EOL 114 115

Specializirana revija za trajnostni razvoj

114-115 embalaža okolje logistika

december 2016

Mesta in kraji - ključni igralci na parketu prihodnosti?

Odgovarjajo: Zoran Janković, dr. Andrej Fištravec, Bojan Šrot in Gregor Macedoni.

Trg embalaže: Napovedana zdrava rast, vzpon internetne prodaje Novoletna anketa: Koliko postaja javni menedžment odgovoren uporabniku dr. Lučka Kajfež Bogataj: Slovenija je bolj ranljiva, kot so drugi v Evropi dr. Andrej Simončič: Za samooskrbo precej rezerv, a nujne so spremembe v pridelavi Drugi tir: Ni še vse jasno, a je manj megle kot na začetku leta

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2 114/115

EOL

Celovito obvladovanje odpadkov.

V Gorenju Surovini v celoti poskrbimo za vaše odpadke. Tudi v prihajajočem letu.

o 7 21 december 2016

ku anj

e zaupn

e

Promocija

Sve

m e n t a c ij e

ič

ev

do

Un

e

e

arstva o k ju v o oč

a t o rij s k

a li z

Prevzem in

Em L

ab or an

anje na podr v to

lja

žna shema a l ba

elava odpad d re

v ko

p

Srečno, zdravja in uspehov polno 2017!

080 80 79

www.surovina.si

3 EOL

114/115

Uvodnik

V

zadnjih desetletjih se v kontekstu kakovosti življenja trajnostni razvoj ponuja kot nova vrednostna tehtnica. Na njej naj bi se tehtalo vse, na vseh ravneh, nenehno. Kljub visokemu političnemu in siceršnjemu konsenzu ter številnim dobrim praksam se kaže, da največji tokovi življenja nikakor nočejo čez ta merilnik in da živahno tečejo po svoje. Ni (še) korenitih sprememb.

Z

ato nalogo definiranja in kreiranja vrednosti ter upravljanje sprememb mednarodna skupnost, tudi EU, v zadnjih letih vse glasneje prelaga na mesta in kraje. Letos sta nekaj večjih korakov v to smer, predvsem na deklaratorni ravni, naredila Organizacija združenih narodov (Nova urbana agenda - Deklaracija iz Quita) in tudi Evropska komisija (Dogovor iz Amsterdama, Agenda EU za mesta).

N

a ta trend opozarjajo tudi številne mednarodne konference. Razumljivo, seveda, saj pospešena urbanizacija, na katero so analitiki opozarjali že desetletja prejšnjega tisočletja, odločno stopa dalje. Posledice te transformacije globalne in lokalne družbe se konkretno vidijo že danes na več ravneh družbenega in naravnega tkiva, jutri bo ta slika še jasnejša. Mesta naj torej odločneje upravljajo s svojim razvojem. Jasneje naj opredelijo svojo identiteto, gradijo vrednost, širijo vizijo in nadgrajujejo svojo razvojno pot. Pri upravljanju s trajnostnim razvojem naj se povezujejo z različnimi akterji za kar najbolj optimalne rezultate. Vse to s ciljem dvigniti kakovost

življenja prebivalcev, kar seveda vključuje tudi ohranjanje virov in naravnega okolja.

Č

eprav se nacionalne zakonodaje doslej v večini primerov niso pomembno spremenile v odnosu država – lokalne skupnosti (mesta, kraji), se župani v veliki meri zavedajo resnosti sodobnih izzivov in so pripravljeni sprejeti odgovornejše naloge. Raziskave, ki so bile narejene med župani v Evropi, kažejo, da so pripravljeni biti vizionarji in menedžerji v pravem smislu besede. Kot sokreatorji vrednosti. Vrednosti mesta za prebivalce, za investitorje, vrednosti, ki poganja trajnostni razvoj in se umešča v širšo skupnost.

Pomembno pri tem je spoznanje, da je gonilo razvoja vrednost, ki zna posledično tudi pritegniti kapital.

T

akšna mesta vlagajo v svoje prebivalce, da znajo biti inovativni, iniciativni in participativni. Ti gradijo lastno vrednost in so jo z različnimi interakcijami pripravljeni deliti in tako nadgrajevati kakovost življenja v mestu.

V tem kontekstu igra pomembno vlogo digitalizacija, ki odpira neslutene priložnosti in grožnje. Do katere mere človeku razpre krila in kdaj ga razčloveči? Kdaj je orodje za gradnjo vrednosti in kdaj človeku vzame vrednost kot bitju z lastno voljo? Tudi na ta vprašanja morajo odgovoriti med drugimi tudi mesta. Gre za velike premike.

V

Sloveniji so mestne občine s pripravo svojih trajnostnih strategij že opravile prvi premislek. Kakšen potencial imajo za kreiranje dodane vrednosti ter koliko strateške menedžerske potence se kaže v teh dokumentih in njihovem udejanjanju? Predlagam, da si to mnenje ustvarite sami. Tudi na podlagi odgovorov petih županov v tej številki revije.

O

dpirajo se nam nove poti sodelovanja in ustvarjanja vrednosti. Želim, da bi jih v prihodnjem letu dobro izkoristili na vseh področjih. Optimizem zmeraj velja.

Srečno 2017!

mag. Vanesa Čanji, odgovorna urednica

december 2016

oliko vam je pomembno, kje in kako živite?

Kaj je v vaših očeh res vredno, da ste pripravljeni narediti spremembe? Odgovori na ta vprašanja že za posameznika niso zmeraj enoznačni in se pogosto redefinirajo. Kaj šele za širšo skupnost! Odločanje za vrednote je nevidni, a ključni koreninski sistem, na katerem sloni vsa kompleksnost osebnosti ali družbene skupnosti. Brez korenin drevo pade, kajne?

Uvodnik

K

foto: Rok Tržan

Mesta dvigujejo prebivalce, prebivalci mesta. Kdaj, kje?

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

december 2016

Partner pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Vsebina 5 Novosti 8 Napovedana zdrava rast, vzpon internetne prodaje 10 Inovativen in trajnostni presežek je mogoče najti v enostavni, prečiščeni embalažni rešitvi 14 Z znanostjo iz bioloških adhezivov do sintetičnih veziv 24 Program ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov 26 Koliko postaja javni menedžment odgovoren uporabniku 31 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 32 Vprašanje je, kako povezati proizvodne verige in tok surovin 33 Odpadne surovine zaupajte enemu samemu skrbniku 34 Slovenija je bolj ranljiva, kot so drugi v Evropi 36 Mesta in kraji - ključni igralci na parketu prihodnosti?

40 Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 41 Odpirajo se možnosti za več tisoč novih delovnih mest v Ljubljani 42 Oblikovati bi morali t.i. sklade za mesta 43 Mesta morajo zagotavljati pogoje za razvoj gospodarstva 44 Iskanje skupnih interesov mest bo ključno 45 Vlagamo v družbeno okolje 46 Rešitve za najboljše energetske izkoristke in visoko snovno učinkovitost 48 Raznovrstnost dejavnosti zagotavlja stabilnost poslovanja 50 Virus E-cikliranja se vztrajno širi po državi 52 Razširjena proizvajalčeva odgovornost – da ali ne s shemami 54 Povpraševanja ni malo, največ je sanitarne sečnje 57 Za samooskrbo precej rezerv, a nujne so spremembe v pridelavi 62 Vlaganja v razvoj nujna, pri embalaži različne rešitve 64 Pet let do razvoja izdelka, ki jim je dal izvozni polet 66 Tamarski biser tako za žejo kot za ogrevanje in hlajenje 68 Naložba za čistejšo reko kamniško Bistrico in za šest občin 70 Regulativa bi morala spremeniti zahteve za začasno gradnjo objektov 72 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja 75 Dijaki so bolj za akcijo, do branja s spodbudami 76 Ni še vse jasno, a je manj megle kot na začetku leta

sebina

4 114/115

EOL

Impresum

Podjetje Elopak je trgu predstavilo novo embalažo za aseptične izdelke imenovano Pure-Pak® Sense Aseptic z unikatnim dizajnom in dobrimi funkcionalnimi lastnostmi.

Podjetje Eckes-Granini iz Finske je prvi proizvajalec sokov v Evropi, ki bo trgu predstavil svoje sokove v tej embalaži. S kombinacijo forme in funkcionalnosti embalaža izstopa po svojih številnih prednostih. Linije embalaže omogočajo enostavno stiskanje in popolno izpraznitev, kar pomaga pri zmanjševanju odpadne hrane. Po pregibih je mogoče karton tudi enostavno zložiti in zmanjšati volumen v odpadku in reciklažnih objektih. Oblikovan z asimetričnim vrhnjim delom, ki omogoča različne velikosti zapiral, ima embalaža obokan vrh, ki ustvarja elegantno in privlačno obliko na prodajnih policah.

Embalažo je mogoče tudi potiskati.

Embalaža je najnovejša inovacija podjetja, ki se že dolgo trudi, da bi lahko izboljšali in dodali vrednost embalaži iz papirja.

Posebnost embalaže je v tem, da izgleda in se občuti drugače. Na mestih, kjer uporabnik drži embalažo, da nalije tekočino, je relief drugačen na otip. Embalaža je bila

Izberite mobilnost, ki spodbuja naše gospodarstvo – pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost, to je bil slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. V Mestni občini Slovenj Gradec pa je mestni svet nedavno prejel v razpravo aktualno pobudo Zavoda Ekopren oz. njegovega direktorja Vladimira Jarha Nikoliča. V centru Slovenj Gradca bi namestili interaktivni števec kolesarjev, ki bi poimensko zaznal prihode kolesarjev in na osnovi evidentiranih prihodov bi bili kolesarji nagrajeni. A korist bi bila večstranska. razvita skupaj s Pure-Pak® Aseptic System (PPA) polnilnim strojem, ki je učinkovit in fleksibilen. Torsti Hurmerinta, komercialni direktor pri Eckes-Granini: »Elopakovi Pure-Pak® kartonska embalaža je znana finskim kupcem, saj jo uporabljamo že od leta 2009. Naši najnovejši testi so dokazali, da je Pure-Pak® karton boljša embalaža tudi za izdelke z dolgim rokom trajanja. Novi Pure-Pak® Sense Aseptic sistem zagotavlja kvaliteto izdelka do konca poteka 12 mesečnega obdobja na prodajnih policah.

Elegantna oblika kartona pa pooseblja premium imidž podjetja. Imamo možnost tiska na vrhu embalaže, enostavno zlaganje embalaže, ki lajša rokovanje z embalažo, in omogoča manjšanje volumna pri metanju v koš.«

Ribe v plastični embalaži, ki spominja na časopisni papir Podjetje Young’s Seafood je na trg lansiralo novo potiskano embalažo za ribe, ki je nastala v sodelovanju s proizvajalcem embalaže za sveža živila, podjetjem Linpac.

Atmosfersko modificirana embalaža, ki lahko vsebuje dva fileja trske, ima posebnost. Na pladnju in na prekrivni foliji je posebno oblikovan potisk časopisnega papirja, ki veča zanimanje za izdelek na prodajnih policah. S potiskom, ki spominja na časopisni papir in daje embalaži modern retro pridih, si želijo pri podjetju vplivati na kupčevo nostalgično noto. Ribe in krompirček so bile včasih tradicionalno zavite v časopisni papir. Časopisna grafika je laminirana na transparentno rPET ploščo med termooblikovanjem Linpacovega pladnja. Pri pakiranju se na embalažo namesti še enostavno odpiranje (»easy peel«), folija z identičnim tiskom in pregrado za kisik se potem toplotno zapečati na pladenj, kar ustvari robustno, živilsko varno MAP embalažo. Rezultat je potiskan učinek celotne embalaže in dobra vidnost izdelka

Fotografije: arhiv proizvajalcev

v embalaži. Andrew Wilkinson, direktor Linpaca je dodal: »Pomembno je bilo, da smo ustvarili željen videz embalaže. Uspelo nam je, ker smo tako tesno sodelovali z našim naročnikom. Sploh nam je všeč, da smo ustvarili rešitev, ki spominja na klasični časopisni papir in ima hkrati visoko stopnjo prepričljivosti, ki je potrebna za današnje kupce.« Nov pladenj je izdelan iz več kot 90 % popotrošniškega reciklata, ki ga čistijo v Linpacu, da lahko z njim zagotovijo Evropske predpise o varnosti živil.

5 114/115

Kolesarji bi za prevožene kilometre dobili kilometrino

EOL

Kartonska embalaža za izdelke z dolgim rokom trajanja

Postavitev bi bila primerna v info točki – kabina z monitorjem (pri turistični pisarni) v centru mesta. Tako bi zaznali, kdo in kolikokrat se pripelje skozi mesto s kolesom. Števec deluje na principu mikro chipa, ki je pritrjen na bicikel in ni prenosljiv. Mikro chip bi na bicikel lastnika (lahko) pritrdil občinski redar in podatke vnesel v računalniški sistem. Kolesarjev strošek je 3 € za čip in namestitev. S tem pa postane kolesar tudi aktivni udeleženec v sistemu pametne mobilnosti. Število prevoženih kilometrov bi se tako avtomatsko evidentiralo. Upoštevala bi se razdalja od doma kolesarja do števne točke v mestu. Vsak mesec se v sistemu izpiše število kilometrov (od doma kolesarja do mesta).

V sistemu šteje en prihod kolesarja na dan.

Sistem je kocipiran tako, da niso možne prevare oziroma pretirani kilometri, ki štejejo v sistem. Kilometrina znaša na primer 0,1 € / km (10 cent). Kolesar prevozi povprečno 5 kilometrov, to bi zneslo povprečno 0,5 €/dan x 20 dni = 10 €/mesec. Pregled potovanj s kolesom bi lahko kolesar spremljal na posebni spletni strani. Vsak kolesar bi dobil letni bonus v višini do 50 €/leto. Število kolesarjev v mestu je približno 500. Plačilo kilometrine (v vrednosti bona) bi občina plačala lastnikom lokalov za njihove storitve ali prodano blago iz naslova pobranih parkirnin v modrih conah. Kolesarji dobijo vrednostni bon od občine, ki ga lahko po lastni presoji unovčijo v lokalih v centru mesta za storitve in blago. Učinek interaktivnega kolesarskega števca je pošiljanje jasnega signala skupnosti, da je kolesarjenje prioriteta, vsak kolesar pa dobi občutek, da je opazen in upoštevan, saj dobi tudi materialno korist.

Financiranje interaktivnega števca je možno iz naslova parkirnin v modrih conah, iz naslova spodbud za trajnostno mobilnost po Operativnem programu za zmanjševanje toplogrednih plinov (OP TGP 2020), kjer so števci prometa opredeljeni kot predmet financiranja.

Možnost pa je tudi iz naslova 113 čl. ZVO, na podlagi katerega občina dobi vsako leto sredstva za urejanje javnih površin. Pobuda je za slovenjgraški mestni svet nedvomno dober temelj za razmislek, kaj lahko storijo za trajnostno mobilnost na širšem območju.

december 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

6 114/115

EOL

Kratko, zanimivo GEN-I že postavlja mikro sončne elektrarne Družba GEN-I je predstavila novo storitev GEN-I Sonce, ki bo gospodinjstvom in malim podjetnikom poenostavila odločitev za samooskrbo s sončno energijo. Odjemalcem bo omogočal tudi izgradnjo mikro sončnih elektrarn na ključ. Gre za inovativen projekt, ki bo omogočil okolju prijazen in ekonomsko vzdržen prestop v energetsko neodvisnost. Zanesljivost investicije in dolgo življenjsko dobo sončnih elektrarn GEN-I zagotavlja s premišljeno izbiro vrhunskih slovenskih partnerjev.

Dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, je na predstavitvi med drugim dejal, da je v času, ko si na globalni ravni prizadevamo za prehod na energetske sisteme, ki jih poganjajo obnovljivi viri, tudi v Sloveniji nastopil pravi trenutek za zeleni energetski preboj. Po njegovem ima Slovenija eno najbolj naprednih zakonodaj v Evropi na tem področju, vrhunske proizvajalce naprednih tehnologij in primerne naravne pogoje.

GEN-I je zato razvil storitev GEN-I Sonce. Kljub popolnoma individualizirani in energetskim potrebam posameznika prilagojeni konfiguraciji elektrarne in ostalih energetskih naprav, kot je na primer toplotna črpalka, bo izvedba za investitorja enostavna, saj bodo v njegovem imenu vse od individualnega svetovanja, priprave projektne dokumentacije, pridobitve dovoljenj, do montaže, daljinskega nadzora in vzdrževanja na željo investitorja opravili strokovnjaki GEN-I Sonca. A to ni vse.

december 2016

GEN-I je razvil tudi inovativen model financiranja. Vsakemu investitorju bo omogočil, da elektrarno odplača v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi. Z mikro sončno elektrarno so prihranki na računu za plačilo elektrike takojšnji in znašajo približno 75 %, z njimi pa se lahko financira investicija v elektrarno tudi brez vložka dodatnih lastnih sredstev. Na ta način sončne elektrarne postanejo dostopne prav vsem, ki si lastno elektrarno želijo in imajo na svoji streh izpolnjene tehnične pogoje.

V skladu z nedavno sprejeto zakonodajo, t.j.

Uredbo o samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, sončne elektrarne za samooskrbo delujejo po sistemu neto meritev.

V praksi to pomeni, da odjemalec pri sebi doma postavi elektrarno, ki je namenjena pokrivanju njegovih lastnih potreb. Sistem neto meritev omogoča shranjevanje viškov pridobljene energije v omrežju in jemanje energije iz omrežja takrat, ko sončna elektrarna ne proizvede dovolj energije za lastne potrebe. Omrežje torej deluje kot shranjevalnik energije, ob tem pa zanesljivost oskrbe ostaja nespremenjena.

Pri tem se pri obračunu električne energije in omrežnine upošteva le tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko

Novosti Krhka čokolada v kartonu s transparentnim okencem

Podjetje DS Smith iz Velike Britanije se je povezalo s podjetjem The Amazing Chocolate Workshop, da bi podprli njihovo vizijo premikanja mej. Podjetje Amazing Chocolate Workshop je namreč združilo 40 let izkušenj v proizvodnji prehrambnih artiklov z ljubeznijo do čokolade. Edward Starr and Damien Toms sta zaznala tržno nišo na trgu in leta 2014 zasnovala »Delavnico neverjetne čokolade«. Duo ustvarja visoko kvalitetne čokoladne izdelke, ki spominjajo na vsakdanje stvari, kot je na primer sir, ribežen, klobasa ipd. Poleg tega, da embalaža izstopa na policah in zbuja občudovanje, mora delovati tudi kot darilna škatla in zagotavljati varnost izdelka. Starr je povedal: »Že v zgodnjih fazah razvoja izdelka smo vedeli, da bo embalaža ena izmed ključnih točk izdelka. Ne le zato, ker je čokolada tako krhka, temveč ker je pomembno, da lahko kupci vidijo izdelek skozi embalažo.« Pri DS Smith so izdelali embalažno rešitev, ki je na prvi strani izdelana iz velikega transparentnega okenca, spodnji del pa je iz močnega in trajnega materiala, ki zagotavlja varnost izdelka.

Burbon v vrečki iz platna z magnetnimi zapirali

Podjetje ButterflyCannon je izdelalo platneno vrečko za Bulleit Bourbon. Vrečka

je oblikovana tako, da opozori nase na prodajnih policah in obenem ohranja avtentični izgled blagovne znamke. Pošita vrečka je izdelana iz platna z magnetnimi zapirali, ki sledijo obliki steklenice. Opis blagovne znamke je vžgan na prišiti etiketi iz usnja, na suroven kartonu, ki visi z vrata steklenice, pa so navodila, kako izdelati Kentucky Mint Julep. Jon Davies, kreativni direktor pri podjetju ButterflyCannon: »V podjetju se je rodila želja po darilni embalaži, ki bi zbujala pozornost, vendar bi vseeno ohranjala našo funkcionalnost in nujnost. Naša Lewis Bag vrečka počne ravno to. Potrošniku daje možnost, da razbije led enostavno, pred vsakim serviranjem. Ker pa vrečka objema steklenico in ker je grafika na embalaži naša, je kupec ne more spregledati niti na prodajnih policah.«.

Digitalni tiskarski stroj odslej z neonskim tonerjem Svetla vabila na zabave, v oko padajoči posterji in oglasi, personalizacije o ali brez nje, vse še vedno stroškovno učinkovito.

Podjetje Heidelberger Druckmaschinen AG, ki proizvaja tiskarske stroje, sedaj nudi možnost tiska z neonsko rumeno barvo za svoj Versafire CV digitalni tiskalni sistem. Toner se sveti pod UV lučjo, kar privabi še več pozornosti. Učinek je lahko uporabljen tudi kot varnostna prepreka, saj je toner nemogoče kopirati, kar je še posebej zanimivo za tisk vstopnic in zapestnic ali za druge izdelke pri organizaciji dogodkov. Skupno, to pomeni, da lahko uporabimo dodatne tone poleg CYMKa: bele, lak in neonsko rumeno.

Operater stroja lahko namešča aplikacije hitro in samozavestno, brez potrebe po kakršnemkoli dodatnem znanju, s pomočjo Prinect Digital Frontend, ki ga je razvil Heidelberg z barvno paleto iz PDFjeve škatlice z orodjem. Uporabniki potrebujejo le toner in dodatno razvojno enoto. Toner ima nizke investicijske stroške. Mogoče ga je dodatno opremiti na vse Versafire CV in Linoprint CV sisteme, ki so že na trgu. Podjetje zagotavlja visoko varnost investicije, tudi za digitalne sisteme za tisk.

Podjetje Mymeusli je trgu predstavilo štiri nove vrečke za čaj, ki so izdelane z Leine Guard M pregradnim papirjem podjetja Sappi. V nemškem podjetju so povedali, da so bili ohranjanje okusa, moč tesnenja, prijaznost do uporabnika in dobre reciklažne lastnosti ključne zahteve pri izbiri embalažnega materiala za čajne vrečke pod novo znamko Tree of Tea. Tobias Reiner, produktni vodja pri podjetju Mymeusli, je povedal: »Z vrečkami nismo želeli sprejeti nobenega kompromisa, zato smo iskali celostno in trajnostno embalažno rešitev iz papirja. Pri razvoju čajnih vrečk smo dali velik poudarek varnosti izdelka in kvaliteti.

Kupcu smo želeli omogočiti otipljivo in optično izkušnjo.« Pri podjetju verjamejo, da mora biti organski čaj zapakiran v trajnostno čajno vrečko.

Podjetje Jordans, ki ima v lasti blagovno znamko Breakfast cereal, ki proizvaja kosmiče, je predstavilo novo embalažo za serijo kosmičev pod blagovno znamko Granola. Pri podjetju Jordans so želeli graditi na zapuščini in tradiciji, hkrati ubrati neposreden način ter verodostojno prikazati znamko z okusnimi sestavinami.

Dizajn na embalaži prikazuje znan Jordanov mlin, ki s tradicijo zagotavlja kakovost.

Embalaža ima tudi večje transparentno okence, da lahko potrošniki vidijo sestavine v notranjosti. »Trg žitaric postaja neverjetno zasičen. Morali smo se aktivirati, da bi blagovno znamko Jordans postavili kot vodilno na trgu zdravih živil. To nam je uspelo s prenovo embalaže,« so povedali pri podjetju.

Polnilni stroj z manj uporabe vode in energije Pri podjetju SIG Combibloc Brazil so šli v partnerstvo s podjetjem Cooperoeste.

Podjetje se nahaja na zahodu Brazilije.

Investirali so v polnilni stroj CFA 512 podjetja SIG Combibloc, da bodo z njim polnili UHT mlečne proizvode za popularno znamko “Terra Viva” v standardne combibloc 1,000 ml tetrapake. Investicija je del strategije podjetja, da optimizira proizvodne stroške in ponudi hrano po sprejemljivejših cenah. Polnilni stroj lahko na uro napolni 12.000 embalaž. Stroj ima visok nivo fleksibilnosti in učinkovitosti, zmanjšuje porabo vode in energije ter minimizira odpad. Ko so kartoni napolnjeni, avtomatski paletizator zagotavlja, da vse ostalo teče tekoče med sekundarnimi fazami. Linija prinaša povečanje produktivnosti.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Zlata folija za praznični občutek luksuza

Blagovna znamka podjetja Luxury chocolate, Elizabeth Shaw, razširja praznično ponudbo z lansiranjem štirih novih izdelkov. Nova serija čokolade bo obsegala štiri različne okuse, ki bodo dosegljivi le v prazničnem času. Sladice bodo v prenovljeni embalaži, ki je zasnovana tako, da izstopa na prodajnih policah in ponuja praznični občutek luksuza. Embalaža ima biserni sijaj. Za poudarjen logotip so uporabili zlato folijo. Kot se spodobi za darilo, ima embalaža satenasto pentljo.V škatlici so mini čokoladni prigrizki s 100 % naravnimi prelivi. »Naša nova embalaža je izdelana v svetlejših, močnejših barvah, ki ustvarjajo bolj sofisticiran občutek in izgled.

S ciljem, da izboljšamo izgled na prodajnih policah,« je še dodal Hayley Coggins, vodja marketinga v podjetju Elizabeth Shaw.

med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu enkrat letno.

Ker predstavlja investicija v mikro sončno elektrarno dolgoročno naložbo, saj je njena življenjska doba 30 in več let, je še posebej pomembno, da je zgrajena iz kakovostnih komponent zanesljivih proizvajalcev, ki bodo omogočale pričakovano in brezhibno proizvodnjo električne energije dolgo vrsto let. GEN-I je po skrbnem pregledu ponudnikov zato izbral izključno tehnologije najprodornejših slovenskih proizvajalcev na tem področju: Bisol Group, d.o.o., Letrika Sol, d.o.o., in Sol navitas, d.o.o. za sončne elektrarne in podjetje Termotehnika, d.o.o. za toplotne črpalke.

7 114/115

Osveženi dizajn – potrošnik naj vidi sestavine v notranjosti

EOL

Čajna vrečka za otipljivo in optično izkušnjo

Jubilejno leto za Adheziv z novimi posli Šentjursko podjetje Adheziv, ki je med vodilnimi v Sloveniji na področju označevanja v industriji po številu prodanih integriranih naprav in po celotnem številu inštaliranih naprav pri kupcih, je ob 25-letnici poslovanja zadovoljen z doseženimi rezultati. Že v letu 2014 so prejeli prestižno nagrado proizvajalca ink jetov Leibinger za največjo rast prodaje med več kot sto distributerji tega nemškega podjetja. Letos pa so, po pridobitvi posla na tenderju, opremili slovensko farmacevtsko družbo na 74 proizvodnih linijah v Nemčiji, na Poljskem, v Hrvaški in Sloveniji. Vrednost naročila je znašala 4 milijone evrov. Gre za nadgradnjo linij z opremo in softwerom za serializacijo oznak z 2D kodo na škatlicah zdravil. Adheziv je v Sloveniji prvi uvedel termalne ink jet tiskalnike na osnovi HP kartuše, prvi je ponudil industrijske laserske tiskalnike in realiziral z njimi prve projekte. Prav tako je bil Adheziv med pionirji pri inštaliranju paletnih etiketirk in sledljivosti v industriji prehrane in pijače pred več kot desetletjem. Njihova inovativna bilanca še pove, da so v industriji prvi uvajali Print/ Verify, Track/Trace in serializacijo tablet v farmaciji.

V njihovi ponudbi je najhitrejši ink jet na svetu, in sicer tiskalnik – JET3UP RAPID, ki je za 30 % hitrejši kot njegov predhodnik.

Omogoča tiskanje kablov takoj po ekstruziji pri hitrosti tudi do 1000 m/min oziroma 60 km na uro. Proizvajalec tiskalnika je podjetje Leibinger. Adheziv ima sicer svoje enote tudi na Hrvaškem, v Srbiji in na Slovenskem.

Direktor podjetja je Vojko Arzenšek, ki je z enim stavkom zaokrožil prehojen poslovno pot: Ni važno samo delati pravilno stvari, važno je predvsem delati prave stvari.

december 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

Napovedana zdrava rast, vzpon internetne prodaje Urška Košenina 5% 7%

Ali se bo leta 2020 na trgu embalaže zavrtelo 900 milijard €? Po analizi Smithers Pira, globalne avtoritete na področju oskrbovalnih verig embalaže, papirja in tiska, bo v naslednjih petih letih rast globalne potrošnje povzročila ekspanzijo tudi na svetovnem embalažnem trgu. Analiza »Prihodnost globalnega pakiranja do leta 2020« napoveduje zdravo rast na letni ravni za 3,5 %. Leta 2020 naj bi dosegla 896 milijard €, v letu 2015 je znašala 768 milijard.

Toda rast ne bo enotna.

Države v vzponu bodo rastle nad povprečjem in ustvarjale nove priložnosti za dobavitelje materialov. Hkrati bodo v bolj uveljavljenih regijah potekale pomembne demografske in poslovne spremembe, ki bodo spremenile vrednostno verigo v embalažni industriji.

Analiza je pokazala različne vplive omenjenih trendov na ključne segmente embalažne industrije, na fleksibilno in plastično embalažo, steklo, karton in kovino.

6% 22 % 14 %

21 %

23 % 31 %

31 %

Fleksibilna embalaža Trda embalaža Karton Kovinska embalaža Steklo Druga

Vir: Smithers Pira

Spremembe na trgu embalaže: leto 2015 in leto 2020

T

rg fleksibilne in trde plastične embalaže bo povečal tržni delež, ko se bo celoten embalažni trg približal 900 milijardam €, kar bo ob koncu dekade.

Inovacije se še naprej osredotočajo na izboljševanje pregradnih lastnosti pri večslojni plastiki in zmanjševanju debeline folije ob njeni nezmanjšani učinkovitosti.

Najbolj je zrasla trda plastična embalaža

T

4% 22 %

14 %

Trg embalaže

8 114/115

Embalaža december 2016

Trg embalaže

rdi plastiki je napovedana najvišja letna rast, 4,4 %. Vzrok je v popularnosti plastike, gre za polietilen tereftalata (PET) kot nadomestek za pločevinke in steklenice. Plastika je tudi lažja opcija in zadosti ciljem po zmanjšanju porabe materialov, znižanju stroškov in zmanjšanju CO2 odtisa med transportom.

To rast podpirajo potrošniki, ki vidijo manjšo ali lažjo embalažo kot okolju bolj prijazno.

Pričakuje se nadaljevanje zgodbe o okoljskih prihrankih, optimizaciji stroškov in reciklabilnosti, ki jo žene tehnološki razvoj, kot je npr. tehnika pihanja (»blow moulding«) in uporaba PET plastenk za trge kot sta industrija pasteriziranega mleka in steklenic ter kozarcev za vroče polnjenje npr. omak. Korporacija

Coca-Cola je eno izmed večjih imen, ki opozarja na negativne konotacije plastične embalaže.

Razvijajo 100 % bioplastične Plant Bottle 2.0 plastenke. Multinacionalka ima do leta 2020 v načrtu, da v celoti preide na bioplastiko.

N

ajvečja rast bo v naslednjih petih letih potekala v novih regijah, kot so Afrika, Bližnji Vzhod in Azija. V nasprotju z razvitimi trgi, kot je Avstralija, bo povpraševanje po trdi plastiki prišlo do točke nasičenja v nekaterih ključnih sektorjih, kot so gazirane pijače in voda v plastenkah. Močna konkurenca in možnost za rast med trdo plastično embalažo in fleksibilno plastično embalažo je na prehrambnem trgu in trgu pijač, kjer se lahko proizvajalec odloči za katerokoli vrsto embalaže.

leksibilni formati embalaže, papir, plastika in folije, so v preteklosti doživeli skokovito rast, saj so tehnološke spremembe pripomogle k transformaciji embalažnih tipov z nizkimi stroški industrijske proizvodnje v embalažo za potrošnike z različnimi možnostmi. Rast trga fleksibilne embalaže bo počasnejša, kot je bila v zadnji dekadi, vendar bo vseeno prerasla srednjo vrednost rasti celotnega trga.

A

zija ostaja najpomembnejši regionalni trg za fleksibilno embalažo in veča svoj relativni delež prodaje do skoraj 45 % med letoma 2015 in 2020. Na trgu fleksibilne embalaže ostaja dominantna prehrambna industrija.

I

novacije se še naprej osredotočajo na izboljševanje pregradnih lastnosti pri večslojni plastiki in zmanjševanju debeline folije ob njeni nezmanjšani učinkovitosti. Vzporedno bodo nove visoko-hitrostne polnilne linije z izboljšanim manevriranjem fleksibilne embalaže med polnjenjem omogočile fleksibilni embalaži prodor na trg toge PET embalaže (trg pijač), kjer je bil prej njen domet omejen.

Spletna prodaja je odskočna deska za karton

K

artonska embalaža (karton, zložljive škatle in tetrapak – za tekočine) je tip materiala z najvišjo vrednostjo v letu 2015 – 234 milijard €. To je pozicija, ki jo bo obdržal v letu 2020.

V letu 2015 je Kitajska prevzela primat pred Ameriko kot največjim nacionalnim trgom za kartonsko embalažo. V letu 2020 bodo na Kitajskem dosegli četrtino globalne potrošnje kartonske embalaže.

Z

a Kitajsko bosta imeli največjo relativno letno širitev v naslednjih petih letih drugi dve azijski državi: Indija in Južna Koreja. Vzpon internetne prodaje na drobno je potrošniška odločitev, ki je prinesla največ rasti kartonski embalaži. Trga v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, nakupujeta na internetu enako pogosto kot potrošniki v razvitih državah. Poleg tega potrošniki raje nakupujejo preko interneta kot fizično v trgovini. 30 do 40 % nakupov na internetu potuje nazaj, kar pomeni, da morajo dobavitelji uporabljati embalažo, ki jo je enostavno odpreti in zapreti. V prihodnosti bo

K

ovinski embalaži analiza napoveduje povprečno letno rast med letom 2015 do 2020. Povpraševanje bo prišlo iz Azije, znova bo vodilna Kitajska. Na razvitih trgih zahodne Evrope in severne Amerike bo hrana v konzervah trpela zaradi konkurence s strani lažje, potrošniku prijaznejše fleksibilne plastične in kartonske, vodotesne embalaže. Ta trend je podprt s strani zdravstveno ozaveščenih potrošnikov v razvitih regijah, ki raje posegajo po svežem sadju in zelenjavi, ne pa po konzervirani hrani.

P

ri pločevinkah je zaznati povečanje povpraševanja pri izdelkih za osebno nego, kozmetiki, v gospodinjstvu in v avtomobilski industriji. Ta rast je primarno osredotočena na rast potrošniškega razreda v Aziji. Dovolj bo prostora tudi za inovacije, kjer se bodo ponavljale zgodbe, kot se je zgodila podjetju Unilever v letu 2013, ko so zmanjšali porabo aluminija za 24 ton letno, ker so svoje deodorante spravili v embalažo s 50 % manjšo gramaturo.

Steklu napovedana luksuzna prihodnost

N

ajpočasnejše rastoči embalažni tip med letoma 2015 in 2020 je steklo. Vzrok je v dolgoročnejši tranziciji stekla iz najpomembnejše embalaže za pijače do luksuznega materiala, ki ustvarja sofisticiran vtis in daje premium občutek. Na zgornjem koncu luksuznega trga šampanjske hiše iščejo pionirja izotermične embalaže, ki bi ohranjala izdelek hladen še dve uri po tem, ko je bil vzet iz hladilnika.

P

ivovarne bodo nadaljevale s prehodom iz tradicionalnih oznak na luksuznih steklenicah z uporabo na pritisk občutljivih etiket (PSL), da bi dosegle »brezetiketen« izgled.

Hkrati pa bodo še naprej raziskovali motno steklo, otipljive učinke in unikatne oblike na steklu, ki dajejo občutek kvalitete.

Vir: Analiza »The Future of Global Packaging to 2020«, Smithers Group

Frigologo odpira nov logistični center v Komendi Frigologo, vodilno slovensko podjetje na področju logistike živil, bo v začetku leta 2017 v Industrijski coni Komenda odprlo nov logistični center. Začetki podjetja segajo v leto 1968. Danes imajo več kot 100 zaposlenih in poslujejo na območju celotne Evrope in Balkana. Zaupajo jim velika mednarodna in domača podjetja, kot so Danone, Mercator, Zott, Knaus, Mlinotest, Košaki in mnogi drugi. »Svojim partnerjem nudimo celostno strokovno rešitev med proizvodnjo in trgovcem. Vedno iščemo nove načine za izboljšanje procesov in storitev, zato je logistični center v Komendi integralni del naše strategije za prihodnost,« je povedal Aleš Erčulj, direktor Frigologa. Pri načrtovanju novega logističnega centra so med drugim upoštevali vse potrebno, da bo lahko deloval kot postaja za navzkrižno pretovarjanja (t. i. cross-docking) za domače in mednarodno blago. Prilagojen je tudi za majhne kamione. »Razvili smo logistično mrežo, ki dostopa do 1.200 dostavnih mest in pokriva 95 odstotkov slovenskega trga. Posebno pozornost namenjamo kakovosti naših storitev, delujemo skladno z zahtevami standardov HACCP in IFS,« je dodal Franc Erčulj, prokurist. Pojasnil je, da so najbolj ponosni na to, da partnerjem nudijo celovite logistične rešitve na področju živil, vključno z IT podporo, z vodenjem poslovne dokumentacije in svetovanjem na področju zakonodaje in delovanja slovenskega trga.

9 114/115

potemtakem še večje prilagajanje kartonske embalaže končnim uporabnikom.

Logistični center v Komendi je velik 5.000 m2 in omogoča skladiščenje blaga v kakovostnih in vrhunsko opremljenih prostorih v temperaturnih režimih med -25 °C in 4 °C. Po odprtju logističnega centra pričakujejo, da se bo odprlo 30 novih delovnih mest.

Zaradi preverjanja podatkov še ni deležev za prevzem embalaže Ministrstvo za okolje in prostor kljub obljubam še ni pripravilo gradiva za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Zakaj je tako, MOP pojasnjuje s sporočili za javnost. Do zapleta je prišlo zaradi zahteve ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), naj MOP preveri nekatere nepravilnosti. Gre za preverbo natančnih podatkov zavezancev pred uradno objavo deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo za leto 2016. Morali pa so odgovoriti tudi na prijavo, da so nekatere osebe, FURS-u sporočile napačne podatke o tem, s katero DROE imajo sklenjeno pogodbo o izpolnjevanju obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.

december 2016

Upočasnitev rasti trga fleksibilne Stabilnost embalaže kovinske F embalaže

Embalaža

Kratko, zanimivo

10 114/115

Embalaža

Podeljene nagrade za najboljšo embalažo leta 2016

Inovativen in trajnostni presežek je mogoče najti v enostavni, prečiščeni embalažni rešitvi Urška Košenina Kot vsako leto je tudi letos podelitev UK Packaging Awards organiziral portal Packaging News. Nagrade izrekajo priznanje celotnemu delu embalažne oskrbovalne verige. Dogodek, ki je bil letos organiziran že enajstič, je v tem času postal vodilni embalažni dogodek v Veliki Britaniji. Nagradili so širok spekter področij - od kvalitete

Posebna

izdaja Zmagovalec v kategoriji Posebna izdaja je podjetje Allied Glass Containers, ki je izdelalo steklenico za Highland Park Ice edicijo viskija.

V izdelavo steklenice so želeli ujeti nordijsko mitologijo, korenine Vikingov iz Highland Park’s Orkney otokov, kamor je bila ta kultura vtkana že stoletja pred nastankom prvega škotskega viskija. Po nordijski mitologiji je bilo ledeno kraljestvo imenovano Niflheim, eno izmed devetih svetov in kraj, kjer so se rojevali tema, megla, mraz, led in zmrzal. Po legendi je bil prvi ledeni velikan Ymir. Rob njegovega ledenega kraljestva se je topil zaradi vročine sosednjega ognjenega kraljestva imenovanega Muspelheim. Kraljestva sta se srečevala na srednji zemlji, zemlji praznine, imenovani Ginnungagap. Legenda govori, da je med tem, ko je velikan Ymir spal rodil veliko družino imenovano Juntus. Raso ledenih velikanov z nadčloveškimi močmi. Borili so se z ognjenimi velikani v nikoli končanih bojih. Steklenica z svojo obliko obuja odločnost in hladnost ledenega kraljestva. Izdelana je iz modrega stekla, da ponazori svetlikajoči se led kraljestva. Slednje je ponazorjeno tudi z reliefom na steklenici. Krožno oblikovanje steklenice na sprednji strani ponazarja krog življenja – kreacijo sveta, za katerega so Vikingi verjeli, da je kača Jormungandr, ki grize svoj lastni rep.

pakiranja in konsistentnosti, do poslovne strategije, finančne učinkovitosti do osebnih dosežkov. Zastopani so vsi segmenti industrije, od kartona do fleksibilne embalaže in dizajna, investicij in opreme. Nagrade so podelili v Londonu. Izbrali smo nekaj december 2016

najzanimivejših embalažnih presežkov.

Trda plastična embalaža leta Zmagovalec v kategoriji Trda plastična embalaža leta je podjetje RPC Superfos/RPC Design, ki je izdelalo embalažo za Tesco Finest Chilled Soup Range.

Embalaža so izdelali z brizganjem polipropilena v volumnu 700 ml. Inovativna posoda za juho je enostavna za uporabo in nadomešča generične sklede, ki so jih pri podjetju uporabljali prej. Pri podjetju so z novo embalažo želeli ustvariti diferenciacijo med blagovnimi znamkami in povečati prodajno uspešnost na prodajnih policah. Embalaža ima obliko kapljice. Pokrov pred uporabo enostavno odlepiš.

Navkljub vsem izboljšavam porabijo za izdelavo enako količino materiala kot pri starih skledicah. Oblika embalaže je še vedno skladna s polnilnimi stroji, tako da se lahko nova embalaža še vedno polni na starih polnilnih linijah.

11 114/115

Steklenica leta

Zmagovalec v kategoriji Steklenica leta je podjetje O-I, ki je izdelalo novo steklenico za Teacher’s Scotch Whisky. Steklenica pooseblja kvaliteto škotske dediščine – viskija v steklenici. Cilj prenove je bil utrditi pozicijo blagovne znamke na ključnih trgih, kot sta Indija in Brazilija. Končni rezultat je nova oblika steklenice, ki je tanjša. Najbolj opazen del steklenice je zagotovo znamenit škotski osat, ki je reliefno ujet nad etiketo in poudarja izvor viskija. Linije, ki tečejo iz reliefnega osata proti etiketi, so zlate. »Steklenica je dober primer, zakaj so detajli pomembni. Enostavnost, dizajn in izdelava, vsi igrajo pomembno vlogo pri izdelavi popolnega kosa embalaže,« je nagrado pojasnil eden izmed sodnikov.

Karton v spletni prodaji

Zmagovalec v kategoriji Karton v spletni prodaji je podjetje DS Smith Packaging, ki je izdelalo priročno embalažo za pošiljanje izdelkov po pošti za podjetje Modern Man Stretch & Grab ePak. Embalaža vključuje zapiralo, odpiranje na trak in namestitev izdelka v notranjosti z raztegljivo folijo. Namenjena je izdelkom različnih velikosti, enostavno se sestavi in razstavi, brez uporabe lepila. Izdelana je iz 94 % recikliranega kartona, s potiskom na eni strani. V primerjavi s podobnimi dizajni porabi 20 % manj materiala.

Najučinkovitejša embalaža leta

Zmagovalec v kategoriji Najučinkovitejša embalaža leta je podjetje Cepac, ki je izdelalo embalažo za Nestlé-Cappuccino Sachets.

Embalažo so oblikovali kot del razvojnega projekta. Podjetje se je soočalo z velikimi stroški zaradi nenehnih poškodb izdelkov, še posebej pri izvozu čez ocean. Škoda je bila ocenjena na 25 %. Razvojni oddelek v podjetju Cepak je zato razvil embalažo, ki v celoti prekrije izdelek in s tem zagotovi skoraj 100 % varnost pred poškodbami. Tudi folije niso potrebovali več.

Embalažo je enostavno odpreti in razstaviti na prodajnih policah. Izdelana je iz 100 % reciklažnih plošč, ki jih je mogoče reciklirati.

Kovinska embalaža leta

Zmagovalec v kategoriji Kovinska embalaža leta je podjetje Crown Packaging, ki je izdelalo embalažo za norveškega pivovarja Aegir Bryggeri (Aegir).

V pivovarni so se namreč odločili, da preidejo iz steklenic na pločevinke zaradi vseh dobrobiti, ki jih ta embalaža prinaša. To priložnost so izkoristili za osvežitev blagovne znamke, za kar so porabili celotno površino pločevinke. Inovacija embalaže je v tem, da se pri odpiranju celoten pokrov pločevinke odstrani in s tem dopušča kupcu, da pijačo v pločevinki še povoha. Možnost užiti polno aroma piva je zelo pomemben del procesa uživanja pitja piva. »Diferenciacija je ključ do uspeha in to ta embalaža zagotovo ima,« je povedal sodnik.

december 2016

Embalaža izdelana po meri kupca je podjetje RAP, ki je izdelalo MultiRap embalažo za različne tipe živil.

Dizajn je primeren za vroča in ohlajena živila, vgrajeno ima tudi pregrado, ki hrano v notranjosti ohranja svežo. Poleg tega lahko potrošnik z lahkoto embalažo odpre in živilo v notranjosti je kar na poti. Del embalaže je iz papirja, ki je odporen na maščobo. Embalažo je enostavno reciklirati.

Embalaža

Embalaža

izdelana po meri kupca Zmagovalec v kategoriji

12 114/115

Embalaža

Zmagovalec v kategoriji Etiketa leta je podjetje AJS Labels, ki je izdelalo etiketo za embalažo podjetja L’Oreal, blagovno znamko L’Oreal Magic Retouch. V podjetju so se odločili za lansiranje nove barve za lase in so potrebovali impresivno etiketo, ki bo dobro predstavila izdelek. Etiketa je natisnjena v 12tih barvah, z vročo folijo, podrobnim sitotiskom in ovita okoli plastenke. Za etiketo so morali doseči barvo plastenke, turkizno, kar je bil velik izziv. Pri L’Orealu so želeli na etiketo umestiti veliko teksta. Pri podjetju AJS so tako razvili etiketo, ovito okoli plastenke, na njo so odtisnili »zrcalni« tekst, ki ga je mogoče brez problemov prebrati skozi transparenten material, ko se ga odvije. S tem so se izognili nerodnim večslojnim etiketam. »Odlična rešitev za tehnološko zahtevno etiketo. Dobra raba materiala.

Enoslojna etiketa, ki funkcionira kot etiketa knjižica,« je povedal sodnik.

Najboljši koncept leta Zmagovalec v kategorij Najboljši koncept leta je podjetje Insignia Technologies, ki je izdelalo Insignia Pull & Time. Letno se v Angliji zavrže 7 milijonov ton hrane. Velikokrat je vzrok v potrošniku, ki pozabi, kdaj je izdelek odprl. Z novim konceptom so želeli potrošnikom ponuditi vpogled v to, kako dolgo je nek izdelek že v hladilniku. Etiketa je izdelana iz standardnega flexo tiska in ima vgrajeno tehnologijo patentiranega menjalnega indikatorja filma. Proces je zelo enostavno razširiti na druge izdelke. Odstranitev jezička na etiketini levi strani aktivira različne komponente in iniciira spremembo barve. Ta sprememba barve je lahko kalibrirana na različne časovne periode, od 1 do 2 dni, do maksimalno 6 tednov pod pogojem, da je izdelek v hladilniku.

Etiketa leta

december 2016

Zmagovalec v kategoriji Karton na točki nakupa je podjetje BoxMart Limited, ki je izdelalo kartonsko stojalo za izdelke podjetja TIGI Bed Head For Men Crate. Pri podjetju TIGI Haircare so potrebovali prodajno orodje, ki bi bilo podobno lesenemu zaboju za pivo. Kot maloprodajni displej bi nagovarjal kupca ob odhajanju iz frizerskega salona.

Avtentični izgled zaboja so dosegli s pozornostjo na detajle. Na straneh škatle so vdolbine za ročaje, škatla izgleda, kot bi bila narejena Karton iz desk, ima tudi loputo. Kartonsko stojalo je izdelano iz fluting na točki papirja. nakupa

Zmagovalec v kategoriji Embalažna rešitev za oskrbovalno verigo je podjetje Smurfit Kappa za embalažo Bicycle Packaging. Podjetje Cotic je mlad in zanimiv proizvajalec cestnih in gorskih koles, ki proizvaja sanjska kolesa za strastne kolesarje. Embalaža je namenjena pošiljanju koles. Kolo ločimo na tri dele, saj mu odstranimo sprednje kolo in krmilo. Namesto lepilnega traku, ki bi držal kolo na mestu, so razvojniki uporabili luknje v kartonu. Embaliranje kolesa je enostavno in hitro.

Podstavek je pritrjen na okvir kolesa in na zunanji strani, da ščiti vilice in sprednjo zavoro. Trikotni pokrov okoli okvirja varuje in ločuje krmilo in okvir od drugih delov. Tudi zadnje kolo je posebej podprto s kartonom.

