EOL 119/120

Specializirana revija za trajnostni razvoj

119/120

embalaža okolje logistika

junij 2017

5. Zeleni forum Zelene države ni brez zelenega turizma

Janez Perčič: Trg fleksibilne embalaže raste, prihaja čas laminatnih tub Požari in okolje: Emil Nanut, Rudi Horvat, Marjan Gulič, Slavko Hrženjak Dr. Mihael Jožef Toman: Prioriteta pri vodah: prostor in kmetijstvo Silva Vitez, Jure Miklavc: Podjetja vse bolj razumejo oblikovanje kot naložbo, ne kot strošek Terminal za hlajene tovore v poletnih mesecih »poka po šivih«

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

vabimo vas na strokovno delavnico

Tveganja v okolju – sistemi zaščite in rešitve datum: sreda, 12. julij 2017, od 9.00 do 13.00 ure lokacija: stavba Rits, kidričeva ulica 25, 3000 celje Medijski očitki o ekonomski zaplankanosti podjetij in politike so v zadnjem času zelo pogosti. Toda kakšna so dejanska sporočila okoljskih požarov? Na to je potrebno odgovoriti strokovno in medsektorsko, kar zahteva celovito upravljanje z okoljem.

Kako reagirati na okoljska tveganja? Kje so največji izzivi? Katere službe se morajo povezati? Ali so pripravljeni ustrezni protokoli ravnanja v kriznih okoljskih razmerah?

Opozoril je več kot odgovorov. Zato zahtevajo strokovne ukrepe odgovornih v podjetjih; od menedžerjev do varnostnih inženirjev, služb za kakovostno izvajanje okoljevarstvenih dovoljenj, zaščito, varnost in zdravje zaposlenih, za komuniciranje z okoljem, vseh, ki morajo poznati okoljska tveganja.

program: • Tveganja v okolju in interpretacija podatkov (dr.

Mihael Jožef Toman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

• preventivni sistemi požarne zaščite (doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in profesor na Becker College v ZDA)

• kontaminacija virov in zdravje ljudi (dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana)

• temelj civilne zaščite je občina (intervju s Srečkom Šestanom, poveljnikom Civilne zaščite Slovenije)

• okoljevarstveno dovoljenje kot temeljno orodje za menedžerje (ARSO)

• okrogla miza: kakšna so sporočila okoljskih nesreč? (sodelujejo predstavniki okoljskih in drugih podjetij, izpostavljenih glede vplivov na okolje)

komu je strokovna delavnica namenjena: • • • •

podjetjem z okoljskimi tveganji zavezancem ied in seVeso povzročiteljem in predelovalcem nevarnih odpadkov podjetjem, ki izvajajo naloge varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom

kotizacija: 155 € + ddv ne spregLejte: člani Zelenega omrežja Slovenije imajo na ceno kotizacije 30 % popust

Promocija

prijave: info@zelenaslovenija.si (pripišite podjetje, naslov podjetja, ime in priimek udeleženca, tel. št., e-naslov, funkcija v podjetju)

Organizator:

zelena slovenija® fit media d. o. o., kidričeva 25, 3000 celje | t: 03/ 42 66 700 e: info@zelenaslovenija.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

A

Emil Nanut lahko, kar ne more biti izgovor, vsak trenutek postreže s podatki, kateri okoljski certifikati so na njihovi delovni mizi, vključno z dovoljenjem IPPC in s certifikatom EMAS. Srečko Šestan se je v intervjuju za Dnevnik začudil le podatku, da Kemis ni bil uvrščen med vire manjšega ali večjega tveganja po direktivi Seveso, ki predpisuje vsebinske sklope glede količin nevarnih snovi. A za dosedanjo menedžersko držo Emila Nanuta se lahko mirno zapiše: strokovno delo, odprtost do medijev in okolja, skrb za najboljšo tehnološko opremo, poslovanje z dobičkom, razumevanje odgovornosti za manjšo porabo naravnih virov, nobene ležernosti, ustanovitev poslovnih enot na trgu nekdanje Jugoslavije, skrbno sejanje zaupanja v družbenem in poslovnem okolju ... Saj tisto drži – kdor izgubi zaupanje, nima več kaj izgubiti.

Z

ato je prav zdaj, v zelo razširjenem somraku zaupanja med tistimi, ki poslujejo z bolj ali manj nevarnimi tveganji, in ogroženim prebivalstvom, s civilnimi iniciativami vred, pravi trenutek za poslanico menedžerjem.

Narava seveda dokazuje samočistilno sposobnost. A obenem trka na vest menedžerjev in kapitala, kakšna je njihova okoljska koncepcija v poslovanju. Vrednostni sistemi se podrejajo strukturi moči in kapitala, tudi ko gre za naravo, za vode, za zrak, zemljo. Čeprav na primer vemo, da Slovenija 95 % vseh pitnih vod črpa iz podtalnic. Ali je torej vitalni del upravljanja in poslovanja podjetij, ne le v gospodarstvu, tudi program strokovnega izvajanja okoljevarstvenega dovoljenja, preventivni program preprečitve tveganj in protokol ravnanja v kriznih razmerah? To so neizogibna vprašanja za glavnega menedžerja podjetja.

V

sak dan bo težje poslovati in se odločati za naložbe, če menedžerji ne bodo odprli svojih vrat okoljski stroki, ljudem, javnosti in civilnim iniciativam.

T

T S

eveda pa drži, kar je globokoumno domislil Moliere: Ne samo za tisto, kar naredimo, odgovorni smo tudi za tisto, česar ne naredimo.

K

In česa ne naredimo?

Ko narava zajoče, je prepozno.

o kajpak ni vsa zgodba o menedžerju Emilu Nanutu. A v tem trenutku se mi je zdelo prav, da se to zapiše.

EOL

Še posebej v podjetjih.

V

vrhniškem primeru bi se nesreča z zublji končala drugače, če Emil Nanut ne bi že prej večkrat odprl vrat domačim gasilcem. In jim preventivno razkazal kritične točke. Med gašenjem požara je pomagal in usmerjal gasilce, saj je bilo potrebno zavarovati destilacije in rezervoarje, ki so se topili. Zublji bi se res lahko spremenili v katastrofo.

foto: Rok Tržan

udi najboljšim se lahko zgodi najslabše.

A zdaj se zdi, kot da se je zrušila celotna zgradba, ker je zgorel en kamen. Emil Nanut s sloganom Kemisa Ker nam ni vseeno že več kot tri desetletja zbira nevarne in nenevarne odpadke iz industrije, obrti, gospodinjstva, komunalnih podjetij, zdravstva, kmetijstva (fitofarmacevtski odpadki). Torej od odpadnih olj, barv in topil do muljev, plenic, razvijalcev, infektivnih odpadkov … Seznam je dolg, povzročiteljev teh odpadkov, vključno z gospodinjstvi, ni malo. Samo iz zdravstva in zobozdravstva zberejo letno 1000 ton odpadkov. Emil Nanut vodi torej podjetje, ki je potencialno nevarno, a brez njega ne moremo.

Količine nevarnih odpadkov v Sloveniji naraščajo, odgovornost za strokovno poslovanje še bolj.

poročila okoljskih nesreč v Kemisu, Ekogoru in Eko Plastkomu, najsi bodo vzroki takšni ali drugačni, so naslovljena občanom in lokalni oblasti, stroki, medijem, državi, ki se je zdaj vendarle odločila za ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo protokola, kako se organizirati in ravnati, ko nas preseneti nekaj, kar nas ne bi smelo presenetiti. Na državni ravni. A nobena varnost ni stoodstotna. Tveganja v okolju smo včeraj pogosto prezrli, danes se jih kljub ostrejši zakonodaji včasih rado pomete pod tepih, jutri pa tega ne bo več. No, vsak dan bo težje.

ema o eko kriminalu, ki je dodatno dvignila prah v pregorelem okolju in je tudi v Sloveniji četrta najdonosnejša nezakonita dejavnost, bo samo pospešila trk interesov v okolju in v razvoju Slovenije. Zelena rast Slovenije, ki želi uravnotežiti, harmonizirati sicer razumljivo pot do dobička s kakovostjo življenja ljudi in s pravico narave, da diha, je največji izziv slovenskim menedžerjem. Kajti odgovorni smo tudi za tisto, česar ne naredimo. Če se že pozablja na to, da brez virov v naravi tudi ekonomija nima kaj početi. oliko je ekoloških bomb v Sloveniji? Koliko poznamo tveganja na dvorišču, kjer poslujemo? Kako smo pripravljeni na strupene izbruhe?

Jože Volfand, glavni urednik

junij 2017

T

S

Uvodnik

Emil Nanut.

119/120

Menedžerji, okolje in tveganja

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Trg fleksibilne embalaže raste, prihaja čas laminatnih tub

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Grafika Soča, d.o.o.

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Papir iz ostankov citrusov, otrobov, celo usnja, a z manjšim ogljičnim odtisom 12 Zavržena biomasa je izjemna priložnost za slovensko gospodarstvo 15 Prodajo na tuje trge podvojili, pričakovanja še večja 26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 27 Prostorska in gradbena zakonodaja z vidika gospodarstva 28 Zelene države ni brez zelenega turizma 40 Požari in okolje 46 Krožno gospodarstvo za pomoč otrokom

sebina

4 119/120

EOL

Impresum

47 Prioriteta pri vodah: prostor in kmetijstvo 50 S prihodom Heinekena se je ravnanje z viri še zaostrilo 52 Multimedijska vodna atrakcija ozavešča o porabi vode in vključi gledalca

54 Nemški strokovnjaki predlagali še opredelitev »vročih točk«

56 Z meritvami se že da določiti super onesnaževalce med vozili

58 Podjetja vse bolj razumejo oblikovanje kot naložbo, ne kot strošek Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

60 Namesto potrošnika potrebujemo kupca z razmislekom 62 O ustreznih frekvencah odvoza odpadkov največ ve lokalno podjetje 64 Digitalizacija bo pomagala izboljšati evidentiranje odpadkov 66 Biogospodarstvo je razvojna priložnost, tudi v Sloveniji že dobri primeri

68 Na mizi bodo spet ledenka, krompir kresnik, paradižnik val in še kaj 70 Koruza zbija interes za pridelavo pšenice, v Avstriji je drugače 72 Postopen razvoj malih bivalnikov in hibridnih pogonov, potem električna vozila 74 Terminal za hlajene tovore v poletnih mesecih »poka po šivih«

Partner junij 2017

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

77 Za strateški projekt avgusta razpis za pripravljalna dela 78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pri podjetju DS Smith so razvili revolucionaren tip embalaže za podjetje Carbones Fergon iz Španije, ki je proizvajalec rastlinskega premoga in dobavitelj kurilnih rešitev za žare in kamine.

Pri podjetju želijo doseči najvišje standarde v ekologiji, kvaliteti in čistoči. Pred podjetjem DS Smith je bil izziv. Premog je tradicionalno spakiran v papirnate vrečke, zaradi česar imamo po uporabi velikokrat umazane roke, umazana oblačila in prazno embalažo, ki jo moramo zavreči. Papirnate vrečke se velikokrat med transportom strgajo in prispejo na cilj v slabem stanju, kar povzroča nepotrebne izgube premoga na tovornjakih, v skladiščih in trgovinah. Pri DS Smith so embalažo popolnoma predelali - od centralne strukture v obliki kletke do zunanje škatle. Rezultat je zaprta pravokotna škatla, brez utorov po sredini, tako da prah ne more uhajati. Škatla ima na pokrovu zatič, da se ne odpira. Uporabnik mora na embalaži odpreti zgornji pokrov zunanje škatle, ki je že vrezan. Ko pokrov dvignemo, lahko premog zakurimo v centralnem delu kletke. Na ta način embalažo uporabimo, da zakurimo žar, za seboj ne puščamo odpada, potrošnik se ne dotika premoga in se ne umaže. Embalaža WonderGril je zelo uspešna na trgu, saj pri podjetju že beležijo rast.

Odslej motorna olja v ojačani vrečki v škatli Podjetje Smurfit Kappa je na trg lansiralo okolju prijazno embalažo za motorna olja.

Nova Bag-inBox® embalaža varuje in ohranja olje in je bila izdelana posebej za avtomobilsko industrijo.

Tradicionalno Fotografije: arhiv proizvajalcev

Embalaža za balzam za ustnice postala embalaža za belilo za zobe Podjetje TINT je želelo končnemu potrošniku ponuditi preprosto, učinkovito rešitev z integracijo belila za zobe v dnevno rutino, zato so uporabili embalažo za balzam za ustnice podjetja Quadpack. Drugače od drugih rešitev na trgu je TINT Instant Bright Teeth belilo za zobe brez dodanega peroksida, ščetka za zobe vam nariše popoln nasmeh in varuje vaše zobe. Mark Curry, vodja blagovne znamke, pojasni: »To je kot šminka za vaše zobe. Prav zato smo se obrnili k izdelkom za šminkanje, da bi našli primerno embalažo.« V sodelovanju s podjetjem Boots Contract Manufacturing so pri Quadpacku razvili rešitev, ki temelji na 7 ml embalaži balzama za ustnice (lipglosa).

Embalaža je preprosta, klasične oblike, bela steklenica in pokrovček s krtačo, ki se uporablja za barvanje formule na zobe. »Ščetka razmaže formulo enakomerno po zobeh,« je povedal Curry. »Pri Quadpacku so vztrajno testirali aplikacije, dokler niso našli najbolj učinkovite. Delovna skupina je bila zelo fleksibilna. Delali smo skupaj, dokler nismo razvili koncepta, ki deluje.«

Ljubljana kolesarjem zelo naklonjena, med najboljšimi na svetu Leta 2015 se je Ljubljana prvič uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu in zasedla 13. mesto. Letos je rezultat še izboljšala, saj se je zavihtela na visoko 8. mesto lestvice Copenhagenize Bicycle Friendly Cities Index 2017«. Ocenjevali so 136 mest in na podlagi 14 kriterijev sestavili lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest. V Ljubljani je kolesarjev vse več, kolesarska infrastruktura pa sledi sodobnim smernicam. Zelo izpostavljajo pozitivno promocijo kolesarjenja. Menijo, da bi v Ljubljani lahko dosegli 20 ali celo 30 % deleža kolesarjev v prometu. Lestvico kolesarjem prijaznih mest »The Copenhagenize Index« sicer pripravljajo od leta 2011, prvo mesto pa je tudi letos zasedel Kopenhagen.

5 119/120

je motorno olje shranjeno v plastenkah, ki porabijo 85 % več materiala kot nova Bag-in-Box® rešitev. Pametno oblikovanje omogoča lažje rokovanje, natančnejše nalivanje in zmanjšuje možnost polivanja olja. Ojačana vrečka v škatli je izdelana iz kombinacije polietilena in premaza iz najlona, ki zadrži prehajanje arome in preprečuje delcem olja, da bi se selili. Embalaža je primerna tudi za avtomehanične delavnice, saj je embalaža lahko na polici in od tam povezana z distribucijskim sistemom. Embalaža je dostavljena v ploski obliki, zato je paletizacija boljša in transport izdelkov cenejši ter optimiziran. Polna Bag-in-Box® porabi 9 % manj prostora v primerjavi s plastično embalažo ter 85 % manj materiala v primerjavi z ekvivalentnimi trdnimi plastenkami. Škatlo je enostavno ločiti od vrečke, oboje je popolnoma reciklabilno.

Thierry Minaud, generalni direktor podjetja Smurfit Kappa, je dodal: »Čas je, da embalaža za olje, ki se v zadnjih 30tih letih ni spremenila, postane bolj okolju prijazna.«

EOL

Rastlinski premog nič več v papirnatih vrečkah

Sodelujemo. Mrežimo.

Sooblikujemo prihodnost, pravijo papirničarji Letošnje Mednarodno srečanje slovenskega papirništva in 44. Mednarodni letni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirništva bo 22. in 23. novembra na Bledu. Slogan napoveduje tematski fokus tradicionalnega letnega srečanja slovenskih papirničarjev in mednarodnega strokovnega simpozija.

Organizatorja dogodka sta Združenje za papirno in papirno-predelovalno industrijo ter Društvo inženirjev in tehnikov papirništva.

Biobed za čistejše kmetovanje BASF Slovenija je v sodelovanju s podjetjem ESOT-INVEST iz Celja na kmetiji Antona Medveda v Stražgonjcah pri Pragerskem postavil prvi Biobed v Sloveniji in hkrati svoj prvi Biobed na svetu. Sistem Biobed omogoča naravno odstranjevanje odpadih voda po čiščenju škropilne naprave, s tem pa preprečuje sproščanje odpadnih voda v podtalnico.

Zagotavlja minimalno tveganje za okolje in omogoča bolj trajnostno kmetovanje. »V ta namen sodelujemo s kmeti, združujemo naša strokovna znanja, storitve in tehnologije ter njihove izkušnje, hkrati pa zelo cenimo vse koristne povratne informacije kmetovalcev,« je ob postavitvi naprave na kmetiji poudaril Simon Franko, direktor BASF Slovenija.

Naprava deluje tako, da se tekočina, ki izteče iz škropilnice v zbiralnik, s pomočjo črpalnega sistema razprši v posode s točno določeno vsebino (substrat), kjer se s pomočjo mikroorganizmov nevtralizira. BASF Slovenija je prvi Biobed postavil v sodelovanju s podjetjem ESOT-INVEST iz Celja, ki ima 22-letno tradicijo aktivnega sodelovanja in delovanja na področjih ekologije, vode in energije.

junij 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 119/120

EOL

Kratko, zanimivo Avrigo in Izletnik z integracijo v enotno družbo Do konca leta bosta dva pomembna slovenska ponudnika avtobusnih prevozov dokončno povezana. Z junijem ju je povezovalo že novo skupno vodstvo, potniki pa bodo to občutili prek poenotenih storitev, predvsem novih, ki jim bodo poenostavljale nakup, dvigale dostopnost in kvaliteto prevozov. Že sedaj se vozijo v avtobusih s poenoteno podobo. Vodstvo bosta prevzela mag. Sandi Brataševec z več kot 20-letnimi izkušnjami s področja prevozov in turizma, ki je te dni že prevzel mesto direktorja družbah Avrigo in Izletnik Celje, ter Miha Tavčar z več kot 10-letnimi izkušnjami s področja financ. Ostaja namreč na mestu člana uprave v obeh družbah. Poleg integracije skupine v enotno družbo si je novo vodstvo med strateške cilje začrtalo še digitalno preobrazbo in internacionalizacijo poslovanja. Dosedanje vodstvo bo tudi v prihodnje opravljalo ključne zadolžitve s skupini. S tem je končana prva faza integracije, v kateri so trenutno že povezani Integral Notranjska d.o.o., Integral Zagorje d.o.o., Integral Stojna Kočevje d.o.o. ter Koratur d.d., pridružila pa se jim bo še družba Promet Mesec d.o.o., ki je že od leta 1995 eden izmed večjih ponudnikov prevozov potnikov po Sloveniji in v tujini.

Skupina sedaj v voznem parku razpolaga z že več kot 500 avtobusi oziroma 20.000 sedeži.

Samo lani je prevozila več kot 25 milijonov kilometrov in prepeljala več kot 10 milijonov potnikov. Cilj nove skupine je postati najboljši ponudnik avtobusnih prevozov, potovanj ter izletov v Sloveniji in regiji.

junij 2017

Družbe v skupini Adventura Holding kot koncesionarji izvajajo javni potniški promet v cestnem prometu na več kot 500 linijah po Sloveniji in tako povezujejo več kot polovico slovenskega ozemlja. Imajo razvejano mrežo poslovnih enot in dobro geografsko pokritost Slovenije. Skupina podpira projekte, ki spodbujajo razvoj trajnostne mobilnosti v Sloveniji in pospešujejo popularizacijo javnega potniškega prometa, na primer sistem integriranega javnega potniškega prometa. Skupina trenutno izvaja mestni potniški promet v 5 slovenskih mestih (Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško, Idrija), posebne linijske prevoze za več kot 100 šol in številna podjetja po Sloveniji. Družbe v skupini aktivno sodelujejo tudi s turističnimi destinacijami, turističnimi ponudniki in organizatorji dogodkov pri prevozih turistov do slovenskih turističnih destinacij in po njih vključno s potniki na križarjenjih v Luki Koper.

Proces razvoja skupine se še ni končal, ampak se šele zares začenja. Skupina bo nadaljevala z integracijo skupine v enotno družbo AVRIGO – IZLETNIK z namenom nadaljnjega razvoja

Novosti Embalaža, ki omogoča različne priprave prigrizkov

Pri podjetju Hornall Anderson so oblikovali embalažo, sestavljeno iz več delov, za Twistd prigrizke. Embalaža je v obliki tube in ponuja možnost prehranjevanja po porcijah z različnimi posipi, saj lahko tubo razdeliš na sekcije. Potrošnik lahko meša priboljške in okuse v nenavadne kombinacije. Vsak od štirih predalov vsebuje mešanico sladkega čipsa, rahlo slanega čipsa, tortilj in prigrizkov. Uporabnik mora le rahlo zavrteti pokrov in doda izbranemu priboljšku serijo zanimivih okusov, ki so lahko morska sol in morska trava, žar posip z medom, čili in čokolada ter cheddar in stilton sira.

steklenice kreativni pridih,« je povedala vodja marketinga v podjetju Beatson Clark. » Podjetje BrewDog je naš dolgoletni partner in veseli smo, da smo jim lahko v zadnjih mesecih izdelali dve steklenici, 375 ml gravirano steklenico za šampanjec in miniaturno 100 ml steklenico za Hop Shot pivo. Sodelovanje smo razširili tudi z njihovim sestrskim podjetjem LoneWolf Spirits, kar je obrodilo to zanimivo medicinsko steklenico za gin.«

Etiketa, ki je odporna na vlago

Marmelada v sodobnejši embalaži

Pri podjetju Schwartauer Werke so se odločili za prenovo izgleda kozarcev za marmelado Fruttissima. V sodelovanju z RPC Promens ima sedaj nova embalaža črn pokrovček, vrat embalaže je ožji in trebuh embalaže širši, embalaža je sedaj bolj sofisticirana in moderna. Embalaža, oblikovana s pihanjem polipropilena, je velika 250 g. Marmelado je mogoče dobiti v različnih okusih: gozdni sadeži, češnja, maline, jagode in marelice.

Steklenica za gin kot steklenica za zdravila Škotska destilarna LoneWolf se je obrnila na podjetje Beatson Clark, da bi jim oblikovali steklenico, ki bi imela medicinski pridih za njihov novi gin. Pri podjetju so izdelali 500 ml steklenico Sloping Shoulder Flat, ki je bila originalno izdelana za zdravila. »Zelo nam je všeč, da imajo naše

Etiketa Adestor Metal HG WS je visoko sijoča samolepilna, metalizirana in je odporna na vodo. Izdelali so jo za luksuzno embalažo, kot je embalaža za šampanjec, vino, likerje, kot dekorativne etikete in etikete za luksuzno kozmetiko ter znamke za parfume. Pri podjetju Lecta, kjer so specialisti za etikete, so želeli s to etiketo ustvariti idealnega partnerja za označevanje ohlajenih steklenic ter vračljivih posod.

Etiketa Adestor Metal HG WS zagotavlja, da bo ostala v dobri kondiciji ne glede na okoliščine, in varovala imidž končnega izdelka v vseh razmerah. Primerna je za tisk v konvencionalnem offsetu, UV offsetu, flexu (UV, voda) in tipografsko (UV). Vsi proizvodi pod znamko Adestor so izdelani z okoljskima standardoma ISO 14001 in EMAS ter z ISO 50001, energetskim certifikatom, ISO 9001 za kvaliteto in OHASAS 18001 zdravje in varnost na delovnem mestu. Po naročilu izdelajo tudi etikete s PEFC™ in FSC® certifikatom.

voznega parka, vzpostavitve celovite informacijske podpore na različnih področjih, uvedbe organizacijskih izboljšav, optimizacije vseh procesov in učinkovitejše trženje vseh storitev skupine z vzpostavitvijo treh regijskih centrov (Zahodna, Osrednjeslovenska in Vzhodna), online prodaje in prepoznavne znamke.

7 119/120

S kozmetiko je lahko Kofein dizajn nagrajen elegantna tudi plastika za podobo slovenskega tropinovca

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Novi materiali so zelena prihodnost in dober posel

Samostoječa vrečka za tekočine, novost s sejma Intrapack Podjetji The GualapackGroup in Aptar sta združili moči in razvili inovativno “No-Spill” (brez polivanja) brizgano samostoječo vrečko.

Integriran embalažni sistem nudi varnost in uporabnost.

Sestavljena je iz Aptar SimpliSqueeze™ zamaška in CHEER PACK® brizgano vrečko. Tako zamašek kot vrečka, prvi je izdelek podjetja Aptar, drugi podjetja GualapackGroup, sta med najbolj prodajnimi izdelki v svoji kategoriji.

Kombinacija zagotavlja inovativno embalažo za pijačo, ki jo je mogoče učinkovito napolniti in zapreti z uporabo polnilnih sistemov podjetja GualapackGroup. Otroci in odrasli bodo veseli embalaže »stisni in pij«, ki je inovacija v industriji pijač.

Samostoječa vrečka je primerna za jogurte, vode z okusom in sokove. Embalažo so predstavili na sejmu Intrapack.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Digitalno potiskane vrečke za zdrave prigrizke

V okviru Tedna Kemijskega inštituta so med drugim razpravljali o novih materialih, ki so med najpomembnejšimi raziskovalnimi izzivi sodobne znanosti. Zelena rast napoveduje nov model razvoja gospodarstva. Znanost bo z novimi tehnologijami, novimi materiali in izdelki v proizvodnji omogočila manj ogljičnega odtisa. Raziskovalci Kemijskega inštituta so s svojimi raziskavami alternativnih virov energije, predvsem pri mobilnosti, v ospredju evropskih in tudi svetovnih raziskav. Prof. dr. Robert Dominko raziskuje predvsem nove baterije za električno mobilnost. Razložil je trend hitrih sprememb na tem področju v mobilni industriji. Kot druga uspešna možnost uporabe pogonskega sredstva se kaže vodik, kar intenzivno raziskuje dr. Nejc Hodnik, prav tako s Kemijskega instituta. Dr. Gorazd Gotovac iz podjetja Elaphe, kjer raziskujejo možnosti konstruiranja posebnih motorjev za električna vozila, je poudaril, da vsi veliki igralci mobilne industrije tekmujejo med seboj, saj se zmagovalcu obeta zelo dober posel. O temah trajnostnega razvoja so govorili tudi drugi strokovnjaki.

Se vinjete poslavljajo?

Podjetje UNI Packaging je podjetju INNATE dobavilo digitalno potiskane vrečke, ki so jih oblikovali pri Sand Creative studio. Pri podjetju INNATE iz Bristola izdelujejo prigrizke, ki so iz naravnih sestavin brez aditivov. Vrečke so digitalno tiskane s tehnologijo UNI Packaging’s Digiflex, ki nima omejitev v številu barv ali dizajnu in je idealna za fleksibilno embalažo.

Elsa Valentine, lastnica podjetja INNATE, je povedala: »Embalaža se sklada z našimi inovativnimi, drznimi prigrizki. Želimo izkoristiti prihodnjo rast na področju digitalnega tiska z dodajanjem elementov pristnosti in interakcije, ki povečata sodelovanje potrošnikov.«

Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, je javnost, zlasti transportno panogo, razburila s predlogom o ukinitvi vinjet. Po njenem bi morala okoljska in prometna politika sprejeti ostrejše ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na okolje. Zato je predlagala, da bi za vožnjo po avtocestah plačevali cestnino po prevoženih kilometrih. Primerjava s telefonom se vsiljuje, vendar je predlog evropske komisarke že zdaj požel več kritik. Kaj bi to pomenilo za transportno panogo in voznike, kam bi se preusmeril promet, kakšna bi bila ekonomska in tehnološka izpeljava novega sistema cestninjenja. Nesporno je promet med največjimi onesnaževalci okolja. Zato bo predlog o možnostih za preprečevanje njegovih negativnih vplivov zlasti na ozračje zagotovo deležen tudi močne podpore na različnih ravneh. So pa roki za poenotenje in digitalizacijo cestninjenja cestnega prometa brez ustavljanja in po prevoženih kilometrih vendarle precej oddaljeni – v sredino prihodnjega desetletja.

junij 2017

Podjetje Rafesa iz Barcelone je na trg lansiralo 100 % reciklabilno plastenko iz trdega PET materiala. Trajnostna drža in odgovornost sta dva koncepta, ki sta dokaj tuja kozmetični industriji. Nova linija ponuja več velikosti in oblik embalaže. Vsebuje plastične kozarce v velikosti 15 ml in 30 ml ter plastično steklenico v velikosti 30 ml s kapalko in črpalko. Material je reciklabilen in odporen na udarce. Eleganca je del identitete nove embalaže. Poleg tega je plastika lažja kot steklo in težje lomljiva.

European Design Awards, ugledno evropsko tekmovanje, je v kategoriji embalaž letos podelilo srebrno nagrado projektu The making of grapa, ki je delo ljubljanskega oblikovalskega studia Kofein dizajn. Vrhunski tropinovec, ki je nastal v koprodukciji oblikovalcev in vipavskega vinogradnika Tilia estate, na trgu nastopa v pollitrskih stekleničkah s tremi različnimi etiketami, zaščitne škatle pa so iz klasičnega valovitega kartona. Posebnost embalaže je, da se etikete povežejo v zgodbo o nastanku te pijače, in sicer v obliki stripa, ki ga je narisal znani hrvaški stripar Danijel Žeželj.

"Trojna" zasnova se kot pametna poteza izkazuje tudi z vidika prodaje, kupci so steklenice namreč začeli zbirati oz. si želijo cele serije. Več o skrivnih sestavinah in podrobnostih izdelave preberite na naslovu themakingofgrapa.com.

Trg fleksibilne embalaže raste, prihaja čas laminatnih tub

Kaj ste predstavili na letošnjem Interpacku in kaj kažejo primerjave s konkurenco? Ali se tudi proizvodnja tub usmerja v naravne materiale in v biorazgradljivost?

Interpack je sejem, kjer se predstavlja svetovna industrija embalaže s celotno oskrbovalno verigo. Izredno velik in dobro obiskan sejem.

Za podjetje, kot je naše, je morda celo prevelik. A tam srečamo pomembne odločevalce velikih podjetij. In to je tisto, kar smo iskali.

Vzpostavili smo nekaj zanimivih kontaktov.

Seveda to še ne pomeni, da smo sklenili posel.

To je začetek dela. Izkoristili pa smo priložnost in predstavili novo tehnologijo proizvodnje laminatnih tub. Nedavno smo namreč zagnali novo linijo za proizvodnjo laminatnih tub, ki omogoča tako imenovano brezšivno varjenje in 360-stopinjski tisk, kar je še posebej zaželeno v kozmetični industriji. Takšna tehnologija je nujno potrebna za vstop v zahtevno sfero kozmetične industrije, ki poleg funkcionalne embalaže zahteva tudi estetsko dovršenost.

Z izredno dovršenimi vzorci smo uspeli pritegniti pozornost potencialnih strank, opazila pa nas je tudi konkurenca.

Ali je tudi to znak, da je mimo poslovna kriza, tudi obeti so dobri. S katerimi organizacijskimi in tehnološkimi novostmi ste dosegli spremembo?

Janez Perčič

Res je, imeli smo veliko težav, pojasnjuje Janez Perčič, direktor podjetja Lajovic Tuba, kjer izdelujejo fleksibilno embalažo. In dodaja: »Nekaj zaradi napačnih odločitev, nekaj pa tudi zaradi tržne konsolidacije in razvoja.

Tuba se ne razvija dovolj hitro in predvsem ne dovolj pogumno…« Zdaj je položaj boljši. Na nedavnem sejmu Interpack 2017 so predstavili nove tehnološke možnosti proizvodnje laminatnih tub, brezšivno varjenje in 360-stopinjski tisk, kar je že omogočilo prve kontakte s potencialnimi kupci.

Prav vlaganja v razvoj, direktor napoveduje porast prodaje laminatnih tub na globalnem trgu, jim povečuje konkurenčnost in možnost večjega izvoza. Letos bodo kot del skupine Impact International nastopili skupaj s podjetjem KIM PAI iz Tajske na sejmu v Hong Kongu.

Pričakovanja niso majhna.

Janez Perčič še pove, da so edino podjetje v Sloveniji z opremljenim laboratorijem za testiranje kisikove bariere laminatov.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

8 119/120

Embalaža junij 2017

Položaj panoge

Trend tanjših laminatov se nadaljuje predvsem v Aziji in Indiji, v Evropi pa ne več.

Res je, imeli smo veliko težav. Nekaj zaradi napačnih odločitev, nekaj pa tudi zaradi tržne konsolidacije in razvoja. Tuba se ni razvijala dovolj hitro in predvsem ne dovolj pogumno.

Zadnjih nekaj let se rezultat nenehno izboljšuje, nismo pa še zadovoljni. Opravili smo zelo veliko delo pri obvladovanju stroškov, tržnem pristopu, internem usposabljanju in motivaciji. Vlagamo v modernizacijo postopkov in opreme. V štirih letih smo uspeli podvojiti produktivnost, trenutno pa se ukvarjamo z novimi investicijami v opremo za proizvodnjo laminatnih tub, kjer bomo kapacitete potrojili. Lahko rečemo, da je Tuba danes veliko bolj pripravljena na nove izzive, kot je bila kdaj koli, do konca leta 2018 pa moramo biti še boljši.

Ob začetku proizvodnje plastičnih tub na bio osnovi ste napovedali uspešen prodor na trg.

Kakšni so prodajni rezultati?

Tube na bio osnovi so v tem trenutku še vedno v fazi razvoja. Kupci, predvsem multinacionalke, še vedno niso pripravljeni plačati višje cene za embalažo, čeprav se ekološka zakonodaja

9 Težko bi rekel, da kdo ni doživel recesije. Je pa res, da smo jo nekateri čutili bolj kot drugi.

Trenutni nivo naročil je blizu plana, ki smo si ga zadali. Kar je še pomembnejše, je, da vidimo nekoliko dlje, kot smo v preteklih letih, kar je lep napredek. Naši cilji so dokaj jasni.

Moramo rasti, da stabiliziramo podjetje. Temu so namenjene tudi nove investicije predvsem v opremo za tisk in proizvodnjo laminatnih tub.

V laminatnih tubah vidimo našo dolgoročno prihodnost, na tem segmentu tudi kratkoročno rast. Kapacitete je potrebno namreč prodati.

Odpirajo pa se novi, veliko večji trgi, kot je Evropa.

Lajovic Tuba se povezuje s partnerji iz Azije, kjer trg raste veliko hitreje kot Evropa.

Vaše podjetje je član Združenja evropskih proizvajalcev ETMA. Lahko ocenite, da je proizvodnja fleksibilne embalaže na globalnem trgu v vzponu, kateri trgi so najbolj dinamični?

Proizvodnja fleksibilne embalaže raste. Pojavlja se kar nekaj novih tehnologij, materialov, tudi novih igralcev na trgu. Na področju proizvodnje tub opažamo prehod iz aluminijastih tub na laminatne tube. Tudi plastične tube nekoliko izgubljajo v primerjavi z laminatnimi.

Laminatne tube zagotavljajo boljšo kisikovo bariero, z novimi tehnologijami tudi zahtevnejšo grafiko, kar vse na koncu pripomore k boljši prodaji končnega izdelka. Če ocenjujem posamezne trge, lahko povem, da je Evropa zrel trg in večjih odmikov v povpraševanju ne pričakujemo. Odpirajo pa se novi, veliko večji trgi, kot je Evropa. Lajovic Tuba se povezuje s partnerji iz Azije, kjer trg raste veliko hitreje kot Evropa. Odpravljamo se tudi na severno-ameriški trg. Zanimata nas tudi Afrika in Bližnji vzhod. Široka izvozna vrata vam najbrž odpira mesto v skupini Impac International. Izvoz, razvoj in raziskovanje?

Vaše proizvodne zmogljivosti so velike, po 150 milijonov aluminijskih in laminatnih tub letno.

Proizvodnja narašča, po katerih tubah je več povpraševanja?

Trenutno je naša proizvodnja usmerjena predvsem v aluminijaste tube. Kar 90 % vse prodaje.

Z novimi investicijami računamo na veliko rast prodaje laminatnih tub. Tudi najnovejši trendi govorijo v prid rasti laminatnih tub predvsem v kozmetični industriji. Farmacevtska industrija je pri uvajanju sprememb nekoliko bolj počasna, se pa dogaja tudi na tem segmentu.

Kako uspevate pri naročilih za znižanje cen tubam na račun tanjšega laminata oziroma manjše porabe materiala?

Tanjši materiali, hitrejše linije so trend, ki se mu ne da izogniti. Da smo uspeli izvesti prehod, smo investirali v modifikacijo opreme in veliko časa posvetili razvoju, predvsem procesov.

Trend tanjših laminatov se nadaljuje predvsem v Aziji in Indiji, v Evropi pa ne več. V zadnjem obdobju se je celo obrnil, saj tanek laminat ne zadovoljuje uporabnikov v takšni meri kot nekoliko bolj kompakten debelejši laminat, ki nudi predvsem boljši občutek in estetsko obliko tube skozi celotno dobo uporabe tube.

Nihče namreč noče imeti grdo zmečkane tube na kopalniški polici, še posebno ne, če gre za drage kozmetične izdelke. Pri zobnih pastah je nekoliko drugače.

Barvanje tub je pri vas sicer tehnološko in računalniško nadzorovano, vendar barve otežujejo predelavo oziroma reciklažo. Kakšen je življenjski ciklus izdelka?

Tisk je nujni sestavni del proizvodnje tub.

Uporabnik potrebuje veliko informacij o izdelku. Nekaj je tudi zakonsko predpisanih, še pomembnejše pa je, da embalaža pomaga prodajati izdelek in mora biti zato lepo »okrašena«. Vsi želijo biti drugačni, izvirni, zato da pritegnejo pozornost potencialnih kupcev.

Designi se zato pogosto menjajo, če ne v celoti, pa z manjšimi spremembami. Zato je za nas praktično vsako naročilo nov projekt. Kupcem

119/120

ponujamo različne rešitve, od digitalnega tiska za manjše serije do 11-barvnega tiska za najbolj zahtevne.

Embalaža

Vaši naročniki so iz farmacevtske, kozmetične, živilske industrije, panog, ki niso doživele hujše recesije. Ali letošnje povpraševanje to potrjuje in kaj pričakujete do konca leta?

Veliko sinergij je znotraj skupine. Največja prednost je seveda v podpori Impact Internationala kot odgovornega lastnika. Zelo pomembni sta izmenjava znanja in izkušenj in pa obvladovanje, za nas sicer nedosegljivih trgov, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, kamor izvozimo 10 % naše proizvodnje aluminijastih tub.

Letošnjo jesen bomo prvič kot skupina, v katero bo vključen tudi KIM PAI iz Tajske, nastopili na sejmu v Hong Kongu, kjer upamo na nove potencialne kupce. Za Lajovic Tubo predvsem iz Severne in Južne Amerike. S povezavo s KIM PAI-em vstopamo v družbo velikih proizvajalcev tub v svetovnem merilu. Skupina KIM PAI spada med pet največjih proizvajalcev tub na svetu s proizvodnjo v Vietnamu in na Tajskem, z Lajovic Tubo pa vstopa tudi v Evropo.

Zelo ste se vključili v evropske projekte. Kaj ste že dosegli in kateri projekti so za vas poslovno in razvojno najpomembnejši?

Najpomembnejši je razvoj bio bariere, ki se nadaljuje in vključuje nanotehnologijo. To je projekt, ki bi lahko postal izredno zanimiv tudi z vidika finančnih učinkov od prodaje znanja in izdelkov. Za nas je to sodelovanje izredno pomembno tudi zaradi pridobivanja znanja.

Sodelujemo namreč z zelo zanimivimi partnerji s področja pakirne industrije, univerzami in instituti, ki nam omogočijo vpogled v področja znanja, do katerih sami, zaradi omejenih virov, ne moremo. S sodelovanjem pa pridemo do znanj, ki jih s pridom izkoriščamo tudi za vsakdanje delo.

S koordinacijo projekta Wheylayer smo se postavili na zemljevid pomembnih razvojnih partnerjev na področju fleksibilne embalaže, kar nam omogoča sodelovanje pri nadaljnjem razvoju tovrstnih izdelkov. S projektom smo prišli do nove opreme in znanj. Oboje tržimo s ponujanjem storitev na trgu. Smo edino podjetje v Slovenji, ki ima opremljen laboratorij za testiranje kisikove bariere laminatov in ostalih materialov v obliki folije in tube. Še pomembneje je, da smo z aktivnimi razvojnimi projekti postali bolj zanimivi za potencialne kupce.

Nihče namreč ne želi sodelovati s podjetjem brez aktivnega razvoja.

Kot podjetje ste sodelovali na strokovnem simpoziju, ki ga je gostil Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V ospredju pa je bilo dvoje aktualnih vprašanj: je plastika smet ali dragocenost in ali je njena končna življenjska postaja morje? Kakšno izkušnjo je lahko predstavilo vaše podjetje, ki je sodelovalo v projektu Wheylayer?

Wheylayer je projekt, katerega cilj je razviti biorazgradljivo kisikovo bariero, da bo dovolj učinkovito nadomestila plastično. Laminat je večplasten material. Vsaka plast opravlja svojo funkcijo, po koncu življenjske dobe pa žal ta večplastnost preprečuje učinkovito, okolju prijazno recikliranje. Celotna industrija se zaveda problema, zato tovrstni projekti niso redkost. Žal pa je le malo ekonomsko upravičenih končnih rešitev. Naša bariera je na bazi sirotke. Ima prihodnost. Lahko pripomore k učinkovitemu recikliranju laminatnih materialov, ne more pa v celoti rešiti problema ravnanja za odpadno embalažo. Več je potrebno narediti predvsem za ozaveščanje in vzgojo mladih. Brez razvoja novih postopkov za reciklažo in ponovno uporabo pa tudi ne bo šlo. Vsekakor se zavedamo problema. Čeprav smo majhen člen v verigi, čutimo svojo odgovornost in poskušamo prispevati skromen delež razvoju in čistejšemu okolju za vse nas.

junij 2017

zaostruje. Konzorcij za razvoj bio bariere nadaljuje razvoj z vključevanjem nanotehnologije, hkrati pa se pripravljamo na trženje, mislim na prodajo know howa. Ne gre namreč samo za tube, saj tuba kot embalaža predstavlja nišni segment pakiranja. Potenciali na ostalih področjih fleksibilne embalaže so še veliko večji. Vsekakor trenutek za prodor tovrstnih materialov prihaja. Lajovic Tuba bo na prehod pripravljena.

10

Papir iz ostankov citrusov, otrobov, celo usnja, a z manjšim ogljičnim odtisom foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Sekundarne surovine v primarni embalaži

Embalaža

119/120

Sekundarne surovine v primarni embalaži

Leta 1736 je mlin, ki je stal v vasi Rossano Veneto, od Beneške republike prejel avtorizacijo, da je lahko

postal tovarna za papir. Favini

Michele Posocco

je danes vodilno svetovno

podjetje za projektiranje in izdelavo tekstur in končnih

rešitev za ekološko usnje za

modo, luksuz, oblikovanje,

IT in tehnično zahtevna

športna oblačila. Poleg tega se ukvarjajo tudi s proizvodnjo

tiskovin za šole, prosti čas in

za v službo. Podjetje je bilo med prvimi, ki je leta 1992 v

poseben papir integriralo alge.

Danes si v podjetju prizadevajo za krožno gospodarstvo in menijo, da nobena industrija

ne bi smela biti izjema.

Izdelujejo papir iz pomaranč, oliv, grozdja in celo ostankov usnja. In kaj pravi o izzivih in

projektih Michele Posocco, Vodja blagovnih znamk v

junij 2017

podjetju Favini?

Kakšne so značilnosti znamke Crush, ki je okolju prijazna serija vašega papirja? Kateri so ti drugi ostanki, kaj drobite, za kaj je papir primeren, kakšne so njegove posebnosti in kako prispeva k čistejšem okolju?

Crush je ekološka serija papirja, ki je izdelana iz procesiranih bio odpadkov (koruza, citrusi, olive, grozdje, kava, kivi, lešniki, mandeljni, sivka in češnje). Odpadki nadomestijo do 15 % primarne celuloze. Znamka Crush je FSC certificirana in brez gensko spremenjenih organizmov, vsebuje 30 % recikliranih odpadkov, izdelana je z zeleno energijo. Rezultat je, da ima takšen papir 20 % manjši ogljični odtis.

Kako poteka proizvodnja takšnega papirja?

Italija je tretja največja proizvajalka citrusov v svetu (Italija, Izrael in Španija), gre za 1.000.000 ton, ki so namenjene industriji sadnih sokov. Stiskanje citrusov da 40 % soka, 60 % je stranskega proizvoda, kaše iz citrusov. Ti ostanki se ponovno uporabijo in predelajo in tako pridobimo nekaj zanimivih surovin: esence, bioetanol, gumo, pektin ipd.

Po teh postopkih ostanke, ki se imenujejo depektinizirana celuloza citrusov, običajno posušimo in stisnemo v pelete, ki se uporabljajo kot polnila v hrani za živali, gnojila ali za sežig pri proizvodnji energije. Na tej stopnji pri podjetju Favini prekinemo proces in uporabimo ta material kot surovino visoke

Razvili smo prvi papir, ki je izdelan iz ostankov otrobov, in tistih, ki niso več uporabni za človeško rabo. vrednosti. Je dober nadomestek za primarno celulozo v proizvodnji papirja. Končen izdelek je čudovita serija papirjev, ki smo jo poimenovali Crush!

Za kaj je papir primeren?

Papir Crush je primeren za vrsto aplikacij.

Med drugim za luksuzno pakiranje, brošure, pisarniški material, vizitke, etikete, za založništvo, korporativne tiskovine, zvezke, modne in pohištvene kataloge, luksuzne publikacije itd.

Ste imeli pri uporabi te sestavine za izdelavo papirja kakršnekoli zakonodajne zaplete?

Zakonodaja različno obravnava stranske produkte industrije in odpadke. Naše podjetje ni avtorizirano za uporabo odpada. Da pridobimo kvalitetno surovino, oplemenitimo stranske proizvode industrije, ki jo potrebujemo, da izdelamo kvaliteten papir. Papir je namenjen proizvodnji embalaže in papirnih komunikacijskih tiskovin. Pred nekaj leti je italijanska zakonodaja sprejela zakon, ki alge uvršča med odpadke, tako da smo sedaj prisiljeni pogledati

11 Imate še več takšnih projektov?

Podobni projekti so tudi drugi Crush spin-off papirji. Crush Bean in Lentile, prvi papir, ki je izdelan iz ostankov procesiranja fižola in leče. Ta dva ekološka papirja je izdelal Favini v sodelovanju s podjetjem Pedon. V letu 2015

Remake je blagovna znamka papirja, ki je izdelan iz zavrženih ostankov pri proizvodnji usnja in je primer upcycling-a. S tem smo želeli zapreti krogotok v modni industriji.

119/120

Embalaža

Podjetje Barilla že dalj časa raziskuje možnosti, kako bolje uporabiti svoje ostanke, posebno otrobe. Tukaj smo se našli. Skupno družbeno in okoljsko odgovornostjo smo ustvarili CartaCrusca, kar dobesedno pomeni papir iz otrobov. Razvili smo prvi papir, ki je izdelan iz ostankov otrobov, in tistih, ki niso več uporabni za človeško rabo. Raziskovalna in razvojna ekipa obeh podjetji je delovala skupaj, da smo izbrali najbolj primeren stranski produkt, otrobe, ga potem očistili ter zmleli, da je bil kompatibilen s celulozo. Rezultat je CartaCrusca. Namesto da pri podjetju Barilla otrobe zavržejo, so ostanki otrobov sedaj dobili popolnoma novo življenje v obliki papirja.

produkte iz naravnih odvečnih, to je odpadnih materialov. Končno smo aplicirali ta koncept na upcycling projekt z uporabo ostankov iz drugih industrij, kar je jasen primer krožnega gospodarstva. Obstaja veliko primerov, kot je naš, v Italiji in drugod. Naslednji korak je aplikacija krožnega gospodarstva v vse vrste industrij. Sedaj je naloga EU, da vzpodbuja in poenostavi implementacijo v gospodarstvo, da se bo lažje širila.

Izvajate tudi upcycling, predelavo novega papirja iz 25 % ostankov usnja! Se je to obneslo? Po kakšnem ključu se odločite, iz katerih ostankov boste izdelovali nov produkt?

Pred kratkim ste se v Sloveniji na mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu, kjer so v ospredje postavili konkretne primere dobrih praks krožnega gospodarstva v EU in drugod po svetu, s svojo dobro prakso predstavili tudi vi. Kakšen je vaš pogled na krožno gospodarstvo? Menite, da je globalno dobrih praks dovolj? Kako bi morala Evropa podpreti hitrejši prehod v krožno gospodarstvo?

Od leta 1991 naprej smo razvijali tehnologije in

Da. Remake je blagovna znamka papirja, ki je izdelan iz zavrženih ostankov pri proizvodnji usnja in je primer upcycling-a. S tem smo želeli zapreti krogotok v modni industriji. Izdelali smo inovativni papir, ki nastane iz ostankov proizvodnje oblačil in dodatkov.

Ali je trg že zrel za uporabo embalaže iz sekundarnih surovin in kaj preprečuje njeno večjo uporabo?

Odpad, ki ga uporabljamo, postaja surovina z vrednostjo. Stranski produkti dodajajo vrednost našemu papirju, kar trg sprejema z odprtimi rokami.

Promocija

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

www.rpc-group.com

@rpc_group

junij 2017

Za podjetje Barilla izdelujete embalažo, ki je v 20 % izdelana iz otrobov. Za kakšno zgodbo gre? So otrobi za embalažo odpad, ki ga proizvede podjetje Barilla?

smo s podjetjem Veuve Clicquot razvili papir iz stranskih produktov, ki nastane pri proizvodnji šampanjca za to francosko vinsko hišo.

Z implementacijo vizije, da zmanjšajo svoj okoljski odtis, so ostanke grozdja porabili na nov način.

©2017 RPC Group Plc. All rights reserved.

čez meje in uporabljati stranske produkte kozmetične industrije iz Velike Britanije in Irske.

12

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Zavržena biomasa je izjemna priložnost za slovensko gospodarstvo

Sekundarne surovine v primarni embalaži

Embalaža

119/120

Sekundarne surovine v primarni embalaži

Papirna industrija je z re-

uporabo naravnih vlaken že sedaj dober primer krožnega

gospodarstva. V strateškem programu partnerji razvijajo

tehnologije za razklop

biomase in pridobivanje tržno zanimivih produktov, zelenih

kemikalij in nanoceluloze.

Najbolj prepoznani primeri

industrijske simbioze so v reuporabi industrijskih odpadkov,

uporabi odpadnih muljev

za sekundarne surovine v

gradbeništvu in za proizvodnjo energije. Pojavlja se že papir in

embalaža iz alternativnih virov surovin, kot na primer zeleni

odrez in kmetijski odpad. O raziskavah in razvoju na tem področju nam je spregovorila mag. Mateja Mešl, direktorica

Inštituta za papir in celulozo.

Ste koordinator strateškega raziskovalno-razvojnega programa »Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov«, ki povezuje 20 partnerjev iz raziskovalne sfere in industrije.

Izbrani ste bili na javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru prednostnega področja Slovenske strategije pametne specializacije Mreže za prehod v krožno gospodarstvo«. Kaj raziskujete?

