EOL 124/125

Specializirana revija za trajnostni razvoj

124/125 embalaža okolje logistika

december 2017

Zeleno omrežje Od prepričljivih zelenih zgodb do zelene Slovenije

dr. Marta Klanjšek Gunde: Kako obarvati nevidne spremembe v živilu, ni več vprašanje Janez Bojc: Inovativni izdelki dopeke so adut v izvozu, najbolj pa ajdov kruh z orehi Novoletni pomenki: Slavko Raspotnik, Bernarda Brezec, mag. Marko Mavec, Ivan Kajdič, Matevž Podjed, Matjaž Pečar, Mateja Potočnik, Aleš Nastran, dr. Miroslav Žaberl Mateja Benedetti: Oblačil ne oblikujem za eno sezono, ampak za pet stoletij prihodnosti Rezultati pokazali bolj zdravo kolesarsko pot do mestnega jedra

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

»Zeleno omrežje z revijo EOL nas, tako poslovno kot zasebno, stalno opominja in opozarja na tisto, kar v tem času ne smemo pozabiti - trajnostni razvoj.« dr. Aleš Ugovšek, vodja projektov v podjetju M Sora d.d.

»Glede na dejavnosti, ki jih opravljamo, se vse bolj kaže, da so naša edina stalnica spremembe. Ključ uspešnega poslovanja so usposobljeni in visoko motivirani sodelavci, ki skrbijo za posamezne programe, so njihov del in se tega tudi zavedajo. Tako skrbimo za doseganje zadovoljstva uporabnikov, lastnika, dobaviteljev in narave. Ohranitev narave uresničujemo v okviru slogana »Delujemo zeleno – odločamo modro!« Ena izmed takšnih odločitev je tudi sodelovanje z Zelenim omrežjem in črpanjem novih informacij iz strokovne literature ter revije EOL.« mag. Franc Dover, direktor JKP, d.o.o., Slovenske Konjice

postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si. pridrUžite se!

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

»Že od začetka vsa naša prizadevanja usmerjamo v spodbujanje uporabe obnovljivih virov in promocijo trajnostne mobilnosti. Prvi v Sloveniji smo se na prav poseben način lotili promocije e-mobilnosti, z izposojevalnicami e-koles v sodelovanju z različnimi partnerji.

Trdno smo prepričani, da bo s takšnim modelom in tovrstnim povezovanjem pot do cilja – zmanjšanje ogljičnega odtisa na vseh ravneh družbe – vsekakor lažja in tudi hitrejša.

Da o naših preteklih in bodočih projektih komuniciramo širše smo se povezali tudi z revijo EOL, članstvo v Zelenem omrežju se nam zdi ključno prav zaradi informiranja bralcev specializirane revije EOL.« Miroslav Prešern, direktor podjetja OVEN Elektro Maribor, d.o.o.

… ključno zaradi informiranja bralcev revije eoL … … opominja in opozarja na trajnostni razvoj … … modra odločitev za zeleno delovanje …

T

ako je Ivan Cankar čutil domovino. Ne le literarno. Morda je zdaj, preden vstopimo v leto 2018, v Cankarjevo stoletnico, zven njegovega hrepenenja po njej, ki jo je »Bog blagoslovil z obema rokama«, arhaičen. Morda.

Vendar tistemu, ki ne zmore Cankarjeve pisateljske veščine, enako zapojejo notranje strune, če pešači po panoramski cesti v Savinjskih Alpah ali pa z Aljaževega stolpa gleda »nebesa pod Triglavom«.

D Z

a te ne ljubim, domovina? Tako je vprašal pisatelj. In ve se, kaj si je odgovoril.

ato ne bi pritrdil tistim, ker se že začenja novo volilno leto, ki pravijo, da je volivcem pravzaprav vseeno, kaj stranke in kaj oblast govorijo o okolju ali kaj zanj storijo. Da jih nihče ne sodi po njihovi zeleni politiki in da ocena njihovega občutka za Slovenijo zraste le ob višjih številkah na bančnem računu.

Potemtakem naj bi volilno telo do srca prevzel virus dobička. Neoliberalizem da se je dodobra ukoreninil, seme je pognalo kal. Ne le pri politikih in oblasti, ne le pri volilnem telesu, tudi pri akademikih.

O

b viziji Slovenija 2050 je namreč skupina akademikov, s predsednikom SAZU, objavila izjavo o kreiranju pravno-družbeno-ekonomskega okolja za gospodarstvo, temelječe na znanju. Slovenija naj bi se z uresničitvijo vizije »dvignila med ekonomsko najrazvitejše države Evrope«. S katerimi novimi pospeški naj bi Slovenija dvignila raven znanja, da bi postopno zvišali povprečno letno plačo? V letu 2015 je znašala pri nas 8.638,90 €, v EU pa 17.311,32. Slovenija mora, kot zapišejo akademiki, hitro narediti korak v smeri na znanju temelječega gospodarstva in družbe kot celote. Predlagajo rešitev, in sicer z »odprto znanostjo«, kot to počnejo v ZDA. Zato odpirajo inovacijsko platformo Slovenije

EOL foto: Rok Tržan

am, glej, se razprostira domovina, lepa kakor paradiž. Zamolklo pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo nalahko, poigrava se burja s silnimi hrasti, kakor poletni veter z žitom na polju. Tam, glej, se razprostira ravan, okópana v soncu; iz zemlje same raste stotisočera luč. Tam, glej, se je vzdignilo mahoma, silno, od vzhoda do zahoda se je vzdignilo, od zemlje do neba; ob rob ravni so se bile uprle silne roke, vzraslo je truplo velikana – pogledala je domovina sama sebi v obraz in je zardela od radosti …

in začenjajo javno razpravo na SAZU. Kako lahko vrhunska znanja v gospodarstvu do neba dvignejo dobičke korporacij, pišejo, dokazuje primer BASF – v letu 2015 je BASF ustvaril skoraj deset milijard evrov dobička s produkti, ki pet let prej niso obstajali.

F

ormula akademikov je jasna. Znanje = dobiček. Inovacij, raziskovanja, znanja je premalo. Gospodarstvo potrebuje »pospeševalne instrumente«, h katerim kličejo akademiki. A v njihovi enačbi nekaj manjka. Še bolj kot pri znanju se Slovenija na poti v srečno prihodnost, kot napovedujejo avtorji vizije, izgublja na področju vrednot.

K

ajti Slovenija bo prava le kot družba znanja in družba vrednot. Družba znanja mora temeljiti na trajnih vrednotah, saj prav tehnološki razvoj včasih vzbuja srhljive stiske, kaj lahko počne znanje brez vrednotnih usmeritev. Bioetika, na primer. In kakšna bo slovenska družba prihodnosti, če bo današnji človek še naprej oblečen zgolj v obleko pretiranega individualizma in relativizacije vsega v družbi, v odnosih in v naravi?

A

li bi bilo okolje drugačno, če bi že pred desetletji kot eno od osrednjih vrednostnih usmeritev v razvoju Slovenije poslušali glas narave in ga vsrkali kot motivacijo za zeleno rast? Za harmonično razmerje med gospodarstvom, okoljem in socialno varnostjo kot temeljno vrednostno merilo trajnostnega razvoja.

Torej?

M

ornarjem na ladjah regulator hitrosti pokaže, kdaj s polnimi jadri naprej.

Kaj naj na koncu leta pove odgovornim politikom, uradnikom in menedžerjem, ki pripravljajo semena za žetev prihodnjega decembra? Razsvetljenje ni prišlo znenada.

Staro življenje ni več dobro. Največjo dolžnost za spremembe, za boljši indeks trajnostnega razvoja države, saj osnove niso slabe, če smo afirmativni, je pri oblasti in menedžmentu.

Zato naj bo praznični uvodniški premislek manifest za zeleno vlado in zeleni menedžment. Pri tistih ministrstvih in menedžerjih, ki jih še ni na listi zelene rasti, a imajo v rokah cele klobčiče razvojnih niti, še posebej.

M

orda jih bodo na slovenskih cestah odslej pritegnili avtomobili Clio z napisi I feel Slovenia. Etični kodeks zelene Slovenija pa naj se začne pri vrhu. Države in podjetja. Potem bodo Cankarjeva nebesa pod Triglavom bližja Triglavu.

Jože Volfand, glavni urednik

Uredništvo revije EOL vam želi vsestransko uspešno, trajnostno leto 2018!

december 2017

aj nisem jaz gospodar tej lepoti, ki ji ni kraja?

Uvodnik

K T

124/125

Manifest za zeleno vlado in zeleni menedžment

3

Uvodnik

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Vsebina 5 Novosti 8 Kako obarvati nevidne spremembe v živilu, ni več vprašanje 10 Kompostabilna biorazgradljiva plastika je logično nadomestilo tradicionalne plastike 12 Luksuz odseva v steklu, kartonu in lesu kot materialu iz obnovljivih virov

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

24 »Ulični jedci« e-odpadkov se po Sloveniji pridno polnijo

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

26 Od prepričljivih zelenih zgodb do zelene Slovenije

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

25 Naravovarstveni nadzor pri izgradnji Hidroelektrarne Brežice kot model 30 Člani Zelenega omrežja so znanilci krožnega gospodarstva 31 Okoljski cilji so znani, praksa zahteva strokovne odgovore 32 Člani Zelenega omrežja Slovenije 36 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 39 Novelirani Odloki o načrtu za kakovost zraka dopolnjujejo obstoječo strategijo

Naklada 2.200 izvodov

40 Inovativni izdelki dopeke so adut v izvozu, najbolj pa ajdov kruh z orehi

Revija je brezplačna.

44 Krožno gospodarstvo v proizvodnji cementa

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

48 Evidenca daje možnost konkretnih ukrepov za razvojno oživitev opuščenih lokacij

Celje, december 2017

50 Gnojenje je na Krasu največja nevarnost za podtalne vode, nadzora ni

sebina

4 124/125

EOL

Impresum

52 Več kot polovica anketiranih ni vedela, kam sodijo papirnate brisače

54 Oblačil ne oblikujem za eno sezono, ampak za pet stoletij prihodnosti Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

56 Malo sprememb pri ravnanju z odsluženimi oblačili kot sekundarno surovino 58 Kompetenčni center za trajnostni turizem usposablja vse, od menedžerja do sobarice

60 Ko poskušaš najti boljšo pot, pride do inovacij

62 Prepočasna pot sprememb, za OVE naj država sprejme pogumnejši načrt 65 Energetski menedžment uporablja le četrtina podjetij v Sloveniji 68 Do prihranka materiala in znižanja emisij z dematerializacijo kontejnerjev 72 Slovenski vozniki so pasivno agresivni, a ne odstopajo od evropskega povprečja

Partnerja

74 Rezultati pokazali bolj zdravo kolesarsko pot do mestnega jedra

pri izdajanju revije EOL:

78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

december 2017

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 124/125. številke:

Mlečni izdelki Zelene Doline so narejeni iz svežega slovenskega mleka in izdelani v sodelovanju z lokalnimi proizvajalci.

Jeseni so v Mlekarni Celeia predstavili nov proizvod: sadne jogurte iz stoodstotnega slovenskega sadja in mleka. Od tod tudi navdih za embalažo, na kateri je v ospredju sveže sadje izbranega okusa. Kombinacija črne in zlate barve poudarja luksuznost izdelka. Slastni sadni jogurti, znamke Sadna dežela Zelene doline, so polnjeni v lončke, ki so iz okolju prijazne embalaže.

Sestavljena je iz tankega plastičnega lončka in kartonske etikete iz recikliranega papirja.

V podjetju sporočajo, da je potrebno lonček pred odlaganjem umiti, sploščiti in odložiti med plastiko, kartonsko etiketo odložiti med papir in pokrovček med kovinske odpadke.

Ballantine’s-ov malt malo drugače

Ballantine’s se je inovativno premaknil v kategorijo malt, z uvedbo treh novih malt pijač, ki jih je oblikovalo podjetje Nude Brand Creation. Ballantine’s bodo potrošnikom dali priložnost, da doživijo okus treh maltov, ki tvorijo srce Ballantine’s viskija. Glenburgie, Miltonduff in Glentauchers se starajo že 15 let in ostajajo zvesti blagovni znamki Ballantine’s, medtem ko ohranjajo svoje posebnosti. Embalaža za novo serijo Single Malt vključuje namensko modernizacijo. Steklenička iz kremenčevega Fotografije: arhiv proizvajalcev

Skeniranje pločevinke s pametnim telefonom zaigra najnovejši glasbeni hit Kultna založba Island Records je v sodelovanju s podjetjem Crown Bevcan Europe, poslovno enoto Crown Holdings Inc., lansirala prvo svetovno "Shazamable" pločevinko za svojo serijo IPA piva. Da bi podjetje IPA izstopilo na preplavljenem trgu so pri podjetju Island Records tesno sodelovali z Shazamom. Slednji so s svojo inovativno tehnologijo "Visual Shazam" omogočili potrošnikom, da se takoj povežejo s tremi nagrajenimi izvajalci na seznamu predvajanja, ki jih ponujajo umetniki na spletnem mestu Spotify, kar je omogočeno s skeniranjem Shazam kode na pločevinko s svojimi pametnimi telefoni. Evropski oblikovalski studio Crown v Leicesterju (U.K.) je s podjetjem Zappar sodeloval pri dejavnostih pred tiskom. Ti so zagotovili tehnologijo za kode Shazam, ki so jih v končni obliki vgravirali v namenski logotip. Strokovnjaki iz Crowna so nato uporabili svoje izkušnje, da so podrobnosti fino prevedli v oblikovanje in kode nato neposredno natisnili na cilindrično pločevino.

Odgovornosti pooblaščencev za varstvo okolja velike, status neustrezen Uredniški odbor strokovnega priročnika za pooblaščence za varstvo okolja se je v razpravi o konceptu publikacije zavzel za drugačno regulativno opredelitev nalog, odgovornosti, kompetenc in statusa pooblaščencev za varstvo okolja. Osnutek novega zakona o varstvu okolja nalaga pooblaščencem dodatne naloge, poleg tega pa tudi odgovornosti v stečajnem postopku.

Po novem naj bi namreč zakonodaja jasno zavezala vse deležnike pri stečajnih postopkih v primerih insolventnosti in likvidaciji povzročitelja obremenitve v okolju. Sedanja ureditev in praksa dela pooblaščencev za varstvo okolja je v podjetjih zelo različna in jo narekujejo velikost družbe, panoga, zaveze na področju okolja in podobno. A že samo obseg zakonodaje in okoljskega poročanja presega obveznosti za enega sodelavca, odgovornega za okolje ali trajnostni razvoj. Pooblaščenec za varstvo okolja ne more biti operativec, odgovoren vodstvu, različnim javnostim in v komunikaciji z zakonodajalcem, v podjetju pa dejansko nima nobenih pooblastil kljub številnim odgovornostim.

V osnutku novega zakona je zapisano, da »povzročitelj obremenitve lahko imenuje za pooblaščenca za varstvo okolja le osebo, ki ima za opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena (gre za 46. člen) najmanj šesto raven izobrazbe in pet let delovnih izkušenj na področju varstva okolja.

Kvalifikacije s področja varstva okolja v Slovenskem ogrodju kvalifikacij v sistemu formalnega izobraževanja so med drugim od 6. ravni naprej inženir varstva okolja in inženir naravovarstva, diplomant ekoremediacij, diplomirani ekotehnolog, diplomirani okoljevarstveni tehnik, magister ekoremediacije, magister okoljskih ved, magister varstva naravne dediščine, magister ekotehnologije, magister znanosti (področje varstva naravne dediščine, področja tehniškega varstva okolja) in doktor znanosti (področje tehniškega varstva okolja, področje varstva okolja; področje ekotehnologije).

Fit media kot založnik priročnika za pooblaščence za varstvo okolja, priročnik izdaja v sodelovanju z MOP, bo izvedla med pooblaščenci anketo o njihovem statusu in odgovornosti.

Tako bi naj ugotovitve pripomogle k ustrezni opredelitvi v zakonu o varstvu okolja. V uredniškem odboru priročnika za pooblaščence za varstvo okolja so: Natalija Domjanič, Knauf Insulation, Bogomil Kandus, Enekom, Mojca Bernik, Lek, Vojko Bernard, Alpe Adria Green, Tanja Bolte, MOP, Irena Debeljak, JP Energetika Ljubljana, Janja Leban, GZS, Vilma Fece, Gorenje, Simona Lesar, Steklarna Hrastnik, Mojca Vendramin, Eko Sklad, Jože Volfand, Fit media, Urška Košenina, Fit media.

5 124/125

stekla zagotavlja vidnost žlahtne tekočine, ki prikazuje posamezne malte, kovinske barve pa odražajo vsako destilarno in njihovo edinstveno lokacijo. Razpon bo spodbudil odkritje in odprl nove načine doživljanja pijače Ballantine's. Tony Enoch, partner pri podjetju Nude Brand Creation, je dejal: "Kamen je fokus naše zgodbe. Uporabljamo surovost in enostavnost škotskega granita, vsakega z značilnimi elementi in edinstveno postavitvijo posamične destilarne.«

EOL

Lokalno mleko in sadje v luksuzni embalaži Zelene doline

december 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 124/125

EOL

Kratko, zanimivo Podelili evropske čebelje nagrade 2017 Evropske čebelje nagrade (European Bee Award) podeljujejo od leta 2014. Takrat sta prvi natečaj pripravili organizacija ELO – Evropska organizacija lastnikov zemljišč, in CEMA, ki združuje evropske proizvajalce kmetijske mehanizacije. Nagrado podeljujejo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji inovativne in tehnološke rešitve in v kategoriji upravljanje zemljišč. Zmagovalca sta nemško podjetje Lechler GmbH za inovativno tehniko škropljenja imenovano DropLeg in belgijska družba Sibelco s projektom za samotne čebele. Njihov projekt vključuje več orodij za trajnostno upravljanje kamnolomov pred in med operacijo ter po njej. V kamnolomih gnezdijo samotne čebele in se združujejo v suhih silikatnih habitatih na južnih območjih.

Pri nemški inovativni tehnološki rešitvi pa gre za tehniko nanašanja fitofarmacevtskih sredstev. Z njo preprečujejo stike med opraševalci in FFS, ki se uporabljajo v cvetenju rastlin, predvsem pri oljni ogrščici. Naprava preprečuje odlaganje FFS na cvetove oljne repice.

Podelitev nagrad v Evropskem parlamentu je gostil poslanec Franc Bogovič. Med drugim je dejal, da sta kmetijska in čebelarska dejavnost nezdružljivo povezani, zato je nujno spodbujati kmetijske prakse, ki so prijazne čebelam in ostalim opraševalcem.

Prihodnje leto bo prvič svetovni dan čebel, akcijo zanj je začela Slovenija.

Iz Sklada skladov tudi za energetsko sanacijo in degradirana območja

december 2017

Za projekte iz programskega obdobja 2014-2020 bo Slovenija iz Sklada skladov namenila 253 milijonov evrov EU sredstev.

Ta sredstva bo v Skladu skladov upravljala Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.

(SID). Sredstva iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada bodo namenili raziskavam, razvoju in inovacijam, malim in srednje velikim podjetjem, energetski učinkovitosti in urbanemu razvoju. Med razvojne naložbe, za katere bodo podjetja lahko prejela sredstva, so tudi energetske sanacije zgradb v javnem sektorju in naložbe za sanacijo degradiranih območij znotraj mestnih občin.

Kot menijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gre za novo paradigmo financiranja razvoja, za odmik od politike nepovratnih sredstev s subvencijami. Torej bodo podjetja ali občine morala sredstva vrniti, da se bo finančni tok generiral za nove projekte.

Novosti Vrečka v vrečki je enostavna in učinkovita rešitev za pakiranje

Nov sistem Beumer vrečka v vrečki hitro in zanesljivo pakira napolnjene papirne vrečke posamično ali v skupinah s plastično folijo, ki je odporna na vremenske vplive. Ščiti vsebino pred vlago, prahom, žuželkami in drugimi vplivi okolja med skladiščenjem in prevozom. Vrečka v vrečki Beumer se enostavno integrira v obstoječe sisteme polnjenja in pakiranja. Neprepustna folija preprečuje uhajanje prahu iz napolnjenih vrečk. Film je debeline od 30 do 100 mikronov, zato so materialni stroški nizki.

Zunanja embalaža v papirnate vrečke ne zahteva vmesnega sloja iz PE. Tudi to zmanjša stroške in povečuje učinkovitost polnjenja. Visoko učinkovit sistem je tako zanesljiv, da navadno ni potrebno ultrazvočno varjenje vrečk. Beumer vrečka v vreči ima široko paleto uporabe.

Vrečka se pakirana s folijo in paletirana lahko enostavno in brezhibno združi v neprekinjeno proizvodno linijo. Beumer vrečka v vrečki je namenjena inline pakirnim strojem z zmogljivostjo do 800 vrečk na uro.

Papirja, z barierami na vodni osnovi, sta tudi reciklabilna

V podjetju Cortec® Corporation so razvili okoljsko sprejemljivo nadomestilo za nereciklabilne in povoskane papirje.

Novi EcoShield® Super Barrier papir in Linerboard EcoShield® Super Barrier papir ima prevleko za zaščito pred vlago na vodni

osnovi. Tehnologija omogoča, da se papir popolnoma reciklira in ponovno pretvori v celulozo, ne da bi potrebovali dodatne drage procese, ki bi morali odstraniti prevleko s papirja. Poleg recikliranja so Cortecovi EcoShield® Super Barrier Paper in Linerboard pokazali boljše lastnosti vodnega izparevanja bariere med testiranjem kot drugi papirji. EcoShield® Super Barrier Paper in Linerboard imata odlično odpornost na olje in mast. Visoko sijajni papir ne ščiti le pred vdorom vlage ali maščobe v embalažo, ampak ščiti tudi pred zlivanjem olja in maščobe iz pakiranja.

To je pomembno, kadar proizvajalčeve specifikacije zahtevajo uporabo mastnih zaščitnih sredstev za preprečevanje rje ali ko kovinska oprema, ki se zavije, pakira in odpremlja, vsebuje umazane dele. EcoShield® Super Barrier Paper in Linerboard lahko temu olju in masti preprečita iztekanje iz embalaže.

Zložljive škatlice v škatli prejele nagrado Grand Prix

Specialist za pakiranje zložljivih kartonov iz Rige, podjetje VG Kvadra Pak, je prejelo nagrado Grand Prix na prestižnem tekmovalnem tekmovanju LatviaStar 2017 za serijo darilnih škatel LIQ. Družba je zmagala z največjim številom točk, prvič v zgodovini nacionalne nagrade za pakiranje.

Zmagovalna embalaža je serija darilnih škatel LIQ, stilski in eleganten darilni komplet, ki pooseblja elegantno izkušnjo vrhunske blagovne znamke. Ko embalažo odpreš, so v njeni notranjosti 4 dragocene sladkarije s sladkorjem v ločenih škatlah z odlično fino obdelavo, mehke na dotik in UV-lakom za naravni, matiran videz. Dvojne plasti in tehnologija samodejnega dna preprečujejo vidnost belih nepotiskanih delov. Zaradi zmage se bo serija darilnih škatel LIQ leta 2018 potegovala za naslov WorldStar, ki jo organizira WorldStar organizacija za pakiranje. V začetku letošnjega leta je ta kreativna embalaža že prejela prestižno Evropsko nagrado za kartonsko odličnost.

Pri podjetju RobilantAssociati so oblikovali omejeno serijo za podjetje Marvis The Wonders of the World in njihovo omejeno serijo zobnih past. Italijansko podjetje za oblikovanje je imelo nalogo ohraniti identiteto blagovne znamke in izpostaviti inovativnost podjetja. Embalaža je zasnovana tako, da se "ukvarja s čutili in slikami", ki jih vsak od treh okusov vzbudi skozi ilustrativni jezik. Roger Botti, generalni direktor podjetja RobilantAssociati in kreativni direktor projekta, je dejal: "Odlična stvar v tej posebni izdaji je ta, da dvigne raven pozornosti potrošnikov do blagovne znamke s povečanjem njenega komunikativnega učinka, občutljivosti in dojemanja njegove dinamike,« so povedali pri podjetju.

Identitete blagovne znamke s filozofijo »smešno dobro«

S hrupom preobremenjena območja so znana, kaj zdaj

PVC posoda, ki je idealna za pakiranje tekočin

V osnutku Operativnega programa varstva pred hrupom za obdobje 2013-2018 so opredeljene tiste pomembne železniške proge in posamezne državne ceste, kjer hrup najbolj obremenjuje prebivalstvo. Posebej skrbno pa sta analizirani še Ljubljana in Maribor.

Program namreč obravnava območja v bližini železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov na leto, območja v bližini cest z več kot 3 milijoni prevozov vozil na leto ter poselitveni območji z več kot 100.000 prebivalci. To sta poselitveno območje Mestne občine Ljubljana in poselitveno območje urbanistične zasnove mesta Maribor.

Podjetje RPC Promens Industrial Jagtenberg je lansiralo pvc posodo, ki je idealna za pakiranje tekočin, ki zahtevajo enostavno in celostno praznjenje, kot so maziva in hladilne tekočine. Nova 20-litrska pvc posoda s tehnologijo Air Vent je izdelana s pihanjem materiala HDPE in združuje sodoben videz z udobjem pri uporabi za končnega uporabnika. Odprtina za odzračevanje zraka na hrbtni strani posode omogoča dovod zraka v posodo, s čimer je proces nalivanja bolj enostaven. Poleg tega zasnova odprtine uporabnikom omogoča, da izprazni celotno vsebino, medtem ko vgradni ročaj v dnu dodatno pomaga pri nalivanju. Velik širok ročaj pomeni, da je vsebnik enostavno prijeti, tudi če nosite zaščitne rokavice. Za večjo varnost je na posodi standardni pokrovček.

20-litrska posoda je na voljo v črni, modri in srebrni barvi. Preizkušena je bila za certificiranje za prevoz nevarnega blaga.

Posoda je v celoti reciklabilna.

Posodica za puding z vgrajeno žličko

Podjetje Cafédirect je predstavil novo pozicioniranje za sporočanje sporočil "Ridiculously Good". Filozofija ene najbolj etičnih blagovnih znamk v Veliki Britaniji je, da lahko samo »smešno dobro« poslovanje proizvaja »smešno dobre« pijače, ki vključujejo tako pozitivni učinek svojega poslovnega modela na dobavitelje kot tudi kakovost in okus. Podjetje deluje neposredno s proizvajalci vsega sveta, da proizvaja nagrajene kave, čaje in vroče čokolade, ki so smešno dobre po okusu, kakovosti in pri zagotavljanju pozitivnih sprememb za kmete, s katerimi delajo.

Novo pozicioniranje blagovne znamke je soustvarila agencija Family (in prijatelji) in je bila zasnovana tako, da komunicira posebno razliko. Spremembo pozicioniranja Fotografije: arhiv proizvajalcev

Inovativna žlica v pokrovu RPC Superfosa za priljubljeno 75 mm posodico zagotavlja, da jogurti, sladice in drugi mlečni izdelki izstopajo iz množice. Nova rešitev je kot nalašč za potrošnike, ki jedo na poti, z zložljivo žlico iz polipropilena pa je preprosta za dostop, montažo in uporabo. APET pokrov ima fino PET tesnilo, ki ga je enostavno odtrgati. Predstavlja znatno izboljšanje podobnih pokrovov, ki so zapečateni z aluminijasto folijo, in tako uporabnika obvezuje, da najdejo žlico, s katero naj bi jedli izdelek. Zaradi intuitivne narave pokrova niso potrebna navodila, kar pomeni, da je mogoče embalažo v celoti izkoristiti za označevanje sporočil z izbiro šestih barv.

Poleg tega je pokrov lahko določen v kakršni koli transparentni barvi, kar strankam ponuja široko paleto možnosti oblikovanja, kjer se posodica, pokrov in tesnilo dopolnjujeta, da ustvarita privlačno prisotnost za maksimalni učinek na policah.

7 124/125

podpira dramatična nova vizualna identiteta in oblikovanje embalaže v celotnem razponu.

EOL

Embalaža, ki se ukvarja s čutili in slikami

Z operativnim programom so za ta območja predstavljeni rezultati strateškega kartiranja, ki odražajo stanje za referenčno leto 2011, kar ni dobro, saj je znano, da se je gostota prometa močno povečala. A na podlagi te obremenjenosti prebivalcev, stanovanj in stavb so navedeni ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom ter s tem zmanjšanja škodljivih učinkov okoljskega hrupa na zdravje ljudi. Z Operativnim programom, ki je izdelan na podlagi Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, se v slovenski pravni red prenašajo določila direktive 2002/49/EC o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.

TPV opremlja pametno tovarno in digitalizirano logistiko Novomeška družba TPV je razvojni dobavitelj avtomobilski industriji. Proizvaja sklope karoserije in podvozja, dele avtomobilskih sedežev ter tesnila motorjev, investira pa v digitalizirano tovarno. Nedavno so na Veliki Loki pri Trebnjem odprli proizvodno-logistični center.

Naložba jih je stala 20,3 milijona evrov. Nove proizvodne linije na kompleksu, ki je velik 7.300 m2, bodo v celoti opremljene do leta 2020. Med drugim bodo poleg sistema za upravljanje proizvodnje avtomatizirali interno logistiko, digitalizirali skladiščni sistem in sistem za digitalno povezavo z dobavitelji in kupci. Začetke pametne tovarne je v TPV napovedala namestitev enega prvih industrijskih robotov v Sloveniji.

Zdaj jih imajo več kot sto. Avtomatizacijo interne logistike bodo uvedli z avtomatsko vodenimi vozili, ki jih sami proizvajajo, prodajajo pa jih na evropskem trgu. V podjetju sicer digitalizirajo vse poslovne procese, saj je to pot do njihove prve pametne tovarne. Kot razvojni dobavitelj avtomobilske industrije se zavedajo, da se dizelski motorji postopoma umikajo električnim pogonom. Priložnosti se zavedajo, struktura proizvodov jim že zdaj daje možnosti za inovativne tehnološke spremembe.

december 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Kako obarvati nevidne spremembe v živilu, ni več vprašanje Kako lahko nadziramo temperaturo občutljivih živil in preprečimo negativne učinke na kakovost v hladni verigi? In kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane? A ne le tega in ne le v živilski industriji.

Odgovor: indikatorske nalepke s termokromnimi materiali.

Tako pojasnjuje izr. prof. dr.

Marta Klanjšek Gunde iz podjetja Mysteria Colorum – MyCol, gre pa za spin-off podjetje Kemijskega inštituta.

Nalepka potrošniku z barvo pove, ali se je živilo preveč segrelo in torej ni več dovolj kakovostno. Z raziskavami termokromnih materialov se na Kemijskem inštitutu ukvarjajo že od leta 2009. Svetovna stroka njihove raziskave ter aplikacije pozna in ceni. Dr. Marta Klanjšek Gunde je prepričana, da lahko njihove indikatorske nalepke uporabijo v različnih industrijah, saj tiskani temperaturni indikatorji pomenijo dodano vrednost.

Meni še, da ima Slovenija visoko razvito znanost o materialih.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Indikatorske nalepke v živilski panogi

december 2017

Embalaža

124/125

Indikatorske nalepke v živilski panogi

Na levi primereno ohlajen jogurt, na desni prikaz nalepke pregretega jogurta.

Indikatorske nalepke so novost. S to inovativno zeleno poslovno idejo se je podjetje MyCol predstavilo na srečanju tehnoloških start-up podjetij? Kaj ponujate živilcem?

Podjetje Mysteria Colorum – MyCol d.o.o., spin-off podjetje Kemijskega inštituta, je predstavilo pozitivne učinke uporabe indikatorskih nalepk na temperaturno občutljivih živilih.

Na nedvomno najštevilčnejših izdelkih, ki jih varujemo v hladni verigi. Ko se taka nalepka segreje preko dovoljene temperature, se nepovratno obarva in s tem zabeleži napako, to je pregretje hladne verige. To obarvanje vidimo s prostimi očmi, lahko pa ga tudi beležimo s kamero in uvedemo v avtomatski nadzor. Živilo, ki se je preveč segrelo, je slabše kvalitete. Ima krajši rok trajanja in je lahko tudi nevarno zdravju.

Kaj pove potrošniku indikatorska nalepka?

Indikatorske nalepke s svojo barvo kažejo, ali je bil izdelek pravilno ohlajen od proizvajalca preko transporta do prodajne police, pa tudi do domačega hladilnika. Glede na to, da se praviloma nadzoruje temperatura prostorov hladne verige, je preskok na temperaturo posameznega izdelka velik preskok v kvaliteti hladne verige. To bi povečalo tudi zaupanje kupcev v kvaliteto hrane. Po drugi strani pa bi z evidentiranjem napak v hladni verigi lahko razmeroma hitro zmanjšali količino odpadne hrane. Naša zelena ideja torej kaže možnosti

za odkrivanje napak v hladni verigi in za varovanje hrane pred pregrevanjem.

Torej bo lahko zavržene hrane manj?

Da. Glede na podatke FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) iz leta 2013 je poljedelstvo odgovorno za polovico vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Večji problem pa je, da se kar tretjina hrane zavrže zaradi različnih razlogov.

Torej je tretjina zemlje obdelane brez koristi in po nepotrebnem degradira okolje. Okoli 60 % hrane vstopi v hladno verigo, kjer se je ¼ zavrže večinoma zaradi temperaturnih napak. To je ogromna količina, ki jo je treba zaradi pričakovane rasti svetovnega prebivalstva nemudoma močno zmanjšati. Prebivalstvo se seli v mesta, zato dobiva vedno večji pomen oskrbovanje mest s hrano. Med najbolj občutljivimi segmenti je prav gotovo hladna veriga. Naša zelena ideja torej lahko pomaga pri reševanju enega od centralnih problemov sodobnega sveta.

Zakaj ste se osredotočili na raziskave termokromnih materialov in za katere panoge so vaši rezultati najbolj aplikativni?

Termokromni materiali lahko spremembo temperature (termo-) pretvorijo v spremembo barve (-kroma). S spremembo temperature, ki je značilna za posamezen material, se zgodijo termično vzbujene kemijske spremembe, ki se pokažejo kot sprememba barve. Takšni materiali so že dolgo poznani. Prvi patenti so bili

Vaš slogan »temperaturni nadzor vsakega živila po željah vsakega kupca« veliko obeta.

Kaj lahko naročnik pričakuje od vaših rešitev?

Imamo tudi bolj splošen slogan – obarvamo nevidne spremembe. Oba kažeta naše izzive in cilje. Uporaba termokromnih materialov s tiskom omogoča veliko naklado končnega izdelka. Torej temperaturno občutljive nalepke ali temperaturnega indikatorja, posledično pa je vsak posamezen kos zelo poceni. Nizka cena omogoča uporabo na izdelkih široke potrošnje na primer na vsakem živilu. Čeprav tiskani temperaturni indikatorji brez dvoma pomenijo dodano vrednost, ne bi smeli opazneje dvigniti cene izdelka, na katerem bi se uporabili. V ta namen je treba njihovo uporabo promovirati s prednostmi, kot je pričakovano zmanjšanje količine zavržene hrane zaradi preprečevanja napak v hladni verigi, in z garancijo visoke kvalitete živila. Ni namreč dovolj le nadzor roka uporabe, saj je posebno v vročem letnem času treba vedeti tudi, ali je bilo živilo ustrezno hlajeno.

Kakšen je interes med proizvajalci za vašo zeleno idejo?

Opravili smo tržno analizo, ki kaže opazne prednosti temperaturnih indikatorjev za proizvajalce hrane in za potrošnike. Po naših

Kateri materiali so za embalažo prehrambnih izdelkov najprimernejši?

Embalaža za prehranske izdelke mora izpolnjevati posebne zahteve, ki zagotavljajo, da v hrano nikakor ne more priti snov, ki tja ne sodi ali je celo škodljiva in nevarna za zdravje. V ta namen obstaja obširna zakonodaja. Zlasti strogo obravnava materiale, ki so v neposrednem stiku z živilom. Za embalažo so zahteve manjše in omogočajo uporabo širšega nabora materialov. Med te spadajo tudi tiskarske barve. V njih so lahko materiali, ki so dovoljeni in sprejemljivi za uporabo na nekontaktni strani embalaže živil. V vsakem primeru je treba zagotoviti tudi ustrezne zaporne, barierne plasti, ki preprečijo prehod nevarnih in škodljivih snovi v hrano.

Naj povzamem. V MyCol poznamo preventivne ukrepe in kemikalije, ki se lahko uporabijo za tisk na embalaži živil. Poznamo tudi testne metode za merjenje migracij skozi embalažo.

To znanje omogoča, da lahko pripravimo dobre in predvsem varne aplikacije tiskanih temperaturnih indikatorjev za embalažo prehrambnih izdelkov.

Indikatorske nalepke s svojo barvo kažejo, ali je bil izdelek pravilno ohlajen od proizvajalca preko transporta do prodajne police, pa tudi do domačega hladilnika.

Ne morete pa odgovoriti, kateri embalažni materiali so najprimernejši?

Težko je odgovoriti, kateri materiali so najprimernejši za takšno embalažo. Najbolje je odnesti pridelek z vrta direktno v kuhinjo in ga takoj uporabiti. Ampak to je izjemen in idiličen primer, ki ga praviloma ne moremo izvajati. Pri pripravi embalaže se uporablja mnogo materialov. Vsaka vrsta hrane ima svoje potrebe, končni izbor pa določa skupno funkcijo oz. funkcionalnost. Nedvomno pa so napake iz preteklosti, nekatere tudi precej usodne, izzvale postavitev potrebne zakonodaje, priporočil in smernic za

dr. Marta Klanjšek Gunde

Embalaža

124/125

9 S termokromnimi materiali so do sedaj delale štiri moje doktorske študentke. Dva doktorata sta zaključena, dva pa se v tem času končujeta. Bilo bi res škoda, če se ta znanja ne bi prenesla v pametne aplikacije in ponudila kot dodana vrednost za druge izdelke na trgu.

Takšne aplikacije so uporabne povsod, kjer je pri delu s termično občutljivimi izdelki ali surovinami pomemben »človeški faktor« in/ ali potrebujemo enostaven in zanesljiv dokaz za to, da temperatura ni prekoračila meje želenega temperaturnega področja. Naše ciljne aplikacije so vezane na tiskane izdelke, kjer je nadzorovana temperatura omejena. Običajne tiskovne podlage ne prenesejo zelo visokih temperatur. Po drugi strani pa omejitev na tisk obeta tudi vstop v hitro rastočo panogo pametne embalaže.

to področje. Pričakujem, da proizvajalci embalaže upoštevajo te okvire, da se hrana pakira v ustrezno embalažo in da je nadzor učinkovit.

Sistematično raziskovanje materialov, nastajanje novih materialov, ob hkratni dematerializaciji embalaže na primer, po drugi strani pa pomanjkanje materialov in virov postavlja pred znanost o materialih velike izzive. Se jih Slovenija zaveda?

Res je. Znanost o materialih ima pri trajnostnem razvoju velike naloge. Pomembno vlogo ima zlasti na področju embalaže, saj omogoča globalno gospodarstvo, kjer ne mislim le na prehrano, ampak tudi na transporte drugih snovi. Dematerializacija embalaže je nujna v smislu zmanjšanja količin odpadne embalaže in ponovne rabe surovin, torej krožnega gospodarstva. Vendar je treba upoštevati specifične zahteve, pri tem pa uporabiti vse razpoložljivo znanje iz znanosti o materialih.

In ustvariti kakšno novo. Dejavnost MyCol je usmerjena v pomoč pri delu s temperaturno občutljivimi snovmi in v uvajanje učinkovitega nadzora temperature predmetov s prostimi očmi. Teh nalog se lotevamo zelo sistematično.

Uporabljamo vsa znanja, ki smo jih pridobili z raziskovalnim delom v preteklosti.

Slovenija torej ne zamuja?

V Sloveniji imamo visoko razvito znanost o materialih, ki poteka skoraj na vsaki javni raziskovalni organizaciji, mislim na fakultete in inštitute. Dosega zavidljivo in v nekaterih smereh tudi najvišjo mednarodno raven. To znanje je treba prenesti v industrijo in preliti v delovna mesta in gospodarski razvoj. Menim, da se Slovenija zaveda teh izzivov. Upam, da ne bo ostalo le pri leporečenju. V zadnjem času je bilo veliko storjenega za pametno specializacijo. Upajmo na dobre rezultate, ki bodo kmalu obrodili jasno razpoznavne sadove.

Kje se lahko uporabijo pametni kromogeni materiali?

Poznamo več vrst kromogenih materialov, ki v določenih okoliščinah razvijejo barvo oz. kromizem. Osnovna delitev je glede na dejavnik, ki povzroči nastanek kromizma. Pri termokromnih materialih je to toplota, pri fotokromnih je svetloba, pri elektrokromnih pa električno polje. To so najpogosteje uporabljane vrste kromogenih materialov. Poznamo tudi druge.

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2017

Pravite na širšem področju. Na kaj mislite?

informacijah proizvajalci nosijo breme odpadne hrane in neposredno odgovornost za kvaliteto izdelkov. Posebno veliko zanimanje smo zaznali s strani proizvajalcev ekološko pridelane hrane, npr. uležanih mesnin in ročno izdelanih mlečnih izdelkov. Kot individualni potrošniki pa smo pozorni zlasti na kvalitetno in varno hrano. Najpomembnejši naročniki temperaturnih indikatorjev z nepovratnim obarvanjem so torej proizvajalci, ki bi jih lahko uporabili kot dokazilo, kje je prišlo do napak v hladni verigi in bi tako potrošnikom zagotovili kvalitetne izdelke. Pričakujemo tudi, da bi lahko odpravili večino napak hladne verige v razmeroma kratkem času. Poleg tega bi uporaba takšnih nalepk povečala zaupanje in lojalnost kupcev.

foto: arhiv podjetja

objavljeni že leta 1990 in sodobna tehnologija ponuja nove možnosti razvoja in uporabe.

Vendar se dandanes ne uporabljajo prav pogosto, pa še to večinoma za dekorativne in reklamne namene. Z našimi znanji lahko te aplikacije močno oplemenitimo in nadgradimo, tako da so uporabne za vidno zaznavo segretja preko vnaprej izbrane temperature v ponovljivem ali pa v nepovratnem načinu. Aktivne materiale lahko razvijemo za značilne temperature med -30 °C in 100 °C, najverjetneje pa ne bi imeli nepremostljivih težav tudi na nekoliko širšem področju. Tiskane temperaturne indikatorje lahko v največji možni meri prilagodimo potrebam posamezne industrije oz. aplikacije.

10

Kompostabilna biorazgradljiva plastika je logično nadomestilo tradicionalne plastike foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Bioplastika

Embalaža

124/125

Bioplastika

Podjetje Biotec iz Nemčije je

eno izmed vodilnih podjetij, ki

razvija in proizvaja trajnostno bioplastiko iz rastlinskih obnovljivih virov. Fleksibilne

in trde aplikacije segajo

Remy Jongboom

od vrečk do farmacevtskih kapsul, vključno z omoti za živilsko industrijo, embalažo

za kozmetiko in drugo.

Direktor razvoja poslovanja Remy Jongboom meni, da mora biti kompostabilna

plastika uporabljena le pri smiselnih aplikacijah. Poleg tega trdno verjame, da lahko ti

materiali uspešno prispevajo h krožnemu gospodarstvu tudi

zato, ker ne vsebujejo GSO in so brez mehčal. Dobavljajo lahko materiale, ki imajo za

osnovo škrob in hrani ne predstavljajo konkurence.

Evropske države zakonodajo december 2017

v podporo bioplastiki že

spreminjajo.

V seriji izdelkov BIOPLAST želite doseči najvišji možni delež bioosnovanega materiala. Odstotek biomateriala se začne pri 23 % v materialu BIOPLAST GF 106/02, več kot 50 % v BIOPLAST 500 in tudi do 69 % pri BIOPLAST GS 2189. Kot dober primer v najvišjem odstotku, 100 %, ponujate material BIOPLAST TPS®. To so proizvodi, ki zahtevajo visoko stopnjo strokovnega, razvojno-raziskovalnega dela in velika vlaganja. Koliko sredstev namenite razvoju?

Sredstva, ki jih namenjamo za razvoj, so zaupna informacija podjetja. Kar lahko povem, je, da dajemo visoko prioriteto sredstvom za razvoj in da so naši laboratoriji opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo. Investirali smo v najnovejšo analitično opremo in v nadaljnjo obdelavo naših spojin na pilotni lestvici podjetja.

Da bi lahko v popolnosti podprli naše kliente, moramo razumeti in izmeriti vse, kar je zanje relevantno.

V podjetju izboljšuje te karakteristike materialov BIOPLAST, njihove mehanične lastnosti in bariere, da izpolnjujete zahteve različnih industrij, kot so kozmetična, prehrambna, agrikulturna, farmacevtska in druge. Za katere izdelke je vaš material najprimernejši in v

Kompostabilni filmi lahko pripomorejo k temu, da higiensko poberemo več organskih odpadkov, ki jih je mogoče pretvoriti v bioplin ali kompost, gre za organsko recikliranje. koliki meri lahko v teh industrijah nadomesti doslej uporabljene materiale?

Verjamemo, da lahko naši materiali BIOPLAST uspešno prispevajo h krožnem gospodarstvu.

Naš glavni trg so aplikacije fleksibilnega filma.

Kompostabilna biorazgradljiva plastika je logično nadomestilo tradicionalne plastike. Še posebej pri aplikacijah, ki jih ni mogoče enostavno reciklirati, ker so na primer kontaminirane s hrano pri kmetijskih filmih (folijah) ali za ultra tanke vrečke, ki so prelahke za reciklažo.

Kompostabilni filmi lahko pripomorejo k temu, da higiensko poberemo več organskih odpadkov, ki jih je mogoče pretvoriti v bioplin ali kompost, gre za organsko recikliranje. Lastnosti filmov, ki temeljijo na materialih BIOPLAST, so enake ali včasih celo boljše kot pri standardni plastiki.

11 Tudi EU komisija je ugotovila, da je biorazgradljiva plastika zelo pomemben trg zaradi nižjega ogljičnega odtisa. Kateri so vaši najpomembnejši trgi in katera industrija po vašem materialu največ povprašuje, se poraba povečuje?

Fleksibilni filmi, folije, so zagotovo naš največji trg. Naš glavni trg, geografsko, je Evropa, kjer je že nekaj držav implementiralo zakonodajo, ki podpira našo vrsto materiala, druge pa imajo pripravo zakonodaje v teku.

Promocija

Trenutno najbolj razširjen material za proizvodnjo bioplastike je termoplastični škrob, kar je tudi eden glavnih očitkov proizvajalcem bioplastike, saj hrane marsikje primanjkuje oziroma se draži. Kaj menite o tej problematiki in kakšne so možnosti za uporabo drugih materialov?

Biorazgradljiva plastika je dražja od plastike iz sintetičnih polimerov? Kako se odziva trg, potrošniki sprejemajo višjo ceno? Če primerjaš ceno na kilogram, je biorazgradljiva plastika še vedno malce dražja.

