EOL 113

Specializirana revija za trajnostni razvoj

113

embalaža okolje logistika

november 2016

3. reciklažna konferenca Panoga navzdol, komunale z državno pomočjo navzgor

Tadej Gosak: Pričakujejo konkurenčno poslovno okolje, zlasti v izobraževanju Dinos: Sistem ravnanja z odpadki kaotičen, nujna jasna pravila Celje: Komunalne storitve so najbolj učinkovite z javnimi podjetji Janez Škrabec: Dodana vrednost je ureditev financiranja projektov Zmago Skobir: Potnikov manj, a začetek novega naložbenega ciklusa

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor Promocija

Skupaj v koraku s časom. paketni račun FuturiSt

Sklenite oSebni račun FuturiSt za Sodobno, enoStavno in ugodno poSlovanje.

Odprite paketni račun kar prek spleta. podvojite svoj limit s polovičnimi stroški odobritve.

Le do 17. januarja 2017!

W: NKBM.si/fUtUrist | t: 080 17 50 | iNfo@NKBM.si |

NKBM_PBS_SODOBNO_203x271_v02_BJE.indd 1

10/19/16 9:14 AM

Z

akaj? Kot je povedal, je bilo lani v Evropi za 10 milijonov ton elektronskih »smeti«.

Prihodnje leto jih naj bi bilo 50 milijonov.

Platina je med ključnimi plemenitimi kovinami pri proizvodnji visokotehnoloških tabličnih telefonov. Evropskemu gospodarstvu teh kovin primanjkuje. Rešitev? Seveda recikliranje.

A

Evropa je navzlic papirnim opredelitvam o družbi recikliranja in o trajnostnem upravljanju z viri prepočasna. Tudi gospodarstvo še ni vzelo čisto zares lekcij o krožnem gospodarstvu, čeprav na lastni koži čuti, kaj se dogaja s cenami surovin, uvozom in izvozom odpadkov in kje so nahajališča za zeleno proizvodnjo.

Menda v EU vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Polovico se jih ne uporabi ponovno ali ne reciklira. So izgubljeni. Tudi 50 – 80 % računalnikov ne. Nekateri kritiki upravičeno opozarjajo na ekonomičnost reciklaže.

A bolj prepričljive so študije, kakršno je poslala na trg danska tehniška univerza. Ugotovila je, da je v 83-ih % recikliranje najbolj učinkovita metoda upravljanja z gospodinjskimi odpadki.

M

obilnik sicer ni gospodinjski odpadek.

Vendar – kar 80 % se jih lahko reciklira. V mobilnikih so arzen, cink, svinec, plastika, srebro, v telefonih in računalnikih se v čipih skriva zlato. A kaj se skriva šele v razgradnji izrabljenih motornih vozil! Pri tem izpitu je pogrnila EU, z njo pa že leta in leta ne more popraviti nezadostne ocene Slovenija. Čeprav lahko imetnik izrabljeno motorno vozilo brezplačno odda v obrat za razstavljanje, Slovenija letno ne more zbrati na zbirnih mestih več kot okrog 6.000 vozil. Od približno 30.000, kolikor naj bi jih nastalo na trgu. In zdaj, ko so se v medresorskem usklajevanju skoraj že v celoti uskladili, da je potrebno s finančnim ukrepom preprečiti zlorabo odjave vozila iz prometa, se je menda spet zapletlo. Do kdaj? Okoljska ministrica je napovedala rešitev do konca leta. Kaj bi pokazal izračun gospodarske škode? Igor Lipovnik iz podjetja MPI reciklaža je na 3. reciklažni konferenci industrijskih podjetij postregel s podatki, koliko akumulatorjev in baterij morajo uvoziti. Če omenim samo ta del odpadnega vozila.

K

ako je torej z reciklažo pri nas doma, saj je lahko Slovenija boljša od evropskega povprečja?

EOL

N

foto: Rok Tržan

a makro ravni, če se razgledamo po bruseljski proizvodnji okoljskih idej in vizij, ni jih malo, marsikatera res zažge kot opozorilo, se da vse okrog virov in odpadkov zapakirati kot okoljski in ekonomski, seveda tudi socialni izziv. A bodimo praktični. Operativni.

Kakšen je v Sloveniji obseg ponovne uporabe proizvodov in koliko bo reciklaže danes in koliko do leta 2020, je zelo praktično vprašanje. Če v Sloveniji letno nastane 7 milijonov ton odpadkov, od tega okrog 900.000 ton komunalnih, moramo pač vedeti, kaj z njimi počnemo.

Kateri so in kaj se zgodi z masnimi tokovi, ki se znajdejo na trgu, in ali bomo začeli uveljavljati standarde za kakovost sortiranja in reciklaže?

A tu je hakeljc.

S

lovenija je v EU razvrščena v vrh držav po stopnji reciklaže. Nedvomno podatek ni prazen. Reciklaža papirja, plastike, kovin, to potrjuje. Vendar je Računsko sodišče leta 2015 ugotovilo, da kar 42,5 % vseh komunalnih služb količino zbranih odpadkov ocenjuje na oko. Obvezno tehtanje je torej od lani, MOP pa v enem izmed nedavnih sporočil za javnost razlaga, zakaj še ne more sporočiti tržnih deležev shem pri prevzemanju odpadne embalaže.

Ker preverjajo točnost podatkov.

V

Sloveniji se ne ve točno, ali drugače, statistike so le približne, koliko odpadkov je odloženih, koliko recikliranih in koliko izvoženih v tujino. Napihovanju statistike o učinkovitem ravnanju z odpadki naj naredi konec predlagani operativni sistem ravnanja z odpadki – z uvedbo informacijskega sistema, ki bo omogočil preverjanje podatkov. Zdaj enotne evidence ni in tudi ni realne ocene o ponovni uporabi in reciklaži. Tisto, kar se dogaja pod mizo, tokrat odmislimo.

N

e da pa se povsem odmisliti rokavice, ki jo je slovenska reciklažna industrija vrgla v obraz trem ministrstvom: za okolje in prostor, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter finance. Preberite v reviji.

A

še nekaj je. Drugačno upravljanje z viri se zares začenja s spremenjenim vzorcem obnašanja. Vseh in vsakogar. Naomi Klein v knjigi To vse spremeni trka najprej predvsem na vest bogatih. Dodajam. V Sloveniji se naj naprej pogleda v zrcalo tisti del uradništva na državni ravni, ki lahko s svojimi strokovnimi odločitvami in papirnimi dovoljenji pospeši, ne zapleta in ne nagaja, kar najboljše lahko naredimo z odpadki. Zdaj je pajkova mreža polna.

Jože Volfand, glavni urednik

november 2016

lovenska znanost spet slavi. Tokrat pri zelenem recikliranju strupenih e-odpadkov. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je z eksperimenti razvil postopek, ki omogoča raztapljanje platine z manj agresivnimi snovmi in z manj izpusti nevarnih plinov. Kako bo z raziskovalnim dosežkom na trgu, ne ve, ve pa, da bo problem v EU vsako leto večji.

Uvodnik

S

113

Pri reciklaži ne več na oko, pač pa s standardi

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Pričakujejo konkurenčno poslovno okolje, tuj kapital je nujen

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, november 2016

10 Panoga je dosegla nižje davke na energente, skrbijo jih kadri 12 Zmagovalne so oblikovalsko in tehnološko izvirne rešitve 15 Trg je živahnejši, ne zbudi se le decembra 26 Zeleno omrežje je seme, ki raste 27 Flaška dobiva pri uporabniku enak status kot mobitel ali denarnica 28 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 29 Ali okolje potrebuje LIFE? 30 Panoga želi jasne odgovore treh ministrstev

sebina

4 113

EOL

Impresum

34 Sistem ravnanja z odpadki kaotičen, nujna jasna pravila

Naklada 2.200 izvodov

38 Komunalne storitve so najbolj učinkovite z javnimi podjetji

Revija je brezplačna.

42 Manjkajo dobre prakse, znanje in večja finančna podpora

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

44 Premiki so, a država preveč reagira na prvo žogo 48 Celovitost svetovalnega inženiringa v podjetju Savaprojekt

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

49 Najbolj trajnostna protikorozijska zaščita 50 Dodana vrednost je ureditev financiranja projektov

52 Najbrž bi si prej vzela čas zame Angela Merkel 54 Digitalizacija in optimizacija praznih voženj sta ključ do konkurenčnosti 57 Potnikov manj, a začetek novega naložbenega ciklusa

november 2016

Partner pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelji 113. številke:

Cvetna embalaža za kozmetiko Podjetji Bruketa&Žinić OM ter Karlovačko sta to poletje združili moči in turistom na pločevinkah piva pojasnili hrvaške navade, ki jih ni možno najti v turističnih vodičih. »Galebarenje« je tehnika osvajanja, »fjaka« tehnika meditacije.

Turisti so se lahko naučili nekaj več o lokalnih znamenitostih. »Predvsem smo želeli blagovno znamko približati turistom in spomniti lokalne prebivalce, da lahko v teh vročih dneh pogasijo žejo s Karlovačkim pivom. Tako smo agencijo Bruketa&Žinić OM prosili, naj postavi pločevinko v center komunikacije,« pojasnjuje vodja blagovne znamke iz Heinikena Hrvaška Nina Gračanin. »Iskali smo nekaj, kar bi bilo zanimivo za lokalne prebivalce kot tudi za turiste, ki teh informacij ne morejo najti v turističnih vodičih, vendar so specifične za hrvaško regijo,« je pojasnil Vanja Činić, copywriter agencije Bruketa&Žinić OM. Nina Gračanin je še povedala, da so s kampanjo zelo zadovoljni, saj so se z novo grafično podobo embalaže in načinom komunikacije približali mlajši ciljni javnosti, kar je bil tudi njihov cilj. Poleg tega kampanja premika stil in ton komunikacije v novo, zanimivo smer.

Spremembo embalaže naznanili z glasbenim videom Litrska kartonska embalaža za ledeno kavo je zadnja razvojna novost ekipe Jimmy’s. Novi

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje Essentra je na sejmu Luxe Pack v Monaku razstavljalo svojo unikatno embalažo »Lotus Pack« kot del cvetličnega koncepta razstave. ‘Lotus Pack’ je embalaža v obliki lotusa, iz kartona in s piramido. Na njej je predstavljena celotna ponudba podjetja Essentra - od vročega in hladnega ovijanja, lakiranja in zaključevanja, do holografskega odtisa, ki je pomemben pri luksuzni estetiki. Embalaža je varovana z etiketo, ki omogoča, da kupec jasno vidi, če je bila embalaža že prej odprta, dodatne informacije pa so na »Peel 2 Read« etiketi, na embalaži. ‘Lotus Pack’ embalažo so razvili na Essentrinem Design Hub simpoziju, kjer poteka inoviranje v procesih, kot so graviranje, braillova tehnika, mikro-perforiranje, posebne lepilne tehnike, prekrivanja itd.

Te oblikovalske prednosti ustvarijo senzorično izkušnjo za kupca. Alan Davies, generalni manager, je povedal: »Ker je embalaža prvi fizični stik potrošnika z izdelkom, je prvi vtis najpomembnejši pri gradnji pozitivnega odnosa. Pri Essentri razumemo pomembnost pozitivnega prvega vtisa. Naše inovacije pripomorejo, da se blagovne znamke različnih kozmetičnih hiš povežejo s kupci.«

V javni razpravi dokument o prilagajanju podnebnim spremembam Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je poslalo v javno razpravo Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam. Pripombe in predloge sprejemajo na e-naslov gp.mop@ gov.si do ponedeljka, 21. novembra 2016. Pri pripravi osnutka je strokovno sodelovala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pri podnebnih spremembah je najbolj izražen dvig temperature zraka. Znatne so spremembe v padavinskem režimu, več je ekstremnih vremenskih pojavov. Ker je v Sloveniji velika pokrajinska in podnebna pestrost, je negotovost ob predvidevanju vplivov posameznih podnebnih sprememb še toliko večja. Med ukrepi so nujni nadaljnje vlaganje v krepitev znanja o vplivih podnebnih sprememb in načinih prilagajanja, širše sodelovanje in povezovanje, dvig izobraženosti, usposobljenosti in informiranosti o vplivih in potrebnih ukrepih. Aktivnosti za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam zahtevajo tudi vse več naporov za zagotovitev financiranja, predvsem sredstev za pripravo in izvedbo posameznih ključnih ukrepov ter izkoriščanje sinergij med posameznimi politikami in ukrepi s področja podnebnih sprememb oziroma trajnostnega razvoja.

5 113

embalaži je sledil izid promocijskega rap videa »Kje so kavna zrna?«. To je dober primer osebnega pristopa promocije, lastnika podjetja Jimmy Cregana. Pred leti mu je ravno z rap videom »Bodi ponosen« uspelo podpisati pogodbo s podjetjem Sainsbury’s, ki je potem na prodajne police supermarketov postavil ledeno mocha kavo v 330 ml embalažo. Pred petimi leti so Jimmyevo ledeno kavo testirali v baru Jimmyeve sestre v Bournemouthu. Danes posel presega prodajo 4,5 milijonov enot v tem letu. En karton se proda vsakih 7 sekund. Sedaj bo kava dosegljiva še v litrskem pakiranju.

EOL

O lokalnih navadah so se turisti učili iz pločevink piva

Zbornik dobrih trajnostnih praks na področju mobilnosti V oktobru je izšel zbornik dobrih praks z imenom Trajnostna mobilnost v praksi.

Avtorji in partnerji istoimenskega projekta, to so Inštitut za politike prostora, Cipra Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Ministrstvo za okolje in prostor želijo različnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti niso le puhlice na papirju, ampak so mnogi že izvedeni ter jih lahko z nekaj prilagoditvami prenesemo v življenje. Zbornik vključuje ukrepe, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v mestih, kot tudi ukrepe, ki zmanjšujejo rabo avtomobilov na podeželju, v turističnih krajih in pri organizaciji dogodkov. Primeri praks so večinoma iz slovenskih občin, nekaj idej pa je tudi iz bližnjih držav, kot so Avstrija, Italija in Francija.

november 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

6 113

EOL

Kratko, zanimivo S SINICO do večjega nadzora kakovosti zraka Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je Agenciji RS za okolje (ARSO), ki je pristojna za spremljanje in analizo onesnaženosti zraka, potrdila in s tem omogočila začetek izvajanja projekta SINICA. Gre za posodobitev in nadgradnjo sistema za spremljanje kakovosti zraka. Naložba je vredna 6,3 milijona evrov in je s 5 milijoni evri sofinancirana s strani Kohezijskega sklada EU in z 1,3 milijona evrov s strani Republike Slovenije.

Projekt bo omogočil obnovo in dopolnitev načrtov za kakovost zraka, saj bo strokovno podprl procese usklajevanja države, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov glede nabora in obsega izvajanja posameznih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji. Na ARSO bodo v okviru projekta vzpostavili sistem spremljanja izpustov, modelskega obravnavanja njihovega širjenja in pretvorb v zraku ter meritev ravni onesnaževal v zraku.

V sklopu projekta je načrtovana postavitev novih stalnih merilnih mest v Ljubljani, Celju, Novi Gorici in v Murski Soboti, uvedba t. i. bienalnih meritev z dodatnimi sedmimi merilnimi postajami na predvidoma 14 lokacijah vsako drugo leto in izvedba intenzivnih krajših merilnih kampanj na čezmerno onesnaženih območjih. Nova modelska orodja bodo omogočala pridobivanje informacij o kakovosti zraka tudi izven lokacij meritev.

november 2016

Pričetek projekta Odgovorno s hrano V oktobru se je začelo drugo leto izvajanja sicer triletnega mednarodnega projekta »Odgovorno s hrano«. Vanj je v tem šolskem letu vključenih 45 slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter skoraj 400 vrtcev in šol iz drugih osmih partnerskih držav. Namen projekta je povečati ozaveščenost otrok, učencev, dijakov, učiteljev in širše skupnosti o porabi hrane, njenem vplivu na okolje in življenje ljudi po svetu. V okviru projekta skušajo otroci, učenci in dijaki sodelujočih ustanov spremeniti svoje prehranjevalne navade, analizirajo porabo hrane v šolskih in domačih kuhinjah, jedilnicah, raziskujejo svoje najljubše prigrizke, iščejo slabosti in prednosti svojega načina prehranjevanja in predlagajo rešitve, ki jih želijo izvesti v okviru projekta. S svojimi cilji, dejavnostmi, ugotovitvami nato seznanijo šolo in prek lokalnih medijev ali javnih dogodkov tudi lokalno skupnost. Ob začetku drugega projektnega leta je vzpostavljena tudi spletna stran projekta www.eatresponsibly.eu.

Novosti Samostoječa vrečka za kuhanje

Vrečke za kuhanje v pečici ali v mikrovalovni pečici postajajo vedno bolj popularne. Podjetje Sirane sedaj ponuja to embalažo v samostoječi različici. V vrečkah za kuhanje so že začinjene jedi, ki so pripravljene za preprosto, okusno kuho.

S takšno embalažo je lažje zdravo jesti in kontrolirati porcije, ne da bi za to žrtvovali okus. Vrečke so namenjene varni in konvencionalni rabi v pečici do 200 stopinj celzija, so tudi za v zamrzovalnik in kasnejše pogrevanje. Jeremy Haydn-Davies, prodajni direktor v podjetju Sirene, je povedal: »Vrečke za kuhanje so odlična pot za trgovce, da lažje prodajo hrano, že s prej napolnjeno vsebino ali s poljubno, ki jo kupec izbere. Vedno znova in znova so nas naprošali za samostoječo verzijo vrečke.« Samostoječo vrečko za kuhanje so razvili inženirji in znanstveniki. Izdelana je iz folije, ki je odporna na visoko temperaturo, kar kombinira praktičnost s preprostostjo. Obrok je možno zatesniti z uporabo pregibnega zapirala, da hrana v embalaži ne oddaja vonja in ne pušča. Vrečka je lahko izdelana v različnih velikostih in barvah ter vključuje tudi nosilni ročaj. Vrečke je možno poljubno potiskati. Z dodano omako, maščobami ali glazurami k mesu, ribam ali zelenjavi, lahko izdelek spremenimo v kvaliteten obrok, ki je nared za kuhanje.

Plastična embalaža za omake s kisikovo bariero in zapiralom

Vodilni poljski proizvajalec majoneze WSP Spolem se je odločil za sodelovanje s podjetjem RPC Promens Consumer Corby za razvoj embalaže, ki je namenjena seriji omak. Embalažo za 350 ml je mogoče stisniti ter postaviti na glavo.

Odločili so se za standardno RPC Euro embalažo za omake. Sodelovanje kaže na RPCjevo novo kvaliteto, da lahko zagotavlja embalažo z zapiralom. Pred kratkim se je namreč skupini RPC pridružilo podjetje GCS (Global Closure Systems), ki dobavlja zapirala s silikonskimi vstavki v podjetje WSP Spolem. Navdihnjene s tradicionalnimi recepti, nove omake – česnova, ameriška in hamburger – dajejo značilen okus in vzbujajo lakoto. Embalaža je sestavljena iz večslojne PP/EVOH/PP konstrukcije, ki zadržuje vdor kisika in zagotavlja dolgo življenjsko dobo na prodajnih policah. Stiskanje embalaže pa zagotavlja enostavno doziranje. Predsednik podjetja WSP Spolem Michael Mius je povedal, da so plastenke idealne za izdelke njihovega podjetja: »Radi zadovoljimo pričakovanja naših kupcev. Od tu ideja, da distribuiramo naše omake v plastiki s pregrado. Verjamemo, da bo to najbolj udobna in higienična rešitev za naše končne potrošnike.«

Elegantna plastenka tekočega jogurta

Blagovna znamka Zelene doline je dobro prepoznana in cenjena pri potrošnikih. Opaznost, svežina, lahkotnost, drznost ter vizionarstvo so glavna vodila blagovne znamke. Izhodiščni koncept zasnove nove plastenke za tekoče jogurte je temeljil na potrebi in odnosu uporabnika do specifičnega izdelka ter na ideji ustvarjanja niše uporabnikov, ki s kvalitetno prehrano nadgrajujejo svoje bivanje. Odgovor je plastenka elegantne forme, ki se oblikovno spogleduje s formo športnega telesa. Vitki boki, široka ter trdna postavitev z razširjenim ramenskim delom. Plastenka je izdelana iz PET materiala in je 100 % reciklabilna, pokrovček pa iz PE, tudi reciklabilen. Plastenka je izdelana s pihanjem, pokrovček s procesom brizganja. Jogurt se polni na novi proizvodni liniji v mlekarni. Obe naložbi (embalaža in polnilna linija) sta v celoti rezultat slovenskega znanja in povezovanja. Z nakupom novega polnilnega stroja podjetja Vipoll bo celotna proizvodnja tekočih jogurtov in mleka Zelene doline (oblikovano v podjetju Simetrija) potekala v Arji vasi. Jogurt polnijo v plastenke podjetja Stramex Pet, ki so opremljene s fleksibilno embalažo podjetja Ino, z zaporki podjetja Tplast ter termo folijo podjetja Plastika Mesojedec.

Metalna folija za dekorativno pakiranje

“Edino ta deluje” je slogan podjetja Kilrock in enostavno je ugotoviti, kaj sporoča. Že od leta 1930 so v Veliki Britaniji vodilni na trgu gospodinjskih izdelkov. Podjetje ima obsežno serijo izdelkov za gospodinjstvo, vendar je med njimi najbolj znan Killrock-K večnamensko čistilo, ki ga imajo potrošniki najraje. Ikonično etiketirana plastenka že več kot 70 let odstranjuje vodni kamen cele nacije. Podjetje je potrebovalo novega embalažerja, ki bo lahko zadovoljil obsežne zahteve izdelkov in kupcev. Podjetje M&H Plastics jih je oskrbelo z novimi 400 ml Killrock Big-K plastenkami, ki so izdelane iz HDPE materiala in imajo vgrajeno varnostno zapiralo pred otroci. Prej so imeli večnamensko čistilo le v 250 ml plastenki.

Embalaža za parfume kot lesena skulptura

Fotografije: arhiv proizvajalcev

V razpravi osnutek zakona o varstvu pred sevanji Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za jedrsko varnost je v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji v javno obravnavo podalo osnutek Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Predloge in pripombe pričakujejo do 15. novembra 2016.

7 113

Podjetje Quadpack Group je v svoji tovarni v Španiji izdelalo »Wooden Purse Spray«, leseno embalažo za razpršilo. Embalaža je oblikovana na podlagi inspiracij iz novih trendov arhitekture, notranjega dizajna, umetnosti in mode.

Ustvarili so zanimivo obliko, ki bo presenetila in navdušila kupce. Novi format ima geometrično obliko. Embalaža predstavlja trajnostno rešitev za parfume, ki jih nosimo s seboj. Les obdaja standardno stekleničko. 15 ml steklenička ima gumb na potisk, ki se pri potisku prilega embalaži. Ko vsebine ni več, je mogoče stekleničko ponovno napolniti. Vse komponente so reciklabilne.

Proizvajalec ponuja več vrst lesa, med drugim javor in bukev, les je mogoče pobarvati s poljubno barvo. Poleg geometrične sta možni še standardna valjasta in stožčasta oblika.

Poglavitne novosti, ki jih prinaša novi zakon in so rezultat novih temeljnih varnostnih standardov na tem področju, se nanašajo zlasti na varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja. Vključeni so tudi varstvo zaradi radona na delovnih mestih in v bivalnih prostorih ter ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov.

Opredeljeno je upravljanje s kontaminiranimi območji, ki jih ni mogoče očistiti, prav tako pa jasno ločevanje med obstoječo in načrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo med izrednim dogodkom.

S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red prenašajo zahteve evropske direktive (2013/59) o določitvi temeljnih varnostih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Direktiva je bila sprejeta leta 2013, prehodno obdobje za njen prenos v nacionalne pravne rede držav članic EU se bo izteklo 6. februarja 2018.

Podjetje Toray Plastics iz Amerike je trgu predstavilo okolju prijazno, metalno folijo z reflektivno površino za luksuzno, dekorativno pakiranje, za displeje in posebne aplikacije za tisk. Lumirror® MR20 poliester metalna folija dovoljuje, da metalni del omogoči prenos z lepilom na papir in karton za superiorno svetlost. Lumirror MR20 se proizvaja s formulacijo folije in metalizacijskim procesom. Tradicionalno se metalno-prenosne folije proizvajajo v več korakih in potrebujejo daljšo oskrbovalno verigo. Zaključena folija ima visoko svetlost in dobre prenosne lastnosti. Če se MR20 folija dobro drži papirja in kartona med tem, ko se PET folija odstrani, je mogoče metaliziran substrat spremeniti (pri visokih hitrostih) in ga reciklirati. Po končanem procesu metalizacije PET osnovno folijo vrnejo v tovarno za reciklažo.

Lumirror MR20 aplikacije vključujejo embalažo za kozmetiko, posebno hrano, hrano za pse in mačke, alkohol, igrače in druge izdelke, na primer tudi potiskane izdelke. »Učinkovite, okolju prijazno proizvedene folije, reciklabilna embalaža in potiskani izdelki se med seboj ne izključujejo,« je pojasnil Milan Moscaritolo, direktor marketinga v podjetju Lumirror Polyester, sekcija folije.

Direktiva nadomešča dosedanjih pet direktiv s področja varstva pred sevanji (poleg dosedanje direktive o temeljnih standardih iz leta 1996 še direktivo o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu iz leta 1997; direktivo o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka iz leta 1989; direktivo o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi aktivnostmi na kontroliranih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja, iz leta 1990 in direktivo o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora iz leta 2003), ki so bile prenesene v slovenski pravni red z do sedaj veljavnim zakonom in podzakonskimi akti.

Z osnutkom novega zakona se uvajajo tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhajajo iz določil evropske direktive (2014/87) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (t.i. spremenjena direktiva o jedrski varnosti), ki je bila izdana v času post-Fukušimskih akcij v EU. Skrajni rok za prenos te direktive v domači pravni red je 15. avgust 2017.

november 2016

Plastenka s čistilom, ki odstranjuje vodni kamen

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Poslovni rezultati papirne in papirno predelovalne panoge v Sloveniji so zrasli nadpovprečno. Vključno z dobičkom. Tadej Gosak, predsednik Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS in predsednik uprave Palome, pojasnjuje, da je najpomembnejša nišna usmerjenost z vitko organizacijo. Predvsem papirnice zelo uspešno konkurirajo v tujini z brezhibno kakovostjo, meni. Glede tujih prevzemov, večina panoge je v tujih rokah, podpira vstop tujih investitorjev, ki prinesejo dodatni kapital za razvoj in večjo konkurenčnost podjetij.

Enako je bilo s Palomo. Do leta 2020 za njihov investicijski razvojni cikel potrebujejo 70 milijonov evrov kapitala, zato je bil dogovor s strateškim partnerjem nujen. S poslovnim okoljem v Sloveniji pa papirničarji niso zadovoljni.

Predvsem ne na področju izobraževanja. Panoga potrebuje mlade izobražene kadre.

Če primerjate položaj slovenske papirne in papirno predelovalne panoge, kot kažejo letošnji polletni in lanski rezultati, kaj bi izpostavili glede glavnih kazalnikov ekonomske uspešnosti, rasti oziroma ovir?

Leto 2015 je bilo uspešno za papirno in papirno predelovalno industrijo, saj je panoga ustvarila 772,6 mio € prihodkov, 550 mio € izvoza, 170 mio € dodane vrednosti ter 22,6 mio € neto čistega dobička. Dobiček se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 14,8 %. Fizičen obseg proizvodnje celotne panoge se je povečal za 5,5 % glede na leto 2014. Papirnice so lani izdelale 1,4 % papirja več kot leto prej ali 721.350 ton papirja in kartona. Papirno predelovalna industrija je fizično precej povečala izvoz svojih izdelkov. Finančni podatki kažejo, da je lani v povprečju bolje posloval papirno predelovalni del dejavnosti. Pomemben podatek je 3-odstotno znižanje stroškov energentov, na kar je poleg ostalega pomembno vplivalo tudi Združenje PPPI z vrsto aktivnosti pri pristojnih ministrstvih.

Tadej Gosak

Jože Volfand

foto: Tine Zorec

Pričakujejo konkurenčno poslovno okolje, tuj kapital je nujen

Položaj panoge

november 2016

Embalaža

113

Položaj panoge

Kateri del panoge je v boljšem položaju in zakaj? Podatki govorijo, da je v vzponu kartonski del, papirnice se po uspešnosti razlikujejo, radeška je oživela, proizvajalci embalaže iz kartona pa vse bolj dokazujejo poslovno uspešnost na globalnem trgu. Kaj je največja konkurenčna prednost podjetij, ki se načrtno usmerjajo v izvoz?

in da svojo konkurenčnost povečujejo. Za to je nujno potreben kapital za razvoj in investicije.

Ker so bila nekatera podjetja podkapitalizirana, lastniki pa niso omogočali dodatnega kapitala, je bilo potrebno odpreti panogo za vstop novih investitorjev. Domačih in tujih. Menimo, da samo tako lahko zagotavljamo obstoj na trgih na dolgi rok.

Najpomembnejša je nišna usmerjenost, vitka organizacija in zato fleksibilnost, ki poleg odlične kakovosti omogočajo vstop na tuje trge. Trg je izredno konkurenčen. Z vztrajnostjo, zanesljivostjo in brezhibno kakovostjo je to mogoče. Na slovenskem trgu je namreč prodajni trg zelo omejen. Na srečo obseg ne pada več, zato je nastop na tujih trgih ključen.

Predvsem papirnicam. Papirnice, v Sloveniji velika podjetja, v tujini pa nišni igralci, s primerno fleksibilnostjo, ceno delovne sile in znanjem uspešno konkurirajo v tujini.

Paloma je zdaj končno dobila strateškega partnerja. Kaj je dobil novi lastnik in kaj bi morala dobiti Paloma za nov razvoj in pospešek, zlasti tehnološki? Kako bo Paloma končala poslovno leto?

V panogi se nadaljujejo tuji prevzemi.

Lastniške spremembe zaznamujejo položaj papirne in papirno predelovalne panoge v Sloveniji. Skoraj vsi veliki so v tujih rokah, zdaj tudi Paloma. Ali je proces končan? Več mnenj je, tudi med menedžerji, da daje tuje lastništvo več prednosti, možnosti za razvoj in za boljšo prodajo. Kaj menite?

Za panogo in posamezna podjetja v papirni industriji je pomembno, da ostanejo konkurenčna

V Palomi smo s finančnim in poslovnim prestrukturiranjem ter jasno opredeljenimi strateškimi usmeritvami uspeli doseči stabilno in pozitivno poslovanje. Razvijamo lastno blagovno znamko, katere deleži rastejo na vseh strateških trgih. Potrebe po izdelkih rastejo.

Hkrati se soočamo s skoraj v celoti amortizirano proizvodno opremo. Za doseganje ciljev, ki smo si jih zadali do leta 2020, potrebujemo približno 70 milijonov evrov kapitala za posodobitev proizvodnje, povečanje kapacitet in izboljšanje delovnih mest. Izbran investitor je podprl strateški načrt, ki smo ga pripravili.

Prepričal nas je, da je sposoben izvajati potrebne investicije. Eno večjo investicijo v prenovo papirnega stroja smo letos s pomočjo lastnih sredstev in sredstev EBRD v višini 1,3 milijona

Na dodano vrednost pomembno vpliva uporaba surovine, saj smo v Sloveniji skoraj povsem odvisni od uvoza.

Vendar tudi papirna in papirno-predelovalna panoga potrebuje stalno inoviranje proizvodnje in kreativnost na področju razvojno-raziskovalnega dela. Zanimivo je, da med letošnjimi finalisti za najboljše inovacije v državi (razpis GZS, MGRT in SPIRIT) ni niti enega podjetja iz vaše panoge. Ni inovacij in novih proizvodov?

Razlogi so tudi v tem, da prijave na omenjen razpis iz naše panoge ni bilo, vendar smo bili uspešni z razvojnim programom na področju biomase CEL-Krog, ki je bil kot eden izmed devetih izbran v okviru Slovenske Strategije Pametne Specializacije (SPS). Slovenska papirna industrija se z omenjenim razvojno-raziskovalnim programom postavlja v samo središče prehoda v krožno gospodarstvo naše države. Projekt vključuje 19 partnerjev iz različnih gospodarskih panog in inštitucij. Vodi ga Inštitut za celulozo in papir, ki je glavni iniciator in nosilec programa.

V krožnem gospodarstvu je posebej izpostavljena učinkovita raba virov. Uporabljene surovine naj se vrnejo v proizvodni proces.

Kako ste pristopili k izvedbi koncepta krožnega gospodarstva?

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva,

Kaj papirna panoga pričakuje od poslovnega okolja in kaj bi lahko pospešilo njeno gospodarsko rast, predvsem pa zaposlovanje?

Pričakujemo konkurenčno poslovno okolje, kot ga ima panoga v drugih državah EU. To je vse. Na primer na področju izobraževanja, ki je trenutno med najbolj aktualnimi področji, je panoga v močno nekonkurenčnem položaju.

Enako kot ostale panoge podjetja v papirni industriji plačujejo davke in prispevke, pa na primer kemijska industrija lahko pridobi šolane kadre preko sistema formalnega izobraževanja, medtem ko to za papirno industrijo ne obstaja in je organizacija ter plačilo izobraževanja na plečih podjetij. V panogo želimo privabiti mlade. Zato želimo narediti poklic bolj prepoznaven ter omogočiti lažjo in bolj fleksibilno pot do znanja in ustrezne izobrazbe. Pri tem potrebujemo ustrezno finančno podporo, kot jo srečujemo v drugih državah.

Kje so še rezerve v papirno-predelovalni panogi za njeno večjo uspešnost in boljšo konkurenčnost na globalnem trgu?

Panoga vsekakor ima potencial. Panoga je zgleden deležnik iniciative za krožno gospodarjenje, saj reciklira že od nekdaj. Zapira snovne in energetske krogotoke, skrbi za svojo energetsko, snovno učinkovitost, znižuje odpadke in jih poskuša uporabiti naprej, v novem ciklu in podobno. Razvoj na tem področju poteka.

To je potencial za prihodnje, ki ga je potrebno razvijati ob zavedanju, da se na trgu srečujemo, na primer zaradi vsesplošnega trenda digitalizacije, z novimi potrošniškimi navadami ter posledično potrebami po spremembi poslovnih modelov v podjetjih.

Poleti ste v Palomi počastili 40-letnico snemanja filma Vdovstvo Karoline Žašler. Kaj se je dogajalo pred snemanjem in potem, je popisal v svoji avtobiografiji Tone Partljič. Zakaj ste se odločili za spominski dogodek, ki je prav gotovo del kulturne zgodovine Palome?

Paloma je tesno povezana s svojim okoljem in del zgodbe o Karolini Žašler se je dogodil v sami tovarni. Izredno smo ponosni na kulturno tradicijo tovarne, kar želimo gojiti tudi vnaprej.

Hkrati pa je dogodek simbolično napovedal investicijski razvojni cikel, ki si ga v družbi želimo in ga pričakujemo.

113

Embalaža

Izračun dodane vrednosti jasno kaže, kje se lahko ustvari razlika. Očitno je, da je embalažni trg trenutno v prednosti in prodajne cene so v primerjavi s cenami na trgu grafičnih in tiskovnih papirjev višje, še zlasti ko gre za specialne papirje in kartone, kot so na primer tisti za direkten stik z živili. Na dodano vrednost pomembno vpliva uporaba surovine, saj smo v Sloveniji skoraj povsem odvisni od uvoza. Podvrženi smo spreminjajočim se tržnim cenam celuloze in odpadnega papirja.

Stroškovna učinkovitost se odraža v organizaciji dela, kompetencah kadrov, učinkovitosti rabe surovin in energentov ter tehnološki opremljenosti.

Cene zemeljskega plina nižje od povprečja v EU

V oktobru je začela veljati nova uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom. Uredba podrobneje določa odnose med udeleženci trga in nekatere postopke, potrebne za nemoteno delovanje trga. Uredba opredeljuje postopek menjave dobavitelja zemeljskega plina. Prav tako uredba prinaša spremembo na področju obračunavanja oziroma prikazovanja porabe zemeljskega plina in omrežnine. Zemeljski plin se bo po novem obračunaval v energijskih enotah kWh ali MWh od 1. januarja prihodnje leto. »Pri cenah oziroma stroških se to uporabnikom ne bo poznalo, le enota cene na mesečnih računih bodo spremenjene. Nova uredba za trg z zemeljskim plinom namreč določa sestavne dele računa in na novo uvaja cene za ta energent v EUR/kWh. Uporabniku omogoča lažje primerjanje stroškov drugih energentov z zemeljskim plinom,« pojasnjuje direktor GIZ DZP mag. Urban Odar.

Obračunavanje v kWh uvajajo oziroma so že uvedle tudi druge države članice EU. Nova obračunska enota je eden izmed pogojev za transport obnovljivih plinov (bioplin ali sintetični metan) po plinovodnem omrežju. To je za slovenski trg pomembna sprememba, saj se je obnovljiv plin do sedaj transportiral le po omrežju v tujini. Cilj GIZ za distribucijo zemeljskega plina je, da se po slovenskem distribucijskem plinovodnem omrežju do leta 2050 v celoti transportira le obnovljiv plin.

Razmere na trgu zemeljskega plina se v Sloveniji spreminjajo, saj so nekateri dobavitelji cene ponovno znižali še pred začetkom letošnje kurilne sezone. Gospodinjstvo lahko zemeljski plin kupi že za 60 centov ali manj z vsemi dajatvam in davki. V Sloveniji cene zemeljskega plina padajo že štiri leta zapovrstjo, tako da so cene zemeljskega plina za gospodinjstva že od druge polovice 2014 nižje od povprečja EU.

november 2016

Kljub ugodni oceni poslovanja v panogi niste zadovoljni z doseženo višino dodane vrednosti na zaposlenega, čeprav so med podjetji precejšnje razlike. Zakaj takšne razlike in kaj najbolj vpliva na višino dodane vrednosti, ki jo nekateri uvrščajo med najpomembnejše kazalce poslovne uspešnosti podjetja?

potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Pri prehodu v krožno gospodarstvo se v Palomi usmerjamo h konceptu, da odpadek postane surovina, ki jo potrebujemo pri svoji proizvodnji. Prizadevamo si, da uporabljamo energijo iz obnovljivih virov, opuščamo uporabo nevarnih kemikalij, znižujemo porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižujemo proti ničelni stopnji. Tako kot v naravi vsak del optimalno dopolnjuje celoto, težimo k temu, da so izdelki v krožnem gospodarstvu skrbno zasnovani, tako da omogočajo kroženje materialov.

mag. Urban Odar

evrov uspešno zaključili. V Palomi bomo tudi to leto zaključili pozitivno.