Program vključuje vrsto raziskav za celostno, kaskadno rabo biomase. Iniciator programa je papirna industrija, ki je z re-uporabo naravnih vlaken dober primer krožnega gospodarstva že zdaj, vendar pa predstavlja samo en del v učinkoviti snovni izrabi biomase. Vzpostavili smo nove verige vrednosti za pridobivanje vseh uporabnih komponent biomase, mislim na vladno, nanocelulozo in zelene kemikalije, in na njihovo uporabo za razvoj konkurenčnih izdelkov iz bio-osnovanih materialov – ob papirništvu še v tekstilni, gradbeni, avtomobilski in drugih industrijah.

junij 2017

Kaj želite doseči?

Ambicija programa je prispevek k znanju o možnostih učinkovitega izkoriščanja te naravne in obnovljive surovine. Program vključuje več raziskovalno razvojnih področij. Prvi se osredotoča na vrednotenje potencialov primarne in odpadne biomase, od lesa, enoletnih rastlin,

mag. Mateja Mešl

raziskovalnem razvojnem

npr. konoplja, miscantus, tujerodnih invazivnih rastlin, kot je na primer japonski dresnik ter odpadne biomase v kmetijstvu, na primer travinje, kmetijski odrez…, in na industrijo.

V poštev pridejo odpadni mulji, tekstilni odpadki, luščine in drugo. Pregled in vrednotenje količin ter uporabnosti različnih vrst biomase za pridobivanje surovin in uporabo v različnih končnih produktih pomeni pomembno dodano vrednost projekta. Nadaljnje aktivnosti so usmerjene v razvoj materialov in tehnologij za kaskadno rabo in zapiranju snovnih poti v celotnem krogotoku.

V čem vidijo vrednost projekta podjetja, kaj pričakujejo?

Pričakovanja vključenih podjetij so odraz tržnih trendov in vse strožjih zahtev za varovanje okolja in zdravja. Gre za nadomeščanje spojin fosilnega izvora z bio-osnovanimi, uvajanje trajnostnih tehnologij in okoljsko sprejemljivih dodatkov, povečanje stopnje reciklabilnosti produktov ter zmanjševanje in ponovna uporaba odpadkov. Razvijajo se tehnologije za razklop biomase in pridobivanje tržno zanimivih produktov, zelenih kemikalij in nanoceluloze. Pri tem sodelujejo podjetja iz kemijske industrije s skupnim ciljem razvoja učinkovitih tehnologij razklopa biomase in uporaba gradnikov za razvoj konkurenčnih končnih produktov. Poseben sklop raziskav je

13 Kar je nekomu odpadek, je drugemu surovina, tretjemu energent. Industrijska simbioza je partnerska zaveza, ki je osredotočena na zapiranje snovnih tokov. Katere industrijske simbioze lahko izpostavite v slovenskem prostoru in kakšne imate še v načrtu?

Najbolj prepoznani primeri industrijske simbioze so v re-uporabi industrijskih odpadkov, v našem primeru uporaba odpadnih muljev, za sekundarne surovine v gradbeništvu in za proizvodnjo energije.

Na tem področju s programom razširjamo krog na eni strani na različne odpadke, ob papirniških npr. še morski mulji, in na drugi strani na različne industrije, npr. kemijsko, lesno.

Razvoj je usmerjen v učinkovite tehnologije za obdelavo odpadkov in sočasno v pridobivanje produktov z dodano vrednostjo. Ambiciozno smer predstavlja npr. razvoj postopka biološke obdelava odpadnih muljev za pridobivanje encimov kot novega produkta, ki se ponovno uporabi v papirni industriji, kar pomeni popoln primer snovno zaprtega kroga. Naslednji primer so raziskave, ki povezujejo partnerje za razvoj napredne tehnologije za pridobivanje energije iz odpadkov z visoko vsebnostjo vode.

Ko reciklaža ali ponovna uporaba odpadnih surovin ni več mogoča, njihov energijski potencial izkoristimo za napajanje proizvodnih procesov. Postopno nadomeščanje linearnega pristopa izrabe primarnih surovin s smernicami krožnega gospodarstva v prvi vrsti povečuje ponovno uporabo, reciklažo in pretvorbo odpadnih snovnih tokov v sekundarne surovine. S kakšnimi zakonodajnimi težavami se soočate pri uvajanju sekundarne surovine v krogotok?

Celotni krog je raziskovalno razvojni projekt, ki temelji na prepoznanih trendih in vse bolj poudarjenih razvojnih usmeritvah, ki jim sledi tudi evropska zakonodaja npr. s paketom ukrepov za krožno gospodarstvo. Poznamo trenutne zakonodajne omejitve v spreminjanju statusa odpadka v sekundarno surovine ter tudi glede visokih zahtev ustreznosti izdelkov z vidika vplivov na okolje in zdravje. Zato je sodelovanje industrije v programu še tem bolj pomembno, da razvoj usmerja v materiale in tehnologije, ki zadoščajo zahtevam in omogočajo tržne

Študije in tržne napovedi kažejo, da je trg za nanocelulozo praktično neomejen. Slovenija ima na tem področju pomembne primerjalne prednosti ne le v izjemni razpoložljivosti različnih vrst biomase, temveč tudi v znanju in kompetencah, potrebnih za razvoj stroškovno in okoljsko učinkovitih tehnologij. Kako to izkoriščamo?

Res je. Na področju pridobivanja nanoceluloze imamo visoke ambicije, ki izhajajo iz obstoječega znanja v Sloveniji, znan je patent Kemijskega inštituta, in tržnega potenciala. Povpraševanje po nanocelulozi zaradi njenih lastnosti, saj je naravna, biorazgradljiva, dimenzijsko stabilna,

119/120

transparentna in netoksična, skokovito narašča na različnih trgih. Vlaganj v RR, tako v proizvodnjo kot v uporabo v različnih industrijah, se v svetu strmo povečujejo. S ključnimi besedami »nanocellulose and preparing« je samo za zadnji dve leti mogoče zajeti 17 patentov. Obseg trga je ocenjen na 35 milijonov ton. Proizvodnja je v različnih državah postavljena na pilotni ravni. Količine se hitro povečujejo. Omejitev za še hitrejši razvoj pa je cena kot posledica zahtevnih postopkov pridobivanja. Konkurenca je torej velika. Vendar je naša ambicija celostna izraba potenciala biomase, ki s kaskadno rabo zagotavlja optimalno vrednost posameznim produktom, med katerimi je tudi nanoceluloza.

Inovativni potencial programa je prav v razvoju učinkovitejših postopkov razklopa in kaskadne izolacije gradnikov različne dostopne biomase, ki vključuje pridobivanje primarnih surovin, torej vlaken in nanoceluloze, in sekundarnih, to so ekstrakti, hemiceluloze in lignin kot tudi njihovi derivati.

Embalaža

Program vključuje nadalje tudi uporabo naravnih vlaken in komponent biomase v drugih industrijah, z razvojem biokompozitov in dodajanjem naravnih surovin polimerom.

aplikacije. Cilji programa so v celotnem štiriletnem obdobju izvajanja razviti prototipe produktov in demonstracijske postavitve novih tehnologij, ob katerih bodo identificirane konkretne omejitve. Verjamemo, da bomo z našimi rezultati prispevali k izgradnji ustreznejšega zakonodajnega okolja.

Ukrepi EU za krožno gospodarstvo še ne dajejo pričakovanih rezultatov Primož Agrež, GASTRO PET Ukvarjamo se s proizvodnjo PET (polietilen tereftalat) embalaže, natančneje PET predform, predvsem za industrijo pijač. Koncept krožnega gospodarstva se nam zdi izjemnega pomena, zato smo že leta 2010 industriji pijač predstavili idejo za projekt plastenka-za-plastenko. Od takrat se število proizvajalcev pijač, ki prepoznava dodano vrednost in pozitivni vpliv uporabe recikliranega materiala, iz leta v leto povečuje. Sodelujemo pri treh projektih uporabe sekundarnih surovin za oblikovanje primarne embalaže. Gre za uporabo recikliranega PET-a (RPET) v različnih deležih v plastenkah ZALA Pivovarne Laško Union (20 % delež RPET), Cockta Atlantic Grupe (50% RPET) in vseh PET plastenkah Fructal. Slednji je tudi odličen primer dobre prakse in pravi primer krožnega gospodarstva, kjer smo marca 2015, skupaj s Fructalom in družbo za ravnanje z odpadno embalažo Dinos-Unirec, zagnali inovativni projekt recikliranja embalaže. Prvi v Sloveniji smo vzpostavili in poskrbeli za popoln zaključen krog ravnanja z odpadno embalažo. S projektom vključitve 50 % RPET-a v vse Fructalove plastenke smo znatno zmanjšali obremenitve na okolje in izpuste CO2. PET plastenke je namreč mogoče reciklirati in iz njih izdelati regranulat PET (RPET), ki se kot surovina ponovno uporabi pri proizvodnji plastične PET embalaže. Uporaba RPET v primerjavi z nerecikliranim PET-om zmanjša ogljični odtis za skoraj 80 % in tako pomembno prispeva k ohranjanju narave in varovanju okolja.

RPET je ključni del naše strateške usmeritve in pomemben del našega vsakdana. Zaradi količine odpadnih plastenk so naši projekti in ostali podobni za naše okolje izjemnega pomena predvsem zato, ker se tehnologija reciklaže in predelave vseskozi izboljšuje in nam danes omogoča, da lahko z bottle-to-bottle tehnologijo proizvedemo tudi 100 % reciklirano plastenko za ponovno uporabo v živilski industriji. Tudi Evropska komisija tovrstne projekte aktivno spodbuja. Pomembna je bila objava Svežnja ukrepov o krožnem gospodarstvu iz leta 2015, s katerimi so želeli spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo, kar naj bi okrepilo njeno konkurenčnost v svetu, spodbudilo trajnostno gospodarsko rast in ustvarilo nova delovna mesta. Pomemben del omenjenega svežnja je tudi povečanje ciljev za recikliranje in ponovno uporabo, pa tudi zapiranje zanke življenjskih ciklov izdelkov. To je bistvo omenjenega projekta Fructal-Dinos-Gastro PET. Letos januarja je bilo objavljeno poročilo o napredku omenjenega Svežnja ukrepov EU, kjer je bilo ugotovljeno, da države članice v tej smeri niso naredile bistvenega in pričakovanega napredka. Poročilo naj bi služilo kot motivacija za nadaljnje ukrepe na področju recikliranja in uporabe sekundarnih surovin.

Gastro PET, v okviru naše skupine ALPLA, drži korak z zastavljenimi cilji Ukrepov krožnega gospodarstva, pogosto jih tudi presegamo, npr. z eko designom, vzajemnim partnerstvom z našimi kupci, s promocijo trajnostne embalaže in izjemnega pomena recikliranja na trgu.

junij 2017

namenjen uporabi zelenih kemikalij in (nano) celuloze za izboljšane in nove produkte v primarni verigi predelave vlaken. To je v papirni in tekstilni industriji. Industrija določa zelo jasne cilje, ki jim sledimo: razvoj konkurenčnih izdelkov, ki jih zahteva trg embalaže in produktov široke potrošnje, z dodanimi funkcionalnostmi in z uporabo bio-osnovanih dodatkov in nanoceluloze.

14

Za kaj se zdaj uporablja biomasa?

Povprečno se v svetu največ biomase porabi za energijo (53 %), v lesni predelavi (28 %) in v papirni industriji (11 %). Dodana vrednost uporabe v papirništvu je že nekajkrat višja od energetske rabe. Ob tem papirna industrija odpadni material re-uporabi v povprečju 5 do 7krat in 50 % vseh surovin v papirništvu je odpadni papir. To ponazarja neizkoriščen potencial že v primarni rabi. Pri nas nimamo več celulozne tovarne. Odvisni smo od uvoza. Zato trdimo, da je sedaj zavržena biomasa izjemna poslovna priložnost, ki jo lahko izkoristimo s povezovanjem znanja in kompetenc v celotnem krogotoku.

Embalaža

119/120

Sekundarne surovine v primarni embalaži V koliki meri se na slovenskem trgu uveljavlja embalaža iz sekundarnih surovin in kje so največji zadržki?

V papirni industriji se povečuje delež re-uporabe odpadov. To pomeni, da v segmentu papirne embalaže tega ni malo. Kot sekundarna surovina v tem primeru je odpadni papir/ karton. Pojavljata se že tudi papir in embalaža iz alternativnih virov surovin, kot na primer zeleni odrez in kmetijski odpad. Znana je iniciativa Mestne občine Ljubljana o uporabi tujerodne invazivne rastline, japonskega dresnika, iz katere smo na našem inštitutu že izdelali papir za končne embalažne produkte. Na trg prihajajo nišni produkti iz drugih

držav. Med njimi je znana Nizozemska, kjer papirna industrija že uporablja različne vire, zlasti kmetijski odpad. Domačih industrijskih produktov v večjem obsegu na trgu še ni. Razlog je najprej v pridobivanju surovine oz. proizvodnji celuloze. Na našem inštitutu razpolagamo s polindustrijsko opremo, kjer lahko pilotno pripravimo surovino iz različnih virov, industrijska aplikacija pa še ni možna. Delno omejitev predstavljajo tudi vse zahtevnejši standardi. Zlasti za embalažo za stik s hrano, ki zahtevajo precejšen vložek v razvoj za doseganje ustreznosti.

Slovenski patent, ki ščiti postopek utekočinjanja lesa izr. prof. Matjaž Kunaver, doc. dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut Omeniva lahko uporabo utekočinjenega lesa kot komponente za lepilo, s katerim je bila lepljena siva lepenka za pripravo transportne palete. Skupina raziskovalcev iz Laboratorija za kemijo in tehnologijo polimerov pod vodstvom izr. prof. dr. Matjaža Kunaverja se že nekaj let ukvarja z utekočinjanjem lesa in uporabo produktov v različnih industrijskih procesih. Pri raziskavah sodelujemo z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, z Oddelkom za lesarstvo. V letu 2010 smo uspeli pridobiti slovenski patent SI 22912 in ga hkrati prijaviti na evropskem patentnem uradu. Patent ščiti postopek utekočinjanja lesa in izdelave lepila za industrijsko proizvodnjo ivernih plošč.

Bistveni pridobitvi inovacije sta zmanjšanje emisije formaldehida iz ivernih plošč tudi do 50 % in uporaba obnovljivih virov v lepilu, ki je sicer izdelan iz surovin iz surove nafte.

Mehanske lastnosti plošč pa ostanejo enake

ali celo boljše. Glede na velike zaloge lesne biomase v Sloveniji (59 % gozdnih površin) in glede na ocenjeno porabo lepila v proizvodnji ivernih plošč (1,2 milijona ton letno) je takšna uporaba lesa inovativna in koristna za Slovenijo, saj podobnega izdelka ni na svetovnem trgu.

Trenutno začenjamo mednarodni projekt, v katerem želimo izboljšati embalažo, v kateri sta povezana papir in plastika, da bi jo lažje umestili v obstoječe postopke ravnanja z odpadki. Naše vodilo je višja trajnost oz. omogočanje pristopov krožnega gospodarstva.

Gre za projekt BIOCOMPACK-CE, ki teče v okviru programa Srednja Evropa. Imamo 11 partnerjev, med katerimi je Kemijski inštitut vodilni partner. Cilj projekta je razviti rešitve za izdelke, ki so narejeni iz kombinacije papirja in plastike oz. bolj splošno celuloznih vlaken in polimerov, da bi bili bolj primerni za obdelavo v običajnih postopkih ravnanja z odpadki - reciklaža papirja, reciklaža plastike,

kompostiranje. Kombinacija papirja in plastike namreč ponuja odlične uporabne lastnosti, ker se materiali medsebojno zelo dopolnjujejo.

Težava nastane, ko izdelek postane odpadek. Že uporabnikom ni jasno, kam odlagati takšne izdelke. Poleg tega kombinacija povzroča resne težave v recikliranju papirja ali plastike, za kompostiranje oz. odlaganje skupaj z biološkimi odpadki pa tudi niso primerni. Imamo zmedo z odlaganjem in kot edino praktično rešitev vidimo v sežigu ali odlaganju. To je v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva. V okviru projekta bomo razvili principe in nekaj rešitev, po koncu projekta pa bodo partnerji združeno ponujali pomoč pri razvoju izdelkov, ki bodo presegali današnje omejitve. Primeri izdelkov so danes povsod okoli nas: vrečke za kruh, kuverte z okenčki, škatle in ovitki z okenčki, laminirani izdelki itd. Za projekt je na razpolago 1,95 milijona eur sredstev in traja do aprila 2020.

»Embalaža po meri človeka« Transportna embalaža Embalaža iz valovitega kartona

MSK d.o.o., Kolodvorska cesta 25, 2310 Slovenska Bistrica, www.msk.si

Promocija

junij 2017

Darilna embalaža

Prodajo na tuje trge podvojili, pričakovanja še večja izdelkov, digitalni tisk, to je prednost podjetja MSK iz

Slovenske Bistrice. Njihove

korenine segajo v leto 1960,

kalili so se tudi v skupini

nekdanjega logaškega

Valkartona, zdaj pa se lahko

pohvalijo, da so butično

embalažno podjetje, ki se že približujejo tridesetletnici.

Njihov paradni program

je transportna embalaža.

Srečko Kapun, direktor in

lastnik podjetja, povezuje

rast povpraševanja z novo

pomladjo gospodarskega

razvoja. Letos dobro kaže, je optimist. Še posebej, ker so podvojili izvoz, napovedi so

še boljše. Njihovi izdelki so

izdelani iz recikliranega papirja,

pri tisku pa uporabljajo barve na vodni osnovi.

foto: arhiv podjetja

15

Med drugimi so vaši naročniki slaščičarji in prehrambno pekovska panoga. Kaj jim lahko ponudite in koliko se na trgu poznajo spremembe v prehranjevalnih navadah, saj se vse več ljudi odloča za hitro prehrano, za prehranske pakete za na pot in podobno?

Maloserijska proizvodnja embalaže

značilnost in konkurenčna

Slaščičarji in prehrambno pekovska panoga uporabljajo za svoje proizvode PVC brizgano embalažo in prozorne folije. Količine so velike in po določenih podatkih v vzponu, saj opravljajo svojo zaščitno vlogo in takšne artikle kupujemo tudi z očmi, kar nam je v tem primeru omogočeno.

Katera vrsta kartonske embalaže je v zadnjih letih pri naročnikih bolj iskana – transportna, embalaža za prehrambni program ali darilna?

Ali je točno, da je darilna embalaža iz kartona manj zanimiva, drugače pa je pri transportni?

Transportna embalaža je najbolj iskana in v največjem odstotku naše produkcije, kar potrjuje rast celotnega gospodarstva. Prehrambna in darilna embalaža nista v upadanju, le rast je nekaj manjša in s tem tudi delež v proizvodnji.

Valoviti karton je med zelo cenjenimi embalažnimi materiali zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov. Katere lastnosti kartona najbolj prepričajo kupce? Je večje povpraševanje po večslojnem kartonu?

Večslojni karton po naših izkušnjah ni v vzponu. Nekaj let nazaj je bil trend zmanjševanja gramatur papirja v valovitem kartonu, kar je bila posledica varčevanja v času negativne rasti gospodarstva. V zadnjem obdobju je čutiti vzpon večjih gramatur papirja in večje kvalitete kartona. Valoviti karton je odličen medij za sporočilne oblike potrošniku v raznem tisku ali všečni izdelavi. To ga z okoljskim ozaveščenjam uvršča v sam vrh embalažnega materiala.

V lastnem oblikovalskem studiu lahko najbolj upoštevate zahteve naročnika. Kje lahko pokažete največ oblikovalske inovativnosti in »odštekanosti«, ki je očitno vse bolj popularna?

»Odštekanost« v embalaži je relativna. Naše oblikovalske in inovativne izkušnje so uporabne in jih vnašamo na vsa področja embalaže, kar naši kupci cenijo, saj predvsem oni potrebujejo prilagodljivo embalažo za svoje proizvode.

Kateri vaš embalažni izdelek bi izpostavili kot konkurenčni dosežek?

Vsi naši proizvodi v manjših količinah so konkurenčen dosežek. Posebej bi rad izpostavil izdelke, ki so potiskani v barvni digitalni tehniki. Končna izdelana količina pri nas je pri ostalih proizvajalcih komaj zadostna za preizkusne količine, s katerimi je potrebno izdelati še filme za tisk in ostalo pripravo. Ti stroški so pri vsaki spremembi tiska, pri nas pa tega stroška ni. Največ naročil v digitalnem tisku imamo v količini od 10 do 300 kosov.

Koliko embalaže delate za tuje trge?

V zadnjem letu smo plasma na tuje trge skoraj podvojili, kar je posledica naše široke ponudbe in lastne angažiranosti. Pričakovanja so še velika in obeti v prihodnje ugodni. A to ne pomeni, da je enostavno in samoumevno. Tuji trg je še zahtevnejši in te izkušnje s pridom koristimo tudi doma.

junij 2017

količine naročenih embalažnih

V letu 2016 je bila zadovoljiva rast povpraševanja in produkcije. Letos se do sedaj tudi kaže rast, čeprav precej različno po mesecih. Po vseh podatkih smo lahko optimisti.

Srečko Kapun

Maloserijska kartonaža, manjše

Podatki s trga v Sloveniji in na tujem kažejo, da povpraševanje po embalaži iz valovitega kartona narašča. Koliko se je to poznalo lani in kako je živahen embalažni trg letos? Kakšna so pričakovanja do konca leta?

Embalaža

119/120

Maloserijska proizvodnja embalaže

16 119/120

okolje

Novice Zelenega omrežja

Eko tim v A1 Slovenija za manjši ogljični odtis

Nizek ogljični odtis 57 % Energent prihodnosti 51 % Shranjevanje in dolgoročna hramba 23 % Drugo 15 %

Fotografije: arhiv članov

Uporaba mikro enot za gosodinjstva (SPTE) 14 % n = 79

Med člani Zelenega omrežja:

Prednosti uporabe vodikovih tehnologij, kot so jih izbrali anketiranci.

Začetki Eko tima v A1 Slovenija segajo v leto 2007. Sodelavce smo povabili, naj se kot prostovoljci vključijo v interni Eko tim ter s svojimi idejami in pobudami ozelenijo procese in delovno okolje. Z majhnimi koraki smo okoljsko zavest trdno zasejali med zaposlene in ji našli pomembno mesto v kulturi podjetja.

Eko tim je sestavljen iz članov, ki prihajajo iz različnih oddelkov in imajo različno znanje.

Večina jih dela na mestih, kjer s svojim delom posredno ali neposredno vplivajo na okolje. Člani Eko tima organizirajo različne interne okoljske akcije, v katere vključujejo druge zaposlene. Zbirajo odpadni papir, tekstil, telefone in zamaške ter zasajajo zelenje na terasi. Zaposlene Eko tim vabi, da se pridružijo svetovnim akcijam, kot so Dan zemlje, Earth Hour in Teden brez avtomobila. Eko tim vodi in spremlja okoljske programe znotraj Sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 in EMAS, kjer A1 Slovenija dosega lepe rezultate. Ogljični odtis je podjetje v nekaj letih zmanjšalo za 35 odstotkov in v letu 2016 energetsko učinkovitost povečalo za 44 odstotkov. Hkrati se povečuje delež porabe električne energije iz obnovljivih virov ter zmanjšujejo količina odpadkov, uporaba papirja in poraba goriva. Eko timovci morajo biti malo posebni, drugačni ter polni idej in pobud. Cilj Eko tima je jasen – prihodnjim generacijam v roke predati svet, na katerega bomo lahko vsi ponosni.

A1 Slovenija, d. d. www.a1.si

junij 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

ali omilili nastanek okoljskih problemov. Z vidika emisij v okolje velja vodik za čisto gorivo. Vodik ni primarni vir energije (vezan je v molekuli vode) in ga je treba pridobiti z uporabo drugih, za okolje obremenjujočih tehnologij. V elementarni obliki ga pridobivamo s pomočjo elektrolize. Energijo, potrebno za proces elektrolize, se danes praviloma zagotavlja s pomočjo obnovljivih virov energije. Ob pretvorbi energije prihaja do energijskih izgub in posledično do manjšega izkoristka. Z elektrolizo pridobljeni vodik lahko, upoštevajoč določene pogoje, dolgoročno shranjujemo in ga kot vir uporabimo, ko se pojavijo potrebe. Rezultati ankete (n = 92) kažejo na nepoznavanje v javnosti, ko gre za vodikove tehnologije. Uporabnost vodikovih tehnologij javnost prepozna predvsem pri vseh oblikah transporta. Vodikove tehnologije so za javnost sprejemljive, a pod določenimi pogoji, kot sta zanesljivost delovanja in varnost uporabe, ki sta bila prepoznana kot najpomembnejša dejavnika pri njihovi uporabi. Sklepamo, da je potrebno poskrbeti za večjo obveščenost javnosti.

Pripravil: Drago Žalac B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

Bo vaša prihodnost črna ali zelena?

Javnost premalo pozna uporabnost vodikovih tehnologij Na B&B Visokošolskem zavodu za trajnostni razvoj smo opravili raziskavo o poznavanju in sprejemanju vodikovih tehnologij v javnosti, zasnovano na podmeni, da je poznavanje tovrstnih tehnologij pomanjkljivo.

Potrebno je razvijati rešitve in okolju bolj prijazne tehnologije, s katerimi bi lahko preprečili

Mesec april 2017 se je zapisal v zgodovino z novim rekordom najvišje dosežene koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, in sicer z vrednostjo kar 412 delcev na milijon (ppm), ki je bila zabeležena v najstarejšem observatoriju na svetu Mauna Loa na Havajih. Vrednost

Belektron d.o.o. www.belektron.eu

Odločitev za premaz na osnovi topil ali vode Vrsto premaza definira vsebovano topilo.

Zaradi specifičnih lastnosti ne moremo reči, kateri so boljši. Glavna prednost premazov na vodni osnovi je neizrazit vonj. V zaprtem ali v slabo prezračenem prostoru so organska topila neugodna. Vodni premaz je bolj varen s stališča požarne varnosti, varovanja zdravja delavcev in manjšega vpliva na okolje.

Uporabljajo se v vseh vrstah industrije, vključno s premazi za vzdrževanje jekla, betona in lesenega stavbnega pohištva. Prednost premazov na osnovi topil je manjša občutljivost na temperaturo in vlažnost. Visoka vlaga zelo upočasni sušenje vodnih premazov. Pri vodnih premazih je zelo pomembna paroprepustnost. Ujeta vlaga oziroma voda pod premazom povzroči ali rjavenje ali slab oprijem premaza, ki ne nudi zaščite. Smiselno se je odločiti za kvaliteten premaz, ki ima oprijem, je vzdržljiv in odporen. Za vsako kvalitetno zaščito je potrebno uporabiti sistem različnih premazov. Svetujemo, da se pred večjimi deli vedno posvetujete s strokovnjaki za zaščito vašega materiala. Za primer zaščite lesenih predmetov se lahko posvetujete tudi s strokovnjaki Belinke.

Festival Sobivanja pred Vodnim mestom Atlantis 19. maja je na zelenici pred Vodnim mestom Atlantis v BTC Cityju Ljubljana potekal Festival Sobivanja, ki predstavlja zaključni dogodek projektov Sobivanja – Društva za trajnostni razvoj. Otroci so v lepem in sončnem vremenu uživali v bogatem animacijskem programu in raznih športnih aktivnostih. Letos se je festivala udeležilo preko 800 otrok iz cele Slovenije. Na festivalu so nagradili najboljše v naslednjih projektih: Spodbujamo prijateljstvo, Energetsko znanje za odgovorno ravnanje, Varno v vrtec in šolo, Slovenija – kot jo vidimo otroci in Živim zdravo. Otrokom in spremljevalcem pa so podarili tudi brezplačno revijo Sobivanje za majhne in velike. Družba BTC je že peto leto partner projekta Spodbujamo prijateljstvo. Z natečajem želijo okrepiti ustvarjalnost in solidarnost ter skrb za promocijo pozitivnih vrednot med otroki. Projekt je letos dosegel izjemno razsežnost – tako z vidika števila sodelujočih otrok kot geografske razsežnosti. Več na www.misijazeleno.si.

BTC d.d. www.btc.si

Nova izdaja standarda FSC®

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Zeleno omreŽje

Belinka Belles d.o.o. www.belinka.com

Organizacija FSC® (Forest Stewardship Council®), ki promovira odgovorno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi, je v novembru 2016 sprejela najnovejšo različico standarda FSC-STD-40-004 (3-0). Nova izdaja standarda je pričela veljati letos spomladi. Vsaka organizacija, ki želi pridobiti certifikat sledljivosti FSC Coc (Chain of Custody; skrbniška veriga), mora svoje poslovanje prilagoditi zahtevam tega standarda. Prehod na novo izdajo standarda je potrebno izvesti do 31. marca 2018.

Certificiranje v skladu s standardi FSC je prostovoljno dejanje, katerega namen je podpiranje odgovornega upravljanja z gozdovi v svetovnem merilu. Ker morajo biti v presoji vsi členi

119/120

v dobavni verigi, je kupec lahko prepričan, da je kupljen proizvod (les, lesni proizvodi, papir in papirni proizvodi) iz gozda, ki ga odgovorno upravljajo. FSC loči dva tipa certificiranja – za lastnike gozdov in za organizacije, ki uporabljajo gozdne proizvode: Upravljanje z gozdovi FSC FM (FSC Forest Management): Certificiranje FSC Forest Management je namenjeno organizacijam, ki upravljajo lastne gozdne vire in bi rade svojim strankam sporočile, da gozd upravljajo na odgovoren način. Če želi organizacija les prodajati kot FSC certificiran, mora pridobiti tudi certifikat FSC CoC. Skrbniška veriga FSC CoC (FSC Chain of Custody): Certificiranje FSC Chain of Custody je namenjeno organizacijam, ki v svojih delovnih procesih (proizvodni ali trgovini) uporabljajo FSC certificirane materiale in bi rade svoje proizvode tudi prodale kot FSC certificirane. Ker certificirana podjetja dokazljivo zagotavljajo sledljivost izvora lesa, lahko uporabljajo tudi blagovne znamke FSC. Spremembe v novi različici standarda bodo vplivale predvsem na podjetja, ki kupijo kontroliran les FSC in ga uporabijo v svoji proizvodni verigi. Za več informacij obiščite stran www.bureauveritas.si. Bureau Veritas je neodvisna organizacija, ki ji je akreditacijski organ ASI podelil akreditacijo za izvajanje presoj po shemi FSC.

okolje

BTC 5. leto zapored podprl natečaj Spodbujamo prijateljstvo

Hiša pogledov – pasivna hiša iz lesa

CBD d.o.o. predstavlja leseno masivno pasivno hišo. Objekte, ki so izdelani iz inovativnih lesenih masivnih plošč Xlam odlikuje velika potresna in požarna odpornost, velika svoboda arhitekturnega izražanja ter možnosti izvedbe bolj drznih in zahtevnejših objektov. Prednosti so hitra in natančna izvedba ter predvsem prestižno bivalno ugodje. Glavno arhitekturno vodilo pri oblikovanju hiše je velik osrednji bivalni del v konstantnem dialogu z zunanjostjo skozi veliko panoramsko zasteklitev. Dneva soba, jedilnica in kuhinja so enotno povezane, saj tako prostor postane odprt, prostoren in dobro naravno osvetljen. Iz kuhinje se pogled

junij 2017

koncentracije CO 2 je trajno presegla mejo 400 ppm že septembra leta 2016. Ker pa je mesec september v preteklosti veljal za mesec, v katerem koncentracija toplogrednih plinov doseže svoje najnižje vrednosti, so to vrednost označili kot novo spodnjo mejo. Znanstveniki zato ocenjujejo, da za vrnitev pod to vrednost ni več možnosti in posledično napovedujejo nepopravljive posledice za okolje. Povečana koncentracija CO 2 je namreč glavni krivec za globalno segrevanje in druge dejavnike, ki vplivajo na podnebne spremembe. Družba Belektron Ekotrading je zato v mesecu juniju 2017 že pričela z aktivnim podeljevanjem prvih CO 2 NEUTRAL certifikatov, s katerimi družbam omogoča, da izničijo svoje škodljive emisije v okolje in postanejo ogljično nevtralne.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 119/120

okolje

razprostira na sončni vzhod ob Šmarni Gori, iz dnevne sobe in kuhinje drsna vrata vabijo na leseno oblikovano teraso s pergolo. Previs v nadstropju in pergola omogočata naravno senčenje notranjega in zunanjega prostora, v poletnem času pa k senčenju notranjosti pripomorejo še lamelna senčila. Zgornji del hiše je namenjen spanju in počitku. Tam se nahaja spalnica z lastno garderobo in večja kopalnica s prostostoječo kadjo s pogledom proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Zaradi jutranjega sonca je orientirana na vzhod. Otroški sobi sta postavljeni na južni in jugovzhodni strani ter nudita naravno svetlobo preko celega dneva. Pogled odpirata proti Topolu, Tošču ter Polhograjskim Dolomitom. Notranji interjer je iz umirjenih nevtralnih barvnih tonov, svetel, preprost in funkcionalen. Toplino in domačnost pa mu daje vidna struktura lesenih Xlam elementov.

Titanov dioksid, ki predstavlja večino proizvodnje v našem podjetju, smo lani dosegli 5,3 % prihranek na energentih glede na leto 2015. Velike uspehe imamo pri izkoriščanju proizvedene pare v obratu žveplove kisline, ki jo uporabljamo v proizvodnih procesih in za ogrevanje objektov. Zaradi tega smo lahko bili lani 317 dni brez prižganih plinsko parnih kotlov in prihranili najmanj 1 milijon Sm3 zemeljskega plina. Zamenjali smo tudi zastarelo in energetsko potratno razsvetljavo v objektih.

V obratu Cinkove zlitine tako letno porabimo 72 MWh manj električne energije, kar je 36 ton manj izpustov CO2 v okolje. Zamenjali smo razsvetljavo v PE Vzdrževanje in energetika, kjer bo letni prihranek 22 MWh (11 ton manj CO2). V proizvodnji smo vgradili energetsko učinkovite elektro motorje razreda IE3 in dogradili frekvenčne regulatorje, s čimer se bistveno zmanjša poraba električne energije. Če zmanjšamo vrtljaje za 20 %, se potrebna moč zmanjša za polovico. Poleg navedenih ukrepov veliko pozornost posvečamo detekciji in sanaciji puščanja energentov (para, voda in stisnjen zrak). Cinkarna z realizacijo takšnih nalog dokazuje okolju prijazno usmerjenost.

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si

CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. www.cbd.si

V Cinkarni 36 ton manj izpustov CO2 v okolje

junij 2017

Energije ni v neomejenih količinah, poleg visokih stroškov pa njena proizvodnja največkrat obremenjuje okolje. V Cinkarni Celje se tega zelo dobro zavedamo in od leta 2006 načrtno izvajamo organizacijske in investicijske ukrepe na področju učinkovite rabe energije.

Učinkovito rabo dosegamo z izvajanjem novih pristopov pri tehnoloških postopkih, z načrtno zamenjavo dotrajane merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov. Načrtno saniramo cevovode (para, voda, komprimiran zrak) ter zamenjujemo in vgrajujemo učinkovito električno in elektronsko opremo. V PE

Vgrajena nova LED razsvetljava v stavbi Vzdrževanje in energetika.

Uspešna zunanja presoja po ISO/ IEC 17020

Odvzemanje vzorcev na deponiji.

Maja so na inštitutu ERICo uspešno prestali presojo skladnosti delovanja kontrolnega organa po zahtevah standarda ISO/IEC 17020.

Akreditacija po omenjenem standardu je pogoj za pridobitev in ohranjanje pooblastil na področju odpadkov. ERICo je bil prvi v Sloveniji, ki je pridobil takšno akreditacijo (avgust 2011).

ERICo spada med večje izvajalce analiz, svetovanja in nadzora za področje odpadkov v državi in je samo v lanskem letu tovrstne storitve opravil za več kot 100 klientov iz industrije, lokalne uprave, komunale, predelave odpadkov, obrti, farmacije in kmetijstva. Storitve s tega področja obsegajo osnovne analize, izdelave ocen in vrednotenje odpadkov, načrte gospodarjenja

in ravnanja z njimi ter karakterizacije goriv iz odpadkov. Vrednotijo še nevarne lastnosti odpadkov za določitev številk, izdelujejo ocene nevarnih lastnosti biomase, ocene vrednotenja nevarnih lastnosti odpadkov večjega obsega na degradiranih območjih in širše študije po potrebah naročnikov.

ERICo d.o.o. www.erico.si

Že četrtič Festival zabavnega letališča

Fraport Slovenija je v sodelovanju s podjetji in organizacijami, ki delujejo na letališču, 3. junija izpeljal že četrti Festival zabavno letališče. Festival je namenjen zaposlenim, njihovim družinskim članom in prijateljem.

Obiskovalcem želijo približati delo na letališču ter jim omogočiti, da pokukajo v zakulisje letališča. Za ta namen pripravijo pester zabaven in hkrati poučen program, ki je zanimiv za vse generacije, še posebej pa seveda za najmlajše.

Rdeča nit vsebin je predstavitev letališke ponudbe in dejavnosti različnih služb, in sicer skozi najrazličnejše otroške in družinske igre.

Med bolj priljubljenimi aktivnostmi so tudi vodeni ogledi letališča: Kontrole zračnega prometa Slovenije, servisnih prostorov Adria Airways Tehnike z ogledom notranjosti letala ter vožnja z avtobusom po ploščadi. K sodelovanju povabijo tudi ljubitelje letalstva, kot so na primer modelarska društva, in ljubitelje virtualnega letalstva. Festivala se je letos udeležilo okoli 700 obiskovalcev.

Fraport Slovenija, d.o.o. www.fraport-slovenija.si

Zaokroženih sedem let Goodyearove okoljske zgodbe Pod taktirko Boštjana Gorenca – Pižame se je maja s sklepnim dogodkom iztekla sedemletna Goodyearova kampanja Pozor(!)ni za okolje.

Ta je v šolskem letu 2016/17 združila 63 partnerskih organizacij, med njimi 33 srednjih šol s 16.000 dijaki v skupnih prizadevanjih za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Več kot

Helios TBLUS, d.o.o., Slovenia www.helios.si

Prvo točenje Urbanega&Zelenega medu v letu 2017

koncu predstavitve je seveda sledilo nabiranje medu. Naš čebelar nam je opisal in tudi pokazal, kako pridobivamo med. V trenutku, ko je med pritekel skozi »pipico«, je sobo preplavil močan vonj medu, ki je vsem narisal nasmešek na obraz. Čebelar je po okusu prepoznal, da so naše čebele večino cvetnega prahu nabirale v bližnjih parkih in gozdovih – predvsem je bilo moč okusiti močan okus po javorju. Upamo, da nas bodo naše čebelice še vrsto let razveseljevale z medom in ugodnim vplivom na širšo okolico kjer delujemo.

119/120

ometa. Paroprepustnost in vodoodbojnost fasadne obloge sta izjemno pomembni fizikalni lastnosti, ki sta ključnega pomena tako pri sodobnih novogradnjah kot tudi pri obnovi starih zgradb. Najpametnejša izbira, ki izpolnjuje navedene kriterije, je kombinacija izolacijskih plošč ali lamel iz mineralne volne ter visoko paroprepusten in vodoodbojen zaključni omet.

SPEKTRA toplotno izolacijski sistem MW omogoča uporabo SPEKTRA MW lamel ali plošč, kot zaključni omet pa SPEKTRA Silicone&Silicate plaster, ki s svojo specifično sestavo omogoča minimalno navzemanje vode ter izjemno hitro sušenje. Omet je visoko odporen na škodljive vremenske vplive, na navzemanje umazanije, kot tudi na rast mikroorganizmov na površini.

SPEKTRA toplotno izolacijski sistem MW ima evropsko tehnično soglasje.

okolje

polovica letošnjih dijakov (53 %) meni, da je za odgovorno ravnanje z okoljem odgovoren vsak posameznik. Kar 79 % se jih strinja, da je ločeno zbiranje odpadkov nujno potrebno in koristno. Pod okriljem projekta je družba Goodyear Dunlop Sava Tires v sodelovanju s partnerji dosegla opazen premik pri okrepitvi okoljske osveščenosti mladih. Hkrati je kampanja srednje šole spodbudila k proaktivni drži na področju zmanjševanja ogljičnega odtisa in jih opolnomočila za samostojno in zavzeto izvajanje okoljskih aktivnosti v prihodnje. Film o sedemletni predstavitvi kampanje in zbornik EKOpraktik, ki je z najboljšimi okoljskimi praksami šol navdih vsakomur, si lahko ogledate na www.pozornizaokolje.si oziroma You Tube kanalu: https://www. youtube.com/user/ pozornizaokolje.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Hotel Park Ljubljana www.hotelpark.si

S pravo tehnologijo lahko varujemo in varčujemo Ste kdaj pomislili, da lahko tudi tehnologija pripomore k ohranjanju zdravega okolja?

Prava tehnološka rešitev za izbran namen lahko namreč zmanjša količino uporabljenih proizvodnih materialov in porabljene energije tako, da celotne papirnate procese prenese v

Spektra toplotnoizolacijski sistemi za nižje stroške S pravilno izbiro najbolj primernega toplotnoizolacijskega sistema lahko bistveno znižamo stroške ogrevanja in hlajenja objekta. Poraba energentov je seveda odvisna od lokacije, arhitekturne oblike in načina gradnje objekta. Ob pravilni vgradnji so bistvene lastnosti kakovostne zaščite s TIS-om pogojene z vrsto in debelino izolacijskih plošč ter kakovostjo zaključnega

digitalni svet. Ena od takšnih rešitev je RFID (radio-frequency identification) tehnologija.

Ustrezne RFID rešitve namreč omogočajo boljši pregled nad logistiko in nabavno verigo, s podatki v realnem času olajšajo poslovanje in tudi urejajo dostope. Z enostavnimi RFID rešitvami olajšamo in pohitrimo nadzor nad zalogami ter zmanjšamo potrebo po rabi materiala. Z RFID darilnimi karticami lahko nadomestimo tudi papirnate darilne bone v trgovskih centrih.

Tudi ostale rešitve, ki vsaj delno potekajo v oblaku (t.i. internet stvari), močno olajšajo in optimizirajo poslovanje. Varčnost in iznajdljivost v poslovnih procesih se tako odraža ne le v uspešnosti poslovanja, temveč tudi v manjšem ogljičnem odtisu podjetja. RFID tehnologija lahko olajša poslovne procese in zmanjša količino porabljenega materiala – dobro za okolje in denarnico.

Zeleno omreŽje »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice …,« je opeval naše predrage delavke že legendarni ansambel Lojzeta Slaka. Približno tretjino svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile čebele. Kaj to pomeni, se zavedamo tudi v hotelu Park. Na naši strehi trenutno domuje približno 200.000 Kranjskih čebel. Dom so poiskale v enem izmed štirih panjev, ki se nahajajo na vrhu našega hotela.

Naše pridne delavke nabirajo cvetni prah v oddaljenosti treh kilometrov od hotela. V začetku junija je v hotelu Park potekal dan odprtih vrat čebelarskega društva Urbani čebelar.

Obiskovalci so imeli možnost izvedeti nekaj več o pomembnosti čebel in o čebelarstvu. Na

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

junij 2017

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. www.sava-tires.si

20 119/120

okolje

Ležišče iz naravnih materialov za zdravo spanje V današnjem vse bolj stresnem načinu življenja postaja zdravo spanje vedno pomembnejše.

Dober spanec je pomemben dejavnik našega zdravja. Pomembno je, kako opremimo spalnico – kje postavimo posteljo, s katerimi barvami se obdamo, da prostor ustrezno zatemnimo in opremimo s čim manj nepotrebnimi dodatki.

Da nam bo spanje dalo kar največ moči za nove življenjske izzive, lahko dosežemo tudi s tem, da izberemo ležišče iz naravnih materialov.

Natur postelje se od standardnih razlikujejo po tem, da bi pri njihovi proizvodnji kot polnilo uporabljamo kokos, obdan s 100 % naravnim lateksom, za dodatno udobje pa poskrbi naravni vatiran bombaž. Tako izdelana postelja se tapecira v blago po izbiri. Izbira se lahko med naravnimi materiali, kot so volna, lan, bombaž. V proizvodnem programu ponujamo različne postelje, vzglavne končnice in drugo tapecirano pohištvo (tabureji, fotelji, zofe …) ter postelje Natur, ki so v celoti izdelane iz naravnih materialov.

drevnine. Na morenah prevladujejo hrasti dobi in lipe, ob jezerski obali vrbe in druga obvodna vegetacija, za nekdaj bolj mondene ureditve ob posameznih objektih ali manjših parkih pa so značilni kostanji. Letošnja novost je tudi, da na pobudo Čebelarske zveze Slovenije občina vsakemu novorojenčku podari sadiko medovitega drevesa, ki jo lahko starši zasadijo v domačem okolju ali na javni površini. z odpadki, svetlobno onesnaženje in kakovost morja. »V Luki Koper uvajamo ukrepe, ki niso zgolj zakonske zahteve, ampak z najboljšo razpoložljivo tehnologijo na trgu zmanjšujemo vplive pristaniške dejavnosti,« poudarja okoljska menedžerka v Luki Koper Franka Cepak. V Luki Koper imamo od leta 2010 certifikat EMAS, ki predstavlja najvišji standard v Evropski uniji na področju okoljskega ravnanja.

Luka Koper d.d. https://luka-kp.si

Vsak novorojenček dobi v dar medovito drevo

Ob dotrajanem in neperspektivnem drevesu na turistično zelo oblegani točki smo zasadili vrbo. Čez leto ali dve bomo staro drevo odstranili.

KO-SI d.o.o./ Ekotrade d.o.o. www.skrivnosti-udobja.si

junij 2017

Mislimo zeleno, delujemo zeleno – strategija do leta 2030 V Luki Koper smo pri načrtovanju razvoja pristanišča in nabavi opreme zelo pozorni na vidik vpliva pristaniške dejavnosti na okolje. V zadnjih desetih letih smo samo v različne tehnologije in ukrepe za zmanjševanje vplivov na okolje vložili več kot 30 milijonov evrov. Pred kratkim smo pripravili tudi podrobno strategijo oziroma strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju do leta 2030, ki je dostopna na spletni strani družbe. V dokument smo zajeli vse okoljske vidike na področju rabe zemljišč, pitne in odpadne vode, podnebnih dejavnikov, kakovosti zraka, poglabljanja morskega dna in ravnanja z morskimi sedimenti, obremenitev s hrupom, energetsko učinkovitost, ravnanje

Pripravil: Matjaž Berčon, pomočnik župana za infrastrukturni in strateški razvoj Občina Bled www.bled.si

OVEN - za uresničevanje vizije zelenih urbanih središč V podjetju OVEN Elektro Maribor intenzivno širimo koncept urbane mobilnosti, ki temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa in emisij trdih delcev v prometu, ki je v sodobni družbi eden največjih onesnaževalcev zraka.

Spodbujanje e-mobilnosti je pomemben cilj, s čimer si prizadevamo tudi za oživitev urbanih središč. Dolgo časa smo bolj ali manj neuspešno iskali partnerje na občinski ravni, ki bi podprli idejo o širjenju koncepta zelene urbane mobilnosti z vzpostavitvijo izposojevalnic e-koles in polnilnih mest zanje. Zato smo v projekt vložili lastna sredstva. Pri tem upamo, da bodo zdaj že trije primeri dobre prakse na mariborskem območju vendarle spodbudili tudi druge, da se nam pridružijo pri širitvi novega trenda urbane mobilnosti. Ker nismo omrežno podjetje za distribucijo električne energije, ne bomo vlagali v polnilna mesta in drugo infrastruk-

Značilnost Bleda je temna gozdno zelena barva.

Zelen je tudi odsev gosto poraščenih osamelcev, ki odsevajo na jezerski gladini. Značilnost Bleda so tudi dokaj sonaravno oblikovane parkovne površine, ki se iz naravno raščenih okoliških moren ali ledeniških nasipov spontano prelivajo v bolj urbane parke. Na žalost je urbanizacija, zlasti zadnjih 150 let, vnesla svoj vpliv v ta dragoceni prostor. Številna drevesa se tudi naravno starajo. Zato intenzivno pristopamo k nadomeščanju predvsem visokodebelne

Vzdolž sonaravno urejene peščene poti zamejene s hrastovimi robniki nadomeščamo kostanjev drevored z novimi drevesi, perspektivna stara ostajajo.

turo, temveč samo neposredno v električna prevozna sredstva, in sicer v obliki skupnih poslovnih modelov. Hkrati pa za zagotavljanje prihrankov gospodinjstvom in posameznikom, ki v ospredje postavljajo skrb za okolje, nudimo možnost nakupa zelenih povezanih produktov in storitev v novi spletni trgovini: trgovina. oven-em.si. Produkti in storitve so razdeljeni na devet kategorij, pri čemer dajemo prednost predvsem električni mobilnosti.

Oven Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Sens d.o.o. http://sens.si

Pridelava slovenskih avtohtonih vrst – kot nekoč

Spar Slovenija d.o.o. www.spar.si

ŠC Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Prvi v Sloveniji z ISO 22301 za sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja

Izmerili vpliv prometa na ozračje parkirnih hiš Tilen Pinter, dijak 4. letnika programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje, je v okviru raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje pod mentorstvom Janje Čuvan pripravil nalogo Odstranjevanje filtra iz z naslovom Vpliv naprave GRIMM aerosol. prometa z emisijami trdnih delcev PM10 in PM2,5 na ozračje parkirnih hiš. Za merjenje trdnih delcev v Parkirni hiši Glazija v centru mesta Celje in v Parkirni hiši Rimske terme v Rimskih Toplicah v določenih dnevih januarja in februarja 2017 je uporabil napravo GRIMM – aerosol spectrometer.

Po tem, ko je Telekom Slovenije kot prvi v Sloveniji prejel mednarodni certifikat ISO 22301 za sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, so v letu 2017 certifikat tudi uspešno obnovili. Na ta način v Telekomu Slovenije dokazujejo, da svojim uporabnikom zagotavljajo zanesljivo delovanje, ob morebitnem izpadu storitev pa tudi njihovo hitro okrevanje. Ob tem so v Telekomu Slovenije uspešno obnovili tudi mednarodni certifikat ISO/IEC 27001, ki predstavlja standard za kakovosten in varen sistem vodenja varovanja informacij, saj se zavedajo pomena najvišje stopnje varnosti varovanja informacij.

Zeleno omreŽje

Spar Slovenija se je letos lotil ohranjanja slovenskih avtohtonih sort zelenjave. Sedem večjih slovenskih pridelovalcev je spodbudil, da posejejo semena in pridelajo zelenjavo avtohtonih

119/120

Po opravljenih meritvah je dobljene rezultate koncentracij PM10 in PM2,5 primerjal glede na različne dneve in različni merilni mesti. Iz rezultatov meritev je razvidno, da frekvenca motornih vozil vpliva na spreminjanje koncentracije delcev PM10 in PM2,5. Onesnaženost zraka je večja v parkirni hiši, kjer je obremenjenost s prometom večja. Komisijo je prepričal z aktualno temo glede naraščanja onesnaženosti zraka v mestu, veliko vložene energije in lastnega eksperimentalnega dela.

To je pokazal tudi v suverenem in kritičnem nastopu. Naloga je bila uvrščena v 1. skupino.

Raziskovalna naloga je v celoti objavljena na spletnem naslovu https://www.knjiznica-celje. si/raziskovalne/4201704193.pdf.

okolje

Smo v obdobju, ko je skrb za okolje velikega pomena in ko vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu jutri. »Vedno več okoljskega ozaveščanja lahko zasledimo tudi v tekstilni industriji,« pravi oblikovalka, lastnica in direktorica podjetja Sens Zlata Zavašnik. Kolekcijo ekoloških moških oblek in suknjičev, izdelanih iz recikliranega poliestra, je oblikovalka Zlata Zavašnik v letu 2017 že lansirala tako na slovenski kot hrvaški trg.

