EOL 122

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

122 oktober 2017

Z zemeljskim plinom do izboljšanja kakovosti zraka in manjše rabe energije

Branko Rožič: Pomembno je, da si del trga, ki ima rast Tanja Bolte: Novosti zlasti o stečajih, degradiranih območjih in o sodelovanju javnosti Tanja Mihalič: Slovenija v razvoju turizma v regiji relativno zaostaja, potencial premalo izkoriščen Klemen Potisek: Gradnja hidroelektrarn traja manj časa kot pogovori o umeščanju v prostor Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… ponuja odlične priložnosti … … povezuje … … je več kot samoumevno …

»Zeleno omrežje ponuja odlične priložnosti za deljenje znanja med člani. Vsak član lahko predstavi svoje aktivnosti in dosežke ter dobi nove trajnostne ideje, ki jih lahko realizira znotraj svojega podjetja. Veliko dobrih praks in izboljšav je zapisanih v reviji EOL, ki jo soustvarjamo vsi člani. Revija nas povezuje, hkrati pa ozavešča širšo družbo k odgovornemu trajnostnemu ravnanju v odnosu do naravnega okolja.« Zlatka Poličar, ekspert za družbeno odgovornost pri podjetju A1 Slovenija

»Poslanstvo Kmetijskega inštituta Slovenije predstavlja ob skrbi za slovensko kmetijstvo, pridelavo hrane in kmeta tudi skrb za čisto in zeleno ter enakomerno poseljeno Slovenijo.

Trajnostni razvoj je tudi osrednja nit Zelenega omrežja, zato je več kot samoumevno, da smo del te velike družine, ki povezuje številne isto misleče posameznike in institucije z zelo različnih področij. Tako kot Zeleno omrežje je tudi revija EOL postala osrednja zelena strokovna revija v Sloveniji, ki ob predstavitvi številnih dosežkov tudi kritično obravnava in pokriva vsa pomembna področja vezana na okolje in razvoj družbe v celoti.« Izr. prof. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije

Kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Postanite član Zelenega omrežja!

»Zeleno omrežje je odlično stičišče informacij, dobrih praks, mnenj, idej in pogledov na aktualne dogodke, ki soustvarjajo našo prihodnost. Povezuje napredne organizacije in podjetja, lokalne skupnosti, posameznike in jih spodbuja k razvijanju novih inovativnih rešitev. Zeleno omrežje, ki je hkrati tudi modro.« Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana

Pridružite se!

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

V

prašanje o zmagovalcih ali poražencih je zgrešeno, predvsem pa je preuranjeno.

Obrat še ne dela. Šele potem bodo monitoringi in nadzor pokazali, ali je Magna naložba zelene rasti, torej najboljših tehnologij. Ali pač ne. A že od Kemisa naprej pri umeščanju naložb v prostor in pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj se ve, da ne bo nič več tako, kot je bilo. Vprašanje namreč je, kako se bo država organizirala v času, ko zdrsi in netransparentnost v demokraciji, posebej v eko demokraciji, niso več dovoljeni. Ne bi smeli biti več dovoljeni. Kajti Slovenija si mora, pa ne le država, vsi, ki prisegajo na skupni interes za razvoj zelene Slovenije, odgovoriti na prelomno vprašanje: kaj zahteva integriteta ravnanja od vrha navzdol in katera pot, katera pravila igre, bodo pripeljala do identitete zelene Slovenije. Če je zeleni razvoj najbolj humanistična koncepcija družbe, potem mora postati mainstream, večinski trend v državi.

N

e morem mimo izjave predsednika Vlade na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu: Naša ambicija je postati regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožnem gospodarstvu in se tako pridružiti najnaprednejšim državam v EU in drugod po svetu, ki so načela krožnega gospodarstva že sprejela kot osrednjo razvojno paradigmo …

Ne, ni dovolj, kot pravi Naomi Klein. Slovenija naj bolje razpre peruti ambicioznosti. Kdaj, če ne zdaj, ko so ji zvezde rasti naklonjene.

K

ajti zelena razvojna paradigma je precej več kot krožno gospodarstvo. Trajnostni razvoj je integralno izhodišče nove razvojne paradigme. Če natančno beremo poročilo o okolju 2017, Slovenija želi in hoče več – nizkoogljično družbo, odprte ekosisteme, makroekonomski trajnostni model razvoja …

Nova razvojna paradigma zahteva integriteto vseh politik, vseh javnosti in stroke, ko gre za poštenost in predanost zelenemu razvoju

EOL foto: Rok Tržan

Slovenije. Govori to, kar misliš o zeleni rasti države, delaj to, kar govoriš o zeleni Sloveniji, črpaj iz vrednostnega sistema, ki na prvo mesto postavlja varovanje skupnih vrednot.

Pri tem seveda niso črne pike podeljene le nizki integriteti oblasti in politike, pač pa tudi drugim, v zadnjih mesecih zelo izpostavljenim medijem. Nihče se v Sloveniji ne more več sprenevedati, praksa je kajpak še kilometre od tega, kateri standardi zelenega razvoja se pravzaprav oblačijo v zimzelene družbene vrednote. Od tod do integritete oblasti in drugih pri postavljanju referenčne hiše zelene države v srcu Evrope je potem manj korakov.

A zato bodo višje ovire za zlorabe ekonomske, politične in finančne moči.

O

dslej se bodo lahko, ob poduku z Magno, zelene barve določale drugače. Kajti odprti razvojni dosjeji, od zelo debelih, kot je načrtovana gradnja hidroelektrarn na Muri in na Srednji Savi, do manjših in večjih posegov v okolje, bodo prvi preizkus, koliko so nosilci različnih interesov pripravljeni razumeti in sprejeti ponudbo novega zakona o varstvu okolja. Da bodo pomagali domisliti kakšen model sodelovanja zainteresiranih javnosti v majhnih in velikih okoljskih zgodbah potrebujemo, da ne bo infarktnih končnic? In kako se bo krepil občutek izgubljenega zaupanja v državi, ko si je zlomila vrat tudi politika argumentov. Pravil igre zdaj ni. Skrajni čas je, da se jih določi. Zatakne se že na ravni države, pri ministrstvih, ko razmišljajo in odločajo po diktatu panožnih ali ozkih interesov.

Integriteta zelene Slovenije na njihova vrata še ni potrkala.

I

n če osnutek zakona o varstvu okolja poskuša vzpostavljati nova pravila eko demokracije, potem Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 postavlja na razvojni oltar Slovenije vrednostne standarde družbe zelene razvojne paradigme. Seveda, če ga bomo tako razumeli in sprejeli. Kakšno Slovenijo si želimo do leta 2030? Kako mora zelena razvojna paradigma spreminjati sedanjost, da bo Slovenija leta 2030 z zeleno identiteto referenčna država v Evropi? Torej od integritete do identitete.

Č

e želi Slovenija, a kakšno razkošje lahko ponudi svetu in trgu!, postati evropski nosilec zelene rasti, je njen edini izbor zeleni razvojni program. Vlada, ki bo v politiki in na trgu igrala kot zelena reprezentanca, bo evropski prvak za državljane in za Bruselj.

Jože Volfand, glavni urednik

oktober 2017

e filmski mojster trilerjev Alfred Hitchcock bi si najbrž zavrtel film o Magni pred finalom ali preden bi postavil piko na i, če se spomnim na besedno figuro gospodarskega ministra. A Magna ne potrebuje dramaturške analize zaradi bilance pod črto, kdo je zmagovalec ali poraženec. Je Magna?

Država s politiko? Nevladne organizacije in civilne iniciative? Stroka? Mediji? Občina Hoče – Slivnica? Ali, in ne na koncu, najbolj prizadeti ali najbolj zainteresirani, prebivalci, občani, vključno z razlaščenimi lastniki?

Uvodnik

Š

122

Integriteta zelene Slovenije od vrha navzdol

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Pomembno je, da si del trga, ki ima rast

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Prvi točilni aparat za ekološka čistila, dober odziv kupcev

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Grafika Soča, d.o.o.

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, oktober 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

17 Ali slovensko metalurško industrijo čaka svetla prihodnost?

18 Emisije v zrak – kaj kažejo trendi v Sloveniji?

19 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 20 Novosti zlasti o stečajih, degradiranih območjih in o sodelovanju javnosti 24 Urbani razvoj v evropski kohezijski politiki 26 Sistemske spremembe še ni, zgodba dobiva brado 35 Vaši odpadni materiali so naša skrb 36 Slovenija v razvoju turizma v regiji relativno zaostaja, potencial premalo izkoriščen

38 Število okoljskih certifikatov raste, javna sredstva ne

40 Obiskovalci planin so večinoma odgovorni do okolja 42 Z zemeljskim plinom do izboljšanja kakovosti zraka in manjše rabe energije 44 Slovenski prenosni plinovodni sistem se povezuje z madžarskim

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 122

EOL

Impresum

46 Bo zemeljski plin v prihodnosti prehodni energent ali ključen igralec?

50 Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka 51 Ogljična nevtralnost

52 Gradnja hidroelektrarn traja manj časa kot pogovori o umeščanju v prostor 55 Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu

Partner oktober 2017

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 122. številke:

V Veliki Britaniji se gradbeni delavci soočajo z visokim tveganjem za kožnega raka. Vsaka dva tedna umre en gradbeni delavec zaradi te bolezni. Eden od desetih delavcev še vedno ne uporablja kreme za sončenje, ker mu je nerodno pred sodelavci. Ta statistika je spodbudila gradbeno podjetje Wickes, da se pridruži Skincovi organizaciji za preprečevanje kožnega raka, da bi rešilo težavo. Rešitev?

Serija za zaščito pred soncem, ki je bila izdelana posebej za gradbeno industrijo in je na voljo brezplačno v trgovinah Wickes. Krema za sončenje je na voljo v treh barvah in je pakirana v miniaturna vedra. Izobraževalni segment kampanje se nadaljuje s preskusi UV kože pred trgovinami Wickes in videoposnetkom »Kako prepoznati rak kože« na Wickes-ovi YouTube strani. Kreativni direktor Simon Mannion je dejal ob kampanji: »Z močnim orodjem, humorjem, si prizadevamo, da bi prišli do gradbenih delavcev in jim pomagali premagati ovire za uporabo kreme za sončenje. Zato embalaža v obliki vedra za stensko barvo. Želimo, da bi krema postala sestavni del gradbišča, kot so to škornji in čelada.«

Umetniške QR kode vabijo turiste na ture po Hong Kongu

Fotografije: arhiv proizvajalcev

250 ml plastenka za organsko mleko z novim dizajnom Podjetje Arla sodeluje z McDonald'som za lansiranje novega dizajna za blagovno znamko Arla za organsko mleko. Nova zasnova 250-mililitrska bela plastenka bo opremljena z logotipom Arla poleg ikonične Golden Arches in z izrazito blagovno znamko McDonald's Happy Meal.

Arla in McDonald's sodelujeta že 30 let, Arla pa od leta 2007 oskrbuje McDonald's z ekološkim mlekom za uporabo v čajih, kavi, kaši in mlečnih steklenicah Happy Meal. Jonathan Dixon, podpredsednik prehrambne službe Arla Foods iz Anglije, je pojasnil: »Arla je v zadnjih mesecih delala na številnih pobudah, katerih cilj je bilo ekološko mleko narediti dostopnejše potrošnikom. Nedavno smo repozicionirali blagovno znamko kot Arla Organic Milk in vpeljali Arla Organic Milk 250 ml v restavracije McDonald's po vsej državi.«

O zagotavljanju jedrske varnosti na mednarodni konferenci Letošnjo, že 26. mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2017 je v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. Na konferenci so se zbrali vodilni jedrski strokovnjaki iz znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 25 držav ter iz številnih mednarodnih organizacij na področju jedrske energije.

Osrednji poudarek konferenci je bil dan vlogi jedrske energije ter z njo povezanega izobraževanja in raziskav pri zagotavljanju čiste, trajnostne energetske prihodnosti.

5 122

Lov na templje, ulično hrano in dragulje kolonialne dobe podpirajo drugačne QR kode od tistih, ki smo se jih navadili. Hong Kong Central je najbolj znan kot poslovno okrožje Hong Konga, vendar si turistična skupnost Hong Kong prizadeva v ta del mesta privabiti ljudi, ki bi tam odkrili skrite zaklade, kot so templji, galerije in dobra hrana na ulici. V ta namen želijo povezati ta del mesta s sosednjim okrožjem Sheung Wan v območje imenovano "Old Town Central". Skupaj s skupino Grey Group Hong Kong so zasnovali štiri različne poti za raziskovanje in raztresli QR kode po celotnem območju. Ko turist s pomočjo telefona skenira eno od teh kod, pride na spletno stran pohodniške poti in pridobi še druge podatke o obiskovalcih. QR kode so grafično precej splošne, te pa so navdahnjene z umetnostjo. Ena je v obliki tradicionalnega kotlička za čaj, druga v obliki templja itd. Ogledi se imenujejo Degustacija Hongkonga, Nori na umetnost, Lov na skriti zaklad, Potovanje skozi čas (za kraje s prizori kulturne dediščine). Na primer, Nori na umetnost vodi turiste po galerijah, kot tudi do uličnih umetnin, kot je ogromen grafit Bruce Lee-ja.

EOL

Krema za sončenje v miniaturnih vedrih za barvo posebej za gradbince

Predsednik programskega odbora konference je bil prof. dr. Leon Cizelj, ki sicer vodi Odsek za reaktorsko tehniko na IJS, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije pa je prof. dr. Marko Čepin. Na okrogli mizi so govorili o izzivih in priložnostih znanstvene in tehnične podpore pri zagotavljanju jedrske varnosti.

Posodobitev kanalizacijskega omrežja v Ljubljani Evropska komisija bo sofinancirala posodobitev kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, Medvodah in Vodicah, in sicer z 69 milijoni evrov. Vrednost celotnega projekta je 135 milijonov. Preostali del sredstev bodo zagotovili državni proračun in tri občine. Samo v Ljubljani bodo posodobili 88 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Gre za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, s čimer bo za 300.000 prebivalcev trajno urejeno čiščenje komunalnih odpadnih vod. Pri izvedbi naložbe sodelujeta podjetji Riko in Javna razsvetljava, razpisali pa bodo še za 39 milijonov evrov del.

Posodobitev kanalizacijskega omrežja je največji ljubljanski evropski projekt v sedanji finančni perspektivi. Za kanalizacijo bodo morali v Ljubljani razkopati 250 ljubljanskih ulic. Direktor ljubljanskega podjetja VO-KA Krištof Mlakar je ob naložbi izjavil: "Res gre za velik zalogaj: od pridobivanja služnosti, odkupov zemljišč, projektiranja, pridobivanja gradbenih dovoljenj. Po končanju projekta bodo vse štiri ljubljanske aglomeracije komunalno opremljene skladno z evropsko direktivo, ki zahteva vsaj 95-odstotno priključenost na javno kanalizacijo. Komunalno neopremljenih bo ostalo le nekaj osamelcev, ki jih tudi direktiva izpušča in kjer res ni optimalno, da bi gradili javno kanalizacijo. Takšna območja bomo reševali z malimi čistilnimi napravami."

oktober 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 122

EOL

Kratko, zanimivo Vsi na www.manjjevec.si Društvo Ekologi brez meja so oživeli spletno platformo 'Manj je več', ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev.

Informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.

Na strani www.manjjevec.si je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. 'Manj je več' tako pove, kje se da popraviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno.

K zmanjševanju količin odpadkov poleg popravila in obnove predmetov prispevajo tudi številni dogodki, kot so izmenjave (oblačil, knjig, igrač itd.) in garažne razprodaje.

Vse te dogodke je zdaj mogoče brezplačno objaviti in si ogledati, kaj se dogaja v naši okolici. Ekologi brez meja so na platformo vključili tudi Karto Zero Waste trgovin, kjer je moč določene izdelke kupiti brez embalaže. Čeprav prave Zero Waste trgovine v Sloveniji še nimamo, se lahko odpravimo v več kot 70 trgovin po celotni Sloveniji, kjer je mogoče nekatere izdelke kupiti z lastno ali vračljivo embalažo.

Odprli Center sonaravne gradnje Gnezdo Ob odprtju Centra sonaravne gradnje Gnezdo v Ljubljani so pokazali tudi novo linijo izdelkov Nativa. Podjetje Gnezdo, direktor je Anton Pugelj, je od ustanovitve pred pol drugim desetletjem ves čas težil k uveljavljanju sonaravne gradnje, k naravnim, lokalnim in obnovljivim materialom.

Povezujejo se s podjetji, ki proizvajajo naravne gradbene materiale. Odločili pa so se za lastno proizvodnjo izdelkov iz naravnih materialov in za poslovno povezavo s skupino JUB. Od lani so v skupini, rezultat sodelovanja pa je lastna linija izdelkov Nativa in ustanovitev Centra sonaravne Gradnje.

oktober 2017

Temeljni kamen za mariborsko sortirnico Čeprav v pripravah na gradnjo nove mariborske sortirnice, ki jo bo gradila Snaga, ni šlo vse gladko, so temeljni kamen položili.

Sortirnico mešanih komunalnih odpadkov bo gradil krški Kostak. Naložba je vredna 12,5 milijona evrov. Snaga bo iz svojih sredstev vložila 2,5 milijona, ostalo pa so krediti. Napovedujejo, da bo najsodobnejša sortirnica v Sloveniji iz mešanih komunalnih

Novosti S preoblikovanjem embalaže še bliže potrošniku

Podjetje Nature's Finest je preoblikovalo embalažo za premium sadno znamko Nature's Finest. Preoblikovanje ohranja isti, transparenten model lončka, ki je bil v zadnjih letih temeljni videz blagovne znamke, vendar je embalaža svetlejše barve.

Na etiketah so fotografije sadja. Družinski paketi (700 g) imajo različne barvne pokrove, ki se skladajo s fotografijami sadja.

Oblikovne spremembe embalaže so bile narejene, da bi povečali prepoznavnost na prodajnih policah ter poudarili preproste lastnosti blagovne znamke. Georgina Edmonds, vodja marketinga v podjetju Nature's Finest, je povedala: »Želeli smo, da s preoblikovanjem bolje pojasnimo ključne vrednote blagovne znamke, to je, da zagotavljamo najboljše sadje na enostaven način. Med testiranjem smo prejeli pozitivne povratne informacije od potrošnikov, kar je ključnega pomena za blagovno znamko in njen uspeh.«

Rjav, nebeljen tetrapak z naravnim videzom prvič na trgu

Sodelovanje med podjetjema Elopak in Stora Enso je spodbudilo uporabo kartonov iz naravnega rjavega nebeljenega kartona.

Rezultat je naravna Pure-Pak embalaža z naravnim videzom in občutkom. Novi karton Natura Life Stora Enso ohranja naravno rjavo barvo lesnih vlaken in vidno strukturo vlaken. Naravni videz in občutek nove embalaže Pure-Pak podpira vrednote ekoloških izdelkov in zagotavlja

prepoznavnost na prodajnih policah.

Podjetje Arla Foods je na Švedskem napovedalo uvedbo več izdelkov ekološke blagovne znamke EKO s škatlami Pure-Pak iz naravnega rjavega kartona. »Verjamemo, da bo novi karton Pure-Pak pritegnil pozornost, saj komunicira z ekološkimi vrednotami in se popolnoma razlikuje od vsega drugega v vse bolj zapletenem mlečnem segmentu,« pravi Anna-Karin Modin Edman, vodja trajnostnega razvoja pri Arli. Karton Pure-Pak je na voljo v velikosti 1 liter in 500 ml. Deluje na obstoječih linijah za polnjenje svežih in ESL izdelkov brez sprememb ali sprememb v nastavitvah stroja. Novi kartoni Pure-Pak so 100 % reciklabilni.

Črnilo, ki tiska tudi na mastne površine različnih materialov

Linx Printing Technologies je razširil svojo paleto specialnih črnil z uvedbo nove formule, ki izpolnjuje izzive kodiranja na mastnih površinah. Linx črnilo 1062 lahko učinkovito tiska skozi tanke plasti olja na široko paleto materialov, vključno s plastiko, kovino, steklom in voskastimi površinami. Linx 1062 črnilo zagotavlja dobro oprijemljivost na polipropilen (OPP) in druge plastične folije, zaradi česar je idealen za različne industrijske in prehrambne namene. Združljiv je s celotno paleto tiskalnikov Linx 8900. Črnilo Linx 1062 je črnilo na osnovi MEK črnila, ki ima hitri sušilni čas od ene do dveh sekund, ki se lahko drži snovi z oljno ali mastno folijo, da zagotovi zanesljivo dolgoročno trajnost kode. Ponuja odličen kontrast in čitljivost na prozornih in bledih barvnih materialih in se je sposoben upreti paleti olj, vključno z inženirsko rezilno tekočino, nafto in kerozinom.

»Rdeča pika« tudi za Kabinet 01 Oblikovalski studio Kabinet 01 je prejel mednarodno nagrado Red Dot v kategoriji oblikovanja embalaže. Nagrajeno delo, paket za degustacijo za podjetje Flaviar, je oblikoval Jan Jagodič. To je letos že

tretja »rdeča pika« za Slovenijo, saj sta bila nagrajena tudi oglaševalska agencija Futura DDB in proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič. Jan Jagodič je s kreativno rešitvijo želel preoblikovati in nadgraditi koncept Flaviarjevega krovnega izdelka, paket za degustacijo viskija. »Paket predstavlja bistvo pristopa »Try before you buy« (»Preizkusi, preden kupiš«). Glede na naravo poslovanja, torej pošiljanja fizičnih izdelkov po pošti, je morala biti embalaža lahka in vzdržljiva, hkrati pa elegantna.

Pomembno je, da namero komunicirate jasno in čustveno. Cilj je bil ustvariti »možat« izdelek, ki odraža duh časa,« je kreativno rešitev pospremil Jagodič.

Žar iz lepenke za enkratno uporabo in s kamni iz perlita

Danska družba CasusGrill je našla način, kako izdelati žar za enkratno uporabo, torej bolj trajnosten žar. Ustanovitelji CasusGrill so prišli na to idejo po kampiranju v francoskih Alpah, kjer so marsikje naleteli na aluminijaste pladnje za žar za enkratno uporabo. V odgovor so izdelali rešetko za enkratno uporabo, ki je zamenjala aluminijast pladenj z lepenko, bambusom, bambusovim ogljem in lahkimi lavnimi kamni za toploto. Žar je pripravljen za peko v času 5 minut od prižiga in ohranja toploto 60 minut. Bambusovi briketi omogočajo kuhanje s 50 % manj oglja kot pri standardnem žaru za enkratno uporabo, kar pomeni manj emisij ogljikovega dioksida.

Po uporabi lahko celoten žar odložimo na ogenj, pri tem ostanejo samo lavni kamni.

Materiali so biorazgradljivi, tako da če ste pozabili zažgati ali odnesti žar, okolje ne bo oškodovano.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Mala pivovarna Komunajzer iz Novega mesta je na trg lansirala serijo piva Komunajzer, ki ponuja štiri različne okuse, vsaka vrsta pa ima svoje ime. Kupite lahko klasične vrste svetlega in temnega piva z imeni, kot so Josip, Broz in Tito, medtem ko se prodaja tudi pšenično pivo pod imenom Jovanka. Pivo so v Lidlu ponujali v sklopu tedna kraft piv. Kupcem so ponudili različna piva mini pivovarn iz Slovenije.

Zaradi blagovne znamke in okusa piva si proizvajalci obetajo prodor na vse trge Balkana. V Lidlu je pivo pošlo v dveh dneh.

Interaktivna embalaža v obliki kalejdoskopa

Inspiriran s kolesom za igranje iger na srečo je nastal kalejdoskop Lip, ki je sestavljen iz tanke škatle, ki ji odstraniš pokrov in v njej najdeš ustje kolesja in ogledala. Kalejdoskop so izdelali pri MW Luxury Packaging za podjetje Clarins' Lip Oils. Konstruiran je s trdno ploščo in zavit v matirano belo, zunaj je potiskan z barvo in deloma poškropljen s sijajnim UV-lakom.

Vakuumsko oblikovano kolo drži vsako od sedmih olj, ki ustreza posameznemu odtenku škatle. Kot prosto gibljiv element je kolo zasnovano tako, da ga je mogoče vrteti, kar ustvarja kolo svetlih, premikajočih se barv. Toga plošča trikotnika na desni strani kolesa deluje kot »kazalec«, ki potrošniku pomaga izbrati svoj odtenek. Ko izbereš olje za ustnice, ga lahko naneseš z uporabo zrcala v embalaži. Pokrov držijo odprti podporni trakovi.

7 122

odpadkov izločala tiste materiale, ki jih je mogoče reciklirati in jih uporabiti kot sekundarne surovine. Zaradi dovršene tehnologije, ki bo nameščena v sortirnici, bo čistost izhodnih frakcij visoka. Takšne frakcije na trgu sekundarnih surovin dosegajo dobre prodajne cene.

EOL

Kraft pivovarna Komunajzer lansirala pivo Tito in Jovanka

S pričetkom obratovanja sortirnice Snaga ne bo več zgolj zbiratelj odpadkov, ampak bo postajala tudi obdelovalec mešanih komunalnih odpadkov. Zdaj predaja 1 tone mešanih komunalnih odpadkov prevzemniku stane 124 €, z lastno sortirnico pa naj bi bila cena 95 €. Ker bo sortirnica izločala materiale, ki bodo uporabni kot sekundarne surovine, bo za odlaganje ostala manjša količina odpadkov kot doslej, načrtujejo, da le 14 %.

Že osmič akcija Očistimo naše gore V osmi sezoni vseslovenske družbeno odgovorne akcije Očistimo naše gore, organizira jo Zavarovalnica Triglav, je v dolini Kamniške Bistrice okoli 300 udeležencev pomagalo pri čiščenju poti v okolici idilične alpske doline. Na čistilni akciji so se ljubiteljem narave pridružili člani Gorske reševalne zveze Slovenije, Društva GRS Kamnik, ki so udeležence opremili s koristnimi napotki o varnosti v gorskem svetu.

Orientacijski klub Komenda pa je skupaj s člani GRS Kamnik pripravil pravo orientacijsko tekmovanje.

Različne generacije ljubiteljev planin so z biorazgradljivo vrečko za pobiranje odpadkov očistile poti v okolici doma v eni najlepših alpskih dolin v Sloveniji. Skupaj so pohodniki v prvi letošnji ekološki akciji naravo olajšali za 85 kilogramov smeti. Aleš Klement, direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav, je na otvoritveni slovesnosti dejal, da so ponosni, ker je že več kot 35.000 ambasadorjev čistih gora in da so v zadnjih letih v dolino odnesli že več kot 28 ton odpadkov. Slovenske gore so s pomočjo akcij Zavarovalnice Triglav vse bolj čiste. Akcija Očistimo naše gore prispeva k čistejšim in varnim goram, a je njen namen tudi osveščevalni. Pohodnike vseh generacij osvešča o varni hoji v hribe ter spodbuja družine k aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi. Na čistilni akciji v Kamniški Bistrici so se planincem pridružili člani Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), Društva GRS Kamnik. V GRZS so nedavno s pomočjo Zavarovalnice Triglav nadgradili sistem za učinkovitejše iskanje in reševanje v gorah.

oktober 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

Pomembno je, da si del trga, ki ima rast Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

8 122

Embalaža

Položaj panoge

Takole pravi Branko Rožič, direktor družbe Količevo Karton: "V mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice bi in starejši kartonski stroj od

Položaj panoge

dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši

kondiciji …" Nato doda, da so

takratni lastniki zahtevali, naj

stroj izloči in zmanjša število zaposlenih. Tega ni storil

in to, pravi, je moj največji

dosežek. Količevo Karton se

zadnja leta lahko pohvali še

z enim rezultatom, z dodano vrednostjo, ki znaša več kot

100.000 € na zaposlenega.

Poslovno filozofijo Branka Rožiča najbolje ponazarja

stavek, da je pomembno, če si del trga, ki raste. Je pa

zdaj globalni trg naklonjen

oktober 2017

proizvodnji kartona. Raste.

Z doseženo dodano vrednostjo je vaše podjetje postavilo visoko lestvico papirno-predelovalni industriji, čeprav panoga raste. Zakaj takšne razlike v panogi in kaj je skrivnost vaše visoke dodane vrednosti? Tuj lastnik s širokim trgom, optimizacija poslovnih procesov, varčevanje pri plačah, konjunktura …

Res je, zadnja štiri leta, to je po prenovi večjega kartonskega stroja v letu 2012, se je naša dodana vrednost ustalila na vrednostih nekaj nad 100.000 €/zaposlenega. Z višino okrog 40 mio €/letno predstavlja nekako 25%-tni delež obsega prodaje. To nas tudi v evropskem merilu umešča med najučinkovitejše papirnice. Ne kaže pa dosežene dodane vrednosti vezati izključno na prenovo kartonskega stroja.

Na kaj mislite?

Podobne višine smo dosegali že v letih 2002/2003, ko so cene vhodnih materialov, storitev in predvsem energije bile na primerno nizki ravni. Razlika med nami in ostalimi slovenskimi papirnicami je več kot 50 % in se zaenkrat ne zmanjšuje. Definicija dodane vrednosti, prihodki zmanjšani za odhodke materiala in storitev, sama po sebi napotuje na vire dodane vrednosti. Ob primernem obsegu prodaje, ki je lahko dosežena s količino in/ali primerno ceno produktov, do katere pa lahko pridemo zgolj z njihovo stalno izboljšavo in spremembo, je potrebno zagotoviti še konkurenčne cene pri nakupu materiala in storitev. Formula izgleda

Branko Rožič

izpostavil dejstvo, da manjši

enostavno. A v njej je toliko različnih zgodb, kolikor je podjetij. Na doseženo dodano vrednost višina plač zaposlenih, seveda kot knjigovodska kategorija, ne vpliva, saj nastopa na strani njene porabe tako kot davki, dividende ali zadržani dobički.

Tudi za vaš proizvodni program je značilno, da ste razvojno prisluhnili možnostim za širšo uporabo kartona kot embalažnega materiala z novo naložbo v proizvodnjo premaznega kartona.

Ste s proizvodom pravočasno stopili na trg in kaj pomeni v prodajnem deležu? In koliko je okoljsko primeren?

Lahko rečem, da smo z vsemi investicijami, ne samo s prenovo večjega kartonskega stroja, kar pravočasni in to nam omogoča stalno prenovo in zamenjavo produktov. Hiter pogled na zadnjih pet let pove, da smo uvedli tretjino novih produktov in se istočasno razvojno oprli na tiste, ki so dajali višje dodane vrednosti. Če smo torej v letu 2012 z 232.000 tonami letne proizvodnje ustvarili 121 mio € prihodkov, smo bili v letu 2015 z 240.000 tonami že na 151 mio € …

Premazni kartoni so tudi nedvomno med okoljsko najprimernejšimi pakirnimi materiali.

Lahko se odlično in z nizkimi energetskimi vložki reciklirajo. Premaz pa sestavlja v večinskem deležu kalcijev karbonat oz. poenostavljeno kamen, ki ga je v naravi v izobilju in je povsem neškodljiv. Tudi sicer se od nevlakninskih materialov v papirništvu ta material uporablja v cca 60 % deležu.

9 Zakaj?

Ne naključno. Poleg oblikovne stabilnosti in nosilnosti je še sporočilnost tista lastnost premaznih kartonov, ki navduši prodajnike in marketinške delavce pa tudi kupce. Po zadnjih raziskavah je namreč opaznost izdelka na prodajni polici, ki je izdelan v lični kartonski embalaži, kar nekajkrat večja, kot če je v plastični embalaži. Povpraševanje po kartonu, tej večplastni konstrukciji iz mehanskih in celuloznih vlaknin gramature med 145 in 600 gramov, dolgoročno stabilno raste. V takem okolju za tistega, ki zna in hoče, ne bi smelo biti težav.

A zato so potrebne inovacije, izboljšave, razvoj.

Koliko spremljate razvojne in inovativne dosežke velikih proizvajalcev kartonske embalaže, ki z detajli želijo doseči boljšo uporabnost in privlačno kartonsko embalažo, na primer z vgradnjo značke za RFID, s temperaturnimi senzorji v pametni embalaži ipd. Potem embalaža z ustnikom, napredna embalaža za ribe in sadje, prilagodljiva embalaža brightbox itd., o tem je na primer govoril argentinski Slovenec Herman Zupan v enem izmed intervjujev, je pa drugi največji igralec v kartonski industriji v južni Ameriki.

Dosežke na tem področju seveda spremljamo. V nekaterih, za katere ocenjujemo, da imajo večji tržni potencial, kot na primer pakiranje vin in sokov v kartonski škatli, tudi aktivno sodelujemo. Smo pa realni in osredotočeni na to, kar lahko učinkovito, dobičkonosno in z obstoječimi sredstvi predstavimo trgu. Brightbox je tipičen odgovor na trenutne in bodoče potrebe potrošnika v informacijski dobi. Ti produkti sodijo bolj v domeno start upov kot pa klasičnih papirnic, ki večino denarja zaslužijo s proizvodnjo tako imenovanih commodity produktov. Gospoda Zupana in njegovo družino poznam in zelo cenim. Ogledal sem si tudi njihove proizvodne enote v Argentini, ki so bile v odlični tehnološki kondiciji in zelo učinkovite. Verjamem, da je z vstopom tretje generacije članov družine nastalo v korporaciji dovolj hraniva za uspešen razvoj in trženje produktov, kot je brightbox.

Valoviti karton, ki se ga v Evropi proizvede štirikrat več kot premaznega kartona, torej okrog 27 mio ton letno, ima v zadnjih letih močnejšo rast, saj ta znaša okrog 3 % letno. To pa je že rast, ki je enakovredna dvema novima modernima strojema. Toliko se jih na leto seveda ne zgradi na novo, se pa kar nekaj enot iz proizvodnje časopisnega in drugih grafičnih papirjev predela za proizvodnjo valovitega kartona. Če primerjate poslovno okolje kartonskih podjetij v Sloveniji in podobno v tujini, kdo je lahko bolj zadovoljen in zakaj? Kako je z okoljskimi dajatvami in ceno energentov?

V tem primeru moram primerjati naše podjetje s tujimi. Predvsem s tistimi z nemško govorečega področja, ki nam je blizu in s katerim se radi primerjamo. Osebno sicer menim, da te primerjave nimajo posebne koristi oz. smisla, saj se kljub dostikrat veliki različnosti spremembe na normativnem makro področju ne zgodijo. Poglejmo samo priporočila, ki nam jih redno dajejo organizacije, kot je OECD, ki so že nekaj let precej podobna, če ne povsem enaka.

Predstavnike vljudno poslušamo, priporočila sprejmemo. In jih vtaknemo v predal. Saj je na koncu koncev vedno legitimna pragmatična ocena, zakaj bi nekaj spreminjali, kar ima večinski družbeni konsenz, omogoča trenutno visoko rast, pa še nevarnosti, da bi predlagatelj zaradi tega izgubil volitve, ni. Na podjetniških nivojih pa imajo pri poslovanju v EU bistveno večji vpliv produkt, organiziranost, inovativnost, prodornost, naložbe. To so elementi, ki tvorijo poslovni (ne)uspeh in so, roko na srce, bolj neodvisni od poslovnih okolij v posameznih državah, kot smo dostikrat pripravljeni priznati.

Ko primerjamo posamezne stroškovne sklope, kot so na primer okoljske dajatve na električno energijo, smo pri enem delu dajatev višji kot v Nemčiji. Če pa primerjamo vse dajatve, vključno z omrežninami, za katere je osnova kupljena energija, pa je ta strošek v podobni papirnici, kot je naša, v Nemčiji vsaj 50% višji, kot je pri nas.

Koliko ste v zadnjih letih vložili v okolje, kje ste bili najbolj zeleni in na katero okoljsko naložbo se pripravljate?

Pred letom in pol smo zaključili naložbo v razširitev in posodobitev biološke čistilne naprave v vrednosti 3 mio €, ki daje odlične rezultate.

Letos pa smo namenili 0,5 mio € za zmanjšanje hrupa in skladiščenje kemikalij. Trenutno pripravljamo dodatne ukrepe na področju požarnega varovanja ter zmanjševanja porabe tehnološke vode.

V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obširen del namenjen trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Kako zmanjšujete emisije in kakšna je vaša ocena trgovine z emisijskimi kuponi?

Pri tako imenovani tretji trgovalni shemi z CO2

122

v EU za obdobje 2013 – 2020, ko je bila izpostavljena energetska (ne)učinkovitost znotraj sektorjev, smo bili v 10 % pri najmanjši specifični porabi na tono proizvoda. To pomeni, da smo na evropskem nivoju izkazovali odlične rezultate, ki jih z vsako leto še izboljšujemo. Trgovina z emisijskimi kuponi bo zaživela, ko (če) bo ogljik dobil ceno. Ta cena bi se morala iz sedanjih 8 €/ to na CO2 dvigniti na 40 – 50 €/to. To pa bi se zgodilo, če se umakne iz trgovanja znatnejša količina kuponov, kar je seveda v rokah Bruslja oziroma članic. Menim, da tu ne bo prišlo do večjih premikov, saj bi šlo za občutno poslabšanje neposredne konkurenčne pozicije evropskih energetsko intenzivnih panog v primerjavi z državami BRIC in ZDA.

Embalaža

Tako je, naraščata svetovna in evropska proizvodnja kartona. Če se omejimo na Evropo in premazne kartone, potem vidimo, da v zadnjih petnajstih letih kartoni, ki so izdelani na osnovi reciklaže, stagnirajo na količini 3,5 mio ton, sveže vlakninski kartoni pa imajo v tem obdobju 2 % povprečno letno rast. Pomembno za vsakega igralca na trgu je, da je del trga, ki ima rast. Sektorsko so najmočnejši povpraševalci prehrambna industrija in farmacija.

Je zdaj na trgu večja konjunktura za valoviti ali premazni karton?

Digitalizacija poslovnih procesov je nov izziv za gospodarstvo, za celotno družbo. Kje ste z digitalizacijo v vašem podjetju?

