EOL 117

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

117 april 2017

Dr. Robert Golob, mag. Sibil Svilan, mag. Robert Senica Prva zelena obveznica v Sloveniji

Valter Krmac: Optimizacija se začne s svetovanjem naročniku embalaže Trajnostni marketing: Trajnostni menedžment mora biti prepleten po celotni organizaciji Zero Waste v turizmu: Začetek je, zanimanje med hoteli nad pričakovanji Tomaž Popit: Razvoj učinkovitih ovojev stavb je temelj trajnostne gradnje Damir Topolko: Stabilni finančni viri in več denarja za ceste in železnice

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2

Promocija

PAMETNA ENERGIJA

EOL

1 17

Pri nas vse pridelamo doma, tudi elektriko.

Domača sončna elektrarna na ključ.

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558

€ NALOŽBA, KI SE IZPLAČA • Dostopna cena

Vaši stroški za plačilo porabljene električne energije bodo takoj bistveno nižji, življenjska doba sončne elektrarne pa presega 30 let.

PROJEKT NA KLJUČ • Vse na enem mestu

Svetovanje, ogled objekta, ocena investicije, projektna dokumentacija, montaža in vzdrževanje domače elektrarne: vse lahko uredimo mi.

Z lastno sončno elektrarno takoj postanete energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu.

april 2017

• Dostopnost za vsakogar

Gradnjo lastne elektrarne boste lahko financirali na različne načine, v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.

• Miren spanec

V vsakem trenutku boste lahko nadzorovali doma proizvedeno energijo na spletnem portalu.

• Daljinski nadzor delovanja

• Varna in enostavna montaža • Energetska neodvisnost

BREZSKRBNOST NA DOLGI ROK

Gradbena dela so minimalna in hitra, sama montaža sončne elektrarne običajno traja le 1 dan.

Elektrarno bomo na vašo željo tudi vzdrževali, tako da boste vi lahko popolnoma brez skrbi: sistem bo okvare avtomatsko sporočil izvajalcu, ki jih bo odpravil v najkrajšem možnem času.

• 100 % slovenska kakovost

V partnerstvu s slovenskimi podjetji Sol Navitas, Letrika Sol in Bisol vam zagotavljamo vrhunsko kakovost sončne elektrarne. Po želji vam uredimo tudi montažo toplotne črpalke Kronoterm vodilnega slovenskega proizvajalca Termo-tehnika.

• Zagotovljena dolgoročna garancija in jamstvo

Garancijske dobe sestavnih delov sončne elektrarne od 10 do 20 let. 10-letno jamstvo na nepuščanje strehe pod elektrarno.

T

oda ali se res lahko oprimemo takšnih in podobnih pohval kot trdnih stebrov, ki jih postavlja vseobsežna praksa? Ali pa je le bolje, da smo prizemljeni in da vsak dan kritično merimo korake in razdalje, koliko smo pravzaprav, vsak na svojem delovnem mestu, v ravnovesju s tem, kar vsak dan naravi in zemlji jemljemo in koliko ji vračamo. In če parafraziram Roberta Louisa Stevensona, da nas motivira predvsem pot do cilja, ne cilj.

A

če se spustimo na zemljo, v podjetje, k ekologu, bo prvi hip dovolj že malo razsvetljenja. Če prejme država prestižno nagrado za dobro trajnostno upravljanje destinacije, bi moralo vsako podjetje, vsako delovno okolje meriti svoj ekoindeks. S katerim orodjem spremljamo okoljski razvoj in zeleno rast podjetij? Kako vrednotimo rezultate in kdo jih vrednoti? Kaj je podjetje zapisalo v svoj okoljski etični kodeks, če se zares zaveda, da proizvodnja in gospodarska rast na eni strani črpata iz okolja naravne vire, od energije in vode do naravnih materialov, po drugi strani pa okolje obremenjuje z nezdravimi in nečistimi izpusti v vode, zrak, zemljo, odlaga odpadke, dela hrup, ne razmišlja o zelenih tehnologijah, o snovni produktivnosti ali o vgradnji (ne)varnih materialov. Najnovejši primer. Tomaž Popit iz trebanjskega Trima v intervjuju pojasnjuje, da je v začetku tega leta po regulativi REACH prepovedana uporaba kroma v celotni dobavni verigi. V Kovinoplastiki Lož pa finski lastnik sporoča: Zaradi zahtev kupcev moramo spet uvesti galvanizacijo s kromom 6. Ekologinja Helena Reščič Granda miri vznemirjeno Loško dolino, da si je danes težko predstavljati proizvodnjo brez nevarnih kemikalij, pomembno pa je, kako se znamo pred njo zaščititi. Da sta torej tveganje in nevarnost obvladljiva. Ne vem, koliko se bo okolje pomirilo. Psihološki učinek zunaj podjetja že razsaja. Ekologinja in podjetje bosta najbrž pretehtala, kje se

EOL foto: Rok Tržan

je zataknilo v komuniciranju z naravnimi okoljem in skupnostjo, kako bo z zdravjem in varnostjo delavcev, kaj lahko spremenijo v proizvodnem in tehnološkem procesu in kje je pri vsem tem ekonomika. Vloga gasilke požara v lokalnem okolju je prevzela ekologinja. A ne želim pisati o primeru nedovoljenega nevarnega kroma. O statusu in vlogi ekologa v podjetju pa. Predvsem zato, ker njihova misija za zeleno v firmi največkrat ni razumljena kot vitalni del poslovnih procesov, kot nepogrešljiv del zelene rasti, strateške usmeritve torej, in ne kot priložnost za višjo dodano vrednost.

N

e vem, koliko v šolah, kjer izobražujejo profil ekologa kot poklicno usmeritev, povezujejo usposobljenost za proučevanje okoljskih pojavov v podjetju z ekonomijo.

Torej, koliko lahko ekolog s strokovnim in interdisciplinarnim upravljanjem zelene rasti gospodarske družbe prispeva k zmanjšanju stroškov in s tem k dodani vrednosti. Stroškov pri uporabi naravnih virov in pri porabi materialov. Pri kazalnikih zelene rasti modra poslovodstva že skrbno izmerjajo, kako je z energetsko varčnostjo, kakšni sta snovna in vodna produktivnost, kako je z življenjskim ciklusom izdelka in kje končajo odpadki. Se lahko vrnejo v proizvodnjo ali ne? Učinkovita raba vseh vrst sredstev je temeljni steber zelene rasti podjetja. Ali ni prav takšen zeleni poslovni model upravljanja podjetja tisto, kar daje ekologu ali službi v podjetju, ki je za to odgovorna in kompetentna, vstopnico za enakopravno mesto za mizo, kjer se odloča? Notranji okoljski indeks kot eno izmed orodij za razvoj in poslovanje je seveda samo desno lice zelenega obraza podjetja. Levo lice je kazalnik, kako družba zmanjšuje (ali ne) obremenitve okolja.

P

red časom so gospodarske družbe in drugi partnerji po nekaterih območjih slovesno podpisovali zavezo, deklaracije, kako bodo skrbeli za trajnostni razvoj. Kje so morda sprejeli na primer strateški in operativni načrt trajnostnega in surovinskega razvoja podjetij? Kaj jim torej pod črto daje drugačna okoljska drža, je manj znano. Je pa res, da vse več večjih gospodarskih družb že piše trajnostna poročila in ve, kakšna je njihova odgovornost do trajnostnega poročanja. Pri njih je zelena rast že razumljena kot glavni steber v strategiji razvoja.

T

orej, ekologi v podjetjih, poslovodstva že spoznavajo, da brez vas ne bo višje dodane vrednosti. In to bo dobro za zaposlene, za firmo, za državo in seveda - za naravo, za človeka.

Jože Volfand, glavni urednik

april 2017

orda ste prezrli. Tudi v tej reviji je v okoljskem delu vsebine našla svoje mesto rubrika Ekolog v podjetju in doma. Zakaj smo se zanjo odločili, ni uganka. Po najnovejših podatkih so sestavljavci zelene svetovne lestvice Sloveniji med 149-timi državami določili visoko 17. mesto med državami z najboljšimi dosežki v uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja. O tem, kako dojema in presoja turistični šarm Slovenije kot zelene destinacije velecenjena revija National Geographic, pa je široko odmevalo v dneh po berlinski turistični borzi. Pred leti bi nas takšno univerzalno priznanje zadelo kot strela z jasnega. Zdaj skorajda ne preseneča več.

Uvodnik

M

1 17

Ekolog v podjetju in dodana vrednost

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Optimizacija se začne s svetovanjem naročniku embalaže

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

10 Biorazgradljiva plastika ni primerna za vsako embalažo

Tisk: Eurograf

20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

22 Pameten Petrol za pametna mesta

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, april 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

24 Certificiranje stavb po načelih trajnostne gradnje pri nas še v povojih 27 Za evropske kohezijske projekte od leta 2007 skupaj 1,7 milijarde evrov 28 Z zeleno obveznico do večje uporabe sončne energije v Sloveniji 29 Trenutno je najcenejše zadolževanje z zeleno obveznico 31 Z novimi bančnimi produkti usmerjati razvoj zelenega trga 33 Za lokalne izdelke je vredno stati tudi v dolgi vrsti 34 Trajnostni menedžment mora biti prepleten po celotni organizaciji

sebina

4 1 17

EOL

Impresum

40 Članice EU Nature 2000 ne upravljajo dobro

42 Šola z dolgo tradicijo in letos z rekordnim vpisom 43 Začetek je, zanimanje med hoteli nad pričakovanji Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 Barvno tiskanje brez odpadnih kartuš in s prihranki

46 Razvoj učinkovitih ovojev stavb je temelj trajnostne gradnje 48 Stabilni finančni viri in več denarja za ceste in železnice 50 Ob logističnem centru tudi kamionski terminal 52 Začetek gradnje odvisen od postopkov in dovoljenj 53 Dostava po vaši meri

54 V spletni prodaji oblačil zelo visok delež vračil

56 Zamrzovanje najboljši način za prehransko varnost živil

Partner april 2017

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Podjetje Ball, globalni proizvajalec aluminijastih pločevink in avstralsko podjetje Skiwater sta na sejmu Internorga v Hamburgu, ki je potekal v marcu, predstavili inovativno Alumi-tek pločevinko. Alumi-tek tehnologija združuje prenosljivost, reciklabilnost in svežino pločevinke. Pločevinka ima širok vrat in možnost ponovnega zapiranja, poleg tega ima zaradi velikosti veliko možnost grafične kreativnosti, kar je vidno tudi na pločevinki Skiwater. Jitse Rupp, ustanovitelj podjetja Skiwater je povedal: »Iskali smo inovativno, trajnostno pakiranje, s katerim bomo lahko predstavili naš malinin sok na pravi način. Do sedaj smo uporabljali le steklenice, vendar smo si za ta sok želeli nekaj bolj praktičnega za ljudi, ki so na poti.

Inspirirale so nas čiste linije pločevinke.«

Tehnično izboljšana embalaža prodrla na zasičen trg

RPC Promens Industrial Plenmeller proizvaja brizgane posode iz HDPE materiala za izdelek Carlube AdBlue® podjetja Tetrosyl, največjega proizvajalca in dobavitelja izdelkov za avtomobile v Evropi.

3,5-litrska posoda ima posebno vdolbino na hrbtni strani, v katerem je dolg prilagodljiv ustnik, ki se uporablja za odmerjanje AdBlue® tekočine in nudi hiter dostop do vseh različnih odprtin na vozilu, ki jih je potrebno polniti. Druga dobra stran embalaže je ta, da ima v sprednjem delu veliko prostora za etiketiranje in omogoča boljšo prodajno prepoznavnost na policah.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Mladi ustvarjalci – iz odpadne embalaže tudi Aljažev stolp

Podjetje Coveris je v svoji tovarni SAS v Franciji postavilo nov stroj za PET kosmiče in s tem poglobilo svojo okoljsko zavezo. S strojem lahko zmanjšajo količino porabljenega osnovnega materiala in že uporabljenih PET plastenk, ki so v celoti pridobljene iz nacionalnih shem.

Stroj spremeni že zbrane PET kosmiče v rPET material, ki je primeren za izdelavo embalaže za živila, kjer je hrana v neposrednem stiku z embalažo. Investicija je v tovarni zagotovila 20 novih delovnih mest. EFSA (Evropska avtoriteta za varna živila) pa je potrdila, da so pridobljeni rPET kosmiči varni za uporabo v vseh aplikacijah s hrano.

Na zaključnem dogodku nagradnega natečaja Eko-paket na sejmu Altermed v Celju so podelili nagrade osemnajstim slovenskim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, ki so med 1210 prejetimi izdelki pokazali največ izvirnosti pri ustvarjanju iz odpadne embalaže za mleko in sokove. Otroci so se izkazali z izdelavo svetovnih in slovenskih znamenitosti, športnih pripomočkov ter motivov iz gozda. Izdelali so Aljažev stolp na Triglavu, Kip Svobode, Tower Bridge, Empire State Building, Atomium, ovire za tek, kotalke, stadion, frizbije, družabne igre, ptičje krmilnice, krmilnico za divjad, lovsko opazovalnico in številne druge.

Stroj za pakiranje neprepustne embalaže za na pot

Podjetje ILLIG bo maja na Kitajskem na sejmu Chinaplas 2017 predstavilo proizvodnjo termo- oblikovanih neprepustnih posod s pokrovom. Embalaža je izdelana na avtomatskem stroju za oblikovanje tipa IC-RDK 80, z 12-mestnim kalupom iz transparentnega PP. Embalaža za na pot, ki jo je mogoče tesno zapreti, je zelo zaželjena na azijskem trgu, saj omogoča pakiranje vročih juh in drugih obrokov. Stroj ima visoko razpoložljivost in ga je mogoče enostavno upravljati. Vroči materiali se predhodno oblikuje s pomočjo predraztegovalnika in stisnjenega zraka.

V istem obratu je en del tudi izsekan.

Zahvaljujoč tej metodi je mogoče, da lahko dele izdelamo brez napak pri izsekavanju v območju platišča, tako je avtomatični proces pakiranja izboljšan.

5 1 17

Z novim strojem do rPET materiala za embalažo

EOL

Namesto s steklenico na pot s trajnostno pločevinko

Otroci in mladi so dokazali, da je odpadna embalaža za mleko in sokove uporaben material za ustvarjanje. V programu Ekošola so nagradni natečaj letos skupaj s partnerji organizirali enajstič. Z natečajem ozaveščajo o pravilnem ločevanju embalaže Tetra Pak in o njenem recikliranju. S pravilno odloženo embalažo v rumeni zabojnik ali vrečo se omogoči njeno recikliranje v papirnicah in izdelava novih izdelkov, kot so papirnati robčki, brisače in drugi izdelki.

Zmagovalci med vrtci: Otroška igralnica Malina, Ljubljana, Vrtec Miškolin, Ljubljana Polje, Otroški vrtec Metlika. V triadi osnovnih šol: OŠ Ivana Babiča – Jagra Marezige, OŠ Marjana Nemca Radeče, POŠ Svibno, OŠ Šmarje pri Jelšah, POŠ Sveti Štefan. V 2. triadi in 3. triadi OŠ: OŠ Šmarje pri Jelšah, POŠ Zibika, OŠ Ob Dravinji, OŠ Ivana Babiča – Jagra Marezige, OŠ Grad. Med srednjimi šolami: Biotehniški center Naklo, IC Piramida Maribor – SŠ za prehrano in živilstvo, Gimnazija Ledina, Ljubljana, Srednja trgovska šola Maribor, SŠ za gostinstvo in turizem Celje.

V posebni kategoriji: OŠ Brinje Grosuplje, PŠ s PP, OŠ Glazija, Celje, Center za usposabljanje Elvira Vatovca Strunjan, OŠ Roje.

april 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

Matt Damon za pitno vodo v državah tretjega sveta Primož Bajželj

Primož Bajželj na čelu tržiške komunale foto: arhiv podjetja

6 1 17

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Direktorsko mesto tržiškega komunalnega podjetja je zasedel Primož Bajželj, dolgoletni komunalni delavec in dober poznavalec komunalnega gospodarstva. Pred tem je delal v Javnem komunalnem podjetju Kranj. V kranjski komunali je bil odgovoren za področje odpadkov, za vzdrževanje cest in druge dejavnosti, po izobrazbi pa je diplomirani organizator dela. Tržiško komunalo je pred njim vodil Sebastijan Zupanc, ki je zdaj direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

Uprava Pošte v nov mandat Pošta Slovenija je eno izmed najpomembnejših podjetij v državni lasti in je, kot kažejo podatki, v letih 2010 do 2014 državi plačala 31 milijonov evrov dividend. Med drugim je sodelovala pri dokapitalizaciji NKBM. V zadnjih dveh letih so se razmere na trgu spremenile, izpad prihodkov iz poštne dejavnosti je precejšen, družba bogati poslovne dejavnosti in se širi s prevzemi.

Poštno mrežo racionalizira, rešuje težave s pomanjkanjem kadrov in z nezadovoljstvom zaposlenih. Med drugim pripravljajo strateški razvojni program do leta 2022. Kljub različnim špekulacijam, kar je običajno, ko gre za imenovanje uprav državnih podjetij, je nadzorni svet Pošte Slovenije v marcu potrdil nov petletni mandat dosedanjemu predsedniku uprave Borisu Novaku in članu uprave Vinku Filipiču. Mandat mag. Andreju Rihterju, ki je tudi član uprave, poteče leta 2020. Lani je Pošta Slovenije poslovala uspešno, z dobičkom v višini več kot deset milijonov evrov in s premišljeno usmeritvijo v širjenje logistične dejavnosti. Med drugim naj bi se Pošta Slovenije zanimala za prevzem Intereurope.

april 2017

Izbrane rešitve za nova stanovanja na Brdu v Ljubljani Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljevanju: SSRS) in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: JSS MOL) želita na Brdu v Ljubljani zgraditi sodobno stanovanjsko

Podjetje Stella Artois je trgu ponudila omejeno serijo embalaže za svoje pivo, s katero je izpostavila kampanjo za čisto vodo za države v razvoju. Pri Stella Artois so se povezali s fundacijo Water.org in se zavezali, da bo vsako pakiranje zagotovilo 6 mesecev pitne vode za eno osebo v državah v razvoju. Embalaža je popolnoma bela z logotipom fundacije Water.org. Na voljo so steklenice volumna 330 ml in 284 ml in kartonska embalaža v pakiranjih po 3, 4, 6, 12, 15 in 20 steklenic. S sodelovanjem s podjetjem Stella Artois si pri fundaciji Water.org zastavljajo trajnostni cilj, da zagotovijo čisto vodo do leta 2020 za 3,5 milijona ljudi. »Imam štiri hčere in težko si predstavljam, da bi morale vsak dan ure hoditi, da bi prišle do čiste vode, kar mnogo žensk po svetu počne. Ta potovanja želimo ustaviti. S kampanjo s podjetjem Stella Artois, ki smo jo začeli na Svetovnem ekonomskem forumu, vabimo potrošnike po celem svetu, da nam pomagajo pri tem,« je povedal igralec Matt Damon, eden izmed ustanoviteljev fundacije Water.org.

Kontejner s silikonskim tesnilom na pokrovu

Podjetje RPC Sæplast je predstavilo izboljšano verzijo svojega najbolj prodajanega 660L PE kontejnerja, idealnega za delo z izdelki, ki so v tekočem ali poltekočem stanju. Nov model ima dvignjen rob s silikonskim tesnilom na pokrovu, ki zagotavlja zapiranje brez polivanja.

Pametno oblikovanje zmanjšuje tveganje za navzkrižno kontaminacijo, pokrov pa

omogoča močno tesnenje, ki tekočino ohranja nedotaknjeno in varno za prenos, procesiranje in skladiščenje. Tesnilo je mogoče tudi enostavno odstraniti, očistiti in zamenjati. Poleg je na voljo tudi opcijska plošča, ki omogoča enostavno odtekanje tekočine in preprečuje nastanek strdkov in zamaškov. Embalaža je izdelana iz obstojnega polietilena s trojnim zidom, ki je dovolj močan, da se zoperstavi zahtevnim okoljem, temperaturnim spremembam in nenehnemu pranju, ki je značilen za obrate, kjer predelujejo hrano, in za skladišča.

Namenjen je ponovni uporabi in je popolnoma reciklabilen.

Dve vrsti čaja vsak s svojim okusom v eni embalaži

V podjetju Manjushree Technopack so razkrili svojo najnovejšo embalažno inovacijo, ki so jo izdelali za podjetje Tata Global’s in njihov izdelek Tata Tea Fusion (čajna fuzija). Embalaža je izdelana iz dveh prekatov, lahko shranjuje dve vrsti čaja v eni embalaži in pri tem ohranja svežino vsakega posebej. Fuzijska embalaža je pred kratkim prejela tudi nagrado ET Polymers v kategoriji odličnost pakiranja.

Unikatnost embalaže je v tem, da ponuja ljubitelju kvalitetnih čajev možnost pitja dveh popolnoma različnih okusov Green Tea and Kenyan Tea, ki ju lahko tudi zmeša in dobi Tata Global’s Superior Assam Tea. PET plastenka je sestavljena iz štirih komponent: glavni kozarec in manjši kozarec, glavni pokrovček in manjši pokrovček. Glavni pokrovček in majhen kozarec imata zapiralni mehanizem, da se lahko priklopita drug na drugega in ustvarita eno komponento.

Stroj za pakiranje ploščic različnih velikosti Na sejmu Interpack 2017 v Düsseldorfu bo Bosch predstavil svoj nov Sigpack FIT

stroj za pakiranje ploščic (čokoladnih, proteinskih, kosmičevih ipd.). Stroj zapakira do 1.500 ploščic v minuti pri primarnem pakiranju. Tudi sekundarno pakiranje dosega podobno številko. Stroj lahko hkrati pakira ploščice različnih velikosti. Najnovejša inovacija je dodaten inteligenten Sigpack FIT polnilnik, ki je povezan z linearno motorno tehnologijo.

Slednje omogoča spremembo formata le z gumbom in tudi polnjene stroja z izdelki brez kontakta. Da bi lahko prenesli izdelek iz ovijalca na Sigpack TTM kartonažerja (transportna embalaža), novi modul nežno obrne in polni izdelke v skupno verigo.

Zelo dobro stroj deluje tudi na visokih hitrostih z uporabo vakuuma. Sigpack TTM modul naloži in zapakira do 150 kartonov na minuto. Sedaj lahko proizvajalci maksimizirajo svojo produktivnost s strojem, ki vsebuje vse potrebne dele in združi primarno in sekundarno pakiranje.

Nova serija etiketnih materialov za boljšo prodajo pijač

Podjetje UPM Raflatac je na trgu predstavilo serijo etiketnih materialov za hitro rastoč in visoko konkurenčen trg piva. Evropska serija vključuje teksturo, barven in metalik papir, kot tudi ultra-jasen in bel film. Vse je namenjeno večji opaznosti na prodajnih policah in še večji fleksibilnosti pri Fotografije: arhiv proizvajalcev

Etikete narisali otroci z Downovim sindromom

Tri risbe otrok z Downovim sindromom krasijo etikete na omejeni seriji sončničnega olja Zvijezda, ki bo kmalu na prodajnih policah na Hrvaškem. Dela so rezultat natečaja, ki ga je organizirala PR agencija Komunikacijski laboratorij v sodelovanju s podjetjem Zvijezda, največjim hrvaškim proizvajalcem olja in Združenjem za Downov sindrom Zagreb. V natečaju za risbe, ki bodo na novih etiketah za olje, je sodelovalo več kot 30 sončničnih otrok, kot še imenujemo otroke z Downovim sindromom, ker so polni ljubezni in veselja.

Ker je sončnica rastlina, iz katere rastejo izdelki Zvijezde, je bila ravno tem otrokom dana možnost, da aktivno ustvarijo omejeno serijo. Strokovna žirija podjetja Zvijezda je od 50. del izbrala tri risbe, za katere so lahko prebivalci glasovali in odločili, katera izmed njih bo postala etiketa sončničnega olja. V Zvijezdi so se odločili nagraditi vse tri risbe in z njimi opremili etikete. Okoli 500.000 plastenk sončničnega olja z risbami zmagovalcev – Lorene Hornjak, Anamarije Babić in Lucije Ivić – bodo kmalu na prodajnih policah. Plastenka s prvo risbo je že v trgovinah, druga bo na policah aprila, tretja maja.

7 1 17

sosesko z do 700 stanovanji, od tega JSS MOL od 150 do 200 najemnih stanovanj in SSRS od 450 do 500 najemnih stanovanj. Območje, ki je namenjeno gradnji stanovanj, se nahaja v Ljubljani na Viču, vzhodno od nove povezovalne ceste Pot Rdečega križa ter med Cesto na Vrhovce in Cesto na Brdo. Nasproti območja, kjer se načrtuje nova soseska, je že zgrajena oziroma je delno še v gradnji soseska Zeleni gaj na Brdu (območje Brdo VS3/5), katere investitor je SSRS.

EOL

predstavitvi določene blagovne znamke.

Etiketa, ki je reliefno dekorirana na papirju ali z vročo folijo na filmu, ponuja vedno nove oblikovne možnosti. Etikete so nalepljene z inovativnim adhezivom, ki se ob pasterizacijskem procesu ne pobeli. Ta nov portfolijo visoko kvalitetnih samovezivnih etiket ponuja vrsto prednosti pred starim načinom mokrega lepljenja etiket, manj odpada, čistejši embalažni proces in možnost hitrejše menjave. Samovezivne etikete so fleksibilne, tako da so lahko v različnih velikostih in oblikah. »Ponudnikom želimo pomagati, da imajo visoko kvalitetne etikete, ki dajejo avtentičen, naraven in opazen videz,« je povedal Jay Betton, manager pri podjetju Craft Beverages.

Zaključen je tudi že javni natečaj za urbanistično, krajinsko in arhitekturno rešitev nove soseske Brdo 2, ki sta ga razpisala SSRS in JSS MOL. Za območje PE1 (investitor JSS MOL) je bila izbrana natečajna rešitev avtorjev Nava arhitekti d.o.o. Za območji PE2 in PE3 (investitor SSRS) je bila izbrana natečajna rešitev avtorjev Dekleva Gregorič arhitekti, projektiranje d.o.o. Stanovanjski objekti so razdeljeni v tri skupine in prostorske enote (PE).

Objekti v PE1 se razlikujejo od objektov v PE2 in PE3. Objekti v prostorski enoti PE1 so umeščeni v prostor kot stolpiči ali bloki v zelenju. Predvidenih je 8 objektov s podolgovato tlorisno zasnovo. Povezuje jih mreža dostopnih poti in ureditev.

Osnovna organizacija objektov v prostorskih enotah PE2 in PE3 je v pasovih, znotraj teh pa so objekti razporejeni »točkovno«. Med njimi se razporeja odprti prostor raznolikih karakterjev, dimenzij in programov, namenjenih stanovalcem oz. posameznim interesnim skupinam. Objekti v prostorski enoti PE2 in PE3 so večstanovanjski bloki različnih tlorisnih zasnov. V prostorski enoti PE 2 je predvidenih 11 objektov, v prostorski enoti PE3 pa 7 objektov. Stanovanja v soseski bodo namenjena oddaji v najem.

V Sloveniji bodo prvič licenčno usposabljali za certificiranje LEED Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia bo v torek, 9. maja 2017, organiziralo prvo licenčno usposabljanje za trajnostno certificiranje stavb LEED, ki ga bo izvajal avtoriziran izobraževalni partner podjetje Triple Green Building Group. Udeleženi strokovnjaki bodo s tem pridobili naziv LEED Green Associate, s čimer bodo postali usposobljeni za načrtovanje in nadzor kakovosti objektov po zelenih, trajnostnih kriterijih.

Certificiranje je postopek, s katerim (predvsem v tujini) investitorji in lastniki objektov dobijo zagotovilo, da je njihova stavba energijsko varčna, do virov vzdržna, predvsem pa prijetna in zdrava za uporabnike. V Sloveniji je trenutno en certificiran objekt, to je stavba Tivoli center, temu pa naj bi se pridružil tudi novo zgrajeni trgovski center Ikea.

april 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Optimizacija se začne s svetovanjem naročniku embalaže

Ni veliko podjetij, ki bi kot del svoje poslovne identitete zapisali tudi – zeleno vizijo. Bodite konkretni. Ali pri tem mislite predvsem na vaše izdelke in embalažne plastične materiale, na življenjski ciklus izdelka?

Embalaža, ki jo izdelujemo, se zelo približa načelu 3 R (reduce, reuse, recycle). V glavnem izdelujemo transportno embalažo. Material, ki ga uporabljamo za izdelovanje embalaže, je zaradi svojih mehaničnih in kemičnih lastnosti zelo primeren za večkratno uporabo.

Embalažo tako konstruiramo, da je zložljiva. To je ključno, saj je na tak način vrnitev embalaže veliko cenejša. Prihranili smo tudi pri izdelavi nove embalaže. Ciklus vračljivosti je zelo velik.

Npr. v avtomobilski industriji je zahteva po trajanju embalaže 7 let. V veliki meri uspemo izpolniti to merilo. Recikliranje je prav tako zelo pomembno. Vsaka embalaža, ki jo izdelamo, se reciklira. Postopek je dokaj enostaven, potrebujemo mlin in regranulator. V kolikor je potrebno delce oprati, se to opravi pred regranuliranjem. Ves odpad pri izdelavi embalaže pa lahko direktno uporabimo v ekstruziji. Ne obremenjujemo okolja in zmanjšujemo potrebe po surovini. Zaradi enostavnejše reciklaže skušamo izdelati embalažo iz enega tipa materiala.

V našem primeru je to polipropilen.

Polipropilen stroka zaradi njegovih odličnih lastnosti uvršča med najbolj uporabne termoplaste. Pri katerih vaših izdelkih iz embalaže se kažejo njegove največje vrednosti in koliko je

Valter Krmac

K.M.K Box je med tistimi družinskimi podjetji v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s poslovno stabilnostjo, inovativnim razvojem in kreativnimi izdelki. Predvsem pa se kot proizvajalec transportne embalaže iz polipropilena zelo zaveda, kaj zahteva življenjski ciklus izdelka. Direktor Valter Krmac pravi, da se vsak njihov embalažni izdelek lahko reciklira. Kajti če reciklatov ni mogoče uporabiti v vsaki panogi, pri živilih je to težje, je pri transportni drugače.

V izolskem podjetju K.M.K. Box delajo predvsem za avtomobilsko industrijo, njihovi izdelki pa so zložljivi, kar je konkurenčna prednost. Izvozijo 65 % proizvodnje, a s tem niso zadovoljni. Optimizacijo izdelave naročenih izdelkov najbolj dosežejo takrat, ko sodelujejo že v pripravi industrializacije procesa logistike. Naša naloga je predvsem odlično svetovati, meni direktor.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

april 2017

Embalaža

1 17

Položaj panoge

za nove proizvode primeren reciklat? Nekateri proizvajalci menijo, da reciklati ne zagotavljajo več enake kakovosti izdelka.

Granulat PP z raznimi dodatki pri ekstruziji izboljšajo lastnosti PP. Ostaja skrivnost proizvajalca, v kakšnem odstotku se dodajo.

Strinjam se z vami, ko pravite, da se za vsako embalažo ne da uporabiti reciklata, kot na primer v farmaciji in živilstvu. V transportni embalaži pa ni ovire. Vendar zmeraj v količini, ki bo zagotavljala zahtevano kakovost. V industriji polizdelkov je naša embalaža zelo uporabna in hvaležna za uporabnika. V steklarski industriji so vmesne vloge pri pakiranju steklenic nezamenljiv proizvod. V Evropi se letno porabi 50 mio vlog.

V vašem proizvodnem programu so poleg embalaže tudi različni kreativni izdelki. Trg ste med drugim presenetili s privlačno ptičjo krmilnico, ste inovativno podjetje. Kje je na trgu največ priložnosti in kakšno rast pričakujete pri posameznih proizvodnih programih?

Se ptičja krmilnica prodaja?

Mi vidimo izjemno uporabnost polipropilena tudi zunaj embaliranja. Njegova uporabnost skoraj nima omejitev. Odvisna je od človeške domišljije. Primer je ptičja krmilnica, ki je posebna v tem, da jo pošiljaš kot pisemsko pošiljko in jo lahko zalepiš na okno. Ne najdete boljšega in cenejšega izdelka. Uporabnost je res velika, tako pri izdelkih za vsakdanjo rabo

9 Glavni razlog spletne prodaje je približati material in izdelke širšemu krogu ljudi. Trenutno še ne moremo govoriti o deležu, ki ga dosegamo s spletno prodajo, ker smo na začetku in z omejenimi sredstvi.

Naša osnovna naloga je svetovanje in šele nato proizvodnja embalaže.

Pravite, da je potrebno odkriti še mnogo izdelkov. V proizvodnji uporabljate različne materiale. S katerimi pričakujete večjo tržno uspešnost in zanimanje pri kupcih? Ali kupci postavljajo zahteve po materialih, ki jih navadno označujemo kot zelene ali skladne s simboli za trajnostni razvoj: RRR? Kupci želijo dobro zaščito proizvoda in nizko ceno. To je dejstvo. Naša naloga je zadovoljiti oba pogoja in ponuditi najboljšo rešitev. Kot sem že večkrat omenil, je naša osnovna naloga svetovanje in šele nato proizvodnja embalaže.

Uporabljamo različne vrste materialov, vsi pa morajo imeti lastnosti, ki jih zahteva trajnostni razvoj. Veliko se da optimizirati, če smo vključeni pri načrtovanju. Zato je ključno, da nas naročniki embalaže vključijo že v pripravi proizvodnega cikla. Izkušnje in znanje, ki smo ga pridobili v dvajsetih letih, predvsem pa različne potrebe naročnikov so v znatni meri pripomogle k bogatemu portfoliju rešitev, ki jih lahko ponudimo.

Avtomobilska industrija ponovno raste. Ali to vpliva na povpraševanje po vaših izdelkih in kakšne so zahteve panoge, ko gre za zelene komponente vaših izdelkov?

Promocija

Tudi sami ugotavljamo, da je avtomobilska industrija v zagonu. V zadnjem času se je zvrstilo kar nekaj novih projektov na domačem trgu in v tujini. Srečujemo se s konkurenco, ki je ne moremo in ne smemo podcenjevati. Želimo biti boljši. Mislim, da je to želja

Ustanovili ste lasten razvojno-raziskovalni oddelek. Zakaj?

Naloge RR oddelka so iskanje inovativnih rešitev in razvoj embalaže, ki bo v prihodnje še manj obremenjevala okolje. Naš zadnji izdelek je vmesnik za Gitterbox palete, ki ga lahko pozicioniramo na različne višine. Na tak način smo uspeli povečati količino izdelkov v zabojniku. Pri enem večjih proizvajalcev avtomobilov so izračunali prihranek, ki se meri v desetinah milijonov evrov. S takim načinom dela je naš cilj dosežen. Danes smo usmerjeni k razvoju embalaže, jutri, ko bomo imeli tudi ekstruzijo, pa bo naloga RR oddelka tudi razvoj materialov.

Z italijanskim proizvajalcev plošč ste se odločili ustanoviti podjetje v Srbiji. Kaj želite doseči s tem partnerskim sodelovanjem?

S partnerjem želimo doseči večjo sinergijo podjetij. Poslovno okolje v Srbiji nam omogoča nižjo proizvodno ceno. Proizvodnja plošč in materiala na enem mestu pomeni, da lahko optimiziramo procese in boljšo kontrolo. Izkušnje obeh podjetij bodo združene pod isto streho. Še vedno razmišljate o inštitutu za embaliranje?

Prepričan sem, da je inštitut logično nadaljevanje RR oddelka. Zanj si bomo morali zelo prizadevati, potrebno bo nemalo pozitivne energije, da pridemo do cilja. Vendar bo prizadevanje poplačano s celovito rešitvijo pakiranja. Od načrtovanja do razgradnje z upoštevanjem vse zahtevnejših standardov. Naš odnos do embalaže bo potrebno spremeniti, tako da bomo na embalažo gledali z očmi trajnostnega razvoja.

Ohraniti moramo življenjski prostor tudi za naše potomce. Potrošniško miselnost bo potrebno prilagoditi trajnostnemu razvoju, da ne bomo zašli pregloboko v smer "of non return!"

Načrtovali ste delitev dejavnosti v podjetju – del se bo ukvarjal z embalažo, del pa s tiskom.

Zakaj takšna poslovna odločitev?

Delitev se je pričela v letu 2016. To je bilo

1 17

pričakovano dejanje glede na dejstvo, da je podjetje družinsko. Poslovna politika naših naslednikov se nekoliko razlikuje, zato je edina pravilna odločitev, da jim damo možnost lastnega razvoja. Pomagali bomo, da bodo začeto zgodbo uspešno nadaljevali.

Embalaža

Zakaj ste se odločili za spletno trgovino in kakšne prodajne rezultate dosegate? Kolikšen del prodaje predstavljajo izdelki široke porabe in kateri so najbolj iskani?

slehernega ponudnika proizvodov ali storitev.

S tem vprašanjem se srečujemo vsakodnevno.

Povpraševanja je veliko, a ključna so naročila.

Trudimo se, da s hitrim odzivom in kvalitetno izdelavo ponudimo tisto več, kar nam daje prednost pred konkurenco. Da lahko tako deluješ, je potrebno znanje, so nujne izkušnje, vse to pa lahko da dober in motiviran kader. Zato je v naši poslovni politiki razvoj kadrov med osrednjimi nalogami.

Kako ste končali lansko poslovno leto in kakšni so načrti za leto 2017? Kateri ukrepi ekonomske politike in domačega poslovnega okolja bi lahko spodbudno vplivali na vaše gospodarjenje?

Poslovno leto smo končali po pričakovanjih.

Beležili smo 6 %-tno rast, ki jo načrtujemo tudi letos. Ker za našo dejavnost potrebujemo kar precej prostora, se v našem okolju srečujemo s problemom širitve. Cene zemljišč in komunalne opremljenosti nam ne omogočijo širitve v našem okolju, čeprav se zdaj kaže priložnost za nakup in njabrž se bo to zgodilo še v tem letu.

