EOL 128 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

128 Maj 2018

dr. Klavdija Rižnar: Ovir za EMAS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili

dr. Gregor Radonjič: Mnogi vodilni v podjetjih ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi dr. Robert Golob: Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi mag. Aleksander Mervar: Dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij mag. Marko Zidanšek: S shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža mag. Andrej Rihter: Pošto bodo kmalu dostavljali roboti, v Franciji pakete že prinašajo droni

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… najdemo potrditev, da delamo dobro … … konkretne informacije, rešitve in ideje … … združuje, povezuje, informira, izobražuje …

Hotel Park – Urban & Green je v letu 2015 stopil na pot trajnostnega poslovanja in postal prvi zeleni hotel v Ljubljani. Zelena je naša zgodba, ki jo razvijamo naprej. Ves čas se intenzivno povezujemo s tistimi, ki se zavedajo svoje okoljske in družbene odgovornosti. Zeleno omrežje Slovenije je na samem začetku in tudi sedaj pomemben partner, saj na enemu mestu združuje, povezuje, informira, izobražuje. je odličen portal, ki z revijo EOL še dodatno izpostavlja in promovira svoje člane. Veseli smo, da smo del zgodbe Zelene Slovenije. Urša Malovrh, direktorica hotela Park Ljubljana

V podjetju bosio d.o.o. dajemo velik poudarek zeleni ozaveščenosti in odgovornosti ter skrbi za okolje. To velja za vse naše zaposlene in naše partnerje, s katerimi sodelujemo. Zeleno omrežje nam nudi konkretne informacije, rešitve in ideje za še boljšo zeleno odgovornost! Dejan Skok, vodja Oddelka projektne nabave in logistike v podjetju Bosio d.o.o.

Med ključne prioritete podjetja uvrščamo zeleno poslovanje. Digitalizacija poslovnih procesov zmanjša porabo papirja in poveča učinkovitost poslovanja, zato pospešeno uvajamo uporabo e-računov. S centraliziranim sistemom za spremljanje tiskanja smo porabo papirja zmanjšali za več kot 30 %. Z vgradnjo daljinskih vodomerov smo posodobili način popisovanja vodomerov in prihranili na pogonskem gorivu ter zmanjšali izpuste v okolje. Smo dolgoletni člani Zelenega omrežja. Revijo EOL skrbno preberem in jo dam v branje tudi sodelavcem. V njej smo našli že marsikatero idejo, še bolj pa smo veseli, ko v kakšnem članku najdemo potrditev, da delamo dobro. Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod j.p. d.d.

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

pridrUŽiTe se! Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo! Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

asin laboratorij je pred pariško podnebno konferenco objavil študijo o arktičnem ledu. Zapisali so, med drugim, da se je grenlandski ledenik Zacharial Isstrom leta 2012 ločil »od geološke stabilne pozicije in stopil v pospešeno fazo umikanj«. Zlovešče. V njem je dovolj vode, da bi se gladina svetovnih morij dvignila za 46 cm, če bi se stopil. Vsako leto zgubi pet milijard ton mase, ki jo požre Atlantski ocean.

poglejmo k nam. Triglavski ledenik je še samo ledeniček. Danes ga ni več kot le za 0,7 ha, pred desetletji so naši smučarski asi po njem trenirali. Na 40 ha. Led že nekaj let ne nastaja več. In morje? Gladina morja na mareografski postaji Koper se zviša letno za približno en milimeter.

anljivost Slovenije je bila že večkrat potrjena. Slovenske raziskave kažejo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 pri nas povečala za 0,5 do 2,5 °C. Če se bo v svetu dvignila za več kot 2 do 3 °C, bo nevarnost, da izumre 20 do 30 % rastlinskih in živalskih vrst. Ali kot je zelo slikovito ponazoril krče v naravi govornik na posvetu o čebelah, pripravili so ga na Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti: Če izumre čebela, se bo na zemlji veliko spremenilo. Če človek, pa ne bo nič posebnega …

temi navedbami tvegam, da mi bo del slovenske javnosti ugovarjal, češ da naj ne tratim papirja s temi ofucanimi podatki. Kajti, če verjamemo evropski raziskavi javnega mnenja o podnebnih spremembah, se je v Sloveniji v zadnjih treh letih najbolj zmanjšal delež ljudi, ki menijo ali verjamejo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem. Še več. Slovenski respondenti niso soglašali, da sta boj proti podnebnim spremembam in učinkovita raba energije priložnost za nova delovna mesta. Za piko na i. Samo 16 % anketiranih se čuti soodgovorne za podnebne spremembe.

akaj nas potemtakem raziskava lahko bolj strezni kot Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi deležniki v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050? Zato, ker je v ogledalu slika, ki jo že nekaj časa poznamo. Ali smo pozabili na tisto

EOL foto: Rok Tržan

– zrcalce, zrcalce, povej, katera najlepša v deželi je tej … Seveda mislim na vsakogar od nas, ki naj se ne gleda v zrcalo, če je lep, pač pa naj si prizna svoj delež odgovornosti za vsa črna znamenja naše eksistence na planetu. Koga sploh skrbi, da slovenska javnost ne jemlje resno podnebnih sprememb? Kaj bo storila nova oblast, ko se bo povzpela na val gospodarske rasti Slovenije? S katero prepričljivo strategijo bo Slovenijo bolj prilagajala podnebnim spremembam?

odnebno ogledalo 2018 namreč razgrinja podatke, ki niso neznani. Na črno tablo je pribit promet kot glavni krivec za največ emisij toplogrednih plinov. Gre za emisije, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS). Promet prispeva 51 %, kmetijstvo 16 %, stavbe 12 %, industrija 10 %. Dobro je omeniti podatek, da je Slovenija z varčevanjem energije v stavbah očistila zrak z milijonom ton ogljikovega dioksida, a je za približno enako količino povečala izpuste v prometu.

eveda. Strategije razvoja prometa so v zadnjih desetletjih, pa ne le v Sloveniji, tudi EU se dobro spreneveda, kar naprej velikodušno napovedovale vlaganja v razvoj železniškega prometa, javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti. Osrednji nacionalni dokument o zeleni podnebni poti naj bi usmeril novo oblast k dejanjem, ko gre za tri stebre, ki lahko osvežijo to, kar vsak dan dihamo, in vsaj malo uspavajo raka na pljučih planeta. Cilji pri zmanjševanju emisij so nedvomno ogroženi, priznava slovensko Podnebno ogledalo.

orej, kaj lahko Slovenija takoj spremeni, s konkretno gesto, da misli zares? To, da z zeleno proračunsko reformo takoj ukine subvencije oziroma vračila trošarin za umazana goriva. Kajti država je podelila 123 milijonov subvencij za trošarine za dizelska goriva. Subvencionira rabo fosilnih goriv, namesto da bi v galopu gospodarske rasti podprla nizkoogljično gospodarstvo. Tista podjetja, ki gospodarsko rast dosegajo z zelenimi tehnologijami, ne tako, da še bolj usmrajujejo in temnijo okolje. Podatek, da so se emisije v gospodarski rasti povečale za 4,8 %, torej več, kot je rast BDP, je kajpak razumljiv. Ob takšni gospodarski rasti. Toda, ali ni obenem zelo zgovoren?

akaj je tako, ni uganka. Le preveč jasno sporoča, da ni malo tistih, ki so prepričani, da so podnebne spremembe blažev žegen. So res?

Jože Volfand, glavni urednik

maj 2018

esnica je včasih kakor sol na rano, a je lahko tudi zdravilo… To je modrost znane francoske pisateljice. In kaj je resnica, ki bi o podnebnih spremembah prepričala slovensko javnost? Morda tole.

Uvodnik

128

Zakaj vračila trošarin za umazana goriva?

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Mnogi vodilni v podjetjih ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

11 Embalaža mora porabiti čim manj materiala in naj bo iz obnovljivih virov

Tisk: Eurograf

19 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

20 Obvladovanje procesov na čistilni napravi

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, maj 2018 Naklada 2.000 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju.

21 Porabimo več in onesnažujemo bolj, kot planet prenese 22 Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi 24 Dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij 26 Velenje pripravlja naložbo v vodikove tehnologije in brezemisijski mestni promet 28 Nova dajatev na izrabljena vozila, malo pričakovanj

34 Priljubljena zvrst v umetnosti, a zelo različni učinki na okolje 36 Ovir za EMAS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili 38 S shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža 40 V Oslu prva popolnoma avtomatska sortirnica brez delavca za ročno kontrolo

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

42 Reciklati in materiali na bio osnovi so prihodnost

44 Tudi v EU premalo kapacitet, kaj namerava Slovenija? 46 Dolgoročna rešitev za Slovenijo je izgradnja dveh ali več regionalnih sežigalnic 48 Rast gospodarstva je povzročila rast emisij, kdo bo ukrepal 50 Pošto bodo kmalu dostavljali roboti, v Franciji pakete že prinašajo droni 54 Zakonodajalec ne loči intelektualnega dela od mešanja betona

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

maj 2018

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

sebina

4 128

EOL

Impresum

56 Tehnologija blocchain prinaša nove priložnosti, kadri aktualna tema

57 Informatizacija in modernizacija dobro, a dodana vrednost za povprečjem EU

Pokrovitelj 128. številke:

Blagovna znamka The Very Lazy®, ki obsega že pripravljene sesekljane izdelke, je dobila novo embalažo, ki so jo izdelali pri proizvajalcu stekla Beatson Clark. Z uporabo najnovejše programske opreme za izdelavo steklenih izdelkov je oblikovalska ekipa v Beatson Clark izdelala stekleno posodico z logotipom Very Lazy®, ki je vtisnjen na obeh straneh embalaže. Serija vključuje sestavine za zelo zaposlene kuharje, kot je sesekljan česen, sesekljan ingver in sesekljan rdeč čili, vse konzervirane v belem vinskem kisu. Napredek v tehnologiji uporabe stekla je revolucioniral to, kar lahko oblikovalci sedaj dosežejo z reliefnim graviranjem in z uporabo najnovejše programske opreme.To pomeni, da je rezultate lažje definirati in tudi lažje izdelati.

Prenovljena embalaža otrokom daje občutek kinetične zabave

Fotografije: arhiv proizvajalcev

To bo tema tradicionalnega okoljskega dne gospodarstva, in sicer v četrtek, 31. maja, na Gospodarski zbornici Slovenije. Kdaj je odpadek odpadek in kdaj surovina je včasih v podjetjih zadrega, do katere prihaja zaradi neusklajene zakonodaje. Zakonodaja o odpadkih, zakonodaja o proizvodih in zakonodaja o kemikalijah niso usklajene. Tudi vprašanje, kdaj je določen material odpadek, kdaj pa stranski proizvod, opredelitve so v različnih državah različne, že dolgo bega zlasti nekatere panoge, kemična je med njimi.

Problematika je povezana tudi z uporabo sekundarnih surovin in reciklažo, kar je v žarišču koncepta krožnega gospodarstva. Znano je tudi nezaupanje v reciklate, saj se jih podjetja izogibajo predvsem v primerih, ko reciklati ne morejo zagotoviti enake kakovosti proizvoda kot izvorni materiali. Slovenija na tem področju zaostaja za povprečjem v EU, prav tako pri inovacijah v krožnem gospodarstvu. V EU so sicer sprejete direktive za harmonizacijo meril, kdaj odpadek izgubi status odpadka za odpadno železo, jeklo in aluminij z odpadno aluminijevo zlitino, odpadno steklo in odpadni baker. Slovenija ima sprejeta samo merila za kompost in digestat.

Od septembra obiski inšpektorjev zaradi OVD

Polipropilen bodo uporabili z regranulirano vsebino

Henkel je začel prodajati svoj pralni prašek Megaperls v fleksibilni embalaži, ki se imenuje "quadro seal vrečka" in je sestavljena iz OPP/ PE laminata. Trenutno je 30 % PE embalaže sestavljeno iz industrijskih odpadkov, ki so bili predelani v tovarni Mondi v Halleju v Nemčiji. Celotna struktura embalaže vsebuje približno 10 % »regrind« materiala. Glede na tehnične izzive obe podjetji to prepoznavata kot pomemben začetni korak pri zagotavljanju, da takšna embalaža ustreza okoljevarstvenim potrebam krožnega gospodarstva. "Naš cilj je doseči 50 % stopnjo regranulacije v celotni strukturi,"

Odpadek ali proizvod: kje je ločnica

128

pravi Timo Müller, vodja ključnih strank pri Mondiju. Ta projekt je omogočila napredna tehnologija za predelavo smole, ki je bila nameščena v obratu podjetja Halle. Tehnologija omogoča, da zbira ne le prosojne in bele materiale, temveč tudi tiste, ki nimajo drsnega sredstva. Tako lahko uporabijo »regrind« material v laminatu, ne da bi negativno vplivali na same karekteristike materiala in mehanske lastnosti izdelka. »Tesno sodelujemo z našim dobaviteljem OPP folij, da bi omogočili uporabo polipropilena z regranulirano vsebino, s čimer bomo povečali odstotek predelanih materialov v celotni strukturi. Naši razvijalci embalaže želijo oblikovati pametno embalažo, ki uporablja najmanjšo možno količino materiala, se lahko reciklira in vsebuje več recikliranega materiala", je dejal Dr. Thorsten Leopold, vodja oddelka za mednarodno embalažo za domačo nego pri Henkel. "Mondi nam ponuja dragoceno tehnološko znanje za izvajanje bolj trajnostnih rešitev za nekatere naše embalaže za perilo in domačo nego."

Brandimage, vodilno globalno svetovalno podjetje za arhitekte in oblikovalce blagovnih znamk, je na podelitvi nagrad GDUSA 2018 podelilo tri priznanja za odlično oblikovanje embalaže za izdelke 7-Eleven. Zmagovalci nagrad GDUSA American Package Design Awards so tisti, ki pri embalaži najbolje izkoristi moč oblikovanja in vzpostavi čustveno povezavo s kupcem. "Primarni cilj zamenjave embalaže slurpee cup je bil, da se posodobi in obeleži čarobnost zelo priljubljene ikonične znamke," so povedali v podjetju. "Prenovljena embalaža prinaša otrokom občutek kinetične zabave s svojim novim videzom, je neustavljiva za otroke vseh starosti in spodbuja nostalgične spomine ter privablja nove generacije."

Vlada RS je zaradi lanskih požarov v podjetjih, kjer ravnajo z odpadki, sprejela sklep, da morajo projektne skupine opraviti poostren inšpekcijski nadzor pri imetnikih okoljevarstvenih dovoljenj (OVD). Projektne skupine bodo začele z delom 1. septembra. Akcija bo trajala dve leti. Skupine bodo sestavljali inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor, predstavniki Agencije RS za okolje (ARSO), inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorji Urada za kemikalije (v primeru objektov, ki se ukvarjajo s kemikalijami) in energetski inšpektorji Inšpektorata RS za infrastrukturo. Skupine bodo opravile inšpekcijski nadzor po vseh predpisih, ki jih nadzirajo posamezne inšpekcije. Vsak teden bodo opravile nadzor pri petih imetnikih OVD, kar pomeni, da bo do konca leta 2018 opravljen inšpekcijski nadzor za približno 70 naprav, ki imajo izdan OVD. V republiškem registru obratov manjšega in večjega tveganja za okolje je vpisanih 62 obratov. V nekaterih so nameščene tudi naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (IED naprave). Teh je v Sloveniji skupno 210. Poleg tega je v Sloveniji tudi približno 1.000 imetnikov drugih OVD.

maj 2018

Kuharjem bo odslej lažje

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

EOL

128

Kratko, zanimivo Slovenija je zelo izpostavljena naravnim nesrečam Na simpoziju Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja, ki so ga organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, Inženirska zbornica Slovenije ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je med drugimi sodeloval tudi dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Povedal je, da je Slovenija v globalni konkurenčnosti na 48. mestu med 137 državami, v globalnem indeksu odpornosti pa smo na 39. mestu med 130 državami. To pomeni visoko izpostavljenost naravnim nesrečam, slabo kakovost varstva pred njimi ter slabo kakovost požarnega varstva. Po njegovem mora Slovenija zmanjšati izpostavljenost gospodarske in drugih dejavnosti pred naravnimi nesrečami, torej določiti ogrožena območja in izboljšati požarno varnost. »Začeti je treba dialog o dvigu produktivnosti v gradbeništvu in kako tudi tu vzpostaviti boljšo gospodarsko klimo. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti tudi cilji gradbeništva. Od pametnih mest do podnebnih ukrepov in čiste vode. Tudi gradbeništvo se mora prepoznati v teh ukrepih,« je dejal. Poudaril je še katastrofalno zanimanje za študij gradbeništva, kar bo imelo srednjeročne posledice, saj bo magistrov gradbeništva le še peščica. Sprejeta prostorska in gradbena zakonodaja skupaj z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti predstavljata kompromis več let priprav in usklajevanja z ministrstvi, zbornicami in ostalo strokovno javnostjo. »Seveda ne bo sama po sebi pomenila koraka v pravo smer, a osebno verjamem, da s pozitivno uporabo zakonodaje in uvajanjem novih, sodobnih tehnologij in managementa lahko celoten proces graditve bistveno izboljšamo,« je na simpoziju povedal predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec.

Novosti Plastični lonček in interaktivna nakupovalna izkušnja

Plastičen lonček RPC Superfos SuperLock® ponuja kupcem v supermarketih po Belgiji novo interaktivno nakupovalno izkušnjo z možnostjo mešanja lastnega izbora oreščkov. Embalaža Ranobo je idealna za prodajne police in kot embalaža za na pot. Kupci lahko izbirajo med dvema velikostma 300 g in 450 g. Samopostrežni plastični lončki SuperLock® so okrašeni z etiketami In-Mold. Izviren koncept polnjenja je zasnoval Ranobo, belgijski veletrgovec orehov, tropskega sadja in riževih krekerjev. "Ranobo je v nekaj supermarketih namestil pick & mix displeje, s katerimi dosega pričakovane prodajne številke," pojasnjuje eden od ustanoviteljev podjetja Gilles Jeuris. "Naša izbira orehov je priljubljena, vendar brez embalaže SuperLock® se naš koncept ne bi spremenil v to, kar vidimo danes." Druga prednost SuperLock® lončka je njegova oblika in velikost, ki se odlično prilega držalom za lončke v avtomobilih in odraža dejstvo, da so orehi zdrav prigrizek za ljudi, ki preživijo dolga obdobja v avtomobilu. Embalaža premore tudi enostavno ponovno zapiranje pokrova na navoj. Veletrgovci z oreščki cenijo trdo plastično embalažo, ker je tako močna, da jo ljudje obdržijo tudi, ko je prazna.

Izboljšana plastična zapirala za vino

maj 2018

Na Komunaliadi tudi o termični obdelavi odpadkov Tradicionalno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije bo 8. in 9. junija znova, tokrat že šestič po vrsti, potekalo v Celju. Dvodnevno srečanje se bo začelo s strokovnim posvetom, na katerem bosta v ospredju dve aktualni temi: Termična obdelava podatkov in Varstvo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov. O slednjem bo predavala mag. Rosana Lemut Strle, direktorica področja za obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prvi dan bodo odprli tudi

DS Smith Plastics bo na sejmu v Italiji predstavil vrsto rešitev za zapirala za vina namenjena embalaži »vrečka v škatli«. Mustang zapiralo ima najnižjo hitrost prenosa kisika (OTR) v industriji, ki bistveno podaljša rok uporabnosti izdelkov, ki so občutljivi na kisik. Če ga uporabljate v vrečah za vino, ga Mustang ohranja svežega

še štiri mesece po odprtju. Ta prednost omogoča, da je Mustang zapiralo primerno za občasno rabo doma ali v restavracijah in barih, kjer strežejo vino v kozarcih. Nadalje je Mustang zapiralo primerno za uporabo na embalaži »vrečka v škatli« in za samostoječe vrečke. Nova linija najbolj priljubljenih zapiral VINIflow - za oljčno olje, sok in vodo bodo tudi predstavljena na sejmu. VINIflow ponuja priročno vlivanje, odlično hitrost prenosa kisika (OTR) in usmerjen pretok. VINIflow ima za dodatno varnost pečat ter z novo serijo 25 % boljšo učinkovitost OTR od prejšnje različice. Poleg tega je VINIflow združljiv z vsemi vrstami embalaž »vrečka v škatli« na trgu.

Odprete pokrov in embalaža igra nacionalno himno

Elektronski strokovnjak za pakiranje, Electropac, se je združil s slaščičarsko družbo Churchill's, da bi pred kraljevsko poroko pripravil patriotski spominek. Gre za glasbeno verzijo darilnega programa Churchill's Around London, pločevinke, ki je napolnjena s 150 grami različnih keksov. QVC pločevinka predstavlja zapleteno, reliefno predstavo Londona z mnogimi najbolj znanimi znamenitostmi mesta. Ko odprete pokrov, embalaža igra nacionalno himno, kar dodaja embalaži ščepec nostalgije. Londonsko podjetje Electropac je specializirano za proizvodnjo in aplikacijo nizkocenovne mikro - elektronike. Z dodajanjem učinkov, kot so zvok, svetloba in gibanje, želi podjetje peljati embalažo v novo dobo z ustvarjanjem novih zgodb in multi-senzornih povezav med blagovnimi znamkami in potrošniki. »V digitalni tržni dobi družba Electropac raziskuje načine za oživitev analogne strani trženja, tako da lahko kupce ustavimo in jih navdušimo z novimi izkušnjami pakiranja," je povedal Rahul Shah iz Electropaca.

Priročna embalaža za sir Priročna rešitev RPC Superfos diha novo življenje v embalažo sira za najnovejši sir iz Skånemejerierja, vodilnega proizvajalca zrelega sira na Švedskem. Embalaža v obliki trikotnika ima kisikovo bariero v

obliki etikete. Embalaža zagotavlja, da potrošnik ne potrebuje pladnja in da je potrebno le malo kontakta s prsti, da izdelek postreže. "Priročnost je pomemben trend in na splošno se embalaža za sir ni zares spremenila od petdesetih let prejšnjega stoletja," pojasnjuje Jannica Andersson, vodja blagovne znamke Allerum & Cheese v Skånemejerierju. "Želeli smo pospešiti in ponuditi potrošnikom presenetljivo novo rešitev za našo serijo Allerum zrelih sirov. S pakirnim kompletom RPC Superfos zdaj podmlajujemo podobo embalaže sira in imamo posodo, zaradi katere naš sir izstopa iz množice. Dodatna prednost embalaže RPC Superfos je njena popolna možnost recikliranja. To je posebnega pomena za podjetje Skånemeierier, kjer so pred kratkim dosegli 90 % zmanjšanje vpliva na podnebje z zamenjavo vira energije iz fosilnih goriv na daljinsko ogrevanje.

Nova kozmetična linija naj bi spreminjala svet plastike

Podjetje Bio-on predstavlja novo linijo kozmetičnih sestavin za zaščito pred soncem. Izdelana je iz revolucionarnega 100 % naravnega in biološko razgradljivega bioplastičnega materiala. Novi izdelki so iz družine bio kozmetike bioplastičnih mikro praškov. Predstavili so jih spomladi leta 2017 in so namenjeni za kozmetiko, ki spoštuje okolje in zdravje ljudi. Ljudje ignorirajo dejstvo, da so lahko organski Fotografije: arhiv proizvajalcev

Nove tehnologije tiska in vročega žigosanja za pločevinke Podjetje Ball Corporation je pred kratkim osvojilo dve CanTechovi nagradi za aluminijaste aerosolne deodorante in za pločevinke, ki so izdelane pod blagovno znamko Heineken Srbija Zaječarsko. Za aerosolne deodorante so pri podjetju Ball razvili stroškovno učinkovito in privlačno rešitev za stranke, ki želijo videz vročega žigosanje (kjer se na pločevinko nanese kovinska folija). Z najsodobnejšimi pigmenti in z aplikacijo tehnologije črnila lahko na aluminijaste pločevinke vseh oblik in velikosti nanesemo reflektivni sijaj, ki je na voljo v vseh metalik odtenkih. Za pločevinko se je Ball združil s podjetjem Heineken Srbija, dolgoletnim kupcem, pri oblikovanju ekskluzivne pločevinke. Heineken je ustvaril štiri omejene serije pločevink, ki predstavljajo brezhibno tiskalno tehniko visoke ločljivosti podjetja Ball za blagovno znamko Zaječarsko. Ball je tesno sodeloval s Heinekenom, da je prenesel štiri umetnine iz srbskega narodnega muzeja na pločevinke.

7 128

razstavo komunalne opreme. Drugi dan bodo udeleženci merili moči v delovnih in športnih tekmovanjih. Delovne discipline bodo štiri, športnih pa bo osemnajst, med njimi tri nove: kolesarjenje (tekmovanje bo del Tuševega vzpona na Celjsko kočo), paintball in lokostrelstvo.

EOL

UV-filtri fototoksični in fotostabilni. Glavni cilj je najti način omejevanja njihove koncentracije v kozmetičnih formulah brez ogrožanja učinkovitosti. Nova linija SPF Booster, razvita za blagovno znamko bio kozmetike vsebuje ultrazelene sestavine, ki so zasnovane tako, da bistveno zmanjšajo odstotek UVfiltrov, ki so uporabljeni pri zaščiti pred soncem in povečajo vodoodpornost. Vsi PHA (polihidroksialkanoati) so izdelani iz obnovljivih virov in lahko nadomestijo številne konvencionalne polimere, ki so trenutno narejeni s petrokemičnimi postopki z uporabo ogljikovodikov. Zagotavljajo pa enake termo-mehanske lastnosti kot običajne plastike, ki imajo prednost, da so popolnoma trajnostni in 100 % naravno biološko razgradljivi. Od leta 2007 je Bio-on namenjen spreminjanju sveta plastike, zmanjševanju onesnaževanja za bolj trajnostno prihodnost in ohranjanju narave, zahvaljujoč svojemu ekskluzivnemu, inovativnemu znanju in izkušnjah na področju bioin ekološko združljivih plastičnih izdelkov.

Organizatorji, ZPO Celje, Simbio, Energetika Celje in Vodovod-Kanalizacija, pričakujejo, da se bo na 34. Srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Celju zbralo okrog 2.700 udeležencev. Komunaliada ima v Celju sicer že dolgo tradicijo. Knežje mesto je bilo prvič gostitelj leta 1983.

Očistimo svet 2018 Društvo Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15. 9. 2018 pod geslom ŠE ZADNJIČ! Tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! Letos naj bi dogodek izvedli še z večjo ambicijo in širino. Na dan, ko bo z isto energijo, z isto vizijo in istim entuziazmom odpadke in divja odlagališča čistilo na milijone parov rok v 150 državah, bodo tudi prebivalci Slovenije to storili še enkrat. Tretjič. Vendar z zaobljubo, da 15. septembra 2018 to storijo še zadnjič, saj želijo vse moči usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov. Zato bo letos glavni poudarek na dolgoročnem ozaveščanju o zmanjševanju, ločenem zbiranju in ponovni uporabi odpadkov.

Za slovensko javnost podnebne spremembe niso problem Kot je pokazala zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017), nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri. Presenetljivo je, da se je v Sloveniji v obdobju 2015-2017 najbolj od vseh EU držav zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem. Prav tako se je zmanjšal delež ljudi, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU. V Sloveniji je bil tudi izmerjen največji upad respondentov, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih 6 mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb. Zelo veliko pove še podatek, da je svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb prepoznalo samo 16 % slovenskih respondentov, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 %.

maj 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

Jože Volfand

Trdim, da je embalaža že sama po sebi element trajnostnega razvoja zaradi številnih ključnih in nujnih funkcij, ki jih opravlja. Brez embalaže bi zaradi poškodb tehničnih izdelkov in kvarjenja živil v dobavnih verigah enormno narasle količine odpadkov, pravi dr. Gregor Radonjič, po izobrazbi inženir in doktor kemijske tehnologije, sicer redni profesor na Ekonomskoposlovni fakulteti mariborske Univerze. Je predstojnik Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja, ki je edina te vrste v Sloveniji, predava, veliko sodeluje s podjetji in je avtor dveh odličnih strokovnih publikacij o embalaži. Prepričan je, da bi moralo izobraževanje za ekonomiste vsebovati različne vidike trajnostnega razvoja, saj je, kljub različnim izkušnjam v podjetjih, vendarle vse več tistih, ki se zavedajo pomena varstva okolja v poslovanju. Predvsem pa bodo morala podjetja bolj upoštevati življenjski ciklus izdelka in celotno dobavno verigo.

Zavod RS za šolstvo je leta 2016 analiziral učne načrte in kurikularne dokumente, da bi ugotovil, kako so v izobraževanje in vzgojo vključeni ključni pojmi trajnostnega razvoja, a le za šole do visokega šolstva. Kako nekatere teme, kot so trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja, krožno gospodarstvo, podnebne spremembe itd. vključujete v predavanja na ekonomskem študiju, saj bo za ekonomiste razumevanje trajnostnega razvoja in prehoda v zeleno gospodarstvo med pomembnejšimi izzivi, ko se bodo zaposlili? Dejstvo je, da s sedanjimi ekonomskimi modeli izzivov prihodnosti ne bo možno dohitevati in izvajati. Družbe se bodo temu morale prilagajati na različnih nivojih in izobraževanje o okoljskih oziroma širših trajnostnih vsebinah je pomemben del sprememb. Na Ekonomskoposlovni fakulteti Maribor okoljevarstvene vsebine sistematično razvijamo in poučujemo že od osemdesetih let naprej. Moji predhodniki na fakulteti so takšne vsebine začeli postopoma uvajati. Jaz in kolegi pa smo to zelo intenzivirali. Krožni tokovi v gospodarstvu, ki jih omenjate, so bili recimo vključeni v vsebine že sredi devetdesetih let, ko teh tem velika večina ekonomistov in menedžerjev ni jemala kot nekaj pomembnega. A ste nekaj posebnega s katedro za podjetniško varstvo okolja.

foto: www.shutterstock.com

Mnogi vodilni v podjetjih ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi

Trajnostni razvoj in izobraževanje ekonomistov

maj 2018

Embalaža

128

Embalaža, Trajnostni razvoj in izobraževanje ekonomistov

Da. Imamo tudi katedro za podjetniško varstvo okolja, ki je edina takšna v Sloveniji na ekonomskih fakultetah in poslovnih visokih šolah. Smo interdisciplinarno usmerjeni, saj smo po osnovni izobrazbi inženirji, a se ukvarjamo s problemi varstva okolja in uporabe različnih metodologij izračunavanja vplivov na okolje ter ekodizajna v poslovni praksi oziroma okoljskem menedžmentu. Na ta način tudi sodelujemo s podjetji. Izobražujete študente ekonomije in poslovnih ved in poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo. Pravite, da sodelujete s podjetji. Koliko študente sploh zanima problematika zelenega poslovanja? Varstvo okolja je pomemben del družbene odgovornosti podjetij in večinoma mlade ti vidiki zelo zanimajo. Vedo, da je onesnaževanje velik problem. Vidi se, da se zavedajo, da je to tema, ki se tiče njihove generacije. Obstaja velika verjetnost, da se bodo na številnih delovnih mestih v različnih strokah tudi kot ekonomisti na tak ali drugačen način srečali z okoljevarstveno problematiko. In da bodo odločitve, ki jih bodo nekoč sprejemali v podjetjih, imele vplive tudi na okolje. S številnimi primeri iz gospodarske prakse se jim na predavanjih prikažejo vplivi podjetij na okolje, vzroki zanje, načini reševanja ter koristi, ki jih imajo podjetja zaradi ukrepov. Vsako leto na fakulteto

Pravzaprav postaja pomembno vse našteto.. Potrebno pa je razlikovati med trajnostnimi koncepti in metodološkimi orodji. Nizkoogljično ali ''zeleno'' gospodarstvo sta družbeno-ekonomska koncepta, ki predstavljata najširši okvir za izvajanje podjetniških okoljskih politik. Pri določevanju prioritet za ukrepe okoljske politike so potrebni verodostojni

128

9 Na primer, omogočajo razvoj eko-inovacij, zelo izboljšajo imidž podjetja, zmanjšujejo rizike nesreč ter konfliktov z lokalnimi skupnostmi. Marsikdaj že pomenijo pogoj, da se zadosti zahtevam večjih kupcev in novih lastnikov, ki želijo poslovati le z okoljsko urejenimi partnerji. Drugo vprašanje pa je zavedanje o tem, katere okoljske probleme neko podjetje ali dejavnost

Embalaža

Bodite konkretni.

Kot predavatelj, strokovnjak in avtor več strokovnih knjig sodelujete v praksi, poznate problematiko izvajanja okoljske zakonodaje v podjetjih. Katera področja v podjetjih zahtevajo največ strokovnih kompetenc, kje se najbolj zatika? Je to ekodizajn in uvajanje metode LCA, je to razumevanje zelenega gospodarstva, ki je nizkoogljično, učinkovito z viri, je to energetska učinkovitost ali kaj drugega?

podatki. Na voljo so orodja, kot sta npr. metoda LCA ali izračun ogljičnega odtisa ali energetski pregledi. Sicer pa je enoznačen odgovor na zgornje vprašanje nemogoč, saj se prioritete in s tem potrebne kompetence v storitvenih in proizvodnih podjetjih razlikujejo. Prav tako je težko primerjati potrebne kompetence v malih in v velikih podjetjih. Okoljski problemi niso povsod enaki.

Zato imajo večja podjetja marsikdaj oddelek za varstvo okolja in celo tim, ki se s tem ukvarja. Manjše je podjetje, težje se zaposleni odločajo, da bodo temu področju posvečali več časa. A področje varstva okolja postaja vse bolj večplastno. Okoljsko znanje je že postalo ekspertno

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

www.rpc-group.com

@rpc_group

Ne želim, da se sliši kot fraza. Ampak enostavno je res. Ključno je zavedanje, da lahko prinaša pravilno zastavljena aktivna okoljska politika, ki je del strateških odločitev, podjetju velike koristi in tudi boljši spanec za v prihodnje. Po izkušnjah sodeč lahko trdim, da mnogi vodilni v podjetjih preprosto ne vedo, zakaj bi jim koristili določeni okoljski ukrepi, ki jih zakonodaja trenutno ne predpisuje in preverja. Ne zaznajo, kje se jim ta vložek lahko povrne, čeprav imajo okoljski ukrepi ugoden učinek na celo vrsto stroškov v podjetju.

dr. Gregor Radonjič

Kaj, glede na vaše poznavanje podjetniške prakse, najbolj manjka s tega področja menedžerskim ekipam?

sploh povzroča. To namreč niso nujno problemi, ki nastajajo na lokaciji podjetja, ampak drugje in to kot posledica poslovnih odločitev. Ne trdim, da se to dela namerno. Ampak velikokrat ni širšega razmisleka o tem. Dobro mi je ostala v spominu izjava predsednika uprave BTC Jožeta Mermala, ki je v enem od intervjujev dejal: ''Na podlagi trajnostnega razvoja nastaja nova kultura. To moraš razumeti kot poslovnež. Ne morejo eni ustvarjati dobičkov, drugim pa ostane slab zrak.''

foto: osebni arhiv

povabim tudi nekaj gostujočih predavateljev iz gospodarstva, da jim potrdijo, kako pomembno je varstvo okolja v poslovnih praksah.