9

Kratko, zanimivo

Petra Prebil Bašin, direktorica

Združenja za papirno in

papirno predelovalno industrijo pri GZS, rada poudari, da je

krožno gospodarstvo zapisano v DNK papirne industrije.

Pravi, da se srečujejo z

vprašanjem, kje je zgornja meja recikliranja, saj se v

EU v povprečju reciklira že 72 % vsega proizvedenega

papirja. Vendar je hkrati res,

da je panoga energetsko zelo potratna, zato ni čudno, da si

Združenje zelo prizadeva za

primerno obravnavo statusa panoge, ko gre za davke na

energente. Letos so končno

uspeli doseči oprostitev

za energetsko intenzivne

porabnike energije. Med

močnejšimi izzivi pa so kadri.

Letos so že začeli izobraževati prvo skupino bodočih

papirničarjev. In zakaj?

november 2016

Pojasnjuje direktorica Petra Prebil Bašin.

20. Dan slovenskega papirništva poteka pod naslovom »Papir – vedno vznemirljiva zgodba«.

S tem smo želeli poudariti, da je papir (še) vedno del naših življenj, pa čeprav se njegova funkcija skozi čas spreminja. Od medija za zapisovanje informacij, kar je bila v preteklosti glavna vloga papirja, pa do danes, ko se največji delež papirja namenja embalaži. Novi časi in novo potrošniško vedenje ter novi poslovni modeli prinašajo tudi povsem drugačno vlogo papirja v prihodnosti. Papir hodi z roko v roki z digitalizacijo in postaja denimo nosilec RFID kod.

A nenazadnje, kadar želimo nekomu sporočiti kaj zares pomembnega, kadar želimo zabeležiti dosežke posameznika ali skleniti pomemben dogovor, je prva izbira vedno papir. Papir je povezan s čustvi – in je zato vedno vznemirljiv.

Po drugi strani pa smo želeli opozoriti tudi na našo vizionarskost … V 20-letni tradiciji prirejanja dneva papirništva smo se ukvarjali s pomembnimi in zanimivimi tematikami. Med prvimi smo opozarjali na okoljsko problematiko, energetiko, nove tehnologije, digitalizacijo in krožno gospodarjenje. Mnoge od teh tem se nas dotikajo in nas »vznemirjajo« še dandanes.

Letošnja novost je sekcija za embalažo, na kateri bo govor o embalaži z dodano vrednostjo.

Kaj želite poudariti?

Drži. Glede na to, da gre za osrednji dogodek v papirni panogi pri nas, želimo z novo vsebino izpostaviti embalažo kot tisti segment papirja, ki beleži največjo rast. Tu se zaradi aktualnih družbenih in gospodarskih sprememb pojavlja največ novosti in novi trendi spreminjajo funkcijo embalaže. Ne gre več zgolj za zaščito izdelka, ampak prinaša nove možnosti za promocijo, napotuje potrošnika k novim načinom uporabe, ponovne uporabe in nadalje recikliranja.

Inovativna, inteligentna in aktivna embalaža je lahko potrošniku v pomoč pri uporabi izdelkov, ponovni uporabi izdelka ali embalaže, lahko usmerja uporabnika k pravilnemu recikliranju, je nosilec za t. im. »obogateno resničnost«.

Nenazadnje je nova vsebina dodana dnevu papirništva tudi z željo, da bi med občinstvo privabili več proizvajalcev embalaže in drugih uporabnikov embalaže, embalerjev.

S čim utemeljujete, da je papirništvo v osrčju krožnega gospodarjenja? Že na lanskoletnem srečanju papirništva smo

Petra Prebil Bašin

Zakaj jubilejni 20. Dan slovenskega papirništva in 43. Mednarodni letni simpozij nosita naslov Papir – vedno vznemirljiva zgodba?

foto: Žiga Intihar

Panoga je dosegla nižje davke na energente, skrbijo jih kadri

Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS

10 113

Embalaža

Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS

govorili o tem, da je krožno gospodarjenje zapisano v DNK papirne industrije. Ne gre le za kroženje, pač pa za nenehno rast, za razvoj in s tem za vzpenjanje po spirali. Torej nekakšno napredovanje v krogu. Najboljši dokaz za to je pridobitev programa NMP (Napredni materiali in produkti iz celuloznih vlaken in papirja), ki je v okviru slovenske Strategije pametne specializacije uspel kot izbrani projekt s področja prehoda v krožno gospodarstvo. Izjemno ponosni smo, da je Inštitut za celulozo in papir (ICP) povezal med seboj konzorcij 20 partnerjev, ki se v verigi predelave biomase nahajajo tako na začetku, torej kot raziskovalci in proizvajalci vlaken, kot tudi na koncu kot podjetja, ki lahko inovativne produkte iz novih materialov proizvedejo in ponudijo trgu. Program koordinira ICP, sicer pa partnerstvo prihaja iz različnih dejavnosti, tako kemijske, tekstilne, elektro industrije, vključuje najpomembnejše razvojne inštitucije v Sloveniji (IJŠ, KI).

Nenazadnje pa je papirna industrija že od samega začetka vzor krožnega gospodarstva, saj vemo, da so že davno v preteklosti pridobivali vlakna za papir iz starih krp. Papirna industrija se dandanes srečuje z vprašanjem,

je procesno in poteka brez prestanka. Zato mora posameznik, ki opravlja določen mozaik v procesu, uvideti pomen kakovostnega opravljanja svojega dela, saj to vpliva na kakovost končnega izdelka.

Katere naloge Združenja PPPI so bile letos prednostne?

Papir hodi z roko v roki z digitalizacijo in postaja denimo nosilec RFID kod.

V prvi polovici leta smo končno razrešili zapleteno zgodbo, ki se je pletla že od konca leta 2014, ko je papirni industriji grozilo, da bo obremenjena za 4,6 milijona evrov dodatnih dajatev iz naslova CO2 dajatve. Zgodba z davki na energente se je sicer pričela pred šestimi leti, ko sem se intenzivno posvetila vsebini evropskih direktiv in znotraj njih iskala možnosti za oprostitve za energetsko intenzivne porabnike energije. V državah članicah EU jih že s pridom uporabljajo. V sodelovanju s poznavalci področja iz papirne panoge smo bili uspešni. Medtem smo večkrat zajezili ogromne predvidene dvige trošarine na energente, prispevek za obnovljive vire energije pa za večje porabnike uspeli znižati za 70%. Letos smo na področju C0 2 dajatve za energetsko intenzivna podjetja rešili situacijo na najbolj ugoden način, s plačilom najnižje stopnje obdavčitve EU, kar namesto 4,6 mio € znaša 700.000 €. Še bolj pa mi je v ponos, da smo junija v novem ZTro-1 dosegli diferencirano, 40% nižjo ceno pri trošarini za električno energijo za največje porabnike. Prav tako je rezultat dolgoletnih prizadevanj Združenja papirništva pri GZS pri ozaveščanju vladnih organov in najširše javnosti, da odločevalci danes razumejo, kdo so energetsko intenzivne dejavnosti in kaj zanje pomeni zgolj minimalno povišanje dajatev. Še bolj pa spoznanje in zavedanje, da si zaslužijo posebno obravnavo.

Izobraževalni program torej imamo, želimo pa si seveda tudi formalizirati pridobljeno znanje. Letos smo tako že osnovali dva nacionalna strokovna standarda, za papirničarja in papirniškega tehnologa, ravnokar pa smo v fazi potrjevanja katalogov znanj, ki so osnova za Nacionalno poklicno kvalifikacijo. Kot panoga s perspektivo smo se uvrstili tudi na seznam tistih, ki bodo pilotno do leta 2020 uvajali vajeništvo v Sloveniji. Tako bomo v kratkem pričeli tudi z oblikovanjem nacionalnega izobraževalnega programa za poklic papirničar.

Torej bomo odprli možnost, da zaposleni in mladi v Sloveniji lahko spet pridobijo uraden naziv poklica »papirničar«.

Na 14. Evropskem tednu regij in mest v Bruslju so predstavili kot primer dobre prakse mariborski razvojni projekt Wcycle. Projekt sledi konceptu krožnega gospodarstva in je centralni projekt mariborskih javnih podjetij, sortirnica pa osnovni projekt, ki bo razbremenil občane in občanke dragega ravnanja z odpadki. V regionalnem centru za ravnanje z odpadki bodo odpadke predelovali v nove materialne resurse. Na ta način je mogoče odpadke predelati s čim nižjimi stroški ob upoštevanju okoljskih zahtev in tehnične uporabnosti produktov predelave.

11

Ko bo poslovanje podjetja Wcycle Maribor zaživelo v vsem svojem obsegu, pričakujejo, da bo delo v njem opravljalo okoli 100 zaposlenih, od katerih vsaj 20 % z visoko ali podiplomsko izobrazbo. V projektu so združena tri podjetja v večinski lokalni javni lasti: Snaga Maribor kot zbiratelj in obdelovalec odpadkov ter Nigrad in Energetika, ki bosta odpadke predelovala oz. jih izrabila kot vir energije.

vem

ber 2016 | Ho

te

l

ol f,

23

4

o .n

G

.-2

20 43

Ble

november 2016

Promocija

d, Slovenija

Pogosto ste opozarjali na izobraževanje kadrov za panogo.

Da. Pomemben del našega dela je bil usmerjen v ureditev izobraževanja za papirničarje.

Dejstvo je, da papirna industrija že petnajst let, od takrat, ko je Srednja šola tiska in papirja zaprla svoja vrata, nima dotoka mladih izobraženih kadrov. Prihaja menjava generacij.

Panoga se tega zaveda in smo združili moči.

Združenje, Inštitut za celulozo in papir ter vseh šest papirnic smo po moji oceni na odlični poti.

Tako smo že v času, ko smo osnovali KocPi – Kompetenčni center za kadre v papirni industriji, uvideli, da bo strokovno izobraževanje panoga morala organizirati sama. V papirnicah smo našli skupino motiviranih zaposlenih, ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na sodelavce in mlade. V slabem letu dni je ta skupina mentorjev napisala izobraževalni program, pripravila gradiva in 15. septembra je z izobraževanjem v obsegu 100 ur pričela prva od treh skupin papirničarjev (po 25 oseb). Gre za program, ki obsega poznavanje celotnega procesa proizvodnje papirja. Delo v papirnici

Mariborski Wcycle dober primer v Bruslju

113

kje je zgornja meja recikliranja, kajti v Evropski uniji se v povprečju reciklira več kot 72 % vsega proizvedenega papirja, to pa je zgled tudi za druge materiale.

Embalaža

Kratko, zanimivo

Zmagovalne so oblikovalsko in tehnološko izvirne rešitve Urška Košenina

Zmagovalec v kategoriji

Hrana Podelitev Luxury Packaging Awards in razstava luksuzne embalaže je potekala v Londonu, in sicer v septembru.

Tretja edicija tega prestižnega dogodka je privabila preko 300 predstavnikov industrije iz sveta, da bi pozdravili najnovejše inovacije luksuzne in premium embalaže.

Prireditev sta vodila komedijant Ivo Graham in Philip Chadwick, urednik Packaging news. Sodniki so bili iz vrst strokovnjakov, razvojnikov in posameznikov iz industrije.

Zmagovalce so izbirali izmed sto prijavljenimi rešitvami embalaž. Kot vsako leto sta kot materiala prevladovala steklo in karton, tokrat tudi usnje. Pot do zmagovalnega odra zarišeta inovativnost in tehnična podkovanost.

Harrods Limited Edition Artist’s Easter Egg Box, izdelal Harrods Za serijo umetniških velikonočnih jajc so pri podjetju Harrods najeli tri umetnike, da ustvarijo umetniško delo, ki bo predstavljalo praznično vzdušje in Veliko noč. Vsa umetniška dela so potem preslikali na 12 čokoladnih jajc. Embalažo so izdelali naknadno, da so umetniki lahko tiskovino podpisali in da škatla deluje kot okvir umetniške slike. Sodniki so povedali, da je koncept oblikovanja dovršen in namenja veliko pozornost detajlom.

Embalaža predstavlja, po njihovih besedah, »visok nivo luksuza«.

Nagrade za luksuzno embalažo

12 113

Embalaža november 2016

Nagrade za luksuzno embalažo

Zmagovalec v kategoriji

Vrečka Bombay Sapphire – Goody Bag, izdelal Procos V podjetju Bacardi Limited so za promocijo blagovne znamke Bombay Sapphire najeli podjetje Procos. Obe podjetji imata dolgo zgodovino izdelovanja luksuznih izdelkov in sta sodelovali pri vrsti uspešnih projektov. Izdelava vrečke je zahtevala dovršenost tiska, dekoracijskih tehnik ter visoko pozornost za detajle in kvaliteto. »Odličen dizajn in lepo izdelano – zelo učinkovita predstavitev blagovne znamke,« je povedal eden izmed sodnikov.

Zmagovalec v kategoriji

Tobak Davidoff Year of the Monkey, material bambus

Davidoff cigare praznujejo kitajsko leto Opice z ekskluzivno omejeno serijo cigar.

Davidoff je letos našel inspiracijo v karakternih latnostih kitajskega astrološkega znaka Opice in v plemenitem materialu, ki je globoko povezan s kulturama Južne in Vzhodne Azije – bambusom. Deset cigar je zapakiranih v ročno izdelani bambusovi škatlici z laserskim graviranjem.

Oblikovana je tako, da odseva estetski izvor kitajske kulture. Bambus je eden izmed »štirih gospodov« kitajske kulture poleg orhideje, krizanteme in cvetoče slive. V kitajski kulturi igra tako veliko vlogo, da ga obravnavajo kot model za uglajeno vedenje. Uteleša kvalitete kot so integriteta, vztrajnost in pokončna drža. Enake vrednote, ki jih ima gospod s cigaro Davidoff. Eden izmed sodnikov je povedal: »Odlična raba lesa in dodelave na modern način.

Močan kontrast barve in barve bambusa.«

13 113 Zmagovalec v kategoriji

Zmagovalec v kategoriji

Pijača – steklenica (Premium)

Nakit in dodatki

Pijača – steklenica (Super luksuz)

Isle of Harris Gin, izdelal Stölzle Glass Group Poleg odebeljenega spodnjega dela steklenica navduši z zelo fino rebrasto površino po celotni površini. Vsak relief na steklenici je mogoče definirati kot simbol, ki podčrta delo in strokovno znanje vseh visoko kvalificiranih ljudi, vključenih v ta projekt. »Dizajn je klasično sodoben in se dobro zlije s temo. Proizvodnja stekla s tehniko reliefa čez šiv je zahtevna.

Poškropljena baza doda subtilni barvni element, ki se dobro ujame z odebeljenim dnom in reliefom,« je pokomentiral eden izmed sodnikov.

ADCB Private Bank – embalaža dobrodošlice, izdelal Wrapology Banka ADCB je januarja odprla segment ADCB Privat, ki ponuja prilagojene naložbene rešitve.

V ta namen so v podjetju Wrapology izdelali darilno škatlo, ki bo pozdravila nove kliente v tem segmentu. Darilna škatla dobrodošlice vsebuje ključne bančne predmete in darilne izdelke. Njen sekundarni namen je, da postane škatlica z nakitom.

Embalaža

Zmagovalec v kategoriji

The Macallan Golden Age of Travel, izdelal The Edrington Group Steklenica, ki govori o avtentični zgodbi in združuje prav poseben viski z umetniškim genijem (Rene Lalique, slavni oblikovalec stekla iz Francije), da bi ovekovečila spomin na čas glamurja, stila in elegance v svetu popotovanj.

Cilja na nostalgijo in prestiž zlate dobe potovanj in praznuje obdobje, ko je Rene Lalique verjetno ustvaril nekaj svojih najboljših del.

Kreativna vizija dekanterja prihaja neposredno iz del Rene Lalique. Dela za Orient Express, za Normandie linijsko križarko itd. Oblika dekanterja spominja na klasično potovalno steklenico. Kompas na zamašku in šivi, ki spominjajo na tiste na kovčku, obrobljajo steklenico, so opomnik na popotovanja v času, ki ga več ni. »Čudovit, ročno pihan kristal, prelepa steklenica,« je bil navdušen sodnik.

Zmagovalec v kategoriji

Pijača – steklenica (Luksuz) Pijača – predstavitev embalaže (Super Premium) Penfold’s Global Travel Retail Gifting Range, izdelal Inwk luxury packaging division Izdelki imajo varen pokrov in dno, ki sta diskretna in funkcionalna in ne posegata v predstavitev samega proizvoda. Barva na RWT embalaži je subtilna in unikatna, z dodatkom polakiranega vzorca, ki omogoča zemeljskim barvam, da izstopajo na prodajnih policah.

Rdeč Penfold’s logotip zagotavlja takojšnjo prepoznavnost znamke. »Konsistentnost blagovne znamke je zelo očitna, lak in kompleksnost škatle odseva vsebino in vrednost vina,« je dodal sodnik.

Dewar’s Ne Plus Ultra – 30 years old, izdelal Bacardi-Martini Dewar’s 30-Year-Old Ne Plus Ultra (ultimativno po latinsko) oživlja znamko, ki jo je podjetje že uporabljajo in je tradicionalno rezervirana za njihove najstarejše in redke viskije.

Dewar’s 30YO NE Plus Ultra omejena serija izvira iz zasebnih rezerv John Dewar & Sons.

Zapakirana je v leseno škatlo, s certifikatom avtentičnosti in podpisana s strani mojstrice mešalke viskijev Stephanie Macleod. Devet steklenic vključuje še 20 cl testirne stekleničke, ki omogočajo kupcu, da viski poizkusi, ne da bi odprl glavno steklenico. »Oblika steklenice je zelo atraktivna. Vroče poliranje doda občutek prestiža. Zamašek, zlati medaljon in medeninasta oznaka, sta ključna. Konsistentnost zlate barve med metalik elementi je odlična,« je o zmagovalcu povedal sodnik.

Zmagovalec v kategoriji

Pijača – predstavitev embalaže (Super Luksuzna) The Macallan Golden Age of Travel, izdelal Pinavall Prelepo predstavitveno škatlo prekrito z usnjem so izdelali v podjetju Pinavall in Ubrique v Španiji. Podjetje je znano po svojem rokodelstvu z usnjem. Škatla je bila, tako kot steklenica, izdelana po navdihu klasičnih potovalnih kovčkov in škatel iz prejšnjega stoletja. »Gre za izredno predstavitveno embalažo.

Barvne kombinacije so odlične in navdih zlate dobe potovanj je zelo jasen. Brez napak,« je bil navdušen eden izmed sodnikov.

november 2016

Zmagovalec v kategoriji

14 Embalaža

113

Nagrade za luksuzno embalažo

Zmagovalec v kategoriji

Zmagovalec v kategoriji

Pijača – predstavitev Kozmetika in embalaže (Premium) osebna nega

Glenfiddich, izdelal Virojanglor Virojanglor je razvil novo serijo pločevink, ki združuje moč debelejše pločevine in reliefne površine, ki je izdelana iz tanjše pločevine in jo je mogoče uporabiti za fine podrobnosti. Ta kombinacija je spodbudila podjetje Glenfiddich, da pripravi serijo pločevink za svoje tri velikosti steklenic in kljub temu obdrži svojo ikonično trikotno obliko, ki pooseblja znamko Glenfiddich. Matirana prevleka na barvnem delu z detajlnim reliefnim vzorcem, je v perfektnem kontrastu z zgornjim delom, ki je čudovita replika ene najbolj prepoznavnih zapuščin dediščine viskija, bakrenih kotlov.

Elemis 2016 Gift Range, izdelal Hunter Premium Packaging Embalaža je bila ustvarjena z namenom, da poudari luksuzno esenco izdelkov podjetja Elemis. Pri podjetju Hunter so razvili serijo darilnih škatel z uporabo trdnega materiala za škatle, ki so jih prekrili z umetniškim papirjem in polakirali, da so dobili luksuzni izgled in nežen občutek. Škatla je izdelana iz 1200 g kartona in ročno dokončana, s preciznim nanašenjem papirja ter ostrimi robovi na vogalih. Elemis logotip je vgraviran v zlato folijo. Globok pokrov, ki je nameščen na škatlo, dodaja kozmetičnim izdelkom varnost. »Dobra serija embalaže z veliko pozornostjo do detajlov. Raznolika barvna paleta je zelo učinkovita,« je dodal sodnik.

Zmagovalec v kategoriji

Parfum Coffret Chloé Signature Deluxe, izdelal POZZOLI V podjetju Pozzoli so tesno sodelovali s Cotyevim razvojnim oddelkom, da so izdelali prelep vrtiljak za parfum Chloe. Tehnično zahteven vrtiljak je izdelan z uporabo vroče folije v kombinaciji z več reliefnimi nivoji in ostrim tiskom. Izdelek je osnovan na okrogli bazi, na kateri so predstavljene tri stekleničke, ob centralnem stebru z detajlnim potiskom.

Vse prekriva streha in zlata lepenka ter okvir, ki ga obdaja pentlja. Osnova iz bele pene, ki drži tri stekleničke, je prekrita z zlato laminirano ploščo. Tisk in lak pokrova sta identična z vrtiljakom. Pokrov se enostavno natakne na vrtiljak in vsede v bazo škatle pod vrtiljakom. »Oblikovanje in barva sta zelo nedolžna in ženska, kar je odlična refleksija blagovne znamke,« je dodal eden izmed sodnikov.

Zmagovalec v kategoriji

november 2016

Posebna izdaja Clicquot Arrow, izdelal Virojanglor

Zmagovalec v kategoriji

Da bi se poklonili zgodbi Veuve Clicquot Ponsardin (stara hiša šampanjca v Franciji) so pri podjetju Virojanglor ustvarili elegantno embalažo, ki ustvarja del “Clicquot Journey” in je inspiriran po tradicionalnem cestnem znaku: puščica Clicquot. Ustvarjena iz pločevine, embalaža Clicquot v obliki puščice nosi eno steklenico 75cl šampanjca Veuve Clicquot Yellow Label Brut. Cela kolekcija obsega 29 destinacij sveta, od Reimsa do Los Angelesa in od Reimsa do Tokia. »Zabaven, inovativen dizajn s pametnim odpiranjem, ki promovira izdelek, ko je ta še v embalaži. Embalaža je pridobitev, ki poudarja domiselno, zabavno razsežnost blagovne znamke. Sama oblika (puščica) pripomore tudi k temu, da izdelek izstopa na prodajnih policah. Kvaliteta pločevine je dobra, s pozornostjo na podrobnosti,« je dodal sodnik.

Tehnični dosežki Zmagovalec v kategoriji

Sezonska darilna embalaža Harrods Christmas Hamper Range 2015, izdelal Inwk luxury packaging division Tri luksuzne prezentacijske škatle za praznično obdarovanje so lepe in inovativno izdelane.

Z uporabo magnetov lahko pokrov škatle potisnemo nazaj in škatla postane platforma za predstavitev izdelka. »Atraktivna škatla.

Zložljiv mehanizem je inovativen in dobro deluje. Kvaliteta vročega žigosanja je odlična.

Uporaba magnetov doda občutek luksuza,« je povedal sodnik.

Glenmorangie 1970s Collection, izdelal ButterflyCannon Podjetje Glenmorangie Company da ob redkih priložnostih na trg redke in odlične viskije iz arhive. Podjetje Butterfly Cannon je izdelalo embalažo za njihovo antologijo iz leta 1970, torej za kolekcijo njihovih najkvalitetnejših viskijev ustvarjenih v eni dekadi. Pet zelo različnih viskijev po zrelosti, okusu in barvnem profilu. Pri izdelavi embalaže so posvojili identiteto blagovne znamke in obliko steklenice, da bi apelirali na nostalgično naravo dobro informiranega ciljnega trga. »Osupljiva embalaža z modernim občutkom. Dobra aplikacija tako različnih materialov, ki prezentirajo vsebino zelo dobro,« so povedali sodniki.

Trg je živahnejši, ne zbudi se le decembra foto: www.shutterstockc.com

Tanja Pangerl

Pred novim letom se

15

Embalaža

113

Darilna embalaža

povečuje zanimanje za darilno embalažo, s katero podjetja predstavljajo svoje izdelke,

Darilna embalaža

storitve, ugled in poslanstvo.

Vendar zanimanje trga ni

rezervirano samo za konec

leta, pojavlja se ali naj bi se

celo leto. Ob raznih praznikih, posebnih jubilejnih, poslovnih darilni embalaži je smer naravi prijazno, z uporabo naravnih materialov, kjer sta v ospredju

papir in karton. Luksuznih

darilnih embalaž je manj

tudi zaradi višje cene. Rdeča nit je ponavadi določena

zgodba in celostna podoba

podjetja. Nekaj proizvajalcev in oblikovalcev darilne embalaže

je predstavilo, kakšno vlogo ima darilna embalaža za

podjetja, kdaj se zanjo odločajo

in kaj pri tem upoštevajo.

V trendu je sestavljiva embalaža

P

etra Bandelj, direktorica Pelar d.o.o.: V prvih jesenskih dneh se počasi prebuja potreba po embalaži za obdaritve ob koncu leta. Količinsko oddanih ponudb je precej, ker gre za tipanje o cenah. Nekatera podjetja imajo zanimive izdelke, ki jih želijo tudi ustrezno zapakirati. To so sladkorčki, da vse ni preveč grenko. Pri tem so želje naročnikov vedno na prvem mestu. Poskušamo najti ustrezne oblikovne in cenovne prilagoditve. Prav tako je potrebno upoštevati lastnosti materiala, iz katerega se embalaža proizvede. V naši proizvodnji darilna embalaža predstavlja polovico celotne proizvodnje.

N

aš osnovni material je lepenka. Sledi karton. Zelo moderna je trenutno embalaža z odprtinami, ki so prekrite s folijami, da se vidi vanje. Tudi odprtine so manjše, bolj oblikovni dodatek kot vpogled v vsebino. Trendovska je tudi sestavljiva embalaža, torej taka, ki nima uporabljenih lepil in jo v podjetju naročnika sestavijo sami. To smo opazili kot trend v manjših podjetjih, kjer poskušajo z vsemi sredstvi racionaliziranja.

V

največji meri se dobro prodaja embalaža, ki je lahko multiplikativna – za več izdelkov, ne vezana na točno določeno obliko. Trend poklanjanja steklenic je nekoliko v zatonu, če pa že, potem je v tem primeru iskana embalaža bolj inovativna. Po meri izdelana embalaža je za srednja in večja podjetja. Posamezniki naročijo tudi unikatno darilno embalažo, ki je že sama del darila ob obletnicah ali drugih svečanih dogodkih. Z vidika personalizacije embalaže pa ponujamo dodelavo po meri naročnika, dotisk na posamezne kose oziroma posebej oblikovane dizajne.

P

osamezna podjetja imajo tudi svoje oblikovalske oddelke, ki jim vsakokratno pripravijo predloge. Tu izdelavo darilne embalaže izvedemo po načrtu. Dostikrat naročnik sam predlaga oblikovalca, ki mu pripravi tiskarsko ali oblikovno predlogo. Hišni oblikovalec je nujen in hkrati nepogrešljiv pri postavljanju trendov in iskanju vedno novih rešitev.

Darilna embalaža je del celostne grafične podobe

M

arinka Lesjak, direktorica Darilna embalaža Kunej: Letos je pri nas

november 2016

in drugih dogodkih. Tudi pri

16

Petra Bandelj

foto: arhiv podjetja

Mojca Janželj Tomažič

foto: arhiv podjetja

Matjaž Zorc

foto: arhiv podjetja

Gregor Sever

foto: arhiv podjetja

Marinka Lesjak

foto: arhiv podjetja

113

Embalaža november 2016

povpraševanje po darilni embalaži malo večje kot lansko leto, sicer pa je povpraševanje po njej prisotno skozi vse leto. Vsak mesec je namreč določen dogodek, ki se dotakne tudi nas, kot so obletnice podjetij, društev, šol idr.

Prednovoletni čas pa je seveda z vidika darilne embalaže močnejši. Pri tem so želje naročnikov različne, odvisno za kateri izdelek gre.

Predvsem zahtevajo celostne grafične podobe, ki predstavlja podjetje.

V

naši proizvodnji darilna embalaža predstavlja približno 60 % delež, pri čemer še vedno zelo velik delež predstavlja ročno delo.

Osnovni materiali pri tem so papir, karton, lepenka, prevlečni material, med temi materiali pa se najde tudi ekološki papir, ki je zelo popularen in posebej ne izstopa. Za unikatne embalaže se naročniki odločajo v manjši meri predvsem zaradi tega, ker je ta embalaža dražja. Je pa tako, da izdelek išče pravo embalažo.

Ne ustreza vsakemu izdelku vsaka embalaža.

S

odelovanje z oblikovalsko stroko pri kreativni zasnovi darilne embalaže se razlikuje od primera do primera. Po navadi je tako, da so pri večjih projektih vključeni tudi oblikovalci.

Vse to je dobrodošlo, saj je velikokrat tako, da se od vsega tega vsi nekaj naučimo.

se uskladijo z realnostjo izvedbe, cenovno vzdržljivostjo in roki izdelave. Trenutno delež darilne embalaže dosega približno 35 % vse naše proizvodnje embalaže. Vse več naročnikov se na nas obrača z željo po izdelavi embalaže za celotni asortiment njihovih izdelkov.

P

ri izdelavi embalaže je uporaba materiala zelo odvisna od idejne zasnove, velikosti embalaže in cene, ki jo je naročnik pripravljen plačati. Pri darilni embalaži se zopet vrača rjavi valoviti karton, ki daje embalaži naravni videz. Za izdelavo naših izdelkov uporabljamo vse - od trdega kartona, gramature 200 g/m² in več, do večslojnega valovitega kartona (E, B oziroma EB val). Glede tiska se naročniki odločajo zelo različno. Nekateri se odločijo za bolj naravne variante – rjavi valoviti karton in sitotisk, večina pa se odloči za klasično embalažo, kjer uporabimo tehniko ofset tiska. Bolj »ekskluzivno« embalažo, poleg ofset tiska, lahko obogatimo še z različno plastifikacijo, UV lakiranjem, toplim tiskom, slepim tiskom.

Povpraševanje po darilni embalaži se ponovno povečuje, večji poudarek pa je na personalizirani in količinsko bolj omejeni embalaži.

Vrača se rjavi valoviti karton

G

regor Sever, direktor P.O.S. Studio d.o.o.: Darilna embalaža že nekaj časa ni več strogo omejena le na mesece pred novim letom, se pa povpraševanje zaradi novoletnih poslovnih daril po njej takrat zelo poveča. Kljub temu, da so izdelki, namenjeni obdarovanju, največkrat že pakirani v darilni embalaži, naši naročniki želijo novo embalažo, s katero z našo pomočjo na najboljši možen način predstavijo podobo svojega podjetja. Čeprav je povpraševanje po darilni embalaži najštevilčnejše ob bolj komercialnih praznikih, več podjetij uporablja darilno embalažo ob organizaciji raznoraznih dogodkov. Ti so vedno bolj pogosti, zato lahko rečemo, da se povpraševanje po darilni embalaži ponovno povečuje, večji poudarek pa je na personalizirani in količinsko bolj omejeni embalaži.

Ž

elje naročnikov so zelo različne. Zato se usmerjamo v razvoj proizvodov, za katere so značilne prilagodljivost, visoka kakovost in dodana vrednost. Največkrat naročniki vprašajo, kakšna je minimalna količina, ki je potrebna za naročilo. Odgovor je preprost: po želji od enega kosa naprej. Nad takim odgovorom so novi naročniki večkrat presenečeni in navdušeni, saj podjetja, ki prav tako izdelujejo embalažo, niso tako fleksibilna. To je ena od naših prednosti. Z lastnim razvojem in lastno proizvodnjo poskrbimo, da stranka dobi, kar želi in potrebuje. Ideje, želje in potrebe naročnikov

J

e pa vsak izdelek unikat, saj embalažo izdelamo namensko za dogodek naročnika.

Na podlagi pogovora se določi želeno obliko embalaže, saj je ta odločilna pri izražanju osebnosti izdelka v njej. Veliko pozornosti se nameni detajlom, ki odločilno vplivajo na končni videz in uporabnost. Največ povpraševanja je po darilni embalaži za promocijske izdelke, kot so svinčniki, USB ključi, obeski, ovitki za mobilne telefone, steklenice in podobno. Poleg ostalih tehnik uporabljamo tudi tehniko digitalnega tiska, tako da nam personalizacija embalaže ne predstavlja nobenega problema.

Izdelavo manjših količin opravimo na lastnem rezalniku, ki nam omogoča veliko oblikovno prilagodljivost pri embalaži in hitrost pri njeni izdelavi. Kvaliteta digitalnega tiska se je po kakovosti že približala ofset tisku, tako da se vedno več naročnikov odloča zanj pri izdelavi manjših količin embalaže visoke kakovosti.

P

ri našem delu sodelujemo tudi z oblikovalci.

Delo z njimi je vzajemno. Pri naših stalnih naročnikih z oblikovalcem sodelujemo že od samega začetka projekta. Običajno oblikovalec pošlje idejno zasnovo embalaže, naš razvojni oddelek pa poda realno idejo, kaj se da narediti in je še vedno cenovno sprejemljivo. Proces sodelovanja se nadaljuje naprej do izdelave vzorca in vse do končnega izdelka. Sodelovanje v takšni obliki je že ustaljeno in preverjeno deluje. V primeru, ko naročnik nima svojega

Oblikovanje embalaže

Z

a pravo vizualno predstavitev izdelka z embalažo je pomembna vloga oblikovalcev embalaže, ki »nevidni« izdelek z embalažo naredijo viden. Gre za prvi stik s kupcem. O trendih oblikovanja darilne embalaže, materialih in odločitvah podjetij sta spregovorila Matjaž Zorc, kreativni direktor v podjetju Simetrija d.o.o., in Mojca Janželj Tomažič iz Oblikovalskega studia Kontrastika.

Embalaža kot del celostne zgodbe

M

atjaž Zorc, kreativni direktor v Simetrija d.o.o.: Podjetja, s katerimi se srečujemo, se konkretno ne ukvarjajo z darilno embalažo, vendar občasno za njih pripravljamo sete oziroma kolekcije izdelkov, s katerimi želijo presenetiti svoje poslovne stranke ali kupce. Največkrat gre za priložnostno pakirane izdelke, ki kljub svoji različnosti nosijo skupno vizualno sporočilo. Sporočilo je največkrat vezano na praznike, akcije oziroma druge občasne priložnosti. Ponavadi gre za manjše serije, kjer je seveda ključna cena ter običajno krajši čas izvedbe. Proizvajalci, ki se sicer ukvarjajo s tipično darilno embalažo, niso naši naročniki in ponavadi sodelujejo z oblikovalci, vendar z manjšimi studii oziroma z individualnimi oblikovalci.

G

lede na specifiko projekta se odločamo tudi za določen material embalaže, vendar v dogovoru z izvajalcem in naročnikom skušamo ostati ekološko zavedni. Ekološki neoporečnosti prilagodimo izbor materialov ter obdelavo. To pomeni, da npr. namesto plastifikacije embalaže uporabimo lak, ki je ekološko sprejemljiv, ker ne onesnažuje in omogoča recikliranja papirja. Običajno se zaradi stroškov izvedbe in možnosti recikliranja osredotočamo na papirnate in kartonske embalaže. Plastike v kakršni koli obliki je zelo malo. Morda za specifične izdelke, kot je npr. vino, uporabimo les.

P

ri darilni embalaži še vedno prevladuje papirnata oziroma kartonska embalaža, ki svoje presežke išče v inovativnem grafičnem oblikovanju in obdelavi, kot so reliefi, lokalna lakiranja in različni večbarvni potiski s podtoni

N

aše izkušnje pri darilni embalaži so vezane na večja podjetja, ki morajo z racionalnejšim pristopom optimizirati stroške investicij.

Luksuzna embalaža je zaradi manjše količine največkrat povezana z ročnim delom s poenostavljenimi orodji. Izbor materiala mora upoštevati možnosti, ki jih nudi tovrstna obdelava. Apriorna »odštekanost« ni nekaj, kar bi pri embalaži naredilo razliko, če to ni vključeno v zgodbo oziroma sporočilnost, ki jo nosita embalaža in izdelek. Ponavadi so embalaže prilagojene temu in njihovo drugačnost poudarja umestitev v koncept sporočila, ki ga podpirajo.

Seveda pa je pri oblikovanju embalaže potrebno upoštevati tudi čas, ki je potreben za sestavljanje embalaže, vstavljanje izdelka, kar se najbolj pozna pri velikih količinah. Razmišljati je potrebno tudi o transportu prazne embalaže med procesom pakiranja. Skratka, veliko aspektov, ki jih mora oblikovalec z naročnikom definirati v brifu pred pričetkom sodelovanja.

Ekodizajn je več kot le moda

M

ojca Janželj Tomažič, Oblikovalski studio Kontrastika: Proizvajalci imajo velik interes za sodelovanje z oblikovalci.

Zavedajo se, da je to zelo pomembno pri komunikaciji s kupcem – za prepoznavnost, podajanje informacij o produktu, za udoben transport idr. Kakšnim ciljem je potrebno zadostiti z oblikovanjem, je odvisno od mnogo parametrov. Od vrste produkta do ciljnega uporabnika, konkurence že obstoječih sorodnih produktov idr.