Na nivoju koncerna Mayr – Melnhof imamo odprt široko zastavljen načrt in intenzivno delamo. Omogočal bo hitro, neposredno komunikacijo v prvi vrsti z našimi kupci, lahko seveda samo z uporabo modernih tehnologij in v času 24/7. Računamo, da bomo konec prihodnjega leta pričeli z uvajanjem. Drugi par kovanca pa so seveda postopki in projekti, ki jih ubiramo pri udejanjanju agende Industrija 4.0. Tudi tu pripravljamo proizvodne procese do te mere, da bodo lahko učinkovito in pametno povezljivi. Ta proces je bistveno dražji, daljši in kompleksnejši od prvega in bo dal prve otipljive rezultate čez pet in več let. Če analizirate razvoj firme pod vašim menedžerskim vodstvom, pri katerih mejnikih bi se ustavili? Predvsem pri naložbah?

Da in ne. Vsekakor so stalne, uspešno izvedene in na trgu udejanjene naložbe bistvene za dolgoročni poslovni uspeh sleherne papirnice, seveda tudi naše. Vrednost vseh naložb na Količevem je v zadnjih 19-tih letih, to je v času, ko je naš lastnik avstrijski koncern Mayr – Melnhof, znašala 160 mio €, v zadnjih petih letih polovico tega zneska. Seveda vseh teh naložb ne bi bilo, če ne bi dosegali ustreznega denarnega toka in posledično rentabilnosti. Bi pa kot najpomembnejši dosežek v mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice izpostavil dejstvo, da manjši in starejši kartonski stroj od dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši kondiciji, saj prevzema kar nekaj novih produktov. Ne gre namreč pozabiti, da sem se že daljnega leta 1996 soočil z zahtevo takratnih lastnikov, da se stroj izloči iz papirnice in število zaposlenih zmanjša za 60 in več delavcev. Da, to je in ostaja moj največji dosežek na Količevem.

In kakšna bo letošnja bilanca?

Poslovanje je letos stabilno. Finančni rezultat bo, če ne bo prišlo do neugodnih sprememb, vsaj na ravni lanskega.

oktober 2017

Svetovna proizvodnja kartona narašča. Katere industrije po njem najbolj povprašujejo in kateri trgi so najbolj živahni? Že nekaj časa je karton med embalažnimi materiali tudi za pijače, mleko, za tekočine, čeprav so bili ob tem dvomi.

Kje se kaže v prihodnje največ možnosti za uporabo kartona? Lahko postane karton najbolj iskan embalažni material?

V maju ste v trgovini Depo na Vrhniki predstavili prvo napravo za točenje ekoloških čistil s povratno embalažo. Od kod ideja za takšno polnilnico, kaj želite z njo doseči?

Pogovarjati smo se začeli v letu 2016. Naš moto je bil spodbuditi ponovno uporabo embalaže, ki jo v naše domove prinesemo z vsakim nakupom v trgovini. Veliko embalaže je trajne in jo lahko ponovno polnimo večkrat. Strankam želimo približati eno od strategij Zero Waste.

Na napravi si je možno natočiti osem različnih ekološko pridelanih čistil. Za kakšne vrste čistil gre in kdo vam zagotavlja dobavo ekoloških čistil?

Ekološka čistila dobivamo od dveh proizvajalcev. Čistila so narejena ročno iz ekološko pridelanih sestavin brez dodanih kemičnih snovi. Eden od proizvajalcev je Stojan Korošec iz Divače. Na svojih poljih na ekološki način goji sivko, iz katere pridobiva eterično olje in sivkino rožno vodo s pomočjo parne destilacije.

Njegova čistila ne vsebujejo nobenih fosfatov. Čistila avstrijskega proizvajalca pod blagovno znamko Sonett pa so bila ena izmed prvih, katerih kakovost temelji na duhovnem antropozofskem znanju. Različna eterična olja

pridobivajo na 100 % biološko kontroliranih nasadih. Oba proizvajalca imata pridobljene certifikate. Vse sestavine so 100 % biološko razgradljive in ne obremenjujejo okolja. Čistila lahko polnite v povratno embalažo.

Imate pravila za kupce, kakšno embalažo lahko pri polnjenju uporabijo? Ali so omejitve pri količini?

Posebnih pravil ni. Vsak, ki se odloči za nakup, ga lahko opravi. Večina kupcev že ve, da morajo s seboj prinesti svojo embalažo. Čistila si natočijo toliko, kot ga potrebujejo.

Kakšen je interes med kupci? Imate morda namen enako ponudbo razširiti tudi na druge podobne izdelke – po principu trgovine brez embalaže?

mag. Brigita Šen Kreže

Mag. Brigita Šen Kreže, Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.

Ekološka čistila v povratni embalaži

foto: arhiv podjetja

Prvo napravo za točenje ekoloških čistil v Sloveniji so postavili na Vrhniki. V trgovini Depo Vrhnika. Moči so združili JP Komunalno podjetje Vrhnika, ki je prispevalo prostor, in NMC, d.o.o., Logatec, podjetje za avtomatizacijo, ki je prispevalo inovativno tehnološko rešitev za polnjenje. Kot je povedala direktorica komunalnega podjetja Vrhnika mag. Brigita Šen Kreže, želijo s to ponudbo v trgovini Depo strankam približati strategijo Zero Waste, ki jo želijo uveljaviti v občini Vrhnika. Tudi naprava je zgled ponovne uporabe, saj je ogrodje aparata narejeno iz starega trgovinskega regala.

Maja Nagode iz podjetja NMC, d.o.o., Logatec, sicer tudi sama navdušena privrženka Zero Waste pristopa, pravi, da so zadovoljni, ker se občani na ponovno polnjenje vračajo z embalažo, ki jo prinesejo od doma.

foto: arhiv podjetja

Prvi točilni aparat za ekološka čistila, dober odziv kupcev

Ekološka čistila v povratni embalaži

10 122

Embalaža oktober 2017

Ekološka čistila v povratni embalaži

Naprava je plod izkušenj vašega podjetja NMC Logatec, ki se ukvarja z avtomatizacijo. Gre za inovativni izdelek? Kolikšne količine je naprava do sedaj iztočila?

Pri točilni postaji detergenti gre za leta izkušenj na področju lastne proizvodnje točilnih naprav. Izdelujemo mlekomate, oljemate, vinomate in sedaj še avtomate za prodajo tekočih detergentov. Glavna inovacija tega avtomata je, da omogoča točenje kar osmih različnih tekočin in da je to hkrati prodajni, ne le točilni avtomat. Stranke plačujejo z bankovci in kovanci. Ponosni smo, da smo izdelali prvi takšen avtomat v Sloveniji in da je 100 % plod našega znanja in izkušenj.

Hkrati je posebnost točilne naprave v tem, da si lahko stranke natočijo poljubno količino detergentov, od enega decilitra do več litrov.

Naprava omogoča natančno in hitro točenje.

Posebnost je, da lahko kupci uporabljajo poljubno embalažo, saj lahko točenje kadarkoli prekinejo in avtomat jim vrne drobiž. Avtomat natisne deklaracijo in račun v obliki nalepke, ki jo morajo kupci prilepiti na embalažo. S tem smo zagotovili varnost. Naprava prav tako omogoča izpis statistike. Rokovanje z

Maja Nagode avtomatom je enostavno in hkrati zabavno, saj kupci izbirajo vrsto čistila s pritiskom na ekranu na dotik in potem točijo sami na točilkah. Čistila se hranijo v kontroliranem okolju, na hladnem in temnem.

Avtomat je zmaga tako za nas kot proizvajalca avtomata kot tudi za okolje in lokalne proizvajalce čistil. Vanj smo vključili lokalen material (les) in material, ki smo ga ponovno uporabili. Ogrodje je iz starega trgovinskega regala.

Navdušeni smo nad odzivom ljudi, ki prihajajo s svojo embalažo in tako na svoj način rešujejo svet. Ponosni smo, da smo izbrali vrhunska ekološka čistila, ki jih kupci pri nas dobijo po dostopnejših cenah. Sama skrbim, da so poti od proizvajalca čistil do nas čim krajše. Večina čistil pride do nas iz Divače. Tudi embalaža od proizvajalca do nas je povratna, saj kante operemo in ponovno uporabimo.

Do sedaj smo s prodajo zelo zadovoljni.

Predvsem pa smo zadovoljni z dejstvom, da se ljudje, ki so dobili embalažo ob avtomatu, z njo vračajo na ponovno polnjenje oziroma embalažo prinašajo od doma. Torej nismo ustvarili nobene odpadne embalaže. O konkretnih številkah ne bi govorila, smo pa s prodajo zelo zadovoljni, saj kupci vedo, da pri nas dobijo ekološka čistila po ugodnih cenah.

Vsestranskost valovitega polipropilena Valoviti polipropilen varuje, je prilagodljiv, okolju prijazen, vodo odbojen in cenovno ugoden material za embalažo vseh oblik in velikosti. Možnosti embalaže po meri so neskončne, odlikuje jo izjemna prilagodljivost zahtevam kupca, izkoristek slehernega prostorčka ter nenazadnje prihranka.

Embalaža iz valovitega polipropilena je predvsem mišljena kot povratna embalaža, ki je dalj časa v uporabi, saj je med drugim tudi zelo vzdržljiva. V KMK Box že več kot dve desetletji aktivno delujemo na področju zahtevnih odjemalcev, zato dobro vemo, kaj pomeni slediti zahtevam in željam trga. Hitra odzivnost je rezultat dobrega sodelovanja med svetovalci za embaliranje, razvojem in proizvodnjo, kjer vsakodnevno snujejo nove izdelke, nove rešitve in izdelujejo embalažo prihodnosti.

11 122

Embalaža

Maja Nagode, NMC d.o.o. Logatec

foto: arhiv podjetja

Stranke so s ponudbo zadovoljne, interes je velik. Ideja o naravnih čistilih, ki so ljudem in naravi prijazna, ter možnost, da s seboj prinesejo svojo embalažo, ki jo lahko večkrat uporabijo, je enkratna. S prodano količino smo zadovoljni in veseli nas, ker občani uporabljajo svojo embalažo pri nakupu čistil. Pri nakupu drugih predmetov v naši trgovini prav tako spodbujamo uporabo trajne embalaže.

Strankam smo vedno pripravljeni svetovati, kako lahko sami poskrbijo za uporabo, izdelavo ali predelavo nekega predmeta v trajno rabo.

Embalažna novica Zelenega omrežja

KMK Box d.o.o. http://kmkbox.eu

WWW.DANPAPIRNISTVA.SI

oktober 2017

Promocija

SODELUJEMO. MREŽIMO. SOOBLIKUJEMO …

PRIHODNOST.

12 122

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Odnos uporabnikov do plastičnih vrečk V okviru študija Varstva okolja na B&B Visoki šoli za trajnostni razvoj smo z anketo preverili odnos do uporabe plastičnih vrečk. V spletni raziskavi, ki je ugotavljala načine, kako potrošniki pridejo do plastične vrečke, pogostost ponovne uporabe in pravilnost odlaganja plastičnih vrečk ter možnosti za zmanjšanje količine odpadnih plastičnih vrečk, je sodelovalo 100 anketirancev (39 moških in 61 žensk). 77 % anketirancev je bilo starih med 21 in 40 let.

Anketa je pokazala, da potrošniki brezplačno plastično vrečko najpogosteje dobijo v živilskih trgovinah. 48 % anketirancev v trgovino vedno prinese lasten nosilni pripomoček, 37 % pa vsaj občasno. 53 % jih brezplačno plastično vrečko zavrne pogosto, vedno jo zavrne le 10 %, nikoli pa je ne zavrne 5 % vprašanih. Za problematične so se izkazale hitre blagajne, kjer jih 34 % večina vedno vzame brezplačno plastično vrečko, 27 % jo vzame pogosto, 23 % redko, le 9 % nikoli. Raziskava je pokazala, da vrečko po prvi uporabi zavrže le 5 % vprašanih, 52 % jih vrečko uporablja dokler je mogoče. Zelo pogosto ali pogosto se plastične vrečke v nadaljnji uporabi uporabljajo za zbiranje smeti, pa tudi za shranjevanje živil in tekstila. Na zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk bi po ugotovitvah iz ankete najbolj vplivala prepoved brezplačnega deljenja, sledijo dajatve na plastične vrečke, pravilno recikliranje, nagrajevanje uporabe alternativnih možnosti in več alternativnih možnosti. Kar 67 % vprašanih bi se drugače odločalo o uporabi plastičnih vrečk, če bi bili bolje obveščeni o njihovi sestavi in dobi razgradnje.

nevtralnosti za posamezno koledarsko leto. Za izravnavo ogljičnega odtisa je na voljo široka izbira različnih mednarodno verificiranih okoljevarstvenih projektov, kar je zagotovilo, da so bili ustvarjeni dejanski globalni prihranki ogljičnega odtisa. Ogljično nevtralni posamezniki tako prispevajo k čistejšemu okolju in lepši prihodnosti.

Za več informacij obiščite spletno stran www.carboneutralife.com.

Belektron d.o.o. https://belektron.eu

Visokotehnološki sanitarni papir V podjetju Bent excellent držimo korak z najboljšimi. Tudi na področjih, kjer si je težko predstavljati novosti, saj so nekateri artikli v isti obliki že desetletja nepogrešljiv del našega vsakdana. Sanitarni papir dnevno uporabljamo vsi in predstavljamo posebno novost na tem področju. Papirnate brisače za brisanje rok običajno zaradi zahtevane vpojnosti in trdnosti niso razgradljive v vodi, zato lahko predstavljajo velik problem, če jih uporabniki odvržejo v wc školjko. Tam mašijo cevi in povzročajo nezadovoljstvo ter stroške. S tehnologijo Dissolve tech teh problemov ni. Papir se po stiku z vodo razkroji v treh minutah, obenem pa suh omogoča isti nivo vpojnosti in trdnosti kot običajna brisača. Papir je tudi cenovno povsem primerljiv z drugimi brisačami na trgu, zato predstavlja pametno investicijo za zasebne uporabnike, upravitelje stavb ali čistilne servise.

Bent excellent d.o.o. https://bent.si

Zapisal: Borut Bizjak B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

Ogljična nevtralnost

oktober 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Skladno s svetovnimi trendi nov spletni portal Carboneutralife omogoča uporabnikom izračun in izravnavo ogljičnega odtisa. Glede na dostopne podatke povprečen Slovenec letno ustvari ogljični odtis v višini nekaj manj kot 10 ton ogljikovega dioksida. S spremembo življenjskih navad svoj odtis sicer lahko zmanjšate, v celoti pa se mu žal ne morete povsem izogniti. Možno rešitev tako predstavlja koncept ogljične nevtralnosti. Ta vam omogoča, da svoj odtis v celoti izničite z izravnavo ogljičnega odtisa, ki obsega nakup in uničenje emisijskih kuponov. Končen rezultat je doseganje ogljične

Bosio razvija ekološko učinkovite peči Podjetje Bosio d.o.o. iz Celja je eden izmed dvanajstih partnerjev iz osmih držav v raziskovalno-razvojnem projektu Vulkano, ki spada pod okrilje evropskega programa Obzorje 2020. Cilj projekta je oblikovanje, implementacija in testiranje inovativnih rešitev za povečanje okoljske učinkovitosti industrijskih peči. Projekt predvideva 20% povečanje učinkovitosti industrijskih peči v sektorjih jeklarstva, keramike in aluminija, obenem pa 27% zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Če bo rešitev Vulkano v roku 20 let pričelo uporabljati 15 % ali več uporabnikov dotičnih industrijskih peči, pričakujemo do 9 TWh/leto prihrankov zemeljskega plina in za 2,2 milijona ton manj CO2 v okolju.

Vloga podjetja Bosio d. o. o. je izdelava peči in

Bosio d.o.o. www.bosio.si

Spodbude Eko sklada za okoljske naložbe Kaj prinaša letošnja jesen na področju spodbud Eko sklada? Celovita obnova stavbe, toplotna izolacija fasade, vgradnja toplotne črpalke …

Eden izmed dejavnikov, ki pomembno vplivajo na končno odločitev strank za izvedbo katere koli naložbe, je cena. Ta lahko postane bistveno dostopnejša s pomočjo spodbud Eko sklada, ki krijejo razliko med standardno in nadstandardno okoljsko naložbo. Trenutno so na voljo ugodni krediti ter nepovratna sredstva, slednja za občane in občine, za podjetja pa za energetske preglede in nakup novih električnih vozil. Občanom je na voljo tudi brezplačno energetsko svetovanje (www. ensvet.si). Sredstva za spodbude Eko sklada so v zadnjem obdobju zagotovljena v zadostni meri, tako da se dodeljujejo brez prekinitev.

Nepovratna sredstva občanom so na voljo za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti: solarne ogrevalne sisteme, sončne elektrarne za samooskrbo, kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje, vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken, toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa, prezračevanje, skoraj nič-energijske stavbe in nakup novih električnih vozil. Eko sklad ponuja višja nepovratna sredstva za naložbe v obnove stavbe na določenih območjih s prekomerno onesnaženostjo zraka in za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati ter za socialno ogroženo prebivalstvo.

Ob čedalje večji okoljski ozaveščenosti in prizadevanjih za ohranjanje našega planeta vedno več podjetij razmišlja, kako ponuditi kakovostne izdelke, ki so hkrati ekološki. Inovativno in uspešno podjetje Emma iz Lesc je v svoji dolgi tradiciji pod blagovno znamko Vestina razvilo že na desetine ekoloških elektronskih sveč, zadnja leta pa je svoj razvoj usmerilo predvsem v solarne sveče. Sveče Vestina Solar imajo veliko solarno površino, ki sprejema sončne žarke in jih pretvarja v energijo za napajanje polnilnih baterij v notranjosti, ki omogočajo, da sveča gori neprekinjeno – ob pravilni uporabi do kar 1.000 dni. Gre za trajnostno in varčno svečo, ki ima dolgo življenjsko dobo.

Ker jo redko menjamo, naravi prihranimo velik delež odpadkov. Obenem je izdelana iz stekla, ki se po uporabi zmelje in uporabi za izdelavo novih steklovin. Vestina Solar je odporna na vodo in veter ter dodatno obtežena. Sveče so med uporabniki vsako leto bolj priljubljene, saj so visoko kakovostne in izdelane v Sloveniji.

Emma d.o.o. www.vestina.eu

Za trajno toplotno izolacijo in potresno varnost stavb

Fibran Nord d.o.o. www.fibran.si

Priprava trajnostnega poročila in ogljična nevtralnost Trajnostno poročanje oziroma razkrivanje nefinančnih informacij je letos postalo del slovenskega zakona o gospodarskih družbah v skladu z Direktivo EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih skupin in podjetij. Velike skupine in podjetja bodo v skladu z novim zakonom morala poročati že za leto 2017. Nekatera slovenska podjetja to počnejo že nekaj let. Med njimi je tudi upravljavec slovenskega letališča Fraport Slovenija, ki je pred kratkim izdal Trajnostno poročilo 2016, njihovo drugo po vrsti. Poročilo smo skupaj s Fraportom Slovenija pripravili v Fit medii. Poskrbeli smo za vsebinsko zasnovo in oblikovanje poročila ter skupaj s Fraportom za besedila in uredništvo. Poročilo je pripravljeno v skladu s smernicami GRI-4 (Global Reporting Initiative). V septembru smo v Fit medii prejeli tudi certifikat za ogljično nevtralnost za leto 2016, ki ga podeljuje podjetje Belektron. Izpuste CO2 za leto 2016 smo izravnali s projektom za zajem metana na smetiščih za proizvodnjo čiste električne energije na Tajskem.

Zeleno omreŽje Skoraj nič-energijska hiša, zgrajena s pomočjo nepovratnih sredstev Eko sklada.

(Foto: Jasna Ariana Starc (lastnica hiše))

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Ali se zavedamo, da je strokovnost na vseh stopnjah gradnje nujna za dolgotrajno dobro počutje investitorja? Ena izmed večjih sprememb v načinu gradnje je gradnja na temeljni plošči, ki je nastala kot posledica zahtev po prekinitvi toplotnih mostov ter zahtev po zmanjšanju toplotnih izgub pod stavbo, ki zagotavljajo večjo temperaturno stabilnost. Posledično

122

je temeljenje na toplotni izolaciji prineslo problem možnih zdrsov stavbe in možnost preobremenitve izolacijskega sloja. Domovina ideje »izolacije izpod temeljne plošče«, Nemčija, razen močnih vetrov nima drugih dodatnih obremenitev, pri nas pa moramo pri načrtovanju upoštevati možen vpliv potresnih sil.

Seismic temeljne blazine so natančno premišljene rešitve, ki poleg osnovnega namena, to je kontinuirana in trajna toplotna izolacija izpod stavbe, hkrati omogočajo delovanje celotnega konstrukcijskega sklopa temeljne blazine in ustrezno nosilnost izolacij. S tem je zagotovljeno predvidljivo obnašanje v primeru potresnih aktivnosti določene stavbe na določeni lokaciji.

okolje

Sveče prihodnosti že danes

Fit media d.o.o. www.fitmedia.si

oktober 2017

vključitev predlaganih rešitev, hkrati pa razvoj in zagotovitev uplinjevalnika trdih goriv, ki iz odpadnih materialov z uplinjanjem proizvaja električno energijo in toplo vodo za pogon peči, ki bo omogočil višjo ekološko učinkovitost. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani projekta www. vulkano-h2020.eu.

13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 122

okolje

Trajnostno poročilo Fraporta Slovenija

Fraport Slovenija je izdal Trajnostno poročilo 2016. To je drugo poročilo družbe, v katerem so sistematično zbrana vsa prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja. Poročilo prikazuje, kako poteka nadaljevanje obstoječih trajnostnih praks, obenem pa so predstavljene nekatere nove, uvedene v letu 2016. Med novimi so, denimo, uvedba souporabe vozil na elektriko, postavitev vegetacijske protihrupne bariere, izboljševanje kakovosti storitev ipd. Zajetno število projektov, ki dajejo pozitivne rezultate, dokazuje, da je v Fraportu Slovenija trajnostna naravnanost vgrajena v vsakdanje delovanje. V družbi si prizadevajo za dobre, etične odnose ter dialog z vsemi deležniki družbe, za varovanje pred hrupom, skrbno ravnajo z energenti in za čistejše okolje ter podpirajo kulturo in šport v njihovem okolju. Dejavni so tudi na področju zdravstvene dejavnosti ter področju znanja in izobraževanja. Poročilo je dostopno na spletni strani www.lju-airport.si pod zavihkom varstvo okolja.

Fraport Slovenija, d.o.o. www.fraport-slovenija.si

Hotel Park – Urban&Green

oktober 2017

Za Hotelom Park je uspešno poletje. Poleg dveh novih čebeljih družin in razširjenega zeliščnega vrta smo organizirali kar nekaj dogodkov, na katerih smo ozaveščali o pomenu trajnostnega razvoja in se seveda zabavali. Sedaj gledamo naprej in pospešeno razvijamo aplikacijo, ki bo del inovativnega paketa GoGreen-ActGreen.

Ideja je, da gostom nudimo obisk Ljubljane z

izletom na Bled in jih ob tem opominjamo oziroma usmerjamo v bolj zelen način potovanja. V paket je vključen prevoz z električnim vozilom ter kosilo in večerja v restavracijah, ki delujejo trajnostno. Aplikacija bo v pomoč pri navigaciji in bo sproti računala pred naložene izpuste CO2 v ozračje. Tako bodo gostje tekmovali med seboj, kdo je bolj zelen. Ozaveščanje je ključ trajnostnega razvoja.

Hotel Park Ljubljana www.hotelpark.si

Postanimo družba brez odpadkov Ali je odpadek res samo odpadek? Kdaj postane surovina in kako iz odpadkov dobiti kakovostne surovine? Nove zakonodajne obveznosti v povezavi s sodobnimi trendi in inovativnimi rešitvami za trajnostno ravnanje z odpadki kličejo po konkretnih vpogledih v našo panogo. Vabljeni, da se nam pridružite na Interserohovem kongresu 0 ODPADKI 2.0, ki bo v ponedeljek, 16. oktobra 2017, od 10.00 do 15.00 ure v Kristalni palači (BTC-Ljubljana). Na kongresu bomo obravnavali nove zakonodajne obveznosti v Sloveniji na področju odpadne embalaže in odpadne električne ter elektronske opreme, predstavili sodobne sisteme in orodja za ravnanje z odpadno embalažo in zelenim odpadom v podjetjih, s poudarkom na predstavitvah dobrih praks v slovenskih podjetjih ter učinkovita orodja za spremljanje podatkov o toku odpadkov v vašem podjetju. Pripravili smo tudi nekaj prijetnih presenečenj, s katerimi bomo kljub visoko strokovnim temam poskrbeli za sproščeno vzdušje. Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar je zaradi omejenega števila mest in velikega interesa potrebna predhodna prijava, in sicer najkasneje do 9. oktobra 2017 na info@interseroh-slovenija.si.

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

Geos - nova toplotna črpalka tišja od delovanja hladilnika Podjetje Kronoterm je razvilo novo toplotno črpalko, ki je tišja od hladilnika (27 dB (A) zvočnega tlaka in 42 dB (A) zvočne moči).

Deluje na osnovi geotermalne energije, ki je ekološko neoporečen, brezplačen in izredno učinkovit vir toplotne energije. Geos toplotna črpalka je primerna za novogradnje in starejše

objekte, za talno in radiatorsko ogrevanje. Na voljo sta različici z integriranim 200 litrskim bojlerjem (s kapaciteto 250 litrov uporabne vode) za enostavne zgradbe ali pa brez bojlerja za bolj kompleksne ogrevalne sisteme. Geos z integriranim bojlerjem poskrbi za izjemno varčno pripravo tople sanitarne vode skozi vse leto, medtem ko se prostori pozimi ogrevajo, poleti pa ohlajajo (opcijsko). Kompaktna izvedba toplotne črpalke poskrbi za minimalen prostor vgradnje, vse je v eni notranji enoti, dovolj pa je že 1 m2 prostora. Novo toplotno črpalko odlikuje tudi izredna učinkovitost – sezonsko grelno število SCOP do 6,0 (pri nizko temperaturnem ogrevanju v povprečnem klimatskem področju), kar omogoča do 80 % prihranka pri stroških ogrevanja.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Okna iz odsluženega lesa Odslužen les je v zadnjih letih postal prava stalnica pri opremljanju prostora. Njegovo ponovno uporabo narekujejo tako okoljski kot modni trendi. V Sloveniji po podatkih SURS-a in Building Performance Institute Europe letno nastane okoli 17.000 m3 odsluženega lesa.

Ker les predstavlja naravno skladišče ogljika, kaskadna uporaba in podaljševanje njegove življenjske dobe omogoča prispevek k zelenemu gospodarstvu, saj vsak nadalje uporabljen kubični meter lesa okolje razbremeni za 2 toni CO2. V podjetju M Sora se trudimo biti odgovorni do okolja, kar dosegamo tudi s produkti - okni. V sklopu projekta ReWin bomo izvedli demonstracijski projekt »Iz starega kozolca v

Oven za vizijo zelenih urbanih središč Oven uresničuje vizijo zelenih urbanih središč s sharingom električnih koles v Mariboru in okolici. Eden izmed ciljev projekta družbe Oven je oživitev mestnega jedra, saj je izposoja električnih koles zanimiva za turistične namene in tudi odlična alternativa za avtomobilski ali javni prevoz. S kolesom se izognemo stroškom prevoza in parkiranja ter z manjšimi izpusti pripomoremo h kakovosti zraka v mestnih središčih. Podjetje Oven Elektro Maribor d.o.o. je eno prvih podjetij na Štajerskem, ki uspešno pospešuje trajnostno mobilnost, zelene vire energije in je eden bolj aktivnih pobudnikov pri povezovanju podjetij ter skupnosti, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju ogljičnega odtisa na vseh ravneh družbe. Letos so posebej aktivni z novimi projekti na področju urbane mobilnosti, stalno širijo ponudbo električnih prevoznih sredstev in občane vabijo k izposoji električnih koles.

Prve Bike sharing točke v Mariboru najdete na Lentu pred lokalom Mačka, na Drava centru v Limbuškem nabrežju, pri priljubljenem gostinskem lokalu Črni baron v Malečniku, pri Hotelu Betnava in na Meranovem v Limbušu.

Z Zavodom za turizem Maribor in Zadrugo BikeLab pa potekajo dogovori za širšo akcijo bike sharinga v Mariboru, za katero bo podjetje Oven nabavilo kar 15 električnih koles.

Električno mobilnost Oven Elektro Maribor spodbuja tudi z zelenimi izdelki in storitvami, ki so dostopni na www.trgovina-oven.si.

Podjetje Saubermacher-Komunala odslej svojim uporabnikom ponuja možnost prejemanja e-računov neposredno v telefon in plačilo le z dvema dotikoma zaslona s pomočjo storitve Hal mBills. Le-ta omogoča prejemanje e-računov neposredno v aplikacijo, kjer uporabnik le še potrdi plačilo. Prednosti tovrstnega načina plačevanja so, da lahko uporabnik račun plača kadarkoli, neodvisno od delovnega časa banke, za plačilo potrebuje le svoj mobilni telefon.

Računi se lahko plačujejo tudi v tujini, pregled vseh plačanih računov in stanja v mobilni denarnici so vedno na voljo na uporabnikovem mobilniku. Ob prejemu e-računa in pred potekom roka za plačilo uporabniki prejmejo opomnik, e-račun pa lahko shranijo na računalnik in ga po želji natisnejo. Provizija za plačilo na tak način je ena najnižjih v Sloveniji.

Verjamemo, da smo s to uporabnikom prijazno storitvijo naredili majhen korak pri prehodu na brezpapirno poslovanje.

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Z ekološkimi oblekami do velikih okoljskih prihrankov

Sens d.o.o. http://sens.si

Življenjski cikel izdelka je ključen del ISO 14001 Nova verzija standarda ISO 14001 je izšla septembra 2015. Ena ključnih sprememb je razmišljanje o okoljskih vplivih v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Najboljše organizacije že nekaj let procese in izdelke izboljšujejo tako, da porabijo čim manj virov, da nastane čim manj neželenih emisij in odpadkov oziroma da se le-ti uporabijo kot sekundarni vir. Najboljša praksa za procese in izdelke je zato v standard vključena kot zahteva. Organizacije, ki bodo implementirale koncepte krožnega gospodarstva, ali organizacije, ki bodo dopolnjevale svoj sistem ravnanja z okoljem z zahtevami novega ISO 14001, bodo morale temeljito razmisliti o svojih procesih in proizvodih ter jih marsikdaj tudi prenoviti. Po standardu ISO 14001 je v Sloveniji trenutno certificiranih okoli 400 podjetij. Podjetja večino energije za doseganje okoljske učinkovitosti usmerjajo v faze zasnove in razvoja, kjer razmišljajo o okoljskih vplivih tako pri proizvodnji kot pri uporabi izdelka.

Veliko podjetij v sodelovanju z drugimi išče rešitve za svoje odpadke ali za svoje proizvode po izteku njihove življenjske dobe, da bi na ta način zapirala svoje snovne tokove in se približala krožnemu gospodarstvu. K razvoju takšnih izdelkov lahko veliko prispevamo potrošniki. Če bomo zahtevali izdelke ali storitve, ki imajo manjši vpliv na okolje, jih bodo podjetja tudi izdelovala.

Zeleno omreŽje Zmogljivo električno kolo

Oven Elektro Maribor d.o.o. www.oven-em.si

V Sensu, slovenski blagovni znamki moških oblačil, stremijo k odgovornemu ravnanju do našega planeta in se zavedajo, kako pomembno je prizadevanje in udejstvovanje na tem področju. »Z linijo ekoloških oblek smo naredili korak naprej pri ohranjanju okolja, ki je pomembna vrednota v našem podjetju,« pojasni direktorica in modna oblikovalka Zlata Zavašnik, ki ji tudi v zasebnem življenju ohranjanje okolja veliko pomeni. Kreacije iz eko tkanin so izdelane iz ekološke merino volne in poliestrskih vlaken, ki so v celoti pridobljena iz odpadnih plastenk. Recikliranje materialov zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih

122

virov, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in prispeva k velikim prihrankom energije.

Ekološke obleke se lahko pohvalijo s kar 94 % prihranka pri vodi, 32 % prihranka pri izpustih CO2 in 60 % prihranka pri energiji. V Sensu v letu 2018 načrtujejo še večjo izbiro moških oblek, izdelanih iz ekološke tkanine, ki bodo namenjene tistim, ki jim je mar kje in iz česa so izdelane obleke, ki jih nosijo.

okolje

M Sora d.d. www.m-sora.si

Podjetje Saubermacher– Komunala naredilo nov korak k digitalizaciji

SIQ Ljubljana www.siq.si

oktober 2017

novo leseno okno«, v katerem bomo porušili dotrajan kozolec, les analizirali v sodelovanju s slovenskimi raziskovalnimi inštitucijami ter iz njega razvili in izdelali okna, s katerimi bomo prenesli tradicijo in kakovost lesa iz roda v rod. Vse aktivnosti projekta lahko spremljate tudi na našem novem blogu, ki ga najdete na: www.m-sora-blog.com.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 122

okolje

Zaposleni Telekoma Slovenije souporabljajo električna vozila

Telekom Slovenije v sodelovanju s podjetjem Avant Car zaposlenim omogoča souporabo električnih vozil po sistemu »car sharing« (souporaba vozil), in sicer tako v službene kot zasebne namene. Souporaba električnih vozil Avant2Go je trenutno možna v Murski Soboti, na Letališču Jožeta Pučnika in v Ljubljani, v ta namen pa je Avant Car zagotovil parkirna mesta za vozila tudi na parkirišču poslovne stavbe Telekoma Slovenije. Električna vozila so primarno namenjena razdaljam do okoli 100 km, zaposleni pa jih uporabljajo predvsem za prevoze med lokacijami podjetja. Pred pričetkom souporabe zaposleni opravijo obvezno

izobraževanje, izposoja poteka preko mobilne aplikacije Avant2Go. Zaposleni se tako vozijo v električnih vozilih, ki nimajo emisij CO2, s souporabo električnih vozil pa v Telekomu Slovenije zaposlenim omogočajo tudi najsodobnejšo izkušnjo mobilnosti.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Najcenejša ozelenitev streh Zelene strehe se dobro uveljavljajo v Sloveniji.

A med investitorji, načrtovalci in izvajalci gradbenih del je premalo znanja, ki bi omogočalo racionalno izvedbo. Zato se prakticirajo drage oziroma daleč predrage ozelenitve. Najhitrejše in seveda najdražje je polaganje vnaprej vzgojenih zelenih preprog. Za ta namen je možno uporabljati le zelo omejeno število vrst in sort trpežnih trajnic, običajno homulic. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič so razvili dva druga, za razmere našega malega trga zelo primerna načina gojenja rastlin za ekstenzivne zelene strehe z debelino substrata 7-13 cm. Oba načina sta že dobro preizkušena in dajeta odlične rezultate. Prvi način je sajenje vnaprej vzgojenih sadik trpežnih in nezahtevnih trajnic v normalno debelino rastnega substrata

Potaknjenci sedumov na zeleni strehi. Ker se uporabljajo sadike v lončkih in ne v obliki tankih preprog, je izbor primernih trajnic mnogo večji in dovoljuje tudi zahtevnejše oblikovanje ekstenzivnih strešnih vrtov za približno enako ceno kot v primeru polaganja v tujini vzgojenih zelenih preprog iz sedumov. Drugi, nekoliko počasnejši, najbolj enostavno izvedljiv in daleč najcenejši način ozelenitve streh je uporaba sveže narezanih potaknjencev homulic (Sedum). Cena za potaknjence homulic je desetkrat nižja od cene za zeleno preprogo iz homulic. Transport in izvedba pomenita zanemarljiv strošek. Seveda za te namene niso uporabne vse vrste in sorte homulic, pač pa le tiste, ki se v toplem delu leta zelo enostavno ukoreninjajo že v dotiku s podlago brez vsake posebne nege.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

Evropska projekta

oktober 2017

Strokovna delavnica »Izvajanje in poročanje v skladu z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju« V četrtek, 9. novembra 2017, med 11. in 14. uro, Energetska agencija za Podravje v okviru projekta EMPOWER – Interreg Europe organizira brezplačno strokovno delavnico v Mariboru. Vsebina delavnice se bo nanašala na sprejeto Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju. Podrobno bo predstavljeno njeno izvajanje in poročanje pristojnemu ministrstvu. Cilj uredbe je vzpostaviti in izvajati sistem upravljanja z energijo v javnih stavbah ter tako dati zgled zasebnemu sektorju na področju učinkovite rabe energije. Rok vzpostavitve sistema upravljanja z energijo je 31. december 2017. Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj

je RS ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna površina obsega več kot 250 m2 (uporabna površina, uporabljena v bazi GURS).

V okviru razprave bomo skupaj z udeleženci iskali načine kako najbolj učinkovito izvajati energetsko upravljanje v javnih stavbah. Več o delavnici si lahko preberete na spletni strani www.energap.si. Zaradi lažje organizacije je potrebna predhodna prijava na delavnico.

Energetska agencija za Podravje, zavod za trajnostno rabo energije www.energap.si

PERFECT: Zelena infrastruktura igra vse pomembnejšo vlogo pri razvoju mest V Ljubljani je med 11. in 13. septembrom v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) potekalo strokovno srečanje partnerjev projekta

PERFECT, katerega osrednji namen je izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih politik na področju zelene infrastrukture. Velik potencial na področju zaščite in razvoja zelene infrastrukture so prepoznali tudi v RRA LUR, ki je slovenski partner v projektu. Ena izmed osrednjih nalog agencije je skladen regionalni razvoj, zato je izboljšanje regionalnih razvojnih politik na področju zelene infrastrukture, ki lahko bistveno pripomore k višji kvaliteti bivanja, ustvarjanju dobrih pogojev za rast gospodarstva in dvigu konkurenčnosti regije, ključnega pomena. Ukrepi zelene infrastrukture lahko namreč zagotovijo pomembne okoljske, gospodarske in socialne koristi, zato bo RRA LUR v okviru projekta PERFECT izdelala strategijo razvoja zelene infrastrukture v regiji, katere sestavni del bodo tudi akcijski načrt in priporočila za sofinanciranje investicij v zeleno infrastrukturo iz evropskih virov.