10 128

Embalaža

znanje. Zato vse večje vrzeli v okoljskem znanju lahko postanejo ovira pri pravilnih odločitvah. Resna okoljska politika v podjetju zagotovo presega le prilagajanje trenutni okoljski zakonodaji. V tem ni kaj dosti dodane vrednosti. Na kaj mislite? Na primer, zahteve se dopolnjujejo tudi v okviru že uveljavljenih certifikacijskih pristopov, kot je npr. standard ISO 14001, kjer se po novem pričakuje tudi izvajanje ukrepov vzdolž celotnih življenjskih ciklov izdelkov. Pred nekaj meseci sem se udeležil izobraževanja za vodilne presojevalce sistemov ravnanja z okoljem. Razprava je pokazala, da nekateri, celo izkušeni interni presojevalci, takšnega koncepta ne razumejo še dovolj dobro. A prav v tej smeri gredo presojevalski trendi. Na tem konceptu temelji ekodizajn izdelkov, izračunavanje ogljičnih odtisov izdelkov in optimiranje dobavnih verig vse do izvora surovin. In kako naj podjetja ugotovijo, kje v okviru dobavnih verig oziroma življenjskih ciklov so največji okoljski problemi? Tukaj koristi metoda LCA. Res ni enostaven pristop, je povsem drugačen, kot je postopek certificiranja. A ga dopolnjuje in daje podjetju takšne okoljske podatke, ki jih ni možno pridobiti na noben drug način. S tem področjem se ukvarjam že petnajst let. Ugotavljam, da se v svetu vsako leto objavi na stotine rezultatov LCA analiz v podjetjih. Ko sem se pred leti v ta namen izobraževal na Nizozemskem pri proizvajalcu vodilne programske opreme, sem bil med tridesetimi udeleženci iz vse Evrope edini iz akademskih krogov. Vsi ostali udeleženci so prihajali iz gospodarstva. Pri nas še ni tako. Podjetja v svetu pa se že zavedajo, da bodo v prihodnje morala svoje deležnike, vključno z javnostjo in poslovnimi partnerji, vse bolj zalagati z relevantnimi okoljskimi podatki, ki se ne nanašajo le na lokacijo podjetja. Za pričakovati je, da bodo večji kupci takšne podatke v vse večji meri zahtevali od svojih dobaviteljev, vključujoč certifikate o izvoru surovin. Ali pa podatke o ogljičnem odtisu. Če bo veliko podjetje želelo zmanjšati svoj ogljični odtis, lahko pritisne na svoje dobavitelje, da ga zmanjšajo tudi ti, saj se njihovi ogljični odtisi prištevajo v bilanco večjega podjetja. Ko se okoljski vplivi preučujejo na ta način, postanejo zadeve povezane in soodvisne.

maj 2018

Kaj kaže vaša praksa – se podjetja odločajo za koncept ogljičnega odtisa izdelkov? Ogljični odtis je sicer zelo trendovska zadeva, a se je treba zavedati njegove omejenosti. Z njim zajamemo samo en vpliv izdelka ali organizacije na okolje. Vse ostale vplive, ki lahko povzročajo druge resnejše probleme, pa se ne upošteva. Pred pričetkom projekta bi si morali v podjetju zelo dobro razjasniti, kateri standardi in metodologije za ogljični odtis so verodostojni, v kakšnem obsegu ga sploh računati za primer

organizacije in seveda, kako rezultate uporabiti za ukrepe. Poznam primer, ko je slovensko podjetje v svojem letnem poročilu poročalo o ogljičnem odtisu, a navajali so le emisije CO2, ostale toplogredne pline pa so izpustili. Zato pravim, da se je potrebno v podjetju najprej dobro seznaniti s samo metodologijo, saj je v nasprotnem tudi dobronameren ukrep lahko pomanjkljivo izveden. V marsikaterem podjetju ta tema še ni na dnevnem redu. Morda velja zato omeniti izkušnjo neverjetno ozkega razmišljanja v enem izmed mariborskih podjetij, ki sem mu bil nedavno priča. Moja diplomantka, ki jo zanima okoljska problematika in je že prej sodelovala na področju trajnostne mobilnosti, je želela izdelati model ogljičnega odtisa za podjetje, v katerem je opravljala prakso. Ko je predlog predstavila zaposlenim v podjetju, so jo odslovili, češ da izračuna ogljičnega odtisa ne potrebujejo. Čeprav delujejo na področju mobilnosti, kjer so emisije problem. Skratka, nekdo je bil podjetju pod mentorskim vodstvom pripravljen zastonj izdelati okvirni model izračuna ogljičnega odtisa, ki bi ga lahko kasneje nadgradili z eksaktno študijo. Imeli bi odlično izhodišče in pregled nad problemom. Na osnovi rezultatov bi lahko celo izvedli določene ukrepe. A v tem niso videli nobenega pomena. In s takšnimi ozkogledimi pogledi sem se srečal že marsikje. No, na srečo obstajajo drugačna razmišljanja, tako da z nekaterimi podjetji odlično sodelujemo. Kot strokovnjak, ki pozna različne vidike problematike embalaže, se zavzemate za celovitejše poslovne prakse za podporo načrtovanju okolju primernejše embalaže. Na kaj pri tem mislite in kakšno prakso ugotavljate v podjetjih? Dolgo časa je bil ključni okoljski kriterij za embalažo sposobnost reciklaže. Včasih so bile glede tega res razlike med različnimi embalažnimi materiali. Danes pa je razvoj materialov in reciklažnih tehnologij tako napredoval, da se praktično vsi embalažni materiali dajo učinkovito reciklirati. Razen tankih večslojnih folij ipd. Ampak embalaža mora biti za reciklažo pripravljena vnaprej. Že v času razvoja. To je ena od osnovnih idej ekodizajna. Vprašanje je, kakšne kombinacije materialov uporabiti, kakšna je sposobnost ločevanja v reciklažnih postopkih in kakšna tiskarska sredstva so bila pri tem uporabljena. Ali je res nujno, da mora biti plastenka za pijačo obarvana zeleno ali modro z namenom pospeševanja prodaje pijače, čeprav se s tem zelo zmanjša ali izniči njena možnost za reciklažo? Ali je takšna obarvanost res ključna za pospeševanje prodaje in ali je s tem možno opravičiti res karkoli? Skratka, ekodizajn embalaže zahteva premislek o prav vsaki sestavini in delu embalaže. Vendar poleg sposobnosti reciklaže obstajajo še drugi pomembni okoljski kriteriji, kar sem predstavil

v dveh strokovnih knjigah. Ker sem že vrsto let član komisije za podelitev nagrade Oskar za embalažo, ugotavljam, da o ekodizajnu embalaže sodelujoča podjetja skoraj ne poročajo. Kdaj je embalaža element trajnostnega razvoja in kdaj ni? Ali se vam ne zdi, da prav pri merilu, da mora prispevati k optimalni rabi obnovljivih virov in reciklatov, ni posebnih premikov? Vloga embalaže v družbi in gospodarstvu je večplastna. Trdim, da je embalaža že sama po sebi element trajnostnega razvoja, in sicer zaradi številnih ključnih in nujnih funkcij, ki jih opravlja. Brez embalaže bi zaradi poškodb tehničnih izdelkov in kvarjenja živil v dobavnih verigah enormno narasle količine odpadkov. Embalaža varuje vse materialne in energijske vire, ki so bili vloženi v proizvodnjo ali pridelavo izdelka. Ti so bistveno višji kot so vložki v embalažo. Prav tako podaljšuje rok trajanja hrane. Mnogi niti ne pomislijo, kakšne so globalne poti izdelkov v dobavnih verigah in brez embalaže bi bilo to praktično nemogoče izvajati brez poškodb. Toda po drugi strani je odpadna embalaža ves čas vroča tema. Odpadna embalaža je posledica nakupov drugih izdelkov. To pa ne pomeni, da se embalaže ne da okoljsko oz. trajnostno optimirati. Nasprotno. Dejstvo je, da gre za materialno intenzivno področje in da je odpadna embalaža problem, ki ga je potrebno nujno reševati. Veliko embalaže, npr. steklene, plastične in kovinske, je iz neobnovljivih virov, zato je še toliko pomembnejša njena dematerializacija. Preverjanje, ali je izbrana količina oz. debelina res najbolj optimalna z vidika rabe materiala brez ogrožanja varovanja vsebine embalaže. Trendu rabe obnovljivih virov za embalažo, ki ga omenjate, sledi tudi razvoj plastike iz rastlinske biomase. Vendar je to trajnostno smiselno le, če se zanjo ne uporabljajo deli rastlin za hrano, ampak ostanki pridelave. Namenjati kmetijske surovine in površine za proizvodnjo plastike bi bilo res nesmiselno. Nekateri vidijo v nanotehnologiji in nanoembalaži rešitve, drugi opozarjajo na previdnost. Zakaj? Nanotehnologija se hitro razvija in išče aplikacije tudi v embalažnem sektorju. Nanotehnološke aplikacije na področju embalaže zajemajo zelo različna področja, od nanosenzorjev do nanopremazov in nanopolnil ter komponent za aktivno embalažo. Vendar ob izboljšavah tehniških karakteristik obstaja odprto vprašanje zdravstvenih in okoljskih rizikov prostih nanodelcev, če migrirajo s površine embalaže. Glede na izsledke različnih raziskav so nanodelci dejansko lahko nevarni in vprašanja o varnosti uporabe takšnih materialov so zagotovo na mestu. Vprašanje je tudi, kaj bi se z nanoembalažo in nanodelci dogajalo v postopkih predelave odpadne embalaže.

Embalaža mora porabiti čim manj materiala in naj bo iz obnovljivih virov Predsednikova nagrada Več kot 500 ljudi se je maja udeležilo nagrade WorldStar Awards 2018, najpomembnejšega globalnega

Worldstar nagrade 2018

tekmovanja za najboljšo

Embalaža iPaint, ki so jo izdelali pri podjetju Nirlat, je inovativen izdelek. Revolucionira način, kako potrošniki barvajo svoj dom. iPaint omogoča čisto, brezhibno in ne naporno pleskanje doma, s čimer odpravlja tradicionalno vedro in pladenj za barvo. Inovacija izhaja iz dejstva, da ima torbica iPaint dva predelka za zrak in barvo. iPaint je zaprt sistem za barvanje sten, ki bo nadomestil tradicionalni valj in pladenj. iPaint je tudi bolj ekološka zaradi manjšega preostanka embalaže po uporabi. Medtem ko je plastično vedro volumetrično, lahko vrečko iPaint na koncu uporabe zložite in zavržete.

embalažo na svetu, ki ga je organizirala WPO (World

Packaging Organization). Med

slovesnostjo v Gold Coastu, Avstraliji, je bilo na ceremoniji

65 zmagovalcev iz skupno 200

država: Izrael podjetje: CLP INDUSTRIES LTD

nagradnih paketov iz 22 držav.

Embalaža

128

Worldstar nagrade 2018

Marketinška nagrada Nutella kozarec je bil zasnovan tako, da ga lahko ponovno uporabimo za konzerviranje hrane, ko kremo pojemo. Inovirali so obliko, ne da bi izgubili ikonsko obliko kozarca Nutella in ga naredili primernega za konzerviranje hrane. Na sprednji strani reliefni stekleni odtis prikazuje logotip s tradicionalno podobo podjetja. Navoj je zasnovan tako, da ustreza pokrovom Bormioli Rocco za konzerviranje hrane, steklo pa je odporno na toplotni šok pasterizacije. Ko Nutello pojedo, lahko ljudje preprosto ponovno uporabijo isti kozarec s kovinskimi pokrovčki, ki so primerni za ohranjanje živil s postopkom pasterizacije. država: Italija podjetje: MrSmith Studio

Japonska je ta večer prejela

Kitajska (11). Zmagovalnih kategorij je bilo 16. Izbrali smo

štiri, ki predstavljajo kategorije za posebne dosežke. Vse zmagovalce lahko najdete na

www.worldstar.org. Trajnostna komponenta postaja ključna

sestavina za uspeh embalaže na svetovnem podiju.

Trajnostna nagrada Za izdelavo rPET PP * STAR® embalaže v obliki vrečke ne potrebujemo nobenega deviškega materiala. Izdelana je iz 100 % uporabljenih PET (plastenk), je reciklirana in popolnoma reciklabilna. Embalaža je lahka, v primerjavi z večplastnimi papirnatimi vrečkami izjemno odporna proti strganinam, vizualno privlačna, varna za živila in stroškovno učinkovita v proizvodnji. Naložbena leta raziskav in razvoja v tehnologijo »od plastenke do tkanine« se je izplačala: (r) tkanina iz PET je prednostni material za pakiranje živilskih proizvodov in potrošniškega blaga (zaradi varne hrane, zaščite za aromo in privlačnega videza na policah). država: Avstrija podjetje: Starlinger & Co. Gesellschaft m.b.H.

Embalaža, ki podaljšuje svežino hrane Podjetje Fresh Technologies je z novo embalažo omogočilo daljšo svežino avokada in zmanjšalo kvarjenje proizvoda za 7,2 toni. 90-dnevna življenjska doba podpira širšo distribucijo in 3-odstotno rast pri svetovni porabi. S potrošniki, ki iščejo dolgotrajno svežino brez konzervansov, Cryovac® Freshness Plus® avokado in gvakamole, ponujata ravno to. Daljši rok trajanja zagotavlja, da se na odlagališčih na koncu odlaga manj hrane. Za človeštvo, ki porabi 1,6-krat več virov, kot jih je na voljo, je podaljšanje življenjske dobe hrane osrednjega pomena za trajnosten in manj potraten planet. država: Avstralija podjetje: Sealed Air

maj 2018

večino nagrad (12), sledi ji

12 128

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Občina Bled

Na strehi urbano čebelarjenje v A1 V A1 Slovenija je okoljska odgovornost v poslovanje vpeta že vrsto let. Zaposleni jo živimo vsak dan in jo udejanjamo v vseh svojih procesih in odločitvah. V lanskem letu smo se odločili, da bomo odnos do naravnega okolja še nadgradili. Na streho poslovne stavbe A1 v Ljubljani smo postavili štiri panje s štirimi čebeljimi družinami. Res je, malo smo stopili iz svojih okvirjev in naredili nekaj več, nekaj drugačnega in kar je najbolj pomembno nekaj koristnega. Pomagamo kranjskim čebelicam živeti v mestu, saj imajo v urbanem središču na voljo odlično biotsko raznovrstnost. Pridelan med v mestih je zelo kakovosten. V lanskem letu smo v A1 Slovenija pridelali 90 kg medu in zanj prejeli srebrno priznanje na mednarodnem sejmu Agra. V letošnjem letu bomo dodali dva nova panja in še dvema čebeljima družinama omogočili, da se nam pridružita. Na zeleno streho in teraso bomo zasadili dodatne medovite rastline za še prijaznejše okolje do čebel in narave.

Občina Škofja Loka

Uničenje emisijskih kuponov je potrjeno tudi preko uradnega potrdila, ki se prejme po izvedbi uničenja. Izračun je možen za celoten letni odtis ali za posamezen izbrani produkt, kot je potovanje z avtomobilom ali letalom, večji življenjski dogodek, povprečen letni odtis ali pa celo za emisije, ki jih ustvarimo skozi celotno življenje. Informacije o izničenju ogljičnega odtisa so dostopne na www.carboneutralife.com.

Belektron d.o.o. / Carboneutralife http://belektron.eu, www.carboneutralife.com

Prihodnost sveč je solarna

PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Panji na strehi poslovne stavbe A1 v Ljubljani. A1 Slovenija, d. d. www.a1.si

Carboneutralife za izravnavo ogljičnega odtisa

maj 2018

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Ogljični odtis je nekaj, kar vsi ustvarjamo z našimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Skladno s svetovnimi trendi se zmeraj več posameznikov odloča za njegovo zmanjšanje ter spreminja svoje okolju škodljive navade. Za popolno izničenje ogljičnega odtisa samo sprememba navad ni dovolj, zato nam je lahko v pomoč spletna stran Carboneutralife. Na omenjeni spletni strani lahko vsak z uničenjem kuponov iz verificiranih okoljevarstvenih projektov opravi ogljično izravnavo in postane ogljično nevtralen. Projekti, ki jih Carboneutralife ponuja za izravnavo odtisa, se odvijajo v državah v razvoju (npr. Uganda, Tajska ali Indija) in tamkajšnjemu lokalnemu prebivalstvu omogočajo boljše socialno-ekonomske pogoje.

Izkoriščanje naravnih virov energije je v porastu. Medtem ko vsi poznamo danes že uveljavljene načine njihove uporabe, pa se tovrstne okolju prijazne prakse zadnja leta prenašajo tudi na povsem druge segmente. Uspešno družinsko podjetje EMMA iz Lesc je v svoji dolgi tradiciji inovacij razvilo že na desetine ekoloških elektronskih in solarnih sveč Vestina, med katerimi postajajo Vestina Solar čedalje bolj priljubljene. Gre za sveče, ki delujejo z izkoriščanjem sončne energije. Na ta način ob pravilni uporabi nemoteno gorijo kar do 1.000 dni oziroma 3 leta. Vestina Solar ima na vrhu veliko solarno površino, s katero sprejema sončne žarke, ki jih pretvori v energijo za napajanje polnilnih baterij v notranjosti. Sveča je zelo varčna in ima najdaljšo življenjsko dobo, zato je prijazna tudi do okolja, saj nam ob obisku pokopališča ni potrebno kupovati vedno novih sveč. Vestina Solar je narejena iz stekla, ki svečo dodatno obteži. Prav tako je odporna na vse vremenske razmere. Gre za visoko kakovosten produkt, izdelan v Sloveniji. EMMA d.o.o. http://emma.si, www.vestina.eu

V vsakem okolju se čisti, tako doma kot v poslovnih prostorih. Pri tem se porabi veliko denarja, veliko čistil, plastične embalaže, gobic, krpic in veliko vode. V Mariboru v enem letu samo gospodinjstva porabijo toliko čistil, da bi s plastičnimi odpadki lahko zgradili še en hrib, kot je Piramida. Metoda ENJO čiščenja je več kot samo čisto in zdravo okolje. Predstavljajte si: čiščenje brez odpadkov, z malo vode, hitro in enostavno, da je samo krpa tista, ki vam omogoči, da je vaš dom čist, zdrav in naraven. Učinkovitost potrjujejo številni uporabniki, certifikati in priznanja. Tudi proizvodnja v Avstriji poteka odgovorno do okolja in trajnostno. ENJO je vključen tudi v zbornik CSR 2011 (Corporate Social Responsibility = zbornik družbene odgovornosti podjetij), kjer so predstavljena avstrijska podjetja, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Zbornik predstavlja in podrobno opisuje primere najboljših praks podjetij z 19 področij – od odgovornosti podjetij do vključevanja, od invalidov do trajnostnih izdelkov za naravno čisto in zdravo okolje. Clean the World je naše vodilo. ENJO lahko vsak brezplačno in neobvezujoče tudi preizkusi. ENJO Slovenija www.enjo.si

Za manjši ogljični odtis podjetja in nižje stroške

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

HOFER ponuja trajnostno vrečko

CENTOV OD VSAKE PRODANE VREČKE NAMENJAMO ČIŠČENJU VODA.

Tudi naša nakupna dejanja vplivajo na boljše in lepše okolje, na lepšo prihodnost. Tega se zavedamo tudi v podjetju HOFER, kjer v okviru iniciative »Danes za jutri« skrbimo za boljši jutri. Plastične vrečke dolgoročno močno obremenjujejo okolje in onesnažujejo vode, saj je za razgradnjo plastične vrečke v naravi potrebnih od 400 do 1000 let. V Sloveniji porabimo med 300 in 600 milijonov plastičnih vrečk na leto, od tega jih 89 % uporabimo le enkrat, nato pa zavržemo. Tudi pri nakupovanju se lahko obnašamo trajnostno in pomislimo na okolje. Naša nakupna dejanja vplivajo na boljše in lepše okolje, na lepšo prihodnost. Zato v podjetju HOFER kot prvi večji trgovec v Sloveniji od februarja 2018 ponujamo okolju prijaznejšo izbiro - trajnostno vrečko »Manj je v(r)eč«. Vrečka je narejena iz 100 % Fairtrade bombaža in izpolnjuje standarde pravične trgovine. Z nakupom kupci prispevamo 5 centov društvu Ekologi brez meja in tako s podporo projektu »Očistimo Slovenijo« prispevamo k čistejšim slovenskim vodam. Več o projektu na www. manjvrec.si.

Komunalno podjetje Vrhnika se predstavlja v filmu

13 128

Pravne osebe, samostojni podjetniki in zasebniki lahko pri Eko skladu pridobijo tudi ugodne kredite za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; v tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu; v gospodarjenje z odpadki; na področju varstva voda in učinkovite rabe vode; v spremembe proizvodnega procesa na način, da se presegajo okoljski standardi, v nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki, in za postavitev naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno. Občanom pa Eko sklad ponuja nepovratna sredstva, ugodne kredite in brezplačno svetovanje za naložbe v energetsko učinkovitost stavb in trajnostno mobilnost.

V začetku aprila smo v Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., premierno predstavili predstavitveni film (dostopen na povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=5DQuiDg8BzI). Osveščanje uporabnikov je ena izmed pomembnejših nalog vrhniške komunale. Z dejavnostmi izvajanja različnih gospodarskih javnih služb varstva okolja se namreč sreča vsak občan. V podjetju se zavedamo, da današnje generacije zaznamuje prevlada uporabe informacijske tehnologije. S filmom želimo povezati in prenesti znanje, poudarjati nujnost odgovornega ravnanja do okolja vsem uporabnikom, zlasti mlajšim generacijam, ki so pogosti uporabniki tehnologij. Prepričani smo, da lahko le kontinuirano osveščanje in ustrezen pristop vodijo v pozitiven in odgovoren pogled na svet, okolje in s tem povezane vrednote. Predstavitve filma sta se udeležili tudi Tanja Fajon, evropska poslanka, in mag. Andrejka Majhen, vodja kabineta Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Podprli sta akcijo zbiranja slovenskih knjig slovenskih avtorjev. Zbrane slovenske knjige bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podaril Slovencem, ki živijo onkraj meja Slovenije na njihovem letnem srečanju junija v Brežicah. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Zeleno omreŽje

Eko sklad je v lanskem letu začel s spodbudami energetske učinkovitosti v podjetjih. Tako so na voljo spodbude za izdelavo energetskega pregleda v malih in srednjih podjetjih v višini 50 % stroška izdelave energetskega pregleda.

Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si

Podjetje Medium podpornik čebelarstva

Podjetje Medium ima sedež v občini Žirovnica, kjer se je v vasi Breznica 20. maja 1734 rodil

maj 2018

ENJO lahko preizkusite brezplačno

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 128

okolje

Anton Janša, utemeljitelj sodobnega čebelarstva. Letos bomo 20. maja obeleževali prvi svetovni dan čebel. V našem podjetju že vrsto let skrbimo tudi za te drobne prijateljice. Leta 2011 smo bili čebelam najbolj prijazno podjetje. V letu 2014 smo bili med prvimi botri semena medovite ajde (projekt ČZS »od setve do žetve – kar sejemo, to žanjemo«). Pri projektu Kar sejemo, to žanjemo sodelujemo še danes. Sami ali skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije smo zasnovali več izdelkov oziroma didaktičnih pripomočkov na temo čebelarstva (strip Čebelica Binca, miselna igra Kar seješ, to žanješ, pobarvanka, igralna hiška Čebelnjak). Že leta izdajamo tematski koledar Panjske končnice, s katerim predstavljamo našo kulturno dediščino – panjske končnice, ki so nekaj edinstvenega v svetu. V podporo projektu svetovni dan čebel smo izdali srebrnik 20 čebelic. Čebele so zelo občutljiv kazalnik stanja našega planeta. Prepričani smo, da bo 20. maj postal tudi opozorilni dan za ohranitev našega zelenega planeta oziroma pogojev za preživetje človeštva. Medium d.o.o. www.medium.si

Celje prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, kmalu avtobusi na plin V skrbi za čisto okolje si lokalne skupnosti prizadevajo poiskati ukrepe za čim manjši ogljični odtis ter s tem povezane instrumente, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja. Ne samo na področju prometa, tudi pri drugih oblikah je treba razmišljati trajnostno, zato smo v Mestni občini Celje v letu 2017 sprejeli Celostno prometno strategijo, ki nam narekuje spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti. Za potrebe javnega sistema izposoje koles bomo kupili 100 koles, od katerih bo 34 električnih. V Mestni občini Celje že izvajamo prehod na vozila z nizkoogljičnimi pogoni, kot so elektrika ali drugi viri. Želimo biti vzor drugim, zato smo svoj vozni park opremili z dvema električnima avtomobiloma in električnima kolesoma, letos pa smo naročili avtobuse na stisnjen zemeljski

plin. S sprejetjem novega Odloka o taksi službah bomo k elektromobilnosti spodbujali tudi taksiste. Tisti, ki bodo upoštevali eko standarde in bodo vozili električne avtomobile, bodo plačevali bistveno nižjo pristojbino. V Mestni občini Celje smo postavili tudi tri nove polnilnice za električne avtomobile. V prihodnosti bomo energetsko prenovili nekatere javne stavbe in še naprej smotrno vlagali v izboljšanje trajnostnih ukrepov. Mestna občina Celje https://moc.celje.si

K Bertu s povratno embalažo V Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani, ki deluje v upravljanju Javnega podjetja Snaga, kupce od začetka aprila pričakuje Bert, samopostrežni prodajni avtomat. Bert ponuja bio čistila, šampone, več vrst kisa in olje kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo. Je nekoliko poseben avtomat. Ne samo, da toči izdelke brez embalaže, ampak s svojo posebno obleko iz odpadnih plastenk sporoča, da lahko s premišljenim nakupovanjem preprečimo nastajanje novih odpadkov. V Bertu so kupcem na voljo izdelki, ki so narejeni lokalno in po trajnostnih merilih, so kakovostni ter na prodaj po konkurenčnih cenah. Celotna oprema brez embalažne trgovine je narejena iz odpadne plastične embalaže, ki jo stopijo in predelajo v plastične plošče, iz katerih nastane pohištvo. Center ponovne uporabe je odprt od torka do sobote med 9. in 17. uro.

maj 2018

Pripravila: Romana Purkart, Turizem Bled

Občina Bled www.e-bled.si

Prva borza lokalnih živil Osrednjeslovenske regije

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

Destinacija (občina) Bled prejemnica zlatega znaka Slovenia green

V času MOS-a 2017 je v Celju brezplačno potnike vozil električni avtobus.

Občine Bled in njenih zavodov kot Turizma Bled, ki je na destinaciji nosilec omenjenega certifikata in vseh nalog, ki nas na tem področju še čakajo. O blejski naravi in pokrajini ni potrebno izgubljati besed, ravno tako ne o kulturi in tradiciji - prav ti dve poglavji sta naši najmočnejši. Na Bledu kujemo in živimo številne trajnostne in zelene zgodbe, začenši z izgradnjo severne obvoznice, ki bo središče Bleda razbremenila prometa proti Pokljuki in bo prevozna še pred poletno sezono. Imamo avtomatsko izposojo koles, smo del projekta zero waste, z velikimi plakati promoviramo vodo iz pipe in pozivamo k zavračanju plastičnih vrečk. Bled ima urejeno kanalizacijo in plinifikacijo, ki je pomembno zmanjšala število individualnih kurišč, poteka energetska sanacija javnih stavb idr. V letošnji sezoni okoli jezera že postavljamo pitnike, poteka projekt Pohodniške poti na Bledu, poleti vozi avtobus hop on hop of, končno se pripravlja izgradnja kolesarske steze med Bledom in Bohinjem. S kolesarsko stezo pa bo opremljena tudi severna obvoznica.

Destinacija Bled je v certifikacijski shemi in nacionalnem programu Zelena shema slovenskega turizma, ki deluje pod krovno znamko SLOVENIA GREEN, prejela zlati znak. Shema združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, ki je osrednji fokus tako

V Ljubljani je na pobudo Oddelka za razvoj okolja Mestne občine Ljubljana, Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Turizma Ljubljana, Kmetijsko Gozdarskega Zavoda Ljubljana in v sodelovanju z zavodom EKOmeter potekala prva borza lokalnih živil Osrednje Slovenije, ki je presegla vsa pričakovanja udeležencev. Na enem mestu so se zbrali pridelovalci živil iz Ljubljane in regije Osrednja Slovenija ter potencialni kupci iz

Nov projekt izkoriščanja odvečne toplote v SIJ Metalu Ravne

Allino peč (foto: Dobran Laznik) SIJ Metal Ravne je skupaj z Institutom Jožef Stefan v sklopu programa Horizon 2020 in skupaj s partnerji iz tujine pridobil sredstva za inovativni projekt ponovne uporabe odvečne toplote, ki nastane med proizvodnjo jekla. Namen štiriletnega projekta ETEKINA (heat pipE TECHnologies for INdustrial Applications) je v okviru demonstracijskega projekta potrditi učinkovitost izrabe odpadne toplote z inovativno tehnologijo toplotnega izmenjevalnika v obliki toplotnih cevi v energetsko intenzivni industriji z doseganjem najmanj 40-odstotnega izkoristka odvečne toplote. Enote toplotnega izmenjevalnika v obliki toplotnih cevi bodo razvili strokovnjaki z angleške univerze Brunel University London. Del odvečne toplote, ki nastane pri proizvodnji jekla, natančneje v dimnih plinih peči Allino, bo v prihodnje uporabljen za predgrevanje zraka v peči Allino in tudi za ogrevanje SIJ Metala Ravne. Projekt je vreden več kot 5 milijonov evrov. V njem tesno sodeluje deset podjetij in inštitutov iz vse Evrope. V okviru projekta ETEKINA bomo

Podjetij s certificiranimi sistemi upravljanja z energijo je vse več Učinkovita raba energije je danes ključna tema na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter na področju stroškovne učinkovitosti. S certificiranjem sistema upravljanja z energijo po mednarodnem standardu ISO 50001 organizacije izboljšajo upravljanje porabe energije na način, da razvijejo energetsko politiko in oblikujejo akcijske načrte za njihovo doseganje. Ti lahko vključujejo tudi uvajanje novih energetsko učinkovitih tehnologij, zmanjšujejo izgube energije in izboljšujejo obstoječe postopke. Velike organizacije s certifikatom izpolnjujejo svojo obveznost iz 354. člena Energetskega zakona oziroma Pravilnika o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda. Čeprav ta standard organizacije uporabljajo šele od leta 2011, število certificiranih organizacij skokovito raste. Konec leta 2016 je bilo certificiranih 20.334 organizacij (ISO Survey 2016). 25 % vseh certificiranih sistemov upravljanja z energijo je v primarni proizvodnji kovin, hrane in pijače, izdelkov iz gume in plastičnih mas, kemikalij in kemijskih izdelkov ter električne in optične opreme. V pripravi je nova izdaja standarda ISO 50001. Izšla naj bi avgusta 2018 (spletne strani ISO). Ker bo imela enako strukturo kot mednarodna standarda ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015, bo možna enostavna integracija sistema upravljanja z energijo v že obstoječe sisteme vodenja, v novi izdaji pa bodo vključeni tudi novi trendi v energetskem managementu.

okolje

SIJ d.d. www.sij.si

Telekom Slovenije nenehno uvaja rešitve brezpapirnega poslovanja

128

15 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

izdelali tri prototipe in jih preizkusili v treh različnih proizvodnih obratih v sektorjih jekla (Slovenija), aluminija (Španija) in keramike (Italija).

Skladno s trendom uvajanja digitalnega poslovanja v Telekomu Slovenije že več let uvajamo rešitve brezpapirnega poslovanja za lastne potrebe in na področju poslovanja z uporabniki in dobavitelji. Tako za podpis naročniških dokumentov uporabljamo podpis z digitalnim kvalificiranim certifikatom, uporabnikom pa omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vse večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Tudi dokumenti na terenu se podpisujejo elektronsko. Večino pogodb in drugih dokumentov uporabnikom pošiljamo v e-obliki. Hkrati uporabnike spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa, ob prehodu na e-račun pa jim podarimo tudi 200 točk v Programu zvestobe. K uvajanju elektronskih računov in povečevanju deleža digitalne dokumentacije spodbujamo tudi svoje dobavitelje. V letu 2017 smo v elektronski obliki prejeli 36,6 % računov, kar je za 4,4 odstotne točke več kot v letu 2016. Skupno imamo digitaliziranih več kot 70 % vhodnih dokumentov, v letu 2018 pa načrtujemo nadaljnjo digitalizacijo na tem področju.

E-podpis na tablici v Telekomovem centru. Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Zeleno omreŽje Pripravila: Blanka Kaker SIQ Ljubljana www.siq.si

Trajnostna proizvodnja in BAT tehnologije v Ursa Slovenija

V podjetju URSA Slovenija, d.o.o., proizvajalcu izolacijskih izdelkov iz steklene volne za gradbeništvo in industrijo, že vrsto let težimo k trajnostno naravnani proizvodnji in uporabi BAT tehnik. V ta namen smo v zadnjih desetih letih naredili precej izboljšav, kot je zapiranje snovnih zank znotraj proizvodnje, tako da praktično 100 % materiala vrnemo nazaj v proces; zmanjšujemo količine deponiranih odpadkov zaradi večjega in boljšega ločevanja na frakcije za več kot 95 % v zadnjih desetih

maj 2018

javnega in zasebnega sektorja. Osnovni vzgib za organizacijo prve tovrstne borze lokalnih živil je bila želja organizatorjev za spodbujanje lokalne samooskrbe z živili. Kratke nabavne verige imajo pozitivne učinke na več vidikov trajnostnega razvoje mesta in širše regije na področju gospodarstva, okolja in družbenih odnosov. Na borzi so predstavniki šol, vrtcev ter gostincev iskali priložnosti poslovnega sodelovanja s pridelovalci živil. Poslovnih pogovorov se je udeležilo kar 39 pridelovalcev lokalnih živil iz Osrednjeslovenske regije, 19 predstavnikov ljubljanskih šol in vrtcev ter 9 hotelirjev in gostincev. Prav vsi udeleženci so v borzi prepoznali poslovni potencial. Nekateri so že sklenili dogovore o sodelovanju, zato pozdravljajo izvedbo podobnih dogodkov tudi v prihodnje.

16 128

okolje

letih; investiramo v čistilne naprave za zrak na področju impregnacije in polimerizacije (mokri elektrofilter). V letu 2010 smo z investicijo 2 mio EUR v mokri elektrofilter znižali emisije prašnih delcev za več kot 95 %. V letih 2014 – 2016 smo z zapiranjem vodnih krogotokov hladilne in črepinjske vode zmanjšali porabo načrpane rečne vode iz 850.000 m3/leto na 50.000 m3/leto. Nadomeščamo tudi uporabo nevarnih snovi z nenevarnimi, uporabljamo nizko formaldehidne smole za izdelke. Pridobili smo tudi okoljski certifikat tipa I »Blue Angel« in okoljski certifikat tipa III EPD za izdelke. V prihodnje načrtujemo investicijo v izrabo odpadne toplote iz procesa za ogrevanje v podjetju in pristop k možnosti izrabe odpadne toplote za objekte v neposredni bližini.

URSA Slovenija d.o.o. www.ursa.si

Slovenija po razvitosti javnega vodovoda v evropskem vrhu Povprečna cena vode v evr/m³

Danska Finska Norveška Luksemburg Belgija Švedska Francija Nizozemska Avstrija Zduženo kraljestvo Malta Češka Estonija Ciper Madžarska Slovaška Slovenija Poljska Švica Hrvaška Portugalska Španija Italija Romunija Grčija

GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva www.gzs.si/ zbornica_komunalnega_gospodarstva

Vir: EUREAU, The Governance of Water Services in Europe, 2018

maj 2018

Evropsko združenje s področja oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo EUREAU je

marca 2018 objavilo poročilo »The Governance of Water Services in Europe«, ki podaja celovit pregled izvajanja vodnih storitev po 29 državah, iz katerih prihajajo njegovi člani – nacionalna združenja izvajalcev teh javnih služb. Podatki kažejo, da Slovenija v evropskem merilu pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo ne zaostaja in se lahko primerja z najbolj razvitimi. V Sloveniji se je s pitno vodo iz javnega vodovoda po podatkih iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo oskrbovalo 88,6 % prebivalstva. Cilj je, da se ta delež poveča na 96 %. V zadnjih letih se je v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode namenjalo povprečno več kot 600 milijonov evrov sredstev letno ali preračunano skoraj 300 evrov na prebivalca. S tem Slovenija presega evropsko povprečje, ki znaša nekoliko manj kot 100 evrov na prebivalca. Slovenija k skupno 4,2 milijona kilometrov vodovodnega omrežja po Evropi prispeva 29.100 kilometrov vodovoda. Čeprav se zdi številka zanemarljiva v primerjavi s Francijo, ki razpolaga z več kot 900.000 kilometrov omrežja, pa so toliko bolj zgovorni podatki o dolžini omrežja na prebivalca. Ti kažejo, da znaša v Sloveniji dolžina vodovodnega omrežja na prebivalca kar 15 metrov, kar je dvakrat toliko kot v Nemčiji (6,94 m/prebivalca) ali Luksemburgu (7 m/prebivalca) in kar trikrat toliko, kot imajo omrežja v povprečju na voljo Estonci (4,73 m/prebivalca) ali Slovaki (5,5 m/ prebivalca). Več omrežja na prebivalca ima le še Finska, kjer znaša povprečje 19,4 metra na prebivalca. Vodne izgube v Sloveniji znašajo povprečno 28 % vse načrpane vode. A ko ta podatek predstavimo na kilometer vodovodnega omrežja, je v Sloveniji na leto izgubljenih 1.400 m3 vode, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 2.171 m3/km na leto. Podatki kažejo, da znaša povprečna cena kubičnega metra vode (tj. statistično izračunana povprečna cena infrastrukture in storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, preračunana na m3) v Sloveniji 2,17 evra, kar nas med 25 evropskimi državami, za katere so na voljo podatki o vodarini, uvršča na 9. mesto med Poljsko in Slovaško in pod evropsko povprečje. Primerjave torej kažejo, da je Slovenija med vodilnimi evropskimi državami po razvejanosti in razvitosti javnega vodovoda.

je nameščena fotovoltaika, s pomočjo katere se predvaja video predstavitev v njegovi notranjosti. V družbi Zeos, d.o.o., smo vozilo v sklopu našega drugega Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki pred kratkim preoblekli, tako da ima sedaj novo podobo. Na zunanji steni pod streho se po novem odvija tudi zanimiva igra ODLOČUJ, kjer se udeleženci s pomočjo posebnih magnetov naučijo pravilnega ločevanja starih aparatov. Pod streho vozila se lahko odvijajo tudi spremljevalne aktivnosti, kot so npr. prikolesari elektriko (poženi posebno sobno kolo in prižgi sijalke ter radio), fotorobotek (fotkaj se z maskoto ECI-jem in si fotko pošlji na svoj e-naslov) ter zadeni in zadeni (poskusi zadeti čim več mobilnih telefonov). Pri Zeos-u vabijo vse zainteresirane, ki bi si želeli, da jih E-transformer obišče, da jim sporočijo želene termine.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

GBC Slovenija smelo na poti k trajnosti V Slovenskem združenju za trajnostno gradnjo - GBC Slovenija si v dejavnosti gradbeništva prizadevamo za razvoj trajnostne gradnje ter čim večjo energetsko in ekološko učinkovitost objektov. Na aprilski seji smo v svoje vrste sprejeli Fakulteto za dizajn iz Trzina, Institut Jožefa Stefana in podjetje F. Leskovec. Na srečanju v aprilu smo izpostavili nujno uveljavitev kriterijev, ki bodo trajnostno gradnjo v prihodnje opredeljevali tudi sistemsko. Obravnavali smo načrte Svetovnega trajnostnega gibanja WGBC, nedavno se mu je priključila tudi Kitajska, ter evropskega dela GBC, ki je konec marca 2018 zasedalo v

Prenovljeni E-transformer E-transformer je multimedijski tovornjak, ki je nastal pod okriljem Life+ projekta Slovenska OEEO kampanja. Gre za potujočo učilnico, ki se razstavi na dan dogodka, na strehi vozila pa

Člani GBC Slovenija na evropskem srečanju GBC v Bolgariji (foto: arhiv GBC)

17 Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

Ekologija in oblikovanje V kreativni delavnici recikliranja smo se z dijakinjami 3. Ietnika oblikovalk oblačil lotili prenove starih kavbojk in oblikovali nova oblačila. Urili smo oblikovalske spretnosti, likovno videnje, preizkušali pridobljeno znanje in pridobivali praktične izkušnje iz krojenja, modeliranja in šivanja. Posamezni značilni oblačilni elementi kavbojk dobijo kar naenkrat drugačno estetsko in funkcionalno vlogo. Pas, ki služi za zapenjanje hlač, se transformira v zanimiv rob na začetku ali na dolžini obleke. Žepi se iz zadnjice prestavijo na prsni del, pasnice dekorativno povežejo oblačilne dele med seboj in okrasijo hrbtni del obleke, razporki z zapenjanjem na zadrgo se selijo na dolžino obleke ali na stranski šiv itd. K pestrosti kreacij prispevajo tudi različne barve in obdelave džinsa. Mentorica recikliranja je Karmen Klobasa, prof.

V Evropi letno nastane 88 milijonov ton živilskih odpadkov (EC https://ec.europa.eu/ food/safety/food_waste_en). V Sloveniji se jih največ predela anaerobno v bioplinarnah (SURS, Poročilo Hrana med odpadki, 2016), med drugim tudi v družbi Koto, kjer kuhinjske in ostale živilske odpadke predelujemo v bioplinski napravi. Odpadke, ki nastajajo v gostinstvu, trgovski verigi in živilsko predelovalni industriji po sterilizaciji predelamo v reaktorjih, t.i. digestorjih. Ob tem se proizvede bioplin, ki ga izkoriščamo za proizvodnjo električne energije in toplote. Ta se delno izrabi za proizvodnjo pare za sterilizacijo odpadkov ter za ogrevanje reaktorjev in prostorov. Zrak iz objektov se nato odvaja v sistem za čiščenje zraka na biofilter. Embalažo za zbiranje kuhinjskih odpadkov se po pranju in dezinfekciji vrne v kuhinje. Celoten proces je zaprt sistem, ki poteka v skladu z zahtevami okoljske in veterinarske zakonodaje ter z zahtevami za anaerobno razgradnjo Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. l. RS 99/13, 56/15). Tehnologija proizvodnje bioplina iz biološko razgradljivih odpadkov je v svetu uveljavljena tehnologija za proizvodnjo obnovljivih virov energije s številnimi prednostmi. Bioplin namreč vsebuje metan (cca. 60 %), ki je nadomestilo za fosilna goriva. Z lokalnim izkoriščanjem virov se tako veča energetsko samooskrbo okolice in hkrati poskrbi za varno odstranjevanje odpadkov. Koto d.o.o. www.koto.si

Trajnostne rešitve na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Občina Sevnica www.obcina-sevnica.si

XVIII. dan špargljev v Medlogu Na celjski Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti smo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije organizirali tradicionalni, že XVIII. dan špargljev. Na okrogli mizi nismo govorili le o špargljih, pač pa tudi o sončnicah, saj čebelarska zveza Slovenije izvaja projekt Kar sejemo, to žanjemo. Spodbuditi želijo pridelavo in predelavo sončnic. Cilj je več sončničnega olja, več sončnic za ptice, za krmo živali, za lepšanje vrtov, kar bo zelo razveselilo čebele. Čebelarska zveza je najprej začela z vseslovenskim projektom za sejanje ajde, zdaj nadaljuje s setvijo sončnic, ki je prav tako medovita rastlina. Podobno je s šparglji, ki so bili nekdaj znani kot cesarska vrtnina, je pojasnil eden največjih strokovnjakov za šparglje v Sloveniji, Iztok Vidic iz podjetja Aspega. Šparglji postajajo vse bolj priljubljena jed, vendar se v Sloveniji s šparglji ukvarja le 228 kmetijskih gospodarstev. Špargljišč je le za 85,7 ha, pridelamo pa okrog 300 ton špargljev na leto. Okrog 5 ton na hektar. Pridelovali bi jih lahko na 150 hektarjih. Udeleženci so se seznanili, kako zasnovati ekološki nasad špargljev, ogledali so si šolski nasad špargljev in poskusili več špargljevih jedi. Štefanija Kos Zidar, direktorica in ravnateljica šole, je predstavila kako šolske dejavnosti dokazujejo, da so zelena šola. Udeleženci so lahko kupili priročnik Šparglji na domačem vrtu, njivi in v kuhinji.