P

ri darilni embalaži so najpogosteje uporabljeni zelo osnovni, preprosti materiali, ki jim z skrbnim oblikovanjem omogočimo, da pokažejo svojo lepoto. Naši naročniki v glavnem cenijo eko osveščenost v resnici in ne zaradi mode. Kar se našega dela tiče, prevladuje misel, manj je več. S tem mislim na čim manjšo porabo materiala, čim manj transporta oziroma sodelovanje s proizvajalcem materiala in izvajalcem, ki je čim bliže, po možnosti iz Slovenije, čim bolj jasna grafična komunikacija o vsebini embalaže in podobno.

V

primerjavi z evropskim trgom mislim, da je slovenska kakovost zelo konkurenčna.

Podjetja se zavedajo vrednosti kreativnih rešitev in potrebne funkcionalnosti za namen, za katerega potrebujejo darilno embalažo.

Stroškovna racionalizacija je del odgovornega zavedanja in tudi odnosa, kako z inteligentnim oblikovanjem lahko dosežemo zelo veliko.

Vodni dnevi 2016 o monitoringih in meritvah Česar ne merimo, ne moremo upravljati niti izboljšati… Tako je dr. Marjeta Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, vabila na letošnje tradicionalne Vodne dneve.

Na simpoziju z mednarodno udeležbo so se zbrali v Podčetrtku. Osrednje teme so namenili merjenju in meritvam. Kako torej zagotoviti pregledne podatke za uporabnike in odločitvene organe, kakšen je na primer monitoring čistilnih naprav v Nemčiji, kako je s podatki o monitoringu odpadnih vod v Sloveniji. S številnimi predavanji in predstavitvami praks so se udeleženci simpozija seznanili z različnimi vidiki upravljanja voda, med drugim na kraškem območju. Zanimivo je bilo vprašanje, na katerega je odgovarjala Andreja Žgajner Gotvajn s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali je monitoring mikroplastike v komunalnih odpadnih vodah potreben. Obravnavali so tudi problematiko oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih vod. Mojca Kos Durjava iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je predavala o pripravi izhodiščnega poročila in obratovalnem monitoringu stanja tal in podzemne vode v okviru direktive IED. Barbara Brajer Humar iz JP CČN Domžale – Kamnik pa je predstavila vrednotenje kakovosti aktivnega blata komunalne oziroma industrijske biološke čistilne naprave.

17 113

idr. Prevladujejo kaširane embalaže s poljubno prilagojenimi vložki za izdelke.

Festival pohodništva v dolini Soče v znamenju rekordov V začetku oktobra so v dolini Soče končali 17-dnevni Festival pohodništva, ki je največji slovenski festival te vrste. Dogodek je del pobude Slovenija hodi. Soorganizirata ga lokalni turistični organizaciji Sotočje (Kobarid-Tolmin) in Bovec v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom. Pohodi v dolini ene najlepših alpskih rek sveta vsako leto privabijo vse več domačih in tujih ljubiteljev gora. V letošnjem bogatem programu so organizirali rekordno število pohodov, 28, z izkušenimi vodniki in 12 pohodniških vikend programov. Med festivalom so promovirali tudi varno hojo v hribe v sodelovanju z Alpino in zdravstveno zavarovalnico Vzajemno.

V dolino Soče se je v festivalskih dneh pripeljalo preko 1500 ljubiteljev pohodništva iz Slovenije in tujine, med njimi tudi 300 otrok iz okoliških osnovnih šol. Obiskovalci so skupaj z domačini in izkušenimi vodniki odkrivali lepote narave in spomenike preteklosti. Veliko navdušenja je bilo nad pohodniškimi vikend programi, ki so imeli športni, zgodovinski ali kulinarični naboj.

Udeleženci so med drugim uživali na Bevkovi poti, na Alpe Adria Trail, v tolminskih koritih in na najvišjih vrhovih doline Soče, na Pohodu po poti miru, spominov, pri gledanju filmov in na predavanjih in strokovnih srečanjih.

november 2016

oblikovalca, lahko na njegovo željo predlagamo primernega oblikovalca z dolgoletnimi izkušnjami z oblikovanjem izdelkov za pospeševanje prodaje in promocijo.

Embalaža

Kratko, zanimivo

18 113

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Med prestolnico in letališčem s souporabo električnih vozil Aerodrom Ljubljana in Avantcar sta na ljubljanskem letališču odprla postajališče za souporabo električnih vozil. Novost bo uporabnikom (potnikom in obiskovalcem ter zaposlenim na letališču) omogočila priročen in okolju bolj prijazen način prevoza med prestolnico in letališčem.

Polnilne postaje so oskrbovane s 100 % obnovljivo energijo, s čimer kombinacija električne mobilnosti in souporabe na tej lokaciji dobi še dodatno veljavo. Poleg polnilnic za souporabo vozil je na letališču dostopna še ena polnilna postaja za dve električni vozili. Širitev ponudbe zelenih načinov prevoza bo prispevala k prizadevanjem Aerodroma Ljubljana za zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki so del širše usmeritve k omejevanju škodljivih vplivov dejavnosti družbe na okolje. V primerjavi s povprečjem let 2012-2014 je v letu 2015 absolutno količino izpustov CO2 zmanjšala za 1,3 odstotke.

Okoljska politika Aerodroma Ljubljana sicer predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020.

omogoča proizvodnjo osnovne surovine iz odpadkov, ki je okoljsko mnogo prijaznejša kot običajno pridobivanje iz nafte. AquafilSLO je na začetku novega investicijskega cikla in se trenutno v tovarno v Ljubljani investira več kot dvanajst milijonov evrov v povečanje proizvodnih zmogljivosti regeneriranih najlonskih vlaken ECONYL® in vlaken z visoko dodano vrednostjo (večkomponentna pametna vlakna) v novo opremo in tehnologijo. Novi proizvodni postopki bodo bolj učinkoviti in energetsko manj potratni. Nova tehnologija bo omogočala hitrejše odzive na zahteve kupcev iz tekstilnega sektorja in razširitev proizvodnega programa s prevodnim funkcijskim vlaknom.

Foto: Od leve: generalni direktor AquafilSLO Edi Kraus, predsednik države Borut Pahor, predsednik in izvršni direktor Aquafil S.p.A.Giulio Bonazzi AquafilSLO d.o.o. www.aquafil.com .

»Car sharing« sistem Avant2Go Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

AquafilSLO v novo naložbo za ECONYL

november 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Leta 1966 je iz kemične tovarne Moste nastala prva jugoslovanska kemična-tekstilna tovarna Julon. Proizvodnja se je začela z najlonskimi vlakni za tekstil, 7 let kasneje pa se je razširila še na področje vlaken za tekstilne talne obloge. Leta 1995 je večinski lastnik Julona postala italijanska družba Aquafil. Leta 2011 je v Julonu začel obratovati sistem regeneracije Econyl, edinstveni industrijski sistem na svetu, ki iz odpadkov, ki vsebujejo najlon, v postopku regeneracije ponovno pridobi poliamid.

Letos aprila se je družba Julon preimenovala v AquafilSLO d.o.o. Skupina Aquafil je z iniciativo Eco Pledge® od leta 2007 zavezana k trajnostnemu razvoju. Eden najpomembnejših projektov je Sistem regeneracije ECONYL®, katerega glavni industrijski procesi potekajo prav v AquafilSLO. Sistem regeneracije ECONYL®

Prve trajnostne barvice na svetu, ki rastejo Barvice Sprout so prve trajnostne barvice na svetu, ki rastejo. So izdelek z zgodbo, ki poleg dvojne uporabne vrednosti širi tudi okoljevarstveno sporočilo. Narejene so iz trajnostno pridobljene in kakovostne cedre, ne vsebujejo svinca. Materiala, ki omogočata pisanje, pa sta grafit in glina. Posebnost barvic je, da vsebujejo ekološko pridelana semena, ki vzkalijo.

Barvico enostavno posadite in uživate v svojem priljubljenem zelišču ali cvetlici, ki hkrati popestri tudi vašo kuhinjo ali okensko polico.

Tako ostanek barvice ne roma v smeti, ampak

Axis Mundi, d.o.o. www.axismundi.si

Čiščenje brez kemikalij Da bi površine očistili čim bolj naravno, brez kemikalij ter s čim manj napora, v Bentu ponujamo rešitev, s katero se lahko stekla in fasade očistijo brez čistil. Skrivnost je v deminalizirani vodi, ki jo pridobimo skozi sistem Unger.

S takšnim načinom čiščenja ohranjamo naravo in svoje zdravje, saj uporaba kemikalij ni potrebna. Površine se očistijo učinkovito in brez lis. Prihranimo tudi čas, saj je potreben samo en korak do sijaja. Sistem omogoča čiščenje do višine 20 metrov brez nevarnega plezanja in brez dela na višini. To omogočajo lahki karbonski teleskopski nastavki in lahke ščetke, ki so nežne do čiščene površine. V Bentu ponujamo sistem za ekološko čiščenje, s katerim se lahko brez kemikalij očistijo stekla, steklene fasade, solarni sistemi, nerjaveče jeklo, signalizacija, vozila idr.

prednost sukulentam, ki brez težav preživijo zimo. Cilj projekta ni bil samo rešiti kolo pred tem, da bi končalo na odpadu, ampak ga opremiti s trpežnimi rastlinami, ki jih bomo lahko občudovali več let. Kolo bomo namestili pred vhodom v šolo. Prepričan sem, da bo pritegnilo pozornost. Verjetno bo tudi spodbudilo pomisleke, ali taki predmeti spadajo v naše okolje. Če se nam bodo pojavili, se bomo morali vprašati, ali si želimo več odpadkov na odlagališčih in v naravi ali pa bomo v prihodnje bolj racionalni in bomo še uporabne stvari brez pomislekov koristno uporabili. Da lahko takšni predmeti najdejo prostor v naših vrtovih, je potrdila komisija na državnem tekmovanju v vrtnih zasaditvah v Celju, saj je kolo prejelo nagrado za najbolj romantičen izdelek med vsemi zasaditvami.

Pripravil: Simon Gračner

Biotehniška šola Maribor www.bts.si

BTC d.d. www.btc.si

19 okolje

zraste v nekaj okusnega, lepega in zabavnega.

Barvice so na voljo v različnih barvah. Izbirate lahko med šestimi različnimi semeni začimb, med dvema semenoma zelenjave ali med tremi semeni cvetlic. Uživanje vseh začimb je popolnoma varno, pisanje z barvico Sprout pa izjemno prijetno, saj tudi prijetno diši. Na barvico ali darilno škatlico se lahko vgravira logotip podjetja in tako postane odličen promotor blagovne znamke. Več o barvicah na www. ekoman.si.

113

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Mreži popravljalnic Repair Café se je priključila Ljubljana »Repair Café« je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem. V Slovenijo je idejo prenesla dr. Marinka Vovk. Prva tovrstna popravljalnica v Sloveniji deluje v Vojniku, v septembru pa se je, na pobudo Centra ponovne uporabe in JP Snage Ljubljana, svetovni mreži priključila Ljubljana. Kavarniška popravljalnica se nahaja v prostorih Centra ponovne uporabe, na Povšetovi 4 v Ljubljani, kjer lahko vsak zadnji četrtek v mesecu na enem mestu najdete vse, kar potrebujete, da vaši stari kosi ponovno oživijo: mojstre, orodje in materiale. V prijetni družbi, ob skodelici kave, se lahko brezplačno naučite osnovnih veščin in popravila izdelkov, ki so izjemno pomembne za zmanjšanje porabe surovin, energije, vode, kemikalij, emisij CO2 in prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Te usmeritve, ki morajo postati način življenja

V BTC City Ljubljana so se pred kratkim odprla štiri nova postajališča za souporabo električnih vozil, vključenih v »car sharing« sistem Avant2Go, s katerimi družba BTC sledi trendom trajnostne mobilnosti. Prav tako uvaja nov prometni režim, po katerem ulice skladno s konceptom skupnega prometnega prostora prehajajo v širšo uporabo za vse udeležence v prometu, tudi za pešce in kolesarje. V BTC Cityju se dvema že obstoječima enosmernima ulicama zdaj pridružujeta še dve novi, ob njih pa so urejene tudi nove kolesarske in pešpoti. Projekti trajnostne mobilnosti kažejo na skladnost delovanja družbe BTC z globalnimi smernicami trajnostnega razvoja. Hkrati podpirajo prizadevanja Mestne občine Ljubljana za trajnostni razvoj v okviru projekta Zelene prestolnice Evrope 2016. Več na www.misijazeleno.si.

Zeleno omreŽje

Bent excellent d.o.o. Domžale www.bent.si

Iz odpadnega kolesa zeleno vrtno kolo

Pogosto uporabljamo cestna, gorska in tudi sobna kolesa. Z dijakom Mišelom Senčičem sva se odločila, da jim dodava še vrtno kolo. Bi se peljali z njim? Verjetno težko, saj je vrtno kolo poskus ponovne uporabe kolesa v vrtu.

Zakaj bi kolo, ki ste se ga naveličali, zavrgli?

Potrebno je samo malo domišljije in že ga lahko spremenite v zanimivo vrtno skulpturo. Nanj sva namestila stare čevlje, ki sva jih poživila z netreski. Ko sva izbirala rastline, sva dala

za manj odpadkov, podpira Ministrstvo za okolje in prostor. Projekta »3R« kot življenjski stil izvaja Okoljsko raziskovalni zavod. Z vstopom v svetovno mrežo »Repair Cafe« se v Sloveniji umešča družbena inovacija, ki

november 2016

BTC City za še bolj zeleno prestolnico

20 Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

Coca-Cola HBC naznanila nove trajnostne cilje Coca-Cola HBC, vodilna družba za polnjenje izdelkov družbe The Coca-Cola Company, je bila septembra s strani indeksa trajnostnega razvoja Dow Jones razglašena za globalno vodilno podjetje na področju trajnostnega poslovanja med proizvajalci pijač. K temu je pripomogel bistveno manjši okoljski odtis, manjša poraba vode za izdelavo enega litra pijače ter količina embalaže. Letos je družba naznanila tudi nove trajnostne cilje, ki temeljijo na zavezah družbe za zmanjšanje porabe vode in neposrednih emisij ogljika za 30 % oziroma 50 % do leta 2020. Družba namerava med drugim do leta 2020 pridobiti 40 % vse energije, ki jo porabi, iz obnovljivih in čistih virov energije. V povprečju pridobiti nazaj vsaj 40 % embalaže, ki jo da na trg. Obseg embalaže zmanjšati za 25 % na liter proizvedene pijače ter certificirati več kot 95 % svojih ključnih poljedelskih sestavin v skladu s trajnostnimi poljedelskimi načeli družbe. V lokalne skupnosti želi Coca-Cola HBC v tem obdobju investirati vsaj 2 % svojega letnega dobička pred davkom.

v listih rastlin. Tudi ponudba na stojnicah je bila bogata. Možno je bilo pokušati, gledati in občudovati ter kupiti jesenske izdelke in pridelke. Ekološka kmetija Natek iz Pondorja v Spodnji Savinjski dolini je ponudila domače izdelke – moke in zelenjavo za ozimnico. Pri čebelarstvu Ferk iz Trbonj smo lahko pokušali različne vrste doma pridelanega medu. Članice Biodinamičnega društva Ajda so povedale marsikaj zanimivega o biodinamičnem vrtnarjenju. Predstavili sta se tudi dve domači obrtnici. NinaP design ročno izdeluje nakit iz fimo in kato mase, naravna mila in šiva toaletke. Damijana Mithans Bračič (Koru handmade) je predstavila škratke, coprnice Zofke in številne druge zanimive izdelke iz fimo in kato mase. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi predavanju z naslovom 'Chelsea Flower Show – Svetovno najbolj prestižna vrtnarska razstava, ki navdihuje milijone, predavatelja Vladimirja Planinška, si ogledali razstavo risbic na jesensko tematiko otrok 4-ih in 5-ih razredov Osnovne šole Muta. Tudi rastline so se odele v pravo pobarvanko barv in se postavile na ogled. Tako so številne med njimi našle nov dom v novem vrtu.

Pripravila: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Foto Tanja Planinšek

113

okolje

presega potrošništvo in na praktičnih primerih udejanja zadovoljstvo ob iskanju rešitev, ki so potrebne pri popravilih. Že dejstvo, da obiskovalci kavarniških popravljalnic v Vojniku in Ljubljani odnesejo izbrano porcelanasto skodelico po popitem napitku s seboj, je praktični pristop k zmanjševanju embalaže za tople napitke za enkratno uporabo.

Drevesnica Omorika d.o.o. www.omorika.si

Eko sklad objavil štiri nove javne pozive Coca-Cola HBC Slovenia d.o.o. www.coca-colahellenic.si

november 2016

Barvito bogastvo jeseni – dan odprtih vrat v Omoriki V začetku oktobra je v drevesnici Omorika na Koroškem potekal tradicionalni jesenski dan odprtih vrat. Tokrat je bil posvečen jesenski temi, saj je jesen zelo pestra in barvita tako v smislu jesenskih plodov kot v barvni pestrosti

Lastniki stanovanj v starejših večstanovanjskih stavbah lahko od sredine avgusta pridobijo nove nepovratne finančne spodbude za naložbe v različne ukrepe energetske obnove.

Do subvencije bodo poleg fizičnih oseb letos prvič upravičene tudi pravne osebe. Od začetka oktobra so s tremi javnimi pozivi nove podpore namenjene tudi občinam in Ministrstvu za obrambo. Občine, ki so sprejele Odlok o načrtu za kakovost zraka, imajo znova možnost pridobiti nepovratne finančne spodbude za nakup vozil za javni potniški promet. Vsem občinam so za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena poleg nepovratnih finančnih spodbud z novim javnim pozivom na voljo tudi še ugodnejši krediti kot doslej. Četrti javni poziv nudi nepovratne finančne

spodbude za naložbe v energetsko prenovo stavb v upravljanju Ministrstva za obrambo.

Skupaj je tako za nove naložbe v učinkovito rabo energije na voljo 12,3 milijona EUR nepovratnih finančnih spodbud in 10 milijonov EUR sredstev v obliki ugodnih kreditov.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad www.ekosklad.si

Solarna sveča Vestina Solar gori do 1.000 dni V današnjem času smo vse bolj okoljsko ozaveščeni pri kupovanju večjih oziroma dražjih in tudi vsakodnevnih potrošniških izdelkov: izbiramo ekološko pridelano hrano, nosimo oblačila iz naravnih materialov in kupujemo okolju prijaznejše avtomobile. Podobna načela lahko apliciramo tudi pri nakupu nagrobne sveče in izberemo takšno, ki je zaradi dolgega časa gorenja najbolj varčna in ekološka. V inovativnem in uspešnem družinskem podjetju Emma iz Lesc so razvili solarno svečo Vestina Solar, ki gori dlje kot katerakoli druga sveča – ob pravilni uporabi do kar 1.000 dni. Ker jo zelo redko menjamo, naravi prihranimo velik delež odpadkov. Prav tako je ohišje sveče izdelano iz stekla, ki ima izredno visoko stopnjo recikliranja. Vestina Solar pa ni samo prijazna do okolja, ampak je tudi zelo odporna. Ker je nekoliko težja, lahko kljubuje neprijaznim

vremenskim razmeram, kot so veter, dež in celo sneg. Na nerjavečem pokrovu ima veliko solarno površino, ki sončno energijo pretvarja v elektriko, ta pa napaja polnilne baterije. Sveča

Konferenca o sistemih ciljnega spremljanja rabe energije CSRE

Foto Peter Pokorn

Škofjeloško podjetje Enekom je v torek, 11. oktobra 2016, na Bledu organiziralo že enajsto mednarodno konferenco o sistemih ciljnega spremljanja rabe energije CSRE. Konference se je udeležilo več kot 120 predstavnikov industrije in javnega sektorja iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in avstrijske Koroške. Rdeča nit konference so bili energetski pregledi. Uvodni govornik na konferenci je bil Rafko Atelšek, direktor družbe Impol Infrastruktura d.o.o., ki je predstavil energetski menedžment v skupini Impol. Poleg primerov dobrih praks s področja energetske učinkovitosti družbe Unior, Občine Vrhnika ter spodbujanja trajnostne rabe energije Goriške lokalne energetske agencije Golea so še predstavili izvajanje energetskega načrta na avstrijskem Koroškem, pogoje in zahteve za izvajanje energetskih pregledov, novosti na področju ureditve zelenega javnega naročanja in možnosti za pridobitev finančnih spodbud Eko sklada. Družba Enekom je predstavila še stanje in razvoj na področju uporabe informacijskih sistemov pri vodenju sistemov upravljanja z energijo.

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. www.sava-tires.si

Čistejši zrak in manj vozil na cestah tudi s prestižnimi avtomobili ERICo d.o.o. www.erico.si

Kampanji Pozor(!) ni za okolje se je pridružil Boštjan Gorenc - Pižama V oktobru se je začela sedma Goodyearova kampanja Pozor(!)ni za okolje. Da so dijaki pri zniževanju ogljičnega odtisa na dobri poti, potrjuje podatek Raziskave o odnosu slovenskih dijakov do okolja: kar 73 % dijakov vedno ali pogosto pravilno ločuje odpadke.

V največji meri na razvoj okoljske zavesti dijakov vpliva družina (45 %), temu sledijo mediji, ki vplivajo na kar 35 % anketiranih. »71 % anketiranih vedno ali pogosto ugaša luči in električne naprave, ko zapusti prostor, 58 % anketiranih dijakov pa si vedno ali pogosto prizadeva za varčno porabo vode,« zavzetost dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa pojasnjuje doc. dr. Alenka Baggia s Fakultete za organizacijske vede iz Kranja. Tam so na pobudo družbe Goodyear Dunlop Sava Tires, ki je pobudnica in nosilka kampanje, izvedli Raziskavo o odnosu slovenskih dijakov do okolja. Letošnja kampanja združuje več kot 16.000 dijakov s 33 srednjih šol in 30 partnerskih organizacij iz vse Slovenije. Nacionalnemu gibanju za zmanjševanje ogljičnega odtisa se je pridružil tudi stand-up komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama, ki na svoj

Mednarodni prevoznik GoOpti mesečno prepelje več kot 20.000 potnikov. Ti po šestih državah EU lahko potujejo z njihovimi 64 prevozniki. S tovrstnimi prevozi so veliko prispevali k zmanjšanju izpustov v ozračje, saj je bilo prav zaradi njih v zadnjih petih letih na cestah 175.000 vozil manj, okolju pa prihranjenih več kot 9.000 ton izpustov CO2.

Svoj delež k varovanju okolja bodo od zdaj prispevali s še eno novostjo – z zasebnimi ali skupinskimi poslovnimi prevozi z avtomobili višjega cenovnega razreda. V oktobru so več kot 430 vozilom dodali šest novih, prestižnih vozil. »Našim potnikom bomo omogočali nepozabno izkušnjo prevoza v avtomobilih, opremljenih z najnovejšo svetovno tehnologijo multi-sense.

Gre za tako imenovano intuitivno tehnologijo, s katero se vozilo višjega cenovnega razreda prilagaja potnikom,« je razširjeno ponudbo predstavil Marko Guček, direktor podjetja GoOpti. Zaposlenim v podjetjih bodo tako s poslovnimi prevozi na sestanke zagotavljali kakovostno storitev, hkrati pa bodo podjetja s tem zmanjšala stroške za prevoz.

Zeleno omreŽje

Enekom, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o. www.enekom.si/sl/

Izpolnjevanje obveznosti po Uredbi IED

Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 57/15), določa nove vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega in obvezuje dosedanje IPPC zavezance k izdelavi ocene

113

zabaven, komičen in poučen način pomaga pri osveščanju o pomembnosti varovanja okolja.

Pižama bo skozi vso šolsko leto k zmanjševanju ogljičnega odtisa mlade spodbujal tudi z avdio in video pobudami.

okolje

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

stanja tal in podzemne vode ali izhodiščnega poročila. V sklopu uredbe se obravnavajo tudi stara bremena. Zato so zavezanci dolžni izdelati izhodiščno poročilo, če presegajo pragove letne prisotnosti zadevnih nevarnih snovi iz priloge 3 te uredbe. Zavezanci za izhodiščno poročilo morajo izdelati posnetek ničelnega stanja tal in podzemne vode. Strokovnjaki z inštituta ERICo smo specializirani za izdelavo naslednjih vsebin oziroma za svetovanje: vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ocena možnosti za onesnaževanje tal in podzemne vode, vrtine in vgradnja piezometrov, posnetek ničelnega stanja tal in podzemne vode na podlagi terenskih, fizikalnih in kemijskih analiz, izhodiščno poročilo.

GoOpti www.goopti.com

november 2016

za nemoteno gorenje potrebuje le 4 ure svetlobe dnevno, gori pa tudi ponoči.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 113

okolje

Potenciala biomase za razvoj naprednih in bioosnovanih produktov V začetku julija je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo rezultate prvega razpisa za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj prednostnih področjih Slovenske strategije pametne specializacije (S4). Med izbranimi devetimi strateškimi RR programi je program konzorcija, ki ga vodi Inštitut za celulozo in papir na prednostnem področju S4, »Mreže za prehod v krožno gospodarstvo«. Konzorcij sestavlja 19 partnerjev, od tega devet zasebnih in javnih raziskovalnih organizacij in deset podjetij iz različnih panog (kemijska, papirna, tekstilna, lesna, gradbena in avtomobilska industrija, inženiring in energetika). Strateška usmeritev programa je izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio osnovanih produktov z vzpostavljanjem novih verig vrednosti za kaskadno in trajnostno rabo tega obnovljivega surovinskega vira. Specifični cilji programa sledijo konceptu zapiranja snovnih poti in razvoja naprednih produktov v celotnem krogotoku - od razklopa biomase in uporabe gradnikov v razvoju novih, naprednih materialov (nanoceluloza in zelene kemikalije), njihovo uporabo za razvoj konkurenčnih produktov v različnih industrijah, do predelave odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin ter končne energetske izrabe.

in internacionalizacijo, ki je del Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter predsednik skupine Alba Group dr. Axel Schweitzer.

Obiskovalci so si ogledali prostore novega centra, spoznali delovanje sodobne reciklaže odpadnih plastičnih materialov in se seznanili z raziskavami, ki podpirajo razvoj učinkovite izrabe sekundarnih virov.

Interseroh d. o. o. www.interseroh-slo.si

Nova cisterna za črpanja kislih in alkalnih odpadkov V podjetju Kemis d.o.o. smo v mesecu oktobru posodobili vozni park. Novost je triosno tovorno vozilo Mercedes Arocs z Euro 6 motorjem.

Nadgradnja je sesalno tlačna cisterna v celoti iz kislinsko odpornega nerjavečega jekla tudi za namene črpanja kislih in alkalnih odpadkov.

Nova cisterna ima dva prekata in omogoča še bolj fleksibilno delo našega podjetja.

november 2016

Alba Group in njeno hčerinsko podjetje Interseroh sta v Mariboru odprla nov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov. Center je usmerjen v raziskovanje in razvoj učinkovite izrabe sekundarnih virov in je prvi v Evropi, ki bo svoje raziskovalno-razvojne aktivnosti in specifična znanja s področja recikliranja odpadnih plastičnih materialov usmerjal v potrebe gospodarstva. Odprtja novega kompetenčnega centra so se udeležili vidni predstavniki politike, gospodarstva in znanosti. Med znanimi obrazi so najbolj izstopali šolska ministrica prof. dr. Maja Markovec Brenčič, Eva Štraus z Direktorata za turizem

Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. www.limnos.si

Zlato nacionalno priznanje za inovacijo za podjetje M Sora

Inštitut za celulozo in papir www.icp.si

Odprt je Interserohov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov

rastlin in mikroorganizmov se dozirano blato med skladiščenjem spremeni v kompostu podobno snov, ki jo bodo v občini Mojkovac uporabili za ozelenjevanje (organsko gnojilo).

Prednosti trstičnih gred so enostavna uporaba in izredno nizki stroški obratovanja (minimalna poraba električne energije le za delovanje črpalk). Tehnologija ne potrebuje nobenega dodajanja kemikalij za zgoščevanje. Zaradi aerobnih razmer v trstični gredi ne prihaja do neprijetnih vonjav. Proces mineralizacije odstrani do 30 % organske snovi, kar pomeni zmanjšanje volumna. Končni produkt vsebuje 30 % sušine, kar omogoča enostaven transport.

Več v videu na You Tube portalu z naslovom: UNIDO-Slovenia protecting a World Heritage Site of Montenegro.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Trstične grede v črnogorskem Mojkovcu Letos je podjetje Limnos d.o.o. uspešno zaključilo izgradnjo sistema trstičnih gred za obdelavo komunalnega blata iz čistilne naprave v mestu Mojkovac, Črna Gora. Zgrajeni sistem je prvi takega tipa na celotnem območju Balkana in omogoča sonaravno sušenje, mineralizacijo in stabilizacijo blata za 5.000 populacijskih enot (PE). S tem smo drastično znižali stroške za mehansko obdelavo blata in omogočili vsaj 10-letno skladiščenje blata v trstičnih gredah. Zaradi sočasnega delovanja

Na Brdu pri Kranju je v septembru 2016 potekal Dan inovativnosti 2016. V okviru dogodka je Gospodarska zbornica Slovenije že 14. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Podeljenih je bilo 14 zlatih, 21 srebrnih in 5 bronastih priznanj. M Sora je za leseno pasivno okno Natura Optimo XLT prejela zlato priznanje in se uvrstila med najbolj inovativna slovenska podjetja. Okno Natura Optimo XLT je v celoti izdelano iz slovenske smrekovine, ki je termično modificirana po patentiranem postopku Silvapro®,

Kakšen je »eko« papir?

Stranke k nam velikokrat pristopijo, ker želijo tisk na »eko« papir. Pojasnimo jim, da je okolju prijaznejši papir recikliran papir ali papir s FSC oziroma PEFC certifikatom. Recikliran papir je papir, proizveden iz recikliranega, že uporabljenega papirja. Predelava 1 tone recikliranega papirja (v primerjavi z izdelavo papirja iz celuloznih vlaken) zmanjša onesnaževanje zraka do 73 %, prihrani do 30.000 litrov vode in do 4.000 KWh elektrike (kar povprečno porabi gospodinjstvo v enem letu). Papir s FSC ali PEFC certifikatom zagotavlja, da je les za papir posekan v trajnostno upravljanih gozdovih.

Sistem omogoča sledljivost izvora lesa od poseka do končnega uporabnika. Za čim manjše obremenjevanje okolja lahko poskrbimo tudi tako, da ne kupujemo papirja iz prekomorskih dežel. Pri čezoceanskem prevozu 1 tone papirja se sprosti 50 % več CO2 kot pri potisku takšne količine papirja. Kot pretekla leta smo v naši tiskarni tudi letos oblikovali in natisnili kolekcijo lastnih koledarjev in rokovnikov. Del kolekcije je tiskan na papirju s FSC ali PEFC certifikatom, drugi del pa na recikliranem papirju. Ves čas se trudimo, da uporabljamo papir pretežno evropskega porekla.

odpadkov naše delo in ravnanje z odpadki na uporabnikom prijazen način. Ker jim želimo omogočiti, da nekatere stvari uredijo kar »od doma« preko interneta, smo vzpostavili portal za kupce, ki smo ga 1. 9. 2016 umestili na našo vhodno spletno stran www.saubermacher-komunala.si, v zavihek Portal za kupce. Nova e-storitev je namenjena vsem uporabnikom naših storitev. Na enem mestu lahko enostavno in varno upravljajo z vsemi storitvami, ki jih uporabljajo. Uporabnik se mora prijaviti v portal s številko kupca in osebnim geslom. Številka kupca je natisnjena na UPN obrazcu (»položnici«) oziroma na e-računu. Uporabnik prejme osebno geslo na svoj e-naslov ob registraciji. Storitev je na voljo kadarkoli, 24 ur na dan, brez čakalne vrste, posebej za naše kupce.

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Pomurski sejem v letu trajnostnega turizma za razvoj

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Zlato priznanje za inovacijo brezkislinskega čiščenja valjane pločevine

Skupina SIJ je s svojimi inovativnimi projekti znova prepričala in ostaja trdno na slovenskem inovativnem vrhu z zlatim priznanjem SIJ Acronija/Razvojnega centra Jesenice (RCJ) za inovacijo brezkislinskega čiščenja valjane pločevine. Priznanja najboljšim slovenskim inovatorjem je v septembru na Dnevu inovativnosti na Brdu pri Kranju podelila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Srebro si je prislužila inovacija kovanja in toplotne obdelave večjih dimenzij jekla SIJ Metala Ravne, bronasto priznanje pa je prejel SIJ Metal Ravne skupaj s Petrolom Energetiko za izkoriščanje odvečne toplote za daljinsko ogrevanje. Na nacionalno raven tekmovanja so se uvrstile kar tri SIJeve inovacije. Strokovne ocenjevalce je najbolj prepričala inovacija »Brezkislinsko čiščenje toplo in hladno valjanih pločevin«, ki so jo razvili v SIJ Acroniju/RCJ. »Stari postopek brušenja trakov pločevine smo nadomestili z inovativnim postopkom brezkislinskega čiščenja trakov, ki omogoča višjo produktivnost, nižje obratovalne stroške, boljše končne lastnosti pločevine, izrazito nižji okoljski odtis in izboljšano varnost pri delu. Inovacija, ki ponuja toliko izboljšav, spada v kategorijo "ena na tisoč",« je poudaril direktor razvoja v SIJ Acroni dr. Matevž Fazarinc.

Zeleno omreŽje

Medium d.o.o. www.tiskarna-medium.si

Portal za kupce

V podjetju Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. sledimo sodobnim trendom e-poslovanja in razvijamo vedno nove storitve, s čimer želimo približati povzročiteljem

Pomurski sejem v letu 2017 napoveduje sejme in strokovna ocenjevanja kakovosti s poudarkom na trajnostnem gospodarskem razvoju ter blagostanju človeka v sožitju z naravnim okoljem. Trajnostne vsebine v zdravstvu bo od 6. do 8. 4. 2017 predstavil mednarodni sejem sodobne medicine Medical. Dopolnjeval ga bo razstavni in strokovni program zdravega bivanja. K trajnostnemu turizmu v prvobitni naravi bosta od 21. do 23. 4. vabila mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov ter mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo. Od maja do junija bodo skrajševala oskrbovalne poti in pospeševala kakovostno prehrano in pridelavo mednarodna strokovna ocenjevanja mesnih, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih

113

okolje

M Sora d.d. www.m-sora.si

pijač, vina, medu in kmetijske mehanizacije.

Mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj bo z največjo in najpomembnejšo predstavitvijo sonaravne in ekološke pridelave ter zdrave prehrane v tem delu Evrope zaokrožil mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra od 26. do 31. 8. 2017.

Fotografija: Z leve: Janez Katnik, Bojan Finc in dr. Matevž Fazarinc.

SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d. www.sij.si

november 2016

ki je bil razvit v Sloveniji in ga izvaja podjetje Silvaprodukt d.o.o. Okno se ponaša z visoko toplotno izolativnostjo in daljšo življenjsko dobo v primerjavi s klasičnimi smrekovimi okni. Razvoj inovacije se nadaljuje in poteka v okviru evropskega projekta Wintherwax (www. wintherwax.si). Razvili bodo leseno pasivno okno iz termično modificirane smrekovine s površinsko obdelavo z voskom na naravni osnovi.

23

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 113

okolje

Miti in resnice o elektromagnetnih sevanjih (EMS) Način življenja se z razvojem tehnologije v svetu korenito spreminja. Mobilni telefon v Sloveniji uporablja večina prebivalcev, zato posodabljamo omrežje in gradimo bazne postaje. Vse naprave nekoliko sevajo, kar med ljudmi lahko povzroča strah. Prizvok besede sevanje in pomanjkljivo védenje ljudi neredko botruje preveliki zaskrbljenosti. Dejstvo je, da so mejne vrednosti EMS določene z zakonodajo, ki jo je potrebno dosledno upoštevati.

Strogih predpisov se drži tudi Si.mobil, kar dokazuje s certifikatoma ISO 14001 in EMAS. Mit številka 1: Bazne postaje oddajajo veliko EMS. Ne drži. Številne raziskave so pokazale, da povprečna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj doma in v okolju predstavlja le med 0,001 in 0,01 odstotka mejne vrednosti glede na mednarodne smernice ICNIRP. EMS zaradi baznih postaj je v naravnem in bivalnem okolju primerljivo s sevanjem zaradi radijskih in televizijskih oddajnikov, če imate v stanovanju nameščeno anteno WiFi ali brezžični telefon, je EMS teh dveh virov višje kot je EMS baznih postaj. Mit številka 2: Več baznih postaj pomeni več elektromagnetnega sevanja.

Ne drži. Jakost elektromagnetnega polja mobilnega aparata je v času vzpostavljene zveze odvisna od razdalje do bazne postaje. Bližje, kot se nahaja uporabnik bazni postaji, nižja je potrebna moč signala za uspešno vzpostavitev zveze. Zato več baznih postaj pomeni manjšo izpostavljenost sevanju.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

november 2016

Zelena pika na vaši embalaži je pomembna Družba Slopak v jesenskem obdobju izvaja medijsko kampanjo »Zelena pika na vaši embalaži je pomembna«. Cilj kampanje je povečati prepoznavnost znaka Zelena pika, ki je najbolj razširjen ekološki znak na svetu.

Sporočila kampanje so namenjena predvsem informiranju potrošnikov, da je za embalažo,

ki nosi znak Zelena pika, plačana embalažnina družbi za ravnanje z odpadno embalažo in je zanjo v celoti poskrbljeno v skladu z okoljsko zakonodajo in reciklažnimi cilji. Znak je registriran in zaščiten v več kot 170 državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Imenu navkljub je lahko znak Zelena pika različnih barv, saj se lahko prilagodi prevladujočim barvam na embalaži. Na območju Slovenije ima izključno pravico upravljanja z registrirano znamko Zelena pika družba Slopak, ki je članica organizacije Pro Europe. Vsako podjetje, ki daje na slovenski trg blago, označeno z znakom Zelena pika, mora z družbo Slopak pogodbeno urediti uporabo znaka Zelena pika. Več o znaku Zelena pika najdete na spletni strani Slopaka.