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Razvoj na področju lastnosti jekel je vplival na zmanjšanje teže vozil, s tem pa na znižanje porabe goriv. Na tem področju potekajo še nadaljnje izboljšave ohišja in konstrukcije vozil.

Druge izboljšave se pričakujejo z uporabo alternativnih goriv oziroma pogonov. Največje okoljske učinke se pričakuje pri razvoju električnih vozil. Pri tem naletimo na pomanjkanje virov za hranjenje energije (redke kovine), zato bo verjetno perspektivnejša uporaba gorivnih celic, katerih razvoj intenzivno poteka. Čistejši vir energije med fosilnimi gorivi je tudi plin, ki zahteva le manjše prilagoditve sedaj prevladujočih motorjev z notranjim izgorevanjem. K trajnostnemu razvoju bodo veliko prispevale tudi družbene spremembe na področju mobilnosti v urbanih okoljih, kot so spodbujanje rabe javnega prevoza in ponudba na področju »delitvene ekonomije«.

Jeklarska industrija je velik energetski porabnik. Kako skrbite za čim večjo energetsko učinkovitost in kako v proizvodni proces uvajate načela krožnega gospodarstva oziroma trajnostne proizvodnje, kar je del strategije razvoja metalurgije v Sloveniji do 2025?

Res smo velik porabnik energije, nismo pa več med največjimi – to so danes trgovski centri.

Energetska učinkovitost oziroma zmanjševanje porabe je med našimi najpomembnejšimi cilji.

V obdobju 2015 do 2019 bomo porabo električne in kemijske energije (kisik) znižali za 10 %, porabo zemeljskega plina pa za 7 %.

Za izkoriščanje odpadne energije imamo izdelanih več idejnih projektov. Najdlje smo z načrti za izrabo toplote, ki nastaja pri vodnem hlajenju agregatov. Na strehi ene od hal imamo sončno elektrarno, načrtujemo pa njeno širitev še na druge uporabne površine. Načela krožnega gospodarstva uresničujemo prvenstveno z našo osnovno dejavnostjo – predelavo odpadnega jekla. Pri tem nastajajo stranski produkti – žlindra, škaja in prah, ki jih nudimo zainteresiranim uporabnikom v nadaljnjo predelavo.

Jeklo je 100-odstotno obnovljiva in tudi najbolj reciklirana snov na svetu. Velik problem in hkrati potencial v jeklarski industriji predstavlja prah, ki nastane pri proizvodnji in obdelavi jekel. Gre za stranski produkt z možnostjo predelave za druge namene. Kako se soočate s to problematiko in kakšne možnosti uporabe vidite?

Prah je usedlina dimnih plinov, ki nastajajo pri taljenju jekla in jih 99% zajamemo s čistilno napravo. Največji delež snovi v prahu predstavlja cink, ki je gospodarsko zanimiv, vendar v Sloveniji ni proizvodnih naprav za njegovo izkoriščanje. Zato to sekundarno surovino izvažamo na Poljsko, kjer ga predelujejo. Ker imajo z vidika zakonodaje naši stranski produkti status odpadka, je z njihovo nadaljnjo uporabo vrsta administrativnih problemov – od pridobivanja dovoljenj do zalaganja denarnih sredstev za garancije.

Metalurgija ima tako v Evropi kot v Sloveniji strateški pomen. V strategiji pametne specializacije Slovenije sta proizvodnja kovin ter proizvodnja kovinskih izdelkov opredeljeni kot ključna in prednostna gospodarska panoga.

Kako spodbudno je slovensko okolje za nadaljnji razvoj metalurške dejavnosti tudi na področju raziskav novih generacij kovinskih materialov?

Na razvoj metalurgije v Sloveniji gledamo z optimizmom. Zopet je vzpostavljen ustrezen izobraževalni sistem, ki je bil nekoč v zatonu.

Na dveh srednjih strokovnih šolah se izvajata

17 122

programa za metalurškega tehnika, vpis na strokovne in univerzitetne visokošolske programe in priliv diplomantov pa se je v zadnjih letih normaliziral.

Sodelovanje podjetij v panogi z znanstveno raziskovalno sfero se je v zadnjem času še okrepilo s programom MARTINA (materiali in tehnologije za nove aplikacije). Program, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, združuje 16 partnerskih organizacij, ki jih vodi Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. S projektom raziskujemo možnosti razvoja novih naprednih večfunkcionalnih materialov, kot so nova orodna jekla, visoko trdna jekla, aluminijeve zlitine in multikomponentni materiali ter inovativne tehnološke postopke izdelave, kot sta AM in 3D tisk kovin.

Smo tudi med ustanovitelji SRIP-a MATPRO, ki je eden izmed najbolj aktivnih in vsebinsko najbolj konkretnih. Štore Steel smo proizvajalec modificiranih jekel za posebne namene, zato je pametna specializacija naša ključna strateška usmeritev. Pomeni iskanje tržnih niš in zadovoljevanje tistih potreb na trgu, ki jih veliki proizvajalci ne želijo ali ne zmorejo zadovoljiti.

Med 17 zahtevami evropskega programa metalurgije so tudi nove tehnologije in boljša okoljska izvedba. Kje je vaše podjetje, če ga primerjalno umeščate v globalne razvojne trende?

V globalnih razvojnih trendih se vidimo na področjih zelenega transporta – avtomobilski sistemi, čiste energije – vetrne elektrarne, plinske turbine, in proizvodnje prihodnosti – nove oblike (sestavni deli, konstrukcije), novi materiali. Pri novih vlaganjih sledimo zahtevam okoljske sprejemljivosti in energetske učinkovitosti – na čim manjšem prostoru, z manj agregati, z bolj učinkovitimi tehnologijami narediti več. Z večjo stopnjo finalizacije želimo skrajšati postopke izdelave in transportne poti.

oktober 2017

S svojimi izdelki ste v več kot 90% vezani na trg avtomobilske industrije, kamor vse bolj vdirajo neevropski konkurenti, kot sta npr. Kitajska, Turčija. Kakšne so novosti v avtomobilski industriji, zlasti ko gre za upoštevanje trajnostnega razvoja tudi v tej panogi, ki je v vzponu?

Razmišljate tudi o izkoriščanju toplote dimnih plinov iz proizvodnje?

Jani Jurkošek

Jeklo je material prihodnosti, tako pravijo globalni razvojni trendi. Z razvojem novih lastnosti jekel in večfunkcionalnih materialov ter inovativnimi tehnološkimi postopki bo jeklo tudi v prihodnje nepogrešljiv del avtomobilske industrije, produktov za obnovljive vire energije, trajnostno gradnjo idr. Prednost jekla je med drugim ta, da je 100 % reciklabilen material. Tudi v podjetju Štore Steel načela krožnega gospodarstva prvenstveno uresničujejo s predelavo odpadnega jekla. »Na razvoj metalurgije v Sloveniji gledamo z optimizmom,« pravi direktor Jani Jurkošek.

Ponovno se namreč krepijo poklici, ki so pomembni za metalurško panogo, kar pomeni, da se v Sloveniji zavedamo pomena jeklarske industrije. V podjetju Štore Steel svojo prihodnost vidijo predvsem na področju zelenega transporta in proizvodnje prihodnosti.

foto: arhiv podjetja

Ali slovensko metalurško industrijo čaka svetla prihodnost?

okolje

Zeleno omrežje

18 122

Zeleno omrežje

okolje

Emisije v zrak – kaj kažejo trendi v Sloveniji?

Emisije v zrak, ki jih povzročajo industrija, promet in številne druge dejavnosti, veljajo za enega največjih negativnih vplivov človeka na okolje. Medtem ko so posledice emisij toplogrednih plinov vidne na daljši rok v obliki podnebnih sprememb, so posledice emisij nekaterih onesnaževal v zraku (npr. trdnih delcev PM10) opazne že v krajšem obdobju v vidni onesnaženosti zraka in različnih obolenjih (npr. obolenja dihal).

Podatki o emisijah v zrak, ki jih Statistični urad Republike Slovenije (SURS) praviloma objavlja v mesecu septembru, so pripravljeni po rezidenčnem principu, kar pomeni, da so upoštevane le tiste emisije, ki izvirajo iz dejavnosti rezidentov Slovenije tako doma kakor tudi v tujini.

v 1.000 kt

Ti podatki kažejo na porast količin večine emisij v letu 2015 glede na leto 2014. Največja rast (skoraj 9 %) je bila zabeležena pri količinah emisij didušikovega oksida (N2O), ki je tako kot ogljikov dioksid (CO2) toplogredni plin. Istega leta smo zabeležili 2 % rast količin emisij CO2, ki so bile sicer v zadnjih letih v upadu: od leta 2008 so se zmanjšale za 22 %. K upadu so pripomogle predvsem proizvodne in storitvene dejavnosti, med njimi je največji, okoli 30 %, upad v obdobju 2008-2015 zaznati pri predelovalnih dejavnostih ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. V teh dveh segmentih ter v dejavnosti prometa in skladiščenja

še vedno nastane največ emisij CO2, skupno kar 74 %. Če količine emisij CO2 v zadnjih letih upadajo, kar gre deloma pripisati uvajanju novih tehnologij v proizvodne procese in upadu gospodarske aktivnosti v času finančne krize, pa bolj skrbijo trendi pri emisijah drugih toplogrednih plinov, kjer takega upada ni zaznati. Še več, v obdobju 2008-2015 so količine emisij delno fluoriranih ogljikovodikov (HFC) narasle za več kot 50 %, nekaj odstotno rast smo beležili tudi pri popolno fluoriranih ogljikovodikih (PFC) in didušikovem oksidu (N2O). Vsem omenjenim plinom je skupno to, da imajo bistveno večji potencialni učinek na nastanek tople grede od CO2, skupina plinov HFC na primer tudi do 14.800-krat večjega.

Poleg emisij toplogrednih plinov se v zadnjih letih vse bolj izpostavljajo emisije trdnih delcev.

Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki zajemajo vse emisije toplogrednih plinov, nastale na ozemlju Slovenije (teritorialni princip), izražene v ekvivalentih CO2, kažejo, da so se od leta 1986 (izhodiščno leto za Kjotski protokol) te emisije zmanjšale za več kot 17 %. A upad gre skoraj izključno na račun

zmanjšanja količin emisij v zadnjem obdobju (2008-2014), kar sovpada z gospodarsko krizo.

Tako bo morala biti spremljanju teh emisij in spremljajočim ukrepom za njihovo zmanjšanje v bodoče namenjena še večja pozornost, saj z letom 2020 v veljavo stopi Pariški podnebni sporazum, ki želi omejiti dvig globalne temperature za 2 °C do leta 2100 glede na predindustijsko raven. Za približno toliko je temperatura v Sloveniji narasla zgolj v zadnjih 50 letih.

Poleg emisij toplogrednih plinov se v zadnjih letih vse bolj izpostavljajo emisije trdnih delcev (PM10 in PM2,5), saj imajo bolj neposreden učinek na okolje in zdravje ljudi. V splošnem velja, da so glavni povzročitelj teh emisij individualna kurišča v gospodinjstvih, na kar nakazujejo tudi podatki SURS: v letu 2015 je kar 71 % emisij PM10 izviralo iz gospodinjstev, od tega največ iz ogrevanja in hlajenja (90 %). Od dejavnosti k emisijam PM10 največ prispevajo predelovalne dejavnosti ter dejavnost prometa in skladiščenja, in sicer okoli 10 % vsaka. Količine emisij trdnih delcev PM10 v zadnjih letih ostajajo na približno enakih ravneh.

Avtor: Marko Pavlič (SURS)

25 20 15 10

Grafikon: Količine emisij toplogrednih plinov, ekvivalenti CO2, Slovenija, 1986–2015. Vir: ARSO

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

0 1986

oktober 2017

50

- temelj za celovito oživitev

Vzpostavitev prve celovite evidence DO predstavlja temelje za celostno obravnavo problematike DO in predstavlja prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju z DO. Analiza območij glede na stopnjo in leta opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječe razvojne načrte, prisotnost različnih oblik degradacije (fizične, okoljske, socialne idr.) pa so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov, ki bodo spodbujali njihovo oživitev in nove investicije na območju DO. Ukrepi pristojnih ministrstev bodo morali biti usmerjeni v stimulacijo lastnikov DO, da pristopijo k prenovi ter hkrati v stimulacijo investitorjev k usmerjanju investicij v DO.

Razprave o umeščanju naložbe Magne v prostor so vnovič opozorilo, da mora Slovenija nujno izdelati in sprejeti načrt potencialnih poslovno-gospodarskih con za naložbe, da v prihodnje ne bi bila prizadeta kmetijska zemljišča, kot je bilo v primeru Magne. MGRT in javna agencija za raziskovalno dejavnost sodelujeta v raziskovalnem projektu, da Slovenija popiše degradirana območja v vseh statističnih regijah in tako je na eni strani pripravljena na interes morebitnih investitorjev, hkrati pa bo zavarovala kmetijske površine. Kako daleč je izvedba raziskovalnega projekta, katera degradirana območja so lahko investicijsko zanimiva in kaj bo sledilo popisu degradiranih območij?

V prostoru, glede na predhodno rabo, nastajajo različni tipi DO, ki po eni strani pomenijo razvojno breme, a tudi razvojni potencial za ciljno usmerjanje in spodbujanje investicij različnih dejavnosti (usmerjeni brown-field razvoj). V raziskovalnem projektu je opredeljeno devet (9) tipov DO: (1) območja industrijskih in obrtnih dejavnosti, (2) infrastrukture, (3) kmetijske dejavnosti, (4) obrambe, zaščite in reševanja, (5) prehodne rabe, (6) pridobivanje mineralnih surovin, (7) storitvenih dejavnosti, (8) turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti in (9) za bivanje.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS sta v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2015 sofinancirala raziskovalni projekt na temo degradiranih območij v Sloveniji z naslovom "Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra". Izvajalec je Filozofska fakulteta, cilj pa je vzpostavitev delujočega sistema spremljanja degradiranih območij (DO) za učinkovitejše načrtovanje rabe prostora in umeščanje investicij.

Evidenca DO naj bi predstavljala eno od obveznih strokovnih podlag občinam pri pripravi njihovih prostorskih načrtov - trenutno je nov Zakon o urejanju prostora, ki občinam to nalaga, v obravnavi v Državnem zboru. To bo pomenilo podlago za prioritetno obravnavo DO. Glede na to, da je evidenca DO prostorski podatek, in kot takšen sodi v pravni okvir MOP, jo je potrebno sistemsko umestiti v e-prostor. S tem v zvezi je treba urediti: dostopnost na strežniku, pravice dostopa, določiti vzdrževalca evidence, urediti validacijo pravilnosti popravkov in novih

122

19 Slovenija dobi popis degradiranih območij

Z raziskovalnim projektom so bila najprej na podlagi metodologije popisana DO v sedmih statističnih regijah (Gorenjska, Goriška, JV Slovenija, Podravska, Pomurska, Posavska, Zasavska). V nadaljevanju je bil izveden popis DO v še preostalih petih statističnih regijah (Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Primorsko-notranjska, Savinjska in Koroška).

Rezultati bodo v kratkem predstavljeni javnosti (predvidoma oktobra letos).

zapisov ter skladnost z metodologijo, pripraviti navodilo oziroma pravilnik za postopke vzdrževanja evidence/baze podatkov, dogovoriti periodo vzdrževanja evidence idr.

Lokalno pridelana hrana in javna naročila Vlada je na eni izmed sej sprejela tudi ukrepe za večjo porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih in o prenovi Uredbe o zelenem javnem naročanju, kar naj bi povečalo zeleno javno naročanje živil. Pridelovalci lokalno pridelane hrane opozarjajo, da je kljub napovedanim spremembam v zelenem javnem naročanju še vedno eno prvih meril za odločitev o naročilu cena. Ali je pripravljena analiza zelenega javnega naročanja in položaja lokalnih predelovalcev hrane v Sloveniji?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je jeseni leta 2014 v vzgojno-izobraževalnih zavodih izvedlo anketo o uveljavljanju načela kratkih nabavnih verig pri javnem naročanju hrane. Proučevali smo vpliv takratnih sprememb zakonodaje s področja javnega naročanja, ki so bile uveljavljene konec leta 2012 oziroma konec 2013. Anketa je vključevala tudi del, ki se je nanašal na naročanje ekološke hrane oziroma zeleno javno naročanje živil. Na podlagi analize prejetih odgovorov je bil ugotovljen pozitiven učinek takrat uveljavljenih zakonskih sprememb. Delež ekološke hrane in živil od celotne količine naročene hrane in živil se je v vzgojno-izobraževalnih zavodih povečal za 6,6 %. Pred spremembo zakonodaje je znašal 6,4 %, leta 2014 pa se je povzpel na 13,0 %. Delež ekološke hrane in živil slovenskega izvora od skupne količine naročene ekološke hrane in živil se je povečal za 7,5 %. Pred spremembo zakonodaje je znašal 16,4 %, leta 2014 pa 23,9 %. Anketo naj bi ponavljali vsakih pet let.

Radi bi še dodali, da je v Vladni obravnavi nova uredba o zelenem javnem naročanju. Za lažje doseganje ciljev te uredbe je predvideno, da bosta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za javno upravo skupaj s pristojnimi resorji pripravila primere okoljskih zahtev in meril in jih objavila na svetovnem spletu.

oktober 2017

Tokrat v rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja sodelujeta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kmetijsko ministrstvo smo povprašali, kakšne so možnosti predelovalcev lokalno pridelane hrane, da uspejo pri javnih razpisih, ki bi lahko omogočili večji delež lokalno pridelane hrane v oskrbi javnih zavodov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa pojasnjuje, zakaj se je Slovenija odločila za popis in analizo degradiranih območij v državi.

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

20

Novosti zlasti o stečajih, degradiranih območjih in o sodelovanju javnosti

Ali je javna razprava opozorila, kaj bi moral zakon bolje opredeliti in kaj sledi?

Javna razprava se je končala 11. septembra.

Pripombe smo prejeli v zadnjih dneh. Javne predstavitve so bile med drugim na GZS, na pogovoru z nevladnimi organizacijami, na Skupnosti občin in drugje. Določene zadeve smo želeli izboljšati, saj je bilo nujno. Naj posebej omenim stečaje in v preteklosti onesnažena območja – stara bremena. Ključna zadeva je združeni postopek, za investitorje možnost hitrejšega pridobivanja vseh dovoljenj. Gre za spremembe pri določbah o sodelovanju javnosti pri izdajanju upravnih aktov in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Druge so bile bolj malenkosti, izboljšave.

V uvodu ni bilo temeljitejše obrazložitve o nekaterih spremembah ali novostih novega zakona.

Bila je odločitev, da se čimprej začne javna obravnava. Pohiteli smo z javno obravnavo že julija, čeprav so mnenja, da poletni čas ni najprimernejši. Po vseh direktivah je sicer za razpravo dovolj en mesec, vendar je zakon res obsežen, spremembe so konkretne. MOP je dolžan pripombe pregledati, jih proučiti, na primeren način upoštevati v predlogu zakona in potem podati predlog zakona še enkrat v 1-mesečno javno obravnavo.

mag. Tanja Bolte

Razprava o osnutku novega zakona o varstvu okolja se je sicer končala, a bo najbrž sledilo nadaljevanje. Poletni čas, pravijo, da ni pravšnji za obsežen krovni zakon o okolju.

Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, odgovarja, da so želeli z razpravo pohiteti. A tehtnejše vprašanje je, zakaj osnutka ne spremlja vsebinska utemeljitev glavnih sprememb v primeri s prejšnjim zakonom.

Novosti, na primer o stečajnih postopkih podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki, členi, ki opredeljujejo odgovornosti do sanacije degradiranih območij v državi, ali pa rešitve, kako bi v prihodnje različne javnosti sodelovale v izdajanju okoljevarstvenih dovoljenj in pri drugih okoljskih aktih, bi zaslužile obširnejše pojasnilo.

Sicer pa je mag. Tanja Bolte prepričana, da so potrebne spremembe. Tudi na primer pri vsebini okoljevarstvenih dovoljenj. In pravi, da je Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 razvojna priložnost za Slovenijo.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Osnutek zakona o varstvu okolja

oktober 2017

okolje

122

Osnutek zakona o varstvu okolja

V dosedanjih razpravah okrog zakonske regulative so zlasti nekatere interesne javnosti zelo želele, da bi se javnost bolj vključila v pripravo zakonodaje.

Ali je pri tem zakonu že prišlo do te spremembe ali ste pričakovali več vsebinskih pripomb v javni razpravi? To vprašujem zaradi tega, ker v zadnjem letu zlasti problematika vključevanja javnosti v upravne postopke nedvomno kaže, da bo treba zelo premisliti o modelu sodelovanja javnosti v pripravi regulative in pri sprejemanju določenih upravnih aktov.

Strinjam se z vami, o tem je bil pogovor tudi z varuhinjo človekovih pravic. Moja želja je bila, a na koncu je vedno časovna stiska, vključiti v razpravo strokovne in nevladne organizacije, industrijo, preden gre zakon v javno razpravo. Vendar ni bilo dovolj časa. A naj povem, kako smo pripravili člene o stečaju in starih bremenih. Strokovne podlage smo naročili pri zunanjih strokovnjakih, iskali smo dobre zglede, primerjavo z ostalimi državami članicami.

In udeležba javnosti? Čas je, da se najde model, o katerem govorite.

Vse deležnike, na eni strani industrija, vlada in drugi, ki želijo sodelovati pri pripravi zakonodaje, moramo vključiti, zbalansirati mnenja in interese in opredeliti ustrezno politiko.

Ministrstvo, ki ve, kje bi bila prava smer, pa

21 Nov zakon o varstvu okolja je zelo pozorno pričakovalo gospodarstvo, ki takšne ali drugačne odločitve najbolj čuti. Katere spremembe bodo najbolj vplivale na poslovanje gospodarskih družb?

En del se definitivno tiče gospodarskih družb.

To so odpadki. V tem predlogu zakona nismo uspeli nadgraditi razširjene odgovornosti proizvajalca. Odpadki, odpadna embalaža pa so ključen problem. Sistem ne deluje idealno.

Sedaj je čas za spremembe. Paket krožnega gospodarstva vsebuje šest evropskih direktiv na področju odpadkov, ki jih bo treba prenesti v pravni red v roku dveh let. Zdaj se na evropski ravni pogovarjajo o različnih konceptih, koga vključiti v razširjeno odgovornost, koga lahko izključimo. Želeli smo postaviti temelje, v podzakonskem aktu povedati ostalo. Zadeve so v zaključni fazi. Rešitve bomo predebatirali tako z gospodarstvom kot komunalno zbornico, tudi v javnosti. V roku treh let mora sistem drugače funkcionirati. Sledimo gradbeni zakonodaji. Želimo uveljaviti inštitut združenega postopka, ki omogoča izdajo zgolj enega pravnega akta. Če se investitor tako odloči, lahko poteka postopek po starem ali pa po združenem postopku, kar je novo.

Tudi pri združenem postopku je pomembna javnost.

Javnost naj na začetku pove vse pripombe, ki jih ima v postopku. Enkrat poveš in nimaš več možnosti spreminjat svojih izjav, jih dopolnjevati z novimi dejstvi, saj se sicer postopki predolgo vlečejo. Želimo, da se tudi sodišče odloči. Ukinjamo tudi pritožbo zoper OVD. Druge stopnje ne bi bilo več. Če ima kdorkoli tožbo oziroma pritožbo, lahko gre na sodišče in želimo, da se sodišče odloči. Tak koncept posega tudi v pravosodje in je potrebno s tem resorjem to uskladiti.

Kaj pa očitek civilnih iniciativ, da ste postali manj strogi kar zadeva nekatere standarde in mejne vrednosti, ko gre za odgovornost

Ne bi soglašala. Na nekaterih področjih imamo v Sloveniji težave. Mislim na zrak, tla. Tudi Evropa se je začela zavedati pomena tal. Ni točno, kot so nekatere ocene, da industrija ne naredi veliko in da ne spoštuje zakonov. Ne govorim o nadzoru in o spoštovanju standardov. Govorim o zakonodaji in mislim, da so standardi dovolj strogi.

Kar naprej ostajajo nekateri stereotipi, kot da je za vse kriva industrija.

Se strinjam, ni vedno kriva industrija. Kar poglejte onesnaženost zraka. Promet, kurišča, to so glavni krivci. Nevladne organizacije opozarjajo na problem, ko se merijo emisije, ki jih merijo pooblaščenci in so naročeni s strani izvajalca, a prevelikokrat sejejo nezaupanje.

Nezaupanje je povsod v družbi. Ko smo sodelovali s priznanimi strokovnjaki – primer Bukovžlak, smo pripravili zelo strokovne odgovore, uspešno zagovarjali predloge v Bruslju.

A ko pridemo domov, diskriminacija stroke.

Seveda stroka potem ne želi več sodelovati.

Želimo uveljaviti inštitut združenega postopka, ki omogoča izdajo zgolj enega pravnega akta.

Omenili ste celjski Bukovžlak. Degradirana območja v Sloveniji so zelo težko pričakovala novi zakon varstva okolja, ker je bilo napovedano, da bo končno jasno opredeljeno, kaj bo s sanacijo starih bremen, kako se bo opredelila odgovornost zanje in kdo bo dal sredstva za sanacije. Bralec pa je pri branju zakonu presenečen, češ da bo potrebno raziskovati, kje so degradirana območja. Ali tega ne vemo?

Strinjam se s tem. Za nekatera območja že vemo, da so degradirana. Želimo samo ohraniti koncept. Za onesnažen zrak ali za degradirana območja je nekdo odgovoren, povzročitelj, država pa mora to sanirati. Še vedno ohranjamo načelo, da je povzročitelj obremenitve/pravni naslednik odgovoren za izvedbo ukrepov/sanacije. V kolikor nista znana, je odgovornost na lastniku zemljišča.

Moramo vedeti, kaj je nujno sanirati. Ne moremo v celotnem Celju zamenjati staro zemljo z novo. Pogledati je treba, kje je največje onesnaževanje, kaj povzroča tveganje za zdravje, na okolje. To naj opredeli rešitev, da ne bo vpliva na podzemne vode, na zdravje ljudi.

Zato smo po vzoru Avstrije predlagali okoljski sklad, ker to ni mogoče reševati z integralnim proračunom. Naj omenim, da so načeloma sanacije dolgotrajne, potekajo več let.

122

Prav za celjsko kotlino se ve, koliko bi stala sanacija. Bili so narejeni konkretni izračuni, konkretni projekti. Torej, kje se bo dobil denar. Če se sprejema zakon, bi morali opredeliti vire za realizacijo zakona.

okolje

podjetij pri upoštevanju vsebine okoljevarstvenih dovoljenj?

Ja. Na ministrstvu smo se pogovarjali, da bi del okoljskih dajatev, ki gredo v proračun, preusmerili v sklad. Ne govorim v prvi fazi, ampak okoljske dajatve so dejansko namenjene temu, da onesnaževalec plača. Onesnaževalec plača v proračun in nikoli se iz proračuna ne vrne okolju. V skladu bi bile finance ves čas na razpolago. To so področja, ki jih je potrebno dolgoročno sanirati. Vsi vemo, da so potrebna velika sredstva in želimo, da bi del teh sredstev šel v ta sklad. Da se naredi program sanacije in da se sanira po prioriteti.

Kdaj bi bil narejen program?

Odvisno, kdaj bo zakon o varstvu okolja sprejet. Agencija za okolje že pripravlja register potencialno onesnaženih področij.

Za celjsko kotlino je bilo že sprejeto, da bi se naj sanacija začela.

Ja, res. Ministrstvo je prednostno ukrepalo.

Služba vlade za zakonodajo je menila, da nimamo pravne podlage, ker je pač uredba o stanju tal problematična, saj je iz leta 1993.

Predvideno je, da se pripravi sanacijski program za Celje. Tudi finančni viri, a pri tem ne mislim le na državo, ampak tudi na lokalne vire, industrijo, onesnaževalca. Upam, da se zavedamo, da ne moremo sanirati vsakega najmanjšega zemljišča. Zakon je osnova, da dobimo pravni okvir za sanacije. Predlog je naslednji. Za sanacijo onesnaženega območja ali podzemne jame je odgovorna država, zagotavlja ugotavljanje onesnaženosti in program ukrepov družba, ki je notranji izvajalec za državo. Nemogoče je to izvajati preko javnih naročil.

O stečajih je v zakonu zanimiva dikcija. Kako se bodo uredila razmerja pri stečaju podjetij, ko gre za odpadke, nevarne snovi itd. Ali so na to dikcijo zakona vplivali tudi konkretni primeri v zadnjem času, ki so zelo razburili slovensko javnost ?

Problem je, če stečaj vsebuje odlagališča nevarnih odpadkov. Smo naredili, kar smo znali narediti, na ministrstvu nismo strokovnjaki za stečaj. Smo pripravili predlog, ga poslali tudi na ministrstvo za pravosodje in pričakujemo dopolnitve z njihove strani. Povedali pa smo, da naj se odlagališča rešijo že v stečajnem postopku, da ne bo breme padlo na davkoplačevalce. Ko se odlagališče zapre, ga je potrebno spremljati še 30 let. Ali je v tem trenutku bolj pametno vse izkopati in odpeljati na sežig oziroma na odlagališče, ki je primerno, ali pa določiti upravljavca kot država, dati finančno jamstvo kot država in 30 let upravljati z odlagališčem? Ne želimo, da takšne primere prevzame država. S pravosodjem pa je potrebno preveriti poglavje o stečaju.

oktober 2017

naj vse zaokroži. Ta model je bil predstavljen tudi na konferenci pri Varuhinji človekovih pravic. Okolje je vsako leto bolj na vrhu zavedanja javnosti. Vse več bo reakcij, ugovorov, predlogov. A potrebna je jasna smer, kaj želimo v razvoju države in v okolju. Nezaupanja in neznanja je, če govorimo o trajnostnem razvoju in okolju, preveč. To moramo presekati in se o okolju več izobraževati. Vemo pa tudi, da na ministrstvu nimamo dovolj kadrov. Tu so izzivi za prihodnje obdobje na obeh straneh.

Naj jih nekaj naštejem: usposabljanje javnih uslužbencev o sodelovanju in komunikaciji ter učinkovitem vodenju postopkov priprave predpisov, o razvoju novih komunikacijskih pristopih, ki bi tvorili most med javnostjo in predstavniki oblasti, v večji organiziranosti in strokovnosti civilne družbe, v bolj premišljenem načrtovanju sprememb predpisov in umeščanju v normativni program dela vlade.

22

Osnutek zakona o varstvu okolja je prišel v javnost v trenutku, ko je zelo izpostavljena problematika sodelovanja javnosti, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, ko gre za okoljevarstvena dovoljenja oziroma za upravne postopke. Vse, kar se je dogajalo okrog Magne, je poučno, a ni edini primer. Ali dajejo členi v novem zakonu odgovor na to, kako v prihodnje, s kakšnim modelom javne razprave oziroma sodelovanja vseh zainteresiranih strani doseči, da bomo pravočasno lahko odpravili velika neskladja ali nesporazume, uskladili različne interese? Kaj smo se naučili?

okolje

122

Osnutek zakona o varstvu okolja

Imamo Aarhuško konvencijo in direktive, ki zahtevajo prenos v pravni red. Države na različne načine urejajo, kako sodelujejo javnosti v postopku sprejemanja OVD. Tudi Evropa ves čas na to opozarja. Mislim, da smo v zakonu opredelili jasna pravila igre za vse – za civilno družbo in nevladne organizacije. Da se prej izjasnimo o zadevah in da potem ni več odstopanj. Tudi civilna iniciativa je malo omejena, zanjo veljajo pogoji, ki so opredeljeni v zakonu. Zgledovali smo se po Avstriji in Nemčiji.

Marsikaj bi se spremenilo, če bi vnaprej opredelili, katere okoljske ali gospodarske cone v državi so tiste, ki so morda bolj degradirane oziroma so lahko prostor, kjer je manj tveganj za okolje. Seznam takšnih območij se pripravlja.

Tudi v gradbenem zakonu so spremembe.

Investitorji so se že pred fazo pridobivanja OVDja soočali z velikimi težavami. Gradbeni zakon želi pospešiti to proceduro in govori o tem, da je potrebno identificirati območja, primerna za večje industrijske investicije. Za objekte, kjer je blizu cesta, je železnica, vsa infrastruktura.

Država mora o tem sprejeti jasno usmeritev oziroma strategijo.

Ali znamo pred investitorje postaviti zahteve, kaj morajo storiti za okolje in zdravje ljudi?

Nove tehnologije so zdaj boljše in najboljše.

Ima država pravila igre, domišljen model komuniciranja, da bodo stvari lažje, kot so zdaj?

oktober 2017

Želim, da bi vsi skupaj uspeli premakniti voz v pravo smer. Da bi bilo zadovoljstvo javnosti boljše. Je pa to težko. Na primer. Vsi vemo, da vsi povzročamo odpadke in da jih moramo predelovati. Npr. Kemis. Če ga zapremo, ne vem, kje bi lahko obratoval. Ne moremo odpadkov kar izvažati v tujino, tudi oni bodo enkrat zaprli sežigalnice. Kot družba se moramo tega zavedati. Smo proizvajalci odpadkov in moramo s tem živeti. Se pa moramo zavedati, da je nujen nadzor, da je potrebna večja transparentnost. To velja tako za državno raven kot za investitorje.

Kaj lahko obljubite podjetjem, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Ali se bodo na osnovi nove regulative stvari kaj spremenile, ker so zlasti gospodarske družbe silno kritične zaradi dolgih postopkov, birokracije. Nekateri menijo, da Agencija ni dovolj odzivna?

Združeni postopek tako v gradbenem zakonu

kot tudi v našem zakonu uvaja paradigmo, da so postopki krajši. Pogovarjamo se tudi o spremembi okoljevarstvenih dovoljenj. Ta dovoljenja so stara deset let. Morda potrebujemo samo register potencialnih onesnaževalcev, na dovoljenje pa zelo pametno napišemo zadeve, ki so ključne – o SEVESO obratih, IED obratih, če do česarkoli pride, mora biti vse napisano v OVD-ju. Je čas, da nekaj premaknemo naprej.

In kritika o premajhni kooperativnosti Agencije za okolje?

Možnosti za izboljšave so. Birokracija je takšna in drugačna, podobna je tisti v Avstriji in Nemčiji. V zakonu dajemo javnosti priložnost, da sodeluje, da pove pripombe na začetku, ne na koncu. In potem ne več, zato druge stopnje ni več. Poglejte primer Lafarge. Osem let je trajalo, da smo prišli do zaključka. Želimo, da so postopki hitrejši.

V zakonu dajemo javnosti priložnost, da sodeluje, da pove pripombe na začetku, ne na koncu. In potem ne več, zato druge stopnje ni več.

Omenili ste, da ste imeli razpravo o osnutku zakona tudi na Skupnosti občin. Občine so zelo kritične. Pravijo, da na vseh področjih, tudi ko gre za okolje, dobivajo čedalje več pristojnosti in nalog, zdaj je še posebej govor o zraku. Bodo zagotovljeni tudi finančni viri?

Slovenija ima veliko težavo, ker ima 212 občin. Z vsemi je nemogoče dobro sodelovati. So različno velike, imajo različno strukturo, tudi nimajo povsod zaposlenega, ki bi se ukvarjal z okoljem.

Regij pa ni. Na predstavitvi Skupnosti občin je bilo največ težav z 254. členom. Gre za določanje cen, za nadzor nad cenami. Občani se pritožujejo nad cenami, ki jih določajo občine oz. komunala.

Občine ne želijo, da ministrstvo ugotavlja, ali je cena ustrezna ali ne.

Vendar ministrstvo naj bi po novem imelo zadnjo besedo pri odločitvi?

Seveda. Zadeva se še lahko spremeni, je pa ključen nadzor. Na MOP-u ni skupine ljudi, ki bi se ukvarjala z nadzorom nad občinskimi akti. Ali je vse v skladu z zakonodajo ali ne. A nadzor potrebujemo. To, da bi imelo ministrstvo zadnjo besedo, ni nujno. O tem se pogovarjamo. Če se vrnem k zraku. Odloki so v pristojnosti občin. A ko govorimo o kakovosti zraka, je država glavna. Še vedno bodo subvencije, še vedno bo država tista, ki bo največji vir financiranja. Nekaj več pristojnosti za občine je, a novih dodatnih zahtev ni, samo možnosti so, da ukrepajo. Primer.

V Italiji, če je koncentracija nad neko mejo, ima

župan možnost, da zapre cesto za ljudi, ki tam živijo, in mora imeti pravno podlago, kako bo to izvedel.

Zdaj je spet aktualno prevzemanje oziroma neprevzemanje odpadne embalaže. Komunalci in sheme opozarjajo, da evidentiranje količin ni transparentno. Zakaj ni? Kaj se dogaja?

Informacijski sistem, o katerem zakon veliko piše, ne dela? Zakaj se niste odločili, da vendarle zajamete v sistem tudi zavezance, ki dajejo na trg do 15 ton embalaže?