Transportna embalaža je 100 % FSC karton, ki jo lahko potrošnik normalno loči v smetnjak.

Zunanji karton je potiskan z barvo na vodni osnovi, karton je v naravni barvi. »Embalaža je primer, kaj se da doseči z razmišljanjem in inženirskim znanjem. Izkušnja odpiranja te embalaže je zelo zanimiva. Soliden in kreativen kos embalaže,« so povedali sodniki.

Zmagovalec kategorije Inovacija leta je podjetje Graphic Packaging International, ki je izdelalo embalažo Mini Nom Noms podjetja World Foods. Želeli so spremeniti trg že pripravljenega obroka z uvajanjem zdrave, okusne mednarodne kuhinje, ki je dostopna v dveh velikostih in primerna za vso družino. Embalaža je ročno pakirana. Pladnji v embalaži so opremljeni z upognjenimi zavihki, ki držijo hrano na mestu.

Embalaža je varovana še s posebno zaponko, ki preprečuje ponarejanje. Oblika embalaže je zasnovana tako, da minimizira volumen, ko postane odpadek, in da jo je enostavno pošiljati po dostavi. Hrana je nišni izdelek za starše, ki želijo svojim otrokom predstaviti hrano sveta. Plastične pladnje je enostavno odstraniti iz kartona, pogreti v pečici in jih potem znova vstaviti v atraktivno embalažo ter postreči obrok. »Odličen dizajn, reciklabilna in atraktivna. Popolna poroka dizajna in strukture, ki ustvarja posebno priložnost za druženje,« so pohvalili sodniki.

Inovacija leta Embalažna rešitev za oskrbovalno verigo

13 Darilne vrečke že dolgo niso več samo sredstvo za izročanje daril. Danes obstajajo v najrazličnejših dimenzijah, materialih, barvah, z bleščicami, vzorci in celo 3D-učinki. V inovativnem in uspešnem družinskem podjetju Emma iz Lesc so razvili blagovno znamko darilnih vrečk za vse priložnosti Papilu, s katero na edinstven in okolju prijazen način, kot pravijo sami, širijo srečo med ljudi. Vsako leto zasnujejo več različnih linij, najobsežnejši sta redna in novoletna. Tokratni novoletni asortiman vključuje visoko kakovostne vrečke z motivi priznanih slovenskih oblikovalcev, ki resnično izstopajo.

Prav tako so na otroških vrečkah že natisnjene etikete za imena obdarovancev, kar jih naredi še bolj unikatne in osebne. Poleg izrazito prazničnih motivov v rdeči in zlati barvi Papilu zajema tudi razigrane zimske motive, ki so primerni za predpraznično, rojstnodnevno ali poslovno obdarovanje v zimskem času. Vrečke so narejene iz okolju prijaznih materialov in so na voljo v plastificirani ali eko različici.

Embalaža

(Domino, Telesis, Toshiba, CAB), pakiranje (lepilni sistemi za vroče lepljenje Melton) z napravami zaščitnega pakiranja Sealed Air zagotavlja varen transport gotovih izdelkov ali polizdelkov. Naprave Sealed Air zagotavljajo zanesljivo zaščito vsebine z nizkimi stroški embalaže. Instapak™ - sistem zaščitnega pakiranja Sealed Air deluje na principu dvokomponentne pene, ki jo vbrizgamo v vrečko, kjer ekspandira.

Vrečka se oblikuje glede na vsebino oziroma izdelek v embalaži in mu s tem zagotovi optimalno zaščito. Velika prednost sistema Instapak™ je prijaznost do okolja predvsem v primerjavi z uporabo drugih materialov, ki ne omogočajo reciklaže. Sealed Air Instapak™ je ekološki izdelek, ki ga je mogoče v celoti reciklirati. Z različnimi napravami iz programa zaščitnega pakiranja se prilagodimo področju in potrebam naročnika, s tem se posledično optimizirajo vhodni stroški. Z možnostjo reciklaže prispevamo k varstvu okolja.

predvsem najmlajšim. Poleg tega pa se za mini Flaško pogosto odločijo ženske in dekleta s kroničnim pomanjkanjem prostora v torbici.

Ta mejnik bodo v Flaški obeležili s posebno kolekcijo za najmlajše Flaška Kids, ki jo bodo predstavili v decembru.

Flaška d.d. www.flaska.si

Paletne nogice s samolepilnim trakom

Ema d.o.o. www.ema.si

Podjetje Siscor, lastnik blagovne znamke in spletne trgovine pakiraj-pametno.si, ponuja učinkovito rešitev za nosilnost velikih kartonskih škatel, kartonske paletne nogice s samolepilnim trakom. Nogice lahko popolnoma nadomestijo lesene palete in pridejo v poštev pri velikih kartonskih škatlah dimenzij 800 x 600 mm ali pa 1200 x 800 mm. Nosilnost paletnih nogic je tudi več kot 1.500 kg, primerne so tako za notranje kot za zunanje skladiščenje.

Zeleno omreŽje

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Nižji stroški zaščite pošiljk s sistemom Instapak™

Kot vodilni v svoji panogi se nagibamo k zagotavljanju storitev, znanih po svoji zanesljivosti in cenovni konkurenčnosti. Ema z rešitvami v industrijskih procesih na področju označevanja

Nova Flaška za najmlajše in ženske s premajhnimi torbicami

Steklenice za pitje vode Flaške so že od vsega začetka na voljo tudi v najmanjši izvedbi 0,33 litra. V podjetju Flaška d.d. so septembra predstavili novo, izboljšano verzijo z nekoliko manjšo prostornino 0,3 litra. Zakaj ta razlika? Želeli so ohraniti zunanje mere Flaške, obenem pa z debelejšim steklom povečati njeno vzdržljivost. Nenazadnje je v tej izvedbi namenjena

Siscor d.o.o. siscor.si

december 2016

Papilu – ekološka zgodba o sreči

114/115

Embalažne novice Zelenega omrežja

Z znanostjo iz bioloških adhezivov do sintetičnih veziv Doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak

V

naravi je moč najti veliko primerov živalskih vrst, ki dosegajo na videz nemogoče naloge, kot npr. hoja žuželke z glavo navzdol po mokrih ali umazanih površinah, insekt, ki ujame plen na dolgih razdaljah, ali močerad, ki v obrambi pred napadom z izločkom (lepilom) plenilcu v nekaj sekundah zlepi usta.

Biološka lepila v embalažni industriji

14 114/115

Embalaža

Biološka lepila v embalažni industriji

Kaj imajo skupnega močeradi iz severnoameriških gozdov,

žuželke, imenovane angl. »glow worms« z Nove Zelandije, ali

mali lignji iz Tajske? Omenjene živalske vrste tvorijo posebna

veziva, ki jih uporabljajo bodisi kot sredstvo za ujetje plena,

prikrivanje ali celo naravno

obrambo. Skozi milijone let se

je z evolucijo razvilo ogromno

veziv (lepil) in nanostruktur, ki delujejo tudi v najtežjih in najbolj nepredvidljivih

V

okviru EU mreže projekta bioloških adhezivov gre za projekt, da raziskovalci iz različnih področij znanosti raziskujejo razumevanje delovanja bio adhezivov ter druge pojave, ki so z njimi. Namen projekta je simulirati veziva pod laboratorijskimi pogoji in preveriti njihovo delovanje ter jih vpeljati kot biomimetična lepila za različne namene, kot so npr. celjenje ran, tkivno inženirstvo, hrana, kozmetika, papirna industrija, embalaža, lesna industrija ipd.

N

a novo ustanovljena Evropska mreža bioadhezije, ki ga financira Evropska Unija-COST akcija (CA15216-ENBA), vključuje raziskovalce iz Evrope in preostalalega dela sveta v skupnem prizadevanju za raziskave bioadhezivov in proizvodnjo novih izdelkov, ki temeljijo na naravnih vezivih (npr. embalažna lepila, medicinska lepila, industrijske tesnilne mase ipd. ). V naslednjih štirih letih je cilj projekta razumeti raznolikost bioadhezivov in najti postopke za njihovo proizvodnjo v sintetična veziva ter preveriti njihovo združljivost z anorganskimi in organskimi materiali. V embalažni in papirni industriji se bodo bioadhezivi, razviti pri tem projektu, lahko uporabljali na področju lepil

december 2016

razmerah ter okoljih.

Slika prikazuje lepilo, ki ga izloča močerad skozi svojo kožo. Tovrstno bioadhezivo sestoji iz beljakovin, sladkorja ter lipidov in se na zraku strdi v nekaj sekundah. Zaradi teh izjemnih lastnosti ga imenujeno super lepilo. Avtor slike: Ingo Grunwald, IFAM Institute, Nemčija

Slika prikazuje ličinko, ki izloča svilene niti in v jamski steni iz njih zgradi gnezdo. Iz tega gnezda kot zavesa visijo niti z lepilnimi kapljicami. Ličinke jih uporabljajo za ujetje plena. Lepilo sestoji iz velikih količin higroskopične soli ter manjših količin proteinov, lipidov in sladkorja. Avtorica slike: Victoria Dorrer, Ludwig Boltzmann Institute, Dunaj, Avstrija papirjev, laminacijah embalažnih materialov, izdelavi izdelkov iz valovitega kartona, embalažnih vrečk, tub, fleksibilne embalaže in ostalih laminatnih materialov, ki se uporabljajo na tem področju.

P

rvi veliki dogodek v okviru tega projekta bo potekal v Naravoslovnem muzeju na Dunaju (Avstrija), in sicer od 6. do 7. marca 2017, kjer bodo znanstveniki, inženirji in podjetniki razpravljali o raznolikosti in principih bioadhezivnih sistemov. Dne 6. marca 2017 bodo širši javnosti predstavljene različne vrste živalskih in rastlinskih veziv (med drugim tudi bio-inspirativni roboti, ki so sposobni preplezati plezalno steno!). Pogovori z obiskovalci bodo potekali tudi z namenom povečati ozaveščenost o bio-inspirativnih lepilih in njihovih morebitnih prednostih v primerjavi s komercialnimi, industrijskimi in medicinskimi lepili, ki jih danes ponuja trg. V Sloveniji sta v ta projekt vključena dva slovenska raziskovalca, in sicer doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak (z Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje), ter prof. dr. Tomaž Pepelnjak (z Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo).

Omenjeni projekt, s sedežem na Dunaju, ponuja mreženje raziskovalcev in predstavlja najboljšo priložnost za oblikovanje novih partnerstev, s katerimi bodo raziskovalci izven osnovnih raziskav prevedli svoje rezultate in znanje v izdelke, uporabne na različnih področjih.

15 114/115

Embalaža Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto 2017.

rotoprint.si

december 2016

Promocija

Sredstva za nakup novoletnih daril in voščil smo namenili v dobrodelne namene.

16 114/115

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Pametna zaščita lesa Vsak uporabnik, ki želi imeti lepo leseno površino, mora vedeti, da se les s časom spremeni.

Pomembno je izbrati zdrav, dobro sušen les, vrsto lesa, ki je primerna za določen namen, in pravilno konstrukcijsko zaščito. Druga stopnja je kemijska preventivna zaščita lesa v primeru izpostavljenosti vremenskim učinkom, vključno z verjetnostjo napada škodljivcev. Vse vremenu izpostavljene lesene površine zaščitimo z biocidno impregnacijo. Če nanesemo priporočeno količino sredstva, bomo ustvarili sloj zaščitenega lesa, ki bo preprečil naselitev plesni in vdor insektov. Po dobri osušitvi sredstva začnemo s premazovanjem z zaščitnimi premazi. Ne glede na vrsto premaza je namesto enega bogatega nanosa bolje narediti več tanjših nanosov in poskrbeti za vmesno sušenje.

Samo na ta način se delci premaza lahko zložijo in tvorijo kvaliteten film, ki ima potem zanesljivo zaščitno funkcijo. Čas sušenja je odvisen od temperature in stopnje vlage v zraku.

Svetujemo, da izberete domačo vrsto lesa, ker s tem najmanj vplivate na okolje, ter redno in pravilno vzdrževanje, ki podaljša življenjsko dobo lesenemu izdelku. Tako pomagate sebi in okolju.

Belinka belles d.o.o. www.belinka.si

Toaletni papir – ekološki, higienski, učinkovit

december 2016

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Pri zamašenem stranišču velikokrat iščemo čistilo, pripomoček za odmašitev. Pogosto gre pri tem za čistila, ki vsebujejo kemikalije, ki so škodljive za okolje. V Bentu imamo drugačno rešitev - Bio Tech toaletni papir. Bio Tech toaletni papir uporablja tehnologijo Biological Active Tissue Paper (biološki aktivni toaletni papir). Gre za inovativen toaletni papir, ki vsebuje 5 vrst naravnih mikroorganizmov.

Ti so neškodljivi za ljudi in okolje. Ob stiku z vodo začnejo proizvajati encime, ki se hranijo z organskimi snovmi, prisotnimi v ceveh in kanalizaciji. Pričnejo se množiti, učinek čiščenja eksponentno naraste. Očistimo lahko predele, ki jih mehansko ne moremo. Dobri mikrobi

uničujejo slabe na način, da jim jemljejo hrano.

Ko zaključijo svoje delovanje, se razgradijo brez vpliva na okolje. Bio Tech toaletni papir zmanjšuje neprijeten vonj, je dermatološko testiran na koži, sluznici oči in intimnih področjih.

Ker nam je mar za okolje, se pri Bentu vsak dan trudimo dopolnjevati prodajni program z artikli, ki ohranjajo naravo.

Bent excellent d.o.o. http://bent.si

Novi izdaji ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 V letu 2015 je izšla nova izdaja standarda kakovosti ISO 9001 in standarda ravnanja z okoljem ISO 14001. Za oba standarda velja triletno prehodno obdobje, kar pomeni, da obstoječi verziji standardov po letu 2018 ne bosta več veljavni. Novi izdaji uvajata koncept obvladovanja tveganj in imata enostavno poslanstvo: obravnavati poslovna tveganja, da bi jih omejili, in vzpostaviti sistem, ki ne bo le postavil nadzor nad tveganji, temveč tudi zagotovil, da bodo tveganja s časom manjša. Pri tem ni pomembno, katera tveganja se obravnavajo (kakovost, onesnaževanje okolja, varnost hrane, varovanje informacij itd.), saj to ne spremeni bistva obvladovanja tveganj, spremenijo se le aktivnosti in mehanizmi, ki so potrebni za njihovo obvladovanje. Nov koncept obvladovanja tveganj bo izboljšal sposobnost sistema pri podpiranju dolgoročnih poslovnih ciljev. Nova standarda opredeljujeta tudi pomembnost zavezanosti najvišjega vodstva za poslovno upravljanje. Presojevalci Bureau Veritas imajo odlična sektorska znanja in veščine presojanja.

Coca-Cola Hellenic v CDP poročilu o vodah uvrščena na vodstveni nivo

CDP (Climate Disclosure Reporting) je edini globalni sistem razkrivanja, namenjen podjetjem, mestom, državam in regijam z namenom, da upravljajo svoje vplive na okolje ter investitorjem in kupcem, da lahko ocenijo okoljske informacije in jih uporabijo pri finančnih odločitvah. Letos se je v CDP poročilu o vodah (CDP Water 2016 report) na vodstveni nivo uvrstilo zgolj 24 podjetij iz celega sveta, med njimi tudi Coca-Cola HBC. Številne analize vodnega odtisa so pokazale, da evropski partnerji družbe Coca-Cola (Coca-Cola European Partners) približno 80 % vodnega odtisa svoje vrednostne verige ustvarijo na podlagi kmetijske dobavne verige oziroma produktov, kot so pesa, sladkorni trs, sadni sokovi, kava, pulpa in izdelki iz papirja. V prihodnje si bodo prizadevali, da bodo do leta 2020 kar 100 % vseh svojih kmetijskih produktov pridobivali iz trajnostnih virov. V ta namen so v sodelovanju z družbo The Coca-Cola Company vzpostavili vodilna načela trajnostnega kmetijstva in pričakujejo, da jih bodo upoštevali tudi njihovi ključni dobavitelji.

namestitev stiskalnice za baliranje upravičena, zato odpadke odvažajo v nestisnjenem stanju. Seveda so temu primerni tudi stroški transporta in nepotrebno obremenjevanje okolja. Mobilna balirka PR 27, ki jo je razvil naš partner, podjetje Idromec, rešuje ta problem. Nameščena je na platformi prirejeni za prevoz s kotalnim prekucnikom, s katerim jo pripeljemo na poljubno lokacijo. Ne potrebuje temeljev in ima lasten pogonski agregat, tako da ni potreben niti električni priključek. Velik vsipni jašek omogoča polnjenje z nakladalnimi napravami. Povezovanje je avtomatsko, teža bale in zmogljivost pa je do 500 kg oziroma 2-12 t/h, odvisno od materiala. Odpornost proti obrabi zagotavlja stiskalni kanal izdelan iz Hardoxa, dno je izmenljivo. Stiskalnica je novost v svetovnem merilu in je bila prvič predstavljena novembra na sejmu Ecomondo.

Ekora d.o.o. http://ekora.si

Velike industrijske družbe so dolžne izvesti energetske preglede

Enekom, d.o.o. www.enekom.si/sl

Zastrupitvam otrok se lahko izognemo V Sloveniji so zastrupitve tretji glavni vzrok za sprejem mlajših otrok v bolnišnico zaradi nezgod. Več kot 90 % zastrupitev otrok se zgodi v domačem okolju, vzrok pa so snovi, ki jih hranimo doma, npr. zdravila, čistila, organska topila (Miller in sod. 2002; Hattis in sod. 2003). Enostaven in varen način čiščenja brez kemikalij po metodi Enjo je učinkovita ekološka rešitev, kjer se takšnim zastrupitvam otrok lahko izognemo. Gre za visoko razvito tkanino Enjotex iz Avstrije, ki že 25 let čisti vse površine globinsko in temeljito samo s pomočjo vode, brez kemikalij, po HACCAP kriterijih.

V šoli eko čiščenja lahko pridobite praktične in koristne nasvete in strokovno podporo za čiščenje brez kemikalij. Pridobljeno znanje lahko trajno uporabite pri čistem bivalnem ali delovnem okolju. Metoda Enjo je primerna za podjetja, ustanove, šole ali družine, za vsa področja čiščenja. Gre za varnost, za zdravje zaposlenih, zdravje otrok in hišnih živali. Gre za trajnostno rešitev: brez kemikalij, brez embalaže, varčujemo s pitno vodo in ohranjamo naravo.

Zeleno omreŽje

Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. http://en.coca-colahellenic.si

Mobilna balirka rešitev za manjše količine odpadkov

Zbiralci in predelovalci odpadkov se pogosto srečujejo s problemom, ko je na posameznih lokacijah premalo odpadkov, da bi bila stalna

Družba Enekom je v letu 2016 izvedla oziroma izvaja energetske preglede v devetih večjih slovenskih industrijskih družbah – Cimos d.d., Elan, d.o.o., Eta d.o.o. Cerkno, Eti Elektroelementi d.d., Filc d.d., Krka, d.d., Pivovarna Laško Union d.o.o., Poclain Hydraulics d.o.o. in Revoz, d.d. Večina omenjenih podjetij kontinuirano izvaja energetske preglede, ki predstavljajo ciklično aktivnost za določanje akcijskih planov v energetsko učinkovitost. Potrebo po cikličnem izvajanju energetskih pregledov je prepoznala tudi EU. Velike industrijske družbe so namreč v skladu

114/115

okolje

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti dolžne izvesti energetski pregled na vsake štiri leta oziroma najkasneje do 31. decembra 2017. Energetski pregled je potrebno izvesti skladno z junija letos izdanim Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebino energetskega pregleda (U.L. RS št. 41/16). Evropska direktiva pri izvajanju energetskih pregledov zahteva stroškovno učinkovitost in strokovno neodvisnost. Energetski pregled mora celostno določiti možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Enjo, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.com

december 2016

Usposobljeni so, kako imeti širši pogled v poslovanje organizacij in biti sposobni predstaviti nove zahteve na razumljiv način. Dodatne informacije za prehod na novi izdaji standardov ISO 9001 in ISO 14001, lahko preberete na www.standardi-izdaja2015.si.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 114/115

okolje

ERICo med vodilnimi ponudniki

ERICo dve desetletji in pol opravlja okoljske monitoringe na področju zraka, voda, tal in drugih sestavin okolja za naročnike iz industrije, komunalnih podjetij, ustanov, organizacij in za posameznike. Usposobljeni strokovnjaki so zadolženi za spremljanje novosti na njihovih področjih in skrbijo za sprotno posodabljanje sistemov vzorčenja, analitskih metod ter opreme, kar je osnova za vzdrževanje pooblastil.

ERICo poleg izvajanja meritev pomaga tudi pri izboljšavah za zniževanje emisij in s tem tudi stroškov. Jeseni je ERICo s strani Agencije RS za okolje Ministrstva RS za okolje pridobil šestletno podaljšanje pooblastil za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja za delce PM10. Tako ostaja med vodilnimi ponudniki obratovalnih monitoringov, z bogatimi izkušnjami na področju najboljših razpoložljivih tehnologij, dobrega poznavanja nosilnosti okolja in okoljske zakonodaje.

ERICo d.o.o. www.erico.si

december 2016

Podjetja z izbiro prevoza prispevajo k varovanju okolja Podjetje GoOpti, s katerim je v zadnjih petih letih potovalo že več kot 630.000 ljudi, svoje znanje in prevoze omogoča tudi podjetjem. Bili so prvi, ki so v slovenskem prostoru uvedli tako imenovane skupinske poslovne prevoze. »To še vedno pomeni, da naš potnik določi točno uro odhoda s točno določene lokacije, lahko pa se mu pridruži še kdo, ki potuje ob isti uri na

isti relaciji. Tako je prevoz še vedno na najvišji stopnji ugodja. Razlika je zgolj v tem, da ne potuje sam. Morda pa se med vožnjo pokaže priložnost za nova poslovna sodelovanja,« pojasnjuje direktor podjetja Marko Guček. S poslovnimi prevozi posamezniki in podjetja zmanjšajo stroške poslovnih potovanj. S tem se zmanjša tudi število avtomobilov na cesti, kar prispeva k varovanju okolja in zmanjševanju izpustov emisij v okolje. V primeru odpovedi prevoza podjetju v celoti povrnejo stroške že plačanega prevoza. Skupni poslovni prevozi se lahko opravijo za različne relacije oziroma ni omejitev glede oddaljenosti od izhodiščne točke do izbrane relacije. Lahko gre za povezave do letališč ali do evropskih mest, kot so Dunaj, Zagreb, München in Milano idr. GoOpti je s svojo storitvijo prevozov v zadnjih petih letih pripomogel k več kot 175.000 vozilom manj na cesti, okolju pa je bilo prihranjenih več kot 9.000 ton izpustov ogljikovega dioksida.

GoOpti www.goopti.com

Impregnacije Bori Helios je prodajni program biocidnih impregnacij dopolnil z izdelkoma Bori impregnacija W ter Bori impregnacija z biocidom W. Uporabljata se za osnovno kemijsko zaščito lesa, s katero se močno podaljša trajnost izpostavljenih lesenih površin. Njun namen je, da preprečujeta naselitev škodljivih organizmov, kot so glive, plesni in insekti. Preko osnovne zaščite obvezno nanesemo še zaščitni premaz, ki impregnirano površino zapre ter tako prepreči izluževanje aktivnih snovi. Svetujemo

uporabo niansirane Bori lak lazure v dveh nanosih. Evropska uredba o biocidnih proizvodih je vpeljala enotne postopke odobritve ter predpisala obvezne informacije za uporabnika, saj imajo biocidni izdelki ob nepravilni uporabi lahko velik vpliv na okolje. Dosledno je potrebno upoštevati navodila z vidika varnega dela, varstva okolja in porabe sredstva. Na osnovi testiranja ekotoksikoloških in toksikoloških lastnosti lahko rečemo, da izdelka ob pravilni uporabi ne predstavljata tveganja za okolje ali uporabnika.

Helios TBLUS, d.o.o., Slovenia www.helios-group.eu

IDentiks prejemnik nagrade Horus 2016 V začetku decembra so podelili Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2016, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta.

IDentiks je prejemnik nagrade Horus 2016 za strateško celovitost pravne osebe med mikro podjetji. Žirija je v utemeljivi zapisala: Izjemno pohvalno je, da se tudi mikro podjetja, za katere bi sklepali, da se v glavnem ukvarjajo s »preživetjem« na trgu, intenzivno in tvorno posvečajo področju družbene odgovornosti.

Vodstvo podjetja zelo dobro prepoznava družbeno odgovornost in jo kot nujno komponento uspešno širi med zaposlene. Vključena je med vrednote podjetja. Promocija družbene odgovornosti preko vključevanja v različne dogodke, konference in združenja je zato eno izmed njihovih pomembnih del. Nagrade Horus so letos podelili osmič, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti, tj. odgovornosti za vplive na ljudi in naravo.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Kemijski inštitut www.ki.si

Internetni portal moja.komunala Septembra 2016 je Javno podjetje Komunala Trbovlje, d.o.o. z namenom, da svojim strankam olajša informiranje o storitvah, ki jih koristijo, in plačilih le-teh, kot prva komunala v Zasavju aktivirala spletni portal moja.komunala. Na portalu, do katerega je možen dostop preko spletne strani www.komunala-trbovlje.

Pripravil: Edvard Jug Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Depo – dejavnosti za boljši jutri

V mesecu krožnega gospodarstva je bila od 14. do 18. 11. 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije razstava, ki so jo postavili predstavniki Komunalnega podjetja Vrhnika, natančneje, zaposleni v njihovem razvojnem programu Depo. Ta deluje v okviru strategije Zero Waste, v katero so na povabilo ZW Slovenija leta 2014 vstopile občine, ustanoviteljice podjetja.

Razstavo si je med prvimi ogledal predsednik državnega zbora Milan Brglez. Na kratko smo mu predstavili delo Depo-ja in njegovo poslanstvo. Razen trajnostnemu razvoju, ozaveščanju in krožnemu gospodarstvu namenja glavni poudarek ustvarjanju novih delovnih mest. Aktivnosti Depo-ja smo nadaljevali tudi v tednu zmanjševanja odpadkov, in sicer 23. 11.

2016, ko smo pripravili delavnico, na kateri so se udeleženci učili izdelave drobnih izdelkov iz odpadnih materialov. Vemo, da je sled našega dela že opazna in da je v Sloveniji še veliko javnih podjetij, ki bodo ob primerni spodbudi pomagala ustvarjati lepši jutri.

okolje

Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva

114/115

19 Kovine na splošno predstavljajo popoln material za reciklažo, ker se pri pretvorbah ne porabljajo in v teoriji lahko 100 % zakrožijo od produktov do odpadkov in nazaj. Plemenite kovine so odporne na korozijo (raztapljanje), zato so bile za njihovo recikliranje doslej potrebne zelo agresivne kemikalije. Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Nejca Hodnika iz Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu je odkrila nov način raztapljanja platine, ki predstavlja za okolje bistveno manj škodljiv proces in pomeni velik korak k zelenim rešitvam izrabe odpadkov ter ohranjanju čistejšega okolja. To odkritje je tudi priložnost za neposredno sodelovanje z industrijo in za črpanje evropskega denarja preko projektov Obzorja 2020. Članek o projektu in njegovih rezultatih je bil objavljen tudi v izredno ugledni znanstveni reviji Nature Communications.

si, lahko uporabnik spremlja podatke za svoje odjemno mesto oziroma za odjemna mesta, za katera plačuje komunalne storitve pri Komunali Trbovlje. Na portalu je omogočen vpogled v podatke o posameznem odjemnem mestu, kar zajema geolokacijo in podatke, ki so potrebni za obračun storitev. Na merilnih mestih (voda, topla voda in ogrevanje) so podatki o merilni napravi in pregled porabe ter odčitkov in podatki o zaračunanih storitvah, vključno z njihovimi cenami. Za večstanovanjske objekte je mogoč še vpogled v delitve med stanovanji. Na zavihku »finance« je uporabnikova plačilna kartica, kjer je na vpogled stanje terjatev in plačil ter pdf oblika računov za posamezni mesec. Poleg tega pa še grafični prikaz izdanih računov v zadnjih dvanajstih mesecih in primerjava izdanih računov s preteklim letom. Portal bo postopoma še dopolnjen in izboljšan, tako da bo uporabnikom nudil čim več koristnih informacij.

21. novembra 2016 je v Cankarjevem domu potekala slovesna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje za leto 2016, ki jih je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Za pomembne dosežke na področju razvojne dejavnosti se podeljuje Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso. Za pomembne dosežke na področju lesarstva je letos Puhovo priznanje prejela ekipa v sestavi prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek.

Nagrajeno raziskovalno skupino sestavljajo strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt, Ljubljana, in podjetja M Sora, Žiri. Raziskovalna skupina je uspešno združila svoje znanje in novo razviti material v novo inovativno okno Wintherwax z visoko dodano vrednostjo. Uresničili so razvoj lesenega okna vse od prve ideje do lansiranja izdelka na trg. Pri razvoju okna so raziskovalci združili dve tehnologiji: termično modifikacijo lesa in njegovo impregnacijo z voski na naravni osnovi. Termična obdelava znižuje ravnovesno vlažnost lesa, impregnacija lesa z voski pa prodiranje vlage in vode v les. Za osnovo je bil uporabljen smrekov les. Razvita rešitev omogoča predelavo smrekovine v okolju prijazen izdelek z upanjem, da inovacija pomaga, da smrekovina v večji meri kot doslej ostaja na predelavi v Sloveniji. S tem omogoča, da ostaja v Sloveniji tudi več delovnih mest.

Zeleno omreŽje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

M Sora d.d. www.m-sora.si

EMAS v podjetju Medium

V sredini novembra smo v podjetju Medium dobili odločbo o podaljšanju registracije v sistem EMAS. Kot peta organizacija v Sloveniji smo prvo registracijo pridobili januarja 2011.

Od takrat smo sistem ravnanja z okoljem nadgradili, kar je naš cilj tudi v prihodnje.

Poleg registracije v sistem EMAS imamo tudi okoljski certifikat ISO 14001. Vsako leto naše delovanje preverja zunanji preveritelj, kar zagotavlja verodostojnost našim navedbam.

december 2016

Na fotografiji: dr. Nejc Hodnik (foto: Damjan Makuc)

Slovenski znanstveni preboj prinaša bolj zeleno prihodnost za cel svet

20 ter usposabljamo.

Pomurski sejem v letu 2017 vabi k sodelovanju na s trajnostnim razvojem obarvanih sejmih in strokovnih ocenjevanjih kakovosti. Sejem zdravega gospodarjenja in življenja Medical, 2.

Mednarodni sejem sodobne medicine bo potekal v Gornji Radgoni od 6. do 8. 4. 2017. Lov, Mednarodni sejem lovstva in ribištva, se bo 10. zagledal v naravo od 21. do 23. aprila. Istočasno bo za poslovno uspešno in družabno naturo v mednarodnem letu trajnostnega turizma za razvoj poskrbel Naturo, 4. Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi. S tradicionalno svežino inovacij na področju pridelave in predelave hrane, samooskrbe, trajnostnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi pa bo od 26. do 31. avgusta 2017 postregel 55. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. S kakovostjo ga bodo od pomladi dalje najavljala mednarodna ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, Odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona, Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo ter Mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme.

Medium d.o.o. www.medium.si

december 2016

Ljubljana je tretja najbolj prijazna občina za čebele

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena čebel za naše preživetje, zato jim namenjamo posebno pozornost. V okviru Zelene prestolnice Evrope 2016 je med drugim zaživela tudi Čebelja pot, ki povezuje čebelarje, kulturne in izobraževalne institucije ter gospodarske

Z električnim avtomobilom na pot novostim

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

Pomurski sejem v letu 2017 trajnostno obarvan

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Z električnimi avtomobili se tudi v avtomobilizmu začenja nova doba mobilnosti, ki ne bo samo čista in tiha, ampak tudi veliko bolj tehnološka. Tako kot smo navajeni v svetu pametnih telefonov, tudi pri električnih avtomobilih prihajajo novosti, kjer je v enakem ohišju lahko z vsako generacijo »zapakirano« boljše in zmogljivejše »drobovje«. Tipičen primer tega je Renault Zoe. Inženirjem je uspelo povečati zmogljivost akumulatorja, ne da bi hkrati povečali njegovo velikost. Novi akumulator v Zoe shrani za 41 kWh uporabne energije, kar je skoraj dvakrat toliko kot standarden akumulator Zoe (22 kWh uporabne energije). S tem je Zoe svoj doseg po NEDC standardu povečal na 400 kilometrov, kar v realnem življenju pomeni do 300 kilometrov vožnje brez vmesnega polnjenja. Renault je z novim akumulatorjem odstranil še zadnjo psihološko oviro za prehod na električno mobilnost, saj Zoe omogoča daljše poti in tako vedno bolj raznoliko uporabo avtomobila. Vozniku ni več treba toliko skrbeti za polnjenje, izleti za konec tedna so z Zoe odslej postali povsem mogoči.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Saubermacher – Komunala s certifikatom družbeno odgovorno podjetje Podjetje Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. je eden prvih petih prejemnikov

foto: Ekvilib Inštitut

114/115

družbe. Z njo ljudi osveščamo o pomenu čebel za mesto in za ohranjanje okolja. Priznanje je potrditev našega dela in ponosni smo, da so aktivnosti Mestne občine Ljubljana na področju ohranjanja čebel in čebelarstva prepoznane, hkrati pa je priznanje tudi spodbuda za nadaljnje delo na tem področju. Dodajmo še, da so se na natečaj občine lahko prijavila le čebelarska društva, saj lahko člani teh društev najbolje ocenijo, kakšno je sodelovanje z lokalno skupnostjo na področju ohranjanja čebel in čebelarstva.

okolje

Glavna dejavnost našega podjetja je tisk in spremljajoče aktivnosti. Zelene vidike obeh certifikatov vnašamo v naše celotno delovanje – načrtovanje, proizvodnjo, administracijo, kar v praksi pomeni, da uporabljamo recikliran papir, papir s FSC oziroma PEFC certifikatom in papir evropskega porekla (to pomeni precej manjši ogljični odtis, ki ga povzroča transport, kot pa papir z drugih kontinentov) ter okolju prijaznejše barve idr. Skrbno ločujemo odpadke in stremimo k zmanjševanju nastajanja odpadkov. Redno spremljamo porabo energentov in v primeru večjih odstopanj poiščemo vzroke za nje. Zaposlene spodbujamo k varčnemu delovanju tudi v domačem okolju (vožnja s kolesom, peš po opravkih, trajnostne rekreativne dejavnosti) in jih stalno izobražujemo

21 Pripravila: Aleksandra Vogrinčič Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Zlato okoljsko priznanje za okolju prijazen postopek

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

3D-tisk za projekte

SIJ d.d. www.sij.si

V novo leto proti korupciji z novim standardom SIST ISO 37001:2016 Korupcija je po svetu zelo razširjena ne glede na področje poslovanja. Sproža resne socialne, moralne, gospodarske in politične skrbi, zavira razvoj, spodkopava človekove pravice in ovira zmanjševanje revščine. V poslovanje vnaša negotovost, povečuje stroške izdelkov in storitev ter zmanjšuje kakovost. Čeprav je korupcija kaznivo dejanje, pa samo zakoni ne zadostujejo za njeno odpravo. Tudi organizacije so odgovorne za aktivno delovanje v boju proti korupciji. Pri tem si sedaj lahko pomagajo s standardom SIST ISO 37001:2016, Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije – Zahteve z navodili za uporabo in z zavezanostjo vodstva vzpostavljajo kulturo poštenosti, preglednosti, odprtosti in skladnosti. Standard podaja

Na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana z dijaki mehatronike, ki jih stroka zanima in si želijo dodatno delati, sodelujemo pri različnih projektih. Ukvarjamo se s 3D-tiskom in z izbiro ekološkega materiala zanj. Za 3D-tisk obstaja ogromno materialov, ki jih lahko uporabljamo za različne namene. Prvi, verjetno svetovno najbolj razširjen material je ABS, ki pa ne ustreza načelom naše eko šole, saj imamo zeleno zastavo. ABS plastika je namreč osnovana na nafti in ni okolju prijazen material. Raziskovanje nam razkrije PLA plastiko, ki je biorazgradljiva, izdelana na rastlinski osnovi in tudi cenovno dokaj ugodna. Problem pri PLA plastiki pa je lepljenje. Težavo smo rešili skupaj s podjetjem Kemis plus, d. o. o., na čelu katerega je direktor Uroš Lipovšek. V laboratorijih tega podjetja je nastalo tudi lepilo za projekt na sliki – humanoid Old Jack No.666. Na šoli smo se skupaj z dijaki odločili za uporabo PLA plastike.

Raziskovanje se s tem ni zaključilo in na tržišču opažamo veliko alternativnih ekoloških materialov, kot so HISP, PVA, LIGNIN itd. Odločeni smo raziskovanje nadaljevati in poiskati še bolj optimalno rešitev.

Zeleno omreŽje

Skupina SIJ z zlatim okoljskim priznanjem ponovno potrjuje svoj položaj na slovenskem inovativnem vrhu. Inovacija SIJ Acronija »Brezkislinsko čiščenje toplo in hladno valjanih pločevin« je v novembru na Okoljskem srečanju prejela zlato okoljsko priznanje Financ v kategoriji okolju prijazen postopek. Konec oktobra pa je SIJ Metal Ravne oziroma vodja inovativnega projekta Kristijan Plesnik prejel

114/115

mednarodne dobre prakse in se lahko uporablja povsod po svetu. Protikorupcijska strategija in podpirajoč sistem vodenja pomagata organizaciji, da prepreči ali ublaži stroške, tveganja in škodo v primeru korupcije ter da spodbuja zaupanje in izboljša svoj ugled.

okolje

nagrado na srečanju Evropskih energetskih menedžerjev 2016 (EUREM) v kategoriji velikih podjetij za projekt izkoriščanja odpadne toplote iz elektro obločne peči (EOP) za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem, inovacija pa je bila srebrna tudi na nacionalnem tekmovanju inovativnosti v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot poudarja direktor razvoja v SIJ Acroni dr. Matevž Fazarinc je inovacija vsestranska: »Inovacija brezskislinskega čiščenja toplo in hladno valjanih pločevin je popolna »win-win« inovacija. Stari postopek brušenja trakov pločevine smo nadomestili z inovativnim postopkom brezkislinskega čiščenja trakov, ki omogoča višjo produktivnost, nižje obratovalne stroške, boljše končne lastnosti pločevine, izboljšano varnost pri delu in izrazito nižji okoljski odtis.« Zmaga in priznanje odpira SIJ Acroniju sodelovanje na tekmovanju za evropsko okoljsko nagrado EBAE (European Business Awards for the Environment).

Pripravil: Matjaž Mlinšek

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

december 2016

certifikata Družbeno odgovorno podjetje, ki jih je 13. oktobra 2016 podelil Ekvilib Inštitut. Z vključitvijo v pilotni proces smo se zavezali k še tesnejši vpeljavi družbene odgovornosti v svojo poslovno strategijo in skozi analitično-svetovalni postopek skupaj z zunanjimi strokovnjaki opravili analizo vrzeli na področju odgovornosti do naravnega okolja in organizacijskega upravljanja. Dan prej je naše podjetje dobilo potrditev družbeno odgovornega poslovanja še na enem področju, to je področju promocije zdravja na delovnem mestu. Naš projekt »Za življenja vredno telo« je bil na natečaju za delodajalce za izbor najbolj inovativnih ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, ki je potekal v okviru projekta Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu, izbran kot najboljši v kategoriji malih podjetij.

22 114/115

okolje

Racionalna raba energije je sestavni del strategije Telekoma Slovenije

so trajnostna energija, mobilnost, učinkovita raba virov ipd. Prednostno se bo podpiralo celovite rešitve in ne zgolj produktov. V programu TIGR4smart bo 16 podjetij in raziskovalnih institucij razvijalo izdelke in tehnologije za vzpostavitev zdravega bivalnega in delovnega notranjega okolja, gradnjo energetsko bolj učinkovitih stavb in uvajalo informatiko za področje stavb. Program Martina temelji na razvoju novih naprednih več funkcionalnih materialov in tehnologij izdelave inženirskih komponent. V okviru programa želimo razviti novo orodno jeklo in raziskati možnosti uporabe novih tehnologij izdelave inovativnih orodij. V okviru projekta EVA4green bomo partnerji projekta razvili nove izdelke s področja avtomobilske industrije, ki bodo prispevali k napredku na področju zniževanja porabe energije ter emisij, ki izhajajo iz motorjev z notranjim zgorevanjem, elektrifikaciji vozil ter varnosti in udobju v avtomobilih. Strateška usmeritev projekta NMP je razvoj naprednih materialov (nanoceluloza, nano polnila, aditivi, pigmenti) in proizvodnih ter procesnih tehnologij za njihovo aplikacijo, ki omogočajo doseganje izboljšanih lastnosti vlaknin, papirja in naprednih tekstilnih materialov.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

december 2016

ZAG sodeluje v projektih SPS Projekti v okviru strategije pametne specializacije (SPS) bodo sledili sodobnim izzivom, ki

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. www.sava-tires.si

80 [%] 100

Odprt je nov Interserohov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov

0

odgovoren odnos do hrane

manjša proaba energije

trajnostna mobilnost

trajnostna potrošnja

odgovorna raba vode

urejena in čista okolica

20

40

60

63

63

67

78

89

93

93 odgovorno ravnanje z odpadki

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Odgovornost dijakov v kampanji Pozor(!) ni za okolje narašča Delež šol, ki izvajajo aktivnosti na posameznem področju zmanjševanja ogljičenga odtisa

V Telekomu Slovenije si načrtno prizadevajo za družbeno odgovorno ravnanje, v tem okviru pa tudi za zmanjševanje vplivov svojega delovanja na okolje. Tako med drugim redno spremljajo porabo energije, racionalna raba energije pa je sestavni del strategije Telekoma Slovenije.

Rezultate na tem področju spremljajo z merljivimi energetskimi kazalniki (skladno z GRI priporočili), pri tem pa sistematičnost zagotavljajo s sistemi kakovostnega vodenja, ki so skladni z zahtevami mednarodnih standardov.

V letih 2013 in 2014 so tako razvili in uvedli sistem učinkovitega ravnanja z energijo in okoljem (SURE/O, ki je skladen z mednarodnim standardom ISO 50001). Informacijska podpora omogoča vpogled v porabo električne energije za več kot 2.000 vključenih lokacij oziroma naprav ter vpogled v porabo energentov za ogrevanje na 70 najpomembnejših lokacijah (kar predstavlja več kot 95 % tovrstne porabe).

Rezultati načrtnega dela so že vidni, saj so v družbi strošek električne energije v letu 2015, v primerjavi z izhodiščnim letom 2009, zmanjšali za 3,2 milijona evrov oziroma za 23 %.

okriljem nosilke projekta družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Glas letošnje kampanje je Boštjan Gorenc – Pižama, ki mlade nagovarja, naj se potrudijo izprazniti hladilnik, preden se odpravijo po »frišno fasungo«. Zahvaljujoč ambicioznim dijakom in mentorjem pri izvajanju okoljskih aktivnosti večina šol (89 %) ocenjuje, da je njihova okoljska odgovornost na visoki ravni. Šole, ki letos sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, so aktivne na raznolikih področjih zmanjševanja ogljičnega odtisa. Največ pozornosti namenjajo aktivnostim, s katerimi spodbujajo odgovorno ravnanje z odpadki ter skrbijo za urejeno in čisto okolico. Priložnosti za večjo angažiranost šol so še pri spodbujanju odgovornega odnosa do hrane in manjše porabe energije. Podrobno analizo načrtovanih okoljskih aktivnosti šol najdete na spletni strani kampanje Pozor(!)ni za okolje.

Okoljska odgovornost na slovenskih srednjih šolah, ki sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, narašča. To kaže Anketa o okoljskih aktivnostih šol, ki v letošnjem šolskem letu sodelujejo v projektu in jo je izvedla ekipa kampanje Pozor(!)ni za okolje pod

Skupina Alba Group GmbH, s svojim hčerinskim podjetjem Interseroh, je v Mariboru odprla nov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov. Center je usmerjen v raziskovanje in razvoj učinkovite izrabe sekundarnih virov in je prvi v Evropi, ki bo svoje raziskovalno-razvojne aktivnosti in specifična znanja s področja recikliranja odpadnih plastičnih materialov usmerjal v potrebe gospodarstva. Obiskovalci so si ogledali prostore novega centra, spoznali delovanje sodobne reciklaže odpadnih plastičnih materialov in se seznanili z raziskavami, ki podpirajo razvoj učinkovite izrabe sekundarnih virov.

Interseroh Plastics Research & Development d.o.o. www.interseroh.de/leistungen/recycling/ recycling-kunststoffe/

23 Že peto leto zapored podjetje Saubermacher Slovenija podeljuje Okoljsko nagrado najbolj zaslužnim diplomskim delom na področju okolja, energije, odpadkov ipd. Izmed prispelih nalog se je tokrat po oceni strokovne komisije v ožji izbor uvrstilo 8 nalog. Naravoslovnotehniška fakulteta, Fakulteta za znanosti o okolju, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo so nam tudi v tem letu postregle s širokim izborom zanimivih, drugačnih in strokovnih diplomskih del. Pokrivale so tematiko nevarnih odpadkov, proizvodnjo plina iz papirniške odpadne vode, odstranjevanja ionov težkih kovin, prenosa mikroplastike v vodnem okolju idr. Za zmagovalno

Gregor Zupančič iz Univerze v Novi Gorici in Drago Mir iz podjetja Saubermacher Slovenija.

Govorili so o posebnostih, trendih in novostih na področju ustreznega shranjevanja kot ločevanja nevarnih odpadkov.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

114/115

nalogo je bilo izbrano diplomsko delo Ane Bole z naslovom Bioreaktorska odlagališča nevarnih odpadkov u Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Ob podelitvi je potekala tudi okrogla miza na temo nevarnih odpadkov, kjer so pod vodstvom Mojce Mavec kot sogovorniki sodelovali dr. Marko Homšak, direktor podjetja Talum Inštitut d.o.o., prof. dr.

okolje

Ana Bole s Saubermacherjevo okoljsko nagrado

Evropska projekta

Nova generacija pametnih aplikacij na področju mobilnosti V mesecu oktobru 2016 se je zaključil evropski projekt FrontierCities, financiran s strani 7.

Okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, na področju programa »Internet prihodnosti« - »Future internet«. Projekt je usmerjen v koncept tako imenovanih »pametnih mest - smart cities« in v pripravo novih rešitev, ki zagotavljajo izboljšano kvaliteto obstoječih in razvoj novih, inovativnih storitev, kar dviguje kvaliteto življenja in dela v mestu, tako za prebivalce kot za obiskovalce. Projekt se je pričel z razpisom, v okviru katerega so se iskale inovativne ideje glede reševanja problematike mobilnosti v mestih z uporabo Fi-Ware

tehnologije. Izbranih je bilo 28 uspešnih idej.

V enoletnem obdobju projekta se je tako razvilo 28 novih inovativnih projektov in rešitev na področju razvoja internetnih pametnih aplikacij mobilnosti in transporta za mesta po vsej Evropi. Vse te inovativne aplikacije so spletni razvijalci in strokovnjaki, MSP ter novoustanovljena podjetja predstavili na zaključni konferenci v Bruslju. Vseh 28 pametnih aplikacij mobilnosti in transporta lahko najdete na spletni strani www.fi-frontiercities.eu.

V projekt FrontierCities je vključenih sedem projektnih partnerjev. Eden izmed partnerjev je tudi Energetska agencija za Podravje, ki v

projektu sodeluje kot strokovnjak in svetovalec za komunikacijo in promocijo razvoja internetnih pametnih aplikacij mobilnosti v lokalnih skupnostih.

Energetska agencija za Podravje – EnergaP www.energap.si

Zeleno omreŽje

Konferenca o možnostih razvoja standardiziranega poklicnega izobraževanja za upravljanje odpadkov iz zdravstvenega varstva na ravni Evropske unije je potekala 11. novembra 2016 v Birminghamu v Veliki Britaniji. Povzela je izsledke triletnega mednarodnega projekta EU-HCWM, sofinanciranega v okviru programa vseživljenjskega učenja. Tako projektno delo kot sam dogodek sta potekala v tesnem sodelovanju s svetovalno in nadzorno delovno skupino za odpadke Nacionalnega zdravstvenega sistema iz Velike Britanije (NHS NPAG). Številni mednarodni govorci so predstavili trenutne razmere in dobre prakse ter predloge za

nadaljnje skupno sodelovanje. V času trajanja projekta je bila izdelana analiza trenutnega stanja, na osnovi katere je bilo v okviru nacionalnih kvalifikacij poklicnega izobraževanja razvito enotno poklicno usposabljanje, ki bo prispevalo k večji fleksibilnosti na trgu dela.

