EOL 118

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

118 maj 2017

Anketa Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje

Worldstar 2017: Unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi 5. Zeleni forum: Zelene države ni brez zelenega turizma Emil Juvan: O tem, kaj je v turizmu zeleno, razmišljamo zelo različno Energetska prenova stavb v občinah: Nepovratnih sredstev je premalo, postopki prezapleteni Damjan Zupančič: Nujna je visoka stopnja informatizacije v celotni oskrbni verigi

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

5.

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

Zelene države ni brez zelenega turizma V okviru Akademije Zelena Slovenija bo tradicionalni, tokrat po vrsti 5. Zeleni forum interdisciplinarno in medsektorsko povezal ustvarjalce in partnerje trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji. To je lahko eden izmed korakov h kakovostni novi strategiji slovenskega turizma 2017–2021.

Organizatorji: Akademija Zelena Slovenija v partnerstvu z MGRT in STO Kdaj: četrtek, 1. junij 2017, od 9.00 do 14.30 ure Kje: Grad Jable, Grajska cesta 1, 1234 Mengeš

Program: 8.30-9.00

Registracija

9.00-9.05

Uvodni pozdrav organizatorja Akademija Zelena Slovenija

9.05-11.30 Uvodne razprave in predstavitve • Trajnostni turizem kot razvojna priložnost za gospodarstvo Slovenije (Eva Štravs Podlogar, MGRT) • Slovenija: Zelena. Aktivna. Zdrava destinacija. (mag.

Maja Pak, STO) • Krožni poslovni modeli in turizem (Goran Novković, GZS) • Razvojne priložnosti – partnerstva za Slovenijo kot zeleno destinacijo (dr. Sonja Sibila Lebe, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor) • Zeleni turizem: tržna vrednost, potencial in izzivi (dr.

Emil Juvan, Turistica) • Kaj je zeleno in kdo je zelen v turizmu? (dr. Janez Bogataj) • Okoljski znaki in nalepke – zanesljiva in učinkovita informacija za potrošnika, turista? (Tatjana Orhini Valjavec, MOP) • Kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju, ponudba in zeleni turizem (Tadeja Kvas Majer, MKGP) 11.30-11.50

Odmor s pogostitvijo

11.50-13.30 Primeri prakse • Naravni turistični produkt na lokalnem območju in povezanost ključnih deležnikov (Anka Lipušček Miklavič, Mlekarna Planika)

• Zelena mobilnost kot podpora zelenemu turizmu (SRIP ACS+, Slovenski avtomobilski grozd) • Lokalna skupnost – butična turistična zgodba z identiteto v občini Podčetrtek (Peter Misja, Občina Podčetrtek) • Izkušnje turističnih društev v Zeleni shemi slovenskega turizma (Turistična zveza Slovenije) • Občina in turizem kot strateška razvojna priložnost (Valter Mlekuž, Občina Bovec) • Zeleni hotel v urbanem okolju (Urška Malovrh, Hotel Park) • Lokalna pridelava in predelava na podeželju ter oskrba urbanega okolja (Denis Ploj, Zadruga Dobrina) • Predstavitev projekta Biodiverziteta – umetnost življenja (Marjana Hönigsfeld Adamič, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, in dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo) • Izvedba multimedijskega ozaveščevalnega projekta za vode (Vecronia d.o.o.)

• Financiranje zelenih programov (SID banka) 13.30-14.30 Okrogla miza Butični turizem – edina alternativa razvoja Slovenskega turizma?

Predvideni sogovorniki: MGRT; Tomaž Juvan, Hostel Celica; Jana Apih, Good Place; dr. Tanja Mihalič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Urška Topolšek Planinšek, Turistična kmetija Urška; Uroš Macerl, Eko krog Moderator: Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije

Udeležba na forumu je brezplačna, potrebna je predhodna prijava.

Prijavite se lahko preko spletne prijavnice na spletni strani www.zelenaslovenija.si ali na e-naslov info@zelenaslovenija.si. Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka, 29. maja 2017. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

Pokrovitelji:

Pokrovitelja pogostitve:

Promocija

Organizatorji:

T

o je pravi razlog za središčno temo 5.

Zelenega foruma Akademije Zelena Slovenija: Zelene države ni brez zelenega turizma. A to ni edini razlog. Več jih je.

P D T

A

Č P

N

rvič. Zelene države ni brez zelenega turizma. rugič. Zelenega turizma ni brez zelene države.

retjič. Empirični podatki o obremenitvah okolja, kot navaja docent Emil Juvan, niso v prid prookoljskemu turizmu, saj si zeleni turizem riše skoraj vsak v svojih barvah.

etrtič. Slovenija kot vse bolj prepoznavna trajnostna destinacija naj se v praksi dokazuje s standardi odgovornega turizma. etič. Trajnostna razvojna paradigma Slovenije, ki ji na papirju in v besedah skoraj nihče več ne nasprotuje, ne dovoljuje več stereotipov na nobeni ravni. Ne, ko gre za kapital, in ne, ko gre za politiko.

Š

estič. Dialog naj povezuje zelene ideologe, okoljsko pasivno politiko, razumljivo željo menedžerjev po dobičku in nerazumljivo po pohlepu, pa znanost in stroko, ki sta pogosto med kladivom in nakovalom.

S H

edmič. Prepoznavna mora biti identitetna vsebina etikete, ki se ji reče etična razvojna drža zelene države.

ierarhična logika ob nosilni temi 5.

Zelenega foruma Zelene države ni brez zelenega turizma ne more mimo izjav, kot je na primer tista, da se je Slovenija kot destinacija dodobra izognila vplivom globalizacije, kot sta masivni urbanistični razvoj in uničevanje pokrajine. Ali pa tiste, da Slovenija že danes na področju turizma brez dvoma sodi med top deset najbolj trajnostnih držav na svetu. In za povrh še tale: Slovenija je brez dvoma ena od turističnih destinacij, kjer pristno naravno bogastvo predstavlja eno od ključnih konkurenčnih prednosti države …

Č

e to drži in če smo res postali vzorčni model za trajnostni turizem, ki naj bi do

EOL foto: Rok Tržan

leta 2021 prislužil državi blizu štiri milijarde evrov, potem se naj preštejejo tisti, ki bodo bogatili zeleni zaklad pod Alpami. In to je poslanstvo 5. Zelenega foruma. Kako interdisciplinarno, medsektorsko in partnersko povezati tiste, ki (ali še ne) soustvarjajo podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije. Turistično gospodarstvo seveda ve, kateri koraki ga približujejo zadovoljnemu turistu. No, nekaj drugega je, ali demonstrira zelena merila znotraj hiše in v ponudbi. Nekaj tretjega pa, koliko senzorjev v turistu reagira na zeleno. Raziskave opozarjajo. Malo. In to je izziv turističnemu gospodarstvu. turizem ne bo mogel igrati na drugačne strune kot na tiste, na katere mora zdaj ubrano brenkati Slovenijia, če želi obdržati laskavi naslov ene najbolj zelenih in trajnostnih destinacij na svetu. Torej, turizem ve. Kaj pa drugi? Kako je s srčnim utripom slovenske države za zeleno, za trajnostni razvoj in za zeleni turizem? Ali je zeleno talec kratkovidne politike in še bolj kratkovidnega gospodarstva? ič več stereotipov in posploševanj. Nastaja rang lestvica akterjev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Po zapisu pravice do vode v slovensko ustavo se je v seniku informacij izgubila novica, da generalna sekretarka vlade RS vodi medresorsko delovno skupino, ki koordinira pristop k izvedbi zapisanega, saj zakonodajno in operativno sega na več področij. Naključje ali nekaj več? Če odločitev sporoča nekaj več, potem si vlada odpira vrata še za kakšen daljši in evropsko zgleden korak.

Za tisti korak, ki bo trajnostni razvoj in z njim Slovenijo kot eno izmed top globalnih zelenih destinacij opredelil kot temeljno razvojno merilo za vse razvojne odločitve. Tudi za naložbe. Če bo vzpostavljena metodologija dialoga z različnimi deležniki v državi, od stroke do civilnih iniciativ, seveda dialoga brez fige v žepu, bo Slovenija postajala trajnostni in krožni zmagovalec v Evropi. Ni dosegljivo? Je.

A

za tak renesančni obrat sta odgovorni v državi koalicija in opozicija. V tem primeru bi se tudi v gospodarstvu bolj kot doslej začeli potegovati za višja mesta na rang lestvici podjetij, ki znajo uravnotežiti dobiček, socialo zaposlenih in okolje.

I

n če se vrnem k poeziji: Tedaj Tomaž Šalamun ne bi mogel prepesniti Otona Župančiča z verzom: Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu …

Naj raje zveni Župančičev verz.

Jože Volfand, glavni urednik

maj 2017

čarljiv verz je napisal že skoraj pozabljeni Oton Župančič. A domoljubno Dumo, v kateri se pesnik vprašuje, če svobodno interpretiram, Slovenija, si videla cvetje moje duše, je spesnil v drugih časih. Ko še ni bil odkrit trajnostni razvoj in je turizem dihal zeleno. Kraljica narava še ni slutila, da bo čez desetletja v brezobzirni razvojni tekmi za rast dobička njena nedolžnost največja konkurenčna prednost. Ne le za turizem. Tudi za državo.

Uvodnik

O

118

Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti …

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

11 »V transportni embalaži bo les kraljeval tudi v prihodnosti« 12 Unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi 22 Z embalažo Tetra Pak do robčkov

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

23 Izvajanje celovitih presoj vplivov na okolje za občinske prostorske načrte

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

28 Večja usmeritev v proizvodnjo, izziv je evropski trg

Celje, maj 2017 Naklada 2.200 izvodov Naslovnica foto: Tomo Jeseničnik Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Prehodno obdobje za popolno ukinitev šestvalentnega kroma

30 Na trgu že zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom 34 Brez osebne higiene ne vstopajte v bazensko vodo 36 O tem, kaj je v turizmu zeleno, razmišljamo zelo različno 41 Ne samo energijsko učinkoviti, tudi zdravi vrtci

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

42 Nepovratnih sredstev je premalo, postopki prezapleteni 48 Nova spodbuda Sloveniji za prevzem krožnega voditeljstva 50 Po gospodinjstvih e-odpadkov za skoraj 30 let zbiranja 52 Še vedno nejasne razmejitve, bojazen pred višjimi cenami 54 Sprememba uredbe o embalaži je dobrodošla, ozaveščanje ključno 56 Nujna je visoka stopnja informatizacije v celotni oskrbni verigi

Partner pri izdajanju revije EOL: maj 2017

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 118. številke:

sebina

4 118

EOL

Impresum

Podjetje Delipac je zmagovalec natečaja Ecopack Challenge na sejmu embalažnih inovacij Packaging Innovations 2017 v Birminghamu. Podjetje je navdušilo sodnike s skodelico Delipac in pladnjem Delipac, ki sta bili najbolj trajnostni embalažni rešitvi.

Embalaža z vgrajeno bariero je običajna pri industriji pijač in živil, vendar problematična za reciklažo zaradi prekrivnega sloja iz polimera. Delipacova skodelica in pladenj to odpravita z uporabo eko bariere, ki je primerna za vroče in mrzle napitke ter sladoled skupaj z zamrznjeno hrano.

S koncem življenjskega cikla je 100 % reciklabilna v kateremkoli obratu za papir. Če konča v črni kanti, tudi ni problemov, ker se popolnoma razgradi v 12 tednih. Je popolnoma kompostabilna. »Nad zmago ne bi mogli biti bolj navdušeni. Prvi smo, ki smo predstavili inovativen inženiring s papirjem na trgu. Predstaviti ga moramo še globalni javnosti, ki se dobro zaveda problema reciklaže. Želimo, da se industrija zbudi in zavoha kavo,« je o uspehu povedal Paul Spring, glavni izvršni direktor podjetja Delipac.

Ilustracijo na pločevinki piva navdihnila pustolovščina Pri kreativni agenciji Mr B & Friends so oblikovali embalažo za podjetje Seasonal Brews, za njihovo specialno pivo Fourpure.

Pivovarno sta ustanovila brata Daniel in Thomas Lowe leta 2013 v Londonu.

Podjetje proizvaja specialna piva z nenavadnimi okusi, ki sta jih brata Fotografije: arhiv proizvajalcev

Spiralno zavita plastenka Fante z novo recepturo Pri Coca-Cola European Partners (CCEP) so zaključili veliko prenovo embalaže za Fanto.

Nova podoba Fante je spiralna plastenka z novim receptom Fanta Orange, ki vsebuje tretjino manj sladkorja.

Plastenko so razvijali dve leti in je prva takšna v industriji.

Plastenka nadomešča tradicionalen, simetrični design s spiralno verzijo, ki zvije plastiko in oblikuje unikatno formo. Atraktivna je na pogled. Pri CCEP so povedali, da so novemu izgledu dodali tudi sveži logotip, ki so ga oblikovali z uporabo ročno izrezanega papirja in ga transformirali v digitalni logotip, s katerim ponazarjajo premikanje in spontanost.

Osebnost Fante se izrazi s skritim nasmehom embalaže. Ikoničnost Fanta Orange pa je poudarjena z novo barvno paleto. Simon Harrison, operativni direktor trženja pri CCEP, je povedal: »Evolucija Fante je še en primer, kako energiziramo portfolijo vodilnih blagovnih znamk ter pri tem zagotovimo, da ostajajo relevantne za kupce. Letošnja preobrazba je največja v zgodovini Fante, s svežim videzom embalaže in pijače in z večmilijonsko investicijo, ki je dobra naložba.«

V Celju do lokacije groba odslej brez težav Na Mestnem pokopališču Celje odslej ne bo več težko najti pokojnika, saj so namestili Pokopališko-informacijski sistem, ki bo s pritiskom na gumb poiskal grob pokojnika. Na Mestnem pokopališču Celje in na Pokopališču Teharje je našlo zadnji počitek skoraj 30.000 pokojnikov, množica grobov pa je zlasti svojcem iz drugih krajev povzročila pri iskanju velike težave. Pokopališko-informacijski sistem je nameščen na vežici celjskega pokopališča, dela pa s pomočjo dveh prikazovalnikov. Prvi daje informacijo o aktualnih pogrebih, drugi pa omogoča interakcijo z dotikom in vsebuje iskalnik pokojnikov z izrisom poti do lokacije groba. V iskalnik je potrebno vnesti le ime in priimek pokojnika. Prikaz poti se lahko prenese na pametne telefone s pomočjo unikatne QR kode, ki se izriše ob ostalih podatkih. Zagotovo je pokopališko-informacijski sistem ena izmed poti, ki vodi k uresničevanju zamisli o pametnih mestih.

5 118

odkrila na svojih popotovanjih. Ena izmed prvih specializiranih pivovarn v Angliji je prepoznavna po svežini piva, inovativnih praksah varjenja in izpostavljenostjo na prodajnih policah, tj. z dobrim oblikovanjem.

Sheena Mistry, art direktorica pri Mr B & Friends, je povedala: »Dan in Tom sta z nami delila mitološko zgodbo z obal jezera Okanagan, kjer naj bi živela ogromna morska kača. Ilustracija predstavlja kačo, ki kroži okrog pločevinke v globinah jezera, nevidna veslačem na površju. Kombinacija črne in zlate je bila izbrana zaradi učinka, ki ga imajo barve v kombinaciji s teksturo morja. Znamko Fourpure je navdihnila pustolovščina. Duh blagovne znamke je viden na pločevinkah.«

EOL

Delipac zmagal na Ecopack Challenge 2017 s trajnostno embalažo

Pri projektu so sodelovali koncesionar Veking, Oddelek za splošne zadeve in Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje, izvedlo pa ga je podjetje T.R.I. iz Celja. Pogodbena vrednost je znašala nekaj manj kot 20.000 evrov.

Projekt »Živeti z morjem« najboljši okoljevarstveni projekt Projekt »Živeti z morjem« je bil na 22.

Mednarodni razstavi navtike – Internautica s strani mednarodne žirije Adriatic Boat of the Year Award zaradi trajnostno naravnanih vsebin v povezavi z ohranjanjem zdravega morskega ekosistema in obrežja nagrajen kot najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017. Projekt je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo – Uprave RS za pomorstvo ter Ministrstva za okolje in prostor povezal vse ključne ustanove in strokovnjake s področja varstva narave. Namen projekta je ozaveščati širšo javnost o pomenu morja in morskega obrežja ter o koristih, ki jih nudita. Prav tako ozavešča o pritiskih, s katerimi ogrožamo morje in morsko dno ter o trajnostnih načinih rabe in obnašanja na morju in na obali. Več o projektu je dostopno na spletni strani www. zivetizmorjem.si. Pri projektu so sodelovali tudi Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Strunjan, Inštitut za vode RS, Nacionalni inštitut za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Morigenos - Slovensko društvo za opazovanje in raziskovanje morskih sesalcev ter DOVES - Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji.

maj 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 118

EOL

Kratko, zanimivo Knjiga, ki je zanimiv zgodovinski pregled prometa Na slovenskem knjižnem trgu ni na pretek strokovne literature o logistiki, čeprav posamezne šole tiskajo priročnike in naloge kot na primer o logistiki v gospodarskih družbah in podobne. Zato je že skoraj založniški in strokovni dogodek izid razmeroma obsežne knjige Razvoj transporta, logistike in mobilnosti v Sloveniji. Avtorja sta doc. dr. Josip Orbanič in prof. dr. Bojan Rosi, knjigo je izdala Fakulteta za logistiko v Celju, podprla pa je izid Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Naklada je 300 izvodov.

maj 2017

Vsebinsko se knjiga začne z opredelitvijo pomena in vsebine transporta, logistike in mobilnosti, nato pa, po opredelitvi prometno-logistične lege Slovenije, niza pregled razvoja po posameznih panogah – od pošte in telekomunikacij, furmanstva, pomorske in rečne plovbe, železnice, cestnega in tovornega prometa do letalstva in zračnega prometa.

Na 137. strani se začenja pregled prometa in logistike v prvi polovici 20. stoletja, čeprav že tudi na prejšnjih straneh, na primer pri orisu rabe koles in motornih koles, podatki sežejo v leto 2014. Takšen pristop kaže na nekaj zadrege pri periodizaciji in opredelitvi razvojnih mejnikov. Pri označitvi razvoja logistike v Sloveniji se knjiga najprej zaustavlja pri integralnem transportu, ko so se začele močneje uveljavljati standardne palete in kontejnerji.

Knjiga razvoj transporta, logistike in mobilnosti v Sloveniji je dragocen nabor številnih podatkov, tabel in pregledov, tudi s seznami zaslužnih mož v logistiki in s predstavitvijo posameznih logističnih podjetij. Zanimivo je, da med literaturo in viri ni navedena knjiga Infrastruktura v Sloveniji, za rast produkta in dvig standarda delavcev, prav tako ne številni dokumenti EU, OECD in drugih inštitucij, ki so vplivali in vplivajo na razvoj prometa in prometne infrastrukture v Sloveniji. Prav novi evropski prometni koridorji zahtevajo premišljen odziv Slovenije. Strokovno pa seveda novi trendi v logistiki, vključno z negativnimi vplivi prometa na okolje.

Historičnemu pogledu na razvoj prometa in infrastrukture v Sloveniji bi bilo dobrodošlo nadaljevanje o logistiki v 21. stoletju.

Novosti Posebna embalaža za kozmetične izdelke

prodajni vodja osebne nege pri podjetju RPC Zeller Plastik Zell, je dodala: »Pokrovčki z marmornim učinkom so si različni med seboj in jih lahko oblikujemo v skladu z barvami odtisnjenimi na tubi – na takšen način lahko zmešamo do sedem barv.«

Obstaja trend k transparentni embalaži

Podjetje Keenpac je za podjetje Lani izdelalo luksuzno embalažo za njihove kozmetične izdelke namenjene negi telesa.

Vsi izdelki podjetja Lani so izdelani ročno v majhnih serijah. S presenetljivo barvo in tropskimi vrednotami je znamka Lani elegantna in zbuja pozornost. Nova škatla podjetja Keenpac želi ujeti te vibracije in še povzdigniti blagovno znamko. Vodja ključnih kupcev podjetja Keenpac Warren Bennett je povedal: »Podjetje Lani se je obrnilo na podjetje Keenpac, saj obstoječa škatla ni odsevala vsega, kar blagovna znamke Lani pooseblja, vložna škatla pa ni izpolnjevala namena. Po poskusu uporabe več različnih stilov smo se odločili za dvodelno predstavitveno škatlo, ki je izdelana iz toge plošče, prevlečene z umetniškim papirjem, natisnjene v CMYK-u, z vtisnjenim logotipom in mat laminacijo. Za vložek v škatli smo uporabili svetlo belo peno, ki poudari barvo izdelkov in hkrati zagotavlja varnost.«

Marmorni učinek laka na pokrovčku za tube je unikaten

Pri podjetju Innovia Films so na trg lansirali RayoForm™ ICU folijo. Kristalno transparentna folija je izdelana z unikatnim postopkom »mehurčkanja«. Richard Southward, globalni produktni vodja pri Labels, je pojasnil: »Obstaja kontinuiran trend k transparentni embalaži. Takšna embalaža omogoča kupcu, da vidi kvaliteto in barvo izdelka pred nakupom.

Transparentna embalaža izboljša opaznost blagovne znamke na prodajnih policah.« Testi tiska so pokazali, da lahko ICU folija poviša standardno hitrost tiska na polo.

Uravnotežene mehanične lastnosti folije pa zmanjšajo izmet, saj je mogoče pole vnašati z več različnih smeri. Folija ima na stroju večjo produktivnost zaradi hitrejšega operiranja z etiketami in učinkovitejšega zlaganja. Folija je trenutno na voljo v debelini 58 mikronov/230 gaugov.

Pri podjetju Ball izdelali embalažo za hrvaškega pivovarja

Marmorni učinek na pokrovčku za tube so izdelali pri podjetju RPC Zeller Plastik.

Marmorni učinek dosežemo, ko osnovni barvi dodajamo izbrane barve med procesom brizganja serije. Zaradi njihovega različnega MFI – talilnega indeksa barv ("Melt indeks Flow") obstaja časovni zamik taljenja in trenutka, ko se marmorni učinek vidi. Ta naključna porazdelitev dodatnih barv ustvarja posamezne vzorce, ki dajejo vsakemu izdelku edinstven pridih, kljub temu pa ohranjajo prepoznaven design skozi celotno serijo izdelkov. Julia Hartwig,

Pri podjetju Ball so izdelali pločevinko za hrvaškega pivovarja Garden Brewery.

Podjetje Ball je največji proizvajalec pločevink na svetu. Oblikovanje je vključevalo logotip Metal Recycles Forever

Trajnostna embalaža, ki generira manj CO2

Nova podoba embalaž Delamaris

Evropska trgovska veriga Carrefour je v Španiji na trg lansirala novo UHT mleko v Combiblocovi EcoPlus 1.000 ml, aseptični, kartonski embalaži. Embalaža je sestavljena iz EcoPlus strukture, ki generira manj CO2 v primerjavi s konvencionalnim litrskim kartonom enakega formata. Pri SIG trdijo, da so prihranki CO2 do 28 % (odvisno od velikosti pokrovčka). Glavna komponenta je neprocesiran karton, do 80 %, ki je izdelan iz obnovljivih virov, iz certificiranega lesa, ki daje kartonu stabilnost. Kot britvica tanka poliamidna plast služi za bariero, da varuje izdelek pred izgubo okusa in zunanjimi vonjavami. K temu je dodan še polietilenski sloj, zunaj in znotraj. Notranji sloj ustvarja bariero za tekočino, zunanji sloj pa preprečuje vlagi, da vstopi v notranjost.

Okoljske koristi embalaže EcoPlus, izračunane z analizo življenjskega cikla izdelka, so bile preverjene in certificirane s strani neodvisne organizacije za skladnost življenjskega cikla izdelka.

Samostoječe transparentne vrečke za že pripravljene jedi Podjetje Clondalkin Flexible Packaging Fotografije: arhiv proizvajalcev

Praktični in okusni izdelki slovenskega proizvajalca Delamaris, ki ima več kot 135-letno tradicijo, se s prenovljeno podobo približujejo sodobnemu potrošniku. Že pripravljene ribje dobrote Delamaris so bile doslej v različnih embalažah, zato na prodajnih policah niso bile opazne. Ribe z zelenjavo, sardine, fileti skuše, tune in paštete imajo odslej skupno modro nit z veselo ribico ter belo osnovno barvo.

Ob spremembi pakiranja se v Delamarisu postopoma izogibajo tudi dvojni embalaži.

Namesto dodanega kartona bo potiskana že konzerva. Že v preteklem letu so investirali v novo tehnologijo pakiranja v sodobno aluminijsko embalažo s premazom brez BPA, ki ohranja kakovost hrane nespremenjeno, se lažje odpira in je v primerjavi s pločevino optimalnejša za transport in recikliranje. Konzerva ohranja hranilne snovi in okuse, zato konzervansov v jedi v Delamarisu ne dodajajo.

7 118

EOL

(CFP) Grootegast na Nizozemskem je izdelalo samostoječe vrečke za serijo že pripravljenih jedi iz fižola in zelenjave. Boon serija predpripravljenih jedi, ki jo je razvilo podjetje Boon Food Concepts, je prva takšna ponudba hrane na Nizozemskem, ki jo je mogoče najti v hladilnih skrinjah v supermarketih in je zapakirana v samostoječe vrečke. Hrana je na voljo v treh okusih: curry, čili in bel fižol s paradižnikom.

V tej embalaži ima rok trajanja šest tednov.

Michael Luesink, ustanovitelj Boon Food Concepts, je pojasnil: »Na nizozemskem trgu narašča povpraševanje po zdravi, sveži, priročni hrani. S trga imamo že odlične odzive na našo serijo Boon. Vzrok uspeha je v izdelku in embalaži. Samostoječe vrečke podjetja CFP Grootegast nam nudijo idealno rešitev za naš izdelek.«

Uroš Macerl

Edini Evropejec z Goldmanovo nagrado foto: Boštjan Čadej

na embalaži, ki poudarja globoko trajnostno zavezo pločevinke kot embalažnega formata.

Pločevinka je bila izdelana v tovarni podjetja Ball v Beogradu, Srbiji. Uporabili so standardno 330 ml pločevinko. Osredotočili so se na eno barvo, geometrične oblike in ilustracije, ki ponazarjajo hrvaško pokrajino, z mat lakom, ki ohranja avtentični občutek posebnosti piva. Jovan Jovanović, koordinator prodaje za jugovzhodno Evropo pri Ball, je povedal: »Prostor 360° na pločevinki je dobra platforma, ki omogoča varilcem piva, da predstavijo svojo zgodbo in strast kupcem ter se hkrati še diferencirajo od tekmecev. Pločevinka je popoln embalažni format za pivo, saj ga varuje med transportom, ohranja svežino in okus in je poleg tega še zelo lahka. Tudi ohlajanje pločevinke je hitreje kot ohlajanje stekla, na primer.«

Uroš Macerl, okoljski aktivist zasavskega Eko kroga, sicer se ukvarja z ovčerejo v Ravenski vasi nad Zagorjem, je letošnji Goldmanov okoljski nagrajenec. Nagrado je prejel v San Franciscu, vsako leto pa jo sklad podeli najzaslužnejšim aktivistom šestih celin. V Evropi je to Uroš Macerl, ki se je leta boril proti onesnaževanju zraka v Zasavju, posebej proti družbi Lafarge Cement. In uspel kljub mnogim nasprotovanjem, tudi izigravanjem in nerazumevanjem na lokalni in državni ravni.

V intervjuju za Sobotno prilogo je med drugim izjavil: »Sodišča so na koncu pravilno razsodila. To je zelo pomembna podrobnost. Če bi pravna država padla še na tej stopnji, bi človek v neki fazi začel razumeti terorizem.

Varuhinja človekovih pravic nam je tudi stala ob strani in opozarjala na nepravilnosti po svojih močeh. Podprli so nas tudi določeni zdravniki, pričakoval sem jih sicer več. Tu pa se kar konča. Organizacije, na katere smo najbolj računali, ki so plačane za to, da varujejo okolje in ljudi pred prekomernim onesnaževanjem in da izdajajo dovoljenja, ki so prilagojena določenemu okolju, presojajo, kaj je v določenem okolju sprejemljivo in kaj ne, pa so več kot deset let vodile napačne postopke, gledale stran pri največjih krivicah. Birokrati v njih niso razumeli niti tega, da je leto 2007 dve leti pozneje kot leto 2005, niso razumeli dokumentov, da naprava nima dovoljenja za sežig petrolkoksa, temveč za sežig premoga. Prilagajali so, lagali, goljufali in bili pristranski – vse za to, da bi ta tovarna dobila okoljevarstveno dovoljenje. Na vse mogoče načine je tu kapital igral glavno vlogo, v vsej tej zadevi so se vključevali glavni piarovci, kot sta Andrej Drapal in Franci Zavrl, vključevala se je francoska ambasada, Evropska banka za razvoj, ki je bila lastnica, je naročala svoje študije in z njimi pritiskala na takratnega ministra za okolje Roka Žarniča. Da je sežig odpadkov v redu, so trdili celo 14 dni prej, preden je bila študija gotova. Človek bi se zjokal. Zdaj sem srečen, da nam je uspelo, vendar pa sem ob tem tudi v velikih skrbeh, ko vidim druge.

Uroš Macerl je prejel v San Franciscu priznanje, pokal in 175.000 dolarjev.

maj 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje Urška Košenina Jože Volfand

foto: Boštjan Čadej

Embalaža

118

Anketa

Kako zmanjšati porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk? To ni edina tema, ki jo problematizira osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, je pa vzbudila precej pozornosti.

Kajti pri siceršnji preveliki

Anketa

uporabi plastičnih nosilnih vrečk, kar seveda vpliva na okolje, so najbolj na udaru

tiste z debelino stene manj kot 50 mikronov. To so lahke

plastične vrečke, ki se redkeje ponovno uporabijo in se hitreje

znajdejo med odpadki. Avtorji slovenskega predpisa pravijo,

da »pogosto smetijo okolje«.

Zato naj bi članice EU sprejele

ukrepe za zmanjšanje lahkih

plastičnih nosilnih vrečk, da bo manj smetenja, da bi potrošniki

spremenili svoje ravnanje in

vedenjske vzorce in spodbujali

maj 2017

preprečevanje odpadkov.

O

koljski cilj je določen. Letno porabo lahkih plastičnih vrečk bi morali zmanjšati do konca leta 2019 – manj kot 90 vrečk na osebo.

Do 31. decembra 2025 pa celo do 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo. Kako cilj doseči? Uredba daje več možnosti. Z ekonomskimi sredstvi, kot so oblikovanje cen, davkov, dajatve, ali pa s tržnimi omejitvami, kot so prepovedi. Podobno naj bi veljalo tudi za ostale plastične vrečke.

Med drugim ne sme biti prodajna cena vrečke nižja od nabavne ne glede na debelino stene vrečke.

V

endar pa se novosti in ukrepi novega embalažnega predpisa ne nanašajo na plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov. Gre za zelo lahke plastične vrečke za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana.

Na primer sadje, zelenjava, tudi sveži mesni izdelki, saj potrošnik v maloprodaji sam izbira ponujene izdelke. O vsebini in posledicah predpisa, ki nalaga nove obveznosti tudi proizvajalcem in pridobiteljem plastičnih nosilnih vrečk, med drugim gre za spremembe sporočanja podatkov o dajanju plastičnih vrečk v promet, smo povprašali gospodarske družbe in stroko.

Slovenija z novim embalažnim predpisom oziroma s spremembami Uredbe izpolnjuje rok za prenos evropske Direktive 2015/720/EU, kar bi sicer morala storiti do 27. novembra 2016.

Ta Direktiva se deloma prenaša v slovenski

pravni red tudi s spremembo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. V anketi sodelujejo: Hofer d.o.o., Lidl Slovenija, Mercator d.d., Makoter d.o.o., Piskar d.o.o., Prima plast d.o.o. in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.

Vprašanja so bila naslednja:

1.

Nova uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo želi zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk z debelino stene manj kot 50 mikronov. Določena je letna raven potrošnje na osebo. Osnutek Uredbe napoveduje, da se lahko sprejmejo ukrepi za zmanjšanje potrošnje vseh plastičnih nosilnih vrečk, spreminja pa se tudi uredba o okoljski dajatvi. Kako bodo predlagane novosti pri uporabi lahkih plastičnih vrečk vplivale na vaše poslovanje, kako bi dopolnili regulativo in ali so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo?

2.

Hkrati se sočasno spreminja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadne embalaže glede podatkov, ki jih bodo morali dodatno sporočati proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk. Pri tem

9 Kupci pridejo v trgovino že z vrečkami Hofer d.o.o., Oddelek za odnose z javnostmi

P

Lucija Kavkler

foto: arhiv podjetja

odjetje Hofer deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno. V okviru iniciative Danes za jutri si tako vsak dan prizadevamo ponujati najvišjo kakovost izdelkov, a hkrati skrbeti za svetlo prihodnost našega planeta.

Skladno s tem prevzemamo odgovornost in že vrsto let pristopamo k procesom, ki vplivajo na naše kupce, partnerje, sodelavce, okolje in družbo. Zavedamo se tudi vpliva področja porabe in proizvodnje plastičnih vrečk, zato našim kupcem nudimo možnost izbire reciklirane vrečke in vrečke za večkratno uporabo.

Opažamo, da kupci s seboj pogosto prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo.

Uporabijo pa se tudi prazne kartonske embalaže z naših pakirnih polic, ki jo sicer v poslovalnici ob koncu dneva primerno uničimo. Za prodajo vsakega izdelka v naših poslovalnicah (tudi vrečko) stojijo trajnostna načela našega podjetja. Tako skladno z našimi vrednotami pozdravljamo spremembe v osnutku Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Z

Nova uredba prinaša stroške, del je praktično neizvedljiv Lucija Kavkler, vodja službe za varstvo okolja, Poslovni sistem Mercator d.d.

1.

Predlagane novosti Osnutka uredbe bi na poslovanje Mercatorja vplivale s prepovedjo dajanja brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk kupcem, s potrebo po nameščanju cenikov za zelo lahke plastične nosilne vrečke na več lokacijah na prodajnem mestu, z zahtevo za zagotavljanje podatkov glede števila plastičnih vrečk na računih ter vodenje evidenc in poročanje, z zahtevo za ozaveščanje kupcev, itd. Zagotavljanje podatkov glede števila ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' ter vodenje evidenc in poročanje pomeni za podjetje dodaten in visok strošek, ker bo potrebno zagotoviti oz. nadgraditi IT podporo za beleženje, zbiranje, vodenje in obdelavo teh podatkov (IT programi, ki se uporabljajo za beleženje plastičnih vrečk danih v promet, za beleženje prodaje plačljivih ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'', za

118

Embalaža

Lidlu Slovenija že sedaj ponujamo – z izjemo vrečk pri sadju in zelenjavi – kupcem vrečke, ki so plačljive. Prav tako v našem sortimentu ponujamo vrečke, ki so izdelane iz papirja in so celo uporabne za kompostiranje, plastične vrečke pa so proizvedene iz recikliranega materiala. Prav tako v naši ponudbi že zdaj najdete trajne vrečke za večkratno uporabo. Na samo poslovanje sprememba uredbe, ki jo omenjate, tako ne bo vplivala. Se pa tudi sami zavedamo problema plastičnih vrečk in kupce spodbujamo, da vrečke uporabijo večkrat. Kot doslej bomo spoštovali vse zakonske predpise, torej tudi morebitne spremembe, ki se bodo nanašale na nas.

2.

Evidenco plačljivih lahkih plastičnih nosilnih vrečk vodimo že zdaj, vzpostavitev realne evidence ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' pa je, kot smo navedli že v odgovoru na vaše 1. vprašanje, po našem mnenju praktično neizvedljiva. V Mercatorju je v zadnjem času porasla prodaja velikih trajnih vrečk z dolgo življenjsko dobo in to kar za 20 %, kar kaže na večjo ozaveščenost naših kupcev.

3.

V Mercatorju pa smo že leta 2008 prvi med domačimi trgovci z veliko akcijo Okolju prijazen sosed podarili trajnejšo nakupovalno vrečko vsakemu gospodinjstvu v Sloveniji. Ob tem smo kupce spodbujali, naj se obnašajo čim bolj trajnostno. Od takrat se ozaveščenost o uporabi plastičnih vrečk pri nas začela pomembno naraščati. V Mercatorju smo nato tudi močno povečali delež vrečk iz reciklirane plastike, uvedli kartonske zaboje, spodbujali kupce k uporabi lastnih vrečk, zagotovili, da so ločevalne vrečke na voljo le na blagajni pod nadzorom blagajničarke, za tik tak blagajne smo uvedli možnost lastne vrečke, ponudili plačljive zložljive nosilne vrečke z dolgo življenjsko dobo, ki so majhne in praktične, da jih kupci lahko vedno nosijo s seboj, ipd. Kljub temu, da uradne evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca ni, se ocenjuje, da se je potrošnja plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v preteklih letih zmanjšala in ne ustreza navedbam o porabi plastičnih nosilnih vrečk, kot jo ocenjuje Evropska komisija.

maj 2017

Z novim predlogom se spreminja tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo tako, da se bodo vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, morale vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, torej tudi tisti, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže in so bili doslej izvzeti. Kaj menite o tej novosti?

