov ali certifikatov, vidimo v finančnih razlogih. A tudi v problematiki prilagajanja poslovanja zahtevam certifikacijskih shem oziroma ekološkim kriterijem zlasti v nekaj starejših objektih, ki niso grajeni v skladu z ekološkimi oz. trajnostnimi kriteriji in usmeritvami. Prilagajanje je lažje v novih objektih, ki pri gradnji upoštevajo merila, kot so uporaba lesa in drugih okolju prijaznih materialov, vgradnja varčnih elementov v nastanitvenih objektih in podobno. Prav tako je lažje v manjših nastanitvenih objektih, kot so kmetije, kampi.

očitno daje dobre rezultate?

Svetovni teden trajnostne gradnje tudi v Ljubljani Svetovni teden trajnostne gradnje – World Green Building Week, dogodek, ki ga svetovno združenje za trajnostno gradnjo World Green Building Council organizira vsako leto v številnih državah članicah na globalni ravni, bo letos potekal od 26. septembra do 2. oktobra pod sloganom Change Your Perspective – spremenimo svoj pogled.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia ga bo obeležilo z omnibusom primerov dobrih praks, ki bo potekal v prostorih Poslovne stavbe Rotonda na Dunajski 167 v Ljubljani, in sicer v sredo, 28. septembra, od 13. ure dalje in vse do poznega popoldneva.

Na dogodku se bo s kratkimi in ilustrativnimi prikazi primerov dobrih praks zvrstilo 16 vrhunskih predavateljev iz podjetij in projektantov. S temi prikazi dobrih praks želi Slovensko združenje za trajnostno gradnjo strokovnjakom in širši javnosti pokazati, da je tudi pri nas več podjetij in posameznikov, ki imajo znanje, izkušnje ter potrebne tehnologije, da se trajnostna gradnja tudi pri nas uveljavi in razširi, ter poudariti prednosti, ki jih prinaša uporabnikom stavb tako s stališča prihrankov primarne energije in virov kot tudi zdravega bivalnega okolja.

september 2016

Kaj je razlog, da se v Sloveniji ni razširila okoljska marjetica, ki kaže na trajnostno razumevanje okolja in razvoja?

111/112

Kratko, zanimivo

Poslujete že polnih 110 let. Ob obletnici ste pripravili posebno serijo semen in retro embalaže (kovinska škatla). Kakšno je vaše sporočilo in v čem so semena posebna?

Na Ptuju Semenarna Ljubljana opravlja vzdrževalno selekcijo pri 27 rastlinskih vrstah, kar predstavlja 61 sort vrtnin in 6 sort poljščin. Več kot polovica je avtohtonih slovenskih sort, drugo so udomačene in proste sorte. Poleg tega, da so še vedno najbolj uspešni pri prodaji na trge bivše skupne države, sedaj izvažajo tudi na Madžarsko, v Bolgarijo, Albanijo in Kazahstan.

Direktor Semenarne, Aleš Šabeder je predstavil gibanje za vrtnarjenje »Svet, ki raste z nami«, o vzponu ekoloških in urbanih vrtičkarjev, o semenskih bankah, o tem, da slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih semen zelenjadnic ter o čezatlantskem sporazumu, ki zadnje čase zaradi netransparentnosti v pogajanjih med EU in ZDA dviga vse več prahu. In da se ne pozabi: Semenarna praznuje.

Semenska vrečica je že od samega začetka predstavljala nosilni izdelek podjetja. Bila je manjše velikosti, opremljena s kakovostnimi grafičnimi upodobitvami sort kmetijskih rastlin. Mnoge sorte in vrste imajo imena, ki veljajo še danes: zelje ljubljansko, repa kranjska, motovilec ljubljanski, detelja kranjska, solata ledenka itd. Ob obletnici smo želeli sporočiti, da še vedno skrbimo in vzdržujemo stare slovenske sorte. Zato posebna kolekcija semen vsebuje 9 vrtnin in cvetlico, ki so bile včasih obvezne na slovenskih vrtovih: koleraba rumena maslena, repa kranjska podolgovata, korenje ljubljansko rumeno, solata ljubljanska ledenka, solata majska kraljica, motovilec ljubljanski, paradižnik, paprika, čebula ptujska rdeča in okrasni mak.

Aleš Šabeder

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Semena, ki jih kupujemo, so živila, ki jih bomo jedli

Semena za prihodnje rodove

60 111/112

okolje september 2016

Semena za prihodnje rodove

Kovinska škatla je namenjena shranjevanju semen, njena podoba je starinska. Zasnovana je tako, kot so bili tisti čas oblikovani materiali (ceniki, katalogi, letaki).

Kakšen je bil odziv trga?

Zelo pozitiven. Semenarna Ljubljana slovi po kakovosti semen in ostali ponudbi. Naši kupci in poslovni partnerji se zavedajo vrednosti, ki jo ima naše delo na področju vzdrževanja sort in razvoja novih, bolj odpornih na spreminjajoče se klimatske razmere.

Na domačem trgu je Semenarna Ljubljana vodilna ponudnica semen, na tujih trgih pa dosega pomembne tržne deleže. Kakšna je vaša konkurenčna prednost pred tujimi semenarnami? Izvoz?

Naša glavna konkurenčna prednost je področje raziskav in razvoja. Smo edino slovensko semenarsko podjetje, ki vzdržuje stare slovenske sorte. Na Ptuju Semenarna Ljubljana opravlja vzdrževalno selekcijo pri 27 rastlinskih vrstah.

Več kot polovica je avtohtonih slovenskih sort, drugo so udomačene in proste sorte. Poleg tega delamo tudi na razvoju novih sort. Z novimi sortami se prilagajamo vedno bolj zahtevnemu trgu. Pri vsem tem sodelujemo s strokovnimi inštitucijami v Sloveniji, kot so: Kmetijski inštitut, Biotehniška fakulteta v Ljubljani ter fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Največ izvažamo v države bivše Jugoslavije, tudi na Madžarsko, v Bolgarijo, Albanijo in Kazahstan.

Naša glavna konkurenčna prednost je področje raziskav in razvoja. Smo edino slovensko semenarsko podjetje, ki vzdržuje stare slovenske sorte.

Lokalne iniciative in društva opozarjajo na zaskrbljujoče stanje preskrbe z lastnim semenom v Sloveniji, ki naj bi bila le 10 %. Koliko je v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort?

V Semenarni Ljubljana skrbimo za obstoj večine starih slovenskih sort. Gre za preko 40 sort, pri katerih opravljamo vzdrževalno selekcijo in skrbimo, da so vsako leto bolj ali manj dostopne na trgu v semenskih vrečicah.

Vse avtohtone sorte so iskane, zato zahtevajo posebno pozornost. Te sorte vrtnin lahko štejemo kot kulturno dediščino in če ne bi imeli vzdrževalne selekcije bi že pred leti izginile.

Naši strokovnjaki že vrsto let zbirajo vzorce kateregakoli avtohtonega ali udomačenega

61 Razvoj hibridnih sort je usmerjen v tržne namene, kar pomeni velike pridelke, uniformne – izenačene plodove, trpežne za transport in skladiščenje. Vse te lastnosti narekujejo trgovske verige, ki želijo cenene plodove Kakšna je razlika med gensko spremenjenimi semeni in hibridi? Kam peljejo te spremembe?

Semena hibridov nimajo nič skupnega z gensko spremenjenimi semeni. Hibrid je načrtni križanec – potomec dveh znanih staršev, ki v prvi, tako imenovani F1 generaciji, daje boljše potomce. Razvoj hibridnih sort je usmerjen v tržne namene, kar pomeni velike pridelke, uniformne – izenačene plodove, trpežne za transport in skladiščenje. Vse te lastnosti narekujejo trgovske verige, ki želijo cenene plodove, lepe na pogled in trpežne na trgovski polici. Populacijske sorte, posebno avtohtone, pa odlikujejo odličen okus, odlične kulinarične lastnosti, manj pa izgled, izenačenost in količina pridelka. Tehnološki napredek pri žlahtnjenju in pridelavi nas vodi v smeri, ko na pridelavo zelenjave ne bo več vplivala narava, ampak bi že lahko govorili o industriji, kjer v umetno ustvarjenem okolju delajo solato, paradižnik, papriko, jagode itd. K temu silijo predvsem trgovski sistemi, ki imajo svoje zahteve. Seveda k temu največ pripomorejo

Slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih semen zelenjadnic. Tudi stališče našega podjetja podpira to zakonodajo, ker nismo zagovorniki uporabe GSO. V naši ponudbi ni gensko spremenjenih semen in tudi v bodoče bo tako.

Leta 2010 ste ustanovili gibanje za vrtnarjenje Svet, ki raste z nami. Z njim spodbujate posameznike k vrtnarjenju in dvigu samooskrbe v Sloveniji. Kakšne rezultate daje projekt in kakšno je zanimanje ljudi za lasten vrt?

Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena pridelave lastne zelenjave, domače. Želimo imeti nadzor nad tem, kako in na kakšen način pride hrana na krožnik. Že nekaj sezon opažamo, da se za naša semena in ostalo vrtnarsko ponudbo zanimajo vedno bolj mladi, predvsem mlade družine z majhnimi otroki.

Zato je vedno bolj popularno tudi urbano vrtičkanje. Za to pa ne potrebujete veliko zemlje ali celega vrta. Svoj mali vrtiček si lahko vsak posadi kar na balkonu ali okenski polici, v posodah, loncih in koritih. To je tudi tisto, kar smo želeli z gibanjem »Svet, ki raste z nami« doseči. Aktivni smo na družabnem omrežju, facebook, kjer imamo svojo stran in uporabnike sproti obveščamo o novostih, aktualni ponudbi in jim svetujemo. Imamo že skoraj 9.000 zvestih sledilcev.

semen in kako bo potekala regulativa na tem področju.

111/112

kupci, ki večinoma kupujejo z očmi (lepo na pogled) in posegajo po cenovno čim bolj ugodnih izdelkih.

Kakšni so evropski trendi glede hrambe semen in odnosa do okolja?

okolje

semena, ki nam ga ljubiteljski vrtičkarji in kmetovalci pošljejo na naš Selekcijskoposkusni center na Ptuju. V tem centru naši agronomi vse vzorce analizirajo in uporabijo za nadaljnje raziskave in razvoj.

Trendi so v urbanem vrtnarjenju, vrt v malem.

Vrtnarjenje je postalo zanimiv hobi, ki zahteva tudi veliko znanja, če želimo uspešno vrtnariti in uživati. Vedno bolj je aktualno in zanimivo, da sami nekaj pridelamo in potem to z užitkom pojemo, pa naj bo to na domačem vrtu ali zadnje čase vedno bolj pogosto na balkonu.

Za hrambo semen, predvsem divjih populacij, skrbijo genske banke po vsem svetu. Genske banke imajo pri nas v Sloveniji strokovne inštitucije. Namen genskih bank je, da pravilno shranijo semena različnih populacij, jih po potrebi obnovijo in s tem ohranijo pri življenju. Vzorci so namenjeni obnovi starih sort, pridobivanju novih sort in druge raziskovalne namene. V Semenarni bi lahko rekli, da imamo vsako leto gensko banko na prostem, ko je posejanih preko 1.000 vzorcev različnih semen, na Ptuju.

Kakšne je vaše mnenje o sporazumu TTIP in kaj od njega pričakujete? Vaši zadržki?

Namen genskih bank je, da pravilno shranijo semena različnih populacij, jih po potrebi obnovijo in s tem ohranijo pri življenju.

Trgovinski sporazum, o katerem se pogajata Evropska unija in Združene države Amerike, z namenom odprave trgovinskih ovir v številnih gospodarskih sektorjih, bi olajšal trgovanje med obema celinama. Izvoz je za slovensko gospodarstvo zelo pomemben. Ključno vprašanje pri tem pa je, če bodo upoštevani evropski standardi glede kakovosti prehrane,

„V opisih te železarne je bil omenjan plavž za taljenje žlindre. Zgradili so ga, da bi na do sedaj še neuporabljen naèin predelovali žlindro in rudo po privilegiju, ki sta ga pridobila direktor podjetja C. A. Frey v Štorah in rudarski inženir F. Lang.“ Die Eisen-Industrie des Herzogthums Steiermark im Jahre 1857, Josef Rossiwall, Wien 1860

september 2016

Promocija

V krožnem gospodarstvu že od 19. stoletja www.store-steel.si

Finančnih virov je več, nujnost je zasebni kapital mag. Gregor Ficko

foto: www.shutterstock.com

62 111/112

logistika

Financiranje prometne infrastrukture v Sloveniji

Dejstvo je, da bo potrebno sedanji način financiranja razvoja prometne infrastrukture temeljito analizirati in ga na novo

Financiranje prometne infrastrukture v Sloveniji

opredeliti. Ne samo financiranje avtocestnega

omrežja, ampak tudi

financiranje razvoja drugih

državnih cest, železniškega

omrežja, hitrega primestnega

javnega prometa ter letališke in pomorske infrastrukture.

Ena izmed ključnih nalog

države v prihodnjih letih ob

pričetku gradnje železniškega

sistema ter nadaljnjega razvoja glavnih in regionalnih cest bi morala biti tudi dokončanje slovenskega avtocestnega

sistema z avtocestnimi odseki,

september 2016

ki vodijo proti Hrvaški.

G

re za avtocestne odseke AC Draženci-MMP Gruškovje (ta je trenutno v gradnji, financirata pa ga delno EIB, delno pa Evropska unija in DARS v okviru Kohezijskega sklada), AC Postojna/Divača-MMP Jelšane in HC KoperMMP Dragonja, ki so bili leta 2003 določeni s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije, leta 2004 uvrščeni v resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest, vključeni pa so tudi v evropski avtocestni TEN-T sistem.