Pomembno bi bilo, da tu dodamo še zmanjšanje stroškov predelave odpadkov. Bioplastika je med 30 do 40 % cenejša, kot je bila pred 10 leti, zaradi tega, ker se razpoložljive količine povečujejo. Pomaga torej ekonomija obsega.

Za potrošnika je cena bioplastike večinoma samo majhen delež izdelka, ki ga kupuje.

Bioplastika je med 30 do 40 % cenejša, kot je bila pred 10 leti, zaradi tega, ker se razpoložljive količine povečujejo.

124/125

biti kompostabilna plastika uporabljena pri smiselnih aplikacijah. Menimo, da je zelo pomembno, če razumemo naše stranke in trg, da bi jim zagotovili najboljšo možno alternativo za tradicionalne plastike, torej nove materiale z novimi funkcijami.

Embalaža

Uporabljamo nekatere unikatne tehnologije za uporabo škroba in večino drugih biorazgradljivih poliestrov. Materiali so brez vsebnosti GSO in ne vsebujejo mehčal (!).

Dobavljamo lahko materiale, ki imajo za osnovo škrob in hrani ne predstavljajo konkurence, saj so osnovani na neživilskih stranskih proizvodih. Pomembno si je zapomniti, da v industriji papirja uporabljajo škrob v ogromnih količinah, pa jih o tem nikoli nihče ne sprašuje.

Udeležujete se vseh večjih svetovnih sejmov. Kateri trendi v razvoju biorazgradljive plastike prevladujejo in kje se lahko zdaj in v razvoju v primerjavi s konvencionalno plastiko potrdijo njene konkurenčne prednosti?

Vidimo, da končno mnogi drugi proizvajalci bioplastike pričenjajo razumeti, da mora

december 2017

Pri BIOTECu ste razvili unikatno znanje v združevanju raznovrstnih materialov iz obnovljivih virov. Za katere različne materiale gre in kakšen izziv so bili tehnološki procesi?

12 124/125

Embalaža

Nagrade za luksuzno pakiranje 2017

Luksuz odseva v steklu, kartonu in lesu kot materialu iz obnovljivih virov Četrto nagrado za luksuzno pakiranje so podelili v hotelu Grosvenor House v Londonu.

Dogodek je proslavil leto impresivne, visoko kakovostne, estetsko prijetne in inovativne embalaže. Na panelu za presojo kreativnih dosežkov so sodelovali snovalci embalaže in predstavniki podjetij, kot

kategorija hrana

Isonova za Isolam Box za Ice Cream Pralines V decembru je Sladolednica Milanesi javnosti predstavila nov Isolam Box za posebne sladoledne praline. Sladolednica Milanesi je majhna veriga trgovin sladoleda v središču Milana. Ta maloprodajna točka ponuja visoko kakovostne sladoledne izdelke, ki vključujejo ne le sladoled v stožcu ali skodelici, ampak tudi skodelice in praline iz sladoleda. Embalaža je izdelana iz laminila, ekspandiranega in ekstrudiranega polistirena, kaširanega na papir, ki ga proizvaja podjetje Isonova iz Torina. Laminil ima tri glavne značilnosti: je lahek, fleksibilen in toplotno odporen za izdelke, ki so občutljivi na temperaturo.

Laminil v debelini 2 mm je potiskan v offsetu in plastificiran, da prepreči stik s hrano in ponuja možnost pakiranja izdelka za transport pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji. Rešitev je idealna za kupce, ki naročijo sladoled z dostavo in se izognejo taljenju.

so Bacardi, Mondelez, Coty, Oettinger Davidoff, Edrington, Hotel Chocolat in Harrods. Na vrhu pohval sta inovativnost in kreativnost, med materiali je še vedno v ospredju steklo in karton. A tudi les pridobiva

kategorija tobak

Oettinger Davidoff za Davidoff Royal Release Davidoff Royal Release sta dve vitolski cigarski liniji, zasnovani kot ultra luksuzna ponudba. Vsaka od dveh velikosti je pakirana v desetih polakiranih škatlah. Cigare so opremljene tudi z modificiranim belim trakom Davidoff in sekundarnim trakom.

na svoji vrednosti kot luksuzni embalažni material. kategorija tehnični dosežek

december 2017

Edrington za Highland Park King Christian I Limited Edition Steklenica se je morala povezati z obstoječo serijo, ki je na prodajnih policah, vendar kljub temu obdrži dodaten element intrige in waw faktorja, ki ponazarja drugačno ceno in vrhunsko kvaliteto viskija. Steklenica naj bi bila eksponat za ogled in čudenje. Ime King Christian 1 je bilo izbrano kot ravnovesje čustvenega in racionalnega pripovedovanja zgodb, ki bi ga lahko opisali tudi kot konec dobe vikingov - in konec serije Warriors. Pakiranje je skladno s serijo Warrior in nosi nordijsko zastavo. Sam dekanter je kristal z zelo natančno spoliranim zamaškom, vrezanim srebrnim amuletom in laserskim jedkanjem po frontalni strani dekanterja in s srebrnim polnilom. Sekundarna embalaža je škatlica z vložkom, ki je v skladu z obstoječo serijo HP Warrior.

13 kategorija osebna nega

Quadpack za Epara collection Epara je nova blagovna znamka za nego ženske kože. Z oblikovalsko agencijo Studio Johnston je Quadpack razvil embalažo, lopatico in vso sekundarno embalažo za novo serijo. Za Epara's Comforting Body Cream je bil razvit Quadpack 250 ml poliestrski kozarec. Kozarec je narejen iz PETG materiala, ki izgleda kot steklo. Njegova sijajna površina je popolnoma barvno usklajena z dimljeno zeleno-črno barvo, tako da se zagotovi enaka barva med različnimi materiali. To dopolnjuje bela natisnjena pisava. Sekundarna embalaža serije Epara je zrcalna slika primarne embalaže. Vrhunska bela papirna galanterija je potiskana s finim vzorcem in okrašena s črno folijo.

kategorija pijača

Ardagh za Absolut Facet Za to serijo so v podjetju Ardagh prejeli 2D skico iz podjetja Absolut. Na skici je bila ilustracija modre steklenice v obliki ledene gore in z izzivom, da jo ustvarijo v steklu. Pri izdelavi je pomembna uravnoteženost, volumen in oblikovanje parametrov. Unikatna steklenica je inovacija v steklenih pakiranjih, saj je izdelana v asimetrični obliki, v modri barvi. Vsak vidik je individualno oblikovan, rezan in sestavljen skupaj kot 3D sestavljanka, ki kreira unikaten, ne ponavljajoč vzorec okoli steklenice. Proces je vključeval 3D modeliranje treh različnih steklenic z uporabo programske opreme CREO.

kategorija kozmetika

MW Luxury Packaging za Estee Lauder & Victoria Beckham Collection Daylight Edition Victoria Beckham Collection Daylight Edition je ustvarila Estée Lauder v sodelovanju z modno oblikovalko in nekdanjo članico skupine Spice Girl Victorio Beckham. Zaščitna črna kartonska škatlica vsebuje ohišje za ličenje, ki zdrsne ven, da razkrije elegantno črno in zlato oblikovanje. Zunanjost je pokrita z oblazinjenim črnim usnjem. Po robovih ohišja potekajo galvanizirane zlate linije. Z nežnim stiskom zaponke se ohišje gladko odpre. V notranjosti leži osem ekskluzivnih Victoria Beckham-Estée Lauderjevih izdelkov, ki se čvrsto prilegajo črni škatlici. Pokrov je LED-ogledalo, ki se aktivira na dotik. S samo 400 kosov te omejene serije, ki jih bodo prodali po svetu, vsak vsebuje tudi zlato plaketo, oštevilčeno med 001 in 400.

124/125

Embalaža

Mon Paris je nov parfum Yves Saint Laurent Beauté, ki so ga lansirali poleti leta 2016. Parfum "Mon Paris" je nastal kot poklon močni povezavi blagovne znamke z znamenitim mestom ljubezni, Parizom. Dišava praznuje preteklost in sedanjost ljubezni v mestu. L'Oréal se je obrnil na podjetje Procos, da bi izdelal posebno vrečko za božič za ta izdelek. Vrečka je morala ustrezati izgledu in občutku izdelka. Barve parfuma, svetlečo rožnato, črno in luksuzno zlato je bilo nujno videti na nosilni vrečki, da bi ob pogledu na embalažo pomislili na izdelek. Dodan je tudi bleščeč trak, ki ima posebno povezavo z omejeno božično izdajo. Morala je biti dovolj stabilna, a kljub temu majhna, ker je majhna velikost privlačna in bolj praktična za urbano rabo.

kategorija parfum

Studio Minerva za Penhaligon’s: Oud de Nil in Alizarin

Pri podjetju Penhaligon se vse gradi okrog pripovedovanja zgodb. Za oba vonja Oud De Nil in Alizarin je bil izziv, kako pričarati individualnost in specifičnost posameznega vonja. Oud de Nil vonj je materializacija lahkotne plovbe z jadrnico preko Orienta - naravna in topla barvna paleta zajema bela jadra in prikliče jasen jutranji vetrič, ki nosi vonj svetlečih grenivk in lesnih smol. Alizarin, imenovan po rdečem barvilu, ki se goji v Egiptu, je poklon toplim zvezdnim nočem v bližnjevzhodni puščavi.

Podobno kot tradicionalne egipčanske odeje je logotip podjetja Penhaligon "všit" na konec etikete. Obe škatli sta iz lesa. Vsaka škatla je zaključena z matirano belo etiketo. Tisk v off setu okoli škatle daje znamki ekscentričnost in čar. Nežna zlata folija in reliefi pripomorejo k občutku luksuznega vonja, ki se skriva v notranjosti embalaže.

kategorija embalaža za nakit in druge dodatke

Nirvana CPH za Iphone embalažo

Pri podjetju Nirvana CPH so želeli razbiti hladno oviro med tehnologijo in razkošjem z oblikovanjem serije za dodatke, odsevala pa naj bi stil in modo lastnika. Embalaža replicira slog blagovne znamke in igrivost, hkrati pa zagotavlja zaščito izdelkov. Pri podjetju Nirvana CPH so razvili 3-delno ohišje za iphone 188x108x35 mm. Z uporabo živahnih barv papirja so hoteli pričarati občutek zabave, saj vsaka škatla vsebuje 3 različne barve: gozdno zeleno, turkizno in roza. Koordinacijska škatla 94x108x35 mm je obložena z roza platformo, kjer počiva obesek. Potrebno je bilo skrbno barvno ujemanje, da je bila ta platforma enake barve kot rožnati papir, ki je zavit okoli plošče za iphone. Oba kosa imata zlato folijo in vžgan logotip na sprednji strani in na hrbtenici knjižice.

december 2017

kategorija vrečka

Procos za YSL Mon Paris

14

Nagrade za luksuzno pakiranje 2017

Embalaža

124/125

kategorija mediji, zabava in elektronika

Pozzoli za Pink Floyd zbirko The early years 1965-1972

kategorija darila

Lucas Luxury Packaging za Method and Madness 31 year old Whiskey

Boxset vsebuje več kot 40 predmetov arhivskih posnetkov legendarnega benda, vključno s plakati, letaki, programi za turnejo, vstopnicami, oglasnimi tiskovinami itd. Nezapletena zunanja površina se ponaša z diagonalno belo sijajno površino, UV-trakom na matirani podlagi, ki se dobro ujema z dnom in pokrovom ter 50-milimetrskim pasom trebuha. Toda ko ga odpremo, se nam v notranjosti razkrije kompleksna škatla z različnimi plastmi in komponentami, ki dajejo oboževalcem več slojev dodatne vsebine.

kategorija posebna izdaja

Appartement 103 – Hennessy X.O Ice Edition

Kreativna ekipa je to intimno fuzijo prevedla v inovativno večplastno škatlo, sestavljeno iz več plasti. Vsak aspekt pijače je poudarjen z različnimi tiskarskimi oblogami - od gladkega matiranega črnega, zamrznjenega vzorca v sijoči srebrni do teksturirane zlate folije. Rezultat ustvarja pionirsko rešitev za embalažo, ki elegantno združuje zgodbo, grafično izvedbo in strukturno zasnovo. Poleg darilne škatle je agencija inovirala steklenico in kozarce.

kategorija najboljši dobavitelj

Quadpack

Leseno pakiranje navdihuje mojstre in vajence, ki delajo v Midletonovi mikro destilarni, eni najstarejših destilarn na svetu. Inovativnost in norost identitete blagovne znamke Irish whisky's prinaša občutek zabave in navdušenja, ko se tradicija in inovativnost združita. Zato so v celotni embalaži uporabili dva nasprotujoča si vzorca, pravokotne linije, ki simbolizirajo metodo in vrstni red, ter marmorirane vzorce, ki poosebljajo eksperimentiranje.

Promocija

december 2017

Noben embalažni material se ne dotakne čutov bolj kot les. Lahko ga občutite, zavohate in občudujete njegovo razkošno teksturo, darilo iz narave. Quadpackovi oblikovalci sanjajo neverjetne koncepte za vključitev tega naravnega materiala v kozmetično embalažo. Technotraf, hčerinsko podjetje Quadpack, je prvi proizvajalec, ki ima certifikata FSC in PEFC. Obravnava vse emisije, proizvedene na liniji za brizganje, in 100 % reciklira odpadni material, ki se uporablja kot iverne plošče, živalska stelja in biogorivo.

15

Poslovna odličnost naj dobi pravi zven, zdaj je skrpucalo

»Ne zanima me naročilo, če gre naročnik pri racionalizaciji materiala pod mejo. Plastični lonček mora zdržati.

Debelina stene pri embalaži za prehrambne izdelke, skute, sirne namaze, kislo repo, sladoled mora ustrezati izdelku. Vodotesnosti ali zrakotesnosti se ne da doseči s pretanko embalažo.

Pri nas je kakovost prva. Ne vemo, kaj je reklamacija…« Takšen je Slavko Raspotnik, lastnik podjetja Rotoprint, kjer izdelujejo plastično embalažo iz polipropilena predvsem za mlečno in mesno panogo, za živilsko industrijo, za trgovce, tudi za kemično panogo, saj že dolgo sodeluje z Jubom, ki ga lahko gleda z okna svoje pisarne. Raje odkloni naročilo, kot da bi izdelal lonček, ki bo ob prijemu počil ali ne bo zdržal transporta.

Ali pa pasterizacije in pogretja v mikrovalovni pečici. Še več. Za njegovo podjetje se je zanimal tuji kupec, ko si je ogledal, kaj zmore njegova majhna proizvodnja z vrhunsko tehnologijo IML in z roboti. A si je poslovno unikatni Slavko Raspotnik premislil. Kdaj? Ko si je ogledal kupčevo proizvodnjo na tujem. In ugotovil, da ne dosega njegovih standardov kakovosti. »Zdaj, ko sem star 66 let in nimam še naslednika, sem podjetje pripravljen prodati. A ne tako, da bom umazal ugled, ki nam ga v treh desetletjih proizvodnje ves čas priznava trg. In v kakovosti nimamo konkurence daleč naokrog… Čeprav v Sloveniji nisem edini proizvajalec plastične embalaže za prehrambne izdelke.«

Njegovo kakovost najbolj poznajo Ljubljanske mlekarne, za katero izdela več kot polovico od okrog 20 milijonov kosov embalaže. Vse to dosega s tehnologijo in strojnim parkom, ki ga je kupil na Švedskem in Nizozemskem.

Prvi je v Slovenijo pripeljal IML tehnologijo. Po sejmih je hodil z odprtimi očmi. Povezal se je z lastnikom belgijske firme Verstraete, vodilnim proizvajalcem IML etiket na svetu.

Rezultat sodelovanja? Pred več kot desetletjem je kupil opremo in zamenjal kompletno proizvodnjo. S tehnologijo IML je v proizvodnji opustil umazano tiskanje direktno na embalažo, saj se pri IML tehnologiji v orodje vstavlja IML etiketa, narejena iz več plasti, končna plast, narejena iz polipropilena, pa se pri brizganju poveže v celoto z artiklom. Robot med procesom brizganja vstavi IML etiketo v orodje in proces dekoracije embalaže je tako končan v enem koraku. »Danes«, pravi Slavko Raspotnik, »je največji problem postalo naročanje količin IML etiket zaradi nenehnega spreminjanja tekstov, deklaracij, ter zahtevanih sprememb EU, kar drastično podraži naročeno količino embalaže. Zaradi nenehnega spreminjanja standardov EU je precej slabe volje pri kupcih plastične embalaže.

Naročniki mimo regulative ne morejo, nabavljajo manjše količine embalaže in posledično se višajo cene.« K cenam največ prištejejo surovine, repromaterial, to je polipropilen, barvila in dodatki, IML etikete, pakirna embalaža, to so kartoni in protiprašne vrečke.

Cene PP-ja lahko nihajo od 1,2 do 1,7 evra za kilogram. Letos je k sreči trg prijazen, cene so stabilne. Če bo tako ostalo, bo zadovoljen.

Čeprav se je lani razšel z JUB-om, za katerega je več let izdeloval velik del plastičnih 18 litrskih veder za barve, bo bilančni uspeh kljub temu takšen, kot je bil včasih pred tem sodelovanjem.

In kaj se je zgodilo z JUB-om?

Ne želi veliko govoriti o razvezi. Nekaj malega za JUB še dela. Ko je družba JUB prevzela nekdanje podjetje AHA Plastik iz Kanala, je tja prenesla tehnologijo, ki jo je kupila prav za proizvodnjo v Rotoprintu. Slavko Raspotnik je dobil v poslovnih odnosih trdo kožo.

Največji trg je zanj Slovenija, izvaža v Avstrijo in na Hrvaško.

Rad doda: Vsak naš izdelek se lahko popolnoma reciklira.

Vprašam ga, kako se počuti kot podjetnik z izkušnjo. Ustreli, čeprav hkrati preudarno razmišlja: »Prismojen si, če si podjetnik. Najprej nas nateguje država, ki izgublja verodostojnost.

Podjetnik nima dovolj podpore.

Poslovna odličnost pa je v Sloveniji katastrofa. Pri meni ni računa, ki ga ne bi poravnal po valuti!« In kaj si želi prihodnje leto? Seveda najprej zdravja. Pa stabilne cene repromateriala in »da poslovna odličnost dobi pravi zven, ne pa, da je poslovno skrpucalo.« Tako.

december 2017

Slavka Raspotnika poznam že dolgo.

In ga zelo cenim. Tudi zato, ker rad reče bobu bob. In v poslovnem razvoju Rotoprinta se je to večkrat zgodilo.

Embalaža

124/125

Novoletni pomenki

Promocija Promocija

Zaupanje v odliÄ?nost Zagotavljamo, da izdelki in storitve dosegajo najviĹĄje kakovostne in varnostne standarde.

VeÄ? kot 230 milijonov

izdelkov po vsem svetu se odlikuje s certifikacijskim znakom SIQ.

Pred dobrim letom ste napovedali tržni prodor z vašo sestavljivo darilno embalažo, ki ste jo ponudili velikim evropskim kupcem.

Kako ste uspeli? Vaše zmogljivosti so milijon škatel na leto. Proizvodnja narašča?

Napovedi so se uresničile. Prodor na evropski trg nam je uspel. Prve naše proizvode lahko že vidite na trgovskih policah v EU in ZDA. Naša darilna embalaža, način dela, kratki dobavni roki in vrhunska kvaliteta se obrestujejo.

Kapacitete smo presegli za 12 %. Sedaj smo naredili veliko izboljšav v proizvodnji in dodali novo strojno linijo. Tako bomo kapacitete v letu 2018 podvojili.

Pripravljamo dokumentacijo za dva ISO certifikata in FSC, ker smo dosegli nivo, ki vse to zahteva. Pravkar smo podpisali ekskluzivno pogodbo z razvojnim inštitutom iz Nemčije. Skupaj smo namreč pripravili embalažo za eno od zelo prepoznavnih kozmetičnih hiš iz Pariza.

Z njimi bomo novost predstavili na konferenci na sejmu luksuznega pakiranja. Čakamo na prvo mednarodno nagrado, ki nas bo predstavila take, kot smo: razvojno, trajnostno in inovativno podjetje.

Letos ste se preselili v nove prostore, tako da se lahko Slokart še naprej tehnološko specializira in si z luksuzno embalažo iz kaširane lepenke pridobiva nove kupce. Ali ste razvili nov koncept proizvodnje embalaže in kaj s tem ponujate trgu, predvsem manjšim kupcem?

17 V novih prostorih smo sedaj pol leta.

Prostor smo smiselno razdelili glede na linije in pustili nekaj prostora za nove ideje in izboljšave. V letu 2018 prihaja tretja linija. Gre za novo vrsto tiska in nekaj manjših strojev, ki smo jih sami razvili in jih dali po delih izdelati različnim proizvajalcem. Trg smo osvojili z velikimi serijami. V letu 2018 bomo delali na rešitvah za manjše kupce. Torej bo šlo za rešitve, ki so cenovno ustrezne. Seveda ciljamo na EU tržišče, smo pa prijetno presenečeni tudi nad dobrim odzivom slovenskega trga.

Eurobox investira. Povečujete proizvodnjo in izvoz? Kako poteka sodelovanje z IKEO?

Eurobox investira v nove proizvodno-skladiščne prostore. Pripravljamo se na večji korak, ki je za našo neodvisno prihodnost nujen. Tako, kot imamo v planih, se Ves čas razmišljamo in delamo inovativno. Nikoli nismo želeli biti »copy paste«, bo to zgodilo leta 2020. Trenutno znaša zato se ne ustrašimo, če je potrebno izvoz 45 %, vsako leto nam zraste za 5-6 narediti nekaj, česar še nismo. Največje %. Izvozimo predvsem visoko tehnolopresenečenje bo že omenjeno sodelo- ške izdelke, namenjene avtomobilski in vanje z nemškim inštitutom in znamko elektro industriji. Za grupacijo IKEA smo vrhunske kozmetike. Žal še ne smem povedati, kaj pripravljamo. Je pa rešitev, še vedno edini registrirani dobavitelj za našo regijo. Uspešno smo opravili vse ki je inštitut še ni spravil »v življenje«. Mi pa jo bomo iz znanstvene raziskave spre- presoje, zato so nas certificirali za dobave v Italijo, kar nam je prineslo veliko menili v luksuzno embalažo. V februarju izdam več. večji obseg dela in odprlo nove poti.

Uspešno smo certificirali vse predpisaZa praznični december se zagotovo poveča ne materiale, zato imamo rešitev za vse povpraševanje po vinski embalaži, za katero njihove dobavitelje. ste specializirani. Naročniki iščejo luksuzno embalažo? Kaj je najbolj modno?

Kako poslujete v letu gospodarske rasti in December je poln embalaž, ne samo kakšni so načrti za leto 2018? vinskih. Res pa je, da smo vsa naročila za Eurobox tudi letos posluje odlično. Že tujino izdelali že v septembru in oktobru. od leta 2008 naprej si prizadevamo, da Tako imamo pravzaprav kar normalno bi bili naši rezultati boljši od splošnega obremenitev v zadnjem mesecu leta. stanja in poslovanja v gospodarstvu. Z Naročniki iščejo to, kar jim trg lahko zagnanostjo, idejami in poštenim odponudi, kar vidijo pri drugih blagovnih nosom smo dosegli današnji uspeh. znamkah, na internetu in v trgovinah.

Gospodarska rast nas ne omejuje, niti Nekateri pridejo z lastno idejo, drugi se prepustijo naši ekipi. Vedno se po- nas ne vleče preveč naprej. Realno delatrudimo, da jim izpolnimo pričakovanja. mo, skrbimo za dober plan in za njegovo Včasih tudi ne gre. Trenutno so najbolj uspešno realizacijo v prihodnje. Leto modni svetli toni, nežne strukture, baker 2018 bo zelo naporno, saj nas čaka veliko in les. V modi se vračajo pentlje in svinovih projektov, s katerimi se srečujemo leni trakovi, v vinski industriji pa reliefi in prvič. Posegamo v industrije, s katerimi laserski izrezi zelo tankih linij. V luksuz še nismo delali. Čakajo nas novi materiali želijo na vsak način vnesti neko trajnoin novi trgi. Vendar pa imamo veliko volje, stno noto: pečate, predelane materiale, znanja in odličnih sodelavcev. ročne dodelave starinske patine.

Unikatna darilna embalaža zahteva unikatne oblikovalske rešitve in inovativnost v razvoju.

Pripravljate kakšno presenečenje?

december 2017

Nov dosežek na evropskem trgu je najprej ekskluzivna pogodba z nemškim inštitutom, nato pa kreiranje in izdelovanje embalaže za znano pariško kozmetično hišo, napoveduje Bernarda Brezec iz embalažnega podjetja Eurobox in njegove hčerinske firme Slokart. Pred časom je v reviji EOL napovedala nov poslovni zagon in nove naložbe. Pravi, da se je Slokart že preselil v nove proizvodne prostore, kmalu prihaja še tretja proizvodnja linija, preseneča pa jih dober odziv slovenskega trga, predvsem manjših kupcev. Kar so morali postoriti za praznične mesece, so že oddelali. In doda, da so letošnji modni trendi svetli toni, nežne strukture, baker in les. Pa da Eurobox investira v nov proizvodno-skladiščni prostor.

124/125

Kmalu embalaža za pariško kozmetično hišo

Embalaža

Novoletni pomenki

18 124/125

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Predelava in raba blata komunalnih čistilnih naprav Količina blata KČN se povečuje, metode njegove predelave ali odstranjevanja ostajajo enake (izvoz, sežig, uporaba v bioplinarnah).

Stroški odstranjevanja blata predstavljajo velik delež obratovalnih stroškov KČN (med 30 in 50 %), zato so aktivnosti za zmanjšanje količin in njihovo izrabo zelo upravičene.

Ker blato vsebuje do 80 % vode, je smiselno sušenju posvetiti največ pozornosti. Sušenje blata je izredno zahtevno in težavno zaradi pastoznosti, počasnosti sušenja in smradu.

Vključevanje procesa pirolize zelo učinkovito prispeva k bistveno olajšanemu sušenju in hkrati omogoča termično izrabo osušenega blata. S pirolizo osušenega blata pridobimo oglje, ki ga uporabimo za granuliranje svežega blata. Tako dobimo sipek material, ki se zelo hitro suši in ne povzroča smradu, hkrati ga je mogoče sušiti in skladiščiti v kupih, vrečah ali silosih. Količina preostalega ostanka je manjša za 80 – 90 % in se oddaja kot inerten pepel, ki vsebuje hranila, kot so fosfor in kalij (možnost reciklaže). Raziskave so potekale v okviru raziskovalnega programa P2-0346, ki ga sofinancira ARRS.

cvetoči travniki so se razvijali in spreminjali skozi desetletja ter se prilagajali talnim in klimatskim razmeram, zato jih je v vrtni kulturi nemogoče posnemati v celoti. Skušamo se jim le približati z izbiro primernih rastlin in s primernim vzdrževanjem. Šele po več letih divji travnik kot sestavni del urejenega vrtnega ali parkovnega okolja pridobi sposobnost samoobnavljanja, z le nekaj človekove pomoči s košnjo enkrat letno. Iluzija je namreč, da bomo na hitro, s setvijo mešanice različnih eno in večletnih cvetočih, vrtnih in divjih rastlin ustvarili trajen cvetoči travnik, podoben naravnim. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič smo pripravili izbor sadik različnih divjih (slovenskih avtohtonih) trajnic, tako trav kot tudi barvito cvetočih, s pomočjo katerih je možno oblikovati osnovo za bodoči cvetoči travnik ali gredo divjih rastlin, ki spominja na naravo. Te sadike so primerne le za uporabo na manjših vrtnih ali parkovnih površinah. Kot to naredi narava, tudi vrtnarji v naseljih prilagajamo izbor rastlin danim življenjskim pogojem, kot so suho in vroče kraško ali obmorsko okolje, hladnejša in bolj vlažna centralna Slovenija, težka glinasta tla, plitva peščena tla idr.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

december 2017

MARIBORSKI VODOVOD

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Divji cvetoči travniki v naseljih Cvetoči travniki s pisano paleto trav in cvetočih trajnic so bili nekoč na podeželju samoumevni. Spremljala jih je množica koristnih ali vsaj neškodljivih žuželk in drugih majhnih živih bitij. Biotska raznovrstnost je bila neprimerljivo večja od tiste na današnjih travnikih. Spremenjen način kmetijske izrabe travišč je v nekaj desetletjih cvetoče travnike skoraj izbrisal iz naše kulturne krajine. Kjer so še ostali, jih zaraščata grmičevje in gozd, ker pogosto niso več podvrženi redni košnji enkrat letno.

Razmišljanje o trajnostnem razvoju s seboj prinaša željo po vnašanju cvetočih travnikov v oblikovanje bivalnega okolja v naseljih. Divji

European Cleaning & Hygiene Awards 2017 – Valtex izbran kot finalist med najboljšimi V podjetju Valtex, kjer se ukvarjamo z distribucijo izdelkov za profesionalno objektno higieno (čistila, pripomočki za čiščenje in higienski papir), smo se leta 2010 odločili za politiko trajnostnega poslovanja. V ta namen smo vzpostavili skupnost EKO INICIATIVA – skupnost podjetij in ustanov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno.

Valtex & Co. d.o.o. www.valtex.si

Jesenska čistilna akcija

Prišla je jesen. Tako, kot se narava pripravlja na zimski čas, smo se tudi na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad odločili za skupno sodelovanje profesorjev in dijakov pri čiščenju in urejanju okolice šole. Čistilno akcijo smo izvedli 27. oktobra 2017. Nismo le pobirali smeti in ločevali odpadkov, temveč smo skupaj z dijaki uredili parkirišče v bližini šole, kjer večinoma parkirajo dijaki naše šole, okoliških šol, pa tudi drugi obiskovalci Bežigrada.

Nasuli smo udarne jame, poravnali bankine, pobrali odpadke in odstranili nekaj vej. Na šoli čistilno akcijo izvedemo vsaj trikrat v letu, skozi celo šolsko leto pa ločujemo odpadke.

Posebej zbiramo nevarne odpadke, baterije, gume in poskrbimo tudi za njihov odvoz.

Sodelujemo v projektu Ekošola in Zdrava šola, zato so čistilne akcije za šolo še toliko bolj pomembne. Hkrati pa z njimi ozaveščamo druge dijake in okoliške prebivalce o pomembnosti skrbi za naše okolje.

Ministrstvo za infrastrukturo je lani izdalo Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebino energetskega pregleda (Uradni list RS, št.

41/16), ki določa metodologijo za izdelavo, minimalne zahteve in obvezno vsebino energetskega pregleda stavb, procesov in transporta končnih odjemalcev. V 5. členu pravilnika je zapisano, da se za izdelavo energetskega pregleda uporabi tudi metodologija iz standarda SIST ISO 50002, Energetske presoje – Zahteve z navodili za uporabo.

Standard opredeljuje minimalni sklop zahtev, ki bi se uporabljale za identificiranje možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in določa načela za izvajanje energetskih presoj, zahteve za skupne procese med energetskimi presojami in rezultate energetskih presoj. Vse temelji na dobrih praksah iz upravljanja z energijo in energetskega presojanja ter vključuje minimalni sklop zahtev za izboljšanje opredelitve, izvedbe, sprejetja in zaključka energetske presoje. Od novembra 2017 je standard na voljo v slovenskem jeziku.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Status inženirja v pravem pomenu besede V okviru inženirskih storitev se podjetje Savaprojekt d.d že 40 let ukvarja tudi z urbanizmom in izdelavo prostorskih dokumentov.

V zadnjih letih smo uspešno izdelali Pobude za pripravo Državnih prostorskih načrtov, Državne prostorske načrte, Okoljska poročila, Presoje vplivov na okolje, Občinske prostorske načrte, Urbanistične načrte, Občinske podrobne prostorske načrte, Celostne prometne strategije, Strokovne podlage za legalizacije objektov, Strokovne podlage za razvoj gospodarskih območij, Študije s področja varstva

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

Pošta Slovenije opremlja vozni park z električnimi vozili

Kot družbeno odgovorno podjetje Pošta Slovenije svojo okoljsko odgovornost dokazuje z zniževanjem emisij v svojem voznem parku. Po temeljitem preizkusu in nakupu dveh električnih vozil Renault Kangoo Z.E. Pošta Slovenije zdaj z električnimi dostavniki Kangoo Z.E. zamenjuje še dodatnih 17 vozil.

Vozila, ki jih poganja 44-kilovatni elektromotor, imajo prostornino tovornega prostora 3 m3, nosilnost 534 kg in lahko z enim polnjenjem baterije prevozijo do 270 km po NEDC standardu. To v realnem delovniku pomeni do 200 km vožnje po slovenskih cestah. Gre za dostavnike zadnje generacije, katerih akumulatorji prinašajo pomembno novost: povečanje energijske gostote. To pomeni večji doseg ob nespremenjenih merah. Dostavniki imajo nov elektromotor z boljšim energijskim izkoristkom in optimiziranim elektronskim upravljanjem delovanja akumulatorja. Novi Kangoo Z.E. ima tudi pristno novost v segmentu električnih lahkih gospodarskih vozil: toplotno črpalko. Ta optimizira segrevanje in ohlajanje vozila, zmanjša porabo elektrike, s tem pa poveča doseg vozila.

Zeleno omreŽje

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

124/125

okolja in ekoremediacijskih ukrepov ter Vizije razvoja posameznih naselij, mest in občin, ki v današnjem stihijskem svetu pomagajo občinam in investitorjem dolgoročno optimalno razvijati prostor, v katerem živijo in delujejo.

Pri svojem delu uporabljamo celovito obravnavo prostora in faktorjev, ki vplivajo na njegov razvoj. To uspešno dosegamo z multidisciplinarnostjo kadra, ki deluje na vseh področjih inženiringa, projektive in urbanizma. Ravno zaradi te posebnosti imamo v tujini status inženirja v pravem pomenu besede. Inženirja, ki naročniku vodi projekt od ideje, preko izvedbe, do uporabe.

okolje

SIST ISO 50002:2017, Energetske presoje – Zahteve z navodili za uporabo

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

december 2017

Prizadevanja skupnosti so bila letos že drugič prepoznana na mednarodni ravni, tokrat na tekmovanju sektorja čiščenja in higiene European Cleaning and Hygiene Awards 2017.

Tekmovanje nagrajuje podjetja, ki se uvrščajo na področje profesionalne higiene, predvsem z vidika inovativnosti, trajnosti ter izboljševanja kakovosti in standardov. Med več kot 140 prijavami iz celotne Evrope se je podjetje VALTEX s projektom EKO INICIATIVA uvrstilo med štiri finaliste v kategoriji najboljših distributerskih podjetij, ki s pobudami uspešno ustvarjajo dodano vrednost. Vedno več podjetij v Sloveniji se odloča za prehod v trajnostno smer poslovanja in se pridružuje tej skupnosti. Pravzaprav gre za odločitev podjetij, da v vsakdanjo profitno dejavnost vključijo tako skrb za človeka kot za okolje.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 124/125

e-Simbioza: prvo spletno orodje za izmenjavo odpadnih virov v Sloveniji

okolje

Sejma Megra in Green za trajnostno gradbeništvo, gospodarstvo in življenje

Vsebinska težišča mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti Megra bodo od 4. do 7. 4. 2018 na prometni in komunalni infrastrukturi, skoraj nič energijski gradnji, prenovi in obnovi stavb, obnovljivih virih energije, trajnostnem gradbeništvu, na pomenu sodobne gradbene mehanizacije in opreme za gradbeništvo prihodnosti ter na zaključnih obrtnih delih v gradbeništvu.

Strokovni poudarek bo tudi na naravnih gradbenih materialih, še posebej lesu. Sočasno bo sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green povezal inovativne snovalce, ponudnike, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku, družbi in naravi prijaznih tehnologij, znanja, izdelkov in storitev. Za več informacij sta vsem zainteresiranim z veseljem na voljo Robi Fišer, projektni vodja sejma Megra, in Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja sejma Green.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

december 2017

Izjemna priložnost in dvojni prihranek z nakupom toplotne črpalke Eko sklad je objavil nove pozive s spodbudami za naložbe v stavbah in višje subvencije za ogrevalne toplotne črpalke. Prihranek je tako dvojni. S pridobitvijo višjega prispevka Eko sklada in s prihranki pri strošku ogrevanja kar do 80 %. Na seznamu toplotnih črpalk s subvencijo Eko sklada so tudi toplotne črpalke Kronoterm. Ponudnikov toplotnih črpalk je na trgu veliko, zato je izbira toplotne črpalke res težka. Gre za napravo, ki nam bo služila naslednjih 15-20 let. V tem času moramo imeti

zagotovljen servis in dobavo rezervnih delov.

Pomisliti moramo, ali bomo lahko tudi brez problemov uveljavljali garancijo v primeru, če bi prišlo do težav. Za to je izbira ponudnika res pomembna. Podjetje Kronoterm je največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji, ki že več kot 27 let razvija in proizvaja najsodobnejše in najučinkovitejše rešitve za ogrevanje in hlajenje prostorov ter za ogrevanje sanitarne vode.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Zeleno bivanje V podjetju KO-SI d.o.o. izdelujemo žimnice iz naravnih vlaken rastlinskega in živalskega porekla, naravne zastirke za zaščito vrtnin in sadnega drevja, izolacijske plošče iz kokosovih vlaken za ekološko gradnjo in embalažne elemente iz rastlinskih vlaken. V prizadevanjih za bivalno okolje, ki ne obremenjuje zdravja ljudi in okolja, se nam pridružujeta dve hčerinski podjetji, Puro tehnika d.o.o. in Ekotrade d.o.o. V slednjem pod blagovno znamko SC – Secrets of Comfort izdelujemo unikatno oblazinjeno pohištvo – sedežne garniture, fotelje, izvlečne zofe/fotelje s funkcijo postelje, oblazinjene postelje in vzglavne končnice, obposteljne klopi, oblazinjenje sten, okrasne blazine, vso tapecirano pohištvo za opremo hotelov, konferenčnih sob, knjižnic, kot tudi za opremo doma. Pri proizvodnji združujemo tradicionalno znanje in materiale s sodobnimi zahtevami in oblikami, kar dopolnjujemo z natančno ročno izdelavo.

KO-SI, d.o.o. www.ko-si.si, www.skrivnosti-udobja.si

Odpadki iz enega podjetja so v krožnem gospodarstvu vir za drugo podjetje, vendar do letos v Sloveniji ni bilo enostavnega načina, kako bi lahko podjetja izvedela drug za drugega, si izmenjala odpadne vire, privarčevala in s tem zmanjšala odstotek odloženih odpadkov.

Od julija letos pa lahko s pomočjo preprostega spletnega orodja e-Simbioza (http:// esimbioza.fis.unm.si) podjetja pregledajo, katere odpadne vire kdo nudi oziroma katere išče in se tako dogovorijo za sodelovanje. Ne samo, da je e-Simbioza danes primer dobre prakse krožnega gospodarstva v Sloveniji, zaživela je s polnim tempom – k sodelovanju je že pritegnila slovenska podjetja, ki uresničujejo sodelovanja. e-Simbioza je rezultat partnerstva Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, Komunale Novo mesto d.o.o. in Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Izdelavo so financirali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije v okviru razpisa Po kreativni poti do znanja 2016/2017.

Pripravila: asist. Urška Fric, mag. inž. log., vodja e-Simbioze, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, in Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala, Komunala Novo mesto d. o. o.

Komunala Novo mesto d.o.o. www.komunala-nm.si

Prof. dr. Milenko Roš prejemnik prestižne nagrade William Dunbar Evropsko združenje za vode (European Water Association - EWA) podeljuje prestižno nagrado, medaljo William Dunbar, posamezniku iz države članice EWA kot priznanje za izjemen prispevek pri razvoju in prenosu tehnologij

na področju čiščenja odpadnih vod in zaščite okolja. Nagrado podeljujejo izjemnim posameznikom, sponzor nagrade je od leta 1973 nemški Messe München GmbH. Letos je EWA prestižno nagrado podelila prof. dr. Milenku Rošu, dolgoletnemu vodji Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu. Nagrado je prejel na slovesnosti, ki je potekala 6. novembra 2017 v okviru 13.

EWA konference v Bruslju. V slovenskem prostoru je prof. dr. Milenko Roš prepoznaven in priznan strokovnjak na področju voda in odpadnih voda. Je avtor knjige »Respirometry of Activated Sludge« (Taylor & Francis, ZDA, 1993) in publikacij, ki obravnavajo čiščenje različnih vrst odpadnih voda, obdelavo odpadnega blata, meroslovje ter izrazje s področja voda v slovenskem jeziku. V Sloveniji je uvedel etalon za kemijo (področje voda) in organiziral medlaboratorijske primerjave za slovenske laboratorije, ki so vključeni v monitoring in analize odpadnih vod. Je tudi soustanovitelj in podpornik Slovenskega društva za zaščito voda (SZDV), bil je član upravnega odbora IWA (International Water association) v letih od 1995 do 2011 in ponovno v letu 2014.

JUB d.o.o. www.jub.si

124/125

d. prejelo nagrado za najbolj okolju prijazno podjetje. Uspešno udejanjanje naše strategije razvoja do okolja prijaznih izdelkov v Gorenju spremljata tudi sistematično zmanjševanje porabe energije in vode ter zmanjševanje količine odpadkov v proizvodnji. Uspešnost na tem področju nam potrjujejo tudi številna okoljska priznanja, ki smo jih prejeli doslej.

Nagrado je v imenu Gorenja sprejela Vilma Fece, direktorica področja varstva okolja ter varnega in zdravega dela, ki je ob tem dejala: »Veseli nas, da ste Gorenje prepoznali kot podjetje z jasno okoljsko vizijo in strategijo ter vrhunskimi okoljskimi dosežki skozi celoten življenjski cikel naših izdelkov. Največje priznanje pa nam dajejo tisti, ki vsakodnevno uporabljajo naše okolju prijazne izdelke v svojih domovih.« V Gorenju imamo dolgo okoljsko tradicijo, saj na tem področju s strokovnimi in organizacijskimi aktivnostmi delujemo že več kot trideset let. Zmanjšanje količine deponiranih odpadkov za 99,5 % na izdelek je rezultat doslednega ločenega zbiranja odpadkov, to je izločevanja nekovinskih sekundarnih surovin.

okolje

Zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem je v podjetju JUB že dolgoletna usmeritev. Sodimo med tiste proizvajalce gradbenih materialov, ki so odgovoren odnos do okolja, racionalno rabo surovin in energije, izrabo obnovljivih energetskih virov in druga trajnostna načela vključili v vsa področja svojega delovanja, še preden je to zahtevala zakonodaja. Na področju trajnostne gradnje največ energije in sredstev v JUB-u vlagamo v razvoj sodobnih in inovativnih fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov JUBIZOL. Toplotna izolacija JUBIZOL EPS ima v primerjavi z ostalimi izolacijskimi materiali za kontaktne fasade zelo nizek okoljski indikator ΔOI3 na m 2 (vgrajenega materiala), t.j. primerljivega ali celo nižjega od izolacij naravnega izvora in okoli 2-krat nižjega kot toplotne izolacije mineralnega izvora. Smernico za določanje okoljskega indikatorja je pripravil avstrijski inštitut za zdravje in ekološke zgradbe IBO z namenom poenotenja oziroma standardizacije računanja vplivov zgradb na okolje v času njihovega celotnega življenjskega cikla.

Okoljski indikator ΔOI3 je sestavljen iz treh najbolj reprezentativnih okoljskih vidikov, ki jih vsebujejo okoljske produktne deklaracije (EPD). Te so: potencial globalnega segrevanja, potencial zakisljevanja in potreba po neobnovljivih virih energije. Nižji kot je okoljski indikator gradbenega materiala, bolj sprejemljiva je njegova uporaba s stališča varovanja in ohranjanja okolja.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Gorenje, d. d. www.gorenje.si

Fraportu Slovenija nagrada za najboljše poročilo na področju trajnostnega razvoja

Gorenje izbrali za najbolj okolju prijazno podjetje

Zeleno omreŽje

Okoljski indikator za računanje vplivov zgradb na okolje

Na okoljskem srečanju, ki ga tradicionalno prirejata časnik Finance in Eko sklad, letos pa je potekalo pod naslovom Odličnost, inovativnost in učinkovitost v praksi - okolju prijazni projekti v Sloveniji in tujini, je Gorenje, d.

Družba Fraport Slovenija je prejela nagrado za najboljše letno poročilo na področju trajnostnega razvoja na 18. tekmovanju za strokovne nagrade na področju poslovnega in računovodskega poročanja, ki ga organizira časnik Finance. Tekmovanje je platforma za najvišje standarde v pripravi letnih poročil. Poročila ocenjuje neodvisna komisija, vsako poročilo pa je ocenjeno s točkami po posameznih področjih vsebine poročila in komunikacijskega vidika.

Nagrada je vsekakor priznanje vsem, ki so pri poročilu sodelovali, predvsem pa prizadevanjem Fraporta Slovenija na področju trajnostnega razvoja. Nagrado sta sprejela poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir in Primož Primožič, strokovni sodelavec za

december 2017

Kemijski inštitut www.ki.si

22 124/125

okolje

varstvo okolja in odgovoren za projekt priprave poročila. »Trajnost in družbena odgovornost vsekakor postajata vse pomembnejši steber razvoja Fraporta Slovenija in veseli ter ponosni smo, da naša prizadevanja dobijo priznanje in potrditev tudi v obliki nagrad,« je povedal Zmago Skobir.

Fraport Slovenija, d.o.o. www.fraport-slovenija.si

na svetu. Njihova ponudba poleg okoljskih testiranj obsega še testiranja hrane, krme in kozmetike, farmacevtska in biološka testiranja ter klinično diagnostiko, preskušanje raznih produktov in industrijskih materialov ter forenzične preiskave. V času od pripojitve smo na Eurofins ERICo že pridobili nekaj naročil za testiranje materialov s strani avtomobilske industrije in prva povpraševanja po testiranju gradbenih materialov.

Trajnostni razvoj organizacije vodi v večjo učinkovitost in uspešnost Za doseganje dolgoročne uspešnosti v današnjem visoko konkurenčnem okolju narašča pomembnost vključevanja trajnostnih in družbeno naravnanih vidikov v poslovanje organizacije. Raziskave potrjujejo, da sistematično in celovito obvladovanje vidikov trajnostnega razvoja organizacije vodi v večjo učinkovitost in uspešnost. Izsledki nedavne raziskave Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede, ki je bila izvedena v mednarodnem okolju, kažejo, da vključevanje trajnostnih vidikov v procese organizacije pozitivno vpliva na kakovost, okoljsko in družbeno učinkovitost, učinkovitost na področju inovativnosti in nenazadnje na finančno uspešnost organizacije.

Uspešne organizacije se morajo osredotočiti na rešitve, ki temeljijo na pričakovanjih kupcev in družbe, ter na rešitve, ki prinašajo priložnosti za razvoj trajnostnih poslovnih modelov.