V

dr. Gašper Gantar

4.

Lidl Slovenija, Oddelek za odnose z javnostmi

poročanje na FURS, …) in dodatno obremeniti kadrovske vire (kot npr. blagajničarke) z nadzorom in beleženjem ''brezplačnih'' zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' (to je na navadnih blagajnah težko izvedljivo, na hitrih blagajnah pa praktično neizvedljivo, saj mora blagajničarka nadzirati večje število blagajn istočasno) in administrativne delavce (zbiranje, vodenje in obdelava podatkov, ki so potrebni za dodatno poročanje vladnim inštitucijam). Naše predloge sprememb Osnutka uredbe, predvsem predlog kompromisa glede zahteve po zagotavljanju podatkov o številu plastičnih vrečk na računih ter vodenju evidenc in poročanju smo prek Trgovinske zbornice Slovenije posredovali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni vzpostavljene evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca, žal ne moremo komentirati realnosti ciljev glede znižanja porabe vrečk.

foto: Sherpa

Zakonodajalec ugotavlja, da so trgovci že doslej samoiniciativno izvedli več akcij ozaveščanja glede uporabe plastičnih vrečk in močnejših materialov za večkratno uporabo.

Uradne statistike sicer ni, vendar MOP ocenjuje, da se je poraba plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala. Kaj kaže realna praksa in kako ocenjujete ravnanja potrošnikov, je ozaveščenost večja?

Že zdaj ponujamo vrečke iz različnih materialov

Milica Makoter

3.

morebitnimi sprejetimi spremembami pa bomo zagotovili tudi vse mehanizme, ki bodo podpirali premik na področju embalaže in odpadne embalaže.

foto: arhiv podjetja

poročanju oziroma evidentiranju potrošnje pa niso izvzete lahke plastične vrečke z debelino manj kot 15 mikronov in bodo morali distributerji o porabi poročati ministrstvu. Kako boste lahko zagotovili evidentiranje porabe plastičnih vrečk, tako da bo poročanje realno?

Ali lahko navedete, kako je s porabo lahkih plastičnih vrečk v zadnjih treh letih?

10 V Mercatorju presegamo mejno količino 15 ton embalaže dane v promet, kar pomeni, da moramo že danes izpolnjevati obveznosti iz obstoječe Uredbe in jih bomo morali tudi skladno z novim Osnutkom uredbe, če bo sprejet.

Embalaža

118

4.

Proizvodnjo lahkih plastičnih vrečk bodo zmanjšali Milica Makoter, direktorica, MAKOTER d.o.o.

1.

Glede seznanjenja z novostmi in spremembami Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo že par let sestankujemo s člani GZS-ZKI Sekcije za plastiko in gumo ter z Ministrstvom za okolja in prostor. Podali smo različna stališča do predloga direktive o spremembi Direktive 94/62/ES. Bili smo mnenja, da je treba ravnanje s plastičnimi vrečkami obravnavati v okviru sistema ravnanja z embalažo in ne izpostavljati posebej tovrstne embalaže. Nekako že čutimo, da bomo v prihodnje zmanjšali proizvodnjo plastičnih lahkih nosilnih vrečk. Verjetno bomo primorani ukiniti določena delovna mesta in jih prerazporediti na druga. Razmišljamo tudi že o preusmeritvi oz. v povečanje proizvodnih zmogljivostih pri sedanjih kupcih in tudi o investiranju za ta namen. Menimo, da so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo pod 90 do leta 2019. Kolikor vemo, bodo cilji lahko doseženi.

maj 2017

2.

je nujno stalno ozaveščanje prebivalstva in še posebej mladih glede pravilnega ravnanja z odpadki nasploh.

4.

Naše podjetje je že vpisano v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet.

Za naše podjetje ta novost ne predstavlja spremembe.

Uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk naj država uzakoni Romana Piskar, prokuristka, Piskar d.o.o.

1.

2.

Poročanje oz. evidenca porabe PE vrečk pri nas ne predstavlja nikakršne težave. Če bo v prihodnje potrebno poročanje, bomo to storili.

3.

Pri uporabi biorazgradljivih vrečk za odpadke je ozaveščenost kar visoka, saj se uporaba teh vrečk veča. Vendar na žalost tega dejstva ne moremo potrditi za uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk. Dokler ne bo zakonsko urejena uporaba teh vrečk, bo njihova uporaba majhna.

4.

Naše podjetje je že v shemi. ..................... ...........................................................

Proizvodnja lahkih vrečk se je zelo znižala

Evidentiranje porabe plastičnih nosilnih vrečk za nas ne predstavlja problema. Že sedaj plačujemo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odpadne embalaže, saj imamo evidentirano porabo plastičnih vrečk, ki so dane na trg v Republiki Sloveniji.

V zadnjih treh letih čutimo zmanjšanje proizvodnje lahkih plastičnih vrečk, kar smo tudi pričakovali.

Z

3.

G

Z realno prakso nismo seznanjeni.

Na zadnjem sestanku z GZS in s proizvajalci plastičnih vrečk v okviru sekcije za plastiko in gumo smo med drugim predlagali, da naj nas Ministrstvo za okolje in prostor v izvajanje kampanje za ozaveščanje vključi kot proizvajalce preko GZS- Združenja kemijske industrije oz. naj nas o kampanjah vsaj obvešča. Prav tako smo mnenja, da kampanja ne sme biti pristranska do plastične embalaže.

Prikazati mora vplive vseh tipov embalaže in potrošnike informirati o pomenu recikliranja in o večkratni uporabi. Plastična vrečka okoljsko ni problematična, če se jo po uporabi zbere in reciklira. V Sloveniji imamo sistem ločenega zbiranja in deluje. Pri tem je ključno pravilno ravnanje uporabnika, ki se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno izboljšalo. Kljub temu

Pri nas je proizvodnja minimalna in se še zmanjšuje, ukinja.

Darja Pišek, kontrola izdelkov, Prima plast d.o.o. aradi predlaganih novosti o zakonskem znižanju uporabe lahkih plastičnih vrečk v našem podjetju pri poslovanju ne bo bistvenih sprememb. Proizvodnja vrečk z debelino 40 – 50 mikronov se je pri nas v zadnjih desetih/ petnajstih letih močno znižala. lede ciljev za znižanje uporabe lahkih vrečk dvomim, ali bomo v tako kratkem času dosegli tako nizko število uporabe vrečk na osebo. V našem asortimaju nimamo lahkih nosilnih vrečk z debelino pod 15 mikronov.

Ljudje so ozaveščeni glede uporabe in porabe plastičnih vrečk, vendar menim, da bi bilo potrebno v praksi storiti še nekaj in mnogo več, če želimo doseči opredeljene cilje. Menim, da je ozaveščenost dobra v teoriji, v praksi pa je to mnogokrat precej težje opaziti.

Cilji za manjšo porabo vrečk so dosegljivi Doc. dr. Gašper Gantar, direktor, Visoka šola za varstvo okolja Velenje

V

Sloveniji zaenkrat podatkov o potrošnji plastičnih vrečk ne zbiramo. Ocenjuje se, da povprečen Slovenec trenutno porabi okoli 150 plastičnih vrečk na leto in da jih več kot polovico zavrže med mešane komunalne odpadke.

Da bi dolgoročno bistveno zmanjšali porabo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 50 mikronov), se je problema potrebno lotiti celovito. Potrošnike je potrebno ozaveščati, da je njihova odgovornost zavrniti, česar ne potrebujejo. Dokler ne spremenimo vedenjskih vzorcev kupcev, se mi predlagani ekonomski ukrepi (oblikovanje prodajne cene, ki ne sme biti nižja od nabavne, davkov in dajatev) zdijo smiselni. Že minimalni strošek lahkih nakupovalnih vrečk namesto brezplačnih vrečk npr. na blagajnah, ki jih nekateri kupci jemljejo v pretiranih količinah, bi zmanjšal njihovo porabo. Če želimo zmanjšati količino odpadkov v gospodinjstvih, so prav lahke plastične vrečke tisti izdelek, ki se jim v večini primerov lahko takoj odpovemo brez omembe vrednega truda ali stroškov.

P

oleg trajnih nosilnih vrečk, ki so se že dobro uveljavile (tudi po zaslugi samoiniciativnih akcij večjih trgovcev za ozaveščanje kupcev), lahko po nakupih vzamemo še bombažno ali laneno vrečko za kruh, plastično ali stekleno posodo za ribe, meso in delikatesne izdelke, rabljene vrečke za sadje in zelenjavo itd. ter izdelke v trgovinah ali na tržnicah naložimo vanje.

I

z lastnih izkušenj lahko povem, da je na ta način možno zmanjšati porabo lahkih plastičnih vrečk za več kot polovico. Enako velja za uporabo zelo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 15 mikronov), ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Te so izvzete iz vseh navedenih ukrepov, saj so namenjene »zagotavljanju uveljavljanja načela varne hrane«. Vprašati pa se moramo, ali bi sadju in zelenjavi res škodilo, če bi pot od nakupovalne police ali stojnice na tržnici do doma preživela v vrečki za ponovno uporabo? Tisti, bolj zavzeti privrženci gibanja za življenje brez odpadkov (Zero waste), ki so se pripravljeni kakšnemu izdelku tudi odpovedati in kupovati v trgovinah, ki prodajajo izdelke in pridelke brez embalaže, se lahko vsem plastičnim vrečkam skoraj povsem odpovedo. Menim, da je zastavljeni okoljski cilj glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk - 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 - dosegljiv. Seveda ga je potrebno doseči na način, ki ne bo povečal porabe drugih vrst embalaže za enkratno uporabo. LCA izračuni okoljskih vplivov namreč kažejo, da druga vrsta embalaže, npr. papirnate vrečke z enakim volumnom in nosilnostjo, v svojem celotnem življenjskem ciklu niso do okolja nič manj prijazne.

Proizvajate leseno transportno embalažo, ki jo izdelate tudi po meri. Od kod dobivate les in katere vrste lesa uporabljate za izdelavo transportne embalaže?

Les pridobivamo iz lokalnih žag, saj je drugače strošek transporta previsok, kar lahko na koncu pomeni nekonkurenčnost. Vemo, da so cene na področju lesene transportne embalaže izjemno razdelane in že centi lahko odločajo o uspehu ali še eni zamujeni priložnosti. Pri leseni transportni embalaži so zaslužki izjemno nizki, zato so potrebne količine. Dodatne storitve v naši ponudbi so tiste, ki projektu prinesejo dodano vrednost. Za izdelavo embalaže običajno uporabimo smreko, jelko, rdeči in zeleni bor. Uporabljamo tudi OSB in vezane plošče.

Smreka zato, ker velja za hitro rastoče drevo, kar omogoča regeneracijo gozdov. Mehkejši les iglavcev je izjemno primeren za obdelavo, kljub temu pa je dovolj trden in žilav, da nudi vso potrebno zaščito zapakiranega tovora v času transporta.

Ali so se po ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi izboljšale možnosti nakupa domačega lesa?

Zaenkrat se še nismo odločili za storitve, ki jih ponuja SiDG. Katere vrste lesene embalaže za transport največ izdelate oziroma po kateri leseni embalaži je največ povpraševanja? Kakšne so letos razmere na trgu, bo rast?

V tujino izvozimo večje količine lesenih kletk, ki se prav tako uporabljajo za potrebe prekomorskega transporta. Pakiranje pa opravi kupec sam ali ga prepusti zunanjim izvajalcem v svojem okolju.

Katere standarde morate upoštevati pri izdelavi transportne lesene embalaže?

Upoštevati je potrebno Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM – 15). To pomeni posebno obdelavo oziroma postopek, s katerim se lesen pakirni material ustrezno obdela na način, ki zagotavlja uničenje škodljivih organizmov. Izvedbo posebne obdelave potrjuje uradna oznaka v obliki žiga ali enakovredne trajne oznake na lesenem pakirnem materialu, ki zagotavlja ustreznost njegovega zdravstvenega stanja. Tako mora lesena transportna embalaža vsebovati viden žig na več mestih.

V primeru fiksiranja zabojev v kontejner je potrebno žigosati vsako zagozdo ali uporabljeno desko. V nasprotnem primeru se lahko ustvarijo ogromne časovne in denarne izgube zaradi zadržanja kontejnerja. Tako da smo pri tem opravilu izjemno natančni in vestni!

V preteklem letu ste investirali v postavitev lastne sušilnice lesa. Kaj ste z njo pridobili?

Investirali smo z mislijo na prihodnost in širitev naših storitev. Pri investiciji smo si pomagali s takrat aktualnimi razpisi za sofinanciranje. Sredstva so bila brez zadržkov odobrena. Sušilnica nam omogoča boljši nadzor nad dobavno verigo lesa, večjo neodvisnost pri nabavi lesa in hitrejšo odzivnost na potrebe trga. Občasno jo uporabimo tudi za suho skladiščenje, ko pride do pomanjkanja prostora v sami hali. Tako da so sušilnice resnično večnamenske.

11 118

Pri proizvodnji lesene embalaže se srečujete z odpadnim lesom. Kaj storite z odpadkom in kako poskrbite, da se vaša lesena embalaža, v kateri se tovor transportira, ustrezno predela?

Kljub natančnim skicam in projektom se je nemogoče izogniti odpadkom. Odpadke nekaj časa obdržimo v proizvodnji za primer, da pride do projekta, kjer bi jih lahko uporabili. Tako skušamo zmanjšati odpadek na minimum.

Tisto, kar ga ostane, pa meljemo v sekance z lastnim mlinom, ki je povezan s kotlom.

Energijo uporabljamo za ogrevanje sanitarne vode, vode za potrebe delovanja sušilnic lesa in proizvodne hale.

Kaj se zgodi z leseno embalažo po njeni opravljeni funkciji varovanja tovora?

Kaj se zgodi z leseno embalažo, ko odsluži, lahko samo ugibamo. Želimo si, da je prejemnik trajnostno naravnam in da poskrbi za ustrezno predelavo ali potencialno sekundarno uporabo.

Kakšna je prihodnost lesa kot materiala za transport tovora in katera vrsta transportne embalaže iz lesa bo tržno najbolj iskana?

Les kot obnovljiv vir bo vedno zanimiv za predelavo v najširšem smislu. Energetsko gledano se priljubljenost lesa skozi obdobja menja. V transportni embalaži bo les kraljeval tudi v prihodnosti. Zakaj? Enkratni in neponovljivi tovori zahtevajo tudi takšno embalažo. Izdelati namensko embalažo iz umetnih materialov za enkratno uporabo ni ekonomično, predelava je zahtevna in draga. Les ima številne lastnosti, ki jih ne moremo ustvariti z umetnimi materiali, vsaj ne tako, da bi bili ekonomsko upravičeni. S pametnim in nadzorovanim sekanjem gozdov bomo lahko še dolgo uživali v tem neverjetnem materialu. Kar se tiče tržne napovedi, pa bi lahko rekli, da bo prevladovala potreba po prekomorski leseni transportni embalaži.

Globalizacija je neverjetna. Vse je dosegljivo le z nekaj kliki!

maj 2017

Les je večstransko uporaben material.

Tudi pri transportu. Kot pravi direktor podjetja Comark Branko Butala je za transportno embalažo izjemno primeren mehkejši les iglavcev. Največ povpraševanja je po lesenih zabojih za prekomorski transport, kar napoveduje še več možnosti v izvozu. Sušilnica lesa, v katero so v podjetju investirali v preteklem letu in zanjo pridobili sredstva za sofinanciranje, jim omogoča hitrejšo odzivnost na potrebe trga. Poleg tega odpadni les, ki jim ostane pri proizvodnji transportne embalaže, z lastnim mlinom meljejo v sekance in to uporabijo za ogrevanje. Po besedah Branka Butale bo les v transportni embalaži kraljeval tudi v prihodnosti.

Za nami je uspešno poslovno leto 2016. Želimo si, da bi se trend zmerne, a stabilne rasti nadaljeval tudi v tem letu. Proizvodnja lesene transportne embalaže je močno povezana z aktivnostmi na izvoznem trgu in napovedi so trenutno ugodne. Vendar dandanes nikoli ne veš, kdaj se bo premica prelomila in prekrižala investicijske načrte. Največ povpraševanja je po lesenih zabojih za potrebe prekomorskega transporta. Tako da po navadi za kupca izvedemo še prekomorsko pakiranje, ko tovor ovijemo v aluminijasto folijo, vstavimo absorberje vlage in izsesamo zrak, kolikor je pač mogoče, da ustvarimo mikro vakuum.

Branko Butala

Tanja Pangerl

foto: Matej Kolaković

»V transportni embalaži bo les kraljeval tudi v prihodnosti«

Embalaža

Lesena transportna embalaža

12 118

Embalaža

Svetovne embalažne nagrade Worldstar 2017

Unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi Urška Košenina

maj 2017

Že od leta 1970 Svetovna embalažna organizacija (World Packaging Organisation) podeljuje nagrade novim embalažam na globalnem trgu. Nagrada Worldstar je dokaz nenehnega napredka v oblikovanju embalaže in v razvoju tehnologij. Za leto 2017 je organizator prejel 410 prijav iz 35 držav sveta.

191 je bilo nagrajenih. Te je izbralo 25 sodnikov iz različnih držav, podelili so 130 nagrad.

V posameznih kategorijah je več prejemnikov nagrad.

Izbrali smo jih nekaj, zagotovo pa bomo o tistih, ki smo jih izpustili, pisali v prihodnjih številkah revije EOL. Največ nagrad je prejela Japonska, 20, sledi ji Nemčija z 18.

Vir: 99designs

Ecodraft je revolucionarna embalaža za industrijo pijač.

Izdelalo jo je podjetje Cardiff Group iz Belgije. Embalaža je sestavljena iz patentiranega sistema dvojnih vrečk, ki ločuje tlačno sredstvo od pijače. Takšna embalaža omogoča obstojnost na polici do dve leti. Sodčki so izjemno lahki, močni in varni, poleg tega imajo vgrajene standardne priključke za uporabo v industriji pijač.

Kategorija pijača

Kupec je zahteval elegantno embalažo za šampanjec, ki bi jo lahko uporabil tudi kot vedro za led. Tehnologi podjetja Grupo Miralles iz Španije so z inovativnim postopkom za tisk na obeh straneh embalaže in nanosom metalik ustvarili embalažo, ki je odporna na vlago. Izdelali so tudi optimalni kroj kartona, ki omogoča embalaži, da se jo zloži v škatlo in potem spremeni v vedro za led z minimalnim številom pregibov.

Kategorija trajnostna embalaža

Embalaža EcoFishBox je dobila zlato nagrado za trajnostno usmerjenost. Izdelali so jo v podjetju Stora Enso Packaging Oy na Finskem. Embalaža je vodoodporna in tesni. Namenjena je pakiranju rib. Izdelana je iz materialov iz obnovljivih virov (karton), poleg tega pa vsebuje bariero za vlago in je reciklabilna. Ko jo dostavijo, je zložena v polo, kar pomeni manjše stroške med transportom in skladiščenjem.

Možno jo je tudi potiskati.

13 118

Kategorija elektronika

Unikaten dizajn embalaže je zasnovan kot tradicionalna lončena posoda za sir. Karton je izdelan iz fluting papirja. Visoko kvaliteten offset tisk na zunanji strani zgleda skrivnostno, s ključnimi informacijami o izdelku postreže na notranji površini, tudi potiskani z offsetom.

Majhen izrez zagotavlja pogled na izdelek v notranjosti. Embalažo so izdelali v Avstriji pri podjetju Steirerpack GmbH.

Univerzalna škatla, ki so jo izdelali pri DS Smith packaging Madrid v Španiji, je enostavna, prilagodljiva škatla z več zavihki, da je v njo mogoče spakirati razne digitalne TV sprejemnike. 12 različnih sprejemnikov, ki jih potrošniki uporabljajo, je zreduciranih na dva tipa, manjši in večji. Škatla ima izboljšano varnost na najbolj občutljivih delih, na dnu, kjer je trdi disk, in na ozadju, kjer so priključki. Zunanje dimenzije omogočajo paletno optimizacijo med transportom.

Embalaža

Škatla za baterije podjetja Varta, ki so jo izdelali pri podjetju Fr. Schiettinger KG (Göppingen) iz Nemčije je funkcionalna in marketinško zanimiva embalaža. Zavarovana je s posebnim zapiralnim sistemom. Udarna oblika embalaže se sklada z logotipom podjetja (trikotnik v obliki svetlobnega žarka) in s pozicioniranjem blagovne znamke.

Kategorija hrana

Kategorija zdravje in lepota

Italijansko podjetje Tubettificio M. Favia je razvilo ToBeUnique sistem, unikaten sistem digitalnega tiska. V nasprotju s tradicionalnim digitalnim tiskom pri tej metodi nismo omejeni le na tubo, temveč lahko potiskamo tudi pokrovček, vse skupaj v zanimiv unikat.

maj 2017

Steklenička podjetja The Victorinox Swiss Army za parfume presega prejšnje oblikovalske koncepte, saj uporablja naravni kamen kot element pri pakiranju kozmetike. Inspiracijo so našli v švicarskih Alpah. Emblem podjetja, križ in oklep, ki je pritrjen na stekleničko, je izdelan iz naravnega skrilavca.

Embalaža kombinira folijo, ki jo je mogoče odlepiti s funkcijo zapiranja pokrova. Embalažo lahko odpreš in zapreš večkrat, a izdelek ostaja svež kot po prvem odpiranju. Manjša je poraba plastike in prostora za skladiščenje. Izdelana je iz monomateriala (100 % PET), ki je 100 % reciklabilen. Embalažo so izdelali v sodelovanju s podjetji Smilesys S.p.A., Besana S.p.A., Bioplast s.r.l. in Ritrama S.p.A., v Italiji.

14 Embalaža

118

Svetovne embalažne nagrade Worldstar 2017

Kartonska embalaža za varen tranzit keramičnih izdelkov z vgrajenim gumiranim držalom iz lateksa. Embalaža je zmanjšala možnost poškodb za 100 %. Embalažo so izdelali pri podjetju DS Smith iz Velike Britanije.

Prašek Kategorija Ariel podjetja P&G gospodinjstvo je dober primer prehoda iz trde v fleksibilno embalažo.

Pri podjetju Fol-mex S.A. de C.V. iz Mehike so izdelali atraktivno in praktično PE/PE laminirano vrečo, ki je popolnoma reciklabilna. Tehta 85 % manj od kartonske škatle, kar je 1.230 ton letno neporabljenega materiala, kar posledično zmanjša CO₂ za 10.9 ton.

Kategorija luksuz

Embalažo The Finest Easter Egg (najboljše velikonočno jajce) so izdelali pri podjetju MM Brown Group na Poljskem. Nagrado je prejela zaradi luksuznega izgleda, uporabljenih materialov, dodatnih dekoracij (dvobarvno vroče žigosanje).

Vse skupaj ustvarja izjemen učinek, poleg tega z izgledom jajca predstavlja odlično darilo za veliko noč.

maj 2017

V podjetju Hoffmann Neopac AG v Švici so izdelali Spin'n'dose™ tubo, ki omogoča natančno odmerjanje zdravil na recept. Inovativni kolešček odmerja 0,5 ali 1 g doze iz tube, ko ga zavrtiš za 180°, brez stiskanja. Embalaža je primerna za kreme in gele.

Škatla je izdelana v Španiji pri podjetju Al margen comunicación. Posebnost embalaže je v tem, da je izdelana iz različnih kosov kartona, ki so povezani skupaj v reciklabilno in socialno zgodbo.

Sestavlja jih skupina invalidnih oseb kot del njihovega integracijskega procesa. Kartonska škatla je predstavnostna in transportna embalaža, izdelana iz kraft papirja.

Kategorija Embalažo embalaža za Pharma Compliance farmacevtske Pack za tablete so izdelali izdelke pri podjetju August Faller GmbH & Co. KG v Nemčiji. Njena prednost je v integriranem drsnem mehanizmu s perforiranimi zavihki, ki se odstranijo, preden se tableta zaužije.

Jemanje tablet iz embalaže je možno le po dozah.

Polnilni kosmiči Pelaspan BIO in še s prihranki Spletna trgovina Pakiraj-pametno.si ponuja vse za pakiranje na enem mestu. Odlična alternativa za plastična in papirna polnila so polnilni kosmiči Pelaspan BIO. Narejeni so iz povsem naravnih in obnovljivih virov, in sicer iz koruznega škroba. Ekološko prednostno noto nosijo zaradi svoje 100 % biorazgradljivosti in kompostabilnosti. Za optimalno zaščito izdelka v paketu so Pelaspan BIO polnilni kosmiči tudi protiprašni, antistatični in izdelek ščitijo pred abrazijo in praskami.

Zaradi majhne teže kosmiči pripomorejo k prihranku pri stroških transporta.

118

15 Kategorija mesto nakupa

Embalaža

V podjetju DS Smith Packaging Deutschland Stiftung & Co. KG v Nemčiji so razvili kartonski displej, ki je prava paša za oči s svojim svežim dizajnom in enostavnim rokovanjem.

Ima del, ki je namenjen sadju, in del za zelenjavo. Vabi družine h kuhi enostavne in zdrave hrane. Izdelan je iz kartona.

Embalažna novica Zelenega omrežja

Kategorija tranzit

Pri podjetju Smur-fit Kappa Interwell GmbH & Co KG iz Avstrije so izdelali fleksibilno embalažo za knjige iz kartona, ki prihrani kupcu 60 % proizvodnih stroškov za ponovno proizvodnjo zaradi poškodovanih knjig.

Siscor, d.o.o. http://siscor.si

EXCELLENT TOP KRAFT NOVOST MED KARTONI IZ SVEŽIH VLAKEN ZA NARAVEN, KRAFT IZGLED EMBALAŽE PRODUKTNA NOVOST IZ KOLIČEVO KARTONA • • • • •

Bela zgornja, kraft rjava spodnja stran Visoka opaciteta in sijaj (88 % Elrepho) Visoka stabilnost in togost Odlične cobb vrednosti < 30 gsm (60 sec) Certificiran za neposreden suh, masten in vlažen kontakt s hrano

Proi z vod nja k a r tona d .o.o.

Vir, Papirniška 1, p.p. 114, 1230 Domžale, Slovenija

maj 2017

Promocija

• Na voljo z FSC in PEFC certifikati

16 118

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Doma smo disciplinirani, na delovnem mestu pa nemotivirani Raziskava študenta B&B Visoke šole za trajnostni razvoj Kranj Denisa Oblaka je pokazala zanimive rezultate, povezane z ločevanjem odpadkov v domačem in delovnem okolju. V anketi sta sodelovala 102 anketiranca, med katerimi je bilo 4 % več moških kot žensk. Po starosti je prevladovala struktura od 21 do 40 let (79 %), sledila je starost od 41 do 60 let (18 %), ostali delež pa so predstavljale osebe, stare do 20 let. Po izobrazbi so prevladovali anketiranci s srednjo šolo (60 %), nato tisti z več kot srednjo šolo (38 %), ostali del je predstavljal osebe z manj kot srednjo šolo (2 %). Med drugim nas je zanimalo, kolikšna je razlika pri pozornosti, ko gre za povzročanje odpadkov, med domačim gospodinjstvom in delovnim okoljem, pri čemer je bila razlika med vsemi vprašanji najvišja. V domačem gospodinjstvu je 81 % oseb pozornih na to, ali povzročajo odpadke, medtem ko na delovnem mestu na to pazi le 68 % vprašanih. 32 % anketirancev na delovnem mestu ni pozornih na to, koliko odpadkov povzročijo. Rezultat je še pokazal, da v domačem gospodinjstvu 70 % anketirancev ločuje odpadke iz lastnih interesov, medtem ko na delovnem mestu le 57 % vprašanih.

Da upoštevajo pravila na delovnem mestu, je odgovorilo 11 % anketirancev. Stanje na delovnem mestu je bilo v večini pogledov slabše, torej je smiselno, da podjetja za svoje zaposlene pripravijo razne programe ali delavnice, da bi se to izboljšalo. Boljša seznanjenost z odpadki pripomore k zmanjševanju nastanka odpadkov in poveča motivacijo za ločevanje, kar podjetju prinese tudi zmanjšanje stroškov.

maj 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Zapisal: Denis Oblak B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

V Sloveniji na voljo nov produkt CO2 NEUTRAL

V družbi Belektron, ki je eno izmed mednarodno vodilnih neodvisnih podjetij na področju trgovanja z emisijskimi kuponi, so razvili nov produkt CO 2 Neutral. S tem želijo podjetjem ponuditi možnost preboja na okoljevarstvenem področju, tako da z njihovo pomočjo podjetja, produkti ali storitve, postanejo ogljično nevtralni. Način pridobitve certifikata CO 2 Neutral je preprost, saj v imenu stranke vse postopke za dosego ogljične nevtralnosti vodi Belektron. Za stranko opravi izračun ogljičnega odtisa, ki ga na osnovi posredovanih podatkov verificira neodvisen verifikacijski organ SIQ. Na podlagi izračunanega ogljičnega odtisa Belektron za podjetje oziroma organizacijo izvede izravnavo ogljičnega odtisa ter izda ustrezno poročilo o uničenju dogovorjene količine kuponov. Po uspešno končanem postopku doseganja ogljične nevtralnosti za ugotovljen obseg ogljičnega odtisa podjetje prejme Potrdilo o doseganju ogljične nevtralnosti, družba Belektron pa mu podeli pravico do uporabe znamke CO 2 Neutral.

Belektron d.o.o. https://belektron.eu/sl/

Telefonska linija za svetovanje kupcem

Osnovna dejavnost podjetja Belinka Belles je razvoj, proizvodnja in trženje premazov za zaščito lesa. Uporabnikom najbolj znani izdelki za vremensko zaščito in dekoracijo lesa sta Belton in Beltop, ter Interier, Exterier in Tophyibrid.

Izkušnje o trajnosti premazanih izdelkov smo pridobivali iz lastne vremenske izpostave, iz eksternih testiranj na neodvisnih inštitutih ter preko sodelovanja z naročniki. Prizadevamo si, da bi se uporabniki pravilno odločali pri izbiri premaznih sistemov, prav tako pa lastnikom

Belinka Belles d.o.o. www.belinka.com

Sanitarni papir s probiotiki Povsem običajno je, da v sanitarijah vsakodnevno uporabljamo papir. Brez toaletnega papirja si ne predstavljamo dneva, papir za brisanje rok pa je prav tako na vedno več mestih. Nove tehnologije se pojavljajo tudi v industriji sanitarnega papirja in v podjetju Bent Excellent ponujamo ekološki papir Bio tech. Tehnologija izdelave predstavlja prednost tako pri toaletnem papirju kot pri papirnatih brisačah. Probiotiki v papirju se aktivirajo ob stiku z vodo. Takrat začnejo proizvajati encime, ki se hranijo z organskimi oblogami v ceveh in jih tako čistijo. Tam, kjer mehansko in kemično ne moremo očistiti cevi, Bio tech tehnologija ohranja čistočo in odpravlja neželene vonjave. Papir je dermatološko testiran in povsem varen, skrbi za ekološko čiščenje odtočnih cevi.

Bent excellent d.o.o. Domžale https://bent.si

EN-LITE nagrajen kot najboljši energetski promocijski projekt Projekt krepitve energetske pismenosti ENLITE, katerega komunikacijski partner je komunikacijska svetovalnica Consensus, je aprila v okviru 19. Dnevov energetikov prejel nagrado Poslovne akademije Financ za najboljši energetski promocijski projekt v letu 2017. Nagrado je prevzela mag. Mojca Drevenšek, predsednica društva EN-LITE in svetovalka v Consensusu.

Kot je poudarila, je to pomembno priznanje za ekipo več kot 40 strokovnjakov iz več kot

Consensus d.o.o. www.consensus.si

Dana sodeluje v projektu krožnega gospodarstva V mesecu aprilu je v vseh hipermarketih Mercator potekala posebna aktivnost nagrajevanja nakupov – ob hkratnem nakupu 5 izdelkov Dane (1 l in 1,5 l) ali Ljubljanskih mlekarn v embalaži Tetra Pak so kupci na info pultu ali tik tak blagajni dobili 10 paketov papirnatih robčkov Lucart Eco Natural.

Posebnost robčkov je v tem, da so reciklirani iz kartonskega dela embalaže Tetra Pak. Kar 75 % embalaže Tetra Pak je izdelane iz kartona, ki ga je mogoče reciklirati v nove, uporabne izdelke, med drugim tudi v papirnate robčke.

S projektom želimo zasledovati cilje, kot so: ozaveščati potrošnike, da je odpadno embalažo Tetra Pak mogoče predelati in v obliki drugega izdelka ponovno uporabiti, s čimer se ohranjajo gozdovi in naravni viri surovin; na trgovskih policah spodbujati nakup izdelkov v embalaži Tetra Pak ter ji dodati izdelke iz tovrstne predelane embalaže (higienski robčki); povečati količino ločeno zbrane odpadne embalaže Tetra Pak v lokalnih skupnostih, dvigniti okoljsko zavest in utrditi izdelke Dana v embalaži Tetra Pak kot prijaznih do okolja.

Zeleno omreŽje

V maju mesec znanja na CČN Domžale - Kamnik

S ciljem povečevanja učinkovitosti ravnanja z odpadno vodo v CČN Domžale - Kamnik že vrsto let organizirajo strokovne seminarje in delavnice s področja čiščenja odpadne vode. Na teh strokovnih srečanjih, ki so jih projektno poimenovali Mesec znanja, si prizadevajo povezovati znanje, dosežke, nove tehnologije in ljudi, ki razumejo pomen implementacije novih pristopov in rešitev v procese čiščenja odpadnih voda. Tovrstno strokovno povezovanje je pomembna podlaga za nadaljnje spremembe, zato so CČN tudi letos v maju z aktualnimi

Nagrajenci na 19. Dnevih energetikov: Jože Drenovec (Šolski center Kranj), Mojca Drevenšek (EN-LITE), Matej Čer (Avantcar) in Karol Peter Peršolja (Borzen).

118

okolje

vsebinami izpostavili novosti, praktične rešitve in dobre prakse. Med predavatelji so bili izbrani in ugledni strokovnjaki z različnih področij, ki so slušatelje usmerili k boljšemu razumevanju bioloških procesov, kemijskih reakcij in tehnoloških zahtev za doseganje trajnostnih ciljev, kot je zmanjšanje tveganj za naše okolje. V okviru Meseca znanja 2017 so potekala predavanja na temo deamonifikacije kot naprednega postopka za čiščenje visokih koncentracij dušika, uporabe kationskih emulzij v postopkih obdelave vode ter MBBR tehnologije prihodnosti. Predstavljene so bile tudi vsebine, povezane z izborom učinkovitega sistema prezračevanja, meritev in naprednega vodenja procesov ter novih pristopov k projektiranju čistilnih naprav.

JP CČN Domžale – Kamnik d.o.o. www.ccn-domzale.si

35 strokovnih, znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in industrijskih organizacij, ki so doslej že sodelovali pri projektu ter tako pomagali širiti znanje in ozaveščenost o energiji in energetiki med mladimi, odločevalci in drugimi deležniki projekta. Projekt EN-LITE izvajajo v Sloveniji že peto leto zapored in ponujajo prosto dostopna gradiva, s katerimi želijo povečati razumevanje o pomenu energije, virih energije in njeni rabi v vsakodnevnem življenju.

Več informacij: www.en-lite.si

Dana, d.o.o. www.dana.si

maj 2017

lesenih izdelkov pomagamo pri reševanju različnih težav, tudi v primeru napada škodljivcev ali okužbe z glivami. Zato imamo že vrsto let telefonsko linijo za svetovanje kupcem in spletno stran za svetovanje. Ker je les živ material, ga na hitro in z enim premazom ne moremo kvalitetno zaščititi ali oplemenititi. Zahteva stalno pozornost in pravočasno ukrepanje.

Prav pravočasna korekcija ali zaščita je najbolj gospodaren način za doseganje in podaljšanje trajnosti lesenih predmetov.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 118

okolje

Flaška Zlati orel s sodelovanjem Petra Prevca V podjetju Flaška se radi poigravamo z novostmi. Še posebej, kadar s tem naredimo nekaj dobrega za okolje. In še toliko raje, kadar to pomeni sodelovanje z osebami, ki jih spoštujemo.

Vse našteto se je povezalo v projektu Flaška Zlati orel. Začelo se je, ko nas je Dare Svetina iz podjetja Dali šport kontaktiral z idejo, da bi iz odpadnega materiala za smučarsko-skakalne drese izdelali zaščitne nogavičke za naše Flaške. Vedno iščemo sveže ideje za nogavičke, tega materiala pa še nismo poznali. Vseeno nam je bila zamisel všeč, saj gre za uporabo odrezkov, ki bi sicer končali med smetmi. Še ena poteza v smeri zmanjševanja odpadkov torej. Naša šivilja Anabel je sešila nekaj luštnih oblekic. Pa vendarle je še nekaj manjkalo. Kdo bo uporabljal take Flaške? Skakalci, kdo pa!