N

aša država se nahaja v obdobju, v katerem se mora spopadati z reševanjem velikih finančnih problemov na področju sociale, pokojnin, izobraževanja, zdravstva itd, zato je prisiljena, da svoje obveznosti pri financiranju prometne infrastrukture zmanjša na najmanjšo možno mero. To pomeni, da bo potrebno k financiranju prometne infrastrukture pritegniti zasebni kapital, še prej pa za to zagotoviti potrebne pogoje, kot so prostorski načrti, zemljišča, predvsem pa strokovni kadri, ki se bodo znali spopasti z vsemi čermi razmerij med državo in zasebnim kapitalom. Vprašanje seveda je, ali in pod kakšnimi pogoji bo zasebni kapital sploh vstopal v financiranje zahtevnih infrastrukturnih objektov, kot so avtoceste, železnice ali javni potniški promet. Zato problem financiranja razvoja in posodabljanja prometne infrastrukture zahteva takojšnje ukrepe, saj ima njena izgradnja na eni strani izredno velik

delež pri vsakoletni gospodarski rasti, po drugi strani pa z izgradnjo in modernizacijo državnih cest, avtocest kot tudi drugih glavnih in regionalnih cest, še daleč nismo pri koncu, saj so prometne zagate ob hitrem razvoju vedno večje. Isto velja za železniško omrežje.

F

inanciranje razvoja in upravljanja državnega avtocestnega omrežja je v glavnem potekalo v veliki odvisnosti od upravljanja najetih posojil, ki jih je DARS v obdobju od leta 1994 do leta 2011 najel pri tujih in domačih bančnih sistemih za potrebe izgradnje avtocestnega omrežja. Najbolj kritično obdobje za odplačevanje anuitet najetih posojil je bilo v letih od 2013 do 2015, ko je moral DARS za odplačilo anuitet in obresti letno zagotoviti nekaj čez 500 milijonov EUR. Glede na letno višino pobrane cestnine, ki znaša okrog 350 milijonov EUR, je to terjalo pogovore s kreditodajalci (glavni kreditodajalec je EIB) o delnem reprogramiranju. To je omogočilo odplačilo anuitet in obresti v skladu s finančnim prilivnim tokom, ki ga ima DARS iz naslova cestnine in koncesnine. Še vedno namreč obstaja bojazen, da bo morala v primeru DARS-ove delne nezmožnosti poplačevanja finančnih obveznosti do kreditodajalcev, s finančnim pokrivanjem razlike vskočiti država, saj bo to še vedno manjše tveganje kot unovčitev državnih poroštev. V tem primeru bi namreč ves DARS-ov dolg postal del javnega dolga Republike Slovenije.

63 Eden izmed glavnih virov, ki bi zagotavljal nemoteno financiranje razvoja, vzdrževanja in upravljanja državnega cestnega omrežja, predvsem glavnih in regionalnih cest, bi moral biti cestni finančni sklad, s katerim bi država zagotavljala namenske finančne vire na osnovi določenega odstotka marže od prodanih naftnih derivatov ter od pobranega nadomestila za uporabo cest.

D

ejstvo je, da je trenutna sistemska rešitev, ki ureja financiranje in bazira na integralnem proračunu Republike Slovenije ter evropskih strukturnih razvojnih skladih, za potreben nadaljnji razvoj državnega cestnega omrežja že dolgo popolnoma neprimerna. Ob predpostavki, da želimo v naslednjih 15 letih zmanjšati 60 % neustrezno stanje na glavnih in regionalnih cestah, kar pomeni posodobitev okoli 5 % oziroma med 150 do 200 km državnega cestnega omrežja letno, pomeni, da bi samo za razvoj investicij letno potrebovali najmanj med 250 do 275 milijoni EUR. Zato bo država morala razmisliti tudi o drugih konvencionalnih virih financiranja njihovega razvoja, kot so posojila, obveznice ter javno-zasebno partnerstvo, v kolikor bo seveda interes privatnega kapitala za ta vlaganja izkazan na dovolj veliki stopnji zanesljivosti.

rometna politika Evropske unije sicer predvideva tudi postopno uvajanje plačevanja uporabe glavnih in regionalnih cest glede na prevoženo razdaljo, predvsem ob avtocestah, vendar pa te smernice še niso časovno opredeljene. Ker državne ceste ne ustvarjajo neposrednih prihodkov upravljavcu, bi bil za državo še posebej zanimiv model izdajanja dolgoročnih obveznic, s katerim bi Direkcija RS za infrastrukturo lahko financirala skoraj 50 % vseh predvidenih ukrepov na državnem cestnem omrežju. Seveda pri posameznih ukrepih ne smemo pozabiti na sofinanciranje lokalnih skupnosti. Zaradi tehnološke povezanosti posameznih elementov cestne ureditve in doseganja sinergičnih učinkov pri hkratnem urejanju cestne in druge komunalne infrastrukture v naseljih bodo morale lokalne skupnosti redno sodelovati pri (so)financiranju ukrepov, predvsem ureditev v naseljih. Navsezadnje je takšno sofinanciranje opredeljeno tudi v zakonu o cestah.

Zasebni finančni viri (javno zasebno partnerstvo)

V

Sloveniji so se ves čas izvajanja Nacionalnega programa pojavljali očitki, zakaj Republika Slovenija določenih avtocestnih odsekov oziroma krakov, kot so Pomurski avtocestni krak Maribor-Lendava-Pince, Pyhrnski avtocestni krak Šentilj–Gruškovje ali Vipavski avtocestni krak Razdrto-Nova Gorica, ni zgradila s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz koncesij oziroma s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Seveda je bilo izdelanih kar nekaj analiz in študij, ki so skušale odgovoriti na to vprašanje (dr. Mojmir Mrak, dr. Žan Oplotnik). Bolj ali manj so vse te analize pokazale, da bi zaradi za "profitno koncesijo" prenizkih prometnih obremenitev (le-ta mora po ekonomskih izračunih znašati več kot 25.000 vozil/dan, da se koncesionarju vložek v določenem časovnem obdobju povrne) na tistih odsekih, ki bi jih še bilo možno graditi s koncesijo, prišla v poštev samo t.i. "neprofitna koncesija". A ta je bila za državo finančno neugodna, saj bi morala država koncesionarja subvencionirati (v primeru 30 letne koncesije in simulacije PLDP 5.000 vozil/dan bi subvencija države znašala okoli 3,5 km že zgrajene avtoceste

na 1 km koncesijske avtoceste). Seveda je bilo to daleč od optimalnega in profitabilnega poslovnega modela.

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki v praksi še vedno ni zaživel, je bil sprejet šele konec leta 2006.

P

111/112

P

logistika

udi pri bodočem financiranju razvoja glavnih in regionalnih cest, s katerimi upravlja Direkcija RS za infrastrukturo, bo ne glede na stalno izmikanje države – beri Ministrstva za finance - potrebno razmisliti o novih, dolgoročnejših modelih financiranja. Eden izmed glavnih virov, ki bi zagotavljal nemoteno financiranje razvoja, vzdrževanja in upravljanja državnega cestnega omrežja, predvsem glavnih in regionalnih cest, bi moral biti cestni finančni sklad, s katerim bi država zagotavljala namenske finančne vire na osnovi določenega odstotka marže od prodanih naftnih derivatov ter od pobranega nadomestila za uporabo cest.

Predvsem po »zaslugi« finančnega ministrstva se država uvedbe tega modela sicer otepa na vse pretege, čeprav iz popolnoma nerazumljivih razlogov, saj takšen model uporabljajo malodane vse evropske države, da ne govorimo o tistih, prometno najbolj razvitih. Zadnji, že ničkolikokratni neuspešni poskus uvedbe t.i. »bencinskega centa« je bil s strani Ministrstva za finance zavrnjen letos spomladi.

rav tako je bil eden izmed osnovnih pogojev oddaje koncesije tudi ta, da se predhodno prostorsko rešijo poteki posameznih avtocestnih krakov, kar pa se zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja avtocestnih tras v prostor ni zgodilo vse do danes. Naslednji osnovni pogoj za uspešno sklenitev koncesijskega razmerja med koncendentom-državo in koncesionarjem je namreč ta, da se koncesionarju predajo tudi pridobljena in vseh bremen prosta zemljišča za gradnjo, ki pa se s strani investitorja lahko začnejo pridobivati šele po sprejemu uredbe o DPN. Slovenija leta 1994 ni imela niti malo možnosti, da bi izvedbo avtocestnega programa oddala v koncesijsko gradnjo, saj poteki večine avtocestnih tras prostorsko niso bili rešeni oziroma določeni, razen na odsekih AC Šentilj–Pesnica, AC HočeArja vas (dograditev dvopasovne hitre ceste v štiripasovno avtocesto), AC Arja vas–Vransko, AC Razdrto-Čebulovica ter HC Vipava-Selo in HC Selo-Šempeter. Podcenjevanje vidika zahtevnosti prostorskega umeščanja avtocestnih odsekov v prostor, ki je iz leta v leto samo naraščalo, je bilo pri sprejemanju tako ambicioznega programa več kot očitno. Na žalost pa tudi eden izmed glavnih vzrokov za trikratno časovno podaljševanje pa tudi vrednostno naraščanje Nacionalnega avtocestnega programa.

I

zkušnje iz tujih držav so pokazale, da postopek podelitve koncesije koncesionarju traja povprečno od 3 do 4 leta (gre za pripravo meril in izvedbo javnega razpisa) in da gre za drag in težaven proces, ki terja sodelovanje izkušenih strokovnjakov tehničnega, ekonomskega in pravnega področja in v katerem stroški postopka lahko narastejo tudi na nekaj milijonov EUR. Predvsem pa nihče ne more jamčiti uspešnega dolgoročnega odnosa med koncendentom in koncesionarjem, kar dokazuje

september 2016

T

64 111/112

logistika

dejstvo, da je bilo v nekaterih državah (Češka republika, Hrvaška, Madžarska) predčasno prekinjenih kar nekaj pogodb o koncesijski gradnji in upravljanju avtocestnega omrežja. Ključen problem, ki je najbolj oviral izvajanje velikih infrastrukturnih projektov državnega pomena, je predstavljalo dejstvo, da je Republika Slovenija zelo pozno sprejela zakonodajo, ki ureja možnosti koncesijske ali javno-zasebne gradnje večjih investicijskih projektov. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki v praksi še vedno ni zaživel, je bil sprejet šele konec leta 2006.

Pri javnozasebnem partnerstvu je seveda najbolj ključno to, da gre za takšno obliko financiranja projektov, ki zaradi vključitve zasebnega interesa vzpodbuja učinkovitost izvajanja storitev.

Ž

e v Resoluciji o NPIA-2004 je bilo navedeno, da so do takrat izdelane analize pokazale, da oblike profitnih koncesij na avtocestnih krakih, ki bi še lahko bili primerni za izvajanje koncesijske gradnje v obdobju 2003-2013 glede na takratni dejanski in napovedani povprečni letni dnevni promet (PLDP) na vzporedni glavni in regionalni državni cestni mreži, kot tudi na že zgrajenih avtocestnih odsekih na teh krakih, niso bile najbolj verjetna možnost.

Pokazale so, da koncesionar niti ob 100% subvenciji države ter koncesijski dobi 30–40 let ne bi mogel zagotoviti predpostavljene interne stopnje donosnosti, ki za tovrstne projekte znaša okoli 6%. Kot bolj verjetna se je kazala možnost za neprofitno koncesijo, za katero bi interes izrazila katera izmed članic mednarodne skupnosti (članice EU) predvsem z vidika dokončanja prometnih povezav na ozemlju EU (transevropski prometni koridorji št. V. in št.

X.), katerih odseki se priključujejo na avtocestno omrežje na našem ozemlju. Ker pobude in njihovi pogoji za izvedbo takšne koncesijske gradnje, ki so sicer že bile podane s strani nekaterih evropskih držav (Italija, Nemčija), v danem trenutku še niso bile jasno definirane, se viri koncesijskih gradenj pri razrezu virov nadaljnjega financiranja ReNPIA-2004 niso predvideli. Vendar so se dopustili kot možnost zagotavljanja dodatnega vira finančnih sredstev v bodočnosti.

september 2016

U

poštevaje kritično finančno stanje v naši državi postaja vedno bolj očitno, da bo ne glede na nekatere navedene omejitve potrebno narediti vse, da se k financiranju razvoja državne prometne infrastrukture pritegne zasebni kapital. V kolikor so ambicije države, vsaj po izjavah političnega establishmenta, po

pritegnitvi zasebnega kapitala, ki bi ga vlagatelji namenili za izgradnjo in za upravljanje državne prometne infrastrukture, zares iskrene, bi država morala že urediti oziroma zagotoviti pogoje za izvedbo naslednjih ukrepov, kot so npr. izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom ali gradnja druge cevi Karavanškega predora: • pripravo izhodišč za pripravo meril in izvedbo javnih razpisov za oddajo koncesij, • pripravo izhodišč za pripravo koncesijskih razmerij med koncedentom in koncesionarjem, • pripravo meril in izvedbo javnih razpisov za oddajo koncesij,

finančnem obsegu dovolj veliki in pravzaprav večina projektov, ki so bili našteti, temu pogoju popolnoma zadosti. Zaradi natančnega ugotavljanja obsega in razdelitve tveganj stroški tveganj postanejo eksplicitni in se vračunajo v ceno storitve. Pogoji za večjo uveljavitev tega pristopa pa so predvsem: • politična podpora na najvišji ravni, • izdelana strategija vključevanja zasebnih partnerjev, • ustrezne institucionalne rešitve, ki bodo omogočile strokovni pristop in medresorsko usklajenost.

• ustanovitev organa za koncesije, ki bi spremljal izvajanje politike koncesij.

Kar se tiče gradnje preostalih, še nezgrajenih avtocestnih odsekov s pomočjo javnozasebnega partnerstva ali koncesij, že sedaj postaja jasno, da samo gradnja brez delnega upravljanja že zgrajenih odsekov, ki se navezujejo na nezgrajene avtocestne odseke, ne bo možna.

Z

vključevanjem zasebnih finančnih virov z javnozasebnim partnerstvom bi tako v Republiki Sloveniji postavili nove ključne elemente, s katerimi se pri izgradnji državne prometne infrastrukture do sedaj še nismo srečali: • zasebni sektor na osnovi pogodbe z javnim sektorjem opravlja storitve oziroma izgradi objekt, • tveganja so razdeljena med javni in zasebni sektor.