Zeleno omreŽje

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je ena najpomembnejših gospodarskih javnih služb varstva okolja. V Občini Sevnica na tem področju sistematično delamo na podlagi zastavljenih strateških ciljev. Načine in pristope k urejanju področja je na nedavni 18. mednarodni znanstveni konferenci Ekologija za boljši jutri predstavil vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica Roman Perčič. Za reševanje

128

odvajanja in čiščenja odpadnih voda osrednjega poselitvenega jedra občine z mestom Sevnica je bil ključen regijski pristop. V Občini Sevnica smo se že leta 1999 vključili v regijsko povezovanje in za gradnjo centralne čistilne naprave pridobili namenska sredstva iz Kohezijskega sklada. Za območja, kjer izgradnja javnih kanalizacijskih sistemov s pripadajočimi čistilnimi napravami ni predvidena, že od leta 2010 sofinanciramo vgradnje malih čistilnih naprav. Smo ena od prvih občin, ki je z lastnimi proračunskimi sredstvi uredila financiranje tudi zasebnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Doslej je bila sofinancirana vgradnja 124 tipskih malih komunalnih čistilnih naprav iz proračuna občine in za to namenjenih skoraj 162 tisoč evrov. V letošnjem proračunu je za sofinanciranje na podlagi razpisa namenjenih 40 tisoč evrov. »Na podeželskih območjih je dober način reševanja povezovanje več objektov z izgradnjo skupne male čistilne naprave. Pri urejanju področja sledimo ciljem sonaravnosti in tako je zgrajenih tudi več rastlinskih čistilnih naprav,« poudarja Roman Perčič.

okolje

Z bioplinom do energetske samooskrbe

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje www.hvu.si

maj 2018

Bolgariji. »Na srečanju v Sofiji se je Slovenija zavzela za upoštevanje regionalnih značilnosti in možnosti različnih hitrosti razvoja združenj GBC posameznih držav članic, kjer je poleg energetske učinkovitosti pozornost potrebno usmeriti na trajnostno gradnjo tako z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika,« je opozoril predsednik upravnega odbora slovenskega združenja mag. Iztok Kamenski. V združenju bomo v prihodnje poglobili sodelovanje z državnimi institucijami, zavodi in agencijami na področju zelenih javnih naročil ter energetske učinkovitosti, zato bomo v juniju izvedli strokovno delavnico v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za okolje, v juliju pa z Eko skladom. Do jeseni bomo kritično presodili tudi trajnostne kriterije, pri čemer bomo sodelovali s predstavniki ZRMK, ZAG in IJS. V oktobru pripravljamo tretjo trajnostno konferenco, na kateri se bomo zavzeli za nadaljevanje projekta LEVELs, ki predstavlja prostovoljni in odprtokodni certifikacijski sistem, ki ga podpira tudi EU.

18 128

Zeleno omrežje

Evropska projekta

okolje

Kako trajnostno naravnan je evropski alpski prostor

lokalni /regionalni ravni; orodja za ocenjevanje trajnosti alpskih območij; pilotno testiranje v 9-ih pilotnih območjih evropskega alpskega prostora: lokalna/regionalna ocena trajnosti in usposabljanje; pilotno območje za Slovenijo je Mestna občina Velenje. Projekt CESBA Alps je del širše iniciative CESBA, katere cilj je širjenje trajnostnih načel grajenega okolja na podlagi uporabe enotnih okvirjev za celovito presojo grajenega okolja. E-zavod, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev www.ezavod.si

Pilotni projekt e-usposabljanj za EKO – dizajnerje

Z razvojem skupnih orodij (kriterijev in indikatorjev) za presojo trajnosti, ki bodo služila kot podpora različnim ustanovam pri oceni trajnosti območij, opredelitvi jasnih in objektivnih ciljev v postopkih načrtovanja na lokalnem/ regionalnem nivoju ter izvajanju in spremljanju učinkovitosti nizkoogljičnih strategij, bo projekt CESBA Alps doprinesel k izboljšanju trajnostnega razvoja alpskega grajenega okolja. Glavni mejniki projekta so: vzpostavitev inovativnih politik za trajnostni razvoj na

Dejstvo, kako oblikovalci zasnujejo elektronske izdelke, bistveno vpliva na okolje. Tega se zavedamo tudi v Razvojnem centru za orodjarstvo TECOS, kjer smo koordinator mednarodnega projekta Eko-inovacijske spretnosti za evropske oblikovalce (ECOSIGN). Glavni cilj projekta, v katerem s strani Slovenije sodelujeta še Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru - FERI ter Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje – CPI, je, da industrijski oblikovalci s pridobitvijo novih znanj, veščin in spretnosti na področju eko inovacij zmanjšajo vpliv na okolje v življenjskem ciklu izdelkov, vključno z uporabo surovin in naravnih virov, izdelave, pakiranja, transporta, odlaganja in

recikliranja. S tem namenom se je v Sloveniji pripravil program e-usposabljanja EKOdizajner v elektrotehniki, ki je sestavljen iz dveh modulov; osnovnega Ekološko snovanje in specifičnega Ekološko snovanje elektronskih naprav, v skupnem trajanju 80 pedagoških ur. Trenutno poteka pilotna izvedba e-usposabljanja, v nadaljevanju pa bo usposabljanje možno preko programa usposabljanja za pridobitev dodatne kvalifikacije. Obdobje trajanja projekta je 1. 11. 2015 – 31. 10. 2018. Projekt se izvaja v okviru programa ERASMUS+; Cooperation and Innovation for Good Practices (KA2); Sector Skills Alliances, v njem sodeluje 12 partnerjev iz Slovenije, Španije, Italije in Romunije. Več informacij o projektu na www.ecosign-project.eu. TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

Embalažna novica Zelenega omrežja

maj 2018

Nova tehnologija označevanja izdelkov z dvojno šobo Hitachi UX-Twin je nov inovativen model CIJ tiskalnika za označevanje izdelkov in lahko z dvojno šobo in dvojno hitrostjo v enojnem prehodu označi izdelek z več podatki ali napiše več vrstic z večjo hitrostjo. Zahteve glede sledljivosti embalaže ustvarjajo potrebo po vse več informacijah na izdelkih, ki jih je potrebno natisniti. To so dodatne oznake za ribe in meso, ki vključujejo obdobje zamrzovanja in ribolovno območje ter predstavljajo izziv za tiskalnike. Hitachijev industrijski tiskalnik z inovativno tehnologijo dvojne šobe lahko

natisne več vrstic besedila, da ustreza zahtevam sledljivosti brez sprememb na proizvodni liniji ali brez zmanjšanja hitrosti. Obe šobi je mogoče upravljati neodvisno. Nastavitve tiskanja in različne velikosti pisave se lahko nastavijo po želji. Zaradi velike količine razpoložljivih pik na znak obstaja veliko novih

možnosti za oblikovanje logotipov in pisav. Tiskalnik je namenjen tistim z visokimi standardi pri večvrstičnem tisku in kompleksnih kodah z besedilom, ki vsebujejo logotipe in črtne kode. Idealen za uporabo je tudi v mlečni industriji, kjer kratki roki trajanja in osredotočenost na higieno ustvarjajo dodaten pritisk na zahteve glede embalaže. Edinstvena možnost v novem tiskalniku je sposobnost združevanja tiska obeh šob. Med izpisom prve in druge šobe ni razmaka in besedilo izgleda tako, kot da je natisnjeno z eno šobo. Rezultat tega so znaki, ki so večji in bolj poudarjeni kot v primeru posamezne šobe. Tift d.o.o. www.tift.si

Pri prevozniški platformi TimoCom smo v poslovnem letu 2017 nadaljevali svojo rast. Z 90,7 milijoni ponudb tovora in tovornih vozil (2016: 68,3 milijonov) smo kot ponudnik IT tehnologije, s sedežem v nemškem Erkrathu, v preteklem letu dosegli rekordno število objavljenih ponudb. Na platformi je bilo leta 2017 v Evropi ponujenih okoli 1,4 milijard ton tovora. Število uporabnikov, ki svoje prevoze upravlja digitalno na IT platformi, je z več kot 127.000 v primerjavi s preteklim letom (2016: 110.000) ponovno naraslo. Prihodek se je v letu 2017 povečal na 67,9 milijonov evrov. S tem smo od leta ustanovitve (1997) dosegli največji prihodek. Zaupa nam več kot 40.000 strank. V letu 2017 smo ponudbo prevozniške platforme razširili z aplikacijo TC Transport Order®. S tem imajo podjetja možnost, da svoje povpraševanje po prevozu digitalno posredujejo več ponudnikom prevozniških storitev hkrati, povprašajo po cenah in dodelijo naročila. Od

TimoCom Soft- und Hardware GmbH www.timocom.si

Priznanje Logist leta v Frigologo Slovensko logistično združenje v okviru Logističnega kongresa že tradicionalno nagrajuje posebne dosežke s področja logistike. Logista leta sta postala Aleš in Franc Erčulj, direktor in prokurist Frigologa, vodilnega slovenskega podjetja na področju hladne logistike živil. Priznanje Logist leta je častno priznanje najuspešnejšemu slovenskemu logistu, ki je s

svojim znanjem in delom v preteklem letu dosegel izjemne dosežke na področju logistike. »Naziv Logist leta 2017 nam daje potrditev, da so spremembe, ki smo jih v podjetju uvedli v prejšnjem letu, dobre in da gremo v pravo smer. Hkrati pa daje moji ekipi in meni nov zagon, da bomo še boljši in uspešnejši servis za svoje naročnike,« je povedal Aleš Erčulj, direktor Frigologa. »Podjetje smo lani preselili v nov logistični center v PC Komenda, kjer smo skladiščne kapacitete povečali za dvakrat, v delu zamrznjenih živil celo desetkrat. Popolnoma smo prenovili informacijski sistem in uvedli sistem jasnega ter preglednega informiranja vseh zaposlenih, kar nam danes že omogoča aktivno vključitev v sistem 4PL. Po letu dni delovanja v novem logističnem centru ocenjujemo, da imamo približno 50-odstotne prihranke pri vnosu blaga v skladišče in pri pretovarjanju. Učinkovitejše so tudi komisionirne poti, drugačna postavitev skladišča pa omogoča učinkovitejše obvladovanje skladišča,« je povedal Franc Erčulj, prokurist podjetja. Nov logistični center je bistveno izboljšal energijsko učinkovitost. Ocenjujemo, da na 1 kg blaga porabimo do 40 odstotkov manj energije.

128

uvedbe na tržišču v juliju 2017 je bilo poslanih že 12.900 naročil prevoza. Uporabniki imajo tudi možnost, da preko vmesnikov prenesejo podatke o položaju kratkoročnih prevozniških partnerjev v lastni sistem za upravljanje prevozov, jih tam obdelajo ter tako povečajo kakovost storitve in zadovoljstvo strank pri naročilih prevozov. Letos poleti se bomo na sedežu podjetja v Erkrathu preselili v novozgrajeno stavbo. Na tej in treh ostalih lokacijah, na Poljskem, Češkem in Madžarskem, bo tako več kot 460 zaposlenih iz 34 držav delalo na nadaljnjem razvoju največje prevozniške platforme v Evropi.

okolje

Največja prevozniška platforma v Evropi še vedno raste

Logistični novici Zelenega omrežja

Frigologo d.o.o. www.frigologo.si

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Zaraščanje kmetijskih površin in rodovitnost tal Vlada RS je nedavno sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. S spremembami bi lahko pridobili cca 13.000 ha. Kakšen načrt ima MKGP, da bi v prihodnje usposobili za kmetijsko pridelavo še več zaraščenih območij, kakšno je zanimanje za razpisana sredstva in koliko zaraščenih površin se je uredilo v zadnjih treh letih? Ali ministrstvo spremlja tudi stopnjo rodovitnosti tal v Sloveniji, saj dr. Borut Vrščaj v intervjuju

za revijo EOL meni, da se rodovitnost kmetijskih tal sicer analizira, vendar sumarnih podatkov na državni ravni ni?

S spremembami bi lahko pridobili 13.000 h zemljišč Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 3/17 in 18/18; v nadaljevanju: Uredba). Podpora po Uredbi se dodeli za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča in so bila v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč na dan 18. junija 2011, opredeljena z vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter zaraščanje še ni bilo odpravljeno. Po spremembi Uredbe so do podpore upravičena tudi zemljišča, ki so sedaj opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, po namenski rabi pa so kmetijsko zemljišče. V tem primeru je treba vlogi priložiti dovoljenje za krčitev gozda.

Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju oziroma sorazmerno površini, na kateri je bilo odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha. Zemljišč na območju Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po spremembi Uredbe, je cca 13.000 ha. MKGP bo 30. 3. 2018 objavilo 2. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim bo razpisalo 700.000 evrov nepovratnih sredstev. Na 1. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v letu 2017 je prispelo 34 vlog. Izdanih je bilo 25 odločb o odobritvi podpore v višini 78.000 eurov, to je za 26 ha zemljišč, na katerih se je izvajal ukrep po Uredbi. V okviru Programa razvoja podeželja (podukrep 4.1) MKGP namenja sredstva za izvedbo agromelioracij. MKGP ne spremlja stopnje rodovitnosti tal v Sloveniji.

maj 2018

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kaj pomeni uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih površinah za pridobitev novih zemljišč in ali MKGP spremlja stopnjo rodovitnosti tal v Sloveniji.

Že nekaj let strokovno sodelujete s Centralno čistilno napravo Domžale – Kamnik pri izobraževanju na področju čiščenja odpadnih voda. Kako razvit je po vašem mnenju slovenski sistem čiščenja odpadnih vod v primerjavi s sistemi v tujini in kakšni so tehnološki trendi na področju čiščenja odpadnih vod? S CČN Domžale – Kamnik sodelujem že od leta 2000, ko sem za operaterje čistilnih naprav prvič v Sloveniji vodil dvodnevno strokovno delavnico o aerobnem biološkem čiščenju odpadnih voda, konkretneje o respirometriji. To je bila tudi glavna tema mojega doktorata. Govorim torej o stopnji prezračevanja aktivnega blata ali drugače - kako v procesu biološkega čiščenja ob prisotnosti raztopljenega kisika meriti in nadzorovati procese čiščenja odpadnih voda. V JP CČN Domžale – Kamnik na primer uporabljajo napredno SBR tehnologijo, pri kateri biološko čiščenje poteka sočasno z razgradnjo organskih snovi. Vzporedno potekata procesa nitrifikacije in denitrifikacije, torej biološko odstranjevanje fosforja in razgradnja dušika. Polnjenju in prezračevanju sledita še procesa ločevanja blata in vode, nato pa še dekantiranje čiščene vode ter iztok, kjer se meri pretok in opravlja analiza kakovosti čiščene vode.

Kot vem, je Slovenija na področju čiščenja odpadnih voda v zadnjih letih že veliko naredila, tako da je z modernimi in sodobnimi tehnologijami večina odpadnih voda, zlasti industrijskih, ki prihajajo z velikih čistilnih naprav, tudi primerno obdelana in čiščena. Ker imate v Sloveniji tudi večje število manjših komunalnih čistilnih naprav, predvidevam, da se problemi z nadzorom nad ustreznim čiščenjem odpadnih voda najpogosteje pojavljajo prav tu. Razlogov zanje je verjetno več. Vendar menim, da bo na račun večjih čistilnih naprav, ki bodo s sodobnimi tehnologijami obvladovale procese čiščenja odpadnih voda v prihodnosti, število manjših sčasoma upadlo. Na strokovni delavnici ste predstavili modeliranje procesov čiščenja odpadne vode, ki temelji na »simulatorju letenja«. Za kakšen model gre oziroma kako deluje? Na delavnici smo se fokusirali na modeliranje procesov čiščenja odpadne vode, s katerimi poskušamo simulirati delovanje in tudi obvladovanje čistilne naprave v različnih pogojih. Pri modeliranju smo upoštevali različne praktične primere, ki se običajno dogajajo v procesih biološkega čiščenja. S spreminjanjem parametrov smo ugotavljali, kakšne so lahko posledice našega vodenja oziroma upravljanja procesov na čistilni napravi, da bi lahko na primer na iztoku dosegli želeno zmanjšanje koncentracije skupnega dušika in skupnega fosforja. S takimi modeli se lahko tehnologi največ naučijo, saj hitreje zaznavajo napake in so nanje pri dejanskem obratovanju čistilne naprave tudi bolj pozorni. Simulacijski model BioWin, ki so ga kot simulator letenja za vodenje procesov na čistilnih napravah zasnovali v Kanadi, redno in uspešno uporabljamo za študijske namene. S temi matematičnimi, somatskimi modeli, ki nam ob izbiri ali spremembi enega ali več parametrov prognozirajo verjetne situacije v realnem upravljanju procesov na čistilnih napravah, lahko teoretično simuliramo različna stanja, da bi našli najboljše oziroma optimalne rešitve, ob tem pa tudi zmanjšali nepotrebne stroške. Seveda sem slušatelje opozoril, da morajo biti do teh simulacijskih modelov do neke meje tudi kritični. Z njimi ni mogoče predvideti vseh različnih stanj in pogojev, v katerih se v praksi znajdejo operaterji čistilnih naprav. Gre za orodje, za strokovni pripomoček, ki jim je lahko pri odločanju res v veliko pomoč.

Henri Spanjers

V JP CČN Domžale – Kamnik so za operaterje čistilnih naprav v aprilu organizirali dvodnevno interaktivno strokovno delavnico. Tema: vodenja procesov čiščenja odpadnih voda. Delavnico je vodil prof. Henri Spanjers, svetovno znani strokovnjak za okoljsko inženirstvo, iz Nizozemske. Od leta 2012 redno zaposlen kot izredni profesor na Tehniški Univerzi v Delftu (TU Delft), in sicer na Fakulteti za gradbeništvo in geoznanost, Katedra za sanitarno inženirstvo, Oddelek za upravljanje z vodo, kjer je predstojnik Skupine za industrijske vode. Med drugim je tudi glavni urednik revije Water Resources and Industry. Namen delavnice je bil, da bi z uporabo simulatorja čistilne naprave BioWin izboljšali rezultate čiščenja odpadnih voda, obenem pa z optimizacijo procesov na čistilni napravi zmanjševali stroške njenega obratovanja in investicijskega vzdrževanja.

maj 2018

Promocija

Obvladovanje procesov na čistilni napravi foto: kLemen Razinger

20 128

okolje

Zeleno omrežje

Kako so slovenski operaterji čistilnih naprav odprti za novosti in koliko se predstavljene novosti po vaših povratnih informacijah dejansko aplicirajo v praksi? Interaktivna delavnica je v JP CČN Domžale – Kamnik potekala dva dni. Kot običajno so imeli udeleženci tudi tokrat v prvem dnevu izjemno veliko vprašanj. Obravnavali smo vrsto možnih situacij, s katerimi se običajno srečujejo tehnologi. Obenem sem jih spodbujal, da s prognozami predvidijo tudi ekstremne situacije, ki jih lahko pri čiščenju odpadnih voda neprijetno presenetijo. Že drugi dan so delali precej bolj samostojno. Ob obvladovanju programa BioWin so že uspešno rešili nekaj nalog, ki so jih dobili. Naredili so si celo svoje modele, saj so v BioWin aplikacijo nastavili parametre, o katerih sploh še nisem govoril. Zdi se mi, da slovenski tehnologi in drugi udeleženci, ki razumejo kemijske procese na čistilnih napravah, zdaj dobro razumejo in obvladujejo tudi procese simulacije. To smo z delavnico želeli doseči. Mislim, da je bila zanje izredno koristna. Upam, da me bodo znova kontaktirali, ko bodo ta simulacijski model redno uporabljali. Pomembno je namreč, da dobimo od njih čim več povratnih informacij, s katerimi lahko ovrednotimo uspešnost delavnice. Gre za potrditve kakovosti simulacijskega modela ali pa za morebitne spremembe v aplikaciji, kar pomeni impulz, da moramo model dodatno nadgraditi.

Okoljski odtis predstavlja osnovo za sprejemanje odločitev na številnih področjih, še posebej v okviru nacionalnih vlad. Države, ki bodo upravljale in vodile razpoložljivost biološke produktivnosti v okviru svojih meja ter spremljale lastno porabo, bodo zaradi vse večjega naraščanja omejenih virov v prednosti pred ostalimi državami. Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno

10 8

ZDA Slovenija

6 Rusija 4

Brazilja Kitajska

Južna Afrika 2 0 0,3

Japonska okoljski primanjkljaj svetovna biološka zmogljivost

Indija 0,4

0,5

trajnostnost

Indonezija 0,6

0,7

Indeks človekovega razvoja

0,8

0,9

}

Znotraj okoljskih meja

1,0

„Dobro živeti“

Slika 1: Ključni izziv 21. stoletja4 (dobro živeti ob upoštevanju okoljskih meja) Vir: Global Footprint Network, 2012; UNDP, 2014a. tudi za Slovenijo. Zato je trajnostna razvojna pot Slovenije lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oziroma njenem ohranjanju. S Strategijo razvoja Slovenije do leta 2030 (SVRK, 2017) je okoljski odtis umeščen med vodilne kazalnike za spremljanje stanja naravnih virov. Kot kaže tabela, povzeta po SRS, smo si pri tem zastavili tudi cilj do leta 2030 zmanjšati okoljski odtis Slovenije za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo - podatek za leto 2013 - do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Kazalnik: Ekološki odtis Vir: GFN 1 Članek predstavlja tematiko, vključeno v osnutek NPVO (MOP, 2017, pogl. 2.2) in v SRS (SVRK, 2017, 9. razvojni cilj Slovenije). 2 HDI zajema tri dimenzije: zdravje, dohodek in izobrazbo. 3 UMAR uporablja izraz ekološki odtis, kar je povzela tudi Strategija razvoja Slovenije. ARSO, ki tudi spremlja ta kazalnik, ga poimenuje okoljski odtis. Okoljski odtis spremlja neprofitna organizacija Global Footprint Network (GFN) - https://www.footprintnetwork.org/. 4 Slika je povzeta po prezentaciji dr. Hansa Bruyninckxa (izvršni direktor EEA) 12. 10. 2016 na ARSO v Ljubljani (prevodi: MOP). 5 Podatki za leto 2014 kažejo, da je vrednost kazalnika ostala enaka (4,7 gha na osebo) vir: https://www.footprintnetwork.org/.

Izhodiščna vrednost: 4,7 gha /osebo (2013)5 Ciljna vrednost za leto 2030: 3,8 gha /osebo Povprečje EU: 4,9 gha /osebo-2013 Cilj zmanjšanja okoljskega (ekološkega) odtisa je Ministrstvo za okolje in prostor vključilo tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (MOP, 2018) ter skupaj z Agencijo RS za okolje začelo sodelovati z Global Footprint Network za vzpostavitev kazalnika kot orodja tako za celovito spremljanje razvoja kot za načrtovanje politik. dr. Darja Piciga, Ministrstvo za okolje in prostor

Viri: Kovač, M. UMAR. Ekonomsko ogledalo, št. 3, letnik XXIII, 2017, str. 28 - 29. MOP - Ministrstvo za okolje in prostor (2017 in 2018). Nacionalni program varstva okolja do leta 2030. Osnutek v javni razpravi, oktober 2017 (http://www.mop.gov.si/si/ medijsko_sredisce/novica/article/1328/7793/) in Delovno gradivo za posvetovanje z ministrstvi (februar 2018). SVRK - Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Sprejela Vlada RS, 7. decembra 2017. Dostopno prek: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030. pdf (10. 10. 2017).

maj 2018

Ekološki odtis je najširše uporabljan sintezni kazalnik okoljskega razvoja, ki se uporablja za spremljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja. Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih (gha). To je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, ohranjanje njegovega življenjskega sloga in odlaganje odpadkov, ki pri tem nastanejo. V njegovi strukturi je največ ogljičnega odtisa zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Sledita mu biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin, ter odtis infrastrukture, to je pozidanih površin. (UMAR, 2017)

država EU-28

{

Ta model je predstavljen s položajem držav na grafu, ki temelji na kombinaciji dveh sinteznih kazalnikov: indeksa človekovega razvoja (Human Development Index - HDI)2 in okoljskega ali ekološkega odtisa (Ecological Footprint)3 na osebo, kot je prikazano na sliki 1. Rdeča puščica prikazuje smer razvoja, ki se dogaja, in kjer višja razvitost ne vodi tudi do (ponovnega) upoštevanja okoljskih meja. Ker države v razvoju glede obremenjevanja okolja za gospodarsko rast sledijo razvitim državam, je pomembno, da vse države stopijo na pot trajnostnega razvoja – tako kot kažejo zelene puščice, to je v spodnji desni zeleni kvadrant. Države bi morale ločiti človekov razvoj od rabe naravnih virov in okoljskih pritiskov.

„zelo visok človekov razvoj“

12 Okoljski odtis (hektari na osebo na leto)

Okoljske inštitucije, med njimi Evropska okoljska agencija, in številni ugledni strokovnjaki opozarjajo na problem prevladujočega razvojnega modela, ko se hkrati s povečevanjem blaginje povečuje tudi okoljski odtis, torej izraba naravnih virov in povečevanje onesnaževanja.

128

Porabimo več in onesnažujemo bolj, kot planet prenese1

okolje

Promocija

Ministrstvo za okolje in prostor

Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi Cene energije bodo postopno rasle, izrazita bodo nihanja cen. Zato bi moral vsak posameznik, enako podjetja, razmisliti o energetski samooskrbi in neodvisnosti. Tako meni dr. Robert Golob, predsednik uprave skupine GEN-I, ki je lani dosegla rekordne poslovne rezultate. Vendar se nič ne zgodi čez noč, še posebej ne to, da so danes prva izbira med odjemalci električne energije. O izzivih še ne želi govoriti, a omenja e-mobilnost. Seveda je lahko zelo konkretno odgovoril, kako jim uspeva projekt GEN-I Sonce, ob tem pa navedel še nekatera odlična mednarodna priznanja. Dr. Robert Golob je bil letos med nagrajenci za najvišje gospodarske dosežke v Sloveniji.

maj 2018

Absolutno smo ponosni, da je evropska potrošniška organizacija naš račun za energijo izmed 300-ih izbrala kot primer dobre prakse, torej kot prijazen račun potrošnikom. V zadoščenje nam je, da je naš račun za energijo lahko za zgled v panogi v najširšem evropskem merilu. O podrobnejših razlogih, ki so vodili evropsko potrošniško organizacijo k izpostavitvi našega računa, bi sicer morali vprašati njih. Mi smo pri prenovi računa prvenstveno želeli doseči cilj, da je račun pregleden in razumljiv vsakomur, saj je prav transparentnost in poštenost naše ponudbe tudi osnovno vodilo naše družbe pri ponudbi energije končnim kupcem. In to od prvega dne, ko smo vstopili na trg gospodinjstev 2009. Tega se držimo še danes. Naj pri tem omenim še eno nagrado, ki na nek način tudi potrjuje pravilnost naše zaveze k prijaznemu odnosu do naših strank. Letos smo ponovno prejeli nagrado za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko Trusted Brand, letos že petič zapored. Ali je preglednost računa ena izmed poti do aktivnejšega odjemalca porabnika elektrike, ki se najbrž ob prejemu položnic za elektriko ali plin vsakič vpraša, kako lahko zmanjša družinski strošek? Na trgu ste med tistimi prodajalci, ki prepričujete s sloganom poceni elektrika, poceni plin. Kaj ponujate kot vašo konkurenčno prednost in kaj potrošniku svetujete, da si zmanjšuje stroške za energijo, da postane zeleni aktivni odjemalec? Zagotovo je preglednost računa za energijo pomemben razlog za premislek o izbiri ugodnejšega dobavitelja in s tem za vsakomesečni prihranek v družinskem proračunu. Naj pa poudarim, da se da še bistveno več prihraniti s postavitvijo lastne sončne elektrarne za samooskrbo z energijo. V tem primeru je strošek na računih za elektriko še bistveno nižji, in sicer za približno 75 %. In to takoj, saj se po zagonu elektrarne plačuje le še približno 25 % običajnih stroškov: omrežnino in prispevek za OVE in SPTE. Tako da je za tiste, ki imajo lastno hišo s primerno streho in želijo občutno znižati mesečne stroške za energijo, odločitev

foto: arhiv podjetja

Pred časom ste od evropske potrošniške organizacije na osnovi raziskave Obračun energije: plačilo po državah in povzetki dobrih praks med 300 računi iz desetih evropskih držav prejeli priznanje ob boku angleškega, francoskega in avstrijskega prodajalca elektrike in plina. Kaj je na vašem računu tako pregledno, da ste si zaslužili priznanje potrošnikov?

dr. Robert Golob

Jože Volfand

Sončne elektrarne

okolje

128

Sončne elektrarne

za lastno sončno elektrarno najboljša možna odločitev. Ta odločitev ima še eno pomembno prednost, ki je dolgoročno morda še pomembnejša. To je prispevek k ohranjanju našega okolja, v katerem živimo. Omenili ste sončno elektrarno. Lani ste začeli z akcijo za domače sončne elektrarne na ključ. Kako ste realizirali načrt? Napovedali ste že v enem letu več kot 300 mikro sončnih elektrarn kot naložbo, ki se splača, ki zagotavlja energetsko neodvisnost in brezskrbnost na dolgi rok? Kaj so pokazale prve izkušnje, kakšen je interes na trgu? Interes na trgu za sončne elektrarne GEN-I Sonce je izjemno velik in je presegel vsa naša pričakovanja. Tako velik interes lahko po eni strani pripišemo osveščenosti in naprednemu razmišljanju naših strank, po drugi strani pa tudi celovitosti naše ponudbe. V čem je celovitost ponudbe? V imenu investitorja v procesu izgradnje sončne elektrarne poskrbimo praktično za vse, vključno s pridobitvijo subvencije Eko sklada. Zavedati se je treba, da je po sedanji zakonodaji proces urejanja dokumentacije za samooskrbno sončno elektrarno izjemno kompleksen in zahteven. Zato se kupec v tem zelo težko znajde. Mi smo storitev tako zasnovali, da je stranka

23 Danes montirani fotonapetostni paneli bodo odslužili šele čez 30 in več let. Mimogrede. Interna testiranja Bisola kažejo, da imajo njihovi paneli najvišjega kakovostnega razreda, ki jih mi izključno vgrajujemo, življenjsko dobo tudi 50 in več let. Torej se v tem trenutku ni potrebno preveč obremenjevati, kaj bo takrat. Znanost napreduje z vrtoglavo hitrostjo. Že danes so za reciklažo fotonapetostnih panelov po svetu ustanovljena številna združenja, ki so se zavezala k brezplačni reciklaži po koncu življenjske dobe panelov. Njihov član je tudi Bisol. V vsem tem času, preden panel odsluži svojemu namenu, pa naredi ogromno dobrega za okolje.

Pri velikem interesu strank za našo ponudbo ne gre zanemariti kredibilnosti, ki jo ima GEN-I kot zaupanja vreden partner. Ni namreč vseeno, komu se zaupa projekt izgradnje sončne elektrarne, saj gre za izrazito dolgoročno investicijo. Ob izbiri vrhunskih, najboljših komponent in ob strokovno izvedeni montaži bo sončna elektrarna lahko služila 30 let in več. Moram reči, da smo zelo preudarno in po tehtnem premisleku izbrali partnerje, proizvajalce komponent, ki jih vgrajujemo v naše elektrarne. Mednarodno dokazana in priznana kakovost je bila eden ključnih kriterijev za našo odločitev. Tudi zato, ker smo želeli strankam zagotoviti dolgoročne garancije. Tako smo edini ponudnik v Sloveniji, ki lahko ponudimo 25–letno podaljšano garancijo za brezhibno delovanje elektrarne. Poleg tega na željo stranke poskrbimo za vzdrževanje in zavarovanje elektrarne. In financiranje? Da. Pomemben del naše ponudbe je tudi ugodno financiranje, ki nam ga je omogočila izdaja prve zelene obveznice v Sloveniji. S tem virom financiranja lahko omogočimo izgradnjo skoraj vsem potencialnim investitorjem. Tudi tistim, ki trenutno nimajo viška finančnih sredstev na banki, si pa elektrarne želijo. Tu bi omenil še eno ugledno mednarodno priznanje, ki smo ga prejeli meseca marca v Londonu, in sicer priznanje »Green Bond Pioneer Award« za izdajo zelene obveznice. Koliko vam izdaja zelene obveznice pomaga pri izvedbi projekta GEN-I Sonce in o kakšnih konkretnih, merljivih pozitivnih okoljskih učinkih lahko govorite? Zelena obveznica ni pogoj za uspešno izvedbo projekta GEN-I Sonce, ga pa izredno lepo dopolnjuje. Projektu dodaja zeleno noto in, kar je še pomembneje, socialno noto. Z zeleno obveznico je GEN-I Sonce uspel zagotoviti ugodne dolgoročne vire financiranja. To mu omogoča, da storitev približa vsem odjemalcem, ki si želijo odgovornega ravnanja do okolja in energetske neodvisnosti. Verjamemo, da prav širši krog potencialnih strank zagotavlja projektu uspešnost, merljivo tudi z okoljskega vidika. Odločni in trajnostno naravnani poslovni model družbe GEN-I Sonce, ki se kaže skozi načrtno zasledovanje okoljevarstvenih načel, izkazuje prve merljive pozitivne učinke že za leto 2017. Gre za znižanje emisij CO2 za 1.600.000 kg CO2 /leto in za povečanje proizvodnje zelene energije za 3.400.492 kWh/letno. Med vašimi partnerji je podjetje Bisol, ki fotovoltaične panele predvsem izvaža. Prodaja na domačem trgu ni velika, vendar

Torej reciklaža ni problem? Nasprotno. Danes je reciklaža pomembno vprašanje za vse vrste odpadkov. Večina ljudi kot potrošnikov vsakodnevno bolj malo razmišlja, kaj bo z odpadki, ko se jih enkrat odvrže v smeti. Za vse predmete, ki jih kupimo, bi se morali vprašati, kdo in kako bo to recikliral npr. odsluženo ponev, plastično vrečko ali mobilni telefon, ki imajo neprimerno krajšo življenjsko dobo. Pa se ljudje res dosledno sprašujemo o vsaki zadevi, ki jo kupimo, kako bo z njeno reciklažo? Po mojem ne. Pa gre za predmete, ki za okolje v svoji življenjski dobi za razliko od fotovoltaičnih panelov ne naredijo čisto nič koristnega, nasprotno. Je pa vaše vprašanje mogoče dodaten napotek odjemalcem, da skrbno pretehtajo in potem izberejo kredibilnega partnerja pri postavitvi lastne sončne elektrarne. GEN-I kot največji dobavitelj električne energije v Sloveniji to prav gotovo je. Kakšne načrte za postavitev sončnih elektrarn ste sprejeli za leto 2018 in kakšno podporo lahko pričakujejo potencialni kupci? Ali lani dopolnjen akcijski načrt za OVE podpira vaš projekt? Ali boste med trajnostnimi viri energije ostali predvsem pri soncu ali kot inovativna družba na evropskem energetskem trgu razmišljate tudi o drugih? V našem podjetju vedno razmišljamo dolgoročno in zelo široko sledimo najsodobnejšim dognanjem znanosti. Temu primerno razvijamo nove storitve in produkte. O vseh razvojnih projektih, s katerimi se ukvarjamo v skupini GEN-I, zdaj še ni zrelo govoriti. Se pa v zadnjem času precej intenzivno ukvarjamo z razvojem e-mobilnosti, saj je uporaba fosilnih goriv v prometu eden večjih oz. bolj perečih problemov sedanjega časa z vidika onesnaževanja okolja. Lani ste dosegli rekordne poslovne rezultate na 22 evropskih trgih, k čemur je prispeval tudi precejšni dvig veleprodajnih cen, tudi večja raba energije in slabe hidrološke razmere. Se letos razmere na trgu spreminjajo? Ali bodo

128

Čemu pripisujete takšen interes?

močne snežne padavine izboljšale hidrološke razmere, od česar je močno odvisna celotna jugovzhodna Evropa? Se bodo cene energije zviševale?

okolje

so fotovoltaični paneli izdelek, ki se ga težko reciklira. Kaj svetujete kupcem mikro sončnih elektrarn, ko panel odsluži?

Da, lansko leto smo bili priča enormnemu povečanju cen energije na veleprodajnih trgih, kar smo tudi pravočasno predvideli in napovedali. Naši poslovni partnerji, ki so upoštevali naša priporočila, niso čutili drastičnega povišanja cen v takšnem obsegu, na kar smo zelo ponosni. Letos se je rast cen nekoliko umirila, je pa situacija v tem trenutku zelo nepredvidljiva. Dejstvo je, da podnebne spremembe vplivajo na ekstremne vremenske pojave in s tem na izrazita nihanja cen energije. Pričakovati je, da bodo zaradi vse večjih potreb po energiji in zaradi ekstremnih vremenskih razmer cene energije v bodoče v povprečju na svetovnih in evropskih energetskih trgih postopno rastle. Zato je še toliko pomembnejše, da vsak posameznik oz. podjetje razmisli, kaj lahko naredi za svojo energetsko samooskrbo in neodvisnost. Tako se bo lahko kolikor toliko izognil nihanjem cen energije na trgu. Če postaviš samooskrbno sončno elektrarno, ki pokrije tvoje energetske potrebe, potem je težav zaradi dvigovanja cen na energetskih trgih bistveno manj. Letos ste bili med nagrajenci GZS za največje gospodarske dosežke. Kaj je najbolj prispevalo k temu, da ste sedaj največji dobavitelj elektrike v Sloveniji, kaj je dalo pospešek poslovni rasti družbe?

V Skupini GEN-I verjamemo, da ni naključij, ampak da je potrebno sprejemati prave odločitve, ki edine lahko pripeljejo na vrh. Poslanstvo, vrednote in vizija Skupine GEN-I določajo prave odločitve, strokovnost in predanost zaposlenih ter v prihodnost usmerjeno vodstvo, jih udejanjajo. Največji dobavitelj električne energije nismo postali preko noči. Ni bilo bližnjic. Rast je dosežena na trdnih temeljih. Gradili smo jo postopoma ter brez preskakovanja razredov, zato s tem bolj verjamemo, da bomo na vrhu ostali in rasli še naprej. Za izpolnitev naše vizije, da smo prva izbira in da pridobimo zaupanja večine odjemalcev, je bilo potrebno dobavo električne energije spremeniti v storitev po meri stranke. To danes še kako dobro nadgrajujemo prav preko projekta GEN-I Sonce, kjer je storitev krojena po meri stranke. Hkrati je dobro za okolje ter za trajnostni razvoj družbe. Pri obrazložitvah, zakaj je letos cvetober slovenskega gospodarstva prejel najvišje priznanje, skorajda niso bili omenjeni okoljski dosežki in rezultati, ki ste jih v podjetju dosegli v zeleni rasti poslovanja ali v korakih do krožnega gospodarstva. Kakšna je vaša ocena o tempu tranzicije slovenskega gospodarstva v bolj zeleno, trajnostno? Tudi z vidika energetske učinkovitosti. Več na www.zelenaslovenija.si

maj 2018

lahko brez skrbi, saj naši izkušeni strokovnjaki zanjo uredijo vse, kar je potrebno, da se elektrarno postavi.

Promocija

Katere posebnosti v poslovanju so najbolj vplivale na lanske rezultate, kaj je pokazala bilanca?