Spremembo zakonodaje pri zaposlovanju že težko pričakujemo. Naše poslovanje je močno povezano s posameznimi projekti, zato se nam pogosto dogaja, da imamo probleme z delovno silo. Če bi imeli urejeno fleksibilnost pri zaposlovanju, bi lahko rešili veliko težav.

Povpraševanja je veliko, a ključna so naročila.

Kolikšen je delež izvoza in na katere izvozne trge še ciljate?

Izvozimo 65 % proizvodnje. Naš cilj je krepiti prisotnost na trgih, kjer je prisotna avtomobilska industrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Češka, Rusija. Izvažamo celotno paleto naših izdelkov, to je od navadnih vmesnikov, pozicionirnih vmesnikov, zložljiva in nezložljiva satovja, škatle z okvirji. Celotno paleto izdelkov si lahko pogledate na naši spletni strani www.kmkbox.eu.

Lani ste praznovali dvajsetletnico. Kje boste na evropskem trgu čez deset let? Štejemo si za uspeh, da smo dosegli to obletnico s konstantno rastjo. Rahli padec smo beležili samo v letu 2008. Pridobili smo si dobro bonitetno oceno, kar pomeni, da smo resno podjetje z dolgoročno razvojno usmeritvijo. Želimo si, da bi podjetje postalo pomemben deležnik v svetu pakiranja. A naj poudarim, da se bomo razvijali kot družinsko podjetje.

april 2017

kot za promocijo. Recimo, še en primer izdelka, ki je zelo zanimiv. To so krste za domače ljubljenčke. Naš cilj je pri mladih spodbuditi kreativnost, ker verjamemo, da je še mnogo izdelkov, ki jih je potrebno še odkriti.

Biorazgradljiva plastika ni primerna za vsako embalažo

Embalažni materiali in živilska industrija Urška Košenina

foto: Milan Tomažin

10 1 17

Embalaža

Embalažni materiali in živilska industrija

Kako kemijsko podjetje vpliva na okolje in kaj lahko stori za okolje? To je aktualno

vprašanje za kemijsko podjetje

Simon Franko

BASF, ki po svetu zaposluje

112.000 ljudi, v letu 2015 pa

je imelo za več kot 70 milijard evrov prodaje. Njihov portfelj

je širok. Obsega kemikalije, plastiko, proizvode za

plemenitenje, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, specialne

kemikalije za uporabo v

prehrani, farmaciji, kozmetiki

in drugo. Simon Franko,

direktor Basf Slovenija, je

predstavil njihove raziskave in

razvoj, posebej pa je govoril o zmanjšanju negativnih vplivov preparatov za kmetijstvo na okolje, o varstvu čebel, o novih

biorazgradljivih materialih za

embalažni sektor, o izumu

reciklabilnega stiropora, o

strogih zahtevah živilske

industrije in o spodbujanju

zanimanja za naravoslovje po april 2017

slovenskih osnovnih šolah.

Zanimiva so vaša iskanja kakovostnih embalažnih materialov. Za embalažo ECO PACK navajate, da omogoča varno uporabo sredstev za varstvo rastlin. V čem je zelena oziroma varna?

Naši agronomi so kmete prosili za pomoč pri razvoju novega sistema embalaže. Cilj je poenostaviti delo kmetov in jim omogočiti, da s proizvodi za zaščito rastlin ravnajo na varen in učinkovit način, ki je okolju prijazen. Med fazo mednarodnega testiranja so izkušnje in predlogi kmetov pripeljali do konkretnih izboljšav, kot sta optimiziran ročaj in boljše oprijemanje površine za izboljšanje ravnanja z novo embalažo. Rezultat tega je Eco-Pack kanister, ki je enostaven za rokovanje. Ima osrednji sistem odpiranja na vrhu, zamašek za zapečatenje brez folije in posebno obliko, ki zmanjšuje razlivanja ter optimizira izpiranje in pretakanje. Tveganje, da bi kmetje prišli v stik s proizvodom, je bistveno manjše. Lahka zasnova omogoča učinkovitejšo uporabo proizvoda za zaščito rastlin. Hkrati kmetje prihranijo tudi do 25 odstotkov svojega delovnega časa za odpiranje in praznjenje posod. Analiza ekološke učinkovitosti je pokazala prednosti novih zabojnikov tako za kmeta kot za okolje.

Kaj pa živilska industrija, ki ima stroge zahteve za embalažo, mora biti močna, problem je vonj, trajnost hrane, higiena itd. Katere elemente najbolj upoštevate v razvoju embalaže za živilsko industrijo?

Dobro pakiranje hrane preprečuje njeno pokvarjenost in podaljšuje njen rok uporabe, s

Materiali embalaž za potrebe živilske industrije potrebujejo na primer dobro tesnitev kisika, kemikalij in arom kot tudi izjemno mehansko delovanje. Visoka prosojnost, odpornost proti predrtju in temperatura upogiba pod obtežitvijo so prav tako pomembne značilnosti. čimer se zmanjša količina odpadne hrane. Poleg tega omogoča večjo čistočo in svežino hrane, hkrati pa proizvajalcem živil ponuja priložnosti za širjenje blagovnih znamk. Širok izbor proizvodov, ki jih ponujamo, se osredotoča na embalaže izdelkov, ki zmanjšujejo okoljski in ekološki odtis, pri tem pa so še vedno ekonomično smiselni. Seveda se to začne s skladnostjo z živilskimi zakonodajami. Z namenom, da bi zadostili zahtevam naših kupcev, pa je naše nenehno izboljševanje izdelkov enako pomembno.

Materiali embalaž za potrebe živilske industrije potrebujejo na primer dobro tesnitev kisika, kemikalij in arom kot tudi izjemno mehansko delovanje. Visoka prosojnost, odpornost proti predrtju in temperatura upogiba pod obtežitvijo so prav tako pomembne značilnosti. Poleg tega nenehno izboljšujemo uporabnost naših izdelkov, npr. z izboljšanjem toplotne zaščite.

11 Privlačna stvar stiropora za pakiranje je dejstvo, da se ga lahko učinkovito reciklira po njegovi uporabi, kar se v Nemčiji izvaja.

Ecovio® je bioplastika, certificirana kot razgradljiva in izdelana iz materialov iz obnovljivih virov. Za katero embalažo je primeren ta material, kako ga izdelujete in kakšne so njegove lastnosti?

Ecovio® je primeren za kompostiranje in je delno bio. V bistvu se uporablja za živilsko folijo, za razgradljive odpadne vrečke ter za kmetijsko folijo. Poleg tega je bil na trgu pred kratkim predstavljen nov izdelek, penast material Ecovio® EA, ki je odporen na udarce. Kot pri vseh drugih razredih ecovio, je prednost tudi tega njegova primernost za kompostiranje in delna bio sestava. Razširljive kroglice, primerne za takojšnjo uporabo, so primerne kot rešitev za dele iz običajnih delcev pene, EPS ali EPP, in se lahko obdelujejo na standardnih plastičnih proizvodnih strojih. Gostota pene je primerljiva z razširjenim polistirenom.

Izdelki iz ecovio® EA so prav tako močni kot konvencionalne plastike. Zasnovan je bil tako, da se po uporabi v le nekaj tednih biorazgradi v industrijski kompost.

Z začetkom uporabe biorazgradljivih materialov za embalažo so narastla pričakovanja, da bi takšni materiali kmalu zamenjali standardne termoplaste. Na katere raziskovalne izzive opozarjata uporaba in razvoj biorazgradljivih plastičnih materialov v praksi?

Biorazgradljivi embalažni materiali lahko zagotovo nadomestijo običajne plastične

Spodbujamo sodelovanja in povezovanja preko različnih industrij z namenom, da postane trajnostno kmetijstvo prednostna naloga držav po vsem svetu.

V enem izmed intervjujev ste izjavili, da ustvarjate kemijo za trajnostno prihodnost. Kako se to kaže v vaših izdelkih, kot so fungicidi, insekticidi in herbicidi za zaščito rastlin? Kako na razvoj vaših preparatov vpliva vedno večji pritisk javnosti in stroke k zmanjšanju strupenih škropiv in povečanja naravnih zaradi vedno večjih zahtev po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in tla?

Danes se kmetje soočajo s številnimi težavnimi izzivi. Zaradi rasti svetovne populacije morajo proizvesti čedalje več hrane na istem obsegu kmetijske površine. Zaščititi morajo svoj pridelek pred škodljivci, boleznimi in pleveli, ne da bi pri tem uničili zelo občutljivo ravnovesje v ekosistemu. Istočasno morajo zaščititi tla za prihodnje generacije. Trajnost je potreba v kmetijstvu in pogled nanjo se je v podjetju v zadnjih letih spremenil. Iz naše prvotne usmerjenosti v učinkovitost smo sedaj bolj osredotočeni na trajnostni razvoj proizvodov. Posledično smo trajnost umestili v svojo strategijo poslovanja, saj se zavedamo potencialne rasti prihodnjih poslov na področju trajnostnega kmetijstva. Prepričani smo, da je trajnostno kmetijstvo bistven del stabilne, delujoče družbe. Združujemo se s kmeti, jim pomagamo pri učinkovitem gojenju rastlin, ki je še vedno trajnostno, nudimo jim usposabljanje, da se naučijo naše proizvode pravilno uporabljati. Zagotavljamo strokovno znanje, inovativne storitve in tehnologije, s katerimi podpiramo kmete, njihove družine in skupnosti. Seveda cenimo vse koristne povratne informacije, ki jih dobimo od kmetov. Nato jih tudi uporabimo, da ustvarjamo nove kmetijske rešitve za prihodnost.

Pravite, da ste zdaj bolj osredotočeni na trajnostni razvoj proizvodov. Kaj to pomeni za raziskovalno delo?

Trajnostno kmetijstvo varuje okolje in ohranja vire s smotrno in učinkovito uporabo zemlje,

1 17

vode in drugih naravnih virov. Prav tako spodbuja ugodne biotske raznovrstnosti na kmetijskih področjih. Naša prizadevanja za raziskave in razvoj vključujejo razvoj novih spojin, inovativnih tehnologij za trajnostno kmetovanje in rešitve, ki presegajo običajno zaščito rastlin, kot so rešitve z biološkimi proizvodi. Želimo razvijati proizvode, ki bodo imeli večji prispevek k trajnostnemu razvoju v kmetijstvu. Spodbujamo sodelovanja in povezovanja preko različnih industrij z namenom, da postane trajnostno kmetijstvo prednostna naloga držav po vsem svetu.

Embalaža

Med prednostmi pene Neopolen® za pakiranje sta možnost za njeno ponovno uporabo in njena odpornost. Medtem pa je stiropor najbolj primeren material za embalaže za enkratno uporabo, sploh ko govorimo o razmerju med ceno in njegovimi koristmi. Styropor® ima najdaljšo zgodovino pakiranja EPS, ekspandiran polistiren na trgu. Izumil ga je BASF. Privlačna stvar stiropora za pakiranje je dejstvo, da se ga lahko učinkovito reciklira po njegovi uporabi, kar se v Nemčiji izvajajo v velikih količinah. Ko se uporablja v energijskem okrevanju, je celotna energijska vsebnost EPS ponovno v obratih za pridobivanje energije.

materiale tam, kjer je njihovo kompostiranje smiselno s stališča okoljske učinkovitosti. To je specifično predvsem za embalažo v prehrambni industriji. Drugod materiali zaradi svoje posebne kemične sestave ponujajo tudi tehnične prednosti. Vendar pa niso vse embalaže iz biorazgradljive plastike primerne za uporabo.

V koncept uporabe in trženja je treba vključiti tudi ustrezen način odlaganja. Raziskovalne dejavnosti vključujejo iskanje polimerov in novih materialov, ki bi se hitreje razgradili.

Kako z razvojem zagotavljate, da vaši preparati ne škodijo npr. čebelam in koristnim insektom?

Oboji, čebele in proizvodi za zaščito rastlin, igrajo ključno vlogo v proizvodnji kmetijskih dobrin. V našem interesu je, da zagotovimo odgovorno in pravilno uporabo proizvodov, ki se znotraj širšega okvirja trajnostnega kmetijstva sklada s čebelarstvom. Naši proizvodi za zaščito rastlin so podvrženi letom obsežnih in strogih testiranj, s čimer se zagotovi, da nimajo negativnih vplivov na okolje, kar vključuje tudi čebele. Testi izpolnjujejo ali presegajo predpisane standarde. Regulativni organi natančno ocenijo takšne študije, preden se odobri proizvod, ki se trži. Poleg zakonsko določenih zahtev smo opredelili ukrepe za nadzor proizvodov in jih tudi izvajamo. Ti prispevajo k zaščiti čebel z ustreznim označevanjem, usposabljanjem za pravilno uporabo tehnologije in listino kakovosti.

Podjetje se nedvomno zavzema za zdravje čebel, zato podpira raziskovalne projekte, preiskuje vzroke za povečano umrljivost čebelje družine, razvija nove proizvode za kontrolo čebeljih škodljivcev, patogenov in bolezni, podpira projekte za biotsko raznovrstnost, ki so namenjeni temu, da izboljšajo kakovost in zdravje čebeljega habitata z zagotavljanjem prehranskih virov za čebele, insekte ter druge prostoživeče vrste. Kot ključni partner podpiramo več skupnih pobud za podporo zdravju čebel, ki vključujejo čebelarska združenja, raziskovalne inštitute in vladne organe.

Kaj bo v prihodnje fokus BASF-a v Sloveniji?

Naš portfelj je širok. V Sloveniji se bomo osredotočali predvsem na plastiko, papir, fitofarmacevtske proizvode in barve. V razvoj slednjih bomo vlagali vsa svoja znanja, inovacije, raziskave in napredke. Naš ekonomski uspeh združujemo z varstvom okolja in družbeno odgovornostjo. V Sloveniji bomo tako vsekakor nadaljevali z brezplačnimi kemijskimi delavnicami BASF Kids’ Lab Cvetka Epruvetka za slovenske osnovne šole, s katerimi spodbujamo zanimanje za naravoslovne znanosti. Letos jih izvajamo že šesto leto zapored in veseli nas, da je odziv šol izjemen. Naše podjetniško vodilo je Ustvarjamo kemijo za trajnostno prihodnost.

april 2017

V primerjavi z drugimi penastimi materiali je Neopolen®, kot poudarjate, posebno primeren za embalažo za ponovno uporabo? V čem je njegova posebnost? Enako nas zanima Styropor® V čem se razlikuje od drugih stiroporov in kakšen je življenjski ciklus tega izdelka?

12 1 17

okolje

Novice Zelenega omrežja

Souporaba električnih vozil na Aerodromu Ljubljana

savnah in les, ki pride v stik z živili. Oljenje je najstarejši in najbolj ekološki način zaščite lesa, ker so osnova vseh olj naravne sestavine, ki so biološko razgradljive. Olje prepoji pore lesa, jih zapolni in prepreči vpijanje vode in drugih tekočin. Olje ne naredi zaščitnega filma, površina lesa ostane paroprepustna in les lahko diha, ker se vlažnost uravnava z vlago v okolici. Olje poudari teksturo in naravno barvo lesa. Olja, ki jih uporabljamo za zunanje lesene elemente in plovila, zgornjo plast lesa tudi nekoliko utrdijo in tako nudijo zmerno odpornost proti uporabi.

Za učinkovito zaščito lesa priporočamo, da nov les naoljimo dvakrat z vmesnim sušenjem, nato pa pazimo na pravočasno obnovitveno oljenje.

Aerodrom Ljubljana je s podjetjem Avantcar oktobra 2016 na letališču odprl postajališče za souporabo električnih vozil. Storitev Avant2Go uporabnikom omogoča priročen in okolju bolj prijazen način prevoza med prestolnico in letališčem. Souporaba električnih vozil je na voljo tudi zaposlenim za njihove operativne in logistične potrebe ter ostalim podjetjem v okviru letališkega ekosistema. Na voljo so štirje priključki z možnostjo širitve glede na potrebe.

Dodatna pozitivna novica je uporaba 100 % obnovljive energije za polnilne postaje, s čimer kombinacija električne mobilnosti in souporabe dobi še dodatno veljavo. Zmago Skobir, poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana: »Ljubljansko letališče je zdaj del zelenega kroga souporabe električnih vozil v Sloveniji. Storitev je pomembna dodana vrednost za potnike, ki postavljajo temelje okolju prijaznejšega načina življenja. Tudi nam bo omogočila ugodnejši okoljski odtis na področju mobilnosti, saj bomo lahko na službenih poteh uporabljali storitev Avant2Go.«

Belinka belles d.o.o. www.belinka.si

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Aerodrom Ljubljana, d.o.o. www.lju-airport.si

Belinka širi ponudbo olj za zaščito lesa

april 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Belinka je letos prenovila in dopolnila ponudbo olj za zaščito lesa, zato je od sedaj na voljo pet različnih olj, s katerimi lahko zaščitimo zunanje pohodne površine in vrtno pohištvo, lesene dele na plovilih, notranje lesene elemente, les v

Ponovna uporaba tekstila postaja zanimiva

V okviru projekta Pozor(!)ni za okolje smo se odločili, da se lotimo ponovne uporabe tekstila.

Do odpadnega tekstila smo ljudje vse premalo pozorni. Na srečo je vedno več akcij, s katerimi osveščajo ljudi, da tekstil ne spada med odpadke, ampak ga je možno na različne načine ponovno uporabiti, v najslabšem primeru tudi za kurjavo. Dijaki so izbrali okolju prijaznejši način, zato so se lotili izdelave različnih uporabnih izdelkov. Pogosto se izgovarjamo, da nekaj ne znamo izdelati. V resnici pa nimamo volje in želje, da bi se tega lotili. Dijaki pa niso pokazali le volje in želje, ampak tudi ideje.

Začeli so nastajati različni uporabni izdelki: torbice iz jeansa, nakupovalne torbe iz majic in dežnika, predpasniki, prevleke za blazine, peresnice, punčke iz cunj in drugi. Končni rezultat projekta niso samo uporabni izdelki, ampak tudi zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa.

Dijaki so dokazali, da lahko vsakdo doda svoj delček k čistejšemu okolju.

Zapisal: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor www.bts.si

V JP CČN Domžale - Kamnik bodo v okviru Meseca znanja v letošnjem maju ponovno organizirali strokovna izobraževanja s področja čiščenja odpadne vode. Temelj trajnostnega razvoja je zmanjševanje deleža neprečiščene odpadne vode in hkrati povečevanje učinkovitosti ravnanja z odpadno vodo ob zavedanju njene vrednosti. Strokovna izobraževanja, namenjena upravljavcem, operaterjem, tehnologom in vodjem čistilnih naprav, v JP CČN Domžale - Kamnik organizirajo že od leta 2006. V preteklih desetih letih jih je obiskalo skoraj 600 domačih in tujih udeležencev. V letu 2015 so strokovna srečanja, ki organizacijsko in izvedbeno presegajo klasične seminarje in delavnice, prvič projektno poimenovali Mesec znanja, saj potekajo enkrat letno v izbranem mesecu. S tem prispevajo k širjenju znanja o vodenju čistilnih naprav na celotnem območju Slovenije, saj novi pristopi in tehnologije ponujajo optimalnejše rešitve na področju odpadnih voda in njihove ponovne uporabe.

CČN Domžale – Kamnik kot vodilna na tem področju podpira uvajanje novih tehnologij ter stremi k povezovanju stroke in bolj učinkovitemu vodenju procesov v praksi. Letošnje osrednje teme bodo predvidoma vključevale meritve in vodenje procesov, vodenje mehanske in aerobne biološke stopnje, vodenje anaerobne biološke stopnje ter strojno zgoščanje blata.

JP Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik d.o.o. www.ccn-domzale.si

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si

Celovito poročanje za boljše rezultate Poročanje je izjemno pomemben del vsakega poslovnega procesa.

Zakaj?

Zagotovo ne zato, ker to zahtevajo računovodski standardi. Zdrava pamet nam jasno razloži pomen poročanja. V vsakdanjem življenju poročamo različnim deležnikom: na primer svoji družini o načrtih v prostem času, delodajalcu o poslovnih zadevah in zdravniku o našem počutju. Z njimi želimo ustvariti in ohranjati konstruktiven odnos.

Poročanje pa je lahko samo celovito. Če namreč ne poročamo o vseh dejavnikih našega uspeha in njihovih medsebojnih povezavah, tako poročanje ne ustvari realne slike o tem, kako in za koga ustvarjamo vrednost. Consensus je v sodelovanju z IIRC - Mednarodnim svetom za celovito poročanje (www.theiirc.org) pripravil publikacijo o celovitem poročanju, ki je prosto dostopna na spletni platformi www.celovitoporocanje.si. Celovito poročanje uvajamo pri nekaterih naročnikih, med drugim v Skupini Gorenje. Ta je na natečaju Poslovne akademije Finance za Naj letno poročilo 2015 prejela nagrado za najboljše letno poročilo.

Eko sklad na sejmu Dom z energetskimi svetovalci

13 1 17

Sodobni cilj vsakega dobrega gospodarja je energetska učinkovitost. Tega se dobro zavedajo tudi v celjski Cinkarni – energetsko intenzivnem podjetju, kjer stroški za energijo predstavljajo skoraj 10-odstotni delež vseh stroškov. V skrbi za konkurenčnost na trgu in okolju prijazno delovanje je podjetje že pred leti začelo izvajati projekt Optimiranje rabe energije (ORE). Najprej so namestili dodatna merilna mesta in vzpostavili računalniško proizvodno energetski informacijski sistem.

Vsako jutro pristojna služba začne s pregledom energetskega stanja. Vse to poteka ob veliki podpori vodstva in spremenjeni miselnosti zaposlenih, ki preko programa CC UM prispevajo tudi predloge za izboljšave. Lani so Cinkarnarji prispevali 203 koristne predloge za delo v podjetju – 144 so jih že izvedli, preostali so v teku.

Naložbe v varčevanje z energijo so podjetje sicer zadnja leta stale približno dva milijona evrov, ukrepi pa so prinesli 6 milijonov evrov prihrankov.

Eko sklad je v sodelovanju z energetskimi svetovalci, ki delujejo v okviru državnega programa ENSVET, tudi letos sodeloval na sejmu Dom, ki je v marcu potekal v Ljubljani.

Obiskovalcem sejma smo nudili informacije o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije ter o aktualnih razpisih s tega področja. Kar

Foto: Sejem Dom 2017, avtor: Eko sklad

26 energetskih svetovalcev je občanom nudilo tudi individualno svetovanje o primernih ukrepih pri gradnji ali obnovi njihovih stavb ali stanovanj. Poleg kvalitetnih nasvetov so obiskovalci lahko prisluhnili tudi 32 strokovnim predavanjem s področja energetske učinkovitosti in varstva okolja. V kolikor se sejma niste uspeli udeležiti, lahko individualno energetsko svetovanje koristite tudi v lokalnih občinskih pisarnah mreže ENSVET. Svoj termin lahko rezervirate s klicem v izbrano energetsko pisarno, kontaktne številke so objavljene na spletni strani www.ensvet.si, ali pa s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 1669.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Naravni izdelki Lunay v Nemčiji navdušili obiskovalce z vsega sveta

Zeleno omreŽje

Vlaganje v energetsko varčnost in varovanje okolja se izplača

Consensus d.o.o. www.consensus.si

Inovativno in uspešno družinsko podjetje Emma iz Lesc je na mednarodnem sejmu naravnih izdelkov za osebno nego Vivaness v Nemčiji letos že drugo leto zapored pritegnilo številne obiskovalce. Na stotine ljubiteljev naravnega, kupcev, trgovcev in distributerjev si je ogledalo razstavni prostor njihove blagovne znamke Lunay, naravnih vložkov in tamponov iz 100 % bombaža, in bilo navdušenih nad njihovimi prednostmi. Izdelki Lunay so hipoalergenski, dermatološko testirani, nežni, nimajo plastike v stiku s kožo ter ne vsebujejo dišav in različnih umetnih vpojnih snovi. Prav tako niso testirani na živalih. Ekološke blagovne znamke in izdelki postajajo vse bolj pomembni in

april 2017

Mesec znanja v CČN Domžale - Kamnik

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 1 17

okolje

priljubljeni, saj se čedalje več ljudi zaveda njihovih prednosti. Podoben trend je opaziti tudi pri izdelkih za žensko higieno. Nürnberški sejem je tokrat pritegnil rekordnih 51.000 obiskovalcev iz kar 134 držav, največ zanimanja za Lunay pa je bilo pri ruskih, poljskih, nemških in španskih kupcih.

Emma d.o.o. www.lunay.si

Pod okriljem Goodyearove kampanje Pozor(!)ni za okolje nastajajo EKOfilmi Večina slovenskih srednjih šol (89 %), ki sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, se lahko pohvali z visoko okoljsko odgovornostjo. Ta podatek iz ankete Fakultete za organizacijske vede o okoljskih aktivnostih šol v šolskem letu 2015/2016 je letošnji že sedmi generaciji dijakov in mentorjev dodatna spodbuda, da okoljske prakse svojih predhodnikov nadaljujejo in nadgradijo. Pri tem jih spodbuja priljubljeni komik in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama, ki je vesel, da je pojem ločevanja namesto v kontekstu subkultur zaživel v povezavi z odgovornim ravnanjem z odpadki.

april 2017

ENJO – za zdravo in čisto Slovenijo brez kemikalij Metoda ENJO čiščenja je več kot samo čisto in zdravo okolje. V vsakem okolju moramo čistiti tako doma kot v poslovnih prostorih. Za povsem varno, učinkovito in zelo varčno čiščenje, s katerim dosežemo šestkrat boljše rezultate na vsaki površini, brez kemikalij (znanstveno dokazano), potrebujemo le tehnološko visoko razvito tkanino ENJO in malo vode. »V šolskem centru Ptuj v naših kantinah in v kuhinji dnevno poskrbimo za okoli 1.000 dijakov. Po praktičnem prikazu in šolanju izdelkov ENJO smo videli, da se pristop, kako rokovati z ENJO, razlikuje od običajnega čiščenja s čistili. Rezultat očiščenih površin nas je prepričal. Po treh letih uporabe metode ENJO smo za čistočo privarčevali veliko denarja, veliko čistil, plastične embalaže, gobic, krpic in veliko vode.

Dokazano, čistoča ne rabi kemikalij,« pravijo izkušnje podjetja Pallas skupina d.o.o.

ENJO lahko brezplačno in neobvezujoče preizkusite.

ENJO, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.si

ogljikovega dioksida. »V šestih letih smo prepeljali blizu 760.000 potnikov, zaradi nas pa je bilo na cestah 220.000 vozil manj,« poudarjajo v podjetju GoOpti, kjer si ves čas prizadevajo zagotavljati mobilnost na stroškovno učinkovit in predvsem okolju prijazen način. Opažajo, da vedno več njihovih strank pri izbiri prevoza vodi tudi ekološka ozaveščenost. »To so predvsem mladi, ki so okoljsko ozaveščeni, hkrati pa s pridom izkoriščajo razvoj novih tehnologij na področju prevozov. Bolj kot lastništvo lastnega vozila jim je pomembno, da pridejo na cilj čim bolj udobno, varno in brezskrbno,« še dodajajo v podjetju, s katerim vsak mesec potuje že več kot 32.800 potnikov.

GoOpti www.goopti.com

Po tem, ko so dijaki februarja letos bodočim srednješolcem na informativnih dnevih sporočali, da na šoli dihajo za to, da bo iz njih več kot le CO2, so se sedaj preizkusili v vlogi igralcev, režiserjev, montažerjev ter posneli enominutne EKOfilme. Z njimi predstavljajo svoje okoljske aktivnosti in dajejo zgled, da lahko z majhnimi dejanji vsak posameznik pripomore k velikim okoljskim premikom. Glasujte za najboljši EKOfilm na www.pozornizaokolje.si.

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. www.sava-tires.si

Okolju prihranili že 11.000 ton ogljikovega dioksida Eden največjih onesnaževalcev zraka v mestih je cestni promet. Če bi za prevoz v službo in po vsakodnevnih opravkih v večji meri uporabljali javni prevoz, kolo ali se na pot odpravili peš, bi okolju marsikaj prihranili. Ko se odpravimo na potovanje z letalom, je avto lažje pustiti doma, saj ne želimo razmišljati o tem, kje ga bomo parkirali in koliko bo treba plačati za cestnine in parkirnine. Če za pot do letališč uporabljamo organizirane prevoze, posledično prispevamo k zmanjšanju onesnaženja okolja. Tisti, ki so se v zadnjih letih do bližnjega letališča odpravili s podjetjem GoOpti, ki prek spletne platforme povezuje potnike s prevozniki, so pomagali okolju prihraniti kar 11.000 ton izpustov

Hofer podprl širjenje ljubljanske mreže Bicikelj Kolo je v mestu zagotovo ena izmed najbolj zelenih prevoznih sredstev. Z njim se lahko priročno odpravimo po manjših nakupih ali pa se spretno izognemo prometnim konicam na poti v službo in nato domov. Ker nam ni potrebno iskati parkirnega mesta, prihranimo tudi čas in denar, poleg pa seveda skrbimo še za lastno zdravje in okolje. Pri Hoferju so to pomlad podprli širitev kolesarske mreže Bicikelj, ki se s trinajstimi novimi postajališči širi predvsem na vzhod Ljubljane. Na Kajuhovi ulici v Ljubljani boste tako od letošnje pomladi dalje prevzeli svoj Bicikelj za pot do mesta ali pa se na tej isti postaji ustavili po nakupih. Hofer je izgradnjo enega postajališča Bicikelj s terminalom, dvajsetimi ključavnicami in desetimi kolesi financiral v sklopu družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri.

Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si

Trajnostno ravnanje z odpadno embalažo v skupini Tuš

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

V Hotelu Park smo v mesecu marcu ustanovili Zelene Ambasadorje. Ambasadorji smo pravzaprav projektna skupina, ki skrbi za komunikacijo v vseh oddelkih v hotelu. S tem bomo zagotovili, da bo vsaka zelena novost sporočena gostom in da bo vsak zaposleni v oddelku obveščen o novostih. Cilj je, da vsak obiskovalec hotela Park pridobi novo znanje, mogoče celo kakšno novo idejo, in s tem prispeva k boljšemu jutri. V preteklosti se je že izkazalo, da gostje to cenijo in se radi izobražujejo.

Poleg projektne skupine se bo aprila dokončala prenova strehe, na kateri bo prava mala zeliščna oaza sredi mesta, medse pa bomo sprejeli še dve čebelji družini. Pomlad je čas tudi za zelena srečanja v konferenčnih dvoranah. Z našimi zelenimi kava pavzami so srečanja še bolj produktivna in seveda kreativna, kar je ključ do uspeha.

Hotel Park Ljubljana www.hotelpark.si

3D izkušnja v eko preobleki

Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju OVE in bivanjskega okolja

Evropska komisija je prepoznala potencial konzorcija osmih slovenskih partnerjev, ki ga vodi Univerza na Primorskem, eden izmed partnerjev je tudi Inštitut za celulozo in papir. Dodelila mu je skoraj 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za vzpostavitev Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE) v okviru razpisa Evropskega programa Teaming. Dodatno bo projekt pridobil še sredstva za investicijo v raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji, saj se je Vlada RS zavezala k sofinanciranju slovenskih projektov, ki bodo uspeli v ostri mednarodni konkurenci.

S tem bodo zagotovljeni pogoji za vzpostavitev in dolgoročno delovanje novega centra. Namen projekta je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja. Z njegovim delovanjem želimo omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva. Izkoriščajoč raznoliko znanje in veščine partnerjev konzorcija ter partnerstvo z mentorskim inštitutom Fraunhofer WKI bo InnoRenew CoE razvijal nova, pametna, trajnostna in moderna bivalna okolja, primerna za vse generacije.

15 1 17

nadvse enostavna – vse, kar potrebujemo, je pametni telefon in virtualni video, ki ga lahko najdemo na spletu. Pametni telefon namestimo v očala in že smo pripravljeni na popotovanje po virtualnem svetu. Zaradi številnih možnosti personalizacije – tako očala kot video vsebina so lahko prilagojeni posameznim izdelkom in blagovni znamki – so 3D/VR očala lahko dobro orodje za promocijo podjetja.

Družba Interseroh je v začetku leta 2017 na področju odgovornega ravnanja z odpadno embalažo pričela sodelovati s skupino Tuš, ki se pripravlja na uvedbo prožnejšega in bolj trajnostno usmerjenega sistema ravnanja z odpadnimi surovinami. Ta v odpadnih surovinah ne vidi neuporabnih odpadkov, temveč snovi, ki jih je mogoče predelati in ponovno uporabiti.

Sistem temelji na načelih učinkovite rabe naravnih virov, prevzemanja odgovornosti za odstranjevanje proizvodov, ki so postali odpadek, in na spremembi odnosa do ravnanja z odpadki.

V ta namen so v skupini Tuš investirali v nakup treh stiskalnic, s katerimi bodo zmanjšali volumen embalaže, racionalizirali število prevozov odpadne embalaže in posledično zmanjšali tudi izpust ogljikovega dioksida v okolje, družba Interseroh pa je za zaposlene pripravila izobraževanja za lažji in učinkovitejši prehod na novi sistem gospodarjenja z odpadno embalažo. Z nadgradnjo obstoječega sistema ravnanja z odpadki se bo skupina Tuš postavila ob bok najbolj ozaveščenim gospodarskim družbam v svetovnem merilu in hkrati znižala stroške ter ustvarila prihranek.

Interseroh d. o. o. www.interseroh-slo.si

Zeleno omreŽje

Virtualna resničnost (VR) je v naglem komercialnem vzponu. Že vse od začetkov v letu 1972 se uporablja v številnih industrijah, rešitvah in izdelkih. Eden izmed teh izdelkov so tudi draga visokotehnološka 3D/VR očala. Da bi izkušnjo VR lahko izkusila širša množica, smo v Identiksu na slovenski trg pripeljali prilagojeno verzijo, in sicer kartonasta 3D/VR očala. S tem inovativnim eko izdelkom smo združili okolju prijazne materiale in zabavo v eno. Karton je namreč stoodstotno razgradljiv, pri proizvodnji pa se porabi manj energije kot za primerljive PVC izdelke. Sama uporaba je

Inštitut za celulozo in papir http://icp-lj.si

Solatube - inovacija v osvetlitvi z dnevno svetlobo

Solatube je inovativni sistem, ki omogoča učinkovito razsvetljevanje prostorov z naravno svetlobo. Primeren je tako za vgradnjo v poslovne in industrijske kot tudi v bivanjske objekte. Optično učinkovita zasnova sistema omogoča prenos večje količine svetlobe skozi manjšo odprtino v plašču zgradbe, kot jo zagotavljajo okna ali strešne line, kar pomeni manjše toplotne izgube ali toplotne presežke.

Vgradnja sistemov Solatube na vse vrste streh je hitra in preprosta, sistem ne potrebuje vzdrževanja, naložba v energijsko varčen sistem

april 2017

Zeleni Ambasadorji Hotela Park

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 1 17

okolje

pa se investitorju povrne že v nekaj letih.

Sistemi serije SolaMaster (premera 53 cm) se vgrajujejo v poslovne in industrijske objekte z montažo na trde ali spuščene strope ter odprte stropne konstrukcije. Z enim svetlobnikom se učinkovito razsvetli 25 m² prostora, saj ima razvita površina strešne kupole na voljo kar 5 m² za prestrezanje svetlobe. Filter v strešni kupoli preprečuje vdor IR žarkov, ki povzročajo neželeno dodatno segrevanje prostora. Cevi sistema je mogoče podaljševati do dolžine 16 m. Sistema sta zelo primerna tudi za naknadno vgradnjo v nizko energijske objekte, trgovske centre in prodajne salone, pisarne, šole, vrtce, zdravstvene in druge javne ustanove, skladišča, proizvodne in industrijske obrate ter športne dvorane.

na deponiji. Ulični zbiralniki podjetja Zeos že stojijo v polovici slovenskih občin, njihove lokacije najdete na spletnem zemljevidu na spletni strani projekta. Zbiralnike so v nekaterih občinah že praznili in povprečno zbrali okoli 150 kilogramov na posamezni ulični zbiralnik.

Občani so jih dobro sprejeli, saj so bili zbrani odpadki dobro ločeni, le 2 % je bilo odloženih ostalih odpadkov, torej tistih, ki tja ne spadajo.

V Komunali Tržič se bomo še naprej trudili z ozaveščanjem naših uporabnikov glede pravilnega ločevanja odpadkov in verjamemo, da bo trud obrodil sadove.

Pripravila: Metka Žumer Komunala Tržič d.o.o. www.komunala-trzic.si

Prvi posvet komunalnih podjetij za trajnostni razvoj

Občina Bled sprejela prometno strategijo

V občini Tržič ulični zbiralniki za e-odpadke

april 2017

Na fotografiji (od leve proti desni): župan Občine Tržič, mag. Borut Sajovic, direktor Zeosa, mag. Emil Šehić, in direktor Komunale Tržič, Primož Bajželj.

Banka Nova KBM med zaposlenimi že drugo leto spodbuja korporativno prostovoljstvo, ki je eden od ukrepov polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Z akcijami korporativnega prostovoljstva imajo tudi zaposleni možnost en dan nameniti prostovoljnemu delu in tako pustiti svoj pečat in prispevati k svetlejšemu jutri. Devet prostovoljcev in prostovoljk je medgeneracijsko prenašalo znanje v Večgeneracijskem centru Štajerske, ki sodi pod okrilje Doma Danice Vogrinec, doma za starostnike v Mariboru, in je bilo v pomoč pri razdeljevanju hrane v skladišču ZPM Moste.

Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Kerber d.o.o. www.kerber.si

V Komunali Tržič smo z veseljem pristopili k projektu LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, v okviru katerega nam je družba Zeos, d.o.o. predala v uporabo deset uličnih zbiralnikov za zbiranje malih e-odpadkov in odpadnih baterij.