P

ri javnozasebnem partnerstvu je seveda najbolj ključno to, da gre za takšno obliko financiranja projektov, ki zaradi vključitve zasebnega interesa vzpodbuja učinkovitost izvajanja storitev. Najbolj znani obliki javnozasebnega partnerstva sta BOT model (build-operate-transfer) in ROT model (rehabilitate-operate-transfer). V svetu seveda prednjači uporaba BOT modela, ki ima naslednje prednosti: • angažiranje zasebnih virov kapitala za implementacijo projektov,

• kredite za financiranje najema zasebni sektor (koncesionar) in ne javni sektor, • za najetje kreditov država ne daje garancij, kar pomeni, da ti dolgovi ne pomenijo povečevanja državnega dolga, • osnovo za servisiranje kreditov predstavljajo prihodki samega projekta (uporabnina) ali pa prihodki iz državnega proračuna, kar je odvisno od pogodbe, • najpomembnejše zavarovanje, na katerem temelji BOT model, je pogodbena pravica koncesionarja do prihodkov, ki naj bi zadostovali za servisiranje dolgov in omogočali normalno stopnjo donosa v koncesijskem obdobju.

P

riprava infrastrukturnih projektov javnozasebnega partnerstva je dolgotrajnejša in dražja od klasične, kjer je edini investitor država. Zato jo prenesejo le takšni projekti, ki so po

I

zhodišče za vzpodbujanje projektov javnozasebnega partnerstva s prijavljanjem projektov na sklade EU mora biti takšno, da bi bilo mogoče s sofinanciranjem EU zagotoviti tako visoko predvideno stopnjo donosa za zasebne vlagatelje, da bi bila ta sorazmerna s prevzetimi tveganji. Če predviden donos glede na prevzeta tveganja ni zadosten, zasebni vlagatelji v investicijo ne bodo vstopili. To je še posebej pomembno v okoljih, kot je Slovenija, kjer koncept javnozasebnega partnerstva pri gradnji državne prometne infrastrukture ni uveljavljen in bi vsak uspešen projekt imel tudi pomemben demonstracijski učinek, ki bi lahko vplival na prihodnje ugodnejše ocene tveganj s strani zasebnih vlagateljev.

K

ar se tiče gradnje preostalih, še nezgrajenih avtocestnih odsekov s pomočjo javnozasebnega partnerstva ali koncesij, že sedaj postaja jasno, da samo gradnja brez delnega upravljanja že zgrajenih odsekov, ki se navezujejo na nezgrajene avtocestne odseke, ne bo možna.

Ekonomsko-finančni del koncesijske gradnje namreč privatnemu sektorju ne prinaša pozitivnih efektov, v kolikor bi se odločil samo za gradnjo. Tako bo v primeru gradnje avtocestnega odseka AC Postojna/Divača-MMP Jelšane, ki bi se po sedaj izdelanih variantah na avtocestni odsek AC Ljubljana-Koper priključil na razcepu v Razdrtem, potrebno zasebnemu vlagatelju ponuditi v upravljanje že zgrajeni avtocestni odsek Razdrto-Šempeter.

65 adolževanje tako doma kot v tujini predstavlja tradicionalni vir financiranja infrastrukture. Žal se z najemanjem kreditov povečuje državni dolg oziroma državno garantirani dolg. obdobju 2004–2005 se je kot uspešen model financiranja Nacionalnega programa izgradnje avtocest izkazala tudi izdaja dolgoročnih vrednostnih papirjev v obliki dolgoročnih infrastrukturnih obveznic z dospetjem od 20 do 30 let. Glede na spremenjene razmere v domačem gospodarstvu in na finančnih trgih (pojav institucij s ciljnim investiranjem v vrednostne papirje) bi to lahko bil dolgoročno prav gotovo zanimiv vir financiranja projekta razvojnih osi in izgradnje železnic.

Finančna sredstva skladov EU

Z

vstopom v Evropsko unijo je Republika Slovenija pridobila vse pravice, možnosti in obveznosti, ki jih imajo države članice1 in njeni državljani2, med drugim tudi možnost črpanja finančnih sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Projekte, predvidene za sofinanciranje iz skladov EU, se za sofinanciranje prijavi posredno – preko operativnih programov in prednostnih nalog ali neposredno kot velike projekte.

O

perativni program (OP) je dokument, ki zajema samo enega izmed ciljev (konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje, evropsko teritorialno sodelovanje) in zajema določeno 7-letno časovno obdobje.

Izdela in predloži ga država članica, sprejme pa Komisija za določitev razvojne strategije z uporabo skladnega niza prednostnih nalog. Za njihovo doseganje se zaprosi pomoč iz enega 1 http://evropa.gov.si/clanice/ oz. http://www.arhiv. evropa.ukom.gov.si/si/drzave-clanice/index.html 2 http://evropa.gov.si/drzavljanstvo/ oz. http://www. arhiv.evropa.ukom.gov.si/si/drzavljanstvo-eu/index.html

O

perativne programe sestavljajo prednostne naloge, le te pa operacije (projekte ali skupine projektov). Kot del operativnega programa lahko ESRR in Kohezijski sklad financirata izdatke operacije, ki jo sestavlja vrsta del, dejavnosti in storitev, katere namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 25 mio EUR v primeru okoljskih projektov, in 50 mio EUR v primeru drugih področij, kot so prometna infrastruktura.

Akcijska serija potovanj Greš z vlakom? Naj se ti zgodi cel film!

Pomisli, kako te lahko ritem vožnje ponese v zgodbo pokrajine ali v čisto tvoj film. Morda pa zares doživiš filmsko sceno s katerim od sopotnikov?

I

zbrani projekti morajo biti uresničljivi v planiranem časovnem obdobju, kar pomeni, da morajo biti pripravljeni na stopnji analiz povpraševanja, prostorske, projektno–tehnične in investicijske dokumentacije, v kolikor pa gre za sodelovanje javnozasebnega partnerstva, je potrebno pripraviti in uskladiti tudi pravni okvir takšnega projekta. Zato bo posebno pozornost potrebno posvetiti postopku umeščanja prometne infrastrukture v prostor in pravočasnemu sprejemanju Uredbe o državnem prostorskem načrtu, ki predstavlja ključni dokument za izvedbo vseh ostalih aktivnosti v pripravi na gradnjo (izdelava investicijske in projektno– tehnične dokumentacije, parcelacija, odkupovanje zemljišč in nepremičnin, pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj za gradnjo, izvedba javnih razpisov za oddajo pripravljalnih in glavnih gradbenih del). To velja tudi za Junckerjev Naložbeni načrt za Evropo3 oz. konkretneje Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), v katerem je za izvedbo strateško pomembnih prometnih infrastrukturnih projektov zagotovljenih 315 milijard EUR ob pogoju, da bo pri izvajanju projektov sodeloval tudi zasebni kapital.

3 http://ec.europa.eu/slovenia/news/2015/2015-0728_ evropski_sklad_za_strateske_nalozbe_sl.htm oz. https:// ec.europa.eu/slovenia/news/20160530_investeu_sl

logistika

V obdobju 2004–2005 se je kot uspešen model financiranja Nacionalnega programa izgradnje avtocest izkazala tudi izdaja dolgoročnih vrednostnih papirjev v obliki dolgoročnih infrastrukturnih obveznic z dospetjem od 20 do 30 let.

Z

V

www.slo-zeleznice.si

Na vlaku se spletajo poznanstva in utrjujejo prijateljstva. Naj te Slovenske železnice popeljemo na avanturo v evropska mesta.

• • • • • • • • •

Reka že od 9 € Zagreb že od 9 € Budimpešta že od 19 € Beograd že od 25 € Dunaj že od 29 € Zürich že od 29 € München že od 29 € Praga že od 39 € Frankfurt že od 49 €

Navedene cene veljajo za enosmerne vozovnice iz Ljubljane.

september 2016

Krediti ali dolgoročni vrednostni papirji?

111/112

sklada, v primeru "konvergenčnega cilja" pa lahko tudi iz Kohezijskega sklada in ESRR. Primer operativnega programa je OP gospodarska in socialna infrastruktura, ki zajema prometno infrastrukturo, zdravstveno infrastrukturo in ostalo.

Promocija

S pobiranjem cestnine na že zgrajenem odseku bi si zasebni vlagatelj namreč lahko zagotovil določeno finančno akumulacijo, s katero bi lahko začel z gradnjo obeh še manjkajočih avtocestnih odsekov.

66

Infrastruktura je zavora, a mora biti primerjalna prednost Slovenije

Študija Svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2015 je Slovenijo med 144 državami, ki so jih avtorji analizirali, uvrstila po razvitosti infrastrukture v zgornjo četrtino držav.

Kakšen je torej sedanji celotni logistični indeks Slovenije in kaj je dal program državnih, razvojnih prioritet in naložb za obdobje 2014-2017?

Za razvitost infrastrukture neke države teorija ne daje absolutnega kriterija o tem, koliko je potrebna, želena, optimalna. Na primer, ne vemo, koliko avtocest na km² naj bi imela država. Zato se razvitost infrastrukture meri relativno, primerjalno glede na razvitost v drugih državah, kakšen rang dosega država.

Po tem kriteriju je Slovenija po infrastrukturi manj razvita, kot je po produktu na prebivalca.

Dosega nižjo razvrstitev na rang lestvici. Torej v infrastrukturi kot pomembnem dejavniku razvoja zaostaja. V svetovnem merilu dosega Slovenija po produktu na prebivalca kvantilni rang 15 %. To pomeni, da je med 100 % vseh držav manj razvitih 85 %, po infrastrukturi pa v povprečju rang 25 %. Po enakem kriteriju ima 75 % držav slabše razvito infrastrukturo od Slovenije. Tako je v resnici infrastruktura zaviralni, ne pa spodbujevalni dejavnik slovenskega razvoja.

dr. Franjo Štiblar

Doslej Slovenija še ni imela celovitega pogleda na infrastrukturo, čeprav jo večina ekonomskih analitikov umešča med glavne izzive razvojne in družbene politike države. V Sloveniji se enkrat bolj izpostavlja prometna infrastruktura, drugič energetska, tretjič informacijsko-komunikacijske tehnologije, četrtič okoljska.

V knjigi Infrastruktura Slovenije, za rast produkta in dvig standarda Slovencev (avtorji Franjo Štiblar, Lea Kos in Maja Jamnik) je drugače.

Ocenjene so povezave gospodarske infrastrukture z razpoložljivostjo naravnih virov in vloga infrastrukture kot determinante proizvodnje in standarda. Dr. Franjo Štiblar s Pravne fakultete pojasnjuje, kje smo bolj in manj razviti pri infrastrukturi, predvsem pa, kako je (naj bo) z lastništvom, financiranjem in razvojem infrastrukture. Tudi drugega tira, tretje in četrte razvojne osi.

foto: Boštjan Čadej

Jože Volfand

Infrastruktura in razvoj

september 2016

logistika

111/112

Infrastruktura in razvoj

Na kaj mislite?

Na makro ravni rasteta slovenski produkt in dohodek ljudi počasneje, kot bi lahko. Imamo več brezposelnih, kot je potrebno. Na mikro ravni je konkurenčnost podjetij zaradi infrastrukturne nerazvitosti slabša, kot bi bila lahko. Standard ljudi, ki ga omogoča neposredna uporaba infrastrukture, pa je nižji, kot bi bil lahko.

Infrastruktura je primerjalna zavora, morala bi pa biti primerjalna prednost Slovenije. Program slovenskih razvojnih prioritet sicer omenja infrastrukturo, vendar v premajhni meri in je z vidika upravljanja in financiranja investicij vanjo premalo jasen. Koherentne strategije razvoja celotne infrastrukture Slovenija nima. Tu in tam obstajajo med seboj neusklajeni razvojni načrti za posamezne vrste infrastrukture ali posamezne geografske dele Slovenije.

Govoriva o vplivu na razvoj države. Stroka, gospodarstvo in upravljavci države ugotavljajo, kako lahko naložbe v infrastrukturo pozitivno vplivajo na gospodarsko rast. A pri teh naložbah se vedno zatika. Problem so razpisi, korupcija, prekoračitve, domače gospodarstvo je zapostavljeno. Gradijo predvsem tujci, med gradbinci predvsem Strabag. Kje je središče težav?

Finančni viri za Slovenijo kot srednje razvito članico EU vedno obstajajo. Vprašanje je, kako dragi so. Ali je donos, kjer je potrebno upoštevati tudi vse zunanje učinke – eksternalije, večji od stroškov obresti finančnih virov, domačih ali tujih. Dokler so proizvodne kapacitete neizkoriščene, imamo okrog 100 tisoč brezposelnih in razpolagamo z naravnimi danostmi, svetovne obrestne mere so rekordno nizke, večji poudarek na razvoju infrastrukture ne bi smel biti vprašanje.

Kje je Slovenija primerjalno s svetom?

Po mednarodnih primerjavah je Slovenija superiorna, v primerjavi s produktom na prebivalca, na področju letališke, internetne infrastrukture, povprečna pri cestni in inferiorna pri železniški infrastrukturi. Z vidika širših družbenih potreb ekonomske rasti in socialne integracije Slovenije pa so drugi tir plus razvoj Luke Koper gospodarska nujnost. Izkoristimo lokacijsko naravno prednost. Tretja in četrta cestna razvojna os pa sta družbena nujnost, sicer se nam bodo Korošci »priključili« Avstriji, Belokranjci pa Hrvaški.

Ekonometrična analiza je pokazala, da so železnice primarna prometna infrastruktura manj razvitih držav.V našem primeru je uveljavitev Luke Koper kot slovenskega gospodarskega vlečnega konja prioriteta drugačna. Drugi razlog za razvoj kakovostne železniške mreže je

Med bistvenimi vprašanji razvoja infrastrukture v Sloveniji izpostavljate organizacijo dejavnosti in model upravljanja. Vendar v Sloveniji ni ekonomske regulacije s spodbudami. Precej zmede je pri uvajanju javno zasebnega partnerstva in pri podeljevanju koncesij. Kaj predlagate?