Tehnološki trendi, kot je industrija 4.0 in internet stvari (IoT), pa odpirajo dodatne poti za inovativne in trajnostno naravnane poslovne modele.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede www.fov.um.si

december 2017

Eurofins ERICo po načelu »OneStop-Shop« Odkar je ERICo prišel pod okrilje Eurofinsa in postal del njegove svetovne laboratorijske mreže, na svojem sedežu v Velenju ponuja zelo širok spekter laboratorijskih storitev.

Mednarodna korporacija Eurofins ima namreč na voljo kar 130.000 analitskih metod. Preko načela One-Stop-Shop lahko zainteresirani v Sloveniji do njihove celotne ponudbe dostopajo preko Eurofins ERICo, kjer uredimo vse potrebno, da stranka zanesljive rezultate dobi v kar najkrajšem možnem času in ima za vse samo eno kontaktno osebo. Eurofins je ena največjih skupin neodvisnih laboratorijev

steklo brez ekološke nalepke, kjer je bila vrednost delcev v zraku 112 mg/m³ VOC. Vsako čistilo, tudi ekološko, pušča po čiščenju delce v zraku, velikokrat jih celo vonjamo. Mi smo hoteli izvedeti, kaj to pomeni za zdravje. ENJO ščiti zdravje celotne družine in ohranja dobro klimo v prostoru. ENJO lahko brezplačno in neobvezujoče tudi preizkusite.

ENJO, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.si

V Toplarni Celje bi lahko sprejeli še odpadke iz drugih centrov

Eurofins ERICo d.o.o. www.erico.si

Znanstvena študija o higieni zraka, učinkovita vlakna ENJO ENJO je izvedel znanstveno študijo o onesnaževanju zraka s čistili. Rezultati govorijo zase. Dobra klima v prostoru je pomembna za zdravje in dobro počutje. V prostorih se pozimi zadržujemo celo do 90 % dneva. Zaradi slabega zraka se pojavljajo utrujenost, nezbranost in celo glavobol. Onesnažen zrak dolgoročno slabi imunski sistem. Po čiščenju z vlakni ENJO in vodo je bila vrednost delcev v zraku 0 mg/m³.

Pri uporabi ekološkega čistila za steklo je bila izmerjena alarmantna vrednost delcev v zraku, in sicer 96 mg/m³ v primerjavi s čistilom za

Na Ministrstvu za okolje in prostor so v okviru priprave študije za strategijo države na področju termične obdelave odpadkov identificirali tudi možnost koriščenja dejanskih tehničnih zmogljivosti Toplarne Celje. Pri tem mora ministrstvo dokončno opredeliti status te dejavnosti (novela ZVO) in sprejeti druge pravne spremembe na tem področju. Okoljevarstveno dovoljenje trenutno velja za obdelavo 24.900 ton lahke frakcije in za 5.100 ton blata iz čistilne naprave, medtem ko je tehnična zmogljivost naprave po projektu ocenjena na 40 tisoč ton odpadkov letno. V Toplarni Celje kot regijsko zasnovanem projektu trenutno sprejemamo odpadke iz Savinjske regije (podjetje Simbio in VO-KA). Celje je sicer prvo in še vedno edino mesto v Sloveniji, kjer s termično obdelavo nenevarnih odpadkov s proizvodnjo toplote in električne energije že od leta 2009 uspešno zmanjšujejo količine odloženih odpadkov.

Dejstvo je, da se še vedno del odpadkov ne da stroškovno in okoljsko učinkovito reciklirati.

Zato je gorivo iz teh odpadkov smotrno termično izrabiti. Letos je bilo v Toplarni Celje s termično obdelavo odpadkov oddane že preko 30.000 MWh toplotne in 6.000 MWh električne energije. Pri tem postopku gre tako za okoljsko kot tehnološko in ekonomsko sprejemljiv koncept, katerega glavni namen je zmanjševanje količine odloženih odpadkov. V Savinjski regiji jih odložijo le še okoli 10 odstotkov.

Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o. www.energetika-ce.si

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, tistim lastnikom nepremičnin, ki so prejemniki redne denarne socialne pomoči in živijo na degradiranih območjih (občine Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje), povrne celoten strošek zamenjave starih peči. Poleg izboljšanja kakovosti zraka ta ukrep prispeva k zmanjševanju energetske revščine. Po novem so do teh spodbud upravičeni tudi prejemniki varstvenega dodatka in tisti prejemniki redne denarne socialne pomoči, ki so najemniki občinskih stanovanj. Spodbuda v višini do 100 % priznanih stroškov naložbe se lahko nakaže tudi neposredno na bančni račun izvajalca, tako da prejemnikom spodbude ni potrebno založiti sredstev za izvedbo naložbe. Poleg tega so ponovno na voljo nepovratna sredstva Eko sklada občinam, ki imajo delež ozemlja na območjih Natura 2000 oziroma na zavarovanih območjih za polnilne postaje za električna vozila.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Za popoln dan izbrani okusi sokov BIO Natural Selection

Sokovi 100 % BIO Natural Selection iz Dane so izdelki skrbno izbranih okusov za popolno jutro, učinkovit dan in lahko noč. Sadno–zelenjavni sok iz jabolk, manga, korenčka in limone je odlična kombinacija sadežev za kožo, oči in krepitev imunskega sistema, ki zjutraj poživi duha in telo. Sadni sok iz jabolk, aronije in borovnic je prvorazredna sestava sadja za urejeno prebavo, ki je potrebna človeku. 100 % sadna pijača iz jabolk in limon z dodatkom ingverja in mete pa poskrbi za sprostitev pred spanjem.

Gre za izdelke iz skrbno izbranih bio surovin, katerih pridelava, predelava in polnjenje poteka po bio standardih, vsebujejo le naravno prisotne sladkorje iz sadja in zelenjave, sokovi pa so brez dodanih konzervansov, barvil ter dodanega sladkorja in so napolnjeni v visokokakovostno embalažo.

Dana, d.o.o. www.dana.si

iZkOristite prednOsti Zelenega omrežja •

redno prejemajte specializirano revijo za trajnostni razvoj eoL,

•

sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL in na spletnem portalu www.zelenoomrezje.si,

•

izkoristite komunikacijsko omrežje Zelene Slovenije,

•

bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

23 okolje

Razširjen ukrep Eko sklada na področju reševanja energetske revščine

124/125

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Portal za trajnostni razvoj

Strokovna revija EOL Za več informacij smo vam z veseljem na voljo.

Fit media d.o.o. tel: 03/ 42 66 700 info@zelenaslovenija.si www.zelenoomrezje.si

Zeleno omreŽje

Evropski projekt

SINCRO.GRID, investicijski projekt skupnega interesa na področju pametnih omrežij,

je iniciativa štirih partnerjev iz Slovenije (ELES, SODO) in Hrvaške (HOPS, HEP-ODS).

Namen projekta je z uporabo naprednih tehničnih sistemov in algoritmov upravljati moči tokov tako, da se izboljša kakovost napetosti

v elektroenergetskem sistemu in poveča prenosna zmogljivost obstoječih elektroenergetskih vodov, obenem pa zagotovi učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem ter poveča zanesljivost in varnost oskrbe kupcev. V okviru projekta so predvideni tudi gradbeni posegi znotraj razdelilno transformatorskih postaj Beričevo, Divača, Cirkovce in Okroglo. Ker si prizadevamo, da so lokalne skupnosti čim bolj seznanjene z nameni in cilji projekta ter z načrtovanimi gradbenimi posegi znotraj posameznega RTP, izvajamo promocijo projekta s predstavitvami

občinskim svetom, sledile pa bodo predstavitve prebivalcem na območjih, kjer so predvideni gradbeni posegi in postavitve naprav. Več o projektu: www.sincrogrid.eu.

ELES, d.o.o. www.eles.si

december 2017

Projekt SINCRO. GRID predstavljen občinskim svetom

24 124/125

okolje

Zeleno omrežje

»Ulični jedci« e-odpadkov se po Sloveniji pridno polnijo

Z razvojem novih tehnologij narašča količina električnih in elektronskih (EE) odpadkov. Zato mora biti sistem pobiranja EE odpadkov organiziran tako, da potrošnike spodbudi k pravilnemu odlaganju oziroma ločevanju. A brez dobre infrastrukture ne gre. V družbi Zeos se tega dobro zavedajo.

Dobro so znani njihovi ulični zbiralniki za odpadno EE opremo, ki jih po vsej Sloveniji neumorno postavljajo v okviru Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki. Že sedaj so presegli cilj in postavili že več kot 600 uličnih zbiralnikov. Kot pravi direktor družbe mag. Emil Šehić, so za projekt od številnih občanov prejeli pohvale.

Do leta 2021 je cilj, da bi zbrali v Sloveniji 65 % odpadne EE opreme od količine, dane na trg v zadnjih treh letih. Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji?

Področje ravnanja z odpadno EE opremo je vseskozi zelo dinamično. Potrošnja oziroma nakupi tovrstne opreme so zelo povezani z vstopom novih tehnologij in s trenutno kupno močjo potrošnikov. Sorazmerno s tem je na trgu zaznati rast zbranih EE odpadkov. V Sloveniji zbrane količine EE odpadne opreme naraščajo, vendar je potenciala za rast še veliko. V Sloveniji je bilo v letu 2016 dano na trg dobrih 30.000 ton EE opreme, s strani nosilcev skupnih shem pa je bilo zbrane 12.000 ton, kar pomeni slabih 40 %. Upoštevajoč zakonodajni cilj za leto 2021 to vsekakor pomeni, da bodo potrebna precejšnja vlaganja v infrastrukturo zbiranja in obdelave OEEO ter sistematične in ciljne aktivnosti ozaveščanja deležnikov. Hkrati bo potrebno aktivno vključevanje zakonodajalca in ostale državne administracije za prilagoditev zakonodaje dolgoročno stabilnim procesom zbiranja in ravnanja z OEEO kot tudi za nadzor in sankcioniranje deležnikov v procesu.

december 2017

Z Life projektom Gospodarjenje z e-odpadki ste zbiranje zelo približali potrošnikom. Kakšni so odzivi prebivalcev Slovenije na ulične zbiralnike, zelene kote in kje so v zbiranju najboljši? Koliko OEEO v povprečju mesečno zberete na ta način?

Glavni cilj projekta Life, ki ga izvajamo od leta 2016, je spremeniti navade potrošnikov, da bodo pravilno ravnali z OEEO ali, kot smo jih poimenovali v projektu, z e-odpadki. Ker je pri spreminjanju navad ključna infrastruktura za prevzemanje e-odpadkov, je bila postavitev

dodatnih prevzemnih mest nujna. Še posebej z vidika manjših in drobnih e-odpadkov ter odpadnih baterij, ki prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Dostopnejša prevzemna mesta za potrošnike, tako ulični zbiralniki na eko-otokih kot zeleni kot v trgovinah, so s strani prebivalcev odlično sprejeti. To se kaže v kvaliteti ločevanja teh odpadkov, saj je v zbrani količini zelo malo ostalih frakcij oziroma nečistoč. Če pozitivno odzivnost občanov merimo še z odzivnostjo medijev, je projektna vsebina nedvomno prava. Za idejo in njeno realizacijo smo od občank in občanov prejeli številne pohvale že na dogodkih ob postavitvi uličnih zbiralnikov. Največ pa nam pomeni, da se ti »ulični jedci«, kot jim sami ljubkovalno pravimo, zelo lepo polnijo. Z njimi in zelenimi koti v trgovinah želimo na letni ravni prevzeti vsaj 10 % vseh zbranih e-odpadkov.

V sklopu projekta boste do leta 2020 po Sloveniji namestili vsaj 400 uličnih zbiralnikov in več deset zelenih kotov po slovenskih trgovskih središčih. Koliko zbiralnikov in zelenih kotov bo do konca leta 2017 po Sloveniji? Po kakšnem ključu razporejate ulične zbiralnike po slovenskih občinah? Že pred izvedbo projekta Life smo leta 2015 po Sloveniji pilotno postavili 10 uličnih zbiralnikov in analizirali odzivnost prebivalcev. Ugotovili smo, da je tako ozaveščenost kot tudi potreba po novih prevzemnih mestih e-odpadkov tolikšna, da je nadaljevanje s to aktivnostjo zelo smiselno.

Po Sloveniji smo v letu 2017 postavili več kot 600 uličnih zbiralnikov in več kot 65 zelenih kotov v trgovskih centrih. Dobra odzivnost gospodinjstev in pozitivna naravnanost lokalnih skupnosti nas je spodbudila, da smo postavili več infrastrukture, kot smo jo predvidevali s projektom. Z uličnimi zbiralniki je tako pokritih 163 občin oziroma 13 regij. Najučinkovitejša je trenutno gorenjska regija. Ker se prva prevzemanja šele izvajajo, je o natančnih količinah in primerjavah težko govoriti. Tudi prevzemanje e-odpadkov in baterij v trgovinah je zelo dobro sprejeto. Trgovci, s katerimi sodelujemo, v teh aktivnostih ne vidijo le zakonodajne obveznosti prevzemanja e-odpadkov, temveč želijo svojim kupcem omogočiti dobro izkušnjo na področju ravnanja z njihovimi e-odpadki, odpadnimi sijalkami in odpadnimi baterijami.

V projekt ste vključili tudi srednješolce, ki jih z aktivnim sodelovanjem ozaveščate o pomenu

Direktor ZEOS mag. Emil Šehić med simbolično oddajo e-odpadka v »Uličnega jedca«. ločenega zbiranja in recikliranja e-odpadkov.

Kakšen je odziv šol in kako mladi dojemajo ravnanje z OEEO? Ključne aktivnosti projekta Life so programi ozaveščanja. Vsebino in informacije o pravilnem ravnanju z e-odpadki želimo prenesti na čim več potrošnikov, med katerimi so mladi še posebej pomembni. Organizirali in izvedli bomo preko 250 različnih dogodkov, več kot 100 delavnic z mladimi. Vključevanje šol, gre predvsem za srednje šole, je zelo dobro. Zanje izvajamo eko delavnice. Udeleženci se na dogodku preko informativno-zabavnih vsebin seznanijo z vsemi zbirno-predelovalnimi skupinami e-odpadkov in odpadnih baterij ter zakaj je pomembno, da se e-odpadke in odpadne baterije E-ciklira.

Spoznajo lokacije uličnih zbiralnikov v svoji občini in nekaj ostalih načinov pravilnega rokovanja z e-opremo. Dotaknejo se tudi obdelave in ponovne uporabe teh odpadkov. Do sedaj smo izvedli že 28 delavnic, ki se jih je udeležilo preko 1.215 dijakov. Pri tem sodeluje tudi organizacija Zavod Mladinska mreža MaMa kot združenje mladinskih organizacij. Ta sinergija nam veliko pomeni. Verjamemo, da so rezultati vidni že danes, hkrati pa tudi v prihodnje to pomeni lažje in dolgoročno doseganje ciljev zbiranja.

Več na www.zelenaslovenija.si

HE Brežice je v zadnjih letih največji in najbolj raznolik projekt umeščanja infrastrukture v prostor. Poleg gradnje jezovne zgradbe in energetskih nasipov akumulacijskega bazena je državni prostorski načrt za HE Brežice določil izvedbo številnih naravovarstvenih ukrepov in ureditev zunaj in tudi znotraj bazena. Objekt je bil namreč umeščen med dve območji Nature 2000 in v del struge Save, kjer je vladala pestra biotska raznovrstnost v vodi in v obvodnem

25

svetu. Za ohranitev ali nadomestitev takšnega biotskega stanja je bilo nujno sodelovanje z naravovarstveno stroko že v pripravi prostorskega načrta in v projektiranju ureditev. Da pa bi bila izvedba uspešna, se je oblikovala skupina strokovnjakov, ki spremlja izvedbo ureditev in ukrepov. Oblikoval se je t.i. naravovarstveni nadzor, prvi v tako široki zasedbi in z zadolžitvijo celostnega nadzora nad zagotavljanjem dobrega bivanjskega okolja za živalski in rastlinski svet in tudi za človeka.

Podjetje Savaprojekt je z ekipo odgovornih nadzornikov za naravovarstvene ureditve in ukrepe prevzelo vlogo odgovornega koordinatorja ter posrednika med gradbeno (inženir gradnje in izvajalci posameznih ureditev) in naravovarstveno stroko (tako s strokovnjaki za posamezne rastlinske in živalske vrste kot tudi z Zavodom RS za varstvo narave). Nadzor je vodila Nuša Vanič, univ.dipl.ekol. Hkrati podjetje zagotavlja strokovnjake za nadzor določenih ureditev (krajinskega arhitekta, inženirja vodarstva in ekologa).

Nadomestni habitat za želvo sklednico Prvi naravovarstveni nadzor je bil izveden ob izvedbi nadomestnega habitata za želvo

Izpust želve sklednice v nov habitat. sklednico (NH6). Ob projektantskem nadzoru je bila ob izvedbi prisotna tudi strokovnjakinja za želve. Ne glede na dobro načrtovanje habitata je bila izvedba habitata precej prilagojena trenutnemu stanju naravnega okolja, v katerem se je izvajalo delo. Tako je bilo npr. po izvedbi habitata ugotovljeno, da je v času visokih voda celoten habitat potopljen in da bo treba rešitev načrtovanega platoja za gnezdenje želv spremeniti. Naravovarstven nadzor je ugotovil pomanjkljivost in jo s predlaganimi rešitvami odpravil. Ob hitrem odzivu gradbene stroke je bil plato izveden še pravi čas pred prenosom želv v nov habitat. Ravno tako je naravovarstveni nadzor določil število in lokacijo dodatnih ureditev v habitatu (prenos požaganih debel, poseka vegetacije, lokacije postavitev zatočišč za ribe v akumulaciji, prilagajanje trase vodotokov pri sonaravnem urejanju vodotokov ipd.).

Naloga nadzora je spremljanje izvedbe, odpravljanje pomanjkljivosti pri izvedbi ter podajanje morebitnih optimalnejših rešitev. Predvsem pa skrbi, da se ureditve izvedejo pravočasno in strokovno, da vodi gradbeno stroko v razumevanje delovanja naravnih ureditev in pomembnosti posameznih ukrepov, medtem pa naravovarstveni stroki približuje kompleksnost gradnje energetskih objektov v prostoru.

Zatočišča za ribe v akumulacijskem bazenu.

Do sedaj se je naravovarstveni nadzor izkazal kot pozitivna dodana vrednost. Do zaključka projekta se bo oblikoval model strokovnega delovanja naravovarstvenega nadzora, ki ga bo možno uporabiti tudi pri nadaljnjih izvedbah infrastrukturnih ureditev tako državnega kot regionalnega ali lokalnega pomena.

december 2017

V septembru so na Savi slovesno odprli Hidroelektrarno Brežice. Gre za peto hidroelektrarno (HE) v verigi šestih HE na spodnji Savi. Njena nazivna moč je 47,4 MW, njena povprečna letna proizvodnja pa 161 GWh. V slovenski elektroenergetski sistem bo HE Brežice prispevala približno 1 % trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Ker je šlo za umeščanje HE v prostor med dve območji Nature 2000 in v območje s pestro biotsko raznovrstnostjo, je bilo potrebno pri izgradnji projekt obravnavati tudi z naravovarstvenega vidika in poskrbeti za ustrezen konsenz in komunikacijo med vsemi vpletenimi. Za to so poskrbeli v podjetju Savaprojekt in iz njihovega primera se bo oblikoval model strokovnega delovanja naravovarstvenega nadzora, ki se bo lahko uporabil tudi pri drugih podobnih projektih.

124/125

Naravovarstveni nadzor pri izgradnji Hidroelektrarne Brežice kot model

okolje

Zeleno omrežje

Od prepričljivih zelenih zgodb do zelene Slovenije

dr. Bruno Dujič

december 2017

mag. Vanesa Čanji

Srečanje se je začelo z besedo o zaupanju.

Mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie, je predstavila globalni trend, ki kaže na to, da zaupanje v medčloveške odnose, tehnologije, organizacije pada. Ljudje spoštujejo pristnost, resnico in pričakujejo realno sliko določene organizacije, ki kaže tudi na ranljivost. Na drugi strani pričakovanja rastejo. Celovito zdravje in dobrobit je eno od pričakovanj in postaja vse večja vrednota družbe. Drug segment pričakovanj je finančna varnost, saj je strah za preživetje glede materialne varnosti zelo velik.

Prav tako so pričakovanja usmerjena v zdrave medčloveške odnose. V centru vseh pričakovanj pa je smisel življenja v vsem, kar ljudje počnejo.

Tista podjetja in organizacije, ki znajo globoko človekovo potrebo po smislu življenja prevesti v storitve, izdelke, so tista, ki imajo na tržišču dodano vrednost. Kot je poudarila mag. Vanesa Čanji, je pričakovanja na področju trajnostnega razvoja nujno povezati s skrbjo za zdravje, za naravo in za varnost. Če lahko podjetje ali organizacija s svojo dejavnostjo odgovori na težave in probleme sodobne družbe, je prispevalo pomemben del k zakladnici trajnostnega razvoja družbe. Prav tako je potrebno imeti pri razmišljanju o ponudbi storitev in izdelkov v uvidu spremembe vrednot, do katerih prihaja z milenijsko in mlajšo generacijo. »Pogosto je potreben miselni preobrat, da lahko na unikaten način ustvarjamo nove zgodbe. V današnji civilizaciji potrebujemo ljudi, ki si upajo razmišljati drugače,« je udeležence spodbudila mag.

Vanesa Čanji. foto: Boštjan Čadej

Zaupanje pada, pričakovanja rastejo

foto: Boštjan Čadej

V novembru je v prijetnem okolju Kmetije Podpečan v Žalcu potekalo letno strokovno in družabno srečanje članov Zelenega omrežja Slovenije.

Predstavitve izkušenj nekaterih članov Zelenega omrežja so potrdile, da okoljska ozaveščenost narašča. Na srečanju so se člani Zelenega omrežja med seboj pogovarjali o izkušnjah in dobrih praksah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in trajnostnem razvoju podjetja, občine. Stkale so se nove povezave, ki bodo zagotovo obrodile nove dobre trajnostne ideje in projekte, o katerih bomo lahko brali tudi v reviji EOL.

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl

Zeleno omrežje

26 124/125

okolje

Zeleno omrežje

27 124/125

okolje

Zelena streha iz slovenskih trajnic Mesta in podjetja vse bolj razmišljajo o zelenih strehah in ozelenitvi mestnih ulic. Pri nakupu trajnih okrasnih rastlin je lahko precej zavajanj, da so slovenske, čeprav dejansko niso. Na

december 2017

Mestna občina Celje je izvedla evropski projekt, ki ponazarja dobro izkoriščenost mestnega gozda z ozaveščevalno funkcijo in spodbudo h gibanju. Kot je predstavila Polona Barič iz Mestne občine Celje, vodja projekta Green4grey Gozdovi za mesta, v katerem sodeluje šest partnerjev, med njimi tudi hrvaško mesto Rovinj, je cilj projekta trajnostno

Mojca Rehar Klančič

Oživitev mestnega gozda v Celju

upravljanje urbanih gozdov Celja in Rovinja z revitalizacijo, opremljanjem ter promocijo njihove naravne in kulturne vrednosti. Prvi del projekta je zajemal postavitev razgibalnih naprav na več lokacijah mestnega gozda. Drugi del je izobraževanje predšolske in šolske mladine, ureditev učnih poti idr. Tretji del projekta pa je doživljajski del, kar zajema drevesno hišo, demonstracijske točke, gozdno opremo s počivališči in otroško igrišče, ki je bilo izdelano iz slovenskega kostanja. Idejo za projekt so dobili s strani Zavoda za gozdove. Poseben izziv je izvajalcem predstavljala postavitev drevesne hiše, ki je unikum v Sloveniji, postavljena pa je po vzoru drevesnih hiš v Ameriki. S posebnimi navoji je pripeta na šest dreves, ima tudi štiri stebre. Celotna hiša je izdelana iz duglazije iz celjskega mestnega gozda. V drevesni hiši potekajo različni dogodki, delavnice za otroke, razstave, najpomembnejša pa je gozdna pedagogika, ki jo izvaja Zavod za gozdove.

Drevesna hiša bo vključena tudi v turistične pakete knežjega mesta.

foto: Boštjan Čadej

dr. Aleš Ugovšek

foto: Boštjan Čadej

Tudi lesena okna so eden od potencialov, ki jih ponuja les. Za proizvodnjo lesenih oken so specializirani v podjetju M Sora. V izdelavo lesenih oken so vpeljali proces krožnega gospodarstva. Čeprav se namreč zdi, da imamo lesa ogromno, se lahko zgodi, da ga zaradi velikega povpraševanja po lesenih izdelkih začne primanjkovati, je povedal dr. Aleš Ugovšek, ki v M Sori skrbi za razvojne projekte tudi s področja okolja.

Predstavil je, kakšno je realno stanje lesenih oken in da še zdaleč niso tako ekološka, kot si večina predstavlja. V lesenih oknih se namreč nahajajo tudi kovina, plastika, lepila, barve idr. Njihova predelava po koncu življenjske

Polona Barič

Ni vsako leseno okno ekološko

dobe pa je zelo nenadzorovana. Kar je popolnoma drugačna slika od plastičnih oken, kjer se večinoma plastika reciklira in uporabi za izdelavo novih oken. Prav tako se kot material za izdelavo lesenih oken uporabljajo tudi tuje tropske vrste, ki do Slovenije prepotujejo veliko kilometrov, tudi do 15.000. Zato so se v zadnjih letih v M Sori usmerili na področje reciklaže lesenih oken. Najnovejši projekt je ReWin, kjer stari les ponovno uporabijo za izdelavo novih oken. Najprej so poskusili z lesom starih lesenih oken, vendar je lesa v takšnih oknih precej malo. Zato so poiskali les iz drugih virov, kot so stari kozolci, ostrešja idr. Iz starega kozolca v njihovi lasti so dobili 60 % uporabnega lesa, iz katerega so izdelali nova lesena okna. Pri tem sodelujejo z Biotehniško fakulteto v Ljubljani.

Največ interesa za takšna okna je v Avstriji, od koder dobivajo tudi prva naročila.

foto: Boštjan Čadej

Z lesom se gradi vse več in vse na večje, tudi stanovanjske in poslovne stavbe ter druge zahtevnejše objekte. Svoje dolgoletne izkušnje na tem področju je predstavil dr. Bruno Dujič iz podjetja CBD gradbeno in poslovno projektiranje. Kljub temu, da je vse več povpraševanj po inovativnih lesenih gradnjah, je po besedah dr.

Dujiča težko najti izvajalce. Večina jih namreč obvlada klasično leseno gradnjo. Pa vendar, za lesene gradnje imamo v Sloveniji odličen kader vsaj na področju tesarstva. Gozdovi se spreminjajo, zato bo v prihodnje potrebno v gradbeništvu uporabljati druge vrste lesa, kot jih uporabljajo danes. Potrebna bo drugačna tehnologija. Z visokotehnološkimi produkti lahko že danes z lesom uresničijo marsikatero arhitekturno zamisel. Gradi se vse več lesenih stavb, ki presegajo tudi 10 nadstropij, želje pa so 40 in več nadstropij. »Ker gre pri tem za velike porabe lesa, je prva skrb pri tem trajnostni izsek in načrtno pogozdovanje,« je poudaril dr.

Dujič. Tudi v podjetju CBD so v zadnjih letih na evropskem nivoju patentirali dva izdelka.

Uspelo jim je narediti križno lepljeno rebrasto ploščo z izjemnimi lastnostmi, kar zadeva požarno odpornost, naklonsko stabilnost, ceno in porabo lesa, ki je v primerjavi z leseno masivno ploščo zmanjšana kar za 30 %. Stremijo k temu, da bi Slovenijo postavili na zemljevid proizvajalcev lesenih konstrukcij v Evropi.

foto: Boštjan Čadej

Inovativna lesena gradnja

december 2017

Krožno gospodarstvo podjetja vodi v raziskovanje novih materialov, ki so manj obremenjujoči za okolje in sledijo načelom krožnega gospodarstva. Med temi je tudi papirna panoga. Na Inštitutu za celulozo in papir testirajo različne rastlinske surovine, da bi izboljšali karakteristike papirja in nadomeščali trenutno obstoječe surovine. Kot je povedala dr. Mija Sežun, so na Inštitutu trenutno zelo aktivni na področju raziskovanja in razvoja tehnologij za pridobivanje gradnikov celulozne biomase.

Razvijajo sodobne napredne metode procesa za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih substratov za razvoj naprednih materialov in končnih produktov. Z razvojem različnih metod poskušajo zajeti čim večji nabor lignoceluloznih ostankov, ki bi jih lahko uporabili za surovine, saj so trenutno neizkoriščeni. Med drugim raziskujejo tudi možnosti pridobivanja encimov iz papirniških muljev, kjer bi se encimi vračali nazaj v papirniško industrijo v procesni

Inštitut ERICo je pred kratkim postal del velike skupine Eurofins Scientific Group in se tako preimenoval v Eurofins ERICo. Kot je povedal dr. Emil Šterbenk, vodja prodaje, je inštitut s tem precej pridobil, saj je dobil dostop do približno 130 tisoč metod, kar jim omogoča zagotavljanje celovitih storitev. Eurofins je namreč eno vodilnih podjetij na področju laboratorijskih analiz z najsodobnejšimi tehnologijami. Njihova težnja je, da so s svojimi predstavništvi prisotni v vseh državah zaradi poznavanja lokalnih predpisov. ERICo ima bogate izkušnje predvsem na področju priprave poročil o vplivih na okolje. Kot je povedal dr.

Emil Šterbenk, pri tem opažajo, da se roki za obdelavo poročil daljšajo, v celoti je poročilo v povprečju zaključeno v roku enega leta.

Nemalokrat se srečujejo s težavami že na ravni naročila, saj se projekt pogosto s strani naročnika že med pripravo poročila spreminja in tako je pripravo poročila potrebno pričeti znova. Opozoril je na ceno poročila, ki je podcenjeno glede na vlogo, ki jo odigra v celotnem projektu, saj se izvedba projekta odloča ravno na ravni poročila o vplivih na okolje.

Do čistoče z mehanskim čiščenjem Bent excellent je največji ponudnik čistilnih strojev v Sloveniji. Franci Zlatnar je predstavil stroje za čiščenje, za katere je pomembno, da so čim bolj energetsko učinkoviti ter da porabijo čim manj vode in čistil med delovnim postopkom. Zato dajejo v Bentu poudarek mehanskemu čiščenju s stroji, kjer ni potrebe po uporabi kemikalij. Kar 2.000 litrov herbicida glifosfata se namreč v Sloveniji letno porabi za odstranjevanje plevela ob robovih cestišč. Za čiščenje v večjih objektih pa so zelo primerni kombinirani čistilni stroji. Polovica teh strojev dela brez uporabe čistil, samo z uporabo filca, med katerimi je tudi diamantni. Diamanti so

Franci Zlatnar

namreč najboljše sredstvo za poliranje površin.

Kot je povedal Zlatnar, je potrebno pri čiščenju upoštevati mehaniko, kemijo, čas in temperaturo. S stroji se lahko prihrani ogromno časa ter vode in kemikalij. Posebnost Benta je tudi ponudba toaletnega papirja, proizvedenega v biotehnologiji. V toaletnem papirju so encimi, kakršni so prisotni v bioloških čistilnih napravah, ki razgrajujejo umazanijo po ceveh in preprečujejo smrad iz odtokov.

Spodbude za vključevanje v EMAS foto: Tanja Pangerl

dr. Emil Šterbenk

foto: Tanja Pangerl

Poročilo o vplivih na okolje je podcenjeno

dr. Klavdija Rižnar

dr. Mija Sežun

foto: Boštjan Čadej

Bio-osnovani materiali z boljšimi lastnostmi

in proizvodni sistem. S tem se nadomestijo komercialni encimi, ki so za papirnice stroškovno neugodni.

foto: Tanja Pangerl

28 124/125

okolje

ta problem je v svojem predavanju opozorila Mojca Rehar Klančič iz Vrtnarije Trajnice Golob Klančič, kjer rastline sami vzgajajo. Za prst za rastline uporabljajo zemljo, ki je njihova, lokalno obdelana. Usmerjeni so na končnega kupca. So sicer tudi urejevalci, krajinarji. Med drugim vzgajajo rastline, primerne za zelene strehe, predvsem ekstenzivne zelene strehe.

Med izvedbami zelenih streh se v Sloveniji zelo pogosto uporablja rola sekancev, saj je njihova uporaba zelo preprosta. Druga možnost izvedbe so modularni sistemi, ki so uporabni, vendar precej dragi. V Vrtnariji Trajnice Golob Klančič se ukvarjajo predvsem z izvedbami zasajanja sadik klasičnih dimenzij. Takšna zasaditev je primernejša za manjše zasaditve, za večje površine je predraga. Prednost takšnega zasajanja je, da se lahko rastline sadijo celo leto, dobro pa je kombinirati rastline, ki cvetijo ob različnem času. V Vrtnariji vzgajajo tudi multiplošče, ki so primerne za detajle, kot so npr. fuge. Možne so tudi vertikalne stene, vendar je pri tem potrebno biti pozoren na tehnološko rešitev za zalivanje, da ne pride do zamakanja in gnitja na enem koncu in do odmiranja zaradi suše na drugem, je opozorila Mojca Rehar Klančič.

Za povezovanje in prenos znanj s fakultet in inštitutov v gospodarstvo skrbijo v ZRS Bistra Ptuj. Med drugim izvajajo evropski projekt Life Braver, v sklopu katerega analizirajo delovanje sistema EMAS. Kot je povedala dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta, sistem EMAS registriranim organizacijam omogoča izboljšati učinkovito rabo virov, zmanjševati tveganja in dajati dober zgled komuniciranja z javnostjo o doseganju okoljske uspešnosti. Sistem EMAS je nadgradnja okoljskega standarda ISO 14001.

Koristi sheme EMAS so za prijavitelje znižanje stroškov predvsem na račun učinkovitejše rabe virov, zmanjševanje tveganj, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in predvsem možnost administrativnih, tudi finančnih olajšav. V EU je več kot 3.700 organizacij z vzpostavljenim sistemom EMAS. V ospredju je Nemčija s 1.171 organizacijami, Italija z nekaj manj kot 1.000, sledita ji Španija in Avstrija. V Sloveniji je trenutno 11 organizacij s sistemom EMAS. Za primerjavo, standard ISO 14001 ima v Sloveniji okoli 360 podjetij. Kot je povedala dr. Rižnar, sta v Sloveniji dve olajšavi, ki jih predpisuje Zakon o varstvu okolja, vendar nista

29 124/125

okolje

Eden začetnikov ponudbe električnih vozil na trgu je Renault, ki v Sloveniji trenutno ponuja pet vozil na električni pogon, do leta 2022 pa bo dal na trg še osem novih električnih vozil in 12 elektrificiranih (klasičen avto s hibridnimi sistemi). Po besedah Roka Isteniča iz Renault Nissan Slovenija bo to marsikateri klasičen avto spravilo na mejo 50 g CO2 na 100 kilometrov, kar je zapisano v predlogu strategijie za alternativna goriva do leta 2030. Hkrati je izpostavil, da so pri zmožnosti elektrodistribucije ključna pametna omrežja. Pri analizi in načrtovanju uporabe električnih vozil v slovenskem Renaultu sodelujejo s strokovnjakom za električno mobilnost Željkom Purgarjem, ki je predstavil analizo električnega vozila Renault Zoe v primerjavi s primerljivim vozilom na dizelski in bencinski pogon. V Sloveniji največ izpustov v ozračje iz prometa povzročijo dnevni delovni migranti z osebnimi avtomobili. Odvisnost ljudi od avtomobila v Sloveniji je 85 %. »Dokler ne bodo imeli ljudje koristi od vožnje z električnim avtomobilom, bodo zelo težko zamenjali avtomobil,« je povedal Purgar.

Glede na njegove analize je električni avtomobil Renault Zoe trenutno edini električni avtomobil v Sloveniji, ki omogoča stroškovno učinkovitost za uporabnike. Razložil je, da če upoštevamo specifično porabo, ugotovimo, da v Sloveniji električni avto posredno izpusti v ozračje 77 g CO2 na km, dizelski 125 g, avto na bencin 152 g, na utekočinjen naftni plin 123 g, na stisnjen zemeljski plin pa 102 g CO2 na km.

Kot je povedal Željko Purgar, je električni avto v prednosti tudi v primeru s TEŠ 6.

december 2017

Sašo Sušnik

Električna mobilnost je strateškega pomena za Slovenijo

Željko Purgar

dr. Vlasta Krmelj

foto: Tanja Pangerl

Da je potrebno imeti na začetku odločitve za električni vozni park, naj si gre za podjetje ali občino, pravo strategijo in načrt, je opozorila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske

kot milijon potnikov ter v kilometrih prišli 40-krat do lune in nazaj. V prihodnje imajo v načrtu elektrifikacijo voznega parka. Skupaj s Petrolom sodelujejo v projektu Urban-E, v okviru katerega bodo v naslednjih dveh letih postavili 144 polnilnic v Ljubljani in Zagrebu.

Relacijo Ljubljana-Zagreb bodo popolnoma elektrificirali in potnike prevažali z električnimi vozili.

foto: Tanja Pangerl

Akcijski načrt podlaga za e-mobilnost

Ena izmed rešitev trajnostne mobilnosti je skupna vožnja. Pri podjetju GoOpti so razvili platformo za združevanje potnikov pri prevozih do letališč na pameten način. Njihov prevozni sistem trenutno vključuje več kot 650 vozil, vozijo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji.

Za širitev so uporabili programe Obzorje 2020, program SME 2, kjer so dobili dodatna sredstva za internacionalizacijo. Kot je povedal Sašo Sušnik, eden od ustanoviteljev podjetja, so v šestih letih z združevanjem potnikov prihranili okoli 19.000 ton CO2, prepeljali več

Rok Istenič

V ZRS Bistra Ptuj izvajajo tudi evropski projekt E-SME – e-mobilnost sreča MSP, ki ga je predstavil Robert Novak. V projektu sodelujeta Avstrija in Slovenija, z njim pa želijo poiskati priložnosti in izzive na področju električne mobilnosti za mala in srednje velika podjetja. Cilj je vzpostavitev e-omrežja za podjetja. Preko organizacije različnih dogodkov, med katerimi je tudi dirka z električnimi avtomobili, pa želijo dvigniti ozaveščenost ljudi in prikazati priložnosti za podjetja.

Z združevanjem potnikov do manj izpustov CO2 foto: Tanja Pangerl

Robert Novak

foto: Tanja Pangerl

Elektromobilnost v malih in srednjih podjetjih

agencije za Podravje (EnergaP). Električna mobilnost je namreč vse bolj v modi, vendar pa je vanjo potrebno vstopiti premišljeno. Potrebno je spoštovati nekatera pravila načrtovanja.

Podlaga za to je priprava akcijskega načrta, kjer se najprej pogleda, kaj električno vozilo ponuja in ali se to sklada s tem, kar uporabnik potrebuje. Gre za celostno načrtovanje in upravljanje mobilnosti. Pri tem je zelo učinkovita izvedba energetskega knjigovodstva za vozne parke, kjer se natančno preveri, koliko se vozi, kje se vozi, kakšna je poraba goriva, časovne omejitve, omejitve pri dolžini poti idr. Vse to se poveže s stroški v celotni življenjski dobi vozila. »Na področju trajnostne mobilnosti je še veliko priložnosti in izzivov. Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti in zato mora biti to dobro načrtovano, da bomo zadovoljni,« je povedala dr. Vlasta Krmelj.

foto: Tanja Pangerl

implementirani v prakso s podzakonskimi akti.

Države EU največ olajšav nudijo pri davkih, manjši je obseg poročanja monitoringov, več je ukrepov sofinanciranja, manj inšpekcijskih pregledov. Poenostavljeni so tudi postopki pri pridobivanju dovoljenj, nižje so bančne garancije in javna naročila, kjer imajo prednost organizacije s certifikatom EMAS. Cilj projekta Braver je preučiti, kakšne so možnosti popolne ali delne vključitve EMAS-a v okoljsko zakonodajo v posameznih državah članicah in tudi na ravni EU.

Zeleno omrežje Slovenije ima pod svojimi trajnostnimi

perutmi že več kot 300 članov. Platforma je zelo

razvejana, od gospodarskih družb, izobraževalnih institucij, komunal, občin do inštitutov.

Vsi na svoj način in s svojimi

aktivnostmi vpletajo zelene niti v zeleno Slovenijo. Ali se

še niste pridružili Zelenemu omrežju? Urška Košenina, vodja trženja Zelenega omrežja

Slovenije, predstavlja, kakšne priložnosti in prednosti prinaša

članstvo, kako se je mogoče včlaniti v omrežje in katere

trajnostne novosti so v načrtu za leto 2018. Dolgčas zagotovo

ne bo! Še posebej ne takrat, ko se dobimo na brezplačnih

strokovnih srečanjih.

Članstvo prinaša mnogo priložnosti in prednosti! Včlanijo se lahko pravni subjekti, ki se zavedajo pomembnosti zelene rasti, krožnega gospodarstva in priložnosti. Vsak član Zelenega omrežja lahko prispeva svoja znanja, izkušnje, inovacije, hkrati se bogati iz zakladnice znanj, izkušenj in informacij, ki jih prispevajo drugi.

Predvsem pa lahko sproti preverjajo, kaj prispevajo v bero opravljenih nalog iz programa, ki ga je sprejela Slovenija za prehod v zeleno gospodarstvo.

Katere priložnosti in prednosti prinaša članstvo?

Vsi člani Zelenega omrežja brezplačno prejemajo edino specializirano revijo za trajnostni razvoj v Sloveniji EOL – embalaža, okolje, logistika.

Hkrati lahko v njej in na spletnem portalu Zeleno omrežje Slovenije svoje okoljske in trajnostne projekte komunicirajo s strokovno in splošno javnostjo. To storijo preko kratkih novic, ki so najbolj bran del revije EOL. Nikjer drugje v Sloveniji ni mogoče na enem mestu zbrati tako različen nabor okoljskih tem. Poleg tega članom čez celo leto ponujamo možnost udeležbe na katerem od seminarjev ali posvetov Akademije Zelene Slovenije, ki ves čas ažurno spremlja okoljska dogajanja in ponuja vedno aktualne teme. Na seminarjih so nemalokrat prisotni predstavniki ministrstev, zlasti pa strokovnjaki. Tistim, ki sledijo zahtevam svetovnega trga po trajnostnem poročanju in želijo delovati trajnostno, Zeleno omrežje ponuja aktualna znanja in storitve. V trajnostnem paketu je namreč ponujeno okoljsko video izobraževanje zaposlenih ter interna raziskava trajnostnega razvoja v podjetju. Oboje je velik korak k želeni trajnostni zavezi v prihodnosti podjetja, h kateri nas danes vedno bolj zavezuje tudi zakonodaja.

december 2017

Kako lahko posamezen pravni subjekt postane del zelene mreže? Člani lahko izbirajo med štirimi različnimi paketi. V vsakem paketu je vključeno brezplačno prejemanje revije EOL. Sicer paketi vsebujejo različne ugodnosti, na primer video izobraževanja, obsežnejše komuniciranje v reviji ali na portalu, trajnostna izobraževanja idr. Člani si izberejo paket, ki jim najbolj ustreza. Prijavnico za Zeleno omrežje je mogoče najti na strani www.zelenoomrezje.si ali pa se zainteresirani subjekti obrnejo na našo ekipo, ki jim bo z

Urška Košenina

Zakaj bi se včlanili v Zeleno omrežje in kdo se lahko včlani?

foto: Boštjan Čadej

Člani Zelenega omrežja so znanilci krožnega gospodarstva

Zeleno omrežje Slovenije

30 124/125

okolje

Zeleno omrežje Slovenije

veseljem pomagala pri prijavi in pri vprašanjih, povezanih s tem. Članov omrežja je že več kot 300. Prihajajo pa iz zelo različnih okolij. Največ je podjetij iz različnih branž, sledijo komunale, občine, inštituti, izobraževalne ustanove itd. Lahko vam povem, da izvemo precej novega od naših članov in se od njih tudi sami nenehno učimo. To nam omogoča učinkovito povezovanje različnih panožnih področij članov in s tem pripravo kakovostnih vsebin v okviru naše blagovne znamke Zelena Slovenija, ki so v prvi vrsti namenjene prav članom omrežja. Zeleno omrežje tako raste in napreduje skupaj z bogatim znanjem in izkušnjami članov. Omogoča povezovanje in delitev dragocenih izkušenj, ki bi sicer lahko ostala za zaprtimi vrati posamezne organizacije.

Kakšne novosti lahko pričakujemo v letu 2018?

Vsako leto priredimo srečanje članov, kjer v trajnostnem okolju izmenjujejo izkušnje, dobre prakse, novosti itd. Letos smo se družili na Kmetiji Podpečan, kot lahko preberete v tej številki revije EOL. Vedno je zelo konkretno, motivacijsko in izobraževalno, prisrčno. Neverjetno, na kakšne načine se organizacije ukvarjajo z okoljem, pa nihče nič o tem ne ve. No, pri nas izveste vse!

Novost naslednjega leta bo povečan program seminarjev, posvetov in delavnic Akademije Zelena Slovenija. O vsem vas seveda obvestimo v reviji EOL.

Okoljski cilji so znani, praksa zahteva strokovne odgovore trajnostnega razvoja Akademija Zelene Slovenije in zakaj postaja prepoznavna ter ugledna blagovna znamka v državi? Blagovna znamka Zelena Slovenija, in sicer pod

Znotraj Akademije Zelena Slovenija razvijamo tri programe. Najprej naj omenim založniški program Zelena Slovenija in revijo EOL, ki je edina specializirana revija za trajnostni razvoj v državi. Izdali smo številne tematske strokovne publikacije in več učbenikov za bodoče okoljevarstvene tehnike. Dodana vrednost je zeleni blog, v katerem strokovnjaki različnih okoljskih področij na poljuden način predstavijo priložnosti na področju okolja in trajnostnega razvoja.

Akademija Zelena Slovenija

okriljem Fit medie, že skoraj

Kaj ponuja Akademija?

desetletje združuje okoljske

vsebine in strokovnjake iz

gospodarstva, strokovnih in

izobraževalnih inštitucij ter

državnih organov. S takšnim povezovanjem teorije in

prakse postaja Akademija

Zelena Slovenija prostor, kjer

poteka izmenjava informacij

in izkušenj med različnimi

deležniki trajnostnega razvoja.

Kaj je torej poslanstvo Akademije, na katerih

delavnicah lahko sodelujete

in kakšno strokovno podporo

vam nudi, je predstavila Tanja Pangerl, vodja projektov v

podjetju Fit media.

Drugi program Akademije zajema okoljske seminarje, tradicionalni Zeleni forum, posvete, delavnice za širšo strokovno in poslovno javnost in druga strokovna srečanja. Zainteresiranim želimo omogočiti učinkovit pretok informacij, znanj, izkušenj, praks med državo, gospodarstvom, strokovnimi inštitucijami in izobraževalno sfero. Pri tem redno sodelujemo z različnimi strokovnjaki, s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter drugimi ministrstvi.