In smo se odločili, da k sodelovanju povabimo skakalca. In to ne kogarkoli. Zakaj ne Petra Prevca – dobitnika velikega kristalnega globusa, svetovnega prvaka v poletih, zmagovalca novoletne turneje in dobitnika olimpijskih medalj. Slovenskega narodnega junaka. Peter je privolil in z veseljem smo zanj izdelali nekaj Flašk z njegovim logotipom. Peter je tej Flaški posodil tudi ime – Flaška Zlati orel.

Flaška d.d. www.flaska.si

maj 2017

Gea z novo linijo bio olj Tovarna olja Gea d.d. iz Slovenske Bistrice je ena najstarejših oljarn v Sloveniji. V svoji zakladnici olj imajo izredno bogat izbor rastlinskih olj, za katere skrbno izbirajo surovine v skladu s strogo postavljenimi merili kakovosti.

Poslovanje podjetja vodijo na visokokakovostnih in zdravju prijaznih izdelkih, ki jih razvijajo v skladu s sodobnimi kulinaričnimi trendi in zahtevami sodobnega potrošnika.

Sledite srcu. Že od leta 1904.

www.gea.si

Letos so na trg lansirali Gea bio linijo olj, ki vključuje pet izdelkov: bio ekstra deviško oljčno olje, bio sončnično olje, bio olje črne kumine, bio kokosovo olje hladno stiskano in bio kokosovo olje rafinirano. Celotna linija Gea bio olj ima moderno celostno grafično podobo, s katero poudarjajo vrhunsko kakovost, varnost izdelkov in zavezanost naravi. Gea bio olja so odličnega, polnega okusa in ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Proizvedena so iz najkakovostnejših, ekološko pridelanih plodov in semen, kar dokazuje pridobljeni eko certifikat SI-EKO-003.

Tovarna olja Gea d.d. www.gea.si

Skupina Gorenje poroča trajnostno in celovito

Skupina Gorenje je v svojem letnem poročilu za leto 2016 naredila pomemben korak v smeri celovitega poročanja skladno z načeli in priporočili Mednarodnega sveta za celovito poročanje (IIRC). »Med zaposlenimi spodbujamo celovito razmišljanje in poročanje o vrednosti, ki jo ustvarjamo za ključne deležnike. Tako gradimo zanesljive temelje za nadaljnje doseganje strateških ciljev,« poudarja Franjo Bobinac, predsednik uprave Skupine Gorenje. Celovito poročanje bo pomembna usmeritev korporativnega poročanja Skupine Gorenje tudi v prihodnje. Kot izpostavlja Uršula Menih Dokl, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja, želijo okrepiti razmišljanje in komuniciranje o ustvarjanju vrednosti skozi vse svoje poslovne procese in aktivnosti, usmerjene k poslovni odličnosti, okoljski odgovornosti in družbeni skrbnosti. Pri vsebinski zasnovi in pripravi poročila so sodelovali s podjetjem Consensus, oblikovala pa ga je ekipa Kofein dizajn. Poročilo je dostopno na povezavi http:// www.gorenjegroup.com/annual-review-2016/ si.html Gorenje d.d. www.gorenje.si

Podaljšanje trajnosti lesa s posebno lazuro Les je naravni material, ki pod vplivom vlage in temperaturnih sprememb nabreka ter se krči.

Ultravijolični žarki razkrajajo lignin v lesu, ki zato postane siv, hrapav in suh.

Napadajo ga lesni insekti in rastlinski mikroorganizmi, med katerimi so v našem okolju najnevarnejši hišna goba, rjava trohnoba in modra plesen.

Nezaščiten les izgublja kvalitetno in estetsko vrednost. Za podaljšanje trajnosti lesa je pravilna izbira premaznega sredstva bistvenega pomena. Les na prostem najprej zaščitimo z impregnacijami, ki nudijo zaščito pred biološkimi vplivi. Nato je potrebno les zaščititi še z dovolj elastičnimi površinskimi premazi, da prenesejo dihanje lesa, obenem pa nudijo zaščito pred vremenskimi in biološkimi vplivi.

Eden takšnih je naš novi izdelek BORI gel lazura. BORI gel lazura je namenjena dekoraciji in zaščiti notranjih in zunanjih lesenih površin.

Izdelek od drugih lazurnih premazov loči edinstvena gel struktura, ki preprečuje kapljanje s čopiča ter stekanje z vertikalnih površin. BORI gel lazura zagotavlja odlično zaščito pred sončnimi žarki in drugimi vremenskimi vplivi. Je vodoodbojna ter nudi dobro elastičnost filma, ki ne poka in se ne lušči.

Helios TBLUS, d.o.o., Slovenia www.helios.si

Ponovna uporaba rabljenih očal, nov pogled Hofer je v partnerskem sodelovanju z Lions klubom Ljubljana Trnovski zvon že petič zapored organiziral vseslovensko dobrodelno akcijo zbiranja rabljenih očal, ki je potekala od aprila do vključno 7. maja. Hofer tako spodbuja ponovno uporabo rabljenih očal, ki jih namenijo posameznikom iz gospodarsko manj razvitih

Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si

Obnovljena IT in komunikacijska oprema k novim uporabnikom

Prenova in servisiranje osebnih računalnikov in prenosnikov bistveno prispevata k varovanju okolja ter manjši porabi naravnih virov. V ta namen podjetje Interseroh v Nemčiji uvaja način dobre prakse iz tujine, kako podaljšati življenjsko dobo tovrstnih naprav. Raziskave so namreč pokazale, da lahko z obnovitvijo prenosnika prihranimo kar 181 kilogramov primarnih virov in preprečimo emisije škodljivih plinov v ozračje. Kako poteka prenova?

Krožno gospodarstvo predstavlja koncept ponovne uporabe, popravila in recikliranja obstoječih materialov in izdelkov. Prenova IT in komunikacijske opreme poteka v treh korakih: 1) zbiranje strojne opreme, kot so osebni računalniki, monitorji, strežniki, omrežne naprave ali pametni telefoni. Zbiranje poteka na sedežu podjetja Interseroh, kjer komponente omenjenih naprav razstavimo. Del komponent obnovimo, ostale pa končajo kot sekundarna surovina za proizvodnjo nove opreme; 2) strokovnjaki uničijo vse podatke na napravah in nanje naložijo novo programsko opremo; 3) v zadnjem koraku podjetje Interseroh obnovljeno opremo ponovno dostavi na tržišče. Obnovljeno opremo namenijo podjetjem, različnim zavodom, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, ali družinam z nižjimi dohodki.

Solatube s svojimi svetlobniki ponuja odlično rešitev za osvetljevanje pisarniških in drugih prostorov v poslovnih objektih, saj vso razpoložljivo zunanjo dnevno svetlobo s strehe učinkovito prenesejo v notranjost zgradbe. Z vgradnjo teh inovativnih in energijsko varčnih sistemov se lahko z naravno svetlobo osvetli pisarniške prostore, konferenčne sobe, recepcije, hodnike, pa tudi druge prostore, kot so kuhinje ali toaletni prostori ter garaže. Cevi sistema je mogoče podaljševati do dolžine 16 metrov. Koliko svetlobnikov je primernih za posamezen prostor, je odvisno od lege in namembnosti prostorov. Podjetje Kerber pri tem nudi brezplačno svetovanje. Sistemi ob vnosu svetlobe preprečujejo vdor UV in IR žarkov, ki povzročajo bledenje barv ali neželeno dodatno segrevanje prostora. Optično učinkovita zasnova sistema namreč omogoča prenos večje količine svetlobe skozi manjšo odprtino v plašču zgradbe, kot jo zagotavljajo okna ali strešne line, kar pomeni tudi manjše toplotne izgube ali toplotne presežke. Sistemi Solatube so primerni za vse vrste streh, vgradnja je hitra in preprosta, sistem pa ne potrebuje vzdrževanja.

Kerber d.o.o. www.solatube.si

Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Novo - eko jogurt s konopljinim oljem Mlekarna Planika iz Kobarida in Ekološka kmetija Ileršič iz Cerknice sta združili svoje moči in znanje ter ustvarili popolnoma nov izdelek na slovenskem trgu, eko jogurt s konopljinim oljem iz 100 % slovenskega mleka in olja iz slovenske ekološke industrijske konoplje.

Eko jogurt s konopljinim oljem izdelujemo iz nehomogeniziranega mleka, ki ga pridelamo na lastnem ekološko certificiranem posestvu Bogata v Bovcu. Jogurt pozitivno vpliva na prebavni trakt, kar mu omogočajo kulture živih mikroorganizmov, beljakovine, kalcij, vitamin B2, vitamin B12, kalij, magnezij in cink. Konopljino olje se pridobiva s hladnim stiskanjem iz semen ekološko pridelane industrijske konoplje, ki se jo uporablja v prehrambni industriji. Konopljino olje ima za človeka najugodnejše razmerje Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin v razmerju 1:3, hkrati vsebuje približno 80 % esencialnih maščobnih kislin, ki skrbijo za imunsko odpornost in zdravljenje kožnih bolezni, kar osem različnih esencialnih aminokislin ter vitamine skupine B, vitamin E in druge. Konopljino olje s svojo edinstveno sestavo predstavlja odličen prehranski vir.

Z dodajanjem konopljinega olja v eko jogurt nadgradimo dokazane pozitivne vplive jogurta na prebavni trakt, z zdravilnimi učinki konopljinega olja pa na imunski sistem.

Zeleno omreŽje

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

V trgovini Depo Vrhnika prvi čistilomat v Sloveniji

V začetku maja so na Vrhniki pod okriljem vrhniške komunale in podjetja NMC Logatec

118

predstavili napravo za točenje ekoloških čistil s povratno embalažo. Točilna naprava se nahaja v trgovini Depo na Vrhniki in je prva tovrstna naprava v Sloveniji. Kupci si lahko od danes naprej v povratno embalažo natočijo osem različnih ekološko pridelanih čistil. Uporaba takšnih čistil je koristna za naše zdravje in nujna za ohranjanje okolja. Vsa čistila so narejena iz 100 % naravnih rastlinskih surovin, ki so biološko razgradljive. Glavni dobavitelj čistil je slovensko družinsko podjetje Sivček iz Divače, na voljo pa so tudi čistila nemškega podjetja Sonett, ki je trajnostno naravnano in znano po svojih odličnih ekoloških čistilih.

Napravo so izdelali v podjetju NMC iz Logatca.

okolje

Solatube – rešitev za naravno osvetlitev poslovnih prostorov

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

maj 2017

držav, ki si ne morejo privoščiti okulistične oskrbe in ustreznih očal. Akcija je potekala v okviru družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri, ki k ustvarjanju navdihujočih sprememb priključuje sodelavce v Hoferju, partnerje, dobavitelje in kupce. V preteklih štirih letih je Hoferju v omenjenem partnerstvu uspelo zbrati več kot 43.300 rabljenih očal, prav vsa pa so našla nove lastnike. Vsem posameznikom, ki so podarili svoja rabljena očala, se najlepše zahvaljujejo. Več informacij na daneszajutri. hofer.si.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 118

okolje

Dan Zemlje v Okolju Piran z geslom Izobrazba je temelj napredka

Dan Zemlje je letni dogodek, ki ga obeležujemo 22. aprila. Letošnje geslo je poudarjalo izobraževanje kot temelj napredka. Sleherni človek bi moral biti opremljen z znanjem, s katerim se bo postavljal v bran varstvu okolja. S tem namenom smo učence, dijake in študente piranskih šol odpeljali na strokovno ekskurzijo po nova okoljska znanja. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo Končna postaja: morje? Projekt nas opominja na posledice ogromnih količin morskih odpadkov, ki se spreminjajo v plastično juho in resno ogrožajo naše zdravje. Plastika, »čudežni« material 20. stoletja, ima sicer veliko prednosti, žal pa tudi veliko neželenih slabosti. Življenja si ne predstavljamo več brez plastike, a kako preprečiti njene negativne vplive? Zelo pomembno je pravilno ravnanje ob koncu življenjske dobe plastičnega izdelka, ko le-ta postane odpadek.

Vse škodljive in nevarne snovi iz odpadkov, ki končajo v morju, zaužijejo planktonski organizmi. Skozi večje morske organizme, kot so ribe in školjke, pa vstopajo v prehranjevalno verigo drugih živali in ljudi. Kar napačno odvržemo, se nam vrača v obliki zdravju škodljive hrane in oporečne pitne vode. Tudi otroci iz piranskih vrtcev in šol so ob Dnevu Zemlje na Tartinijevem trgu v Piranu mimoidočim podarjali zelišča zasajena v kompost, ki so ga pridelali sami, v plastičnih jogurtovih lončkih, ki so jih ponovno uporabili.

Okolje Piran d.o.o. http://okoljepiran.si

maj 2017

Več zmagovalcev tematskega natečaja Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. je v programu ozaveščanja mladih Odpadno je uporabno izvedlo tematski natečaj »Vsaka kapljica šteje«. Partnerja projekta sta bila Flaška d.d. in Radenska d.o.o. Namen natečaja je bil vzpodbuditi mlade k ločenemu

zbiranju odpadnega jedilnega olja in ohranjanju naravnih virov. Sodelovalo je 17 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Priznanja in nagrade najuspešnejšim smo podelili na prireditvi ob Svetovnem dnevu voda. V prvem sklopu natečaja so otroci iz vrtcev likovno ustvarjali na temo ohranjanja naravnih virov. V kategoriji Vrtec – I. starostno obdobje je zmagal izdelek otrok OŠ Sveti Jurij Rogašovci, VVE Rogašovci.

V kategoriji Vrtec – II. starostno obdobje je bilo najboljše delo otrok OŠ Sveti Jurij Rogašovci, VVE Sveti Jurij. Osnovnošolci in srednješolci so literarno ustvarjali na temo ohranjanja naravnih virov. V kategoriji OŠ - I. triada je prvo mesto prejelo literarno delo učencev OŠ Kobilje. V kategoriji OŠ - II. triada je zmagala pravljica iz OŠ II Murska Sobota. V kategoriji OŠ - III. triada je ocenjevalno komisijo prevzela pesem učenke OŠ Kobilje. V kategoriji Srednje šole je bilo najboljše literarno delo dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. V drugem sklopu natečaja smo izvedli akcijo zbiranja odpadnega jedilnega olja, ki je potekala v času od 1. novembra 2016 do 15. marca 2017. Najbolj prizadevni so bili učenci DOŠ Dobrovnik, ki so zbrali 0,96 kg odpadnega jedilnega olja na učenca.

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar

kategoriji programov internega komuniciranja.

Kampanja Znamo varno, zmoremo zdravo za ozaveščanje zaposlenih o varnosti in zdravju pri delu je potekala od aprila 2016 do zaključka leta in je bila prva celostna komunikacijska kampanja v Skupini SIJ. Varnost pri delu in promocija zdravja sta v metalurški dejavnosti, kjer 70 odstotkov zaposlenih dela v zahtevnem proizvodnem okolju, izredno pomembna tema in velik izziv. V okviru komunikacijske kampanje so v Skupini SIJ pripravili splet komunikacijskih aktivnosti, prek katerih so v petih proizvodnih družbah na Ravnah na Koroškem in Jesenicah posredno ali neposredno v kampanjo vključili skoraj 3.000 zaposlenih. Kampanjo nadaljujejo tudi v letu 2017. Poleg nadgradnje lanskih aktivnosti letos poseben poudarek dajejo osebni odgovornosti zaposlenih.

SIJ d.d. www.sij.si

Arhitekturna inštalacija »Visoko vidim več«v Plečnikovem letu Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Skupini SIJ nagrada PRIZMA za komunikacijsko odličnost Skupina SIJ je za celostno interno ozaveščevalno kampanjo o varnosti in zdravju pri delu Znamo varno, zmoremo zdravo prejela nagrado PRIZMA 2016, najvišjo slovensko strokovno nagrado s področja odnosov z javnostmi.

Nagrado je podelilo Slovensko društvo za odnose z javnostmi v okviru Slovenske konference o odnosih z javnostmi (SKOJ), ki je potekala v Portorožu. Nagrade za odličnost izvedenih komunikacijskih programov so podelili v šestih različnih kategorijah, Skupina SIJ pa je slavila v

Ob prazniku Mestne občine Celje smo na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja izdelali arhitekturno inštalacijo stopnišča.

Postavljena je bila pri Plečnikovi palači Ljudske posojilnice pred kinom Metropol. Številni obiskovalci mesta so se povzpeli po stopnicah in si ogledali mestne vedute z druge perspektive. Ob vsakodnevnih sprehodih po mestu postopoma postajajo njegove arhitekturne značilnosti neopazne kulise. S projektom smo želeli okrepiti pripadnost našemu mestu, identifikacijo z njim in razmislek o tem, kaj nam je v mestu všeč in kaj v njem pogrešamo. Letos obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika,

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Telekom Slovenije že upošteva smernice za trajnostno poročanje Telekom Slovenije je bil med prvimi slovenskimi družbami, ki so v svoje poročanje umestile tudi trajnostna načela svojega poslovanja.

Prvo letno poročilo, ki je bilo pripravljeno skladno z mednarodnimi smernicami trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative), je Telekom Slovenije pripravil že leta 2009. Vse od takrat pa v letno poročilo poleg ekonomskih vključuje tudi družbene in okoljske kazalnike poslovanja tako družbe kot celotne Skupine Telekom Slovenije. Na tem področju je vseskozi poročal v mnogo širšem obsegu, kakor je to zahtevala slovenska zakonodaja, tudi letno poročilo za leto 2016 so v Skupini Telekom Slovenije in družbi Telekom Slovenije pripravili skladno z najnovejšo različico standardov GRI. Z vnaprej postavljenimi cilji in merljivimi kazalniki v Skupini Telekom Slovenije vsako leto merijo svoj napredek in opredeljujejo priložnosti na področju trajnostnega razvoja.

Izpolnjevanje zahtev smernic oziroma standardov vsako leto preverjajo tudi zunanji neodvisni preveritelji. Telekomu Slovenije je tako zasnovano poročanje omogočilo, da je družba predčasno izpolnila zahteve direktive Evropske unije, ki je bila sprejeta v letu 2015, in najnovejše slovenske zakonodaje na področju razkrivanja nefinančnih podatkov in raznovrstnosti poslovodnih organov.

Saint Gobain Rigips www.rigips.si Streha Hotela Park se je na dan Zemlje (22. 4.

2017) za en večer spremenila v koncertno prizorišče. Legendarna rock skupina Siddharta je izvedla koncert brez močnih zvočnikov in brez pretiranega light showa, samo z akustičnimi inštrumenti. Pa vendar je bilo občinstvo zelo navdušeno. Dogodek pod zvezdnim nebom na strehi hotela, trinajst nadstropij od tal slovenske prestolnice, je bil vsekakor nekaj posebnega. Kot ekološko ozaveščen in trajnostno naravnan hotel smo v Parku dan Zemlje vzeli za svoj praznik, zato tudi prireditev ni smela biti energetsko potratna in škodljiva okolju. Kultni Siddhartovci so koncert izvedli z minimalno porabo energije, a z veliko duha in občutka. Obiskovalce smo povabili, naj do Tabora pridejo peš ali z javnim prevozom, in če le zmorejo, naj se tudi na streho hotela Park povzpnejo po stopnicah, da bi v mestu pustili čim manjši ogljični odtis. In res jih je večina namesto dvigala izbrala stopnice.

Hotel Park Ljubljana www.hotelpark.si

Okoljske proizvodne deklaracije (EPD) za Rigips sisteme sten in stropov

GoOpti odslej potnikom še bolj dostopen

GoOpti je po novem vključen tudi v globalni rezervacijski sistem Amadeus.

V spletno platformo GoOpti je vključenih že več kot 550 voznikov, ki vsak mesec v 45 mest prepeljejo več 32.800 potnikov. V šestih letih je z njimi prepotovalo že več kot 801.500 potnikov. Rezervacija prevoza do enega izmed evropskih letališč ali mest je zelo preprosta – prek spletne strani ali mobilne aplikacije.

Slednja poskrbi za posamezniku prilagojeno uporabniško izkušnjo, saj omogoča natančen pregled nad prejetimi SMS-sporočili o času odhoda ali spremembah prevoza in dostop do kupljenih kart tudi na lokacijah brez internetne povezave. GoOpti je pred kratkim dosegel nov mejnik, saj se je uspešno povezal z globalnim rezervacijskim sistemom Amadeus, ki združuje blizu 700 letalskih družb, več kot 87.000 hotelskih nastanitev in 30 največjih rent-a-car podjetij z vsega sveta. Tako je vožnja s podjetjem GoOpti postala še bolj dostopna tudi za vse tiste, ki iskanje ugodnih letalskih vozovnic raje prepustijo potovalnim agentom in drugim posrednikom. Integracija GoOpti platforme s sistemom Amadeus omogoča, da agentje sočasno z nakupom letalske vozovnice avtomatsko prejmejo tudi ponudbo za prevoz do letališča.

Zeleno omreŽje

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Že leta 2014 je Rigips Avstrija pridobil okoljske izjave za vse proizvedene plošče v Bad Ausseeju, v katerih so na voljo vse informacije o življenjskem ciklusu uporabe od zibelke do groba.

Tako imenovane izjave tipa III zagotavljajo informacije o porabi energije in virih, a tudi obseg prispevka k učinku tople grede, zakisljevanja, evtrofikaciji, tanjšanju ozonskega plašča in smoga. Vključuje tudi informacije o tehničnih

118

lastnostih, ki so potrebne za oceno učinkovitosti gradnje v stavbah, o zvočni izolaciji in vplivu na kakovost zraka v zaprtih prostorih.

Rigips Avstrija je prvo podjetje v Avstriji, ki je pridobilo EPD ne samo za posamezne plošče, temveč za celotni sistem montažnih sten in stropov. Tako lahko sedaj arhitekti, gradbeni fiziki ali nosilci projektov precej lažje načrtujejo s pomočjo trajnostne in okolju prijazne gradnje.

okolje

Parkov Dan Zemlje s Siddharto

GoOpti www.goopti.com

maj 2017

ki je pomembno zaznamoval tri evropske prestolnice – Dunaj, Prago in predvsem Ljubljano.

Svojo izjemno, a edino arhitekturno sled v Celju je zapustil s palačo Ljudske posojilnice, na katero smo Celjani izjemno ponosni. Avtorica prostorske inštalacije je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, na kateri v tem šolskem letu v programu gradbeni tehnik prvič izvajamo module oblikovanja. Dijaki poklicnega izobraževanja SŠGVO (zidar, tesar, suhomontažer in polagalec keramičnih oblog) so pod mentorstvom učiteljev v gradbenih delavnicah Janeza Kričeja in Srečka Drakslerja celotno leseno konstrukcijo izdelali s pomočjo cnc-stroja.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Promocija

22

Z embalažo Tetra Pak do robčkov

okolje

118

Zeleno omrežje

Kateri del embalaže Tetra Pak je mogoče reciklirati in kateri izdelki so narejeni iz reciklirane surovine? To sta vprašanji, na kateri odgovarja prvi projekt krožnega gospodarstva o embalaži Tetra Pak pri nas. Kar 75 % te embalaže sestavlja karton, ki ga je mogoče po uporabi predelati v surovino za nove izdelke, med njimi tudi higienske papirnate robčke. Partnerji projekta, Tetra Pak kot pobudnik, ter Ljubljanske mlekarne, Dana in skupnost EKO INICIATIVA, želijo pokazati, da lahko ena surovina kroži v reciklirani obliki v več izdelkih.

V

ečji delež embalaže Tetra Pak sestavlja karton oziroma celuloza, ki ga večinoma pridobivajo v odgovorno upravljanih gozdovih s certifikatom FSC® (Forest Stewardship Council). Po uporabi jo moramo odložiti v rumeni zabojnik ali vrečo za odpadno embalažo, da omogočimo recikliranje njenega kartonskega dela. S tem lahko pridobimo do 60 odstotkov kakovostne celuloze ter tako ohranimo pomemben delež gozdov.

Kupcem brezplačni reciklirani robčki in prikaz recikliranja

Z

namenom, da pritegnejo pozornost kupcev oziroma končnih uporabnikov izdelkov, so partnerji projekta od 30. marca do 30. aprila organizirali posebno akcijo v hipermarketih Mercator po celi Sloveniji. Kupcem izbranih izdelkov v embalaži Tetra Pak so podarili paket

Embalažo Tetra Pak sestavlja kar sedem slojev. Največ je kartona, ki ga v procesu recikliranja izločijo in uporabijo za nove izdelke. z recikliranimi papirnatimi robčki Lucart Eco Natural, izdelanih iz reciklirane embalaže Tetra Pak. Poleg tega so pripravili tudi prikaze recikliranja te odpadne embalaže s tako imenovanim mini pulperjem v izbranih hipermarketih Mercator.

projekta želijo izpostaviti prednosti in rezultate pravilnega ravnanja z odpadno embalažo, recikliranje in izdelavo novih, kakovostnih izdelkov iz reciklirane surovine.

S partnerstvom za povečanje ozaveščenosti in recikliranja

Krožno gospodarstvo optimizira procese ravnanja z odpadnimi materiali

D

K

ružbi Tetra Pak je v projektu uspelo povezati več partnerjev iz krogotoka ravnanja s tovrstno embalažo. Ljubljanske mlekarne in Dana sta polnilca pijač in mlečnih izdelkov v embalaži Tetra Pak. V projekt je vključena skupnost EKO INICIATIVA, ki spodbuja uporabo higienskih papirnatih izdelkov iz recikliranega kartonskega dela te embalaže. Izdelajo jih v papirnici Lucart z uporabo inovativne ter človeku in okolju prijazne tehnologije. Partnerji

rožno gospodarstvo ali zapiranje snovnih tokov je ena glavnih usmeritev Evropske unije v prihodnjih letih, saj naša poraba že dvakratno presega razpoložljive naravne vire. Za uresničevanje krožnega gospodarstva obravnavajo življenjski cikel izdelkov in njihovih sestavnih materialov ter opredelijo, kolikšen delež tega materiala je mogoče ponovno uporabiti in v kakšni obliki. Tako iz odpadka nastane nova surovina za nov izdelek.

Kroženje kartonskega dela odpadne embalaže Tetra Pak

maj 2017

1. Izdelek v embalaži Tetra Pak porabimo.

2. Prazno embalažo odložimo v rumeni zabojnik ali vrečo za odpadno embalažo.

3. Odpadno embalažo prepeljejo v sortirnice.

4. V sortirnicah razvrstijo vso odpadno embalažo.

5. Odpadno embalažo Tetra Pak reciklirajo v papirnicah.

6. Naredijo nove, uporabne izdelke, kot so reciklirani robčki in brisačke.

Kroženje kartonskega dela odpadne embalaže Tetra Pak v več izdelkih in šest točk krogotoka.

občine, ki je pristojna za prostorsko načrtovanje in določanje rabe prostora na lokalni ravni.

OPN so torej plani s področja prostorskega načrtovanja in rabe prostora, zato je zanje treba izvesti CPVO.

Vključevanje okolja v smotrno prostorsko načrtovanje je zato osnova za trajnostni razvoj družbe in je postalo pomembnejše, ko je bil problem in s tem veliki stroški odpravljanja okoljske škode prepoznan tudi na ravni EU. Ta je sprejela obvezujočo Direktivo o presoji planov in programov na okolje. Cilj celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, da se zagotovi sodelovanje javnosti in spodbuja trajnostni razvoj. Predstavlja tudi mednaroden standard po Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje in standard držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

CPVO pomeni torej sistematičen postopek vrednotenja okoljskih vplivov za OPN, ki mora biti jasen, transparenten in učinkovit.

Njegovi okoljski učinki morajo biti ocenjeni s strani ekspertne skupine, o njih pa se izvede konzultacije z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za posamezne okoljske vsebine, zdravje, naravne vire in kulturno dediščino ter z javnostjo.

Zakon o varstvu okolja V Sloveniji je novost uvedena z novelo Zakona o varstvu okolja iz leta 2004. Ta določa, da je potrebno zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje. Z njo se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan. Tako se pridobi potrdilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.

CPVO je obvezen za plane, ki jih na podlagi zakona sprejmejo pristojni organi države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma.

Občinski prostorski načrti (OPN) se uvrščajo med plane, ki jih sprejme pristojni organ

Izvajanje celovitih presoj za občinske prostorske načrte v Sloveniji V letu 2017 je izvedena CPVO za 140 občinskih prostorskih načrtov. Cilj MOP in občin je sprejetje planov z izvedenimi celovitimi presojami za celotno Slovenijo, kar pomeni, da je treba pripraviti še 70 OPN. 1. Ugotavljanje ali ima plan pomembne vplive na okolje Postopek CPVO se izvede v dveh fazah. V prvi MOP ugotovi, ali je za plan treba izvesti CPVO ali ne. Ugotovitev utemelji na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in Pravilnika o presoji sprejemljivosti za varovana območja, Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in Uredbe o merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje, obvesti občino in izda odločbo. Večina OPN ima lahko pomembne posledice za okolje, zato je treba izvesti CPVO. 2. Priprava okoljskega poročila Če je za plan potrebno izvesti CPVO,

23

se vplivi plana ugotavljajo na podlagi okoljskega poročila, ki jih pripravijo okoljski strokovnjaki. MOP poda mnenje o ustreznosti na podlagi posvetovanj s pristojnimi ministrstvi in organizacijami. Okoljsko poročilo mora biti skladno z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje in javno razgrnjeno skupaj s planom.

3. Sprejemljivost plana za okolje Po javni razgrnitvi se izvede druga faza, v kateri MOP v postopku za predlog plana ugotovi, ali so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi. O tem izda odločbo, v kateri morajo biti navedeni vse okoljske vsebine, posvetovanja in razlogi za potrditev plana.

Tako potrjeni plani so okoljsko sprejemljivi, saj so vanje vključeni vsi ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali omilitev morebitnih pomembnih vplivov na okolje.

MOP vzpodbuja občine k pripravi celovitih OPN s CPVO in je v letu 2017 pripravil tudi Navodila za občine in dve usposabljanji.

Več informacij na spletni strani MOP. Ministrstvo za okolje in prostor (mag. Vesna Kolar Planinšič, vodja Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje)

maj 2017

Prostorsko načrtovanje v občinah in še posebej načrtovanje rabe prostora ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, sistematično uvajanje okoljskih presoj pa se intenzivneje razvija šele po letu 2004, ko je Slovenija vstopila v EU.

118

Izvajanje celovitih presoj vplivov na okolje za občinske prostorske načrte

okolje

Promocija

MOP

24 118

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za okolje in prostor smo tokrat vprašali, kako bo zakonodajno in v praksi uresničilo spremembo 70. člena slovenske ustave o pravici do pitne vode, saj gre za celovit izvedbeni pristop na več ravneh.

Zanimalo nas je še, kako poteka, glede na novo grožnjo Evropske komisije za postopek pred sodiščem EU, zaprtje oziroma sanacija komunalnih odlagališč.

Doslej je ARSO izdal 14 okoljevarstvenih dovoljenj.

Ustavna pravica do pitne vode sega na več področij Spremenjeni 70. člen ustave RS (pravica do pitne vode) zahteva nov sistemski zakon, ki bo nove ustavne določbe prenesel v zakonodajni red. V kakšni fazi je priprava tega sistemskega zakona? Na katerih ključnih točkah opažate, da si interesi najbolj nasprotujejo? Katere bistvene novosti naj bi prinesle zakonodajne spremembe? Koliko denarja bi država potrebovala za celovito upravljanje z vodnimi vir?

Kako do tega denarja?

Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave RS (UZ70a) v zvezi s pravico do pitne vode je bil sprejet konec lanskega leta in objavljen v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 75/16).

maj 2017

V točki I. ustavni zakon določa vsebino spremembe ustave, in sicer vsebino dopolnitve ustave z novim 70.a členom. V točki II. je določeno, da je treba zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave, uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ustavni zakon tako ne predvideva sprejema posebnega sistemskega zakona, temveč uskladitev zakonov, ki urejajo vsebine iz novega člena, če so ti v nasprotju z ustavno določbo.

Samo besedilo dopolnitve ustave, ki ga je predlagala skupina poslancev, se je od njegovega prvotnega predloga v postopku obravnave in sprejema v Državnem zboru RS precej spreminjalo. Po

svoji vsebini pa se dopolnitev ustave nanaša tako na pravico do pitne vode, opredelitev vodnega vira kot javnega dobra v upravljanju države, na opredelitev prednostne rabe vode za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, ki jo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Dopolnitev ustave se tako nanaša na več vsebinskih sklopov, trči ob različne pravne institute, pristojnosti in prakso izvajanja predvsem na področju oskrbe s pitno vodo. Sama vsebina, ki jo naslavlja dopolnitev ustave, tako sodi na več vsebinskih področij. Torej na področje predpisov, ki urejajo lokalno samoupravo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, financiranje občin, javne finance, zdravstveno ustreznost pitne vode in vode. Dopolnitev ustave sega na področje, ki je urejeno na državni in tudi na lokalni ravni s predpisi samoupravnih lokalnih skupnosti.

Pri sami interpretaciji novega 70.a člena pa je treba neposredno izhajati iz zapisanega besedila v Ustavi Republike Slovenije. Zapisano besedilo predstavlja okvir potrebnih uskladitev zakonodaje. Pri interpretaciji služi tudi obrazložitev tako I. in II. razdelka ustavnega zakona.

Ustavni zakon ni izrecno konkretiziral zakonov, ki bi morali biti usklajeni z novo določbo 70.a člena, pri čemer se v obrazložitvi sklicuje na prakso, ki se je v ustavno revizijskih postopkih oblikovala doslej. Glede na izrecno napotilo iz II. razdelka ustavnega zakona je treba zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena, uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih, kar pomeni, da je naloga zakonodajalca najprej preveriti, koliko je obstoječa ureditev morebiti v nasprotju z zapisanim 70.a členom.

Vlada RS je v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla vse potrebne aktivnosti, da se zagotovi izvedba Ustavnega člena, ki opredeljuje pravico do pitne vode. V ta namen je Vlada RS na svoji redni seji, 11. 5. 2017, ustanovila Medresorsko

delovno skupino, ki koordinira spremembe sistemskih zakonov, ki so potrebne na številnih področjih: izvajanje službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo, zavarovanje in upravljanje vodnih virov, neprofitnost izvajanje službe z namensko uporabo finančnih sredstev ter neposredno izvajanje te službe. Gre torej za področja pristojnosti, v katerih se prepletajo naloge državne uprave, lokalnih skupnosti, financiranja občin, izvajanja gospodarskih javnih služb in varstva okolja. Zaradi kompleksnosti vprašanja skupino vodi generalna sekretarka Vlade RS. Prav gotovo pa Slovenija, kljub temu, da je bogata z vodo, predstavlja primer dobre prakse na področju oskrbe s pitno vodo in varovanja vodnih virov na evropskem, celo svetovnem nivoju. To so prepoznale tudi države članice EU, ki pogosto navajajo Slovenijo kot primer dobre prakse in ob tem navajajo vpis pravice do pitne vode v slovensko Ustavo.

Naša znanja in izkušnje na področju oskrbe in ravnanja z vodo vodijo k istemu cilju, in sicer zagotoviti ustrezno in nemoteno oskrbo s kvalitetno pitno vodo za naše prebivalke in prebivalce. Ob tem se zavedamo, da gre za kompleksno področje, kjer je potrebna visoka stopnja pazljivosti. Zato Vlada RS z veliko mero odgovornosti pristopa k temu vprašanju, obenem pa nedvomno ugotavlja, da je ureditev vprašanja zagotavljanja pitne vode v Sloveniji že sedaj na zelo visoki stopnji na področju oskrbe in tudi zagotavljanja ustreznosti kvalitete pitne vode za prebivalce Slovenije.

Gre za stališča, ki jih vedno zagovarjamo na evropski in mednarodni ravni in s tem posredno vplivamo na EU zakonodajo in prihodnje mednarodne obveze.

V letu 2016 sta bila sprejeta Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 in Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016-2021, ki sta uveljavljena z Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). V okviru načrtov so ocenjeni stroški obstoječih in predvidenih ukrepov na področju upravljanja voda za obdobje 2016-2021.

Načrta upravljanja voda sta dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor1.

1 http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/ nacrt_upravljanja_voda/

MOP pojasnjuje, da gre šele za napoved tožbe. Tožba dejansko še ni vložena in zato MOP ne more komentirati vsebine.

Informacije o odlagališčih pa najdete na spletni strani2. ARSO je doslej izdal 14 OVD, in sicer: 1. Upravljavcu OKP - Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, za odlagališče nenevarnih odpadkov Tuncovec, 2. Upravljavcu Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dragonja, 3. Upravljavcu Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Tenetiše, 4. Upravljavcu Loška komunala, d.d. Škofja Loka, za odlagališče nenevarnih odpadkov Draga, 5. Upravljavcu Javno podjetje komunala Slovenj Gradec, d.o.o., odlagališče nenevarnih odpadkov Mislinjska Dobrava, 6. Upravljavcu Komunala Tolmin javno podjetje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Volče, 7. Upravljavcu odlagališča Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o., za odlagališča nenevarnih odpadkov Izola, 8. Upravljavcu Javno komunalno podjetje Dravograd, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Črneče, 9.