Zapisala Nataša Pečkaj, knjižničarka SPSŠB Ljubljana

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

Gojenje divjega ostrolistnega beluša na naraven način Slopak d.o.o. www.slopak.si

Dijaki bodo brali za bralno značko Eko šole Šola z vsemi zaposlenimi oblikuje lastno politiko zdravja in dobrega počutja, tudi s prijaznim šolskim okoljem. Knjižničarki SPSŠB sodelujeva v nacionalnem projektu Eko šola in Zdrava šola. V preteklem šolskem letu smo v knjižnici izvedli bralno značko Zdrava šola. Dijaki so posegali po knjigah, ki govorijo predvsem o samopodobi in medsebojnih odnosih. V letošnjem šolskem letu se bodo dijaki lahko lotili še bralne značke Eko šola. S pomočjo ekološke literature bodo razvijali kreativno mišljenje, se aktivno vključevali v okolje, medpredmetno bodo povezovali svoje znanje in izmenjavali izkušnje. Obveznosti za bralno značko bodo izpolnili, če bodo prebrali najmanj eno knjigo iz predlaganega seznama in en članek iz časopisov in revij (tudi iz revije EOL) ter se o prebranem kritično pogovorili s knjižničarko in aktivno predstavili vsebino s plakatom, miselnim vzorcem, izdelkom, zgodbo, obnovo ali ilustracijo. Izdelki bodo razstavljeni v šolski knjižnici ob koncu šolskega leta, pisni prispevki pa bodo objavljeni tudi na spletni strani šole.

V branje predlagamo nekaj eko knjig: Dolenc: Strupena Brigita, Sivec: Skrivnost zlate reke, Triglavski kralj, Gore, Al: Neprijetna resnica, Mackay: Trajnostna energija - brez razgretega ozračja, Medved: Energija in okolje, Murphy: Majhni koraki, Zemlja ima srce, Kajfež Bogataj: Kaj nam prinašajo podnebne spremembe?, OK priročnik.

V kulinariki vse bolj cenimo domače pridelke.

Posebno vrednost imajo divje užitne rastline, zelišča in dišavnice. V naravi lahko naberemo marsikaj, vendar to ni vedno enostavno, saj pri tem, če nič drugega, največkrat posegamo v tuje zemljišče. Poleg tega obstaja realna nevarnost uničevanja naravnih rastišč zaradi pretiranega ropanja. Zato v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič skušajo prispevati k ohranjanju narave tudi tako, da gojijo sadike divjih rastlinskih vrst, uporabnih tako za okrasne namene kot tudi v kozmetiki, kulinariki in domačem zdravilstvu. Posebej so ponosni, da jim je uspelo razviti ne ravno preprosto tehnologijo gojenja sadik divjega ostrolistnega beluša (Asparagus acutifolius). Ta velja za kulinarično specialiteto in raste v naravi po primorskih kamnitih rastiščih. Zaradi pretiranega nabiranja je že ogrožen in le vprašanje časa je, kdaj bo tudi pri nas (kot je že v sosednjih deželah) njegovo nabiranje omejeno ali celo prepovedano. Zato je smiselno razmišljati o gojenju na čisto naraven način, podobno kot raste v naravi. Poizkusni nasadi vrtnarije Trajnice Golob-Klančič dajejo

dobre rezultate tako za vrtičkarske namene in domačo uporabo kot tudi za tržne namene.

Rastlina ostrolistnega beluša potrebuje humusna odcedna tla, v katerih voda ne zastaja tudi ob dolgih deževjih. Na sušo ni občutljiv in

Embalažne novice Zelenega omrežja Flaške z logotipi podjetij zdaj tudi v izvedbi Cork Flaške so priljubljena izbira za darila poslovnim partnerjem in zaposlenim. Še posebej organizacije, ki se zavedajo pomena skrbi za zdravje in okolje, cenijo uporabno in sporočilno vrednost teh stekleničk za vodo. Najbolj trajnostna izmed vseh je Flaška Cork, pri kateri sta zamašek in zaščitna nogavička narejena iz plute. Kot pravi slogan te kolekcije – Brez kompromisov. In zdaj je možno tudi Flaške Cork personalizirati z logotipom ali posebnim dizajnom, ki ga vgravirajo v zaščitno nogavičko. Odlična novica so tudi majhne minimalne količine (10 kosov) in zelo kratek čas dobave.

Flaške Cork z logotipom so si ob svoji lanski okrogli obletnici omislili v podjetju Elan, Organizacijski komite Planica pa jo je uporabljal kot protokolarno darilo pri kandidaturi za svetovno prvenstvo.

zaradi manjših lepotnih napakic niso primerne za prodajo. V podjetju Flaška d.d. bodo s tem zmanjšali količino ustvarjenih odpadkov in svoj izdelek naredili še nekoliko prijaznejši okolju.

Flaška d.d. www.flaska.si

Pladnji za postrežbo hrane na ulici

Flaška d.d. www.flaska.si DS Smith Slovenija je na poletnem festivalu Lent v Mariboru v »Šoli okusov« predstavil unikaten kartonski pladenj za postrežbo hrane na ulici. Festival vključuje več manjših festivalov, dogodkov, med katerimi je tudi festival ulične hrane Sladolent, ki je letos na ulice Maribora pripeljal nekatera velika imena ponudbe hrane na ulici in je obiskovalcem ponudil več kot 60 različnih prigrizkov. Tudi najboljši slovenski kuharski šefi so prišli in pokazali svoje spretnosti. Obiskovalcem, ki so ocenjevali delo kuharskih šefov, so hrano postregli v praktičnih nepovratnih kartonskih embalažah v obliki pladnja, ki jih je oblikovalo podjetje DS Smith Slovenija, ki deluje na lokacijah Brestanica, Logatec in Rakek.. Ta unikatni pladenj je bil oblikovan z namenom uporabe na piknikih, za postrežbo hrane na ulici, hitro prehrano idr.

Namenjen je za enkratno uporabo. Narejen je iz ene plasti valovitega kartona brez zarez na dnu, tako da vsebina na pladnju ne steče.

Pladnji so enostavni za sestavljanje in rokovanje, držijo tudi vročo hrano. Med seboj se lahko spajajo ali se postavijo eden na drugega.

Avtor rešitve je dizajner Miha Krnc, ki je na tekmovanju DS Smith European Design Award z inovacijo zasedel drugo mesto.

Zeleno omreŽje

Flaška Jeans

Flaška Jeans je novi model steklenice za vodo Flaške. Zaščitna nogavička je izdelana iz jeansa, podložena pa z neoprenom. Ta kombinacija zagotavlja trpežnost in odlično zaščito z atraktivnim izgledom. Podloga iz neoprena je narejena iz neoprenskih zaščitnih nogavičk, ki

DS Smith Packaging d.o.o., PE Brestanica www.dssmith.com

Slovenija med logističnimi državami zdrsnila na 50. mesto Svetovna banka je objavila indeks logistične učinkovitosti. Letos je spet na prvem mestu Nemčija, Slovenija je zdrsnila na 50. mesto med 180 državami. Najslabši rezultat ima pri carinskih postopkih. Nemčija je prva na lestvici zaradi kakovosti storitev, znanja, infrastrukture, preprostih carinskih postopkov in hitrosti storitev. Logistični indeks pri Svetovni banki računajo na podlagi več različnih kazalcev: merijo zapletenost carinskih postopkov, kakovost infrastrukture, obseg mednarodnih pošiljk, logistične kompetence, sledljivost pošiljk in hitrost pretoka tovora. Slovenija se najslabše odreže pri carinskih postopkih, razmeroma dobre postopke ima pri hitrosti. Nemčija je bila na prvem mestu lestvice že pri prejšnji meritvi indeksa leta 2014. Slovenijo po logističnem indeksu prehitevajo Madžarska, Slovaška in Poljska. Ob tem sta Madžarska in Slovaška celinski državi.

Na lestvici iz leta 2014 se je Slovenija uvrstila na 38. mesto, letos smo poslabšali uvrstitev pri večini kazalcev. Luksemburg je drugi na lestvici zaradi obsega mednarodnih pošiljk in hitrosti storitev. Švedi (tretji) so dobri pri sledljivosti pošiljk, tudi pri kakovosti logističnih storitev, znanju in infrastrukturi.

Nizozemci (četrti) so se najboljše odrezali pri infrastrukturi, sicer imajo pomembno vlogo s pristaniščem Rotterdam, ki je vstopna točka za Evropo za tovor z drugih celin.

Singapur je na prvem mestu pri hitrosti carinskih postopkov, kar je za tako veliko mednarodno pristanišče zelo pomembno, pri vseh ostalih kazalcih so okoli 10. mesta.

Belgija se je zaradi velikega števila mednarodnih pošiljk (pristanišče Antwerpen) uvrstila na tretje mesto, dobri so tudi pri hitrosti in sledljivosti (4. mesto). Avstrija ima dobre rezultate, pri sledljivosti pošiljk so na 2. mestu, pri logističnih kompetencah in kakovosti storitev pa na 4. mestu. Velika Britanija se je dobro uvrstila pri carinskih postopkih in infrastrukturi (5. mesto).

Hongkong je razmeroma visoko mesto zasedel predvsem zaradi strateške lege pristanišča, na visoko (2. mesto) se uvrščajo pri obsegu mednarodnega prometa, dobri pa so tudi pri carinskih postopkih (7. mesto).

Tajvan se je uvrstil na 25. mesto, Kitajska pa na 27. ZDA ima najboljše rezultate pri sledenju pošiljk, razmeroma dobri so tudi pri infrastrukturi in kakovosti storitev.

25 113

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

okolje

tudi kar precej mraza prenese. Gojenje je naravi prijazno, brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil. Prvi pridelek lahko pričakujemo drugo ali tretje leto po saditvi.

november 2016

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Kratko, zanimivo

26 113

okolje

Srečanje članov Zelenega omrežja

Zeleno omrežje je seme, ki raste

Zeleno omrežje Slovenije je kot zdravo, dobro seme pognalo svoje korenine in že daje svoje prve sadove. Temu smo bili priča na že tretjem srečanju članov omrežja. Skupaj jih je že preko 300.

Udeleženci družabnega, povezovalnega dogodka so predstavili svoje zelene prakse, izdelke, storitve, usmeritve.

Poleg vsakoletnih srečanj je povezovalni člen članov prav revija EOL. Članom je namenjena tudi spletna stran www. zelenoomrezje.si, kjer so zbrana še trajnostna razkritja članov, zeleni izdelki in storitve, strokovnjaki s področja okolja idr. Ker smo si za srečanje izbrali urbani zeleni Hotel Park v Ljubljani, smo si po koncu druženja ogledali čebelnjake in zeliščni vrt na njihovi strehi.

november 2016

Srečanje je postreglo s pestro paleto dobrih rešitev, izkušenj, projektov članov Zelenega omrežja. V uvodnem nagovoru je direktorica Fit medie, ki vodi blagovno znamko Zelena Slovenija in upravlja z Zelenim omrežjem, mag. Vanesa Čanji, poudarila pomen majhnih in dobrih semen, ki lahko prinesejo obilne sadove. Čeprav je pri zelenem še mnogo »greenwashinga« in različnih poimenovanj enakih konceptov, je pomembno, da pustimo, da seme zelenega, ki smo ga posadili, zraste v drevo. Če nismo trajnostni sami, ne moremo pričakovati od okolja, da je trajnostno. Za razvoj mnogih trajnostnih in zelenih idej, produktov, rešitev, je dobrodošla finančna podpora, ki omogoči začetni ali nadaljnji razvoj v smeri trajnostnosti.

Matjaž Ribaš iz SID banke je predstavil del njihovega zelenega programa, kjer gre predvsem za projekte energetske prenove, vendar se novi programi rojevajo iz potreb. Če se izkaže, da je več konkretnih potreb za zeleno financiranje, razvijejo tudi nove. Razvoj zelenih produktov, storitev gre z roko v roki s sistemi ravnanja z okoljem. Kot je poudarila Blanka Kaker iz SIQ Ljubljana, se vsak okoljski projekt na dolgi rok izkaže tudi kot ekonomski projekt. Med sistemi ravnanja z okoljem je izpostavila predvsem EMAS in sisteme upravljanja z energijo ISO 50001, kjer gre za velike energetske prihranke.

Za udejanjenje trajnostnega razvoja je pomemben pravi kader, ki zna trajnostni razvoj in okoljsko odgovornost vpeljati v podjetje. Zato na B&B Visoki šoli za varstvo okolja izobražujejo kader, ki zna razmišljati trajnostno. Kot sta izpostavila mag. Maja Zalokar in mag. Branko Lotrič, precej pozornosti v zadnjem času namenjajo električnim avtomobilom, predvsem kritičnemu razmišljanju do njihovega množičnega uvajanja, saj električni avto nikakor ni

brez okoljskih vplivov in izpustov. Predvsem pa je šola odprta za partnerske povezave z gospodarstvom. Čeprav je domača obnovljiva energija na voljo, se pojavljajo težave. Kot je povedal Neven Lisica iz podjetja Oven elektro Maribor, se tudi oni srečujejo z njimi pri gradnji malih hidroelektrarn, predvsem pri izdaji vodnega dovoljenja zaradi varstva določenih živalskih ali rastlinskih vrst.

Tudi na področju zelenih pisarn so med člani dobre prakse. Omogoča jih Optiprint z najemom inkjet tiskalnikov z lastnim napajalnim sistemom za kartuše. Kot je izpostavila Vesna Gostenčnik, pri tem ni več odpadnih kartuš.

Na letni ravni so njihove stranke skupno na ta način prihranile okrog 385.000 kartuš. V Si.mobilu so se v letu 2013 odločili za konkretnejše premike. Med drugim so vgradili 600 m2 zelene strehe in zelene stene v vhodnem delu stavbe. Za zeleno vzdušje si prizadeva tudi Hotel Park Tabor Ljubljana, kjer smo gostili člane Zelenega omrežja. Kot je povedal Enej Vitrih, se s posebnimi ponudbami in aktivnostmi trudijo zeleno približati gostom in jim omogočiti, da se lahko vedejo zeleno. Gre za urbani zeleni hotel s certifikatoma Slovenia Green in Travelife.

Drugi del srečanja je bil namenjen odpadkom, pakiranju in čiščenju. Vesna Rožič iz Erico Velenje je predstavila pomen in izvedbo ocene odpadkov, pri čemer je bistveno vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka. Da je odpadek surovina, je poudarila Darja Figelj iz Interseroha.

Z določenimi ukrepi v podjetju je mogoče znižati stroške ravnanja z odpadki in povečati vrednost odpadkov. Da se lahko odpadke zbira tudi na malce bolj zanimiv način, kažejo projekti Life podjetja Zeos na temo gospodarjenja z e-odpadki. Kot je povedal mag. Emil Šehič z ozaveščevalnimi projekti, kot sta Odločuj! in

trenutnim projektom E-cikliraj, spreminjajo navade potrošnikov in jim omogočajo čim lažjo oddajo OEEO, kar želijo doseči z uličnimi zbiralniki na ekoloških otokih po vsej Sloveniji.

Jurij Ravnik iz Ekore je izpostavil pomen prave izbire naprav za ravnanje z odpadki, kjer je potrebno upoštevati namen uporabe naprave, lastnosti odpadka idr.

Pri uporabi recikliranih materialov, ki prihajajo v stik z živili, pa je potrebna velika pozornost.

To zahteva stroga zakonodaja. Kot je povedala Andreja Zorič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so kritične točke za oceno tveganja postopka recikliranja plastičnih materialov kakovost vnesenih polimerov, učinkovitost postopka čiščenja in namen uporabe reciklirane plastike. Zato v laboratoriju izvajajo izzivne preskuse, ki prikažejo učinkovitost postopka recikliranja pri odpravljanju kemičnih onesnaženj.

Veliko podjetij se srečuje tudi s problemom učinkovitega pakiranja in transportom izdelkov. V podjetju Comark pri industrijskem pakiranju za transport kot embalažo uporabljajo les, ki je obnovljiv vir. Embalažo proizvajajo sami, les pa pridobijo iz lokalnih žag. Odpadka dejansko nimajo, saj izrabljen les uporabijo za sekance, s čimer ogrevajo vodo in proizvodno halo.

Emil Nanut iz podjetja Kemis je predstavil pomen učinkovitega industrijskega čiščenja, kjer je ustrezna oprema za čiščenje in varnostna oprema izvajalca v ospredju. Alenka Kügerl iz podjetja Enjo pa je predstavila pomen okolju in človeku čim bolj naravnega čiščenja v gospodinjstvu in v poslovnih prostorih.

Podjetje Enjo je ustvarilo tkanino, ki je 10-krat tanjša kot človeški las in omogoča čiščenje z zelo malo vode.

Flaška je postala sinonim za naravi in zdravju prijazno pitje vode. Kaj kaže prodaja v Sloveniji in kaj v tujini?

Prodaja v Sloveniji je ustaljena, količina Flašk prodanih v tujini se neprestano povečuje. Pred petimi leti smo na tuje trge prodali zgolj 20 % Flašk, sedaj jih tja prodamo preko 80 %.

Flaška je na 26 trgih po vsem svetu. Zadostno pitje vode ima ključen in neposreden vpliv na zdravje, zato smo veseli, ko Flaška postane del vsakodnevnega življenja naših strank in dobi podoben status kot mobitel, denarnica in ključi stanovanja.

Flaška pozornost pritegne tudi z raznovrstnimi zaščitnimi nogavičkami. Pri njihovi izdelavi sodelujete tudi z umetniki in obrtniškimi mojstri, kar posamezni seriji Flaške daje določeno osebno noto. Kako izbirate sodelujoče ustvarjalce in kaj želite doseči s sodelujočimi?

Imamo različne okuse in zelo zgodaj v razvoju našega izdelka smo opazili, da vsakodnevna uporabnost ni dovolj, Flaška mora izpolnjevati tudi estetske želje naših strank. Pri izbiri obrtniških mojstrov je glavno vodilo kakovost in tukaj imamo srečno roko. Zahtevnejše področje je sodelovanje z dizajnerji oziroma ustvarjalci posameznih motivov za Flaško, saj je težko predvideti, kateri dizajn bo imel boljši odziv pri kupcih. Izziv rešujemo s testiranjem določenih modelov v naši spletni trgovini, kjer nas marsikateri dizajn pozitivno preseneti.

Zaščitne nogavičke za Flaško so na voljo v več materialih, tudi takšnih, ki jih ponovno uporabite, kot so npr. pluta, organsko pridelan

Maks Vrečko bombaž, jeans, reciklirane gasilske cevi idr.

Zakaj različen nabor materialov?

Vsak material ima svoj karakter in nenazadnje tudi različno ceno, s čimer lahko izpolnimo različne želje kupcev. Glede raznolikosti uporabljenih materialov smo na svojem področju št. 1 na svetu in to je ena izmed naših konkurenčnih prednosti. Organizacija proizvodnje je sicer sorazmerno zahtevna, vendar je to na nek način del DNK našega podjetja.

Z možnostjo personalizacije zaščitne nogavičke Flaške je lahko ta tudi praktično poslovno ali osebno darilo. Kaj personalizacija omogoča in kako pogoste so odločitve za personalizirane Flaške?

Končni kupci se zelo pogosto odločajo za personalizacijo, saj s tem pridobijo precej visoko dodano vrednost. Še posebej pri otrocih so Flaške z njihovim imenom odličen psihološki sprožilec oziroma dodatna motivacija za pitje vode namesto pitja pijač z dodanim sladkorjem.

Pri sodelovanju s podjetji, ki Flaško izberejo za svoje poslovno darilo, pa ugotavljamo visoko stopnjo njihovega zadovoljstva, saj dobimo precej dodatnih naročil. Flaška ima odlično sporočilno vrednost, saj je narejena v EU, je nekaj posebnega in konkretno prispeva k boljšemu zdravju prejemnika darila.

Razvili ste tudi Flaško Doggy, ki je namenjena psom. Je zanjo na trgu zanimanje?

Zanimanje je v skladu s trenutnimi proizvodnimi kapacitetami. V tem segmentu smo prehiteli splošen trend, kar pomeni, da količine še niso tako visoke, kot bi lahko bile.

november 2016

Iz rešitve, kako s kakovostno vodo zalivati nasad jagod, je nastala uspešna zgodba Flaške, ki je danes prepoznavna ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu.

Več kot 80 % Flašk je prodanih na tujih trgih. Še posebej so Flaške prepoznavne po raznolikosti materialov za zaščitne nogavičke, pri čemer so številka ena na svojem področju. Čeprav gre za zahteven proces, je, kot pravi direktor podjetja Flaška Maks Vrečko, to nekakšen njihov DNK. Da jim pri tem zares uspeva, kažejo povratni odzivi, kjer za Flaške, ki so namenjene za poslovno darilo, dobijo dodatna naročila.

foto: arhiv podjetja

Flaška dobiva pri uporabniku enak status kot mobitel ali denarnica

okolje

113

27

Promocija

Zeleno omrežje

28 113

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Tokrat smo vprašanja naslovili Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zanimalo nas je, kako se svet približuje svetovnemu dnevu čebel, kar je slovenska pobuda, kako se začenja uveljavljati nacionalna shema Izbrana kakovost in kdo bo reagiral na zavestne kršitve hrvaških vinarjev pri prodaji terana. Slovenski teran je zaščiten, a Bruselj na kršitve ne reagira.

Svetovni dan čebel najbrž maja 2018 Z interaktivnim paviljonom Čebelji svet želi Slovenija še bolj spodbuditi zanimanje za pobudo, da bi OZN proglasil 20. maj za svetovni dan čebel. Kako sprejema pobudo svet in kdaj se lahko pričakuje končna odločitev?

november 2016

S predstavitvijo pobude za svetovni dan čebel na zasedanju tehničnega odbora pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in sicer t.i. Odbora za kmetijstvo (COAG) se je pričel formalni postopek za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel znotraj sistema Organizacije združenih narodov. Minister mag. Dejan Židan je na zasedanju odbora COAG predstavil pobudo, ki je doživela močno in enotno podporo vseh članic COAG. Odbor COAG je bil

prvi korak znotraj FAO, dosežen uspeh pa je zelo dobra popotnica za nadaljnjo pot pobude, ki bo sedaj uvrščena za obravnavo na 155. zasedanju Sveta FAO decembra 2016 in predložena v obravnavo Konferenci FAO, julija 2017.

Formalni postopek za razglasitev svetovnega dne čebel se bo po pridobitvi podpore s strani FAO nadaljeval na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN jeseni prihodnje leto, v New Yorku. Pričakovati je, da bo pobuda potrjena do konca naslednjega leta in bo tako glede na omenjene postopke prvo obeleženje tega dne 20. maja 2018.

Odgovore najdete zapisane tudi v dveh sporočilih za javnost: http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_ sredisce/novica/archive/2016/9/select/ sporocilo_za_javnost/article/12447/8927/ http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_ sredisce/novica/archive/2016/9/select/ sporocilo_za_javnost/article/12447/8925/

Alpsko mleko prvi proizvod z oznako Izbrana kakovost V Ljubljanskih mlekarnah so poslali na trg Alpsko mleko kot prvi proizvod z enotnim zaščitnim znakom nacionalne sheme Izbrana kakovost Slovenije. Katera merila kakovosti mora izpolniti proizvajalec, da bo lahko prejel certifikat državnega certifikacijskega organa in kako bo zagotovljen nadzor?

Kar se tiče označbe kakovosti Izbrana kakovost - Slovenija, morajo mlečni proizvodi izpolnjevati pogoje, ki so določeni v specifikaciji za mleko in so objavljeni na spletni strani MKGP. Ker je specifikacija obsežnejši dokument, vam pošiljamo kar povezavo do nje in vsebin, ki se tičejo Izbrane kakovosti: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ izbrana_kakovost/

na strani poglejte poglavje POTRJENE SPECIFIKACIJE ZA OZNAČBO IZBRANA KAKOVOST – mleko ali direktno na: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov. si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Izbrana_ kakovost/izbrana_kakovost_MLEKO_.pdf

Slovenski pridelovalci Terana iščejo rešitve Slovenija sicer opozarja, da hrvaški vinarji zavestno kršijo evropski pravni red s svojo prodajo terana, vendar v Bruslju nihče ne ukrepa. Zakaj ne, saj je tudi minister izrazil pričakovanje, da bo slovenski teran zaščiten?

Poudariti je treba, da je Teran že v EU zaščitena označba porekla za vino, pridelano na Krasu.

Posledično se ta naziv v skladu s pravnim redom EU ne sme uporabljati za označevanje nobenega drugega proizvoda. Zoper kršitve pravnega reda EU so dolžni ukrepati pristojni inšpekcijski organi države članice, kjer se te kršitve dogajajo. Zato Slovenija zaznane kršitve v zvezi z uporabo naziva Teran na hrvaških vinih redno prijavlja hrvaškim pristojnim organom, Hrvaška pa mora kot država članica EU zagotoviti spoštovanje pravnega reda EU na način, da bo učinkovito preganjala primere nezakonite uporabe slovenskega zaščitenega imena Teran.

Slovenski pridelovalci Terana so o kršitvah podali obvestilo tudi preko centra SOLVIT, ki je sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU. Mreža SOLVIT zajema vse države članice EU, poleg tega pa tudi Norveško, Islandijo in Lihtenštajn. Centri SOLVIT so sestavni del državnih uprav in si prizadevajo za iskanje pragmatičnih rešitev življenjskih problemov v najkrajšem možnem času, in sicer najpozneje v roku deset tednov.

V kolikor rezultat vseh prijav ne bo prenehanje kršitev, imajo slovenski pridelovalci Terana in Slovenija možnost vložiti uradno pritožbo na Evropsko komisijo.

29

Promocija

113

LIFE

LIFE program že skoraj 25 let prispeva k uresničevanju okoljskih ciljev EU s projekti, ki z inovativnimi rešitvami in najboljšimi praksami spodbujajo prehod v zeleno gospodarstvo, varujejo in izboljšujejo kakovost okolja, iščejo in prikazujejo načine za učinkovitejšo uporabo virov, prispevajo k razvoju praks v kmetijstvu in gospodarstvu, ki bodo odporne na podnebne spremembe in nenazadnje podpirajo delovanje omrežja Natura 2000. Prispevajo k zmanjšanju izgube biotske raznovrstnosti ter z učinkovitim podnebnim in okoljskim upravljanjem na vseh ravneh podpirajo izvajanje sedmega okoljskega programa.

Trenutno poteka peta faza programa LIFE 2014-2020, ki ima skupen proračun 3,4 milijarde evrov. Od leta 1992 do danes je LIFE financiral preko 4.300 projektov. Slovenija je v tem času pridobila sredstva za 43 projektov s področja varovanja okolja ter ohranjanja narave v skupni vrednosti dobrih 62 milijonov evrov in s tem pridobila okrog 36 milijonov evrov finančnih sredstev programa LIFE. Program je predpisan z evropsko uredbo. Razdeljen je na dva ločena stebra, ki ju Evropska komisija tudi ločeno upravlja in financira – podprogram za okolje z 2,6 milijarde evrov sredstvi in podprogram za podnebne ukrepe z 0,86 milijarde evrov. Vsak od podprogramov se vsebinsko deli na posamezna prednostna področja ter posamezne tematske prednostne naloge. Leta 2014 je bil sprejet tudi Večletni delovni program LIFE za obdobje 2014-2017, ki podrobneje vsebinsko in finančno usmerja izvajanje samega programa do leta 2017.

Sredstva lahko črpajo vse javne in zasebne pravne osebe, vključno z nevladnimi organizacijami, državna in lokalna uprava. Projekte lahko izvaja ena organizacija, lahko pa v

konzorciju več partnerjev. Večjo prednost pri izboru imajo mednarodni projekti. Iz LIFE programa se lahko pridobi do 60 %, izjemoma do 75 % vrednosti projekta. Vrednost projekta ni omejena, povprečna vrednost se giblje med 1 – 5 milijoni evrov. Tudi glede trajanja projektov ni posebnih omejitev, običajno so dolgi od 2 do 5 let, lahko tudi dlje, odvisno od narave projekta.

LIFE v Sloveniji – cilj je povečati število uspešnih projektov Čeprav so nekateri slovenski projekti med najboljšimi v Evropi, letno po številu oddanih in dobljenih predlogov še vedno zaostajamo za najbolj prodornimi članicami EU (npr. Španijo in Italijo). Ministrstvo za okolje in prostor se je zato odločilo za projekt Krepitev zmogljivosti, s katerim želi krepiti znanja o pripravi in vodenju projektov, kot to določa LIFE program.

Projekt bo trajal do julija 2018 in je namenjen vsem, ki bi lahko koristili sredstva LIFE programa. Projektna ekipa na ministrstvu si prizadeva, da bi se število uspešnih projektov iz Slovenije bistveno povečalo. Dejstvo je, da je priprava projekta zelo zahtevna, verjetno bolj,

kot to velja za druge EU finančne programe.

Projektni predlog mora biti zelo natančno tehnično in finančno definiran. Ekipa je na voljo vsem, ki še nimajo veliko izkušenj s pripravo projektov. Oglasijo se lahko po e-pošti (life. mop@gov.si) ali osebno, da skupaj preverijo projektno idejo, preverijo posebnosti in zahteve tega programa, ekipa pa tudi svetuje pri pripravi predloga projekta oziroma priprave prijave.

V okviru projekta je vzpostavljena spletna stran lifeslovenija.si, ki poleg osnovnih informacij o projektu Krepitev zmogljivosti Slovenija nudi še podrobnejše informacije o LIFE programu, bazo vseh projektov v Sloveniji, vodnik za pripravo predloga projekta in vodnik po prijavnici.

Do konca leta bo zaživela tudi platforma za mreženje potencialnih partnerjev in bo članom LIFE skupnosti v Sloveniji nudila čim več potrebnih informacij glede prijave na razpis in omogočala iskanje partnerjev tako znotraj kot zunaj Slovenije. V juniju je ministrstvo že vzpostavilo kontaktno točko oziroma t.i. »Helpdesk« (life.mop@gov.si) in možnost neposrednega strokovnega projektnega svetovanja. Kot je bilo to v praksi doslej, bo ministrstvo še naprej organiziralo t.i. informativne dneve in podrobne delavnice za prijavitelje, le da bodo te pogostejše in vsebinsko prilagojene.

LIFE ekipa Ministrstva za okolje in prostor

L’Instrument pour Financement l’Environnement 3,4 milijarde € (2014-2020)

Okolje

Podnebni ukrepi

2,6 milijard € (75 % LIFE proračuna)

0,86 milijard € (25 % LIFE proračuna)

Okolje in učinkovita raba virov (ENV)

Narava in biodiverziteta (NAT)

Okoljsko upravljanje in informacije

Blaženje podnebnih sprememb

Prilagajanje podnebnim spremembam

Podnebno upravljanje in informacije

(GIE)

(CCM)

(CCA)

(GIC)

november 2016

Vsekakor! LIFE je namreč edini finančni inštrument Evropske unije namenjen izključno okolju, in sicer implementaciji ter razvoju okoljske politike in zakonodaje EU, integraciji okolja v druge politike in s tem prispeva k trajnostnemu razvoju ter financiranju ukrepov in projektov z evropsko dodano vrednostjo.

okolje

Ali okolje potrebuje LIFE?

Panoga želi jasne odgovore treh ministrstev Jože Volfand Urška Košenina

3. reciklažna konferenca

november 2016

Kako do reciklažnih ciljev 2020? Tako so se spraševali na 3. konferenci, ki jo zdaj že tradicionalno vsako leto pripravi Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS. Jure Fišer, predsednik Sekcije, se je najprej upravičeno vprašal, kaj se je zgodilo s sklepi lanske konference. Takrat so zapisali, da si želi branža, v sekciji je 31 podjetij, stabilen pravni okvir, ki ji bo omogočil investiranje v potrebne tehnološke zmogljivosti za doseganje okoljskih ciljev.

Potem pa, da naj država pri centrih za ravnanje z odpadki, ki jih je Slovenija zgradila s pomočjo evropskih sredstev, prepreči izvajanje tržnih dejavnosti.

foto: www.shutterstock.com

30 113

okolje

3. reciklažna konferenca

Poenotili naj bi tudi merilo za zbiralce odpadkov. Predlagali so še več dialoga države z vsemi deležniki, tudi iz gospodarstva, prav tako pa naj bi država zagotovila sistemski okvir za zmanjšanje sivega trga pri ravnanju z odpadki.

In? Da v dialogu z državo nastajajo šumi, na konferenci ni bilo mogoče spregledati in ne preslišati. Ne le zaradi kritičnih razprav.

Tudi zato, ker na konferenci in na okrogli mizi, kako do reciklažnih ciljev 2020, ni bilo nikogar ne z Ministrstva za okolje in prostor ne z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V programu reciklažne konference je Wilhelm Kleer iz avstrijskega Interseroha predstavil sistem zbiranja in predelave odpadne embalaže v Avstriji. Igor Lipovnik iz podjetja MPI reciklaža je pojasnil, s kakšnimi težavami se srečujejo pri postopkih reciklaže svinčevih baterij. Kritično je opozoril na počasnost pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj Agencije RS za okolje. Ena izmed pozitivnih reciklažnih zgodb je Slopakova, saj je udeležencem konference Srečko Bukovec pojasnjeval pozitivne izkušnje pri ravnanju z izrabljenimi gumami.

Iz mednarodnega urada za reciklažo je dr.

Thomas Papageorgiou predstavil različne evropske vidike z reciklažo odpadne električne in elektronske opreme. Zelo se je zavzel za liberalizacijo trga. Mag. Radovan Tavzes je govoril o doseganju ciljev pri recikliranju komunalnih odpadkov v Sloveniji glede na pravila za izračun doseganja ciljev in predloga o spremembi Direktive 2008/98/ES. O obdelavi gradbenih odpadkov, o njihovi predelavi

ali reciklaži, se je spraševal Mirko Šprinzer, Dejan Zver je predstavil pomen kompostiranja v družbi recikliranja, docent dr. Damjan Balabanič pa je razložil, kaj se dogaja z neuspešnim medresorskim usklajevanjem za dokončno ureditev težav pri ravnanju z izrabljenimi vozili. Kot kaže, jih ne bo lahko doseči.

Najbolj sporočilni so podatki o poslovanju reciklažne panoge. Jure Fišer je postregel s podatki, da ji gre vsako leto slabše. Poslovni prihodki se ji znižujejo od leta 2012, prav tako poslovni izid in EBITDA. Lani so končali z izgubo. Jure Fišer je sicer omenil, da so k slabšem rezultatu prispevale tudi cene surovin na trgu.

V primerjavi z gospodarsko rastjo v Sloveniji in v Evropi, reciklažna panoga, kljub visokim ciljem slovenske okoljske politike pri obdelavi, ponovni uporabi in reciklaži odpadkov, zaostaja. In tudi napovedi niso preveč optimistične.

Drugače je s poslovanjem izvajalcev javnih služb, torej s komunalnimi podjetji. Jure Fišer je primerjal poslovanje obeh skupin podjetij, v skupini komunalnih jih je 51, zaradi tega, ker komunalci s širjenjem tržnih dejavnosti pri ravnanju z odpadki počnejo tisto, česar ne bi smeli, a država, kot meni, favorizira komunalna podjetja in ne da odgovora, katere dejavnosti lahko izvajajo. Jasna normativna ureditev bi odgovorila na marsikatero vprašanje. Pravi, da je problem s prevzemi odpadne

Nedvomno je pomembno, da obstajajo mehanizmi, ki v začetni fazi vzpodbujajo inovativnost proizvodov, kjer se uporabljajo reciklirane surovine. Zavedati se je namreč potrebno, da mnogokrat v takšnih primerih naletimo na dejstvo, da je odpadkovni tok in s tem trg recikliranih surovin manj stabilen kot trg surovin

Vsekakor bi morali za to področje, torej učinkovito rabo virov, nameniti več finančnih spodbud. To sedaj država sicer že počne, toda po našem prepričanju in oceni bistveno premalo.

Danes vemo, da ljudje o učinkoviti rabi virov razmišljajo le na podlagi prihrankov. Zato bi te elemente morali še bolj poudarjati in s finančnimi vzpodbudami posameznike spodbuditi, da se odločijo za tovrstne investicije. Vemo namreč, da je začetni vložek v obnovljive rabe virov nekoliko večji.

Prednost bi morale imeti tehnologije, ki bi omogočale ekološko in ekonomsko sprejemljivo obdelavo ter pridobivanje in proizvodnjo uporabnih reciklatov v smislu krožnega gospodarstva. Ni pomembno le, če določene tehnologije pripeljemo v Slovenijo, temveč je pomembno, da te tehnologije izpolnjujejo vse ekološke in nujno tudi ekonomiko standarde.

V nekaterih državah uveljavljajo diferenciran DDV za proizvode iz recikliranih odpadnih surovin. Ta ukrep je dober, vendar smatram, da mora država poskrbeti tudi za druge stimulativne ukrepe za uporabo reciklatov in

okolje

mag. Emil Šehič Rudolf Horvat

foto: Izziv

Jure Fišer

foto: Rok Tržan

113

31 Mag. Emil Šehič, ZEOS: Ne bi odgovoril, da se srečujemo s težavami, ampak z izzivi. Dejstvo je namreč, da se proces zbiranja in ravnanja z odpadki vseskozi spreminja. Za odpadke, še posebej za t.i. e-odpadke je značilno, da se spreminjata funkcionalnost in konstrukcija proizvoda, struktura in vrednost vgrajenih materialov, zakonodajni cilji, infrastruktura zbiranja, tehnologije ter standardi obdelave in nenazadnje stopnja ozaveščenosti potrošnika.

Ta dejstva od tistih, ki se profesionalno ukvarjajo z dejavnostjo ravnanja z odpadki, zahtevajo neprestano prilagajanje in investiranje v proces. Tako z znanjem kot finančno. Pomembno je, da so ti procesi stabilni, še posebej z vidika financiranja, zato je ključno, da je pri odpadkih, kjer govorimo o razširjeni odgovornosti proizvajalcev, le ta implementirana korektno in trajnostno.