Postavili smo jih na lokacijah širom občine. S pridobljeno infrastrukturo bomo gospodinjstvom približali ločeno zbiranje teh odpadkov in s tem pripomogli k čistejšemu in varnejšemu okolju. Odpadki se bodo oddali v nadaljnjo predelavo, posledično jih bomo manj odložili

Korporativno prostovoljstvo v Novi KBM

Kolo »smoothi maker«.

V začetku marca 2017 je na vrhniški komunali potekal prvi posvet komunalnih podjetij, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj. Na srečanju so si podjetja izmenjala znanje in primere dobre prakse, govorili pa so tudi o sodelovanju pri projektih v letu 2017. Posveta so se udeležila komunalna podjetja iz Kopra, Idrije, Logatca, Grosuplja, Brežic, Bleda, Ptuja in Tržiča, odsotnost pa sta opravičili komunalni podjetji iz Izole in Slovenskih Konjic. Občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika so pod okriljem vrhniške komunale prve slovenske občine, ki so se pridružile mreži Zero Waste Europe. Cilj te mreže je odložiti čim manj ali celo nič odpadkov. Cilj vrhniške komunale že dlje časa ni le zmanjšati količino odpadkov, ampak predelati odvržene predmete, jih preoblikovati, očistiti, popraviti in jih dati v ponovno uporabo. To uresničujejo s projektom Depo, pri čemer sledijo svoji temeljni strategiji – skrbi za zaposlovanje brezposelnih oziroma teže zaposljivega kadra.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

V četrtek, 16. 3. 2017, je bila na seji občinskega sveta Občine Bled sprejeta Celostna prometna strategija (CPS) Občine Bled. Gre za pomemben strateški dokument, ki je bil sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada RS in EU. S strategijo si občina prizadeva rešiti prometne izzive. Vizija dokumenta sledi ciljem razvojne in turistične politike ter je usmerjena v »zeleno alpsko občino«. Cilji CPS so povečati kakovost in privlačnost bivanja, zagotoviti dostopnost vseh naselij, povečati prometno varnost in podpirati sonaravni ter uravnotežen razvoj. Sestavni del CPS je akcijski načrt, s katerim so natančno določeni kratkoročni ukrepi, finančni okvir in opredeljene odgovornosti. Ukrepi so razdeljeni v pet prometnih stebrov – trajnostno načrtovanje in ozaveščanje, hoja, kolesarjenje,

Občina Bled www.e-bled.si

Vroče pocinkanje je najboljša protikorozijska zaščita

Korozija je eden največjih uničevalcev človeških dobrin. To potrjujejo številne študije v ZDA, na Japonskem in v državah EU. Neposredna škoda, ki jo letno povzroči, doseže od 4,2 do 4,5 % nacionalnega prihodka. Vsakih 90 sekund se po vsem svetu ena tona jekla spremeni v rjo, na vsaki dve izdelani toni jekla eno tono zamenja rja. Korozije najpogosteje ne moremo preprečiti, lahko pa jo močno upočasnimo oziroma zmanjšamo z uporabo optimalnih tehnologij antikorozijske zaščite. Vroče pocinkanje je ena od najstarejših antikorozijskih zaščit. V primerjavi z ostalimi antikorozijskimi zaščitami je dokazano ekonomsko najbolj upravičena in se zato uvršča v sklop trajnostne gradnje. Z uporabo vročega pocinkanja na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji. Za izdelavo lakirane balkonske ograje porabimo 53.500 MJ, za vroče cinkano le 23.700 MJ. Dolgoročno vroče pocinkanje pomeni prihranek energije in naravnih virov ob minimalnem vplivu na okolje. Medtem ko premaz zahteva sanacijo na vsakih 15 let, je cinkova prevleka skozi celotno obdobje ne potrebuje. Pocinkovalnica, d.o.o., v Celju je edino podjetje v Sloveniji, ki izvaja postopek antikorozijske zaščite z vročim pocinkanjem.

Odlikuje jih nova tehnologija, ki vsebuje in omogoča vse zgoraj navedene prednosti tega postopka.

2. mednarodni sejem sodobne medicine Medical, ki bo od 6.-8. aprila v Gornji Radgoni, vabi na strokovne nasvete in po izdelke za boljše zdravje in počutje, za preprečevanje bolezni in lajšanje zdravstvenih težav. Vsem, ki skrbijo za svoje in za zdravje bližnjih, ponuja brezplačne meritve vitalnih parametrov, najsodobnejše pripomočke in načine za odkrivanje in zdravljenje bolezni ter izdelke, storitve in znanje za zdrav življenjski slog. Med zelenimi zdravstvenimi poudarki bodo konoplja v zdravstvene namene, refleksoterapija za lajšanje bolezenskih težav, odnos čustev do bolezni, pomen hrane kot zdravila, premagovanje bolečine na naravne načine, zdrava kuhinja s prikazi nutricističnega programa, veganske, vegetarijanske prehrane, prehrane, prilagojene za sladkorne bolnike, in prehrane za športno aktivne. Predstavljen bo prvi razvojni projekt in koncept bionskega človeka v Evropi, pa tudi naturopatija, holistična iridologija, moxa terapija, kineziotaping in holistični iridološki pregledi. Dežela gostja sejma je Velika Britanija.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Ekološke moške obleke za ozaveščene moške

Tkanina New life & wool je izdelana iz ekološke merino volne in poliesterskih vlaken, ki so v celoti pridobljena iz odpadnih plastenk.

Predelava sestavin za ekološko tkanino poteka mehansko, ne uporablja okolju škodljivih kemičnih dodatkov in daje veliko prihrankov: 60 % prihranka energije, 32 % manj emisij CO2 in 94 % manjšo porabo vode. »Poskrbeli smo, da bo lahko poslovni moški, ki zastopa podjetje, svoje delo in sebe, z ekološko poslovno obleko pokazal, da mu je mar tudi za okolje«. Podjetje Sens bo za prihodnjo sezono še dodatno povečalo ponudbo moških oblek izdelanih iz ekološke tkanine.

Sens d.o.o. www.sens.si

Sistemi za upravljanje skladnosti za uspešne organizacije Organizacije, ki si prizadevajo biti dolgoročno uspešne, morajo vzdrževati kulturo integritete in skladnosti ter upoštevati potrebe in pričakovanja deležnikov. Integriteta in skladnost torej nista le osnova, ampak tudi priložnost za uspešno in trajnostno organizacijo. Standard SIST ISO 19600:2016, Sistemi za upravljanje skladnosti – Smernice, daje navodila za sisteme upravljanja skladnosti in priporočljive prakse. Uspešen sistem upravljanja skladnosti v celotni organizaciji omogoča, da organizacija pokaže svojo zavezanost skladnosti z ustreznimi zakoni, vključno z zakonodajnimi zahtevami, panožnimi kodeksi in organizacijskimi standardi, ter s standardi dobrega upravljanja družb, najboljšimi praksami, etiko in pričakovanji skupnosti. Z uporabo zavezujočih vrednot in z ustreznim upravljanjem skladnosti lahko organizacije zaščitijo svojo integriteto in se izognejo ali zmanjšajo neskladnost z zakonom. Skladnost prav tako prispeva k družbeno odgovornemu ravnanju organizacij.

Zeleno omreŽje

Pocinkovalnica, d.o.o. (skupina Maksim, d.o.o.) www.pocinkovalnica.si

1 17

Blagovna znamka moških oblačil Sens je pripravila klasično poslovno in trendovsko ekološko kolekcijo moških oblek za modno in okoljsko ozaveščene moške. »Veliko mi pomeni, kje in iz česa so izdelane tkanine ter kdo izdeluje naše obleke,« pravi oblikovalka in direktorica znamke Zlata Zavašnik.

okolje

Trajnostna skrb za zdravje – sejem Medical

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

april 2017

javni potniški promet in motorni promet.

Vsebina dokumenta je dostopna na: http:// www.e-bled.si/za-obcane/projekti/.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 1 17

okolje

Družba Slopak izpolnila obveznosti v letu 2016 V preteklem letu je bila družba Slopak edina družba za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, ki je v celoti izpolnila zakonsko določene obveznosti in nekatere celo presegla.

To potrjujejo tudi podatki Zbornice komunalnega gospodarstva. S strani zavezancev (go-

spodarstva) je bila ustanovljena prav zaradi

računov in povečevanju deleža digitalne dokumentacije. V letu 2016 so prejeli že 31 % računov v elektronski obliki, kar je za 3 % več kot v letu 2015. K odgovornemu ravnanju z okoljem spodbujajo tudi svoje uporabnike, ki lahko z e-storitvami pomembno zmanjšajo svoj ogljični odtis. Pri tem v Telekomu Slovenije za podpis naročniških dokumentov uporabljajo podpis z digitalnim kvalificiranim certifikatom. Poleg tega uporabnike spodbujajo k prejemanju elektronske oblike računa, ki je mogoča prek e-banke ali prek e-pošte. Uporabnikom omogočajo tudi podpis dokumentov prek digitalne tablice, s čimer vse večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Rezultati načrtnega dela so že vidni, saj so v družbi zmanjšali stroške papirja, kartuš in vzdrževanja tiskalnikov.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

letno tradicijo in z več kot 50.000 zadovoljnimi uporabniki toplotnih črpalk za najrazličnejše sisteme in potrebe. Lastna proizvodnja in servis zagotavljata dolgoročno in hitro rešitev v primeru težav. Z lastnim razvojem v laboratorijski enoti pa zagotavljajo dolgoročne in kakovostne rešitve. Kakovost in učinkovitost njihovih premium produktov potrjujejo tudi številna prejeta priznanja in certifikati najuglednejših svetovnih inštitucij.

Termo-tehnika d.o.o. www.kronoterm.com

Mednarodna konferenca Uporaba odpadkov kot sekundarnih surovin

doslednega izpolnjevanja okoljskih obveznosti ob upoštevanju enakopravne obravnave vseh zavezancev, kar uspešno izvaja že štirinajsto leto zapored. Delovanje družbe Slopak temelji na načelih nedobičkonosnosti in razširjene proizvajalčeve odgovornosti, zato zakonske

Toplotne črpalke Kronoterm med najboljšimi v Evropi

obveznosti svojih zavezancev obravnavajo z vso odgovornostjo. V družbi Slopak svojim zavezancem zagotavljamo, da bodo tudi v prihodnje delovali skladno z zakonodajo in z obveznostmi, ki jih le-ta nalaga, ter se zavzemali za nujno potrebno izboljšanje delovanja sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

Slopak d.o.o. www.slopak.si

Brezpapirno poslovanje je sestavni del poslovanja Telekoma Slovenije V Telekomu Slovenije si načrtno prizadevajo za družbeno odgovorno ravnanje, v tem okviru pa tudi za zmanjševanje vplivov svojega delovanja na okolje. Tako med drugim redno spodbujajo svoje dobavitelje k uvajanju elektronskih

april 2017

Prihodnost nas navdušuje.

stranska stena_320,5x140,5.indd 1

Najboljši rezultat učinkovitosti slovenske toplotne črpalke Kronoterm dosegajo že vrsto let zapored. Linija sanitarnih toplotnih črpalk ECO je pridobila vrsto prestižnih certifikatov (WPZ, TÜV Rheinland - COP 3,98 (notranji zrak A20) in COP 3,33 (zunanji zrak A7)), kar jih uvršča med daleč najučinkovitejše naprave. ECO toplotna črpalka je med najtišjimi na trgu (zvočna moč v notranjem prostoru znaša le 55 dB(A)). Toplotne črpalke Kronoterm za ogrevanje prostorov in gretje sanitarne vode so primerne za vse vrste objektov – novogradnje, starejše gradnje, večstanovanjske in industrijske objekte. Tehnična podpora in svetovanje s strokovnim ogledom objekta zagotovita najboljšo izbiro toplotne črpalke za določene potrebe. Kronoterm je slovenski proizvajalec in ponudnik toplotnih črpalk z več kot 25 20/02/2017 12:05

GZS, ZAG in EIT RawMaterials vabimo na mednarodno konferenco Uporaba odpadkov kot sekundarnih surovin - »Pospeševanje prehoda v krožno ekonomijo z industrijsko simbiozo«, ki bo v ponedeljek in torek, 10. in 11. aprila 2017, na GZS. Na konferenci bo predstavljena skupnost znanja in inovacij EIT RawMaterials, nacionalni in regionalni okvir za prehod v krožno gospodarstvo, dobre prakse iz tujine, zakonodajni in strateški okvir ter izzivi in izkušnje slovenskega gospodarstva.

Dogodek je namenjen prikazu aktivnosti v Sloveniji in širše, ki so v podporo krožnemu gospodarstvu, ter prepoznavanju priložnosti in izzivov, ki jih krožna ekonomija predstavlja za industrijo. V okviru dogodka bomo organizirali delavnico industrijske simbioze. Dogodek je namenjen industriji v regiji in okolici, ki išče priložnosti za optimizacijo vrednostnih verig, ter drugim deležnikom na področju krožnega gospodarstva. Kotizacije ni, obvezne so prijave.

Konferenca bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Program in prijavnico najdete na zag.si/novice.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

19 V pripravi je strokovni priročnik Izrazje s področja voda

1 17

Zelo uporabna novost - vrečke za dežnike

okolje

Novi ulični zbiralniki za stare aparate so dobro sprejeti

Družba Zeos, d.o.o., že dobro leto aktivno izvaja petletni projekt LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj. V okviru projekta želijo potrošnikom omogočiti prijaznejša in dostopnejša mesta za oddajanje e-odpadkov in odpadnih baterij ter jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje. Z uličnimi zbiralniki so na ekoloških otokih in drugih lokacijah opremili že polovico slovenskih občin in izvedli že več 10 delavnic za mlade. Zbiralnike so v nekaterih občinah že praznili in povprečno zbrali okoli 150 kilogramov na posamezni ulični zbiralnik. Občanke in občani so jih dobro sprejeli, saj so bili zbrani odpadki dobro ločeni, le 2 % je bilo odloženih ostalih odpadkov, torej tistih, ki tja ne spadajo. V večjih tehničnih trgovinah so postavili 56 zelenih kotov in pričeli z ozaveščevalnimi aktivnostmi na njihovih lokacijah. V mesecu marcu so organizirali natečaj »Izdelaj svoj domači zbiralnik za stare baterije«, spomladi pa bodo organizirali tudi strokovno konferenco na temo navad posameznikov pri ločevanju odpadkov.

Inovativen izdelek podjetja Piskar je ugledal luč sveta. Posebna vrečka, v katero lahko shranite moker dežnik, je sedaj dostopna na slovenskem trgu. Z njimi lahko pred »poplavo« zaščitimo avtomobilske sedeže, oblačila sopotnikov na mestnih avtobusih in ne nazadnje tudi preprečimo zdrse na razmočenih hodnikih ambulant in drugih javnih ustanov. Podjetje Piskar je eno največjih v proizvodnji polietilenskih vrečk za odpadke in vrečk za gospodinjstvo pri nas. V družinskem podjetju, ki danes zaposluje 26 ljudi, so sicer prvi predstavili vrečke za odpadke v zvitku, med prvimi so začeli izdelovati vrečke za odpadke s trakom, še vedno pa prvi in edini v Sloveniji izdelujejo tudi biorazgradljive vrečke za odpadke. »Usmerjeni smo v razvoj in ves čas spremljamo potrebe in želje naših kupcev. Vsak trud je prej ali slej poplačan in prepričani smo, da se bo tudi naš najnovejši izdelek – vrečka za dežnik – postopoma uveljavil na domačem trgu,« je poudaril Anton Piskar, predstavnik podjetja Piskar, ki je v veliki meri odgovoren za uresničitev idej. Vrečke za mokre dežnike je na svoje prodajne police med prvimi uvrstila trgovina E.Leclerc.

Na področju strokovnih izrazov in njihovih prevodov se pogosto srečujemo s številnimi različnimi prevodi in nepoenotenimi izrazi.

Zato bo Fit media izdala priročnik Izrazje na področju voda, avtorja sta prof. dr. Milenko Roš in prof. dr. Mihael J. Toman, oba strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami na področju voda ter pri delu s študenti, kjer sta pravilna raba izrazov in razvoj strokovnega izrazoslovja še posebej pomembna. Priročnik je namenjen tistim, ki se z vodami ukvarjajo na poljuden način, in tistim, ki se z vodami ukvarjajo znanstveno in strokovno. Dobra opora bo tudi prevajalcem, ki se velikokrat soočajo z iskanjem ustreznega prevoda strokovnega besedila.

Priročnik bo vseboval najpomembnejše izraze s področja voda z ustreznimi obrazložitvami, ki so ponekod dopolnjene tudi s slikovnimi prikazi. Namenjen je predvsem prevodu angleških besed, osnovni interpretaciji in poenotenju pojmov, posebej pa bodo izpostavljeni izrazi, ki se pogosto napačno uporabljajo. Drugi del priročnika vključuje slovensko-angleški slovar na področju voda, kjer bodo zbrani slovenski in angleški izrazi iz prvega dela. Priročnik bo izšel v aprilu 2017.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Piskar d.o.o. www.piskar.si

Fit media d.o.o. www.fitmedia.si

Evropski projekt

Zeleno omreŽje

Sodelovanja za izboljšanje strategij nizkoogljičnega gospodarstva

upravljanja stavb. Več o aktivnostih, napredku in rezultatih projekta je na spletni strani http://www.interregeurope.eu/empower. Prvo srečanje projektne skupine je bilo v januarju 2017 v Mariboru, kjer smo imeli partnerji priložnost razpravljati o ključnih aktivnostih za dobro energetsko upravljanje in pridobivanje finančnih virov za energetske sanacije.

Energetska agencija za Podravje, zavod za trajnostno rabo energije www.energap.si

april 2017

Po letu priprav se je pričelo izvajanje projekta EMPOWER, ki prinaša nove izzive in priložnosti devetim partnerjem projekta, kakor tudi drugim evropskim mestom, kjer se srečujejo s potrebo po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in spremljanju energetske učinkovitosti v stavbah. Gre za mednarodni projekt,

sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Europe. V projektu sodelujejo Slovenija, Švedska, Francija, Nemčija, Portugalska, Irska, Španija, Italija in Poljska.

Vodja projekta je Energetska agencija za Podravje. V okviru projekta poteka izmenjava idej in izkušenj na področju dinamičnega spremljanja energetske učinkovitosti v stavbah in povezava z inovativnimi finančnimi instrumenti. Cilj je zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in izboljšati strateško načrtovanje na področju nizkoogljičnega gospodarstva. Preko projekta želimo skupaj s partnerji dokazati, da je dobro gospodarjenje z energijo del dobrega

20 1 17

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Slovenija spet zamuja pri črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2017-

za okolje in prostor vprašali,

katere projekte je MOP

prednostno podprl, za vode jih je nekaj namreč že potrdil, in koliko sredstev lahko

Slovenija pričakuje. Prav tako nas je zanimal odziv Slovenije

na ugotovitve Evropskega računskega sodišča o

upravljanju Nature 2000 in

o skrbi za naravo oziroma

habitate, prav tako pa, zakaj so zaprte seje sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja.

april 2017

Vse več je kritičnih opozoril, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. MOP je podprl več projektov za področje vod. Kateri okoljski projekti so v novi finančni perspektivi še prednostni in lahko računajo na soudeležbo države?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

2020. Zato smo Ministrstvo

Prednostna so sredstva za nižjo poplavno ogroženost

Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v vlogi posredniškega organa takoj po sprejetju pravnih in vsebinskih podlag pričelo z vodenjem aktivnosti na t.i. 11-ih projektih, ki so bili skladno s sklepom Vlade RS št. 544400-10/2014/13 z dne 10. 6. 2014 in izjavo Vlade RS št. 5440022/2014/4 z dne 6. 11. 2014 določeni kot prednostni projekti v finančni perspektivi 20142020, ter na projektih, kjer iz sklepov Evropske komisije o potrditvi velikega projekta v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013 izhajajo obveznosti po izvedbi 2. faze projekta. Prve odločitve o podpori v finančni perspektivi 2014-2020 so bile tako izdane (več v sporočilu za javnost). Devet od teh projektov je že pridobilo odločitev o podpori in so v izvajanju. Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja mora sklep o potrditvi projekta sprejeti Evropska komisija, saj gre za t.i. velik projekt.

Ko bo za vse omenjene projekte Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

oziroma Evropska komisija izdala odločitev o podpori oziroma sklep o potrditvi velikega projekta, bo znan obseg preostalih razpoložljivih pravic porabe sredstev evropske kohezijske politike za projekte s področja odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo za obdobje 2014-2020. Takrat bodo znani tudi pogoji, pod katerimi bo Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega organa Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja predlagalo neposredno potrditev dodatnih projektov s področja odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo v okviru razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020.

Neposredna potrditev bo načeloma možna za projekte, ki izpolnjujejo merila za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, ki jih je potrdil odbor za spremljanje OP EKP 2014-2020 in izkazujejo pripravljenost za pričetek izvajanja v letih 2017 in 2018 ter ob spoštovanju sektorske politike Ministrstva za okolje in prostor prispevajo k doseganju ciljev in kazalnikov iz OP EKP 2014-2020 in so vključeni v Dogovor za razvoj regij.

V Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za področja, ki jih pokriva Ministrstvo za okolje in prostor kot posredniški organ, skupaj na voljo 501,3 mio EUR evropskih sredstev in 101,6 mio EUR slovenske udeležbe. Od tega je največ sredstev na voljo v okviru prednostne osi 6, in sicer 400,5 mio EUR evropskih sredstev in 80,3 mio EUR slovenske udeležbe. V okviru te prednostne osi bodo izvedeni projekti predvsem za zmanjšanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, večjo zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami, ter učinkovito rabo prostora na urbanih območjih v okviru celostnih teritorialnih naložb. Zelo pomembna je prednostna os 5, ki je z 83 mio EUR evropskih sredstev in 16,8 mio EUR slovenske udeležbe namenjena k zagotovitvi nižje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. V okviru

Iz naslova prednostnih osi 2., 5. in 6. je bilo do danes izdanih 12 odločitev o podpori projektom, katerih skupna vrednost z DDV znaša več kot 266 mio EUR. Iz naslova sredstev evropske kohezijske politike prispevek Evropske unije, to je sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, znaša 166,3 mio EUR, prispevek slovenske udeležbe 35,3 mio EUR. Vsi omenjeni projekti so že v izvajanju.

Do konca februarja 2017 je bilo na projektih z izdanimi odločitvami o podpori realiziranih izplačil iz državnega proračuna RS v višini 35,5 mio EUR evropskih sredstev in 6,3 mio EUR lastne slovenske udeležbe.

MOP skuša izboljšati upravljanje Nature 2000 Evropsko računsko sodišče je izdalo posebno poročilo, v katerem je ugotovilo, da je potrebno za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 več prizadevanj. Kakšno je stališče MOP do ugotovitev Evropskega računskega sodišča in kaj bi bilo potrebno spremeniti v upravljanju omrežja Natura 2000 v Sloveniji?

Poročilo Evropskega računskega sodišča (ERS) je naslovljeno na Evropsko komisijo in države članice, zato bodo tudi odzivi v dveh sklopih.

V prvem sklopu bo Evropska komisija, ob aktivnem sodelovanju držav članic, pripravila predloge za skladnejšo in učinkovitejšo porabo sredstev različnih finančnih mehanizmov.

Ta dejavnost sovpada z odzivom na zaključke pregleda učinkovitosti Direktive o pticah in Direktive o habitatih (Fitness – check), objavljenih v decembru 2016.

Svet ministrov je pozval Evropsko komisijo, in sicer da prednostno pripravi Akcijski načrt za naravo (Nature Action Plan - NAP). Del tega načrta, zlasti v finančnem delu, bo tudi odziv na poročilo ERS. Države članice proces spremljamo in tudi aktivno sodelujemo. NAP naj bi bil predstavljen

Drugi sklop so izboljšave na državni ravni. Ob spremljanju izvajanja Operativnega načrta upravljanja Nature 2000 ter ostalih ugotovitvah se oblikujejo tudi predlogi za izboljšanje doseganja ciljev na tem področju. MOP intenzivno sodeluje z drugimi resorji in se dogovarja za učinkovito upoštevanje zahtev nature ter izvajanje ukrepov, predvidenih v Operativnem načrtu, ter si prizadeva za učinkovito usmerjanje finančnih sredstev iz različnih evropskih skladov, zlasti za razvoj podeželja in kohezijske sklade. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju potencialnih izvajalcev ukrepov za prijavljanje na finančni mehanizem LIFE. Hkrati si MOP prizadeva za vključevanje vsebin NATURE v delo na terenu, in sicer predvsem s projekti, ki jih vodijo upravljavci zavarovanih območij in ZRSVN ter z vključevanjem vsebin v delo gozdarske in kmetijske svetovalne službe. MOP prav tako skuša izboljšati upravljanje Nature 2000 na državnih zemljiščih in zagotoviti spremljanje stanje vrst in habitatnih tipov.

Začela se je javna razprava o pripravah na NPVO Nedavno je bila seja Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, a je bila zaprta za javnost. Zakaj je bila seja zaprta, saj je priprava Nacionalnega programa varstva okolja 2018 eno izmed vitalnih razvojnih vprašanj Slovenije?

Vse seje Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja (ki je posvetovalno telo ministrice za okolje in prostor), ki so potekale do sedaj, so bile zaprte za javnost. Na vseh sejah so se obravnavale ključne vsebine, ki jih pripravlja MOP (npr. zakonodaja in dokumenti pred in med javno razpravo) in so v njegovi pristojnosti. Osnutek Načrta priprave NPVO 2030 je v javni obravnavi in je dostopen na spletni strani MOP (http://www.mop. gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7428/). Pripombe in predloge lahko posreduje vsa zainteresirana javnost do petka, 28. aprila 2017, na elektronski naslov: gp.mop@gov.si. Sodelovanje z javnostmi bo zagotovljeno v celotnem procesu priprave NPVO 2030. V zgodnji fazi priprave NPVO 2030 je javnost povabljena k sodelovanju pri snovanju programa, in sicer z odzivi na Načrt priprave NPVO 2030 ter s sodelovanjem na posvetovanjih s skupinami deležnikov predstavnikov nevladnih organizacij in strokovnih inštitucij.

Ura za Zemljo na vseh celinah Nevladna organizacija WWF je v soboto, 25. marca, po vsem svetu izvedla že deseto Uro za Zemljo, kjer čim več mest po svetu spodbujajo da za eno uro (med 20.30 in 21.30 uro) izključijo javno in dekorativno razsvetljavo, ki osvetljujejo glavne znamenitosti mesta ali mestnega trga. Ura za Zemljo ali v svetu znana kot Earth Hour letos obeležili na vseh šestih celinah. Od leta 2007 so se v Earth Hour vključila številna podjetja, organizacije, vladne ustanove in na stotine milijonov ljudi v več kot 7.000 mestih. S spodbujanjem, da ljudje po svetu ugasnejo luči za eno uro, želijo spomniti, da je potrebno zagotoviti trajnostno prihodnost našega planeta. Ob Uri za Zemljo so se v temo odele glavne svetovne znamenitosti, kot so Eifflov stolp, rimski Kolosej in londonski Big Ben, v Sloveniji pa so se pridružile največje slovenske znamenitosti.

21 1 17

konec maja 2017 in sprejet v juniju. Za bistvene premike glede možnosti koriščenja evropskih finančnih mehanizmov je največja verjetnost za uspeh po tej poti.

V Luki Koper vse več ladijskih potnikov Na največji borzi potniškega ladijskega turizma na Floridi – Seatrade Cruise Global 2017 je sodelovala tudi Luka Koper. Na sejmu se srečajo najpomembnejši deležniki industrije križarjenja: ladjarji, pristanišča, ladjedelnice, organizatorji potovanj, predstavniki lokalnih in državnih turističnih združenj in številni drugi. Na slovenski stojnici so se poleg Luke Koper predstavili še Mestna občina Koper, Boxmark Leather, Slovenska turistična organizacija, javna agencija SPIRIT in turistična agencija Atlas Express. Promocijo in predstavitev na sejmu so podprle tudi družbe Centralog, Avrigo, Istranka, Marjetica Koper, Roundabout, Vinakoper in Turistično združenje Portorož. Spodbudni so podatki Združenja sredozemskih potniških pristanišč Medcruise, po katerih Koper beleži eno najvišjih rasti števila potnikov v Sredozemlju v kategoriji manjših pristanišč. Samo v lanskem letu so namreč dosegli 36-odstotno rast v primerjavi z letom 2015.

V Kopru bodo letos privezali predvidoma 60 potniških ladij in gostili 70.000 potnikov.

Sezono je odprla v marcu ladja Viking Sea, 11. novembra jo bo zaključila ladja MSC Musica, ki bo hkrati tudi največja, s kapaciteto 2.550 potnikov. Najbolj pogosto bodo v Kopru videli ladjo Thomson Dream, in sicer 12-krat. V letošnji sezoni se v Koper ponovno vračata ladjarja Holland America in Azamara z ladjama Westerdam in Azamara Quest.

Polovico najavljenih prihodov je predvidenih za vikend, ladje pa bodo v Kopru privezane za povprečno desetino več časa.

april 2017

2. prednostne osi je za povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti na voljo 18 mio EUR evropskih sredstev in 14,5 mio EUR slovenske udeležbe.

okolje

Kratko, zanimivo

Pameten Petrol za pametna mesta foto: Boštjan Čadej

22 1 17

okolje

Pogovor z mag.

Jožetom Torkarjem

Koncept pametnih mest se je že udomačil na globalni in evropski ravni. Tudi v

Pogovor z mag. Jožetom Torkarjem

Sloveniji je na to temo vse

tudi razvojnih projektov. In

seveda komercialnih ponudb, saj prognoze za naslednja

desetletja kažejo pospešeno

rast prebivalstva, ki bo živelo

v mestih. Med prodornimi

ponudniki celovitih rešitev za

mesta je Petrol. Mag. Jože

Torkar, direktor energetskih

rešitev v Petrolu, pojasnjuje

Petrolovo razumevanje

pametnih in kognitivnih

mest ter njihovo ponudbo.

Zlasti pa izpostavlja razvojna

prizadevanja na tem področju

in številne reference v Sloveniji

in širši regiji. Dobre reference

pa zmeraj odpirajo nove

priložnosti, poudari Jože

Torkar. Zato v prihodnosti

pričakujejo praktično

april 2017

eksponentno rast.

Veliko je definicij pametnih mest, predvsem prevladujejo tiste, ki poudarijo tehnološko plat razvoja. Kako jih razumete vi?

Pametno mesto pametno prepoznava svoje kulturne, športne in gospodarske specifike ter ustvarja odlične pogoje za življenje in delo svojih prebivalcev. Strinjam se, da večinsko razumevanje koncepta pametnih mest temelji na tehnologijah. Čeprav pametne tehnološke rešitve res lahko rešijo marsikateri izziv in mestom prinesejo prihranke, smo v Petrolu prepričani, da na temeljne izzive sodobnega časa in prihodnosti lahko zares odgovori le kognitivno mesto.

V čem je razlika med tema dvema konceptoma?

Kognitivno mesto na prvo mesto postavi prebivalca mesta in njegove potrebe. V kompleksni celoti ne smemo spregledati človeka, kateremu je vse namenjeno. To prepogosto pozabljamo v morda kar naivnem navdušenju nad tehnološkim napredkom, ki je zelo hiter na številnih področjih.

Tehnološki napredek lahko pomeni tudi veliko večjo ranljivost, socialno razslojevanje in druge negativne posledice, kar se vnaprej ne vidi.

Tega se zavedamo, zato dajemo varnosti sistemov posebno težo.

mag. Jože Torkar

več posvetov, konferenc,

EU si na politični ravni izrazito prizadeva za pametna mesta, ponudba na trgu raste. Kako vi opažate ta trend na trgu? Kako intenzivno si mesta prizadevajo postati pametna?

Prizadevanja mest gredo intenzivno v to smer.

Trg je preplavljen s ponudniki “pametnih” rešitev.

Vendar je potrebno ločiti zrno od plevela in prepoznati tiste ponudnike, ki mestom res lahko prinesejo realno dodano vrednost. Predvsem morajo poznati procese in komunikacijske poti v mestih in jih pomagati optimizirati.

Kje v Petrolu vidite največji potencial oziroma izziv slovenskih mest na poti k pametnim mestom oziroma občinam?

Ne bi se omejil samo na slovenska mesta, saj smo intenzivno prisotni v širši regiji. Izzivov ali priložnosti je veliko, praktično na vseh ravneh.

Naj omenim nekaj najpomembnejših: pametni sistemi daljinskih ogrevanj – gre za transformacijo v 4. generacijo daljinskih ogrevanj -, pametna voda, gre za proizvodnjo in distribucijo pitne vode, pametna javna razsvetljava, pametne zgradbe, pametni dom, pametna mobilnost, …

To so vsa področja, na katerih že aktivno delate v Petrolu.

Res je, uspešne reference imamo na vseh

23 Na trgu obstaja veliko dobro izdelanih javno zasebnih partnerstev, kot so: BOT (build– operate–transfer), BOOT (build–own–operate–transfer), BOO (build–own–operate), BLT (build–lease–transfer), DBFO (design– build–finance–operate), DBOT (design– build–operate–transfer), DCMF (design– construct–manage–finance).

Zagotovo. Nudimo neprekinjeno optimalno upravljanje z vsemi strateškimi področji, da dosežemo dogovorjene cilje. Seveda se jih trudimo preseči. Še nedolgo tega smo delovali po konceptu MUSCO (Multi Utility Service Company), sedaj pa smo ga nadgradili v edinstven Petrolov poslovni koncept MUMESCo (Multy Utility, Mobility and Environmental Service Company).

V čem je edinstvenost vašega koncepta?

Na enem mestu soustvarjamo razvoj regij, občin, javnega in storitvenega sektorja, industrije in gospodinjstev. Investiramo v projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije kot gibal razvoja ter jamčimo doseganje prihrankov energije. Vodilo razvoja družbe Petrol je celovita energetska oskrba s poudarkom na učinkoviti rabi energije in odgovornemu ravnanju z viri. To je koncept, ki vodi v krožno gospodarstvo, k čemur stremi tudi EU. Naše rešitve vključujejo proizvodnjo, distribucijo in dobavo energije. Z optimizacijo vseh sistemov distribucije in delovanja ter z upravljanjem rabe energije skrbimo za učinkovitost.

Trajnostni krog sklenemo s ponovno uporabo odpadnih snovi kot virov nove energije in razvojem trajnostne mobilnosti.

Koliko strokovnjakov v Petrolu dela na projektih pametnih mest?

Več kot 400 naših strokovnjakov. Zavedamo se, da so podatki eden izmed strateških ključev do pametnega mesta. Če želijo mesta učinkoviteje upravljati s svojimi viri in izboljšati svoj ogljični odtis, potrebujejo zanesljive podatke o porabi energije in vode ter s tem transparenten vpogled v stanje svoje infrastrukture. V Petrolu pomagamo izkoristiti vse ključne informacije, ki jih ima mesto na voljo. Pri tem se naslonimo na senzoriko, ki je že vgrajena, in po potrebi dodamo novo. Ključni podatki so preko tehnološke platforme na voljo vsem zainteresiranim deležnikom. To pomeni, da lahko do podatkov o rabi energije v javnih stavbah, o učinkovitosti lokalne infrastrukture, kot so vodovodno omrežje, omrežje daljinskega ogrevanja, javna razsvetljava idr., dostopajo tako vodstva mest, upravljavci javnih gospodarskih služb kot tudi meščani. Ko imaš enkrat prave podatke, je slika o porabi in stroških jasna. S tem pa tudi možnosti za potencialne prihranke. Te možnosti so običajno velike.

Na področju energetike se najpogosteje uporabljata modela EPC (Energy Performance Contracting) in ESC poslovni model (Energy Supply Contracting).

Podjetja, ki ponujamo celovite rešitve mestom, imamo veliko potrebnega znanja, da lahko ponudimo mestom win-win-win partnerstva, tako za mesto, prebivalce kot zasebnega partnerja. Največji izziv vidim v premajhni osveščenosti javne sfere o sinergijskih učinkih tovrstnih partnerstev. Mesta morajo investirati v izobraževanje svojega osebja na tem področju ali sklepati partnerstva z ustreznimi svetovalnimi podjetji, ki imajo veliko mednarodnih izkušenj na tem področju.

Ko enkrat vsi spoznamo prednosti, se vzpostavi potrebno zaupanje vseh udeležencev v konkurenčnih dialogih. Tako lahko dosežemo dogovor, ki prinaša dodano vrednost vsem udeležencem.

Lahko v nekaj besedah razložite modela ESC in EPC? Pri ESC gre za pogodbeno oskrbo z energijo, pri kateri načrtujemo, financiramo in izvajamo ukrepe prenove ogrevalnih in hladilnih sistemov v objektih ter izgradnje ali obnove daljinskega ogrevanja. Vložena sredstva se povrnejo s plačilom za dobavo energije.

Pri EPC pa gre za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije in vode. Po tej pogodbi načrtujemo, financiramo, izvajamo in upravljamo z ukrepi za učinkovito rabo energije in vode, vložek pa si povrnemo z udeležbo v deležu privarčevanih izdatkov za porabljeno energijo, vodo, vzdrževanje in upravljanje.

Kako se vam v praksi obnesejo ti projekti?

Res dobro. Če izvzamem en projekt, pri katerem smo imeli nekaj začetnih težav z dobavljeno opremo, ki ni izpolnjevala standardov in smo jo morali zamenjati, nimamo prav nobene slabe izkušnje. Pri vseh projektih dosegamo začrtane rezultate ali jih celo presegamo.

Katere reference bi izpostavili?