Z zadnjo novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so bili z novim 9. členom dodani novi 10. a do 10. c členi, ki določajo, da se mora od 1. 1. 2018 dalje vsaka oseba, ki daje embalažo v promet, ne glede na maso te embalaže, vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet. Voditi mora evidenco o masi embalaže, ločeno po vrstah embalažnih materialov, in te podatke enkrat letno sporočiti ARSO. Ker pa osebe, ki so zavezanci za plačilo okoljske dajatve, že vodijo evidenco o teh podatkih in jih že sporočajo FURS-u, ki določa, da osebi, ki da letno v promet manj kot 15.000 kg embalaže, ni treba plačevati stroškov ravnanja z odpadno embalažo (embalažnine), pa se z zadnjo novelo ni spremenila. Šele z analizo podatkov, dobljenih na podlagi novih 10. a do 10. c členov Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, in podatkov, dobljenih na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, bo mogoče oceniti primernost znižanja praga za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Mislim na vpliv take nove obveznosti na poslovanje srednjih, malih in mikro podjetij v primerjavi z drugimi možnimi ukrepi. Na primer prenos te obveznosti na trgovce, kot je praksa v nekaterih drugih državah članicah EU, ali natančnejša opredelitev embalažnine. Ker so vsa večja podjetja v Sloveniji, ki dajejo embalažo v promet, vključno s trgovci, že zdaj plačniki embalažnine, se ocenjuje, da bi imel ukrep znižanja praga za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo negativen vpliv predvsem na poslovanje srednjih, malih in mikro podjetij. Zato se je ministrstvo odločilo za dvostopenjski pristop k spremembi znižanja tega praga. V kolikor se bo izkazalo, da masa embalaže tistih oseb, ki ne dosegajo praga 15 t, predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane v promet, bo v naslednjem koraku ocenjena primernost znižanja tega praga. Zlasti z vidika vpliva na poslovanje srednjih, malih in mikro podjetij.

Ampak prihaja do razlike pri količinah embalaže, ki se skladišči, in pri prevzemanju. Tako trdijo komunalci in sheme.

To trdijo vsi skupaj. Težava je, ker si sheme zbijajo ceno. In delajo skoraj za nič. Embalažnina bi morala pokriti stroške, a jih ne pokrije. Embalažne družbe niso prave družbe, so vertikalne. Zakon mora postaviti pravila igre, kdo lahko družbo sploh ustanovi. To zdaj delamo. Jasna pravila,

23 Viri za to bi bile okoljske dajatve, ki gredo v proračun. To smo govorili tudi z Ministrstvom za finance. Potrebujemo njihovo soglasje! To nam je ključno, da zagotovimo sanacijo degradiranih območij. Imamo podporo strokovne javnosti, potrebujemo še soglasje MF. Slovenija se mora spopasti s to zgodbo. Še ena zgodba se že dolgo vleče. Na državni ravni in drugod se vsi zavedamo ozaveščanja, informiranja, vzgoje za naše drugačno okoljsko vedenje. MOP uveljavlja zakon o lahkih plastičnih vrečkah. Zakaj ni opredeljena jasna odgovornost na državni ravni za okoljsko ozaveščanje in obveščanje državljanov in prebivalstva?

Zakaj ni premika?

Nisem pravnik in bi težko rekla, ali bi moralo biti to jasno zapisano v zakonu. Krožno gospodarstvo je naloga vseh ministrstev, vlade.

Vsakogar v Sloveniji. Je pa potreben čas, da se

Omenjate odgovornost vseh ministrstev. Ali NPVO v resnici ne odpira vprašanja o novem razvojnem modelu Slovenije? Vlada bi morala nacionalni program varstva okolja do leta 2030 sprejeti kot osnutek novega razvojnega modela Slovenije.

Za strategijo razvoja Slovenije smo se zelo trudili oziroma se še trudimo, da bi vanjo v čim večji meri vključili okoljski vidik. Zato bi radi, da z vsemi ministrstvi sodelujemo in gremo skupaj to pot.

Torej zelena Slovenija od vrha navzdol in od navzdol na vrh.

Ne more biti na vsakem ministrstvu samo en človek, ki verjame v krožno in zeleno. Takšno prepričanje mora iti od zgoraj navzdol. Državni sekretarji in ostali morajo začutiti, da smo majhni in imamo idealne možnosti, da razvijemo

122

krožno gospodarstvo kot idealni primer v EU. Torej bi morali Slovenijo pozicionirati kot središče krožnega gospodarstva v Evropi.

okolje

Ustanovitev sklada za varstvo okolja vzbuja določena upanja in vprašanja. Z njim bi naj dobili vire, s katerimi bi lahko pokrili problematiko degradiranih območij. Je to realno?

vsi izobrazimo. Prvi poskus je lahko nacionalni program varstva okolja do leta 2030. Želimo, da se sprejme strategija o krožnem gospodarstvu in so zanjo odgovorna vsa ministrstva.

Potrebujemo center, najprimernejši je MGRT – center za promocijo krožnega gospodarstva. Zdi se nam, da je MGRT ključni resor in da mora biti bolj aktivno vključen v ta proces. MOP ničesar ne more narediti sam.

Seveda, smo majhni. Smo lahko vzor dobre prakse. To smo sposobni narediti. Vendar moramo vsi to začutiti. Je dovolj denarja, veliko projektov. Problem pa je, da vsako ministrstvo dela po svoje. Ključno je, da imamo izmenjavo informacij, da zvemo, kaj je kje in da se poskušamo povsod povezati.

Vlada, na primer, bi morala biti nosilec te ideje.

Meni ne pomaga, če sedaj ta vlada razume. Bo tudi naslednji to prioriteta? To je seveda ključno.

Vendar nobena vlada ne bo več mogla spregledati, kaj se dogaja z naravo, okoljem, viri. Želja je, da nacionalni program postane razvojni program, ki je ključen, ki ga vlada sprejme za svojega in ve za razvojno pot, kako do leta 2030.

Vse to se verjetno ne vidi v zakonu. Tudi ni nujno, da je vse v zakonu.

Kaj je vaše končno sporočilo? Želim, da z vsemi deležniki naredimo zakon, ki nam bo olajšal zadeve in da bo Slovenija res na poti krožnega, zelenega razvoja.

Promocija

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

www.rpc-group.com

@rpc_group

©2017 RPC Group Plc. All rights reserved. oktober 2017

kdo lahko družba je, kam je treba kaj poročati in kako bo potekala logistika. To je pravi način, da rešimo to zadevo. S temi zgodbami sicer nikoli ne bomo prišli do konca.

Promocija

24

Urbani razvoj v evropski kohezijski politiki

okolje

122

Ministrstvo za okolje in prostor

E

vropska kohezijska politika v obdobju 2014–2020 posebej poudarja pomen trajnostnega urbanega razvoja v EU in zavezuje države članice k usmeritvi najmanj 5 % evropskih razvojnih sredstev v urbana območja in k okrepitvi vloge mestnih oblasti pri opredeljevanju ključnih prednostnih naložb in projektov, ki prispevajo k razvoju mest. S tem, da je opredelitev urbanih območij, v katere se usmerijo prednostne naložbe urbanega razvoja, prepustila državam članicam, je Evropska komisija priznala tudi vlogo malih in srednje velikih mest v zagotavljanju uravnoteženega prostorskega razvoja (teritorialne kohezije).

okolja in bivanja v mestih. Vlaganja morajo prispevati k zagotavljanju pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu, prenovi javnih površin za oddih, rekreacijo in medgeneracijsko povezovanje, zagotavljanju zadostnega števila javnih najemnih stanovanj, spodbujanju multimodalne mobilnosti, prenovi energetsko neučinkovitega in nefunkcionalnega stanovanjskega fonda (zmanjševanje energetske revščine), k večji dostopnosti do kulturnih vsebin in ne najmanj pomembno - k večji zmogljivosti in usposobljenosti lokalnih skupnosti za izvajanje celovitih projektov za urbani razvoj in urbano prenovo.

O

oktober 2017

Mestna občina Maribor. Foto: Marko Petrej

perativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 izpostavlja nujnost celovitega pristopa k načrtovanju in izvajanju naložb za izboljšanje kakovosti bivanja in gospodarske rasti v mestih in mestnih območjih. Mesta naj bi se usmerila predvsem v povečanje privlačnosti mestnih območij, oživljanje posameznih mestnih predelov (zlasti stanovanjskih sosesk in slabo izkoriščenih in degradiranih območij), v krepitev gospodarskih, stanovanjskih in oskrbnih funkcij, ustvarjanje razmer za trajnostno mobilnost, izboljšanje kakovosti urbanega

Namen porabe teh sredstev je prednostno spodbuditi velike razvojne projekte na območjih potrebnih revitalizacije.

V

ečina sredstev, neposredno namenjenih podpori urbanega razvoja v enajstih mestnih občinah, je namenjena ukrepom za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih ter izboljšanje kakovosti javnih površin. Namen porabe teh sredstev je prednostno spodbuditi velike razvojne projekte na območjih potrebnih revitalizacije, ki prispevajo h gospodarski rasti ter zagotavljanju večje socialne vključenosti in zmanjševanju revščine.

Z

a potrebe usmerjanja sredstev na območja, ki so potrebna revitalizacije, so bila izdelana merila za določanje degradiranih urbanih območij ter opredeljena območja v mestih in mestnih naseljih v enajstih mestnih občinah.

Popis, ki je bil izveden v okviru te naloge, je v mestnih naseljih in naseljih mestnih območij v enajstih mestnih občinah opredelil 3.222 ha nerevitaliziranih

površin. Pri tem je naloga izpostavila tudi izhodišče, da je ob prepoznanju potrebe za aktivacijo območja, ki je iz katerega koli razloga prepoznano kot degradirano, treba preverjati tudi razvojni potencial tega območja.

Hitrejšo revitalizacijo omogoča izbira ukrepov in projektov, ki so skladni z veljavnimi prostorskimi akti, hkrati pa preverjajo potenciale in omejitve, kot je npr. prometna dostopnost, pretežna gospodarska dejavnost območja in demografska struktura prebivalstva.

Trajnostne urbane strategije – pozitivna izkušnja

K

ot prvi pogoj za črpanje evropskih sredstev so mestne občine s celovitimi trajnostnimi urbanimi strategijami (TUS) začrtale razvojne cilje razvoja mest in opredelile prioritetna področja vlaganj v prihodnjem obdobju. Naše izkušnje kažejo, da je bil pri pripravi TUS v mestnih občinah dosežen napredek na področju sodelovanja pri definiranju razvojnih mestnih vizij in strateških ciljev. Predvsem se je okrepilo sodelovanje in povezovanje različnih sektorjev znotraj lokalne uprave in učinkovitejši pregled nad izvajanjem projektov na območju mesta. V nekaterih primerih je bila izkazana tudi izredna pripravljenost mestnih oblasti za sodelovanje s svojimi prebivalci ter strokovnimi in drugimi deležniki na prostoru mesta. Pri tem so nekatere občine uporabile pristop »pisarn za prenovo«. Pod uporabo termina »pisarne za prenovo« nimamo v mislih vnaprej definiranih in določenih struktur, pač pa gre za aktivnosti, z uporabo katerih mestna uprava na svojevrsten in inovativen način vzpostavi stik s prebivalci na območju revitalizacije. Običajno »pisarne za prenovo« na terenu vzpostavijo nevladne organizacije in preko prvega stika z lokalnim prebivalstvom v osnovi spodbudijo izražanje želja prebivalstva glede oblikovanja svojega prostora, v nadaljevanju pa skušajo pritegniti tudi njihovo aktivno sodelovanje pri revitalizaciji območja. Tovrstne aktivnosti so ključne predvsem v primerih, ko govorimo o ukrepih revitalizacije na območjih z razdrobljeno lastninsko strukturo

25 U

gotovitev, da imamo v Sloveniji bistveno manj primerov dobre prakse pri odločanju o načinu, kako izpeljati večje razvojne projekte v mestu, niti ne preseneča. Večinoma se mesta še vedno usmerjajo predvsem v projekte na področju mestoslužnih funkcij (kanalizacije, javni parki …), medtem ko se projektov, ki bi lahko generirali večji ekonomski učinek, lotevajo le poredko. Podobno velja tudi za razvojne projekte na območjih, kjer bi projekt urbane regeneracije zahteval sodelovanje z večjim številom zasebnih investitorjev, pa naj bo to na primeru večjih stanovanjskih sosesk ali območij namenjenih gospodarski dejavnosti.

okviru izvajanja kohezijske politike se spodbujanje razvojnih naložb v mestih prednostno podpira z uporabo mehanizma celostnih teritorilanih naložb (CTN). Ključni cilj uporabe mehanizma CTN je doseči povezane učinke vlaganj, ki jih skladno s trajnostnimi urbanimi strategijami izberejo mesta sama. Celosten pristop k naložbam na izbranem območju vlaganj v mestu naj bi usklajeno prispeval k doseganju različnih ciljev zapisanih v operativnem programu – tako k učinkoviti rabi virov in izboljšanju kakovosti urbanega okolja kot k spodbujanju trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe energije.

Obstaja finančna vrzel za izvajanje projektov urbane prenove.

R

azvojne projekte preko mehanizma CTN lahko izvajajo mestne občine Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec.

M Mestna občina Celje. Foto: Gregor Katič

122

V

estne občine so v začetku letošnjega leta pripravile izvedbene načrte k TUS, v katerih so za obdobje 2014–2020 opredelile naložbe, ki so potrebne za doseganje ciljev opredeljenih v TUS. Izbor med ključnimi projekti mestnih občin opravi Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki opravlja vlogo posebnega posredniškega organa. Ta posredniški organ enakovredno predstavlja interese vseh enajstih mestnih občin. Izbrani projekti morajo slediti ciljem in načelom, izpostavljenim v operativnem program, ter morajo izpolnjevati sprejete kriterije in merila za izvajanje operacij.

Njihovo izvajane je teritorialno omejeno na območje mestnih naselij in naselij mestnih območij znotraj mestnih občin. Prednost imajo projekti, ki izkazujejo celovit pristop k doseganju

okolje

– novost v finančnem obdobju 2014 - 2020

Mestna občina Novo Mesto. Foto: Peter Žunič Fabjančič, MONM

Večinoma se mesta še vedno usmerjajo predvsem v projekte na področju mestoslužnih funkciji.

Mehanizem celostnih teritorialnih naložb

razvojnih ciljev mesta in dokazujejo vključevanje različnih virov sofinanciranja.

I

z izvedbenih načrtov jasno izhaja, da financiranje teh projektov zahteva precej več sredstev od razpoložljivih. Do enake ugotovitve so prišli tudi v okviru Predhodne ocene finančnih instrumentov v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da obstaja finančna vrzel za izvajanje projektov urbane prenove. To pomeni, da je povpraševanje po finančnih virih v mestih znatno višje od proračunskih sredstev občin in tudi od razpoložljivih nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike.

Ob jasno začrtanem razvoju mesta v TUS je torej nujno tudi iskanje dopolnilnih virov in načinov financiranja projektov urbanega razvoja. Za takšne projekte Evropska komisija ob sodelovanju z Evropsko investicijsko banko priporoča in spodbuja uporabo kombiniranja različnih virov financiranja. Enako izpostavlja tudi Nova urbana agenda sprejeta v Quitu leta 2016, ki pa dodatno poudarja nujnost k prehodu iz izključno javnega financiranja razvojnih projektov v mestih v kombiniranje javnih in zasebnih virov financiranja.

T

rajnostne urbane strategije, ki jih uporablja vedno več urbanih slovenskih občin, tako ne predstavljajo le še enega dodatnega strateškega dokumenta, pač pa v rokah občinskih uprav postajajo ključni element, ki kaže pot do jasnega, usmerjenega urbanega razvoja.

Kontakt: mag. Aša Rogelj, asa.rogelj@gov.si

oktober 2017

(npr. večje stanovanjske soseske ali območja gospodarskih dejavnosti, kjer se je po tranziciji izoblikovalo večje število malih podjetij), ko je vlaganje javnega sektorja omejeno pretežno na investicije v javno infrastrukturo. Zato je ključno, da mestne uprave uporabijo oziroma podprejo oblikovanje »pisarn za prenovo« in izvajanje aktivnosti zlasti na območjih urbane revitalizacije, kjer je treba pridobiti konsenz večjega števila udeležencev. Primer dobre prakse pri uvajanju pristopa z vključevanjem prebivalcev v prenovo mestnega predela predstavlja Mestna občina Kranj, ki je za svoj projekt pisarne za prenovo v stanovanjski soseski Planina prejela nagrado evropskega programa URBACT.

26 122

okolje oktober 2017

Sistemske spremembe še ni, zgodba dobiva brado Zaradi nepravilnosti v skladiščenju odpadne embalaže, neprevzete količine pri izvajalcih gospodarske javne službe se še kar naprej kopičijo, je inšpekcija ljubljanski Snagi naložila 10.000 evrov kazni. Ugotovila je namreč, da Interseroh pri prevzemanju zamuja še za leto 2016, sicer pa se letošnji sklep vlade, s katerim je določila deleže prevzemanja OE pri komunalnih podjetjih, ne izvaja, kot se je pričakovalo. Še več.

Napoveduje se nova zmeda do konca leta, količine naj bi se kopičile. Po vladnem sklepu so za leto 2017 deleži DROE za prevzemanje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe naslednji (za papir): Dinos 17,2 %, Embakom 6,1 %, Gorenje Surovina 21,21 %, Interseroh 21,97 %, Recikel 40,15 % in Slopak 6,88 %. Pri steklu, lesu, plastiki in kovini so odstotki nekoliko drugačni.

Kaj se torej letos dogaja pri prevzemanju odpadne embalaže? Stara zgodba se nadaljuje. A se ne bi smela.

Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, naj bi v Sloveniji končno preprečili zastoje pri prevzemanju odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Lani naj bi ostalo pri komunalnih podjetjih neprevzeto okrog 6.000 ton odpadne embalaže. Kupi skladiščene odpadne embalaže pa tudi letos ne izginjajo, saj na trgu nastaja več odpadne embalaže, kot so jo z določenimi tržnimi deleži dolžne pobrati družbe za odpadno embalažo. Sistemska sprememba, ki je bila v zadnjem desetletju že večkrat tik pred »zdajci«, torej da se zniža ali odpravi odpustek velikemu številu zavezancev, ki dajo na trg manj kot 15 ton embalaže in povzročajo nepobrano razliko, še zmeraj ni sprejeta. Vendar nepobrana odpadna embalaža ni edina luknja na poti, kako v državi optimalno ravnati z viri. Vse več je zahtev, da se povežejo sheme, zavezanci in komunalna podjetja v skrbi za večjo kakovost primarne ravni zbiranja.

Zato smo k osvetlitvi večletne zgodbe o nepobrani odpadni embalaži in odgovornejšemu ravnanju z viri povabili k sodelovanju sheme in komunalna podjetja. Med shemami ni odgovoril Recikel.

Postavili smo jim naslednja vprašanja: • Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so bile sprejete določene spremembe, ni pa bila vključena sistemska sprememba, ki je ključna za odpravo zastojev pri prevzemanju odpadne embalaže. Gre za podjetja, ki ustvarjajo manj kot 15 ton embalaže in jim ni potrebno plačevati embalažnine in ne okoljske dajatve. Kaj je razlog, da ne pride do te odločilne spremembe in kaj predlagate?

• Ali deleži o prevzemanju odpadne embalaže pri izvajalcih za leto 2017 slonijo na transparentnih podatkih o zbranih količinah odpadne embalaže? Vladni sklep navaja, da so deleži določeni v skladu s predpisano metodologijo.

• Z vladnim sklepom morajo izvajalci javne službe obvestiti družbo za ravnanje z odpadno embalažo, prav tako inšpekcijo, če količina skladiščene odpadne embalaže presega 80 % skladiščnih kapacitet, družba pa jo mora prevzeti v dveh delovnih dneh.

Prav tako je določeno, da mora shema od IJS prevzemati odpadno embalažo enkrat mesečno. Ali se ta vladni sklep izvaja, če ne, kaj je vzrok?

• Kako ocenjujete napoved, da se bodo do leta 2020 količine ločeno zbrane odpadne embalaže v okviru javne službe še povečale na račun zmanjševanja količin mešanih komunalnih odpadkov in kaj bi morali storiti vsi zainteresirani, da se delež ločenega zbiranja komunalnih odpadkov poveča zlasti v občinah, kjer dosegajo manj kot 40 %?

• Po nekaterih ocenah je stopnja reciklabilnosti ločeno zbranih frakcij pri komunalnih podjetjih največ 40 %. Ostalo naj ne bi bilo za snovno predelavo. Kako doseči, da bo primarna raven zbiranja mešane komunalne embalaže boljša, odpadna embalaža čistejša in bolj uporabna kot vir? Kdo bi se moral povezati?

• Kako poteka letos prevzemanje odpadne embalaže in ali nastajajo neprevzete količine?

27 • Večina izvajalcev javnih služb ima vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov, torej embalaže. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Vemo, da t.i. sistem od vrat do vrat zagotavlja večji delež ločenih frakcij odpadkov zaradi lažje kontrole oddaje odpadkov.

Znani so tudi primeri sistemov, ki dosegajo prav tako visoke rezultate ločenega zbiranja odpadkov. Ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev je nenehno izobraževanje prebivalcev in inšpekcijski nadzor.

• Lahko samo povem, da upam, da je bil na tak način določen pravi delež o prevzemanju.

• To je sprejeto in naj bi veljalo. Največkrat je problem, ko družba izjavlja, da je svojo obveznost izpolnila in da naj druge družbe opravijo svojo dolžnost. To naj bi bil problem vsa leta, ker se družbe niso uskladile glede

• Verjetno je to podatek za mešano komunalno embalažo (15 01 06), ki je lahko celo optimističen. Ne gre za t. i. »reciklabilnost« mešane embalaže, temveč za ekonomsko računico.

Družbe že zdaj plačujejo visoke stroške sortiranja in ravnanja z ostankom sortiranja. Cena sortiranja je precej visoka in tista embalaža, ki na trgu ne dosega cen oziroma ima zelo nizko ceno, predstavlja le dodaten strošek DROE. Marsikaj je predpisano kot odpadna embalaža in marsikaj dejansko je embalaža, toda če vprašate DROE, kaj bi raje

okolje

• Glede na nespremenjeno obveznost zavezancev, ki ustvarjajo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto, ostaja nerešeno vprašanje precejšnjega dela problematike.

Res pa je, da nova uredba zahteva poročanje vseh oseb ne glede na obveznost plačevanja okoljske dajatve v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S tem se bo vsaj vedelo, kdo so osebe, ki dajejo embalažo v promet ne glede na letno količino embalaže. Po novem naj bi se morale vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet. Komunalna zbornica naj bi predlagala nižjo mejo za poročanje.

Dario Rolih

deležev oziroma niso prejele deležev s strani ministrstva.

foto: arhiv podjetja

Dario Rolih, vodja PE ravnanja z odpadki v Komunali Nova Gorica:

122

Pri nečistočah gre za ekonomsko računico

videli v zabojniku za odpadno embalažo, npr. odpadno kvalitetno plastiko, ki ni embalaža, ali embalažno plastiko nižje kakovosti, bi hitro dobili odgovor. V zvezi s stroškovnim delom ravnanja z embalažo jih popolnoma razumem. Glede čistoče je možnih več odgovorov. Slišal sem, da nekateri povzročitelji odpadke v izogib nabavi večjega zabojnika za mešane komunalne odpadke, ki so plačljivi in najdražji, pomešajo med odpadno mešano embalažo, katere praznjenje zabojnika ni zaračunano (skladno z zakonodajo).

• Zdaj še nimam pritožb. Vprašajte me enako konec oktobra!

IJS so sedaj dolžne mesečno poročati, koliko so zbrale odpadne embalaže, nikakor pa teh številk ni možno preveriti.

Spremembe Uredbe so prinesle zelo zelo malo.

Recimo: • IJS so sedaj dolžne mesečno poročati, koliko so zbrale odpadne embalaže, nikakor pa teh številk ni možno preveriti. Zakaj si DROE želimo preveriti te številke? Če je vsako leto ostalo približno 4.000 t neprevzete mešane embalaže, se jo je v zadnjih 5 letih nabralo

že 20.000 t. Kje je vsa ta embalaža? Vse zaostanke so pobrale tiste DROE v naslednjem letu, ki svoje obveznosti v celoti izvajajo, saj se je zaradi prirejenih napovedi s strani

oktober 2017

Kljub Spremembi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ostajajo pereči problemi nerešeni. Vse DROE ne prevzemajo mešane komunalne odpadne embalaže, zato se še vedno in še bolj kopiči na dvoriščih IJS. Še vedno si nekatere DROE razlagajo obveznosti

po svoje, in sicer, da je njihova obveznost tolikšna, kot so jo generirali le njihovi zavezanci, v kg seveda. Čigav ceh so potem zavezanci do 15 ton in čigav ceh je razlika v teži čiste, dane embalaže na trg, in tiste onesnažene, ki še vsebuje nekaj embalirane snovi in na kateri sta tudi sneg in led in jo je potrebno prevzeti?

Zoran Rodič

Zoran Rodič, Embakom:

foto: Boštjan Čadej

Država mora razmisliti, kakšen sistem potrebujejo okoljski cilji

28

(ne)prevzeta odpadna embalaža

122

IJS »znašla« v njihovih obveznostih (beri količinah).

okolje

• Do objave o tržnih deležih za posamezne DROE morajo sheme do 30.6. prevzemati po tržnem deležu iz preteklega leta. Vendar je to dobro za tiste DROE, ki so po tržnem deležu rastle, za preostale pa ne. DROE, ki je po tržnem deležu rastla, je verjetno znižala svoje stroške oziroma embalažnino, nagrajena pa je z nižjim prevzemanjem embalaže do 30.6. tekočega leta. Če k temu prištejemo še napačno interpretacijo DROE o obveznostih

do IJS, predvsem do (ne)prevzemanja mešane embalaže, potem vse skupaj diši po katastrofi!

končne uporabnike, na drugi strani pa skoraj nemogoče planiranje količin in stroškov!

Država mora kot lastnik tega sistema razmisliti, ali bo takšen sistem v prihodnosti zagotavljal dosego vseh okoljskih ciljev skozi prizmo podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Sam menim, da ne! Spopad velikih predelovalcev za sekundarne surovine bi se moral odigrati na industrijskih dvoriščih, ne pa na dvoriščih IJS.

Edina pozitivna sprememba je, da bo ministrstvo izdelalo poročilo, ki bo predvidoma vsebovalo tiste podatke, po katerih DROE hlastamo že vsaj 3 leta. A žal se bo to zgodilo prvič šele leta 2019! Precej je tudi nedorečenosti pri prevzemanju nekomunalne odpadne embalaže s strani IJS, saj se hitro znajde v mešani embalaži. To kar na eni strani pomeni socializacijo stroškov za

• Že v letu 2009 je bilo s strokovno študijo dokazano, da oprostitev plačila embalažnine podjetjem, ki ustvarjajo manj kot 15 ton odpadne embalaže, povzroča primanjkljaj finančnih sredstev. Iz evidenc je razviden trend velikega števila zavezancev, ki se načrtno izognejo plačilu, tako da navajajo količine embalažnine z nekaj kilogrami manj kot 15 ton. Strokovno je nedopustno, da se anomalija ne odpravi, saj gre pri tem za nespoštovanje načela »povzročitelj plača«, kar pa ni v skladu z usmeritvami upoštevanja ključnih načel na področju ravnanja z odpadki.

• Težko sodimo o tem, ali so podatki transparentni, saj IJS nimamo vpogleda v metodologijo in izračune. Dejstvo, da obstaja veliko podjetij z nekaj manj kg kot 15 ton odpadne embalaže, pove veliko.

oktober 2017

• Težava s skladiščenjem odpadne komunalne embalaže se pojavlja kljub javnim opozorilom in zavezam, da se bo odpravila.

Vsako leto se tako že v mesecu oktobru ali že prej pojavijo težave s pojavom prepolnih skladišč. To dokazuje, da se vladni sklep ne spoštuje, pa tudi sankcij za DROE ni. Vzrok je poznan. V kolikor bi shema določala način plačila po opravljeni storitvi, bi bil interes za prevzemanje odpadne embalaže popolnoma drugačen.

• V našem primeru se je količina odpadne embalaže bistveno povečala z uveljavitvijo sistema “od vrat do vrat”, saj smo bili leta 2007 prvi v Sloveniji, ki smo implementirali sistem popolnega ločevanja odpadkov,

s čimer smo dosegli bistveni padec količin ostanka odpadkov. Količina odloženih odpadkov je od leta 2008 do leta 2013 strmo padala, kar je posledica uvedbe sistema »od vrat do vrat« leta 2007. Program ozaveščanja o ločenem zbiranju odpadkov smo izvajali s praktičnim prikazom in na takšen način dosegli učinkovito izločitev embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov. Leta 2002 smo odložili 10.789.780 kg odpadkov, leta 2016 pa 1.226.946 kg. Trenutno zato ne pričakujemo bistvenega naraščanja količin embalaže. Seveda je drugače pri tistih, ki so naš sistem vpeljali 5 in več let kasneje, kjer se pričakujejo spremembe v masni sestavi snovnega toka v ostanku odpadkov.

Dejstvo, da obstaja veliko podjetij z nekaj manj kg kot 15 ton odpadne embalaže, pove veliko.

• Podatek o reciklabilnosti je javno objavljen na številnih spletnih straneh. Že iz samega snovnega toka je možno ugotoviti, da določenih materialov zaradi njihove sestave niti ekonomsko niti okoljsko ni sprejemljivo reciklirati. Sestava embalaže je zelo heterogena. Zaradi potrošniške usmerjenosti, ki sledi k večji privlačnosti embalaže, je težko pričakovati, da bo embalaže manj in da bo v enostavni izvedbi. Izvorno ločevanje odpadne embalaže je zadovoljivo, zagotovo pa obstajajo težave pri večstanovanjskih objektih, kjer se odgovornost izgubi. Rešitev

mag. Bojan Pirš

mag. Bojan Pirš, OKP Rogaška Slatina:

foto: arhiv podjetja

Že v oktobru bodo skladišča spet prepolna

je v poostrenemu nadzoru in ukrepih. V kolikor ustrezen nadzor ne obstaja, se pravila ne upoštevajo tako dosledno. Vedno gre za manjši odstotek ljudi, ki potrebujejo dodatni nadzor. Zavedati se je potrebno, da kljub striktnemu ločevanju odpadkov ni mogoče doseči več kot 60 odstotkov reciklabilnosti.

Materialni tok odpadne embalaže tudi drugod v svetu ne dosega višjega deleža. Poleg snovne izrabe je potrebno upoštevati še termično izrabo, ki lahko nadomesti ogromne količine fosilnih goriv, ki se danes uvažajo.

Konkretno vidimo rešitev v uporabi embalaže za večkratno uporabo in njeni ponovni uporabi, z vpeljavo alternativnih embalaž, ki jih ponuja ponovna uporaba, in seveda v spremembi miselnih vzorcev. Predstavljajte si samo dnevno količino lončkov »coffe to go« za enkratno uporabo, ki pristane med odpadno embalažo in nima reciklabilnosti.

• Prevzemanje odpadne embalaže letos poteka v skladu z deleži, ki jih je sprejela Vlada RS. Vendar je potrebno poudariti, da še vedno prihaja do zalog, saj družba, določena za ravnanje z odpadno embalažo, ne izpolnjuje redno svojih obveznosti.

Problem vidim v dejstvu, da se embalaža zbira kot mešana odpadna embalaža.

Kljub temu pa po mojem mnenju tudi ta sprememba ne bi bila ključna za odpravo vseh nepravilnosti. Te se namreč pojavljajo na več nivojih. Začnejo se že pri zbiranju odpadne embalaže. Problem vidim v dejstvu, da se embalaža zbira kot mešana odpadna embalaža. Kljub ozaveščenosti državljanov pa je ta, glede na strukturo, žal precej dober približek mešanim komunalnim odpadkom. To predstavlja precej višji strošek predelave, kot ga zavezanci krijejo ob nastanku obveznosti.

Na drugi strani se srečujemo s problematiko odsotnosti papirne in kartonske odpadne embalaže, s katero bi lahko sicer pokrili visoke stroške ravnanja z mešano embalažo.

Ne glede na navedeno Gorenje Surovina odpadno embalažo, ki nastaja pri izvajalcih javne službe, redno prevzema. Partnerjem smo se zavezali obveznosti izpolnjevati na vseh ravneh. To je del naše politike delovanja. Je pa odsotnost določb oziroma

Jure Fišer

• O prevzemanju oziroma bolje rečeno neprevzemanju odpadne embalaže s strani DROE je bilo prelitega že veliko črnila, med drugim tudi z vidika sprememb in ukrepov, ki bi bili potrebni, da do navedene problematike ne bi prihajalo. Vsekakor eno izmed težav predstavlja prag 15.000 kg embalaže dane na trg RS, ki ga mora subjekt doseči, da postane zavezanec za vključitev v DROE. Zaradi tega prihaja do precejšnjega nesorazmerja med količino embalaže, ki je dana na trg RS in za katero so bili z embalažnino plačani stroški ravnanja, ter dejansko količino odpadne embalaže, ki nastane in ostane pri izvajalcih javne službe.

Relativno visoko predpisan prag za nastanek obveznosti posledično pomeni nesorazmerno visoke stroške prevzemanja in predelave, saj jo je potrebno zagotoviti za vso odpadno embalažo, ki dejansko nastane, in ne samo za tisto, ki je bila dana na trg.

foto: arhiv podjetja

Jure Fišer, Gorenje Surovina:

mehanizmov, ki bi posameznim DROE omejila nadaljnjo možnost opravljanja svoje dejavnosti zaradi neizpolnjevanja obveznosti pobiranja odpadne embalaže od IJS, gotovo ena izmed pomanjkljivosti. Pet shem svoje obveznosti redno izpolnjuje, vsa leta pa je problematična ena shema. Nesankcioniranje teh anomalij meče slabo luč na delovanje celotnega sistema oziroma vseh DROE. Nedvomno pa menim, da je prihodnost ravnanja z odpadno embalažo v sistemu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti na način, ki bo omogočal neposredno pobiranje odpadne embalaže DROE tako od fizičnih kot od pravnih oseb. Tako bi tisti (t.j. DROE), ki morajo za ravnanje z odpadno embalažo poskrbeti, lahko vplivali tudi na način zbiranja odpadne embalaže. Dobro ločeno zbrana odpadna embalaža lahko ključno prispeva k nižanju stroškov ravnanja in s tem k normalnemu funkcioniranju sistema.

• Obveznost DROE glede prevzemanja odpadne embalaže je odvisna od dveh podmen.

Prva je izračun deležev, ki ga ima posamezna DROE. Slednje določi Vlada s sklepom ter skladno z v uredbi določeno metodologijo.

Deleži so določeni za posamezne vrste odpadne embalaže, sorazmerno in odvisno od materialov embalaže, ki jih zavezanci posamezne DROE dajo na trg RS. Pri tem organ operira s podatki, ki jih pridobi od FURS s poročanjem in plačili okoljske dajatve.

Za pravilno določitev deležev se morajo ti podatki in podatki, s katerimi razpolagamo DROE, ujemati. Menim, da so letos pristojne državne službe prvič poskrbele za pravilen izračun in pravočasno objavo deležev v Uradnem listu.

Projekt EDISON (Eco Driving Innovative Solutions & Networking) je dobil pomembno potrditev in spodbudo na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva v Celju. Začetek projekta sega v leto 2015, ko je Rotary klub Idrija v sodelovanju z BMW Slovenija v dobrodelne namene ponudil v izposojo električni avtomobil BMW i3 in s tem v projektu Botrstva preko Zveze prijateljev mladine Idrija pomagal pomoči potrebnim otrokom. Nato je nastala zelena Keltika – vzdolž 120 km dolge regionalne ceste Logatec-Idrija-Tolmin-Kobarid-Bovec je bilo postavljenih deset 22 kW polnilnih postaj za električne avtomobile, ki lahko napolnijo preko 200 e-vozil dnevno.

29 122

Konferenca EDISON, e-mobilnost in eCelje

Na podlagi teh izkušenj je Rotary klub Idrija skupaj z Rotary Distriktom 1912 Slovenija in s Summit 100 (Business Leaders of SouthEast Europe) razvil koncept zelene Balkanike in zelene Adriatike. To je koncept elektrifikacije 2.400 km avtocest (LjubljanaZagreb-Beograd-Skopje-Tirana-PrištinaPodgorica-Dubrovnik-Split-Zadar-Koper, z nadgradnjo Ljubljana-Salzburg-München in Ljubljana-Maribor-Budimpešta/Bratislava), vključujoč e-car sharing v glavnih mestih in e-bus povezavo med glavnimi mesti.

Nato so aprila 2017 v okviru Dnevov srbsko slovenskega prijateljstva odprli prve super polnilnice v Beogradu in Srbiji. Projekt zelene Balkanike in Adriatike so nadgradili v projekt EDISON, ki ga koordinira Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo SRIP ACS+. Z njim naj bi razvili Slovenijo in regijo kot laboratorij zelene mobilnosti prihodnosti.

Julija 2017 je 41 slovenskih partnerjev – podjetij, univerz, inštitutov in občin ter Rotary klub Idrija in Rotary Distrikt 1912 Slovenija podpisalo Pismo o nameri o sodelovanju v projektu EDISON, ki tako prerašča v inovativno platformo za zeleno mobilnost prihodnosti. Odprt bo tudi za vse druge zainteresirane partnerje. Zanj namreč obstaja veliko zanimanje tudi v sosednjih državah: Avstriji, Črni gori, Hrvaški, Madžarski, Makedoniji, Slovaški, Srbiji in številnih podjetjih.

V Celju so na sejemski konferenci rotarijcev, gospodarstvenikov, županov, politike in drugih predstavili projekt in koncept Edison in projekt eCelje kot primer regionalnega projekta Edison in vodilne pozicije regije v e-mobilnosti.

oktober 2017

Količine frakcij s tržno vrednostjo konstantno padajo

okolje

Kratko, zanimivo

30 122

okolje

Drug pomemben dejavnik pri prevzemanju pa je dejanska količina odpadne embalaže, ki nastane pri izvajalcih javne službe, ki smo jo DROE dolžne pobirati v predpisanih deležih.

Ker dosedanja praksa določanja količin predvidenih za prevzem sloni na napovedih zbranih količin pri komunalnih podjetjih in ne na dejanskih količinah, s katerimi razpolagajo IJS, prihaja včasih do že omenjenih anomalij, ko se nam količinsko obveznost prevzema mešane odpadne embalaže konstantno povečuje, medtem ko količine frakcij s tržno vrednostjo konstantno padajo. Očitno gre za direktno prodajo reciklatov iz določenih vrst embalaže, ki bi jih IJS sicer morale v skladu z uredbo predati shemam brezplačno. Ta način dopušča nemalo možnosti manipulacij z odpadno embalažo, shemam pa povzroča neupravičene stroške.