Program usposabljanja temelji na sedemindvajsetih vsebinskih enotah, podkrepljenih z izobraževalnimi moduli. Celoten sistem izobraževanja je podprt z e-učno platformo, trenutno pa se usposabljanje za pridobitev poklicne kvalifikacijo izvaja le v Veliki Britaniji.

REC, Regionalni center za okolje Slovenija www.rec-lj.si

december 2016

Izobrazimo upravljavce z odpadki iz zdravstvenega varstva

Promocija

24 114/115

okolje

PR - Ministrstvo za okolje in prostor

Program ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov Vlada RS je 30. junija letos sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov.

Glavni namen programa je, da Slovenija z njegovim izvajanjem sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko

V

pregledu ravnanja z odpadki daljšega časovnega obdobja predvsem narašča skupna predelava odpadkov, in sicer od 2,5 milijona ton predelanih odpadkov v letu 2002 do 7 milijonov ton predelanih odpadkov v letu 2015. Med predelanimi odpadki je največ recikliranih in zasipanih. V letu 2002 se je recikliralo 0,5 milijona ton odpadkov, v letu 2014 skoraj 3 milijone ton. Delež odstranjenih odpadkov, ki je najmanj prioritetno ravnanje z odpadki, se je v primerjavi z letom 2002 v letu 2014 znižal za 65 %, v primerjavi z letom 2007 pa za 79 %.

P

redpisane cilje recikliranja in predelave odpadne embalaže Slovenija dosega vsa leta, z izjemo doseganja deleža recikliranja odpadnih embalažnih materialov, kot sta les v letih 2008 in 2009 ter kovine leta 2012. Z nekaj več kot 4 kg zbrane odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev na prebivalca v letu 2014 Slovenija dosega tudi ta okoljski cilj.

I

z podatkov izhaja, da Slovenija od leta 2012 dosega cilj zbranih 25 % odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev glede na količine prenosnih baterij in akumulatorjev,

predelavo odpadkov, predelavi

danih na trg v tistem in predhodnih dveh letih.

V letu 2015 je Slovenija dosegla 35 %, cilj za letos je 45 % glede na količine prenosnih baterij in akumulatorjev, danih na trg v tistem in predhodnih dveh letih (2014 2016).

K

oličina odloženih odpadkov in število odlagališč sta za obdobje 2006 2014 prikazani na sliki 2, kjer je glavni poudarek, da se je v Sloveniji odlaganje odpadkov kot najmanj prioritetno ravnanje z odpadki od leta 2006 zmanjšalo za 75 %, in sicer na »komunalnih« odlagališčih za 66 % in na industrijskih za 91 %. Prav tako se je občutno zmanjšalo tudi število odlagališč. V letu 2014 je obratovalo še 12 odlagališč za komunalne odpadke in 7 odlagališč za industrijske odpadke, od tega eno odlagališče za nevarne odpadke.

V

letu 2020 je na vseh odlagališčih v Sloveniji treba odložiti manj kot 35 % biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov (vrednost 156.000 ton) glede na odloženo količino v letu 1995, kar je tudi cilj iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Iz podatkov izhaja, da je bilo v letu 2014 odloženih 83.186 ton biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, kar je že za polovico boljši rezultat od predpisanega cilja za leto 2020.

odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer to predstavlja najboljšo možnost z vidika varstva okolja ob upoštevanju tehnične

december 2016

izvedljivosti in ekonomske smiselnosti.

1. Preprečevanje odpadkov (kakovostno in količinsko) 2. Priprava za ponovno uporabo 3. Recikliranje 4. Drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) 5. Odstranjevanje odpadkov Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki (vir: MOP)

V Sloveniji smo v preteklih letih storili velik napredek pri ravnanju z odpadki.

Zmanjšali smo število odlagališč odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov je v porastu (od leta 2009 do 2015 iz 29 na 69 %), v večini občin je uveden sistem ločenega zbiranja od vrat do vrat za mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo in biološke odpadke. Z letom 2016 je obvezna mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki, količina odloženih komunalnih odpadkov se manjša (od leta 2009 do 2015 iz 76 na 22 %).

25 114/115

okolje Slika 2: Količina odloženih odpadkov in število odlagališč za obdobje 2006 2014 (vir: MOP, obdelava SURS Količine odloženih odpadkov in MOP IS IJSVO)

E

vropska komisija je v decembru 2015 predlagala nov ambiciozen sveženj ukrepov, med katerimi je večji del predlogov sprememb s področja odpadkov, z namenom, da bi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagala pri prehodu h krožnemu in s tem konkurenčnejšemu gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Ukrepi naj bi prispevali k »zaprtju zanke« življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi hkrati za okolje in gospodarstvo.

S

veženj prinaša tudi spremenjene zakonodajne predloge o odpadkih z ambicioznimi cilji: skupni cilj EU do leta 2030 je 65 % recikliranja komunalnih odpadkov, 75 % recikliranja odpadne embalaže in zavezujoč cilj k zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 % komunalnih odpadkov.

Z

a dosego navedenih ciljev bo treba sprejeti več ukrepov ter zagotoviti jasno in stabilno zakonodajno okolje, ustrezen zajem podatkov in njihovo analizo, poročanja, prenovo okoljskih dajatev, zagotoviti namenski finančni vir z uveljavitvijo načela »onesnaževalec plača«, na novo opredeliti načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev ter prevzeti pobudo o ozaveščanju preprečevanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in prednosti recikliranja.

Za namene izpolnjevanja strategije ravnanja

z odpadki je v programu opredeljenih 31 ukrepov oziroma skupaj 49 podukrepov, ki zahtevajo sodelovanje tudi ostalih resorjev, predvsem MGRT, MKGP, MZ in MJU. S področja preprečevanja odpadkov je v programu opredeljenih 34 ukrepov.

da bo pretežni del ločeno zbranih reciklabilnih frakcij dejansko oddan v postopke recikliranja, dodatne napore pa bo treba vložiti v kompostiranje, saj bo treba iz večjega dela ločeno zbranih bioloških komunalnih odpadkov proizvesti kompost I. kategorije in ga uporabiti na kmetijskih zemljiščih, sicer bo doseganje ciljev recikliranja do leta 2030 ogroženo.

Ponovna uporaba in recikliranje Preprečevanje odpadkov V Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov sta podrobno opisana scenarija najmanjšega in izvedljivega obsega priprave na ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, ki jima je treba slediti, da bomo dosegli zavezujoče cilje priprave za ponovno uporabo ter recikliranje.

Pri tem je učinkovito ločeno zbiranje odpadkov ključno za pripravo komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in za njihovo recikliranje, ločeno zbiranje bioloških odpadkov pa prispeva k preprečevanju onesnaževanja odpadnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.

V

Sloveniji ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka že več kot desetletje, zato ne pričakujemo večjih težav, povezanih z nadgradnjo sistema zbiranja od izvirnih povzročiteljev. Dejstvo pa je, da so razlike v doseganju deležev ločenega zbiranja komunalnih odpadkov med občinami prevelike (v letu 2015 najslabše okoli 20 %, do kar nekaj občin preko 90 %). Zato je cilj, da dobre prakse občin, katerih izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov dosegajo dobre rezultate, prenesemo tudi v občine, kjer sistemi ločenega zbiranja komunalnih odpadkov še niso učinkoviti. Poleg tega moramo doseči,

P

omemben del naporov bo treba nameniti ukrepom za preprečevanje odpadkov, kot najprioritetnejšemu ravnanju z izdelki, še predno postanejo odpadki. Program preprečevanja odpadkov je Slovenija sprejela prvič, zato smo se v prvi fazi osredotočili predvsem na preprečevanje odpadkov v podjetjih, gospodinjstvih in v javnem sektorju za naslednje tokove odpadkov: gradbeni odpadki, odpadne lahke nosilne plastične vrečke, kosovnimi odpadki, odpadna hrana, odpadni tekstil in oblačila.

P

reprečevanje odpadkov se mora osredotočiti predvsem na pametne zasnove izdelkov, na dvig okoljske zavesti ljudi, skozi izobraževalne kampanje opredeljeno kot usposabljanje, zagotavljanje informacij potrošnikom o vplivu proizvodov na okolje, z letaki, spletnimi portali, ki spodbujajo nekatere proizvode in navade. Kampanje ozaveščanja morajo biti preproste, vidne in ustrezno naslovljene na vse družbene skupine.

Ministrstvo za okolje in prostor (mag. Jana Miklavčič)

december 2016

Sveženj ukrepov Komisije in krožno gospodarstvo

26

Koliko postaja javni menedžment odgovoren uporabniku

Vprašanji sta bili naslednji:

1.

2.

Kaj bi bilo potrebno v Sloveniji spremeniti za večjo učinkovitost državne uprave, kdo bi moral zahtevati in spodbujati, da je uradništvo usmerjeno k uporabnikom in rešitvam postopkov in da postaja strokovni servis podjetjem in državljanom?

Zakaj državna uprava ne postaja bolj javni menedžment, ki lahko učinkovito prispeva k uspešnosti države?

Javna uprava ni na trgu, zato ne želi sprememb

foto: arhiv podjetja

V tradicionalni novoletni anketi smo želeli objaviti mnenja o tem, kakšna je in kakšna naj bi bila javna (državna) uprava, ki ima močan vpliv na naše delo in poslovanje, a tudi na življenje vsakega posameznika.

Nismo spraševali o tem, koliko je državna uprava zelena, koliko sodeluje v upravljanju in razvoju države kot pomemben akter v programu prehoda v zeleno gospodarstvo. Zanimalo nas je, ali državna uprava, ki se umešča v procese digitalizacije in tehnološke posodobitve, hkrati začenja uveljavljati novo paradigmo upravljanja države in postaja javni menedžment, ki je usmerjen k uporabniku, k državljanu in podjetju. In ki se zaveda, da država ne more biti uspešna in učinkovita brez sposobne, učinkovite, strokovne, odgovorne in odzivne javne uprave. Pogosto se kritike javne uprave, upravičene in neupravičene, zožijo na ugotovitev, da državni uradniki uporabniku ne pomagajo iskati rešitev, pač pa postavljajo ovire.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Novoletna anketa o državni upravi

december 2016

okolje

114/115

Novoletna anketa o državni upravi

Marjan Mačkošek, Štore Steel d.o.o.:

Z

a večjo učinkovitost državne uprave v Sloveniji bi morali pregledati vse zakone, podzakonske akte (uredbe, navodila, ...) in jih zmanjšati le na potreben minimum. Na ta način bi sploh omogočili, da bi se zaposleni v javni upravi lahko suvereno odločali na svojem področju in prevzemali popolno odgovornost za svoje odločitve. Tako bi preprečili sedanje stanje, ko se večina posveča le »paragrafom«, ne pa vsebini. V javni upravi so tudi ljudje, ki svoje delo opravljajo kvalitetno in kompetentno, vendar so v manjšini.

B

irokratizacija je cokla razvoja in ubije vsako inovativnost ali samoiniciativo. Takšen

pristop bi omogočil zmanjšanje javne uprave in povečal njeno učinkovitost. Seveda bi bilo za zaposlene potrebno uvesti tudi stimulacijo v obliki variabilnega dela. V primeru soočenja različnih legitimnih interesov bi morala prevzeti vlogo arbitra vlada oziroma od nje pooblaščena oseba. Pridobljenih pravic in privilegiranega statusa v družbi si ne želi nihče odpovedati. Javna uprava ni na trgu, zato nima volje za spremembe, ampak se vsa energija porabi za ohranjanje obstoječih privilegijev in statusa.

27 T

empo sedanjega časa, celotna digitalizacija družbe in vseh procesov v gospodarstvu, splošna tekma med podjetji in državami, kdo bo prej na trgu ponudil atraktivne produkte, zahteva hitrejši in kakovostnejši odziv državne uprave. Podjetja stalno kritiziramo počasnost in odzivnost državne uprave, ki ne gre v korak s časom, kakor ga živimo v podjetjih.

O

bčutek je, da se državna uprava ne zaveda, da konkurenčno poslovno okolje daje možnost napredka industriji in s tem tudi večjega zaslužka državi. Slovenija tekmuje z državami Evropske unije po konkurenčnosti poslovnega okolja, kjer krepko zaostajamo. Slovenija je na IMD lestvici konkurenčnosti na 49. mestu.

To bi moral biti glavni pokazatelj. Slovenski športniki znajo in posegajo po prvih mestih na svetu. Zakaj ne bi tega znali kot država? Cilj je med prvo deseterico.

O

dzivnost uradnikov na pripombe gospodarstva šepa. Odziv mora biti takojšen in komunikacija mora steči takoj. Ob tem bi morale v očeh uradnikov pomembnejšo vlogo imeti Gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev

in druge gospodarske organizacije. Premalo je primerjave z dobrimi praksami sosednjih evropskih držav. Sprememba zakonodaje tako rekoč čez noč, ki bistveno vpliva na pogoje poslovanja, velikokrat sploh ni usklajena z predstavniki gospodarstva in pride kot presenečenje. Tak način ne omogoča predvidevanja, zato odganja potencialne nove investitorje, da ne govorim, kakšen šok pomeni za slovenska podjetja.

Z

a resen premik v pozitivno smer je nujna pripravljenost na konstruktivni dialog.

Tako na strani podjetij kakor tudi na strani državne uprave. Javna uprava se premalokrat kritično vpraša o svoji funkcionalnosti, podjetja pa premalokrat izpostavljamo pozitivne primere dobre prakse.

Z M

akaj državna uprava ne postaja bolj javni menedžment, je bolj vprašanje za javno upravo. oje mnenje pa je, da zaradi tega, ker se preveč ukvarja sama s sabo in premalo kreira nove učinkovite postopke skupaj z gospodarstvom in deležniki, ki to državno upravo

foto: arhiv podjetja

Marko Jagodič, Papirnica Vevče d.o.o.:

okolje

114/115

V Avstriji je državna uprava usmerjena k podpori gospodarstva

potrebujemo. So pa tudi svetli primeri, kjer se konkretno predstavi dobra praksa na osnovi konkretnih primerov iz sosednjih držav. Potem je pripravljenost na spremembe večja, tudi izvedba je hitrejša. Kot mednarodno podjetje Papirnica Vevče primerja poslovno okolje z Avstrijo, kjer je videti, da se vsi napori njihove državne uprave usmerjajo k podpori gospodarstva, ki vodi v hitrejši razvoj in kreiranje večje dodane vrednosti podjetjem. Tudi načrti naše javne uprave po digitaliziranju in začetek z enotnim vstopnim mestom do funkcij javne uprave je korak v pravo smer. Uvedba v prakso pa se predolgo vleče.

Slovenija potrebuje redukcijo zakonske regulative obro delovanje državne uprave je pogoj za dobro delovanje države. Ali naša državna uprava deluje dobro ali ne, lahko vsak presodi sam. Osebno menim, da v državni upravi dela veliko dobrih uradnikov, ki imajo veliko znanja, se obnašajo zelo profesionalno, so odzivni in učinkoviti in znajo prisluhniti tako podjetjem kot tudi državljanom. So pa žal tudi takšni, za katere prej navedene pozitivne lastnosti ne veljajo. Taki seveda ne pripomorejo k uspešnosti in tudi k ugledu državne uprave ne. Glede tega se državna uprava ne razlikuje od nekaterih drugih področij pri nas oziroma drugih dejavnosti. Takšni pač smo.

I

zpostavljanje konkretne slabe prakse ravnanja državne uprave ni produktivno in ne prinaša progresa. Boljše je izpostavljanje konkretne pozitivne prakse in te je več. Glede na področje, v katerem delujem, bi kot pozitivno prakso izpostavil uspešno črpanje evropskih nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada za izgradnjo komunalne infrastrukture v finančni perspektivi 2007 – 2013. Po slabem začetku črpanja teh sredstev, ko je vse kazalo, da bomo neuspešni in ne bomo izkoristili ponujenega denarja, je sledila dobra organizacija dela, ki je prinesla odlične rezultate in nas uvrstila

med vodilne države po uspešnosti koriščenja nepovratnih sredstev. To je imelo pomemben vpliv tako na našo gospodarsko rast kot tudi na boljše stanje komunalne infrastrukture na terenu samem.

K

aj narediti, da bi se stanje izboljšalo in bi se učinkovitost povečala? Odgovor ni enoznačen. Je pa prvi pogoj za spremembe vsekakor politična volja, da se to naredi. Če tega ne bo, tudi sprememb ne bo. Politika mora sprejeti takšno zakonodajo, ki bo omogočila optimalno organizacijo državne uprave, ki bo reducirala marsikatero nepotrebno službo, agencijo, urad in podobno. Nova zakonodaja naj omogoči nemoteno delovanje državne uprave oziroma uradništva, zaposlovanje po kriterijih strokovnosti in znanja ter nagrajevanje uspešnih in učinkovitih zaposlenih oziroma lažje in hitrejše sankcioniranje tistih, ki to niso. Na ta način bi dobili manj številčno, bolj profesionalno in bolje plačano državno upravo. Posledice pa bi se kazale v večjem zadovoljstvu zaposlenih in državljanov.

P

omemben korak k boljši državni upravi je tudi prevetritev vse mogoče zakonske regulative v naši državi. Podatek, da imamo več kot 800 zakonov in skoraj 19.000 podzakonskih

aktov, se mi zdi nemogoč in nič ni nenavadnega, če en predpis nasprotuje drugemu. Potreben je pregled vseh teh predpisov in njihova redukcija na nivo, ki je obvladljiv in pregleden tako za upravo kot tudi za državljane.

T

udi izkušnje iz drugih držav, ki imajo to področje bolj urejeno od nas, so lahko zelo dobrodošle. Zakaj izumljati toplo vodo in eksperimentirati, če lahko kopiramo določene prakse, ki so se pokazale kot dobre.

D

ejstvo je, da se čez noč ne da nič spremeniti. Enako velja za preoblikovanje državne uprave. Je pa potreben jasen cilj, kako spremembe doseči, ter terminski plan, ki definira časovnico izvajanja sprememb.

december 2016

D

foto: arhiv podjetja

Antun Gašparac, Hydrovod d.o.o., Kočevje:

28 114/115

okolje

Odločitev ni mogoče sprejeti le na podlagi matrik, ki ustrezajo pravilnikom

J

avni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije (GeoZS) deluje na področju znanstvenega raziskovanja, ki predstavlja jedro naše dejavnosti, kot strokovna podpora državni upravi ter na področju prenosa aplikativnih znanj na proste trge. Na vseh treh področjih se srečujemo z dobronamernimi, angažiranimi in razgledanimi državnimi uradniki. Ti načeloma zelo dobro poznajo področje svojega dela, se pa srečujejo z vsak dan večjo uokvirjenostjo v uniformirane postopke in s sledenjem mnogim zahtevam iz neskončnega prepleta uredb in pravilnikov. Uradnikom in posledično državni upravi je bila tako odvzeta možnost in pravica do sprejemanja strokovno utemeljenih odločitev in odgovornosti. Na nek način je ta, recimo ji birokratska uokvirjenost, lagodna, saj na tehničen način omogoča sprejemanje navidezno objektivnih odločitev. Resnica pa je seveda drugačna. Življenje in narava sta preveč kompleksna, da bi lahko odločitve sprejemali le na podlagi matrik ustrezanja pravilnikom.

Državna uprava torej potrebuje več samozavesti pri odločanju na podlagi strokovnosti, ki je vanjo vgrajena, uradnikom pa je treba dati možnost in odgovornost v procesu odločanja.

december 2016

D

ržava je že leta 1946 ustanovila svoj Geološki zavod zato, da bi služil potrebam podjetij in državne uprave, kar je tudi zapisano v ustanovitvenem aktu zadnje inkarnacije zavoda iz leta 1998. Na prvem mestu je opredeljeno, da opravljamo predvsem geološke raziskave nacionalnega pomena, zbiramo in posredujemo geološke podatke in dokumentacije, izdelujemo geološke karte in drugo geološko dokumentacijo, ter pripravljamo strokovne geološke podlage za potrebe državne uprave.

Torej smo pravzaprav strokovna podaljšana roka državne uprave in izvajamo tudi naloge tako imenovane javne službe. Vendar mora ta ista državna uprava, včasih tudi zaradi slabega načrtovanja, za strokovno podporo, za katero nas je ustanovila, vsakič znova izvajati javno naročilo. In ko drugič, tretjič zapored iz tega ali drugega razloga ne uspemo na razpisu, moramo za določena področja omejiti kader. Tako v Sloveniji na neredkih področjih strokovnjakov

enostavno ni več. Potreb po njihovem znanju je dovolj, le skozi matriko pravil javnega razpisa se niso prebili. Ker so, na primer, reference pridobili v kakšni eksotični državi, kot so ZDA ali Nemčija, to pa v razpisu ni bilo točkovano.

Državna uprava ne postaja javni menedžment predvsem zaradi tega, ker ne izrablja dovolj potenciala svojega znanja.

D

ržavna uprava torej potrebuje več samozavesti pri odločanju na podlagi strokovnosti, ki je vanjo vgrajena, uradnikom pa je treba dati možnost in odgovornost v procesu odločanja. V nasprotnem primeru se bomo vrnili h kafkovskemu kljukanju (danes digitalnih) okenc in bentili čez stroko, ki je tam nekje in se »ne oglasi«.

D

ržavna uprava ne postaja javni menedžment predvsem zaradi tega, ker ne izrablja dovolj potenciala svojega znanja. Ker je kljub temu, da ima svoj (!) inštitut za (recimo) krompir, strokovno mnenje o okroglosti krompirja išče na prostem trgu in izbere podjetnika, ki je raziskavo krompirja opazil kot dobro poslovno priložnost. Ker tako pač zahteva zakonodaja, ki je za krompir, vesoljsko tehnologijo in izdelavo psihološkega profila šolajočih se odvisnikov od modernih tehnologij enaka.

N

aslednji problem, ki je spet povezan s prevzemanjem odgovornosti uradnikov, pri čemer menim, da si večina uradnikov sicer te odgovornosti želi in nočejo veneti, gledajoč v računalniški ekran s štampiljko v roki, je časovna luknja, ki se pojavlja iz leta v leto pred sprejemanjem planov, proračuna in še bolj ob štiriletni menjavi oblasti. Glede na to, da so na mnogih področjih naloge državne uprave in države jasne za leta vnaprej, ni prav nobene potrebe, da se o strokovnih področjih, ki jih je potrebno urediti in so o njih celo podpisane dolgoročne zaveze, dogovarja vsako leto posebej.

Tam nekje junija, julija za tekoče leto. Kadar je to povezano z znanjem, je to še posebno boleče.

To, da ima država svoje inštitute za … namreč precej stane. Največ v primeru, ko se to znanje ne uporablja. Čeprav mi gre zaradi brutalnih rezov v ta del proračuna to kar težko z jezika, moram pohvaliti sistem financiranja dela znanstvene dejavnosti skozi raziskovalne programe in ustanoviteljske obveznosti Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Če smo se namreč

foto: arhiv podjetja

Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije:

odločili, da bomo znanost in znanje imeli, je smiselno, da damo raziskovalnim organizacijam vsaj štiri, pet let prostora med datumoma, ko se bodo spet tresli za nadaljevanje svojega tako in tako dnevno preverjanega dela. To je navsezadnje pomembno tudi zaradi preživetja znanja, ki ga država dokazano potrebuje.

T

udi nekatere javne službe, na primer na področju rudarske dejavnosti, delujejo dobro.

Znanje je na voljo, zaradi stabilne urejenosti se izrazito bolj kot na primerljivih področjih oplaja z znanjem iz evropskega prostora.

Uporabniki vedo, kje dobijo podatke, na koga se obrniti. S področja našega delovanja pa najbolj kronično pogrešam najprej urejenost, potem pa stabilnost na področju zajema, interpretacije in vračanja deležnikom podatkov o podzemlju oziroma geoloških podatkov. Tu še vedno dela vsak po svoje, plazovi nam odnašajo hiše, tovarne in avtoceste, naši sodržavljani pa se vsakič posebej sprašujejo, kje je stroka, ki bi morala o tem kaj povedati. Stroka je v pisarni, prijavlja se na razpise, da bi lahko spregovorila.

N

aj pa dodam, da smo za stanje, ko govorimo o neučinkovitosti državne uprave, ne tako redki krivi tudi državljani, »uporabniki« državne uprave. V zadnjem času smo se soočali s primeri uporabniškega upora na področjih, ko državna uprava za svoje delovanje potrebuje povratne informacije s strani uporabnikov. Na našem področju je tak primer zbiranje informacij o rabi geotermalnih vodnih virov, kjer so podatki neprecenljivi za trajnostno načrtovanje. Že od leta 2009 v sodelovanju z nekaterimi uporabniki geotermalne vode samoiniciativno izvajamo monitoring stanja geotermalnih vodonosnikov in dejstvo, da nenačrtna raba virov vodi v njihovo izčrpanje, je sedaj podkrepljeno s podatki. Ko je država v zadnjem času podelila koncesije za rabo teh virov, je monitoring stanja postal obveznost koncesionarjev. Kljub nazornemu primeru uporabnosti opazovanja stanja so bili skorajda vsi uporabniki termalne vode, ki so neposredno odvisni od nje, kot na primer toplice, med najglasnejšimi kritiki njegove vzpostavitve, saj v tem vidijo le (kratkoročne) dodatne stroške.

29 Prostor. Prostorski portal.

Ministrstvo za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostmi:

Z

namenom, da bi izboljšali učinkovitost storitev za državljane, sta Ministrstvo za okolje in prostor in Geodetska uprava RS v novi finančni perspektivi začela izvajati program projektov eProstor. Osnovni namen je pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar bomo dosegli s povezljivimi (interoperabilnimi), enostavno dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Na podlagi kakovostnih podatkov o nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture), o dovoljenih posegih in predpisanih ureditvah iz prostorskih aktov (zbirka prostorskih aktov), o omejitvah glede rabe prostora na podlagi splošnih pravnih aktov, s katerimi so določena varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja (zbirka pravnih režimov) in drugih potrebnih prostorskih podatkih (zbirka upravnih aktov, dejanska raba prostora) ter na podlagi skupne infrastrukture za prostorske podatke (metapodatki, portal, storitve v skladu z INSPIRE) bo mogoče vzpostaviti sistem, ki bo nudil pravno varstvo lastnikov nepremičnin in potencialnih investitorjev. Prav tako tudi učinkovite rešitve v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj (eSoglasje in eGraditev), postopkih priprave občinskih in državnih prostorskih aktov (ePlan) in tudi izdelavo aplikativnih rešitev z uporabo prostorskih podatkov z dodano vrednostjo, ki jih bodo lahko ponudila mala in srednja podjetja.

• izboljšava prostorskih podatkov.

Z

a uspešno upravljanje s prostorom je namreč nujna vzpostavitev prostorske podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Sem sodijo tako kakovostni in informacijsko posodobljeni prostorski podatki, vodeni in vzdrževani v enostavno dostopnih javnih zbirkah podatkov, kakor tudi sodobne in elektronsko podprte javne storitve na podlagi prostorskih podatkov. Eden od temeljnih pogojev za usklajeno in učinkovito upravljanje s prostorom med različnimi sektorji je zagotavljanje in dostop do kakovostnih podatkov o prostoru ter njihova dosledna uporaba v procesih načrtovanja prostora in graditve objektov. Kakovostne javne prostorske evidence so bistvene tudi pri načrtovanju investicij (oz. za učinkovito umeščanja posegov v prostor) in so zato tudi pogoj za uspešno izvedbo temeljnih strateških investicij Slovenije, za katere namenjamo lastna in evropska sredstva. S kakovostnimi podatki in dobrim načrtovanjem lahko dosežemo, da bo celotna gradnja objektov hitrejša, učinkovitejša in zaradi tega tudi bolj racionalna. S tem bo uporabnikom omogočen enostaven in usklajen dostop in uporaba podatkov o prostoru, predvsem pa bodo odpravljene administrativne ovire, ki danes bremenijo investitorje na področju graditve in prostorskega načrtovanja.

Omogočeno bo učinkovitejše in uspešnejše delovanje javne uprave, zagotovljena medopravilnost na področju podatkov o prostoru in nepremičninah ter omogočen hitrejši investicijski ciklus in posledično spodbujena gospodarska rast v državi.

P

rogram projektov se izvaja do leta 2021 ter se delno financira iz sredstev Evropske kohezijske politike.

Vzpostavitev portala eVode (http://evode.arso.gov.si/) Ministrstvo za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostmi:

V

zpostavljen je spletni portal eVode, ki je namenjen izboljšanju dostopnosti do

114/115

Ministrstvo je zagotovilo brezplačen in javen dostop vsem do podatkov LIDAR snemanj za območje celotne Slovenije

eVode bodo vsi podatki s področja upravljanja z vodami, ki so bili v preteklosti že plačani z javnim denarjem in do sedaj niso bili dostopni, zbrani na enem mestu in brezplačno dostopni širši javnosti. Projekt eVode prinaša uporabnikom (državna uprava, lokalne skupnosti, investitorji, izdelovalci strokovnih podlag, raziskovalne institucije in širša javnost) vse podatke o vodah na enem mestu, enostaven dostop do podatkov s področja voda, boljšo informiranost, večjo kakovost baz podatkov in cenejše vzdrževanje, zelena delovna mesta in večjo transparentnost pri naročanju podatkov.

Glavni vsebinski poudarki spletnega portala eVode so: pregledovalnik Atlas voda, prenos LIDAR podatkov ter dostop do raznih strokovnih in drugih dokumentov. V naslednjih letih se v okviru projekta eVode predvideva tudi vzpostavitev in javna objava vodnega katastra, evidence vodnih in priobalnih zemljišč, hidrografske mreže, itd. Spletni portal eVode se bo vsebinsko stalno nadgrajuje.

M M

inistrstvo je zagotovilo brezplačen in javen dostop vsem do podatkov LIDAR snemanj za območje celotne Slovenije inistrstvo za okolje in prostor (MOP) je za območje celotne Slovenije zagotovilo doslej najnatančnejše podatke o reliefu t.j. podatke laserskega skeniranja (t.i. LIDAR snemanja).

P

P

rogram projektov eProstor je sestavljen iz naslednjih vsebinskih projektov:

• vzpostavitev skupne informacijske infrastrukture, • vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema,

podatkov s področja upravljanja z vodami, saj je MOP zaznal, da obstaja na področju voda veliko podatkov, ki so težje dostopni širši zainteresirani javnosti in celo organom državne uprave. Z vzpostavitvijo spletnega portala eVode in javno objavo evidenc, strokovnih študij in podatkov se bo med drugim pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami in odpravi administrativnih ovir na področjih prostorskega načrtovanja, planiranja investicij ter pridobivanju podatkov v raziskovalne namene. Z vzpostavitvijo spletnega portala

okolje

• informacijska prenova nepremičninskih evidenc ter

Atlas voda. Pregledovalnik - vodna zemljišča. Lidar.

odatki LIDAR snemanj za celotno območje Slovenije so brezplačno dostopni vsem na spletnem pregledovalniku Atlas voda v okviru spletnega portala eVode. Ministrstvo bo z zagotovitvijo brezplačnega dostopa in uporabe teh podatkov, vsem zainteresiranim, prispevalo k znižanju stroškov in skrajšanju trajanja raznih aktivnosti na področjih razvoja protipoplavnih in drugih vodarskih projektov (pripravi poplavnih kart, urejanje prostora in graditve objektov, idr.).

december 2016

Program projektov e-Prostor

30 114/115

okolje

Ključno je, da zaposleni v javni upravi odkrito komunicirajo

V

ečja učinkovitost državne uprave je eno temeljnih vodil pri našem delu pri oblikovanju normativnih rešitev, ustvarjanju pogojev za boljše in inovativne rešitve ter oblikovanju novih in kvalitetnejših storitev za državljane in podjetja. To je nenazadnje tudi vodilo v letu 2015 sprejete Strategije razvoja javne uprave 2020 (v nadaljevanju: Strategija), katere glavne cilje lahko povzamemo v enem stavku: Vsak dan odgovorno in v sodelovanju iščem inovativne rešitve za kakovostne storitve.

U

činkovita in stabilna javna uprava je pomemben družbeni podsistem, ki poleg gospodarskega razvoja in socialne kohezije močno vpliva na razvoj države in družbeno blaginjo. Ugled javnih uslužbencev je odvisen od učinkovitega, strokovnega in poštenega dela, pa tudi od aktivnega komuniciranja javne uprave z uporabniki storitev in širšo javnostjo. Le s tesnim sodelovanjem vseh na različnih segmentih in s pozitivnim pristopom bomo dosegli rezultate, ki si jih želimo in jih pričakujemo.

Z

avedamo se, da je vsakodnevno potrebno spodbujati odgovornost, kreativnost, ciljno usmerjenost ter zavedanje o temeljnem poslanstvu javne uprave. Zato na ministrstvu izvajamo projekte ter vzpostavljamo mehanizme oziroma orodja, ki omogočajo, da bo javna uprava organizirana racionalno in učinkovito ter da bodo javni uslužbenci imeli veščine in znanja, ki so potrebna za zagotavljanje kvalitetnih storitev javne uprave. Gradimo trdne temelje za odzivno, prijazno in učinkovito javno upravo, kjer bo uporabnik v središču.

Vse pohvale ali kritike uporabnikov se trudimo sprejeti pozitivno, saj nam te postavljajo ogledalo in predstavljajo podlago za odločanje ter delovanje v smeri stalnega izboljševanja naših storitev.

december 2016

M

ed aktivnostmi, ki se izvajajo s ciljem večje učinkovitosti in je pomembno, da se intenzivno nadaljujejo, so na primer ukrepi iz akcijskega načrta za izvedbo Strategije. Doslej smo že uspešno modernizirali sistem javnega naročanja, ki omogoča bolj gospodarno, transparentno, socialno odgovorno in hitrejše naročanje. Na ministrstvu izvajamo dva velika vladna strateška projekta centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem in državne informatike, ki stremita k bolj gospodarnem upravljanju in že dajeta prve rezultate ter prihranke. Področje prenove državne informatike in področje informacijske družbe ima pomembno vlogo tudi pri uresničevanju iniciative, da postane Slovenija »zelena

referenčna država v digitalni Evropi«. S to iniciativo poudarjamo prednosti Slovenije kot ravno prav velike države z izobraženimi ljudmi, inovativno naravnanostjo ter stabilnim razvojnim okoljem, kar predstavlja izjemno priložnost za hitrejšo prilagoditev v primerjavi z večjimi državami, in posledično dvig konkurenčnosti ter privlačnosti za tuje investitorje. Stremimo k spoštovanju okolja, človeka in trajnosti v najširšem pomenu besede, socialnih in drugih vrednot, ki prinašajo večjo kvaliteto bivanja.

N

a področju boljše zakonodaje izvajamo številne aktivnosti za bolj kvalitetne, ciljno usmerjene in enostavne predpise, močno pa spodbujamo tudi aktivno in odprto sodelovanje z javnostjo. Zavedamo se, da nas na tem področju, predvsem pri odpravljanju administrativnih ovir ter posledično zagotavljanju učinkovitosti javnih postopkov čaka še veliko izzivov. Pričakovanja državljanov in gospodarstva so velika. Zato smo vzpostavili in posodobili številna orodja ter vstopne točke za državljane in gospodarstvo (eVem, eUprava, Stop Birokraciji, Enotni kontaktni center, portal Nio). Letos smo uvedli tudi obveznost presoje vplivov predpisov na mala in srednja podjetja, t.i. MSP test, ki omogoča bolj objektivno in pravilno izračunavanje učinkov predpisov na podjetja.

V

elik poudarek dajemo odpiranju podatkov javnega sektorja, kar prinaša nove poslovne priložnosti ter krepi transparentnost. Odprti podatki državljanom in podjetjem omogočajo bolj aktivno vključevanje v spremembe zakonodaje, omogočajo vpogled v delovanje javne uprave, s čimer krepimo nadzor in spodbujamo aktivno državljanstvo.

Na področju transparentnosti smo izvedli večje število aktivnosti, med katerimi lahko kot najpomembnejše izpostavimo spremembo javno-naročniške zakonodaje in zakonodaje s področja informacij javnega značaja, ki predpisuje transparentno objavo najrazličnejših pogodb. Vzpostavili smo tudi aplikacijo STIST, ki omogoča brskanje in analiziranje po podatkih s področja javnega naročanja za vse naročnike v državi ter aplikacijo Portal plač, kjer so objavljene plače v javnem sektorju.

V

zpostavljamo in v sistem javne uprave uvajamo mehanizme stalnega izboljševanja.

Uvajamo sisteme kakovosti (po modelu CAF), ciljno vodenje in krepimo voditeljstvo. Vse to je ključno, da se vzpostavi širše zavedanje, da spremembe so in bodo stalnica pri našem delu.

Potrebujemo in spodbujamo večjo agilnost ter

foto: arhiv podjetja

Mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za javno upravo:

inovativnost, zato tudi prenavljamo program usposabljanj na Upravni akademiji. Velik poudarek dajemo voditeljstvu, usmerjenosti k ciljem in rezultatom, kar je ključnega pomena za stalno dvigovanje kvalitete javnega sektorja.

Pomembno bo posamične primere dobrih praks razširiti na stalno prakso v čim večjem obsegu. Poleg strokovnih dajemo velik poudarek izpopolnjevanju funkcionalnih kompetenc, ki bodo pripomogle k bolj učinkoviti in kvalitetni evoluciji javnih sistemov.

Z

zgoraj omenjenimi aktivnosti stremimo k doseganju večje učinkovitosti, z dosedanjimi rezultati pa že nesporno dokazujemo, da razumemo potrebe in se nanje tudi odzivamo sistematično in v danih možnostih. Zavedamo se, da so še in da bodo vedno obstajale možnosti za izboljšave, zato se trudimo spodbujati in vpeljevati mehanizme kakovosti in stalnega izboljševanja v način delovanja. Za stalno izboljševanje sistemov prehajamo od velikih kompleksnih reform k stalnemu izboljševanju in razvoju. Za vzpodbujanje inovativnosti, uvajanje novih informacijskih tehnologij, povezovanja procesov zakonskih in organizacijskih sprememb je ključna odprta komunikacija in tesno, proaktivno sodelovanje s ključnimi deležniki v tem procesu. Zato stremimo k odpiranju javne uprave in h krepitvi sodelovanja z vsemi deležniki. Kot enega od primerov lahko izpostavimo projekt Partnerstvo za spremembe (http://www.partnerstvozaspremembe.si/), ki je program inovativnega sodelovanja med zaposlenimi v slovenskem javnem in zasebnem sektorju s ciljem izmenjave zaposlenih, prenosa in uporabe dobrih idej, praks in uporabnih rešitev. S projektom rušimo stereotipe večamo razumevanje in vzpostavljamo stalen pretok znanja med javnim in zasebnim sektorjem.

K

ljučnega pomena je, da zaposleni v javni upravi odkrito komunicirajo in razumejo vpletenost svojega dela v širše cilje, kajti le tako lahko predlagajo realne in učinkovite inovacije, ki pa morajo biti obravnavane in upoštevane.

Več na www.zelenaslovenija.si

Zavod Ekopren vprašuje: Z energetskim zakonom o zeleni rasti so v Franciji sprejeli odlok, ki opredeljuje nadomestilo kilometrine za kolesarje, ki so zaposleni v podjetjih. Odlok spodbuja kolesarjenje na način, da daje možnost davčnih olajšav podjetjem, ki dajejo na razpolago kolesa, vključno s kolesi na električni pogon. Ali morda tudi pripravljavci naše zakonodaje razmišljajo podobno?

Povračila stroškov prevoza v službo v Sloveniji ureja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in ni v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Uredba v 3. členu natančno določa način prevoza in višino povračila stroškov za prevoz na delo. Za javni sektor so stroški povrnjeni na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksov k tej pogodbi. Za spremembe in dopolnitve zgoraj navedene uredbe je pristojno Ministrstvo za finance, za Kolektivno pogodbo pa Ministrstvo za javno upravo in tudi Ministrstvo za finance.

Ponovno se aktualizira vprašanje spodbud za razvoj solarne energije v Sloveniji. Hkrati se postavlja vprašanje, tudi v Evropi, ali je znano, skladno s konceptom krožnega gospodarstva, kaj se bo zgodilo po uporabi s fotonapetostnimi moduli?

Kaj bo z elementi PV elektrarn po koncu življenjske dobe, so vprašanja, ki si jih zastavljajo lastniki teh naprav in jih naslavljajo na proizvajalce te opreme. To problematiko so začeli slednji reševati. Med drugim je tako na primer ustanovljeno združenje PV Cycle, katerega naloga je izpolnjevati zavezo fotovoltaične industrije, da bo poskrbela za celoten življenjski cikel fotonapetostnih modulov. Preko njih se organizira mreža prevzemnih mest, kjer se lahko predaja iztrošena oprema in pošilja v recikliranje.

Vladna pomoč, da na trgu ne bo preveč mleka Vlada RS je sprejela Uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka, ki ne bodo povečali proizvodnje v obdobju januar – marec 2017 v primerjavi z obdobjem januar – marec 2016. Zakaj se je Vlada odločila za ta ukrep in kakšne so posledice »mlečne krize« pri slovenskih proizvajalcih mleka in mlečnih proizvodov? Ali so prognoze za leto 2017 ugodnejše?

9. septembra letos je bila objavljena EU uredba Izredna prilagoditvena pomoč mlečnemu sektorju in drugim živinorejskim sektorjem. V okviru ukrepov, ki jih je nudila ta uredba, je bil možen tudi ukrep nepovečevanja proizvodnje mleka, ki ga je v izvedbeni uredbi sprejela tudi Vlada RS. Za ta ukrep se je Slovenija odločila, ker je bil eden od elementov za mlečno krizo tudi veliko povečevanje oddaje mleka s strani

114/115

31 Francija spodbuja kolesarjenje s kilometrino, kaj pa Slovenija?

Združenje PV Cycle bo poskrbelo za odslužene module

proizvajalcev mleka.

Vlada RS je na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdala Uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka. Višina sredstev, namenjenih za ukrep, znaša 2.291.012 EUR, od tega so EU sredstva v višini 1.145.506 EUR in nacionalna sredstva v enaki višini.

Na podlagi EU zakonodaje bo pomoč nediskriminatorno dodeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo v tekočem trimesečnem obdobju januar-marec 2017 oddali prvim kupcem mleka enako količino mleka ali nižjo količino mleka kot v referenčnem obdobju januar-marec 2016.

Višina pomoči za kmetijska gospodarstva se bo izračunala glede na vključitev kmetijskih gospodarstev v ukrep in se bo izplačala na kg oddanega mleka v tekočem obdobju. V primeru da shema zajame vsa kmetijska gospodarstva, ki mleko oddajajo, bo pomoč v višini 1,6 centa/ kg za količine mleka oddane v trimesečnem obdobju jan-marec 2017.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo proizvajalcem mleka, ki bodo izpolnjevali pogoje, posredovala predtiskan obrazec s podatki o njegovi oddaji mleka. Proizvajalec mleka bo moral podpisan obrazec vrniti na Agencijo. Pomoč bo upravičencem v sektorju mleka in mlečnih proizvodov izplačana do 30.

9. 2017. Ocenjujemo, da se bo oddaja mleka na podlagi ukrepa stabilizirala in bo v tekočem obdobju 2017 v podobnih okvirjih ali nižja kot v referenčnem obdobju 2016.

Posledica mlečne krize se je odražala tudi v Sloveniji v obliki znižanja odkupnih cen mleka. V Sloveniji je povprečna odkupna cena mleka upadala vse od marca 2014 do avgusta 2016. Avgusta se je trend upada cene mleka v Sloveniji zaustavil in ponovno obrnil navzgor.

Septembra in oktobra je sledila postopna rast odkupnih cen mleka.

Napovedi za leto 2017 so nehvaležne, stanje v sektorju je odraz globalnih razmer in razmer v EU na področju mleka. Odkupne cene v Sloveniji se odražajo glede na gibanja odkupnih cen v EU in na globalni ravni in so na daljši rok nepredvidljive.

december 2016

Ministrstvu za infrastrukturo smo poslali vprašanje Zavoda Ekopren, ali bo tudi Slovenija spodbudila kolesarjenje s plačilom kilometrine, in kaj bodo lastniki storili s fotonapetnostnimi moduli po uporabi, kako jih bodo odstranili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa smo vprašali, zakaj se je vlada odločila za izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka.

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Vprašanje je, kako povezati proizvodne verige in tok surovin E leta 2015 predstavila sveženj ukrepov za prehod v krožno

gospodarstvo. Za ta namen je zagotovila 5,5 milijarde

evrov iz strukturnih skladov

EU in 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020. Gre

za pomemben vir podpore projektom za prehod v zeleno gospodarstvo tudi v Sloveniji.

Eden takšnih, a nadnacionalnih

projektov, je Retrace. V njem

je projektni partner Služba Vlade RS za razvoj in evropsko

kohezijsko politiko (SVRK).

S

kupna vrednost projekta znaša 1,5 milijona evrov. V 85 odstotkih ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

Preostala sredstva zagotovijo sodelujoče države. Za izvedbo projekta SVRK razpolaga z nekaj več kot 212.000 evri (od tega je 180.000 evrov iz ESRR). Kot partnerji sodelujejo Univerza Politecnico di Torino, Italija; Regija Piemont, Direktorat za regionalni sistem konkurenčnosti, Italija; Fundacija Azaro, Baskija, Španija; BEAZ – javno podjetje za spodbujanje podjetništva, Baskija, Španija; APESA – združenje za okolje in varnost v regiji Akvitanija, Francija; ESTIA – višja šola za napredno industrijsko tehnologijo, Francija; Razvojna agencija regije Severo-vzhod, Romunija in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenija.

V

odilni partner projekta Retrace je Univerza Politecnico iz Torina, ki se uvršča med glavne akterje na področju razvoja pristopa sistemskega oblikovanja. Pristop, ki v Sloveniji morda še ni toliko poznan, stremi k oblikovanju kompleksnih trajnostnih proizvodnih sistemov, kjer so tokovi surovin in energije takšni, da so odpadki proizvodnje posameznega izdelka materialni vir za nove produkte. Da pa bi optimizirali uporabo odpadkov, so potrebne medsebojno povezane proizvodne verige na posameznih območjih. Takšen model gospodarstva namreč ustvarja povezane skupnosti, ki se zavedajo pomembnosti tokov surovin in energije na njihovem ozemlju. Glavni cilj projekta je spodbuditi uporabo sistemskega oblikovanja kot metode, ki pomaga regionalnim in lokalnim politikam pri prehodu v krožno gospodarstvo.

foto: www.shutterstock.com

Evropska komisija je konec

december 2016

na od ključnih predpostavk prehoda v krožno gospodarstvo je splošni sistemski pristop na ravni oblikovanja razvojnih politik, na področju oblikovanja proizvodnih procesov in na ravni izdelka. Uporabo metode sistemskega pristopa spodbuja projekt Retrace (A Systemic Approach for Regions TRAnsitioning towards a Circular Economy), ki je eden od 64 uspešnih projektnih predlogov, ki so bili v februarju 2016 izbrani za sofinanciranje na prvem razpisu programa Interreg Europe. Gre za medregionalni program sodelovanja. Zavzema se za krepitev učinkovitosti izvajanja kohezijske politike in evropskega teritorialnega sodelovanja prek izmenjave izkušenj, študij, zbiranja podatkov in drugih ukrepov.

Krožno gospodarstvo

32 114/115

okolje

Krožno gospodarstvo

V

okviru projekta bodo identificirali potenciale posameznih območij in izmenjali primere dobrih praks, na tej podlagi pa oblikovali posamezne akcijske načrte za uporabo metode sistemskega oblikovanja. Načrti bodo vključevali ukrepe, s katerimi bo mogoče nadgraditi izvajanje aktualnih razvojnih politik, ki neposredno ali posredno vplivajo na prehod v krožno gospodarstvo. Projekt bo trajal do konca marca 2020.

K

onec septembra so si na povabilo francoskih partnerjev ogledali primere dobrih praks v okolici mesta Biarritz v regiji Akvitaniji slovenski predstavniki zainteresiranih javnosti: Zavod za gradbeništvo zanimali so se predvsem za primer izdelave izolacijskega materiala iz časopisnega papirja; Energetska agencija za Podravje – seznanili so se s prakso ustanavljanja energetskih zadrug, ki v javnem sektorju podpirajo investicije v obnovljive vire energije; Zadruga Dobrota – predstavnik se je med drugim srečal s sorodno organizacijo v Akvitaniji.

V

novembru so si projektni partnerji ogledali primere dobrih praks v Baskiji, Španija. Na študijskem obisku sta sodelovala tudi predstavnika Občine Ruše in Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

P

rihodnje leto si bodo lahko deležniki ogledali primere dobrih praks na Nizozemskem, Škotskem in v Romuniji. Slovenija bo partnerje in njihove deležnike na terenskem obisku gostila aprila 2017. Vodja skupine za izvedbo projekta Retrace v Sloveniji je Marjana Dermelj iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Še vedno niste našli prave rešitve za vaše odpadne surovine?