V zadnjih dvajsetih letih smo izvedli več sto projektov na področju energetske učinkovitosti. V

1 17

Za mesta oziroma občine je celovitost upravljanja teh strateških področij najbrž dodatna vrednost.

enem letu našim partnerjem skupaj prihranimo v povprečju okoli 6 milijonov evrov. S tem, ko se nam odpirajo novi, veliki projekti, bodo ti prihranki bistveno narasli. Za ilustracijo bom navedel nekaj primerov. V Mestni občini Kranj smo v 16 objektih rabo energije znižali za 52 % letno. V Beogradu z optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja letno prihranimo okoli 1,5 milijona evrov. V Kopru smo z 2,3 milijonsko investicijo zamenjali in predelali 5.300 svetilk, prenovili 248 prižigališč ter vzpostavili energetsko knjigovodstvo in center za prijavo napak v delovanju. S tem smo dosegli letni prihranek električne energije 2,3 milijona KWh.

okolje

Evropska komisarka Violeta Bulc poudarja, da EU nujno potrebuje nov model javno zasebnega partnerstva na več področjih, med drugim tudi pri razvoju pametnih mest. Kako vi ocenjujete obstoječe modele javno zasebnega partnerstva? Kaj bi bilo na tem področju potrebno spremeniti? Kaj ponujate v Petrolu?

Zelo zanimiva je pogodba z Bolzanom za tehnično-ekonomsko optimiranje sistema daljinskega ogrevanja v mestu. Cilj je znižati izgube na distribucijskem sistemu daljinskega ogrevanja za 5 odstotkov. S tem bi znižali rabo primarnega energenta za odstotek ali odstotek in pol. Projekt sofinancira EU v okviru programa Sinfonia – Bolzano Smart City. S tem projektom naj bi Bolzano postal model dobre prakse za nadaljnji razvoj pametnih mest. Tudi v bolgarski prestolnici Sofija delamo podoben projekt. V prihodnje predvidevamo izjemno rast tovrstnega povpraševanja, saj nam uspešne reference odpirajo trg.

Kako EU in Slovenija spodbujata razvojne korake na poti k pametnim mestom?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podpira razvoj pametnih skupnosti v okviru javnega razpisa za izbor operacij "Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom na prioritetnih področjih pametne specializacije". Petrol sodeluje v treh stebrih: pametna mesta in skupnosti, pametne zgradbe in dom ter mobilnost. Izdajatelj razpisa »Pilotni/demonstracijski projekti - I. sklop: Pretvorba, distribucija in upravljanje energije« je Javna agencija SPIRIT. Namen razpisa je podpora raziskovalno-razvojnim in inovacijskim dejavnostim za izvedbo pilotnih oziroma demonstracijskih projektov podjetij.

Ti projekti morajo biti usmerjeni v razvoj in testiranje oziroma demonstracijo novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v realnem okolju na prednostnem področju Slovenske strategije pametne specializacije »Pametna mesta in skupnosti«, fokusno področje »Pretvorba, distribucija in upravljanje energije«.

Omenil bi še, da slovenska vlada sofinancira slovensko–japonski demonstracijski projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti ter podpira sodelovanje izvajalskih institucij na tem področju. Tudi ta projekt nastaja pod okriljem Javne agencije SPIRIT. Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij.

april 2017

navedenih področjih. Z gotovostjo lahko trdim, da smo kot ponudnik storitev pametnega upravljanja v samem vrhu rešitev za pametna mesta.

Kot prepoznaven regijski akter zagotavljamo upravljanje s petimi področji, ki so za mesta ključnega pomena: energija, objekti, infrastruktura, okolje in mobilnost.

24

Certificiranje stavb po načelih trajnostne gradnje pri nas še v povojih LEED in BREEAM sta svetovno priznani in globalno najbolj razširjeni shemi certificiranja trajnostnih gradbenih projektov.

Obravnavata ekološke, energetske, ekonomske in tudi socialne vidike gradnje.

Eleonora Sablone se ukvarja s trajnostno gradnjo že od leta 2007. Sodelovala je z mnogimi priznanimi projektnimi družbami. Ima 10 let izkušenj kot svetovalka za okolje na področju trajnostnega načrtovanja in izvedbe kot LEED AP, BREEAM AP ter BREEAM International Assessor. Vodi podružnico GBC Italia, Abbruzzo Molise. Številne izkušnje ima na področju novogradenj in rekonstrukcij. Namen strokovnega seminarja, ki ga je pred časom organiziral Bureau Veritas, je bil, da arhitektom, projektantom, predstavnikom investitorjev in drugi zainteresirani javnosti predstavi, kaj v praksi pomeni pridobivanje enega ali drugega certifikata ter kakšni so izzivi, s katerimi se soočajo investitorji in projektanti.

foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Trajnostna gradnja

april 2017

okolje

1 17

Trajnostna gradnja

LEED in BREEAM certifikacijski shemi, globalno najbolj razširjeni

Zaveza EU k trajnostni gradnji pomenila preskok v razmišljanju

LEED je shema, ki jo je razvil Green Building Council US (USGBC) in vrednoti projekte v vseh fazah izvedbe - od projektiranja, gradnje do obratovanja in vzdrževanja vseh vrst objektov.

Shemo BREEAM je razvil Building Research Establishment iz Velike Britanije. Samo po najbolj razširjeni shemi LEED je globalno registriranih že preko 115.000 projektov v več kot 160 državah. BREEAM je prisotna v 77tih državah in ima 2.242.381 registriranih stavb.

Po ocenah USGBC bodo le na ameriškem trgu stavbe certificirane po metodi LEED pomenile 1,2 milijarde dolarjev energetskih prihrankov, 149,5 milijarde dolarjev prihrankov stroškov vode, 715,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških vzdrževanja in 54,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških odpadkov (velja za obdobje od 2015 do 2018, vir: ww.usgbc.org/ articles/green--building-facts).

V Sloveniji še ni certificirane stavbe po LEEDu. Na Hrvaškem je certificirana ena poslovna stavba, ki je bila zgrajena leta 2013. Nekatere stavbe, ki so pri nas trenutno v gradnji, bodo certificirane. Po besedah Eleonore Sablone so bili začetki, leta 2008, v Italiji težki, ko so uvajali trajnostno certificiranje. Danes je drugače, saj ljudje sedaj vedo, o čem govorijo. Pri preskoku je pomagala tudi sprememba Evropske Direktive. EU komisija se je zavezala, da bodo leta 2020 vsi narodi v EU dosegli določeno stopnjo trajnostnega razvoja. Zaveza vključuje vsa področja, tudi javno gradnjo, za katero je do leta 2020 predvideno, da bo trajnostna. Trg trajnostne gradnje naj bi do leta 2050 narastel za 780 % (5,3 milijarde m 2 prostora po svetu), kar je tudi velika poslovna priložnost.

Sektor stavb ima največji vpliv na podnebne spremembe. Industrija lahko ohranja meje CO 2 emisij, pri stavbah ni tako. Pri stavbah emisije nenehno naraščajo. Z evropskim programom 2020 smo pred izzivom, da to spremenimo.

Stanje stavb, v katerih delamo, živimo, je zelo pomembno za naše zdravje. Stavbe, v katerih so pisarne, npr. s slabo ventilacijo, slabo osvetljavo, izolacijo itd., so lahko velik problem za podjetja, saj zmanjšujejo produktivnost ljudi.

Ključen je celostni pristop S trajnostno gradnjo lahko zmanjšamo porabo energije med 24 % do 50 %, znižamo emisije CO 2 med 33 % in 39 %, zmanjšamo porabo vode za 40 %. V Evropi so lahko ti rezultati še boljši, saj zelo dobro zmanjšujemo količino odpadkov. Kriterij EU komisije za trdne odpadke, ki izhajajo iz podrtja ali gradnje stavbe, je 70 % do leta 2020. Pri trdnih odpadkih govorimo o odpadkih, ki jih generirajo prebivalci stavbe, in gradbenem materialu, ki nastane pri podrtju ali pri gradnji. Pomemben trajnostni princip trajnostne gradnje je tudi promocija zdravja in dobrega počutja znotraj stavbe (svež, kvaliteten zrak, akustične zmogljivosti stavbe, dnevna svetloba, toplotno udobje itd.). Drug trajnostni princip je ohranjanje zelene pokrajine, nega urbanega okolja, kako delamo z vsemi zunanjimi površinami in kako zgradbe vplivajo na zunanje okolje. Graditi je potrebno odporne in fleksibilne strukture, ki bodo podaljšale življenjski cikel zgradbe.

Pomembno je, da je stavba dobro povezana z okolico. Na koncu je potrebno oceniti še vse faze življenjskega cikla stavbe (gradnjo, uporabo, vzdrževanje, rušenje).

Trajnostno gradnjo merimo z ocenjevalnimi shemami, ki merijo učinkovitost trajnostne stavbe. Do leta 2016 je bilo po svetu certificiranih 1.04 milijard kvadratnih metrov zelenega gradbenega prostora. Svetovni GBC nas ne zavezuje k uporabi določene sheme, saj verjamejo, da vsak ocenjevalni sistem dosega določen nivo kvalitete, standard transparentnosti, znanja itd. Nacionalni GBC večkrat prepoznajo, katera shema je najbolj primerna za državo in jo promovirajo. Certifikacijske sheme so uporabne za različna področja.

Prednosti ocenjevanja ali zakaj po certifikat Raziskave kažejo, da ima gradbeni sektor največji potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S pomočjo neposrednih intervencij v stavbah, kot so zamenjava vrste goriva, energetske učinkovitosti, uporaba obnovljivih virov energije (UNEP, 2016) je potencial prihranka celo do 84 gigaton CO 2 (GtCO 2) do leta

Trajnostna gradnja ni priložnost le za arhitekte

Certificiranje trajnostne gradnje po shemah LEED in BREEAM. Bureau Veritas. Vaš partner pri zagotavljanju skladnosti.

Promocija

Svetovno združenje za trajnostno gradnjo (WGBC) je globalno omrežje vseh združenj za trajnostno gradnjo po svetu. Danes je po svetu preko sto združenj, ki so povezana s Svetovnim združenjem za trajnostno gradnjo.

So v različnih fazah razvoja, nekatera so v nastajanju, druga že uveljavljena. V Evropi imamo še evropsko regionalno omrežje, ki vključuje 30 nacionalnih združenj za trajnostno gradnjo, v katerem je tudi slovenski GBC. Omrežje združuje več kot 3.500 evropskih podjetji, ki so predstavniki vseh deležnikov v gradbeništvu in industriji. Trajnostna gradnja ni dobra priložnost le za arhitekte in investitorje, temveč za vse deležnike.

www.bureauveritas.si

Potrebujemo več avtomobilskih polnilnic na SZP Slovenija na področju uvajanja stisnjenega zemeljskega plina (SZP) kot alternativnega goriva v prometu močno zaostaja za nekaterimi drugimi državami. V Italiji imajo postavljenih prek 1.000, v Nemčiji prek 900 in v Avstriji prek 200 polnilnih mest za ta energent. V Sloveniji so trenutno štiri polnilna mesta za SZP, za utekočinjenega pa nobenega. V Evropi naj bi se do leta 2020 vozilo po cestah 5 % vozil na SZP, zdaj le nekaj več kot pol odstotka.

25 1 17

Učinkovitost trajnostne gradnje se meri z različnimi shemami

Kot v informaciji za javnost sporoča Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, je eden izmed razlogov, zakaj zaostajamo za temi državami, ta, da nimamo stabilnega investicijskega okolja. Država namreč še ni dala jasnega signala, kako bo razvijala alternativna goriva. To pomeni, da odločevalci še niso prepoznali prednosti, ki jih SZP prinaša tako s cenovnega kot okoljskega vidika.

O prednostih zemeljskega plina zgovorno priča tudi okoljski test združenja ADAC, (stanje 8/2016) – med prvimi sedmimi najbolj ekološkimi vozili je kar pet avtomobilov na SZP, preostala dva sta električna. Zato je GIZ DZP naslovil na infrastrukturnega ministra dr. Petra Gašperšiča in okoljsko ministrico Ireno Majcen pobudo, naj država v Energetski koncept umesti sistem za hitrejšo postavitev avtomobilskih polnilnic.

Po mnenju GIZ DZP bi moral Eko sklad nameniti subvencije tudi za avtomobile na SZP, ne le za električne avtomobile.

V Sloveniji se distribucijsko plinovodno omrežje nahaja v 82 občinah z največjo gostoto poseljenosti. Tako bi lahko polnilnice SZP vpeljali izjemno enostavno. Poleg tega je dostopna in cenovno ugodna tehnologija polnilnih mest in avtomobilov že preizkušena, dodatna testiranja in razvijanja pa niso potrebna. Avtomobili na SZP so predhodniki uporabe biometana, sintetičnega plina, plina pridobljenega s tehnologijo »power to gas« in vodika. Skupna značilnost vseh teh goriv je, da so obnovljivega izvora. Korak naprej so zaenkrat storili le v Ljubljanskem potniškem prometu, kjer imajo prek 60 avtobusov na SZP.

april 2017

Stavbe so močan onesnaževalec okolja

okolje

Kratko, zanimivo

26 1 17

okolje

Kratko, zanimivo Evropska potrditev kakovosti študijskih programov Fakultete za logistiko Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, ki ima sedež v Celju, je s strani evropskih presojevalcev kakovosti poslovnih študijskih programov akreditacijske hiše European Council for Business Education (ECBE) prejela ponovno akreditacijo svojih študijskih programov. Fakulteta za logistiko ima dve mednarodni akreditaciji, ECBE in ACBSP. Nedavno so jih obiskali evalvatorji akreditacijske hiše ECBE. Ti so ponovno potrdili kakovost študijskih programov in njihovo skladnost z najsodobnejšimi smernicami na področju visokošolskega izobraževanja.

dr. Bojan Rosi

foto: arhiv podjetja

Predsednik komisije ECBE Robert Rietbroek je povedal, »da je fakulteta od zadnje akreditacije pred tremi leti naredila pomemben napredek pri vključevanju gospodarstva in negospodarstva pri pripravi študijskih vsebin kot tudi na področju raziskovanja. S tem izkazuje, da sledi in v nekaterih točkah celo presega stroge zahteve naše akreditacijske hiše. Diplomanti njihove fakultete pridobijo najsodobnejša znanja logistike, imajo interdisciplinarna znanja ter kompetence, s katerimi izkazujejo prilagodljivost in odzivnost, ko so na trgu dela«.

S ponovno akreditacijo svojih študijskih programov »smo ostali v elitni skupini peščice fakultet v Sloveniji, ki imajo mednarodno akreditirane študijske programe,« je oceno komentiral dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko.

april 2017

Po novem Fraport Slovenija Družba Aerodrom Ljubljana, d.o.o., se bo preimenovala v Fraport Slovenija. Spremembo imena je dovolila Vlada RS. Brniška letališka družba je lastnica infrastrukture na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in ga upravlja, sicer pa je v lasti hessensko-frankfurtske družbe Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide. Aerodrom Ljubljana posluje dobro, čeprav je oskrbela lani manj potnikov, na kar je vplivalo predvsem manjše število potnikov, ki jih je prepeljala Adria Airways.

Napovedi za letos so boljše.

2050. Tu so še energetske koristi, ki pravijo, da je v gradbenem sektorju do leta 2050 potenciala za 50 % energetskih prihrankov, kar bi podprlo omejevanje dvigovanja temperature do 2°C (nad predindustrijsko stopnjo).

Ekonomske prednosti predvidevajo od € 280 do € 410 milijard energetskih prihrankov (ekvivalent dvojni letni potrošnji elektrike v Ameriki) – Evropska komisija 2015. Družbene prednosti obsegajo 101 % povišanje možganskih funkcij. Poveča se produktivnost, saj raziskave kažejo, da boljša, kot je kvaliteta zraka v notranjosti stavbe, višja je produktivnost, ki se lahko poveča tudi za 8 %.

BREEAM, prvi okoljski ocenjevalni sistem Shema BREEAM je globalno razširjena in uporabljana, vzpostavljena je bila že leta 1990. Je okoljska ocenjevalna shema, ki je prostovoljna, neodvisna, celostna, usmerjena na potrošnika. Prisotna je v 77tih državah in ima 2.242.381 registriranih stavb. Kar je v LEADu m 2 je v BREEAMu količina certifikatov. V Evropi ljudje raje izberejo BREEAM, ker je bolj fleksibilen in ciljno orientiran. Pri shemi BREEAM so razumeli, da se včasih ne da renovirati vsega in da se je potrebno osredotočiti le na posamezne dele. Tako so za ta del postavili nekaj kategorij. Prva kategorija obsega vlakna in strukturo (dnevna svetloba, energija itd.), druga osnovne storitve (gretje, hlajenje ipd.), tretja lokalne storitve (osvetljevanje, lokalno gretje in hlajenje itd.), četrta pa notranje oblikovanje (kvaliteta zraka, toplotno udobje itd.). Lahko se certificirajo vse štiri ali pa le ena.

LEED certifikacijska shema in pridobivanje točk Za pridobitev certifikata LEED je potrebno doseči 40 točk, za srebrni certifikat 50, za zlatega 60, za platinum 80 od skupno možnih 110 točk. Znotraj LEAD lahko certificiramo posamično, npr. stavbne operacije in vzdrževanje, razvoj soseščine, notranji dizajn in konstrukcijo, domove itd. LEAD shema je razdeljena na posamične kategorije: poraba vode, učinkovitost energije, materiali in viri, inovacija in dizajn in druge kategorije, ki so odvisne od tega, kakšno stavbo certificirate (različno za šole, bolnišnice itd.). Za vsako kategorijo je potrebno narediti nekaj obveznega.

Na voljo so tudi prostovoljne točke, za katere se odloči interesent sam, da jih osvoji.

Eleonora Sablone

Strategija prenove stavb: 10 priporočil vladi BUILD UPON, Irena Hlede Prenova stavb je vedno bolj aktualno področje. Skoraj 95 % stavb je potrebnih prenove, potrebne so energijske prenove, zmanjšanja porabe vode itd. Pri strategiji je zelo pomembna točka moč zgleda. V Sloveniji imamo premalo praks na področju trajnostne gradnje in preveč slabih praks, ki ne delujejo. Priporočilo je imeti vsaj 5 do 10 zglednih primerov praks, posebej so izpostavljene občine. Ozaveščanje je druga točka. Vsi smo uporabniki stavb.

Preko 90 % življenja preživimo v stavbah.

Potrebno je širše ozavestiti ljudi. Znanja je premalo vsepovsod, tudi na ministrstvih, občinah, tudi pri arhitektih in končnih uporabnikih. Potrebno je usposobiti strokovnjake. Prenoviti 85 % slovenskih stavb je izredno veliko denarja. Bistveno je potrebno povečati vsoto denarja in biti inovativen pri iskanju virov denarja. Nujno je tudi dolgoročno načrtovanje. Projekti se načrtujejo vnaprej, tako se morajo tudi subvencije načrtovati vnaprej, na mikro in makro nivoju. Velika ovira trajnostni gradnji je tudi birokracija. Preveč imamo zakonov, ki omejujejo tako uporabnike kot stroko. Poleg tega potrebujemo jasne smernice, kaj trajnostna gradnja sploh je.

Imamo poenotena terminološka neskladja, ki ustvarjajo zmedo tudi v zakonodaji. V javnih naročilih pa je potrebno ukiniti kriterij najnižje cene. Ljudem moramo povedati, kakšne so zdrave stavbe.

V sodelovanju z občinami kot upravičenci je bilo v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 izvedenih 48 projektov, od tega 5 na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, 24 na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in 16 na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Na področju poplavne varnosti so bili izvedeni 3 projekti.

Skupna vrednost investicij je znašala 1,2 milijardi evrov. Finančni vir za izvedbo omenjenih projektov so evropska sredstva iz Kohezijskega sklada in lastna sredstva Republike Slovenije ter sredstva upravičencev. V celotnem obdobju izvajanja finančne perspektive 2007-2013 je bilo za okoljske projekte v okviru ožjega ministrstva izplačanih dobrih 630,6 mio EUR iz naslova evropskih sredstev (Kohezijski sklad), kar pomeni, da je bila realizacija na okoljskih projektih višja od razpoložljivih pravic porabe (skoraj 568,5 mio EUR) iz naslova evropskih sredstev za obdobje 2007-2013.

V celoti je bila zagotovljena infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji, to je 5 centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. S kanalizacijskimi sistemi, ustreznimi kanalizacijskimi vodi in čistilnimi napravami za čiščenje komunalnih odpadnih vod je bilo opremljenih 50 aglomeracij z obremenitvijo nad 2.000 PE, kar pomeni, da je bilo zgrajenih

43 čistilnih naprav in na kanalizacijski sistem na novo priključenih 150.000 prebivalcev.

Izboljšana je bila tudi oskrba s pitno vodo za 400.000 prebivalcev. V sklopu projektov zmanjšanja škodljivega delovanja voda smo financirali projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v delu porečja Savinje in delu porečja Drave, hkrati pa je na Agenciji RS za okolje potekal tudi projekt »BOBER« (Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji).

Izvedeni ukrepi so bili s strani Ministrstva za okolje in prostor v vlogi Posredniškega telesa, upravičenk (občin in RS), kakor tudi vseh drugih sodelujočih ministrstev in služb, Vlade RS ter drugih organov, ustrezni, dobro načrtovani ter učinkovito izpeljani ob dobrem sodelovanju sodelujočih. Občine, država in njeni državljani so pridobili zelo pomembno infrastrukturo za dvig kvalitete življenja in okolja.

Za okoljske projekte v obdobju 2014 – 2020 dobrih 500 milijonov evrov V Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za področja, ki jih pokriva Ministrstvo za okolje in prostor kot posredniški organ, skupaj na voljo 501,3 mio EUR evropskih sredstev in 101,6 mio EUR slovenske udeležbe. Od tega

27

je največ sredstev na voljo v okviru prednostne osi 6, in sicer 400,5 mio EUR evropskih sredstev in 80,3 mio EUR slovenske udeležbe.

V okviru te prednostne osi bodo izvedeni projekti predvsem za zmanjšanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, večjo zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami, ter učinkovito rabo prostora na urbanih območjih v okviru celostnih teritorialnih naložb. Zelo pomembna je prednostna os 5, ki je z 83 mio EUR evropskih sredstev in 16,8 mio EUR slovenske udeležbe namenjena k zagotovitvi nižje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. V okviru 2. prednostne osi je za povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti na voljo 18 mio EUR evropskih sredstev in 14,5 mio EUR slovenske udeležbe.

Iz naslova teh prednostnih osi je bilo s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad do danes izdanih 12 odločitev o podpori projektom, katerih skupna vrednost znaša več kot 266 mio EUR. Iz naslova sredstev evropske kohezijske politike znaša prispevek za že izdane odločitve o podpori v delu sredstev EU, to je sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 166,3 mio EUR, prispevek slovenske udeležbe 35,3 mio EUR. Upravičenci oziroma prejemniki sredstev evropske kohezijske politike so tako občine kot tudi organi v sestavi ministrstev ter druge javne institucije. Vsi omenjeni projekti so že v izvajanju.

Do konca februarja 2017 je bilo na projektih z izdanimi odločitvami o podpori realiziranih izplačil iz državnega proračuna RS v višini 35,5 mio EUR evropskih sredstev in 6,3 mio EUR lastne udeležbe.

Čistilna naprava Nova Gorica (foto: Sašo Vöröš)

Ministrstvo za okolje in prostor

april 2017

V obdobju 2007 – 2013 je bilo izvedenih 48 projektov

1 17

Za evropske kohezijske projekte od leta 2007 skupaj 1,7 milijarde evrov

okolje

Promocija

MOP

28

Z zeleno obveznico do večje uporabe sončne energije v Sloveniji V

Z zeleno obveznico je dobil

projekt GEN-I Sonce finančni

temelj, 14 milijonov evrov

bosta namenila zanju SID

banka in Nova KBM, da se

bodo gospodinjstva lažje

foto: arhiv podjetja

Sloveniji se je s projektom GEN-I Sonce zelena obveznica prvič pojavila kot nov bančni produkt. Dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, pravi, da so finančna partnerja hitro našli. »Projekt ju ni zanimal samo skozi prizmo donosnosti posla, temveč tudi zaradi družbene koristnosti projekta.

Male sončne elektrarne

okolje

1 17

Male sončne elektrarne

N

ačin financiranja pa se je ponudil kar sam, saj gre za nov model in hkrati za standard pridobivanja sredstev za projekte, ki slonijo na zeleni energiji, energetski učinkovitosti, nizkoogljični družbi in prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe. Smo veseli, da smo pionirji takšnega zelenega zadolževanja v Sloveniji.«

odločala za naročila mikro

Finančna sredstva za zeleno

energijo se bodo zagotavljala

z novim modelom financiranja.

Tujina ta inštrument, ki se za

financiranje okoljskih projektov

Zdaj, ko je dana možnost za sofinanciranje naložbe in za obročno odplačevanje posojila 15 ali 20 let, povpraševanje narašča.

Trenutni največji izziv ekipe GEN-I Sonca je torej ravno v izpolnjevanju vseh povpraševanj.

vse bolj uporablja, že dobro pozna in z njim spodbuja

april 2017

razvoj zelenega trga.

K

ot pravijo v družbi GEN-I, ki je pobudnik in izvajalec projekta GEN-I Sonce, je bilo zanimanja za financiranje malih sončnih elektrarn več, a zdajšnje potrebe prvi finančni dogovor v celoti pokrije. Interesentov med gospodinjstvi in malimi podjetji, ki se bodo odločila za naložbo v malo sončno elektrarno, je več, kot so pričakovali. Če so lani načrtovali, da bo realno letos postaviti oziroma montirati okrog 300 sončnih elektrarn, so letos številke višje. Zdaj, ko je dana možnost za sofinanciranje naložbe in za obročno odplačevanje posojila 15 ali 20 let, povpraševanje narašča. Trenutni največji izziv ekipe GEN-I Sonca je torej ravno v izpolnjevanju vseh povpraševanj. Dr. Robert Golob na vprašanje, ali so na takšen odziv trga pripravljeni, odgovarja, da so to sladke skrbi.

Zavedajo pa se, kakšno kakovost morajo ponuditi, saj gre za dobavo sončne elektrarne na ključ in za nadzor ter vzdrževanje. Je pa točno, da možnosti za rast niso majhne.

G

lede na veliko povpraševanje so na terenu konstantno prisotne tri strokovne ekipe, ki na dan opravijo okrog 12 ogledov, kjer

dr. Robert Golob

sončnih elektrarn na ključ.

ugotavljajo, da so stranke vse bolj izobražene glede dolgoročne prednosti izrabe zelene sončne energije in seznanjene s samim konceptom mikro sončnih elektrarn za samooskrbo. To, da GEN-I strankam omogoča financiranje investicije, pa je tisti zadnji kamenček v mozaiku, ki bistveno prispeva k lažji odločitvi za izgradnjo mikro sončne elektrarne.

V

projekt so vključili več slovenskih podjetij, predvsem tistih, ki so strokovno in poslovno na trgu že uspeli z uporabo sončne energije in so lahko tako del poslovnega aranžmaja, to so podjetje BISOL Group, Letrika sol in Sol navitas, podjetje Kronoterm pa v konzorciju sodeluje s toplotnimi črpalkami. Znesek 14 milijonov zadostuje za okrog 1.000 sončnih elektrarn, tako da bo zelena obveznica omogočila dober pospešek izkoriščanju sončne energije v Sloveniji, hkrati pa je lahko to začetek postopne usmeritve na tuje trge.

K

aj je vodilo SID banko in Novo KBM k sodelovanju, sta povedala Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, in mag. Robert Senica, podpredsednik uprave Nove KBM.

Zelene obveznice so tudi v svetu razmeroma nov instrument dolžniškega trga, a se zelo hitro uveljavlja. V Sloveniji pa je zelena obveznica za sončne elektrarne projekta GEN-I Sonce prva. Koliko ste se zgledovali po tuji praksi?

Ideja tega finančnega instrumenta je bila izumljena v okviru razvojnih bank, zlasti EIB, ter skandinavskih bank, ki so vedno bile zelo družbeno odgovorne. Ta ideja temelji na obliki in načinu financiranja okoljskih projektov s pomočjo kapitalskega trga in je danes strateška usmeritev razvojnih bank. SID banka spada, poleg razvojnih bank Nemčije, Francije, Nizozemske in skandinavskih držav ter EIB, med prve, ki so prepoznale pomen zelene obveznice. Pri projektu zelene obveznice smo se zgledovali po dobrih praksah omenjenih držav, hkrati pa skupaj z izdajateljem sledili potrebnim pravilom, da obveznica dobi zeleno etiketo.

Ta pravila se imenujejo Green Bond Principles (GBP), ki so nastala v okviru združenja ICMA (International Capital Markets Association).

V skladu s temi pravili se sredstva, zbrana z izdajo zelene obveznice, lahko uporabijo za ekološko učinkovite produkte, tehnologije in procese, preprečevanje onesnaženja in kontrolo, trajnostno upravljanje življenjskih naravnih virov, trajnostno upravljanje vodnih virov, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost, čisti transport. S tem namenom smo razvojne banke v okviru evropskega združenja ELTI

29 1 17

na Pariškem vrhu podpisale posebno izjavo, s katero smo se zavezale k prispevku pri prehodu na nizko-ogljično gospodarstvo.

Torej tudi za sodelovanje pri drugih projektih?

Skoraj vsak projekt, ki ima eno od zgornjih komponent, bi se lahko financiral z izdajo zelene obveznice. Dober primer je npr. 120 milijonov evrov vredna naložba Energetike Ljubljana in zamenjava dveh premogovnih blokov s plinskima.

Kaj so prednosti ali posebnosti zelene obveznice, če jo primerjate z drugimi finančnimi instrumenti?

Glavni namen zelenih obveznic je, da za tiste, ki posodijo denar, torej, ki kupijo obveznice, obstaja zagotovilo, da bo denar namenjen izključno zelenim projektom. To zagotavlja tudi transparentnost in razkritja oziroma obvezno poročanje o toku denarja, ki ga zagotovi neodvisna inštitucija, kot so na primer revizijske hiše. V zadnjem času pa je velika prednost tudi cena zadolževanja. Cena zadolževanja z zeleno obveznico je trenutno nižja, kot če bi podjetje izdalo navadno obveznico. To gre pripisati dejstvu, da Evropa svoj trajnostni razvoj temelji na zeleni energiji in krožnem gospodarstvu.

To so spoznali tudi investitorji v zelene obveznice, kar je pripeljalo do tega, da je veliko investitorjev, ki želijo imeti v svojem portfelju zelene obveznice, na drugi strani pa je še vedno razmeroma malo izdajateljev zelenih obveznic.

april 2017

Razvojna banka

SID banka je kot slovenska razvojna banka v zadnjih letih v bančnem sistemu tista, ki se je finančno najbolj angažirala pri razvoju zelenega trga v Sloveniji in je nedvomno najbolj zelena banka v državi.

Pri dogovoru o zeleni obveznici pri projektu Sonce, ki ga izvaja GEN-I, pa smo se zgledovali po praksi v nekaterih evropskih državah, pojasnjuje Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Res je, da so pravila, za kaj se lahko uporabijo sredstva, zbrana z zeleno obveznico, jasno določena. Vendar pa je tudi res, da so prav naložbe v zeleno energijo tiste, ki so prednostne, zelena obveznica pa finančni instrument, ki je za zadolževanje najcenejši.

Preveč je razširjena miselnost, da bodo za naložbe v okolje na razpolago predvsem subvencije. Tudi ko gre za Junckerjev sklad, pravi Sibil Svilan, bi lahko več storili s finančnimi platformami oziroma s kombinacijo več finančnih virov za naložbe v različne projekte.

mag. Sibil Svilan

foto: arhiv podjetja

Trenutno je najcenejše zadolževanje z zeleno obveznico

okolje

Razvojna banka

30 1 17

okolje

Na novinarski konferenci ste izjavili, da zelena obveznica ni subvencija, pač pa tržni instrument. Za kakšne obresti gre?

Zelena obveznica je tržni finančni instrument, torej povratna oblika financiranja in ne nepovratno financiranje v ta namen. Kot sem že omenil, je trenutno v Evropi najcenejše zadolževanje z zeleno obveznico. Dober primer so zelene obveznice Evropske investicijske banke, ki se z izdajo zelenih obveznic zadolžuje 25 bazičnih točk ceneje, kot bi se z navadno obveznico. To pomeni, da je strošek zadolževanja z zeleno obveznico za ročnost 15 let manjši za približno 15 %.

V nekaterih državah EU uveljavljajo zelene modele financiranja okoljskih projektov oziroma izdelkov, na primer zmanjšanje DDV. Kakšna je lahko vloga države in bančnega sistema pri uresničitvi programa prehoda v zeleno gospodarstvo?

Različne države imajo različne možnosti in načine spodbujanja financiranja trajnostnih virov. Že samo ustanovitev razvojne banke je pomemben indikator, ki kaže na zavezanost države, da spodbuja področja, ki so nova, perspektivna, a še ne tržno zanimiva. Tak je tudi primer SID banke in zelene obveznice.

Gre za dober primer poslovne prakse, kjer je bila iniciator posla SID banka, kar je v sodelovanju z družbo GEN I Sonce pripeljalo do prve zelene obveznice v Republiki Sloveniji.

Država lahko skozi inštrumente fiskalne politike dodatno nagradi investitorje v zeleno obveznico, denimo z neobdavčitvijo obresti ali z davčnimi olajšavami. S tem zagotovi nižje stroške financiranja zelenih projektov.

Po drugi strani pa lahko država tudi sama izda zeleno obveznico, kar je prva v Evropi storila Poljska, sledila ji je Francija. Tudi bančni sistem bi moral pri tem sodelovati z državo, tako da bi se banke pojavljale kot ključni investitorji v zeleno obveznico.

Kaj lahko zainteresirano gospodinjstvo spodbudi za najem posojila za domačo sončno elektrarno?

Junckerjev sklad je vzbujal velika pričakovanja, SID banka pa naj bi slovenskim podjetjem odprla vrata do evropskih sredstev.

Okoljski projekti, tudi domača sončna elektrarna, morajo biti finančno vzdržni. Na eni strani morajo zagotavljati, da je tveganje omejeno. Na drugi strani pa se moramo banke zavedati, da imajo investicije v zeleno energijo tudi učinke, ki so merljivi. Mislim na zmanjšanje toplogrednih plinov. SID banka je kot večinski kupec zelene obveznice podjetja GEN I Sonce omogočila, da bodo lahko gospodinjstva na leasing kupila sončne panele po razmeroma ugodni obrestni meri. To je bila ena od osnovnih zahtev SID banke pri pogajanjih z GEN I Sonce in pri naši odločitvi o investiciji v zeleno obveznico.

Predvsem je treba poudariti, da pri t.i.

Junckerjevem skladu oziroma uradno pri Evropskem skladu za strateške naložbe ne gre za nepovratna sredstva EU. To je garancijski sklad, namenjen EIB, za financiranje bolj tveganih projektov, ki jih EIB sicer ne bi mogla podpreti. Sklad je del Naložbenega načrta za Evropo, ki naj bi spodbudil naložbe, pri tem pa naj bi večji del od 315 milijard evrov predstavljali zasebni viri. Tako angažma zasebnih virov kot dolžniškega financiranja pa narekujeta ekonomsko upravičenost projektov. V financiranje projektov je sicer možno vključiti tudi nepovratna EU ali druga sredstva, kar je zelo pomembno pri projektih z nižjo donosnostjo. Vendar mora biti projekt sposoben vrniti denar, sposojen pri EIB, drugih bankah ali drugih zasebnih vlagateljih. Koliko projektov bo v Sloveniji izpeljanih s pomočjo Naložbenega načrta oziroma garancijskega sklada, je odvisno od tega, ali bomo znali narediti preskok iz miselnosti o nepovratnem denarju v miselnost, da gre za povratni ali vsaj kombinirani denar, ter ustrezno pripraviti projekte. Imamo nekaj večjih projektov, ki bi se lahko realizirali s pomočjo naložbenega načrta. Še več pa bi lahko naredili s t.i. finančnimi platformami, v katerih bi s kombinacijo povratnih in nepovratnih, EU in državnih ter zasebnih virov lahko financirali večje število manjših projektov, javnih ali zasebnih. SID banka trenutno vzpostavlja sklad za kapitalske naložbe v mala in srednja podjetja. Sicer je SID banka tudi slovenska vstopna točka za svetovalni steber naložbenega načrta, čigar namen je, da pomaga pri realizaciji projekta od ideje do izpeljave. Vendar mora priti ideja od javnih ali zasebnih pobudnikov, ki poznajo potrebe in možnosti gospodarstva, javnih služb, lokalnega okolja itd.

Kakor načrtuje izdajatelj zelenih obveznic družba GEN-I, naj bi letos postavili 500 sončnih elektrarn. Kaj predvideva dogovor partnerjev v tem projektu, če bo interes presegel dogovorjenih 14 milijonov evrov za financiranje projekta?

SID banka je zavezana k financiranju zelene energije za vsa finančno vzdržna podjetja in projekte v Republiki Sloveniji. Na voljo smo vsem podjetjem, ki bi želela izdati zeleno obveznico, ne samo z denarjem oziroma investicijo, ampak tudi s prenosom znanja. Za razvojno banko je GEN I kot pobudnik pomemben partner, tako da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali bodisi pri povečanju izdaje obstoječe obveznice bodisi pri izdaji nove zelene obveznice.

SID banka se je v zadnjem času odločila, da je »trajnostno naravnana banka«, kot ste izjavili.

Na kaj ste pri tem mislili?

Osnovno poslanstvo SID banke od ustanovitve pred 10 leti je podpirati trajnostni razvoj in okoljsko komponento trajnostnega razvoja.

Trajnostni razvoj je bil in bo vedno osnova našega delovanja.

Na sliki: WPLV-09-S1 & HM-142 S1 ter WPL-13-K1 HT

Vir energije so obnovljivi viri energije (zrak, voda, zemlja). Čisto okolje za vaš danes in jutri! www.kronoterm.com info@kronoterm.com 080 23 22

Promocija

april 2017

PREMIUM BRAND

foto: Aleš Rebolj

31 1 17

Z novimi bančnimi produkti usmerjati razvoj zelenega trga

okolje

Banka in trajnostni razvoj

Že lani je Nova KBM sprejela politiko družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja in se

investicijski sklad Apollo, pa je

Banka in trajnostni razvoj

zelo ugodno ocenil strokovnost sprejetih dokumentov.