Upravljanje infrastrukture je zahtevno, posebej naravne. Pri izboru načina investiranja je potrebno upoštevati stopnjo njene rivalnosti in izključljivosti. Privatno investiranje pogosto ni primerno, ker ni mogoče internalizirati vseh eksternalnosti (pozitivnih prispevkov storitev infrastrukture na okolje). Zato je večina prometne infrastrukture tudi v svetu grajena z javnimi sredstvi. Pri upravljanju je mogoče podati tudi koncesijo privatnemu sektorju, vendar se postavlja vprašanje kriterijev za določitev cene uporabe. Pokrivanje zgolj mejnih stroškov s ceno je premalo, saj je potrebno financirati tudi njeno izgradnjo. Cena, ki vključuje vse stroške, pa se lahko dojema kot previsoka. Če javni določevalci določijo kapico za ceno, je problem kriterijev zanjo. Kljub vsej reklamni kampanji za privatno javno partnerstvo na področju infrastrukture se v praksi večine razvitih držav, posebno v Evropi, to ni izkazalo kot odrešitev.

Je pogosto tudi vir različnih zlorab, posebno v upravljavsko manj razviti državi, kot je še vedno tudi Slovenija.

Upravljanje z državnim premoženjem ni prvenstveno finančno vprašanje, ki naj ga razrešuje nekaj nezrelih borznikov, ampak širše družbeno vprašanje vseh Slovencev, posebno tistih, ki so ga ustvarili.

Ko v knjigi pišete o makroekonomski suverenosti Slovenije in o prodaji državnega premoženja, opozarjate na imperializem ekonomistične morale in se zavzemate za humanistično moralo.

Pri privatizaciji infrastrukture se vprašujete na primer, da ali ne privatizacija Darsa. Ali je privatizacija rešitev za problem (ne)učinkovitega upravljanja in vodenje državnega premoženja?

logistika

Empirična primerjalna analiza kaže, da bi pri nas morali prioritetno investirati v izboljšanje železniške infrastrukture, v celotno energetsko infrastrukturo, kjer najbolj zaostajamo, v zmanjševanje onesnaževanja s CO2 in SO2 in v opremo v telekomunikacijah.

111/112

67 Znani so podatki o možnostih financiranja infrastrukture iz evropskih sredstev v letih 2014-2020. Slovenija bo morala za II. tir, za tretjo in četrto razvojno os, za logistična multimodalna vozlišča in za druge projekte poiskati nove vire. Katere naložbe so realne in katere naj imajo prednost?

prenos osebnega in blagovnega transporta na ekološko manj škodljiva transportna sredstva.

Prebivalstvo bi se manj vozilo z avtomobili, tuji tovornjakarji bi morali biti preneseni na železniške vagone pri prečkanju Slovenije.

V tem delu knjige se da razumeti, kot da niste pristaš privatizacije, na zadnjih straneh knjige, kjer se zavzemate za model popolnega pokritja stroškov pri upravljanju infrastrukture, pa navajate, da bi bila za to potrebna privatizacija Darsa in železnic, ker zdajšnji regulatorji niso v redu. Zakaj privatizacija?

V drugem delu opisujem idejo meni tujo privatizacije infrastrukture in DARS-a, namreč takšno, kakor si jo zamišljajo najbolj izraziti predstavniki »ekonegov« (ekonomistov-egoistov) pri nas. Osebno pa sem proti privatizaciji infrastrukture in sem za javno investiranje vanjo. Upravljanje družbe DARS, železnic bi morali enako kot DUTB, SDH prepustiti celotni družbi na Slovenskem, strateško izbiro pa preko referendumov. Torej ključne odločitve z referendumom, sprotno spremljanje pa preko celotnega državnega zbora. Upravljavci bi morali redno, na primer polletno, odgovarjati DZ in javnosti o svoji politiki, njihovi nadzorniki pa bi morale biti ljudje, ki so se že izkazali, da dihajo za Slovenijo in so zanjo nekaj naredili.

Svetovno naši najbolj ugledni športniki, kulturniki, znanstveniki. Upravljanje z državnim premoženjem ni prvenstveno finančno vprašanje, ki naj ga razrešuje nekaj nezrelih borznikov, ampak širše družbeno vprašanje vseh Slovencev, posebno tistih, ki so ga ustvarili.

Niso ustvarili slovenskega premoženja, zato se ga z lahkim srcem odrečejo v korist tujcev. Še posebno, če pri tem nekateri zaslužijo velike, tudi milijonske provizije. Sedanje odločanje bi morali postaviti povsem na glavo, kot podrobneje opisujem v knjigi. In še. To, kar počnejo odločevalske elite pri nas, ni privatizacija, ampak odtujevanje, prodaja tujcem. Privatizirati bi morali postopno, kakor se ustvarjajo prihranki domačih množic, tako da bi imeli neke vrste ljudski kapitalizem. To smo si v prvi strategiji samostojne Slovenije, katere pripravo sem

september 2016

Izvajanje naložb v infrastrukturo in potem njeno upravljanje nista samo problem Slovenije, vendar je pri nas bolj izrazit. Uspešnost pri tem bi navsezadnje odražala zrelost države za samostojnost. Danes je zaostajanje v razvoju in investiranje v infrastrukturo predmet razprav v večini držav. Tudi razvitih. Zaostajajo ZDA, tudi Nemčija na področju cest, da o manj razvitih državah sploh ne govorimo. Slovenska ekonomska politika je pred krizo premočno napihovala, pregrevala finančni in gospodarski balon. Po njegovem poku leta 2008 ga je premočno zamrznila, saj s fiskalno in bančno kreditno restriktivnostjo neustrezno premočno zavira gospodarsko rast. Tako smo na primer po amplitudi gibanja koeficienta, krediti bank/BDP, kar drugi med vsemi razvitimi državami, zaostajamo le za Irsko. Preveč smo eksplodirali pred in preveč stisnili v času krize.

Ta amplituda je v našem gradbeništvu še večja kot v celotni gospodarski aktivnosti. Vsa velika gradbena podjetja so v krizi propadla. Število zaposlenih se je od predkrizno napihnjenih preko 100.000 več kot prepolovilo. Postali smo uvozniki gradbenih storitev iz Avstrije. Nekoč smo gradili po vsem svetu.

skupaj s kolegoma Senjurjem in Potočnikom vodil, tudi zamislili. Infrastruktura naj bi pri tem večinsko ostala v javni lasti. Danes pa nam odtujujejo celo naravne vire, našo lokacijo, kar je grozno.

dr. Aleksandra Pivec

Aleksandra Pivec odhaja v Ljubljano foto: arhiv podjetja

68 111/112

logistika

Kratko, zanimivo

Dolgoletna direktorica Znanstveno-razis­ kovalnega centra Bistra dr. Aleksandra Pivec zapušča razvojno delo in stroko, odhaja pa v vladne vode, kot svetovalka na urad za Slovence po svetu, kjer je minister njen rojak, Ptujčan Gorazd Žmavc. Čeprav gre za povsem nov delovni izziv, dr. Aleksandra Pivec pravi, da odhaja na novo delovno mesto z razvojnimi ambicijami.

Kaj naj bi pri infrastrukturi ostalo v državni lasti, zakaj in katera merila bi morali pri tem upoštevati? So opredeljena?

Pri kriterijih odtujitve, ki so jih izbrali, se naši določevalci ne držijo niti mnogo bolj zaščitnih načel OECD niti najboljših praks drugih držav, ki jih OECD citira, na primer Norveška, Izrael, čeprav OECD sicer na drugih področjih, kjer ni potrebno, slepo sledimo. Naravna infrastruktura, prometna, energetska, IKT infrastruktura morajo ostati v večinsko domači lasti ljudi, ki v Sloveniji stalno živijo. Tako je to v normalnih suverenih državah po svetu. V njenem upravlja-

Problem upravljanja naših podjetij in infrastrukture v državni lasti je v načinu vodenja, v napačnih ljudeh, ki so se prerinili do vodenja.

Čistilna akcija Čista obala 2016 V slovenskih obalnih občinah je v soboto, 17. septembra 2016, potekala čistilna akcija Čista obala 2016. Akcija je bila organizirana sedmič. Vsako leto poteka v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer International Coastal Cleanup (ICC). Slovenska akcija, ki jo organizirata Zavod TRI-NITI in Inštitut za vode RS, poteka pod sloganom »Kjerkoli si, poberi 4 smeti«.

Namen je ozavestiti Slovence o nevarnosti odpadkov, ki jih ljudje neodgovorno odvržejo v naravo, ter po najboljših močeh skupaj očistiti naravo.

september 2016

Pošta in Intereuropa pod isto streho?

Kot pišejo Finance, naj bi se upravi Pošte Slovenije in Intereurope dogovarjali o nakupu. Prvi večji nakup je Pošta opravila, ko je prevzela logistični center Mladinske knjige.

Razmere na trgu se spreminjajo v EU in v Sloveniji. Upad klasičnih pisemskih pošiljk je nezadržen, zato prihodki Pošte upadajo, priložnost pa vidijo v širitvi logistične dejavnosti. Kakšna bo poslovna in razvojna strategija Pošte do leta 2022, bodo povedali v kratkem.

Kako bo z možnostjo nakupa Intereurope in če bo SDH to dovolil, pa bo znano do konca leta. Intereuropa, ki je sicer še vedno močno zadolžena, dobro posluje. Lani je Intereuropa realizirala okrog 137 milijonov prihodkov.

nju bi ob javni kontroli lahko bila tudi privatna iniciativa. Gospodarske enote, ki koristijo storitve infrastrukture, pa so in naj bodo večinsko v privatni lasti, a nekatere ključne v domači lasti, ob »trdi« tudi v »mehki« infrastrukturi, kot so trgovina, finance, turizem. Problem upravljanja naših podjetij in infrastrukture v državni lasti je v načinu vodenja, v napačnih ljudeh, ki so se prerinili do vodenja. Če niso strokovnjaki, morajo za pridobljeno mesto »plačevati politiki, ki jih je namestila«. Problem je tudi v napačni politiki, ki hoče neposredno vplivati nanje, namesto da bi se zadovoljila z dobrim upravljanjem, »četudi direktor ni naš«, namesto obratno: »Samo da je naš, četudi ne zna pisati«. Obstajajo dobri direktorji v dobrih državnih podjetjih in družbah pri nas in v tujini, ki delajo dobro za celotno družbo, sami pa poleg dobrih dohodkov sebi ustvarjajo ugled.

Kako bi morala Slovenija razvijati Luko Koper, kako povezati partnerje pri financiranju razvoja in kakšen model upravljanja bi bil najučinkovitejši?

Način financiranja Luke Koper so podrobno dobro razdelali kolegi iz Ekonomske fakultete (Damijan, Groznik) in jih podpira celo Gospodarska zbornica, ki sicer ekonomsko mikro učinkovitost pogosto predpostavi družbeni koristnosti v celoti. Primeren model upravljanja za Luko Koper bi bil konkretizacija modela, ki sem ga navedel.

V knjigi navajate podatek, da naj bi članice EU do leta 2030 investirale 1,5 bilijona evrov samo v razvoj transportne infrastrukture. Kaj narekuje takšno naložbeno napoved? Se bo EU povezala znotraj najbolj razvitih ali bo prometno

odprta tudi z manj razvitim zaledjem članic EU? To so številke mednarodne svetovalne agencije in pomenijo skupni znesek za več let. Evropska infrastruktura zastareva in postaja cokla razvoja. Predvsem v primerjavi z razvojem v Aziji. Če je letni produkt EU desetkrat večji od navedenega zneska, to pomeni, da gre v 15 letih le za kakšen odstotek BDP letno investicij v infrastrukturo.

Ključno bo, da se končno EU odreče nemškemu diktatu ordo- in neo-liberalizma in se nemški finančni minister Schauble odreče črni ničli, kar pomeni izravnani proračun, kot vrhunski cilj evropske družbe sam po sebi. Ljudje pa pri tem ostajajo brezposelni, izgubljajo standard. Takšna usmeritev prispeva k socialnim napetostim, ki smo jim priča v zadnjem času. Tudi tistim v zvezi z begunci, saj vodi v socialni dumping.

Na katere okoljske elemente ste želeli posebej opozoriti pri naložbah v infrastrukturo?

Najprej na dejstvo, da celovitega pogleda na infrastrukturo pri nas ni bilo. Mislim po vrstah okolja, lastništvu in upravljavcih, ciljih uporabe infrastrukture. Je pa za razvito samostojno državo nujno potreben.

Okolje je temeljna infrastruktura, je naravni kapital, ki smo ga prejeli od prejšnjih generacij in bi ga morali predati vsaj v enaki obliki, obsegu in kakovosti naslednjim generacijam. Problem je, da vseh njegovih učinkov na družbo in gospodarstvo sploh ni mogoče identificirati, kaj šele izmeriti. Zato prispevek naravne infrastrukture in njen pomen ekonomisti, ki so neupravičeno glavni odločevalci v sodobnem svetu, pogosto podcenjujejo.

Slovenija prodaja naravne vire.

Res je tako, samo primer: za 68 milijonov € smo prodali Radensko, ki tujemu lastniku prinese 60 milijonov profita letno, pa ni vse v boljšem upravljanju tujca, saj sami tudi znamo. Za pravnike civiliste pripada vse naravno na zemlji, pod njo v globino in nad njo v višave, ljudem, ki na tej zemlji živijo.

Okoljski viri so povezani s »tragedijo skupnega«, ker je zastonj, se troši in zato uničuje v prevelikih količinah, kar je posebej kritično pri neobnovljivih naravnih virih. Pri okolju je prisotna deljivost v uporabi, nerivalnost in neizključljivost pa le do določene mere. Prevelika raba okolja škodi.

Zato okoljska infrastruktura, reke, gozdovi, zemlja, mešana infrastruktura, ki ustvarja neizmerljivo veliko koristi, izpolni veliko družbenih vrednosti neposredno v potrošnji ali posredno kot input v proizvodnji. Investiranje v slovensko infrastrukturo je lahko prednost, ne problem, v sedanjih razmerah nezadostne gospodarske rasti in nezaposlenih naravnih, človeških in proizvodnih virov. Družbene koristi bodo ob pametnem investiranju mnogo večje od stroškov investicij v infrastrukturo.