• Po dosedanjih izkušnjah lahko, vsaj v delu, ki zadeva nas, trdim, da se sklep izvaja. Gorenje Surovina odpadno embalažo prevzema redno, mesečno ter v dogovoru s posameznimi izvajalci javne službe.

• Bojim se, da je trenutni sistem naravnan na način, ki stremi k uresničitvi navedene napovedi. Že nekaj časa se namreč soočamo s trendom povečevanja mešane odpadne

embalaže na račun zmanjševanja mešanih komunalnih odpadnih kot posledico slabega ločevanja odpadkov. Ker zbiralci in predelovalci odpadne embalaže nismo isti subjekti, je morda to posledica nemotiviranosti prvih za boljše ločevanje odpadne embalaže na izvoru. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj je edina dolgoročna rešitev v sistemu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti na način, ki bo omogočal neposredno pobiranje odpadne embalaže DROE na izvoru. Prav DROE je tista, ki mora skrbeti za predelavo in to z omejenimi sredstvi, ki jih dobi od zavezancev. Zato bo nedvomno bolj motivirana k vzpostavitvi boljšega sistema ločevanja odpadkov.

• O slabi stopnji reciklabilnosti lahko govorimo v zvezi z mešano odpadno embalažo, v primeru papirne in kartonske ter steklene odpadne embalaže so seveda odstotki boljši.

V zvezi z mešano odpadno embalažo pa se, glede na naše izkušnje, ko se na lastni sortirni liniji vsakodnevno srečujemo z odpadki, trenutni delež giblje še nižje, in sicer okoli 30 %. Od leta 2012, ko je znašal še 50 %, tako žal pada, namesto da bi se zviševal, vse pa je povezano z že opisano problematiko slabega ločevanja.

• Kar se tiče Gorenja Surovine, poteka prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb nemoteno. Tudi za naprej lahko trdim, da bodo z naše strani predpisane obveznosti nedvomno izpolnjene kot vsako leto do sedaj.

Edina dolgoročna rešitev v sistemu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti je način, ki bo omogočal neposredno pobiranje odpadne embalaže DROE na izvoru.

Žal pa se bojim, da se bodo tudi tokrat proti koncu leta pojavile težave glede prevzema.

Del krivde za to po mojem mnenju nosijo posamezni izvajalci javnih služb, ki zaradi zmanjševanja stroškov ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki preusmerijo v kupe mešane odpadne embalaže, kar poveča obveznost prevzema glede na delež, s čimer pa se DROE seveda ne strinjamo.

Promocija

Odpadki DA samo NE na mojem dvorišču

oktober 2017

Terme Vivat, Moravske Toplice 19. in 20. oktober 2017

konferenca-reciklaza.gzs.si

• V našem podjetju omenjeni vladni sklep že izvajamo. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, zakaj vedno raje dodatno naložiti obveznosti nekomu, v tem primeru izvajalcem javne službe, kot pa tistemu, ki ni izpolnil svojih nalog in obveznosti.

• Učinkovito, 81-odstotno ločeno zbiranje odpadkov v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika manj obremenjuje okolje zaradi manj odloženih odpadkov in več zbranih koristnih odpadkov. V letu 2017 nam bo skupaj z občani predvidoma uspelo izločiti dobrih 81 % koristnih odpadkov. Naš cilj Zero waste za leto 2020 je 82 %. Za primerjavo, v letu 2009 smo dosegli dobrih 51 % ločenega zbiranja.

Menim, da je potrebno več skupnega sodelovanja med družbami in komunalnimi podjetji.

• Po informacijah naših prevzemnikov oziroma sortirnic naša komunalna odpadna embalaža dosega nadpovprečno visok delež kakovosti oziroma čistoče. Menim, da je potrebno več skupnega sodelovanja med družbami in komunalnimi podjetji, da se še izboljša kakovost zbrane komunalne odpadne embalaže. Osebno menim, da je najboljši recept, da se embalaža pravilno ločuje »na izvoru« oziroma da osveščamo vse uporabnike oziroma povzročitelje.

122

31 • Mi kot izvajalec GJS zbiranja odpadkov skrbimo za transparentnost naših podatkov in jih je možno kadar koli preveriti po vrstah in količinah embalaže, ki smo jih zbrali za preteklo obdobje.

okolje

• Menim, da je potrebno zakonodajo urediti celovito, da ne prihaja do takšnih anomalij v sistemu, kjer je zakonodajalec postavil administrativno mejo 15 ton za zavezance.

Prepričana sem, da bi morali biti zavezanci vsi ne glede na to, koliko embalaže dajo na trg. Velikokrat smo že predlagali določene spremembe v našem združenju (Zbornica Komunalnega gospodarstva), pa se žal pogosto zanemarja še stroko.

V podjetju stremimo k čim večjim deležem ločenega zbiranja odpadkov in posledično k večji stopnji recikliranja. Za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov potrebujemo dobro organizirano in delujočo mrežo zbiralnic, predelavo ločeno zbranih odpadkov in prebivalce, ki sprejmejo nujo po ločenem zbiranju.

K temu v veliki meri prispevajo tudi urejene zbiralnice. Veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju in okoljski vzgoji, kar bi lahko vodilo k zmanjšanju količine embalaže.

foto: arhiv podjetja

mag. Brigita Šen Kreže, JP KP Vrhnika:

mag. Brigita Šen Kreže

V sistemu morajo biti vsi zavezanci, ki dajo embalažo na trg

prevzemanju odpadne komunalne embalaže. Če bo prevzem potekal brez zapletov, bo to res napredek in pozitiven vpliv zadnjih ukrepov. Opažamo, da so začele sheme z določenimi »prijemi«, da bi omejili oziroma zmanjšali prevzem, ker so bojijo, da bodo prevzeli preveč komunalne odpadne embalaže in da bodo imeli stroške, ki so od drugih embalažnih družb.

Če bo prevzem potekal brez zapletov, bo to res napredek in pozitiven vpliv zadnjih ukrepov.

• Tako kot vsako leto pričakujemo, da bo v jesenskem času prišlo do zastojev pri

SKRBIMO ZA OKOLJE in delujmo

preudarno, ko gre za ustrezno ločevanje!

Skrb za ustrezno recikliranje odpadne embalaže je ključnega pomena. V podjetju Saubermacher Slovenija, kjer delujemo kot koncesionar v kar 13-ih občinah, smo v letu 2016 ločeno zbrali:

odpadne embalaže

81,7kg

33,6

% odpadne embalaže glede na vse zbrane komunalne odpadke z gospodarsko javno službo

Promocija

zbrane odpadne embalaže na prebivalca na leto

Več na www.saubermacher.si

Slovenija

oktober 2017

5.237 ton

Ministrstvo za okolje in prostor je bilo obveščeno, da je Evropska komisija vložila tožbo na Sodišče EU zoper Slovenijo, ker za 21 odlagališč odpadkov do 16. 7. 2009 ni sprejela ustreznih ukrepov v skladu z Direktivo o odlagališčih. Direktiva o odlagališčih določa standarde za varovanje zdravja ljudi in okolja, zlasti površinskih voda, podtalnice, tal in zraka pred negativnimi vplivi zbiranja, prevoza, skladiščenja, obdelave in odlaganja odpadkov. V skladu s pravom EU naj bi v Evropi odlagali odpadke na odlagališča le varno in nadzorovano. Njen namen je preprečiti ali čim bolj zmanjšati negativne učinke odlaganja odpadkov v celotnem življenjskem ciklu odlagališč.

Očitek Evropske komisije je odprt že več let. Gre za vprašanje odlagališč pretežno komunalnih odpadkov, kjer ne odlagajo več odpadkov, niso pa še izvedli zapiralnih del ali se zaprla ter pridobila ustrezno okoljevarstveno dovoljenje (OVD). V zadnjih letih je MOP vložil velik napor, da se očitane kršitve glede odlagališč odpravijo. Med drugim je bila spremenjena tudi Uredba o odlagališčih odpadkov, in sicer z namenom, da se za odlagališča, ki so v lasti občine ali več občin in so v fazi zapiranja ali že zaprta, predloži zanje sprejemljivo finančno jamstvo in s tem možnost pridobitve OVD. Predložitev finančnega jamstva je pogoj za izdajo OVD. MOP predvideva, da bo ARSO še v tem letu izdal OVD še za vsa preostala odlagališča.

oktober 2017

Strateško partnerstvo med podjetjema AvrigoIzletnik in STA potovanja Združila sta se največji slovenski ponudnik avtobusnih prevozov Avrigo-Izletnik in potovalna agencija STA. Uvajala bosta nove inovativne storitve mobilnosti potnikov, razširjala ponudbo potovanj in pri tem upoštevala sodobne uporabniške izkušnje v Sloveniji in širše. STA bo v družini Avrigo-Izletnik pridobila nove trge in možnost hitrejšega razvoja ponudbe potovanj, Avrigo-Izletnik pa bo svojim uporabnikom lahko ponudil širši spekter k uporabniku usmerjenih storitev.

Z združitvijo se dopolnjuje vizija Adventure Holdinga, ki s povezavo Avriga, Izletnika Celje, Prometa Mesec in potovalne agencije STA potovanja ustvarja skupino, ki bo lahko sledila in konkurirala globalnim trendom na področju mobilnosti potovanj. Istočasno poteka proces integracije celotne skupine v enotno sodobno organizirano družbo, ki bo temelj za razvoj in zaposlovanje novih perspektivnih kadrov.

Metodologija ne vzpostavlja pravičnega konkurenčnega okolja Srečko Bukovec, Slopak: • Družba Slopak je ob vsaki spremembi uredbe podala predlog za spremembo minimalnih količin embalaže dane na trg, iz katerih nastane obveznost zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo. Naš predlog je bil, da se prag za nastanek obveznosti korigira s trenutnih 15.000 kg na 500 kg. Kolikor smo seznanjeni, se s tako zakonodajno ureditvijo strinjajo vse DROE, Zbornica komunalnega gospodarstva in tudi nekatere nevladne okoljske organizacije. Takšna ureditev bi vplivala na povečanje števila zavezancev, na neprevzemanje odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb pa taka rešitev ne bi imela vpliva. Razlogi za težave in neprevzemanje odpadne embalaže pri IJS so drugačni. Eden izmed njih je pomanjkanje nadzora oziroma ustreznih sankcij, zato smo v predlogu sprememb uredbe predlagali tudi možnost odvzema OVD in vzpostavitev kliring hiše.

• Družba Slopak meni, da so deleži za leto 2017 skladni z veljavno metodologijo. Menimo, da je veljavna metodologija neustrezna in ne vzpostavlja pravičnega konkurenčnega okolja. Pred uveljavitvijo te metodologije smo v postopku sodelovanja javnosti ob spremembi zakonodaje podali argumentirane predloge za izboljšanje, ki pa jih pristojno ministrstvo ni upoštevalo.

• Družba Slopak redno prevzema količine odpadne embalaže pri vseh IJS. Pri IJS nismo imeli večjih količin odpadne embalaže, ki bi jo bilo potrebno prevzeti oziroma bi presegala količine, ki presegajo 80 % skladiščnih kapacitet IJS. Seveda pa se pojavlja vprašanje, kakšne so kapacitete posameznih IJS za skladiščenje odpadne embalaže. S tem podatkom v tem trenutku družba ne razpolaga. Težave vidimo pri prevzemanju odpadne embalaže enkrat mesečno pri vsaki IJS, ker zaradi majhnih tržnih deležev za posamezne DROE pri določenih komunalah nastajajo majhne količine za prevzem. To je sporno zaradi optimizacije sistema odvozov in ekološkega pristopa. Predvidevamo, da se bo ta vladni sklep izvajal predvsem v delu, ko gre za skladiščenje prevelike količine odpadne embalaže.

• Za povečanje deleža ločeno zbrane odpadne

Srečko Bukovec

Tožba iz Bruslja zaradi odlagališč v zapiranju

(ne)prevzeta odpadna embalaža

foto: arhiv podjetja

32 122

okolje

Kratko, zanimivo

embalaže v omenjenih občinah bi bilo potrebno najprej ugotoviti vzroke za nižji delež.

Na podlagi tega je potrebno uvesti ukrepe, kot so izboljšanje infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov, ozaveščanje prebivalstva, ukrepanje v primeru nepravilno odložene odpadne embalaže s strani občanov, idr.

• Z uvedbo rumenega zabojnika in poplavo družb za ravnanje z odpadno embalažo se je sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže preusmeril v napačno smer. Ni več ozaveščanja in kontrole ter sodelovanja z IJS in občani glede pravilnega razvrščanja odpadkov v zabojnike. Vse to se posledično odraža v kvaliteti zbrane odpadne embalaže, še posebej mešane plastike. Nižanje kvalitete, višanje namesto nižanje deležev nereciklabilnih frakcij (nečistoče, primesi, RDF) so jasni pokazatelji, da sistem ni pod nadzorom in se razvija v napačno smer, ki je stroškovno zelo obremenjujoč. Nastale razmere kličejo po nujni sistemski spremembi ravnanja z odpadno embalažo. Ponovno je potrebno vzpostaviti tesnejšo povezavo med upravljavcem sistema in IJS – občani in tako zagotoviti pravilno, čistejše zbiranje nastale odpadne embalaže.

• V januarju smo se DROE prostovoljno dogovorile o tržnih deležih, po katerih se je izvajalo prevzemanje odpadne embalaže od IJS. S 1. junijem smo dogovorili nove tržne deleže, po katerih smo nadaljevali prevzemanje odpadne embalaže v juniju vse do uradne objave tržnih deležev ministrstva. Letos je MOP prvič do sedaj objavil tržne deleže v zakonitem roku do 30. junija. Trenutno prevzemamo po uradno določenih tržnih deležih.

Po naših informacijah pri določenih IJS še vedno ostajajo nepobrane količine odpadne embalaže, predvsem MKOE.

V Interserohu smo že večkrat opozorili, da se je sistem spremljanja količin zbrane in prevzete mešane embalaže od komunalnih podjetij v praksi izkazal za netransparentnega. Podatki o zbranih količinah odpadne embalaže niso dostopni, zato med deležniki v panogi vsako leto prihaja do nesoglasij glede tega, koliko prevzetih ton odpadne embalaže dejansko ustreza deležu, za katerega mora poskrbeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). S tehtanjem in preprosto razpredelnico, v katero bi bile vpisane količine zbrane in oddane embalaže s strani komunal ter prevzete količine s strani posameznih DROE, bi zagotovili ažuren mesečni pregled izpolnjevanja obveznosti posameznih DROE do komunal. Na ta način bi zagotovili tudi

sproten pregled količine skladiščene odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb, ki sodijo pod obveznosti posamezne DROE. S sortirno analizo pa bi omogočili vpogled v povprečno strukturo embalažnih materialov.

S sortirno analizo pa bi omogočili vpogled v povprečno strukturo embalažnih materialov.

Ker onesnaževalci, ki na letni ravni ustvarijo do 15 ton odpadne embalaže, tudi z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno

122

33 Interseroh:

okolje

Podatki o zbrani odpadni embalaži niso dostopni

embalažo niso zavezani k vstopu v shemo, bodo na trgu še naprej nastajali odkloni, ki dodatno obremenjujejo vsa slovenska gospodinjstva ter večja podjetja. Takšna ureditev je po mnenju Interseroha v nasprotju z zakonom, saj zakon na splošno govori o principu, da mora onesnaževalec za ravnanje z odpadki tudi plačati, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pa postavlja mejo 15 ton za vključitev v sistem ravnanja z odpadno embalažo.

V prvem polletju smo v družbi Interseroh pobrali za 47,32 odstotka večjo količino mešane odpadne embalaže, kot so jo v skladu s podatki o poročanju Finančni upravi Republike Slovenije dali na trg zavezanci, vključeni v našo shemo, s čimer smo v celoti izpolnili obveznosti prevzemanja mešane odpadne embalaže v skladu z deleži.

Promocija

SINERGIJA EKONOMIJE IN EKOLOGIJE = KROŽNO GOSPODARSTVO Kvalitetno življenje živimo izključno le z naravo, ki nas obdaja in kjer naša želja ne sme prekoračevati naših dejanskih potreb za iskano kvaliteto življenja. To je ključno sporočilo krožnega gospodarstva, ki v osnovni definiciji opredeljuje tri postolate: 1. biološki materiali tečejo skozi življenje človeka tako, da se v celoti vračajo v zemljo. 2. tehnični materiali se nikoli več ne vračajo v zemljo in 3. pri vsem koristimo le obnovljive vire energije.

02 620 58 00

www.snaga-mb.si

in ekološko potrebno zapiranje zanke. Potrebno bo zagotavljati robne pogoje: ločevanje po materialih, čiščenje, pranje, priprava osnovnih materialov, izdelava izdelkov. Vzporedno je potreben redesign izdelkov, zamenjava primarnih materialov v izdelkih za reciklirane, prilagajanje izdelkov – skratka, drugačen pristop.

Tak pristop je lahko tudi ena od možnosti za Slovenijo. Zbrani komunalni odpadek s sodobno tehnologijo razvrstimo po materialih, te prečistimo, operemo ter pripravimo kot material.

Nova sortirnica, ki jo gradimo v Mariboru, bo pomagala skrajšati poti določenih materialov iz komunalnih odpadkov. Vendar je to šele začetek dolge in zanimive poti h krožnemu gospodarstvu. Na tej poti iščemo partnerje, ki bodo skupaj z nami uresničevali vizijo bodočega načina življenja v domačem okolju.

info@snaga-mb.si

oktober 2017

Ravnanje z odpadki počasi zamenjuje zagotavljanje materialnih virov, zagotavljanje krožnih zank. Komunalni odpadek je najbolj heterogen in najbolj razpršen vir odpadkov našega življenja. Za večino materialov teh odpadkov je že v današnjem času možno najti njihovo ponovno predelavo ali uporabo. V večini primerov možnost njihove reciklaže opredeljuje smiselnost celotnega logističnega procesa. In če bi za vsak material iz komunalnih odpadkov bila predelava na koncu ulice, bi lahko predelali skoraj vse. Če pa je pot od vira do obrata predelave dolga, je tudi dražja in ekonomija se ne izide. Torej je naloga logističnih procesov skrajšati poti komunalnih odpadkov od tako razpršenega in heterogenega vira do obratov predelave. Začeli smo z ločenim zbiranjem, ki je še vedno nujno potrebno, ni pa več zadostno. Iskati bo potrebno nove ekonomske prijeme, kako vsakemu materialu iz komunalnih odpadkov omogočiti ekonomsko smiselno

34

• Taka sistemska sprememba bi verjetno prinesla kar precej razburjenja v slovenski gospodarski prostor, zlasti med mala podjetja. Predvidevam, da država načrtuje takšno spremembo. Na tej podlagi bo lahko bolj argumentirano nastopala proti tistim deležnikom v Sloveniji, ki jih bo taka sprememba doletela, kot tudi proti Evropski uniji.

Država ima namreč zavezo, da mora malim podjetjem lajšati administrativna bremena in poslovanje. Pred leti je bila na podlagi predvidevanj postavljena meja 15.000 kg embalaže dane na trg kot meja, ki zadošča tej zavezi. Takrat se je zdela smiselna, a se danes izkazuje, da je bila postavljena previsoko.

oktober 2017

Za določitev prave meje bi morala država izvesti dobro analizo trga. Na tako predvidevanje me navaja spremenjen člen glede evidentiranja in poročanja podjetij, ki dajejo na trg majhne količine embalaže. A še vedno ostaja tveganje, da kljub tem spremembam država ne bo dobila želenih dobrih podatkov kot izhodišče. Mar res pri vseh podatkih, ki jih morajo podjetja poročati državnim organom, ni moč ugotoviti, koliko je podjetij v Sloveniji, ki dajejo embalažo na trg, in koliko je te embalaže?

• Ni sporno, da so deleži določeni v skladu s predpisano metodologijo. Bolj se je potrebno vprašati, če je metodologija prava. Določiti deleže družbam na podlagi podatkov o teži embalaže dane na trg v prvem tromesečju in nikdar ne na podlagi letnih podatkov o dejanskih količinah embalaže dane na trg, je najbolj sporno. Je že kateri državni organ preveril podatke o embalaži dani na trg v celem koledarske letu na podlagi poročanj o okoljski dajatvi in določil deleže na podlagi teh podatkov? Prav zanimivo bi bilo videti razlike! Hkrati pri tej metodologiji vso sliko megli, kaj vse se vključuje v izračun deležev.

Gre za to, da industrijska podjetja, ki so zavezana za ravnanje z embalažo in so svoje obveznosti prenesle na DROE, pa njihova odpadna embalaža ne konča kot komunalni odpadek, sofinancirajo komunalni sistem.

Zdi se, da si država želi imeti čim več individualnih sistemov. Pa si jih res? Še ena težava je – ni točnega podatka o tem, koliko dejansko nastane odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in jo prevzamejo izvajalci javne službe zbiranja ter nato oddajajo shemam. Pri tem je še veliko nedorečenega

in tudi ta del bo potrebno v bodoče jasneje opredeliti.

• Nekateri IJS določilo že izvajajo na bolj neformalen način. Nisem pa prepričana, da bodo ta določila dosegla namen. Razlogov za to je več. Eden od njih je lahko tudi ta, da se včasih preprosto ne da organizirati dodatnih prevzemov v dveh dneh. Upam si trditi, da je to vladno določilo nedorečeno, z vidika izvajanja pa tudi precej nerealno. Če bo prišlo do situacije, ko bo moral IRSOP ukrepati z odločbami, pa se bojim, da je vsakršno njihovo ukrepanje obsojeno na neuspeh. Preveč je pravnih praznin, preveč nejasnosti … Verjetno je država želela na ta način urediti redno prevzemanje pri izvajalcih javnih služb, a če nekdo samo s pravniki bere uredbo, žal ta določila ne bodo dosegla svojega namena.

Za določitev prave meje bi morala država izvesti dobro analizo trga.

• Že danes ugotavljamo, da se količine mešane odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, povečujejo. Država se neprestano hvali, kako je znižala količino mešanih komunalnih odpadkov. Prav je, da si država postavlja vedno bolj ambiciozne cilje, a to naj dela na realnih osnovah. Količina mešanih komunalnih odpadkov se je res znižala glede na leto 2010 ali celo 2008, to je nesporno. V zadnji petih letih pa žal rumeni zabojnik ali rumena vreča vedno bolj postajata črni zabojnik ali črna vreča. Žal se med mešano komunalno embalažo pojavljajo odpadki iz gospodinjstev, čeprav tja ne sodijo. Komu lahko sheme predamo izločene odpadke? Nazaj IJS? Ne gre, sheme za tako ukrepanje nimamo zakonske podlage. Če pa obdelovalec mešanih komunalnih odpadkov izloči odpadno embalažo, jo mora DROE sprejeti.

Mar si država res zatiska oči, da imamo vsi deležniki enakopraven položaj, da smo enako obravnavani? Mar jo res ne zanima, koliko dejansko nastane mešanih komunalnih odpadkov?

Nadalje se je potrebno vprašati, zakaj je v določenih občinah delež ločenega zbiranja manj

Brigita Šarc

Brigita Šarc, Dinos d.d.

foto: Boštjan Čadej

Količine mešane komunalne odpadne embalaže se povečujejo

okolje

122

(ne)prevzeta odpadna embalaža

Bolj ko bomo ljudem dopuščali, da bodo sami oddajali odpadno embalažo na zbirna mesta shem in morda zanjo še kaj iztržili, čistejše frakcije bomo dobivali.

kot 40 %? So morda tam neposlušni in zbirajo odpadke v gospodinjstvih na drugačen način, pa tega pri izračunih ne upoštevajo?

Kaj je država storila v teh občinah, kako jih bo prisilila v drugačno ravnanje?

• Dejstvo je, da se najčistejše vire odpadkov dobi na izvoru – torej tam, kjer odpadek nastaja. Večkrat ko se odpadke premesti, pretrese, premeče, bolj nečiste so frakcije.

Bolj ko bomo ljudem dopuščali, da bodo sami oddajali odpadno embalažo na zbirna mesta shem in morda zanjo še kaj iztržili, čistejše frakcije bomo dobivali. Če pa bo sistem ostal tak, kot je, pa nas čaka še veliko dela: mnogo izobraževanj, opominjanj, ozaveščanj vseh prebivalcev …

• Zdaj poteka prevzemanje odpadne embalaže brez večjih posebnosti. Nekateri izvajalci javnih služb že sporočajo podatke o količinah zbrane odpadne embalaže do 10. v mesecu za pretekli koledarski mesec, ena od njih sporoča te podatke tudi ločeno – kaj je bilo zbrano in kaj izsortirano. Neprevzete količine nastajajo, vendar naša DROE to rešuje sproti skupaj s posameznim IJS, kjer ti zastoji nastajajo. DROE Unirec, Dinos d.d. si prizadeva izpolnjevati vse svoje obveznosti.

Težave na terenu nastajajo, a jih rešujemo sproti in v dogovoru z izvajalci, saj se zavedamo odgovornosti tako do države, IJS-jev kot tudi do naših zavezancev.

Učinkovito ravnanje s koristnimi odpadnimi materiali ni samoumevno. Odgovorne družbe, kakršna je Dinos, se zavedamo pomena svoje aktivne vloge v krožnem gospodarstvu.

Z vsemi deležniki gradimo zaupen, trden in trajen poslovni odnos. Zagotavljamo celovite storitve, prilagojene potrebam trga.

Z

elo pomembno je, da partnerja za ravnanje z vašimi odpadki izberete skrbno in po tehtnem premisleku. Zakaj ne bi brez skrbi in težav izpolnjevali svoje zakonske obveznosti in opravljali svoje delo, skrb za urejenost vaših dvorišč pa zaupali specialistom? Ste prepričani, da je vaš sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadki maksimalno optimiziran ter da teh stroškov res ni več mogoče znižati? Vas ne zanima, ali po prevzemu vaši odpadki končajo na deponiji ali postanejo vir surovine za nove izdelke?

C

elotno skrb za svoje odpadke in odpadno embalažo zaupajte enemu samemu skrbniku, ki ga odlikujejo celovite storitve in visoka strokovnost, ki za svoje storitve prevzema odgovornost, ki jamči s tradicijo in zagotavlja, da

bodo izpolnjene vse predpisane obveznosti ravnanja s tovrstnimi odpadnimi materiali.

35 122

Vaši odpadni materiali so naša skrb

okolje

Promocija

Dinos, d.d.

svoje poslovne partnerje povezujemo v projekte krožnega gospodarstva, tudi tiste, ki so onudnik, ki ima po vsej Sloveniji več pre- humanitarne in ozaveščevalne narave, kakršna vzemnih mest, kot na primer družba Dinos, sta Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka zagotavlja krajše transportne poti in hitreje re- za novo življenje (odpadne plastenke se zbiraagira na vaše potrebe. Ob remontih, selitvah, jo za nakup opreme za novorojenčke v eni od praznjenju arhivov ali skladišč in podobnih slovenskih porodnišnic) in Star papir zbiram, aktivnostih, pri katerih nastanejo večje količine prijatelja podpiram (star papir se zbira za odpadnih materialov, lahko prevzame skrb za štipendiranje mladih). zajem in odvoz, z odprodajo pa celo ustvarite prihodek. Svetuje vam o okoljski zakonodaji in vam pomaga pri pripravi dokumentacije ob obisku okoljskega inšpektorja.

P

S

kupaj s partnerji in zavezanci v Dinosu oblikujemo skupno formulo učinkovitega ravnanja z odpadki, ki nastanejo na vaših dvoriščih. Nenehno sledimo toku vseh uporabnih odpadnih materialov in iščemo priložnosti za predelavo v sekundarne surovine za nove izdelke. To je strateška usmeritev v krožno gospodarstvo, ki jo uresničujemo že 70 let.

V

sa podjetja in posamezniki bi se morali zavedati svoje odgovornosti in premišljeno ravnati z odpadnimi materiali. V Dinosu vse

Kdo bo v prihodnje skrbel za vašo odpadno embalažo?

Zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo na trgu poiščite najboljšega ponudnika in si v prihodnjem letu zagotovite boljše pogoje. Embalažna shema Unirec, ki deluje pod okriljem Dinosa, redno in dosledno v skladu z uredbo prevzema vso odpadno embalažo tako pri zavezancih kot pri komunalnih podjetjih. Skrb za vašo odpadno embalažo zato zaupajte pravim strokovnjakom.

Za vaše potrebe in želje skrbi odlično usposobljena ekipa.

Za vas smo dostopni in odzivni na kar 19 lokacijah po vsej Sloveniji.

Zagotavljamo vam lastno logistično mrežo z največjim voznim parkom.

Odlikujejo nas tradicija in strokovnost, na osnovi 70-letnih izkušenj.

Dosledno izpolnjujemo vse zakonske obveznosti in poslujemo transparentno.

Smo aktiven partner v številnih razvojnih projektih krožnega gospodarstva.

oktober 2017

DINOSOVIH 6 ZVEZDIC

36

Slovenija v razvoju turizma v regiji relativno zaostaja, potencial premalo izkoriščen

Kaj je vodilo k predlogu, da se naj Slovenija odloči za strategijo razvoja visoke vrednosti in da postavi v razvojni fokus štiri turistične regije: Alpsko, Mediteransko, Panonsko ter Osrednjo Slovenijo z Ljubljano?

Prvi korak pri analizi slovenskega turizma je bila diagnoza, da je Slovenija relativno, mislim primerjalno, slabo razvita turistična dežela.

Pri tem se opiramo na primerjavo s prostorom, katerega del smo. Gre za regijo in za sosedne države: Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

Ta regija realizira 605 milijonov turističnih nočitev letno, Slovenija od tega 10 milijonov, kar predstavlja 1,65 odstotka turističnega kolača regije. Po številu hotelskih sob na prebivalca Slovenija za povprečjem regije zaostaja 3,3krat, po številu hotelskih sob na km2 3,2-krat.

V povprečju obiskovalci v regiji bivajo 47 % več časa kot v povprečju v Sloveniji. Povprečna doba bivanja pri nas znaša manj kot tri dni. Število nočitev na prebivalca je v Sloveniji za 2,4-krat manjše od povprečja v celotni regiji.

Ali ni potem samoumevno, da se vprašamo, če Slovenija v turizmu relativno zaostaja in ne izkorišča potenciala regije, ali bi morali turistične rezultate podvojiti, potrojiti, da bi bili primerljivi s sosedi?

Na ta vprašanja bi morala odgovoriti strategija. So v gradivu odgovori?

Najprej naj povem, da se običajna analiza opira

dr. Tanja Mihalič

Morda so zelo glasno povzdignjeni rekordi slovenskega turizma, tudi letošnji polletni rezultati so v poslovne bilance vnesli še več optimizma, nekoliko potisnili v ozadje ali na rob več manj prijetnih dejstev, ki jih razkriva povzetek Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021. Dokument, ki ga je pripravila strokovna slovensko-hrvaška ekipa, sicer v celoti še ni v javnosti, je pa v medresorskem usklajevanju, preden ga bo na mizo dobila Vlada. Nov pogled na razvoj turizma Slovenija potrebuje.

Predvsem pa potrebuje resen, odgovoren pristop z vladnimi ukrepi v prvi vrsti, da bi se prihodnje leto Slovenija le uvrstila med 10 najhitreje rastočih držav po številu mednarodnih prehodov. Letos je ni bilo. Dr. Tanja Mihalič, ki je sodelovala v pripravi Strategije, opozarja, kako Slovenija primerjalno turistično ni razvita. A potenciali so.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Strategija trajnostne rasti turizma

oktober 2017

okolje

122

Strategija trajnostne rasti turizma

zgolj na fizične turistične tokove. Izvajalska ekipa strategije v kombinaciji CPOEF (Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete) in mednarodnega poslovnega konzultanta Horwath HTL pa se je na razpis prijavila dobro opremljena in z namenom, da pogleda tudi finančne ali ekonomske rezultate slovenskega turizma. Naročnik je zahteval izdelavo trajnostne rasti slovenskega turizma. Naša ekipa je odprla vse vidike trajnosti, tudi vidik ekonomske trajnosti. O tem smo se z naročnikom na prvem srečanju dogovorili in se strinjali, da gre za pomemben element trajnostne rasti, ki so ga dosedanje politike in strategije manj informirano obravnavale.

Kaj ste ugotovili?

Da je povprečna cena hotelske sobe v Sloveniji okoli 54 evrov in da za povprečjem v sosednjih Avstriji in Hrvaški zaostaja za 74 %. Ali ni potem samoumevno, če se vprašamo, če Slovenija dosega relativno nizko vrednost?

Ta ugotovitev in želja izboljšati ekonomsko trajnost turizma je pripeljala do strategije visoke vrednosti. Vendar potrebujemo za takšno strategijo kakovostno in raznoliko turistično ponudbo. Tukaj pa slovenski turizem na mnogih področjih nazaduje že več kot dve desetletji.

Potrebna so sredstva za obnovo nastanitvenih zmogljivosti, za izgradnjo turistične infrastrukture in tudi splošne infrastrukture, ki jo

37 Razvojni fokus na štiri geografske regije se je razvil čisto naravno in v sodelovanju z naročnikom, predvsem STO. Ideja strateškega pristopa k razvoju turizma, ki jo je naša ekipa imela na začetku, je temeljila na principu vodilnih destinacij in disperzije turizma po vseh (drugih) destinacijah. Številni poizkusi ''turističnih grozdov ali klastrov'' oziroma turističnih regij v preteklosti se niso uspeli obdržati. Težave smo imeli z imeni, mejami in sodelovanjem oziroma združevanjem. Štiri regije LAHKO vsebinsko izvirajo iz primerjalne analize tujih destinacij, predvsem Avstrije, ki trži edinstvene prodajne atribute pod ''znamkami'' Alpe, Donava ter Mesta in kultura. Podobno delitev na štiri regije kot osnovo za razvoj turističnih proizvodov ima v svoji strategiji tudi Jordanija.

Izredna vrednost predlaganega poimenovanja regij je, da smo izkoristili globalno prepoznavne geografske enote, ki lahko služijo kot prepoznavna turistična znamka. Mislim, da smo v procesu strateškega dogovarjanja na terenu uspeli doseči izredno visok konsenz o predlogu poimenovanja turističnih regij. Če bomo znali izkoristiti njihov potencial znamke, bomo zagotovo dosegli boljše rezultate. Bolj usklajeno in urejeno promocijo. Pravilno poimenovanje v trenutni verziji pa je Alpska, Mediteranska, Termalna Panonska Slovenija ter Ljubljana & Osrednja Slovenija. Vendar pa je bilo v turistično regionalizacijo vloženega precej truda in dogovarjanja na terenu.

Kje se skrivajo pasti usmeritve, da se je treba osredotočiti na vodilne destinacije, tiste, ki imajo več kot pol milijona prenočitev in že zdaj javno odsvetujejo obisk domačih turistov na vrhuncu sezone? Ali ne bi bilo bolj smotrno ugotoviti, katere destinacije in katera razvojna področja lahko postavi Slovenija med razvojne prioritete v letih 2017-2021 oziroma še za kakšno leto več?

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma je zelo zahteven projekt. Največja težava je bila, kako ostati na strateškem nivoju in pripraviti model, ki bo omogočil strateško razvojno usmerjanje turizma in štiri milijarde deviznega priliva, kot je zahteval naročnik. Želje in ideje na terenu, s katerim smo vseskozi preverjali predloge, so bile zelo številne, a marsikatere ni bilo moč umestiti v strateški nivo. Predlagani model trajnostne rasti gradi na povečanju števila obiskovalcev ter na povečanju in izboljšanju turistične ponudbe. Tu smo predlagali ključne ukrepe, kaj bi morala vlada podpreti oziroma storiti, da bi spodbudila možne izboljšave pa

Presenetljivo je, da se je strategija izognila sezonskosti turizma in ne ponuja predlogov, kako začeti z razvojnim preobratom, konkretno in prednostno, pri razvoju tistih produktov, ki bi omogočili drugačno krivuljo turističnega obiska in prenočitev. Kaj lahko Slovenija stori za razvoj kongresnega in poslovnega turizma in kakšne so možnosti za razvoj produkta zdravje in dobro počutje?

Strategija se ni izognila analizi sezonske narave poslovanja. Kar nekaj internih dodatnih analiz so sodelavci z Ekonomske fakultete izvedli v času pisanja strategije. Tudi simulacija rasti temelji na nekaterih sezonskih predpostavkah. Pri produktih pa smo geografsko opredelili različne produkte, tudi kongresni in tudi produkt zdravje in dobro počutje. Kongresni turizem zahteva odlično dostopnost, prometno in ustrezno infrastrukturo in storitve. In to je potrebno razviti in tržiti. Produkt zdravje in dobro počutje ima v povezavi z naravnim okoljem in viri v Sloveniji izredne možnosti, potrebno pa je prav tako razviti infrastrukturo in storitve. O tem pravzaprav govori celotna strategija. Povečati dostopnost in valorizacijo vseh potencialov (virov) slovenskega turizma skozi izboljšano infrastrukturo in tematske proizvode.

Govorite o infrastrukturi. Prav ambiciozni so cilji za nove naložbe v nastanitve, hkrati pa je zasedenost hotelskih zmogljivosti v letu 2015 samo 40 %. Ali tudi ta podatek ne potrjuje enega ključnih izzivov razvoja slovenskega turizma, in sicer s katerimi ukrepi povečati zasedenost kapacitet zunaj glavne sezone?

Menim, da je nizka, primerjalno prenizka statistična letna zasedenost zmogljivosti resen izziv za slovenski turizem. Zunaj sezone pač nekatere atraktivnosti, ki poganjajo turizem v sezoni, niso več na razpolago v takšni količini in kakovosti, da bi jih lahko uspešno tržili. Destinacije zato zunaj sezone ponujajo drugačne proizvode, na primer kongresni in MICE turizem zunaj sezonskih mesecev na Obali. Vsak ukrep, ki spodbuja razvoj novih proizvodov zunaj glavne sezone, je dobrodošel.