Zato mag. Robert Senica,

podpredsednik uprave Nove

KBM, ocenjuje, da ni naključje,

če so se pridružili projektu

GEN-I Sonce in skupaj s SID

banko podprli postavitev malih sončnih elektrarn z zeleno

obveznico. Po njegovem

mnenju se mora bančništvo

odločati za nove produkte,

prav zeleni trg pa odpira velike možnosti za okoljske naložbe

in inovativne projekte. A njihov okoljski pogled je obrnjen tudi navznoter, na to, kako znižujejo negativne učinke na okolje v

bančni hiši.

Banke odločneje stopajo na pot trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti po finančnih in moralnih pretresih, ki smo jim bili priče.

Kakšne korake na tem področju ubira Nova KBM pod novim lastništvom?

V Novi KBM razumemo družbeno odgovornost in trajnostni razvoj več kot le skladnost s črko zakona. Zavedamo se namreč, da je skrb za trajnostni razvoj ključnega pomena za našo prihodnost. Že v preteklosti je bila banka angažirana na tem področju, pod okriljem novih lastnikov pa se ta zavest nadaljuje. Banka se je tako tudi s kodeksom ravnanja zavezala družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Da k temu pristopamo resno, smo dokazali tudi s tem, da smo v letu 2016 sprejeli politiko družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Ta opredeljuje naš odnos do spoštovanja načel, po katerih banka posluje, do naših zaposlenih, naših strank in dobaviteljev, našega odnosa do družbe in okolja.

Potemtakem se na tem področju v odnosu do drugih bank dobro pozicionirate na trgu?

Bančni sektor se zaradi svetovne kreditne krize ter drugih finančnih in moralnih izzivov sooča z okrepljenimi pritiski javnosti in regulatorjev.

Za obnovitev zaupanja moramo banke svoj poslovni uspeh graditi na jasnih in preglednih poslovnih modelih, ki temeljijo na družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju.

Trend v bančništvu je zagotovo takšen, da se povečujejo vlaganja v trajnostni razvoj. Sam ocenjujem, da je Nova KBM v Sloveniji zagotovo med vodilnimi bankami na tem področju, kar dokazujemo tudi s tem, da smo resnično aktivni in prehajamo od zapisanih besed v kodeksih in politikah tudi k dejanjem. Nedavno smo tako sodelovali pri izdaji prve zelene obveznice v višini 14 milijonov evrov.

Banka se je tako tudi s kodeksom ravnanja zavezala družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Da k temu pristopamo resno, smo dokazali tudi s tem, da smo v letu 2016 sprejeli politiko družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

Poleg tega Nova KBM precej pozornosti namenja v svojem poslovanju varovanju okolja.

Znižujemo negativne učinke na okolje, hkrati pa tudi stroške poslovanja. Začeli smo z majhnimi koraki. Nova KBM obnovi 23 % vseh tonerjev, uporabljamo varčne žarnice, omejujemo

april 2017

kodeksom, njen lastnik,

mag. Robert Senica

zanjo zavezala s posebnim

32 1 17

okolje

Kratko, zanimivo Z zbiranjem škatlic od čaja do novih dreves v gozdu Žito je v zadnjem mesecu zbiralo prazne škatlice čajev 1001 CVET. Od vsake prejete škatlice čajev bodo namenili 5 centov za nakup sadik gozdnega drevja. S tem želijo pomagati pri obnovi slovenskih gozdov. V času akcije je na njihov naslov prišlo več kot 60.000 praznih škatlic čajev. Nina Kofler Kobal, vodja blagovne znamke 1001 CVET, je povedala: »Glede na doslej prispelo število praznih škatel, ki nam jih zavzeto pošiljajo naši kupci, ocenjujemo, da bomo denar zbrali za 4.000 sadik. Preostalih 6.000 sadik bo Zavodu za gozdove Slovenije donirala blagovna znamka čajev 1001 CVET. Tako bomo z 10.000 sadikami drevja pogozdili 4 ha poškodovanega gozda. Na ta način bomo z blagovno znamko najbolj prodajanih čajev v Sloveniji skupaj z našimi kupci poskrbeli za ohranitev te naravne dobrine za prihodnje rodove. Ker je žledolom pred tremi leti močno prizadel slovenske gozdove, svoje pa je dodal tudi lubadar, je prav, da pogozdovanje in obnovo podpremo.« Simbolična zasaditev prve 1001 sadike je potekala na mednarodni dan gozdov, 21. marca 2017, v Zbiljskem gaju pri Medvodah. Drevesa sadijo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, k sajenju dreves pa se lahko pridružijo tudi prostovoljci.

april 2017

Prva strateška konferenca za trajnostno gradnjo Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS je organizirala Prvo strateško konferenco za trajnostno gradbeništvo. Predvsem javna naročila in stabilna dinamika javnega naročanja gradenj, vključno s pametno uporabo smernic za javno naročanje gradenj, so bila glavni izziv za gradbeno panogo. Prav tako pa, kaj bo s slovenskim gradbeništvom v letih 2017 do 2022, o čemer je na konferenci govoril mag.

Jože Rener, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov. Razmere v gradbeništvu vplivajo tudi na slabši vpis v srednje gradbene šole. Med drugim so na konferenci govorili o tem, kaj pomeni podpis Konvencije 94 ILO o preprečevanju socialnega dumpinga v javnem naročanju. Na okrogli mizi so želeli odgovoriti na vprašanja, kako gradbeništvo preoblikovati v perspektivno, mednarodno konkurenčno in razvojno inovacijsko usmerjeno gospodarsko panogo, ki bo odpirala kvalitetna delovna mesta.

količino porabljenega papirja. Banka je prenovila vozni park z avtomobili, ki imajo nižjo stopnjo izpustov CO2 in varčnejše motorje. V Novi KBM nadaljujemo z aktivnostmi finančnega opismenjevanja in izobraževanja med mladimi in podjetniki. Kar 87,91 % dobaviteljev Nove KBM je slovenskih podjetij, kar pomeni, da pomembno spodbujamo ekonomijo lokalnega okolja. Poleg skrbi za okolje banka veliko pozornost namenja sponzorstvom in donacijam.

75 % sredstev namenjamo športnim in rekreativnim projektom, 20 % kulturnim in 5 % izobraževanju in humanitarnim projektom.

V Novi KBM smo se odločili, da s pristopom k naložbi v zeleno obveznico sooblikujemo nov finančni model investiranja v Sloveniji, ki ima širši in koristen družbeni vpliv.

Komisarka Violeta Bulc je pred kratkim dejala, da se EU ne more izviti iz obstoječe vrednostne in posledično razvojne krize, če ne bo prišlo do novih, inovativnih poslovnih modelov. Do sokreiranja novih vrednosti v medorganizacijskih odnosih, kot jih do sedaj nismo poznali.

Ali lahko vaše povezovanje z družbo GEN-I Sonce in SID banko razumemo v tej luči?

Zagotovo je prednost v povezovanju. Skupaj smo močnejši, inovativnejši in bolj prilagodljivi. Pri tem je pomembno, da se oblikujejo takšne povezave, v katerih vsi deležniki povezujejo znanja in izkušnje, na osnovi katerih lahko dosegamo sinergije. Lahko izpostavim, da je povezava Nove KBM z družbama GEN-I Sonce in SID banko iz tega vidika velika prednost. S povezovanjem obeh strok, bančništva in energetike, smo oblikovali nov inovativen model, kot ga doslej v Sloveniji še ni bilo.

Bodite natančnejši, v čem je nakup zelene obveznice za kupca boljši od obstoječih finančnih inštrumentov?

Zelena obveznica je dejansko prvi tovrstni finančni instrument na slovenskem trgu. Poleg elementov projektne obveznice s finančnimi zavezami ima tudi ekološke zaveze. Namenjena je zbiranju denarnih sredstev za nove ali obstoječe ekološko-trajnostne projekte. Interes za izgradnjo domačih sončnih elektrarn, ki so ga zaznali v podjetju GEN-I, je presegel vsa pričakovanja. Z izdajo zelene obveznice smo zagotovili sredstva, ki bodo omogočila financiranje izgradnje lastne sončne elektrarne vsem zainteresiranim.

Izdana zelena obveznica v višini 14 milijonov evrov investitorjev SID banke in Nove KBM je skladna z nezavezujočimi principi (GBP – Green bond principals), ki jih predpisuje ICMA (International Capital market association). V slovenski prostor prinaša nov način iskanja sredstev za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, povečujejo energetsko učinkovitost ter omogočajo trajnostni prehod v nizkoogljično družbo v skladu s socialno-okoljevarstvenimi načeli.

Zelena obveznica je finančni inštrument, ki je namenjen financiranju zelene energije oziroma spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ali boste s tovrstnimi instrumenti nadaljevali?

Nova KBM je zavezana družbeni odgovornosti, interes za vlaganje v obnovljive vire energije pa je v Sloveniji precejšen. Zato bomo v banki vsekakor budno spremljali dogajanja in pobude in ob njih razmišljali o prihodnjih korakih na tem področju.

Kakšno je vaše stališče do t.i. inovativnega financiranja – oziroma netradicionalnih mehanizmov za pridobivanje virov za razvoj na različnih področjih?

Tako kot v preostalih poslovnih segmentih se tudi na področju bančništva razvijajo novi produkti. Banke smo prisiljene iskati in razvijati nove produkte, če se želimo približati našim komitentom. Novi modeli so zato pričakovani in dobrodošli tako za banke kot za gospodarstvo. Prav je, da se razvijajo in jih banke pri tem znamo ustrezno in fleksibilno podpreti.

V Novi KBM smo se odločili, da s pristopom k naložbi v zeleno obveznico sooblikujemo nov finančni model investiranja v Sloveniji, ki ima širši in koristen družbeni vpliv. S tem sodelovanjem podpiramo inovativne projekte, ki se usmerjajo v razvoj zelenega trga in vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Projekti za spodbujanje energetske samozadostnosti na trgu pomembno prispevajo tudi k zmanjševanju tveganj.

Ali kot banka nameravate sodelovati pri potencialnih projektih celovitega ravnanja z vodo, zlasti se nam zaradi zakonodajnih obvez obetajo investicije v male čistilne naprave, zelene mobilnosti, krožnega gospodarstva? Ali v tem kontekstu vidite priložnosti v javno-zasebnem partnerstvu?

V Novi KBM zelo pozorno spremljamo vse potencialne okoljske naložbe, ki bi jih lahko podprli. S tega vidika vsekakor pozorno spremljamo tudi dogajanje na področju investicij v male čistilne naprave, zeleno mobilnost in krožno gospodarstvo.

Katere cilje ste postavili v ospredje v sistemu ravnanja z okoljem v vašem podjetju?

V preteklih letih smo se v Drogi Kolinski, tako kot tudi v celi Atlantic Grupi v sestavi katere poslujemo, na področju upravljanja z okoljem osredotočali na prepoznavanje tveganj ter učinkovito preprečevanje oziroma zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, do katerih bi lahko prišlo zaradi poslovanja naše družbe.

V 2016 smo se bolj usmerili k upravljanju z energijo, da bi prepoznavali priložnosti za optimizacijo porabe energentov, stroškov ter vplivov na okolje. Postavili smo sistem upravljanja z energijo. V teh dneh poteka presoja za pridobitev certifikata ISO 50001. Poleg certifikata po ISO 14001, ki ga vzdržujemo od leta 2001, bo certifikat po ISO 50001 potrditev naše usmerjenosti k nenehnemu izboljševanju na področju upravljanja z energijo in našega varovanja okolja.

Kakšni so rezultati?

Rezultati v zadnjih letih dokazujejo, da smo na pravi poti. Potrošnjo vode smo v štirih letih znižali za 35 %. Pri ločevanju odpadkov so naše aktivnosti za dvigovanje okoljske zavesti obrodile sadove. Lani smo ločeno zbrali 97 % vseh odpadkov, s čimer smo v primerjavi s predhodnim letom ločevanje izboljšali za pol odstotka. Porabo energentov smo od 2013 letno izboljševali za 2 %. Tako bomo nadaljevali, da bo vsako leto boljše. Živilska industrija je v zadnjem času izpostavljena, ko gre za prevelike količine zavržene hrane. Kje vidite rešitve in možnosti za sodelovanje vseh deležnikov, ki lahko sodelujejo pri preprečevanju tega pojava ob dejstvu, da bi lahko del te hrane pridobile humanitarne in druge organizacije socialne pomoči v Sloveniji?

Poseben izziv za živilsko industrijo so novi trendi pri embalaži za živila – od rabe primarnih surovin in materialov do označevanja.

Eno ključnih vprašanj pa je življenjski ciklus izdelka. Katera področja so izpostavljena?

V Drogi Kolinski nenehno iščemo možnosti izboljšav embalaže naših izdelkov. Zavedamo se, da je to pomembno z vidika zmanjševanja negativnega vpliva na okolje na začetku ciklusa, pri zmanjševanju količin surovin za izdelavo embalaže, tudi pri transportu in ko gre za zmanjševanje količin odpadkov po uporabi izdelkov. K pozitivnemu vplivu na okolje smo v preteklih letih prispevali z več spremembami na embalaži naših izdelkov. Med večje projekte štejemo prehod na aluminijsko embalažo in uvedbo PEEL SEAM pokrovov pri Argeti ter uvedbo 50% r- PET embalaže pri Cockti.

Kakšne so vaše domače navade, ko gre za razvrščanje odpadkov, porabo energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delo doma?

Skrb za zmanjševanje porabe energije in vode ter razvrščanje odpadkov so se popolnoma usidrali v družinsko življenje. Prav gotovo ima moje delovno mesto velik vpliv tudi na privatno življenje. Okoljska zavest je zaradi poznavanja podrobnosti okoljskega področja prispevala k temu, da tudi doma na vsakem koraku iščemo najboljše načine za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje in kako ravnate s plastičnimi vrečkami?

Enkrat tedensko obiskujem tržnico v kraju svojega bivališča. Kljub običajno dolgi vrsti pred stojnico z zelenjavo in sadjem lokalnih proizvajalcev je vredno počakati. Tudi ostala osnovna živila pogosto kupim od lokalnih pridelovalcev, ki jim je blizu naravni način pridelave. Plastične vrečke je pred leti nadomestila platnena, ki jo imam kot obesek za ključe vedno s seboj. Včasih se zgodi, da se plastični vrečki ne morem izogniti. V tem primeru jo kasneje ponovno uporabim za druge namene.

33 1 17

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene? Občina skrbi za kolesarske steze?

V Atlantic Grupi smo v lanskem letu zagnali projekt »Walk and Ride« z namenom promoviranja zdravega načina življenja in varovanja okolja. Pokazalo se je, da so zaposleni Droge Kolinske v dobri formi, aktivni, tekmovalni, predvsem pa željni druženja. Skupaj s kolegi na korporaciji Atlantic Grupe so naredili 10.000 kilometrov s kolesom oziroma peš. Sama se raje kot s kolesom odpravim peš. V te namene je na Obali vsaj 300 km sprehajalnih poti. Ravno tako dobro pa je poskrbljeno za kolesarske poti.

Najbolj poznana je kolesarska pot Parezana, ki povezuje obalna mesta.

Slovenija je pripravila akcijski načrt za naše prilagajanje podnebnim spremembam. Kaj bi morala biti prednostna naloga na ravni države, v podjetjih in kako bi moral ravnati vsak od nas kot posameznik?

Za uspeh je ključna visoka raven okoljske zavesti posameznikov. V 2016 smo s tem namenom pritegnili zaposlene k sodelovanju v že tradicionalne projekte, kot so Dan vrednot, »Greeninowave«, prihod na delovno mesto peš ali s kolesom v okviru projekta »Walk and Ride« ter interna usposabljanja za dvigovanje zavesti pri ločevanju odpadkov, zmanjševanju ogljičnega odtisa, dvigovanju energetske učinkovitosti ter izmenjavi dobrih praks s področja varovanja okolja. Dan vrednot že leta zbližuje zaposlene Droge Kolinske v različnih aktivnostih, tudi pri saditvi dreves, cvetja ter čiščenja morske obale, obale rek in javnih površin. »Greeninowave« je nadgradnja intranetnega programa za pospeševanje kreativnosti in inovativnih idej »Inovawe«, mesto zbiranja idej za zaščito okolja, zelenih inovacij ter za ekonomično koriščenje naravnih virov.

april 2017

Droga Kolinska je tretja po velikosti v Atlantic Grupi s 16,3-odstotnim deležem.

Največji trg ostaja Hrvaška, ki zaleže za 28 % prodaje. V lanskem letu je Droga Kolinska okrepila prodajo in Barcaffe ostaja najljubša kava na Slovenskem.

Zanimala nas je okoljska luč, ekolog v podjetju. Alenka Kolarič nam je zaupala, da v teh dneh poteka presoja za pridobitev certifikata ISO 50001. Zasebno pravi, da najraje hodi peš in da je plastično vrečko že davno nadomestila platnena.

Droga Kolinska s svojimi izdelki redno sodeluje z dvema organizacijama za dobrodelne namene in s podjetjem za predelavo hrane za živali. V določenih posamičnih primerih, ko smo prepoznali možnost za dodatno humanitarno pomoč, smo žal naleteli na birokratske prepreke in morali poiskati drugo rešitev.

Alenka Kolarič

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Za lokalne izdelke je vredno stati tudi v dolgi vrsti

okolje

Ekolog v podjetju in doma

34

Trajnostni menedžment mora biti prepleten po celotni organizaciji foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Trajnostni marketing

okolje

1 17

Trajnostni marketing

Gospodarskega razvoja

danes ni več brez trajnostne

strategije, ki usmerja poslovne

procese tako, da so za okolje in

družbo prijaznejši in varčnejši.

To se odraža tudi v načinih

in vsebinah komuniciranja z

javnostjo, ki je vse bolj okoljsko

ozaveščena. Na strokovnem

seminarju Zeleni ali trajnostni

Akademija Zelena Slovenija

v prostorih podjetja Si.mobil,

so bili predstavljeni načini

trajnostnega komuniciranja,

zakonodajni okviri na področju okoljskega označevanja

izdelkov in pomen pravih embalažnih rešitev. Med

primeri praks so se predstavili

Mlekarna Planika, Velux Slovenija in Gorenje. V

razpravljalnem panelu na temo

ovir in priložnosti zelenega ali

trajnostnega marketinga so

se pridružili še Lidl Slovenija,

april 2017

Aerodrom Ljubljana in Si.mobil.

mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o./ Zelena Slovenija Trajnostni razvoj je kompleksen koncept, zato se pogosto postavi vprašanje, kje in kako začeti. Vpeti trajnost v poslanstvo, strateške cilje in delovanje podjetja ali organizacije je izziv.

Zmeraj se začne pri človeku, ki zares verjame.

Seveda je dobro, da je to najvišje vodstvo, a tudi ni zmeraj nujno. Pobuda lahko pride od drugod, tudi s strani kupcev, dobaviteljev, lastnikov. Najpomembnejše javnosti na začetku niso zunanje, ampak zelo pogosto notranje.

Najvišje vodstvo je zmeraj strateška javnost, kar morajo imeti upravljavci s trajnostnim razvojem nenehno v vidiku. Pomemben segment so sodelavci. Noben oddelek ali človek ne more sam izvajati trajnostnega menedžmenta, zato je velikega pomena sodelovanje. Med deležniki so tudi končni kupci, ki so v zadnjem času kar precejšnji vzvod. Kupci so v Evropi zaznani kot najmočnejša javnost, ki spodbudi podjetja k resnim spremembam, saj imajo največjo pogajalsko moč – odločitev o nakupu.

Trajnostni razvoj za poslovno uspešnost Fokus trajnostnega razvoja je celostno uspešen poslovni razvoj, zato uspešen trajnostni (tudi okoljski) strokovnjak ne razmišlja samo

mag. Vanesa Čanji

nas?, ki ga je organizirala

foto: Nataša Müller

marketing – priložnost za

okoljsko. Pomembno je razmišljati tudi o ekonomiki. Pri tem lahko gre za projekte za zmanjševanje stroškov, za zviševanje ugleda, motiviranosti zaposlenih idr. Javnost, ki se jo pri trajnostnem razvoju zelo naslavlja, so tudi dobavitelji. Z novo uredbo o razkrivanju nefinančnih podatkov za velika podjetja ali skupine zakonodajalci želijo doseči, da podjetja poročajo o svoji dobaviteljski verigi. Tu bo imela večina podjetij v prihodnje precej dela.

Večji interes kupcev za trajnost Čeprav so kupci najglasnejši deležnik in je trajnostni razvoj trend, ni veliko raziskav, ki bi odkrivale poglobljene informacije o trajnostnih vidikih nakupnih odločitev. Obstajajo določene raziskave, ki raziskujejo vrednote in stališča kupcev, kaj jim je pri nakupnih odločitvah

35 Po tipih aktivacije je 22 % aktivistov, 33 % iskalcev, 25 % skeptikov, 20 % indiferentnih.

Iz leta v leto se povečuje delež iskalcev. Niso še aktivisti, ampak že prisluhnejo tovrstnim

Razkorak med vrednotami in dejanji Dejanja pogosto kažejo drugo sliko od vrednostnih usmeritev. Med pomembnejšimi razlogi za to so omejena razpoložljivost in dostopnost teh izdelkov, višja cena, majhen tržni delež.

Prihaja tudi do pomanjkanja zaupanja zaradi zelenega zavajanja številnih podjetij. Podjetje, ki na dolgi rok govori resnico in jo sistematično komunicira, gradi zaupanje. Glavni vir informacij pri tem ni več podjetje samo,

ampak socialno omrežje, čemur kupci veliko bolj zaupajo kot uradnim komunikacijskim virom podjetja. To je znova izziv za podjetja, da spodbudijo aktiviste in jih prepričajo v verodostojnost tega, kdo so in kaj počnejo, da so pripravljeni dati svojo besedo za izdelke ali storitve.

1 17

informacijam in so pripravljeni vedeti več. 66 % kupcev trdi, da je transparentnost podjetja zanje zelo pomembna pri nakupnih odločitvah, 87 % da izbirajo izdelke in storitve tudi na podlagi socialne in okoljske odgovornosti proizvajalca in prodajalca teh izdelkov oziroma storitev. 63 % kupcev, mlajših od 40 let, trdi, da so za izdelke in storitve, ki so bolj trajnostni, pripravljeni plačati več.

okolje

pomembno in kako te vrednote in njihove nakupne odločitve korelirajo z vrednotami trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave iz leta 2014, ki je vključevala 7.800 milenijcev, to je generacija 1983+, iz 26 evropskih držav, so pokazali, da jih 7 od 10 meni, da je transparentnost podjetja za njihov nakup pomembna oziroma zelo pomembna. Pozanimajo se torej, kdo je proizvajalec in kakšno je podjetje. 9 od 10 jih ceni odkritost podjetij in ne prikrivanje.

7 od 10 meni, da bi podjetje, ki mu zaupajo, za družbeno okolje lahko naredilo več. 8 od 10 jih meni, da so oni kot generacija poklicani k večji aktivaciji. Notranje aktivacije je pri tej generaciji bistveno več kot v predhodnih generacijah.

9 od 10 vključenih želi biti podrobneje informiranih o dodatnih trajnostnih naporih podjetja.

8 od 10 se jih je pripravljeno tudi aktivirati v sodelovanju s podjetji.

Kako lahko iz vseh priložnosti in izzivov, ki jih nudita trajnostni razvoj in družbena odgovornost, podjetje zgradi lastno zgodbo o uspehu?

So štiri področja, ki naj bi jih vsako podjetje domislilo po svoje. Prvo je, da morajo biti trajnostne in družbeno odgovorne vrednote, v katere verjamejo posamezniki, v izdelku ali storitvi podjetja oprijemljive. Drugič, ljudje, ki so aktivisti oziroma trajnostno bolj senzitivni, so precej emotivni, zato je treba v trajnostne izdelke ali storitve vključiti osebno, človeško noto. Tretje je opolnomočenje kupca. Kupca ne vidimo samo kot nekoga, ki nam plača za storitev ali izdelek, ampak kot nekoga, ki z nami soustvarja vrednost. Gre za odnos.

Potrošniki si želijo dobrih informacij.

Zanesljivih in razumljivih, takšnih, ki jim olajšajo izbiro. Odgovoren potrošnik želi prispevati k trajnostnemu razvoju tudi z nakupom določenega izdelka.

Sistemov okoljskega označevanja je več. V okviru označevanja po ISO klasifikaciji gre za tri tipe znakov. Znaki tipa I po standardu 14024: temeljijo na presoji okoljskih vplivov življenjskega kroga izdelka. Okoljske zahteve so zastavljene s strani neodvisnega organa, spremljajo se preko revizijskega postopka, certificiranje poteka s strani zunanjega neodvisnega preveritelja. Trije najbolj znani okoljski

Znaki tipa II po standardu 14021: gre predvsem za okoljske izjave oziroma prostovoljne deklaracije podjetja, ki izdeluje določen izdelek ali upravlja z določeno storitvijo. Gre za lastne navedbe proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev, ki niso neodvisno preverjene.

Znaki tipa III po standardu 14025: potrošnik dobi največ informacij o vplivih izdelka na okolje, temelji na osnovi metode LCA, izdaja ga certifikacijska komisija. Uporablja se predvsem za gradbene izdelke in materiale.

Najpogostejše oznake Mednarodnih okoljskih oznak je zelo veliko, več kot 450. Navajamo le najpogostejše.

Trajnostni les: oznaka za izdelovalce lesenih izdelkov.

Pomeni, da les izvira iz gozdov, ki se trajnostno upravljajo.

Energijske nalepke: označujejo energetsko učinkovitost naprav. V EU so energijske nalepke obvezne. Obstaja tudi

Tatjana Orhini Valjavec

IC E C O L A B

nalepka Energy Star. Gre za prostovoljni program, ki se je začel v ZDA. S tem znakom so označeni računalniki, monitorji, oprema za zajem, obdelavo in prikaz slik, UPS oprema in strežniki.

Ekološka živila: evropski znak tipa I za ekološko pridelana živila. Gre za certificiranje hrane ekoloških pridelovalcev in drugih izdelkov.

Ecolabel v Sloveniji: znak se podeli preko organa v državi članici, pri nas je to ARSO, podlaga je Zakon o varstvu okolja. V Sloveniji je trenutno nekaj čez 20 nosilcev eko marjetice iz različnih panog.

april 2017

Potrošniki želijo informacije

RD

EL

Pri okoljskih označbah gre za prostovoljno odločitev podjetij, razen pri energetskih nalepkah in označevanju energetske učinkovitosti. Pri okoljskem označevanju gre za ekonomski instrument okoljske politike z vidika zakonodajalca in tudi Evropske komisije. V glavnem se okoljska oznaka prepozna z določenim znakom. Priprava meril za označevanja temelji na življenjskem ciklu. Z uvajanjem okoljskih označb si podjetje gradi pozitivno podobo v smislu odnosa do okolja in družbene odgovornosti.

znaki za okolje so eko marjetica, skandinavski labod in nemški modri angel.

NO

Tatjana Orhini Valjavec, Direktorat za okolje, MOP

foto: Boštjan Čadej

Okoljsko označevanje izdelkov instrument krožnega gospodarstva

36 1 17

okolje

EMAS: je sistem za okoljevarstveno vodenje organizacije. Merila pripravi Evropska komisija, sprejme jih regulatorni odbor, v Sloveniji ga podeljuje ARSO na podlagi vloge. EMAS registrirane inštitucije zavezuje, da nenehno

pregledujejo in dopolnjujejo svoje okoljevarstveno upravljanje.

Označevanje v krožnem gospodarstvu Označevanje je po eni strani instrument krožnega gospodarstva, po drugi strani pa se za doseganje krožnega gospodarstva znotraj

samih procesov okoljskega znaka dopolnjujejo kriteriji, da bodo skladni s krožnim gospodarstvom. Bolj strogi kriteriji bodo v prihodnje glede recikliranja, za enkrat predvsem za obutev, pohištvo in računalnike. Dodatne zahteve bodo glede razstavljivosti, popravljivosti, ponovne uporabe, uporabe virov in trajnosti.

Predvsem okoljske znake tipa I po ISO klasifikaciji uporabljamo tudi kot eno izmed meril pri zelenem javnem naročanju.

»Okoljska politika in strateški trajnostni cilji so zaveza najvišjega vodstva in so vključeni v vse temeljne dokumente. Pri izbiri dobaviteljev upoštevamo trajnostni pristop.

Eden naših pomembnih strateških ciljev je zmanjševanje hrupa, kar uresničujemo s sprejemanjem ukrepov za omejitev hrupa. Hrup merimo, analiziramo in o tem tudi veliko poročamo, razlagamo preko publikacij, objavljamo kot javno dostopne periodične analize na naših spletnih straneh, komuniciramo s

Brigita Zorec

Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja, Aerodrom Ljubljana:

foto: Boštjan Čadej

Mnenje iz razprave

civilno iniciativo, lokalno javnostjo, z mediji, zaposlenimi idr. Lokalni prebivalci lahko preko aplikacije v vsakem trenutku v realnem času spremljajo dejanske emisije hrupa,

ki nastajajo s posameznimi premiki letal v okolici brniškega letališča. Dostopajo lahko tudi do analiz, pripravljenih s strani verificiranih inštitucij.

Sicer pa je pri letalskem prevozu cena tako pomembna, da se ljudje ne bodo odločili za ljubljansko letališče zato, ker je trajnostno naravnano in izpolnjuje določene standarde, ampak se bodo odločili na podlagi cene med petimi letališči v radiusu 250 kilometrov.

Mislim pa, da bo čez leta tudi trajnost eden od dejavnikov pri izbiri, predvsem za poslovne partnerje.«

Embalaža je prvi vizualni del, s katerim se kupec sreča na polici v trgovini in je nekaj, kar največkrat žal zelo hitro roma v koš. Vsi proizvajalci bi danes morali razvijati in proizvajati z mislijo, da se mora vse, kar proizvedejo, ločevati, razstaviti in reciklirati. To ne sme biti »green washing« oziroma zeleno zavajanje. Tak tipičen primer je embalaža, ki zgleda ekološko, ker se uporabi zelena barva idr. Vse, kar je pri tej embalaži ekološkega, je 100 % reciklabilnost materiala, saj gre za papir oziroma karton.

Oblikovalci smo kot advokati med proizvajalcem in kupcem. Proizvajalci bi se morali zavedati, da ekologija ni tisto, kar se dobro trži, ampak nekaj, kjer lahko tudi prihranijo, optimizirajo ceno skozi določene stroške, kot npr. pri energiji, ki jo porabijo za embalažo, pri času in materialu.

Proizvajalec bi moral na začetku razmišljanja o embalaži in tudi o izdelkih razmisliti o reuporabi, reduciranju in recikliranju.

april 2017

Embalažne rešitve in oblikovalski aksiomi Pri optimizaciji embalaže imamo oblikovalci določene aksiome. Pri embalaži iz

papirja želimo razviti embalažo brez lepljenja.

Uporabimo recikliran papir ali vsaj reciklabilen. Tiskamo z ekološkimi barvami, če se le da, imamo enostranski potisk in optimiziramo gramaturo znotraj razvoja embalaže.

Ključna stvar, s katero se srečujemo pri embalaži, je lakiranje. Žal moramo pri večini embalaž uporabiti ali plastificiranje ali lakiranje. Prednost lakov je, da se embalaža lažje reciklira. Pri plastični embalaži gre za statično optimizirano trdnost znotraj procesa razvoja plastike z minimalno gramaturo in za recikliran ali reciklabilen material.

Oblikovanje za reuporabo Za kupca sta pri prvem srečanju s produktom na polici trgovine ključna dva vidika. Prvi sta grafična oprema in primarne informacije, ki vključujejo koristi za kupca. Sekundarne informacije so blagovna znamka in terciarne informacije vsi okoljski znaki. Če jih je preveč, je zmeda.

Ena od težav, s katero se srečujemo oblikovalci, je preveč pakiran izdelek (»overpacked«). To je značilno predvsem za otroške igrače – več različnih materialov, ogromno dodatnega tiska,

Matjaž Zorc

Matjaž Zorc, kreativni direktor, Simetrija d.o.o.

foto: Boštjan Čadej

»Oblikovalci smo kot advokati med proizvajalcem in kupcem«

ogromno praznega prostora idr. Embalaži, ki je sestavljena iz več različnih materialov, se v določenih primerih žal ne moremo izogniti.

Pomembno je, da se stvari oblikujejo tako, da jih lahko ponovno uporabimo, kar pomeni, da jih po uporabi ne zavržemo. Večino embalaže žal zavržemo. Zanimiva možnost, kako minimalizirati embalažo oziroma znižati stroške, je, da embalaža postane del izdelka.

Kot oblikovalce nas motijo določena pakiranja, kot npr. pakiranje baterij, kjer je plastika zalepljena na karton. Takšna embalaža ne bi smela biti v prodaji. Škatlica bi morala biti ali kartonska ali plastična. Z določeno zakonodajo bi morali preprečiti, da gredo takšne embalaže sploh v obtok.

37 Prednosti, ki jih prinašajo naravne danosti Zgodbo Planike smo začeli graditi na tem, kar nam je nudilo naše okolje, t. j. zelo dobro mleko. Naše mleko prihaja izključno iz naših krajev. Paša vpliva na obarvanost mleka, zato je naše maslo bolj rumeno, tudi naše mleko je v primerjavi z drugimi rahlo rumenkasto.

Prepričani smo, da je tradicija, ki je vpeta v naše izdelke, tisto, kar nam je pomagalo, da smo preživeli na trgu. Kar napišemo na embalažo, dejansko drži.

Izpostaviti le ključne informacije Proizvajalci hrane se moramo zavedati, da proizvajamo hrano in pri tem ne smemo biti površni. Kakovost izdelkov je na prvem mestu.

Na začetku smo na izdelke želeli vključiti čim več znakov v dobri želji, da bi potrošnika prepričali. Ugotovili smo, da je to narobe, saj je informacij preveč. Zato smo etiketo očistili in vključili samo tisto, kar je nujno potrebno za potrošnika in je predpisano. Na vse naše

Izdelki z lokalno noto Poleg mlekarne imamo muzej, v katerem prikazujemo način življenja in dela po naših planinah. Imamo svoje lastno ekološko posestvo v Bovcu. Zaradi zelenih javnih naročil razmišljamo o tem, da bi ga certificirali kot ekološkega. Sir Tolminc ima znak geografske zaščite porekla. Gre za naš avtohtoni sir, ki je kralj med našimi siri.

okolje

Anka Lipušček Miklavič

Smo najmlajša slovenska mlekarna. Leta 1957 so mlekarno naredili zadružniki z namenom združiti predelavo po vaških sirarnah v eno samo sirarno. Kasneje se je mlekarna zaradi težav na trgu začela povezovati s Krašem.

Zadruga v Tolminu je za odkup mleka, ki se je proizvedlo, ustanovila današnjo Mlekarno Planika. Naši lastniki so 100 % kmetje, to je Kmetijska zadruga iz Tolmina.

izdelke smo vključili znak izbrana kakovost Slovenije. Gre za nov znak Slovenije, ki govori o tem, da je mleko v izdelku 100 % slovensko – namolženo v Sloveniji in predelano. Vključili smo slogan »Pristno – od planine do Planike« in znak dolina Soče. Gre za lokalni znak proizvajalcev iz doline Soče, ki ga lahko uporabijo tisti, ki imajo kvalitetne izdelke.

foto: Boštjan Čadej

Anka Lipušček Miklavič, direktorica, Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid

1 17

S planin na tradicionalen način

svetovne vojne je nasal Stoletni sir, ko smo se odločili, da bomo vsi akterji v kraju prispevali k skupni zgodbi. Mlekarna ni pomembna samo zaradi kmetov, ki dajejo mleko v mlekarno, temveč tudi zato, ker ti kmetje dolino obdelujejo in jo s tem naredijo bistveno bolj atraktivno.

Ker želimo biti okoljsko osveščeni in želimo prispevati k okolju, smo lani pri vratih v naše skladišče uredili tudi električno polnilnico.

Naša zanimivost je sir s konopljinimi vršički. Lani je bil ocenjen kot najbolj inovativen izdelek v mlekarski industriji. Iz ekološkega mleka izdelujemo sir, mleko in jogurt.

Ker želimo prispevati k osveščanju najmanjših, podarimo vsakemu prvošolčku v Kobaridu na prvi šolski dan en prvošolčkov sir in mu povemo, da mora zajtrkovati in zdravo jesti, da bo lahko nosil težko šolsko torbo.

Ob 100-letnici prve

imamo posebne printerje, ki nimajo tonerjev, ampak voščenke, ki se popolnoma izrabijo.

Razsvetljava je na senzorje, LED diode idr.

Zaposleni delamo v okolju, kjer ne moreš delati drugače kot odgovorno. Če vodstvo

verjame v pomen vlaganja v varovanje okolja in želi, da se to dela, potem se to avtomatsko prenaša navzdol na ostale zaposlene. Ko takšen proces dela zaživi, to ostane, tudi če se zaposleni menjajo.

Imamo tudi EMAS in imamo eko tim sedmih ljudi, ki skrbimo za interno komunikacijo na tem področju. Novo zaposleni ima prvi dan cel dan predstavitev podjetja in že takrat dobi informacijo, katere certifikate imamo, kaj to pomeni, na kaj vse mora paziti in na katere osebe se lahko obrne. Vpletamo se v nabavo, marketing, komunikacije, povsod. Če smo prepleteni z oddelki, potem stvari funkcionirajo velikokrat same po sebi.«

april 2017

»V Si.mobilu se že od leta 2007 ukvarjamo s področjem okolja, z družbeno odgovornostjo in od takrat smo prenovili tudi delovno okolje.