Pomemben del programa so praktične delavnice s področja trajnostnega razvoja, kot je priprava poročila o trajnostnem razvoju, strategije trajnostnega razvoja, okoljsko komuniciranje in podobno. Na delavnicah, ki so vedno zelo dinamične, podjetja prejmejo konkretne informacije, udeleženci pa se spoznavajo in povezujejo.

Tretji del programa je morda še posebej zanimiv za podjetja in organizacije, ki stopajo na pot trajnostnega razvoja ali družbene odgovornosti.

Gre za prilagojene izobraževalne pakete za izobraževanje zaposlenih na področju trajnostnega razvoja s pridobivanjem strateških znanj in kreiranjem dodane vrednosti podjetja. Pomemben del trajnostnega razvoja podjetja so namreč zaposleni, ki vedo in razumejo, zakaj njihovo podjetje to počne ter so k temu pripravljeni prispevati svoj delež.

31

Zakaj Akademija Zelena Slovenija?

Zahteva jo praksa. Predvsem pa sprememba razvojne paradigme Slovenije, odločitev za zeleno rast in krožno gospodarstvo. Pogosto primanjkuje okoljskih in trajnostnih izobraževalnih vsebin za zaposlene. Najbolj so iskane predstavitve praktičnih izkušenj, projektov, izzivov, s katerimi se podjetja srečujejo pri svojem delu. Ni dovolj povezovanja različnih sektorjev ne v podjetjih ne na državni ravni.

V Akademiji želimo razvijati in omogočati prav to – povezovanje in pridobivanje znanja iz praktičnih izkušenj in primerov ter odprto razpravo o ključnih okoljskih problemih in izzivih. Pogosto diskusije privedejo do oblikovanja koristnih predlogov za državne organe zlasti pri pripravi zakonodajnih aktov. V Akademiji smo vselej odprti za predloge, katere aktualne okoljske in razvojne teme potrebujejo konkretno strokovno in poglobljeno razpravo.

V letu 2018 pripravljamo bogat nabor praktičnih izobraževalnih seminarjev in delavnic o vlogi pooblaščenca za varstvo okolja, o trajnostnem razvoju in zeleni rasti podjetij, o praktičnem prikazu učinkovite rabe energije na lokaciji proizvodnega podjetja idr.

Vabimo vas k oddaji predlog za teme seminarjev v letu 2018 na info@zelenaslovenija.si.

Napovedujemo: Kako pripraviti poročilo o trajnostnem razvoju (skupen pregled priprave, vprašanja in odgovori ...)

24. januar 2018, od 9.-14. ure, Celje

december 2017

odgovarja na izzive

Akademija Zelena Slovenija je poslanstvo.

Poslanstvo z vizijo trajnostnega razvoja Slovenije, ki se začne pri posameznikih v podjetjih, občinah, na šolah in fakultetah. V sodelovanju s strokovnjaki iz gospodarstva, izobraževalnih inštitucij in državnih organov ponuja bogata znanja in izkušnje različnih strokovnjakov na področju okoljskih in trajnostnih vsebin ter s tem prispeva k razvoju in nadgradnji znanja zaposlenih. Predvsem pa hitro reagira na aktualna gradiva in cilje trajnostnega razvoja države.

Tanja Pangerl

Veste, s katerimi programi

foto: Boštjan Čadej

Kaj je Akademija Zelena Slovenija?

okolje

124/125

Akademija Zelena Slovenija

32 124/125

okolje

Člani omrežja Zelene Slovenije

BBMM SVETOVANJE poslovno svetovanje d.o.o.

december 2017

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

33 okolje

124/125

˝Več kot 300 nas je …

CČN DomžaleKamnik d.o.o.

Komunala Novo mesto

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

december 2017

JP KP Vrhnika, d.o.o.

34 124/125

okolje

Pridružite se okolju odgovornim!

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o.

Arze 1b, 6330 Piran - Pirano Tel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 15 info@okoljepiran.si, www.okoljepiran.si

www.msk.si

MARIBORSKI VODOVOD

PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Občina Bled Prinzhorn Hamburger Containerboard PRIN 01/08

Občina Cerknica

27.01.2009 A. Kuck/ Bönecke

Občina Hrastnik Mestna občina Celje Mestna občina Koper

Občina Logatec

Mestna občina Ljubljana

Občina Rače-Fram

Mestna občina Murska Sobota Mestna občina Nova Gorica Mestna občina Slovenj Gradec

Občina Sevnica Občina Škofja Loka Občina Trbovlje

december 2017

Občina Vrhnika

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

Pant.

327 U

35 124/125

okolje Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana

Knjižnica Šentjur

Knjižnica Lenart

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

december 2017

Kosovelova knjižnica Sežana

36 124/125

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, ali sistematično spremlja stanje rodovitnosti tal in kmetijskih zemljišč ter kako bi lahko na trgu preprečevali prevare, ko gre za označevanje slovenskega porekla pri živilih.

Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo na vprašanje, katera območja v Sloveniji so najbolj obremenjena s hrupom.

Ministrstvo ne spremlja rodovitnosti tal Ali ministrstvo sistematično spremlja stanje rodovitnosti tal in kmetijskih zemljišč v državi ter trende rodovitnosti tal, saj je to za dvig stopnje samopreskrbe Slovenije eno izmed prednostih vprašanj?

MKGP sistematično ne spremlja stanja rodovitnosti tal. Predlagamo, da se za odgovor obrnete tudi na KGZS, KIS ali BF.

Pri označevanju porekla pravilni le dve tretjini označb na živilih

december 2017

Na nedavni seji Vlade RS je bila izdana Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja Podeželja RS za obdobje 2014 – 2020. Kaj je glavni cilj spremembe in v koliki meri se v Shemi kakovosti tudi jasno opredeljuje poreklo izdelka?

Pri tem mislimo na kakovost iz Slovenije, saj je na trgu vse več izdelkov, ki oglašujejo kot konkurenčno prednost slovensko preklo, ker je izdelek narejen doma, surovina pa je iz tujine.

Kako bi lahko in morali preprečevati prevare na trgu, ko gre za označevanje slovenskega porekla proizvoda?

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje

2014–2020 je pripravljen predvsem zaradi pričakovane potrditve specifikacije za sadje in predelane izdelke iz sadja v okviru nacionalne sheme kakovosti izbrana kakovost. Potrditev specifikacij pomeni, da se nacionalna shema kakovosti v RS lahko začne izvajati. S tem bodo izpolnjeni pogoji, da pri podukrepu M03.1 vključimo nove upravičene proizvode sadje in predelani izdelki iz sadja v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost. Z vključitvijo novih proizvodov bomo v okviru podukrepa M03.1 podprli tudi upravičence iz sektorja sadjarstvo in jim tako povrnili stroške, nastale z vključitvijo v shemo kakovosti, letnim prispevkom za sodelovanje v njej in preglede, potrebne za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme. Pričakovani rezultati spremembe so povečanje obsega proizvodnje in trženja proizvodov iz sektorja sadjarstvo, boljše vključevanje v agroživilske verige prek shem kakovosti in dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom iz sektorja sadjarstvo.

Zakonodaja, tako Zakon o kmetijstvu kot tudi Pravilnik o postopku priznanja označbe "izbrana kakovost", določa, da mora za uporabo zaščitnega znaka izbrana kakovost - država pridelave in predelave Slovenija pridelava oziroma reja in predelava potekati v Sloveniji.

V potrjeni specifikaciji za sektor mleka je tako določeno, da morata prireja in predelava mleka potekati v Sloveniji.

Sektor mesa je v shemo izbrana kakovost zaenkrat vstopil samo z zahtevami za goveje in perutninsko meso, prašičje meso zaenkrat v shemo še ni vključeno. Glede na realno stanje rojenih, rejenih in zaklanih govedi v Sloveniji si je sektor za govedo v specifikaciji predpisal prehodna obdobja reje. Trenutno teče že drugo leto od potrjene specifikacije, zato morajo biti živali nad enim letom v Sloveniji rejene najmanj 9 mesecev, živali do enega leta pa najmanj 3 mesece. Od 4. – 8. leta morajo biti živali v Sloveniji rejene najmanj 2/3 življenjskega obdobja, po preteku 8 let morajo biti živali v Sloveniji rojene, rejene in zaklane. Purani morajo biti v Sloveniji rejeni najmanj 2/3 življenjskega obdobja. Piščanci morajo biti v Sloveniji izvaljeni, rojeni, zaklani in razkosani.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja redne in izredne nadzore glede pravilnega označevanja porekla raznih

živil. Pri tem primerja označevanje na živilih s predpisi o označitvi in hkrati preverja sledljivost. Opozarjamo, da pravila glede pogojev, kdaj se lahko navede poreklo na posameznem živilu, niso enotna. Najenostavnejša pravila so pri primarnih proizvodih, kot so meso, sadje in zelenjava. Pri predelanih proizvodih pa je poreklo lahko vezano na zadnje mesto predelave surovin in ne na poreklo ene ali več surovin, ki sestavljajo živilo.

Rezultati nadzora zadnjih let v R Sloveniji kažejo, da je v povprečju dve tretjini označb na živilih pravilnih - skladnih z zakonodajo.

Identificirana območja, ki so preobremenjena s hrupom V javni razpravi je Osnutek operativnega programa varstva pred hrupom 2013-2018 s predstavitvijo območij, ki so najbolj izpostavljena hrupu. Katera identificirana območja v Sloveniji so ob avtocestah najbolj obremenjena s hrupom, ki presega raven določenih mejnih vrednosti kazalcev? Kje so največja odstopanja in ali so podatki o obremenitvah sveži?

Podatki o obremenjenih območjih ob Avtocestah so v Poglavju III, podpoglavje 5. V okviru Operativnega programa se med obremenjene prebivalce s hrupom štejejo vsi prebivalci, obremenjeni s kazalcem Ldvn>55 dB(A) in Lnoč > 50 dB(A).

• Za pomembne Železniške proge so podatki v Poglavju II, podpoglavje 4.

• Za pomembne državne ceste so podatki v Poglavju III, podpoglavje 4.

• Za mesto Ljubljana so podatki v Poglavju IV, podpoglavje 4.

• Za mesto Maribor so podatki v Poglavju V, podpoglavje 4.

Povzetek števila prebivalcev izpostavljenim obremenitvam s hrupom nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa Ldvn>65 dB(A) in Lnoč>55dB(A) pa so v Poglavju I, podpoglavje 6. Podatki o obremenitvah v Operativnem programu so izračunani na podlagi zadnjih poročanih kart hrupa.

37

Odprla so se nam vrata globalnega trga,

metodami je na voljo vsakemu od njih,

pravi mag. Marko Mavec, direktor ve-

torej ima tudi stranka v Eurofins ERICo

lenjskega inštituta za ekološke raziska-

na voljo vse te metode. Naročnik za ka-

ve ERICo. Od letošnjega julija so Eurofins

terokoli od njih dobi pri nas skrbnika po

Erico. Priznanje in velika sprememba v

enaki ceni kot na trgu znotraj Eurofinsa.

razvojnih možnostih in za raziskovalno

Pri nas poskrbimo za komunikacijo, pre-

delo.

vzem vzorcev, logistiko do laboratorija in

novo lastništvo, kaj pričakujete in kako bo ta sprememba vplivala na razvoj raziskovalnega dela v vašem inštitutu?

Tako je, s 1. julijem je podjetje dobilo novega lastnika in se preimenovalo v Eurofins Erico. Podjetje Eurofins je bilo ustanovljeno leta 1987, največji delničar je družina Marten. Delnice podjetja kotirajo na borzi. Konec letošnjega maja

za to, da naročnik od tam dobi rezultate analize, ki jo je naročil. Načelo One stop

sanacijskih del Slovenskih železnic na

shop nam odpira kompleten svetovni trg,

območju stare cinkarne v Celju. Za obči-

hkrati pa so mu na voljo naše storitve. Kjer smo konkurenčni, morda unikatni, tako kot smo na primer pri izvedbi testiranj kanabinoidov, se nam odpirajo popolnoma nove dimenzije. Na tem področju dajemo dodano vrednost tudi storitvam, ki se ne izvajajo pri nas, temveč nekje

no Velenje smo izdelali presojo okoljskih vplivov novega občinskega okoljskega prostorskega načrta. Pomagali smo tudi pri postopkih na ministrstvu za okolje in prostor ob pridobivanju umestitve voda Velenjskega jezera v kategorijo kopalnih vod.

drugje v Eurofinsovem sistemu. Eurofins

Če bi izbirali med okoljskimi nalogami drža-

zagotavlja visoke standarde, kakovost in

ve v Nacionalnem programu varstva okolja

doslednost pri izvajanju analiz, globalno

2030, kaj bi postavili na prvo mesto?

prisotnost z lokalnim izvajanjem in je

Na prvo mesto bi postavil nekaj, kar si

podprtost z IT poslovanjem.

država ni zadala kot enega od osnovnih

Kateri okoljski dogodki so letos najbolj anga-

tarč nacionalnega programa varstva

žirali vaše strokovne sodelavce in kateri vaš

okolja, temveč ga je umestila v pod-

ima več kot 30.000 strokovnjakov, znotraj

projekt štejete za najuspešnejšega?

porne ukrepe – govorim o izboljšanju

sistema pa izvaja okoli 130.000 metod.

Ni jih bilo malo. Naštel bom le nekaj

V ERICo jih znamo izvajati okoli 300.

najzahtevnejših. Eden najobširnejših

je bila vrednost delnice Eurofinsa 472 evrov. Prvo leto je bila njena cena nekaj manj kot 2 evra. V tem času se je tudi Eurofins bistveno spremenil. Začel je kot srednje velik laboratorij v Franciji, danes pa obsega več kot 400 laboratorijev v 41 državah po vsem svetu. Zaposlenih

Največ laboratorijev ima Eurofins v Evropi. Zelo močni so tudi na vseh drugih kontinentih, razen v Afriki. Povsod zago-

je bilo izvajanje različnih monitoringov ob izgradnji hidroelektrarne Brežice, predvsem monitoring podzemne vode

zakonodaje in njenem učinkovitejšem izvajanju. Pri naših naročnikih in našem delu opažamo največ težav prav zaradi problemov zagotavljanja kvalitetnega in učinkovitega pravnega okoljskega okvirja. Zaradi kompleksnosti predpisov je

na napajalnem območju HE Brežice.

nemalo težav v preglednosti in jasnosti.

Izdelovali smo več izhodiščnih poročil,

Včasih tudi ne odražajo nekaterih znan-

ki jih zahteva direktiva IED za podjetja

stvenih spoznanj, ne upoštevajo izkušenj

z napravami, povzročiteljicami one-

akterjev varstva okolja in imajo nered-

snaževanja okolja večjega obsega.

ko težave, kaj se želi doseči. Hkrati pa

Izdelovali smo presoje vplivov na okolje

nemalokrat zaradi strožjih regulativnih

za investicijo v odlagališče za nizko in

kriterijev od tistih iz evropskih direktiv,

potrošnje.

srednje radioaktivne odpadke v Vrbini

ki jih običajno v svoje predpise vnesejo

Kaj je posebnost dela v laboratorijih?

ter za predvidene investicije v razširitev

sosednje države, naše gospodarstvo

kapacitet Luke Koper. Omenim lahko še

postavljajo v stroškovno manj ugoden

tavljajo glavne laboratorijske preiskave na štirih področjih - hrana, farmacija, okolje in klinična analize. Tudi Eurofins ERICo širi raziskave na okoljska testiranja hrane, biofarmacevtskih sredstev, na klinično diagnostiko, genomiko, analitiko v kmetijstvu, forenziko, na izdelke široke

Delo po sistemu »One stop shop«.

več ocen o odpadkih, vključno s progra-

položaj v primerjavi s konkurenco v dru-

Mednarodno

mom ravnanja z zemljino na območju

gih državah EU.

omrežje

s

130.000

december 2017

Letos ste dobili novega lastnika. Kaj prinaša

124/125

Na prvo mesto izboljšanje okoljske zakonodaje

okolje

Novoletni pomenki

38

Računajo ogljični odtis, optimizirajo način pakiranja

okolje

124/125

Novoletni pomenki

Elrad International je družba dinamične rasti. Zato, pojasnjuje Ivan Kajdič, strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu, en človek ne mora biti kos vsem nalogam, ki jih postavljata pred podjetja zahtevna zakonodaja in proizvodnja.

Zato so zaposlili novega sodelavca, saj hočejo v okolju še več inovativnih izboljšav.

V vaši okoljski bilanci za leto 2016 ste objavili prikaz indikatorjev porabe materiala, embalaže, vode, energije in drugih posegov v okolje. S katerimi monitoringi pridobite podatke?

Monitoring okoljskih kazalnikov izvajamo že od leta 2003, ko smo v podjetju pričeli z uvajanjem okoljskega standarda ISO 14001. Ob uvajanju okoljskega standarda smo na začetku v ospredje postavili predvsem zahteve naših kupcev. Zelo hitro pa smo spoznali tudi neposredne koristi definiranih postopkov na okoljskem področju in spremljanja okoljskih kazalnikov. Del podatkov izhaja iz našega informacijskega sistema, ostali viri pa so poročila o monitoringih, evidenčni listi ravnanja z odpadki, podatki o rabi energentov pa izhajajo iz računov dobaviteljev teh energentov in iz naših merilnikov rabe energentov. Vse kazalnike spremljamo mesečno, tako da so takoj razvidna morebitna odstopanja kot posledica nekontroliranih napak, izgub in podobnega.

In posebnosti?

december 2017

Leti 2016 in 2017 je zaznamovala intenzivna rast podjetja, širitev proizvodnih prostorov, nabava nove strojne in tehnološke opreme, zaposlovanje novih sodelavcev. Že v načrtovanju naložbe smo poleg ustrezne funkcionalnosti poudarili okoljsko ustreznost, energetsko učinkovitost ter ergonomska načela. Med drugim smo vzpostavili metodologijo za izračun ogljičnega odtisa podjetja ter ogljičnega odtisa izdelkov.

Vsakoletna okoljska bilanca daje možnost primerjave, kako se giba poraba vode in energije, koliko materiala se porabi za embalažo in podobno. Kaj kažejo primerjave?

Zaradi rasti podjetja vsi kazalniki v

absolutnih številkah sicer prikazujejo rast oziroma povečanje, povsem drugačno sliko pa prikazujejo relativni kazalniki. Zaradi nenehnih izboljšav, boljše izkoriščenosti strojne opreme in drugih aktivnosti kazalniki, npr. raba energentov, količina odpadkov… na enoto proizvoda upadajo. Kot zanimivost lahko povem, da smo delež mešanih komunalnih odpadkov od leta 2003 pa do danes od skoraj 70 % zmanjšali na manj kot 10 %.

Poraba vode je pri nas odvisna izključno od števila zaposlenih. Z rednim monitoringom rabe ter vzdrževanjem instalacij in opreme zagotavljamo, da se v sistemu ne pojavljajo nekontrolirane izgube. Tudi povečana raba embalaže je povezana z rastjo podjetja oziroma povečano realizacijo. Ker pa gre pri naši proizvodnji izključno za prodajo znanim kupcem po načelu B2B, lahko pri embaliranju uporabljamo skoraj samo tipizirano kartonsko embalažo, kar olajša njeno recikliranje.

Poleg tega že v fazi razvoja izdelkov optimiziramo način pakiranja.

Kako ste uredili sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo in kakšna je možnost reciklaže vaših odpadkov?

V podjetju izdelujemo elektronske sklope za znane kupce za vgradnjo v elektronske in električne naprave po načelu B2B. Zaradi tega gre večji del odgovornosti za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo našim kupcem, ki elektronske sklope vgradijo v končne izdelke in jih dajo na trg. Prav tako samo manjši del naših izdelkov prodamo kupcem v Sloveniji. Z večjim delom naših elektronik smo prisotni na svetovnem trgu, kjer so naši kupci znana imena s področij električnih ročnih orodij, malih in velikih gospodinjskih aparatov ter avtomobilske industrije. Vključeni smo v shemo ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo INTERSEROH ter shemo ravnanja z embalažo in odpadno embalažo UNIREC. Vsa odpadna oprema in embalaža se prevzemata na našem dvorišču. Pri vseh izdelkih podjetja gre za elektronske sklope, sestavljene iz standardnih elektronskih in mehanskih komponent z vsebnostjo materialov

oziroma kovin, ki so v rudninah omejeni in so zaradi tega zelo zanimivi za recikliranje. Ločeno zbiramo 13 različnih frakcij plastike in plastične embalaže. S tem jim omogočamo lažjo in učinkovitejšo reciklažo, sebi pa večjo okoljsko učinkovitost in nižje stroške ravnanja z odpadki.

Zakaj ste se v podjetju odločili za zaposlitev posebnega strokovnega sodelavca, ki bo odgovoren za okoljsko področje?

V preteklih letih je bilo okoljsko področje poleg področja varnosti in zdravja ter energetike naloga strokovnega sodelavca za VZD. Praksa zadnjega leta pa je pokazala, da množici nalog ena oseba ni kos. Okolje zahteva več kot le upoštevanje predpisanih postopkov. Zmanjkalo je časa za nove ideje in stalne izboljšave.

Zato smo se v podjetju odločili za zaposlitev novega sodelavca. Izbrali smo mladega strokovnjaka s področja kemijskih znanosti, ki poleg okoljskega področja pokriva tudi področje rabe kemikalij ter skladnosti materialov.

Katere okoljske naloge ste si zadali za prihodnje leto?

Po napovedih nas čaka zelo dinamično leto rasti proizvodnje in števila zaposlenih. Ve se, kaj to pomeni. Zaključujemo tudi z gradnjo zunanjega pokritega ekološkega otoka, na katerem bomo odpadke pripravljali za prevzem na enakem tehnološkem nivoju, kot so urejeni procesi v neposredni proizvodnji.

Končujemo izvedbo energetskega pregleda. Posegali bomo predvsem na področje dodatnega izkoriščanja odpadne toplote, inteligentne LED razsvetljave, razširitve monitoringa rabe energentov na procese, ki še niso energetsko obvladovani, ter vzpostavili energetski management.

Na področju virov delcev iz malih kurilnih naprav ostaja osnoven pristop enak kot v odlokih sprejetih v letih 2013-2014: 1. Z učinkovito toplotno izolacijo v prvem koraku zmanjšati potrebo po toplotni energiji za ogrevanje stavb;

2. na zgoščenih območjih poselitve priključiti čim več gospodinjstev na daljinsko ogrevanje (pri tem zagotoviti z optimizacijo delovanja njegovo visoko učinkovitost) ali na ogrevanje s plinom 3. na preostalih, nezgoščenih območjih poselitve čim prej zamenjati čim več zastarelih malih kurilnih naprav z nizko učinkovitostjo in visokimi izpusti s sodobnimi učinkovitimi in z nizkimi izpusti delcev ter s toplotnimi črpalkami 4. dokler še obratujejo zastarele male kurilne naprave zagotavljati vse potrebne ukrepe na področju lesne biomase (predvsem potrebna nizka vlažnost drv) in pravilnega obratovanja malih kurilnih naprav.

Pomembna novost noveliranih načrtov je, da se uvajajo nekateri novi ukrepi za celovito obvladovanje lesne biomase, ki se prej ko slej znajde v malih kurilnih napravah. Nov, pomemben ukrep, je namenjen odvračanju uporabe kakovostnega lesa za kurjenje v malih kurilnih napravah, in sicer gre za ukrep Rezervacija območij za nizkoenergetsko gradnjo masivnih lesenih objektov, ogrevanih z obnovljivimi viri energije, zasnovanih in postavljenih z upoštevanjem vrednosti in meril v okolju mesta razpoznane identitetne – tradicionalne arhitekture.

V Podrobnejših programih se nadaljujejo spodbude države iz Sklada za podnebne spremembe in iz kohezijskih sredstev 20142020 za toplotno izolacijo stavb in za nakup sodobnih malih kurilnih naprav in toplotnih črpalk, pri čemer bodo spodbude večje.

Novost pa so tudi spodbude države za nakup toplotnih postaj za priključevanje na daljinsko ogrevanje in za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov.

Na področju obvladovanja lesne biomase za ogrevanje in uporabo malih kurilnih naprav je potrebno izvajati tako na območjih preseganj kot na območju celotne Slovenije celovite in usklajene ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka ter za preprečevanje nastankov novih območij preseganj, zato je ustanovljena medresorska delovna skupina

39

za pripravo Strategije umne rabe lesne biomase za kurjenje v (skupinskih) kurilnih napravah, ki pod vodstvom MOP v sodelovanju z MKGP, MGRT, MzI, Zavodom za gozdove in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravlja ukrepe, ki bodo zagotavljali umno rabo lesne biomase za ogrevanje ter gospodarno rabo lesa (strategija bo komplementarna akcijskemu načrtu Les je lep).

Na področju prometa so ukrepi naravnani k prehodu uporabe številnih motornih osebnih vozil k trajnostni mobilnosti, to je k peš hoji, kolesarstvu in uporabi javnega potniškega prometa. Novi ukrepi se nanašajo predvsem na upravljavske inovacije ter na zagotavljanje pogojev za uporabo električnih vozil. V enem od mest pa se prav preko načrta kakovosti zraka na novo uvaja mestni potniški promet.

Za prehod k trajnostni mobilnosti so novost spodbude države za zamenjavo zastarelih komunalnih vozil z vozili z emisijskim razredom Euro VI ter za uvedbo (ali razširitev) sistemov izposoje koles (in električnih koles) na vseh sedmih območjih preseganj.

Ob tem dodajmo, da so iz Sklada za podnebne spremembe zagotovljena znatna sredstva države za različne spodbude gospodinjstvom za toplotno izolacijo stavb in zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnimi ali s toplotnimi črpalkami. Pravkar je odprt nov razpis za socialno šibka gospodinjstva JAVNI POZIV 59SUB-OCOB17 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka1.

Novi načrti uvajajo upravljavski ukrep določitev skrbnika izvajanja ukrepa v občini, kar bo zagotavljalo večjo koordinacijo delovanja in učinkovitejšo izvajanje načrtov kakovosti zraka.

Mag. Jože Jurša, Ministrstvo za okolje in prostor 1 https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=134

december 2017

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v sodelovanju z območji preseganj (območja mestnih občin Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in Zasavske občine) v preteklih mesecih noveliralo obstoječe Odloke o načrtu za kakovost zraka (načrt) ter pripravilo nove Podrobnejše programe (finančne načrte za izvajanje načrtov kakovosti zraka) za obdobje 2017-2019, ki pa so po novem sestavni del načrtov. V noveliranih načrtih se ukrepi na področju virov delcev iz malih kurilnih naprav in na področju virov iz prometa nadgrajujejo z novimi ukrepi, prav tako so zagotovljeni finančni viri za izvajanje načrtov v Podrobnejših programih, in sicer za vsako območje posebej. Pri tem je treba poudariti pomembno dejstvo, da so ukrepi za izboljševanje kakovosti zraka sinergični z ukrepi za blaženje podnebnih sprememb. Za obdobje 2017-2019 se načrtujejo sredstva za izvedbo vseh sedmih načrtov, in sicer v višini 233.662.000 EUR, od tega bodo spodbude države znašale 55.542.000 EUR.

124/125

Novelirani Odloki o načrtu za kakovost zraka dopolnjujejo obstoječo strategijo

okolje

Ministrstvo za okolje in prostor

40

Inovativni izdelki dopeke so adut v izvozu, najbolj pa ajdov kruh z orehi

Pekarska panoga

december 2017

V slovenski pekarski panogi, ki izboljšuje poslovanje in se s prodajo širi na tuje trge, zavzema Žito posebno mesto. Ne le zaradi tradicije in tržnega deleža doma, pač pa tudi, ker se je z novim lastnikom podjetje znašlo v Skupini Podravka. Kje je Žito zdaj, katera vrata mu odpira Podravkina globalna prodajna mreža in s katerimi novimi izdelki najbolj strežejo okusom domačih in tujih kupcev? Janez Bojc, direktor v podjetju Žito d.o.o., pravi, da je za podjetje značilna rast. Letos z izvozom pričakujejo dvomestno rast.

Ob poslovnih rezultatih pa je zadovoljen tudi z okoljsko bilanco. Kar zadeva projekt Izbrana kakovost, meni, naj se uveljavlja predvsem tam, kjer so blagovni viški.

Z nekaterimi prevzemi in povezovanji bi se naj pekarska panoga v Sloveniji konsolidirala in izboljšala poslovanje. Optimizacija stroškov, tuja konkurenca, pritiski trgovine, nizka dodana vrednost, digitalizacija in robotizacija, zdravo prehranjevanje, prodor bio izdelkov, zahtevnejši okoljski in prehrambni standardi ter drugo silijo panogo v nove modele poslovanja in v inoviranje proizvodnje. Kako se bo končalo poslovno leto panoge, kako oživlja in kakšne rezultate pričakuje Žito?

Pekarstvo je v Sloveniji zagotovo uspešna panoga, v kateri je v letu 2016 več kot 350 družb in 200 samostojnih podjetnikov ustvarilo 386 milijonov evrov prihodkov. Rast prodaje v panogi se vsako leto krepi in je v letu 2016 znašala 7,6 %. Prvih 10 družb glede na prodajo je ustvarilo tri četrtine vse prodaje. Zagotovo je tudi glede na spremembe v poslovanju in nakupna pričakovanja pri potrošnikih konsolidacija v panogi še vedno aktualna. A le, v kolikor je posel v korist družbe in povečuje njeno vrednost. Prav je tudi, da imamo močno konkurenco, ki nas motivira v še bolj kakovostno delo. Žitov tržni delež v sektorju pekarstva je več kot četrtinski. V letu 2016 smo imeli čistih prihodkov od prodaje več kot 123 milijonov evrov, v letu 2015 več kot 115 milijonov evrov in v letu 2014 več kot 113 milijonov evrov. Za letošnje poslovno leto pa poslovnih podatkov še ne moremo razkrivati, saj smo del skupine, ki kotira na zagrebški borzi.

Po odmevni lastniški spremembi naj bi se Žitu v Podravki odprli novi trgi. Kaj se je spremenilo pod novim lastnikom in kako se to kaže v proizvodnji?

Ob podpori našega lastnika, Podravke d.d., smo v Žitu v zadnjih letih začeli z valom investicij za posodobitev proizvodnih in tehnoloških procesov ter z digitalno transformacijo podjetja. Tako smo investirali v posodobitev ajdovega mlina, nabavili sodoben zamrzovalni spiralni tunel in več etažnih peči. V naši proizvodni enoti v Gradišču je tudi centralizacija proizvodne dejavnosti za čaje celotne Skupine Podravka, ne le Žitove blagovne znamke 1001CVET. Prav tako smo tehnološko posodobili celotno proizvodno linijo filter čajev. V pekarni Bežigrad smo z novimi tunelskimi pečmi posodobili proizvodnjo toastov in linijo modelnih kruhov. Po integraciji Žita v poslovni sistem Podravka, d.d. vlagamo veliko sredstev v implementacijo informacijskega sistema SAP z namenom digitalne transformacije vseh poslovnih procesov.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Janez Bojc

okolje

124/125

Pekarska panoga

Rast prodaje v panogi se vsako leto krepi in je v letu 2016 znašala 7,6 %. Prvih 10 družb glede na prodajo je ustvarilo tri četrtine vse prodaje.

Kako to vpliva na prodajo, finance in izvoz?

Skupina Žito je v letu 2016 v tujini prodala za 25,5 mio EUR in tako ustvarila 21 odstotkov celotne prodaje. To je skoraj 12 odstotna rast prodaje na tujih trgih, kjer letos računamo na dvomestno rast prihodkov. Žitovi najmočnejši izvozni produkti so sicer inovativni izdelki dopeke, najbolj prodajan izdelek na tujem trgu pa je ajdov kruh z orehi. Največji izvozni trgi Žita so v Zahodni Evropi, in sicer Italija, Nemčija, Španija in Avstrija. Sledijo jim države Adria regije. S Skupino Podravka pa Žitova trgovska mreža sega tudi na bolj oddaljene trge, na druge kontinente. Evropski trg predstavlja 14 % izvoza, 6 % so države bivše Jugoslavije, 1 % pa ostale države.

So možnosti še za večji izvoz?

Mednarodni trgi ponujajo ogromno priložnosti za inovativne izdelke, ki prinašajo na prodajne police novosti v kombinacijah okusov in oblik

41 Portfelj Žita je zelo raznovrsten. Ali se v zadnjih treh letih struktura proizvodnje in realizacije spreminja? Koliko se povečuje prodaja zamrznjenega programa, bio izdelkov oziroma izdelkov s certifikatom in koliko novih proizvodov ste ponudili trgu?

Vsako leto ponudimo trgu večje število novih izdelkov. Samo letos so to bili Žitov toast s konopljo, nova začimba Maestro dimljena paprika, bio pirin kus kus Zlato polje, 3-barvni miks riž Zlato polje, Gorenjka chef mlečni čokoladni obliv, rustikalni grisini in novi okusi klasičnih grisinov, bio ovseni kosmiči, bio kvinojini kosmiči in bio mešanica mok iz pražit. Še več novosti bi lahko naštel. Smo inovativni. V letu 2016 je predstavljal največji delež prodaje steber pekarstva, Žitovi kruhi in zamrznjene dobrote, kar 41 %. Nato sledijo sodobna kuhinja 19 %, to so Zlato polje, Maestro, 1001 CVET, konditorstvo 16 %, Šumi, Gorenjka, in mlinarstvo 7 %, Natura. Preostali del prihodkov od prodaje predstavlja trgovsko blago ter prodajne kategorije podjetja Podravka, kamor se uvršča izdelke blagovne znamke Lino, kulinarstvo, mediteranska prehrana, kondimenti ipd.

Kaj najbolj iščejo kupci?

Pri kupcih je opaziti povpraševanje po izdelkih, primernih za vegetarijance in vegane, veča se prodaja bio in brezglutenskih izdelkov, prigrizkov ter izdelkov dopeke.

Dopeka postaja med pomembnimi aduti prodaje, saj so jo potrošniki dobro sprejeli. Se to pozna tudi v vaši prodaji?

Dopeka na prodajnem mestu je še vedno eden glavnih trendov in smernic razvoja. To so predvsem različne visokokakovostne vrste kruha, ki jih Žitovi peki zamesijo, deloma spečejo, potem pa globoko zamrznejo. Taki pekovski izdelki potujejo na mesto prodaje, kjer jih v trgovinah in bencinskih črpalkah do konca spečejo. Prav naši inovativni izdelki dopeke so Žitov najmočnejši izvozni produkt. Na tujih trgih se uveljavljamo predvsem zaradi inovativnosti, izvirnih in rustikalnih oblik ter po prepoznavnem okusu.

Najbolj prodajan izdelek na tujem trgu je ajdov kruh z orehi.

Iz katere moke? Domače ali uvožene? Živilci radi poudarjate, da proizvajate izdelke iz slovenskih surovin. Zmogljivosti podjetja Žito

Skupna letna poraba pšenice v Žitu d.o.o. je približno 60 tisoč ton. Od tega jo okrog tretjino odkupimo od slovenskih pridelovalcev, ostalo pšenico odkupujemo na borzi, predvsem iz sosednje Madžarske. Že več let ob domači žetvi Žito zagotavlja odkup zadostnih količin slovenske pšenice. Tako ves kruh in pekovske izdelke na slovenskem trgu domačim potrošnikom zagotavljamo praktično vse leto. Tako je bilo tudi letos. Torej iz 100 % slovenske pšenice. Ohranjamo svoje mesto med največjimi odkupovalci slovenske pšenice in izkazujemo podporo lokalnim pridelovalcem. Podpiramo pot k večji slovenski samooskrbi s pšenico. Tudi naša linija žit in stročnic pod blagovno znamko NATURA je v velikem delu pridelana v sodelovanju z domačimi pridelovalci, ki imajo za svoje pridelke pridobljeno oznako bio in evropski znak certificiranega ekološkega živila. Za ostale izdelke, predvsem testeninarski program, kjer potrebujemo na primer pšenico durum, ki je doma ne pridelujemo, to uvažamo, prav tako za nekatere moke v mlinarskem programu.

Dopeka na prodajnem mestu je še vedno eden glavnih trendov in smernic razvoja.

To so predvsem različne visokokakovostne vrste kruha.

Pri pšenici slovenskega izvora je aktualna tudi shema Izbrana kakovost Slovenije. Kaj velja pri tem za področje vaše primarne panoge?

Kot sem nedavno omenil na žitni konferenci, se je treba vprašati, kaj bo slovenska pšenica, v dobrih letinah jo pridelamo 60.000 do 70.000 ton, porabimo pa 150.000 ton, dala potrošniku, ki bi za izdelke za poreklo plačal višjo ceno. Izbrano kakovost je dobro uveljavljati tam, kjer so blagovni viški in kjer je dodana vrednost bližina ali kratek transport, kot je to pri sadju ali zelenjavi.

Ne pa tam, kjer viškov ni, kot je pri pšenici. V Žitu zato bolj razmišljamo o nišni proizvodnji, kot so na primer izdelki iz surovine, ki je pridelana brez fitofarmacevtskih sredstev, druge sorte, ki so specifične za Slovenijo, in podobno.

Letos je bilo Žito nagrajeno za štiri izdelke, za čaje in kruh, z nagrado Super Taste Award. S čim ste prepričali mednarodni inštitut, ki je ocenjeval kakovost in okus izdelkov?

Tako je. Najvišjo oceno, kar tri zvezdice, je prejel Žitov stoletni kruh s semeni chia, po dve zvezdici Superior Taste Award pa so prejeli čaj 1001 CVET z okusom ingverja, otroški bio čaj ter ajdov kruh z orehi. Mednarodni inštitut International

124/125

Taste & Quality Institute, ki ocenjuje kakovost in okus izdelkov, se pri ocenjevanju osredotoča na okus, vonj, teksturo, obliko in videz izdelkov.

Podjetja predložijo svoje izdelke na degustacijah, tako da lahko žirija verodostojno oceni okus in certificira kakovost. Žirijo sestavlja 135 vrhunskih kuharjev in someljerjev. Zagotovo je žirijo prepričala kakovost naših izdelkov, saj uporabljamo najkakovostnejše sestavine in sledimo okusom kupcev. Kakovost Žitovih izdelkov dokazujejo tudi številne druge nagrade. Med njimi je več kot 260 Zlatih priznanj za kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, keksov in slaščic, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.

okolje

so večje, torej vaših potreb slovenske njive ne zadovoljujejo. Kolikšen delež surovin kupujete v tujini, kako zagotavljate kakovost in izpolnjujete standarde zlasti, kar zadeva zdravo prehranjevanje?

Vaši izdelki naj bi bili praktično brez transmaščobnih kislin. Po raziskavi, ki poteka v Sloveniji, tretjina slovenskih pekarn in slaščičarn uporablja transmaščobe, ki so nevarne zdravju. Vaš komentar in kako je to v Žitu?

V Žitu stalno spremljamo trende in novosti na področju zdrave uravnotežene prehrane. H kakovosti smo zavezani tudi s certifikatom sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015. Večina proizvodnih enot ima še svoj certifikat za IFS Food standard, ki postavlja zahteve za varna živila. Eden od ciljev spremembe receptur naših izdelkov je bila v zadnjih letih tudi zamenjava maščob zaradi vsebnosti transmaščobnih kislin.

Tako smo že pred leti izpeljali številne spremembe receptur naših izdelkov in hidrogenirane ter delno hidrogenirane maščobe zamenjali z drugimi maščobami. Danes v Žitovih izdelkih praktično ne uporabljamo delno hidrogeniranih maščob, ki so glavni vir t. i. industrijskih transmaščobnih kislin. Zato so vsebnosti transmaščobnih kislin v teh izdelkih znatno pod 2 %, kolikor predpisuje najstrožja zakonodaja, kot je npr. na Danskem. Zavedati pa se moramo, da so transmaščobne kisline naravno prisotne v maščobah živalskega izvora. Postopno zmanjšujemo tudi vsebnost sladkorja in soli v naših izdelkih, pri čemer razvijamo izdelke tako, da ni opaznih sprememb okusa.

V zadnjem času je v državi več akcij, ki bi naj preprečile visok odstotek zavržene hrane. Tudi v Žitu ste ugotavljali, da so vam iz trgovin pred leti vračali tudi 20 % kruha. Kako je sedaj in kaj storite z neprodanimi proizvodi?

V Žitu za kruh, ki ostane od dnevne peke in se ne proda, poskušamo najprej skleniti dogovore s trgovci, da se zmanjšujejo vračila. Tu smo že opazili napredek. Vračila so precej manjša.

Tudi na primer zaradi znižanih cen neprodanega kruha prejšnjega dne v maloprodaji. V naslednjem koraku porabne krušne izdelke tudi doniramo dobrodelnim organizacijam. Za primer, Žito Bežigrad tedensko donira okoli 85 kilogramov krušnih izdelkov. Prejemniki tega kruha so Karitas, Sestre usmiljenke in Zveza Prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje s projektom Botrstvo. Organizacije viške kruha dvignejo same, nekaterim jih dostavimo mi. In

december 2017

izdelkov. Poudarek dajemo uvrstitvi naših novih izdelkov na police tujih trgovcev, ki stalno iščejo nove ideje in inovativne izdelke. Želimo povečati tudi prodajo izdelkov za dopeko na novih trgih. Preko Podravkine trgovske mreže in predstavništev lahko Žitova prodaja posega na bolj oddaljene trge, kot so Kitajska, Rusija, Japonska, Avstralija, Savdska Arabija, Izrael, pa tudi Severna Amerika in Kanada. Največji izvozni trgi Žita so sicer v Zahodni Evropi in v državah Adria regije. Na teh trgih smo že z našimi izdelki. Kljub temu imamo v izvozu še veliko priložnosti.

42 124/125

okolje

na koncu ostanke kruha, ki res niso več uporabni za prehrano, predelamo v krmo za živali.

Nasploh se trudimo, da se kruh, ki so ga spekli naši peki, nikakor ne znajde v smeteh.

Kakšna je vaša letna okoljska bilanca, če primerjate rezultate za zadnja tri leta? Na primer poraba materiala za embalažo, poraba vode, električne energije, ravnanje z odpadki, prašni delci, kemikalije… Naročniki embalaže, na primer, iščejo optimizacijo stroškov v decentralizaciji. Pri katerih izdelkih je največ embalažnih izzivov?

V Žitu izvajamo energetske preglede in nadgrajujemo projekte izboljšav. Prav tako izvajamo energetski menedžment. Avtomatiziramo in načrtovano zajemamo podatke o porabi energentov in jih primerjamo s predvidenimi podatki. Tako zelo hitro ugotovimo odstopanje in ukrepamo. Usmerjeni smo na prihranke pri energentih in povsod pri uporabi tehnološkega goriva prehajamo iz KOEL na zemeljski plin in s tem zmanjšujemo proizvodne stroške. Na lokaciji Šumi bonboni smo na primer že pred leti izvedli kogeneracijo, ko smo ob pridobivanju električne energije iz plina odvečno toploto uporabili v tehnološkem procesu. Z izboljšanjem delovanja kotlovnice v Kruh pecivu smo zmanjšali

porabo energentov na tem mestu za 102.000 evrov na leto. Pri porabi vode smo pristopili k natančnemu vrednotenju količin vode, ki jo porabimo kot surovino v svojem procesu, in za ta delež zmanjšujemo dajatve za obremenjevanje odpadnih voda. Redno izvajamo nadzor nad ločevanjem odpadnih frakcij odpadkov na samem izvoru. Prizadevamo si, da na trg dajemo manj transportne in prodajne embalaže. Prav tako pri razvoju nove embalaže dajemo poudarek inovativnosti pri izbiri materialov in tehnologij, ki ob ustrezni zaščiti izdelka predstavljajo čim manjšo obremenitev za okolje.

Izbrano kakovost je dobro uveljavljati tam, kjer so blagovni viški in kjer je dodana vrednost bližina ali kratek transport, kot je to pri sadju ali zelenjavi. Ne pa tam, kjer viškov ni, kot je pri pšenici.

Po katerih merilih je bilo Žitovo pirino vlečno testo najbolj inovativni izdelek?

Kako bi za Žito opredelili zeleno rast ali trajnostni razvoj glede na to, da je bil v državi sprejet program prehoda v zeleno gospodarstvo?

Strokovna skupina Inštituta za nutricionistko je pri ocenjevanju upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot so posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, posebnosti formulacije in embalaže živila, posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila ter druge vidike inovativnosti, kot je npr. prijaznost okolju. S pirinim vlečenim testom smo tako dokazali, da smo lahko inovativni in izvirni z uporabo starih preizkušenih sestavin, kot je pira. Pri potrošnikih smo namreč v zadnjem času opazili trend vračanja h koreninam, k vsemu dobremu, kar smo poznali nekoč.

V Žitu za trajnostni razvoj skrbimo z varovanjem okolja in z družbeno odgovornostjo. Zelena rast se izvaja predvsem z inovacijami v tehnoloških procesih in z neprestanim izboljševanjem in nadgradnjami ravnanja z energijo, vodo in odpadki, uporabo embalaž, uporabljenih surovin ipd. Hkrati tudi v izpolnjevanju zavez družbene odgovornosti do lokalnih skupnosti in okolja, v katerem delujemo. Hkrati vsako leto podpiramo pomembnejše poslovne in športne dogodke in aktivno sodelujemo v projektih, ki so usmerjeni v pomoč šibkejšim članom družbe.

Promocija

www.dana.si december 2017

Dana Bio sokovi za popolno jutro, učinkovit dan in lahko noč.

Kaj je glavni cilj projekta Life Natura viva?

LIFE natura viva je projekt, ki ga vodi NIB, Nacionalni inštitut za biologijo, NRP je v tem projektu le kot partner z dokaj epizodno vlogo. V NRP si največ obetamo od letnega kina na prostem, to je del projekta. V kinu bomo brezplačno predvajali filme z naravovarstveno vsebino. Pomembnejši je za nas projekt LIFE Stržen, pri katerem je NRP vodilni partner. Gre za mešanico ukrepov za izboljševanje stanja v naravi, za izobraževalne in promocijske dogodke ter izgradnjo usmerjevalne, pogojno lahko rečemo tudi turistične infrastrukture.

Obiskovalce bo preusmerjala od najbolj občutljivih k manj občutljivim območjem na Cerkniškem jezeru.

Cerkniško jezero je evropska naravna znamenitost. Kaj nameravate storiti, da bi postalo prepoznavna blagovna znamka slovenskega turizma?

Mi si želimo, da bi bilo jezero svetovno prepoznana točka kompromisa med varstvom narave in trajnostnim, premišljenim razvojem turizma. Vprašanje je, če si na jezeru želimo več ljudi. Zagotovo pa si želimo več »izplena« za domačine, ki tu živijo, se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in so nenazadnje tudi jezero ohranjali skozi rodove.

Kaj počnete z jezerom?