Poteza, za katero se je oblikovalka odločila, je lep dokaz, da lahko tudi z oblačili okoljsko ozaveščamo. Slovenski moški počasi postaja naklonjen novitetam tudi pri nakupu moške obleke. Lahko bi rekli, da hodita avtomobilska in tekstilna industrija z roko v roki. S kolekcijo pomlad poletje 2018 pa bo oblikovalka postregla s še večjo izbiro moških oblek izdelanih iz ekološke tkanine. Stopimo skupaj korak naprej in prispevajmo k čistejšemu okolju. Sens je slovenska blagovna znamka za moške, ki cenijo naše prizadevanje.

sort Spar Kot nekoč. Pridelovalci bodo pridelali kar 350 ton zelenjave avtohtonih sort, za katero jim Spar jamči 100-odstoten odkup. Kot prvi v Sloveniji si tako Spar Slovenija prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte od semena do pridelka. K sodelovanju so povabili Semenarno Ljubljana, s katerimi so pripravili izbor semen avtohtonih ter udomačenih sort vrtnin. V sklopu projekta so v Sparu konec maja organizirali okroglo mizo, na kateri so sodelovali vsi ključni akterji na področju avtohtonih slovenskih sort, kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetijski inštitut Slovenije, Semenarna Ljubljana in Kmetija Jarkovič (pridelovalec, ki je letos za Spar Slovenija posadil slovenske avtohtone sorte). Strinjali so se, da je potrebna v prizadevanjih za ohranjanje naših starih sort sodelovati in spodbujati pridelavo avtohtonih sort tako za seme kot pridelek. Ravno Sparov projekt pomembno prispeva k ozaveščanju kupcev o pomenu avtohtonih sort in prepoznavanju njihovih prednosti ter spodbuja tako pridelavo kot potrošnjo slovenskih sort vrtnin, ki so jih cenili že naši predniki in ki jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

junij 2017

Moške obleke iz ekološke tkanine

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 119/120

okolje

Mladi na E-cikliraj delavnicah Organizatorji projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, družba Zeos, d.o.o., pod sloganom E-cikliraj med drugim organizirajo tudi delavnice za mlade z naslovom »E-odpadki in naše okolje«. Do sedaj so jih izvedli že 22, in sicer v krajih, kjer so že postavljeni ulični zbiralniki za stare aparate, ki jih postavljajo po Sloveniji na ekološke otoke. Udeleženci se na delavnicah seznanijo z vsemi zbirno-predelovalnimi skupinami e-odpadkov in odpadnih baterij, s pomembnimi aktivnostmi projekta in zakaj je pomembno, da se e-odpadke in odpadne baterije E-ciklira. Spoznajo lokacije uličnih zbiralnikov v svojih občinah in nekaj ostalih načinov pravilnega rokovanja z e-opremo. Dotaknejo pa se tudi obdelave in ponovne uporabe teh odpadkov. Pripravijo nekaj zanimivih sloganov, ki vse potrošnike pozivajo k E-cikliranju. Delavnice izvajajo skupaj z Zavodom Mladinska Mreža Mama, lokalnimi mladinskimi centri in izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Mladi med delavnico v MC Trbovlje.

Priprava trajnostnega poročila za skupino Petrol

Skupina Petrol je objavila svoje trajnostno poročilo za leto 2016, ki smo ga pripravili v Fit medii, kjer smo specializirani za področje trajnostnega razvoja in pripravo trajnostnih poročil. Poskrbeli smo za strokovni vsebinski koncept, izvedbo in oblikovanje. Trajnostno poročilo je pripravljeno v skladu s smernicami GRI-4, pri čemer so upoštevana vsa specifična področja njihove dejavnosti. Poročilo o trajnostnem razvoju skupine Petrol je integralni del trajnostnih aktivnosti družbe, ki temeljijo na poslovni strategiji skupine Petrol do leta 2020.

Predstavljeni so okoljski in družbeni odtis skupine Petrol in Sloveniji ter Petrolovi odgovori na globalne izzive: podnebne spremembe oziroma nizkoogljična družba, trajnostna mobilnost, energetska vzdržnost in odgovorno upravljanje s celotno paleto naravnih virov oziroma krožno gospodarstvo. Trajnostno poročilo podaja analizo sedanjosti in, kjer je smiselno, primerjavo s preteklimi trendi, hkrati je usmerjeno v prihodnost.

Hlajenje s toplotno črpalko Poleti, ko se zunanje temperature pogosto dvignejo nad 30 °C, tudi notranje temperature prostorov hitro postanejo neudobne. Najpogosteje so stavbe hlajene s klimatskimi napravami, kar pogosto ni optimalno. Klimatske naprave namreč ohlajajo zrak, ki piha in povzroča nemalo težav. V takšnih prostorih lahko obolevamo za prehladi, povečuje se možnost nastanka bolečin v mišicah in sklepih. Obstaja moderna rešitev, ki ohladi prostore brez neprijetnega pihanja in posledičnih zdravstvenih težav. Toplotne črpalke Kronoterm imajo razvit popolni sistem za ogrevanje stavbe v zimskem času, v poletnih mesecih pa lahko zagotovijo prijetno sobno temperaturo prostorov. Poleg gretja na primarni strani zagotavljajo hlajenje na aktiven način (reverzibilne toplotne črpalke, kjer pri hlajenju deluje kompresor črpalke) in pa na pasiven način (pri toplotnih črpalkah zemlja/ voda in toplotnih črpalkah voda/voda, kjer pri hlajenju delujejo samo primarne črpalke). Na sekundarni strani moramo imeti zagotovljen prenos hladu v prostore, kar lahko izvedemo z dinamičnim hlajenjem (konvektorji) ali z mirnim hlajenjem (talno ali stensko hlajenje). Z aplikacijo Cloud.Kronoterm se lahko ogrevanje ali hlajenje uravnava tudi na daljavo.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Fit media d.o.o. www.fitmedia.si

izkoristite prednosti ZeLenega omrežja!

junij 2017

vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih in trajnostnih dosežkih v komunikacijskem omrežju Zelene slovenije.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

prednosti članstva: • redno prejemanje strokovne revije eoL (10 številk letno) • objava 4 strokovnih novic letno v reviji eoL in na spletni strani www.zelenoomrezje.si • objava logotipa • druge ugodnosti.

ponujamo več načinov sodelovanja: • paket z novicami: 120 € + ddv na leto • paket z intervjujem: 240 € + ddv na leto • paket s seminarjem in spletno pasico: 360 € + ddv na leto • trajnostni paket: 860 € + ddv na leto Več na www.zelenoomrezje.si

Tudi valoviti polipropilen Novi standardi za je lahko vodotesen varnejšo embalažo za otroke

Dolgoletno sodelovanje z največjimi dobavitelji avtomobilski industriji so odraz dela in dobrih rešitev, ki jih ponuja KMK Box na področju industrijske embalaže. Osnovni material, valoviti polipropilen, izpolnjuje zahteve po večkratni uporabi, torej povratni embalaži. Nadgradnja je zahteva po čistosti in po pralni embalaži.

Sledimo potrebam trga, zato smo razvili tehnološke rešitve tudi za takšne zahteve. Posebej primerna rešitev je enoslojni polipropilen, ki je po svoji strukturi kompaktna plošča. Bolj kompleksno je reševanje vodotesnosti pri valovitem polipropilenu, ki ima celično strukturo.

S tehnologijo, ki smo jo delno razvili v podjetju, uspemo vodotesnost doseči tudi pri tem materialu. S procesom dosežemo, da so robovi zaokroženi in s tem poskrbimo za večjo varnost tako delavca kot izdelka.

KMK BOX d.o.o. http://kmkbox.eu

Embalaža mora varovati otroke pred potencialno nevarnim proizvodom. Zato so v novem standardu SIST EN 862:2017 določene zahteve glede učinkovitosti in preskusne metode za embalažo, ki je ni mogoče večkrat zapreti in je za otroke varna. Embalaža mora biti primerna za vsebino, zagotoviti mora mehansko zaščito in brezhibno uporabo. Proizvajalci embalaže morajo delovati po predpisanih postopkih in nadzirati kakovost embalažnih materialov. A čeprav mora za otroke varna embalaža v zadovoljivi meri preprečevati, da bi jo otroci lahko odprli, je povsem nerealistično pričakovati, da bi to vedno veljalo. Za otroke varna embalaža je le zadnja v vrsti zaščitnih ukrepov, dolžnost odraslih pa je, da potencialno nevarne izdelke hranijo zunaj dosega otrok. V vsakem primeru je za varno uporabo treba izdelek ustrezno označiti in dodati informacije o pravilni uporabi. Kljub zahtevam iz standarda pa brez omejitev ostaja oblikovanje embalaže, kjer meje določa le domišljija.

CHEP paletni sklad: zmanjša razdalje, zniža emisije

23 119/120

Embalažne novice Zelenega omrežja

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

V podjetju Tricor, ki je lastnik blagovne znamke pakiraj-pametno.si, so postali partner paletnega poolinga CHEP (Commonwealth Handling Equipment Pool), ki temelji na principu krožnega gospodarstva. Paletam standardnih dimenzij, ki jih kot nosilni medij pošljejo v drugo državo, tako ni potrebno kot tovor potovati nazaj, pač pa se jih transportira do najbližjega CHEP centra. V Evropi je 234 takšnih centrov v 32 državah, kjer palete pregledajo, očistijo, po potrebi popravijo in vrnejo v uporabo drugim članom sklada. Poleg zagotavljanja kakovosti palet tako pripomorejo tudi k zmanjšanju izpusta CO2 v ozračje, manjši porabi surovinskega lesa in zmanjšajo ustvarjanje odpadkov.

Tricor d.o.o. pakiraj-pametno.si

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Evropski projekti

Zeleno omreŽje

V mednarodnem raziskovalnem projektu FutureFlow, ki je že na eni tretjini, sodeluje 12 partnerjev iz osmih evropskih držav. Projekt je vreden 13 milijonov evrov in se financira iz evropskega programa Obzorje 2020. Družba ELES je koordinator projekta. FutureFlow se ukvarja z najbolj perečimi izzivi elektroenergetskega sistema, v katerem potrošniki, opremljeni s sodobnimi tehnologijami, niso zgolj navadni potrošniki, temveč lahko tudi proizvajajo električno energijo. Imajo torej potencial,

da postanejo aktivni igralci, ki so sposobni v nekaj sekundah povečati ali zmanjšati odjem in s tem izvajati funkcije regulacije frekvence, ki jih danes v veliki meri izvajajo tradicionalne hidro- ali termoelektrarne. FutureFlow kot razvojni projekt ne bo ostal zgolj na ravni znanstvenih prispevkov. Rezultat projektnega dela bodo tudi prototipne rešitve, ki jih bo lahko industrija neposredno po zaključku projekta uporabila v realnem gospodarstvu.

ELES, d.o.o. www.eles.si

junij 2017

Projekt FutureFlow s fokusom na porabnikih električne energije

24 119/120

okolje

Energetski monitoring za upravljanje z energetskimi podatki Osnova vsakega dobrega gospodarnega upravljanja stavb je stalno spremljanje rabe energije in stroškov, ki nastanejo z uporabo stavb za bivalne ali delovne namene. Gre za spremljanje podatkov o rabi toplotne in električne energije ter vode. Energetsko upravljanje je aktivno beleženje, analiziranje stanja, načrtovanje in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Z rednim spremljanjem rabe in stroškov energije lahko prihranimo tudi do 10 %. Energetski monitoring je osnova za energetsko upravljanje.

Z energetskim dinamičnim monitoringom ustvarimo kakovostne baze podatkov za učinkovitejše ravnanje z energijo, investicijska vlaganja v energetsko učinkovitost objekta, hkrati pa lahko s temi podatki pripravimo tudi vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahtevajo razpisi povratnih in nepovratnih finančnih subvencij za energetsko učinkovitejše okolje. Po izvedbi investicije nam energetski monitoring nudi tudi primerjalne podatke za kontrolo nad realnimi prihranki izvedenih ukrepov.

Dinamično spremljanje rabe energije in stroškov (računalniški program E2, podjetje Adesco d.o.o.)

EnergaP - Energetska agencija za Podravje www.energap.si

junij 2017

Partnerstvo v projektu vzpostavitve Evropskega centra odličnosti InnoRenew CoE V aprilu 2017 se je pričel projekt InnoRenew Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Cilj petletnega projekta je ustvariti inovativne rešitve za pametno, zdravo in trajnostno grajeno bivalno okolje za vse generacije po principu krožnega gospodarstva z uporabo naravnih, obnovljivih materialov. Projekt je bil izbran kot eden od desetih Evropskih centrov odličnosti v hudi konkurenci 169 prijav na razpisu »Teaming« Evropskega programa Obzorje 2020. Inštitut za celulozo in papir kot projektni partner s svojimi znanji in kompetencami dopolnjuje InnoRenew CoE na področju karakterizacije,

vrednotenja in funkcionalizacije naravnih vlakninskih materialov. Njegova vloga je celostno in poglobljeno preiskovanje bio materialov, od surovin, gradnikov biomase, do njihove obdelave, plemenitenja in re-uporabe. Več na: innorenew.eu.

Inštitut za celulozo in papir http://icp-lj.si

Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe V okviru projekta Gracilis - Green Answers Climate Change - Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe, ki ga je prijavila Visoka šola za varstvo okolja v Velenju skupaj s partnerji (Matrica, s.p. in Complementarium, Inštitut za raziskave narave in okoljskih tehnologij), so se v marcu, maju in juniju zvrstili dogodki ozaveščanja o ozelenjevanju. Projekt je sofinanciran iz projektnih klicev »Po kreativni poti do znanja«, ki jih razpisuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, sodelujeta pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. Akademski in gospodarski sektor prenašata znanje na študente, da bi slednji okrepili poklicne kompetence. Gracilis se ukvarja s problemom podnebnih sprememb skozi raziskovanje učinkovitih rešitev za ozelenitev urbanih središč. V tem okviru so študentje razvili dva zelena inovativna prototipa, ustvarili svojo spletno stran (www.gracilis.si) in izdelali ustrezen poslovni model.

Pripravila: dr. Lucija Kolar, dr. Daniel Vladušič

Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Oglejte si »dva Prešerna« v B-IMPACT testnem parku

Ob stavbi ZAG smo postavili testni park, kjer preučujemo dolgotrajno izpostavo dveh novih, okolju prijaznih zaščitnih prevlek za bronaste kipe, ki sta bili razviti v okviru projekta B-IMPACT (Bronze-IMproved non-hazardous PAtina CoaTings). V ta namen so v umetniški livarni Livartis izdelali dva doprsna kipca pesnika Franceta Prešerna (repliki študije kiparja Ivana Zajca) in ju posodili ZAG. Levi kipec je izdelan iz modernega silicijevega brona (CuSiMn) in rjavo patiniran z raztopino K2S. Površina kipca je bila takoj ob izpostavi zaščitena s prevleko na osnovi silana (PSH), ki so jo v okviru B-IMPACT projekta razvili strokovnjaki Univerze v Ferrari (Italija). Desni kipec je izdelan iz tradicionalnega brona (CuSnPbZn), njegova površina pa je nepatinirana in nezaščitena izpostavljena vplivom naravnega okolja. Ko se bo na kipcu razvila naravna patina, bomo površino zaščitili s prevleko na osnovi fluoropolimerov (FA-MS),

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Logistični novici Zelenega omrežja

LIFE B.R.A.V.E.R Povečanje zakonodajnih olajšav za EMAS organizacije Shema EMAS (Sistem za okoljsko ravnanje in presojo) je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih dejavnosti na okolje. Gre za nadgradnjo ISO 14001 in zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega objavljanja preverjenih okoljskih informacij.

V Sloveniji je v shemo EMAS trenutno vključenih 11 organizacij. Za večje vključevanje organizacij v EMAS se na ravni LIFE projekta B.R.A.V.E.R. izvajajo aktivnosti za boljšo pravno ureditev slovenske in EU zakonodaje. Cilj je povečanje olajšav oziroma oprostitev uporabe zakonskih določb za organizacije EMAS na različnih nivojih: postopki za pridobitev dovoljenj, manjše število monitoringov in inšpekcijskih postopkov, znižanje okoljskih dajatev in upravnih pristojbin idr. V Ljubljani bo 14. septembra 2017 organizirana delavnica za podjetja, javne institucije, preveritelje in druge deležnike (MOP, ARSO, predstavnik EK za EMAS) z namenom diskusije in predstavitve učinkov sistema EMAS. (LIFE15 ENV/ IT/000509)

25 okolje

ki so jo v okviru B-IMPACT projekta razvili strokovnjaki ZAG. V projektu B-IMPACT, ki je financiran preko sheme M-era.Net, smo razvili inovativne ekološke in nenevarne premaze za zaščito bronastih površin, izpostavljenih v zunanjem okolju. Več informacij lahko najdete na: http://www.zag.si/b-impact.

119/120

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Polnjenje baterij med vožnjo Renault je s partnerji v Versaillesu pri Parizu zgradil testno cesto s sistemom za induktivno polnjenje baterij med vožnjo. Ta električnim avtomobilom omogoča, da svoje baterije z močjo do 20 kilovatov polnijo pri potovalnih hitrostih značilnih za hitre ceste.

V testni projekt sta vključena dva Renaulta Kangoo Z.E., ki bosta lahko po cesti vozila v nasprotnih smereh in hkrati prevzemala električno energijo. Poskusne vožnje bodo služile ocenjevanju delovanja sistema in prenosa elektrike med cesto in voziloma v okviru različnih praktičnih scenarijev vožnje.

Brezžično polnjenje električnih vozil med vožnjo se iz znanstvene fantastike torej počasi spreminja v realnost.

centru je Frigologo v primerjavi s prejšnjim skladiščem povečal kapacitete v predelu zamrznjenih živil za desetkrat in ima na voljo 2.500 paletnih mest za shranjevanje zamrznjenega blaga. Celotne skladiščne kapacitete so povečali za dvakrat. »Naš center omogoča regulacijo temperaturnih režimov med -25 °C in 4 °C, saj so med našimi naročniki podjetja, ki potrebujejo različne temperaturne režime. Sodelujemo tako z domačimi kot mednarodnimi podjetji, proizvajalci in prodajalci živil. Naši partnerji so Mercator, Kodila, Zott, Žerak, Mlinotest, F.Krainer in drugi.

Ponosni smo, da lahko zdaj mednje prištevamo tudi Ljubljanske mlekarne,« je povedal Aleš Erčulj, direktor Frigologa. Tina Prosen, direktorica Oskrbovalne verige v Ljubljanskih mlekarnah, je dodala: »K naši odločitvi za sodelovanje s Frigologom so botrovale njihove dolgoletne izkušnje in kakovost celovitih logističnih storitev, kar je izjemnega pomena pri ohranjanju kakovosti naših zamrznjenih izdelkov.« Zamrzovanje je zelo razširjena metoda podaljševanja obstojnosti živil in je ena izmed najboljših tehnologij ohranjanja prehranske in hranilne vrednosti živil.

Zamrzovanje namreč zaradi nizkih temperatur zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov. V logistiki je ravnanje z zamrznjenimi živili velik potencial, zahtevajo izjemno kompleksne logistične procese, ki ne dopuščajo napak.

Zeleno omreŽje Frigologo odslej tudi z Ljubljanskimi mlekarnami

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj www.bistra.si

Nov poslovni partner Frigologa so Ljubljanske mlekarne, ki bodo v novem Frigologovem logističnem centru v PC Komenda skladiščili predvsem sladolede. V novem logističnem

Frigologo, d. o. o. www.frigologo.si

junij 2017

foto: Uroš Podlogar

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

26 119/120

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Tokrat smo Ministrstvo za okolje in prostor vprašali o ukrepih po požaru v Kemisu. Njihove odgovore objavljamo v tematskem sklopu Požari in okolje.

V rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja pa objavljamo odgovore Agencije za energijo RS o sofinanciranju energetske prenove v občinah in o razpisih za sofinanciranje malih vetrnih in hidroelektrarn.

Koliko bo razpisov za male vetrne in hidroelektrarne?

Kako je in bo letos z razpisi za male vetrne in hidroelektrarne napravi za OVE, koliko sredstev je namenjenih za sofinanciranje in koliko vetrnih in hidro elektrarn v Sloveniji obratuje v letu 2017?

junij 2017

Za vetrne elektrarne zanimanje nad pričakovanji Pravni temelj sheme tovrstnih podpor v Sloveniji določajo Energetski zakon (EZ-1) in več podzakonskih aktov. Ti urejajo tudi pristojnosti in naloge institucij, ki so odgovorne za delovanje sheme. To sta Agencija za energijo kot državni energetski regulator (agencija) in Center za podpore, ki deluje v okviru družbe Borzen, d.o.o. Agencija je na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v učinkoviti soproizvodnji predvsem izvajalka državne politike. Snovalec energetske politike, ki zajema tudi področje obnovljivih virov in soproizvodnje, je Ministrstvo za infrastrukturo.

Agencija pa je z EZ-1 pooblaščena za izvajanje podporne sheme – odloča o izdaji deklaracij za proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), odloča o upravičenosti do podpore, izvaja nadzor nad imetniki deklaracij in prejemniki podpor, po spremembi zakonodaje pa izvaja tudi javne pozive za vstop v podporno shemo.

Prvi javni poziv investitorjem za prijavo projektov OVE in SPTE, ki je bil objavljen decembra 2016, rok za prijavo pa je bil 28. februar 2107, je v zaključni fazi. Nanj so investitorji lahko prijavili projekte za nove, pretežno nove in obnovljene proizvodne naprave na obnovljive vire energije in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Za proizvedeno elektriko iz teh naprav bodo proizvajalci lahko pridobili podpore. Na razpis smo v agenciji prejeli preko 270 prijav s skupno močjo 128 MW, kar je preseglo naša pričakovanja. Največ prijav je prispelo za projekte vetrnih elektrarn, in sicer za približno 56 MW. Sledijo jim proizvodne naprave s soproizvodnjo elektrike in toplote na zemeljski plin, nato na lesno biomaso ter sončne in hidroelektrarne.

V okviru aktualnega javnega poziva bo razdeljenih deset milijonov evrov. Pri opredelitvi izbranega obsega prijavljenih projektov na javni poziv gre za administrativno dodelitev opredeljenih sredstev, ki bodo porabljena oziroma plačana proizvajalcem šele, ko bodo proizvodne naprave, ki so bile izbrane, dejansko izvedene in v obratovanju. Skupna vrednost razpisanih sredstev po tem javnem pozivu, torej deset milijonov evrov, se bo razdelila v okviru dvokrožnega konkurenčnega postopka, ki je podrobneje predstavljen v samem pozivu.

Vse informacije o javnem pozivu, vključno s seznamom vseh prijavljenih projektov, so objavljene na spletni strani agencije https://www. agen-rs.si/poziv2016 Energetska bilanca Republike Slovenije, sprejeta v decembru 2016, vključuje načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom za leto 2017. Slednji opredeljuje tudi sredstva za izvedbo še dveh pozivov

v tem letu, obeh v podobnem obsegu, kot je razpoložljivih sredstev, torej za vsak poziv po približno deset milijonov evrov. Objavo prvega načrtujemo v drugi polovici leta. Upamo, da nam tretjega, namenjenega za leto 2018, uspe objaviti še tik pred koncem tega leta, sicer pa v začetku leta 2018.

Vetrne elektrarne v Sloveniji doslej niso doživele pričakovanega razvoja. Zanimanje investitorjev je sicer veliko, na kar kaže tudi odziv na prvi javni poziv za vstop v podporno shemo za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE. Kot že povedano, je največ prijav prispelo za projekte vetrnih elektrarn, in sicer za 41 vetrnih elektrarn z nazivno močjo približno 56 MW. Vetrne elektrarne so bile doslej predvsem v lokalnih okoljih deležne precejšnjega nezaupanja. Pogosti so bili tudi dvomi, ali so bile zanje izbrane najprimernejše lokacije. Upamo, da bo v prihodnje manj težav z njihovim umeščanjem v prostor in da bomo na za to primernih območjih tudi v Sloveniji začeli uporabljati vetrno energijo.

Zanimivi so podatki o proizvodnji tovrstnih naprav. Obnovljivi viri energije so v letu 2016 prispevali 5221 GWh ali 34 odstotkov proizvedene električne energije v Sloveniji. Od tega je bilo 4677 GWh elektrike proizvedene iz vodne energije, 304 GWh iz biomase, 235 GWh iz sončne energije in 6 GWh iz vetrne energije.

V letu 2016 je bilo v podporno shemo vključenih sedem proizvodnih naprav na vetrno energijo in 98 proizvodnih naprav na vodno energijo (male hidroelektrarne).

Aktualni seznam prejemnikov podpor oziroma proizvodnih naprav je na voljo na spletni strani Borzena: https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/ Seznam%20prejemnikov%20podpor%20-%20 januar%202017.pdf

Ob pripravi nove prostorske in gradbene zakonodaje je bilo eno od izhodišč tudi zavedanje, da je regulacija na tem področju tesno povezana s poslovnim okoljem in mednarodno konkurenčnostjo Slovenije. Različne lestvice držav na mednarodnih ocenjevanjih pogosto vključujejo tudi primerjavo časa in stroškov, potrebnih za umeščanje objektov v prostor.

Po drugi strani pa se skozi urejanje prostora in graditev zagotavlja tudi varovanje številnih javnih interesov. Pri pripravi materialov in postopkovnih rešitev je bilo zato potrebno upoštevati tako razvojne kot varstvene vidike in najti ustrezno ravnovesje med njimi, a ob zavedanju, da ima javni interes prednost pred zasebnim.

Zakon o urejanju prostora v že vzpostavljen sistem prostorskih aktov vnaša nekatere novosti, ki so namenjene predvsem hitrejši pripravi prostorskih aktov za sprejemanje odločitev v primeru neskladja med različnimi javnimi interesi. Tako se omogoča Komisija Vlade RS za prostorski razvoj, vzpostavlja pa se tudi Komisija Vlade RS za prostorski razvoj, katere vloga bo predvsem skrb za usklajeno delovanje državnih nosilcev urejanja prostora.

Zakon prav tako omogoča posebne postopke, namenjene odobritvi individualnega odstopanja od določb prostorskih aktov, s čimer se želi odpraviti problematiko togosti prostorskih aktov oziroma njihovo preveliko vnaprejšnjo normativistično determiniranost. Ključen poudarek je dan regionalnemu nivoju prostorskega načrtovanja, saj se sedanji sistem, po katerem je glavnina upravljana s prostorom razdrobljena na 212 občin s pogosto zelo avtarkičnim razumevanjem prostorskega razvoja, izkazuje za neracionalnega. Na ravni

27

državnih infrastrukturnih investicij pa se uvaja enoten postopek prostorskega načrtovanja, dovoljevanja in okoljskega presojanja projektov, ki se bo zaključil s celovitim dovoljenjem za izvedbo posega v prostor.

Zakon o urejanju prostora nadalje vzpostavlja tudi ukrepe t. i. zemljiške politike. Njihov namen je vzpostaviti smotrno gospodarjenje s prostorom, zlasti s stavbnimi zemljišči. Ta so osrednji »proizvod« procesov prostorskega načrtovanja in predstavljajo ključni faktor prostorskega, s tem pa tudi gospodarskega razvoja. Dosedanje upravljanje z njimi je razdrobljeno in sporadično, začenši z njihovo inventarizacijo. Količina in kakovost (njihova komunalna opremljenost in možnost takojšnje pozidave, t.i. razvojna stopnja zemljišča) stavbnih zemljišč so ključni vhodni podatki za upravljanje z njimi in posledično za zagotavljanje njihove zadostne ponudbe na ustreznih lokacijah in privlačnih cenah.

Temeljni cilji predloga Gradbenega zakona so zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov (e-graditev), krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov. Ključne novosti so: • olajšani pogoji za nekatere vrste gradenj in del (za odstranitev objektov ne bo predpisano gradbeno dovoljenje, le prijava začetka gradnje, opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, in širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije); • uzakonja se obveznost nezavezujočega podajanja informacij, svetovanja in pomoči investitorju, ta pa bo lahko za nameravano investicijo pridobil tudi predodločbo, s katero bo lahko za čas, ko gradnjo natančneje projektira in zanjo pridobiva zemljišča in sredstva, zamrzne morebitne spremembe

predpisov ali vzpostavitev javno-pravnih režimov; • racionalizira se obseg projektne dokumentacije; • uvedena bo možnost skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja; • postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja se združujeta v en sam postopek; • današnja soglasja se spreminjajo v mnenja, s čimer se posredno omogoča uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja; • poenostavlja se postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja, ki bo razen za zahtevne objekte potekal brez tehničnega pregleda; • omogoča se legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja, to je 20 ali več let, in legalizacija v prehodnem obdobju na podlagi predpisov, veljavnih v času gradnje objekta); • med gradnjo bodo omogočena manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, ne da bi objekt potem postal t. i. neskladna gradnja; • informatizirajo se postopki (e-graditev), samodejno se evidentirajo objekti po izdaji dovoljenj.

Ministrstvo za okolje in prostor (Luka Ivanič in mag. Sabina Jereb)

junij 2017

Vlada RS je pred približno enim mesecem sprejela predloge novih zakonov – Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona, Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, s katerimi celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov s ciljem, da se doseže večja prožnost in povezanost s strateškim načrtovanjem. Vlada bo vse predloge zakonov predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

119/120

Prostorska in gradbena zakonodaja z vidika gospodarstva

okolje

Promocija

MOP

Zelene države ni brez zelenega turizma

Zeleni forum se v dosedanjih petih letih ni nikoli izneveril poslanstvu, ki smo ga namenili Akademiji Zelena Slovenija – povezovati gospodarstvo, stroko, politiko in civilno iniciativo za zeleno rast in trajnostni razvoj Slovenije; odkrivati osnove za novo razvojno paradigmo Slovenije in predstavljati dobro prakso. Osmišljati vrednost povezovanja na vseh ravneh, ko gre za zeleno sedanjost in prihodnost Slovenije.

Takole so si sledili Zeleni forumi: 1.

ZF: Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji; 2. ZF: Slovenija kot ekoregija v EU? – razvoj z manj izgubami materialov in energije;

3. ZF: Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma; 4. ZF: Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije.

In 5. Zeleni forum? Zelene države ni brez zelenega turizma. Ali tudi obrnjeno. Zelenega turizma ni brez zelene države. Moram poudariti: zbrali smo se od Akademije Zelene Slovenije, STO, MGRT, kabineta Vlade RS, GZS in stroke do Ministrstva za okolje in prostor in kmetijskega ministrstva. Predvsem pa nadvse dragoceno. Praksa je zgovorna. Slovenija postaja destinacija trajnostnega razvoja.

Začetek je kot darežljivo vabilo.

Vsebinska izhodišča: • Kakšne priložnosti lahko nudi zeleni turizem podjetjem s komplementarnimi dejavnostmi?

• Kdo bo soustvarjal podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije, da bo priliv iz turizma dosegel leta 2021 okrog 4 milijarde evrov?

• Kaj mora storiti turistično gospodarstvo in kaj drugi partnerji, da bo Slovenija zelena destinacija za petzvezdična doživetja?

• Kako povečati učinkovitost, inovativnost in povezovalno vlogo regionalnih destinacijskih organizacij?

• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 potrebuje partnerstva na državni in regionalni ravni • Kakšno ponudbo in kakšno storitev lahko pričakuje turist v Sloveniji, izbrani butični zeleni destinaciji?

junij 2017

Organizatorji:

Pokrovitelji:

Logarska dolina, foto: Jošt Gantar

28 119/120

okolje

5.

Pokrovitelja pogostitve:

29 K

o govorimo o strategiji slovenskega turizma, je pomembno poudariti, da je turizem za slovensko državo in njene prebivalce velik potencial. Predstavlja 13 % BDP in skoraj 40 % izvoza storitev. Ni pretirano ambiciozna predstava, da je ravno slovenski turizem prvi stopil na pot zelene in trajnostne Slovenije, pri čemer ima pomembno vlogo tudi STO. Z največjimi izzivi se soočamo pri tem, kako mladim in drugim turizem predstaviti tako, da ga bodo prepoznali kot priložnost. Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava destinacija je cilj že od leta 2011. Konec lanskega leta in letos smo za ta prizadevanja prejeli številna priznanja, kar kaže na to, da smo dobri in do neke mere celo vodilni na področju zelenega turizma destinacij. Na MGRT smo v zadnjem obdobju veliko investirali v zaščitena območja. Nacionalni in krajinski parki so bogata naravna in kulturna dediščina in izjemno pomemben soustvarjalec slovenskega turizma. Slovenija oziroma STO je na ITB Berlin prejela tudi priznanje za vodenje projekta zelene sheme. Na ministrstvu smo odgovorni tudi za spodbujanje trajnostnega razvoja v smislu podelitve trajnostnih znakov in sofinanciranja njihove pridobitve. V zadnjih letih smo ta finančna sredstva podvojili.

S

kupaj z več izvajalci pripravljamo strategijo rasti slovenskega turizma, kjer smo

si zadali cilj, da bo Slovenija zelena, aktivna, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Želimo, da je Slovenija butična, globalno prepoznavna destinacija tudi za zahtevnega obiskovalca, ki si želi raznolike izkušnje ter notranji mir in osebno zadovoljstvo. Pri tem je pomemben element varnosti, ki je v današnjem svetu aktualna tema. V Sloveniji je še vedno priložnost za dodatne kapacitete, vendar kapacitete z občutkom za trajnostni turizem.

V strategiji smo definirali šest politik in 34

V Sloveniji je še vedno priložnost za dodatne kapacitete, vendar kapacitete z občutkom za trajnostni turizem.

ukrepov za čim hitrejši doseg ciljev. Odločili smo se za novo organiziranost makrodestinacij, ki so sedaj štiri. To so Alpska Slovenija, Termalno panonska Slovenija, Ljubljana z osrednjo Slovenijo in Mediteran s Krasom. Na ministrstvu bomo morali narediti veliko na zmanjšanju administracijskih ovir. Potrebne so naložbe, največji izziv so trenutno kadri.

Potrebna so tudi finančna sredstva, vendar se

119/120

okolje

Eva Štravs Podlogar, MGRT

foto: Boštjan Čadej

V Sloveniji z novo strategijo turizma štiri makrodestinacije

marsikaj začne predvsem pri spoštovanju poklicev in pri spoštovanju drug drugega, zato da se bodo mladi in manj mladi odločali za poklic v turizmu.

P

omemben del strategije so naravni viri.

Velik poudarek v tej finančni perspektivi pa je dan malim in srednje velikim podjetjem.

V strategiji je ambiciozni načrt, da v nadaljevanju izdelamo nacionalni načrt zelenega, trajnostnega turizma. Na ministrstvu smo že izdelali popis degradiranih območij, ki bi jih lahko spremenili v nove potenciale tudi za turizem. Potrebno je narediti tudi valorizacijo naravnih in kulturnih virov ter seznanitev z njimi, da bomo lahko bolj uspešni pri svojem delu. Pomembno se je povezovati in Slovenijo predstavljati kot lahko dostopno, pri čemer moramo odstraniti meje v glavah, kot so občinske, regijske in nacionalne.

S

lovenija je zelena, aktivna, zdrava destinacija. To smo zapisali v preteklo strategijo in to smo štiri leta intenzivno komunicirali.

Zadali smo si naslednje usmeritve: Slovenija je zelena, kar nam potrjujejo številna dejstva o deležu zaščitene narave, o gozdnatosti Slovenije, o kakovosti pitnih voda. Vendar to ni dovolj za uspeh, za promocijo na tujih trgih.

Pomembno je, da Slovenija ukrepa zeleno. To

delamo preko zelene sheme turizma. Zeleno usmeritev tudi intenzivno promoviramo, kajti še vedno imamo težave na tujih trgih s prepoznavnostjo in z želenim repozicioniranjem.

Rezultati ankete o tujih turistih iz leta 2015 potrjujejo, da je motiv za izbiro destinacije neokrnjena narava, trajnost, kar je na drugi strani tudi razlog zadovoljstva. V preteklem letu smo na STO izvedli enega največjih raziskovalnih projektov v zgodovini. Opredelili smo naše ciljne skupine, t. i. persone. Gre za klasifikacijo na podlagi življenjskega sloga.

Tipičen predstavnik naših turistov si želi

junij 2017

mag. Nataša Hočevar, Slovenska turistična organizacija (STO)

foto: Boštjan Čadej

V času digitalizacije trženja moramo vedeti, koga nagovarjamo

30

oddiha v naravi, lepih razgledov, lahkih aktivnosti v naravi, če je le mogoče, izbere nastanitev z okoljskim znakom, načeloma raje izbere naravo kot mesto. V času digitalnega trženja, kjer je tako zelo pomemben vsebinski digitalni marketing, moramo natančno vedeti, komu tržimo, in mu ponuditi relevantne, prave vsebine. Pomembno je tudi, da dobimo tiste goste, ki si jih mi želimo.

okolje

119/120

5.

Z

elena shema je srce slovenskega prizadevanja na področju trajnostnega turizma.

Zagovarjamo dejstvo, da je trajnostna usmeritev edina prava razvojna priložnost Slovenije.

Zelena shema je na eni strani orodje, ki združuje vsa trajnostna prizadevanja, na drugi strani pa omogoča destinacijam, da ovrednotijo, kako daleč so s trajnostnimi prizadevanji in kako izboljšati to področje. Kako smo prišli do odločitve za zeleno pozicioniranje? V letu 2008 smo imeli na tehtnici, ali damo poudarek trajnostnemu razvoju ali kulturi. Tehtnica se je takrat nagibala v prid kulturi, vendar smo v zadnji fazi ugotovili, da je izhodišče, ki Sloveniji predstavlja konkurenčno prednost, predvsem, če gledamo tuje trge in prekomorske trge, absolutno trajnostni razvoj. Leta 2011 je bila izjemnega pomena deklaracija na nacionalni ravni, ki smo jo podpisali vsi deležniki v turizmu. V letu 2015 smo imeli pilotno fazo Zelene sheme slovenskega turizma. V letu 2016

smo doživeli pomembne dogodke, kot so Global Green Destinations Day, nastal je Konzorcij Slovenia Green, imeli pa smo tudi presojo trajnostne Slovenije kot destinacije.

Pomembno je, da dobimo tiste goste, ki si jih mi želimo.

U

pravitelj, nosilec zelene sheme je STO, akreditirani partner je tovarna trajnostnega turizma GoodPlace in globalni partner Green Destinations. Pet značilnosti zelene sheme so celostni pristop in razvojna naravnanost, nacionalni karakter, mednarodna primerjava, globalni kriteriji in je tudi orodje za pozicioniranje in promocijo. Zeleno shemo ves čas prilagajamo, spreminjamo. Pri shemi smo združili globalne kriterije in lokalni karakter.

Shema pokriva dve ravni, to so destinacije in ponudniki. Destinacije morajo izpolnjevati preko 100 kriterijev, na podlagi česar dobijo oceno. Ponudniki pa se odločijo za enega od 6 znakov, ki jih shema priznava, takoj za tem pa lahko pridobijo znak Slovenia Green. Za parke, ki bodo v kratkem vključeni v shemo, je podobno, enako za agencije. Zelena shema pokriva vse stebre trajnosti. Posebej bi poudarila destinacijski menedžment. Potrebno je

namreč strateško načrtovanje, kako z destinacijo upravljati. Pomembni so tudi ekonomski učinki od turizma. V zeleni shemi je trenutno 22 destinacij, 11 nastanitev in v kratkem tudi trije parki.

Z

a lažjo vključitev v zeleno shemo organiziramo številne delavnice v sodelovanju z akreditiranim partnerjem. Cilj je, da nosilci znaka ponotranjijo trajnostno usmeritev. Izdajamo priročnike, tudi za razvoj zelenih produktov.

Nujno je namreč, da imamo v destinaciji, ki pridobi znak, inovativne, trajnostne produkte.

V januarju 2018 načrtujemo nov poziv za destinacije, poziv za nastanitve je odprt celotno leto. Prva prejemnica znaka Slovenia Green, to je zlatega, je Ljubljana. Druga destinacija z zlatim znakom Slovenia Green pa je Podčetrtek.

V tem letu bomo največ pozornosti posvetili nadgradnji projekta, in sicer da v zeleno shemo vključimo tudi kategorijo parkov.

Z

elenega turizma ni brez zelene države in apeliramo na vse sektorje, da čim bolj intenzivno skupaj delamo v tej smeri. Oddana je bila tudi pobuda za ciljni raziskovalni projekt.

Potrebujemo namreč oceno nosilnih sposobnosti posameznih destinacij in usmerjanje turističnih tokov. Prav tako pa je pomembno, da preverjamo zadovoljstvo lokalnega prebivalstva s turizmom. Naš cilj ostaja 100 % zelena Slovenija.

Tadej Slapnik, Vlada RS

junij 2017

V

lada RS je leta 2015 je sprejela okvirni program prehoda na zeleno gospodarstvo.

Pri tem je sodelovalo sedem področnih ministrstev. Medresorska delovna skupina na ravni državnih sekretarjev je pripravila tudi prvi akcijski plan za leto 2015-2016. Po enem letu delovanja je medresorska skupina ugotovila, da še imamo izzive na ravni ministrstev po bolj kakovostnem sodelovanju resorjev. Zato je bilo predlagano predsedniku vlade, da se vključi tudi kabinet predsednika vlade, ki bi pomagal medresorsko pospešiti izvajanje načrta. Takrat so se naše aktivnosti usmerile v to, da gremo iz okvira samih ministrstev in se odpremo navzven. Tudi namen operativnega programa je bil, da se vzpostavi partnerstvo vseh potrebnih deležnikov, kot so država, gospodarstvo, nevladne organizacije, raziskovalne inštitucije idr. Zato smo oktobra lani na Brdu pri Kranju vzpostavili partnerstvo za zeleno gospodarstvo, kamor se lahko vključijo vsi. Članstvo se

doseže že samo s potrditvijo interesa na spletni strani vlada.si/zeleno, kjer se nahaja prijavni obrazec. Že več kot 2.000 partnerjev sodeluje v partnerstvu za zeleno gospodarstvo.

foto: Boštjan Čadej

Partnerstvo za zeleno gospodarstvo dober začetek Če želimo uravnotežen razvoj, brez resnih usmeritev v krožne poslovne modele ne bomo zmogli.

N

a ravni EU smo sprejeli paket prehoda v krožno gospodarstvo, kjer smo se v Sloveniji z aktivnostmi osredotočili na poslovne krožne modele. Osnovni razlog, poleg splošne želje po pozitivnih učinkih na okolje, je, da smo v zadnjih 100 letih intenzivnega gospodarskega razvoja tako pospešili potrošnjo in je število prebivalcev na našem planetu tako naraslo, da je potrošnja večja od naravnih danosti našega

planeta. Če želimo uravnotežen razvoj, brez resnih usmeritev v krožne poslovne modele ne bomo zmogli. Lani novembra je v sklopu prvega meseca krožnega gospodarstva vlada na posebni seji opredelila zavezo, da je prehod na krožno gospodarstvo strateška prioriteta države. Zelo pomembno je, da pri tem procesu sodelujemo vsi deležniki. V prelomnih letih, letošnjem in prihodnjem, smo bili prepoznani tudi na globalni ravni s strani svetovnega ekonomskega foruma, kjer so nas poleg Finske in Nizozemske

31 okolje

119/120

povabili k vzpostavitvi evropskega stičišča za prehod na krožno gospodarstvo. Letos poteka vzpostavljanje t. i. huba za krožno gospodarstvo.

P

ri procesu krožnega gospodarstva moramo tehtati med gospodarskim razvojem, vplivi na okolje in družbenimi vplivi. Letos bomo pripravili 10-letni program, ki smo ga poimenovali Zemljevid krožnega gospodarstva, v katerem bomo opredelili ključne akterje v Sloveniji na prehodu v zeleno gospodarstvo, ključne cilje, nastavili bomo kazalnike in projekte, s katerimi bomo na različnih področjih prihajali do zastavljenih ciljev. Osnutek bo v septembru tudi javno predstavljen. V sklopu regionalnih posvetov ga bomo predstavili tudi širši javnosti. Za leto 2018 pričakujemo, da bomo z vzpostavitvijo evropskega huba za krožno gospodarstvo, ki bo imenovan in bo začel delovati z zasedanjem svetovnega ekonomskega foruma v Davosu, prišli v družbo najbolj razvitih držav, ki pelje proces usmeritve h krožnemu gospodarstvu.

Knjižnica pod krošnjami. Foto: Mankica Kranjec

R

es je, da zelene države ni brez zelenega turizma, vendar tudi zelenega turizma ni brez zelene države. Zeleni turizem je izjemno pomemben kamenček, ampak je še vedno majhen kamenček. Še marsikaj je potrebno narediti, da bomo imeli zeleno državo. V prihodnosti ne samo, da se bo število prebivalcev bistveno povečalo, skrbi tudi stanje na področju materialov. Od vseh 60 kovin je stopnja recikliranja več kot 50 % pri 18 kovinah, pri 34 kovinah je manj kot 1 %. Ravno teh je izjemno veliko v elektronskih napravah, mobilnih aparatih itn.

Zato je velikega pomena vizija EU – odpadek mora postati zanesljiv vir surovin. Cilj je nič zavreči, ampak z vsem ravnati tako, da postane nova surovina.

trženje storitev namesto proizvodov. Na mnogih področjih, ne samo na področju zelenega turizma, obstajajo zelo dobri primeri, kot so npr. odpadno steklo kot surovina pri proizvodnji izolacijskih izdelkov, ribiške mreže kot vir surovin za Econyl® idr. Pri slednjem so imeli na začetku težave v Sloveniji pridobiti dovoljenje, da so lahko uvažali ribiške mreže, ker so uradniki to videli kot odpadni material, ki ga ne bi uvažali v Slovenijo. Marsikaj od tega je lahko v povezavi tudi z zelenim turizmom, vendar na to pogosto ne pomislimo. Želimo opozoriti na takšne možnosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

Ni vse zelena narava, naravno okolje, bistvo je, kakšen produkt imamo na koncu.

V

elik izziv je tudi digitalizacija. Največji trgovec na svetu nima trgovin (Alibaba), največja taksi družba nima avtomobilov (Uber), največji ponudnik ležišč nima sob (Airbnb), največji ponudnik filmov nima kinodvorane (Netflix) idr. Zelo je pomembno, da se povsod, ne samo pri turizmu, obnašamo po poslovnih modelih krožnega gospodarstva, kar pomeni kroženje snovi in energije, vključuje industrijsko simbiozo in upcycling, podaljšanje življenjske dobe izdelkov, souporabo in izmenjavo,

N

a področju certifikatov imamo EMAS, okoljsko marjetico, zeleno javno naročanje.

Pri EMAS-u obstaja tudi sektorski referenčni dokument za turizem. Na področju turizma v Sloveniji ni nihče vključen v shemo EMAS. Za okoljsko marjetico, ki je znak za produkte, je

skupaj 16 pridobiteljev znaka, od tega osem s področja turizma. Vseh je premalo. Mislim, da smo še v začetni fazi, ko govorimo o tem, kako spodbujati zeleni turizem. Ni vse zelena narava, naravno okolje, bistvo je, kakšen produkt imamo na koncu. Eden od razlogov, zakaj Slovenija nima višje dodane vrednosti v turizmu in višjih plač v turizmu, je, ker nimamo močnih zelenih produktov, ko gre za zeleni turizem in povezave turizma z drugimi vejami.

Tega nam manjka. Ključno je povezovanje med turizmom in ostalim zelenim gospodarstvom in tudi simbioza med zelenim gospodarstvom in tistim delom, ki morda še ni čisto zeleno gospodarstvo. Ključno sporočilo je, da delamo zeleno Slovenijo z zelenim turizmom in tudi z zelenim gospodarstvom.

junij 2017

Goran Novković, GZS

foto: Boštjan Čadej

Ni močnih zelenih produktov, zato je nizka dodana vrednost

32

dr. Sonja Sibila Lebe, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

P

odatki kažejo, da se je v 14 dneh število prebivalcev na Zemlji povečalo za neto 3 milijone. Neto prirast v eni minuti je torej 160 ljudi. Iz obnovljivih virov prihaja približno četrtina energije, ki jo v svetu dnevno porabimo.

Nafte nam ostaja za približno 46 let. V tretjini leta smo izgubili dva milijona hektarjev gozdov, slabe tri milijone zemlje zaradi erozije, v ozračje izpustili 15 milijard CO2 emisij, slabih 5 milijonov hektarjev zemlje je bilo spremenjene v puščavo, skoraj štiri milijone strupenih kemikalij je bilo izpuščenih v ozračje. Približno tri četrtine milijard ljudi strada, na drugi strani pa imamo veliko ljudi s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Vsak dan umre približno 30 tisoč ljudi zaradi lakote. Rohit Talwar, indijski futurolog, je ob odprtju ITB 2017 povedal, da bodo otroci, ki se danes rojevajo, dočakali 120 let in da se bodo ljudje preživeli, bodo morali delati do 100. leta. Ti ljudje se bodo morali spoprijeti tudi z umetno inteligenco. Umetna inteligenca je lahko dobra pomočnica, tudi v turizmu. Primer je nizkocenovna restavracija, kjer so natakarji roboti, hotelska veriga z majhnim robotkom Mariom, ki ob prihodu zabava ljudi idr. Ali to pomeni, da bodo roboti nekoč prevladali? Ali pa moramo najti situacije, kjer

nam bo umetna inteligenca v pomoč? Ne gre si zatiskati oči pred razvojem, vendar stroji še dolgo ne bodo imeli čustev, intuicije. Kako moramo ravnati v prihodnosti? Glede sodelovanja smo kritično povezani s kmetijstvom. Narava in okolje je to, kar tržimo. Povezava pa je tudi z zdravstvom – katere programe uporabljamo, kako lahko ponudimo naše zdravilno okolje.

Pomembna so mednarodna partnerstva, predvsem zato, ker gre za prenos znanja, tehnik, modelov, ki so jih drugje razvili in jih lahko mi uporabimo.

Ministrstvo vsako leto objavi razpis za povrnitev stroškov pridobivanja okoljskega znaka.

L

eta 2006 je ministrstvo za gospodarstvo naročilo študijo o tem, kaj se dogaja v slovenskih hotelih na področju ekologije. Rezultat je bil porazen. Samo četrtina ljudi, ki vodi slovenske hotele, je vedela, kaj je ekologija. Za večino je ekologija pomenila samo stroške ali marketing. Na ministrstvu za gospodarstvo so se odločili, da bodo izvedli več let trajajoči

foto: Boštjan Čadej

Za novi produkt moramo najti nove goste in se repozicionirati

okolje

119/120

5.

program osveščanja. Organizirali so brezplačne delavnice, upoštevali so ugotovitve iz ankete, ki so med drugim pokazale, da bi se več kot polovica hotelov odločila za okoljski znak, če bi jim država povrnila denar. Od takrat ministrstvo vsako leto objavi razpis za povrnitev stroškov pridobivanja okoljskega znaka.

Z

a novi produkt moramo najti tudi nove goste in se repozicionirati. Včasih se zgodi nepričakovana promocija, kot je primer srečanja papeža in Melanie Trump. Naredila sta več za promocijo slovenskega turizma, kot bo letos uspelo STO-ju. Predlagam, da oba prosimo, ali jima smemo podeliti naziv ambasadorja slovenskega turizma.