Kdor pride k nam, takoj začuti okoljsko naravnanost, kot so npr. zelene stene ob vstopu v stavbo. Vsa nadstropja so opremljena tako, da že sama po sebi govorijo o okoljski naravnanosti in spodbujajo k okoljskemu razmišljanju.

Po hodnikih se na plazma ekranih dnevno prikazujejo razna obvestila, pozivi, kako pravilno ločevati odpadke. Po stavbi imamo ekološke otoke. Že več let brezpapirno poslujemo, tako da skoraj ne printamo. Sicer pa

Zlatka Poličar

Zlatka Poličar, ekspert za okoljevarstvene standarde, Si.mobil:

foto: Boštjan Čadej

Mnenje iz razprave

38 Velux je dansko podjetje s podružnicami v 40 državah po svetu. Poslovni model Veluxa se implementira v vse države po svetu, kjer je prisotno. Strešna okna prodajamo izključno preko trgovin z gradbenim materialom in to je model, ki ga je bilo težko prenesti v Slovenijo.

Komuniciranje kakovostnega bivanja V konceptu marketinga se zelo osredotočamo na kakovostno bivanje in ne toliko na sam izdelek (strešno okno). Zgodbo tako obračamo na prijetno bivalno in tudi delovno okolje. Da lahko o tem govorimo, je bistveno znanje. Po raziskavah 90 % časa preživimo v notranjih prostorih. O izboljšavah obveščamo naše strokovne kontakte, ki prodajajo izdelke, in ne širše javnosti.

Pri spanju je dobro, da imamo temo, zato smo izpostavili, da gre za izdelek, ki omogoča popolno temo. V bivanjskih prostorih se govori tudi o poletnem pregrevanju, o izgubah toplote pozimi. Raje kot dodajanje večjega nanosa na steklo smo razvili zunanje mrežasto senčilo, ki je del našega strešnega okna, s katerim se zaščiti pred poletnim pregrevanjem.

Z večjim izzivom se srečujemo pri uporabi obnovljivih virov energije, saj je razlika v ceni precej velika. Čeprav na trgu ponujamo tudi te rešitve, v Sloveniji še nismo tako daleč, da bi se nekdo odločil, da kupi zunanjo ruleto na solarni pogon. Pomembno je področje zračenja in avtomatizacije. V današnjem času dajejo mnogi

majhen poudarek zračenju, v našem podjetju pa se poskušamo zelo osredotočati nanj in imamo izdelke, ki to filozofijo podpirajo. Gre za elektrificirane dodatne izdelke.

Od revije do simpozijev Zelo smo usmerjeni k pridobivanju ustreznega znanja. Izdajamo revijo Daylight and Arhitecture, ki je osredotočena na mansarde.

Vključuje vsebine o tem, kakšno bivalno okolje je potrebno, kako narediti prijetne bivalne prostore idr. Izdamo jo na približno leto in pol in jo pošljemo vsem arhitektom v Sloveniji.

Na nivoju matičnega podjetja organiziramo razne simpozije, kongrese, kjer združujemo strokovnjake s celega sveta ob temah zračenja, svetlobe, zdravja. V Sloveniji na približno dva do tri mesece povabimo izbranega arhitekta, da svetuje končnim strankam, ki si urejajo mansardo. Ta osveščanja so zelo obiskana.

Raziskave in vzorčni objekti Na ravni skupine večkrat izvajamo raziskave Healthy Home Barometer, kjer raziskujemo, kaj si ljudje želijo, kaj počnejo in kaj je realno.

Ugotovitve iz leta 2015 so pokazale, da je pri zdravem življenju za ljudi najbolj pomemben zdrav spanec. Na drugem mestu je zračenje, na tretjem zdrava hrana. V letu 2016 smo nadaljevali z raziskavo zdravega doma - kje ljudje spijo, kakšna je temperatura, kakšen je zrak v prostoru, kolikšen je nivo svetlobe. Naravna svetloba je šele na četrtem mestu. Na podlagi

Katja Ličen Pajenk

Katja Ličen Pajenk, vodja marketinga, Velux Slovenija d.o.o.

foto: Boštjan Čadej

1 17

okolje

Celostni pristop za komuniciranje rešitev

raziskav želimo spremeniti komunikacijo, tako da bodo ljudje razmišljali tudi o tem, ko delajo bivanjske prostore.

Na mednarodnem nivoju imamo 24 vzorčnih objektov, ki so nas veliko naučili. Eno so izračuni, drugo je realnost. Primer iz Danske: hiša je po vseh standardih izračunana zelo trajnostno, ekološko, pasivno. Pol leta je bila predstavljena kot vzorčen objekt. Potem so jo prodali s pogojem, da je družina 4 članska, z dvema otrokoma, in eno leto mora dovoljevati monitoring. Vsi izračuni o tem, koliko energije bo porabila hiša, so v realnosti padli, ker je imela družina dojenčka in je ohranjala prostore zelo tople. Zanašati se samo na številke, ni dovolj. Ljudi je potrebno izobraziti, da pravilno uporabljajo objekte.

Naredili smo tudi aplikacijo za pametne telefone, kjer si lahko zainteresirani ogledajo mansardo, pri čemer smo vključili informacije o zdravem bivalnem okolju. S tem jih osveščamo, na kaj morajo paziti, ko si gradijo stanovanje. Ob obletnici konec lanskega leta smo za trgovce naredili kratek TV dnevnik v lastni režiji, z novicami, tako da je bila predstavitev za gradbenike, trgovce bolj dinamična.

april 2017

»Na korporativni ravni smo se odločili, da vse naše trajnostno naravnane aktivnosti povežemo v iniciativo »Za boljši svet«. V tem okviru imamo pet stebrov. Steber ponudba zajema trajnostno naravnano ponudbo.

Steber zaposleni pomeni, da skupaj z zaposlenimi izvajamo aktivnosti za boljši svet.

Gre za zdravstvene tematike, aktivnosti z Zdravkom Lidlom, ambasadorje zdravja idr.

Steber družba združuje aktivnosti, ki jih delamo za družbo. V tem okviru je projekt »Hrana ni za tjavendan«, kjer gre za izobraževanje v vrtcih, šolah. S pobudo »Reciklirana kuharija« se dotikamo problematike odpadne hrane. Torej, kako lahko stvari, ki jih doma kuhamo, večkratno ali bolje uporabimo. Eden od stebrov je tudi okolje, kjer je pomembno ločevanje odpadkov, njihovo recikliranje.

Lidija Rakuša

Lidija Rakuša, marketing, Lidl Slovenija:

foto: Boštjan Čadej

Mnenje iz razprave

Podarimo veliko stvari, ki so še uporabne, tako da poskušamo slediti temu, da se čim manj hrane zavrže. Imamo tudi steber dobavitelji, ki poudarja pošten način poslovanja. Želimo, da so dobavitelji pošteno plačani za svoje delo in da skupaj z njimi uvedemo tudi določene trajnostne koncepte.

Proti koncu leta 2016 smo objavili zavezo, da

smo prvi trgovec v Sloveniji, ki ima minimalni standard uvedbe hlevskih jajc. Iz naše ponudbe bomo izključili baterijsko rejo najkasneje od 1. 7. 2017 dalje. S tem standardom bomo dvema slovenskima rejcema omogočili, da prilagodita svojo proizvodnjo na ta standard, potrošnikom pa zagotovili bolj kvalitetna jajca. S tem pozivamo ves trg, tudi ostale trgovce, da sledijo temu trendu in da na dolgi rok izboljšamo kvaliteto ponudbe jajc v trgovini.

Naše raziskave kažejo, da si kupci takšnih izdelkov zelo želijo, vendar je cena tista, ki prevladuje. Zato poskušamo z različnimi ukrepi in primerno ceno kupcem zagotoviti te izdelke. Veliko trajnostnih korakov delamo tudi v smeri, da naredimo naše trgovine bolj prijazne za okolje in za nakup. Vse nove trgovine so zgrajene po trajnostnih normativih.«

39 Trajnost v poslovanju celotnega podjetja Pred nekaj leti smo začeli naše vrednote intenzivno komunicirati in smo jim dali skupne značilnosti, zato da vsi zaposleni vedo, kaj pomenijo. Predvsem gre za odgovornost, inovativnost, podjetnost. Pred 15 leti smo imeli v viziji tudi kakovost, trajnost. To nam je danes postalo že samoumevno, tako da tega posebej ne izpostavljamo več.

Pred dvema letoma smo razvoj razdelili na štiri kompetenčne centre. Vsi se nahajajo v Evropi, in sicer na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in največji v Velenju, kjer je sedež matičnega podjetja. Tudi proizvodnjo imamo v Evropi, kar že samo po sebi pomeni, da so naši standardi precej višji kot v nekaterih azijskih državah ali drugje po svetu.

Blagovne znamke so eden od naših kapitalov.

Pomembni sta predvsem dve globalni blagovni znamki: Gorenje v srednjem in višjem srednjem razredu ter Asko v premijskem razredu. Imamo tudi šest lokalnih blagovnih znamk, ki se uporabljajo ali po regijah ali po posameznih državah. Vanje na globalnem nivoju ne vlagamo, je pa pomembno, da z njimi pokrivamo vse cenovne segmente.

Eko krog Že okoli 10 let imamo eko krog Gorenja, ki vključuje izbor materialov, proizvodni proces, tretja faza je uporaba izdelka in četrta faza ravnanje z izdelkom po njegovem izteku življenjske dobe. Že ko se koncipira izdelek določimo 80 % vseh

S posodabljanjem tehnoloških procesov smo v preteklih 15 letih količino nevarnih odpadkov zmanjšali za 91 %. Porabo energentov za skoraj tretjino in porabo vode za 85 %. Odpad smo zmanjšali za 96 %, kar pomeni, da so izdelki bolj reciklabilni in ne gredo več na uničenje.

Veliko pozornosti posvečamo tudi življenju aparata pri uporabniku doma. Vgrajujemo tehnologije, ki vplivajo na porabo vode, elektrike, detergentov. Uporabniku želimo omogočiti, da deluje trajnostno, zato razvijamo programe, ki optimizirajo delovanje.

Zaključna faza eko kroga je skrb za izdelke po njihovi življenjski dobi. Za nas kot proizvajalce je pomembno, da poskrbimo, da so aparati sestavljeni iz čim manj različnih materialov, da je reciklaža oziroma razstavljanje aparatov bolj preprosto.

Spremljanje življenjskih slogov Imamo oddelek, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami. Spremljamo trg, našo industrijo, konkurenco.

Zadnji podatki kažejo, da se življenjski slogi zelo spreminjajo. Potrošniki vedno bolj cenijo etičnost pred potrošništvom. Pri tehničnih inovacijah je tako, da nam prinašajo obremenitve, vendar so to tudi pametne naprave z zelo uporabnimi funkcijami. Generacija X nagrajuje transparentnost, odprtost, razkritost podjetja in tudi vključenost.

Priložnost za vključevanje naših kupcev dajemo že pri samem snovanju aparata. Preko družbenih omrežij lahko z izražanjem svojega mnenja vsak vpliva na snovanje izdelka.

V trendu je tudi lokalna proizvodnja. Ponudba se vse bolj regijsko, lokalno prilagaja. Potrošnik to vključenost v lokalno ne samo želi, ampak tudi zahteva od blagovnih znamk.

Iz tradicionalnega v iskreni marketing 20 % CO2 prihaja iz gospodinjstev, 30 %

1 17

okolje

Skupina Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje in smo drugi največji izvoznik.

Osnovna dejavnost so aparati za dom, gre za velike in male gospodinjske aparate, ogrevalne in hladilne sisteme, tudi kuhinje. Zaposlenih je blizu 11.000, od tega jih je 6.000 v Sloveniji, približno 5.000 na eni lokaciji v Velenju, ostalih 4.000 v tujini.

potencialnih vplivov izdelka na okolje. Zelo pomembno je, da so izdelki narejeni iz vrhunskih materialov, iz okoljsko ustreznih in ki se jih da čim bolj preprosto razstaviti in reciklirati.

Uršula Menih Dokl

Uršula Menih Dokl, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja, Gorenje gospodinjski aparati, d.d.

foto: Boštjan Čadej

Zeleni marketing na vseh ravneh poslovanja in razvoja

energije na globalni ravni je porabljene v gospodinjstvih, kar 80 % energije v tem trenutku ne prihaja iz obnovljivih virov. To so zaskrbljujoči podatki, ki jih današnje mlade generacije želijo spremeniti. Od proizvajalcev blagovnih znamk pričakujejo, da bodo ravnali odgovorno. Cenijo odkritost, želijo odprt celoten proizvodni sistem, pričakujejo sodelovanje na družabnih omrežjih, v različnih skupnostih.

Trend je tudi iskreni marketing, kjer gre za to, da je trenutek v življenju pomemben. To je v nasprotju s tradicionalnim marketingom, kjer mi ustvarimo želje, potrebe. Bolj se je potrebno obračati na trenutek, v katerem kupec živi.

Potrebno se je osredotočiti na tiste kupčeve povratne informacije, ki so vredne, pomembne.

Pri tem je važno, da ne gre več za perfektne stvari. Bolj je pomembno, da smo naravni, kar pomeni, da delamo tudi napake. Ne želijo več videti zvezd, nastopajočih v oglasih, ampak bolj zaupajo navadnemu človeku, s katerim se lažje poistovetijo.

Iz proizvajalca izdelkov do ponudnika storitev Trajnost ni tema, ki bi jo lahko zanemarjali.

Za našo panogo so pomembni energija, voda, »well-being« oziroma dobro počutje. To so področja, kjer imamo potencial, da znotraj panoge še veliko naredimo. Na slovenskem trgu proizvajalci sicer poudarjajo manjšo porabo, vendar mislim, da tu ne gre samo za varčnost.

Gledati moramo bolj celovito. Naša panoga se zgleduje predvsem po avtomobilski industriji in zabavni elektroniki, mobilnih napravah. V prihodnje se bo to precej razvijalo, kar bo tudi nas preoblikovalo iz proizvajalca izdelkov v ponudnika storitev.

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

dr. Milenko Roš

april 2017

Promocija

STRokoVna monoGRaFiJa

Članice EU Nature 2000 ne upravljajo dobro foto: www.shutterstock.com

40 1 17

okolje

Evropsko računsko sodišče

Ugotovitev Evropskega računskega sodišča o izkoriščanju celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je diplomatska, torej politična, a vendar zelo sporočilna. Pojasnjuje, da glede izvajanja direktive o pticah in habitatih obstajajo jasni znaki, »da ima omrežje pri stabilizaciji habitatov in vrst

v neugodnem stanju, zlasti

tam, kjer so bili v zadostnem

obsegu sprejeti ohranitveni ukrepi …« Vendar, dodaja,

pa se splošno stanje vrst in

habitatov v EU v obdobju 2007 – 2012 ni bistveno spremenilo, saj je veliko habitatov in vrst v

neugodnem stanju, pomemben delež le-teh pa se dodatno

slabša. To pomeni, da je

Evropsko računsko sodišče kot kritično ocenilo stanje narave

v EU in naložilo Komisiji več priporočil, kaj je potrebno spremeniti in izboljšati.

april 2017

P

Evropsko računsko sodišče

Natura 2000 pomembno vlogo

rav Natura 2000 je osrednje vozlišče presoje, kaj se dogaja z naravo v EU in kaj bi naj države storile za biotsko raznovrstnost.

Predvsem ko gre za ohranitvene ukrepe in za ustrezne mehanizme financiranja. Za članice EU je največji izziv in usmeritev Direktiva o pticah in habitatih, saj opredeljuje standarde za varstvo narave. V EU omrežje Natura 2000 pokriva več kot 18 % kopenskih površin in okrog 6 % morskih območij. Sestavljeno je iz več kot 27.000 kopenskih in vodnih območij oziroma skupaj več kot milijon kvadratnih kilometrov površin.

I

n kaj varuje Natura 2000 v EU? Veliko. Ščiti okrog 230 naravnih habitatov ter skoraj 1.200 živalskih in rastlinskih vrst ter 200 vrst ptic. Kakor je zapisalo Evropsko računsko sodišče, se območje Natura 2000 po velikosti in značilnostih precej razlikujejo. Vključujejo od manjših območij podzemnih jam do velikih območij, ki obsegajo več sto tisoč hektarjev velikih gozdov, od pristanišč do divjine ter do kmetijskih površin, nekdanjih dnevnih kopov ali vojaških oporišč.

Izguba biotske raznovrstnosti je glavni izziv za EU

N

atančnejša slika pove, da 46 % celotnega omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi,

38 % kmetijski ekosistemi, 11 % traviščni sistemi, 16 % resove in grmišča, 11 % mokrišča in jezera, del omrežja pa so tudi reke in obalni ekosistemi. Morda je še zanimiv podatek o priznanih biogeografskih regijah v Evropi.

Priznanih je 11, od tega v EU 9. Pri biogeografskih regijah gre za habitatne tipe in vrste, ki živijo v podobnih okoljih v različnih državah.

Evropske biogeografske regije so: alpska, anatolska, arktična, atlantska, črnomorska, borealna, celinska, makaronezijska, sredozemska, panonska in stepska.

I

zguba biotske raznovrstnosti je po mnenju Evropskega računskega sodišča eden glavnih okoljskih izzivov za EU. Razmere niso dobre. Članice se odločajo za različne modele upravljanja in financiranja omrežja Natura 2000. V Franciji, Romuniji in na Poljskem za to skrbi nacionalni organ, drugod je odgovornost prenesena na regionalne organe, na primer v Nemčiji in na Poljskem. V povzetku ugotovitev Evropskega računskega sodišča vzbuja pozornost naslednji stavek: Socialno-ekonomske dejavnosti na območju Natura 2000 niso prepovedane, toda države članice morajo zagotoviti, da se stanje teh območij ne slabša. Sprejeti morajo tudi ohranitvene ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanja ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatov.

V

endar te možnosti niso bile v celoti izkoriščene. Saj članice EU omrežja 2000 niso upravljale dobro. Tudi finančna sredstva EU

Pri upravljanju Nature 2000 je nujno usklajevanje

K

ako naprej? Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 kot prvi cilj navaja, da je potrebno do leta 2020 zaustaviti slabšanje stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave. Ta cilj zahteva štiri ukrepe: dokončno vzpostavitev omrežja Natura 2000 in zagotovitev dobrega upravljanja, zagotoviti primerno financiranje Nature 2000, dvigniti ozaveščenost in vključenost deležnikov, izboljšati ter racionalizirati spremljanje in poročanje. Usklajevanja med različnimi deležniki je premalo. Pri upravljanju omrežja Natura 2000 bi morali sodelovati številni sektorji, zlasti okoljski, kmetijski, sektor urbanističnega načrtovanja, industrijsko razvojni sektor in turistični sektor.

V

elik del habitatnih tipov, piše v poročilu, vezanih na vode, je prav tako v slabem stanju ohranjenosti, vključno z barjanskimi in mokriščnimi. Prezimujoče vodne ptice pa kažejo stabilno stanje. Antropogeno spreminjanje vodnih ekosistemov je druga največja grožnja evropsko pomembnim vrstam.

Kljub sprejetemu Programu trendi niso ugodni In kako je v Sloveniji? Ne prav dobro.

V

Poročilu o okolju 2016 ni celovite analize, kako je z ohranjanjem biotske raznovrstnosti v Sloveniji in z upravljanjem območja

41

S

tanje specializiranih vrst ptic kulturne krajine odraža stanje res tipičnih vrst, ki se hranijo v kulturni krajini in ga prikazujejo tri vrste. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je ustaljena. Populacija kosca (Crex crex), značilnega gnezdilca ekstenzivnih travnikov, niha, v daljšem obdobju pa se je populacija zmanjšala. Velikost populacije velikega skovika (Otus scops), vrste ekstenzivne kulturne krajine, upada, razen na Ljubljanskem barju.

Po obstoječih podatkih o trendih populacij ptic poročilo ugotavlja, da se stanje habitatov v kulturni pokrajini slabša.

K

o Evropsko računsko sodišče ocenjuje izvajanje načrta spremljanja programov Natura 2000 in ga ocenjuje kot neustrezno, zapiše: Na nacionalni ravni so imele samo tri (Španija, Francija in Romunija) od petih revidiranih držav članic podrobne načrte za spremljanje stanja ohranjenosti nekaterih naravnih habitatov in vrst. V Franciji je bilo izvajanje teh načrtov spremljanja bodisi omejeno ali je zamujalo zaradi znatnih stroškov, ki so pri tem nastajali.

V Romuniji se je edino posebno spremljanje, ki ga je Sodišče ugotovilo pri reviziji, nanašalo na populacijo medvedov. V odgovoru na anketo Sodišča je dvanajst držav članic (Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Irska, Latvija, Malta, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Slovaška) potrdilo, da poleg dejavnosti spremljanja, o katerih morajo v skladu z direktivo o habitatih poročati vsakih šest let, redno izvajalo dodatne dejavnosti spremljanja .

Izšla je knjiga Planet, ki ne raste

1 17

Natura 2000. Iz dela, ki govori o biotski raznovrstnosti, pa je vendarle nekaj zanimivih ocen in informacij: Stanje vrst, katerih življenjski prostor je kmetijska krajina, in habitatnih tipov, ki so vezani na ta življenjski prostor, se slabša tako pri specializiranih travniških vrstah in habitatnih tipih kot pri generalistih.

Kmetijstvo je tudi zaznano kot največja grožnja zagotavljanju ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov.

Ugodno stanje ohranjenosti v Sloveniji dosega slaba polovica habitatnih tipov.

U

godno stanje ohranjenosti v Sloveniji dosega slaba polovica habitatnih tipov. V slabšem stanju so zlasti sladkovodni, mokriščni, barjanski in traviščni habitatni tipi. Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le dobra četrtina vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2007 – 2012 se je delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti sicer povečal, vendar se je povečal tudi delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Stanje populacije medveda je ocenjeno kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000, piše v poročilu.

S

lovenija je sprejela Program upravljanja območij Natura 2000, za zavarovana območja pa načrte upravljanja zavarovanih območij.

Vendar Natura 2000 tudi zaradi ocen, kakšno razvojno priložnost nudijo ta območja, zasluži slovenski premislek in odmev na vsebino ugotovitev Evropskega računskega sodišča.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja, je izdala knjigo Planet, ki ne raste.

Gre za aktualno kritiško pisanje o tem, da je človeštvo že prejelo račun za pohlepno črpanje naravnih virov na zemlji. Breme okoljsko zgrešenega modela gospodarskega in socialnega razvoja bo padlo na mlado generacijo.

Zato ni čudno, da je knjiga izšla v zbirki Najst, ki jo izdaja Cankarjeva založba. A čeprav je knjiga pisana z mislijo na mlado generacijo, bi jo moral prebrati vsakdo.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je popisala, utemeljila in hkrati nakazala rešitve za devet glavnih travm človeštva: podnebne spremembe, zakisanje oceanov, tanjšanje ozonske plasti, biotsko raznovrstnost in stanje ekosistemov, raba tal, rušenje dušikovega in fosforjevega kroga, raba vode, nalaganje aerosolov v ozračju, lumično in drugo onesnaženje. Knjigo je s hudomušnimi, a hkrati opozorilnimi ilustracijami opremil Izar Lunaček. Knjiga Planet, ki ne raste, kliče, da ji vsakdo prisluhne.

Sloveniji nagrada revije National Geographic Na Mednarodni turistični borzi v Berlinu je znana revija National Geographic podelila Sloveniji ugledno nagrado s področja trajnostnega turizma World Legacy Award.

Gre za nagrado v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije, čut za destinacijo, ohranjanje narave in vključevanje skupnosti.

Na Mednarodni turistični borzi v Berlinu je bila Slovenija v ospredju kot kongresna in kulturna partnerica, uradna partnerica berlinske turistične borze pa je bila Bocvana. Naš slogan je bil Slovenija vas naredi zelene, izpostavljeno pa je bilo tudi, da smo zelo varna in stabilna država.

april 2017

niso bila mobilizirana za podporo upravljanju omrežja Natura 2000. Še več – za obdobje 20142020 niso bile v celoti upoštevane finančne potrebe za ohranitev biotske raznovrstnosti, sheme financiranja EU pa niso bile prilagojene ciljem območij Natura 2000. Kot je pravilo pri presoji o uspešnosti okoljskih ukrepov, tudi Evropsko računsko sodišče poudarja, da nima pravih informacij o uspešnosti omrežja. Tudi zaradi tega ne, ker so se kazalniki nanašali le bolj na splošne cilje.

okolje

Kratko, zanimivo

Biotehniška šola Maribor ponuja programe, ki so tako ali drugače povezani z naravnim okoljem, kot so cvetličar, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, kmetijsko-podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik in veterinarski tehnik.

V čem je privlačnost programov in kako se med seboj povezujejo?

Najbolj se tematsko prekrivata programa naravovarstveni tehnik in kmetijsko-podjetniški tehnik. Imata skupen osnovni cilj, to je pridelava čim bolj zdrave hrane na način, da se okolju povzroči čim manj škode. Druga stična točka so odpadki in kako jih v kmetijski proizvodnji zmanjšati. Tretji pomemben skupni cilj je zmanjševanje uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, ki so pomemben vir onesnaževanja podtalnice, vodotokov in zraka.

Vse pomembnejše postaja sodelovanje med programoma kmetijsko-podjetniški tehnik in veterinarski tehnik v delu učnega programa, ki se nanaša na rejo in oskrbo živali. V letošnjem šolskem letu smo ponovno obudili čebelarski krožek, ki bo gotovo odmeven tudi pri ekološkem načinu pridelave.

Za katere programe je največ zanimanja in kakšen je trend vpisa v zadnjih petih letih?

Kakšna je po vaših ocenah prihodnost teh poklicev?

V zadnjih letih je največ zanimanja za program veterinarski tehnik. Z vpisom v druge programe smo zadovoljni, čeprav si želimo, da bi bilo zanimanje še večje, saj so to programi, ki omogočajo tudi samozaposlitev. V zadnjih letih program kmetijsko-podjetniški tehnik pritegne manj mladih, kot jih je nekoč, kar je žal trend na večini šol, ki izobražujejo za ta poklic. Glede na to, da v prihodnje brez kmetijstva in čistega ter urejenega okolja ne bomo mogli preživeti, je jasno, da imajo oziroma morajo imeti ti poklici bolj svetlo prihodnost.

Program je najprej namenjen izobraževanju mladih o temah, ki se nanašajo na okoljsko problematiko. Prednost je zagotovo širina znanja, ki ga usvojijo dijaki. Srečujejo se z različnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Veliko časa je namenjenega iskanju rešitev za zmanjšanje onesnaževanja okolja na področju voda, zraka in tal ter odpadkov. Dijaki se v naravnem okolju naučijo izvajati monitoring, v laboratoriju opravljajo različne analize tal in voda. Posebna skrb se namenja uporabi obnovljivih virov energije, vključena pa je tudi pomembnost ohranjanja kulturne dediščine. Izpostavlja se osveščanje širše javnosti o pravilnem ravnanju z okoljem.

Skupaj z dijaki organiziramo številne okoljske prireditve in strokovna predavanja tako na šoli kot v Mariboru.

V tem trenutku največ možnosti ponuja samozaposlitev, kot so vodič po učnih poteh in zavarovanih območjih, gradnja rastlinskih čistilnih naprav, lastna kompostarna in drugo.

Po končanem šolanju se lahko zaposlijo v podjetjih za urejanje okolja, vodnogospodarskih in komunalnih podjetjih, sortirnicah odpadkov, občinah in zadrugah. Možnosti za zaposlitev se povečajo z nadaljevanjem šolanja v smeri naravovarstva, ko se po končanem študiju lahko zaposlijo v laboratoriju, naravovarstvenih institucijah in predvsem v podjetjih, ki imajo proizvodnjo, ki je povezana z okoljem.

Za namen praktičnega izobraževanja dijakov ima šola v lasti tudi večje posestvo v bližini Maribora. Kaj posestvo zajema in kako je delo na njem vključeno v izobraževalni proces? Šola za potrebe pouka in proizvodnje razpolaga z 90 hektarskim posestvom, ki je v okolici šole in v Svečini. Od tega je 16 hektarov vinogradov, 11 hektarov sadovnjakov, 9 hektarov njiv, 34 hektarov travinja, 6 hektarov gozda in približno 14 hektarov drugih površin. V okviru posestva so številni objekti: za predelavo sadja in grozdja, mehanična delavnica, rastlinjaki, hlev za konje in drobnico, vivarij ter čebelnjak.

Posestvo omogoča dijakom, da spoznavajo različne vrste kmetijskih rastlin, tehnologije pridelave in predelave, pasme in vrste domačih živali ter oskrbo rastlin. V zadnjem letu

Simon Gračner

Naravovarstveni tehnik je dokaj nov program.

Razvil se je iz vse večje potrebe družbe po varovanju naravnega okolja. Katere so glavne značilnosti programa in kakšna je zaposljivost tega profila poklicev?

foto: arhiv podjetja

Biotehniška šola Maribor letos praznuje zavidljivih 145 let svojega delovanja.

Kot je povedal Simon Gračner, učitelj strokovnih predmetov na šoli, je trenutno v njihove programe vpisanih največ dijakov v zgodovini šole, tako da se za njeno prihodnost ni bati. Prav tako so poklici, za katere se dijaki na šoli izobražujejo, perspektivni, saj zajemajo področje kmetijstva in varovanja okolja, kar je pomemben segment tako državnih kot svetovnih strategij.

april 2017

Promocija

42

Šola z dolgo tradicijo in letos z rekordnim vpisom

okolje

1 17

Zeleno omrežje

smo na posestvu zasadili ekološki sadovnjak, ki omogoča dijakom, da spoznavajo pridelavo na okolju prijazen način. Šolsko posestvo je zaradi raznolikosti ekosistemov in ekološko pomembnih območij ter naravovarstvenih posebnosti odlična učilnica v naravi za program naravovarstveni tehnik.

V marcu je šola praznovala že 145. leto obstoja. Katere dosežke šole v teh letih bi izpostavili in kakšni so vaši načrti za naprej?

V 145 letih obstoja je šola skupaj s kmetijstvom preživljala številne turbulence, zato je njen največji dosežek, da je v vseh teh letih uspešno krmarila med številnimi čermi in se obdržala vse do danes. Trenutno je v programe vpisanih največ dijakov iz njene dolge zgodovine, zato se ni bati za njeno prihodnost.

Izpostaviti je potrebno nenehno razvijanje in posodabljanje posestva, ki omogoča dijakom, da se srečajo s sodobnimi tehnikami kmetovanja. Z razvojem posestva se je razširila tudi ponudba šolskih pridelkov. Na šoli se lahko kupijo vrhunska vina, ki dosegajo odlične rezultate na ocenjevanjih, jabolčni sok, žganje, sončnično olje, bučno olje, več vrst kisa, razna zelenjava, začimbe in dišavnice idr. Sodobna tehnologija omogoča manjšo obremenjevanje okolja in s tem čistejše okolje, kar dokazuje vsakoletno potrjevanje Zelene zastave v okviru projekta Ekošola.

Prav tako smo ponosni na dosežke naših dijakov. Iz šole so izšli številni uspešni poslovneži, gospodarstveniki, delavci na številnih področjih znanosti, zdravniki in umetniki, ministri in kmetovalci, vinarji, sadjarji ter trdni kmečki gospodarji. V zadnjih letih dosega ob zaključku šolanja najvišjo stopnjo uspešnosti tudi do devet zlatih maturantov poklicne mature in zaključnega izpita, kar je za strokovno šolo velik uspeh. V naslednjih letih si bomo vsi še bolj prizadevali, da bi dosežke 145 let obstoja šole še nadgradili.

Začetek je, zanimanje med hoteli nad pričakovanji

Za nas zeleni turizem ni zgolj visok delež zavarovanih območij ali gozdov - dediščino, ki smo jo bolj ali manj po sreči prejeli od prejšnjih generacij. Skupni družbeni izziv je, kako jo ohraniti nedotaknjeno in hkrati zagotoviti, da bo turizem lahko živel od obresti na to glavnico. Zeleni turizem torej ne more biti povezan zgolj s turističnim gospodarstvom, saj gre za dediščino nas vseh. Odpadki so namreč eden najpomembnejših okoljskih vplivov turističnega sektorja, saj uporablja velike količine potrošniškega blaga, ki ima pogosto zelo kratek rok uporabe. Pomemben element zelenega turizma je lokalna oskrba, predvsem imam v mislih kakovostno, v Sloveniji pridelano hrano. Lokalni pridelovalci s ceno svojih pridelkov ne morejo in nikoli ne bodo mogli tekmovati z velikimi trgovskimi verigami.

Je pa takšna hrana lahko ne le okolju prijaznejša, pač pa tudi okusnejša. In hotel, ki zna dobavitelje ustrezno predstaviti, spleta vezi s svojim lokalnim okoljem in v sodelovanju z njim ustvarja nove produkte.

Prav zaradi tega ste Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo spodbudili akcijo nastanitev in prireditve brez odpadkov. Kaj ste najbolj

foto: Tanja Ristič

Uvajanje Zero Waste praks pomeni spreminjanje kulture ne samo znotraj podjetja. Brez vključevanja gostov in dobaviteljev se cilja preprosto ne da doseči. Za to pa je najprej potrebna jasna zaveza lastnikov in vodstva, ki nenehno komunicira tako znotraj kot navzven. Ob tem se je potrebno zavedati, da tovrstne spremembe potekajo počasi in z veliko mero potrpežljivosti.

Pri organizaciji več delavnic, ki so bile namenjene predvsem turističnim delavcem, je bilo vaše širše izhodišče, kako v družbo brez odpadkov, ožje pa, kako to konkretno uresničiti v turizmu. Na katere prednosti in ovire takšnega koncepta ravnanja z odpadki so opozorile delavnice?

Uvajanje Zero Waste ukrepov ima tri cilje.

Prvi je ekonomski, kjer s pomočjo izvajanja načrta snovne učinkovitosti podjetje dosega prihranke. Drugi cilj je usposabljanje, v katerega so vključeni zaposleni, gostje in dobavitelji.Temelji na vključevanju vseh vidikov trajnosti in spodbuja aktivno udeležbo vseh akterjev. Tretji cilj je družben, saj si v neposrednem okolju prizadeva ustvariti vzdušje, ki spodbuja ozaveščenost glede dobrih okoljskih praks.

Udeleženci delavnic so kot ovire pogosto izpostavili nekatere dele zakonodaje ter nerazumevanje ali nezainteresiranost vodstva.

Ugotavljali so še, da znotraj podjetij ponavadi ni znanja o upravljanju snovnih tokov in o tem, kako prilagajati kulturo podjetja. Kot zelo dobrodošlo so tako ocenili znanje ekipe Zero Waste Slovenija in izkušnje, ki na tem področju že obstajajo znotraj evropske Zero Waste mreže.

A če govorite o pripravi ukrepov, da turistično podjetje začne načrtno skrbeti za manj odpadkov, katera pot je najboljša?

Prvi in najpomembnejši korak je jasna zaveza vodstva, ki mora biti ustrezno komunicirana. Naslednja pomembna faza je izdelava posnetka stanja. Ta zajema vire nastajanja odpadkov, vrste odpadkov in količine ter komu in pod kakšnimi pogoji jih hotel ali organizator odda. Posnetek stanja je potreben iz vsaj dveh razlogov. Zaposleni v hotelu tako

43

odpadkom posvetijo pozornost in razmišljajo o tem, kje bi lahko zmanjšali katere tokove. S pomočjo izhodiščnega stanja lahko podjetje kasneje ocenjuje uspešnost uvedenih ukrepov.

Naslednji korak je oblikovanje načrta ukrepov in postopno uvajanje v prakso. Mednarodna pravila določajo, da se lahko ponudnik turističnih storitev javno pohvali z nazivom Zero Waste, ko doseže cilje - 30 odstotkov manj odpadkov, od katerih jih ločeno zbere 90 odstotkov. Za 30 odstotkov mora znižati še porabo vode in elektrike.

Kaj lahko Zero Waste model ravnanja z odpadki prinese podjetju in kaj kažejo izkušnje v tujini? Kakšno je zanimanje za vaš projekt med slovenskimi turističnimi delavci?

Konkretne prednosti uvajanja Zero Waste v podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, so nižji stroški poslovanja, večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov, višja kakovost, boljša prepoznavnost, ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja, kar vse odpira možnosti ustvarjanja višje dodane vrednosti. Nad velikim zanimanjem organizatorjev prireditev in hotelov smo bili pozitivno presenečeni. Poleg pilotnega hotela Ribno na Bledu že potekajo konkretni pogovori za uvajanje smernic na nekaj prireditvah in prihajajo prva vprašanja glede uvajanja v hotele.

april 2017

Slovenija pripravlja novo strategijo trajnostne rasti turizma. Kakšno mesto si v njej zasluži zeleni turizem, ki ga pogosto vse preveč povezujemo samo s turističnim gospodarstvom? Katere elemente zelenega turizma bi postavili v ospredje?

poudarili v smernicah za hotele in organizatorje dogodkov?

Erika Oblak

Kaj lahko za zeleni turizem storijo v hotelih oziroma v turističnem gospodarstvu in kaj na prireditvah? A ne le turistični delavci in organizatorji prireditev, pač pa tudi turisti. Ekologi brez meja so se odločili za akcijo Zero Waste v turizmu in presenečeno ugotovili, da je zanimanje za izobraževalne delavnice o tej tematiki večje, kot so pričakovali. Pilotni projekt v hotelu Ribno na Bledu bo dobra izkušnja in šola. Predvsem pa tudi tuje izkušnje kažejo, kakšne prednosti dajejo programi Zero Waste v turizmu. Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija, je prepričana, da so lahko rezultati njihove akcije dodana vrednost v slovenskem turizmu.

okolje

1 17

Zero Waste v turizmu

Barvno tiskanje brez odpadnih kartuš in s prihranki Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

44 1 17

okolje

Rešitve za pisarniško tiskanje

Pisarniško tiskanje lahko povzroča precej stroškov in porabo barve, s tem pa tudi več odpadnih kartuš.