Celotno skrb zanje zaupajte enemu samemu skrbniku ter prihranite čas in denar. V Dinosu, v sklopu katerega deluje tudi specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo Unirec, vam zagotovimo celovito storitev ravnanja z odpadki, svetovanja o okoljski zakonodaji in pomoč ob obisku okoljske inšpekcije.

v katerem živimo. Z raznimi družbeno odgovornimi in okoljskimi ozaveščevalnimi akcijami otroke, mlade in širšo javnost spodbujamo k odgovornemu odnosu do okolja in odpadnih surovin.

Dinos je družba s 70-letno tradicijo. Prvi v Sloveniji smo začeli z zbiranjem odpadkov za nadaljnjo uporabo. Zavedamo se svoje odgovornosti upravljanja z odpadnimi surovinami z namenom njihove nadaljnje koristne uporabe, zato s strokovnim znanjem in sodobno tehnologijo poskrbimo, da so odpadne surovine ustrezno zbrane in predelane ter se lahko uporabijo kot sekundarni materiali v različnih industrijah. Skrbimo za kovinske odpadne surovine in nekovinske, kot so papir, plastika, les, steklo. Svoje storitve opravljamo tudi kot podizvajalec v okviru shem na področjih embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev.

Pri ravnanju z odpadno embalažo v okviru odvisne družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Unirec zagotovimo, da v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo na podlagi 26-odstotnega tržnega deleža embalažo redno in dosledno prevzemamo na območju celotne Slovenije. DROE Unirec za vašo embalažo in odpadno embalažo prevzema odgovornost, jamči z Dinosovo tradicijo in zagotavlja, da so izpolnjene vse predpisane obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Prav tako optimizira sistem ravnanja z vašo embalažo in odpadno embalažo, s čimer obvladuje vaše stroške ravnanja z odpadki.

33

Smo zanesljiv partner pri prevzemanju odpadne embalaže

V sklopu Dinosa ima Unirec po vsej Sloveniji 19 prevzemnih mest, zato lahko zagotavlja krajše transportne poti in hitro reakcijo na

potrebe poslovnih partnerjev. Danes ni pomembno samo, da odpadno embalažo in druge odpadke pospravite s svojih dvorišč.

Prav je, da veste, kaj se z njimi dogaja v procesu predelave – da po nepotrebnem ne pristanejo na odlagališču odpadkov.

V Dinosu in Unirecu oblikujemo formulo učinkovitega ravnanja z vsemi vrstami vaših odpadnih surovin. Nenehno sledimo toku vseh uporabnih odpadnih materialov in iščemo priložnosti za predelavo v sekundarne surovine za nove izdelke. To je strateška usmeritev, ki jo Dinos uresničuje že 70 let. Pridružite se nam. Skupaj z vami bomo uresničevali prakso krožnega gospodarstva in ohranjali naravne vire surovin.

december 2016

Zasledujemo politiko nenehnega izboljševanja postopkov in uvajanja novih tehnologij, ki zagotavljajo še boljši izkoristek odpadkov za nadaljnjo predelavo z minimalnim negativnim vplivom na okolje. Delujemo v skladu s certifikatom za sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in sistemom ravnanja z okoljem ISO 14001. Trudimo se biti zgled in primer dobre prakse družbeno odgovornega podjetja, katerega prioriteta je skrb za čisto okolje,

114/115

Odpadne surovine zaupajte enemu samemu skrbniku

okolje

Promocija

Dinos

Slovenija je bolj ranljiva, kot so drugi v Evropi

Čeprav bo Akcijski načrt usmeritev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v srednjeročnem obdobju pripravljen v prihodnjem letu, bi bilo zanimivo vedeti, katere sektorje ste v skupini za nacionalni strateški okvir opredelili kot glavne povzročitelje negativnih vplivov v ozračje. Katere panoge slovenskega gospodarstva se bodo morale najbolj vključiti v odpravljanje vzrokov za podnebne spremembe?

Pristop k reševanju problema spreminjanja podnebja ima več plati. Dve sta najpomembnejši.

Ukrepi blaženja, torej ukrepi za odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, na drugi strani pa prilagajanje na novo podnebje, ki se že in se bo še bolj dramatično spreminjalo. Akcijski načrt je usmerjen predvsem v prilagajanje.

Ukrepi prilaganjanja pa so seveda lahko tudi taki, ki hkrati pomagajo pri blaženju, torej pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Na katere ukrepe mislite?

Na primer, trajnostna gradnje in celovite prenove stavb pomenijo manjšo porabo energije in manj izpustov. Hkrati nudijo prilagoditve za bolj vroča poletja. Glede panog slovenskega gospodarstva, ki bi se morale najbolj vključiti v odpravljanje vzrokov za podnebne spremembe, je to prometni sektor. Tu namesto napredka opažamo le nazadovanje. In seveda energetika oziroma kar TEŠ. Tu smo naredili katastrofalno napako!

To samo kaže, da spreminjanje stanja ne bo mogoče, če v Slovenji ne bo dosežena

dr. Lučka Kajfež Bogataj

Slovenija, ki podnebne spremembe bolj čuti kot druge evropske države, pripravlja Akcijski načrt usmeritev za ukrepe, ki naj bi v državi povezale vse sektorje in različne panoge. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je sodelovala v pripravi gradiva, ki je v javni razpravi, poleg tega pa lahko kot izvrstna poznavalka klimatskih globalnih trendov najbolj predstavi žarišča, kamor se mora trenutno in dolgoročno usmeriti celotna razvojna politika Slovenije.

Kajti gre za odpravljanje vzrokov sprememb, pravi, na drugi strani pa za to, da se bomo znali pripraviti na drugačno podnebje, kot smo ga poznali doslej. Ko opozarja na odpravljanje vzrokov, izpostavlja promet in energetiko. Če nas vremenske katastrofe še niso prepričale in bomo prepozno reagirali, se lahko zgodi, da bo ob koncu stoletja Slovenija toplejša za 5 °C. In kaj potem? Kako bo z vodo?

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Podnebne spremembe

34 114/115

okolje december 2016

Podnebne spremembe

interdisciplinarna in medsektorska povezanost? Ali bo Nacionalni strateški okvir to zagotovil? Je pripravljenost?

Povezovanje vseh sektorjev je pri obvladovanju podnebnih sprememb nujno. Podnebne spremembe v bistvu sploh niso klasičen okoljski problem, ki bi ga reševalo na primer Ministrstvo za okolje. Po svojih vzrokih je to skoraj v celoti energetski problem, če odštejemo vplive na spremenjeno rabo tal. Povzroča jih raba fosilnih goriv, torej poleg termoelektrarn še zlasti promet.

Posledice?

Posledice so kmetijski in gospodarski problem, deloma pa tudi problem zdravstvenega sektorja.

Nacionalni strateški okvir je nastajal medsektorsko, kolikor se je le dalo v relativno omejenem času. Pripravljenost je, a hkrati huda kadrovska stiska na vseh ministrstvih. Inštitucije, ki bi se poglobljeno ukvarjala s podnebno politiko, pri nas nimamo. Nimamo tudi podobnih raziskovalnih skupin. Če se primerjamo na primer s Finsko, Nemčijo ali Veliko Britanijo, smo tako rekoč »goli in bosi«.

Pravite, da nimamo posebne inštitucije. V svetu in tudi v Sloveniji stroka, enako dela politika, ni enotna v oceni, kakšne so dejanske podnebne spremembe na planetu in ali so potrebni ali ne globalni in nacionalni programi za odpravljanje vzrokov za podnebne spremembe. Zakaj je tako?

35 Navajate dejstva. Kaj pa Slovenija? S katerimi podatki lahko potrdite, da je Slovenija zelo ranljiva zaradi posledic podnebnih sprememb, mislim predvsem na temperaturo zraka, ali pa morda le ne odstopa v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Lega Slovenije je očitno taka, da so trendi zviševanja temperature zraka, tal in voda večji kot v ostali Evropi. Tudi so bistveno večji od globalnih trendov. Vsak si te grozeče trende lahko ogleda na spletišču ARSO (http://meteo.arso.gov.si/ met/sl/climate/pss-project/). Da. Tudi ranljivost lahko potrdimo s številnimi primeri. Vzemimo na primer hitro širjenje škod v gozdovih zaradi podlubnikov ali po domače lubadarja. Z zviševanjem temperature ima ta škodljivec namesto ene zdaj že tudi do tri generacije letno. In ker smreka marsikje ni avtohtona, nam to desetka gozdove. Ali pa ranljivost zaradi poplav, ki je tudi posledica reliefa in napačne poselitve.

Višje temperature okrepijo hidrološki cikel in to v Sloveniji pomeni, da že dobivamo stoletne poplave na bistveno krajše intervale. Tu so še vse pogostejše zelene zime, na kar je občutljiv zimski turizem. Ai pa pojavljanje novih žuželk, recimo tigrastega komarja in širjenje klopov na sever. Ranljivi smo bolj, kot si mislimo. Če bi rangirali indikatorje vpliva podnebnih sprememb v Sloveniji, kakšen bi bil vaš vrstni red in zakaj? Ali glede na scenarije do leta 2050 lahko predvidevamo, da se bo povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila do takrat na primer za več kot 5°. Kaj bi to pomenilo? Če Pariški sporazum ne bo hitro bolj operativen in ambiciozen, se lahko res v skrajnem primeru zgodi, da bo Slovenija do konca stoletja toplejša tudi do 5 °C. Pravzaprav je težko reči, kaj bi to pomenilo za ekosisteme, našo varnost in gospodarstvo. Ne znamo še povsem napovedati, kaj bi bilo po takem scenariju z vodo. Vsekakor pa bi bila naša prehranska in tudi fizična varnost bistveno manjša kot danes. Ampak tudi že manjši dvig, recimo okrog 3 stopinje, bi lahko pomenil konec naših gozdov, kot jih poznamo danes in prinesel obilico ekstremnega vremena v obliki suš in poplav in zelo oteženo kmetovanje.

Predvsem pa bi nam prinesel valove klimatskih beguncev iz Afrike in Bližnjega vzhoda.

Ta ocena žal ni realna. Stroški in investicije bodo, če mislimo s prilagajanjem resno. Vendar bi bili ti stroški za nekajkrat manjši, kot pa če bomo odreagirali prepozno. Preventiva je v primeru podnebnih sprememb mnogo cenejša kot odpravljanje posledic in škode. Pravočasno prilagajanje in za to potrebna finančna sredstva lahko prinesejo tudi druge vzporedne prednosti ali, kot v šali pravim, kolateralne koristi. Lahko ustvarimo bolj zeleno gospodarstvo in tudi nova delovna mesta. Seveda, če bomo povezali sektorje in smiselno ter strateško trošili denar.

Pri specifičnih ciljih v osnutku je sicer stavek: Zadostno financiranje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Ali so morda že dane pobude, kje pridobiti finančne vire? Državni proračun se že sprejema za leto 2018. Je na državni ravni že usvojeno spoznanje, da bodo ukrepi potrebovali finančno pokritje?

Slovenska politika se že nekaj vlad zapored ne zmeni kaj dosti za podnebne spremembe.

To očitno ni tema, ki bi bila prepoznana kot strateška niti ne kot povezovalna. To se kaže v pomanjkanju kadrov, klimatski organiziranosti in seveda tudi pri denarju. Načelno bi lahko bil vir denarja Sklad za podnebne spremembe, ki je od leta 2014 v celoti namenjen izvajanju ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Na papirju seveda. Mogoče bo koristiti tudi evropski denar, npr. Kohezijska sredstva, če bomo pripravili res dobre programe prilagajanja. Bojim pa se, da bo denar porabljen tudi za krpanje raznih finančnih lukenj, ki se pri nas tako rade pojavijo povsod: od bank do pokojninskega sklada.

Eno je država, kaj pa druge ravni? Kaj lahko konkretno storijo gospodarske družbe in lokalne skupnosti za bolj strokovno in učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam? Kako bi bilo potrebno na državni ravni povezati pakete prilagajanja podnebnim spremembam s programom prehoda v zeleno gospodarstvo in s poudarjenim fokusiranjem na trajnostni razvoj?

Prvi korak je, da se vprašajo, na kaj se bomo prilagajali. Torej, da se seznanijo s scenariji bodočega podnebja ali da tudi podprejo njihovo izdelavo. Drugi korak je temeljita analiza že izmerjenih vplivov podnebnih sprememb na njihovo dejavnost, na primer analiza že izmerjenih vremensko pogojenih škod in drugih negativnih učinkov. Na primer, koliko škode so jim že napravile suše, poplave ali na primer pomanjkanje snega.

Ker ekstremov ne bo manj, pač pa več?

Seveda. Pogostnost ekstremnega vremena se

Kateri tuji programi se vam zdijo najboljši?

114/115

bo namreč zagotovo povečala. V tem koraku je potrebna tudi analiza potencialnih koristi, ki jih utegnejo doživeti ob podnebnih spremembah.

Saj ne bo vse slabo! Na primer poletna turistična sezona se bo podaljšala, višje temperature lahko omogočijo nove poljščine ali vrtnine. Potem seveda sledi strateški premislek in priprava načrta ukrepov. Ti morajo biti čim bolj povezani tudi s programom prehoda v zeleno gospodarstvo. Pri tem lahko že koristimo številne tuje primere dobrih praks.

okolje

V osnutku Nacionalnega strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam je zapisana ocena, da bi v Sloveniji lahko potekal proces prilagajanja brez večjih dodatnih stroškov.

Je to realna ocena? Slovenija je v zadnjih letih morala nameniti nemalo sredstev na primer za protipoplavno varnost.

Daleč najboljši programi so v Veliki Britaniji, kjer se z njihovim uresničevanjem ukvarjajo že vsaj 10 let. So podprti z raziskovalnimi inštituti in politiko in so izrazito vključujoči. V njih sodelujejo podjetniki, lokalna politika in predvsem zainteresirana javnost. Enako je na Finskem, pa tudi na Nizozemskem. Marsikaj se lahko naučimo tudi od Nemcev. Podobno kot mi, bolj na repu lestvice pa so Italijani, Hrvati in Grki.

Skratka lahko bi zlahka uporabili že obstoječe in javno dostopne izkušnje in dobre prakse. Le nekaj politične volje je treba.

Brez stroke ne bo šlo? Kako se lahko strokovne inštitucije, predvsem znanost, vključijo v programe prilagajanja podnebnim spremembam?

Kje so možnosti za prijave na mednarodne projekte in za mednarodno sodelovanje na raziskovalnem področju?

Brez raziskav dobrega in znanstveno podprtega prilagajanja ne bo. Podnebne spremembe prinašajo zelo nove okoliščine , kjer še nimamo izkušenj in zato rabimo novo znanje. Sicer bomo delali napake in izgubljali denar. V Evropi poteka kar nekaj raziskovalnih projektov, ki direktno naslavljajo prilagajanje na podnebne spremembe. Recimo moja skupina na Biotehniški fakulteti sodeluje skupaj z Inštitutom Jožef Stefan v projektu HEAT-SHIELD okvirnega programa EU za razvoj in inovacije Obzorje 2020. Ukvarjamo se z vplivi vročinskega stresa na produktivnost delavcev in kako s prilagoditvenimi ukrepi kljub vse pogostejšim vročinskim valovom v EU zagotavljati stabilnost prihodnjega gospodarstva.

Možnosti za mednarodno sodelovanje so, a niso dovolj podprte s stani ARRS. V Sloveniji je denar za projekte tega tipa zelo težko pridobiti.

V osnutku je naglašen pomen znanja in informiranosti o podnebnih spremembah. Kje vidite glavni manko?

Glavni manko so za začetek manjkajoči kurikulumi podnebnega izobraževanja že v osnovnih in srednjih šolah. Premalo se s to problematiko ukvarjajo tudi strokovna združenja, pa če začnemo na gospodarskih zbornicah ali zdravniških in inženirskih združenjih. Manjka akcij na državni ravni, na primer oddaj na javni televiziji.

Tudi občine bi lahko lokalno storile mnogo več na področju izobraževanja in informiranja. Za zdaj znanje širijo bolj kot ne le nevladne organizacije in peščica znanstvenikov.

december 2016

S tem se ne strinjam. Klimatološka stroka si je tako v svetu kot pri nas povsem enotna o vzrokih in velikosti že izmerjenih podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so stvar fizikalnih dejstev, ne individualnih mnenj. Številk in ne besed. Ljudje imamo pravico do svojega mnenja, ne pa do prirejanja dejstev. Medijski pristopi za in proti in medle, da ne rečem zmedene politične izjave ali bolje puhlice pa žal tudi krojijo javno mnenje. Od tod vtis o dvomih. Ljudje premalo sledijo dejstvom. Poglejte, lansko leto je bilo in tudi letošnje bo najbrž najtoplejše leto, odkar znamo meriti temperature. Absolutno bi ta hip potrebovali akcije za ozaveščanje ljudi, tako da bi dosegli tako imenovano podnebno ali klimatsko pismenost. Sicer bomo izgubili dragocen čas.

Mesta in kraji - ključni igralci na parketu prihodnosti? foto: www.shutterstock.com

Mag. Vanesa Čanji

Nova urbana agenda in referenčni okvir za trajnostna mesta

36 114/115

okolje

Nova urbana agenda in referenčni okvir za trajnostna mesta

Mesta v zadnjih desetletjih, ko je postal jasen trend hitre

svetovne urbanizacije, dobivajo

velik pomen med snovalci

politike in prakse trajnostnega razvoja. Ni več dvoma, da se tako hitra rast prebivalstva

in trend povečevanja

mest že srednjeročno, kaj šele dolgoročno, ne more nadaljevati brez hujših

neprijetnih posledic za ljudi in

naravno okolje, če ta razvoj ne

bo v pospešeni in vedno večji meri dobival nove dimenzije

trajnosti - nenehnega

usklajevanja med ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo

Vizija trajnostnega urbanega razvoja vključuje enake pravice in priložnosti, temeljne svoboščine, primerno stanovanje, enak dostop do javnega dobra, participacijo in sodelovanje javnosti, enakost spolov, dostopno urbano mobilnost, upravljanje z nesrečami in odpornost, okoljsko trajnost, visoko produktivnost, konkurenčnost in inovacije s spodbujanjem polne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse.

življenja.

december 2016

Z

druženi narodi so po desetih letih, kar so leta 1996 v Istanbulu sprejeli Agendo Habitat, oktobra letos v Quitu v Ekvadorju okrepili globalno zavezo k trajnostni urbanizaciji z Novo urbano agendo - Deklaracijo iz Quita. Dekleracija je dogovor držav članic, ki sloni na skupni viziji o prihodnosti mest in vsebuje okvirne zaveze k trajnostnemu urbanemu razvoju. Skupna vizija so mesta za vse, kjer imajo vsi prebivalci brez diskriminacije, kakršnekoli vrste, možnost bivati in ustvarjati pravična, varna, zdrava, dostopna, finančno dostopna, odporna in trajnostna mesta.

V

Novi urbani agendi se države članice zavezujejo, da si bodo prizadevale za socialno vključenost in odpravljanje revščine, urbano blaginjo in priložnosti za vse ter okoljsko trajnost in odporni urbani razvoj. Navedeni so tudi pogoji za učinkovito izvajanje agende, kot so priprava političnih okvirov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, participativno načrtovanje, mednarodno sodelovanje, krepitev zmožnosti ter izmenjava praks, politik in programov med upravami na vseh ravneh. Kar pa ni ravno spodbudno, je dejstvo, da ne vsebuje operativnega načrta, ciljev in kazalnikov, ki

V Evropi 83 % ljudi v mestih do leta 2050

E

vropa je torej v samem središču aktualnih izzivov trajnostne urbanizacije, saj naj bi leta 2050 v evropskih mestih živelo približno 83 % prebivalstva, kar je skoraj 557 milijonov.

Z obstoječo infrastrukturo in prevladujočim urbanim načinom upravljanja mesta ne bodo mogla zagotavljati enake stopnje blaginje, kot so jo bili evropski prebivalci mest navajeni do sedaj. Težave na več ravneh urbanega življenja se pospešeno kopičijo, obstoječi modeli upravljanja pa nimajo vzvodov, da bi jih uspešno in pravočasno odpravljali.

Referenčni okvir za trajnostna mesta

S

novalci poziva k trajnostnem razvoju mest in urbanih središč – ti prihajajo iz vrst politike in različnih segmentov strokovne javnosti - so prepričani, da trajnostni izzivi zahtevajo sodelovanje vseh – odločevalcev, različnih »sektorskih« deležnikov do prebivalcev mest.

Ni dvoma, da te družbeno-sistemske spremembe zahtevajo tudi nova teoretična in aplikativna znanja, nove pristope in instrumente, ki združujejo ideje podjetništva, državljanskega udejstvovanja in družbene preobrazbe v smeri sonaravnosti in družbene kohezivnosti.

Referenčni okvir za trajnostna mesta je poskus razgrnitve osnovnih dimenzij in ključnih ciljev, ki naj bi evropska mesta usmerjali k vse večji trajnostni preobrazbi.

114/115

37 etudi gre za prostovoljne zaveze, se nekaj tisoč mest po vsem svetu že leta trudi izvajati načela Nove urbane agende, kar pomeni, da precej dobrih praks že obstaja. Nacionalne in lokalne uprave se lahko s povezovanjem in izmenjavo dobrih praks in politik učijo ter tako uspešno razvijajo in izvajajo trajnostne lokalne politike.

Trajnostni razvoj mest v EU V EU prizadevanja za trajnostnih razvoj mest niso novost. Izpostaviti velja programe Evropske unije, kot sta URBAN I in II, ki sta se med letoma 1996 in 2006 osredotočala na degradirane soseske. URBACT od leta 2002 spodbuja celostni urbani razvoj s povezovanjem, krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo znanj med mesti. Leta 2005 je bila sprejeta Bristolska pogodba (Bristol Accord) o pomenu trajnostnih skupnosti za razvoj Evrope. Leta 2007 je bila sprejeta Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, leta 2009 Marseille Statement, ki je pozval k izvajanju načel Leipziške listine z razvojem skupnega evropskega referenčnega okvira za trajnostna mesta (European Reference Framework for Sustainable Cities) ali RFSC. K temu so prispevali tudi Lizbonska pogodba leta 2009, ki je podala idejo o teritorialni koheziji, Strategija Evropa 2020 in Kohezijska politika z Evropskim skladom za regionalni razvoj in maja letos sprejet Dogovor iz Amsterdama, ki je uradno vzpostavil Agendo EU za mesta.

okolje

Č

razkorak. Različna nacionalna, ekonomska, kulturna, zgodovinska in druga okolja se različno odzivajo na trajnostne izzive, ki so po svoji naravi zelo kompleksni, saj naj bi nenehno uravnavali številne ravni življenja. Nov zagon v tej smeri naj bi prispevala platforma evropskih trajnostnih mest, ki se je vzpostavila pomladi letos po 8. Evropski konferenci trajnostnih mest in krajev v Baskiji, kjer je nastala tudi t.i.

Baskovska deklaracija.

gibalno ovirane osebe, pomeni, da so izključeni iz urbanega načina življenja.

I

M

O

V

Prostorska dimenzija

ntegriran pristop k urbanističnemu načrtovanju pomeni nenehno usklajevanje razvojnih politik in lokacij za bivanje, poslovnih in socialne aktivnosti, javnih objektov in infrastrukture. Prednost je potrebno dati kompaktnemu mestnemu načrtovanju, prednostnemu recikliranju zemljišč ter ohranjanju zelenih in naravnih površin. Poseben izziv je zagotavljanje visoko kakovostnih pogojev bivanja z učinkovito rabo energije po dostopnih cenah za različne socialne skupine v mestu.

Ob tem velja spodbujati simbiozo med različnimi industrijskimi panogami in drugimi poslovnimi dejavnostmi, institucijami znanja, raziskovanja in razvoja.

K

U

esta zato raziskovalci in politiki vidijo kot vir problemov za današnje gospodarske, okoljske in družbene izzive, hkrati pa je vse več tistih, ki v mestih vidijo tisti subjekt, ki naj bi prinesel pomembne premike k potrebnim rešitvam. zadnjem desetletju je vse več evropskih mest pripravljenih aktivno prevzeti nove vloge pri smelejših korakih trajnostnega razvoja. Gre za vloge, ki jim jih zakonodaja doslej ni nalagala in ki od njih zahtevajo povsem novo miselno podstat, vzorce upravljanja in iskanja nenehnega konsenza. Tako nastajajo prvi primeri parcialnih dobrih praks, ki naj bi spodbujale celovitejše spremembe in vse večje število sledilcev.

Platforma evropskih trajnostnih mest

Č

eravno je na evropski politični ravni vse večji konsenz, da so lahko mesta med ključnimi akterji potrebnih trajnostnih sprememb (to je zapisano tudi v strategiji razvoja EU do leta 2020), je med nadnacionalno politiko in nacionalnimi praksami v EU velik

snovnih dimenzij referenčnega okvirja je pet: prostorska, upravljavska, socialna, ekonomska in okoljska. Vsaka vključuje ključne cilje, ki jih je skupaj 30. V nadaljevanju jih na kratko predstavljamo.

ljučni cilji trajnostnih mest s področja prostorske dimenzije so: trajnostno urbanistično načrtovanje in raba tal, zagotavljanja prostorske enakosti, spodbujanje t.i. prostorske odpornosti oziroma samozaščite proti nevarnim dogodkom ali pojavom, ohranjanje in spodbujanje urbane, arhitekturne in kulturne dediščine, promoviranje visoke kakovosti in funkcionalnosti javnega prostora ter razvoj alternativne in trajnostne mobilnosti.

V

mestih, kjer ne izvajajo učinkovitega urbanističnega načrtovanja, prihaja do velikih urbanih širitev, kar pomeni, da se naselja raztegujejo čez obrobja mest in zasedajo zemljišča okoliških občin. Ker na obrobju ni mestotvornih storitev in dodatne infrastrukture, je tamkajšnje prebivalstvo za osnovne potrebe dnevno vezano na vožnjo z avtomobili. To za ranljivejše skupine, kot so otroci, starejši ali

rbano načrtovanje lahko pospeši rast neenakosti s povečevanjem vrednosti določenih lokacij oziroma delov mesta, kar postopoma vodi v prostorsko segregacijo.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri urbanem planiranju potrebno nenehno upoštevati kategorijo splošnega javnega dobra in zagotavljanje javnih storitev za vse prebivalce mesta. Taki primeri so zagotovitev cenovno dostopnih stanovanj v bližini javnih transportnih centrov, povečevanje socialne raznolikosti v novih urbanih naseljih, zagotavljanje visoke kakovosti javnih šol, zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev ter zelenih naravnih površin na vseh delih mesta.

T

retji cilj povečevanja trajnosti prostorske dimenzije razvoja mesta je spodbujanje lastne teritorialne odpornosti zlasti v luči nevarnih ali nepredvidljivih dogodkov. V

december 2016

bi jih morale države članice dosegati. Čeprav naj bi bil dokument univerzalen, njegovo izvajanje ni zavezujoče. Izvajanje je odvisno od prostovoljnih zavez držav članic in urbanih deležnikov, ki jih lahko vključijo v načrt za izvajanje Quito Implementation Plan.

38 114/115

okolje

Kratko, zanimivo Hrana med odpadki, prvič podatki po enotni metodologiji Statistični urad RS (SURS) je letos v okviru mednarodnega projekta izdelal metodologijo za statistično spremljanje odpadne hrane v Sloveniji. Mag. Mojca Žitnik in Tanja Vidic sta podatke zbrali v knjižici Hrana med odpadki, ki jo je izdal SURS. Podatki so pokazali, da je delež hrane v zabojnikih za biološke odpadke v Sloveniji med leti 2013-2015 znašal povprečno 39 % na leto, v zabojnikih za mešane komunalne odpadke pa 11 % na leto. Skoraj polovico vse odpadne hrane, to je 48 %, proizvedejo gospodinjstva.

V trgovinah z živili nastane približno 9 % hrane, približno 20 % v strežbi hrane (restavracije, šole, bolnišnice idr.). Pri proizvodnji hrane pa nastane kar 24 % odpadne hrane. Količina odpadne hrane, ki se zavrže, se v zadnjih treh letih povečuje. V 2015 je vsak prebivalec Slovenije povprečno zavrgel 73 kg hrane ali 14 % več kot leta 2013. Med odpadno hrano je bilo v zadnjih treh letih v povprečju vsako leto 36 % užitnega dela in 64 % neužitnega dela hrane (olupki, kosti idr.). Največ odpadne hrane se predela v bioplinarnah. V letu 2015 se je na ta način predelalo 60.000 ton odpadne hrane ali 43 % vse odpadne hrane. Upada količina odložene odpadne hrane, v letu 2015 se je odložilo 8 % odpadne hrane manj kot leta 2013 oziroma približno 21.000 ton. Količina odpadne hrane, ki se kompostira v kompostarnah se iz leta v leto povečuje. Leta 2015 se je v kompostarnah predelalo 24 % odpadne hrane, kar je 19 % več kot leta 2013. Okoli 18 % odpadne hrane gre v predelavo za ponovno rafiniranje olja, uporabo olja kot goriva ter druge postopke obdelave in začasno skladiščenje. Največ odpadne hrane v letu 2015 je nastalo v osrednjeslovenski (91 kg) in v pomurski statistični regiji (85 kg), najmanj pa v zasavski in jugovzhodni statistični regiji (48 kg).

V publikaciji je na koncu tudi poglavje Dobro bi bilo, da bi poznali dejstva, se zamislili in ukrepali.

december 2016

Slovenski logistični start-up zmagovalec Zagreb Connecta Prvo nagrado na start-up konferenci Zagreb Connect je osvojil slovenski logistični start-up 45HC, ki se ukvarja s preprostim pošiljanjem zabojnikov po svetu. Gre za digitalno platformo, ki jo je skupaj s partnerji ustanovil Štefan Kukman, pred tem pa si je sedem let nabiral izkušnje v logistični multinacionalki Kuehne + Nagel. Med petnajstimi finalisti na konferenci Zagreb Connect je bilo pet podjetij iz Slovenije.

Start-up 45HC je prejel 20 tisoč evrov nagrade in sedemdnevno študijsko potovanje v Silicijevo dolino.

Nova urbana agenda in referenčni okvir za trajnostna mesta središču pozornosti so zlasti protipoplavna varnost, oskrba z zdravo pitno vodo in energijo po dostopnih cenah. Odpornost se kaže v sposobnosti posameznega dela mesta za samoorganizacijo tako pri preprečevanju tovrstnih dogodkov oziroma za sodelovanje pri sanaciji, če do le-teh pride.

U

rbana in arhitekturna dediščina sta med osrednjimi dejavniki trajnostnega urbanega razvoja, saj povečuje ekonomsko in demografsko privlačnost mesta in bogati medkulturne vezi med vsemi skupinami prebivalcev. S takimi povezavami se ustvarja pozitivno socialno tkivo. Kultura odpira tudi priložnosti za gospodarstvo, ko gre za projekte obnove in druge kulturno-turistične projekte, ki generirajo prihodek.

Mestna oblast vse bolj prevzema tudi vlogo pospeševalca krepitve trajnostne zmogljivosti mesta.

M

ed ključnima prostorskima ciljema sta še promocija visoko kakovostnega javnega prostora in razvoj alternativne in trajnostne mobilnosti. Javni prostor je osrednji dejavnik kakovosti mestnega življenja, ki pa je atraktiven tudi za turiste, poslovneže in investitorje.

Kakovosten in funkcionalen javni prostor prispeva k občutku pripadnosti in daje mestu identiteto. Mobilnost je ključna, saj omogoča dostop do dela, izobraževanja, osnovnih storitev in izdelkov, zdravstvenih storitev, rekreacije in drugih prostočasnih storitev. Lokalne oblasti se na tem področju soočajo s številnimi izzivi, povezanimi s transportnimi vzorci, kot so prometni zastoji, slaba varnost, hrup, onesnaženje zraka, zagotovitev mobilnosti za ranljive skupine prebivalcev idr. Urbani transport, zlasti tovorni promet in osebni avtomobili, naj bi po nekaterih podatkih v Evropi prispevali kar eno četrtino vseh emisij CO2. Na tem področju so prioritetne rešitve, ki prispevajo k nizkoogljični družbi, učinkoviti in vključujoči mobilnosti, kar pomeni stroškovno učinkovite in dosegljive alternativne rešitve mobilnosti za višjo kakovost življenja in zraka. Te rešitve, ki v praksi seveda niso enostavne, naj bi imele tudi pozitivne ekonomske učinke in naj bi prispevale k družbeni inkluzivnosti. Zanje je predpogoj pametno urbano načrtovanje, s katerim se zmanjša potreba po transportu pri dnevnih mestnih aktivnostih. Potrebna so inovativna partnerstva pri transportu urbanega tovora, pri katerih sodelujejo trgovine, podjetja, javne storitve in drugi, ki izboljšujejo učinkovitost dostave izdelkov in storitev. Mesta pospešeno povečujejo atraktivnost mobilnih rešitev, ki nadomeščajo uporabo osebnih avtomobilov: varno kolesarjenje in pešačenje, pogosta, udobna in uporabniku prijazna javna prevozna

sredstva, ki so povezana v integrirano infrastrukturo javnih prevoznih sredstev. Prav tako je zelo pomembna sodobna informacijsko-komunikacijska podpora, ki nudi »real-time« informacije, kako lahko v vsakem trenutku pridemo s točke A na točko B na najbolj optimalen način.

Upravljanje mesta

T

rajnostni razvoj mest zahteva precejšen odmik od dosedanjih upravljavskih vzorcev.

V referenčnem okvirju za trajnostna mesta se izpostavlja pomen zagotavljanja integrirane teritorialne strategije. Gre za upravljanje zapletenega omrežja odnosov in soodvisnosti med mestnimi središči in t.i. zaledjem, ki predstavlja veliko priložnosti v smislu zagotavljanja obnovljivih virov energije, zdrave pitne vode, pridelave zdrave lokalne hrane, zagotavljanje biodiverzitete in okolja za kakovostno rekreacijo in preživljanje prostega časa. Kljub številnim vzajemnim koristim mestnih središč in zaledij obstajajo številni konflikti interesov, ki jih je potrebno presegati v obojestransko korist.

Mesto se ne more razvijati trajnostno, če k razvoju ne pristopa integrirano tudi s tega vidika.

N

ovost trajnostnega upravljanja na ravni mest se vse bolj kaže v sposobnosti mestne administracije za sprejemanje trajnostnih odločitev, ki se seveda odražajo tudi v finančnem upravljanju ter procesih samoocenjevanja uspešnosti in nenehnega napredovanja. Zelo pomemben cilj trajnostnega upravljanja mest je povečevanje sodelovanja prebivalcev oziroma njihovega soupravljanja. Gre za iskanje novega ravnotežja med participativno demokracijo, ki ji daje digitalizacija nov zagon, in demokracijo izvoljenih predstavnikov.

I

zzivi mest in tudi potencialnih rešitev niso omejeni na meje mest, zato si je potrebno pri upravljanju mest posluževati medsektorskih pristopov na regionalni in nacionalni ravni.

Ker gre za kompleksne procese, ki imajo na marsikaterem področju številne birokratske ovire, se razvijajo nove, bolj prožne oblike partnerstev, ki niso zakonodajno »predpisane«.

Partnerstva so namenjena reševanju izzivov in kreiranju dodanih vrednosti ter vodijo k policentričnemu mestnemu upravljanju.

M

estna oblast vse bolj prevzema tudi vlogo pospeševalca krepitve trajnostne zmogljivosti mesta. Spodbuja nastajanje novega znanja, izkušenj in dobrih praks v mestu s področja ustvarjanja novih vrednosti in trajnostnega razvoja. Gre za dolgoročen proces, s katerim mesto povečuje lastne kapacitete, da je lahko bolj zaželen partner na številnih področjih urbanega življenja. Kapacitete se ne razvijajo čez noč, zato mestne oblasti s posluhom za trajnostni razvoj pomagajo plesti mreže, ki na številnih področjih urbanega socialnega tkiva dodajajo vrednost.

ri urbanih projektih naj bi mesto mislilo na vse segmente prebivalcev, ne glede na socialni sloj, starost, spol, družinski status ali zmogljivosti. Pri tem je potrebno upoštevati staranje prebivalstva, kar pomeni, da se varno in kakovostno staranje vključi v prav vse politike razvoja mesta.

Ekonomska dimenzija

V

zvodi ekonomske politike naj bi se v prihodnje v večji meri dajali v roke mestom. Vse več županov večjih in tudi manjših evropskih mest se – ne glede na zakonodajne omejitve in dosedanjo tradicijo nacionalnih ekonomij –vse bolj vidi v vlogi menedžerjev, ki skrbijo tudi za ekonomsko dimenzijo svojega mesta. V prihodnje naj bi mesta intenzivneje spodbujala t.i. zeleno rast in krožno gospodarstvo. Spodbujala bodo zlasti inovacije, ki prispevajo k razvoju t.i. pametnih mest. Gre za inovacije s področja digitalizacije, zelenih virov energije, zelene mestne mobilnosti, socialnih storitev za starejše idr. Mesto lahko spodbudi podjetniški razmah s spodbujanje t.i. povezljivosti, kar pomeni, da nudi lokalno, regionalno, nacionalno in tudi globalno platformo, preko katere se lahko posamezniki, interesne skupine in podjetja povezujejo. Platforma je lahko fizična, na primer dobra transportna povezanost, lahko pa informacijsko-komunikacijska ali neformalna (hitro seznanjanje z določenimi novostmi, trendi ipd.). Kljub globalizaciji si mesta s trajnostno zavestjo vse bolj prizadevajo graditi lokalno odporno ekonomijo. To pomeni, da sistematično gradijo tudi podjetniške in zaposlitvene

Hotel Park Ljubljana je del mestnega utripa v čistem centru Ljubljane, a hkrati del narave zaradi svoje umeščenosti v park v območju za pešce. Znan je po toplini in gostoljubju, zavezan je k trajnostnemu razvoju, spodbujanju spoštovanja okolja in povezovanju z lokalnimi skupnostmi. Hotel velja za ambasadorja kulture, saj podpira številne kulturne dogodke in gosti njihove ustvarjalce.

rajnostna mesta v vse večji meri spodbujajo trajnostno produkcijo v mestih (preko partnerstev z lokalnimi podjetji) in trajnostno potrošnjo.

Okoljska dimenzija

114/115

39 P

T

okolje

akovost socialnega tkiva je za mesto ključnega pomena. Trajnostna mesta si z različnimi orodji prizadevajo za kar največjo socialno vključenost vseh prebivalcev. Razlogov za socialno izključenost, ki je pravo plodišče za številne resne probleme v mestih, je več. Lahko je posledica revščine, brezposelnosti, imigracije, dezintegracije vrednot ali kombinacija teh in drugih razlogov. Mesta na tem področju igrajo ključno vlogo s svojimi politikami mestnega planiranja, izobraževanja, stanovanjske politike, javnih storitev, kulturnih dejavnosti, vključevanja prebivalcev in drugih aktivnosti. Še posebej velik izziv je stanovanjska politika v mestih, saj gre na tem področju tudi za sodelovanje z zasebnim sektorjem pri razvoju inovativnih storitev. Za kakovost življenja v mestih so osrednjega pometa tudi varovanje in promocija zdravja in dobrega počutja, dobre možnosti izobraževanja in usposabljanja ter kulturnih in prostočasnih dejavnosti.

Zakaj je bivanje v Hotelu Park najboljša izbira:

M

ed ključnimi okoljskimi dimenzijami trajnostnih mest je zaščita, ohranjanje in povečevanje biodiverzitete in naravnih sistemov.

Mesta se zavedajo, da je potrebno sistematično zmanjševati vse vire onesnaženja okolja: zrak, voda, zemlja, ekosistemi, kar je neposredno povezano z zagotavljanjem zdravega življenjskega okolja prebivalstva. Ta izziv ni majhen, saj je pritisk na onesnaževanje v mestih zaradi sodobnega urbanega načina življenja zelo velik in se še povečuje.

Čeprav se nahaja v čistem centru Ljubljane, je spanec v hotelu še vedno miren.

Podnevi mu bije utrip skupaj z Ljubljano, dogodki, ljudmi in mestnim vrvežem.

Vedno dobra kava, domači napitki, popoldanski čaj ali hišni koktajl vas čakajo v hotelskem baru.

Restavracija nudi domačo, svežo, naravno in okusno hrano lokalne pridelave z dodatnimi gurmanskimi presenečenji.

T

rajnostno upravljanje prostorske, socialne in ekonomske dimenzije je ključnega pomena za upravljanje z okoljsko dimenzijo. Mesta, ki delajo vse večje korake v smeri trajnostnega razvoja, so spoznala, da z okoljsko dimenzijo ne morejo upravljati posebej, saj je življenjsko prepletena z vsemi drugimi sistemi urbanega življenja.

Toplina, gostoljubje, pomoč in prijazen odnos hotelskega osebja so naše najpomembnejše vrline.

S certifikatoma Travelife in Slovenia Green Accomodation smo postali tudi prvi zeleni hotel v Sloveniji.

N

ajvečji del dobrih praks evropskih mest je na področju upravljanja z naravnimi viri in preprečevanja nastanka odpadka. S partnerskimi pristopi – podjetja, prebivalci, izvajalci javnih služb – se je na tem področju že marsikaj premaknilo. A številni izzivi še ostajajo, saj gre še vedno več kot polovica snovnih virov, ki se rabijo v mestih, v »nič«.

Na strehi Hotela Park imamo tudi svoj pravi urbani čebelnjak in zeliščni vrt.

Z zelenimi kava pavzami v naših zelenih dvoranah poskrbimo, da bodo tudi vaša poslovna srečanja in seminarji kar se da ekološki.

V

elik poudarek je na upravljanju s t.i. podnebnimi spremembami (povečevanje odpornosti lokalnih skupnosti – npr. postavljanje trajnostne urbane drenaže, zelene infrastrukture, lokalna dobava hrane in zagotovitev vodnih virov ob hujših vremenskih dogodkih idr.), trajnostno mobilnostjo in zagotavljanju zdravih, dolgoročnih virov pitne vode. Vse te politike vključujejo vedno višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalcev in njihovo sodelovanje.

R

eferenčni okvir za trajnostna mesta razgrinja kompleksnost področij in izzivov, s katerimi upravljajo mesta. Na podlagi 30 ciljev, za katere se zavzema, si mesta lahko sama postavijo konkretne cilje in kazalnike, s katerimi merijo svoj napredek. Za spodbujanje dobre prakse se pospešeno vzpostavljajo različna razvojna partnerstva, zato v prihodnje pričakujemo inovativne pobude in hkrati več dobre prakse.

Hotel Park Ljubljana d.o.o.

Tabor 9, 1000 Ljubljana, Slovenia T: +386 1 300 2500 | F: +386 1 433 05 46 info@hotelpark.si | www.hotelpark.si

december 2016

K

Hotel park najbolj urbani & zeleni hotel v središču Ljubljane

priložnosti za svoje prebivalce. Pomemben dejavnik je spodbujanje osebnih sposobnosti in podjetniške miselne naravnanosti mladih generacij. Le-te ne pričakujejo, da bi jih čakale »službe«, ampak razmišljajo, kako lahko sami ustvarijo dodano vrednost v družbi.

Promocija

Socialna dimenzija

40 K

repitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni sta temeljni cilj, ki ga je Slovenija zapisala v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020.

D

okument, sprejet septembra letos, je prvi po letu 2001, ki odkriva vladni srednjeročni pogled na razvoj lokalne samouprave v Sloveniji. Poudarja krepitev vpliva občanov v svojem okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanje odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev na lokalni ravni. Nadgradnja obstoječega sistema lokalne samouprave naj bi zagotavljala optimalno razmerje med demokratičnostjo in učinkovitostjo delovanja slovenskih občin.

K

repitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni naj bi zagotovili z uresničitvijo šestih ciljev: • Krepitev učinkovitosti pri delovanju lokalne samouprave (učinkovitost pri zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na lokalni ravni).

• Krepitev vloge združenj lokalnih skupnosti kot partnerjev države na eni strani in lokalnih skupnosti na drugi.

• Finančna avtonomija in stabilnost financiranja lokalne samouprave.

• Določitev funkcionalne vsebine regij iz nalog, ki so v pristojnosti države in občin, ter vzpostavitev učinkovite medobčinske oblike izvajanja teh nalog.

• Krepitev vpliva občanov na sprejemanje odločitev na lokalni ravni, vzpostavljanje in razvoj pogojev za aktivno sodelovanje.

• Opredelitev vloge, statusa in pristojnosti mestnih občin.

december 2016

A

nalize izvajanja nalog občin na posameznih področjih niso potrdile razširjenega mnenja javnosti, da občine, predvsem majhne, svojih nalog ne izvajajo, pač pa so ugotovile, da bi jih lahko opravljale manj razpršeno, učinkoviteje in ceneje. Območja, na katerih je opravljanje navedenih javnih služb mogoče izvajati bolj ekonomično in učinkovito, so večja od območij občin. Zaradi tega pripravljavci strategije menijo, da je bilo treba v sistemsko zakonodajo predpisati oblike medobčinskega

sodelovanja. To so predvsem skupno upravljanje javnih podjetij in javnih zavodov. Ta model na območju občin ustanoviteljic obstoječih pravnih oseb, ki so izvajalci javnih služb, omogoča sorazmerno ustrezno zagotavljanje ter preskrbo s storitvami in dobrinami negospodarskih in obveznih gospodarskih javnih služb. Ostajajo pa še izzivi načrtovanja in izvajanja skupnih razvojnih programov, investicij v infrastrukturo, delovanja in upravljanja lokalnih javnih služb ter poenotenja cen storitev.

foto: www.shutterstock.com

114/115

okolje

Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020

V

strategiji je poudarjeno, da je lokalna samouprava upravnopolitični sistem, ki je najbliže ljudem, zato je brez njihove vključitve v pripravo lokalnih predpisov legitimnost lokalne samouprave zelo šibka. Sodelovanje prebivalcev je v slovenskem pravnem redu ustrezno opredeljeno, vendar ga v občinah še vedno prepogosto ožijo na formalno predstavniško demokracijo.

V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi se med drugim uresničuje tudi pravica občanov do sodelovanja pri sprejemanju odločitev v občini. Dodatno pravico do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti opredeljuje tudi Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS). Določba 44. člena Ustave RS daje prebivalcem pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Uresničevanje pravice do sodelovanja prebivalcev je v Sloveniji večinoma že uveljavljeno in sistemsko urejeno. Obstaja pa možnost, da tradicionalne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini dopolnimo z modernejšimi in manj formaliziranimi oblikami sodelovanja.

Z vidika sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni je pomembna še Resolucija

Državnega zbora Republike Slovenije o normativni dejavnosti (ReNDej), ki med drugim postavlja smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi. S sistematično uporabo resolucije bo po mnenju strokovnjakov mogoče doseči dodano vrednost in povečati preglednost, vključevanje deležnikov ter dvig kakovosti občinskih predpisov. Pri tem bodo morale občine v praksi ločevati postopek priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvesti splošno razpravo in javno predstavitev. Na ta način naj bi ključni odločevalci v občini dosegli večji konsenz glede posameznega vprašanja in s tem večjo stopnjo legitimnosti, ustrezna presoja učinkov pa bo omogočila občinskemu svetu pogoje za odgovorno sprejemanje aktov.

O zelenih pametnih mestih v Ljubljani Izzivom zelenih pametnih mest je bil oktobra namenjen tradicionalni dvodnevni Ljubljana Forum 2016. Med osrednjimi govorniki je bil eden od pomembnejših futuristov našega časa Jerome C. Glenn, ki je razgrnil vpogled v tehnologijo zavesti, mesta prihodnosti in pametne tehnologije. Raven pametne tehnologije izrazito napreduje in se vedno bolj aplicira na življenja mest. Številna mesta v Evropi in po svetu te tehnologije že aplicirajo v prakso. Med drugim je Erion Veliaj, župan mesta Tirana, predstavil njihovo brezplačno mestno aplikacijo, digitalni vodnik kapitala, z izključnim namenom olajšati in izboljšati življenje prebivalcev.

Saj se dejansko dogaja. Vsaj za Ljubljano lahko to z gotovostjo trdim. V MOL skladno s trajnostno Vizijo Ljubljane 2025 ustvarjamo spodbudno okolje za investicije, ki so podlaga za nadaljnji razvoj mesta. Ljubljana je z letošnjim nazivom Zelena prestolnica Evrope postala prepoznavna ne samo na evropskem, temveč tudi na svetovnem zemljevidu. Na nas se mnogi obračajo z željo, da se od nas učijo, postali smo zanimivi tako za domače kot tuje vlagatelje.