Strategija predlaga precejšen organizacijski in vsebinski napredek ravno na področju razvoja proizvodov, ko predlaga osebno enoto za razvoj turizma.

Gradivo opozarja na pomanjkanje sredstev iz EU in domačih virov za nove naložbe v turizem, hkrati pa načrtuje do leta 2021 tisoče

122

novih sob. Kje so potencialni investitorji, saj se gradivo pri zasebnih virih omeji predvsem na oblikovanje Akta za strateške projekte v turizmu? Ali je realno v kratkem času, če še ni lokacij, načrtov in znanih virov, načrtovati takšno povečanje števila sob? Ali so morda projekti že znani, pa niso navedeni, ali bo pomagala naložbena kreditna linija, če jo bo država kmalu ustanovila?

okolje

Štiri turistične regije v fokusu, to je novost.

horizontalno (bolje) in vertikalno (več) rast slovenskega turizma. Strategija predlaga, da se opredeli 15-20 atraktivnih razvojnih območij, ki se jih nameni za razvoj turizma in se zanje izdela načrte razvoja. Vendar ne navaja, katera so ta območja in kakšni so razvojni modeli zanje. To bo zelo veliko in strokovno delo, a najprej se moramo dogovoriti za ta področja. Še kakšno leto več, kot do leta 2021 pa bo zagotovo potrebno, da bomo to realizirali.

Strategija načrtuje investicije v obnovo 8.400 hotelskih sob, okoli 6.000 novih hotelskih sob, investicije v turistično infrastrukturo ter izgradnjo manjših hotelov v zmogljivosti cca 1.500 sob. Predvideva tudi okoli 3.000 sob v privatnem sektorju in 2.000 ležišč v šotoriščih. Ocenjena vrednost naložb je skoraj 3 milijarde evrov. Strategija predlaga naslednje vire: prestrukturiranje lastništva državnih hotelov, tržna sredstva za nove naložbe v hotelski sektor in podporno shemo za razvoj turizma, ki jo pripravi vlada oziroma ponudijo banke. Strategija ima tudi terminski plan, kjer smo tehnično prikazali, kdaj se mora katera aktivnost začeti, da bodo načrti realizirani do leta 2021 oziroma 2025. Izvajalci projekta strategija za zagotavljanje uresničevanja terminskega plana nimajo nobene pristojnosti ali moči. Enako velja za uresničevanje predlaganih ukrepov. Strategija je izvedljiva pod pogoji, ki smo jih opredelili. Izhajali pa smo iz ciljev, ki jih je postavil naročnik in nanje modelirali razvoj.

Drži pa, da sta tako plan ukrepov kot tudi terminski plan precej zahtevna, da vstopamo v čas volitev in se pozornost vlade utegne razpršiti tudi na tekoče volilne napore.

Država je že zdaj lastnik 31,9 % vseh hotelskih in igralniških podjetij, prav to lastništvo pa naj bi bilo, kot ugotavlja gradivo za strategijo, vzrok za neučinkovito upravljanje. Vendar gradivo kljub tej ugotovitvi širi pristojnosti Direktorata za turizem in med novimi zadolžitvami navaja »centraliziran razvoj nosilnih turističnih produktov v štirih makroregijah«.

Kje so gospodarski nosilci razvoja, občine, povezovalci znotraj makroregij turizma? Zakaj takšna opredelitev?

Res je in izgleda kot paradoks. V resnici pa je konsenz. Načrtovalci strategije smo si želeli posebno Agencijo, ki bi bila tržno usmerjena in bi delovala na področju razvoja. Dolgo smo vztrajali na izključno takšnem, samostojnem telesu.

Vendar smo v procesu oblikovanja strategije ves čas strokovno sodelovali s turističnimi deležniki, s tako imenovano strateško skupino štiridesetih najvidnejših nosilcev slovenskega turizma ter z naročnikom in vladnimi službami, ki bodo strategijo izvajale. Predlog strategije se je na tem mestu nekajkrat menjal. Jasno so nam povedali, da samostojnega telesa ne bo možno ustanoviti. Na koncu se je oblikoval predlog kot samostojna noga na MGRTju. Več na www.zelenaslovenija.si/

oktober 2017

uporabljajo turisti. Strategija visoke vrednosti (in kakovosti) seveda velja za vse turistične proizvode, ne le hotelske sobe. Zlasti turistični podjetniki so to razpravo zelo pozdravili. Naj pa poudarim. To ne pomeni, da smo zanemarili zelene vidike trajnosti, to je kulturno, družbeno in naravno trajnost.

Planinska zveza Slovenije je leta 2012 začela podeljevati certifikat Okolju prijazna planinska koča. Katere kriterije mora izpolnjevati planinska koča, da prejme certifikat?

Tople poletne temperature so v slovenske hribe in gore privabile veliko število ljudi. S povečanim obiskom hribov se poveča tudi obremenitev naravnega okolja.

Za spodbujanje okoljskega ravnanja planinskih koč in planincev Planinska zveza Slovenije podeljuje certifikat Okolju prijazna planinska koča. V letu 2017 je takšnih 26 slovenskih planinskih koč. Kot je povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za Gospodarsko komisijo PZS, eno redkih finančnih podpor za okoljsko in energetsko prenovo planinske koče prejemajo od Fundacije za šport. Večinoma prenovo financirajo lastniki koč (planinska društva) s pomočjo lokalnih skupnosti in prostovoljcev. Markirane planinske poti, ki so ključni del infrastrukture zelenega, aktivnega turizma, ne dobivajo nacionalne finančne podpore.

Okolju prijazne planinske koče zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, zavežejo se k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Kriteriji so obvezni in dodatni, koča mora pridobiti določen minimum točk.

Pokrivajo področja energije, pitne vode, odpadne vode, odpadke, zrak, hrup, gradbene materiale, prehrano in splošni videz in upravljanje koče.

Dušan Prašnikar

Tanja Pangerl

foto: Manca Čujež

Število okoljskih certifikatov raste, javna sredstva ne

Okolju prijazne planinske koče

38 122

okolje oktober 2017

Okolju prijazne planinske koče

Koliko planinskih koč se ponaša s certifikatom in katera je trenutno najvišje ležeča koča s certifikatom?

V letu 2017 ima certifikat pridobljenih 26 planinskih koč, vključno s Planinskim učnim središčem Bavšica. Najvišje ležeča koča s tem certifikatom je Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1.864 m).

Kako je razširjena uporaba obnovljivih virov energije in kakšna je možnost pridobivanja javnih sredstev oziroma spodbud?

Obnovljive vire energije v veliki meri uporabljajo koče, ki niso priključene na javno električno omrežje. Najpogostejša oblika je uporaba sončnih panelov za proizvodnjo električne energije. Tri planinske koče pa imajo nameščeno tudi malo vetrno elektrarno.

Večina sicer uporablja agregat na plinsko olje ali nafto, ki se uporablja izjemoma, predvsem pri obnovitvenih delih na planinskih kočah in ob konicah obiska.

Javna sredstva?

Javna sredstva za planinske koče so zelo omejena. Eno redkih finančnih podpor planinske koče prejemajo od Fundacije za šport. V okviru razpisa za sofinanciranje gradnje športnih objektov lahko koče že več kot petnajst let kandidirajo za sredstva fundacije, ki letno podpre od dva do tri projekte planinskih koč, praviloma za njihovo okoljsko in energetsko obnovo. Država je v zadnjih 20 letih z EU sredstvi trikrat namensko finančno podprla projekte planinskih koč. S tem se je uredilo več kot 30 čistilnih naprav. Na tem mestu lahko pohvalimo sodelovanje s Slovensko vojsko, saj vsako leto v okviru civilno-vojaškega sodelovanja zagotavlja določeno število ur helikopterskih prevozov za potrebe okoljske

in energetske sanacije planinskih koč.

Sodelujete v kakšnih okoljskih projektih?

PZS je partner v mednarodnem projektu SustainHuts (2016–2020, program LIFE+), v okviru katerega bomo opremili dve referenčni visokogorski koči z obnovljivimi viri energije, tako da uporaba agregatov ne bo več potrebna. Prav tako PZS v letu 2017 vodi projekt Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin. Sofinanciral bo Ekosklad. Tako informiramo in ozaveščamo lastnike planinskih, lovskih, ribiških in drugih domov kot tudi najširšo javnost o možnostih na področju izboljšanja energetske in okoljske učinkovitosti stavb.

Za planinske koče in domove je problematično upravljanje z odpadnimi vodami. Kako je to urejeno in kolikšen odstotek planinskih koč že ima svoje lastne biološke oziroma male čistilne naprave?

Trenutno ima 56 planinskih koč urejeno malo čistilno napravo, vključno s Planinskim učnim središčem Bavšica, dve koči pa sta priključeni na javno komunalno omrežje. Več kot polovica MČN pri kočah je bila zgrajenih s pomočjo javnih sredstev, nekaj tudi s pomočjo lokalnih skupnosti. Ostale MČN so bile zgrajene zgolj s sredstvi lastnikov planinskih koč.

Znane so težave s pitno vodo v marsikateri planinski koči. Kako planinske koče skrbijo za učinkovito porabo pitne vode in kako k temu nagovarjajo planince?

39 122

nagovarja k izletom v gore prek trajnostnih oblik mobilnosti. PZS sodeluje tudi v programih Alpske konvencije.

okolje

Skrb za majhno porabo je izjemno visoka v kočah, kjer nimajo možnosti priklopa na vodno omrežje oziroma nimajo možnosti za ureditev lastnega izvira. Koče s certifikatom imajo povečini v sanitarijah urejene pipe na senzor oziroma pritisk, dvostopenjski WCkotliček, nekatere tudi brezvodni pisoar. V planinskih kočah so tudi napisi in opozorila za skrb za okolje. Vse planinske koče ne morejo zagotavljati pitne vode. Želje PZS so, da je v planinskih kočah, kjer je to mogoče, obiskovalcem na voljo pitna voda, saj je to osnovna življenjska potreba. PZS bo v letu 2017 iz lastnih sredstev pokrila nakup večjega števila UV-sterilizatorjev za planinske koče.

Sterilizatorji v oporečni vodi uničijo človeku škodljive mikroorganizme s pomočjo osvetlitve s svetlobo. S tem želimo čim bolj zmanjšati število koč, kjer voda še ni pitna.

Slovenija postaja v svetu vse bolj prepoznavna kot zelena destinacija. Kako se povezujete z nosilci slovenskega turizma in kako je z obiskom tujih planincev? Narašča?

Eden ključnih vidikov ohranjanja naravnega okolje je trajnostna mobilnost. S kakšnimi ukrepi na Planinski zvezi Slovenije spodbujate trajnostno mobilnost v hribih in kako pri tem sodelujete s ponudniki javnega prevoza?

Koliko se obiskovalci poslužujejo tovrstnih možnosti?

Oskrbniki planinskih koč vse bolj opažajo porast tujih gostov, kar se izraža v rahlem, a vztrajnem povečevanju deleža tujih gostov pri nočitvah v planinskih kočah. Ta delež je trenutno okrog 37 odstotkov. Čeprav se število nočitev na letni ravni v zadnjem desetletju ne spreminja dosti, pa se opaža čedalje več izletnikov oziroma turistov, ki prespijo v planinskih kočah, slovenski planinci pa se vse bolj odločajo za enodnevne obiske gora. Planinska zveza Slovenije dobro sodeluje z nekaterimi organizacijami na področju turizma, kar pa ne moremo trditi za državno raven. Že dalj časa opozarjamo pristojne državne institucije na področju turizma, da za vzdrževanje markiranih planinskih poti ne dobivamo nacionalne finančne podpore, čeprav predstavljajo enega od infrastrukturnih stebrov zelenega in aktivnega turizma, kar je glavna usmeritev slovenskega turizma.

Na splošno se uporaba javnih prevoznih sredstev zmanjšuje, kar bi lahko tudi rekli pri obisku gora. Planinska zveza Slovenije že več let nagovarja planince in ostale obiskovalce k uporabi javnih prevoznih sredstev.

Sodelujemo s Cipro Slovenija, ki že desetletje izdaja Vozne rede v Alpah. V letu 2017 skupaj izvajamo projekt Zapeljan v gore, ki še posebej

V hribovskem okolju se vse pogosteje pojavljajo novodobne oblike športnih aktivnosti, kot je vožnja po gozdnih poteh z dvo ali štiri kolesniki. To uničuje naravno okolje in ga onesnažuje s hrupom. Kako Planinska zveza Slovenije nadzoruje te dejavnosti v naravi in na kakšen način poskrbite za njihovo omejevanje?

Ali količine zbranih odpadkov v planinah naraščajo? Kako je urejen sistem zbiranja in prevzema odpadkov?

Količina zbranih odpadkov v planinah se v primerjavi s preteklostjo zmanjšuje. Velika večina planinskih koč ima urejeno ločeno zbiranje odpadkov. V kočah nagovarjamo planince, da njihovo embalažo sami odnesejo v dolino.

Koča pri Jelenovem studencu, foto: PD Kočevje

Planinska zveza Slovenije največjo skrb na tem področju usmerja v ozaveščanje, tako članstva kot drugih, saj nimamo ne pristojnosti in tudi ne usmeritev, da bi delovali restriktivno. V okviru lastne organizacije imamo skoraj 300 varuhov gorske narave, ki na lokalnem terenu opravljajo preventivno delo in opozarjajo na nepravilnosti v naravnem okolju. Proaktivno sodelujemo z Lovsko zvezo Slovenije, Ribiško zvezo Slovenije in Zvezo tabornikov Slovenije ravno na tem področju. Hkrati želimo vzpostaviti organ varuha narave, ki bi med drugim skrbel za izboljšanje stanja na področju voženj z vozili v naravnem okolju.

Ali se v množici pohodnikov in planincev v slovenske gore v zadnjih letih pozna večja okoljska ozaveščenost?

Da. To je posledica dobrega večdesetletnega dela z mladimi. Vendar pa ne moremo trditi, da je stopnja ozaveščenosti na dovolj visoki ravni, zato si bo PZS še naprej prizadevala za izboljšave na tem področju.

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

oktober 2017

Promocija

www.optiprint.si

Koča na planini Razor, foto: Miljko Lesjak

Obiskovalci planin so večinoma odgovorni do okolja

Okolju prijazne planinske koče

40 122

okolje

Okolju prijazne planinske koče

Planinske koče, ki so

prejemnice certifikata Okolju

prijazna planinska koča, smo povabili v anketo o pomenu

certifikata za njihovo delo in

kako to vpliva na planince.

Večina je bila odgovornemu odnosu do okolja zavezana

že prej, tako da certifikat

pomeni le potrditev njihovega dela. Neposrednih koristi v

večini ne opažajo, zagotovo pa to pozitivo vpliva na

obiskovalce njihovih koč. Hkrati

oskrbovalcem koč postavlja smerokaz za izboljšave in nadgradnjo.

Anketna vprašanja: 1. Ste prejemniki certifikata Okolju prijazna planinska koča. Kaj ta certifikat za vas pomeni in kakšne kriterije morate izpolnjevati?

2. Zakaj ste se odločili za pridobitev certifikata Okolju prijazna planinska koča? Kakšne so koristi?

3. S katerimi izzivi na področju odgovornega ravnanja do okolja v planinski koči se najpogosteje srečujete?

4. Okolju prijazna planinska koča je zaveza, ki jo naredi upravljavec oziroma oskrbnik planinske koče. Kako pa so v to zavezo vključeni obiskovalci koče in hribov?

Milena Brešan

oktober 2017

foto: arhiv podjetja

Milena Brešan, predsednica, Planinsko društvo Tolmin

1. Za pridobitev okoljskega certifikata nismo imeli posebnih aktivnosti, ker je delovanje Planinskega društva Tolmin v celoti podrejeno zahtevam ekologije. Koča leži v Triglavskem narodnem parku in tudi na območju zavarovanega vodnega vira Zadlaščica, ki oskrbuje s pitno vodo Tolmin z okolico.

Koča na planini Razor že skoraj 20 let uporablja solarno energijo. Nameščene so varčne žarnice, perilo peremo v dolini, odpadke ločujemo in odvažamo na deponijo v dolino. Ob zamenjavi strešne kritine leta 2006 smo namestili takšno kritino, da lahko uporabljamo kapnico, saj planina nima vodnega vira, zato nimamo tušev.

Odplake se stekajo v skupno biološko čistilno napravo vseh uporabnikov planine Razor. Za ogrevanje uporabljamo drva, vse tehnične naprave redno servisiramo, tako da ustrezajo standardom. Uporabljamo izključno ekološka čistila, na koči je vgrajen izločevalec maščob iz odpadnih vod idr.

Goste bolj ali manj uspešno nagovarjamo, naj svoje odpadke odnesejo v dolino. Razumemo pa, da tisti, ki so na večdnevni turi, to težje storijo.

2. Certifikat okolju prijazna koča kaže obiskovalcem, da je društvo zavezano okolju prijaznemu delovanju in jih vzpodbuja, da se tudi sami tako obnašajo.

41 okolje

122

(smeti) odnašajo v dolino. Tudi sicer se večina obiskovalcev obnaša dovolj odgovorno do okolja.

Dr. Mirko Doberšek, predsednik, Planinsko društvo Celje-Matica

Milan Mlakar, predsednik, Planinsko društvo Kočevje 1. Člani društva si prizadevamo za ohranjanje okolja. Logičen korak je bil, da smo pristopili k pridobitvi okoljskega certifikata.

Pridobitev certifikata pomeni samo zaključek okoljskih prizadevanj. Za pridobitev smo

morali izpolniti kriterije, ki jih zahteva PZS in so javno dostopni na njihovi spletni strani.

2. Neposrednih koristi ni, lahko pa uporabljamo znak certifikata v naši korespondenci in se ponašamo z nazivom v prostorih koče.

Prepričani smo, da tudi s tem pridobimo več obiskovalcev.

3. To so odpadki, ki jih vozimo v dolino in odlagamo na za to določena mesta. Za odplake imamo zgrajeno malo biološko čistilno napravo. Vendar moramo tudi tu usedline odvažati v dolino, za kar imamo pogodbo z lokalnim komunalnim podjetjem.

4. Obiskovalci koče se v glavnem zavedajo okoljske problematike in lastne odpadke

2. Pridobitev zunanjega preverjanja kvalitete vodenja in oskrbovanja planinskega doma pomeni kvalitetno oceno in pokaže na možne izboljšave. Planincem in obiskovalcem certifikat pokaže, da naše delo prepustimo javni oceni. Predvidevam, da finančnih efektov ta certifikat nima, je pa kvečjemu spodbuda h kakšni kritiki.

3. Predvsem je stalen velik izziv ozaveščanja planincev in obiskovalcev o potrebnem ohranjanju čistega okolja, kar želimo doseči z obvestili, opozorili in splošnimi informacijami v domu in njegovi okolici. Mislim, da eko kultura planincev raste.

4. Podeljen certifikat dviguje pričakovanja planincev pri ponudbi doma. Društvo je trenutno v ciklusu obnove naših domov (Kocbekov dom na Korošici, razgledišče Orlovo gnezdo pri slapu Rinka). V letošnjem letu imamo v programu temeljito obnovo Frischaufovega doma. Obnovili bomo notranjo opremo, streho, uredili planinski izobraževalni center ter zimsko sobo, kar bo izboljšalo celovito podobo naše visokogorske postojanke na Okrešlju.

foto: www.shutterstock.com

oktober 2017

4. Obiskovalec se prilagodi okolju. Če je koča urejena in v njej vlada red, tudi z obiskovalci ni težav. Opažamo, da so obiskovalci vedno bolj osveščeni, le redki posamezniki se neprimerno obnašajo. V naravi ne puščajo smeti, tudi zaščiteno cvetje zelo redko kdo nabere. K temu brez dvoma pripomorejo tudi akcije Planinske zveze Slovenije, kot je ta s certifikati okolju in družinam prijazna koča, vzgoja mladih in odraslih planincev v planinskih šolah, oglasne table z okoljevarstveno vsebino idr.

Milan Mlakar

3. Največji problem so denarna sredstva.

Vzdrževanje planinske koče je za društvo velik zalogaj, ekološko ravnanje pa je povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi (npr. izgradnja čistilne naprave idr.). Koče poslujejo nekaj mesecev letno in velikokrat komaj pokrijejo stroške poslovanja.

foto: arhiv podjetja

Koča pri Jelenovem studencu, foto: PD Kočevje

1. Certifikat PZS »Okolju prijazna planinska koča« smo pridobili na osnovi izčrpnega vprašalnika PZS ter obiska njihove tričlanske komisije. Ta certifikat potrjuje urejenost planinskega doma, prenočitvene in gostinske zmogljivosti ter varno gibanje v okolici doma. Posebno pozornost je komisija namenila energetski oskrbi doma (uporabo EKO energije), oskrbi z vodo, odstranjevanju odpadkov in ostankov zaradi obratovanja doma. Frischaufov dom na Okrešlju je urejen.

42

Z zemeljskim plinom do izboljšanja kakovosti zraka in manjše rabe energije

mag. Urban Odar

Cene zemeljskega plina za gospodinjstva se v Sloveniji znižujejo in so nižje od povprečja EU, kar ima pozitiven učinek na večjo uporabo zemeljskega plina kot energenta v gospodinjstvih. Še vedno pa je po besedah direktorja Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina GIZ DZP plinovodno omrežje v Sloveniji premalo izkoriščeno. Določen napredek vendarle je, saj je Eko sklad prvič letos objavil razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. Na GIZ DZP pogrešajo spodbude Eko sklada za nakup vozil na stisnjen zemeljski plin in delno finančno podporo izgradnje polnilnic, ki zahtevajo precejšnji investicijski vložek in pri postavitvi katerih v Sloveniji zaostajamo za EU. In kakšen bi moral biti cilj Slovenije? »Da se delež obnovljivega metana v plinovodnem omrežju postopoma povečuje,« pravi mag. Urban Odar.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Zemeljski plin

oktober 2017

okolje

122

Zemeljski plin

V Sloveniji se z zemeljskim plinom ogreva okrog 10-odstotkov gospodinjstev, medtem ko lesna goriva predstavljajo več kot 50-odstotni delež. Drugače je v nekaterih drugih državah EU, denimo v Nemčiji, kjer se z zemeljskim plinom ogreva okrog 50-odstotkov gospodinjstev. Zakaj po vašem mnenju zemeljski plin v Sloveniji nima večjega tržnega deleža?

zemeljskega plina. Za še večjo uporabo tega energenta pri gospodinjskih odjemalcih je potrebno širšo javnost še bolj osveščati o prednostih zemeljskega plina, tako s stališča prihrankov, nizke investicije kot tudi z vidika njegovih okoljskih prednostih. To nalogo morajo dosledno izpolnjevati tudi energetski svetovalci.

Slovenija ima velike zaloge lesne biomase, prav tako njeni prebivalci. Tako je razumljivo, da ima lesna biomasa najvišji delež pri ogrevanju. Po drugi strani je gostota poseljenosti v Sloveniji drugačna kot v Nemčiji, plinovodno omrežje pri nas pa ni tako dosegljivo kot v Nemčiji in ima krajšo tradicijo kot v Zahodni Evropi.

Posledično ima zemeljski plin za ogrevanje nižji delež kot v nekaterih drugih državah EU. Se pa delež tega energenta v gospodinjstvih povečuje.

V času kurilne sezone individualna kurišča predstavljajo velik problem onesnaženosti zraka z delci PM10, medtem ko zemeljski plin velja za najčistejše fosilno gorivo in ima pozitiven vpliv na kakovost zraka. Kako zagotoviti, da bi se prebivalci namesto z energenti z velikimi emisijami delcev PM10 v večji meri ogrevali z zemeljskim plinom? Na kakšen način je oskrba z zemeljskim plinom najbolj učinkovita in primerna?

Kaj bi pri gospodinjskih odjemalcih spodbudilo večjo porabo zemeljskega plina kot energenta? Sprašujem zato, ker se cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu nižajo in so bile v preteklem letu za 11,5-odstotka nižje od povprečja EU. Po letošnjih podatkih Eurostata se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji znižujejo že peto leto zapovrstjo. Danes so nižje od povprečja EU, v določenih preteklih obdobjih pa so bile višje. Vse to ima na trgu ogrevalnih sistemov pozitivne učinke na konkurenčnost

Slovenija ima s kakovostjo zraka in z delci PM10 v zimskem času kar precej izzivov. Trenutno je šest občin in območje Zasavja (občina Hrastnik, Zagorje in Trbovlje) razglašenih za degradirana območja, sprejeli so tudi Odlok o načrtu za kakovost zraka. Na teh območjih je plinovodno omrežje dokaj dobro razvito, vendar le deloma izkoriščeno. GIZ DZP zato že dalj časa opozarja, da je uporaba plinovodnega omrežja in zemeljskega plina eden najlažjih načinov za izboljšanje kakovosti zraka. Tega se odločevalci na državni in lokalni ravni žal premalo zavedajo, se pa določene stvari izboljšujejo. Tako je

43 Na tem mestu poudarjam, da problem kakovosti zraka ne obstaja samo na zgoraj navedenih območjih, ampak zajema tudi preostale slovenske občine. Kakovost zraka namreč ne pozna občinskih meja. V občinah z večjo poseljenostjo in hkrati slabšo kakovostjo zraka je plinovodno omrežje navadno prisotno, zato bi bilo smiselno uvesti nepovratne finančne spodbude za nakup plinskega kondenzacijskega kotla tudi na teh območjih. Sočasno moramo spodbujati uporabo plina z drugimi ukrepi na lokalni in državni ravni.

Pri uvajanju stisnjenega zemeljskega plina (SZP) kot alternativnega goriva v prometu Slovenija močno zaostaja za nekaterimi drugimi državami EU, kot so Italija, Nemčija in Avstrija. Tam so polnilna mesta prepredena po celi državi. V Italiji imajo več kot 1.000 polnilnih mest, pri nas štiri. Kaj je glavni razlog, da se zemeljski plin kot alternativno gorivo v prometu pri nas bolj ne uveljavi?

Na tem področju imamo tako primere dobre prakse kot nekoliko manj pozitivne izkušnje.

Pozitivna zgodba je nedvomno razvoj SZP v Ljubljani in velika flota tovrstnih avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa. Težko pa je razumeti, zakaj so v Mariboru kupili nekaj dizelskih avtobusov, kljub temu da so v času nakupa teh avtobusov že imeli polnilnico za SZP. Kot sami pravilno ugotavljate, je za večjo uporabo SZP v prometu največja ovira pomanjkanje polnilnic za SZP. Res pa je, da mora Slovenija uresničiti zaveze Direktive 2014/94/ EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Direktiva vzpostavlja skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v EU z namenom, da čim bolj zmanjšamo odvisnost od nafte in ublažimo negativen vpliv prometa na okolje.

Tako mora Slovenija na področju SZP do leta 2020 med drugim zagotoviti ustrezno število polnilnih mest za SZP v mestnih in primestnih območjih ter na drugih gosto poseljenih območjih in do leta 2025 ustrezno število polnilnih mest vsaj po obstoječem jedrnem omrežju TEN-T. Poudarjam, da je začetna investicija v izgradnjo polnilnice za SZP dokaj visoka, zato predlagam,

Leta 2010 ste na Vlado RS naslovili pobud, da se ustvarijo pogoji za lažjo uvedbo avtomobilov na SZP. Se je do danes kaj spremenilo?

Do sedaj se na tem področju ni veliko premaknilo, računamo pa, da bosta Strategija razvoja na področju alternativnih goriv in akcijski načrt, ki ji bo sledil, to spremenila.

Eden izmed ukrepov, ki je nujen, je spodbujanje nakupa novih vozil na SZP s strani Eko sklada, ki sedaj promovira le nakup električnih vozil.

Subvencije za slednje so dokaj visoke, za nakup vozil na SZP pa bi lahko bile nižje. Posledično bi bil učinek nepovratnih spodbud višji, saj bi z enakimi sredstvi dosegli večje okoljske učinke.

In nenazadnje, objava razpisa Eko sklada bi imela veliko prednosti za prepoznavnost vozil na SZP. Novi energetski zakon je lani uvedel reguliranje kakovosti operaterjev distribucijskih sistemov zemeljskega plina. Kako kakovosten je slovenski distribucijski sistem?

Rezultati monitoringa o kakovosti storitev operaterjev še niso znani. Kljub temu vemo, da je slovenski distribucijski sistem visoko energetsko učinkovit, izgube pri distribuciji zemeljskega plina pa so minimalne. To je s stališča energetske učinkovitosti izjemnega pomena. Ni torej pomembna le energetska učinkovitost pri končnih odjemalcih, ampak tudi pri transportu energije. In na tem področju ima plinovodno omrežje velike prednosti.

Od kod v Slovenijo prihaja zemeljski plin?

Po podatkih Agencije za energijo smo v preteklem letu največ plina dobavili iz Avstrije, sledila ji je Rusija.

Lani oktobra je začela veljati nova uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom, ki med drugim ureja dobavo obnovljivih plinov po plinovodnem omrežju. V prihodnosti naj bi obnovljiv plin (bioplin, sintetični metan) v celoti nadomestil zemeljski plin. Koliko obnovljivega plina se sedaj dovaja po slovenskem omrežju in kako zagotoviti, da bo le-ta popolnoma nadomestil zemeljski plin?

Pričakujemo, da se bo delež obnovljivega metana v plinovodnem omrežju v Evropi postopoma povečeval. S tem se bo podobno kot pri električni energiji zniževal ogljični odtis transportirane energije in povečal delež obnovljivih virov energije. Res pa je, da bo tako kot pri uvajanju večine obnovljivih virov tudi pri tej obliki obnovljive energije vsaj na začetku potrebno zagotoviti določene spodbude. V Sloveniji obnovljivega metana trenutno še ne dodajamo v plinovodno omrežje, pričakujemo pa, da se ga bo sčasoma dodajalo vedno več.

122

Eden izmed teh plinov je ustrezno pripravljen bioplin, do stopnje, ko je možno dodajanje v plinovodno omrežje. Na ta način bomo ne samo povečevali delež obnovljiv virov energije, ampak slednje tudi ustrezno shranjevali. In to je ključnega pomena za trajnostno prihodnost, saj brez ustreznega shranjevanja obnovljivih virov energije le-teh ne bo možno občutneje povečati.

okolje

Ni pa zadosti, da zagotovimo, da določena onesnaževala dosežejo nekoliko nižje vrednosti od mejnih. Tudi te nižje vrednosti imajo namreč vedno negativen vpliv na zdravje ljudi, po drugi strani pa se bodo nekatere mejne vrednosti v prihodnosti še znižale.

da Eko sklad finančno vsaj deloma podpre njihovo izgradnjo. Na ta način bi izpolnili zahteve Direktive EU, poleg tega pa je problem kakovosti zraka tako razsežen, da bi bila tovrstna podpora več kot primerna in ustrezna.

Alternativa SZP je utekočinjen zemeljski plin.

V Sloveniji ga dobavljata podjetji Enos in Butan plin. Kolikšna je uporaba utekočinjenega zemeljskega plina in kakšna je njegova perspektiva?

Perspektiva utekočinjenega zemeljskega plina je v težkem tovornem prometu in napajanju plinovodnega omrežja oziroma tam, kjer še ni mogoče dobiti t. i. »cevnega« zemeljskega plina. Še posebno v težkem tovornem prometu ima ta oblika zemeljskega plina velik potencial, saj je to edina realna alternativa nafti v tem segmentu prometa.

V predlogu Energetskega koncepta Slovenije se govori predvsem o elektrifikaciji prometa in uporabi obnovljivih virov energije. Zemeljski plin naj bi svoje mesto imel v industrijskih procesih, pri daljinskem ogrevanju in v tovornem prometu. Kako gledate na trenutni predlog Energetskega koncepta in položaj, ki ga zastopa zemeljski plin?

Prvi cilj evropske in slovenske politike na področju energetike je in bo učinkovita raba energije. Temu bo sledil tudi nastajajoči Energetski koncept Slovenije, a je to v njegovem osnutku morda premalo poudarjeno. Glede na to, da je plinovodno omrežje energetsko visoko učinkovito in da so plinske tehnologije (kondenzacijski plinski kotel, mikrokogeneracija, plinske toplotne črpalke itd.) znane po svoji izjemni učinkovitosti, je razumljivo, da je z uporabo zemeljskega plina mogoče bistveno znižati porabo energije.

Osnutek Energetskega koncepta Slovenije ima več scenarijev. Glede na vse okoljske prednosti se delež zemeljskega plina v prehodnem obdobju pri večini scenarijev ugodno povečuje. Res pa je, da v konceptu pogrešamo bolj ambiciozne načrte pri uvajanju alternativnih goriv.

Poudarek je na množini, saj menimo, da se razen električne energije ostalih alternativnih pogonskih goriv ne spodbuja dovolj. Skupna namera namreč je, da se delež naftnih derivatov v prometu zniža. SZP je alternativno gorivo, ki ga je možno uvesti hitro in učinkovito. Že danes imajo proizvajalci avtomobilov vrsto modelov na SZP. Pomembna prednost teh vozil je, da imajo podobne lastnosti kot vozila na bencin oziroma dizel. Poleg tega imamo zanje dovolj zmogljivo plinovodno omrežje in razvite ustrezne polnilnice.

Več na www.zelenaslovenija.si/

oktober 2017

denimo Eko sklad prvič letos objavil razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. S tem bomo izboljšali kakovost zraka in obenem znižali porabo energije. In to je dober znak.

44

Slovenski prenosni plinovodni sistem zemeljskega plina je dokaj dobro razvit. Obsega 1.155 kilometrov plinovodov, kompresorski postaji v Kidričevem in Ajdovščini ter 245 merilno regulacijskih oziroma drugih postaj. Nanj je neposredno priključenih skoraj 150 uporabnikov, 14 operaterjev distribucijskih sistemov pa z zemeljskim plinom oskrbuje 82 občin.

Trenutno poteka tudi projekt, ki bo med seboj povezal slovenski in madžarski plinski trg, s čimer bo slovenskim dobaviteljem omogočen dostop do madžarskih skladišč zemeljskega plina. Uporaba zemeljskega plina je dobro zastopana pri industrijskih uporabnikih, majhen odstotek uporabe zemeljskega plina pri gospodinjstvih pa je, kot pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo, predvsem posledica pomanjkanja večje plinske elektrarne na slovenskih tleh. Uporaba fosilnih virov in s tem tudi zemeljskega plina bo po besedah ministrstva dolgoročno omejena, zato je njihova vloga predvsem prehodne narave.

foto: www.shutterstock.com

Slovenski prenosni plinovodni sistem se povezuje z madžarskim

Zemeljski plin

oktober 2017

okolje

122

Zemeljski plin

Ministrstvo za infrastrukturo Med projekti skupnega interesa na področju zemeljskega plina je tudi za Slovenijo pomemben prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi, ki naj bi bil izveden do leta 2025. Kako daleč je projekt, kaj bo Slovenija s tem pridobila in kako bo to vplivalo na širšo porabo zemeljskega plina predvsem v gospodinjstvih? Kakšne investicije so predvidene v infrastrukturo za zemeljski plin?

Načrtovani prenosni plinovod predstavlja dvosmerno povezavo (interkonektor) slovenskega in madžarskega prenosnega sistema zemeljskega plina. Povezal bo slovenski in madžarski plinski trg ter s tem omogočil dostop slovenskih dobaviteljev do madžarskih skladišč zemeljskega plina (SZP) in dostop madžarskih dobaviteljev do zahodnih virov in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) iz terminalov UZP v severnem Jadranu. Projekt bo izboljšal status infrastrukturnega kriterija N-1 za Slovenijo ter prispeval k zanesljivosti oskrbe (SoS) za Slovenijo in Madžarsko.

Trenutno na slovenski strani poteka umeščanje v prostor z izdelavo državnega prostorskega načrta za prvi del projekta na trasi Pince–Lendava, ostali odseki sledijo. Projekt ima status skupnega interesa (Projects of common interest – PCI) in je vsebovan v Delegirani uredbi komisije (EU) 2016/89

iz leta 2015 (6.23 Madžarska in Slovenija: povezava Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo). Oba nosilca projekta, to sta madžarska družba FGSZ Ltd. in slovenska družba Plinovodi, sta letos ponovno kandidirala s projektom za status PCI. Glede na rezultate dosedanjih analiz v postopku vrednotenja projektov pri Evropski komisiji utemeljeno pričakujemo, da bo projekt ponovno pridobil status PCI pred koncem tega leta. S strani REKK (Regional Centre for Energy Policy Research) opravljena detajlna študija projekta v letu 2017 kaže, da je projekt regionalno zelo zanimiv in da je pričakovana visoka izkoriščenost povezave.

Trenutno na slovenski strani poteka umeščanje v prostor z izdelavo državnega prostorskega načrta za prvi del projekta na trasi Pince– Lendava, ostali odseki sledijo.

V letu 2018 načrtujemo usklajeno nadaljevanje umeščanja v prostor na področju obeh držav.

Glede na najverjetneje pridobljen status PCI v letu 2017 predvidevamo dokončno odločitev o izvedbi projekta (FID). V projektu je obdelana tudi možnost faznega pristopa z vzpostavitvijo in usklajenim postopnim povečevanjem prenosne zmogljivosti povezave. PCI so povezovalni

45 Razvoj in uporaba zemeljskega plina je v Evropi zelo različna in je odvisna od uporabe energentov v gospodinjstvih, kar pa je zelo odvisno tudi od lokalnih virov, ki jih imajo gospodinjstva na voljo. V Sloveniji je delež zemeljskega plina v primarni energiji približno 10 %, kar je predvsem posledica dejstva, da nimamo nobene večje plinske elektrarne, ki bi ta odstotek bistveno povečala.