Z dvema projektoma najprej izboljšujemo stanje na jezeru, s tem ko popravljamo napake preteklih generacij. Te so želele jezero osušiti s prekopavanjem kanalov. S t.i. renaturacijskimi posegi bomo skušali jezeru vrniti podobo in slavo iz Valvasorjevih časov. To pomeni več vode v strugi potoka Stržen tudi v najbolj sušnih mesecih, s tem pa več

43 življenja najbolj redkih in ogroženih rib, ptic, dvoživk, rastlinja…. Uredili bomo 3 pomole za normalno čolnarjenje po jezeru, 5 ornitoloških opazovalnic, 2 tematski pešpoti. Vse tako, da bo za naravo nemoteče.

Računsko sodišče RS je nedavno izdalo Revizijsko poročilo Ravnanje z varstvenimi območji Natura 2000. Kritično ugotavlja, da Slovenija nima strateškega načrta na področju varstva narave, ki bi opredelil cilje države pri razvoju zavarovanih območij. Kaj predvideva vaš razvojni načrt?

V park letno prihaja med 40 in 50 tisoč ljudi, večinoma so izletniki. To smo ugotovili na osnovi vzorčnega štetja obiskovalcev. Želimo si, da je naša ponudba produktov in storitev ponudba visoke dodane vrednosti. Za to morajo poskrbeti domačini, domača manjša podjetja, sp-ji …, kmetije. Nikakor tega ne more delati park kot institucija. To mora biti zelo jasno.

Revizija RS mi je poznana. Vse, kar lahko rečem, je, da je to stvar politike in konkretnih politik. V NRP vemo, kaj delamo.

Da bom konkreten. Če se po žledu in lubadarju Rakov Škocjan razume kot zaklad zaslužka, kjer je potrebno podreti vsako najmanjšo smreko in to strojno, potem na tem območju težko govorimo o usklajenosti gozdarskega plana ali filozofije z načeli varstva narave. Ti sklepi RS sicer po mojem mnenju bolj veljajo za območja, kjer Natura 2000 nima upravljavca. Povedano preprosto.

Po mojem mnenju je moč zagato rešiti na dva načina: 1. z ustanavljanjem novih zavarovanih območji, ki bodo imela tudi menedžment in zelo jasne cilje, ter 2. s širjenjem obstoječih zavarovanih območij, ki se jim za to nameni tudi ustrezno več denarja. Smo dovolj bogata družba, da si ne smemo privoščiti poslabšanja stanja v naravi. Stališče, da ni denarja, je patetičen izgovor.

Kako torej ohranjati biodiverziteto in povečevati prihodek iz turizma?

Najprej je potrebno vedeti in poznati, kje v naravi so največji zakladi. Imeti je potrebno skartirane habitate, gnezdišča, rastišča... NRP to ima in zato točno ve, kje lahko človeška noga ali glava povzroča škodo in kje ne. Na tej osnovi so cerkniški občinski svetniki zbrali dovolj modrosti in poguma, da so sprejeli odlok o plovbi po Cerkniškem jezeru. Na pretežnem delu jezera plovbo omejuje, na prostranem delu jezera, kjer ni problemov z vidika varstva narave, pa bo plovba možna. Še več, vzpodbujali jo bomo. Tam bodo nameščeni pomoli. Seveda bo ob vsem tem nujen monitoring.

S katero naravno posebnostjo in s katerim marketinškim pristopom bi lahko vaš park bolj opazno uvrstili med turistične destinacije Slovenije?

Zaenkrat si dramatičnih marketinških akcij ne želimo. Želimo si, da razvoj poteka skladno z razvojem domače storitve, domačih sobodajalcev, gostincev, vodnikov. Mi smo javni zavod, ki ga je ustanovila občina Cerknica. Nam mora biti 100% jasno, da delamo v javnem interesu in kaj ta interes je!

Ljubljana doživlja turistični razcvet. Ali ste se morda povezali z njihovim Zavodom za turizem?

Da, pravilno ugotavljate, da gre za naravno, logično povezovanje. To je naša strateška in dolgoročna želja. Žal nismo v tem trenutku na nivoju, da bi si lahko to privoščili, saj nimamo infrastrukture, ki bi omogočala množično, skupinsko obiskovanje Notranjskega parka brez tveganja.

V nekaj letih brez dvoma potrkamo na njihova vrata.

december 2017

Kar velika dilema je, ali želimo, da bi bilo Cerkniško jezero blagovna znamka slovenskega turizma. Tako pravi Matevž Podjed, direktor Notranjskega regijskega parka, in dodaja, da je sedanji obisk parka skoraj dovolj velik in da želijo premišljen, trajnostni razvoj turizma.

124/125

Dilema je, ali si sploh želimo še večji obisk Cerkniškega jezera

okolje

Novoletni pomenki

Promocija

44 124/125

okolje

Industrija in okolje

Krožno gospodarstvo v proizvodnji cementa

december 2017

Linija za skladiščenje in doziranje trdnih goriv v peč

Salonit Anhovo je že zaradi tradicije reprezentant slovenske cementne industrije. Čeprav v tehnološkem razvoju in pri uvajanju sprememb, ki jih spodbuja krožno gospodarstvo, lahko dokaže obsežen nabor dosežkov, tudi ko gre za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, je pogosto deležen kritik, češ da premalo stori za zeleno rast podjetja in ohranitev okolja. Ali je to res? Dr. Tomaž Vuk, član uprave, se je pred več kot dvajsetimi leti zaposlil v družbi Salonit Anhovo kot razvojni inženir in je doktor kemijskih znanosti na področju raziskav cementov. Strokovno pojasnjuje, kaj so dosegli s programom stalnih izboljšav. In kaj pomeni za krožno gospodarstvo uporaba alternativnih goriv. Meritve zraka so zgovorne, saj se, pravi dr. Tomaž Vuk, njihovo podjetje uvršča med 10 % evropskih cementarn z najnižjo emisijo CO2 na proizvedeno enoto klinkerja.

Cement imamo vsi v domovih, poslovnih stavbah, tovarnah, zadnje čase se več govori tudi o betonskih voziščih. Se pa malokrat sprašujemo, kako pravzaprav dobimo to snov, ki gradi našo civilizacijo?

Proizvodnja cementa je masoven kontinuiran proces. Naravni kamen iz kamnoloma pretvorimo v najširše uporabljen gradbeni material, primeren za najrazličnejše aplikacije v gradbeništvu. Za mineralno spremembo, ki daje cementu značilne hidravlične lastnosti, je potrebno preko goriv v proces dovajati zelo veliko termične energije, tako da se material, ki potuje skozi rotacijsko peč, delno stali. Temperature materiala takrat dosegajo okrog 1500 °C. Zaradi visokih kaloričnih vrednosti in primerne sestave nekaterih izbranih vrst odpadkov jih lahko uporabljamo kot alternativni vir toplotne energije.

Kot najpomembnejši dosežek si lahko štejemo, da smo bistveno zmanjšali ogljični odtis proizvodov, tako da smo sedaj po tem kriteriju med vodilnimi v svetu.

45 S tehnološkim posodabljanjem smo istočasno zmanjšali vplive na okolje iz definiranih izpustov in iz razpršenih emisij s celo vrsto ukrepov. Rezultat je to, da smo med EU cementarnami med boljšimi. Istočasno smo uspeli v okolju, ki je bilo v preteklosti precej okoljsko obremenjeno, priti v Sloveniji med kraje, ki so po kakovosti zunanjega zraka med najmanj obremenjenimi. Po parametrih zunanjega zraka dosegamo vrednosti, ki so nižje od priporočil svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kar zagotavlja, da je to okolje zdravstveno ugodno za prebivalce.

Kateri dosežki prispevajo k zeleni rasti podjetja?

Več jih je. Z vključevanjem materialov iz drugih procesov v veliki meri živimo krožno gospodarstvo. Primerne materiale uporabljamo kot goriva ali surovine, pri čemer morajo biti njihove lastnosti takšne, da se vključujejo v naš proces brez škodljivih posledic za okolje, proces in kakovost proizvodov. Vse uvedene prakse vsebujejo komponente trajnostnega razvoja, zaradi česar je bil zadnji investicijski projekt nagrajen s tretjo nagrado EBRD na področju trajnostnega razvoja. Naj omenim nekatere naše najpomembnejše projekte v zadnjih petnajstih letih:

124/125

0,880 0,860 0,840

okolje

Emisijski faktor CO2 (t CO2 / t proizvedenega klinkerja)

Kot najpomembnejši dosežek si lahko štejemo, da smo bistveno zmanjšali ogljični odtis proizvodov, tako da smo sedaj po tem kriteriju med vodilnimi v svetu. To je plod treh glavnih smeri naših prizadevanj. Mislim na posodabljanje in s tem zmanjševanje porabe energije na enoto proizvoda (ocenjeno na 15 %). Potem na spremembo strukture goriv z nadomeščanjem z alternativnimi gorivi, s čimer smo zmanjšali delež ogljika v gorivih ter povečali delež uporabe biomase. Pomemben je še vzporedni razvoj na področju cementov, pri katerih smo precej zmanjšali delež klinkerja ob istočasnem izboljšanju njihove kakovosti.

0,820 0,800 0,780 0,760 0,740 0,720 0,700

2005

2006

2007 2008 2009 SA t CO2 / t kl.

2010 2011 2012 Benchmark t CO2 / t kl.

2013

2014

Specifične emisije CO2 pri proizvodnji klinkerja MV EU [µg/m3]

MV WHO [µg/m3]

PM10 (2010)

40

PM10 (2013)

40

Onesnaževalo

Salonit Anhovo

% % Prebi­valstva1 Prebi­valstva2

Morsko [µg/m3]

Gorenje Polje [µg/m3]

20

19,4

19,8

21 - 30

64 - 83

20

15,7

18,0

-

-

PM10 (2014)

40

20

15,3

16,8

-

-

NO 2 (2010)

40

40

9,1

10,5

8 - 13

8 - 13

Benzen (2010)

5

1,7

-

1,0

<1

10 - 12

Primerjava doseženih povprečnih letnih koncentracij snovi v zraku s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (vir: Air quality in Europe - 2014 report).

2

1 Delež prebivalcev v urbanih okoljih nad mejnimi vrednostmi (MV) EU Delež prebivalcev v urbanih okoljih nad mejnimi vrednostmi (MV) WHO

50 45 Koncentracija (µg/m3)

V Salonitu Anhovo imate vpeljan program stalnih okoljskih izboljšav, ki ga izvajate že več kot 15 let. Kateri so najpomembnejši dosežki tega programa?

40 35 30 25 20 15 10 5 0

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Morsko PM10

2012

2013

2014

2015

2016

Gorenje Polje PM10

Trendi koncentracij PM10 v okolici Salonita Anhovo

• Nova linija za doziranje izrabljenih avtomobilskih gum (2004)

Krstenice

Morsko

• Nova sodobna hala za skladiščenje surovin za cement in premoga (2005)

Cementarna Skale

• Izgradnja nove mlinice premoga (2005) Močila 2

• Zamenjava satelitskega hladilnika peči z bolj učinkovitim rešetkastim hladilnikom (2006) • Tehnološka posodobitev mlinice cementa in posodobitev stavbe mlinice s protihrupno zaščito (2001, 2007)

Gorenje Polje Salonit Anhovo, d.d.

Anhovo Rodež

Merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka in prikaz trendov gibanja koncentracij delcev PM10 (vir: podatki Salonit Anhovo, d.d., ARSO – letna poročila o kakovosti zunanjega zraka)

december 2017

• Zamenjava elektrofiltrov na glavnem izpustu iz peči s sodobnejšimi vrečastimi filtri (2006)

• Novi silosi za skladiščenje cementa (2009) • Nova moderna energetsko učinkovita zgradba IN PRIME (2013) • Uvedba naprednega sistema za avtomatsko vodenje rotacijske peči (2015)

• Nova linija za skladiščenje in doziranje 3D goriv iz trdnih nenevarnih odpadkov (2016) • Postavitev sistema za izločevanje kloridov (2016) V čem je kakovost nagrajenega projekta?

Projekt zajema naprave za skladiščenje in doziranje trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov nekoliko večjih dimenzij. Zato izraz 3D goriva.

Znižali smo emisije toplogrednih plinov, z uporabo odpadnih materialov rešujemo širši problem odpadkov v družbi. Ta korak pomeni pomemben mejnik na poti v trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Z zagonom linije smo dosegli zastavljene cilje projekta.

Znižali smo emisije toplogrednih plinov, z uporabo odpadnih materialov rešujemo širši problem odpadkov v družbi. Ta korak pomeni pomemben mejnik na poti v trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo.

Kako v proizvodnjo uvajate najboljše razpoložljive tehnologije (BAT)?

december 2017

S skrbnim načrtovanjem primarnega procesa smo dosegli okoljske in tehnološke parametre, ki so jih v drugih cementarnah dosegli z uvedbo sekundarnih tehnik. Tako voden tehnološki proces je plod lastnega znanja in dela lastnih strokovnih timov. Danes se lahko sklicujemo na to, da je tehnološka linija na nivoju, ki ga bodo povprečne cementarne v Evropi dosegle šele čez 15 let. Poleg osnovnih tehnologij je razvoj usmerjen tudi v avtomatizacijo, metode umetne inteligence in v razvoj informacijskih programskih orodij. S tem smo postavili platformo za prehod na pametno proizvodnjo.

To pomeni, da tehnološki razvoj prispeva k okoljski in energetski učinkovitosti. Kakšno vlogo pri tem igra uporaba alternativnih goriv, o čemer je bilo v javnosti več kritičnih mnenj?

Vse, kar počnemo v razvoju tehnologij, ima pozitiven učinek na okolje in energetsko učinkovitost. Ustvarjali smo pogoje za trajnostno

V zadnjem času postaja vse pomembnejše tudi okoljsko komuniciranje, vaše podjetje je izpostavljeno. Kako komunicirate z javnostmi?

Za vsako industrijsko dejavnost je najbolj pomembno, da je transparentna in da komunicira svoje poslanstvo, delo, načrte in tudi vplive na okolje. Pri tem pa mora znati vključevati in povezovati vse zainteresirane – od stroke do zaposlenih, krajanov in še bi lahko našteval. Imamo dobro utečeno ekipo strokovnjakov z različnih področij, ki sodelujejo v komuniciranju. Naša jasna zaveza je, da morajo zagotavljati točnost in verodostojnost podatkov. Osnova so urejena proizvodnja in dobra zbirka podatkov. Pri tem pa razumevanje, da tudi okoljsko komuniciranje potrebuje sistemski pristop. Od leta 2004 imamo certifikat ISO14001. V postopku pridobivanja prvotnega integralnega okoljskega dovoljenja IPPC, izdanega leta 2007, smo kot vzorčno podjetje sodelovali tudi v »twinning« projektu za prenos dobrih praks iz EU v Slovenijo. Vzporedno smo po nemški zakonodaji pridobili še pilotno IPPC dovoljenje.

Vrata podjetja so različnim javnostim odprta?

Seveda. Lahko bi rekli, da imamo vsak dan odprta vrata. Od strokovnih obiskov do obiskov društev, pa kar tako zainteresiranih, ki bi se radi prepričali o tem, kar so slišali o cementarni. Porabili bi verjetno cel EOL, če bi želeli samo našteti vse, kar delamo na tem področju. Mogoče samo nekaj aktivnosti za oris – objava trajnih meritev na spletu, priprava in objava poročil o kakovosti zraka, strokovni obiski, Dnevi odprtih vrat, Evropski dnevi mineralov, časopis Naš list, spletna stran, obiski iz lokalne skupnosti.

Kdo vam pomaga pri izvajanju okoljskih raziskav in meritev?

Monitoringi so tudi naša odgovornost. Smo pa aktivni člani in sodelujemo s številnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami ter institucijami, kot so na primer CEMBUREAU (evropsko združenje cementarn), odbor EIPPCB, ZBS, GZS, fakultetami in raziskovalnimi organizacijami, nacionalnimi laboratoriji in drugimi. Poleg rednih meritev v okviru obratovalnega monitoringa

foto: Walter Fritz

okolje

• Linija za skladiščenje in doziranje 2D trdnih goriv - nenevarnih odpadkov (2009)

rabo stranskih proizvodov in določenih vrst odpadkov iz drugih procesov. To predstavlja osnovo krožnega gospodarstva kot kompleksnega sistema, v katerem posamezne enote lahko uporabljajo materiale iz drugih enot. Tako se lahko na primer uvrščamo med 10 % evropskih cementarn z najnižjo emisijo CO 2 na enoto proizvedenega klinkerja.

Naj poudarim, da so se kljub povečevanju uporabe alternativnih goriv emisije vsa leta zmanjševale in so sedaj na nivoju najboljših evropskih cementarn.

dr. Tomaž Vuk

46 124/125

• Izgradnja novega izmenjevalnika toplote s sekundarnim kuriščem (2008)

Naša jasna zaveza je, da morajo zagotavljati točnost in verodostojnost podatkov. Osnova so urejena proizvodnja in dobra zbirka podatkov. sodelujemo s temi institucijami v vrsti dodatnih meritev in raziskav. Podpiramo raziskave na področju razvoja proizvodov, tehnologij ter na področju okolja, sodelujemo tudi pri izvedbi različnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog.

Nekatere dodatne študije in meritve, ki smo jih izvajali v sodelovanju z različnimi institucijami: • Meritve delcev PM10 v zunanjem zraku (potekajo stalno na dveh merilnih mestih) • Težke kovine v PM10 v zunanjem zraku (Kemijski inštitut Ljubljana, več let) • Meritve dioksinov v zunanjem zraku (NLZOH Maribor, 2007 – 2009, 2016 - 2017) • Meritve benzena v zunanjem zraku in modeliranje disperzije emisij (NLZOH Maibor, 2010) • Meritve NO 2 v zunanjem zraku in modeliranje disperzije emisij (NLZOH Maribor, TU Graz, 2010) • Težke kovine v zemljinah (Kemijski inštitut Ljubljana, 2009, 2011, 2012) • Meritve cele palete organskih snovi v zunanjem zraku (NLZOH Maribor, 2015 - 2016) In Salonit Anhovo v prihodnosti?

Naš pogled vnaprej je usmerjen v dodaten razvoj tehnologij predvsem na področju novih programskih orodij z uporabo umetne inteligence in robotike, nadaljnje zmanjševanje vplivov na okolje, zavzetost za zdravo okolje ter varstvo narave. S temi pristopi bomo naše poslovanje in poslanstvo še izboljšali.

Koliko nova gradbena zakonodaja spodbuja kakovostno gradnjo in izbiro materialov, ki okolje manj obremenjujejo. Katere okoljske prednosti lahko naštejete pri vročem pocinkanju?

Novi Gradbeni zakon, ki bo začel veljati 1. 6. 2018, obravnava le implementacijo trajnostne gradnje evropskih direktiv.

Kot navaja Ministrstvo za okolje v enem izmed dokumentov, se za gradnjo stavb porabi 42 % energije, proizvede 36 % izpustov toplogrednih plinov, porabi več kot 50 % pridobljenega materiala in 30 % vode, pri tem pa se ustvari več kot 35 % skupnih odpadkov. Ob tem je pomembno, da ima gradbeni sektor velik potencial za uspešen gospodarski razvoj države, ki v razvitih državah predstavlja 6-8 % bruto nacionalnega proizvoda.

Upoštevajmo, da človek preživi v stavbah 80-90 % svojega časa, kar vpliva na zdravje in delovno storilnost ljudi. Torej predstavljajo stavbe velik neizkoriščen potencial za doseganje ciljev trajnostne rasti. V Sloveniji nimamo strateškega dokumenta, ki bi definiral pojem trajnostnega razvoja.

Vendar gradbeniki vse bolj upoštevajo zahteve po kakovostni gradnji. Kaj lahko prispeva k trajnostni gradnji vroče pocinkanje?

Zelo veliko. Če pri gradnji uporabimo vroče pocinkanje namesto barvanja, je zaščita s cenejšim sistemom barvanja v prvih petindvajsetih letih dražja za 70 %, zaščita z dražjim sistemom barvanja pa skoraj za 100 %. Premaze je potrebno obnavljati, cinkovo prevleko nikoli. Če primerjate stroške vročega pocinkanja

47 in barvanja pri težkih, srednjih in lahkih konstrukcijah, je vroče pocinkanje cenejše, življenjska doba pocinkane prevleke pa mnogo daljša.

Korozija veliko stane. Koliko?

Po izračunu zveze National Association of Corrosion Eugineers (NACE International) in agencije Federal Highwarg Administration (FHWA) povzroča v svetu korozija na letni ravni škodo v višini 3 – 4 % bruto domačega proizvoda. Samo za ZDA znaša to 276 milijard dolarjev. Jasno je, da je zaradi tega antikorozijska zaščita nujna, vroče pocinkanje pa ekonomsko zelo upravičeno prav zaradi značilnosti in kvalitet, ki ga uvrščajo med trajnostne postopke.

Kakšno prednost vam daje na trgu certifikat DASt 022?

Smernice za DASt 022 so pripravili v Nemčiji leta 2010. Prvi razlog je bila nesreča, zlom strešne konstrukcije garažne hale v Nemčiji. Hkrati so na določenih stebrih žičniških sistemov našli podobne razpoke v jeklu, ki bi lahko vodile h katastrofalnim posledicam.

Raziskali so vse vzroke za razpoke in po nekaj letih je izšla smernica DASt 022, ki predpisuje izbiro jekla, konstruiranje profilov in prilagojen postopek vročega cinkanja. Že naslednje leto smo ta certifikat pridobili. Obnavljati ga je potrebno vsako leto. Slovenija nima ustreznega organa za podelitev certifikata, zato presojo izvaja pri nas nemški IFO (Institut für Oberflächentechnik). Brez tega certifikata bi ne mogli izvajati cinkanja konstrukcij hal in žičniških sistemov, ki predvsem v Avstriji predstavljajo zelo velik trg. Naša pocinkovalnica je ekskluzivni dobavitelj vročega cinkanja za avstrijski Doppelmayr in italijanski Leitner, oba sta proizvajalca žičniških sistemov

Koliko se pocinkanje uporablja po svetu in pri nas?

Slovenija je lani pocinkala 35.000 ton. Za Evropo in svetom še vedno zelo zaostajamo, ne pa več toliko, govorim o kilogramih na prebivalca (17,5 kg /prebivalca), kot smo v prejšnjem desetletju. Ta podatek nas uvršča med prvih 10 v Evropi.

Evropa letno pocinka 5,65 mio ton jekla v 600 pocinkovalnicah, s Turčijo in Poljsko, ki pocinkata skupaj 2 mio ton, pa 7,5 mio ton. Točneje, Nemčija 1,9 mio ton, Italija 1,3 mio ton, Španija in VB po 0,6 mio ton, Francija 560.000 ton, itd. Kitajska je vodilna država v svetu in pocinka 18 mio ton s 1200 pocinkovalnicami. Slovenija je v zadnjih desetih letih povečala količino pocinkanega materiala za več kot 100 %. Evropa je ostala na isti ravni, v Italiji in Španiji je količina celo manjša.

Kakšna je prihodnost vročega cinkanja?

Prevleka z vročim pocinkanjem uporabnika preživi, saj je življenjska doba 100 let in več. Letna korozija cinkove prevleke se stalno znižuje, saj je v zraku tudi vse manj SO2 . Pocinkovalnice so blizu uporabnikov, stroški transportnih poti so manjši.

Ne pozabimo tudi, da pri cinkovi prevleki naknadno zaščito predstavlja cink patina (karbonatni film), ki nastane v času od šestih mesecev do nekaj let.

Zelo širok je trg uporabe vročega cinkanja za antikorozijske namene - od različnih konstrukcij hal, telekomunikacijskih drogov, kmetijske opreme, kompletne opreme na cestah in železnicah, do sončnih in vetrnih elektrarn in drugod.

Zato ima prihodnost in hkrati ponuja nove priložnosti na svetovnem trgu.

december 2017

Nova gradbena zakonodaja sicer ne predpisuje, kako naj gradbinci in zasebniki gradijo objekte, vendar pa sta trajnostna gradnja in optimizacija stroškov vse glasnejši izziv. Kaj lahko k temu prispeva vroče pocinkanje, odgovarja Matjaž Pečar, direktor celjske Pocinkovalnice.

124/125

Korozija poje nekaj odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda

okolje

Novoletni pomenki

48

Popis degradiranih območij naj bi med drugim odkril, v katerih delih Slovenije so potencialna območja za nove naložbe. Kaj je pokazal evidenčni pregled in na katere posebnosti degradiranih območij je bila raziskava osredotočena? Katera merila je moralo izpolnjevati območje, da ste ga uvrstili med degradirana (fizična, funkcionalna, okoljska itd.) in katere regije so v državi najbolj prizadete zaradi starih bremen? Ali bodo z evidenco določene stopnje degradiranosti?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo bili naročnik raziskovalnega projekta "Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra". Projekt so izvedli Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Geodetski inštitut Slovenije. Projekt je zasnoval celovito teoretično-metodološko podlago za proučevanje pojava funkcionalno degradiranih območij (FDO). Predstavlja dobro osnovo za njeno implementacijo tudi v strateške in izvedbene dokumente na nacionalni ravni.

Seveda pa bo v prihodnje še nujna nadgradnja v smislu nadaljnjega razvoja metodologije ter razširitev obravnave degradiranih območij z drugih zornih kotov, npr. kmetijstva, okolja, kulture. Vzpostavitev prve evidence FDO postavlja temelje za nadaljnje diskusije in bolj usmerjeno spremljanje pojava. Bistven pa bo

dr. Robert Drobnič

V Sloveniji je bilo to jesen evidentiranih 1081 funkcionalno degradiranih območij s skupno površino 3.423 ha. Največ v Osrednjeslovenski statistični regiji. Katera območja so zaradi intenzivnega razvoja industrije, ki je pozneje propadla, najbolj prizadeta, je znano. Vendar bo prvi popis degradiranih območij, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, šele temelj za ukrepe in za usklajevanje politik na različnih ravneh.

Dr. Robert Drobnič, vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja na Direktoratu za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, poudarja, da projekt ni bil osredotočen na okoljsko degradacijo. Je pa strokovna podlaga za celovito reševanje funkcionalno degradiranih območij.

foto: arhiv podjetja

Evidenca daje možnost konkretnih ukrepov za razvojno oživitev opuščenih lokacij

Popis degradiranih območij Slovenije

december 2017

okolje

124/125

Popis degradiranih območij Slovenije

učinkovitejši odziv na vseh prostorskih ravneh, nacionalni, regionalni in lokalni. Analize FDO glede na stopnjo in čas opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječih razvojnih načrtov, prisotnost različnih oblik degradacije, okoljske, socialne in druge, so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov. Ti bodo spodbujali njihovo oživitev in nove investicije na območja FDO, namesto širitve stavbnih zemljišč na do sedaj nepozidana območja. Septembra 2017 je bilo v Sloveniji evidentiranih 1.081 FDO v skupni površini 3.423 ha. Prevladujejo FDO industrijske in obrtne dejavnosti, polovica vseh evidentiranih lokacij je povsem opuščenih, po številu in obsegu FDO pa odstopa Osrednjeslovenska statistična regija.

In merila?

Razumevanje FDO je bilo v raziskavi omejeno tako z opisano definicijo kot s kriteriji. FDO predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj. FDO je bilo identificirano na osnovi opuščenosti oziroma funkcionalne degradacije, ki predstavlja osnovni kriterij za njegovo določitev. Skladno s postavljeno metodologijo je bilo v tipologijo vključenih 9 tipov FDO, od katerih je 5 tipov zaradi specifičnosti nastanka ali načinov za reševanje problematike opuščenosti/degradiranosti razdeljenih na podtipe. Osnovni kriterij je bila opuščenost oz.

49 V osnutku novega zakona o varstvu okolja je opredeljen postopek za ugotavljanje onesnaženega območja, in sicer s predhodno raziskavo, ki naj ugotovi tveganja, ali so takšna območja sploh primerna za uvrstitev v prostorske akte občin oziroma za industrijsko in drugo rabo. Ali bodo potrebne dodatne ocene tveganj ali pa bo evidenca občinam samo v pomoč pri določanju, kakšen status bo dobilo degradirano območje v prostorskih aktih?

Projekt ni bil osredotočen na okoljsko onesnaženje oz. degradacijo. Bo pa evidenca FDO občinam nudila strokovno podlago za pripravo občinskih prostorskih aktov. Za celovito reševanje problematike FDO in predvsem reaktivacije FDO je ključno redno spremljanje pojava FDO. Mislim na ažuriranje podatkov. Zaradi dinamike v prostoru je smiselno ažuriranje na letni ravni.

Priprava degradiranih območij za morebitne naložbe bo zahtevala sanacijo. Ali MGRT in MOP usklajujeta program predvidenih ukrepov za revitalizacijo degradiranih območij in s tem tudi načrtujeta sredstva za sanacijo?

Zapleti pri sanaciji celjskega degradiranega območja, ko ni bilo soglasja za sprejem posebnega zakona, opozarjajo na nujno sodelovanje ključnih ministrstev, posebej okoljskega in gospodarskega, pa tudi drugih.

Podatki kažejo, da je problematika upravljanja, spremljanja in aktiviranja FDO kompleksen

MGRT je z dodatnim sofinanciranjem projektne naloge omogočil, da je bil na podlagi enotne metodologije izvršen popis FDO na celotnem ozemlju Slovenije.

Pravite, da so degradirana območja razvojni potencial. To velja še posebej v regijah, ki jih je v preteklosti opuščena industrija najbolj prizadela. Ali bodo morda regije z degradiranimi območji rangirane po merilu manjše razvitosti, še posebej, ker statistika dokazuje, da država ne uspeva zmanjševati razvojnih razlik med vzhodno in zahodno regijo oz. Slovenijo?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo problema, da je na nekaterih območjih prišlo zaradi problemov prestrukturiranja do stečajev in opuščanja dela dejavnosti, tudi do praznih prostorov. Zato je na teh območjih potrebno vzpostaviti ažurno evidenco FDO, da bo možno učinkoviteje načrtovati

1

B LBA

Podlago za ukrepanje bo predstavljal usklajen nabor ukrepov in akcijski načrt za reaktivacijo FDO. Pri tem bo obseg sredstev igral pomembno vlogo. Prav tako aktivna vloga razvojnih akterjev na lokalni in regionalni ravni.

V Nacionalnem programu varstva okolja 2030 in v Strategiji razvoja Slovenije 2030, pa tudi v številnih drugih dokumentih in programih je ugotovljeno, da Slovenija ne pozna svojih virov v zemlji, tudi tega ne, kaj bo v prihodnosti najbolj potrebovala. Ali morda MGRT oziroma Sektor za načrtovanje regionalnega razvoja načrtuje tudi raziskavo, ki bi odkrila, kaj skriva Slovenija pod zemljo?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo si v okviru področja regionalnega razvoja prizadevamo, da bi regije v regionalnih razvojnih programih, ki jih vsakokrat pripravijo za programsko obdobje sedmih let, prepoznale svoje razvojne potenciale. Ena od teh vsebin so tudi viri v zemlji, na primer geotermalna energija v Pomurju.

Moja od 1958

A

št.

Popis je prvi korak. In finance? Sprejemanje novega državnega proračuna v boljši gospodarski rasti je priložnost, da se preuči možnost financiranja programov sanacije v regijah, kjer so strokovne rešitve že opredeljene. Primer je Savinjska regija. Ali je takšna možnost?

MA K AM K

LG A

A ZZN N NA VN A

OV O G

rabo prostora in ciljno usmeriti ukrepe razvojne podpore tudi za začetne investicije. Zato so bila s projektom najprej pilotno popisana območja po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2A), po Zakonu o razvojni podpori pomurski regiji (ZRPPR 1015) in območje Zakona o triglavskem narodnem parku (ZTNP). MGRT je z dodatnim sofinanciranjem projektne naloge zagotovil še popis na preostalem območju Slovenije v skladu z metodologijo projekta. S tem je omogočil, da je bil na podlagi enotne metodologije izvršen popis FDO na celotnem ozemlju Slovenije.

124/125

pojav. Terja aktivno sodelovanje različnih akterjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. FDO lahko predstavlja potencial za razvoj. Razvojno ga je moč aktivirati s sektorsko usklajenimi predpisi in ukrepi za reaktivacijo oz. lahko območje z določenimi ukrepi povrnemo v stanje pred izvajanjem dejavnosti.

Vzpostavitev prve evidence FDO predstavlja prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju s FDO. Nadaljnji koraki narekujejo pripravo usklajenih predlogov ukrepov in akcijski načrt za reaktivacijo FDO. Pri tem je ključno aktivno sodelovanje akterjev na različnih ravneh.

Vzpostavitev ukrepov pomeni, da je v družbi in s tem tudi v politiki problematika zaznana.

Slediti moramo cilju trajnostnega razvoja in racionalne rabe prostora nasploh.

okolje

funkcionalna degradacija, opuščeno, pretežno opuščeno, delno opuščeno in ni opuščeno.

Kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih je bil minimalno 0,2 ha, ostala območja pa so morala obsegati najmanj 0,5 ha. Določeni so bili tudi trije dopolnilni kriteriji. To so fizična degradacija, socialna degradacija in okoljska degradacija. Pri zadnjih dveh je bil zabeležen le sum na degradacijo. Določen je bil tudi posebni kriterij, čas opuščenosti, ki se je upošteval le pri tipu FDO prehodne rabe.

Promocija

ZA MEHKOBO IN SIJAJ LAS * Izračun je pripravljen na osnovi letnih količinskih podatkov Nielsenovega panela maloprodaje za obdobje enega leta (Mar’16 - Feb’17) za blagovno skupino Balzami za lase na slovenskem trgu. (Avtorske pravice © 2017, The Nielsen Company.

december 2017

I

I VV S SLLOOVVEENNI JI J

50

Gnojenje je na Krasu največja nevarnost za podtalne vode, nadzora ni foto: arhiv podjetja

okolje

124/125

Med komunalnimi podjetji

Kraška tla so občutljiva, voda je hitreje ogrožena kot drugod po Sloveniji. To dobro

Med komunalnimi podjetji

vedo na območju Postojne

in Pivke, kjer skrbi za pitno

vodo komunalno podjetje

David Penko

Kovod, saj so prebivalci v tem letu morali vodo že večkrat

prekuhavati. Najbolj jih skrbijo

vplivi kmetijstva, gnojenje z

gnojnico, saj, pojasnjuje David

Penko, direktor Kovoda, ne

reagira niti inšpekcija. Zgradili so novo čistilno napravo, a

nič ne pomaga, če kmetje ne bodo omejili neodgovornega

onesnaževanja okolja. Nemalo

skrbi jim povzročijo tudi izgube

vode v vodovodnem omrežju.

Pred leti se je v omrežju izgubilo skoraj polovico

načrpane vode. Zato so

ukrepali. Posodabljajo celotni

vodovodni sistem. Je pa Kovod med redkimi komunalnimi

december 2017

podjetji, ki se lahko pohvalijo z bonitetno oceno odličnosti.

V zadnjih mesecih ste morali prebivalce večkrat opozarjati na obvezno prekuhavanje pitne vode. Zakaj?

Res je. V zadnjih šestih mesecih se je to zgodilo osemkrat. V treh primerih je šlo za prekuhavanje pitne vode na območju naselja Suhorje, ki je v domeni ilirskobistriškega vodovodnega sistema. Med drugim enkrat tudi za prekuhavanje pitne vode za celotni vodovodni sistem na območju Postojne in Pivke, in sicer zaradi obilnih padavin. To je povečalo vodostaje, ki so vir naše pitne vode. Večjih količin vode obstoječa tehnologija ne uspe ustrezno obdelati.

Povečana motnost pitne vode je torej posledica večjega izpiranja v naravnem okolju, ki se pojavi ob deževju, ter prevelikih količin vode, ki jih sistem ne zmore očistiti. A ne stojimo križem rok. Trenutno končujemo nadgradnjo vodovodnega sistema na območju občin Postojna in Pivka, z novo tehnologijo in opremo, kar bo zagotavljalo stabilno vodooskrbo ne glede na vremenske pojave ter druge zunanje vplive.

Nov vodovodni sistem bo v obratovanju v začetku prihodnjega leta.

Vendar ne gre le za vremenske vplive. Do mikrobiološke neskladnosti pitne vode pride pogosto tudi zaradi negativnih okoljskih vplivov kmetijstva, v vašem okolju med drugim zaradi gnojenja. Ogrožene so podtalnice. V čem je težava? Kako je s količino pesticidov v podtalnici?

Trenutno končujemo nadgradnjo vodovodnega sistema na območju občin Postojna in Pivka, z novo tehnologijo in opremo, kar bo zagotavljalo stabilno vodooskrbo ne glede na vremenske pojave ter druge zunanje vplive.

Skrb zaradi negativnih okoljskih vplivov kmetijstva je med najresnejšimi in največjimi.

Zavedamo se, kaj pomeni samooskrba. Vendar je pri tem pomembno odgovorno upoštevati določila in omejitve, predvsem pa načine, čas, količine in vrsto gnojil, ki jih vnašamo v zemljo.

Poleg tega polivanje gnojevke povzroča neprijeten smrad ter vpliva na rastline in živali. A tudi na našo znamenito Postojnsko jamo in dragocenosti podzemlja. Skrb vzbujajoče so zlasti snovi, ki bi lahko v deževnih obdobjih skozi občutljivo kraško površje odtekale v naše podzemlje. Tam je naš glavni vir za pridobivanje in črpanje pitne vode. Izlitje nedovoljenih snovi smo v zadnjih dveh letih zaznali na nekaj površinah v občini Postojna, in sicer na poljih pri Postojnski jami, na travnikih pod Staro vasjo oziroma proti letališču in Rakitniku, v Grobiščah, v Pivki jami in

51 Ustrezen nadzor in ukrepe bi morale dosledno izvajati za to pristojne službe, ki smo jih že večkrat pozvali k ukrepanju. A ni odziva.

Posledice onesnaženj so znane – od pogina rib, dolgotrajnega in močnega smradu, onesnažena pitna voda.

Stroka ugotavlja, da se v vodovodnem omrežju izgubi preveč pitne vode. V velenski komunali so s posebnimi rešitvami uspeli močno zmanjšati izgube. Kakšne so razmere pri vas in kakšna je poraba vode na vašem območju v zadnjih letih? Bo pitne vode in vodnih virov dovolj?

Vodovodni sistem Postojna-Pivka trenutno oskrbuje s pitno vodo okrog 22.000 prebivalcev občin Postojna in Pivka. Letno vodovodni sistem porabnike oskrbi z okrog 1.400.000 m3 vode.

Izgube vode na omrežju so v letu 2010 znašale skoraj polovico celotne načrpane vode. Po oceni je malo manj kot polovica izgub na primarnih in transportnih cevovodih, preostali del pa na razdelilnih omrežjih. Zato smo morali ukrepati. Trenutno izvajamo enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov na območju občin Postojna in Pivka. V okviru projekta 'Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop' nadgrajujemo in posodabljamo celoten vodovodni sistem. Obnova zajema hidravlično izboljšavo 53.558 metrov obstoječega vodovoda in dograditev 8.730 metrov novega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti, 6 vodohranov, 4 črpališča / prečrpališča, 2 zajetji vode, 2 vodarni, 1 pretočno celico in 1 regulacijski objekt.

Dodaten vir je odslej tudi posodobljena vodarna Korotan, ki bo zagotavlja dodatno napajanje vodovodnega sistema. Projekt bo v celoti končan v začetku leta. Nov vodovodni sistem bo zagotovil ustrezno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, zmanjšal izpostavljenost prebivalcev oporečni pitni vodi, izboljšal javno oskrbo s pitno vodo, zmanjšal vodne izgube in optimiziral stroške. A to ni vse. V partnerstvu z obema občinama ter Inštitutom za raziskovanja Krasa iščemo nov dodatni vodni vir.

Ocene kemijskega stanja podzemnih vod v Sloveniji opozarjajo na preveč obremenjena vodna telesa zaradi človekove dejavnosti.

Omenjeni so nitrati, atrazin in druge snovi.

Pijejo vaši uporabniki kakovostno vodo?

V zadnjih štirih letih zelo skrbimo za izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov. S posebnim projektom Vodko (www.vodko.si) smo se

Čeprav smo zgradili novo čistilno napravo in zanjo namenili 3,5 milijonov evrov, so vsa prizadevanja zaman, v kolikor ne bomo omejili namernega in neodgovornega onesnaževanja okolja.

Koliko sredstev ste namenili za naložbe za kakovostno čiščenje odpadnih vod, kako dela Pivška čistilna naprava in kako se industrijska podjetja vključujejo v vaše programe za izboljšanje vodnih ekosistemov?

V obeh občinah sta bila posodobljena oziroma dograjena kanalizacijska sistema. Obratujeta obnovljena Centralna čistilna naprava Postojna ter nova čistilna naprava v Pivki. Vrednost investicije za pivško čistilno napravo, skupaj z izgradnjo kanalizacije, je znašala 5,9 milijonov evrov, vrednost prenove čistilne naprave v Postojni pa 3,5 milijonov evrov. Čistilna naprava Pivka deluje s kapaciteto 6.500 populacijskih ekvivalentov po tehnologiji MBBR (Moving Bed Biofilm Reactor), kjer so mikroorganizmi pritrjeni na mobilnih polietilenskih nosilcih biomase. Nosilci biomase se prosto gibljejo po ozračenem reaktorju in s svojo prisotnostjo povečujejo površino, kjer lahko mikroorganizmi, ki se na nosilce pritrjujejo, pridejo v stik z odpadno vodo in jo očistijo. Rezultati rednih analiz kažejo, da je ta tehnologija izredno učinkovita. Čistilna naprava Pivka zagotavlja terciarno čiščenje odpadne vode in deluje skladno z zakonodajo.

Industrijska podjetja, ki imajo svoje odpadne vode priključene na naš kanalizacijski sistem, imajo svoje specializirane čistilne naprave, torej njihova voda na vodo v javni kanalizaciji nima škodljivega vpliva. Industrijska podjetja, ki niso priključena na javno kanalizacijo, so primorana imeti svojo čistilno napravo. Njen produkt, iztočna voda in blato, mora izpolniti zakonske predpise glede na to, da se njihova očiščena voda izliva v naravo.

Zakaj ste se odločili za višje cene čiščenja in odvajanja odpadnih vod?

124/125

Sprememba cen je bila na Pivškem nazadnje korigirana v letu 2015, ko se je spremenila cena vodarine ter so se na novo določili stroški čiščenja in omrežnine greznic. Razlog zadnjega povišanja cen, z začetkom leta 2017, pa je izhajala iz povečanih stroškov najema javne infrastrukture. V letu 2015 so bili namreč dodatno zgrajeni in predani v upravljanje podjetja Kovod Postojna d.o.o. nov vodovod in kanalizacija po Pivki, vodovod in kanalizacija v Petelinjah ter vodovod Buje. Prva faza. Poleg tega je v letu 2016 začela obratovati nova čistilna naprava Pivka.

Začelo se je z izvedbo obsežnega projekta obnove celotnega vodovodnega sistema. Pridobitev navedenih investicij v komunalni infrastrukturi v Občini Pivka je torej vplivala na povečanje stroškov amortizacije in ceno omrežnine. Zato je bilo potrebno postopno preoblikovanje cen komunalnih storitev, ki bodo dosegale lastno ceno.

Cene se oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov, nekoliko pa se je v drugi polovici leta 2017 zmanjšala subvencija, ki jo zagotavlja Občina Pivka. Cene navedenih storitev so v tem času na Postojnskem ostale nespremenjene. Naložbe in kakovostnejše tehnologije povečujejo stroške.

A znotraj podjetja iščemo notranje rezerve, da zmanjšujemo stroške poslovanja.

okolje

Nadzora ni, inšpekcije ne reagirajo?

približali najmlajšim uporabnikom. Redno se srečujemo z učenci, z otroki v vrtcih in ostalimi uporabniki ter jih izobražujemo, kako pomembna dobrina je voda, kakšne lastnosti ima in kako spoštljivo ravnati z njo. Podobno pristopamo k uporabnikom, hkrati pa je naš osnovni izziv kakovost vode. Z rednimi nadzori, analizami in meritvami, ki jih izvaja naša služba za zdravstveni nadzor in kakovost, lahko potrdimo, da je naša voda na območju Postojne in Pivke zelo kakovostna.

Vaše podjetje se uvršča med komunalna podjetja z najvišjo bonitetno odličnostjo. S katerimi ukrepi ste uspeli doseči dobro poslovanje, saj ni veliko komunalnih podjetij s takšno boniteto?

Podjetje Kovod Postojna d.o.o. je v poletnih mesecih prejelo certifikata kakovosti ISO 9001:2015 ter ISO 14001:2015. Oba dokazujeta kakovostno in učinkovito vodenje podjetja ter skrb za okolje. Septembra pa je bilo podjetje vnovič deležno tudi najvišje bonitetne ocene AAA, ki izkazuje nadpovprečne poslovne rezultate, varnost in uspešnost poslovanja podjetja.

Odlično bonitetno oceno smo prejeli že lani.

Okoljska politika države uvršča skrb za kakovostno pitno vodo in za preprečitev nadaljnjega slabšanja vodnih ekosistemov med prednostne naloge v Nacionalnem programu varstva okolja 2030. Kaj predlagate, da bo Slovenija znala ohranjati vodo kot najdragocenejši naravni vir?

V zadnjem obdobju se je stanje, mislim na pitno vodo in tudi na odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naši državi, v primerjavi s preteklostjo izboljšalo. Višjo kakovost storitev zagotavljajo izboljšana tehnologija, infrastruktura oziroma posodobljeni sistemi in objekti. K temu so pripomogla predvsem evropska in kohezijska sredstva, ki bi si jih sicer lokalne skupnosti iz lastnih sredstev težko privoščile. A ne smemo pozabiti, da si lahko največ zaslug za izboljšave, za zasnove in izvedbe projekta lahko pripišejo prav lokalne skupnosti. Naj k temu dodam, da se je izboljšala tudi družbena zavest, skrb in odgovornost do ravnanja z vodo. Vsak posameznik s svojim vsakodnevnim početjem lahko vpliva na kakovost in porabo pitne vode.

december 2017

drugod. Kraška tla so občutljiva. Vse agresivne snovi, izlite v okolje, gnojenje z gnojnico, zalivanje v nočnem času, črpanje fekalij iz greznic, odlaganje krvavih odpadnih snovi v okolje, vse to prodre v našo podtalnico, kjer se črpa pitna voda. Čeprav smo zgradili novo čistilno napravo in zanjo namenili 3,5 milijonov evrov, so vsa prizadevanja zaman, v kolikor ne bomo omejili namernega in neodgovornega onesnaževanja okolja.