N

e nazadnje moramo imeti dolgoročne strategije, ki preživijo vlade in ustvarjati nove priložnosti za medsebojno sodelovanje.

dr. Emil Juvan, Turistica

junij 2017

N

aše raziskave šestletnega mednarodnega dela na področju turizma so pokazale, da potencial, ki smo ga primarno iskali na področju zelenega turizma, ne funkcionira. Najprej se moramo vprašati, kaj zeleni turizem sploh pomeni. Ena skupina turistov vidi zgodbo zelenega turizma kot turizma v naravi. Druga skupina ljudi, načeloma zelo majhen segment turistov, pa zeleni turizem vidi kjer koli, ne samo v naravi. Osnovni cilj takšnega turizma je čim nižji okoljski vpliv. Potencial prvega je neizmeren. Narava je vedno najpomembnejši

motiv, ko izbiramo turistično destinacijo. Pri tem se pojavi izziv, povezan s konkurenčnostjo.

Države, kot so Italija, Češka, Švica, imajo naravo kot primarni dejavnik v svojih trženjskih strategijah. Ali lahko konkuriramo tem državam? Potencial je, saj je trg z naravo izjemno velik. Izziv je, kako naravo, ki jo danes tržimo, s povečevanjem prihoda turistov ohranjati zeleno za prihodnje rodove.

P

otencial drugega, ekološkega ali okolju prijaznega turizma je velik. Delimo ga lahko na dve obliki. Ena je, da turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki imajo kljub temu, da gre za velike

foto: Boštjan Čadej

Sobo v hotelu lahko čistijo vsake tri dni, menijo zeleni turisti

hotele, zabaviščne parke, nižji okoljski vpliv kot sicer. Druga oblika je, da turiste prepričamo, ko načrtujejo počitnice, naj izbirajo

33 Z

eleni turizem oziroma okolju prijazen turizem praviloma dosega višjo ceno in praviloma znižuje stroške poslovanja. Kar sta dva ključna poslovna potenciala. Pozitivni učinek je tudi, da turistične vire ohranjamo na isti ravni, če jih celo ne izboljšujemo.

P

vir: Hotel Park

ri okolju prijaznem vedenju turistov gre na eni strani za zavedno vedenje in na drugi strani za nezavedno zeleno vedenje. Pri zavednem turist določeno stvar, transport izbere zato, ker želi imeti manjši okoljski odtis.

N

Zelenica pred Hotelom Park Ljubljana.

a podlagi pripravljenosti turistov, da spremenijo svoje vedenje, smo se v zadnjih dveh letih z ekipo usmerili v eksperimentalne študije med slovenskimi turističnimi ponudniki. Turisti

želijo spodbudo k okolju prijaznemu ravnanju in ugotavljali smo, kakšne spodbude bi lahko delovale. Lahko jih spodbujamo z informacijo, velik potencial je prostorska ureditev restavracije, tudi z atmosfero, prijetno glasbo, vonja-

Zeleni turizem oziroma okolju prijazen turizem praviloma dosega višjo ceno in praviloma znižuje stroške poslovanja.

119/120

Nezavedno pa se dogaja brez predhodne misli na manjši okoljski odtis. Okoli 30 % turistov naključno izbere okolju prijazne destinacije, turistične proizvode. Približno 14 % vprašanih izbira turistične proizvode z okoljskimi znaki z namenom, da ohranjajo nizek okoljski vpliv. Približno 9 % ljudi se vključuje v sheme ogljične izravnave, ker želijo, da je okoljski vpliv njihovih počitnic čim nižji. Številke niso velike, zato je to področje velik izziv. Trženje okolju prijaznega turizma zaenkrat ne kaže velikega trženjskega potenciala. Kljub temu je potencial v mednarodni populaciji. 54 % ljudi namreč izraža nezadovoljstvo nad tem, da želijo biti okolju prijazni, vendar tega ne zmorejo – ne najdejo pravega hotela, prevoza, aktivnosti in zato preživijo počitnice na klasičen način. Potencial je, kako tem turistom pomagati. 20 % ljudi bi bilo pripravljenih spremeniti svoj način preživljanja počitnic, da bi bili okolju bolj prijazni.

Da bi zmanjšali število počitnic, je odgovorilo 11 % ljudi, približati preživljanje počitnic bliže kraju bivanja 14 %, spremeniti vedenje na sami destinaciji približno 30 %, način prevoza na destinacijo 14 %, izbirati okolju prijazne turistične ponudnike pa približno 22 % anketiranih.

okolje

turistične proizvode, ki imajo že po naravi nižji vpliv na okolje.

vami. S tem na nezavedni ravni spreminjamo vedenje turistov v okolju bolj prijazno. Lahko gre tudi za kompenziranje. 40 % turistov se je v enem hotelu s štirimi zvezdicami odločilo za opcijo, da se jim soba ne čisti tri dni. S tem se privarčuje pri stroških, pri porabi vode, elektrike, kemikalij. Rezultati so manj stroškov poslovanja, manj vplivov na okolje, boljši ugled, zadovoljstvo gostov, edinstvena tržna pozicija in tudi kredibilnost.

N

ajprej pa moramo ugotoviti, kakšen je naš ekološki vpliv. V enem slovenskem hotelu se je samo na zajtrkih v 62 dneh nabralo za 1 tono in 300 kilogramov užitnih prehranskih odpadkov. Odgovornost hotela je, da deluje bolj ekološko. Slovenijo lahko v smislu zelenega repozicioniramo na trgu tako, da nagovarjamo ponudnike in destinacije ter da to, kar govorimo, tudi živimo.

V

Sloveniji še nismo vzeli kulinarične ali gastronomske diplomacije, če se izrazim po šolsko. Če bi Slovenija že vstopila v kulinarično ali gastronomsko diplomacijo, je njen velik delež pomemben tudi za turizem in za zelena prizadevanja. Če bi imeli privzgojeno, kaj bi morali storiti takoj, ko sta papež in gospa Trump uprizorila šov s potico? Če bi znali v Sloveniji hitro reagirati, bi čez deset dni v Londonu na Trafalgar Squaru pripravili veseli dan slovenske potice. Iz Slovenije bi tja poslali samo dva informatorja in enega šoferja, ki bi peljal potice. Eden bi potice rezal, drugi bi bil turistični informator. Tega se nisem jaz spomnil, spomnil pa sem se primera, kako je Tajska reagirala pred nekaj leti. Naredili so tajski dan

na Trafalgar Squaru, nato so naslednjih šest mesecev merili turistične učinke na Tajskem.

Za 80 % se je povečal obisk britanskih turistov na Tajskem …

Kulinarika in gastronomija ponujata Sloveniji in njenemu turizmu možnost razpoznavnosti.

Z

eleno pomeni veliko več kot zeleno naravno okolje. Zeleno kot pozitivno pomeni najbolj žlahtne povezave med človekom in njegovim naravnim in kulturnim okoljem. V tem odnosu se vse vzajemno dopolnjuje, kjer nihče ne dela škodo drugemu. V samem začetku je bil turizem

izrazito pozitivno zeleno naravnan. Motivi prvih turistov so bili poleg gospodarskih tudi izrazito zeleni. Povezani so bili z drugačnimi načini preživljanja prostega časa. Ekonomsko bogato meščanstvo si je v okviru turizma zaželelo tudi nekaj zelenega na krožnikih. Iskali

junij 2017

Dr. Janez Bogataj

foto: Boštjan Čadej

Pomembno je »kapiranje« za dan slovenske potice v Londonu

34

so alternativnosti v prehrani – hišno, lokalno, sezonsko. To je to, kar danes kot veliko znanost dajemo iz predalov in mislimo, da smo odkrili nekaj novega. Na začetku turizma se je dogajalo nekaj, kar nam še danes ne uspeva in si pogosto le želimo. Zeleno kot negativno je lahko povezano ali s posameznikom ali z določenimi dejavnostmi in pojavi. Na področju negativnih zelenih pojavov in dejavnosti je vsebinska paleta zelo velika. Nekaj primerov: mednarodne motoristične poti po Sloveniji, gorsko kolesarstvo, ki je sicer pozitivno, ima

okolje

119/120

5. pa veliko negativnih posledic, kot so razrite poti, kjer gre za agresije na naravno okolje. Tudi razkorak med lokalno in t. i. eko hrano, pretiravanje z učnimi in drugimi gozdnimi potmi, zanemarjanje nepremične kulturne dediščine in njena nestrokovna vključenost v turizem do te mere, da je nezanimiva za turiste. Zeleno v turizmu Slovenije ali zeleni turizem Slovenije je veliko več kot brezkončno poudarjanje sonaravnega in trajnostnega.

N

a številnih področjih bomo morali v prihodnje odločno in hitro vstopati. Kulinarika

in gastronomija ponujata Sloveniji in njenemu turizmu možnost razpoznavnosti. Ne potrebujemo kopij globalnih atrakcij. Vedno moramo biti tako dobri, kot da imamo 100 Michelinovih zvezdic. Bolj kot kopiranje je pomembno »kapiranje«, tudi vsega tistega, kar bi moralo biti zeleno. Do prave razpoznavnosti in sprememb ne bomo prišli z zelenim prebarvanjem, ampak z načinom razmišljanja in turističnega delovanja. To moramo dokazati z dejanji, s turističnimi vsebinami in proizvodi.

Tatjana Orhini Valjavec, MOP

O

koljsko označevanje nam lahko veliko pove, a lahko povzroči tudi veliko zmede za povpraševalca, turista, potrošnika. Okoljski znaki so ekonomski instrument okoljske politike in jih uporabljamo za spodbujanje zelenih izdelkov, ponudnikov. Gre za prostovoljno odločitev. Ni regulacije, razen na področju energetike, ki bi zapovedovala, da mora nekdo pridobiti kakšen znak. Gre za uskladitev z vnaprej določenimi merili in cilji, ki naj bi jih nosilci dosegali.

Določajo jih neodvisne organizacije, spremljajo pa neodvisni preveritelji. Poznamo več sistemov okoljskega označevanja. Gre za sistematizacijo po ISO klasifikaciji, na podlagi katere poznamo tri okoljske znake, in sicer tipa I, II in III. Znaki tipa ena temeljijo na presoji vplivov življenjskega cikla izdelka na okolje. So zelo zanesljivi znaki, ki povedo, da gre za okoljsko učinkovit kakovosten izdelek. Znaki tipa dva so predvsem informativne okoljske izjave oziroma prostovoljne deklaracije, ki si jih nadenejo proizvajalci, uvozniki ali distributerji in svoj proizvod tržijo s tem znakom. Ti znaki niso neodvisno preverjeni

in potrošnik se mora odločiti, ali jim bo verjel ali ne. Znaki tipa tri se uporabljajo predvsem za proizvode v gradbeništvu, so neodvisno preverjeni, merila in okoljska ocena so izdelani s strani certifikacijske agencije. So zaupanja vredni znaki.

foto: Boštjan Čadej

Certifikate za nastanitve bi morali prečistiti in poenotiti P

omembno je, da za odločitev o pridobitvi okoljskega znaka stoji vodstvo. Dobri okoljski znaki naj bi za potrošnika pomenili kakovostne, zanesljive, razumljive informacije in mu pomagali pri dobri izbiri. Pomeni tudi prihranek zaradi manjše rabe energije, daljše uporabe. Okoljskih znakov v turizmu je ogromno, zato potrošniku ni lahko. Obstaja preko 400 okoljskih znakov, na področju turizma več kot 100.

P

ri okoljskih znakih je najpomembnejše, da za njimi stojijo transparentni kriteriji.

Potrošnik, ki kupi izdelek s certifikatom, turist, ki obišče turistično kmetijo z okoljsko marjetico, mora dobiti ponudnika, ki se zaveda svoje odgovornosti in ima strategijo povezano s svojim okoljskim vplivom. Tako tudi načrtuje svoje

Okoljskih znakov v turizmu je ogromno, zato potrošniku ni lahko. dejavnosti. Potrebno je tudi aktivno izobraževati zaposlene o politiki podjetja in informirati gosta. Evropska unija ima vzpostavljen lasten znak za okolje, to je okoljska marjetica. V EU poteka kar 50 % svetovnega turizma, kar je velik pritisk na dokaj majhno območje. Okoljski znak pridobitelja zavezuje k nenehnim aktivnostim, nenehnemu izboljševanju in k prenavljanju strategije varstva okolja.

junij 2017

K

Nekateri od okoljskih znakov na področju turizma.

akšna je prihodnost označevanja? Potrebno je razmisliti, kako zasnovati sistem, da okoljskih znakov ne bo vedno več, saj to potrošnika zmede in nanj lahko vpliva negativno. Potrebno je najti skupno točko sodelovanja, kar spodbuja shema Slovenia Green. V krožnem gospodarstvu je eno temeljnih načel deljenje in širjenje informacij. Potrebno bi bilo prečistiti in poenotiti certifikate in oznake za različne nastanitve, da se iz poslovnega pristopa, kako zmanjšati stroške, preide na okoljsko označevanje kot marketinški pristop. Na področju okoljskega označevanja gre velikokrat za lažno komuniciranje, pri čemer se poudarja ena sama lastnost, ne pove pa se ostalega.

35 mamo pestro naravno kulturno dediščino, zelo dobro in pestro kulinariko, Alpe, Jadransko morje, jezera, Panonsko nižino, zanimivo kmetijsko krajino. Vse to podpiramo tudi s kmetijsko politiko. Spodbujamo trajnostno kmetijstvo, kar pomeni, da spodbujamo prakse, ki varujejo tla, vode, habitate, naravo, podnebje. Spodbujamo diverzifikacijo v kmetijskem prostoru, mala kmetijska podjetja, da ostajajo ljudje na podeželju in poskrbijo za obdelanost podeželja. Zeleni turizem spodbujamo skozi program razvoja podeželja. Ena od šestih prednostnih nalog oziroma težišč je, da zeleni turizem poveže lokalno, naravno, kulturno dediščino z lokalnim, človeškim potencialom in gospodarstvom. Vse to je priložnost, da naravo, kmetijstvo povežemo v zgodbo, ki jo lahko tudi tržimo. 38 % celotne Slovenije je v Naturi 2000.

Za kmetijstvo to pomeni dodatna znanja, da se kmetuje na način, s katerim se ohranja narava, pri tem pa mora kmetijstvo ostajati konkurenčno. 86 % Slovenije predstavlja območje z omejenimi dejavniki, kar kaže na to, da imamo zelo majhno površino, ki je potencialno lahko uporabljena za intenzivno kmetijstvo.

P

Promocija

ozitivna zgodba je samooskrba z lokalnimi živili. Izpostavljeni smo namreč globalnim tržnim nihanjem in zato je lokalna hrana izjemnega pomena. Moramo poskrbeti za to, da smo samooskrbni na ključnih področjih. Lokalna hrana zagotavlja delovna mesta, obdelanost

K

metijska gospodarstva imajo primarno funkcijo pridelavo hrane. Z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji želimo, da se to poveže s predelavo hrane oziroma z drugimi ponudbami. V lanskem letu smo začeli s shemo Izbrana kakovost Slovenija. Gre za certifikat, ki ga dobijo proizvajalci, predelovalci za proizvode, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi imajo na Ptuju vsakoletno ocenjevanje izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij. Ocenjujejo se pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na kmetijah po receptih, ki so značilni za kmečke izdelke. Surovine za te izdelke morajo biti pretežno iz lastnih surovin kmetije oziroma iz surovin lokalnega okolja. Na živilih se pojavljajo tudi različni slovenski in evropski znaki, ki pomenijo višjo kakovost. So znaki za ekološko pridelavo, integrirano pridelavo, višjo kakovost, zaščiteno označbo porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost idr. To je lahko možnost za trženje pri zelenem turizmu, saj se lahko ti znaki vključijo na ponudbo v gostiščih, hotelih idr. V Sloveniji je trenutno 23 zaščitenih proizvodov živil in 17 zaščitenih imen vina, 4 imajo označbo porekla in 3 zaščiteno geografsko označbo. Slovenija se uvršča v vrh evropskih držav po zaščitenih proizvodih.

www.slo-zeleznice.si

119/120

okolje

I

podeželja, ki ga lahko tudi tržimo z zelenim turizmom. Zelo pomembna je ponudba na turističnih kmetijah in hrana, ki jo ponujajo.

S

programom razvoja podeželja, ki za sedemletno obdobje razpolaga z več kot milijardo evrov, posredno in neposredno z različnimi ukrepi spodbujamo tudi zeleni turizem. Gre za razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju, za spodbujanje kratkih verig, lokalne hrane, za naložbe v predelavo, trženje in razvoj proizvodov in ukrep LEADER.

N

a področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji smo v letu 2016 izvedli nekaj prilagoditev. Določen je delež lastnih surovin, ki jih mora zagotavljati kmetijsko gospodarstvo.

Polovica hrane mora biti iz lastne pridelave, četrtina je lahko od drugih kmetij in četrtina iz proste prodaje. Na vidnem mestu mora biti označeno tudi poreklo surovine. Omogočamo nove oblike nudenja prenočevanja, kot je npr. na seniku, hiše na drevesih idr. Novost je tudi apiturizem. V letu 2016 je bilo več kot 14 tisoč različnih dopolnilnih dejavnosti na skoraj 4.000 kmetijskih gospodarstvih. Od tega je 877 dejavnosti registriranih kot turizem na kmetiji.

junij 2017

Tadeja Kvas Majer, MKGP

foto: Boštjan Čadej

Lahko prenočite na seniku, novost je apiturizem …

Anka Lipušček Miklavič, Mlekarna Planika

M

vir: Mlekarna Planika

lekarna Planika je nastala po stečaju Kraš Planike. Z novim poslovanjem smo začeli, ko smo prvič organizirali odkup mleka v Posočju. Odločili smo se, da bomo mleko odkupovali le tam, kjer živimo, in da bo to naša posebnost. Da bi lahko preživeli v hudi konkurenci, smo morali postati drugačni od slovenskih mlekarn. V vsem, kar počnemo,

izhajamo iz svojega okolja. Mlekarna Planika odkupi vse mleko, ki ga pridelajo kmetje. Leta 1995 smo prihajali na prizorišče kot deveta mlekarna v Sloveniji, za katero nihče ni vedel.

V naše izdelke smo vpletli naravo Posočja.

foto: Boštjan Čadej

Odprli bodo bovško posestvo kot turistično znamenitost

okolje

119/120

36

5.

N

aši izdelki so opremljeni z dvema znakoma, ki nas definirata. Prvi je ekološki, ker je vso mleko pridelano lokalno. Da bodo obiskovalci lahko v živo videli, kako poteka pridelava mleka pri nas, bomo odprli bovško posestvo kot turistično znamenitost. Drug znak na naših izdelkih je destinacijski znak, saj nas definira tudi Soča, pokrajina, kjer bivamo. Številnim obiskovalcem pokrajine smo želeli pokazati, kje živimo in na kakšen način delamo. Zato smo v Mlekarni uredili sirarsko-planšarski muzej, kjer prikažemo, kako delamo in živimo v planinah, kako delamo in živimo v Mlekarni.

P

rodajamo ekološke produkte iz lokalnega okolja, izdelke skupnih lokalnih zgodb. Prebivalci Posočja imajo Mlekarno za svojo. Tudi upokojenci, ki jih povabimo vsako leto na praznovanje novega leta in so delali v Mlekarni, radi povedo, kako lepo je, da se lahko vračajo v Mlekarno. V Mlekarni

Odločili smo se, da bomo mleko odkupovali le tam, kjer živimo, in da bo to naša posebnost. v sodelovanju z lokalnimi ponudniki ustvarjamo lokalne zgodbe. Ena izmed njih je sir z dimljeno soško postrvjo, ki nam jo pripravijo v ribiški družini. Proizvajamo tudi stoletni sir, v spomin na obeležitev stoletnice prve svetovne vojne. V sodelovanju z učenci podružnične šole Breginj smo izdelali sir Panjut, ki je zmagal na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Kopru. Vsak september podarimo prvošolčkom Prvošolčkov sir, ki je izdelan prav zanje.

Za domačine in turiste prirejamo raznorazne dogodke. Ti dogodki, ki jih organiziramo, so povezovalni in nam pomagajo rasti. Mlekarna Planika je v 100 % lasti kmetov.

Peter Misja, Občina Podčetrtek

junij 2017

O

bčina Podčetrtek je manjša občina s 3.600 prebivalci. V nekaj letih smo zrasli za 400 prebivalcev in nenehno rastemo. Imamo okoli 400.000 nočitev turistov, preko 40 % tujih gostov ter okoli 2.000 ležišč. V Občini smo v tem času med seboj povezali vse destinacije (Terme Olimja, Podčetrtek, Olimje, športno dvorano, vinski turizem, kolesarjenje, prireditve itd.).

Še več. Smo ena redkih turističnih destinacij, ki je povezala tri občine, tudi Kozje in Bistrico ob Sotli. Odlično sodelujemo tudi z občino Rogaška Slatina. Menim namreč, da je v turizmu sodelovanje izrednega pomena. V turizmu se nič ne zgodi čez noč. Lani smo praznovali 50. obletnico Term Olimja. V Podčetrtku se je zgodba turizma začela z enim duhovnikom, ki je na testiranje odnesel zdravilno vodo iz vrelca. Pri razvoju turizma v občini so ključno

foto: Boštjan Čadej

Uspešne turistične zgodbe se ne zgodijo čez noč

37 okolje

119/120

vlogo odigrala tudi turistična društva. Letos smo končali z gradnjo Gostišča Lipa, končan je glamping, v Wellness center Termalija smo vložili 11 milijonov eur. Obnova bo končana še letos. Vse kolesarske steze prenavljamo z evropskimi sredstvi. Do sedaj smo v prenovo ali postavitev vložili že 10 milijonov eur. Trenutno

V Olimju smo z evropskimi sredstvi, to je bil prvi evropski projekt leta 2006, zgradili kolesarsko stezo, ko večina občin sploh še ni vedela, da so evropska sredstva na razpolago. so v gradnji investicije za kolesarske steze v vrednosti pol milijona eur. Predvidevamo, da bomo drugo leto zaokrožili celotno povezanost s kolesarskimi stezami. Na Občini imamo zaposlene 3 in pol osebe, župan je nepoklicen, tudi to je razlog, da smo tako fleksibilni. Poleg prenove je trg v Podčetrtku pridobil še druge razsežnosti, zraven je namreč muzej s kmečko opremo, ki prikazuje življenje v preteklosti in ima preko 4.000 eksponatov. K pridobitvi znaka zlata turistična destinacija je pripomoglo to, da je Ortenia zgradila apartmaje v naravi z vključeno ekološko posestvijo. Z vsem tem je trg dobil prav posebno ponudbo. Druga posebnost Občine je izletniška vas Olimje, ki ima 250 prebivalcev. V Olimju se je pred leti

Kolesarski turizem v razmahu. Več kot 35 km kolesarskih stez, ki povezujejo kraje Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Olimje. nek kmet odločil, da bo namesto krav začel rediti jelene. Ti jeleni so postali turistična znamenitost. V Olimju imamo tudi najstarejšo lekarno v Evropi, deželo pravljic in domišljije itd. Vas je postala preobremenjena s turisti.

Pomembno je, da lokalna skupnost skrbi za dobro infrastrukturo in organiziranost. V Olimju smo z evropskimi sredstvi, to je bil prvi evropski projekt leta 2006, zgradili kolesarsko stezo, ko večina občin sploh še ni vedela, da so evropska sredstva na razpolago. Ob kolesarski cesti smo naredili nasad hrušk, ki dajejo stezi poseben pečat. Letos pa smo na sprehajalni poti med šolo in termami zasadili parkovni gozd.

Posadili smo približno sto dreves, avtohtonih

vrst, s Kozjanskega. Podjetja v Podčetrtku so družinska podjetja, ki vlagajo v razvoj in dobro sodelujejo med seboj. Uvesti želimo tudi vstopnico za vlak med Podčetrtkom in Olimjem, ki bo poleg cene vožnje vključevala še vse ponudnike na poti. Ti pa bodo nudili degustacijo in vodene oglede. Če si želimo uspeha, moramo v turizmu stvari nenehno spreminjati, inovirati.

V

Podčetrtku imamo tudi večnamensko športno dvorano, ki smo jo v celoti zgradili z evropskimi sredstvi, cca. 3.500 m2. Ta dvorana je bistveno spremenila strukturo gostov pri nas. Prej smo bili zdraviliška občina, danes smo športna občina.

T

uristična društva so vedno delovala trajnostno, čeprav tega takrat nismo tako imenovali. TZS je ena začetnic čistilnih akcij po Sloveniji. Simbolično se pričnejo na Svetovni dan vode in končajo ob Svetovnem dnevu zemlje. Druga akcija, ki jo izvajamo, je Moja dežela – lepa in gostoljubna. Tu gre za ocenjevanje mest, krajev po Sloveniji, mladinskih hostlov, tematskih poti in term. Akcija se prične junija z ocenjevanjem in se konča na Svetovni dan turizma, ko podelimo priznanja najlepše urejenim mestom in krajem. Kako so lepa naša turistična mesta, med letom ocenjuje komisija, ki opozarja na pomanjkljivosti. V 25-tih letih, od kar vodimo ta projekt, se je Slovenija bistveno

V 25-tih letih, od kar vodimo ta projekt, se je Slovenija bistveno polepšala. polepšala. Tretji projekt, s katerim mlade ozaveščamo o zelenem turizmu, se imenuje Turizmu pomaga lastna glava. Podamo temo, na katero mladi izdelajo turistično nalogo s turističnim produktom. Izredno smo veseli mladih, ki se vključujejo v turistična društva.

Eden pozitivnih primerov je Mladinski odbor turistične zveze iz Velenja. V Zbiljah je začetek turizma pričelo turistično društvo, ki je po sanaciji jezera leta 1996 prevzelo jezero v upravljanje. Medvode so postale zelena vrata v

zeleno prestolnico Slovenije. V Slovenj Gradcu je njihova glavna aktivnost urejanje in vzdrževanje pohodniških poti. Naslednji dober primer je Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, ki skrbi za ohranjanje čistega podeželja. Na nas je, da mladim zapustimo naravo in okolje takšno, kot je danes.

junij 2017

Karmen Grebenc Burger, Turistična zveza Slovenije - TZS

foto: Boštjan Čadej

Mladi so aktivni in inovativni v turističnih društvih

38

Urška Malovrh, Hotel Park

T

vir: Hotel Park

urizem je dejavnost, ki ima velik vpliv na okolje. V Hotelu Park smo ekipa, ki se tega dejstva zelo dobro zaveda, hkrati pa verjamemo, da lahko vsak posameznik naredi nekaj v tej smeri, da zmanjšamo negativen vpliv. Če je ekipa zelena, potem lahko zeleno tudi poslujemo. Kaj zeleno sploh pomeni? Pri nas gre za trajnostno poslovanje, za usmeritev in

delovanje. V podjetju nam je mar za okolje, za družbo, za zaposlene, za goste in za sosede.

Eden izmed primerov naše zelene prakse, ki jih bom težko naštela vse, je, da imamo na strehi hotela čebelje panje. Lani smo začeli in v pol leta smo od dveh panjev pridelali 25 kg medu.

Letos smo število panjev povečali na štiri. Na strehi smo zasadili tudi zeliščni vrt. Določeni gostje so deležni teh sadov, vendar je vseeno pridelka še premalo, da bi nasitili vse. Tudi goste vključujemo v te aktivnosti. Gostje dobijo za zajtrk med naših čebel in to je tisto, kar vidimo kot doživetje za 5 zvezdic. Intenzivno promoviramo tudi pitno vodo. Bistvo našega poslovanja je, da goste vključujemo v zelene dejavnosti in jih s tem hkrati ozaveščamo.

Naše upanje je, da bodo gostje, ko gredo domov, prenesli kakšno dobro prakso drugim in naredili nekaj dobrega za naravo. Goste ozaveščamo tudi tako, da jim nastavljamo obvestila, napise ob dvigalu, v sobi. Npr. napis, da naj gredo peš, ker prihranijo toliko in toliko energije, včasih na humoren način, včasih jim malce potrkamo na vest. Še vedno je majhen odstotek gostov, ki to sploh opazi in se želi igrati z nami, vendar se stvari

foto: Boštjan Čadej

Zeleni zaposleni lahko ustvarijo zeleno zgodbo z gosti

okolje

119/120

5.

Naše upanje je, da bodo gostje, ko gredo domov, prenesli kakšno dobro prakso drugim in naredili nekaj dobrega za naravo. premikajo. Verjamemo, da če komuniciraš z gosti na kvaliteten način, da so pripravljeni marsikaj narediti. V tem duhu imamo v načrtu kar nekaj inovativnih projektov. Pri vseh akcijah so ključni naši zaposleni. Če zaposleni ne živimo zelene zgodbe in ne dihamo z njo, potem ni zelenega hotela. Vključevanje, izobraževanje, komunikacija in ozaveščanje so pot do tega, da gostje delijo zeleno zgodbo Hotela Park.

Turizem in narava z roko v roki za ohranjanje biotske raznovrstnosti

junij 2017

V

tem času smo dobili potrjen projekt LIFE Natura Viva, ki bo v izvajanju naslednjih pet let. Projekt govori o naravi, s katero se mora zeleni turizem nujno povezati. Zeleni turizem ni le pozornost do okolja, menjava brisač enkrat na teden namesto enkrat na dan. Zeleni turizem je povezava z vsebinami iz narave. Če se lahko katera dežela v Evropi, na svetu, pohvali z lepo naravo, je to zagotovo Slovenija. Razlog, da imamo največji delež ozemlja Nature 2000 v Evropi, je v biodiverziteti. Pomembno je, kako biodiverziteto prodajamo, komu jo prodajamo itd., saj je naša narava ekosistemska storitev za turizem. Če ne bomo pozorni, če ne bomo s pomočjo stroke pazili na naravo in jo hkrati

Če ne bomo pozorni, če ne bomo s pomočjo stroke pazili na naravo in jo hkrati ohranjali, lahko biodiverziteto izgubimo. ohranjali, lahko biodiverziteto izgubimo. V naši naravi množični turizem odpade, v poštev pride le butični z lokalno, zelo ciljno ponudbo.

LIFE Natura Viva projekt je podprla turistična zveza Slovenije, Direktorat za turizem, STO in še 60 drugih podpornikov. Strokovnjaki na področju varstva narave bi s turizmom želeli

foto: Boštjan Čadej

Marjana Hönigsfeld Adamič, Lutra

ustvariti pravo zeleno zgodbo. Pripravljamo več akcij. Po vsej Sloveniji naslavljamo različne ciljne skupine, od turistov do tour operaterjev.

Srčno upam, da bo turizem uslišal ponujeno roko in da bomo skupaj ohranili biodiverziteto Slovenije.

adruga Dobrina ponuja domačo lokalno pridelano hrano obratom javne prehrane, v prvi fazi vrtcem in šolam, potem tudi hotelom, restavracijam itd. Nastali smo leta 2011. Takrat je bila samooskrba z zelenjavo v Sloveniji 38 %. Na policah nismo našli veliko slovenske ekološke hrane, tako da je bila odločitev dokaj enostavna. Težje je bilo pridobiti naše pridelovalce, da smo lahko skupaj stopili na trg. Trenutno ponujamo pretežno ekološke izdelke, vendar prodajamo tudi živila iz integrirane predelave, ker še nismo dovolj zreli samo za ekološko. Vsi člani v naši Zadrugi so enakovredni, en član šteje en glas. Iz začetnih osmih članov smo sedaj prišli na 88 članov.

Prednost naše Zadruge je v tem, da za dobavo skrbimo mi, saj imamo svoja dostavna vozila.

V

začetku smo oskrbovali javne zavode, kjer smo kmalu dobili realno sliko, da je pomembna le cena. Ključno pri javnih zavodih je, da se s ponudnikom strinjajo kuharji, ravnatelji in organizatorji prehrane. Če tega konsenza ni, šola ne dela z nami. V mariborskem koncu smo pričeli nagovarjati hotele. Posebej bi želel izpostaviti Vasjo Ilešiča, direktorja Hotela Betnava, ki si je zelo prizadeval, da bi naša Zadruga dobavljala hrano v njihov hotel.

Vsi člani v naši Zadrugi so enakovredni, en član šteje en glas.

I

zvajamo tudi kmečke pogostitve. Gospodinje nam pripravijo vse jedi, ki jih postrežemo na želeni lokaciji. Bistvo doživetja je v lokalni domači hrani, ko na primer ponudimo domačo gibanico, orehovo potico itd. Zadruga ima manjšo trgovino v centru Maribora, kjer ponujamo lokalne izdelke in nimamo tujih proizvodov. V tem času bi lahko prodali ogromno jagod in češenj, a na žalost pri nas tega trenutno ni zaradi pozebe. Imamo zbirno mesto za sadje in zelenjavo, hladilnico. Trenutno število pridelovalcev raste, obstoječi člani površine povečujejo. Naši člani so manjše kmetije s površino 10 arov. Pri odkupu beležimo 40 % rast. Vsako leto se nam pridruži cca. 10 novih članov. S člani

119/120

39 Z

Pri več drugih hotelih smo naleteli na odpor zaradi cene. Pri oskrbovanju javnih zavodov smo uspešni, na štajerskem koncu celo edini.

Ponudba tedenskih zabojčkov nam zagotavlja dodano vrednost, ponujamo jih v Mariboru in Lenartu.

okolje

Zadruga Dobrina, Dušan Ploj

foto: Boštjan Čadej

Preveč vložka za nekaj vloženih kumaric

imamo mesečne sestanke, kjer usklajujemo, da so cene pravične itd. Za Zadrugo je težava v tem, da moramo biti konkurenčni na trgu, vendar je marža med prodajno in nabavno ceno zelo nizka. Lansko leto smo dosegli povprečno razliko v ceni 27 %.

T

udi lokalna predelava (sokovi, žganje, marmelade itd.) še ni v polnem zagonu, ker je zakonodaja za dopolnilne dejavnosti neprijazna do predelovalcev. Kmetje se težko odločajo za dopolnilno dejavnost na kmetiji zaradi zahtevnega HACCP sistema in ker je preveč vložka za nekaj vloženih kozarcev kumaric. Razmišljamo, da bi Zadruga uredila skupni predelovalni prostor, kjer bi kmetje pod našo znamko ali vsaka kmetija pod svojo predelovali izdelke.

S

ID banka je banka v lasti države. Tam, kjer ni interesa komercialnih bank, vstopamo mi v segment tržne vrzeli. Vsebine, ki jih financiramo, so različne podpore konkurenčnosti gospodarstva. Naši pogoji financiranja so ugodnejši.

Imamo štiri glavne segmente, med njimi je ekologija. Podpiramo raziskave, razvoj, inovacije, infrastrukturo in financiranje malih in srednje velikih podjetij. Z zeleno reformo sodelujemo že dalj časa. V strokovni sferi podpiramo pripravo programov na temo krožnega gospodarstva.

SID banka že dalj časa aktivno podpira zeleno reformo. S financiranjem raziskav in razvoja posredno financiramo eko inovacije. Financiramo

tudi srednja in mala podjetja. V okviru regionalnega razvoja financiramo projekte občin, kot so energetske prenove javnih stavb v lasti občin, čistilne naprave itd. Računamo na to, da se krediti povrnejo s prihranki po investiciji.

Imamo poseben program za energetske prenove in za učinkovito rabo energije. Vsi produkti so krediti, torej povratna sredstva, ki jih je treba vrniti. V obdobju 2013 - 2016 smo le s povratnimi sredstvi financirali 138 podjetij in fizičnih oseb, posredno ali neposredno. 172 milijonov evrov smo dali kreditov. Za obnovljive vire energije 100 milijonov evrov, za učinkovito rabo energije 21 milijonov evrov, za ostale naložbe na področju okolja 62 milijonov evrov. Tudi v okviru kohezijske politike, ki se bo začela izvajati, je nekaj

sredstev namenjenih energetski učinkovitosti in okoljevarstvenim ukrepom. Slovenija bo kmalu postala neto dajalka in ne prejemnica sredstev iz EU, zato bo prehod iz nepovratnih oblik na finančne inštrumente v bodoče zelo potreben.

junij 2017

Natalija Stošicki, SID banka

foto: Boštjan Čadej

Financiranje zelenih spodbud utečeno

40 119/120

okolje junij 2017

V fokusu

Požari in okolje Trije požari na okoljsko občutljivih območjih (Kemis, Ekogor, Eko Plastkom), povsod so goreli odpadki, niso vznemirili le občanov v neposrednem okolju, prizadetih podjetij, lokalnih skupnosti, državnih organov, stroke, civilnih iniciativ, gasilcev in drugih, pač pa so odprli niz tem - od okoljskih in požarnih tveganj, do preventivnih ukrepov in učinkovite koordinacije v kriznem upravljanju v takih primerih. Med najbolj udarnimi izzivi, ne le v primeru Kemisa, je bilo vnovič obveščanje, s strokovnimi informacijami vred, ki so zmeraj dodana vrednost ne glede na trhlo zaupanje, ki se je v zadnjih dogodkih, tudi zaradi številnih nerodnosti v odzivu države in stroke, še poglobilo zlasti med ljudmi.

Pregorelo okolje, najsi bodo požari naključni ali podtaknjeni, naši sogovorniki niso povsem enakih mnenj s kriminalisti, je nedvomno opozorilo, kaj manjka v sistemu ravnanja ob okoljskih nesrečah, in sicer na ravni podjetij, občin in države. Precej manj je bila medijska pozornost naklonjena dejstvu, kdo so povzročitelji nevarnih odpadkov in odpadkov sploh in da morajo podjetja, kot so Kemis, Ekogor, Eko Plastkom in drugi, poskrbeti zanje. To seveda ne zmanjšuje njihove odgovornosti, prav tako pa ob okoljskih nesrečah nihče ne more prezreti tudi ekonomskih in socialnih posledic.

Zato smo v tematskem sklopu Požari in okolje dali besedo več akterjem v aktualnih popožarnih zgodbah.

Kemis

Okoljska nesreča, poslovna katastrofa, sanacija še nejasna Emil Nanut, direktor Kemisa, pravi, da so želeli so postati, pravilneje, postajali so najboljše podjetje v sistemu gospodarjenja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Strokovna znanja so prispevali tudi v srednješolske okoljske učbenike. Komunicirali so odprto. Pridobili so celo EMAS, v Sloveniji je teh certifikatov le peščica.

Trg se jim je odpiral. Za ravnanje z nevarnimi odpadki se mora podjetje strokovno in tehnološko specializirati.

Za nevarne odpadke mora nekdo poskrbeti, brez te dejavnosti je v težavah več naših podjetij, od bolnišnic do industrije. Kemis je to počel. In vendar se jim je zgodilo, kar se ne bi smelo. Emil Nanut pravi, da stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti.

Kje je odpovedal sistem, saj ste pridobili znak EMAS in bi morali upoštevati tudi druge okoljske certifikate poleg okoljevarstvenega dovoljenja.

V Kemis-u se je zgodila nesreča, katere vzrok še ni znan. Naš sistem je deloval, kar se je videlo

tudi pri posredovanju in saniranju posledic.

Prav tako pri dosedanjih inšpekcijskih pregledih po požaru ni bilo ugotovljenih pomembnih neskladnosti. Na žalost moram ugotoviti, da se nesreče dogajajo ter da NI MOGOČE zagotoviti 100 % varnosti. Naša naloga je nenehno izboljševanje sistemov in zmanjševanje možnosti nesreč. Zato smo si zelo prizadevali, se usposabljali, imeli vaje, pregledovali področje s prenosno termo kamero… Dejstvo je, da je bilo celotno področje skladišča pokrito z javljalniki požara, z avtomatsko gasilno napravo pa so bila pokrita področja večjega tveganja – skladišče in pretakališče lahkovnetljivih snovi, področje destilacije, področje drobilnika odpadkov.

Področje, kjer je zagorelo, ni bilo uvrščeno v področje večjega tveganja, ker se tam niso skladiščili lahkovnetljivi odpadki.

Na TV ste izjavili, da ste imeli pred nesrečo več majhnih požarov. Niste poostrili preventivnih ukrepov?

Dejstvo je, da se pri obdelavi odpadkov občasno pojavljajo tudi začetni požari. Zato smo imeli redna letna izobraževanja in usposabljanja naših delavcev in članov PGD z območja Vrhnike. Začetni požari so se pojavljali predvsem pri obdelavi odpadkov in so bili pogašeni brez zunanje intervencije. Za vsak vžig smo naredili analizo vzrokov in dogovorili ukrepe za zmanjšanje možnosti ponovitve. Za boljše sledenje možnosti požara smo nabavili tudi

Mislim, da obstajajo realne možnosti za ponovno delovanje Kemis-a. Po požaru že delno poslujemo kot posredniki. To pomeni, da določene vrste odpadkov prevzamemo od naših poslovnih partnerjev na izvoru in jih oddajamo prevzemnikom doma in v tujini. Ta aktivnost poteka neposredno od povzročitelja odpadkov do prevzemnika, Kemis odpadkov ne dovaža na lokacijo v Vrhniki. So pa te aktivnosti nujne za normalno in varno delovanje slovenske industrije, saj brez Kemisa v Sloveniji ni zadostnih kapacitet za ustrezno odstranitev vseh odpadkov. Končna odločitev o načinu izvedbe sanacije bo sprejeta po tem, ko bodo znani vsi rezultati preiskav in analiz. Nekatere ključne, kot so na primer ugotovitve kriminalistične preiskave o vzrokih požara, še čakamo. Kemis je bil zavarovan v skladu z zavarovalno politiko lastnika. Analize finančnih posledic požara s strani zavarovalnice še potekajo, zato tudi končna ocena škode še ni znana.

Kako ste se dogovorili s partnerji, s katerimi ste imeli podpisane pogodbe za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov?

Partnerjem smo prek naše spletne strani, nekaterim pa tudi z osebnimi dopisi, sporočili , da smo močno omejeni v poslovanju ter da do končne sanacije objekta lahko na področju odpadkov delujemo le kot posrednik. Na področju embalaže in industrijskega čiščenja pa nimamo formalnih omejitev. Omejitev je poškodovana oprema.

Konkretnih primerov ne morem komentirati.

Dejstvo pa je, da dejavnosti ravnanja z odpadki niso željen sosed in marsikomu bi zelo prav prišlo, da se te dejavnosti preselijo drugam. Toda kam? Problem je v tem, da lokacije »drugam« v Sloveniji ni. Sindrom NIMBY (ne na mojem dvorišču) je v Sloveniji povsod prisoten.

Zakaj niste takoj po požaru zahtevali koordinacijo sanacijskih ukrepov na državni ravni?

Celoten postopek gašenja in vseh povezanih aktivnosti je vodil štab CZ Vrhnike. Po moji oceni odlično, kar dokazuje tudi to, da pri tem požaru nihče ni bil resneje poškodovan kljub temu, da je v njem sodelovalo več kot 300 ljudi. Koordinacija z republiško CZ je bila vzpostavljena. Največji problem je nastal po požaru, ker ni bilo takoj koordiniranih strokovnih interpretacij rezultatov

okolje

119/120

41 Kakšne so možnosti za sanacijo Kemisa, da bi lahko ponovno začeli poslovati, kolikšna je škoda in kako jo boste pokrili?

Koliko je osnov za sume, da trije požari na odlagališčih odpadkov, zgodili so se v zelo kratkem času, niso naključni?

meritev. Po požaru in še danes se moramo braniti v tej medijski vojni, ki jo na Vrhniki in tudi na državnem nivoju vodijo nekateri zaradi nekih svojih »višjih« interesov. Dokaj jasno je, da vsem tem niso v interesu rezultati, ki dokazujejo, da požar v Kemis-u ni bil okoljska katastrofa, kot nekateri še vedno navajajo. Za nas v Kemis-u je požar okoljska nesreča in poslovna katastrofa, vendar jo bomo z dobro ekipo Kemis-a tudi premagali. Me pa kot direktorja zelo bolijo vse neresnice in ostale medijske manipulacije, ki povezujejo požar v Kemisu z res pravimi katastrofami , ki so se zgodile v Bophalu, Sevesu, Fukušimi… To je, milo rečeno, neokusno. Še vedno sem torej mnenja, da je poleg požara največ škode Kemis-u naredilo nepravočasno in preveč strokovno obveščanje, ki so ga mediji izkoristili za prikaze »katastrofalnosti«, kar v današnjih časih vodi k največji branosti in gledanosti. Vesel sem, da rezultati meritev kažejo, da požar ni prinesel hudih in dolgoročnih posledic za okolje, kot so napovedovali nekateri »strokovnjaki«. Dejstvo pa je, da je pri vsakem požaru prisotno onesnaženje. Ne le pri požarih, tudi pri drugih izgorevanjih v pečeh, avtomobilih, cigaretnem dimu….

Katere spremembe bo, glede na požar in tveganja, v prihodnje potrebno uveljavili v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji?

Kar nekaj sprememb bo povezanih s tehnično protipožarno varnostjo, pa tudi z modeli organizacije ukrepanja ter seveda obveščanja.

Temelj sistema civilne zaščite so občine Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite: Vodim medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Moja naloga koordinatorja je izhod v sili, v začetku tega ni bilo. Nesreča je bila v obratu in se je odzvala lokalna oblast. Vendar ta ne more koordinirati državnih služb, ki so pomagale ugotavljati posledice nesreče. Ni predpisa, ki bi določal odgovornost neke inštitucije v takšnih primerih, zato bo Vlada RS imenovala posebno

medresorsko komisijo, ki bo pripravila predlog za postopek, kako ravnati v prihodnje.

Podobnih požarov je bilo v preteklosti že nekaj, primer, ko je gorela lakirnica v Gorenju, tovarna v Kopru, hladilnica Marcatorja, a takšnega alarma kot zdaj še ni bilo. Očitno se je nekaj premaknilo. Temelj sistema, ko gre za civilno zaščito, so občine. Če gre za večje razsežnosti, pa se vključi država. V novi oceni tveganja, ki so jo naredili na ministrstvu za okolje in prostor, Kemisa in Vrhnike ni.

junij 2017

Skupaj je bilo zajeto v požaru 456 t nevarnih in 414 t nenevarnih odpadkov. Podatki so bili objavljeni na spletu takoj, ko smo jih restavrirali.

Na žalost smo imeli na oddaljenem serverju le vso poslovno dokumentacijo. Vso operativno dokumentacijo pa smo imeli na računalnikih in v požarno varni serverski sobi, ki pa požara ni zdržala. Tako po požaru nismo imeli podatkov niti v papirnati niti v elektronski obliki.

Podatke smo restavrirali iz poročila za leto 2016, ki smo ga oddali na MOP, ter iz podatkov, ki so na MOP IS odpadki, ter podatkov naših tujih poslovnih partnerjev. Ko smo podatke restavrirali, smo jih takoj objavili na spletu.

Dejstvo pa je, ne glede na to, da so ti podatki javno dostopni, danes še vedno nekateri navajajo, da nismo objavili oziroma ne želimo povedati, kaj smo na dan požara skladiščili.

Zavedamo se, da bo to najtrši oreh, kajti tudi najnovejše rezultate meritev onesnaženosti občani niso sprejeli pozitivno, ker jim ne verjamejo. V Kemisu rezultatom pooblaščenih strokovnih institucij verjamemo. Dejstvo pa je, da nam je medijska vojna, v kateri je bilo objavljenih ogromno neosnovanih in zavajajočih informacij, poleg požara, povzročila največ škode. Tudi posledica medijskega poročanja je, da danes ljudje ne verjamejo nikomur. Naš cilj je, da z vztrajnim in poštenim delovanjem dokažemo, da smo podjetje, ki je vredno zaupanja, kajti nekdo se mora ukvarjati tudi z nevarnimi odpadki. Zavedamo pa se, da to ne bo enostavna naloga. Na določen način nas navdaja optimizem tudi zaradi klicev posameznih krajanov, ki nam kljub požaru zaupajo, vendar se zaenkrat niso pripravljeni javno izpostaviti.

Emil Nanut

Precej kritik v javnosti je bilo izrečenih, ker niste posredovali seznama skladiščenih nevarnih odpadkov, gorelo pa naj bi jih 456 ton. Ali ti podatki še sedaj niso znani?

Ali pričakujete, da boste lokalno skupnost in občane prepričali za nadaljevanje poslovanja na sedanji lokaciji? Kakšen je načrt dogovarjanja z lokalno skupnostjo in občani, katere argumente boste navajali?

foto: arhiv podjetja

termo kamero, s katero smo na koncu delavnika pregledali celotno področje skladišča.

42

Saubermacher Slovenija

junij 2017

Skladiščenje in predelava nevarnih odpadkov je vedno okoljsko tveganje, zato je toliko večja odgovornost upravljavcev centrov za nevarne odpadke. V Sloveniji se pričakuje med 140.000 do 180.000 ton nevarnih odpadkov letno, za katere je potrebno zagotoviti varen, strokoven in učinkovit sistem ravnanja. Kakšen varnostni sistem ste zagotovili v vašem centru, kakšno je tveganje za nesrečo in kakšen načrt ste sprejeli za primer ekološke nesreče?

Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima vsa potrebna dovoljenja – gradbeno, uporabno in IPPC dovoljenje. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (opp. best available technology) tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Gre za eno najsodobnejših in najbolj varnih lokacij pri nas. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani. Dodaten podatek, ki vsekakor ni zanemarljiv, pa je, da je že sama lokacija Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem posebna. Nahajamo se namreč na industrijskem območju, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto. Poleg tega velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno

napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom ter številni lovilniki olj pa ščitijo tla pred onesnaženjem.

In požarna varnost?

V Centru za nevarne odpadke Kidričevo imamo polstabilni gasilni sistem za gašenje rezervoarjev s peno. To pomeni, da imamo na enem mestu tako imenovano baterijo priključkov na cevovode, ki so položeni do prostorov, kjer se nahajajo rezervoarji. Na to baterijo se priključita požarna voda in penilo, tako da bi se požar pogasil s peno. Koncept požarne varnosti je izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti. Njen cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite. To so naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, polstabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote.

Kemisova nesreča bo vsekakor vplivala na okoljske naložbe. Predvsem se bo še okrepila vloga civilnih iniciativ pri (ne)umeščanju podobnih objektov na določen prostor v okolju.

Kaj menite o predlogu, da bi moralo ustrezno ministrstvo zagotoviti stalen sistematičen nadzor nad ravnanjem z nevarnimi odpadki v državi in da bi morali predelovalci natančno evidentirati strukturo zbranih nevarnih odpadkov?

Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti za končno odstranjevanje v tujini.

Rešitve za odstranitev v Sloveniji namreč skorajda ni. Posledice požara v podjetju Kemis so neugodne za nadaljnjo poslovanje industrije,

Rudi Horvat

Podjetje Saubermacher Slovenija je moralo po požaru prevzeti del obveznosti iz Kemisovih pogodb s partnerji – podjetji v zdravstvu, kemični industriji, komunali in drugod, saj so povzročitelji nevarnih odpadkov v zagati in pred zastoji, če nastane vrzel v njihovem zbiranju oz. prevzemanju in skladiščenju.

Vendar Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, pojasnjuje, da se čez noč ne da ničesar storiti brez ustreznih dogovorov s prevzemniki in brez dovoljenj za izvoz. Prav pridobitev dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo.

V Sloveniji ni dovolj zmogljivosti za odstranjevanje oziroma predelavo nevarnih odpadkov. Primer Kemisa je pokazal, da so objekti za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov v Sloveniji nujni, pravi Rudi Horvat, saj lahko sicer pride do zastojev v poslovanju in delu številnih podjetij.

foto: Andrej Cventič

Pridobivanje dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo

okolje

119/120

Požari in okolje

zdravstva, komunalnih inštitucij ipd. Prav zaradi tega so nevarni odpadki tema, ki si zasluži posebno pozornost in skrb zaradi ljudi in okolja, v katerem živimo. Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov ter za delovanje celotnega sistema je zelo nujna koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, sicer lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranjevanja nevarnih odpadkov. To se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji, gre za izpad delovnih mest, zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbirnih centrih komunalnih podjetij in podobno.

Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki mora delovati nemoteno, da bo lahko industrija proizvajala svoje proizvode brez kakršnihkoli zastojev. Po našem mnenju je zakonodajna ureditev področja nevarnih odpadkov ustrezno urejena. Že sedaj morajo predelovalci voditi ustrezne evidence glede vrste in strukture zbranih nevarnih odpadkov. Vsekakor pa bi sistematičen nadzor, ki ne bi oviral te dejavnosti, ampak bi jo naredil boljšo, smiseln in potreben.

Po Kemisovi nesreči so se znašla nekatera podjetja, ki proizvajajo nevarne odpadke, v stiski, saj je Kemis obvladoval pomemben del trga z zbiranjem, prevozom in obdelavo odpadkov. Kolikšen del jih lahko prevzame vaše podjetje in kaj bi morala storiti okoljska in ekonomska politika, da bi stanje pri ravnanju z nevarnimi odpadki čimprej sanirali?

Podjetje Saubermacher Slovenija ne more preko noči nadomestiti ravnanja z nastalimi količinami nevarnih odpadkov iz objektivnih razlogov, saj je potrebno skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa pridobiti še ustrezna dovoljenja, kar tudi traja nekaj časa.

Kolikšen del nevarnih odpadkov lahko Slovenija predela doma in koliko jih mora

43 Ključnega pomena je gotovo sodelovanje pri pospešitvi postopkov za pridobivanje izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov s strani pristojnih inštitucij. Še zmeraj opažamo pri tem zelo ozko grlo, saj so za dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov oziroma pridobivanje dovoljenj za prekomejno premeščanje odpadkov še zmeraj predolgi postopki. Ne glede na nastalo situacijo pa vsekakor ostaja zavedanje, da Slovenija danes še zmeraj ne razpolaga z

Izrazito je bilo izpostavljeno vprašanje umestitve obratov za predelavo nevarnih odpadkov v urbano okolje, čeprav so izkušnje v državah EU različne. Koliko bo Kemisova nesreča vplivala na gospodarske in okoljske naložbe in kako bi morali iskati soglasja z občani in civilnimi iniciativami?

Kemisova nesreča bo vsekakor vplivala na okoljske naložbe. Predvsem se bo še okrepila vloga civilnih iniciativ pri (ne)umeščanju podobnih objektov na določen prostor v okolju.

Vsekakor se lahko pričakuje tudi zaostrovanje in nasprotovanje takšnim objektom s strani civilnih iniciativ ter delno tudi lokalne politike. Potrebno pa je poudariti, da teh odpadkov ne ustvarjajo podjetja za ravnanje z odpadki, ampak industrijska podjetja in tudi gospodinjstva. Takšni objekti za ravnanje z odpadki so v Sloveniji potrebni, da lahko industrija nemoteno opravlja svoje dejavnosti.

119/120

zadostnimi kapacitetami za odstranjevanje nevarnih odpadkov. To je problematika, o kateri se bo v bodoče potrebno in vredno pogovarjati in zaradi katere bo potrebno poiskati sodelovanje tudi zunaj naših meja.

okolje

izvoziti? Kakšne so težave pri pridobivanju dovoljenj za ravnanje z nevarnimi odpadki?

Ministrstvo za okolje in prostor

Zadnji redni inšpekcijski pregled v Kemisu je bil leta 2015

Med vzroki za Kemisovo nesrečo je bil naveden tudi pomanjkljiv inšpekcijski nadzor obratov, kjer zbirajo in predelujejo nevarne odpadke.

Kdaj je inšpekcijska služba pregledala Kemisov obrat na Vrhniki, ali so evidentirani podatki o zbranih oz. skladiščenih nevarnih odpadkih po vrsti? Ali je točno, da niso znani podatki, kaj je zgorelo v skladišču?

V primeru požara v Kemis d.o.o. dne 15. 5.

2017 je Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) opravila inšpekcijski nadzor na podlagi 157a člena Zakona o varstvu okolja, ki določa, da Inšpekcija opravi izredni okoljski inšpekcijski pregled zaradi preiskave resnih okoljskih pritožb, ob okoljski nesreči iz 27. ali 28. člena tega zakona, okoljski škodi iz 110. e člena tega zakona ter izrednih dogodkov in primerov neskladnosti pri obratovanju naprave takoj, ko je mogoče, v primeru iz 77. in 78. člena tega zakona pa na podlagi obvestila ministrstva. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen dne 19. 5. in 26. 5. 2017, po katerem je bila na podlagi ugotovitev zavezancu izrečena ustna odločba, dne 31. 5. 2017 pa tudi pisna odločba. Pisna odločba IRSOP je

dostopna na spletni strani1.

Pred tem je ION v družbi Kemis d.o.o. izvajala redne inšpekcijske preglede na podlagi letnega plana dela inšpekcije za okolje in izredne inšpekcijske preglede na podlagi morebitnih prejetih prijav. V podjetju Kemis je bilo od leta 2011 do leta 2015 opravljeno sedem rednih inšpekcijskih pregledov. Poleg nadzora ravnanja z odpadki je bil opravljen tudi nadzor predvsem emisij snovi v vode in zrak ter obremenjevanje okolja s hrupom. Zadnji redni inšpekcijski pregled je bil opravljen konec leta 2015. Pregledano je bilo področje ravnanja z odpadki, hrup v okolje, emisija snovi v vode, emisije snovi v zrak, skladiščenje nevarnih tekočin, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F-plini. Nepravilnosti v zvezi s področjem nadzora niso bile ugotovljene.

Izvajalec obdelave odpadkov je dolžan skladno z Uredbo o odpadkih voditi evidenco o vrsti in količini odpadkov prevzetih v obdelavo, zavrnjenih odpadkih, skladiščenih odpadkih, obdelanih odpadkih, produktih obdelave. Izvajalec obdelave mora evidenco hraniti najmanj tri leta. Okoljevarstveno dovoljenje za napravo Kemis d.o.o predpisuje obveznost zagotavljanja računalniškega sistema, ki omogoča sledenje odpadkov skozi vse faze procesa. Podatki iz tega sistema se morajo shranjevati ("back up"). Po sedaj znanih podatkih je bila v požaru uničena vsa dokumentacija o odpadkih, ki jo je hranil upravljavec. V požaru so bili zajeti vsi upravni prostori upravljavca, tudi prostor, v katerem je bil server. "Back up" dokumentacije se je hranil v ločenem prostoru od serverja, podatkov o odpadkih na oddaljeni lokaciji niso hranili.

Podatki o odpadkih, ki so se nahajali v skladiščih Kemis d.o.o. na dan požara, so bili pridobljeni iz 1 http://www.iop.gov.si/si/o_inspektoratu/informacije_ javnega_znacaja/katalog_informacij_javnega_znacaja/5_ seznam_ijz/odlocbe_inspektorjev/

informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, ki jo vodi ARSO, in sicer v skladu z Uredbo o odpadkih.

Izdana je bila odločba o prenehanju obratovanja družbe Kemis, vendar je bil s tem ogrožen sistem zbiranja nevarnih odpadkov, saj Kemis obvladuje pomemben del trga. Kako se v Sloveniji rešuje zbiranje, skladiščenje in predelava nevarnih odpadkov po nesreči, kako je z dovoljenji za izvoz in ali bo Kemis po sanaciji še lahko opravljal svojo dejavnost, saj je bil znan kot eno najbolj strokovnih in odgovornih podjetij za ravnanje z nevarnimi odpadki?

V skladu z izdano inšpekcijsko odločbo, ki pa še ni pravnomočna, naprava, v kateri se izvaja dejavnost predelave ali odstranjevanja odpadkov po postopkih D1, D13, R2, R12, R13, upravljavca Kemis d.o.o., do vzpostavitve pogojev iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja ne sme obratovati, razen v delu izvajanja ukrepov za preprečitev dodatne okoljske škode oziroma sanacijo okoljske škode, nastale po požaru v napravi dne 15. 5. 2017, skladno z določbami ZVO1. Način izvedbe sanacije predpisuje ZVO-1 v členih od 110. a do 110.i.

Ali je Inšpektorat obrate za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji uvrstil med prednostne naloge za stalni nadzor, katere obrate in zbiralce oz. predelovalce nadzira in kaj je ugotovil?

Nadzor vseh obratov, ki ravnajo z odpadki, je del rednega inšpekcijskega dela.

ION izvaja inšpekcijski nadzor pri ti. IED zavezancih skladno z letnim načrtom dela, ki je izdelan po postopku ocenjevanja, ki upošteva različne parametre okoljskega tveganja. Poleg tega so pri načrtovanju pregledov upoštevane določbe 23. člena Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), ki govori o okoljskih inšpekcijskih pregledih. Določila o

junij 2017

Ministrstvu za okolje in prostor smo poslali vprašanja, ki so se nanašala predvsem na delo Inšpekcije za okolje in naravo (ION) in Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP). Zadnji inšpekcijski pregled so v Kemisu izvedli leta 2015.

Ugotovitve izrednega inšpekcijskega nadzora še niso znane, kot kaže, pa je Kemis kršil pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja.

44

načrtovanju in izvajanju inšpekcijskih pregledov iz te direktive so prenešena tudi v slovenski pravni red v 156a. člen Zakona o varstvu okolja in se ne razlikujejo od načrtovanja in izvajanja pregledov drugod po Evropi. Nadzor se izvaja tudi na podlagi prijav in obvestil drugih organov (ARSO), ki, v kolikor na podlagi analiz letnih poročil ugotovi pomanjkljivosti, obvesti inšpekcijo.

okolje

119/120

Požari in okolje

Kako lahko Inšpektorat deluje v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki kot dejavnik, ki lahko odločilno prispeva k preventivi oziroma preprečevanju ekoloških nesreč?

IRSOP z inšpekcijskimi nadzori skrbi za zakonitost obratovanja oseb, ki ravnajo z nevarnimi odpadki, kar zagotovo prispeva k večji varnosti.

Dejstvo pa je, da je odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s 110a členom ZVO-1 na strani povzročitelja obremenitve.

Kolikšen delež nevarnih odpadkov mora Slovenija predelati v tujini?

Deleža predelave nevarnih odpadkov v tujini nima določena nobena država. Podjetja sama iščejo predelovalce oz. odstranjevalce (ne)nevarnih odpadkov v tujini. Za nevarne odpadke pa morajo podjetja pridobiti soglasja pristojnih organov, s katerim jim dovoljujejo prevoze nevarnih odpadkov na predelavo/odstranjevanje v tujino.

Po podatkih SURS-a, ki obdeluje podatke ARSO, je v letu 2015 nastalo 145.991 ton nevarnih odpadkov. Podatki za leto 2016 še niso obdelani.

Več je na voljo na spletni strani2 (SURS - tabele odpadki).

2 http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval. asp?ma=2700001S&ti=&path=../Database/Okolje/27_ okolje/01_27000_kazalniki

Katere pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja so kršili v Kemisu. Kaj je najbolj v fokusu inšpekcijskega nadzora v obratu, kjer predelujejo nevarne odpadke?

Izredni inšpekcijski nadzor, uveden na podlagi 156. a člena ZVO-1, ob primeru okoljske nesreče, požaru, ki je izbruhnil 15. 5. 2017 v napravi upravljavca Kemis d.o.o., še ni zaključen.

Izpolnjevanje vseh predpisanih obveznosti iz OVD se še ugotavlja. Na podlagi inšpekcijskih ogledov, opravljenih dne 19. 5. in 26. 5. 2017, je bilo zbranih dovolj dokazov, ki kažejo na kršitev pogojev iz OVD, zaradi česar je grozila neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali povzročitev znatnega škodljivega vpliva na okolje, zaradi česar je bila upravljavcu odrejena obveznost ustavitve naprave.

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Odgovore je pripravila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakšne so posledice Kemisove nesreče na Vrhniki na zdravje ljudi in v naravi?

junij 2017

Dolgotrajne vplive na zdravje bomo na NIJZ lahko ocenili na podlagi podatkov, ki nam jih bodo nudile analize tal, nekaterih vrtnin z veliko površino npr. solate, kapnice in rastlinja.

Prvi rezultati so za prebivalce Vrhnike in okolice spodbudni. Kažejo na to, da so se snovi, ki so nastajale ob požaru, dvignile visoko v ozračje, razpršile in razredčile. Stanje, ki ga bomo ugotovili v okolju, bomo celostno predstavili in ocenili vplive na zdravje ljudi. Hkrati bomo predlagali tudi ukrepe sanacije, če bodo ti potrebni.

Zaskrbljeni smo zaradi onesnaženja sedimenta potoka Tojnica, ki sicer neposredno ne vpliva na zdravje ljudi, vendar je del življenjskega okolja prebivalcev Vrhnike in okoličanov.

Določen delež k vplivu požara na zdravje ljudi pa lahko pripišemo tudi stiski občanov, ki so dobivali zelo različne informacije o tem, kako naj ravnajo in kakšne posledice za zdravje sebe in svojih otrok lahko pričakujejo. Strinjamo se, da je bila obveščenost prebivalcev nekaj dni

nekoordinirana, kar smo poskušali spremeniti z brezplačno telefonsko številko, spletnim naslovom, informacijsko pisarno in mobilnimi enotami. Vse z namenom, da občani pridobijo informacije, ki jih zanimajo. Kakšni so bili vplivi takojšnje izpostavljenosti ljudi na intervenciji, spremljajo in obravnavajo pristojne Službe za medicino dela, prometa in športa.

Kako jih bo mogoče sanirati, v kakšnem času in s katerimi ukrepi?

O sanaciji trenutno še ne moremo podati informacij.

Ali se lahko zdravstveno stanje občanov poslabša šele čez leta? Kateri strupi so najnevarnejši?

Prav zato, da bi preprečili dolgotrajno izpostavljenost onesnaževalom, ki so posledica gorenja, je načrtovano spremljanje tega območja.

O vsebini tega spremljanja pa je do prejetja analiz okolja še preuranjeno govoriti. Vemo, da so ob gorenju nastajali dioksini. Dioksini so široka skupina kloriranih obstojnih organskih onesnaževal, od katerih so številni škodljivi za zdravje ljudi. Ti učinki niso takojšnji, razen ob res visokih koncentracijah, česar pa ob tej nesreči nis(m)o zaznali. Njihova škodljivost se tako lahko izrazi le ob izpostavljenosti, ki traja daljše časovno obdobje. Kot že rečeno, prvi rezultati segmentov okolja kažejo, da je izpostavljenost prebivalcev Vrhnike in okolice nizka. Dioksini so tudi sicer, resda v nizkih koncentracijah, prisotni v živilih, predvsem v živilih živalskega izvora.

dr. Urška Blaznik

Nacionalni inštitut za javno zdravje pritrjuje, da obveščenost občanov po požaru v Kemisu nekaj časa ni bila koordinirana. Pozneje so se razmere spremenile. Kako bo s sanacijo, se še ne ve.

foto: arhiv podjetja

Vrhniško območje bodo zaradi izpostavljenosti strokovno spremljali

V Sloveniji je že nekaj let prepovedan herbicid Axiom AT, v njem pa naj bi bili sestavini atrazin in fluenacet. Ali je ugotovljeno, da je v požaru gorel tudi ta herbicid in kdo ga še uporablja, če je prepovedan?

Teh informacij na NIJZ nimamo.

Kaj svetujete prebivalcem Vrhnike po ugotovljenih analizah glede uporabe vrtnin, vode in trave za krmo živali?

Naša priporočila so vedno zasnovana zelo preventivno in v smeri največjega zmanjševanja izpostavljenosti. Dostopna so na naši spletni strani: http://www.nijz.si/sl/priporocila-okoliskim-prebivalcem-po-pozaru-pri-vrhniki. Priporočila nastajajo na podlagi vseh informacij, ki si jih izmenjujemo med Agencijo RS za okolje, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in različnimi inšpekcijskimi službami. Poleg in ob dogodku v zvezi s požarom bi bilo zanimivo vedeti, kako zdravi so sicer prebivalci občine Vrhnike ali prebivalci okoliških občin, kar si lahko ogledate na povezavi: http://obcine.nijz.si/ Default.aspx?leto=2017.

45 Vzroki požara, ki je v noči z 8. na 9. junij 2017 zajel naše proizvodno-skladiščne prostore v IOC Ljutomer, še vedno niso znani.

Kriminalistična policija in forenziki so svoje delo na objektu sicer že zaključili, predmete in snovi za analize pa predali v laboratorijsko obdelavo. Uradnega zapisnika z rezultati preiskav s strani policije v podjetju Eko Plastkom doslej še nismo prejeli.

Okoljska škoda Predstavniki mariborske mobilne enote ekološkega laboratorija MEEL Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so že 9. junija odvzeli vzorce zraka, zemlje, vode in pene iz bližnjega potoka, preverjali so pa tudi stopnjo obremenitve kmetijskih pridelkov. Na podlagi opravljenih analiz so ugotovitve pokazale, da požar k sreči ni povzročil večje okoljske škode.

Meritve zraka so opravljali neposredno v bližini požara, odvzeli pa so tudi delce saj in pepela z bližnjega gasilskega vozila. Preverjali so tudi obremenitev zraka s halogeniranimi spojinami, ki pa jih niso zaznali. V času požara so bili ljudje in okolje z dimno zaveso več ur izpostavljeni sajam ter visokim koncentracijam prašnih delcev. Laboratorijska analiza ekstrakta prašnih delcev je v delcih zaznala prisotnost ogljikovodikov C15 do C40 , ki so posledica nepopolnega zgorevanja voskov in polimerov, to pa sta osnovna gradnika sveč, ki so gorele. Po oceni Agencije RS za okolje je vplivno območje požara zelo omejeno. Po podatkih Agencije RS za okolje so izmerjene koncentracije delcev PM10 v zraku v Ljutomeru že več dni zapored nizke.

V vzorcih tal in kmetijskih izdelkov niso opazili saj ali identificirali spojin, ki bi jih pripisali posledicam požara. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prebivalcem, ki živijo na vplivnem območju, izdal ustrezna priporočila, ki jih je ljutomerska občina objavila na svoji spletni strani. Rezultati analiz vzorcev vrtnin kažejo, da so glede na veljavno zakonodajo vrtnine varne za uživanje. V dveh od petih vzorcev je analiza sicer pokazala prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), vendar v nizkih koncentracijah in pod mejo za ukrepanje.

Ekonomska škoda V objektu, ki se razprostira na 2.000 kvadratnih metrih površin, je zaradi posledic požara nastala velika materialna škoda. Poškodovan in v precejšnji meri uničen je bil proizvodno-skladiščni objekt z ostrešjem, v notranjosti objekta pa tudi tehnološka linija za predelavo nagrobnih sveč, ki je bila poškodovana do te mere, da onemogoča nadaljnje postopke predelave plastike. 70-80 % zalog proizvodov za nadaljnjo prodajo je bilo uničenih (točno stanje še ugotavljamo). Višina škode v samem objektu bo znana šele, ko bodo svoje ugotovitve podjetju predstavili uradni cenilci, medtem ko mora za oceno stanja avtomatizirane tehnološke linije podati nemški proizvajalec, ki bo po predvidevanjih to uradno izvedel v tem tednu.

V podjetju ocenjujemo, da bo višina ekonomske

okolje

Kaj je povzročilo požar?

Prve meritve vode iz kanala Globetka so sicer pokazale nekoliko višje obremenitve vode s svincem, aluminijem, cinkom, kadmijem in kositrom, koncentracija teh kovin pa je bila višja v peni, ki je kot posledica gašenja plavala na površini vode ter naj bi kmalu izzvenela.

Marjan Gulič

Marjan Gulič, Eko Plastkom:

foto: arhiv podjetja

Redni pregledi okoljske inšpekcije, nepravilnosti ni bilo

119/120

Eko Plastkom

škode znana v prihodnjem mesecu. Prav tako še ni jasno, kako se bo na možnost nadaljnjega poslovanja družbe Eko Plastkom na tej lokaciji odzvala Občina Ljutomer, kar lahko poleg katastrofalnega požara dodatno vpliva na oceno škode v primerih nadaljnjega poslovanja ali celo zaprtja obrata podjetja.

Sanacija škode Kako bo potekala sanacija škode, še ni mogoče predvideti. Vsekakor bo to v veliki meri odvisno od ugotovljenih vzrokov nastanka požara, kar bo hkrati tudi podlaga za izračun višine odškodnine za posamezne deležnike.

Družba Eko Plastkom posluje skladno s pridobljenim OVD-jem z veljavnostjo do leta 2021.

Dejavnost družbe je ravnanje z nenevarnimi odpadki, kamor sodijo odpadne nagrobne sveče (klasifikacijska številka 15 01 06). V družbi smo imeli vsa leta redne kontrolne preglede s strani okoljske inšpekcije (zadnja dva v letih 2015 in 2016), ki pa niso pokazali nikakršnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v poslovanju, za kar obstajajo tudi uradni zapisniki.

junij 2017

Goreti je začelo po robu zloženih bal RDF-a.

Gasilci so bili zelo hitri in uspešni pri gašenju, saj bale težko gorijo. Takoj so ugotovili, kje je začelo goreti in da je bil požar podtaknjen. Škoda ni nastala, saj je bil požar hitro pogašen. Trdna plastika RDF nima možnosti za samovžig. Deponija Mala Mežakla je v obratovanju več kot 50 let. V vseh programih je regijski center. Občina Jesenice je v preteklosti veliko vlagala v urejanje deponije. Skladno z

zakonodajo je pristopila k novim tehnologijam obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov.

Leta 2010 je podelila koncesijo podjetju Ekogor, ki je za ta namen zgradilo sodoben center MBO. Za izgradnjo je Ekogor potreboval šest let. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno februarja letos. Pri tem nam je veliko težav povzročala Ljubljana. Na koncu tehnološkega procesa pridobivamo težko in lahko frakcijo.

Težka se odlaga na deponijo, lahka RDF pa se izvozi v tujino.

Slavko Hrženjak

Slavko Hrženjak, Publicus in Ekogor:

foto: arhiv podjetja

Požar je bil podtaknjen

Promocija

46

Krožno gospodarstvo za pomoč otrokom

okolje

119/120

Dinos, d. d.

»Kot vodilna družba za ravnanje z nenevarnimi odpadki smo zavezani k ozaveščanju o pravilnem in doslednem ločevanju in nadaljnjem ravnanju z odpadnimi materiali. Smo tudi partnerji v številnih projektih krožnega gospodarstva. Ti dve naši poslanstvi sta neločljivo povezani. Če smo ob tem lahko še dobrodelni, je naš namen dosežen,« poudarja Goran Ambrož, vodja Dinosovega programa nekovin in embalažne sheme Unirec.

odprodaje sofinancirali nakup ogrevalne posteljice v izolski porodnišnici. Največ plastenk na otroka je zbral Vrtec Mavrica Vojnik, enota Nova Cerkev, in to neverjetnih 24 kilogramov.

V odmevnem projektu s partnerji, društvom Tandem Zagorje, programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja

Plastenke za novorojenčke

junij 2017

Že tretje leto zapored smo skupaj s preko 190 šolami in vrtci izpeljali celomesečni vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti mi, za Slovenijo – stara plastenka za novo življenje. Zbrali smo kar 15 ton odpadnih plastenk PET in z denarjem od njihove

V začetku junija smo zbrana sredstva slovesno predali izolski porodnišnici.

– ob podpori slovenskih komunalnih podjetij in letos tudi programa Modra zastava – spodbujamo mlade in najmlajše k dobrodelnosti ter jih hkrati ozaveščamo o možnostih recikliranja odpadnih plastenk.

Papir za sovrstnike V tem projektu družba Dinos, program Ekošola in Fundacija Pismo srca skozi celotno šolsko leto mlade spodbujamo in ozaveščamo, da z aktivnim zbiranjem starega papirja izražajo socialni čut, solidarnost in dobrodelnost, saj svojim vrstnikom s tem omogočijo štipendiranje. Sočasno pa se zavedajo, da skrbijo tudi za čistejše okolje ter za ohranjanje naravnih virov.

Prioriteta pri vodah: prostor in kmetijstvo foto: Igor Zaplatil/Delo

mag. Vanesa Čanji

Dr. Mihael Jožef Toman, biolog

47 okolje

119/120

Intervju s prof. dr.

Mihaelom Jožefom Tomanom o vodi v Sloveniji

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

in ekolog, redni profesor za

ekologijo in varstvo celinskih

dr. Mihael Jožef Toman

voda na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in

podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, je

angažiran sogovornik o stanju voda v Sloveniji. Zaskrbljen je,

ker stroke, ki so povezane z podtalnicami, pitnimi vodami,

ne sodelujejo in zato o

kompleksnih vprašanjih niso poenotene. V tem praznem

prostoru so zato lahko toliko

bolj glasna politikantska

stališča in pobude, ki ključnih vprašanj ne morejo rešiti.

Prav tako izpostavlja problem tradicionalnega nesodelovanja

med okoljskim in kmetijskim področjem v Sloveniji – na

veliko škodo vode.

O dezintegraciji znotraj strokovnih področij in med področji poslušamo že dolgo.

Ustanovljena je bila Direkcija za vode RS, ki naj bi področje voda povezala. Zakaj se ne premakne na bolje?

Ker je parcialno reševanje problemov enostavno. Na področju regulacije vodotokov pomeni, da gre predvsem za inženirski pristop, pri vrednotenju okolja ter stanju voda in vodnih ekosistemov gre za naravovarstven in biološki pristop. Pri vrednotenju kakovosti tako pitnih kot površinskih voda je desetletja prevladovalo razmišljanje, da nam kemijsko stanje pokaže realno sliko. Že takrat smo vedeli, danes pa sploh, da je kemijsko stanje samo in zgolj ocena trenutnega stanja v nekih koncentracijskih razmerjih. Biološka situacija ali ekološko stanje, kot danes temu pogosto rečemo, je rezultanta vseh različnih vplivov in je vedno posledično stanje. Zato je razmišljanje o tem, kakšne analize bomo po neki nesreči opravili v vodnem telesu, bodisi v tekoči ali stoječi vodi, pogostokrat zastavljeno napačno. Pogosto se izkaže, kot se je to zgodilo tudi v primeru Kemisa, da vzorci niso niti reprezentativni.

Zakaj niso bili reprezentativni?

Vodni prostor je sestavljen iz vode in usedlin.

Usedline so zgodovinska in recentna informacija. Torej nekaj, kar se je zgodilo pred

kratkim, in nekaj, kar se je zgodilo dolgo časa nazaj. To so relevantne informacije. Stroke se med seboj ne povezujejo. Ne vem, ali je to posebej slovenski primer. Pravzaprav je zelo slovenski primer, saj poznam razmere drugod.

Dobro poznam razmere na Danskem in vem, da je bilo sodelovanje vseh vpletenih mikrobiologov, biologov, načrtovalcev prostora, inženirjev in drugih dobro.

Kdo integrira vse te strokovnjake?

Običajno inštituti. Konkretno poznam inštitut v Silkeborgu, ki je pokrival kompletno problematiko vodnih okolij in je imel sodelavce, ki niso bili neposredni uslužbenci tega inštituta.

To je pomenilo določeno neodvisnost, tudi to je zelo pomembno. Kolega, s katerim sem neposredno sodeloval, je pokrival samo področje biološkega ocenjevanja voda.

Kako naj bi bilo v Sloveniji, če prezrcalimo danski sistem na našega?

V Sloveniji je Inštitut za vode postal inštitucija, ki mora pridobivati sredstva na evropskem trgu, ker jih na slovenskem samo za raziskave ne bo dobil. Torej je praktično izključen iz slovenskega realnega vodnega prostora, kar se tiče ocenjevanja in vrednotenja. Direkcija za vode je po mojem mnenju zgolj pravno-formalna inštitucija, ki bo zadeve urejala po pravnih postopkih. Je predvsem inženirsko

junij 2017

vodami, vodnimi ekosistemi,

48 119/120

okolje

operativna inštitucija. Imamo Agencijo Republike Slovenije za okolje, s katero se zadnje čase precej »prepiram« oziroma jo poučujem, da ne more samo s svojimi kadrovskimi in laboratorijskimi zmožnostmi opravljati monitoringe v Sloveniji. Ne more nekdo, ki sodi, tudi ugotavljati kršitelje. Za to je nujno potrebna neodvisna inštitucija. Naša fakulteta, konkretno naš oddelek za biologijo, je dolga leta delal monitoring, ki smo ga letos v celoti izgubili. V preteklosti so tovrstne raziskave delali tudi na Kemijskem inštitutu, kjer sva s kolegom prof. Rošem dolga leta opravljala številne monitoringe v slovenskih vodotokih.

Koncentriranje več dejavnosti pod isto streho - tako spremljanje stanja, inšpekcijskih služb in presoj vplivov na okolje, ki jih v končni fazi podajajo različni zavodi, ni primerno. O tem sem prepričan. S tem izgubljamo tudi v odnosu do prebivalstva, zato menim, da slovenske inštitucije ne opravljajo svojega dela profesionalno. Kot se je v zadnjem času izpostavljalo v povezavi s Kemisom, potrebujemo tuje strokovnjake, da nam analizirajo okolje. Ko pridemo do situacije, da tako kot v zdravstvu ne zaupamo lastnim zdravnikom, tudi ne zaupamo lastnim inštitucijam, da nam dajo pravo stanje slovenskega okolja, smo izgubili svojo pozicijo v odnosu do družbe. Zaupanje ljudi v lastne raziskovalce je največja kvaliteta, ki bi jo morali imeti.

Imamo Agencijo Republike Slovenije za okolje, s katero se zadnje čase precej »prepiram« oziroma jo poučujem, da ne more samo s svojimi kadrovskimi in laboratorijskimi zmožnostmi opravljati monitoringe v Sloveniji.

junij 2017

Se koncentracija dejavnosti v ARSO dogaja zaradi racionalizacije finančnih sredstev; so razlogi drugje?

Pretežno gre za financiranje. Inštitucije so se razširile, odprle so lastne laboratorije in zaposlile ljudi. Ne moremo govoriti o tem, da javni sektor ni zaposloval. Torej imajo določene kadrovske okrepitve, ki jih je treba zaposliti.

S prof. Lahovo, ki je direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, sva ravno na tem segmentu izjemno oponirala situaciji, kajti tudi ta inštitut je pokrival velik del monitoringa predvsem v slovenskem morju ter površinskih vodah in jezerih. Tudi oni so izgubili delo. V razpravi sva se zavzela za določitev ciljnih raziskovalnih programov, ki bi jih financirala država. Za enkrat je to še predlog in ne vem, kako se bo razvijalo naprej. Kot profesionalna

inštitucija, ki vzgaja in izobražuje bodoče strokovnjake, bomo imeli luknjo pri izobraževanju. V primeru spremembe politike na tem področju ne bomo več imeli strokovnjakov, s katerimi bi lahko sploh ocenjevali okolje. Če se vrniva na segment pitne vode. Se lahko različne stroke poenotijo vsaj na tem majhnem delu, da bi lahko ustavno določbo, ki jo imamo, smiselno prevedli v zakonodajni in izvedbeni okvir? Če govoriva o zapisu pravice do pitne vode v ustavi, ta pravica sama po sebi nič ne rešuje. Še vedno imamo veliko ozemelj v Sloveniji, ki pravzaprav do te pravice ne bodo mogla priti, saj tam ni javnih vodovodov, zato nimajo možnosti priključitve na javni vodovod.

Če govoriva o zapisu pravice do pitne vode v ustavi, ta pravica sama po sebi nič ne rešuje. Še vedno imamo veliko ozemelj v Sloveniji, ki pravzaprav do te pravice ne bodo mogla priti, saj tam ni javnih vodovodov Teh prebivalcev v Sloveniji po dostopnih podatkih ni veliko.

Tudi če jih ni veliko, je formalno-pravno to pravico potrebno zagotoviti tudi tem prebivalcem.

Tudi če sta samo dva. Preko vseh evropskih in domačih inštitucij lahko zahtevata pravico do pitne vode. Nimamo zakonodaje, ki bi jasno opredeljevala, kaj ta pravica na določenem segmentu pomeni. Kako bomo te zakonske predpise finančno pripeljali v realizacijo, ob tem, ko imamo odprta bistveno bolj problematična področja, je veliko vprašanje. Glavne pripombe so dala različna združenja, med drugim tudi Slovensko društvo za zaščito voda. Opozorili smo, da vprašanje pitne vode ne sme postati področje politizacije. V Sloveniji nimamo problema pitne vode, ki bi ga bilo treba reševati z vpisom v ustavo. Lahko smo več kot zadovoljni, da imamo v evropskem merilu še vedno kvalitetno pitno vodo. Naš podzemski akvatorij je še vedno take kvalitete, da smo eden redkih narodov, da lahko kjerkoli pijemo vodo iz pipe. Imamo tudi kontrolo pitne vode v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki nas pravočasno opozori, če pride na primer do izjemnega koliformnega onesnaženja. Ta varovalka je že doslej bila in pitne vode ni potrebno postavljati na piedestal ustavne ureditve, ker je popolnoma nepotrebno.

Kot grožnjo bogastvu pitne vode v Sloveniji se je izpostavljal interes kapitala. Kako vi vidite potreben balans med potrebo po ohranjanju vodnega bogastva in interesi kapitala?

Za oskrbno s pitno vodo se tudi skrivajo multinacionalke. Ne smemo pozabiti, da je velik del slovenskih vodnih virov že danes v rokah tako domačih kot tujih podjetij, ki pitno vodo prodajajo in je tržno blago.

Če pogledamo slovenske razmere, realno govorimo o 50% čiščenju odpadnih vod.

Vse ostalo gre v okolje.

Govorimo o koncesiji.

Koncesionar pridobi koncesijo za neko obdobje – deset ali dvajset let. V tem času se morajo zgoditi zelo hude kršitve koncesije, da lahko država koncesijo odtegne. V tem obdobju interes koncesionarja najbrž ni v obnavljanju vodnega omrežja, ampak v izkoriščanju virov in oddaji teh virov prebivalstvu. Ko se koncesionar odloči, da od tega ne bo več koristi, preprosto zapusti koncesijo. Morda lahko temu rečemo tiha privatizacija, je pa res, da je to koncesija, ki jo podeljuje država. Zdi se mi nujno, da smo določili, da koncesionar za oskrbo prebivalcev s pitno vodo ne sme biti zasebno podjetje. Posebej izpostavljam, da voda ni samo družbena dobrina, ampak je voda naravna dobrina.

Kako bodo javne gospodarske službe, ki skrbijo za vodooskrbno prebivalcev, zagotovile investicijska sredstva v vodovodno omrežje, ki imajo letno cca 30 % vodne izgube? V javnih razpravah, v katere se vključujejo različne stroke, ni zaslediti celovitih ekonomskih modelov.

Bivši predsednik evropskega združenja za zaščito voda je imel zanimivo predavanje, v katerem je poudaril, da so vodovodni sistemi v celi Evropi tako dotrajani, da z investicijami ne bi končali v nekaj stoletjih, če bi jih danes začeli sistematično obnavljati.

Kako torej do investicijskega denarja?

Vprašanje je, ali je voda podcenjeno blago.

Strinjal bi se, da je, predvsem v smislu odnosa do te dobrine. Tisto, kar je poceni, psihološko deluje kot neodnos . Oskrba s pitno vodo je samo del vodnega kroga, zelo majhen del, ki pa lahko zelo vpliva na celoten vodni cikel. Zelo pomemben del je odpadna voda. Odpadna voda je spremenjena pitna voda v kemijskem, mikrobiološkem in morda še v kakšnem drugem smislu. Velik problem je, kaj s to odpadno vodo. Če pogledamo slovenske razmere, realno govorimo o 50% čiščenju odpadnih vod. Vse ostalo gre v okolje. Torej ne gre le za problem staranja vodovodnih sistemov, ampak tudi za problem nalaganja in odlaganja številnih snovi v vodni sistem. Kroženje je popolno.

49 Če še vztrajam pri tem vprašanju - kaj se bo po vašem mnenju zgodilo z javnimi vodovodnimi omrežji? Se bo propadanje nadaljevalo, če ni investicijskih sredstev?

Sprašujem se, če nismo na tem področju zamudili vlak. Imate prav, da se o tem javno ne razpravlja. Niti ne vem, koga bi vključil v tovrstne javne razprave. Kdo so tisti, ki bi konstruktivno sodelovali pri reševanju te problematike, ki je postala zelo resna. V prihodnje lahko postane resen zdravstveni problem. V tem kontekstu moram opozoriti, da sploh ne vrednotimo sodobnih snovi, ki so v podtalnici in jih dnevno pijemo.

Govorite o farmacevtskih sredstvih?

Da, o antibiotikih, o fitofarmacevtskih produktih, ki jih na veliko uporabljamo zlasti na področju SV Slovenije. Teh snovi praktično ne vrednotimo. Da sploh ne omenjam motilcev endokrinega sistema, ki so v Sloveniji absolutno prisotni, saj smo dolga leta podtalnico onesnaževali z deponijami. Vsaka deponija v podtalnici pušča svoje sledi.

Zakaj teh snovi ne vrednotimo?

Verjetno smo spet pri denarju. Ker je analiza nitratov bistveno enostavnejša, kot je analiza fitofarmacevtskih sredstev ali ostankov fitofarmacevtskih sredstev in seveda hormonskih motilcev. Še vedno ni jasnih kriterijev – ne kemijskih ne zdravstvenih, kaj to predstavlja ne samo za okolje, ampak predvsem za človeško populacijo. V končni fazi smo egocentrični. Kadarkoli se pogovarjamo o vodi, se začne ali konča pri pitni vodi. Vmes pa imamo celo paleto problemov, ki je vezana na današnji način življenja. Vrednotenje posledic sprememb življenja zadnjih npr. deset let je

Evropa je na okoljskem področju uveljavila princip, da plača onesnaževalec. Zakaj se ta princip ne uveljavi pri onesnaževanju s kemičnimi sredstvi npr.: fitofarmacevtske, farmacevtske in druge industrije? Govorim o onesnaženju, ki nastane ob uporabi njihovih izdelkov.

Onesnaževalec plača je zgodovinski princip in je nastal v času, ko ste lahko onesnaževalca brez težav detektirali. Šlo je predvsem za princip odpadnih vod in sprememb v vodotokih, neposrednih učinkih onesnaženja na vodno okolje. Danes velik del onesnaževanja na sistemu temelji na t.i. disperznem onesnaževanju.

V mreži imate celo vrsto onesnaževalcev in znotraj mreže ne morete izpostaviti pomembnega onesnaževalca. Tak primer je kmetijstvo.

Ali je kriv kmet, ki je uporabil fitofarmacevtsko sredstvo, ali je kmetijski svetovalec, ki mu je predlagal uporabo teh sredstev, ali njegov proizvajalec? Kdo je tisti onesnaževalec, ki bo plačal vplive na okolje? Pravzaprav bi jih moral plačati vsak po svojem deležu. Ni pa preproste ekonomske računice, kako lahko ovrednotimo posamezni prispevek. Kmetijstvo danes dejansko ne plača za onesnaževanje. Plača uporabnik preko hrane, ki se ji reče biološko pridelana hrana, v katero seveda niti približno ne verjamem. Torej ne plača onesnaževalec, ampak uporabnik izdelka, ki naj ne bi bil podvržen onesnaževanju. In to je narobe!

Omenili ste, da gre polovica odpadnih voda neposredno v okolje, torej brez čiščenja.

Koliko naj bi k višjemu odstotku čiščenih vod prispevale male čistilne naprave? Se morda pridružujete mnenju, da gre pri malh čistilnih napravah za tržno zavajanje, saj naj ne bi rešile bistvenih problemov onesnaženja voda?

Male čistilne naprave so si med seboj zelo različne. To sicer ni moje ožje področje raziskovanja, ampak po principu gre pri malih čistilnih napravah za organsko razbremenjevanje odpadnih vod. Podobno vlogo so imele greznice, pri čemer je seveda greznica zelo odprt sistem do okolja. Ideja malih čistilnih naprav je dobrodošla do okolja, ko zaradi razpršene poselitve ne morete odvajati vseh odpadnih vod na večje čistilne naprave. Mala čistilna naprava je nek reaktor, ki zahteva določena znanja in predvsem kontrolo države.

Gre za razpršene reaktorje, ki sami po sebi ne bodo predstavljali nobene rešitve za okolje, če ne bo odvajanja nastalega blata – gre za biološko blato.

119/120

Je dovolj znanja za presojo, kaj je kvalitetna mala čistilna naprava in kaj ni?

Pri malih čistilnih naprava gre za širok trg, kjer so poceni ali dragi izdelki. Nihče vam ne more zagotoviti, kaj je kvalitetno. Država bi morala imeti pri regulaciji čiščenja odpadnih vod na zelo razpršeni poselitvi koncept reševanja te problematike s predpisovanjem sistemov, ki bi zagotavljali minimalno očiščeno stopnjo t.i. čiščene vode. Ali je to doseženo ali ni, je drugo vprašanje. Vprašam se, kje je meja za male čistilne naprave. Štirje ljudje v gospodinjstvu ali 2.000 populacijskih enot? V Nemčiji pod malo čistilno napravo razumejo kapaciteto 20.000 PE. To je za nas velika čistilna naprava, na primer Škofje Loke z vso okolico. Pri nas je tu velika zmeda.

okolje

Vrednotenje posledic sprememb življenja zadnjih npr. deset let je očitno trd oreh. S tem se dotaknemo farmacevtske, fitofarmacevtske, kemijske in druge industrije, torej globalnih vprašanj, v katere nihče ne upa zagristi.

očitno trd oreh. S tem se dotaknemo farmacevtske, fitofarmacevtske, kemijske in druge industrije, torej globalnih vprašanj, v katere nihče ne upa zagristi. To so v končni fazi politična vprašanja.

Na prvem mestu bi izpostavil kmetijski prostor, čeprav vem, da se tu mnogi ne bodo strinjali. Nimamo popolne kontrole nad tem, kaj se danes v kmetijstvu dejansko uporablja, koliko zaščitnih sredstev, koliko presegamo normative z uporabo zaščitnih sredstev.

Odprtih področij je zelo veliko. Kaj lahko oziroma bi morala Slovenija narediti na področju voda v enem ali dveh letih?

Zelo pomembno je, da se država loti rabe prostora, če govoriva o povezavi z vodami. Imamo veliko anarhijo pri prostoru. Na prvem mestu bi izpostavil kmetijski prostor, čeprav vem, da se tu mnogi ne bodo strinjali. Nimamo popolne kontrole nad tem, kaj se danes v kmetijstvu dejansko uporablja, koliko zaščitnih sredstev, koliko presegamo normative z uporabo zaščitnih sredstev. Slovenci smo znani po tem, da dodamo več, kot je predpis. Izpostavil bi področje, ki je popolnoma neurejeno, to je gnojevka. Dela nam izjemne težave po celotni državi, tudi z vidika evtrofnega potenciala za vodna okolja. Ta problem se da reševati, je pa zahtevno področje, ki bi ga moralo ministrstvo za kmetijstvo – zelo poudarjam – v povezavi z ministrstvom za okolje začeti resno reševati. A ta dva sektorja med seboj ne sodelujeta. Velik problem je nesodelovanje resorjev kmetijstva, gospodarstva in okolja. Morali bi imeti krovno telo, ki bi ta področja med seboj povezovalo. Osnovni problemi, ki jih imamo danes, so torej prostor v povezavi z vodo in kmetijstvo v povezavi z vodo. Vse ostalo se da rešiti dosti elegantno, tako rekoč butično.

junij 2017

Rabo pitne vode in ekonomiko, o kateri govorite, moramo videti v kontekstu krožnega gospodarstva, kar je danes zelo aktualno. To je rešitev. Nekaj, kar porabimo, postane spet surovina. Pri vodi se to da narediti. V ceni pitne vode mora biti vključena cena čiščenja odpadne vode.

S prihodom Heinekena se je ravnanje z viri še zaostrilo foto: arhiv podjetja

50 119/120

okolje

Intervju z Jernejem Smislom, direktorjem korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union

Večina pijačarske branže v Sloveniji je v tujem lastništvu.

V povezavi z vpisom pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije so bile živahne razprave o tem, ali bi

Jernej Smisl

to moralo skrbeti Slovenijo z vidika ohranjanja njenega vodnega bogastva. Jernej Smisl iz Pivovarne Laško Union, ki je del skupine Heineken, pojasnjuje, kakšen odnos imajo do virov, zlasti do vode. Poudarja, da je v vodnem krogu igralcev več in da morajo vsi odigrati svoje vloge.

Lani je bila pitna voda v središču razprav v Sloveniji. Kako naprej, ko je pravica do pitne vode vpisana v ustavo, ni jasno. V čem je bilo v vašem mnenju bistvo celotne zgodbe? Če začnem pri a, naj poudarim, da pitna voda v časih, v katerih živimo, ni nekaj samoumevnega. Je ključna naravna, življenjska dobrina.

Slovenija je izjemno privilegirana, da je v primerjavi z drugimi državami vodno bogata. To je bogastvo, ki se ga moramo vsi zavedati in storiti vse, da ga ohranjamo. Če se dotaknem zapisa v ustavo, ki ga omenjate, to razumem bolj na simbolni ravni. Sam zapis ne rešuje nobenega problema, tudi ničesar ne daje. Želim verjeti, da je bil vsaj del protagonistov vpisa v ustavo iskrenih in da so s tem zapisom želeli spodbuditi razprave v povezavi z vodo, ki so v Sloveniji potrebne.

junij 2017

Na kaj mislite?

Ne le z vidika mojega delovnega mesta, ampak tudi kot državljan pozorno spremljam razprave različnih strokovnjakov na temo voda.

Večinoma so si edini, da se celostno upravljanje voda v Sloveniji v zadnjih letih slabša, ne izboljšuje. Voda je po svoji naravi izrazito povezovalna in ne dovoljuje delitev po sektorjih, strokah in drugih interesih. Razdrobljenost se v Sloveniji ne obrestuje nikjer, tudi pri vodah ne. V taki klimi se v ozračju pojavi kak

V javni razpravi o pitni vodi je pogosto težko zaslediti, o čem se pravzaprav pogovarjamo. drobec, ki je lahko medijsko zanimiv, a je v luči celotnega kroga in realnih dimenzij praktično nepomemben. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da v poplavi raznih analiz umanjka sposobnost interpretacije, kaj kakšen podatek pravzaprav pomeni.

Kaj so po vašem mnenju ključni podatki za relevantno razpravo o pitni vodi v Sloveniji?

Najprej naj poudarim, da je pitna voda sicer izjemno pomemben, a majhen del področja voda. Če jo obravnavamo izven konteksta, ne pridemo daleč. Ne moremo, na primer, dolgoročno zavarovati vodnih virov, a hkrati mižati, kaj se dogaja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V gospodarstvu so stvari jasne.

Področje voda, tudi pitne vode, je visoko regulirano – na ravni direktiv v EU, v Sloveniji pa z zakoni, uredbami, pravilniki, koncesijami...

Ko razpravljamo s kolegi iz javnega sektorja, se hitro strinjamo, da bi bile stvari v državi hitro drugačne, če bi se javni sektor obnašal tako, kot se gospodarstvo.

51 Hiter pogled kaže naslednjo sliko. O strateški razpoložljivosti pitne vode v Sloveniji Direkcija Republike Slovenije za vode nima podatkov.

Jasno pa je, da se od načrpane pitne vode skoraj 96 % porabi za različne namene oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarske javne službe.

Za tehnološke namene gospodarstva iz javne vodooskrbe se porabi 3,5 %, za polnjenje pijač pa se letno porabi 0,55 % odvzete količine.

Ne moremo dolgoročno zavarovati vodnih virov, a hkrati mižati, kaj se dogaja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Kot podjetje, ki proizvaja in polni pijače, ste torej na šahovnici.

Smo, seveda. Vsa pijačarska podjetja v Sloveniji, kot sem omenil, skupaj porabimo nekaj več kot pol odstotka odvzete količine pitne vode.

Najbrž se boste strinjali, da nismo ravno prvi in edini igralec, kot se je dalo razumeti iz nekaterih razprav v medijih, a nedvomno moramo svojo vlogo odigrati trajnostno in družbeno odgovorno. To tudi počnemo, vsaj za Pivovarno Laško Union to trdim z mirno vestjo.

V medijih je bilo večkrat omenjeno, da si multinacionalke v Sloveniji poceni kupujejo kakovostno vodo.

Takih pavšalnih trditev je bilo več. Zagotovo nobena multinacionalka ne kupi tovarne, ne da bi imela pri tem svoj interes. Tega nihče ne zanika. Vprašanje je, ali je ta interes družbeno sprejemljiv oziroma sovpada s trajnostnimi in družbeno odgovornimi načeli. Vedno je dobro, da razprave temeljijo na resničnih dejstvih, če res želimo svoji državi, sebi in našim potomcem dobro. Eno izmed dejstev na področju pitne vode je, da koncesije za odvzem podzemne vode iz vodnih virov razpisuje in podeljuje država, pod določenimi pogoji in za določeno obdobje seveda. Torej so trditve o privatizaciji vode povsem netočne. Heineken je multinacionalka, ki

Se je s spremembo lastništva ravnanje z viri v Pivovarni Laško Union konkretno spremenilo?

Dodatno se je zaostrilo. V isti sapi moram poudariti, da sta obe pivovarni, tudi še ko sta bili samostojni pravni subjekt, vrsto let sistematično optimizirali rabo virov, tudi vode.

Prihod multinacionalke, kot je Heineken, ki ima trajnostni razvoj med najvišjimi prioritetami, temu področju daje novo dimenzijo. Na vseh bistvenih segmentih trajnostnega razvoja ima jasne kazalnike, ki jih meri in upravlja.

Pivovarniška podjetja med seboj kar konkretno tekmujemo pri doseganju trajnostnih ciljev.

Najboljše prakse med sabo prenašamo. Moji kolegi v pivovarni s kakšnim desetletjem daljšo delovno prakso mi povedo, da so ne tako dolgo nazaj za hl piva porabili 10 hl vode. Glede na leto 2012 smo leta 2016 v obeh pivovarnah znižali porabo vode za 14 %. Sedaj se specifična poraba sveže vode na hl proizvedene pijače približuje 4 hl.

119/120

čistilna sredstva iz sistema CIP celotne pivovarne, pralnih strojev za steklenice in sode ter tunelskega pasterizatorja. Vse industrijske odpadne vode se odvajajo po javnem kanalizacijskem sistemu na Čistilno napravo Laško, z izjemo odpadnih vod iz obtočnega hlajenja, ki se odvajajo v bližnjo reko Savinjo. Na Čistilno napravo Laško se odvajajo tudi vse komunalne odpadne vode. Produkt procesov v anaerobnem reaktorju čistilne naprave je delno očiščena odpadna voda, bioplin in odpadno blato.

okolje

V gospodarstvu hitro pregledamo količine, razpoložljivost in cene ter pretehtamo, kateri dejavnik ima kakšno težo. Optimiziramo najprej tam, kjer so rezultati največji. Težko si privoščimo mešanje hrušk in jabolk. V javni razpravi o pitni vodi je pogosto težko zaslediti, o čem se pravzaprav pogovarjamo. Kdo so ključni igralci in kakšno realno težo imajo.

Kdo koliko porabi glede na kapacitete; kakšne so vodne izgube? Ko je slika približno jasna, vemo, kdo so realni igralci in kako vleči poteze.

povsod po svetu uveljavlja visoke trajnostne kriterije. Med strateškimi prioritetami je prav ravnanje z vodo.

Skoraj 96 % delež načrpane pitne vode upravljajo gospodarske javne službe.

Malo ljudi ve, da se v javnih vodovodih letno izgubi skoraj 30 % vse dobavljene vode na nivoju RS, kar znaša 49,5 mio m3.

In v pivovarni Union?

Vsa pijačarska podjetja v Sloveniji skupaj porabimo nekaj več kot pol odstotka odvzete količine pitne vode.

Na kakšen način optimizirate porabo vode?

Ukrepi so različni, večinoma gre za posodabljanje tehnologije in optimiziranje procesov.