69

Promocija

informacijskimi sistemi je zagotovljeno s specifično sistemsko specifikacijo, ki v sodelovanju z naročnikom podrobno razdela in popiše prav vsak proces v skladišču. Sistem WMS je možno povezati tako s standardnimi ERP sistemi (npr. SAP, Navision, Infor idr.) kot s sistemi, ki so razviti lokalno (npr. Largo).

Certificiran vmesnik za SAP ERP sistem in izkušnje s povezovanjem ostalih ERP in logističnih sistemov dokazujejo visok nivo nenehnega razvoja programske opreme.

Jungheinrich WMS je profesionalna in univerzalna programska rešitev za notranjo logistiko, s katero lahko učinkovito upravljamo, vodimo in optimiziramo skladišče. Kaj podjetjem zagotavlja WMS in med katerimi moduli lahko izbirajo?

Naj gre za distribucijsko ali proizvodno podjetje, v vsakem primeru je komisioniranje najpomembnejši proces vsakega logističnega sistema.

Katere rešitve ponuja WMS na področju komisioniranja?

WMS podjetju zagotovi enostavno, kvalitetno in nadzorovano upravljanje vsakega procesa notranje logistike s sodobno tehnologijo.

Modularni sistem omogoča, da se rešitev WMS popolnoma prilagodi vsaki specifični zahtevi podjetja. Na ta način je programska rešitev optimalna tako s finančnega vidika nakupa kot z vidika porabe strojnih virov.

Osnovno funkcionalnost WMS sistema omogočajo bazični moduli, kot so Prevzem, Komisioniranje, Odprema, Popis stanja zalog, Brezpapirno poslovanje, Upravljanje naročil, Modeliranje in vizualizacija skladišča, Podpora radijsko-podatkovnim napravam, ki so uporabljeni v večini implementacij sistema.

Napredni moduli pa zadovoljijo bolj zahtevne in specifične potrebe, npr. Spremljanje šarž/ serij, Pakiranje, Natovarjanje, Upravljanje virov, Izračun materialnega toka, Upravljanje praznih transportno-skladiščnih enot itd.

Sistem poveča učinkovitost v notranji logistiki (krajši roki dobave) in zniža stroške tudi do 70 %, ne glede na velikost ali zahtevnost sistema podjetja. Kakšen je WMS za uporabnika in ali ga je mogoče povezati z drugimi sistemi v podjetju?

Sodoben večjezični uporabniški vmesnik je uporabniku prijazen in z intuitivnostjo dviguje raven ergonomije. Prilagodljivost specifikam podjetja in povezovanje z ostalimi

Sodobni sistem Jungheinrich WMS vključuje večino principov komisioniranja: človek k blagu (klasično pobiranje blaga v regalni konstrukciji), govorna ali svetlobna podpora pri komisioniranju (pick-by-voice, pick-by-light), blago k človeku (npr. avtomatski vertikalni zalogovniki) in delno ali popolno avtomatizacijo (sistem avtomatsko pripelje želeno blago v zahtevani količini na komisionirno mesto). Z namenom napredne optimizacije procesa komisioniranja WMS podpira enostopenjsko, dvostopenjsko in večstopenjsko komisioniranje s podporo več lokacij in lahko hkrati zagotavlja proces obnovitve zalog. Za časovno učinkovitost je zagotovoljena podpora ročnim radijskim podatkovnim terminalom in takim za montažo v viličarje in na mobilne delovne postaje.

Na letošnjem sejmu LogiMAT v Stuttgartu ste predstavili novi sistem WMS serije 2, ki je namenjen profesionalnemu upravljanju manjših in srednje velikih skladišč v malih in srednje velikih podjetjih. Kakšen je ta sistem in v čem se razlikuje od osnovnega?

WMS serije 2 je namensko prilagojen paket za podjetje, ki vstopa v svet profesionalnega upravljanja skladišča, ima nižje zahteve glede procesov notranje logistike, išče investicijsko varno in ugodno rešitev, ali pa želi v več fazah

nadgrajevati sistem in zato na začetku vpelje WMS osnovne funkcionalnosti z možnostjo nadgradnje v vsakem trenutku. Jungheinrich WMS serije 2 se glede na standardni WMS kaže predvsem v podpori enostavnim procesom notranje logistike, nekaterih omejitvah pri podpori posebnih tipov skladišč, omejitvah pri uporabi naprednejših modulov in ima vnaprej definiran vmesnik za izmenjavo podatkov z informacijskim sistemom naročnika.

Koliko časa potrebujejo podjetja za vpeljavo novega sistema, kaj potrebujejo in kakšni so stroški?

Podjetju, ki ima definirano skladiščno topologijo (skladiščne lokacije, skladiščna področja idr.) in že vodi podatke o blagu in artiklih v ERP sistemu, je moč WMS serije 2 vpeljati že v 8 tednih. Predpogoj za vpeljavo sistema je definiranje sistemskega okolja za komunikacijo in izmenjavo podatkov med obema sistemoma (ERP-WMS). WMS serije 2 nudi med drugim tudi edinstven model financiranja – naročnik se lahko odloči za enkratno investicijo ali pa strošek nakupa in implementacije poravnava z mesečno najemnino.

Kakšne so izkušnje različnih panog glede uporabe sistema?

Izkušnje uporabe Jungheinrich WMS sistema so zelo pozitivne z veliko povratnih informacij o učinkovitem in zanesljivem upravljanju skladišč ter potrditvijo, da se investicija v implementacijo WMS sistema hitro povrne.

Jungheinrich WMS je primeren za vse industrijske panoge, saj sistem modularnosti in sodobna tehnologija zagotavljata nenehen razvoj WMS sistema in s tem zadovoljevanje novih potreb naročnikov.

september 2016

Jungheinrich WMS je profesionalna in univerzalna programska rešitev za notranjo logistiko, s katero se lahko učinkovito upravlja, vodi in optimizira skladišče. Prilagodi se specifikam podjetja in poveže z ostalimi informacijskimi sistemi v podjetju. Primeren je za vse industrijske panoge, saj sistem modularnosti in sodobna tehnologija zagotavljata nenehen razvoj WMS sistema in s tem zadovoljevanje novih potreb v poslovanju naročnikov.

logistika

S sistemom Jungheinrich WMS za upravljanje skladišč do krajših rokov dobave in nižjih stroškov

111/112

Notranja logistika

70

Logistika prihodnosti – nove tehnologije in novi poslovni modeli foto: www.shutterstock.com

dr. Matevž Obrecht

Logistics Trend Radar

logistika

111/112

Logistics Trend Radar

Napovedovanje trendov je

lahko zelo kompleksno, saj

je izjemno težko zaznati, kaj bo postalo trend z

globalnim vplivom, kaj pa je le kratkotrajna modna muha. DHL

kot eden vodilnih logistov v

EU zato že četrto leto zapored

pripravlja »Logistics Trend

Radar«, na katerem temelji

članek. Osvetljujejo bodoče

dogajanje na področju logistike in vsem zainteresiranim

omogočajo vpogled v

smernice bodočega razvoja logistike.

Logistične inovacije

P

rihodnost bodo krojili megatrendi in mikrotrendi, ki jih bodo izkoriščali predvsem fleksibilni start-upi, ki nimajo veliko svojih lastnih sredstev in so zelo agilni pri prilagajanju trgu. Na področju ključnih inovacij, ki so v zadnjih letih postale vroča tema inovatorjev v logistiki in transformirajo tudi družbene in poslovne običaje, izpostavljamo pet najpomembnejših.

september 2016

P

rvi je avtonomna logistika z avtonomnimi vozili in droni. Avtonomna logistika in avtonomna vozila so nedvomno medijsko najbolj izpostavljena. Samovozeča vozila so že razvita do stopnje komercializacije in zrela za uporabo posebej v zaprtih sistemih, kot so skladišča.

Naslednji korak bo razvoj in implementacija na javni cestni infrastrukturi. Za letala brez pilotov (droni) uporabo napoveduje Amazon s svojo novo hitro dostavo Amazon Prime.

DHL je uspešno testiral dostavo zdravil v oddaljene gorate predele Nemčije. Droni so bili poleg komercialne televizije uporabljeni tudi

Pričakujemo lahko dostave česarkoli, kamorkoli, kdajkoli.

Kupci se namreč informirajo in nakupujejo po različnih »online« in »offline« kanalih.

Logistika kot hrbtenica maloprodaje se mora temu prilagoditi z večkanalnimi, dinamičnimi in bolj personaliziranimi rešitvami za konkurenčno ceno.

71 ruga inovacija je t.i. »Internet of things« (IoT) in potencial povezovanja vseh elektronskih naprav z internetom. Ocenjuje se, da bo do leta 2020 preko interneta povezanih 50 bilijonov naprav, kar bo prineslo za 1,9 trilijona $ novih poslovnih priložnosti. V logističnih procesih to še ni tako vidno, saj je zaradi varnostnih pomislekov in pomanjkanja standardov IoT trenutno bolj omejen na naprave v gospodinjstvih.

T

retjo spremembo predstavlja kolaboracija med stroji in ljudmi. Stroji se bodo pridružili človeški delovni sili. DHL-ova pilotna študija na primer navaja 25% povečanje učinkovitosti s tehnologijo pametnih očal – obogatena (virtualna) resničnosti in pozitiven odziv uporabnikov. Podobno lahko pričakujemo na področju robotike in avtomatizacije, ki je še zmeraj zelo perspektivna. Novi roboti bodo predvsem lažji, manjši, bolj fleksibilni, lažji za programiranje, predvsem pa cenejši.

Avtonomna logistika in avtonomna vozila so nedvomno medijsko najbolj izpostavljena. Samovozeča vozila so že razvita do stopnje komercializacije in zrela za uporabo posebej v zaprtih sistemih, kot so skladišča.

Č

etrta sprememba zajema maloprodajno logistiko. Pričakujemo lahko dostave česarkoli, kamorkoli, kdajkoli. Kupci se namreč informirajo in nakupujejo po različnih »online« in »offline« kanalih. Logistika kot hrbtenica maloprodaje se mora temu prilagoditi z večkanalnimi, dinamičnimi in bolj personaliziranimi rešitvami za konkurenčno ceno. Trend gre tukaj predvsem k izogibanju »last mile logistics« oz. avtomatizaciji – v Sloveniji vidnimi z GLS-ovimi prevzemnimi omaricami oz. poštnimi paketomati na bencinskih servisih, v bodoče pa tudi droni Amazon Prime in dostava v prtljažnik avtomobila.

P

eta sprememba se navezuje na povečano okoljsko in družbeno zavest. Kupci zahtevajo zelene in družbeno odgovorne oskrbovalne verige. Fokus se obrača k temu, da se družbene in okoljske izzive izkorišča za pravične in trajnostne rešitve. Cilj je generirati dodano vrednost oskrbovalnih verig in implementirati krožno gospodarstvo. Kot primer navajam Fairphone telefone iz okoljsko in družbeno nespornih materialov ter Freitag torbe, izdelane iz odpadnih ponjav tovornjakov.

A

vtorji poročila opisujejo, da lahko že od prejšnjega poročila opazimo spremembe v trendih v logistiki. V novem poročilu jih delijo na tehnološke in družbene oz. poslovne trende.

V obeh sklopih največjo oviro implementacije predstavljata rastoča potreba po varnosti in ranljivost informacijske tehnologije ob morebitnih zlorabah.

V

sklopu tehnoloških trendov izpostavljajo krepitev bionike posebej s t.i. nosljivo tehnologijo, ki premika meje in omogoča večjo varnost in učinkovitost, digitalizacijo in pametne senzorje, ki postajajo zmeraj cenejši in sistemi razvitejši in ekstravagantne samo-učeče sisteme (razvoj t.i. memristorjev), ki bodo v prihodnosti predvidoma omogočili tudi avtomatizacijo odločitvenih procesov. Veliko logističnih priložnosti tako odpira kot zapira tudi 3D printanje, ki bo korenito spremenilo potrebo po dostavah, saj se bodo določene komponente in izdelki lahko natisnili kar na mestu uporabe. Amazon je patentiral tudi mobilne 3-d printerje, ki so dosegljivi na zahtevo.

Razvija se tudi logistika v oblaku z namenom personaliziranja poceni logističnih storitev, že omenjena avtonomna vozila in droni ter virtualna resničnost.

V Sloveniji je priljubljena predvsem souporaba avtomobila, kar omogoča portal prevozi.org.

V

sklopu družbenih in poslovnih trendov kot ključnega izpostavljajo t.i. »batch size one« - minimiranje velikosti proizvodne serije na ena v sklopu prilagajanja kupcu. To je po eni strani zelo ugodno s strani stroškov inventarja, po drugi pa zelo organizacijsko zapleteno. Primer je Adidasov koncept hitrih tovarn. Naslednja je dostava na zahtevo, 24/7 storitve, kjer se zaznava veliko start-upov, trenutni tržni leader pa je Uber Rush. Skupaj s spremenjenim nakupnim procesom skozi kombiniranje offline (npr. razstavni prostor) in online (nakup preko cenejše spletne trgovine) kanalov spodbuja tudi zmeraj večje potrebe po predvidevanju povpraševanja s ciljem nižanja stroškov in minimiranja potrebnih sredstev za izvajanje logističnih operacij. To zahteva tudi naraščajoče povpraševanje po naročanju priročnih dobrin (rast med 2010 in 2014 je bila 40 %), kot je npr. hrana, kjer so potrebne hitre dostave in kratki dobavni roki. Staranje prebivalstva po drugi strani to zahteva. Poudarek je na dostavi zdravil (t.i. priložnosti »grey power logistics«),

111/112

predvideva pa se, da bodo »digitalni sorodniki«, ki bodo skrbeli za oskrbo starejših, prišli na svet že v naslednjih petih letih. Zaradi novih zahtev in krajših časov dobav se ustvarja tudi segment večnamenskih prevozov. Nemški Postbus tako na frekventnih linijah že uvaja prevoz potnikov in blaga in kombinira B2B z B2C. Vsi ti trendi nakazujejo, da je potrebno biti zmeraj blizu strankam in njihovim potrebam. Hitrost sprememb in uvajanje novih tehnologij zahteva vključevanje razvoja, raziskovalnih partnerjev ter deljenje idej in rešitev namesto skrivanja in omejevanja. Zaradi urbanizacije postaja zanimivo tudi področje cevnega transporta. Na drugi strani se veča pritisk na razvoj že omenjenih trajnostnih oskrbovalnih verig, zmanjšanje stresa in logistiko pametne energetike z vključevanjem razpršenih obnovljivih virov in hranjenjem energije, pa s pametnimi omrežji, kar lahko omogoči večjo samozadostnost posebej v EU in zmanjša odvisnost od fosilnih goriv.