K nam prihaja pomemben trgovec Ikea, gradi se hotel Intercontinental s petimi zvezdicami, vzpostavlja se nov logistični center v BTC-ju, nekoč opuščena gradnja v soseski BelleVie bo končno zaživela ipd. S tem se odpirajo možnosti za več tisoč novih delovnih mest, kar še dodatno prispeva h gospodarskemu razvoju Ljubljane. Poleg tega lahko izpostavim, da smo s prenovo mestnega središča v ekološko cono, z umikanjem avtomobilov in oblikovanjem območja za pešce omogočili tudi boljšo priložnost za razcvet lokalnih trgovin, gostinskih lokalov in drugih storitev. Prav zaradi prijaznejšega okolja v center prihaja več občanov ter domačih in tujih gostov, ki uživajo v bogati trgovski in kulinarični ponudbi, s tem pa mesto cveti.

Pri prehodu v bolj trajnostno družbo naj bi mestne oblasti pri odločanju in izvajanju razvojnih politik v vse večji meri uvajale t.i. večdeležniške dialoge –vsebinsko participacijo več skupin deležnikov pri odločanju in izvajanju odločitev.

Sliši se, kot da govorite o nekem novem konceptu, ki naj bi ga uvedli. V MOL to ne drži, kajti tako delamo že 10 let. V MOL javnost vključujemo pri oblikovanju različnih strategij in dokumentov že ves čas. Letos, ko nosimo naziv Zelena prestolnica Evrope, skupaj z različnimi skupinami in posamezniki pripravljamo ter izvajamo tematske dogodke. Prepričani

Kakšne spremembe pričakujete v Ljubljani v prihodnje zaradi vse večje digitalizacije?

Zadnja leta v življenjski stil naših občanov uspešno vpletamo inovacije in tehnološko napredne ideje, a je treba upoštevati, da gre digitalizacija sveta naprej hitreje, kot so ljudje na to pripravljeni. Prizadevamo si slediti trendom, tako npr. našim občanom nudimo razne aplikacije in spletna orodja, ki jim olajšajo vsakdan. Imamo portal Pobude občanov, razna orodja za načrtovanje trajnostnih poti, imamo enotno brezstično kartico Urbana za več mestnih storitev, kot so plačilo vožnje z mestnim avtobusom in električnim vlakcem Urban, plačilo parkirnine, vzpenjače, sistema Bicike(LJ), vključuje tudi storitve Mestne knjižnice Ljubljana; na avtobusnih postajališčih imamo prikazovalnike z napovedjo prihodov; že pred nekaj leti smo uvedli brezžični internet, preizkušamo razne aplikacije za nadzor prometa, kakovost zraka in trajnostno ravnanje ter druge pristope s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Vse to počnemo, da občanom olajšamo njihov vsakdan in jim Ljubljano še bolj približamo, naredimo bolj dostopno. Razvoj se bo v tej smeri še nadaljeval in mi mu bomo sledili.

okolje

114/115

41 Mesta naj bi v prihodnje v večji meri skrbela za propulzivno, trajnostno in vključujočo urbano ekonomijo. Ali tudi vi razumete vlogo mesta kot enega ključnih pospeševalcev lokalne ekonomije v prihodnje? Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se to v slovenskih mestih dejansko dogajalo?

smo namreč, da sodelovanje pripomore k boljšim rešitvam in rezultatom. Pomembno je – tako kot velja za vključevanje občanov, splošne javnosti in drugih deležnikov – da sodelujemo, se povezujemo in komuniciramo obojestransko. Delamo za meščane in skupaj z njimi. Smo odprti do predlogov, mnenj in idej, imamo tudi Odsek za pobude meščanov, ki redno sprejema in odgovarja na pobude; od leta 2009 so obravnavali že okoli 60.000 pobud. Tudi sam sem jim osebno na voljo: vsak mesec imam dan odprtih vrat, ki se podaljša tudi na več dni, in doslej me je obiskalo že okoli 23.000 ljudi. Poleg tega z različnimi javnostmi sodelujemo na številnih posvetih, razpravah, delavnicah, okroglih mizah …, vse z namenom, da skupaj poiščemo najboljše rešitve za še boljšo kakovost življenja. Po naših izkušnjah je tako sodelovanje lahko plodno, a treba se je zavedati, da včasih vseh idej zaradi objektivnih razlogov ni mogoče uresničiti.

Vsekakor si prizadevamo biti najboljši servis našim meščanom in obiskovalcem.

Kaj je po vašem mnenju največji izziv mest v Sloveniji in v EU v prihodnjih 20 letih? In kaj v Ljubljani?

Izzivov ne manjka. Ampak glede na teme mednarodnih konferenc in forumov, na katere so nas vabili zadnja leta in ki smo jih tudi organizirali pri nas, se vsi nekako osredotočamo na reševanje problematike podnebnih sprememb, razvoja mest, prometa, energije, naravnih virov. Dejstvo je, da je to nekaj, kar bo prizadelo celoten svet, če ne bomo ukrepali takoj. In prav zato se tudi v Ljubljani osredotočamo na to že zadnje desetletje in z več kot 1.700 projekti izboljšujemo kakovost življenja tako sedanjim generacijam, kot tudi prihodnjim, s poudarkom na trajnostnem razvoju. Treba je misliti naprej: kaj lahko storimo, da bomo ohranili naravne vire, varčevali z energijo, omejili izpuste, potovali trajnostno, premišljeno ravnali z odpadki, vzdržno razvijali mesto in tako vplivali globalno na zmanjšanje negativnih posledic podnebnih sprememb. V Ljubljani to že počnemo in smo na dobri poti, kot so potrdile tudi številne mednarodne ocenjevalne komisije, ki nam podeljujejo nagrade in priznanja. To potrjujejo tudi občani sami: 92 % vprašanih v raziskavah Eurobarometer in Eurostat pravi, da so zadovoljni z življenjem v Ljubljani, kar me izjemno veseli. Vsak občan lahko nekaj prispeva k bolj zeleni prihodnosti, zato jih tudi v raznih akcijah spodbujamo k takšnemu ravnanju. Pomembno je, da ravnamo odgovorno in ohranimo planet za naše zanamce, da bo vsaj takšen, kot ga imamo mi.

december 2016

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

foto: Stane Jeršič

Odpirajo se možnosti za več tisoč novih delovnih mest v Ljubljani

42 Vidite vlogo mestne oblasti kot enega ključnih pospeševalcev lokalne ekonomije v prihodnje?

december 2016

foto: Marko Petrej

Mesta so skozi novo kohezijsko politiko EU v obdobju 2014 – 2020 dobila novo vlogo v regionalnem razvoju držav. Bolj kot kdaj koli prej imajo mesta skozi te ukrepe možnost vplivanja na razvoj lokalne ekonomije, predvsem na področju javnih služb. Maribor je začel stopati

na pot krožne ekonomije, ki naj bi v prihodnje prinesla pozitivne spremembe na področju lokalne ekonomije.

Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se to v slovenskih mestih dejansko dogajalo?

Predvsem bi se morali oblikovati t.i. skladi za mesta, kjer bi lahko s pomočjo sredstev EU, bank, podjetij pridobili dovolj kapitala za vse potrebne investicije v mestih.

Ali po vaših izkušnjah vsebinska participacija več skupin deležnikov pri odločanju in izvajanju odločitev v Sloveniji prispeva h kakovostnejšemu upravljanju mest?

Participaciji občanov v procesih odločanja v Mariboru posvečamo veliko pozornost, pilotno smo že izvedli glasovanje o naboru projektov v MČ Radvanje (2015), tak način odločanja o zadevah pomembnih meščanom bomo v naslednjih letih širili še na ostale MČ in KS v Mariboru.

Imate na tem področju strategijo?

To področje smo zajeli v Trajnostno urbano strategijo Maribora in jo bomo kot del projektov izvajali v okviru naših prihodnjih aktivnosti.

Kaj je po vašem mnenju največji izziv mest v Sloveniji in v EU v prihodnjih 20 letih?

Kakšne spremembe pričakujete v Mariboru v prihodnje zaradi vse večje digitalizacije?

Ohraniti in izboljšati nivo storitev za meščane, ohraniti in izboljšati pogoje bivanja v mestih.

Potrebno bo del poslovanja preusmeriti na to področje, delno smo to že storili, nas pa čaka še nekaj dela, da bomo omogočili večje število storitev na digitalnih platformah.

Izvesti prehod na krožno gospodarstvo, ohraniti naravne vire mesta in izboljšati kvaliteto bivanja meščanov. Želim si, da je to mesto, v katerem bodo najprej uživali njegovi prebivalci, in mesto, ki bo privlačno za turiste.

In kaj v Mariboru?

Promocija

Dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor

foto: Marko PIGAC

114/115

okolje

Oblikovati bi morali t.i. sklade za mesta

foto: Gregor Katič

Živimo v času, ko pojmovanje tradicionalnega gospodarstva ni več mogoče, saj je gospodarstvo danes vpeto v bistveno več struktur kot nekoč. Nove tehnologije prinašajo tudi drugačen način razmišljanja in sam način življenja.

Mesta so pri tem ključno okolje, saj morajo zagotavljati pogoje in primerno okolje za razvoj gospodarskih deležnikov. Za slednje je bistveno, da mestne oblasti v pripravo in nenazadnje samo implementacijo strategije gospodarstva vključujejo gospodarske subjekte, ki delujejo v posameznem mestu ali širše tudi izven meja.

Relevantno je, da se gospodarski subjekti vključujejo v strategijo v vseh fazah, saj se na tak način lažje zagotovi pogoj za kontinuiran razvoj in transparentno izvajanje ukrepov. Nove tehnologije in sama cenovna dostopnost omogočata mestom tudi večjo samozadostnost, s tem pa tudi boljše naravno in urbano okolje. Mesta so že od svojega nastanka območje zgoščevanja prebivalstva, industrije, razvoja in napredka.

Mestna oblast ima s pristojnostjo prostorskega načrtovanja prihodnjega razvoja mest v rokah enega izmed dejavnikov, ki lahko pomembno vpliva na prihodnji ekonomski razvoj mesta.

okolje

114/115

43 Bodo mesta igrala vlogo enega ključnih pospeševalcev lokalne ekonomije v prihodnje?

Seveda mora to imeti podlago v kakovostni viziji, ki jo Mestna občina Celje ima. Celje je na poti dinamičnega, ustvarjalnega in v trajnostni razvoj usmerjenega mesta. Smo mesto, ki pravočasno prepoznava potrebe gospodarstva in z ustreznimi ter dinamičnimi odločitvami prispeva k ustvarjanju pogojev za učinkovito izkoriščanje poslovnih priložnosti. Skupaj z ostalimi gospodarskimi deležniki, predvsem vodstvi gospodarskih družb in pristojnimi ministrstvi, bomo koordinirali in načrtovali usklajen razvoj, ki bo odgovarjal potrebam družb in viziji prihodnjega razvoja mesta.

Ali vsebinska participacija več skupin deležnikov pri odločanju in izvajanju odločitev prispeva h kakovostnejšemu upravljanju mesta?

Razvoj mest nedvomno mora slediti dejanskim potrebam prebivalcev, saj v nasprotnem primeru tvegamo ne le stagnacijo, temveč celo upadanje števila prebivalcev. Ti trendi so še posebej izraziti v zadnjem času, ko se višata tako konkurenca med mesti v ožji in širši okolici, kot tudi gibljivost prebivalstva oziroma pripravljenost ljudi do selitev v nova okrožja.

V Celju se tega vsekakor zavedamo in venomer stremimo h karseda visokemu zadovoljstvu naših občanov. Vključujemo jih tako v vsakdanje odločitve kot tudi daljnosežne usmeritve razvoja. Občanom tako že od leta 2005 nudimo Servis 48, spletno platformo, ki omogoča oddajanje pobud o ureditvi mesta in okolice.

Po drugi strani pri sprejemanju strateških dokumentov mestnega razvoja prirejamo javne posvete, kjer lahko občani in različna interesna združenja izrazijo svoja mnenja, želje in predloge.

Zadnji primer tega so posveti ob pripravi Celostne prometne strategije Mestne občine Celje.

Ob tem nenehno preučujemo možnosti in orodja za širjenje neposrednega sodelovanja z občani, seveda na strukturiran in organiziran način.

Kakšne spremembe v Celju pričakujete zaradi vse večje digitalizacije?

V časih t. i. digitalne (industrijske) revolucije je tempo uvajanja novih tehnologij, ki spreminjajo ustaljene načine

življenja in delovanja, višji iz dneva v dan. Kot skrbniki lokalne skupnosti nosimo neposredno odgovornost do generacij, ki rastejo in bodo rastle s temi tehnologijami, da jim omogočimo enakopravne možnosti za njihovo uporabo. Kot občina se zato osredotočamo na infrastrukturo, ki našim občanom omogoča udeležbo v digitalnem svetu. Pri tem mislimo tako na osnove, kot sta pokritje belih lis za dostop do širokopasovnih omrežij in izgradnjo mestnega brezžičnega omrežja, kot naprednejše koncepte pametnih skupnosti, denimo platforme za odprte podatke. Med iskanjem primernih rešitev dajemo poseben pomen zasebnosti naših občanov ter vzdržnosti okolja, v katerem prebivamo. Te usmeritve nameravamo konkretizirati v obliki strateškega dokumenta, s katerim bo Celje pripravljeno na izzive digitalne prihodnosti.

Kaj je po vašem mnenju največji izziv mest v Sloveniji in kaj v Celju?

V množici prioritet, ki jih morajo sodobna mesta v prihodnosti konkretizirati, bi lahko izpostavil trajnostno naravnanost in mobilnost, ukrepe, ki bodo omogočali prehod družbe v nizkoogljično gospodarstvo, skrb za zelene površine in ekologijo, spodbude mest za gospodarske deležnike ter mnogo drugih, ki omogočajo razvoj družbe kot celote in zagotavljajo prijetno bivanje vsem občankam in občanom.

Sam kot izziv vidim že omenjeno digitalizacijo, ki bo s svojimi interaktivnimi platformami (po)skrbela tudi za bolj neposredno vključevanje vseh občanov v odločitve občinske uprave.

december 2016

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje

foto: Matjaž Očko

Mesta morajo zagotavljati pogoje za razvoj gospodarstva

44 december 2016

foto: Peter Žunič Fabjančič, MONM

Vidite mesta kot enega ključnih pospeševalcev lokalne ekonomije v prihodnje?

Verjamemo, da lahko mesta s strateško organizacijo svojih resursov ustvarijo konkurenčno in ugodno okolje za domača podjetja in druge organizacije, prebivalce in obiskovalce, saj lažje sledi lokalnim potrebam in željam. Vendar je ključno pri tem še vedno povezovanje z zunanjim okoljem, tako na regionalni kot državni in mednarodni ravni. Mesto, zlasti manjše, kot je Novo mesto, je s svojimi resursi namreč omejeno in določenih gospodarskih razvojnih interesov ne more zadovoljiti samo. Iskanje skupnih, dopolnjujočih interesov bo tako ključnega pomena za razvoj mest v prihodnje.

V Mestni občini Novo mesto npr. trenutno obstaja strukturni primanjkljaj kadrov, gospodarski razvoj pa bo narekoval nova zaposlovanja.

Te bo v začetku možno pokriti z delovno aktivnim prebivalstvom iz sosednjih občin ter okolij,

kjer ni tovrstnih zaposlitvenih možnosti.

Spodbude, ki bodo pritegnile nove kadre, bo morala zagotoviti tudi občina: štipendije, nagrade, stanovanjske kapacitete, ugodno bivanjsko okolje ipd. Precej rezerve je tudi pri razvoju energetske oskrbe ter prometne in komunalne infrastrukture. Velja opozoriti, da so pomembno vprašanje, ko gre za razvojne možnosti, tudi finančni viri. Država občinam nalaga vedno nove naloge, zaradi zniževanja financiranja v zadnjih letih pa občine ne zmorejo več pokriti niti svojih tekočih stroškov.

Ali vsebinska participacija več skupin deležnikov pri odločanju in izvajanju odločitev prispeva h kakovostnejšemu upravljanju mesta?

Za reševanje problemov ali doseganje napredka je dialog v lokalni skupnosti nujen.

Večdeležniški dialog je smiseln, da se slišijo in upoštevajo različna stališča občanov in da se v razpravi doseže njihova sinergija. V Mestni občini Novo mesto dialog s širšo javnostjo vodimo v vseh fazah razvoja projektov, preko javnih razprav, anket, delavnic …

Kakšne spremembe v Novem mestu pričakujete zaradi vse večje digitalizacije?

Mestna občina Novo mesto bo vsekakor sledila trendom digitalizacije z namenom izboljšanja kakovosti življenja in aktivnosti na našem območju. Tehnologija prinaša rešitve, ki nas povezujejo in omogočajo lažjo dostopnost številnih storitev.

Kaj je po vašem mnenju največji izziv v Novem mestu?

Med ključnimi izhodišči je namera, da bo Mestna občina Novo mesto postala najbolj razvita občina južnega dela vzhodne kohezijske regije, da se bo Novo mesto razvijalo kot nosilno razvojno območje regije in eno od gospodarsko najbolj razvitih slovenskih mest. Razvoj na gospodarskem področju sicer kaže, da že sledi ključnim izhodiščem prostorskega razvoja, odstopa pa od tistih izhodišč, ki poudarjajo privlačnost mesta za bivanje. Zato bodo nadaljnje aktivnosti težile k povečanju privlačnosti za bivanje vseh kategorij prebivalstva, občina pa mora poleg ciljev policentričnega urbanega razvoja v okviru regije stremeti tudi k policentričnemu razvoju znotraj mesta in hkratnemu uravnoteženemu razvoju podeželja, kjer živi več kot 30 % prebivalstva.

Promocija

Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto

foto: arhiv podjetja

114/115

okolje

Iskanje skupnih interesov mest bo ključno

Družbena odgovornost je v Pivovarni Laško Union ena temeljnih vrednot in eden od segmentov celostnega trajnostnega razvoja. Naravi ter naravnemu okolju in širši družbi vračamo s številnimi sponzorstvi in donacijami lokalnega in nacionalnega značaja.

Sponzorstva V Pivovarni Laško Union smo tradicionalno med večjimi slovenskimi podporniki športa in kulture. Največ sredstev namenimo kolektivnim športom, kot so nogomet, košarka in rokomet. Prav tako smo sponzor vseh večjih klubov in zvez v Sloveniji, s čimer smo podprli že marsikateri športni uspeh v Sloveniji.

Finančno podpiramo tudi razne kulturne dogodke in festivale oziroma družbeno-zabavne dogodke.

Od leta 2012 v okviru projekta Mecen slovenske glasbe finančno podpiramo dobre slovenske izvajalce. Gre za razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi slovenski ustvarjalci ne glede na glasbeno zvrst, izkušenost in status.

Podelimo več mecenskih podpor, pri čemer je ena mecenska podpora namenjena izključno ustvarjalcem, ki se prijavijo s prvim profesionalnim glasbenim izdelkom.

Posebej ponosni smo na projekt Gremo v Hribe, ki je nastal leta 2010 ob 185-letnici pivovarne v Laškem. Gre za projekt, ki vsako leto

družine, starejše, mlajše, ljubitelje slovenskih gora spodbuja k obisku hribov po Zlatorogovi transverzali ponosa, kamor je vključenih že več kot 30 vrhov oziroma planinskih koč.

Velja za največji pohodniški projekt v Sloveniji in je številka ena med družinam prijaznimi dogodki. Za vsak vpis v Zlatorogovo častno vpisno knjigo na vrhovih hribov pa lokalnemu planinskemu društvu namenimo 1 evro.

Izobraževanje in osveščanje Z blagovnimi znamkami Pivovarne Laško Union ustvarjamo zgodbe, preko katerih lokalno in širšo javnost izobražujemo in osveščamo o pomenu ohranjanja naravnega okolja in spodbujamo k aktivnemu gibanju in preživljanju prostega časa. Poseben poudarek dajemo zaščiti in varovanju vodnih virov. Z liki, kot je Metoda Skovik vode Oda, otroke poučujemo o pomenu gozda, varovanja voda in okolja na humoren in hudomušen način. Izvirska voda Oda je bila podporna znamka projekta »Pestrost slovenskih voda«, kjer smo v okviru natečaja otroke v vrtcih in šolah spodbudili k razmišljanju in spoznavanju hidroloških značilnosti vod v njihovem okolju ali širše. Otroci so ustvarjali risbe na temo rek, potokov, jezer, izvirov, rastlin in živali v vodnem svetu, problematike suš in poplav, kraškega vodnega sveta idr. Nagrajeni in nekateri drugi prejeti izdelki so bili razstavljeni v planinskih postojankah projekta Gremo v hribe in v ljubljanskem BTC Cityju. V okviru kampanje Aktivejšn Generejšn pa z izdelki Sola mlade nagovarjamo k aktivnejšemu preživljanju prostega časa. Uredili

V okviru projekta Gremo v hribe smo v hribe zvabili že skoraj 40.000 planincev.

Sova Metoda Skovik je ambasadorka gozda ob izviru Lurd, iz katerega se polni voda Oda, ki otroke osvešča o pomembnosti varovanja okolja.

45 114/115

okolje

Vlagamo v družbeno okolje

smo tudi površine, namenjene rekreaciji in druženju mladih.

Lokalna vpetost

V pivovarni smo močno vpeti v lokalno okolje, v katerem delujemo, tako v Laškem kot v Ljubljani. Zato za lokalne in druge obiskovalce radi odpremo svoja vrata in jim v okviru vodenih ogledov pokažemo, kako poteka delovni proces proizvodnje piva, brezalkoholnih pijač in polnjenja vode, ob degustaciji pa lahko poizkusijo tudi kakovost naših piv. V muzeju, v Laškem in v Ljubljani, si lahko obiskovalci ogledajo številne eksponate s področja pivovarstva, predstavljeni pa so tudi pretekli načini pridobivanja piva in razvoj pivovarstva.

Oba muzeja pomembno prispevata k ohranjanju tehniške dediščine in sta posebnost v slovenskem in evropskem prostoru. Muzejska zbirka Uniona se ponaša tudi z nagrado EMYA za posebne dosežke, ki jo podeljuje Evropski muzejski forum.

Pomemben stik z ljubitelji piva je Pivnica Union, ki je bila odprta ob 150-letnici pivovarne v Ljubljani, leta 2014. Nahaja se v eni najstarejših in spomeniško zaščitenih industrijskih zgradb v Ljubljani, dovršen interier pivnice pa je prejel nagrado Prostor in pol 2014.

V lokalno okolje smo vpeti tudi z različnimi dogodki, kot sta Pivo in Cvetje, ki v Laškem poteka že več kot petdeset let, in UnionFest, zabavo za vse generacije, ki smo ga v Ljubljani organizirali v Parku Tivoli ob 150-letnici pivovarne. V Laškem in v Ljubljani vlagamo v lokalna društva, zavode in druge organizacije, med katerimi so gasilska, ribiška, pevska društva, organizacije na področju trajnostnega razvoja lokalnega okolja. Redno sodelujemo tudi s šolami, v obliki izobraževanj in osveščanja otrok in mladih, s finančnimi investicijami ali z brezalkoholnimi izdelki pivovarne.

Otroci so naša prihodnost in v Pivovarni Laško Union se tega zavedamo.

Muzejska zbirka pivovarne Union je na ogled že od leta 1986 in se ponaša z nagrado EMYA za posebne dosežke.

december 2016

Promocija

Trajnostni razvoj v Pivovarni Laško Union

46

Rešitve za najboljše energetske izkoristke in visoko snovno učinkovitost Domel je eden vodilnih evropskih razvojnih dobaviteljev elektromotornih pogonov in komponent za sesalnike in pralne stroje.

Lastniki Domela so zaposleni, ki so pred šestnajstimi leti preprečili sovražni prevzem ameriške korporacije Ametec.

Prodaja Domela se je v zadnjih treh letih povečevala po 3,4-odstotni stopnji, kar 90 odstotkov izdelkov prodajo na tujih trgih, največ v Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji. Polovico prodaje predstavljajo sesalne enote, s katerimi dosega Domel 15-odstotni svetovni tržni delež in celo 60-odstotni tržni delež v Evropi. Kakršno je lastništvo Domela, takšni so tudi odgovori. Na vprašanje o trajnostnem razvoju podjetja in o uresničevanju zelenega gospodarstva so odgovarjali Jože Prezl, Matjaž Čemažar, Barbara Bertoncelj, Andrej Biček in Karmen Nastran.

Domelov zaščitni znak so trajnostne inovativne rešitve. Katere bi posebej izpostavili, ko gre za optimiranje procesov, izdelkov in tehnologij?

Posebej zanimivo je, če upoštevamo razvojni lok, zmanjševanje gramature materialov vaših električnih motorjev?

Trajnostni razvoj v Domelu razumemo predvsem kot iskanje rešitev za visoke energijske izkoristke in visoko snovno učinkovitost. Zato so nujno potrebne inovacije, ki se nanašajo tako na izdelke kakor tudi na procese. Visoke energijske izkoristke zagotavljamo z razvojem novih konceptov in konstrukcijskih pristopov, ki tudi z novimi naprednimi materiali omogočajo zniževanje izgub z elektromotorjih. V fazi razvoja se posvetimo vsakemu detajlu in ga poskušamo prilagoditi zahtevam pogona in obratovalni točki. Z visoko vertikalno integrirano proizvodnjo lahko vplivamo skoraj na vse ključne gradnike elektromotorja.

Nizka snovna učinkovitost je pogosto v nasprotju z optimiranjem izkoristka, je pa ključna pri stroškovni in pri okoljski sliki izdelka.

Domelovi izdelki so praviloma lažji od konkurenčnih, v nekaterih segmentih govorimo o 30 % nižji težji, kar direktno pomeni 30 % manj uporabljenega bakra in železa.

Domel je med letošnjimi prejemniki zlatega priznanja za inovacije. Kaj okoljsko prinaša EC motor z možnostjo integrirane elektronike,

foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Trajnostni razvoj v Domelu

december 2016

okolje

114/115

Trajnostni razvoj v Domelu

Uvedena energijska nalepka na sesalnikih je popolnoma spremenila paleto naših izdelkov. ki ste ga razvili skupaj z razvojnim centrom NELA? S to družino motorjev vstopa Domel na nove tržne niše. Konstrukcijsko je motor izdelan z domačimi tehnologijami, ki zagotavljajo kompaktnost, enostavnost montaže in zanesljivost izdelka. Motor je za 30 % lažji od konkurenčnih, ki so danes uporabljeni na trgu, in izpolnjuje kriterije energijske učinkovitosti za področje elektromotorjev, kjer ga uvrščamo v razred IE4, a tudi za pralne stroje, kjer bo motor vgrajen v stroje najvišjega energijskega razreda A-30 %.

Poraba toplotne energije je drugi energent po velikosti stroška. Katere energente porabljate za ogrevanje, kako zmanjšujete porabo in kako zagotavljate učinkovito rabo energije (URE)?

Toplotna energija je res drugi največji okoljski strošek. V decembru 2014 smo zamenjali energent na lokacijah Reteče in Na Plavžu. Iz kurilnega olja smo prešli na obnovljive vire energije, na sekance. Z novim energentom so se bistveno zmanjšali stroški ogrevanja.

Za uporabnike širokopotrošnih strojev, v katerih so vaši elektromotorji, je zelo pomemben element kakovosti izdelka, ki zadeva glasnost,

Kaj se vam zdi bistveno v programu prehoda v zeleno gospodarstvo, ki ga je sprejela Slovenija?

Bistveno je, da se na nivoju države pokaže volja do sprememb in da se vzpostavijo smernice, kam želimo. V tako ozkem okolju, kot je Selška dolina, kjer se nahaja Domel, se lahko takoj občuti vpliv na naravo. Glede na to, da je del podjetja na poplavnem območju, smo veseli, da je v program vključena tudi poplavna varnost.

Vse izboljšave in inovacije morajo biti usmerjene na zmanjšanje pritiskov na okolje, s količino uporabljenega materiala, s količino porabljene energije za proizvod izdelka in s porabo energije pri uporabi izdelka. V državnem programu prehoda v zeleno gospodarstvo vidimo potrditev svojih smernic razvoja.

114/115

okolje

Jože Prezl Matjaž Čemažar Barbara Bertoncelj

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

47 Pri razvoju novih izdelkov nenehno sledimo povečanju energijskih izkoristkov in snovni učinkovitosti. Oba vidika imata ključno vlogo v okoljskem ali ogljičnem odtisu izdelkov. Nanj ima največji vpliv energijska učinkovitost, saj med uporabo naši izdelki porabljajo električno energijo, vplivni dejavnik pa so tudi uporabljeni procesi in predpisani materiali pri izdelavi izdelka. Ogljični odtis zajema celotni življenjski cikel izdelka, tudi razgradnjo, zato smo pozorni tudi na vidik recikliranja materialov po uporabi izdelka.

Trenutno še ni jasno razvidno, katera smer znotraj gorivnih celic bo zmagovalna. Zadnja leta so se najbolj prodajale PEM gorivne celice, po inštalacijski moči pa so vodile SOFC gorivne celice. V zadnjih dveh letih se zelo hitro uveljavljajo gorivne celice na metanol zlasti pri prenosnih napravah in igračah. V Domelu se pri razvoju puhal nismo omejili na posamezno tehnološko smer, temveč se prilagajamo potrebam tehničnih specifikacij, ki nam jih sporočijo kupci pri posameznem projektu.

Vse izboljšave in inovacije morajo biti usmerjene na zmanjšanje pritiskov na okolje, s količino uporabljenega materiala, s količino porabljene energije za proizvod izdelka in s porabo energije pri uporabi izdelka.

december 2016

Pomemben kriterij pri razvoju novih in nadgradnji obstoječih izdelkov je okoljska primernost. Ali morda spremljate okoljski odtis vaših elektromotorjev in kakšna je stopnja reciklaže vaših izdelkov po uporabi?

Vodikove tehnologije so inovativna rešitev, ki ponujajo okolju prijazen pristop k proizvodnji energije. Kakšna bo tehnološka prihodnost na tem področju in kako o tem razmišlja vaš razvojni laboratorij?

Andrej Biček

Uvedena energijska nalepka na sesalnikih je popolnoma spremenila paleto naših izdelkov.

S prenovo programa smo učinkovito sledili potrebam trga oziroma smo te spremembe sami soustvarjali s svetovanjem kupcem in kreiranjem nove produktne palete, ki vsebuje nove družine izdelkov. V razvoju smo pripravljeni na drugo stopnjo uvedbe energijske nalepke v septembru 2017, ki prinaša razrede A+, A++ in A+++. Energijska nalepka je za Domel priložnost, saj je več poudarka na izkoristku in karakteristikah izdelka. Hkrati je nalepka tudi grožnja, saj se z nižanjem priključnih moči povečuje konkurenca s Kitajske, ki z omejenim znanjem ni bila sposobna nuditi ustreznih rešitev v segmentu visokih moči.

Nizka snovna učinkovitost je pogosto v nasprotju z optimiranjem izkoristka, je pa ključna pri stroškovni in pri okoljski sliki izdelka. Domelovi izdelki so praviloma lažji od konkurenčnih.

Karmen Nastran

V letu 2014 je bila uvedena energijska nalepka za sesalnike, ki je strukturo proizvedenih sesalnikov bistveno spremenila. Kako ste izkoristili spremembo zakonodaje in kakšni so vaši načrti za še energetsko učinkovitejše sesalnike?

foto: arhiv podjetja

Veliko energije porabimo za zmanjševanje vseh vrst odpadkov. Odpadke, ki se odlagajo v okolje, smo od leta 2011, ko smo jih imeli 233 ton, zmanjšali na 51 ton v letu 2015. Z ločevanjem odpadkov smo zmanjšali strošek med primerljivima letoma iz 75.000 € na 42.000 €. Seveda so naši cilji glede ločevanja in zbiranja odpadkov še višji in se na teh rezultatih nismo ustavili.

Odpadno embalažo urejamo preko podjetja Dinos.

Raven hrupa ter predvsem »kvaliteta« hrupa izdelka sta dva parametra, ki ju uporabnik neposredno »občuti/ sliši« ob odločitvi za nakup aparata in njegovo vsakodnevno uporabo. V Domelu že vrsto let z inovativnimi rešitvami uspešno izboljšujemo ter znižujemo raven hrupa in vibracij naših elektromotorjev in sklopov. To je naša konkurenčna prednost. V razvojnem procesu optimiziramo izdelke z vidika trdnostnih in modalnih analiz ter simulacij aerodinamičnega toka. Tesno sodelujemo tudi z ekipami proizvajalcev končnega aparata, kjer lahko le elektro pogonski sklop, ki je ustrezno vgrajen v aparat, omogoči ustrezno tih aparat.

foto: arhiv podjetja

Kako znižujete količino odpadkov in kako ocenjujete sodelovanje s shemami?

hrup delovanja. Meritve hrupa in vibracij izvajate v t. i. gluhi sobi. Kako ste uspešni pri tej okoljski rešitvi vaših proizvodov?

foto: arhiv podjetja

V jesenskih mesecih 2015 smo prenovili glavno toplotno postajo. Vzpostavili smo tudi CNS za ogrevalni sistem na lokaciji Otoki. To nam je omogočilo optimizacijo ogrevanja in izkoriščanja odpadne toplote kompresorske postaje. Z obnovo upravne stavbe je bila postaja energetsko sanirana. Rezultat teh ukrepov se izraža v manjši porabi toplotne energije na tej lokaciji.

Za zbiranje in odvoz odpadkov skrbite v šestih goriških občinah. Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov, koliko jih odložite in ali tudi na vašem območju ugotavljate, da nastajajo manjše količine odpadkov?

Količina zbranih komunalnih odpadkov se je od leta 2013 do leta 2015 nekoliko zniževala, v letu 2016 pa opažamo ponovno porast količine zbranih komunalnih odpadkov. To povezujemo s ponovnim oživljanjem gospodarske rasti in z višanjem potrošnje. A bistven je pozitiven trend v ustreznejšem ločevanju odpadkov, saj tudi letos pada odstotek zbranih mešanih komunalnih odpadkov, narašča pa odstotek ločeno zbranih frakciji.

Kje ste najboljši?

Največji porast opažamo pri zbranih bioloških odpadkih ter kartonski in plastični embalaži.

Veliko pozornost namenjamo ozaveščanju uporabnikov k ločenemu zbiranju odpadkov. In to s posebno pobudo. Letos smo razdelili med uporabnike vseh občin 2.000 posod za zbiranje kuhinjskih bioloških odpadkov z biorazgradljivimi vrečkami. S tem bomo nadaljevali tudi v letu 2017. Kakor veste, Komunala Nova Gorica na odlagališču nenevarnih odpadkov v Stari Gori ne odlaga več zbranih odpadkov iz goriških občin že od leta 2013. Odložene odpadke

Darko Ličen

Novogoriško območje je bilo v zadnjem obdobju, vsaj kar zadeva ravnanje z odpadki, večkrat vroča tema.

Najprej zato, ker je propadla naložba v regionalni center za ravnanje z odpadki, od aprila 2013 pa niso smeli več odlagati mešanih komunalnih odpadkov na deponijo Stara Gora. A nato še zaradi tega, ker se niso mogli dogovoriti za vzdrževanje odlagališča, o tem, kdo bo dal finančno jamstvo za okoljevarstveno dovoljenje, in o cenah storitev.

Ko je Komunalo Nova Gorica prevzel Darko Ličen, je podedoval spore in tožbe med komunalnim podjetjem in vsemi šestimi občinami, za katere delajo: Brda, Kanal ob Soči, MO Nova Gorica, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba. A, kot kaže, je na dobri poti, tudi z večjim razumevanjem vseh šestih občin, da se bodo sodni postopki v prihodnjem letu le končali. To bo koristilo razvoju komunalnih dejavnosti, ki so za početje občanov in za njihovo kakovost življenja bistvene.

Skupnega interesa za popis zadnje strani v sodnih sporih potemtakem ne manjka. O tem, kako so uspešni, odgovarja Darko Ličen, direktor Komunale Nova Gorica.

foto: arhiv podjetja

Raznovrstnost dejavnosti zagotavlja stabilnost poslovanja

Med komunalnimi podjetji

48 114/115

okolje december 2016

Med komunalnimi podjetji

je potrebno obdelati z ustrezno tehnologijo v centru za ravnanje z odpadki. Zato odvažamo odpadke v nadaljnjo obdelavo pred odlaganjem v CEROZ v Hrastniku.

Pred dobrim letom ste napovedali ugodno rešitev spora med občinami in vašim podjetjem, do česar je prišlo zaradi podedovanih težav pri vzdrževanju odlagališča Stara Gora. Bi se lažje dogovorili, če bi bili javno in ne zasebno podjetje? Kako daleč je rešitev sodnih sporov?

Pred dobrim letom sem napovedal, da bomo vložili zelo veliko energije za rešitev nastalih zapletov in odprtih tožb med občinami in Komunalo. Mislim, da nam je v tem letu uspelo vzpostaviti ponovno zaupanje z vsemi občinami. Precej odprtih sporov smo že rešili.

Za del še nerešenih sporov pa se kljub odprtim postopkom na sodišču pogovarjamo o ustrezni rešitvi. Pričakujem, da bomo vse še odprte zadeve sporazumno dogovorili v letu 2017.

Večina težav izvira iz gospodarskih sporov in prepričan sem, da samo lastništvo družbe Komunala ne bo vplivalo na rešitev vsebine iz odprtih tožb.

Vaša regija je med tistimi v Sloveniji, kjer je padla v vodo naložba v regijski center za ravnanje z odpadki Stara Gora. Odpadke odvažate na obdelavo v Hrastnik, kakšni so

49 Vsekakor pa mislim, da bi bilo z logističnega in stroškovnega vidika ustrezno, če bi bil v zahodni Sloveniji vsaj en center za obdelavo in odlaganje odpadkov. Seveda bi moral biti ustrezno dimenzioniran in s trdnimi zavezami o sodelovanju med občinami, ki bi vstopile v ta projekt in sofinancirale tak center. Vendar danes to ni več aktualno.

Zanimivo je, da ste se odločili tudi za zbiranje jedilnega olja iz šol in gospodinjstev. Zakaj in kakšen je odziv na trgu?

Med našimi uporabniki smo zaznali težavo, kam z odpadnim jedilnim oljem iz gospodinjstev. Zato smo pripravili projekt za zbiranje odpadnega jedilnega olja in ga predstavili vsem šestim občinam. Z veseljem moram povedati, da so bili prav vsi župani navdušeni nad predstavljenim projektom, ki ga izvajamo v okviru GJS. V podjetju smo nabavili trenutno 8 zabojnikov za zbiranje odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev in jih razporedili v vseh šestih občinah na lokacijah v neposredni bližini osnovnih šol.

Izkazale so se tudi občine. Sofinancirale so nabavo malih 3 l kantic, ki so jih podarili šolarjem v nižjih razredih. Šolarje smo tudi ustrezno izobrazili oziroma informirali o pravilnem zbiranju jedilnih olj.

Objavili smo več člankov v lokalnih medijih, na spletni strani družbe in pripravili tudi več letakov z izobraževalno vsebino. V naslednjih mesecih bomo z obveščanjem nadaljevali tudi na obrazcih računov, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva. O količinah zbranega odpadnega jedilnega olja še ne moremo govoriti, vendar je bil odziv uporabnikov pozitiven in nad pričakovanji. To potrjuje ozaveščenost uporabnikov na našem področju.

Z vašimi dejavnostmi lahko ponudite gospodinjstvom cel nabor storitev – od gradbenih in vzdrževanja zelenih površin do pogrebnih storitev in nekaterih obrtnih storitev. Kolikšen del prihodkov realizirate s temi dejavnostmi in po katerih je največ povpraševanja?

Vzdrževanja zelenih površin, gradbenih

Najpogostejše storitve, ki jih izvajamo za naročnike, so ozelenitev površin, obrezovanje okrasnih dreves in živih mej, urejanje zelenjavnih vrtov z dišavnicami ter tlakovanje vrtnih stez. V to dejavnost spada tudi celoletno vzdrževanje pokopališč ter urejanje grobov za posamezne naročnike. Naša gradbena enota je znana po strokovnem in kvalitetnem izvajanju manjših gradbenih posegov, kot so urejanje okolice in pločnikov v stanovanjskih naseljih, tlakovanje dvorišč, izkopi in polaganje kabelske kanalizacije. V zadnjem času se povečuje število gospodarskih družb, s katerimi sklepamo letne pogodbe o vzdrževanju njihove okolice, kar kaže na vse večjo odgovornost do okolja.

Zelo uspešna dopolnilna dejavnost je tudi cvetličarna, ki kar 70 odstotkov svojih prihodkov ustvari s prodajo cvetja, cvetličnih aranžmajev, sobnih rastlin in trajnic. Ostalih 30 odstotkov ustvari s pripravo pogrebnih aranžmajev za naročnike naše pogrebne dejavnosti.

Nova Gorica je od nekdaj slovela kot hortikulturno zelo urejeno mesto. Kaj bi posebej izpostavili glede na to, da trajnostni razvoj mest zelo poudarja kakovost bivanja in okolja, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, zdrav zrak, drugačno prometno ureditev v središču mesta itd.?

Nova Gorica je zaradi naravnih danostih in večletne oskrbe mestnega zelenja relativno bogato parkovno mesto. Raznolikost rastočih dreves je precejšnja. Nekateri primerki so celo edini v Sloveniji, naj omenim kitajsko dežnikarsko drevo/Firmiana sinensis/ in starejši plutovec /Quercus suber/. Na avtobusni postaji raste najstarejša tisa v Sloveniji. Pohvalimo se lahko tudi z drevesi izjemnih dimenzij, na primer koprivovci, črnikami, krilatimi oreškarji, kalifornijskimi kalocedrami, navadnimi in atlantskimi cedrami. Tudi sofore, zimzelene magnolije in murve so izjemne velikosti.

Vsa ta drevesa se lahko smatrajo za naravno vrednoto. Glede na majhnost mesta imamo kar nekaj drevoredov: Cankarjev drevored s tulipanovci, Lavričev drevored z japonskimi češnjami, Rejčev drevored s hrasti , Gregorčičev drevored z mandlji, Gradnikov drevored z javorji, Kolodvorski drevored s platanami, ter Trubarjev enostranski drevored z lipami. Brez hvale lahko trdim, da raznovrstnost rastlin

114/115

okolje

In kaj trg najbolj išče?

v Novi Gorici prekaša ostala mesta. Sušna obdobja, gradbeni posegi, nove rastlinske bolezni in vedno močnejša neurja pa seveda ne prizanašajo drevninam in sčasoma je starejših dreves vedno manj. Mesto ima praktično vse: veliko zelenih odprtih površin, trg, park, cvetlične nasade vrtnic, drevorede in tudi največjo zeleno površino - borov gozdiček z manjšim jezercem in otroškim igriščem. Mesto Nova Gorica je bilo večkrat tudi ocenjeno kot najlepše slovensko mesto po izboru Turistične zveze Slovenije.

Kot regionalno komunalno podjetje se morate z občinami in lastniki usklajevati glede vlaganj v naložbe in komunalno opremo. Kako je s sredstvi, kakšen je vaš ekonomski položaj in kaj lahko pokrijete s cenami za odvoz odpadkov? Načrti?

Komunala Nova Gorica je stabilna gospodarska družba. Dejstvo je, da se v preteklih letih ni veliko vlagalo v posodobitev opreme za izvajanje storitev GJS in izvajanje tržnih dejavnosti.

Letos smo vložili več sredstev v nabavo nove opreme. Tako bo tudi v prihodnjem letu, saj lahko le ustrezno opremljena in kadrovsko usposobljena družba konkurira na trgu in skrbi za ustrezen razvoj svoje osnovne dejavnosti.

MOP je z operativnim programom za ravnanje z odpadki in s programom za preprečevanje nastajanja odpadkov napovedal spremembe v zakonodaji. Katere spremembe v regulativi na področju odpadkov in porabe odpadne embalaže predlagate, kje vidite največje težave?

Največja težava je vsekakor na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. MOP že več let ne objavi tržnih deležev, ki bi jih morale družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) upoštevati in ustrezne količine embalaže prevzeti pri komunalnih podjetjih, ki embalažo zbirajo v okviru izvajanja GJS. Predvsem v zadnjih mesecih leta se zaradi tega pri komunalnih podjetjih odpadna embalaža kopiči. Na tem področju sodelujemo z Zbornico komunalnega gospodarstva, ki v imenu komunalnih podjetji že več let prepričuje predstavnike na MOP k spremembi zakonodaje oziroma vsaj spoštovanju določil iz zakonodaje, ki jo je sicer pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

december 2016

Mešane komunalne odpadke, zbrane iz šestih goriških občin odvažamo na predelavo in odlaganje na Center za ravnanje z odpadki v občini Hrastnik. V CEROZ-u v Hrastniku razpolagajo z ustrezno tehnološko opremo za obdelavo odpadkov skladno z veljavno zakonodajo.

Za Komunalo Nova Gorica je poleg ekološke ustreznosti tehnologije zelo pomemben tudi stroškovni vidik. Z današnjega zornega kota, še posebej s stališča, da takrat nisem bil zaposlen v družbi Komunala Nova Gorica, ne bi želel ocenjevati preteklih poslovnih dogodkov in potez, saj je »post festum« najlažje biti najpametnejši.

storitev, cvetličarstvo in pogrebna dejavnost predstavlja v Komunali Nova Gorica cca 55 odstotkov ustvarjenega prihodka. Z Mestno občino Nova Gorica in občino Šempeter-Vrtojba imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje zelenih površin. Naša prednost je strokovno usposobljen kader, ki našim naročnikom nudi celovito ponudbo - od svetovanja, priprave projekta, izbora ustreznih rastlin, priprave ponudbe in operativne izvedbe ponujene storitve.

Promocija

stroški? Je bila propadla naložba v RCERO, če jo presojate z današnjim poznavanjem trga z odpadki, pravzaprav dobrodošla?

foto: arhiv podjetja

Virus E-cikliranja se vztrajno širi po državi

E-cikliranje

50 114/115

okolje

E-cikliranje

V Sloveniji se je letos spomladi prvič pojavil nov virus

E-cikliranja, in sicer v Ljubljani, natančneje v Črnučah.

Podrobnejše raziskave so pokazale, da so krivci zanj

družba ZEOS, d.o.o., ki je s projektom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj sodržavljane okužila

z virusom E-cikliranja oziroma

recikliranja e-odpadkov in odpadnih baterij. Od tedaj se virus nevarno širi po Sloveniji.

Direktor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić ob predaji uličnih zbiralnikov na enem od lansiranj

V

družbi ZEOS, d.o.o., so z letom 2016 pričeli z izvajanjem petletnega ozaveščevalnega projekta na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami z naslovom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS.

december 2016

V

sklopu projekta vzpostavljajo potrošniku in gospodinjstvom prijazno mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, saj jim želijo omogočiti čim lažji dostop za oddajo tovrstnih odpadkov na prava mesta. To bodo zagotovili preko treh glavnih akcij projekta: ulični zbiralniki za zbiranje manjših e-odpadkov in odpadnih baterij na nekaterih ekoloških otokih širom države, zeleni koti v večjih trgovskih središčih, kjer se prodaja e-oprema ter namenski mobilni zbiralnik za zbiranje in ločevanje e-odpadkov in odpadnih baterij na podeželju v vseh slovenskih regijah. Organizirajo tudi več spremljevalnih aktivnosti, saj želijo občanom predstaviti projekt in jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje.

P

rojekt je smiselno nadaljevanje sistematičnega ozaveščanja o pravilnem ravnanju z e-odpadki v sklopu prvega projekta družbe, z naslovom LIFE+ »Slovenska OEEO kampanja«,

ki so ga v izvedli med leti 2011 in 2013. Takrat so bili osredotočeni na informiranje o pravilnem ravnanju ter smiselnosti ločenega zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, medtem ko z drugim projektom LIFE želijo spreminjati navade potrošnikov in doseči čim bolj učinkovito ločevanje teh odpadkov preko nastajajoče infrastrukture za ločeno prevzemanje tovrstnih odpadkov.

O

rganizirajo tudi več spremljevalnih aktivnosti, saj želijo občanom predstaviti projekt in jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje.

Potrošniku prijazna mreža zbiranja

V

letošnjem letu so skupaj z lokalnimi partnerji projekta (občinami in gospodarskimi javnimi službami za ravnanje z odpadki) v sklopu načrtovanih aktivnosti na nekatere ekološke otoke lansirali 283 uličnih zbiralnikov širom države. Ulični zbiralniki so postavljeni že v Velenju z okolico, večjem delu Prekmurja, Celju in okoliških občinah, v

51 okolje

Z

114/115

med mešane komunalne odpadke, tako imenovane črne zabojnike.

Vsebujejo težke kovine, ki so za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih dobimo nazaj reciklate, iz njih pa lahko proizvajamo nove proizvode in tako ohranjamo naravne vire.« biralnike so pospremili na pot z lokalnimi lansiranji, katerih so se udeležili predstavniki izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb za ravnanje z odpadki in predstavniki občin, v katerih so se zbiralniki postavili. Le-ti so s podpisom listin slavnostno sprejeli ulične zbiralnike ter nato s simbolično oddajo e-odpadkov pospremili novo pridobitev.

P

ostavitev uličnih zbiralnikov je spremljalo preko 10 delavnic za mlade, v sklopu projekta pa so izvedli tudi 20 drugih ozaveščevalnih dogodkov, na katerih so predstavljali projekt.