Pri zbiranju in reciklaži odpadkov se res srečujemo z nekaterimi težavami, priznati pa moramo, da so ljudje iz leta v leto vse bolj ozaveščeni in posledično tudi vse bolj vestni pri ločevanju odpadkov. Kljub vsemu še zmeraj naletimo na problem nepravilnega ločevanja posameznih vrst odpadkov oziroma ne ločevanja odpadkov.

Srečujemo se tudi z uporabo nepravilne opreme za zbiranje določenih vrst odpadkov, še zmeraj beležimo veliko divjega odlaganja odpadkov v naravi in ne nazadnje se srečujemo tudi z neplačevanjem storitev. Prav tako kot problematiko vidimo nepravilne označbe oziroma klasifikacije odpadkov.

predvsem izdelkov iz reciklatov odpadnih surovin. Za uporabnika ni zadosti samo ekološka osnova, temveč tudi ekonomska. Diferenciran DDV je tako lahko le eden od ukrepov, govorimo lahko tudi o višjih subvencijah, davčnih olajšavah ipd.

Panoga navzdol, komunale z državno pomočjo navzgor Industrijska podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo z reciklažo, pričakujejo od zakonodajalca, da bo končno reagiral na širjenje tržnih dejavnosti izvajalcev javne gospodarske službe, to je komunalnih podjetij. Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, ve, da se tudi centri za ravnanje z odpadki borijo za preživetje, ker je odpadkov premalo, tehnologije za

november 2016

O tem, kaj storiti za učinkovito rabo virov, smo povprašali nekatere udeležence reciklažne konference.

Rudolf Horvat, Saubermacher Slovenija d.o.o.:

Wilhelm Kleer

Na 3. reciklažni konferenci so se odločili za nujni sestanek z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za okolje in prostor. Pogovor o rešitvah: ureditev področja odpadne embalaže, liberalizacija odkupa odpadkov od fizičnih oseb in preprečevanje sivega trga. Tudi z Inšpektoratom za okolje se bodo sestali, da se dogovorijo, kako odpraviti nepravilnosti pri ravnanju z odpadno embalažo.

Igor Lipovnik iz podjetja MPI reciklaža je opozoril na predolge postopke notifikacij pri izvozu in uvozu odpadkov. Ti postopki v njihovem primeru, ker uvažajo odpadke kot surovino, pomenijo konkurenčni handicap.

Domači predelovalci imajo zaradi teh dolgotrajnih postopkov prednost, saj zbiralci odpadke/ surovino raje dajejo domačim predelovalcem kot pa mesece čakajo na dovoljenje slovenskih institucij (ARSO). Pri izvozu dolgi postopki pomenijo vezana finančna sredstva, težave s skladiščenjem materialov in še marsikaj.

foto: Andrej Cvetnič

Reciklažni industriji tudi v Evropi ni lahko.

Največji evropski igralci, kot sta na primer Scholtz in Alba, poslujeta s prenizkimi maržami. Scholtz, ki je bil lastnik slovenskega Dinosa, so nedavno kupili Kitajci. Kitajski izvoz jekla izjemno narašča, spopad na trgu med kitajskimi in ameriškimi železarnami se na trgu razvnema. To čutijo tudi v slovenskih in evropskih podjetjih. Nestabilnost cen strateških surovin se nadaljuje, profitabilnost branže se slabša. Kako naprej?

iz naravnih virov. Hkrati pa so tudi nihanja vrednosti recikliranih surovin in zagotavljanje stabilnih količin lahko precejšnja. Poleg omenjenega je ključna tudi stopnja ozaveščenosti potrošnika. Ta je namreč eden od ključnih členov v prodajnem potencialu proizvoda iz recikliranih surovin. Dejstvo je, da se večina potrošnikov odloča na podlagi cene proizvoda, zato je spodbuda potrošniku v tej smeri dobrodošla.

foto: arhiv podjetja

embalaže potenciran in to počno komunalna podjetja. »Velika večina embalažnih družb na komunalah redno prevzema embalažo. V ozadju je večkrat izražen interes javnih komunalnih podjetij, da bi ravnanje z odpadno embalažo in prodajo reciklatov prevzela javna podjetja v okviru izvajanja javno gospodarske službe.

Ne vidimo drugega realnega razloga, ker kljub jasno opredeljenim problemom in predlaganim rešitvam GIZ Skupne sheme na ministrstvu v treh letih niso niti začeli pripravljati delne spremembe uredbe o odpadni embalaži«, je dejal na okrogli mizi.

32 113

okolje

obdelavo odpadkov pa predrage. Po njegovem naj odgovornost za to stanje prevzamejo tisti, ki so zgradili centre. Njegovo stališče je, da bi moral zakonodajalec prepustiti ravnanje z masnimi tokovi iz proizvajalčeve odgovornosti tistim, ki so za to odgovorni. Pogreša dialog in ukrepe, saj je to nujno, če želi biti Slovenija uspešna pri učinkoviti rabi virov.

Poslovanje reciklažne panoge se še naprej poslabšuje. Koliko na to vplivajo cene surovin, koliko politika ravnanja z odpadki v Sloveniji in koliko poslovno okolje?

Panoga reciklaže se zadnjih nekaj let sooča z veliko krizo, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi po vsej Evropi in svetu. Razlogov, zakaj je temu tako, je seveda več. Med njimi so cene surovin in njihova nestabilna gibanja samo eden izmed vzrokov. Med drugimi pomembnejšimi vzroki pa je nelojalna konkurenca izvajalcev javnih služb, ki z državno pomočjo, mislim na prejeta EU sredstva, posegajo v masne tokove odpadkov iz t.i. podaljšane proizvajalčeve odgovornosti.

Ali ste zato na reciklažni konferenci primerjali poslovanje podjetij, ki so Sekciji zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, s poslovanjem izvajalcev javnih služb oziroma komunalnih podjetij?

Poslovanje spremljamo že vrsto let. Ko govorimo o doseganju reciklažnih ciljev po različnih kategorijah odpadkov, je potrebno pogledati celoto vseh akterjev, ki delajo na slovenskem trgu. S posegom javnih podjetij na tržni del poslovanja na žalost ugotavljamo, da se je tehtnica ekonomske uspešnosti obrnila na stran IJS. To samo po sebi ne bi bil problem, če bi bil ta konkurenčni boj na enakih izhodiščih.

Na žalost se dogaja, da npr. določeni centri za ravnanje z odpadki, ki so prejeli EU sredstva, v strukturi dosegajo več kot 50% prihodkov iz komercialnih dejavnosti.

november 2016

Kakšen pravni okvir v državi bi branži omogočil investiranje v nove tehnološke zmogljivosti in za katere odpadke bi bilo ekonomsko upravičeno zagotoviti reciklažo?

EU zakonodaja jasno predpisuje, za kateri namen se ustanavlja javna gospodarska služba – to je za tisti del opravljanja dejavnosti, za katerega trg zadovoljivo ne more rešiti problema oziroma je podelitev monopola nujno potrebna iz drugih, neekonomski razlogov. Pri nas pa se pojavlja trend, da želijo vsa javna podjetja, izvajalci javnih služb, čim večji del dejavnosti poleg izvajanja JGS opraviti v tržnih dejavnostih.

Tako danes centri za ravnanje z odpadki ali pa javna komunalna podjetja trgujejo z reciklati, ki so jih odsvojili embalažnim družbam. Obstaja cela vrsta komunal, ki prodajajo embalažni karton, nekatere komunale celo PET plastenke, folije in podobno. V takšnih kaotičnih razmerah in ob nobenih garancijah za zagotovitev dolgoročne stabilnosti masnih tokov na primer

embalažnega odpada, se vsak zasebni subjekt obnaša ekonomsko racionalno. Posledično se ne investira v predelavo. Sistemsko se tudi nič ne dela na izboljšanju ločenega zbiranja odpadkov, ki je ključno za izboljšanje reciklabilnosti odpadkov. Zakonodajalec mora enostavno prepustiti ravnanje z masnimi tokovi odpadkov iz podaljšane proizvajalčeve odgovornosti tistim, ki so za njih odgovorni. Istočasno je potrebno okrepiti nadzor nad izvajanji ciljev in glede spoštovanja okoljske zakonodaje. V takšnih razmerah bomo tisti, ki imamo poštene namene na področju ravnanja z odpadki, tudi investirali v predelavo. Že v lanskih sklepih konference ste zapisali, da bi se morala država opredeliti do tržnih dejavnosti, ki jih izvajajo centri za ravnanje z odpadki, ker so bili financirani z evropskimi sredstvi. Kaj lahko stori država, pa ne stori, saj centri iščejo možnost preživetja?

Najprej si je potrebno naliti čistega vina, da odpadkov v Sloveniji ni toliko, kot se je predvidevalo pri koncipiranju centrov za ravnanje z odpadki. Kot drugo pa se je potrebno soočiti z dejstvi, da so izbrane trenutne tehnologije za obdelavo odpadkov z ekonomskega vidika ekonomsko drage. Obstajajo enostavnejše in sprejemljivejše rešitve, ki se po hierarhiji ravnanja z odpadki uvrščajo višje. Kar se tiče preživetja centrov, naj odgovornost za to sprejmejo tisti, ki so jih koncipirali in zgradili. Vsekakor to ne more biti razlog, da se zaradi tega na trgu izkrivlja konkurenca na tržni poslih.

Letos je bila na konferenci opazna odsotnost predstavnikov države, tudi predstavnikov MOP. Kako to komentirate. Ali ni dialoga?

Mi smo se zelo trudili za dialog z MOP, zato smo že v juniju 2016 povabili ministrstvo k aktivni vlogi na konferenci. Mislim, da je popolnoma normalno in korektno, da industrija, ki ustvarja okrog 400 mio EUR prometa in zaposluje 2000 ljudi, pričakuje od zakonodajalca, da pride enkrat letno na konferenco in zbranim pove, katere od uredb s področja odpadkov iz podaljšane proizvajalčeve odgovornosti se bodo v letošnjem ali naslednjem letu spremenile. Kakšne so druge novosti in kakšna je strategija na teh področjih do 2020.

Vse z namenom, da bi akterjem omogočili lažje odločanje za razvoj in investiranje. Na žalost se na koncu niso odzvali našemu povabilu, čeprav so redni gostje na vseh drugih srečanjih, ki jo organizira komunalni sektor. Mi si bomo prizadevali še naprej, ker je dialog nujen. Č smo kaj narobe naredili pri sebi, bomo seveda poskušali popraviti, ampak kot poudarjam, brez dialoga bo težko.

S katerimi ukrepi in ekonomskimi instrumenti bi morala država spodbujati učinkovito rabo virov še posebej, ker je to izpostavila v Programu ravnanja z odpadki in zapisala, da je potrebno drugače upravljati z naravnimi viri?

Poimenovala je tudi vse deležnike v verigi.

Država ima oziroma mora imeti pomembno vlogo pri postavljanju zakonodajnega okvira, v katerem posamezni deležniki funkcionirajo.

Pomembno vlogo ima tudi pri nadzoru delovanja sistema. Ta mora služiti funkciji izboljševanja sistema. Če želi spodbuditi učinkovito rabo virov, pa je ta v trenutnih razmerah manj učinkovita, bi morala odreagirati z inštrumenti, ki spodbujajo učinkovitejšo rabo. Danes imamo na primer v vsej Evropi situacijo, ko je osnovno železo, pridobljeno iz rude na Kitajskem, pripeljano v Evropo po nižji cenah, kot je cena zbranega odpadnega železa. To je možno, ker je cena železove rude nizka, nizka je pa tudi cena elektrike, prav tako kitajske železarne dobivajo državno spodbudo pri proizvodnji. Toleriranje takšnih anomalij ne prispeva k izboljšanju ravnanja z naravnimi viri. A takšna je trenutna situacija. Imamo kar nekaj pozitivnih primerov, ko se je na primer s trga umaknilo veliko starih, energijsko potratnih hladilnikov in se jih je zamenjalo z energijsko učinkovitimi, ker je država namenila določeno višino subvencije njihovim proizvajalcem.

Rast reciklaže pomeni proizvodnjo zelenih izdelkov iz recikliranih odpadkov. Kako bi morala Slovenija opredeliti status zelenega izdelka in kako stimulirati uporabo proizvodov iz reciklatov?

V Sloveniji je veljavi Uredba o zelenem javnem naročanju. Njen namen je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in dajanje zgleda zasebnemu sektorju in potrošnikom. V tej uredbi so opredeljene temeljne in dodatne okoljske zahteve za 12 skupin proizvodov, kar pa je premalo, če hočemo dejansko zmanjšati negativni vpiv pri javnem naročanju. Obvezno bi morali vključiti kot skupino tudi odpadke, pri čemer bi pri oddaji javnega naročila za storitev ravnanja z odpadki morali upoštevati tudi hierarhijo ravnanja z odpadki.

Kot primer bi navedel kosovne odpadke. Pri teh izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov objavijo javni razpis za prevzem in obdelavo kosovnih odpadkov, a je edini kriterij cena. Vsekakor bi moral biti kriterij tudi način ravnanja z odpadki. Če prevzemnik da večji delež v ponovno uporabo, snovno in energetsko, bi moral naročnik to upoštevati pri ocenjevanju ponudb, kar pa se v Sloveniji žal še ne izvaja.

Kaj napovedujete trgu surovin v prihodnjih mesecih in kaj položaju reciklažne panoge?

Po napovedih Svetovne banke lahko v letu 2016 pričakujemo nadaljnji padec cen železove rude ter zelo počasno in blago rast cen ostalih surovin. Skratka, optimizma ni. Črnega trga ne more zajeziti EU kot celota, dober primer so razmere z izrabljenimi vozili, niti Slovenija. Zakaj ne?

Problem je, ker država ne da pristojnosti za

33 Avstrija v široko informiranje potrošnikov zaradi sivega trga

Najprej bi želel poudariti, da ne govorim o ilegalnem transportu avstrijskih podjetij za ravnanje z odpadki ali avstrijskih shem za OEEO, temveč o tujih »podjetjih za ravnanje z odpadki« ali celo zbiralcev, ki pobirajo kovine in OEEO kot »fizične osebe«. Naj razložim. Ta podjetja ali fizične osebe opazujejo in iščejo rabljeno funkcionalno opremo, na primer pohištvo, kolesa, pralne stroje, drugo OEEO itd., ki jih potrošniki pripeljejo na mesta za odlaganje odpadkov in jih poberejo, preden jih potrošniki dostavijo na mesta za dostavo. Veliko občin ponuja letno zbiranje večjih kosovnih odpadnih kovin. Na splošno je dovoljeno, da lahko potrošniki prinesejo tudi OEEO, ki ne vsebuje nevarnih snovi, na primer pralne stroje. Za to potrošniki pred svoje hiše zložijo svoj odpad že zelo zgodaj zjutraj ali celo večer pred zbirnim dnevom. Nekateri ilegalni zbiralci so zelo dobro informirani, kdaj se bo zbiral kosovni odpad in kje, in tako pred uradnimi službami poberejo kovine in OEEO. Kot sem že omenil, so osredotočeni na še funkcionalno opremo in tudi na kovine, od katerih si lahko obetajo dohodek.

Alba Group je eden pomembnejših ponudnikov reciklažnih in okoljskih storitev ter dobavitelj surovin na trgu. Zaposluje 8000 ljudi v Evropi in Aziji. Zavzemajo se za recikliranje materialov namesto energetske predelave, zaprt snovni krog iz enega vira in za sekundarne surovine za vse glavne snovne tokove. O sistemih zbiranja in predelave odpadne embalaže v Avstriji, o problemu nezakonitega transporta OEEO, o pomembnosti klirinške hiše in o novem reciklažnem centru v Mariboru je na vprašanja odgovarjal Wilhelm Kleer, vodja sheme v družbi Interseroh Avstrija.

Kaj so posebnosti vaše reciklažne strategije pri ravnanju z OEEO in kakšne rezultate dosegate med državami pri ponovni uporabi in reciklaži OEEO? Reciklažna strategija je v bistvu zelo enostavna. Pomembno je, da se zbere čim več OEEO ločeno, čemur sledi reciklaža ali obnova OEEO z najsodobnejšimi tehnološkimi postopki.

Menimo, da je ključni faktor za visoko količino zbranega OEEO informiranje in gosta mreža zbirnih mest z zadostnimi kapacitetami in primernimi razdaljami do točke, kjer odpadki nastajajo. Torej, poleg tega, da ima potrošnik možnost distributerjevega prevzema OEEO,

Eden izmed izzivov prihodnosti pri ravnanju z OEEO je zmanjšanje nezakonitega transporta odpadkov. Kako ste se tega lotili v Avstriji in kje vidite največje prepreke?

V letu 2017 se bomo tako osredotočili na informiranje potrošnika o omenjenih zbiralcih odpadkov, ki nimajo dovoljenj za zbiranje OEEO v Avstriji. Potrošnike bomo ozavestili, da je oddaja OEEO na črni trg v nasprotju z zakonom.

Zakaj se vam zdi pomembna klirinška hiša in kako ste jo uveljavili?

Pomembno je, da imamo neko enoto, ki prevzame naloge, ki so pomembne za vse sheme.

Tudi zato, da te naloge ne bi postale vzvod

tekmovanja med shemami. Organizacija prevzema OEEO od odgovornih shem na občinskih odpadnih otokih, informira potrošnika, dela z lokalnimi strokovnjaki za odpadke itd.

Klirinška hiša je bila postavljena in regulirana z avstrijsko OEEO zakonodajo, financirajo pa jo sheme, da v imenu shem organizira širok nabor PR aktivnosti za informiranje družbe, še posebej potrošnika. Potrošnika je potrebno osveščati o smislu in cilju ločenega zbiranja, reciklaže ali tehnološke obdelave OEEO.

113

mu je na voljo še več kot 2.000 javnih občinskih mest za odpadke.

okolje

nadzor tistim, ki so odgovorni za stroške ravnanje odpadkov iz podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Pri nas že vrsto let sheme poskušajo proaktivno predlagati izboljšanje sistemskih rešitev, a MOP ne pristopi k modifikaciji pravnega okvira.

Kako so pri zbiranju OEEO učinkovita komunalna podjetja v Avstriji in kako sodelujejo s shemami?

Praktično vsa podjetja, javna in zasebna, ki prevzemajo OEEO, sodelujejo s shemami. Prvi razlog je, da so plačani za prevzem, drugi pa, da imajo pravico predati OEEO shemam brezplačno, kar je pomembno za določene frakcije, ki so občutljive na temperaturne spremembe, to so na primer zasloni ali svetilke, ki so dražje za reciklažo ali obnovo. Ker nekatere kategorije prinašajo dohodke po postopku obnove, se lahko zgodi, da vsa zbrana OEEO ne najde poti do shem in tako tudi ni vpisana v register.

V Mariboru ste ustanovili reciklažni laboratorij. Kaj želite z njim doseči?

Občine, potrošniki, sheme in veliko drugih deležnikov je vključeno v ločeno zbiranje embalaže. Transport in ločeno zbiranje lahke embalaže sta zelo draga. Material, ki se ga zbere in predela, še vedno ne zadosti vsem potrebam potrošnika. Naslednji logičen korak je bil, da Interseroh investira v raziskave in razvoj in omogoči upcycling proces za plastiko, ki nastaja iz odpadne embalaže gospodinjstev.

Rezultat - recythen in procyclen - lahko nadomesti primarni granulat na osnovi surove nafte in zmanjša emisije toplogrednih plinov skozi njegov učinek na material, energijo in varovanje podnebja.

V kolikor boste ob skrbi za nevarne odpadke iskali zaupanja vrednega partnerja se obrnite na nas in z veseljem vam bomo svetovali.

www.saubermacher.si

+386 2 6202 300

november 2016

Promocija

Skupaj z vami bomo poiskali najbolj optimalno rešitev za vaše nevarne odpadke!

Slogan s sedemdesetletno tradicijo – Dajemo Industriji Nazaj Odpadne Surovine – ni najbrž nikdar zvenel tako aktualno in okoljsko žlahtno kot danes. Dinos si ga je izmislil prej kot EU krožno gospodarstvo, ki se torej ni začelo danes. Tudi Dinos se ni zadovoljil le z zbiranjem odpadnih surovin, pač pa je kmalu z naložbami razvil predelovalne centre za nekovinske materiale. Kot eden glavnih igralcev na trgu z odpadki v Sloveniji tudi zelo čuti, kakšne so vrzeli v sedanjem sistemu ravnanja z odpadki. Uprava Dinosa pravi, da je sistem kaotičen in da bi morala država končno sprejeti jasna merila, ki bi vse v verigi postavila v enakopraven položaj. Kot menijo, bi morala zakonodaja še posebej jasno določiti, kaj sodi v obvezno izvajanje javnih služb. Na vprašanja je odgovarjala uprava Dinosa, v kateri so predsednik Damijan Zorko ter člana Benjamin Bambič in Marc Breidenbach.

foto: www.shutterstock.com

Sistem ravnanja z odpadki kaotičen, nujna jasna pravila

Dinos in okolje

34 113

okolje november 2016

Dinos in okolje

Danes je reciklaža ena glavnih okoljskih tem. A avtorji Dinosovega slogana Dajemo Industriji Nazaj Odpadne Surovine si pred desetletji najbrž niso predstavljali, da so s tem začeli uveljavljati koncept krožnega gospodarstva. Zdaj ne gre več le za zbiranje odpadkov in surovin, zdaj je izziv predelava, ponovna uporaba, reciklaža.

Kako ste se opremili za predelavo, koliko ste vložili v centre in kako so uspešni?

Dinos se je že v 60. letih prejšnjega stoletja iz zbiralca in odkupovalca odpadnih surovin preoblikoval v predelovalca sekundarnih surovin za nadaljnjo snovno predelavo v industriji. V svoji 70-letni zgodovini je bil vedno pionir inovativnih pristopov zbiranja in predelave odpadnih surovin. Temu načelu sledimo tudi v dobi digitalizacije. Prelomnica je bilo leto 2010, ko smo v Naklem odprli največji predelovalni center za odpadno pločevino v Sloveniji. Pred kratkim smo uvedli novo tehnologijo, ki je plod lastnega razvoja v skupini Scholz. Z njeno pomočjo smo začeli spremljati učinkovitost proizvodnje na vseh predelovalnih napravah, za začetek pa na škarjah za razrez jeklenega odpada.

Na vseh sortirnih linijah centralno že spremljamo predelavo nekovinskih materialov.

Uporabljamo tehnologijo mobilnega prenosa podatkov, s pomočjo katere smo v logistiki že

izboljšali izkoriščenost voznega parka, prihranili gorivo in posledično zmanjšali obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida.

Kaj še ponujate podjetjem?

Pravnim osebam in posameznikom smo ponudili novo storitev, strokovno in nadzorovano uničenje poslovne in zaupne dokumentacije.

Potreba po strokovno nadzorovanem uničevanju poslovne in zaupne dokumentacije je na trgu vse večja. V Centru za predelavo Ljubljana pa posodabljamo sortirno linijo za papir. Tako bomo povečali obseg in kakovost sortiranja odpadnega papirja. V zadnjih letih je bil Dinos v intenzivni fazi razdolževanja, zato smo izpeljali le najnujnejše investicije v predelovalnih centrih. Podjetje kmalu ne bo več zadolženo, kar nam omogoča nov investicijski zagon, ki bo prednostno usmerjen v posodobitev opreme, predvsem voznega parka. Stari kamioni skoraj ne ustrezajo več okoljskim standardom, ki jih naše podjetje dosledno upošteva. V kratkem pričakujemo dobavo petih novih kamionov. V drugi investicijski fazi pa bodo naše naložbe usmerjene v digitalizacijo proizvodnih procesov in uvajanje novih poslovnih rešitev.

Reciklaža je za podjetje izziv tudi zato, ker je na trgu čedalje večja bitka za odpadke.

Količine se zmanjšujejo, po ločenih frakcijah

Po drugi strani je na področju odpadnih materialov premalo realnih raziskav in razvoja, ker se za to področje namenja premalo sredstev in energije. Zato so še vedno najbolj iskane surovine, ki jih je enostavno reciklirati. Na tem področju je tudi največja konkurenca.

Pomembno, a premalokrat uresničeno dejstvo pa je, da se mora že v fazi razvoja izdelka čas in prostor nameniti razmisleku o možnosti predelave oziroma reciklaže po izteku življenjske dobe tega izdelka.

V Sloveniji nastaja največ odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, komunalnih odpadkov je manj. Kateri odpadki so za vas tržno najbolj zanimivi in kako ste uspeli pri poslovnih povezavah s shemami in podjetji?

Dinos tudi v prihodnje ostaja vodilno podjetje za zbiranje in predelavo nenevarnih odpadnih surovin, ki jih je z ustreznim ločevanjem mogoče pripraviti za nadaljnjo industrijsko predelavo in ponovno uporabo kot sekundarni vir surovine. Gradimo na programih odpadnih kovin, barvnih kovin in nekovin. Seveda pa skupaj s specializiranimi partnerskimi podjetji poslovnim partnerjem nudimo celovito storitev ravnanja z vsemi odpadnim materiali, ki nastajajo na njihovih dvoriščih. Podjetje lahko tako na enem mestu in z enim skrbnikom uredi vse, kar zadeva njegove odpadke. Partnersko smo povezani z izvajalci vseh specializiranih shem. Pod našim okriljem pa deluje embalažna shema Unirec.

Problem so cene nekaterih surovin.

Predvsem na trgu kovinskih materialov so odkupne cene še vedno izjemno nizke. V segmentu papirja je vse več odpadne papirnate in kartonske embalaže, vse manj pa odpadnega

Kako ocenjujete sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki naj bi bil z novimi dokumenti MOP-a postavljen na drugačne temelje? Kaj bi bilo potrebno spremeniti v strategiji ravnanja z odpadki v državi?

Trenutni sistem ravnanja z odpadki je precej kaotičen, na meji nemogočega. Vsak deležnik se znajde po svoje. Sistem ravnanja z odpadki bi morali temeljito prenoviti ter jasno doreči, kaj sodi v obvezno izvajanje javnih služb in kaj ne. Država bi morala dobro razmisliti, za katere vrste odpadkov predpisati obvezno izvajanje javnih služb. Postaviti bi morali jasna in enostavna pravila, ki bi veljala za vse enako, hkrati pa bi bila pravična za vse deležnike. A to bo izjemno težko in odgovorno delo. Veliko pozornosti bi morali nameniti ukrepom, ki bi jih morali uvesti, da bo država dosegla zahtevane okoljske cilje.

Veliko kritik je deležna administrativna logika države.

Da. Upravne postopke bi morali poenostaviti.

Srečujemo se z vrsto administrativnih ovir.

Pred kratkim nam je bilo predstavljeno, da se v postopek pridobivanja dovoljenj za predelavo določenih vrst odpadkov tiho vpeljujeta dve fazi. V prvi fazi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo – predhodni postopki, t.i. R12 postopek. Ko podjetje nekaj časa izvaja predelavo in za svoje produkte predelave uspe pridobiti ustrezne certifikate, pa lahko v drugi fazi spremeni svojo dejavnost v končno reciklažo. To pa pomeni tudi spremembo okoljevarstvenih dovoljenj. To je res nesmiselno. Nedavno smo imeli na obisku presojevalce z Madžarske.

Začudeni so bili, da se na primer sortiranje odpadnih kovin v Sloveniji ne šteje za postopek R4. Pri njih je urejeno drugače. Ko predelovalec pridobi še verifikacijsko listino po Uredbi Sveta (EU) 333/2011, lahko te produkte prodaja kot »end of waste«, ločeno vodi evidence in tudi tako poroča. Res bi bilo smiselno razmisliti o poenostavitvah.

Posebno kritiko že nekaj let doživlja sistem ravnanja z izrabljenimi vozili, saj se letno v Sloveniji razgradi okrog 6000 vozil, kar je

35

v prometu na repu v EU Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju prometa za leto 2016. Članice EU primerja glede na njihove dosežke v 30tih kategorijah. Nizozemska je tretje leto zapored na prvem mestu z visokimi ocenami v 15-tih kategorijah, sledijo pa ji Švedska, Nemčija in Avstrija. Slovenija je med vsemi 28 članicami EU na 24. mestu. Čeprav je vsaka od držav uspešna na različnih področjih, so jim skupni trden okvir za naložbe, dobra prometna varnost in uspešno izvajanje zakonodaje EU. Komisija v pregledu ugotavlja, da je bil v vsej EU dosežen napredek v trajnostni in okolju prijazni mobilnosti, ki se kaže v deležu obnovljive energije v prometu in številu novih avtomobilov na alternativna goriva.

okolje

Po letu 2008 so se razmere na trgu surovin močno spremenile. Globalno so se vloge premešale in na površje prihajajo novi igralci in nova pravila igre. Res je, da so dolgoročno viri omejeni, a v tem trenutku jih je še dovolj. Gre bolj za to, da je v svetu preveč kapacitet. Razvoj tehnologije je namreč omogočil visoko produktivnost podjetij v naši dejavnosti, zato se danes bije boj za preživetje. V Sloveniji ni nič drugače.

V luči hipoteze, da so viri omejeni in da je v poslu z odpadki denar, so podjetja v tem sektorju vlagala v infrastrukturo in opremo, sedaj pa imamo kapacitet preveč. Zagotovo nam v Sloveniji manjka sežigalnica za energetsko izrabo določenih vrst odpadkov,katerih reciklaža ni smiselna. Odločitev, da je ne bomo gradili, bomo Slovenci še drago plačali. Odlaganje smo prepovedali ali močno omejili, lastnih tehnoloških rešitev pa nimamo.

časopisnega in revijalnega papirja. Kakovost papirja se v tehničnem smislu manjša, saj se z reciklažo celulozna vlakna krajšajo. V prihodnje bo naš velik izziv poiskati možnosti predelave za vse vrste odpadkov. Komunalna podjetja so že pričela oglaševati koncept družbe brez odpadkov, ki pa ni zastonj. Ker izhajamo iz gospodarstva, vemo, da vsaka reciklaža ni ekonomsko upravičena. V že tako trivialnem sektorju, kot je črna metalurgija, se v tem trenutku soočamo z nekonkurenčnostjo predelovalcev, ki so opremljeni z elektro-obločnimi pečmi za reciklažo jeklenega odpadka ter s proizvajalci s Kitajske, ki jeklo pridobivajo iz poceni železove rude. Na Kitajskem je na žalost varovanje okolja še vedno drugotnega pomena, seveda pa močno vplivajo na konkurenčnost.

Vendar nizke ravni in velike razlike med državami kažejo, da obstaja potencial za pospešitev prehoda v mobilnost z nizkimi emisijami. Zato je Evropska komisija julija 2016 sprejela evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami. Na področju infrastrukture se učinki naložb pokažejo šele s časom. So pa nekateri pozitivni učinki naložb vidni v kakovosti prometne infrastrukture. V prihodnjih letih bo to postalo izrazitejše zaradi dodatnih naložb zlasti prek instrumenta za povezovanje Evrope in naložbenega načrta Evropske komisije za Evropo. Raziskava je pokazala, da so posamezniki vse bolj zadovoljni z mestnim, železniškim in zračnim prevozom. Število smrtnih žrtev v cestnem prometu ostaja na isti ravni. Čeprav so evropske ceste še vedno najvarnejše na svetu, morajo države članice okrepiti prizadevanja, da bi do leta 2020 prepolovile število smrtnih žrtev v cestnem prometu. Za Slovenijo poročilo izpostavlja, da ima relativno visoko število polnilnih mest za električna vozila.

Vendar je število vozil na alternativni pogon relativno nizko, delež uporabe energije iz obnovljivih virov v porabi pogonskih goriv pa med najnižjimi v EU.

Piskar na ameriškem trgu Embalažno podjetje Piskar je doseglo, kar je načrtovalo. Odslej bodo reciklirane vrečke za odpadke prodajali tudi na ameriškem trgu.

V Sloveniji edini poleg dišečih vrečk za odpadke proizvajajo tudi biorazgradljive vrečke. Letno jih proizvedejo 15 ton. Za proizvodnjo biorazgradljivih vrečk v 90 odstotkih uporabijo reciklirano plastiko.

Podjetje letos praznuje 30-letnico, izdelke pa izvažajo v devet tujih držav.

november 2016

je veliko povpraševanje, sivega trga je precej.

Kje so največje vrzeli pri ravnanju z odpadki v Sloveniji in katere surovine so na trgu najbolj iskane? Kakšne težave povzročajo materiali, ki se jih ne da reciklirati ali pa to sploh ni mogoče?

113

Kratko, zanimivo

močno pod pričakovanji. Sistem ne daje rezultatov, napovedana pa je rešitev, ki naj bi bila v medresorskem usklajevanju. Če voznik ne bo imel potrdila o razgradnji, bo moral plačati letno nadomestilo. Kako ta neurejenost vpliva na poslovanje vašega centra v Naklem?

Biogospodarstvo je priložnost tudi za Slovenijo

Franc Bogovič

36 113

okolje

Kratko, zanimivo

V Evropskem biotehnološkem tednu (European Biotech Week) so v Bruslju in drugod po EU organizirali vrsto dogodkov, saj je industrijska biotehnologija eden ključnih gradnikov krožnega gospodarstva. Tovrstne tehnologije omogočajo razvoj izdelkov iz obnovljivih virov v najrazličnejših sektorjih, kot so kemikalije, farmacevtski izdelki, plastika, hrana in krmila, detergenti, celuloza in papir, bioenergije…, kar pomeni med drugim tudi možnost novih zaposlitev.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je udeležil dogodka, ki ga je organizirala Evropska zveza za bioindustrijo (EuropaBio) z naslovom »Industrijska biotehnologija: Ustvarjanje zaposlitev in rasti v krožnem gospodarstvu«. V Evropskem parlamentu so predstavili nekatere podatke o biogospodarstvu v EU.

november 2016

Franc Bogovič je opozoril predvsem na problem neenakomernega razvoja biotehnološkega potenciala. »Medtem ko v nekaterih državah biogospodarstvo pomeni že zelo pomemben delež bruto družbenega proizvoda in ustvarja visoko število kakovostnih delovnih mest, pa imajo predvsem na vzhodu EU, in tudi v državah kandidatkah za EU, še precej težav pri posvojitvi koncepta biotehnološkega razvoja navkljub temu, da gre za ključno evropsko gospodarsko usmeritev. Ocenil je, da bo morala Evropska komisija več energije in sredstev nameniti za osveščanje in promocijo biotehnoloških aktivnosti, pri čemer je pomemben zasebni sektor, ki je ključen za uspeh tega načrta. Hkrati imamo veliko primerov dobrih praks, tudi v Sloveniji, npr. na področju ravnanja z odpadki, ki bi jih lahko aktivneje prenašali v druge države. Kot drugod po Evropi je biogospodarstvo priložnost za slovenska mala in srednja podjetja, saj Evropska komisija z raznimi ukrepi močno podpira to usmeritev.

Podatki kažejo, da bi lahko s pomočjo nadaljnjega razvoja biotehnologije v EU ustvarili med 900.000 in 1.500.000 delovnih mest. Do leta 2030 bo po grobih ocenah industrijska biotehnologija k evropskemu gospodarstvu prispevala med 57,5 in 99,5 milijarde evrov, so sporočili iz pisarne evropskega poslanca Franca Bogoviča.

Na to temo je bilo v zadnjih letih organiziranih več okroglih miz. Zbiralci, shema in predelovalci smo enotni, na kakšen način je mogoče problem rešiti. Predstavili smo svoje predloge, vendar ni posluha za rešitev problema. Najbrž bo drugače, ko bomo dobili milijonsko kazen od Evropske komisije. Kar pa se tiče predelovalnega centra v Naklem, ta nered zagotovo ne vpliva dobro na poslovanje. Žalostno pa je, da večino izrabljenih motornih vozil uvozimo z avtomobilskih odpadov v sosednji Italiji.

Nedavno ste se odločili za združitev Dinosa in sheme UNIREC, kar Dinos postavlja v sistemu ravnanja z odpadno embalažo v poseben položaj. Kako je trg sprejel to spremembo?

Z združitvijo lahko poslovni partnerji oziroma zavezanci celotno področje ravnanja z odpadki, ki nastajajo na njihovih dvoriščih, urejajo na enem mestu – z družbo Dinos. Vendar pa je v okviru Dinosa blagovna znamka Unirec še vedno aktivna kot specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE).

Strokovnost, učinkovitost, predvsem pa celovita storitev ravnanja z odpadki so pomembne Dinosove tržne prednosti, ki jih je trg odlično sprejel. Ker imamo po vsej Sloveniji kar 19 prevzemnih mest, lahko zagotavljamo krajše transportne poti in hitro reakcijo na potrebe poslovnih partnerjev. Tako optimiziramo procese in obvladujemo njihove stroške ravnanja z odpadki. Le kdo ni zadovoljen, če lahko celotno skrb za svoje odpadne surovine zaupa enemu samemu skrbniku ter pri tem prihrani čas in denar? Hkrati ima jamstvo, da so storitve opravljene strokovno in v skladu z veljavnimi predpisi.

Pred dnevi je MOP sporočil, da bo Vlada letos določila deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe, a da bo to storila po preverjanju podatkov zavezancev o izpolnjevanju ravnanja z odpadno embalažo.

Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 168-tih zavezancih. Katere spremembe v ravnanju z odpadno embalažo so nujne?

Nujnih sprememb je kar nekaj. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi bila pravila določena enakopravno za vse deležnike. Zdaj žal ni tako.

Prav tako bi moral biti predpis bolj določen.

Nikakor pa nismo naklonjeni namigom, da naj bi to področje obvladovala samo ena družba.

Menimo, da je konkurenca zdrava, predvsem pa, da naj ima gospodarstvo možnost izbire.

Kaj prinaša Dinosu zahteva nove Uredbe o električni in elektronski opremi, ki napoveduje standarde pri ravnanju z OEEO?