Bilanca lanskega poslovanja je za ELES najboljša doslej, ocenjuje mag. Aleksander Mervar, direktor slovenskega sistemskega operaterja. Vendar bi bila slika nepopolna, če je ne bi dopolnili podatki o vlaganjih v prenosno elektroenergetsko infrastrukturo, kjer ne gre le za klasične naložbe, ampak tudi za razvoj pametnih omrežij. Upravičeno direktor družbe ELES navaja več mednarodnih projektov, v katerih sodelujejo, z njimi uvajajo nove tehnologije, s prijavami na različne bruseljske razpise pa pridobijo pomemben del potrebnih sredstev za inovacijsko in raziskovalno delo. Mag. Aleksander Mervar obljublja, da do leta 2020 ne načrtujejo povečanja tarif za uporabo prenosnega omrežja. ELES je prejel tudi slovensko nagrado varnosti, ki jo podeljuje Inštitut za korporativne študije, do leta 2020 pa bodo z lastnimi sredstvi zgradili Tehnološko središče.

Ocenjujem, da je bilo poslovanje družbe ELES v letu 2017 najboljše do sedaj, se pravi od leta 2001 dalje, ko je ELES postal »samo« sistemski operater. Kljub nižjim tarifam za uporabo prenosnega omrežja smo dosegli rekordne poslovne rezultate. Na primer čisti poslovni izid je za 33 % višji, kot je bil leta 2016. Investirali smo 50 mio EUR oziroma 44 % več kot v predhodnem letu. Na podlagi uspešnih prijav na EU sredstva, na osnovi podpisa sporazuma o izvedbi pilotnega projekta NEDO ter na osnovi drugih mednarodnih projektov smo v letu 2017 zagotovili za skoraj 50 mio EUR nepovratnih sredstev. Z njimi bomo financirali izključno investicije v pametna omrežja. Slovenskim bilančnim skupinam prek projekta INC, gre za čezmejno izmenjavo sekundarne energije po modelu izmenjave nasprotujočih se viškov energije, zagotavljamo relativno nižje stroške izravnave odstopanj. Na osnovi podpisanih mednarodnih sporazumov smo zagotovili za preko 10 mio EUR/letno brezplačnih kapacitet za sistemske storitve. V kolikor bi jih morali plačevati, bi to pomenilo 10 % dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja. Kako pa so poslovale hčerinske družbe? Vse hčerinske družbe so v letu 2017 poslovale bistveno bolje kot v letu 2016. Še posebej smo ponosni na borzo z električno energijo BSP, na njene poslovne dosežke in rezultate. In še bi lahko našteval. Rezultati leta 2017 so najboljše ogledalo mojega štiriletnega vodenja ELES, če ne upoštevam pred tem ravno tako štiriletnega opravljanja funkcije namestnika direktorja ELES. Bo leto 2018 podobno? Leto 2018 bo predvsem leto velikih javnih razpisov. Mislim na projekte Sincro Grid, RTP Cirkovce in II. fazo Tehnološkega centra Beričevo. Potrebovali bomo dodatne vire financiranja v obliki dolgoročnih posojil domačih in tujih bank. Glede na našo bonetito me najem teh posojil ne skrbi. Zadolžitev pa je precej težavna z vidika procesnega dela, saj ga uokvirja niz predpisov, ki regulirajo zadolževanje pravnih oseb v večinski lasti države. Čisti poslovni izid načrtujemo nekje na ravni leta 2017. Med drugim ste sprejeli temeljni razvojni dokument, srednjeročni poslovni načrt za

mag. Aleksander Mervar

Jože Volfand

foto: Vladimir Habjan

Dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij

Prenosno omrežje

maj 2018

okolje

128

Prenosno omrežje

obdobje 2018-2020. Kateri cilji so z vidika uporabnika in države bistveni in v koliki meri ste upoštevali tudi zahteve koncepta trajnostnega razvoja in e-mobilnosti? Sprejeti srednjeročni poslovni načrt 2018 – 2020 temelji na sprejetem Dolgoročnem strateškem planu 2016 – 2020 in na Razvojnem načrtu prenosnega omrežja RS 2017 – 2026. Prvi dokument je potrdila Vlada RS oktobra 2016, drugega pa resorno ministrstvo lansko pomlad. Cilji, o katerih me sprašujete, so jasno zapisani v obeh strateških dokumentih in jih ne bom ponovno navajal. Pomembno je, da so cilji usklajeni s pravili trajnostnega razvoja, kar pomeni, da vključujejo tudi vse aktivnosti, povezane s pričakovanimi spremembami v elektroenergetiki. Pomembno je tudi to, da do leta 2020 ne načrtujemo potrebe po povečanju tarif za uporabo prenosnega omrežja. Omenili ste soglasje Ministrstva za infrastrukturo k desetletnemu razvoju prenosnega omrežja za obdobje 2017-2026. Kateri cilji so v ospredju in v koliki meri se bo prenosno omrežje v tem času prilagodilo spremembam, ki jih zahteva e-mobilnost in razpršeni viri energije (OVE)? Družba ELES potrebna vlaganja v prenosno elektroenergetsko infrastrukturo izvaja skladno z razvojnim načrtom prenosnega omrežja. Aktualni je Razvojni načrt prenosnega

25 Našteli ste klasična vlaganja v prenosno elektroenergetsko infrastrukturo, a ste se tudi zelo usmerili k pametnim omrežjem? Pametna omrežja zahtevajo posebno pozornost. V zadnjem obdobju je ELES začrtal jasne cilje glede koncepta pametnih omrežij, enako bo v prihodnje. ELES bo nadaljeval z implementacijo vidnejših mednarodnih projektov, predvsem SINCRO.GRID, projekt NEDO in FutureFlow, ki med drugim predvidevajo tudi implementacijo različnih tehnologij. Na primer vgradnjo hranilnikov električne energije, kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči, mednarodne rešitve za vodenje sistemov, sistem za ugotavljanje mej obratovanja SUMO in drugo. Končne rešitve projektov v sklopu pametnih omrežij nam bodo pomagale pri izpolnjevanju zakonsko predpisanih obveznosti, medtem ko bodo imeli koristi od tega tudi odjemalci, elektrodistribucijska podjetja in ostali uporabniki omrežja doma in v tujini. Istočasno se s tem pripravljamo in prilagajamo na spremembe, ki jih zahtevajo e-mobilnost in razpršeni viri. Pomemben donos k učinkovitemu upravljanju s sredstvi v družbi ELES bo na drugi strani prineslo tudi vlaganje družbe v vzpostavitev diagnostično-analitskega centra.

Družba ELES je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji. Skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji in prek meja. Je pomemben predstavnik kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji. Še posebej je ta pomembnost izražena zaradi dejstva, da je podsektor prenosa in proizvodnje električne energije tisti, ki ima neposreden vpliv na učinkovitost delovanja vseh ostalih delov kritične infrastrukture v naši državi in v širšem mednarodnem prostoru. S tega stališča je obvladovanje tveganj in s tem zagotavljanje neprekinjenosti delovanja sistema v ELES ključni proces ne samo v sami družbi, temveč v širši nacionalno-varnostni dimenziji.

Tehnološko središče bo zgrajeno do konca leta 2020, vir za financiranje bodo lastna sredstva.

Kdo skrbi za varnost? Za korporativno varnost v ELES-u skrbi Služba za korporativno varnost, ki spada neposredno pod vodstvo družbe. Med najpomembnejše naloge te službe sodijo skrb za poslovno varnost družbe oziroma njeno neprekinjeno delovanje, kibernetsko varnost ter varnost zaposlenih in premoženja družbe. Sistem korporativne varnosti v družbi ELES obsega prepoznavanje vseh notranjih in zunanjih tveganj, ki bi lahko ogrozila varnost kritične infrastrukture državnega pomena ali zaposlenih in s tem ogrozila delovanje družbe. Njena naloga je tudi sistematično načrtovanje ter določanje pravnih, organizacijskih, kadrovskih in tehničnih ukrepov, ki so namenjeni ohranitvi reda, spoštovanju zakonov in internih predpisov ter varnosti zaposlenih in premoženja družbe. Posebej velja izpostaviti ukrepe, ki jih družba izvaja na področju prenosa najnovejših spoznanj znanstveno-raziskovalnega področja in mednarodno primerjalnega okolja v delovni proces. Eden takih pokazateljev je tudi evropski projekt DEFENDER, kjer je ELES eden izmed najpomembnejših partnerjev. V zadnjem obdobju ELES sodeluje ali vodi več mednarodnih projektov in je zanje pridobil tudi pomemben delež evropskih nepovratnih sredstev. Kateri projekt (Future Flow, NEDO, SINHRO.GRID, Defender) je za učinkovitost prenosnega elektroenergetskega omrežja in

128

za njegov razvoj najpomembnejši? ELES-ovi inovacijski projekti si med seboj ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo. Ocenjujemo jih z različnimi kazalniki, med katerimi je najpomembnejši vpliv na okolico. Pri tem ne mislim samo na učinek projekta na elektroenergetski sistem, temveč tudi učinke na druge podobne projekte, ki bodo sledili ELES-u. Učinke, ki jih projekti prinašajo za doseganje cilja prehoda v brezogljično družbo, bomo lahko merili šele čez pet do deset let. To je realnost. Dober primer je ELES-ov Prečni transformator v Divači. Danes, torej 8 let po njegovi izgradnji, lahko ugotavljamo neverjetne dolgoročne pozitivne učinke za Slovenijo in širšo regijo. Napravo, ki je bila ob izgradnji nekaj izjemnega, so po vzoru Slovenije zgradili tudi na nekaterih drugih kritičnih točkah v Evropi, čeprav po podatkih, ki jih imamo, naša še vedno dosega rekorde pri ključnih parametrih. Tudi današnji ELES-ovi inovacijski projekti oziroma projekti pametnih omrežij so vsaj po nečem izjemni in zato prepoznavni v širši javnosti. Denimo SINCRO. GRID je sploh prvi investicijski projekt pametnih omrežij, ki ga EU financira iz sklada CEF. NEDO je po izjavah vodilnih predstavnikov te japonske agencije na področju energetike njihov, strokovno gledano, najzahtevnejši projekt na svetu. FutureFlow je največji raziskovalni projekt, ki ga koordinira slovenska družba ali organizacija, to je ELES, in ga EU financira iz sklada Obzorje 2020. Izjemni so tudi Defender, OSMOSE, Migrate. In seveda, ves čas pripravljamo nove.

okolje

ELES je prejel slovensko nagrado varnosti, ki jo podeljuje Inštitut za korporativne varnostne študije. Po katerih merilih ste najbolj varno podjetje?

Zakaj ste se odločili za gradnjo Tehnološkega središča ELES in kako boste sfinancirali naložbe? Kdaj bo Tehnološko središče zgrajeno? Sledimo dobrim praksam ostalih sistemskih operaterjev elektroenergetskih omrežij v Evropi, ki postavljajo predvsem centre vodenja na obrobjih velikih mest, kar pomeni lažji dostop, boljše varovanje in še kaj. Sedanja lokacija na Hajdrihovi 2 v Ljubljani ne izpolnjuje vseh varnostnih standardov. Tehnološko središče bo zgrajeno do konca leta 2020, vir za financiranje bodo lastna sredstva. Zakaj je za ELES pomembna izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince? Daljnovod predstavlja prvo in edino povezavo slovenskega elektroenergetskega sistema proti vzhodnim državam, kar v določenih situacijah pomeni povečanje zanesljivosti in veliko lažji dostop do energije na severu Evrope. Vlada je sprejela Energetski koncept Slovenije. Kaj zdaj? To, da ga je sprejela Vlada RS, še ni dovolj. Obravnavati in sprejeti ga mora tudi Državni zbor. Počakajmo na to dejanje.

maj 2018

sistema RS od leta 2017 do leta 2026. V 5-letnem obdobju družba ELES načrtuje vrsto vlaganj v slovensko prenosno omrežje, ki bodo zagotovila višji nivo varnosti in ekonomičnosti obratovanja slovenskega EES. Med njimi je največja naložba v EES Slovenija izgradnja oz. dokončanje DV 2 x 400 kV Cirkovce–Pince skupaj z novim RTP 400/110 kV Cirkovce. Projekt bo omogočil izpolnjevanje glavnega straškega cilja družbe ELES, saj se bo ustvarila in povečala čezmejna prenosna zmogljivost s sosednjo Madžarsko. Z investicijo lahko pričakujemo povečanje možnosti uvoza električne energije iz sosednjih držav. Med vlaganji naj izpostavim tudi gradnjo nove RTP 220/110 kV Ravne in novega DV 2 x 220 kV Zagrad– Ravne, s katerim bo ELES na širšem Koroškem odpravil že vrsto let aktualno problematiko znižane kakovosti napetosti ter omogočil nadaljnje razvojne možnosti tega dela Slovenije. Prav tako bodo izvedena pomembna vlaganja vgradnje novih dodatnih in zamenjave starih transformatorjev 400/110 kV in 220/110 kV v RTP Beričevo, Divača, Maribor, Podlog in Cirkovce, dokončanje severnoprimorske zanke z dokončanjem rekonstrukcije DV 2 x 110 kV Divača-Gorica mimo vasi Renče, obešanje drugega sistema na DV 2 x 110 kV Dravograd–Velenje, zgraditev kbV 110 kV Koper-Izola-Lucija, zgraditev DV 2x110 kV Divača-Pivka-Ilirska Bistrica ter DV 2x110 kV TE Brestanica-Hudo. Skladno z določili EZ-1 bo družba ELES še naprej izvajala aktivnosti za prevzem in odkup delov 110 kV infrastrukture v lasti drugih podjetij ter izvedla postopno obnovo objektov.

Doslej so se lokalne skupnosti bolj usmerjale v energetsko obnovo javnih stavb. Seveda so obnove povezane z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in z uvajanjem obnovljivih virov energije (OVE). Glede na to, da so celovite energetske obnove stavb povezane z visokimi stroški, so bili v preteklih desetih letih dobrodošli različni razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev. V začetku so omogočali večinsko sofinanciranje, a se je potem delež zmanjševal. V finančni perspektivi 2014-2020 je stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi na nivoju do 40% upravičenih stroškov investicije. Zaradi tega se lokalne skupnosti odločajo za sodobne mehanizme kombiniranih načinov financiranja investicij. Mislim na energetsko pogodbeništvo. To pomeni, da se investicije v energetsko obnovo stavb povrnejo z zajamčenimi prihranki energije. Tako obnova stavbe za lokalno skupnost ne predstavlja dodatnega proračunskega bremena. Po naših izkušnjah so pri črpanju nepovratnih sredstev občine relativno uspešne. Naš Zavod KSSENA je več občinam nudil strokovno pomoč pri pripravi razpisne, tehnične in investicijske dokumentacije.

Učinkovita raba energije

maj 2018

Ali bodo vodikove tehnologije kmalu omogočile brezemisijski mestni promet in tako izboljšale zrak, ki zdaj v Sloveniji ogroža več regionalnih središč? Morda bo dal odgovor velenjski načrt, kjer razvijajo nov projekt, s katerim se odločajo za proizvodnjo vodika, odjem in čistejši javni prevoz. Tako napoveduje projekt Boštjan Krajnc, dipl. inž. stroj., direktor Zavoda KSSENA, Zavoda energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Vendar je velenjska zamisel le eden izmed projektov v tranziciji energetskega sistema, ki je hitrejša kot praksa. KSSENA z izrazito usmerjenostjo v lokalne skupnosti treh regij načrtno spodbuja spremembe, zlasti ko gre za učinkovito rabo energije in obnovljive vire. A to je le del njihovega posla – finančno stabilnost jim zagotavljajo storitve na trgu, odgovarja direktor.

Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so med glavnimi stebri trajnostnega razvoja. Vaš zavod strokovno podpira občine v Šaleški, Savinjski in Koroški regiji za večjo energetsko učinkovitost. Na katerih področjih ali sektorjih so lokalne skupnosti najuspešnejše, kje so največje ovire?

In druga področja? Je podobno. Namreč občine, kjer deluje Zavod KSSENA, se v večji meri ogrevajo s pomočjo daljinskih sistemov, ki jih tudi nenehno posodabljajo. Hočejo zmanjšati energetske izgube. Uspešno črpajo tudi nepovratna sredstva, ki jih omogoča EkoSklad. Na ta način so občine v preteklih letih postavile polnilnice za električna vozila, kar je pot k aktivnejši uporabi alternativnih pogonov v prometu. A ne le to. Obiskovalcem se s tem omogoča brezskrbna mobilnost, na primer pri poslovnih obiskih, ko gre za turistične postanke in podobno. Ne smem pozabiti na sisteme javne razsvetljave, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost in omejujejo svetlobno onesnaževanje v občinah. Lokalne skupnosti so temelj v vašem poslovanju, a zelo ste vključeni v mednarodne projekte. Na primer Energy@School, v katerem sodeluje Mestna občina Celje. Kako lahko v

foto: arhiv podjetja

Velenje pripravlja naložbo v vodikove tehnologije in brezemisijski mestni promet

Boštjan Krajnc

okolje

128

Učinkovita raba energije

šolah prihranijo energijo, s katerimi ukrepi in katera pot je prava, da bomo dobili energetsko pametne šole? Kakšne so razlike pri energetski učinkovitosti med šolami v državah, ki sodelujejo v projektu Energy School? Projekt ENERGY@SCHOOL stremi k povečanje zmogljivosti javnega sektorja z vzpostavitvijo t.i. energetsko pametnih šol. Prvi korak za doseganje tega cilja je zagotovo namestitev pametnih merilcev za spremljanje rabe energije. Ta del smo končali. To je prva polovica projekta, in sicer na sedmih osnovnih šolah v Mestni občini Celje. Z namestitvijo pametnih merilcev ter razvitimi aplikacijami za spremljanje rabe energije želimo učitelje in učence, imenovani so bili za starejše in mlajše energetske skrbnike, vzpodbuditi k samostojnemu spremljanju rabe energije na šoli. Tako bodo znali sami prepoznati priložnosti, kaj storiti, da bodo dosegli prihranke energije in zmanjšali stroške. Glede energetske učinkovitosti šol v državah, ki sodelujejo v projektu, lahko rečem, da se vsi dobro zavedajo pomembnosti širjenja energetske učinkovitosti v javnem sektorju. Povsod lahko pokažejo več primerov dobre prakse na šolah. Kaj lahko v praksi spremenijo starejši in mlajši energetski skrbniki? Kje vidite možnost za njihovo vlogo in vpliv? Namen projekta je sistematično izobraževanje in usposabljanje učiteljev, učencev in šolskega

27 Sam menim, da bo prihodnji energetski sistem temeljil na komplementarnih tehnologijah. Pomembno vlogo bo vsekakor igral vodik kot energetski vektor, ki jih bo povezoval.

Kot partner sodelujete tudi v projektu Ecolnn Danube. Programsko in s cilji lahko odgovori na zelo vroča vprašanja, ki so del tranzicije elektroenergetskega omrežja. Gre za eko tehnologije za OVE in URE, za eko inovacije. Kaj ugotavljate na strokovnih srečanjih, katere inovativne tehnologije potrebuje energetski sistem, da bi postal bolj zelen in da bo lahko sprejel razpršene vire? Energetski sistem se bo v naslednjih desetletjih docela spremenil. Nikoli v zgodovini človeštva se spremembe na področju razvoja niso dogajale tako pospešeno in zgoščeno. Trenutni trendi nakazujejo postopno decentralizacijo proizvodnih virov, digitalizacijo procesov, elektrifikacijo ogrevanja in transporta, povečevanje učinkovite rabe energije in nadgradnjo sistemov z energetskimi hranilniki. Možnosti za uporabo in preverjanje tehnologij je precej. Vendar nobena v celoti ne izpolnjuje vseh zahtev po energetski, ekonomski in ekološki vzdržnosti. Bodisi da gre za negativen vpliv na stabilnost elektroenergetskega omrežja, bodisi da se zaletimo v zid končne cene energije, ki jo je odjemalec še pripravljen plačati. Sam menim, da bo prihodnji energetski sistem temeljil na komplementarnih tehnologijah. Pomembno vlogo bo vsekakor igral vodik kot energetski vektor, ki jih bo povezoval. Razvoj tehnologij je eno, kaj pa uporabnik, odjemalec? Tranzicija ali prehod, kakor koli hočete, ne bo slonel zgolj na eni specifični tehnologiji, temveč bo v ospredju uporabnik. Bo v dodatnih vlogah, bo tudi proizvajalec, najbolj pa se bodo spremenili njegovi vedenjski vzorci. Trenutne ocene

Moram izpostaviti, da se v mnogih primerih kratkoročni trendi oblikujejo na politični ravni. Hkrati so neobremenjeni s težo protiargumentov strokovne javnosti. Energetika je bistvena gospodarska dejavnost. Je glavni temelj družbenega napredka in preveč pomembna, da bi njen prihodnji razvoj tlakovali s slabo premišljenimi investicijami in populizmi. Lani ste končali s projektom BioRES, ki naj bi med drugim spodbudil razvoj biomasnih logističnih in trgovskih centrov tudi v Sloveniji. Spodbuda lokalnim akterjem v oskrbni verigi z lesno biomaso? Kakšne so možnosti za delo takšnih centrov, saj je Slovenija bogata z lesom? Pri projektu BIORES smo sodelovali kot partner, ki posreduje znanje iz srednje in zahodne Evrope na območje Balkana. V Sloveniji je koncept biomasnih in logističnih centrov (BLTC) že poznan. Prav tako je biomasa vir, ki ima med vsemi obnovljivimi viri v Sloveniji največji delež. Seveda je še veliko dela. Vedeti moramo, da je samo lokalno porabljena biomasa CO2 nevtralna in da je smotrno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi dolgoročno sprejemljivo. Koncept BLTCjev v Sloveniji je predvsem posledica podjetniške pobude posameznikov in podjetji, ki želijo na trgu ponuditi še dodatne storitve. Takšni centri, kot je na primer center Biomase, d.o.o. v Nazarjih, uspešno delujejo in odkupujejo biomaso od lokalnih lastnikov gozdov. Zaradi velikega števila malih lastnikov gozdov se njihovo združevanje in ustanavljanje zadrug pri nas ni obneslo. Vsaj ne na področju trženja lesnih goriv. Koncept BLTCaj je primeren tudi za sisteme daljinskega ogrevanja, kjer je primarni energent biomasa. Lastniki in upravljavci teh sistemov lahko z dolgoročnimi pogodbami o dobavi biomase z vnaprej določenimi parametri njene kakovosti zagotovijo stabilno poslovanje sebi in lastnikom gozdov v okolici. Za drugačno podnebno ogledalo Slovenije lahko veliko prispeva trajnostni mestni promet. Velenjska občina menda razmišlja o vodiku kot energentu. Kako daleč je ta zamisel? Mestna občina Velenje je v slovenskem prostoru pravzaprav pionir v udejanjanja vsebin na področju trajnostnega razvoja. Prepričan sem, da bo tako bo tudi v tem primeru. Investicijski projekt v vodikove tehnologije celovito obravnava problematiko zagotavljanja brezemisijskega transporta v mestih. Umešča jo v dolgoročno vizijo prehoda na vedno večji delež obnovljivih virov energije.

128

Če govorite o viziji, kakšni bodo koraki? Projekt temelji na treh stebrih. Na zagotavljanju lastnih proizvodnih kapacitet vodika, na zagotavljanju predvidljivega odjema ter na nadaljnjem zagotavljanju nadgrajene storitve javnega prevoza Lokalc za naše občane. S projektom se bo razvilo in realiziralo ponovljivo, uravnoteženo in integrirano vodikovo gospodarstvo z izvajanjem ciljnih naložb v vodikove tehnologije, ki so že pripravljene na trg. V prvi fazi investicijski projekt vključuje izgradnjo polnilne postaje za vodik, posodobitev obstoječega voznega parka avtobusov z električnimi vozili z gorivnimi celicami (FCEV) in nadgradnjo sistema za lokalno proizvodnjo vodika. Za omenjeni projekt smo že izdelali operativno zasnovo, se povezali z vsemi ključnimi deležniki, pridobili konkretne ponudbe proizvajalcev ter pridobili potrebno politično podporo na lokalni, nacionalni ter evropski ravni.

okolje

nakazujejo, da se v državah OECD 10 % električne energije v stanovanjskih stavbah porabi zgolj za obratovanje gospodinjskih aparatov in potrošniške elektronike. V Franciji naj bi tako delovala dva od skupaj, mislim da 58 reaktorjev, samo za ta namen. Potencialov za racionalizacijo rabe energije brez bistvenega vpliva na življenjski stil uporabnikov je torej ogromno.

Brez strokovnega usposabljanja energetskega menedžmenta v lokalnih skupnostih bo težje uveljavljati akcijske načrte za energetsko učinkovitost? So se občine kadrovsko okrepile za naloge URE in OVE? Posebnih kadrovskih okrepitev za izvajanje ukrepov URE in OVE v občinah nismo zaznali. Za lažje in strokovno izvajanje ukrepov URE in OVE pa občine vključijo energetskega managerja, ki je v številnih primerih Lokalna energetska agencija. Predstavniki lokalnih energetskih agencij se nenehno izobražujemo doma in na tujem. Pri tem so nam v oporo številni evropski projekti za URE in OVE. Eden izmed njih je EmBuild (http://embuild.eu/ ), kjer občinam in energetskim managerjem predstavljamo orodja za oblikovanje strategij energetskih prenov stavb. Pa tudi vire financiranje in argumente o širšem družbenem pomenu energetskih prenov. Katere naloge so v žarišču vašega delovnega programa do konca leta in kako si zagotavljate finančno trdnost poslovanja? V ospredju je podpora lokalnim skupnostim, občinam pri energetskem upravljanju, energetski prenovi stavb, izvedbi investicij za trajnostno mobilnosti, pri pripravi lokalnih energetskih konceptov, izboljšanju stanja javne razsvetljave in še bi lahko našteval. Sodelujemo pa tudi v različnih evropskih projektih in se pripravljamo na razpise transnacionalnega in čezmejnega sodelovanja ter razpise Evropske komisije. Osnova našega poslovnega modela je delo na lokalnem nivoju, ki ga ustrezno dopolnjujemo z delom pri evropskih projektih. Finančno trdnost nam zagotavljajo storitve, ki jih ponujamo za trg. Pripravljamo energetske izkaznice, izvajamo energetske preglede in pomagamo pri prijavi na razpise kohezijskih skladov.

maj 2018

osebja, da bodo po zaključku projekta znali prepoznati, kako in kje se energija porablja. Osredotočeni smo na oblikovanje energetsko učinkovite šolske kulture. Vsak učitelj in učenec lahko s spremembo svojih vsakdanjih navad prispeva k zmanjšanju rabe energije ter stroškov. Na vsaki izmed sodelujočih šol imamo tako skupino starejših energetskih skrbnikov, ki podpirajo in vodijo skupine mlajših energetskih skrbnikov. Njihova naloga je, da širijo znanje o učinkoviti rabi energije, da opozarjajo in spodbujajo svoje vrstnike k drugačnemu ravnanju. Ne le v šolah, tudi zunaj nje.

Čeprav so prav razstavljavci izrabljenih vozil pričakovali, da bo novi Zakon o dajatvah na motorna vozila končno spodbudil večji zajem v razgradnjo, gospodarstvu vrnil dragocene surovine, v okolju preprečil odlaganje avtomobilov na divjih odlagališčih in preučil nezakonite poti prodaje vozil in rezervnih delov, nova normativna ureditev vzbuja pomisleke. Delovna skupina, sestavljena medresorsko, ki je pripravljala Zakon, se ni zgledovala po rešitvah v sosednjih državah, kjer so se ponekod odločili za periodični davek na vozila, pač pa z novo dajatvijo, tako menijo zainteresirani udeleženci v verigi, ne bodo izboljšali sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. V Sloveniji letno nastane vsaj okrog 30.000 izrabljenih vozil, razgradi pa se jih 6.000. Ni nepomembno, da motorno vozilo vsebuje nevarne snovi (bencin, nafta, oljni filter, baterije, kondenzatorji itd.) in je, ko je izrabljeno, nevarni odpadek. Nekatere akterje v verigi smo povprašali, kaj menijo o novi uredbi in kaj je potrebno s sistemom spremeniti.

foto: www.shutterstock.com

Nova dajatev na izrabljena vozila, malo pričakovanj

Zakonodaja o IMV

28 128

okolje maj 2018

Zakonodaja o IMV

Avto-moto zveza Slovenije je kritična do zakona • Zakaj je AMZS kritična do nove normativne ureditve, ki bi naj povečala število izrabljenih vozil v postopku razgradnje pri pooblaščenih razstavljavcih?

• S katerimi ukrepi, poleg normativne ureditve, bi morala prometna in okoljska politika

spodbujati razgradnjo izrabljenih vozil? • Kaj lahko stori (ali je storila) AMZS za odgovornejše ravnanje lastnikov izrabljenih vozil?

Višina takse je nesprejemljiva in nelogična

vto-moto zveza Slovenije (AMZS) je kritična do ureditve zato, ker nalaga lastnikom vozil novo dajatev, ki ne pomeni nič drugega kot davek na lastništvo avtomobila. AMZS se seveda zavzema za okolju prijazno razgradnjo vozil, ki pa jo omogoča tudi že dosedanja zakonodaja. Če bi spoštovali pravila, ki so postavljena o odjavi vozil z izjavo o lokaciji, bi lahko preprečili vsako odlaganje teh vozil v naravno okolje. A tega ustrezni organi niso izvajali. Da bi prikrili to nedejavnost, pa je uvedena nova dajatev. Po evropskih predpisih morajo za razgradnjo poskrbeti izdelovalci vozil oziroma njihovi zastopniki. Če bi ti v Sloveniji s

primernimi spodbudami opravili svojo nalogo, bi v razgradnjo prišlo več izrabljenih avtomobilov. Imajo namreč neko vrednost. Če bi lastniki dobili vsaj določeno plačilo ali ugodnost, če bi oddali svoje vozilo v razgradnjo, bi s tem v veliki meri odpravili težave z oddajo vozil v razgradnjo. AMZS je kritičen do predlaganega ukrepa tudi zato, ker zajema le osebne avtomobile, ne pa na primer tudi motociklov – mar ti ne onesnažujejo okolja?

MZS na problem izrabljenih vozil opozarja vrsto let, a se stanje ni spremenilo, ker ne državni organi ne izdelovalci vozil niso ukrepali. AMZS je obveščal svoje člane o primernem

29 A

MZS je v postopku sprejema takse na izrabljena vozila v Državnem zboru (Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor) jasno predstavil svoja stališča, ki so jih nekatere politične stranke ocenile kot korektna. Ta so sledeča:

AMZS se zaveda pomena varovanja okolja, toda nasprotuje predvideni taksi na izrabljena vozila, ker to ni taksa na izrabljena vozila, temveč uvedba davka na lastništvo neregistriranih avtomobilov.

svoj izrabljen avto. Nelegalni zbiralci oziroma pobiralci izrabljenih vozil vozila pobirajo na domu in so pripravljeni za izrabljen avto plačati, povrh vsega avto tudi odpeljejo. Lastniku ni treba storiti ničesar – elegantno se znebi izrabljenega avta, zanj pa še nekaj dobi.

Nelogično je, da je taksa predvidena za osebne avtomobile in mopede, ne pa tudi za motocikle, trikolesa in vsa druga vozila, ki so tudi dolžna plačevati letno dajatev in so navedena v prvi točki 2. člena uredbe o načinu določanja in višini letne dajatve. Kot da motocikli ne onesnažujejo okolja!

Dobro zamišljeni sistem ne deluje, ker ni nadzora nad z izjavo o lokaciji odjavljenimi avtomobili – tu bi morali biti aktivnejši okoljski inšpektorji.

AMZS meni, da uvedba takse ni potrebna, saj že sedanji sistem daje dovolj možnosti za kaznovanje vseh tistih, ki se ne držijo pravil. Okoljski inšpektorji imajo možnosti preverjanja, če je odjavljeni avto res na prijavljeni lokaciji, in če ni, lahko kaznujejo lastnika.

Vprašati se je treba, zakaj sistem oddajanja izrabljenih vozil ne deluje. Vedeti je treba, da obstajata dve legalni možnosti oddaje izrabljenih vozil: prva je oddaja na zbirnih mestih za enega od treh razgrajevalcev izrabljenih vozil (Ekomobil, Saubermacher, Transporti Kastelec), ki imajo pogodbo z distributerji oziroma zastopniki izdelovalcev avtomobilov. Lastnik mora izrabljeni avto dostaviti na zbirno mesto. Zanj ne dobi nobenega nadomestila. Druga možnost je oddaja enemu od registriranih obratov za razstavljanje vozil, ki pa ni nujno brezplačna pač glede na še uporabne sestavne dele avtomobila. Pri obeh načinih je lastnik avta dobil potrdilo o oddaji izrabljenega vozila, a mora lastnik seveda poskrbeti za

Dejavnost nelegalnih zbiralcev izrabljenih avtomobilov bi lahko preprečili z aktivnejšo vlogo uradnih zbiralcev izrabljenih avtomobilov, tako da bi bili lastniki izrabljenih avtov finančno motivirani za oddajo izrabljenega vozila. A tega zastopniki izdelovalcev avtomobilov, ki so dolžni poskrbeti (in tudi financirati) razgradnjo (vseh avtomobilov, ne le avtov njihovih znamk), ne želijo storiti, ker bi to pomenilo dodatne stroške, ki se jih želijo izogniti.

128

Predvidena uvedba takse na z izjavo o lokaciji izrabljenega avta je zgolj davek na lastništvo avtomobila, ne bo pa prispevala k varovanju okolja in je nepotrebna. To kaže tudi predvidena doba trajanja takse (deset let). Po desetih letih varovanje okolja ni več potrebno?

okolje

ravnanju (oddaji izrabljenih vozil na zbirnih mestih), prav tako je v nekaterih svojih poslovnih enotah organiziral zbirna mesta za sprejem izrabljenih vozil.

Določena višina takse je nesprejemljiva in nelogična. Za majhne avtomobile je nesprejemljivo velika, saj je določena minimalna višina 25 evrov, kar za majhne avte (do 1350 kubikov) pomeni več kot 40 odstotkov letne dajatve za uporabo motornih vozil, medtem ko je za večje avtomobile taksa določena v višini 25 odstotkov od letne dajatve. Iz tega bi lahko sklepali, da izrabljeni avti z večjim motorjem bistveno bolj onesnažujejo okolje, s čimer pa se ne moremo strinjati: enak avto, ki stoji, enako onesnažuje okolje, pa naj ima vgrajen 1,5 ali 2,5-litrski motor.

Zastopniki avtomobilskih izdelovalcev, ki so dolžni zagotoviti razgradnjo, bi s tako ureditvijo prevalili odgovornost na državo oziroma lastnike avtomobilov, namesto da bi sami poskrbeli za razgradnjo. V razmislek: kaj pa, če bi moral vsak zastopnik avtomobilske znamke zagotoviti določeno število, delež avtomobilov za razgradnjo v odvisnosti od števila prodanih avtov. Avto-moto zveza Slovenije

Ministrstvo za infrastrukturo

ovi Zakon o dajatvah na motorna vozila je uvedel tudi novo dajatev na odjavljeno vozilo. V čem se slovenski regulatorni ukrep razlikuje od normativnih opredelitev nekaterih drugih evropskih držav in zakaj ni bila sprejeta odločitev o periodičnem davku na vozila?

Z aprilom pa so lastniki odjavljenih vozil postali zavezanci za plačilo dajatve na odjavljena vozila, kar bi lahko primerjali s plačevanjem dajatev na lastništvo osebnega vozila.

Nova dajatev je primerljiva z davkom na lastništvo vozila

ečina držav članic EU pozna t. i. dajatev na lastništvo osebnega vozila, ki se plačuje ne glede na to, ali je vozilo registrirano ali ne. Lastnik vozila to dajatev plačuje ves čas življenjskega cikla vozila, od nakupa do razgradnje. V Sloveniji imamo letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki se plačuje samo

za registrirana vozila, zavezanec za plačilo pa je uporabnik in ne lastnik vozila. To dajatev plača uporabnik vozila, če želi registrirati vozilo.

o vozilo v Sloveniji ni več registrirano, lastnik vse do aprila letos ni plačeval nobenih

dajatev za vozilo. Z aprilom pa so lastniki odjavljenih vozil postali zavezanci za plačilo dajatve na odjavljena vozila, kar bi lahko primerjali s plačevanjem dajatev na lastništvo osebnega vozila, kot ga poznajo v drugih državah EU vse do razgradnje vozila. Z uvedbo omenjene dajatve smo se v Sloveniji tudi približali sistemu periodičnega davka na vozilo, ki ga poznajo v drugih državah. Vsekakor pa je osnovni namen uvedbe dajatve na odjavljena vozila, da bi preprečili zlorabe pri odjavi vozila iz prometa in s tem zagotovili večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. S tem bi tudi preprečili onesnaževanje okolja z izrabljenimi vozili in doseganje predpisanih okoljskih ciljev ter preprečevanje sive ekonomije in dela na črno pri ravnanju z izrabljenimi vozili. Ministrstvo za infrastrukturo, odnosi z javnostmi

maj 2018

Slovenska dajatev je podobna rešitvam po Evropi

30 128

Zakonodaja o IMV

Ekomobil

Veljavna zakonodaja nalaga proizvajalcem oziroma uvoznikom vozil obveznosti glede obdelave izrabljenih vozil njihove blagovne znamke, nimajo pa pooblastila za nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil njihove blagovne znamke. V Sloveniji je sistem razgradnje izrabljenih vozil urejen v okviru skupnega načrta za ravnanje z izrabljenimi vozili. Nosilec je družba EKOMOBIL d.o.o., ki je edina v Sloveniji, ki ima vsa pooblastila proizvajalcev oz. uvoznikov vozil (ti pokrivajo 99 % tržnega deleža v Sloveniji) za zbiranje, prevzemanje, obdelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil na okolju neškodljiv način. Doc. dr. Damjan Balabanič je med odgovori navedel, da Slovenija letno izgubi veliko dragocenih surovin.

maj 2018

V koliki meri lahko dajatev na odjavljeno vozilo iz prometa dejansko spodbudi večji zajem izrabljenih motornih vozil v razgradnjo? Pričakujemo nekoliko večji zajem izrabljenih motornih vozil. Zavedati pa se moramo, da letno nastane vsaj 30.000 izrabljenih vozil, v skupni shemi Ekomobil (Avtotransporti Kastelec s.p., Karbon d.o.o. in Saubermacher Slovenija d.o.o.) pa se jih letno razgradi manj kot 3.500. Menim, da je dajatev za lastnika odjavljenega vozila, ki vozila nima namena ponovno registrirati ali predati v razgradnjo (s predpisi o varstvu okolja), občutno prenizka. Kaj menite o stališču, da že sedanji sistem omogoča učinkovitejšo razgradnjo, če bi bolje

delale inšpekcijske službe, če ne bi bilo nelegalne razgradnje in če bi bili dejavnejši uradni razgrajevalci in razstavljavci izrabljenih vozil? Kdo je v Sloveniji najbolj odgovoren, da večji del izrabljenih vozil ponikne na trgu? Menim, da so glavni razlogi v tem, ker večji del (cca. 75%) izrabljenih vozil ponikne na trgu, poleg tega še: • da se jih veliko razgradi na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov, • da se rabljena vozila izvozijo, še preden dosežejo konec življenjske dobe in • da izrabljena vozila lastniki v posameznih primerih še vedno raje zapuščajo kot predpisano razgrajujejo. Problem predstavlja tudi neučinkovito oziroma premalo učinkovito delovanje okoljske inšpekcije ter slab nadzor nad ravnanjem z vozili po izteku življenjske dobe. Ministrstvu za okolje in prostor smo predlagali tudi spremembe Uredbe o izrabljenih vozilih, vendar še vedno čakamo na odgovore. Eden od problemov je tudi, da proizvajalci nimajo pooblastila za nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil njihove blagovne znamke. Kaj je vzrok, da v zadnjih letih ni bistvenega premika pri številu izrabljenih vozil v razgradnji in kakšno ekonomiko dosegate pri razgradnji? Kljub temu, da je oddaja izrabljenega vozila v razgradnjo za zadnjega lastnika brezplačna, se v sklopu skupne sheme letno razgradi manj kot 3.500 vozil (v letu 2017 3.416 vozil). V sklopu skupne sheme se je v zadnjih letih zbralo in razgradilo 3.416 (leto 2017), 3.096 (leto 2016), 2.481 (leto 2015), 2.473 (leto 2014), 2.486 (leto 2013) in 2.042 (leto 2012) vozil. Potrebno pa je poudariti, da je država oziroma da je Ministrstvo za okolje in prostor omogočilo vzporedni sistem razgradnje izrabljenih vozil, saj je nekaterim podjetjem omogočila razgradnjo izrabljenih vozil izven skupnega načrta, brez pooblastil proizvajalcev. Ta podjetja (samostojni obrati) zberejo in obdelajo še dodatnih cca. 4.000 vozil. Vzrok za tako nizek zajem izrabljenih vozil je predvsem ta, da se jih veliko razgradi na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov. Druge vzroke sem omenil. Neurejene razmere pri ravnanju z izrabljenimi vozili povzročajo poleg visoke ekonomske tudi okoljsko škodo, saj so materiali, ki niso tržno zanimivi, zavrženi (nekateri

dr. Damjan Balabanič

Doc. dr. Damjan Balabanič iz Ekomobila, družbe za ravnanje z izrabljenimi vozili, meni, da novi Zakon o dajatvah za motorna vozila, ki je stopil v veljavo s 14.10.2017 (14., 15. in 16. člen tega zakona se je začel uporabljati 01. 04. 2018), le delno rešuje veliko problematiko izrabljenih vozil v Sloveniji. Skupaj s proizvajalci in uvozniki, pravi, iščejo rešitve za večji zajem izrabljenih vozil. Veljavna zakonodaja nalaga proizvajalcem oziroma uvoznikom vozil obveznosti glede obdelave izrabljenih vozil njihove blagovne znamke, nimajo pa pooblastila za nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil njihove blagovne znamke.

foto: osebni arhiv

okolje

Luknje v sistemu ravnanja z IV povzročajo gospodarsko škodo

Potrebno pa je poudariti, da je država oziroma da je Ministrstvo za okolje in prostor omogočilo vzporedni sistem razgradnje izrabljenih vozil, saj je nekaterim podjetjem omogočila razgradnjo izrabljenih vozil izven skupnega načrta, brez pooblastil proizvajalcev.

nevarni odpadki, različni plastični deli, tekstil, različne kovine in drugo). Ker se v sistem ravnanja z izrabljenimi vozili ne zajamejo vsa izrabljena vozila, ki naj bi nastala v enem letu, se ocenjuje, da gospodarska škoda za vsako leto znaša vsaj 4,4 milijona evrov. Gre za veliko izgubo materialov, surovin. S katerimi ukrepi bi morali lastnike izrabljenih vozil spodbuditi, da bi se odločali za razgradnjo pri uradnih razstavljavcih? Ali menite, da nova dajatev pomeni manjše število vozil na divjih odlagališčih? Menim, da so lastniki vozil premalo ozaveščeni glede okoljske problematike nepravilne obdelave izrabljenih vozil. Preslabo so ozaveščeni o možnostih brezplačne oddaje izrabljenega vozila na zbirna mesta skupne sheme ravnanja z izrabljenimi vozili (shema Ekomobil). Z raznimi oglaševanji, delavnicami, dnevi odprtih vrat poskušamo ozaveščati ljudi o pomenu oddaje izrabljenega vozila na uradna zbirna mesta izrabljenih vozil. Z novo dajatvijo se bo zmanjšalo le število vozil, ki so jih imeli lastniki največkrat pod raznimi kozolci, v garažah, … še vedno pa bo prednjačila razgradnja na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov, neuporabni deli pa bodo zavrženi v okolje.