Sočasno kot izjemno pomemben trend navajajo še deljeno ekonomijo (»shareconomy logistics«), ki postaja zmeraj bolj popularna med vsemi segmenti družbe. Vodilni svetovni ponudnik prenočitev tako postaja portal za souporabo stanovanj in hiš Airbnb, rast izkazuje Park Cirka, ki omogoča deljeno uporabo parkirišč itd.

V Sloveniji je priljubljena predvsem souporaba avtomobila, kar omogoča portal prevozi.org.

Tudi deljena ekonomija bo tako odpirala kot zapirala vrata logističnim aktivnostim, predvsem pa bo vplivala na nižanje vpliva na okolje, saj omogoča večjo izkoriščenost danih kapacitet brez pretirane produkcije novih.

logistika

D

Tehnološki in družbeni trendi

Sklepne ugotovitve

N

ove tehnologije in novi poslovni modeli prinašajo ogromno priložnosti. Ker v času hitro spreminjajočega sveta kupci zahtevajo predvsem personaliziranost in fleksibilnost, se je potrebno tudi v trenutno vodilnih logističnih podjetjih zavedati, da trenutno vodilni položaj še ne zagotavlja obstanka na trgu tudi bodoče.

Tako kot so vodilne rejce konj in proizvajalce kočij ob prelomu prejšnjega stoletja začeli izrinjati proizvajalci »neperspektivnih in umazanih« avtomobilov, se lahko tudi danes zgodi, da podjetje ne vidi pravočasno sprememb na trgu, se nanje ne zna odzvati ali pa se ne odzove pravočasno. To pomeni, da ne implementira potrebnih prilagoditev. Logistika v prihodnosti bo namreč temeljila na prilagajanju, inovativnosti in ne več toliko na posedovanju logističnih sredstev in infrastrukture.

Bistvene ugotovitve članka so z določenimi omejitvami in dopolnitvami povzete po publikaciji: DHL. 2016. Logistics trend radar. Available on: http://www.dhl.com/en/about_us/logistics_insights/dhl_trend_research/trendradar.html#.

V48a5Pl96Uk [12.7.2016].

september 2016

za vizualizacijo in oceno škode v Fukušimi po jedrskih nesrečah na območju, kamor je zaradi sevanja dostop ljudem življenjsko nevaren.

Vpliv pretočnosti prometa v urbanem okolju Borut Jereb1, Samo Kumperščak2, Tadej Bratina3

Promet v mestih

september 2016

V prispevku se bomo osredotočili predvsem na onesnaževanje, ki je posledica večje porabe goriva pri speljevanju v križiščih. Za speljevanje nimamo, glede na enakomeren prometni tok, statističnih podatkov o povečanju PMx delcev, kot jih imamo za zaviranje (1, 2).

Zato bomo na osnovi realnih podatkov prometnega toka na realnem odseku ceste ocenili povečanje porabe goriva, ki je potrebno za vsako ustavljanje cestnega prometa zaradi tako imenovanega efekta »rdečega vala« (kot nasprotje »zelenega vala«) na semaforiziranih križiščih.

Sklepamo lahko, da je relativno povečanje onesnaževanja z različnimi onesnaževali, kot so PM10 delci, CO2 in druga, pri »rdečem valu« celo večje, kot je relativno povečanje porabe goriva zaradi speljevanja.

foto: Boštjan Čadej

72 111/112

logistika

Promet v mestih

1 Izr. Prof. Dr. Borut Jereb, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru, CISA, CISM, CGEIT 2 Samo Kumperščak, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru 3 Tadej Bratina, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

K

povečanemu izgorevanju zaradi pospeševanja je namreč potrebno dodati še povečanje obremenjenosti okolja zaradi zaviranja in posledično obrabe zavornih oblog, gum in same ceste, kar pa je še posebej škodljivo zdravju zaradi sestave teh delcev (1).

R

aziskavo smo opravili na primeru Mariborske ceste v Celju, za katero smo pridobili podatke o cestnem prometnem toku, ki smo jih kasneje uporabili v računskem delu naloge. Na opazovanem območju je 14 semaforjev. Računali smo razlike med teoretičnim »zelenim valom«, kjer se avtomobili ne ustavljajo, in »rdečim valom«, kjer se ustavimo v vsakem križišču – kar pomeni od 1 do 14 ustavitev. Pri tem smo domnevali, da je po celotni dolžini opazovena trase enak promet, kar seveda ni res – ponekod je promet manjši, spet drugje redkejši. Prav tako smo domnevali, da je dan, za katerega smo pridobili podatke tipičen dan in velja za vse dneve v letu, pa vemo, da ob

nedeljeh, praznikih in drugih dnevih ni tako.

Po drugi strani pa smo obravnavali samo prometni tok v smeri sever-jug in obratno, nismo pa upoštevali prometa na navezovalne ceste. V nalogi smo želeli pokazati, kolikšna je obremenitev okolja s povečano porabo goriva na nekem križišču v neki smeri na nek dan. Čeprav vemo, da je opazovana trasa najprometnejša v Celju, vemo tudi, da predstavlja zgolj del celotnega prometa v mestu.

R

ezultati meritev na relativno majhnem območju (3.202 m ceste) prikazujejo pomembne razlike v porabi, ki predstavljajo tudi več kot 1,6 milijona litrov goriva letno med »zelenim« in »rdečim valom«. Z ustreznim multipliciranjem jih lahko generaliziramo za širše območje mesta.

P

odatki, ki smo jih uporabili pri računanju, so pridobljeni na osnovi lastnih meritev in na osnovi pridobljenih informacij od posameznikov in podjetij.

Slika 1: Skica Mariborske ceste in označena križišča (3)

73 P

odatke o cestnem prometnem toku za Mariborsko cesto smo pridobili na podlagi uradnih podatkov pri štetju cestnega prometa z Direkcije RS za infrastrukturo. Prav tako smo razlikovali med tipi vozil, ki jih Direkcija razlikuje pri štetju cestnega prometa. Ti tipi so: osebni avtomobili, lahki, srednji in težki tovornjaki, tovornjaki s prikolico, vlačilci, avtobusi in motorna kolesa. Pri kasnejšem izračunavanju se je izkazalo, da ni pomembnejše razlike med tovornjaki s prikolico in vlačilci pri speljevanju in posledični porabi, zato smo jih združili v eno skupino. Cestni prometni tok nam je predstavljal cestni promet tipičnega dneva skozi križišče številka 4 v smeri sever-jug in obratno brez upoštevanja prometa skozi ceste, ki sekajo opazovano traso. Ta tok smo kasneje generalizirali na vsa križišča vse dni v letu.

D

omnevali smo, da je cestni prometni tok po celotni dolžini opazovane trase enak, čeprav vemo, da se tok pri nekaterih križiščih lahko razredči ali zgosti. Vendar je skoraj celotna trasa štiripasovnica in je cestni promet skoraj enako gost razen pri križiščih s številko 12, 13 in 14, kjer je cestni promet redkejši, cesta pa je enopasovna za vsako smer posebej. Opazovali smo cestni prometni tok v smeri označenih križišč in različne stopnje neoptimalnega toka, ki ga povzroči čakanje zaradi slabo načrtovanega ali celo popolnega izostanka »zelenega vala« v semaforiziranih križiščih. V tej fazi raziskav nismo ocenjevali toka cestnega prometa, ki predstavlja zavijanje z opazovane smeri ali celo cestnega prometnega toka, ki preči opazovana križišča.

Direktne povezave med povečanim onesnaževanjem – na primer z delci PM10 in povečano porabo goriva nimamo, imamo pa oceno povečane porabe goriva za različna števila pospeševanj in zaviranj pri omenjenih križiščih.

P

ri kasnejšem izračunavanju smo ločevali med vozili z bencinskim pogonom in vozili z dizelskim pogonom. Osebne avtomobile smo razdelili po deležu na vrsto goriva, kot ga izračuna Statistični urad Republike Slovenije glede na registracijo vozila (4). Za motorje smo domnevali, da so vsi na bencinski pogon, za tovornjake in avtobuse pa smo brez izjeme predpostavili dizelski pogon. Ostale vrste pogonov predstavljajo zanemarljiv delež (npr.

0,8 % pri avtomobilih).

P

ri porabi goriva smo menili, da se vozila vozijo skladno s predpisi, to je največ 50 km/h. Za vsak tip vozila pa smo izmerili ali pridobili podatke o povprečni porabi vozil. V nadaljevanju smo za vsak tip vozila izmerili čas pospeševanja od 0 do 50 km/h. Pri porabi smo merili povečano porabo pri pospeševanju od 0 do 50 km/h pri osebnih avtomobilih. Kasneje smo pri pridobivanju dodatnih informacij ugotovili, da se faktor povečanja porabe pri pospeševanju osebnih avtomobilov lahko uporabi tudi pri tovornjakih in avtobusih, vendar je čas pospeševanja (in s tem posledično pot, ki jo med pospeševanjem vozilo prevozi) daljši.

Pri tovornih vozilih smo priča še dejstvu, da čas pospeševanja zelo spreminja glede na težo tovora.

P

ri izračunih nismo upoštevali morebitnega večkratnega zaustavljanja pred istim križiščem. Predpostavili smo, da vozilo po mirovanju pospešuje in v okviru pospeševanja ali po pospeševanju zagotovo prevozi križišče. Vemo, da v praksi ni vedno tako. Velikokrat se zgodi,

P

111/112

Osebni avtomobili odatke za avtomobile smo pridobili z meritvami tako, da smo opazovali povprečne voznike pri vožnji od speljevanja do doseganja hitrosti 50 km/h. Vozniki so vozili povprečna vozila na bencinski in dizelski pogon.

Lahki tovornjaki (< 3,5t)

V

logistika

O

bmočje naše raziskave prikazuje Slika 1, ki prikazuje območje Mariborske ceste v Celju. Na sliki so označeni semaforji s številkami od 1 do 14, pri čemer smo s številčenjem začeli pri izvozu z avtoceste oz. na severnem delu Mariborske ceste. Obravnavano območje je dolgo 3.202 m.

da pred istim semaforjem večkrat pospešujemo in zaviramo, zato so naši rezultati optimistični.

Dejansko je poraba v tem prispevku večja od prikazanega zaradi večkratnega ustavljanja in pospeševanja pred križišči.

kategorijo lahkih tovornjakov spadajo mali tovornjaki in kombinirana vozila. Čas, ki ga lahki tovornjaki potrebujejo, da dosežejo 50 km/h, smo določili z meritvami vozil izbranega podjetja (Pošta Slovenije d.o.o.). Meritve smo opravili tako s praznimi, kakor tudi s polnimi vozili te kategorije. Vozila v tej kategoriji se močno razlikujejo glede na tip karoserije, nosilnost, prostornino, menjalnik (avtomatski, ročni) in moč motorja, kar posledično vpliva na večjo razpršenost rezultatov meritev glede na osebne avtomobile.

Srednji tovornjaki (3,5–7t)

T

udi v tem primeru smo čas, ki ga srednji tovornjaki potrebujejo za doseganje želene hitrosti, merili z vozil izbranega podjetja.

Prav tako smo meritve opravljali s praznimi in polnimi vozili. Obrobni zaznamek je ta, da se tovrstna vozila z avtomatskim menjalnikom odzivajo opazno hitreje in prej dosežejo želeno hitrost.

Težki tovornjaki (nad 7t)

D

irektne povezave med povečanim onesnaževanjem – na primer z delci PM10 in povečano porabo goriva nimamo, imamo pa oceno povečane porabe goriva za različna števila pospeševanj in zaviranj pri omenjenih križiščih. To povečanje porabljenega goriva v obdobju enega leta je za opazovani odsek mogoče relativno enostavno izraziti v denarju, vendar v tem trenutku ne vemo koliko PM10 delcev je zaradi izgorelega goriva več v ozračju.

P

rav tako ne moremo povedati, koliko PM10 delcev več je zaradi ustavljanja vozil, lahko pa ocenimo, da je PM10 delcev več za faktor, ki ga definira večja potrošnja goriva. Po drugi strani pa vemo, da pri tekočem cestnem prometu brez zaviranja ne ustvarjamo PM10 delcev, ki bi bili posledica zaviranja. Pri vsakem zaviranju pa lahko predpostavimo, da ustvarimo najmanj toliko PM10 delcev, kot jih ustvarimo zaradi pospeševanja. Domneva temelji na že omenjenih raziskavah v (1) in (2), ki veljajo za inter-urbani transport.

Z

a izvajanje meritev smo uporabili različne vrste vozil. Njihova značilnost so opisane v delovnem poročilu (5) in jih na kratko povzemamo v nadaljevanju.

T

udi v tem primeru smo ubrali enako pot meritev kot v prejšnjih dveh primerih. V tem primeru je bilo mogoče zaznati opazne razlike v pospešku med praznim in polnim vozilom, prav tako so velike razlike med vozili z avtomatskim in vozili z ročnim menjalnikom.

Tovornjaki s prikolico in vlačilci

Č

as, ki ga tovornjaki s prikolico potrebujejo, da dosežejo 50 km/h, je enak kot pri vlačilcih, saj prazni oziroma natovorjeni tehtajo približno enako. Tudi zaposleni pri različnih špediterskih podjetjih so potrdili, da med vlačilci in tovornjaki s prikolico ni velikih razlik.