Predvsem nam novosti spet prinašajo stroške, saj bo treba izpeljati postopke verifikacije za tiste lokacije, kjer bomo izvajali predelavo. To ni preprosto. Res postajajo stvari precej zapletene. Nismo proti temu, da se vpeljujejo novi standardi, nova pravila. A vedno znova izpeljati verifikacijske postopke, pri čemer verifikacijski organi sploh niso iz domačih logov, predstavlja za podjetje precejšen strošek. Včasih se postavi vprašanje, ali bo to komercialno zdržalo. Še bolj pa nas žalosti dejstvo, da na trgu nato bistveno več odpadkov dobijo družbe, ki se ne certificirajo, saj je njihova storitev cenejša.

Kakšni so poslovni in razvojni načrti Dinosa v konceptu krožnega gospodarstva? Naložbe?

Naš cilj je vedno bil in bo, da zberemo čim več odpadnih materialov in jih pripravimo za nadaljnjo industrijsko predelavo, v kateri nastajajo novi izdelki. Zavedamo se, da imamo kot eno največjih podjetij v Sloveniji tudi pomembno vlogo pri ozaveščanju poslovnih partnerjev in gospodinjstev, da odpadno ni neuporabno, ampak je lahko koristen vir surovin. Prizadevamo si spodbujati družbeno odgovornost, da vsak v krogotoku ravnanja z odpadki prispeva svoj delež. Podjetja s tem, da razmislijo, ali in kako je mogoče predelati njihove odpadne materiale, gospodinjstva pa z doslednim ločevanjem odpadkov. Naše dolgoletne izkušnje in vsa dosedanja vlaganja v tehnologijo so odlično izhodišče, na katerem gradimo projekte krožnega gospodarstva oziroma zapiranja snovnih tokov sekundarnih surovin. V sklopu koncepta družbe brez odpadkov bomo vzpostavljali partnerstva s povzročitelji odpadkov predvsem pri soinvestiranju v nove tehnologije.

V prihodnjih letih želimo nadaljevati z uspešnimi razvojnimi projekti, kot so Plastenka za plastenko, t.j. snovni krog odpadnih plastenk PET, KEMS za naš higienski papir, gre za snovni krog odpadne kartonske embalaže mleka in sokov, ter Star papir zbiram, prijatelja podpiram. To je snovni krog odpadnega papirja in kartona. Skupaj s partnerji načrtujemo podobne projekte tudi za druge materiale.

Kaj se dogaja na trgu s cenami surovin v tem letu?

Trg kovinskih materialov je negotov in nestabilen, cene pa ostajajo na zelo nizki ravni.

Cene odpadnega jekla so v primerjavi z lanskim letom nižje, so pa cene jeklenega odpada drastično padle že lani. V prvi polovici letošnjega leta so se počasi poviševale, v drugi polovici leta pa ponovno padale. Lahko rečemo, da obdobje stabilnih cen ni na vidiku, saj so povsem podrejene ponudbi in povpraševanju. Razloge za to lahko iščemo tudi v globalizaciji. Boljše pa so napovedi o odkupnih cenah drugih sekundarnih surovin, predvsem papirja.

november 2016

Promocija

okolje

113

37

Simbio, Vodovod-Kanalizacija in Energetika, tri celjska javna, komunalna podjetja letos ne praznujejo visokega jubileja, saj so stara komaj dvajset let. Toda potem, ko je Mestna občina Celje začela uveljavljati odlok o ustanovitvi javnih podjetij, je mesto ob Savinji zaoralo ledino pri gradnji okoljskih objektov, za katere je pridobilo precejšen del evropskih sredstev.

Naložbe v čistilno napravo, v center za ravnanje z odpadki in v termično obdelavo odpadkov so pokazale na dobro strokovno pripravo, predvsem pa na hitro odzivnost in sposobnost občine, da začne urejati ravnanje z odpadki, vodami in energijo, kot je zahtevala EU. Predvsem pa, kot so se pokazale potrebe v občini. Zato smo k pogovoru povabili mag. Marka Zidanška, direktorja družbe Simbio, mag.

Marka Cvikla, direktorja družbe VO-KA in mag. Aleksandra Mirta, direktorja Energetike.

foto: www.shutterstock.com

Komunalne storitve so najbolj učinkovite z javnimi podjetji

Med komunalnimi podjetji

38 113

okolje november 2016

Med komunalnimi podjetji

Poraba toplotne energije in zemeljskega plina upada mag. Aleksander Mirt, Energetika Celje, javno podjetje d.o.o.

V Sloveniji zelo počasi raste uporaba zemeljskega plina za ogrevanje. Kako je s širitvijo plinovodnega omrežja v Celju in kako spodbujate uporabo tega energenta?

Specifična poraba zemeljskega plina za ogrevanje enote bivalne površine v zadnjih letih pada zaradi klimatskih sprememb in različnih ukrepov učinkovite rabe energije, ki jih vzpodbuja tudi Energetika Celje. Plinifikacija v Celju zajema do približno 80 % poseljenega območja.

Skupaj z Mestno občino Celje (MOC) načrtno dograjujemo manjkajoče odseke distribucijskega omrežja, pri čemer sodelujemo pri sočasni gradnji celovite komunalne infrastrukture.

Zadnja leta so naše aktivnosti usmerjene predvsem v povečanje odjema zemeljskega plina na območjih, kjer je distribucijsko omrežje že zgrajeno. Poleg tega za potencialne odjemalce pripravljamo različne akcijske ponudbe, da jim omogočimo čim bolj ugodno in učinkovito priključitev na omrežje. Cene za dobavo zemeljskega plina zadnja leta nenehno prilagajamo konkurenci in našim odjemalcem zagotavljamo primerljivo ceno energenta. Kjer je bilo

to tehnično izvedljivo, smo v preteklih letih plinificirali in obnovili tudi dotrajane kotlarne v javnih objektih v lasti MOC. Energetika Celje tudi po pooblastilu Mestne občine Celje pripravlja razpise za nepovratne finančne spodbude, s katerimi želi celjska občina izboljšati zrak v mestu. Spodbude so namenjene gospodinjstvom za vgradnjo novega kondenzacijskega kotla z visokim izkoristkom na zemeljski plin in za nove priključke na plinovodno omrežje.

Kako ravnajo potrošniki s toploto in energijo, kakšna je poraba v zadnjih letih in ali se kaže večja racionalnost?

Zadnja leta smo tudi v Energetiki Celje priča trendu zmanjševanja potreb po toplotni energiji in zemeljskem plinu za potrebe ogrevanja.

Razlogi so v ukrepih učinkovite rabe energije, kot so izolacije fasad, menjave oken, obračuni po dejanski porabi toplote, termostatski ventili ipd., kot tudi v spremembi klimatskih pogojev.

Mislim na mile zime. Na podlagi tega lahko sklepamo, da uporabniki ravnajo bolj varčno.

Poraba se niža. Zaenkrat nam uspeva sočasno še nižati tudi stroške daljinskega ogrevanja predvsem zaradi optimizacije in maksimalnega koriščenja cenejšega vira za ogrevanje iz toplarne v občini Celje, kjer se termično obdelujejo komunalni odpadki, ceni pa se zemeljski plin. Distribucija toplotne energije in plina je bila v 2015 sicer višja kot v 2014. A je potrebno upoštevati dejstvo, da je bila leta 2014 zabeležena izjemno nizka poraba zaradi temperaturnih razmer. Če primerjamo porabo

39 Glede na to, da smo bili prvi v državi, ki smo vzpostavljali sistem, smo si seveda pridobili zelo dragocene izkušnje in znanje, ki bi jih lahko posredovali morebitnim načrtovalcem, da ti ne bi ''odkrivali tople vode''. Če bi načrtovalci izbrali sorodno tehnologijo, bi jim svetovali, da že pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevajo določene spremembe v obratovanju za učinkovitejše in zanesljivejše obratovanje.

S svojimi izkušnjami in znanjem bi lahko pomagali tudi pri poskusnem obratovanju in predhodnem usposabljanju osebja na našem obratu pri pripravi obvezne dokumentacije za obratovanje. Gotovo bi bila dobrodošla naša pomoč pri monitoringih za okolje.

Za trajnostno upravljanje z mesti nekatera podjetja predlagajo model javno zasebnega partnerstva, ki odpira nove investicijske možnosti za višjo kakovost življenja v mestih in optimalnejšo rabo z viri. Kakšne prednosti in pomanjkljivosti vidite v takih modelih upravljanja s komunalnimi storitvami? Ali je takšen model po vašem mnenju dobrodošel v Sloveniji, konkretno v Celju? Zakaj?

Javno zasebno partnerstvo izhaja predvsem iz predpostavke relativno omejenih sredstev države oziroma lokalnih skupnosti na eni strani in poslovne iniciative oziroma pobude privatnega sektorja na drugi strani. Generalno pa ni moč ocenjevati javno zasebnega partnerstva

Mag. Marko Cvikl, Vodovod – Kanalizacija javno podjetje d.o.o.

Letošnja uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je spremenila roke glede namestitve malih čistilnih naprav. Koliko MKČN bo potrebno namestiti na vašem območju, koliko je greznic in kako bo MOC spodbudil pravočasno uresničitev zakonodajnih obveznosti?

Na območju, kjer Vodovod-kanalizacija opravlja gospodarsko javno službo, je trenutno 5300 greznic in že 250 malih komunalnih čistilnih naprav. Letos pa je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS, št. 98/15), ki med drugim prinaša novost za vse lastnike greznic na območjih, kjer ni javne kanalizacije in ta ni predvidena.

Lastnikom greznic na teh območjih ni več potrebno do konca leta 2017 preurediti obstoječih greznic v male komunalne čistilne naprave.

Obstoječi lastniki greznic morajo preurediti svoje greznice najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, medtem ko še vedno velja, da morajo

113

vsi lastniki novogradenj na teh območjih vgraditi male komunalne čistilne naprave.

Kvaliteta pitne vode v naših vodovodnih sistemih ostaja na izredno visokem nivoju in je bistveno višja od povprečja v Sloveniji.

okolje

Kaj kažejo monitoringi pitne vode, kako je s porabo in kako z oskrbo, tudi dolgoročno, saj se Slovenija vse bolj zaveda strateške in razvojne prednosti vodnih virov? Vodne izgube so ena izmed večjih težav pri upravljanju vodovodnega omrežja. Do kakšnih vodnih izgub prihaja pri omrežju, ki ga upravljate?

Na javni vodovodni sistem je priključeno v Mestni občini Celje 99,0 % prebivalcev, v občini Vojnik 80,3 %, v občini Štore 94 % in v občini Dobrna 95 %. Kvaliteta pitne vode v naših vodovodnih sistemih ostaja na izredno visokem nivoju in je bistveno višja od povprečja v Sloveniji. Tako kažejo rezultati rednih analiz.

Pitna voda je bila tudi v letu 2015, v okviru rednih in občasnih fizikalno-kemijskih preskušanj, ustrezna ob vseh odvzetih vzorcih.

Količine v naravi razpoložljive vode so na našem območju dvakrat večje od količine zajete vode, tako da se zaenkrat ne nakazujejo problemi z oskrbo. Količine prodane vode so v preteklih letih rahlo padale, vendar se je ta trend v zadnjih letih ustavil. Količine zajete vode skušamo zmanjšati z rednimi vlaganji v obnove dotrajanih cevovodov, s čimer zmanjšujemo vodne izgube, zaradi česar se bo količina razpoložljive vode še povečala. S tem tudi varnost oskrbe s pitno vodo. V letu 2012 so na primer znašale vodne izgube 12 m3/km/dan, v letu 2014 in 2015 pa smo jih z izvedbo obnov primarnih cevovodov zmanjšali že pod 10 m3/ km/dan. Do leta 2020 smo si zadali cilj zmanjšanja vodnih izgub v vodovodnih sistemih v našem upravljanju pod mejo 7 m3/km/dan.

Za trajnostno upravljanje z mesti nekatera podjetja predlagajo model javno-zasebnega partnerstva, ki odpira nove investicijske možnosti za višjo kakovost življenja v mestih in optimalnejšo rabo z viri. Kakšne prednosti in pomanjkljivosti vidite v takih modelih upravljanja s komunalnimi storitvami? Ali je takšen model po vašem mnenju dobrodošel v Sloveniji, konkretno v Celju? Zakaj?

Odločitev pred 20 leti, da iz Komunale Celje nastanejo tri javna podjetja, se je izkazala za dobro. Rezultati primerjalnih analiz potrjujejo, da je model investiranja v javno infrastrukturo, kot smo mu priča v Celju, optimalen, saj je infrastruktura zgrajena. Zagotavljamo maksimalen nivo storitev ob cenah, ki so pod

november 2016

Celje je edino mesto s termično obdelavo odpadkov v državi. Kakšne izkušnje boste lahko posredovali morebitnim načrtovalcem novih objektov za termično obdelavo?

Finančni viri iz javno zasebnih partnerstev niso potrebni

mag. Marko Cvikl

Generalno pa ni moč ocenjevati javno zasebnega partnerstva kot neke absolutno sprejemljive rešitve, temveč so njegove prednosti in pomanjkljivosti odvisne od specifičnih okoliščin.

foto: arhiv podjetja

mag. Aleksander Mirt

foto: arhiv podjetja

toplote v daljšem časovnem obdobju, npr. od leta 2010, ko smo prodali 56.800 MWh toplote, z letom 2015, ko je bilo prodanih 40.150 MWh toplote, je razviden upad prodaje za 30 %.

kot neke absolutno sprejemljive rešitve, temveč so njegove prednosti in pomanjkljivosti odvisne od specifičnih okoliščin. Žal imamo precej ponesrečenih primerov takega partnerstva tudi v slovenskem prostoru. Energetska podjetja, ki danes prodajajo toploto, plin …, so pred izzivom, kako nevtralizirati oziroma nadomestiti izpad prihodkov zaradi manjše prodaje energije. To je do določene mere možno z izvajanjem energetskih storitev, med katerimi je trenutno zelo aktualna energetska prenova objektov. Za objekte v lasti države in lokalnih skupnosti je to obveznost. To velja tudi za Celje, kjer ima občina v lasti preko dvajset objektov, ki tako prenovo potrebujejo. V vsakem primeru gre za kompleksno materijo, katere odločitve so zavezujoče za vsaj 15 let in zato je temeljit razmislek o vsebini in obsegu javno zasebnega partnerstva zmeraj na mestu.

Mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o.

november 2016

RCERO, letos je deset let od začetka njegove gradnje, je bil prvi sodobni center za ravnanje z odpadki v državi. Kakšne rezultate dosega območje pri ločenem zbiranju odpadkov, koliko jih je potrebno še odložiti in kaj bi morali v Sloveniji izboljšati v sistemu ravnanja z odpadki še posebej glede na nov Operativni program, ki ga je pripravil MOP? Kaj lahko pomeni za RCERO in za druge centre v Sloveniji dolgoročno zmanjšanje količin odpadkov na trgu?

RCERO Celje se je začel graditi v času, ko so količine odpadkov rasle iz leta v leto. A okoliščine so se medtem spremenile. Zavedanje, da po ocenah porabimo nekje tretjino več naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna sama obnoviti, je vodilo v porast vedno več aktivnosti, ki ljudi/potrošnike nagovarjajo k preprečevanju nastajanja novih odpadkov in k ponovni uporabi. To je v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki. K temu navsezadnje spodbujamo tudi komunalna podjetja pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva, mislim na gibanje Skupaj za boljšo družbo, ter številne organizacije, gibanja in šole za zero waste, eko dizajn, zeleno gospodarstvo, trajnostni razvoj … Podatki kažejo, da se je ločevanje odpadkov dokaj dobro uveljavilo. Na našem območju se že več kot polovica odpadkov zbere ločeno, tako da se jih da reciklirati. Odložimo tako le še okoli 15 % odpadkov. Zmanjšanje količin odpadkov, predvsem tistih, ki bi jih odložili, je dejstvo, kot je dejstvo tudi, da se tehnologija nenehno spreminja, izboljšuje in optimizira.

V Simbio kot upravljavcu RCERO se tej novi realnosti prilagajamo in nadgrajujemo naprave.

Z dodatnimi investicijami, kot je vzpostavitev tehnološke rešitve za izločanje embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov, bomo razbremenili obstoječo tehnološko linijo in zmanjšali količino odpadkov, namenjenih za sežig ter odlaganje. Vendar vse to ne spremeni dejstva, da se trg odpadkov krči, da imamo v Sloveniji že dovolj centrov glede na nove trende nastajanja odpadkov.

Da se je ministrstvo lotilo priprave novega operativnega programa ravnanja z odpadki,

S katerimi ukrepi bi morala Slovenija spodbuditi reciklažo odpadkov, da bi do leta 2020 uresničila sprejete reciklažne cilje? Kako ste zadovoljni s sodelovanjem s shemami?

Pri shemah je za nas pomembno, da prevzemniki redno odvažajo odpadke in da nam ti ne ostajajo v skladišču.

Evropski statistični urad (Eurostat) je marca letos izdal sporočilo za javnost, v katerem navaja, da je Slovenija leta 2014 reciklirala največ odpadkov med vsemi državami članicami Evropske unije. Skoraj polovica vseh nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji je bila recikliranih, medtem ko evropsko povprečje znaša zgolj 28 odstotkov. V kolikor gre verjeti tem podatkom, potem ne vidim problemov pri doseganju reciklažnih ciljev. Pri shemah je za nas pomembno, da prevzemniki redno odvažajo odpadke in da nam ti ne ostajajo v skladišču.

Do sedaj večjih težav ni bilo. Seveda pa smo v to sami vložili veliko energije s stalnim kontaktiranjem in prilagajanjem.

Kako je organizirano zbiranje bioloških odpadkov in kako uspešna je kompostarna glede na to, da zakonodaja ni naklonjena domačemu kompostu?

Zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada poteka v 6800 rjavih zabojnikih. Pri tem prednostno spodbujamo hišno kompostiranje. Za ta način se je po tem, ko zbiranje bio odpadkov ni bilo več obvezna gospodarska javna služba, odločilo zelo veliko lastnikov individualnih objektov.

Ti odpadki se odvažajo po dveh urnikih – po zimskem se odvažajo enkrat na 14 dni, po poletnem pa vsak teden.

V naši kompostarni smo letos izpolnili zahtevo za kompost 1. stopnje, kar je posledica dodatne biostabilizacije v novi hali. Nova Uredba je

mag. Marko Zidanšek

Javno-zasebno partnerstvo vse bolj aktualno, a interesi različni

ocenjujem kot pozitivno. Vendar menim, da je pred dokončno verzijo še dolga pot. Osnutek programa se na primer osredotoča na cilj, da se EU približa družbi recikliranja, kot je zapisano v Direktivi o odpadkih iz leta 2008. A kasneje je EU sprejela nekaj strateških dokumentov, kjer govori o učinkoviti rabi virov, družbi popolnega recikliranja in krožnem gospodarstvu, zato menim, da bi lahko bili cilji bolj ambiciozni.

Med učinkovito rabo virov, preoblikovanjem potrošniških modelov, preprečevanjem odpadkov in ponovno uporabo postaja recikliranje šele zadnja izbira. Poleg tega v operativnem programu pogrešam več osredotočenosti na kakovost ločeno zbranih odpadkov ter na metode spremljanja in poročanja o količinah ipd.

foto: arhiv podjetja

40 113

okolje

slovenskim povprečjem. Menim, da smo s pravočasnim črpanjem sredstev iz evropskih skladov poskrbeli za dobro stanje javne infrastrukture in kakovostne storitve. Zato menim, da zasebni finančni viri v obliki javno zasebnih partnerstva niso potrebni.

vpeljala kriterij za prenehanje statusa odpadka. Če naredimo kompost 1. kakovostnega razreda, kompost izgubi status odpadka in postane normalno tržno blago. Pri tem je pri uredbi prišlo do zmede pri zahtevah za uporabo komposta pri uporabnikih za izdajo deklaracije idr.

Na našem območju se že več kot polovica odpadkov zbere ločeno, tako da se jih da reciklirati. Odložimo tako le še okoli 15 % odpadkov.

Za trajnostno upravljanje z mesti nekatera podjetja predlagajo model javno zasebnega partnerstva, ki odpira nove investicijske možnosti za višjo kakovost življenja v mestih in optimalnejšo rabo z viri. Kakšne prednosti in pomanjkljivosti vidite v takih modelih upravljanja s komunalnimi storitvami? Ali je takšen model po vašem mnenju dobrodošel v Sloveniji, konkretno v Celju? Zakaj?

Tema javno-zasebnega partnerstva postaja v Sloveniji vse bolj aktualna, saj se tako kot večina drugih držav soočamo z dejstvom, da proračunska sredstva ne zadoščajo investicijskim potrebam, ki močno presegajo proračunske zmožnosti, omejujejo razvoj ter onemogočajo izboljšanje kakovosti storitev.

Zaradi omejenosti javnega financiranja na eni strani in vse večjih potreb na drugi strani se v nekaterih občinah res pojavlja potreba po dodatnih virih, ki jih lahko zagotavlja vključevanje zasebnega kapitala. Pomanjkljivost, ki jo vidim, je v tem, da so si cilji med partnerji dostikrat nasprotujoči. Komunalna dejavnost s področja ravnanja z odpadki je specifična, izvaja se na lokalno omejenem območju, cene so zamejene s predpisi, uporaba storitev pa je obvezna.

V Celju smo s pomočjo sredstev evropskih skladov pravočasno poskrbeli za javno komunalno infrastrukturo, ki je danes v dobrem stanju.

Tako nam uspeva dosegati ustrezno kakovost storitev ob sprejemljivih stroških. To potrjujejo tudi primerjalne analize izvajanja komunalnih storitev, zaradi česar sem prepričan, da je izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v obliki javnega podjetja najbolj učinkovito.

transformatorske postaje , minsk Za izvedbo na ključ smo vključili Kolektor Etro, Sipro inženiring, ABB, Siemens …

hiša p . a . t . h . by starck with riko Vrhunski dizajn so z nami nadvrhunsko uresničili Real Engineering, Elea iC, Domal, Elektroprom, Senčila Bled …

he sveta petka , skopje Kompleksna elektrarna nas je povezala z Litostrojem, Korono, Irmo, Iskra Impulsom …

hotel kempinski , minsk Ponos metropole so z nami perfekcionirali Marmor Hotavlje, Stilles, Klima Petek in drugi.

globalni inženiring za slovenski izvoz Najboljša podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte skozi prestižne projekte povežemo v nove dosežke skupne odličnosti. Uspeh je vedno celovit – tudi zato, ker podpiramo umetnost in kulturo in druge vrednote, ki plemenitijo življenje v Rikovih okoljih.

Promocija

RIKO POVEZUJE SLOVENSKA PODJETJA ZA PRODOREN VSTOP V NAJZAHTEVNEJŠA OKOLJA.

Manjkajo dobre prakse, znanje in večja finančna podpora Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

42 113

okolje

Trajnostna gradnja

Trajnostna gradnja

Pri trajnostni oziroma zeleni gradnji ne gre le za uporabo naravnih materialov, ki ugodno

vplivajo na človekovo zdravje

in počutje. Gre za nekaj več, za zdravo stavbo, vključno

z vodnim in energetskim

sistemom. Pomemben

vidik, ki se pri načrtovanju

pogosto zanemarja, je, kot

opozarja Irena Hlede, izvršna direktorica Slovenskega

združenja za trajnostno

gradnjo – GBC Slovenija,

ravnanje z »ostanki« stavbe po njeni odsluženi dobi. Gradbeni odpadki namreč predstavljajo zajeten del odpadkov na

odlagališčih. Čeprav je bila slovenska strategija prenove

stavb na evropski ravni ena najboljših, je izzivov še veliko.

Kot največji oviri trajnostni gradnji sta bili v projektu Build

Upon prepoznani pomanjkanje november 2016

znanja in primerov dobrih

praks. Odprto je vprašanje

finančnih spodbud.

Letošnji svetovni teden trajnostne gradnje je potekal pod sloganom Change Your Perspective – spremenimo svoj pogled. Kako se mora spremeniti naš pogled na področju gradnje objektov in stavb, da bo trajnosten?

Ljudje se na splošno vse premalo zavedajo, kako zelo pomembno vplivajo na njih stavbe, v katerih živijo. Da to niso le zidovi, ometi, stenske barve, preproge idr. Ti zidovi, ometi ipd. namreč zelo pomembno vplivajo na človekovo počutje. V njih se pogosto nahajajo strupene snovi ali topila. V prezračevalne naprave se zalezejo mikrobi, v preproge prašni delci, ki jih s hojo dvigamo v zrak. Vse te sestavine se nam zdijo zelo nepomembne. Nočemo sprejeti argumentov, ki dokazujejo, kako velik vpliv imajo na človekovo zdravje in počutje.

Kakovost zraka, ki ga vsakodnevno vdihavamo v stavbah, ne izboljša bistveno le počutja, ampak predvsem pomembno vpliva na učne in delovne sposobnosti uporabnikov prostorov.

V prijetnem in zdravem bivalnem okolju se lažje učimo in bolje razmišljamo, bistveno pa se poveča tudi učinkovitost pri delu, zmanjša obseg bolezni idr. Slednje pa ne zanima le uporabnikov delovnih prostorov, ampak predvsem njihove delodajalce, saj pomembno vpliva na

uspešnost podjetij. Vsi opisani razlogi govorijo v prid temu, da temeljito spremenimo pogled na svoje bivalno okolje. Če pa k vsem tem podatkom primaknemo še dejstvo, da v zaprtih prostorih preživimo že skoraj 90 odstotkov svojega življenja, verjamem, da so razlogi, ki sem jih navedla, dovolj prepričljivi.

V svetovnem tednu trajnostne gradnje ste v Slovenskem združenju za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia organizirali prikaz primerov dobrih praks. Katere projekte dobre trajnostne gradnje v Sloveniji bi izpostavili?

Mislim, da bi naredili veliko krivico, če bi nekoga posebej izpostavili. Na srečo je primerov dobrih praks trajnostne gradnje iz dneva v dan več. Po eni strani se izpostavljajo projektanti, ki imajo tako zavest kot zadostno mero znanja, da ustvarjajo objekte, ki nudijo zdravo in prijetno bivalno okolje, po drugi pa proizvajalci inovativnih gradbenih izdelkov in rešitev, ki vse prej našteto omogočajo. Primerov dobrih praks, ki smo jih prikazali na dogodku ob Svetovnem tednu trajnostne gradnje, je bilo kar 16. Vsi so stalno prikazani na našem e-izobraževalnem portalu SustainBuild, ki je na spletnem naslovu trajnosten.si.

Po eni strani materiale, iz katerih je objekt zgrajen, ter vse notranje obloge in materiale, s katerimi obložimo stene, tla in stropove.

Pomembno je, kakšna okna izberemo in to ne le glede tega, iz česa so okvirji, ampak tudi kakšna je njihova zasteklitev. Lastnost stekla namreč ni le njegova toplotna prehodnost, ampak tudi njegova prepustnost za svetlobo, brez katere venejo rastline, dolgoročno pa smo manj zdravi brez nje tudi ljudje. Temeljito je treba razmisliti tudi o ogrevalnem sistemu in predvsem o prezračevanju, ki se mu v stavbah z zrakotesnim ovojem tako rekoč ne moremo izogniti. Ključen je samo človek. Zanj so stavbe ustvarjene in njemu morajo tudi služiti. In to tako, da mu nudijo pogoje, ki jih potrebuje za kakovostno življenje, kar so predvsem čist zrak in naravna ali ustrezna umetna svetloba.

Pri trajnostni gradnji je pomembna celotna življenjska doba stavbe. Od materialov in njihovega pridobivanja do uporabe oziroma predelave po odsluženi dobi. Kako in v kolikšni meri je ta kriterij dejansko upoštevan pri slovenskih gradnjah?

Včasih je bil ta kriterij upoštevan 100 odstotno.

Skozi stoletja so ljudje gradili svoja bivališča iz materialov, ki so jih poiskali v svoji neposredni bližini. To so bili materiali iz narave, kot so na primer les, kamen in drugi, pa tudi ostanki opuščenih in porušenih stavb. Potem smo »iznašli« odpadne deponije in stavbe so se na vsem lepem znašle na (ne)častnem prvem mestu med njihovimi polnilci – kar 50 odstotkov deponij zapolnijo gradbeni odpadki. Kriterij recikliranja po izteku življenjske dobe stavb je v sodobni

Kaj lahko naredi arhitekturna stroka, da se stanje spremeni? To je zelo težko vprašanje.

Na vsak način je ustvarjanje kakovostne arhitekture pravi odgovor. Le-ta najpogosteje najde ustrezne rešitve tudi na prostorsko zastarelih podlagah. Za vse druge primere pa je najboljša rešitev stalen pritisk na vladne strukture, da se prostorski načrti hitreje prilagajajo sodobnim potrebam. In te so v obdobju trajnostne gradnje seveda precej drugačne, kot so bile prej.

Rešitev je torej stalna aktivnost in angažiranost strokovnjakov.

Na vsaka tri leta mora biti v skladu z Uredbo o energijski učinkovitosti izboljšana nacionalna strategija prenove stavb z bolj zaostrenimi merili. Naslednja posodobitev mora biti narejena do 30. aprila 2017. Kako se na to pripravlja Slovenija oziroma kakšne izboljšave bi bilo treba vključiti?

Slovenija je trenutek, ko bi morala oddati svojo prvo različico zamudila za leto in pol. Trdno verjamem, da ob drugi različici ne bo tako.

Tudi prva različica slovenske strategije je bila sicer na evropski ravni ocenjena kot ena izmed bolje pripravljenih strategij. Kar pa seveda še ne pomeni, da ne bi mogla biti še boljša. Takšna, da bi bila prava podlaga tako gospodarstvu kot prebivalstvu za hitrejši razvoj v smeri trajnostnega in zdravega bivalnega okolja. Je pa to tudi eden izmed temeljev za blaženje toplogrednih učinkov in za prehod Slovenije v brezogljično družbo.

To je tudi izziv, ki smo si ga postavili Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia skupaj s še 13 drugimi identičnimi organizacijami iz celotne Evrope. Združujemo namreč kakovostna vseevropska znanja, da bi skupno

okolje

113

43 Pri trajnostnih stavbah torej ne gre le za okolju prijazno gradnjo. Kaj je potrebno predvsem upoštevati?

Prostorsko načrtovanje je proces, ki je zelo multidisciplinaren. Predvsem pa je zelo dolgoročen in posledično nekoliko okostenel. Vremenske spremembe ga zato močno prehitevajo. Žal pa ga vladne strukture na ravni EU prepuščajo v roke politikam posameznih držav. In te so v Sloveniji zelo neprilagodljive. Obdobja za izdelavo in sprejem dolgoročnih prostorskih načrtov so tako razvlečena, da so zastareli in neprilagojeni sodobnih trendom.

s predstavniki ciljnih skupin s področja trajnostne gradnje, pri nas smo jih poimenovali »soustvarjalci prenove«, v lokalnih okoljih raziskali ovire trajnostni gradnji in zbrali predloge za njihove izboljšave. Finančno nas ob tem podpira EU v okviru projekta Horizon 2020, moralno ter načelno pa odgovorna ministrstva, preko katerih želimo sprejeta izhodišča za 2. različico Nacionalne strategije prenove stavb vključiti neposredno v podlage za njeno sestavo.

Vlada RS je konec lanskega oktobra sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer je eno od prednostnih področij tudi trajnostna gradnja. Kako bi morali spodbuditi, s katerimi ukrepi in zakonodajo razvoj na tem področju?

Skozi dosedanje intervjuje, ki smo jih imeli z nekaterimi najbolj kompetentnimi posamezniki iz osrednje vlade, javnih podjetij, raziskovalnih inštitucij, zbornic ter drugih najbolj aktivnih posameznikov in inštitucij, posebno pa skozi delavnice, sta se izkazali za največji oviri trajnostni gradnji pomanjkanje znanja na vseh ravneh ter pomanjkanje primerov dobrih praks trajnostne gradnje. Razmisliti je potrebno o izobraževalnem mehanizmu, ki bo prenesel znanja, ki jih imamo, ne le do strokovnjakov, arhitektov, inženirjev idr., ampak do najširše javnosti, torej do uporabnikov. Le ozaveščen in izobražen naročnik bo zahteval stavbo, kot jo s svojimi načeli zagovarjamo. Drugo največjo oviro trajnostni gradnji, pomanjkanje dobrih praks, rešujemo vsakodnevno. Važno je le, da z ustreznimi medijskimi sredstvi v čim krajšem času dosežemo kar največje možno število končnih uporabnikov stavb, na poti do tja pa tudi množico drugih služb in posameznikov, ki za stavbe skrbijo. Na primer upravniki stavb, hišniki idr. To pa je resnično zahteven in zajeten »zalogaj« za vsako (in seveda tudi našo) vlado. Čisto na koncu pa nam ostane odprto še vprašanje financiranja. Brez ustrezne finančne podpore bo proces preobrazbe naših stavb neizvedljiv oziroma mnogo prepočasen. Trenutne spodbude, ki v največji meri prihajajo s strani Eko sklada, zadostujejo namreč le za dobrih 10 odstotkov prenov, ki bi jih morali izvesti na našem stavbnem skladu in kot take močno zaostajajo za spodbudami, ki jih namenjajo temu procesu v razvitih državah, med katerimi prednjači seveda Nemčija.

november 2016

O arhitekturnem slogu trajnostnih stavb bi težko govorila. So le arhitekturno kakovostne ter tiste nekoliko manj kakovostne in lepe stavbe. Slogov pa je kar nekaj, da ne rečem nešteto.

A ve se. Trajnostne in energijsko varčne stavbe morajo biti kompaktne, da imajo čim manj zunanjih sten, skozi katere izgubljajo toploto.

V oktobru je potekal mesec prostora 2016 z geslom »Spreminjajmo mesta, ne podnebja!« Kako je trajnostna gradnja vpeta v prostorsko načrtovanje in kaj lahko zanjo stori arhitekturna stroka?

Irena Hlede

Materiali, ki jih zahteva trajnostna gradnja, morajo biti predvsem zdravi za uporabnika in ustvarjeni z mislijo na prihodnost. To pomeni, da črpajo surovino, iz katere so ustvarjeni, iz lokalnega okolja in da jih bo mogoče enkrat, ko se življenjska doba stavbe izteče, brez previsokih stroškov ponovno uporabiti ali razgraditi.

Kateri material bomo izbrali, je odvisno od naših želja in potreb. Tisti, ki so bolj »hišni mački«, bodo verjetno izbrali masivnejši objekt, ki se dolgo ogreva, a tudi dolgo zadržuje toploto. Drugi z bolj dinamičnim življenjskim slogom pa bodo izbrali stavbo iz materiala, ki se hitro ogreje, kot je na primer les.

slovenski gradnji trenutno še v povojih. Tako rekoč na prste ene ali največ dveh rok bi lahko prešteli objekte, kjer so ustvarjalci ob njihovi gradnji razmišljali o razgradnji. Je pa to tema, ki bo postala še kako aktualna v bližnji prihodnosti, saj se na evropski ravni pravkar sprejemajo razširjena merila trajnostne gradnje, ki bodo uzakonili tudi razmišljanje o recikliranju in ponovni uporabi stavb.

foto: arhiv podjetja

Kateri materiali in kakšen arhitekturni stil prevladuje pri objektih trajnostne gradnje?

Premiki so, a država preveč reagira na prvo žogo Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

44 113

okolje

Trajnostna gradnja – anketa z arhitekti

Trajnostna gradnja

Slovenija se vse bolj zaveda pomembnosti trajnostnih oziroma zelenih objektov.

Vendar, dokler bo glavno

merilo začetni finančni vložek, predvsem na državni ravni,

večjih premikov ne bo. Čeprav je namreč začetna investicija

dražja, se dolgoročno pokaže, da je odločitev za zeleno

gradnjo prava odločitev. Kot pravijo arhitekti in projektanti,

je elemente trajnostne

gradnje nekoliko lažje vpeljati pri individualnih naročnikih.

Čeprav država ve, da druge

poti, kot trajnostna gradnja,

ni, so premiki prepočasni. Pa vendar, premiki so. V anketi predstavljamo nekaj pogledov arhitektov, projektantov

in izvajalcev gradnje o

uveljavljanju in ozaveščenosti

na področju trajnostne

gradnje, o potencialih v

november 2016

Sloveniji in pogledu na

razvojno usmeritev države na

področju trajnostne gradnje.

Vprašanja:

1. Kako vaše podjetje uveljavlja koncepte trajnostne gradnje in na katere elemente ste najbolj pozorni? Ali pri naročnikih opažate večjo ozaveščenost, ko gre za zahteve trajnostne gradnje?

2. Kakšni so potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji in v katerih segmentih?

3. Kako ocenjujete razvojno usmeritev države na področju trajnostne gradnje?

Boštjan Eržen, poslovni razvoj, Kragelj arhitekti d.o.o.

1.

Minimiziranje negativnih vplivov na okolje je v podjetju Kragelj arhitekti pomemben in načrten proces. Raje kot trajnostna gradnja uporabljamo izraz zelena gradnja, oba pa seveda pomenita isto: da si prizadevamo ohranjati naravne vire čim bolj nedotaknjene, ko gradimo ali prenavljamo.

Katere zelene rešitve bomo uporabili je odvisno od različnih dejavnikov, na primer od vrste projekta, lokacije, ciljev naročnika in podobno.

Kragelj arhitekti smo predvsem specialisti za t. i. workplace dizajn, za strategije oblikovanja poslovnih prostorov, ki pomagajo naročniku izboljšati poslovne rezultate.

Eden glavnih ukrepov za zniževanje obratovalnih stroškov je izolacija objekta, s čimer znižujemo potrebo po energiji, bodisi za hlajenje ali

ogrevanje. Prispevamo tudi k manjši porabi vode, kar lahko naredimo z vgrajevanjem senzorskih pip, pip z manjšim pretokom vode, suhimi pisoarji in drugimi rešitvami, tudi z osveščanjem uporabnikov. Potem je tu še upravljanje z odpadki, torej ločevanje in recikliranje ter prizadevanja za zmanjšanje količine odpadkov, kar smo uvedli praktično pri vseh naročnikih v zadnjih letih. Veliko rezerve je pri izdelkih in materialih. Pomembno je uporabljati in vgrajevati izdelke, ki so okolju in uporabniku prijazni in to v celotnem življenjskem ciklu, od pridobivanja surovin, do proizvodnje, transporta, uporabe in končne razgradnje.