31 Registriranih divjih odlagališč je v Sloveniji sicer vsako leto manj, vendar glede na število prodanih avtomobilov večina odsluženih ponikne neznano kam. Več reda in posledično manj obremenjevanja okolja je vnesla Uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Ur.l.RS, 32/2011). Uredba skrb za izrabljena motorna vozila prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same, hkrati pa precej zaostruje pogoje za odjavo vozila iz prometa in opravljanje dejavnosti obdelave. Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomobil, d.o.o. Odsluženo vozilo se brezplačno preda na enem od zbiralnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o razgradnji, s katerim se nato na upravni enoti vozilo odjavi iz prometa. V kolikor je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni možno dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, za odstranitev poskrbi najbližji zbiralec ali Obrat za razstavljanje Saubermacher Slovenija, d.o.o. Prav zaradi omenjene Uredbe, ki je določene zadeve na tem področju že uredila, menimo, da bi vsaka dodatna dajatev lahko le še bolj spodbudila ljudi, da svoje vozilo oddajo v razgradnjo, ne pa ga pustijo ležati v njim neposredni bližini. Čim bolj strateško nadzorovanje in urejanje tega področja nam lahko omogoči transparentno in profesionalno razgradnjo izrabljenih motornih vozil. Kaj menite o stališču, da že sedanji sistem

VAŠA REŠITEV ZA NEVARNE ODPADKE

Bolj celovit in urejen nadzor nad razgradnjo tovrstnih vozil bi vsekakor omogočal to, da bi se v razgradnjo predalo vse več vozil. Odgovornost tako po našem mnenju ni moč iskati le v inšpekciji ter pristojnih službah za razgradnjo vozil, temveč tudi v posameznikih in njihovi ozaveščenosti, da je odgovorno ravnanje dobro tako za okolje kot planet, v katerem živimo. Vse dokler ljudje ne bodo spremenili mentalitete in bodo na odstranitev neuporabnih vozil gledali le kot na strošek, bo edini vzvod za vse večjo urejenost omenjenega področja vse večji nadzor inšpekcijskih služb in sankcije, če se vozila ne preda v razgradnjo. Kaj je vzrok, da v zadnjih letih ni bistvenega premika pri številu izrabljenih vozil v razgradnji in kakšno ekonomiko dosegate pri razgradnji? To, da ni premika, se ne bi strinjali, saj se iz leta v leto opaža, da se vse več vozil preda v razgradnjo. Torej premik tako v mentaliteti kot pri nadzoru smo v Sloveniji naredili. Vsekakor pa bi se na omenjenem področju lahko naredilo še bistveno več. Vedeti moramo, da sistem razgradnje motornih vozil v Sloveniji, tako kot v drugih državah EU, ni bil vzpostavljen zaradi podjetništva, temveč zaradi številnih negativnih vplivov na okolje, ki jih lahko nepravilno skladiščeni in ne razgrajeni avtomobili povzročijo v naravi. V ta namen, ko predamo vozilo v razgradnjo, več kot pozitivno vplivamo

128

okolje

V koliki meri lahko dajatev na odjavljeno vozilo iz prometa dejansko spodbudi večji zajem izrabljenih motornih vozil v razgradnjo?

omogoča učinkovitejšo razgradnjo, če bi bolje delale inšpekcijske službe, če ne bi bilo nelegalne razgradnje in če bi bili dejavnejši uradni razgrajevalci in razstavljavci izrabljenih vozil? Kdo je v Sloveniji najbolj odgovoren, da večji del izrabljenih vozil ponikne na trgu?

Rudolf Horvat

Na vprašanja je odgovarjal Rudolf Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, d.o.o.

foto: Andrej Cvetnič

Inšpekcija da, a tudi večja odgovornost posameznika

na okolje. V centru za razgradnjo se namreč vsako predano vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, sledi razgradnja in sortiranje delov, ki so namenjeni ponovni uporabi oz. recikliranju, vse do gole karoserije, ki se mora predati v drobilnik za dokončno uničenje. Sklenjen je popoln krogotok, ki nam omogoča ekološko in okolju prijazno ravnanje. S katerimi ukrepi bi morali lastnike izrabljenih vozil spodbuditi, da bi se odločali za razgradnjo pri uradnih razstavljavcih? Ali menite, da nova dajatev pomeni manjše število vozil na divjih odlagališčih? Spodbujanje odločitev za razgradnjo vozil pri uradnih razstavljavcih bi lahko povečali z ekološkim in okoljskim ozaveščanjem predvsem glede posledic, ki nastanejo v okolju zaradi nepravilnega ravnanja z izrabljenim vozilom. Nova dajatev bo verjetno pomenila, da bo manjše število vozilo končalo na divjih odlagališčih, o konkretnih številkah pa je še preuranjeno govoriti.

Slovenija

Promocija

Varno in zanesljivo z lastno proizvodnjo, znanjem in dolgoletnimi izkušnjami.

Več na www.saubermacher.si +386 2 6202 300

maj 2018

Individiualna obravnava in strokovovno svetovanje za sortiranje, odvoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor

Razgradnja vozil in učinkovitost inšpekcij Koliko izrabljenih motornih vozil konča v Sloveniji na divjih odlagališčih in kaj menite o stališču, da bi v Sloveniji lahko prevzeli v razgradnjo večje število izrabljenih motornih vozil, če bi bile inšpekcije učinkovitejše? Kakšna so bila merila za dajatev za odjavljeno vozilo?

Po katerih merilih se je delovna skupina za pripravo nove normativne opredelitve o dajatvi za odjavljeno vozilo ravnala, ko se je odločala o višini dajatve? Koliko naj bi ta ukrep pripomogel, da bi v Sloveniji zajeli v razgradnjo večje število IV?

maj 2018

odatka, koliko motornih vozil konča na divjih odlagališčih, Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) nima oz. ne vodi takšne evidence. ION obravnava vse prijave, ki se nanašajo na nezakonito odložena, razgrajena oz. zbrana vozila, opravljajo pa tudi redne oz. izredne preglede pri zavezancih, ki imajo pridobljena ustrezna dovoljenja za razgradnjo vozil.

d leta 2012 dalje je v zvezi z nadzorom nad Uredbo o izrabljenih vozilih ION opravil 1195 inšpekcijskih pregledov in izdal 70 upravnih odločb, 22 opozoril po ZIN in 37 odločb po ZP.

stališčem, da bi se prevzelo v razgradnjo večje število izrabljenih motornih vozil, če bi bile inšpekcije učinkovitejše, se ne strinjamo. Dejstvo je, da bi se morala pri ljudeh predvsem dvigniti ozaveščenost glede ustreznega ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Sicer pa tudi vsa odjavljena vozila iz prometa s tem ne postanejo avtomatsko izrabljena motorna vozila (npr. izjava o lokaciji, prodaja v druge države).

Dajatev je v skladu s prakso v drugih državah

edresorska delovna skupina za pripravo in uveljavitev finančnega instrumenta za večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo – uvedbe dajatve na odjavljeno vozilo je glede predloga o višini dajatve obravnavala različne predloge. Med njimi tudi v obliki progresivne lestvice

višine dajatve glede na starost vozil kot tudi v višini deleža obstoječe letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu. Kot najprimernejši predlog višine dajatve je bil usklajen predlog o višini dajatve v višini 25 % letne dajatve oziroma najmanj 25 EUR.

ljučni ukrep za zagotovitev večjega zajema IV v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z IV, ampak z vzporednimi ukrepi v zakonodaji o vozilih. Eden takih je finančni inštrument, ki v primeru odjav vozil iz prometa vnaprej preprečuje zlorabe inštrumenta odjave vozil iz prometa. Uvedba takega finančnega inštrumenta je nujna ne zgolj za reševanja vprašanja z okoljskega vidika, ampak bo prispevala tudi k ažurnosti zagotavljanja evidenc in sledenja vozil ter preprečevanja sive ekonomije in dela na črno. Rešitev, ki temelji na ukrepu, ki zlorabe vnaprej preprečuje, in ne na inšpekcijskemu nadzoru, je v skladu s primerno obstoječo prakso v drugih državah članicah in je v največji možni meri vezana na obstoječe uveljavljene evidence in postopke. Ministrstvo za okolje in prostor, odnosi z javnostmi

Promocija

okolje

128

Zakonodaja o IMV

33 Z

akonodaja v RS pa seveda tudi v EU določa, da mora proizvajalec vozil oz. njegov pooblaščeni zastopnik poskrbeti za tako imenovana izrabljena motorna vozila. To pomeni, da mora proizvajalec že pri konstruiranju vozila načrtovati vozilo tako, da bo dosežena predpisana stopnja reciklaže, ne sme uporabljati nevarnih snovi in podobno. Seveda se proizvajalčeve obveznosti ne končajo samo pri načrtovanju novega vozila, ampak se nadaljujejo tudi takrat, ko nastane izrabljeno motorno vozilo.

lede nove uredba žal odgovora v tem trenutku ne morem podati, ker iz vprašanja ni moč razbrati, na katero novo uredbo se navezujete. Zadnji predpis, ki je posegel v področje

okolje

Rok Istenič

Uvozniki in prodajalci vozil ste zavezani k obdelavi vozil, vendar nimate nadzora, poleg tega pa ste obveznosti prenesli na shemo. Kritična mnenja so, da bi morali uvozniki več storiti za zajem izrabljenih vozil v razgradnjo pri pooblaščenih podjetjih. Kakšne spodbude daje nova uredba vsem akterjem v verigi, zlasti pa uvoznikom, da bi Slovenija lahko zajela v razgradnjo večje število vozil?

Vsakemu lastniku izrabljenega motornega vozila je potrebno omogočiti, da odda svoje vozilo v brezplačno razgradnjo, da se vozilo pravilno razgradi, doseže predpisana stopnja reciklaže in da se na koncu material ponovno uporabi. Glede na predpisane obveznosti je v praksi nerealno pričakovati, da bo za to poskrbel vsak pooblaščeni zastopnik posebej. Edina realna rešitev je združitev resursov. Zato smo se skoraj vsi pooblaščeni zastopniki v Sloveniji pridružili v shemo, kar je nedvomno pozitivno. Nadzor nad delovanjem sheme seveda imamo. Žal pa imamo v Sloveniji še vzporedni sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Nad tem vzporednim sistemom nimamo nikakršnega nadzora, saj nam to zakonodaja niti ne dopušča.

foto: osebni arhiv

Rok Istenič, Renault Nissan Slovenija, d.o.o.

128

Če bo manj avtov pod kozolci, je dajatev pravilna odločitev

ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, je bil Zakon o dajatvah na motorna vozila. Ta med ostalimi uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo. Ali drugače povedano, ta zakon bo kaznoval tistega, ki svoje vozilo ne bo oddal v legalno razgradnjo. Če bomo s tem preprečili okolju škodljivo razpadanje vozil »pod kozolci«, potem je dajatev vsekakor pravilna odločitev.

Težave z odpadki? Mi imamo rešitev za vas, ki je

okoljsko prijazna, skladna s predpisi in stroškovno učinkovita. 46 občin je že prepoznalo RCERO Celje kot najboljšo trajnostno rešitev za odpadke svojih občanov.

Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o. Teharska cesta 49, 3000 Celje t: 03 425 64 00, i: www.simbio.si

maj 2018

Promocija

Prepričajte se tudi vi!

Priljubljena zvrst v umetnosti, a zelo različni učinki na okolje foto: Gaja Žgank

34 128

okolje

Prostorske inštalacije

Zid, sto klafter debel, sto

klafter visok. S to prostorsko

inštalacijo z urbano knjižno

omaro v celjskem parku, ob

Savinji, v poklon Cankarjevemu Srednja šola za gradbeništvo

in varovanje okolja s Šolskega

centra Celje takšen odmev,

da bo v prostoru umeščena še mesec dni več, kot je

bilo predvideno. Do junija.

Tanja Barle, arhitektka in

predavateljica na šoli pravi,

da je inštalacija prispodoba

omejenosti, zaprtosti in

zaplankanosti. Zidov v glavah in v srcih je preveč. S primeri

dokazuje, da so inštalacije kot vrsta konceptualne umetnosti

vse bolj popularne in

osveščajo javnost o kakovosti javnega prostora. Ali so tudi moda? Ne, vendar je res, da

so najbolj znane prostorske

inštalacije po svetu vzbudile v

okolju zelo različne odmeve. V maj 2018

Celju odlične.

Vaša prostorska inštalacija Sto klafter debel, sto klafter visok, gre za urbano knjižno omaro, je metafora. Stavek ste poiskali v Cankarjevi farsi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zakaj je bil takrat zid metafora, danes je realnost? Cankarjeva farsa je izjemno duhovito besedilo. S svojo večpomenskostjo daje možnosti različnih branj in interpretacij, Cankar je svoj tekst označil kot “največjo hudobijo”, kar jih je napisal. Kritika je Pohujšanje raztrgala, publika pa se je nad njim navduševala, čeprav je pravzaprav ploskala lastni farsični upodobitvi. Zanimivo je, da je Pohujšanje v dolini šentflorjanski največ uprizoritev doživelo ravno v Celju. Letos, v Cankarjevem letu, je ta izmuzljivi, a morda tudi zato tako zelo aktualni tekst, doživel dve uprizoritvi, čeprav so predstave v Mladinskem gledališču pravzaprav oživitev nekaj let stare uprizoritve. Obe, sicer zelo različni odrski postavitvi Cankarjeve farse, pa kažeta, da so šentflorjanci in njihova dolina šentflorjanska nekaj brezčasnega oziroma izjemno aktualnega. Od tod navdih? Branje besedila in ogled ene od uprizoritev sta me navdihnili za zamisel o letošnji inštalaciji. Zid, sto klafter debel, sto klafter visok, je v umetnostnem besedilu metafora, prispodoba, enako kot je prispodoba inštalacija. Je prispodoba omejenosti, zaprtosti, zaplankanosti … Že na začetku Cankarjevega besedila reče

Tanja Barle

jubilejnemu letu, je požela

župan svojim meščanom, da bo treba ustanoviti “družbo različnih čednosti” in postaviti zid, kar pomeni mobilizacijo “čednostnih” šentflorjancev za boj proti tujemu, drugačnemu in sploh vsemu tistemu, kar bi razkrinkalo njihove črne duše. V realnosti pa postanejo gradnja zidov, postavitev mrež in rezilnih žic nekaj povsem konkretnega, materialnega. Naj navedem nekaj primerov v svetu in pri nas: zid na meji z ZDA in Mehiko, “zid” med Severno in Južno Korejo, zid, rezilna žica na madžarski meji in na Kolpi v Sloveniji … Slednja je terjala že štiri človeške žrtve in prerezala vratove številnim živalim. Da pa pride do postavitve materialnega zidu, je razlog vedno v glavi, v srcu. Zidovi in meje, ki se razraščajo v njiju, so največja nevarnost. Postavljanje prostorske inštalacije v urbani prostor postaja na vaši šoli stalnica. Zakaj? Kaj ste opazili pri odnosu obiskovalcev do knjižne omare s Cankarjevimi knjigami, je bil objekt opažen? Ali je bil čez dan odprt ali ste možnost branja knjig ob inštalaciji časovno omejili? Glavni namen ustvarjanja inštalacij na naši šoli je osveščanje javnosti o pomenu kakovostnega javnega prostora. To je prostor, ki je dostopen vsem in je prilagodljiv, saj omogoča spremembe ter spontano uporabo. Začasni, kratkotrajni značaj prostorske inštalacije je do prostora spoštljiva in previdna rešitev za preverjanje ideje v prostoru oziroma je testiranja za morebitne kasnejše trajne namestitve. S postavljanjem prostorskih inštalacij želimo aktualizirati

Letošnja inštalacija, urbana knjižna omara s Cankarjevimi knjigami, je zelo odmevna in dobro sprejeta med Celjani. Pozitiven odziv nas veseli in hkrati preseneča, kajti dijaki in nasploh sodobni bralci bolj poredko posežejo po Cankarjevih besedilih, če izvzamem obvezno domače branje v gimnazijah. Glede na to, da so knjige v urbani knjižni omari na voljo za branje brez časovne omejitve, smo predvidevali, da bodo morda tudi ukradene ali bodo celo odplavale po Savinji. Ampak niso. To dejstvo kaže na spoštljiv in kulturen odnos Celjanov do literature ter umetnosti, kar me navdaja z optimizmom. V programu gradbeni tehnik ste uvedli module oblikovanja. Zakaj in kaj z njimi želite doseči? V okolje je treba posegati z občutkom in znanjem. Vsak gradbenik s svojo dejavnostjo neposredno posega v prostor. Sam prostor, tako zunanji kot notranji, močno vpliva na naše počutje. Znanja, kako doseči oziroma ustvariti kakovosten prostor, kako oblikovati lep predmet, kos pohištva ali samo obesek za ključ, so pomembna in jih je na splošno premalo. Zato je razvijanje občutka za razmerja, barve, oblike in kompozicije in materiale bistveno v izobraževanju vseh dijakov, ne samo gradbenikov. V vsaki generaciji naših dijakov se jih kar nekaj odloči za študij arhitekture. Dijaki se učijo uporabe klasičnih in računalniških risarskih orodij ter se soočajo tudi s samo izvedbo predmetov. To je po mojem mnenju dragocena izkušnja v izobraževalnem procesu. Na naši šoli se predvsem posvečamo lesenim izvedbam, saj smo opremljeni s sodobnim cnc-strojem. Umestitev prostorske inštalacije v okolje zahteva več faz izvedbe – od izvirne ideje do papirologije za umestitev, predvsem pa dejansko izdelavo. Vaša knjižna omara s stoli, vse iz lesa, je v prostoru zazvenela skoraj

Naša letošnja inštalacija Sto klafter debel, sto klafter visok nagovarja obiskovalce k razmisleku o svetu zidov, v katerem živimo – materialnih in duhovnih. Sporočilo inštalacije je preprosto – porušimo zidove! Prava knjiga je eno od orodij za rušenje barier v glavah. In če to počnemo v naravi, pod krošnjami dreves, postane branje knjige drugačna in morda tudi prijetnejša izkušnja.

Učinki postavitev umetniških inštalacij so lahko zelo različni. Naj navedem tri inštalacije, ki so bile in so v svetu zelo odmevne. Priznani bolgarski umetnik Christo je poleti leta 2016 postavil inštalacijo Plavajoči pomoli na italijanskem jezeru Iseo. Obiskovalcem je ponujal ekskluziven in nepozaben estetski užitek ob hoji na vodi po 3 km dolgih plastičnih plavajočih pomolih, prekritih z rumeno tkanino. Zaradi svoje megalomanske zasnove bi Christovo inštalacijo lahko označili kot inštalacijo presežkov ne samo zaradi enormne velikosti, ampak tudi zaradi vrednosti investicije, stala je 15 milijonov evrov, in števila obiskovalcev. Več kot 1 milijon obiskovalcev je v dveh tednih ohromilo življenje v malih okoliških vaseh. Vendar pa je bila inštalacija deležna predvsem velike družbene kritike. Za proizvodnjo vsega vgrajenega materiala in predvsem za učinkovito reciklažo je bilo porabljenih ogromno sredstev in energije, »nepozaben estetski užitek« pa je skazilo prerivanje obiskovalcev na lovu za enkratni selfi.

Prostorske inštalacije, na prostem ali v notranjem prostoru, postajajo vse bolj popularne. Ali so bolj moda v likovni umetnosti, saj gre predvsem za sporočilo, praviloma je inštalacija začasna stvaritev, za kratek rok ogledovanja in premišljevanja? Ali gre za koncept, ki se uveljavlja? Inštalacija je vrsta konceptualne umetnosti in je ena izmed najbolj pogosto razstavljenih ter priljubljenih zvrsti postmoderne umetnosti. Na velikih svetovnih razstavah umetnosti in arhitekture, npr. Bienale v Benetkah, Documenta v Kasslu in drugod, je zagotovo prevladujoča zvrst prikazovanja. Njene začetke lahko zasledimo pri Marcelu Duchampu v sedemdesetih letih 20. stoletja, na primer v njegovem splošno znanem ready-made pisoarju z imenom Fontana. Ustvarjalci se ukvarjajo s težavami našega vsakdana, razjasnjujejo vprašanja odnosov med ljudmi, ekologije, sporazumevanja, delovanja posameznika in družbe ... Skladno z razširjenostjo in priljubljenostjo inštalacij so se znotraj njih razvile različne podzvrsti, land art, site specific art … Tudi Slovenci imamo dve zelo uspešni umetnici, ki delujeta v tujini, Marjetico Potrč in Apolonijo Šušteršič. Priljubljenost tega razstavnega koncepta je morda povezana s številno publiko in prevladujočim načinom današnje percepcije gledanja, dojemanja, ki temelji na močnih vizualnih, zvočnih in interaktivnih impulzih. Torej ne gre za modo? Vsako leto obiščem beneški bienale umetnosti oziroma arhitekture, na katerem so razstavljene umetniške inštalacije v Vrtovih (Giardinih) in Skladiščih (Arsenale) ter na drugih lokacijah po mestu. Tu gre res za pravo parado atrakcij za vse čute. Žal lahko pogosto iz inštalacij zaznamo »modne zapovedi« – iluzionizem, hiperestetiziranost, predvsem pa izjemno močno težnjo po veličastni impresiji. Tako na likovnem kot na arhitekturnem bienalu si lahko ogledamo nepregledno množico aluzij in simbolov, medtem ko je sama vsebina oziroma ideja velikokrat manj pomembna. In tukaj hitro najdemo simptome stanja v današnji družbi, ki je izgubila svojo osrediščenost. Kaj kaže praksa umestitve prostorskih inštalacij v urbano okolje na prostem po Evropi? So ideje v mestih zelo nenavadne? Ni

okolje

nasprotovanj? Kakšno dodano vrednost prostoru in mestu lahko da prostorska inštalacija?

128

35 In letošnja rešitev?

monumentalno. Kaj je glavno sporočilo obiskovalcu ali gledalcu?

Drugi projekt, ki ga želim predstaviti, se imenuje Kvadrat, razstavljen na Švedskem leta 2015. Najprej je zaživel kot umetniška inštalacija. Razstavni eksperiment se je ukvarjal z idejo, da je družbena harmonija odvisna od preproste odločitve, ki jih sprejemamo vsakodnevno: bodisi ljudem zaupamo ali jim ne zaupamo. Obiskovalci muzeja so morali izbrati med dvojimi vrati: leva so pomenila zaupanje, desna nezaupanje. Večina je izbrala vrata zaupanja, ko pa so jih nato prosili, naj svoje telefone in denarnice odložijo na tla razstavnega prostora, tega niso bili pripravljeni storiti. Kvadrat je nato postal stalna inštalacija na osrednjem trgu v mestu Värnam. Tretji primer je najbrž nekaj posebnega. Tretja umetniška inštalacija, ki je dosegla veliko popularnost in je v družbi učinkovala izrazito pozitivno, je Kravja parada. Inštalacijo tvori čreda krav, narejenih iz steklenih vlaken, v naravni velikosti. Posamezne živali umetniško obdelajo lokalni uveljevljeni umetniki in jih razporedijo po mestnih lokacijah ter tako popestrijo ulično življenje. Po določenem času vse krave oziroma umetniške akte prodajo na javni dražbi. Denarni izkupiček od prodaje je namenjen za dobrodelne namene zlasti mladim, ki potrebujejo pomoč v državi, v kateri poteka dogodek. Prva Kravja parada je bila leta 1998 v Zurichu, od takrat naprej vsako leto poteka v drugem mestu po vseh kontinentih sveta. Do sedaj je sodelovalo več kot 70 mest z več kot 6500 umetniki, ki so sodelovali pri oblikovanju več kot 6000 krav. Kravja parada je postala največji javni umetniški dogodek na svetu. Več na www.zelenaslovenija.si

maj 2018

mestno življenje. Z dodajanjem novih vsebin vstavljamo atrakcije v mestni prostor po vzoru sodobnih mestnih prestolnic. V preteklih letih smo postavili dve inštalaciji v mestnem parku. Prva inštalacija Hiše hodijo je prikazovala utopično, domišljijsko vizijo bivanja prihodnjih generacij in opozorila na slovenske prostorske ter arhitekturne zagate. Druga inštalacija je bila zasnovana kot sodobna interpretacija nekdanje fontane in glasbenega paviljona, ki sta danes že popolnoma izbrisana iz spomina Celjanov. Stopniščno inštalacijo Visoko vidim več pa smo postavili pred najznamenitejšo hišo v mestu – Plečnikovo palačo Ljudske posojilnice. Krepitev pripadnosti mestu, identifikacija z njim, prevpraševanje odnosa do mesta in razmislek o tem, kaj nam je v mestu všeč in kaj v njem pogrešamo, so bili glavni motivi vabila za vzpon na stopniščno inštalacijo, s katero smo obeležili spomin na obletnici rojstva in smrti našega največjega arhitekta.

Ovir za EMAS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili

Uredba EMAS (1221/2009) daje pravno podlago za zmanjšanje administrativnih bremen v zakonodaji. Želi olajšati registracijo organizacijam v sistem EMAS. Analiza obstoječih spodbud na ravni zakonskih oprostitev in olajšav je zajela 12 držav članic EU: Italijo, Španijo, Češko, Ciper, Dansko, Portugalsko, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Grčijo in Slovenijo. Identificiranih je bilo 318 ukrepov v korist EMAS. Največje število olajšav je v Nemčiji (163), kjer zvezna vlada spodbuja EMAS od leta 1996, tudi z ukrepi za poenostavitve in spodbude. Italija je na drugem mestu s 57 ukrepi, Španija kot tretje uvrščena jih ima skupno 39, od tega jih je 30 v regijah Andaluzije, Baskije, Madrida in Katalonije. V Sloveniji daje ZVO-1 zakonsko podlago za spodbujanje EMAS na ravni olajšav in spodbud, ki se nanašajo na zmanjšanje pogostosti in obsega izvajanja monitoringa ter poročanja.

EMAS v prenovi

maj 2018

Zakaj se EMAS, sistem za okoljsko ravnanje in presojo, uvajali naj bi ga v podjetjih in drugod, zelo počasi »prijemlje« v Sloveniji, a podobno je marsikje v drugih članicah EU. Dr. Klavdija Rižnar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj sodeluje v evropskem projektu LIFE B.R.A.V.E.R. (LIFE15 ENV/ IT/000509), ki naj bi odpravil ovire pri registraciji EMAS, in napoveduje spremembe. Kajti administrativnih, ekonomskih in drugih ovir je preveč. Tisti, ki se odločajo za EMAS, pa na trgu skorajda ne pridobijo nobenih prednosti. Nadgradnja sheme EMAS naj bi to spremenila. Slovenija je vključena v projekt, v katerem sodeluje več evropskih držav. Dr. Klavdija Rižnar pojasnjuje, da prve predloge ukrepov že testirajo na terenu. Je optimist, saj naj bi prihodnje leto že sprejeli spremembe na zakonodajni ravni.

Do evropskega projekta, ki naj bi olajšal podjetjem registracijo v shemo EMAS in odpravil administrativna in ekonomska bremena, ki so doslej zavirala odločanje podjetij za EMAS, je prišlo zaradi tega, ker se EMAS prepočasi uveljavlja. Kaj je pokazala analiza stanja, kaj najbolj ovira podjetja za registracijo v EMAS, kje so se že odločili za oprostitve in olajšave in kje po EU so zgledni primeri?

Za kakšne spodbude gre? Rezultati analize so pokazali, da so ekonomske in davčne olajšave najpogostejša oblika spodbud. Zmanjšanje zahtev za poročanje in monitoringe je na drugem mestu. Sledita ukrepa neposredne finančne podpore za sprejem EMAS in zmanjšanje inšpekcijskih pregledov. Potrebno je izpostaviti kategorijo zelenih javnih naročil. Ta ukrep se uvršča nekoliko nizko v korist organizacijam EMAS, kar še vedno potrjuje težavno stopnjo vključevanja tega instrumenta na ravni držav članic EU. V Sloveniji je najbrž podobno. V Sloveniji se EMAS sistem uveljavlja počasi in v omejenem obsegu. V register je trenutno vpisanih 11 organizacij, to so Gorenje, Lek, Cinkarna Celje, Luka Koper, A1, Medium, Ljubljanske mlekarne, Kemis, SPG-SOL, Plin in MOL – oddelek za varstvo okolja. Razlogi za nizko stopnjo vključenosti so slaba informiranost o sistemu EMAS na promocijski ravni, pomanjkanje lastnih kadrov, visoki stroški vzpostavitve in vzdrževanja sistema EMAS, za katere ni subvencij. Nekateri ne prepoznavajo dodane vrednosti oziroma ni zahtev s strani trga. Država nudi

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

dr. Klavdija Rižnar

36 128

okolje

EMAS v prenovi

premalo spodbud v korist EMAS. Zakaj so velike razlike pri registraciji EMAS v posameznih državah EU? Na ravni EU je v register EMAS vpisanih preko 3.600 organizacij z več kot 11.300 lokacijami, največ s področja ravnanja z odpadki, energetike in javne uprave. Največje število EMAS organizacij, podatki so za leto 2017, je v Nemčiji (1.171), Italiji (909), Španiji (861) in Avstriji (291). Tam imajo tudi največ vzpostavljenih ukrepov olajšav, oprostitev in spodbud na osnovi zakonodajnih, ekonomskih in finančnih instrumentov. Pristojni organi EMAS v teh državah nudijo institucionalno podporo za informiranje in promocijo. Večina sredstev je zagotovljenih v namenskem proračunu EMAS. V mnogih državah so pristojni organi našli sinergije s promocijo znaka EU za okolje, ISO 14001 idr. Organizirajo sektorske kampanje, konference EMAS, podelitev nagrad EMAS in z mreženjem krepijo skupnost EMAS. V okviru trenutne organizacije Ministrstva za okolje in ARSO kot pristojnega organa gre za področje, ki je v velikem kadrovskem deficitu že od začetka zakonske vpeljave EMAS. Na tem področju so nujne spremembe. Zato vaš projekt. Pripraviti želite predloge, ki bodo pomagali, da se predvsem racionalizira in poenostavi pravna ureditev EU glede registracije EMAS. Katere spremembe so najnujnejše? Zakaj je v projektu ločena opredelitev rabe zakonskih določb v petih državah, torej na nacionalni ravni, posebej pa na regionalni ravni? Zakaj so izbrane Slovenija, Italija, Španija, Češka in Ciper?

Kaj manjka uveljavljanju sheme EMAS v Sloveniji? Ali so podjetja bolj nezadovoljna zaradi zahtev pri poročanju (monitoringi) in zaradi pogostosti energetskih pregledov ali bolj zaradi finančnih obveznosti? Kolikšne stroške mora pokriti podjetje, če se želi registrirati v shemo EMAS?

Načrtujete tudi testiranje predvidenih ukrepov na terenu. Kaj boste testirali in pri kom, predvsem v podjetjih?

Slovenska podjetja, registrirana v sistemu EMAS, so si postavila okoljske cilje na področjih racionalne rabe energentov ter zmanjševanju količin odpadkov. Hkrati so si postavili cilje, ko gre za vplive na okolico, npr. zmanjševanje ravni hrupa, imisij prahu, zmanjševanje ogljikovega odtisa idr. Tudi cilje na področju izobraževanja in ozaveščanja zainteresiranih strank, organiziranje dogodkov po trajnostnih načelih ipd. Prednost uvedbe sistema EMAS ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji ter s tem v zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, ampak tudi v znižanju stroškov poslovanja. Vendar pa na področju racionalne rabe energentov dolgoročno ni pričakovati nenehnega zmanjševanja stroškov. Organizacije EMAS v Sloveniji so nezadovoljne s hitrostjo postopkov pridobivanja dovoljenj in obsegom administrativnih postopkov. Prav tako z raznolikimi oblikami poročanja, nezadostnimi finančnimi spodbudami in davčnimi olajšavami. Nezadovoljni so z zelenimi javnimi naročili. Posebej bi si želeli več tehnične podpore in informiranja s strani pristojnega organa EMAS. Problem so tudi stroški. Da. Znatni stroški nastanejo v prvem letu registracije, medtem ko so v naslednjih letih nižji za približno polovico. Največje znižanje nastane pri stroških zunanjega svetovanja. V povprečju stroški variirajo od 10.000 EUR za mikro-organizacije do 50.000 EUR za velike organizacije. Za tak vložek podjetje pričakuje določeno konkurenčno prednost na trgu. Jo dobi? Podjetja so tudi kritična, ker pri zelenih javnih naročilih EMAS ne daje prednosti. Se bo to spremenilo?

Zaradi večjega vključevanja podjetij in tudi javnih institucij, ki predstavljajo zgledno vlogo tako državljanom kot zasebnemu sektorju, smo razvili osem skupin ukrepov v sodelovanju s posvetovalnim odborom LIFE BRAVER. Sestavljajo ga predstavniki resornih ministrstev MOP, MJU, MG, MGRT, organizacije EMAS, gospodarsko združenje, NVO, preveritelj EMAS in slovenski akreditacijski organ. Gre za ukrepe poenostavitve postopkov pri pridobivanju dovoljenj, za zmanjšanje zahtev za poročanje na osnovi monitoringa, zmanjšanje pogostosti energetskih pregledov, znižanje finančnih garancij, znižanje pristojbin, za prednostne kriterije pri zelenih javnih naročilih, finančne spodbude in za registracijo EMAS Global. Testiranje izbranih ukrepov na terenu bo ocenilo njihovo regulativno, administrativno in tehnično izvedljivost, organizacijski vpliv in stroškovno učinkovitost tako za organizacije kot za institucije. Testiranje bo potekalo v daljšem časovnem obdobju, 8 mesecev, v katerega bodo vključeni pristojni organi, podjetja in drugi deležniki EMAS. Kdaj načrtujete sprejem predvidenih novih ukrepov na zakonodajni ravni? Kdaj v EU, kdaj na nacionalni ravni? Pripravilo se bo 70 predlogov olajšav in spodbud na ravni celotnega projekta. Od tega se jih bo najmanj 25 testiralo, da bi ugotovili najbolj obetavne, ki bi jih sprejeli pristojni organi v sodelujočih regijah in državah. Nato se bo pripravil predlog za spremembo zakonodaje in konec leta 2019 je pričakovati sprejem vsaj 16 ukrepov oprostitve uporabe zakonskih določb: Italija (3), Španija (4), Češka (3), Ciper (3) in Slovenija (3). V Sloveniji je nujno potrebno dvigniti nivo (pre) poznavanja koristi sistema EMAS, če hočemo postati prostor krožnega gospodarstva.

Nekateri z drugim tirom iz igrice v igrico Drugi referendum je bistro označil eden izmed članov komisije na volišču, ko je na vprašanje občana, kaj sploh pomeni referendum, odgovoril: To glasovanje je bedarija … Rezultati referenduma niso in ne bodo ničesar spremenili. Gospodarstvo ve, kaj pomeni drugi tir za Slovenijo in njen razvoj, vlada je kljub (ne)režiranim zdrsom v lastnih vrstah pripravljala projekt tik pred zdajci, nasprotniki pa iz različnih vzrokov, kar je že vse videno pri podobnih projektih, iščejo najmanjše možnosti, da blokirajo izvedbo upravičene in potrebne razvojne naložbe. ajboljši odgovor načrtovalcev in izvajalcev projekta je, da ne čakajo več in da začnejo takoj graditi drugi tir. Projektni svet za civilni nadzor (v njem so Jadran Bajec, Gregor Ficko, Anton Hojnik, Damir Josipović, Damjan Kreslin, Emil Milan Pintar, Alenka Triplat, Samo Zupančič in Jure Leben) pa naj opravi svojo nalogo strokovno in svetovalno. In naj ne čaka na novo vlado.

37 128

Sistem EMAS je uporaben v vseh sektorjih in odprt za vse vrste organizacij v javnem in zasebnem sektorju. Z uvedbo različice EMAS III lahko države članice v sistem EMAS registrirajo tudi organizacije zunaj EU (EMAS Global). Zaradi večje verodostojnosti, transparentnosti in učinkovitosti se EMAS uporablja kot tržni ali prodajni instrument. Izkazuje več poslovnih priložnosti na trgih, kjer imajo okolju prijazni proizvodni postopki velik pomen. Zahteve globalnega trga in čedalje več kupcev sprašuje po tovrstnem okoljskem sistemu. V okviru nove Uredbe o zelenem javnem naročanju so pripravljeni primeri okoljskih zahtev in meril, kjer je sistem EMAS prepoznan pri 7 predmetih, vendar se prednostno ne obravnava v primerjavi z drugimi okoljskimi standardi. Zato v okviru projekta predlagamo vključitev ukrepa v merila tako, da naročnik lahko dodeli dodatne točke za EMAS.