Učinkovito rešitev, kako se izogniti novim in novim tonerjem, kako za ugodno

Rešitve za pisarniško tiskanje

ceno ohraniti kvaliteto tiska in

ob tem vse tiskati barvno, so

pred skoraj osmimi leti odkrili v podjetju Optiprint. Njihova

rešitev zajema zalogovnik

za barve, ki ga povežejo s

tiskalnikom in se lahko vedno znova napolni. Da je njihova

rešitev tako v Sloveniji kot na

tujem dobro sprejeta, priča več kot 2.500 zadovoljnih

uporabnikov, med katerimi so

različno velika podjetja, vrtci, izobraževalne inštitucije ter

občine. Kot je povedal direktor

Lan Hvastija, bodo poslovni

model še naprej širili na tuje trge in razvijali nove, okolju

prijazne rešitve na področju

april 2017

pisarniškega tiskanja.

Vaš poslovni model optimizacije tiskanja namesto nakupa zajema storitev najema tiskalnika ali multifunkcijske naprave z rešitvijo zalogovnika za barve, kar omogoča uporabo enega zalogovnika za celotno življenjsko dobo tiskalnika. Modeli tiskalnikov se nenehno spreminjajo. Kako temu prilagajate svojo rešitev tiskanja in kako poteka razvoj?

Razvoj vsake generacije tiskalnikov zahteva veliko testiranj, pogosto tudi prilagoditev našega sistema, zalogovnika. Razvoj vedno poteka večfazno. Od ugotavljanja problema do iskanja rešitev, od pilotskih enot do končne rešitve, ki jo implementiramo za trge.

Komu je namenjena vaša rešitev tiskanja?

Rešitev je primerna za vse uporabnike, ki mesečno natisnejo od 100 strani in več. Res pa je, da je prihranek tistih, ki tiskajo npr. 10.000 strani, mesečno bistveno večji kot pri tistih, ki natisnejo 100 strani mesečno.

Vaša rešitev zalogovnika za barvo omogoča, da se v celotni življenjski dobi tiskalnika ne zavrže nobenega seta kartuš. Kartuše so sicer velik okoljski problem na svetovni ravni.

Kakšna pa je življenjska doba zalogovnikov in kaj se zgodi po njihovi uporabni dobi? Je za zalogovnik potrebna kakšna posebna oskrba? Življenjska doba našega sistema pravzaprav ni omejena. V primeru fizične poškodbe se sistem

Lan Hvastija

odpadnim kartušam in

seveda reciklira, sicer pa je njegova življenjska doba lahko dolga tudi več generacij tiskalnikov. Življenjska doba je odvisna predvsem od naše zmožnosti implementacije našega sistema na naslednjo generacijo tiskalnikov.

Na trgu obstajajo različne zelene rešitve za pisarniško tiskanje, kot so npr. voščenke, ki se do konca izrabijo in tako pravzaprav ni nobenega odpada, barve, ki omogočajo brisanje oziroma večkratno tiskanje na en papir idr.

Kaj bi izpostavili kot glavne zelene oziroma okoljske prednosti vaše rešitve tiskanja?

Zagotovo bi izpostavili trajnost naše rešitve in čistost proizvodnje. Naši sistemi so proizvedeni v EU z namenom dolge življenjske dobe

45 NAJSODOBNEJŠI

CENTER

Vaša rešitev prinaša okoljske koristi brez odpadnih kartuš, omogoča pa tudi finančne prihranke celo do 80 %. Kako je mogoče doseči takšne prihranke?

Predvsem barvni print oziroma tisk je drag.

Z našo rešitvijo smo uspeli izenačiti strošek barvnega printa s črno belim. Uporabnik tako v ceni najema pravzaprav plačuje našo storitev, ki je na vrhunskem nivoju. Ob prihrankih moramo omeniti tudi izjemno enostavnost rešitve in predvidljive stroške.

Ponujate tudi možnost neobvezujočega brezplačnega preizkusnega najema tiskalnika ali multifunkcijske naprave. Kaj kažejo izkušnje uporabnikov oziroma kakšni so njihovi odzivi?

Z našo rešitvijo smo uspeli izenačiti strošek barvnega printa s črno belim.

Odzivi uporabnikov so različni, v veliki meri pozitivni. Brezplačen preizkus sicer služi temu, da se uporabniki prepričajo o kvaliteti naše storitve in primernosti stroja za njih same.

S poslovnim modelom ste tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Romuniji.

Koliko so za vašo rešitev tiskanja odprti v teh državah in kje predvsem se soočate z izzivi?

Kako nastopate na tujem trgu?

Rešitev je dobro sprejeta praktično v vseh državah, kjer delujemo. Prihaja sicer do manjših

ZA RAVNANJE Z

NEVARNIMI

okolje

1 17

in brezhibnega delovanja. Pri proizvodnji uporabljamo veliko odpadnih materialov, tako da s proizvodnjo dejansko vrnemo v uporabo kar nekaj materialov, ki so sicer opredeljeni kot »smeti«. Lahko naredimo sklep, da z našo proizvodnjo praktično ne ustvarjamo novih obremenilnih odpadkov.

ODPADKI

V KIDRIČEVEM. sprememb od države do države, generalno gledano pa lahko trdimo, da ljudje dobro sprejemajo našo rešitev. Na tujih trgih delamo s franšiznimi partnerji. Globalna širitev je v načrtih v naslednjih letih.

Imate v prihodnosti v načrtu širitev še v katere druge države sveta?

Da, že v letošnjem letu želimo vstopiti na trge treh do štirih novih držav.

Letos je osem let od vaše ustanovitve. Kaj ste se do danes naučili in kako zahteven je trg na področju rešitev tiskanja za pisarniške namene?

Lahko trdimo, da je učenje proces, ki se nikoli ne neha. Učimo se vsakodnevno. Naši najboljši učitelji pa so naše stranke in naši partnerji.

Trgi so zelo zahtevni, vendar nam kljub temu uspeva povečevati tržni delež.

Kakšni so vaši nadaljnji poslovni načrti? Še naprej želimo širiti poslovni model v tujino. In seveda slediti trendom ter inovirati nove, okolju prijazne rešitve za potrebe naših strank.

Ne spreglejte

Slovenija Prevzemamo odgovornost.

Sooblikujemo prihodnost.

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija smo odprli novo rubriko Zeleni blog. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij bomo objavljali razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih problematik.

+386 2 6202 300

april 2017

Promocija

Vabimo vas k branju zelenega bloga Priložnosti za preboj lesne industrije, dr. Aleš Ugovšek, M Sora Zdrav dom, Katja Ličen Pajenk, Velux Slovenija www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

www.saubermacher.si

Tomaž Popit, ki vodi razvojno trebanjskem Trimu je ves

čas sredi novih zahtev, ki jih

trg postavlja pred gradbeno

panogo, ki je ta čas najbrž

najbolj v žarišču prav zaradi

energetsko učinkovitih rešitev

pri gradnji stavb. Njihov

razvojni oddelek se je doslej dokazal z več inovativnimi

izdelki in bil zanje nagrajen.

Najnovejši izziv? Od novega leta je po regulativi REACH

prepovedana uporaba kroma.

Slediti bo morala dobavna

veriga. Bo? Sicer pa Tomaž

Popit meni, da se trajnostna

gradnja vedno bolj kaže v vseh

fazah gradnje, že od prvih

zasnov objekta. Je pa Trimo,

pravi sogovornik, v zaključni

fazi razvoja sistema ovoja za

visoke stanovanjske gradnje

kar predstavlja preboj sendvič

panelov v nov tržni segment.

april 2017

Že takoj v letu 2013, ko je bil krom uvrščen med rakotvorne in mutagene kemikalije v okviru uredbe REACH, smo z našimi dobavitelji odprli tudi temo za ukinitev vsebnosti kroma v njihovih proizvodih. Z njimi smo se srečevali predvsem pri vprašanjih korozijske zaščite pločevin, saj je znano, da je krom zaviralec korozije. Na kovini tvori dobro zaščitno plast proti rjavenju, kar je za gradbeno industrijo ključnega pomena, saj moramo upoštevati trajnostne vidike in stremeti k temu, da so naši produkti dolgo obstojni pri različnih vremenskih vplivih. K sreči znanost tako napreduje, da smo rešitve za ukinitev in zamenjavo kroma kmalu našli. Za nas to zdaj ne predstavlja posebnega problema.

Smo pa zahteve regulative REACH vključili kot standard v fazi razvoja, kjer izločimo morebitne sporne produkte oziroma povprašujemo po izdelkih kjer, v tem primeru, uporabljajo korozijsko zaščito »Cr free«. Opažamo, da na evropskem trgu s tem ni bistvenih težav. Naši dobavitelji spremljajo regulative in jih upoštevajo. Večja neznanka je recimo kitajski trg, kjer smo morali vložiti bistveno več truda, da so nas sploh razumeli, zakaj ne želimo korozijske zaščite brez vsebnosti kroma. Tam se krom za korozijsko zaščito namreč še vedno uporablja brez posebnih omejitev. Podobno je v ZDA, kjer dobavitelji pločevin še nimajo te potrebe oziroma jih evropska regulativa ne zadeva.

Okoljske inovacije

in raziskovalno delo v

V produktih za vgradnjo materialov je od začetka tega leta po regulativi REACH prepovedana uporaba kroma v celotni dobavni verigi. Kaj to pomeni za gradbeno panogo in za vaše podjetje in kako zagotavljate »zelene dobavne verige«?

Vendar brez zelene dobavne verige ne gre?

Zeleno dobavno verigo zagotavljamo s tesnim sodelovanjem z dobavitelji. V kolikor zaznamo kakršne koli novosti, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi ali na okolje, se povežemo z dobavitelji in iščemo nove rešitve. Za vse vgrajene proizvode imamo varnostne liste, za katere je v podjetju odgovoren svetovalec za kemikalije, ki spremlja in nas opozarja na novosti v zakonodaji.

Zakonodaja je stroga. Koliko je trajnostna gradnja že praksa pri arhitekturnih rešitvah in koliko bolj želja, da proizvajalci gradbenih materialov in gradbinci upoštevajo zelene certifikate? Če jih, kje se to najbolj kaže? Ali ni bolj poudarjena predvsem energetska učinkovitost, drugi elementi manj?

foto: arhiv podjetja

Razvoj učinkovitih ovojev stavb je temelj trajnostne gradnje

Tomaž Popit

46 1 17

okolje

Okoljske inovacije

Opažamo, da je trajnostna gradnja vedno bolj »realnost« in manj »želja«. To se kaže v vseh fazah gradnje in še posebej v fazi idejne zasnove objekta. Investitor vedno pogosteje zahteva gradnjo po trajnostnih načelih in vgradnji produktov, ki so certificirani po standardih in metodah za trajnostno ocenjevanje. Energetska učinkovitost je le eno izmed poglavij, ki so vključena v trajnostno ocenjevanje stavb. Ker pa so zahteve na področju energetske učinkovitosti predpisane z različnimi pravilniki, je to področje bolj poznano. Vendar ne bi rekel, da je bolj poudarjeno. Počasi, vendar vztrajno se veča pomen krožnega gospodarstva in vpliva proizvodov na okolje. Upošteva se poraba energije oziroma onesnaževanje okolja od osnovne surovine preko vgrajenega produkta do njegovega recikliranja. Naročniki, predvsem v poslovni in stanovanjski gradnji, mislim na zahodno Evropo, so informirani. Želijo si trajnostne gradnje, nasprotno pri industrijskih in trgovinskih objektih kjer naročniki večinoma izbirajo produkte, ki ravno še zadostijo regulativi.

Tudi Trimo pri svojih proizvodih dosega visoko energetsko učinkovitost. Kakšne so vaše rešitve po učinkih v primerjavi s konkurenco?

Trimo lahko s svojimi proizvodi in sistemskimi rešitvami izpolni zahteve najzahtevnejših predpisov s področja energetske učinkovitosti. Glede na zahteve po toplotni izolativnosti lahko investitor oziroma projektant izbere

Med mednarodnimi referenčnimi priznanji je zagotovo britansko BRE, s katerim so vam kot prvemu proizvajalcu fasadnih in strešnih elementov z jedrom iz mineralne volne podelili najvišjo oceno A+. Za katere konkurenčne prednosti in rešitve ste prejeli to oceno?

Oceno A+ smo prejeli za družino fasadnih in strešnih produktov Trimoterm in Qbiss One, ki so bili ocenjeni po metodologiji BREEAM. Ocena je podeljena na podlagi podatkov o proizvedenih količinah za celo leto. Pri tem se upoštevajo podatki o vseh dobavljenih materialih, proizvedenih produktih, nastalih odpadkih in njihovi reciklaži, porabljenih energentih in vodi. Postopek ocenjevanja je relativno zahteven in tudi dolgotrajen. Lahko rečemo, da poleg ocene za produkte odraža tudi način delovanja celotnega podjetja. Življenjski ciklus izdelka je temelj krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. To izhodišče morate upoštevati pri razvoju izdelka.

Za direktorja razvoja je torej vsak izdelek izziv, kaj z izdelkom po njegovi uporabi?

Vsekakor je to izziv. V našem primeru relativno oddaljen, ker so naši produkti v nekaterih objektih vgrajeni že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To sicer dokazuje, da so paneli izvrsten produkt, ki pa jih bo potrebno in jih je že potrebno reciklirati. V Trimo skrbno ločujemo odpadke. Odstranjujemo jih bodisi na za to primerna odlagališča oziroma jih vračamo v primarni proces, kjer se ponovno uporabijo. Ko so paneli, ki predstavljajo večinski del naših produktov, iz objektov odstranjeni, se lahko bodisi ponovno uporabijo ali pa gredo na odpad, kjer izolativno jedro ločijo od pločevine.

Potem gresta surovini vsaka v svoj primarni proces nazaj.

Kaj pa novosti?

Se že pojavljajo poslovni modeli kjer je ovoj stavbe v najemu in se ga po izteku življenjske dobe demontira, reciklira in ponovno uporabi.

Predvsem je to zanimivo pri materialih, ki so energetsko potratni, kot na primer aluminij.

Razvojni in raziskovalni oddelki v podjetjih šele v zadnjem obdobju postajajo srce poslovanja v tistih družbah, ki znajo gledati v prihodnost. Kako je s sredstvi za razvoj izdelkov,

Sredstva za razvoj v prvi vrsti zagotovi podjetje, če je razvojno naravnano. Dodatna oziroma ostala sredstva pridobimo na trgu bodisi preko razvojnih projektov z naprednimi kupci, ki zahtevajo več kot na trgu lahko dobijo, bodisi s sredstvi iz evropskih oziroma slovenskih raziskovalno razvojnih razpisov.

Največ sredstev smo pridobili iz EU razpisov, 7OP, HOR 2020, in iz slovenskih R&R razpisov ter strukturnih skladov. Z njimi pokrivamo pomemben del naših programov, ki so usmerjeni delno v raziskovalne razvojne projekte in delno v zadnjo fazo razvojnih projektov do vstopa na trg.

Vaši dosežki v sistemu ravnanja z okoljem?

Kaj menite o sistemu EMAS, za katerega se podjetja v Sloveniji redko odločajo. Zakaj?

Zaveza k trajnostnemu delovanju najprej temelji na odgovornosti do soljudi, naravnega in ekonomskega okolja. To pomeni, da nenehno ustvarjamo inovativne rešitve in uspešno razvijamo okolju prijaznejše proizvode, tehnologije, zmanjšujemo izpuste, skrbno ravnamo z odpadki, učinkovito uporabljamo naravne vire in razvijamo nove, izvirne trajnostne rešitve. V letu 2016 smo bili uspešni na ključnih področjih okoljskega delovanja, pri čemer smo uspešno obvladovali nizke količine komunalnih odpadkov, obdržali pa smo delež sortiranih odpadkov na zavidljivi ravni v obliki sekundarnih surovin. Izkoriščamo lastno, sončno električno energijo, pridobljeno s pomočjo Trimovega produkta »Trimo EcoSolar PV panel«. Proizvedena količina energije je bila nekoliko višja kot leto poprej. Dobro smo obvladovali porabo hlapnih organskih snovi, saj je bila bistveno nižja glede na dovoljeno ciljno količino. Vse izmerjene vrednosti emisij v okolje so pod zakonsko dovoljeno mejo.

V podjetju med drugimi že dolga leta uspešno vzdržujemo certificiran sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 in na tem področju beležimo dobre rezultate. O uvedbi standarda EMAS smo v preteklosti že razmišljali, vendar nikoli do te mere, da bi ga ukrojili v naš poslovni sistem. Razumevanje potreb in pričakovanj vseh zainteresiranih strani so namreč naše glavno gonilo razvoja in izboljševanja.

Načrti v letu 2017?

Leto 2017 je leto zaključevanja aplikativnih razvojnih projektov s področja ovoja stavb. V lanskem letu smo pridobili sredstva na dveh razvojno raziskovalnih razpisih. V okviru Hor 2020 bomo zaključili z razvojem inovativnega steklenega fasadnega sistema in ga pripravili za nastop na trg. V okviru slovenskega razpisa pa bomo razvili oziroma prišli do prototipov več produktnih rešitev, ki bodo osnova za kompleksnejše fasadne sisteme za področje stanovanjske gradnje in poslovnih objektov.

O odpadkih in emisijah v krožnem gospodarstvu Odpadki in emisije v sistemu krožnega gospodarstva je bila tema strokovnega posvetovanja, ki so ga organizirali Zveza ekoloških gibanj, ZRS Bistra, Univerza v Mariboru in drugi.

V programu so sodelovali s predstavitvami posameznih tem tudi predstavniki srbskega gospodarstva in stroke, prav tako iz sosednje Avstrije. Sicer pa so program vsebinsko izpolnili zlasti s problematiko ravnanja z odpadki v krožnem gospodarstvu in s kakovostjo zraka v Sloveniji. Med novimi temami od običajnih s podobnih strokovnih srečanj so bile v programu izziv: Kakovost zraka in nov pristop pri modeliranju rabe energije (Matjaž Česen), Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci (nanodelci; Vivian Golja in dr. Peter Otorepec), Izpostavljenost prebivalcev ozonu in vplivi na zdravje (dr. Agnes Šömen Jaksič), Okoljski kriminal v Sloveniji (Nada Pavšer), Biomasa Slovenije kot surovina za nova goriva in ne več vir onesnaževanja (dr. Peter Novak), Kako in kdaj, če sploh, lahko zaživi krožno gospodarstvo (dr. Viktor Simončič), Uporaba blata čistilnih naprav kot kmetijsko gnojilo s pomočjo odstranjevanja težkih kovin s funkcionaliziranimi magnetnimi nanodelci (Urban Ajdnik, dr. Silvo Hribernik, dr. Riko Šafarič, dr. Božo Bratina, dr. Janez Ekart, dr.

Marjana Simonič, dr. Lidija F. Zemljič), Design brez odpadkov – oblikovanje iz odpadkov (dr.

Marinka Vovk, Barbara Jančič) in druge. V vodstvu organizacijskega odbora strokovnega posvetovanja so bili Karel Lipič, dr. Viktor Grilc, dr. Peter Novak in dr. Leo Šešerko.

47 1 17

koliko prednjačijo okoljske zahteve naročnikov in koliko sredstev pridobite na razpisih?

Pripravljalna dela za odlagališče NSRAO na Vrbini Gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki ga ARAO po pooblastilu načrtuje v imenu in za račun države, bo potekala predvidoma v obdobju 2018 – 2020. Marca letos so se začela pripravljalna dela, ki bodo končana najkasneje do konca avgusta 2017, njihova vrednost pa je 716 tisoč evrov z ddv. Pripravljalna dela obsegajo izvedbo predobremenilnega nasipa, ki bo podlaga za izvedbo platoja, na katerem bodo stali objekti odlagališča. Namen zgodnejše izvedbe pripravljalnih del je, da se nasip utrdi in stabilizira. Predobremenilni nasip predstavlja tudi del zagotavljanja zaščite odlagališča pred največjimi možnimi poplavami. Od začetka marca na lokaciji Vrbina potekajo geodetske meritve. Potem bodo na lokaciji narejena poskusna polja za preveritev ustreznosti vgrajenih materialov. Slovenija se s hrvaško stranjo še ni dogovorila, ali bo sodelovala pri tem projektu.

april 2017

različne debeline fasadnih ali strešnih panelov.

V panele je lahko vgrajena standardna mineralna volna ali mineralna volna z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi, ki še dodatno izboljša energetsko učinkovitost celotne stavbe. Hkrati so tudi detajli vgradnje preverjeni z numeričnimi metodami. Tako zagotavljajo minimalen vpliv na spremembo toplotne izolativnosti.

K visoki energetski učinkovitosti v širšem smislu pa Trimo pripomore tudi z učinkovito proizvodno linijo, pri kateri odpadno procesno toploto uporabi za segrevanje sanitarne vode.

Razsvetljava v podjetju pa je izvedena z visoko učinkovitimi svetilkami.

okolje

Kratko, zanimivo

Stabilni finančni viri in več denarja za ceste in železnice

so podpisane pogodbe. Za investicije in vzdrževanje

cest in železnic so sredstva zagotovljena v zadostnem

obsegu, pravi. Kljub temu, da

Direkcija RS za infrastrukturo je pristojna za vodenje investicij na javni železniški infrastrukturi, kar predstavlja dobrih 1200 kilometrov železniških prog. Tako je za področje železniške infrastrukture v proračunu za leto 2017 za vzdrževanje in investicije namenjenih 217,9 milijona evrov. Od tega je 45,4 milijona evrov EU sredstev, v letu 2018 pa 263,3 milijona evrov, od tega 79 milijonov EU sredstev. Še podatek za prejšnje obdobje. Od leta 2011 16

kontinuirano objavljajo razpisi

14

za gradnje, saj bo le tako

12

zagotovljen enakomeren obseg

investicij tudi v prihodnjih letih.

V tem letu jih ne bo malo,

napoveduje Damir Topolko.

Tako za ceste kot za železnice.

v mio EUR

se veliko projektov že izvaja, se

foto: arhiv podjetja

Damir Topolko Proračun RS EU sredstva

10 8 6 4 2 0 Predlog 2018

projektov je že v izvedbi oz.

do leta 2015 je bilo počrpanih dobrih 400 mio EUR evropskih sredstev na železniških projektih (slika 2). S pravočasno pripravo projektov za novo finančno perspektivo zagotavljamo bolj enakomeren obseg investicij v železniško infrastrukturo v prihodnjih letih. Ne smemo pa spregledati, da smo v finančni perspektivi 2007-2013 nadgradili in elektrificirali 109 km železniške proge Pragersko-Hodoš, modernizirali obstoječo progo Divača-Koper, nadgradili odseka Slovenska Bistrica-Pragersko in Dolga Gora – Poljčane, tehnološko modernizirali omrežje celotne železniške infrastrukture

Predlog 2017

letih stanje spremenilo. Veliko

Strokovno ocene o naložbah v železniško infrastrukturo opozarjajo, da niti EU niti Slovenija ne sledita obljubam, da je potrebno iz gospodarskih in okoljskih razlogov več vložiti v razvoj železniškega prometa.

Plan 2016

Vendar se je v zadnjih treh

Realizacija 2015

Direkcije RS za infrastrukturo.

Realizacija 2014

meni Damir Topolko, direktor

Evidentno je, da je padec v kriznih letih bil previsok, kar se danes pozna na stanju državnih cest. Stanje se je od lanskega leta bistveno izboljšalo in se nahajamo v obdobju stabilnosti, saj zagotovljena sredstva za leti 2017 in 2018 omogočajo izvedbo načrtovanih investicij.

Realizacija 2013

do velikih nihanj pri naložbah,

Realizacija 2012

finančnih sredstev prihajalo

Realizacija 2011

pa je zaradi pomanjkanja

Realizacija 2010

infrastrukturo. V času krize

V zadnjih letih beležimo trend rasti sredstev, ki se namenjajo za cestno infrastrukturo. Če se bo tak trend nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila kakovostno raven državnih cest. O obsegu investicij in investicijskemu vzdrževanju cest veliko pove tabela za obdobje 2007 do 2018 (slika 1).

Realizacija 2009

za investicije v prometno

Realizacija 2008

Nahajamo se v obdobju

večje finančne stabilnosti

april 2017

Direkcija RS za infrastrukturo upravlja skoraj s 6.000 kilometri cest. V proračunu za leto 2017 je za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih cest načrtovanih 198,3 milijona evrov, v 2018 pa 206,2 milijona evrov. Ali se državnim cestam obetajo lepši časi?

Realizacija 2007

Jože Volfand

Naložbe v prometno infrastrukturo

48 1 17

logistika

Naložbe v prometno infrastrukturo

Slika 1: Obseg investicij in investicijsko vzdrževanje cest za obdobje 2007 do 2018

49 Seveda. V začetku februarja sta bili oddani dve vlogi na razpis za pridobitev EU sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), in sicer za pripravljalna dela in še manjkajočo dokumentacijo za začetek del. Od tega je ena za 33 mio EUR EU sredstev in druga za 35 mio EUR EU sredstev. V pripravi je vloga za oddajo na t.i. 'blending' razpis Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Objavljen je bil 8. 2. 2017 in ima dva roka za oddajo, prvega v juliju in drugega v novembru letošnjega leta. Na navedeni razpis bomo prijavili del izvedbenih del na glavni trasi.

Hkrati pa potekajo postopki za spremembo Operativnega programa Evropske kohezijske politike 2014 - 2020, s katero se bo predlagalo EU sofinanciranje drugih odsekov izvedbenih del na glavni trasi proge.

Nekatere naložbe v železniško infrastrukturo že potekajo.

V letu 2016 so se že pričela dela na projektu »Sanacija ozkega grla na območju Bivja - Izvlečni tir«. Dela se bodo predvidoma zaključila v drugi polovici leta 2018. Podpisan je sporazum o dodelitvi EU sredstev v okviru IPE nacionalne ovojnice v vrednosti 14,19 mio EUR. Letos smo začeli z nadgradnjo železniške proge Zidani Most-Celje. Predvidena je nadgradnja dvotirne proge v dolžini 28,6 km in nadgradnja postaj Rimske Toplice, Laško in Celje, ukinitev štirih nivojskih prehodov, gradnja podvozov, povezovalnih cest in novega cestnega mostu ter nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. S tem se bosta povečala zmogljivost proge, nadgrajena

Nedavno smo podpisali pogodbo za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica v znesku dobrih 27 mio EUR z DDV, zagotovljeno pa je financiranje z evropskimi sredstvi v okviru t.i. IPE nacionalne ovojnice v vrednosti dobrih 18 mio EUR. Dela bodo predvidoma zaključena v letu 2019, zagotovljeno pa je sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Omeniti moram še nadgradnjo vozlišča Pragersko in nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, projekta bosta sofinancirana s kohezijskimi sredstvi, ter modernizacijo kočevske proge, ki že poteka.

V letih 2017 in 2018 boste izvedli več infrastrukturnih projektov na cestnem omrežju, nekaj tudi večjih. Med njimi so takšni, ki so bili tudi v javnosti zelo izpostavljeni.

Letos nameravamo izvesti približno 120 km preplastitev, rekonstrukcijo in gradnjo več kot 30 mostov ter rekonstrukcijo večjega števila cestnih odsekov. Pospešeno izvajamo različne ukrepe za povečanje prometne varnosti. Od večjih projektov bi omenil samo nekatere: v teh dneh smo podpisali pogodbo za gradnjo južna obvozna cesta mesta Murska Sobota od km 1.200 do km 3.920, objavili smo razpis za gradnjo severne obvoznice Bled. V gradnji je obvoznica Krško. Od večjih mostov je v rekonstrukciji most čez Dravo pri Vuhredu.

Prav tako smo v teh dneh podpisali pogodbo za rekonstrukcijo starega mostu čez Dravo na Ptuju. Dela na teh projektih bodo zaključena v letu 2018 oz. nekatera v letu 2019. Kljub temu, da prvotno v tej finančni perspektivi ni bilo

250

v mio EUR

200

150

100

50

0

1

2

3

4

5

Slika 2: Višina črpanih EU sredstev od 2011 do 2015

1 17

predvidenega sofinanciranje cestnih projektov z evropskimi sredstvi, je prišlo do spremembe in je od navedenih projektov predvideno sofinanciranje obvoznic M. Sobota in Krško. Bodo pa sofinancirani še nekateri drugi projekti.

logistika

Slovenija računa tudi na evropska sredstva?

pa bo tudi nosilnost proge na kategorijo D4 (nosilnost 22,5 t/os). Naložba bo predvidoma končana v letu 2020. Celotna ocenjena investicijska vrednost znaša dobrih 280 mio EUR z DDV, zagotovljeno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru t. i. IPE nacionalne ovojnice v vrednosti 90,6 mio EUR. A to ni konec naložb v tem letu. V okviru omenjenih projektov bodo izvedeni tudi različni ukrepi na cestni infrastrukturi: gradnja podvozov, nadvozov, povezovalnih cest, ipd.

Direkcija je lani opredelila 43 najbolj kritičnih odsekov državnih cest. Kaj se je spremenilo od lani?

Na podlagi sklepa Vlade, oktobra lani, je bil v veljavni Načrt razvojnih programov 2016– 2019 uvrščen projekt. »Obnova vozišč na 43 odsekih državnih cest«. Direkcija RS za infrastrukturo izvaja analizo stanja vozne površine po metodi MSI - Modificiranega švicarskega indeksa. Po njej se stanje ceste opiše s petimi kategorijami: zelo dobro, dobro, mejno, slabo in zelo slabo. Meritve se izvajajo tako, da se v dveh letih izvede meritev celotnega omrežja. Analiza stanja vozišč na državnem cestnem omrežju je pokazala, da so določeni odseki državnih cest že v zelo slabem stanju. Na predlaganih 43 najbolj kritičnih cestnih odsekih je bilo potrebno obnoviti vozišča. Predmetne preplastitve so potrebne za zagotavljanje prometne varnosti udeležencev v prometu, primernega nivoja prevoznosti cest ter zaustavitve povečevanja poškodb na cestni infrastrukturi. Uredili smo že 28 odsekov v skupni dolžini 25 km. Trenutno potekajo dela še na 13 odsekih v skupni dolžini 13 km.

Vendar se v Sloveniji prometna varnost ne izboljšuje. Kaj lahko stori vaša Direkcija?

Direkcija RS za infrastrukturo na letni ravni evidentira med drugim mikrolokacije, križišča in pododseke za 3-letno časovno obdobje, kjer prihaja do zgostitev prometnih nesreč. Mislim na mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč.

V obdobju 2012-2014 je bilo takih lokacij na državnih cestah 76, 50 križišč in 26 pododsekov dolžine približno 300 m. Povprečno se je na teh lokacijah v treh letih zgodilo 13,5 prometnih nesreč. Direkcija na podlagi izdelanih analiz prometne varnosti pristopi k izvedbi kratkoročnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. Gre za postavitev dodatne signalizacije, znižanje dovoljene hitrosti, označitev optičnih ali zvočnih zavor, izvedbo ukrepov za umirjanje prometa in podobno. Kjer je možno, se takoj izvedejo srednjeročni, na primer preplastitev vozišča, ureditev montažnega križišča, ali dolgoročni ukrepi, na primer ureditev krožišča. Izboljšanje prometne varnosti na teh lokacijah, torej zmanjšanje števila nevarnih mest na državnem cestnem omrežju, je tudi eden od ciljev »Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022«. Trenutno poteka evidentiranje mest z visoko stopnjo prometnih nesreč v obdobju 2013-2015. Letos in prihodnje leto bomo izvedli več ukrepov na številnih lokacijah po Sloveniji, še posebej tam, kjer so varnostne razmere najslabše.

april 2017

z uvedbo GSM-R sistema in uvedbo sistema ETCS za vodenje vlakov na dobrih 400 km koridorja D. O obsegu tovornega prometa na cestah in železnicah veliko pove podatek, da se iz Luke Koper prepelje po železnici približno 60 % vsega tovora, po cesti pa 40 %. Običajno je ta podatek v drugih državah obraten, več se prepelje po cestah.

Nova naložba podjetja cargopartner v logistični center na Brniku bo zagotovo prispevala k uresničitvi že desetletja stare zamisli o slovenskem Aeropolisu, o letališkem mestu. Letališče Jožeta Pučnika z bogato ponudbo logističnih storitev in s predvidenim nakupovalnohotelskim kompleksom bo čedalje privlačnejša lokacija.

Na to opozarja tudi Viktor Kastelic, generalni direktor mednarodnega podjetja cargo-partner v Sloveniji, ki je del skupine cargo-partner s sedežem v Avstriji. Brniški kompleks bo postal eno osrednjih logističnih središč v državi, saj tudi vodstvo ljubljanskega letališča že ureja nove prometne poti oziroma novo cesto z več krožišči. Zato ni čudno, da poleg podjetja cargo-partner načrtujejo naložbe na brniškem kompleksu tudi drugi logisti.

Viktor Kastelic napoveduje, da bodo začeli graditi prihodnjo pomlad.

Odločitev za naložbo temelji na dosedanjih uspešnih poslovnih rezultatih in oceni potreb po logističnih storitvah na trgu. Vsekakor bomo z naložbo pozitivno pripomogli k razvoju podjetja cargo-partner, saj bomo razširili naše zmogljivosti in si zagotovili možnosti še za hitrejšo rast. Poglavitna nam je skrb za servisiranje potreb naših obstoječih in potencialnih strank. Podpiramo in optimiziramo vse vidike logistike, od transporta, skladiščenja do storitev z dodano vrednostjo, kjer upravljamo z dobavnimi verigami ter vpeljujemo najsodobnejše IT rešitve za optimizacijo komunikacije in upravljanje z informacijami.

Kateri so osnovni gabariti naložbe in kaj bo glavna funkcija logističnega centra? Ali se bo v financiranje projekta vključila skupina Cargo, ki ima sedež v Avstriji?

Zemljišče je veliko 51.583 m2, na njem nameravamo zgraditi poslovno skladiščni objekt velikosti cca 25.000 m2. Predvidena višina investicije je 25 milijonov evrov. V financiranje bo vključeno tudi matično podjetje iz Avstrije.

Katere naročnike oziroma panoge boste predvsem servisirali v logističnem centru in kakšna je njegova prednost, lokacija na Brniku? Ali to pomeni, da je naložba povezana predvsem z letalskim prometom? Kaj v tem kontekstu pomeni razvoj Luke Koper?

Pri našem logističnem centru gre predvsem za to, da bomo lahko na enem mestu servisirali naše stranke za vse vrste storitev, ki jih ponujamo v podjetju. Ne gre zgolj za nadgradnjo enega segmenta. Lokacijsko smo izbrali Brnik kot eno izmed lokacij, za katero predvidevamo, da se bodo v prihodnje hitro razvijale. Ljubljana, kot glavno vozlišče v Sloveniji, je oddaljena manj kot 20 km, hkrati pa je oddaljenost od Luke Koper za evropske razmere še vedno majhna. Vemo, da je na Gorenjskem in v Ljubljani trenutno precejšnje pomanjkanje skladiščnih kapacitet, zato bo naša investicija v tem logističnem smislu vsekakor dobrodošla tudi za ostala uspešna podjetja v tej regiji.

Kdaj načrtujete začetek in konec gradnje centra?

Pričetek gradnje planiramo za pomlad 2018, za konec leta 2018 pa predvidevamo pridobiti uporabno dovoljenje in se preseliti.

Viktor Kastelic

Kateri razlogi so vplivali na odločitev za naložbo v logistični center na Brniku in koliko bo to vplivalo na promet in razvoj družbe cargo-partner v Sloveniji?

foto: arhiv podjetja

Ob logističnem centru tudi kamionski terminal

cargo-partner na Brniku

50 1 17

logistika april 2017

cargo-partner na Brniku

Rast pričakujemo na vseh področjih. Glede na napovedi in dodatne možnosti, ki nam jih bo odprl logistični center, pa predvidevamo največjo rast pri skladiščni manipulaciji, distribuciji in tudi na področju cestnih prevozov.

Načrtujete tudi gradnjo kamionskega terminala. Zakaj? Glede na znane ocene, koliko promet vpliva na onesnaženje zraka v Sloveniji, ali je to dejstvo upoštevano v vaši naložbeni politiki?

Gradnja kamionskega terminala je predvidena predvsem zaradi boljše povezave med Balkanom in zahodno Evropo. Na tem področju vsekakor pričakujemo rast in razvoj tako kamionskih prevozov kot tudi skladiščenja ter distribucije. V splošnem pa poslujemo samo s prevozniki, ki imajo tovornjake v skladu s klasifikacijo EURO 5 ali več, in podpiramo pobude za uporabo e-tovornjakov, kot je na primer Internacionalni svet za trajnostno logistiko (Council for Sustainable Logistics). Prav tako je za vse naše pogodbene prevoznike potrebna registracija na naši platformi za cestne prevoznike skupine cargo-partner (carrierplatform. com), da se s tem zagotovi skladnost z našimi strogimi procesi zagotavljanja kakovosti.

Uporabljamo tudi železniški promet, kadar je to le mogoče, s čimer občutno zmanjšamo emisije ogljika.

Kakšno je letos povpraševanje na trgu in kakšen poslovni rezultat pričakujete?

Tudi v letošnjem letu povpraševanje na trgu

51 Najnovejšo platformo SPOT uporabljamo za cestne prevoze od oktobra 2016, letos, natančneje marca 2017, pa smo vpeljali sistem tudi za vse letalske in pomorske transporte.

V katerem delu vaše dejavnosti, cestni prevozi, letalski, pomorski promet, pričakujete največjo rast?