52

Več kot polovica anketiranih ni vedela, kam sodijo papirnate brisače Anton Streicher

foto: Engin Akyurt

okolje

124/125

Komunalni odpadki v raziskavi

Osnovni motiv za izvedbo raziskave je povezan s sprejetjem Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Z raziskavo smo želeli preveriti, kako ločujejo in preprečujejo na območju občine Celje. Za

potrebe raziskave smo pridobili in analizirali 205 anketnih vprašalnikov. Raziskava je

potekala od začetka meseca decembra 2016 do konca

januarja leta 2017. V raziskavi

je sodelovalo 76 moških in

129 žensk. Povprečna starost

anketirancev je bila 43 let

in 4 mesece. Izobrazbena

struktura anketirancev: 32

% višja ali visoko strokovna

šola, 31 % univerzitetna šola

ali magistrski študij, 29 %

srednja ali poklicna šola ter

7 % znanstveni magisterij ali

december 2017

D

elež anketirancev, ki so imeli status zaposlenega oz. samozaposlenega, je bil 76 %, sledijo upokojenci z 11 %, brezposelni z 9 % in na koncu študenti ali dijaki s 4 %. Največji delež anketirancev (39 %) živi bodisi v individualni hiši ali stanovanjskem bloku, 18 % je bilo takšnih anketirancev, ki živijo v večstanovanjski hiši, in 4 % v vrstni hiši. Največ anketirancev, in sicer 40 % živi v štiričlanskem gospodinjstvu, 27 % v dvočlanskem, 22 % v tričlanskem gospodinjstvu in 11 % je bilo takšnih, ki živijo sami.

Komunalni odpadki v raziskavi

odpadke v gospodinjstvih

doktorat.

smiselnosti ločevanja odpadkov, če se večinoma odvržejo le v najbližjo posodo. S trditvijo, da je ločevanje zamudno, se anketiranci ne strinjajo.

Največje nestrinjanje pa so anketiranci izrazili za trditvi, da ločeno zbrani odpadki povzročajo širjenje smradu v prostorih bivanja in da ločevanje ne prinaša koristi.

A

naliza raziskave je pokazala, da vsa gospodinjstva ločujejo odpadke. Od tega 54 % anketirancev vedno, 38 % ločuje večino časa, 6 % je takšnih, ki samo včasih, ter 2 % zelo redko.

D

V

S

N

ružba Simbio, ki skrbi za ravnanje z odpadki v občini, je po mnenju anketirancev dobro vzpostavila pogoje za ločevanje odpadkov, saj so anketiranci z njihovim sistemom dela v povprečju zadovoljni. Največje zadovoljstvo so izrazili glede primernosti časa praznjenja posod, sledi zadostna bližina ekološkega otoka in število posod za ločevanje. Malce manj so izrazili zadovoljstvo glede podajanja informacij o pravilnem ločevanje, še manj so ocenili zadovoljstvo glede primernosti volumna posod za ločevanje, medtem ko je pogostost praznjenja posod edina storitev družbe, s katero gospodinjstva niso niti zadovoljna niti nezadovoljna. ledilo je vprašanje o osebnem dojemanju anketirancev o ločevanju odpadkov. Med odgovori so se v povprečju anketiranci najbolj strinjali s trditvijo, da je potrebno veliko prostora za ločevanje vseh vrst odpadkov. Prav tako so soglašali, da so posode prepogosto polne za odlaganje ločenih vrst odpadkov.

Anketiranci pa se niti ne strinjajo s trditvijo o

sa gospodinjstva na splošno ločujejo odpadke. Zato nas je zanimalo, kako natančno (v odstotkih po lastnem mnenju) ločujejo določene vrste komunalnih odpadkov.

Rezultati so pokazali, da v povprečju natančno (61-80 %) ločujejo gospodinjstva vse vrste odpadkov. Pri tem so najbolj natančni pri ločevanju odpadkov, ki se zbirajo na ekoloških otokih, in sicer papir, plastična in kovinska embalaža ter steklo. Sledijo biološki odpadki, kosovni odpadki in mešani komunalni odpadki. Najmanj natančno ločujejo gospodinjstva nevarne odpadke. Razlog za to vidimo v tem, da za omenjene odpadke gospodinjstva nimajo posebnih posod. adalje smo v raziskavi preverjali, katera od trditev bi motivirala gospodinjstva, da še bolj učinkoviteje ločujejo odpadke. Rezultati so pokazali, da so anketiranci v povprečju neopredeljeni glede nagrad in kazni kot motivacije za bolj dosledno ločevanje. Soglašajo pa s trditvijo, da bi bolj dosledno ločevali, če bi bili ob koncu leta oproščeni zneska mesečnega

53 ri sklopu vprašanj o poznavanju odpadkov smo pri gospodinjstvih najprej preverili njihovo poznavanje mešanih komunalnih odpadkov. Ponujenih je bilo več različnih vrst odpadkov z možnostjo več odgovorov. Ugotovili smo, da med mešanimi komunalnimi odpadki najbolj poznajo vrečke iz sesalcev (83 %), plenice (79 %), palčke za ušesa (71 % pravilnih odgovorov). Najmanj so se opredelili za kasete in fotografije, in sicer 35 %. Izpostaviti velja plastificiran papir, ki ga je mogoče pogosto zaslediti v gospodinjstvih, a bi ga pravilno razvrstilo le 37 % vseh anketirancev. Več kot polovica anketirancev (58 %) ne ve, kam spadajo papirnate brisače, robčki in serviete. Še več, kar 87 % anketirancev ne ve, kam spada z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaža. Medtem ko je 68 % anketirancev pravilno odgovorilo, kam spada odpadna embalaža Tetrapak.

N

aslednji del ugotovitev se je nanašal na zmanjševanje in preprečevanje odpadkov.

Gospodinjstva so v večini občasno pozorna na to, da z nakupi ne povzročajo dodatne nepotrebne embalaže, ki povečuje nastanek novih odpadkov (29 %). Enak odstotek anketirancev, in sicer 24 %, večino časa ali nikoli niso pozorni glede nastanka povečanja odpadkov pri nakupih. Le 4 % je takšnih, ki so vedno pozorni na preprečevanje nastajanja nepotrebnih odpadkov pri nakupovanju.

I

z rezultatov analize smo ugotovili, da v povprečju anketiranci največjo pozornost pri nakupovanju posvečajo izdelkom, ki so sveži in nepakirani ter narejeni iz naravnih sestavin. Sledijo izdelki, ki ne škodujejo okolju in ga ne onesnažujejo, nato izdelki z manj embalaže, zatem izdelki z embalažo, ki je znova uporabna ali z možnostjo ponovne polnitve.

Najmanj so pozorni na izdelke, da so iz biorazgradljivih materialov, in izdelke, ki jih je možno reciklirati.

P

ri sklopu vprašanj glede strinjanja s trditvami o zelenih izdelkih so gospodinjstva v povprečju neopredeljena. Strinjajo se le s trditvijo, da bi morala država ukrepati in subvencionirati oziroma znižati davčne osnove zelenim izdelkom. Mnenje gospodinjstev glede kakovosti zelenih izdelkov v primerjavi s konvencionalnimi se nagiba v smer prvih, vendar so v povprečju še vedno neopredeljeni. Čeprav je opaziti porast ponudbe zelenih izdelkov, raziskava ne zaznava pretirane naklonjenosti omenjenim izdelkom.

K

ljub temu da se strategija »Zero waste« v občini Celje ne izvaja, smo prišli do spoznanja, da so gospodinjstva naklonjena nekaterim trditvam, povezanim z omenjeno strategijo.

Zelo se v povprečju gospodinjstva strinjajo s trditvijo, da je ohranjanje naravnih virov nuja in ne izbira. Ker gospodinjstva dobro ločujejo odpadke, je bilo pričakovati, da se strinjajo s trditvijo, da je potrebno ločevati vse vrste odpadkov. Gospodinjstva so soglašala, da

morajo delovni procesi pri proizvodnji omogočati delovanje sistema z minimalno količino odpadkov in da je potrebno kupovati izdelke, ki jih je mogoče ponovni uporabiti. Anketiranci so neopredeljeni glede trditev, da mora vsako gospodinjstvo kompostirati in preden odvržejo izdelek v smeti, preveriti, ali ga je mogoče uporabiti na kakšen drug način. Najmanj se strinjajo s trditvama, da so v občini na poti brez odpadkov in da ne potrebujejo odlagališča in sežigalnice.

R

aziskava je še pokazala, da se gospodinjstva zavedajo, da je potrebno za ohranjanje naravnih virov ne samo ločevati, ampak tudi preprečevati nastajanje novih odpadkov, saj je samo 4 % anketirancev takšnih, ki se ne ozira na to. Pri preprečevanju so še posebno aktivni pri porabi papirja, ki se tiska, fotokopira in piše obojestransko (75 %), ter pri nakupovanju, kjer uporabljajo svojo vrečko iz blaga (74 %). Delež gospodinjstev, ki prejemajo položnice v elektronski obliki, je 46 %. Takšnih gospodinjstev, ki kupujejo manjše količine hrane in izdelke z daljšim rokom uporabe, je 40 %. Oglasnih letakov v nabiralnik ne prejema 20 % anketirancev.

Vseh gospodinjstev, ki kupujejo koncentrirane stvari, ki jih je mogoče redčiti, je 18 %.

P

ri zadnjem vprašanju raziskave nas je zanimalo, ali anketiranci vedo, kje v okolici Celja se nahaja Center ponovne uporabe.

Pravilen odgovor je podalo 55 % anketirancev.

P

ovzamemo lahko, da gospodinjstva v občini Celje dobro ločujejo odpadke. Navsezadnje analize družbe Simbio to tudi potrjujejo. Prav tako je zaznati premik pri gospodinjstvih v miselnosti – od zgolj ločevanja odpadov k preprečevanju nastajanja odpadkov. Zato bo v prihodnje zanimivo spremljati, kako dosledna bodo gospodinjstva pri ločevanju odpadkov ter predvsem, kako uspešna pri preprečevanju nastajanja odpadkov.

Zmanjšajte ogljični odtis in hkrati stroške podjetja Eko sklad je v letošnjem letu začel s spodbudami energetske učinkovitosti v podjetjih. Tako so na voljo spodbude za izdelavo energetskega pregleda v malih in srednjih podjetjih v obliki nepovratnih sredstev v višini 50 % stroška izdelave energetskega pregleda. Z energetskim pregledom se podjetje seznani z obstoječim profilom rabe energije in pridobi informacije o možnih ukrepih za prihranke pri stroških za energijo in vračilnih dobah investicij v ukrepe, s čimer dobi podlago za odločitev o investicijah. Z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se poveča konkurenčnost podjetja in osveščenost zaposlenih.

124/125

se več gospodinjstev se zaveda pomena kupovanja okolju prijaznih izdelkov.

Polovica vseh vprašanih anketirancev kupuje enak delež tako konvencionalnih (navadnih) kot zelenih (eko) izdelkov. Delež anketirancev, ki kupujejo večinoma samo konvencionalne izdelke, je 42 %, medtem ko le 6 % anketirancev kupuje večinoma zelene izdelke ter 2 % samo konvencionalne.

okolje

P

V

Promocija

Na Eko skladu bomo v prihodnjem letu začeli spodbujati tudi same investicijske ukrepe v podjetjih. Za nove naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov bodo na voljo finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in kredita s subvencionirano obrestno mero. O podrobnostih bomo še obveščali oziroma bodo na voljo na spletni strani Eko sklada; www.ekosklad.si.

Eko sklad, j.s. • Bleiweisova cesta 30 • 1000 Ljubljana

december 2017

obračuna odvoza, in s tem, da se odvoz obračuna po metodi »plačaš, kolikor odložiš«.

Nadalje so izbrali trditev, da bi bolj dosledno ločevali v primeru uvedbe visokih denarnih kazni za neločevanje. Podobno so se opredelili glede trditev o doslednem ločevanju v primeru sodelovanja v odpadkovni loteriji in nagradnih igrah (izleti, popotovanja, praktične nagrade).

Najmanj so se strinjali glede trditve, da bi za dosledno ločevanje sodelovali v izboru za »naj komunalca leta« v občini.

54

Oblačil ne oblikujem za eno sezono, ampak za pet stoletij prihodnosti Jože Volfand

foto: Tomi Lombar/Delo

okolje

124/125

Ekološka moda

O Mateji Benedetti vse pove stavek: Preden kupite poceni izdelke, se raje vprašajte, kaj

Ekološka moda

je zadaj in kakšno prihodnost držimo indijanskega načela:

Čuvaj zemljo, kot da boš živel vsaj še sedem generacij…

Za modno oblikovalko

je skorajda nenavadno, če pravi, da kupujemo

nizkocenovna oblačila na račun

sužnjelastništva delavcev

in onesnaževanja okolja. Na

vprašanje, zakaj je iskala kapital pri Izi Login, najbogatejši

Slovenki, odgovori, da sta sedli

na isti vlak, saj razume, kaj se dogaja v tekstilni industriji,

ki je poleg mesne in naftne

najbolj oporečna. Njena visoka

etična zavest in oblikovalski

trajnostni kredo jo vodita v

skupino najbolj iskanih zelenih oblikovalk na svetu. Prva je na

december 2017

modni pisti predstavila oblačila iz jabolčnega usnja.

Nekaj slovenskih modnih oblikovalk je v zadnjih letih vzbudilo pozornost z zelenim modnim navdihom, z ekološkimi modnimi znamkami, vi z znamko Matea Benedetti (prej Terra Urbana). Če primerjate tržno prisotnost, rast ekološke mode v primerjavi s klasično, hitro modo, kje je Slovenija v primeri z drugimi modnimi središči, na primer Italijo ali Francijo? In kakšna je globalna perspektiva ekološke mode?

Naj najprej razložim, kaj se v modi dogaja.

Reakcija na trendovsko srednje in visokocenovno modo je hitra, poceni moda, kjer se dogajajo kriminalna dejanja ne samo v odnosu do delavcev, marveč tudi do okolja. Nizkocenovna oblačila kupujemo na račun sužnjelastništva in onesnaževanja okolja, zato da dobro zgledamo, ali ker nam je preprosto problem obleči kos oblačila vsaj 30 krat. Reakcija na tako ravnanje je ekološka ali trajnostna moda, ki je v zadnjih letih v porastu. Kar se Slovenije tiče, težko govorimo o modni industriji, še težje pa o ekološki modi, saj bi prej lahko omenjali le butičen pristop. Torej oblačila, narejena po meri ali zelo majhne serije oblačil razen v tistih nekaj podjetjih, ki so se obdržala na trgu s spodnjim perilom in športnimi oblačili. Vsekakor se ne moremo primerjati s tako močnimi modnimi državami, kot sta Francija in Italija, imamo pa vplivne dizajnerje, ki delajo za velike modne hiše, zunaj.

Med njimi ste tudi vi. Vašemu prodoru v evropski modni svet je botrovala kolekcija svetlobnih

Mateja Benedetti

želite svojim otrokom. Mi se

oblek z všitimi LED-diodami. S čim ste presenetili naročnika in s katerimi oblikovalskimi elementi? Koliko ekološkega ste vnesli v svetlobne obleke?

Tukaj je šlo za čisti eksperiment. Vsak oblikovalec, če hoče biti opazen, mora enostavno izstopati iz poplave kreativnih dizajnerjev. Led diode v oblačilih so bile le način, kako se odtegniti obstoječim normam v oblikovanju. V tistih oblekah ni bilo popolnoma ničesar ekološkega.

Tudi smiselno ne bi bilo, saj je šlo le za osem ekskluzivnih kosov, oblikovanih po visokomodnih načelih. Definitivno ne za prodajo v klasičnem kontekstu. Te obleke so mi dale mednarodno prepoznavnost, saj sem pritegnila pozornost priznanih tujih urednikov, ne samo slovenske javnosti.

V eni izmed izjav ste omenili še en mejnik v oblikovalskem zorenju - program Erasmus in izkušnjo na Nizozemskem. Kaj se je zgodilo? Konceptualnega oblikovanja se na Naravoslovno-tehniški fakulteti niste učili? V vaši zaključni nalogi ste predstavili multifunkcionalno oblačilo iz odpadnih pletenin.

Takratna izmenjava na Utrecht School of the Art mi je odprla glavo, kaj pomeni konceptualno oblikovanje. Takrat so bili prvič v zgodovini vodilni dizajnerji, ki so prihajali iz Belgije in Nizozemske, prav zaradi močnih novih konceptov. Danes je tak pristop v oblikovanju

55 Promocija

Kar se ekoloških materialov tiče, vam iz prve roke povem, da jih je za nas, oblikovalce, ki vemo, kaj pomeni imeti res izbor materialov, še vedno premalo. Prav to je največji izziv, kako iz nič ali iz zelo malega ustvariti nekaj, kar je v praksi praktično nemogoče. Iz ekoloških tekstilov oblikovati tako, kot da bi imel na razpolago vse barve, je vsakič znova velik izziv. Tudi kadar uspeš najti nekaj novega na trgu, se zna zgoditi, seveda zaradi omejenosti virov, da te postavijo v enoletno čakalno dobo. Pred tem pa še preverijo blagovno znamko, če je na nivoju, ki jim ustreza. Dobavitelji so od Amerike, Kanade, Kitajske in Evrope do Indonezije. Odvisno, kaj potrebuješ. Cenovno je razpon ravno takšen kot pri normalnih tekstilih. Tako kot obstaja najcenejša čipka za 6 eurov, obstaja najdražja, ki seže tudi do čez 500 eur /m, s tem da eko čipk še ni na razpolago. Pri ekologiji gre za kontrolo od semena do končnega produkta. Se pravi za kontrolirano ekološko proizvodnjo materialov brez uporabe pesticidov, antibiotikov in težkih kovin pri barvanju, za pravično plačano delovno silo, kjer ni zlorabe otrok in podplačanih

Se trg za odgovorna oblačila prebuja? Niso cene teh oblačil previsoke? Kje ste doslej s showroomi predstavili svoje oblikovalsko iskanje? Tudi v Dubaju? Napovedujete, da boste razvili izdelke iz mlečne tkanine in blagovno znamko MB yoga?

Glede cen bom objasnila ozadje. Cena trajnostnih oblačil je vedno pravična, ne visoka, kadar zagovarjaš načelo »fair trade« (pravična trgovina) in transparentnost podjetja. Vse, kar ne zagotavlja certifikata »Fair trade«, je izkoriščanje delovne sile. Tisti tekstili, ki pa nimajo certifikata GOTS (ekološke tekstilije) ali podobnih certifikatov, pa so škodljivi okolju in našemu zdravju. Matea Benedetti blagovna znamka je transparentna, etična, poštena do delavcev in ima certificirane materiale. Od gumba naprej skrbimo, da je vse etično in okolju prijazno. Če mislite, da vam bo prenizka cena zagotovila boljši jutri, se motite. Nižja je cena, višjo ceno bodo plačevale bodoče generacije. Preden kupite tri poceni izdelke, se raje vprašajte, kaj je zadaj in kakšno prihodnost želite svojim otrokom. Mi se držimo indijanskega načela: Čuvaj zemljo, kot da boš živel vsaj še sedem generacij. Ne oblikujem samo za naslednjo sezono, oblikujem vsaj za 500 let naprej. Svoje ideje, oblačila in znanje sem delila v Milanu, Dubaju, Kuvajtu, Londonu.

Naslednjo sezono bom še v Parizu, vabljena sem bila tudi v Kolumbijo, Španijo. Zaradi političnih dogajanj tja še nisem odšla.

In znamka Yoga?

Glede yoge in mlečnih izdelkov sem zaradi bolj poglobljene raziskave o izvoru mlečnega tekstila idejo opustila. Ekološka oblačila za yogo pa upam, da jo bom v bližnji prihodnosti razvila, saj prejemam številne mejle s pobudami.

124/125

Kaj potrebujete za poslovno in profesionalno rast in za prodor vaših blagovnih znamk na trgu? Poleg idej in kadra predvsem kapital?

Ste se zato povezali z najbogatejšo Slovenko Izo Login in jo prepričali s konceptom vaše zelene mode?

okolje

Danes je na trgu vse več ekoloških materialov, torej naravnih virov, ki so srce zelene mode.

Od mlečnih vlaken in usnja iz jabolk do konoplje, lana, sojinega tekstila in drugih. Kje so dobavitelji, kako je s cenami in koliko ste povezani z domačo stroko, ki prav tako raziskuje ekološke materiale za oblačila? Je prednost ekoloških materialov predvsem v tem, da se za proizvodnjo porabi manj vode, elektrike, so bolj razgradljivi?

delavcev. Posledično varuješ vodo, zemljo, zrak in preprečuješ dodatno nepotrebno škodo okolju in zdravju. Še bi lahko naštevala, saj gre tudi za embalažo, transport in podobno.

Absolutno. Zato, da se prebiješ na tuje trge, potrebuješ poleg naštetega kapital, ki ga seveda sama kot kulturna delavka nisem imela. Vsaj ne zadosti. Za Izo Login lahko rečem, da sem imela veliko srečo, saj sva se takoj ujeli zaradi istih vrednot. Iza je najboljši zgled, kaj pomeni zavestno in ekološko živeti. Sama ogromno prispeva k spremembam na bolje na planetu. Že to, da si je izbrala tako zahteven trg, kot je moda, v katerega praktično redkokdo upa investirati, govori o njeni širini. O tem, kako razume, kaj se pravzaprav dogaja v eni izmed treh najbolj oporečnih industrij na svetu, poleg mesne in naftne.

Ljudi z okoljsko zavestjo ni potrebno prepričevati, ker sledijo višjemu dobremu. Sedli sva samo na isti vlak in potujeva v smeri manjšega egoizma in večjega spoštovanja do naravnih virov in živali.

Kaj je v tem letu zaznamovalo vaš ustvarjalni modni oblikovalski opus? Se da živeti z izdelki ekološke mode?

Lahko rečem, da me je kot prva zaznamovala predstavitev nove kolekcije na Mercedes-Benz Fashion weeku v Ljubljani, kjer sem predstavila prva oblačila na svetu, narejena iz jabolčnega usnja. Kasneje natečaj Green Carpet Award, kjer sem prišla med 5 najboljših ekoloških dizajnerjev na svetu, v milansko La Scalo. Potem kongres High-end Fashion v Kuvajtu, kjer sem govorila o inovacijah na področju ekoloških tekstilij.

Posebej moram še omeniti razstavo s filmskim režiserjem, Špancem, to je Bigas Luna, v Italiji. A še ni konec. To bo pokazala prodaja v naslednjih sezonah. Lahko pa povem, da je na trgu povpraševanje po bolj odgovornih oblačilih.

december 2017

popolnoma nekaj običajnega in nujnega. Tako je tudi na Fakulteti za dizajn, kjer predavam. Že v času faksa me je zanimala ekologija. Zato sem takrat prejela nagrado za dobro oblikovalsko zasnovo na industrijskem bienalu. Realizirala sem multifunkcionalna oblačila iz odpadnih pletenin, ki so stranski produkt v proizvodnji pletenin.

56

Malo sprememb pri ravnanju z odsluženimi oblačili kot sekundarno surovino Alen Erjavec, Katja Kuzmič, Ken Kolar1

foto: Christiane Klieve

okolje

124/125

Tekstilni odpadki

V programu projekta Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina, izvedli smo ga na Fakulteti za strojništvo

Tekstilni odpadki

Univerze v Mariboru v

sodelovanju z E-ZAVODOM,

je potekala spletna anketa.

Z njo smo želeli pridobiti informacije o navadah

potrošnikov pri nakupovanju,

uporabi in ravnanju z

odpadnimi tekstilijami ter

oblačili, njihovem mišljenju

o second-hand trgovinah in

ozaveščenosti o recikliranju

ter ponovni uporabi oblačil

in tekstilij. Kako ozaveščen je

slovenski potrošnik?

N

ajprej ugotovitev, da so odpadni tekstil in oblačila črna luknja sistema ločevanja odpadkov v Sloveniji. Zakaj? V Sloveniji se sicer na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila in oblačil izvaja veliko delavnic in projektov. Povečuje se število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom ter dogodkov izmenjave oblačil, le malo pa se govori o odlaganju oblačil na odlagališčih. Količino odpadnih oblačil in hišnih tekstilij bi zagotovo lahko zmanjšali že z bolj premišljenim nakupovanjem. Nemalokrat potrošniki izdelek kupijo zaradi privlačnosti ali nizke cene, čeprav ga v resnici sploh ne potrebujejo. Z drugačnim mišljenjem bi prihranili nekaj denarja, kupljene Letna količina ločeno zbranih odpadnih oblačil (20 01 10) [t] Letna količina ločeno zbranega tekstilnega odpada (20 01 11) [t]

december 2017

Letna količina ločeno zbranega odpada SKUPAJ [t]

Ocena letne količine odpadnega tekstila in oblačil, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki [t]

1 Alen Erjavec, Katja Kuzmič, Ken Kolar pod mentorstvom dr. Julije Volmajer Valh, dr. Simone Vajnhandl in Eve Jazbec, Fakulteta za strojništvo, UM

1.528 625 2.153 37.180

Tabela 1: Letna količina odpadnih oblačil (20 01 10), tekstila (20 01 11) in 4% mešanih komunalnih odpadkov v tonah za leto 2015 v Sloveniji (vir: SURS)

izdelke, ki bi nam bili resnično všeč, pa bi redno uporabljali, dokler se zaradi uporabe ne bi obrabili oziroma uničili. Kaj pa storiti, ko so oblačila dokončno dotrajana? Najlažja pot je zagotovo, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke. V Sloveniji je to dovoljeno in na žalost še vedno stalna praksa večine potrošnikov. Res je, da so na voljo zabojniki za ločeno zbiranje embalaže, stekla, papirja in bioloških odpadkov.

Kaj pa odpadni tekstil in oblačila?

V

posameznih občinah so uspeli postaviti zabojnike za odpadni tekstil tudi zunaj zbirnih centrov. Vendar je to zgolj v nekaterih primerih. Ločevanje je še vedno poljubno.

Zagotovo bi do konkretne rešitve prišli le s pomočjo sprememb na zakonodajni ravni. Ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil bi moralo postati obvezno. Tako bi lahko kasneje v sortirnicah bolj kvaliteten in še uporaben tekstil ter oblačila izločili in jih pripravili za ponovno uporabo.

Uvožena oblačila (84) [t]

22.767

Uvoženi preja, tkanine in tekstilni 69.903 izdelki (65) [t] Uvoženo – SKUPAJ [t]

92.670

Tabela 2: Uvoz po Standardni mednarodni trgovski klasifikaciji, za leto 2015 v Sloveniji, kumulativni podatki (vir: SURS).

57 P

40 %

45 % 58 %

50 %

Ocena letne količine odpadnega tekstila in oblačil, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki (37.180 t) Preostanek uvoženih oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov (90.517 t ) Delež zbranih oblačil in tekstila (2.153 t)

Postavitev večjega številka zabojnikov za odpaden tekstil.

Odvoz odpadnega tekstila na enak način kot odvoz kosovnih odpadkov.

Drugo.

P

o podatkih Operativnega programa ravnanja z odpadki v Sloveniji sestavljajo odpadni tekstil in oblačila 4 % vseh mešanih komunalnih odpadkov. Če upoštevamo podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2015, je v Sloveniji nastalo 929.500 ton mešanih komunalnih odpadkov. Lahko izračunamo, da je bilo med mešanimi komunalnimi odpadki 37.180 ton odpadnega tekstila in oblačil.

Po podatkih se je v letu 2015 ločeno zbralo le 2 % odpadnih oblačil in tekstila v primerjavi z vso uvoženo maso oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov.

P

o teh podatkih se je v letu 2015 ločeno zbralo le 2 % odpadnih oblačil in tekstila v primerjavi z vso uvoženo maso oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov.

O

čitna je ogromna razlika v količini ločeno zbranega materiala in tistega, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Kje pa konča razlika med zbranim in uvoženim materialom? Drži, da se del rabljenih oblačil podari dobrodelnim organizacijam, kot so Karitas, Rdeči križ in podobno. Drži tudi, da večina ljudi določene kose obdrži več kot eno leto in da se vsa uvožena oblačila ne prodajo v istem letu, ampak ali je to resnično 58 %?

Sklepamo lahko, da za dobršen delež oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov sploh ne vemo, kje se nahajajo oziroma kam izginjajo.

V

projektu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2018« z naslovom Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je spletna anketa dala poučne rezultate.

D

el ankete, ki smo jo izvajali, je bil povzet po anketi društva Ekologi brez meja, ki so jo izvajali v letu 2014. Zato smo se odločili, ker smo želeli primerjati odgovore prebivalstva podravske regije s prebivalci osrednjeslovenske, ki so prevladovali v njihovi anketi.

Na našo anketo je odgovorilo zelo podobno število anketirancev, saj smo prejeli 162 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, od tega 96 iz podravske regije, anketo Ekologov brez meja pa 169 anketirancev, od tega zgolj 7 iz podravske regije. Med takratnimi rezultati in rezultati našega dela ankete, ki je primerljiv z anketo EBM, ni bistvenih odstopanj. Iz tega lahko sklepamo, da v zadnjih treh letih ni bilo večjih sprememb, kar se tiče trajnostne rabe tekstila.

Nekoliko večje odstopanje se je pojavilo le pri povprečnem času uporabe kosa vsakodnevnega oblačila. Za odgovor, da vsakodnevni kos oblačila uporabljajo več let, se je takrat opredelilo 86 % anketirancev, tokrat pa zgolj 73 %.

K

rajši čas nošnje oblačila bi verjetno lahko pripisali kupovanju izdelkov nižje kakovosti in potrošniški miselnosti, da je najbolje imeti vedno nove stvari. Vprašanje je, ali se ta oblačila primerno obravnavajo. Se podarijo prijateljem, sorodnikom, dobrodelnim organizacijam ali pa se zgolj odvržejo med odpadke in se vedno več oblačil kopiči na smetiščih?

N

a vprašanje »Kaj ponavadi naredite z oblačili, ki jih ne nosite več?« sta bila najpogostejša odgovora, da jih podarijo prijateljem in sorodnikom ali dobrodelnim organizacijam.

124/125

reverjali smo še ravnanje z odsluženimi oblačili. Zanimalo nas je, na kak način bi ljudi spodbudili k ločevanju tekstilnih odpadkov, da jih ne bi odlagali skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki, kar slovenska zakonodaja na žalost še dovoljuje. Vprašanje je bilo pol-odprtega tipa.

okolje

5%

P

rejeti odgovori so pokazali, da je 50 % anketirancev za to, da se postavijo zabojniki (nekatere občine jih že imajo). V nadaljevanju smo jih povprašali, kolikšna je maksimalna oddaljenost zabojnika, da so še pripravljeni tja odvreči tekstilne odpadke. Večinoma so se pripravljeni zapeljati med 5 in 10 km. 45 % anketirancev je odgovorilo, da so za pobiranje odpadnega tekstila na domu po enakem sistemu, kot je pobiranje kosovnih odpadkov.

Odvoz so si najpogosteje zaželeli 2-krat letno.

Sklepamo lahko, da za dobršen delež oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov sploh ne vemo, kje se nahajajo oziroma kam izginjajo.

Z

abeležili smo kar nekaj idej anketirancev, ki so se nanašale na osveščanje prebivalcev.

Tako, kot je bilo potrebno ljudi informirati in izobraziti o ločevanju embalaže in papirja od ostalih komunalnih odpadkov, je potrebno podobno pri tekstilnih odpadkih. Druge ideje so bile še pobiranje osebno na domu, postavitev zabojnikov humanitarnih organizacij in podobno.

V

zpodbudno je dejstvo, da se v zadnjih letih organizira vse več dogodkov za izmenjavo oblačil in da ljudje vse bolj poznajo trgovine, ki prodajajo oblačila iz druge roke. Kljub temu bo v Sloveniji za ozaveščanje ljudi potrebno storiti še veliko predvsem glede odlaganja uničenih oblačil.

V

sklopu projekta smo organizirali tudi izmenjavo oblačil v prostorih Fakultete za strojništvo (B304-B305) Univerze Maribor. Projekt Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadnim tekstilom. Izvaja se pod okriljem študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK) 2016-2018.

december 2017

2%

58

Štefan Smodiš, ekolog v podjetju, je predstavil okoljska prizadevanja največjega turističnega podjetja v Sloveniji. Pravi, da je trajnostni razvoj velik izziv, s katerim se ukvarjajo sistematično. Na področju odpadkov delajo že več kot desetletje, celostno pa so se lotili tudi učinkovite rabe energije. Kot del projektne pisarne in partner sodeluje Sava Turizem d.d. tudi pri projektu Kompetenčni center za trajnostni turizem. Štefan Smodiš podpira ukrep MOPa za zmanjšanje rabe plastičnih vrečk, poleg tega verjame v domačo samooskrbo in lokalne dobavitelje hrane. Sava Turizem d.d. združuje šest turističnih destinacij, Sava Hoteli Bled, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci, Terma Banovci in Terme Lendava. Na destinacijah je zaposlenih okoli 1.000 ljudi, v letu 2016 pa so zabeležili 386.961 gostov in 1.133.000 nočitev.

Katera okoljska naloga vam je največji izziv v podjetju in doma?

Ravnanje z odpadki zaradi dveh razlogov. Prvi je varovanje okolja. Vsak zaposleni in vsak član gospodinjstva mora skrbeti za to, da čim manj odpadkov konča na deponiji oziroma v okolju.

Obremenitve zaradi odpadkov so neslutene, saj si danes zelo težko predstavljamo, kaj se bo zgodilo čez 10, 20 ali 100 let. Že danes so na primer vidne posledice rabe PVC vrečk, ki uničujejo rastlinstvo in živalstvo. Drugi razlog je finančni. Stroški ravnanja z odpadki se nenehno povečujejo tudi, če nastajajo manjše količine odpadkov. Potrebna je uporaba vračljive in reciklabilne embalaže.

Kako v hotelskih objektih turiste usmerjate k večji okoljski odgovornosti, saj je Slovenija visoko med državami kot zelena destinacija?

Goste nenehno obveščamo po najrazličnejših kanalih - zloženke, kartice, LCD ekrani ipd.

Usmerjati jih je potrebno k ločevanju odpadkov v skupnih prostorih, za kar je potrebno postaviti koše za ločevanje odpadkov. Dobro jim je ponuditi manj pogosto menjavo brisač v kopalnicah ali posteljnine v sobah in podobno.

Iz izkušenj na naših destinacijah lahko povem, da se gostje zelo hitro prilagodijo režimu, ki ga želimo izvajati.

S Turistično organizacijo Bled in Turističnim društvom Bled ste skrbniki blejskih labodov.

Kako skrbite za biodiverziteto blejskega območja?

Pri skrbi za labode na Bledu smo združili moči z Društvom za varstvo okolja Bled, kjer imajo ustrezno znanje za ravnanje s temi čudovitimi pticami. Vzpostavili smo stik s t. i. čuvajsko službo za zaščito blejskih labodov. Naša naloga kot partnerja je zagotoviti društvu vse potrebno pri zaščiti in varovanju labodov na Bledu. Člani društva dnevno obiskujejo vse lokacije, kjer se zadržujejo labodi in preverjajo njihovo stanje. Konec tedna in ob dnevih, ko je ob jezeru največ obiskovalcev, na točkah, kjer se zadržujejo labodi, opozarjajo obiskovalce na pravilen pristop k živalim (hranjenje, nepotrebno vznemirjanje). Če pozimi ni dovolj hrane, labode tudi hranijo. Prav tako vseskozi spremljajo njihovo zdravstveno stanje in ob morebitnih boleznih poskrbijo za prevoz do veterinarja, pregled in zdravljenje.

Kot del projektne pisarne in partner sodeluje Sava Turizem d.d. pri projektu Kompetenčni

Štefan Smodiš

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Kompetenčni center za trajnostni turizem usposablja vse, od menedžerja do sobarice

Ekolog v podjetju in doma

december 2017

okolje

124/125

Ekolog v podjetju in doma

center za trajnostni turizem, ki poteka v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

Kakšen je namen tega projekta in kako boste z njim vplivali na razvoj trajnostnega turizma in Slovenije kot zelene destinacije?

V družbi Sava Turizem si že od nekdaj prizadevamo za varovanje in izboljševanje okolja.

Temu so prilagojene tudi aktivnosti, ki jih izvajamo. Tako smo denimo v Hotelu Savica na Bledu pridobili znak eko marjetica, ki potrjuje, da imajo storitve in izdelki v hotelu manjše negativne vplive na okolje. Zelo možno je, da bomo ta znak pridobili še za katerega izmed naših hotelov. Na področju odpadkov intenzivno delamo že skoraj celo desetletje. Pri zmanjšanju nastajanja odpadkov smo namreč v celoti prešli na celovit sistem ravnanja in ločevanja odpadkov pri izvoru. To pomeni striktno ločevanje na izvoru. Mislim na kuhinjo, gostinstvo, vzdrževanje, sobarice, čistilke ...

Pomembna je tudi uporaba vračljive embalaže dobaviteljev, kar je pogoj pri sklepanju novih pogodb z dobavitelji. Odpadke ločujemo na posamezne frakcije, ki se lahko reciklirajo in predelajo ter ponovno uporabijo. Ločeno zbiramo nekatere vrste odpadkov in jih predajamo v dobrodelne namene. Tako časopisni papir, zamaške. Imamo ustrezne ekološke otoke, ostanek odpadkov pa dostavimo na deponijo

59 Kako je z uporabo energije?

Pri porabi energije delamo kot dobri gospodarji. Rabo energije optimiziramo glede na število gostov in vremenske pojave. Zamenjali smo tudi energent zaradi boljših izkoristkov in varovanja okolja, prešli smo na daljinsko ogrevanje. Energijo geotermalne vode izkoriščamo kot energent, kar pomeni manjše onesnaževanje okolja. Stare energetske naprave smo zamenjali z novimi. Pri gradnji novih oziroma sanaciji starih objektov pri projektiranju upoštevamo smernice za manjšo rabo energije. Poleg tega pri vgradnji novih svetil vgrajujemo le varčne in LED žarnice.

Sodelujete pri vzpostavitvi Kompetenčnega centra?

Namen Kompetenčnega centra za trajnostni turizem je celovit razvoj znanj in kompetenc za dvig kakovosti, inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti storitev v turizmu. Torej razviti, izdelati in izvajati kompetenčni model za področje turizma, izvesti celovit program usposabljanja zaposlenih v partnerskih podjetjih, vzpostaviti program usposabljanj, ki se bodo izvajala tudi po zaključku projekta in tako zagotavljala trajnost rezultatov. Omogočiti pogoje za dolgoročno delovanje nacionalnega Training centra za turizem. Projekt nagovarja naslednje ciljne skupine - ključne panožne profile: kuhar, natakar, receptor, vodja (strežb, kuhinj, recepcij gospodinjstva, animacije, destinacije …), prodajnik, sobarica, tržnik, menedžer, pravnik, administrativna podpora.

Glede na aktivnosti, ki jih na področju trajnostnega razvoja že izvajamo, pričakujemo, da bomo to področje s pomočjo tega projekta še nadgradili in tudi sistematično uredili.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

V skupino Sava Hotels & Resorts se združuje šest turističnih destinacij, ki so vse povezane z lokalnimi proizvajalci in ponudniki živil. Na

124/125

destinacijah v Pomurju od lokalnih pridelovalcev dobavljamo dnevno sveže sezonsko sadje in zelenjavo, kruh in pekovsko pecivo, meso in mesne izdelke, pa tudi pijače. Predvsem mineralne vode, brezalkoholne pijače in lokalna vina. Žal se še zgodi, da nam zaradi velikosti naših hotelskih kapacitet lokalni ponudniki ne morejo zagotoviti ustreznih količin živil, zato jih dopolnjujemo s ponudniki iz širše okolice. Zavedamo se, da ima nabava lokalno pridelane hrane številne prednosti. Med njimi je vsekakor kakovost živil in pijač, ustrezni transportni pogoji in kratka nabavna veriga.

Z rednim nadzorom nad dobavljenimi živili našim gostom zagotavljamo tudi velik delež sadja in zelenjave iz integrirane pridelave ali celo iz ekološke pridelave, ki jih ponujamo v t. i. bio kotičkih pri hotelskem zajtrku.

Slovenija

Hvala,

okolje

v press kontejnerjih. Ločeno zbiramo vse ostale vrste odpadkov, EEO, baterije, LED svetilke, hladilniki …, ki se predajajo posebej.

ker ste skupaj z nami tudi v letu 2017 vestno in odgovorno ločevali odpadke!

Za domače potrebe kupujem veliko živil od zasebnih lokalnih ponudnikov, črni kruh, kislo repo in zelje, krompir, moko. Nekatera živila pridelamo in nato predelamo doma, na primer buče, vrtno zelenjavo, marmelade, vloženo vrtno zelenjavo ... Meso in mesne izdelke kupujem v Panviti, kjer osnovne surovine za predelavo in proizvodnjo mesnih izdelkov zagotavljajo z lastnih farm v Sloveniji.

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Uporaba plastičnih vrečk je zelo nevarna za okolje in živali. Živali jih pogosto pojedo in zaradi tega tudi poginejo. Z najnovejšim ukrepom MOP-a se popolnoma strinjam, pa ne samo z zmanjšanjem uporabe plastičnih vrečk, ampak kar s popolno prepovedjo njihove uporabe.

V okviru naše nabavne službe se te vrečke kot embalaža pojavljajo le redko, saj izdelke večinoma nabavljamo v večjih embalažah.

Naše vodilo je, da se poskušamo že na začetku z dobaviteljem dogovoriti, da nam dobavlja izdelke v povratni embalaži. Embalažo, ki ni nepovratna, zbiramo ločeno in jo predajamo izvajalcem, ki poskrbijo, da se jo večina predela in tako ne gre na deponijo.

23.000

Ne spreglejte

gospodinjstev

250.000

prebivalcev

Več na www.saubermacher.si

december 2017

Aktualni Zeleni blog Aktivirano biooglje – skriti zaklad, dr. Tanja Bagar, Ograček, d.o.o. www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

Promocija

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Ko poskušaš najti boljšo pot, pride do inovacij foto: Andraž Purg

mag. Vanesa Čanji

Inovativno razmišljanje za trajnostni razvoj

60 124/125

okolje

Inovativno razmišljanje za trajnostni razvoj

Letos družinsko podjetje

Vivapen iz Celja, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev pisal,

praznuje 50-letnico. Sodi med vodilne proizvajalce nalivnih peres, rolerjev, črnilnih vložkov, flomastrov in drugih pisal v

Evropi. So izrazito izvozno

usmerjeni, saj skoraj 99

odstotkov prihodkov ustvarijo

v približno 40 državah po celem svetu. Prisotni so na

vseh celinah, njihov ključni trg

pa je Nemčija – država, kjer je kultura in tradicija pisanja na

visoki ravni.

Vivapen je primer družinskega podjetja, kjer generacija na novo generacijo prenaša kompleksna znanja in poslovne izkušnje. Na sliki: vnuk Luka, hčerka Petra in oče Jože Melanšek.

Podjetje nastopa v tržni niši dinamičnih proizvajalcev peres manjših serij, oplemenitenih z dekorativnim tiskom. Strategija razvoja Vivapena temelji na inovativnih rešitvah, kot je na primer razvoj lastnega dovajalnega sistema za pisala, kar družbo uvršča v sam vrh proizvajalcev v svetovnem merilu. Direktorica Petra Melanšek pravi, da trajnostni tehnološki razvoj pomeni temelj za ekonomsko uspešnost in socialno varnost zaposlenih.

Podjetje oziroma takrat obrtno dejavnost je pred pol stoletja zasnoval oče Jože Melanšek. Čeprav je vodenje podjetja leta 2006 predal hčerki Petri, ostaja motor tehnološkega razvoja in inovativne dejavnosti, ki pa je že dodobra prekvasila celotno podjetje.

december 2017

Kako se rojevajo inovativne ideje?

Jože Melanšek: Osnovna lastnost inovatorjev je, da so radovedni. Če nisi radoveden, če sprejemaš svet ali okolje tako, kot je, in nimaš nobene volje, da bi ga spreminjal, potem ne verjamem, da se sploh rodi kakšna ideja. Če pa si dojemljiv do okolja in vidiš stvari ter o njih razmišljaš, se te dotaknejo. Imam filozofijo, da sta vedno dve poti.

Ena je boljša kot druga. Če poskušaš najti boljšo pot, pride do inovacij. Nič ni stoodstotno. Vse je lahko drugače. Vse ima dobre in slabe stvari.

Dobra ideja ne more priti tako, da se usedeš za mizo. Ideja mora priti spontano. Ko razmišljaš, se lahko ideja zgodi kadarkoli. Inovacije, ki se dogajajo pri nas, so rešitve problemov. Seveda so nekatere rešitve popolnoma drugačne, nove, in temu rečemo inovacija.

V drugih firmah, ki jih poznam, generacija, ki je odšla, ni poskrbela za prenos znanja na generacijo, ki je prišla.

Kako pride do trajnostnih inovacij?

Nikoli nisem bil indolenten do narave. Vedno smo poskušali imeti vsaj v svojem okolju vse urejeno in vzdrževano. Ko smo se odločili, da bomo šli v izdelavo pisal, smo morali pridobiti znanje za dovajalni sistem črnila, ki je srce nalivnih peres in rolerjev. Ključni izziv je bil, kako doseči, da je površina tega dela, ki dovaja tinto, omočljiva, kar pomeni, da črnilo po njej teče. Črnilo po plastiki ali trdih snoveh ne teče.

Formira se v kapljice, tako kot druga tekočina.

To so dosegali ves čas, od leta 1887 do sedaj,

Naprava za obdelavo s plazmo Plazemska tehnologija, pri kateri se ustvarja tehnična plazma, temelji na naravnem pojavu razelektritev v atmosferi. Fizikalno načelo ustvarjanja plazme je preprosto. Agregatno stanje snovi se spremeni z dodajanjem energije: trdna snov postane tekočina, ta pa se pretvori v plin. Če plinu dodamo energijo, ta ionizira; elektroni dobijo večjo kinetično energijo in zapustijo svoje orbite. Nastanejo prosti elektroni, ioni in fragmenti molekul; plin se pretvori v plazmo kot naslednje agregatno stanje, znano tudi kot četrto agregatno stanje. Osnovna naloga aktiviranja površine dovajalnika je, da se površinska napetost površine dovajalnika toliko zviša, da se kapljica tekočine razlije po površini. Kot alfa, ki ga tvori navidezna tangenta na lok kapljice s površino, mora biti čim manjši.

okolje

124/125

61 Plazma je mlada znanost. Meritev skoraj ni bilo v industriji, samo na inštitutih. Priprave so bile drage z dragimi procesi, ki niso uporabni za industrijo. Industrija si ne more privoščiti atomskega mikroskopa. Želel sem si narediti sliko pod tem mikroskopom, ki pa je bila ocenjena na okoli 50 tisoč takratnih mark. Nam pa ni zadostovala le ena slika. Pri vsakem procesu smo potrebovali več slik, na podlagi katerih bi ocenili, katera smer je prava. Ko smo razmišljali, kako in kaj, smo prišli do ideje. Ključna stvar pri omočljivosti je vpadni kot, ki ga naredi kapljica, ki pade na površino. Bolj je kapljica raztegnjena, manjši je kot, boljša je površina.