Tako smo za manjšo rabo sveže vode uvedli rekuperacijo odpadne vode iz mehčanja, v polnilnicah CIP (Clean in Place) uporabljamo povratno vodo, uvedli smo enofazno pranje tlačnih tankov ipd. S temi ukrepi uvajamo filozofijo krožnega gospodarstva, saj zapiramo vodni krog.

Del vodnega kroga so tudi odpadne vode.

Kako jih upravljate?

V naših dveh pivovarnah gre za več vrst odpadnih voda. Gre za hladilne odpadne vode, komunalne odpadne vode in industrijske odpadne vode. Merimo tudi izparelo vodo in izgubo vod zaradi okvare sistema.

Katere odpadne vode je največ?

Več kot 50 % vse rabe vode v naših dveh pivovarnah ima status industrijske odpadne vode.

Tu je naš strateški fokus nadaljnje optimizacije.

Za kako obremenjene vode gre?

V obeh pivovarnah izvajamo vrsto ukrepov za zmanjšanje obremenitev odpadnih voda.

V Laškem je delno urejeno predčiščenje.

Predčistimo odpadne lužnice in jih ponovno uporabimo. Prav tako predčistimo izrabljena

V pivovarni Union čiščenje industrijske odpadne vode poteka v nevtralizacijski postaji.

Komunalne in industrijske odpadne vode se odvajajo v javni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane, ki je zaključen s Centralno čistilno napravo Ljubljana.

Ali bodo spremembe zakonodaje, do katerih mora priti zaradi ustavne dopolnitve, po vašem mnenju dejansko vplivale na upravljanje z vodo?

Težko presodim, kako korenito se bomo kot država in družba uspeli dogovoriti za spremembe.

Za nekatere bi se zagotovo morali. Kot sem uvodoma omenil, skoraj 96 % delež načrpane pitne vode upravljajo gospodarske javne službe. Malo ljudi ve, da se v javnih vodovodih letno izgubi skoraj 30 % vse dobavljene vode na nivoju RS, kar znaša 49,5 mio m3. Na to sicer opozarja Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2016-2021, a konkretnih ukrepov ni. Ni denarja za nujno potrebne investicije.

A brez teh investicij se bo stanje iz leta v leto slabšalo. Hkrati predstavlja grožnjo za zdravje prebivalstva.

V Pivovarni Laško Union razmišljamo v športnem timskem duhu. Vedeti moramo, katere cilje hočemo kot družba doseči v določenem obdobju. Potem si razdelimo vloge. Če s finančnega in družbeno odgovornega vidika ocenim vlogo našega podjetja, je bilanca naslednja: v letu 2016 smo plačali 105 milijonov evrov davkov in več kot 60 milijonov evrov trošarin.

Za sponzorstvo športa, glasbe in kulture v Sloveniji letno namenimo približno 4 milijone.

To se tudi po prevzemu s strani tujega lastnika ni spremenilo.

junij 2017

Kako vi vidite razporejene figure na vodni šahovnici v Sloveniji?

52

Multimedijska vodna atrakcija ozavešča o porabi vode in vključi gledalca Da je voda dragoceno

bogastvo, dobro vemo. Vendar

naše ravnanje z njo pogosto kaže drugačno sliko. Nenehno ozaveščanje je zato nujno.

Na vseh ravneh. Pri tem je lahko učinkovit pripomoček

multimedijska predstavitev,

še posebej, če je povezana z atraktivno vodno predstavo.

To je uspelo podjetju Vecronia, ki lahko z mobilno vodno enoto predstavo pripelje

tudi v mestno središče. Kot

je povedala Jelena Petković, direktorica v podjetju iDMC, ki

sodeluje s podjetjem Vecronia pri razvoju in komunikaciji projekta Aquasphera,

intenzivno razvijajo tehnologijo, s katero bodo lahko s pomočjo hologramov neposredno

komunicirali z gledalci in mimoidočimi v realnem času.

junij 2017

foto: arhiv podjetja

Na kakšen način poteka ozaveščevalna vodna predstava z vašo tehnologijo?

Menimo, da morata tehnologija in okoljska zavest sodelovati z roko v roki. Projekt Aquasphera je do neke mere še v pilotni fazi, saj gre za nadgradnjo obstoječe predstave.

Nadgradili smo večmedijski projekt, ki je bil premierno izveden v ljubljanskem vodnem zabavišču Laguna oktobra 2015. Že s to predstavo smo želeli opozoriti na naš mačehovski odnos do narave in se osredotočili na malomarno ravnanje s pitno vodo. V prvem delu projekta smo razvili mobilno vodno enoto, ki nam omogoča, da lahko predstavo postavimo praktično kamorkoli – v naravo, v mestno središče ali parke. Trenutno pa intenzivno izpolnjujemo računalniško krmiljene vodne efekte, izboljšujemo vodne stene, da bo postala bolj primerna za prikaz hologramov in tako omogočila interaktivnost. S pomočjo hologramov in kamer bomo lahko neposredno komunicirali z gledalci in mimoidočimi.

Kakšna sporočila z interaktivnimi multimedijskimi vodnimi predstavami posredujete javnosti in kako se javnost odziva na predstave oziroma sporočila?

Do sedaj smo za vsako predstavo pripravili poseben avtorski program, ki je združil sliko in video, glasbo in zvok v neko novo zgodbo.

Najbolj znana izvedba je zagotovo na Festivalu Pivo in cvetje v Laškem, kjer program bogatimo že od leta 2007. Do sedaj so gledalci lahko zgolj spremljali predstavo in bili prepuščeni lastni interpretaciji zgodbe, ki smo jo uprizorili z vodnimi in svetlobnimi efekti. Pogosto so bili del predstave tudi ogenj, laserski vložki in razne projekcije. Odziv obiskovalcev je bil dober, saj ne pričakujejo takšnega »showa«.

V naslednjem koraku pa želimo gledalce bolj vpeti v zgodbo. Želimo jih aktivirati, vstopiti v njihovo čustveno sfero, da se sporočilo predstave vtisne v njihov spomin. Zato razvijamo interaktivni del predstave, ki ga želimo kmalu testirati.

Za izvajanje vodnih predstav Aquasphera uporabljate mobilno enoto. Za kakšen koncept gre, kolikšne količine vode lahko mobilna naprava drži in katera voda se pri tem uporablja?

Mobilna vodna enota je bolj znana pod tržnim imenom Vodna simfonija oziroma Mobilna vodna simfonija, s katero ustvarjamo vodne predstave. Njena mobilnost omogoča, da jo lahko postavimo kamorkoli, povsod tam, kjer

Jelena Petković

Tanja Pangerl

Multimedija in ozaveščanje

okolje

119/120

Multimedija in ozaveščanje

Mobilna vodna enota je bolj znana pod tržnim imenom Vodna simfonija oziroma Mobilna vodna simfonija, s katero ustvarjamo vodne predstave. ni odprtih vodnih površin, kot so reke in jezera, in kjer česa takega ne bi pričakovali.

Mobilna vodna enota vsebuje bazen, v katerem je lahko do 15.000 litrov vode. V njem se nahajajo različne črpalke, šobe in LED reflektorji, ki so osnova za vsako predstavo.

Vse črpalke imajo frekvenčne regulatorje, ki nam omogočajo kontrolo dinamike curkov in jih lahko pošljemo do 25 metrov v višino. Vodo, ki jo enota uporablja, pridobimo iz različnih vodnih zajetij – ali gre za deževnico ali pa se dogovorimo z gasilci. Lahko uporabimo tudi rečno ali jezersko vodo, v kolikor uspemo pridobiti ustrezna dovoljenja za zajem. Pitne vode ne uporabimo.

Glede na to, da s predstavami tudi ozaveščate o porabi vode, kako varčna je glede porabe vode vodna predstava?

Vodne simfonije v različnih izvedbah uprizarjamo že 10 let.

Kdo so uporabniki vaših multimedijskih vodnih simfonij?

To so predvsem velika podjetja, občine, turistična in druga društva ter združenja. Vodne simfonije v različnih izvedbah uprizarjamo že 10 let. Predstavili smo se na Festivalu Pivo in cvetje v Laškem, pa na Bledu, v Arboretumu Volčji potok, Ivarčkem jezeru idr. Vodna simfonija na plavajoči platformi je primerna za večje prireditve do 15.000 obiskovalcev, kjer z vodno simfonijo popestrimo zaključni spektakel. Mobilno različico smo izdelali lani, jo testno predstavili v Radečah, premiero pa je doživela na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer smo oblikovali dnevne in večerne/ nočne predstave. Takšna predstava je primerna za sejme, kongrese in manjše prireditve, ki imajo do največ 3.000 obiskovalcev. V maju smo predstavo z mobilno vodno enoto prvič opravili za naročnika. Predstava je bila izvedena v mestnem središču Ljubljane v sklopu zaključnega večera 36. Kongresa evropskih pivovarjev (36th Congress EBC European Brewery Convention). Odziv gostov je bil izjemen. Prav vsi so si z zanimanjem ogledali celotno predstavo in bili navdušeni tako nad vsebino kot tehnologijo.

Vodna simfonija je lahko tudi prijetna turistična atrakcija. Kako vodno predstavo združiti v atrakcijo za turiste in posredno njihovo ozaveščanje o učinkovitem ravnanju z vodo?

Pred leti smo na blejskem jezeru splavili plavajočo platformo z vgrajenimi vodnimi efekti.

Odziv turistov je bil neverjeten. Vse nočne vodne predstave so bile obiskane in obsijane

S projektom, kot je Aquasphera, se lahko približamo gledalcu, z umetnostjo vstopimo v njegov intimen prostor misli in ga tako pripravimo do razmišljanja, kako ravnati z vodo.

Aquasphera v mesto vnese naravo, okolico obogati z zvoki žuborenja, ptic, vetra, kapljic.

Lahko ponudi tudi bolj razgibano dogajanje s prijetnim druženjem ob dnevnih vodnih atrakcijah, ambientalni glasbi. Lahko smo popolnoma interaktivni. Ponudimo pogovor z gosti, predavanja, kontakt z ambasadorji ohranjanja voda in z ambasadorji Slovenije. Vse skupaj bo moč spremljati tudi v živo, preko live-streama na YouTube in podobnih kanalih. Z interakcijo preko interneta in s hologram simulatorjem ustvarjamo stik ter nagovarjamo mimoidoče, v pogovor pa lahko vpletemo tudi strokovnjaka z omenjenega področja, ki ni nujno, da se nahaja na lokaciji izvedbe.

Konferenca komunalnega gospodarstva o digitalni preobrazbi Na 7. Konferenci komunalnega gospodarstva, dogodek bo v Rimskih Toplicah 21. in 22. septembra, bo osrednja tema digitalna preobrazba komunalnega gospodarstva. Razpravljali bodo o tem, kaj pomeni digitalizacija za komunalno gospodarstvo, kakšne novosti in spremembe prinaša, kako bo vplivala na poslovanje in kaj bo zahtevala od zaposlenih.

V programu ne bodo pozabili na uporabnike.

53

V programskem svetu konference so Milan Lovrič, mag. Janko Širec, Marko Fatur, mag.

Marko Cvikl, Antun Gašparac, Drago Dervarič, Sebastjan Zupanc in mag. Stanka Cerkvenik.

Gradivo za razpravo o oblikovanju energetskega koncepta Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo za javno obravnavo Gradivo za razpravo o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije. Tako se nadaljuje posvetovalni proces za pripravo EKS. Slovenija si prizadeva za prehod v nizkoogljično družbo in za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in rabe fosilnih goriv. Zato v gradivu kot glavne prioritete navajajo povečanje energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukturnih virov in rabe energije na nizkoogljične vire energije, povečanje deleža OVE in razvoj naprednih energetskih sistemov. Glavni izzivi naj bi bili prestrukturiranje rabe energije v prometu, opuščanje fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, odločitev o stopnji uvozne odvisnosti, ki je povezana z določitvijo o dolgoročni rabi jedrske energije, in sledenje tehnološkemu razvoju. Ministrstvo za infrastrukturo napoveduje več tematskih razprav o pripravi na EKS. Prvo, o virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije, so izvedli konec maja.

izŠEL JE

Ponujate tudi druge vodne enote, kot so biobazeni. Iz česa so biobazeni sestavljeni in za katere namene se uporabljajo?

Biobazeni so sestavljeni iz križno lepljene konstrukcijske lesene plošče. Prvi prototip takšnega lesenega bazena smo izdelali v letu 2011. Poleg lesa smo uporabili zeleno bazensko folijo ter dodali košare z naravnim filtrom – rečni kamen, filter pesek, rastline, zemljo.

Da bi vodo obogatili s kisikom, smo dodali še potopno črpalko. Sistem že 6 let uspešno deluje v neposredni bližini Poreča na Hrvaškem, kjer kljubuje vsem vremenskim pogojem, tudi vročemu soncu. Leseni biobazeni so zanimivi predvsem zaradi svoje preprostosti. Postavljeni so v nekaj urah, nalijemo vodo in po dobrih šestih urah delovanja sistema je nared za uporabo.

119/120

s sijem mobilnih telefonov. Voda v gibanju z glasbo in svetlobnimi učinki je magnet za turiste. In ravno tu vidimo potencial za ozaveščanje – Slovenija, ki je bogata z vodo, si mora prizadevati, da to tudi ostane. S projektom, kot je Aquasphera, se lahko približamo gledalcu, z umetnostjo vstopimo v njegov intimen prostor misli in ga tako pripravimo do razmišljanja, kako ravnati z vodo. Z našim projektom želimo ustvariti prijetno atmosfero za ozaveščanje o porabi vode. Predvsem pitne vode, saj je le 3 % vse vode pitne in potrebno jo je ohraniti.

Predvsem v Sloveniji imamo svojevrstno posebnost, da kakovostna pitna voda priteče kar iz pipe, celo iz javnih pitnikov. To želimo predstaviti turistom.

Strokovni priročnik

Izrazi na področju voda Zbirka Zelena Slovenija Avtorja: dr. Milenko Roš in dr. Mihael J. Toman Informacije in naročila: Fit media d.o.o., 03/42 66 700, info@fitmedia.si

junij 2017

Za lažjo predstavo o količini vode, ki jo porabi naša enota, naj podam okvir. Po podatkih Statističnega urada RS prebivalec Slovenije v povprečju na leto porabi 100 litrov pitne vode na dan. Kar znese 36.000 litrov na leto. Bazen mobilne enote ima kapaciteto 15.000 litrov vode. Ob uporabi vseh močnih črpalk porabimo približno 7.000 litrov vode na predstavo. V primeru interaktivnih dogodkov za ozaveščanje, je poraba še manjša, saj delujejo zgolj črpalke, ki ustvarjajo t.i. vodno steno – površino, na katero projiciramo. Mobilna enota s svojim delovanjem zagotovo vpliva na svojo okolico.

Ob pršenju vode in uporabi mobilne enote vplivamo na mikroklimo okolja. Tako v poletnih dneh poskrbi za dobrodošlo osvežitev, pa tudi blagodejno vpliva na drevesa, rastline in druge travnate površine v okolici. Podobno osvežitev lahko najdete v centru Ljubljane.

okolje

Kratko, zanimivo

Nemški strokovnjaki predlagali še opredelitev »vročih točk«

Onesnažena podtalnica predstavlja tveganje takrat, kadar obstaja pot prenosa. To je v primerih, če bi napajali vodno zajetje za pitno vodo, če bi se voda iz podtalnice preko vodnjakov uporabljala za zalivanje rastlin, če bi jo rastline lahko vsrkavale preko koreninskega sistema, če bi se iztekala v vodotok v koncentraciji škodljivi za žive organizme v njej in podobno. Do tveganja bi torej prišlo v primeru, če bi onesnažena podtalnica tako ali drugače prišla v prehrambno verigo v koncentraciji, ki dokazano povzroča škodo pri živih organizmih. Če je takšna pot prenosa dokazana, potem strokovnjaki (toksikologi) na osnovi analiz v vzorcih rastlin določijo količino onesnažila, ki ga lahko človek teoretično použije po najslabšem možnem scenariju. Kadar tako določene količine presežejo dovoljeno mejo, so nujni sanacijski ukrepi.

Kako je v vašem primeru?

V našem primeru je bilo ugotovljeno, da podtalnica z lokacije aktualne proizvodnje ne prehaja na drugo stran naravne hidrološke zapore – to je vodotokov Vzhodna Ložnica in Hudinja. Količine iztekajoče podtalnice so relativno majhne, iztekajo pa v oba vodotoka.

Meritve kažejo na to, da prispeva k porastu onesnažil v vodotokih, a skupna količina posameznega onesnažila ne dosega postavljene mejne vrednosti. Tveganje je na tem mestu torej zanemarljivo. Na lokaciji Za Travnik tveganja prav tako ni, saj podtalnice pod cesto na Proseniško, kjer so kmetijske površine, niso našli. Na lokaciji Bukovžlak zemljišča pod cesto na Proseniško iz istega razloga prav tako niso ogrožena. Tveganje pa obstaja na območju med pregrado odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in prej omenjeno cesto.

Za zmanjšanje negativnega vpliva na podtalnico je bilo predstavljenih več rešitev. H katerim rešitvam se nagibate?

Na lokaciji v Celju ukrepi glede na ugotovljeno zanemarljivo tveganje sicer niso potrebni. V Nemčiji pa uveljavljajo vodilo, da je potrebno

foto: arhiv podjetja

Nikolaja Podgoršek-Selič

V maju je Cinkarna Celje na javni razgrnitvi predstavila rezultate raziskav o onesnaženosti tal in potek sanacije starih bremen na območju aktualne proizvodnje ter na odlagališčih Bukovžlak in Za travnik. Nemško podjetje CDM Smith, ki za Cinkarno opravlja projekt sanacije, je predstavilo rezultate, ki so pokazali, da tveganje za onesnaženost podtalnice obstaja samo na območju med pregrado odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak in cesto na Proseniško. Kot je povedala Nikolaja Podgoršek-Selič, članica uprave in tehnična direktorica v Cinkarni Celje, ukrepi glede na ugotovljeno zanemarljivo tveganje pri onesnaženju podtalnice niso potrebni. Vendar v Nemčiji uveljavljajo načelo, da je potrebno ukrepati tudi v primerih, ko gre za evidentno onesnaženje, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje.

Zato bodo ukrepe za omejitev tveganja še naprej izvajali.

Nadaljnji koraki bodo znani, ko bodo prejeli ponudbo s strani CDM Smith.

V letih 2015 in 2016 ste opravili analize onesnaženosti tal na lokacijah Celje, Bukovžlak in Za Travnik. Raziskave so pokazale, da obstaja pomembno tveganje predvsem na poti prenosa tla – podtalnica na območju Cinkarne Celje. Za kakšno tveganje gre, kakšni so lahko vplivi in kako velike so možnosti, da pride do onesnaženosti? Kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo?

Okolje v Celju

54 119/120

okolje junij 2017

Okolje v Celju

V našem primeru je bilo ugotovljeno, da podtalnica z lokacije aktualne proizvodnje ne prehaja na drugo stran naravne hidrološke zapore – to je vodotokov Vzhodna Ložnica in Hudinja. ukrepati tudi v primerih, ko gre za evidenten doprinos, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje. Zato so strokovnjaki CDM Smith predlagali dve možnosti sanacije. Pred izbiro ene ali druge pa predlagajo še ožjo opredelitev vira (t. i. vročih točk). S tem pristopom se namreč lahko znatno skrajša čas sanacije in zmanjšajo stroški. Na lokaciji Bukovžlak so vse že načrtovane aktivnosti, ki jih je Cinkarna delno že izvedla, delno pa so še predmet projekta, ocenili kot ustrezne. Predlagali so dodatno zaporo na vzhodni strani in dreniranje v obstoječ zbiralni sistem. Na tej lokaciji je predviden tudi odvzem vzorcev rastlin in toksikološka ocena tveganja zaradi njihovega uživanja v daljšem obdobju.

Kolikšen je ocenjeni strošek izvedbe ukrepov sanacije in zaščite?

55 Cinkarna je CDM Smith zaprosila za pripravo ponudbe. Ko bomo ponudbo prejeli, se bomo odločili za naslednje korake. Predvidevam, da je direktor imel v mislih že rezerviranih 5 milijonov evrov za ONOB, kjer dela že izvajamo.

Ocena tveganja za zdravje ljudi in okolje je bila izvedena na osnovi nemškega zakona o zaščiti tal. Zakaj ste se odločili za nemške smernice?

Za nemške smernice smo se odločili, ker naša trenutno veljavna zakonodaja na tem področju ne predstavlja ustrezne podlage. Tla, ki se uporabljajo za gojenje rastlin ali otroška igrišča, morajo prav gotovo slediti mnogo strožjim kriterijem, kot jih lahko dosežemo in sprejemamo na industrijskih območjih. Ključna je torej opredelitev rabe, kar bo zajeto tudi v naši novi Uredbi o tleh, ki je v pripravi.

Po standardiziranih metodah so pooblaščeni izvajalci jemali vzorce tal na različnih globinah.

Izdelali smo tudi več globokih vrtin, iz katerih so vzeli vzorce vode in izmerili fizikalne parametre, kot so temperatura, pH, pretok, prevodnost idr. V vzorcih tal in vode so določali težke kovine, široko paleto organskih snovi ter anione, kot so sulfati, kloridi idr.

Kakšno sporočilo dajejo analize lokalnemu prebivalstvu na tem območju?

Analize niso pokazale nič bistveno drugačnega, kot je prebivalcem že znano.

Reševanje problema onesnaženosti tal v celjski kotlini ima že dolgo zgodbo. Kako pri izvajanju ukrepov sodelujete z Mestno občino Celje oziroma kako Mestna občina Celje sodeluje z vami? Študije izvajamo sami z izbranim izvajalcem.

Z MOC smo dobro sodelovali pri pridobivanju služnosti za izdelavo vodnjakov. Udeležili so se tudi javne predstavitve.

119/120

Država je že nekajkrat napovedala s sredstvi podprto sanacijo degradiranih območij v Sloveniji, tudi Celja. Kaj bi morala prednostno urediti?

okolje

Kakšni so nadaljnji postopki ravnanja po dobljenih rezultatih? V kolikšnem obdobju naj bi bili ukrepi izvedeni in kdaj naj bi začeli z njihovim izvajanjem? Vaš direktor je na TV Slovenija izjavil, da ima Cinkarna rezervirana sredstva za del sanacije.

Oceno tveganja je izvajalo nemško podjetje CDM Smith. Na kakšen način so se izvajale analize, da ste prišli do relevantnih podatkov, in kakšna tehnologija se je pri tem uporabila?

Za katere parametre ste opravili in analizirali vzorce tal?

Prednostno je potrebno urediti zakonodajo, kar bo vsem olajšalo delo.

Predlagali so dodatno zaporo na vzhodni strani in dreniranje v obstoječ zbiralni sistem.

Lani je bil v javni razpravi osnutek Uredbe o stanju tal v Sloveniji. Postavljeno je bilo nekaj vprašanj, med njimi tudi glede parametrov, še posebej na degradiranih območjih, ter glede odgovornosti na območjih z več onesnaževalci. Kakšni so vaši odgovori zdaj in kaj bi morala vsebovati uredba o stanju tal?

Glede na pridobljeno znanje iz izvajanja tega projekta bi rekla, da nima smisla odkrivati tople vode, ampak posnemati tiste, ki postavljeno zakonodajo v praksi testirajo že vrsto let.

Promocija

junij 2017

Skupni stroški, brez že izvajanih in načrtovanih del v Bukovžlaku, za kar se sicer koristi okoljska rezervacija v višini 5 milijonov evrov, so ocenjeni na maksimalno dobrih 6 milijonov evrov.

V doktoratu ste navedli, da približno četrtina dizelskih vozil na slovenskih cestah prispeva dve tretjini onesnaženja s črnim ogljikom. Kako bi lahko vpliv tega onesnaževalca zmanjšali?

Dr. Irena Ježek, ki je dobila priložnost za raziskovalno delo v podjetju Aerosol v Ljubljani, je že v doktorski disertaciji dokazovala, da bi lahko v mestih dihali čistejši zrak, če bi identificirali super onesnaževalce in omejili njihovo onesnaževanje. Na primer – 25 % vozil prispeva 60 % skupnih emisij, pravi sogovornica. Še večja težava je s kurjenjem peči na les, a evropske države s subvencijami že spodbujajo menjavo peči in znižujejo emisije. Dr. Irena Ježek pa pravi, da z njihovimi meritvami, gre za merilnik aetholometer1, že lahko ločijo in določijo prispevek prometa in zgorevanja biomase h koncentracijam črnega ogljika, tudi super onesnaževalce v prometu, ne pa še med kurilnimi napravami. A pomenljivo pravi – še ne. Po njenem bi morali na vseh ravneh identificirati probleme onesnaženosti zraka in jih ovrednotiti z meritvami.

Vpliv lahko zmanjšamo z omejevanjem emisij.

Rezultati moje disertacije so pokazali, da manjši odstotek vozil neproporcionalno veliko prispeva k skupnim emisijam flote – kot ste omenili, 25 % vozil prispeva 60 % skupnih emisij flote. Z modeliranjem emisij prometa v Mariboru smo ugotovili, da bi se emisije prometa znižale za 40 %, če bi izločili 10 % vozil, ki prispevajo največ emisij črnega ogljika. To so super onesnaževalci.

Tak ukrep se je v našem modelu pokazal za veliko bolj učinkovitega kot to, da bi izločili vozila z določenimi emisijskimi standardi. Taki ukrepi so bili sprejeti v nekaterih večjih nemških mestih, na primer v Münchnu. Ko smo v modelu izločili iz flote vsa vozila, ki so bila skladna s standardom Euro 2 ali nižje, s tem ukrepom bi prav tako izločili približno 10 % vozil, so se emisije črnega ogljika znižale samo za 20 %. To je pol manj, kot če bi izločili vozila, ki najbolj onesnažujejo.

1 Aethalometer je merilnik črnega ogljika. Aerosolov aetholometer omogoča ločevanje med dizelskim izpuhom in lesnim dimom.

Omenjate Nemčijo. Kako se v drugih evropskih državah lotevajo problematike lesnega dima in kurjenja peči na les? Sodelujete pri enem izmed takšnih projektov v Franciji. Kaj ste ugotovili?

Najbolj aktivno, kar je meni znano, so se problematike lesnega dima lotili v alpskih dolinah v Franciji. V štirih letih bi radi zamenjali od 3000 do 4000 peči. Menjave peči so spodbujali s subvencijami. Z ukrepom so želeli znižati emisije delcev za 25 %. Tak ukrep je bolj kompleksen kot npr. zaprtje ceste. Potrebno je več časa, da se učinki pokažejo. Preliminarni rezultati kažejo, da se je stanje rahlo izboljšalo, vendar so doline, v katerih merimo, kljub ukrepom še vedno močno onesnažene. Ker obdelava podatkov še poteka, bo na bolj konkretne rezultate treba še malo počakati.

Slovenija je sprejela program prilagajanja, bolje preprečevanja podnebnih sprememb. Ali je problem predvsem individualna odgovornost ali pa je problem večji, saj so fosilna goriva še vedno prevladujoč energent?

Problem podnebnih sprememb je treba reševati sistematično in na vseh ravneh! Odgovornosti se nikakor ne sme prestavljati z ene ravni na drugo.

Predvsem se mora najti učinkovito sistematično državno strategijo in določevalce prepričati ne samo, da strategijo sprejmejo, pač pa da jo tudi učinkovito implementirajo. Veliko se da narediti

dr. Irena Ježek

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Z meritvami se že da določiti super onesnaževalce med vozili

Raziskave o onesnaženosti zraka

56 119/120

okolje junij 2017

Raziskave o onesnaženosti zraka

na lokalnih ravneh. Onesnaženje zraka z delci je zelo heterogeno. V bližini virov, kot so npr. ceste, so koncentracije višje in je torej tudi izpostavljenost ljudi onesnaženemu zraku višja. Z vsemi negativnimi vplivi na zdravje vred.

Lahko navedete konkreten primer?

Z zaprtjem Slovenske ceste so se npr. lokalne emisije črnega ogljika iz prometa znižale za 70 %. Dobre prakse in dobri rezultati manjših ukrepov so vzpodbudni za sprejemanje večjih, pripomorejo k ozaveščenosti prebivalstva. Ta pa motivira naše izvoljene predstavnike v parlamentu, da storijo več.

In posameznik?

Posamezniki lahko veliko pripomoremo k temu, če želimo dihati čist zrak. Zanimamo se za to, kakšen zrak dihamo in ali si država, občina in drugi prizadevajo, da se bo stanje izboljšalo.

Vztrajamo, da si prizadevajo. In pa seveda, da se kot potrošniki odločamo za okoljsko bolj sprejemljive rešitve. Za javni prevoz ali kolo, mesto mora te možnosti zagotoviti, in v mejah svojih zmožnosti za čistejše tehnologije pri nakupu vozil in pri načrtovanju ogrevanja domov.

Država oziroma občina lahko veliko pripomoreta s finančnimi spodbudami za tehnologije, ki so preverjeno čistejše. Torej ne samo, da se nekaj sliši dobro, ampak da dejansko deluje.

Na vseh teh ravneh je potrebno identificirati

Z zaprtjem Slovenske ceste so se npr. lokalne emisije črnega ogljika iz prometa znižale za 70 %.

Kaj lahko storijo občine s prometnimi strategijami?

Pri prometni strategiji je dober ukrep zniževanja emisij omejitev vstopa v mesto vozilom, ki imajo previsoke emisije. Pomembno je, da se ljudem omogoči kakovostno bivanje v mestu. Mislim na čist zrak in na mobilnost, torej dostop do mesta in prosto premikanje po njem. Primeri dobrih praks so npr. možnost izposoje koles v mestu, parkirišča ob mestu, kjer ljudje pustijo svoje vozilo, v mestu pa potujejo z avtobusom ali kolesom. Vsekakor ukrepi ne smejo biti samo zapiranje cest in omejevanje prometa, ampak je treba ljudem omogočiti, poleg tega da dihajo čist zrak, da se lahko prosto gibajo po mestu z javnim prevozom, ne da svoj čas zabijajo v gneči na cestah.

V čem je konkurenčna prednost merilnika aethalometra, s katerim je Aerosol uspel na trgu?

Aethalometer je edinstven, ker je hkrati tehnološko zelo napreden in precej enostaven za uporabo. Metoda je dovolj robustna in sofisticirana. Rezultati meritev so primerljivi z rezultati drugih metod, ki pa so dražje, bolj komplicirane pri upravljanju inštrumenta in obdelavi podatkov, in imajo slabšo časovno resolucijo. Področje, s katerim se ukvarjamo, je zelo specifično. Naše inštrumente uporabljajo/ kupujejo predvsem razni inštituti in agencije,

Tudi pri lesni biomasi je zelo veliko odvisno od kurilne naprave in kakovosti goriva. Z vidika CO2 je lesna biomasa bolj primerna za ogrevanje domov, kot so fosilna goriva, vendar se pri kurilnih napravah na lesno biomaso premalo poudarja, da mora biti peč kakovostna in dobro vzdrževana. Problem peči je, da se ljudje z njimi ne ukvarjajo prav dosti, če primerjamo to z avtomobili. Njihove emisije je tudi težje regulirati.

Uvedba daljinskega ogrevanja v mestih bi bila veliko bolj primerna kot to, da se spodbuja gospodinjstva, naj ima vsak svojo peč. En vir je lažje vzdrževati in nadzorovati kot mnogo različnih, zato centralizacija kurišč znižuje onesnaženje zraka.

Z našimi meritvami lahko ločimo in kvantitativno določimo delež prometa in zgorevanja biomase h koncentracijam črnega ogljika na merilnem mestu. Razvili smo tudi metodo, s katero lahko identificiramo t.i. super onesnaževalce med vozili, še ne pa tudi med kurilnimi napravami.

Dizelski izpuh je razglašen za rakotvornega, vendar merjenje črnega ogljika še ni obvezno.

Zakaj ne?

Bili smo že blizu temu, da bi bil tudi črni ogljik regulirano onesnaževalo, vendar so pogovori zaradi gospodarske krize takrat zastali. Kakor koli, postopki uvedbe novih standardov so vedno dolgotrajni, saj so podvrženi raznim usklajevanjem med interesnimi skupinami. Dostikrat tudi manjka politične volje. Črni ogljik je kot parameter reguliran v mednarodni konvenciji o transportu onesnaževal na dolge razdalje.

Podpisnice konvencije poročajo o emisijah.

119/120

V Evropskem tednu trajnostnega razvoja je Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Agencijo RS za okolje organiziralo dogodek Globalni megatrendi, okolje v Sloveniji in trajnostni razvoj. Globalni megatrendi so dolgoročni vzorci sprememb, ki na svetovni ravni potekajo že desetletja, vplivajo na sedanjost in prihodnost. Zato jih morajo upoštevati ekonomske in okoljske politike v EU in na nacionalni ravni. Evropska agencija za okolje uporablja svojo mrežo EIONET, da širi ozaveščanje, prakso in uporabo v poročanju o okolju na ravni EU in v državah članicah.

okolje

K znižanju onesnaženja zraka bi znatno pripomogel razvoj omrežja daljinskega ogrevanja. V takem primeru imamo en vir, ki ga lahko dobro nadzorujemo in vzdržujemo, tako da je škodljivih emisij čim manj. Primer dobre prakse je občina Velenje, kjer so prebivalci priklopljeni na daljinsko ogrevanje iz termoelektrarne Šoštanj.

Tako ni preseganj zakonsko predpisanih mejnih koncentracij delcev (PM10). Podoben primer je Ljubljana, kjer so pred 30, 40 leti napeljali toplovod in so zato prebivalci prenehali uporabljati premog za ogrevanje domov. Kakovost zraka v Ljubljani je danes v primerjavi s tisto iz sedemdesetih veliko boljša. Dober indikator za to so nizke koncentracije žveplovega dioksida.

S katerimi tehnologijami bi lahko najbolj zajezili negativne vplive črnega ogljika in ogljikovega dioksida, saj je tudi pri lesni biomasi vse odvisno od kakovosti kurilnih naprav? Ali se da vire onesnaženja identificirati?

Vpliv globalnih megatrendov na nacionalno okolje

Ukrepi bodo potrebni predvsem na treh področjih: varstvo naravnega kapitala, ki je osnova gospodarske uspešnosti in blaginje ljudi; spodbujanje nizkoogljičnega, z viri gospodarnega gospodarskega in družbenega razvoja; varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi, ki so posledica stanja okolja. Zaradi globalnih megatrendov so dolgoročne napovedi za stanje okolja v Evropi in Sloveniji manj ugodne, kot bi lahko sklepali iz dosedanjega napredka pri varovanju okolja in ohranjanju narave.

EEA je v poročilu leta 2015 identificirala 11 megatrendov, ki bodo v naslednjih letih oziroma desetletjih spremenila svet. Ti so: • Razhajanja v svetovnih prebivalstvenih trendih.

• Na poti k urbaniziranemu svetu.

• Spreminjajoče se bremena bolezni in nevarnosti pandemij.

• Pospešene tehnološke spremembe.

• Nadaljnja gospodarska rast.

• Čedalje bolj večpolaren svet.

• Okrepljeno svetovno tekmovanje za vire.

• Vse večji pritiski na ekosisteme.

• Vse hujše posledice podnebnih sprememb.

• Vse večja onesnaženost okolja.

• Vse večja raznovrstnost pristopov k upravljanju.

Promocija

Kateri obnovljivi viri energije lahko najbolj ugodno vplivajo na kakovost zraka in kaj bi morali postaviti med ključne naloge prometnih strategij, za katere se je v zadnjem času odločilo več občin?

ki se ukvarjajo z raziskovanjem in nadzorom virov onesnaženja zraka ali pa s podnebnimi spremembami. V podjetju poudarjamo pomen raziskav. Rezultate delimo z javnostjo v obliki znanstvenih prispevkov na konferencah in z znanstvenimi članki. S tem širimo obveščenost, kako in kje se naše inštrumente da uporabljati.

Kaj vas je motiviralo, da ste se strokovno specializirali za preučevanje onesnaženosti zraka?

Vedno so me privlačili varstvo okolja, narava in naravoslovje, zato sem se odločila za študij na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. Po končani diplomi sem iskala službo, ki bi bila kakorkoli povezana s tem, zanimalo pa me je tudi nadaljevanje študija. Na srečo sem takrat prišla v kontakt z mojim šefom in mentorjem dr. Grišo Močnikom, ki mi je omogočil oboje na področju raziskav o onesnaženju zraka.

junij 2017

probleme, jih ovrednotiti z meritvami, sprejeti ukrepe, potem pa z istimi meritvami ovrednotiti učinkovitost ukrepov in ukrepe prilagoditi, če je to potrebno.

57

Kratko, zanimivo

58

foto: arhiv podjetja

Podjetja vse bolj razumejo oblikovanje kot naložbo, ne kot strošek

Industrijsko oblikovanje

okolje

119/120

Industrijsko oblikovanje

Ljubljanski Studio Miklavc, k pogovoru smo povabili Silvo

Vitez in Jureta Miklavca, je

na milanskem pohištvenem sejmu razstavil računalnik iz

lesnega kompozita. Inovacija za svetovno pozornost. Vendar

oblikovalka Silva Vitez pravi, da jih bolj kot spodbuden izziv

stroke zanima, kako bo sprejela

izdelek javnost. Trg. Kako bo z izdelkom v uporabi. Po njenem njihov produkt EggBox samo

kaže na široko uporabnost lesa kot materiala. A noben material ni slab. Gre le za to,

ali je ustrezno uporabljen. Jure

Miklavc pa je predvsem nanizal

nekaj uspelih oblikovalskih rešitev za podjetja, kot je Alpina, ali kot je znano

italijansko podjetje Bimota. Kot član mednarodnih strokovnih

junij 2017

žirij je, meni, v učnem procesu.

Na milanskem pohištvenem sejmu se je slovensko oblikovanje predstavilo z razstavo Slovenia Design Showroom, v Cankarjevem domu vsako leto vzbuja pozornost Čar lesa, predstavitev oblikovalskih inovacij oziroma izdelkov iz lesa. Vaš studio je presenetil javnost s prvim računalnikom iz lesnega kompozita, v Cankarjevem domu so obiskovalci občudovali motor iz lesnih elementov, po svetu pa že gradijo tudi nebotičnike iz lesa. Renesansa uporabe lesa kot naravnega materiala, modni trendi, oblikovalska iskanja ali nekaj drugega?

Silva Vitez: Les kot material ni bil nikoli pozabljen. Morali smo le dati priložnost novim materialom, da se izkažejo. Skozi ta zorni kot ni slabega materiala, je le ustrezno ali neustrezno uporabljen material. Renesansa uporabe lesa kot naravnega materiala dokaj dobro opiše to obdobje, le da tokrat poleg starih, že znanih tehnologij vključujemo nove, ki so les popeljale v nova področja uporabe. To nas v studiu tudi najbolj zanima in teh možnosti bo v prihodnosti še več.

Ali je Slovenija že spoznala vrednost in konkurenčno prednost lesa, ki ji ga ne manjka, in daje tudi oblikovalcem les kreativni navdih?

Silva Vitez: Trenutno poteka kar nekaj aktivnosti, ki neposredno ali posredno promovirajo les. Prispevajo k boljšemu zavedanju o prednostih in konkurenčnih lastnostih lesa. Za to,

Naziv produkta: EggBox Design: Silva Vitez, Jure Miklavc / Studio Miklavc Client and producer: Eggos 2016–2017 www.eggos.si www.miklavc.si

Glavna oblikovalska značilnost blagajne je vsesplošna prijaznost uporabe zaradi združitve funkcij v eni napravi, preprostega vmesnika in dodatnega ročaja. da bo naše okolje postalo bolj mednarodno prepoznavno in cenjeno na tem področju, se je potrebno premikati od proizvodne orientiranosti k tržno naravnani orientiranosti. Seveda je konkurenca na tem področju kar velika.

Kje je slovensko oblikovanje po kreativni moči in inovacijah, ki jih trg sprejema, v primeri s predstavitvami in trendi na milanskem sejmu?

Silva Vitez: Nikoli do sedaj niso bile informacije tako lahko dosegljive, kot so danes. S tem so tudi meje med deželami, kjer ima dobro oblikovanje daljšo tradicijo, in deželami, kjer je oblikovanje mlajše, vedno bolj zabrisane.

Pohvalno je, da slovenski izdelek doživi uspeh na svetovnem trgu. Ampak istočasno je lepo videti, da se lahko hkrati na japonskem, finskem in v Sloveniji rodi soroden izdelek, ki je primerljivo kreativen in tehnološko dovršen.

Ali v kreaciji bolj mislite na kakovost bivanja človeka, na co-housing, ali bolj upoštevate

Silva Vitez: Dobro oblikovanje mora danes upoštevati celoten cikel življenja izdelka. Vse ostalo bi bilo neodgovorno.

V studiu opažamo porast interesa za oblikovalske storitve.

Kaj so glavne oblikovalske značilnosti vašega računalnika iz lesnega kompozita. V čem je njegova unikatnost, kako ga je sprejela stroka in kakšno možnost mu napovedujete na trgu?

Kaj pomeni za vaše pozicioniranje na evropski oblikovalski sceni sodelovanje s podjetjem Bimota in kako ste uspeli s start – up podjetjem Medico Apps?

Silva Vitez: Glavna oblikovalska značilnost blagajne je vsesplošna prijaznost uporabe zaradi združitve funkcij v eni napravi, preprostega vmesnika in dodatnega ročaja. Ohišje je namenoma oblikovano robustno in zaradi uporabe drugačnega materiala - brizganega lesa - tudi zelo prepoznavno. Izdelek je bil razvit z mislijo na širok spekter uporabnikov in okolij, kjer se bo nahajal. Če imamo na eni strani skoraj sterilno okolje kozmetičnega salona, so na drugi strani stojnice z zelenjavo lokalne kmetije in škatle z orodjem mobilnega serviserja, potem je potrebno predvideti določeno uporabo in s tem tudi obrabo. Za razliko od današnjih lasersko natančnih izdelkov in do visokega sijaja obdelanih površin se izdelek iz lesnega kompozita stara skoraj tako dostojanstveno kot les, kar mu podaljša življenjsko dobo. Izdelek je unikaten v tem, da se problema loteva celostno in skozi potrebe uporabnika ter ne združuje obstoječih izdelkov, ampak predstavlja novo - celostno rešitev. Odziv stroke je spodbuden.

Ker pa gre za nov izdelek na trgu, nas bolj kot odziv stroke zanima odziv javnosti, ki bo izdelek uporabljala. Le skozi uporabo in komentarje bomo lahko videli pravo vrednost izdelka.

Jure Miklavc: Sodelovanje s kultnim italijanskim podjetjem Bimota je zraslo na osnovi mojega hobija - sem motorist. Glede na to, da so v preteklosti s podjetjem sodelovala zveneča imena italijanskega oblikovanja, smo bili sodelovanja zelo veseli. Eden od ustanoviteljev podjetja je bil oblikovalec Massimo Tamburini.

V zadnjem času sodelujemo tudi s podjetjem Relaxroll iz Nemčije, ki proizvaja opremo za športnike. Za njih smo razvili celotno podobo in kar nekaj izdelkov. Oblikujemo tudi za podjetje iz Kalifornije. Po izkušnjah je sodelovanje s tujimi podjetji lažje, kar se tiče sprejemanja bolj ambicioznih oblikovalskih rešitev. Gre pa seveda več energije pri komunikaciji in usklajevanjih. Ne glede na sodelovanje s tujimi podjetji se je večina naših izdelkov vedno tržila na svetovnem trgu. Tudi tisto, kar oblikujemo za domača podjetja.

Vaš studio je znan po sodelovanju z gospodarstvom: Najbolj uspešni ste bili z Alpino pri obutvi za tek na smučeh. Koliko denarja so slovenska podjetja pripravljena vložiti v inovativne rešitve industrijskega oblikovanja?

Jure Miklavc: Z Alpino nas veže kar dolgoletno sodelovanje, okrog 15 let. Najbolj smo ponosni na to, da je od previdnih začetkov, ki so zavzemali bolj preoblikovanje obstoječih produktov, sodelovanje preraslo v snovanje blagovnih znamk, celotnih kolekcij produktov, embalaže ter tržnih aktivnosti. Največji izziv so seveda tekmovalni čevlji za smučarski tek, ki so verjetno med najbolj uspešnimi in prepoznavnimi slovenskimi izdelki nasploh.

V studiu opažamo porast interesa za oblikovalske storitve. Poleg uveljavljenih podjetij, pri katerih je vlaganje v oblikovanje nuja, opažamo

Pri podjetju Medico Apps smo se odločili, da vstopimo v solastništvo, ker so nas prepričale ambicije in strokovnjaki pri projektu. Studio je v preteklosti uspešno oblikoval kar nekaj projektov, ki združujejo področje oblikovanja produkta in uporabniškega vmesnika. Tukaj smo našli skupni interes. Danes večina sodobnih naprav združuje oboje in naloga oblikovalca je, kako zelo kompleksne informacije posreduje na razumljiv način.

Kot člana mednarodnih strokovnih žirij za oblikovalske dosežke so vas zagotovo nekateri izdelki ali rešitve posebej navdušili. Kateri?

Jure Miklavc: Redno sodelujem pri treh mednarodnih žirijah: Red dot za produktno oblikovanje v Essnu, Red dot za oblikovalske zasnove v Singapurju in China Good design award v Xiamenu.

Bolj kot posamezni produkti me pri ocenjevanju vedno navdušuje možnost, da imaš kot žirant vpogled, kaj se dogaja ta trenutek na področju razvoja na različnih področjih. Zame je žiriranje tudi učni proces. Je pa vedno presenečenje, ko oblikovalci vseeno uspejo najti inovacijo na področju, kjer je občutek, da je že vse dognano.

Jožetu Leskovarju nagrada za dosežke v komunali Na XXXIII. Srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, gostitelj je bil krški Kostak, so med drugim podelili več priznanj komunalnim podjetjem. Nagrado je prejelo Javno podjetje – Azienda Pubblica – Marjetica Koper za 60-letnico dela. Priznanja pa so za vidne jubileje prejeli še Komunalnostanovanjsko podjetje Hrastnik d.d. (60 let), Javno podjetje Komunala Sevnica (60 let), Dinos za 70 let uspešnega dela na komunalnem področju, Javno podjetje KSP Litija (60 let) in javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica (70 let). Za dolgoletno delo in dosežke na komunalnem področju so stanovski kolegi v Zbornici komunalnega gospodarstva podelili priznanje Jožetu Leskovarju iz krškega Kostaka.

59 119/120

tudi veliko povpraševanje pri mlajših podjetjih, ki se želijo bolj uveljaviti na tujih trgih.

Zavedanje o pomenu oblikovanja raste, ker podjetja brez njega na trgu niso konkurenčna.

Kdor se prvič sreča z oblikovanjem, je seveda finančno previden. Vendar, po naših izkušnjah, ob uspešnem sodelovanju podjetja razumejo oblikovanje kot investicijo, ne kot strošek.

Poleg primarnega sodelovanja z gospodarstvom je del dejavnosti studia povezan tudi z delom za javni sektor ali kulturo. Eden izmed najbolj odmevnih projektov v zadnjem času je oblikovanje razstave Past Future Perfect na Dunaju.

Na srečanju so udeleženci na panelni razpravi govorili o temi Komunalna infrastruktura in finančna sredstva ter Krožno gospodarstvo.

V novi finančni perspektivi 2014-2020 ni več sredstev za okoljske infrastrukturne projekte. To bo zmanjšalo naložbeno živahnost, saj morajo lokalne skupnosti in podjetja sama poiskati vire za projekte. V drugem delu razprave so govorili o umestnosti zapisa pravice do pitne vode v ustavo. Razlog za ustavno dopolnitev so razlagali kot strah pred podeljevanjem koncesij za pitno vodo.

Skupna zmaga športnih in delovnih tekem, na katerih so se pomerili komunalni delavci in delavke, je ostala v Krškem. Zmagal je Kostak, drugo mesto je zasedlo podjetje Mariborski vodovod, tretje pa mariborski Nigrad.

Obnovljivi viri ponovno podirajo rekorde Nedavno je izšlo poročilo mreže REN21 o stanju obnovljivih virov energije (OVE) v svetu (Renewables 2017 Global Status report).

Podatki ponovno kažejo na pospešeno energetsko tranzicijo, ki poteka v svetu. Glavne ugotovitve poročila: • V 2016 smo bili priča rekordni inštalaciji novih OVE kapacitet (161 GW).

• OVE postajajo že brez subvencij cenovno primerljivi s fosilno in jedrsko energijo, ponekod cenejši.

• Neizpodbitna potreba po pasovni proizvodnji energije je mit.

• Subvencije za fosilno in jedrsko energijo daleč presegajo subvencije za OVE. Leta 2014 je bilo razmerje med subvencijami za fosilno industrijo in OVE 4:1. Za vsak dolar, ki so ga države porabile za OVE, so s štirimi dolarji še naprej ohranjale našo odvisnost od fosilnih virov.

Več lahko preberete v samem poročilu na http://www.ren21.net.

junij 2017

v skladu z življenjskim ciklusom izdelka prevladujočo zahtevo po trajnostnem ravnanju človeka?

okolje

Kratko, zanimivo

60

Namesto potrošnika potrebujemo kupca z razmislekom foto: Jernej Girandon

okolje

119/120

Oblikovanje in ponovna uporaba

"Ali lahko vidimo probleme linearnega razmišljanja v svetu, ki deluje krožno."

(G. Bateson)

Oblikovanje in ponovna uporaba

In svet lahko deluje krožno.

Primer je izdelek FEELC.

FEELC je polprodukt, ki odrabljenim plastičnim vedrom vdahne nov cikel uporabe. Pri tem rabljeno plastično vedro prevzame funkcijo nosilnega elementa, ki mu je dodana prevleka FEELC iz naravne ovčje volne. Z združitvijo industrijskega in naravnega odpadka nastane nov izdelek – stolček brez naslona za uporabo v notranjih prostorih.

N

amesto zavračanja industrijskih odpadkov jih želi projekt FEELC predstaviti kot del žive sedanjosti, na katero je mogoče vplivati, jo spreminjati in nadgrajevati. FEELC je polprodukt, ki ne sledi klasičnemu potrošniškemu razmerju med kupcem in produktom v smislu: kupim - konzumiram - zavržem. FEELC je polprodukt, ki teži k razmerju: kupim - poiščem - očistim - konzumiram - ponovno uporabim.

Danes ni dovolj zgolj trajnostna zasnova produkta, ampak je pomembno tudi ozaveščanje končnega kupca. Kako iz potrošnika narediti kupca, je eno bistvenih trajnostnih vprašanj.

Polprodukt FEELC uporabnika vplete v proces, ga naredi aktivnega in s tem spodbudi k razmisleku. S tem se polprodukt postavlja po robu ustaljeni praksi, ki skuša potrošnika odvrniti od treznega razmisleka, kar vodi v hitre nerazumne odločitve.

junij 2017

P

olprodukt je kljub serijski obravnavi odpadkov izdelan ročno. Prevleka je narejena iz volnenega strojnega filca slovenskega porekla.

Filc je najprej ročno oblikovan na pari, nato pa v delavnici Barbare Orehek Girandon sešit v končni izdelek. Prevleka je sešita, tako da vsak polizdelek omogoča dve različni barvni kombinaciji z več oziroma manj barvanega filca.

Zasnova: Jernej Girandon Izdelava: Barbara Orehek Girandon (šivanje), Jernej Girandon (obdelava filca na pari) Produkcija: Ročno izdelano v Sloveniji Leto produkcije: 2017

Č

eprav načine ponovne uporabe pogostokrat mečemo v isti koš, se pristopi med seboj precej razlikujejo. Feelc je združen z odpadnim vedrom na način, da mu ne spremeni oblike, vedro pa v procesu ostane nedotaknjeno. Dodan polprodukt iz ovčje volne doda vedru povsem novo funkcijo mehkega stolčka brez naslona. Kot je dejal epistemolog in kibernetik Bateson: »Če hočemo postati popolni, res popolni, moramo v sistem vključiti nepopolnost.« Tako tudi projekt FEELC pušča produktu odprto možnost s številnimi drugimi načini uporabe. Oblikovalska strategija že v samem bistvu, svojem izhodišču, zajema nedokončanost.