Upravljavcu Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. za odlagališče nenevarnih odpadkov Ostri vrh, 10. Upravljavcu Marjetica Koper d.o.o.s.r.l., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dvori, 11.

Upravljavcu Komunala Kočevje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj, 2 http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/article/12447/7521/

12. Upravljavcu PUP Saubermacher, podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Velenje, 13. Upravljavcu Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dob, 14.

Upravljavcu Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Gortina-Muta.

Od spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov (veljati pričela 4. 6. 2016), s katero se dodatno urejajo pogoji za predložitev finančnemu jamstvu enakovrednega ukrepa za upravljavce »komunalnih« odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč, upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke, ki je v lasti občine ali več občin in je javna infrastruktura, lahko pridobi OVD za zaprto odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju, če vlogi zanj, med drugim, priloži finančno jamstvo (oziroma finančnemu jamstvu enakovreden ukrep), s predložitvijo finančnih jamstev ni več zaznati težav.

V skladu z omenjeno uredbo se šteje, da je zagotovil finančnemu jamstvu enakovreden ukrep, če njegova vloga za izdajo OVD za zaprto odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju vsebuje izjavo občine ali občin lastnic takšnega odlagališča o tem, da so seznanjene z višino finančnega jamstva in z odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine, določenih z zakonom. Iz prehodnih določb omenjene uredbe je sledila tudi zahteva, da upravljavci, ki še niso vložili vloge za pridobitev OVD, to v predpisanem roku tudi naredijo.

Največ časa gre v okviru postopka za izpolnjevanje zahtev po predložitvi programov monitoringov (izcednih, podzemnih in/ali površinskih voda), kjer so upravljavci odlagališč tudi vezani na zunanje izvajalce in prosijo za podaljšanje rokov.

ARSO predvideva, da bo vse preostale OVD izdal do konca leta.

Energijo porabljamo ljudje in ne stavbe Trajnostni razvoj, vedno bolj razširjen koncept, lahko definiramo kot srečevanje izkazanih potreb brez ogrožanja možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Zavedanje pomembnosti trajnostnega delovanja in razvoja sodobne družbe je globalno prepoznana smer napredka. Pomemben element trajnostne rasti predstavlja tudi učinkovita raba energije, kar s sprejetim ciljem zmanjšanja rabe energije za 20 % do leta 2020 potrjuje tudi EU. Energetska učinkovitost je temeljna globalna prioriteta in rdeča nit, ki ji sledi projekt The4Bees, ki je sofinanciran iz programa Interreg Alpski prostor.

Projekt se osredotoča predvsem na mehki del energetske učinkovitosti – spodbujanje sprememb obnašanja uporabnikov javnih stavb k bolj racionalni rabi energije.

Preko soustvarjalnih procesov se razvijajo inovativne IKT aplikacije, ki uporabnike vodijo k učinkovitejši rabi energije. Projekt na slovenski strani vodita energetska agencija KSSENA iz Velenja in E-zavod iz Ptuja. Več o projektu The4Bees najdete na http://www.alpine-space. eu/projects/thefourbees.

25 okolje

Evropska komisija je sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker Slovenija ni zaprla in sanirala 28 odlagališč. Za katera komunalna odlagališča v Sloveniji gre, kje še niso izvedli zapiralnih del, jih niso zaprli in niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja? Za katere težave gre, je med njimi tudi zahtevano finančno jamstvo? Do kdaj bo ARSO izdal OVD za odlagališča, ki bi jih sicer morali že pridobiti?

Evropska projekta

E-zavod, zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev www.ezavod.si

Projekt SINCRO.GRID za pametna omrežja in povezovanje Evrope V družbi ELES koordiniramo projekt s področja pametnih omrežij SINCRO.GRID, ki ga je Evropska komisija letos februarja izbrala in najbolje ocenila na razpisu za sredstva programa Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility - CEF). Vrednost projekta znaša 88,6 milijonov evrov, od tega je bil na razpis CEF prijavljen Ukrep v vrednosti 81,7 milijonov evrov.

Evropska komisija bo Ukrep sofinancirala do vrednosti 40,5 milijonov evrov. SINCRO.GRID je investicijski projekt, ki predstavlja inovativno sistemsko integracijo več zrelih tehnologij, kjer izkoriščamo medsebojne sinergije med predlaganimi rešitvami, da maksimiramo investicijski učinek na dva sosednja elektroenergetska sistema in zagotavljamo prihodnje regionalne učinke.

Projekt izvajajo štirje partnerji iz Slovenije in Hrvaške: ELES, HOPS, SODO in HEP-ODS. Koordinator projekta je ELES, pri čemer projektne ekipe vseh sodelujočih partnerjev koordinira skupina na meddržavnem nivoju.

ELES, d.o.o. www.eles.si

maj 2017

Okoljevarstvena dovoljenja za odlagališča do konca leta

118

Zeleno omrežje

Prehodno obdobje za popolno ukinitev šestvalentnega kroma

Kemična industrija in okolje

maj 2017

Po kazalcih onesnaževanja v Sloveniji industrija, tudi kemična, ni več na vrhu onesnaževalcev zraka ali negativnih vplivov na okolje. Nedavna zgodba o šestvalentnem kromu pa je, pojasnjuje dr. Mariana Rebernik, direktorica družbe Atotech, pokazala, kako lahko uporabnikom pomagajo proizvajalci preparatov.

Njihovo kemično podjetje je specializirano za proizvodnjo preparatov za galvansko zaščito, prav razvoj materialov pa zahteva sistematično razvojno in raziskovalno delo. To jim pomaga, da trgu ponujajo zelene postopke dekorativnega kromiranja in nove proizvode, kjer upoštevajo načelo življenjskega ciklusa. Dr. Mariana Rebernikova je v podjetju direktorica že več kot poldrugo desetletje, letošnja nagrajenka za gospodarske dosežke in predavateljica na Biotehniškem centru Naklo. Razumljivo torej, da na travniškem dvorišču Atotecha raste čebelja družina.

foto: Jože Suhadolnik

Jože Volfand

Kot specializirano kemično podjetje za proizvodnjo preparatov za galvansko zaščito ste pred stalnimi razvojnimi in okoljskimi izzivi, saj tudi nedavno vznemirjenje zaradi uporabe kroma kaže, da je v galvanizaciji težko uveljaviti zelene tehnologije.

Res je, da je zelene tehnologije težko razviti in tudi uvajati. Uvajati zlasti zaradi postavljenih standardov, ki jih imajo specifične industrijske panoge. Vendar moram poudariti, da je ravno zadnji javni primer pokazal, kako učinkovito je lahko sodelovanje in kaj je lahko rezultat pravega partnerskega sodelovanja med uporabnikom in nami kot proizvajalci preparatov. Podjetju, ki je imel dilemo, kako naprej, ali s kromom šest ali pa narediti preobrat na krom tri, smo svetovali rešitev, naredili teste in verjamemo, da bo tudi končni kupec zadovoljen z rešitvijo. Vse se da, če je pravi pretok informacij in sodelovanje.

Zgodba s kromom 6 naj bi bila končana, katere materiale za galvansko zaščito pa vi uporabljate in katere materiale je potrebno najbolj zaščititi?

Sicer se v praksi na našem trgu z galvanskimi prevlekami v največji meri ščitijo različna jekla, cinkova zlitina, baker in medenina ter ABS plastika. V ponudbi imamo široko paleto različnih prevlek in njihovih kombinacij. Najbolj

dr. Mariana Rebernik

26 118

okolje

Kemična industrija in okolje

Evropska agencija za kemikalije je predlagala kompromisno rešitev.

Določeno naj bi bilo prehodno obdobje za popolno ukinitev šestvalentnega kroma za dekorativne namene do leta 2021 in do 2024 za trdo kromiranje. so razširjene prevleke cinka in cink-niklja z naknadnimi zaščitami, na primer pasivacije in laki, prevleke dekorativnega niklja in kroma, sledijo prevleke kemičnega niklja, trdega kroma, kositra, srebra in zlata.

V praksi se zelo uporablja kemijsko kromiranje plastike zlasti v avtomobilski industriji. Katere standarde morate upoštevati, da lahko vaše izdelke opredelite kot varne za okolje in za uporabnika?

Vsak od avtomobilskih proizvajalcev ima svoje standarde, v katerih med drugim opredeljuje tip prevleke in njihove karakteristike, kot so odpornost na korozijo, duktilnost, adhezija in

27 Okoljska zakonodaja je vsako leto zahtevnejša.

V naši proizvodnji sledimo najnovejši kemijski zakonodaji, Seveso, IED. Vpeljane imamo standarde ISO 9001 in ISO 14001 ter s področja varnosti - standard ISRS.

Sodobni dizajn in pričakovanja industrije zahtevajo nadaljnji razvoj postopkov, ki bodo v največji možni meri izpolnili standarde v avtomobilski industriji, parametre v pohištveni in sanitarni industriji ter izpolnili zakonske zahteve s področja zdravstvene zaščite uporabnika in vplivov na okolje.

Kot strokovnjakinja spremljate razvojne in raziskovalne trende v galvanizaciji, kar je zelo povezano z razvojem materialov. Koliko znanost prispeva, da galvanizacija bolj upošteva zelene tehnologije?

Znanost si ves čas prizadeva, da na trg daje nove materiale in z njimi povezane nove izdelke, ki bodo do okolja bolj prijazni, z daljšo življenjsko dobo, možnostjo recikliranja ter ponovne uporabe. Atotechov razvoj ves čas sledi novim trendom, saj želi biti prvi, ki bo trgu ponudil galvanske obdelave, primerne za novo vrsto materialov.

Mislite na dekorativno kromiranje?

Mislim na zadnje dogodke, ko je bil v javnosti izpostavljen šestvalentni krom. Atotech že nudi postopke na osnovi trivalentnega kroma za dekorativno kromiranje pod skupnim imenom TriChrome. Omenjeni postopki vključujejo široko barvno paleto od sijajnega brezbarvnega do temnejšega izgleda. Postopki TriChrome so

Mladi imajo po večini izdelano vizijo odnosa do okolja.

Problem je, če se ob prvi zaposlitvi vključijo v podjetja, ki jim je okolje deveta briga.

Ta dosežek potrjuje, da ste inovativno, razvojno in raziskovalno podjetje, saj letno ponudite kupcem številne nove proizvode. Za katere izdelke gre in kako pri tem upoštevate v zadnjem času zelo poudarjeno načelo življenjskega ciklusa izdelka?

Svojim kupcem Atotech poleg preparatov za galvansko obdelavo nudi tudi možnost najema opreme, ki skrbi za daljšo življenjsko dobo posamezne delovne kopeli. Pri tem bi izpostavila dva tipa naprav. Prvi tip sta napravi Tricotect, za različne pasivacije, in Trichrome IX za različne postopke dekorativnega trivalentnega kroma. Gre za to, da se nečistoče, kot so cink, železo, baker, nikelj, bodisi šaržno ali kontinuirano odstranjujejo iz delovne kopeli. S tem se podaljšuje življenska doba delovne kopeli in na drugi strani zmanjšuje število novih nastavitev. S tem se posledično zmanjšuje tudi poraba posameznega preparata. Drugi tip naprave, ki ga kupcem lahko ponudimo, je sistem za rekuperacijo niklja iz nikljevih izpirnih vod, ki se nato kot nikljev sulfat v vodni raztopini vrača nazaj v delovni proces.

Notranje upravljanje okolja ni lahko le okoljska, pač pa je tudi ekonomska konkurenčna prednost. Kako ste uspešni pri porabi vode, energije, pri ravnanju z odpadki, posebej nevarnimi, in ali že merite svoj okoljski indeks?

Porabo vode, elektrike, kurilnega olja, ustvarjanja odpadkov, kakor tudi njihovo količinsko zmanjšanje spremljamo že več let. To nam je tudi eden od okoljskih ciljev v okviru našega

118

vodenja sistemov kakovosti. Z rezultati smo zadovoljni, saj podatki kažejo, da kljub vsakoletnemu povečanju proizvodnje kazalci za prej omenjene skupine, ki jih spremljamo, kažejo, da njihove številke ne rastejo glede na proizvedeno tonažo.

okolje

primerni za kovinske dele, metalizacijo plastike in tudi za prevleko brez niklja, kot je na primer bela bronza. Nekateri postopki TriChrome so v uporabi že več kot 30 let. Vendar sodobni dizajn in pričakovanja industrije zahtevajo nadaljnji razvoj postopkov, ki bodo v največji možni meri izpolnili standarde v avtomobilski industriji, parametre v pohištveni in sanitarni industriji ter izpolnili zakonske zahteve s področja zdravstvene zaščite uporabnika in vplivov na okolje. Naj omenim še nekaj. Po mnogih letih raziskav in razvoja je Atotech pred kratkim trgu predstavil prvo generacijo trdega kroma na osnovi trivalentnega kroma pod imenom BluCr. Postopek BluCr nudi vse lastnosti postopka šestvalentnega trdega kromiranja Heef 25, kot so visoka trdota, visoka odpornost na obrabo, nizka hrapavost, visok izkoristek toka, robustnost in stabilnost.

Javnost, zlasti vaše okolje, je zelo dobro sprejela vašo odločitev, da na tovarniškem dvorišču namenite prostor za domovanje čebeljim družinam. Kako raste čebelja družina?

Čebelji družini sta živahni in pridni. Nedavno smo skupaj z Čebelarskim društvom in otroki iz podružnične osnovne šole Lipnica na Ovsišah zasadili lipo, ki bo čebelicam dodaten vir prehrane.

V enem izmed intervjujev ste napovedali, da želite v podjetju ustanoviti tehnološki razvojni center za pripravo materialov pred barvanjem.

Kako daleč je zamisel in kaj želite doseči s centrom?

V podjetju imamo na voljo dve enoti za demonstracijo. Prva enota je mobilna enota, deluje na principu brizganja, namenjena pa je demonstraciji učinkovitosti delovanja naše predobdelave pred prašnim ali mokrim lakiranjem. Možno je testirati različno predobdelavo v različnih kombinacijah. Druga enota je locirana na naši lokaciji v Podnartu in služi demonstraciji odstranjevanja barve z različnih kovinskih osnovnih površin, kot sta na primer jeklo in aluminij.

Kot predavateljica delate tudi s študenti.

Kako sprejemajo kemično industrijo, ki se je še vedno drži pečat onesnaževalca okolja, čeprav mnogo manj kot v preteklosti, in koliko razmišljajo tehnološko zeleno?

Naše podjetje je odprto za dijake in študente za opravljanje njihovih obveznih praks. Z veseljem pa tudi gostimo mlade upe v našem podjetju, da jim pokažemo, kako delamo. Tako vidijo, da je delo v kemiji zanimivo, da je veliko področij, na katerih bi se po končanem izobraževanju lahko našli in spopadli z neštetimi izzivi. Opozorimo jih tudi na varnost pri delu in na odnos do okolja. Mladi imajo po večini izdelano vizijo odnosa do okolja. Problem je, če se ob prvi zaposlitvi vključijo v podjetja, ki jim je okolje deveta briga. V takem primeru pa je vsa energija, ki je bila vložena v njihovo osveščanje, izgubljena.

Vzor z delom in spoštovanjem pravil pri delu sta pomembna za nadgradnjo teoretičnega znanja dijakov, študentov.

Kaj je za vas zelena rast gospodarstva?

V prvem momentu pri tem vprašanju pomislim na obnovljive vire energije, na gospodarno obnašanje pri politiki ravnanja z odpadki, reciklažo in podobno. Resurse in okolje moramo ohranjati za naslednje generacije in ravnati odgovorno.

maj 2017

podobno. Že nekaj let je v zraku zahteva po ukinitvi šestvalentnega kroma v procesu galvanske obdelave površin kovin in plastike. Glede na to, da je od teh obdelav odvisna predvsem avtomobilska industrija in skoraj vse z njo povezane, je Evropska agencija za kemikalije predlagala kompromisno rešitev. Določeno naj bi bilo prehodno obdobje za popolno ukinitev šestvalentnega kroma za dekorativne namene do leta 2021 in do 2024 za trdo kromiranje.

Atotech v svojih razvojnih oddelkih pripravlja alternativne rešitve obdelav, ki bi bile po svojih karakteristikah čim bolj podobne obdelavi s šestvalentnim kromom. Nekaj izdelkov, ki že danes lahko sledijo standardom, kakor so postavljeni v avtomobilski industriji in industriji, ki dela za njih, je že na trgu.

Večja usmeritev v proizvodnjo, izziv je evropski trg Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

28 118

okolje

Položaj panoge

Kot podjetje, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas, niso le med vodilnimi v Sloveniji, pač pa se vse bolj širijo po Evropi. Žalsko podjetje Zagožen je specializirano za

Miran Zagožen

Položaj panoge

prodajo izdelkov za zunanji

vodovod in kanalizacijo. Na

trgu je že 40 let. Sami pravijo,

da so predvsem trgovci, ne

smemo pa pozabiti še na

njihovo proizvodno enoto

Aplast. Direktor Miran Zagožen vidi prihodnost v izvozu,

zdaj izvažajo v 27 držav. So

inovativni. Predstavil je novo

posodo ECOdip za globinsko

zbiranje odpadkov ter poudaril, da je njihov cilj postati eden

večjih igralcev na evropskem trgu. Podjetja imajo še na

Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji.

V Sloveniji spadate med vodilne proizvajalce in prodajalce materialov za zunanji vodovod in kanalizacijo. Tudi izvažate. Na katere trge ste predvsem usmerjeni in kakšno je letos povpraševanje? Ali se je v obsegu vašega poslovanja poznala živahna naložbena dejavnost v vodovodna in kanalizacijska omrežja v zadnjih dveh letih?

Podjetje ima za seboj že več kot 40 let delovanja.

Na južnih trgih smo prisotni že vsa leta, zadnjih 10 let pa se širimo po celi Evropi. Izvažamo v 27 držav. Živahna naložbena dejavnost se seveda pozna. Pri nas so se sicer investicije iz kohezijskih sredstev že zaključile, se pa zato odpira Hrvaška. Tega smo se zavedali že pred petimi leti, saj imamo velike proizvodne zmogljivosti, ki presegajo potrebe slovenskega trga. To je bil razlog, da smo že dve leti nazaj tam odprli podjetje. Na hrvaškem trgu so trenutno večja povpraševanja. Podjetji imamo še v Makedoniji in Srbiji. Več vlaganj pričakujemo tudi tam.

maj 2017

Vaši zbiralniki za vodo so izdelani iz polietilena po postopku rotacijskega litja in so primerni za vkop v zemljo. Za kaj jih lahko potrošnik uporabi in kakšna je njihova življenjska doba?

Naše zbiralnike lahko uporabite za zbiranje deževnice in tudi za pitno in odpadno vodo.

Pomembna prednost naših rezervoarjev je certifikat za pitno vodo W 370. Prednosti so visoka

Pri nas so se sicer investicije iz kohezijskih sredstev že zaključile, se pa zato odpira Hrvaška. Tega smo se zavedali že pred petimi leti, saj imamo velike proizvodne zmogljivosti, ki presegajo potrebe slovenskega trga. kakovost, robustna izvedba, hitra vgradnja in enostavna uporaba. Z vgradnjo zbiralnika za deževnico in ponikovalnico ste oproščeni takse za čiščenje padavinskih voda, prav tako pa z uporabo zbrane deževnice znižate stroške za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

Za zbiralnike se sicer odločajo predvsem fizične osebe, v zadnjem času pa postajajo zaradi precej enostavne vgradnje tudi izbira komunalnih podjetij. Izdelani so iz biološko razgradljivega in zdravju neškodljivega polietilena, ki je izjemno odporen na udarce, velike temperaturne razlike, škodljiva UV-sevanja in mehanske poškodbe. Zajamčena življenjska doba posode znaša 50 let.

Skupaj z nemškim partnerjem ATB ste razvili SBR čistilno napravo. V čem se razlikuje od drugih podobnih izdelkov na trgu in

V podjetju Aplast izdelujete izdelke iz plastičnih mas po tehnologiji rotomouldinga.

Poglavitni del vaše proizvodnje so izdelki, ki so namenjeni podzemni infrastrukturi. Kako se prilagajate novim zahtevam trga?

Drži. Trenutno izdelujemo npr. že peto generacijo kanalizacijskih revizijskih jaškov in peto generacijo vodomernih termo jaškov. Prve kanalizacijske jaške smo varili še ročno iz cevi in smo lahko izdelali le 3 - 4 kose dnevno. S postavitvijo tovarne rotoliv smo povečali kapacitete na 150 – 200 kosov dnevno. Jaški niso več varjeni, pač pa izdelani iz enega kosa, kar zagotavlja 100 % vodotesnost izdelka. Poleg tega izdelujemo izdelke po željah naročnikov avtomobilske, vojaške, farmacevtske industrije, športnega, komunalnega in agrarnega programa oziroma za katerikoli namen. Strankam smo na voljo v vseh petih fazah proizvodnje – od ideje do končnega izdelka oziroma distribucije in prodaje. Ohranjamo status razvojnega dobavitelja, spremljamo povratne informacije s strani naših kupcev in se jim prilagajamo.

Izdelali ste posodo za globinsko zbiranje odpadkov imenovano ECOdip. Ob 40. letnici ste dve podarili tudi osnovnima šolama v Žalcu. V čem je posebnost teh ekoloških posod, kakšno je zanimanje kupcev in kakšni so odzivi s trga?

Podobno kot pri nas tudi v večini drugih držav članic Evropske unije količina odpadkov narašča. Zato učinkovito in odgovorno ravnanje z odpadki stopa vse bolj v ospredje kot strateški cilj, kot velik globalni izziv na področju varstva

Najbolj smo usmerjeni na predelavo in uporabo odpadnega materiala, ki nastane v procesu proizvodnje. Gre za t.i. krožni material. Odpadke iz obrezlin zmeljemo in ponovno uporabimo.

Reciklatov ne uporabimo, tehnološke ostanke pa uvedemo nazaj v proizvodni ciklus.

Hčerinska družba Aplast je proizvodno podjetje za izdelke iz plastičnih mas za zunanjo kanalizacijo, med drugim PE in PVC cevi. Kakšen je življenjski ciklus vaših izdelkov in kako je z njihovo reciklažo?

Naša hčerinska družba Aplast ima proizvodnjo na dveh lokacijah - v Petrovčah in na Ložnici. Na Ložnici poteka proizvodnja cevi, ki imajo preverjeno življenjsko dobo 70 let ali več. Zavedati se je potrebno, da je kvaliteta polietilena vse boljša. Za trenutno izdelane cevi se pričakuje, da bodo preživele 100 let in več.

Lani ste praznovali 40-letnico delovanja podjetja. Ali boste tudi v prihodnje predvsem trgovsko podjetje, distributer izdelkov, ali se boste bolj usmerili v proizvodnjo?

Podjetje Zagožen je trgovsko podjetje in spada med vodilne proizvajalce in dobavitelje za slovenski trg. Glede na to, da smo precej vlagali v proizvodnjo, se bomo v prihodnje še bolj usmerili v proizvodni program. V tovarni v Petrovčah s tehnologijo rotoliva izdelujemo kanalizacijske revizijske jaške, kabelske jaške, zbiralnike, čistilne naprave, ponikovalna polja, lovilce maščob, posode za globinsko zbiranje odpadkov in še marsikaj. Poleg tega smo lani kupili še tovarno cevi bivše Minerve na Ložnici, kjer poleg PE cevi za vodo, plin in kanalizacijo proizvajamo tudi zaščitne in drenažne cevi.

Vlagali smo v ljudi, prostore in tehnologijo.

Trenutno imamo že 130 zaposlenih, številka pa se še povečuje vsako leto za cca 10 %. Potrebno je izkoristiti tudi kapaciteto strojev. Naš cilj je postati eden večjih igralcev na evropskem trgu. Kar smo začeli z rotolivom v Petrovčah, bomo nadaljevali še na Ložnici s proizvodnjo cevi. Glede na velike prostorske zmogljivosti, pričakujemo rast.

118

okolje

Poslovni rezultati največjih podjetij v prometu oz. transportu in logistiki zgovorno kažejo, da se jim poznata gospodarska rast in ugodna poslovna klima. Še več. Marsikje je že preseženo leto 2008 in povpraševanje raste. Največji v transportu in logistiki so Slovenske železnice (lanski prihodki so znašali 502 milijona evrov), Dars (361 milijonov), Pošta Slovenije (237,6 milijona), Luka Koper (200,9 milijona), Intereuropa (135,5), Glovis (68 milijonov), DB Schenker (40 milijonov), DSV Transport (38,7), Kontrola zračnega prometa (36,9 milijona), Aerodrom Ljubljana – Fraport (36 milijonov) in drugi. Podatke je objavil časnik Finance.

Digitalna telefonija bo povezala kmete in čebelarje

»Digitalna tehnologija skozi velika vrata prodira v kmetijstvo ter omogoča čebelarjem in kmetom, da sodelujejo, se vnaprej obveščajo o primerih in lokacijah uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter ustreznih mestih za pašo čebel,« je na bruseljski konferenci z naslovom »BeeConnected: Sodelovanje čebelarjev in kmetov« poudaril poslanec Franc Bogovič. Glavni namen konference je bila predstavitev dobrih praks sodelovanja med kmeti in čebelarji ter predstavitev aplikacije BeeConnected, ki so jo pred kratkim razvili v Veliki Britaniji z namenom izboljšanja komunikacije med kmeti in čebelarji.

Evropski poslanec Franc Bogovič je povedal, da se po številnih evropskih državah rojevajo nove in nove iniciative s področja varstva čebel. Krepi se sodelovanje med čebelarji, kmeti in proizvajalci sredstev za zaščito rastlin. Prodor digitalne tehnologije v kmetijstvo pomeni skrbnejšo porabo naravnih virov. Na kmetovanje in čebelarstvo pa čedalje bolj vplivajo podnebne spremembe, kot je npr. nedavna pozeba, ki jo je bila deležna Slovenija, a tudi drugi po Evropi že drugo leto zapored. Posledično bo proizvodnja medu v Sloveniji kar za tretjino nižja od povprečja, saj zaradi pozebe v vrhuncu cvetenja akacije akacijevega medu letos sploh ne bo.

maj 2017

Najbolj smo usmerjeni na predelavo in uporabo odpadnega materiala, ki nastane v procesu proizvodnje. Gre za t.i. krožni material.

Med vaše cilje pri ravnanju z okoljem ste med drugim zapisali, da želite zmanjšati porabo naravnih virov in zmanjšati onesnaževanje okolja.

S katerimi konkretnimi ukrepi to dosegate in na katere naravne vire ste najbolj usmerjeni?

Logistom gre zdaj bolje

Franc Bogovič

Tako je, razvoj je potekal skupaj. Za ATB izdelujemo posode, oni pa so eden boljših proizvajalcev čistilnih modulov, kar je dobra referenca tudi za nas. Od drugih se ločimo po kvaliteti, več kot 90.000 vgrajenih sistemov, tradiciji, varnosti, zanesljivosti in servisu. Čistilna naprava ni produkt, ki ga danes kupite in potem zamenjate. Kupimo jo za 20, 30 in več let, kar je gotovo razlog, da ne smemo pozabiti na kvaliteto. Pred leti smo izvedli analizo potreb čistilnih naprav v Sloveniji. Številka je ogromna. Kljub temu, da je zakonodajalec premaknil mejo, bi morali država, občine in drugi organi spodbujati namestitev čistilnih naprav. V zadnjem letu ne bo mogoče vsega urediti.

okolja ter pogoj za dosego trajnostnega ekološkega razvoja. Cca 70 % prostornine posode ECOdip se nahaja pod zemljo, kar bistveno prispeva k skladnejšemu videzu okolice in večji vpetosti zbirnih posod za odpadke v naravno okolje. Zagotavlja višje higienske standarde.

Hkrati do 5x večja zbiralna površina v primerjavi s klasičnimi plastičnimi posodami za nebiološke odpadke bistveno zmanjša pogostost odvoza odpadkov ter posledično racionalizira stroške odvoza in zmanjša količino hrupa v okolici. Posode ECOdip so izdelane iz biološko razgradljivega in zdravju neškodljivega polietilena.

foto: Evropski parlament

kako komentirate zakonodajno odločitev, ki je močno odmaknila zahtevo po namestitvi malih čistilnih naprav tam, kjer ni urejene kanalizacije?

29

Kratko, zanimivo

Na trgu že zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Potrošniški trendi 2017

30 118

okolje

Potrošniški trendi 2017

Raziskava neodvisne

raziskovalne inštitucije

Euromonitor International o trendih potrošništva za leto

2017 kaže, da so zahteve potrošnikov pri izdelkih,

storitvah in blagovnih znamkah

danes večje kot kdaj koli

prej. Za iskanje, izražanje in

zadovoljevanje svojih potreb vse bolj uporabljajo digitalna

orodja. Želijo si hitrejših nakupov, želijo kupovati

avtentične izdelke in storitve,

v masovni proizvodnji izdelkov

pa pričakujejo elemente

personalizacije. Pomembno

mesto ima poprodajna

izkušnja, ki potrošnika ohranja povezanega z blagovno

znamko tudi po nakupu.

Vse več je ozaveščenosti o

recikliranju in ponovni uporabi, zato cenijo izdelke, ki trajajo

dlje. Pomembnejšo vlogo ima zdrav način življenja z zdravo

hrano, zdravim spancem in

maj 2017

bivanjem.

Glavni potrošniški V trendi

V

letu 2017 bodo prebivalci, stari nad 50 let, predstavljali skoraj četrtino prebivalstva, kar je rekordno število za to populacijo. Ti potrošniki spreminjajo razumevanje starosti in načina življenja starejše populacije. Pri svojih potrošniških potrebah in željah so zahtevnejši kot njihovi predhodniki, s čimer ustvarjajo t. i. »dolgoživo ekonomijo«. Predstavljajo navdušene potrošnike z dolgim seznamom kozmetičnih izdelkov, sledijo modnim smernicam in so dojemljivi za tehnološki razvoj.

N

a trg so kot potrošniki s svojimi pravicami vse bolj vključeni otroci in mladi. Vse bolj vplivajo na porabo denarja svojih staršev, kar izhaja tudi iz dejstva, da v povprečju dalj časa ostanejo v domačem okolju. Odnos med starši in otroci je v današnjem času bolj dvostranski, kar pomeni, da starši otroke vključujejo tudi v nakupne odločitve, ki so bile včasih samo v domeni staršev. Ob tem se še vedno vzbujajo etična vprašanja pri oglaševanju, ki je fokusirano na otroke in mlade. Pri tem se izpostavljajo tudi nevarnosti spletnega vpliva na potrošniške odločitve otrok in najstnikov.

porastu so unikatni, personalizirani ter eksotični izdelki in storitve za »izredne potrošnike« oziroma za potrošnike s posebnimi zahtevami. Gre predvsem za potovanja, hotelske namestitve, dizajn pohištva, medicinsko oskrbo in modo. Te zahteve postajajo vse manj nišne in vse bolj del »mainstream-a« oziroma popularne kulture.

Z

a leto 2017 Euromonitor International napoveduje, da bodo prekomerno debeli ljudje (indeks telesne mase 30 kg/m2 ali več) predstavljali 42,7 % prebivalstva starih nad 15 let v Severni Ameriki in 19 % v Zahodni Evropi. V modnem svetu je zato tržna priložnost izdelava posebne velikosti oblačil za močnejše. Prekomerno debeli ljudje in višje osebe predstavljajo poseben izziv tudi pri potovanjih, predvsem pri letalskem prometu. Čeprav ta populacija predstavlja vse večji delež, nekatere letalske družbe zahtevajo plačilo za dva sedeža ali doplačilo za dodaten prostor za noge. Ob tem se pojavljajo vprašanja, ali ne bi bilo potrebno ravno obratno - da letalske družbe zagotovijo primernejše sedeže tudi za tovrstne potnike, za družine z majhnimi otroki in potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.

D

anašnji potrošniki se preobražajo v potrošnike, ki želijo, da so njihove želje zadovoljene v trenutku. Zato se morajo blagovne znamke s poslovnimi modeli hitreje odzivati na

trendu je personalizacija tudi masovnih industrijsko proizvedenih izdelkov – vsaj delno. Gre za preskok iz »imeti« v »biti«. S personaliziranimi izdelki blagovne znamke utrjujejo svoj odnos s potrošniki. Veliko možnosti zbiranja informacij spreminjajo pričakovanja potrošnikov, ki pričakujejo, da blagovne znamke že vnaprej predvidijo njihove potrebe in želje.

P

otrošniki bodo v prihodnosti več pozornosti namenjali poprodajni izkušnji, ki bo pomembno prispevala k vrednotenju izdelka ali storitve. Da bi podjetja zadovoljila in ohranila kupce, v svoje izdelke in storitve vključujejo poprodajno asistenco, ki vključuje osebne nasvete in podporo. Avtomatska tehnična podpora je pri kupcih zelo nepriljubljena.

Razvoj poteka tudi v smeri socialnih robotov, ki ljudem zagotavljajo podporo v njihovem dnevnem okolju, kot so dom, hotel, trgovina, banka idr.

Raste trg, ki potrošnikom ponuja rešitve glede negativnih vplivov onesnaženosti zraka.

D

anašnji statusni simbol postaja zdravo življenje. Vse več potrošnikov je za butične fitnes lekcije, atletska oblačila, hrano z zdravilnimi učinki in za počitnice, ki skrbijo za zdravje in dobro počutje. Za to so pripravljeni plačati več. Različne naprave, kot so zapestnice in ure, ponujajo sledenje tako psihičnega počutja kot fizične aktivnosti. V porastu je t. i. medicinski turizem, ki vključuje aktivnosti in tretma za dobro počutje in zdravje.

Vir: Kasriel-Alexander, D. (2017).Top 10 Global Consumer Trends for 2017. Euromonitor International.

P

osebno mesto pri potrošnikih ima v letu 2017 spletno komentiranje in dajanje ocen, s čimer si med seboj delijo nakupno izkušnjo določenega izdelka ali storitve, kar ima precej veliko moč pri odločitvi za nakup.

Lokalno še ni nujno trajnostno

M

Ž

ed potrošniki je vse večja odprtost za recikliranje, popravilo in ponovno uporabo stvari. Vse bolj cenijo izdelke z daljšo življenjsko dobo. Francoska vlada je celo uzakonila, da morajo francoska podjetja ob izdelku zapisati njegovo življenjsko dobo, s čimer želi proizvajalce prisiliti k temu, da proizvajajo obstojnejše izdelke. Prav tako morajo francoska podjetja kupce obvestiti o tem, kako dolgo bodo rezervni deli za njihove izdelke na voljo.

iva Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj: »V letu 2016 smo že avgusta presegli nosilno sposobnost Zemlje.

Eden od razlogov za to je prepričanje, da je kakovostno življenje mogoče zgolj ob nenehni gospodarski rasti. Vendar se že od 70-ih let prejšnjega stoletja pojavljajo kritike o zgrešenosti te domneve. Na omejenem planetu rast ne more biti neskončna. V zadnjih letih je vse močnejše gibanje za odrast (angl. degrowth), ki

okolje

118

31 V

združuje strokovnjake, aktiviste in širšo civilno družbo, kjer vsak po svojih močeh raziskuje možnosti drugačnega razvoja in kakovostnega življenja za vse (ne zgolj za privilegirane) v okviru planetarnih zmožnosti. Številne prakse kažejo, da je drugačen razvoj možen. Problem je v zakoreninjenosti dogme gospodarske rasti v politiki in ekonomski sferi.

V

društvu Focus ponujamo lestvico prioritet, kako postati etični potrošnik: najprej razmislimo, ali nekaj sploh potrebujemo. Najmanj škodljiv je nakup, ki ga ni. Nato se poslužimo izposoje, popravila, če ne gre drugače, pa opravimo dobro premišljen nakup z zavedanjem lastnih potreb in zgodb o predmetu, ki ga želimo kupiti. Prednost dajemo lokalnemu, ekološkemu, etičnemu, recikliranemu in predelanemu. V Sloveniji je ponudba reciklirnic, izmenjevalnic, knjižnic stvari, platform za deljenje stvari ali stvari iz druge roke vse več.

Vse več je tudi izdelkov s certifikati, ki nam zagotavljajo nekatere vidike trajnosti. Pri prehrani sta to npr. ekološki in pravičnotrgovinski certifikati. Razvijati skušamo kritičen pogled na naš način potrošništva preko vzgoje, priročnikov in izobraževanj ter delavnic za učitelje in šolarje. Spodbujamo zavedanje o moči posameznikov ter vpliva, ki ga imamo na okolje in ljudi po svetu.

N

a račun udobja v naši deželi kršimo in krčimo pravice ljudi po svetu in uničujemo okolje. Svetovna trgovina ni prosta in ni svobodna, že sama EU s svojimi pravili vpliva na načine trgovanja, korporacije pa vplivajo tudi na zakonodaje nacionalnih držav. Lokalno je pomembno in dobro je, da se spodbuja. Vendar vsega ne moremo pridobiti lokalno – pri nas ne raste bombaž, niti čaj, kava, banane. Tudi evropsko kmetijstvo bi moralo stremeti h kakovostni in ekološki pridelavi. Lokalno namreč ni nujno tudi trajnostno. Na mednarodni ravni poznamo koncept pravične trgovine, ki dokazuje, da je lahko svetovna trgovina drugače zasnovana. Potrošniki s(m)o vse bolj pozorni na izvor reči (sploh prehrambnih), ki jih kupujemo. V zadnjih letih je prišlo do skokovitega porasta označb, ki so povezane z lokalnim. Pri tem je ključni element transparentnost glede izvora stvari in kako so bile proizvedene ali pridelane.