Pri neki inštituciji v Hamburgu, ki se ukvarja z mikrobiologijo, smo naročili stroj, s katerim merimo učinke obdelave v plazmi. Mislim, da smo na tem področju prvi. Ta stroj je lahko velik pripomoček Vivapena, da lahko razvija to dejavnost naprej, saj ni vseeno, kakšen je

Včasih je bilo v črnilih veliko snovi, ki so bile okolju in zdravju škodljive. Danes ne več. Za črnila, ki jih delamo, in črnila za flomastre uporabljamo živilske barve, torej barve, ki jih uporablja živilska industrija za hrano, za bombone, sladice. Naš namen je, da morebitno lizanje flomastrov ali črnila otrok ne poškoduje.

Pri vzpostavitvi zaupanja do drugih je zelo pomembno, kakšne kriterije imaš do sebe. Če imaš višje kriterije do sebe, imaš tudi do drugih. To je po moje logično.

Katera želja je največja, ki se vam je izpolnila?

To, kar je sedaj. Da podjetje dobro deluje, da ga dobro vodi Petra, da je v podjetju že prisoten vnuk Luka, ki vodi procese avtomatizacije.

Vsaka generacija prinaša nove ideje. Spremembe so vedno nekaj dobrega, ker prinašajo boljše rešitve. Običajno ne delaš istih napak dvakrat, ampak se napakam izogneš in narediš nekaj boljšega. Lahko trdim, da je podjetje danes zelo dobro tehnološko razvito. Še vedno imamo več kot 70 % trga na nemškem področju. K nam prihajajo ljudje iz firm, ki predstavljajo vrhunec tehnike pisal v Evropi – najstarejše firme. Pohvalijo nas in mislim, da se nimamo česa sramovati.

Nisem si mislil, da bomo šli tako daleč. Trg pisal je specialna niša, ki zahteva veliko znanja, seveda, ampak tudi veliko izkušenj. V drugih

Jože Melanšek je z obrtjo začel leta 1967. firmah, ki jih poznam, generacija, ki je odšla, ni poskrbela za prenos znanja na generacijo, ki je prišla. Prenos znanja iz zaposlenega na zaposlenega ni isto kot prenos znanja iz generacije na generacijo, kot se to dogaja v družinskih firmah, ko imaš čisto drugačen odnos do prenosa. Nimaš nobenih ovir. Nasprotno. Vsak starš si želi, da bi bil otrok boljši od njega. Za otroka bi dal več kot 100 %, če bi lahko.

V čem so izzivi družinskega podjetništva?

Odnosi so zelo pomembna stvar v življenju.

Temeljiti morajo na spoštovanju. Če se dela lotiš profesionalno, potem moraš to delo profesionalno opraviti. Podjetje, ki sva ga imela z ženo, ni družina. Je sicer družinsko podjetje, ampak to ni domača dnevna soba. Problemi, ki so doma v dnevni sobi, ne morejo biti problemi podjetja. Ljudje, ki so v podjetju, ne smejo čutiti problemov, ki jih lahko ima družina doma.

Zagotovo v življenju krizne situacije so, tem se ne moreš izogniti. Tu je zelo pomembno, da se obvladaš in da si profesionalec.

Kaj vas še vedno navduši?

Navduši me samoiniciativnost, da ljudje samodejno prinašajo dobre odločitve. Da poskrbijo, da bodo jutri zopet prišli delat v podjetje. Letos smo bili zopet postavljeni pred izziv, da razvijemo nalivno pero za znano blagovno znamko.

Imeli smo veliko tehnoloških izzivov, pa tudi dekorativnih – tisk, obdelava površine, pakiranje itd. Res sem izjemno vesel, da smo celoten projekt izvedli tako dobro. Nalivno pero je bilo oktobra razstavljeno na nemškem sejmu Insides X in poželo velike pohvale. To me res navdušuje.

Zakaj? Ker nas naredi pomembne. Kupec je zadovoljen, konkurenca nam daje priznanje, tudi drugi kupci nas kontaktirajo ali obiščejo.

december 2017

Katera nova vrata vam odpira plazma?

So tudi črnila, ki jih uporabljate, okolju prijazna?

Jože Melanšek

Okoli leta 2002, ko smo se začeli s tem ukvarjati, je inštitut Fraunhofer v Nemčiji našel način za obdelavo površine s plazmo. Ko sem to prebral, me je potegnilo. Moj prijatelj je iznajditelj dovajalnika iz ABS-a. Plazmo mi je odsvetoval. A bil sem močno trmast. Navezal sem stik z Inštitutom Fraunhofer in kmalu smo dobili prvo komoro za plazmo. Eno leto kasneje smo po mnogih preizkusih začeli obdelovati dovajalnik v plazmi. V Nemčiji danes že delajo s plazmo, a še ne vsi. To, da imamo tehnologijo, ki je prijazna okolju, nas dela zelo prepoznavne.

dovajalni sistem. Dovajalni sistem je lahko kvazi dober, lahko je pa kontrolirano dober.

foto: Boštjan Čadej

z jedkanjem v žvepleni kislini. V 90. letih, ko sem spoznal to tehnologijo v Nemčiji, sem se takoj zavedal, da ta tekočina ni prijazna okolju.

Tisti, ki so se ukvarjali z galvaniko, kot tisti, ki so se ukvarjali z dovajalniki za pisala, so jo po uporabi izlivali v odtok. Že takrat sem se odločil, da tega tako ne bomo delali.

62

Prvi odzivi na besedilo Energetskega koncepta Slovenje s podnaslovom Strategija energetske politike do leta 2030 (in vizija do leta 2050) so, kar ni nič nenavadnega, kritični, še več, odklonilni. Tako med drugim Greenpeace ob navedbi, da gre za božično darilo Ministrstva za infrastrukturo, označi gradivo kot Energetski dremež Slovenije. Vprašuje se, kakšna vizija je leporečiti o opuščanju fosilnih goriv in pustiti TEŠ-u kuriti premog do sredine stoletja, do leta 2054? In kakšna usmeritev je postavljati sončne in vetrne elektrarne šele po letu 2030?

A

kaj zares ponuja Energetski koncept Slovenije, ki samega sebe označuje, da je »dokument usmerjevalne narave« in se zato ne opredeljuje do posameznih konkretnih ukrepov? Drugače povedano – besedilo poobjavlja že znane opredelitve in akcijske načrte. A je manj konkretno celo pri OVE, isti predlagatelj je v Osnutku akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN OVE), gre za posodobitev, vendar jasneje ponudil v razmislek scenarije o sončni in vetrni energiji.

A prav pri projekciji energetske oskrbe oziroma strukture rabe primarnih virov je nekoliko presenetljiva razlika med tistim, kar do leta 2030 pri OVE napoveduje Energetski koncept in kaj Strategija razvoja Slovenije kot krovni razvojni dokument. V njem je namreč ciljna vrednost za leto 2030 pri obnovljivih virih višja, znaša 27 %. Pri EK pa 25 %. Ali gre za neusklajenost ali za različne projekcije, kaj želi Slovenija doseči na poti v nizkoogljično družbo? So eni sestavljavci strateških razvojnih dokumentov bolj optimistični kot drugi ali bolj realni?

december 2017

P

ri splošnih opredelitvah kajpak ni slabega občutja. Saj EK kot ključne izzive v prenovi energetske politike omenja opuščanje fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in promet, odločitev o rabi jedrske energije po zaprtju JEK ter tehnološki razvoj in komercialni preboj naprednih tehnologij in storitev, predvsem shranjevanja in napredne rabe energije. Strategija razvoja Slovenije daje absolutno prednost učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom, kar podkrepi s stališčem, da gre za temeljno načelo razvoja energije. Če to drži in ne gre zgolj za politično retoriko, potem se morajo ministrstva in vladne službe poenotiti in dogovoriti. Ne le pri usmeritvah. Pri

foto: www.shutterstock.com

Prepočasna pot sprememb, za OVE naj država sprejme pogumnejši načrt

Energetski koncept

okolje

124/125

Energetski koncept

konkretizaciji, če se Slovenija odloča za zeleno rast in paradigmo trajnostnega razvoja. Pri energetiki ni neznank o temeljnih zadregah: previsoke emisije toplogrednih plinov, prerazsipna raba energije in premajhen delež OVE.

E

K je pri razvoju OVE defenziven, saj zapiše, da scenariji kažejo na intenzivno uvajanje OVE v obdobju po letu 2030. Ne upošteva dovolj znanega podatka, da so izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji na enoto BDP višji, kot je povprečje v EU in da v več regijah Slovenije ljudje dihajo preveč onesnažen zrak.

Res je, kot realno presojajo poznavalci, da lahko energetski sistem države doživi močne šoke, če bo TEŠ pošiljal manj energije v omrežje.

Znana realnost je, da bo omrežje še nekaj časa hranil premog. Toda, koliko časa? Ali ni glavna naloga Energetskega koncepta, da zahteva sprejem programa intenzivne uvedbe OVE do leta 2030 in določi cilj zmanjšanja deleža električne energije iz TEŠ-a do 2040? Zaradi zavozlanih interesov v energetiki EK najbrž ni mogel pogumneje zarisati poti do ciljev, ki si jih želi država kot zelena destinacija v EU. Vendar so prednostne ambicije države zapisane – torej naj EK ponudi konkretne programske opcije.

V

eni izmed razprav o prenovi energetske oskrbe je Peter Kralj postregel s podatkom, da bi za energijo iz OVE potrebovali 17,3 milijarde evrov. Pri tem je opredelil delež vodnih virov, sonca, vetra, geotermalnih virov in energije iz biomase in odpadkov. Če EK napoveduje akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo, naj strateški akcijski načrt za OVE konkretno opredeli drugačne cilje do leta 2030. To naj bo prednostni razvojni načrt, saj je nizkoogljično gospodarstvo v

63 Nekaj zanimivejših spodbud za razmišljanje iz EK:

Sončna energija

V

obdobju prehoda v nizkoogljično družbo in tudi kasneje bo sončna energija prevzela velik delež bremena opuščanja fosilnih goriv. Slovenija bo zato v obdobju po letu 2030 še bolj intenzivno povečevala izrabo sončne energije predvsem za proizvodnjo električne energije. Sončna energija bo predvidoma imela pomembno vlogo pri samooskrbi stavb, sosesk oz. širših skupnosti. Večja izraba sončne energije bo zahtevala večje povezovanje sistemov, uvajanje novih načinov skladiščenja energije in ustvarjanja okolja za izkoriščanje proizvodnih in poslovnih priložnosti.

Vodna energija

S

lovenija že danes proizvede slabo tretjino električne energije v hidroelektrarnah, kljub temu pa ima še precej potenciala za izrabo vodne energije neizkoriščenega tako za gradnjo velikih, srednjih in tudi malih hidroelektrarn.

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev bomo morali ta delež obdržati na enaki ravni, kar pa pomeni, da bomo nujno morali proizvodne zmogljivosti še naprej povečevati oz. zgraditi ustrezno število novih hidroelektrarn.

Jedrska energija

J

edrska energija ima v Sloveniji pomembno mesto pri nizkoogljični proizvodnji električne energije in v tem smislu prispeva k ciljem razogljičenja. Pripravljeni scenariji upoštevajo podaljšanje obratovanja obstoječe JEK do leta 2043, hkrati pa nakazujejo,

124/125

okolje

avsezadnje usmeritve in cilje daje Energetski koncept, ki se med osrednjimi ukrepi zavzema za naslednje: za povečanje energetske učinkovitosti, za osveščanje porabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo, za podporo razvoju znanj s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo, za opuščanje fosilnih virov in za postopni prehod na obnovljive in nizkoogljične vire ter za uvajanje naprednih energetskih sistemov in storitev.

ERICo po četrt stoletja delovanja ostaja zvest svoji tradiciji in ponuja široko paleto okoljskih storitev od osnovnih meritev in monitoringov, širših analiz ter sinteznih študij do poročil o vplivih na okolje in okoljskih poročil. V lokalnem in slovenskem okolju ostajamo pomemben sogovornik, izvajalec in svetovalec podjetjem, lokalni in državni upravi ter inštitucijam.

Obnašamo se družbeno odgovorno in svoje znanje prenašamo različnim javnostim.

Naftni derivati Vodilne tehnologije

P

revladujoča vloga naftnih derivatov v prometu se bo nekoliko zmanjšala zaradi nadomeščanja z alternativnimi gorivi kot posledica strožjih okoljsko-tehničnih standardov v prometu. Raba naftnih derivatov v prometu se bo v letu 2030 predvidoma znižala za približno 10 %, v letu 2050 pa do 50 % (v primerjavi z letom 2015). Raba naftnih derivatov za ogrevanje se bo že do leta 2030 zelo omejila.

One-stop-shop

Kakovostne storitve za naročnike

Premog ERICo z vstopom v mrežo Eurofins ni dobil samo novega imena – Eurofins ERICo, ampak smo postali člen v verigi več kot 300 laboratorijev. Po novem ponujamo 130.000 analiznih metod. V Eurofinsu velja načelo: »one-stop-shop«, kar pomeni, da ob okoljskih testiranjih in študijah lahko naročite katero koli od storitev s področij testiranja hrane in krme, farmacevtskih in bioloških testiranj ter klinične diagnostike Eurofins, prav tako preskušanje industrijskih in gradbenih materialov ter produktov in forenzičnih preiskav.

S

prememba strukture proizvodnih energetskih virov za električno energijo bo posebej izrazito s postopnim ukinjanjem rabe premoga (črni, rjavi in lignit). Uporaba premoga je tako predvidena le še za že obratujoče naprave, in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Raba premoga za proizvodnjo elektrike se bo zmanjševala v odvisnosti od hitrosti uvajanja elektrike iz OVE, od višine stroškov emisijskih kuponov in od potrebe po zagotavljanju varnosti in zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Prenehanje rabe premoga je povezano tudi z dodatnimi stroški sanacije, ki morajo biti pravočasno zbrani po načelu »onesnaževalec plača«.

Usklajenost politik

Z

a prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev EKS-a bo zelo pomembna tudi usklajenost usmeritev in ukrepov drugih politik v Republiki Sloveniji. Z EKS-om določamo usmeritve na področju energije, ki jim bodo sledili tudi usmerjevalni dokumenti drugih resornih področij, povezani z energetsko politiko.

Pri tem je treba še posebej izpostaviti področja okoljske, prometne, davčne, stanovanjske in industrijske politike, politike urejanja prostora, politike raziskav in razvoja, izobraževanja ter tudi splošne politike države.

december 2017

N

da je lahko dolgoročno (do leta 2050) jedrski scenarij eden izmed finančno ugodnejših.

EKS odpira razpravo o nadaljnji rabi jedrske energije, pri čemer bo treba upoštevati tudi dolgoročno konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo, ter seveda tveganja: politično in ekonomsko tveganje odločitve o jedrski energiji, ekonomsko tveganje majhnega števila obratovalnih ur, ko bo energijo morda sploh mogoče prodati(pozimi), ter varnost obratovanja, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Pričakujemo, da bo pot do odločitve o dolgoročni rabi jedrske energije preko odločanja javnosti celovita in bo vključevala odprto razpravo o povezanih tveganjih.

Promocija

osmem poglavju državne strategije že tako in tako opredeljeno kot prednostni razvojni cilj Slovenije. Izračuni in simulacije naj povedo, kaj realno si v energetskem investicijskem zamahu lahko privošči država do leta 2030 in kaj do leta 2040. Tranzicija energetske infrastrukture se mora začeti z državnim programom hitrejšega uvajanja OVE.

64 124/125

okolje

Novoletni pomenki Dokazali, da magnetni nanodelci dobro odstranijo razlita olja Za magistrsko nalogo o novih adsorpcijskih materialih je Mateja Potočnik prejela tradicionalno Saubermacherjevo nagrado za študente, za mlade strokovne upe. Razlita olja in oljni madeži pogosto nevarno onesnažijo okolje. Magnetni nanodelci so dobra rešitev, meni nagrajenka.

Za magistrsko nalogo Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda ste prejeli Saubermacherjevo okoljsko nagrado. Kaj ste dokazali s preizkusi in zakaj so nanomateriali obetavni za čiščenje oljnih razlitij?

Nanomateriali so zelo perspektivni za raznolike namene uporabe, vključno z uporabo kot adsorpcijska sredstva za čiščenje oljnih razlitij. Njihova prednost je, da imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. V magistrski nalogi smo predstavili, kako površinsko modificirati magnetne

nanodelce. Zaradi magnetnih lastnosti jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Tudi pri testiranju odstranjevanja olj s pripravljenimi magnetnimi nanodelci smo dokazali, da dobro odstranijo olja in da jih lahko tudi regeneriramo ter ponovno uporabimo.

V okolju so oljna razlitja pogosta in nevarna.

Kako lahko vaša znanja uporabijo podjetja, ki morajo odstraniti razlita olja?

V okolju in raznih industrijah so razlita olja in oljni madeži res pogost problem, zato bi učinkoviti materiali za čiščenje oziroma odstranjevanje olj veliko prispevali k zmanjšanju negativnih posledic, ki lahko nastanejo ob razlitjih. Podjetja bi lahko ta znanja uporabila na primer pri razvoju komercialnega produkta, ki bi učinkovito odstranjeval razlita olja, uporaba pa bi

bila okolju prijazna ter tudi praktična za uporabnike.

Saubermacher je med redkimi komunalnimi podjetji, ki z okoljsko nagrado spodbuja mlade k raziskovalnemu delu. Vas je nagrada presenetila? Boste raziskovalka nanomaterialov? Boste s študijem nadaljevali ali se boste zaposlili?

Nagrada me je res presenetila, saj se z reševanjem problemov na področju okolja ukvarja vedno več študentov in je tudi večina magistrskih nalog kvalitetnih. Trenutno sem zaposlena v podjetju, ki se ne ukvarja neposredno z nanomateriali, vendar mi izkušnje, pridobljene pri izdelavi magistrske naloge, precej koristijo. Zaenkrat se za nadaljevanje študija nisem odločila, ker si želim pridobiti več koristnih izkušenj v industriji. Mogoče se kdaj pokaže dobra priložnost in potreba, da kakšno tematiko podrobneje raziščem v okviru doktorskega študija.

Naj bodo vaši odpadki naša skrb!

Želimo vam leto polno ustvarjalne energije, pravih rešitev in sijajnih uspehov! Srečno 2018!

Surovina oglas revija EOL DEC 2017.indd 1

www.surovina.si 080 80 79 5. 12. 17 11:11

Promocija

december 2017

Skrbno in odgovorno ravnanje z odpadki, s katerim ohranjamo naravne vire in pridobivamo koristne in dragocene sekundarne surovine ter energente, bo naše vodilo tudi v letu, ki prihaja. Hvala vsem, ki nas pri tem podpirate!

foto: www.shutterstock.com

Energetski menedžment uporablja le četrtina podjetij v Sloveniji Uporabo ukrepov učinkovite

65 okolje

124/125

Učinkovita raba električne energije

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

rabe energije družba SODO

v sodelovanju z Ekonomsko-

poslovno fakulteto v Mariboru na vsaki dve leti preverja na

vzorcu več kot 500 poslovnih

odjemalcev v Sloveniji. Izvedba raziskave na nacionalno

reprezentativnem vzorcu

slovenskih podjetij omogoča in navad poslovnih odjemalcev

v odnosu do učinkovite rabe električne energije in rabe

obnovljivih virov energije, cene

električne energije, odnosa

do okolja, odnosa z dobavitelji električne energije, vozil na

alternativni pogon idr.

G

lede na rezultate raziskave je električna energija v letu 2017 osrednji energent, ki prevladuje tako pri uporabi za potrebe ogrevanja prostorov in vode kot tudi potrebe proizvodnih procesov. V slovenskih podjetjih od leta 2009 vztrajno narašča uporaba različnih ukrepov za varčno in učinkovito uporabo energije, kot so: • sistemi za regulacijo razsvetljave (41 %), katerih uporaba se je glede na leto 2015 povečala za 10 o.t.,

• sistemi za varčno pripravo vode (25 % in porast v primerjavi z 2015 za 9 o.t.) ter • sistemi za varčno ogrevanje in ohlajanje prostorov (55 %), kjer smo v letu 2017 zabeležili porast za kar 19 o.t. v primerjavi z letom 2015.

V

zadnjih letih se je izboljšalo poznavanje ukrepov za manjšo in okolju prijazno rabo električne energije. Največji porast v poznavanju od leta 2009 je pri uporabi centralnih »pametnih« nadzornih sistemov razsvetljave, ozaveščanju in izobraževanju zaposlenih s strani zunanjih inštitucij, novejših števcev, ki nudijo optimizacijo stroškov porabe ter uvajanju energetskega menedžmenta. Energetski menedžment pozna večina podjetij, uporablja pa ga zgolj četrtina med njimi. Kot najširše poznana in uporabljana ukrepa podjetja navajajo uporabo varčnih sijalk in izklapljanje naprav.

Napredni števci

N

apredne števce ima v letu 2017 24 % podjetij, kar je za 10 % več kot v letu 2015, veča pa se tudi delež podjetij, ki načrtujejo inštalacijo te tehnologije v prihodnosti. Obravnava funkcij naprednih števcev postavlja v ospredje optimizacijo in transparentnost stroškov električne energije, ki tudi leta 2017 po mnenju respondentov ostajata najpomembnejši funkciji. Interes za optimizacijo stroškov podpira tudi ugotovitev, da bi bila več kot polovica podjetij pripravljena plačati višjo ceno za naprave z vgrajeno logiko za omogočanje prilagajanja odjema na osnovi cene električne energije.

R

ezultati kažejo, da med elektrodistributerji prihaja do pomembnih razlik v višini investicij v napredno merilno tehnologijo, pa tudi v obsegu funkcij, ki jih omogočajo svojim odjemalcem. Tako vsi distributerji v okviru naprednih števcev zagotavljajo daljinsko odčitavanje števcev in plačilo po dejanski porabi, hiter in enostaven prehod med dobavitelji, daljinski priklop/odklop uporabnika omrežja, možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam in možnost spremljanja lastne proizvodnje električne energije. Samo eden med njimi pa nudi npr. možnost enega transparentnega računa za porabo različnih energentov in vode.

december 2017

dolgoročno spremljanje stališč

Zamenjajte male kurilne naprave za boljši zrak Zamenjajte male kurilne naprave za boljši zrak – takšen je bil naslov posveta, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor organiziralo nedavno v okviru vladnega obiska v Zasavju, in sicer v Trbovljah.

Razprava se je osredotočila na ukrepe, ki bi naj zmanjšali energetsko revščino in izboljšali kakovost življenja v Zasavju. Presenetljivo je, da je bilo v Zasavju zelo skromno zanimanje za subvencije, s katerimi bi lahko občani zamenjali male kurilne naprave. Zamenjave malih kurilnih naprav ali energetske sanacije bi lahko prispevale k čistejšemu zraku v regiji.

Zasavje je namreč eno od sedmih območij v Sloveniji, kjer so bili zaradi prekomerne onesnaženosti s trdnimi delci PM10 pripravljeni Načrti za kakovost zunanjega zraka. Raven onesnaženosti z delci se po letu 2002 znižuje in je v zadnjem obdobju odvisna predvsem od meteoroloških pogojev v hladni polovici leta. Na območju Zasavja po letu 2008 letna mejna vrednost ni bila presežena. Bolj problematično je število preseganj dnevne mejne vrednosti, ki je višje od dopustnega. Tako je predstavila razmere Janja Turšič, vodja Sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje. V zadnjih letih je v Sloveniji največ preseganj dnevne mejne vrednosti v Zagorju in Celju. Prekomerna onesnaženost zraka z delci v zimskem obdobju je predvsem posledica uporabe lesne biomase in neugodnih meteoroloških pogojev, ki preprečujejo razredčevanje izpustov.

Zasavju so predstavniki MOP obljubili, da bo še v tem mesecu sprejet Odlok o načrtu kakovosti zraka na območju Zasavja za obdobje 2017-2019 skupaj s podrobnejšim programom. Načrt vsebuje 60 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre: spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav ipd.); promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest); druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).

december 2017

Okoljevarstvene šole strokovno o rekah in poplavah Onesnaženost in poplavnost naših rek – to je tematika, ki bo v središču strokovnega srečanja okoljevarstvenih šol Slovenije v torek, 23. januarja 2018, v Mariboru. Poleg predavanj za delegacije dijakov in za mentorje bodo organizirali tudi okroglo mizo, na kateri bodo želeli s strokovnimi sobesedniki ugotoviti, kako je s slovenskimi rekami in kako je s preventivnimi ukrepi ter sanacijami zaradi vse pogostejših poplavnih nevarnosti na različnih koncih Slovenije.

Vlaganje v energetsko samooskrbo

Zamenjava dobaviteljev električne energije

V

O

primerjavi z letom 2015 se je za 11 % povečal delež podjetij, ki bi bila pripravljena vlagati lastna sredstva v izgradnjo sistema za samooskrbo z energijo (v letu 2017 je takšnih podjetij 40 %), viša pa se tudi delež podjetij, ki so že investirala v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Tudi na tem področju prevladujejo velika podjetja. Za podjetja, ki jih tovrstne investicije zanimajo, velja, da predvsem stremijo k pridobivanju električne energije iz sončnih virov (88 %), v bistveno manjši meri bi se odločili za vetrno energijo (30 %) in energijo iz lesne biomase (25 %).

Namere glede tovrstnih investicij so koncentrirane okrog nižjih zneskov (do 100.000 evrov).

Podjetja ocenjujejo, da bi se morale tovrstne investicije povrniti v relativno kratkem časovnem obdobju, v roku 10 let. Narašča delež podjetij, ki tovrstnih investicij ne pogojujejo s pridobitvijo nepovratnih sredstev ali subvencij. V primerjavi z 2015 se je delež teh podjetij zvišal za skoraj 8 %

d leta 2009 vztrajno narašča delež podjetij, ki so že zamenjala dobavitelja električne energije (leta 2009 14 %, leta 2017 54 %). Osrednji dejavnik za odločitev o zamenjavi cena. Zamenjava dobavitelja poteka brez težav, saj kar 93 % poroča o pozitivnih izkušnjah z menjavo. Poslovni odjemalci med najpomembnejšimi dejavniki oskrbe izpostavljajo neprekinjenost oskrbe in hitrost odprave napak.

Vozni park

Z

voznim parkom razpolaga 82 % podjetij.

Podjetja, ki v svoj vozni park vključujejo vozila na alternativni pogon, so redka (3 %).

Interes za takšna vozila se povečuje in ga v letu 2017 izkazuje 23 % podjetij. Vsekakor so na tem področju možni pomembni premiki v prihodnje, saj povprečne razdalje službenih poti v kar 70 % ne presegajo 150 km. Takšna

40

37.5

35

32.5

Cena

66 124/125

okolje

Kratko, zanimivo

30

27.5

25

22.5 Dec '16

Feb '17

Apr '17

Jun '17

Avg '17

Okt '17

Cena pasovne energije na Futures trgu za leto 2018 (vir: https://www.eex.com/de/marktdaten/strom/futures/phelix-deat-futures#!/2017/11/27) 2013 2014 2015 2016

Energetska učinkovitost je pomembna za doseganje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije. Predvideva se, da bo glede na izhodiščno leto 1990 z učinkovito energetsko politiko možno zmanjšati rabo energije do leta 2020 za 20 % in do leta 2030 povečati energijsko učinkovitost za 27–30 %.

Cilji energetske učinkovitosti v Evropi se na nacionalni ravni udejanjajo s prenosom Direktive 2012/27/ES v Energetski zakon, kjer so opredeljeni ukrepi in mehanizmi za spodbujanje povečanja energetske učinkovitosti. Direktiva hkrati zavezuje dobavitelje elektrike, toplote in plina ter tekočih in

trdnih goriv končnim odjemalcem, da morajo zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih z namenom zmanjšanja porabe energije.

V zadnjem letu je cena električne energije na veleprodajnih trgih zrasla za približno 30 %.

Rast cen je posledica dviga cen fosilnih energentov, slabih hidroloških razmer v letošnjem letu in povečanega odjema kot posledice gospodarske rasti. V leto 2018 vstopamo »s precej nizkimi hidro rezervoarji«. Vsaj na kratek rok in ob visokih cenah na okoliških trgih ni pričakovati večjega padca cen električne energije. Zato je potreba po učinkoviti rabi še kako na mestu.

razdalja pa je dosegljiva tudi za večino današnjih vozil na električni pogon ob enem polnjenju. Pomemben dejavnik za odločitev glede tovrstnih investicij bi lahko bila postavitev večjega števila hitrih polnilnic v širšem okolju, saj več kot polovica respondentov meni, da bi to verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon.

aziskava kaže opazen upad v osredotočenosti na energetsko problematiko na strateškem, dolgoročnem nivoju. Tako v podjetjih energetska vprašanja prehajajo iz domene vrhnjega menedžmenta v domeno srednjega menedžmenta. Na vodstveni ravni manj pogosto razpravljajo o energetskih vprašanjih. Delež podjetij s sprejeto strategijo za varčevanje z električno energijo stagnira (23 %) in je bistveno večji v primeru večjih, proizvodnih podjetij, manj kot tretjina podjetij (28 %) pa ima pripravljeno strategijo za investicije v učinkovito rabo energije. Zgovorno je tudi dejstvo, da ima v primerjavi s preteklimi leti manj podjetij zaposleno osebo, ki je odgovorna za energetska vprašanja. Upada delež podjetij, ki na tem področju sodelujejo z zunanjimi izvajalci.

124/125

67 R

Dr. Damijan Mumel z Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru opozarja: "Glede na zbrane podatke sklepamo, da se je spremenil način delovanja podjetij.

Možnost doseganja nižjih cen električne energije pri dobaviteljih je za podjetja pomembno orodje nižanja stroškov. Kljub temu načinu razmišljanja in delovanja pa se moramo zavedati, da obstajajo še drugi načini in da lahko mnogo prihranimo tudi z dobro zastavljeno strategijo investiranja v učinkovito rabo energije. Zato je smiselno ozaveščati podjetja, da so lahko take strategije enostavne in operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smiselne. Ni nujno, da tovrstna vlaganja in ukrepi zahtevajo veliko sredstev. Zelo pomembno pa je, da so koristi investiranja v učinkovito rabo energije jasno vidne."

okolje

Energetika v domeni srednjega menedžmenta

KOMERCIALA

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 IS O 9 0 0 01 IS O 14 0 01 IS O 5 0 18 0 01 OHSAauS bureta s veri

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

december 2017

Promocija

68

Do prihranka materiala in znižanja emisij z dematerializacijo kontejnerjev Matevž Obrecht*

* Matevž Obrecht, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

FAZA PROIZVODNJE Proizvodnja in sestavljanje (raba energije, potencial za segrevanje ozračja (GWP), hrup, izraba materiala, raba prostora, odpadki idr.)

FAZA UPORABE Distribucija, manipulacija in vzdrževanje

Meje LCA

Kontejnerski transport je zaradi globalizacije v velikem porastu in povzroča nemajhne okoljske vplive tako v času izvedbe kot tudi v času proizvodnje kontejnerjev in pridobivanja materiala za njihovo proizvodnjo.

Ocenjeno je, da je v svetu v uporabi približno 19 milijonov kontejnerjev. Teža posameznega ISO 20 ft kontejnerja je 2.250 kg, kar nakazuje na ogromno porabo naravnih virov že za samo proizvodnjo kontejnerjev.

Ena izmed rešitev za znižanje okoljskih vplivov kontejnerskega prometa je bila zaznana v dizajnu okolju prijaznejših kontejnerjev, ki so lažji, proizvedeni iz manjših količin materiala in imajo posledično nižji okoljski odtis skozi celoten življenjski cikel.

Primerjava treh različnih dizajnov kontejnerjev je pokazala, da je že ob minimalni spremembi dizajna stene kontejnerja lahko dosežen prihranek v višini ca. 15 % materiala.

(raba energije, izraba materiala, potencial za segrevanje ozračja (GWP), hrup, raba zemlje in prostora, degradacija pokrajine, odpadki od rudarjenja idr.)

Meje ekodizajna

PRIDOBIVANJE SUROVIN Aluminij/boksit, jeklo/železova ruda, PE folija

Ekodizajn in kontejnerji

december 2017

logistika

124/125

Ekodizajn in kontejnerji

(raba energije, potencial za segrevanje ozračja, hrup, izraba materiala idr.)

FAZA PO KONCU UPORABE Ravnanje in obdelava odpadkov – brez ponovne rabe (raba energije, emisije kot posledica recikliranja,hrup idr.)

Slika 1: Faze življenjskega cikla in meje analize za standardni ISO kontejner

Ko je bil v sredini 20. stoletja predstavljen intermodalni kontejnerski transport, okoljski vidik še ni imel velikega pomena – bistveni so bili intermodalnost, učinkovitost in nato standardizacija. V času večanja svetovne populacije, alokacije, omejenih naravnih virov in strožje okoljske zakonodaje (v ladijskem prometu tudi MARPOL) pa okoljski vidik in čistejša proizvodnja pridobivata na pomenu. Še zmeraj je aktualna tudi optimizacija transportnih poti, saj je kar 21% vseh kontejnerjev transportiranih praznih (Drewry, 2015), kar poleg nepotrebnih ekonomskih povzroča tudi nepotrebne okoljske stroške.

Življenjski cikel izdelka kot merilo za oceno okoljskih vplivov Večina okoljskih vplivov kontejnerjev izvira iz rabe naravnih virov (kovin) in proizvodnje, manj pa zaradi uporabe. Dematerializacija je zato ključnega pomena. Primerjava različnih dizajnov kontejnerjev je pokazala, da je že ob

minimalni spremembi dizajna stene kontejnerja lahko dosežen prihranek v višini ca. 15 % materiala. Ključna sta torej design in material za proizvodnjo kontejnerjev. Seveda ob upoštevanju življenjskega cikla ne moremo niti mimo različnih virov energije, ki je lahko uporabljena za njihovo proizvodnjo. Okoljsko primernost je zato smiselno presoditi skozi celoten življenjski cikel proizvoda, s čimer ocenimo okoljske vplive v posameznih fazah (pridobivanje materiala, proizvodnja, uporaba in razgradnja po koncu uporabe) in razkrijemo tiste, ki so očem večkrat prikriti. Čeprav so orodja za oceno okoljskih vplivov in za vpeljavo ekodizajna že dobro razvita, pa je zaradi njihove kompleksnosti zaznati velik razkorak pri njihovi uporabi v praksi. Gerrard in Kandlikar (2007) trdita: ko so ta orodja v transportnem sektorju uporabljena, so najpogostejše izboljšave dizajn novega produkta, sprememba materialne sestave, raba lahkih materialov, podaljševanje življenjske dobe produkta in izboljšana oskrba z informacijami o produktu.

Faze življenjskega cikla so prikazane na sliki 1.

V sektorju kontejnerskega transporta so te študije in aplikacije izjemno redke (delno le Accorsi, 2014), zato predstavljamo primer študije treh različnih tipov kontejnerjev z

Čeprav celovita analiza LCA zajema več kategorij (vpliv na zdravje ljudi, kakovost ekosistema in ohranjanje virov) je CO2ekv sprejet kot indikator za oceno okoljskih vplivov posameznega produkta (Wright et al., 2011).

Zaradi velike mase kontejnerjev (2250 kg jekleni in ca. 1877 kg aluminijasti 20 ft kontejner) predstavlja največji relativni vpliv na okolje pridobivanje surovin/materialov (67% vseh okoljskih vplivov), sledi pa ji proizvodnja s 15 % vseh okoljskih vplivov v življenjski dobi kontejnerja. Fazi uporabe in vzdrževanja predstavljata relativno nizek delež okoljskih vplivov, ponovno večji pa je vpliv faze po koncu življenjske dobe, ki je povezan z maso in izborom materiala za proizvodnjo. V tej fazi bi bilo možno upoštevati tudi koncept ponovne uporabe izrabljenih kontejnerjev in t.i. kontejnersko arhitekturo – tudi npr. kot pomožno gradbeni kontejner, komponenta za gradnjo

124/125

69 Poenostavljena LCA (life cycle assessment) analiza je bila izvedena na osnovi dokumentacije ISO za standardne kontejnerje. Končni rezultat okoljskih vplivov je predstavljen kot okoljski odtis in prikazan kot vpliv na potencial za segrevanje ozračja (GWP – ang. kratica za “global warming potential”).

100

3%

logistika

Okoljska analiza in primerjava 3 tipov kontejnerjev

15 %

80 15 %

67 %

Vzdrževanje Po koncu rabe

Surovine Proizvodnja

60

40

Slika 2: Relativni delež GWP po posameznih fazah življenjskega cikla kontejnerja – dizajn tip 1 hiš, začasno skladišče idr., kar postaja zmeraj bolj zanimiva alternativa klasični gradnji.

Optimizacijo rabe materiala smo izvajali s t.i. strategijo dematerializacije, s katero smo preučili spremembo oblike sten posameznih kontejnerjev. Različne oblike sten kontejnerjev namreč za svojo proizvodnjo potrebujejo različne količine materiala, ki ima različno utelešeno energijo in maso. Manj materiala, kot se porabi, manjša je masa kontejnerja, zato ga je lažje transportirati. Za transport se porabi manj energije, pri proizvodnji se porabi manj energije (za varjenje, valjanje, uokrivljanje, taljenje, proizvodnjo jekla itd.) in posledično nastaja manj emisij, kar pomeni nižji GWP. Preučili smo pogosto uporabljan kontejner (Tip 1) s »pravokotno« nazobčanim profilom stranice/stene kontejnerja, ki ponuja izjemno trdnost in je od začetka kontejnerizacije ostal široko uporabljan dizajn. Prav tako smo preučili novejši kontejner s steno Tip 2, ki ima »trapezno« oblikovan profil stranico/steno, ki že zahteva manj materiala za samo proizvodnjo. Kot Tip 3 pa smo preučili manj pogost kontejner z »žagasto«, nazobčano stranico, ki ponuja še večjo trdnost/togost kontejnerja in prav tako manjšo porabo materiala kot Tip 1. Preučevani tipi sten kontejnerjev so prikazani tudi na sliki 3.

a) Prečni prerez stene tipa 1 1m b) Prečni prerez stene tipa 2

1m c) Prečni prerez stene tipa 3 1m Slika 3: Prerez posameznih tipov sten preučevanih kontejnerjev

20

0

Tip 1 Surovine Proizvodnja

Tip 2

Tip 3 Vzdrževanje Po koncu rabe

Slika 4: Primerjava okoljskega profila različnih tipov sten kontejnerjev

Kateri profil je najprimernejši?

V študiji smo ugotovili, da je iz okoljskega vidika najprimernejši profil Tip 2, najmanj primeren pa profil Tip 1. Razlika v porabi materiala med njima je bila ocenjena na kar 15 %, kar pri masi standardnega ISO 20 ft jeklenega kontejnerja pomeni 315 kg prihranka materiala pri posameznem kontejnerju. Glede na to, da je v svetovnem kontejnerskem transportu v uporabi ca. 19 milijonov kontejnerjev oz. ca. 29 TEU, je potencial prihranka ogromen – preko 9 milijonov ton materiala. Poraba materiala pri posameznih tipih kontejnerja je bila preračunana glede na dolžino stene in je bila za Tip 1 1,496 m materiala za 1 m stene Tip 1; 1,060 m materiala za 1 m stene Tip 2 in 1,149 m materiala za 1 m stene Tip 3. Bolj konkretno to pomeni, da za proizvodnjo standardnega 20 ft ISO kontejnerja s steno Tipa 1 porabimo 20,97 m2 materiala za eno steno in dvakrat toliko za 40 ft ISO kontejner. Prihranek materiala z uvedbo dizajna profila stene kontejnerja Tip 2 je tako 6,13 m2 materiala in 4,86 m2 materiala z uvedbo dizajna Tip 3. To pomeni nižji strošek materiala, nižji strošek proizvodnje in zaradi manjše mase lažjo manipulacijo s kontejnerjem. Zaradi tega bi lahko pričakovali tudi velike prihranke pri porabi goriva v kontejnerskih megaladjah, saj bi se masa njihovega tovora lahko na ta način signifikantno zmanjšala.

december 2017

različnimi okoljskimi vplivi. V začetku je prikazana razčlenitev okoljskih vplivov po posameznih fazah življenjskega cikla klasičnega ISO 20 ft (ISO, 2012) kontejnerja z namenom identifikacije okoljskih vplivov po posameznih fazah ter posledično optimizacije faze, ki je z okoljskega vidika najbolj problematična.

Kot je vidno iz slike 2, je to faza pridobivanja materialov in faza proizvodnje kontejnerjev.

Izračuni porabe materiala in prihrankov pri posameznih dizajnih so izvedeni tudi za 40 ft kontejnerje. Primerjava je narejena za kontejnerje iz jekla in iz aluminija.

70

Ekodizajn in kontejnerji

logistika

124/125

Posledično ima Tip 1 tudi najvišji GWP, ki je za 20 ft aluminijasti kontejner (pri aluminiju so razlike zaradi postopka pridobivanja in obdelave mnogo višje kot pri jeklu) enak 16.724 ton of CO2eqv. V primerjavi s Tipom 2, ki ima GWP 14.621 ton CO2eqv, je znižanje emisij 12,5 %.

GWP pri Tipu 3 je bil ocenjen na 14.862 ton CO2eqv, kar znaša 11,1 % manj kot pri Tipu 1.

Razlika med najboljšim in najslabšim je torej 2.103 kg CO2eqv za aluminijasti kontejner in 294 kg of CO2eqv za jekleni kontejner. Čeprav ima stena Tipa 3 manj ugoden rezultat, jo vseeno ocenjujemo kot izjemno potencialen dizajn, saj bi lahko s prilagoditvijo dizajna (če bi takšno steno delno “raztegnili” kot harmoniko) dosegli še boljše rezultate, seveda pa bi morali biti pozorni na to, da ne vplivamo preveč na trdnost stene kontejnerja. Zaradi zmanjšanja materiala, potrebnega za proizvodnjo kontejnerja, je signifikantno zmanjšana tudi površina kontejnerja, kar pomeni nižji strošek vzdrževanja (npr. barvanja), nižji pa je predvsem strošek razgradnje, saj mora biti tudi po koncu življenjske dobe procesiranega manj materiala.

Posamezne razlike med okoljskimi profili vseh treh primerjanih dizajnov stene kontejnerja so prikazane tudi na sliki 4.

Optimizacijo rabe materiala smo izvajali s t.i. strategijo dematerializacije, s katero smo preučili spremembo oblike sten posameznih kontejnerjev.

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Izboljšave na osnovi ekodizajna je seveda poleg preučevane količine materiala možno doseči tudi na drugih področjih, na primer s podaljševanjem življenjske dobe kontejnerjev.

Funkcionalna življenjska doba kontejnerja je ocenjena na 10 let uporabe v pomorskem transportu, včasih nekaj let več, odvisno predvsem od načina uporabe, lokacije, vremenskih pogojev idr.

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Promocija

december 2017

w w w.promet.si

V kolikor so kontejnerji manj izpostavljeni negativnim vplivom pristanišč, morja (vpliv soli), lahko pričakujemo še dodatnih 10 let uporabe v transportu. Rabljeni kontejnerji pa so nato ponovno uporabni za skladiščne kontejnerje, kot gradbeni material itd., kjer pa je njihova življenjska doba lahko še dodatno bistveno podaljšana.

Druga možnost in dilema je izbor materiala – aluminija ali jekla. Enoznačnega odgovora na to, kateri je boljši iz tehničnega, ekonomskega ali okoljskega vidika, ni. Pri aluminijastih kontejnerjih je načeloma manj vzdrževanja, ni korozije, imajo torej daljšo življenjsko dobo, predvsem pa so lažji, bolj togi in omogočajo naklad večje mase. So pa v primeru poškodb popravila mnogo dražja, tudi material aluminij je dražji in tudi mnogo bolj redek. Uporabljeni

so predvsem v bolj ekstremnih razmerah, pri blagu, ki je občutljiv na temperature, idr. v specifičnih primerih (npr. letalski transport, kjer je teža izjemnega pomena). Jekleni kontejnerji so po drugi strani cenejši, lažje popravljivi in imajo malenkost večji uporabni volumen. Že to je lahko odločilnega pomena pri izbiri materiala, saj logistična podjetja poročajo, da optimizacija polnjenja kontejnerjev že za 1 % zmanjša število prepeljanih kontejnerjev za 6.000 na leto (AT&S, 2012), kar pa ima seveda velik prispevek k poslovanju podjetja k okoljski bilanci prepeljanega tovora. Že zelo majhne spremembe imajo lahko v ekonomiji obsega izjemne posledice. Iz okoljskega vidika pa je potrebno izpostaviti, da imajo jekleni kontejnerji za približno 8 krat nižji GWP kot aluminijasti. V prid aluminiju pa govori stopnja recikliranja, ki je mnogo višja kot pri jeklu.

Industrija, ki poganja in proizvaja kontejnerizacijo, je prva, ki mora poznati okoljske vplive kontejnerjev, in načine, kako jih uspešno minimirati. S preprosto študijo smo namreč ugotovili, kakšne so konkretne okoljske izboljšave in prihranki tako materiala kot emisij CO2ekv.

Ko preučujemo izdelek z vidika življenjskega cikla, je treba vedeti, da sprememba v eni fazi lahko vpliva na izboljšanje ali poslabšanje tudi v drugih fazah, zato je potreben celovit pristop.

V primeru kontejnerjev se je zaradi okoljskega vpliva faze pridobivanja materiala kot ena izmed učinkovitih strategij izkazala strategija dematerializacije, s katero je možno na preprost način z znanimi oblikami kontejnerjev zmanjšati količino porabljenega materiala za 15 %. Obstaja pa še veliko drugih strategij, kot so podaljševanje življenjske dobe, izbira okolju prijaznejših materialov, premazov, znižanje utelešene energije, modularni dizajn, dizajn za lažjo ponovno uporabo in razgradnjo idr.

VIRI 1. Accorsi, R., Manzini, R. and Ferrari, E., A, 2014.

A comparison of shipping containers from technical, economic and environmental perspectives.

Transportation research part D. 26, 52-59.

2. AT&S, 2012. Steel Cargo Containers Vs. Aluminum Shipping Containers. http://atandsonline.com/ informative-articles/steel-cargo-containers-vs-aluminum-shipping-containers/ (accessed 28.1.2016).

3. Drewry, 2015. Container market annual review and forecast. http://www.drewry.co.uk/publications/view_publication.php?id=442 (accessed 13.1.2016).

4. Gerrard J. and Kandlikar, M. 2007. Is European end-of-life vehicle legislation living up to expectations? Assessing the impact of the ELV Directive on ‘green’ innovation and vehicle recovery.

Journal of Cleaner Production. 15. 1, 17-27.

5. International Organisation for Standardisation (ISO), 2012. ISO 6346-1995: Freight Containers – Coding, identification and marking. https:// www.iso.org/obp/ui/#iso:std:20453:en (accessed 10.1.2016).

6. Wright, L., Kemp, S., Williams, I., 2011. Carbon footprinting: towards a universally accepted definition, Carbon Management. 2, 61–72.