V

eč o pol produktu si lahko preberete na spletni strani: www.feelc.si.

junij 2017

Promocija

okolje

119/120

61

62

S Centrom Mala Mežakla, tako meni Uroš Bučar, direktor Javnega komunalnega podjetja JEKO, d.o.o., so začeli vzpostavljati temelje za učinkovit sistem ravnanja z odpadki. Koncesionar je pridobil vsa dovoljenja.

Odlagališče Mala Mežakla je v lasti jeseniške, kranjskogorske in žirovniške občine, vanj pa odlagajo odpadke še občine Radovljica, Gorje, Bohinj in Tržič. Tako bo del Gorenjske pri ravnanju z odpadki lažje zadihal. Uroš Bučar navaja, da se vsako leto povečujejo količine ločeno zbranih odpadkov, a z 42,03 % niso zadovoljni. So pod republiškim povprečjem. Pri porabi pitne vode ugotavljajo dober trend racionalnosti pri gospodinjstvih in v gospodarstvu. Direktor pravi, da pijejo na njihovem koncu odlično vodo. Na vprašanje, kaj pravi o predlaganih rešitvah v novi uredbi o obvezni občinski gospodarski javni službi, pa je prepričan, da, na primer, najustreznejše frekvence odvoza odpadkov najbolj poznajo lokalna komunalna podjetja.

Lahko potrdim, da smo iz leta v leto uspešnejši.

Podatki za zadnje leto kažejo, da se je celotna količina ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z letom poprej povečala za 4,4%. Procentualno največji porast beležimo pri količini zbrane mešane embalaže, zbranih kovin in OEEO. Prav tako kot skupna količina ločeno zbranih odpadkov se je povečala tudi količina izločenih odpadkov na prebivalca. Lani je že presegla 136 kg. Količina ločeno zbranih odpadkov v letu 2016 tako predstavlja 42,03 masnih % vse količine zbranih komunalnih odpadkov v občinah Jesenice in Žirovnica. Še zdaleč pa s tem odstotkom nismo zadovoljni. Še več bo potrebno vlagati v izboljšanje učinkovitosti oziroma v racionalizacijo sistema zbiranja odpadkov ter v dvig okoljske ozaveščenosti naših uporabnikov – občanov občin Jesenice in Žirovnica.

Ko ste prevzeli direktorske dolžnosti, ste izjavili, da je ena najzahtevnejših nalog prav pri ravnanju z odpadki. Opozorili ste na nujno sinergijo med dejavnostjo odlaganja odpadkov in dejavnostjo centra za mehansko in biološko obdelavo. Kaj ste realizirali?

Glede na vse težave in zaplete v zadnjih dveh letih lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je bila odločitev glede vzpostavitve centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Mala Mežakla pravilna.

Koncesionar za obdelavo odpadkov je letos dokončno pridobil vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti. S tem so se vzpostavili pogoji za medsebojno sodelovanje zaenkrat na področju raztovarjanja azbestnih odpadkov oziroma tehtanja mešanih komunalnih odpadkov v centru. Kar se tiče odlaganja odpadkov, z vsemi zainteresiranimi občinami urejamo podrobnosti o podelitvi neposredne koncesije za to dejavnost. Prav tako upamo, da bodo tudi za obdelavo odpadkov vse formalnopravne zadeve pravočasno urejene in da bo center deloval s polno zmogljivostjo.

Z Malo Mežaklo vzpostavljate sistem ravnovesja z odpadki. Z novo predlagano uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi pa se komunalnim podjetjem nalagajo nove naloge. Nekatere kritične ocene opozarjajo zlasti na problem minimalnih frekvenc odvoza in na višje standarde, kar naj bi povečalo zvišanje cen komunalnih storitev. Vaše mnenje?

Pri tem se pridružujem mnenju še nekaterih,

Uroš Bučar

Kako ste uspešni pri ločevanju odpadkov v jeseniški in žirovniški občini in kakšen je trend pri količinah?

foto: arhiv podjetja

O ustreznih frekvencah odvoza odpadkov največ ve lokalno podjetje

Med komunalnimi podjetji

junij 2017

okolje

119/120

Med komunalnimi podjetji

ki menijo, da je bistvena kakovost uredbe ta, da dodatno približuje našo dejavnost uporabnikom storitev. Seveda pa vsak dvig standarda povzroči dodatne stroškovne obremenitve, ki posledično vodijo k dvigu osnovne cene zbiranja odpadkov. Prav s tega vidika je potrebno izpostaviti določbe o minimalnih frekvencah odvoza, o velikosti posameznih zabojnikov in tehtanju teh zabojnikov ter predpisan standard glede števila zbiralnic. Vse to so področja, ki jih glede na poznavanje lokalnih posebnosti in potreb, po mojem mnenju, najlažje določijo komunalna podjetja sama.

Pridružili ste se pobudi Skupaj za boljšo družbo. Kaj ste storili za odgovorno potrošništvo v obeh občinah in za racionalno uporabo vode, ki postaja strateška konkurenčna prednost države. Koliko vode porabijo občani, se navade spreminjajo?

Lahko rečemo, da imajo občani in občanke Jesenic in Žirovnice privilegij, da pijejo vodo iz pipe visoke kvalitete – kemijsko neonesnaženo in brez dodatka kemikalij. O tem, kako naravna in zdrava je naša voda, redno seznanjamo občane, da spodbujamo pitje vode iz pipe ne samo doma, ampak tudi v službi in gostinskih lokalih. Glede na trenutne razmere se zavedamo, da bo v bodoče potrebno vložiti še kar nekaj naporov in uporabnike spodbujati k spremembi razmišljanja ter vedenja. Kar se

Pri tej dejavnosti opažamo že od leta 2012 postopno zmanjševanje količine prodanega zemeljskega plina. V letu 2016 smo beležili 3,81% zmanjšanje prodaje. Poglavitni razlog za padanje količin od 2012 pa do danes je vstop novih ponudnikov zemeljskega plina. Oktobra leta 2012 so se začeli masovni prestopi končnih uporabnikov k novim dobaviteljem. Poleg tega pa se porabniki pri ogrevanju obnašajo zelo varčno in uporabljajo tudi druge vire za ogrevanje – lesno biomaso, toplotne črpalke.

Kot finančnik, ki dobro pozna delo v jeseniškem komunalnem podjetju, ste zagotovo posebej pozorni na stroškovno učinkovitost. Kje so v komunalni dejavnosti največje rezerve?

Biti stroškovno učinkovit je eden temeljnih ciljev vsake gospodarske dejavnosti. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je vsaka dejavnost s tega vidika nekoliko specifična.

Glavni pogoj za analizo stroškovne učinkovitosti je dobro poznavanje posameznih procesov v podjetju. Kje so največje rezerve v komunalni dejavnosti, o tem bi na splošno težko odgovoril.

Lahko pa izpostavim dejavnost zbiranja odpadkov, kjer smo postopno pričeli z analiziranjem stanja in iskanju sprememb, ki bodo vodile k večji stroškovni učinkovitosti.

Navadno se razmišljanja o trajnostnem razvoju začnejo s tezo, da je virov premalo za vse. Vaš miselni preobrat je svež. Kako ste prišli do teze, da je v Sloveniji dovolj za vse?

Virov je premalo v primeru, da jih uporabljamo preko njihove naravne sposobnosti obnavljanja in če so niso pravično razdeljeni.

Slovenija je bogato obdarjena z življenjskimi viri, katerih vrednost v luči globalnih procesov hitro narašča. To so gozdovi in les kot obnovljiva surovina krožnega gospodarstva, kakovostni in količinsko obilni vodni viri, obnovljivi viri energije, rodovitna prst in prijazno podnebje za pridelavo hrane in industrijskih rastlin, lepota in raznolikost krajine, biotska raznovrstnost. Veliko priložnosti za prehod v trajnostno družbo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in učinkovitejše rabe energije. Kljub temu, da imamo s tako bogato mavrico življenjskih virov izjemno osnovo za družbeno blaginjo, pa ta ni samoumevna.

Koristi od naših virov si lahko prisvoji kdo drug, lahko ostanejo neizkoriščene ali pa jih z netrajnostno rabo uničimo. Celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le skupaj, če se povežemo kot skupnost in si zanjo skupaj prizadevamo. Zato moramo vire ozavestiti kot razvojne potenciale, kot skupnost narediti načrte za njihovo uporabo ter zagotoviti trajnostno upravljanje z njimi, da bodo koristi uživali tudi naši zanamci.

V čem je bistvo ideje? Se morda po kom zgledujete, imate primere dobre prakse v tujini?

Promocija

119/120

63 Med vašimi dejavnostmi je tudi distribucija in prodaja zemeljskega plina. Ali se interes za uporabo tega energenta povečuje ali pa narašča kurjenje v kurilnih napravah, kar onesnažuje zrak?

Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju, saj ti

okolje

predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.

Lokalne skupnosti so zato življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju. Bistvo je, da hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne blaginje na ravni, ki je za njih obvladljiva.

Skupaj razmišljajo o tem, kaj želijo proizvajati, zakaj in kako, katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo.

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri prinaša številne sinergijske učinke: skupnostim omogoča izkoriščanje lokalnih naravnih virov za izgradnjo družbenega kapitala, ustvarjanje zelenih zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter povečanju konkurenčnosti z ozelenitvijo obstoječe industrije in gradbeništva. Zato je skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sinergijsko gonilo prehoda v nizkoogljično družbo.

Takšno upravljanje ustvarja zanko, kjer koristi in dobrine ostanejo in krožijo v lokalni skupnosti, s čemer se krepi tudi sama skupnost – povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in s tem se povečuje blaginja njenih prebivalcev.

Dobre prakse obstajajo tako v tujini, kot pri nas, 60 smo jih predstavili tudi v vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, ki utemeljuje koncept na področjih OVE, URE, prostor, prehranska samooskrba in lokalno krožno gospodarstvo in dostopen na www.

DovoljZaVse.si.

Menite, da je v Sloveniji zrela klima za »deljenje«?

Klima je zrela, na terenu se mnogo dogaja, še več pa bi se lahko, če bi take prakse dobile več prepoznavnosti in podpore. Številne suverene, aktivne in odgovorne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to že potrjujejo. Dobre prakse v Sloveniji že obstajajo in vztrajno orjejo ledino. Najdemo jih na mnogoterih področjih in v različnih organizacijskih oblikah, npr. zadruge malih kmetov, družinske ekološke kmetije, skupnostni vrtovi, alternativne ekonomije (skupna raba, izposoja, izmenjava), skupnostno trajnostno gospodarjenje s krajino, podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo (z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem) in njihovo povezovanje v verige in grozde, ekološka naselja, civilno-družbene skupnostne pobude …

junij 2017

Ja, tako je. Sprva, ob vzpostavitvi centra ponovne uporabe oziroma zbirnih mest v okviru naših dveh zbirnih centrov, enega v občini Jesenice in drugega v občini Žirovnica, je bilo kar nekaj operativnih težav, ki pa so bile hitro odpravljene. Center ponovne uporabe deluje pod okriljem socialnega podjetja Zavod Carnus.

Z njegovim delovanjem oziroma medsebojnim sodelovanjem smo zelo zadovoljni, saj na ta način zmanjšujemo količine odpadkov in istočasno spodbujamo trend reciklaže in ponovne uporabe. V lanskem letu je bilo tako preko centra prevzetih cca. 20 ton uporabnih predmetov.

Projekt Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri želi seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju. Izvajajo ga organizacije Umanotera, Focus in PIC, sofinancira pa ga Eko sklad.

Več o projektu Gaja Brecelj iz Umanotere.

Gaja Brecelj

Zelo se zavzemate za ponovno uporabo, za uveljavljanje slogana »enkratno je večkratno«.

Ali je Kramarija center, kamor občani radi odnašajo predmete, ki jih ne uporabljajo več?

Dovolj je za vse

foto: arhiv podjetja

tiče količin, ugotavljamo, da je trend padanja skupne porabe v obeh občinah – predvsem v občini Jesenice – konstanten že od leta 2008.

Se pa v zadnjem letu stvari na področju prodanih količin nekoliko izboljšujejo, še vedno pa je zaznati pomemben vpliv racionalne porabe vode s strani gospodarstva.

Proizvajate predvsem kovinsko komunalno opremo, kot so stiskalnice in raznovrstni kontejnerji. Na katere lastnosti in novosti opreme so naročniki najbolj pozorni?

Kakovostno ravnanje z odpadki zahteva kakovostno in učinkovito komunalno opremo. In kako je lahko učinkovita, s čimer zmanjšuje stroške zbiralcu odpadkov?

Tako, da količino odpadnega materiala v kontejnerju zmanjša tudi za desetkrat.

To pomeni manj odvozov in manj stroškov. Jože Ogrizek, lastnik in prokurist podjetja Eko line trade, kjer že skoraj 20 let projektirajo, razvijajo in izdelujejo kontejnerje in ponujajo inovativne rešitve za različne vrste odpadkov, pravi, da podjetja v zadnjem času namenjajo več pozornosti sekundarnim surovinam in odpadkom ter izboljšujejo sistem ravnanja z odpadki. Še vedno pa je pri tem ključna cena. Le redki se odločajo za uporabo posebnih inovativnih tehnologij. Proizvajalci komunalne opreme, kot je njihova, pa čutijo pomanjkanje dobrega kadra na področju kovinarstva. V Sloveniji kovinarjev primanjkuje. Sistem vajeništva, ki je nekoč že bil in je dobro funkcioniral, bi moral ponovno dobiti svoje trdno mesto v tehniških poklicih. Morda bo napovedana uvedba izobraževanja vajencev pomagala obnoviti sedanjo krizo na trgu dela, saj nekaterih poklicev stalno primanjkuje.

Najbolj so, žal, še vedno pozorni na ceno. Pri stiskalnicah je bistveno tudi razmerje stisljivosti odpadkov. Zelo pomembno je, da je faktor stisljivosti čim večji. Pri boljših vijačnih stiskalnicah dosežemo stisnjenost do 1:10, kar je za kupca ključno. Takšne stiskalnice so sicer cenovno dražje, se pa prihrani pri transportu skoraj v takšnem razmerju, kot je stisljivost. To namreč pomeni desetkrat manj odvozov. V navadni kontejner lahko damo 500 kilogramov kartona, če je karton stisnjen, 5 ton. Tako lahko 30-kubični kontejner pelje 8-9 ton stisnjenega kartona.

Pri kontejnerjih moramo upoštevati, da so optimalni oziroma prilagojeni za določeno vozilo.

Mislim na to, ali gre za sistem samonakladanja ali abrol sistema. Pri izbiri je pomembna tudi teža sekundarnih surovin oziroma odpadkov.

Katerih izdelkov prodate največ in na katerih trgih ste prisotni?

Trenutno se proda največ stiskalnic, sledijo abrol kontejnerji, se pravi večji kontejnerji s posebnimi vozili. Gre za kontejnerje dolžine šestih metrov, v katerih se prevažajo lahke in težke frakcije. Če gre za lahke frakcije, je priporočljivo, da se odpadni material prej stisne. Za različne vrste odpadkov se uporabljajo različne stiskalnice, odvisno od tega, ali gre za manj ali bolj stisljivi material. Med kartoni so na primer eni zelo stisljivi, drugi so nestisljivi, kot je kromo karton. V tem primeru je boljša batna stiskalnica, ki karton samo razgrne v kontejner in se s tem pridobi dovolj nasipne teže. Za embalažne škatle je najprimernejša vijačna stiskalnica. S svojimi izdelki smo večinoma prisotni na slovenskem trgu, izvažamo tudi v Avstrijo.

Kakšne so letos razmere na trgu? Je boljše kot lani glede na najnovejše podatke o gospodarski rasti in naložbah?

Mislim, da največ gospodarske rasti daje izvoz.

Se pa sicer kaže določena rast. Podjetja več povprašujejo, več se ukvarjajo s sekundarnimi surovinami in odpadki ter si urejajo sistem ravnanja z odpadki. V tovarnah si postavljajo ekološke otoke.

Izdelujete tudi kontejnerje po želji naročnika.

Za kakšne vrste kontejnerjev gre in kakšne so zahteve naročnikov?

Jože Ogrizek

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Digitalizacija bo pomagala izboljšati evidentiranje odpadkov

Komunalna oprema

64 119/120

okolje junij 2017

Komunalna oprema

Smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki kontejnerje sami projektiramo, proizvajamo in prodajamo. Zato je naša konkurenčna prednost, da lahko delamo po naročilu. Na primer, abrol kontejnerji se uporabljajo za različne medije, od prevoza sekundarnih surovin, kot so železo, papir, plastika, do mulja iz čistilnih naprav, klavničnih odpadkov in biomase. Vse te kontejnerje naredimo po naročilu in dimenzijah kupca, upoštevamo pa lahko tudi posebne funkcionalne lastnosti. Ravnokar izdelujemo specialne abrol kontejnerje iz prokroma oziroma nerjaveče pločevine. Ti specialni abrol kontejnerji imajo na zadnji strani posebne hidravlične dvižne »roke«, s katerimi manjše kontejnerje, v katerih se zbirajo posebni odpadki, dvignejo in vsebino stresejo v ta specialni, večji kontejner. Takšni kontejnerji se uporabljajo predvsem za pobiranje in odvoz klavničnih odpadkov, ki se nato odpeljejo v nadaljnjo obravnavo v bioplinarne. Takšne sisteme razvijemo skupaj z naročnikom, predlagamo detajlne rešitve, zrišemo načrte in izdelke izdelamo ter montiramo opremo.

Za konkurenčnost na trgu je potrebno slediti tehnološkemu razvoju. Kakšni so zadnji tehnološki trendi na področju komunalne opreme in kakšno vlogo ima pri tem digitalizacija?

Vse bolj se razmišlja o digitalizaciji in tudi pri komunalni opremi ni nič drugače. Digitalizacija

65 Prijavljate se na javne razpise. Že pred časom ste opozorili, da bi bilo pri izbiri potrebno upoštevati tudi kriterij kvalitete, s čimer bi omejili prijavitelje, ki uvažajo komunalno opremo predvsem iz vzhodnih držav. So pri merilih na javnih razpisih spremembe?

Mnoga podjetja so na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki še precej nerazgledana. Razlika je edino v primerih, kjer je potrebno upoštevati zakonodajne zahteve, kot je na primer pri zbiranju odpadkov v klavnicah, kjer mora biti zagotovljena sledljivost. Sicer pa so odločitve za določen sistem še vedno zelo povezane s ceno. Nemci in Avstrijci so pripravljeni vložiti več kot Slovenci. V Sloveniji smo z vijačnimi stiskalnicami opremili vse trgovine Lidl, Hofer, Spar. Pri njih se je že na začetku, pri izgradnji poslovalnic, sistem ravnanja z odpadki uredil na zelo visokem nivoju. Nekatera slovenska trgovska podjetja še danes nimajo ustreznih stiskalnic za zmanjševanje volumna odpadkov.

Za inovativne tehnologije se odloča okoli 20 % podjetij, to so predvsem najboljša proizvodna in trgovska podjetja v Sloveniji, ki veliko vlagajo v področje ekologije in varstva okolja.

Bistvenih sprememb ni. Žal je cena še vedno glavni kriterij. Približno 5 % predstavljata garancija in dobavni rok, ostalih 95 % cena. Ni pomembno, ali gre za domačega proizvajalca ali tujega. Te kriterije bi bilo potrebno spremeniti.

Razpise bi morali sestaviti zelo tehnično premišljeno. V večji meri bi jih morali sestavljati tehniki, ki poznajo izdelek, manj pravniki in ekonomisti. Dobljeni izdelek preko razpisa pa bi morali tudi ustrezno kontrolirati.

Ste pri razpisih uspešni?

Na razpise se sicer prijavljamo, vendar za to nimamo veliko volje, ker je sistem slabo urejen.

Raje se odločamo za celovite oziroma posebne

To je inovativna, uporabna rešitev. Se podjetja odločajo za takšne rešitve?

V sodelovanju z avstrijskim partnerjem izdelujete tudi ciklone za čiščenje dimnih plinov, ki

se uporabljajo predvsem pri kuriščih na trda kuriva. Glede na to, da se Evropa in svet vse bolj obrača k uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije, kakšen tržni potencial vam ponuja ta izdelek? Za kakšno tehnologijo gre?

119/120

rešitve - od svetovanja, načrtovanja, projektiranja in izdelave opreme. Pred kratkim smo za novo tovarno velikega podjetja v Sloveniji projektirali zbiranje odpadkov iz dveh nadstropij. Izdelali smo posebne kanale, preko katerih se odmetavajo odpadki v stiskalnice iz obeh nadstropij. Takšni projekti so za nas veliko bolj zanimivi. So nam izziv, saj lahko vključimo svoje znanje in izkušnje, hkrati pa imamo večjo dodano vrednost. Pred kratkim smo tudi eno tiskarno opremili s posebno dvižno napravo, s pomočjo katere praznijo papirje različnih frakcij iz prostora v kontejner skozi steno. Gre za avtomatski sistem, kjer se kontejner pripelje do dvižne naprave in s pritiskom na gumb se odpadni material avtomatsko prenese v večji kontejner.

okolje

najbolj prodira na področje vijačnih stiskalnic.

Stiskalnice so povezane z računalniki in na ta način se lahko uporabniki seznanijo s količino materiala v kontejnerju. Kako poln je kontejner, kakšen je pritisk, beležijo čase delovanja, izpisujejo se morebitne okvare, kje in zakaj so nastale idr. Tudi pri abrol kontejnerjih, s katerimi se odvažajo nestisnjeni odpadki, se je razvila posebna tehtnica, na katero se postavi abrol kontejner in se za vsak odvoz že v samem podjetju lahko točno ugotovi, koliko je odpadkov pri posameznem odvozu. S tem se preprečijo poneverbe pri oddani količini odpadkov, kar se še posebej dogaja pri materialih, kot je stretch folija, ki ima na trgu dobro ceno. Razvili so se tudi abrol kontejnerji iz inox materiala z vgrajeno posebno tehtnico na dvižnih verigah, s katero se ugotovi, koliko je težek odpadni material v manjših kontejnerjih, ki se nato iztrese v večji kontejner.

Ciklone za avstrijske kupce delamo že 18 let.

V času gospodarske krize se je izdelava zmanjšala, ker so jih delali sami. Prejeli so namreč posebne ugodnosti, če so svoje izdelke delali v Avstriji in so s tem zaposlili svoje ljudi. Sedaj se je proizvodnja ciklonov malo povečala, vendar ne bistveno, ravno zaradi razloga, ki ste ga omenili. Kurjenje na trda goriva se namreč ponekod zmanjšuje, bolj se uporabljajo obnovljivi viri energije. Se pa cikloni uporabljajo v primeru kurjenja biomase. Čeprav se kurjenje z biomaso precej uporablja, bi se lahko še bolj.

Cikloni imajo funkcijo, da očistijo dimne pline.

Predstavljajo torej čistilno napravo za posamezno kotlovnico pri daljinskem ogrevanju.

Izdelujejo se različnih velikosti, od štirih do sto celic. Vsaka celica je približno za eno hišo (stanovanje). Pri večjih naseljenih krajih ali mestih se cikloni vežejo v baterije.

V Avstriji je že več kot 20 let predpis, da se morajo pri kurjenju na biomaso dimni plini očistiti in se redno vršijo tudi meritve izpustov.

Pri nas se biomasa premalo uporablja, čeprav je to eden najcenejših energentov. V Avstriji biomaso izredno veliko uporabljajo, pa čeprav je bogata država, a se morajo pri kurjenju na biomaso uporabiti cikloni, ki očistijo dimne pline trdih delcev. Dim mora biti čist, popolnoma brez trdih delcev. Pri nas se to, žal, še ni dovolj prijelo, pa čeprav imamo ogromno lesa, saj smo druga najbogatejša država v EU po površini gozdov. V Sloveniji se tega še premalo zavedamo in tudi premalo vlagamo v daljinsko ogrevanje na biomaso.

Abrol konrejnerji s drsno cerado

Abrol kontejner s kovinskim pokrovom

Mobilna batna stiskalnica

Stacionarna vijačna stiskalnica

Inox abrol konejner za konfiskat

Multiciklon za čiščenje dimnih plinov

GSM: 041 736 485 vodstvo GSM: 031 773 821 prodaja Faks: 03 541 23 49 E-naslov: info@ekolinetrade.si http://www.ekolinetrade.si

junij 2017

Promocija

Proizvodnja, trgovina in storitve Škofja vas 40 3211 Škofja vas pri Celju

66

Nekatere države, zlasti Nizozemska, z biogospodarstvom že ustvarjajo delovna mesta.

Evropska komisija pa si je tudi sicer postavila visoke cilje v strategiji za prehod v biogospodarstvo. O tem je prepričan tudi Franc Bogovič. Pove, da je po zadnjih podatkih Slovenija v zlati sredini po uspešnosti črpanja evropskih sredstev iz zdajšnje finančne perspektive. Članicam EU delajo težave nove usmeritve kohezijske politike, saj daje prednost razvoju, tehnološkim rešitvam in pametnim specializacijam. A Bruselj že snuje novo finančno perspektivo 2021 – 2027 in to je vabilo Sloveniji, da jo pomaga sooblikovati, kar ji bo dalo prednost, ko bo lahko začela črpati sredstva. Franc Bogovič je v zadnjih mesecih po Sloveniji sodeloval na več okoljskih mizah o razvoju podeželja in o krožnem gospodarstvu. Posebej omenja, da si prizadeva za vrnitev sladkorne pese na slovenske njive.

V reviji EOL smo objavili vašo izjavo, da je bio gospodarstvo priložnost tudi za Slovenijo in da je to eden ključnih gradnikov krožnega gospodarstva. Direktor slovenskega kmetijskega inštituta pa je menil, da predstavlja danes bioekonomija v Evropi predvsem všečno področje za razpravljanje, čeprav je hkrati res, da je marsikje uvrščena med prednostna področja pametne specializacije. Koliko je konkretnih operativnih načrtov v posameznih državah, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva in lesarstva? So zgledi? In Slovenija?

Biogospodarstvo v angleškem jeziku poimenujemo Biobased Industry (BBI). Osnovna filozofija BBI je, da fosilne vire nadomestimo z naravnimi, organskimi. Povsem jasno je, da organska biomasa zraste v kmetijstvu in gozdarstvu. V EU se jasno zavedamo pomena BBI, kar zelo zgovorno potrjuje podatek, da je v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 za raziskave na tem področju namenjeno skoraj 900 mio EUR. Kmetijsko močne države, kot so Nizozemska, Francija in Italija, temu področju namenjajo zelo veliko pozornost. Vidijo ogromno novih delovnih mest v kmetijstvu, gozdarstvu, tudi v predelovalni industriji, kjer si, kot radi rečejo, podata roke kmetijstvo in kemija.

Lahko omenite konkreten primer?

Z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese smo si med strokovno ekskurzijo septembra 2015 ogledali, kaj počnejo na Nizozemskem.

Obiskali smo univerzo Wageningen, ki že tretje leto zapovrstjo nosi naziv ene najboljših kmetijskih univerz na svetu. Predstavnica nizozemske vlade, ki je že od leta 2009 zadolžena za BBI, nam je tam pojasnila, da je to najpomembnejše področje pametne specializacije na Nizozemskem. Sodelujejo država, regije, raziskovalne institucije ter 700 podjetij, povezanih v 7 grozdov. Na Nizozemskem BBI zagotovo ni všečno področje za razpravljanje, kot pravijo nekateri v Sloveniji, ampak ustvarjajo na tisoče novih zelenih delovnih mest. Doma imamo lepe primere, imamo že proizvajalce bioplastike. Podjetje Tanin Sevnica je na primer tipično BBI podjetje, ki letno predela več kot 100.000 kubičnih metrov bukovega in hrastovega lesa.

Po principih krožnega gospodarstva krog zaključi z nekaj 10 tonami pepela, ki ga vgradijo v organska gnojila. Upam, da nam bo skupaj s pridelovalci sladkorne pese uspelo vrniti predelavo sladkorne pese v Slovenijo, saj je ravno sladkorna pesa odlična industrijska kultura, ki pridela največ energije na hektar. Na takšnih

Franc Bogovič

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Biogospodarstvo je razvojna priložnost, tudi v Sloveniji že dobri primeri

Evropski poslanec Franc Bogovič

junij 2017

okolje

119/120

Evropski poslanec Franc Bogovič

in podobnih primerih, predvsem ob obilici lesa, mora Slovenija iskati svoje priložnosti.

V zadnjem letu so prav o kmetijski politiki in nujnosti sprememb dosedanjega modela razvoja kmetijstva kritične razprave: ekonomske in okoljske. Kljub visokemu deležu proračunskih sredstev EU za kmetijstvo se nezadovoljstvo kmetov povečuje, nesorazmerja na trgu ostajajo, dodana vrednost je nizka, kot da EU ne ve, kaj s kmetijstvom. Še ostrejše pa so kritike zaradi negativnih vpliv kmetijstva na okolje, saj onesnažuje zemljo, koncentracije pesticidov zaskrbljujejo, odločevalci o kmetijski politiki so talci multinacionalk. Kaj mora spremeniti EU in kaj Slovenija v kmetijski politiki in v razvoju kmetijstva?

Skupna kmetijska politika EU (SKP) je ena izmed evropskih politik z najdaljšo tradicijo.

Njen namen je Evropejkam in Evropejcem zagotavljajo zdravo in kakovostno hrano po dostopnih cenah, kmetom pa ustrezno višino sredstev za ohranjanje kmetijske proizvodnje. Če pogledamo globalno kmetijsko proizvodnjo, lahko mirne vesti zatrdimo, da je hrana v EU najbolj kakovostna, zdrava in pridelana na okolju najbolj prijazen način. Zasluge za to gredo v največji meri SKP in pravilom EU o varni hrani. Projekcije namreč kažejo na potrebo po 60 odstotnem povečanju kmetijske proizvodnje do l. 2050 zaradi povečevanja svetovnega

67 Bodo kakšne spremembe?

V EU se zavedamo, da kmetijstvo proizvede okrog 10 odstotkov vseh toplogrednih plinov.

Približno polovico toliko kot promet, a tudi prilagajamo ukrepe za zmanjševanje teh vrednosti.

Tehnološki razvoj v kmetijstvu nam lahko zelo pomaga, zato je t. i. precizno kmetijstvo ena prednostnih nalog. V praksi namreč poznamo že številne kmetijske prakse, ki predstavljajo korake k zmanjševanju toplogrednih plinov.

Mislim na precizno namakanje, elektronsko doziranje gnojil in precizno škropljenje, avtomatska molža krav in podobno. Večjo pozornost bo treba nameniti tudi zmanjševanju razvojnih razlik med mesti in podeželjem, pospešiti vlaganja v IKT infrastrukturo in tako tudi podeželje narediti »pametno« oziroma digitalno.

Kaj bo EU storila za ohranitev avtohtonih vrst rastlin in semen? Tudi slovensko semenarstvo ni več, kar je bilo.

Ureditev na področju semenarske zakonodaje v EU, po pretresu v prvi polovici v letu 2014, ko je Evropski parlament zavrnil predlog t. i. tržne uredbe, ostaja takšna, kot je bila pred tem.

Po mojih informacijah, ki jih imam iz Evropske komisije, ta ne pripravlja sprememb na tem področju. V pogajanjih o novemu predlogu uredbe o ekološkemu kmetovanju v EU tako npr. Evropski parlament vztraja, da je celotno področje ekološkega semenarstva urejeno v tej uredbi in ne drugod.

V Sloveniji ste v zadnjem letu sodelovali na več posvetih in omizjih o krožnem gospodarstvu in razvoju podeželja. Eden med njimi je želel spodbuditi razpravo o pametnih vaseh, o digitalizaciji na podeželju. Kaj kažejo konkretno prakse v Sloveniji in kako lahko pametne tehnologije pomenijo tudi drugačno vabilo mladim za zaposlitev na podeželju?

Cilj cikla okroglih miz o krožnem gospodarstvu je bil približati ljudem nove kmetijske pristope in prikazati nove priložnosti pridelave ter predelave. Kot sem že omenil, je kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja. Uveljavlja se precizno kmetijstvo, poznamo že številne digitalne aplikacije, ki omogočajo neposredno prodajo

V Bruslju ste podprli ambiciozne cilje odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane na področju odpadkov. Učinkovita raba virov je vitalno vprašanje razvoja Evrope in krožnega gospodarstva.

Slovensko Društvo ekologi brez meja pa je v maju opozorilo, da nekatere države članice EU ovirajo sprejem ključnih ukrepov. Zanimivo je, da sta med njimi Danska in Finska, so pa tudi madžarska, Litva in Latvija. V čem so razlike v razpravah o novih Direktivah o odpadkih, o Direktivi o embalaži in odpadni embalaži ter Direktivi o odlagališčih?

Ambiciozno ravnanje z odpadki sem podprl že kot župan Občine Krško. Z veseljem ugotavljam, da je sistem ravnanja z odpadki, ki ga izvaja podjetje Kostak, že danes doseglo cilje, ki so v novih direktivah opredeljeni do leta 2030. To je po mojem mnenju dosegljivo v nekaj letih za celotno Slovenijo. Zato moramo ostati v družbi najbolj naprednih in okoljsko osveščenih na tem področju. Evropski parlament je v svojih poročilih sprejel zelo ambiciozne cilje, pri katerih bo vztrajal. Nekatere države imajo na Evropskem svetu zadržke zaradi sedanjega stanja pri njih.

Ene bi še naprej sežigale več kot pol odpadkov, druge bi nadaljevale z odlaganjem na deponijah. Predlagan je kompromis v obliki odložilnih pogojev za postopno doseganje ciljev do 2035.

Na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) v evropskem parlamentu ste podprli novo Uredbo o trgu gnojilnih proizvodov.

Zakaj?

V pripravo nove zakonodaje EU za področje gnojilnih proizvodov sem aktivno vključen kot poročevalec v senci v imenu politične skupine EPP v odboru AGRI. Gre za pomembno zakonodajo, ki sodi v širši sklop Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Predlog vzpostavlja enake pogoje za vsa gnojila, tako mineralna in za tista, ki nastanejo v postopkih recikliranja. Obstoječa uredba o gnojilih namreč pokriva le približno 50 % gnojil, ki so trenutno na trgu EU. Izločena so skoraj vsa gnojila, proizvedena iz organskih materialov, to so živalski ali drugi kmetijski stranski proizvodi, predelani biološki odpadki, kompost in podobno. Hkrati tudi številne raziskave, inovacije in naložbe na področju uporabe sekundarnih surovin omogočajo bistveno boljše izkoriščanje virov, ki bi se sicer uporabili neposredno na zemljiščih ali odlagali kot odpadki na odlagališčih. Uredba omogoča vzpostavitev novih »krogov« v kmetijskem sektorju.

119/120

Slovenija je v zadnjem letu v svetu vse bolj prepoznavna kot zelena destinacija in tudi po rangu trajnostnega razvoja visoko kotira na svetovnih lestvicah. Kako to odmeva v Bruslju in kaj bi morali še storiti, da bi postala Slovenija najbolj iskana zelena oaza v Evropi?

okolje

med malim proizvajalcem in potrošnikom. Ob tem na eni strani pomagajo k bolj trajnostno usmerjenemu kmetovanju, na drugi strani pa potrošniku ponudijo več informacij o hrani, ki jo kupi in zaužije. Za približanje kmetijstva mladim se mora v Sloveniji izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – z vidika izobraževalnih sistemov, boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi.

Slovenija resnično postaja izjemna zelena in trajnostna turistična destinacija. Slovenski kmetje obdelajo zahtevna kmetijska zemljišča, imamo lepe in bogate gozdove, čudovit gorski svet ter čiste vodotoke. Slovenske občine so tudi s pomočjo evropskih sredstev zgradile veliko okoljske infrastrukture. Tudi država je izkoristila evropska sredstva za izboljšanje in nadgradnjo turistične infrastrukture. Pomanjkljive so letalske linije, cestna in železniška infrastruktura, vsekakor pa mora Slovenija paziti, da ostane zelena oaza, ne pa cenena destinacija za masovni turizem. Veliko je še možnosti glede boljše vključitve slovenske kulinarike, kot tudi zelo kakovostne vinske ponudbe.

Katere naloge vas čakajo v tem letu v Bruslju?

Čaka me aktivno delo pri soustvarjanju nove kohezijske politike in skupne kmetijske politike. V Slovenijo bom prenašal dobre prakse iz tujine predvsem na področju krožnega gospodarstva, odpadki, predelava sladkorne pese ... V Posavju tudi vodim aktivnosti v okviru projekta Zavezništvo za mlade, s katerim povezujemo izobraževalni sistem, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Aktivno bomo začeli prenašati koncept pametnih vasi in digitalizacije podeželja, ki ne sme zaostajati za mesti.

Slovenija zamuja pri črpanju evropskih sredstev v novi sedemletki, v nekaterih regijah v Sloveniji so kritični. Kakšno je naše črpanje v primeri z drugimi državami?

Po povsem zadnjih podatkih, ki smo jih prejeli pred nekaj dnevi, je Slovenija nekje v zlati sredini po uspešnosti črpanja. Vendar veliko bolj skrbi, da črpanje v celoti s strani držav članic zaostaja za načrti. To gre pripisati tudi temu, da je perspektiva 2014-20 nekoliko drugače usmerjena. Medtem ko je predhodna temeljila po večini na infrastrukturnih projektih, je danes več sredstev namenjenih razvojnim in tehnološkim rešitvam tudi skozi okvir pametne specializacije. Ravno zato je imelo veliko držav težave s pripravo na črpanje. Slovenija je recimo šele konec minulega leta uspela pri Evropski komisiji akreditirati sistem za izvajanje kohezijske politike, ki sploh omogoča povračila iz proračuna EU. Zato bi bil čas, da se zadevo pospeši.

Dobro bi bilo, da bi bili kdaj tudi med prvimi in ne vedno v sivem povprečju. Nova finančna perspektiva 2021 - 2027 je praktično že pred vrati in bo še kako pomembna za Slovenijo. Postati moramo soustvarjalci nove kohezijske politike, ne zgolj počasni sledilci, ki 2 ali 3 leta prepozno ugotovijo bistvo nove finančne perspektive.

Več na www.zelenaslovenija.si

junij 2017

prebivalstva. Klimatske spremembe že nekaj časa močno vplivajo na kmetovanje in tudi že ogrožajo strateški cilj o izkoreninjenju svetovne lakote do l. 2030. Res pa je, da se kmetijstvo sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, ki so bolj ali manj uspešno vključene v SKP, t. i. zelena plačila idr. Za marsikoga je nesprejemljiva kakršnakoli uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil, četudi imamo nedvoumne podatke, da bi npr. svetovna proizvodnja hrane brez gnojil ali brez pesticidov proizvodnjo hrane kar prepolovila. Model trajnostnega kmetijstva, ki ga imamo v Evropi, je po mojem mnenju pravi, saj omogoča hkratno sobivanje konvencionalnega, integriranega in ekološkega kmetijstva.

68

Samooskrba Slovenije in avtohtone semenske vrste

junij 2017

Stroka je dolgo opozarjala, da slovensko semenarstvo že dolgo ni več, kar je bilo pred desetletji. Dr. Andrej Simončič je v intervjuju za revijo EOL med drugim izjavil, da semenske pridelave za celotno zelenjadarstvo, koruzo, sojo ali krmne rastline v Sloveniji praktično ni več. Kako torej spodbuditi proizvodnjo semenskega materiala, shraniti in vzdrževati avtohtone vrste in podpreti kmetijsko pridelavo? Trgovsko podjetje SPAR Slovenija se je povezalo s kmetijskim ministrstvom, stroko, pridelovalci in začelo akcijo SPAR kot nekoč.

Avtohtone sorte se ohranjajo le, če jih vzdržujemo, sejemo in uživamo. Slovenija sicer še nima seznama lokalnih sort, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih genskih virov, a Sparova akcija že daje na trg prve pridelke pozabljenih sort.

Katere in kaj želijo s koristnim povezovalnim projektom doseči, je pojasnila mag. Urška Brodnik, iz Oddelka za razvoj lastnih in ekskluzivnih znamk, kakovost in varnost izdelkov v podjetju Spar Slovenija.

foto: Tomo Jeseničnik

Na mizi bodo spet ledenka, krompir kresnik, paradižnik val in še kaj

Katere vrste zelenjave avtohtonih slovenskih vrst bodo lahko kupci kupovali v vaših trgovinah v tem letu? Prva je bila solata leda, pa ledenka, priljubljeni kifeljčar kresnik, kaj sledi?

Katere stare bodo spet nove? Pričakujete, da bodo pridelovalci, s katerimi ste se dogovorili za sodelovanje v akciji SPAR kot nekoč, pridelali 350 ton?

S pristnimi domačimi okusi zelenjave SPAR Kot nekoč bomo kupce razvajali skozi celo poletje in jesen. Nekaj pa je tudi sort, primernih za ozimnico. Začeli smo s priljubljenimi slovenskimi solatami ledenkami, na policah je že mladi krompir kresnik. Kmalu prihaja težko pričakovan paradižnik val, ki je izboljšana različica priljubljenega volovskega srca.

Sledijo pa še druge odlične vrtnine različnih sort. Pričakujemo, da bo vsega pridelka SPAR Kot nekoč za 350 ton. To je kar veliko pristnega domačega okusa.

Po katerih merilih ste izbrali pridelovalce?

Zdaj je vključenih sedem. Kakšno je bilo zanimanje? Ali ste jim ponudili še kaj drugega kot zagotovljen odkup? Bodo izdelki iz akcije SPAR kot nekoč posebej označeni na policah?

K sodelovanju smo povabili pridelovalce z različnih koncev Slovenije, s katerimi že sodelujemo. Gre za pridelovalce, ki so zavezani okolju prijazni integrirani pridelavi poljščin

mag. Urška Brodnik

okolje

119/120

Samooskrba Slovenije in avtohtone semenske vrste

in vrtnin. K projektu SPAR Kot nekoč jih je pristopilo sedem. Skupaj so s slovenskimi avtohtonimi sortami vrtnin zasadili nekaj več kot 20 hektarjev. Zagotovili smo jim kakovostno seme avtohtonih in udomačenih sort SPAR Kot nekoč, zavezali pa smo se tudi k 100-odstotnemu odkupu njihovega pridelka. Pridelovalci so projekt odlično sprejeli.

Dnevno svež pridelek, ki ga dostavljajo na Sparove police, že navdušuje naše kupce.

Mislim, da ni prerano reči, da je naš projekt ohranjanja slovenskih avtohtonih sort z vseh strani naletel na odličen odziv.

Poudarjate zavezo razvoju lokalnega okolja in trajnostnega delovanja, zato pomagate z akcijo ohranjati slovenske avtohtone in udomačene vrste. Ali pri prodaji opažate, da kupci raje posegajo po domači zelenjavi?

So naši pridelovalci konkurenčni? Nekateri pridelovalci opozarjajo, da stroški njihove pridelave ne morejo konkurirati nizkim cenam uvožene zelenjave? Kolikšen delež domačih povrtnin in sadja je na trgovskih policah?

Avtohtone sorte so naša kulturna in naravna dediščina ter pomembno prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti. Naša dolžnost je, da jih ohranimo. To je seveda v skladu tudi z našo poslovno usmeritvijo, ki poudarja lokalno vpetost, odgovorno ravnanje in trajnostno delovanje. Lahko bi

Na katere težave opozarjajo pridelovalci avtohtonih vrst, ki sodelujejo, in kaj jih je spodbudilo za akcijo? Ali lahko računajo na dolgoročno sodelovanje?

Naši pridelovalci so razmeroma majhni. Zato se spopadajo s ključnim vprašanjem konkurenčnosti. Prav zato so s projektom SPAR Kot nekoč zelo zadovoljni, saj mi skrbimo tudi za promocijo, ki poudarja njihove prednosti: ročna pridelava, dnevno svež pridelek, majhne razdalje transporta. Vse to vpliva na kakovost njihovega pridelka in naši kupci to kakovost čedalje bolj cenijo. Zato so pripravljeni plačati malo več. Veliko breme pa je našim pridelovalcem padlo s pleč tudi zaradi zagotovljenega 100-odstotnega odkupa, saj jim tako ni treba skrbeti za trženje pridelka, ampak se lahko posvetijo tistemu, kar najbolj znajo – negi rastlin, pridelavi zdrave in okusne zelenjave.

Na nujnost ohranitve avtohtonih sort in večji nadzor pri uvozu semen in vrtnin opozarjata tudi stroka in država. Kako sodelujeta Kmetijski inštitut s Slovensko rastlinsko gensko banko in kmetijsko ministrstvo?

Trenutno v okviru CRP (Ciljni raziskovalni programi) poteka projekt »Ogroženost

lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo«.

Izvajata ga Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Njegov glavni namen je priprava sistema določanja ogroženosti lokalnih sort. S tem bo za prihodnji Program razvoja podeželja, od leta 2021 dalje, pripravljen seznam sort, ki jim grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. V seznam bodo vključene vse avtohtone domače in udomačene tuje sorte, ki trenutno imajo vzdrževalce. Ne bo pa tistih, ki trenutno niso »žive« oziroma jih nihče ne vzdržuje, lahko pa bi jih v prihodnje obudili. Tak seznam bo uporaben tako za izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja kot tudi za druge namene ohranjanja avtohtonih sort. Eden takih je zagotovo projekt SPAR Kot nekoč, v okviru katerega si Spar Slovenija kot prvi v Sloveniji prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte od semena do pridelka.

Kako je vključena Slovenska rastlinska genska banka?

Za ohranjaje avtohtonih sort je pomembno varno hranjenje in redno obnavljanje njihovega genskega materiala. V večini primerov je to seme. Za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka. Njene naloge so zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala vključno s starimi domačimi ali udomačenimi sortami kmetijskih rastlin, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih merilih, hranjenje in obnavljanje vzorcev zbranega genskega materiala ter razmnoževanje in izmenjava genskega materiala. Najdragocenejši vir v vsaki genski banki so avtohtone domače sorte ali populacije, ki so s svojo gensko raznolikostjo in prilagojenostjo lokalnim oziroma krajevnim talnim in podnebnim razmeram dober vir za žlahtnjenje.

Hkrati so pomemben narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti.

Ne spreglejte

Več novosti in manj administriranja pri urejanju prostora Vlada RS bo po rednem zakonodajnem postopku predložila Državnemu zboru RS predlog novega zakona o urejanju prostora, predlog Gradbenega zakona in predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Novosti je več. V predlogu Zakona o urejanju prostora je uveljavljeno načelo o usklajevanju interesov in sodelovanju med udeleženci pri urejanju prostora. Vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni mogoče doseči usklajene rešitve. Določa regionalni prostorski plan kot nov prostorski strateški akt na ravni razvojnih regij. Ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS in Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor kot strokovno posvetovalno telo MOP. Širi tudi vlogo MOP kot nosilca urejanja prostora ne samo za poselitev, ampak tudi za krajino in za skladnost s temeljnimi pravili urejanja prostora.

69 119/120

rekli, da nam je akcija ohranjanja slovenskih avtohtonih sort pisana na kožo. Sicer pa so to tudi vrednote naših kupcev, ki čedalje raje posegajo po domači, lokalno pridelani zelenjavi. Čedalje več jih tudi spet išče sorte in okuse, ki se jih spominjajo iz svojega otroštva.

Cena zelenjave tako ni več na prvem mestu, ampak dajejo prednost lokalni kakovosti. To je zelo pomembno, saj domači pridelovalci, ki zelenjavo pridelujejo večinoma ročno in na manjših površinah, cenovno preprosto ne morejo konkurirati zelenjavi velikih tehniziranih rastlinjakov z drugih koncev sveta. Prav zato moramo trgovci s svojimi aktivnostmi kupcem predstaviti dodano vrednost in kakovost domače pridelane hrane.

okolje

Kratko, zanimivo

Med drugim še razbremenjuje vsebino dosedanjih občinskih prostorskih načrtov (OPN) z izločanjem strateškega dela in dela, ki ga prevzemajo Odloki o urejanju podobe naselij in krajine. Opazna novost je uvedba finančnega mehanizma zemljiške politike, kot je taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča, in vzpostavitev instituta lokacijske preveritve.

V predlogu Gradbenega zakona so olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, lažje bo pridobiti gradbeno dovoljenje. Marsikaj pa bo gradbincem olajšala integracija postopka gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Združevanje postopkov pomeni eno dokumentacijo, enkratno pozivanje stranskih udeležencev, eno odločbo, skratka racionalizacijo.

V predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti je predvidena regulacija te dejavnosti, saj je Slovenija v EU ena izmed redkih držav, ki tega še nima. Lastniki podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, večinoma sploh nimajo licenc ali aktivnih licenc in na trgu vlada kaotično stanje.

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Aktualni Zeleni blog Nanomateriali v postopkih čiščenja odpadnih voda, dr. Maja Bauman, IOS, Inštitutu za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o. www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

Erico, Velenjski inštitut za ekološke raziskave, je kupila multinacionalka z 250 laboratoriji in 25.000 zaposlenimi, in sicer skupina Eurofins s sedežem v Luksemburgu.

Tako Gorenje nadaljuje z uresničevanjem zahtev nadzornega sveta, da se mora v poslu in razvoju usmeriti v osnovno dejavnost. Večinski lastnik Erica je bil Gorenje z 51 %, preostali delež sta imela Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.

junij 2017

Erico prodan

Jože Volfand

Morda je prav dolgoletna tradicija, Mlinotest je namreč letos proslavil 150-letnico poslovanja, prispevala, da je družba ostala na trgu med stebri slovenske živilske naložbami in novostmi v

programu izdelkov, zelo dobro

prodajajo glutenske izdelke, so prepričali potrošnike na zahtevnih tujih trgih. David

Nabergoj je kot predsednik

uprave vodil Mlinotest od leta 1996, pred dnevi pa

je vodenje predal Danilu

Kobalu, mlajšemu kolegu,

doslej članu uprave. Vendar bo David Nabergoj ostal

v podjetju kot svetovalec.

Nedvomno je odločilno

prispeval k stabilnemu

poslovanju podjetja, predvsem

pa k hitremu prilagajanju

proizvodnega programa novim

trendom v prehranjevalnih navadah ljudi.

junij 2017

Trendi prehranjevalne industrije, ki sledijo zahtevam potrošnika po naravni in ekološko pridelani hrani, v kateri se uporablja manj kemikalij in kjer se visoko cenita lokalna pridelava in oskrba, so močni in določujoči.

Mlinotest mimo njih ne more in seveda tudi ne želi iti. Sledimo jim s svojimi produkti. Ena zadnjih takšnih večjih skupin izdelkov so naši produkti brez glutena. Z njimi odgovarjamo povpraševanju tistih, ki jim je hrana brez glutena življenjskega pomena zaradi zdravstvenih razlogov. Mnogi posegajo po brezglutenskih izdelkih tudi samo zaradi želje, da jih poskusijo. Seveda vsi vemo, da je pšenica bila in bo tudi v prihodnje ena najpomembnejših kultur v prehranjevanju človeka, poleg riža. Vendar je potrebno skrbeti za raznovrstnost kultur, če je le mogoče. Zakaj ne bi pripravljali produktov brez glutena in jih ponudili potrošnikom? Naši produkti so zelo kakovostni in zanimivi za različne skupine potrošnikov na različnih trgih.