Rezultati so pričakovano zelo razpršeni glede na tovor, ki ga prevažajo (do 40 ton).

Avtobusi

Č

as pospeševanja smo določili na osnovi pogovorov z vozniki avtobusov in meritev na avtobusih. Potrebno je bilo upoštevati razlike pri vožnji mestnega (inter-urbani transport) in medmestnega avtobusa (intra-urbani

september 2016

Metodologija

74 111/112

logistika

transport), saj imajo mestni avtobusi stojišča in zato pospešujejo nekoliko počasneje kot medmestni, na katerih ljudje sedijo. V tabeli 1 je naveden povprečen čas med obema tipoma avtobusov.

Motorna kolesa

V

kategorijo motornih koles spadajo klasična motorna kolesa, skuterji, trikolesniki in štirikolesniki. Vozil, ki spadajo v kategorijo motorji, je na Mariborski cesti v Celju le 0,5 % dnevno, zato je vpliv na končne rezultate te raziskave zelo majhen oz. nepomemben (6).

Ker se vozila v tej kategoriji med seboj zelo razlikujejo (po pospešku, porabi, obliki …), smo se odločili, da kot vzorec pri pospeševanju za to kategorijo uporabiva običajno motorno kolo s prostornino 125 ccm. Zaradi majhnega vpliva na končni rezultat nismo uporabili več različnih motornih koles.

Rezultati

P

ovprečne čase pospeševanja do želene hitrosti 50 km/h in opravljena pot med pospeševanjem prikazuje Tabela 1, komentarji glede specifičnosti pa so opisani v nadaljevanju.

Tip vozila

Vsi rezultati so povzeti po delovnem poročilu (5).

Poraba goriva pri pospeševanju vozila

P

ovprečno porabo goriva smo izračunavali na osnovi spremljanja stanja porabe pri pospeševanju s pomočjo računalnikov v avtomobilu, pogovora s poklicnimi vozniki in ocenjevanju porabe v podjetjih pri različnih voznih ciklih in smo ga izračunali kot kvocient med porabo pri pospeševanju in povprečno porabo.

Ta kvocient predstavlja naslednja formula:

poraba pri pospeševanju Faktor =

povprečna poraba

I

zkazalo se je, da praktično pri vseh vozilih in pri standardnem voznem režimu na naših cestah znaša ta faktor 2,65. Kot smo videli, je razlika predvsem v trajanju pospeševanja, ki se razlikuje glede na tip vozila, in je predstavljen že v Tabeli 1. Tako ima osebni avtomobil, ki ima sicer povprečno porabo 8,13 litra/100 km, porabo pri pospeševanju 21,8 litra/100 km.

Povprečen čas pospeševanja od 0 do 50 km/h (sek)

Prevožena pot v času pospeševanja (m)

10,4

72

Lahki tovornjaki (< 3,5t)

12

83

Srednje težki tovornjaki (3,5t – 7)

14

97

Težki tovornjaki (nad 7t)

16

111

Tovornjaki s prikolico in vlačilci

18,5

128

Avtobusi

15

104

Motorna kolesa

8,2

57

Osebni avtomobili

Tabela 1: Povprečni časi pospeševanja do želene hitrosti 50 km/h in opravljena pot med pospeševanjem (5)

Pospeševanje do 50 km/h traja 10,4 sekunde, avto pa ob tem prevozi 72 m. Povprečna poraba avtomobila je 0,0000813 litra/m, pri pospeševanju pa znaša poraba 0,0002158 litra/m.

Tabela 2 prikazuje vse zbrane in preračunane podatke za posamezne tipe vozil, seveda ob upoštevanju faktorja povečane porabe, ki je za vse tipe vozil enak 2,65.

Vrsta in število vozil na povprečen dan

T

abela 3 podaja število vozil za posamezen tip v nekem povprečnem dnevu, Slika 2 pa te podatke vizualizira. Podatki so pridobljeni z Direkcije za infrastrukturo RS (6).

Izračuni povečane porabe

I

zračunane povečane porabe za eno vozilo vsake kategorije (podatki so v Tabeli 1 in Tabeli 2) smo pomnožili s številom vozil posameznega tipa na povprečen dan (podatki so v Tabeli 3). To vrednost smo nato pomnožili s številom dni v letu (365 dni) in dobili končne izračune letne porabe pri različnem številu ustavljanj in pospeševanj (0 -14 ustavitev) za vsak tip vozila posebej in jih na koncu sešteli tako, da smo posebej izračunali porabo za vozila na bencinski in posebej za dizelski pogon.

D

omnevali smo, da je vsak dan enako gost cestni promet, čeprav vemo, da ob sobotah, nedeljah in praznikih cestni promet ni enak kot med delavniki. S tem smo verjetno za dobrih 20 % prekoračili dejansko letno gostoto cestnega prometa. Po drugi strani pa smo vsaj za enak odstotek podcenili dejansko število Tip vozila

Število

Osebni avtomobili

23.122

Lahki tovornjaki (< 3,5 t) Tip vozila

Povprečna poraba (l/100 km)

Poraba pri pospeševanju (l/100 km)

8,13

21,58

Lahki tovornjaki (< 3,5t)

11,20

29,68

Srednje težki tovornjaki (3,5t – 7)

16,90

44,78

Težki tovornjaki (nad 7t)

23,50

62,27

Tovornjaki s prikolico in vlačilci

35,00

92,75

Avtobusi

28,00

74,20

4,00

10,60

september 2016

Osebni avtomobili

Motorna kolesa

Tabela 2: Poraba goriva po posameznih tipih vozil (5)

1.746

Srednje težki tovornjaki (3,5 – 7 t)

397

Težki tovornjaki (nad 7 t)

179

Tovornjaki s prikolico

134

Vlačilci

462

Avtobusi

125

Motorna kolesa

120

Skupaj

26.285

Tabela 3: Število vozil po posameznem tipu vozil v povprečnem dnevu (5)

75 logistika

v mio l

111/112

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5 Lahki tovornjaki (< 3,5t)

Tovornjaki s prikolico

Motorji

Težki tovornjaki (nad 7t)

Avtobusi

Srednje težki tovornjaki (3,5t – 7)

0,0 0

Avtomobili

Slika 2: Povprečno število vozil na dan (5) pospeševanj in zaviranj pred semaforji, ko smo predvidevali, da ob rdeči luči zaviramo in pospešujemo samo enkrat.

S

lika 3 podaja porabo vozil v enem letu glede na podatke, ki smo jih predvideli ločeno na vozila z bencinskim pogonom in vozila z dizel pogonom. Tabela 4 prikazuje razliko med porabo vozil z ustavljanjem in brez ustavljanja.

V kategorijo vozil na bencinski pogon spadajo avtomobili (57 % avtomobilov) in motorji, v kategorijo vozil na dizelski pogon pa spadajo avtomobili (42,2 % avtomobilov), avtobusi in vse vrste tovornjakov (4). Število ustavljanj

1 bencin

Bencin (l)

Dizel (l)

0

0

0

1

47.033

67.758

2

94.066

135.516

3

141.100

203.274

4

188.133

271.032

5

235.166

338.790

6

282.199

406.548

7

329.233

474.306

8

376.266

542.064

9

423.299

609.822

10

470.332

677.580

11

517.366

745.338

12

564.399

813.096

13

611.432

880.854

14

658.465

948.612

Tabela 4: Razlika v porabi vseh vozil skupaj v enem letu (5)

2

3

4

5

6

7

poraba bencina brez ustavljanja

8

9 dizel

10

11

12

13

14

poraba dizla brez ustavljanja

Slika 3: Primerjava skupne porabe goriva vseh vozil v enem letu (5) glede na število ustavljan.

Zaključek in diskusija

I

z raziskave je mogoče razbrati, da ima pretočnost cestnega prometa na porabo goriva in posledično tudi na količino delcev PM10 nepričakovano velik vpliv. Na primeru, ki ga obravnavamo v tej študiji, to je območje Mariborske ceste v Celju, kjer imamo 14 semaforjev na razdalji 3.202 metrov in s tem 14 mogočih režimov potovanja po proučevani trasi, je mogoče zaključiti, da lahko v najboljšem primeru porabimo 2.799.269 l in v najslabšem primeru 4.406.346 l goriva.

Razlika je 1.607.077 l goriva, kar pri ceni 1,2 EUR/l goriva predstavlja 1.928.493 EUR. To je neposredni prihranek v denarju upoštevajoč samo gorivo. Seveda bi k temu morali prišteti še strošek večje obrabe pnevmatik, zavor in splošnih večjih obremenitev pogonskega sklopa avtomobila zaradi speljevanja in zaviranja.

P

oleg tega neposrednega stroška zaradi povečanja porabe goriva smo priča tudi drugemu onesnaževanju, ki se manifestira v povečanem hrupu, večjem izpustu CO2 ter delcev PM10 (in PM2,5). Študijo o povečanju onesnaževanja zaradi povečanja izpusta CO2 in PM delcev pri speljevanju bomo izvedli v naslednjem letu, upoštevajoč podatke iz te študije in upoštevajoč najnovejša dognanja v strokovni literaturi. Pri tem bomo ločevali med tako imenovanimi sivimi in črnimi PM delci in tistimi PM delci, ki nastajajo zaradi zaviranja.

Lastnost sivih delcev je ta, da je njihovo razširjanje v ozračju dokaj enakomerno in seže daleč od njihovega izvora. Črni delci nastajajo predvsem pri izgorevanju goriva v motorjih z notranjim izgorevanjem in ostajajo blizu kraja izvora (ceste); za PM delce, ki nastanejo kot stranski produkt zaviranja, zagotovo vemo

predvsem to, da so zaradi svoje sestave najbolj nevarni za zdravje.

Š

tudija povečanja onesnaževanja je končni cilj naših raziskav, saj bomo na osnovi relativno kratkega odseka prometnice, za katero pa imamo podatke o strukturi in številu vozil, lahko posploševali na povečanje onesnaževanja za celo mesto ob različnih politikah pretočnosti cestnega prometa v mestu.

Bibliografija 1. Gasser M, Riediker M, Mueller L, Perrenoud A, Blank Fabian, Gehr P, et al. Toxic effects of brake wear particles on epithelial lung cells in vitro. Part Fibre Toxicol [Internet]. 2009 Nov 20 [cited 2016 Apr 27]; Available from: http://particleandfibretoxicology.biomedcentral. com/articles/10.1186/1743-8977-6-30 2. European Comission: Transmited by PMP Chair. Particle Emissions from Tyre and Brake Wear on-going Literature review Summary and Open Question [Internet]. 68 th GRPE, 7 - 10 January 2014, agenda item 7; 2014 Jan 8 [cited 2016 Apr 27]. Available from: https://www.unece. org/fileadmin/DAM/trans/doc/2014/wp29grpe/GRPE68-20.pdf 3. Microsoft Corporation. HERE Maps [Internet]. [cited 2016 Jan 15]. Available from: https://maps.here.com/ ?x=ep&map=46.5547,15.6467,10,normal 4. Osebni avtomobili, avtobusi in tovorna vozila in prve registracije teh vozil glede na gorivo, Slovenija, letn [Internet]. Statistični urad Republike Slovenije; [cited 2016 Feb 16]. Available from: http://pxweb.stat.si/ pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2222109S&ti=&path=../ Database/Ekonomsko/22_transport/08_22221_reg_ cestna_vozila/&lang=2 5. Samo Kumperščak, Tadej Bratina, Borut Jereb. Zeleni val v prometu – Poraba goriva na primeru Mariborske ceste v Celju. Celje: Fakulteta za logistiko; 2016 Mar. Report No.: DP-29/2016.

6. Štetje 2014 [Internet]. Direkcija RS za infrastrukturo; [cited 2016 Jan 15]. Available from: http://www.di.gov. si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Prometni_podatki/ Stetje_2014.pdf

september 2016

Vlačilci

Trajnostna mobilnost in dobičkonosnost z roko v roki Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

76 111/112

logistika

Globalni proizvajalec tovornjakov in avtobusov

Scania Aktiebolag, tudi Scania AB ali samo Scania je švedski proizvajalec tovornjakov, avtobusov, dizelskih motorjev in druge opreme. Podjetje je

Globalni proizvajalec tovornjakov in avtobusov

bilo ustanovljeno leta 1891

Stefano Fedel

v Malmu, v švedski provinci

Skåne. Scania ima proizvodne obrate na Švedskem, v Franciji,

Nizozemski, Argentini, Braziliji,

Poljski in Rusiji. Na slovenskem

trgu ima podjetje 16,4 % tržni delež pri prodaji tovornjakov.

Napovedi za naprej so

optimistične. Stefano Fedel, generalni direktor Scania

Slovenija, je predstavil prvi

euro 6 tovornjak, odgovarjal pa

še o spornih okoljskih testih, o

ključnem zmanjševanju porabe goriva pri tovornjakih in o prvi

september 2016

električni cesti.

Kakšen delež prodaje tovornjakov ima Scania v Sloveniji in za katere tipe tovornjakov ali avtobusov je pri nas največ zanimanja? Kakšna je rast prodaje glede na znane podatke o uspešnem poslovanju logistične panoge?

Po prvih osmih mesecih letošnjega leta ima Scania v Sloveniji na področju tovornjakov nad 16t 16,4 % tržni delež. Pričakujemo, da se bo ta do konca tega leta še povečal, saj je število naročenih vozil veliko. Največ zanimanja pri nas je za tovornjake za prevoze na dolge razdalje in distribucijo. Delež prodaje tovornjakov za uporabo v gradbeništvu pa je padel skupaj s celotno industrijo. Kar se tiče prodaje, smo na ravni pred letom 2009, ko se je pričelo krizno obdobje. Ker se potrebe naših strank glede na vrsto transporta, ki ga opravljajo, močno razlikujejo, jim ponujamo rešitve po meri. Ne osredotočamo se samo na optimizacijo stroška, temveč iščemo rešitve, ki omogočajo našim strankam, da čim bolj optimizirajo možnosti zaslužka.