Daljinsko ogrevanje je primeren sistem za urbana področja predvsem zato, ker je možno kombinirati/menjati energent, s katerim se sistem ogreva. Glede na cilje, ki jih je Slovenija sprejela v okviru EU ali mednarodno (Pariški sporazum), bo uporaba fosilnih virov dolgoročno omejena. V prehodnem obdobju pa se bodo fosilni viri v povezavi z daljinskim ogrevanjem zagotovo uporabljali v obliki soproizvodnje.

Zakaj zemeljski plin kot pogonsko gorivo za osebna vozila v Energetskem konceptu Slovenije nima večje podpore in zakaj se preko Eko sklada ne spodbuja tudi nakupa osebnih avtomobilov na zemeljski plin?

Energetski koncept Slovenije še ni sprejet. V objavljenih gradivih za obravnavo je zapisano, da se predvideva uporaba zemeljskega plina predvsem kot nadomestilo za dizel. Sredstva, ki jih Eko sklad namenja za nepovratne subvencije, so namenjene izključno za povečanje energijske učinkovitosti, o čemer pri plinskih avtomobilih ne moremo govoriti. Lahko pa se pridobi Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je Slovenija v letu 2016 z domačimi viri energije zadovoljila 54 % potreb po energiji. Iz uvoza je bila v celoti zagotovljena oskrba z naftnimi proizvodi in zemeljskim plinom. V strukturi oskrbe z energijo so v letu 2016 prevladovali naftni proizvodi s 34 %, sledila je jedrska energija z 22 %, obnovljivi viri energije (vključno s hidroenergijo) in premog je vsak predstavljal po 17 %, delež zemeljskega plina pa je znašal 10 %. V gospodinjstvih se zemeljski plin v največji meri uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Vir: SURS

Poraba zemeljskega plina v Sloveniji se povečuje

S

lovenski operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Sloveniji izvaja prenos, upravlja, razvija in gradi prenosni sistem zemeljskega plina na območju Republike Slovenije. To je družba Plinovodi, ki je leta 2014 zaključila zadnji večji investicijski cikel z izgradnjo plinovoda od avstrijske meje pri Ceršaku do Vodic pri Ljubljani. S tem sta bili poleg zagotovitve dodatnih potrebnih prenosnih zmogljivosti izboljšani tudi varnost in zanesljivost obratovanja prenosnega sistema.

K

ot so povedali v družbi Plinovodi, dobava zemeljskega plina v Slovenijo poteka iz Rusije in posameznih vozlišč evropskega plinskega trga. Iz Avstrije zemeljski plin fizično priteče preko vstopne točke Ceršak, iz Italije pa na vstopni točki Šempeter. Zemeljski plin, ki se nahaja na trgovalnih vozliščih evropskega trga, je črpan tako v Evropi kot tudi v Severni Afriki in Rusiji. »V letu 2016 je poraba zemeljskega plina za slovenske odjemalce znašala 9.275 mio kWh oziroma 823 mio Nm3, kar je za 4,6 % več kot v letu 2015. Tudi v prvem polletju 2017 se je nadaljeval trend povečevanja porabe odjemalcev v Sloveniji, ki je bila za 6,5 % večja od porabe v prvem polletju 2016,« navajajo v Plinovodih, kjer tudi v prihodnje napovedujejo rast porabe zemeljskega plina.

Manj v sektorju industrijskih odjemalcev, kjer smo v evropskem merilu visoko, več v sektorju ostale rabe in proizvodnje elektrike, kjer ne dosegamo evropskih deležev porabe.

G

lede na trenutni položaj zemeljskega plina v osnutku Energetskega koncepta

17,4 %

19,6 %

9,5 % 22,0 %

34,2 % naftni proizvodi jedrska energija obnovljivi viri

premog zemeljski plin

122

Slovenije je delež zemeljskega plina v strukturi porabe primarne energije z 10 % precej nižji od povprečja za države EU, ki znaša 21 %. Od tega odstopa poraba zemeljskega plina v slovenski industriji, ki po navedbah Plinovodov v letu 2016 predstavlja kar 35 % porabe. Po njihovem mnenju zemeljski plin glede na gradiva in razprave ob pripravi Energetskega koncepta Slovenije tudi v prihodnje predstavlja pomembno vlogo. V razpravah je bil prepoznan kot pomemben energent tudi za sisteme daljinske toplote in individualne energetske sisteme. »Zaradi doseganja nacionalnih ciljev emisij toplogrednih plinov bo moral nadomestiti premog v daljinskih toplotnih sistemih najmanj v naslednjih petih letih, postopoma pa bo nadomeščal tudi kurilno olje. Posebno vlogo bo imel zemeljski plin v prometu, saj predstavlja alternativno gorivo fosilnim gorivom v prometu,« pravi slovenski operater prenosnega sistema.

okolje

Uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih v Sloveniji je skromna 10 % in je med najnižjimi v Evropi. Kaj je razlog za to in s kakšnimi ukrepi namerava država spodbujati uporabo zemeljskega plina tudi preko daljinskega ogrevanja v slovenskih občinah?

kredit za nakup okolju prijaznih avtomobilov, kar avto, katerega poganja plin, vsekakor je.

Trenutno je odprt Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov št. 59OB17.

Nacionalne energetsko podnebne cilje je mogoče dosegati le z učinkovito rabo več energentov.

G

lede razvojne prihodnosti zemeljskega plina v Sloveniji in v svetu pri Plinovodih poudarjajo, da bo razvoj pretežno vezan na medsebojno povezovanje in doseganje energetsko podnebnih ciljev. Svojo vlogo vidijo v širitvah omrežij, učinkovitem povezovanju z distribucijskimi sistemi in povezovanju s sosednjimi prenosnimi sistemi v regiji. Kot pomembno dejstvo izpostavljajo prenos obnovljivih plinov, kot sta biometan in sintetični metan, ki se v zadnjih letih vse bolj začenjajo prenašati po plinovodnih omrežjih. Biometan nastane s čiščenjem plina iz bioplinarn in je obnovljiv vir energije. Sintetični metan pa se proizvaja s pomočjo presežkov obnovljive električne energije (navadno iz vetrnih elektrarn). »Na ta način je mogoče preko obstoječe plinovodne infrastrukture brez novih investicij prenašati obnovljive vire energije,« pravijo.

V

Plinovodih so prepričani, da je nacionalne energetsko podnebne cilje mogoče dosegati le z učinkovito rabo več energentov, torej povezovanjem nalog njihovih prenosnih sistemov in distribucijskih sistemov oziroma sistemov daljinske toplote. Kot operater prenosnega sistema si zato prizadevajo razvijati in nadgrajevati sistem za povečanje stopnje diverzifikacije, to je doseganje novih virov po novih poteh, vključno s terminali za utekočinjen zemeljski plin (UZP ali angleško LNG), viri biometana in z dostopom do skladišč zemeljskega plina.

oktober 2017

projekti med prenosnimi sistemi. Za dobavo gospodinjskim odjemalcem je potrebno zgraditi distribucijsko omrežje na območju občine, za kar pa mora sprejeti odločitev občina sama.

Predvidene investicije v prenosno plinovodno omrežje se nahajajo na spletni strani operaterja prenosnega sistema www.plinovodi.si.

46

Zemeljski plin velja za najčistejše, a še vedno fosilno gorivo. Kakšna je njegova prihodnost? Nekateri dobavitelji zemeljski plin dojemajo kot pomemben prehodni energent, drugi menijo, da bi si v prihodnje zaslužil več pozornosti.

Kakor koli, zemeljski plin je dobrodošel predvsem pri daljinskem ogrevanju v mestih in je pomemben del rešitev, ki jih ponuja energetsko pogodbeništvo, ki je vse bolj zaželeno tudi pri gospodinjstvih. Pri učinkovitih energetskih rešitvah, ki vključujejo uporabo zemeljskega plina, bi lahko Eko sklad odigral večjo vlogo, prav tako pri postavitvi infrastrukture za uporabo stisnjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva, pravijo nekateri dobavitelji.

O bioplinu kot nadomestku zemeljskega plina nekateri dobavitelji ne razmišljajo, drugi izkazujejo interes za dodajanje bioplina oziroma biometana k zemeljskemu plinu, saj sta po svoji sestavi in lastnostih primerljiva.

foto: www.shutterstock.com

Bo zemeljski plin v prihodnosti prehodni energent ali ključen igralec?

Anketa med dobavitelji zemeljskega plina

oktober 2017

okolje

122

Anketa med dobavitelji zemeljskega plina

Vprašanja:

1.

2.

Kako zagotavljate zanesljivost in kakovost preskrbe z zemeljskim plinom in od kod dobavljate zemeljski plin?

Kako učinkovito je na področju večje uporabe zemeljskega plina kot energenta energetsko pogodbeništvo? Koliko se zanj podjetja in občine odločajo in kako bi morali v Sloveniji spodbuditi uporabo zemeljskega plina?

3.

4.

5.

Kako zanimiv je za vas kot dobavitelja bioplin kot nadomestek zemeljskemu plinu?

Kakšno je vaše stališče do opredelitve zemeljskega plina v Energetskem konceptu Slovenije?

Kakšna je po vašem mnenju razvojna prihodnost zemeljskega plina v Sloveniji in po svetu?

Obnovljiv metan bo sčasoma nadomestil zemeljski plin JP Energetika Ljubljana d.o.o.:

1.

Energetika Ljubljana je v dvojni vlogi, in sicer kot operater distribucijskega

sistema in kot dobavitelj zemeljskega plina. Kot operater distribucijskega sistema skrbimo, da so zagotovljene dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da se omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega. Kot dobavitelj zemeljskega plina zaščitenim odjemalcem (kamor spadajo med drugim vsa gospodinjstva) zagotavljamo zadostne količine v skladu z aktom o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom. Med drugim zagotavljamo dodatne količine plina za primer izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje konice, ki se statistično pojavlja enkrat v dvajsetih letih in dobavo skozi zahodno vstopno točko v Sloveniji. Ustrezno delovanje na področju zanesljivosti moramo vsako leto za naslednje enoletno obdobje dokazati pristojnemu organu, to je Agenciji za energijo. Ves zemeljski plin dobavljamo iz Avstrije.

2.

Odjemalcem ponujamo energetsko storitev plinskega paketa s plinskim kotlom na ključ. To pomeni, da za stranko uredimo vse, kar potrebuje, da začne uporabljati zemeljski plin. Za te stranke nudimo tudi finančni najem za nakup plinskega paketa oziroma postavitev kotlovnice, kar pomeni, da lahko stranka začne uporabljati zemeljski plin brez investicije v nakup plinskega kotla.

47 Konkretno pa pogrešamo večjo podporo zemeljskemu plinu pri njegovem uveljavljanju v prometu kot enem izmed alternativnih pogonskih goriv.

Med ukrepi bi morale biti nepovratne finančne spodbude Eko sklada za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov na območjih, kjer je možna priključitev na plinovodno omrežje. S tem bi se izboljšala kakovost zraka in znižala poraba energije, kar je osnovni in prvi cilj energetske politike v Sloveniji. Istočasno pa je nesmiselno, da na področju plinovodnih omrežij ponuja nepovratne finančne spodbude za nakup drugih ogrevalnih sistemov, ker s tem slabi delovanje plinovodnih omrežij. Takšna praksa je deloma že popravljena in se deloma izvaja v občinah s sprejetjem odlokov o kakovosti zraka, vendar bi bilo to smiselno izvajati v vseh občinah s plinovodnim omrežjem.

3.

Promocija

Za nas je bolj zanimiv biometan, to je bioplin, ki je prečiščen do stopnje, da se lahko dodaja v plinovodno omrežje. Biometan

4.

Zemeljski plin ima že danes pomembno vlogo. Glede na vse prednosti, ki jih ima, se bo njegova vloga samo še povečala.

Osnutek EKS ima veliko scenarijev in v večini scenarijev se pomen zemeljskemu plinu povečuje. Konkretno pa pogrešamo večjo podporo zemeljskemu plinu pri njegovem uveljavljanju v prometu kot enem izmed alternativnih pogonskih goriv. Z njegovo uvedbo bi lahko namreč bistveno znižali odvisnost od nafte in izboljšali kakovost zraka. Energetika Ljubljana ima trenutno dve javni polnilni mesti za stisnjen zemeljski plin (SZP). Vendar za večjo uveljavitev tega pogonskega goriva to ni zadosti. Postavitev nove polnilne postaje za SZP zahteva dokaj visok investicijski vložek.

Zaradi tega bi bilo smiselno, da država podpre izgradnjo teh postaj z nepovratnimi finančnimi spodbudami. Hkrati bi bilo smiselno, da Eko sklad spodbuja nakup novih avtomobilov na SZP po zgledu spodbujanja električnih vozil.

Z vidika uporabe zemeljskega plina v proizvodnih enotah je po našem mnenju vloga zemeljskega plina ustrezno opredeljena. Pripravljene so dolgoročne bilance z različnimi scenariji razvoja virov, ki so bili tudi makroekonomsko ovrednoteni. Pomembno je, da EKS vidi osnovni namen energetske politike, to je zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten in konkurenčen način, s ciljem prehoda v nizkoogljično družbo, kjer je ena od ključnih prioritet postopna sprememba strukture proizvodnih virov in rabe energije

122

na nizkoogljične vire energije. Zemeljski plin ima v vseh scenarijih prehodno podporno vlogo povečanemu deležu OVE in bo še naprej imel vlogo tudi v soproizvodnji toplote in električne energije ter pri daljinskem ogrevanju.

V referenčnem scenariju RMA predloga EKS je vključena predpostavka, da se bo zgradila nova plinska elektrarna-toplarna, ki bo nadomestila staro elektrarno na premog na lokaciji TE-TOL. Hkrati so, kot smo že izpostavili, za dobavo zemeljskega plina vzpostavljene zanesljive in kakovostne čezmejne dobavne poti, v evropskem merilu pa poteka nekaj projektov za zagotovitev dodatnih dobavnih poti.

okolje

ima enako sestavo kot zemeljski plin, zato ga lahko distribuiramo po plinovodnem omrežju in uporabljamo za ogrevanje, pogon vozil, v industriji. Biometan se dodaja zemeljskemu plinu v nekaterih naprednih državah, kot so npr.

Nemčija, Avstrija in Švica. Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno ustvariti pogoje, da bi spodbudili tovrstne nove in še neuveljavljene tehnologije za povečanje deleža obnovljivih virov energije.

5.

Glede na vse prednosti zemeljskega plina pričakujemo še njegovo večjo vlogo tako pri ogrevanju kot hlajenju in pri proizvodnji električne energije. Velike možnosti za večjo porabo pa ima seveda tudi v prometu. Sčasoma se bo v plinovodno omrežje začel dodajati obnovljiv metan, ki bo nadomeščal zemeljski plin. Z vidika proizvodnje toplote in elektrike bo zemeljski plin vsekakor imel svojo vlogo kot tranzicijsko, čistejše gorivo do popolnega prehoda na OVE.

»Zemeljski plin vidim kot prehodni energent« Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja, GEN-I, d.o.o.:

1.

Skupina GEN-I razpolaga z razvejano in mednarodno trgovalno infrastrukturo.

Vzpostavljene imamo partnerske odnose z vsemi večjimi trgovci z zemeljskim plinom v Evropi, prav tako smo člani in sodelujemo pri nakupu in prodaji zemeljskega plina na uveljavljenih borzah. Da lahko plin varno in zanesljivo pripeljemo do slovenskih odjemalcev, imamo zakupljene prenosne zmogljivosti na vseh interkonekcijskih točkah Slovenije s sosednjimi državami. Prav tako skrbimo, da

Impol, Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija, 02 845 31 00, www.impol.si

oktober 2017

Večja uporaba zemeljskega plina in plinovodnega omrežja bi imela pozitiven učinek na stroške oskrbe za odjemalce in na okoljske cilje, še posebno bi se izboljšala kakovost zraka. Torej bi morale država in občine sprejeti (regulativne) ukrepe za večjo uporabo plinovodnih omrežij oziroma bi morala biti uporaba zemeljskega plina tam, kjer je prisotno plinovodno omrežje, prioriteta. Distribucijska plinovodna omrežja imajo take zmogljivosti, da je možno nanj priključiti še vrsto odjemalcev in to brez dodatnih investicij za povečanje zmogljivosti.

dr. Dejan Paravan

foto: arhiv podjetja

48 122

okolje

Anketa med dobavitelji zemeljskega plina

Če želimo preiti v nizkoogljično družbo, zmanjšanje ogljičnega odtisa s prehodom na najčistejše fosilno gorivo ne bo dovolj. imamo nabavne vire in nabavne poti razpršene, kar nam omogoča visoko mero zanesljivosti oskrbe.

2.

Priložnost za zemeljski plin je zagotovo nižji ogljični odtis v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Ker je prehod na zemeljski plin povezan z investicijskimi stroški, je inštrument energetskega pogodbeništva zagotovo primeren za tiste, ki ne razpolagajo ali ne želijo trošiti lastnih finančnih virov za ta namen.

3.

4.

O bioplinu kot nadomestku zemeljskega plina še ne razmišljamo.

Skladno s svetovnimi trendi zasledujemo energetsko transformacijo za brezogljično družbo. Četudi je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je njegovo izkoriščanje še vedno povezano z izpusti toplogrednih plinov, zaradi tega vidim zemeljski plin kot prehodni energent in energent, ki pomaga pri

zagotavljanju prilagodljivosti v energetskem sistemu. Prav tako se moramo zavedati, da žal ne razpolagamo z domačim virom zemeljskega plina, torej smo na tem področju popolnoma uvozno odvisni.

Zemeljski plin ali zeleno fosilno gorivo, kot ga tudi lahko imenujemo, po našem mnenju čaka v Sloveniji svetla prihodnost.

5.

Če želimo preiti v nizkoogljično družbo, zmanjšanje ogljičnega odtisa s prehodom na najčistejše fosilno gorivo ne bo dovolj. S tega stališča je dolgoročna perspektiva zemeljskega plina vprašljiva. Vendar pa bo prehod povezan z energetsko transformacijo postopen in dolgotrajen, zato lahko zemeljski plin odigra pomembno vlogo v tem prehodnem obdobju (bridge technology).

»Zemeljskemu plinu je znotraj Energetskega koncepta potrebno dati vidno vlogo« Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica, JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.:

1.

Zanesljivost in kakovost preskrbe z zemeljskim plinom zagotavljamo na podlagi vzpostavljenih standardov, s katerimi zagotavljamo dobavo zemeljskega plina zaščitenim odjemalcem (gospodinjstva, izvajalci zdravstvenih dejavnosti, vzgojno-varstvenih, izobraževalnih in socialnovarstvenih dejavnosti). JP Komunalno podjetje Vrhnika dobavlja zemeljski plin iz Rusije in posameznih vozlišč evropskega plinskega trga.

2.

Naše podjetje je zelo majhen sistemski operater distribucijskega omrežja, zato se sami nismo odločili za neposredne spodbude za izvajanje energetskega pogodbeništva. Sodelujemo pa s podjetjem, ki na tem področju vlaga sredstva v tovrstni razvoj.

3.

Glede na obseg trga, ki ga pokrivamo kot dobavitelj zemeljskega plina, še nismo razmišljali, da bi dobavljali tudi bioplin.

lastnosti: fosilno gorivo z najmanj emisijami CO 2 , v dimnih plinih ni prašnih delcev, medtem ko se za skladiščenje ne potrebuje posebnega prostora, saj priteče po plinovodnih ceveh. Poleg naštetega ima zemeljski plin vsestransko uporabo. Uporabljamo ga v gospodinjstvih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuhanje), javnih ustanovah, industriji (za ogrevanje, hlajenje, pri proizvodnji toplote v tehnoloških procesih).

»Pogrešamo večjo podporo uporabi SZP kot pogonskega goriva v prometu« Darijan Plaz, vodja oskrbe z zemeljskim plinom, Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o.:

1.

V Slovenj Gradcu je plinovodno omrežje razmeroma mlado. Od izgradnje pred 23 leti na področju oskrbe z zemeljskim plinom izvajamo dve dejavnosti. Smo operater distribucijskega sistema in dobavitelj zemeljskega plina v Mestni občini Slovenj Gradec.

Skrbimo za varno, učinkovito in zanesljivo obratovanje sistema, tudi z razvojnimi, naložbenimi načrti in aktivnostmi na samem sistemu. Kot dobavitelj zemeljskega plina v skladu z Aktom o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom, ki ga izda Agencija za energijo, zagotavljamo zanesljivo oskrbo zaščitenim odjemalcem, kot so gospodinjstva in osnovne socialne službe, skupaj z našim uvoznikom.

4.

oktober 2017

Po našem mnenju bi bilo potrebno zemeljskemu plinu znotraj Energetskega koncepta dati vidno vlogo, saj bi glede na vse svoje lastnosti in široko paleto uporabnosti pripomogel k doseganju zastavljenih ciljev, ki so opredeljeni v Energetskem konceptu Slovenije.

5.

Zemeljski plin ali zeleno fosilno gorivo, kot ga tudi lahko imenujemo, po našem mnenju čaka v Sloveniji svetla prihodnost.

Odlikujejo ga številne pozitivne

Večja uporaba zemeljskega plina bi imela pozitivni učinek na strošek oskrbe za odjemalca in tudi na okoljske cilje, kot je zmanjšanje porabe energije in izboljšanje kakovosti zraka.

2.

Energetsko pogodbeništvo razumemo kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, kar ni samo način financiranja, temveč je lahko tudi načrtovanje, vgradnja novih naprav, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odprava motenj

49 Ko govorimo o bioplinu, govorimo o biometanu. Ta je po kemijski sestavi in lastnostih primerljiv z zemeljskim plinom in ga lahko zato dovajamo in distribuiramo v omrežju z zemeljskim plinom. V nekaterih naprednih sosednjih državah je ta praksa že osvojena. Na primer cilj nemške zvezne vlade

Država bi morala podpreti izgradnjo in širitev javnih polnilnih mest na SZP. je, da do leta 2020 v omrežje zemeljskega plina dovede 6 milijard m3 biometana letno. Dobro bi bilo tudi v Sloveniji ustvariti podobne pogoje na tem področju.

4.

Energetski koncept Slovenije (EKS) ima več scenarijev. V večini je zaslediti povečan pomen in s tem uporaba zemeljskega plina do leta 2040. Pogrešamo pa večjo podporo že omenjeni uporabi stisnjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu.

122

3.

V sosednjih državah je uporaba zemeljskega plina kot pogonskega goriva kar razširjena, pri nas pa ni omogočeno tovrstno polnjenje niti na avtocestnem omrežju - cestnem križu čez Slovenijo. Na tem področju oskrbe s stisnjenim zemeljskim plinom (SZP) krepko zaostajamo za sosednjimi državami. Javne polnilne postaje za SZP so v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah. Nekaj zasebnih polnilnic imajo podjetja, ki so spoznala pozitiven učinek vozil na SZP na okolje. Država bi morala podpreti izgradnjo in širitev javnih polnilnih mest na SZP.

okolje

Širšo javnost na področju uporabe zemeljskega plina, o posledičnih ugodnostih in pozitivnih učinkih obveščajo operaterji distribucijskih sistemov posamično in preko gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Večja uporaba zemeljskega plina bi imela pozitivni učinek na strošek oskrbe za odjemalca in tudi na okoljske cilje, kot je zmanjšanje porabe energije in izboljšanje kakovosti zraka. Veliko bi lahko uredili z nepovratnimi finančnimi spodbudami preko Eko sklada, kot na primer za nakup kondenzacijskih kotlov ali nakup vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP ali angleško CNG - Compressed natural gas). Letos je bil prvič objavljen razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin, vendar samo za degradirana območja, kjer je sprejet

Odlok o načrtu za kakovost zraka.

5.

Slovenija ima kar razširjeno prenosno in distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki je vključeno v evropsko plinovodno omrežje. Nadzor nad izvajanjem te dejavnosti opravlja neodvisen regulatorni organ, pogoji za prenos in distribucijo ter cena za uporabnike z enakimi značilnostmi pa so enaki. Glede na znane zaloge zemeljskega plina, razmer na trgu zemeljskega plina in prepoznane konkurenčne prednosti zemeljskega plina je pričakovati pozitivno razvojno prihodnost in vse večjo vlogo pri ogrevanju, hlajenju, proizvodnji električne energije in transportu.

Promocija

oktober 2017

in tudi motiviranje porabnikov energije. V zadnjih letih je z različnimi modeli močno prisotno na tržišču. Seveda tudi naše podjetje izvaja energetsko pogodbeništvo v različnih posameznih projektih. Poleg podjetij in objektov v lasti občin je zaslediti zanimanje gospodinjskih odjemalcev za omenjeni pristop.

V zadnjih nekaj letih imamo v Sloveniji v času ogrevalne sezone precej težav s slabo kakovostjo zraka, še posebej s prevelikimi koncentracijami prašnih delcev. Agencija RS za varstvo okolja zato velikokrat opozarja na preseženo raven mejnih vrednosti.

Slabšo kakovost zraka ARSO pripisuje predvsem vplivu prometa in ogrevanja.

Tako se postavlja vprašanje, kateri energent oziroma ukrepi lahko doprinesejo k izboljšani kakovosti zraka in odgovor je preprost - zemeljski plin je pri ogrevanju in v prometu eden najučinkovitejših ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.

Distribucijsko plinovodno omrežje V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno. Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa znaša 4.672 km.

Za izgradnjo obstoječe infrastrukture je bilo vloženega veliko truda in porabljena visoka denarna sredstva, zato si GIZ za distribucijo zemeljskega plina prizadeva, da bi pomen in doprinos zemeljskega plina še dodatno povečal.

oktober 2017

Promocija

50

Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka

okolje

122

GIZ DZP

Spodbuden je tudi podatek, da se plinovodno omrežje v Sloveniji nahaja ravno tam, kjer je zrak onesnažen in to je na območjih večje poseljenosti. Tam distribucijsko plinovodno omrežje omogoča veliko dodatnih priključitev stavb z izgradnjo ali brez izgradnje priključkov. Do sedaj je bilo namreč zgrajenih 90.000 priključkov, od katerih je 57.000 aktivnih.

Preostalih 33.000 priključkov je do objektov že zgrajenih, a ga slednji še ne uporabljajo, kar predstavlja velik potencial za dodatne priključitve. V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na teh območjih še slabša, največjo nevarnost pa predstavljajo individualna kurišča.

S preklopom na zemeljski plin uporabniki preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je namreč fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. To pomeni, da se z uporabo zemeljskega plina znižajo tako CO2 emisije kot poraba energije, istočasno pa se izboljša kakovost zraka.

Uporaba stisnjenega zemeljskega plina (SZP) v prometu Skupaj z ogrevanjem ima promet velik vpliv

na kakovost zraka, še posebej dizelska goriva.

Uporaba SZP kot enega izmed alternativnih goriv je eden najlažjih in najučinkovitejših ukrepov za znižanje porabe nafte v prometu.

V določenih segmentih prometa, kot je mestni avtobusni promet, je to verjetno edina realna rešitev in alternativa nafti.

Za razvoj SZP je ključna izgradnja ustreznih polnilnih mest.

SZP je mogoče uvesti hitro in učinkovito.

Obstaja vrsta vozil na SZP, tehnologija polnilnih mest je že razvita, distribucijsko plinovodno omrežje pa za tovrstno uporabo omogoča dovolj zmogljivosti.

SZP je v nekaterih državah, denimo na Češkem, dodobra uveljavljen, saj imajo več kot 130 javnih polnilnih mest in prek 1.000 avtobusov na SZP. V Sloveniji imamo trenutno le štiri javna polnilna mesta in po podatkih SURS-a 84 avtobusov na SZP. Za razvoj SZP pri nas je tako ključna prav izgradnja ustreznih polnilnih mest. In glede na vse pozitivne učinke SZP v prometu bi bilo edino smiselno, da odločevalci odločno podprejo izgradnjo tovrstne infrastrukture vključno z nepovratnimi finančnimi spodbudami.

1

27/06/2017

12:49

122

Letak CO2-eng-tisk.pdf

P

rihodnost je ogljično nevtralna, pravijo v družbi Belektron, eni največjih in najuspešnejših na področju trgovanja z emisijami, ki je konec septembra ob prijetnem ambientu renesančnega Dvorca Zemono v Vipavi predstavila svoj novi produkt CO2 Neutral. »Potrebno je misliti globalno in delovati globalno,« je v uvodu povedala Nina Bračko Colja, direktorica prodaje pri Belektronu. Vsako podjetje in posameznik s svojo dejavnostjo povzroča emisije v ozračje.

Z določenimi ukrepi se emisije lahko omilijo, ne morejo pa se v celoti izničiti. Javnost, zakonodaja in naravno okolje od podjetij vse bolj zahtevajo, da delujejo okoljsko odgovorno.

Vse več podjetij si prizadeva zmanjšati svoj ogljični odtis, kaže pa se tudi trend po izravnavi oziroma nevtralizaciji ogljičnega odtisa. Zato so pri Belektronu razvili produkt CO2 Neutral, ki podjetjem omogoča, da svoj ogljični odtis izravnajo s podporo enemu od globalno priznanih projektov iz mehanizma za čisti razvoj (Clean Development Mechanism – CDM) v tretjih državah sveta. Prvi korak do ogljične

nevtralnosti je izračun ogljičnega odtisa podjetja ali organizacije, ki je sestavljen iz neposrednih in posrednih emisij CO2 v ozračje ter drugih toplogrednih plinov. Sledi verifikacija izračuna pri SIQ, Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje, poročilo o ogljičnem odtisu, izravnava ogljičnega odtisa z izbranim projektom v tretji državi sveta in prejem certifikata o ogljični nevtralnosti, ki ga lahko podjetje komunicira v javnosti. Doseganje ogljične nevtralnosti Belektron omogoča tudi posameznikom in družinam preko portala www.carboneutralife.com. Skupaj s strateškim parnerjem Europe energy pa so razvili produkt brezogljične električne energije.

N

a globalni ravni se je ogljični nevtralnosti pridružilo že več svetovnih podjetij, kot so Google, Microsoft, McLaren, DHL, Deutsche Bank, Flixbus idr., v Sloveniji pa je med prvimi prejemniki certifikata trgovec Hofer. Svojo okoljsko zavezo in ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračje uresničujejo preko iniciative Danes za jutri. Zavezali so se, da bodo svoj ogljični odtis izračunali in nevtralizirali vsako leto. Izračun njihovega ogljičnega odtisa za leto 2016 je bil opravljen skladno z GHG protokolom (Greenhouse Gas Protocol) in potrjen s strani neodvisne institucije SIQ po standardih ISO 14064-3 in ISO 14065 za toplogredne pline. V izračun so bile vključene vse poslovalnice v Sloveniji, upravno-logistični center in transport. Svoje emisije so izravnali s podporo projektu za izgradnjo hidroelektrarne Pamona 2 v Indoneziji.

N

a zunanjem dvorišču dvorca Zemono je pogled udeležencev pritegovalo Pipistrelovo električno letalo Alpha. V podjetju Pipistrel sledijo cilju brezogljičnega letenja, s čim manjšo

okolje

Ogljična nevtralnost Emisije v ozračje so neizbežen spremljevalec družbe. Kako jih ukrotiti, zmanjšati ali morda celo izničiti? Podjetja se lotevajo različnih ukrepov za zmanjšanje svojih vplivov na okolje, s čimer pokažejo, da se svojega vpliva zavedajo ter da si prizadevajo za okoljsko in družbeno odgovorno delovanje. Hkrati jim to prinaša konkretne finančne koristi. Po svetu že znan koncept ogljične nevtralnosti, je pred kratkim v Slovenijo s svojim novim produktom CO2 Neutral pripeljalo podjetje Belektron. S certifikatom CO2 Neutral pa se lahko predstavi že nekaj slovenskih podjetij, kot sta Hofer in Fit media.

51

Promocija

Belektron

Prihodnost je ogljično nevtralna. porabo energije, tako pri proizvodnji kot pri letenju, in s čim manj hrupa. Direktor Ivo Boscarol je predstavil novost, ki jo razvijajo za enega največjih ponudnikov transporta v mestih podjetje Uber. Gre za leteče avtomobile na električni ali hibridni pogon, ki naj bi v velikih mestih, kot so Dallas, Dubaj, Singapur, San Francisco, London, Šanghaj idr., reševala problem prometnih zastojev in onesnaženosti zraka iz prometa. Čas potovanja v mestih bi se tako iz ene ure zmanjšal na 7 minut. Prve prototipe letečih avtomobilov morajo za Uber dobaviti že leta 2020, leta 2025 pa naj bi promet v velikih mestih sveta že potekal po zraku.

N

a dogodku se je poleg postreženega ogljično nevtralnega menija Gostilne pri Lojzetu z degustacijo svojih vin predstavila tudi prva ogljično nevtralna kmetija v Sloveniji Guerila. Brezogljičen prevoz so zagotovila inovativna vozila BMW, ki so s tehnologijami EfficietDynamics sinonim za maksimalno učinkovitost in okolju prijazno performanco. Na dogodku so imeli tudi prav posebnega gosta, vozilo prihodnosti, najbolj napredni športni hibrid BMW i8, in sicer v umetniški preobrazbi, ki je delo mednarodno priznanega ilustratorja Mitje Bokun.

Letalo na električni pogon Pipistrel Alpha

Agencija za trajnostni razvoj Fit media je predstavila svojo blagovno znamko Zelena Slovenija in revijo za trajnostni razvoj EOL.

oktober 2017

Ilustrator Mitja Bokun pri umetniški preobrazbi BMW i8.

52

Kaj daje in kaj napoveduje posodobitev Akcijskega načrta za obnovljene vire energije za obdobje 2010-2020? Bodo cilji doseženi? Je realno načrtovati dva scenarija, ki stavita na nove podporne sheme za rast sončne energije in za večji delež vetrne energije?

Prav za vetrno energijo so predvidevanja vprašljiva, saj mag. Klemen Potisek, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, pojasni, da so doslej izdali za vetrne elektrarne že za skoraj 400 MW energetskih dovoljenj, a je uporaba vetra kot energenta še bolj na papirju. Zatika se tudi pri gradnji hidroelektrarn, kjer različne javnosti podaljšujejo postopke pri umeščanju objektov v prostor. Pogosto se pozablja, da je rast uporabe OVE v interesu celotne države.

In zelo spodbudna informacija – po novem Zakonu o dajatvah za motorna vozila naj bi Slovenija končno vsaj formalno zaprla dosje o izrabljenih motornih vozilih.

Pri oceni dosedanjega izvajanja Akcijskega načrta je bistvena ugotovitev, da Slovenija do leta 2020 ne bo izpolnila evropskega cilja, torej 25 % deleža OVE v bruto rabi končne energije, če bo nadaljevala s sedanjo prakso.

Kje so potrebne spremembe?

Ministrstvo za infrastrukturo je pristojno tudi za oblikovanje energetske politike in akcijskih načrtov, vključno s podpornimi shemami.

Podeljujemo energetska dovoljenja za nove proizvodne enote, ki omogočajo in spodbujajo doseganje cilja 25 % deleža OVE. Po neuradnih podatkih se je delež OVE v bruto rabi končne energije iz leta 2015 znižal z 22,0 % na 21,2 % v letu 2016, kar je posledica težav pri umeščanju hidroelektrarn (HE) in vetrnih elektrarn (VE) v prostor. Za to sta dva razloga. Prvi je območje Nature 2000, ki obsega preko 37 % površine Slovenije. To predstavlja skoraj dvakrat več (za)varovanih površin od povprečja v EU. Drugi pa je družbena sprejemljivost pri umeščanju v prostor, saj temu velikokrat nasprotujejo posamezniki, nevladne organizacije, civilne iniciative, v nekaterih primerih pa tudi lokalno prebivalstvo.

Pri sončnih elektrarnah je drugače.

Sončne elektrarne so edini vir, ki pri umeščanju v prostor ni problematičen. So dobra rešitev, saj imamo dovolj površin za namestitev sončnih elektrarn. Žal pa sončne elektrarne zahtevajo

mag. Klemen Potisek

Jože Volfand

foto: Boštjan Čadej

Gradnja hidroelektrarn traja manj časa kot pogovori o umeščanju v prostor

Nove spodbude za OVE

oktober 2017

okolje

122

Nove spodbude za OVE

okrog osemkrat večje zmogljivosti za ciljni rezultat proizvodnje glede na čas obsevanja sonca. Ob tem za hranjenje presežkov še nimamo ustreznih rešitev. Različne tehnične rešitve sicer obstajajo, a so še sorazmerno drage z vidika investicijskih izdatkov, pa tudi stroška izgub pri pretvorbi. V prihodnje bo potrebno izkoristiti tudi vodni potencial in veter. Energetski koncept Slovenije, ki ga na ministrstvu pripravljamo, je razvojni dokument na področju energetike. Odgovore bo dal na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter sprejetih mednarodnih obveznosti. Določil bo cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let. Okvirno za prihodnjih 40 let. Tudi za OVE. Gradivo omenja podporo za proizvodnjo električne energije iz OVE, pri tem pa med ključnimi načrtovanimi ukrepi med drugim navaja proaktivno vlogo države pri izgradnji HE. Ali prav odsotnost te proaktivne vloge ne vpliva na prepočasno izvajanje naložb v hidroelektrarne, HE Mokrice se oddaljuje itd.?

Naj na začetku opozorim, da novih HE, kakor tudi drugih proizvodnih enot električne energije, ne gradi država, temveč posamezni investitorji. Ti v svojem imenu in na svoje stroške načrtujejo, umeščajo v prostor, pridobivajo vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje ter

53 Prepričan sem, da se te postopke da skrajšati.

Tu so rezerve. Država bi lahko nastopila bolj proaktivno. Res pa je, da je naša prostorska in okoljska zakonodaja skladna z EU zakonodajo ter z Aarhuško konvencijo, kar na vseh stopnjah omogoča sodelovanje zainteresirane javnosti. To vnaša dodatno demokratičnost in transparentnost pri postopkih, ki pa so tako dolgotrajnejši. Žal ugotavljam, da prihaja včasih do zlorabe dobronamernih mehanizmov.

Zasledujejo se cilji, ki niso vedno cilji družbe kot celote. To pomeni, da demokratičnost in transparentnost sistema ne zagotavljata objektivne sprejemljivosti objektov.