Slovenskih Konjicah, v občini Ptuj, v Zasavju, v Lenartu ter Kidričevem z okoliškimi občinami ter v Radovljici in nekaterih drugih gorenjskih občinah in v Posavju ter na Obali. Vseh skupaj bo do konca leta 2017 postavljenih preko 500, vse njihove lokacije pa se sproti označujejo na spletnem zemljevidu, ki ga lahko najdete na spletni strani projekta e-odpadki.zeos.si/.

D

Promocija

irektor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić, je o projektu povedal: »Potrošniku želimo še posebej približati možnost oddaje odsluženih manjših gospodinjskih aparatov. Prepogosto se dogaja, da ti zahajajo

Načrtovane projektne aktivnosti za leto 2017

O

rganizatorji projekta se že intenzivno pripravljajo na projektne aktivnosti v letu 2017, ko bodo ponovno poslali na pot širom države nove, dodatne ulične zbiralnike, prav tako pa tudi nove zbiralnike za trgovine z e-odpremo – zelene kote. V načrtu imajo tudi mobilno zbiranje za podeželje, ki se bo predvidoma pričelo v drugi polovici leta 2017.

V

se potrošnike pozivajo, naj jim ne bo vseeno za okolje in jih vabijo, da se jim pridružijo pri E-cikliranju in naj se ne bojijo virusa E-cikliraj, saj bo poskrbel, da bodo naravni viri zaokrožili, odlagališča in narava pa bosta lažje zadihala.

december 2016

Zemljevid občin, ki že imajo postavljene ulične zbiralnike na nekaterih svojih ekoloških otokih

52

Kaj je glavna dejavnost združenja BIR, zakaj je ustanovljen in koliko članov je iz Slovenije?

Anamet je vodilna družba za reciklažo kovin v Grčiji.

Obratuje že od leta 1966.

Družba ima štiri hčerinska podjetja po Balkanu, med drugim v Srbiji in Bolgariji.

Leta 2015 je bilo v družbi zaposlenih 291 ljudi, letni prihodki pa so znašali 200 milijonov EUR. V istem letu so prodali 262.000 ton materiala.

Večinski delež materiala, kar 68 %, predstavlja baker, sledita mu železo (24 %) in aluminij s 7 %. Družba ima uveljavljeno politiko okoljske uspešnosti in pridobljene standarde kakovosti (ISO 9001, ISO 18001, ISO 14001 in EMAS). Družba je vključena tudi v BIR (Bureau of International Recycling - Združenje za mednarodno reciklažno industrijo). Več o stanju na reciklažnem trgu EU je povedal dr. Thomas Papageorgiou, predsednik komisije za odpadno električno in elektronsko opremo pri BIR in direktor za skladnost poslovanja pri družbi Anamet.

BIR ponuja svojim članom pravočasne informacije o dogajanjih na mednarodnih reciklažnih trgih, o zakonodajnem okviru in najnovejših tehnologijah. Delovanje BIR je strukturirano po skupinah surovin: železne kovine, neželezne kovine, papir, tekstil, nerjaveče jeklo in posebne zlitine, plastika, gume, E-odpadki. BIR, ustanovljen leta 1948, promovira reciklažne materiale, se zavzema za svobodno in pravično trgovino reciklažnih materialov v trajnostni in konkurenčni globalni ekonomiji.

Danes predstavlja BIR več kot 760 podjetji iz privatnega sektorja in 36 državnih združb iz več kot 70 držav. Iz Slovenije prihajajo štirje člani.

V združenju BIR je tudi družba Anamet.

Kakšna je vaša okoljska zaveza, kako se prilagajate različnim nacionalnim zakonodajnim regulativam in kako bo EU realizirala cilje na področju reciklaže?

Anamet pozorno in sproti izvaja vse okoljske zakonske določbe. Okoljski strokovnjaki družbe tesno sodelujejo z najvišjim vodstvom, tako da je okoljska politika podjetja vedno na tekočem s trenutnimi razmerami. To dosegamo z obsežnim programom usposabljanja zaposlenih, kar vključuje revizijo, nadzor in spremljanje indeksa. Rezultati so vključeni v "Okoljsko izjavo", ki je objavljena vsako leto in je na voljo javnosti. Politika družbe je veljavna za vsa področja delovanja. Enotnost pristopa se zagotavlja tudi z izvajanjem določb ISO 14001 za vse hčerinske družbe. Poleg tega morajo hčerinske družbe, ki so v EU, izvajati še določbe EMAS (Uredba 2009/1221 / ES). Ta obveza držav članic bo v veliki meri vplivala na uresničevanje ciljev na področju recikliranja. Pravo EU se razvija, ovrednoti in redno pregleduje, dober primer je paket Krožnega gospodarstva. Seveda pa je dolžnost držav članic, da razvijejo in izvajajo učinkovite ukrepe in zagotovijo potrebna sredstva za doseganje ciljev. EU lahko kontrolira in kaznuje, če je to potrebno, vendar je zaželjeno, da države članice, ki zaostajajo, pričnejo z izvajanjem politik, ki jih bodo prinesle na isti tir z "reciklažnimi prvaki" Evrope.

Kakšni so cilji projekta CAR4CARE? Cilj podjetja Anamet je postati ponudnik

dr. Thomas Papageorgiou

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Razširjena proizvajalčeva odgovornost – da ali ne s shemami

Reciklažna industrija in liberalizacija trga

december 2016

okolje

114/115

Reciklažna industrija in liberalizacija trga

reciklažnih storitev na visokem nivoju.

Slednje velja tudi za recikliranje izrabljenih motornih vozil (IMV). Recikliranje hodi pogosto z roko v roki z visokimi stroški, kar lahko ob nizki okoljski ozaveščenosti javnosti niža konkurenčnost podjetja. Cilj programa CAR4CARE je ozaveščanje javnosti o reciklaži izrabljenih motornih vozil. Natančneje, CAR4CARE povezuje visoko raven zavesti o recikliranju z družbenimi koristmi.

Projekt spodbuja lastnike avtomobilov, da dostavijo svoje izrabljeno motorno vozilo do Anametovih zbirnih centrov. Podjetje se zaveže, da daruje del vrednosti izrabljenega vozila eni od 23. dobrodelnih organizacij, ki so se pridružile programu. Lastnik avtomobila sam izbere dobrodelno organizacijo. Na ta način smo v prvem letu izvajanja programa zbrali več kot 25.000 EUR. Po Direktivi o odpadni električni elektronski opremi (2012/19/EC), Člen 7, poleg odgovornosti proizvajalca in minimalne stopnje zbiranja najdemo še postavko o postopnem naraščanju (med 2016 in 2019) zbrane odpadne električne in elektronske opreme. Trg temu ne sledi. Kakšni so razlogi za to stanje,

53 Zakaj si postavljate vprašanje, ali so sheme priložnost ali grožnja? Se bolj zavzemate za popolno liberalizacijo trga brez shem?

Kaj menite o ciljih predelave (Člen 11), ki so postavljeni za odpadno električno in elektronsko opremo med leti 2015 in 2018 in kakšne premike napovedujete v reciklažni industriji?

Stopnje zbiranja, ki jih predpisuje zakonodaja (Člen 7), vidim kot priložnost za reciklažno industrijo. Ocenjuje se, da bi to moralo privesti do več zbranih količin od znane obveznosti, to

je 4 kg/ prebivalca, kar je bilo v veljavi do pred kratkim. Če bodo izpolnjeni cilji zbiranja, pričakujem od reciklažne industrije, da se odzove in nadaljuje s potrebnimi naložbami, kjer je to potrebno, da izpolnimo cilje recikliranja in predelave. Vseeno ne smemo pozabiti, da kljub določbi iz Člena 7 za nove stopnje zbiranja obstaja več držav članic, ki se borijo za izpolnitev cilja 4 kg/ prebivalca ali ga celo ne morejo doseči. Potrebna je akcija, o kateri sem govoril zgoraj, da zagotovimo trajnostnost industrije recikliranja OEEO.

114/115

Najprej gre za vprašanje poročanja. Po analizi EERA (Evropsko združenje za reciklažo električne in elektronske opreme) trenutne zbrane količine prihajajo iz poslovanja shem (EPR – razširjena proizvajalčeva odgovornost), sistemov in znašajo okoli 32 % od OEEO, dane na trg. Ocenjuje se, da obstaja še okoli 38 % OEEO, ki jih zberejo legalni subjekti, ki ne želijo sodelovati s EPR shemami. Razlog za zadržanost je v vprašanju zaupnosti. Prvi korak, ki ga morajo storiti EPR sheme in reciklažerji ob podpori vlade in EU, je, da vzpostavijo transparenten okvir sodelovanja, ki spodbuja zaupanje med zainteresiranimi stranmi in zagotavlja poročanje o vseh količinah, ki jih zbere uradni sektor. Obstaja tudi 30 % odpadne opreme, ki jo zbere »neuradni« sektor, nezakoniti operaterji, ki kršijo okoljsko zakonodajo. V tem primeru sta aktivno izvajanje zakona in učinkovit nadzor s strani organov ključna za ublažitev nezakonite dejavnosti.

EPR sheme in reciklažerji lahko prispevajo k vzpostavitvi učinkovitega akcijskega načrta.

Razširjena proizvajalčeva odgovornost (EPR) je orodje, ki ga je razvila EU in je zelo močno, saj zagotavlja sredstva za doseganje ciljev predelave/ recikliranja, ki niso določena le za OEEO, ampak tudi za številne druge tokove odpadkov, mislim embalažo, IMV itd.

Odprava tega načela bi lahko bila uničujoča.

Skrbno pa je potrebno preučiti implementacijo EPR preko shem. Koncept EPR datira iz leta 1980, število in vrst EPR shem se je od takrat močno povečala. Pregled nedavnih izkušenj, pridobljenih lekcij ter analiza dobrih in slabih praks lahko služijo kot stebri za razvoj smernic za izvajanje EPR, ki je lahko potem podprta s strani zakonodaje. Cilj mora biti vzpostavitev preglednega okvira delovanja za vse zainteresirane strani, spodbujanje sodelovanja in odpravljanja težav, ki smo jih omenili.

okolje

kaj bi morale postoriti vlade in komisija?

Kakšni so trendi na področju odpadne električne in elektronske opreme glede razvoja novih tehnologij in novih materialov? Menite, da je prihodnost v plastiki?

Električne in elektronske naprave so vedno manjše, lažje, bolj zapletene in z nižjo vsebnostjo kovin in plemenitih kovin. Plastika bo najverjetneje predstavljala večjo količino materiala, ki je na voljo za predelavo/ recikliranje, vendar to ni nujno prihodnost e-odpadkov. Upoštevati moramo tudi alternativne ali dopolnilne poslovne modele, ki temeljijo, na primer, na upravljanju premoženja, varnosti podatkov ter pripravi na ponovno uporabo.

december 2016

Promocija

Povpraševanja ni malo, največ je sanitarne sečnje foto: arhiv podjetja

54 114/115

okolje

Upravljanje državnih gozdov

Za družbo Slovenski državni gozdovi je šele pol leta dela. A pred ustanovitvijo podjetja, ki naj bi gospodarilo z državnimi

Upravljanje državnih gozdov

gozdovi, in tudi potem je bilo v bile prijazne novi vladni potezi

za spremembo v upravljanju

s strateškim naravnim virom, brez katerega ne more

obubožana lesnopredelovalna industrija. Z novim podjetjem

je postala nejasna tudi usoda

gozdnogospodarskih podjetij,

ki so jim letos potekle večletne koncesijske pogodbe. Nedavno

je družba SiDG objavila razpis

za javno naročilo za oddajo

del sečnje in spravilo lesa. Kaj

torej kaže bilanca opravljenega

dela pred koncem leta in

kakšni so načrti? Odgovarja

Miha Marenče, vršilec dolžnosti

december 2016

poslovodstva družbe.

Čeprav je poteklo le nekaj mesecev, odkar ste začeli s poslovanjem, povejte, kaj vas je najbolj zaposlovalo? Ste v tem času vzpostavili tudi kontakte s koncesionarji, ki so se jim po dvajsetih letih iztekle koncesijske pogodbe in so se znašli v težkem položaju?

Največja težava, s katero smo se soočili, je bil izredno velik obseg poseka zaradi velike obsežnosti delovanja podlubnikov, to je bil sanitarni posek označen s strani Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Dejstvo je, da je bila družba SiDG v prvih dveh mesecih še organizacijsko zelo šibka in dinamike zahtevane sečnje ni uspela zagotavljati. Dodaten razlog je tudi ta, da je SiDG zavezan k oddaji del preko javnih naročil, kar dolžino postopka samo podaljša.

Naslednji problem je avtomatsko zajemanje podatkov pri oddaji gozdno lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, saj gre za zahtevne programske in strojne rešitve, ki pa so v tem trenutku že tudi uspešno realizirane.

In koncesionarji?

Izvajalce za izvedbo del v gozdovih v lasti RS smo v okviru postopkov javnega naročanja iskali v skladu s Pravili o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi. Merila je sprejela Vlada RS v vlogi skupščine SiDG. Na razpise se med drugimi usposobljenimi izvajalci prijavljajo tudi nekdanji koncesionarji,

Miha Marenče

javnosti nemalo razprav, ki niso

torej se z njimi srečujemo kot izvajalci za sečnjo in spravilo. Z nekaterimi smo podpisali tudi pogodbe o dobavi hlodovine, saj imajo organizirano lastno predelavo. Sicer pa smo na SiDG zaposlili preko 60 delavcev, ki so bili prej zaposleni pri dosedanjih koncesionarjih.

Gre predvsem za delo na oddaji lesa, ki ga sedaj bivši koncesionarji ne opravljajo več.

Kako gre torej prodaja, katere lesne sortimente ste ponudili trgu, kdo so bili kupci in kakšne cene ste dosegali? Izvoz?

Prodaja GLS poteka v skladu s Pravili družbe, sprejela pa jih je Vlada RS v vlogi skupščine letos junija. Merila veljajo za nedoločen čas.

Obstajajo štirje načini prodaje gozdno lesnih sortimentov: prodaja po izmeri, količinska prodaja, prodaja na javnih dražbah in, izjemoma, prodaja na panju. Na spletni strani smo objavili poziv vsem zainteresiranim za prijavo količin po strukturi, gre za drevesno vrsto in dolžino GLS. Prejetih je bilo preko 100 povpraševanj.

SiDG je nato vsem primarnim predelovalcem iz Slovenije poslal osnutek pogodbe za dokončni dogovor glede količine in cen. Hkrati je družba SiDG na spletnih straneh objavila Cenik za prodajo gozdno lesnih sortimentov na kamionski cesti za leto 2016. Pripravljen je bil na podlagi tržne analize gibanj cen v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Cenik predstavlja izhodišče za dogovarjanje končne cene med SiDG in

55 Da, predvsem iz sanitarne sečnje, torej smreka kakovosti še primerne za razrez. Od redne sečnje za leto 2016 je imela SiDG na razpolago še 390.000 m3, ki jo je v času intenzivnega delovanja podlubnikov SiDG sekal le v predelih Slovenije z manjšim obsegom delovanja podlubnikov. Hlodovina se je predelala v pretežni meri v Sloveniji, les nižje kakovosti pa gre večinoma v tujino, saj je v Sloveniji zelo malo predelovalcev tovrstnega lesa. Povprečno dosežena cena pa je bila 48 EUR/m3.

Nedavno ste objavili tudi na spletni strani javno naročilo za oddajo del sečnje in spravilo lesa v gozdovih, ki so last RS. Kaj pričakujete in kakšen obseg poslov načrtujete?

Objavili smo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnih naročil za dela v državnih gozdovih, in sicer za naročila v obdobju od uveljavitve okvirnega sporazuma do 31. 12. 2018, in sicer za storitve sečnje in spravila lesa v gozdovih, za storitve gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter za storitve gojitvenih in varstvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih. V kratkem bomo objavili tudi javno naročilo za storitve prevoza gozdno lesnih sortimentov.

Glede na dosedanje izkušnje lahko za naročena dela pričakujemo in si želimo dober odziv s strani ponudnikov. Še dodatno tistih, ki se niso prijavili že za leto 2016. Obseg dela je določen z načrti ZGS, mislim na sečnjo, gojitvena dela, nekaj dodatnega bo še zaradi delovanja podlubnikov v letu 2017.

Ena izmed pomembnih nalog družbe Slovenski državni gozdovi naj bi bila, da prispeva k razvoju gozdno-lesnih verig v državi in k oživitvi lesne industrije, kar bi naj zmanjšalo izvoz neobdelane hlodovine. Kje so možnosti za spremembe?

V tem trenutku je o konkretnem vzpostavljanju gozdno-lesnih verig (GLV) še preuranjeno govoriti, saj je za SiDG prvotnega in bistvenega pomena v prvi vrsti zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje gospodarjenja, in v tem okviru optimiziranje izvajanja del in nalog s področja gozdarstva. Vsekakor pa namerava SiDG v bodoče svoje aktivnosti usmeriti tudi v realizacijo teh ciljev.

SiDG gospodari z 20 % vseh gozdov v RS in z 1 mio m3 lahko le deloma pripomore k razvoju GLV. Za dosego 6 mio m3 GLS, kot jih je dovoljeno posekati v Sloveniji, bo potreben bistveno večji napor v zasebnih gozdovih. Naslednji korak je primarna predelava, ki pomeni temelj za gradnjo GLV. Primarna predelava je v zelo slabem stanju. Potrebna bodo sredstva za njihovo tehnološko nadgradnjo in potreben

Kako boste zagotavljali transparentnost prodaje lesa in kakšen je interes za hlodovino iz tujine?

Povedal sem, da moramo javno objaviti znane količine za posek. Potencialne kupce smo že pozivali k prijavi za nakup gozdno lesnih sortimentov v letu 2017 s pomočjo vprašalnega obrazca. Upoštevali bomo bonitetno oceno podjetij, dosedanje sodelovanje s SiDG, stopnjo predelave GLS znotraj podjetja in tudi izven. Ker zaradi omejenih količin ne moremo ponuditi vsem slovenskim predelovalcem GLS, bomo organizirali dražbe, na katerih bo hlodovina na razpolago vsem.

Iz tujine je interes po hlodovini iz SiDG velik, saj predstavljamo stabilnega dobavitelja za večje količine in to predstavlja na drugi strani za SiDG boljše pogoje za pogajanje okoli cene. Sicer pa se bo povpraševanje po GLS v Evropi in svetu stopnjevalo. Glede na visoko tehnološko razvita

114/115

podjetja v tujini, ki potrebujejo določeno količino, si jo bodo pridobila tudi z višjimi cenami, kar predstavlja še poseben problem za obubožano lesno predelovalno industrijo v Sloveniji.

okolje

Les iz sanitarne sečnje?

bo akter, ki jih bo povezal. Največja rezerva v Sloveniji pri hlodovini je bukovina, pri kateri bo potrebno poiskati potencial predelave v višjo stopnjo. Še posebej zato, ker bo potreba po lesu vedno večja, smreke v deležu pa vedno manj. In na koncu je še potencial slabše kakovosti lesa, ki ga je med ponudbo okoli 50 %. Tu bo potrebno iskati investitorja v tujini. Hkrati pa ne pozabiti na nekatere inovativne pristope in rezultate domačih raziskovalcev. SIDG lahko torej pomaga pri dobavi GLS pod tržnimi pogoji, sklepa dolgoročne pogodbe za dobavo, organizaciji, iskanju investitorjev, dajanju predlogov za oblikovanje predelovalnih centrov, če so na zemlji državnih gozdov in podobno.

Ob sprejemu knjigovodske listine v DZ namesto prejšnje prevoznice so potekale živahne razprave o tem, kako realizirati sledljivost lesa. Kaj pomeni knjigovodska listina za vaše poslovanje in koliko lahko dejansko prispeva k urejevanju razmer na tem področju?

SiDG ima za svoje poslovanje oblikovan lasten sistem za odpremo lesa. Odprema lesa poteka preko dobavnic, ki se oblikujejo preko mobilnih terminalov v elektronski obliki. Izmera in razvrščanje gozdno lesnih sortimentov poteka ob nalaganju na kamion na kamionski cesti.

Ob tem se gozdno lesni sortimenti označijo s ploščicami za označevanje, ki imajo svojo črtno kodo. Pri oblikovanju dobavnice se zapiše tudi vse podatke o izvoru lesa, prevozniku, ... Glede na zadnjo spremembo Zakona o gozdovih sistem za odpremo gozdno lesnih sortimentov znotraj SiDG zadošča vsem zakonskim zahtevam. Z oblikovanim sistemom je zagotovljena sledljivost lesa od panja do kupca. Knjigovodska listina bo zagotovo prispevala h bolj urejenim razmeram na trgu lesa ter povečala nadzor nad izkoriščanjem gozdov. S strani SiDG podpiramo vsakršne ukrepe, ki urejajo razmere na področju gozdarstva, saj na tak način skupaj oblikujemo pošteno gospodarsko okolje ter lažje usmerjamo razvoj gozdov.

Stroka je letos pred hudim izzivom zaradi podlubnika. Kakšen je obseg škode, koliko je sanitarne sečnje in kaj bo potrebno storiti

Gozdni koncesionarji brez jasnih smernic in brez komentarjev Upravljanje državnih gozdov, država jih ima v lasti 255.000 hektarjev oziroma okoli 20 % slovenskih gozdov, je prevzelo podjetje Slovenski državni gozdovi. Sedež ima v Kočevju.

Državne gozdove je v zadnjih dveh desetletjih upravljal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Zanj je delo opravljalo 27 koncesionarjev. 20-letne koncesije, podeljene so bile leta 1996, so potekle konec junija. Država je od koncesij denimo lani dobila 20,3 milijona evrov koncesijskih dajatev. Koncesijska dajatev za kubični meter lesa je lani znašala 12,2 evra. Najvišja pa je bila leta 2013, in sicer 14,29 evra.

Na Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdarstvo Grča, SGG Tolmin, GG Novo mesto in GG Maribor smo posredovali tri kratka vprašanja: Kaj je s številnimi delavci, ki so opravljali dela, dokler ste imeli koncesijo? Kako urejate razmere po ustanovitvi podjetja Državni gozdovi?

Dela v gozdovih so odslej na podlagi razpisov za posamezna dela razdeljena med številne izvajalce, pri tem je glavni kriterij za izbor ponujena najnižja cena. Kaj menite o tem pristopu in kako ste uspešni pri javljanju na razpise? V slovenskih gozdovih lomastijo podlubniki, zato se letos obeta rekordna sečnja smreke. Da bi škodljivce naposled le zatrli, želijo pristojni poseči v lastninske pravice lastnikov. Kakšna je po vaši oceni škoda, ki so jo naredili podlubniki in kaj morajo storiti stroka in lastniki, da do tega ne bi prihajalo? Kam z ogromnimi količinami odpadnega lesa?

Na vprašanja, kljub večkratnim spodbudam, nismo dobili nobenega odgovora. Na GG Novo mesto so nam odgovorili, da ne bodo odgovarjali, ker sistem z državnimi gozdovi še ni vzpostavljen. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna poteka proces reorganizacije in menjava vodstva, zato niso odgovarjali. Enak je bil odgovor Gozdarstva Grča. GG Maribor je v likvidaciji in tudi ni bilo pripravljeno odgovarjati. Pri SGG Tolmin so povedali, da čas ni primeren za intervjuje. Bivši koncesionarji se reorganizirajo, prilagajajo spremembam in čakajo na naslednji korak države.

december 2016

kupcem, seveda pa se cena prilagaja razmeram na trgu.

56 114/115

okolje

za revitalizacijo gozda tam, kjer so najhujše posledice?

Sedanja gradacija podlubnikov se je pojavila kot posledica žledoloma iz leta 2014, čeprav se sicer gradacije podlubnikov v določenih ciklih vedno znova ponavljajo. Škode po gradacijah v državnih gozdovih še nismo ocenili, saj pričakujemo tudi v naslednjem letu nadaljevanje gradacij podlubnikov. Škodo je težko določiti, če računamo zgolj zmanjšano kvaliteto za posek zrelih dreves. Na posameznih področjih so se gradacije pojavile v tolikšnem obsegu, da je bilo potrebno odstraniti skoraj vsa drevesa. Največ takih škod smo zabeležili v nižje ležečih smrekovih nasadih, kamor tudi sicer ta vrsta najmanj sodi. Tu pa je izračun škode zaradi izpada prirastka veliko zahtevnejši. Na področjih, kjer je prišlo do prevelikega obsega poškodb in se zanj ocenjuje, da z naravno nasemenitvijo ne bomo dovolj uspešni, bomo oblikovali nove gozdove preko sadenj. Poleg vseh naštetih ukrepov pa pričakujemo tudi povečan obseg ostalih gozdnogojitvenih in varstvenih del, ki bodo pospešili oblikovanje novih gozdov na poškodovanih delih. Vsa potrebna dela bomo

načrtovali skupaj z ZGS. Gospodarjenje z gozdovi na območju Nature 2000 mora upoštevati vrsto omejitev, čeprav je hkrati vse več glasov, da bi morali ob tem zagotoviti tudi možnosti za razvoj teh območij.

Kaj načrtujete zlasti za ustanovitev mikro in malih podjetij na podeželju?

V ciljih družbe SiDG za gospodarjenje z državnimi gozdovi ni samo doseganje največjega donosa, temveč je potrebno upoštevati tudi ostale funkcije gozda in prednosti, ki jih lahko nudi. Dejstvo je, da je dve tretjini vse Natura 2000 območjih v gozdovih, pri čemer so načrti za gospodarjenje z gozdovi Zavoda za gozdove Slovenije tudi hkrati upravljavski načrti za Naturo 2000. Veljajo za vse gozdove ne glede na lastništvo. Dejstvo je, da so se že do sedaj v državnih gozdovih predvsem v izogib plačevanju nadomestil zasebnikom osnovale različne površine pod različnimi varstvenimi režimi v večji meri. Hkrati pa lahko to ponuja nove možnosti, kot je vzgojnoizobraževalni vidik, turizem in drugo.

Pri oddaji del na razpisih oblikujemo povpraševanje na način, ki omogoča konkurenčno

prijavo tudi gorskim in hribovskim kmetijam z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Omenjen način oblikovanja povpraševanja pa ni omejen samo na kmetije, temveč daje možnost tudi za prijavo majhnim podjetjem, ki izvajajo dela v gozdovih. Glede na dosedanje izkušnje je dela v državnih gozdovih izvajalo tudi večje število manjših izvajalcev. Na področju dobave lesa SiDG prioritetno oskrbuje domačo lesno predelovalno industrijo. Tudi med kupci smo našli kar nekaj manjših predelovalcev lesa. SiDG bo tudi v bodoče znotraj svojih danosti pospeševal skupen doprinos za družbo iz gospodarjenja z državnimi gozdovi.

Kaj bo v središču vaših poslovnih načrtov v letu 2017?

V prihodnjem letu bo družba SiDG lahko pričela delovati na podlagi Strateškega načrta, ki se trenutno pripravlja, in ki ga bo pričelo izvajati novo stalno poslovodstvo. V središču delovanja družbe bo nadaljnja gradnja osrednje dejavnosti družbe, to je gozdarstvo, ki bo zajemalo predvsem optimalno in tehnološko podprto gospodarjenje, mislim na sečnjo, spravilo in prodajo GLS. Promocija

Srečno in uspešno v 2017 vam želi kolektiv Kemis d.o.o.

december 2016

Za vas opravljamo: - zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, gradbeništva in industrije

- komisijska in carinska uničenja različnih vrst izdelkov

- industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov

- obdelava odpadkov: destilacija, uparjanje, drobljenje

- prevozi odpadnih tekočin, razsutih odpadkov, kontejnerjev idr.

- svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje odpadkov idr.

- najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže

KEMIS d.o.o.

Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

57 114/115

Samooskrba Slovenije

Občutno zmanjšanje možnosti pridobivanja sredstev s strani ARRS kot posledica zmanjševanja sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost nas je prisililo, da se javljamo na najrazličnejše razpise v okviru evropskega raziskovalnega prostora, čeprav večkrat niso povsem v skladu z našimi raziskovalnimi usmeritvami. Lahko izpostavim, da je čedalje več različnih prekomejnih meddržavnih razpisov, regionalnih, tudi vseevropskih razpisov projektov, kot so npr. razpisi Obzorje 2020, pri čemer pa je potrebno povedati, da je konkurenca izredno ostra. Lani je bil izplen pri prijavi teh projektov na evropski ravni v povprečju zgolj 10 % ali celo manj. Toda to nas ne sme odvrniti od agresivnega pristopa pri prijavah. V kolikor želimo izvajati svoje delo in poslanstvo tudi v prihodnje, bomo morali čedalje večji delež sredstev pridobiti na trgu. Za ilustracijo lahko navedem podatek, da smo prihodke iz evropskih projektov z 2-3 % še pred nekaj leti leti v lanskem letu povečali že na več kot 12,5 %.

Večino teh projektov bi lahko umestili med

aplikativne projekte, saj Evropa v zadnjih letih financira predvsem raziskave, ki vodijo k čim prejšnji aplikaciji rezultatov oziroma produkciji končnih izdelkov.

V programu raziskovalnih dejavnosti poteka delo tudi v programski skupini Trajnostno kmetijstvo, s čimer poudarjate vašo intenzivnejšo usmeritev v okoljsko problematiko, ki jo med drugim spodbuja tudi uredba IED, ko gre za varstvo tal. Če se omejite samo na različne vidike proizvodnje hrane, katere raziskave bi omenili kot prispevek k trajnostnemu kmetijstvu, saj na primer za ekološko kmetovanje za leto 2015 ugotavljate, da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, čeprav se je prijavljena kmetijska površina povečala.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije izvajamo svoje raziskovalno delo v okviru 3 programskih skupin (PS). Ob že omenjeni PS Trajnostno kmetijstvo imamo na inštitutu še PS Agrobiodiverziteta, sodelujemo pa tudi v PS Konkurenčnost agroživilstva, ki jo vodijo na Biotehniški fakulteti UL. Za vse tri PS lahko rečemo, da v svojih programih vključujejo tako okoljsko problematiko kot trajnostno kmetijstvo. Je pa res, da PS Trajnostno kmetijstvo že s svojim naslovom jasno nakazuje, da je glavni poudarek raziskav na okolju prijazni kmetijski pridelavi, pri čemer želimo v kar največji meri združiti prehransko varnost Slovenije

december 2016

V teh dneh ste se kot raziskovalna inštitucija prijavljali na nekatere razpise. Za katere projekte gre, koliko sredstev lahko ustvarite na trgu in kakšne so možnosti za uspeh na mednarodnih razpisih oz. EU projektih? Koliko možnosti imate za temeljne raziskave in koliko za aplikativne?

dr. Andrej Simončič

Samooskrba Slovenije

Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta, se je nedavno vrnil z obiska v Ljudski republiki Bangladeš, organiziran je bil na pobudo največje svetovne nevladne organizacije BRAC, kjer so se pogovarjali o možnosti sodelovanja na področju čebelarstva, govor pa je tekel tudi o tem, kaj storiti za manj revščine in lakote. Povod za pogovor z direktorjem je bilo poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015. Slovenija med razvojne strateške izzive postavlja samooskrbo, saj moramo zdaj za polovico potreb po hrani uvoziti. A podatki o tem, kaj se dogaja v pridelavi, ne vzbujajo optimizma, čeprav dr. Andrej Simončič navaja precej rezerv.

Hkrati pa dodaja, da se bo Slovenija morala odločiti, kaj bo s kmetijstvom – ali bo pomembna panoga ali le servisna dejavnost. Po vseh kazalcih se namreč delež kmetijstva v BDP zmanjšuje.

Ob tem pa mora biti kmetijstvo vse bolj okoljsko odgovorno.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

okolje

Za samooskrbo precej rezerv, a nujne so spremembe v pridelavi

58

z varstvom okolja. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi na konkurenčnost, kajti zgolj konkurenčna in ekonomsko vzdržna pridelava je lahko trajnostna ne glede na zelo različna mnenja v javnosti, kaj sploh naj bi bilo trajnostno kmetijstvo.

okolje

114/115

Samooskrba Slovenije

Govorite tudi o evropskem trendu?

Seveda. Na splošno bi lahko rekli, da je danes kmetijstvo v EU zelo dobro uravnoteženo z zahtevami glede varstva okolja, zdravja ljudi in živali. Zakonodaja na področju varovanja okolja, varstva rastlin in z njim povezane uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), organskih in še posebej mineralnih gnojil, uporabe zdravil, hormonov, minimalnih zahtev glede pogojev reje živali in še bi lahko našteval, zelo natančno in povsem zadovoljivo ureja praktično vsa področja rastlinske pridelave kot tudi živinoreje.

Stanje v kmetijstvu je danes zelo dobro merljivo in količinsko dokazljivo. Kmetijski pridelovalci so pod stalnim nadzorom številnih inšpekcijskih služb. Kmetijska, fitosanitarna, okoljska in zdravstvena inšpekcijska služba vsaka na svojem področju spremlja in preverja stanje na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, pašnikih, v hlevih, skladiščih in trgovinah kot tudi v okolju. Tudi kmetje se tega dobro zavedajo, zaradi česar imamo stanje na tem področju zelo dobro, primerljivo s stanjem v najbolj razvitih evropskih in tudi prekomorskih državah. Pri tem mislim na vso pridelavo, tako konvencionalno, kot tudi integrirano in ekološko pridelavo.

Eden največjih izzivov kmetijske politike v Sloveniji je večja samooskrba. Kakšne so realne možnosti za večjo samooskrbo, če se zmanjšuje površina kmetijskih zemljišč in če se nadaljuje zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Kako bi lahko do leta 2020 dosegli več samooskrbe in prehranske varnosti?

V Sloveniji so razprave glede prehranske varnosti že nekaj časa izredno popularne predvsem med politiki, ki kar tekmujejo, kdo jo bo prikazal v bolj dramatični luči. V zvezi s tem bi želel poudariti, da je potrebno biti pri uporabi in interpretaciji tovrstnih podatkov natančen.

Samooskrbe v Sloveniji na agregatni ravni vsaj zadnjih 20 let metodološko nihče ne spremlja oziroma meri. Spremljamo pa precej natančno proizvodnjo različnih gojenih rastlin, živali in rastlinskih ter živalskih proizvodov.

december 2016

Kakšne so ugotovitve?

Da se pridelava pri najpomembnejših proizvodih oziroma kazalcih v zadnjih 15 letih z nekaj izjemami bistveno ne spreminjajo. Med izjemami bi izpostavil prašičerejo, ki je že vrsto let v precejšnji krizi. Delež samooskrbe s svinjskim mesom se je v zadnjih 15 letih občutno zmanjšal in znaša zgolj še dobrih 30 %.

Na rastlinskem delu se je podobno zgodilo s pridelavo krompirja, kjer tudi višji hektarski pridelki niso uspeli nadomestiti občutnega zmanjšanja površin s krompirjem. Pri večini

drugih proizvodih v Sloveniji ne beležimo večjih sprememb v proizvodnji, kar seveda ne pomeni, da smo lahko s tem zadovoljni. Predvsem pridelava zelenjadnic skrbi, saj se že dolgo vrsto let ne dvigne nad 40 %, kljub temu, da imamo ravno za to vrsto pridelave zaradi številnih in majhnih kmetij ter neugodne zemljiške strukture še največ priložnosti. Pri žitih, kjer je v povprečju samooskrba prav tako že vrsto let dokaj stabilna pri približno 70 %, pri pšenici je ta številka še nižja - cca 60 %, so mnenja nekoliko bolj raznolika. Med tem ko nekateri zagovarjajo potrebo po pridelavi žit na več kmetijskih površinah, so drugi mnenja, da je potrebno dati več poudarka pridelavi predvsem krušnih žit ob hkratnem izboljšanju tehnologij pridelave, ki bo vodila k višjim pridelkom.

Potrebovali smo namreč kar 20 let, da smo dvignili povprečni pridelek žit za 1 t, pri čemer še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem za dodatno tono, za kmetijsko najrazvitejšimi državami pa še dodatni 2 t. Zato ni potrebno rešitev iskati zgolj v povečevanju površin, naše rezerve so tudi v tehnologijah pridelave.

Samooskrbe v Sloveniji na agregatni ravni vsaj zadnjih 20 let metodološko nihče ne spremlja oziroma meri.

Spremljamo pa precej natančno proizvodnjo različnih gojenih rastlin, živali in rastlinskih ter živalskih proizvodov.

Vendar pri samooskrbi premikov ni.

Podatki se glede samooskrbe zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe iz leta v leto spreminjajo. Za leto 2015 lahko ugotovimo, da je bila stopnja samooskrbe nekoliko višja pri zelenjavi, sadju, mleku, jajcih in medu, medtem ko se je zmanjšala pri žitu, krompirju in vseh vrstah mesa. Stanje na področju samooskrbe se v celoti vzeto tako ne poslabšuje, se pa rezultati med leti nekoliko spreminjajo. A kar je najpomembnejše, so precej slabši, kot bi lahko bili.

Zakaj? Če govorim o možnostih za večjo samooskrbo, moram izpostaviti, da imamo prav gotovo še precej rezerv kljub nekaterim dejstvom, ki te trditve ne podpirajo v celoti. Mislim na neugodne pridelovalne razmere na precejšnjem delu kmetijskih zemljišč. Ob tem je 1/3 zemljišč v NATURI 2000, približno 3/4 % kmetijskih zemljišč je na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), 60.000 ha je na vodovarstvenih območjih (VVO). Ob tem imamo še naravne parke, ki prav tako omejujejo kmetijsko pridelavo. K temu naj dodam še neugodne oziroma

premajhne strukturne spremembe v kmetijstvu, premalo vlaganj v razvoj v novih tehnologij, tudi premajhno aktivnost pri prenosu znanja in kompetenc. Prav tako je neugodna izobrazbena ter starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so med najmanjšimi v EU, saj je povprečna velikost kmetije po zadnjih podatkih še vedno zgolj 6,8 ha (KZU), ki ima le 6 glav velike živine (GVŽ).

A pravite, da so rezerve?

Precej jih je. Zaostajamo, z izjemo rezultatov na področju mlečne proizvodnje in perutninarstva, na več ali manj vseh ostalih področjih pridelave za kmetijsko razvitimi državami v povprečju od 20 do 60 %. Zato bi zelo težko trdili, da gre v Sloveniji za intenzivno rastlinsko pridelavo z izjemo 5 ali 6 večjih kmetijskih podjetij s poljedelsko in živinorejsko usmeritvijo, 10-15 kmetijskih podjetij s sadjarsko in vinogradniško usmeritvijo in 10-15 % večjih kmetov.

Ali sploh želimo vedeti, kakšne okoljske standarde upoštevajo v Severni ali Latinski Ameriki, Aziji ali Afriki pri pridelavi vseh kmetijskih pridelkov, ki jih uvažamo?

Kako potemtakem naprej, saj je samooskrba ena izmed strateških razvojnih ciljev države?

V kolikor mislimo resno glede povečanja samooskrbe, potem moramo najprej pripraviti podrobno analizo stanja, določiti prioritete ter z njimi povezan podroben program aktivnosti, ki bodo naše postavljene cilje podpirali. Ne nazadnje nam sredi Evrope, ki je največji svetovni izvoznik hrane, ni potrebno za vsako ceno stremeti k popolni samooskrbi na nacionalni ravni. To tudi sicer ni realno izvedljivo. Našo pridelavo moramo prilagoditi naravnim danostim, pridelovalnim razmeram in poskrbeti za okoljsko vzdržno in konkurenčno kmetijsko pridelavo. Zgolj strategije pri tem ne bodo dovolj. Povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko dosežemo zgolj na dva načina. Z višjimi hektarskimi pridelki, to je učinkovitejšo rastlinsko pridelavo, ter z intenzivnejšo živinorejo, kjer imamo glede na naravne resurse prav tako še vedno precej rezerv. Drugo možnost pa predstavlja povečanje obdelovalnih površin.

Sicer nobena izmed teh možnosti ni posebej preprosta. Je pa res, da je že zgolj razmišljanje glede novih razpoložljivih kmetijskih površin pri nas ob naših naravnih danostih ter odnosu do kmetijske zemlje v zadnjih letih več ali manj znanstvena fantastika. Ob tem je potrebno opozoriti, da ima Slovenija že danes v ’’najemu’’ v tujini več kot 130.000 ha kmetijskih površin.

slabše urejenih področij in bi ga bilo potrebno v prihodnje precej bolje zakonsko opredeliti.

Ko govorimo o uvozu najrazličnejšega sadilnega materiala, je najprej pomembno ločiti med kmetijskim in nekmetijskim sadilnim materialom. Pri slednjem gre namreč za ogromno število najrazličnejših vrst, ki jih pridelujemo tako na zunanjih površinah kot tudi v notranjih prostorih. Večina teh okrasnih rastlin prihaja iz južnejših krajev, kjer se razmere za njihov razvoj pogosto precej razlikujejo od naših razmer. Z njihovim vzdrževanjem, predvsem pa z zagotavljanjem njihovega zdravstvenega stanja, imamo precej težav. Ko govorite o kritičnosti domačih proizvajalcev do uvoza teh rastlin oziroma sadilnega materiala, pa gre večinoma za to, da s tem sadilnim materialom pogosto uvažamo tudi različne povzročitelje bolezni in škodljivce, ki povzročajo pogosto precej težav pri pridelavi sadilnega materiala v Sloveniji. Tukaj naš inštitut nima opaznejše vloge. Večino dela morajo opraviti inšpekcijske službe, pri čemer jim na našem inštitutu lahko pomagamo z našim ekspertnim znanjem.

Vemo pa, da je tudi na tem področju enoten evropski trg, ki omogoča enostaven prehod blaga vključno s semenskim materialom. Ko omenjate zemljo in različne komposte, je stvar nekoliko bolj kompleksna, saj je to eno izmed

In semenski material?

114/115

59 Pravite, da sploh ne želimo vedeti, kakšne okoljske standarde upoštevajo v tujini. Domači proizvajalci sadik so kritični tudi do nekritičnega uvoza raznovrstnih rož in sadik in zaradi premajhne skrbi za rast in razvoj avtohtonih sadik oz. rastlin. Prav tako se kritike nanašajo na uvoz nekakovostne zemlje in komposta.

Kakšna je pri tem vloga vaše službe za uradno

potrjevanje semenskega in sadilnega materiala kmetijskih rastlin?

okolje

Toliko jih je namreč potrebnih, da z uvozom nadomestimo naše prehrambene potrebe ob sedanji približno 50 % samooskrbi. In s tem v zvezi se prav nihče ne vpraša, ali je potrebno in družbeno odgovorno prenašati oziroma izvažati naše težave v druge države. Ali sploh želimo vedeti, kakšne okoljske standarde upoštevajo v Severni ali Latinski Ameriki, Aziji ali Afriki pri pridelavi vseh kmetijskih pridelkov, ki jih uvažamo? Morali se bomo odločiti, ali bomo kmetijstvo razvijali družbeno in okoljsko odgovorno kot pomembno gospodarsko dejavnost, ki je povsod podvržena vse hujši konkurenci, ali pa bo kmetijstvo bolj servisna dejavnost, ki bo služila ugodju družbe kot celote. Pri tem bo potrebno določiti vir financiranja takšnega kmetovanja, kajti večina slovenskih kmetov in kmetijstvo v celoti brez ustreznih politik in podpor samo tega na dolgi rok glede na načrtovane spremembe v okviru prihodnje evropske kmetijske politike ne bo zmoglo.

Pri kmetijskih rastlinah ter semenskem materialu je zadeva nekoliko drugačna. Za razliko od nekmetijskih rastlin zasledujemo predvsem cilj, kako ustvariti čim bolj produktivne sorte in hkrati tudi čim bolj kakovostne glede na pričakovanja uporabnikov. Da bi lahko zadostili tem ciljem, je postalo žlahtnjiteljstvo in semenarstvo čedalje bolj finančno zahteven posel.

Zato je danes glavnina kmetijskega semenarstva v svetovnem merilu predvsem v domeni velikih multinacionalk. To seveda samo po sebi ni za večino ljudi nič slabega. Prav ’’semenarji’’ so pripomogli največ k tako velikemu napredku pri pridelavi kmetijskih rastlin in zagotavljanju potrebnih količin hrane. Torej k odpravi lakote v svetu. Zato danes veliko večino semena koruze in drugih poljščin ter zelenjadnic kupujemo od multinacionalk. Iluzorno je namreč pričakovati, da bosta danes slovenski kmet oziroma kmetijstvo lahko konkuriralo z domačimi avtohtonimi sortami, katerih pridelek je lahko tudi za več kot 50 % nižji v primerjavi s tujimi sortami. Kljub temu pa s tem nismo imeli večjih težav vse do trenutka, ko so se stvari precej zaostrile ob uvajanju najnovejših

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

december 2016

Promocija

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

60

tehnologij. Največ polemik povzroča zloglasna ’’genska tehnologija’’ z gensko spremenjenimi rastlinami. Ta tema pa zaradi kompleksnosti verjetno že presega okvir najinega razgovora.

okolje

114/115

Samooskrba Slovenije

Slovensko semenarstvo ni več to, kar je bilo.

Ni. Semenarstvo je v preteklosti predstavljalo eno pomembnejših kmetijskih dejavnosti v Sloveniji v okviru bivše SFRJ. Po osamosvojitvi pa so se razmere zaradi izgube bivšega jugoslovanskega trga pričele spreminjati, bolje rečeno slabšati. Od leta 2004, ko se je Slovenija pridružila EU in tako vstopila na enotni evropski trg, pa je postalo slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga vse manj konkurenčno. Posledica je občutno zmanjšanje kmetijskih površin, namenjenih semenski pridelavi. V tem času so se zmanjšale s približno 2500 na približno 1300 hektarjev glede na zadnjo oceno naše Službe za uradno potrjevanje. Znotraj tega skoraj 80 % predstavlja semenska pridelava žit, med tem ko je semenske pridelave ostalih poljščin in vrtnin, če izvzamemo žlahtnjenje in semenarjenje krompirja, hmelja ter posameznih krmnih rastlin, izredno malo. Semenske pridelave za celotno zelenjadarstvo, koruzo, sojo ali krmne rastline v Sloveniji praktično ni več. Svetli izjemi na tem področju v Sloveniji sta, kot je že bilo omenjeno, hmelj in krompir, kjer sta žlahtnjenje in pridelava semenskega materiala na evropsko primerljivem nivoju.

In kje so vzroki za takšno stanje?

Slovenja je v preteklih letih izredno malo vlagala v programe žlahtnjenja. Zato je število novih domačih sort, katerih seme bi lahko pridelovali, zelo omejeno. Obseg semenske pridelave tujih sort je ob tem omejen predvsem zaradi slabše konkurenčnosti, ki pa je povezana predvsem z nekoliko slabšimi agroekološkimi pogoji pridelave v Sloveniji, neugodni zemljiški strukturi kmetijskih gospodarstev, kot tudi nekonkurenčnih tehnologij pridelave.

Na srečo lahko na tem mestu izpostavim, da je MKGP prepoznalo to težavo. Lani je pričelo s podporo intenzivnejšemu žlahtniteljskemu programu nekaterih za Slovenijo pomembnih gojenih rastlin, s katerimi bomo poskušali povečati proizvodnjo tako semenskega materiala kot tudi kmetijsko pridelavo.

december 2016

Močno se povečuje uvoz sadja – zakaj?

Za slovensko sadjarstvo lahko ugotovimo, da se mu v zadnjih letih ne godi ravno najbolje.

Zmanjšujejo se nam površine s sadnimi vrstami, tudi tehnološko precej zaostajamo za najrazvitejšimi državami na tem področju v našem sosedstvu in tudi širše. Tu mislim predvsem na našo najpomembnejšo sadno vrsto, jablano. Če smo imeli še leta leta 2000 več kot 3.000 ha sadovnjakov, je bila ta številka v letu 2015 že manj kot 2.500 ha. Tudi podatki o pridelkih niso vzpodbudni. Saj z našimi cca 30 t/ha precej zaostajamo za našimi evropskimi

konkurenti. Vzroke za ta zaostanek težko pripišemo naravnim dejavnikom. Predvsem je to posledica neustreznih tehnologij pridelave.

Težave imamo tako pri prilagajanju sortnega sortimenta pridelave, pri tehnologiji pridelave in opremi sadovnjakov s protitočnimi mrežami in namakalnimi sistemi. Strokovnjaki na tem področju ocenjujejo, da imamo v Sloveniji približno 60 % intenzivnih sadovnjakov tehnološko neustreznih. Zgolj približno 10 % pa je v Sloveniji nasadov, ki so primerljivi z nasadi iz visoko razvitih sadjarskih območij.

Tako kot na drugih področjih velja tudi za sadjarstvo, da je takšno stanje tudi posledica preskromnega vlaganja v raziskave in razvoj kot tudi pri prenosu novih znanj v prakso oziroma uporabnikom. Tako postaja Slovenija čedalje večja uvoznica sadja in to ne zgolj sadnih vrst, ki jih v Sloveniji ne pridelujemo, temveč tudi jabolk, hrušk in nekaterih drugih vrst, ki smo jih v preteklosti v Sloveniji pridelovali v veliko večjem obsegu.