To imenujemo totalna gospodarnost delovanja (Total Operating Economy). Prepričani smo, da lahko to dosežemo z unikatnimi rešitvami.

Scania je od leta 2014 v popolni lasti Volkswagen Group (skupine VW). Ali je goljufanje na okoljskih testih vplivalo na prodajo tovornjakov in kako se okoljski testi izvajajo pri vas?

Goljufanje na okoljskih testih Scanie ni prizadelo.

Ne moremo pa komentirati prodaje ostalih blagovnih znamk. Pri Scanii se zavedamo, da smo blagovna znamka najvišjega razreda in da je ena izmed naših največjih vrednot – trajnost.

Goljufanje na okoljskih testih Scanie ni prizadelo. Ne moremo pa komentirati prodaje ostalih blagovnih znamk. Pri Scanii se zavedamo, da smo blagovna znamka najvišjega razreda in da je ena izmed naših največjih vrednot – trajnost. Ponosni smo, da imamo največjo paleto različnih motorjev in uporabljamo vrsto različnih goriv. Vsi naši tovornjaki so testirani v realnem okolju.

Leta 2011 ste, dve leti, preden je postal zakonodajno obvezen, predstavili prvi evropski euro 6 tovornjak. Kakšen je proces inoviranja in razvoja v Scanii, ali prav razvojno-raziskovalno delo daje konkurenčno prednost?

Razvojno-raziskovalni oddelek je srce Scanie posebej na področju pogonskih sklopov, kar nam daje veliko konkurenčno prednost.

Kritika okoljevarstvenega standarda euro 6 je, da avtomobilske tovarne iščejo nove in nove načine, kako z minimalnimi predelavami motorjev doseči zahteve novih standardov, potem pa se v realnosti povečajo razlike med porabo, ki jo proizvajalci izmerijo v laboratorijih, ter porabo v realnem okolju. Kako rešujete ta problem?

Industrija tovornjakov je drugačna. Poraba goriva je ključna za naše kupce, saj predstavlja kar 30 % operativnih stroškov. S tem v mislih je Scania veliko investirala v zmanjšanje porabe goriva in v to, da so vsi tovornjaki testirani v realnem okolju. Poleg tega vlagamo veliko energije v ozaveščanje in izobraževanje voznikov.

Navkljub visoki tehnologiji voznik še vedno igra pomembno vlogo pri zmanjšanju porabe in posledično zmanjšanju emisij. Vsem našim kupcem nudimo visokokvalitetno šolanje »Scania Driver Training«, z nekaterimi pa smo storitev nadgradili še s stalnim usposabljanjem »Scania Driver Coaching.« Scania nudi široko izbiro motorjev, ki omogočajo prehod na plin, uporabo hibridnega pogona, bioetanola, biodizla in HVO. Kakšna je posebnost teh motorjev in goriv, kakšne rezultate dajejo in kako se trg prebuja za zelena vozila?

Zmogljivost vseh teh rešitev je enakovredna lastnostim euro 6, ki je na trgu. Med našimi alternativnimi vrstami goriv iz obnovljivih virov najdejo mesto le tista, ki znatno zmanjšujejo izpuste CO2 in ne pomenijo večjih stroškov za uporabnika. Uporaba bioplina v primerjavi s standardnim dizlom zmanjša izpust CO2 do 90 %.

Scania je letos avgusta v Parizu organizirala forum o trajnostni mobilnosti. Kako boste realizirali podnebni dogovor in kakšne so možnosti za rast trajnostne mobilnosti v Evropi in v svetu? Se industrija odziva dovolj hitro? Želimo biti vodilni na področju trajnostne mobilnosti in povezati trajnost z dobičkonosnostjo. To pomeni, da trajnost ni samo strošek, ampak nov pristop k celotnemu svetu. Trajnostna podjetja rastejo hitreje. Ni

Med proizvajalci tovornjakov je v zadnjem času veliko testiranj voženj tovornjakov brez voznika, z vgrajenim avtopilotom. Ali bo to prineslo večjo varnost na ceste?

V zadnjih 10 letih se je varnost izboljšala že s pomočjo varnostnih sistemov, ki so vgrajeni v tovornjak in v pomoč vozniku kot so npr. EBS (elektronsko upravljanje zavor), ESP (elektronski nadzor stabilnosti) itd. in ta se bo še izboljševala. Trenutno se tovornjaki brez voznika uporabljajo samo v rudarski industriji, kjer ni drugih udeležencev. Za uporabo tovornjakov brez voznika je potrebna sprememba celotne infrastrukture, sprememba v načinu mišljenja vseh udeleženih in ustrezna pravna podlaga.

V sodelovanju s podjetjem Siemens in s švedsko vlado ste junija letos na Švedskem odprli prvo električno cesto zraven mesta Gävle, ki meri 2 km. Za kakšno tehnologijo gre, kako deluje in kakšno prihodnost ji napovedujete?

Scania je v tem projektu sodelovala s tovornjaki z električnim napajanjem. Ključ te tehnologije je, da na električni cesti delujejo kot električni tovornjaki, ko jo zapustijo, pa so običajni tovornjaki na hibridni pogon, ki delujejo na biogorivo in ustrezajo standardu euro 6. Tovornjaki na električni pogon imajo svetlo prihodnost predvsem v mestih in na kratkih razdaljah ter pomenijo še dodaten premik k trajnostni mobilnosti.

Poraba goriva je ključna za naše kupce, saj predstavlja kar 30 % operativnih stroškov. S tem v mislih je Scania veliko investirala v zmanjšanje porabe goriva in v to, da so vsi tovornjaki testirani v realnem okolju.

Občina Kamnik in Eko resort iščeta rešitev Slovenska etno vas, Eko resort s 17 hišicam pod Veliko Planino, ki je že v času gradnje doživela globalni medijski odmev zaradi domiselnih marketinških potez podjetnika in direktorja Matjaža Zormana, je v nevarnosti.

Inšpekcija grozi, da bo hišice porušila, ker podjetnik nima vseh dovoljenj. Usoda kampa je zdaj v rokah kamniške občine, ki je v času gradnje resorta spremenila prostorski načrt in se je kamp nenadoma znašel na seznamu črnih gradenj. Podjetnik naj bi bil o tem obveščen že pred gradnjo, saj je bila sprememba predvidena že pred časom. Zdajšnji zaplet poskušajo rešiti. Podjetnik se je pritožil, občina, kot se zdi, želi rešiti zaplet v korist razvoja turizma v Kamniku. Podjetnik Matjaž Zorman pa pravi, da so hišice mobilne in rušenja zagotovo ne bo, saj bo prej celotni Eko resort raje odpeljal v Avstrijo. Kamp že sprejema prve goste in očitno je med gradnjo zmanjkalo časa za ureditev vseh dovoljenj.

77 111/112

naključno, da je bil Pariz izbran kot mesto za organizacijo foruma, saj je njihov cilj, da bi do leta 2020 popolnoma prešli na uporabo alternativnih goriv. Temu bodo seveda sledila ostala mesta v Evropi. Konec koncev se tej zavezi prvič pridružujejo tudi ZDA. Scania in ostala industrija se hitro odziva na spremembe in premika v tej smeri.

Platforma Circular Change dobila petčlanski posvetovalni odbor Platforma Circular Change (krožna sprememba), ki so jo ustanovili spomladi, je v začetku septembra dobila petčlanski posvetovalni odbor. Njegov vodja je Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje in predlagatelj prvega svežnja ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo v EU. Ostali člani so Edi Kraus, generalni direktor AquafilSLO, podjetja, ki je v svetovnem merilu prvi in edini proizvajalec ekonajlona iz odpadnih materialov, Josephine Green, dolgoletna direktorica za inovativnost in družbene trende v Philipsu, zdaj svetovalka in zagovornica koncepta krožne kulture, Guido Braam, direktor Powered

by Meaning in nekdanji prvi mož kooperative Circle Economy, ki je na Nizozemskem sprožila veliko projektov krožnega gospodarstva ter Nizozemsko znotraj EU postavila v središče in za zgled uspešnih projektov krožnega gospodarstva, ter Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja medresorske delovne skupne Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Platforma je ustanovljena po zgledu Nizozemske. Namenjena je spodbujanju projektov krožne ekonomije v Sloveniji in regiji in slovenskih podjetij ter povezovanju drugih deležnikov z dobrimi praksami doma in v tujini. Platforma deluje v okviru družbe Giacomelli media, izvršna direktorica platforme Circular Change pa je Ladeja Godina Košir.

september 2016

Razvojno-raziskovalni oddelek je srce Scanie posebej na področju pogonskih sklopov, kar nam daje veliko konkurenčno prednost. 23. avgusta smo predstavili Scanio nove generacije, ki ima 5 % manjšo porabo goriva na enakih okoljskih standardih.

logistika

Kratko, zanimivo

78

Zeleno globalno obnašanje in strožja zakonodaja

EOL

111/112

Poročilo ECO Worriers

Zelene teme niso več nišni segment ali v interesu samo določene skupine ljudi.

Mednarodna raziskava Euromonitor iz leta 2013 je pokazala, da okoli 64 % ljudi pravi, da poskuša na vsakodnevni bazi imeti pozitiven vpliv na okolje. Vendar pa večini ljudi v njihovih nakupnih odločitvah odgovorno ravnanje do okolja še vedno ni prioriteta.

Podjetja in okolje Podjetja okoljsko odgovornost jemljejo vse bolj resno. S povečanimi zakonodajnimi pritiski, potrošniškim aktivizmom preko socialnih medijev idr. so se ustvarile nove zahteve za podjetja, da so v svojih okoljskih strategijah transparentna in avtentična. Čeprav je zeleno zavajanje še vedno vsakdanje, se kaže počasen odmik proti bolj pristnemu odnosu do okoljskih tem, saj podjetja vse bolj vidijo vrednost v tem, da so na okoljskem področju v ospredju in ne sledilci. Najvišjo skrb do degradacije okolja izražajo na razvijajočih se trgih, ki so pod največjim vplivom podnebnih sprememb in deforestacije, vključno s Kitajsko, Indonezijo in Brazilijo.

september 2016

Zeleno potrošništvo v času slabe ekonomske situacije Mnogo potrošnikov v času slabe ekonomske situacije ni pripravljenih plačati več za okolju prijazne izdelke, vendar pa so se pripravljeni obrniti stran od potrošniške kulture in izbrati opcije, kot so recikliranje, ponovna uporaba in skupna uporaba. Veliko okolju prijaznih izdelkov je zelo povezanih s kulturo gospodarnosti in na dolgi rok pripomorejo k manjši porabi denarja. Bolj kot okoljske teme postajajo del družbe in s tem standard, redkeje potrošniki okolju prijazne lastnosti uporabljajo kot glavni kriterij za nakup. Primarni kriteriji pri nakupu so tako učinkovitost, racionalna cena ali okus, kar pa hkrati zagotovi tudi okoljskim kriterijem.

Starost in okolje Zelo malo variiranja na področju interesa za okoljske teme je glede na leta, je pa v določenem starostnem obdobju prisoten preobrat v pogledu na okoljske teme. Starejši potrošniki se bolj nagibajo k izdelkom, ki so lokalni in imajo tradicionalne vrednote. Potrošniki med 30-44 leta so bolj osredotočeni na dom in iščejo okolju prijazne izdelke, ker so varni in prijetni za njihove otroke in za njihov dom.

Mlajši potrošniki pa so usmerjeni k temu, da na viden način podpirajo blagovne znamke, ki so odsev njihovih čustev do okolja in vrednost.

Hrana: od organske do lokalno pridelane Na trgih v razvoju je prišlo v preteklosti, deloma zaradi krize in deloma zaradi sprememb v razmišljanju, do upada in stagnacije prodaje ekološko pridelane hrane. Potrošniki so razširili svoj pogled na zeleno in etično ter prešli na hrano, ki ni nujno ekološka, mora pa biti lokalno in pravično pridelana. Potrošniki ne morejo ali nočejo plačevati za dražjo ekološko pridelano hrano. Namesto tega so se osredotočili na lokalne izdelke, pri katerih je na primer pomembna točka nakupa prosta reja živali pri pridelavi jajc ali mesa.

Nega doma: Ali lahko zelena čistila čistijo enako učinkovito?

Okolju prijazna čistila so na trgih severne Amerike in zahodne Evrope v porastu, z znamkami kot sta L’Arbre Vert in Ecover. Prodaja je upadla med krizo s prepričanjem, da so ekološka čistila predraga in da niso tako učinkovita kot navadna. Vendar so se številke popravile, ko so ključne znamke nadgradile prej le zeleno pozicioniranje. V Evropi je na primer Ecover utrdil svojo pozicijo z izdelki, ki ne povzročajo

alergij in s tem prepričal potrošnika, da uporablja zelena čistila, ki niso agresivna za kožo. Vodilni v branžah, kot sta na primer Henkel in Clorow, pri zelenem pozicioniranju niso bili preveč uspešni s svojimi zelenimi izdelki. Potrošniki ne zaupajo v avtentičnost njihove zelene misije.

Eko tudi na modnih pistah Okolju prijazna moda je končno stopila iz sence na ulice in na modne piste z velikimi modnimi giganti, kot sta Inditex in H&M. K spremembi je pripomogel Greenpeace s kampanjo Detox Fashion, ki je glavne igralce v industriji spodbudila k bolj odgovornemu in trajnostnemu pozicioniranju. Dizajn in kvaliteta ostajata ključni prodajni točki, vendar tudi zeleno ne sme zaostajati. Glavni problemi pri modi so uporaba trajnostnega tekstila, zmanjšana poraba vode, energije, uporaba toksičnih kemikalij pri proizvodnem procesu in zmanjšanje nakupov ter posledično količine odpadkov, ki nastanejo. Pomembna je postala reciklaža starih oblek in ponovna uporaba recikliranega materiala.

Vir: Eco Worriers: Global green behaviour and market impact. Euromonitor International, 2016.

Promocija

W W W. L A S KO. E U

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKO MERNO PITJE ALKOHOLA Å KODUJE ZDRAVJU!

Promocija

4,9 vol. % alkohola 11,3 % ekstrakta