Poleg potencialnih prihrankov so tu še druge implikacije za naročnika, zato so odgovorni pri projektih, arhitekti, inženirji in svetovalci, dolžni o tem redno obveščati naročnika, da se lahko dobro in pravočasno odloča.

Vidik, ki je pogosto spregledan, je kakovost zraka v novo zgrajenem ali prenovljenem objektu. Različni nepremišljeno izbrani materiali ali izdelki (velikokrat ravno tisti najcenejši) še dolgo po vgraditvi ali namestitvi sproščajo v prostore škodljive emisije. Govorimo o sindromu nezdrave stavbe (Sick Building Syndrome), kjer zaposleni ali drugi uporabniki prostorov tožijo o težavah, kot so draženje sluznice, pekoče oči, kašljanje in drugo. Te težave, ki lahko delodajalca stanejo veliko denarja v obliki odsotnosti z dela ali slabše delovne storilnosti,

Edvard Blažko, direktor, SoNo arhitekti, Projektantske storitve d.o.o.

1.

Za trajnost objektov, ki jih projektiramo, si prizadevamo tako z izbiro ustreznih materialov kot tudi s prizadevanjem za najboljši izkoristek naravnih danosti posameznih lokacij objektov, kar pomembno vpliva na zmanjšanje porabe energije. Skozi proces načrtovanja naročnike seznanjamo s prednostmi, ki jih trajnostna gradnja prinaša. Seveda se delež naročnikov, ki želi tovrsten način gradnje, iz leta v leto povečuje. Če se je pred desetimi leti

okolje

Miha Maček

Boštjan Eržen

113

45 Na področju trajnostne gradnje opažamo aktivnosti posameznih organizacij, ki v slovenski prostor vnašajo znanje in izkušnje iz tujine. Vloge države oziroma vlade pri teh procesih nismo opazili, torej kaže, da prave razvojne usmeritve v praksi nimamo. To ocenjujem kot neustrezno, saj bi morala država na takšnem področju vzpostaviti jasno vizijo in pospeševati razvoj stroke v pravi smeri. Tako pa v praksi le sledi iniciativi ozaveščenih posameznikov. Takšen neodgovorni odnos države do strokovnih vprašanj je žal prisoten tudi pri nekaterih drugih vidikih prostorske politike.

Edvard Blažko

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

3.

november 2016

Trajnostna gradnja je princip, ki bo moral postati glavno merilo ustreznosti vsakršnega posega v prostor. Menim, da pravo vprašanje glede uveljavitve teh principov ni »Kako?« ali »Kje?«, temveč »Kdaj?«.

Andrej Kosec

2.

foto: arhiv podjetja

Naročniki vedno bolj izpostavljajo predvsem element ekonomije projekta. Gre za nižanje investicije objekta, nižanje stroškov med uporabo oziroma življenjskim ciklom objekta. Vprašanja zaščite naravnih virov in zaščite okolja pri naših naročnikih ne zaznavamo. Tudi s problemom razgradnje ali celo recikliranja gradiv objekta (po koncu uporabe) se naročniki še ne ukvarjajo. Zaenkrat tako še ne moremo govoriti o večji ozaveščenosti slovenskih naročnikov glede trajnostne gradnje.

Saša Jazbec

Pri zasebnih lastnikih je težko vplivati na to, kako se bodo odločali v gradbenih projektih, ker so interesi in cilji različni, ne vedno racionalni. Ko pa govorimo o državi, ki ima odgovornost gospodarno ravnati z javnimi sredstvi, bi morale biti stvari zelo eksaktne.

Na primer, ameriška GSA (General Services Administration), ki upravlja z nepremičninami v lasti ameriške vlade in države, kot tudi mnoge druge države, ravnajo v gradbenih projektih diametralno nasprotno od slovenskih državnih institucij. Pri razpisih za sodelovanje v takih projektih se kot kriterij za dodelitev posla namreč upoštevajo najnižji celotni stroški lastništva (Total Cost of Ownership) in ne najnižji stroški naložbe v prenovo ali gradnjo (First Costs).

1.

Tomaž Popit

Zeleni trajnostni objekti so lahko dražji kot konvencionalni objekti, vendar to danes nikakor ni več pravilo. Zagotovo pa premišljene arhitekturne in tehnološke rešitve prihranijo lastniku denar na dolgi rok, zmanjšajo njegovo odvisnost od neobnovljivih virov energije ter s tem povezana tveganja in mu zagotovijo konkretne finančne koristi v obliki višje storilnosti in lojalnosti zaposlenih ter višje tržne vrednosti nepremičnine.

Miha Maček, sodelavec v biroju, Demšar arhitekti d.o.o.

foto: arhiv podjetja

Potencial obstaja, potrebno ga je realizirati, kar je težji del. Največ osveščenosti je gotovo pri individualnih naročnikih, ti si namreč natančno izračunajo stroške gradnje in tudi obratovalne stroške dokončane stanovanjske hiše. Pri tem gledajo na dolgi rok, tudi na naslednjo generacijo ali dve. V podjetjih in organizacijah, govorimo o Sloveniji, zaenkrat ne opažamo večje zagretosti za zeleno gradnjo, kljub temu da so rezultati naše raziskave Zelena poslovna gradnja 2011 napovedovali take premike. Odločitve se praviloma še vedno sprejemajo le na osnovi vrednosti projekta, ne pa tudi na osnovi obratovalnih stroškov za naslednjih 20 ali 30 let, stroškov vzdrževanja zgradbe in sistemov v tem času ter vplivov, ki jih ima objekt na storilnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Kot rečeno, naloga državnih institucij je, da izobražujejo in dajejo zgled z gospodarno porabo denarja v projektih gradnje in prenove. Dokler bo veljal administrativni kriterij najnižje cene, bodo vsi drugi napori in dobre pobude, ki jih ni malo, ostali brez pravega učinka. V podjetju Kragelj arhitekti redno in z veseljem izobražujemo poslovne in zasebne naročnike, a kot pravi stari kitajski pregovor, se učitelj pojavi takrat, ko je študent pripravljen. Potrebno je biti odprt in imeti dolgoročno vizijo. Tista podjetja, ki jo imajo, hitro razumejo in sprejmejo koncept skupnih stroškov lastništva. To je edino gospodarno razmišljanje in odločanje v gradbenih projektih, predvsem za poslovne in zasebne naročnike, ki gradijo ali obnavljajo objekte za svojo uporabo. Delati dobre stvari za okolje se s pravim pristopom vsekakor izplača tudi finančno.

foto: arhiv podjetja

2.

3.

foto: arhiv podjetja

povzročajo vgrajeni materiali in izdelki, ki vsebujejo in v okolje sproščajo škodljive snovi, kot so formaldehid, hlapljive organske spojine (VOC) in drugo. Vir takih emisij so lahko različne vrste talnih oblog, lepila, s katerimi se jih vgrajuje, pohištvo in oprema, lepljeni les, obloge sten in stropov, pa tudi tiskalniki in druge pisarniške naprave. Industrija te sporne kemične substance uporablja, ker so poceni, praktične ali pa so njihove tehnične lastnosti take, da olajšajo proizvodnjo oziroma naredijo izdelek vizualno lepši. Nekatere od teh spojin morda niti niso več dovoljene, vendar je nadzor pomanjkljiv in težak, zato je pomembno, da ima naročnik ob sebi izkušenega svetovalca.

Pomemben ukrep, da zagotovimo zdrave delovne pogoje za zaposlene, je tudi, da v prostorih merimo kakovost zraka v prostorih in glede na rezultate ustrezno ukrepamo.

46 113

o tem zelo malo govorilo, je danes že večina naših strank zelo dobro ozaveščena.

povzroča trajne škode za okolje.

2.

2.

3.

3.

okolje

Potenciali so v državi, ki je ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa njena strateška surovina, seveda izjemno veliki. V segmentu enostanovanjskih hiš so realizacije številne, medtem ko ostaja segment večstanovanjskih in poslovnih stavb zaenkrat še premalo izkoriščen.

Napori posameznih državnih politik se že odražajo in napredek je velik, še vedno pa ostaja veliko neizkoriščenega potenciala.

Trajnostna gradnja je prihodnost, prihodnost, ki jo od nas zahtevajo tudi generacije, ki prihajajo za nami.

Andrej Kosec, direktor, Bauta d.o.o.

1.

V našem podjetju je pojem trajnostne gradnje vodilo delovanja že skoraj 15 let, saj je izbira primernih materialov in kakovostna izvedba detajlov tisto, kar ta način gradnje pogojuje. Med prvimi v Sloveniji smo na osnovno leseno skeletno konstrukcijo v stanovanjske objekte vgrajevali izolacije iz naravnih materialov, kot so lesno vlaknene plošče, lesna volna in lesna vlakna. Za naš sistem in način dela smo prejeli tudi naziv »primer dobre prakse« trajnostnega razvoja za gradbeno prakso, ki ne

Potenciali so vsekakor največji pri novih stanovanjskih in javnih zgradbah, kjer je izvedba trajnostnih rešitev najbolj ekonomična, k čemur pripomorejo tudi subvencije Eko sklada. V Sloveniji industrija in trgovina nenaravnih materialov in izolacij zaenkrat še prevladuje, se bo pa z dvigom kupne moči tudi povpraševanje povečalo, saj bi vsak raje vgradil naravne materiale, če bi si jih lahko privoščil.

Usmeritev države se počasi približuje usmeritvam razvitih držav, ki mnogo izdatneje podpirajo predvsem industrijo trajnostnih materialov. Predvsem nam manjka celotna gradbena lesna veriga, saj se zaenkrat zadovoljimo s posekano hlodovino oziroma največ z razrezom, ne vidimo pa potenciala v večji dodani vrednosti modernih lesnih konstrukcijskih in izolacijskih materialov.

Saša Jazbec, prodaja in marketing, Rihter d.o.o.

1.

V zadnjem času nas narava opozarja, da bi morali namenjati več pozornosti okolju. Pri gradnji montažnih hiš se ta zavest o ohranjanju okolja vse bolj uveljavlja. Z novo tehnologijo, novimi materiali so se na tržišču postopno uveljavile nizkoenergijske in pasivne

montažne hiše, ki omogočajo zdravo in ugodno bivalno klimo. Značilnost teh hiš je poleg naštetih lastnosti tudi zmanjšana poraba energije. Predvsem pasivne hiše imajo minimalne potrebe po energiji. Večinoma se ogrevajo pasivno s soncem, notranjimi toplotnimi viri in toplozračno preko rekuperatorja z visokim izkoristkom. Ta gradnja se čedalje bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Ljudje so danes povsem ozaveščeni, da je ta gradnja prava smernica za prihodnost. Zlahka se poistovetijo z dejstvom, da so ob reševanju svojega stanovanjskega problema z nizkoenergijsko in pasivno montažno gradnjo naredili največ za svojo prihodnost in trajnostno gradnjo.

Ko govorimo o trajnostni gradnji pa ni dovolj omenjati samo proizvodov, ampak širši koncept gradnje, v katerem je vključenih veliko najrazličnejših znanj - od umestitev objektov v prostor, arhitekturne zasnove, upoštevanje zdravega bivanjskega ugodja, do najboljših tehnoloških rešitev gradnje. V našem podjetju se zavedamo, da je vse našteto zelo pomembno, zato pri gradnji hiš vsa navedena področja v celoti upoštevamo.

2.

Potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji so zelo dobri , vsaj kar se tiče gradnje montažnih hiš. Vse več ljudi se odloča za tovrstno

PRIHRANITE DENAR IN ENERGIJO Z BREZPLAČNIM NASVETOM

Promocija

november 2016

Obiščite nas v lokalnih pisarnah neodvisne mreže ENSVET. Pomagamo vam tudi pri vlogi za sredstva Eko sklada!

3.

Stavbe, pri katerih bi država morala uvajati trajnostna merila in jim nato tudi slediti, so v prvi vrsti predvsem javni objekti (upravni, izobraževalni, zdravstveni idr.). S tem bi država tudi dokazovala, da je trajnostna gradnja prava pot k energetsko učinkovitemu, zdravemu, varčnemu načinu življenja. Država na področju trajnostne gradnje prispeva predvsem z subvencijami Eko sklada. Včasih so bile te subvencije namenjene tako za pasivne kot tudi nizkoenergijske hiše, danes pa so žal samo še za pasivne.

V procesu nastanka produkta od osnovnih surovin, transporta, izdelave v podjetju, do vgradnje na objekt stremimo k minimalnim okoljskim obremenitvam.

Tomaž Popit, direktor razvoja, Trimo, d.d.

1.

Koncepte uveljavljamo neposredno in posredno. Neposredno z našimi produkti, ki zagotavljajo visoko energetsko učinkovitost stavbe, dobro bivalno ugodje in do 99 %-tno reciklabilnost vgrajenih materialov. Vgrajujemo certificirane materiale oziroma materiale z znanim poreklom. Posredno jih uveljavljamo z najmodernejšo in energetsko učinkovito tehnološko opremo, ki za svoje delovanje porablja majhno količino energije. Odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji, uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Na celotnem prostoru podjetja je vgrajena varčna razsvetljava. Odpadni material, ki nastaja pri proizvodnji fasadnih in strešnih elementov, zbiramo in vrnemo proizvajalcem, ki ga reciklirajo in ponovno uporabijo, ostale odpadke prav tako zbiramo, ločujemo in damo v recikliranje. Skrbimo, da v kupljenih materialih ni škodljivih snovi idr.

Poleg tega pozornost namenjamo zmanjševanju porabe energije in preprečevanju negativnih emisij na okolje. V procesu nastanka produkta od osnovnih surovin, transporta, izdelave v podjetju, do vgradnje na objekt stremimo k minimalnim okoljskim obremenitvam.

Najbolj smo ponosni na naše produkte, za katere verjamemo, da lahko bistveno pripomorejo k trajnostni gradnji. Nenazadnje je to prepoznal tudi BRE (Building Research Establishment) iz Velike Britanije, ki je fasadnim in strešnim elementom Trimo kot edinim/prvim na svetu z jedrom iz mineralne volne podelil najvišjo možno oceno A+.

Pri naročnikih opažamo stalen porast povpraševanj in zahtev s področja trajnostne gradnje.

Pri tem se zahtevajo okoljski, ekološki oziroma tako imenovani zeleni certifikati (BREAM, LEAD, DGNB) in energetski izračuni objektov, izvedenimi z našimi produkti. Na področju gradnje objektov so v porastu pobude za razvoj in proizvodnjo produktov, kjer se upošteva princip od »zibelke do zibelke«, kar je dejansko

2.

Trajnostna gradnja v praksi pomeni, da se zavestno odločimo graditi boljše in bolj zdravo. Uporabljamo materiale in postopke, ki zagotavljajo kakovostnejši rezultat. To na prvi pogled pomeni, da lahko taka gradnja stane več in se za njo investitorji težje odločijo. Če pa pogledamo celoten cikel objekta in upoštevamo stroške vzdrževanja, razgradnje itd., takšna gradnja ni več nujno dražja. Nasprotno, lahko je cenejša. Potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji so na eni strani odvisni od ozaveščenosti investitorjev, na drugi strani pa od regulative, ki to zahteva. S tem smo tako proizvajalci kot tudi kupci zavezani k trajnostni gradnji.

Je pa tu še en, morda najpomembnejši vidik, in sicer je trajnostna gradnja priložnost za vsa podjetja za razvoj produktov oziroma sistemov, ki jo zagotavljajo. Namreč, gre za smer človeštva sedaj in v prihodnje. Menim, da trajnostna gradnja ni omejena le na posamezne segmente, temveč gre za celosten pristop, kjer se upoštevajo načela trajnosti in mora biti to strategija vseh podjetij in države. Tu je sedaj priložnost za diferenciacijo na trgu.

3.

V Sloveniji imamo nekatere predpise strožje, kot so v drugih razvitih državah Evropske unije. To posledično vpliva tudi na manjšo konkurenčnost oziroma zahteva od proizvajalcev večjo inovativnost, kar na drugi strani predstavlja prednost. S strani države je tako več orodij za spodbujanje trajnostnega razvoja, kar nenazadnje dokazujejo javni razpisi, kot so Obzorje 2020 in SRIP-i. Usmeritve so jasne, pri čemer se zahteva nove, energetsko učinkovite, ekološke produkte in povezovanje znotraj Slovenije, a tudi mednarodno. Cilj je tvoriti nove verige vrednosti oziroma nove poslovne priložnosti. Pri tem pa upoštevati načela krožnega gospodarstva, kar je osnova trajnostne gradnje.

Slovenija prva zelena destinacija na svetu Nizozemska fundacija, ena izmed treh organizacij, ki podeljujejo nazive trajnostnih turističnih destinacij, je Slovenijo uvrstila med najbolj zelene destinacije v svetu.

Dosežke ocenjujejo s sto kriteriji, ki temeljijo na standardih Mednarodnega odbora za trajnostni turizem (GSTC) in standardih ETIS evropske komisije.

47 113

osnova trajnostnega razvoja. Na drugi strani pa zakonodaja vpliva na ozaveščenost z raznimi ukrepi. Konkretno na področju vgradnje materialov za gradnjo vstopa v veljavo s 1. 1. 2107 EU regulativa REACH, ki prepoveduje uporabo kroma v produktih gledano po celotni dobavni verigi. Cilj je izboljšati varovanje zdravja ljudi in okolja z uporabo ekološko sprejemljivih kemičnih snovi.

Ključnih je petnajst kriterijev, ki jih mora izpolniti kandidatka, če hoče zbrati 85 odstotkov vseh točk in pridobiti naziv zelene destinacije. Imenovati mora koordinatorja za razvoj trajnostnega turizma, imeti strategijo razvoja turizma, ki naslavlja vse vidike trajnosti, skrbeti za zaščito narave, živali in kulturne krajine. Imeti mora urejen sistem odvajanja odpadne vode in ločenega zbiranja odpadkov. Prizadevati si mora za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, ohranjanje kulturne dediščine, upoštevati interese lokalne skupnosti, promovirati lokalne izdelke, obvladovati zdravstvena in varnostna tveganja ter omogočati dostop gibalno oviranim. Nobena destinacija pa ni popolnoma trajnostna, opozarjajo na nevarnost dobesednega interpretiranja seznama v Green Destinations. Zaradi pomanjkljivih podatkov je iz kriterijev izključen tudi ogljični odtis turistov, ki pripotujejo na destinacijo in odpotujejo z nje.

Ocena trajnosti Slovenije, ki jo je izdelala nizozemska fundacija, je prva celovita ocena trajnosti države po mednarodnih merilih trajnosti, saj jih je Mednarodni odbor za trajnostni turizem potrdil šele marca letos.

Naša država, ki je v projektu sodelovala kot pilotna, je dosegla 96 odstotkov vseh točk, kar je po besedah Alberta Salmana, predsednika Green Destinations, izjemen rezultat. »Kostarika se je pred 15 leti zavezala, da bo stoodstotno zelena in je v prizadevanjih že precej napredovala. Izpolnila je že skoraj vseh 15 kriterijev, vendar vi napredujete veliko hitreje. Že naslednje leto bi lahko dosegli takšno raven.« Poleg Slovenije so se med države z največjim številom destinacij na seznamu stotih najbolj trajnostnih na svetu uvrstile Nizozemska, Hrvaška, Portugalska, Kanada, Čile, Kitajska, Španija in Velika Britanija. Od slovenskih sosed je bila najuspešnejša Hrvaška, ki jo zastopajo otoka Krk in Mali Lošinj, mesto Mali Lošinj, Pula, Delnice, Drniš in Gorski Kotar. Iz Italije so se na seznam uvrstili blagovna znamka Best of Romagna, Cogne in Montepisano, iz Avstrije pa občina Werfenweng.

november 2016

gradnjo, saj se zavedajo, da so montažne hiše grajene iz prijaznih materialov, ki omogočajo zdravo in udobno bivanje. Smo soustvarjalci in promotorji trajnostne gradnje, ki jo s svojim vsakdanjim delovanjem in našo dejavnostjo tudi udejanjamo. Prepričani smo, da imamo zelo kvaliteten in trajen izdelek, ki na dolgi rok minimalno obremenjuje okolje.

okolje

Kratko, zanimivo

Promocija

48

Celovitost svetovalnega inženiringa v podjetju Savaprojekt

okolje

113

Savaprojekt

Z zaostrovanjem okoljske zakonodaje in vse pogostejšimi civilnimi iniciativami, ki so zaradi napak pri umeščanju in gradnji objektov velikokrat upravičene, se nam v podjetju Savaprojekt d.d. zastavlja vprašanje kako hitro, učinkovito in brez večjih zapletov voditi investicije k želenemu cilju. Odgovor na to vprašanje ponuja celovit svetovalni inženiring, katerega sestavni del je, poleg običajnega vodenja investicije, tudi pravočasno vključevanje vseh tistih deležnikov v prostoru, ki lahko s svojim pristopom in delom bistveno vplivajo na potek posameznega projekta. V postopke umeščanja in gradnje objektov se posamezne

deležnike v prostoru načeloma vključuje prepozno, kar praviloma pomeni zavlačevanje postopkov ter povečevanje stroškov same investicije. V podjetju Savaprojekt d.d. z ustreznimi strokovnimi podlagami (študijami ustreznosti prostora), pravilnim svetovanjem naročnikom in usklajevanjem različnih interesov med posameznimi nosilci urejanja okolja lahko pripravimo odlično izhodišče za nadaljevanje projekta. Z znanjem, ki ga pridobimo o prostoru in okolju lahko tudi v postopku projektiranja zagotovimo boljšo usklajenost in izvedbo projekta ter hitrejše pridobivanje dovoljenj za naročnika. Poznavanje okoljske

problematike pa tako začnemo reševati že v samem začetku priprave projekta in s tem preprečimo vračanje v začetne faze postopkov. V podjetju Savaprojekt se te celovitosti in multidisciplinarnosti zavedamo že od samega začetka, zato v podjetju zaposlujemo širok spekter strokovnjakov, ki pokrivajo celovitost svetovalnega inženiringa, od področja urbanizma, varstva okolja, arhitekturnega, gradbenega, strojnega, elektro projektiranja, do pravnih in ekonomskih strokovnjakov, ki so prav tako ključni v doseganju celovitosti.

GEN Energija Krško

Krka Novo mesto

november 2016

Nekaj referenc:

Nadzor nad naravovarstvenimi ureditvami HE Brežice

Projektiranje čistilne naprave pri Triglavskem domu na Kredarici

Savaprojekt d.d. Krško, Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško e-naslov: savaprojekt@savaprojekt.si, tel.: 07/49 14 200, faks: 07/49 14 231

Ena od pomembnih prednosti je, da se pri vročem cinkanju zaščitijo tudi notranji deli votlih konstrukcij, kar jeklo bolje zaščiti pred korozijo, ki je naraven pojav in letno povzroči od 4,2 % do 4,5 % nacionalnega dohodka škode. Vroče cinkano prevleko odlikuje zelo

Vroče cinkanje ima pri nas že 120-letno tradicijo. Že desetletja ga z najmodernejšo tehnologijo izvaja Pocinkovalnica, d.o.o., ki izpolnjuje vse evropske okoljevarstvene kriterije in ima kapaciteto pocinkanja 50.000 ton letno. Gre za ekološko manj obremenjujoč postopek, saj se vse emisije cinkovega kotla in komore kemijske predpriprave filtrirajo v suhem filtru belih dimov in pralniku kislih hlapov. Ves pretok izrabljenih kemikalij je zaprt,

KOMERCIALA

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ IN DUPLEX ZAŠČITO

okolje

velika odpornost proti mehanskim obremenitvam, ki je osemkrat boljša od epoksidnih premazov in 20-krat od PVC-premazov in epoksidnih prašnih nanosov. Gre za dolgotrajno odpornost proti koroziji, kar je pri trajnostni gradnji izjemnega pomena. V podeželskem okolju je doba zaščite z vročim cinkanjem tudi več kot 100 let, v urbanem območju in v obmorski klimi pa približno 50 let (zaradi vplivov onesnaženja, kristalov soli, kislega dežja idr.).

zato obrat obratuje brez izpustov vode v vodotoke ali kanalizacijo. Vroče cinkano jeklo se tudi enostavno reciklira, skupaj z ostalim jeklenim odpadom.

Vroče cinkanje je v skladu z načeli trajnostne gradnje: • NIZKA PORABA ENERGIJE V ŽIVLJENJSKEM CIKLU • MAJHNA KOLIČINA ODPADKOV • UČINKOVITA PORABA NARAVNIH VIROV • RECIKLABILNOST • DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA • ODLIČNA ODPORNOST PROTI MEHANSKIM POŠKODBAM • STROŠKOVNA UČINKOVITOST

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 A S OH e auS bur itas ver

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

november 2016

Ko gre za trajnostno gradnjo, je potrebno poiskati trajne, ekonomične ter okolju in človeku prijazne rešitve. Vroče cinkanje je ekonomičen in trajnosten način zaščite jekla in jeklenih konstrukcij. To potrjuje njihova uporaba v najbolj zahtevnih konstrukcijah in objektih, kot so celotni jekleni program avtocest, jeklene konstrukcije hal, konstrukcije žičnic, strešne konstrukcije, cevi, hlevska oprema, cevne, kovane in balkonske ograje za javno in individualno rabo, pohodne rešetke, podvozja, avtomobilske prikolice, kmetijska oprema, novejša signalizacijska oprema za železnice idr. V Evropi se letno vroče cinka sedem milijonov ton jekla.

113

Najbolj trajnostna protikorozijska zaščita

49

Trajnostna gradnja

Globalni projektni manedžment je bila moja vizija pri kreiranju Rika, pojasni Janez Škrabec, ki se je nedavno poslovno povezal s francosko OTV Veolio za skupno nastopanje na tretjih trgih. Vrata globalnega trga se bodo lahko še bolj odprla. Riko je tako unovčil svoje izkušnje in reference pri gradnjah različnih okoljevarstvenih objektih v Sloveniji, v državah nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze.

Konkurenčna prednost Rika je strokovna sposobnost njihovih ekip, da z naročnikom pripravijo celovite projektne rešitve za raznovrstne naložbe - od okoljskih do energetskih.

Dodana vrednost pa je, da lahko uredijo financiranje.

K večji prepoznavnosti Rika prispeva tudi gradnja znamenitih lesenih hiš v projektu Starck with Riko.

Prav zdaj eno gradijo v New Yorku. A če kateri slovenski menedžer izrazito personalizira ugled svojega podjetja v javnosti, je to nedvomno Janez Škrabec. Ker je najbolj kulturni menedžer v državi. Ali kar tako? Ne. Tudi ko pojasni, zakaj je dvojni častni konzul, je nedvoumen.

Nedavno ste podpisali sporazum o sodelovanju na področju okoljevarstva s francosko družbo OTV Veolia, kar vam lahko še bolj odpre vrata na tretjih trgih. Kateri trgi so ciljni, kaj v to sodelovanje daje Veolia, kaj Riko in na katerih okoljskih področjih so največje možnosti za sodelovanje? Ali postaja Riko takšen igralec, kot je bil včasih Smelt?

OTV Veolia je globalno podjetje, specializirano za načrtovanje in izgradnjo naprav za pripravo pitne vode, čistilnih naprav za odpadne komunalne in industrijske vode ter obdelavo muljev. To strateško zavezništvo z Veolio nam bo omogočalo nastopanje pri večjih in zahtevnejših okoljskih projektih tako na trgih zahodnega Balkana in na trgih bivše Sovjetske zveze, saj bodo zaradi približevanja EU morali prenoviti svojo industrijsko in komunalno infrastrukturo. Z Veolio se odlično dopolnjujemo, saj nam omogoča dostop do najnovejših tehnologij in rešitev. Mi pa jim na podlagi naše dolgoletne prisotnosti in aktivnosti na teh trgih omogočamo boljše razumevanje specifik teh trgov in zagotavljamo lokalno podporo. Globalni projektni menedžment je bila moja vizija pri kreiranju Rika, Smelt moj velik vzor. V kolikor se Riko s svojo referenčno listo, razvojno osjo in vizijo vsaj malo približuje temu, kar je predstavljal in veljal Smelt, sprejemam to kot velik poklon.

Riko je že doslej kot družba globalnega inženiringa izvajal zahtevne projekte v državah nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze.

Kakšne so vaše izkušnje in konkurenčne prednosti na teh trgih in kakšno je povpraševanje? Je razpisov za okoljske in energetske projekte več in koliko sodelujete pri zaokrožitvi finančnih konstrukcij?

Riko ima zelo diverzificirano dejavnost in deluje na različnih trgih. Naši aduti so predvsem poznavanje specifik trgov, pregledi nad svetovnimi proizvajalci tehnološke opreme, izkušnje in reference. Za marsikaterega partnerja je naša dodana vrednost, da lahko uredimo tudi financiranje. Industrijska in komunalna infrastruktura se začenja prenavljati in posodabljati tako na področju nekdanje Sovjetske zveze kot po Balkanu. Vsepovsod zasledujemo priložnosti in poskušamo z investitorji sodelovati že v fazi predpriprave investicijskega načrta, v kolikor je to možno. Žal pa je na področju energetike trg manj živahen. Zaradi nizke cene električne energije na svetovnih trgih je interes za gradnjo novih

Janez Škrabec

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Dodana vrednost je ureditev financiranja projektov

Globalni inženiring in naložbe

50 113

okolje november 2016

Globalni inženiring in naložbe

energetskih objektov minimalen. Prav tako je zaradi programov učinkovite rabe energije potreb po novih proizvodnih kapacitetah veliko manj.

Kljub vsemu se odpirajo novi trgi, na primer Hrvaška, kjer so v zadnjem obdobju objavili več razpisov zlasti za področje ravnanja z odpadki, kjer imate precej referenc, tudi pri čistilnih napravah.

Hrvaška je sedaj v ospredju našega zanimanja predvsem na področju okoljevarstva.

Kot članica EU ima Hrvaška v tej finančni perspektivi možnost izkoristiti več kot 5 milijard EUR skozi kohezijske projekte. Oddali smo ponudbe za dva Centra za gospodarjenje z odpadki, Šibenik in Zadar, ter nekaj ponudb za čistilne naprave odpadnih vod. Žal se Hrvaška, tako kot Slovenija v začetku prejšnje finančne perspektive, sooča z veliko neučinkovitostjo pri realizaciji EU projektov.

Odločitve se zavlačujejo, precej razpisov pa je bilo tudi razveljavljenih.

Seznam okoljskih, energetskih in drugih projektov, ki jih izvajate v Sloveniji, je zelo dolg – od akumulacijskega bazena na HE Brežice do podravskega vodovoda, več čistilnih naprav itd. Glavne naložbe v centre za ravnanje z odpadki pri nas so končane. Na področju okoljevarstva je in bo v ospredju ravnanje z vodami, tudi odpadnimi. Ali se trg za investicije v okolje oži? Boste lahko v

51 Hrvaška je sedaj v ospredju našega zanimanja predvsem na področju okoljevarstva.

Pri gradnji nekaterih okoljskih objektov v Sloveniji je prišlo do zapletov, na primer CEROD. Kaj je pozitivno ali negativno vplivalo na izvajanje projektov doma? Občine so ponavadi s prstom kazale na državo.

Vselej, kadar nastopa več investitorjev, od katerih ima vsak še svoje specifične prioritete in interese, je izvajanje projektov zahtevno. Uskladiti stališča lokalne skupnosti, še posebej v primeru vpletenosti več občin, z interesi politike na državni ravni, nikakor ni enostavno. Nad vsem skupaj pa bdijo še domači in bruseljski uradniki. Pogosto se mi kot izvajalec znajdemo v tem navzkrižnem ognju in postanemo kolateralna žrtev. Pri tem je naše stališče jasno. Takšna situacija ne pomeni, da deležnikom v projektih ni potrebno izpolniti svojih finančnih in pogodbenih obveznosti do izvajalcev.

Ali se je načrtovana gradnja prve lesene hiše (Starck with Riko) v ZDA že začela? S Starckovim dizajnom in inteligentnimi bivanjskimi rešitvami v gradnji lesenih hiš ste ambiciozno stopili na tuje trge. Daje vložek že zaslužek?

Zelo me veseli, da dela v NY potekajo tako tekoče. Teren se pripravlja za montažo hiše, ki se bo začela na čudovitem posestvu 70 km od Manhattna v mesecu decembru. Sodelovanje s Starckom žanje res veliko mednarodnega zanimanja. Hiša PATH by Starck with Riko je neke vrste collector's item, ki povezuje Starckove fane. Ta klub je zelo obsežen. Kot si lahko predstavljate, smo prav vsi pri izbiri doma zelo previdni in preudarni, zato so procesi odločanja bolj upočasnjeni. Naj pa poudarim, da Starck with Riko v mednarodnem okolju uspešno meče žaromete na Riko.

Zvišala sta se nam stopnja prepoznavnosti in ugled, kar se pozna tudi v tem, da je prodaja Rikovih lesenih hiš bolj uspešna na trgih zahodne Evrope.

Kaj lahko kot inženiring ponudite pri URE in OVE, saj se je energetska politika izrazito usmerila v sanacijo objektov, ki so potratni z energijo?

Mnoge študije in raziskave izpričujejo koristnost vlaganja v umetnost in kulturo. Jaz pa cenim tudi njun pomen, ki ga ne moremo prevesti v nobene bilance.

Med vašimi dejavnostmi je tudi logistika, ki po letošnjih podatkih kaže v Sloveniji vse znake močne rasti. Nekateri ocenjujejo, da so dobre logistične rešitve tiste, ki lahko največ prispevajo k poslovnemu rezultatu. Za katere logistične sisteme je na našem trgu največ povpraševanja?

Riko je predvsem specializiran za projektiranje in gradnjo avtomatiziranih skladišč in transportnih sistemov, rekonstrukcijo, modernizacijo in optimizacijo obstoječih sistemov. Reference imamo predvsem na področju avtomobilske, živilsko-predelovalne, farmacevtske in kovinsko-predelovalne industrije. Industrija prenavlja svoje logistične zmožnosti, da še bolj optimizira svoje delovanje. Pričakujemo, da se bo zaradi uvedbe koncepta Industrija 4.0 v naša podjetja še povečalo povpraševanje po avtomatizaciji skladiščnih sistemov, a tudi intralogističnih sistemov v proizvodnji. Riko je na novo ero digitalizacije industrije pripravljen.

Janez Škrabec ne sodi med klasične menedžerje, saj je prav gotovo unikaten po vložkih v kulturo in po odnosu do umetnosti, če omenim le to drugačnost. Torej zakaj tako subtilen odnos do kulture, ustvarjalnosti, umetnosti?

Umetnost, literaturo, predstave, glasbo imam preprosto rad. Kot si svojega osebnega življenja na predstavljam več brez te dimenzije, ki jo umetnost v najširšem pomenu besede tvori, prav tako si ne morem predstavljati vodenja in usmerjenja podjetja brez tega. Mnoge študije in raziskave izpričujejo koristnost vlaganja v umetnost in kulturo. Jaz pa cenim tudi njun pomen, ki ga ne moremo prevesti v nobene bilance. Pokojni dr. Aleš Debeljak ga je lepo označil kot kulturni kisik, brez katerega bi bili

113

zgolj skupnost, ki zna potrošniško »imeti«, pri tem pa pozablja, kako polnokrvno »biti«.

V enem izmed intervjujev ste izjavili, da moraš v vsakem poklicu odkriti tisto, kar je najboljše. Kaj ste odkrili vi? In kakšen naj bi bil današnji menedžer?

okolje

Kohezijska shema je zaprta. Trg za investicije se oži. Prav zato se izrazito usmerjamo z izkušnjami in znanji, ki smo jih pridobili na domačem trgu, na tuje. Podjetje Riko je bilo vselej bolj izvozno usmerjeno, tako da glavnino ustvarimo na tujih trgih.

Na področju URE lahko ponudimo energetsko sanacijo objektov kakor tudi optimizacijo porabe energije v industriji. To pripomore k zmanjševanju potreb po proizvedeni energiji in hkrati zmanjševanju onesnaževanja okolja. Na področju OVE smo aktivno udeleženi pri gradnji hidroelektrarn. Trenutno Rikov podpis nosi gradnja akumulacijskega bazena z visokim razbremenilnikom za hidroelektrarno Brežice ter dobava in montaža hidromehanske opreme.

Mene še vedno najbolj privlači poslanstvo podjetnika. V tem je nekaj zelo lepega.

Okretnost, senzibilnost, odzivnost, predvsem svobodna pobuda in odločitev. Meni je to edini možni način življenja. Vznemirja me tveganje. Izzivajo me nove in nove možnosti, ki se še kar odpirajo pred mano in našim Rikom. Rad imam širino, ki mi jo prinaša takšno življenje. Vem, da rastem in da moje podjetje, zraven pa še veliko povezanih ljudi, raste z mano. In sprejemam tudi vso odgovornost, ki jo to prinaša s seboj.

Zakaj ste dvojni častni konzul – Maroka in Belorusije? Kaj pomeni takšna častna funkcija za posel in kaj za vas kot človeka?

Preprosto – ker sta mi dve državi zaupali, da zastopam in promoviram njune presežke in interese v slovenskem okolju. Od leta 2002 opravljam vlogo častnega konzula Kraljevine Maroko in z velikim veseljem in odgovornostjo skrbim za promocijo in ugled te izjemne države zahajajočega sonca. Maroko prepleta tradicije vzhoda in zahoda in z velikim posluhom skrbi, da se na njenih tleh enako dobro počutijo kristjani, judje in muslimani. Čast postati še zastopnik Belorusije na slovenskih tleh, pa mi je uradno pripadla nedavno. Te odgovornosti in časti nikakor ne bi sprejel brez predhodnega soglasja veleposlanika Kraljevine Maroko na Dunaju, pod čigar okrilje spadam kot častni konzul. Kot veste, za podjetje Riko predstavlja trg Republike Belorusije enega od strateško pomembnih.

Tam smo prisotni že skoraj dve desetletji predvsem na področju inženiringa v avtomobilski industriji, energetiki in gradbeništvu.