Zgolj približno 10 % pa je v Sloveniji nasadov, ki so primerljivi z nasadi iz visoko razvitih sadjarskih območij.

V živinoreji ni bistvenih premikov. Zaradi nadaljnjega zmanjševanja prireje prašičev živinorejska proizvodnja pada. Zakaj ni trenda navzgor?

S stališča naravnih resursov je potrebno v prihodnje v bistveno večji meri izkoristiti predvsem naše travinje, ki je osnova za živinorejo in z njo povezano živilsko predelovalno industrijo. V strukturi živinoreje je zdaleč najpomembnejša govedoreja, v glavnem kombinirana proizvodnja mleka in mesa.

Prednosti pridelave mleka in mesa v Sloveniji predstavljajo s stališča potrošnika prav gotovo majhne črede, zmerna intenzivnost-mlečnost in velik delež voluminozne krme. Pomembno je, da za živinorejo pridelamo večino krme iz kmetijskih površin, kjer druga pridelava hrane za prehrano ljudi praviloma ni možna in je zato na ta način travinje najbolje izkoriščeno. V delu javnosti obstaja sicer precejšnja nastrojenost proti živinoreji, češ da porabi veliko vode in energije, pa še znatno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Kaj pa naj potem počnemo z našim travinjem, če že omenjenih 60 % naših kmetijskih površin predstavljajo travniki in pašniki? Že tako ali tako se je površina kmetijskih površin v Sloveniji drastično zmanjšala, zaraščenost z gozdom pa istočasno v zadnjih 50 letih povečala za 30 ali 40 %. Na srečo se je ta zelo negativen trend v zadnjih letih ustavil.

Po vrednosti proizvodnje živinoreji sledita prašičereja in perutninarstvo, v zadnjem času

pa narašča tudi pomen ovčjereje in kozjereje.

Precejšen je padec proizvodnje v zadnjih letih v prašičereji, delno tudi v perutninarstvu. Za razliko od rastlinske pridelave, kjer so za slabše rezultate eden najpomembnejših vzrokov slabe tehnologije pridelave, pa je v živinoreji precej več vzrokov v slabi organiziranosti vseh, ki so vpleteni v različne verige vrednosti v živinoreji vključno z agroživilsko industrijo.

Blagovna menjava z agroživilskimi proizvodi je v letu 2015 prvič presegla 3 milijarde EUR. Pokritost uvoza z izvozom je nizka. Kakšne so možnosti za višji izvoz agroživilstva, mislim na posamezne skupine proizvodov?

Pomen kmetijstva v Sloveniji se v splošnem gospodarskem smislu počasi, vendar vztrajno zmanjšuje. To se kaže pri vseh treh kazalcih, s katerimi običajno opredeljujemo ekonomsko, pa tudi socialno vlogo te dejavnosti, in sicer pri deležu kmetijstva v skupnem bruto družbenem proizvodu (BDP), deležu zaposlenih v kmetijstvu kot tudi deležu kmetijstva v zunanjetrgovinski menjavi. Delež Slovenije v mednarodni menjavi kmetijskih pridelkov je praktično zanemarljiv. Prav tako je večini znano, da je Slovenija neto uvoznica hrane, saj je uvoz kmetijskih pridelkov vrednostno skoraj dvakrat večji od izvoza. V letu 2015 se je sicer blagovna menjava agroživilskih proizvodov povečala za 7,5 %, izvoz je bil večji za 10 %, med tem ko se je uvoz povečal za 6,3 %, pri čemer pa se je primanjkljaj v blagovni menjavi povečal na 1.030 mio EUR. Slovenija še naprej ostaja neto uvoznica večine agroživilskih proizvodov.

Kaj pa lani?

Slovenija je presežek v lanskem letu ustvarila zgolj pri živih živali ter izdelkih iz mesa. Večji primanjkljaj v primerjavi s predhodnimi leti je bil zabeležen pri mesu, sadju, krmi, vrtninah ter mleku in mlečnih izdelkih. V kolikor bomo želeli to statistiko izboljšati, se bomo morali lotiti kmetijstva precej bolj resno. Če želimo razvijati in krepiti domače gospodarstvo, to prav gotovo ne pomeni prodaje žita, mleka, mesa in hlodovine v tujino in s tem nespametno pomagati krepiti moč sosednjih gospodarstev. Če želimo povečati pridelavo in hkrati tudi izvoz, bo potrebno glede na trenutno stanje najprej povečati produktivnosti. Z drugimi besedami to pomeni več in boljši končni produkti (pridelki) in zniževanje vseh možnih stroškov. Za to pa bomo morali precej več vlagati v razvojno in inovacijsko politiko.

V novembrski reviji EOL smo objavili izjavo evropskega poslanca Franca Bogoviča, da je biogospodarstvo priložnost tudi za Slovenijo in da je eden ključnih gradnikov krožnega gospodarstva. Ima Slovenija koncept biotehnološkega razvoja, kako bi ga lahko implementirali v kmetijstvu?

61 Delež Slovenije v mednarodni menjavi kmetijskih pridelkov je praktično zanemarljiv.

Na vsak način je to prava razvojna usmeritev za Slovenijo, ki pa ob deklarativni ravni potrebuje tudi konkretne operativne načrte, ki bodo medsektorsko usklajeni, njihovo izvajanje pa terminsko določeno skupaj s kazalci uspešnosti.

Kakšno je poslovanje Inštituta in kakšne načrte imate za leto 2017?

Zadnja leta so bila glede pogojev poslovanja precej zahtevna, vendar pa lahko z veseljem ugotovim, da smo bili kljub temu uspešni finančno in programsko.

114/115

Naš osnovni cilj ostaja, da bo KIS še naprej krepil svojo vlogo in ostal najpomembnejši dejavnik razvoja kmetijstva v Sloveniji, hkrati pa postal pomemben dejavnik razvoja Slovenije v naslednjih letih.

okolje

ter načrt za večjo konkurenčnost gozdno lesne verige v Sloveniji. Kljub temu pa tudi tukaj ne razpolagam s podatki o tem, koliko energije, novih izdelkov ali novih delovnih mest smo ali še bomo ustvarili v okviru področij, ki so sestavni del bioekonomije v kmetijstvu in gozdarstvu, kot tudi širše v Sloveniji.

Kar se konkretno leta 2017 tiče, lahko iz različnih statističnih podatkov in iz poročanja medijev upravičeno sklepamo, da bo prihajajoče leto zagotovo zopet leto preizkušenj. Kljub sicer optimističnim napovedim glede izboljšanja gospodarskega stanja sem na podlagi izkušenj iz preteklosti osebno 'previden' optimist in pričakujem, da bomo sicer ohranili trend zadnjih let ter rahlega izboljšanja vsakoletnih rezultatov, prav gotovo pa se nam ne bosta cedila med in mleko. Kmetijski inštitut Slovenije kot javni raziskovalni zavod nima praktično nikakršnih učinkovitih orodij, da bi lahko bistveno vplival na poslovanje in učinkovitost izvajanja javne službe. Lahko bi celo dejali, da moramo v okviru izvajanja javnih služb nekateri zavodi danes pridobiti večino sredstev za svoje poslovanje na najrazličnejših razpisih, da bi preživeli. Pri tem se pogosto vsebine teh nalog zelo odmikajo od osnovnega poslanstva teh zavodov. To pa seveda ni dobro niti za zavode, še manj pa za državo.

Promocija

december 2016

Bioekonomija predstavlja danes v Evropi zelo všečno področje, še posebej za politike.

Evropsko gledano bioekonomija sicer pomeni usklajeno horizontalno politiko ali politike na številnih področjih gospodarstva. Pri tem se največkrat omenja prav kmetijski in gozdarski sektor, ki naj bi prispevala pri tem predvsem z obnovljivimi viri energije, kot so gozd, les in različni biološki odpadki v okviru kmetijske pridelave. Seveda pa gre pri tem tudi za številne druge gospodarske sektorje. Najrazvitejše države, med njimi tudi Slovenija, so sicer bioekonomijo uvrstile med svoja prednostna področja pametne specializacije, ki je podlaga za financiranje raziskav ter drugih tehnoloških ukrepov v okviru nove finančne perspektive 2014-2020. Če pa se poskušamo osredotočiti konkretno na Slovenijo in njen koncept biotehnološkega razvoja, podrobnejšega izvedbenega programa, če izvzamemo že omenjene nekatere sektorske strategije, še nisem videl. Na področju kmetijstva in gozdarstva je sicer bioekonomija precej močno vpeta v strateške dokumente v smislu trajnostnega kmetijstva kot tudi trajnostne pridelave hrane. Še bolj pa je to poudarjeno na področju gozdarstva in lesarstva. V okviru tega je v naših strateških dokumentih še najbolj konkretno opredeljena uporaba biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene

Vlaganja v razvoj nujna, pri embalaži različne rešitve Zakonodaja preveč toga

Pekarska industrija

Ekonomijo obsega dosegamo predvsem z generičnimi izdelki (bela štruca, temna štruca, polnozrnati kruh, …), brendirani produkti pa dosegajo nekoliko večjo dodano vrednost. Še zmeraj je Slovenija dovolj velika, da se tudi z brendiranimi izdelki da doseči dovolj veliko ekonomijo obsega. Tudi diskonterji kruh dopečejo, proizvede pa ga še zmeraj pekarna.

Konkurenčna prednost je zagotovo inovativnost ter dober marketinški pristop.

V našem podjetju imamo že vrsto let enega najzahtevnejših standardov za varno hrano IFS (International food standard). Ta standard je sicer zelo zahteven, a te nauči, kako varno in pravilno delati in kako pravilno odreagirati, če pride do kakšne težave. Menimo, da prihaja do hujših kršitev zaradi pomanjkanja nadzora nad (majhnimi) pekarnami. Z večjim nadzorom bi bilo tudi manj kršitev bodisi zaradi slabe higiene, zaradi neizdajanja računov ali zaradi dela na črno. Pri nas za večino izdelkov uporabljamo povratno plastično embalažo, za določene izdelke tudi karton.

de Ča n t ja oš :B

Pri nas dobavljamo moko pretežno iz Slovenije in Avstrije, manj iz Madžarske, saj smo ugotovili, da kljub enakim kakovostnim razredom moka ni enako kvalitetna.

Cena avstrijske in slovenske pšenice je podobna.

Trend pekarske industrije je v dopeki, vendar igra cena prevoza tukaj precej veliko vlogo. Zanimivo je, da je strošek prevoza pravzaprav padel, saj se dopeka običajno pelje na eno lokacijo in ne več po več lokacijah, kar znižuje stroške prevoza. To seveda velja za Slovenijo. Ciljni trg našega podjetja ne ostaja Slovenija, želimo se širiti v vse sosednje države. Seveda pa v primeru, da se izdelke izvaža v zelo oddaljene kraje, strošek prevoza postane nevzdržen. Zato je še zmeraj lokalnost poslovno zelo pomembna.

j

Janez Šenveter, Hlebček d.o.o., direktor:

to

Temeljni kazalniki strukture živilskopredelovalne industrije se v letu 2015 niso opazneje spremenili, kot navaja Kmetijsko poročilo. Največji delež k številu podjetij je prispevalo pekarstvo, saj je bila v tej dejavnosti registrirana polovica vseh živilskopredelovalnih podjetij.

Negativni poslovni izid v pekarski dejavnosti je posledica izkazane relativno velike izgube v enem velikem in v enem srednjem podjetju, ki sta šli v letu 2015 v stečaj. Še vedno pa je pekarstvo ena izmed dejavnosti z najnižjo produktivnostjo v živilskopredelovalni panogi.

Po pomanjkljivostih, ki jih je v lanskem letu odkrila inšpekcija v več pekarnah in zaradi dejstva, da dnevno kupujemo naš ljubi kruhek, smo želeli ugotoviti, kaj se trenutno dogaja na trgu. Povedali so nam, od kod moka, od kod pšenica, kako so na zasičenem trgu konkurenčni, kako je z dopeko in logističnimi stroški ter kakšne so smernice trajnostnega pakiranja v njihovi branži.

fo

62 114/115

okolje december 2016

Pekarska industrija

Zakonodaja, predvsem pa tudi IFS standard sta na področju presežkov hrane zelo toga, po našem mnenju bistveno preveč. Izdelkov, ki se ne prodajo, ne smemo prodati kmetom za krmo za živino, saj so takšni izdelki po zakonodaji »kontaminirani«. Spadajo pod biološke odpadke. Neskladne izdelke (teh je med 0,5 in 1 %) lahko uporabimo za nadaljnjo proizvodnjo (drobtine) ali pa jih prodamo kot hrano za živino.

Najsodobnejša tehnologija nujna Danilo Kobal, Mlinotest d.d., član uprave: Pšenica je naša najpomembnejša surovina, letni odkup znaša do 40.000 ton. Trudimo se, da je čim več kupimo v Sloveniji, del pa smo je vedno primorani nabaviti tudi zunaj, največ jo uvozimo iz Madžarske. Pri nakupu pšenice iščemo pravo ravnovesje med kakovostjo in ceno. Pravila glede kakovosti so namreč jasna in ker smo podjetje, ki sledimo pričakovanjem potrošnikov glede kakovosti, zahtevamo doseganje zahtevanega nivoja kakovosti tudi pri

Pri Mlinarju imamo le dopeke. Ker je dostava iz bližnje Hrvaške in iz lastne mreže, nam to ne predstavlja večjih stroškov logistike. Na razpise se za enkrat še ne prijavljamo. V bližnji prihodnosti pa je to naš cilj. Naša konkurenčnost je v svežini in v posebnosti kruhov, ki jih ponujamo na trgu.

V podjetju se ravnamo po sistemu HACCP, ki zagotavlja visoko raven kvalitete živil in posledično zmanjša oziroma izniči tveganja nevarnosti za človekovo zdravje. Menim, da se po pekarnah izvaja premajhna dnevna kontrola. Za transport uporabljamo kartonske škatle za zamrznjene izdelke in termo-bokse za sveže izdelke. Pri predaji izdelkov končnim potrošnikom uporabljamo papirnate vrečke.

Vso hrano, ki ostane v pekarnah, dostavimo v matično firmo. Tam jo po večini predelajo.

Senzorična ocenjevanja Boštjan Kos, Spar Slovenija d.o.o., vodja Pekarne Spar: Moko kupujemo pri preverjenih slovenskih in avstrijskih dobaviteljih. Spar pekarna proizvaja pekovske in slaščičarske izdelke za domači trg.

Izjema so kremne rezine, ki jih vozimo tudi v Avstrijo. Konkurenca na domačem trgu nas spodbuja v stalno spremljanje kakovosti in v razvoj novih izdelkov. To dokazujejo tudi številna priznanja, ki smo jih prejeli v letošnjem letu – nagrada za Inovativno živilo pri Inštitutu za nutricionistko za pirin kruh s kostanjem ter 11 zlatih priznanj za kruh in pekovske izdelke pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Smo edina trgovska veriga v Sloveniji, ki ima lastno pekarno. V svojih trgovinah nimamo le dopeke kruha, temveč imamo v sklopu svoje

114/115

okolje

Janez Šenveter Danilo Kobal Klavdija Ljubec Audič

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

63 Priporočljiv rok uporabe, ki ga zapišemo na vsak izdelek, določimo na podlagi organoleptičnega in mikrobiološkega testiranja izdelkov, ki ga izvajamo po zakonsko določenih smernicah. Zaradi zagotavljanja večje varnosti potrošnikov in zagotavljanja neoporečnosti živil, smo pri določanju konservativni. Živilo je torej za uporabo povsem ustrezno tudi nekaj dni po preteku navedenega roka uporabe. Pri izdelkih z daljšim rokom trajanja, kot so moke, mlevski izdelki, suha testenina in sveža testenina, keksi, vračil nimamo. V Mlinotestu veliko izdelkov za trgovce pripravimo v zamrznjeni obliki (pekovski izdelki, kruh), v tem primeru prav tako ni odpada. Seveda pa imamo tudi pri nas določene količine vrnjenega kruha in

Klavdija Ljubec Audič, MLINAR S d.o.o., namestnica direktorja:

poslovne stavbe tudi pravo pekarno, kjer se proizvajajo končni pekovski in slaščičarski izdelki. Iz trgovin dobivamo povratne informacije, kakšne so potrebe in želje kupcev in temu lahko zelo hitro prilagajamo svoj razvoj ter proizvodnjo.

Imamo lastno HACCP ekipo, ki skrbi za higieno in kontrolo kakovosti izdelkov. Vsakodnevno izvajamo senzorična ocenjevanja, kjer pregledamo ustreznost izdelkov. Tako kot v celotnem podjetju Spar Slovenija se tudi v Spar pekarni zavedamo standardov, ki veljajo v živilski industriji. Redno izvajamo sanitarne preglede in vzorčimo izdelke pri pooblaščenih inštitucijah.

Svoje trajnostno delovanje dokazujemo z uporabo plastičnih zabojev za večkratno uporabo.

V družbi Spar Slovenija stremimo in delujemo tako, da je presežkov hrane čim manj. Redno spremljanje prodaje omogoča optimalno naročanje in s tem minimalna vračila. V pekarni Spar posebno pozornost posvečamo razvoju izdelkov za dopeko. Tako se lahko trgovine Spar in Interspar prilagajajo in pečejo izdelke sproti.

december 2016

Glede na to, da gre v naši panogi za varnost in zdravje ljudi, so inšpekcijski pregledi običajni in tudi njihovi ukrepi morajo biti takojšnji in strogi.

Premajhna dnevna kontrola

Boštjan Kos

Poleg odgovornosti, ki jo v Mlinotestu čutimo do potrošnika in zato spoštujemo vsa kakovostna in varnostna pravila, ki v branži veljajo, seveda sledimo tudi sodobnim standardom.

Tako stalno izboljšujemo svojo kakovost na vseh nivojih delovanja našega podjetja. Da je temu tako, dokazuje tudi redno certificiran in presojan sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in še posebej IFS certifikat. Presoje izvajajo tudi posamezni kupci. Imamo tudi certificarno proizvodnjo ekološke moke, testenin, kruha, pekovskih izdelkov in slaščic. Za brezglutenski program smo letos pridobili certifikate IFS, „bio“ in „vegan“ ter certifikata slovenskega in italijanskega društva za celiakijo.

Pri dnevno svežem kruhu uporabljamo izključno vračljivo pralno embalažo. Podoben sistem uvajamo tudi pri slaščicah, saj nevračljivi kartonski platoji predstavljajo veliko stroškovno in okoljsko obremenitev. Na nekaterih programih testiramo uporabo biorazgradljivih embalažnih materialov. Uvajamo tudi proizvodne postopke brez dodatnih toplotnih obdelav pakiranega izdelka, ki ima za posledico manj embalažnega materiala na enoto izdelka.

foto: arhiv podjetja

V zahtevnih konkurenčnih pogojih, ki so za našo panogo značilni, je nujna visoka produktivnost, ki je posledica nenehnega vlaganja v razvoj, tehnologijo, znanje. Kupci zamrznjenega pekovskega peciva iščejo dobavitelje v širokem radiusu in na mednarodnih razpisih, kjer vedno odloča cena, kakovost pa je sama po sebi razumljiva. Konkurenčnost lahko dosegamo samo z najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča visoko avtomatizirane delovne postopke ob hkratnem izpolnjevanju vseh kakovostnih kriterijev. Dopeka (Bake off) je segment, ki je v izjemnem porastu. Prav tako nova pridobitev omogoča nekatere nove oblike, kot so donutsi (ocvrti in pečeni), razne štručke (rezana, kornspitz, pšenična oz. rustikalna), rustikalna bombeta, pletenka itd. Izdelki, po katerih bodo zagotovo radi posegli potrošniki v Sloveniji. Na želenih tujih trgih smo bili brez tovrstnih izdelkov manj zanimivi.

pekovskih izdelkov, ki jih sicer dnevno dostavljamo v trgovine. Te količine mesečno variirajo, vedno pa celotno količino prevzame za to dejavnost specializirano zunanje podjetje.

foto: arhiv podjetja

vseh vhodnih surovinah, torej tudi pri pšenici.

Pšenico in koruzo želimo kupovati v lokalnem okolju in s tem spodbujati kmetijsko pridelavo v Vipavski dolini zaradi ugodnejše paritete.

Vendar so količine, kupljene v bližnji okolici, zanemarljive. Odkupimo sicer vso razpoložljivo pšenico, primerno za meljavo, ki je pridelana v Vipavski dolini.

Pet let do razvoja izdelka, ki jim je dal izvozni polet foto: arhiv podjetja

64 114/115

okolje

Zelene inovacije

Ni vseeno, kakšen je lak za

Zelene inovacije

avtoličarska popravila, če se

ga v Evropi letno proda 26

tisoč ton, v Sloveniji 120 ton.

Vseeno ni zato, ker lahko na

dr. Matjaž Ravnjak

okolje vpliva bolj ali pa precej

manj. Odgovor, kako porabiti pri laku manj energentov

in manj fosilnih goriv, so v

podjetju Silco iskali pet let.

In ga našli, pojasnjuje razvoj

hitro sušečega prozornega laka

druge generacije dr. Matjaž Ravnjak, direktor razvoja

in proizvodnje v Silcu. Za

njihov prozorni lak z zelenimi

učinki so prejeli nedavno

srebrno priznanje za inovacije

Gospodarske zbornice

Slovenije. Uporaba novega

laka omogoči avtoličarju, da dela hitreje, stroški pa so

nižji. Izdelek je podjetju odprl nove možnosti na trgu. Dr.

Matjaž Ravnjak meni, da je

december 2016

njihov izdelek po kakovosti na evropskem trgu najboljši.

Kakšna je bila razvojno-raziskovalna pot v podjetju, da ste razvili inovativen izdelek, lak za avtoličarska popravila brez trdilca v baznem premazu?

V Silcu se konstantno spopadamo z izzivi, ki jih prinaša trg. Sektor, v katerem delujemo, se stalno spreminja, saj se vedno znova pojavljajo nove tehnologije in materiali, ki bodisi izboljšujejo delovni proces ali kakorkoli drugače vplivajo na ekonomsko učinkovitost avtoličarskega popravila. Hkrati se občasno zaostruje tudi zakonodaja, ki posredno vpliva na razvoj novih izdelkov. Izdelek SFR Air Cure je Silcov hitro sušeči prozorni lak druge generacije. Prvi prozorni lak, ki smo ga v Silcu razvili, je temeljil na tehnologiji, ki jo še vedno uporabljajo konkurenti, vendar ta pri uporabnikih ni vedno najbolje sprejeta. Zato smo ubrali drugo pot in poiskali rešitev, ki bo sprejemljiva za vse uporabnike in za vsako tržišče. Po dobrih petih letih od pričetka razvoja nam je le uspelo. Razvili smo hitro sušeči prozorni lak, ki se danes uspešno prodaja po vsej Evropi.

Sicer ste prepričali trg? V čem je glavna razlika med klasičnimi prozornimi laki za popravilo avtomobilov in vašim izdelkom, kaj je njegova konkurenčna prednost. Okoljska in ekonomska?

Razlik, ki diferencirajo prozorni lak SFR Air Cure od podobnih izdelkov na trgu, je več.

Ključni zeleni učinek izdelka je vsekakor bistveno zmanjšana poraba fosilnih goriv in električne energije.

Povprečna avtoličarska delavnica lahko z uporabo izdelka SFR Air Cure zniža porabo fosilnih goriv za najmanj 60 %, porabo električne energije pa za najmanj 45 %.

Dodatek trdilca v bazni premaz, v barvni sloj, ki je nanešen pod prozornim lakom, v našem primeru ni potreben. Hkrati je sušenje možno pri sobni temperaturi in pri povišani temperaturi v peči, kar nekateri podobni laki na trgu ne omogočajo. Bistveni pa so zelo kratki časi sušenja, saj se SFR Air Cure na zraku posuši v 60 minutah od nanosa, pri temperaturi 50 °C pa po zgolj v 3 minutah. Za primerjavo. Klasični prozorni laki se pri temperaturi 60 °C sušijo 20 do 40 minut. Pri tem se na letni ravni porabijo ogromne količine energentov za ogrevanje ličarskih komor, mislim na kurilno olje in zemeljski plin, in velike količine električne energije. Med ogrevanjem morajo konstantno

65 Nov prozorni lak SFR Air Cure nam je v dobrem letu od pričetka prodaje odprl marsikatera vrata na zahtevnih tržiščih, kot so npr.

Francija, Nemčija, Italija.

Pri izdelku poudarjate, da v bazni premaz ni potrebno dodajati trdilca, kar je sicer potrebno pri podobnih izdelkih na trgu. Kaj s tem pridobi uporabnik in ali niste v tem primeru prav tako potrebovali dodatne kemikalije?

Nekateri konkurenčni hitro sušeči prozorni laki na trgu potrebujejo za zagotovitev optimalnega oprijema na podlago dodajanje posebnega trdilca v bazni premaz. V kolikor tega trdilca stranka ne uporabi, se lahko prozorni

Kakšne tržne in prodajne možnosti vam odpira nov lak glede na porabo pri avtoličarskih popravilih v Evropi in v Sloveniji? Ste zanimanje trga testirali?

Nov prozorni lak SFR Air Cure nam je v dobrem letu od pričetka prodaje odprl marsikatera vrata na zahtevnih tržiščih, kot so npr. Francija, Nemčija, Italija. Pri tem smo povečali tudi prodajo ostalih izdelkov lastne proizvodnje. V izvozu beležimo 70 % rast, na domačem trgu pa 40 % rast. Naši novi produkti so nas popeljali na popolnoma nov nivo. Kot majhno podjetje smo lahko zelo prožni in bolj osredotočeni na svoje kupce, kar nam pomaga pri osvajanju novih kupcev. Če vašo inovacijo povežete z uporabo fosilnih goriv in elektrike, kaj bi izpostavili kot ključni

zeleni učinek?

114/115

lak lušči od barve. V primeru izdelka SFR Air Cure to ni potrebno. S tem se stranka izogne dodatnemu delovnemu postopku. Hkrati je zmanjšana možnost za napako, saj se pogosto zgodi, da uporabnik nehote pozabi dodati trdilec v bazni premaz. Dodajanje trdilca v bazni premaz pa vpliva na nanos le-tega. Pri nanosu baznega premaza s trdilcem je težje popravljati morebitne nepravilnosti, ki nehote nastanejo pri aplikaciji. Kjer dodajanje trdilca v bazni premaz ni potrebno, stranka teh problemov nima.

Ključni zeleni učinek izdelka je vsekakor bistveno zmanjšana poraba fosilnih goriv in električne energije. Povprečna avtoličarska delavnica lahko z uporabo izdelka SFR Air Cure zniža porabo fosilnih goriv za najmanj 60 %, porabo električne energije pa za najmanj 45 %.

To bistveno zniža emisije ogljikovega dioksida in emisije prašnih delcev. Glede na to, da se v Evropi letno proda preko 26 tisoč ton lakov za avtoličarsko popravilo, v Sloveniji 120 ton, je ekološki vpliv prozornega laka SFR Air Cure vsekakor zelo pomemben.

okolje

delovati močni ventilatorji, ki prezračujejo ličarsko komoro. Poleg prihrankov na račun zmanjšane porabe električne energije in fosilnih goriv se bistveno poveča kapaciteta vozil, ki jih lahko avtoličarska delavnica v eni izmeni popravi. Delo poteka hitreje in ceneje.

Kakšna je konkurenca na globalnem trgu s podobnimi izdelki?

Konkurenca na globalnem trgu so velike multinacionalke, ki s tehničnega vidika stežka konkurirajo našemu izdelku, so se pa kmalu odzvale s podobnimi izdelki. Ti so po učinkih in kvaliteti še vedno daleč stran. Ker je Silco mali igralec med velikimi multinacionalkami, je največkrat problem to, da končni uporabniki mogoče še vedno raje zaupajo večjim igralcem na trgu, čeprav izdelek ne daje tistega, kar bi lahko. Agresivni marketinški pristopi velikih podjetij na trgu so seveda nekakšna ovira na poti za še večji uspeh pri prodaji izdelka.

Promocija

Vrtci, šole, pisarne in ostali objekti iz bivalnih kontejnerjev – stroškovno učinkovita in hitra rešitev

Njihove vidnejše reference so izdelava mobilnih prostorov za moštvo F1 Red-Bull, komentatorske kabine v Nürburgringu, objekt za ORF na Dunaju iz več kot 300 kontejnerjev ter več šol in vrtcev v Nemčiji (München objekt 3.800 m2, 2.200 m2 in 1.050 m2, Ulm objekt 1.300 m2, Lübeck objekt 1.850 m2, Hamburg objekt 600 m2), Avstriji in v Švici (Zürich objekt 4.800 m2) itd.

Prednost izgradnje npr. šole ali vrtca kot modularne zloženke je v tem, da gre za izredno kakovostno, ekološko ustrezno in stroškovno učinkovito rešitev, ki je v skladu z vsemi evropskimi standardi. Za tako izvedbo se porabi veliko manj časa od ideje do začetka uporabe kot pri klasični gradnji.

Podjetje ima za svoje enote tudi evropsko tehnično oceno v skladu z ETAG 023 in lahko zato svoje bivalne enote označuje s CE certifikatom. Poleg tega so pridobili certifikat EN1090 za kovinske konstrukcije, poslujejo v skladu z ISO 9001 standardom.

REM d.o.o.

Podjetniška ulica 10 8210 Trebnje /Slovenija Tel: 073466265 www.rem.si www.rem-container.de

december 2016

Podjetje REM je bilo ustanovljeno leta 2001 in v njem dela trenutno več kot 250 delavcev. V letu 2015 so dosegli skoraj 30 mio EUR prihodkov s proizvodnjo in montažo modularnih objektov, kot so: šole, vrtci, pisarne, prodajni saloni, sanitarni objekti, azilantski domovi, delavski kampi in podobno. Večino izdelkov izvozijo v evropske države, Afriko, ZDA in Bližnji vzhod. Do sedaj so proizvedli že več kot 40.000 enot-modulov, iz katerih sestavljajo svoje objekte. Trenutne kapacitete so več kot 6.000 enot letno.

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Tamarski biser tako za žejo kot za ogrevanje in hlajenje

Nordijski center Planica kot zelena destinacija

66 114/115

okolje

Nordijski center Planica kot zelena destinacija

Decembra 2015 je v Sloveniji

zaživel prenovljen Nordijski

center Planica, ki je po več merilih edinstveno športno središče. Ne samo zaradi

novih skakalnic in prenovljene letalnice, ampak tudi zaradi

sodobnega energetskega

naravni vir, s katerim je

planiško podzemlje zelo

bogato. To je voda. Posebna pa je tudi zasnova osrednjega

objekta, pod katerim se poleti nahaja pokrita steza za tek

na smučeh, pozimi pa so to prostori za garderobo, medijski

center in garažo. Pri tem sneg, ki ga uporabijo na pokriti

stezi, uporabijo kar trikrat. Kot pravi Gabrijel Gros, direktor

Zavoda za šport RS Planica, so rezultati prvega leta dobri

in v skladu s pričakovanji.

Pogrešajo le večjo zasedenost december 2016

pokrite tekaške proge v

pomladnem in poletnem času.

Nov sodoben Nordijski center Planica je, to mu svet priznava, nekaj posebnega. Kako ste ga arhitekturno zasnovali ter s katerimi gradbenimi in okoljskimi izzivi ste se srečevali pri gradnji? Ste morali upoštevati kakšne posebne okoljske zahteve, še posebej, ker je bil to hud poseg v prostor?

Planica je s tradicijo vrhunskih dogodkov in smelosti pri načrtovanju objektov kažipot razvoja smučarskih poletov. Če je bila v preteklosti vsa pozornost usmerjena v športno tehnologijo in pri tem ni bila oskrunjena narava, je danes še pomembnejše, da se naravna dediščina ohrani in se hkrati zadovolji športno turistične potrebe. Zavedali smo se, da leži Planica ob meji Triglavskega narodnega parka in da je to sobivanje potrebno ohraniti. Zato so projektanti upoštevali vsa priporočila, da bo naravna dediščina ostala tudi zanamcem in da se bo šport tehnološko posodobil. Posebej pozorni smo bili do hrupa, ki ga je največ pri proizvodnji snega. Izbrali smo topove, ki v nočnih urah ne presežejo 70 Db hrupa. Bistveno je bilo, da ne delamo goloseka v območju gradnje, temveč da ohranimo vsako drevo, ki se ga da

Gabrijel Gros

sistema, kjer so izkoristili

ohraniti. Geodetsko smo zabeležili vsako drevo in gradnjo, tam, kjer se je dalo, prilagodili obstoječemu rastju. Seveda smo poskrbeli tudi za gozdni rob z nasadom podrastja in različno velikih dreves.

A ne gre le za ekosistem. Ker center živi pozimi in poleti, gre za precejšnjo porabo vode in energije. Kako ste v zasnovo Nordijskega centra vključili učinkovito rabo vode in energije?

Kakšne sisteme ogrevanja in hlajenja uporabljate in kakšen finančni strošek vam na letni ravni predstavljata ogrevanje in hlajenje?

Energija je bila od samega začetka velik izziv.

Velike površine, 24 urno ohranjanje klimatskih pogojev za ohranjanje snega in neposredna bližina občutljivega naravnega okolja so bili velik izziv. Fosilna goriva so bila za nas nesprejemljiva. Lesni peleti bi za nekatere procedure, tudi investicijska vlaganja, terjali podvojene naprave in tudi višje stroške, pa še kadilo bi se po Planici. Glede na to, da je planiško podzemlje bogato z vodo, se je izkoriščanje tega vira energije ponudilo kar samo. Vodo potrebujemo za zasneževanje, za namakanje skakalnic, ogrevanje prostorov, hlajenje dvorane za smučarski

67 Za zeleno Celjsko

Koliko mile zime vplivajo na višje stroške upravljanja Nordijskega centra?

Sneg v tekaški dvorani ima dvojni oziroma kar trojni namen. Najprej je na letalnici, v aprilu ga prestavimo v dvorano in nazadnje ga v decembru zopet prestavimo na prosto, na tekaško progo. Za ugodno klimo, temperaturo okoli 0 °C, skrbijo inverzne toplotne črpalke, ki s sistemom talnega hlajenja hladijo sneg do ledišča. Seveda je potrebno vsak večer progo poravnati in urediti s teptalcem.

Kako je z obiskom? Še nismo popolnoma zadovoljni. Od septembra naprej so proge dobro zasedene, potrebno bo še kar nekaj narediti, da bodo tekači na snegu v dvorani od maja do septembra. Poleg tega je potrebno motivirati rekreativce in turiste, ki se želijo naučiti teka na smučeh, da bodo te vrste športne in turistične ponudbe dobrodošle za popestritev aktivnega življenja. Vendar ne velja obupati, vsaka novost potrebuje svoj čas.

Kolikšen je obisk centra, s katerimi ukrepi športnike in obiskovalce spodbujate k ustreznemu ravnanju z odpadki, k učinkoviti rabi vode in energije idr.?

Kar se tiče varčnosti pri elektriki, naj povem, da imajo skoraj vse luči senzorje, poleg tega pa so vgrajene žarnice. Na drugi strani so odpadki. Pohvaliti moram obiskovalce, saj ni veliko odpadkov, ki ne najdejo svojega mesta v zabojniku. Osveščenost je na zelo visokem nivoju.

Sodoben Nordijski center Planica ponuja

turistično in športno-rekreativno dejavnost, kar naj bi spodbudilo dodaten razvoj celotne Zgornjesavske doline. Kakšne turistične in športno-rekreativne programe ponujate v zimskem in letnem času? Kako sledite smernicam Slovenije kot zelene destinacije?

Vsak dan v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje pripeljemo 450 ton odpadkov in jih nato skladno s strogimi predpisi obdelamo in predelamo tako, da ne škodujejo okolju in zdravju ljudi. V zadnjih 20 letih je bilo v 12 občinah Savinjske regije, za katere skrbi Simbio, več kot polovica zbranih odpadkov ločeno zbranih (53 %), le 15 % se jih je odložilo. Zaradi urejene infrastrukture za primerno odlaganje odpadkov, kot so ekološki otoki in zbirni centri, ki so na voljo občanom, se je zmanjšalo število divjih odlagališč s približno 140 na evidentiranih osem.

Kot sem že omenil, je za smučarski tek poleti in pozimi zagotovljena tekaška proga na snegu, rolkarska proga in neokrnjena narava s prekrasnimi gorami, ki obkrožajo Planico. Tekači in vsi ostali športniki v Hotelu dom Planica lahko trenirajo in spijo na izbrani višini med 2.000 in 6.000 metri, uporabljajo fitnes, športno dvorano in športno prehrano. Skakalci imajo na razpolago 7 skakalnic in seveda letalnico ter češnjo na torti, kar nima noben center, to je vetrovnik. V kombinaciji s tehničnim treningom na skakalnici vetrovnik omogoča dodano vrednost pri obvladanju smuči in telesa v zraku. Potem je tu še nogometno igrišče z umetno travo, asfaltno zunanje igrišče ter za obiskovalce Planice muzej, vertikalni vetrovnik, vzpon s sedežnico na vrh letalnice, spust po jeklenici in voden ogled s predstavitvijo 80 letne zgodovine. Na kosilo gredo lahko obiskovalci v gostišče Kavka ali v Hotel dom Planica. V osrednjem objektu se lahko okrepčajo s toplimi in hladnimi napitki, na koncu pa si lahko kupijo tudi spominek v naši trgovini.

Še naprej si bomo prizadevali za zeleno prihodnost širšega Celjskega.

Že samo izkoriščanje vode kot energenta, varčevanje z energijo, ločevanje odpadkov in ohranjanje naravnega okolja je Planico uvrstilo v sistem Slovenija zelena destinacija. Če k temu dodamo še osveščanje ljudi, da svoj prosti čas preživljajo v naravi, lahko ocenjujem, da smo zelo pomemben steber te strategije.

Novi objekti so zaživeli pred letom dni. Kakšni so prvi odzivi in rezultati?

Rezultati so dobri in v skladu s pričakovanji.

Večina obiskovalcev je zelo zadovoljnih. Če povzamem, Slovenci so ponosni, tujci pa malo nevoščljivi.

Simbio, d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje t: 03 425 64 00, e: info@simbio.si w: www.simbio.si

december 2016

Pri prenovi centra ste upoštevali multifunkcionalnost prostorov predvsem pri osrednjem objektu, kjer je poleti zasnežena proga za tek na smučeh, pozimi pa medijski center, garderobe in parkirišče. Kako na tekaški progi poskrbite za sneg skozi celo leto in kakšna je zasedenost prog?

Celjska javna podjetja Simbio, Vodovodkanalizacija in Energetika Celje letos praznujejo 20 let samostojnega delovanja.

Prispevek Simbia je skrb za učinkovito ravnanje z odpadki in v oddelku Vrtnarstva za urejeno javno okolje.

Promocija

Mile zime niso same po sebi višji strošek.

Zime bogate s snegom so najdražje za upravljavca. Najceneje je, da naredimo umetni sneg in da nam ni potrebno čistiti snega po Planici. A naša želja ni, da bi bile zelene zime. Veliko lepše je, če obiskovalci doživijo zasneženo Planico, ki je še posebej čarobna.

okolje

114/115

tek ter seveda za higieno in potešitev žeje. Ko govorimo o žeji, se vedno znova začudimo, ko nekdo kupi vodo iz plastenke, ob tem pa iz pip teče ena najboljših vod na svetu. Imenujemo jo Tamarski biser. Letno je strošek električne energije, ki je ob vodi edini strošek za ogrevanje in hlajenje ter obratovanje, približno 100.000 evrov, od tega porabimo 50.000 evrov za ogrevanje in hlajenje.

Uporaba drugih sistemov bi pomenila vsaj za 20 do 30 % višje stroške.

68

Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik ni pomembna le za to, ker gre za četrti največji sistem za čiščenje odpadnih vod v Sloveniji, pač pa zlasti za to, ker gre za objekt z najsodobnejšo tehnologijo. Na katere tehnološke posebnosti bi opozorili?

V okviru nadgradnje infrastrukture Centralne čistilne naprave (CČN) je bil zgrajen nov vstopni objekt, ki omogoča sprejem večje količine padavinske odpadne vode, gre za mešan kanalizacijski sistem, s sedanjih 7 mio m3 na 9 mio m3. Zagotovljeno je ustrezno mehansko predčiščenje, obvladovan je sprejem grezničnih gošč ter blata malih komunalnih čistilnih naprav. Najbolj pomemben del nadgradnje obsega izgradnjo nove aerobne stopnje za biološko čiščenje. Poleg čiščenja ogljikovih snovi omogoča tudi kakovostno čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi oziroma terciarno čiščenje.

Izbrani tehnološki postopek vključuje tehnologijo naprednih sekvenčnih reaktorjev (SBR) z anaerobnim selektorjem za delno biološko odstranjevanje fosforja. V proces je vključen še moderen sistem deamonifikacije za čiščenje tehnoloških odpadnih vod z visoko vsebnostjo dušika, ki je v Sloveniji novost in postaja stanje tehnike v svetu.

dr. Marjeta Stražar

Med številnimi naložbami v vodno infrastrukturo se nadgradnja Centralne čistilne naprave DomžaleKamnik uvršča med največje in najzahtevnejše, saj gre za četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji. Novi predpisi o obveznem terciarnem čiščenju odpadnih vod, gre za dušikove in fosforjeve snovi, so zahtevali takšno naložbo. Dr. Marjeta Stražar, direktorica Javnega podjetja Centralna čistilna naprava in doktorica bioloških znanosti, ki prisega na znanje in razvoj kot pogoj za kakovostno vodenje procesov čiščenja odpadne vode, pojasnjuje največje strokovne izzive pri izvedbi nadgradnje. Naložba v višini približno 15,5 milijona evrov je bila financirana pretežno iz kohezijskih sredstev. Zmogljivost nadgrajene čistilne naprave je 149.000 PE in sprejema komunalno in industrijsko odpadno vodo šestih občin: Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci gradnje so bili Pomgrad, GH Holding in inženirsko podjetje PROPLUS.

foto: Rok Majhenich

Naložba za čistejšo reko kamniško Bistrico in za šest občin

Naložbe v vodno infrastrukturo

december 2016

okolje

114/115

Naložbe v vodno infrastrukturo

Te novosti so zahtevale kakovostno strokovno načrtovanje in koordinacijo, saj se je pri naložbi združilo šest občin, s sredstvi pa sta sodelovali EU in država. Čeprav ste se že preizkusili v prvi fazi gradnje, bodo vaše izkušnje in problemi, s katerimi ste se srečevali, zanimivi za vse potencialne investitorje. Slovenja v zadnjem obdobju veliko vlaga v ureditev vodnega kroga. Kje so bili največji izzivi?

V prvi vrsti je bil pomemben izziv izbor ustrezne tehnologije, ker je sistem CČN zahteven zaradi sprejema raznovrstnih industrijskih odpadnih vod in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem CČN sprejema tudi nekatere tekoče odpadke. Te je treba ustrezno obvladovati in zagotoviti ustrezno čiščenje z najmanjšim vplivom na okolje. Drug pomemben izziv se nanaša na pridobivanje finančnih sredstev za tako zahtevno investicijo, ki je sicer v pristojnosti občin lastnic infrastrukture. Gradnja je potekala stopenjsko ob obratovanju obstoječe CČN, kar je predstavljalo kar velik izziv.

Z nadgradnjo izpolnjujete zahteve regulative o obveznem terciarnem čiščenju odpadnih vod.

Kaj je kazal monitoring pred nadgradnjo in kakšno bo izboljšanje?

69 Kaj bo pridobila Kamniška Bistrica in kako so se v projekt vključevale gospodarske družbe, še posebej tiste, ki morajo izpolnjevati uredbo IED? Nadgradnja sistema CČN bo vplivala na izboljšanje ekološkega stanja reke Kamniške Bistrice pod iztokom CČN, ker se je obremenitev zaradi boljše kakovosti iztoka bistveno zmanjšala.

CČN sprejema tudi odpadno vodo večine industrijskih virov šestih občin - od večjih virov prehrambene, tekstilne, farmacevtske in kovinske industrije do manjših virov proizvodnih obratov. V zadnjih letih je industrija zaradi zahtev zakonodaje in tudi zaradi obračunavanja storitve čiščenja glede na dejansko obremenitev precej bolj vestna pri nadzoru in kakovosti izpusta odpadne vode v kanalizacijo in na CČN. Predvsem zavezance po IED zelo zanima kakovost čiščenja na CČN. Pripravljeni so sodelovati. Obveščajo nas o nepredvidenih dogodkih in izpustih večjih obremenitev odpadne vode na CČN.

Vaša CČN proizvede iz bioplina precejšnje količine električne energije. Kaj vam to pomeni finančno, za kakšne količine blata iz ČN gre in za kaj blato uporabite?

CČN iz bioplina s kogeneracijo oziroma soproizvodnjo toplotne in električne energije na bioplinskih motorjih proizvede nad 90 odstotkov potrebne električne energije. Občasne viške oddajamo v javno mrežo kot kvalificiran proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov.

To je seveda velik prispevek k zniževanju cene storitve. Naši občani tudi zaradi tega plačujejo nizko ceno storitve, ki je pod slovenskim povprečjem. V prihodnje se bo ta odstotek zaradi večjih tehnoloških zahtev po električni energiji sicer zmanjšal, vendar bo pomembno prispeval k zniževanju stroškov storitve.

Toda upravljavci čistilnih naprav po naložbah v sisteme čiščenja odpadnih vod pravijo prav nasprotno - da se ne bo mogoče izogniti večjim zneskom na položnicah za gospodinjstva.

Kako bo pri vas?

CČN že vrsto let v procesu anaerobne digestije pridobiva bioplin, ki se porabi za proizvodnjo

Drži, večja kakovost je neobhodno povezana z višjimi stroški. Največji vpliv na povečanje cene bo strošek omrežnine. Nanjo nimamo vpliva, saj obsega pokrivanje amortizacije izgrajene infrastrukture. Tudi višjo kakovost čiščenja je mogoče zagotavljati le s povečano porabo energentov, nujno potrebnih kemijskih snovi in večjim vložkom vzdrževanja novo zgrajenega sistema. Povečanju cene se tako ne bo mogoče izogniti. Dejstvo pa je, da CČN s strokovnim

Smo konzultantsko podjetje, ki primarno izvaja inženiring storitve s poudarkom na trajnostni gradnji ter investicijah v ekologiji doma in v tujini.

in arhitekturnih natečajev, razpisnih postopkov • zastopanje naročnika v upravnih postopkih • sodelovanje pri zagotavljanju finančnih sredstev • premoženjsko – pravne zadeve • izdelava investicijske dokumentacije (študije izvedljivosti)

Stroka pri sodobnih postopkih čiščenja odpadnih vod poudarja, da je pri naložbah te vrste eno bistvenih vprašanj ponovna uporaba odpadne vode – ne le nazaj v naravo, temveč tudi za industrijske namene, za namakanje javnih površin itd. Kaj vam omogoča nadgradnja CČN, ko gre za ponovno uporabo?

pristopom izvaja tudi vrsto posebnih storitev, ki skladno z zakonodajo znižujejo ceno za obvezno gospodarsko javno službo. Cena čiščenja na CČN velja že od leta 2006. Je med nižjimi v Sloveniji. V prihodnjih letih načrtujemo povečanje cene, in sicer v roku 2-3 let. Strošek za povprečno gospodinjstvo se bo s sedanjih cca 4 € na mesec povečal na cca 8 € na mesec, kar predstavlja nizek odstotek oziroma pod 10 odstotkov vseh komunalnih storitev.

114/115

toplotne in električne energije. Ravno tako smo pridobili dovoljenje za uporabo proizvoda, to je opranega peska. Na področju pridobivanja fosforja iz odpadne vode, ki ga je v svetu le še za nekaj deset let, se stanje tehnike v svetu zelo hitro razvija. Trendom sledimo. V nadgrajeni CČN je tudi izvedena ponovna izraba očiščene vode za spiranje in za proizvodno toplotne energije s toplotnimi črpalkami voda-voda.

okolje

CČN je vsa zadnja leta zagotavljala ustrezno kakovost čiščene vode. Tudi pred začetkom nadgradnje ni čezmerno obremenjevala okolja.

Z avgustom 2016 so začele veljati nove oziroma zaostrene mejne vrednosti za izpust v vodotoke in temu smo sledili z nadgradnjo. Tudi v času gradnje je sistem CČN obratoval skladno z zakonodajnimi zahtevami in ni bilo izpadov iz obratovanja razen v času nekajurnih prekinitev zaradi povezav na nove linije.

Že zdaj ste hkrati z upravljanjem CČN razvili različne programe usposabljanja in izobraževanja. Kaj boste ponudili občanom in operaterjem čistilnih naprav, ki jih bo tak objekt zagotovo zanimal?

Vedno smo odprti za komunikacijo. Vsi zainteresirani ste lepo vabljeni na ogled CČN. Naša strokovna skupina že od leta 2006 izvaja izobraževanje za operaterje čistilnih naprav.