71 124/125

Novoletni pomenki

Krmilnik, ki ste ga razvili, poveže različne aparate, od radiatorjev, toplotnih črpalk, klimatskih naprav in drugih, ki trošijo energijo, in njihovo delovanje optimizira. Za kakšen tehnološki postopek gre?

Sestavne dele AMIBITove rešitve za energetski informacijski sistem tvori krmilnik AMIHUB, ki je jedro rešitve za komunikacijo z že obstoječimi napravami na objektih. Te so lahko zelo različne.

Prav v fleksibilnosti povezave različnih naprav na enoten sistem se skriva ena od naših ključnih prednosti. To nam omogoča uporabo sistema na različnih segmentih in prilagajanje potrebam uporabnikov, npr. v energetiki, komunali, proizvodnji, prometu, razsvetljavi…

Kaj je naloga krmilnikov?

Krmilniki se povezujejo v centralni sistem preko simetrično in asimetrično šifrirane mobilne LAN ali WiFi povezave. Praktično vsak delček rešitve vsebuje izjemno visoko raven »pameti«.

Uporabniku ponuja dodano vrednost, optimizacijo naprav, spremljanje v realnem času, ustvarjanje prihrankov…, in dobro izkušnjo. Posebna prednost naše rešitve je visoka stopnja varnosti pri prenosu podatkov.

Kaj z vašo rešitvijo pridobi podjetje?

Spletno aplikacijo za nadzor porabe energije, spremljanje delovanja naprav, energetsko knjigovodstvo in sistem za upravljanje energije. Večinoma ocenjujejo svojo »uporabniško izkušnjo« s programom oz. aplikacijo. Bistvo pa je, kaj se dogaja v ozadju. Prednost naše »platforme«, programskega dela rešitve je, da se lahko povezuje z ostalimi informacijskimi rešitvami podjetja. Je torej fleksibilna in uporabniško prijazna.

Iz drugih informacijskih rešitev lahko torej podatke uvaža oziroma jih lahko za potrebe drugih analiz izvozimo.

Vaši izdelki so energetski informacijski sistemi in sistemi upravljanja z energijo. Za koliko odstotkov lahko zmanjšate porabo energije?

Naš cilj je popolna avtomatizacija v vseh segmentih. S tem se izognemo napakam človeškega faktorja, povečamo hitrost in znižamo stroške. Pri energetskih sistemih za upravljanje energije v objektih lahko naše storitve ločimo na več nivojev.

Najvišji nivo avtomatizacije, ki ga omogoča naša rešitev, pa je, da lahko vse naprave na objektu povežemo v enotni centralni sistem. Po vnaprej nastavljenih algoritmih sistem avtomatsko optimizira in s tem ustvarja prihranke pri delovanju.

Ti prihranki so lahko med 10 in 40 %. Mi želimo v prihodnje še korak dlje in sistemu dodati »toliko pameti«, da bo na podlagi množice podatkov iz različnih naprav in »analize našega obnašanja« skušal sam iskati in podajati predloge za optimizacijo delovanja celotnega sistema. Tu pa vstopamo že na področje umetne inteligence.

Predvsem v energetiki?

Energetika je naš osnovni segment.

Največ izkušenj s krmilniki imamo na objektih, na katerih lahko upravljamo temperature v posameznih prostorih, mislim na radiatorje, konvektorje… Potem so proizvajalci toplotne energije, torej toplotne črpalke, peči, pa ogrevalne kroge, klimatske naprave, prezračevanja, konične moči električne energije.

Spremljamo porabo vseh energentov in preko avtomatskega energetskega knjigovodstva omogočamo tudi ciljno spremljanje rabe energije. S krmilnikom upravljamo in analiziramo tudi delovanje hidroelektrarn, kogeneracij, sončnih elektrarn in javne razsvetljave. Naredili smo tudi sisteme za upravljanje fekalnih črpališč na komunalnem področju, upravljanje prikazovalnikov hitrosti na področju prometa in druge rešitve.

Zgoraj: dr. Tadej Beravs, Aleš Nastran, Primož Bečan.

Spodaj: Leon Mesar, prof. dr. Mitja Ruzzier.

Kje ste razvili proizvodnjo, kakšno je zanimanje trga in kakšna je cena vaših izdelkov?

Vsa proizvodnja in celoten razvoj tako programske kot strojne opreme potekata v Sloveniji. Stvari razvijamo sami, proizvodnja strojne opreme pa ni naša.

Imamo več strank v različnih segmentih. To so različno velika proizvodna in storitvena podjetja, energetska podjetja, javne institucije, domovi za ostarele, šole, vrtci, komunale, občine… Prevladuje upravljanje z energijo, monitoring, spremljanje proizvodne učinkovitosti, krmiljenje javne razsvetljave, upravljanje črpališč… Osnovni sistem monitoringa s povezavo na obstoječe merilnike energije in pečjo, klimo ter toplotno črpalko znaša okoli 2.000 EUR. Načrti?

Naša pot je izjemno dinamična, potencial pa enormen. Vsaj tako ga vidimo mi.

Zato se moramo prej omejevati, kot iskati nove ideje. O številkah je težko govoriti.

Pa tudi nimamo potrebe, ker nimamo investitorja, ki zahteva donos. Ključno je, da imamo dovolj denarja, da nam zagotavlja nadaljnji razvoj rešitev in trga.

V roku dveh let se zagotovo vidimo na poti v tujino.

december 2017

Če želite prihraniti stroške energije, doma ali v podjetju, je odgovor krmilnik AMIHUB. Orodje za učinkovito rabo energije. Aleš Nastran, direktor velenjskega podjetja Amibit, pojasnjuje, kaj pomeni njihova eko rešitev za energetiko.

logistika

Do umetne inteligence, a ne le v energetiki

72

Slovenski vozniki so pasivno agresivni, a ne odstopajo od evropskega povprečja foto: Sara Arko

Urška Košenina

Projekt DriveGreen je potekal od julija 2014 do junija 2017.

Namen? Razvoj intuitivne in za uporabnika prijazne mobilne aplikacije DriveGreen, ki pomaga zmanjševati emisije CO2, in sicer s spremljanjem voznih navad in spodbujanjem eko-vožnje. Dr. Dan Podjed, antropolog z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, vodja projekta DriveGreen in sourednik knjige Research on the Road, nam je povedal, da so raziskave v projektu pokazale, da se na cestah sprošča ogromno agresije, posebej v konicah. Izkazalo se je tudi, da se nestrpnost precej bolj izraža po načelu »si tisto, kar voziš«. Tip vozila je tako precej pomembnejši, kot nacionalna ali regionalna pripadnost. Dr. Dan Podjed verjame, da se lahko miselnost Slovencev spremeni.

V tem letu so slovenske ceste postregle z nenavadnimi vožnjami nekaterih voznikov – od hitrosti do vožnje v nepravi smeri na avtocestah. Kako se vozniki vedemo v prometu?

Naša raziskava je pokazala, da se na cestah sprošča ogromno agresije, posebej med jutranjimi in popoldanskimi zastoji. Jeza se na cesti izraža na najrazličnejše načine. Nekateri glasno preklinjajo in mahajo z rokami – da so jezni, pokažejo torej z lastnim telesom. Bolj tvegani so tisti vozniki, ki bes izrazijo še z vozilom, recimo s hupanjem, pobliskavanjem z žarometi in celo z nenadnim pospeševanjem ali zaviranjem. Pokazalo se je, da so pri tem najbolj nevarni vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo lažni občutek, da so varni, saj sedijo v pločevinastem oklepu. Preden smo začeli raziskavo v Ljubljani, smo pričakovali, da se bo na cesti pokazala nestrpnost do tujcev – bodisi do tistih, ki prihajajo iz province, bodisi do onih, ki se v mesto pripeljejo iz tujine. Izkazalo pa se je, da se nestrpnost precej bolj izraža po načelu »si tisto, kar voziš«. Avtomobilisti se jezijo nad pešci, ti se hudujejo nad avtomobilisti in kolesarji itd. Tip vozila je tako precej pomembnejši kot nacionalna ali regionalna pripadnost. Ob tem smo ugotovili, da se Slovenci in Slovenke najbolj hudujejo nad vozniki velikih črnih

dr. Dan Podjed

Med jutranjimi in popoldanskimi zastoji na cestah slovenski vozniki ne morejo skriti agresivnosti. To ugotavljajo avtorji projekta DriveGreen.

Raziskava

december 2017

logistika

124/125

Raziskava

avtomobilov nemške blagovne znamke, ki naj bi po stereotipni predstavi tudi največkrat kršili prometna pravila.

Tatiana Bajuk Senčar raziskuje našo kulturo udobja med vožnjo. Kaj daje vozniku udobje in ali preveč udobja ne zmanjšuje njegove pozornosti na tisto, kar se dogaja na cesti?

Kultura udobja pomeni velik izziv za spreminjanje vsakdanjih praks in spodbujanje trajnostne mobilnosti. Navajeni smo namreč, da se v bližnje nakupovalno središče odpravimo z avtomobilom, namesto da bi šli tja peš ali s kolesom, pri čemer bi se razgibali, prihranili nekaj goriva in zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in škodljivih trdnih delcev. Težava je, da so osebna vozila dejansko vse bolj udobna, prevoz z njimi pa je še vedno razmeroma poceni, zato se zaradi majhnih izdatkov za gorivo ne obremenjujemo.

Veliko ljudem gre vsakdanja vožnja res na živce, a mnogim pomeni avtomobil tudi prostor, kjer se lahko odklopijo od vsakdana in sprostijo ob glasbi. Občutek udobja in lažne varnosti seveda vpliva, da smo manj pozorni na dogajanje na cesti. Pri tem so v zadnjih letih še posebej nevarni mobilni telefoni, s katerimi si ljudje na žalost pogosto krajšajo čas med vožnjo. V raziskavi se sicer nismo posvetili analizi, koliko ljudi med vožnjo telefonira, pošilja sporočila ali

73 »Meje mojega jezika so meje mojega sveta,« je pojasnil filozof Ludwig Wittgenstein. Če hočemo razumeti pomen vozil v družbenem in kulturnem kontekstu, se moramo zato posvetiti tudi jeziku in pomenu fraz in pregovorov, povezanih z vožnjo. Saša Babič v prispevku analizira fraze, ki so se prenesle v vsakdanje življenje, a so povezane z vožnjo. Ko bi radi, da kdo pohiti, mu rečemo, naj pritisne na plin ali prestavi v višjo prestavo. Ko se utrudimo, rečemo, da nam je zmanjkalo bencina. Iz takšnih fraz vidimo, kako pomemben sestavni del našega vsakdana pomeni vožnja z avtomobili. Avtorica tega poglavja je analizirala še, s kakšnimi besedami opisujejo vozila in vožnjo avtomobilistične revije. Jezik v teh publikacijah je resnično bogat z najrazličnejšimi metaforami. Avtomobil je predstavljen kot »mlad žrebec, preden se požene v galop«, v slikovitih opisih pa ima tudi »diplomo iz elegance« in postane »arogantni nastopač«, »električni pametnjakovič« ter »okroglolični atlet«.

Vozniki se razlikujemo po različnih stilih vožnje. Kateri slog je najvarnejši in kateri tip voznikov v Sloveniji prevladuje? Kaj povedo primerjave z vozniki v drugih državah?

Promocija

Pri tem, kako se razlikujejo načini vožnje po svetu, obstaja ogromno posploševanja in stereotipov. Vseeno pa smo iz besed sogovornikov in sogovornic, ki so sodelovali v raziskavi, razbrali, da so slovenski vozniki po obči predstavi precej pasivno agresivni. To pomeni, recimo, da neradi odstopijo priborjeno mesto na cesti drugim. Ne napravijo prostora tistim, ki se

Največji obrat lahko izvedemo z infrastrukturnimi spremembami, ki pa so tudi najbolj drage.

Kako lahko spreminjamo vozniške navade in spodbujamo bolj okoljsko odgovorne načine prevoza?

Največji obrat lahko izvedemo z infrastrukturnimi spremembami, ki pa so tudi najbolj drage. Tako so, recimo, preobrazili Amsterdam, ki je bil še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja neprijazen do pešcev in kolesarjev. Z vzpostavljanjem kolesarske infrastrukture se je v sedemdesetih letih zgodil obrat, ki je piramido družbene stratifikacije na cesti postavil na glavo – če je bil prej na vrhu avto in na dnu kolesar, je danes ravno obratno. Podoben obrat se zdaj godi v Ljubljani, ki je v zadnjem desetletju

124/125

postala bolj prijazna do pešcev in kolesarjev.

Poleg takšnih dragih in dolgotrajnih ukrepov imamo na voljo tudi cenejše rešitve. V projektu DriveGreen skušamo spremembo v glavah doseči z brezplačno mobilno aplikacijo '1, 2, 3 Ljubljana', s katero spodbujamo ljudi, naj se zjutraj odpravijo po opravkih peš, s kolesom ali z javnim prevozom, namesto da sedejo v avto.

logistika

Ena izmed tem v knjigi, o kateri piše Saša Babič, raziskuje pomen prometa z analizo jezikov. Zakaj se vam zdi to pomembno?

želijo vključiti v kolono, in se na avtocesti neradi odmaknejo na desni pas, če kdo vozi za njimi. Pri tem pogosto gledajo predse, kot da vozila ob sebi sploh ne vidijo. Nevarna so srečanja med vozniki, ki izhajajo iz različnih okolij in ki ne razumejo neformalnih pravil, ki veljajo drugje. Ko se, recimo, pripeljemo v Rim ali Beograd, se moramo najprej navaditi drugačnega načina medsebojnega komuniciranja v prometu, čeprav so formalna pravila v Italiji in Srbiji skoraj identična kot v Sloveniji. Med našo raziskavo se je pokazalo, da od evropskega povprečja po mnenju ljudi odstopajo Italijani, ki naj bi bili na cesti agresivni in nezanesljivi.

No, izkušnje kažejo, da to ni nujno res. Drži pa, da se neformalna »govorica telesa«, ki jo Italijani izražajo tudi med vožnjo, močno razlikuje od bolj rigidne slovenske medsebojne komunikacije med vozniki in vozili.

Kako promet vpliva na kvaliteto življenja posameznika?

Osebna vozila so nam življenje po eni strani izjemno olajšala, po drugi pa ga mnogim zagrenila. Ljudje zapravijo več ur dnevno v avtomobilih, ko se prevažajo na delo, pri čemer se bodisi dolgočasijo bodisi besnijo. Življenje bi jim lahko olajšali tudi s spremembami načina dela. Ogromno ljudi se v službo namreč pripelje po nepotrebnem, čeprav bi lahko delo opravili od doma. Z drugačnim, bolj fleksibilnim načinom dela bi lahko ljudem prihranili ogromno časa in skrbi, planetu pa nepotrebne izpuste toplogrednih plinov.

Kako ste pravzaprav izvedli raziskavo, na podlagi katere je nastala knjiga?

V projektu DriveGreen smo izvedli primerjalno raziskavo o načinih vožnje v petih mestih: Ljubljani, Beogradu, Budimpešti, Durhamu in Newcastlu, pri čemer smo antropološke pristope, kot so opazovanje z udeležbo in intervjuji, povezali z bolj inženirskimi pristopi, denimo s spremljanjem načina vožnje s telematskimi napravami, ki delujejo s pomočjo navigacije GPS, in snemanjem dogajanja v prometu s posebnimi kamerami. Merili smo tudi srčni utrip voznikov in ugotavljali, kako se ta spreminja med vožnjo po mestu. Skratka, na vožnjo in promet smo skušali pogledati tako s tehnološkega kot družboslovnega in humanističnega zornega kota. Šele tako namreč dobimo celovito sliko o tem, kaj ljudje počnemo na cesti in kako lahko spodbujamo trajnostne oblike mobilnosti.

Impol, Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija, 02 845 31 00, www.impol.si

december 2017

uporablja spletna omrežja. Kljub temu pa smo med opazovanjem prometa videli na desetine ljudi, ki so pogledovali na zaslone, in to celo med hitro vožnjo po avtocesti ali med kolesarjenjem!

74

Rezultati pokazali bolj zdravo kolesarsko pot do mestnega jedra V času, ko je za MOC zelo aktualen problem onesnaženosti zraka in ko je v fazi izpolnjevanja nova prometna strategija mesta Celje, smo člani Fakultete za logistiko in Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru skupaj z Mestno občino Celje, podjetjem Aerosol d.o.o. ter Univerzo v Novi Gorici izvedli 5-mesečni študentski projekt, glavni namen pa je bil, da izmerimo koncentracije črnega ogljika in da ugotovimo, od katerih dejavnikov so odvisne koncentracije. Rezultati naj bi pomagali pri odločitvi o novi kolesarski poti, ki bi kolesarjem omogočila vožnjo, umaknjeno od najbolj onesnaženih področij ob prometnicah. Projekt ni pomemben le zaradi varovanja zdravja občanov, ampak je med drugim tudi prva takšna raziskava na področju merjenja črnega ogljika na področju MOC, s čimer bo pomembno prispevala k nadaljnjim raziskovanjem tega področja v Sloveniji. Projekt je nastal v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz socialnega sklada in Republika Slovenija.

foto: Manfred Antranias Zimmer

Borut Jereb, Špela Kovše1

Raziskava o črnem ogljiku v Celju

december 2017

logistika

124/125

Raziskava o črnem ogljiku v Celju

1 izr. prof. Borut Jereb, Špela Kovše, študentka, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

V Mestni občini Celje so glavni viri onesnaževanja industrija, tehnološki procesi in industrijske kotlovnice, cestni promet, kotlovnice za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne vode ter mala kurišča. Kot navaja MOC-ovo Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Celje, je podrobnejša analiza virov iz leta 2011, izvedena zaradi preseženega števila dovoljenih dnevnih vrednosti delcev PM10 v zraku na območju MOC, pokazala, da kar 31 % vseh emisij prašnih delcev prispevata promet in industrija.

Večina izmerjenih indikatorjev je značilna za oba vira, zato niso mogli ovrednotiti, kolikšen je bil posamezni delež vsakega vira. Ugotovili pa so, da kurjenje lesa prispeva 24 % delcev, 17 % je delcev sekundarnega izvora, ki jih lokalne zračne mase prinesejo od drugod, resuspenzija cestnega prahu prispeva 9 % delcev, medtem ko 19 % virov ostaja neopredeljenih. V zadnjih letih je opazno povečan tudi vpliv malih kurišč, predvsem zaradi uporabe cenejših in s tem »nečistih« energentov.

Na območju Mestne občine Celje meritve onesnaženosti zraka že potekajo v okviru državne merilne mreže (DMKZ). Pri pridobivanju podatkov za namene projekta sta nam bili v veliko pomoč merilni postaji Celje – Bolnišnica, ki celo leto meri prisotnost žveplovega dioksida (SO2), dušikovega dioksida (NO2), ogljikovega monoksida (CO), vrednost delcev PM10 ter ozona in

postaja na občinski avtomatski merilni postaji v Gajih (AMP Gaji), ki meri prisotnost žveplovega dioksida (SO2), dušikovega dioksida(NO2), vrednost delcev PM10 , benzena ter amonijaka.

Pri izvajanju meritev je sodelovalo tudi podjetje Aerosol d.o.o., ki je kot vodilni proizvajalec merilnikov v svetovnem merilu 19 % 31 %

9%

17 % 24 % mešani viri (promet + industrija) kurjenje lesa sekundarni delci resuspenzija ostalo

Viri onesnaževanja z delci PM10 na območju Mestne občine Celje v odstotkih (%).

Vir: “Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Celje” [Mestna občina Celje], b.d.

75 Ob zaključku raziskave je bil glavni cilj izmeriti količine delcev vzdolž obstoječe kolesarske steze, ki poteka vzporedno z Mariborsko cesto od Hudinje pa vse do mestnega jedra in hkrati v istih časovnih obdobjih izmeriti še koncentracije črnega ogljika na alternativni kolesarski poti. Načrt zanjo je nastal v okviru raziskave.

Merjenje črnega ogljika je potekalo tako, da smo študenti Aethalometer s pomočjo vozička potiskali po celotni, že obstoječi kolesarski stezi, nato pa še po alternativni poti. Tako je bila izmerjena količina črnega ogljika vzdolž obeh poti v jutranji (med 6.30 in 8.00 uro) in popoldanski (med 14.00 in 16.00 uro) prometni konici, ko je na cesti največ vozil. Prav tako je bilo ta dan vreme našim meritvam precej naklonjeno – kljub temu, da je zjutraj nebo nakazovalo deževje, je bil dan brez vetra ter jasen, vroč. Te meritve so tako podale rezultate o tem, katera pot je zdravju in s tem tudi kolesarjem bolj prijazna.

Meritve črnega ogljika v okviru projekta »Black Bicycle« so potekale na različnih lokacijah in v različnih obdobjih ob Mariborski cesti v Celju v obdobju med 19.1. in 13.2. 2017 in med 13.3. in 8.5.2017. Merilniki so stali na petih lokacijah: • Lokacija A – pritličje (2 m nad tlemi) Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru (FL UM), nahaja se 20 m stran od Mariborske ceste, ki se dviguje iz podvoza.

• Lokacija B – sejna soba FLUM (4. nadstropje), 8 m nad lokacijo A. Lokacija meritev

Oznaka

FLUM – pritličje

A

• Lokacija K4 – križišče med Mariborsko in Kidričevo cesto; v okolici je 8 voznih pasov.

• Lokacija K5 – križišče med Mariborsko cesto in Cankarjevo ulico; tukaj se srečajo 4 vozni pasovi.

Na lokaciji A so meritve potekale ves čas, medtem ko smo meritve na ostalih merilnih mestih opravljali v krajših časovnih obdobjih z namenom ugotavljanja značilnosti prostorske porazdelitve črnega ogljika.

Najvišje koncentracije črnega ogljika smo zabeležili v zimskem obdobju na lokaciji A, v povprečju 6,32 ± 4,86 µg/m-3, in ob prometnem križišču K4, v povprečju 7,25 ± 6,06 µg/m-3.

V spomladanskem obdobju od marca do maja so bile izmerjene koncentracije črnega ogljika (razen ob križišču K4) večinoma nižje (na lokaciji A: 2,69 ± 2,85 µg/m-3). Razlog za to je predvsem konec kurilne sezone, kar se kaže na manjšem prispevku kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika in večja dinamika mešalne plasti, ki vpliva na hitrejše mešanje in redčenje aerosolov v urbanem okolju. Prispevek kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika je bil pričakovano najvišji v zimskem času, spomladi pa se je znižal. Nasprotno pa se koncentracije črnega ogljika iz prometa med celotnim obdobjem meritev niso bistveno spremenile in so bolj odvisne od lokacije meritev, torej od bližine ceste.

Da bi ugotovili, kakšno je tipično dnevno nihanje koncentracij črnega ogljika ločenega na različne vire, smo izračunali povprečno koncentracijo za vsako uro v dnevu med celotnim obdobjem meritve in tako dobili povprečen dnevni profil.

Razvidno je bilo, da promet močneje prispeva k povečani koncentraciji črnega ogljika čez dan v primerjavi s kurjenjem biomase.

Prispevek kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika je tesno povezan s temperaturo zraka, saj je intenzivnost ogrevanja večja v hladnejšem obdobju. Pri prispevku črnega ogljika iz prometa pa temperatura nima bistvenega vpliva, saj je intenzivnost emisij iz prometa relativno konstantna ves čas v letu.

Obdobje meritev

BC (µg m-3) povprečje ± standardni odklon

19.1. - 13.2.2017

6,32 ± 4,86

13.3. - 8.5.2017

2,69 ± 2,85

FLUM – 4. nadstropje

B

23.3. - 3.4.2017

2,83 ± 2,31

FLUM – pritličje, zadnja stran

C

4.4. - 14.4.2017

1,67 ± 1,43

križišče med Mariborsko in Kidričevo cesto

K4

13.3. - 23.3.2017

7,25 ± 6,06

križišče med Mariborsko cesto in Cankarjevo ulico

K5

20.4. - 8.5.2017

2,57 ± 4,04

Lokacije meritev in povprečna vrednost koncentracij črnega ogljika (BC)

logistika

124/125

• Lokacija C – Komunikacijska soba FLUM (zadnja stran stavbe), v bližini parkirišča, nahaja se na višini 2 m.

Aethalometer® Model AE33. Vir: »Magee Scientific« [Aerosol d.o.o.], b.d.

Merjenje črnega ogljika je potekalo tako, da smo študenti Aethalometer s pomočjo vozička potiskali po celotni, že obstoječi kolesarski stezi, nato pa še po alternativni poti.

Ugotovili smo še, da hitrost vetra pripomore k znižanju koncentracij črnega ogljika, saj veter vpliva na redčenje in transport črnega ogljika in ostalih aerosolov v ozračju, njegova smer pa vpliva na koncentracije, saj lahko prinaša aerosole iz drugih oddaljenih virov.

V raziskavi smo izmerili tudi koncentracije črnega ogljika na že obstoječi in alternativni kolesarski stezi. Problem obstoječe kolesarske steze predstavlja dejstvo, da kolesarji med vožnjo po njej prečkajo kar pet križišč in en cestni kanjon: • Križišče Mariborske ceste, Ceste v Trnovlje in Podjavorške ulice (pri Avtocentru A2S) • Križišče Mariborske, Bežigrajske in Dečkove ceste pri City Centru • Križišče Kidričeve ulice in Mariborske ceste pri vojašnici, kjer je bilo tudi prvo statično merilno mesto našega projekta • Kanjon pod železniško progo pri Fakulteti za logistiko (FL UM) • Križišče Mariborske ceste ter Aškerčeve in Levstikove ulice • Križišče Mariborske ceste in Cankarjeve ulice.

Na stezi ob Mariborski cesti so vrednosti črnega ogljika večino časa zavzemale vrednosti med 3000 in 6000 ng/m3. Pri prečkanju prvega križišča pri Avto centru A2S so vrednosti prvič narasle in presegle 22.000 ng/m3, z oddaljevanjem od križišča pa so se spet spustile na prej omenjene vrednosti. Ista zgodba se je ponovila na stičišču Mariborske ceste z Bežigrajsko in Dečkovo cesto, a tokrat vrednosti niso presegle 20.000 ng/m3. Od tega križišča do vojašnice

december 2017

priskrbelo instrument za merjenje črnega ogljika – Aethalometer® Model AE33 (Magee Scientific / Aerosol d.o.o). Ta naprava lahko z visoko časovno resolucijo neposredno meri koncentracijo črnega ogljika v zraku. Za črni ogljik je namreč značilno, da izmed vseh delcev v zraku najbolj učinkovito absorbira svetlobo.

Ob nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv pa poleg črnega ogljika nastajajo tudi druge organske komponente, ki prispevajo k absorpciji svetlobe le v določenem delu spektra, zaradi česar jih poimenujemo tudi rjavi ogljik. Absorpcijski koeficient (b) pri različnih valovnih dolžinah svetlobe je odvisen od lastnosti aerosolov, večinoma od velikosti in oblike delcev in njihove kemijske sestave.

76 124/125

logistika

Kratko, zanimivo Do drugega tira tudi s Projektnim svetom Hkrati ko je Evropska komisija nedavno za drugi tir namenila 109 milijonov evrov iz instrumenta za povezovanje Evrope za projekte, financirane iz različnih finančnih virov in ima tako Vlada RS zagotovljenih že okoli 800 milijonov evrov za naložbo, se je odločila, da odgovori na pobude in zahteve za transparentnost pri izvedbi projekta.

Ustanovila je Projektni svet za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.

V Projektnem svetu bo osem predstavnikov civilne družbe. Predlagale jih bodo strokovno kompetentne organizacije civilne družbe, predstavnik Vlade pa bo kot član skrbel za povezovanje. Kot neodvisni organ bo Projektni svet spremljal izvedbo projekta, presojal dokumentacijo, zavzemal stališča, komuniciral z javnostjo, ji poročal, prav tako vladi, in tako ves čas spremljal potek ene največjih strateških naložb v prometni infrastrukturi.

Dosedanje izkušnje pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov v Sloveniji upravičujejo institucionaliziran civilni nadzor, ki ga sicer pravni red ne dopušča, država in investitorji pa se ga otepajo. Prav netransparentnost pri izvajanju strateških naložb in slab nadzor, pa tudi izmikanje odgovornosti najvišjih predstavnikov države, češ da velike naložbe niso njihova glavna skrb, so povzročili hude zdrse, veliko materialno in moralno škodo državi.

Morda je ustanovitev Projektnega sveta prva lastovka sprememb, ki so nujne pri nadzoru izgradnje najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi.

december 2017

V Ljubljani Robin Food, nizkocenovna trgovina Hrano, ki naj bi jo zavrgli ali naj bi jo uničili, je pa še vedno užitna, bodo prodajali v nizkocenovni trgovini Robin Food v Ljubljani.

Namesto da bi prehrambne izdelke uničili, a so še uporabni, jih bodo prodajali po nizkih cenah. Lastnik trgovine bo od dobaviteljev ali prodajalcev odkupoval izdelke, ki jim je sicer potekel rok uporabe in bi hrana končala med odpadki. Zanimivo je, da bodo kupci lahko kupovali tudi diskontno – torej bodo nekatere izdelke kupili le v večjih pakiranjih. Lastnik trgovine, velika je 120 m2, podobne velikosti je skladišče, je Dalibor Matijević. Njegovo podjetje je nastalo kot startup s pomočjo slovenskega podjetniškega kapitala. Zdaj se želi postaviti na lastne noge. Prepričan je, da bodo njegove cene izdelkov nepremagljive.

Načrtuje mrežo trgovin po franšizi Robin Food, med drugim tudi v tujini.

so bile koncentracije nekoliko povišane, v vrednostih do 9000 ng/m3. Proti koncu poti so se koncentracije spet umirile z vrednostmi pod 6000 ng/m3.

Na novo začrtana steza bi kolesarje prav tako vodila do mestnega jedra, a bi bila hkrati umaknjena od glavne prometnice in zato tudi bolj prijazna do zdravja ljudi. Potekala bi vzdolž Prijateljeve ulice do krožišča na preseku Prijateljeve ulice s Podjavorško. Slednja je sicer nekoliko bolj prometna, a še vedno manj obremenjena kot Mariborska cesta. Pot bi se nadaljevala po Opekarniški ulici, zavila na Dečkovo cesto in za tem prečkala Celjsko sejmišče. Trasa bi vzdolž Vrunčeve ulice prečkala podhod pod železniško progo, nadaljevala bi se po Vrunčevi ulici vse do Mestnega kina Metropol in zaključila na Stanetovi ulici.

Vrednosti meritev črnega ogljika na alternativni poti so se vse do prvega krožišča gibale okrog 3000 ng/m3, pri njegovem prečkanju pa so se prvič povzpele do dobrih 20.000 ng/m3.

Vzdolž Opekarniške ulice in med prečkanjem Celjskega sejmišča so bile vrednosti relativno visoke, a ves čas enakomerne, presenetili pa so nas rezultati pri podhodu na Vrunčevi ulici, saj so vrednosti poskočile do skoraj 18.000 ng/m3.

V zadnjem delu poti od podhoda do Metropola so se vrednosti meritev spet umirile in do konca poti niso presegle vrednosti 4000 ng/m3.

Črni ogljik ni onesnažilo, ki bi ga lahko preprosto spregledali, saj so njegovi učinki na človeško telo vse prej kot zanemarljivi.

Črni ogljik ni onesnažilo, ki bi ga lahko preprosto spregledali, saj so njegovi učinki na človeško telo vse prej kot zanemarljivi. To dejstvo je potrebno upoštevati, ko se mestne oblasti odločajo zapirati mestna jedra in spodbujati kolesarjenje ali hojo. Z namenom, da bi poučili javnost o teh dejstvih in poiskali alternativo sedanji (in žal tudi precej neprimerni) kolesarski stezi, je bila sprejeta odločitev za izpeljavo tega projekta, za katerega udeleženci upamo, da bo ljudem prinesel nova znanja, predvsem pa možnost za boljšo kakovost njihovega mestnega življenja.

Paralelna pot je kljub nekaterim odsekom z višjimi koncentracijami črnega ogljika precej bolj prijazna do zdravja ljudi. Omembe vreden je tudi podatek, da je nova kolesarska steza približno 1 minuto hitrejša, čeprav je nekoliko daljša. Na paralelni poti se kolesarji namreč izognejo vsem velikim semaforiziranim križiščem. To ima še eno pozitivno lastnost. Meritve

so namreč pokazale, da se pri prečkanju križišč (sploh, če so prometno zelo obremenjena, kot so na Mariborski cesti) koncentracije črnega ogljika močno povišajo. To pomeni, da kolesar že samo ob vožnji skozi križišče vdihne precej večjo količino zdravju škodljivih snovi.

Predstavljajte si, za kolikokrat se ta količina vdihnjenih delcev poveča, če mora oseba v križišču še nekaj minut čakati na semaforju!

Ob zaključku poleg novih ugotovitev ostaja le še želja, da se bomo ljudje začeli bolj zavedati pomena kakovosti zraka za naše zdravje in da bomo tudi sami poskušali ukrepati po svojih zmožnostih. Nadejamo se, da se bodo organi občine potrudili izboljšati kakovost našega zraka s potrebnimi ukrepi, pri katerih smo majhen delček prispevali tudi mi – Fakulteta za logistiko, Univerze v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Mestna občina Celje, Aerosol d.o.o. in vsi posamezniki, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je projekt zaživel. Upamo tudi, da smo vsaj nekoliko pripomogli k izboljšanju življenja Celjanov v želji, da ohranimo naš planet zelen za današnje in prihodnje generacije.

VIRI IN LITERATURA Drinovec, L., Močnik, G., Zotter, P., Prévôt, A. S. H., Ruckstuhl, C., Coz, E., Rupakheti, M., Sciare, J., Müller, T., Wiedensohler, A., and Hansen, A. D. A. (2015). The "dual-spot" Aethalometer: an improved measurement of aerosol black carbon with real-time loading compensation: Atmospheric Measurement Techniques. v. 8, no. 5, p.

1965-1979.

Golavšek, D. (2016). Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.

Ocvirk, M. (2009). Spremembe v gospodarski strukturi občine Celje po letu 1991. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.

Ogrin, M., Vintar Mally, K., Planinšek, A., Močnik, G., Drinovec, L., Gregorič, A., and Iskra, I. (2014). Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Orožen – Adamič in drugi (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Poročilo kakovosti zraka 2015 [ARSO Okolje]. Najdeno 11. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.arso.gov. si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20 publikacije/porocilo_2015.pdf Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Celje [Mestna občina Celje]. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu https://moc.celje.si/images/Datoteke/Okolje/Porocilo_o_ stanju_okolja_v_Mestni_obcini_Celje_2014.pdf.

Sandradewi, J., Prévôt, A. S. H., Szidat, S., Perron, N., Alfarra, M. R., Lanz, V. A., Weingartner, E., and Baltensperger, U. (2008). Using aerosol light absorption measurements for the quantitative determination of wood burning and traffic emission contributions to particulate matter. Environmental Science & Technology, v. 42, no. 9, p. 3316-3323 Statistični urad republike Slovenije [podatkovni portal].

Najdeno 20. marca 2017 na spletnem naslovu http://www. stat.si/statweb Vovk Korže, A. in Sajovic, A. (2009). Poročilo o stanju okolja v mestni občini Celje 2008. Celje: MOC.

Ribiči niso proti posegom v vodotoke.

Toda, pravi, dr. Miroslav Žaberl, predsednik upravnega odbora Ribiške zveze Slovenije, ob sedanjih hidroelektrarnah naj se zgradijo ribje steze, ki bodo omogočile migracijo rib.

Ribiške družine vsako leto opozarjajo na manjša ali večja onesnaževanja rek in potokov, na pogine rib in neodgovorno početje posameznikov ali podjetij. Koliko hudih onesnaženj v povprečju na leto ugotovite in kateri deli vodnih površin v Sloveniji so najbolj ogroženi? Kako potekajo sanacije onesnaženih vod? Kako ravnajo podjetja?

Na srečo se zadnja leta kvaliteta slovenskih voda in vodotokov izboljšuje in vodne havarije s pogini rib niso tako pogoste kot nekoč. Med dvema in petimi primeri letno. K temu je pripomogla tudi zakonodaja s področja varovanja okolja in voda, ki se je morala prilagoditi evropskim zahtevam. Poleg tega so se zaprli ali pa so prenehali delovati obrati, ki so najbolj onesnaževali naše vodotoke, kar vse je zmanjšalo tveganje za vodni živelj.

Slovenske tekoče vode se delijo na jadransko in podonavsko porečje. V katerih rekah je največ ribjega bogastva, katere ribe so za ribiške navdušence največja trofeja in kaj pomenijo za biodiverziteto Slovenije? Kakšna je rast ribiškega turizma v Sloveniji?

Najbolj so oblegane in čislane čiste alpske reke s postrvjim ribjim staležem

tako v jadranskem (Soča, Idrijca) kot v podonavskem porečju (Sava Bohinjka, Radovna, Savinja, Krka, Kolpa..). Za ribiški turizem so zanimiva tudi jezera, v katerih prevladuje ribolov na plenilke in na velikega krapa. Turistični ribolov je v porastu.

Res pa je, da smo na tem področju zelo aktivni s promocijskimi akcijami in sodelujemo na ribiških sejmih doma in v tujini.

Z Zakonom o sladkovodnem ribištvu so ribiške družine prevzele koncesijo za upravljanje z rečnim ribjim bogastvom v imenu države.

Katere naravovarstvene skrbi prevladujejo in kaj koncesnine pomenijo kot finančna obveznost za ribiške družine?

Ker se RD financirajo pretežno iz članarin članov – ribičev, predstavlja plačevanje koncesije precejšnje breme za RD. Približno 300 000 EUR dajemo ribiči v slovenski proračun iz naslova koncesij.

Vendar to niso edini stroški. RD morajo poskrbeti za ustrezno število ribiških čuvajev in za dobro gospodarjenje vključno s potrebnim vzgajanjem in vlaganjem rib. Največje skrbi povzročajo ribičem nespametni (gradbeni) posegi v vodotoke, plenjenje ribojedih ptic in ogrožanje nekaterih domorodnih vrst rib (potočna postrv, soška postrv, lipan, platnica ...).

Ribiške družine so med udeleženci v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih in drugih dovoljenj, še posebej pa so njihovi interesi opaženi v območjih Natura 2000. Recimo gradnja elektrarn na Srednji Savi. Kako se

77 124/125

logistika

Novoletni pomenki Ob rekah ribe potrebujejo ribje steze za migracijo

lahko uskladijo interesi investitorjev in naravovarstvenikov pri skrbi za savskega sulca, saj gre v obeh primerih za javni interes?

Ribiči nismo na splošno proti vsem posegom v vodotoke. Zahtevamo pa, da se izvajajo le nujno potrebni posegi in na takšen način, da so čimbolj prijazni za vodni habitat. Problem gradenj hidroelektraren pa je, da popolnoma spremenijo habitat - prebivališče in domovanje rib. Po našem mnenju bi bilo potrebno najprej poskrbeti, da se na sedanjih objektih HE zgradijo ribje steze in omogoči migracijo rib. Šele nato razmišljajmo, ali res potrebujemo nove objekte.

Kaj predlagate slovenski ekonomski, razvojni in okoljski politiki za ohranitev rečnega bogastva in zelene Slovenije? Katere naravovarstvene akcije Ribiške zveze Slovenije si zaslužijo javno pozornost?

Bodite prijazni do narave, okolja, vode in rib. To je edino bogastvo, ki ga imamo in samo to lahko zapustimo našim zanamcem. Vse aktivnosti slovenskih ribičev so naravnane v to smer.

OD ODPADKOV DO SUROVIN IN GORIVA predelava mešanih komunalnih odpadkov proizvodnja goriv iz odpadkov prevzem in sortiranje odpadnega papirja sortiranje in predelava mešane komunalne embalaže kompostiranje ločeno zbranih bioloških frakcij prevzem, sortiranje in trženje sekundarnih surovin odlaganje industrijskega odpada

Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d . d.

Leskovška cesta 2 a, 8270 Krško T: 07 48 17 248 kostak@kostak.si

december 2017

Promocija

• • • • • • •

78 124/125

logistika

Kratko, zanimivo Dr. Simon Žnidar ni več direktor škofjeloškega EGP V vodstvu EGP, embalažno grafičnega podjetja v Škofji Loki, je prišlo do zamenjave.

Namesto dr. Simona Žnidarja začasno opravlja direktorske naloge Radenko Mijatović, član uprave Cetisa. Delniška družba EGP je namreč del skupine Cetis, ki jo upravlja MSIN, družba za svetovanje in investiranje.

Dr. Simon Žnidar naj bi ostal v podjetju.

Ni dovolj, če je zelen le MOP Teme, povezane z okoljem, do zdaj še niso vplivale na volilne izide. Dokler niso postavljene v politični diskurz, ostajajo pristojnost Ministrstva za okolje in prostor ter nevladnih organizacij in civilne družbe. To je povzetek debate 'Kako zelene so zelene politike?', ki so jo organizirali Društvo Ekologi brez meja, Inštitut Novum, Evropski liberalni forum in Skupina zelenih v Evropskem parlamentu.

december 2017

Razpravljali so o sooblikovanju zelenih politik na nacionalnem in lokalnem nivoju.

Udeleženci so soglašali, da je politika delovanje v javno korist, kljub temu pa se uradniki bojijo srečanj z ljudmi, kar je sicer ključ do uspeha na lokalnih volitvah. Problem je tudi pomanjkanje osebne odgovornosti in omejevanje odločanja o zelenih politikah zgolj na Ministrstvo za okolje in prostor. V zadnjih letih nevladne organizacije in civilna družba prevzemajo vlogo tretjega stebra demokracije, saj so mediji vse bolj nadzorovani in odvisni od kapitala. Med oblastjo in nevladnimi organizacijami mora obstajati produktivna napetost, saj nevladniki promovirajo poglede, ki segajo prek mandatov, zagotavljajo kritičnost pogleda in seznanjajo javnost o pravih vprašanjih. Soglasni so, da nobena odločitev v demokratični družbi ni verodostojna brez vključitve nevladnih organizacij in civilne družbe, kljub temu pa je v zadnjem času vse več poskusov njihovega omejevanja.

Na drugi okrogli mizi so govorili o evropski zeleni transformaciji in priložnostih krožnega gospodarstva. Največ so se zadržali pri vprašanju, kaj je zeleno, saj pogosto obstajajo velike vrzeli med strateškimi dokumenti in konkretnimi aktivnostmi na ravni Slovenije in Evropske unije. Kljub temu, da ima Evropa vrsto regulacij na visoki ravni, je treba večkrat pogledati, kaj se dogaja na obrobju Evrope. Paket krožnega gospodarstva nosi vlogo transformacije, saj povezuje več sektorjev, a bi Slovenija morala ukrepati bolj ambiciozno in konkretno.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašuje Tjaša Klavžer iz 1. d razreda na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, pod vodstvom profesorice mentorice Helene Fortuna Jelenc.

Vprašanje: Kaj bi lahko v Sloveniji naredili, da bi zmanjšali izsekovanje gozdov?

Odgovarja Boris Rantaša, svetovalec na Zavodu za gozdove Slovenije: V Sloveniji ni izsekovanja gozdov v smislu krčenja gozdnih površin, kot ga še vedno lahko zasledimo predvsem v tropskem deževnem gozdu. V Sloveniji z gozdovi gospodarimo trajnostno, sonaravno in večnamensko, vzdržujemo gozd v optimalnem stanju, ki lahko trajno zagotavlja vse funkcije gozdov, od lesno-proizvodne do cele palete ekoloških in socialnih funkcij gozda. To pomeni, da pri sprejemanju odločitev za posek dreves pri gospodarjenju z gozdovi upoštevamo cel spekter različnih učinkov, ki jih bo takšen ukrep imel.

Skoraj 60 % površine Slovenije danes pokrivajo gozdovi. Povečevanje gozdnih površin na račun zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč v Sloveniji se je po več kot 130 let dolgem obdobju, od leta 1875, ko je bilo z gozdom pokritih le 36,4 % ozemlja današnje Slovenije, v glavnem zaključilo. V zadnjih letih občasno opažamo povečane pritiske na gozd in njegovo krčenje v primestnih območjih in območjih intenzivnega kmetijstva, vendar pa na ravni celotne Slovenije ti pritiski niso zaskrbljivi. Na Zavodu za gozdove Slovenije smo v letu 2016 zabeležili 769 prošenj za posege v gozdove in njihovo krčitev s skupno površino 352 hektarov, kar je relativno malo glede na to, da je v Sloveniji 1.163.812 ha gozdov.

Posek dreves pri gospodarjenju z gozdovi ima v Sloveniji večinoma negovalni značaj.

S posekom zrelih dreves oblikujemo ugodne razmere za razvoj mladega gozda in tako pospešujemo razvojni krog gozda. Včasih pa je posek dreves nujen, ko so ta poškodovana zaradi naravnih ujm (veter, sneg, žled) ali zaradi napada škodljivcev, kot je npr. smrekov lubadar. Takšno sečnjo gozdarji imenujemo sanitarna sečnja. V zadnjih letih smo morali zaradi posledic katastrofalnega

žledoloma leta 2014 in napada smrekovega lubadarja, ki je žledolomu sledil, posekati veliko poškodovanih dreves, predvsem smreke.

V Sloveniji letno priraste približno 8 in pol milijonov kubičnih metrov lesa. Možni letni posek po gozdnogospodarskih načrtih znaša 6,5 milijona kubičnih metrov lesa. Pred žledolomom je letni posek lesa v slovenskih gozdovih znašal 4 milijone kubičnih metrov lesa, po žledolomu pa letno posekamo nekaj več kot 6 milijonov kubičnih metrov lesa. Tudi po naravni katastrofi v slovenskih gozdovih tako posekamo manj lesa, kot smo načrtovali, in precej manj, kot ga vsako leto priraste.

V Sloveniji je gospodarjenje s posekom večjih gozdnih površin »na golo« z Zakonom o gozdovih prepovedano. Lastnik gozda drevesa ne sme posekati kar na lastno pest, ampak potrebuje odobritev (odločbo) Zavoda za gozdove Slovenije. Lastnik gozda in revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije skupaj izbereta drevje za posek, upoštevajoč potrebe lastnika in strokovna izhodišča gospodarjenja z gozdovi, ki so zapisana v gozdnogospodarskih načrtih.

Za konec želimo poudariti, da v Sloveniji gospodarimo z gozdovi resnično skrbno in se zaradi poseka dreves za prihodnost gozdov ni potrebno bati. So pa resna grožnja podnebne spremembe, ki se kažejo tudi v vedno pogostejših naravnih ujmah, ki lahko odločilno vplivajo na bodočo podobo slovenskih gozdov.

december 2017

Promocija

logistika

124/125

79

Veliko . poslovnih uspehov v letu 2018!

Promocija

Proizvodnja plastiÄ?ne embalaĹže Rotoprint d.o.o., 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija, www.rotoprint.si