Znani nominiranci za 37. Slovenskega oskarja za embalažo V začetku maja so v Gornji Radgoni v organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije ocenjevali predloge za 37. Slovenskega oskarja za embalažo. Med 11 prijavljenimi deli osmih različnih prijaviteljev je strokovna žirija izbrala šest nominirancev. Štiri nominacije je za svoje embalaže prejelo podjetje DS Smith Slovenija, d.o.o., in sicer v razredu transportne embalaže za univerzalno vogalno zaščito, avtorja Mihe Krnca. V razredu prototipi, izumi, izboljšave embalaže za iPACK avtorice Ajde Regali Knez in e-comerce embalažo za steklenice avtorja Mihe Krnca. Nominiran je tudi njihov promocijski set v razredu prodajne primarne embalaže, za katerega je strukturalni dizajn zasnoval Miha Krnc, grafični dizajn pa je delo Špele Stergar. Ostala dva nominirana izdelka za slovenskega oskarja za embalažo sta Medenka, naravna sladkarija iz medu z različnimi okusi v razredu prodajne primarne embalaže. Avtor embalaže je podjetje Medenka d.o.o., ter Scriba Stylus, ki je delo industrijske oblikovalke Andreje Pogačar, in sicer v razredu prodajne primarne embalaže in kartonske zloženke. Vsi prijavljeni izdelki na natečaj bodo razstavljeni v okviru posebne razstave na sočasnih sejmih Inpak in Agra v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2018. V času sejma Agra, 27. avgusta, bo potekala tudi podelitev priznanj nominiranim izdelkom ter razglasitev in podelitev najvišjih priznanj, nosilcev naslova 37. Slovenski oskar za embalažo.

maj 2018

Na ravni trenutne pravne ureditve EU je bilo prepoznanih 64 potencialnih ukrepov za »boljšo« zakonodajo na področju politike zraka (17) in industrijskih emisij (14), sledijo odpadki in krožno gospodarstvo (8), vode (5), kemikalije (5), nefinančno poročanje (5) idr. V primeru Direktive o javnem naročanju niso bile ugotovljene ustrezne možnosti za krepitev vloge sistema EMAS. Zato ugotavljamo večjo priložnost za valorizacijo sistema EMAS pri javnih naročilih na ravni držav članic in ne na ravni EU, kjer so že bila izvedena usklajevalna prizadevanja. Izvajanje projekta se je omejilo na območje petih držav, kjer sta Italija in Španija, s svojimi regijami, zgledna primera. Od tam se lahko dobre prakse in izkušnje prenesejo v Slovenijo, Češko in Ciper za razvoj in implementacijo spodbud za krepitev sheme EMAS. Le s povečanjem števila organizacij, ki sodelujejo v sistemu EMAS, lahko dosežemo večji splošni vpliv okoljskih izboljšav.

okolje

Kratko, zanimivo

S shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža

Po zaključku projekta tehnološke rešitve za izločanje embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov-faze I, smo bili z rezultati delovanja zelo zadovoljni. Mislim na cilje glede izkoriščenosti kapacitet, na zanesljivost izločanja in na čistost izločenih frakcij. To je bil izziv. A z novo tehnologijo v letu 2017 nismo mogli obratovati v skladu s planom predvsem zaradi dveh dejavnikov. Prvi razlog je bilo nezanesljivo prevzemanje posameznih embalažnih družb. Nekatere so prevzem dodatnih izločenih količin takrat celo zavrnile. Prepolna skladišča embalaže so čakala na prevzem. Hkrati je ob tem zaradi prevelikih količin prišlo do »ozkega grla« v sortirnici, ki ni uspela prevzeti vseh, tudi dodatnih količin. Tako smo s tehnologijo za dodatno izločanje uporabnih frakcij obratovali v bistveno manjšem obsegu glede na njene zmogljivosti. To je seveda pomenilo, da delež izločenega uporabnega materiala ni bil tako visok, kot smo sprva načrtovali. Težave v tem letu odpravljamo. Končne cilje bomo lahko dosegli po zaključku projekta v fazi II. Zanjo pravkar izvajamo postopek javnega naročila. V tehničnem smislu gre tako pri fazi I kot II za namestitev sit, optičnih separatorjev, številnih transportnih trakov, trgalcev vreč, magnetnih in nemagnetnih izločevalcev, stiskalnic materialov in druge opreme.

Med komunalnimi podjetji

maj 2018

Z novimi naložbami v tehnologijo bo celjsko komunalno podjetje Simbio močno povečalo čistočo mešanih komunalnih odpadkov in tako prispevalo k reciklabilnosti izločenih frakcij. Količine odpadkov rastejo, pravi direktor mag. Marko Zidanšek, s tem pa tudi nove priložnosti komunalnih odpadkov v krožnem gospodarstvu. Simbio obdeluje v regijskem centru za ravnanje odpadke skoraj 100.000 ton odpadkov iz 46 občin, lani pa so odložili 15.361 ton. Kot edini center v Sloveniji omogočajo termično obdelavo odpadkov, ki daje dobre rezultate. Mag. Marko Zidanšek se zavzema, da se Slovenija končno strateško odloči za razvoj termične obdelave odpadkov, saj bo država te zmogljivosti potrebovala. Sicer pa mag. Marko Zidanšek gostoljubno vabi slovenske komunalce v Celje na Komunaliado 2018.

Kakšne rezultate ste dosegli pri ravnanju z odpadki z novo tehnološko rešitvijo za izločanje reciklabilnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov? Napovedali ste, da se bo predvidoma izločilo 20–30 odstotkov uporabnih odpadkov za nadaljnje ločevanje v sortirnici, saj so bila komunalna podjetja tarča kritik, da je tudi v ločenih frakcijah preveč nečistoč.

Materiala za reciklažo bo torej več? Kako je z rastjo zbranih količin odpadkov v 12 občinah celjske regije? Ali gospodarska rast vpliva na količine? Katerih ločenih frakcij zberete največ in ali razmišljate še o drugih zabojnikih poleg zelenega, rumenega in rjavega? Opažamo trend rasti količin odpadkov ter neposreden vpliv gospodarskih ciklov na njihovo količino. Prav tako se povečuje količina zbranih ločenih frakcij. Izrazito se je povečala količina zbrane PET embalaže in pločevink, narašča tudi količina zbrane steklene embalaže. O postavitvi dodatnih zabojnikov pri gospodinjstvih zaenkrat ne razmišljamo. Pred leti smo že razpravljali o dodatnem zabojniku za papir, a smo to idejo opustili zaradi težav pri pomanjkanju prostora za postavitev zabojnika. Poleg tega so občani

foto: Nejc Trpin

Jože Volfand

mag. Marko Zidanšek

okolje

128

Med komunalnimi podjetji

zelo dobro sprejeli ločeno zbiranje papirja doma in oddajanje na bližnje ekološke otoke. Večjih razlik med občinami v doslednosti ločevanja odpadkov ne opažamo. Mogoče je nekaj razlik med primestnimi naselji in centrom mest, kjer se kaže večja pozornost in odgovornost občanov primestnih naselij, saj gre predvsem za individualne hiše, kjer je možen boljši nadzor. Zakaj? Boljši rezultati ločevanja se kažejo tudi na ekoloških otokih izven centrov. Njihovo število je optimalno. Več jih je, kot jih zahteva zakonodaja, omogočena je lažja dostopnost z vozili, kar tudi vpliva na večje količine ločeno zbranih frakcij. Težava v doslednosti ločevanja pa se še vedno pojavljajo v večstanovanjskih zgradbah predvsem zaradi pomanjkanja osebne odgovornosti. V letu 2017 smo odložili 15.361 ton predhodno obdelanih odpadkov. Za predelavo in obdelavo odpadkov v Regijskem centru ste se dogovorili s 23 občinami v regiji. Ali to pomeni, da so zmogljivosti centra polno zasedene ali načrtujete nove poslovne povezave? V Sloveniji se je razvil »odpadkarski turizem«, v katerega so prisiljena območja, kjer niso uspela zgraditi centra za ravnanje z odpadki. Nekaj časa je bila na trgu živahna konkurenčnost za odpadke. Je trg zdaj razdeljen?

39 Zakaj ste se odločili še za eno tehnološko posodobitev, za drugo fazo nadgradnje MBO. Želite še povečati delež reciklabilnih frakcij in čistost strojno izločenega materiala? Kakšna bo vrednost naložbe, kakšno tehnologijo boste uvedli in kako boste financirali naložbo? Ocenjena vrednost 2. faze nadgradnje mehansko-biološke znaša 3,6 milijona evrov, brez DDV. Prva faza je zagotovila izločanje embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov v skupni frakciji. V okviru 2. faze bo umeščena nova tehnološka oprema, ki bo zagotovila dokončno izločanje posameznih čistih reciklabilnih frakcij (PET, HDPE, LDPE, PP, PS, ALU, TETRA) iz skupne frakcije. Tovrstnih kapacitet v Sloveniji primanjkuje, povpraševanje pa je iz leta v leto večje. Vrednost projekta je ocenjena na 3,6 mio EUR, financiran pa bo iz najemnine objektov RCERO v letu 2018 in 2019. Vaš center je edini v Sloveniji, kjer je omogočena tudi termična obdelava odpadkov. Koliko odpadkov mora v sežig? So zmogljivosti Toplarne izpolnjene? Zdaj je spet aktualno vprašanje, kako naj Slovenija dolgoročno uredi termično obdelavo odpadkov? Drži, saj je bil že projekt RCERO Celje zastavljen kot skupen projekt 24 občin Savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike odpadkov na celovit način. Zasnova, izvedba in obratovanje regionalnega centra za ravnanje z odpadki omogoča sodobno tehnološko in okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki za celotno regijo v stroškovnih okvirjih, ki smo jih prebivalci sposobni plačati. Dejstvo je, da se še vedno del odpadkov ne da stroškovno in okoljsko učinkovito reciklirati. Gre za nenevarne odpadke, t. i. lahko frakcijo odpadkov, ki je predhodno mehansko-biološko obdelana v RCERO Celje na Bukovžlaku, ima pa še energetsko vrednost, ki jo je smotrno termično izrabiti. V Toplarni Celje kot regijsko zasnovanem projektu trenutno sprejemajo odpadke iz Savinjske regije v podjetjih Simbio in Vodovodkanalizacija. Če želimo okoljsko sprejemljivo in ekonomsko učinkovito ravnati z odpadki, je potrebno tehnološke procese med seboj povezati in uskladiti. Termična obdelava predstavlja zaključno fazo projekta celovitega ravnanja z odpadki. Dosedanje pozitivne izkušnje obratovanja objekta Toplarne Celje potrjujejo nujnost tega objekta v celotni shemi ravnanja z odpadki.

Po veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju lahko v toplarni termično obdelajo 24.900 ton lahke frakcije in za 5.100 ton blata iz čistilne naprave. Tehnična zmogljivost naprave je večja. Po projektu je ocenjena na 40 tisoč ton odpadkov letno. Torej bi morala Slovenija dolgoročno urediti termično obdelavo odpadkov. Del preostanka komunalnih odpadkov se ne da učinkovito reciklirati, zato je gorivo iz teh odpadkov smotrno termično izrabiti. Gre za nenevarne odpadke, t. i. lahko frakcijo odpadkov, ki je predhodno mehansko-biološko obdelana. Na Ministrstvu za okolje in prostor se problema zavedajo, kar kažejo priprave študije za strategijo države na področju termične obdelave odpadkov. Pri tem mora ministrstvo dokončno opredeliti status te dejavnosti, mislim na novelo ZVO, in sprejeti druge pravne spremembe na tem področju. Vsekakor je smotrno te odpadke izkoristiti v Sloveniji, saj količine niso zanemarljive. Kot energetski vir lahko nadomestijo del ostalih energentov. Z ustrezno izbiro tehnologije bi prispevali k čistejšemu okolju, saj tudi transport odpadkov v tujino povzroča obremenjevanje okolja, ob tem pa večje stroške za uporabnike komunalnih storitev. Velikost in število naprav je potrebno prilagoditi sedanjemu trendu nastanka in ravnanja s komunalnimi odpadki. V študiji so identificirali tudi možnost koriščenja dejanskih tehničnih zmogljivosti Toplarne Celje. Centri za ravnanje z odpadki v Slovenji širijo dejavnost. Tudi pri vas ste se določili za predelavo bioloških odpadkov, kako ste na trgu uspeli s produkti kompostarne in kaj finančno prinašata enota vrtnarstvo in tržnica? Kompostarna je bila zgrajena v okviru I. faze izgradnje regijskega centra. V kompostarni predelujemo ločeno zbrane biorazgradljive odpadke iz rjavega zabojnika, zato je kompostarna osnovni del, ki zaokrožuje celovito ravnanje z odpadki. Z oddajanjem komposta kot produkta je bilo v tem obdobju precej težav. Sprva je zakonodaja, ki je bila najstrožja v Evropi, onemogočala uporabo kompostov iz ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov iz Slovenije. Tuji komposti so se lahko uporabljali brez omejitev. Nova zakonodaja je zadeve deloma uredila. Še vedno pa obstaja glavni problem, da kvaliteto komposta zagotavlja upravljalec naprave, zato je nadzor predviden s strani države, kjer kompostiranje poteka. Tako na policah trgovin najdemo kompost tujega izvora, ki je mnogokrat slabše kvalitete, kot zahteva naša zakonodaja, preverjanje kvalitete pa ni v pristojnosti naše države. Drug problem komposta v Sloveniji je slabo poznavanje njegovih vrednosti. Kompost je za isti namen bistveno cenejši kot klasična gnojila, vendar kmetje ne posegajo po njem. Možnosti

128

ni malo, a nujno je predvsem osveščanje kmetov ter strokovna pomoč, kako se kompost lahko uporablja.

okolje

Koliko odpadkov mora v sežig, so zmogljivosti Toplarne izpolnjene

Vrtnarstvo in tržnica poslujeta skladno s predvidevanji in izpolnjujeta naloge izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb v mestu. Koliko potreb po električni in toplotni energiji pokrijete z malo plinsko elektrarno?

Z malo plinsko elektrarno trenutno pokrijemo približno 20 % potreb po električni energiji. Od leta 2009 beležimo upad proizvodnje električne energije, ki je posledica zmanjšane proizvodnje in zajema deponijskega plina, to je metana. Glavni vzrok za manjši zajem plina so poškodbe na celotnem sistemu odplinjevanja, ki se nahaja na zaprtem odlagališču. Nastale so zaradi posedkov in premikov deponijskega telesa. Posedki so posledica dolgoletnega črpanja deponijskega plina, to delamo že od leta 1994, ki nastanejo iz bioloških odpadkov. Za kakšno tehnološko rešitev ste se odločili?

Da bi ponovno dosegli ali se približali energetski samozadostnosti RCERO, smo izvedli uspešno testno izgradnjo novih vrtin za zajem plina. Z vrtanjem bomo nadaljevali tudi letos, saj ocenjujemo, da je biorazgradljivega materiala za proizvodnjo deponijskega plina na zaprtem, starem odlagališču, še dovolj. Drugi razlog za zmanjšanje proizvodnje pa je ločevanje bioloških odpadkov in biološka stabilizacija mešanih komunalnih odpadkov. Zaradi tega je na odlagališču preostanka veliko manj odpadkov, iz katerih nastaja metan. Odpadno toplotno energijo, ki nastane pri proizvodnji, uporabimo samo za ogrevanje prostorov v upravnem objektu RCERO. V ostalih objektih zaradi potrebne infrastrukture uporaba toplotne energije ekonomsko žal ni sprejemljiva. Čeprav pri ravnanju z odpadno embalažo še vedno prihaja do nesporazumov med komunalnimi podjetji in shemami, naj bi pri prevzemih bilo manj težav kot v preteklosti. Je to točno? Ali menite, da bi morala država bolj poseči v urejevanje odnosov med komunalnimi in shemami? Sodelovanje z embalažnimi shemami se je izboljšalo. Vendar kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj še vedno odpadne embalaže ne prevzemajo v celoti. Prav gotovo pogrešamo odločnejše ukrepanje države, ko gre za neizpolnjevanje obveznosti tako embalažnih kot tudi drugih shem. Trenutno je najbolj pereč problem neprevzemanja odpadnih nagrobnih sveč, ker nekatere sheme tega ne plačujejo. Vzroki so sistemske narave in neustrezna zakonodaja. Po eni strani smo izvajalci GJS zbiranja komunalnih odpadkov dolžni prevzemati odpadne sveče s pokopališč, po drugi strani pa država ne ukrepa, da bi zagotovila izpolnjevanje obvez, ki jih imajo sheme. Več na www.zelenaslovenija.si

maj 2018

Zaradi ekonomske učinkovitosti je smiselno, da so kapacitete naprav maksimalno zapolnjene. Nadgradnje tehnologij, spremembe v strukturi odpadkov ipd. so nam omogočile obdelavo dodatnih količin odpadkov iz občin, ki niso ustanoviteljice centra. Tako trenutno obdelujemo odpadke iz 46 občin, kar skupaj z nekomunalnimi odpadki znese skoraj 100.000 ton odpadkov letno. S tem so naše zmogljivosti praktično zapolnjene. Skupna zmogljivost zgrajenih centrov za obdelavo odpadkov zadostuje vsem potrebam. Trg se je zaenkrat stabiliziral.

Koliko je slovenski trg še živahen z naložbami v okoljske projekte in prispeva k vaši poslovni rasti?

Podjetje Willy Stadler iz Krškega je znano predvsem po izdelavi sortirnih linij za ločevanje komunalnih odpadkov. Prodaja in montira jih v številnih državah, saj je hčerinska družba nemške družbe Willy Stadler Gmbh & Co. KG. Lansko leto so z Zavodom za zaposlovanje uspešno izpeljali projekt prekvalifikacije nezaposlenih žensk v tradicionalno moško panogo. Pripravljajo se tudi na sistem vajeništva, kar je v nemški proizvodnji že stalnica. Zadnji produkt, ki so ga razvili, je odstranjevalec etiket s plastenk pred reciklažo. Stroj so patentirali za ameriški trg, kjer pričakujejo največje povpraševanje. V balističnih separatorjih je Stadler vodilni na svetu z različnimi patenti in skoraj s 1.000 stroji, ki se uporabljajo po vsem svetu. Trend so vedno večji reciklažni obrati. Kot nam je povedal Stanko Ančimer, direktor podjetja, trenutno gradijo največjo sortirnico na svetu za mešane komunalne odpadke v Galiciji v severozahodni Španiji. Obrat bo sposoben sortirati milijon ton gospodinjskih odpadkov na leto.

Veseli smo vsakega projekta v Sloveniji, saj imamo tukaj proizvodnjo in si želimo delati tudi doma. Pred leti smo prvo našo linijo za ločevanje odpadkov postavili v Krškem. V letu 2016 smo nadgradili tehnologijo MBO v Celju. Trenutno končujemo z montažo v Mariboru. To nam omogoča lažjo komunikacijo s kupci iz sveta, ko pridejo na ogled proizvodnih prostorov in vprašajo za najbližjo referenco. Zdaj jo imamo doma, v Sloveniji. Kar težko je bilo namreč odgovoriti, da imamo reference po svetu, samo doma ne in je najbližja v sosednji državi. To je prispevek slovenskega trga, za kaj več žal ne zadostuje.

Gospodarski odnosi med Nemčijo in Slovenijo se po zadnjih podatkih odlično razvijajo, menjava naj bi presegla deset milijard evrov. Kakšno trajnostno pozicijo zavzema vaš lastnik iz Nemčije in kakšne zahteve in standarde postavlja vašemu poslovanju? Gospodarski odnosi med državama so odlični. To se kaže tudi v izvajanju projektov z najmanj omejitvami in birokracije v primerjavi z ostalimi državami EU. Naše sodelovanje z lastnikom je neobičajno v primerjavi z ostalimi primerljivimi organizacijami. Dejansko smo in delujemo kot eno podjetje, ki ima malo dlje od ene do druge pisarne in od ene do druge proizvodnje, kar nam omogoča sodobna tehnologija. Naši kupci so na vseh koncih sveta, tako da ta razdalja pri našem delu nima pomena. Smo zelo pomemben del celote in predstavljamo polovico skupine Stadler. Ločeni smo zgolj zaradi birokratskih zahtev, ker smo v drugi državi.

V Sloveniji poslujete in usposabljate. Dobro sodelujete tudi z Zavodom za zaposlovanje, s katerim ste se dogovorili za usposabljanje brezposelnih oseb ter za izobraževanjem s Šolskim centrom Krško-Sevnica. Kako poteka takšno usposabljanje, koliko ljudi ste na ta način že zaposlili in kakšni so rezultati? Res dobro sodelujemo. Lani smo z Zavodom za zaposlovanje uspešno izpeljali projekt prekvalifikacije nezaposlenih žensk v tradicionalno moško panogo. Izkušnje so zelo pozitivne. Trenutno imamo zaposlenih 6 in so prerazporejene v vseh proizvodnih procesih. Rezultati so res presenetljivi. Namen tega usposabljanja je bilo povečati zanimanje žensk za delo v kovinski branži. To pomeni več možnosti za

Stanko Ančimer

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

V Oslu prva popolnoma avtomatska sortirnica brez delavca za ročno kontrolo

Sortirne linije in reciklaža

maj 2018

okolje

128

Sortirne linije in reciklaža

iskalke zaposlitve in seveda tudi za delodajalce. Za to so najbolj zaslužne naše zaposlene, ki so premagale vse tabuje in dokazale, da so lahko zelo konkurenčne moškim sodelavcem. Pomembno je tudi izobraževanje dijakov, ki jim nudimo obvezno prakso, da jih lahko kasneje zaposlimo kot kvalificirane delavce. S Šolskim centrom Krško-Sevnica intenzivno sodelujemo. Obvezno prakso jim nudimo v kovinskih, mehaničnih in elektro smereh. Pripravljamo se tudi na sistem vajeništva, kar je v naši nemški proizvodnji že stalnica. Ker želimo sodelovati tudi s študenti, smo odprli nove oddelke, v katerih bomo lahko nudili prakso tudi študentom različnih smeri. Vaša dejavnost sega od kovinskih konstrukcij, zvarjencev, opažev za betoniranje do strojev za sortiranje odpadkov in obdelavo kovine. Katera dejavnost je v ospredju in kateri trgi so za vas najbolj zanimivi? Naša proizvodnja je res raznolika. Nekaj je želja po neodvisnosti od specifičnega produkta, nekaj pa prilagajanje potrebam trga v preteklosti. Naša glavna dejavnost je ločevanje in reciklaža vseh vrst odpadkov. Ponujamo linije na ključ ali posamezne stroje. Projektiramo in izdelujemo kovinske konstrukcije, ohišja za NIR agregate, posebne posamezne stroje, kot

41 Evropa? Da, naš glavni trg je še vedno Evropa, kjer vsako leto prodamo veliko naprav na ključ v Španiji, Angliji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Prav tako so za nas zelo pomembne tudi manjše države, kot so Nizozemska, Norveška, Slovenija. Težave z odpadki in reciklažo niso aktualne le v Evropi. Zato smo se pred nekaj leti odločili za prodajo tudi izven Evrope. Sedaj imamo lastne prodajne centre v ZDA in Braziliji ter prodajne poslovne partnerje v državah v Avstraliji, Vietnamu, Mehiki in na Japonskem. V vseh teh državah že obstajajo naše naprave zlasti na področju mešanih gospodinjskih odpadkov. V vaši ponudbi komunalne opreme za odpadke najdemo balistične separatorje, sortirne bobne, prodajalna korita itd. Kateri artikel je najbolj tržno zanimiv in kakšna je vaša konkurenčna prednost pri ponudbi ter izdelavi komunalne opreme? Naš slogan je "Technik von Ihrer besten Seite". Z drugimi besedami, poskušamo biti kakovostnejši od konkurence in nuditi privlačno razmerje med ceno in zmogljivostjo. Po našem mnenju je tudi velika prednost, da imamo zelo visoko stopnjo lastne proizvodnje. Tako smo s kvaliteto in s termini neodvisni. Menimo, da nam to daje konkurenčno prednost. Dva od naših najbolj zanimivih izdelkov sta balistični separator in sejalni boben. V balističnih separatorjih je Stadler vodilni na svetu z različnimi patenti in s skoraj 1.000 stroji, ki se uporabljajo po vsem svetu. Kakšne specifike ima vaš balistični separator in sortirni boben, v čem sta boljša od konkurence? Oba stroja sta robustnejša in močnejša od konkurence. Imamo več kot 20 let izkušenj v balističnih separatorjih in sejalnih bobnih. V tem

Ločeno zbiranje in odgovornost za čistejše odpadke prinaša višjo prodajno ceno na trgu surovin z manjšim vložkom.

Katere tehnološke novosti imajo sodobne sortirne linije za avtomatsko mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kateri trgi so zdaj, ko je Slovenija večinoma že zgradila sortirnice, aktualen je seveda Maribor, v prednosti? V visoko industrializiranih državah je trend vedno več avtomatizacije. Na primer, v Oslu na Norveškem smo zgradili prvo popolnoma avtomatsko sortirnico za sortiranje gospodinjskih odpadkov na svetu, kjer ni več nobenega delovnega mesta za ročno kontrolo. Za to smo prejeli različne nagrade za inovacije. Trenutno so pri razvrščanju materialov roboti zelo aktualna tema. Po našem mnenju je njihova uporaba smiselna samo v določenih primerih, ker so zaradi svoje precej okorne mehanike precej počasnejši od običajnih, optičnih naprav. Trend so vedno večji obrati. Trenutno gradimo največjo sortirnico na svetu za mešane komunalne odpadke v Galiciji v severozahodni Španiji. Obrat bo sposoben sortirati milijon ton gospodinjskih odpadkov na leto. Kupcem ponujate tudi celovite načrte, rešitve za sisteme ravnanja z odpadki. Kakšne? Naši kupci so zasebna ali komunalna podjetja z različnimi željami in težavami. K nam pridejo, da jim svetujemo in pripravimo primerne dobre rešitve za ločevanje odpadkov. Najprej poslušamo njihove težave, zahteve, cilje, želje. Glede na naše zelo raznolike in obširne izkušnje jim nato svetujemo in pripravimo smiselne koncepte. Povemo jim, kaj je smiselno za konkreten projekt, vrstni red, kaj je potrebno, da bo delovalo, kakšne čistosti se lahko dosežejo.

Z vzpodbudami za pravilno ravnanje in s strogim nadzorom odlaganja na divjih odlagališčih ne bi bilo več razlogov za nespoštovanje okoljskih predpisov.

128

Analiziramo rentabilnost. Nudimo naprave na ključ, kar pomeni, da na podlagi količin in sestave odpadkov pripravimo koncept, ga sprojektiramo, izdelamo, zmontiramo, poskusno zaženemo in dokažemo predvidene zmogljivosti. Usposobimo naročnikov kader za upravljanje naprave. Nudimo servis in vzdrževanje, predvidimo morebitne modifikacije in nadgradnje, skratka, ni da ni.

okolje

Trenutno so pri razvrščanju materialov roboti zelo aktualna tema. Po našem mnenju je njihova uporaba smiselna samo v določenih primerih, ker so zaradi svoje precej okorne mehanike precej počasnejši od običajnih, optičnih naprav.

času so se stroji stalno konstantno izboljševali in prilagajali zahtevam trga. Pri balističnih separatorjih smo npr. razvili različne modele, ki so idealni za določeno sestavo odpadkov, npr. model PPK na področju papirja / kartona, STT2000 v umetnih materialih, STT5000 v gospodinjskih odpadkih in na novo razvit stroj STT6000 pri kosovnih in industrijskih odpadkih. Pri sejalnih bobnih, ki so lahko zelo veliki, to pomeni, da je boben zelo širok, zelo dolg in zelo visok, smo razvili model, ki ga je mogoče enostavno transportirati v manjših delih in sestaviti na gradbišču. Model smo patentirali. Zaradi prihrankov pri logistiki so ti ogromni stroji iz Slovenije sedaj še bolj zanimivi in se uporabljajo tudi v državah, kot so Japonska, Tajska, Mehika, Brazilija ali Rusija, kjer jih že uporabljajo.

V sistemu ravnanja z odpadki se izrazito poudarja ločeno zbiranje in odgovornost za čistejše odpadke, saj je to osnova za večjo stopnjo reciklaže. Kako bi morala okoljska politika spodbuditi večjo stopnjo reciklaže? Ločeno zbiranje in odgovornost za čistejše odpadke prinaša višjo prodajno ceno na trgu surovin z manjšim vložkom. To je glavni razlog, razen pri papirju, ki je dejansko neuporaben za ponovno uporabo, če je preveč nečist. Pri odpadkih sta dva dejavnika, ki sta zelo pomembna za okolje in ekonomičnost. Na žalost je okolje zelo odvisno od ekonomije. Okoljska politika bi morala uravnavati ta dva dejavnika in prihodek od nastalih surovin vračati v ločevanje in proizvodnjo surovin iz odpadkov. Seveda je politična volja zelo pomembna, da se ustvarijo pravne podlage in ozaveščenost prebivalstva. Le tako se bo dosegla največja možna stopnja reciklaže. Z vzpodbudami za pravilno ravnanje in s strogim nadzorom odlaganja na divjih odlagališčih ne bi bilo več razlogov za nespoštovanje okoljskih predpisov. Mlada generacija je za to zelo občutljiva in ima odprta ušesa. EU lahko v naslednjih letih doseže zelo ambiciozne cilje pri recikliranju za gospodinjske odpadke kot ločeno zbrane snovi za recikliranje. Naloga politike je, da to izvede. Kako ste poslovno končali leto 2017 in kakšne so napovedi za naprej? Leto 2017 je bilo zelo intenzivno in uspešno. Prav tako smo močno rasli v skupini Stadler. Zelo smo zadovoljni z rezultatom. To dolgujemo predvsem našim visoko motiviranim in zelo, zelo zavzetim zaposlenim, saj so naše stranke po svetu navdušene nad tem, kako učinkoviti, prilagodljivi, delavni in prijazni so naši zaposleni v Sloveniji. V letu 2018 pričakujemo, da bomo dosegli močno rast v Sloveniji, kot celotna skupina za več kot 20 %. Z odličnimi zaposlenimi smo tudi zelo optimistični glede prihodnosti.

maj 2018

so sejalni bobni, krmilne sisteme, izvajamo montažo in zagone naprav z usposabljanjem itd. Tudi ves razvoj je namenjen temu. Zadnji produkt, ki smo ga razvili, je odstranjevalec etiket s plastenk pred reciklažo. Stroj smo patentirali za ameriški trg. Ta stroj bo tudi razstavni eksponat na letošnjem sejmu IFAT v Münchnu.

Reciklati in materiali na bio osnovi so prihodnost

Plastika

maj 2018

Plastika Skaza je podjetje s 40-letno tradicijo. Iz garažne delavnice se je razvilo v proizvodno podjetje z lastnim razvojem in s svojimi blagovnimi znamkami. Med njimi je tudi Bokashi Organko. Gre za kuhinjski kompostnik, ki lahko pripomore pri reševanju problema bioloških odpadkov v gospodinjstvih predvsem v mestih in blokovskih naseljih. Hrvaško mesto Osijek je s pomočjo evropskih sredstev svojim prebivalcem zagotovilo kompostnike Organko, kar je zmanjšalo volumen prevzetih bioloških odpadkov za skoraj 25 %. Kot pravi Branka Viltužnik, vodja raziskav in inovacij v podjetju Skaza, je okoli 40 % vseh izdelkov, ki jih proizvedejo, narejenih iz reciklata ali iz drugih okolju prijaznih materialov na bio osnovi. V prihodnje želijo uporabljati izključno trajnostne materiale. V proizvodni proces uvajajo tudi umetno inteligenco.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Razvijate inovativne plastične izdelke iz materialov na bio osnovi. Za kakšne vrste materialov oziroma surovin gre in od kod jih pridobivate? Trenutno v največji meri uporabljamo bio polietilen, ki je pridelan iz sladkornega trsa (94 %). Sladkorni trs je pridelan v Braziliji na strogo nadzorovanih plantažah, kjer rastline pri rasti porabljajo CO2 iz ozračja.

A kako zagotavljate čistost materialov glede na to, da se vaši izdelki uporabljajo tudi v prehrambne namene? Izdelki, ki pridejo v stik s hrano in pijačo, morajo biti izdelani v skladu s strogimi standardi. Zato že od proizvajalcev materialov zahtevamo predložitev certifikata o ustreznosti materiala za prehrambne namene. Dodatno pošljemo že dokončane izdelke na testiranje v mednarodno akreditirane laboratorije, kjer nam izdajo potrdilo o ustreznosti naših izdelkov. Vendar je plastika vzrok za onesnaženost zemlje in morja z mnogimi mikro delci, ki povzročajo težave živim bitjem in okolju. Kako kot proizvajalec skrbite za življenjski ciklus izdelka? Izdelki blagovne znamke Skaza niso izdelki za enkratno uporabo, ki zaradi neodgovornih

Branka Viltužnik

42 128

okolje

Plastika

uporabnikov končajo na smetišču narave. Pri nas je že danes okoli 40 % vsega, kar proizvedemo, bodisi reciklat, kot je to Bokashi Organko, bodisi je narejeno iz drugih, okolju prijaznih materialov. Uvajamo posebno kategorijo izdelkov, ki smo jo poimenovali EcoBiB. Z njo označujemo le tiste izdelke, ki smo jih naredili iz okolju prijaznega materiala na bio osnovi. Naš izdelek Pick&Go je namreč kar v 81 % narejen iz materialov rastlinskega izvora. Naravne surovine so pridelane na strogo nadzorovan način, ki preprečuje dolgoročno škodljive vplive na okolje. Ne vsebuje melamina, je brez BPA in je primeren za recikliranje. Je odporen proti praskam, čiščenje pa je enostavno tudi v pomivalnem stroju. S kuhinjskim kompostnikom Bokashi Organko ponujate rešitev na področju ravnanja z biološkimi odpadki v gospodinjstvih, kar je učinkovita rešitev predvsem za prebivalstvo v mestih. Za kakšno rešitev gre? Bokashi Organko je kuhinjski kompostnik, v katerem organske odpadke s pomočjo posebnega posipa fermentiramo. V tem procesu pridobimo fermentacijsko tekočino, ki jo lahko uporabimo za zalivanje rož ali vrtnin, pa tudi za čiščenje domačih odtokov. Osušeni in volumensko zmanjšani odpadki so odlična

43 Koliko se mesta odločajo za Organko za zmanjšanje bioloških odpadkov oziroma za njihovo učinkovitejše zbiranje? V Sloveniji še nismo vpeljali sistemske rešitve za zmanjšanje bioloških odpadkov v domovih, si pa to želimo. Od tega imajo namreč koristi prebivalci, ki s primernim ravnanjem skrbijo za lepo in zdravo okolje. Veča se vrednost njihovih nepremičnin. Prihranijo tudi komunalne službe, saj se volumen bioloških odpadkov zmanjša za okoli 25 %. Ostanke bioloških odpadkov lahko predelajo v kvalitetno gnojilo. Smo pa Slovenci pri ločevanju odpadkov nad evropskim povprečjem, saj ločimo že okoli 42 % vseh komunalnih odpadkov. S hrvaškim Osijekom sodelujete pri EU projektu zbiranja bioloških odpadkov v gospodinjstvih z Bokashi Organkom. V Osijeku so se odločno lotili preoblikovanja mestne kulture v zeleno. Prebivalcem največje blokovske soseske v mestu so s pomočjo evropskih sredstev do sedaj zagotovili 3.450 Bokashi Organkov. Koristi imajo vsi. Prebivalci, ki jih je bilo seveda potrebno ustrezno izobraziti namenu in načinu uporabe kompostnika, prihranijo, saj ne potrebujejo bio razgradljivih vrečic. Bio smeti odnašajo le dvakrat mesečno, pridobijo pa tudi naravno gnojilo za svoje rože. Prihrani komunalno podjetje Unikom, ki danes zbere že 27 % ločenih odpadkov. Hkrati so zmanjšali volumen prevzetih odpadkov za skoraj 25 %. Prebivalci Osijeka so to preobrazbo sprejeli odprto in mesto nadaljuje z opremljanjem stanovanjskih sosesk z domačimi kompostniki Bokashi Organko.

Seveda se primer Osijeka uvršča v vzorčni model krožnega gospodarjenja, saj so biološki odpadki gospodinjstev na koncu kvalitetno gnojilo za nov krog življenja. Izvajate tudi dva projekta, pri katerih se osredotočate na razvoj reciklata za uporabo v zahtevnejših tehničnih produktih oziroma uporabo recikliranih materialov tudi v transparentnih izdelkih. Kateri plastični materiali so materiali prihodnosti? Materiali prihodnosti so predvsem reciklati. Njihove lastnosti so toliko izboljšane, da presegajo lastnosti primarnih materialov. Razvoj gre predvsem v zbiranje, sortiranje in oplemenitenje sekundarnih materialov. Želimo odstraniti odpadke iz okolja. Hkrati želimo dobiti izdelek, ki bo ustregel vsem zahtevam kupca. Prav tako se bo razvoj v prihodnje poleg reciklatov za zahtevne tehnične izdelke usmerjal tudi v reciklate za elektro in avtomobilsko industrijo. Pri tem boste uporabili tudi umetno inteligenco pri strojni opremi. Kakšno vlogo ima in bo imela v razvoju tehnologij umetna inteligenca – kje so prednosti in kje nevarnosti? Umetna inteligenca lahko ob pravilni uporabi izboljša procese v proizvodnji. Vendar vidimo velik izziv v implementaciji v starejše sisteme, ki so že vpeljani v podjetju, saj nekateri še nimajo možnosti branja in vnašanja podatkov. Prav tako je po eni strani prednost umetne inteligence hitro prilagajanje, medtem ko pri spremembah vseeno potrebujemo več časa in znanja. Nevarnost vidimo predvsem pri prilagajanju kadra na nove sisteme oziroma v pomanjkanju potrebnih kompetenc pri zaposlenih.

Še kakšna prednost?

128

Ali gre za vzpostavljanje mreže za prehod v krožno gospodarstvo?

Prednost umetne inteligence je predvsem v njenem učenju. Dlje kot se »uči«, boljša je in ima tudi sama možnost učenja, ko je že v uporabi. Tako lahko v nekaterih primerih sčasoma postane učinkovitejša. Prednost je pri reševanju problemov, ki jih v celoti ne razumemo. Gre za primere, pri katerih imamo npr. zaposlenega s svojimi izkušnjami in občutkom, ki ga s senzorji in navadnimi pristopi krmiljenja ne znamo rešiti. Nevarnost obstaja, če umetna inteligenca uide nadzoru. Vendar danes v industrijskih aplikacijah te nevarnosti ni.

okolje

osnova za kompost. Gre torej za prvi korak h krožnemu gospodarjenju, ki se prične doma. Odpadne surovine namreč postanejo vir za nov življenjski cikel.