Doslej se je izobraževanj udeležilo že nad 500 udeležencev. Področje čiščenja odpadnih vod je zelo zahtevno. V Sloveniji tega znanja močno primanjkuje. JP CČN ima registrirano raziskovalno skupino in sodeluje v raziskovalnih projektih za nadgradnjo znanja, ko gre za čiščenje odpadne vode. Vedno smo podpirali razvoj.

Raven znanja želimo dvigniti v naši skupini in v širšem okolju, kar dokazujejo naše strokovne objave v mednarodnem registru objav.

Kako bodo občine pristopile k namestitvi malih komunalnih čistilnih naprav glede na to, da so roki spet odmaknjeni in kaj to pomeni za vaše podjetje?

Podatkov o razmišljanju o tej temi po občinah nimamo. Dejstvo pa je, da odmik rokov za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav na nivoju države pomeni še nadaljnje onesnaževanje okolja brez potrebe in je za nas, ki vestno skrbimo za čistejše okolje, nesprejemljivo.

Promocija

Priprava investicij z investicijsko dokumentacijo • svetovanje in pomoč pri izbiri optimalne poti za dosego zastavljenega cilja • oblikovanje programsko-projektnih izhodišč • opredelitev vsebine ter dinamike izvajanja projektov • pomoč pri sprovedbi urbanističnih

Storitve inženiringa med gradnjo in v fazi uporabe • supernadzor • gradbeni in finančni nadzor • monitoring objektov v fazi uporabe Projektiranje, revizije, recenzije • organizacija in spremljanje izdelave vseh faz projektne dokumentacije • izdelava projektne dokumentacije, študij in analiz s področja gradbene fizike

Naše glavno vodilo je kakovost, najpomembnejše merilo pa zadovoljstvo naročnikov. V zadnjih 18 letih smo sodelovali v projektih, ki presegajo skupno investicijsko vrednost treh milijard evrov.

Z našim delom je bilo zadovoljnih več kot tristo investitorjev, za katere smo izvedli preko tisoč projektov.

PROPLUS d.o.o.

Strma ulica 8, 2000 Maribor t: 02 250 41 10, f: 02 250 41 35 e: proplus@proplus.si www.proplus.si

december 2016

Investitorski inženiring

• revizija in recenzija projektne dokumentacije

70

Na lanske izjemne poslovne rezultate so zagotovo vplivale posebne razmere v EU, saj so bili vaši bivalni kontejnerji in montažni modularni objekti vroči izdelki. A najbrž ni samo begunski eksodus vplival na rekordno rast prodaje. S čim ste prepričali izvozne trge in kaj pričakujete do konca tega leta?

Drži, k tako veliki rasti prihodkov v lanskem in letošnjem letu je pripomogla tudi izgradnja nastanitvenih objektov za azilante. Se pa ta trg umirja in večjih naročil nastanitvenih objektov za azilante ne pričakujemo. Vendar je ta segment prodaje le del naših prihodkov, saj smo v preteklosti imeli vsakoletno rast prihodkov tudi na račun rednih komercialnih projektov in ostalih javnih objektov. Tako smo naredili nekaj večjih šol in vrtcev v Avstriji, Nemčiji in Švici. Poleg tega je naš način gradnje zelo zanimiv za poslovne objekte, ki jih zgradimo vsako leto več po državah v EU in tudi drugod po svetu.

Torej je porast prodaje pri celotnem pro­gramu?

Tudi na segmentu tako imenovanih enostavnih montažnih enot oziroma bivalnih kontejnerjev, ki so na trgu namenjeni predvsem najemu.

Našim kupcem nudimo celotno storitev - od idejnega projekta, svetovanja pri iskanju optimalne rešitve, stroškovno učinkovite proizvodnje s kratkim rokom dobave, transportom in

Igor Kastelic

Trebanjsko podjetje REM je bilo letos ponovno gazela v Dnevnikovi akciji za najboljša mala in srednja podjetja. Tako je samo potrdilo razvojne in poslovne dosežke zadnjih let. Direktor Igor Kastelic pritrjuje, da jim je prodaja bivalnih kontejnerjev porasla tudi zaradi nastanitvenih objektov za azilante. Vendar je njihova konkurenčna prednost na trgih EU tista, ki jim zagotavlja trdnost poslovanja, rast in izvoz. Ta prednost je raziskovalno razvojno delo, ki je pri montažnih modularnih objektih, gre torej za specializirano proizvodnjo, neizogibno zaradi vse zahtevnejše gradbene, prostorske in okoljske zakonodaje. Če hoče REM postati eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev modularnih sistemov gradnje, in to je njihova vizija, pravi direktor, potem morajo sodelovati s stroko in vlagati v razvoj. Slovenska regulativa na tem področju še ni evropska.

foto: arhiv podjetja

Regulativa bi morala spremeniti zahteve za začasno gradnjo objektov

Nizkoenergijski mobilni objekti

december 2016

okolje

114/115

Nizkoenergijski mobilni objekti

montažo z lastnimi monterskimi ekipami. Po naših izkušnjah je to ključno. Celovita kakovostna ponudba kupcem predstavlja največ. Zato so tudi pripravljeni plačati več.

Kot pravite, je vaš prodajni program kontejnerjev in modularnih montažnih objektov širok.

Tudi pri mobilnih hišicah nastopate na trgu z inovativnimi rešitvami. Kje vidite nove razvojne in poslovne možnosti kot specializirano podjetje z razvidno tržno nišo?

Pred leti smo razvili mobilne hišice, ki so višjega kakovostnega razreda od konkurenčnih.

Vendar je ta program sezonski. Vrednostno je veliko manjši od prodajnega programa modularnih bivalnih objektov in posamičnih bivalnih kontejnerjev, s katerim ustvarimo večino naših prihodkov. Še vedno predstavljajo naš trg večinoma objekti komercialnega, to so pisarne in prodajni saloni, in javnega značaja, mislim na vrtce, na šole, upravne objekte. Ker se zahteve gradbene zakonodaje zaostrujejo, bomo v prihodnje razvijali nizkoenergijsko modularno enoto, ki bo po letu 2020 zadostila gradbeni zakonodaji v EU. Dodatna tržna niša je v prihodnjih letih turistični sektor. Razvijamo tipizirane turistične objekte iz bivalnih kontejnerjev za apartmajska naselja v Avstriji, Nemčiji in Švici in ostale turistične destinacije.

Registrirali ste raziskovalno skupino in krepite kadrovsko strukturo strokovnjakov. Zelo

71 Prilagajate se novi gradbeni zakonodaji, tudi prostorski, ki sta letos povzročili kritične odmeve. Kaj nova regulativa prinaša vašemu podjetju, saj so avtorji novega zakona med novostmi opozarjali na racionalnejše rešitve, hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj in podobno?

Naš trg je pretežno tujina, zato bodo spremembe na nas vplivale v manjši meri. A kljub temu opažamo, da nova gradbena zakonodaja še ni na nivoju zakonodaj drugih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Švica. Tam naš način gradnje veliko bolje sprejemajo in obravnavajo. Z našega vidika pogrešamo predvsem definicijo modularne gradnje, začasne gradnje objektov, zmanjšanje kriterijev gradnje v primeru začasne gradnje, poenostavitev postopkov, skrajšanje postopkov in podobno.

Mislite predvsem na začasno gradnjo objektov?

Da. Če bi se zakonodaja dopolnila do te mere, da se omogoča začasna gradnja objektov z nekoliko spremenjenimi kriteriji, bi investitor, v primeru javnih objektov predvsem občine in država, lahko veliko prihranila. V Sloveniji ta problem vidimo, ko občine ali poslovni subjekti potrebujejo hitro in kratkotrajno, od treh do pet let, rešitev prostorske stiske. Po sedanji zakonodaji mora investitor izvesti vse redne postopke in izpolniti vse kriterije stalnih objektov. A to je veliko dražje, kot če bi bili za ta namen predvideni poenostavljeni postopki in do določene mere spremenjene zahteve za začasni objekt. Take rešitve v tujini imajo.

Stalno jih uporabljajo ter na ta način tudi veliko prihranijo v primerjavi s Slovenijo.

Izvoz vam raste. Kateri trgi se vam najbolj odpirajo in s katerimi konkurenčnimi prednostmi se uveljavljate? Ali so okoljski elementi

V vaši viziji ste zapisali, da želite postati eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev modularnih sistemov gradnje. Kako boste ta cilj dosegli?

Ocenjujemo, da smo v zadnjih letih naredili bistveni preskok glede naše prepoznavnosti.

Zato lahko rečemo, da smo že postali viden evropski proizvajalec montažnih modularnih objektov. To nam potrjujejo kupci v Avstriji, Nemčiji, Švici in drugod. Prav tako to potrjujejo tudi naše reference pri vse bolj in bolj zahtevnih montažnih objektih. Ocenjujemo, da imamo pri njih manj konkurence, kot je to pri enostavnih projektih. Seveda je potrebno naše znanje in sposobnosti nenehno izpolnjevati ter jih primerjati s konkurenco na trgu. Zato v zadnjih letih izredno veliko vlagamo v razvoj našega strokovnega kadra. Zato registracija lastne razvojne raziskovalne skupine. Poleg tega veliko vlagamo v nove proizvodne kapacitete, v novo opremo in v našo prepoznavnost na trgu.

Zato smo v zadnjem času stalni obiskovalci pomembnih gradbenih sejmov v Nemčiji.

A okoljska merila niso povsod enako popularna?

Za kupce iz EU so okoljski elementi vedno pomembnejši, saj nas poleg tega, da so kupci bolj osveščeni, k okoljskemu razmišljanju sili zakonodaja. Zaradi tega so naši modularni montažni objekti tudi vizualno spremenjeni.

Upoštevati moramo zahteve glede zvočne izolativnosti, požarne varnosti ali energetske učinkovitosti objekta. Zato vse več uporabljamo tako imenovane sekundarne kritine in fasade, ki so zelo spremenile izgled montažnih objektov. Kar se tiče dizajna, pa je oblika modularne montažne enote zadnja leta moderna.

Objekti z ravno streho ne predstavljajo več industrijskega dizajna, ampak gre za modern dizajn, ki so ga sprejeli tako arhitekti kot tudi končni kupci in uporabniki.

Z zelenim omrežjem do revije

Proizvodnjo širite, načrtujete nove naložbe.

Sredstva za naložbe?

Povečanje proizvodnih zmogljivosti smo delno realizirali že v lanskem letu, da smo lahko sledili vsem potrebam in zahtevam trga. Tako smo kupili in obnovili proizvodno-poslovni prostor v velikosti 4.000 m2. Trenutno smo v postopku izgradnje skladiščne hale v velikosti 1.200 m2 in ureditve odprtega skladišča v velikosti 6.000 m2. Celotna investicija skupaj z vso vgrajeno opremo in novimi stroji je bila ocenjena na približno 3 mio EUR. V prihodnje planiramo izgradnjo večjega proizvodno-poslovnega prostora v velikosti 9.000 m2. Zgraditi ga nameravamo v Industrijski coni Trebnje.

Namenjen bo centralizaciji celotne proizvodnje na enem mestu in modernizaciji postopka antikorozijske zaščite jeklene konstrukcije za montažne modularne objekte. Zemljišča za planirano investicijo smo že kupili. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na cca. 5,5 mio EUR. Trenutno smo vse naložbe financirali iz lastnih sredstev.

Portal za trajnostni razvoj Strokovna revija EOL

Vabimo vas, da se nam pridružite v Zelenem omrežju Slovenije.

Za več informacij smo vam z veseljem na voljo.

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje tel: 03/ 42 66 700 info@zelenaslovenija.si www.zelenoomrezje.si

Kakšno je zanimanje za vaše izdelke med individualnimi kupci?

Seveda tudi individualni kupci velikokrat potrkajo na naša vrata. Kupujejo praktično vse naše proizvode. Od montažnih objektov, bivalnih

114/115

okolje

Slovenija je za naše izdelke zelo majhen trg.

Zato večino naših izdelkov prodamo v tujino.

Neposredni izvoz smo v zadnjih letih povečali na 59 % s tem, da na domačem trgu prodamo velik del Trimu, ki pa naše izdelke tudi večinoma izvozi. Zato ocenjujemo, da gre blizu 90 % naših izdelkov v tujino. Sami največ prodamo na nemško govoreče trge in smo tam v preteklih treh letih zaznali največjo porast prodaje.

Poleg tega imamo kupce na Madžarskem, v Belgiji, Angliji, skandinavskih državah, državah bivše Sovjetske zveze, Bližnjem Vzhodu in drugod po svetu.

december 2016

Razvojno raziskovalna skupina med drugim razvija nove modularne bivanjske enote, ki bo izdelana v skoraj nič energijskem standardu.

Glede na to, da se zakonodaja v Sloveniji in Evropi na področju učinkovite rabe energije zaostruje, je nujno, da trgu ponudimo rešitev, ki bo skladna z najnovejšimi zahtevami in standardi. Za dosego ustreznih karakteristik modularne enote bomo uporabili v veliki meri naravne obnovljive materiale, torej les, visoko učinkovite izolacijske materiale in najsodobnejšo tehnologijo, ki bo zagotavljala maksimalno udobje bivanja. Raziskovalna skupina veliko sodeluje s fakultetami. Fakulteto za gradbeništvo, Biotehniško fakulteto, Fakulteto za strojništvo, inštituti, na primer ZAG. S pomočjo stroke želimo razviti najboljše rešitve.

kontejnerjev, mobilnih hišic, skladiščnih REMBOX zabojnikov kot tudi aluminijasta vrata.

Vendar pa predstavlja prodaja individualnim kupcem le majhen odstotek naše prodaje. A to ne pomeni, da individualnim kupcem ne namenjamo vse potrebne pozornosti, saj smo veseli vsakega kupca ne glede na njegovo velikost.

in dizajn med kriteriji, ki pomenijo pri kupcih prednost?

Promocija

poudarjate snovanje optimalnih rešitev in stroškovno učinkovitost. Katere stroške znižujete in katere materiale uporabljate? Ali je sestavni del optimizacije tudi vaš načrt za postavitev nizkoenergijskih hišic?

72 114/115

okolje

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Sprašujejo učenci 9. razreda Osnovne šole Štore Anamari Videc, Sara Larisa Urukalo, Maruša Kocman, Nastja Turnšek in Maj Lesjak pod mentorstvom učiteljice Andreje Prostor.

Pomen analize tveganja pri načrtovanju sanacij Ocenjevanje tveganja je postopek, ki ga počnemo vsak dan, a se tega niti ne zavedamo.

Ko prečkamo cesto izven prehoda za pešce, je tveganje, da nas bo podrl avto, veliko večje kot takrat, ko cesto prečkamo na prehodu za pešce.

Za bolj tvegano prečkanje se odločimo, ker od njega pričakujemo neko korist, na primer zato, da si skrajšamo pot do šole. Tveganje pomeni verjetnost, da se bo zaradi različnih vplivov zgodila škoda ali kak drug izid. Nevarnost potresa je npr. stalno prisotna, tveganje pa je verjetnost, da do potresa pride. V Sloveniji je potresno tveganje veliko, zato so stavbe grajene po načelih potresno varne gradnje.

Tudi nevarnost padca letala je stalno prisotna, vendar je tveganje, da letalo pade na stavbe, zelo majhno. Zato stavbe niso zavarovane pred padci letal.

Podobno ravnamo pri načrtovanju sanacij degradiranih območij. Najprej ocenimo tveganje, ki ga vir onesnaženja predstavlja za prejemnike, nato pa se odločimo za ukrepanje.

Pri tem sledimo shemi: Vir onesnaženja – Pot – Prejemnik (slika 1). Vir onesnaženja je lahko odlagališče odpadkov, cisterna z nafto,

Slika 1: Tveganje, ki izvira iz onesnaženih tal, temelji na interakciji treh vplivov: škodljivosti vira, poti prenosa in prejemnika. tovarna in drugo. Pot je linija, po kateri onesnaževalo potuje od vira do prejemnika.

Prejemnik pa je vzorčna točka, na kateri določila okoljskih standardov (voda, zrak, zemlja, hrup) ne smejo biti prekoračena.

Trenutno stanje okolja v Celju ni le posledica industrijske dejavnosti Stanje okolja v Celju je močno zaznamovala industrija. Ta pa ni edini vir onesnaženja. Med

Vprašanje: Kako bo potekala sanacija območja okoli Cinkarne (npr. Teharje) in v kolikšni meri bo sanacija odpravila škodo, ki jo je povzročila industrija?

Odgovarja doc. dr. Ana Petkovšek, univ. dipl. inž. geol., UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

december 2016

Če želimo razumljivo odgovoriti na postavljeno vprašanje, moramo najprej poznati ozadja, na katerih temelji sprejemanje odločitev o sanacijskih ukrepih.

Slika 2: Poplava v Celju leta 1954. Levo zgoraj objekti stare Cinkarne. V 20. stoletju je bilo v Celju 13 poplav.

b. Odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov, zgrajena v času, ko še ni bilo tehničnih in okoljskih standardov za gradnjo odlagališč. c. Aktivnosti nekdanje vojske zaradi neustreznega skladiščenja goriv in streliv kot tudi zaradi posegov v tla z objekti za vojaška urjenja in obrambo. d. Velike poplave, ob katerih je prišlo do raznašanja materiala iz tovarniških deponij s poplavno vodo v širšo okolico. Ob poplavi leta 1954 je npr. voda segala do streh objektov stare Cinkarne in preplavila vsa tovarniška skladišča s surovinami in odpadki (slika 2).

Načrtovanje sanacijskih ukrepov za degradirana tla

a. Vrsta in namen rabe tal. Sanacije na kmetijskih površinah so drugačne od sanacij gradbenih tal, te pa drugačne od sanacij tal na območjih, kjer onesnaženja segajo več deset metrov globoko pod površino terena, v tla, ki jih imenujemo vodonosniki in so pomemben vir pitne vode. b. Ocena nevarnosti vira in velikost in vrsta tveganja za prejemnike.

Ni vseeno, ali se npr. enak vir onesnaženja nahaja nad pomembnimi telesi podzemne vode ali na terenu, kjer podzemne vode ni.

114/115

73 a. Umetna nasutja, nastala ob prestavitvi stare struge reke Voglajne.

Ta dela so pred 40 in več leti izvajali za izboljšanje poplavne varnosti Celja, nekdaj zamočvirjena in poplavna zemljišča pa so uredili za gradnjo objektov. Lokalna imena, kot so npr. Lava, Čret, se nanašajo na nekdaj z vodo bogate površine in na teh površinah so danes zgrajeni objekti. Za zasipe strug in močvirij so takrat, podobno kot drugod po Evropi, uporabljali tudi industrijske odpadke.

Odločitev o tem, kako bomo sanirali degradirana tla, je odvisna od rezultatov analize tveganja za vsak vir onesnaženja posebej. Med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na odločitve, so:

okolje

starejšimi viri onesnaženja so tudi:

c. Značilnosti poti širjenja onesnaženja do prejemnika. Ta je lahko pod zemljo ali na površini. Pri otrocih je npr. tveganje vnosa onesnaževal preko umazanih rok v usta med igro v onesnaženem peskovniku veliko, za odrasle pa zanemarljivo majhno. d. Velikost in oblika vira onesnaženja. Onesnažen pesek v otroškem peskovniku je enostavno zamenjati, ne moremo pa zamenjati tal na velikih površinah, na primer 20 ha in več ter na velikih globinah, npr. 10 m in več, saj bi s takim posegom napravili okolju in prejemnikom več škode kot koristi.

Slika 3: Shema vodnega kroga in širjenja onesnaževal iz vira onesnaženja s podzemno vodo v dobro prepustnih tleh.

Slika 4: Shema sanacije z izgradnjo vertikalne tesnilne pregrade okoli vira onesnaženja v dobro prepustnih tleh. Gradnja vertikalne pregrade sama po sebi ne zadošča. Potrebno je zagotoviti tudi črpanje in čiščenje onesnažene vode.

Slika 6: Shema sanacije onesnažene zemljine z izkopom, remediacijo in ponovnim vračanjem na isto mesto.

december 2016

Slika 5: Shema sanacije onesnaženega vodonosnika s črpanjem in čiščenjem podzemne vode.

74 114/115

okolje

e. Geološka zgradba terena, na katerem je vir onesnaženja. V prodnatih tleh pod gladino podzemne vode se onesnaževala širijo hitro in zelo ogrožajo podzemno vodo, v glinah pa je širjenje onesnaževal počasno in malo ogroža vire pitne vode, saj oskrba z vodo iz glinastih tal ni možna. f. Drugih pomembnih vplivov, o katerih bomo govorili ob kakšni drugi priliki.

Na parceli 115/1 Teharje so bili nelegalno odloženi odpadki, med katerimi prevladujejo zemljine, pomešane z industrijskimi odpadki - predvsem metalurško žlindro. Teren na parceli je blago nagnjen. Geološka tla pod umetnimi nasutji na pobočju so zgrajena iz malo prepustnih glinastih zemljin, zato sta tok vode in migracija onesnaževal v tleh počasna. Celotno tveganje onesnaženja iz parcele na podzemno vodo je majhno in ne ogroža nobenega kakovostnega telesa podzemne vode.

Tudi površina nasutij na parceli je majhna v primerjavi z veliko večjimi površinami s podobnimi nasutji v širši okolici.

Ukrepi sanacije-remediacije parcele 115/1 k.o. Teharje Glede na ugotovitve analize tveganja za podzemno vodo je sanacija parcele 115/1 predvidena s kombinacijo več ukrepov: a. Sedanje površine umetnih nasutij se bodo preoblikovale in prekrile.

Omogočen bo hiter zajem in odvod čiste padavinske vode v Ložnico.

Tako bo preprečena infiltracija padavin v nasutja. Zato se bodo zelo zmanjšale količine voda, ki danes pronicajo skozi nasutja in predstavljajo glavni vir širjenja onesnaževal v tla.

Slika 7: Shema sanacije onesnažene zemljine z izgradnjo pokrova in nadzorovanim dreniranjem površinske in podzemne vode v malo prepustnih tleh.

b. Površinsko izkopana nasutja se bodo remediirala z uporabo veziv in nato uporabila pri preoblikovanju površin.

Postopki sanacije in/ali remediacije (zdravljenja) onesnaženih tal

c. Na dolvodni strani, pod umetnim nasutjem, bo izdelan globok drenažni kanal, v katerega se bodo izcejale podzemne vode iz glinaste plasti. Kakovost zajetih podzemnih voda - teh bo po izgradnji pokrova zelo malo, bo pod stalnim nadzorom. V primeru, če bo drenažna voda prekomerno onesnažena za izpust v Ložnico, jo bodo odpeljali na čistilno napravo.

Glede na rezultate analize tveganja moramo izbrati take ukrepe, da zmanjšamo tveganje in škodo. Poznamo več različnih skupin ukrepov in kombinacije le teh. Med pomembnejšimi so: a. Sprememba namena rabe tal. b. Omejitve, s katerimi preprečimo pot onesnaževala od vira do prejemnika, na primer omejitev dostopa na lokacijo vira onesnaženja z ograjo, omejitev izvajanja določenih dejavnosti na lokaciji, na primer omejitev rabe tal za gradnjo šol in vrtcev ipd. c. Tehnični in tehnološki ukrepi, ki jih izvajamo v tleh, kot so: • odstranitev vira onesnaženja, • izolacija vira onesnaženja od okolice s prekritjem površine s pokrovom (ta je lahko iz zemljin, asfalta, betona ali drugih materialov) ali z izgradnjo vertikalnih in horizontalnih pregrad, • črpanje onesnažene podzemne vode iz za te namene zgrajenih vodnjakov, čiščenje te vode in njeno vračanje nazaj v tla ali v površinske vode. d. Obdelava onesnažene zemljine s kemičnimi, fizikalnimi, biološkimi ali termičnimi ukrepi. Ti ukrepi obsegajo zelo različne možnosti, npr. nevtralizacijo, oksidacijo, kemično stabilizacijo z vezivi, vitrifikacijo itd.

december 2016

e. Preureditev območja v odlagališče odpadkov po standardih in upoštevaje vse omejitve, ki veljajo za odlagališča odpadkov.

Vir onesnaženja in geološka zgradba na parceli 115/1 Teharje

d. Pred izdelavo glavnih projektov sanacije bodo na parceli izvedene dodatne geološke in hidrogeološke raziskave, s katerimi bodo pridobljeni manjkajoči podatki, nujno potrebni za projektiranje.

Projektiranje sanacij degradiranih tal je zelo zahtevno inženirsko delo. Temeljiti mora na zanesljivih vhodnih podatkih raziskav.

Izkušnje kažejo, da so najdražje tiste raziskave, ki se ne opravijo pravočasno. e. Po izvedbi sanacije bo vzpostavljen stalni nadzor kvalitetnega stanja površinske in podzemne vode.

Vpliv sanacije na odpravo okoljske škode, ki jo je napravila industrija Ker je parcela 115/1 Teharje razmeroma majhna in se vir onesnaženja na njej nahaja na malo prepustnih tleh, bo vpliv sanacije te parcele na stanje okolja v Celju majhen. Vendar pa bo to velik dosežek za vse, ki so dolga leta opozarjali na nelegalna nasipanja na tej parceli in dobra izkušnja za načrtovanja sanacij na drugih, obsežnejših degradiranih območjih. Sanacija degradiranih tal na ravninskem delu terena, ob Hudinji in Ložnici, med njimi je treba posebej izpostaviti ozemlje stare Cinkarne, bo zahtevala drugačne, veliko bolj zahtevne in dražje ukrepe, saj so tam onesnažene zemljine v neposrednem stiku s podzemno vodo. Pred pričetkom izdelave projektov za sanacijo na teh območjih bo treba dokončati začete raziskave, vzpostaviti zanesljiv monitoring stanja podzemne vode, izdelati analizo tveganj in na osnovi le te oceniti najboljše izvedbene možnosti sanacije.

foto: arhiv podjetja

Bralna značka Eko šola

Dijaki so bolj za akcijo, do branja s spodbudami

75 okolje

114/115

Bralna značka Eko šola

Nataša Pečkaj, šolska

knjižničarka na Srednji poklicni

in strokovni šoli Bežigrad v Ljubljani, realno odgovarja

na vprašanje, kakšen je odziv

branje tek na dolge proge.

Vendar njihova pobuda, da

dijaki spoznavajo različna strokovna gradiva o okolju, da sestavke sami izberejo,

nato pa o tem razpravljajo,

zasluži širšo odmevnost.

Zlasti zato, ker obveščanja

in izobraževanja mladih o njihovem vsakodnevnem (ne) zelenem ravnanju (saj, na primer, kaj si mislijo o uporabi

lahkih plastičnih vrečk do 50 mikronov) v Sloveniji ni

ravno veliko. To, kar počnejo

na bežigrajski šoli, bi lahko postalo začetek zelene bralne

značke v Sloveniji. In kaj

pravi Nataša Pečkaj o njihovi izkušnji?

Najprej bralna značka Zdrava šola, zdaj bralna značka Eko šola. Zakaj, predvsem pa, kako ste idejo predstavili dijakom in kakšen je bil realen odmev? Rezultati? Šola izvaja projekt Eko šola in Zdrava šola že več let. Projektu Zdrava šola sem se priključila že kmalu na začetku, ko sem še poučevala in sem razredne ure izkoristila za dejavnosti, ki so bile povezan z zdravjem. Ugotovila sem, da dijakinje tema zanima, tudi same so o tem pripravljale pogovore na razrednih urah. Od zdravja, zdrave prehrane in kozmetike smo kmalu prišli na bio in eko prehrano, ličila, kozmetiko, naravne materiale za oblačila in na ostale ekološke materiale v vsakdanjem življenju. V knjižnici sem razmišljala, na kakšen način lahko v svoji stroki še vedno sodelujem pri projektu. Tako se je začela bralna značka Zdrava šola. Na seznamu knjig je nekaj leposlovja, večinoma pa so strokovne knjige o zdravi osebnosti. Seznam je objavljen v šolski knjižnici. Dijake povabim k sodelovanju pri naključnem obisku knjižnice. Nekateri dijaki obiskujejo knjižnico prav zaradi pogovorov, zato sem jim ponudila knjige, o katerih smo se lahko pogovarjali.

premalo. Potrebne so različne akcije. Ponuditi jim je treba gradivo z različnimi vsebinami, da morda le najdejo kaj zanimivega tudi zase.

Ker smo strokovna šola, se pri nas bere manj leposlovja. Zato sem vedno razmišljala, kako vključiti v bralne značke strokovno literaturo.

Realen odmev? Od skoraj 1000 dijakov jih sodeluje le peščica. Spodbujanje branja »deluje na dolge proge«, vsako leto eden ali dva več. Naši dijaki imajo raje akcijo …

Po katerih merilih izbirate dela, knjige, ki jih morajo dijaki prebrati, in kako razumejo to literaturo, saj gre praviloma za strokovno literaturo? Kako poteka »preverjanje« prebranega?

In tako se je nadaljevalo z bralno značko Eko šola?

Literaturo sem izbirala s pomočjo seznamov, ki jih objavljajo druge šolske knjižnice, predvsem osnovnošolske. Dodala pa sem nekaj knjig z naše knjižne police EKOLOGIJA. Izbirala sem predvsem lažje razumljivo gradivo, tudi s krajšimi sestavki, od katerih si sami izberejo, kaj bodo brali. Dijakom je bližje gradivo v povezavi s stroko. Ne zahtevam, da preberejo knjigo v celoti, na primer Energija in okolje ali Neprijetna resnica. Tudi izbrano poglavje je dovolj, da se lahko debatira o neki temi. Razumevanje preverim s pogovorom o prebranem. Zanimivo je, da dijaki tudi strokovno gradivo razumejo »po svoje«.

Letos sem začela predvsem zato, da razširim krog sodelovanja. Dijaki še vedno berejo

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2016

šola. Pravi, da so pobude za

Nataša Pečkaj

dijakov na bralno značko Eko

Ni še vse jasno, a je manj megle kot na začetku leta Vprašanja so bila naslednja:

• Kakšna bi morala biti vloga Luke Koper in Slovenskih železnic glede finančne soudeležbe?

• Kaj bi bilo prednostno zagotoviti na vseh ravneh, da bi se lahko v letu 2017 začela gradnja, ki je za gospodarstvo in za umestitev Slovenije na prometne koridorje Evrope med ključnimi?

• Kakšno vlogo mora imeti v koordinaciji celotnega projekta podjetje 2TDK in kako doseči transparentnost vodenja celotnega projekta?

Slovenija lahko ogrozi svoj geostrateški položaj in potencial Peter Kukovica, Gorenje Velenje: • Kaže, da drugega tira ne zmoremo financirati sami, zato potrebujemo tuje vlagatelje.

Zdaj je že znano, da naj bi vlada z marca ustanovljeno družbo 2TDK projekt Drugi tir dokapitalizirala z 200 milijoni evrov (100 milijonov evrov je že realizirala, 100 milijonov evrov pa naj bi iz proračuna namenila naslednje leto). Madžarska nam kot neposreden tuj vlagatelj ponuja 200 milijonov evrov, vendar pri tem postavlja določene pogoje, povezane z lastništvom v Luki Koper (v kateri ima država 51% delež) in podjetju 2TDK, prav tako pa tudi udeležbo njihovih logističnih podjetij (Gysev, Cargo) pri donosih drugega tira. Minister Peter Gašperšič je pojasnil, da bi tako lahko zagotovili 400 milijonov evrov, preostanek pa pridobili iz nepovratnih sredstev Evropske unije (vsaj 30 %) in zadolžitvijo (iz Evropskega sklada za strateške naložbe med 300 ali 400 milijoni evrov).

Pri upravljavski vlogi deležnikov bi se moral predvsem upoštevati nacionalni strateški interes, Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ) pa bi morali v kar največji meri ohraniti svojo poslovno samostojnost.

• Država Slovenija je 51% lastnik Luke Koper in 100% lastnik SŽ. Država namerava prenesti kapitalske deleže LK in SŽ na podjetje 2TDK, zato bi se z vložkom Madžarske kot neposrednega tujega vlagatelja (ter pogoju o lastništvu v LK in 2TDK) spremenila tudi lastniška struktura omenjenih podjetij.

foto: Aljoša Videtič

Vse več znakov je, čeprav se bo do sprejema zakona, ki bi določil status investitorja in koncesionarja, še marsikaj spremenilo, da naj bi se prihodnje leto le začela fazna gradnja drugega tira Divača-Koper. Država je Luko Koper uvrstila med strateške naložbe, predsednik vlade pa je obljubil, da naložba bo.

Partnerjev je več, interesov prav tako, možnosti za najboljši poslovni model, ki bi postavil trdne stebre za racionalno izgradnjo, tudi ni malo. A neznank je še veliko, tudi po objavi informacije o reviziji projekta. Kje je torej drugi tir pred koncem leta 2016? To je bila ena izmed tem, ki je nedvomno najbolj zaposlovala slovensko javnost. Zato smo glavne akterje povprašali, kaj bo drugemu tiru prineslo novo leto. Nekateri povabljeni niso odgovorili z utemeljitvijo, da so premalo seznanjeni s pogovori Ministrstva za infrastrukturo ter da celotni postopek ne poteka dovolj transparentno.

• Obrisi finančne konstrukcije so znani, čeprav ni še nobenega končnega dogovora. Kako bi bilo potrebno zaokrožiti finančno konstrukcijo, kakšen naj bi bil delež partnerjev (Slovenija, Madžarska, Luka Koper, Slovenske železnice in drugi) in kakšna naj bi bila upravljavska vloga deležnikov v poslu? Ali lahko pomenijo finančni vložki tujih partnerjev tudi spreminjanje lastniške strukture Luke Koper?

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

76 114/115

logistika december 2016

Drugi tir

• S prenosom kapitalskih deležev LK in Slovenskih železnic na 2TDK bi država koncesnino in dividende LK ter uporabnino in dividende SŽ lahko namenili za odplačevanje kredita (kot je predlagal minister).

• Dobre prometne povezave so za Gorenje kot eno največjih proizvodnih podjetij v Sloveniji strateškega in življenjskega pomena, zato zelo podrobno spremljamo vse dogajanje, ki je povezano z razvojem infrastrukture tako v Sloveniji kakor v državah, čez katere potekajo prometni tokovi, ki so pomembni za našo dejavnost. Več kot 1,2 milijardi evrov letnega prometa Gorenja se namreč spremeni v blagovne tokove, s katerimi pripeljemo polizdelke in surovine do naših proizvodnih obratov, ter v tokove, s katerimi prepeljemo gotove izdelke do naših kupcev.

Na pomen infrastrukture za razvoj podjetja smo v Gorenju večkrat opozorili, še posebej pri vprašanju gradnje tretje razvojne osi, ki bo pomenila neposredno povezavo največje

77 Trenutno prek Luke Koper pretovorimo preko 6,5 milijona evrov letno ali skoraj polovico naših ladijskih transportov. V prihodnjih letih pričakujemo nadaljnjo rast obsega. Za Gorenje je torej zelo pomembno, da je Luka, ki predstavlja najpomembnejše

Glede vključevanja Slovenije v evropske logistične tokove pa Slovenija po našem mnenju močno zamuja. Italija je že zgradila hitro železniško povezavo od Trsta do avstrijske meje (t.i. Pontebana), Avstrija pospešeno gradi krak hitre južne železnice med Gradcem in italijansko mejo – skupaj ti dve železniški povezavi pomenita obvoz mimo Slovenije. Tudi Luka Reka se vse bolj krepi in tudi Hrvaška dela na povezavi svoje luke z zaledjem. To v Gorenju občutimo kot vse bolj konkurenčne ponudbe za kontejnerski transport preko

reškega pristanišča. Slovenija bi lahko z odložitvijo gradnje drugega tira ogrozila svoj geostrateški položaj in potencial, ki iz tega izhaja. Ko se enkrat vzpostavijo prometni tokovi, je potrebnega zelo veliko časa, energije in denarja, da se le-ti ponovno preusmerijo.

Govorimo pa o dobrih dvajsetih kilometrih železnice, ki po našem mnenju pomeni ključ nadaljnjega razvoja našega edinega pristanišča ter vzpodbudo slovenski industriji, ki to pristanišče uporablja.

114/115

okno za naše pomorske transporte, dobro povezana z zaledjem. Zato podpiramo idejo o gradnji drugega tira in menimo, da je za Gorenje ključnega (strateškega) pomena, da se drugi tir zgradi čimprej. Še posebej, ker smo tudi mi občutili težave z dobavami ob žledu pred nekaj leti ter se spraševali, kako bo delovala naša proizvodnja, če se po stavki letošnjo pomlad dostave iz Luke Koper ne bodo pravočasno normalizirale. Za nas je pomembna raven storitev, ki pa je čedalje bolj odvisna od tega, ali bo drugi tir zgrajen pravočasno. Torej preden bomo doživeli prometni kolaps zaradi prometne preobremenitve ali pa bo logistični kolaps povzročil kak drug nenačrtovan dogodek (kot sta bila že omenjena žled in stavka).

logistika

Gorenjeve tovarne s svetom. Večino izdelkov Gorenja še vedno dostavimo kupcem s cestnim transportom, sledijo železniški transporti, posebej v zadnjih letih pa za Gorenje postaja vse pomembnejše okno v svet ladijski transport ter s tem kot najpomembnejša pomorska povezava Gorenja Luka Koper. Prek Luke Koper prihaja do proizvodnih trakov veliko število kontejnerjev iz Daljnega Vzhoda s sestavnimi deli za našo proizvodnjo. Ta trend se že nekaj časa povečuje in pričakujemo krepitev tudi v naslednjih letih. Še bolj pomembno je, da Gorenje išče kupce svojih izdelkov ne le v Evropi, kjer je naš tradicionalni trg, marveč v skladu s strateškim načrtom Skupina Gorenje vse več izdelkov v kontejnerjih prevaža prav prek Luke Koper na trge zunaj Evrope (v Severno in Južno Ameriko, v Avstralijo, Afriko, Bližnji in Daljni Vzhod …). Luka Koper in njena povezanost z zaledjem sta za Gorenje dva od pomembnejših pogojev za dosego začrtanih ciljev v prihodnosti.

• Podjetje 2TDK je bilo ustanovljeno z namenom, da kot notranji izvajalec za državo izpelje vse potrebne aktivnosti za izvedbo projekta drugega tira Divača – Koper in v nadaljevanju prevzame vodenje investicije tega projekta. Transparentnost vodenja celotnega projekta je mogoče doseči z jasno opredeljeno odgovornostjo vseh udeleženih akterjev, z jasno opredeljeno predračunsko vrednostjo investicije z ocenjeno dobo vračila naložbe, z jasno opredeljenimi viri financiranja (finančno strukturo) ter jasno opredeljenimi načini doseganja zastavljenih ciljev. Hkrati je treba zagotoviti sprotno obveščanje vseh deležnikov in zainteresirane javnosti o poteku izvajanja projekta (vključno s transparentnim prikazom porabe sredstev).

Vlada pričakuje vložek Luke in Slovenskih železnic

Iz tega zornega kota je Vlada RS sprejela odločitev, da se drugi tir financira preko modela javno zasebnega partnerstva. V kolikor bomo zagotovili model financiranja, v katerem bosta kot zasebna partnerja sodelovali

slovenski podjetji, ki imata od drugega tira največ koristi, Luka Koper in Slovenske železnice, je to način, s katerim je mogoče investicijo drugega tira začeti v bistveno hitrejšem času, in sicer prihodnje leto. To je koncept, za katerega se ves čas zavzemam.

S takim modelom bi se finančno breme in tveganja, povezana s projektom drugega tira, porazdelila med akterje, ki bodo v izgradnji drugega tira videli ali imeli največjo korist.

Ob tem bo zagotovljen tudi nadaljnji razvoj koprskega pristanišča, slovenskih železnic ter slovenske logistične gospodarske dejavnosti.

Na ministrstvu trenutno intenzivno pripravljamo gradiva za pridobitev evropskih sredstev. V načrtu je, da se projekt gradnje drugega tira vključi v evropsko poroštveno shemo za strateške investicije, t.i. EFSI mehanizem, vzpostavljen v okviru t.i.

Junckerjevega investicijskega programa. Ta je bil ustanovljen z namenom pospešenega spodbujanja zasebnih vlaganj v izgradnjo infrastrukturnih projektov. In s tem v zvezi sodelujemo z Evropsko investicijsko banko.

Kot je znano, je Madžarska zainteresirana za sodelovanje v projektu drugega tira,

pogovori še potekajo. Odločitev v zvezi s tem še ni bila sprejeta. Glede Luke Koper pa ponovno poudarjam, da je ta za Slovenijo izredno pomembna, zato jo je vlada opredelila kot strateško podjetje v Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, za katere velja, da niso predmet prodaje.

• Predvidevam, glede na dosedanje odzive, da bodo tako Luka Koper d.d. in Slovenske železnice d.o.o. sodelovali pri sestavi finančne konstrukcije in se vključile v poslovni model, saj bosta prav ti dve družbi imeli največjo korist od drugega tira. Vendar bo treba pri tem upoštevati tudi možnosti nadaljnjega razvoja obeh podjetij.

december 2016

• Izgradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper je prioriteta te vlade, ki intenzivno išče rešitve za financiranje na način, ki bi kar najmanj obremenil davkoplačevalce in omogočil finančno vzdržen model financiranja izgradnje in upravljanja nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Drugi tir je projekt, ki je za slovenske razmere zahteven, inženirsko in finančno, od 27 km proge je 20 km predorov, 2 viadukta, 2 mostova, 1 galerija. Ministrstvo za infrastrukturo je konec marca letos pridobilo gradbeno dovoljenje za drugi tir. Investicija projekta izgradnje drugega tira, ki je po opravljeni reviziji ocenjena med 900.000 in 1.176.000 evrov, odvisno ali gre samo za tovorni ali mešani promet, ni izvedljiva z javno finančnimi viri, vsaj ne na način, da se ne bi povečal javni dolg.

To je omejitev, ki izhaja iz lani sprejetega Zakona o fiskalnem pravilu, zato je zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije ena od najpomembnejših in hkrati najtežjih nalog.

foto: Barbara Reya

Dr. Peter Gašperšič, Ministrstvo za infrastrukturo:

78

• Projekt drugega tira je za Slovenijo strateškega pomena. Že sama gradnja bo zaradi obsežnosti projekta imela pomembne pozitivne učinke na celotno gospodarstvo, njen pravi in dolgoročnejši pomen pa se bo odražal na celotni slovenski logistični panogi: preusmeritve blagovnih tokov na celotnem Jadranu in velik pomen za širšo srednjeevropsko regijo, pomemben vpliv na razvoj pristanišča Koper, vpliv na rast prometa v družbah Luka Koper in SŽ, pozitivni posredni učinki pri vseh slovenskih logistih, multiplikativni

učinki na preostali del našega gospodarstva … Je pa pomembno, da se projekt zelo premišljeno doreče in zapre finančna konstrukcija, da investicija ne bi šla po poti projekta Teš6.

logistika

114/115

Drugi tir

Kot rečeno, trenutno pripravljamo gradivo za evropski razpis, na katerem bo Slovenija kandidirala februarja. Pogovori potekajo z Luko Koper in SŽ, tudi z Madžarsko.

Pripravljamo poseben zakon, ki bo dorekel vse formalne pogoje za izvedbo investicije in pogoje poslovanja projektnega podjetja 2TDK.

• Vlada RS je kot investitorja izgradnje nove železniške povezave ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK d.o.o. Za ustanovitveni kapital družbe 2TDK d.o.o. je namenila 1 mio evrov. V poslovnem načrtu družbe je opredeljeno, da bo država družbo 2TDK v letih 2016 in 2017 dokapitalizirala v višini do 200 mio evrov. Ta sredstva so zagotovljena v sprejetih proračunih. Dosledno upoštevanje javnosti in transparentnosti poslovanja bo eno izmed najpomembnejših vodil družbe pri izvajanju tako obsežnega in zahtevnega projekta.

GZS bo terjala jasne odgovore Bolj ko se poglabljam v iskanje relevantnih informacij v zvezi s projektom izgradnje 2. tira, da bi lahko konkretno odgovoril na vaša vprašanja, več novih vprašanj se mi postavlja. S finančnega vidika projekt še ni ustrezno pripravljen - finančna konstrukcija ni znana, strokovne ocene so si zelo nasprotujoče, revizije so pristranske, različni lobiji pa navajajo le tiste argumente, ki so jim v prid.

Vloga Luke Koper in Slovenskih železnic je nedefinirana, prav tako viri financiranja. V primeru podjetja 2TDK model financiranja tudi še ni izdelan, čeprav vemo, da v svetu

obstojijo številni različni modeli financiranja, ki bi jih bilo mogoče uporabiti oz. kombinirati.

Javnofinančna situacija Slovenije je pod ostrim očesom Bruslja in Frankfurta. Glede na to se mi zastavlja vprašanje, kako namerava vlada v drugem delu mandata izpeljati obljubljene in načrtovane infrastrukturne projekte, kot so 3. razvojna os, energetski objekti, poplavne sanacije, obnova cestnega omrežja, modernizacija železniškega sistema, ko bodo v ospredju poleg ekonomskih razlogov za izvedbo (kot v primeru 2. tira) predvsem politični interesi, s katerimi bo skušala vplivati na volivce. Načelno

foto: Barbara Reya

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS:

stališče GZS je, da je treba graditi profesionalno, a hkrati transparentno voditi vse postopke.

Pred dejanskim začetkom gradnje 2. tira bomo terjali jasne odgovore na konkretna vprašanja.

Zakon naj bi opredelil status investitorja in koncesionarja

december 2016

2TDK, Družba za razvoj projekta: • Sestava finančne konstrukcije je soodvisna od izdelave modela za izvedbo projekta, ki še ni dorečen. Prav od omenjenega modela bo odvisna morebitna soudeležba različna partnerjev ter njihova vloga. Vendar pa ne bi želeli vnaprej prejudicirati izbranega modela, saj se enakovredno preučujejo različne možne rešitve. Opredelitev modela je zagotovo eden izmed pomembnejših prihodnjih ciljev, ki jih bo potrebno realizirati v čim krajšem času. Glede na informacije, s katerimi razpolagamo, morebitna privatizacija Luke Koper d.d. ni predvidena. Sprejeta Strategija upravljanja kapitalskih naložb RS je namreč to naložbo opredelila kot strateško naložbo države, za katere velja, da niso predmet prodaje. Tudi to dejstvo bo eden izmed pogojev pri sestavi finančne konstrukcije oz. modela upravljanja za izvedbo projekta drugega tira.

• Predvideva se, da bi tako Luka Koper d.d. kot tudi Slovenske železnice d.o.o. sodelovali pri sestavi finančne konstrukcije oz. bile

vključene v poslovni model, saj bosta prav navedeni družbi imeli največjo korist od II. tira. Vendar bo pri tem potrebno upoštevati tudi možnosti nadaljnjega razvoja obeh subjektov, ohranjanja njihove subjektivitete oz. avtonomnosti, itd.. Kot je že iz doslej navedenega razvidno, gre za vrsto dokaj zahtevnih pogojev, ki jih bo potrebno pri oblikovanju modela zelo podrobno in skrbno preučiti.

• Za gradnjo bo ključnega pomena sprejetje posebnega Zakona, ki bo dorekel vse formalne pogoje za izvedbo investicije oz. pogojev poslovanja projektnega podjetja 2TDK d.o.o. Že sama gradnja bo zaradi visoke investicijske vrednosti imela pomembne pozitivne učinke na celotno gospodarstvo, njen pravi in dolgoročnejši pomen pa se bo odražal na celotni slovenski logistični panogi (preusmeritve blagovnih tokov na celotnem Jadranu in velik pomen za širšo srednjeevropsko regijo, pomemben vpliv na razvoj pristanišča Koper, vpliv na rast prometa v družbah Luka

Koper d.d. in SŽ d.o.o., pozitivni posredni učinki pri vseh slovenskih logistih, multiplikativni učinki na preostali del našega gospodarstva…itd.). Gre torej za velik strateški pomen za celotno slovensko gospodarstvo, zato je nujno, da se projekt zelo premišljeno doreče in čim prej uspešno realizira.

• Predvideva se, da bo družba 2TDK d.o.o. s sprejetjem Zakona pridobila status investitorja in koncesionarja. Gre za zelo pomembno vlogo, ki bo lahko opredeljena le na podlagi Zakona. Javnost in transparentnost poslovanja bo zagotovljena z doslednim upoštevanjem vseh zakonskih aktov in visokih standardov, ki jih bo družba uvedla prav s tem namenom. Pričakuje se, da bo družba v veliki meri razpolagala z javnimi sredstvi, zato bo dosledno upoštevanje transparentnosti poslovanja eno izmed najpomembnejših vodil družbe pri izvajanju tako obsežnega in zahtevnega projekta.

Promocija

W W W. L A S KO. E U

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKO MERNO PITJE ALKOHOLA Å KODUJE ZDRAVJU!

Promocija

4,9 vol. % alkohola 11,3 % ekstrakta