O

zaveščenost slovenskega potrošnika raste, kar je razvidno tudi iz ponudbe bolj trajnostnih izdelkov. Smo pa še daleč od etične

maj 2017

letu 2017 med potrošniki kot vrednota posebej izstopa avtentičnost. Raziskava angleške univerze Birmingham City University’s School of English je pokazala, da je bila v letu 2016 beseda avtentičnost uporabljena kot ključna beseda, ki je pripomogla k prodaji izdelkov preko eBay-a. Iskanje pristnosti pri hrani ali pri drugih dobrinah je za potrošnike ključna. Ob tem neiskrene marketinške strategije nimajo dobrega vpliva na potrošnike in družbeni mediji so neusmiljeni forumi za zaznavanje in širjenje zelenega zavajanja. Avtentičnost je v veliki meri povezana z živilskimi izdelki, še posebej tistimi, ki so označeni kot zeleni oziroma naravni. Ob tem so dobrodošla pomoč za odločitev pri nakupu razne aplikacije, ki kupcu ponudijo več informacij o izdelku. Na dopustovanju veliko turističnih ponudnikov kot avtentične ponuja počitnice brez digitalnih povezav in odklop od digitalnega sveta. Trend avtentičnega preživljanja počitnic so tudi počitnice s socialnim doživetjem, kjer lahko ljudje svoje izkušnje na določenem območju delijo z drugimi, manj privilegiranimi.

osebno vlogo v potrošniškem življenju ima področje varnosti in dobrobiti, predvsem osebna varnost in varnost bližnjih. Umetno inteligenco in tehnologijo potrošniki dojemajo kot upanje za boljšo zagotovljeno varnost, vendar z delnim nezaupanjem. Prisotna je tudi potreba po varnosti pred okoljskimi oziroma podnebnimi grožnjami. Raste trg, ki potrošnikom ponuja rešitve glede negativnih vplivov onesnaženosti zraka. Nekatere kozmetične blagovne znamke že ponujajo zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom, ki kožo ščitijo pred prezgodnjim staranjem. Glede bivalnega prostora so v porastu rešitve za daljinsko upravljanje doma in digitalni pes čuvaj, ki zajame nenavadne zvoke v času odsotnosti, in uporabnika preko pametnega telefona opozori na karkoli neznanega. Medtem ko tovrstne tehnologije nekaterim potrošnikom prinašajo občutek miru in varnosti, drugi opozarjajo na njegove skrite nevarnosti. To namreč spreminja tradicionalni model lastništva. Uporaba določene programske opreme pomeni, da lahko podjetje svoje kupce ves čas nadzira. Nekateri trgovci so v avtomobile, ki so kupljeni s posojilom, že začeli nameščati naprave, s katerimi lahko na daljavo preprečijo delovanje motorja v primeru, če kupec zamuja s plačilom.

Živa Kavka Gobbo

V

P

foto: arhiv podjetja

zahteve kupcev - od enourne dostave do ponudbe prek NFC oziroma brezžične tehnologije idr.

Izkušnje trgovcev

in njihovimi energetskimi svetovalci iz mreže EN svet, ki v Merkurjevih trgovskih centrih občasno svetujejo kupcem o energetskih prenovah. Kupcem pri večjih projektih tudi pomagamo pri izpolnjevanju prijave za nepovratna sredstva Eko sklada. Letos z nagradno igro še dodatno spodbujamo kupce, da prenovijo fasado, in opozarjamo na prednosti, ki jih to prinaša. V sodelovanju z družbo Zeos imamo v trgovskih centrih postavljene zelene kote, v katerih lahko vsakdo brezplačno odda male aparate, mobilne telefone, baterije in sijalke.

N

nže Voje, predstavnik za odnose z javnostmi, Merkur trgovina, d.d.: »V Merkurju smo kot vodilno trgovsko podjetje za gradnjo in urejanje doma na slovenskem trgu zavezani k visokim standardom tudi na področju trajnostnega razvoja. Za manjši vpliv na okolje si prizadevamo že z notranjimi procesi. V Kranju smo denimo izvedli projekt zelenega trgovskega centra prihodnosti. Na strehi trgovskega centra Merkur Kranj deluje sončna elektrarna, ki omogoča do 60-odstotno samooskrbo z električno energijo, preostanek energije je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Merkur v Kranju se tako oskrbuje izključno z zeleno elektriko. S tem smo izpuste CO2 na letni ravni zmanjšali za 100 ton. Pred trgovskim centrom deluje tudi polnilnica za električna vozila. Podobne projekte načrtujemo tudi v drugih trgovskih centrih. Veliko pozornosti smo v minulih letih namenili prenovi razsvetljave v naših trgovskih centrih zaradi energetske učinkovitosti. V lanskem letu smo jo izvedli v Merkurju Izola in s tem zmanjšali izpuste CO2 za 83 ton letno.

maj 2017

eleno usmeritev prav tako izkazujemo z našo ponudbo izdelkov in storitev. Kupcem omogočamo celostno energetsko prenovo doma, nakup in vgradnjo toplotnih črpalk, solarnega ogrevalnega sistema ter številnih drugih okolju prijaznih rešitev za sobivanje z naravo. Pri tem sodelujemo tudi z Eko skladom

lovenski kupci so čedalje bolj pozorni tudi na vpliv izdelkov na okolje oziroma na porabo energije v celotnem življenjskem ciklu izdelka in s tem povezane prihodnje stroške. Še posebej je to opazno pri večjih nakupih, denimo nakupu aparata bele tehnike v energijsko bolj učinkovitem razredu ali pri projektih prenove doma.« foto: arhiv podjetja

A

Z

Slovenski kupci so čedalje bolj pozorni tudi na vpliv izdelkov na okolje oziroma na porabo energije v celotnem življenjskem ciklu izdelka in s tem povezane prihodnje stroške.

S Anže Voje

foto: Tomo Jeseničnik

ekaj slovenskih trgovskih podjetij smo povprašali, kako v svoji ponudbi in procesih zagotavljajo, da lahko potrošniki dobijo več z manjšimi vplivi svojega nakupa na okolje in s kakšnimi ukrepi potrošnike spodbujajo k trajnostnemu nakupovanju, kakšni so njihovi kriteriji pri izbiri dobaviteljev, kaj si želijo potrošniki in kako trajnosten je po njihovi oceni povprečen slovenski potrošnik.

Ajda Pulko

32

družbe. Žal je še vedno primarni kriterij za nakup cena. Kljub temu je vse več skupnosti, posameznikov, skupin ljudi, ki razmišljajo in delujejo bolj trajnostno. Nakupi izdelkov, ki so lokalni, predelani, reciklirani ali drugače certificirani, rastejo. Še vedno pa se potrošnja ne zmanjšuje. Ostajam optimistična, ravno zaradi brbotanja različnih praks, ki kažejo na to, da je mogoče delovati trajnostno.«

okolje

118

Potrošniški trendi 2017

A

jda Pulko, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti, Lidl Slovenija d.o.o. k.d.: »V Lidlu Slovenija smo usmerjeni v trajnostni razvoj svojega poslovanja. Načela družbeno odgovornega ravnanja želimo ohranjati tudi pri ponudbi svojih izdelkov. Od dobaviteljev in proizvajalcev Lidlovih lastnih znamk pogodbeno zahtevamo certifikat mednarodnega standarda IFS Food oziroma standard Global G.A.P. pri svežem sadju in zelenjavi. Z rednim lastnim nadzorom zagotavljamo varnost in kakovost izdelkov na visoki ravni, podpiramo slovensko kmetijstvo in gospodarstvo ter nudimo trajnostno pridelane in oblikovane izdelke.

O

pažamo, da kupci postajajo vse bolj ozaveščeni o izdelkih, ki jih želijo kupiti.

Pričakujejo kakovost, kljub temu pa si želijo izdelke nakupovati po ugodni ceni. Vse večji poudarek je na lokalnih in ekološko proizvedenih izdelkih. Uspešno sodelujemo z več kot

70 slovenskimi dobavitelji in delež izdelkov proizvedenih ali pridelanih v Sloveniji vseskozi narašča. Glavna kriterija pri izbiri dobaviteljev sta zagotavljanje dogovorjene stalne kakovosti, ki je v skladu s strogimi internimi standardi, in zagotavljanje zadostne količine izdelkov. Vsi naši izdelki so podvrženi izredno strogim kontrolam kakovosti, ki jih izvajamo v sodelovanju z neodvisnimi inštituti, naši interni standardi kakovosti pa so pogosto strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Že pred pričetkom sodelovanja se skupaj z dobavitelji dogovorimo o kriterijih kakovosti, ki jo nato vseskozi tudi preverjamo. Naj povem, da ugodnih cen naših izdelkov ne zagotavljamo na račun kakovosti, pač pa z nakupom velikih količin, kar je prednost tega, da smo del mednarodne Skupine Lidl, ter z dogovori z dobavitelji, pri čemer vse ugodnosti prenesemo na naše kupce.

V

seskozi skrbimo tudi za optimizacijo embalaže in se prilagajamo trendom na trgu.

Ena zadnjih takšnih pobud je namera, da v letošnjem letu (najkasneje do 1. julija 2017) umaknemo jajca iz baterijske reje iz svoje ponudbe in zagotovimo minimalni standard svežih jajc iz hlevske reje. Za slovenska dobavitelja, s katerima sodelujemo, podjetji Meja Šentjur in Ramuta, sprememba pomeni prilagoditev proizvodnje, da bosta lahko zagotovila potrebne količine jajc tudi v prihodnje. Ker smo želeli sodelovanje z njima ohraniti, smo se skupaj dogovorili za skrajni rok, ko bomo jajca iz baterijske reje umaknili iz polic. Tako smo bili pravzaprav prvi trgovec na slovenskem trgu, ki je javnosti predstavil svojo pobudo umika jajc baterijske reje iz ponudbe. Veseli nas, da so se na našo pobudo odzvali tudi drugi trgovci in da lahko skupaj delamo korake k boljšemu svetu.

P

onudbo kupcem približujemo s številnimi akcijskimi ponudbami omenjenih izdelkov ter tudi s priljubljenimi projekti, h katerim povabimo slovenske dobavitelje. Zadnji med njimi je denimo Lidlova Lojtr'ca domačih, v okviru katerega smo majhne slovenske proizvajalce butičnih izdelkov, ki večinoma še niso na voljo v slovenskih trgovskih verigah, povabili na Lidlove police.«

H

ofer trgovina d.o.o.: »Podjetje Hofer se je v preteklih 11 letih v Sloveniji razvilo v trajnostno naravnanega trgovca z živili, ki prevzema odgovornost vzdolž celotne poslovne verige. Kot del skupine ALDI Süd, kjer je odgovornost ena temeljnih vrednot podjetja, smo tudi pri Hoferju družbeno odgovornost uvrstili v središče svojega delovanja. Od leta 2014 vse obstoječe in načrtovane ukrepe združujemo v trajnostni iniciativi Danes za jutri. V sklopu iniciative smo oblikovali ključne podporne stebre, med katerimi se osredotočamo tudi na surovine in varovanje okolja. V ponudbi imamo na primer ribe z logotipom MSC iz trajnostnega ribolova oziroma z logotipom ASC iz odgovornega ribogojstva ter ribe iz ekološkega ribogojstva. Ponujamo čokolado z znakom kakovosti

33 Ž

aše poslovalnice v Sloveniji so okolju prijazne, saj uporabljajo 100 % zeleno električno energijo. Strehe izbranih poslovalnic so opremljene s sončnimi elektrarnami. Na področju varovanja podnebja dajemo velik pomen premišljenemu logističnemu sistemu s sodobnim voznim parkom tovornih vozil.

Nova izpopolnjena tehnologija v poslovalnicah, odgovorno ravnanje z odpadki in rešitve na področju embalaže zaokrožajo obsežen koncept področja varovanja podnebja v okviru projekta Danes za jutri.

V zadnjih letih opažamo porast povpraševanja po lokalno pridelanih izdelkih predvsem v segmentih svežih izdelkov.

N

ašim kupcem si prizadevamo ponuditi čim več izdelkov slovenske proizvodnje in dobaviteljev, katerih ponudbo smo v zadnjih letih občutno povečali. Slovenski izdelki so na naših policah zastopani v večini blagovnih skupin in predstavljajo velik del stalne ponudbe.

Označeni so z logotipom Kakovost iz Slovenije.

e daljši čas zaznavamo potrebe ekološko vedno bolj ozaveščenih potrošnikov, ki se želijo zdravo prehranjevati, zaradi česar vse pogosteje posegajo po zdravih, lokalnih in okolju prijazno pridelanih živilih. Zavedamo se trenda, za katerega verjamemo, da bo v prihodnjih letih zrasel in se dodatno okrepil.

Opazne premike je mogoče doseči samo v tesnem sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji, dobavitelji, kupci in ostalimi.«

E

ngrotuš d.o.o.: »Tuš v svoji ponudbi v ospredje postavlja podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem. Že vrsto let na svoje police uvrščamo več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskega porekla. V zadnjih letih opažamo porast povpraševanja po lokalno pridelanih izdelkih predvsem v segmentih svežih izdelkov. Kupci so vse bolj ozaveščeni, da je lokalno poreklo pomembno, saj se ohranja več hranilnih snovi v svežih izdelkih, hkrati pa so transportne poti krajše.

P

lod naše naravnosti je tudi projekt Spoštujmo slovensko, v okviru katerega smo kupcem predstavili premium blagovno znamko Slovenske dobrote. V njej smo povezali slovenske proizvajalce najbolj kakovostnih lokalnih izdelkov, hkrati pa preko osebnih zgodb pridelovalcev ozaveščamo kupce o pomenu slovenskega in lokalne kakovosti pridelave.

Promocija

Nov center za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo!

118

N

okolje

V skupinah, kot so sveže meso, mleko, kruh in jajca, je delež slovenskih izdelkov večinski.

Na področju sadja in zelenjave si prizadevamo število slovenskih izdelkov oziroma izdelkov slovenskih dobaviteljev povečati, saj je to področje slovenskim kupcem eno od pomembnejših. Tudi v segmentu posebne ponudbe število slovenskih izdelkov raste. Med svoje poslovne partnerje si prizadevamo vključevati čim več slovenskih dobaviteljev in kjer je možno ponuditi slovenske proizvode ob domnevi, da so zagotovljeni vsi parametri kakovosti in sledenja.

Izdelki iz linije so že od samega lansiranja deležni številnih nagrad in priznanj, že drugo leto zapored pa smo se podpisali pod Najbolj inovativno živilo 2016.

V

zadnjem obdobju intenzivno prenavljamo naše poslovalnice, pri čemer smo v skladu s strategijo družbene odgovornosti sledili smernicam in standardom. Pri načrtovanju in prenovi trgovskih objektov upoštevamo odgovorne in do okolja prijazne prakse. Principe napredne ekološke gradnje, za katere smo v preteklih letih že prejeli priznanje za prvi in najbolj energetsko varčni poslovni objekt v Sloveniji, danes širimo na celotno poslovanje.

Vse Planete Tuš smo postavili na zemljevid »zelenih planetov«, saj temeljijo na do okolja prijazni arhitekturni zasnovi, ekoloških materialih, sodobnih tehnoloških rešitvah ter energijski učinkovitosti. Že vrsto let nenehno izboljšujemo upravljanje nepremičnin, in sicer smo zmanjšali stroške energentov, pri čemer je bil ključen poudarek na nižji porabi in varčnih tehnologijah.«

Kapaciteta predelovanja do 51.000 ton nevarnih odpadkov

Popolnoma avtomatiziran sistem vodenja procesov

Lokacija na 8.100 m2

Sodoben laboratorij

Področje za drobljenje odpadkov

Kemično-fizikalni predelovalni obrat

Več na www.saubermacher.si

Slovenija

maj 2017

UTZ, ki dokazuje, da uporabljamo kakav, pridelan na trajnostni način, ter izdelke iz lesa in papirja iz gozdov, v katerih se trajnostno gospodari. Širimo ponudbo izdelkov iz ekološke pridelave, skrbimo za uporabo trajnostnega palmovega olja in iščemo nove ekološke rešitve pri čistilnih sredstvih. Na prehodu v leto 2017 smo sprejeli posodobljeno Politiko o dobrobiti živali, ki jo mi in naši poslovni partnerji uporabljamo kot smernico za udejanjanje trajnostne proizvodnje naših živalskih izdelkov, tako na področju prehrambnih kot neprehrambnih izdelkov.

foto: arhiv podjetja

Brez osebne higiene ne vstopajte v bazensko vodo

Kopalna sezona in vode

34 118

okolje

Kopalna sezona in vode

Ali je res kaprica upravljavca

kopališč, naj bodo na prostem ali v zaprtih prostorih, da mora

vsak kopalec pred vstopom v bazen poskrbeti za osebno nog, pač pa, da gre že prej

pod tuš. Takšno ravnanje kopalcev, pravi Tamara Stare,

diplomirana inženirka kemijske tehnologije iz ljubljanskega podjetja So Tom higiena vode, bi močno zmanjšalo možnost okužb v bazenih. Njihovo

podjetje nudi upravljavcem bazenov svetovalno strokovno

pomoč in ustrezne kemikalije

za higienizacijo vode. Na

vprašanje, zakaj prihaja

do pogoste onesnaženosti pitne vode in do legionele v

objektih, pa pojasnjuje, da je vzrokov več. Tudi tehnoloških postopkov za izboljševanje

vode je več. Kot kaže praksa, pa je premalo skrbi za urejene maj 2017

in čiste vodovodne sisteme.

Pred kopalno sezono morajo upravljavci javnih kopališč marsikaj postoriti, a glavno vprašanje je, kako zagotoviti neoporečno bazensko vodo. Koliko je upravičen zadržek, da je kopanje v bazenih, tudi na primer v termalnih kopališčih lahko vir raznih okužb in kako vaše podjetje sodeluje v pripravah na urejene in čiste bazene?

Naše podjetje ne opravlja analiz kopalnih voda, temveč strankam nudi strokovno svetovanje in ustrezne kemikalije za pripravo higiensko primerne kopalne vode. Meritve, ki jih opravljamo, so uporabne za kontrolo delovanja merilno regulacijskih naprav in identifikacijo težav.

Odvzem vzorcev in analize izvajajo akreditirani laboratoriji, ki tudi podajo mnenje, ali je bazenska voda skladna z zahtevami Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Oziroma, če so primerna za kopanje.

Vsi podatki monitoringov kopalnih voda so za posamezno kopališče uporabniku dosegljivi na oglasnih deskah ob vhodu na kopališče. Letna poročila zbira NIJZ in so dostopna na njihovi spletni strani. Oni jih tudi statistično obdelajo.

In kaj so glavne ugotovitve?

Deleži neskladnih vzorcev se vsako leto zmanjšujejo, mikrobiološki parametri pa so v manjšini za vzrok neskladnosti. Seveda obstaja možnost okužbe tako v javnih kopališčih kot tudi

Tamara Stare

higieno? Ne le za razkuženje

Vsi podatki monitoringov kopalnih voda so za posamezno kopališče uporabniku dosegljivi na oglasnih deskah ob vhodu na kopališče. Letna poročila zbira NIJZ in so dostopna na njihovi spletni strani. Oni jih tudi statistično obdelajo. v termalnih kopališčih. Lahko pride do okužb prebavil, kože, oči, sluznic in dihal, pa tudi do alergijskih reakcij zaradi alg in dezinfekcijskih sredstev. Predvsem zaradi klora. Morda bi bilo na tem mestu pametno ozavestiti kopalce o obnašanju na kopališčih. Predvsem, da zahteva po razkuževanju nog, uporaba stranišča in tuširanje pred vsakim vstopom v bazensko vodo ni kaprica upravljavca kopališča. To je postopek, s katerim se močno zmanjša vnos organskih snovi, kot so znoj, sečnina, ta se izloča tudi skozi kožo, kozmetični preparati, deodoranti, kreme za sončenje … v bazensko vodo. Te snovi reagirajo s kemikalijami na bazi klora v kloramine in ti dajo značilen vonj v kopališčih. Povzročijo tudi nezaželene škodljive stranske produkte dezinfekcije, ki dražijo kožo,

35 V zadnjih dveh letih so v občinah izvedli več naložb v oskrbo pitne vode, kar naj bi zagotovilo pitje kakovostne vode. Hkrati pa ne manjka opozoril, da je nujno prekuhavanje vode, v različnih družbenih objektih, med drugim celo v bolnišnicah, pa ni ravno redek pojav legionele.

Zakaj prihaja do teh pojavov in kako jih lahko preprečite?

Res so v občinah v zadnjih letih precej naredili, da bi izboljšali kakovost pitne vode. Kadar voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje uporabnika, pride do omejitev uporabe pitne vode. Največkrat zaradi vremenskih razmer, kot so obilne padavine ali poplave. V takih primerih naprave za pripravo pitne vode ne morejo zagotavljati zdravstveno ustrezne kakovosti pitne vode. Zaradi zaščite uporabnikov pred škodljivimi učinki morebitnega onesnaženja je ukrep prepovedi uporabe oziroma prekuhavanja nujen. O vseh ukrepih so uporabniki obveščeni preko sredstev javnega obveščanja.

Seveda obstaja možnost okužbe tako v javnih kopališčih kot tudi v termalnih kopališčih. Lahko pride do okužb prebavil, kože, oči, sluznic in dihal, pa tudi do alergijskih reakcij zaradi alg in dezinfekcijskih sredstev.

Predvsem zaradi klora.

Zakaj pride do teh pojavov?

Razlog za pojav mikrobiološkega onesnaženja, lahko tudi legionele v objektih, je lahko v spremembi namembnosti objektov ali posameznih sob, kar zahteva spremembo vodovodne napeljave. Pri tem lahko pride do slepih vodov. Če se jih ne zablindira, so lahko dober vir onesnaženja. Prav tako je razlog lahko v sami napeljavi.

Toplovod se lahko nahaja preblizu mrzlovoda in se ta segreva na temperaturo, ki je primerna za razvoj mikroorganizmov. Na toplovodnih sistemih se redno izvajajo postopki, s katerimi skrbimo, da ne prihaja do razvoja legionele. Mislim na temperaturno pregrevanje oziroma klorne šoke, na mrzlovodih pa običajno to ni potrebno. Prav tako je razlog lahko v stanju ocevja. V kolikor so cevi zarjavele ali imajo obloge, je to lahko dober vir hrane za mikroorganizme in tudi legionele.

Postopki so različni. Kako, s katerimi procesi in kemikalijami pa se lahko voda izboljša, na primer z ozonizacijo, s klorom ali kosmičenjem? Kateri kontaminenti so najbolj nevarni?

Katere procese ali postopke bomo uporabili, je odvisno od zahtev po kvaliteti vode, vira vode in namembnosti. Postopki so kosmičenje, kateremu sledi filtracija, uravnavanje pH vrednosti, adsorpcija, membranska filtracija, uravnavanje kislinske kapacitete, dezinfekcija s klorom, natrijevim hipokloritom, klordioksidom, oksidacija nečistoč z TCDO kompleksom, ozonizacija in UV dezinfekcija.

Najbolj nevarni so tisti kontaminenti, ki imajo škodljive učinke in ogrožajo zdravje uporabnikov.

Pridobiti ste morali dovoljenje za ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Zakaj?

118

Hrana tem organizmom je tudi raztopljeno železo, prav tako organske snovi v vodi. Da ne pride do prekomernega razvoja mikroorganizmov in legionele, je potrebno ves čas skrbeti za zadostno količino dezinfekcijskega sredstva in izvajati temperaturne ali klorne šoke. Skrbeti moramo, da ima mrzla voda temperaturo pod 20°C in da ne prihaja do zastajanja vode v ceveh. Čistiti/dezinficirati je potrebno vodohrane, perlatorje na pipah in glave tušev.

Delo z nevarnimi kemikalijami zahteva poznavanje lastnosti kemikalij in ustrezno rokovanje. Po 44. členu Zakona o kemikalijah morajo pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami, skladiščenja nevarnih kemikalij ali uporabljajo nevarne kemikalije, pridobiti ustrezno dovoljenje. Ker opravljamo vse omenjene dejavnosti razen skladiščenja, smo na MZ , Urad za kemikalije republike Slovenije zaprosili za dovoljenje. Prav tako imamo zaposlenega svetovalca za nevarne kemikalije, ki skrbi, da imamo kemikalije ustrezno razvrščene in označene, da so na voljo vse potrebne informacije, ki so zbrane na etiketi, v tehničnih navodilih, varnostnih listih. Prav tako imamo zaposlenega svetovalca za ADR, ki skrbi, da so kemikalije pakirane v ustrezno embalažo. Pretakati se morajo pod pogoji, ki zagotavljajo varnost vsem udeležencem. Tudi ureditev prevoza predpisuje zakonodaja s tega področja. Posebno skrb namenjamo stalnemu internemu in zunanjemu izobraževanju zaposlenih, ki prihajajo v kontakt z nevarnimi kemikalijami, ter skrbimo za lasten vozni park.

okolje

sluznico in dihala. Če se le da, se izogibamo požiranju vode.

Za katere vaše storitve na trgu je največ zanimanja med zdravilišči, hoteli, upravljavci vodnih parkov in komunalnimi podjetji?

Največ interesa je za dobavo kemikalij. V kolikor pride do težav, imamo strokovno usposobljen kader, ki skupaj z upravljavci, v zadnjem času pa tudi z industrijskimi kupci, predlaga ustrezne postopke in rešitve. Imamo laboratorij, v katerem lahko naredimo simulacijo čiščenja z različnimi koagulanti/flokulanti/ adsorbenti, iščemo najustreznejša sredstva za dehidracijo in podobno.

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

maj 2017

Promocija

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

»V Sloveniji smo trenutno zelo aktivni s komuniciranjem trajnostnega turizma, medtem ko se implementacije in izvajanja standardov trajnostnega turizma niti še nismo zares lotili,« meni Emil Juvan, docent na portoroški Turistici. Obenem pa pravi, da so vendarle svetle izjeme.

Slovenija ni po naključju med vse bolj prepoznavnimi turističnimi destinacijami.

Vendar se sogovornik vprašuje, ali ni sistem trženja preko družbenih omrežij le del globalne komunikacijske zgodbe in ne nekaj inovativnega. Po njegovem gre pri dobrih rezultatih slovenskega turizma prej za organsko kot sproženo rast.

Koliko so turisti že zeleni in koliko ne, pa kažejo nekatere raziskave in študije, ki bi lahko usmerjale ponudnike turističnih storitev. Emila Juvana smo povabili na strokovni pogovor o zelenem turizmu pred 5.

Zelenim forumom Zelene države ne more biti brez zelenega turizma. maj 2017

Trajnostni turizem naj bi bil eden izmed stebrov drugačne razvojne paradigme Slovenije, ki je v zadnjem obdobju doživela nekaj opaznih mednarodnih priznanj kot zelena destinacija.

Zeleno identiteto turizma je opazila tudi znana revija National Geographic. Kaj je najbolj prispevalo k visokemu ratingu Slovenije?

Emil Juvan, Ph.D., Avstralija

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

O tem, kaj je v turizmu zeleno, razmišljamo zelo različno

Zeleni turizem

36 118

okolje

Zeleni turizem

Res je, potem ko je na Slovenijo opozoril predlagatelj za nagrado, je Slovenijo opazil tudi National Geographic. Proces podeljevanja nagrad namreč temelji na prostovoljnih prijavah oziroma predlogih.

Kako to mislite?

Panel več kot dvajsetih mednarodnih poznavalcev trajnostnih oblik turizma naj bi ocenjeval aktivnosti STOja na področju promocije razvoja trajnostnih praks med podjetji in destinacijami, aktivnosti na področju zaščite kulturne in naravne dediščine, izobraževanja turistov o principih trajnostnega turizma in pozitivnih učinkih za lokalno prebivalstvo. Slovenija je bila na podlagi mnenj omenjenih strokovnjakov izbrana kot eden izmed treh finalistov. V drugi fazi ocenjevanja, ki poteka na terenu, pa so se “sodniki” odločili, da merila, med finalisti, najbolje demonstrira Slovenija. To naj bi torej najbolj prispevalo k “zmagi”. Kljub vsemu se mi zdi pomembno izpostaviti, da Slovenija na področju zelenega, “to je okolju prijaznega” turizma, gotovo ne orje ledine v svetu, saj je na različnih ravneh že precej razvit, tudi precej bolje kot v Sloveniji. Res pa je, da sedanja ekipa STO orje ledino tega področja v Sloveniji in to je pomembno. V zadnjih letih se za prepoznavnost Slovenije v svetu dela precej intenzivno in predvsem bolj fokusirano kot pred leti. To je prispevalo k temu, da se je Slovenijo opazilo. Ob tem smo skrbno komunicirali našo zeleno, zdravo in v šport usmerjeno ponudbo.

To so opazili tudi pri Green Destinations, ki je Sloveniji in Ljubljani podaril naziv Green Destination, torej zelena destinacija, kar je gotovo velika medijska zgodba.

Komuniciranje trajnostnega turizma močna, implementacija še čaka Zakaj menite, da je to predvsem medijska zgodba?

Ocenjujem, da gre pri teh nazivih predvsem za podporo naporom, ki jih posamezne države

ali podjetja usmerjajo v trajnostni turizem. Ne pa toliko zato, kako je trajnostni turizem že uveljavljen, in niti ne zato, kakšne tržne učinke lahko ima takšna nagrada. O Sloveniji kot trajnostni destinaciji danes govori cel svet in zato o tem govori tudi National Geographic. Konec koncev to pozitivno vpliva tudi na njihovo branost. V Sloveniji smo trenutno zelo aktivni s komuniciranjem trajnostnega turizma, implementacija in izvajanje standardov trajnostnega turizma pa nas še čaka.

Praksa vam ne pritrjuje.

Vsekakor obstajajo svetle izjeme, to je vsaj 20 destinacij in 11 posameznih ponudnikov, ki so se pridružili Zeleni shemi Slovenskega turizma. To vsekakor pozdravljam, a to niso edini tovrstno usmerjeni ponudniki. Obstajajo številni turistični proizvodi, ki imajo majhen negativni vpliv na okolje. Tudi ti so pomembni.

A govoriti o Sloveniji kot najbolj konkurenčni trajnostno usmerjeni turistični državi na svetu je iluzorno. V kontekstu povezanosti tržnega komuniciranja – turističnega imidža – pričakovanj in doživetij je to lahko celo zelo nevarno.

Predvsem zato, ker ima okoljsko osveščen turist v Sloveniji bistveno večje možnosti opaziti dokaze o netrajnostnem in okolju škodljivem vedenju posameznikov in podjetij. To pa je tudi dokaz, da obljubljenega turistu ne moremo dostaviti. Da ne izpostavljam nevarnega razkoraka pri drugih dveh dimenzijah trajnosti, to sta odgovoren odnos do zaposlenih v turizmu in ekonomski učinki turizma. Zaposleni v turizmu, pa tudi lokalno prebivalstvo nekaterih

37 Zeleni profil organsko oblikujemo vsi, sproženo pa vsi, ki se s turizmom ukvarjamo. O tem, da naj bi takšna, to je zelena turistična storitev prepričala sodobnega turista za prihod v Slovenijo, pa nisem najbolj prepričan.

Posploševanje, da je sodobni turist zavedno “zelen” ali trajnostno usmerjen, je zmotno.

Tako kažejo raziskave o stopnji trajnostne usmeritve turistov in njihovih vedenjskih značilnosti v svetu.

Bodite konkretni. Če izpostavim le ekološko dimenzijo trajnosti, je zanimivo to, da strokovnjaki s področja turizma ob besedi “zeleno” najprej pomislimo na okolju prijazno ali ekološko storitev oziroma proizvod.

Turistični promotorji in gospodarstvo najprej pomislijo na zeleno naravo oziroma naravno okolje. Turisti pa bodisi na zeleno naravo oziroma naravno okolje, teh je največ, bodisi na eko označene turistične proizvode. Teh je precej manj. Tudi sicer eko-označbo prej povezujejo z višjo kakovostjo in pestrejšo vsebino kot pa z nižjim ekološkim odtisom. Vsi torej razmišljamo različno in morda je ravno zaradi tega prav na področju “zelenega turizma” toliko zmešnjave in nasprotujočih si mnenj. “Green” v medsektorsko in mednarodno najbolj sprejetem kontekstu predstavlja komercializacijo turističnih storitev v naravnem okolju, ki nimajo zveze z ohranjanjem narave, ampak zgolj z željo kapitala, da ustvarja dobiček na račun trenda v smeri trajnosti. Da to dosegajo, si gospodarstvo in države izmišljujejo številne standarde in znamke, ki pa jim potrošniki “ne nasedajo”. Trenutno je poznanih več kot 140 ekoloških znamk na področju turizma in med potrošniki povzročajo zmedo.

Tisti turisti, ki jim je mar za okolje, se odvračajo od “nakupov” ekološko označenih turističnih storitev ali proizvodov, ker jim ne zaupajo in ocenjujejo, da gre zgolj za marketinške poteze ponudnikov. Tisti, ki jim varovanje okolja ne predstavlja pomembne vrednote v kontekstu počitnic, bodo tako označene storitve ali proizvode morda celo načrtno kupovali, a pri tem izhajali iz prepričanja, da je že ponudnik ali destinacija poskrbela za varovanje okolja in družbe. Takšni turisti načeloma nenadzorovano trošijo oziroma degradirajo naravne vire oziroma okolje.

Turist torej kupi ekološko označen proizvod, s čimer dobi občutek, da mu je sedaj dovoljeno vse in se posledično vede povsem neekološko.

Kakšen je torej učinek?

Zakaj? Če pogledamo tržno pozicioniranje samo sosednjih držav, ugotovimo, da narava predstavlja enega izmed temeljnih elementov pozicioniranja. V tem kontekstu težko rečem, da smo drugačni, inovativni. Turizem v naravnem neokrnjenem okolju imenujemo “eko-turizem” in ta ni nujno trajnosten. Še več. Študije kažejo, da niti raziskovalci niti turisti eko-turizma primarno ne povezujejo z nižjim ali celo ničnim okoljskim odtisom. Ampak s počitnicami v naravi, kjer ljudje iščejo stik z neokrnjeno naravo, ekosistemom in habitati, pa tudi kulturo in željo, da se o taki naravi kaj novega naučijo.

Paradoksalno so takšne počitnice okolju precej bolj škodljive kot pa klasični “city break”, saj je vstop v naravno okolje bolj škodljiv kot vstop v industrializirano ali urbanizirano destinacijo. Lahko, da so eko-turistični programi bolj trajnostni od počitnic v mestih, po angleško city breaks, vendar pa je njihov okoljski odtis praviloma večji ali vsaj bolj škodljiv kot tisti v mestu. Podobo ali profil Slovenije torej oblikujejo, med drugim, naše naravne danosti, ki so morda bolj avtentične kot tiste v Avstriji. Vendar tudi ne vemo, kako zelen mora biti gozd, da je najbolj konkurenčen. Skrbi me tudi stopnja ekonomske valorizacije naših naravnih danosti. Menim namreč, da v kolikor turiste privabljamo v našo naravo, potem moramo

118

Prepričan sem, da je odnos povprečnega turista do ekoloških znamk v Sloveniji enak odnosu do ekoloških turističnih znamk v svetu. Če izhajam iz tega, da iniciativa o trajnostnem in “green” slovenskem turizma izvira iz STOja, ki pri tem, upam, sledi pričakovanjem in mnenju ponudnikov, bi si upal trditi, da zeleni profil Slovenije in turistično storitev najbolj oblikuje naše naravno okolje, in to je gotovo edinstveno. Slovenija ima raznoliko in relativno dobro ohranjeno naravno okolje. Takšno okolje pa je od nekdaj ključna privlačnost večine svetovnih destinacij. Turiste čista narava privlači od nekdaj in to jim komunicira »zeleni« atribut turističnih proizvodov. Gotovo pa Slovenija ni edina z naravo bogata država na svetu, zato se mi postavlja vprašanje tržne smotrnosti takšnega pozicioniranja.

okolje

A kdo vendarle najbolj oblikuje zeleni profil Slovenije in turistično storitev, ki naj bi prepričala sodobnega turista za prihod v Slovenijo, saj država načrtuje do leta 2021 okrog 4 milijarde evrov prilivov od turizma?

Velja ta ocena tudi za Slovenijo?

tam ponuditi turistična doživetja, za katera bodo turisti trošili. Tako bomo namreč dobili sredstva, da naše naravne danosti ohranjamo takšne, kot so tudi za prihodnje rodove. S takim načinom si bomo zagotavljali trajnostno rabo naravnih virov. Naših naravnih danosti ne morem oceniti kot ključni dejavnik konkurenčnosti Slovenije. Vsaj ne kot dejavnik, ki odločilno vpliva na odločitev o izbiri Slovenije.