Vodimo kompleksne projekte na ključ. V naše rešitve povezujemo mnoga slovenska podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte. In ne le to. Negujemo tudi kulturno izmenjavo med državama. V mesecu oktobru smo zopet podprli gostovanje SNG Drame na prestižnem gledališkem festivalu v Minsku in vsako leto omogočamo gostovanje mednarodno prepoznavnih beloruskih plesnih ansamblov pred slovenskim občinstvom.

Funkcijo častnega konzula jemljem kot dejansko odgovornost, ki ima svoje poslanstvo in ki dopolnjuje tako pomembno os gospodarske diplomacije. Naloga častnih konzulov je predvsem povezati gospodarsko sodelovanje med državama, ki jo zastopamo. Da smo še bolj učinkoviti in uspešni, delujemo povezani v konzularni svet.

november 2016

državi tudi v prihodnje realizirali okrog 30 % prihodkov?

Najbrž bi si prej vzela čas zame Angela Merkel Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

52 113

okolje

Zeleni turizem

Spanje na seniku? Še prej pa brezmesni obrok, hokaido omako in ajdove štruklje?

Zakaj ne? Tudi to je zeleni turizem. Če iščete podeželski vdih in izdih, na kaj najprej pomislite? Na kulinariko? Na stare šege in navade, morebiti na stari mlin na vodno kolo in Ali na energijsko pot, ki vas bo prav zares malo stresla?

No, kaj pa kneipova pot?

Morda vas bolj zanima hlev,

star več kot stoletje, ali pa

živalski vrt, kjer se sprehajajo alpake, himalajske koze, pavi in

ovce? Nakar še joga v naravi in terapevtske delavnice z

antistresnim programom. Ko

se boste potegnili vase in se

spomnili, da z zdravo prehrano lahko 70-odstotno uravnavate

harmonijo v telesu, potem se

boste odločili….

november 2016

K

Zeleni turizem

s krušno pečjo iz 17. stoletja?

ako? Najbrž daje odgovor turizem na ekološki kmetiji pri Starem mlinu. Tam na Šentjanžu nad Štorami, na poti na Svetino, čisto blizu Celja in v resnici daleč, odmaknjeno. Lahko se odločite za voden ogled po energijski poti, ob kateri boste videli tudi mlin na vodo, ribnik, izvir pitne vode, kamnolom za mlinske kamne, hišico na drevesu,…..

A

vtor zares celovitega koncepta eko turizma na stari kmetiji s tradicijo, zdaj je seveda na zunaj marsikaj prenovljeno, znotraj pa diši po starem, je lastnik Janez Čretnik. Njegove korenine so v podjetju Mediacor s sedežem v Šmarju pri Jelšah, kjer prodajajo od bio žit, bio sokov do lesenih mlinčkov, pa tudi več kot dvajset vrst hladno prešanih olj, bio začimbe, suho sadje, brezglutenske izdelke ter super živila, npr. goji jagode, rižoto iz kvinoje,.. Marsikaj se da dobiti po spletu, pravi Janez Čretnik. To je njihov spletni naslov: www.bioshop.si.

D

rugače je z ekološko kmetijo in s starim mlinom. Rad grem v ogenj, predstavi svojo vztrajnost in voljo Janez Čretnik, ki je pred leti predstavil na različnih straneh zaokroženi koncept vzorčnih eko kmetij. Turizem na ekološki kmetiji, ki bo vabil z vse bolj iskanim, nikoli pozabljenim sloganom zdrav duh v zdravem telesu. Torej ne le zdrav način prehranjevanja, čeprav so s kulinaričnimi novostmi, programi in paketi zagotovo nenadkriljivi v državi, pač pa še z dogodivščinami in doživetji, s kulturno dediščino vred, z jogo, z edukacijo in konkretno

prakso na delavnicah (na primer, kako speči štruklje na sto in en način...), z antistresnim programom za podjetja in rekreacijo v naravi.

Pa s terapevtskimi delavnicami pod strokovnim vodstvom. Raznovrstno in obsežno.

T

orej koncept štirih vzorčnih eko turističnih kmetij z edukacijskim centrom, ki je moral vzbuditi zanimanje in je zagotovo dobil podporo. Ali res?

J

anez Čretnik odgovarja: In res je, da so vsepovsod navdušeni. A to je vse. Doslej v Sloveniji nismo dobili za ta projekt ali na nastope na sejmih doma in v tujini niti enega evra. Obljub precej. A v tej državi ni mogoče normalno delati.

Najbrž bi si zame prej vzela čas Angela Merkel kot pa kdo od odgovornih, ki bi ga sicer moral zanimati koncept vzorčnih zelenih, eko kmetij.

Najbolj se je to pokazalo, ko smo prenavljali stari mlin iz 17. stoletja. Odprli smo ga lani. V njem je poleg mlina na vodo tudi izba iz 17. stoletja s krušno pečjo. Za pridobitev subvencije smo potrebovali 23 potrdil in različnih soglasij.

Na koncu še potrdilo, da se mlin ne nahaja v Triglavskem narodnem parku! Vendar tudi to ni bilo dovolj za odobritev!

N

a drugi strani smo se več kot osemnajst let trudili z izvedbo številnih seminarjev o zdravi prehrani in degustacij po celotni Sloveniji v vrtcih, šolah in večjih gostinskih obratih, hotelih,… Ponujali nismo le teorije, pač pa tudi nove surovine in praktični prikaz priprave hrane. V zdraviliščih in hotelih smo postavili bio kotičke

pletenica. Zdaj se veliko piše o zavrženi hrani, kar je dobro. Vendar se mi zdi za človeka in državo še pomembnejše, da ve, kako se pravilno prehranjevati.

S

N

predstavitvami o zdravi gastronomiji so odšli tudi v tujino, predvsem Avstrijo in Nemčijo. A zgodba z nemškim partnerjem, ki jih je povabil kot predavatelja na simpoziju o ekologiji in zdravi hrani, ki je potekal v Varšavi, je zgovorna tudi zaradi srečanja, ki je poseglo v družinsko življenje Čretnikov. Takrat je sin spoznal svojo življenjsko sopotnico.

J

anez Čretnik pove, da že več kot petindvajset let spremlja prehranske navade v Sloveniji in tudi tisto, kar priporoča stroka, kaj je zdravo za telo. Ko se gostje zanimajo za različna družabna srečanja ali pogostitve na kmetiji pri starem mlinu, jim priporoča preizkušene brezmesne jedi in doda njihove želje po mesnih jedeh-razen ocvrtih jedi. V praksi se zgodi, da gostje z veseljem pojedo brezmesne jedi, ki so jih postregli na švedski mizi, ostanejo pa klasične mesne jedi. Še posebej so navdušeni nad hišnimi specialitetami, kot so štruklji na sto in en način in pogače.

V

prašam Janeza Čretnika, ali se torej trg le prebuja za drugačno, za zeleno, bolj zdravo.

Trg se odziva stihijsko, odvrne. Ker ni usmerjen, ni podprt. Država podcenjuje preventivo.

Bo zanimivo, kaj bo dala na mizo zdravstvena reforma, koliko možnosti bo spoznala za razvoj konceptov, kot ga ponujamo mi na vzorčnih kmetijah. Pripravili smo posebno ponudbo za šolarje, za organizacijo naravoslovnih, ekoloških, tehničnih in športnih dni v naravi. Z ustvarjalnimi delavnicami, kaj se lahko naredi iz volne, iz lanu in lanene preje, s kolovratom seveda, pa iz gline. Učimo jih priprave sladic brez uporabe sladkorja in priprave jedi brez alergenov. Spoznavajo, kako se zrno spremeni v kruh. In kaj je pirina

Kampanja Pozor(!)ni za okolje že sedmič

asploh lahko pridejo otroci in odrasli k nam v drugačen svet, svet ekološkega polja, zdrave kuhinje, kulturne dediščine, praktične edukacije in igre.

V

se se spreminja prepočasi, a Janez Čretnik je optimist. Išče, snuje, gradi, ve, da je obnovljeni stari mlin velika zmaga, a pot je dolga. Še bo potrebno marsikaj postoriti in dograditi park doživetij.

53 113

in zdrave zajtrke, a je to zdaj postala zaradi navideznega šparanja v gostinstvu bolj dekoracija kot resen pristop k širitvi ponudbe predvsem bolj zdravega prehranjevanja.

okolje

Kratko, zanimivo

V

este, doda, sem še kot šestnajstletnik v idejah in jih znam izpeljati. Država bi morala podpreti takšne projekte, saj dolgoročno zmanjšuje stroške v njenem proračunu in takšen turizem je zdaj aktualen. Verjamem v to, kar počnem, ker vem, da je koristno posamezniku kot tudi celotni družbi, je prepričan.

Morda bo spregledal še kdo, saj Slovenija le spoznava, kaj skriva v sebi zeleni turizem.

Na letošnjih Dnevih energetike je družba Goodyear Dunlop prejela prvo nagrado.

Priznanje sta prevzeli Simona Dijak in Renata Košir. Pred dnevi so začeli že s sedmo kampanjo. Da so dijaki pri zniževanju ogljičnega odtisa na dobri poti, potrjuje podatek o odnosu slovenskih dijakov do okolja: kar 73 % dijakov vedno ali pogosto pravilno ločuje odpadke. Raziskavo so izvedli na kranjski Fakulteti za organizacijske vede na pobudo družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. V največji meri na razvoj okoljske zavesti dijakov vpliva družina (45 %), temu pa sledijo mediji, ki vplivajo na kar 35 % anketiranih. 71 % anketiranih vedno ali pogosto ugaša luči in električne naprave, ko zapustijo prostor, 58 % anketiranih dijakov pa si vedno ali pogosto prizadeva za varčno porabo vode.

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

november 2016

Promocija

www.optiprint.si

54

Digitalizacija in optimizacija praznih voženj sta ključ do konkurenčnosti foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Mednarodna borza tovora

logistika

113

Mednarodna borza tovora

Podjetje TimoCom upravlja največjo prevozniško platformo

v Evropi, na kateri je dnevno

objavljenih do pol milijona mednarodnih ponudb tovora in tovornih vozil. Platforma

predstavlja logistično

mrežo z več kot 36.000 preverjenimi podjetji. Ker se

Tina Pandža

je IT podjetje specializiralo in postalo mednarodno,

je na sedežu podjetja v

Erkrathu, blizu Düsseldorfa,

ter na predstavništvih

na Poljskem, Češkem in

Madžarskem zaposlenih več kot 400 sodelavcev iz 24

držav. Podjetje posluje v 44

evropskih državah, platforme pa so dosegljive v 24 evropskih jezikih. Tudi slovenščini. O prednostih borz tovora, o

novih aplikacijah, digitalizaciji

ter prihrankih, ki jih prinaša zelena logistika, smo se

pogovarjali s Tino Pandža, ki november 2016

dela v Nemčiji in je področni vodja za Jugovzhodno Evropo.

Ste vodilna borza na trgu med borzami tovora in tovornih vozil v Evropi. Koliko ponudb tovora in tovornih vozil je dnevno na platformi in katere ponudbe prevladujejo (iz katerih držav, kakšni tovori)?

Z dnevno do 500.000 mednarodnimi ponudbami tovora in vozil je TimoCom ponudnik največje evropske prevozniške platforme. Ker delujemo v 44 državah, so pri nas na voljo vse mogoče relacije v Evropi na nacionalni in na mednarodni ravni. Kakor je blago, ki se proizvaja, raznoliko, tako mnogovrstne so tudi ponudbe tovora, ki jih je pri nas mogoče najti.

Na primer: tekstil, okna, hrana, vijaki ali kmetijski stroji. Vse, kar se proizvaja, se mora tudi prevažati.

A v čem so glavne prednosti borze tovora in kakšna je cena za dostop do platforme? Koga vključujete v vaši logistični verigi?

Na splošno je tako, da so prazne vožnje katastrofalne za gospodarstvo in okolje. Uporaba borz tovora je danes že standard. Pri tem je glavna prednost TimoComa količina ponudb, saj je teh dnevno do 500.000. Enako pomembni sta tudi velika mera kakovosti in varnosti, ki

ju nudimo. Na platformi lahko vsi udeleženci dobavne verige, od prevoznika, prek špedicij do podjetij iz proizvodnje in trgovine vedno najdejo primeren tovor ali ustrezne prevozne storitve. Tako optimalno izkoristijo svoje kapacitete, kar prihrani čas in denar. Stroški dostopa so odvisni od izbire naročniškega paketa in so mesečno vedno enaki ne glede na pogostost uporabe.

Kaj še dobijo prevozniki pri vas?

Poleg borze tovora in tovornih vozil obstaja še veliko drugih možnosti za optimizacijo. Na primer, skladiščna borza ali pa funkcija za izračun poti in sledenje, ki ima priključenih več kot 200 vmesnikov s ponudniki telematike, kar pri ustrezni odobritvi omogoča sledenje vozilom.

Nudimo tudi digitalno komunikacijsko orodje, ki je vključeno v našo platformo, tj. TimoCom Messenger. Z njim uporabniki lahko klepetajo v zvezi s konkretnimi ponudbami. Nadaljnja funkcija je možnost nalaganja in prenosa pomembnih dokumentov znotraj profilov podjetja, ki jih ni več potrebno pošiljati po faksu ali po e-pošti. Vse, kar počnemo, počnemo s ciljem, da bi bilo delo naših strank lažje in bolj učinkovito. Naše stranke podpiramo na poti

55 svoja vozila za sledenje, zagotavlja boljšo podlago za zaupanje.

Tudi v Sloveniji narašča število vaših uporabnikov. Kakšna je rast uporabnikov platforme, gre bolj za prevoznike ali tudi podjetja zunaj prevozniške panoge? Kolikšen tržni delež predstavlja Slovenija za vas? Kateri slovenski prevoznik je vaš največji partner?

Varnost je bistvenega pomena za nas in je del naše strategije že pri samem razvoju proizvodov. Vsi podatki platforme in zemljevid za sledenje, ponuja ga podjetje HERE, gostujejo v Nemčiji. Držimo se torej nemškega zakona o varstvu podatkov, ki velja za enega izmed najbolj strogih v Evropi.

Kakšne prednosti daje vaša rešitev za izračun poti in sledenje TC eMap®?

Pri elektronskih borzah je najpomembnejša transparentnost in osnovna odgovornost za

Pri 110.000 uporabnikih, ki vsak dan objavljajo do 500.000 ponudb, morajo biti vsi varnostni ukrepi povezani. Začne se s strogim pregledu novih strank, nadaljuje s prijavnim digitalnim ključem, ki ga ni mogoče dekodirati, imamo varne podatkovne centre in nudimo zanesljiv prenos podatkov zaradi šifrirane povezave SSL. Pri neplačanih računih pomagamo z zunajsodno izterjavo.

Varnost in sledenje?

Platforma bistveno prispeva k varnosti v prevozništvu. Že omenjeni Messenger, na primer, ponuja varen in pravno zavezujoč prostor za pogajanja. Poleg tega lahko uporabniki pri vseh ponudbah označijo, ali je vozilom možno slediti. Z ustrezno odobritvijo je mogoče vedno natančno slediti, kje se nahaja blago, ki se prevaža. Že samo možnost, da izvajalec ponuja

Ta rešitev združuje vse običajne telematske sisteme na naši transportni platformi. To pomeni, da smo povezani s preko 200 ponudniki telematskih storitev. Strankam ni potrebno, da se prijavljajo vzporedno v različne sisteme.

Na platformi lahko hkrati vidijo oddajnike GPS različnih ponudnikov na preglednem zemljevidu. Poleg tega lahko uporabniki uporabljajo trenutni položaj vozila neposredno kot izhodišče za iskanje tovora. Pri načrtovanju poti in izračunu imamo tudi koristno novost: funkcijo »povleci in spusti«. Z njo je ročno mogoče nastaviti pot na zemljevidu in jo prilagoditi v primeru, če se prevoznik želi izogniti kakšni državi.

Kaj omogoča nova TimoComove aplikacija Transportni barometer?

Aplikacija Transportni barometer omogoča popoln dostop do lastnega računa preko mobilnih naprav. Naše stranke lahko na poti iščejo ter ponujajo blago oziroma vozila. Transportni barometer predstavlja aktualno stanje ponudb tovora in tovornih vozil na evropskem Promocija

Upravljajte vašo oskrbovalno verigo z največjo transportno platformo v Evropi!

Proizvodna in trgovinska podjetja lahko odslej izvajajo svoje prevozniške posle prek TimoComa: Na največji prevozniški platformi v Evropi dnevno najdete do 150.000 mednarodnih ponudb vozil in dostopate do logistične mreže, ki jo sestavlja več kot 36.000 preverjenih podjetij.

Zakaj še niste zraven?

Testirajte TimoCom do 4 tedne brezplačno na: www.timocom.si/logistika

november 2016

Slovenski trg, kot tudi druge države v jugovzhodni evropski regiji, se že od nekdaj razvijajo zelo pozitivno za TimoCom. Slovenija je eden od naših najboljših trgov. Zaradi dobre geografske lokacije in močnega transportnega sektorja slovenski prevozniki že dolga leta optimizirajo poslovanje z uporabo TimoComa.

Odkar smo uporabo hitrega trga (borze) odprli podjetjem s področja proizvodnje in trgovine, se povečuje tudi število strank zunaj čistega transportnega sektorja. Nakladalnim podjetjem je dana priložnost, da na naši platformi objavijo razpise za trajne transportne naloge in da med 110.000 uporabniki izberejo najboljšega ponudnika storitev za svoje potrebe. Skoraj vsi glavni slovenski prevozniki in špediterji so že naše stranke.

113

ponujene posle. Na kakšen način to zagotavljate pri vas?

logistika

v digitalizacijo in želimo, da zase izkoristijo celoten potencial platforme.

56 113

logistika

Kratko, zanimivo Kmetijstvo potrebuje konceptualni premik V Bruslju so se na skupni seji zbrali odbori Evropskega parlamenta, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in Odbora za razvoj (DEVE) s predstavniki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Tema: vplivi klimatskih sprememb na kmetovanje in kako kmetijstvo vpliva na podnebje in okolje.

V ospredju so bili ukrepi za zagotavljanje prehranske varnosti, ukrepi za zmanjševanje količin zavržene hrane ter ukrepi, ki želijo odpraviti lakoto v svetu do l. 2030.

Delo FAO je predstavila svetovalka za naravne vire in podnebne spremembe pri FAO Astrid Agostini. V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/ EPP), ki je med drugimi izpostavil nedavno enotno podporo vseh držav članic Odbora za kmetijstvo pri FAO pobudi za razglasitev 20. maja kot Svetovnega dneva čebel.

november 2016

Zavzel se je za spremembe v kmetijski politiki: nedvomno kažejo na to, da mora v svetovnem kmetijstvu in trgovini s kmetijskimi izdelki priti do konceptualnega premika, če želimo ohraniti kmetijstvo in zagotoviti hrano vsemu prebivalstvu našega planeta. Projekcije kažejo na potrebo po 60 % povečanju kmetijske proizvodnje do l. 2050 zaradi povečevanja svetovnega prebivalstva ob hkratnemu drastičnemu zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje in podnebje predvsem v manj razvitih državah sveta. Klimatske spremembe že nekaj časa močno vplivajo na kmetovanje in že ogrožajo strateški cilj o izkoreninjenju svetovne lakote do l. 2030. 70 % najrevnejšega svetovnega prebivalstva je hkrati odvisna od kmetijstva in ostalih naravnih virov, zato jih klimatske spremembe, ki vplivajo na količino pridelkov, prizadenejo še bolj. EU lahko tem ljudem pri razvoju kmetijstva, odpornejšega na klimatske spremembe, pomaga s sredstvi razvojne pomoči, ki je namenjena državam v razvoju.

Pomagamo lahko tudi z izmenjavo izkušenj in izobraževanjem. Če bomo uspešni na področju prehranske varnosti v državah v razvoju, bomo delno rešili tudi problem migracij, je prepričan Franc Bogovič.

Po njegovem prepričanju morata hitrejši razvoj in uporaba tehnologij za zmanjševanje negativnega vpliva kmetijstva na podnebje zato ostati prednostna naloga v okviru ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov do l. 2030.

trgu cestnega prevozništva v skoraj realnem času. S to informacijo se lahko podjetja hitreje odzovejo na nihanja cen in lažje načrtujejo svoje dispozicije.

Na Fakulteti za logistiko in na Višji prometni šoli v Mariboru ste izvedli delavnice za študente. Študenti so na zanimiv način spoznali internetne transportne borze ter po končani delavnici pridobili certifikat o usposobljenosti.

Kje vidite največje izzive za mlade logiste in njihovo prihodnost na trgu dela?

Zahteve, ki jih poklicno življenje v današnjih časih postavlja mladim, so visoke. Velikokrat je za odpiranje vrat v poslovni svet odločilna velika mera ustrezne prakse. Sodelovanje s šolami in univerzami na mednarodni ravni prav tako spada v portfelj podjetja. Z delavnicami, ki jih organiziramo, dobijo učenci in študenti višjih letnikov vpogled v prakso, ki je pomembna za branžo. Poleg vloge borz tovora v cestnem tovornem prometu jim predstavimo tudi praktično uporabo na računalniku. Za večino bo uporaba naših orodij v poklicnem življenju del vsakdana. Bodoči logistični tehniki in inženirji logistike na ta način še bolj podrobno spoznajo povezanost branž prihodnosti, informacijskih tehnologij in logistike.

Ti dve področji se bosta vedno bolj povezovali, ker je tema digitalizacije danes povsod. Kdor je zmožen že v začetku kariere pokazati, da je s seboj prinesel praktične izkušnje, lahko ima od tega samo koristi. Gospodarstvo in znanost bi morala še intenzivneje izkoriščati te sinergije in drug drugega podpirati.

Kot podjetje imate v eni izmed okoljskih zavez napisan kot cilj reduciranje porabe elektrike v kompletni IT-infrastrukturi za okrog 40 %.

Na kakšen način boste to dosegli in katere so še vaše okoljske dejavnosti?

Uporaba transportnih platform je že sama po sebi okolju prijazna, saj zmanjšuje število praznih voženj, kot sem že omenila. Na poti k popolni digitalizaciji pa je za zeleno logistiko zanimiva na primer naša najnovejša funkcija za nalaganje in prenos dokumentov znotraj profilov podjetja. Najpomembnejše dokumente, ki jih uporabniki sicer pošiljajo prek faksa ali e-pošte, lahko na ta način lažje izmenjajo in jih ni potrebno več natisniti. Glede korespondence, ki še mora potekati pisno, uporabljamo FSC-certificirani papir in CO2 -nevtralno pošiljanje ponudnika Deutsche Post Go Green, s katerim smo v letu 2014 kompenzirali 56,91 t CO2. Poleg tega TimoCom svojim strankam nudi pečat »Green we can«, s katerim izboljšujemo ozaveščenost lastnih strank na temo varovanja okolja v povezavi z logistiko.

Posebnost je tudi vaša poslovna zgradba?

Je. Naša poslovna zgradba TiComplex, v katero smo se preselili leta 2015, ima lasten geotermalni sistem, ki ureja ogrevanje, hlajenje in prezračevanje sedeža podjetja. Sistem črpa hlad

iz zemlje in toploto iz zraka v pisarnah, oba shranjuje in v odvisnosti od zunanje temperature prek sistema za ogrevanje in prezračevanje spet vrača v prostore. Tudi pridobivanje elektrike iz 100 % obnovljivih virov je za nas stalna praksa. Kot motivacija sodelavcev, da bi v službo prišli na okolju prijazen način, jim podjetje ponuja posebne vstopnice za javni prevoz. Veliko sodelavcev izkorišča to možnost transporta, drugi prihajajo s skupinskimi avtomobilskimi prevozi (car pooling) ali s kolesom.

Z dnevno do 500.000 mednarodnimi ponudbami tovora in vozil je TimoCom ponudnik največje evropske prevozniške platforme.

Nedavno ste zaključili študijo primera z italijanskim prevoznikom, ki je v sodelovanju z zagonskim podjetjem GreenRouter izračunal, v kolikšni meri uporaba vaše transportne platforme vpliva na ekonomičnost in emisije CO2 .

Kakšni so rezultati in kje vidite prihodnost zelene logistike? Študija, ki jo je organizirala TimoComova stranka Ernesto Rampinini srl, prevozniško in logistično podjetje iz Italije, primerja rabo naravnih virov v relaciji z izkoriščenostjo tovornih vozil glede na prevožene kilometre. Da bi prejeli veljavne številke so primerjali dve časovni obdobji, prvo med letom 1999 do 2003, ko podjetje še ni uporabljalo TimoComovih programov, ter obdobje od leta 2004 dalje, ko so jih že uporabljali.

Italijansko zagonsko podjetje GreenRouter meri s pomočjo orodja emisije CO2 dobavnih verig posameznih logističnih podjetij in jih analizira. Preiskava, ki so jo opravili, je dokazala, da je prišlo do zmanjšanja emisij CO2 za kar 23 % že v prvih dveh letih uporabe transportne platforme v primerjavi s štirimi leti neuporabe. Hkrati se je izkoriščenost vozil povečala za 30 %, kar ne dokazuje le učinkovitosti TimoComovih izdelkov, marveč je tudi stranki prineslo povečanje dobička za 15 %. Vse zaradi zmanjšanja praznih voženj.

Kaj svetujete prevoznikom?

Glede na to, da je TimoCom na voljo za pavšalno ceno in omogoča hkratno disponiranje različnih vozil na različnih lokacijah, lahko sklepamo, da okolju prijazne tehnologije niso nujno drage oz. da zmanjšajo dobiček. Ravno nasprotno. Vsak udeleženec v dobavni verigi bi moral analizirati svoje procese v okviru varstva okolja. Kdor se odpre novim tehnologijam, ki povečujejo učinkovitost, si utira pot v obdobje industrije 4.0 in ohranja svojo konkurenčnost.

Letos je Slovenija navdušena nad rezultati v turizmu. Koliko je prispeval k temu letalski promet in v koliki meri se uresničujejo napovedi, da bo z novim strateškim lastnikom tudi višja rast potniškega in tovornega prometa?

V obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016 v primerjavi z istim obdobjem lani beležimo za 6,3 % manjše število potnikov v javnem prometu.

S tujimi letalskim prevozniki je v istem obdobju potovalo za 11,4 % več, domačemu prevozniku pa je letos promet znatno upadel. Skupno število letov se je zmanjšalo za 1,2 %, pri čemer se je pri tujcih povečalo za 12,2 %. Na področju tovornega prometa so številke malenkost nad lanskimi. V Aerodroma Ljubljana si, skupaj z novim lastnikom, prizadevamo za rast prometa. Letos je poleg povečanja števila letov obstoječih tujih prevoznikov z letenjem začel grški Aegean Airlines, ki je poleti povezoval grško in slovensko prestolnico. V letu 2017 bo na ljubljansko letališče iz Amsterdama začel leteti tudi nizozemski prevoznik Transavia.

Glede na aktualne dogovore z nekaterimi tujimi prevozniki prihodnje leto pričakujemo še kakšno novo linijo.

Manj potnikov domačega prevoznika, konkurenca bližnjih letališč, a turistični trg je

57 113

živahen. S katerimi ukrepi bi lahko letališče tržno unovčilo svojo lego v tem delu Evrope?

Upravljavec letališča lahko na rast števila potnikov zelo omejeno vpliva, ker je letalski promet odvisen od skupne konkurenčnosti destinacije. Povečanje števila letalskih turistov je možno doseči predvsem z zagotovitvijo in sistemskim načinom porabe sredstev za promocijo Slovenije na izbranih tujih trgih pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo oziroma Slovenske turistične organizacije.

Res je, da prihodek od receptivnega turizma v Sloveniji raste, vendar prepoznavnost Slovenije na tujih ciljnih trgih še ni zadostna. Zato veliko tujih prevoznikov letenje na ljubljansko letališče še zmeraj ocenjuje kot precejšnje poslovno tveganje. Uspešna promocija bi povečala zanimanje za letenje k nam in pomenila povečanje števila letov, kar bi po mojem mnenju povečalo konkurenco, posledično znižalo cene letalskih prevozov ter tudi zmanjšalo odliv domačih potnikov na tuja letališča. Vzporedno s prizadevanji za povečevanje potniškega in tovornega letalskega prometa bomo razvijali komplementarne dejavnosti. Nepremičninska in izobraževalna bosta v prihodnjih letih predstavljali pomemben del prihodkov.

november 2016

Letalski promet

Koliko letalski promet prispeva k debelim številkam turistične rasti v Sloveniji in kako Aerodrom Ljubljana načrtuje prenovo letališkega kompleksa, saj je zamisel o Aeropolisu že stara nekaj let?

Zmago Skobir, zdaj poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana, je bil pred prodajo Aerodroma Ljubljane nemški družbi Fraport več let predsednik uprave.

Dobro pozna naložbene in razvojne načrte, ki ne bodo, kot kaže začetek prestavitve glavne ceste ob letališču, več le na papirju. Aeropolis torej bo. Skrbi znatno zmanjšanje upada prometa domačemu prevozniku, a Zmago Skobir napoveduje nove prevoznike, predvsem pa poleg rasti tovornega prometa navaja kot poslovne izzive komplementarne dejavnosti. Ena izmed njih je izobraževalna, to je Fraportova letalska akademija.

Zmago Skobir

foto: arhiv podjetja

Potnikov manj, a začetek novega naložbenega ciklusa

logistika

Letalski promet

58 113

logistika

Ali je prva faza prestavitve ceste mimo letališča začetek naložbenega ciklusa v poslovno-logistični kompleks na severni strani letališča vključno z naložbo v razširitev potniškega terminala, ki ga je pokopala država? Za kakšen načrt in sredstva gre?

Prestavitev glavne ceste je pogoj za širitev letališča, saj bo omogočala razvojne možnosti poslovno–logistične cone, t. i. Aeropolisa, na zemljiščih severno od sedanje ceste, pa tudi pozidavo zemljišč tik ob letališču. Ustvarjajo se novi pogoji za nadaljnji razvoj infrastrukture znotraj letališča ter za komercialne programe znotraj letališkega mesta. S prestavitvijo bo pomembno izboljšana tudi prometna varnost.

Celoten strošek gradbenih del znaša 2,6 mio EUR. Od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor krila strošek v višini 1,7 EUR, Aerodrom Ljubljana 0,8 EUR ter preostanek Občina Cerklje na Gorenjskem. Vzporedno bo Aerodrom zgradil tudi sistem notranjih cest v območju poslovno-logistične cone, naložba je ocenjena na 0,7 mio EUR. Že leta sta izjemno poslovno povezana letališče in AA, zdaj oba s tujimi lastniki. Kako se usklajujete s cenami storitev?

Adria Airways je največji poslovni partner Aerodroma. Po osnovnem principu ekonomije obstaja med družbama, ko je ena največji ponudnik, druga pa največji odjemnik storitev, naravni konflikt. Imamo cenik, ki je enak za vse letalske družbe. Prav tako pogoji, na podlagi katerih je nekdo upravičen do določenih popustov. Enakovredno obravnavo vseh partnerjev nam narekuje zakonodaja. Smo ravno v postopku prenove tarifnega sistema, ki bo bolj konkurenčnen in fleksibilen, a še vedno enak za vse partnerje.

november 2016

V vašem načrtu 2014–2020 ste napovedali izboljšanje mreže letalskih povezav z novimi destinacijami. Vendar se v letalskem prometu pojavljajo novi igralci in tudi balkanski trg se je zelo spremenil. Kaj načrtujete? Zdaj je 10 prevoznikov, kaj je realni cilj? Ljubljana zamuja?

Lansko leto smo dosegli skoraj 10-odstotno rast števila potnikov, spreminja se struktura prometa v prid tujim prevoznikom. Novi prevozniki prihajajo, tudi nove destinacije se odpirajo, vendar skladno s poslovnimi priložnostmi in tveganji našega trga. Transferni promet oz t.i. balkanski križ upada zaradi vedno bogatejše ponudbe neposrednih letov iz Z Evrope na Balkan. Slovenija nima turistične znamenitosti, kot so denimo Benetke. Prav tako se ne moremo primerjati z Beogradom, ki se strateško razvija s pomočjo AirSerbie in njene lastniške povezave z Etihad Airlines.

Ljubljansko letališče ima velike ambicije za rast tovornega prometa, vendar je rast manjša od pričakovanj. Zakaj in kakšen je promet letos?

Tovorni promet se odvija skladno s pričakovanji. Raste predvsem promet velikih prevoznikov, strokovnjakov za pošiljke DHL, TNT in UPS. Posebej DHL zmogljivosti močno povečuje. Pri tovornem prometu smo še vedno pomembno vozlišče v regiji. Imamo potencial in poskušali ga bomo izkoristiti, čemur bo sledila tudi nova infrastruktura. Delamo revizijo glavnega načrta in strategije. Ta promet bi želeli podvojiti. V nekem trenutku se je v javnosti začela pojavljati dezinformacija, da se bo na Brniku razvijal predvsem tovorni promet.

Tega nikoli ni bilo v naših načrtih. Tovorni in potniški promet sta komplementarna.

priljubljene čarterske destinacije so izginile iz ponudbe. Egipt denimo, tudi potovanj v turška letovišča je bistveno manj.

Ob koncu leta boste na letališču odprli vrata Fraportove letalske akademije. Pri vas se bodo izobraževali zaposleni iz celotne skupine Fraporta. Za kakšno izobraževanje gre, kaj poslovno daje letališču akademija?

Kako se v poslovanju letališča kažejo razumevanje menedžmenta za zeleno poslovanje in kakšne obveznosti pričakujete od nove uredbe o hrupu?

Ustanovitev novega izobraževalnega središča odraža Fraportovo zavezanost k dolgoročnemu razvoju ljubljanskega letališča. Z njo želi nemški lastnik, ki je v visokokvalificiranih zaposlenih in že obstoječih sinergijah med partnerji na ljubljanskem letališču prepoznal velik potencial, nadgraditi svojo izobraževalno ponudbo. Dolgoročni cilj projekta je združiti znanja vseh področij letalske industrije v integriran izobraževalni koncept. Svoje storitve bomo ponujali po vsem svetu tako zaposlenim v skupini Fraport kot tudi ostalim zainteresiranim podjetjem. Fraport kot vodilni operater letališč po vsem svetu že sedaj organizira vrsto izobraževanj za svoje zaposlene. Tako poskuša zadostiti visokim standardom letalske industrije in vsakodnevno izboljševati svoje storitve. Enako velja za vsa letališča, ki so v večinski ali delni lasti Fraporta. Glavni cilj ustanovitve akademije je predvsem združiti že obstoječa znanja s področja letalstva v integriran izobraževalni koncept, ki bo udeležencem ponudil več praktičnega znanja. Prva Fraportova letalska akademija bo torej poskrbela za nadgradnjo in nadaljnji razvoj obstoječih izobraževalnih programov, predvsem pa za usposabljanja, brez katerih letališke dejavnosti ni mogoče opravljati, jih pa ni mogoče pridobiti v okviru uveljavljenih izobraževalnih institucij in programov.

Kdaj boste začeli graditi novo zgradbo za odpremo prtljage in koliko bo stala naložba?

Nova sortirnica je del projekta prenove terminala, kar se bo zgodilo prihodnje leto. Skupno bomo v celotno prenovo vložili približno osem milijonov evrov.

Koliko terorizem vpliva na število čarterskih povezav?

Politična situacija in teroristični napadi vplivajo tako na redni kot na čarterski promet. Ljudje se izogibajo tveganjem, ki jih prinašajo potovanja na ogrožena območja. Nekatere nekoč zelo

Kaj se je v poslovanju letališča spremenilo z novim lastnikom?

Kmalu po prevzemu se je Aerodrom iz delniške spremenil v družbo z omejeno odgovornostjo, kar je precej poenostavilo nekatere postopke upravljanja. Organizacijsko strukturo, načine poročanja, procese dela itd. prilagajamo sistemu, kakršen je uveljavljen v celotni skupini.

Sicer pa nadaljujemo z zastavljenimi cilji in še naprej poslujemo ne le dobro, temveč odlično.

Družba se je zavezala k trajnostnemu delovanju.

Kot glavno letališče v Sloveniji in pomembno letališče v regiji vplivamo na okolje na različne načine, zaradi česar imamo posebno odgovornost, ki se je dobro zavedamo. To dokazujemo z integracijo sistema ravnanja z okoljem (SRO) v strateško upravljanje družbe in izpolnjevanjem zahtev certifikata ISO 14001. Glavni cilj našega SRO je zagotoviti okoljsko upravljanje z izboljšanjem prizadevanj za varovanje okolja in preprečevanje ali zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. SRO definira okoljsko politiko družbe in pokriva glavne okoljske vidike in njihov vpliv ter omogoča oblikovanje ustreznih okoljskih ciljev in programov. Aerodrom Ljubljana svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov svoje dejavnosti in aktivnosti na okolje nadgrajuje tudi z ukrepi za ozelenjevanje pisarne. Pridobili smo certifikat Evropske zelene pisarne in prejeli tudi posebno priznanje za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne.

Aerodrom vsako leto izračuna tudi svoj ogljični odtis. Našo uspešnost dokazujemo s certifikatom Airport Carbon Accreditation, druge stopnje. Certificiranje Združenja evropskih letališč je edini institucionalno priznan standard za certifikacijo na področju upravljanja z ogljičnim odtisom letališč.

Nedavno ste skupaj z družbo Avantcar na letališču odprli prvo postajališče za souporabo električnih vozil zunaj območja Ljubljane. Nova storitev Avant2Go povezuje Ljubljano z letališčem, je pomembna logistično in okoljsko.

Kaj pomeni električni car sharing letališču in potnikom?

Ljubljansko letališče je zdaj del zelenega kroga souporabe električnih vozil v Sloveniji. Novo storitev vidim kot pomembno dodano vrednost za potnike. Omogočila bo tudi ugodnejši okoljski odtis na področju mobilnosti zaposlenih Aerodroma Ljubljana, saj bodo ti na svojih službenih poteh po novem uporabljali tudi storitev Avant2Go.

Promocija

4,9 vol. % alkohola 11,3 % ekstrakta

Promocija