Lokalna pridelava in predelava

industrije. Ne samo to. Z

Živilska industrija vse bolj upošteva spremembe v prehranjevanju človeka. Odloča se za naravne, biološke in eko izdelke, spodbuja proizvodnjo ekološko pridelanih surovin, ni ji vseeno, ali je del zdrave verige, v kateri kmetijstvo uporablja manj kemijsko zaščitnih sredstev, ceni lokalno pridelavo in oskrbo.

Kako se Mlinotest prilagaja tem procesom, kako nanje vpliva in kakšne so razlike med domačim trgom in procesi v državah, kamor izvažate vaše izdelke?

Enako je z lokalno preskrbo?

Da. Močni so tudi trendi lokalne pridelave.

Potrošnikom želimo ponuditi produkte z lokalnega območja. V kratkem bo na trgu Vipavska polenta iz koruze poltrdinke iz Vipavske doline. Že nekaj let si prizadevamo, da bi kmetje v dolini posejali koruzo poltrdinko, ki je primerna za setev v tem okolju. Spodbujamo jih z različnimi subvencijami in ugodnostmi. Počasi se bo naš trud poplačal. Posejano bo dovolj te poljščine, da bomo lahko ponudili potrošnikom zelo kakovostno polento lokalnega izvora.

Kolikšen je vaš vpliv na to, da je tudi osnovna surovina lokalnega izvora in da je pridelana ekološko oziroma kontrolirano. Je tudi v tej branži mogoča popolna sledljivost?

Seveda v naši branži obstaja sledljivost. Zelo dobro vemo, od kod izhaja surovina. Seveda pa je veliko odvisno od primarnih pridelovalcev, torej od kmetov, ki morajo spoštovati vse zahtevane predpise in standarde. Lep primer je

foto: www.janezkotar.com

Koruza zbija interes za pridelavo pšenice, v Avstriji je drugače

David Nabergoj

70 119/120

okolje

Lokalna pridelava in predelava

ravno Vipavska koruza poltrdinka, ki je hibrid.

Pridelovati jo je mogoče samo v Vipavski dolini.

Sledljivost je praktično 100-odstotna. In v tej smeri gre vsa pridelava in predelava. Potrošnik bo zares lahko vedel, od kod prihaja izdelek in od kod surovina zanj.

Kakšen delež surovin za vašo proizvodnjo lahko kupite v Sloveniji, saj je stopnja samooskrbe pri žitih okrog 70 %, ni dovolj skrbi za avtohtone vrste in domač semenski material.

Kako je s kakovostjo in nadzorom uvoženih surovin? Kako ste uspeli z vašo podporo za pridelavo koruze?

V Sloveniji pridelamo okoli 150 tisoč ton pšenice, približno polovica je za krmo živali. To je problem. Teh 75 tisoč ton za živalsko hrano je previsok delež in to je naš, slovenski problem. Menim, da bi se lahko ta delež popravil z merkantilno pšenico. Vsaj za 20 % več pšenice, ki jo pridelamo v Sloveniji, bi lahko namenili za prehrano ljudi. Seveda pa to ni odvisno od nas, predelovalcev, ampak od pridelovalcev.

Vedeti moramo, da je koruza tista, ki zbija ceno merkantilni pšenici, saj je zadnjih nekaj let absolutno predraga. Pridelovalci krmil se torej povsem logično odločajo za setev večjih površin s koruzo. Ampak, pšenica ima približno 12 % beljakovin, koruza pa 6 %. Tu bi morala biti vloga kmetijskega ministrstva bolj odločna. Če pogledamo malo naokoli, k

71 Ja, v jugoslovanskih časih je bila nabava usmerjena na območje srbsko-hrvaške meje, na okolico Vukovarja. Z osamosvojitvijo so se ti tokovi prekinili. Hrvaška pšenica je, kar ugotavljamo že nekaj let, izrazito slabša od slovenske in je ne kupujemo. Slovenska pšenica ima zadnja leta strmo rast v kakovosti. Sicer pa sta za nas zanimivi Avstrija in Madžarska. Tudi zaradi bližine. Madžarska ima seveda zelo veliko količine pšenice, Avstrija pa je, kljub temu, da gre za majhno državo, izjemna pridelovalka in ponudnica zelo kakovostne pšenice. Njihova pšenica dosega tudi 15 % beljakovin, izvozijo jo okoli milijon ton. Torej so resen in dober ponudnik. Pravzaprav je njihova kakovost primerljiva samo s kanadsko pšenico, ki slovi po svoji izjemni kakovosti. Mlinotest kupi približno 20 tisoč ton pšenice v Sloveniji, ostalo kupujemo v tujini.

Med kupci so, tudi zaradi spremembe prehrambnih navad, vse bolj popularni zamrznjeni, polpripravljeni pekovski in slaščičarski izdelki. S katerimi inovativnimi programi ste najbolj prepričali domače in tuje kupce in pri katerih ste najbolj konkurenčni?

Omenjeni produkti so evropski trend.

Mlinotest je pri tem v zelo dobrem položaju.

Trend zamrznjenih pekovskih in slaščičarskih izdelkov še vedno izjemno narašča. Gre za produkte, ki se delajo na zalogo, v optimalnih okoliščinah. Potem so dokončani neposredno pred potrošnjo, so torej najbolj sveži in najboljši. V Slovenijo so ta trend prinesli diskontarji, Lidl in Hofer, tudi Eurospin. Ugotavljamo, da se je izredno dobro prijel. V Mlinotestu smo pravkar dogradili še novo linijo. V Sloveniji imamo glede tega programa največje kapacitete. Zelo veliko izvažamo v Italijo, Nemčijo, Avstrijo.

Zamrznjeno pekovsko pecivo je nedvomno naša prihodnja prioriteta.

Ali potrošnik pri končnem produktu čuti razliko? Ve, da gre za zamrznjene polpripravljene izdelke?

Ne. Poleg tega gre za sproti pečene izdelke, ki so za potrošnike izjemno privlačni. Klasična, torej nočna peka, strmo pada. Poti nazaj ni.

Vesel sem, da smo se pred desetletjem odločili za to razvojno smer. Odločitev se je izkazala za popolnoma pravilno.

Mlinotest je z zdravo poslovno in razvojno politiko med tistimi slovenskimi živilskimi podjetji, ki ni le uspel ohraniti dolgoletne tradicije, pač pa z naložbami v razvoj in z inovacijami dokazuje ekonomsko stabilnost in vse več izvaža. Zdaj se odločate za nov investicijski ciklus. Katere naložbe imajo prednost?

Poslovna odločitev za razvoj brezglutenskega programa se je obrestovala? Kako ga je sprejel trg?

Investicija v brezglutenski program ni bila mišljena za domači trg. Ko smo se zanjo odločali, smo mislili na tuje trge. 90 % proizvodnje izvozimo v Italijo, Nemčijo, skandinavske države. Na domačem trgu nastopamo z lastno blagovno znamko. Po uvajalnem letu vse teče v skladu s poslovnim načrtom. Gre za zelo kakovostne izdelke, certificirane z vseh pristojnih institucij, kar je za ta program nujno potrebno.

Seveda v naši branži obstaja sledljivost. Zelo dobro vemo, od kod izhaja surovina.

Ali slovenski trg rad je testenine?

Slovenski trg je glede potrošnje testenin dokaj stabilen. Naša poraba je med 5 in 7 kg na prebivalca, kar je praktično evropsko povprečje. A precej manj, kot je poraba v sosednji Italiji, kjer je okoli 24 kg na prebivalca. Če pa govorimo o sveži testenini, so te bolj značilne za mediteranski prostor tako v Evropi kot v Sloveniji, vendar kažejo trende rasti. V Mlinotestu v tem trenutku investiramo v tovarno svežih testenin. Načrtujemo, da bomo velik del te produkcije izvozili na trge bivše Jugoslavije in drugam. Gre za zelo okusne in, kar je v našem času zelo pomembno, hitro in enostavno pripravljene testenine. Gre za produkt, ki je dražji od običajne suhe testenine. Z novo investicijo bomo, poleg količin, zagotovili daljši rok trajanja in boljši okus, kar bo posledica boljšega pasterizacijskega postopka.

Prehrambni izdelki zahtevajo posebno embalažo, zato mora biti izdelana iz materiala, ki ne vpliva škodljivo na organoleptične, kemijske in fizikalne lastnosti blaga. Preprečiti mora migracijo snovi. Katere embalažne materiale uporabljate, kateri so največji izzivi pri embalaži in koliko upoštevate ekodizajn embalaže?

Seveda sledimo vsem trendom na tem področju. Problem pri embalaži je seveda v njeni količini, preveč je je in prepričan sem, da bo prej kot slej nastopil trend minimiziranja oziroma optimiziranja embalaž. Za direktni stik z živili seveda uporabljamo primerne materiale.

119/120

Od kartonske embalaže, kjer na primer uporabljamo barve, ki ne prehajajo in ogrožajo varnosti živil. Pri koritcih za krofe je notranja stran obdelana s prehranskim lakom. Pri plastični embalaži so folije, vrečke in vaškete iz primernega materiala PP, PE, PET. Omenim naj še razne podstavke, ki jih uporabljamo v slaščičarstvu, kjer gre prav tako za direktni stik embalaže z živilom, zato je nujna plastifikacija s prehranskim lakom. Rekel bi, da je največji izziv dobiti ustrezno embalažo, ki je primerna in hkrati cenovno sprejemljiva.

okolje

Kako pa je bilo v Jugoslaviji? Je Slovenija pšenico kupovala predvsem v Vojvodini in Slavoniji?

Investicije so seveda temelj razvoja in podjetništva. Odločanje zanje je nujnost. Naše zmogljivosti so praktično zapolnjene. Odločitev za širitve pomeni odločitev za obstoj in razvoj.

Odločili smo se, da se bomo še bolj usmerjali v izvoz na zahodne trge. Investirali bomo v vse ključne stebre Mlinotesta. Torej v vse ključne programe: mlin, suhe testenine, sveže testenine in že omenjeno zamrznjeno pekovsko pecivo.

Kako se vključujete v akcije za zmanjšanje količin zavržene hrane?

Izjemno dober odgovor je zamrznjeni program, kjer je odstotek zavržene hrane skoraj nič, saj se sproti regulira, koliko kruha in pekovskega peciva bo v določenem dnevu še pripravljenega.

Povsod to seveda ni mogoče, tudi v primeru kruha ne. So trgovske verige, kjer se še vedno zavrže velike količine kruha. Gre približno za 10 – 12 %. To ni le škoda, je tudi sramota družbe. Kulturni nivo še ni na dovolj visoki ravni, žal. Kruh, ki v nekaterih trgovskih verigah še ostaja, je seveda naša obligacija, moramo ga odpeljati in predati v uničenje.

S katerimi naložbami v okolje ste zmanjšali vaš ogljični odtis?

Mlinotest je že pred leti, natančneje leta 2011, prešel na ogrevanje z lesno biomaso, ki je CO2 nevtralno gorivo. Približno 30 % potreb po zemeljskem plinu kot energentu smo nadomestili z lesno biomaso. Če pogledam naprej, smo v tovarni testenin začeli del izdelkov pakirati v kartonasto embalažo, v naši veliki pekarni pa smo industrializirali proizvodnjo peciv s sodobno linijo, ki porabi manj energije na enoto izdelka. Ker želimo razmišljati na vseh področjih poslovanja, smo v vseh obratih zamenjali navadne svetilke z varčnimi svetilkami. V novem obratu svežih testenin smo stavbo toplotno sanirali z novo izolacijo in novim stavbnim pohištvom. V tem obratu, ki ga gradimo, bomo na primer uvedli rekuperacijo odpadne toplote, klasično pasterizacijo, ki je energetsko potratna, bomo zamenjali s t. i. »clean room«, torej z najmanj energetsko potratno operacijo.

Takih naložb bo še več.

Kakšno je slovensko poslovno okolje in kateri ukrepi ekonomske politike države bi vam olajšali poslovanje in razvoj?

Preprosto povedano: država naj nas čim manj moti, pusti naj nam, da delamo. Če pogledam na primer delovnopravno zakonodajo. Je pretoga, preveč je na strani slabega delavca.

Država bi tudi morala poskrbeti za ustreznejšo davčno politiko. Plače so preobremenjene, niso stimulativne in država bo morala narediti kakšen korak v smeri drugačne, evropske primerljivosti.

junij 2017

resnim pridelovalcem merkantilne pšenice, na primer v Avstrijo, so številke precej drugačne.

V Avstriji je merkantilne pšenice okoli 90 %.

72

Postopen razvoj malih bivalnikov in hibridnih pogonov, potem električna vozila V službo se vozim z avtom, ker se v podjetje pripeljem iz 11 km oddaljenega manjšega kraja pod Gorjanci. Približno 2 km od doma se cesta, po kateri se peljem, priključi na glavno cesto Metlika - Novo mesto, ki nima kolesarske steze in je zelo obremenjena s tovornim prometom.

V poletnem času pa s turisti, ki so prek metliškega mejnega prehoda namenjeni na hrvaško obalo. V Novem mestu z okolico so kolesarske poti urejene.

Za prihodnje leto pripravljate prenovo blagovne znamke Sun Living, ki je na trgu že od leta 2007. Novi izdelki blagovne znamke Sun Living bodo, kot ste navedli, privlačnejši, bolj ergonomični, ekonomični in cenovno še vedno zelo dostopni. Kakšna bo trajnostna nota prenovljenih vozil, energija, poraba goriva itd.?

Adria Mobil je glede ekološke usmerjenosti eno bolj ozaveščenih podjetij v branži karavaning, saj ima večino svojih dobaviteljev, ki proizvajajo pohištvo, dvižne postelje, oblazinjenje in drugo opremo za prikolice in avtodome, v neposredni bližini, tako da sestavni elementi opravijo izredno kratko pot od dobavitelja do proizvodnje. Vsi Adriini avtodomi in vani so narejeni na baznih vozilih priznanih evropskih proizvajalcev in s pogonskimi sklopi, ki dosegajo najnovejše zahteve glede emisij izpušnih plinov, uporaba motorja Euro6, in s tem posledično ugodne porabe pogonskih goriv.

Pri razvoju nove generacije avtodomov serije Sun Living smo ohranili konstrukcijo, ki se uvršča v vrh kakovosti naših izdelkov. Hkrati smo poiskali prihranke pri teži produktov tam, kjer ne vplivajo na kakovost. Ponekod smo jih združili s sodobnimi oblikovalskimi prijemi.

Klasične ročaje pohištva smo na primer nadomestili z izvrtinami v vratih, ki so moderne in ergonomsko bolj domišljene. Osvetlitev v notranjosti produktov je v celoti podprta s tehnologijo LED, kar zagotavlja manjšo porabo električne energije.

Ekolog v podjetju in doma

junij 2017

»Trenutno v naši branži še ni čutiti pritiska trga po zmanjšanju števila vozil na fosilna goriva,« je povedala Polona Može, ekologinja v podjetju Adria Mobil. Razlog vidi v neustreznosti pogonskih agregatov za težja vozila in v neavtonomnosti premagovanja daljših razdalj. Era električnih vozil bo nastopila šele v roku 10 do 15 let, ko bo razvoj dohitel potrebe. So pa v podjetju v letu 2015 postavili 500 KW sončno elektrarno, investirali v izkoriščanje odpadne toplote kompresorjev za namen ogrevanja tehnološke vode podjetja in v zadnjih treh letih zmanjšali porabo plina in električne energije. Tako je v podjetju. Doma pa sogovornica pridela domači kompost in na pomlad pognoji vrt. Ima pa tudi zbiralnik za deževnico. Z njo pere vozila, zaliva vrt in jo uporablja za pranje perila ter za izplakovanje WC školjke.

Torej zeleni ekolog v podjetju in v domačem okolju.

Kako ste danes prišli v službo?

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Ali je to vaš odgovor na vse večji pritisk trga po zmanjšanju števila vozil na fosilna goriva?

Kaj menite o prehodu na električna vozila?

Bodo v prihodnosti vaša vozila električna?

Trenutno v naši branži še ni čutiti pritiska trga po zmanjšanju števila vozil na fosilna goriva.

Verjetno je to povezano s tem, da se trg zaveda, da ne proizvajamo platform sami, ampak jih kupujemo od proizvajalcev. Poleg tega današnje stanje razvoja električnih vozil še ne ponuja

Polona Može

okolje

119/120

Ekolog v podjetju in doma

Pri načrtovanju hiše smo se odločili za izgradnjo zbiralnika za deževnico, s katero peremo vozila, zalivamo vrt. Uporabljamo jo tudi v vodovodnem sistemu za pranje perila in za izplakovanje WC školjke. ustreznega pogonskega agregata za težja vozila. Velik problem je tudi avtonomija, ki jo zagotavljajo današnji pogonski agregati. Ti ne omogočajo svobode pri uporabi avtodomov, ki se namreč ne uporabljajo za krajše dnevne razdalje, ampak za daljša potovanja z veliko prevoženimi kilometri na poti. Seveda pričakujemo, da se bo interes povečal tudi v naši branži ob ustreznem razvoju pogonskih agregatov, predvsem pa hranilnikov energije, mislim na baterije. Električna vozila bodo uspešna za srednjeročno prehodno obdobje, čez nekako 10 do 15 let, ko bodo dovolj razvite druge tehnologije in viri za pogone vozil.

In do takrat?

Smer je razvoj malih bivalnikov, kjer bo električna energija lahko samostojen način pogona

73 Ali si kot ekolog v podjetju določite v letnem načrtu prednostne naloge?

Vsako leto izdelamo nove okoljske cilje in okoljski program dela na osnovi sprememb v katerem koli procesu. Določimo časovno prioriteto dela, predvidimo finančna sredstva ter odgovorne osebe za izvedbo naloge. Vse te naloge so enkrat letno v potrditvi na kolegiju generalne direktorice in predstavljene na vodstvenem pregledu. V podjetju deluje okoljska skupina, katere člani so sodelavci iz vsakega sektorja. Redno se srečujemo in pregledamo, kako poteka delo.

Koliko vlagate v okolje in katere naložbe so bile najpomembnejše?

V podjetju redno investiramo v večje ali manjše okoljske izboljšave. Najpomembnejša investicija je bila postavitev 500 KW sončne elektrarne v letu 2015, s katero proizvajamo električno energijo za lastne potrebe. Med ostale pomembnejše večje investicije štejemo zamenjavo metal halogen žarnic zunanje razsvetljave z žarnicami LED in investicijo v izkoriščanje odpadne toplote kompresorjev za ogrevanje tehnološke vode podjetja.

Kako v podjetju skrbite za zdravje na delovnem mestu? Imate organizirane skupne aktivnosti, jih zaposleni obiskujejo? Kaj pa prehrana, ponujate možnost lokalne, zdrave hrane?

Imenovano imamo skupino promotorjev zdravja, izdelan je načrt promocije zdravja. Redno posodabljamo priročne brošure, tudi določena oglasna mesta so v podjetju namenjena predvsem promociji zdravja na delovnem mestu.

V okviru športnega društva so organizirane razne telesne vadbe v dvoranah in na prostem.

Enkrat letno je organizirano smučanje za zaposlene, pohod na Trdinov vrh, kolesarjenje ob reki Krki itd. Vsak zaposleni ima v okviru programa promocije zdravja kartico zdravja, preko promotorjev zdravja imamo organizirano izvajanja meritev krvnega tlaka za zaposlene. Zdravstveno stanje se preverja tudi z

Prehrana?

Za prehrano naših zaposlenih skrbi podjetje Sodexo, ki ponuja živila z manj maščobe in soli, priloge iz kaš, žit, stročnic. Dnevna ponudba je hkrati označena s številom kalorij, vedno je na izbiro več menijev, solatni bife, sadje. Živila, ki jih uporabljajo za pripravo hrane, so, kolikor omogoča samooskrba slovenskega izvora. Posebej pri nabavi sadja in zelenjave sledijo sezoni in nabavljajo pri lokalnem dobavitelju. Redno nas opozarjajo tudi glede kruha, ozaveščajo, da si pač vsak privošči le toliko, kolikor resnično potrebuje ter, da se na ta način zmanjšujejo količine zavrženih živil.

H krožnemu gospodarstvu prispevamo z našo strategijo odpadkov zero waste.

Zbiramo in oddajamo več kot 49 vrst različnih odpadkov.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije?

Porabo vode na produkt že nekaj let ohranjamo na enakem nivoju, medtem ko sta porabi plina in električne energije na produkt v zadnjih treh letih padli. K zmanjšanju so pripomogle neprestane izboljšave sistema upravljanja energetike.

Za celotno podjetje imamo vzpostavljen CNS – daljinsko voden sistem spremljanja, upravljanja in registracije energetike. To omogoča optimalno prilagodljivost in regulacijo.

Kakšne so vaše domače navade, ko gre za razvrščanje odpadkov, porabo energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delo doma?

Pri nas doma smo okoljsko dobro ozaveščeni.

Ločujemo embalažo, steklo, plastiko, kovine, papir in karton ter organske odpadke, ki jih odvržemo v kompostnik. S kompostom spomladi pognojimo naš zelenjavni vrt. Pri načrtovanju hiše smo se odločili za izgradnjo zbiralnika za deževnico, s katero peremo vozila, zalivamo vrt. Uporabljamo jo tudi v vodovodnem sistemu za pranje perila in za izplakovanje WC školjke. Za gretje vode uporabljamo toplotno črpalko. Po nakupih hodimo z nakupovalnim lističem, da nam ne ostaja višek hrane, ne kupujemo vode v plastenkah, pijemo kar vodo iz pipe. Vsekakor ima moje delovno mesto vpliv na delo doma, kajti vse znanje, ki sem ga pridobila skozi leta dela kot ekolog, s pridom uporabljam za dobro prakso v domačem okolju in za ozaveščanje zaposlenih v podjetju.

Koliko je vaše podjetje že zeleno in koliko ne in kakšen je vaš prispevek h krožnemu gospodarstvu?

119/120

H krožnemu gospodarstvu prispevamo z našo strategijo odpadkov zero waste. Zbiramo in oddajamo več kot 49 vrst različnih odpadkov.

Nekatere odpadne materiale vračamo direktno nazaj dobaviteljem v nadaljnjo reciklažo in uporabo. Ostale oddajamo pooblaščenemu zbiralcu. Na področju embalaže podjetje deluje na podlagi lastne embalažne sheme. Potrdilo o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo je bilo pridobljeno na podlagi vloge na ARSO. S slovenskim odjemalcem odsluženih vozil imamo dogovor o prevzemu naših produktov, avtodomov, prikolic, po preteku njihove življenjske dobe.

V podjetju težimo k zelenemu gospodarstvu.

Les zamenjujemo z uporabo umetnih, lažjih materialov. Lažji produkt pomeni tudi manjšo porabo goriva in manjše onesnaževanje ozračja. V produktih v manjšem deležu uporabljamo reciklirano plastiko. Družbeno odgovornost podjetja poskušamo izkazati na vsakem koraku. Morda kot zanimivost – družba Adria Mobil je generalni pokrovitelj kolesarskega kluba Adria Mobil s katerim ozaveščamo okolje tudi glede zelene mobilnosti. Velik korak pa smo naredili tudi kot eden izmed največjih pokroviteljev in partnerjev ravno kar končane kolesarske dirke Po Sloveniji, ki jo že 24. let organizira kolesarski klub Adria Mobil in, ki je potekala pod zelo močnim sloganom – Fight for green /Borimo se za zeleno. Ta slogan je zaščitila Adria Mobil v postopku prenove celostne podobe te dirke in je s prenosom preko Evrosporta obšel ves svet. Kolesarji so se borili za zeleno majico, Adria Mobil in Slovenija pa za zelen planet, kar smo pokazali tudi v sliki in besedi. Imamo izjemno bogastvo, ki ga je dejansko vredno ohraniti.

okolje

Najpomembnejša investicija je bila postavitev 500 KW sončne elektrarne v letu 2015, s katero proizvajamo električno energijo za lastne potrebe.

obdobnimi zdravstvenimi pregledi zaposlenih.

V letu 2017 bomo za starejše zaposlene začeli izvajati rehabilitacijski program v zdravilišču.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje? Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Večino zelenjave in sadja pridelamo doma na vrtu in v sadovnjaku. Pridelamo tudi veliko fig, kakijev in kivijev, ki niso ravno značilni za dolenjski svet. Ostale poljščine dobimo pri moževih starših. Če kupujemo v trgovskih centrih, vsekakor preverimo, da je hrana slovenskega porekla. Če se le da, ne uporabljamo plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo, ki jih ponujajo v trgovinah. Sicer uporabljamo kompaktne vrečke ali vrečke iz blaga, ki imajo dolgo uporabo. Nad ukrepom MOP-a o zmanjšanju uporabe lahkih plastičnih vrečk sem navdušena. Take vrečke imajo zelo kratko življenjsko dobo in onesnažujejo naš planet, sploh če so odvržene v morje.

Ljudje moramo začeti spreminjati ozaveščenost ter navade. Pozdravljam tudi to, da je v večini trgovin z oblačili potrebno vrečko plačati. Tudi z drobnimi ukrepi bomo potrošniki začeli razmišljati in delovati drugače.

junij 2017

s sprejemljivo avtonomijo, in razvoj hibridnih pogonov. Gre za elektromotorje za pogon z manjšim obsegom avtonomije, ki bodo dopolnjeni z manjšimi motorji z notranjim izgorevanjem za povečan obseg avtonomije. Velik vpliv bo imela tudi davčna zakonodaja in omejevanje potovanj na določenih območjih z motorji z notranjim izgorevanjem.

74

Terminal za hlajene tovore v poletnih mesecih »poka po šivih« Samooskrba in lokalna pridelava postajata osrednji fokus kmetijske politike. Še vedno pa se precej sadja in zelenjave uvozi iz držav, ki niso del skupnega evropskega trga. Med njimi tudi jabolka, ki so sicer med tistim sadjem, ki ga pridelamo doma največ in jih tudi izvažamo. Uvozu botrujejo predvsem vse večje zahteve kupcev po raznoliki ponudbi. Za kakovost sadja in zelenjave je potrebno poskrbeti s sledenjem ustreznim standardom v celotni verigi.

Za to poskrbijo posebne hladilne komore, fitosanitarni in kakovostni pregledi s strani inšpektorjev pri vstopu sadja in zelenjave v državo in seveda hladni transport ter skladiščenje pod posebnimi temperaturnimi pogoji, ki ohranjajo sadje in zelenjavo svežo. Po podatkih Luke Koper največ sadja in zelenjave prihaja iz Egipta, Izraela in Ekvadorja.

foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Prevoz sadja in zelenjave

junij 2017

logistika

119/120

Prevoz sadja in zelenjave

Hladilni sistemi za skladiščenje

kakovost distribuiranih živil. Z označevanjem in sledenjem blaga ter izvajanjem skladiščenja živil (transport, sortiranje živil idr.) se v našem podjetju ne ukvarjamo.

Andrej Pušnik, direktor, EHO d.o.o.

O

»V

sa živila in sveži izdelki na poti od proizvajalca do potrošnika zahtevajo ustrezne temperaturne pogoje. Za doseganje visoke kakovosti izdelkov je potrebno obvladati celotno verigo hlajenja v skladu z zahtevami in standardi HACCP, in sicer v proizvodnji, distribuciji, skladiščenju in na prodajnih policah v nakupovalnih centrih. V našem podjetju razvijamo in gradimo vrhunske, energetsko učinkovite ter okolju prijazne industrijske sisteme hlajenja, skladiščenja in zorenja, ki zagotavljajo dolgotrajno ohranjanje svežine izdelkov in živil. Z naprednimi tehnologijami za skladiščenje omogočamo celovito energetsko učinkovite rešitve skladiščenja vseh vrst živil.

K

ončna kakovost živil je v veliki meri povezana z visoko kakovostnimi hladilnimi sistemi. Same kakovosti živil ne moremo spreminjati, ampak jo poskušamo ohranjati/ zadržati časovno čim dlje oziroma glede na zahteve potrošnikov in želje uporabnikov.

Skrbimo za pravilno izbiro in namestitev ustreznega hladilnega sistema, ki zagotavlja ustrezne tehnološke parametre in posledično

ptimalne rezultate skladiščenja in s tem kakovost skladiščenega blaga zagotavljamo v skladiščih z ustreznim temperaturnim režimom, zagotavljanjem ustrezne vlage ter spremljanjem in zagotavljanjem različnih tehnoloških parametrov (npr. regulacija temperature, ustrezno kroženje zraka, prezračevanje skladiščnih prostorov idr.) v komorah ves čas skladiščenja. To omogoča centralni nadzorni sistem z možnostjo daljinskega dostopa. Med skladiščenjem živil za prehrano in skladiščenjem živil za nadaljnjo proizvodnjo/predelavo sicer ni razlik.

Z

avedamo se, da so hladilni sistemi polni občutljivega blaga (živil), zato je izrednega pomena hitro in učinkovito posredovanje v primeru okvar. Tako imamo v 24-urni pripravljenosti visoko usposobljeno servisno ekipo, ki zagotavlja svetovanje, preventivno vzdrževanje, servisne posege in zamenjavo hladiv z ekološko ustreznejšimi.

U

spešno smo izpeljali več kot 600 projektov v več kot 15 državah sveta, kot so Slovenija, države bivše Jugoslavije, Češka, Romunija, Madžarska, Turčija, Rusija, Ukrajina, Azerbajdžan idr.«.

75 P

ri hlajenju med transportom uporabljamo agregat na pogonsko gorivo. Če tovorno vozilo stoji oziroma je parkirano in če je možnost priklopa na električno omrežje, hladimo s pomočjo elektrike, ki je ekološko bolj sprejemljiva. Nadzor nad temperaturo zagotavljamo s štirimi senzorji, ki merijo trenutno temperaturo v vsaki hladilni komori in so povezani z zapisovalcem na hladilni komori, kjer se beležijo in hranijo podatki. Ti zapisovalci so brezžično povezani z našim nadzornim sistemom. Agregati za hlajenje porabijo od 2 do 4 litre pogonskega goriva na uro. Če ne delajo non stop, pa toliko manj. Sicer pa negativnih vplivov na okolje ne merimo.«

Pomembna je neprekinjena hladna veriga Luka Koper d.d.:

»P

retovor svežega sadja in zelenjave se v Luki Koper spreminja glede na blagovne tokove, ki izbirajo pot glede na več kriterijev. Hlajeni tovori, ki potujejo skozi koprsko

V

uvozni smeri, kjer gre predvsem za sveže sadje in zelenjavo, največ tovora prihaja iz Egipta, Izraela in Ekvadorja, nekaj tudi s Kitajske, iz Indije, Južne Afrike in Argentine.

Po večletnih aktivnostih smo spet pridobili večje količine egiptovskega krompirja in grozdja z dvema direktnima linijama, oboje iz Egipta. Tovor v uvozu je namenjen v evropske države, od Velike Britanije do Poljske in Litve ter Skandinavije. Pri izvozu blago potuje v Egipt ter države Srednjega in Daljnega Vzhoda, gre predvsem za zmrznjeno meso in zelenjavo iz Madžarske, Avstrije ter jabolka iz Poljske, Avstrije in Slovenije.

H

itropokvarljivo blago v uvozu v pristanišču praviloma izpraznimo iz kontejnerjev v kondicionirana skladišča (z regulirano temperaturo in vlago), sledi fitosanitarni pregled in carinjenje ter naklad na kamion za končno stranko oziroma prejemnika širom EU. Pri hitropokvarljivem tovoru je pomembno predvsem načelo neprekinjene hladilne verige, kar pomeni, da je potrebno vzdrževati predpisano temperaturo živila neprekinjeno od njegove proizvodnje do njegove porabe. Del te verige je tudi pristanišče, kar pomeni, da moramo hladilne kontejnerje, ki prihajajo z ladje, takoj priklopiti na električno napajanje in ob odprtju vsakega kontejnerja palete prepeljati v skladišče z vzdrževano zahtevano temperaturo. Enako načelo čim prejšnjega priklopa na elektriko ob prihodu v pristanišče do naklada na ladjo oziroma odklopa iz elektrike ob nakladu na ladjo velja tudi za hladilne kontejnerje, ki jih nakladamo na ladjo. Največ sadja in zelenjave pride v kontejnerjih, kjer so posamezni paketi na paletah, blago na paletah pa je pakirano v zaščitno embalažo, kot so vreče, zavoji, škatle idr.

M O B I L N A

w w w.promet.si

S

o pa stranke, v resnici končni kupci, vedno bolj zahtevni, zato vlagamo v inovacije in nenehno izboljšujemo tako pretovorni postopek kot skladiščenje. Zadnja investicija, ki smo jo v zvezi s tem izvedli, so bile zelene luči v skladiščih za krompir, ki ta zemeljski sadež ohranjajo dlje časa svež in kakovosten.

Č

e pri pretovarjanju blaga naletimo na poškodovano blago, o tem najprej obvestimo špediterja, ta pa lastnika blaga. Lastnik se nato odloči in angažira bodisi špediterja oziroma kontrolno hišo, ki opravi pregled, in odredi morebitno uničenje. Uničenje bioloških

A P L I K A C I J A

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

junij 2017

den od standardov, ki pokriva področje transporta hrane, je IFS Logistics. Pri nas ga imamo dve leti. Iz izkušenj lahko povem, da zahteva precej večjo angažiranost prevoznika pri prevozu hrane. Poleg sistema nadzora in sledljivosti, ki vzame precej časa in denarja, je potrebno poskrbeti za redno izobraževanje zaposlenih ter dober vozni park. Najpogostejša tveganja pri prevozu svežega sadja in zelenjave so nepravilna temperatura v hladilni komori, poškodba blaga in embalaže ter, kar je zelo redko, okužba blaga. Veliko sadja in zelenjave se prevaža v kartonski embalaži dobavitelja, nekaj pa tudi v standardiziranih plastičnih zabojih različnih dimenzij, ki so za večkratno uporabo.

ezona sadja traja od oktobra do maja, tako da so to najbolj polni meseci na terminalu.

Trenutno naš Terminal za hlajene tovore, kamor spadata tudi sveža zelenjava in sadje, »poka po šivih«, saj so vse razpoložljive kapacitete polne do zadnjega kotička.

Promocija

»E

119/120

S

logistika

Srečko Frangež, direktor, Transport Frangež d.o.o.

Srečko Frangež

pristanišče, predstavljajo 3 % od skupnega pretovora Luke Koper v letu 2016, v letih 2014 in 2015 pa vsako leto po 2 %. Pri tem je treba poudariti, da so v to statistiko všteti še pijače v pločevinkah, zmrznjeno blago, sveže rože in podobno.

foto: arhiv podjetja

Zahteva po večji angažiranosti prevoznika

odpadkov se opravlja v naši kompostarni na območju Luke Koper.«

Po Dunaju bodo vozili električni avtobusi brez voznika

Preverjanje standardov

foto: Pierre Salmomé/NAVYA

76 119/120

logistika

Kratko, zanimivo

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR):

»N

a UVHVVR razpolagamo s podatki o vstopu sadja in zelenjave v EU, ne moremo pa podati deleža, ker ne spremljamo lastne pridelave, in tudi ne količine, ki po vstopu v EU ostane v Sloveniji. Potrebno je poudariti, da pri pridelkih, ki so pridelani v državah EU, ne govorimo o uvozu. Veliko svežega sadja in zelenjave prejemamo iz drugih držav članic (Španija, Italija, Hrvaška …), vendar to ne sodi v uvoz, saj gre za skupni evropski trg. Mora pa biti sadje v maloprodaji označeno z navedbo države porekla. O uvozu govorimo, kadar prejemamo sadje in zelenjavo iz tretjih držav – to so države, ki niso članice EU. Veliko svežega sadja uvozimo iz držav bivše Jugoslavije. V sadje iz uvoza so vključene tudi količine, ki prispejo v Slovenijo z namenom predelave. Uvažamo jabolka, banane (npr. Ekvador), grozdje (npr. Egipt), slive, jagode, pomaranče (npr. Južna Afrika, Egipt), limone (npr. Argentina, Tunizija, Turčija), marelice, hruške.

Dunaj napoveduje, da bo že prihodnje leto po njegovih ulicah, sicer sprva na kratkih progah, vozil električni avtobus brez voznika. V letu 2019 nameravajo celo uvesti redno linijo z avtobusi brez voznika, s postajami in voznim redom. Francoski proizvajalec bo avtobuse na Dunaju testiral v začetku prihodnjega leta.

Partnerji pri projektu poudarjajo, da razvijajo rešitve za varno interakcijo med potniki in avtobusi. Avtobus bi radi naučili, da bo na progi prepoznal osebe in predmete. Dunajski javni promet bo postal nedvomno atrakcija zaradi samovozečih avtobusov Navya Arma.

D

a se uvoz povečuje zaradi preskromne samooskrbe, ne moremo potrditi. Velik dejavnik ponudbe na trgu predstavljajo vse večje zahteve kupcev po različnem in raznovrstnem svežem sadju in zelenjavi.

T

udi pri izvozu je potrebno poudariti, da o izvozu govorimo le, kadar prodajamo v države, ki niso članice EU. Vse ostalo je zgolj trgovina znotraj evropskega trga. Največ izvozimo tistega sadja, ki ga tudi največ pridelamo (npr. jabolka).

I

Promocija

junij 2017

nšpektorji UVHVVR opravijo fitosanitarni in kakovostni pregled sadja in zelenjave glede izpolnjevanja desetih posebnih tržnih standardov. V okviru pregleda se inšpektor v skladu z veljavno področno EU zakonodajo in stanjem ob pregledu po lastni presoji odloči za morebitni

odvzem vzorca. Plodovi morajo ustrezati vsem zdravstvenim in kakovostnim zahtevam. Če sadje ne ustreza tržnemu standardu, se ne sme tržiti. Lastnik pošiljke se odloči glede ukrepanja.

Možnosti so: drugačen namen uporabe (predelava), za vračilo pošiljke v državo pridelave ali za uničenje. Tudi če je sadje poškodovano, se ne sme tržiti. Najpogostejši dejavnik tveganja pri sadju in zelenjavi iz uvoza so kemijski dejavniki tveganja, zaradi česar se izvaja tudi odvzem vzorcev na ostanke pesticidov. Posebno so inšpektorji pozorni na ostanke pesticidov, ki so lahko posledica uporabe pesticidov, ki v EU niso dovoljeni.

Velik dejavnik ponudbe na trgu predstavljajo vse večje zahteve kupcev po različnem in raznovrstnem svežem sadju in zelenjavi.

P

ri označevanju sadja in zelenjave ugotavljamo neskladnosti glede navedbe porekla (država izvora), navedb posebnih tržnih standardov (sorta in kakovostni razred), vendar so te napake pogostejše v maloprodaji, kjer se tržijo nepredpakirana živila. Trgovci skrbijo za ohranitev kakovosti svežega sadja in zelenjave z izvajanjem dobre higienske prakse in z ustreznimi pogoji skladiščenja. Pogosto ugotovljena napaka so tudi poškodovani in/ali nagniti plodovi, kar je pogosta posledica neustreznega transporta.

S

adje in zelenjava v trgovini je praviloma izenačene oblike iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so takšne zahteve tržnega standarda.

Drugi razlog za izenačenost pa je, da večji pridelovalci oziroma distributerji sadje sortirajo in/ ali kalibrirajo. Praviloma gre za velike količine, razvrščanje v razrede pa omogoča oblikovanje različnih cen. V teh standardih so praviloma dovoljena le določena odstopanja. Sadje, ki ne dosega kriterijev drugega kakovostnega razreda, se ne sme tržiti v maloprodaji končnemu potrošniku. Sadje, ki teh standardov ne dosega, gre v predelavo (za sokove, marmelade, suho sadje).«

foto: arhiv podjetja

Za strateški projekt avgusta razpis za pripravljalna dela Kljub referendumu priprave na začetek gradnje II. tira

77 logistika

119/120

Drugi tir

Drugi tir

potekajo normalno, saj gre za enega strateških projektov

Slovenije, odgovarja na

novo oviro civilne iniciative,

mag. Jure Leben, državni sekretar na MZI. V tem

primeru bo nekaj sprememb v zaokrožitvi finančne

konstrukcije, a scenarij B je,

kot kaže, pripravljen. Državni

sekretar podpira sodelovanje predstavnikov civilne družbe

v nadzoru projekta, čeprav bi morali v tem primeru, po

njegovem mnenju, pripraviti učinkovito metodologijo. Drugi

tir v Sloveniji ni edini primer, ko je interes dela civilnih

iniciativ politično motiviran in spodbujen, ko gre za razvojne

naložbe ali načrte Slovenije, ki jih predlaga vsakokratna

aktualna vlada.

Odločitev o dvotirni progi drugega tira Divača-Koper so zagotovo narekovali določeni razlogi. Kateri? Kaj časovno pomeni gradnja dveh tirov?

Vlada je na seji 8. junija sprejela sklep, da se zgradi drugi tir in ga bo po dvajsetih letih premaknila z mrtve točke. Najbolj učinkovita rešitev je, da že sedaj ob izgradnji razširimo servisne cevi v polni premer. Razlogi za odločitev o dvotirni progi drugega tira so dotrajanost obstoječe proge ter vpliv hrupa na prebivalce, ki živijo ob progi. Prav tako obstoječa proga poteka po vodovarstvenem območju in meji na območje Kraškega roba, ki je pod varstvom Nature 2000. Glede časovnice lahko v tem koraku glede servisnih cevi povem, da načrtujemo dopolnitev gradbenega dovoljenja do konca leta. Po sklepu vlade se mora pripraviti tudi strokovna podlaga za pripravo časovnice ter ocena stroškov za pripravo državnega prostorskega načrta.

Kakšen je scenarij, če pride do zakonodajnega referenduma, in kaj to pomeni za pridobivanje evropskih sredstev? Katere bi bile konkretne negativne posledice morebitnega referenduma?

Ne glede na referendum delamo z normalnim ritmom kot do sedaj. Tako nam je naročil tudi predsednik vlade. Če do referenduma pride,

Ne glede na referendum delamo z normalnim ritmom kot do sedaj. Tako nam je naročil tudi predsednik vlade. se podjetje 2TDK ne more učinkovito prijaviti na evropski razpis. S tem tvegamo izgubo 80 mio evrov na razpisu IPE Blending 2017.

V tem primeru lahko od dogovorov odstopi tudi Evropska investicijska banka, ki bo zahtevala nadaljnje pogovore šele po rezultatih referenduma. Prav tako s pogovori z zalednimi državami ne bomo mogli nadaljevati, saj izvajanje projekta na državnem nivoju ne omogoča finančnih vložkov zalednih držav.

V dosedanjih pogovorih z Brusljem je bilo partnerstvo z Madžarsko določena prednost.

Za koliko naj bi se zmanjšal finančni delež Madžarske in kaj bo s tem pridobila?

Sodelovanje zalednih držav daje projektu čezmejni vpliv in geostrateško noto. Sodelovanje zalednih držav omogoča razpršeno financiranje in tudi delitev tveganja pri izvedbi projekta.

Finančna konstrukcija opredeljuje 200 mio evrov finančnega vložka zalednih držav. Kar pa je najbolj pomembno, lastništvo Luke Koper ni na mizi in tudi ne infrastruktura.

junij 2017

Vlada RS odgovorila na

mag. Jure Leben

vprašanje o tem, kako bo

78 119/120

logistika

Kdo bo udeležen v končni finančni konstrukciji projekta in kako so se končali pogovori z Luko Koper ter Slovenskimi železnicami?

Finančna konstrukcija projekta je zelo jasna.

Vložek Republike Slovenije predstavlja 200 mio evrov, do 200 mio evrov prispevajo zaledne države, 250 mio evrov je evropskih sredstev, 300 mio evrov pa je kredit pri Evropski investicijski banki. Pri pripravi zakona so aktivno sodelovale tudi Slovenske železnice. Pri projektu sodelujejo s pribitkom na uporabnino železniške infrastrukture. Luka Koper pri projektu sodeluje s takso na pretovor. Zakon ZIUGDT določa, da mora takso na pretovor plačati vsaka pravna in fizična oseba, ki opravlja pretovor v Luki Koper. V letu 2018 se pričakuje cca 8 mio evrov finančnih prihodkov iz tega naslova.

Kateri predstavniki civilne družbe bodo vključeni v organe nadzora in ali je to znak, da bo v prihodnje civilna družba bolj vključena v ekonomsko in okoljsko občutljive ter razvojno pomembne projekte?

Vlada Republike Slovenije je naročila Ministrstvu za infrastrukturo, da prouči pravne podlage glede možnosti sodelovanja predstavnikov civilne družbe v nadzoru projekta. Na ministrstvu bomo naredili pregled in predlagali primerne rešitve. Moje osebno mnenje je, da bi moral biti podoben pristop tudi pri drugih projektih. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da je interes civilnih iniciativ za sodelovanje pri projektih lahko tudi stvar političnega zanimanja. Nujno potrebno je, da se pripravi učinkovita metodologija, ki bo vključevala določene varovalke, da ne bi prišlo do političnih zaviranj.

Pri argumentih za nujno izgradnjo drugega tira z dvotirno progo so v ozadju ekonomski in prometno-logistični razlogi. Katere bi najbolj izpostavili?

Luka Koper je strateško podjetje Republike Slovenije in ima velik potencial za razvoj in povečanje pretovornih kapacitet. Država kot večinski lastnik se tega zaveda. Z določenimi ukrepi, kot so srminski vhod, bertoški vhod in prvi pomol, mora Luki Koper zagotavljati pogoje za strateški razvoj. Trenutno gre iz luke 80 vlakov na dan. Izgradnja drugega tira je eden od projektov strateškega razvoja, saj bo omogočal dolgoročni razvoj pristanišča in povečanje dnevnih kapacitet vlakov na 200.

junij 2017

Kako bodo potekale priprave, da bi v jeseni začeli s pripravljalnimi deli? Je to realno?

Trenutno potekajo priprave projektov za izvedbo. V začetku meseca avgusta načrtujemo razpis za pripravljalna dela. Začetek pripravljalnih del pa načrtujemo jeseni letos.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašuje Maja Jovanov, učenka 8. razreda OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, pod mentorstvom učiteljice Natalije Fabec.

Vprašanje: V zadnjem času je ena najbolj priljubljenih tem skrb za okolje. Veliko se govori o recikliranju in kako lahko sami pripomoremo k temu. Tudi na naši šoli skrbimo za pravilno ločevanje odpadkov, saj smo Ekošola. Nekaterih odpadkov se ne da reciklirati, na primer kosovnih odpadov, strupenih odpadkov, zdravil ... Kaj se zgodi z njimi, ko prispejo na odlagališče odpadkov? Kako sicer potekajo procesi recikliranja in ločevanja odpadkov na odlagališčih? Nam lahko napišete kaj več o tem?

Odgovarja mag. Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v družbi za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o.: Odpadki, ki se jih ne da reciklirati, se na našem območju zbirajo v zelenem zabojniku pod nazivom mešani komunalni odpadki.

Ti odpadki, kot so vložki, plenice, lepilni trakovi, tekstil, vrečke iz sesalnikov, zobne ščetke, tapete, fotografski papir, posip za mačji WC, keramika, porcelan v manjših količinah, plastificiran papir, umazana embalaža, žarnice, barvice, igrače, kasete, vosek, meso in kosti, gredo v mehansko-biološko obdelavo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Najprej se zagotovi izločanje odpadkov, primernih za recikliranje. Ob koncu leta 2016 je namreč prišlo do nadgradnje mehansko-biološke obdelave (namestitev sita in optičnega separatorja), ki omogoča izločanje 20 do 30 % uporabnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov za nadaljnje razvrščanje v sortirnici. Po izločanju odpadkov, primernih za recikliranje, sledita aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer se izloči odpadke, primerne za energetsko predelavo (t. i. lahka frakcija gre na sežig v toplarno), del, ki ostane (t. i. težka frakcija), pa se odloži na odlagališču preostanka odpadkov.

Kosovne odpadke, kot so kopalniška oprema, pohištvo, preproge, vzmetnice, svetila, senčila, gospodinjski aparati, športni rekviziti ipd., najprej pregledamo, če bi še lahko bili uporabni. Če bi z manjšim popravilom še lahko služili svojemu namenu, jih predamo centru ponovne uporabe. Če se jih ne da ponovno uporabiti, jih demontiramo v objektu za demontažo. Razstavimo jih na posamezne kose in izločimo potencialne dele, primerne za reciklažo.

Nevarne odpadke, kamor sodijo tudi zdravila, predamo pooblaščeni družbi za odstranjevanje ali predelavo teh odpadkov. V primeru e-odpadkov - vsi zbrani e-odpadki in odpadne baterije se obdelajo in reciklirajo v skladu z obstoječimi predpisi in dovoljenji. Obdelava se vrši v Sloveniji za tiste skupine e-odpadkov, za katere tu obstaja ustrezna tehnologija.

Odstranijo se ohišja, kabli, steklo, plastika,

tonerji, baterije, elektromotorji, kondenzatorji, tiskana vezja itd.

Odpadki se pred odlaganjem obdelajo, torej so odlagališča samo del centrov za ravnanje z odpadki, na katera se odloži preostanek predhodno obdelanih odpadkov.

V RCERO Celje se izvaja še kompostiranje biorazgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v kompostarni. Najprej ločeno zbrane biološke odpadke in strukturne materiale dostavimo v prvi del objekta (sprejemni del), v katerem pripravimo kompostno mešanico.

Odstranimo moteče snovi, zmeljemo odpadke in v mešalcu pridobimo enakomerno strukturo zmesi. Pripravljeno mešanico odpeljemo v drugi, zaprt del objekta (hala za kompostiranje), v katerem poteka aerobna razgradnja.

Onesnažen zrak, ki pri tem nastaja, se čisti v biofiltrih, ki so nameščeni na strehi objekta.

V zadnjem delu (rafinacija) poteka končna razgradnja in zorenje komposta, ki ga na koncu procesa presejemo preko sita. Kompost lahko uporabijo občani kot humus.

Sortirnica ima dve hali. V prvi hali so nameščeni trgalec vreč, transportni trakovi, sito, izločevalec magnetnih in nemagnetnih kovin, stiskalnica sekundarnih surovin in sortirna kabina, kjer se ročno prebirajo različne vrste odpadkov. Drugi del je namenjen skladiščenju sekundarnih surovin. Objekt je v celoti zaprt. Namenjen je dodatnemu presortiranju ločeno zbranih odpadkov v zbiralnicah (ekološki otoki), kjer se med drugimi zbirajo različne vrste plastike, papirja in kovin. Iz teh odpadkov pripravimo bale in jih predamo prevzemnikom za predelavo v nove izdelke.

Toplarna Celje zaključuje fazo obdelave odpadkov, ki so bili predhodno obdelani in pripravljeni v regionalnem centru. Deluje na način, ki omogoča energijsko izrabo lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov, torej proizvaja tako toplotno kot električno energijo. Papir, karton, les, tekstil in ostalo, ki predstavljajo lahko frakcijo, skupaj z blatom iz centralne čistilne naprave predstavljajo energent za Toplarno Celje. V toplarni letno izrabijo 20.000 ton predelanih odpadkov in 5.000 ton blata iz čistilne naprave. Proizvedeno električno energijo dovajajo v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa se koristi za ogrevanje mesta Celje.

NOV SLOG KAMPIRANJA. NOVA AVIVA.

LAHKA

S STILOM

Lahka in preprosta za uporabo.

S stilom opremljena prinaša svež pogled na oblikovanje sodobnih prikolic.

IZVIRNA

DOSTOPNA

Izvirna Adrijina zasnova zunanjosti in številne izvirne nove možnosti uporabe.

Dostopna prikolica, ki za svojo ceno nudi neverjetno veliko.

Navdihujemo vaša doživetja že od leta 1965.

ADRIA MOBIL, d.o.o.

Straška cesta 50 8000 Novo mesto

www.adria-mobil.com

Promocija

Palice

Cevi

Profili

Folije

Impol, Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija, 02 845 31 00, www.impol.si

Rondele

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost • • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

komunikacijske prednosti

• • •