Vendar bo potrebno v obdobju 2016-2020 delež OVE v rabi bruto končne energije povečati še za 3 %. Kako bo Slovenija to dosegla, saj je doslej k preseganju ciljev prispeval predvsem sektor ogrevanja in hlajenja, pri električni energiji in prometu pa zaostajamo?

Z gospodarsko rastjo in s tem izboljšano bonitetno oceno Slovenije se je vrnil optimizem. To je, lahko rečem, posledica preudarne monetarne in fiskalne politike te vlade ter spodbujanja tujih neposrednih investicij in mednarodne vključenosti Slovenije. Ne gre le za rast, tudi neposrednih tujih investicij je več. Na drugi strani bo zaradi večjih potreb po energiji to zahtevalo še višjo rast pri deležu OVE. Temu bo težje slediti, še posebej, ker so zamude pri izgradnji HE na Savi.

Po izrazitem porastu proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah, zanje ni več takšnega zanimanja. A v posodobljenem scenariju je večja izraba sončne energije izbrana kot najboljši scenarij. S katerimi ukrepi bo mogoče doseči cilje do leta 2020?

Posodobljen Akcijski načrt za OVE za obdobje 2010–2020 predvideva osvežitev nabora obstoječih ukrepov in določa konkretne cilje za učinke finančnih spodbud do leta 2020. Predvidena je prenovljena podporna shema. Z njo naj bi proizvedli 373 GWh električne energije iz OVE. S spodbudami Eko sklada za gospodinjstva naj bi pridobili 384 GWh toplote oziroma hladu iz OVE. Predvidene so tudi spodbude iz sredstev Operativnega programa Evropske kohezijske politike, in sicer za energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju, spodbude OVE iz naslova Programa razvoja podeželja in spodbude za samooskrbo z električno energijo iz OVE. Torej gre za več virov spodbud.

So cilji dosegljivi?

Da. Cilje je možno doseči. A nujno bo spoznanje, da to niso zgolj cilji neke vlade, temveč naše države. Torej vseh nas, kar radi pozabimo.

Zakaj je pri izvajanju akcijskega načrta OVE največ zaostankov pri deležu biogoriv v prometu, pri izgradnji velikih hidroelektrarn in pri izvajanju podpore shem električne energije iz OVE iz razpršenih virov?

Res je. Zamude so. Pri velikih HE je prišlo do zamud pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. Tudi postopki državnih prostorskih načrtov (DPN) ne potekajo tako hitro, kot je bilo predvideno s terminskimi plani za HE Hrastje Mota na Muri ter HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi. Ker je bilo potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije k podporni shemi, v letu 2015 nismo objavili razpisa oziroma javnega poziva za prijavo pri izvajanju podporne sheme za električno energijo iz OVE. Delež OVE v prometu se je zmanjšal kot posledica ukinitve oprostitve plačila trošarine na primešani delež biogoriv v fosilnih gorivih leta 2014 zaradi zaostrenih javno finančnih razmer. Za ponovno vzpostavitev sistema in zagotavljanja ustreznega deleža biogoriv je vlada lani sprejela Uredbo o OVE v prometu, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj pa je pripravilo spremembo Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov.

Prodajalcem naftnih derivatov priznava tudi stroške primešanih biogoriv. Uredbo je sprejela vlada in velja do 31. 10. 2017. Ciljni delež biogoriv za leto 2017 znaša 6,2 %. Naj spomnim še na nekaj. Vlada je leta 2015 spremenila Uredbo o prispevkih OVE in SPTE. Zagotovila je dodatna sredstva za izvajanje podporne sheme in izpolnjevanje že sklenjenih pogodb o podporah ter finančno vzdržnost Borzena ob tem, da je za elektrointenzivno industrijo uvedla olajšavo.

S temi ukrepi, ki jih je potrdila tudi Evropska komisija, je vlada zagotovila dovolj sredstev za vsaj tri leta in omogočila Agenciji za energijo, da je začela izvajati razpise za vstop v podporno shemo.

Nenavadna je vsebina scenarija, ki predvideva prodornejšo uporabo vetrne energije, saj je znano, da je Slovenija pri umestitvi vetrnic med zadnjimi v Evropi. Kako bi lahko to spremenili?

Pri pripravi politik in strategij države pripomore predhodna izdelava različnih scenarijev. Čeprav je ministrstvo za vetrne elektrarne izdalo za skoraj 400 MW energetskih dovoljenj,

122

jih investitorji zaradi nasprotovanja nevladnih organizacij, civilnih iniciativ ali posameznikov niso uspeli uresničiti. Da do sprememb pride, bo potrebno več zaupanja, več komunikacije med investitorji in lokalno skupnostjo ter ozaveščanje javnosti o pomenu OVE. Temu smo zavezani tudi na ravni EU kot podpisniki Pariškega sporazuma. Boj proti podnebnim spremembam je skupni boj in stvar vseh nas, ne le ministrstev, ki so nosilci priprave strategij in ustreznega regulatornega okolja.

okolje

Ali niso postopki stvar države?

Za doseganje cilja do leta 2030 sta izdelana dva scenarija: vetrni, večja izraba vetrne energije, in sončni, večja izraba sončne energije. Z ekonomskega vidika sta scenarija primerljiva, z vidika verjetnosti realizacije zaradi manjših ovir pri umeščanju v prostor pa ocenjujemo sončni scenarij kot boljši, zato je ta scenarij določen kot scenarij posodobljenega AN OVE.

V prometu pri porabi OVE Slovenija zaostaja, načrtujete pa za obdobje 2017-2020 povečano rabo OVE v prometu, nobenih finančnih podpor in naložb, a zmanjšanje izpustov za 393,9 kt CO2 na leto. Podpor in naložb pri ukrepih niste načrtovali za promet?

Lanskega septembra smo uvedli sistem integriranega javnega potniškega prometa. Naš cilj je jasen. Spodbujamo trajnostno mobilnost in s tem zniževanje izpustov CO2. Načrtno izvajamo ukrepe na področju trajnostne mobilnosti, za katere je v tej finančni perspektivi zagotovljeno bistveno več sredstev. Usmeritev je jasna. Načrtno delo na ravni lokalnih skupnosti, kjer se končuje sprejemanje celostnih prometnih strategij. 62 občin, ki ima mestna naselja, je opredelilo najbolj učinkovite ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Na področju javnega potniškega prometa je predviden demonstracijski projekt uvedbe avtobusne linije z električnimi avtobusi. Za ta ukrep so zagotovljena tudi sredstva za polnilno infrastrukturo ter postavitev celotnega sistema.

Kaj bo Slovenija dobila s strategijo za razvoj infrastrukture za alternativna goriva?

Strategija za razvoj infrastrukture za alternativna goriva je v javni razpravi. Predvideva, da bo Slovenija z ukrepi, ki so usmerjeni tako k vozilom kot k polnilni infrastrukturi, izpolnila vse okoljske zaveze in bo naredila preboj na področju prometa. Po letu 2025 se naj ne bi več dovolila prva registracija vozil na notranje izgorevanje, ki presegajo 100 g CO2 na km, in po letu 2030 koncentracijo 50 g CO2 na km.

Torej že po letu 2025 bodo prepovedane prve registracije vozil na notranje izgorevanje, kakršne poznamo danes. Dokončujemo Strategijo alternativnih goriv v prometu in akcijski načrt za alternativna goriva. V sodelovanju z Eko skladom smo dosegli zvišanje subvencij za nakup električnih vozil na do 7.500 evrov.

Kakšne bodo spodbude za samooskrbo iz OVE? Posameznik, ki želi vgraditi napravo za samooskrbo z električno energijo iz OVE, lahko trenutno prejme nepovratna sredstva za nakup naprave za samooskrbo, ki izkorišča energijo sonca, v višini do 180 €/kW. Javni poziv je odprt pri Eko skladu. Za napravo povprečne moči 8 kW lahko posameznik torej prejme največ 1.440 evrov nepovratnih investicijskih

oktober 2017

na koncu objekt tudi zgradijo. Res je, da so ti investitorji gospodarske družbe v (ne)posredni 100 % lasti države. A teh ne nadzoruje naše ministrstvo, temveč SDH. Opozoril bi rad na določeno protislovje. Sama izgradnja zadnjih HE, se pravi HE Blanca-Arto, HE Krško in HE Brežice, je trajala manj časa, kot je bilo porabljenega za pogovore o umeščanju v prostor in za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja.

54 122

okolje

sredstev. Skladno s predlogom nove Direktive o spodbujanju OVE, ki je trenutno v fazi usklajevanja med državami članicami EU, bodo države članice zavezane omogočati samooskrbo iz obnovljivih virov in prodajo svoje presežne proizvodnje brez izgube pravic, ki jih imajo kot končni odjemalci. Samooskrba bo imela pomembno vlogo v energetskem omrežju prihodnosti – t.i. pametnem omrežju.

Zakaj nova Direktiva o spodbujanju OVE? Predlog nove Direktive o spodbujanju OVE predpisuje določene smernice. Predvideva poenostavitev postopka za priklop manjših naprav za samooskrbo. Tudi male hidroelektrarne, male vetrne elektrarne in plitve geotermalne energije. Samooskrba iz OVE bo določena tudi za večstanovanjske objekte ter skupnosti.

Pospešili bi jo tudi z dodatno obdavčitvijo fosilnih goriv za ogrevanje gospodinjstev. Javni poziv za dodelitev spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav je odprt pri Eko skladu.

Tudi toplotna črpalka v povezavi z napravo za samooskrbo iz OVE lahko služi kot hranilnik energije, saj se viški električne energije porabijo za ogrevanje vode, ki služi za ogrevanje prostorov in tudi sanitarne vode. S spreminjanjem strukture centralno orientiranega omrežja v omrežje z velikim številom razpršenih manjših virov in uvajanjem t.i. pametnih omrežij bodo distribucijski operaterji kot trgovci z električno energijo morali ponuditi nove storitve aktivnim odjemalcem. Mislim na pomoč pri stabilizaciji omrežja, odkup viškov energije, nadzor nad lastno porabo v stanovanju on-line, možnost hranjenja viškov energije v sistemu pri posamezniku …

Kako bo Zakon o dajatvah za motorna vozila v prihodnje spodbujal voznike k uporabi goriv z manj izpusti CO2?

Zakon je v parlamentarnem postopku sprejemanja. Predlog Zakona o dajatvah za motorna vozila ne odstopa bistveno od že veljavnih in

uveljavljenih rešitev obstoječe ureditve plačevanja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Za vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor, se ne plača letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Ohranja pa zakon določilo, da se pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije vozil kot merilo upoštevajo emisije onesnaževanja zraka. Za nadaljnje spodbujanje voznikov k uporabi goriv z manj izpusta CO2 bo morala poskrbeti vlada. Zakon ji daje pooblastilo za podrobnejši način določanja letne dajatve ter njeno višino ob uporabi ustreznih meril, med katerimi je merilo za izpust CO2.

Glede varovanja okolja bi veljalo omeniti, da predlog zakona uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo za vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg voznikovega sedeža, vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in za trikolesna vozila.

Glavni namen te dajatve je, da odjavljena vozila ne bodo končala svojega življenjskega cikla v naravi in dodatno onesnaževala naše okolje.

Vozila bodo končala svoj življenjski cikel v ustreznih okoljih, kjer bo poskrbljeno za okolju nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje. Zavezanec za plačilo dajatve na odjavljeno vozilo bo lastnik odjavljenega vozila. Če bo lastnik odjavljenega vozila ravnal v skladu z določili predloga zakona, do obveznosti plačila letne dajatve na odjavljeno vozilo sploh ne bo prišlo.

Koliko bodo v programih za spodbujanje proizvodnje električne energije in uporabe energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE na razpolago tudi subvencije? V čem so novosti v prenovi sheme za podpore?

Energetski zakon, ki je bil sprejet 2014, je potencialnim investitorjem prinesel bistveno spremembo podporne sheme. Prej je bil vsak investitor, ki je priključil na omrežje napravo OVE ali SPTE, upravičen do podpore. Na

podlagi Smernic EU za državno pomoč za energijo in okolje iz leta 2014 pa morajo sedaj investitorji s svojimi projekti konkurirati na razpisih Agencije za energijo, ponuditi projekt in predlagati ceno za podporo, pri kateri so pripravljeni izvesti projekt izgradnje proizvodne naprave. Agencija izbira med prijavljenimi projekti tako, da izbere tiste, ki so ponudili najnižjo ceno, dokler z izbranimi projekti ni zasedena razpisana kvota. Prvi razpis je Agencija za energijo objavila decembra lani in julija letos izbrala 78 projektov za nove proizvodne naprave OVE in SPTE skupne nazivne moči 61,36 MW. Obseg podpore bo zaradi tega večji za 10 milijonov evrov letno. Na začetku septembra pa je agencija objavila že drugi razpis, ki je odprt do 4. novembra.

Kakšne bodo možnosti za hitrejše umeščanje malih hidroelektrarn in kakšna bo podpora naložbam v male HE? Lokalne skupnosti lahko umeščajo v prostor male energetske projekte v skladu s svojimi pristojnostmi in sprejetimi smernicami oziroma cilji, ki so jih zapisale v svoje lokalne energetske koncepte (LEK).

V Sloveniji se bomo morali počasi vprašati, kaj je razlog, da pri nas določene ideje, ki so jih v svetu prepoznali kot skladne s trajnostnim razvojem, predstavljajo dostikrat grožnjo za okolje. Tako je male HE možno najti v drugih državah tudi na zaščitenih območjih, kar pomeni, da je sobivanje možno. Ali nismo tudi mi včasih imeli mline na potokih in rekah? Za podporo malim HE lahko investitorji konkurirajo na razpisu, kot velja tudi za vse druge projekte za izgradnjo elektrarn na OVE. Za male HE in VE se lahko prijavijo tudi na Javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz VE in malih HE, ki je trenutno odprt. Prvi rok za oddajo vlog je bil 28. 9. 2017, drugi 26. 1.

2018. Višina sredstev je 2 milijona evrov.

Plastične odpadne materiale iz proizvodnje predajte direktno v reciklažo brez posrednikov.

Omaplast predeluje odpadne polimere in nudi celostne rešitve pri prevzemu tehnične plastike že 36 let. specializirani smo na področju reciklaže plastike letno prevzamemo preko 30.000 ton odpadnih termoplastov lastna proizvodnja granulatov in mlevcev dejavnost opravljamo na 2 lokacijah, v Grosupljem in Trebnjem

Omaplast d.o.o., Kosovelova cesta 3, SI - 1290 Grosuplje PE Račje selo, Račje selo 24, SI - 8210 Trebnje E-naslov: info@omaplast.com, www.omaplast.com tel.: ++386 /1 7862 197, faks: ++386 /1 7862 580

Promocija

oktober 2017

• • • •

Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu

Postavili smo jim naslednja vprašanja:

1.

Gospodarska oživitev naj bi se kazala tudi v obsegu poslov v transportu in prometu. Kakšni so indeksi rasti v tem letu in kaj pričakujete do konca leta? Še vedno bolj naraščajo cestni prevozi? Kaj najbolj vpliva na ekonomski položaj logistov in kakšna je moč ponudnikov goriv, transportnih vozil in kontejnerjev?

2.

Katere trende napovedujete za prihodnost logistike, kaj menite o zeleni logistiki in kaj o avtonomni logistiki z avtonomnimi vozili in droni?

3.

S kakšno konkurenco se srečujete na trgu in s katerimi svojimi konkurenčnimi prednostmi ponujate svoje transportne storitve?

Kakšno prednost daje ponudba celostne logistične storitve in kaj najbolj iščejo naročniki?

55

1.

V primerjavi z enakim obdobjem lani, letos DPD Slovenija beleži približno za 25 % rast prihodkov in števila paketov. Ugodni kazalniki gospodarske rasti slonijo predvsem na krepitvi izvoza in domače potrošnje, na skrbi za kvaliteto storitev ter vlaganjih v inovativne logistične rešitve. B2B segment v Sloveniji je stabilen, rast na B2C e-Commerce segmentu pa letos sicer ne bo tako intenzivna, kot je bila v 2016, ko je bila 12 %, a bo z dobrimi 7 % še vedno tisto, na kar računamo.

Resnično nudimo kvalitetne logistične storitve pri dostavi paketov, vendar smo zaradi pritiska na prodajne cene naših storitev na eni strani in naraščajočih cen dela zaradi upada interesa za delo voznika/kurirja na drugi strani, pred številnimi izzivi.

V mestnem središču Ljubljane predvsem manjše pakete že štiri leta dostavljamo z električnimi kolesi.

Ali je EU za prevoznike še tako odprta, kot je bila v preteklosti?

Jakob Bertole

foto: arhiv podjetja

4.

5.

Jakob Bertole, direktor poslovanja, DPD Slovenija

2.

Eden od aktualnih trendov je gotovo »urbana logistika«, ki je sicer le manjši del širše družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Države z različnimi regulativami že izvajajo omejitve dostopa vozilom z dizelskim in bencinskim motorjem v večja mesta

oktober 2017

Logistični trendi

Med aktualnimi trendi je gotovo »urbana logistika«. Še več, »t.i. trajnostna mobilnost in nova prometna miselnost nista več samo marketinški kategoriji, ampak nekaj, s čimer se resno ukvarjajo vsa pomembna transportna podjetja,« meni Jakob Bertole, direktor poslovanja v DPD Slovenija. Sogovorniki v anketi so dodali, da je avtonomna vozila mogoče pričakovati nekje okoli leta 2025 in da mora biti tehnologija v službi človeka, ki pa za enkrat še ni zamenljiv. Da je eden izmed aktualnih trendov tudi popolna sledljivost blaga, je znano. Za to je potreben napreden in sodobni IT sistem in v Sloveniji manj rigidna delovno-pravna zakonodaja, ki podjetnikom onemogoča sledenje na hitro spreminjajočem se trgu.

Podjetniki opozarjajo na zaprtost v EU, saj je v Avstriji začel veljati novi Zakon o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga.

A najboljši podatek je, da vsi logisti beležijo rast in napovedujejo še boljše čase.

foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

logistika

122

Logistični trendi

56 Popolno avtonomna vozila je po napovedih pričakovati nekje okoli leta 2025, morda celo kakšno leto prej, vsekakor pa ne kasneje kot 2030.

Najprej naj bi na trgu bili dostopni avtopiloti za vožnjo po enem pasu avtoceste. V naši branži si predstavljam, da bi avtonomna vozila najprej funkcionirala kot potujoči paketomati, ki bodo potovali kot nekakšni »paketni avtobusi«.

Njihove transportne poti in postanki bodo po protokolu natančno programirani, uporabniki, pa bi v skladu z najavami in svojimi potrebami pakete prevzemali na njim ustreznih postajah.

3.

Na trgu je zaznati kar močno konkurenco. Številni ponudniki paketne distribucije reagirajo hitro. Želijo si povečati tržni delež, zato je dober servis bistven za ohranitev obstoječih in pridobitev novih strank.

Nekaterim konkurentom smo po velikosti, načinu razmišljanja, organizacijski kulturi, stilu vodenja itd. podobni bolj, drugim manj.

Med naše konkurenčne prednosti spada aplikacija Follow My Parcel. Ob sprejemu paketa v DPD sistem prejemnika o dostavi obvesti z najavo in linkom, ki ga vodi do uporabniškega vmesnika, kjer si lahko izbere preusmeritev na drug naslov, preusmeritev na eno izmed 450 PUDO (Pick Up/Drop Off) točk, dostavo na varno mesto ali dostavo drugega dne.

Prejemnik lahko vidi podatke o kurirju, njegovo telefonsko številko, ime in priimek, interaktivni zemljevid z dostavami ter čakalno vrsto.

Na tak način prejemnika natančno obvestimo o vsem, kar bi ga v zvezi z dostavo utegnilo zanimati.

Kolikor vem smo na slovenskem trgu trenutno edini, ki prejemnikom najavimo zgolj enourno časovno okno dostave. Pri nas to imenujemo na kratko 1HP (One Hour Predict). S tem orodjem prejemnika ob kurirjevem odhodu iz skladišča obvestimo o enournem časovnem oknu dostave in prejemnik si tako svoj čas oziroma aktivnosti lahko organizira bolje.

Promocija

oktober 2017

4.

V zadnjem času opažamo, da določena podjetja iščejo rešitve po konceptu Pack&Ship – komisioniranje, obdelava naročila, odpošiljanje in dostava. Na tak način se izognejo stroškom, ki bi jih imeli z lastnimi skladiščnimi kapacitetami in delavci v njem.

Specializirana logistična podjetja so konkurenčnejša, saj jim znanje, izkušnje in obstoječe kapacitete omogočajo optimiziranje procesov.

5.

Zaradi poostrenih varnostnih pogojev je tudi v naši branži moč zaznati nekaj več kontrole kot v preteklosti. Potrebne so intenzivnejše aktivnosti oseb, vključenih v varnost, zahtevanih je tudi več podatkov od naročnikov. Čeprav večina preverjanj podatkov o sumljivih paketih poteka avtomatsko in so baze medsebojno povezane, je na področju informatike zaznati nekaj dodatnega dela. Vse to zaenkrat še ne vpliva na tranzitne čase pošiljk in glede pošiljanja paketov ne zaznavamo razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. Pomembno je, da naša enotna evropska DPD mreža in sistem on-line sledenja paketov omogočata izvozniku točne in pravočasne informacije o statusu njihovih pošiljk. mag. Ernest Gortan, predsednik uprave, Intereuropa d.d.

mag. Ernest Gortan

Popolno avtonomna vozila je po napovedih pričakovati nekje okoli leta 2025, morda celo kakšno leto prej, vsekakor pa ne kasneje kot 2030.

Nakupi preko spleta se tudi pri nas nezadržno širijo in prodajna podjetja se zavedajo, da je njihova prodaja izdelkov v veliki meri odvisna tudi od uspešnosti dostave oziroma izbire logističnega podjetja. Bolj kot je logistično podjetje inovativno, prilagodljivo in ima hitro ter uspešno dostavo, bolj je podjetje uspešno v segmentu prodaje in končno v generiranju prihodka. To je tisto, kar naročniki iščejo.

foto: arhiv podjetja

122

Kot nekateri konkurenti je tudi skupina DPD že v letih 2014 in 2015 izvajala testne polete z droni (pošiljkokopter ali ang. Parcelcopter).

Na redkeje poseljena območja ali na kakšen otok že izvajamo bolj ali manj redno dostavo, a gre za manjše in lažje pakete, določeno je zelo omejeno zračno območje. Skoraj povsod so predvsem zaradi varnosti z zakonom prepovedali nizke polete dronov v stanovanjskih soseskah, brezpilotni droni pa se za zdaj še ne znajo izmikati oviram na svoji poti. Množično dostavo z droni osebno v prihodnje vidim kot manj verjetno možnost.

logistika

in urbana središča. Naj omenim, da smo eno redkih podjetij, ki zagotavlja strankam CO2 nevtralno dostavo, brez doplačila. V mestnem središču Ljubljane predvsem manjše pakete že štiri leta dostavljamo z električnimi kolesi.

Trenutno so v uporabi štiri kolesa, a se bodo že v kratkem obstoječi mreži priključili dodatni kolesarji, ki bodo dostavljali pakete zunaj za promet zaprtega območja. Smernice skupine DPD predpisujejo vsaki državi določeno število električnih dostavnih vozil, v večini držav drugih evropskih mest pa so seveda v funkciji že danes. Tako imenovana trajnostna mobilnost in nova prometna miselnost nista več samo marketinški kategoriji, ampak nekaj, s čimer se resno ukvarjajo vsa pomembna transportna podjetja.

1.

V regiji se nadaljujejo pozitivni trendi na področju blagovnih tokov, kar se pozitivno odraža tudi v povečanih fizičnih kazalcih in pozitivnem vplivu na prodajnih rezultatih koncerna Intereuropa. Koncern Intereuropa je v prvem polletju dosegel rast na vseh treh poslovnih področjih, in sicer največ na področju interkontinentalnega prometa za kar 12 %, sledi rast na področju logističnih rešitev za 11 % in 1 % rasti na področju kopenskega prometa.

Znotraj področja interkontinentalni promet največjo rast beležimo na konvencionalnem pomorskem transportu, in sicer za kar 30 %.

Tudi letalski promet je dosegel rast 32 % glede na enako obdobje lani. Znotraj področja kopenski promet so se prihodki iz naslova cestnih prevozov povečali za 16 %. Tudi področje logističnih rešitev beleži 11-odstotno rast prodaje glede na primerljivo obdobje lanskega leta. Na omenjenem področju smo večinoma zapolnili skladiščne kapacitete in pridobili posle z višjo dodano vrednostjo. Na vseh treh poslovnih

57 V letu 2017 koncern Intereuropa načrtuje prihodke od prodaje v višini 142,4 mio EUR. Načrtujemo EBITDA v višini 13,7 mio EUR ter poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 6,8 mio EUR. V letu 2017 bo investicij v višini 5,8 mio EUR.

Slovenija je v večini primerov prva pri implementaciji smernic, ki zaostrujejo delo prevoznikov, kar pomeni večje stroške. Rigidna delovno-pravna zakonodaja podjetnikom onemogoča sledenje spremembam na trgu.

Aleš Erčulj

1.

V začetku leta smo delovanje Frigologa preselili v kar nekajkrat večje prostore v PC Komenda in z zadovoljstvom lahko rečem, da smo skladišče napolnili. Veliko povpraševanja je ne samo po prevozih, ki so le del naše ponudbe, ampak tudi po celovitih logističnih storitvah, ki jih nudimo. Sem spada vse. Od celovitih IT storitev pa do komisioniranja, deklariranja, pakiranja in prepakiranja, opremljanje blaga z deklaracijami in ustreznimi kodami ter vodenje poslovne dokumentacije.

2.

Zagotovo je v logistiki eden izmed pomembnih trendov popolna sledljivost blaga, vse od njive ali hleva, pa do trgovske police. Frigologo sledljivost blaga zagotavlja z naprednim in sodobnim IT sistemom.

Izdelkom sledimo na podlagi rokov uporabe in serije izdelkov (lotov). Našim partnerjem so informacije vedno na voljo. Prav tako je seveda pomembno, da imamo nadzor nad zalogo, roki uporabe izdelkov, ki so bodisi v skladišču ali pa nekje na poti. Trendi v prehranski industriji gredo še vedno v smer čim bolj svežih izdelkov, brez konzervansov, kar pomeni, da mora biti pot od pridelovalca ali proizvajalca do potrošnika kratka in hitra. Zato pričakujemo, da bodo šli trendi še vedno v smer najemanja logističnih podjetij, kot je naše, saj marsikatera večja in manjša podjetja še vedno sama prevažajo svoje produkte, kar pa pogosto ni optimalno, saj logistična podjetja lažje skrbimo za optimizacijo na različnih področjih. Lahko bi torej rekli, da so logistična podjetja, ki hkrati

122

Glede avtonomnih vozil in dronov menimo, da človeškega faktorja ne gre zanemariti. Delo voznika je zelo zahtevno, naporno in odgovorno. Tega se zavedamo in posebno pozornost namenjamo izboru in izobraževanju kadrov.

Novim tehnologijam v razvoju z zanimanjem sledimo, tudi prevozom blaga z brezpilotniki.

Pri njihovi implementaciji pa bomo primerno skeptični in previdni. Trenutno menimo, da mora biti tehnologija v službi človeka, ki pa za enkrat še ni zamenljiv.

foto: arhiv podjetja

Aleš Erčulj, direktor podjetja Frigologo

logistika

Omeniti velja vzpostavitev dodatnih logističnih kapacitet v industrijski coni Šenčur v velikosti cca 1.500 m2 za potrebe novega kupca. Na trgu je povečano povpraševanje po transportnih in logističnih storitvah, vendar se nadaljuje pritisk kupcev na nižanje logističnih stroškov, kar posledično vodi v nižanje marž.

3.

Slovenski prevozniki v veliki meri nudijo kvalitetne storitve in so zanesljivi. Ob takšnem nivoju kvalitete so tudi cenovno konkurenčni. Zagotovo pa težko konkurirajo na področju celotne Evrope v zgolj in samo cenovnem delu. Za to obstaja nekaj razlogov. Slovenija je v večini primerov prva pri implementaciji smernic, ki zaostrujejo delo prevoznikov, kar pomeni večje stroške. Rigidna delovno-pravna zakonodaja podjetnikom onemogoča sledenje spremembam na trgu. Plače v Sloveniji so sicer nižje kot v razvitejšem delu EU, še vedno pa bistveno višje kot JV državah, od koder prihajajo tudi prevozniki, ki na trgu ponujajo cenejšo rešitev, a ta ni nujno konkurenčna v kvaliteti.

M O B I L N A

w w w.promet.si

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Naše prednosti so vsekakor strokovnjaki, ki jih zaposlujemo, odlična IT struktura, moderno logistično središče, ki omogoča tudi do 50-odstotne prihranke pri času za posamezna dela v skladišču, postaja za navzkrižno pretovarjanje, t. i. cross-docking, za domače in mednarodno blago, in še bi lahko našteval.

4.

Prednost logističnih podjetij je vsekakor optimizacija procesov, ki prinaša finančne in časovne prihranke. Logistična podjetja smo specializirana za optimizacije dostavnih poti, za primerno shranjevanje blaga, deklaracije, etiketiranje itn. Zato je vsekakor za naročnika bolje, da sodeluje z zanesljivim partnerjem, kot je naše podjetje.

A P L I K A C I J A

oktober 2017

3.

prevažajo izdelke za različne naročnike, bolj zelena, kot če bi vsak izmed teh naročnikov svoje blago prevažal sam. Seveda pa je v kontekstu zelenega potrebno govoriti tudi o primernih vozilih, ki čim manj obremenjujejo okolje, ter seveda tudi o ustreznih ukrepih v logističnem centru, o izobraževanju zaposlenih itn.

Promocija

področjih smo vzpostavili sodelovanje z nekaterimi novimi večjimi strankami.

WWF, mednarodna organizacija za varstvo narave, in koalicija nevladnih organizacij – slovenska zveza društev Moja Mura, Društvo za preučevanje rib Slovenije ( DPRS), združenih v kampanji Rešimo Muro!, skupaj z avstrijskim Naturschutzbundom, madžarsko Drava Federation in hrvaško organizacijo ZEUS so objavili mednarodno peticijo za ohranitev reke Mure v Sloveniji. Podpisniki peticije navajajo, da se na več kot 50 kilometrih dragocenih rečnih prostranstev načrtuje zajezitev z osmimi hidroelektrarnami.

Projekt predstavlja resno grožnjo za največje in najbolj ohranjene poplavne gozdove v osrčju »Evropske Amazonke«, ogromnega zaščitenega obrečnega področja, ki bo postal del UNESCO-vega območja biosfere. Ta se razširja preko Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Okoljevarstveniki so pozvali vse zainteresirane v Sloveniji in sosednjih državah, da ukrepajo in podpišejo peticijo Ireni Majcen, slovenski ministrici za okolje in prostor, na strani www.amazon-of-europe.com. S tem dajo glas za zaustavitev izgradnje jezov.

Izgradnja osmih hidroelektrarn bi vplivala negativno na odsek Mure skozi ravnice Pomurja v severovzhodni Sloveniji. Ta je del EU varovanih območij omrežja Natura 2000, namenjen varstvu občutljivih habitatov posebnih vrst, kot so orel belorepec, črna štorklja in vidra. Reka Mura in Pomurje sta prav tako pomembni lokaciji za redke ribje vrste, na primer sulca.

oktober 2017

»Poročilo o presoji vplivov na okolje prvega načrtovanega jezu v Hrastje-Moti je že ugotovilo, da bi izgradnja jezu povzročila preveliko škodo naravi. Pričakujemo, da bo jez HrastjeMota, kakor tudi ostalih sedem načrtovanih jezov, odločno zavrnilo ministrstvo za okolje in prostor,« je sporočila Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje »Rešimo Muro!«.

Lani je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske Vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del petdržavnega UNESCO območja biosfere »Mura-DravaDonava«, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Območje se zaradi svoje izjemne naravne lepote in biološke raznolikosti upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovani boom hidroelektrarn na reki Muri je v ostrem nasprotovanju s trdno zavezanostjo ministrstva in slovenske vlade za zagotovitev mednarodne zaščite tega območja.

mag. Andrej Rihter, član poslovodstva, Pošta Slovenije d.o.o.

1.

Pošta Slovenije za obdobje januar – julij 2017 izkazuje rast paketnih storitev v višini 10 odstotkov, medtem ko na področju logističnih storitev, to je pri blagovni logistiki, Pošta Slovenije izkazuje rast v višini 29 odstotkov v primerjavi z obdobjem januar – julij 2016. Pošta Slovenije do konca leta 2017 načrtuje dodatno rast storitev na področju prenosa paketnih in logističnih storitev. Gospodarska rast in s tem porast storitev prenosa paketnih pošiljk in logističnih storitev posledično vpliva tudi na potrebe po dodatnih transportnih kapacitetah v Pošti Slovenije. Pošta Slovenije poleg zagotavljanja dodatnih lastnih kapacitet zagotavlja tudi kapacitete prek zunanjih izvajalcev.

2.

Trendi v logistiki kažejo na standardizacijo procesov, obvladovanje velike količine podatkov (big data) ter seveda tudi na uporabo zelenih tehnologij in avtonomnih vozil. Razvoj na vseh teh področjih izjemno hitro napreduje. Menim, da bomo v prihodnje tudi priča ne le manjšim električnim dostavnim vozilom, ampak tudi kombijem in tovornim vozilom oziroma tovornjakom, ki lahko z eno polnitvijo prevozijo več kot sto kilometrov.

Takšno tovorno vozilo je napovedal že Elon Musk, lastnik in direktor Tesle, vendar kaže, da ga bo prehitelo Ameriško podjetje Cummins, ki naj bi v kratkem izdelalo električni tovornjak z dometom 150 km ter časom polnjenja 1 ure. Tudi na področju cestnih avtonomnih vozil tehnologija zelo hitro napreduje. V fazah testiranja so se avtonomna vozila v prometu že izkazala za varnejša od človeka. Vendar pričakujemo, da zakonodajno uporaba takšnih vozil v Sloveniji še nekaj let ne bo dovoljena, saj je na tem področju še kar nekaj neznank oz. nedorečenega. Droni so v prihodnosti vsekakor zelo zanimivi za Pošto Slovenije, vendar trenutna zakonodaja na tem področju onemogoča njihovo uporabo za izvajanje plačljivih in/ali brezplačnih storitev. Uporabljati jih je dovoljeno le za šport in rekreacijo. Med ostale omejitve spada še to, da mora biti dron ves čas v vidnem polju upravljavca in se ne sme od njega oddaljiti več kot za 500 metrov ter da dron ne sme leteti nad ljudmi, domovi, daljnovodi ali objekti, v katerih se nahajajo ljudje, ki niso del upravljalne ekipe drona. Vse te omejitve so seveda v prvi vrsti namenjene varovanju ljudi in lastnine, zato lahko pričakujemo, da se bo z razvojem zanesljivejših tehnologij v dronih spremenila tudi zakonodaja.

3.

Pošta Slovenije se srečuje s konkurenco pri izvajanju različnih storitev. Gre za prevoze oziroma distribucijo pošiljk strankam na območju Slovenije, iz Slovenije v tujino in v obratni smeri. Določena prevozna podjetja npr. ponujajo svojim strankam prevoze nevarnega

mag. Andrej Rihter

Peticija za zaustavitev gradenj hidroelektrarn na Muri

foto: arhiv podjetja

58 122

logistika

Kratko, zanimivo

blaga, česar pa Pošta Slovenije na podlagi zakonskih določil ne sme opravljati. Razen v določenih izjemah.

Konkurenčna prednost Pošte Slovenije v primerjavi z ostalimi ponudniki prevoznih storitev je v prenosu velike količine pošiljk, pisemskih, paketnih pošiljk, paketov večjih dimenzij, palet, blago od različnih strank na območju Slovenije v kratkem časovnem terminu (D+1). Dostava pošiljk do naslovnikov se opravlja praviloma v jutranjem oziroma dopoldanskem času. Na željo stranke se lahko dostava opravi tudi v popoldanskem času. Za nevročene pošiljke je uporabnikom poštnih storitev omogočeno, da lahko pošiljke prevzamejo v številnih poštnih poslovalnicah ali poslovalnicah Petrola.

Pošta Slovenije omogoča prenos pošiljk na območju Slovenije v roku D+0. Tako lahko stranke do določene ure oddajo pošiljke Hitre pošte na različnih poslovalnicah po Sloveniji, ki so vključene v prometni križ Hitre pošte, da so nato pošiljke, velja za tiste poslovalnice, ki so vključene v prej omenjeni križ Hitre pošte, vročene naslovniku še isti dan.

4.

Ponudba celostne logistične storitve pomeni, da imamo večji pregled nad blagovnimi tokovi ter s tem možnost boljše optimizacije procesov in lažjega obvladovanja stroškov. Naročnik v današnjem svetu logistike pričakuje, da bo svoje zahteve posredoval le enkrat in na enem mestu in se ne bo ukvarjal s tem, kako bo proces potekal in kdo ga bo izvedel. Pri celostni logistični ponudbi tako lažje zagotovimo kvalitetno izvedbo po konkurenčni ceni, saj nam ni potrebno iskati zunanjih partnerjev.

5.

EU za prevoznike ni več tako odprta, kot je bila v preteklosti. Kot primer navajam, da je s 1. 1. 2017 v Avstriji začel veljati novi Zakon o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga. Zakon velja za vse dejavnosti, ki jih opravijo tuja podjetja na območju Avstrije in prav transportna dejavnost je storitev, ki zahteva posebno ureditev, saj se morajo vsi prevozi na avstrijskem ozemlju, razen v tranzitu, opravljati v skladu z njihovo zakonodajo. To pomeni, da mora imeti voznik pri sebi ustrezno dokumentacijo, to je obrazec A1, pogodbo o zaposlitvi, dokazilo o izplačilu plače in drugo.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost

Promocija

komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija