EOL 127

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

127 marec 2018

Surovine in razvoj Slovenije

Matjaž Bergant: Valovita lepenka vedno tanjša in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva dr. Darja Majkovič: Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica Izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upoštevanju okoljskih standardov dr. Alenka Mauko Pranjić: Nekatera podjetja že čutijo manko kritičnih surovin, krožna ekonomija pred vrati dr. Sonja Mlaker Kač: Anketiranci priznavajo, da nimajo okoljevarstvenih znanj

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… izmenjavanje dobrih praks in širjenje strokovnega znanja … … revija eoL pojasnjuje zakonodajo, razvoj trendov … … promocija projektov v reviji eoL …

Za naše podjetje je sodelovanje s strokovno javnostjo, združeno v Zelenem omrežju, izjemno pomembno zaradi izmenjevanja dobrih praks in širjenja strokovnega znanja z različnih področjih ravnanja z odpadki.

Pomembno nam je ne samo zaradi pozicije in prepoznavnosti podjetja na trgu, ampak tudi zaradi zaposlenih, ki so prek dogodkov in drugih aktivnosti Zelenega omrežja zmeraj v koraku s sodobnimi pristopi in trendi na področju ravnanja z odpadki.

Cveto Žalik, direktor podjetja Snaga d. o. o.

Naša odgovornost je, da ohranimo okolje za naše zanamce in zavest o tem se počasi, ampak vztrajno dviga.

Zavod za gradbeništvo ima veliko projektov s področja trajnostnega gradbeništva, recikliranja in energetske učinkovitosti, ki jih uspešno promoviramo v odlični specializirani reviji EOL, ki preko Zelenega omrežja že pet let skrbi za mreženje in promocijo na področju trajnosti. želim Vam obilo dobrih idej in uspešnih akcij tudi v prihodnje.

Ema Kemperle, odnosi z javnostmi na Zavodu za gradbeništvo Slovenije

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

Revijo EOL vsak mesec z radovednostjo temeljito preberem, saj je edina, ki nam pojasnjuje zakonodajo, razvoj trendov, predstavlja mnenja strokovnjakov o trenutnih aktualnih temah in primere dobrih praks. Zelo pohvalno je tudi redno sodelovanja ministrstev, saj mi njihovi komentarji in razlage zelo pomagajo pri delu. Revijo EOL sprejemam kot izobraževalno in informativno gradivo za področje svojega dela. Kot podjetje Knauf Insulation v reviji EOL pogosto predstavimo naše nove izdelke, ki predstavljajo celovite rešitve na področju termične in zvočne izolacije kakor tudi na področju zelenih streh, zelenih talnih površin in v kmetijstvu ter vrtnarstvu.

Natalija Domjanič, strokovna sodelavka za VZD in ekologijo v podjetju Knauf Insulation, d.o.o.

pridrUŽiTe se!

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

J S

e podjetniška logika vendarle drugačna?

Je in ni.

krbijo podatki raziskave Eurobarometra iz lanskega septembra. Objavljeni so bili pred kratkim. Slovenska mala in srednja podjetja so odgovarjala na vprašanja o učinkoviti rabi virov in o zelenih trgih. Raziskava je podjetja spraševala o zmanjševanju odpadkov, varčevanju z energijo, surovinami in vodo, o recikliranju z uporabo materialov ali odpadkov znotraj podjetja, oblikovanju proizvodov, ki jih je laže vzdrževati, popraviti ali ponovno uporabiti, o prodaji odpadnega materiala drugemu podjetju in o uporabi energije iz večinoma obnovljivih virov (vključno z lastno proizvodnjo, kot so solarni paneli).

P R

odjetja so odgovarjala, katere ukrepe že izvajajo in kaj načrtujejo za prihodnji dve leti. ezultat? Presenetljiv, saj tudi Slovenija že skoraj tri leta razmeroma glasno razpravlja o prehodu v zeleno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Pa tudi – zdaj, ko pripravljamo Priročnik podjetjem za prehod v zeleno gospodarstvo, so nekateri primeri praks, resda iz večjih gospodarskih družb,

EOL foto: Rok Tržan

zgledni. Brez leporečja in floskul, ki še zmeraj razsajajo na političnih delavnicah o krožnem gospodarstvu.

R

aziskava Eurobarometra namreč uvršča Slovenijo pri sedanjem izvajanju ukrepov pod povprečje EU ali celo v zadnjo tretjino.

Na primer pri varčevanju z energijo. Nekaj boljše je pri ekodizajnu, industrijski simbiozi in uporabi OVE. A najslabše je Slovenija pri ukrepih, ki jih podjetja načrtujejo – saj se je pri vseh šestih ukrepih znašla v zadnji tretjini, celo povsem na repu. Načrtovanja ukrepov za zeleno rast je malo, le pri 11 % anketiranih. Podjetja daleč zaostajajo za povprečjem EU, kjer te ukrepe pripravlja 51 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi. Še en primer za razmislek.

G

eološki zavod Slovenije sodeluje v mednarodnem projektu Minatura 2020.

Skupaj z več partnerji pripravljajo osnutek koncepta evropskega zakonodajnega okvira za varovanje dostopa do nahajališč mineralnih surovin javnega pomena. Eno izmed iskanih testnih območij je tudi ozemlje Slovenije. Zato je Geološki zavod pripravil seznam in karto nahajališč mineralnih surovin »javnega pomena«, ki bi jih naj Slovenija v prihodnje zavarovala pred sterilizacijo ali pozidavo. Organizirali so tri delavnice, med njimi eno z naslovom Odziv Slovenije na sodobne trende trajnostnega razvoja naravnih virov. Prispevek k celovitemu načrtovanju in upravljanju z mineralnimi surovinami.

I

nterdisciplinarna zasedba na delavnicah obeta. Vendar je gospodarstvo sodelovalo predvsem s predstavniki rudarske industrije in koncesionarji. Vendar, ko gre za nahajališča mineralnih surovin, za oskrbo z naravnimi viri Slovenije v prihodnjih desetletjih, za listo kritičnih surovin danes in jutri, je glavni sogovornik gospodarstvo. So podjetja.

Ali so ali bodo?

E

dina gospodarska panoga v Sloveniji, ki za zdaj ni v skrbeh s surovinami, je gradbeništvo. A če mora Slovenija pri surovinah segati globoko v nedrja zemlje, saj je menda počrpala, kar se je dalo, na tisto, kar ne odkriva, pa se ne more nasloniti, ji pač ostane krožno gospodarstvo, sekundarne surovine, novi materiali in nove tehnologije. Raziskava Eurobarometra nekoliko opominja.

T

orej, kje smo zdaj pri surovinah, zlasti strateških, in kje je lahko izvir razvojne tesnobe Slovenije? Država, ki je in bo v tekmi za svetovne vire, mora poznati odgovor.

Jože Volfand, glavni urednik

marec 2018

vropska unija je nedavno objavila novo listo kritičnih surovin. Tistih, brez katerih je že in bo gospodarstvo ogroženo. Pred leti je bilo na tem seznamu 14 kritičnih surovin, zdaj jih je 25. Odvisnost od uvoza se povečuje. Kitajska je velesila pri oskrbi z nekaterimi kritičnimi surovinami, kot so redki zemeljski elementi, magnezij, volfram in drugi, s paladijem je bogata Rusija, iz Južne Afrike izvažajo iridij, platino, iz ZDA berilij in helij … Tako dr. Alenka Mauko Pranjić pojasnjuje, kako Evropa, ki uvaža šestkrat več surovin, kot jih izvaža, ne more več mirno zreti v prihodnost. Svetovni gospodarski forum v Davosu je sicer pred tremi leti že napovedal, da postaja skrb za mineralne surovine realnost Evrope in razvojna travma. Čeprav je razvojni kazalec usmeril zlasti v krožno gospodarstvo, v nove tehnologije in v vrednostne verige, je realnost tukaj in zdaj: kako je in bo z oskrbo ali samooskrbo s surovinami, saj že danes podjetja, tudi slovenska, pogosto ne vedo, ali bodo kontejnerji iz uvoza pripeljali tisto, kar potrebujejo za proizvodnjo. A ustavimo se najprej pri kritičnih surovinah. EU ima svojo listo. In Slovenija?

V Strategiji razvoja Slovenije je ni in tudi ni navedeno, s katerimi naravnimi viri in surovinami bo gospodarstvo ohranjalo svoj bioritem.

Uvodnik

E

127

EU s kritično listo surovin, Slovenija brez nje

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Valovita lepenka vedno tanjša in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, marec 2018 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Z uporabo nanoceluloznih materialov do boljše potiskljivosti papirja 12 Reciklažni materiali, zelena embalaža in varnost izdelka 20 Interes za naravovarstvene tehnike narašča, a jih družba sliši?

21 LIFE sredstva v podporo krožnemu gospodarstvu 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica 26 Čakajo, da bo zakonodaja končno spodbudila reciklažo vseh materialov 28 Izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upoštevanju okoljskih standardov

sebina

4 127

EOL

Impresum

32 Slovenski žagarji niso konkurenčni, doslej so bili prezrti 34 Analize so, a Slovenija ne ve, kaj se dogaja z rodovitnostjo kmetijskih zemljišč

36 Dijaku pomagamo, da razvije talent in razmišlja podjetniško 38 Od zadruge Stara roba, nova raba do ekonomije daru Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

40 Urbani zeleni pasovi za zdravo bivanje in kot »zračni filter« 42 Projekt GreenS: še vedno premalo informacij o »zelenem« trgu 44 Podjetja že čutijo manko kritičnih surovin, krožna ekonomija pred vrati 46 Koncesnine še vedno trn v peti, v zeleni rasti prednost embalaži 48 Težka vozila odslej na avtocesti le z napravo DarsGo

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

50 Logistični trg v Sloveniji naj se razvija z zdravim tempom 52 Potrebujemo celotno prenovo železnic, ne le drugi tir 54 Razlikovanje skladišč, distribucijskih centrov in logističnih centrov

marec 2018

56 Anketiranci priznavajo, da nimajo okoljevarstvenih znanj

Pokrovitelj 127. številke:

Atlantic Grupa je na internem dogodku predstavila novo celostno grafično podobo legendarne slovenske pijače. Cockta je tako svoj 65. rojstni dan marca praznovala v novi celostni grafični podobi. Atlantic Grupa je novo pozicioniranje celotne blagovne znamke Cockta najprej predstavila zaposlenim. Motivacijsko-izobraževalni dogodek so na začetku februarja pripravili v Portorožu v nekdanjem skladišču soli za več kot 930 zaposlenih v Atlantic Grupi, ki se vsakodnevno ukvarjajo s Cockto. »Nova podoba je posledica premišljene strateške odločitve, saj moramo slediti trendom in vzbuditi pozornost mladih, ki so potrošniki prihodnosti,« pojasnjujejo pri Cockti. Navdih za novo preobleko pijače, za katero je leta 1953 recept razvil Emerik Zélinka, črpajo iz njenih korenin. Modra barva je njeno promocijo spremljala namreč ob njeni prvi predstavitvi leta 1953. »Ker spoštujemo tradicijo, smo v novo celostno podobo vključili tudi kolaž vseh dosedanjih podob, s katerimi je Cockta nagovarjala potrošnike. Vsaka od njih je bila v svojem času napredna in je pustila svoj pečat. Na takšen način se Cockta povezuje s tistimi, ki so tako kot ona ohranili avtentičnost.« Novi slogan »Tvoja Cockta. Tvoja stvar«, je Cocktin poklon tistim, ki živijo za svojo »stvar« in svetu pogumno pokažejo, kdo so.

Zaječarsko pivo s potrošniki: Skupaj odprimo Narodni muzej Potrošniki v Srbiji bodo z nakupom omejene serije pločevink piva pripomogli k zbiranju sredstev, ki so potrebna za zaključna dela pri prenovi Narodnega muzeja v Beogradu. Kot znamka z dolgoletno tradicijo bo Zaječarsko pivo za vsako prodano pločevinko omejene serije embalaže piva doniralo en dinar v obdobju od 1. februarja do 15. junija tega leta. V tem obdobju bodo pločevinke Zaječarskega Fotografije: arhiv proizvajalcev

Coca-Cola je osvežila blagovno znamko Sprite Največja naložba blagovne znamke v petih letih vključuje nov videz in inovacije, ki bodo podprte s tržno akcijo v višini 3,3 milijona funtov.

Evropski partnerji Coca-Cola (CCEP) razkrivajo osvežitev blagovne znamke in novo različico Sprite Lemon Lime in variante Cucumber No Sugar.

CCEP uvaja novo plastenko in prenovo blagovne znamke v celotnem portfeliju Sprite. Novi videz bo ohranil ikonično zeleno barvo, ki jo Sprite uporablja od leta 1961, medtem ko bosta limona in limeta na vseh embalažah osveženi. Osvežujoča mešanica limone, limete in kumar bo pri trgovcih na drobno pripomogla k povpraševanju potrošnikov za karbonate z lahkimi aromami, ki so na trgu v velikem porastu. Izdelana iz 100 % naravnih okusov in na voljo v 330 ml pločevinkah, 500 ml in 2 l PET steklenicah. Sprite Lemon Lime in Cucumber No Sugar je brez davka na pijače, vsebuje nič kalorij in je brez kofeina ter konzervansov.

5 127

EOL

foto: arhiv podjetja

piva spremenile svoj izgled, saj jih bodo krasila štiri umetniška dela: Portret Vuka Karadžića Dimitrija Avramovića, Miloš, Marko i vila Paje Jovanovića, Motiv iz Šida Save Šumanovića in Drvo u šumi Nadežde Petrovića. »Ponosni smo, da bo Zaječarsko pivo skupaj s potrošniki prispevalo k zaključnim delom pri renoviranju Narodnega muzeja kot institucije izrednega nacionalnega in kulturnega pomena.

Veselimo se odprtja Muzeja po 15tih letih in da bodo spet vsi prebivalci Srbije, kot tudi številni turisti, imeli možnost, da obiščejo institucijo, ki hrani našo bogato kulturno dediščino,« je povedala Jasmina Trijić, menedžerka Zaječarskega piva.

Branko Rožič

Branko Rožič se je odločil za upokojitev

Cockta se ob 65-letnici vrača na začetno embalažo

Branko Rožič, dolgoletni vodilni menedžer družbe Količevo Karton, vodil jo je 22 let in pol, delovnega staža pa ima kar 49 let, se je odločil za upokojitev. S 1. marcem je odšel iz podjetja, ki je znano po visoki dodani vrednosti, 107.000 evrov, in po uspešnem, trdnem poslovanju. Lani so prihodki znašali 165 milijonov evrov, papirnico pa je prevzel v težkih, izgubarskih letih, ko so ji nekateri že napovedovali stečaj. Z naložbami v nove stroje, zlasti v proizvodnjo premaznih kartonov, je podjetje Količevo Karton postalo eno najuspešnejših v avstrijski skupini Mayr Melnhof Karton. Izvozijo več kot 90 % proizvodnje. Branka Rožiča so za menedžerja leta v Sloveniji proglasili v letu 2014. Branku Rožiču se za profesionalno in vsebinsko sodelovanje zahvaljujemo tudi v uredništvu revije EOL.

Razpis Za ženske v znanosti – tri štipendije mladim raziskovalkam Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je s podporo L'Oreala ob zaključku letošnjega 12. nacionalnega razpisa »Za ženske v znanosti« 2018 trem mladim slovenskim raziskovalkam podelila štipendijo v višini 5.000 evrov. Letošnje prejemnice štipendije so kemijska tehnologinja Gabrijela Horvat, pedologinja Erika Jež in biokemičarka Tea Lenarčič. V Sloveniji doktorski naziv dosega okoli 53 odstotkov žensk, a jih v raziskovalnih vodah ostane le 36,1 odstotka, kar je 3,9 odstotka pod evropskim povprečje. V želji, da spodbudijo mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, so letos že dvanajstič zapovrstjo podelili v imenu partnerjev programa Za ženske v znanosti in pod pokroviteljstvom ZRC SAZU štipendije trem najbolj perspektivnim mladim raziskovalkam. Gabrijela Horvat raziskuje na področju aerogelov, ki so visoko funkcionalni nanomateriali, uporabljajo pa se v industriji. V zadnjem času se raziskuje njihova uporaba na področju farmacije, prehrambne industrije in medicine. Erika Jež se pri svojem raziskovanju ukvarja z vrednotenjem čiščenja onesnažene zemlje v Mežiški dolini. Tea Lenarčič pa preučuje molekularno evolucijo proteinske domene za vezavo na površino celic. V Sloveniji Nacionalni program L'Oreal-UNESCO »Za ženske v znanosti« poteka že vse od leta 2006.

marec 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

6 127

EOL

Kratko, zanimivo Že tretjič akcija Čisto veselje za otroke Že tretje leto je v marcu potekala akcija Čisto veselje v sodelovanju projekta Botrstvo, družb Gorenje Surovina ter Spar Slovenija. Z zbiranjem odpadnih surovin otrokom iz družin v stiski omogočajo brezplačne počitnice.

Odpadne surovine so udeleženci lahko odložili na najbližjih enotah Gorenje Surovine, papir pa tudi v zabojnikih pred nekaterimi trgovinami Spar in Interspar. Gre za 40 zbirnih lokacij na različnih lokacijah po Sloveniji.

Na enotah Gorenja Surovine so poleg papirja odlagali tudi odpadno električno in elektronsko opremo, jekleni odpad in barvne kovine.

Med te odpadke spadajo veliki in mali gospodinjski aparati ter drugi aparati, televizorji in monitorji, odpadne baterije, razna vrtna orodja, radiatorji, deli kmetijske mehanizacije, izdelki iz različnih kovin, sanitarne armature, ventili, žlebovi, škropilnice in podobno.

Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, je ob začetku akcije izpostavil: »Del politike našega podjetja je poleg ekološke note tudi družbena odgovornost. Veseli smo, da lahko v procesu osveščanja o pomembnosti zbiranja in ločevanja odpadkov ljudem pokažemo pot združitve teh dveh dejavnosti. Seveda je čisto veselje otrok tisto, kar nam pravi, da je to prava pot. Vse, kar prosimo občane, je to, da odpadne surovine, ki se nam vsakodnevno nabirajo v naših domovih, prinesejo na objavljena zbirna mesta po vsej Sloveniji.«

Novosti Novi embalažni paketi za otroško nego govorijo manj, a povedo več

Gum-tec reciklira uporabljeni žvečilni gumi v nove izdelke

Nova serija izdelkov je morala potrošnikom zagotoviti verodostojno lastno znamko in spodbuditi potrošnjo, da bi povečali prodajo in sodelovanje s kupci. Pri podjetju Robot Food so videli priložnost, da za podjetje Co-op z embalažo ustvarijo svež, sodoben pogled na nego otroka. Ekipa je osredotočila svojo strategijo na realnost biti starš in je iskala čustveno povezavo s publiko. S tistim, kar je zgrajeno na veselih trenutkih, ki prihajajo s starševstvom. Novi paketi govorijo manj, vendar povedo več s preprosto in pametno uporabo ikonografije, ki poenostavi in razširi ključna embalažna sporočila brez odvečnih dodatkov.

Končni rezultat ustvarja videz in občutek sodobnosti ter pomembnosti za starše.

Okusna barvna paleta je videti dobro tako na policah v otroških sobah kot v trgovini.

PFF ustvarila novo vrsto skodelic za podjetje Itsu

Do sedaj so občani s prinašanjem najrazličnejših odpadnih materialov pomagali zbrati skoraj 90.000 evrov oziroma več kot 800 ton odpadnih surovin. Nepozabne počitnice je zato doživelo kar 170 otrok iz družin v stiski.

marec 2018

Bogovič dobitnik »bruseljskega oskarja« za najboljšega poslanca Evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/ EPP) so razglasili za najboljšega poslanca leta 2018 v kategoriji Raziskave in inovacije.

Natečaj MEP Awards, ki ga neuradno imenujejo tudi »bruseljski oskarji«, vsako leto organizira časnik The Parliament Magazine, zmagovalce kategorij pa je izbrala osemčlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki nevladnih organizacij, evropskih institucij in gospodarstva.

Franc Bogovič se je ob prejemu nagrade med drugim zahvalil konzorciju Bio-Based

tiskane skodelice in se natančno ujema s tiskanim registrom podjetja Itsu. Pametni črni termoformirani polipropilenski pokrov je tudi potiskan z metuljem, blagovno znamko podjetja.

Skupina PFF Packaging Group je skupaj z Itsuom ustvarila nove plastične lončke s posebnim izgledom, ki so ga potrebovali, da bi pritegnili pozornost potrošnikov.

Uporabili so svoj patentiran lonček »Desto«, ki so mu dodali japonski pridih. Vključuje vrsto estetskih in praktičnih inovacij.

Papir, ki je zavit okoli vsake skodelice ima zapleten potiskan vzorec, ki posnema japonski papir in potrošnikom daje tudi oprijemljivo doživetje. Oba, lonček in ovoj lahko recikliramo. V produkcijskem smislu se relief razteza po celotni širini in širini

Podjetje v Združenem kraljestvu je razvilo inovativen sistem reciklaže za zmanjšanje odpadkov žvečilnih gumijev in ustvarjanje nove trajnostne spojine za industrijo gume in plastike. Od plastike do živilskih odpadkov vedno več je materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Podjetje Gumdrop Ltd je razvilo nov proces, imenovan Gum-tec. S to novo metodo lahko vse vrste žvečilnih gumijev recikliramo v nove izdelke, vključno s čevlji Wellington, ovitki za mobilne telefone, smetnjake ter embalažo.

Pri podjetju trdijo, da Združeno kraljestvo trenutno porabi približno 150 milijonov BDP letno, da odstrani žvečilne gumije z ulic.

Družba upa, da bo ljudem ponudila boljši način za odstranjevanje žvečilnih gumijev in s tem zmanjšala številko. Gumdrop uporablja reciklažni model z zaprto zanko. Družba proizvaja Gumdrop in Gumdrop za na pot - okrogle, roza posode za odstranjevanje žvečilnih gumijev. Gumdrop smetnjak lahko namestite na javna mesta, medtem ko je gumdrop osebna posodica za odpadke, ki si jo namestite na obesek za ključe.

Chewers dajo uporabljeno gumo v plastične mehurčke, ko se opravi žvečenje. Ko so polni, se vsebniki odpadnih gumijev skupaj z vsebnostjo odpadnih gumov reciklirajo in predelajo, da se proizvedejo novi gumiji, in cikel se začne ponovno. Podjetje Gumdrop sodeluje tudi s podjetji za izdelavo predmetov po naročilu iz recikliranega žvečilnega gumija. Nekateri izdelki, ki so že na voljo na njihovi spletni strani, vključujejo svinčnike, frizbije in bumerange, skodelice za kavo in škatle za kosila.

Podjetje TC Transcontinental Packaging je prejelo zlato nagrado za trajnostni razvoj, in sicer za kompostabilno vrečko za arašide na tekmovanju za najboljšo fleksibilno embalažo leta 2018. Vrečko so razvili v podjetju Transcontinental Ultra Flex in je iz certificiranih kompostabilnih materialov, ki bodo pripomogli k realizaciji zelenih pobud športnih ekip, športnih prizorišč in lig, da dosežejo premik v trajnostnem razvoju. Nova kompostabilna vrečka za arašide nadomešča sedanjo laminirano polipropilensko vrečko, ki so jo prepovedali za uporabo na stadionih. Alternativa je izdelana iz dvoslojne lamele, ki jo sestavlja certificiran kompostabilni materiali. Bariera je NatureFlex ™, izdelek na osnovi celuloze je iz podjetja Futamure USA, sloj toplotne bariere pa je sestavljen iz ecovio®, tudi kompostabilnega biopolimera podjetja BASF. Eden od izzivov te embalaže je bila laminacija dveh plasti, ki so jo dosegli s proizvodno linijo Epotal® podjetja BASF, kompostabilnega lepila na vodni osnovi, ki embalaži omogoča, da ustreza standardom ASTM. Črnila so v celoti testirana za ekotoksičnost, grafike so obrnjene, uporabljena je standardna tehnologija fleksografskega tiskanja.

Polnilni stroji s povečano zmogljivostjo in lažjim pakiranjem

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Vedro namenjeno ponovni uporabi, praktična rešitev za sponke iz škroba

Industries Joint Undertaking (BBI JU), ki je prepoznalo njegova prizadevanja na področju novih tehnologij v kmetijstvu, promociji bioin krožnega gospodarstva ter pri odločenosti glede evropske pobude »Pametne vasi«. EU želi zmanjšati razvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi območji v prihodnosti. »Pametne vasi so obraz evropskih raziskav in razvoja, saj povezujejo številne evropske politike, od digitalnega enotnega trga do mobilnosti ter Skupne kmetijske politike EU. Digitalizirana in modernizirana podeželska območja bodo ohranila poseljenost evropskega podeželja, izboljšala dostop prebivalcev podeželskih območij do storitev in s tem povečala njihovo kakovost življenja«, je v svojem nagovoru izpostavil poslanec.

7 127

Od leta 2000, ko je podjetje Ecolean prvič predstavilo svoje lahke rešitve za pakiranje, nadaljuje s predstavitvijo inovacij tudi na sejmu Anuga FoodTec v Kölnu v Nemčiji.

Ecoleanova ambicija je, da svetu zagotovi lažji pristop k pakiranju. Nov polnilni stroj EL6, ki bo prvič predstavljen na sejmu, napolni do 18.000 kosov na uro. To je Ecoleanov najhitrejši polnilni stroj, ki ima povečano zmogljivost za 50 %. Drug polnilnik EL2+, ki ga bodo predstavili, ima dvojno zmogljivost in napolni do 12.000 embalaž na uro, namenjenih hladni distribuciji.

Ukrepi za lažje vključevanje podjetij v EMAS Ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah EU spoznavajo, da dosedanja zakonodaja ne spodbuja podjetij k uvajanju sheme EMAS (sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij). Kako torej povečati zakonodajne prednosti v korist registraciji EMAS? Na ta izziv poskušajo odgovoriti v okviru projekta Life B.R.A.V.E.R. Cilj projekta je, da podpre popolno integracijo sistema EMAS v regulativni okvir držav članic EU. Z ukrepi želijo odstraniti, zmanjšati ali poenostaviti administrativno in ekonomsko breme organizacij ter jih spodbuditi, da se vključijo v shemo EMAS.

Vedro SuperCube®, ki so ga izdelali pri podjetju RPC Superfos, je v središču vedno večje zgodbe o uspehu. Francosko podjetje Compagnie des Agrafes je namreč izbralo 5, 5 - litrsko SuperCube® vedro za embalažo njihovih 100 % razgradljivih vinogradnih sponk, s katerimi vinogradniki zagotavljajo navpično rast trte. Vedro, ki je primerno za ponovno uporabo, bo nadomestilo običajne plastične vrečke v kartonskih škatlah.

Z vinogradnimi sponkami iz škroba prihranijo vinogradniki do deset ur na hektar kasnejšega pobiranja, saj jih ni potrebno pobirati, ker so v celoti biološko razgradljive. Vinogradniki so zadovoljni z RPC vedrom, v katerem bodo odslej kupovali sponke, saj poslej ne bo potreben prenos sponk iz vrečk v vedra. Podjetje Compagnie des Agrafes svoje izdelke izvaža v vinorodne države po vsem svetu, od Nove Zelandije in Južne Amerike do Evrope.

Doslej so že pregledali, kako je z zakonodajnimi oprostitvami in olajšavami v 12 evropskih državah. Zgledni primeri so v Nemčiji, Italiji, Španiji in Avstriji. V projektu sodeluje tudi Slovenija, in sicer z dvema skupinama na nacionalni ravni. V njih so predstavniki 5 resornih ministrstev, GZS, podjetja s shemo EMAS, okoljski inšpektorat, akreditacijski organ, preveritelj za shemo EMAS in NVO. V Sloveniji so v sklepni fazi identifikacije in razvoja predlogov ukrepov, kako poenostaviti postopke pridobivanja dovoljenj, kako zmanjšati zahteve za poročanje v zvezi z monitoringi, zmanjšati pogostost energetskih pregledov, znižati finančne garancije in pristojbine, kako podjetjem s shemo EMAS zagotoviti prednost pri zelenih javnih naročilih, kaj storiti za promocijo EMAS in kako omogočiti registracijo EMAS tudi na globalni ravni. Najprej bo posvetovalni odbor v Sloveniji potrdil končni seznam ukrepov za testiranje, ki bo potekalo letos do novembra s pristojnimi in državnimi organi.

Projekt B.R.A.V.E.R bo trajal do septembra 2019.

marec 2018

Kompostabilna vrečka za arašide vrnila arašide na stadione

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Podjetje Tricor d.o.o. v Selcih je hčerinsko podjetje nemškega proizvajalca embalaže Tricor AG iz Bad Wörishofen. Že od ustanovitve leta 1931 je podjetje v družinski lasti, in danes ustvari preko 150 mio eur letnega prometa na petih proizvodnih lokacijah s 650 sodelavci. So vodilni proizvajalec embalaže iz sedemslojne valovite lepenke.

Njihov glavni fokus delovanja je zaščitna embalaža. Hkrati z embalažo nudijo tudi transportne teste, s katerimi se stranka pred dejansko odpremo prepriča o varnem pošiljanju svojih izdelkov.

Direktor edine slovenske podružnice Matjaž Bergant je povedal, da je bilo lansko leto zanje rekordno v vseh pogledih. Trendi kažejo, da valovita lepenka izpodriva leseno embalažo tudi zato, ker ima vedno boljše nosilnostne in vzdržljivostne lastnosti.

Njihova dodana storitev je svetovanje kupcem na področju RFID tehnologije.

Trend v transportni embalaži so predvsem nižji kalibri posameznih slojev valovite lepenke, in to do 15 % ob istih ali celo boljših lastnostih embalaže, kar se tiče nosilnosti in vzdržljivosti.

Nastale so kombinacije valov, npr. val ABE. To je sicer sedemslojna valovita lepenka, vendar zelo tanka in s tem tudi prožna. Prav tako se nadaljuje izpodrivanje lesene embalaže z valovito lepenko. Za to ni zaslužen le material, temveč tudi izkušeni razvojni tehnologi, ki vedno znova inovirajo izdelavo embalaže z novimi rešitvami.

Vizija vašega podjetja je postati vodilni embalažno-svetovalni servis v Sloveniji in na Hrvaškem s kompletno ponudbo embalaže in storitev zanjo. Kaj lahko ponudite na trgu več, v čem se razlikujete od konkurence? Ali se odločate bolj za proizvodnjo ali bolj za trgovino?

Na slovenskem trgu uspevamo iz dveh razlogov.

Prvič, ker imamo zelo dober razvoj s pomočjo naših nemških kolegov, in drugič, ker za naše stranke skladiščimo in embalažo dobavljamo just in time. Dandanes stranke nimajo prostora za skladiščenje niti lastnih polproizvodov ali končnih proizvodov, kaj šele za embalažo. Ta servis izvajamo tudi za manjše kupce, ki šele začenjajo s svojo prodajo in si prav tako ne morejo privoščiti večjih zalog embalaže. Od konkurence se razlikujemo ravno v dobrem razvoju. Kot hčerinsko podjetje nemškega proizvajalca valovite lepenke in embalaže iz nje, večinoma gre za heavy duty embalažo, imamo dober vpogled v razvoj in izdelavo tehnološko zahtevne embalaže za izvoznike. Ukvarjamo se tudi s prodajo različnih embalažnih rešitev drugih proizvajalcev iz cele Evrope.

Ukvarjate se s svetovanjem in prodajo optimalne embalaže proizvodnim podjetjem

Matjaž Bergant

Katere novosti v razvoju transportne embalaže so najbolj značilne v zadnjih letih in koliko je lahko karton konkurenčen drugim materialom?

foto: arhiv podjetja

Valovita lepenka vedno tanjša in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva

Zaščitna embalaža

marec 2018

Embalaža

127

Zaščitna embalaža

iz različnih branž. Za katere vaše proizvode trg išče in koliko so kupci vključeni v razvoj embalažnega izdelka?

Trg išče prav vse proizvode za pakiranje.

Odvisno od branže in velikosti podjetja. Lahko rečem, da imamo pri nas skoraj za vsakega nekaj. Če ne kartonske škatle, pa polnila različnih vrst. Bodisi za eksterno logistiko ali pa plastične zaboje za interno logistiko. Če imajo kupci mnogo reklamacij zaradi poškodb med transportom, jim ponudimo šok indikatorje, ki se obarvajo rdeče, če je bil paket izpostavljen močnemu udarcu.

Velikokrat nam kupci pošljejo že prototip izdelka, ki še ni ugledal luč sveta, da jim naredimo primer pakiranja. Spet drugi se na nas obrnejo, ko že imajo rešitev pakiranja, ki se zaradi spremenjenih okoliščin ne obnese več.

Kakšna je vaša ponudba kontejnerjev iz lepenke in kateri industriji je ta embalaža namenjena?

Kontejnerji iz valovite lepenke so namenjeni transportu težjih izdelkov v kamionih kot tudi za transport z ladjami preko oceana.

Ker je valovita lepenka

Kako se kot podjetje pripravljate na prehod v zeleno gospodarstvo, na katerem področju ste trajnostni?

V naši proizvodnji v Nemčiji izpolnjujemo vse najvišje standarde, ki so določeni za to področje. Z zadnjo zgrajeno tovarno na Bavarskem pred nekaj leti smo pričeli tudi z izdelavo valovite lepenke za lastne potrebe. V lanskem letu smo v uporabo predali proizvodnjo lesenih palet za enkratno uporabo, letno jih naredimo 1,5 mio. Da bi bili popolnoma samozadostni, bi potrebovali le še svojo papirnico, kar ni realno zaradi izredno visokih stroškov zagona takšnega obrata.

Poleg embalaže iz kartona ponujate tudi plastično embalažo, plastične palete in vračljivo plastično embalažo. So to proizvodi izdelani v

eni izmed drugih hčerinskih podjetji?

Res je, našim kupcem ponujamo tudi svetovanje s področja plastične povratne embalaže, zaboje in plastične palete. Sodelujemo z drugimi proizvajalci in z veliko zalogo našim strankam dobavljamo želene dimenzije zabojev v nekaj dneh.

Kako ste poslovali lani in kakšni so načrti?

Leto 2017 je bilo rekordno v vseh pogledih.

V prihodnje bomo našim kupcem ponujali tudi svetovanje s področja RFID tehnologije, za katero je medij prenosa pogosto povratna plastična embalaža. RFID tehnologija nam omogoča prihranke z optimizacijo proizvodne in skladiščne logistike. Na tem področju nam pomaga strokovnjak iz Anglije, ki se s tem ukvarja že več kot 25 let in je v Parizu sodeloval pri izgradnji prvega ISO standarda za to področje.

Kratko, zanimivo Industrijska simbioza je pot v krožno gospodarstvo Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko (SVRK) sodeluje v evropskem projektu SYMBI. Projekt podpira prehod v krožno gospodarstvo preko industrijske simbioze, ki vzpostavlja teritorialne sinergije na področju upravljanja odpadkov in izmenjave odpadne energije ter stranskih proizvodov kot sekundarnih virov.

Industrijska simbioza predstavlja enega od ključnih poslovnih modelov za aktivni prehod v krožno gospodarstvo. Posnema naravne ekosisteme, v katerih prihaja do izmenjave surovin in energije. Regije, ki uvajajo industrijsko simbiozo, krepijo regionalno konkurenčnost in rast s povečevanjem prihrankov pri surovinah in energiji, ponovni uporabi odpadkov in stranskih proizvodov porabe energije v

industrijskih procesih. Zanje je značilno uvajanje novih poslovnih modelov trgovanja s sekundarnimi surovinami in inovativnimi storitvami pri ravnanju z odpadki. Te regije so manj odvisne od uvoza primarnih surovin in s tem tveganj, povezanih z nihanjem cen.

Projekt Symbi se izvaja v okviru medregionalnega programa Interreg Europe. SVRK se skupaj z deležniki osredotoča predvsem na tiste teme, ki so za Slovenijo in doseganje njenih strateških ciljev najpomembnejše. Gre za pospeševanje uporabe sekundarnih surovin, spodbujanje investicij s pomočjo finančnih instrumentov ter zeleno javno naročanje. Ime projekta je SYMBI – Industrial SYMBIosis for Regional Sustainable Growth and a Resource Efficient Circular Economiy, in sicer v programu Interreg Europe. Partnerji so Španija (vodilni partner), Poljksa, Italija, Slovenija, Grčija, Madžarska in Finska. Vrednost projekta je 1,6 milijonov evrov, financira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

Prikaz procesa označevanja in sledljivosti na sejmu TechExpo

127

9 Reinženiring embalaže opravljamo dnevno, ko nas stranke pokličejo na sestanek glede pakirnih izzivov. Pogosto so zaradi zahtev končnih kupcev prisiljeni v izboljšavo embalaže. Včasih iz kartonske v plastično, včasih iz lesene v kartonsko. Včasih se rešujejo le težave s polnili, zunanja embalaža pa ostane nespremenjena.

Embalažna novica Zelenega omrežja

Embalaža

Ukvarjate se tudi z reinženiringom embalaže.

Katerim kupcem je ta storitev namenjena in kaj vam pomeni v realizaciji?

Kontejnerji iz valovite lepenke so namenjeni transportu težjih izdelkov v kamionih kot tudi za transport z ladjami preko oceana. Ker je valovita lepenka odporna na vlago (Nassfest), je lahko embalaža več tednov brez težav izpostavljena visoki vlažnosti.

Poleg predstavitev in šolanj za svoje partnerje, ki jih izvajamo na sedežu podjetja Ema, predstavljamo paleto izdelkov in naprav priznanih blagovnih znamk tudi širši javnosti, in sicer na sejmu TechExpo, ki bo med 18. in 21. aprilom na celjskem sejmišču. Predstavili bomo novosti na področju industrijskega označevanja, zaščitnega pakiranja, lepljenja in skladiščnega poslovanja. Stremimo k ponujanju napredne sledljivosti izdelkov za mala, srednja in velika podjetja. Zavedamo se pomembnosti ekološke ozaveščenosti, kar dokazujemo z ISO certifikatoma 14001:2015 in ISO 9001:2015. Dandanes je vse bolj pomembno nameniti pozornost dejavnikom, ki vplivajo na okolje, in prav v ta namen ponujamo naprave, ki so varčne in hkrati z obnovljivimi viri puščajo minimalne sledi v okolju. Celoten proces označevanja in sledljivosti bomo predstavili na sejmu TechExpo aprila v Celju.

Ema d.o.o. www.ema.si

marec 2018

odporna na vlago (Nassfest), je lahko embalaža več tednov brez težav izpostavljena visoki vlažnosti. Namenjena je prevozu vseh vrst blaga, večinoma pa jo uporabljajo dobavitelji avtomobilske industrije.

10

Z uporabo nanoceluloznih materialov do boljše potiskljivosti papirja

izboljšati površino surovega

Papirji, ki jih omenjate, morajo izkazovati dobre površinske in mehanske lastnosti, ki so osnova za kakovosten tisk. V okviru magistrskega dela smo te lastnosti raziskovali, da bi zagotovili kakovostnejši kapljični tisk personaliziranih podatkov. Pri tisku personaliziranih osebnih podatkov in fotografij na vrednostnih dokumentih igrajo natančnost, finost in visoka ločljivost tiska pomembno vlogo. Pogosto se takšne vrste tiskovin tiskajo s tehniko digitalnega kapljičnega tiska (ang. Inkjet), pri katerem se uporablja tiskarska barva v obliki nizkoviskoznega črnila na vodni osnovi.

Zaradi premajhne razlike površinske energije med papirjem in črnilom pride velikokrat do nekontroliranega razlivanja posameznih kapljic črnila in tako do nekvalitetnega odtisa.

papirja s takšnim premazom,

Kaj je bil cilj vašega raziskovalnega projekta in zakaj ste se povezali s Kemijskim inštitutom?

ki bo omogočil najboljši

Premazovanje surovega vrednostnega papirja izboljša mehanske in prav tako površinske lastnosti. S premazovanjem papirja ustvarimo dobre pogoje za tisk s konvencionalnimi in digitalnimi tehnikami tiska. V tej raziskavi smo želeli preveriti, ali lahko z dodatkom deleža NCC v osnovni škrobni in premazom PVA vplivamo na spremembo mehanskih in površinskih lastnosti ter tako neposredno na tisk.

Danes v svetu poznajo več različnih postopkov pridelave nanokristalinične celuloze (NCC).

Uporabljata se predvsem dva: s hidrolizo z žveplovo (VI) kislino, kjer uporabljajo kislino v koncentraciji 60 % in več, in z mehanskim mletjem. Postopki so energetsko zahtevni, zaradi uporabe žveplove kisline pa neprijazni za okolje. Tako je tudi cena NCC izjemno visoka. Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so na osnovi izkušenj in spoznanj pri raziskavah, povezanih z utekočinjanjem lesa oziroma biomase, ki potekajo že več kot deset let, razvili nov postopek pridobivanja NCC, ki je hitrejši in cenejši.

Kako izboljšati tisk vrednostnih in verifikacijskih dokumentov s personaliziranimi podatki v kapljičnem tisku, če konkurenca že ima takšne papirje? To so se vprašali v papirnici Radeče papir Nova,

Papirnice, znanost in okolje

se povezali s Kemijskim

inštitutom in raziskali, kako

tisk. Za raziskavo je Sabina Medvešek prejela nagrado

združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri

GZS. Z Nagrado za najboljše zaključno delo s področja

papirništva in sorodnih ved

želijo spodbuditi raziskovalno

delo mladih. Naslov magistrske naloge Sabine Medvešek: Vpliv nanokristalinične celuloze na

potiskljivost papirja. Raziskava je izvirna, saj preučuje uporabo

marec 2018

nanoceluloznih materialov v

papirništvu.

Za pripravo NCC v tej obliki so potrebni reaktorji in tehnologija, ki je papirnice navadno nimajo. Za laboratorijske poizkuse se raziskovalci najpogosteje povežejo z raznimi raziskovalnimi inštituti. Mi smo se zaradi izkušenj pridobivanja NCC povezali z izr. prof. dr. Matjažem Kunaverjem, ki že več deset let

foto: arhiv podjetja

Zakaj pri tisku vrednostnih in verifikacijskih dokumentov s personaliziranimi podatki in fotografijami kot tiskarska barva niso ustrezna nizkoviskozna črnila na vodni osnovi?

Sabina Medvešek

Embalaža

127

Papirnice, znanost in okolje

opravlja raziskave na tem področju.

Katera premazna mešanica se je izkazala kot najboljša, zakaj in katere materiale ste uporabili?

Za potrebe raziskave smo uporabili dva papirja – 100 % celulozni in 50/50 % mešanico bombažno-celuloznega papirja. V pripravljen škrobni in premazom PVA smo dodali 3 in 5 % koncentracije NCC ter obojestransko premazali vzorce papirjev. Raziskava je pokazala, da se lastnosti nepremazanih in premazanih papirjev med seboj razlikujejo. Na razlike je vplivala vrsta premaza pa tudi dodatki različnih koncentracij NCC. Dodatek kakršnegakoli premaza nekoliko izboljša mehanske lastnosti izbranih vzorcev papirja. Te lastnosti, kot tudi potiskljivost, se z dodatkom NCC še izboljšajo. Najboljše se je izkazala škrobna premazna mešanica z dodano 3% koncentracijo NCC. Stroškovno, ekološko in procesno je ta rezultat najoptimalnejši za nadaljni razvoj.

Zakaj so premazi, ki ste jih pridobili z dodatkom nanokristalinične celuloze, ekološko neoporečni in biorazgradljivi?

NCC je kristalinični del celuloznih vlaken in ima izjemne mehanske lastnosti. Je lažja, a močnejša od jekla, izdelana iz obnovljivih virov in je biorazgradljiva. Z uporabo NCC v premaznih sredstvih papirja je možno doseči

11 Ali bodo vaši rezultati osnova, da se nov postopek uvede v proizvodni proces?

Dodana NCC poveže vlakna papirja v trdnejšo strukturo, jih dodatno zamreži ter hkrati omogoči bolj hidrofilno površino, ki je primernejša za absorpcijo črnila na vodni osnovi. Ker kapljični tisk zahteva manjšo klejenost papirja in s tem večjo poroznost, bi lahko na podlagi rezultatov zaključili, da je najprimernejši škrobni premaz z dodatkom 3 % NCC. Iz analize površine premazanih papirjev je namreč mogoče zaključiti, da je struktura površine papirja najbolj zaprta v primerih, ko OGLAS_tisk.pdf je bil premazoma1 2018_03_27 BOX_SIDE dodan 5 % dodatek NCC.

Raziskavo bomo omejili na bombažno-celulozni papir in preučili vpliv znižanja deleža dodatka NCC iz obsega 3 % do 1,5 %, saj je raziskava pokazala, da je manjša koncentracija optimalnejša. Preučili bomo še vpliv dodatka večje količine belilnega sredstva, da papir ne bi porumenel, s čimer bi dosegli boljšo belino, in nato ponovno preučili mehanske in površinske lastnosti novo premazanih vzorcev bombažno-celuloznega papirja. In še več raziskav bo.

NCC je kristalinični del celuloznih vlaken in ima izjemne mehanske lastnosti.

Je lažja, a močnejša od jekla, izdelana iz obnovljivih virov in je biorazgradljiva.

Kaj ta novost predstavlja za podjetje na trgu v primeri s konkurenco in kakšna je konkurenca pri proizvodnji vrednostnega papirja?

V Sloveniji je 7 papirnic, ki se ukvarjajo z izdelavo papirja, vendar se samo Radeče papir Nova, d.o.o. ukvarja15:30:03 z izdelavo vrednostnega papir27.03.2018 ja. V Sloveniji ni tovrstne konkurence, je pa

konkurenca v Evropi velika in vsak razvoj ter izboljšava pomenita korak pred konkurenco.

Izboljšanje potiskljivosti bi v delu produktnega programa podjetja na področju personalizacije dokumentov pomenila približevanje konkurenci, ki na trgu že ima papirje, oplemenitene za personalizacijo podatkov v kapljičnem tisku.

Ti papirji se morajo dobro odražati tudi v mehanskih lastnostih zaradi vedno bolj zahtevnih specifikacij vrednostnih dokumentov. Z raziskavami moramo nadaljevati, če hočemo biti konkurenčni.

127

Kako boste nadaljevali?

Embalaža

enakomernejšo in bolj gladko površino, s tem pa direktno vplivati na izboljšanje mehanskih lastnosti papirja in obenem kakovosti odtisa. Glede na to, kakšno topilo uporabimo pri spiranju, je končni produkt suspenzija NCC v topilu ali pa v vodi. Uporabimo lahko vsako naravno snov, ki vsebuje celulozo. To so predvsem lignocelulozni materiali, kot je les, lesno žaganje, papir, odpadni papir, slama, seno, rastlinska vlakna, bombažna vlakna ali ostanki sladkornega trsa. Najboljši so bombaž, papir ali očiščena celulozna vlakna, kot so mikrokristalična celulozna vlakna zaradi visoke vsebnosti celuloze.

Kakšno delo boste opravljali v podjetju Radeče papir Nova?

Podjetju Radeče papir Nova, d.o.o. sem se pridružila leta 2014 po opravljeni diplomi na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti v oddelku grafike. Ukvarjala sem se predvsem s tiskom in pripravo za tisk različnih komercialnih tiskovin. Med delom in nadaljevanjem študija na podiplomskem programu grafike na NTF sem pričela povezovati pogoje tiska v odvisnosti od izdelave papirjev in se nato tudi priključila razvojno raziskovalni ekipi v podjetju. Sedaj opravljam delo tehnologa v oddelku vrednostnih papirjev in se ukvarjam večinoma z analizo in planiranjem stroškov izdelave omenjenih papirjev.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

marec 2018

Promocija

K

Reciklažni materiali, zelena embalaža in varnost izdelka 1. Ali v novem letu načrtujete prenovo embalaže? Katero embalažo boste prenovili, ali ste prej opravili tržno raziskavo, vzroki za spremembo?

2. Kateri elementni prenove so prednostni – repozicioniranje blagovne znamke, razvoj novih izdelkov, dizajn, materiali…

Kakšne novosti pri prenovah

embalaže bodo predstavila

podjetja? »Osnovno merilo

pri oblikovanju nove embalaže so zaščita izdelka, všečnost

potrošniku in seveda možnost industrijske uporabe,«

je povedala mag. Mateja

Juvančič iz Ljubljanskih

mlekarn. Na kratko anketo o

novi embalaži, materialih in o

sodobnih trendih oblikovanja embalaže so se odzvali tudi v drugih podjetjih, kjer so

sogovorniki prednostno

govorili o reciklabilni embalaži,

funkcionalnosti in zagotavljanju

kakovosti ter varnosti izdelka.

Postavili smo jim naslednja

4. Kateri sodobni trendi pri oblikovanju embalaže se vam zdijo najpomembnejši in koliko vpliva na spremembe stroškovni vidik (energija, surovina, delo)? mag. Mateja Juvančič, Vodja operativnega razvoja in raziskav, Ljubljanske mlekarne: Informacij o kakršnihkoli načrtovanih spremembah embalaže v letošnjem letu nimam.

Lahko podam le svoje mnenje na zadnje vprašanje: osnovno merilo pri oblikovanju nove embalaže so zaščita izdelka, všečnost potrošniku in seveda možnost industrijske uporabe. Obstoječa polnilna oprema vedno omejuje možnosti, zato je pomembno, da se znotraj industrijskih možnosti preveri ideje, ki so bolj »zelene« od običajnih, ki so morda energijsko manj potratne ali pa so lažje obvladljive s stališča ločevanja embalaže.

Anita Voršič, Prevzem blaga z deklariranjem, dm drogerie markt d.o.o.: Ker se z oblikovanjem in izdelovanjem embalaže pri dm drogerie markt ne ukvarjajo, je Anita Voršič odgovore prilagodila glede na zbiranje embalaže na dvorišču podjetja.

1. Pred kratkim smo izvedli prenovo pri sortiranju barvne in prozorne folije. Tržno raziskavo smo naredili preko ponudb različnih ponudnikov. Za spremembo smo se odločili tako iz stroškovnega kot okoljevarstvenega vzroka.

marec 2018

foto: arhiv podjetja

anketna vprašanja:

3. Upoštevate pri prenovi embalaže eko dizajn, življenjski ciklus izdelka? Komunicirate o vaši zeleni embalaži s končnimi porabniki in kaj želite doseči s prenovo?

Anita Voršič

Urška Košenina

Embalažna anketa

12 127

Embalaža

Embalažna anketa

2. Ker embalažnino ločujemo po frakcijah, so to za nas prednostni materiali.

3. S prenovo embalaže želimo doseči hitrejše recikliranje.

S končnimi uporabniki pa komuniciramo preko naše spletne strani v skladu z zakonskimi določili.

4. Najpomembnejši trend je recikliranje.

Stroškovni vidik na spremembe vpliva pozitivno. Res je, da je z ločevanjem več dela, vendar če gre za skupno dobro, je to zanemarljivo.

Oddelek za odnose z javnostmi, Hofer: Osnovna filozofija podjetja Hofer je osredotočenost na »bistvo« trgovine. Naše glavno vodilo je kupcem vedno nuditi izdelke najvišje kakovosti po najnižji ceni, čemur so podrejeni vsi naši poslovni procesi. Večino izdelkov ponujamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, saj se tako lahko hitreje odzovemo na potrebe in želje kupcev, hkrati pa celotno odgovornost za kakovost, dostopnost in podobo izdelka prevzemamo nase. Embalažo za izdelke lastnih blagovnih znamk oblikujemo v sodelovanju z dobaviteljem, pri čemer sledimo predpisanim vodilom, a seveda tudi trendom. Embalaže sicer prilagajamo glede na sprotno izkazane potrebe, podrobnejših podatkov o načrtovanih prenovah pa vam zaradi občutljivosti informacij ne moremo podati.

Tina Cipot, Korporativno komuniciranje, Lidl Slovenija d.o.o.k.d.: V Lidlovih trgovinah najdete več kot 1.600 različnih izdelkov, zato so prenove embalaž stalnica.

Večino embalaž prejmemo že oblikovanih, saj se velika večina (z izjemo lokalnih/nacionalnih) embalaž v Lidlu zasnuje na mednarodni ravni. Pri embalaži je največji poudarek na funkcionalnosti - primarna naloga embalaže je v zagotavljanju kakovosti in varnosti izdelka od pakiranja do porabe.

marec 2018

Promocija

EmbalaĹža

127

13

14 127

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Večstranska koristna uporaba ovčje volne Ovčja volna je naraven material z izjemnimi lastnostmi. Poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Vsebuje lanolin, ki ima funkcijo, da odbija prah, pršico in vlago, zato je po naravni poti protialergijska. Primerna je za topla oblačila pozimi. Med najbolj zaželenimi so volnene nogavice, ki so zelo primerne za tiste, ki se prekomerno potijo ali jih konstantno zebe v noge, ter za boleče ali srbeče noge. Volna je dober material tudi za posteljnino. Izboljšuje kvaliteto spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah, nespečnosti. Uporabi se jo lahko tudi kot naraven izolacijski material za stavbe. Po nepreverjenih podatkih se po slovenskih travnikih pase okoli 12.000 ovc. Če vsaka ovca letno prispeva 1,5 kg volne, to pomeni okoli 180 ton čiste ovčje volne letno. Rejci ovce strižejo enkrat ali dvakrat letno. Približno 35 % rejcev ostriženo volno zavrže v smeti, gozdove, jame, lahko pa služi za izdelavo različnih naravnih izdelkov iz volne.

V predilnici ovčje volne Soven v Selnici ob Dravi volno predelujejo za nadaljnjo uporabo ter iz nje izdelujejo naravne izdelke in tekstil.

Med barvami so najbolj zaželene naravne, kot so bela (drap), siva in melirana domača ovčja volna. Zadnja leta je trend naravno ekološko barvanje preje v pastelne barve, kot so zelena, modra, rdeča idr. Izdelki iz naravne ovčje volne, ki nosijo oznako ekološko in unikatno ter imajo certifikat art/craft Slovenija, so na voljo v prodajalni Soven Natura v centru Ljubljane na Ciril Metodovem trgu. Skupine, šole, društva pa si lahko po predhodnem dogovoru prodajalno v Ljubljani ali predilnico v Selnici ob Dravi tudi ogledajo.

Komunala Novo mesto Na terenu odkupujemo neoprano ovčjo volno.

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

Mobilno zbiranje starih aparatov na podeželju

marec 2018

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Družba Zeos, d.o.o., je v sklopu letošnjih aktivnosti pri projektu Life Gospodarjenje z e-odpadki pričela z mobilnim zbiranjem starih aparatov na podeželju. Zato smo izdelali nov mobilni zbiralnik za stare aparate, ki bo potoval po državi. Tako bomo tudi tistim občankam in občanom, ki sicer nimajo v svoji bližini

lokacij za oddajo e-odpadkov, odpadnih sijalk in baterij, nudili možnost, da jih prinesejo na vnaprej določene zbirne točke v njihovi bližini.

Stranski levi del zbiralnika je namenjen oddaji malih aparatov, TV in monitorjev, mobilnih telefonov, sijalk in baterij, ki se odložijo v posamezne zbiralnike. Velike gospodinjske aparate in hladilno zamrzovalne aparate pa se odda na desnem delu mobilne zbiralnice. Aktivnost v družbi izvajajo skupaj z nekaterimi izvajalci gospodarskih javnih služb za ravnanje z odpadki. Točni termini in lokacije zbiranja bodo objavljeni sproti po naših medijskih kanalih in kanalih posameznih lokalnih partnerjev.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Tekmovanje za poslovno idejo

Če imate odlično poslovno idejo in se želite naučiti osnovnih podjetniških veščin, razviti svoj poslovni načrt in predstaviti svojo idejo bodočim vlagateljem, se spoznajte z največjimi tematskimi inovacijskimi mrežami v Evropi. EIT Health, EIT RawMaterials in EIT Food bodo skupaj pripravili tekmovanje za poslovne ideje za izboljšanje medsektorske inovacijske uspešnosti v državah EIT RIS pri naslednjih tematikah: hrana, zdravje in surovine. Izbrani bodo začeli z dvodnevnim treningom poslovnega načrtovanja, kjer bo glavni poudarek na izdelavi poslovnega modela. Udeleženci bodo izbrani na podlagi kvalitete predložene podjetniške ideje, njenega vpliva na sektor in možnega potenciala rasti.

Lokacije treningov bodo: Zagreb, Budimpešta in Varšava. Po uspešnem zaključku treninga bodo udeleženci usposabljanja pridobili 1.000 evrov štipendije, predložili svoj poslovni načrt

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Izšla je nova znanstvena monografija o hrupu in protihrupnih tehnologijah V založbi Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO) je izšla nova knjiga v zbirki Varstvo okolja in ekotehnologije 1, v kateri izdajamo znanstvene monografije. Avtor dr. Nikola Holeček je v knjigi z naslovom Hrup in protihrupne tehnologije pri aparatih v domačem okolju predstavil večletne raziskave razpoznavanja in zmanjševanja hrupa pri gospodinjskih aparatih, ki jih s sodelavci opravlja kot vodja Raziskovalne enote Gorenje in ustanovitelj Laboratorija za akustiko. Knjiga bo dobrodošel učni pripomoček na VŠVO in še nekaterih drugih študijskih programih. Zavedanje o pomembnosti zmanjševanja hrupa zaradi njegovega vpliva na počutje in zdravje je čedalje večje. Za proizvajalce je pomembna z ekonomskega vidika, saj v bogati ponudbi kupci ne izbirajo hrupnih aparatov.

Zato je protihrupne tehnologije nujno upoštevati pri konstrukciji in proizvodnji aparatov.

N i k o l a H o l e č e k HRUP IN PROTIHRUPNE TEHNOLOGIJE PRI GOSPODINJSKIH APARATIH

Nikola Holeček

V Telekomu Slovenije smo med prvimi družbami v Sloveniji izpolnili zahteve glede izvajanja energetskih pregledov. Tako smo v februarju 2018 s strani Agencije za energijo RS prejeli odločbo o izpolnitvi zahtev izvajanja energetskih pregledov v skladu s 354. členom Energetskega zakona. S tem lahko v Telekomu Slovenije energetske preglede izvajamo samostojno. Odločba se navezuje na rok veljavnosti certifikata ISO 50001 za sistem učinkovite rabe energije. Po tem roku bo moral Telekom Slovenije certifikat obnoviti in zaprositi za izdajo nove odločbe ali pa v 12 mesecih izvesti vse potrebne energetske preglede z zunanjimi izvajalci. Ključni energent Telekoma Slovenije s skoraj štiri petinskim deležem je električna energija. Njeno porabo v Telekomu Slovenije znižujemo že osmo leto zapored.

ŠC Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Naravna izolacija iz slovenske ovčje volne in sindrom bolnih hiš

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Naj se pove, da je kriza v gradbeništvu minila Izolacija iz slovenske ovčje volne je narejena iz slovenske surovine, je obnovljiv vir (če ovčjo volno predelamo, je surovina, sicer pa kot odpadek, če jo rejci sežgejo, obremenjuje okolje), za vgradnjo pa se lahko pridobi ekološki kredit ali ekološka nepovratna sredstva. Proizvodnja izolacije iz ovčje volne porabi malo energije in ne onesnažuje okolja. Dosega najvišje evropske standarde na področju toplotne in zvočne izolativnosti ter ima certifikat Evropsko tehnično soglasje – ETA. Takšna izolacija ima izredno dolgo življenjsko dobo, po uporabi pa jo lahko kompostiramo. Človek večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih in nastal je sindrom bolnih hiš. To so hiše, v katerih ljudje pogosteje obolevajo za rakom, motnjami spanja in splošnega telesnega razvoja ter alergijami in boleznimi dihal. Vzroki so v uporabi nevarnih

Zeleno omreŽje HRUP IN PROTIHRUPNE TEHNOLOGIJE

PRI APARATIH V DOMAČEM OKOLJU

Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

127

ureja pogoje za graditev objektov. Prinaša številne spremembe, ki bodo imele vpliv predvsem na sklepanje pogodb v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem objektov. Z uporabo novega zakona se bodo krepile vloge udeležencev pri gradnji, predvsem nadzorniku, spremembe so tudi pri investitorju, projektantu in izvajalcu. Širi se obseg gradenj brez gradbenega dovoljenja, a hkrati poostruje zahteva za pridobitev uporabnega dovoljenja. Med drugim je novost združen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in presoje vpliva na okolje, t. i. integralni postopek. GZ deli pristojnosti pri inšpekcijskem nadzoru tudi na občinske inšpektorje in omogoča različne postopke legalizacije obstoječih nedovoljenih objektov.

Izobraževanja se je udeležilo 78 gradbincev iz različnih podjetij. V zaključku je ravnateljica šole Irena Posavec udeležence pozvala, da naj dajo gradbeni panogi pravo veljavo in da je že čas, da se pove, da so se zgodbe kriz zaključile.

Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja so imeli letos 80 % večji obisk učencev kot lani, ki so se zanimali za program gradbeni tehnik.

okolje

Telekom Slovenije izpolnil zahteve glede energetskih pregledov

Z junijem 2018 bo začel veljati nov gradbeni zakon, zato so na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje v sodelovanju z Društvom gradbenih inženirjev in tehnikov Celje (Dgit) sredi februarja pripravili izobraževanje za gradbince savinjske regije.

Izobraževanje je izvedla Anja Glušič, u. d. i. g., preko CPU – Gospodarske zbornice Slovenije.

Novi Gradbeni zakon (GZ) bo nadomestil obstoječi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in

marec 2018

in dobili možnost za nadaljnje izobraževanje, namensko mentorstvo in konkurirali v finalu za glavno denarno nagrado do 10.000 evrov.

Več informacij je dostopnih na https://www. lyyti.fi/p/EITBIC2018_0505/en/eit_cross-kic_business_idea_competition_2018

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 127

bodo rabljeni akumulatorji električnih vozil Renault v svojem drugem življenjskem obdobju uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami na otoku Porto Santo. Energija, ki bo tako shranjena v trenutku proizvodnje, bo napajala lokalno omrežje glede na trenutne potrebe. Nekaj od teh akumulatorjev bo prišlo z otoka Madeira. Skupina Renault tako dokazuje, da je zmožna svoje akumulatorje uporabiti tudi v njihovem drugem življenjskem obdobju kot del lokalnega ekosistema.

okolje

kemikalij (barve, lesni premazi, lepila idr.), nizko in visoko frekvenčnih elektromagnetnih sevanj, nepropustnih materialih idr.

Ovčja volna pa je naraven material. Vlakno vsebuje maščobo lanolin. Večja, kot je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost. Uravnava temperaturo – poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Odbija prah, pršice, vlago, vnetljiva je le pri visokih temperaturah nad 520 °C. Bio volnena izolacija se lahko uporablja za klasične zidane hiše in za vse sodobne montažne, lesene, nizkoenergetske, ekološke in pasivne hiše.

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

Varna otroška igrišča po novih standardih SIST EN 1176 Namen novega standarda SIST EN 1176-1:2018 je zagotoviti ustrezno raven varnosti med igranjem na igralih ali okoli njih ter hkrati spodbujati dejavnosti in lastnosti, za katere je znano, da koristijo otrokom, ker ponujajo dragocene izkušnje. Te jim bodo pomagale tudi pri reševanju situacij izven otroškega igrišča.

Standard določa splošne varnostne zahteve za trajno vgrajeno javno opremo in podloge otroških igrišč. Pripravljen je bil z upoštevanjem potrebe po nadzoru majhnih otrok in manj sposobnih ali manj zmožnih otrok. Določa zahteve, ki bodo otroka zaščitile pred nevarnostmi, ki jih morda sam ne more predvideti. Dodatne varnostne zahteve za posamezne dele opreme za otroška igrišča so opredeljene v nadaljnjih novih delih: SIST EN 1176-2:2018 za viseče gugalnice, SIST EN 1176-3:2018 za zaščito pred morebitnimi nevarnostmi med uporabo toboganov, SIST EN 1176-4:2018 za trajno nameščene vrvne proge za otroke, SIST EN 1176-6:2018 pa se uporablja za oporne gugalnice.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

marec 2018

Eko tudi s poslovno obleko Sens, slovenska blagovna znamka moških oblek, ki navdušuje že 24 let, vseskozi stremi k ekološki ozaveščenosti in k odgovornemu ravnanju do okolja. Zato je v naših kolekcijah

iz leta v leto opaziti večjo ponudbo ekoloških oblek. V novi kolekciji, v kateri so na voljo tako poslovna kot mladostniška oblačila, je obraz linije priznani model Alen Kobilica, ki je tudi sam velik zagovornik ekološke proizvodnje. Poslovneže to sezono nagovarjamo z naprednimi ekološkimi oblekami. Priznana oblikovalka in direktorica podjetja Sens, Zlata Zavašnik, pojasnjuje, da gre pri takšnih oblekah za posebno mešanico volne in poliestra, ki je v celoti pridobljen iz prosojnih odpadnih plastenk. Ne le, da so takšna oblačila prijazna okolju, prijazna so tudi potrošnikovemu žepu; cene eko oblačil so namreč enake tistim iz običajnih tkanin. Odločitev za takšno potezo smo sprejeli v želji, da kar največ ljudi spodbudimo k temu, da kupujejo trajnostna in okoljsko naravnana oblačila.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Sens d.o.o. http://sens.si

Mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti Megra je v Gornji Radgoni predstavil mehanizacijo, orodja in storitve za gradnjo, za energijsko in siceršnjo obnovo stavb, urejanje okolice, čistilne naprave, klimatizacijo ter gradnjo z lesom. Sočasno s sejmom trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green bo poudaril brezplačno, neodvisno svetovanje strokovnjakov s področja trajnostne gradnje in energetike ter varovanja okolja. V strokovnem delu se bo posvetil razvoju sodobne prometne infrastrukture, komunale, zelenim tehnologijam, izobraževanju in pomenu obrtnih dejavnosti. Medical, mednarodni sejem sodobnega zdravstva, pa bo od 17. do 19. aprila strokovno in širšo javnost seznanjal z najsodobnejšimi medicinskimi in rehabilitacijskimi pripomočki in storitvami ter zdravim življenjskim slogom. Posebno pozornost bo namenil inovacijam in projektu Bionski človek, ki bo prikazal dinamične vsadke, črpalke in senzorske sisteme. Vse, ki skrbijo za svoje in zdravje bližnjih, vabijo koristni nasveti, strokovna podpora bolnikom in učinkoviti preventivni programi. Na enem mestu bodo lahko opravili številne meritve zdravstvenih parametrov ter uživali ob izbrani ponudbi jedi v Zdravi kuhinji.

Renault ustvarja prvi »pametni otok« Skupina Renault in dobavitelj energije Empresa de Electricidade da Madeira bosta uvedla pameten električni ekosistem na otoku Porto Santo. 20 prostovoljcev bo uporabljalo 14 avtomobilov ZOE in 6 Kangoojev Z.E. za svoje vsakdanje poti. Ta vozila bo možno polniti pametno na 40 javnih in zasebnih polnilnih mestih. Do konca leta 2018 bodo v drugi fazi ta vozila prešla v obširnejšo interakcijo z omrežjem, saj bodo v konicah lahko električno energijo oddajala v omrežje. Poleg tega, da bodo pametno polnjena, bodo služila tudi kot začasni shranjevalniki energije. V tretji fazi

Sejmi za trajnostno gospodarjenje in bivanje

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

V lanskem letu je podjetje Oven, d.o.o., v Mariboru in okolici postavilo pet e-bike sharing točk. Na prvi pomladni dan, 21. marca, pa smo odprli največjo izposojevalnico električnih koles v Mariboru, poimenovano OVeNtura, ki jo lahko zainteresirani obiščejo na Gosposki ulici 11. Na voljo je 15 električnih koles, ki jih bo možno rezervirati in plačati preko najsodobnejše aplikacije. Izbrano pot bodo lahko uporabniki prekolesarili s pomočjo GPS signala.

Projekt, ki je nastal v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor in Zadrugo Bike Lab, je namenjen tako občanom kot turistom, ki bi radi raziskali Maribor na udoben in okolju prijazen način. Na trg smo lansirali tudi posebno ponudbo sončnih elektrarn na ključ po sistemu net metering, ki omogoča samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov. Postavitev mikro sončnih elektrarn je na voljo v treh paketih, pri katerih je izbira dobavitelja električne energije prosta, del ponudbe pa je tudi ureditev vsega potrebnega za pridobitev subvencije in bon v vrednosti do 400 € za nakup v spletni trgovini www.trgovina-oven.si.

OVEN Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

V Leku obvezni treningi varne in okolju prijazne, varčne vožnje

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

Projekt APPLAUSE in predelava tujerodnih rastlin

Papirni izdelki iz invazivnega japonskega dresnika. (Foto: Nik Rovan)

V Leku smo v uresničevanje ciljev na področju varnosti, zdravja in okolja aktivno vključili tudi voznike službenih vozil. Za vse, ki so upravičeni do vožnje službenih avtomobilov, organiziramo usposabljanja, na katerih spoznajo tehnike nenapadalne (defenzivne) in okolju prijazne vožnje. Takšen način vožnje niža porabo goriva in izpuste toplogrednih plinov ter zmanjšuje možnosti nezgod. Po uspešno opravljenem začetnem tečaju, ki je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, voznikom priporočamo obnovitveni tečaj v 3 do 5 letih.

Vozniki službenih vozil morajo opraviti tudi t. i. komentirano vožnjo s pooblaščenim inštruktorjem. Namenjena je razkrivanju potencialno nevarnih ali neprimernih obnašanj v prometu in izboljševanju voznih navad. Nesreče in nezgode, v katerih so udeležena službena vozila, ter izpuste ogljikovega dioksida spremljajo v enoti Zdravje, varnost in okolje.

Zeleno omreŽje

Mlekarna Planika prejemnica nagrade za inovativnost 2018

127

prehrano, izdelovali barvila za funkcionalne hibridne premaze in preizkusili možnost izdelave domačih pripravkov proti rastlinskim škodljivcem. Velik del projekta bo predstavljalo izobraževanje in osveščanje meščanov, tudi s pomočjo podatkov nove generacije evropskih satelitov za opazovanje Zemlje Sentinel-2.

Projekt je bil na drugem razpisu evropske pobude Urban Innovative Actions izbran med 206 prijavljenimi, njegova celotna vrednost je 5,2 mio EUR.

okolje

Mlekarna Planika Kobarid je prejemnik posebne nagrade za inovativnost leta 2018, ki jo podeljuje Inštitut za nutricionistiko za spodbujanje lokalne pridelave in predelave živil, sir Dobra misel pa je najboljši izdelek po izboru potrošnikov 2018, bralcev Financ in Agrobiznisa. V Mlekarni Planika odkupujemo in predelujemo mleko, ki je pridelano na hribovitih območjih v Posočju. Na ta način pomembno prispevamo k obdelanosti pokrajine, ohranjanju panoge in lokalnemu zaposlovanju.

Veliko pozornost namenjamo svežemu, pasteriziranemu, nehomogeniziranemu mleku. Tako mleko je tudi odlična surovina za izdelke, ki jim z veliko mero inovativnosti dodajamo zanimive lokalne sestavine. Dobra misel ali divji origano je zdravilno zelišče, ki je posebej za sir nabrano le na območju Posoškega hribovja. Zaradi rasti v težkih razmerah narave je aroma zelišča še posebej značilna in izrazita. Siru Dobra misel, proizvedenem po tehnologiji mehkih sirov iz pasteriziranega, nehomogeniziranega, polnomastnega mleka, daje izredno prijeten in aromatičen okus.

Novembra lani smo v Mestni občini Ljubljana pričeli z izvajanjem triletnega projekta APPLAUSE. Z njim želimo odgovoriti na vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami z uporabo pristopov »nič odpadkov« in krožnega gospodarstva. S pilotnim projektom predelave invazivnih rastlin v papir na polindustrijskem nivoju smo že dokazali, da jih je mogoče uporabiti v številne koristne namene. Tako bomo razvili način predpriprave kaše za izdelavo papirja z okolju bolj prijazno encimsko predelavo, lužnico pa bomo predelali v vhodne surovine za industrijo. V okviru projekta bomo razvili 10 izdelkov iz lesa za domačo izdelavo, dodatnih 10 pa bomo izdelovali v novo vzpostavljeni delavnici. Preverili bomo tudi ustreznost invazivnih rastlinskih vrst za

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

V aprilu strokovna delavnica za operaterje čistilnih naprav

V Javnem podjetju CČN Domžale – Kamnik v aprilu organiziramo zanimivo strokovno

marec 2018

Največja izposojevalnica električnih koles v Mariboru

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 127

okolje

delavnico za operaterje čistilnih naprav o vodenju procesov čiščenja odpadne vode. Vodil jo bo vrhunski strokovnjak iz Nizozemske prof. Henri Spanjers. Dvodnevna interaktivna delavnica bo 12. in 13. aprila na sedežu CČN v Domžalah. Vključevala bo praktično usposabljanje udeležencev. Temeljila bo na obnovitvi osnovnega znanja o vodenju procesov na čistilni napravi, nadgrajena pa bo s teoretičnim in praktičnim pristopom za doseganje optimizacije in izboljšanje rezultatov čiščenja odpadnih voda. Modelna simulacija različnih konfiguracij procesov čiščenja z uporabo simulatorja čistilne naprave BioWin je orodje, ki je lahko inženirjem in upravljavcem v pomoč pri sprejemanju procesnih odločitev.

Z uporabo simulacije je mogoče zmanjšati stroške investicijskega vzdrževanja in obratovanja, hkrati pa zagotoviti doseganje procesnih ciljev ter stabilno in ustrezno obratovanje čistilne naprave ob doseganju zahtevanega učinka čiščenja. Udeleženci se bodo seznanili z nekaterimi temeljnimi koncepti pri čiščenju odpadne vode z uporabo simulatorjev čistilnih naprav, ki delujejo podobno kot »simulatorji letenja«. Pridobljeno znanje jim bo koristna pomoč pri vsakodnevnem delu in vodenju procesov čiščenja. Posebno predznanje modeliranja ni potrebno. Izobraževanje bo potekalo v angleškem jeziku. Za udeležbo s kotizacijo je potrebna predhodna prijava preko spletne prijavnice na www.ccn-domzale.si.

JP CČN Domžale-Kamnik d.o.o. www.ccn-domzale.si

marec 2018

Prvi pametni koš za stiskanje odpadkov Družba Interseroh predstavlja nov, večnamenski koš Tom podjetja Orwak®, ki je prvi pametni koš za stiskanje odpadkov na slovenskem tržišču. Tom je odlična rešitev za pretočne lokacije, kot so restavracije, kavarne in bari, lokali s hitro prehrano, letališča, avtobusne in železniške postaje,

bolnišnice, tematski parki, nakupovalna središča in tržnice. Njegove največje prednosti so, da po velikosti ne presega standardnih košev, a sprejme do sedemkrat več odpadkov. Je varčen z energijo in se samodejno odpre šele takrat, ko se mu približate, v času neaktivnosti pa vključi program za stiskanje odpadkov. Pogostost praznjenja se tako zmanjša za 50 odstotkov.

Ko je pripravljen na praznjenje, sistem pošlje obvestilo preko SMS sporočila ali e-pošte. V Interserohu ponujamo možnost, da se videz koša določi po želji in se lahko na ta način uporabi tudi v oglaševalske namene. Več o pametnem košu Tom si lahko preberete v novi Interserohovi spletni trgovini.

Gea bio olja s sodobno grafično podobo

Interseroh d.o.o. www.interseroh.si

Tovarna olja Gea d.d. iz Slovenske Bistrice je ena najstarejših oljarn v Sloveniji. V svoji zakladnici olj imamo izredno bogat izbor rastlinskih olj, za katere skrbno izbiramo surovine v skladu s strogo postavljenimi merili kakovosti.

Visokokakovostne in zdravju prijazne izdelke razvijamo v skladu s sodobnimi kulinaričnimi trendi in zahtevami sodobnega potrošnika. V letu 2017 smo tako na trg lansirali Gea bio linijo olj, ki vključuje sedem izdelkov iz različnih bio olj: ekstra deviško oljčno olje, sončnično olje, olje črne kumine, laneno olje, konopljino olje, kokosovo olje hladno stiskano in kokosovo olje rafinirano. Celotna linija Gea bio olj ima moderno celostno grafično podobo, s katero poudarjajo vrhunsko kakovost, varnost izdelkov in zavezanost naravi. Gea bio olja so odličnega, polnega okusa in ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Proizvedena so iz najkakovostnejših ekološko pridelanih plodov in semen, kar dokazuje pridobljeni eko certifikat SI-EKO-003.

Sledite srcu. Že od leta 1904.

www.gea.si

Ustanovili prvi regionalni center s področja mineralnih surovin

V prostorih Geološkega zavoda Slovenije so februarja ustanovili Regionalni center (RC) Adria. Ustanovni člani so Geološki zavod Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Rudarsko geološko naftna fakulteta Univerze v Zagrebu. RC Adria predstavlja vozlišče, kjer bodo deležniki s področja mineralnih surovin iz Slovenije, Hrvaške in držav Zahodnega Balkana dobili informacije o projektih, ki jih financira Evropski inštitut za inovacije in tehnologije (EIT) v okviru skupnosti znanja in inovacij EIT RawMaterials. Spodbujal bo mreženje, zbiral projektne ideje in nudil pomoč potencialnim novim partnerjem pri sodelovanju s skupnostjo EIT RawMaterials. Za gospodarstvo, izobraževanje, znanost in vladne inštitucije bo predstavljal informacijsko točko za prenos znanja o upravljanju z mineralnimi surovinami. RC Adria predstavlja izredno priložnost za vse regionalne deležnike, da se vključijo v EIT RawMaterials, največje svetovno omrežje, ki deluje na področju mineralnih surovin.

Geološki zavod Slovenije www.geo-zs.si

Tovarna olja Gea d.d. https://gea.si

Sistem čiščenja brez čistil za manj bakterij R

R

Fonti:

Pri čiščenju se pogosto uporablja veliko različnih čistil, kemikalij, kar je obremenjujoče za vode in tudi površine. Pri uporabi Twister filcev za dnevno čiščenje v trgovskih in drugih objektih pa uporaba kemikalij ni potrebna. Zmanjša se tudi potreba po generalnem čiščenju, s čimer

19 Bent excellent d.o.o. Domžale https://bent.si

Ste kdaj razmišljali, da bi lahko živeli v čistejšem in s tem bolj zdravem bivalnem okolju? Ste pomislili, kako bi bilo, če bi otroci v vrtcih in šolah dihali čistejši zrak in bili bistveno manj izpostavljeni raznim virusnim okužbam, ali pa da bi v objektih, kjer je velik pretok ljudi, na primer v bolnišnicah in delovnih organizacijah, aktivno zmanjševali možnost okužb in infekcij? Z uporabo nanotehnologije to ni več le želja, ampak dosegljiva resničnost. V Cinkarni Celje s svojimi poslovnimi partnerji sodelujemo na področju fotokatalitičnih nano materialov. Gre za uporabo nano titanovega

dioksida (TiO2), ki ga proizvajamo v Cinkarni Celje in ki na osnovi fotokatalitične reakcije v aplikaciji iz zraka uspešno odstranjuje nečistoče različnih virov. Gre za relativno enostavno aplikacijo, in sicer za premaze oziroma barve, ki vsebujejo nano TiO2 ter se nanašajo na zidove in strope bivalnih prostorov. Premazi, ki vsebujejo nano TiO2, iz zraka eliminirajo neprijetne vonjave, preprečujejo razvoj bakterij, virusov, zmanjšujejo možnost infekcij, ki se prenašajo po zraku, in razgrajujejo toksine. Zaradi tega učinkovito zmanjšujejo možnost alergijskih in astmatičnih reakcij. Nova nanotehnologija nam sedaj omogoča bolj kvalitetno in zdravo bivanje v prostorih.

127

Čistejši bivalni prostor brez alergij

okolje

je manjša količina odpadka. Zaradi vsebnosti mikroskopskih diamantov, ki so zelo trd material, je življenjska doba filcev večkrat daljša od filcev brez diamantov. Twister filci so izdelani iz recikliranega PET materiala z minimalnim vplivom na okolje. Z izbiro Twister filcev kot standardne metode za vzdrževanje talnih površin se aktivno, enostavno in učinkovito zmanjša vpliv na okolje. Prednosti njihove uporabe so povečan sijaj in čistoča talnih površin, površine ne drsijo, zmanjšan je strošek čiščenja, ni potrebna uporaba čistil in po čiščenju je v primerjavi s tradicionalno metodo čiščenja 80 % manj bakterij, ki se zadržujejo na tleh.

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si

Evropski projekti

V mesecu oktobru 2017 se je pričelo izvajanje projekta MEM, ki prinaša nove izzive in priložnosti štirim partnerjem projekta. V okviru projekta potekajo aktivnosti za izboljšanje energetskega upravljanja v občinah. S partnerji izmenjujemo znanja in izkušnje na tem področju. MEM je mednarodni projekt sofinanciran s strani Nemškega zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave, stavb in nuklearne varnosti ter evropske iniciative »Europaische Klimashutzintiative – EUKI«. Glavni cilj EUKI je spodbujanje podnebnega sodelovanja v Evropski uniji, da bi ublažili emisije toplogrednih plinov. V projektu sodelujejo partnerji iz 4 držav: Nemčije, Slovenije, Bolgarije in Litve.

Partner iz Slovenije je Energetska agencija za Podravje – EnergaP, ki želi v občinah in občinskih stavbah vzpostaviti takšen sistem upravljanja, ki bo učinkovit in bo zadovoljeval potrebe, ki jih ima občina na tem področju.

Osnova za to je izvajanje Uredbe o energetskem upravljanju v javnih stavbah. Prvo srečanje projektne skupine je potekalo v mesecu februarju 2018 v mestu Hamel v Nemčiji, kjer smo partnerji imeli priložnost razpravljati o poteku projekta, glavnih aktivnostih, časovnem načrtu in o načrtovanih projektnih rezultatih.

Aktivnosti v okviru projekta Defender potekajo skladno z načrti Družba ELES že dobro leto aktivno sodeluje v mednarodnem projektu Defender. Njegov cilj je identifikacija tveganj na kritični energetski infrastrukturi in storitvah, ki jih nudi, priprava informacijskega okolja za zgodnje prepoznavanje tveganj in ozaveščanje zaposlenih o ukrepih za njihovo zmanjševanje. V projekt so vključeni partnerji, ki skupaj pokrivajo celoten elektroenergetski sistem, kot so proizvajalci električne energije, prenosnega omrežja, distribucijskega omrežja in končni uporabniki.

Družba ELES s partnerji trenutno pripravlja scenarije za pilotne projekte, na katerih bomo preverili, na kakšen način je mogoče prepoznavanje varnostnih groženj, ki jih predstavljajo poskusi vdora v omrežje, pri katerih je uporabljena kombinacija človeškega, kibernetskega in fizičnega dejavnika. Na pilotnih projektih bomo preverili, ali je z obstoječimi načini varovanja oziroma analizo kombinacije informacij, ki prihajajo iz različnih sistemov varovanja, mogoče učinkovito zaznavati takšne aktivnosti. V naslednji fazi projekta bomo pripravili tudi ukrepe za varovanje pred njimi. V projekt, ki bo trajal tri leta, je vključenih 18 partnerjev iz devetih držav, sofinanciran pa je iz programa Obzorje 2020.

Surface za več ponovne uporabe v vsakdanjem življenju Ponovna uporaba je zelo pomemben pristop k reševanju izzivov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov na funkcionalnih urbanih območjih. Države, ki se ukvarjajo z izvajanjem strategij za preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo na nacionalni ravni, sta Nemčija in Avstrija, sledijo Italija in Slovenija, neravnovesje pa je razvidno pri Poljski, Češki, Madžarki in Hrvaški. A tudi te razvite države ugotavljajo več slabosti v izvajanju koncepta prednostnega reda ravnanja z odpadki. Projekt Surface zato vključuje dopolnilne in sinergijske partnerje v različnih malih in srednje velikih mestih z različnimi začetnimi položaji, kje želi prispevati k razvoju lokalnih strategij in načrtov za upravljanje okolja, ki temeljijo na preprečevanju in ponovni uporabi odpadkov. Center ponovne uporabe (CPU) je partner v projektu Surface in skozi različne aktivnosti ozavešča o pomenu ponovne uporabe, varčne rabe z viri in vpliva na razvoj družbeno odgovornega podjetništva.

Zeleno omreŽje

EnergaP – Energetska agencija za Podravje www.energap.si

ELES, d.o.o. www.eles.si

This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under the grant agreement No 740898.

Več o projektu si lahko prebere na povezavah www.interreg-central.eu/Content.Node/ SURFACE.html in http://www.cpu-reuse.com/.

Pripravila: Ajda Pirš

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

marec 2018

MEM - projekt na področju energetskega upravljanja v občinah

Narava zahteva svojo skrb in odgovorno ravnanje. O tem nas opozarjajo vse bolj nepredvidene vremenske spremembe, vsakodnevno zmanjševanje in izumiranje redkih rastlinskih in živalskih vrst, posegi v prostor, ki puščajo trajne posledice v okolju idr. Zato Simon Gračner, učitelj strokovnih predmetov s področja naravovarstva in hortikulture na Biotehniški šoli Maribor vidi precej izzivov za naravovarstvene tehnike. Interes za naravovarstvenega tehnika iz leta v leto narašča, zato se ni bati za pomanjkanje kadra. Vendar se vprašuje, ali bodo dovolj upoštevani in ali jim bo družba namenila prostor za razvoj in ohranjanje naravnega okolja.

V programu naravovarstveni tehnik je v ospredju varovanje naravnega okolja, razvijanje vednosti o pomenu naravnih vrednot, varstvo naravnih virov in zavarovanih območjih v Sloveniji. Kako v mladih zori zavest o pomenu naravnega okolja in kolikšen je interes za poklic naravovarstvenega tehnika?

marec 2018

Vse teme, ki ste jih našteli, so za našo prihodnost zelo pomembne. Ali se tega zavedamo, je drugo vprašanje. Se tega zavedajo mladi?

Verjamem, da je odgovor pritrdilen. Ko se o tem pogovarjam z dijaki iz programa naravovarstveni tehnik, spoznavam, da jim je povsem jasno, zakaj so se odločili za ta program. Žal pa jih vedno bolj skrbi, da njihov glas ne šteje veliko. Z zaskrbljenostjo se ozirajo v prihodnost, ko dan za dnem opazujejo naše malomarno ravnanje z okoljem. Da imajo mladi razvito zavest o pomembnosti neokrnjenega naravnega okolja za človeka, priča tudi podatek o vpisu v program naravovarstveni tehnik. V tem šolskem letu se je vanj vpisalo več kot sto mladih.

Interes mladih za poklic naravovarstvenega tehnika se iz leta v leto povečuje. Sedaj je na vrsti stroka, ki jim mora omogočiti, da se bodo lahko zaposlili in svoje naravovarstveno znanje prenesli v prakso.

Biotska raznovrstnost je ključen del ohranjanja naravnega ravnovesja v okolju. Na upadanje biotske raznolikosti vplivajo podnebne spremembe in posegi človeka v prostor. Kako dijaki v času izobraževanja razvijajo svoje spretnosti, dojemanja in ukrepe na področju biotske raznovrstnosti ter ohranjanja naravnega okolja?

Promocija

Dijaki se s tem področjem srečujejo pri različnih strokovnih modulih. Z dejanskim stanjem se seznanjajo v različnih ekosistemih, kjer opazujejo in popisujejo biotsko raznovrstnost, opravljajo monitoring gozda, voda in hrupa.

Prav tako dijaki ugotavljajo, kako različni sistemi pridelave vplivajo na biotsko raznovrstnost, spoznavajo invazivne vrste, raziskujejo, kako odpadki vplivajo na trenutno stanje v okolju idr.

S pomočjo pridobljenih rezultatov skupaj iščemo rešitve, kako stanje izboljšati oziroma ga vsaj ohranjati na tej ravni. Na pobudo dijakov organiziramo in izvajamo različne naravovarstvene akcije, s katerimi želimo izboljšati stanje okolja, predvsem pa povečevati ozaveščenost o pomenu ohranjanja naravnega okolja. Dijaki iščejo rešitve za povečanje biotske pestrosti pri rastlinskih in živalskih vrstah tudi tako, da se vključujejo v različne naravovarstvene akcije, ki imajo za cilj ohranitev dvoživk, kač, metuljev, ptic, velikonočnice, vodnih rastlin idr.

Dijaki se v okviru programa naravovarstveni tehnik učijo prepoznavati tudi vplive človeka na naravno okolje, kar vključuje vzdrževanje kulturne krajine. Kaj se dijaki pri tem naučijo in koliko je ta tema aktualna za trajnostni razvoj Slovenije?

Vzdrževanje kulturne krajine vsekakor sodi k trajnostnemu razvoju Slovenije. Naravne krajine je samo še za vzorec, če še sploh lahko govorimo o čisti naravni krajini. Širjenje kulturne krajine je postala realnost, naša naloga pa je, da ljudi, še posebej mlade, naučimo, kako kljub takšnemu ali drugačnemu poseganju v naravo vzdrževati dosedanji nivo kulturne krajine.

Glede na to, da ima šola svoje posestvo, na katerem se ukvarjamo s sadjarstvom, vinogradništvom in poljedelstvom, lahko dijaki iz prve roke spoznavajo, kako se zaradi teh dejavnosti spreminja krajina. Pri tem iščejo načine, kako zmanjšati negativne vplive nanjo. Dijaki sodelujejo pri vzdrževanju Kalvarije (hrib nad šolo), kjer je najbolj opazno spreminjanje krajine zaradi nekontroliranih posegov, kako se spremeni biotska raznovrstnost in se začenjajo pojavljati invazivne vrste rastlin in kako je uničeno krajino nemogoče povrniti v prvotno stanje. Še večji izziv za dijake predstavlja mesto Maribor, ki je povsem drugačna kulturna krajina kot bližnja in daljna okolica naše šole. Vidijo

Simon Gračner

Interes za naravovarstvene tehnike narašča, a jih družba sliši? foto: osebni arhiv

20 127

okolje

Zeleno omrežje

lahko, kam nas vodijo naše pretirane potrebe in kaj predstavljajo posegi za krajino. Zaradi tega dajemo velik poudarek trajnostnemu razvoju mesta in ekosistemskim storitvam, ki lahko veliko pomagajo pri ohranjanju krajine.

Naš osnovni cilj je, da bi dijaki znali vzdrževati ravnovesje, ki bo omogočalo kvalitetno življenje ljudem v mestih in na podeželju, predvsem pa, da bodo znali pravočasno prepoznati negativne vplive, ki bi lahko to ravnovesje porušili.

Katere so največje grožnje naravnega okolja v prihodnosti ter kje so priložnosti naravovarstva in naravovarstvenih tehnikov v Sloveniji?

Koliko aktualnih vsebin o trajnostnem razvoju vključujete v učne ure?

Z dijaki se vsak dan pri pouku pogovarjamo o aktualnih okoljskih temah. Pogovor pogosto nanese na temo, kaj se bo dogajalo z naravo v prihodnje in kakšna je pri tem vloga človeka.

Velika grožnja za okolje je pozidava najrodovitnejše kmetijske zemlje. Vse prepogosto vidimo, da občine z lahkoto spreminjajo prostorske plane na račun širjenja industrije, gradnje cest in novih naselij. To je opazno tudi v Mariboru in njegovi okolici, kjer se pojavljajo številne novogradnje na kmetijskih zemljiščih, prazne pa ostajajo nekdanje domačije in tovarne, ki žalostno propadajo. Zelo velik problem v prihodnje vidim tudi v hitrem zmanjševanju biotske pestrosti, v zmanjševanju populacije čebel in drugih žuželk. Vprašujem, kdo bo v prihodnje opraševal rastline.

Izzivov za naravovarstvo in za prihodnje naravovarstvene tehnike je veliko. Vprašanje je le, ali jim bomo dali možnost, da bo njihov glas slišan, ali bo prevladalo mnenje, da tega poklica v Sloveniji ne potrebujemo, ker je že tako vsak Slovenec po naravi naravovarstvenik. Skrajni čas je, da se odločimo, kakšno prihodnost želimo prihodnjim rodovom.

Evropska komisija je v letu 2015 sprejela ambiciozen sveženj ukrepov o krožnem gospodarstvu. Osrednji namen je bil, da bi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagala pri udejanjanju bolj trajnostne uporabe virov. Del podpore pri prehodu v krožno gospodarstvo je tudi finančni mehanizem LIFE, ki ga upravlja in financira Evropska unija. Namenjen je podjetjem, nevladnim organizacijam in institucijam.

V Sloveniji se opogumljajo prva podjetja s prijavo na LIFE nepovratna sredstva, v nekaterih drugih državah Evropske unije imajo že precej več izkušenj.

LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Eden od glavnih ciljev programa LIFE je prispevati k prehodu na trajnejše nizkoogljično in podnebnim spremembam prilagodljivo gospodarstvo, ki učinkovito uporablja vire.

Od leta 2014 je bilo iz programa LIFE namenjenih 100 mio EUR za 80 projektov, ki so prispevali h krožnemu gospodarstvu. Številni projekti so primeri dobre prakse zelenih poslovnih priložnosti in zelenih delovnih mest ter zelenih spretnosti. Med njimi so bile rešitve na področju ponovne uporabe, industrijske simbioze, novih zelenih poslovnih modelov, razvoj trgov za sekundarne surovine, spodbujanje državljanov, da izdelke delijo, jih popravljajo in ponovno uporabljajo. Med drugim je sofinanciranje projektov iz mehanizma LIFE v Italiji prispevalo k spremembi zakonodaje in s tem zmanjševanju količine zavržene hrane.

(Vir: LIFE and the Circular Economy)

Slovenija: električni odpadki in nove tehnologije Tudi v Sloveniji že beležimo prve primere dobrih praks, ki so s podporo LIFE nepovratnih

sredstev nagovarjali teme krožnega gospodarstva. Med njimi sta podjetji ZEOS in Arhel – vsako s specifičnimi rešitvami okoljskih problemov s podporo evropskih sredstev.

ZEOS se med drugim ukvarja z zbiranjem, obdelavo in predelavo odpadne električne in elektronske opreme.

Njihov prvi LIFE projekt Slovenska OEEO kampanja je ozaveščal o pomembnosti ločenega zbiranja OEEO in je prejel nagrado »Best of the Best« LIFE projekt za leto 2014 na področju izobraževanja in informiranja. Delo nadaljujejo s projektom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, v katerem so vzpostavili mrežo uličnih zbiralnikov in zelenih kotov v nakupovalnih središčih. Pred kratkim so začeli dobrodelno akcijo zbiranja OEEO, s katero bodo podprli Društvo Rdeči noski. Direktor podjetja ZEOS mag. Emil Šehić: »Projekt LIFE nam omogoča izvedbo ozaveščevalnih aktivnosti v veliko večjem obsegu kot sicer. Glavni cilj teh aktivnosti je dvig ozaveščenosti končnih potrošnikov o pravilnem ravnanju s starimi aparati, sijalkami in baterijami.« Arhel je kot prijavitelj uspešno pridobil sredstva že za tri LIFE projekte, v enem pa sodeluje kot partner. LIFE projekti jim omogočajo preizkušanje tehnoloških rešitev za okoljske probleme v realnem okolju. Zadnji projekt, LIFE for Acid Whey, naslavlja problem kisle sirotke v mlekarstvu, ki je običajno odpadek. S pomočjo LIFE projekta bodo preizkusili pridobivanje novih izdelkov iz odpadne sirotke – rešitev prinaša večjo izkoriščenost predelave mleka, manjše breme za okolje, vzpostavitev novih delovnih mest, nov dohodek za podjetje.

21 127

okolje

LIFE sredstva v podporo krožnemu gospodarstvu

Dr. Maja Justin Zupančič, koordinatorka LIFE projektov in vodja raziskovalne skupine podjetja Arhel: »Orientirani smo v razvoj visoko tehnoloških rešitev. V zadnjem času se osredotočamo predvsem na razvoj tehnologij, ki rešujejo različne nerešene okoljske izzive.

Program LIFE je zato za nas zelo ugoden finančni instrument, s katerim lahko delno sofinanciramo naše naložbe v razvoj.«

Okoljsko vzdržno kmetijstvo: 8. in 9. maj na Brdu

Krožno gospodarstvo vse bolj v ospredje prihaja tudi v kmetijstvu. Program LIFE daje priložnost tudi demonstracijskim projektom, ki povezujejo kmetijstvo in industrijo ter s tem zmanjšujejo onesnaževanje in prinašajo boljše rešitve tudi pri kmetijskih izdelkih. O priložnostih na teh področjih bodo razpravljali tudi na mednarodni konferenci LIFE kmetovanje – okoljsko vzdržno kmetijstvo, ki bo potekala 8. in 9. maja na Brdu. Konferenca bo potekala v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, sofinancira pa Evropska unija. Na srečanju ne bo manjkalo priložnosti za ustvarjanje novih mednarodnih partnerstev za bodoče LIFE projekte. Dodatne informacije o mednarodni konferenci in o programu LIFE lahko dobite na elektronskem naslovu life.mop@gov.si in na telefonski številki 01 478 74 00.

Ministrstvo za okolje in prostor Ekipa projekta LIFE Krepitev zmogljivosti

marec 2018

Promocija

Ministrstvo za okolje in prostor

22 127

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Katera območja so najbolj ogrožena?

Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, katera območja

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

v Sloveniji so poplavno najbolj

Po nekaterih ocenah povzročajo poplave Sloveniji vsako leto za okrog 150 milijonov evrov škode, poplavna ogroženost pa je vsako leto večja, med drugim tudi zaradi podnebnih sprememb. Katera območja so v Sloveniji poplavno najbolj ogrožena, kako se izvajajo preventivni ukrepi in kateri projekti sanacije vodnih poplavnih območij so v načrtu v tem letu?

ogrožena in kateri projekti

sanacij so načrtovani za leto

2018.

Dodatna sredstva za protipoplavno zaščito V Sloveniji imamo od leta 2013 dalje določenih 61 območij pomembnega vpliva poplav, ki predstavljajo območja, kjer se pričakuje, da bi bile škode v primeru poplav največje. Karta teh območij se nahaja tukaj1. Poročilo o tem, katera so ta območja, detajli in opis postopka določitve so podrobno opisani v poročilu tukaj2.

Drugače pa so najbolj poplavno ogrožena območja porečja Gradaščice z Ljubljanico, Sore, Kamniške Bistrice, Vipave, delov Drave in Mure, Savinje, itd.

Investicije za zmanjšanje poplavne ogroženosti (DRSV) V Sloveniji je identificiranih 61 območij pomembnega vpliva poplav (Sklep Vlade RS, z dne 14. 2. 2013). To so območja, kjer lahko ob nastopu poplav pride do večjih škodljivih posledic iz naslova zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja. Za ta območja je bil v Načrtu za zmanjševanje poplavne ogroženosti pripravljen nabor protipoplavnih ukrepov (gradbenih in negradbenih), ki jih je treba izvajati za doseganje ciljev zmanjševanja ugotovljene poplavne ogroženosti.

marec 2018

Glede na cilje in število poplavnih dogodkov je Direkcija RS za vode v preteklem letu opravila obsežno delo s projekti za zmanjšanje poplavne 1 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/karta_obmocij_OPVP.pdf 2 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/porocilo_OPVP.pdf

Izsek karte območij pomembnega vpliva poplav (predhodna ocena poplavne ogroženosti) ogroženosti na območjih v Sloveniji, kjer vodotoki ogrožajo največ ljudi in premoženja.

Lotila se je zahtevnih in obsežnih investicij, ki jih je možno izpeljati le z zajetno finančno podporo iz evropskih skladov. V ta namen so že pridobljena evropska sredstva za protipoplavno ureditev porečja Gradaščice za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 50 mio EUR. Pričetek gradnje se načrtuje za drugo polovico leta 2018. V postopku potrjevanja sta še vlogi za pridobitev evropskih sredstev za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore na območju Železnikov (v vrednosti 37 mio EUR) ter Drave na območju Meže z Mislinjo (v vrednosti 22 mio EUR) in Ptujske Drave (15 mio EUR). Gradbena dela so predvidena v drugi polovici leta 2018.

Kot partner direkcija sodeluje v čezmejnih projektih INTERREG za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Uresničuje se projekt s Hrvaško FRISCO za zmanjšanje poplavne ogroženosti območij rek Dragonje, Mure, Sotle, Kolpe in Drave. Na podlagi sklenjenih sporazumov o sofinanciranju med ministrstvom in občinami pa se izvajajo projekti z občinami Kamnik, Šentjur, Grosuplje, Škofja Loka, Gorenja vas Poljane in Ig. Skupna vrednost je slabih 24 mio EUR. Dela se bodo začela izvajati v tem letu.

Vlada RS je za izvedbo dodatnih del za protipoplavno zaščito za obdobje 2017-2020 zagotovila še 22.700.000 EUR. Iz tega naslova so sklenjene že prve pogodbe za dela v skupni vrednosti 3.310.000 EUR, ki se bodo izvajala na porečjih Mure, Drave, Save, Soče in na povodju jadranskih rek z morjem. Rok za izvedbo del po teh pogodbah je 30. 4. 2018. V pripravi je tudi že drugi sveženj pogodb za črpanje dodatnih sredstev.

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

Redno prejemamo revijo EOL.

Objavljamo strokovne novice v reviji EOL in na spletnem portalu Zeleno omrežje.

Povezujemo se z drugimi člani Zelenega omrežja in skupaj ustvarjamo ideje za nove posle.

Naše podjetje je predstavljeno na www.zelenoomrezje.si.

Vse to za samo 120 € na leto!

Da, to je prava naložba za naše podjetje!

Izkoristimo lahko mnoge druge ugodnosti, o katerih smo sproti obveščeni.

Akcija do 31. 5. 2018

Med člani Zelenega omrežja je več kot 300 podjetij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov, komunalnih podjetij in drugih. Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

Brezplačna udeležba na eni izmed strokovnih delavnic zelene Slovenije!

pridrUŽiTe se!

Odločite se za članstvo do 31. 5. 2018 in prejmite brezplačno udeležbo na eni od strokovnih delavnic ali seminarjev Akademije Zelena Slovenija. Več informacij o izobraževalnem programu Akademije Zelena Slovenija najdete na www.zelenaslovenija.si.

Promocija

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

24

Za razvoj izdelkov, sistemov in aplikacij v vaši poslovni enoti zelene rešitve uporabljate pretežno mineralno volno brez dodanih veziv.

Edina proizvodna linija v svetu, ki omogoča izdelavo takšnega materiala, stoji v Škofji Loki. Tu nastajajo vaši izdelki, ki jih na trgu prodajate pod blagovno znamko Urbanscape.

Za kakšen material gre? Kamena volna je iz naravnega materiala, vendar za njeno proizvodnjo potrebujemo peči, ki jih je potrebno zelo segreti, da se stalita bazalt in diabaz?

Zelene strehe v urbanih središčih, mega mesta pa rastejo hitreje, kot se je pričakovalo, niso prihodnost.

So že tukaj. Ne sicer povsod, a dr. Darja Majkovič, ki v podjetju Knauf Insulation skrbi za proizvode in aplikacije zelenih rešitev, pojasnjuje, da se morajo z njihovo blagovno znamko Urbanscape na trgu prilagajati ne le podnebnim pasovom in zakonodaji, pač pa da skoraj vsak projekt zahteva poseben pristop. V Dubaju so tla pred opero položili s povsem drugačno strokovno rešitvijo kot v njihovem parku Mudon. Njihove zelene strehe kot paradni proizvod prekrivajo objekte na vseh koncih sveta. Zdaj so si odprli vrata še v Južni Afriki, vstopajo v Azijo. Prednosti zelenih streh ni malo. Marsikje jih že spreminjajo v vrtove in površine za druženja. Dr. Darja Majkovič predstavlja še hidroponiko in poudarja, da so še vedno edini ponudnik ekstenzivnih zelenih streh, ki je javno objavil analizo življenjskega cikla njihovega sistema.

Drži. Sleherna gospodarska ali negospodarska dejavnost za sabo pušča okoljsko sled. Enako velja za to proizvodnjo. V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation namreč proizvajamo, med ostalimi produkti, tudi kameno mineralno volno Urbanscape brez dodanih veziv po posebnem, patentiranem postopku iglanja.

Zato ima kamena mineralna volna Urbanscape popolnoma drugačne lastnosti od klasičnega nabora naših produktov. To je plod domačega znanja, na kar smo še posebej ponosni.

dr. Darja Majkovič

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica

Od zelenih streh do hidroponike

marec 2018

okolje

127

Od zelenih streh do hidroponike

V čem je posebnost?

Vhodne surovine, kamnine, se segrejejo do tališča, da iz njih lahko proizvajamo mineralno volno. V podjetju smo klasični energent, koks, zamenjali z zemeljskim plinom. To pomembno vpliva na okoljski odtis podjetja. Kot zanimivost naj povem, da za proizvodnjo enega m2 mineralne volne Urbanscape za zelene strehe emitiramo v ozračje manj CO2, kot ga nastane pri vzgajanju enega m2 vegetacijske preproge za zelene strehe. Vegetacijska preproga se vzgaja na poljih eno leto. Je iz kokosovih vlaken, šote, vulkanskega kamna in vegetacije, ki je primerna za ekstenzivno ozelenjevanje streh.

Vse to kažejo analize življenjskega cikla produktov. V obliki okoljske deklaracije za sistem ozelenjene strehe Urbanscape so ti podatki tudi javno dostopni na Eco platformi IBU (Institut Bauen und Umwelt). Kolikor mi je znano, smo še vedno edini ponudnik ekstenzivnih zelenih streh, ki je opravil in javno objavil analizo življenjskega cikla svojega sistema.

To je vaša konkurenčna prednost. Katere produkte trg najbolj sprejema, saj v vaši internacionalizaciji proizvodnjo prilagajate različnim podnebnim pasovom?

Naše produkte in sisteme prodajamo tako v EU kot izven. V EU gre večinoma za zazelenitev streh, kjer so sistemi prav tako različni glede na lokacijo projekta. Denimo, sistem zelene strehe na Nizozemskem ali v skandinavskih

državah je drugačen od sistema, ki ga prodajamo v Španiji, Grčiji ali pa Sloveniji. Na področju Srednjega Vzhoda, gre za kombinacijo ozelenjevanja streh in ozelenjevanje urbanih površin, sta dva med seboj tesno povezana, a vendar različna pristopa z vidika izdelka. Če ponazorim. Sistem, ki smo ga implementirirali za zazelenitev platforme pred dubajsko Opero, je popolnoma drugačen od sistema v dubajskem parku Mudon. Gre za različne tipe tal, možnosti kombinacij s substrati ali pa, kakšna je razpoložljivost avtohtone peščene prsti. Upoštevati moramo tudi tip rastlinja, so avtohtone vrste ali ne.

Omenili ste izkušnjo iz Dubaja. Kaj pa drugje? Čeprav urbani razvoj mest med temeljne usmeritve uvršča trajnost, kakovost bivanja, pomen krajinske arhitekture, zeleno urbanistiko, preporod hortikulture v urejanju mest, trajnostno gradnjo in še marsikaj, zelenih travnih površin manjka. Tudi zelenih strah na stavbah ali zelenih sten v bivalnih in poslovnih prostorih je manj, kot bi jih lahko bilo. Kako se ozelenjuje Slovenija z vašimi rešitvami in kako druge države v EU? Kje je vzrok, da ni mogoče govoriti o večjih spremembah, čeprav je več mest v Sloveniji sprejelo trajnostne prometne strategije?

Ne pozabimo, da je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. In Slovenija je, splošno

25 Zakaj? Imajo več težav?

Najbrž jih v to sili nuja po celostnem upravljanju mestnih površin. Vemo, da bo čez dvajset ali trideset let na svetu že precej megamest.

Priprave na ta fenomen tam potekajo že danes.

Na izjemno gosto poseljenih urbanih območjih je in bo potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo, skrbeti za kakovost zraka, za nujen delež zelenih površin, za dobro upravljanje z vodami, za zmanjševanja toplotnega učinka mest, za počutje in podobno. Predvsem pa tudi z nemoteno oskrbo s pitno vodo in hrano. To so resni izzivi, ki bodo oblikovali prihodnosti življenja predvidoma 80 % svetovne populacije, ki bo takrat živela v mestih. Poglejte primer takšne prestolnice. V Capetownu je dan, ko bo mesto ostalo brez zadnjih rezerv vode, že pred vrati. Resne omejitve bodo za rabo vode za gospodarske subjekte in za prebivalstvo. V Sloveniji vendarle vse preradi pozabljamo, da imamo še vedno relativno kakovostno bivanjsko okolje, a ga moramo na dolgi rok izboljševati. Pametno upravljanje z viri mora postati način življenja in ne le črka na papirju.

Katere prednosti, ne le na okoljske, torej prinaša zazelenitev streh? Ali gre predvsem za energetsko varčnost? Koliko lahko zelene strehe realno vplivajo na manjši urbani toplotni tok in znižujejo poletno pregretost?

Zelene strehe prinašajo večplastne koristi.

Zmanjšujejo učinek toplotnega pregrevanja strehe, Urban Heat Island effect, in ugodno vplivajo na kakovost zraka. Uporabnik takšnega objekta bo čutil ugoden vpliv na bivanjsko počutje. Zato se za postavitev takšnih streh odloča ogromno bolnišnic po svetu. Gre pa tudi za zmanjšano porabo energije, denimo za hlajenje stavbe poleti in v nekaterih primerih tudi ogrevanje pozimi. Lastnik objekta s tem povečuje atraktivnost in denarno vrednost svoje nepremičnine in izboljša gospodarjenje z meteornimi vodami na svojem zemljišču. To je marsikje po svetu zakonsko določeno.

Tisti, ki razmišlja, ali bi se odločal za naložbo v zelene strehe, se bo najbrž vprašal, ali lahko zeleno streho spremeni tudi v vrt? Kaj lahko zasadimo? Zdaj postajajo privlačni tudi čebelnjaki v mestih.

Vse to in še več so trendi v urbanih središčih.

Strehe, z ustrezno nosilnostjo, postajajo privlačne površine za druženje ljudi, skupnostne vrtove, individualne vrtove ali rekreacijo.

Streha je zanimiva površina, na katero vse preradi pozabljamo. Z vidika zelene rabe nudi ogromno možnosti. Če je osnovna konstrukcija statično ustrezna, lahko na strehi vzgajate večino rastlinskih vrst. Bodisi v visokih gredah ali pa na drugače ustrezno pripravljeni podlagi.

Ali ni to morda nekoliko preveč optimistično – večino rastlinskih vrst?

Za nas morda res in nepredstavljivo. Ampak na strehi v Chicagu lahko vidite, kako lepo uspeva pšenica. Primer, projekt Rooftop Wheat prairie, Chicago Illinois. Uredijo se lahko tudi nasadi z grmovnicami in drevesnimi vrstami, ki so ustrezno sidrane. Pogoj je vedno ustrezna statična konstrukcija.

Kakšna sredstva zahteva naložba v zeleno streho ali zelene talne površine?

Odvisno od zahtevnosti in velikosti projekta. A tudi morebitnih spodbud s strani države, enako velja za vrnitev investicije.

Vaše zelene rešitve ponujate tudi kmetijstvu in vrtnarstvu? Kako lahko zagotovite učinkovitejše naravno gnojenje rastlin brez herbicidov in fungicidov? Se v Sloveniji kmetijstvo odziva na vašo ponudbo!

Da. Smo tudi na trgu intenzivne rastlinske proizvodnje. Gre za nekoliko drugačne materiale, ki jih proizvajamo na Slovaškem in v Veliki Britaniji. Z njimi oskrbujemo velike pridelovalce zelenjave in okrasnih rastlin na Nizozemskem in širše po svetu. V Sloveniji hidroponska pridelava vrtnin na mineralni

Brez kemije za rast?

127

Energijska učinkovitost zelene strehe zavisi od tipa osnovne strešne konstrukcije, lege zgradbe in klimatskih pogojev na terenu, kjer stoji zgradba. Energijski prihranek bo zagotovo večji v zgradbi v Španiji kot pa v enaki zgradbi na Nizozemskem. Na tem področju smo naredili ogromno. Skupaj z ljubljansko Strojno fakulteto smo izdelali posebno orodje, ki nam omogoča natančen izračun predvidenih energijskih prihrankov v upravljanju s padavinskimi vodami in pri zmanjševanja UHI za streho. To velja za katerokoli lokacijo na svetu.

Potrebujemo natančne podatke o objektu, sestavo strešne konstrukcije in lokacijo. S tem orodjem ovrednotimo učinke zelene strehe na dejanskem objektu. Tako se odmaknemo od pavšalnih ocen ali trditev, ki so se do sedaj uporabljale glede zelenih streh, in transparentno komuniciramo, kaj natančno naša streha nudi.

volni še ni tako prisotna. Gre za intenzivno, kontrolirano proizvodnjo. Zanjo so značilni visoki donosi ob hkratni kontrolirani rabi inputov, npr. hranil, in kroženju vode. Voda se ujame, prečisti ter ponovno vrne v sistem.

okolje

Se prihrani veliko energije?

Raba herbicidov in pesticidov v teh primerih ni potrebna. V rastlinjake pa se namerno vnaša tudi živalske vrste, to so opraševalci in predatorji, ki pripomorejo k ravnovesju v prostoru.

Poleg tega lahko rastline gojimo v rastlinjakih tudi na tistih območjih, kjer so tla tako onesnažena, da talna vzgoja ni več možna oziroma ni priporočljiva. Žal imamo takšne površine tudi v Sloveniji. K sreči nam naravne danosti omogočajo različne oblike trajnostnega kmetovanja na prostem.

V vaši ponudbi je tudi gojenje rastlin brez prsti. S kakšno hranilno vodno raztopino vzgajate rastline in koliko je lahko takšno gojenje komercialno vzdržno?

Mi smo specializirani za ponudbo rastnih medijev. Izbira hranil zavisi od izbrane rastlinske vrste in izbrane tehnologije posameznega pridelovalca. Gojenje rastlin na alternativnih substratih je ob pravilnem gospodarjenju ekonomsko profitabilno. Potreba po alternativnih substratih globalno izjemno narašča.

Zakaj?

Vzrokov je več. Od naraščanja populacije, pomanjkanja pridelovalnih površin, pomanjkanja rodovitne ali neonesnažene prsti do čedalje bolj perečega pomanjkanja uveljavljenih substratov, ki imajo bolj »ekološki« predznak. Če pogledamo primer šote, ki je izjemen rastni medij, a s slabo lastnostjo, da se ob popolni presušitvi ne more več navlažiti. Šotišča na britanskem otočju, v Skandinaviji ali v baltskih državah so že močno osiromašena. Človek je z izkoriščanjem šotišč naredil ogromno, težko merljivo škodo.

Narava za vsak milimeter novo nastale šote potrebuje stoletja, če ne tisočletja. Če je šotišče degradirano, kar je posledica prekomerne žetve šote praktično povsod po svetu, bo sproščalo ogljikov dioksid, nedotaknjena šotišča delujejo kot ponor CO2. Da ne omenjamo vpliva na biodiverziteto oziroma na ekosisteme. Na nacionalnih ravneh so sprejeti omejitveni ukrepi glede izkoriščanja tega vira, kar seveda vpliva posledično na njegovo razpoložljivost.

Z vašimi proizvodi ste na trgih skoraj vseh celin. Kateri trgi so prednostni in kaj morate poleg klimatskih posebnosti še posebej upoštevati v tržni strategiji? Zdaj vstopate na trge Azije in Avstralije?

Naši prednostni trgi znotraj EU so Švedska, Nizozemska, Francija, Španija. Na Srednjem Vzhodu so to zagotovo Združeni arabski emirati. Oziramo se tudi po drugih zalivskih državah.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2018

gledano, precej ozelenjena država z relativno manjšimi urbanimi površinami. Ta problem je prisoten tudi v Sloveniji, a še bolj izrazit v državah z gostejšo ali bolj centralizirano poselitvijo. Na prvem mestu je potrebno celostno obravnavanje urbanih površin, kar je izrazito multidisciplinarna vsebina in zahteva povezovanje različnih strok in inštitucij. Naši produkti so kamenček v mozaiku. Seveda smo naredili korak naprej. Danes poleg zelenih streh in rešitev za urbane zazelenitve proizvajamo tudi materiale za vzgojo rastlin na visoko tehnoloških urbanih farmah. V sodelovanju s partnerji razvijamo tudi zelene stene in še bi lahko naštevala. Če stroka ponudi kvalitetne smernice, ki so na institucionalni ravni sprejete, vstopamo v igro ponudniki ustreznih materialov oziroma rešitev. Velika mesta so vendarle korak pred nami.

26

Čakajo, da bo zakonodaja končno spodbudila reciklažo vseh materialov Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

okolje

127

Izolacija iz tekstilnega viška

Tekstil je izjemno dober izolator. Ne le za človeško telo, ampak tudi za stavbe. To

Izolacija iz tekstilnega viška

direktor podjetja Fonaterm

d.o.o. Pri njih tekstilni višek uporabljajo za izdelavo

izolacijskih granularjev z

izjemnimi energetskimi in

drugimi okoljskimi lastnostmi.

Tekstilni višek pridobivajo

predvsem iz avtomobilske

industrije, kjer se uporablja samo visoko kakovosten

tekstil, in iz odpadnih uniform

iz podjetij. Sprejemanje in

predelava uniform zahteva

posebne zahteve o predelavi,

ki jih morajo upoštevati. Trg je trenutno še bolj majhen,

saj so izvajalci do tehnologije vpihavanja izolacije še precej

skeptični. Vendar tisti, ki jo

preizkusijo, prepoznajo njeno

dodano vrednost. Za izolacijo

marec 2018

namreč še niso prejeli nobene reklamacije.

Območna Gospodarska zbornica za Koroško vam je za izolacijo iz odsluženih uniform podelila srebrno priznanje za inovacijo. V čem je posebnost vaše eko inovacije? Kakšen je tržni potencial te izolacije? Že več kot 10 let predelujemo tehnološke ostanke tekstila v toplotno in zvočno izolacijo.

Odsluženih, uporabljenih, tekstilij je v Sloveniji in EU mnogo več, kolikor jih lahko ponovno uporabimo. Zato smo se v podjetju odločili, da izdelamo tehnologijo ponovne uporabe oziroma reciklaže odsluženih oblačil. Posebna težava je predelava uniform, ki praviloma nosijo embleme. Te uniforme morajo biti predelane pod strogim nadzorom. Za potrebe predelave uniform smo razvili poseben način sledenja od prevzema v postopek predelave do končnega produkta izolacije Fonaterm. Postopek je zasnovan tako, da omogoča t.i. Poka Yoke predelavo uniform. To pomeni, da so vse uniforme, ki jih prejmemo, pri nas tudi 100 % predelane.

Vsa oblačila, ki jih predelujemo, med katera spadajo tudi uniforme, so predhodno oprana oziroma očiščena.

Prednosti vaše izolacije?

Izolacija izdelana iz tekstila ima mnogo boljše funkcije kot druge izolacije. Mislim na prehod in akumulacijo toplote, prehod vodne pare, odpornost na omočenje z vodo, absorbcijo in izolacijo zvoka itd. Tržni potencial izolacij, ki so izdelane iz odsluženih uniform, je zaenkrat

Matjaž Aberšek

je dokazal Matjaž Aberšek,

majhen. Vendar se ponašamo s podatkom, da nismo prejeli nobene reklamacije v celotnem delovanju podjetja Fonaterm d.o.o., kar je več kot 10 let.

Kakšna je dostopnost do materiala odsluženih uniform?

Dostopnost do uniform za predelavo je pogojena s presojo, ki jo opravi lastnik uniform predvsem z namenom, da se zagotovi predelava vseh njihovih uniform.

Na trgu ponujate tudi izolacijo Fonaterm iz kosmičev tekstilnih ostankov, ki nastajajo pri krojenju avtomobilskih prevlek in vzglavnikov. Zaščitena je s patentom pri uradu za intelektualno lastnino. Kako je sploh prišlo do realizacije ideje za proizvodnjo izolacije iz tekstilnih ostankov?

Več kot 20 let sem delal v avtomobilski industriji in se srečeval s t.i. tehnološkim odpadom avtomobilskega tekstila. Avtomobilski tekstil je podvržen strogim normam avtomobilske industrije in spada v sam vrh tekstilij glede na kvaliteto. Ne oddaja nobenih škodljivih snovi, je trajen, ima dodatke, ki odganjajo mrčes, živali itd. Pri tehnološkem postopku razreza tekstila nastaja približno 8 % tehnološkega odpada, kar pomeni zelo velik strošek, saj je avtomobilski tekstil izredno drag. Izziv je bil zmanjševanje tehnološkega odpada oziroma iskanje rešitve za njegovo ponovno uporabo.

Pri razvoju ideje so vas podprli?

V takratnem podjetju Johnson Controls-NTU, kjer so izdelovali vzglavnike in nekatere druge dele notranje avtomobilske opreme, je imel takratni direktor Dušan Grabnar izreden posluh za inovacije, zato je podprl razvoj. Pridobili smo Slovensko tehnično soglasje za nov izolacijski material z odličnimi funkcijami za potrebe toplotne in zvočne izolacije. Pridobili smo tudi SI Patent P-21620, ki ekonomsko in pravno ščiti tehnologijo predelave tekstila v izolacijski material Fonaterm granular. Prvi partner, ki je videl potencial in je ekonomsko podrl inovacijo, je bil Andrej Kupčič iz podjetja Tehnoles d.o.o. v Mariboru.

Že dolgo čakamo, da bo zakonodaja uvedla skupino za reciklažne materiale in tako spodbudila ponovno uporabo oziroma recikliranje vseh materialov, tudi tekstila.

S katerimi institucijami ste sodelovali pri razvoju izdelka?

Sodelovali smo s tekstilnim institutom v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo UM, Zavodom za gradbeništvo in z določenimi vodilnimi podjetji za gradbeništvo v Sloveniji. V Nemčiji sodelujemo s podjetjem BOLE gmbh , podjetjem X.Flock, za katerega smo tudi zastopniki, in še z nekaterimi drugimi.

Od kod dobivate material?

Material, to je avtomobilski tekstil, pridobivamo od podjetij, ki izdelujejo avtomobilski tekstil, in od tistih podjetij, ki uporabljajo avtomobilski tekstil za izdelavo avtomobilskih sedežev, naslonov ipd.

Ena pomembnejših lastnosti izolacije je njena energetska učinkovitost. Na kakšen način dosegate energetske in druge okoljske standarde?

Energetska učinkovitost Fonaterm granularja se povrne prej kot v enem letu. Torej, z uporabo Fonaterm granularja kot izolacijskega

Katere konkurenčne izpostavljate?

prednosti

izdelka

Izolacija Fonaterm iz tekstila je tako trajna, da jo lahko zakopljemo v zemljo, polivamo z vodo, tolčemo s kladivom, a je ne moremo uničiti. To pomeni, da je po adaptaciji ali celo rušenju stavbe možna ponovno uporabna kot izolacijski material v novem objektu.

Večina javnih stavb v Sloveniji je potrebna energetske prenove. Republika Slovenija si je zadala, da bo na leto energetsko prenovila 3 % stavb v slovenskem stavbnem fondu. Kako izolacija iz odpadnega tekstila ustreza zahtevam javnega zelenega naročanja?

Izolacija Fonaterm popolnoma ustreza, v veliki meri prekoračuje, merila energetske prenove, ki jih zahteva RS. Vendar se naše izolacije vpihujejo v predpripravljen volumen in terjajo drugačen pristop k izvedbi, kot je klasičen način izoliranja. Na ta način dobimo izolacijo v enem kosu, ki je prednapeta v volumnu, se ne poseda ter nima t.i. toplotnih mostov. Vendar so izvajalci bolj navajeni klasičnega načina.

Zato je bilo sprva precej težko najti izvajalce, ki bi sprejeli to tehnologijo vpihavanja. Sedaj tisti, ki uporabljajo našo izolacijo, prisegajo nanjo.

Izolacija Fonaterm je uvrščena na seznam tudi pri Eko skladu, vendar zaradi svoje sestave spada pod skupino polimerov. Že dolgo čakamo, da bo zakonodaja uvedla skupino za reciklažne materiale in tako spodbudila ponovno uporabo oziroma recikliranje vseh materialov, tudi tekstila.

Kje se izolacija iz odpadnega tekstila najpogosteje uporablja oziroma za katere vrste objektov je najbolj primerna in kako se sklada z zahtevami trajnostne gradnje?

Zaradi zelo velike specifične toplote je Fonaterm granular zelo primeren za izolacijo podstrešij, mansard. Zaradi izjemne zvočne absorbcije in izolacije zvoka je učinkovit tudi za izolacijo sten med prostori. Izolacijo Fonaterm izdelujemo tudi v ploščah, ki pa so prvenstveno namenjene izolaciji zvoka, pohodnemu hrupu v kombinaciji z izolacijo toplote. Te plošče se uporabljajo za izolacijo zvočnih studijev, dvoran, predelnih sten med pisarnami, izolacijo talnih estrihov in podobno. Fonaterm izolacije skoraj v vseh funkcijskih zahtevah precej presegajo zahteve trajnostne gradnje.

Ali gre sedaj končno zares?

Tako se bodo vprašali, če gre torej zares, na 6. posvetu o 3. razvojni osi. Posvet bo 20. aprila v Kulturnem centru Ravne na Koroškem, organizatorja sta Društvo za ceste severovzhodne Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, častni pokrovitelj Ministrstvo za infrastrukturo RS. Med drugim bodo na posvetu govorili o vplivu politike na izvajanje projekta 3. razvojne osi, predstavili bodo potek trase na odseku Šentrupert-VelenjeSlovenj Gradec in variante poteka trase na odseku Slovenj Gradec – Dravograd – Holmec.

Udeležence bo predvsem zanimalo, kako potekajo dogovorjene priprave za izvedbo 3. razvojne osi. Ne bodo se zadržali samo na severnem delu, pač pa se bodo seznanili tudi z variantami na južnem delu 3. razvojne osi.

V programu je tudi vprašanje, kaj bo z glavno cesto G1-1 Maribor – Dravograd in predstavili bodo čezmejno mobilnost med Koroško regijo in južno avstrijsko Koroško.

27 127

ovoja določenega bivalnega, ogrevanega ali hlajenega objekta prihranimo v enem letu več, kakor stane izoliranje tega objekta s Fonaterm granularjem. Tudi ogljični odtis je skoraj na ničli. Praksa v svetu je, da tekstil, ki ga ljudje ne moremo ponovno uporabiti, odlagajo na odlagališčih, kar pomeni ekološki problem, ali pa ga sežigajo v sežigalnicah ter na ta način posredno povzročajo negativne vplive na okolje. V našem podjetju del teh tekstilov predelamo in jim damo nov življenjski cikel v smislu ponovne uporabe.

Zajtrk z župani podjetja Saubermacher Slovenija V podjetju Saubermacher Slovenija so priredili tradicionalni zajtrk z župani, 13. po vrsti.

Pogovorijo se, kako je bilo v preteklem letu in se dogovorijo o smernicah za leto 2018. Zbrali so se v občini Cerkvenjak, skupaj z župani in predstavniki občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentilj, Zreče in drugimi. Direktor podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o. Rudolf Horvat je predstavil nekaj aktualnih izzivov in tematik, ki so zaznamovale leto 2017 na področju ravnanja z odpadki: »Leto 2017 lahko z gotovostjo označimo za leto strateškega, uspešnega sodelovanja in medsebojnih uspehov. Skupno smo zbrali kar dobrih 16.000.000 kg komunalnih odpadkov v okviru gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in kar 254,5 kg odpadkov na prebivalca, kar je kar 8 kg več kot leta 2016. Tega seveda ne bi zmogli brez našega voznega parka, ki je v tem letu prevozil 6.044.852 kilometrov, kar je enako 151-kratni vožnji okrog ekvatorja.« Leto 2017 je zaznamovalo tudi več dogodkov, kot so uradna otvoritev novega Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, podpis novih koncesijskih pogodb v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ter s šestimi občinami na območju Upravne enote Lenart, to je občinami Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

marec 2018

Porodila se je ideja. Če ljudje sebe oblačimo v tekstil, zakaj hiše oblačimo v predelan kamen, predelano steklo itd. Bunda, puhovka, ima v sebi kosmiče tekstila oziroma pene. V njej nas ne zebe, se ne potimo … Podobno funkcijo, vendar za preprečevanje vročine, imajo turbani, kape, klobuki, ki so prav tako izdelani iz tekstila. Torej, idejo z imenom Fonaterm (fona + term) je bilo potrebno realizirati. Realizacija ideje je bila zelo zahtevna. Mislim, da smo prvi na svetu razvili tehnologijo predelave tekstila v izolacijo. Skoraj nihče ni verjel, da nam bo uspelo in da bo izolacija tudi tržno uspešna.

okolje

Kratko, zanimivo

28

Izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upoštevanju okoljskih standardov foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Bioplin in bioplinarne

okolje

127

Bioplin in bioplinarne

Še pred desetimi leti so

bioplinarne in proizvodnja

električne in toplotne energije

iz bioplina predstavljale svetlo

prihodnost marsikateremu kmetu. Danes je pogled

na bioplinarne povsem

drugačen. Morda ne toliko

zaradi bioplinarn in bioplina samega, ampak bolj zaradi njihovega neučinkovitega

in nepravilnega upravljanja.

Težave so se ponekod začele že pri umeščanju v prostor, pri nezadostnih vhodnih

surovinah in pri vnašanju tudi

tistih surovin, ki niso v skladu z okoljskimi standardi. To je

pogosto povzročilo neprijeten smrad v okolici, pritožbe s

strani lokalnega prebivalstva

in zahteve po zapiranju

bioplinarn. Tudi tehnologija

ponekod ni bila ustrezna. Ali

obstaja rešitev za trenutno

stanje bioplinarn v Sloveniji?

marec 2018

Potenciali bioplina so. Tudi

svetli primeri (še vedno) so.

S

e bo nadaljeval zaton bioplinarn? V zadnjih nekaj letih se namreč večina bioplinarn srečuje s kritikami lokalnega okolja, veliko je pritožb na njihovo delo in na smrad v okolju.

Nekaterim so odvzeli okoljevarstvena dovoljenja. Nekatere bioplinarne so končale v stečaju.

Le redke so, ki z najboljšimi tehnologijami, ustreznim dovoljenjem in ravnanjem v skladu z dovoljenjem brez črnih pik proizvajajo bioplin, ki ima opredeljen določen delež tudi v energetskem konceptu Slovenije. Vendar vse manjši. Kot so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v letu 2020 bioplin prispeval 2,4 % delež v skupnem deležu OVE, leta 2030 pa le 1,6 %. Izkoriščanje bioplina se je v zadnjih 10 letih znatno povečalo. V letu 2005 je skupna moč znašala 5 MW, leta 2015 pa 37 MW. Ta trend naj bi bil v prihodnosti oslabljen predvsem zaradi razpoložljivih surovin. Prednostno se bodo uporabljali ostanki in odpadki iz kmetijstva. Uporaba žit in drugih krmil kot surovine za proizvodnjo bioplina bodo omejene na obstoječe enote. Akcijski načrt OVE po navedbah ministrstva predvideva dva scenarija. Sončnega, ki je verjetnejši, in vetrnega. V obeh scenarijih pa se v letu 2030 upošteva zelo zmerna rast zmogljivosti izkoriščanja bioplina. Za dosego cilja do leta 2020 (25 % OVE v bruto končni rabi energije) bi morali

imeti ob drugih OVE delujočih 43 MW moči bioplinarn, v letu 2030 pa se predvideva 44 MW. V družbi Koto menijo, da zastavljeni cilji glede bioplina do leta 2020 ne bodo uresničeni. Kot pravijo, je v Sloveniji trenutno 32 bioplinarn, kar vključuje tudi bioplinarne na deponijski bioplin, a ocenjujejo, da jih približno tretjina že sedaj ne dela.

Problem vhodnih surovin

V

elik porast proizvodnje bioplina v preteklosti je pri mnogih porajalo vprašanja glede uporabljenih surovin za proizvodnjo bioplina.

Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard opozarja, da smo imeli v preteklosti kar nekaj primerov bioplinarn, ki so uporabljale koruzo, vendar pa je večina teh v stečaju. Nekateri od lastnikov so celo kazensko obsojeni. Poudarja, da je za celoletno proizvodnjo enega megavata elektrike potrebnih 500 hektarjev koruze. Tako je pri že obstoječih bioplinarnah iz kmetijstva prišlo do pomanjkanja koruznega substrata, kar je zahtevalo uvoz iz sosednjih držav in polnjenje bioplinarn z različnimi dvomljivimi substrati. »V pomanjkanju substratov že obstoječe

ačeloma pozitiven odnos do bioplina je po besedah Vojka Bernarda »generalno gledano dobil zelo negativen prizvok po zaslugi lakomnih investitorjev, okoljske nesprejemljivosti, zlorabe uporabljenih substratov, napačnega sistema spodbud in nepravilnega umeščanja v prostor. Nekako po principu samo ne sežigalnice pred moja vrata. Seveda si je takšen odnos dejansko tudi upravičeno prislužil.« Meni, da je izkoriščanje bioplina pri komunalnih in industrijskih čistilnih napravah ter deponijah vsekakor upravičen, v kolikor se pri tem upošteva okoljske standarde. Problem se pojavlja pri neupoštevanju okoljskih standardov, kamor spada tudi (ne) uporaba katalizatorja pri proizvodnji, ki ga

T

udi v Greanpeace Slovenija so mnenja, da ima lahko bioenergija le omejeno vlogo pri prehodu v svet, ki ga napaja 100 % obnovljiva energija. Takole pravijo: »Trenutno ima večina politik, ki spodbujajo proizvodnjo bioenergije, negativne učinke, saj se večina zemljišč upravlja netrajnostno. Obsežna proizvodnja biogoriv, ki uporabljajo industrijsko kmetijstvo, s svojim zanašanjem na fosilno intenzivne in strupene vire vodi neposredno in posredno do degradacije tal in onesnaževanja okolja, krčenja gozdov in večje konkurence pri proizvodnji hrane.« Zato pozivajo k izjemni previdnosti glede politik, ki spodbujajo bioenergijo. Zagovarjajo stališče, da je potrebno energetske sisteme graditi na mešanici obnovljivih virov, kot so sončna, vetrna in vodna energija. Glede bioplinarn pa poudarjajo, da so pogosto umeščene v prostor brez posvetovanja z lokalnim prebivalstvom, kar privede do tega, da je lokalno prebivalstvo negativno nastrojeno do bioplinarn. »Če naj se v Sloveniji uporabi potencial bioplina, ki se ga da trajnostno pridelati skladno s trajnostnimi načeli, bo potrebno v projektih vključevati lokalno prebivalstvo in upoštevati njihova pričakovanja glede velikosti in načina obratovanja posameznih projektov,« pravijo.

Matej Resnik

okolje

Vojko Bernard

foto: arhiv podjetja

127

29 N

Umeščanje v prostor

v industrijsko termofilno bioplinarno prevzemajo biološko razgradljive odpadke v skupni količini 10.000 ton/leto. Sem spadajo kuhinjski odpadki, živilski odpadki in ostali biološko razgradljivi odpadki, ki jih prevzemajo od povzročiteljev, zbiralcev iz trgovske in živilsko predelovalne industrije, kakor tudi od izvajalcev javnih služb. Kot je povedal direktor družbe Matej Resnik, na leto proizvedejo od 1,8 do 1,9 milijonov m3 bioplina in med 3.800 in 4.000 MW ur električne energije (MWe).

Proizvedeni bioplin se kontinuirano izkorišča za proizvodnjo električne energije in toplote. Že od leta 1999 imajo vzpostavljen certificiran sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Sprejeli so tudi okoljsko politiko družbe, h kateri so zavezani vsi zaposleni v družbi, okoljevarstvene zahteve pa prenašajo tudi na dobavitelje. Z dolgoročnimi partnerstvi skrbijo za reden dotok surovin, občasno pa prevzemajo tudi izločene živilske odpadke, kot je hrana s pretečenim rokom. »Tako se v zadnjih letih ob uspešnem vodenju in komercialnih aktivnostih ter prepoznavanju tveganj in z odzivi na morebitna tveganja še nismo soočili s pomanjkanjem surovine,« pravi Matej Resnik.

Tudi svetli primeri Kako s smradom?

D

a pri proizvodnji bioplina ni vse tako črno, kaže praksa družbe Koto, kjer v predelavo

K

ot pravijo v Kotu, se sami z nasprotovanjem lokalne javnosti zaradi bioplinarne

marec 2018

(Ne)upoštevanje okoljskih standardov

dr. Viktor Jejčič

Bioplinarne so pogosto umeščene v prostor brez posvetovanja z lokalnim prebivalstvom, kar privede do tega, da je lokalno prebivalstvo negativno nastrojeno do bioplinarn.

T

udi inšpekcijski pregledi, ki jih opravlja Inšpekcija za okolje in naravo RS na Ministrstvu za okolje in prostor, so pokazali na nekatere nepravilnosti pri izvajanju določil okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) glede vhodnih surovin. Med ugotovljenimi nepravilnostmi so: neprimerno skladiščenje odpadkov pred predelavo, neizvajanje monitoringov emisij snovi v zrak, neizvajanje monitoringov kakovosti digestata (pregnitega blata), odvajanje snovi iz naprave v vodotoke, predelava odpadkov za katere ni pridobljeno OVD, predelava prekomernih količin odpadkov, kot je določeno v OVD, čezmejno pošiljanje odpadkov – digeseta brez ustreznih soglasij ipd.

Inšpekcija preglede opravlja na podlagi prijav in v okviru rednega dela. V primeru bioplinarn, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Direktivo o industrijskih emisijah (IED zavezanci), se redni inšpekcijski pregledi opravljajo v razmaku od enega do treh let. Ker se v večini bioplinarn predelujejo odpadki, si morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

foto: arhiv podjetja

bioplinske naprave morajo imeti. Zato prihaja do preseganja emisij rakotvornih snovi za nekajkrat od dovoljene meje. »Agencija za energijo kot edini organ, ki bi lahko pozitivno vplival na okoljske standarde, v svoji dokumentaciji na spletu podpira vse, kar emitira nižjo emisijo od 650 gramov CO2 na MW proizvedene elektrike.

Na veliko pomembnejše emisijske snovi, za statistiko pomembnega CO2, pa se požvižga. To je direktno v posmeh okoljskim tehnologijam in s tem omogoča, da tudi zastareli batni motorji prejšnjega tisočletja z emisijami prašnih delcev, dušikovih oksidov in predvsem formaldehida neomejeno prejemajo podpore za zastrupljanje ljudi in okolja,« dodaja.

foto: Boštjan Čadej

bioplinarne porabijo vse, kar jim pride pod roko za proizvodnjo bioplina. Klavniški odpadki, blato komunalnih čistilnih naprav, industrijski odpadki, prepovedani odpadki tudi iz tujine, skratka vse, kar človeka strezni ob besedi bioplin. Na koncu pa še vse konča na poljih kot gnojilo, tudi s težkimi kovinami, strupenimi snovmi in patogenimi elementi, potem pa na jedilni mizi,« je kritičen Vojko Bernard. Izpostavlja, da bi za 50 novih MW bioplina iz kmetijstva morali porabiti 25.000 hektarjev koruze za proizvodnjo elektrike iz bioplina. So pa na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarili, da so sicer vsa kmetijska zemljišča v Sloveniji primerna za pridelavo energetskih poljščin, vendar že tako majhen delež kmetijskih zemljišč ne namenjajo za pridelavo poljščin za energetske namene.

30 127

D

Uporaba digestata

P

okolje

ne srečujejo. Imajo namreč zaprt sistem delovanja, kjer ne prihaja do emisij v ozračje.

Urejeno imajo odsesavanje neprijetnih vonjav v t. i. biofilter, ki vsebuje snovi, s katerimi veže nase neprijeten vonj in ga nevtralizira.

Redno izvajajo nadzor in terminsko opredeljene kontrole potencialnih kritičnih točk glede možnosti uhajanja neprijetnih vonjav v okolico.

Pred dvema letoma so vzpostavili tudi on-line meritve. Leta 2012 so na pobudo Ministrstva za okolje in prostor sodelovali tudi v projektni skupini pri proučitvi potrebe po uveljavitvi predpisa o obvladovanju vonja v okolju, vendar to sodelovanje ni prineslo konkretnih rešitev.

Tudi Vojko Bernard je opozoril na dejstvo, da v Sloveniji po desetletju še vedno nimamo zakonske ureditve za smrad. Dejstvo pa je, da vsaka bioplinarna povzroča neprijetne vonjave. »Dokler nimamo niti ustrezno urejene okoljske zakonodaje po evropskih ali vsaj prekopirane nemške, je bioplin generalno zavožena tema,« pravi. Čeprav v družbi Koto sami nimajo težav z nasprotovanjem s strani lokalne javnosti, pa pravijo, da so nekatere bioplinarne zaradi slabega delovanja naredile veliko medijsko škodo tistim, ki odgovorno in ustrezno poslujejo.

marec 2018

M

atej Resnik kot težavo izpostavlja tudi umeščanje bioplinarn v prostor: »Najpogosteje se sicer težave pojavljajo pri umeščanju bioplinarn v prostor v urbanih okoljih zaradi goste poseljenosti. Naselja v Sloveniji so blizu industrijskih con, pri čemer je ključna težava v rabi digestata kot gnojila v kmetijstvu. Slednje je sicer smiselno v bližnji okolici bioplinarn, a je nabor parametrov za spremljanje vnosa digestata v tla v Sloveniji velik, posledično so visoki tudi stroški. Če se bodo zahteve pri vnosu digestata v tla še dodatno zaostrile, bo problematika pri njegovi izdaji za bioplinarje še večja. Evropsko združenje bioplinarjev EBA se sicer zavzema, da bi se lahko uporabljal kot organsko gnojilo na kmetijskih zemljiščih, tako kot to že počnejo na primer na Švedskem. Možne so tudi alternativne metode, kot je algna obdelava digestata, ki smo jo v družbi Koto uspešno demonstrirali v pilotnem merilu v okviru projekta AlgaeBioGas.« Trenutno imajo v Kotu lastno rešitev, kjer digestat v postopku čiščenja odpadnih voda mehansko obdelajo ter ločijo na tekočo in trdno fazo. Trdno fazo dajo v nadaljnjo predelavo, tekoča faza pa preko anaerobnega sistema, v katerem še dodatno proizvedejo bioplin, odteka v SBR reaktor na interni biološki čistilni napravi. Digestata tako ne namenjajo rabi v kmetijstvu, temveč po dehidraciji s tekočim delom ravnajo kot z odpadno vodo.

r. Viktor Jejčič, predstojnik Oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pravi, da pri uporabi digestatov, ki izhajajo iz kmetijstva, ni težav. V primeru, da se poleg različnih kmetijskih odpadnih surovin uporabljajo tudi drugi organski vhodni materiali, pa lahko pride do težav zaradi heterogenosti vhodnih materialov in presežkov nekaterih škodljivih snovi, kot so npr. težke kovine. »Zato je potrebno za pravilno delovanje bioplinske naprave opravljati analize vhodnega materiala oziroma substrata ter izhodnega materiala – digestata. Za obvladovanje tovrstne problematike obstajajo različni pristopi. Npr. glede nevarnosti zaradi morebitne prisotnosti patogenih mikroorganizmov v substratih se mora z vhodnimi substrati, kot so npr. kuhinjski odpadki gospodinjstev, opraviti postopek higienizacije, kjer se s pomočjo izpostavljanja vhodnega materiala vplivu visokih temperatur eliminirajo omenjeni mikroorganizmi,« pravi dr. Viktor Jejčič.

Potenciali bioplina roblem malih bioplinarn, ki imajo težave s proizvodnjo električne in toplotne energije, bi lahko po besedah dr. Jejčiča rešili tako, da bi bioplinarne sanirali, da bi se preusmerile v proizvodnjo biometana. To je bioplin, ki je očiščen in nadgrajen do faze metana. Biometan je zanimiv predvsem za srednje in velike bio-

V prihodnosti se predvideva uporaba načinov čiščenja in nadgradnje bioplina, ki bo temeljila na kooperaciji.

plinarne, možna pa je njegova proizvodnja tudi v majhnih bioplinarnah. V tujini so za majhne bioplinarne že razviti membranski sistemi za čiščenje in nadgradnjo bioplina do faze biometana, tudi v manjši kontejnerski izvedbi, kjer se kontejner transportira na lokacijo bioplinske naprave. Obstaja tudi možnost istočasne uporabe kogeneracije na bioplin ter čiščenja in nadgradnje bioplina do faze biometana na isti bioplinski napravi. Biometan je nato možno vbrizgavati v omrežje zemeljskega plina ali ga skladiščiti in uporabljati ob poljubnem času in na poljubnem mestu za pogon vozil in za druge energetske namene. V Evropi in po svetu se že uporablja in razvija tehnologija za takšno proizvodnjo in uporabo biometana. Kot meni dr. Jejčič, bi takšno tehnologijo za proizvodnjo biometana in bioplina lahko uporabili na skupnih bioplinskih napravah za eno ali več vasi.

Kot surovina bi uporabili kmetijske, kuhinjske

in druge organske odpadke. Lahko pa tudi na bioplinskih napravah, ki kot surovino uporabljajo organski odpad iz živilsko predelovalne industrije, velikih komunalnih naprav idr. »V prihodnosti se predvideva uporaba načinov čiščenja in nadgradnje bioplina, ki bo temeljila na kooperaciji. Kmetija bo lahko razpolagala samo z mikro (ali malo) bioplinsko napravo, opremljeno z reaktorjema (digestorjema) in enoto za skladiščenje plina (plinohram),« dodaja.

V Sloveniji po desetletju še vedno nimamo zakonske ureditve za smrad.

P

otencial biometana je predvsem pri uporabi v prometu. Dr. Viktor Jejčič pojasnjuje, da so nekateri proizvajalci tovornih vozil in delovnih strojev v EU in svetu v zadnjem času začeli razvijati nadgradnje za dizelske motorje, ki omogočajo tudi uporabo biometana. V tem primeru je možno uporabljati zemeljski plin in biometan. Poleg stisnjenega in utekočinjenega zemeljskega plina se lahko uporabi tudi stisnjeni biometan (CBM) in utekočinjeni biometan (LBM). Motor, ki uporablja dve vrsti goriv, ima tudi boljši izkoristek v primerjavi s plinskim motorjem, ki uporablja samo biometan.

Možna pa je tudi mešanica utekočinjenega biometana in utekočinjenega zemeljskega plina.

Takšno rešitev ponuja podjetje Gasrec iz Velike Britanije pod imenom BioLNG.

Kaj bi morala narediti država?

M

atej Resnik: »Država bi morala podati jasne odgovore na vprašanja investitorjev, pripraviti načrt umeščanja bioplinarn v prostor, zagotoviti hitre postopke pridobivanja dovoljenj in izvajati učinkovit nadzor nad evidentnimi kršitvami - tudi za zagotavljanje konkurenčnosti.«

V

ojko Bernard: »Bioplin iz komunalnih čistilnih naprav, deponij in industrijskih čistilnih naprav je edino primerno spodbujati s podmeno, da se takoj prepove vsako tehnologijo, kjer količina formaldehida presega 10 mg/ m3oziroma dušikovi oksidi presegajo 100 mg/ m3. Seveda se mora takšne bioplinarne pravilno umestiti v prostor. Vse ostalo je sprevrženo.

Ni čudno, da nobena bioplinarna ni dobrodošla pri okoliškem prebivalstvu.«

N

a Eko skladu imajo možnosti za pridobitev kreditov za bioplinarne, vendar v zadnjih treh letih ni bilo nobenega. Nimajo pa nepovratnih finančnih spodbud zanje, saj je vir za nepovratna sredstva strogo namenjen za učinkovito rabo energije.

Fin

31 127

okolje

ba

ko

ol

js

už

Ok

Izve d

Dr

no

jev

Poslovni cilji be

i

j

Ek o

no nč

a

Pos tav lja n

c il

vo j

g ije trate ns i ike lit

ilo žn os t e

po

iv i, trajnostne pr

ko ms no

Svojim partnerjem pomagamo izostriti širšo sliko, s katero ustvarjajo ravnovesje med: • konkurenčnostjo (finančne in poslovne priložnosti), • inovativnostjo (so-ustvarjanje nove vrednosti) • in vedno uspešnejšim sodelovanjem s strankami, vlagatelji in zaposlenimi ter • ohranjanjem naravnega okolja.

ra

i izz n t s jno

Ra z

Ali vključujete trajnostne priložnosti in izzive v vaše kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strateške načrte?

Zakaj je to pomembno? S tem ne upravljate le tveganj, ampak ustvarjate tudi dodano vrednost!

T

Za ustvarjanje večje vrednosti … za prepoznavanje poslovnih in finančnih priložnosti trajnostnega razvoja … za upravljanje tveganj ...

očanje Por

Svetovanje za trajnostni razvoj

Mer jenje

Katere korake ste že prehodili? Katere še boste?

Prepoznavanje trajnostnih finančnih in poslovnih priložnosti za prihodnost podjetja / organizacije Oblikovanje politike trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Snovanje strategije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Vključitev trajnostnih smernic in ciljev v poslovno strategijo Kreiranje vrednosti v odnosu z zaposlenimi

Prepoznavanje novih priložnosti v odnosu s kupci Izkoriščanje priložnosti umetne inteligence Soustvarjanje vrednosti in inovacij s kupci »Crowdsourcing« »Crowdsharing« Kreiranje vrednosti s trajnostnim poročanjem Prepoznavanje priložnosti, ki jih odpira trajnostno poročanje Koncept poročanja Določitev ključnih deležnikov Matrika bistvenosti Določitev trajnostnih kazalnikov Merjenje Interpretiranje Grajenje zgodb Vključevanje deležnikov v pripoved

Promocija

marec 2018

Trajnostni razvoj kot usmeritev za nove finančne in poslovne priložnosti, ki jih zaposleni znajo prepoznavati in vključevati v svoje delo Prepoznavanje in izkoriščanje izjemnih možnosti »nevroplastičnosti« posameznikov in kolektiva Soustvarjanje vrednosti in inovacij z zaposlenimi Ustvarjanje komunikacijskih omrežij in vozlišč za kreiranje (trajnostnih) vrednosti

Kreiranje dodane vrednosti v odnosu s kupci

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje, T: 03 4266700, E: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

32

Slovenski žagarji niso konkurenčni, doslej so bili prezrti Kako bo lahko oživela lesnopredelovalna veriga, če ne bo zanesljive oskrbe s hlodovino, s kakovostno domačo surovino, če torej ne bo sprememb v primarni predelavi lesa in če bodo žagarji in trgovci z rezanim lesom še naprej tisti člen, ki je bil preveč prezrt v vladnih načrtih za podporo lesnopredelovalni industriji?

Edo Oblak, direktor zavoda SLOLES, slovenskega lesnega združenja, ki je nastalo po sprejemu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v letu 2016, je prepričan, da se morajo spremembe začeti na – začetku. Torej v gozdu in potem v primarni predelavi, pri žagarjih.

Ni zadovoljen s potekom oživljanja lesne panoge, saj žagarji najbolj čutijo, kje šepa oskrba s hlodovino, kako je s cenami, kako slabo so tehnološko opremljeni in kako postajajo nekonkurenčni v primeri z avstrijskimi kolegi.

Novo združenje želi najprej vzpostaviti dobre poslovne odnose z družbo Slovenski državni gozdovi in od nje kupovati hlodovino, poudarja Edo Oblak.

Zakaj so žagarji in trgovci z rezanim lesom najšibkejši člen v lesnopredelovalni verigi?

Ali to potrjujejo podatki o njihovi ekonomski moči in tehnološki opremljenosti?

Gozd, les in lesnopredelovalna veriga

marec 2018

okolje

127

Gozd, les in lesnopredelovalna veriga

Prvenstveno sta naši šibki točki finančna in tehnološka podhranjenost. Pridružuje se jima še slaba poslovna povezanost primarnih predelovalcev pri morebitni skupni nabavi surovine in pri morebitni skupni prodaji polizdelkov.

Mislim na skupni nastop na trgu v inputu in outputu. Poseben problem na turbulentnem slovenskem trgu hlodovine je zagotavljanje vhodne surovine. Mislim na količino in dinamiko dobav.

Vendar je bila lesna panoga deležna močnih besednih spodbud, sprejeti so bili načrti za oživitev lesnopredelovalne industrije. Podatki za 2017 kažejo rast izvoza in prodaje. Tudi izvoz hlodovine se je zmanjšal. Ali ti podatki kažejo, da se v proizvodnji, predelavi in zunanji trgovini okroglega lesa pozablja na žagarje?

Ne poznamo teh načrtov! Imamo sicer akcijski načrt Les je lep, ki pa bi moral biti dopolnjen z izvedbenim načrtom. Ni realizacije. Izvaža se predvsem prva predelava, gradbeni les, in gradbene plošče. Za njihovo proizvodnjo so trenutne kapacitete zasedene. Ne moremo jih proizvesti toliko, kot bi jih lahko prodali.

Hlodovino izvažajo preprodajalci, a bo potrebno izvoz v celoti zmanjšati.

Zakaj v združenju SLOLES ugotavljate, da slovenski žagarji niste konkurenčni v primeri z avstrijskimi, ki lahko za hlodovino ponudijo dobaviteljem boljše cene?

Prvenstveno zaradi nedoseganja ekonomije obsega. Ta je namreč odvisna tudi od vlaganj v posodabljanje, od visokih investicij, redne nemotene dobave surovin… Avstrijska industrija je bila in je še deležna ustreznih državnih vzpodbud. Tudi prikritih. Z ustrezno pomočjo države je tako postala močna, povezala se je, veliko obratov so v Avstriji postavili tudi Skandinavci. Danes avstrijska industrija s svojim obsegom predelave kroji cene v regiji hlodovini in rezanemu lesu. Seveda po lastnih potrebah, da je potem lahko konkurenčna na globalnem trgu.

Tudi Slovenija je že nekaj let neto izvoznik okroglega nepredelanega lesa. Kako ste pri tem sodelovali žagarji in trgovci z lesom?

Trg z gozdnimi lesnimi sortimenti je neurejen in konfuzen. Zato mora slovenski žagar v večini

primerov kupovati surovino od posameznega lastnika, države ali zasebnika, v paketu. Torej kupuje zmes sortimentov po klasah. Njegova proizvodnja pa potrebuje le določene, ostale mora prodati naprej.

Zakaj se primarna lesna predelava ni razvila?

Ni bilo ustreznih vzpodbud. Kot delovno intenzivna panoga se ta industrija nikjer v svetu ni razvila brez neposrednih in posrednih pomoči držav.

V čem ste najbolj nekonkurenčni?

V tehnološki opremljenosti, v financiranju nabave surovin, financiranju zalog, financiranju prodaje, pri predolgih plačilnih rokih za izdobavljene izdelke. In tudi v pripravi že proizvedenih polizdelkov, da bi jih lahko takoj plasirali na trg.

Zdi se, da se država odziva. Na MGRT je začel z delom Direktorat za lesarstvo, vaša sekcija je delala v okviru Združenja za lesno in pohištveno industrijo,za panogo se je našlo tudi nekaj denarja.

Za primarno predelavo, vključujoč proizvodnjo lepljencev, se denarja ni našlo. Zgolj nekaj sredstev iz naslova programa razvoja podeželja pri MKGP. Žagarji ne morete uspešno poslovati brez zanesljivih dobaviteljev lesne surovine. Kako si boste to zagotovili in kaj vam lahko pomeni partnerstvo z družbo Slovenski državni gozdovi, ki ima v lasti le petino gozdov?

Hlodovine iz državnih gozdov je premalo.

Vendar bi lahko predstavljala vsaj minimum s stalno in časovno enakomerno razporejeno dobavo. Ostalo si je potrebno zagotoviti iz zasebnega sektorja, ki pa je tudi zelo nepovezan in ni sposoben ponuditi točno določenih

Ne na iglavcih, od listavcev pa je dovolj zgolj bukovine. Cene so tržne.

Koliko rezanega lesa prodate žagarji domači predelovalni industriji in koliko ga izvozite?

Približno pol v izvoz, gradbeni les in gradbene plošče, pol na domači trg.

To je predmet velike industrijske proizvodnje, ki potrebuje ustrezno znanje in tehnologijo, izjemna zagonska sredstva, ustrezno količino surovine s kontinuirano dobavo in na koncu sredstva za prodor na trg. Pri nas doslej država ni uspela podpreti prvega razreza hloda, da ne govorimo o nadaljnjih korakih predelave v verigi do polizdelkov ali do končnih izdelkov.

Kar lahko trenutno storimo žagarji, je zgolj to, da žagarske ostanke porabimo za pridobivanje električne energije in ob tem toplotne energije, ki je je bistveno več kot električne. Toplotno energijo lahko porabimo za sušenje lesa, ogrevanje proizvodnih in poslovnih prostorov ter morebitno prodajo viškov toplotne energije sosednjim obratom, če so ti v neposredni bližini.

Svojemu članstvu želimo omogočiti skupen nastop na trgu surovine, gre za lesne sortimente in oblikovanje skupnega nastopa na trgu predelanega lesa. Sloles zastopa svoje člane tudi v odnosu do državnih in evropskih inštitucij, v odnosih do zakonodajne in izvršilne oblasti.

Kako so se slovenski žagarji odzvali na vašo pobudo za ustanovitev SLOLES-a?

Zelo dobro. Zelo pozitivno. Z zavestjo, da je to dobro za slovensko žagarstvo.

127

33 Ali lahko pokrije potrebe žagarjev? In cene?

V čem je vaše združenje podobno z avstrijskim PROHOLZ-om?

okolje

Edo Oblak

foto: arhiv podjetja

sortimentov v točno določeni količini in v določeni časovni dinamiki. Družba Slovenski državni gozdovi je za predelovalce zelo pomemben strateški partner, saj jim lahko zagotavlja vsaj nek minimum.

saj Sloveniji primanjkuje predelave gozdno lesnih sortimentov slabše kakovosti?

Kako lahko, s kakšnim pristopom pri podpori v lesni verigi dosežete optimizacijo dobav hlodovine, racionalnejši transport, sledljivost itd.?

O kakšni podpori govorite? Ni ustreznih podpor. Transport hlodovine je racionalen v radiju 50 kilometrov od žagarskega obrata. Sledljivost je stvar EU zakonodaje in dodatno certifikacijskih shem FSC in PEFC. Najpomembnejše je, da se hlodovina razreže na slovenskih žagah.

Mislim pa, da tudi transport v razdalji več kot 50 km ne bi smel predstavljati problem, saj ga plača kupec hlodovine.

Analize o izkoriščanju oziroma uporabi okroglega lesa in o lesu slabše kakovosti opozarjajo, da so velike priložnosti pri predelavi lesa slabše kakovosti v lesne kompozite, mehansko celulozo in kemikalije. Kaj lahko storite žagarji,

marec 2018

Promocija

34

Tla so tisti naravni vir, ki so zaradi ekosistemskih storitev za gozdarstvo, kmetijsko in druge dejavnosti v zadnjem času bolj v središču razmišljanj o razvoju Slovenije. Ali to pomeni, da se tudi bolj upoštevajo okoljska tveganja in se zmanjšuje onesnaženost tal?

Ali je Slovenija začela spreminjati razvojni pogled na naravni vir, ki nam omogoča življenje, v marsičem določa okolje in je od njega odvisno več sektorjev? Dr. Borut Vrščaj, predstojnik Oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire in avtor strokovno publikacije Lastnosti, pestrosti in ekosistemske storitve tal, pravi, da tla v razvojnih razmišljanjih Slovenije niso prepoznana kot bistvena za trajnostni razvoj marsikaterega področja. Nekaj več optimizma vliva ustanovitev Slovenskega partnerstva za tla, ki naj bi v državi povezoval vse, ki se zavedajo različnih funkcij tal, predvsem pa pomena ekosistemskih storitev tal. Več kot vznemirljiv pa je podatek, glede na to, koliko besed je namenjenih pridelavi hrane in samooskrbi s hrano, da pridelovalci sicer analizirajo rodovitnost kmetijskih tal, vendar sumarnih podatkov na ravni države ni. Tako je tudi težje sprejeti sistemske ukrepe za ohranitev rodovitnosti tal, meni sogovornik.

Res je. Tla smo (pre)dolgo pripisovali kmetijstvu in gozdarstvu, čeprav nam ne 'dobavljajo' samo hrane, krme in lesne biomase. Dozorela so spoznanja, da tla v okolju opravljajo še druge, izjemno pomembne storitve, ki jih imenujemo ekosistemske storitve tal.

Na kaj mislite?

Tla omogočajo pridelavo biomase, hrane, krme, lesa…, a tudi filtrirajo praktično vso vodo, ki jo spijemo. Nevtralizirajo in razgradijo onesnaževala, skladiščijo atmosferski ogljik v organski snovi in s tem prispevajo k blaženju učinkov tople grede. Omogočajo kroženje hranil, zadržujejo vodo, določajo rastlinske združbe in s tem nadzemsko biotsko pestrost. Zaradi svojih lastnosti ključno oblikujejo videz krajine, so vir surovin in še nisem vsega naštel. Tla v resnici omogočajo življenje na kopnem in določajo lastnosti okolja. Si predstavljate kopno brez rodovitnih tal? Samo morje in kopno kot golo kamnino? Torej, tla so ključna komponenta kopenskega okolja.

Se tega Slovenija zaveda?

Osebno še vedno nimam občutka, da so tla kot pomemben naravni vir v središču razmišljanj o razvoju Slovenije. Prej nasprotno. Veliko se govori o trajnostnem razvoju, načeloma pa tla v teh razvojnih komponentah niso prepoznana kot pomembna, da ne rečem ključna za trajnostni razvoj nekaterih sektorjev. Zakaj je tako? Predvsem zato, ker so tla zelo slabo prepoznan naravni vir, premalo so v razmišljanju javnosti in odločevalcev. In to kljub temu, da od tal živimo, po njih hodimo in predvsem koristimo njihove ekosistemske storitve. Ta vrzel ni značilna samo za Slovenijo, pač pa prisotna tudi v Evropi in svetu. Zato je FAO pred nekaj leti sprožila aktivnosti za primerno varovanje in predvsem trajnostno rabo tal na svetu. Gre za Svetovno partnerstvo za tla (Global Soil Partnership) in v našem primeru Evropsko partnerstvo za tla (European Soil Partnership).

Torej le premik?

V Sloveniji smo se morda le zavedli slabe in ne dovolj prepoznane vloge tal v razvojnih strategijah, predvsem pa, da manjka znanja, da

dr. Borut Vrščaj

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Analize so, a Slovenija ne ve, kaj se dogaja z rodovitnostjo kmetijskih zemljišč

Tla v razvoju Slovenije

marec 2018

okolje

127

Tla v razvoju Slovenije

deležniki in sektorji niso povezani. Zato smo 5. decembra 2017, na Svetovni dan tal, ustanovili Slovensko partnerstvo za tla. (http:// www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/tla/ slovensko_partnerstvo_za_tla/).

Ena izmed nalog Slovenskega partnerstva za tla bo zagotovo ohranjanje dobre rodovitnosti tal, ki je soodvisna s trajnostno rabo kmetijskih zemljišč. Kaj kažejo podatki, kakšna je rodovitnost tal pri nas? Ali strokovno spremljamo stopnjo rodovitnosti tal in vemo, kateri deli države postajajo manj rodovitni?

Rodovitnost tal kmetijskih zemljišč Slovenije je zaradi pomanjkljivih in pogosto neskladnih podatkov težko oceniti. Po grobih ocenah je v posameznih talnih tipih in pri nekaterih kmetijskih rabah v tleh premalo organske snovi.

Ponekod je povečana kislost tal. Načeloma pa lahko ugotovimo, da so kmetijska tla Slovenije srednje dobro založena s kalijem in slabo založena s fosforjem, bistvenima rastlinskima hraniloma. Naj poudarim, da vlada v strokovni javnosti zaskrbljenost, ker znane svetovne zaloge fosforja kopnijo. Fosfor pa je nenadomestljiv v življenju organizmov. V Sloveniji seveda analiziramo rodovitnost kmetijskih tal. Analize so obvezne za pridelovalce. Žal pa sumarnih podatkov na ravni države nimamo.

Bi jih pa potrebovali, da bi lahko ocenili stanje založenosti tal s pomembnimi hranili in

35 V javnosti je znana še ena težava. Pri umeščanju naložb v prostor pogosto prihaja do dilem, ali dati prednost primarni funkciji tal, pridelavi hrane in biotski pestrosti tal, ali pa jo uporabiti za industrijske obrate. Primere poznamo. Katera merila bi morali upoštevati načrtovalci razvoja?

Načrtovalci prostorskega razvoja bi morali upoštevati naravne danosti, to je kakovost tal, ki seveda je naravna danost. Dobra kmetijska zemljišča, kjer so globoka tla primerne strukture, založena s hranili in neonesnažena, poleg primarne ekosistemske funkcije, mislim na pridelavo hrane, opravljajo tudi pomembne okoljske funkcije tla. Z drugimi besedami, varovanje kmetijskih zemljišč je potrebno ne samo zaradi prehranske varnosti in strateške samooskrbe države, pač pa tudi zaradi zagotavljanja ekosistemskih storitev tal.

Skrb za vire je med temelji trajnostnega razvoja.

To je točno. Trajnostni razvoj zajema varovanje ohranjanje naravnih virov, torej dobrih tal.

Pedološka stroka ima merila in podatke, kje in koliko je dobrih tal v Sloveniji. Za industrijski razvoj, prometno infrastrukturo in poselitev bi morali izbirati slabša, degradirana, ruderalna tla. Če dobro pomislimo, to niso nove usmeritve. Zdrava pamet pravi, saj 'je dobro zemljo škoda pozidati'. Tudi od tod odpori in zgražanje dela javnosti ob izboru lokacije Magne in poteka 3. Razvojne osi v Savinjski dolini.

V tem primeru je javnost prepoznala potrebo po varovanje dobrih kmetijskih zemljišč, vendar so politične odločitev ubrale drugo smer.

Prepričan sem, da bi bila taka umeščanja ob sodelovanju pedološke stroke bolj trajnostno naravnana. Dobra tla lahko varujemo tako, da poiščemo slaba tla in jih 'ponudimo' v rabo drugim sektorjem. Pedološka stroka bi bila

VAŠA REŠITEV ZA NEVARNE ODPADKE

Degradacijo tal povzročajo številni procesi, naravni, zlasti pa tisti, ki jih povzroča človek. V preteklosti je nosila velik del odgovornosti za degradacijo tal industrija, zdaj stroka opozarja predvsem na kmetijstvo in pozidave oziroma urbanizacijo. Zakaj?

V nasprotju s pogostim javnim mnenjem, da so kmetijska tla degradirana in onesnažena, geokemični podatki tega ne potrjujejo. Vplivi kmetijstva na onesnaževanje in degradacijo tal v Sloveniji so majhni. Drži, da so tla lahko ponekod bolj kisla in z manj humusa, a je to posledica obdelave tal. Temu se težko izognemo. Vendar tudi 'manj optimalna' kmetijska tla opravljajo ekosistemske storitve. Dolžnost kmetijcev je, da ohranjajo rodovitnost in ekosistemsko kakovost tal. Nasprotno s kmetijskimi tlemi pa pozidana tla praktično ne opravljajo nobene ekosistemske storitve. Imajo le nosilno in prostorsko funkcijo. Glede na zelo počasno nastajanje tal, gre za desettisočletja, pozidave predstavljajo dokončno uničenje tal za dobo človekove civilizacije. Tla so uničena, niso sposobna, da opravljajo ekosistemske storitve.

Slovenija je šele zdaj analizirala obseg degradiranih območij zato, da bi ugotovila možnosti za njihovo revitalizacijo. Ali smo predolgo zanemarjali tla kot nenadomestljiv naravni vir?

Kje se to najbolj kaže?

Degradacij tal je več vrst. Poleg pozidav so to še prekomerna erozija, zakisanja, zmanjšanje vsebnosti organske snovi, zaslanjenja in onesnaženost tal. Od vseh naštetih degradacij tal smo v Sloveniji sistematično pristopili le k raziskavam onesnaženosti tal in to že precej zgodaj. Leta 1989 v Celju. Podatki so znani in dostopni na spletnih straneh ARSO in jih vsako leto dopolnjujemo. Druge vrste degradacije tal pa še čakajo na sistematično in celovito

obravnavo. V tem precej zaostajamo za drugimi državami Evrope.

127

koristno vključena v prvih fazah načrtovanja in ne le na koncu, z ocenjevanjem posledic slabih odločitev.

Na kakšen način lahko tla vplivajo k blaženju klimatskih sprememb?

okolje

primerneje načrtovali ukrepe za ohranjanje rodovitnosti tal.

Tla v organski snovi, humusu, zadržujejo največje zaloge ogljika na kopnem. Globalno segrevanje povzroča mineralizacijo organske snovi, z drugimi besedami sproščanje ogljika, izpuste CO2 v atmosfero. Pri zmanjševanju vsebnosti organske snovi v tleh tla postajajo vir CO2 - toplogrednega plina. Nasprotno pa primerna obdelava tla in namenski agrotehnični ukrepi pripevajo k bogatenju tal s talno organsko snovjo. V tem primeru tla postajajo ponor atmosferskega CO2 in s tem prispevajo k blaženju klimatskih sprememb. Potenciali za vezavo CO2 in s tem primerni ukrepi se razlikujejo glede na vrste tal. Zaradi tega in zaradi drugih koristnih učinkov je treba skrbeti za večje vsebnosti organske snovi v tleh.

Za kakovost tal je odgovorno več panog in sektorjev, kar med drugim zahteva tudi strategija zelene rasti in trajnostnega razvoja. Ali je med panogami in sektorji v državi, odkar je sprejet program prehoda v zeleno gospodarstvo, več sodelovanja in usklajevanja interesov?

V preteklosti tega ni bilo opaziti. Ustanovitev Slovenskega partnerstva za tla, ki smo ga zasnovali kot prostovoljno združenje predstavnikov vseh relevantnih sektorjev, pa me navdaja z upanjem, da bo medsektorsko sodelovanje sčasoma boljše, bolj usklajeno in s tem uspešnejše. Izkoristil bi priliko in povabil bralce, da pobrskajo po spletu za Slovensko partnerstvo za tla.

Slovenija

Promocija

Varno in zanesljivo z lastno proizvodnjo, znanjem in dolgoletnimi izkušnjami.

Več na www.saubermacher.si +386 2 6202 300

marec 2018

Individiualna obravnava in strokovovno svetovanje za sortiranje, odvoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov.

Dijaku pomagamo, da razvije talent in razmišlja podjetniško Že nekaj let vpis na celjsko Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti narašča, letos je prišlo celo 25 % več dijakov na informativni dan.

A spet je največ zanimanja za poklic aranžerskega tehnika, za vrtnarje, cvetličarje in hortikulturne tehnike ostaja na enaki ravni. Ravnateljica, direktorica in predavateljica Štefanija Kos Zidar pojasnjuje, da je milenijski generaciji, ki odrašča predvsem z računalnikom in mobilnim telefonom, naravovarstvo nekoliko odmaknjeno. Vendar zrelost prinese spremembo.

To opaža pri plačljivih in brezplačnih seminarjih za hortikulturo, saj je zanje izjemno zanimanje. Kajti šola okrog 20 % dohodka zasluži na trgu. Seveda z raznovrstno ponudbo. Inovativni so tudi pri učnih vsebinah, saj za vsako generacijo dijakov pripravijo 20 % aktualnih vsebin. In kako? Tako, pravi Štefanija Kos Zidar, da dijak v praktičnem delu razvije svoje dispozicije in talent za kreacijo ter je sposoben podjetniško razmišljati o svoji zaposlitvi.

foto: arhiv podjetja

Kaj so pokazali informativni dnevi, ki ste jih imeli. Če ocenjujete letošnji vpis na šolo, kaj vam kaže v primerjavi s prejšnjimi leti?

Z informativnimi dnevi sem zelo zadovoljna.

Prišlo je 25 % več dijakov. Največ zanimanja je bilo pri aranžerskem tehniku, medtem ko hortikultura – vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehnik ostaja na ravni preteklih let.

Torej ste zadovoljni?

Smo. Zakaj? Zato, ker je letos v Savinjski regiji okoli 56 dijakov manj. Šolski center Šentjur pa je odprl nov program, veterinarski tehnik, ki je za mlade zelo zanimiv. Bodoči dijaki so več ali manj za štirimi stenami, starši pridejo pozno domov, dijaki se ukvarjajo z računalnikom, z mačko in psom. Se pravi, da jim je veterina blizu. Malo manj naravovarstvo, malo manj pridelava rastlin, zelenjave. Zakaj? Ker so preveč oddaljeni od vrta, ker so med štirimi stenami. Ko si pa enkrat starš, ko imaš svoje otroke, ko se zaveš varne, zdrave prehrane – to je takrat, ko si star okrog 35 let, je drugače.

Dijaki pa še niso zreli.

Pred leti ste preživljali zaradi nizkega vpisa hudo krizo.

Največja kriza je bila v šolskem letu 2011/2012, ko je bilo na šoli 175 dijakov. Primerjajte z letom 1998, ko je bilo na šoli 810 dijakov. Od leta 2012 vpis vsako leto narašča. Kljub temu, da je v tem obdobju število bodočih srednješolcev upadalo, imamo pri nas dodaten oddelek.

To za takšno majhno šolo, kot smo mi, zelo veliko pomeni. Sistem financiranja po dijaku nam za vsakega prinese približno 3.000 € na leto.

To dobimo od ministrstva. Vse ostalo moramo pridobiti na trgu.

Kaj pa lahko ponudite trgu?

Zelo veliko. Izobraževanje za varno delo s traktorjem. Odrasli, ki imajo kmetije, ali podjetja, ki delajo s traktorji, morajo imeti voznike s traktorskim izpitom. Imamo šolo vožnje.

Dijaki in tudi odrasli pri nas opravijo izpit B kategorije, torej lahko dobijo izpit za avto.

Organiziramo ogromno tečajev, na primer tečaj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali pa tečaje s področja hortikulture in oblikovanja.

Prevzemamo scenske postavitve, urejanje okolja. Če želite doma urediti okolico in vrt, naši učitelji naredijo načrt, ga računalniško izrišejo, nato pa naši dijaki uredijo in zasadijo vrt. Potem ga lahko tudi vzdržujejo. In še z marsičim smo na trgu.

Štefanija Kos Zidar

Jože Volfand

Izobraževanje za hortikulturo

36 127

okolje marec 2018

Izobraževanje za hortikulturo

Koliko ustvarite s trženjem storitev?

Približno 20 %.

To pomeni, da ste ekonomsko stabilna šola?

Ja, seveda smo. Če tega ne bi bilo, bi morali kar naprej ministrstvo prositi za sredstva. Je fino, če si sam svoj gospodar.

Vaša šola je najstarejša šola slovenske hortikulture in je dala večino usposobljenih, izšolanih delavcev hortikulture v Sloveniji.

V katere programe vabite in kako to, da ste k hortikulturi dodali vizualne komunikacije, vizualizacijo prostora?

Naša šola je pred kratkih praznovala 70 let. To govori o tem, da smo prva in najstarejša šola v Sloveniji na področju hortikulture. Leta 1946 je bilo na tem območju mogočno Kvaternikovo posestvo. A če sežem v leto 1800 , so tu gojili šparglje, in zalagali Celje. Obstajajo podatki, da so šparglje in ostale vrtnine vozili po železnici na dunajski cesarski dvor.

Danes so šparglji zelo iskani.

Seveda. Tudi po zaslugi naše šole. Leta 1997 smo bili v Savinjski dolini prvi, ki smo zasadili nasad špargljev na 10 arih. Takrat smo preizkušali enajst različnih sort špargljev. Šparglje prodajamo. Zanje se je odločilo veliko kmetov, ko so videli pridelavo pri nas, saj je to zelo donosna dopolnilna dejavnost na kmetiji. Vprašujete za

37 Seveda. V zadnjih osmih, desetih letih je prava eksplozija. Jaz sem prej govorila o odstotku tržne dejavnosti. Pri nas imamo seminarje in tečaje s področja hortikulture in oblikovanja. In kdo je zdaj večinski udeleženec? Hortikultura.

Govorimo o ekspanziji urbane hortikulture v Sloveniji, a kljub vsemu nam primanjkuje zelenih parkov, zelenih površin. Zakaj Slovenija ne pozna več urejenih prostorov tipa skansen, pa velike, zelene parke, zelene strehe?

To zahteva čas. Mislim, da gre za neko sosledje. Hortikultura je pri nas še mlada veda. Mi smo sedaj dojeli, da je dobro, če doma na vrtu nekaj pridelaš. Recesija je privedla do tega, da so nekateri del okrasnih rastlin posekali in si uredili vrt ter vzgojili solato, paradižnik. Zakaj pa tega ni več? Celjski park je tipičen primer, ki ne služi svoji vlogi, kot bi lahko.

Ste dali kakšno pobudo?

Seveda. In še bomo. Kljub temu lahko rečemo, ko ste prej omenjali javne vrtove in urbano hortikulturo, recimo v Žalcu imamo lep primer urbanih vrtov, tudi v Mariboru. V Celju tega ni.

Vi ste javna šola s poslanstvom.

Samozaposlitev?

Poglejte aranžerskega tehnika. Vsak dan dobimo na dom kupe reklam. To je njegovo delo. Oblikuje lahko celostno grafično podobo podjetja. Lahko dela scenske postavitve v gledališču, igre, mestne izložbe. Če hortikultura pridela cvetje, jo on zna zapakirati v zanimivo embalažo. Če na primer vrtnar pridela dobro solato, jo mora znati aranžer dobro oblikovati in prodati. Ker morajo biti zelo inovativni, je prav, da odprejo svoje podjetje. Mi jih na šoli spodbujamo. Podobno je na Višji strokovni šoli, kjer se večina od njih res samozaposli ali pa se jih zaposli.

Ste tudi ena izmed šol v okviru programu Erasmus+. Je več izmenjav dijakov?

Projektov je zelo veliko. Vsak razpis temeljito preučimo in se prijavimo tam, kjer mislimo, da smo strokovno kompetentni. Posegamo v tiste programe Erasmus+, ki omogočajo izmenjavo dijakov, študentov in predavateljev. Mi v tujino in drugi k nam. Takoj po sejmu Flora bo odšla skupina v Španijo, v mesecu aprilu pridejo k nam iz Češke, junija gremo v Berlin. Te izmenjave trajajo štirinajst dni, tri tedne, zelo različno.

Seveda smo. In ne bom rekla, da okopavamo samo svoj vrtiček. Naš šolski park je odprt. Ko se pelješ mimo, vidiš izredne primere dobrih praks. In na šoli, ko sem prej govorila o naših tržnih dejavnostih, je polovica naših razpisanih tečajev plačljivih, polovica pa ni plačljivih.

In damo ogromno možnosti našim dijakom, staršem, ljudem na podeželju, da se naučijo pridelati doma hrano.

In kaj je vsebina teh izmenjav?

Pravite, da so aranžerji najbolj konjunkturni program. Kakšne so možnosti zaposlitve za vrtnarje, cvetličarje, hortikulturne tehnike, aranžerske tehnike, imate tudi inženirje hortikulture, snovalce vizualnih komunikacij in trženja. Kako se zaposlijo?

Privarčevali smo 40 % energije. Druga prednost – dobili smo novo vizualno podobo. Sedaj še hitimo z obnovo notranjih prostorov, z beljenjem, novim pohištvom, novimi učilnicami.

Vse v konceptu trajnostnega razvoja in prijazno okolju.

Mi smo enovita šola. Imamo pa dve enoti, srednjo in višjo šolo. Srednja poklicna in strokovna šola ima program aranžerski tehnik in hortikulturni tehnik, ki sta štiriletna programa, potem imamo vrtnarja in cvetličarja kot triletna programa, ki pa sicer oba lahko nadaljujeta po programu 3 + 2 in dobita naziv hortikulturni tehnik. Višja strokovna šola je

Kdo je financiral energetsko sanacijo?

Predvsem gre za strokovno vsebino.

Prisostvujejo pri pouku na njihovi šoli, študentje grejo v vrtnarijo, v grafično podjetje, kjer se ukvarjajo z dizajnom.

Prizadevate si, da postanete zelena šola.

Kakšne rezultate je dala energetska sanacija šole?

Nekaj malega je bilo lastnih sredstev – 15 %, 85 % pa evropska sredstva preko Ministrstva za izobraževanje znanost in šport.

Omenili ste trajnostni razvoj, ste šola s poslanstvom, dihate zeleno. Je to tudi v učnih vsebinah?

127

V letu 2006 in 2007 smo začeli prenavljati programe s področja hortikulture in zlasti s področja aranžerstva. Tako je vsako leto. 20 % učne snovi sproti oblikujemo za posamezno generacijo. Teh 20 % predstavlja kar precej učne snovi. Ko govorimo o trajnosti, trajnostnem razvoju, sociološkem, ekološkem in gospodarskem vidiku, smo dodali zanimiv predmet ekološko pridelovanje hortikulturnih rastlin.

Ta predmet poučujem jaz. Kaj se tam učimo?

Najprej se orientiramo na ohišni vrt. Imamo skupino okrasnih rastlin, vrtnin, dišavnic, potem sadno drevje in vinsko trto. To so štiri osnovna poglavja, kjer vse rastline prepoznamo. Učimo se, kako jih vzgojimo na čimbolj prijazen način človeku in okolju. Nikakor ne uporabljamo kemičnih pripravkov, govorimo o ekološkem vrtnarjenju. Naučimo se, kako pridelati kompost, kdaj pravočasno sejati, kaj je sezonsko delo, kako prepoznati bolezni in škodljivce, kako pridelovati brez fitofarmacevtskih sredstev in podobno. Delamo tudi svojo gensko banko. Imamo svoja semena.

okolje

Čeprav Slovenija zelo veliko govori o hortikulturi, so šele v zadnjem obdobju premiki.

Urbana hortikultura, čebelnjaki, parki.

naša dodana vrednost, kajti naša hortikultura na srednji šoli in naši aranžerji lahko nadaljujejo na Višji strokovni šoli. Ko konča program hortikulture, dobi naziv inženir hortikulture.

S programom snovanje vizualnih komunikacij in trženja, pa lahko postane snovalec vizualnih komunikacij in trženja: To je nekakšen višji inženir aranžerstva. Dijaki, ki končajo hortikulturo, bi se lahko vsi zaposlili. Je izjemno povpraševanje, ker jih ni tako veliko. Medtem ko je pri aranžerjih nekoliko slabše, zato 2/3 dijakov nadaljuje študij. Za obe skupini, za hortikulturo in za aranžerstvo, velja, da je najboljše, če se čutijo podjetni, da odprejo podjetje.

Ali ste poskušali ugotoviti, katere cvetlice ali rože ali rastline, so posebej zanimive za identiteto ekosistema v prostoru, kjer delate.

Predmet Trajnostni razvoj je v rednem učnem programu. Tu se govori o invazivnih rastlinah.

Jih prepoznamo, poimenujemo in kaj pomenijo tujerodne rastline, ko jih vnašamo k nam, za našo avtohtono floro.

Ali opažate pri dijakih nekoliko večji interes za ekološko pridelavo, za poznavanje avtohtonih zelišč, rastlin. Se ta zavest prebuja pri mladih?

Se prebuja. A ne kar pri vseh. Pri dijaku, študentu moraš spodbuditi njegovo izhodišče. Pri mojem predmetu, ko smo govorili o avtohtonih sortah jabolk, je moral vsak prinesti v šolo vsaj 5 različnih sort starih jabolk. Ko so prinesli, smo jih prepoznali, degustirali. To jim je bilo všeč. Prepoznali smo jih po okusu, opisu, izobraževali smo se v obratnem vrstnem redu.

To je sodoben način poučevanja. Da dijak išče.

Ste pomembno središče za hortikulturo, aranžerstvo in oblikovanje v Sloveniji. Neke vrste ste središčna šola po svoji tradiciji. Kakšne so vaše ambicije v razvoju in rasti šole?

Razmišljamo, da bi posegli tudi v druge države.

Se pogovarjamo s Hrvati, da bi morda tudi pri njih izobraževali in usposabljali. Razmišljamo o raznih tečajih. Ker smo majhna šola, je pomembno, da uveljavljamo osebni, individualni pristop. V dijaka še bolj zasaditi individualnost, osebni pristop. Pri vsakem otroku, dijaku premakniti izhodiščno točko njegovega talenta.

Letos smo v urnik uvedli krožke. Dvakrat na mesec po dve šolski uri. V krožkih dobimo dobre oblikovalce, dobre aranžerje, ki si upajo tekmovati. Najprej na šoli, potem v regiji, v državi in potem v Evropi. Podobno pri hortikulturi in aranžerstvu.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2018

vizualne komunikacije. Ko je bilo manj vpisa za vrtnarje in cvetličarje, smo leta 2000 zaprosili ministrstvo za nov program, ki se nam je zdel smiseln. Če mi oblikujemo živo naravo, kaj je tisto, kar bi lahko povezali z neživo naravo? In to je bil današnji aranžerski tehnik. Na srečo smo program dobili. Ne morem si predstavljati, kaj bi bilo, če ga danes ne bi imeli. Na šoli imamo namreč 2/3 aranžerskih tehnikov in 1/3 hortikulture.

Vaš roman Starinarnica je fikcijska zgodba, a je hkrati življenje in je vaša strokovna izkušnja, saj kot etnologinja in antropologinja najbrž s posebno občutljivostjo doživljate notranji svet starinarnic. Vam je starinarnica tudi metafora?

Ja, starinarnica je metafora za nek drugačen, bolj počasen in sanjski svet, kjer še obstaja tako občutek za ljudi kot tudi za stvari. Drugače se zgodba vrti okoli navidezno običajne starinarnice, ki pa je v resnici čarobna. Starinar v njej pod krinko menjanja predmetov v resnici uči ljudi ekonomije daru. Uči jih dajanja, prejemanja, potrpežljivosti, zaupanja, dobrega ravnanja s stvarmi, nepreračunljivosti, ustvarjanja medsebojnih razmerij … tega, kar se v današnjih časih zgublja. Skupaj z menjanjem predmetov se prenašajo tudi človeška čustva prejšnjih lastnikov in njihove usode. Starinar, gospod Sensa, tako skrbi, da pridejo pravi predmeti do pravih ljudi. Vse je idilično, dokler se ne pojavi Ilija, sicer premožen človek, ki pa ni sposoben čutiti …

marec 2018

Kaj ste želeli bralcu sporočiti z zgodbo?

Ko pišem, se raje ne ukvarjam s tem, kaj želim sporočiti. Če hočem kaj sporočiti, raje pokličem po telefonu. Mislim, da bodo bralci in bralke dobivali različna sporočila, ker v vsakem človeku odzvanja nekaj drugega. Ko pišem, pa

Luna Jurančič Šribar

Ni ravno veliko knjižnih prvencev, ki bi z zgodbo o starinarnici in starinarjih znali mehko povezati fikcijo in resničnost. Resničnost doživlja avtorica Luna Jurančič Šribar, etnologinja in kulturna antropologinja, z ljudmi na robu. V svetu socialne ekonomije, ki se obrača povsem drugače kot trg in tržna ekonomija, in živi za nove vrednote skupnostne ekonomije in ekonomije daru.

Zato so ustanovili zadrugo s konceptom Stara roba, nova raba, ljudje ji podarjajo različne izdelke, hkrati pa jih osrečujejo z nakupi. Ali so Centri ponovne uporabe konkurenca starinarnicam, pa avtorica odgovarja, da ne. Bolšjaki pač.

foto: arhiv podjetja

Od zadruge Stara roba, nova raba do ekonomije daru

Knjiga Starinarnica in nove vrednote

38 127

okolje

Knjiga Starinarnica in nove vrednote

seveda predajam svet kot ga doživljam sama, svoja opažanja življenja, medčloveških odnosov. Seveda sem skozi zgodbo namenila izpostaviti probleme današnjega časa, tudi rešitve po svoje. Če mi je uspelo, bodo pa res najbolje ugotovili bralci sami.

Ali se vam ne zdi, da doživljajo starinarnice v zdajšnjem času, ki prisega na eni strani na trajnostni razvoj, na drugi pa na vsakem koraku spodbuja k potrošništvu in hitri izrabi izdelka, določeno tranzicijo? V kaj se bodo spremenile, če bodo čez čas v Sloveniji v večjih krajih živeli centri ponovne uporabe, ki se kar dobro uveljavljajo?

Starinarji so mi povedali predvsem, da jih je v času ekonomske krize kar nekaj poniknilo ali pa so morali svoje delo zastaviti drugače.

Starine le predstavljajo luksuz in to je nekaj, čemur se ljudje, ko pride stiska, odpovejo.

Starinarnice pa so odvisne tudi od pritoka »dobre robe«, ki jo bo enkrat, glede na to, da so zdaj stvari veliko manj kvalitetne, le začelo zmanjkovati. Tudi jugoslovanskih stvari je zdaj recimo že veliko manj, veliko se jih je tudi izvozilo v tujino. Mislim pa, da CPU niso neka direktna konkurenca starinarnicam, saj le delajo po drugih principih in ne prevzemajo toliko starin. Poznam pa tudi starinarje, ki

39 Kako je zaživela vaša zadruga za povezovanje s ponovno uporabo izdelkov, s konceptom Stara roba, nova raba?

Naša zadruga ima kar živahno življenje.

Delujemo že od 2010, tako da smo zdaj že recimo malo »odrasli«. Kot zadruga smo se registrirali lani, prej pa smo delovali kot projekt znotraj Kraljev ulice. Lokalno prebivalstvo in tudi širša javnost nas zelo lepo podpira s podarjenimi stvarmi kot z nakupi. Predvsem se je z leti pokazalo, da so stvari lahko dober povezovalec ljudi in imajo tako drugo vlogo, kot jim jo namenja sodobna potrošniška družba. Z leti pa smo se tudi profesionalizirali. Zaposleni vedo o stvareh veliko več, poznajo materiale, obdobja, znajo jih vrednotiti, razvili so nova zanimanja … Lahko bi rekla, da se s skupnostjo posredovalnice seveda razvijamo in spreminjamo tudi ljudje, ki sodelujemo. Predvsem bi radi dosegli čim večjo avtonomijo, tudi finančno.

Zato razvijamo še nove storitve, ki gredo dobro skupaj z našo osnovno dejavnostjo. Zdaj ponujamo tudi selitve, prevoze in čiščenja.

Razvoj skupnostne ekonomije, v kateri vidim nekatere elemente ekonomije daru, je odvisen predvsem od nas ustvarjalcev, ustvarjalk in tudi od političnih, državnih odločevalcev.

Koliko več zanimanja je za posredovalnico, še ne vem. Najbrž bo nekaj več ljudi že zvedelo zanjo. Sicer pa nam je ves čas bolj blizu mehka in ne agresivna promocija. Ljudje smo že tako ali tako na vsakem koraku preveč bombardirani z oglasi in gre ta vsiljivost prodaje za moje pojme že čez vse mere dobrega okusa.

Tako se glas o nas širi predvsem od ust do ust.

Seveda imamo tudi zelo dobro lastno medijsko

zaslombo – časopis Kralji ulice. Razvoj skupnostne ekonomije, v kateri vidim nekatere elemente ekonomije daru, je odvisen predvsem od nas ustvarjalcev, ustvarjalk in tudi od političnih, državnih odločevalcev. Predvsem upam, da bomo sposobni prepoznati in podpreti potenciale skupnostne ekonomije. Da je torej ne vidimo le kot korektor slabo delujočega kapitalističnega sistema, temveč v njej vidimo tudi možnost za razvoj drugačnega, s človekom in naravo bolj usklajenega sistema. In glede na mojo naravo sanjalke, verjamem, da je to tudi možno.

127

Kakšne možnosti za razvoj dajete skupnostni ekonomiji in ekonomiji daru, kar vam je blizu, saj delate z ljudmi na socialnem robu? Je za posredovalnice rabljenih predmetov več zanimanja, kot ga je bilo?

okolje

sodelujejo z njimi in jim predajajo robo, ki jo oni ne rabijo. Večja konkurenca starinarjem, vsaj tako pravijo sami, so recimo bolšjaki. Tam se prodajajo starine.

Kakšni so prvi odzivi na knjigo?

Prvi odzivi so me, glede na to, da je to moj romaneskni prvenec in je vse, kar se dogaja okrog njega presenečenje, zelo razveselili. Ljudje se prepoznavajo v junakih ali pa v njih prepoznavajo svoje bližnje. Pravijo, da so karakterji temeljito dodelani in da zgodba povleče. Pozna pa se, da se sta se tukaj res dobro prelili fikcija in resničnost, saj se vprašanja glede romana v veliki meri nanašajo tudi na moje delo in vsakodnevno življenje. Vse bolj pa opažam, da je knjiga tudi krasno »orodje« za spletanje novih vezi z ljudmi. Kar je tudi nadvse imenitno.

Promocija

V priprAVi

priročnik podjetjem za prehod v zeleno gospodarstvo Koncept priročnika: • Priložnosti in izzivi zelenega, krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja za podjetja

• Okoljski standardi • Okoljske dajatve • Znaki za okolje • Okoljsko komuniciranje z javnostmi (vključno s poročanjem) in sodelovanje javnosti • Primeri prakse Predviden izid: april 2018

• Temeljni cilji okoljske politike EU in Slovenije

Želite sodelovati s primerom prakse?

• Ključni zakonodajni poudarki in smernice na področju okolja (zrak, voda, tla, viri in odpadki, hrup, sevanje, najboljše tehnologije ...)

Priročnik pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

• Odgovornosti za ravnanje z okoljem v podjetju (menedžment, pooblaščenec za varstvo okolja, zaposleni)

Več informacij:

• Okoljski odtis in sistemi upravljanja z okoljem v podjetju

Tanja Pangerl, t: 03/ 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

• Okoljevarstveno dovoljenje; podaljšana odgovornost proizvajalca, povzročitelj obremenitve, celovita presoja vplivov na okolje

Jože Volfand, t: 03/ 42 66 700, e: joze.volfand@fitmedia.si

Založnik in izdajatelj:

marec 2018

Prehod podjetja v zeleno gospodarjenje in vprašanje, kako doseči okoljske cilje, ki jih je Slovenija določila do leta 2020, postajata vse bolj del poslovanja in razvoja gospodarskih družb. Kaj lahko in kaj morata storiti vodstvo podjetja in pooblaščenec za varstvo okolja? Odgovore daje priročnik.

novo!

Mesto vrtnic, ki leži tik ob meji z Italijo in ga na obrobju zaznamuje bistra reka Soča, je mlado, a razvojno usmerjeno mesto. S trajnostno urbano strategijo vključuje tudi ideje in vizije mladih. Mestna občina Nova Gorica je letošnje leto namenila prav ustvarjalnosti mladih. S participativnim proračunom Povej naglas – za vse nas pa v investicijske projekte v občini vključujejo širšo javnost. Kot pravi župan Matej Arčon, so s prvo izvedbo zadovoljni. Za projekte je glasovalo 11,4 % upravičencev. So občina po meri invalidov, v trajnostni razvoj pa je aktivno vključeno tudi gospodarstvo. Nagovarjajo predvsem mala in srednje velika podjetja. Tesno so povezani z italijansko Gorico, s katero izvajajo mednarodne projekte predvsem na področju trajnostne mobilnosti.

Z uvedbo brezplačnega mestnega prometa se je v mestu število uporabnikov javnega prevoza povečalo za 2 do 3-krat.

V mestni občini ste leta 2016 sprejeli trajnostno urbano strategijo TUS Nova Gorica 2020, v kateri ste opredelili smeri razvoja mestnega območja do leta 2020. Nova Gorica 2020+ je mlado in zeleno središče ustvarjalnih energij, ste zapisali. Katera področja trajnostnega razvoja so prednostna in zakaj?

Načela trajnostnega razvoja so upoštevana horizontalno na vseh prednostnih področjih, še posebej pri načrtovanju učinkovitega mesta.

Mislim na blaženje podnebnih sprememb, učinkovito rabo energije, varovanje okolja. K temu dodajamo razvoj gospodarsko prodornega mesta z revitalizacijo opuščenih in neizkoriščenih območij. V okviru TUS bomo izvajali ukrepe na področju urejanja javnih površin in trgov ter vstopnih točk, da se mesto prepozna kot urbana turistična destinacija za različne ciljne skupine. Podprli bomo razvoj novih trajnostnih turističnih proizvodov, ki bodo dopolnili osrednji produkt igralništva in industrije zabave. Med prednostnimi usmeritvami je prav tako področje celostnega prometnega načrtovanja in urejanja trajnostne prometne infrastrukture, pri čemer želimo spremembe potovalnih navad občanov.

A skrb za razvoj mladih je visoko med prioritetnimi področji mestne občine. Zakaj leto ustvarjalnosti mladih? Kako so mladi odprti in dovzetni za razvoj mesta?

V mestu je zlasti zaradi številnih izobraževalnih inštitucij vedno čutiti vrvež mladih, ki mu dajejo poseben pečat. Z letom ustvarjalnosti želimo mladim ponuditi dodatno priložnost, da svoje delo in ustvarjalnost predstavijo širši javnosti. Prvi rezultati so že vidni predvsem na področju podjetništva in kulture.

Program Leta ustvarjalnosti mladih bo potekal skozi vse leto. Kaj je v programu?

Gre za več kot 50 predlogov ukrepov, ki so jih v osnutku dokumenta Strategija za mlade v Mestni občini Nova Gorica 2018-2023 predlagali mladi. Več kot 500 mladih je predlagalo povečanje števila urejenih kolesarskih stez in kolesarskih povezav med krajevnimi skupnostmi in občinami. Potem sofinanciranje brezplačnega mestnega prevoza, zagotovitev večjega števila koles za izposojo, vzpostavitev športnorekreacijskega parka, obnovo/zamenjavo dotrajanih klopi, zagotovitev zelenih površin za javne vrtove idr.

In v trajnostni urbani strategiji?

Matej Arčon

Tanja Pangerl

foto: Leo Caharija

Urbani zeleni pasovi za zdravo bivanje in kot »zračni filter«

Okoljski menedžment v občini

40 127

okolje marec 2018

Okoljski menedžment v občini

Kulturo vzdržnega trajnostnega razvoja spodbujamo s sofinanciranjem organizacij, društev in drugih institucij, ki izvajajo projekte z okoljsko in trajnostno tematiko. Tudi v sodelovanju z Mladinskim centrom Nova Gorica in e-Hišo, novogoriško hišo poskusov, ki organizira dogodke, kot je na primer večdnevna prostovoljna akcija Mladinska delovna brigada. Več kot 20 mladih je v mestnem gozdu Panovec z delom prispevalo k ureditvi učilnice na prostem, obnovitvi trim steze in ureditvi sprehajalno tekaških poti v skupni dolžini več kot 23 km.

V letu 2035 bo mobilnost v vaši občini še bolj zelena, kot načrtujete. Bili ste med prvimi, ki ste želeli doseči večjo uporabo mestnega potniškega prometa. Kaj ste dosegli, kako spodbujate zeleno mobilnost in kako v TUS vključujete čezmejno sodelovanje? Že v letih 2004 do 2006 smo za širše mestno območje Nove Gorice pripravili Načrt trajnostne mobilnosti. Obsegal je celovite ukrepe za zmanjšanje uporabe osebnih motornih vozil za obdobje do 2010. Eden od strateških ciljev je bil izboljšanje javnega potniškega prometa. Takrat je JPP redno uporabljalo manj kot 2 % prebivalcev. Zato smo skupaj z Občino Šempeter Vrtojba v aprilu 2006 uvedli brezplačen mestni promet, kar je bila modra odločitev. Število uporabnikov se je povečalo za 2 do 3-krat.

Poleg klasičnih uporabnikov javnega prevoza,

41 Gre za več kot 50 predlogov ukrepov, ki so jih v osnutku dokumenta Strategija za mlade v Mestni občini Nova Gorica 2018-2023 predlagali mladi. Več kot 500 mladih je predlagalo povečanje števila urejenih kolesarskih stez in kolesarskih povezav med krajevnimi skupnostmi in občinami.

Eden od strateških ciljev občine je tudi s pozitivnimi demografskimi trendi in izboljšano dostopnostjo povečati gospodarsko moč občine. Izvajate projekt za odgovorno inoviranje v malih in srednje velikih podjetjih ROSIE. Kako pri izvajanju okoljskih in trajnostnih projektov v mestu in regiji sodelujete s podjetji v vaši mestni občini?

Gospodarska moč občine je odvisna od prodornih, inovativnih podjetij z visoko dodano vrednostjo. Zato se v upravi mestne občine odzovemo na pobude za vključevanje v mednarodne projekte s področja spodbujanja podjetništva. Glavni cilj projekta ROSIE (Interreg programa Central Europe) je spodbuditi in izboljšati znanja in spretnosti s področja raziskav in inoviranja med podjetniki. ROSIE bo razvil orodja in izvajal usposabljanje za izboljšanje zmogljivosti raziskav in inoviranja s celovito strategijo. Rezultati bodo koristili ključnim akterjem inovacij. Javni organi pridobijo okvire politik raziskav in inoviranja, podporne institucije okrepijo podporne storitve za MSP, MSP pa izboljšujejo inovacijske procese. Želimo krepiti podporno okolje in medsebojno sodelovanje, zato se dogovarjamo na širšem lokalnem območju, kako lahko podjetjem zagotovimo kvalitetno, povezano verigo podpornih storitev. Načrtujemo tudi vzpostavitev sodelovanje z zainteresiranimi podjetji (SME in MSP).

Ali podjetja poznajo nacionalni program prehoda v zeleno gospodarstvo?

Ocenjujemo, da podjetja, predvsem tista, ki

V mestni občini ste lani uvedli participativni proračun Povej naglas – za vse nas. Prebivalci občine lahko predlagajo projekte, ki naj bi jih izvedli v občini. Kako poteka sodelovanje prebivalcev?

Participativni proračun je ena od oblik aktivne soudeležbe občanov pri odločanju. Projekt smo predstavili vsem zainteresiranim občanom, nadaljevali z zbiranjem projektnih predlogov, sledilo je preverjanje izvedljivosti predlaganih projektov in nato glasovanje. Od vseh upravičencev glasovanja, bilo jih je 28.857, se je glasovanja udeležilo 3.300 občank in občanov oziroma 11,4 % upravičencev. To ocenjujemo kot uspeh glede na to, da smo to izvajali prvič in ob dejstvu, da je v nekaterih območjih glasovalo tudi več kot 50 % vseh upravičencev, torej občanov od 15. leta dalje. Za izvedbo izbranih projektov je v proračunu mestne občine za leto 2018 namenjenih 250.000 evrov.

Projekti, ki niso bili izglasovani, so pa zanimivi in uresničljivi, so dobra informacija občinski upravi pri načrtovanju prihodnjih investicij.

Vsi izglasovani projekti so v tem trenutku v fazi priprave za izvedbo. Skupno je bilo izglasovanih 19 projektov.

Kateri?

Fitnes na prostem v Panovcu, ureditev bajerja v Borovem gozdičku z uporabo tehnologije efektivnih mikroorganizmov, ureditev vodnega zajetja in korit v Grgarskih Ravnah, počivališče ter informacijska točka za kolesarje ob večnamenskem objektu v Lokovcu, ureditev parka pri nogometnem igrišču v Šempasu idr.

Pri tem skrbniki posameznih izglasovanih projektov sodelujejo s predlagatelji, kar je naletelo na zelo pozitiven odziv. Predlagatelji dejansko začutijo, da so vključeni.

V občini ste pridobili listino »Občina po meri invalidov«. Kako konkretno skrbite za vključenost invalidov in kako imate urejeno infrastrukturo za dostop invalidov v različne javne prostore?

V letu 2016 smo pripravili akcijski načrt »Občina po meri invalida za obdobje 20162019«, je nadgradnja prejšnjega. Prvi akcijski načrt je dal pomembne rezultate. Utrdilo se je sodelovanje med invalidskimi organizacijami ter med njimi in ostalimi organi ter ustanovami v lokalni skupnosti. Velik dosežek je vključevanje invalidov in invalidskih organizacij k razpravam in delavnicam za pripravo strategij in dolgoročnih projektov lokalne skupnosti. Del akcijskega načrta so naloge, ki invalide vključujejo v družbo in zadevajo

127

urejanje ustrezne infrastrukture. Prilagodili smo spletne strani slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim, obveščamo javnost o invalidski problematiki, o sodelovanju invalidskih društev s šolami in vrtci, odpravljamo fizične ovire v okolju, v okviru evropskih sredstev je predvidena ureditev javnih površin v centru mesta za slepe in slabovidne ter gibalno ovirane, urejamo dostopnost do zdravstvenih domov in drugih javnih zavodov. Z vsakoletnim natečajem Poslovalnica - prijazna do invalidov želimo spodbuditi lastnike trgovin, restavracij, kavarn, da svoje poslovne prostore uredijo, tako da bodo prijazni do invalidov.

Poslovalnici se podeli znak prijazna poslovalnica. Seznam poslovalnic se promovira na spletni strani mestne občine.

okolje

se aktivno odzivajo in vključujejo v aktivnosti GZS in OZS Nova Gorica, nacionalni program prehoda v zeleno gospodarstvo poznajo, saj imamo tako v širši okolici kot na ožjem območju Nove Gorice pozitivne prakse. Na primer podjetje Jung d.o.o., ki se ukvarja z razgradnjo rabljenih avtomobilov.

Urbani zeleni pasovi ne zagotavljajo zgolj prostora za rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. So tudi pomemben »zračni filter«, ki zmanjšuje mestni hrup, blaži vročinske vale in izboljšuje kvaliteto bivanja.

V vaši občini že trideset let dela Raziskovalna postaja ZRC SAZU. Kaj raziskovalci prispevajo k trajnostnemu razvoju mesta, katere projekte bi izpostavili in koliko vam njihovo delo odpira vrata v čezmejno in mednarodno sodelovanje?

Raziskovalci so vključeni tudi v aplikativne projekte z mednarodnimi partnerstvi. Nekaj odmevnejših evropskih projektov: Restaura, Alpfoodway, NewPligrimAge, posebej zeleno usmerjen pa je projekt UGB – Urban green belts, Urbani zeleni pasovi. To so pametni integrirani modeli za trajnostno upravljanje mestnih zelenih površin za bolj zdravo in bivanju prijazno mestno okolje. Urbani zeleni pasovi ne zagotavljajo zgolj prostora za rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. So tudi pomemben »zračni filter«, ki zmanjšuje mestni hrup, blaži vročinske vale in izboljšuje kvaliteto bivanja. Zato postaja njihovo načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje vse bolj pomembno za izboljšanje kvalitete življenja, boljšega počutja mestnih prebivalcev in doseganja trajnostnega razvoja. To zahteva nove pristope v načrtovanju urbanih površin, ki se nanašajo na vključevanje vseh akterjev razvoja, to je politike, stroke, gospodarstvenikov in mestnih skupnosti. Deset projektnih partnerjev iz sedmih evropskih držav (poleg Slovenije še Italija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka) bo v času projekta UGB razvijalo in testiralo nove načine, kako prispevati k trajnostnem razvoju in upravljanju z mestnimi zelenimi površinami.

marec 2018

t. j. upokojencev in mladih, se zdaj vozi veliko delovno aktivnih. Vzpostavljena je bila tudi mednarodna linija, ki povezuje avtobusno postajo in železniško postajo v Novi Gorici z železniško postajo v Gorici. Projekte za hojo in kolesarjenje uspešno izvajamo v okviru nekaterih evropskih projektov. Omeniti moram čezmejni projekt Soča - Isonzo, ki zajema območje ob Soči na obeh straneh meje. Skupaj s sosednjima občinama italijansko Gorico in Šempeter-Vrtojbo bomo vzpostavili čezmejno mrežo kolesarskih in pešpoti. Povezovale bodo urbani čezmejni park.

marec 2018

okolje

Promocija

127

42

Zeleno omrežje Zeleno javno naročanje

Projekt GreenS: še vedno premalo informacij o »zelenem« trgu Lokalna energetska agencija za Pomurje je ob podpori Skupnosti občin Slovenije v sklopu projekta GreenS - Podporniki zelenemu javnemu naročanju za inovativne in trajnostne institucionalne spremembe (financiran iz okvirnega programa Evropske Unije Obzorje 2020) kot vodilni partner drugega delovnega sklopa uspešno izvedla več aktivnosti. Cilj je bil, da bi v konzorciju sodelujočih držav EU (Bolgarija, Ciper, Nemčija, Španija, Italija, Latvija, Švedska in Slovenija) analizirati obstoječe slabe in dobre prakse na področju zelenih javnih naročil in tako preverili učinkovitost in neučinkovitost praks. Najprej smo želeli opredeliti in analizirati v vsaki državi partnerici vsaj 10 praks (slabe in dobre) na področju zelenega javnega naročanja, ki so povezane z nakupom energetsko učinkovitih izdelkov in storitev nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov. Drugi cilj pa je bil zagotoviti analizo najmanj petnajstih Akcijskih načrtov za trajnostno energijo (SEAP - Sustainable Energy Action Plan) v vsaki državi partnerici. Z analizo SEAP-ov je konzorcij identificiral področja, kjer lokalne skupnosti potrebujejo podporo pri "zelenih" izdelkih in storitvah (povezanih z energijo). Anketiranje je potekalo pred sprejemom novega Zakona o javnem naročanju 3 (ZJN-3).

Potrebno sodelovanje z javnimi naročniki na nacionalni ravni Pod lupo je bila vzeta tudi slovenska Uredba o ZeJN, obstoječa nacionalna podporna struktura, glavne ovire, problemi ter iz teh izkušenj izvirajoče želje in potrebe javnih naročnikov in še mnogo več. Rezultati anket v Sloveniji kažejo, da obstaja vrsta pomanjkljivosti pri povezavi med politikami ZeJN in ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni, in dejansko prakso ter zaposlovanjem ZeJN med uradniki javnega sektorja, ki so odgovorni za javna naročila.

Zdi se, na eni strani, da kljub vsem prizadevanjem, kako implementirati nacionalno politiko ZeJN, pravi cilj ni bil dosežen. Na drugi strani pa se kaže, da so bile nacionalne podporne dejavnosti ZeJN sprejete zaradi politike ZeJN. Za večji učinek ZeJN potrebujejo javni naročniki/organi več podpore pri izvajanju ZeJN. Analiza je pokazala eno, medtem ko nacionalni institucionalni organi poročajo o obstoju številnih raznolikih podpornih aktivnostih. Več kot polovica anketirancev (javnih naročnikov) se zaveda njihovega obstoja, jih pa še vedno ne uporabljajo v zadostni meri. Večinoma uporabljajo le spletna mesta z vsebino o ZeJN. To jasno pokaže, da je potrebno razviti celovit razpon aktivne podpore in sodelovanje z javnimi naročniki na nacionalni ravni.

Izvajanje ZeJN neučinkovito, pomanjkanje znanja, previsoka zahtevnost priprave meril V Sloveniji so se ankete udeležile 3 skupine javnih naročnikov: lokalne skupnosti/občine, javne in pol-javne institucije, kot so bolnišnica in razni zavodi ter državne institucije, kot so ministrstva: Glavne ovire za naročnike pri izvajanju ZeJN se zdijo pomanjkanje znanja, pomanjkljive ponudbe, visoka začetna cena, zahtevnost priprave meril itd. Večina anketirancev si zato v prihodnosti želi več informacij o zelenem trgu ter o dostopnosti do zelenih izdelkov/storitev,

stalno strokovno in tehnično podporo, kvalitetna izobraževanja na področju ZeJN, ipd.

Ko smo se v anketi osredotočili na organizacije anketirancev, smo ugotovili, da jih le 8 % lahko potrdi, da imajo njihove organizacije razvito konkretno strategijo pri postopku ZeJN ali interni akcijski načrt ZeJN. Kakršnakoli aktivnost v zvezi z rednim raziskovanjem trga na področju zelenih izdelkov/storitev/blaga izvaja le tretjina (33 %) vprašanih organizacij/javnih naročnikov. Izobraževalnih seminarjev o ZeJN se je udeležilo kar veliko število anketiranih v Sloveniji (75 %). Več kot polovica (56 %) anketiranih naročnikov vključuje merila ZeJN v razpisno dokumentacijo, medtem ko jih petina (22 %) išče pomoč pri strokovnjakih iz drugih oddelkov iste organizacije. Le 17 % za pripravo razpisne dokumentacije angažira pomoč zunanjih svetovalcev. V anketi smo spraševali tudi za oceno števila/deleža ZeJN v skupnem številu naročil organizacije. Rezultati so pokazali, da jih le četrtina (25 %) ve odgovoriti, med tistimi, ki so vseeno uspeli najti podatke, se giblje razpon med 10 in 20 %.

Pogodbe najpogostejše pri gradbeništvu, elektriki in vozilih V zadnjih treh letih so na podlagi ankete javni naročniki v Sloveniji najpogosteje pripravili pogodbe ZeJN za naslednje energetsko učinkovite izdelke/storitve: vozila, električna energija, pisarniška IT oprema ter stavbe (gradbeništvo).

V Sloveniji najnižji odstotek podpornih aktivnosti pri izvajanju ZeJN med sodelujočimi državami V drugem delu vprašalnika smo se osredotočili na dobre in slabe prakse ZeJN na nacionalni ravni. Na podlagi odgovorov s strani nacionalnega partnerja smo ugotovili, da od 24-ih, v vprašalniku navedenih podpornih dejavnosti, ki očitno lajšajo izvajanje ZeJN za javne naročnike, jih je bilo v Sloveniji le

Notranja razsvetljava

1

Toplota in moč skupaj

2

Gradnja/stavbe

4

Infrastruktura za odpadne vode 0 Ulična razsvetljava in prometna signalizacija

2

Dela na infrastrukturi (avtoceste, mostovi, itd.) 0 Transport/vozila Električna in elektronska oprema uporabljena v zdravstvenem sektorju Snemalna oprema 0

8 1

Pisarniška IT oprema

5

Elektrika

pet (5) izbranih kot aktivnih (najnižji odstotek med vsemi sodelujočimi državami). Pozitivne prakse v Sloveniji so bile: • pravna podpora pristojnih organov, • izvajanje izobraževalnih dogodkov, • vzpostavljena spletna stran kot podporno orodje pri izvajanju ZeJN, • predstavljeni primeri razpisov in • kalkulator prihranka CO2 /energije.

Nimamo nacionalnega spodbujanja ZeJN in ne poudarjamo potencialnih koristi ZeJN Dodatne izboljšave so vidne še pri institucionaliziranih podpornih dejavnostih in boljši komunikaciji med subjekti pri izvajanju ZeJN. Pri tem moramo dodati, da je bila Slovenija v času izvajanja anket edina država članica EU s sprejeto pravno podlago za izvajanje ZeJN – Uredba o ZeJN. Med zelo šibke oziroma neaktivne dejavnosti spadata predvsem nacionalno spodbujanje in poudarjanje potencialnih koristi ZeJN ter uporaba izračuna stroškov življenjskega cikla (LCC) zelenih izdelkov/storitev. Slabe prakse lahko obravnavamo tudi kot pomanjkanje strokovnega usposabljanja na področju javnega naročanja, pomanjkanja izkušenj pri izvajanju praks in strategij pri trajnostnih naročilih ter pomanjkanje izmenjave in sodelovanja med naročniki na različnih institucionalnih ravneh.

8

Izdelan spletni katalog zelenih ponudnikov in proizvajalcev blaga in storitev Za zaključek je potrebno omeniti še dva druga, ne najmanj pomembna vidika v zvezi z izvajanjem ZeJN pri analizi rezultatov ankete.

Prvi se nanaša na odsotnost jasnega in spodbujevalnega pravnega okvira za izvajanje ZeJN ali predvsem celovite opredelitve ZeJN. Drugi pa se nanaša na celotno območje oskrbe. To vključuje pogosto neprimerne zelene/energetsko učinkovite izdelke/storitve na trgu, kot tudi pogosto premalo osveščene dobavitelje/ ponudnike. Slednje dokazuje nujnost, da je potrebno v prihodnje več vlagati v obveščanje trga o novih (ali dodatnih) zahtevah in pričakovanjih javnih naročnikov. Pri tem se bo dobaviteljem zagotovil čas za pripravo in prilagoditev na zelene ali celo inovativne rešitve.

Kot korak v to smer so v sklopu projekta kreirali spletni katalog zelenih ponudnikov in proizvajalcev blaga in storitev. Katalog je nastal kot rezultat raziskave trga in ga je pripravil konzorcij. Cilj kataloga je, da javnim naročnikom olajša postopke predhodne raziskave in priprave dokumentacije za zelena javna naročila. Zeleni ponudniki in proizvajalci so vabljeni k sodelovanju z vpisom v spletni katalog. Celotno sliko rezultatov anket oz. analizo vseh držav partneric projekta GreenS ter primerjalno analizo med državami najdete na spletni strani projekta GreenS.

Na območju univerzitetnega kampusa Livada v Izoli bodo zgradili InnoRenew Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega okolja.

Največ pričakujejo od laboratorija uporabnega gradbeništva. Vanj vabijo domače znanstvenike in raziskovalce, pričakujejo pa jih tudi od drugod. V centru bo delalo 90 ljudi, od tega polovica tujcev. Zdaj zaposlujejo 35 ljudi.

43

V laboratoriju uporabnega gradbeništva se bodo ukvarjali z lesom in drugimi obnovljivimi materiali. Raziskovali bodo tudi koncentracije in kombinacije lahkohlapnih spojin iz lesa in njihov vpliv na zdravje celic, razvijali pa bodo ergonomsko aktivno pisarno.

Evropska komisija je projektu InnoRenew dodelila 15 milijonov, 30 milijonov za naložbe v objekte in opremo je prispevala država. Ta znesek bo sprejel izolski zasebni zavod Center odličnosti, ki ga vodi Andreja Kutnar. Del denarja, 10 milijonov, bodo namenili za projekte in programe dela v prihodnjih petih letih, 20 pa za stavbo in raziskovalno opremo.

Zavod InnoRenew je ustanovila Univerza na Primorskem s 45-odstotnim deležem, 25-odstotni ustanovitelj je lesni Inštitut Fraunhofer iz Braunschweiga, dvakrat po 15 % pa sta soudeležena Zavod za gradbeništvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Izolska občina je Center oprostila plačila komercialnega prispevka v višini 700.000 evrov, s projekti na trgu pa želijo zaslužiti še dodatna sredstva.

Vse več prepovedi za dizelska vozila Dizelski izpusti emisij v Nemčiji povzročijo več tisoč prezgodnjih smrti. Nekatera mesta so močno onesnažena, med njimi zlasti Stuttgart in Düsseldorf. Zato je nemško zvezno upravno sodišče v Leipzigu razsodilo, da lahko nemška mesta tudi brez regulative na državni ravni prepovedo vožnjo z dizelskimi vozili. Prav odločitev upravnega sodišča naj bi zvezno vlado spodbudila za ukrepe, ki bi mestom pomagali, da se zoperstavijo visokim koncentracijam dušikovih oksidov.

Avtomobilska industrija in politika bosta morali ukrepati. Najbrž bo leipziška odločitev vplivala na hitrejše izboljšave dizelskih motorjev. Nemčija ni edina država, ki začenja načrtno omejevati dizelska in bencinska vozila. Podobno razmišljajo v Rimu, v Parizu, v Oslu, kjer so najostrejši, v Madridu in drugod.

marec 2018

Vodni grelci 0

127

V Izoli bodo zgradili Center odličnosti za obnovljive materiale

Drugo 0

okolje

Kratko, zanimivo

44

Podjetja že čutijo manko kritičnih surovin, krožna ekonomija pred vrati Kako rešiti problem reciklaže 80 milijonov ton proizvodov iz kompozitov, ki so ojačani s steklenimi vlakni, proizvodi pa imajo dolgo življenjsko dobo? In kako doseči, da bo recikliranje enostavno in ekonomično? Zakaj je zdaj krožna ekonomija vsaj v nekaterih glavah že izziv, čeprav se na sekundarne surovine iz recikliranega odpadka še zmeraj lepi pečat slabšega materiala?

Dr. Alenka Mauko Pranjić, ki dela na Zavodu za gradbeništvo Slovenije v Oddelku za materiale, in sicer v Laboratoriju za kamen, agregat in reciklirane materiale, odgovarja, da je vzrok v miselnosti. V vsej verigi. In to kljub temu, da se v Evropi, a enako v Sloveniji, nekatera podjetja že srečujejo s pomanjkanjem kritičnih surovin. Uvozna odvisnost je prevelika in vsak dan bo večja.

Kje so rešitve? Sogovornica je nedavno sodelovala na konferenci Krožnemu gospodarstvu naproti v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Italija - Slovenija. Ali bodo podjetja odprla vrata krožni ekonomiji?

Ker prihajam z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, mi je seveda najbolj blizu industrijska simbioza s končnim uporabnikom v gradbeništvu. Poznamo jo po konceptu, odpadek enega je vir drugega, med različnimi industrijskimi panogami, kot so papirništvo, metalurgija, rudarstvo in gradbeništvom. Gradbeništvo je primerno kot uporabnik sekundarnih surovin, ker je eden izmed največjih porabnikov surovin sploh. S simbiozo je učinek pri prihranku naravnih surovin največji. Poleg tega imajo številni odpadki lastnosti, ki so primerne za gradbene proizvode. Mislim na primer na vezne (hidravlične, pucolanske) lastnosti nekaterih odpadkov, ki omogočajo proizvodnjo gradbenih kompozitov. Vemo pa tudi, da lahko z mešanico različnih lokalnih sestavin imobiliziramo morebitne nevarne snovi v odpadkih.

Seveda pa industrijska simbioza ni omejena niti samo na odpadke niti na naštete sektorje.

Na naši prvi delavnici industrijske simbioze, ki smo jo organizirali skupaj z EIT RawMaterials in Gospodarsko zbornico Slovenije lansko leto, smo videli, da podjetja lahko med seboj izmenjuje vire, kot so toplota, voda, znanje, transport. Ne gre torej izključno samo za izmenjavo surovin.

Vendar podatki kažejo, da podjetja premalo poznajo krožno gospodarstvo. Lanska spletna anketa Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bila namenjena 2000 podjetjem v Slovenji. Nanje je odgovorilo 6 % podjetij, med njimi je 66 % anketiranih podjetij odgovorilo, da ne pozna ne industrijske simbioze in ne krožnega gospodarstva. Kaj to pomeni? Da podjetja še niso začela razmišljati, kako bo s surovinami in materiali, ki jih bodo potrebovali v prihodnjih letih? Kaj kažejo vaše raziskovalne izkušnje?

Glede na dogajanja v preteklih letih lahko rečemo, da smo v Sloveniji odlični, kar se tiče »top-down« pristopa h krožnemu gospodarstvu. Vemo, da je Slovenija članica CE100 v okviru Ellen MacArthur fundacije. Krožno gospodarstvo je na dnevnem redu v številnih odločevalnih krogih, oblikujemo strategije, vendar pa nam manjkajo konkretni pristopi, t.i. »bottomup« pristop.

foto: arhiv podjetja

Za ponazoritev krožne ekonomije nekateri radi navedejo, da so odpadki enega podjetja vir drugega. Koncept odpadka naj bi torej podjetja povsem opustila. Katere panoge bi se morale tega najbolj zavedati?

dr. Alenka Mauko Pranjić

Jože Volfand

Surovine in razvoj Slovenije

marec 2018

okolje

127

Surovine in razvoj Slovenije

Zakaj je tako?

Deloma k temu botrujejo obstoječi zakonodajni in administrativni postopki. Ti še niso prilagojeni krožnemu gospodarstvu. Po drugi strani se veliko podjetij srečuje s težavami pri sprejemanju novih krožnih poslovnih modelov, s strani splošne javnosti pa tudi odločevalcev, torej pri pridobivanju t.i. družbene licence. Pri tem je močen moment NIMBY, ne na mojem dvorišču. Ne glede na to pa v Sloveniji že obstajajo samoiniciativne dobre prakse industrijske simbioze, ko podjetja oblikujejo poslovne modele na osnovi recikliranja različnih vrst odpadkov za gradbene proizvode, na primer za sanacijo rudniških prostorov ali večja geotehnična dela.

Podjetja o tem vsekakor razmišljajo. Nekatera podjetja, ne na področju gradbeništva, kjer je virov na splošno dovolj, se morajo že soočati z omejenimi viri, ki so npr. povezani z uvozi izven Evrope, to so tako imenovane kritične surovine.

Na katere kritične surovine mislite? Od katerih surovin in materialov je najbolj odvisna EU in od katerih Slovenija? EU uvaža šestkrat več surovin, kot jih izvaža. Ali je problem preveliko uvozne odvisnosti od surovin mogoče reševati z odgovornostjo proizvajalca za življenjski ciklus izdelka in s sekundarnimi surovinami?

Evropska unija periodično objavlja listo kritičnih surovin. Prva je bila objavljena leta 2011, na

45 Namen te listine je spodbuditi evropsko proizvodnjo kritičnih surovin tudi s krepitvijo pridobivanja sekundarnih surovin s pomočjo recikliranja, pa tudi z izkoriščanjem novih zalog primarnih surovin. Na primer rudarjenje v ekstremnih okoliščinah, pridobivanje surovin iz manj bogatih rud in podobno. Razmišljati moramo tudi o substituciji kritičnih surovin.

Izziv evropske odvisnosti od surovin moramo spremeniti v priložnost za evropsko gospodarstvo. To je eden izmed glavnih ciljev EIT RawMaterials, evropske skupnosti znanja in inovacij na področju surovin. Nastalo je v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije. Njen član je tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije. Izziv pomanjkanja surovin lahko pomeni tako tudi priložnost za podjetja pri razvijanju novih poslovnih modelov oziroma razvojem novih tehnologij. Če ste konkretni - katere panoge bi si lahko zagotovile stabilnejšo surovinsko bazo, če bi bolj in več uporabljali materiale iz odpadkov? Če se vrnem na področje gradbeništva, je ta panoga vsekakor ena izmed tistih, ki lahko velik delež surovin zagotovi na osnovi recikliranja lokalno dostopnih odpadkov. Ključ je v lokalnem zagotavljanju surovin, recikliranju odpadkov, s krajšimi transportnimi potmi.

V smernicah za Evropo, gospodarno z viri, iz leta 2011, lahko beremo, da boljša gradnja in uporaba stavb lahko vpliva na večjo snovno učinkovitost. Ta lahko prihrani več kot 50 % vseh surovin, ki se uporabljajo v gradbeništvu.

Pri tem so seveda pomembna tudi orodja za spremljanje učinkovitosti, npr. analiza življenjskega ciklusa, orodja za boljše upravljanje s surovinami, npr. za analizo snovnih tokov v mestih, regijah, ter orodja, ki povečajo sledljivost in transparentnost uporabe surovin.

Sodelujete tudi v projektu Retracking. Problem je, kaj storiti z 80 milijoni ton proizvodov iz kompozitov, ki so ojačani s steklenimi vlakni.

Ti proizvodi imajo dolgo življenjsko dobo, ni pa učinkovite rešitve glede reciklaže. Kaj raziskujete?

Projekt Retracking je financiran s strani čezmejnega programa Interreg Italia-Slovenija. V projekt je vključenih 5 partnerjev, trije iz Italije (Polo Pordenone, Gees Recycling in Infordata Sistemi) in dva iz Slovenije (Zavod za gradbeništvo Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije). Glavna tema je recikliranja polimernih kompozitov, ojačenih s steklenimi vlakni, ki jih lahko najdemo v različnih skupinah odpadkov. Za programsko območje so morda najbolj vidni odpadki odpadnih/rabljenih plovil, za katerega nimamo sistemskih rešitev

127

okolje

Na Zavodu za gradbeništvu Slovenije imamo več projektov, povezanih s krožnim gospodarstvom. Nekateri so nacionalni, nekateri mednarodni. ZAG je aktivno vključen v H2020 projekt PaperChain, velik demonstrativni projekt iz prvega razpisa H2020 v letu 2016 na temo krožnega gospodarstva. Projekt se posveča razvoju novih gospodarskih modelov z uporabo odpadkov iz papirniške industrije, med drugim v gradbeništvu, kjer ima ZAG kar nekaj uspešnih zgodb pri pripravi ustreznih gradbenih kompozitov z uporabo tovrstnih odpadkov. V lanskem letu smo bili uspešni, tokrat kot koordinator, na drugem razpisu H2020 za večje demonstrativne projekte krožnega gospodarstva s projektom Cinderela, katerega glavni cilj je oblikovati nove poslovne sisteme urbanega gradbeništva z zapiranjem zank na lokalnih ravneh. Projekt se bo pričel 1. junija 2018. Poleg ZAGa kot koordinatorja v projektu sodeluje podjetje NIGRAD iz Maribora, kjer bo izvedeno več demonstrativnih projektov uporabe sekundarnih surovin.

ravnanja in recikliranja, kot je npr. s sorodnimi proizvodi avtomobilov. Najdemo pa te odpadke med številnimi komunalnimi odpadki, npr. odpadna športna oprema, rabljene otroška igrala, med gradbenimi odpadki, npr. cevi, talne obloge, zalogovniki vode, ter v drugih skupinah odpadkov. Gre za odpadke iz proizvodov, ki morajo imeti relativno visoko trdnost, po drugi strani pa so lahki in tanki.

Projekt razvija inovativno rešitev na dveh področjih. Na eni strani gre za relativno enostavno in učinkovito recikliranje tovrstnih odpadkov v gradbene proizvode. Po drugi strani pa razvijamo učinkovita orodja za sledljivost in transparentnost prehoda tovrstnih odpadkov v proizvod, njihovo uporabo in ponovno recikliranje.

Vsak nov proizvod bo opremljen s čipom RFID, ki omogoča sledljivost proizvoda, to je poreklo, sestavine, datum proizvodnje. Hkrati se razvija elektronski sistem upravljanja in proizvodnje, ki jo lahko podjetja prenesejo v svoje sisteme za optimizacijo organizacijskih procesov. Skratka, projekt je zelo aplikativen, inovativen in rešuje pomemben okoljski problem.

Vendar brez ekonomije takšne rešitve za podjetja niso zanimive. Bo to ekonomična rešitev recikliranja kompozitnih materialov? Kako boste dosegli, da bo vsak končni proizvod vseboval podatke o njegovem nastanku? Ali bo informacija o proizvodu vsebovala tudi kvantifikacijo in ovrednotenje stopnje recikliranja?

Rešitev recikliranja kompozitov je v našem primeru enostavna in ekonomična. Gre za drobljenje kompozitov v agregate, ki se potem ponovno uporabijo kot polnilo v različnih gradbenih proizvodih oziroma notranji opremi.

Na trgu obstajajo različne rešitve recikliranja kompozitov, ki pa so v primerjavi z našo veliko dražje in energetsko potratnejše. V proizvodnji je potem realtivno enostavno vstaviti odporen in trajni elektronski nosilec. Ta nosi informacije o vrsti odpadka, iz katerega je proizvod narejen, a tudi o lastnostih proizvoda. Ob tem imajo uporabniki preko mobilnih ali spletnih aplikacij dostop do detajlnih informacij o proizvodu.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2018

Torej se ve, kaj EU manjka. In kaj stori gospodarstvo?

V strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu (SRIP) mreže za prehod v krožno gospodarstvo so izpostavljena tri fokusna področja: biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine in funkcionalni materiali. Na katere projekte se usmerja EU in kateri projekti so zanimivi za Slovenijo?