Kako pri razvoju in proizvodnji izdelkov upoštevate eko dizajn? Eko dizajn ni zgolj všečna, sodobna beseda, ki je povezana z marketinškimi trendi ali modnimi prebliski. Odgovoren odnos do okolja se namreč ne odraža le v ločevanju odpadkov, zmanjševanju porabe energije ali varčevanju z vodo, ampak z enako mero odgovornosti v skrbi za zmanjševanje ogljičnega odtisa in za izbiro naravnih, do okolja prijaznih materialov. Tega se zelo dobro zavedamo tudi v podjetju, saj naše celotno poslovanje temelji na vrednoti, ki je osredotočena na ohranjanje in trajnostni odnos do narave. Tega se zavedajo tudi oblikovalci naših izdelkov in proizvajalci naše embalaže. Kako je strategija trajnostnega razvoja vpeta v vašo poslovno strategijo? Kakšne strateške trajnostne korake načrtujete v prihodnje? V prihodnje želimo uporabljati izključno trajnostne materiale. Najsi bodo to na bio osnovi ali pa reciklati. Prav tako želimo nadaljevati z uvajanjem bio razgradljivih polimerov. Glede na strategijo podjetja želimo v prihodnje sodelovati tudi s trajnostno ozaveščenimi in trajnostno naravnanimi partnerji.

Subvencije, krediti in brezplačni nasveti celovita obnova toplotne črpalke okna, streha, fasade

Eko sklad nudi spodbude občanom, podjetjem in občinam za naložbe v energetsko učinkovitost stavb in trajnostno mobilnost.

solarni sistemi kotli na biomaso energetski pregledi brezplačno svetovanje

maj 2018

Promocija

www.ensve t s. i

Ravnanje z nevarnimi odpadki je v zadnjem letu vroča tema v Sloveniji. Lanski požari so opozorili na določena tveganja ter na nujnost skrbnega načrtovanja in nadzorovanja ravnanja z njimi. Kot je izpostavil Rudolf Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, je za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov in za delovanje celotnega sistema potrebna zelo dobra koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Njihov prenovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki na Kidričevem je eden najsodobnejših pri nas. Znanje in najboljše razpoložljive tehnologije so v Slovenijo prenesli tudi iz matične družbe v Avstriji, ki je eno najbolj uspešnih tovrstnih podjetij za Vzhodno Evropo. Horvat dodaja, da so zmogljivosti ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji premajhne, zato bi jih bilo potrebno v prihodnje povečati. Prav tako bo po njegovih besedah dolgoročno nujno potrebno povečati zmogljivosti termične obdelave odpadkov v Sloveniji.

Promocija

Pred letom dni ste v Kidričevem odprli prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki z zmogljivostjo do 51.000 ton nevarnih odpadkov letno. Center velja za enega najsodobnejših tovrstnih centrov pri nas. Kako so zapolnjene zmogljivosti centra in katerih nevarnih odpadkov zberete največ? Kam gredo nevarni odpadki, ki jih zberete? Na lokaciji v Kidričevem se skladiščijo in obdelujejo nevarni odpadki, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. Nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skladiščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini. Delno se obnovijo za ponovno uporabo. Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Nevarni odpadki iz Slovenije se v največji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za njihovo odstranitev v Sloveniji namreč skorajda ni. Naš center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem se nahaja na industrijskem območju tovarne aluminija Talum. Njegovo jedro sestavljajo kemično-fizikalni predelovalni obrat s popolnoma avtomatiziranim sistemom vodenja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, področje za drobljenje odpadkov in upravna stavba. Za ravnanje z nevarnimi odpadki je potreben skrben in celovit načrt gospodarjenja. Kakšen je vaš načrt gospodarjenja z nevarnimi odpadki, saj je primer Kemisa opozoril na različne elemente odgovornega in strokovnega ravnanja zlasti z vidika preventive in varnosti? Kot sem že omenil, gre za enega najbolj sodobnih tovrstnih centrov v Sloveniji. Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima tudi vsa potrebna dovoljenja – gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje in IED dovoljenje. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (opp. best available technology) tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi ti ukrepi in predhodni izzivi so bili skrbno premišljeni že predhodno, saj smo za omejitev tveganih

foto: Andrej Cvetnič

Tudi v EU premalo kapacitet, kaj namerava Slovenija?

Rudolf Horvat

44 128

okolje maj 2018

Nevarni odpadki in termična obdelava

situacij iskali najbolj optimalne in ugodne rešitve, kar omogoča sodobna tehnologija. Velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom, ter številni lovilniki olj, ki ščitijo tla pred onesnaženjem. Vse to so gotovo konkurenčne prednosti, ki nas postavljajo v sam vrh zbiralcev nevarnih odpadkov pri nas. Ob tem ne smemo pozabiti na znanje, ki nam ga daje matično podjetje v Avstriji, ki je eno najbolj uspešnih tovrstnih podjetij za celotno Vzhodno Evropo. Za zmanjšanje tveganj je pomembno ustrezno skladiščenje nevarnih odpadkov. Kako zagotavljate skladiščenje in požarno varnost? Ko je naš center decembra leta 2015 prejel dovoljenje za poskusno obratovanje, smo vedeli, da se bo uresničila naša dolgoletna zgodba o uspehu, ko gre za izvedbo pomembnih in naprednih investicij. Potenciala je še veliko. Novi objekt predstavlja

45 Vse emisije se kontrolirajo sproti. Sodobna ureditev na področju požarne varnosti skrbi za varnost zaposlenih, celotne lokacije in okoliške industrije. Poleg tega v podjetju Saubermacher Slovenija uporabljamo obstoječo infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot so na primer njihovi gasilci ali varnostniki.

Zmogljivosti ravnanja z nevarnimi odpadki na območju celotne Slovenije so vsekakor bistveno premajhne glede na potrebe oziroma količine nastalih odpadkov. Te zmogljivosti bomo morali v prihodnjem obdobju vsekakor bistveno povečati. Kako skrbite za kadre, ki sprejemajo in obravnavajo nevarne odpadke? Skrb za kader in njihovo varnost je v našem podjetju na prvem mestu. Tega se še kako zavedamo, zato nenehno prenašamo znanje in izobraževanja s strani naših tujih lastnikov v Avstriji tudi v Slovenijo. Redno izobraževanje, tudi na področju varovanja zdravja in varnosti na delu, je temelj uspeha pri osveščanju zaposlenih. Ob tem skrbimo tudi za zaščitne uniforme in druge številne varnostne ukrepe na sami lokaciji. Pri nevarnih odpadkih je potrebno biti posebej pozoren pri njihovem transportu.

128

okolje

Koncept požarne varnosti je v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Ta določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti. Njen cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta in varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite (naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, polstabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote).

Katera tveganja so najpogostejša in kakšne so vaše rešitve za varen transport nevarnih odpadkov? Za transport nevarnih odpadkov se uporabljajo posebej za to namenjena transportna vozila. Prav zaradi tega je transport nevarnih odpadkov manj nevaren. So pa seveda posebne specifikacije, na katere moramo biti še posebej pozorni. Recimo vsa ustrezna dovoljenja, ki jih ta vozila potrebujejo za odvoz odpadkov, različna izvozna dovoljenja ipd. Prav ta po navadi vzamejo največ časa in vložene energije. V preteklem letu smo se v Sloveniji srečali z dvema večjima požaroma obratov z nevarnimi odpadki, kar je pri prebivalstvu vzbudilo precej nezaupanja v sisteme zbiranja nevarnih odpadkov. Kako je to vplivalo na zbiranje nevarnih odpadkov v Saubermacherju in kaj se mora iz teh primerov naučiti država, okoljska politika in kaj upravljavec takšnega centra, kot je vaš? Ko je prišlo do nastale situacije, ki jo omenjate, smo se na lokaciji Centra za nevarne odpadke v Kidričevem soočili s povečanjem povpraševanj s strani povzročiteljev odpadkov. Prišlo je do trenutka, ko nismo mogli kar preko noči nadomestiti teh količin, saj je bilo potrebno skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa je bilo potrebno pridobiti še potrebna dovoljenja, kar je trajalo nekaj časa. Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov in za delovanje celotnega sistema je potrebna zelo dobra koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, drugače lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranjevanja nevarnih odpadkov. Škoda se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji (izpad delovnih mest), zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbirnih centrih komunalnih podjetij idr. Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki mora nemoteno delovati, da bo lahko industrija proizvajala svoje proizvode brez kakršnihkoli zastojev. Ključnega pomena je tudi sodelovanje v obliki pospešitve postopkov za pridobivanje izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov s strani pristojnih inštitucij.

Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov in za delovanje celotnega sistema je potrebna zelo dobra koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Zakaj po požaru podjetje Eko Plastkom ne nadaljuje več s svojo dejavnostjo? Za omenjeno vprašanje bi bilo najbolje, če se obrnete na podjetje Eko Plastkom. Slednji vam bodo najbolj transparentno in jasno znali predstaviti, zakaj je tako in kakšno vizijo imajo za prihodnost. Kako bi morala Slovenija dolgoročno urediti ravnanje z nevarnimi odpadki, saj poznavalci problematike opozarjajo, da bodo v prihodnosti najbrž manjše možnosti za izvoz in bo potrebno poskrbeti za nevarne odpadke doma? Je rešitev termična obdelava nevarnih odpadkov v Sloveniji? So zmogljivosti? Zmogljivosti ravnanja z nevarnimi odpadki na območju celotne Slovenije so vsekakor bistveno premajhne glede na potrebe oziroma količine nastalih odpadkov. Te zmogljivosti bomo morali v prihodnjem obdobju vsekakor bistveno povečati. Na celotnem evropskem trgu primanjkuje kapacitet za odstranitev nevarnih odpadkov, zato pri določenih odstranjevalcih že prihaja do omejitev uvoza nevarnih odpadkov, saj imajo prednost odpadki, nastali na domačem trgu. Termična obdelava nevarnih odpadkov v Sloveniji je verjetno rešitev, ki bo dolgoročno nujno potrebna.

maj 2018

pomemben korak k okrepitvi položaja podjetja Saubermacher v Sloveniji.

Urška Košenina

Na osnovi analize pred izvedbo projekta smo se odločili o sodelovanju v obliki pogodbene oskrbe z energijo. To pomeni, da je Energetika Celje investirala v celovito prenovo oz. izgradnjo kotlovnice na zemeljski plin vključno z dobavo osnovnega energenta, da upravlja s kotlovnico 7 let in vzdržuje sistem. Po preteku sedemletnega obdobja bo kotlovnica prešla v last in upravljanje Cinkarne Celje. Poleg nižje cene za energent pri projektu ne gre zanemariti okoljskega vidika, saj je zemeljski plin bistveno čistejši od kurilnega olja. Upamo, da bodo zgledu Cinkarne sledila tudi druga podjetja ali lastniki eno ali večstanovanjskih objektov, ki se ogrevajo s katerim od fosilnih goriv. Izvajati želimo načela trajnostnega akcijskega načrta. Z njim se je mestna občina Celje zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida in skupni ogljični odtis za 20 %.

Ekolog v podjetju in doma

maj 2018

Energetika Celje je sistemski operater distribucijskega omrežja za zemeljski plin, ki zagotavlja Celju oskrbo z zemeljskim plinom, kot proizvajalec in distributer toplote pa omogoča daljinsko ogrevanje. Znano je tudi, da izvajajo termično obdelavo komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije. Sebastjan Žvipelj, ekolog v podjetju, je prepričan, da bo poraba zemeljskega plina v prihodnje odvisna od intenzitete uvajanja OVE. Vendar v podjetju predvidevajo, da bo zemeljski plin odigral ključno vlogo energenta prehoda. Dodal je še, da je Toplarna Celje od začetka obratovanja oddala v omrežje več kot 234.000 MWh toplotne energije in preko 46.000 MWh električne energije. V podjetju želijo zmanjšati porabo vode in količine odpadkov, na delovno mesto pa se vozi z deljenim prevozom s štirimi sodelavci, saj je to bolj ekološko in varčno, poudarja.

Energetika Celje je v partnerstvu s Cinkarno Celje preuredila kotlovnico na kurilno olje v kotlovnico na zemeljski plin, ki je bistveno čistejši in tudi cenejši energent. Kakšne ekonomske in okoljske koristi je prinesla naložba? Ali merite vplive na okolje?

V Toplarni Celje, s katero upravljate, ste od začetka obratovanja obdelali že 200.000 ton lahke frakcije in blata. Koliko ste prihranili in koliko od skupno prejetih količin odpadkov ostane po termični obdelavi? Kdo prevzema nevarne odpadke?

Termična obdelava odpadkov pomeni zmanjševanje količine odloženih odpadkov na deponiji in izrabo energetskega potenciala, ki ga imajo odpadki po mehansko-biološki obdelavi. 200.000 ton termično obdelanih odpadkov pomeni 400.000 m3 prihranjenega deponijskega prostora. To je volumen 1.100 enodružinskih hiš ali 9 objektov Narodnega doma Celje. Odpadki, ki nastanejo po termični obdelavi, so ogorki in žlindra. Predstavljajo le od 10 do 12 % celotne količine odpadkov, ki smo jih termično obdelali. S termično obdelavo volumen odpadkov zmanjšamo za okoli 90 % in hkrati pridobimo toplotno in električno energijo. V postopku čiščenja odpadnih dimnih plinov nastanejo trdni odpadki iz postopka čiščenja, ki jih je okoli 4 ali 5 % prvotne količine odpadkov. Termična obdelava skupaj s čiščenjem odpadnih dimnih plinov zmanjša količino odpadkov za dobrih 85 %. Kaj pa ogorki in žlindra? Ogorki in žlindra ne spadajo med nevarne

foto: arhiv podjetja

Dolgoročna rešitev za Slovenijo je izgradnja dveh ali več regionalnih sežigalnic

Sebastjan Žvipelj

okolje

128

Ekolog v podjetju in doma

odpadke, zato jih lahko odlagamo na odlagališču za nenevarne odpadke na Bukovžlaku kot prekrivni material ali jih uporabimo v gradbeništvu. Trdni ostanki čiščenja odpadnih dimnih plinov so nevarni odpadki zaradi povišanih koncentracij kovin v njih in visoke topnosti odpadka. Ker v Sloveniji nimamo odlagališča nevarnih odpadkov, moramo naš odpadek predajati na končno odlaganje v tujino preko pooblaščenih prevzemnikov za tovrstne odpadke. Kakšen je interes za priključitev na plinsko omrežje? Raste? Po podatkih Agencije za energijo in naših internih podatkih lahko v zadnjih letih opazimo rahel trend rasti priključkov na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in na povišano porabo zemeljskega plina. Naj dodam, da je v Evropi delež porabe zemeljskega plina v strukturi celotne porabe energentov bistveno višji, medtem ko je pri nas zemeljski plin absolutno premalo prepoznan kot energent prehoda. Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju ter količino odpadkov? V Toplarni Celje smo v začetku leta 2018 obdelali že 200.000 ton lahke frakcije in mulja. To je mejnik. S tem smo prihranili okrog 400.000 m³ deponijskega prostora, oddali več kot 234.000

47 Ostanki po termični obdelavi so odvisni od strukture vhodnega materiala, procesa zgorevanja in dodajanja aditivov za čiščenje dimnih plinov. S pridobljenimi izkušnjami v zadnjih letih obratovanja smo s tehnološkimi izboljšavami zmanjšali delež nevarnih in nenevarnih odpadkov. Z vgradnjo tehtalnega sistema za doziranje aditivov smo zagotovili enakomernejše doziranje aditivov, kar je pozitivno vplivalo na zmanjšanje emisij v zrak in zmanjšanje količin nevarnega odpadka. Z vgradnjo magnetnega izločevalnika za izločanje kovin iz ogorkov in žlindre smo pridobili odpadno sekundarno surovino in zmanjšali količine odloženih nenevarnih odpadkov. Delež ostankov po termični obdelavi smo zmanjšali iz prvotnih 16,5 % na 14,1 % glede na količino termično obdelanih odpadkov. Iz sprejetega energetskega koncepta sledi, da bo morala Slovenija za dosego sprejetih dolgoročnih ciljev rabo fosilnih goriv zelo omejiti. Pomembno vlogo na poti do razogljičenja bo imel tudi zemeljski plin. Kaj prinaša energetski koncept Slovenije s poudarkom na obnovljive vire energije, kje so pasti, kje priložnosti za vas? EKS priznava pomembno vlogo zemeljskemu plinu. Predvsem v industriji in tudi v prometu, kjer ima stisnjen zemeljski plin precejšen potencial. Evropskim trendom sledimo tudi v Energetiki Celje d.o.o. in Mestni občini Celje, ki je prepoznala pomembno vlogo zemeljskega plina za izboljšanje kvalitete zraka v mestnih središčih. Skupaj že gradimo polnilnico za vozila na stisnjen zemeljski plin. Poraba zemeljskega plina v prihodnje je v veliki meri odvisna od intenzitete uvajanja OVE. Vendar predvidevamo, da bo ZP odigral svojo vlogo energenta prehoda in da se bo poraba po vseh scenarijih do leta 2030 povečevala. V Sloveniji je spet aktualna razprava o obratih za termično obdelavo odpadkov, češ da ni dovolj zmogljivosti in da v prihodnje ne bo več mogoče izvažati nekaterih vrst odpadkov. Kako bi morala Slovenija dolgoročno urediti termično obdelavo odpadkov? Glede na predvideno strategijo ravnanja z odpadki je bila pred časom v Sloveniji predvidena izgradnja treh sežigalnic, od katerih je bila zaradi različnih vzrokov realizirana le sežigalnica v Celju. S tem je bil celostno rešen problem ravnanja z odpadki v širši Savinjski regiji. Rezultati dokazujejo, stroka priznava, da je bila odločitev pravilna in predvsem dobro realizirana.

Na trgu se cene zemeljskega plina razlikujejo med ponudniki. Kako konkurirate na trgu, katere so vaše konkurenčne prednosti? Trg zemeljskega plina je v zadnjih letih postal zelo konkurenčen. Temu primerno se obnašajo cene. Razlike med dobavitelji so sicer opazne, vendar za povprečnega odjemalca ne predstavljajo bistvenega prihranka. V Energetiki Celje, d.o.o., smo se na trgu vedno pozicionirali med cenejše ponudnike. Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Kaj menite o infrastrukturi za trajnostno mobilnost v Občini Celje? V službo prihajam iz okoli 40 km oddaljenega kraja. Na žalost se zaradi tega v službo ne morem voziti s kolesom. Javni prevozi so izven večjih krajev žal zelo slabo urejeni. Zato sem seveda primoran v službo prihajati z osebnim avtomobilom. Vendar pa se v Celje vozimo z deljenjem prevoza, torej smo štirje vozniki, ki bi v nasprotnem primeru prišli v službo vsak s svojim avtomobilom. Delimo prevoz in prihajamo dnevno le z enim avtomobilom. Brez dvoma ima, poleg očitno ekonomskega, tak način tudi bistveno ekološko korist. Torej ste zeleno mobilni. Smo. Veste, trajnostna mobilnost niso zgolj zgrajena infrastruktura in finančne spodbude, temveč je pomemben del ozaveščenost prebivalcev. Spodbujanje e-mobilnosti meščanov, nakupi nekaj vozil za potniški promet na električni pogon in zemeljski plin so dober začetek in obetavna popotnica za prihodnost. Potrebno je graditi zavest meščanov in omogočiti, da se trajnostna mobilnost razširi. K temu bi prispevala večja razširjenost javnih polnilnih mest s hitrim polnjenjem električnih vozil, kolesarjem bolj prijazno mestno središče in predvsem okolica mestnega jedra. Predvsem pa boljša in bolj povezana mreža javnega potniškega prometa s perifernimi kraji, ki so oddaljeni od Celja 20 ali več kilometrov. Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in s katerimi ukrepi bi morali v Sloveniji zmanjšati uporabo lahkih plastičnih vrečk? Koliko plastike uporabite v vašem podjetju? Plastične vrečke in ostala plastična embalaža predstavljajo velik problem. V večini se ga ne

128

zavedamo dovolj. Ker pri nas ta problem na zunaj ni tako izražen, obstaja včasih lažen občutek, da ni tako velik. Vendar je to ogromen globalni problem. Za reševanje je zavezan vsak posameznik. Potrošniška mentaliteta današnjega človeka in neprestano bombardiranje oglaševalcev nas sili, da kupujemo vedno več, tisto pa mora biti najprej na zunaj lepo zapakirano. Plastična embalaža je poceni, lahka in enostavna za oblikovanje ter vizualno atraktivna za potrošnika. Idealno za današnjo miselno naravnanost ponudnikov in potrošnikov. V trgovino malokrat pridemo načrtno in načeloma nimamo ničesar, kamor bi shranili nakupljeno. Plastične vrečke so idealna in poceni rešitev, ki nam je povsod dostopna. Na žalost je sprememba miselnosti prepočasna, šele zakonodaja nas sili v spremembe. Lahke plastične vrečke bi morali že zdavnaj umakniti iz uporabe. Edini učinkovit ukrep bi bil, da jih preprosto ni v uporabi. Tako bi se navadili uporabljati drugačno, primernejšo embalažo, trajne tekstilne vrčke, ki se lahko čistijo in perejo. Papirna embalaža in škatle bi morale biti iz recikliranih materialov, ki bi se lahko nato ponovno reciklirale.

okolje

Kaj se zgodi z ostanki?

Dolgoročna rešitev za celotno Slovenijo bi seveda bila realizacija predvidene strategije. Ali z izgradnjo dveh ali več regionalno naravnanih sežigalnic ali izgradnja ene večje, ki bi pokrivala potrebe preostalih regij. Kot pri vseh pomembnih stvareh je na žalost velik problem v neenotnosti inštitucij, stroke in državnih služb glede smotrnosti, prioritet in denarja za takšne projekte. Dejstvo je, da je rešitev le ena. Mogoče nas bo morala s sankcijami znova strezniti in postaviti na realna tla katera od evropskih inštitucij.

Kako je v vašem podjetju? Večinoma uporabljamo vračljivo plastično embalažo v večjih količinah, kar pomeni, da jo po izpraznjenju vrnemo dobavitelju, ki jo lahko ponovno uporabi. Poleg tega pravočasno in načrtovano naročanje večjih pakiranj pomeni, da imamo v uporabi v nekem trenutku le eno embalažno enoto, v skladišču pa le eno polno. Ostala nevračljiva embalaža je zminimizirana, prazne embalažne enote pa prevzame pooblaščeni prevzemnik v snovno predelavo.

Ne spreglejte

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik. Aktualni Zeleni blog Kolesarjenje na delo, dr. Luka Mladenovič www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

maj 2018

MWh toplotne energije in preko 46.000 MWh električne energije. Stalno spremljamo tudi količine porabljene vode, kar omogoča takojšen odziv v primeru večje porabe od predvidene. Hkrati nam omogoča, da načrtujemo zmanjševanje porabe vode v tehnološkem postopku.

maj 2018

Glavni povzročitelji emisij toplogrednih plinov so znani. To kaže Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in z več deležniki. Analizirali so obsežne podatke v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Nacionalni cilji držav članic so v okviru EU opredeljeni za emisije iz naprav, ki niso v shemi EU za trgovanje z emisijami. Največji delež v strukturi emisij toplogrednih plinov – kar 51 %, prispeva promet; sledijo kmetijstvo (16 %), stavbe (12 %), industrija (10 %) in sektor proizvodnje električne energije in toplote (5 %).

lovenija v zadnjih dveh letih beleži rahlo povišanje toplogrednih plinov. Vendar podpira mednarodno vizijo, s katero se želi preprečiti nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržati rast globalne temperature pod mejo 2 °C. K temu se je Slovenija zavezala s podpisom Pariškega sporazuma.

ajvečji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS), je imel leta 2016 s skoraj 51 % promet. To je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 povečale, in sicer za 28,7 %. Samo v letu 2016 je bilo povečanje glede na leto prej šestodstotno. Za doseganje cilja v tem sektorju bo treba emisije do leta 2020 samo še zmanjševati in zagotoviti njihovo dolgoročno obvladovanje. Pomembni napredek lahko pomenijo sprejete Celostne prometne strategije (CPS) v občinah v letu 2017. Zagotovljena so bila tudi dodatna finančna sredstva za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Ukrepi za spodbujanje javnega potniškega prometa se po učinku uvrščajo med pomembnejše v okviru OP TGP 2020, a želenih rezultatov ni.

foto: www.shutterstock.com

Rast gospodarstva je povzročila rast emisij, kdo bo ukrepal

Podnebno ogledalo 2018

48 128

okolje

Podnebno ogledalo 2018

kmetijstvu, ki predstavlja skoraj 16 % vseh emisij neETS, se emisije od leta 2013 dalje nekoliko povečujejo, vendar so bile leta 2016 še pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi stabilnega trenda in počasnih sprememb se pričakuje, da bo indikativni cilj dosežen. Na področju stavb, te prispevajo 12 % vseh emisij neETS, so se emisije v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšale, a se zadnji dve leti ponovno povečujejo. Podnebno ogledalo kaže na zaostanke pri izvajanju ukrepov in doseganju ciljev v letu 2016. Nadaljnje zmanjšanje emisij bo treba do leta 2020 zagotoviti tudi v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja 10-odstotni delež.

misijska produktivnost, ki opisuje, koliko BDP ustvarimo za vsak kilogram emisij TGP, sproščenih v zrak, se je od leta 2005 v Sloveniji izboljšala za 33%. Leta 2016 pa je bila rast emisij večja od gospodarske rasti, kar pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij. Več emisij je iz prometa in energetike. Cilj Slovenije je, da se emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso

49 P

domači proizvod (BDP). Ta se v Sloveniji od

oleg ciljev na področju zmanjševanja emisij TGP ima Slovenija cilje tudi na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (OVE). Na področju energetske učinkovitosti je ob nadaljevanju rasti rabe energije iz leta 2016 doseganje cilja za leto 2020 vprašljivo. Doseganje cilja za obnovljive vire je trenutno na zelo kritični poti. Ob tem, da se od cilja v zadnjem obdobju celo oddaljujemo, je bil leta 2016 delež OVE v rabi bruto končne energije 21,3-odstoten, ciljni delež za leto 2020 pa znaša 25 %.

ta namen najpogosteje uporablja, je bruto leta 2014 ponovno povečuje – leta 2016 se je BDP povečal za 3,1 %, leto kasneje pa kar za 5 %. Strategija razvoja Slovenije (SRS) med razvojne cilje države uvršča prehod v nizkoo-

Kdo bi moral odgovoriti na to vprašanje in sprejeti ukrepe?

azklop med gospodarsko rastjo in rastjo emisij je bil sicer že izrazit, saj se je BDP povečeval, emisije pa zmanjševale. Toda leta 2016 ni bilo tako. Emisije so se povečale za 4,8 %, kar je več od rasti BDP. To pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij.

L Emisije so se povečale za 4,8 %, kar je več od rasti BDP. To pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij.

eta 2016 je bila sicer emisijska produktivnost, ta opisuje, koliko BDP ustvarimo za vsak kilogram emisij TGP, sproščenih v zrak, v primerjavi z letom 2005 za tretjino boljša, a je napredek počasnejši kot v drugih državah EU. Za izboljšanje stanja bo treba v prihodnje okrepiti povezavo med ukrepi za razvoj gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje emisij TGP.

N gljično krožno gospodarstvo. Kako prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo rabe surovin in neobnovljivih virov energije ter s tem povečano obremenjevanje okolja?

a predstavitvi Podnebnega ogledala 2018 so med drugim nakazali, kako Slovenija izvaja ukrepe in katere izboljšave načrtuje v pomenu kmetijstva in pri energetski učinkovitosti stavb. V središču pozornosti so bili ukrepi na področju elektromobilnosti, energetske revščine in daljinskega ogrevanja.

Promocija

maj 2018

odnebno ogledalo 2018 sporoča, da je Slovenija kljub dejstvu, da so se emisije v letu 2016 povečale, še zmeraj na poti k doseganju nacionalnega cilja. Leta 2016 so bile emisije za 9,9 % nižje od ciljne vrednosti za to leto, vendar pa se je trend zmanjševanja emisij leta 2015 obrnil. Leta 2016 je bila zabeležena kar 4,1-odstotna rast, prve ocene za leto 2017 pa ponovno kažejo na zmanjšanje.

ospodarsko aktivnost merimo s pomočjo različnih kazalcev. Eden od njih, ki se v

128

okolje

vključeni v shemo EU-ETS, do leta 2020 ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005.

Po oceni Svetovne poštne zveze se je Pošta Slovenije med 170. državami na področju poštnega razvoja uvrstila na visoko 15. mesto. Po katerih kriterijih so vas uvrstili tako visoko?

V maju Pošta Slovenije končuje

Svetovna poštna zveza je v svoji oceni poštnega razvoja skozi različne segmente oziroma operativni razvoj področij Slovenijo postavila v t. i. območje »high range«, kamor sodijo države z najhitrejšim razvojem na področju poštne dejavnosti. Prva tri mesta so zasedli poštni operaterji Švice (100 točk), Francije (94,75 točke) in Japonske (94,09 točke). Pošta Slovenije je dosegla 73,48 točke.

naložbo v modernizacijo

strojnega usmerjanja paketnih pošiljk in širi zmogljivosti v

poštno-logističnem centru v Ljubljani. V drugi fazi bodo zgradili še dodatno halo,

s čimer bodo, kot pravi

mag. Andrej Rihter, član

poslovodstva, omogočili rast blagovne logistike. Tako se z

naložbami Pošta preusmerja od ponudnika klasičnih

poštnih storitev v poštnologističnega operaterja in

ponudnika sodobnih digitalnih in inovativnih storitev. Ne le doma, tudi v tujini. Svetovna poštna zveza je glede na

doseženi razvoj uvrstila Pošto Slovenije na visoko 15. mesto

med 170. državami. Torej

kakšna bo slovenska pošta

prihodnosti, bodo tudi pri nas

pošto kmalu dostavljali roboti maj 2018

in droni?

Dosežene točke so rezultat merjenja stopnje učinkovitosti poštnega omrežja. Odraža se v kakovosti izvajanja poštnih storitev, v globljih razvojnih učinkih, ki vplivajo na izvajanje mednarodnih poštnih storitev, v konkurenčnosti na vseh področjih poslovanja. Gre za poštne, logistične, finančne storitve in za prilagodljivost poslovnih modelov oz. storitev spremembam na trgu. Dosežena uvrstitev kaže, da smo z lastnim razvojem dobesedno »za seboj« pustili tudi bolj razvite države, kot so npr. Finska, Luksemburg, Avstralija, Španija, Danska ipd. Torej gledate daleč. Kakšna bo potemtakem Pošta Slovenije kot »pošta prihodnosti« - na primer čez 10 ali 20 let, če jo umestite kot akterja v prehodu v zeleno gospodarstvo? Na naše poslovanje vplivajo svetovni družbeni, poslovni in tehnološki trendi. Veste, na kaj mislim. Na razmah mednarodne spletne trgovine, »e-commerce«, na digitalizacijo logistike, 3D printanje, big data, umetno inteligenco, shareeconomy logistics, to je deljenje virov oziroma sredstev, mrež, platform, npr. Über, crowdsourcing, logistika v oblaku, robotika, npr. droni, avtonomna vozila in še veliko bi lahko naštel. Vsekakor bo Pošta Slovenije čez 10, 20 let bistveno drugačna kot danes. Naši glavni fokusi so prepoznavanje potreb strank po uvedbi novih storitev v segmentu logistike in dostave blaga ter paketov, torej z digitalizacijo. Uporabnike zanimajo poštne poslovalnice. Izvajanje storitev v mreži poštnih poslovalnic bomo širili v sodelovanju s strateškimi partnerji. Od teh bodo nekatere kontaktne točke samopostrežne enote PS 24/7, paketomati in pogodbene pošte. Ves čas tudi prilagajamo asortiment prodaje blaga. Z nudenjem celovitih logističnih storitev bomo nadaljevali širitev v regijo Adriatic. Pošta Slovenije bo

mag. Andrej Rihter

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Pošto bodo kmalu dostavljali roboti, v Franciji pakete že prinašajo droni

Pošta prihodnosti

logistika

128

Pošta prihodnosti

v prihodnosti h kupcu naravnano digitalno poštno-logistično podjetje. Vpeta bo v regijo Adriatic in mednarodno poslovanje. Usmerjena bo v organizacijo vitke mreže informacijsko podprtih organizacijskih enot v povezavi s fleksibilno, stroškovno učinkovito in informacijsko enovito podprto logistično mrežo. Mislim na skladiščno logistiko, vozni park in transportne mreže. Učinkovite tehnološke in logistične procese bomo zagotovili z uvajanjem novih tehnologij. Pri tem ne boste pozabili na zelene rešitve? Zagotovo ne. Pošta Slovenije sledi zelenim iniciativam za logistiko in dobavne verige na področju učinkovitega upravljanja transporta. Torej kako dobro načrtovati dostavne poti, zagotavljati polne obremenitve tovornjakov, učinkovito natovarjati in raztovarjati, kar vodi do zmanjšanja porabe goriva in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Prav tako se že sedaj uporabljajo električna vozila ter kolesa. S tem sledimo trendom v tujini. Na primer DP DHL v dostavi že uporablja transportna sredstva, vključno z e-Bikes in e-Trikes za poštne pošiljke. DPD Nemčija pilotno testira uporabo električnih koles za dostavo paketov, Swiss Post pa je kupila večinski delež tehnološkega podjetja Notime, ki je razvilo spletno platformo za kolesarske kurirske storitve.

51 Ali pošte po svetu pri novih tehnologijah razmišljajo o okolju? Deutsche Post DHL si močno prizadeva za "zeleno gospodarstvo". Njihov cilj je zmanjšati emisije CO2 za 30 % do leta 2020. Pripravljajo tudi Carbon Reports, ki zagotavlja popolno preglednost emisij, ki nastanejo pri prevozu blaga znotraj omrežja DHL. Prav tako nudijo vrsto GOGREEN storitev, npr. poročila o emisijah CO2, ki jih partnerji proizvajajo pri poslovanju z družbo DHL in napredna spletna orodja, ki omogočajo večjo preglednost in vključujejo »what-if« scenarije za zmanjšanje emisij in optimizacijo dobavne verige. In Pošta Slovenije? Nekaj sem že naštel. Skupina Pošta Slovenije je aprila letos pridobila tudi Standard za upravljanje z energijo ISO 50001. S certifikatom dokazujemo, da je energetska učinkovitost vitalno področje za naše podjetje. Želimo zmanjšati škodljive emisije v ozračje ob upoštevanju načela gospodarnosti. Cilji so nižja poraba energije in prihranek energije za 10 % do leta 2022 glede na porabo v letu 2016, manjša obremenitev okolja zaradi izpustov toplogrednih plinov, CO2, 20 % letno ter doseči delež 20 % obnovljivih virov v končni porabi energije v stavbah do leta 2022. Omenili ste izpuste. Nedavno objavljeno Podnebno ogledalo 2018 predstavlja, kako Slovenija zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Največji krivec za emisije je promet. Kako si prizadevate za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov? Vozni park Pošte Slovenije porabi skupaj nekaj več kot štiri milijone litrov naftnih derivatov. Največ od tega, več kot 85 %, porabijo štirikolesna vozila. V začetku leta 2017 smo v vozni park uvedli dva dostavna avtomobila na električni pogon, v novembru 2017 smo uvedli še dodatnih 17 dostavnih avtomobilov na električni pogon. V letu 2017 smo tako v dostavi

Pošta Slovenije sledi zelenim iniciativam za logistiko in dobavne verige na področju učinkovitega upravljanja transporta. Odprli ste 3D-tiskarno, ki je med večjimi v jugovzhodni in srednji Evropi. Kaj ta naložba pomeni za Pošto Slovenije, poslovne partnerje in kaj za individualne uporabnike? Kako lahko spodbudi nove poslovne modele v smeri krožnega gospodarstva? Neodvisne raziskave kažejo, da je 3D-tisk v letu 2016 predstavljal 6,3 bilijonski trg. Trg od leta 2012 raste povprečno za okoli 20 % letno. Izstopajo predvsem elektronsko-potrošniška, avtomobilska in letalska industrija, sledi medicina. To so danes tudi naši največji naročniki, seveda z upoštevanjem posebnosti lokalnega trga. Trenutno že uspešno sodelujemo z več kot 100 podjetji iz različnih panog. To so avtomobilska, elektrotehnična, orodjarska, letalska industrija, proizvodnja elektronske, medicinske opreme, bele tehnike, potem so tu razvojniki, industrijski oblikovalci, zlatarji, umetniki, arhitekti in drugi, ki prihajajo iz 11 držav po celem svetu. Za njih izdelujemo prototipe, male serije izdelkov, nadomestne dele, kalupe, poslovna darila idr. Organizacijam in končnim potrošnikom ponujamo širok nabor zanesljivih in kakovostnih storitev 3D-tiska in 3D-skeniranja za različne namene uporabe. Skupina Pošte Slovenije že dolgo ni več samo ponudnik klasičnih poštnih storitev, pač pa razvojno usmerjen poštno-logistični operater in ponudnik sodobnih digitalnih in inovativnih storitev ter rešitev tako doma kot v tujini.

128

Gre za zelene rešitve? Seveda. 3D-tisk ima pomembno vlogo na področju krožnega gospodarstva, saj prinaša tudi ekološke prednosti. Tipičen primer je učinkovitejša poraba materiala in s tem manj odpadkov pri nastajanju izdelkov, manjša potreba po energiji pri izdelavi izdelkov kot za njihovo pošiljanje, saj se podpira proizvodnja v lokalnem okolju. Omenim naj še možnost recikliranja 3D-tiskanih izdelkov, zlasti kadar se uporablja biorazgradljive materiale, bioplastika.

logistika

Različno. Poštni operaterji in globalni integratorji sedaj pospešeno iščejo inovativne robotske rešitve. DP DHL npr. načrtuje širše lansiranje električnega dostavnega vozila Street Scooter. DP DHL je v sodelovanju s Swiss Post razvil tudi KYBURZ eTrolley voziček za dostavo z električnim pogonom. Deutsche Post DHL Group in Swiss Post testirata uporabo lastnih robotov za dostavo, DP DHL npr. električno vozilo PostBOT, ki bo spremljalo poštne delavce na njihovih poteh, saj lahko prevažajo do 150 kg, senzorji robota sledijo nogam pismonoše, robot lahko premaguje določene ovire ali pa se po potrebi ustavi. Še malo bolj oddaljena prihodnost vključuje uporabo dronov. Francoski DPDgroup kot prvi ponuja dostavo paketa z droni in ima dovoljenje, da lahko na redni 15-km komercialni liniji na jugu Francije dostavlja pakete s pomočjo dronov.

uporabljali 38 električnih koles, 13 električnih skuterjev in 21 električnih avtomobilov. Poleg navedenih prevoznih sredstev smo na osnovi pozitivnih izkušenj glede testiranja dveh lahkih električnih štirikolesnikov konec leta 2017 v dostavo uvedli še 11 električnih štirikolesnikov, v prvem kvartalu leta 2018 pa še dodatnih 22. Skupno jih je torej v voznem parku že 35. Uvajanje električnih prevoznih sredstev ob pozitivnem ekološkem vidiku pripomore tudi k humanizaciji dela pri dostavi poštnih pošiljk. Zaposlene voznike usposabljamo za ekološko naravnano vožnjo. O energetski učinkovitosti sem govoril, omeniti moram še obnovljive vire energije. Investiramo v kogeneracijo, toplotne črpalke in podobno. Od leta 2013 do 2017 smo tako izvedli 73 projektov, pri katerih smo dosegli 571.682 EUR prihranka na stroških in prihranili 12.267.270 kWh energije. V tem obdobju smo v ozračje spustili za 2.800 ton CO2 manj. V obeh poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru poteka tudi postopna zamenjava notranje razsvetljave z varčnimi sijalkami.