Upam pa si trditi, da v kolikor ob trženju narave komuniciramo in tudi dokažemo našo skrb za naravo in turiste pozovemo, da pri tem sodelujejo, dobimo trženjski pristop, ki bo skladen z našo zeleno in trajnostno usmerjeno strategijo.

Tako bo tudi inovativen ter edinstven.

Dodana vrednost slovenskega turizma je nizka, želja po milijardah iz turizma pa velika.

Ali bomo ustvarili blizu 4 milijarde evrov prilivov iz naslova turizma do leta 2021, težko napovedujem, saj tudi ne vem, od kje številka in kaj naj bi se s takšnimi prilivi ustvarilo.

Opažam in strinjam se, da smo promocijsko bistveno bolj prodorni kot v prejšnjih obdobjih, da nas svet bistveno bolj opaža kot pred leti in slednje povečuje možnosti, da Slovenija postane destinacija za počitnice več turistom kot pred leti. Torej lahko pridemo do cilja 4 milijarde EUR. Da pa bi se prilivi iz naslova turizma občutno povečali na račun večje povprečne potrošnje, ob manj turistih kot do sedaj, pa težko verjamem. Cena je še vedno ključni dejavnik načrtovanja počitnic. Večja cena mora imeti res dober “argument”, da prenese potrditev turista. Biti mora na primer visoko kakovostna in imeti izjemno vsebino, pa še ob tem se bo veliko turistov raje odločilo za kakšno drugo destinacijo, kjer gresta ”imidž in višja cena” bolj z roko v roki. Slovenija še nima takega imidža.

maj 2017

Zeleni profil Slovenije oblikuje predvsem naravno okolje

foto: Marko Petrej, www.slovenia.info

turistično razvitih destinacij v Sloveniji od turizma dobijo le bore malo. Kar predstavljam si, o čem se hotelske gospodinje, natakarji, kuharji in drugi operativni delavci pogovarjajo s turisti. Pogovorno dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje.

Kako tržiti zeleni turizem. Kateri sistem trženja je najuspešnejši, kaj je zmagovita kombinacija? STO se je izrazito usmerila na družbena omrežja, kar daje dobre rezultate.

maj 2017

foto: Bogdan Kladnik, www.slovenia.info

Odgovor je vse prej kot enoznačen. Zmagovite splošne formule ni. Najprej moramo ugotoviti, ali trenutno tržimo naravo ali ekološki turizem. Če pa ta del vprašanja ignoriram in se osredotočim na sistem trženja, pa menim, da sistem trženja gotovo prispeva k večjemu obisku, k obsežnejši globalni komunikaciji o tem, da je nekje v Evropi majhna, z naravo in prijaznimi ljudmi bogata dežela, ki jo je vredno obiskati. Posledično se na dolgi rok morda zgodi védenje, ki mu rečemo nakup, obisk ali »booking«. Sistem trženja zajema vprašanje trženjskih orodij, sporočil in kanalov, preko katerih destinacija svoje sporočilo pošilja v svet. Študije in praksa kažejo, da spletni kanali in njim prilagojena orodja postajajo vedno bolj pomembni pri načrtovanju počitnic. STO je to na nacionalni ravni v zadnjem letu zelo pospešeno razvijal. V kontekstu sporočil se ugotavlja tudi, da komuniciranje naravnega in avtentičnega vedno najde dobro mesto v potrošnikovem nakupnem vedenju. STO sledi temu. V kontekstu zelenega in aktivnega pa sem že povedal, kaj kažejo razpoložljivi podatki. Zavednih,

okolju prijaznih turistov ni oziroma jih je zelo malo. Zato se poraja vprašanje smiselnosti in posledično učinkovitosti zeleno usmerjenih sporočil, saj jih večina turistov ne opazi ali ne upošteva v procesu izbire turističnih proizvodov. Če torej potrošnika to ne zanima, tega ne bo opazil. Oziroma ne bo opazil manjka, če destinacija tega ne sporoča. Sistem trženja z upoštevanjem orodij, kanalov in tržnih sporočil STOja je gotovo odraz globalnih trendov.

Ni je namreč države, ki bi ne bila aktivna na družbenih omrežjih oziroma bi ne izkoriščala spleta kot ključnega tržnega kanala. Vse države s pridom izkoriščajo znane osebe in bloggerje.

Temu sledi tudi Slovenija. Marketing je tek na dolge proge in rezultate današnjih trženjskih aktivnosti bomo opažali šele čez leto, dve in več. Takrat bomo lahko ugotavljali povezanost trženjskih aktivnosti z dejanskimi rezultati.

Po vaše so si potemtakem države podobne pri domišljanju informacijskih kanalov?

Gotovo in še več, tudi pri tržnem pozicioniranju. Avstrijci nas vabijo - »pridite na zmenek z naravo«, Češka trži kulturno dediščino, aktivne počitnice in zdravje, Švica nagovarja z »nazaj k naravi«, »postani naraven«, »narava te želi nazaj«. Italija trži naravo, kulturo in umetnost ter šport in aktivne počitnice. Pred dnevi sem na predavanjih gostil kolega iz Češke. Ob predstavitvi njihovih tržnih prijemov na področju turizma sem se spraševal, kdo koga posnema, mi njih ali oni nas. Oziroma v kontekstu vašega vprašanja se je smiselno vprašati, kako naj se ob taki podobnosti odloči turist. Upoštevajoč težo destinacijske znamke Slovenija proti destinacijskim znamkam Češka, Avstrija, Italija, Švica, si upam trditi, da za slednje. Težko torej verjamem, da so razlogi za naraščajoč mednarodni obisk Slovenije bolj sproženi kot organski. Nenazadnje gre za državo/ destinacijo, ki je še neodkrita, kar pomeni, da je mnogo turistov še ni označilo na svojih turističnih »bucket listah«. Vprašanje je, ali bomo v času, ko je žezlo še vroče, uspeli skovati prepoznaven imidž, ki bo zagotavljal dolgotrajno visoko ali vsaj ustrezno povpraševanje po turističnih doživetjih v Sloveniji in na dolgi rok prinašal sadove trenutnega dela STO in posameznih promotorjev turizma.

Nenazadnje je proces nakupnega vedenja turista zelo kompleksen in še najmanj poznan del vedenja turistov. foto: Tomo Jeseničnik, www.slovenia.info

38

Ni države, ki ne bi bila aktivna na družbenih omrežjih

okolje

118

Zeleni turizem

Zeleni certifikati proizvodov so potrošnika zmedli Vaša strokovna ocena je tudi, da mehanizmi vlad in turističnega gospodarstva, ko gre za zmanjšanje negativnih vplivov turizma na okolje, niso najbolj učinkoviti. V čem vidite razkorak, saj je turizem opredeljen kot gospodarska dejavnost, trajnostno upravljanje destinacij pa izpostavlja merila zelene rasti?

Zdi se, da je trajnostno vedenje rezervirano za tiste z debelejšimi denarnicami. Praviloma so vsi trajnostno usmerjeni proizvodi dražji ali celo dosegljivi le tistim, ki zaslužijo precej nad povprečjem družbe. V storitvenih dejavnostih trajnost pomeni večji vložek v storitev, ki je zato dražja, dosegljiva pa le majhnemu segmentu trga, ki načrtno po takih storitvah niti ne posega. Poslovno se torej trajnostno orientiran proizvod zdi najmanj zelo rizična, če ne celo pogubna poslovna poteza. V zadnjih 40 letih so se najbolj razvijali vladni mehanizmi regulacije vedenja ponudnikov in mehanizmi samoregulacije ponudnikov. Vladni mehanizmi niso zaželeni, ker omejujejo gospodarsko rast in donosnost, zato vlade niso naklonjene temu pristopu. Mehanizmi samoregulacije gospodarstva so bili sicer nastavljeni zelo smelo in pozitivno. Njihovo sporočilo je bilo, da je gospodarstvu mar za okolje in da si želi zmanjšati svoje negativne vplive na družbo in okolje, svoje trajnostne usmeritve pa dokazujejo z zelenimi certifikati. Žal se je zgodilo ravno nasprotno. Ob najmanj 140 trajnostno usmerjenih označbah, ki trenutno obstajajo na področju turizma, je gospodarstvu uspelo le zmesti potrošnika, saj ne ve, kaj naj bi mu označba sporočala in kako naj ji zaupa. Posledično potrošniki ignorirajo to informacijo v procesu načrtovanja počitnic.

Ta ocena je zelo kritična.

Realna je. Razkorak obstaja predvsem zaradi tega, ker država, to je vlada, zagovarja, in prav je tako, trajnostno rast. Gospodarstvo tudi, a je takšna rast investicijsko zahtevna in do danes kaže malo zanimanja potrošnika. Imamo torej zgodbo o investicijsko zahtevnih gospodarskih projektih, ki imajo mali tržni potencial. Po drugi strani pa so številne negativne posledice turizma, na primer klimatske spremembe, težko oprijemljiva dejstva in veliko deležnikov v turizmu je skeptičnih do obstoja negativnih vplivov turizma oziroma do potrebe po odgovornem turizmu. Skepsa seveda opravičuje pasivnost oziroma zavračanje proaktivnega vedenja ponudnikov, pa tudi vlad in potrošnikov.

Dejstvo pa je, da empirični podatki o obremenitvah okolja niso ravno v prid pro-ekološkemu turizmu. Na primer, globalno gledano turizem troši okoli 5 % pitne vode, vse ostalo trošijo druge gospodarske panoge in ljudje doma. Gre torej za zanemarljiv delež, ki se zaradi načina komunikacije zdi neznaten. Težko boste torej kakšnega gospodarstvenika prepričali, naj

39 Pri razpravi o okolju prijaznih turistih je potrebno biti natančen oziroma previden. Stroka in znanost se namreč še vedno nista zedinila o tem, koga lahko označimo kot »zelenega turista«. Znanost pravi, da je okolju prijazen turist tisti, ki se tako vede. Pa tudi tisti, ki je ozaveščen, a se ne nujno vede okolju prijazno.

Pa tudi tisti, ki si želi, a mu to ne uspe, itd. Če kot kriterij okolju prijaznega vedenja upoštevamo zaskrbljenost ali prookoljska stališča, ugotovimo, da ima več kot dve tretjini turistov takšne skrbi ali stališča. Žal pa manj kot 1 % takšnih turistov svoja stališča in skrbi zavestno preslika v vedenje. Edino pravo merilo, ali je turist okolju prijazen ali ne, je njegovo vedenje.

To je lahko zavedno in nezavedno, obe obliki imata pozitivne okoljske učinke.

Kako dvigniti okolju prijazno vedenje turista, je težko vprašanje Je to empirično ugotovljeno?

Naše študije kažejo, da okoli 30 % vseh turistov izvaja tako imenovano nezavedno okolju prijazno vedenje. Na primer, namesto v večjem hotelskem resortu, ki ima zelo velik negativni vpliv na okolje, prenočuje v manjšem družinskem penzionu, katerega negativni vpliv na okolje je bistveno manjši od vpliva hotelskega resorta.

Takšen turist lahko namesto z avionom, tu gre za zelo velik ogljični odtis, na počitnice odide z vlakom. Pri tem gre za zelo majhen ogljični odtis. Obe odločitvi v prid okolju prijaznemu vedenju sta odraz turistove želje po avtentični nastanitveni izkušnji in želji, da si med potovanjem ogleduje okolico in ne oblakov. Nezavedno ali naključno okolju prijazno vedenje turistov je odraz turistovih splošnih in ne prookoljskih motivov, želja ali potreb. Hkrati pa naše raziskave kažejo, da manj kot odstotek turistov zavedno prakticira okolju prijazno vedenje. To pomeni, da manj kot odstotek turistov svoje počitnice načrtuje z željo po tem, da imajo čim manjši negativni vpliv na okolje. To se sicer sliši

problematično, toda akademska skupnost se že nekaj let ukvarja z razvojem mehanizmov, ki bi dvignili raven okolju prijaznega vedenja povprečnega turista. Pri tem smo s kolegi iz UQ Business School (Avstralija) in EF UL (Slovenija) med najbolj uspešnimi, saj naše empirične raziskave kažejo, da lahko s precej enostavnimi in poceni posegi občutno povečamo okolju prijazno vedenje tipičnega ali povprečnega turista.

Smo seveda šele na začetku, a obeti so dobri.

Kdo so potemtakem v turizmu glavni povzročitelji negativnih vplivov na okolje?

To je pravzaprav najpomembnejša neznanka s področja okolju prijaznega turizma. Imamo zelo malo trdnih dokazov o dejanskem negativnem vplivu turizma na okolje. Najbolj natančne in obširne dokaze imamo o prispevku turizma k izpustom toplogrednih plinov, ki vodijo h klimatskim spremembam. Konsenz je, da avio-promet prispeva levji delež, to je okoli 75 % znotraj turističnega sektorja. Po tej analogiji so glavni povzročitelji vsi, ki za potrebe turizma uporabljajo letalski promet. Toda, turizem povzroča tudi degradacijo in porabo drugih virov, na primer vode, zemlje in drugih in ta vpliv tudi ni zanemarljiv. Potem so tu še odpadki, ki vodijo k degradaciji. Vsekakor bi bilo potrebno občutno zmanjšati potovanja z letali in narediti pomemben korak najprej k zmanjšanju problemov z odpadki, generalnimi in prehranskimi.

Ravno s prehranskimi odpadki se z našo ekipo ukvarjamo že dve leti. Ugotavljamo, da gostje v eni povprečno veliki hotelski restavraciji v dveh mesecih samo pri zajtrku zavržejo skoraj tono in pol užitne hrane. Gre seveda za en primer. Za bolj predstavljivo stanje je potrebnih več raziskav. Naj omenim še vode. V povprečju nastanitveni sektor porabi okoli 350 l na opravljeno nočitev, razmik pa je med dobrih 80 l in slabih 2.500 l na opravljeno nočitev. To je samo direktna poraba. Če k temu prištejemo še porabo za prehrano, izgradnjo infrastrukture, fosilna goriva in drugo, pridemo na slabih 7.000 l na opravljeno nočitev. Seveda gre za podatke, ki so preverjeni le za posamezna turistična območja, na primer Mediteran. Danes vemo premalo o konkretnih negativnih vplivih v lokalnih okoljih ter glavnih razlogih ali virih za to, da bi lahko razvili uspešne mehanizme za zmanjšanje le-teh.

okolje

Mestni gozd, Celje

Zelena shema je super signal turističnemu trgu Slovenija oblikuje in razvija zeleno shemo slovenskega turizma, za kar potrebuje kritično maso ponudnikov, ki je zdaj še ni. V čem vidite primernost trajnostne strategije turizma, kakor jo želi uveljaviti STO? Zelena shema slovenskega turizma predstavlja kombiniran sistem regulacije negativnih vplivov turizma na okolje. Ne gre za nov pristop. V svetu namreč obstaja več kot 140 podobnih sistemov (samo)regulacije turističnih ponudnikov. Eni so bolj, drugi manj uspešni. Slovenija je sledila shemi Global Sustainable Tourism Councila in European Tourism Indicator System, pri implementaciji pa sledila še nekaterim uspešnim praksam, na primer Novi Zelandiji. Shema zagotovo ne škodi. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da vsak ponudnik, ki sprejme sistem in se torej odloči sprejeti kriterije in okoljski znak, gotovo poveča obseg okoljsko primernih poslovnih praks. S tem prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov turizma na okolje. Ne verjamem, da je za uspeh takšne sheme potrebna le »kritična masa ponudnikov«, ampak tudi, kdo jo sprejema. Bolj pomembno je, da v shemo vstopajo tisti, ki v tem vidijo koristi zase in za okolje. Ne pa tudi tisti, ki s shemo hranijo kratkoročne poslovne apetite predvsem na račun »greenwashinga«. Kritična masa odgovornih ponudnikov je potrebna za pozitivne vplive na okolje in oblikovanje imidža okolju prijazne turistične destinacije. Njen ključni uspeh je v tem, da v Sloveniji čimveč destinacij in ponudnikov sprejme ZSST. Vendar pa je pomembno tudi to, da vsi ponudniki delujejo pro-ekološko in da k temu spodbujajo tudi turiste. To je super signal turističnemu trgu, da v Sloveniji resno gradimo svojo ponudbo v zeleni naravi, ki jo želimo ohranjati in klasična turistična doživetja v naravi nadgraditi v nekaj več. Ekološko označene turistične proizvode turisti namreč pogosto povezujejo z višjo kakovostjo.

maj 2017

Kaj pa ozaveščenost? Zelenega turizma oziroma zmanjševanja negativnih vplivov na okolje ne bo brez bolj ozaveščenega turista.

Ali je trditev, da turisti ne posegajo po zelenih turističnih storitvah, empirično podprta? Kdo so v turizmu glavni povzročitelji negativnih vplivov na okolje?

118

prispeva k bolj odgovorni rabi voda v globalnem smislu. Upravičeno bo s prstom pokazal na kmetijstvo ali naftno industrijo. Pri izpustih toplogrednih plinov pa na Kitajsko ali ZDA. Vsak negativni vpliv na okolje je katastrofalen, lahko se ga zmanjša z zelo enostavnimi spremembami v načinu ponudbe proizvoda. Takšen proizvod se da uspešno tržiti povprečnemu turistu. Uspeh je odvisen od tega, ali trajnostne zgodbe in ideje ponudnikom in potrošnikom komuniciramo na pravi način.

40 118

Zdaj se pripravlja nova strategija slovenskega turizma.

okolje

ZSST je del primerne strategije, ni pa prav, da se preveč zanašamo na ZSST kot ključ do razvoja konkurenčnega trajnostnega turizma. Problem pri razumevanju te sheme, vsaj v javnem razumevanju, je v tem, da v imenu nosi naziv »zelena«. O problematičnem razumevanju sem razmišljal že prej, vendar pa okolju prijazno, zeleno, če to sploh pomeni, ni edina dimenzija trajnosti.

Imamo še ekonomsko in družbeno dimenzijo.

Pri obeh je slovenski turizem še precej daleč od konkurenčnosti in trajnosti. Ocenjujem, da je potrebno delovati celostno. Namesto da se v celoti zanašamo na ZSST, sprejmimo dejstvo, da je trg za »zeleni«, okoljsko odgovorni turizem zelo majhen. Če sploh obstaja. Veliko bolj obetajoče je razmišljati o mehanizmih za dvig stopnje okolju prijaznega vedenja splošne turistične populacije.

S tem ohranjamo naravo in nagovarjamo globalni turistični trg in ne zgolj 1 % svetovnega turističnega trga. To je tudi investicijsko bolj enostavno in obeta boljše ter konkretno izmerljive rezultate. Če pa z »zelenim« mislimo na čisto in naravno okolje, potem se sprašujem, v kolikšni meri lahko Slovenija sploh konkurira danes dobro uveljavljenim znamkam na področju turizma v naravi in v čistem okolju. Nekaj teh v naši neposredni bližini sem omenil že prej.

V naravi moramo izvajati odgovorni turizem

Ne spreglejte

Zakaj ne bi mogla konkurirati?

Ker je konkurenca izjemno zahtevna. Države so uvedle veliko bolj agresivne načine ekonomske valorizacije naravnega okolja in ga tudi uspešno tržijo. Slovenijo na tem področju čaka še dolga pot, ki je dosegljiva. Vendar je med nujnimi pogoji predvsem to, da vztrajamo na dolgi rok.

Nova strategija je tik pred tem, da se jo potrdi.

Njena rdeča nit je tako, kot že pri dveh predhodnih, trajnostni razvoj. Trajnost je zapisana in njej so zaprisežene vse turistične destinacije sveta. Našo konkurenčno prednost vidim v tem, da komuniciramo in izvajamo odgovorni turizem v naravi. Narava je edinstvena. Edinstven trajnostni pristop k rabi narave za turizem pa je v tem, da razvijemo in tudi izvajamo učinkovit sistem spodbujanja trajnostnega vedenja vseh turistov. Tako bo vsak turist, ki bo prišel v Slovenijo, dejansko dobil občutek, da Slovenci »ljubimo« naravo in ne, da to zgolj pravimo.

Danes številni nezgledni ekološki otoki, netrajnostna raba energije, nezmožnost reguliranja porabe elektrike ali ločevanja odpadkov pri številnih turističnih ponudnikih in podobno, žal dokazujejo ravno nasprotno.

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Aktualni Zeleni blog Eko tim in njegova priložnost v podjetju, Zlatka Poličar, A1 Slovenija www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

Promocija

ODPADNI MATERIAL NE SODI V VAŠ DOM.

maj 2017

Vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljite v najbližji Dinosov zbirni center.

S predelavo bomo stare ograje, kolesa, grelce vode, kljuke, pipe, bakreno posodo, žico, akumulatorje, cevi, gospodinjske aparate, papir in ostale neuporabne predmete predelali v nove, uporabne izdelke.

Zbirni centri po vsej Sloveniji so odslej odprti tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00, v ponedeljek od 7.00 do 16.00 ter ostale delovne dni od 7.00 do 15.00. Več na www.dinos.si/lokacije.

Vrtec Solhuset, zgrajen v mestu Horshølm na Danskem, je vzorčen primer gradnje, pri kateri je energijska učinkovitost združena z visoko stopnjo bivalnega ugodja. Ali še konkretneje: zavest o zdravju in počutju otrok je bilo osnovno vodilo, kateremu se je prilagajal energijski koncept objekta, in ne obratno, kar je danes značilno za večino novograjenih vrtcev. Z vrtcem Solhuset je realizirana vizija, kako v prihodnje graditi zgradbe, ki imajo zdravo bivalno okolje, prispevajo k varovanju okolja in dobremu počutju otrok.

Vrtec velikosti 1.300 m2 sprejme 100 otrok in 30 odraslih. Zasnovan je kot majhno mesto z ulicami in majhnimi trgi. Arhitekturna zasnova prostorov z veliko dnevne svetlobe in svežega zraka spodbuja aktivnost otrok, igro, učenje in občutek za naravo. Zgrajen je z zdravimi in trajnostnimi materiali. Namenoma so ga poimenovali Solhuset, kar v prevodu pomeni “sončna hiša”, saj je sonce primarni vir energije in svetlobe. Največji bonus velike količine dnevne svetlobe pa ni le v varčevanju z energijo. Dnevna svetloba ima pozitiven vpliv na koncentracijo in sposobnost učenja (1).

je ozelenjena. Zelena streha dobro akumulira toploto in zbira deževnico. Za zagotavljanje prijetne notranje klime se izkorišča naravno prezračevanje preko oken, mehansko le, ko so zunanje temperature prenizke. S hibridnim prezračevanjem se zmanjšuje raba električne energije za delovanje mehanskega prezračevanja. Visoko ležeča okna omogočajo hitro izmenjavo zraka. Inteligentni sistem krmiljenja odpiranja in senčenja oken optimizira rabo energije v povezavi z informacijami, ki jih pridobi vremenska postaja na strehi objekta, z notranjimi senzorji za svetlobo, temperaturo in senzorji za CO2 , ki so nameščeni v vsakem prostoru.

Vrtec proizvede več energije, kot jo porabi.

Energijski koncept vrtca Solhuset dela stavbo CO2 nevtralno, kar ji daje status do okolja najprijaznejšega vrtca na Danskem. Zgrajen je bil v partnerskem odnosu med občino Horsholm, VKR Holding A/S in Lion’s children’s charity, ki vodi vrtec.

Optimalna dnevna svetloba Dnevna svetloba je eden izmed najbolj pomembnih življenjskih faktorjev. Še posebno pozornost ji je potrebno nameniti v vrtcih in šolah, kjer je zahteva po dobrem počutju in

Strešna okna, sončne celice in solarni kolektorji so vgrajeni v razgibane naklone strehe, ki

41

Fasadna okna dajejo skupaj s strešnimi vsaj trikrat več svetlobe v primerjavi z veljavnimi predpisi. Povprečni količnik dnevne svetlobe, s katerim se izraža razmerje med osvetlitvijo zunaj in znotraj, merjen pri oblačnem nebu, dosega v igralnicah vrednost 7 % in do 4 % v ostalih notranjih prostorih. Visoke vrednosti so dosežene predvsem zaradi premišljene lokacije oken, njihova skupna površina predstavlja 28 % tlorisne površine.

Izbrana postavitev oken je rezultat analize svetlobnih vrednosti v posameznih prostorih in direktnega sončnega obsevanja. Analizirane so bile različne postavitve strešnih oken, saj je oblika strehe namenoma dopuščala največ variacij v odnosu do orientacije in naklona.

V igralnicah je zaradi dveh virov svetlobe (fasada in streha) dosežena enakomerna razporeditev svetlobe po globini prostora. Okna so postavljena strateško, z upoštevanjem kriterijev kvalitetne osvetlitve in energijskega doprinosa.

Smernice za gradnjo

Gradnja prihodnosti

Vrtec Solhuset ne postavlja samo novih smernic za gradnjo vrtcev v prihodnosti, temveč je obenem tudi vzor, kako osveščanje o delovanju narave in varovanju okolja vključiti v izobraževanje že v zgodnji fazi razvoja otrok.

10,00 8,75 7,50 6,25 5,00 3,75 2,50 1,25

Daylight factor (%)

Zgradbe, ki dajejo uporabniku kvalitetno in zdravo bivalno okolje in obenem porabijo čim manj energije, predstavljajo izziv za gradnjo prihodnosti. Vizija je bila zgraditi objekt, ki bo proizvedel več energije, kot jo bo porabil.

Povzema principe gradnje t.i. aktivne hiše, ki enakovredno obravnava bivalno ugodje, vpliv na okolje in rabo energije. Oblika stavbe, orientacija in razporeditev steklenih površin je zasnovana tako, da se optimalno izkorišča osvetlitev in energijo sončnega sevanja, ki prispeva skoraj polovico potrebne toplote za ogrevanje pozimi. Preostali del toplote, ki je potreben za ogrevanje sanitarne vode in prostorov, se proizvede s pomočjo 50 m2 solarnih kolektorjev in 1.000 m geotermalnih cevi. Električna energija se proizvaja s pomočjo 250 m2 sončnih celic.

učnih sposobnostih še izrazitejša. Glede na raziskave, ki jih je izvedla Tehnična univerza na danskem, se učna sposobnost otrok poveča za 15 %, v kolikor so prostori dobro osvetljeni in imajo veliko svežega zraka. Oboje zmanjšuje pojav alergij in astme ter stimulira otroško motivacijo in mišično koordinacijo, kar vpliva na lažjo koncentracijo otrok.

Analiza razporeditve in količine svetlobe na podlagi vrednosti količnika dnevne svetlobe (KDS) narejena s programom Velux Dayight visualiser. Minimalne vrednosti KDS predpisuje tudi slovenski pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opremo in prostor vrtca, a je tovrstna analiza prej izjema kot pravilo.

Enotne zahteve, ki se nanašajo izključno na zadovoljevanje energijskih kriterijev, ne vodijo vedno v rešitve, ki ustrezajo dani lokaciji, še manj ne morejo v celoti zadovoljiti zahtev po zdravih in za bivanje prijetnih prostorih. Zato je subvencioniranje gradnje energijsko učinkovitih vrtcev razumeti zgolj kot spodbudo občin k zmanjševanju rabe energije tudi na tem segmentu stavb. Žal pa ne kot razpis, ki bi lahko s kriteriji nagovarjal k naprednim in celostnim rešitvam, ki bi bile pri vrtcih vsekakor zaželene.

Viri: (1) Daylight for Health and Efficiency, A new career for an old friend; dr. Ahmet E.Cakir (2) www.activehouse.info

maj 2017

Neža Močnik, udia

118

Ne samo energijsko učinkoviti, tudi zdravi vrtci

okolje

Promocija

Najprijaznejši vrtec na Danskem

42 118

okolje

Energetska prenova stavb v občinah

Nepovratnih sredstev je premalo, postopki prezapleteni Tanja Pangerl

1.

Kolikšen je celoten delež objektov v občinski lasti, ki so potrebni energetske prenove in koliko objektov ste do sedaj že prenovili?

2.

Koliko objektov letno energetsko prenovite in po katerih merilih se odločite za seznam objektov, ki so potrebni energetske prenove?

Energetska prenova stavb v občinah

maj 2017

V EU naj bi delež porabe energije stavb v skupni porabi energije predstavljal kar 40 %, zato so ukrepi za zmanjšanje energije z večjo energetsko učinkovitostjo stavb med najpomembnejšimi.

Vlada RS je leta 2015 sprejela Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, vendar, kot menijo številne občine, spodbude niso več tako spodbudne, kot so bile včasih.

Delež sofinanciranja s strani države se je precej zmanjšal, stroški prijave za pridobitev sredstev so precej veliki, prijave pa zahtevne. Zato se občine raje odločajo za druge vire financiranja, kot sta lastno financiranje in javno-zasebno partnerstvo. V skladu s temi možnostmi poteka energetska prenova stavb, ki so v občinski lasti. Posebne strategije oziroma programa prenove v javnem sektorju nimajo, imajo pa večinoma Lokalni energetski koncept. V anketi objavljamo odgovore enajstih občin in štirih mestnih občin.

Vprašanja:

3.

Ali ste morda sprejeli strategijo oziroma program prenove v javnem sektorju do leta 2020, katere objekte boste energetsko prenovili v letu 2017 in 2018 ter za kakšno vrsto energetske prenove gre (delna prenova, celovita prenova idr.)?

4.

Na kakšen način financirate projekte energetske prenove, kaj pričakujete od javnih razpisov na državni ravni in kaj predlagate za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb?

Občina Ajdovščina Alenka Čadež Kobol, vodja oddelka za gospodarske javne službe in investicije

1.

Lani smo pripravili projektno dokumentacijo za pet javnih objektov. Ker smo zgradili novo osnovno šolo, bomo letos pričeli s celovito energetsko sanacijo stavbe 2. stare OŠ in jo hrkrati preuredili v glasbeno šolo.

V letu 2015 smo izvedli prenovo ogrevanja v telovadnici Lokavec. Ostalih objektov nismo projektirali v smislu energetske prenove. Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta (LEK) imamo 40 javnih objektov. V večini od njih bi bilo možno doseči boljše energijske rezultate.

Zato smo pristopili k vključitvi vseh javnih zavodov v skupno spremljanje energije preko internetnega portala CSRE – ciljno spremljanje rabe energije.

2.

Enega letno. Odločimo se na podlagi podatkov o ugotovitvi iz razširjenih energetskih pregledov in energetskih izkaznic.

3.

Akcijski načrt SECAP bomo izdelali ob koncu letošnjega leta, ko bodo znane smernice države za izdelavo tovrstnih dokumentov. V načrtu razvojnih programov imamo do leta 2019 predvideno le energetsko sanacijo stavbe v glasbeno šolo.

4.

Energetsko prenovo glasbene šole bomo izvedli skupaj z sofinanciranjem Ministrstva za infrastrukturo. Za učinkovitejše izvajanje naložb pričakujemo različna merila pri javnih razpisih, saj objekti na Primorskem ne morejo dosegati tako učinkovitih rezultatov kot npr. na Gorenjskem, kjer so zime bistveno daljše in bolj mrzle. Prav tako se je iz prejšnjih razpisov izkazalo, da javno-zasebno partnerstvo ni izvedljivo, saj za tovrstne projekte zasebnih vlagateljev ni (oziroma je samo eden v celi državi, ki pa bo izbiral med projekti, ki so zanj najbolj donosni).

Občina Ajdovščina Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, v kateri je bila nameščena kotlovnica na sekance

Število obnovljenih objektov na leto je odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev.

Večje deleže sofinanciranja. ...................... ............................................................

118

43 Prenovili smo dva objekta, in sicer Kulturni dom Apače in Podružnično Osnovno šolo Stogovci.

Ne, ker je vse odvisno od razpoložljivih sredstev, upoštevaje investicij, ki jih vodi občina.

okolje

1.

2.

3.

4.

Franc Pižmoht

Franc Pižmoht, župan

foto: arhiv podjetja

Občina Apače

Celotni delež objektov v lasti Občine Bled, ki so potrebni energetske prenove, je 70%, od tega smo jih 40 % že obnovili oziroma energetsko sanirali. Celovita prenova z energetsko sanacijo je bila izvedena v Vrtcu Bled, Zdravstvenem domu Bled, Domu krajanov Bohinjska Bela in objektih Veslaškega centra Bled, delna energetska prenova pa v osnovnih šolah.

Poleg energetskih prenov objektov smo že v letu 2012 pričeli z energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave, kjer smo prav tako za izvedbo pridobili nepovratna sredstva.

Prihranek električne energije po treh letih izvedene sanacije je že 40 %, občutno so se zmanjšale tudi emisije CO2 (za 100 t CO2 /leto).

V preteklih letih smo veliko vložili v vzgojno-izobraževalne ustanove tudi na področju energetske učinkovitosti, pri čemer smo uspešno črpali različne razpoložljive finančne pomoči in subvencije. Delna energetska obnova Osnovne šole dr. Josipa Plemlja je potekala v okviru projekta REAAL (Renewable Energy Across the Alpine Land) in se sedaj skoraj popolnoma ogreva s pomočjo novih toplotnih črpalk voda – voda, na strehi je nameščena sončna elektrarna.

V letu 2013 se je pričelo 10-letno sodelovanje med Petrolom in Sava Turizmom, ki ima v lasti večino hotelov v centru Bleda. Pri tem je tvorno sodelovala tudi Občina Bled. Del pogodbe o zagotavljanju prihrankov in obratovanju energetskih sistemov objektov obsega namreč tudi izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, iz katerega se s toploto oskrbuje 11 objektov: sedem hotelov družbe Sava Turizem, dva objekta občine Bled (Športna dvorana Bled, Občina Bled) in Trgovski center Bled.

Poleg zamenjave energenta (pred izgradnjo sistema je bil primarni energent v Savinih hotelih pretežno ekstra lahko kurilno olje, sedaj je 96 % toplote proizvedeno iz zemeljskega plina

Za učinkovitejše energetsko upravljanje objektov in pogodbeno oskrbo z energijo v javnih objektih Občine Bled (šole in vrtec) je Občina Bled podelila koncesijo družbi Petrol, d.d., v okviru katere se je poleg tekočega vzdrževanja dogradila oziroma obnovila vsa potrebna oprema za optimalno delovanje vseh ogrevalnih sistemov (tudi v obeh podružničnih osnovnih šolah v Ribnem in Bohinjski Beli). Sinergija vseh učinkov se neposredno kaže v doseganju visokih prihrankov v rabi energije v objektih, ki se z uvedbo navedenih ukrepov zmanjša za 36%.

2.

Od leta 2012, ko smo pristopili k energetskim sanacijam, smo v povprečju energetsko prenovili en objekt letno. Merila za določitev prioritete objektov, ki so potrebni energetske prenove, izhajajo predvsem iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Bled, kjer so bila izračunana energijska števila za javne objekte in opredeljeni energetsko najbolj potratni objekti. Vzporedno s ciljem znižati stroške upravljanja in vzdrževanja potratnih javnih objektov pri odločitvah upoštevamo tudi sočasno potrebo po celoviti obnovi objektov.

3.

V Občini Bled smo sprejeli Lokalni energetski koncept Občine Bled, kot pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike in dolgoročni Razvojni program Občine Bled do leta 2020. V letu 2017 nameravamo energetsko prenoviti občinsko stavbo Občine Bled, ki je evidentirana kot enota kulturne dediščine Bled – Vila Zora s parkom in zavarovana z Odlokom o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena. Predvidena je celovita energetska prenova, s toplotno izolacijo stropa neogrevanega podstrešja, sanacijo strešne kritine in zamenjavo stavbnega pohištva. Z izvedbo navedenih ukrepov so predvideni prihranki

pri porabi toplotne energije za dobrih 20 %. V letu 2017 in 2018 se bodo izvajale aktivnosti priprave investicijske in projektne dokumentacije obsežnejše prenove Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, katere sestavni del bo tudi energetska prenova objekta.

4.

Projekte energetske prenove je Občina Bled do sedaj vedno financirala z deležem nepovratnih sredstev za sofinanciranje prek različnih javnih razpisov v Republiki Sloveniji, seveda z obvezno udeležbo sredstev iz občinskega proračuna za neupravičene stroške. Poleg tega smo za večje projekte morali najeti tudi kredit. Občine se v zadnjem obdobju ne prijavljajo več tako intenzivno na različne razpise, saj je delež nepovratnih sredstev za sofinanciranje prek različnih razpisov v Republiki Sloveniji precej nižji kot pred leti in znaša največ 40 % upravičenih stroškov investicije (prej 100 % oziroma 85 %). Kljub nižjemu deležu nepovratnih sredstev pa ostajajo stroški in delovne obremenitve občinske uprave, povezane s prijavo in pripravo vse potrebne dokumentacije enako obsežni in tudi časovno zahtevni. Ker so pridobljena sredstva pri manjših investicijah in v manjših občinah velikokrat skoraj enaka stroškom, ki jih prijave na take razpise povzročajo, posledično občine raje same, iz lastnih virov, izvedejo energetske sanacije, postopoma in v obdobju, ko to zmorejo. Energetska strategija je v takih primerih nekoristna. Zato menimo, da bi za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb morali predvsem občutno povečati delež nepovratnih sredstev za sofinanciranje in poenostaviti postopke prijave na razpise.

maj 2017

1.

in 4 % iz elektrike preko toplotnih črpalk) je cena toplote iz tega sistema najmanj 10 % nižja, kot bi bila, če bi se ogrevali iz lokalnih virov.