Promocija

njej je bilo 14 kritičnih surovin, septembra lani pa je bila objavljena že tretja lista kritičnih surovin. Gre za surovine z velikim tveganjem v zvezi z oskrbo ter velikim gospodarskim pomenom.

Trenutno je na seznamu že 27 kritičnih surovin, torej skoraj dvakrat več kot pred 7 leti. Največje tveganje za Evropo je premajhna ponudba surovin, gre za odvisnost od uvoza. Npr. Kitajska je najvplivnejša država v svetovni oskrbi z večino kritičnih surovin, kot so redki zemeljski elementi, magnezij, volfram, antimon, galij in germanij. Spet druge države imajo prevladujoče zaloge določenih surovin, npr. Brazilija niobij ali ZDA berilij in helij. Oskrba s platinskimi kovinami je koncentrirana v Rusiji, gre za paladij, in Južni Afriki, kjer imajo iridij, platino, rodij in rutenij. Podobno je tudi v Sloveniji. Je pa seveda to odvisno, kako dobri smo v industrijskih panogah, kjer so te kritične surovine potrebne. Vem za slovenska podjetja, ki jim je uvoz iz Kitajske dejansko izziv, ker nikoli ne vedo, koliko surovin bodo lahko nabavili.

Urška Košenina

Koncesnine so v Sloveniji previsoke v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kar nas dela nekonkurenčne, trdi Martin Lah, ekolog v Radenski. Kljub pobudam sekcije polnilcem brezalkoholnih pijač sistema resorno ministrstvo ne spremeni. A to jih ne ovira, da kot podpornik Zaveze brezalkoholnih pijač ne bi

spodbujali potrošnika k

zdravim prehranjevalnim

navadam in da ne bi videli

priložnosti za izboljšanje

poslovanja v zavezah za zeleno

rast podjetje. Zmanjšujejo

porabo vode in energentov,

poleg tega pa stremijo k

temu, da bi stekleno embalažo

približali potrošniku. So med

redkimi polnilci pijač, ki kar

dve tretjini brezalkoholnih pijač

polnijo v stekleno embalažo.

marec 2018

Program oziroma cilji ravnanja z okoljem v Radenski zajemajo zaščito in skrb nad vodnimi viri, ki so naše največje bogastvo. Prav tako je pomemben del okoljskih ciljev embalaža. V lanskem letu smo s spremembo tipa grla plastenke zmanjšali porabo PET materiala za ca.

52 ton. S podobnimi projekti bomo nadaljevali.

Ob tem so še naši stalni cilji seveda še zmanjšanje specifične rabe vseh energentov, odpadkov in odpadnih voda ter sprotno izvajanje vseh zakonsko potrebnih monitoringov.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju ter kaj kažejo vaši monitoringi o emisijah v zemljo in v zrak?

Specifično porabo vode smo v zadnjih dveh letih zmanjšali za 9,7 %, specifično porabo električne energije pa za 16,5 %. Naj omenim še, da v Radenski s kogeneracijo proizvedemo sami za ca. 10 % naših potreb električne energije. Z vidika emisij v zemljo in zrak smo v Radenski neproblematični. Naša tehnologija je takšna, da smo pri vseh parametrih precej pod dovoljenimi.

Ekolog v podjetju in doma

odgovornosti sektorja

Ali je zmanjšanje rabe vode in energentov tudi v programu upravljanja z okoljem za leto 2018? Katere naloge so prednostne?

Poudarjate embalažo. Kako zmanjšujete porabo PET materiala, kakšen je delež rPET pri vaši embalaži?

Danes v Radenski upravljamo s širokim portfeljem blagovnih znamk, iz katerega izhaja tudi pester nabor različnih izdelkov in embalaž. Trenutno rPET ne uporabljamo v naši embalaži, a imamo v celotni prodaji več kot 2/3 izdelkov polnjenih v stekleno embalažo.

Da bi stekleno embalažo še bolj približali kupcem, bomo to sezono pri nekaterih blagovnih znamkah obstoječo zamenjali z novo, še atraktivnejšo. Našo ponudbo bomo prilagajali različnim preferencam in življenjskim slogom naših kupcev, saj nam je njihovo zadovoljstvo prioriteta. Zagotovo pa bomo ohranili zavezo kakovosti in varnost naših proizvodov, ki jo gradimo na osnovah zahtev sistema HACCP, IFS Food ter AIB International standarda za proizvodnjo pijač.

foto: arhiv podjetja

Koncesnine še vedno trn v peti, v zeleni rasti prednost embalaži

Martin Lah

46 127

okolje

Ekolog v podjetju in doma

pijač usklajujemo in pojasnjujemo predstavnikom države, da je sistem koncesij v Sloveniji neživljenjski. Opredeljen je s formulo in toliko spremenljivkami, da stroškov koncesij nihče ne zna oziroma ne more natančno načrtovati), prav tako pa je višina koncesije previsoka v primerjavi s sosednjimi in tudi evropskimi državami. To nas dela nekonkurenčne, kar spoznavamo vedno znova, ko se primerjamo s podjetji naše branže v tujini oziroma znotraj skupine podjetij našega lastnika. Naša želja je, da naj bodo koncesije opredeljene enostavno in po višini primerljive s sosednjim oziroma evropskimi državami.

Katere elemente v programu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva izpostavlja vaš lastnik?

Kaj predlagate Ministrstvu za okolje in prostor glede politike koncesnin za uporabo vode in kaj ekonomsko pomeni koncesnina za podjetje?

V Radenski in v podjetjih Skupine Kofole predstavlja povratna steklena embalaža precejšen delež proizvodnje. To je pomemben vidik krožnega gospodarstva. Prav tako z okoljskimi programi in cilji ter s ciljnim spremljanjem rabe energentov stremimo k stalnemu zmanjševanju specifične rabe energentov na enoto proizvodnje. V Radenski in v vseh obratih lastnika Skupine Kofole skrbimo za zmanjšanje količine vseh odpadkov in njihovo predelavo.

Naš predlog je MOP-u poznan že kar nekaj let, saj v sklopu sekcije polnilcev brezalkoholnih

V Sloveniji je prodaja pijač z dodanim sladkorjem glede na celotno populacijo zelo nizka.

47 Po našem mnenju se v slovenskem potrošniku krepi zavest o drugačnih, bolj zdravih prehranjevalnih navadah. K temu smo prispevali tudi kot podpisnik Zavez odgovornosti sektorja brezalkoholnih pijač že v letu 2015. Podpisnik in pobudnik je bila tudi Radenska. Pijačarska industrija v Sloveniji je bila prvi sektor, ki se je odločila za samoregulativo, prav tako pa je ena prvih v evropskem prostoru. Ta zgleden primer je pritegnil k sodelovanju tudi Ministrstvo za zdravje in MKGP. Temu zgledu sledijo sedaj že tudi drugi sektorji, npr. mlekarstvo, pekarstvo.

Potrošnikom in okolju smo pokazali, da se zavedamo vsebnosti sladkorja v naših proizvodih in ga tudi ciljno zmanjšujemo, prav tako pa, da se sladkor nahaja še v obilici druge hrane, še celo v precej večjih količinah kot v pijačah.

Najpomembnejše je, da smo vsi aktivni - od otrok, mladostnikov, odraslih, tudi starejših, in da se prehranjujemo raznoliko in zmerno.

Del zavez je tudi v podpiranju športnih in rekreacijskih dogodkov in programov, kjer je Radenska že od nekdaj zelo aktivna in dejavna.

Moram omeniti Maraton treh src, sponzorstva

Na kulturnem področju poleg Festivala Lent podpirate tudi Grossmanov festival filma in vina, ki je posvečen predvsem žanru grozljivk in fantastiki. Ste tudi vi ljubitelj grozljivk?

Verjamem, da se zdrav življenjski slog in polno življenje gradi tudi s kulturo, zato podpiramo številne kulturne dogodke. Seveda rad pogledam tudi kako grozljivko ali fantastični film, vendar pogosteje komedijo, kriminalko ali družinski film. Pri uživanju ob gledanju filmov mi je zelo pomembna družba, v kateri si film pogledam.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?

Običajno prihajam v službo z avtomobilom. Žal je razdalja od doma do službe predolga za dnevno kolesarjenje. Veliko kolesarim v prostem času z družino oziroma otroki. Z akcijo Pripelji srečo v službo sem seznanjen in se mi zdi zelo spodbudna. Morda je zanimiva tudi za naše podjetje. Na nek način jo že živimo, saj se

naši zaposleni v velikem številu na delo vozijo s kolesi, seveda v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih. Takrat je parkirišče avtomobilov skorajda prazno, velika kolesarnica pa polna.

Precej sodelavcev je namreč iz okoliških, sosednjih krajev in radi pridejo s kolesom na delo.

127

slovenskih športnikov – nordijci, podporo lokalnim športnim društvom in drugo.

okolje

Pijač z dodanim sladkorjem se proda zgolj 46,7 l na prebivalca. Ali se pri slovenskem potrošniku krepi zavest o drugačnih prehranjevalnih navadah tudi ko gre za pijače?

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in s katerimi ukrepi bi morali v Sloveniji zmanjšati uporabo lahkih plastičnih vrečk? Koliko plastike uporabite v vašem podjetju?

V podjetju smo seveda zagovornik zmanjšanja obremenjevanja okolja s plastiko. Smo namreč tudi eden redkih proizvajalcev brezalkoholnih pijač in vod, ki precejšen delež svojih proizvodov napolni v stekleno embalažo. Ta delež se nam v zadnjih treh letih celo povečuje. Kot podjetje se moramo seveda prilagajati trgu in kupcem, ki v zahtevajo naše proizvode v plastenkah. Stremimo k stalnemu zmanjševanju oziroma optimiziranju teže in dizajna plastenk. Glede rabe plastičnih vrečk sem pristaš rabe vrečk za večkratno uporabo ali pa papirnate embalaže. Vsi potrošniki moramo biti ozaveščeni. Plastične vrečke namreč vedno, ko jih uporabimo, drago plačamo, čeprav običajno delamo z njimi le reklamo trgovcem in ob tem še obremenjujemo okolje.

Ustanovitev prvega regionalnega centra s področja surovin – RC Adria RC Adria predstavlja izredno priložnost za vse deležnike v regiji, da se vključijo v EIT RawMaterials, največje svetovno omrežje organizacij, ki delujejo na področju surovin.

Več informacij: rcadria@eitrawmaterials.eu, ana.mladenovic@zag.si; urska.solc@geo-zs.si

marec 2018

Promocija

Ustanovni člani RC Adria so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Rudarsko geološko naftna fakulteta Univerze v Zagrebu ob močni podpori vzhodnega kolokacijskega centra EIT RawMaterials. RC Adria predstavlja vozlišče, kjer dobijo na enem mestu deležniki s področja surovin iz Slovenije, Hrvaške in držav Zahodnega Balkana informacije o najnovejših dognanjih in projektih, ki jih financira Evropski inštitut za inovacije in tehnologije (EIT) v okviru skupnosti znanja in inovacij EIT RawMaterials (Surovine).

RC Adria spodbuja mreženje, zbira projektne ideje ter nudi pomoč potencialnim novim partnerjem pri sodelovanju s skupnostjo EIT RawMaterials in vključitvijo vanjo. Za gospodarstvo, izobraževanje, znanost in ostale inštitucije predstavlja informacijsko točko za prenos znanja o surovinah, hkrati pa lokalna omrežja deležnikov s tega področja povezuje z že obstoječimi mednarodnimi omrežji skupnosti znanja in inovacij EIT.

Promocija foto: arhiv podjetja

Težka vozila odslej na avtocesti le z napravo DarsGo Zdaj me nič ne ustavi. S tem

E-cestninjenje

48 127

logistika

E-cestninjenje

sloganom je Dars začel uvajati e-cestninjenje za težka vozila.

Tista, z dovoljeno maso nad 3,5 tone. Od 1. aprila dalje

je e-cestninjenje voznikom

odprlo dosedanje zapornice, prosti prometni tok jim lajša

vožnjo. Danilo Štor, ki v Darsu skrbi za e-cestninjenje,

navaja več prednosti novega sistema. Zagotovo je med pomembnejšimi uveljavitev

načela – uporabnik plača in onesnaževalec plača, za kar se že več let zavzema tudi

okoljska politika. V sistem DarsGo se je registriralo že več kot 100.000 vozil, vozniki

so pridobili več kot 70.000 naprav DarsGo. Kdor naprave

ne bo namestil na notranjo

stran vetrobranskega stekla, se bo znašel v prekrškovnem

postopku. Danilo Štor opozarja

marec 2018

še na druge novosti in

spremembe.

Po novem bo voznik moral plačati uporabo vsakega prevoženega segmenta avtocest ali hitrih cest v upravljanju družbe DARS. Cestninska tarifa bo odvisna od dolžine segmenta, značilnosti vozila, emisijskega razreda EURO in podobno. Kaj mora od 1. aprila naprej vedeti voznik težkega vozila z dovoljeno maso nad 3,5 tone, kje lahko kupi napravo DarsGo in koliko ga to stane?

Poznati mora pravila in pogoje cestninjenja v sistemu DarsGo. V zvezi s tem je DARS pripravil Splošni akt o cestninjenju, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 14/18. Pogoji za uporabo so objavljeni tudi na spletni strani DarsGo.si.

Napravo DarsGo lahko vozniki oziroma lastniki težkih vozil pridobijo z registracijo na DarsGo servisih ali preko spletne aplikacije DarsGo.si.

Administrativni stroški izdaje naprave DarsGo znašajo 10 evrov.

Vsi uporabniki naprave, domači in tuji, morajo biti registrirani s podatki o lastniku in podatki o vozilu. Kje se bodo registrirali, kako in ali podatek o emisijskem razredu pomeni, da bo mogoče ugotoviti, kakšno onesnaženost ozračja povzročajo tovorna vozila v Sloveniji?

Napravo DarsGo lahko vozniki oziroma lastniki težkih vozil pridobijo z registracijo na DarsGo servisih ali preko spletne aplikacije darsgo. si. Podatek o emisijskem razredu vozila je

Uvedba novega cestninskega sistema DarsGo je še zadnji pogoj za odstranitev cestninskih postaj. homologacijski podatek o vozilu in kot tak pomeni tovarniško deklaracijo o emisijah.

Kam mora voznik namestiti napravo DarsGo in kako bo s plačevanjem cestnine?

Na notranjo stran vetrobranskega stekla, in sicer skladno z navodili, ki jih voznik prejme ob registraciji v sistem DarsGo. Zakaj bo omogočena tudi vožnja po cestah z odloženim plačevanjem?

Omogočen bo predplačniški in poplačniški način plačevanja cestnine. V bistvu se s tem ohranja sedanji način plačevanja cestnine v sistemu, ki je ukinjen z začetkom izvajanja cestninjenja s sistemom DarsGo. Doslej so bila vozila v Euro emisijskih razredih motorja 4,5 in 6 v Sloveniji deležna precejšnjih popustov, z novim sistemom bodo do njih upravičeni vsi uporabniki. Zakaj?

To je res. Vozila v EURO-emisijskih razredih motorja 4, 5 in 6 so v Sloveniji že v obstoječem sistemu cestinjenja deležna velikih

49 Za koliko bo to zmanjšalo prihodke Darsa in ali bodo sicer predvideni prihodki od e-cestninjenja večji od vinjetnih?

Kaj so bili glavni razlogi za uvedbo e-cestninjenja?

Glede na to, da je čistih vozil vse več in predstavljajo že veliko večino, se bo to zagotovo negativno odrazilo v naših prihodkih od cestninjenja težkih vozil. V kolikšni meri, pa v tem trenutku ne želimo dajati prenagljenih ocen.

Bodo pa seveda prihodki od e-cestninjenja na letni ravni še vedno presegli vinjetne.

Ali se bodo tuji vozniki lahko izgovarjali, da niso vedeli za nove naprave?

Ne, sistem DarsGo velja za vsa težka vozila z izjemami, ki jih določa zakon o cestninjenju ne glede na državo registracije vozila. Za obveščanje tujih voznikov je ustrezno poskrbljeno.

Zakaj so zaželene povezave voznikov z izdajatelji bencinskih kartic?

To je eden izmed načinov plačevanja cestnine, ki ga omogoča sistem DarsGo. Razlog je predvsem v tem, da se uporabnikom omogoči čim enostavnejše plačevanje cestnine s plačilnimi sredstvi, ki jih tudi sicer uporabljajo pri izvajanju svoje dejavnosti.

Koliko portalov, ki imajo cestninsko in nadzorno funkcijo, ste postavili in kako boste zbirali podatke, ki bodo osnova za plačilo cestnine?

Postavljenih je 128 portalov, 15 med njimi jih ima tudi nadzorno funkcijo. Cestninjenje poteka z uporabo standardizirane brezžične

Več jih je. Zamenjava dotrajanega obstoječega sistema cestninjenja težkih vozil z ustavljanjem, uvedba standardizirane tehnologije cestninjenja, zaračunavanje cestnine po načelih »uporabnik plača« in »onesnaževalec plača«, uvedba interoperabilnosti po zahtevah direktive o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v EU. Prednosti?

Ni ustavljanja vozil na cestninskih postajah, večja je prometna varnost, cestnina se plačuje po dejansko prevoženih razdaljah, manjše je onesnaževanje okolja.

Slovenija je prva država v Evropi, ki se je odločila za prosti tok prometa in za odpravo zapornic?

Da. Slovenija je prva, ki se je odločila zamenjati cestninski sistem z ustavljanjem vozil na cestninskih postajah s sistemom cestninjenja v prostem prometnem toku. Cestninjenje v prostem prometnem toku pa v EU ni novost, uvedeno je že v precejšnjem številu držav, na primer Avstrija, Nemčija, Češča, Slovaška, Madžarska.

Ali lahko to povzroči težave in nejasnosti pri tovornjakih, ki jih je na slovenskih cestah vse več?

Glede na to, da so vozniki težkih vozil že vajeni

127

mikrovalovne komunikacije (DSRC) med napravo DarsGo in antenami na portalih.

Transakcijski podatki se nato s portalov prenesejo v centralni sistem, kjer se nadalje obdelajo v postopku obračuna cestnine uporabnikom.

Nadzorni sistem bo zagotavljal preverjanje skladnosti oziroma pravilne uporabe sistema. Postopek bo zajemal odkrivanje in pregon.

logistika

popustov. Do zdaj so jih koristili le uporabniki ABC in DARS kartice. Z novim sistemom so do njih upravičeni vsi uporabniki čistejših vozil, torej tudi tisti, ki so v starem sistemu cestnino sprotno plačevali, torej z gotovino ali plačilnimi karticami.

uporabljati sisteme cestninjenja v prostem prometnem toku v drugih državah, kakšnih posebnih težav ne pričakujemo. Vozniki se morajo predvsem pravočasno opremiti z napravami DarsGo in se seznaniti s spremembo cestninskega sistema v Sloveniji.

Okoljski učinki e-cestninjenja?

Ker ni več ustavljanja in speljevanja vozil na cestninskih postajah, se s tem tudi zmanjša obremenjevanje okolja z izpušnimi plini vozil.

Kako lahko voznik težkega tovornega vozila pokliče na cesti na pomoč, če z napravo DarsGo ne bo nekaj v redu in koliko uporabnikov se je doslej odločilo za registracijo v nov sistem uporabnikov?

V teh primerih se je voznik težkega vozila dolžan zglasiti na enem izmed 134 DarsGo servisov, kjer bodo napako odpravili ali izdali drugo napravo DarsGo. Doslej je v sistem DarsGo registriranih 100.000 vozil in izdanih nekaj več kot 70.000 DarsGo naprav.

Kaj bo doletelo tiste, ki ne bodo imeli naprave DarsGO po 1. aprilu?

Težka vozila brez naprav DarsGo so po 1.

4. 2018 neskladna s pravili cestninjenja.

Proti lastnikom / voznikom bo DARS uvedel prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o cestninjenju.

Znotraj sistema DarsGo je bila vzpostavljena zaledna pisarna, katerega zadolžitve so upravljanje odnosov s kupci, določanje zneska cestnine dolgovane cestnine, premoščanje vrzeli, retroaktivna plačila, izdajanje računov in opominov, reševanje pritožb, spremljanje delovanja ter upravljanje sprememb.

Izjeme določa Zakon o cestninjenju (Ur. l.

24/2015, 41/2017), 9. člen. Gre pa npr. za vozila slovenske policije in vojske, vozila na nujni vožnji in vozila, ki so vključena v izvajanje humanitarnih prevozov.

marec 2018

Katera vozila ne bodo potrebovala naprave DarsGo? Izjeme bodo?

Koliko se gospodarska rast pozna v vašem poslovanju in kaj poslovno pričakujete v tem letu? Zakaj ste se odločili za tržno pozicijo v Sloveniji in kaj ugotavljate po desetih letih poslovanja?

Logistika in transport ustvarita med 7 in 8 % bruto domačega proizvoda v evropskih državah, v Rusiji skoraj 20 %.

Vlaganje v transportno infrastrukturo je zato tesno povezano z razvojem in rastjo gospodarstva države. Tudi Slovenija zavzema pomembno mesto na logističnem zemljevidu. To so prepoznali tudi pri globalni logistični družbi GEFCO, ki na svetovni ravni ustvari prihodke v višini približno 4,4 milijarde evrov. In zakaj so pred dobrimi desetimi leti s svojo enoto vstopili na slovensko tržišče? Kot pravi Olga Danyliuk, generalna direktorica družbe GEFCO v Sloveniji in na Hrvaškem, so želeli povečati svoj vpliv v regiji Adria, Slovenija z dobro geografsko lego je ena od glavnih transportnih stičišč med Jadranskim morjem in Balkanom. »Slovenija je izjemno pomemben trg zaradi svojega tranzitnega potenciala, Luke Koper, trgovskih križišč …,« pravi.

Naj najprej povem, da GEFCO oblikuje in uvaja fleksibilne, inovativne rešitve na področju dobaviteljske verige in prinaša svojim kupcem dodano vrednost. S prisotnostjo v 150 državah se uvrščamo med prvih 10 evropskih podjetij na logističnem tržišču. Družba zaposluje 13.000 ljudi 90 različnih narodnosti. Z več kot 300 centri po celem svetu svoje poslovanje razvijamo na petih kontinentih. Sicer pa se trenutna gospodarska rast odraža v poslovanju, saj večinoma poslujemo z industrijskimi odjemalci.

Slovenija je tretja država v EU po gospodarski rasti, kar se odraža v razvoju in pozitivni dinamiki v naši panogi. Odločitev, ki smo jo sprejeli pred več kot desetimi leti, in sicer, da delamo s posebno enoto v Sloveniji skupaj s Hrvaško, se je izkazala za dobro poslovno odločitev. Na svetovni ravni ima GEFCO ocenjene prihodke v višini približno 4,4 milijarde EUR in jih povečujemo. Rast podjetja na Jadranu je bila do sedaj impresivna, saj smo v zadnjih petih letih skoraj podvojili prihodke. Podatki o poslovanju v letu 2017 še niso dokončni, vendar pričakujemo rast v dvomestni številki. Podobne načrte imamo v letu 2018.

GEFCO je vodilni logist na področju avtomobilske logistike v Evropi. Kako pomembna je Slovenija kot logistično vozlišče družbe GEFCO? Naše lokalne ekipe izvajajo logistične storitve v Evropo, iz Evrope in po Evropi. Centri vključujejo številna logistična vozlišča vozil, ki jih sestavlja 72 pretovornih skladišč, 72 avtomobilskih terminalov, 51 servisnih delavnic za izvajanje storitev poprodaje v katerih dela 1.470 strokovnjakov. Slovenija je izjemno pomemben trg zaradi svojega tranzitnega potenciala, Luke Koper, trgovskih križišč ... Geografska lega Slovenije je na presečišču 5. in 10. panevropskega koridorja, zaradi česar je eno od glavnih transportnih stičišč med Jadranskim morjem in Balkanom.

Koprsko pristanišče na Jadranu je glavno tovorno pristanišče. Letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani ima številne logistične in transportne družbe za letalski in kopenski promet.

V centrali GEFCO Adria, s sedežem v Kopru, sodelujemo s strankami iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Olga Danyliuk

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Logistični trg v Sloveniji naj se razvija z zdravim tempom

Globalni logist in okolje

50 127

logistika marec 2018

Globalni logist in okolje

V zadnjih letih se pospešeno širite tudi na druga področja. Kateri so vaši logistični potenciali v Sloveniji?

V regiji Adria smo se najprej osredotočili na zagotavljanje obstoječega poslovanja v vseh dejavnostih in na krepitev dolgoročnih partnerskih odnosov s kupci. Do leta 2020 nameravamo razširiti tudi nove segmente poslovanja, kot je na primer farmacevtska logistika. Želimo vzpostaviti vitko organizacijo v regiji Adria.

Sicer pa je v Sloveniji in na Hrvaškem portfelj strank zelo raznolik. Na obeh trgih sodelujemo s skoraj 300 strankami. Še naprej pa želimo ostati vodilni na trgu avtomobilske industrije, čeprav danes že ustvarimo skoraj tretjino prihodkov v drugih sektorjih, kot so visokotehnološka in gospodarska oprema, farmacevtska industrija, telekomunikacije, energija, izven dimenzionalni tovori, vesoljska industrija in obramba, izdelki za široko porabo ... To bo tudi naš izziv v prihodnosti za Slovenijo.

Kje vidite ozka grla v slovenski logistični infrastrukturi in kakšnega pomena je za vas kot logista, tesno povezanega z Luko Koper, izgradnja II. tira?

Logistika in transport ustvarita med 7 in 8 % bruto domačega proizvoda (BDP) v evropskih državah, v Rusiji je ta številka skoraj 20 %. Vlaganje v prometno infrastrukturo je zato strateško pomembno za vsako državo.

51 Glede na razpoložljive podatke lahko pričakujemo, da se bo tovorni promet v Luki Koper letno povečal za 4 %, doseženo pa bo tudi 20 milijonov ton pretovora do leta 2030. Rast je pričakovati tudi v količinah tovora, ki se prevaža po železnici. Do leta 2030 bo po napovedih 2-krat več tovora. Torej o drugem železniškem tiru ne bi smeli podvomiti. Kar zadeva trenutno stanje, menimo, da ima drugi tir široko podporo, deljena pa so mnenja, kako izvajati projekt.

Zadnji dogodki nedvomno dokazujejo pomen tega projekta.

Kaj bi v Sloveniji spodbudilo razvoj logistike, kje so možnosti za napredek in izboljšave, čeprav je Slovenija za zdaj po indeksu učinkovitosti logistike visoko v regiji?

Indeks učinkovitosti logistike Slovenijo uvršča v evropsko povprečje z veliko možnostmi izboljšanja. Mislim na poenostavitev administrativnih postopkov, kot so carinski postopki, kjer Slovenija zaostaja za Nemčijo, ki je vodilna na tem področju. Slovenija je vsekakor strateško pomembna za nas predvsem zaradi razvite prometne infrastrukture, dostopa do morja, industrijskih proizvodnih obratov, rasti izvoza in prioritetnih razvojnih načrtov za razvoj železnice. Za naše poslovanje je pomembno, da dostavimo blago kupcu brez ovir, glede dokumentacije kot tudi glede pretoka same logistične poti, ne glede na to, ali je to storjeno na kopnem, v vodi ali v zraku.

Kaj menite o novem načinu cestninjenja v prostem prometnem toku DarsGo, ki je od 1. aprila na slovenskih avtocestah in hitrih cestah obvezen za vsa težka vozila?

Nov način cestninjenja v prostem prometnem toku »DarsGo« je zagotovo eden od korakov k večjemu pretoku avtocestnega prometa.

Dojemamo ga kot pozitivno in učinkovito potezo, ki bi lahko prinesla časovno učinkovitost in povečala varnost na avtocestah.

Slovenska strategija razvoja prometa do 2030 kot pomembna trenda v razvoju prometa v prihodnosti navaja razogljičenje in digitalizacijo.

Kako se soočate s tema trendoma in kje vidite

Že pred leti smo vgradili nove tehnologije v svoje upravljanje dobaviteljske verige. Zlasti Internet of Things (IoT) pomaga družbi pri ponudbi storitev z visoko dodano vrednostjo predvsem pri sledljivosti, medtem ko obsežna zbirka podatkov poenostavlja načrtovanje in optimizacijo logistike. To prinaša tako prihranke kot koristi za okolje. Pred kratkim smo razvili storitev »My Car is There«. Končnim kupcem omogoča upravljanje dobave njihovih vozil z mobilno aplikacijo. Privzeli smo tudi t.i. pristop »testiraj in se uči« za nadzor inovacij, kot so čisti motorji, skladiščni roboti in nadomestni deli, natisnjeni na 3D tiskalnikih. Vključili smo se v proces skupnih inovacij v obliki sodelovanja s pospeševalci in inkubatorji tovrstnih dejavnosti, pa tudi z neposrednim sodelovanjem s start-up podjetji, šolami in laboratoriji.

Na svetovni ravni si je skupina GEFCO kot prioritetno pot logističnih prevozov izbrala železnico kot okolju najbolj sprejemljivo vrsto transporta. Železniška infrastruktura v Sloveniji ima šibke točke in hkrati možnosti razvoja.

Kako učinkovit je slovenski tovorni železniški promet in s katerimi problemi se pri tem najpogosteje srečujete?

Res je. Razvijamo rešitve, ki so povezane z multimodalnimi rešitvami, kjer je potencial ogromen. Poleg tega je pomemben tudi vpliv na okolje. Zagotovo bomo morali še naprej podpirati zadostno železniško infrastrukturo in IT rešitve za sledenje tovora. V letu 2018 bi moralo slovensko gospodarstvo ob močnem izvozu in uravnoteženi potrošnji glede na napovedi še naprej rasti. Višje naložbe v vladni projekt razvoja železnice bi prav tako okrepile gospodarsko rast.

V skladu z gospodarskim razvojem pričakujemo, da se bo logistični trg v državi razvijal z zdravim tempom. Večje naložbe bomo verjetno opazili na področju skladiščenja, večjo vrednost pa prinaša razvoj IT sistemov. Luka Koper, ki že ima močan položaj v regiji, bo po pričakovanjih povečala svoj vpliv. To bo vplivalo na logistične operaterje, ki bodo zagotavljali rešitve z oceanskim tovornim prometom. V družbi GEFCO smo pred kratkim razvili dizajn velikih tovornih vagonov za prevoz velikih SUV avtomobilov.

Oskrba gospodarstva mora temeljiti na trajnostnem razvoju. To vključuje tudi uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših tovornih vozil ter zelene logistične storitve, kar omogoča čim manjše izpuste emisij v ozračje iz prometa.

Kako to upoštevate v vašem voznem parku in pri logističnih storitvah?

Smo člani Globalnega dogovora Združenih narodov (United Nations Global Compact) in uporabljamo previdnostni pristop k okoljskim problemom ter spodbujamo razvoj in uporabo okolju prijaznih tehnologij. Stalno ocenjujemo naš vpliv na okolje in dokazujemo naša ravnanja v njegovo korist. Na primer, leta 2017 nam je

127

družba EcoVadis, ki ocenjuje zrelost podjetij na področju družbene, okoljske in poslovne etike ter odgovorno nabavo, podelila bonitetno oceno 60/100, kar je potrdilo naše dobre rezultate, dosežene v letu 2016. Izboljšali smo projekt CDP (Carbon Disclosure Project ), ki je leta 2017 prejel bonitetno oceno B, s čimer se je izkazala naša sposobnost upravljanja z emisijami ogljika kljub temu, da so ocenjevalni pogoji iz leta v leto strožji.

logistika

Kako strateška je lokacija Luke Koper za GEFCO v primerjavi z ostalimi evropskimi pristanišči?

ključne izzive na tem področju za logistično panogo in v vaši skupini?

Če odgovorim direktno na zastavljeno vprašanje, 80 % naše flote sestavljajo tovornjaki tipa Euro 5 in Euro 6, vsak star tovornjak bomo sistematično zamenjali z novim tovornjakom, ki bo ustrezal standardom. Poleg tega usposabljamo naše voznike za ekološko vožnjo, kar zmanjšuje porabo goriva in stopnjo nesreč.

Leta 2017 so poslovne linije kopenske logistike in distribucije avtomobilov dosegle zastavljene cilje glede zmanjšanja emisij CO2 za 2 %. Toda kot veste, to niso edine rešitve za zmanjšanje emisij v logistični dejavnosti. Na splošno oblikujemo odgovorne ponudbe, ki se osredotočajo na optimizacijo tokov zahvaljujoč prefinjenim IT tehnologijam in spodbujanjem alternativnih rešitev z multimodalnim transportom (železnica, zrak, morje).

Uvajate ukrepe tudi v vašem poslovanju?

Seveda. Različne ukrepe za zmanjšanje porabe energije smo vključili tudi v naše poslovanje.

Prepoznali smo tri učinkovite vzvode, to so uporaba energetsko učinkovitejše LED razsvetljave, postavitev prostorov tako, da se čim bolje izkoristi naravna svetloba, in uvedli regulacijo temperature za avtomatizacijo ogrevanja ali hlajenja. Leta 2017 je 55 naših servisnih delavnic izvajalo ukrepe za zmanjšanje porabe energije.

Zmanjšanje porabe je ocenjeno na 72 MWh ali 8 % porabe.

Kakšne zahteve oziroma Euro emisijske standarde morajo izpolnjevati vaši kooperanti prevozniki?

Več kot 1.100 naših podizvajalcev je že podpisalo našo Listino odgovornega prevoza, ki jih zavezuje k uporabi vsaj tovornjakov tipa Euro 5, usposabljanju voznikov za ekološko vožnjo in uvedbo postopkov ravnanja z odpadki. Naš kratkoročni cilj pa je, da so vsi naši podizvajalci zavezani k tej listini.

So tovorna vozila na alternativna goriva (plin, električna energija idr.) z vidika učinkovitosti izvajanja logističnih storitev ter infrastrukture in tehnologije ustrezna rešitev?

Uporabo vozil na alternativni pogon ne smatramo kot edino primerno rešitev za zmanjšanje emisij, vendar teste redno izvajamo. Nobenega dvoma ni, da te tehnologije predstavljajo prihodnost logistike in transporta. V skupini GEFCO smo pripravljeni na njihovo implementacijo v naše delovanje, kot smo pripravljeni usklajevati dnevne predpise in konvergenco tehnologij.

marec 2018

Optimizacija in razvoj logističnih poti je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarske konkurenčnosti. Na tej točki je najpomembnejše dejstvo, da država prepozna razvoj logistične infrastrukture kot priložnost za napredek in izkoristi številne pozitivne učinke industrije, ki raste trikrat hitreje od svetovnega bruto domačega proizvoda. Železniška infrastruktura v Sloveniji bi zagotovo lahko bila boljša, saj današnje razpoložljive zmogljivosti ne zadovoljujejo povpraševanju po potencialnih količinah, ne samo za GEFCO, tudi globalno. Predviden drugi železniški tir v Sloveniji vsekakor vidimo kot prednost, saj sami razvijamo in promoviramo multimodalni prevoz.

Potrebujemo celotno prenovo železnic, ne le drugi tir

Količine tovora s Kitajske se večajo, prepeljani produkti pa so vedno bolj dovršeni in zahtevajo točno določene manipulacije. Meni, da se bodo ladjarji morali obrniti k obnovljivim virom energije, saj so največji onesnaževalci planeta.

Najprej o aktualnem prevzemu. Kaj ste pridobili z nakupom FPS Praga in kaj nakup pomeni za Luko Koper in slovensko logistiko?

Z nakupom češkega FPSja smo postali še konkurenčnejši igralec v srednji Evropi. Kontejnerje bomo iz severnih pristanišč preusmerili na Koper in tako dokazali, da je Koper odlična vstopna točka tudi za tovor, ki je namenjen na trge, ki so jih tradicionalno oskrbovali na severu. Z nakupom tekmeca bomo hitreje in lažje povečevali prepeljane količine tovora in konkurirali tudi največjim igralcem na področju zbirniških prevozov na teh trgih.

Vpliv na Luko Koper?

Predvsem je to dobra reklama za luko Koper, saj se še enkrat več blaga preusmerja iz severnih pristanišč v luko Koper.

Vaša glavna relacija je od Kitajske do Evrope.

Kakšni so trendi poslovanja s Kitajsko, za kakšne tovore gre in katere panoge najbolj iščejo prevoze?

V naših pomorskih zbirnikih prevažamo različne tovore. Vsekakor prevladujejo surovine in polproizvodi za evropsko avtomobilsko industrijo, pa tudi za ostale industrijske panoge - od elektro do kovinske industrije, industrije svetil, različnih strojev in opreme, pohištva idr. Veliko je končnih produktov, ki gredo takoj po uvoznem carinjenju na trgovinske police.

Urška Žižmond

Še eno leto brez drugega tira, z manj prihodki, sosednja pristanišča v modernizacijo infrastrukture Brata Carlo in Sandro Milani sta ustanovitelja in upravitelja agencije Boxline, ki je 1986 postala pomorska agencija za storitve linijskega prevoza polnih kontejnerjev. Boxline UCL je vstopil na slovenski trg v kriznem letu 2008. To je bil njihov prvi trg zunaj Italije.

Zdaj poslujejo že na dvanajstih trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Prevozniške storitve nudijo iz Kitajske in Azije.

Urška Žižmond, ki v podjetju skrbi za stranke, pravi, da so z lanskim nakupom češkega FPSja postali še konkurenčnejši igralec na področju pomorskih zbirniških storitev na češkem in slovaškem trgu. Kontejnerje bodo iz severnih pristanišč preusmerili na Koper.

marec 2018

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Špedicija

52 127

logistika

Špedicija

Luka Koper je slovensko pa tudi evropsko okno v svet.

Tega bi se morali zavedati vsi. Zapleti pri gradnji drugega tira vsekakor slabijo ugled pristanišča in države. Pristanišče vsekakor potrebuje drugi tir.

Struktura tovora se spreminja glede na čas v letu. Pred božičnim časom so v porastu okrasni izdelki, pred poletjem pa različni plažni produkti. Kot nevtralni NVOCC so naše glavne stranke različni špediterji, njihovih končnih strank ne poznamo. Je pa res, da je največji povpraševalec po tem načinu transporta (LCL) avtomobilska in druga industrija, ki proizvodnjo planirajo po načelu vitkosti. To pomeni, da nimajo velikih zalog surovin v svojih skladiščih.

Ali se v poslovanju pozna čedalje večji gospodarski interes Kitajske za Evropo?

Količine tovora s Kitajske se konstantno večajo. Prepeljani produkti so vedno bolj dovršeni in zahtevajo točno določene manipulacije.

Podobno je tudi na drugi, izvozni strani med Evropo in Kitajsko, kjer se izvozne količine tovora povečujejo iz dneva v dan.

Konkurenčne prednosti vidimo v načelu nevtralnosti. To ne dovoljuje opravljanja storitev za direktne uvoznike. Naše zbirne storitve ponujamo izključno špediterjem, kar nam omogoča dolgoročno uspešno povezovanje, posledično večje zaupanje v zbirni servis in izvajanje celovitih, zanesljivih storitev tako v uvozni kot izvozni špediciji. Dvanajst ključnih trgov pokrivamo s sedmimi lastnimi pisarnami, zelo usposobljenim in ambicioznim kadrom.

Poslušamo povratne informacije strank in servis stalno izboljšujemo. Velika prednost je članstvo v združenju CWN (Cargo World Network), ki smo ga ustanovili skupaj z našimi partnerji leta 2014. V Združenju so izjemno uspešni globalni NVOCC-ji, tako da bomo lahko razširili naš servis na nova ozemlja.

Kako je z zakonodajo po različnih evropskih državah, je vedno bolj uniformna ali se regulativna zahtevnost držav zelo razlikuje?

Države Evropske unije vedno bolj stremijo k uporabi enotne zakonodaje. Na teh trgih ni velikih razlik med posameznimi carinskimi in drugimi postopki. Vse bolj se kaže enotnost postopkov ne glede na to, skozi katero pristanišče tovor vstopa v Evropsko unijo. A se še vedno najdejo izjeme. Potem stopimo kontakt z nacionalnimi organi in strokovnjaki, težave rešimo.

Drugače pa je z zakonodajo v državah izven EU, saj se zakonodaja razlikuje od države do države in jo je potrebno dobro poznati.

Brez digitalne izmenjave podatkov in varstva podatkov se v logistiki ne da več poslovati.

Kakšna je vaša digitalna strategija, kako obdelujete podatke in kako zagotavljate sledljivost?

Pred dobrim letom smo prešli na nov, enoten operacijski sistem, ki ga uporabljajo vse naše pisarne po Evropi. Sistem je prilagojen zahtevam in željam vseh uporabnikov v naši verigi.

Zagotavlja časovno usklajeno sledenje pošiljkam. Še pred prihodom kontejnerja v Koper ali katerokoli drugo evropsko pristanišče dobi vsaka pošiljka v njem referenčno številko, ki jo uporabljamo v vseh komunikacijskih kanalih.

S tem zagotavljamo sledljivost pošiljke in njeno hitrejšo identifikacijo s strani vseh deležnikov v transportni verigi – od pošiljateljev, različnih agentov, carinskih deklarantov, do skladiščnih delavcev in prevoznikov. V prihodnosti načrtujemo prehod na brezpapirno poslovanje in shranjevanje vseh dokumentov v elektronski obliki s hitrim dostopom do njih v vsakem trenutku.

Kakšno je vaše mnenje o zapletih pri gradnji drugega tira in kaj bo to Sloveniji prineslo ali odneslo? Kje na globalnem trgu vidite Luko Koper?

Luka Koper je slovensko pa tudi evropsko okno v svet. Tega bi se morali zavedati vsi. Zapleti

Ladijski prevoz velja za enega izmed večjih onesnaževalcev okolja. A brez njega bi svet stal, saj se 90 % vsega tovora še vedno prepelje po morju.

Katere trende napovedujete za prihodnost logistike in kaj menite o zeleni logistiki, katere elemente mora upoštevati zeleni ladijski prevoz?

Ladijski prevoz velja za enega izmed večjih onesnaževalcev okolja. A brez njega bi svet stal, saj se 90 % vsega tovora še vedno prepelje po morju. Če govorimo o ekologiji, se bodo ladjarji v prihodnosti verjetno obračali k uporabi obnovljive energije. Težka ladijska goriva bo v prihodnosti najverjetneje zamenjal najprej utekočinjeni plin, pojavljajo pa se že tudi ideje o pogonu ladij na veter in sončno energijo. Logistika se bo v naslednjih letih vse bolj razvijala, a tudi vse bolj specializirala. Iz sedanjih »multitasking« logističnih ponudnikov se bodo razvijali specializirani logistični ponudniki, ki bodo sledili željam uporabnikov, pri tem pa skrbeli tudi za zmanjšanje vplivov transporta na okolje.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja v tem letu? Želimo povečati številko direktnih linij v centralno Evropo in na Balkan. Načrtujemo redne direktne kontejnerje do Brna, Prage, Dunaja, Budimpešte in Beograda. Idealna rast bi bila 10 %, saj bi tako lahko ohranili naše storitve na izredno visokem nivoju. Izredno smo ponosni na uspeh naše enote v Sežani, saj smo se prebili med pomembnejše igralce na LCL tržišču, čeprav naši konkurenti tudi velike multinacionalke.

Kampanja za reko Muro vse bolj množična Nevladne organizacije so v pripombah na energetski koncept zahtevale, da reka Mura ni predmet »energetske izrabe,« kar pomeni, da hidroelektrarna na Muri ne sme biti uvrščena med načrtovane naložbe, kakor jih navaja Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (ANOVE). Za gradnjo je sicer MOP izdalo okoljevarstveno dovoljenje. Zveza društev Moja Mura je med drugim pozvala poslance iz severovzhodne Slovenije, naj ne glasujejo za Resolucijo o energetskem konceptu Slovenije. Kampanja Rešimo Muro ima vse več podpornikov, zbrali so že več kot 77.000 podpisov. S predstavniki kampanje se je srečala tudi ministrica za okolje Irena Majcen in jim pojasnila postopek priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno na Muri.

53 127

pri gradnji drugega tira vsekakor slabijo ugled pristanišča in države. Pristanišče vsekakor potrebuje drugi tir. To občutimo tudi mi, saj se nam velikokrat zgodi, da se zaradi zasičenosti železniškega omrežja potovalni časi vlakov s kontejnerji nepregledno podaljšujejo. S tem nam povzročajo zaplete pri planiranju dela na destinacijah, kot so Madžarska, Češka, Slovaška in Avstrija. Pravzaprav mi potrebujemo dosti več, kot je drugi tir. Potrebovali bi celotno prenovo železnice. Z drugim tirom bi Koper postal še konkurenčnejši severnim pristaniščem, saj se lahko preko njega zaradi krajšega tranzitnega časa oskrbujejo vsi trgi od severno vzhodne Italije do Avstrije, južne Nemčije, Slovaške, Češke, Madžarske do balkanskih držav, pa tudi Romunije in Bolgarije. Vsako leto brez drugega tira državi odnese veliko prihodkov.

Tudi sosednja pristanišča se modernizirajo in države vlagajo v infrastrukturo, saj se zavedajo, da transport lahko dobro napolni državne proračune.

Standardizacijski dokumenti tudi za industrijsko simbiozo Pod okriljem Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) je v Bruslju potekalo uvodno srečanje v večmesečno delavnico za pripravo standardizacijskega dokumenta o industrijski simbiozi. Srečanja so se v okviru projekta Symbi udeležili tudi predstavniki SVRK in predstavniki Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST). Zaradi različnih interpretacij in definicij koncepta industrijske simbioze je prenos v prakso velikokrat omejen in zmanjšuje njen potencial na področju snovne učinkovitosti, zmanjševanja toplogrednih plinov in pozitivnih gospodarskih učinkov. CEN je sprejel pobudo z mednarodne konference Symbi o industrijski simbiozi v Ljubljani in začel s procesom priprave standardizacijskega dokumenta na področju industrijske simbioze. Uvodno srečanje je začetek osemmesečnega procesa za pripravo referenčnega dokumenta CEN. Dokument ne bo predstavljal uradnega standarda, bo pa olajšal razumevanje procesa industrijske simbioze in njegovo uvajanje v praksi.

Ciljni uporabniki dokumenta bodo predvsem podjetja, ki že uporabljajo industrijsko simbiozo oziroma bi jim tak pristop koristil pri izboljšanju njihove poslovne konkurenčnosti.

Koristil bo tudi načrtovalcem industrijskih parkov (con), gospodarskim združenjem, vladnim institucijam in oblikovalcem politik.

CEN delavnico podpirata projekta Obzorje 2020 SHAREBOX in EPSON (Horizon 2020) ter projekta Interreg Europe Tris in Symbi.

Gradiva so na voljo na spletni povezavi CEN. Zainteresirani lahko več informacij o poteku procesa in vključitvi vanj dobijo na SIST, koordinatorju procesa, na e-naslovu: cwa@sist.si.

marec 2018

Vaša mednarodna poslovna mreža narekuje premišljen razvoj distribucijskih in logističnih centrov. Katere storitve najbolj razvijate in si ustvarjate konkurenčne prednosti?

logistika

Kratko, zanimivo

54

Razlikovanje skladišč, distribucijskih centrov in logističnih centrov

marec 2018

Kljub temu, da termin logistika obstaja že nekaj stoletji, je bila opredelitev, kaj vsebinsko zajema, zgodovinsko podvržena oblikovanju narodov in protekciji, ki so jo narodi izpeljevali za zaščito svojih ekonomskih in gospodarskih interesov. Tako smo prispeli do stanja, kjer na relativno majhnih geografskih območjih obstaja množica izrazov za logistične storitve, objekte, sisteme in funkcije, ki se med seboj ne dopolnjujejo. Še več, ti termini se pogosto med seboj izključujejo in onemogočajo razvoj enotnega izrazoslovja. Predvsem pa je terminologija, povezana s temi objekti, neskladna tudi v Sloveniji. Gradili bi naj (oziroma že gradimo) več logističnih centrov- toda ali so to sploh logistični centri?

izr.prof.dr. Darja Topolšek, Jure Hrvatin, Tina Cvahte Ojsteršek, mag., Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

foto: www.shutterstock.com

izr.prof.dr. Darja Topolšek Jure Hrvatin Tina Cvahte Ojsteršek, mag.

Izrazoslovje v logistiki

logistika

127

Izrazoslovje v logistiki

T

ermin logistika, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja sinonim za fizično distribucijo, se je počasi razvijal in dopolnjeval (Rimiené & Grundey, 2007). Z razvojem moderne infrastrukture, kot so hitri vlaki, kontejnerske ladje EEE razreda in transportna letala, je logistika dobivala vedno širše okvirje in tako prerasla svoje začetne opredelitve ter postala panoga globalnih razsežnosti. Zaradi raznolikosti mednarodnih okolij in različnih smeri razvoja je posledično prišlo tudi do neusklajenosti izrazoslovja med posameznimi geografskimi okolji na področju logističnih elementov in storitev.

N

eusklajenost izrazoslovja v logistiki ima negativne posledice tako za ekonomsko in družbeno delovanje kot tudi za razvoj okoljevarstvenih sistemov. Moderna družba potrebuje paleto logističnih rešitev, ki bo prilagodljiva političnim, družbenim, naravnim in ekonomskim razmeram. Pojavlja se torej potreba po globalno usklajenem pristopu k razvoju logistike, posledično pa tudi potreba po enovitem definiranju različnih logističnih objektov in sistemov, kar bo omogočilo usklajevanje medregijskega in mednarodnega razvoja urbanizma, trgovanja, okoljevarstva in družbe.

V tem članku bomo poskušali osvetliti ozadje pojmov logistični center, distribucijski center in skladišče.

P

otreba po razlikovanju med logističnim in distribucijskim centrom ter skladiščem se

je pojavila v 20. stoletju z razvojem urbanizacije. Koncept skladišča kot kraja shranjevanja surovin, polizdelkov in izdelkov je znan najdlje in sega tudi do antičnih Egipčanov.

Skladiščenje, kot ga poznamo danes, pa se je začelo hitreje razvijati v obdobju kolonizacije, ko so se pojavile nove trgovske poti, ki so potrebovale prostore za shranjevanje blaga na poti od proizvodnje do ciljnih trgov in kupcev.

P

ojav izrazov distribucijski center in logistični center je težje natančno umestiti na časovno premico. V veliki meri je to povezano z mešanimi definicijami teh izrazov, ki jih ponujajo avtorji (Rimiené & Grundey, 2007; Montwill, A., 2014; Higginson et al., 2005).

Za razumevanje časovnega razvoja lahko omenimo, da je distribucijski center povezan z delovanjem skladišč kot nadpomenka ali kot podpomenka, odvisno od avtorja. V vsakem primeru pa je izraz tesno povezan s transportom, ki je bil v veliki meri zanemarjena veja logistike (Quinn, v Higginson et al., 2005).

R

imiené in Grundey (2007) pravita, da se je izraz logistični center pojavil v 70-letih prejšnjega stoletja. Njuna definicija izraza zajema med drugim tudi uporabo informacijske tehnologije v logistiki in vpliv logističnih dejavnosti na širšo regijo. Med funkcije logističnega centra prištevata tudi distribucijske dejavnosti in skladiščenje. Kot pravita Rimiené in Grundey (2007), je management distribucije

55 V

tabeli smo zbrali podatke, ki so jih ponudili analizirani avtorji. Osredotočili smo se na elemente definicij, kdo opravlja z objektom, kdo so lastniki in uporabniki ter aktivnosti, ki se v objektu izvajajo. Takoj smo se soočili s težavo, da v analiziranih virih ni omenjenih vseh treh objektov. Tako so avtorji pustili ogromno luknjo med definicijami. Aktivnosti ter upraviteljske in lastniške lastnosti so posledično prepletene in razumljive le z lastno interpretacijo.

O

pazimo, da imajo vsi avtorji podobno hierarhično zgradbo treh objektov. Logistični

I

z hierarhične zgradbe izhajajo tudi upraviteljske ter lastniške in uporabniške lastnosti. Skladišča so najpogosteje v zasebnem upravljanju in lastništvu. Redko je vključena lokalna oblast. Ko govorimo o distribucijskih centrih, ki opravljajo več funkcij in zahtevajo večji začetni vložek, so subvencije ali koncesije pogostejše. Logistični centri pa so brez državne investicije skorajda nemogoči. Opazimo razliko pri avtorju Montwill (2014), ki je analiziral logistični center za eno urbano območje.

Zaradi dobro razvitega območja, ki ga je objekt pokrival, državne koncesije niso potrebne.

127

Uporabniki vseh treh objektov so v veliki meri podjetja iz privatnega sektorja gospodarstva.

Lastništvo pa je delno v javni lasti. Slednje je tudi posledica začetnih investicij. Opazimo, da je v primeru avtorja Kabashkin (2007), močna informacijska podpora predvidena kot popolnoma zasebna. V javni lasti in delnem upravljanju pa ostaja razvoj prometne infrastrukture.

logistika

center je kraj, kjer se poleg ostalih, izvajajo še vse aktivnosti distribucijskih centrov. V distribucijskih centrih pa med drugimi izvajajo tudi aktivnosti, ki se izvajajo v skladiščih. Izjema so Higginson et al. (2005), ki pravijo, da so distribucijski centri osredotočeni na pretok blaga, zatorej opravljajo vse funkcije skladišča razen shrambe. Posledično so distribucijski centri hierarhično pod skladiščem. Gajšek et al. (2014) ponujajo četrto hierarhično stopnjo – logistično platformo, ki se osredotoča na širšo geografsko regijo. Podobno razmišljajo Montwill (2014), Skjött-Larsen et al. (2003) in Cheung et al. (2003), ko govorijo o pomorskih logističnih centrih in izpostavljajo pomen multimodalnosti. Ne glede na to, kako so logistične centre definirali, pa so avtorji vedno obdržali hierarhično zgradbo skladišče < distribucijski center < logistični center.

L

očevanje med logistični centri, distribucijskimi centri in skladišči je torej težko umestiti v množico različnih definicij izrazov.

Veliko avtorjev se nagiba k analizi zgodovinskega razvoja logističnih storitev in objektov.

Z evolucijo trgovanja in proizvodnje so se pojavljali novi načini in oblike blagovnih tokov.

Ti so potrebovali nove objekte, ki so združevali aktivnosti ali opravljali neke druge, povsem nove storitve. Tudi sami bomo poskušali ponuditi definicijo izrazov na podlagi razvoja logističnih procesov.

D

ejali bi torej, da je logistični center nadpomenka distribucijskega centra. Pogosto je usmerjen na širšo regijo in vedno multimodalen. Tukaj poteka konsolidacija večjih pošiljk, medtem ko v distribucijskih centrih poteka zaključna konsolidacija. Vse aktivnosti manipuliranja pa se najpogosteje izvajajo v skladiščih, organizirajo pa v pisarniških prostorih distribucijskih centrov.

Več na www.zelenaslovenija.si

Definicija

Upravitelj

Lastniki in uporabniki

Aktivnosti

Rimiené et al. (2007)

LC je naslednja stopnja evolucije DC, ki so naslednik S

LC-javno-zasebno partnerstvo DC-zasebniki S-zasebniki

LC-javno-zasebno partnerstvo DC-zasebniki javno-zasebno partnerstvo S-zasebniki

LC-MM, konsolidacija, shramba DC1-konsolidacija DC2-MM S-shramba

Higginson et al. (2005)

DC je oblika S, ki se ukvarja s specifičnimi aktivnostmi in je osredotočena na hiter pretok blaga

DC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

DC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

DC-celotna paleta logističnih aktivnosti razen skladiščenja

Gajšek et al. (2012)

Log. platforma je LC in istočasno skupek ostalih LC, DC, S na nekem geografskem področju

Log. platforma-javno-zasebno partnerstvo

Log. platforma-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

Log. platforma-celotna paleta logističnih aktivnosti

Gafurov et al. (2014)

LC je regijsko usmerjen center za logistične aktivnosti in vsebuje tudi DC in S

LC-javno-zasebno partnerstvo

LC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

LC-organizacija in izvedba blagovnih tokov

Montwill (2014)

Pomorski LC je MM točka s spremljajočimi konsolidacijskimi storitvami

Pomorski LC-zasebniki

Pomorski LC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

Pomorski LC-vse oblike pretovarjanja, konsolidacija in last-mile dostava

Skjött-Larsen et al. (2003)

LC je geografsko območje kjer se opravlja log. storitve

LC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

LC-javno-zasebno partnerstvo

LC-celotna paleta logističnih aktivnosti

Özdemir (2009)

LC je MM vozlišče, kjer 3-PL izvajalci nudijo celotno paleto log. storitev

LC-javno-zasebno partnerstvo

LC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

LC-celotna paleta logističnih aktivnosti

Kabashkin (2006 in 2007)

LC ima centralno območje z močno IT podporo

LC-javno-zasebno partnerstvo

LC-zasebniki

LC-celotna paleta logističnih aktivnosti

Cheung et al. (2003)

Pomorski LC je MM vozlišče s kopenskimi LC, DC in S

Pomorski LC-javno-zasebno partnerstvo

LC-zasebniki, javno-zasebno partnerstvo

Obvladovanje celotne oskrbovalne verige

DC-zasebniki

Tabela 1 - Podatki iz analiziranih člankov. LC – logistični center, DC – distribucijski center, S – skladišče, MM – multimodalnost

marec 2018

prišel do izraza v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so podjetja razvijala nove pristope na trg.

Začela se je uporaba računalniško vodenih naprav, ki so omogočale izračunavanje in planiranje novih tržnih taktik, kot so segmentacija trga in dodatna maksimizacija dobička. Z razvojem koncepta oskrbovalnih verig – Supply chain, v 80-ih letih, pa se je razvil tudi koncept konsolidacije. Avtorici nadaljujeta, da je konsolidacijski proces omogočil razvoj outsourcing-a v logistiki in sprožil pojav, ki ga imenujemo 3rd party logistics ali 3-PL. Izraz logistični center je torej novejši in je posledica razvoja delovanja distribucijskih centrov. S širjenjem ciljnih trgov, iz regijsko usmerjenih na globalno usmerjene, se je razvila tudi logistika in logistične dejavnosti, ki jih izvajajo logistični objekti. Avtorici zato govorita o evoluciji logističnih centrov.

Anketiranci priznavajo, da nimajo okoljevarstvenih znanj doc. dr. Sonja Mlaker Kač

foto: www.shutterstock.com

56 127

logistika

Raziskava o kompetencah v logistiki

Sodobno poslovno okolje je podvrženo hitrim spremembam, zato se tudi

Raziskava o kompetencah v logistiki

potrebe po znanjih spreminjajo.

Logistika je izredno

interdisciplinarna veda in se za

uspešno delo na tem področju

prepletajo različna znanja. Zato smo se na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru odločili, da dolgoročno spremljamo

kompetence s področja

logistike.

O kompetencah v logistiki

K

ompetence najlaže definiramo kot »lastnosti, značilnosti, znanja, sposobnosti, bodisi potrebne za delo, bodisi tiste, ki jih zaposleni imajo. Zato ločimo kompetence za delo in kompetence zaposlenih« (Majcen, 2009, str. 21).

Podobno ugotavljajo Vukasović- Žontarjeva, Korade Purgova ter Župančičeva (2009, str.

3/2 2), ki kompetence zaposlenih definirajo kot »vse sposobnosti in zmožnosti posameznika, ki so potrebne za uspešno in učinkovito opravljanje nekega dela ali vloge.« Nadalje pravijo, da obsegajo znanja, veščine, spretnosti, lastnosti, vedenja in ravnanja v nekem okolju ali vlogi.

Svetlik in Kohont (2005, str. 35) prav tako pravita, da kompetence sestavljajo znanja, sposobnosti in različne osebnostne lastnosti.

marec 2018

M

doc. dr. Sonja Mlaker Kač, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

ednarodna raziskava o vsebini usposabljanja s področja logistike (McKinnon, Flothmann, Homberg & Borsch, 2017, str. 39) je pokazala, da v razvitih državah in v državah v razvoju s področja logistike poudarjajo znanja managementa upravljanja zalog, transporta, skladiščenja, upravljanja zalog, nabave, upravljanje s strankami, znanja s področja IT-ja.

Pri vseh naštetih (razen IT-ja) je pomembnost usposabljanja ocenjena višje v državah v razvoju kot v tistih, ki so že razvite. Na splošno je v

obeh vrstah držav manjši poudarek na mehkih veščinah, pravnih znanjih in tujih jezikih, pri čemer pa je zanimivo, da je prav zadnje troje ocenjeno kot bolj pomembno v že razvitih državah na področju logistike (v primerjavi z državami, ki so še v razvoju).

F

akulteta za logistiko izobražuje na področju logistike in oskrbovalnih verig od leta 2005 in na trg prihaja vse več ustrezno usposobljenih strokovnjakov logistike. Še vedno pa je veliko zaposlenih na področju logistike, ki so se izobraževali za sorodna področja in so danes zaposleni v sektorju logistike.

K

ot je razvidno iz različnih obstoječih raziskav s področja kompetenc v logistiki, je področje logistike in oskrbovalnih verig zelo široko in zato se pričakuje, da imajo zaposleni v logistiki zelo širok spekter znanja. V nadaljevanju predstavljamo izsledke dveh kratkih raziskav in primerjavo rezultatov iz leta 2013 in 2018.

Splošni podatki o raziskavi v Sloveniji

O

be raziskavi smo opravili na Fakulteti za logistiko v Celju. V raziskavi leta 2013 je

57 • ravnanje z zaposlenimi (leta 2013 je povprečje 4,0 in leta 2018 4,3).

• skladiščenja (2013 je povprečje 4,6 in 2018 4,02),

P

• managementa (leta 2013 je povprečje 4,1 in leta 2018 4,0), • ekonomije (leta 2013 je povprečje 4,2, leta 2018 pa 3,8)

povprečna ocena 2013

tuji jeziki

povprečna ocena 2018

ekonomija 5 4

pravo

3 2

management

transport

1 0

ravnanje z zaposlenimi

skladiščenje

varovanje okolja (ekologija)

A

»Kompetenčna zrelost« logistike

elo zanimivo se nam zdi, da kljub velikim poudarkom o pomenu zelenih in sodobnih

Primerjava po področjih 2013 in 2018

naliza rezultatov je pokazala, da se anketirancem za opravljanje dela v logistiki zdi zelo pomembno: • znanje tujih jezikov (povprečna ocena 2013 je 4,9 in 2018 je 4,6),

Z

logistika

• proizvodnega procesa (leta 2013 je povprečje 4,2 in leta 2018 je 4,0),

A

nketiranci so na lestvici od 1 do 5 (1 pomeni najmanjšo pomembnost in 5 največjo pomembnost) ocenili pomembnost posameznih znanj z naštetih področij, ki so relevantna za opravljanje dela v logistiki. Področja smo izbrali na podlagi dosedanjih izkušenj in raziskav in na podlagi teoretičnega pregleda obravnavanega področja.

omembnost znanja ekologije na področju logistike je ocenjena z nekoliko nižjo povprečno oceno (3,9 v letu 2013 in 3,2 v letu 2018), kar pa je še vedno visoka ocena pomembnosti. Najnižjo povprečno oceno pomembnosti so anketiranci podali za področje prava v logistiki (3,3 v letu 2013 in 3,1 v letu 2018). Primerjava ocen pomembnosti znanj s posameznih področij za obe leti je podrobneje predstavljena na sliki 1.

• oskrbovalnih verig (2013 je povprečje 4,4 in leta 2018 4,0)

Primerjava rezultatov iz leta 2013 in 2018

127

• poznavanje področja transporta (2013 je povprečje 4,7, 2018 pa 4,6),

poznavanje oskrbovalnih verig

poznavanje proizvodnega procesa Slika 1: Ocena pomembnosti znanja s posameznega področja za opravljanje dela v logistiki (primerjava med leti 2013 in 2018)

Osnovna stopnja

Srednja stopnja

Visoka stopnja

Nekateri primeri držav

Belorusija, Urugvaj, Kenija

Grčija, Brazilija, Indonezija

Nemčija, Singapur, Združene države Amerike

Priporočene nadaljnje aktivnosti posameznih deležnikov

Oblasti: • investiranje v izobraževalni sistem na splošno • podpre infrastrukturne investicije s poudarkom na logistiki • pravna podlaga in regulacija, ki podpira razvoj kompetenc v logistiki • spodbuja in podpira promocijo logistike Podjetja: • implementacija internih izobraževanj na vseh hierarhičnih nivojih Izobraževalne institucije: • ponudijo krajše tečaje s področja logistike in diplomski študij • sodelovanje z izkušenimi institucijami iz tujine • začetek logističnih povezovanj in javno zasebna partnerstva Logistična združenja: • ponuditi različne oblike izobraževanj po ugodnih/dostopnih cenah • svetovanje oblasti

Oblasti: • posredno in neposredno podpira izobraževalne iniciative • zviša nivo kompetenc v logističnih organizacijah, ki so v državni lasti • podpre prenos znanja iz bolj zrelih regij Podjetja: • oblikujejo standardizirane programe usposabljanja z zunanjimi sodelavci Izobraževalne institucije: • spodbujajo sodelovanje z domačimi podjetji in mednarodno z univerzami • oblikujejo sodoben kurikulum in prilagodijo načine učenja • oblikujejo programe za izmenjavo študentov znotraj področja logistike Logistična združenja: • oblikujejo področne pisarne, • ponudijo usposabljanje izobraževalcev • organizirajo pogoste tečaje za vse nivoje znanj

Oblasti: • razmišljajo o dodatnih financiranjih v visokokakovostno izobraževanje s področja logistike Podjetja: • razmišljajo o nadaljnjem razvoju mehkih in vodstvenih znanj potrebnih v logistiki (saj je znanje logistike že na zavidljivo visokem nivoju) Izobraževalne institucije: • akreditirajo skupne programe z drugimi univerzami na področju logistike in managementa oskrbovalnih verig • ohranjajo kurikulum v koraku s sodobnimi trendi in inovacijami Logistična združenja: • tesno sodelujejo z industrijo in na ta način ohranjajo kurikulum dodatnih usposabljanj v koraku s časom

Tabela 1: »Kompetenčna zrelost« logistike. Vir: McKinnon, Flothmann, Hoberg & Busch, 2017, str. 68

marec 2018

sodelovalo 118 zaposlenih s področja logistike v podjetjih v Sloveniji, leta 2018 je bilo v raziskavo zajetih 94 zaposlenih. V anketo so zajeta podjetja iz zelo različnih področij: leta 2013 je sodelovalo v anketi 45,3 % anketirancev iz proizvodno- predelovalnih podjetij, 28, 8 % anketirancev s podjetij, kjer je ključna dejavnost logistika oziroma transport ter 25,9 % anketirancev iz ostalih panog; leta 2018 je sodelovalo v anketi 33,3 % anketirancev iz raznih poslovnih dejavnosti, 24,4 % s področja prometa in skladišča, 15,6 % jih prihaja iz področja predelovalne industrije in 15,6 % s področja strokovne in tehnične dejavnosti, 2,2 % jih prihaja iz podjetij za oskrbo s plinom in električno energijo in 2,2 % jih dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Anketa je bila obe leti pripravljena v elektronski obliki in anonimna.

58 127

logistika

Kratko, zanimivo Adria Kombi z novo linijo na Bavarsko Podjetje Adria Kombi, največji intermodalni operater v jugovzhodni Evropi, ki kombinira cestni in železniški promet in je razvilo močno evropsko mrežo za prevoz kontejnerjev in polprikolic, želi še bolj približati Luko Koper bavarskemu trgu. Že zdaj Adria Kombi dnevno prepelje od petindvajset do trideset vlakov v različne smeri. Nedavno pa se je odločilo za novo direktno linijo za prevoz zabojnikov s kontejnerskega terminala v Luki Koper do terminala Riem v Münchnu.

Vlak vozi trikrat na teden, ni več pretovarjanja v Ljubljani. Doslej koprsko pristanišče ni izkoristilo velikih gospodarskih možnosti razvite Bavarske. Iz Kopra so prepeljali tja le okoli 13.000 kontejnerjev, čeprav je Koper Münchnu mnogo bližji kot Hamburg. Pred severnonemškimi pristanišči je prednost Kopra predvsem za teden dni krajša plovba in cenejša storitev. Prevoznik Adria Kombi načrtuje novi liniji, uspešno poslovanje in čez čas pogostejše vožnje.

marec 2018

Učenci OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Ekoface 2018 Na letošnjem Ekokvizu, tekmovanju v ekoznanju, ki ga v sodelovanju s Telekomom Slovenije organizira Ekošola, se je pomerilo 2.850 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Ekipe iz 134 osnovnih šol so se pomerile v poznavanju treh vsebinskih področij: okoljski odtis, trajnostna mobilnost ter učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije. V začetku marca je potekalo državno tekmovanje, na katerem je zmagala ekipa Ekofrajerji1 z OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Drugo mesto je zasedla ekipa Ekosrajce4 iz OŠ Križevci, tretje mesto pa je pripadlo drugi ekipi OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava z imenom Ekofrajle13. Na državno tekmovanje se je skupaj uvrstilo 12 ekip. Od teh je bilo 8 ekip, ki so dosegle največ točk v posamezni regiji, in 4 dodatne ekipe, ki so skupno zbrale največ točk. Zmagovalnim ekipam je pokale izročil častni gost - kajakaš na divjih vodah, dobitnik srebrne olimpijske kolajne v Riu Peter Kauser. Zmagovalne ekipe so prejele tudi donacije Telekoma Slovenije v skupni višini 5.000 evrov za naložbe, s katerimi bodo še bolj prijazne do okolja. S strani vodje Ekošole mag. Gregorja Cerarja so zmagovalci prejeli tudi prehodno zastavo Ekofaca 2018.

80

Kje so znanje pridobili (2018)?

70 60 50 40 30 20 10 0

Na podlagi lastnega interesa.

V času izobraževanja.

Z izkušnjami na delovnem mestu.

Tega znanja nimam.

Slika 2: Predstavitev odgovorov na vprašanje, kako so anketiranci pridobili različna znanja (v letu 2018) ter okolju in ljudem prijaznim tehnologijam še vedno ostaja pomembnost varovanja okolja ocenjena nižje kot nekatera druga področja logistike.

Ugotovimo namreč lahko, da v primerjavi z okoljevarstvenim znanjem anketiranci le še za področje prava ugotavljajo v večji meri, da tega znanja nimajo.

Š

e bolj zanimivo pa je, ko postavimo okoljevarstvene kompetence in njihovo pridobitev v širši kontekst raziskave. Ugotovimo namreč lahko, da v primerjavi z okoljevarstvenim znanjem anketiranci le še za področje prava ugotavljajo v večji meri, da tega znanja nimajo. Poleg tujih jezikov pa je okoljevarstvo tudi procentualno najnižje med znanji, ki jih anketiranci pridobijo z izkušnjami na delovnem mestu. Podrobneje so rezultati za vsa področja predstavljeni na sliki 2.

Kako naprej?

M

orda se ena izmed izboljšav skriva v matriki »kompetenčne zrelosti« logistike (McKinnon, Flothmann, Homberg & Borsch, 2017, str. 68). Slovenija v raziskavo, ki je zajemala vse nivoje od operativnega do top managementa v logistiki po svetu, ni bila zajeta, ugotovitve iz te raziskave so strnjene v tabeli 1.

Z

a Slovenijo lahko na podlagi naše raziskave in primerjave s prej omenjeno mednarodno raziskavo s področja znanja v logistiki rečemo, da je »kompetenčna zrelost« nekje na meji med srednjo in visoko stopnjo. Kar je zagotovo

dobro. Oblikovani so dobri mednarodno akreditirani študijski programi, ki omogočajo študentom tudi ustrezne izmenjave s tujino, dobro dela tudi Slovensko logistično združenje.

Na vseh deležnikih pa je, da področje kompetenc v logistiki skupaj, skozi prepoznavanje pomembnih kompetenc, ustrezno izobraževanje in dodatno usposabljanje premaknemo na najvišjo raven.

Viri Majcen, M. (2009). Management kompetenc. Ljubljana: GV Založba.

McKinnon, A., Flothmann, C., Hoberg, K & Busch (2017).

Logistics Competencies, Skills and Training. Washington: The World Bank.

Svetlik, I., Kohont, A., Gorišek, K., Rozman, B. & Lamberger, J. (2005). Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Vukasović- Žontar, M., Korde Purg Š. & Zupančič, B. (2009).

Ključne kompetence zaposlenih v praksi : vodenje korak za korakom s konkretnimi orodji, praktičnimi primeri in preverjenimi vzorci za hitro in učinkovito uporabo v podjetjih in ustanovah. Maribor: Forum media.

Promocija

ZDAJ ME NIČ NE USTAVI. Promocija

E-CESTNINJENJE TEŽKIH VOZIL OD 1. 4. 2018 V Sloveniji s 1.4.2018 uvajamo sodobno e-cestninjenje vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone.

Vsako težko vozilo mora imeti pred vožnjo po avtocesti nameščeno napravo DarsGo, s katero se cestnina obračuna glede na prevoženo razdaljo. Registracijo lahko opravite na DarsGo servisih ali na spletni strani www.darsgo.si. Za vsa vprašanja pa vam je na voljo naš klicni center: 01 518 83 50.

Uredite že danes!

www.darsgo.si

PAMETNA PAMETNAENERGIJA ENERGIJA

Pri Prinas nas vse vse pridelamo pridelamo doma, doma, tudi tudi elektriko. elektriko.

Domača Domačasončna sončna elektrarna elektrarna nana ključ. ključ.

| |080 080 1558 1558

€

NALOŽBA, NALOŽBA, KI SE IZPLAČA KI SE IZPLAČA

PROJEKT PROJEKT NA NAKLJUČ KLJUČ

BREZSKRBNOST BREZSKRBNOST NA DOLGI NA DOLGI ROK ROK

• Dostopna Dostopna cena cena Vaši stroškiVaši za plačilo stroški za porabljene plačilo porabljene električne energije električne bodo energije takoj bodo takoj bistveno nižji, bistveno življenjska nižji, življenjska doba doba sončne elektrarne sončne elektrarne pa presega pa presega 30 let.30 let.

•

• Vse Vse na na enem enem mestu mestu Svetovanje, Svetovanje, ogled ogledobjekta, objekta, ocena ocena investicije, investicije, projektna projektnadokumentacija, dokumentacija, montaža montaža in in vzdrževanje vzdrževanje domače domače elektrarne: elektrarne: vse vselahko lahkouredimo uredimo mi. mi.

• Energetska Energetska neodvisnost neodvisnost Z lastno sončno Z lastnoelektrarno sončno elektrarno takoj takoj postanetepostanete energetsko energetsko samooskrbni samooskrbni in za vedno in za vedno neodvisni neodvisni od nihanja od cen nihanja nacen trgu. na trgu.

•

• Varna Varna in enostavna in enostavnamontaža montaža Gradbena Gradbena dela delasosominimalna minimalna ininhitra, hitra, sama sama montaža montaža sončne sončne elektrarne elektrarne običajno običajno traja traja lele1 1dan. dan.

•

• 100 100 % slovenska % slovenskakakovost kakovost • V partnerstvu V partnerstvu s slovenskimi s slovenskimi podjetji podjetji Sol Sol Navitas, Navitas, Letrika Letrika Sol SolininBisol Bisol vam vam zagotavljamo zagotavljamo vrhunsko vrhunsko kakovost kakovostsončne sončne elektrarne. elektrarne. PoPo želji želji vamvam uredimo uredimotudi tudimontažo montažo toplotne toplotne črpalke črpalke vodilnega vodilnegaslovenskega slovenskega proizvajalca proizvajalca Kronoterm.

Kronoterm.

• Dostopnost Dostopnost za vsakogar za vsakogar Gradnjo lastne Gradnjo elektrarne lastne elektrarne boste boste lahko financirali lahko financirali na različne na različne načine, v skladu načine, vs skladu svojimi s svojimi finančnimifinančnimi zmožnostmi. zmožnostmi.

• Z nepovratnimi Z nepovratnimi sredstvisredstvi Eko Eko sklada zdajsklada do 20 zdaj % do ugodneje.

20 % ugodneje.

•

• Miren Miren spanec spanec V vsakem V vsakem trenutku trenutku boste lahko boste lahko nadzorovali nadzorovali domadoma proizvedeno proizvedeno energijo energijo na spletnem na spletnem portalu.portalu.

•

• Daljinski Daljinski nadzor nadzor delovanja delovanja Elektrarno Elektrarno bomobomo na vašo na željo vašo tudiželjo tudi vzdrževali, vzdrževali, tako da tako boste daviboste lahko vi lahko popolnoma popolnoma brez skrbi: brezsistem skrbi: bo sistem okvare bo okvare avtomatsko avtomatsko sporočil sporočil izvajalcu, izvajalcu, ki jih bo ki jih bo odpravil odpravil v najkrajšem v najkrajšem možnem možnem času. času.

• Zagotovljena Zagotovljena dolgoročna dolgoročna garancija garancija in jamstvo in jamstvo Garancijske Garancijske dobe dobe sestavnih sestavnih delov delov sončne sončne elektrarne elektrarne od 10 do od25 10let. do 25 let.

10-letno 10-letno jamstvo jamstvo na nepuščanje na nepuščanje strehe strehe podpod elektrarno. elektrarno.

Promocija

€