Nadaljujete z ambicioznimi investicijami. Ste sredi zahtevne prenove poštnega logističnega centra Ljubljana, ki mu boste dodali novo, dvoetažno halo. Kakšno dodano vrednost si obetate? Kaj to pomeni za razvojni potencial Pošte Slovenija? Kakšno rast napovedujete na področju logistike; v katerih segmentih? Modernizacija strojnega usmerjanja paketnih pošiljk in širitev kapacitet na lokaciji poštnega logističnega centra v Ljubljani, ki se je pričela aprila lani, bo kot celoten modificiran intralogistični sistem predvidoma zaključena konec maja letos. Po izvedenem projektiranju in demontaži stare opreme ter ureditvi in začasni selitvi dejavnosti na nadomestno lokacijo se je začela postavitev in montaža opreme novega usmerjevalnika paketov. Naprava je bila predana v logistični proces v mesecu marcu letos. Po končanju implementacije ostale medetažne transportne tehnologije sledijo še zaključni testi delovanja in trimesečno poskusno delovanje celote. Vrednost investicije znaša okoli 14,6 mio. EUR. V fazi projektiranja je tudi projekt, ki predstavlja drugo fazo širitve prostorskih kapacitet v Poštnem logističnem centru v Ljubljani z izgradnjo dodatne hale. Postavili bomo dvoetažno stavbo, s katero bo Pošta Slovenije pridobila dodatne površine v velikosti približno 4700 m2. S povečanjem prostorskih kapacitet bo omogočena rast segmentov blagovne logistike, prenosa paketnih pošiljk ter palet. S preusmeritvijo na področje logističnih storitev, ki ob prenosu paketnih pošiljk in informacijskih storitev predstavljajo temelje poslovanja Pošte Slovenije v prihodnosti, smo tudi popolnoma spremenili koncept naših prostorov. Že danes potrebujemo bistveno več prostora, kot smo ga potrebovali v preteklosti za obvladovanje prenosa klasičnih poštnih storitev. Kako pristopate k optimizaciji logistike, tudi z vidika ogljičnega odtisa? Kot sem že omenil, smo v mesecu aprilu letos pridobili certifikat ISO 50001, ki je najnovejši od standardov iz sistema vodenja ISO in se podeljuje podjetjem, ki trajnostno in učinkovito upravljajo z energijo. Podjetje, ki prejme ta certifikat, se zavezuje, da bo v okolju družbe upravljalo z energijo pametno in učinkovito, da bo upoštevalo potrebe vseh deležnikov ter da bo zmanjševalo rabo energije in vplive na

maj 2018

Od robotov k dronom?

logistika

128

Kratko, zanimivo Konferenca Načrtujmo z naravno svetlobo V četrtek, 31. maja 2018, med 9. in 15.30 uro podjetje Velux v hotelu Jama v Postojni organizira konferenco Načrtujmo z naravno svetlobo. Konferenca je namenjena arhitektom, da pridobijo nove informacije s področja načrtovanja naravne svetlobe v objektih, ter zakonodajalcem, predstavnikom lokalnih skupnosti in drugim deležnikom, ki posredno ali neposredno vplivajo na načrtovanje svetlobe v stavbah. Pravilno načrtovanje naravne svetlobe namreč pozitivno vpliva na zdravje uporabnikov in energijsko učinkovitost objekta. Na konferenci bodo predavali svetovni in domači strokovnjaki z različnih področij, ki so povezana z načrtovanjem naravne svetlobe v arhitekturi. Predstavljeni bodo vplivi naravne svetlobe na zdravje. Pojasnili bodo novo evropsko regulativo o dnevni svetlobi, ki je v pripravi, ter pokazali več dobrih praks pri načrtovanju naravne svetlobe v arhitekturi. Udeležba na konferenci je brezplačna, potrebna je predhodna prijava. Število mest na konferenci je omejeno. Ob zaključku konference bodo med udeleženci s pomočjo spletne aplikacije izžrebali tudi dva nagrajenca, ki bosta prejela aranžma za svetovno konferenco Daylight Symposium 2019. Več informacij o konferenci in prijava je možna na povezavi https://www.velux.si/ pro/konferenca.

Namesto Emila Nanuta Boštjan Šimenc

maj 2018

Kemis je na Vrhniki končal prvi del sanacije objekta po požaru. Zagotoviti je moral dodatno požarno varnost, kar je zahtevalo okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje s tekočimi odpadki in deloma tudi s trdnimi odpadki. Sanacijo so nadzorovale inšpekcijske službe. Podjetje, ki je sicer močno zmanjšalo število zaposlenih, je na vrhniški lokaciji sprejemalo tekoče odpadke in tudi nekatere druge, kot so sijalke, baterije, topila, mehčala itd. Med sanacijo je Kemis nevarne odpadke neposredno vozil od imetnikov do odstranjevalcev. Po požaru so odstranili 1400 ton trdnih in 2000 ton tekočih odpadkov. V tujino so jih odpeljali v sežig. Arso zahteva še dodatne sanacijske ukrepe, in sicer za dopolnilno sanacijo Tojnice. Med drugim petletni monitoring vode, usedlin in biote v Tojnici in Ljubljanici. Kot kompenzacijski ukrep za izpad turističnega prihodka vrhniška občina zahteva od Kemisa ureditev učne poti Mali plac v Bevkah, za kar bi moral Kemis prispevati 30.000 evrov.

Pošta prihodnosti okolje. Hkrati pa certifikat potrjuje, da ima podjetje vzpostavljen sistem, ki omogoča spremljanje kazalnikov energetske učinkovitosti podjetja ter omogoča določitev področij, na katerih so možne izboljšave. Nadzoruje izvedene energetske ukrepe ter spodbuja aktivno delovanje zaposlenih na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Lani ste nadgradili sodelovanje s Hrvaško pošto in zanjo razvili internetno trgovino Žuti klik. Kakšne povezave Pošta Slovenije gradi v mednarodnem okolju? V Pošti Slovenije smo vedno imeli in imamo interes širiti sodelovanje s poštnimi operaterji bivše skupne države. Slovenska podjetja so pomemben investitor v tej regiji. Veliko oviro v večini držav predstavlja nekoliko slabša kakovost prenosa pošiljk in dolgotrajni postopki carinjenja. Z dogovori in prenosom dobrih praks želimo uporabnikom v Sloveniji in v ostalih državah nekdanje Jugoslavije ponuditi nove in moderne poštne storitve. Dogovori z nekaterimi še vedno potekajo, najuspešnejše smo zaenkrat sodelovanje zaključili s Hrvaško pošto. Za kakšne projekte gre? Trenutno je aktualno področje elektronskega carinjenja, kjer želimo prenesti dobre prakse e-carinskega posredovanja, področja, kjer je PS med najboljšimi na svetu. Uspeli smo pridobiti AEO dovoljenje. Elektronske postopke širimo tudi na izvozno področje. Hkrati se pripravljamo na spremembe in na novosti, ki pričnejo veljati leta 2021. Vse to želimo prenesti tudi na pošte v regiji. Razširili smo sodelovanje z nemško pošto in se pridružili mreži Connect, ki s paketno dostavo pokriva že 27 držav v Evropi. Do konca leta 2018 bo pokrivala celotno EU. S tem bomo pridobili kakovostno unificirano storitev, ki jo bomo lahko ponudili internetnim trgovcem, ki trgujejo tudi čezmejno. Prav tako bomo iz tujine v dostavo prejeli vse tuje pakete, predane v mrežo Connect, ki jo upravlja Nemška pošta. Podjetjem nudite nove in obogatene storitve za elektronsko poslovanje. Kako je z varnostjo, ko gre za uporabo i- in e-storitev. Kako upravljate to področje? Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij pri poslovanju kot tudi v vsakdanjem življenju posameznika se skokovito povečuje. Pošta Slovenije se zaveda, da z vedno večjo informacijsko podporo poslovanja postaja področje informacijske varnosti vedno pomembnejše. Konec leta 2017 je Pošta Slovenije uspešno prestala certifikacijsko presojo in pridobila certifikat, ki zagotavlja skladnost s standardom ISO/IEC 27001:2013 za informacijske storitve v podatkovnih centrih. Ob tem je Pošta Slovenije ob Evropskem dnevu

varstva osebnih podatkov od informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije prejela priznanje, ker je pridobila certifikat po standardu za varovanje informacij ISO/IEC 27001:2013. Izkazali smo torej visoko raven zavarovanja osebnih podatkov. Hkrati smo v začetku leta 2018 pridobili tudi certifikat razpoložljivosti podatkovnih centrov Pošte Slovenije. Gre za informacijske storitve, ki jih v okviru svoje krovne blagovne znamke PosiTa ponuja strankam. Standardom pa so podvržene tudi ostale informacijske storitve. Na katere standarde mislite? Na področju storitev certifikatske agencije Pošta®CA smo pridobili kar štiri nove certifikate, ki potrjujejo skladnost naših storitev z novo sprejeto EU uredbo eIDAS. Pridobili smo certifikat za izdajo digitalnih potrdil, ki jih lahko imetniki uporabijo za verodostojno elektronsko podpisovanje digitalnih dokumentov in digitalnih potrdil. Potem certifikat za izdajo digitalnih potrdil za avtentikacijo spletišč, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnega dostopa do spletnih strani. Omenim naj še certifikat za izvajanje storitve elektronskega časovnega žigosanja. S tem uporabnikom storitve overjamo obstoj in časovno prisotnost njihovih dokumentov. Storitve zajema, e-hrambe in spremljevalne storitve so prav tako certificirane. Poleg certifikacije storitev imamo pridobljeno tudi certifikacijo podporne programske opreme za e-hrambo ter programske opreme za digitalizacijo. Na trgu ste ponudnik blagovne logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji. Katere konkurenčne prednosti uveljavljate na trgu in kako raste realizacija prihodkov logističnih storitev? Pri izvajanju oskrbovalnih verig lahko kot konkurenčne prednosti izpostavimo predvsem ponudbo celovitih rešitev – prevzemi blaga po Slovenji in v tujini, skladiščne storitve, komisioniranje, distribucija po Sloveniji in regiji v različnih časovnih oknih, špediterske storitve itd. in zanesljivo ter kakovostno izvedbo. Slednje se še posebej odraža pri nočni oskrbi servisnih centrov z rezervnimi avto deli, ki jo izvajamo brezkontaktno. To pomeni, da vstopamo v prostore naslovnikov brez njihove prisotnosti. Navedene oskrbovalne verige izvajamo že več let in jih vztrajno širimo, saj jih trenutno izvajamo že za ca. 95 % avtomobilskih znamk v Sloveniji. Prav tako širimo oskrbovalne verige na področju pijač, bele tehnike in drugega blaga široke potrošnje. Zaupanje v naše delo nam potrjujejo tudi stranke, saj smo v letu 2017 glede na leto 2016 dosegali 35 % rast prihodkov logističnih storitev. Tudi za leto 2018 imamo zelo ambiciozne načrte glede prihodkov v tem segmentu.

53 128

logistika

Promocija

Za zanesljivo oskrbo, vsak dan. Samo en naslov je pravi!

Vaše paketne pošiljke bomo varno in zanesljivo dostavili na pravo mesto, ob pravem času. Zaupate nam lahko organizacijo blagovne logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji in širše v regiji ali pa celovito skladiščno logistiko blaga od prevzema, hrambe in komisioniranja do odpreme blaga.

posta.si

maj 2018

CELOVITE LOGISTIČNE STORITVE

Tako je, na 5. posvetu o 3. razvojni osi na Prevaljah leta 2015 smo se spraševali, kako nadoknaditi izgubljeni čas, ko se na tem projektu praktično ni ničesar dogajalo. Morda ne zveni neskromno, če rečem, da je tudi tisti posvet spodbudil odgovorne, lokalne skupnosti in nekatere civilne iniciative, da se je projekt v zadnjih treh letih le premaknil z mrtve točke. Na severnem delu sta sprejeti dve uredbi o DPN, za odseka Šentrupert – Velenje in Velenje – Slovenj Gradec, kjer se že izvaja parcelacija, v izdelavi je študija variant za odseka Slovenj Gradec – Dravograd in Dravograd – Holmec. Potekajo razpisi za projektiranje PGD in PZI za prva dva odseka. Kaj pa južni del? Podobno. Na osnovi sprejetega DPN za odsek od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline sta v izdelavi PGD in PZI projektna dokumentacija. Za odseka Maline – Metlika in Maline – Črnomelj je prav tako sprejet DPN, projektiranje posameznih pododsekov na nivoju PGD in PZI pa se bo pričelo še letos. Vse to vliva optimizem, da država misli resno. V majhnem zaostanku je edino srednji del oziroma odsek med avtocesto A1 in avtocesto A2. Izdelana je sicer študija variant in predlagana je najustreznejša, ki pa še ni potrjena, da bi se lahko pričel pripravljati DPN.

Torej se premika, a s katerimi ukrepi bi morala država zagotoviti, da se sprejeti terminski načrt ne bi več odmikal in kdo ima pri tem največjo odgovornost. Kaj lahko še stori Društvo za ceste severovzhodne Slovenije? Država oziroma konkretno Vlada RS in Ministrstvo za infrastrukturo morata zagotoviti vse pogoje, da bosta investitorja, DARS in DRSI, lahko zaprla finančno konstrukcijo za izvedbo posameznih načrtovanih odsekov v skladu s terminskim planom. Dejstvo je, da brez evropskih sredstev in kreditov programa ne bo možno realizirati. Društvo za ceste SV Slovenije odločujoče vloge nima. S podobnimi dogodki, kot je bil zadnji posvet na Ravnah, lahko spremlja in opozarja odgovorne institucije na morebitne večje zamude pri realizaciji projekta.

Boris Stergar

Ali gre zdaj končno zares? Tako so se vprašali organizatorji posveta o 3. razvojni osi na Ravnah, Društvo za ceste severovzhodne Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije. Ni nepomembno, da je pokroviteljstvo posveta prevzelo Ministrstvo za infrastrukturo. Tako razmišlja tudi Boris Stergar, univ. dipl. inženir gradbeništva, ki se je podpisal pod najzahtevnejše projekte cestnih odsekov v vzhodni Sloveniji, vodi Društvo za ceste severovzhodne Slovenije in je zaposlen v mariborskem podjetju BPI, Biroju za projektiranje in inženiring. Optimist je, ker se nekaj vendarle premika, čeprav zdaj predvsem v severnem delu 3. razvojne osi. Zdaj sta na potezi Vlada in Ministrstvo za infrastrukturo. Sicer pa Boris Stergar kot projektant z dolgoletno prakso in z nagrado za inovativne rešitve ni navdušen nad novo gradbeno zakonodajo. Posebej je kritičen, ker investitorji najbolj podcenjujejo fazo projektiranja. Pravi, da zakonodajalec za javna naročila ne loči visoko intelektualnega dela od mešanja betona.

foto: osebni arhiv

Vaše društvo je med organizatorji posveta o 3. razvojni osi na Ravnah. Katera opravljena dela pri tem projektu vlivajo optimizem, katera pa ne morajo dati zadovoljivega odgovora na vprašanje, ali gre končno zares? Na enem izmed posvetov ste se že spraševali, kako nadoknaditi izgubljeni čas med 2010 in 2015?

foto: arhiv podjetja

Zakonodajalec ne loči intelektualnega dela od mešanja betona

Projektiranje in 3. razvojna os

maj 2018

logistika

128

Projektiranje in 3. razvojna os

Severovzhodna Slovenija naj bi v novi finančni perspektivi zaradi večje nerazvitosti kot zahodni del države prejela več sredstev za razvoj infrastrukture. Ali se uresničuje napoved, da bo kohezijska regija Vzhodna Slovenija prejela več sredstev in katere prednostne projekte v prometni infrastrukturi bi izpostavili? Glede na že omenjeni plan izgradnje 3. razvojne osi, ki v celoti poteka po vzhodni Sloveniji, upravičeno pričakujemo, da bo ta regija v novi finančni perspektivi dobila več sredstev za razvoj infrastrukture. Tudi avtocestni odsek Draženci – Gruškovje, ta gradnja se letos zaključuje, je v vzhodni Sloveniji. Poleg 3. razvojne osi pa bi med prednostnimi projekti v naslednjih letih izpostavil hitro cesto Ptuj – Ormož, južno obvoznico Maribora, zahodno obvoznico Murske Sobote, obvoznico Krškega in novo cesto Hrastnik – Zidani Most. Seveda pa ne smemo spregledati izgradnje mreže kolesarskih povezav, ki se v veliki meri financirajo z evropskimi sredstvi. Tudi kolesarske poti so ceste, le nekoliko ožje. Njihovo umeščanje v prostor je podobno zahtevno kot umeščanje cest. Med pomembnimi velja omeniti mrežo kolesarskih poveza v Savinjski regiji, v prvi vrsti pa kolesarsko pot med mejama za Republiko Avstrijo pri Viču pri Dravogradu in z Republiko Hrvaško pri Ormožu. S 1. junijem se začne uveljavljati nov gradbeni zakon. Koliko lahko nekatere sprejete racionalizacije v normativni ureditvi omogočijo učinkovitejšo gradnjo objektov v prostoru? Pri umeščanju cest v prostor nikoli ni šlo brez težav. Z novimi zakoni je tako, da se njihova učinkovitost lahko ugotovi šele z njihovo uporabo. Tako je bilo s prejšnjim Zakonom o graditvi objektov in z vsemi njegovimi dopolnitvami. Vedno se je obljubljala neka racionalizacija, v praksi pa je bilo ravno obratno. Bojim se, da bo tudi tokrat

Kaj se vam zdi sporno? Nerazumljivo mi je, da je MOP črtal iz zakona revizijo projetne dokumentacije zahtevnih objektov, kamor spadajo tudi vse ceste. Večkrat sem opozoril, da bi morali biti podvrženi reviziji vsi projekti, ki se financirajo z javnimi sredstvi, pa je pri teh opozorilih zatajila tudi Inženirska zbornica. Na srečo so na Ministrstvu za infrastrukturo dovolj pametni, da so z Zakonom o cestah predpisali recenzijo projektne dokumentacije za vse vrste državnih cest. Zakon velja tudi za občinske ceste, toda občine se člena zakona o obvezni recenziji v glavnem izogibajo. Pa tudi občinske ceste se brez izjeme financirajo z javnimi sredstvi. Kvaliteta projektov očitno županov ne skrbi preveč. Kot vodja projektov delate v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. Pred leti ste bili nagrajeni za inovativnost. Katere objekte, ki ste jih projektirali, bi lahko po več merilih opredelili kot kakovostne idejne rešitve? Leta 2012 me je Družba za raziskave v cestni stroki Slovenije nagradila s priznanjem za izjemne inženirske dosežke. Bil sem vodja projekta najzahtevnejših avtocestnih odsekov v severovzhodni Slovenji, kot so odseki Šentilj – Pesnica, Pesnica – Slivnica, Lenart – Cogetinci, celotne Hitre ceste skozi Maribor od Pesnice do Slivnice, zahodne obvoznice Maribora in še nekaterih drugih. Bil pa sem tudi recenzent mnogih projektov posameznih odsekov na celotnem slovenskem avtocestnem križu. Pri vseh naštetih projektih sem sodeloval v vseh fazah projektiranja, od umeščanja v prostor do projektov za izvedbo oziroma projektov izvedenih del. Zakaj ste bili nagrajeni za inovativnost? Vsak projekt je po svoje inovativen, saj so ceste takšne vrste gradbenih inženirskih konstrukcij, kjer se ne more uporabiti »tipski« projekt kot na primer pri kakšni stavbi. Prostor, po katerem potekajo ceste, je povsod različen, v morfologiji, geologiji, hidrologiji in urbanizmu, zato so tudi inženirske rešitve unikatne. Kateri del projektiranja cest je najzahtevnejši z vidika umeščanja v prostor? Ali zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti postavlja pred projektante večjo odgovornost? Formalno objekte v prostor umeščajo prostorski

V vašem podjetju projektirate tudi površine za mirujoči promet. Kaj pomenijo te površine v prostoru? Površine za mirujoči promet so enako kot ceste prometni infrastrukturni objekti. Tudi njihovo projektiranje je podvrženo določenim tehničnim zakonitostim. Po njih poteka promet, ki mora biti do mesta, kjer se zaustavi, varen. V prostoru lahko zasedajo zelo velike površine, pač odvisno od načrtovane kapacitete, zato je zelo pomembno sodelovanje urbanistov. Te površine se v glavnem načrtujejo na urbanih območjih, v zadnjem času pa na njihovih obrobjih, ko govorimo o P&R. Sam vidim v tem veliko perspektivo, če se hočemo v mestnih središčih znebiti motornega prometa. Seveda brez istočasnega razvoja javnega potniškega prometa ne bo šlo, saj niso vsi za na kolo. Koliko projektanti upoštevate v vaših rešitvah načelo trajnostnega razvoja in zelenega gradbeništva? Ali ni od idejnih rešitev odvisno, kakšni bodo objekti v prometu? Kaj lahko prispevajo k zelenim rešitvam projektanti? Edini v RS imamo zaposlenega pooblaščenega inženirja z licenco Greenroads STP, ki jo podeljuje ameriška fundacija Greenroads. Licenca potrjuje usposobljenost posameznikov in organizacij s področja trajnostne cestne infrastrukture. Trajnost cestne infrastrukture se prične z idejnimi rešitvami in projektanti v tej in naslednjih fazah postavijo temelje za ves življenski cikel prometnice. Se pa po navadi zalomi v fazah uporabe in vzdrževanja.

Sheme ne bodo prevzele kupov odpadne embalaže Končalo se je tako, kot je družba Interseroh napovedovala že več let. Upravno sodišče v Ljubljani je odločilo, da ji ni treba več prevzemati embalaže, ker je presodilo, da Ministrstvo za okolje in prostor ne more odločati o obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo (to so DROE ali sheme), koliko odpadne embalaže naj prevzamejo na trgu. To lahko določi le okoljevarstveno dovoljenje, ne pa na primer Inšpektorat za okolje, ki je Interserohu določil, da mora prevzeti še 885 ton embalaže. Skladno z njenim tržnim deležem. Tako se končuje večletno dogovarjanje in prepričevanje, kdo mora na trgu prevzeti odpadno embalažo, ki jo povzročajo številni proizvajalci, ki so zdaj izvzeti iz sistemov, če na trg ne dajo več kot 15 ton embalaže. Eden izmed razlogov, zakaj niso bili vključeni v sistem, naj bi bil ekonomski, češ da bi to poslabšalo njihov ekonomski položaj. MOP predloga, da se izjeme odpravijo, dolgo časa ni sprejel. Napovedal je prve ukrepe šele po analizi podjetij, ki so bili sedaj oproščeni obveznosti, a naj bi končno odločitev sprejeli šele prihodnje leto.

55 128

načrtovalci oziroma urbanisti. Projektanti jim pripravimo samo tehnična izhodišča, zaradi tega se odgovornosti niso bistveno spremenile. Projektant je še vedno odgovoren za strokovnost in zakonitost svojih rešitev. Projektant, ki mu je zaupana umestitev ceste v prostor, se mora zavedati, da bo njegova rešitev trajno spremenila podobo pokrajine ali kraja, ko cesta poteka po urbaniziranem območju. On tudi določi, kje in kako dolgi bodo mostovi čez reke, viadukti, predori in drugi inženirski objekti. Zato je najpomembnejša konstrukcija trase in nivelete ceste, prečnega prereza in seveda vseh priključkov in križišč, brez katerih bi bila cesta brez funkcije. Temu rečemo študija variant do izbora najustreznejše. Pri tej fazi projektiranja je pomembno, da tvorno sodelujejo prostorski načrtovalci, ki bodo kasneje v obliki Državnega ali Občinskega prostorskega načrta (DPN ali OPPN) in končno uredbo ali odlokom neko cesto zakonsko definirali v prostoru. Žal pa lahko povem, da je ta faza projektiranja finančno najslabše ocenjena. Investitorji zanjo namenjajo najmanj denarja. In ker brez javnih razpisov pri nas ne gre, najzahtevnejše delo dobi najcenejši ponudnik. Naš zakonodajalec za javna naročila pač ne loči visoko intelektualnega dela od mešanja betona.

Kot so pokazali pogovori med Ministrstvom za okolje in prostor ter shemami, bodo v prihodnje vse obveznosti zapisane v novih okoljevarstvenih dovoljenjih. Tudi izjem naj ne bi bilo več. Do takrat bodo komunalna podjetja morala poiskati rešitve za velike kupe neprevzete odpadne embalaže, po ocenah gre za okrog 30.000 ton do konca leta. Do konca leta naj bi bil tudi sprejet novi zakon o varstvu okolja.

V Posavju lokalna samooskrba Z ribami S podporo evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo bodo v Posavju izvedli dva projekta lokalne samooskrbe s sladkovodnimi ribami. Gre za projekta Najboljša riba je posavska riba, ki bo podprt z nekaj več kot 120.000 evri, in Povezani s Savo, ki bi podprt z nekaj manj kot 85.000 evri. Cilj projekta Najboljša riba je posavska riba je okrepiti ozaveščenost o zdravi prehrani. Prehrano učencev, učiteljev, staršev in drugih Posavcev želijo močneje obogatiti z ribami in ribjimi izdelki iz lokalnega okolja. Povečali bi radi povpraševanje po ribah iz lokalnega okolja in s tem spodbudili razvoj posavskega ribogojstva. Vodilni partner projekta je Regionalna razvojna agencija Posavje iz Krškega. Projekt je sicer prijavila Občina Sevnica, partnerji projekta pa so osnovne šole Bistrica ob Sotli, Krmelj, Boštanj, Sevnica, Tržišče in Velika Dolina, Osnovna šola Marjana Nemca Radeče ter Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, Ribogojstvo Goričar in sevniški otroški vrtec Ciciban.

maj 2018

tako. Bojazen izhaja iz dejstva, da pripravljalec zakona ni upošteval praktično nobenega predloga Inženirske zbornice Slovenije, ki so bili dani na osnutek zakona. Žalostno je, da se glas več kot šest tisoč pooblaščenih inženirjev s pooblastili, ki nam jih je dala država, torej največjih strokovnjakov na svojih področjih, tako rekoč ne sliši, ko se pripravlja zakon, po katerem bodo morali v bodočnosti delati.

logistika

Kratko, zanimivo

foto: Katja Kodba

Tehnologija blocchain prinaša nove priložnosti, kadri aktualna tema Slovensko logistično združenje (SLZ) je na logističnem kongresu v Portorožu podelilo nagrado za posebne dosežke na področju logistike Alešu in Francu Erčulju, direktorju in prokuristu podjetja Frigologo. Priznanje logist leta izpostavlja in nagrajuje posameznika ali podjetje, ki je v preteklem letu najuspešneje reševalo logistične izzive, uvajalo inovacije ter podpiralo napredek logistične panoge. Aleš Erčulj, direktor podjetja, je opozoril predvsem na pomembnosti prenove IT sistema za ustvarjanje novih logističnih rešitev, na blockchain tehnologijo, ki virtualen svet spreminja v resničnost, ter na pomembnost zaupanja pri sklepanju poslov.

Logist leta 2017

logistika

128

Logist leta 2017

Z leve proti desni: Franc Erčulj, Aleš Erčulj in Igor Žula

Katere ugotovitve predlagateljev v obrazložitvi za priznanje logist leta 2017 se vam zdijo glede na vašo logistično prakso najbolj usmeritvene in spodbudne? Nagrado smo prejeli zaradi novega logističnega centra in prenove IT sistema. Zagotovo je naš novi logistični center bistvena pridobitev za slovenski prostor. In najpomembnejši, če govorim o »zunanjih dejavnikih«. Če mislim na notranje dejavnike in na naše podjetje, pa je to zagotovo prenovljen IT sistem. Vplivi so veliko globlji in segajo do nivoja kulture podjetja. Oboje hkrati pomeni za nas veliko nove energije in elana za ustvarjanje novih logističnih rešitev.

maj 2018

Pri izgradnji novega logističnega centra ste imeli dva cilja: povečanje učinkovitosti in ustvarjanje prijaznega logističnega centra. Kaj je prineslo leto dni poslovanja? Učinkovitost na nivoju produktivnosti se je pri posameznih aktivnostih povečala za več kot 40 %, kar je posledica sodobne ureditve centra in boljše organizacije. Na področju energetske učinkovitosti pa po enem letu delovanja ocenjujemo za približno 40 % nižjo porabo na kilogram blaga. Poudaril bi predvsem veliko boljše rešitve za zaposlene. Na voljo jim je vsa sodobna infrastruktura znotraj centra, ki

omogoča zaposlenim boljše počutje in lažje delo. Vaše poslovanje je odvisno od razvoja infrastrukture v državi. Vaše mnenje o zapletih okrog postavitve drugega tira in umestitve Slovenije v globalno logistiko? Drugi tir je zagotovo logistično gledano izjemno pomemben. Do logistike pa imata država in tudi lokalno okolje mnogokrat mačehovski odnos. Nekateri jo vidijo kot »umazano« dejavnost. Potrebno se je zavedati, da logistika prinaša v prostor poleg fizičnih tokov blaga tudi veliko storitev in več priložnosti za slovensko gospodarstvo. Slovenija mora izkoristiti svojo geostrateško pozicijo. Premalo naravnih bogastev/danosti imamo, da ne bi izkoristili tistih prednosti, ki jih imamo. Z drugim tirom bo Slovenija bistveno povečala svoj logistični vpliv v Evropi, kar je priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Le tako bomo lahko sledili ciljem Slovenije kot gospodarsko razvite države, ki bo svojim prebivalcem omogočala dobre priložnosti za izobraževanje, delo in bivanje. Logistični kongres je za vami. Kateri so najnovejši svetovni trendi v logistiki in kaj bi izpostavili kot prakso prihodnosti? Meni osebno je ostala v spominu predstavitev podjetja CargoX. V sebi skriva dve pomembni

57 Kaj vam pomeni naziv logist leta in kako kaže poslovanje v prvih mesecih? Vsak posel temelji na zaupanju. Prestižen naziv prinaša v poslovanje dodatni del zaupanja v partnerja. Govoriti o rezultatih je še prekmalu. Vendar verjamem, da bo priznanje opozorilo na naš prispevek k razvoju logistike v Sloveniji ter da bodo naši partnerji to znali spoštovati. Zakaj so ena osrednjih tem srečanj logistov oskrbovalne verige in zakaj govorite o

Logistika je ključen del oskrbovalne verige. Ko vzamete s police izdelek, ki si ga v tistem trenutku zaželite, se verjetno ne sprašujete,

Ko vzamete s police izdelek, ki si ga v tistem trenutku zaželite, se verjetno ne sprašujete, kako je ta izdelek prišel tja. kako je ta izdelek prišel tja. Tokovi znotraj oskrbovalne verige pa so vedno hitrejši in tako oskrbovalne verige vse bolj »občutljive«. Tematika kadrovanja se mi je osebno zdela izredno pomembna tema, o kateri se je govorilo na kongresu. Brez kadrov ni logistike. Stroškovno je izjemen pritisk na zniževanje cen logističnih storitev, na drugi strani pa je pritisk na

rast plač vsak dan večji. Na eni strani vedno zahtevnejši standardi in pričakovanja strank. Na drugi strani pa, kako ohraniti zaposlene zadovoljne. Kar velik izziv za panogo, ki je delovno intenzivna, kadrov pa vsak dan manj.

128

omejenosti »logističnih virov«?

logistika

točki. Uveljavlja slovenski know-how na svetovnem trgu in s tem dokazuje, da se ne smemo omejevati z državnimi mejami. Za to preprosto ni potrebe. Zmoremo več. Drugi pa je blockchain tehnologija, na kateri temelji njihova rešitev. Blockchain prinaša v svet priložnost, kjer bo virtualen svet postajal vse bolj realen. In to, da znamo v Sloveniji razvijati rešitve v najsodobnejših okoljih, nam bo v prihodnosti prinašalo znanje in priložnosti za posle z visoko dodano vrednostjo.

Katero merilo pri poslovni odličnosti logistike bi postavili na prvo mesto?

Vsekakor zadovoljstvo strank in zadovoljstvo zaposlenih. Vendar se ta »cilj« vsak dan spreminja in odmika. Je vsakodnevno delo, da se bližaš cilju, a obenem veš, da nikoli ne bomo »tam«. Zato je pomembno, da uživamo na poti do tega cilja. Eden izmed izzivov logistike je, da te nihče ne opazi, ko je vse tako, kot mora biti. Opažen si le takrat, ko nekaj ni, kot je bilo dogovorjeno. Zato je dragoceno, ko te včasih pohvali poslovni partner in da vedeti, da ceni delo vseh zaposlenih. Ali pa, ko kdo izmed zaposlenih pove, da »je pri nas lepo«. Posebno vrednost pa imajo stanovska priznanja, kot je »logist leta«, ki nam dajejo novo energijo.

Informatizacija in modernizacija dobro, a dodana vrednost za povprečjem EU

Logist leta je tradicionalno priznanje, ki ga Slovensko logistično združenje podeljuje vsako leto in prispeva k promoviranju najboljše logistične prakse v podjetjih. Če analizirate 6 meril poslovne odličnosti v logistiki, po katerih komisija presoja kandidate, kaj se je spremenilo v zadnjih letih: kje so najočitnejše spremembe in kje se še zatika?

Kriteriji za izbor logista leta so organizacijska, tehnološka, informacijska, ekonomska, razvojna in okoljska odličnost logistike. Vprašanje je, kje smo v Sloveniji, koliko smo odlični. Zadnja leta je bil dan močan poudarek informatizaciji in tehnološki modernizaciji. Ob vsem »pompu« okrog Industrije 4.0 in digitalizaciji se je sedaj na tem področju zares začelo premikati na bolje. Seveda nas čaka še zelo veliko dela, vendar pa je smer prava. Je na vseh področjih tako? Ne. Drugačna zgodba je ne področju ekonomske in organizacijske odličnosti. Dejstvo, da imamo v EU praktično največjo rast logistike na eni strani, medtem ko na drugi strani zaostajamo po dodani vrednosti na zaposlenega celo za povprečjem, kaže kaj moramo spremeniti. Mislim na nove poslovne modele in na razvoj dodatnih storitev. Nekaj prinaša nova tehnologije, vsekakor pa ne vsega. Veliko dela nas čaka tudi na področju organizacijske odličnosti. Zaradi digitalizacije in tehnološke modernizacije smo na to malo pozabili. Opažamo, da na tem področju ni večjih premikov. Tukaj so veliki izzivi tudi pri naročnikih, kjer se o razmejevanju med strateško in operativno nabavno ali prodajno funkcijo

ne govori veliko. Logistika pogosto sistemsko sploh ni uvedena, v logističnih družbah pa področja razvoja logistike skoraj ni. Takšno stanje je, čeprav menedžerska vodstva in stroka prisojata logistiki pogosto odločilen prispevek k dobremu poslovanju? Torej je logistika v podjetjih še vedno preveč podcenjen podsistem. Zakaj je tako? Dokler je logistika organizacijsko razmejena nekje med nabavno, prodajno in proizvodno funkcijo, je to funkcijo težko obravnavati celovito. Povsem enako je tudi s stroškovnim delom, saj je na tak način otežen tudi celovit pogled na vse stroške, ki so povezani z logistiko. Potem pa je težje iskanje rezerv in sistematično zmanjševanje stroškov, kaj šele vzpostavljanja sistema stalnega napredka in razvoja. Kot sem omenil že prej, organizacijska in razvojna komponenta logistike je premalo poudarjena in preslabo razumljena. To je tudi eden izzivov za združenje. Kaj je v tem trenutku večji izziv za logiste v gospodarstvu – oskrbovalne verige, zelena logistika ali tehnološka modernizacija? Koliko so teme zelene logistike v ospredju vaših strokovnih srečanj?

maj 2018

Na letošnjem tradicionalnem logističnem kongresu, organizira ga Slovensko logistično združenje, so ob močni mednarodni udeležbi strokovno razpravljali o temi Upravljanje s kadri in uvajanje napredne tehnologije v logistiki – dve nerazdružljivi funkciji. Na kongresu so izvolili tudi nov upravni odbor s petletnim mandatom. Predsednik ostaja Igor Žula, člana sta Tadej Pojbič in Damjan Zupančič. Igor Žula pozdravlja dosežke v informatizaciji in modernizaciji logistike v podjetjih. Vendar opozarja, da logisti zaostajajo z doseženo dodano vrednostjo celo za povprečjem v EU. Zato so izziv novi poslovni modeli, razvoj dodatnih storitev, več ukrepov za ekonomsko in organizacijsko odličnost.

Ne predstavljam si, da podjetje sprejema ukrepa na področju zelena logistike. Ukrepi se sprejemajo na tehnološkem, informacijskem in organizacijskem nivoju, posledice pa so potem bolj zelena in ekonomsko bolj učinkovita logistika. Bolj usposobljeni vozniki trošijo manj goriva in vozni park na dolgi rok potrebuje manj vzdrževanja. Organizacijsko in tehnološko dobro podprto planiranje distribucije oziroma transporta nam praviloma (!) omogoča boljši izkoristek voznega parka. Tako kot nam na strani proizvodnje in proizvodnih virov organizacijsko bolj zaokrožena logistika omogoča boljši nadzor nad stroški in bolj učinkovito prerazporejanje virov, itd. Še bi lahko našteval. Bistvo je torej v tem, da je logistika zelena, če izvajamo prave ukrepe, je torej posledica (tudi) pametne tehnološke modernizacije. Kaj pa oskrbovalne verige? Zelo podobno je z oskrbovalno verigo, ki celoten proces realizacije naročila razume in ga tudi obravnava bolj celovito – od kupca, naročnika, do dobavitelja oziroma obratno. Pri tem upošteva blagovni in informacijski tok. Vendar je tudi tukaj situacija podobna kot pri zeleni logistiki. Učinkovita oskrbovalne veriga je možna samo s pravimi ukrepi na

informacijskem, tehnološkem in organizacijskem področju. Bolj kot se trudimo razumeti celoten (!) proces realizacije naročila, bolj lahko usmerimo ukrepe na pravo področje.

Ne predstavljam si, da podjetje sprejema ukrepa na področju zelena logistike. Tehnološka modernizacija je torej v tem primeru zares ukrep, za katerega velja, da so trendi obrnjeni v pravo smer, a nas kljub temu čaka še veliko dela. Zelena logistika torej neposredno ni prisotna v naših predavanjih, seminarjih, obiskih sejmov ali dogodkih. O informatizaciji in digitalizaciji pa govorimo zelo veliko. V tem pogledu smo korak naprej, saj govorimo o ukrepih, ki delajo logistiko bolj zeleno. Katere so glavne naloge vašega združenja v tem letu? Na skupščini smo dobili nov mandat za naslednjih 5 let in nov Upravni odbor. Na novo smo postavili nekatere strateške cilje, zato je

letošnje leto posvečeno predvsem organizaciji in notranji konsolidaciji, saj moramo tudi v Slovenskem logističnem združenju narediti korak naprej. Za nami je zelo uspešen mednarodni kongres »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi«. Na kongresu je bilo preko 230 ljudi iz več kot 5 držav. To je pomemben preskok, vendar pa hkrati tudi obveznost. Dogodek želimo postaviti na seznam pomembnejših mednarodnih logističnih dogodkov, zato je internacionalizacija kongresa in združenja ena od pomembnejših aktivnosti. Druga pomembnejša strateška aktivnost je še večja povezanost s SRIPom Mobilnost in s tem z avtomobilskim grozdom. Do sedaj smo Združenje za promet, Avtomobilski grozd in Slovensko logistično združenje odlično sodelovali pri pripravi akcijskega načrta. To sodelovanje pa moramo še utrditi in ga nadgraditi pri izvedbi. Sodelovanje med naročniki in ponudniki logističnih storitev je izjemno pomembno, ga je premalo in tu želimo biti boljši. Sicer ostajamo zvesti tradiciji. Še naprej bomo organizirali oglede dobrih praks, obiske sejmov, dogodek Keep IT Simple in predavanja za naše člane. Letos bomo za člane ponudili tudi sistem povezanih delavnic na temo javnega nastopanja. Dela nam ne bo zmanjkalo. Promocija

KOMERCIALA

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 IS O 9 0 0 01 IS O 14 0 01 IS O 5 0 18 0 01 OHSAauS bureta s veri

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

Promocija

e j n i a n r b b m e č e ! i o m k k i o e t p m i a j z z n a t r ž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o z s re t s u Upoštevaj varnostno razdaljo! Poskrbi za varen in tekoč promet.