Skupni letni prihranki znašajo 700 MWh/letno oziroma 580 ton CO2.

mag. Romana Starič

Mag. Romana Starič, višja svetovalka za GJS in investicije

foto: arhiv podjetja

Občina Bled

44

Občina Črnomelj

okolje

118

Energetska prenova stavb v občinah

Jože Migalič, oddelek za družbene dejavnosti in javne finance

1.

Do sedaj smo celovito energetsko prenovili dva objekta. Poleg spodaj naštetih (odg. št. 3), ki jih nameravamo prenoviti v letu 2017, nam bo ostalo še nekaj objektov, ki bi jih bilo potrebno obnoviti v prihodnje.

2.

Občina prenavlja objekte v skladu z objavljenimi razpisi države (državna in EU sredstva). Merila, po katerih se odločamo za prenovo objektov, so naravnana na objavljene javne razpise s strani države. V večini primerov gre za odločitev glede na energetsko potratnost

stavbe iz Lokalnega energetskega koncepta.

3.

Občina ni sprejela strategije oziroma programa v javnem sektorju do leta 2020. V letu 2017 bomo prenovili 7 objektov (PŠ Adlešiči, ZP Vinica, OŠ Dragatuš, Črnomaljski grad – Občina Črnomelj, stavbo bivšega Dijaškega doma Črnomelj, OŠ Milke Šobar Nataše in OŠ Mirana Jarca Črnomelj). Investicija zajema tako celovito kot tudi delno prenovo stavb. Ostale objekte bomo prenavljali v okviru proračunskih zmožnosti in razpisov iz različnih virov.

4.

Do sedaj smo energetske sanacije občinskih objektov financirali z lastnimi

sredstvi in sredstvi, ki smo jih uspešno pridobili na javnih razpisih. Letos nameravamo poleg prej omenjenih finančnih sredstev vključiti še zasebni kapital vlagatelja po modelu javno-zasebno partnerstvo. Trenutni javni razpisi na državni ravni so postali precej kompleksni in zahtevni, saj zahtevajo »gore« papirjev, lokalne skupnosti pa jih brez zunanjih izvajalcev nismo sposobne pripraviti same, kar predstavlja visoke stroške priprave dokumentacije. Najverjetneje pa je oziroma bo končna slika (to bo pokazala analiza v prihodnjih letih) enaka kot z razpisi iz preteklih let, ki so bili mnogo enostavnejši.

1. in 2.

Občina Jesenice je lastnik večjega števila javnih objektov (šole, vrtec, športna dvorana, zdravstveni dom, kulturni objekti ipd.). Večina je starejšega datuma in na njih periodično izvajamo energetsko sanacijo v skladu s potrebami in možnostjo zagotavljanja proračunskih sredstev.

3.

Pri načrtovanju se poskušamo čim bolj približati strategiji Lokalnega energetskega koncepta Občine Jesenice. V letu

2017-2018 bomo nadaljevali z energetsko prenovo Osnovne šole Toneta Čufarja, za prihodnje leto predvidevamo tudi popolno obnovo stavbe, v kateri domuje Gornjesavski muzej Jesenice (Ruardova graščina).

4.

Sredstva zagotavljamo iz proračuna Občine Jesenice in, v kolikor uspemo, tudi preko javnih razpisov na državni ravni (za obe navedeni investiciji pričakujemo sofinanciranje s strani RS in Kohezijskih skladov).

Mnogo hitrejše izvajanje nujno potrebnih prenov bi lahko zagotovili z večjim deležem

Tomaž Tom Mencinger

Tomaž Tom Mencinger, župan

foto: Gragor Vidmar

Občina Jesenice

sofinanciranja in z odpravo administrativnih ovir na ravni države.

Občina Krško

1.

Na področju družbenih dejavnosti smo do sedaj energetsko obnovili pet objektov (štiri osnovne šole, en vrtec). Ostalo nam je še nekaj objektov, saj so vsi stari več kot 30 let.

Od skupno vseh javnih zavodov je energetske prenove potrebnih še 30 %.

varčnega vrtca v Brestanici, energetska sanacija OŠ v Podbočju.

Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologi-

4.

sofinanciranja s strani države oziroma EU, saj še

Večino že obnovljenih energetskih prenov smo imeli sofinanciranih s strani

jo. Pričakujemo razpise, ki bodo imeli višji delež vedno večji delež financiramo sami.

2.

Koliko objektov energetsko obnovimo letno, je odvisno od sofinanciranja. V enem letu smo obnovili tri, v drugem enega.

Nabor projektov naredimo glede na vrstni red obnov, ki ga je sprejel Občinski svet ali glede na predmet sofinanciranja, kjer lahko glede na razpisne pogoje predvidimo najvišji delež sofinanciranja.

maj 2017

3.

Program strategije in posledično energetska prenova javnih objektov je sprejeta in zapisana v Lokalnem energetskem konceptu.

Za vsak objekt posebej pa je izdelan energetski pregled, iz katerega je razvidna ekonomika upravičenosti energetske sanacije, kar omogoči lažjo odločitev kako, kdaj in po katerem vrstnem redu pristopiti k energetski sanaciji. Načrti za 2017: novogradnja energetsko

Občina Krško - OŠ Jurija Dalmatina Krško

45 2.

Za prenovo se odločamo predvsem po kriteriju nesorazmerno visoke porabe energentov.

Sprejet imamo lokalni energetski koncept občine, posebnih strategij pa ne.

Financiramo jih s kombinacijo EU in lastnih sredstev, zagotovo pa bi bilo izvajanje naložb učinkovitejše, če bi bili pogoji za sofinancerska sredstva manj zahtevni, stopnja sofinanciranja pa višja.

118

3.

4.

Večina objektov v občinski lasti je potrebna energetske prenove. V zadnjih petih letih smo generalno energetsko sanirali osnovno šolo, opravljenih pa je bilo tudi nekaj delnih sanacij. Precej več smo gradili, kot prenavljali.

okolje

1.

mag Matjaž Šušteršič

Mag. Matjaž Šušteršič, Višji svetovalec za projektno delo in investicije

foto: arhiv podjetja

Občina Radeče

1.

Občina Rogaška Slatina preko sistema energetskega upravljanja spremlja porabo energije v 14 javnih objektih. Od leta 2014 so bili obnovljeni štirje javni objekti (1. in 2. osnovna šola, enote vrtcev Izvir in Potoček), v letošnjem in naslednjem letu se načrtujeta še dve energetski sanaciji (upravna stavba občine in Kulturni center Rogaška Slatina).

Ocenjujemo, da je poleg navedenega energetske obnove potrebnih še 50 % objektov.

2.

Praviloma se za energetske sanacije odločamo na podlagi razpisov za sofinanciranje in vnaprej pripravljenih projektov za sanacije na nivoju PZI projektne dokumentacije. Zato bi težko opredelili letno kvoto energetsko obnovljenih objektov, smo pa recimo od leta 2014 do danes obnovili omenjene 4 javne objekte, kar v povprečju pomeni najmanj 1 energetsko obnovljen objekt letno. Merila, ki jim pri tem sledimo, so predvsem izvedeni razširjeni energetski pregledi objektov in spremljanje porabe energentov v odvisnosti od morebitnih prihrankov in potrebnih vloženih sredstvih za sanacije.

3.

Dokumenta, ki bi nosil naziv Strategija oziroma program prenove v javnem sektorju do leta 2020, nismo sprejeli. Smo pa od leta 2012 v vse javne objekte postopoma uvedli energetsko knjigovodstvo, s katerim se spremljajo, primerjajo in vrednotijo tekoči stroški in poraba energije za vsakega od objektov. Na osnovi pridobljenih podatkov je tako možno sprejeti odločitve o morebitni potrebi po optimizaciji energetske oskrbe ali potrebnih energetskih sanacijah objektov. V letih 2017 in 2018 bomo na osnovi omenjenih kriterijev izvedli celovito energetsko sanacijo Kulturnega centra in občinske upravne stavbe.

Vrednost obeh načrtovanih energetskih sanacij se giblje okrog 800.000 evrov, predvideva pa se tudi sofinanciranje s strani evropskih razvojnih skladov v višini 240.000 evrov. Kot zanimivost lahko omenimo, da bosta sestavni del omenjenih energetskih sanacij tudi dve polnilni postaji za avtomobile na električni pogon, s čemer se želi Rogaška Slatina vpisati na zemljevid mest, ki so prijazna električnim avtomobilom.

4.

Občina Rogaška Slatina financira omenjene energetske sanacije z javnimi

Kristijan Novak

Kristijan Novak, vodja investicij

foto: arhiv podjetja

Občina Rogaška Slatina

sredstvi (delno občinski proračun, delno sofinanciranje s strani razvojnih skladov EU in države) in bo z njimi nadaljevala, saj omenjene aktivnosti in prihranki pri energetski oskrbi več kot opravičujejo nadaljnja vlaganja v ukrepe za bolj učinkovito energetsko oskrbo občine.

Od javnih razpisov pričakujemo, da bodo v bodoče bolj prilagojeni realni situaciji in da bodo omogočali nemoteno nadaljevanje izvajanja energetskih sanacij. Za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo stavb predlagamo zmanjšanje administrativnih postopkov, potrebnih za zagotovitev sofinancerskih sredstev preko razpisov na evropski in državni ravni.

Mojca Sešlar, vodja oddelka za družbene dejavnosti

1.

Občina Sevnica je obnovila vse objekte, ki so bili potrebni energetske sanacije, razen občinske stavbe, ki jo bomo v bližnji prihodnosti. Obnovili smo osem objektov (sedem objektov šol in en objekt za športne dejavnosti).

2.

Vse objekte smo obnovili v letih 2014 in 2015, ko je še bilo ugodno sofinanciranje s strani države. Odločamo se vedno na podlagi stroškov in informativnega preračuna (gradbene fizike), kje so prihranki največji, ter na podlagi slabega ugodja v stavbah.

3.

Vse energetske prenove so bile tam, kjer je bilo možno, celovite, sicer pa delne.

Strategije sicer nimamo, imamo pa narejen Lokalni energetski koncept Občine Sevnica, ki nam je bil podlaga za uvrščanje objektov v energetske obnove.

4.

Financiranje je bilo v letih 2014 in 2015 s strani države ugodno, tako da smo pridobili večinski delež sredstev s strani države in EU, lastni delež pa je bil od 20-40 %. Od razpisov, ki so sedaj na voljo, ne pričakujemo ničesar, saj so stroški priprav previsoki, financiranje pa zgolj 20 %. Tudi država bo

imela težavo ta sredstva porabiti, saj občine ne morajo zagotavljati tako velikih deležev, hkrati pa iskati zasebnega partnerja, ki bo financiral investicijo. Občina Sevnica ni nobene investicije financirala preko pogodbeništva oziroma zasebnega partnerja, ampak vedno sami unovčujemo prihranke. Na razpise, ki so sedaj na voljo, se Občina Sevnica ne bo javljala, ker so pogoji slabi. Država s svojo politiko podpira gospodarstvo, občinam pa jemlje avtonomijo odločanja in razpolaganja z lastnim premoženjem (spodbujanje javno – zasebnega partnerstva).

maj 2017

Občina Sevnica

46

Občina Škocjan

okolje

118

Energetska prenova stavb v občinah

Jože Kapler, župan

1.

2.

Od štirih objektov smo do sedaj obnovili enega.

V letu 2013 smo dokončali prenovo občinske stavbe. Za energetsko prenovo objektov pa se odločamo po prioriteti.

3.

4.

Nismo sprejeli strategije, imamo pa v načrtu še preostale tri objekte obnoviti do 2020.

predlagali večji delež nepovratnih sredstev.

Do sedaj smo objekt občinske stavbe sofinancirali, za ostale pa razmišljamo o vključitvi zasebnega kapitala. Sicer pa bi

1.

Občina Škofja Loka je v letih 2013–2015 izvedla energetsko sanacijo sedmih javnih objektov, kar predstavlja 32 % vseh javnih objektov v lasti občine.

2.

Manjši stroški, nižja raba energije in manjše obremenjevanje okolja so temeljni koraki k vzdržni družbi in pripomorejo pri blaženju klimatskih sprememb. V duhu tega zavedanja je Občina Škofja Loka v letu 2013 pričela aktivno uvajati sistem upravljanja z energijo najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih občinskih stavbah. Sistem temelji na odgovornosti za rabo in stroške energije ter na akcijskem planu ukrepanja. Osnova je celosten energetski informacijski sistem, s katerim danes aktivno spremljamo več kot 100 kazalnikov, uporablja pa ga 54 oseb. Trudimo se, da se v javnih objektih gospodarno ravna z

energijo, predvsem z že obstoječo infrastrukturo in zaposlenimi, ki predstavljajo ključen element uspešnosti projekta.

3.

4.

Posebne strategije nismo sprejeli. ........ ....................................................................

K energetski sanaciji smo pristopili kot dober gospodar. Razširjeni energetski pregledi so spodbudili izvedbo organizacijskih ukrepov in pripravo na investicije. Objekti so bili skrbno in premišljeno izbrani, neposreden povod za investiranje pa je bila možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Bili smo uspešni in za energetsko sanacijo sedmih objektov dobili 718.745,17 evrov oziroma 54,7 % celotne investicije. Ugotavljamo, da so bili planirani prihranki doseženi tudi zaradi skrbnega nadzora nad investicijami. Z vzpostavljenim energetskim nadzornim sistemom sledimo porabi energije v realnem času in s

Tatjana Bernik

Tatjana Bernik, oddelek za okolje in prostor

foto: arhiv podjetja

Občina Škofja Loka

pomočjo učinkovitega energetskega managementa spodbujamo organizacijske ukrepe.

Analiza doseženih rezultatov je pokazala, da je investiranje v energetsko sanacijo stavb z ekonomskega stališča smiselno zgolj v primeru pridobitve nepovratnih sredstev. Ob upoštevanju teh dejstev znaša enostavna vračilna doba investicije v energetsko sanacijo 10 let, kar lahko ob predvideni življenjski dobi investicije 30 let štejemo kot ekonomsko upravičeno.

Mestna občina Celje

M

estna občina Celje ima v lasti več objektov, ki so kljub rednemu vzdrževanju potrebni energetske obnove. Omejena občinska sredstva so v preteklosti omogočala le delno in fazno obnovo (kot npr. kotlovnic, stavbnega pohištva, zamenjavo strešne kritine ipd.). Ravno s tem namenom smo na Mestni občini Celje glede na znane karakteristike o rabi energije, redne stroške in potreb uporabnikov izdelali seznam 25-ih objektov, ki bi jih v najkrajšem možnem času želeli celovito energetsko obnoviti. Za vse te objekte smo tudi s pomočjo programa Elena, v katerega smo se vključili skupaj z MO Novo mesto in MO Kranj in ki omogoča pridobitev

določenih sredstev za tehnično pomoč, izdelali razširjene energetske preglede in vso potrebno investicijsko dokumentacijo. Upoštevaje pridobljeno dokumentacijo je Mestna občina Celje prepoznala kot najboljšo možno rešitev v vzpostavitvi energetskega pogodbeništva. V lanskem letu je Mestni svet MO Celje sprejel Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov MO Celje. Na podlagi slednjega je v teku postopek za podelitev koncesije za izvedbo projekta »Energetska sanacija javnih objektov MO Celje«. Po uspešno zaključenem

postopku za izbor zasebnika (trenutno poteka 1. faza) nameravamo z izbranim naborom objektov kandidirati tudi na razpisu za kohezijska sredstva, kjer je predvideno do 40 odstotno sofinanciranje vseh upravičenih stroškov. Končno število objektov, ki bodo energetsko obnovljeni v okviru projekta in obseg obnove, bodo znani po vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva in uspešno zaključenem postopku prijave na razpis za kohezijska sredstva. Za javne objekte, ki ne bodo energetsko sanirani v okviru projekta, se bodo še naprej iskale rešitve in dodatna finančna sredstva (kohezijska, državna sredstva, energetsko pogodbeništvo idr.).

Mestna občina Kranj maj 2017

1.

MO Kranj ima v lasti 443 stanovanj in 86 poslovnih prostorov ter 45 večjih javnih objektov, med katerimi je 28 izobraževalnih objektov, dve zdravstveni ustanovi, olimpijski bazen, knjižnica, stadion, Prešernovo gledališče, upravna stavba občine, športne

dvorane, domovi krajevnih skupnosti, stavbe za kulturo in ostali objekti za potrebe izvajanja javnih služb. Stanovanjski objekti, ki so v 100-odstotni lasti MOK, so novejše gradnje in so razmeroma energetsko varčni, tako da strateškega načrta za energetsko prenovo

večstanovanjskih stavb nimamo. Se pa vsakoletno energetsko prenavljajo (izolacija fasade, dodatna izolacija podstrešja, menjava strehe in stavbnega pohištva na skupnih delih stavb) večstanovanjski objekti, kjer smo samo delni lastniki (lastniki posameznih stanovanjskih

47 Na področju javnih objektov smo v preteklih letih delno oziroma celovito prenovili 11 osnovnih šol, 5 vrtcev, upravno stavbo MOK, pokriti olimpijski bazen, športno dvorano, tribuno, zdravstveni dom, knjižnico in druge objekte. V sklopu dosedanjih energetskih sanacij v občinskih objektih s skupno površino približno 75.000 m2 so bili doseženi letni prihranki toplote 3.400 MWh oziroma 34,7 %, letni prihranki električne energije 290 MWh oziroma 10 % ter letni prihranki vode 21.700 m3. Letno smo zmanjšali izpuste v višini 923 ton CO2 v ozračje. Večje energetske sanacije so bile izvedene v obdobju 2013 do 2015, saj

2.

Glede na sprejeti proračun in možnost pridobitve nepovratnih kohezijskih sredstev načrtujemo več celovitih prenov v letu 2018 in 2019. Nabor bo odvisen od uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev in proračuna 2018. Trenutno pripravljamo postopek javno-zasebnega partnerstva, ki je pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev. V sklop prenov načrtujemo objekte, ki so energetsko potratni, potrebni prenove in za ogrevanje koristijo fosilna goriva, še posebej ELKO. Dokumentacijo pripravljamo za 13 objektov, končen nabor pa bo odvisen od prej omenjenih kriterijev.

3.

MOK je na področju energetike sprejela več strategij, ki so podlaga za izvajanje energetskih prenov, med njimi Lokalni energetski koncept, strategijo zniževanja izpustov CO2, trajnostno urbano strategijo in regijski razvojni program. Če smo na področju

energetskih sanacij v preteklosti izvajali predvsem delne prenove (zamenjava oken, sanacija kotlovnic, nameščanje termostatskih ventilov ipd.), smo v zadnjih nekaj letih izvajali čim bolj celovite prenove. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. V prej omenjenih 13 objektih načrtujemo sanacije ovojev, zamenjavo stavbnega pohištva, izolacije streh, sanacijo kotlovnic, energetsko upravljanje, sanacijo razsvetljave in podobno.

118

smo za ta namen pridobili večja nepovratna sredstva Ministrstva za infrastrukturo. Med te objekte spadajo zdravstveni dom, dve osnovni šoli in dva vrtca.

okolje

enot), nikjer pa v večini. Tam pristopamo k obnovi glede na odločitve večine lastnikov v višini svojih deležev. Vsakoletno pristopamo v svojih stanovanjskih enotah k menjavi stavbnega pohištva, grelnih teles in navadnih ventilov na grelnih telesih za termostatske ventile v skladu z investicijskim načrtom. Za leto 2017 je v načrtu menjava zunanjega stavbnega pohištva v 24 stanovanjih in menjava grelnih teles in ventilov v 43 stanovanjih.

4.

Energetske sanacije smo v preteklosti financirali iz proračuna, v obdobju 2002 do 2017 smo prenove izvajali tudi na način energetskega pogodbeništva, ko smo s pomočjo zasebnih sredstev prenovili 15 javnih objektov. V obdobju 2013 do 2015 smo prenovili 5 objektov s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev, za naprej pa poleg kohezijskih sredstev načrtujemo še vlaganje zasebnih sredstev (energetsko pogodbeništvo) v energetske sanacije. V ta namen že pripravljamo postopke javno-zasebnega partnerstva.

1.

Mestna občina Maribor aktivno deluje na področju energetske sanacije objektov.

Nekateri objekti so delno energetsko sanirani, saj se glede na razpoložljiva finančna sredstva sanacije izvajajo postopoma. V okviru razpisov za EU sredstva smo pridobili finančna sredstva za sanacijo 9 objektov, trenutno je odprt razpis za sanacijo 15 kotlovnic. Ocenjujemo, da je okoli 10 % objektov energetsko saniranih, 20 % je delno saniranih.

2.

Zaradi omejenih finančnih sredstev zelo malo objektov letno celovito saniramo.

Energetske sanacije izvajamo postopoma. V preteklih petih letih smo aktivno delali na zamenjavi stavbnega pohištva in fasadah.

Obnovljenih je bilo več kot 15 objektov.

Trenutno imamo v fazi razpisa obnovo 15 kotlovnic. Merilo za seznam objektov je njihova specifična raba energije, stroški za rabo

energije ter predviden prihranek. Včasih se izvedba del poveže z drugimi nujno potrebnimi deli na objektu.

3.

V okviru Lokalnega energetskega koncepta si je Mestna občina Maribor zadala nalogo energetsko sanirati kar največ objektov in doseči minimalno rabo energije.

Natančnega števila objektov si nismo zadali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prav tako zaradi raznolikosti objektov nimamo ciljne specifične rabe energije. Nekateri objekti so namreč tudi kulturno zaščitena dediščina.

V letu 2017 bomo izvedli energetsko sanacijo 15 kotlovnic, v letu 2018 pa bomo celovito obnovili še 2 objekta.

4.

Energetske prenove financiramo iz občinskega proračuna. Uspešni smo bili tudi na preteklih razpisih Kohezijskega sklada za energetsko sanacijo. Energetsko sanacijo kotlovnic bomo izvedli v obliki energetskega

foto: Boštjan Čadej

Dr. Vlasta Krmelj, zunanji energetski manager

dr. Vlasta Krmelj

Mestna občina Maribor

pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo).

Za celovito sanacijo pa bomo pridobivali tudi sredstva EU s strani Ministrstva za infrastrukturo. Za učinkovitejše izvajanje naložb v energetsko prenovo bi bilo potrebno dvigniti delež sofinanciranja s strani države za tiste objekte, kjer zaradi njihove specifičnosti izvedba energetskega pogodbeništva za zasebnega partnerja ni zanimiva.

Mestna občina Ptuj

1.

Mestna občina Ptuj je etažna solastnica v 94 stavbah zunaj starega mestnega jedra (večstanovanjske stavbe). 59 izmed teh stavb je energetsko prenovljenih (energetska prenova fasade). V skladu s smernicami Zavoda za varstvo

kulturne dediščine namestitev novih fasadnih ovojev v starem mestnem jedru ni mogoča.

Mestna občina Ptuj je sicer v starem mestnem jedru lastnica ali solastnica 167 stavb.

2.

Na podlagi Stanovanjskega zakona se solastniki večstanovanjskih stavb odločajo za energetske prenove. Pri pridobljenem

50 % soglasju se pristopi k energetski sanaciji.

Interes solastnikov po energetskih sanacijah je zelo velik.

4.

Energetske sanacije so financirane s strani Eko sklada in z lastnimi sredstvi.

maj 2017

Andrej Trunk, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, ki je bila 11. in 12. maja v Ljubljani in Mariboru, je v ospredje postavila konkretne primere dobrih praks krožnega gospodarstva v Sloveniji, v EU in drugod po svetu. Te kažejo, da krožni koncepti niso več samo na papirju.

Vse več je šampionov, ki so s trajnostnimi vrednotami in krožnimi snovnimi zankami uspeli na mednarodnem gospodarskem parketu. A te nove ideje in poslovne priložnosti ne ležijo kar ob poti. Do njih se najpogosteje pride s sodelovanjem in eksperimentiranjem, za kar je potreben miselni preobrat.

Tudi v tem smislu, da je treba preprosto izstopiti iz varnega čolna že znanega in preverjenega ter poskusiti novo, drugačno. Z novimi in drugačnimi partnerji. Kaj je k tem spremembam v Sloveniji prispevala konferenca in kako pomembna je na tej dolgoročni poti povezovalna platforma Circular Change, pojasnjuje mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change.

Katera ideja po vašem mnenju nosi takšno vrednost, da bi lahko prinesla konkretne spremembe v Sloveniji v smeri krožnega gospodarstva?

Tukaj in zdaj ima Slovenija edinstveno razvojno priložnost, da se vpiše med vodilne evropske države krožne tranzicije. Zunanje pobude so včasih tiste, ki nam pomagajo ozavestiti, kaj že imamo in kaj lahko še razvijemo, da postanemo mednarodno konkurenčnejši. S strani Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je ob koncu leta 2016 prišlo zelo konkretno vabilo, da se Slovenija v regiji z implementacijo krožnega gospodarstva uveljavi kot zgled. Da postane »vez« med najrazvitejšimi evropskimi državami, ki so koncept krožnega gospodarstva ne le zapisale v svoje nacionalne strategije, temveč ga dejansko živijo, in med srednjo ter vzhodno Evropo, kjer države praviloma še niso prešle iz linearnih v krožne poslovne modele. PACE – Platform for Accelerating Circular Economy – je platforma, ki pod okriljem WEF povezuje vse kontinente na poti krožne preobrazbe.

Katero izmed konkretnih pobud, izrečenih na konferenci, bi izpostavili?

Na konferenci so bile predstavljene konkretne krožne prakse Škotske, Nizozemske, Brazilije, Češke, Slovaške, Italije in Slovenije – tako s področja nacionalnih strategij kot iz privatnega sektorja. Partnerstvo za zeleno gospodarstvo,

mag. Ladeja Godina Košir

mag. Vanesa Čanji

foto: Foto: Taja Košir Popovič / Circular Change

Nova spodbuda Sloveniji za prevzem krožnega voditeljstva

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

48 118

okolje maj 2017

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu

ki ga v kabinetu predsednika vlade vodi državni sekretar Tadej Slapnik, je tisto vozlišče, ki lahko z vključevanjem različnih deležnikov in odločnimi potezami premiera in njegove ekipe spodbudi sistemski in celovit prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Posamezne gradnike imamo. Na ravni mest in lokalnih skupnosti, podjetij, kmetijstva, nevladnih organizacij, kreativnih industrij, raziskovalnih institucij.

Imamo pametno specializacijo in SRIP za krožno gospodarstvo. Predvsem pa imamo prebivalstvo z visoko razvitim odnosom do okolja in naravne danosti, ki kličejo po tem, da postanemo »referenčna zelena država v digitalni Evropi«, k čemur nas je predsednik vlade pozval ob zaključku dvodnevne konference v Mariboru in tako tudi podal zavezo, da se konstruktivno odzovemo na vabilo WEF in vključimo v projekt PACE. Omenili ste več segmentov slovenske družbe, ki imajo potencial za spremembe. Kdo ima največjo pripravljenost za spremembe?

Spremembe niso nekaj, k čemur bi ljudje po svoji naravi stremeli. Zanje se odločimo, ko postanejo neizbežne. Gospodarstvo je tisto, ki je izpostavljeno konkurenčnemu okolju, v katerem preživijo tisti, ki se pravočasno prilagodijo novim okoliščinam. Tisti, ki so ustvarjalni, inovativni, prodorni. Kar je danes še pomembnejše – tisti, ki znajo sodelovati tako,

49 Kako se lahko te spremembe še pospešijo in akumulirajo?

Vse se vedno začne pri posamezniku, pri naših vrednotah in odločitvah. Če bodo krožne izbire – npr. nakup izdelkov brez embalaže, souporaba avtomobilov, storitve popravil in obnove, »second hand« trgovine, pametne rešitve pri upravljanju domov, poslovnih prostorov – postale časovno, finančno in tudi z vidika uporabniške izkušnje enako ali še bolj atraktivne kot obstoječe, se bomo zanje zagotovo radi odločali. Dokler pa to zahteva večji vložek na strani posameznika, je krog uporabnikov omejen.

Kakšen prispevek je k tem spremembam dala konferenca?

Zanimivo je, da je dogodek »2nd Circular Change Conference« mnogo močneje odmeval v mednarodni kot v slovenski javnosti. To, da smo na enem mestu - in to v Sloveniji - zbrali 30 vodilnih mednarodnih strokovnjakov s področja krožnega gospodarstva, vključili predstavnike različnih vladnih resorjev in v dveh dneh okoli 500 udeležencev, je zbudilo navdušenje in interes, da naše prakse na področju povezovanja deležnikov za prehod v krožni ekonomski model predstavimo v tujini.

Katerih bistvenih sporočil konference po vašem mnenju ne bi smeli spregledati v Sloveniji? Če povzamem le tri od dogovorov, sklenjenih na konferenci: • Slovenija bo svojo strategijo razvoja utemeljevala na načelih krožnega gospodarstva in se z izoblikovanim akcijskim načrtom za prehod v krožno gospodarstvo aktivno vključila v projekt WEF – Platfrom for Accelerating Circular Economy (PACE) in ga predstavila na tradicionalnem srečanju Svetovnega

118

zeleno poslanstvo

Kateri naj bi bili nadaljnji koraki Slovenije in platforme za krožno gospodarstvo?

V času tega pogovora sem v Riadu, kjer sem prav s predstavitvijo vključevalne platforme Circular Change in Slovenije ena od govornic na prvi Saudi Smart Cities konferenci. »Krožna misija« se nadaljuje z nezmanjšanim tempom.

Ob vseh že omenjenih dejstvih in priložnostih se iskreno veselim razvoja platforme Circular Change na področju vključevanja novih članov, mednarodne promocije njihovih dobrih praks, razvoja izobraževalnega programa Circular Change Academy, podpore globalnim nagradam WEF za krožne voditelje The Circulars, sodelovanju pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju in vsem oblikam povezovanja, ki se razpirajo in skozi katere krepimo moč Slovenije kot države, ki je edinstvena v tem, da vstopa na mednarodno krožno igrišče ne le s krožnimi poslovnimi modeli, temveč tudi s krožno kulturo, ki omogoča udejanjanje krožne spremembe. Na to smo lahko ponosni prav vsi, ki to spremembo soustvarjamo. Pomemben akter je zagotovo tudi ekipa Fit medie.

Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS in častni pokrovitelj konference, je poudaril: “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati. Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.”

okolje

Uresničujemo

• Po vzoru Nizozemske, ki je leta 2016 predstavljala prvi »Circular Hotspot« v Evropi, Luxemburga, ki ta projekt nadaljuje letos, bosta Slovenija in Škotska stopili v kandidaturo za leto 2018. To Sloveniji odpira možnost za predstavitev dobrih krožnih praks in vzpostavitev konkretnih novih mednarodnih poslovnih priložnosti.

ZA

zelene domove in urejeno okolje

maj 2017

Med slovenskimi podjetji najdemo krožne prakse med tradicionalnimi industrijami, kot so papirništvo, metalurgija, kemijska industrija.

Iz linearnih v krožne modele prehajajo tisti, ki so izvozno naravnani in jih k temu silijo naročniki. Tu lahko izpostavimo avtomobilsko industrijo, dobavitelje partnerjem v pohištveni industriji, gradbeništvu, tekstilni industriji.

Spremembe se dogajajo na področju energetike. Prehod na obnovljive vire energije je nepovraten. Novi poslovni modeli se razvijajo v smeri prehoda od izdelkov k storitvam. V tem segmentu je še veliko priložnosti za slovenska podjetja. Za konkurenčnost v turizmu se je treba tudi vse bolj opirati na trajnostne rešitve in tu je butična ponudba, ki jo lahko omogoči Slovenija, posebej dragocena. K temu vključimo še kmetijstvo in ribištvo, naslednje močno področje za krožno gospodarjenje.

• Krožna tranzicija je utemeljena tudi na ustrezni alokaciji finančnih sredstev. Da bomo v regiji oblikovali nabor projektov, ki to tranzicijo podpirajo in jih pospremili s finančnimi viri, ki so na voljo, bomo v Sloveniji še pred poletjem organizirali regijsko delovno srečanje med banko Intesa Sanpaolo, EBRD in EIB.

Simbio, d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje, T: 031 520 385

Imate v mislih tradicionalno gospodarstvo, ki se mora prilagoditi, če hoče preživeti?

gospodarskega foruma v Davosu, januarja 2018.

Promocija

da svoje potenciale skozi sodelovanje krepijo.

Digitalna doba ima pomemben vpliv tudi na področju ravnanja z odpadki. Vse več je električne in elektronske opreme, skoraj iz dneva v dan se razvijajo nove tehnologije in materiali, ki jih je potrebno poznati in upoštevati pri njihovi razgradnji. Vsaka električna in elektronska naprava ima pač tudi svoj konec. Pomembno vlogo v učinkovitem sistemu ravnanja z odpadki ima posameznik, ki je bil v ospredju pozornosti na strokovni konferenci Navade posameznikov pri ravnanju z odpadki. Konferenco je konec aprila na GZS v okviru LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki organizirala družba za ravnanje z odpadki Zeos, d.o.o.

foto: arhiv podjetja

Po gospodinjstvih e-odpadkov za skoraj 30 let zbiranja

Konferenca Navade posameznikov pri ravnanju z odpadki

50 118

okolje

Konferenca Navade posameznikov pri ravnanju z odpadki

Od leve proti desni: Urška Zgojznik, Ekologi brez meja; Peter Tomše, Ministrstvo za okolje in prostor; mag. Emil Šehič, Zeos; Matic Breznik, Ustvarjalnik; Tadej Slapnik, Kabinet predsednika vlade; Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva.

P

ogosto v sistemu ravnanja z odpadki pozabimo na vlogo posameznika. Pa vendar je ta ključen člen v verigi učinkovitega ravnanja z odpadki. Kot je izpostavil mag. Emil Šehič, direktor družbe Zeos, je bistveno, da se posamezniku približa infrastruktura za zbiranje.

Ravno k temu si s postavitvijo zbiralnikov za OEEO oziroma e-odpadke na ekoloških otokih prizadevajo v projektu Gospodarjenje z e-odpadki. Kar 170 kg e-odpadkov je skladiščenih po domovih, kar je približno 340.000 ton, ali kot je povedal mag. Emil Šehič: »Glede na zbrano količino e-odpadkov v letu 2016, ko je bilo zbranih dobrih 6 kg na prebivalca, je torej potencialnih e-odpadkov po gospodinjstvih za skoraj 30 let zbiranja. Hkrati to pomeni, da je v gospodinjstvih kar 10 letna količina prodane električne in elektronske opreme.«

maj 2017

R

aziskava, ki so jo pri Zeosu naredili med gospodinjstvi, je pokazala, da je prvo mesto oddaje e-odpadkov za posameznike zbirno mesto. Sledi eko otok, kjer se nahajata zbiralnik in nato trgovina. Kot glavna motivacija velja, da je prevzemno mesto blizu doma, in občutek, da s tem pripomorejo k varstvu okolja.

Zato je ozaveščanje pomembno za uspeh pri

zbiranju odpadkov in eden temeljnih elementov LIFE projektov. Kot je povedala Tatjana Orhini Valjavec, ki skrbi za LIFE projekte na Ministrstvu za okolje in prostor, je bila Slovenija v letu 2016 pri pridobivanju LIFE projektov druga najboljša država. Prijavili smo 12 projektov, dobili smo jih 6.

V

ozaveščanje prebivalcev so aktivno vključena tudi komunalna podjetja. Preko Zbornice komunalnega gospodarstva so se leta 2014 združila v pobudi Skupaj za boljšo družbo, ki vključuje področje odpadkov in vode. Vanjo je vključenih več kot 40 komunalnih podjetij. Kot je poudaril predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, se je motiv sistemskega zbiranja odpadkov premaknil iz ekonomskega interesa zaradi vrednosti materialov k zbiranju zaradi vrednosti varovanja naravnega okolja. V Sloveniji se je intenzivno ločeno zbiranje odpadkov začelo med leti 2008 in 2014, ker so se zapirala odlagališča. Zaradi ekonomskih vzgibov so si komunalna podjetja začela bolj prizadevati za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Po njegovih ocenah bi lahko v Sloveniji do leta 2030 zbrali tudi do 70 % ločeno zbranih odpadkov.

51 D

a mora biti civilna družba vedno med državo, skupnostjo in trgom, je izpostavila Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Pomemben glas civilne družbe so nevladne organizacije. Anketa med splošnim prebivalstvom je pokazala, da ljudje najbolj zaupajo nevladnim organizacijam. Zato je pomembno, da gospodarstvo nevladne organizacije sprejme kot partnerja, da z njimi sodeluje.

V Sloveniji imamo kar 235 okoljskih nevladnih organizacij, od tega jih ima 55 status delovanja v javnem interesu na nacionalni ravni. 37 okoljskih nevladnih organizacij pa je združenih v mrežo Plan B za Slovenijo. Več kot 40 % EU zakonodaje, ki jo morajo države članice prenesti v svoj pravni red, je prav okoljske. »Nevladne organizacije so tiste, ki povezujejo vse sfere družbe in lahko s svojim delom najbolj bistveno prispevajo k spremembi. Krožno gospodarstvo mora vključevati tudi ljudi, predvsem pa najprej krožno povezati vse skupine družbe,« pravi Urša Zgojznik.