Rast pričakujemo na vseh področjih. Glede na napovedi in dodatne možnosti, ki nam jih bo

1 17

odprl logistični center, pa predvidevamo največjo rast pri skladiščni manipulaciji, distribuciji in tudi na področju cestnih prevozov. Velika vlaganja so tudi v kakovostne rešitve informacijske tehnologije. Leta 2016 smo začeli z našo cestno platformo (Road Carrier Platform) za potrebe vseevropske povezave cestnih prevozov. Prav tako smo ustvarili platformo za upravljanje oskrbovalnih verig naših strank, imenovano SPOT. Ta je prvotno začela delovati že leta 2000, vendar pa je pred kratkim doživela pomembno sistemsko nadgradnjo. Najnovejšo platformo SPOT uporabljamo za cestne prevoze od oktobra 2016, letos, natančneje marca 2017, pa smo vpeljali sistem tudi za vse letalske in pomorske transporte. Do danes smo prejeli že številne pohvale sistema s strani direktnih uporabnikov, kar nam daje še več motivacije za v prihodnje.

logistika

ostaja na visokem nivoju, zato pričakujemo rezultate, ki bodo podobni lanskim, torej okrog 30 milijonov evrov prometa.

Izšla je monografija

sodobne slovenske literature 1991–2016

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Prvi celovit razgled po sodobni slovenski literaturi in literarnih nagradah.

O delih informativno in analitično.

• Portreti nagrajencev in nagrajenk za literaturo v samostojni Sloveniji – fotograf Tihomir Pinter • CV vsakega literata z orisom del in biobibliografskimi podatki • Informativni pregled glavnih literarnih nagrad in seznam nagrajenih ustvarjalk, ustvarjalcev od leta 1947

Izid monografije so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Celje, Riko d. o. o., Eles d. o. o., Cinkarna d. d., Etra d. o. o. Celje, Emo Orodjarna d. o. o., Steklarna Hrastnik d. o. o., GEN-I, d. o. o., Maksim d. o. o., Delo d. o. o., Krik Aksum, d. o. o.

Promocija

Promocija

Več informacij: www.veronikini-veceri.si Naročila: Fit media d. o. o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje tel.: 03 42 66 700, info@fitmedia.si

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

april 2017

w w w.promet.si

prometnih infrastrukturnih

v Ljubljani je zavezal več partnerjev in deležnikov:

Mestno občino Ljubljana, Dars in Direkcijo RS za infrastrukturo. V kompleksu

BTC naj bi tako z gradnjo

dodatnih prometnih pasov

in krožišč pospešili gradnjo trgovine Ikea in logističnega centra Mercator. Vendar gre

pri tej naložbi za začetek

urejevanja in gradnje enega

izmed največjih logističnih središč v širši regiji. Določene

načrte za razvoj logistike so sprejeli tudi v BTC.

Možnosti so, da bi pri finančni konstrukciji za gradnjo

celotnega intermodalnega

logističnega centra pridobili

tudi evropska sredstva. Načrt za gradnjo logističnega centra Mercator je predstavil dr.

Marko Cedilnik, izvršni direktor v Mercatorju.

Marko Cedilnik

Podpisan sporazum o gradnji objektov na območju BTC

april 2017

Pri gradnji novega intermodalnega logističnega središča v kompleksu BTC naj bi sodelovali trije partnerji: SŽ, BTC in Mercator. Kako daleč so priprave na gradnjo in kakšna bo finančna konstrukcija naložbe? Ali bo mogoče pridobiti del sredstev tudi iz bruseljskih virov?

Na kompleksu na letališki cesti gre res za urejanje širšega območja. V tem delu sodeluje več deležnikov. Mercator ima v kompleksu svoje zemljišče, na katerem bo reševal lastne logistične potrebe. V okviru pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj teče postopek prilagoditve oziroma spremembe OPN-ja. Gre za okoli 40 ha velik kompleks, od katerega je naša lokacija velika okoli 12 ha.

Kateri so glavni gabariti naložbe v Mercatorjev logistični center?

Logistični center bo zgrajen na 130.000 m2 velikem zemljišču. Na tem zemljišču se predvideva cca 60.000 m2 tlorisnih površin DC-ja in cca 4.000 m2 tlorisnih površin poslovnih prostorov. Načrtujemo gradnjo konvencionalnega skladišča z vrhunsko računalniško podporo procesov.

Mercator je načrtoval prenovo celotne logistične infrastrukture v Sloveniji. Kaj so pokazale analize glede optimizacije logistične dejavnosti in optimizacije stroškov logistike?

Dva vidika prenove. Prvi je zamenjava zastarele, dotrajane in razpršene logistične infrastrukture. Drugi je centralizacija skladišč vseh temperaturnih režimov na eni lokaciji, kar vpliva na optimizacijo procesov in zmanjšanje kompleksnosti. Že lani ste se dogovarjali o dobavitelju opreme za logistični center. Je odločitev že sprejeta?

Koliko bodo v naložbo vključeni domače znanje, projektanti, arhitekti, gradbinci? Kdaj je realen začetek gradnje?

Osnovne odločitve o potencialnih dobaviteljih in udeležencih v procesih izgradnje so sprejete, seveda pa glede na fazo procesa interaktivno odločamo o izvajalcih. Že po naravi stvari imajo zaradi logističnih možnosti domači izvajalci direktno ali posredno največ možnosti za sodelovanje … Realen začetek gradnje je predviden za leto 2019, odvisno pač od postopkov v zvezi s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj oziroma postopkov v zvezi z njimi.

Kakšne prednosti bo pomenil logistični center za dobavitelje?

Dostava blaga različnih kategorij na eno mesto namesto prej na eno do šest različnih lokacij.

foto: Tina Kosec

Začetek gradnje odvisen od postopkov in dovoljenj

Logistični center Mercator

52 1 17

logistika

Logistični center Mercator

V nov DC bomo integrirali večino dobaviteljev.

Direktna distribucija do prodajaln bo ločena le izjemoma pod določenimi pogoji oziroma za določene vrste blaga.

Kaj predvideva občinski prostorski načrt za to območje, ki že sedaj predstavlja eno najpomembnejših logističnih vozlišč v Sloveniji?

Ali bo z Mercatorjevo naložbo v sodelovanju s partnerji Slovenija v tem delu dobila eno večjih logističnih središč v jugovzhodni Evropi?

Krtek odgovor je DA. Zgolj naša investicija je ocenjena na 100 mio €. Središčna lega lokacije pa je vsekakor priložnost ne samo za Mercator in ne samo za vodilne investitorje.

Predvidevamo, da bo lokacija vsekakor postala eno najpomembnejših logističnih vozlišč ne samo v Sloveniji, temveč v širši regiji.

Kaj je bil za snovalce in načrtovalce naložbe največji izziv?

Največji izziv je vsekakor hitra in učinkovita izvedba projekta, vključno z vso infrastrukturo. Ne samo na naši lokaciji.

Glede na vse večje zahteve po zeleni logistiki, saj je znan vpliv prometa na onesnaženje zraka, pojasnite, kako ste pri naložbi upoštevali okoljske elemente?

Lokacija novega DC-ja je glede na Mercatorjevo mrežo trgovin idealna. Tako bo za distribucijo blaga potrebnih najmanj prevoženih kilometrov. Naš način distribucije, mislim na uporabo izolativnih transportnih vozičkov, omogoča distribucijo vseh temperaturnih režimov z enim vozilom. To dodatno zmanjša frekvence oziroma gostoto distribucije. Poleg tega optimiramo naloženost vozil. Uporabljali bomo samo vozila s visokim euro standardom. Distribucijski center pa bo zgrajen iz sodobnih materialov in opremljen z energetsko učinkovito opremo.

Ocenjujemo, da bodo celotni vplivi na okolje ob vseh teh dejavnikih zmanjšani za več kot 1/3 dosedanjih.

Z že uvedenimi novostmi Pošta Slovenije svoje storitve še približuje uporabnikom: tam, kjer so, in takrat, ko te storitve potrebujejo.

Novosti v poštnih poslovalnicah in na drugih izbranih točkah, ki omogočajo dostopnost 24 ur vsak dan, dopolnjujejo sodobne elektronske storitve.

Prilagodljivost velja tudi za prevzeme vaših pošiljk. V službi ali doma lahko pakete s pomočjo spletne aplikacije PS Pošlji paket, ki je dostopna na www.posta.si, pripravite za pošiljanje takrat, ko vam najbolj ustreza.

Pripravljene pošiljke lahko oddate na pošti ali v PS Paketomat.

Da bo dostava vaših pošiljk naslovnikom še bolj zanesljiva, lahko zdaj izbirate med različnimi termini in lokacijami dostave. Paket lahko oddate ali prevzamete v več kot 500 poštnih poslovalnicah, v izbranih PS Paketomatih po vsej Sloveniji, pa tudi na 114 bencinskih servisih Petrola. Poleg kraja si lahko izberete tudi čas dostave, prepošiljanje na drug naslov itd.

S PS Paketomati po vsej Sloveniji vam omogočajo popoln nadzor nad vašimi pošiljkami. S sodobnim mobilnim telefonom lahko naslovnik prevzame paket na paketomatu v samo 7 sekundah, kadarkoli, podnevi ali ponoči. SMS

S POS-terminali so opremili več kot 480 pismonoš, ki dostavljajo paketne pošiljke, ter vašim strankam tako omogočili še enostavnejše nakupe, saj lahko pakete z odkupnino plačajo s karticami Mastercard, Maestro, Visa, Karanta in Diners Club (tudi na obroke).

53 1 17

Dostava po vaši meri

logistika

Promocija

Pošta Slovenije

ali QR-koda za odklepanje predala pa mu zagotavljata varnost in diskretnost. Paketomati vas čakajo na skrbno izbranih, lahko dostopnih lokacijah v 16 mestih po vsej Sloveniji.

Ko se soočite z izzivi hitrega, a zanesljivega poslovanja, s priložnostmi za povečanje obsega dela in potrebami po učinkovitem trženju, so Pošta Slovenije in njena hčerinska podjetja tisti partner, ki vam lahko zagotovi ustrezne rešitve.

Izberite storitve po svoji meri, pokličite 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

Zanesljivo, hitro in ugodno na Balkan!

Izkoristite ugodnejše pogoje prenosa pošiljk iz držav EU na Balkan.

V sodelovanju s podjetjem Eurosender so v Pošti Slovenije za vas pripravili ugodno ponudbo za prenos pošiljk iz držav članic Evropske unije v Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Na Eurosenderjevi spletni strani (www.eurosender.si) lahko oddate naročilo za prevzem pošiljke v katerikoli državi članici EU in dostavo v eno izmed navedenih štirih držav. V Pošti Slovenije pa bodo poskrbeli za hitro in zanesljivo dostavo naslovnikom.

Pokliči in naroči – 1, 2, 3, Pošta vse dostavi!

PAKETNA DOSTAVA

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. Prevzem in oddaja paketov na več kot 500 poštah.

Pred dostavo vas pokličemo ali pošljemo SMS-sporočilo.

Prevzem in oddaja paketov v izbranih PS Paketomatih po vsej Sloveniji.

Naročite ponovno brezplačno dostavo.

Prevzem in oddaja paketov tudi na 114 bencinskih servisih Petrola.

Paket dostavimo na vnaprej dogovorjen prostor.

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

Prevzem paketov s plačilom odkupnine s karticami Mastercard, Maestro, Visa, Karanta in Diners Club (tudi na obroke).

april 2017

Dostava domov, v službo, prijatelju, sosedu ali na izbrano pošto.

V spletni prodaji oblačil zelo visok delež vračil foto: www.shutterstock.com

54 1 17

logistika

Povratna logistika

Tadej Bratina, Matevž Obrecht1

Uvod

V

april 2017

sodobnem svetu se soočamo s hitrim porastom spletne prodaje in posledično z vedno večjimi izzivi na tem področju. Ob problematiki dostave produktov in storitev do kupcev postajajo vedno pomembnejši tudi kvaliteta in načini povratne logistike, saj lahko to pomembno vpliva na pridobivanje novih in zadržanje stalnih kupcev. Predvsem v modni industriji, na katero se osredotoča ta članek, pa lahko povratna logistika v povezavi s spletno predstavlja tudi velik strošek, saj vračila produktov dosegajo tudi 50 % (pri nekaterih podjetjih pa celo več kot 60 %) vseh prodanih izdelkov. Ta strošek povzročajo številne dodatne manipulacije, ki jih določa opisan protokol za vrnjena oblačila. Pri nakupovanju (v spletnih in klasičnih prodajalnah) imajo vedno večjo vlogo tudi mobilni telefoni, ki lahko v prihodnosti močno pripomorejo pri izboljšanju nakupovalne izkušnje in k zmanjšanju napačnih naročil, s tem pa posledično zahtevnost povratne logistike.

1 Tadej Bratina, Matevž Obrecht, Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko

Protokol obdelave vrnjenih oblačil v logističnem centru

Z

a razumevanje problematike, ki jo povzroči vračilo napačno izbranega (napačna velikost, barva, vzorec …) ali pa poškodovanega oblačila pri spletnem nakupu, je potrebno najprej opisati osnoven protokol obdelave vrnjenih oblačil: 1. Paket z vrnjenim blagom se odpre; 2. izdelek se nato identificira, oceni in ponovno knjiži glede na klasifikacijo izdelka.

Evidentira se tudi razlog za vračilo blaga;

3. sledi knjižba vrnjenega izdelka v sistem; 4. ustrezen (nepoškodovan in čist) izdelek se ponovno zapakira (zloži in položi v ustrezno embalažo).

5. primere, ki so potrebni nadaljnjega preverjanja, in primere reklamacij obdela posebna ekipa; 6. postopek vračila blaga se zaključi in sledi razbremenitev stranke (vračilo denarja oz. dobropis – odvisno od politike podjetja) v sistem; 7. izdelki, ki ustrezajo nadaljnji prodaji, se ustrezno ponovno skladiščijo in so tudi ponovno na zalogi v sistemu;

8. izdelki, ki ne ustrezajo nadaljnji prodaji, se usmerijo na oddelek, kjer se izdelki pripravijo za vračilo dobavitelju. Izdelki z madeži, luknjami in drugimi vrstami poškodb, se poknjižijo kot »C-blago« (neustrezno za prodajo); 9. dokumentacija o postopku vračila izdelkov se arhivira.

O

pisan je protokol na primeru enega izmed vodilnih podjetij s področja prodaje tekstila, ki je zelo prepoznaven v Sloveniji in po svetu. Podjetje je sicer bolj osredotočeno na »klasične oziroma fizične« prodajalne, vendar pa tudi pri njih postopoma narašča delež prodaje preko spleta, ki že predstavlja pomemben delež. Seveda se proces obravnave vrnjenih oblačil razlikuje med podjetji, naveden primer pa vseeno primerno opiše problematiko, ki jo povzroči vrnjeno oblačilo.

Načini sprejema vračil spletnih nakupov v fizičnih prodajalnah

V

ečina izdelkov v modni industriji, ki je vrnjenih po spletnem nakupu, se po vračilu preusmeri nazaj v prodajo oziroma na prodajne police – okoli 60 % vseh vračil. Običajno so omenjeni trije načini sprejema oblačil (kupljenih preko spleta), ki jih kupec vrne v »fizično prodajalno« [1]:

55 3. izdaja potrdila o sprejemu produkta in vračilo izdelka v logistični center za procesiranje in morebitno posledično vračilo denarja (v primeru upravičene reklamacije).

O

pisan primer je seveda možen zgolj, če gre za podjetje oblačil, ki hkrati prodaja oblačila v »fizičnih prodajalnah« in preko spleta – »omni-channel«.

Problematika visokega procenta vračil spletnih nakupov

P

ri obravnavi te problematike je potrebno v osnovi poudariti, da se pojavlja velika razlika v deležih vračil pri klasičnih nakupih (v »fizični prodajalni«) in spletnih nakupih. V eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da je povprečje vračil pri klasičnih trgovinah zgolj 10,9% (najvišji delež vračil 19%), povprečje vračil pri spletnih nakupih pa kar 20 % (najvišji delež vračil celo 38,2 %) [1]. Že ta razlika se zdi zelo velika, dokler ne pogledamo podatka za enega izmed največjih spletnih prodajalcev oblačil na svetu – Zalando SE (Nemčija).

Gre za 25. največjega spletnega podajalca na svetu, med spletnimi prodajalci oblačil pa je 4. največji na svetu. V letu 2015 je prodal za kar 3,13 milijarde evrov produktov. Ker gre za specializiranega spletnega prodajalca, bi lahko predvidevali, da je odstotek vračil nižji, kot pri tistih, ki niso usmerjeni samo na spletno prodajo, vendar pa delež vračil dosega neverjetnih 50 % [2].

P

odjetja po svetu zaradi tega iščejo različne načine za zmanjševanje vračil produktov (upravičenih in neupravičenih). Eden izmed načinov je »kaznovanje« neupravičenih vračil.

V tem primeru, ko pride do neupravičenega vračila izdelka preko pošte, mora kupec plačati poštnino in še strošek obdelave reklamacije.

Zelo pomembno za zmanjševanje vračil je tudi, da so podane čim bolj podrobne in natančne informacije o izdelku. Na podlagi tega lahko kupec opravi pravilen nakup. Problem je velikokrat tudi iznajdljivost kupcev. Ker nekateri spletni prodajalci ponujajo plačilo poštnine v primerih, ko je naročenih več produktov od minimalno zahtevanih, to nekateri izkoristijo tako, da naročijo preveč produktov in potem zastonj vrnejo tista, ki jim niso všeč, saj je povratna poštnina zastonj. Dejstvo pa je, da imajo podjetja zelo različne poslovne strategije, saj ima vsaka določene prednosti [3].

Prihodnost »fizičnih prodajaln« in trendi v modni industriji

T

rendi govorijo o tem, da bodo »fizične trgovine«, ne glede na naraščanje spletne prodaje, v prihodnosti še vedno obstajale. Kar 72 % anketirancev je klasično trgovino označilo kot zelo pomembno pri nakupu, vendar pa je tudi internet postal zelo uporaben kanal za kupce, saj ga je kot takšnega označilo 67 % anketirancev. Vendar ni nujno, da se ta dva načina kupovanja izključujeta, saj je samo 14 % anketirancev povedalo, da je pomen »fizičnih trgovin« za njih upadel na račun spletnih nakupov.

Istočasno pa je kar 51% ljudi povedalo, da bodo v prihodnosti potrošili več denarja preko spleta kot pa v »fizični trgovini«. Glede na prepletanje teh dveh kanalov za kupce je možno sklepati, da bo prihodnost torej pripadla tistemu, ki bo najbolje uspel združiti ta dva kanala (danes je v uporabi že izraz »omni-chanel«, vendar pa se ta navezuje zgolj na možnost obeh vrst nakupov ali pa vračil izdelkov, ne pa na njuno sinhronizacijo oziroma združitev) in s tem izboljšati kupčevo izkušnjo ob nakupovanju, istočasno pa znižati stroške fizičnih trgovin, kot tudi druge stroške. Zelo pomemben faktor zagotovo predstavlja strošek vračil, ki je pri spletnih trgovinah, še posebej v modni industriji, zelo visok. Gre torej za prodajne prostore, ki bodo kombinacija tradicionalnih trgovin in novih tehnologij v povezavi s spletno prodajo. Pri tem se omenjajo npr. interaktivni zasloni in pametne tablice itd., sami pa vidimo veliko možnosti navezav na pametne telefone.

Prav tako kar 45 % ljudi pričakuje postopno uveljavljanje QR-kod kot pomemben in praktičen način za dostopanje do informacij (prav v navezavi z QR-kodami je veliko možnosti za uveljavitev mobilnih telefonov kot pomembnih asistentov ob nakupu). Pojmovanje sinhronizacije klasičnih in spletnih prodajaln se danes označuje z izrazom »showroom« in kar 48 %

ljudi se strinja, da bodo v prihodnosti trgovine postale zgolj mesto ogleda in preizkusa izdelka, ne pa samega nakupa. Večina ljudi je ob tem potrdila, da bi potrošili več denarja v spletnih trgovinah, če bi imeli možnost kje preizkusiti in videti ponujene izdelke [4].

S

1 17

elo pomembna je tudi hitrost obdelave vračil. Eden izmed omenjenih trendov, ki se izkazuje kot učinkovit, je decentralizirano nadzorovanje vračil (»gatekeeping«). V tem primeru je mišljena možnost vračila spletnega nakupa v »fizično trgovino«, kjer lahko usposobljena prodajalka nemudoma pregleda produkt in odobri ali zavrne upravičenost vračila oziroma reklamacije. S tem je omogočeno, da se produkti hitro (pravzaprav nemudoma) procesirajo in vrnejo nazaj v prodajo (neposredno v trgovini na prodajno polico ali v skladišče za namene spletne prodaje). Seveda zgolj v primeru, ko je produkt nepoškodovan. Ker je ta hitrost obdelave v »modni logistiki« ključnega pomena zaradi hitrih menjav sezon, je lahko to ena izmed ključnih konkurenčnih prednosti.

Vse te prednosti se pojavljajo kot del že prej omenjene strategije »omni-channel« [3].

logistika

2. sprejem vrnjenega produkta, takojšnje vračilo denarja kupcu in vračilo produkta v logistični center za procesiranje;

Z

pletno nakupovanje v vseh sektorjih močno narašča, vendar pa je predvsem modna industrija tista, pri kateri spletno nakupovanje (ne zgolj preko mobilnih telefonov) najbolj narašča. Samo med letoma 2012 in 2014 je procent tistih, ki so v zadnjih 6 mesecih (pred izvedbo ankete) opravili nakup oblačila preko spleta, narastel od 52 % na kar 61 % [4]. Med vsemi kategorijami izdelkov, ki se prodajajo preko spleta, so oblačila v letu 2015 zasedla 2. mesto s 17 % tržnega deleža. Večji tržni delež (42,4 %) je imela samo kategorija »masovna prodaja«, vse druge kategorije pa so dosegle manjši delež kot oblačila (celo elektronske naprave, ki so za spletni nakup veliko enostavnejše) [2]. Zelo pomembno vlogo pri spletnih nakupih igrajo tudi mobilni telefoni in tablice, za katere je predvideno, da bo preko njih do leta 2018 izvedenih 27 % vseh spletnih nakupov.

Kasneje naj bi ta trend naraščal tudi do 10 % letno [5]. V Veliki Britaniji je bilo že v letu 2014 23% vseh spletnih nakupov izvedenih preko mobilnih telefonov [1]. Ta kanal je še posebej pomemben v navezavi z mobilnimi aplikacijami, saj naj bi bilo leta 2015 kar 42 % vseh nakupov z mobilnimi telefoni izvedenih preko mobilnih aplikacij [5].

Bibliografija [1] Bernon, M.; Cullen, J.; Gorst, J. (2016). Online retail returns management. International Journal of Physical Distribution & Logistics Management. 46 (6/7). str. 584-605 [2] Zaroban, S. (2016, 26. avgust). Global 1000 spotlight: The future of global fashion e-commerce.

Najdeno 3. februarja 2017 na spletnem naslovu: https://www.internetretailer.com/2016/08/26/ global-1000-spotlight-future-global-fashion-e-commerce [3] Leeuw, S.; Minguela-Rata, B.; Sabet, E.; Boter, J.; Sigurðardóttir, R. (2016). Trade-offs in managing commercial consumer returns for online apparel retail. International Journal of Operations & Production Management. 36 (6). str. 710-731 [4] Digital shopper relevancy - research report 2014. Najdeno 5. februarja 2017 na spletnem naslovu: https://www.capgemini.com/resources/ digital-shopper-relevancy-report-2014 [5] Siwicki, B. (2014, 21. april). Mobile commerce is critical to Internet retailing’s future. Najdeno 10. februarja 2017 na spletnem naslovu: https:// www.internetretailer.com/2014/04/21/mobile-commerce-critical-internet-retailings-future [6] Siwicki, B. (2014, 21. avgust). How often do shoppers use retail apps?. Najdeno 13. februarja 2017 na spletnem naslovu: https:// www.internetretailer.com/2014/08/21/ how-often-do-shoppers-use-retail-apps

april 2017

1. sprejem vrnjenega produkta, takojšnje vračilo denarja kupcu in neposredno vračilo produkta (klasificiranega kot »A-blago - nepoškodovano) v prodajo;

Zamrzovanje najboljši način za prehransko varnost živil Urška Košenina

foto: Uroš Podlogar

56 1 17

logistika

Hladna logistika

Frigologo sodi med vodilna slovenska podjetja na področju logistike živil. Po novem letu so preselili svoje poslovanje iz

Hladna logistika

Ljubljane v večji in sodobnejši

Aleš Erčulj

logistični center v Komendi.

Skladiščne zmogljivosti so

povečali za dvakrat, v delu

zamrznjenih živil pa celo za

desetkrat. Začetek leta niso

zaznamovali samo s selitvijo,

ampak tudi z intenzivno

prodajo skladiščnih in

logističnih kapacitet. O hladni

logistiki, novem logističnem centru, o sledljivosti blaga, o

samovozečih tovornjakih in

o obujeni gospodarski rasti govori Aleš Erčulj, direktor

april 2017

podjetja Frigologo.

Logistika živil zaradi temperaturno občutljivega blaga zahteva kakovostne rešitve – od prevoza in skladiščenja do celotne oskrbovalne verige. Kaj je vaša konkurenčna prednost, saj je na primer prevoz živil zahtevnejši in ima več posebnosti?

Frigologo je podjetje, specializirano za prevoz živil in vsi naši procesi so prilagojeni ter usmerjeni v to področje. Vse v podjetju je zasnovano za področje živilske logistike. Naši zaposleni so strokovnjaki s tega področja. Prav tako je vsa naša oprema, tako skladiščna kot logistična, in informacijska struktura prilagojena logistiki živil. Naša prednost je seveda tudi nov logistični center v PC Komenda, ki je izdelan po vseh najmodernejših standardih. Kot prednost lahko izpostavimo tudi sodelovanje s tujimi partnerji, na primer Frigologo Gmbh in Stef logistics, s pomočjo katerih pokrivamo celotno področje Evrope in Balkana.

Katere trge pokrivate in iz katerih držav ter panog prihajajo vaši naročniki?

Naše storitve že vrsto let usmerjamo širše na trge Evrope in nekdanje Jugoslavije, seveda pa v celoti pokrivamo domači trg. Na Hrvaškem s pomočjo partnerjev zagotavljamo distribucijo na celotnem teritoriju, s pomočjo avstrijskih partnerjev Frigologo Gmbh in Stef logistics pa omogočamo dostop do vseh evropskih trgov.

Slovenija je zaradi svoje geostrateške lege vse pomembnejši vezni člen med evropskimi in balkanskimi državami. Za prve predstavlja pomembno stično točko, za podjetja iz balkanskih

držav pa odskočno desko za prodor na trge srednje in zahodne Evrope. Zahvaljujoč našemu novemu logističnemu centru v PC Komenda bo Slovenija še utrdila položaj stične točke za globalna podjetja.

A glavna je živilska panoga?

Seveda. Največ naših naročnikov je iz živilske industrije, pri čemer prednjačijo mlečni izdelki.

Naš center omogoča regulacijo temperaturnih režimov med -20 °C in 4 °C. Torej so naši naročniki tudi podjetja, ki potrebujejo zamrzovalnico. Sodelujemo z domačimi in mednarodnimi podjetji, proizvajalci in prodajalci živil. Naši partnerji so Mercator, Ljubljanske Mlekarne, Mlekarna Celeia, Kodila, Zott, Mlinotest, F. Krainer, Košaki in še mnogo drugih.

V živilski industriji je čedalje večja težnja po svežih izdelkih, ki imajo naravne sestavine.

Koliko to vpliva na spremembe in standarde hladilne logistike?

V težnji po uporabi naravnih sestavin s čim manj konzervansi mnogi trgovci uporabljajo t. i. predpripravljene izdelke. Na primeru pekovskih izdelkov to pomeni, da pekarna pripravi izdelek do določene stopnje, ga zamrzne in ga takšnega potem dostavimo trgovcu. Ta pa pred prodajo kruh dopeče in tako lahko kupec dobi kar se da svež izdelek. Zamrzovanje je zelo razširjena metoda podaljševanja obstojnosti živil in je najboljša tehnologija ohranjanja prehranske ter hranilne vrednosti živil. Zamrzovanje zaradi nizkih temperatur zelo zmanjša ali pa

57 Za sveže izdelke s čim bolj naravnimi sestavinami in brez konzervansov in za zamrznjeno blago velja stroga zakonodaja, kar je seveda pravilno.

Da lahko kupec na trgovskih policah kupuje čim bolj sveže izdelke, so potrebne tehnično dovršene in odlično organizirane logistične rešitve.

Seveda delujemo v skladu z vsemi zakonskimi predpisi in drugimi standardi kakovosti, ki veljajo na tem področju.

Z januarjem ste se preselili v nov logistični center v Komendi. Kako bo selitev vplivala na optimizacijo poslovanja?

Naš novi logistični center ni zgolj skladišče, saj smo razvili in implementirali novo informacijsko strukturo, ki omogoča boljšo komunikacijo znotraj podjetja in s partnerji, hkrati pa nudi boljšo informiranost in povezljivost 24 ur na dan. To vsekakor pripomore k optimizaciji našega delovanja, saj nove IT rešitve omogočajo boljše delovanje znotraj podjetja in s poslovnimi partnerji. Novi informacijski strukturi je sledila

Tudi prihranki bodo.

Nova postavitev skladišča omogoča tudi do 50-odstotne prihranke pri času za posamezna dela v skladišču, kar poleg prihrankov pri delu omogoča tudi hitrejši pretok blaga. Omeniti je potrebno tudi bistveno lažje zagotavljanje standardov z minimalno porabo časa za njihovo vzdrževanje. Organizacijo smo »sploščili« tako, da v nobenem primeru med vodstvom in katerim koli zaposlenim ni več kot en nivo. Pretok informacij je hiter in jasen. Hkrati reorganizacija omogoča preglednost za vse zaposlene in jasnejše odgovornosti posameznikov. Nova IT podpora pa zagotavlja stabilno delovno okolje brez nepotrebnih prekinitev ob sočasni uporabi večjega števila terminalov ter jasno in pregledno informiranje vseh zaposlenih, kar je še posebno pomembno za pravočasne odločitve vodilnih delavcev.

Kako ste financirali naložbo?

Projekt izgradnje je večinsko financiran s strani tujega sklada, delno pa z našimi sredstvi. S tem smo si zagotovili stabilno finančno delovanje na dolgi rok in dovolj sredstev za sprotne

investicije v bližnji prihodnosti.

1 17

reorganizacija znotraj podjetja. Vse skupaj – nov logistični center, IT rešitve in reorganizacija v podjetju omogoča hitrejšo odzivnost na željo stranke in kvalitetnejšo celokupno storitev.

Sodobne logistike ni brez sledljivosti blaga.

Kako jo zagotavljate in kakšni so najnovejši trendi sledljivosti blaga v logistiki?

logistika

popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov.

In prav zato je v logistiki rokovanje z zamrznjenimi živili velik potencial, ki pa zahteva izjemno kompleksne logistične procese, ki ne dopuščajo napak. V našem centru v Komendi imamo na voljo kar 2500 paletnih mest za shranjevanje zamrznjenega blaga.

Trend je vsekakor popolna sledljivost blaga, vse od njive ali hleva pa do trgovske police.

Frigologo sledljivost blaga zagotavlja z naprednim in sodobnim IT sistemom. Izdelkom sledimo na podlagi rokov uporabe in serije izdelkov, lotov. Našim partnerjem so informacije vedno na voljo. Prav tako je seveda pomembno, da imamo nadzor nad zalogo, nad roki uporabe izdelkov, ki so bodisi v skladišču ali pa nekje na poti.

Kaj menite o najnovejših samovozečih tovornjakih in ali je to novost, o kateri razmišljate v razvoju podjetja?

Menimo, da človeškega faktorja ne gre zanemariti. Delo voznika je zelo zahtevno, naporno in odgovorno. Tega se zavedamo in posebno pozornost namenjamo izboru in izobraževanju tovrstnih kadrov. Novim tehnologijam v razvoju z zanimanjem sledimo, tudi prevozom blaga z brezpilotniki. Pri njihovi implementaciji pa bomo primerno skeptični in previdni.

Trenutno menimo, da mora biti tehnologija v službi človeka, ki pa za enkrat še ni zamenljiv.

Promocija

Pišite nam

��������������

info@frigologo.si

+386 (0)1 520 82 00

PROSTI H ŠE NEKA J ������ ����� KAPACI TET

���������������������������

Zagotavljamo �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������, izvajamo ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� �����������������������

������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ ����–20 °C in 4 °C�

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� �����������������������������������������������������������������������

april 2017

�������

www.frigologo.si

58 1 17

logistika

Cestni transport je velik okoljski problem.

Nekateri logisti se odločajo za modalni transport, spet drugje uvajajo (Scania) električne tovornjake. Kakšna je vaša zelena prometna strategija in kateri zeleni trendi v logistiki bodo uspeli?

Skrb za okolje je pomemben del vizije našega podjetja, zato vedno stremimo k optimizaciji tudi na tem področju. Kupujemo varčna vozila in upoštevamo vsa priporočila proizvajalcev vozil, ki se nanašajo na porabo goriva. Voznike redno izobražujemo tako na področju varnosti kot varčnosti, kar je izredno pomemben faktor v logistiki. Trudimo se, da so kamioni vedno optimalno natovorjeni – načeloma so vedno

napolnjeni na vsaj 90 odstotkov priporočene kapacitete. S tem skrbimo, da s čim manj porabljene energije prepeljemo iz ene lokacije na drugo čim več blaga. V desetih letih je razvoj pripeljal do tega, da prepeljemo približno sedemkrat več blaga ob enaki porabi energije, na kar smo seveda ponosni.

Pričakujemo, da bodo šli trendi še vedno v smer najemanja logističnih podjetij, kot je naše. Marsikatera večja in manjša podjetja še vedno sama prevažajo svoje produkte, kar pa pogosto ni tako učinkovito in optimizirano, kot je v primeru logističnih podjetij, kjer lažje skrbimo za optimizacijo.

Kakšni so vaši letošnji načrti, je povpraševanje skladno z ocenami dobre gospodarske rasti?

V letošnjem letu smo si zadali nekaj izzivov.

Med glavne izzive spadajo še močnejši vstop na trg logističnih storitev zamrznjenih živil, optimiziranje procesov v novem skladišču in zapolnitev kapacitet skladišča ter načrtovanje druge faze izgradnje logističnega centra, ki bo meril dodatnih 5.000 m2. Prioriteta nam je, da zaključimo dogovore o sodelovanju z novimi večjimi in manjšimi poslovnimi partnerji, domačimi in mednarodnimi. Povpraševanje je večje. Gospodarska rast se vidi tudi v logistiki.

Logistične novice Zelenega omrežja

april 2017

Pakirno-logistični center v Črnomlju z novim 16 tonskim mostnim dvigalom

Sodobno opremljen pakirno-logistični center v Črnomlju je pred kratkim postal še bolj kompleten, odziven in prilagodljiv zahtevnim potrebam izvoznega trga. Investicija v lastne sušilnice lesa že kaže pozitivne učinke pri pravočasni dobavi zadostno suhega lesa za izdelavo lesene transportne embalaže, po kateri povprašujejo številni slovenski izvozniki. Proti koncu leta 2016 smo preko razpisov kandidirali tudi za sredstva, ki bi nam omogočila postavitev tako potrebnega mostnega dvigala. Razpis smo dobili in posledično so stekli vsi postopki za postavitev mostnega dvigala. Slednjega smo uspešno integrirali v proizvodnjo, pridobili vsa potrebna dovoljenja in usposobili delavce za delo z dvigalom.

Sedaj lahko opravljamo naklade in razklade tovora, tudi kontejnerjev, težkih do približno 16 ton. Izvoznikom tako omogočamo celovit spekter storitev na enem mestu, kar omogoča prihranke v času in denarju.

Celovite rešitve za proizvodnjo, logistiko in skladiščenje

V podjetju Ema se zavedamo, da je vsaka aplikacija rešitev za naše stranke edinstvena. Zato ponujamo široko paleto produktov, ki omogočajo uspešno reševanje še tako zahtevne naloge.

Specializirani serviserji poskrbijo za vgradnjo in nastavitev naprave na točno zahtevo proizvodnje. Naše bogate izkušnje pripomorejo k poznavanju delovanja raznovrstnih naprav, s čimer zagotavljamo storitve najvišjega standarda na področju industrijskega označevanja, sledenja v proizvodnji ter drugih storitev, ki so predstavljene na naši spletni strani. Naši inštalaterji in serviserji pridobijo s točno nastavitvijo delovanja naprav optimalno razmerje med efektivnostjo in življenjsko dobo, kar poveča izkoristek in privarčuje ogromno sredstev.

Eko je lahko tudi športno Renault je marca na ženevskem avtomobilskem salonu razkril oblikovalsko študijo ZOE e-Sport, razburljivo izvedenko svojega najbolje prodajanega električnega modela. ZOE e-Sport je povsem električen in polnokrvno športen avtomobil, ki je na pol poti med serijskim Renaultom ZOE in električnim enosedežnim dirkalnikom moštva Renault e.dams. Obenem je tudi sinteza Renaultovega strokovnega znanja na področju tako serijskih kot tudi dirkalnih električnih vozil, ki je osvojilo minuli dve prvenstvi formule E FIA. Oblikovalska študija Z ZOE je prikaz zmožnosti Renaultovega električnega avtomobila, da zagotovi izjemno uživanje in občutenje vožnje. S pospeškom 3.2 sekunde do sto kilometrov na uro, največjim dosegom 300 kilometrov ali polurnim »divjanjem« na dirkalni stezi dokazuje, da je trajnostna mobilnost lahko še kako športna.

Zeleno omreŽje

Comark d.o.o. www.comark.si

V začetku aprila 2017 smo razstavljali na mednarodnem industrijskem sejmu v Celju, kjer smo na unikaten način prikazovali funkcionalnosti naprav, ki jih ponujamo. Na naši spletni strani si lahko pogledate ponudbo naših rešitev.

Ema d.o.o. www.ema.si

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

59 1 17

logistika

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

april 2017

finančni rezultati

Praznujem vsak dan Ĺživljenje, veselje in radost.

Pr

www.lidl.si

om

oc

ija