P

ri ustvarjanju mnenja in širjenju navad imajo velik vpliv mediji, ki že dolgo niso več samo tisk, televizija in radio, ampak, kot je izpostavila urednica Radia 1 Nina Luin, tudi družbena omrežja, ki vse bolj pridobivajo na pomembnosti. Zato je pomembno v programske sheme medijev in v povezanost z njihovimi sledilci, gledalci, poslušalci vključiti okoljske tematike, ki jih lahko s pomočjo znanih in atraktivnih voditeljev uspešno prenesejo v družbeno okolje.

Mladi zeleni ambasadorji

P

ravi ambasadorji odgovornega ravnanja do okolja so vse bolj otroci in mladi. Mladi so bili vključeni tudi v Zeosove delavnice e-cikliraj v mladinskih centrih po Sloveniji. Mlade je namreč pomembno vključevati v aktivnosti lokalnega okolja, saj potrebujejo izkustveno učenje. Kot je povedala Maja Hostnik, direktorica Zavoda Mladinske Mreže MaMa: »Ustvarjanje novih in drugačnih delovnih mest in priložnosti za mlade je danes bistveno, saj živimo drugačno življenje, kot smo ga poznali do sedaj. Življenje ter kariera se spreminjata hitreje kot kadarkoli prej.« Temu je pritrdil tudi Matic Breznik iz Ustvarjalnika, kjer mladim preko podjetniških delavnic pomagajo izpeljati idejo, projekt. Mladi se na ta način naučijo proaktivnosti, spoznajo

se z marketingom in drugimi podjetniškimi spretnostmi. Kljub temu, da pri podjetništvu posebej ne izpostavljajo okoljskega vidika, opažajo, da se generacija milenijcev vse bolj sama usmerja k temu, da razvija družbeno odgovorne projekte.

118

rez ključnega akterja v tem krogu, države, si večjih sprememb ne moremo predstavljati. Zato mora, kot je poudaril Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, država prevzeti strateške usmeritve in prispevati k ozaveščanju. Konec oktobra 2015 je Slovenija sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, v letu 2016 pa se je vzpostavilo tudi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije. Cilj države je, da se zelena politika udejanji skupaj, z vsemi ključnimi deležniki. Od novembra 2016 se po Sloveniji izvajajo tudi regijske delavnice na temo krožnega gospodarstva. Razvila se je tudi strukturirana podpora gospodarstvu preko projekta SRIP, ki govori o podpori strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih.

Prihodnjih pet let bo povezoval vse deležnike mreže za krožno gospodarstvo.

okolje

B

Povezovanje z nevladnimi organizacijami

N

e glede na pomanjkljivosti, ki so prisotne v sistemu ravnanja z odpadki, pa smo po besedah mag. Emila Šehiča lahko kljub temu zadovoljni z doseženim v zadnjih desetih letih. Tudi gospodarska rast bo v prihodnje zelena, ali pa je ne bo, kot pravi Tadej Slapnik.

Pomembno vlogo pri tem ima ustrezna zakonodaja. Kot je menil Peter Tomše iz sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor, je zakonodaja načeloma dovolj stroga, zatakne se pri njenem izvajanju. Kar je potrdila Urška Zgojznik, pri divjih odlagališčih v petih letih ni bilo do konca izpeljanih niti pet postopkov. Prav tako ni nobenih povratnih informacij in nadzora. Za večji napredek je nujno potrebno povezovanje. Matic Breznik je pri tem omenil vlogo mladih, saj sta za premike v družbi pomembni najmanj dve generaciji. Danes za otroke ni več sprejemljivo, da se odpadki odvržejo. Zato bodo današnji otroci tisti, ki bodo zagotovili pravi preboj.

P

roblem v Sloveniji pa je še vedno recikliranje. Iščejo se izgovori zaradi majhnosti države, pa vendar se Slovenija nahaja v centru Evrope. Kot je izpostavil Šehič, se na področju recikliranja e-odpadkov tehnologija zelo spreminja. Zupanc pa je kot ključni problem izpostavil, da je Slovenija že tradicionalno slabo okolje za investicije, saj je slovenska zakonodaja zelo nestabilna in se nenehno spreminja.

Zaseben kapital pa želi jasno strategijo. Zato je potrebno tudi politično bolj dolgoročno vzpostaviti sistem, da si bodo tudi tuji vlagatelji upali investirati v slovenskem okolju.

Zbrana količina e-odpadkov v družbi ZEOS, d.o.o.

ZBRANA KOLIČINA (v tonah)

RAST (v odstotkih)

Promocija

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu in skupaj z nami E-ciklirate!

2015

2016

V družbi ZEOS, d.o.o. smo v letu 2016 izvedli 10.143 prevzemov in z zbrano količino za 24,4 % presegli zakonsko določen cilj* zbiranja e-odpadkov. *41 % zbranih količin e-odpadkov od povprečno danih na trg RS v predhodnih treh letih. maj 2017

NA PREBIVALCA (v kilogramih)

Težko pričakovana Uredba o

foto: www.shutterstock.com

Še vedno nejasne razmejitve, bojazen pred višjimi cenami

Uredba o občinski gospodarski javni službi

52 118

okolje

Uredba o občinski gospodarski javni službi

obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja

komunalnih odpadkov je bila

v javni razpravi do začetka

maja. Njeno predzgodovino so zaznamovali že lanski

kritični odmevi na različnih ravneh, čeprav so se kritike nanašale bolj na nekatere konkretne rešitve kot na tisto,

kar je predvsem zanimalo vse,

ki se ukvarjajo z zbiranjem komunalnih odpadkov, pri

čemer naj bi upoštevali znano hierarhijo z ravnanji odpadkov.

Največkrat je bil MOP na

udaru zato, ker ni bilo jasne

razmejitve, kaj so komunalni in

kaj nekomunalni odpadki. MOP je v posebni izjavi pojasnil, da uredba ureja izključno

maj 2017

komunalne odpadke.

P

ogosto polemično vprašanje je bilo naslovljeno na komunalna podjetja, zakaj posegajo na trg z odpadnimi materiali in odpadno embalažo. Mnenja nekaterih podjetij, ki smo jih povabili, naj povedo, kaj pomenijo predlagane rešitve za trg z odpadki, sicer pozdravljajo poskus ureditve nejasnih razmerij med komunalnimi podjetji in drugimi gospodarskimi družbami, a so nezadovoljni, ker opredelitve niso jasne. Predvsem komunalna podjetja pa opozarjajo, da je dobrodošla nova kakovost uredbe, ki želi dejavnost še bolj približati uporabniku, vendar pa bodo višji standardi zahtevali tudi višjo ceno storitev.

Sprejete rešitve bi občutno poslabšale poslovanje podjetja Jure Fišer, Surovina:

P

redlog uredbe prinaša določene spremembe oziroma ureditev glede zbiranja komunalnih odpadkov, ki lahko občutno vplivajo na nemoteno delovanje naše dejavnosti in posledično vplivajo na prihodke družbe iz naslova ravnanja/prometa s komunalnimi odpadki. V uredbi so štiri ključne zadeve, ki na trgu predstavljajo problem (ne samo naši družbi oziroma podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, temveč tudi fizičnim osebam ter velikim trgovskim hišam), in sicer: • Predlog predvideva zbiranje komunalnih odpadkov oznake 15 01 in 20 01 kot dejavnost javne službe. Navedeno pomeni, da bi

imetniki teh odpadkov, za nas so relevantni odpadni papir in odpadne kovine, slednje morali brezplačno prepuščati komunalam, s čimer je preprečen odkup navedenih surovin s strani naše družbe. Za nas to pomeni cca. 2.000.000 EUR manjši letni prihodek.

Vprašanje je tudi, pod katero oznako si zakonodajalec predstavlja oziroma umešča določene odpadne materiale, ki nastajajo pri proizvodnji. V primeru, da bo npr. ARSO odpadne kovine iz industrije tolmačil kot komunalni odpad, je možnost, da ostanemo tudi brez teh surovin.

• V okvir zbiranja odpadkov s strani javne službe po predlogu spada tudi odpadna embalaža, ki nastaja pri trgovcih. V tem primeru bi morali npr. vsi večji trgovci odpadno kartonsko in papirno embalažo brezplačno prepuščati komunalam, kar pomeni, da tega odpadnega materiala naše podjetje ne bi moglo več direktno prevzemati, kot je to praksa do sedaj. To pomeni zmanjšanje cca.

2.500.000 EUR prihodka na letni ravni.

• Predlog uzakonja način zbiranja odpadne mešane embalaže (torej zbiranje plastične, kovinske in sestavljene odpadne embalaže skupaj), kar je v neskladju z evropskimi predpisi. Navedeno pa ima vpliv tudi na našo dejavnost. To vrsto odpadne embalaže je potrebno sortirati, pri čemer je cca. 35 % primerne za nadaljnjo predelavo. Ravnanje z mešano odpadno embalažo pomeni velik strošek, predvsem pa bi morala vsa nova zakonodaja stremeti k boljšemu ločevanju, ki zagotavlja boljše izpolnjevanje okoljskih ciljev, in ne k uzakonjanju neločenega zbiranja odpadkov.

rugo tako področje, ki bi ga bilo potrebno v predlogu uredbe dodelati, so predlagane minimalne frekvence odvoza odpadkov. Kot pionir ločenega zbiranja odpadkov, v Sloveniji se namreč že več kot 25 let ukvarjamo z ločenim zbiranjem odpadkov v okviru javne gospodarske službe, smo z dolgoletno prakso in izkušnjami dodobra dodelali sistem zbiranja, ki ga z našimi povezanimi podjetji uspešno izvajamo v več kot 40 občinah po Sloveniji. Zato menimo, da tako pogosto zbiranje, kot ga določa predlog uredbe, na primer zbiranje embalaže na dva tedna in papirja na en teden, ni potrebno in bo zgolj pomenilo višje stroške. Posledično dvig cen

Standardi bodo višji, a cene storitev prav tako Gregor Ficko, JKP Radlje: ova uredba o obvezni javni gospodarski službi zbiranja komunalnih odpadkov se je z dopolnitvami zakonsko določenih aktivnosti, ki jih na tem področju izvajamo komunalna podjetja, nedvomno še dodatno približala uporabnikom, kar je pravilno. Povečanje števila raznih ekoloških akcij, kot so zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov, lažja časovna dosegljivost zbirnih centrov in uvedba evidenčnih in sortirnih sistemov v njih pomenijo tudi večjo sledljivost in kontrolo posameznih, za okolje nevarnih odpadkov. S temi mehanizmi hkrati predstavijo še dodatno zaščito okolja, saj bodo ljudje imeli več možnosti za njihovo legalno odlaganja na zato določenih mestih.

Po drugi strani pa seveda uredba prinaša tudi večje finančne obremenitve za komunalna podjetja tako v organizacijskem kot materialnem pogledu. Dodatni stroški, ki bodo pri tem nastali, bi se namreč morali pokrivati iz osnovne cene zbiranja odpadkov. Vsi pa vemo, da smo uporabniki komunalnih storitev v Sloveniji pri kakršnih koli podražitvah komunalnih storitev, tudi če so upravičene, zelo občutljivi

okolje

Rudolf Horvat

Jure Fišer

foto: Rok foto: Andrej Cvetnič

N

mag. Emil Šehič

redlog Uredbe bolj malo vpliva na naše področje. Sicer se mi zdi smiselno, da je proces prevzemanja odpadkov od uporabnikov bolj dorečen, a naj predvsem izvajalci javne službe ocenijo izvedljivost predloga Uredbe.

Vsekakor so minimalni standardi v uredbi dobrodošli. Precej storitev na področju zbiranja pa je »nadstandardnih«. Na primer, postavitev naših uličnih zbiralnikov na eko-otokih (oz. zbiralnicah). Podobno je s tekstilom, baterijami in morda v prihodnje s še katerim posebnim tokom odpadka. Vsekakor je potrebno dopuščati možnost, da se čim bolj približa možnost oddajanja odpadkov uporabnikom.

118

53 D

P

in neradi pristanemo na spremembe, čeprav gre za zvišanje njihovih standardov, kar nedvomno prinaša novi predlog uredbe.

Spremembe so preuranjene, osnutka na GZS ne podpirajo Več na www.zelenaslovenija.si/

maj 2017

atančno bi bilo potrebno določiti, katere vrste odpadkov se morajo obvezno zbirati v sklopu gospodarske javne službe in so jih povzročitelji dolžni prepuščati izvajalcu in koncesionarju javne službe zbiranja ter kateri odpadki so lahko predmet prostega trga in jih povzročitelji niso dolžni prepustiti koncesionarju zbiranja. Podmena, da so predmet gospodarske javne službe zgolj odpadki, ki niso tržno zanimivi in nimajo tržne vrednosti, ni ustrezna ne z okoljskega in ne stroškovnega vidika. Oddajanje odpadkov nepooblaščenim zbiralcem, trgovanje z odpadki in izvoz odpadkov preko meje namreč nikakor ne pripomorejo k doseganju okoljskih ciljev in boljšega ločenega zbiranja odpadkov. Hkrati pa tak način oddaje odpadkov onemogoča zniževanje cen zbiranja odpadkov v okviru gospodarske javne službe.

Mag. Emil Šehič, ZEOS:

Gregor Ficko

N

Oddajanje odpadkov je potrebno približati uporabniku

Janja Leban

podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o. smo mnenja, da je potrebno področje zbiranja komunalnih odpadkov enkrat končno ustrezno urediti. To nalaga zakonodaja, a tudi obveznost do okolja in doseganja okoljevarstvenih ciljev.

Kljub več poskusom v preteklosti, da bi se to področje uredilo, pa vse do danes zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ni ustrezno in jasno zakonodajno urejeno, kar v prakso zbiranja odpadkov prinaša prenekatere težave, nejasnosti in anomalije. Trenutni predlog uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov poskuša te anomalije in nejasnosti odpraviti. Vendar je po našem mnenju potrebno predlog Uredbe, če želimo, da bo ta služila svojemu namenu, dodelati. Naj omenim le nekatere.

Stojan Jakin

V

foto: Boštjan Čadej

Rudolf Horvat, Saubermacher Slovenija:

foto: arhiv podjetja

Predlagane minimalne frekvence odvoza odpadkov niso ustrezne

zbiranja odpadkov ter dodatne negativne vplive na okolje. Tudi zahteve glede odpiralnega časa zbirnega centra vsak dan v tednu in nekatere določbe za njegovo ureditev po našem mnenju niso ustrezne. Cilj mora biti, da izkušnje dobre in tudi slabe prakse vzamemo v obzir in jih, kolikor je to le mogoče, upoštevamo pri snovanju uredbe. Določbe uredbe pa morajo biti seveda uporabne v praksi na tak način, da bo njeno izvajanje pomenilo uresničevanje okoljskih ciljev, čim več ločenega zbiranja odpadkov, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, optimiziranja in zniževanja stroškov zbiranja odpadkov.

foto: Boštjan Čadej

redlog predpisuje tudi način ureditve zbirnega centra izvajalca javne službe, tako da bo mogoče razstavljanje kosovnih odpadkov.

Slednje pomeni obdelavo komunalnih odpadkov, ki smo jo do sedaj izvajali mi, z navedeno določbo pa bo dopuščena možnost tudi komunalam.

foto: arhiv podjetja

P

54

foto: Nino Verdnik

Sprememba uredbe o embalaži je dobrodošla, ozaveščanje ključno

Ekolog v podjetju in doma

okolje

118

Ekolog v podjetju in doma

Večina, 75 % vsega aluminija,

danes še vedno v uporabi.

Hkrati je recikliranje aluminija bistveno cenejše

od proizvodnje novega aluminija, je povedala Barbara

Hribernik Pigac, ekologinja

podjetja Impol. V Impolu, ki pokriva vrsto različnih trgov s svojimi izdelki, je okolje vedno

pomembnejša tema. Poleg pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, priprave okoljskih

poročil in spremljanja okoljskih kazalcev sistema so v podjetju vpeti tudi v lokalno okolje, kjer

so ob praznovanju 190-letnice Impola uredili pohodne poti

v Bistriški vintgar. Veliko sodelujejo z vrtci in s šolami.

Letos bo na dogodku, ki ga

sponzorirajo in se ga udeleži preko 1000 otrok, glavna tema maj 2017

recikliranje.

Kaj so vaše glavne naloge v podjetju in kako merite svoj okoljski indeks?

Glavne naloge so spremljanje relevantnih zakonskih zahtev in njihova vpeljava v sistem ravnanja z okoljem v družbah skupine. Potem koordiniranje postopkov pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, koordiniranje izvajanja okoljskih monitoringov, priprava okoljskih poročil in spremljanje okoljskih kazalcev sistema.

Ker se Impol modernizira in investira v večanje kapacitet, je pomembna naloga tudi priprava okoljskih zahtev za načrtovane projekte.

S programom valjanih in stiskanih izdelkov ter proizvodnjo odkovkov pokrivate avtomobilsko, obrambno, transportno, gradbeno, prehrambno in farmacevtsko industrijo. Prodirate v letalsko industrijo in z razvojnimi projekti sodelujete pri izdelavi vesoljske tehnologije.

Kateri industriji je namenjen največji del vaših izdelkov, na katerih tujih trgih ste prisotni in kaj pomeni, da sodelujete pri izdelavi vesoljske tehnologije?

Kupci Impolovih izdelkov so iz različnih panog.

Največji delež predstavljajo transport, mislim na avtomobile, lahke tovornjake, prikolice, vlake, letala, ladje, grad¬beništvo, gre za konstrukcije, okna, okvirje vrat, strešne in stenske panele, in prehrambna industrija - embalaža za hrano in pijačo, gospodinjska folija in podobno.

Najpomembnejši trg skupine Impol predstavljajo države Evropske unije, kamor prodamo

Barbara Hribernik Pigac

ki je bil proizveden doslej, je

več kot 88 % izdelkov. Med posameznimi državami še vedno največji delež zajema izvoz v Nemčijo, kamor skupina Impol izvozi več kot tretjino svojih izdelkov. Drugo največje tržišče predstavlja Italija s 15 % deležem. Prodaja v preostale države je bolj razpršena, saj v nobeni ne dosega višjega tržnega deleža od petih odstotkov. Naše sodelovanje v okviru izdelave vesoljske tehnologije zajema sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Centrom odličnosti Vesolje. S svojim znanjem in tehnično podporo smo sodelovali pri razvoju nanotehnologije in izdelavi zlitin za satelit, ki je že krožil po vesolju.

S katerimi proizvodnimi programi podjetje najbolj vpliva na okolje?

Naša družba Impol LLT izvaja dejavnost litja lahkih kovin in je tako uvrščena med dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Prvo okoljevarstveno dovoljenje smo pridobili v letu 2007. Potem je bilo večkrat spremenjeno zaradi večanja kapacitet in nadomeščanja stare opreme z modernejšo.

Dosegamo visoke okoljske standarde. Ta dejavnost je za okolje sicer bolj obremenjujoča, vendar po drugi strani omogoča ponovno rabo sekundarnega in povratnega aluminija, ki prinaša dobre okoljske učinke. Raba energije je do 95 % nižja, kot pri proizvodnji primarnega aluminija. Bistveno nižje so tudi emisije toplogrednih plinov.

Letno se v svetu proizvede okoli 48 milijonov ton primarnega aluminija in po ocenah predela okoli 20 milijonov ton sekundarnega aluminija. Kaj daje aluminiju prednost pred drugimi materiali? Kakšne lastnosti ima recikliran aluminij?

Aluminij ima pred drugimi materiali številne prednosti - od nizke specifične teže, odlične električne prevodnosti, dolge življenjske dobe in odpornosti do reciklabilnosti. Z recikliranjem aluminij ohranja vse svoje lastnosti. Zanj velja, da je zaradi svojih lastnosti eden izmed redkih materialov, ki ga lahko recikliramo vedno znova. Uporabimo ga lahko neštetokrat in pri tem praktično ne izgublja svoje kakovosti. 75 % vsega aluminija, ki je bil proizveden doslej, je danes še vedno v uporabi. Hkrati je recikliranje aluminija bistveno cenejše od proizvodnje novega aluminija.

Kakšne so vaše domače navade, ko gre za razvrščanje odpadkov, porabo energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delo doma?

Odpadke doma ustrezno ločujemo in predajamo na ekoloških otokih. Tudi mlajši člani družine s tem nimajo težav. Pohvaliti moram tudi šolski sistem, ki otroke okoljsko osvešča, poudarja pomen skrbne rabe virov, energije in odgovorno ravnanje v naravi. Doma zbiramo deževnico, ki jo uporabljamo za zalivanje gredic domačega zelenjavnega vrta. Kompostiramo biološke odpadke, za gretje vode uporabljamo sončne kolektorje in želimo biti za otroke dober zgled.

Na kongresu o vodah tudi o jubileju vodarske javne službe Na drugem slovenskem kongresu o vodah, dvodnevni program je Društvo vodarjev Slovenije z več partnerji organiziralo v Podčetrtku v aprilu, so obravnavali štiri tematska področja: varnost objektov na vodah

55 118

V skupini Impol si prizadevamo, da v okviru družbene odgovornosti in vpetosti v lokalno okolje delujemo okolju prijazno. Ena izmed pomembnejših akcij ob praznovanju 190-letnice Impola je bila ureditev pohodne poti v Bistriški vintgar, ko smo uredili pot od vznožja do Rimskega kamnoloma. Postavili smo klopi, zamenjali deske na brvi, na delu, kjer je večja mlaka, smo postavili brunčano pot. Na nasprotni strani Rimskega kamnoloma zdaj stoji miza z dvema klopema, informativna tabla s predstavitvijo kamnin in didaktična igrica za otroke. Velik poudarek dajemo tudi sodelovanju z vrtci in s šolami. Vsako leto za otroke organiziramo vsaj en projekt. Letos že drugo leto zapovrstjo kot generalni pokrovitelj sodelujemo pri organizaciji dogodka za otroke in mladino v okviru praznovanja rojstnega dne miške Fride. Tega dogodka se udeleži približno 1.000 obiskovalcev. Tokratna tema bo recikliranje, kjer bomo otrokom podrobneje predstavili široko področje ločevanja odpadkov, recikliranja in ponovne uporabe, obnovljivih virov ...

okolje

Kratko, zanimivo

in varnost ljudi pred nevarnim delovanjem voda, upravljanje z vodami in dejavnosti v vodnem prostoru, raba vode in vodni eko-

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje? Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

sistemi ter voda in participacija javnosti pri

Zelenjavo in sadje ob koncu tedna kupujemo na tržnici. Sicer pa skrbno prebiramo deklaracije in izbiramo izdelke s slovenskim poreklom. Pri nakupih uporabljamo kompaktne nakupovalne vreče za večkratno uporabo in vreče iz tekstila.

S spremembo uredbe o embalaži in odpadni embalaži se povsem strinjam, saj sem mnenja, da lahko brez finančnih posledic, temveč le z osveščanjem potrošnikov, cilje dosežemo.

Slovenija deležna globalnih trendov urbani-

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene? Občina skrbi za kolesarske steze?

Tomaž Prohinar, Lidija Globevnik, Mihael

Javni prevoz uporabljam malo, saj se na delo vozim iz sosednjega mesta in bi prevoz z javnim prometom pomenil veliko izgubo časa.

Kolesarimo v prostem času in v zadnjih petih letih je urejenost kolesarskih stez že dosegla neko solidno raven. Želeli bi si več urejenih kolesarskih poti v naravi.

Na drugem slovenskem kongresu o vodah so

odločanju. Slogan kongresa, voda povezuje, je bil poveden. Vsebinsko izhodišče celotne vsebine kongresa je bila ugotovitev, da je zacije, migracij, groženj onesnaževanja, pretirane energetske rabe in izkoriščanju naravnih dobrin. Skupaj s podnebnimi spremembami vse to ogroža slovenske vode. Aktualne teme so na kongresu predavali strokovnjaki na področju voda, med drugim Matjaž Mikoš, Brenčič, Andrej Vizjak, Mihael J. Toman, Pavel Gantar in drugi.

praznovali 70-letnico vodarske javne službe v Sloveniji in 20-letnico izdelovanja raziskovalnih, literarnih in likovnih del osnovnošolcev v natečajih vodni detektiv.

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

maj 2017

Promocija

www.optiprint.si

56

Nujna je visoka stopnja informatizacije v celotni oskrbni verigi Jože Volfand

foto: www.samirahim.com

logistika

118

Logist leta 2016

Nikoli nisem bil človek ozkega pogleda in ozke specialnosti, v logistiki pa sem videl in

pogleda, povezovalnosti in

visoke dinamike dela, pravi

Damjan Zupančič, logist

leta 2016, sicer pa direktor

logistike v novomeškem

podjetju TPV. Priznanje mu je podelilo Slovensko logistično združenje. Meni, da najbrž

zato, ker so izrazito usmerjeni

v digitalizacijo logističnih

procesov in so na trgu dosegli preboj z lastnim produktom,

z avtomatsko vodenimi vozili

(AGV). Damjan Zupančič

pravi, da dajeta integrirana

avtomatizacija in digitalizacija

logistike podjetju konkurenčno maj 2017

prednost.

V praksi je večinoma že uveljavljeno mnenje, da so lahko optimalni logistični procesi dodana vrednost v poslovanju podjetja. Kako in kje lahko logistika največ prispeva k boljšim poslovnim rezultatom?

Zelo se strinjam s tem in to tudi zagovarjam v svojem vsakdanjem delu. Miselnost je potrebno spremeniti. Menim, da optimalnih logističnih procesov ni, so lahko le bolj ali manj optimirani. Predvsem pa je bistveno, da ne počivamo na lovorikah doseženega. V logistiki se tudi v utečenih procesih stvari tako hitro spreminjajo, da jih je nujno vedno znova in znova optimirati in spreminjati. Če imamo v svoje procese vgrajena klasična načela Demingovega kroga PDCA (plan-do-check-act) ki se vrsti v spirali, potem dejansko lahko govorimo o tem, da je tudi logistika tista, ki ustvarja dodano vrednost v podjetju in ni zgolj nujen strošek, kot o logistiki razmišljajo še v mnogih podjetjih.

Pravilno zasnovana, nadzorovana in nenehno optimirana visokotehnološka, informatizirana in avtomatizirana logistika je tista logistika, ki bo največ prispevala k konkurenčnosti in boljšim rezultatom podjetja.

Najbrž je prav to pretehtalo, da vam je Slovensko logistično združenje podelilo priznanje logist leta. S katerimi projekti ste najbolj prepričali strokovno komisijo?

Težko odgovorim, kaj je najbolj prepričalo komisijo SLZ, saj ne poznam vsebin ostalih

Damjan Zupančič

Logist leta 2016

še vidim možnosti širokega

Logistika mora biti povezovalno področje, njen fokus pa vsekakor usmerjen v zadovoljstvo kupca. kandidatov. Živimo in delujemo v dobi, ki ji popularno rečemo INDUSTRIJA 4.0 oziroma v mojem primeru LOGISTIKA 4.0. Kar nekaj projektov smo v preteklem letu izvedli v logistiki.

Ogromno znanja in kapitala vlagamo v posodobitve in nadgradnje digitalizacije logističnih procesov. Popolnoma smo prenovili platformo za EDI (Electronic Data Interchange). Brez tega si že več kot desetletje ne znamo več predstavljati komunikacije tako s kupci kot dobavitelji. Izvedli smo pilotni projekt digitalizacije, ustvarili preko 20 delovnih mest logistike, tudi končno pakiranje. Zagnali pa smo prenovo skladiščnega WMS (Warehouse Management System) poslovanja z ročnimi terminali in prehod iz 1D črtne kodo na 2D in RFID (Radio Frequency IDentification). Vsekakor pa je za leto 2016 značilen preboj na področju avtomatsko vodenih vozil (AGV), kjer smo z lastnim produktom in visoko fleksibilnostjo prepričali trg. Se pa želim tudi na tem mestu zahvaliti strokovni komisiji SLZ, da so prepoznali moje in dosežke podjetja TPV, priznanje pa z veseljem delim s svojim timom.

57 Visoka stopnja premišljene in integrirane avtomatizacije in digitalizacije sta dve področji v logistiki, ki nam lahko dajeta konkurenčno prednost in odličnost v poslovanju.

Zakaj?

Visoka stopnja standardizacije in avtomatizacije na eni strani, na drugi strani pa poslovanje s partnerji, ki zahtevajo uveljavljanje različnih, mnogokrat specifičnih standardov, zna biti velik strokovni izziv. Ohraniti vitkost in hitro odzivnost kljub širokemu naboru specifičnih zahtev kupca, in vse to informatizirati in avtomatizirati do take mere, da so navzven postopki za vse enaki in čimbolj odstraniti človeški faktor, to je faktor napak, je zahtevna strokovna in organizacijska naloga.

Vsekakor je zgodnja vpeljava AGV v proizvodnjo, mislim na premike materialov, do neke mere res posebnost za naša branžo. Čeprav je stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov, torej robotike, v avtomobilski industriji izredno visoka, se je avtomatizacija na področju logistike morda res začela nekoliko pozno. Z lastnim razvojem in izpopolnjevanjem tega, kar je ponujal trg, smo dosegli, da so naši AGV sistemi izredno fleksibilni in agilni. Predvsem pa s pametno izbiro procesov, ki jih želimo digitalizirati in avtomatizirati s pomočjo AGV, dosegamo v naših primerih kot pri zunanjih implementacijah ROI (Return of Investment), ki je krajši od 1 leta. Zato so prihranki ali dodana vrednost logistike lahko izredno visoki. Če bi opredelili optimalni model upravljanja notranje logistike in vse tisto, kar zahteva zunanja logistika, kaj bi postavili v fokus

Optimalnega, univerzalnega modela upravljanja logistike ne poznam. Vedno je potrebno iskati optimalne metode glede na konkretne situacije.

A brez fokusa ne gre?

Fokus vsekakor mora biti v procesni organiziranosti področja in matrični prepletenosti z vsemi deležniki v podjetju. Logistika mora biti povezovalno področje, njen fokus pa vsekakor usmerjen v zadovoljstvo kupca. Ne vidim inovativnih rešitev, s katerimi bi lahko po principu 'velikega poka' naredili preobrat. Poudariti pa bi želel, da se prave rešitve skrivajo v enostavnih prijemih. Nujno je zagotoviti visoko stopnjo informatizacije po celotni oskrbni verigi, da sta tok materiala in informacij hkratna, da se dogodki zajemajo in digitalizirajo tam, kjer nastanejo, in takrat, ko nastanejo. Torej izmenjava informacij po celotni nabavni verigi preko EDI. Tu jaz vidim dva nujna pogoja, ki vodita v evolucijo manjših inovativnih rešitev digitalizacije.

Na logističnem kongresu ste govorili o oskrbovalnih verigah v znanosti in praksi. Kako obvladujete vašo dobavno verigo in kako zagotavljate njeno odličnost, brez katere ne morete biti optimalni?

Dobavna veriga je seveda eden od ključnih segmentov celotne oskrbne verige. V podjetju jo obvladujemo na dveh nivojih. Prvi je strateški, drugi pa operativno izvedbeni. Veliko zahtev naših kupcev seveda poskušamo ustrezno prenesti tudi na našo dobavno verigo. Vsekakor pa na tem področju prav tako ustvarjamo partnerski odnos, ki vodi v nadaljnji razvoj in optimizacije. Tudi nabavni del oskrbne verige seveda postopoma in sistematično standardiziramo in digitaliziramo.

Zakaj ste se odločili za izgradnjo proizvodno-logističnega centra?

Dva ključna razloga sta. Eden je v tem, da smo morali nujno sprostiti določene površine za

118

Optimalnega, univerzalnega modela upravljanja logistike ne poznam. Vedno je potrebno iskati optimalne metode glede na konkretne situacije. Ne da se kopirati ne celote ne dela, ki v nekem okolju deluje optimalno, v drugo okolje. Žal ne gre. To potem ne zraste organsko v podjetju, ampak se kaj hitro izolira kot tujek in rezultatov potem ni. Zato tudi ne zagovarjam celotnega outsourcinga logistike.

širitev proizvodnih kapacitet. Drugi pa je v tem, da želimo predvsem v logističnem delu postaviti še optimalnejše in vitkejše, predvsem pa visoko avtomatizirane procese. Ne zatiskamo si oči in vemo, da trenutno na logističnem področju ne delujemo optimalno. Z novo pridobitvijo bodo dani vsi pogoji, da veliko področje predvsem odpremne logistike in servisa kupcu uredimo na višji ravni.

logistika

Drži. Visoka stopnja premišljene in integrirane avtomatizacije in digitalizacije sta dve področji v logistiki, ki nam lahko dajeta konkurenčno prednost in odličnost v poslovanju. Vse to pa ne pomaga dosti, če ti tega ne priznava kupec.

Nujno je zgraditi partnerski odnos z vsakim kupcem na vseh strokovnih področjih, ki so povezani v poslovanju. Logistika seveda ni izjema.

strokovnih in inovativnih rešitev?

V vaši družbeni odgovornosti navajate tudi odnos do okolja, nisem pa zasledil, kako razumete in uveljavljate zeleno logistiko?

Kar nekaj je segmentov logistike, kjer to udejanjamo. V interni logistiki že dolgo uporabljamo zgolj električna vozila in ne več vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Ugašanje motorjev kamionov v prostem teku je obvezno na vseh naših enotah. V izredno visokem deležu uporabljamo povratno embalažo, povsem pa smo eliminirali tudi uporabo PVC folije za ovijanje palet. V lastna skladišča uvajamo smart LED (light-emitting diode) razsvetljavo in praktično zagotavljamo v visokem deležu brezpapirno poslovanje.

Tudi nabavni del oskrbne verige seveda postopoma in sistematično standardiziramo in digitaliziramo.

O vaših izkušnjah v logistiki predavate različnim vrstam slušateljev. Kakšen je razkorak med teorijo in prakso?

Razkorak je, o tem ne dvomim. So pa ravno taka srečanja, kot je kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi, tiste prave stične točke, kjer argumentirano razpravljamo in izmenjujemo, pa tudi zbližujemo stališča. Eni brez drugega ne moremo, seveda eni druge potrebujemo. Teorija je nujna za neko bazično znanje. Specifike zahtev trga in hiter razvoj pa zahtevata hitrejše in bolj drzno, velikokrat tudi intuitivno ukrepanje in odločanje. Tu teorija pogosto zataji.

Zakaj ste se sploh odločili za profesionalno kariero v logistiki?

V logistiki sem se znašel pred dobrimi 15 leti, bolj po naključju kot ne. Takrat smo logistiki v podjetju tudi začrtali funkcijo in strokovno pot. Ali pa je to celo bil nekakšen logičen razvoj moje poklicne poti. Nikoli nisem bil človek ozkega pogleda in ozke specialnosti. V logistiki sem videl in še vidim možnosti tega širokega pogleda, povezovalnosti in visoke dinamike dela. To je tisto, kar me veseli, kar mi daje novih izzivov in skrbi, da mi ni nikoli dolgčas.

maj 2017

Razvojni dobavitelj avtomobilske industrije mora izpolnjevati standarde odličnosti, med katere zagotovo sodita avtomatizacija in digitalizacija vseh poslovnih procesov, tudi logistike. Kaj je največji strokovni izziv logistike v vašem podjetju oziroma skupini? Kot posebnost in prednost izpostavljate predvsem avtomatsko vodena vozila z RFID čipi. Koliko privarčujete s tem sistemom?

pred iZidom strokovni priročnik

Izrazi na področju voda zbirka zelena slovenija Avtorja: dr. milenko Roš in dr. mihael J. Toman iz predgovora v priročniku Knjiga Izrazi na področju voda je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z vodami na poljudnem ter na znanstvenem in strokovnem nivoju, pa tudi prevajalcem, ki velikokrat ne najdejo ustreznega izraza pri prevodu besedila s širšega področja voda. Ta stroka se namreč v zadnjih desetletjih še vedno neprestano in skokovito razvija, predvsem pa je vedno bolj interdisciplinarna, kar lahko vodi do različnega razumevanja posameznih terminov glede na osnovno stroko govorca ali pisca. prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, predstojnica Katedre za kemijsko, procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo (UL FKKT) Vsebina Izrazi so v prvem delu zbrani po poglavjih in po abecednem redu, v oklepajih pa so ustrezni izrazi v angleščini. Tam, kjer je za en izraz več opisov, sva podala vse opise in jih oštevilčila. Posebej so opisani izrazi, ki se pogosto napačno uporabljajo.

Avtorja Obseg priročnika: 128 strani Cena: 12 EUR Informacije in naročila: Fit media d.o.o., 03/42 66 700, info@fitmedia.si

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje | e-naslov: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 Promocija

Trende spreminjamo v zgodbe o uspehu.

e-pošta: si.sm.lju.prodaja@dbschenker.com

tel: +386 1 5885 700

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

w w w.promet.si

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Promocija

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.