EOL 132

Specializirana revija za trajnostni razvoj

132

embalaža okolje logistika

Oktober 2018

mag. Janez Kopač: Slovenija si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriko brez TEŠ in nuklearke

Stane Menard: Brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo dr. Aleš Rotar: Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke dr. Zorka Novak Pintarič: Lastniki kapitala ne bodo mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ Jure Fišer: Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem gospodarstvu pa pogumno v naložbe Klemen Piškur: Panoga v razmahu, konkurenca močna, plinski tovornjaki dodana vrednost

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

STROKOVNI SEMINAR

Okoljski menedžment in trajnostni izzivi v podjetju Primer prakse Steklarne Hrastnik Sreda,

14. 11. 2018

Lokacija: Steklarna Hrastnik, d.o.o. – Večnamenski družbeni objekt Podkraj (Dom KS Steklarna), Podkraj 91a, 1430 Hrastnik

9.00–14.00 ure

Program: 8.30–9.00

Registracija

9.00–9.05

Nagovor generalnega direktorja Steklarne Hrastnik, mag. Petra Časa

1. Sklop: Okoljski menedžment 9.05–9.30

9.30–9.45

Strateški trajnostni razvoj – za poslovne in finančne priložnosti (mag. Vanesa Čanji, Fit media/Zelena Slovenija) Okoljski menedžment v Steklarni Hrastnik (Simona Lesar, Steklarna Hrastnik)

9.45–10.00 Okoljske rešitve v energetsko intenzivni dejavnosti (mag. Roman Tušek, Steklarna Hrastnik) 10.00–10.15 Investicije za trajnostni razvoj Steklarne Hrastnik (Jaša Polutnik, Steklarna Hrastnik) 10.15–10.30 Predstavitev projekta OPERH2 – Optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskemu taljenju stekla (Tilen Sever, Steklarna Hrastnik/Razvojni center eNeM) 10.30–10.50 Nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in odprta vprašanja (Alenka Markun, Marbo okolje)

10.50–11.20 Izzivi nove uredbe in pri doseganju mejnih vrednosti hrupa (Simona Lesar, Steklarna Hrastnik; Slaviša Oliverovič, Sinet) 11.20–11.30 Vprašanja – odgovori 11.30–11.45 Odmor 2. Sklop: Okoljsko komuniciranje 11.45–12.15 Vpetost proizvodnega podjetja v lokalno okolje in okoljsko komuniciranje z lokalno skupnostjo (Mojca Lavrič in Simona Lesar, Steklarna Hrastnik; Adi Zaletel, KS Steklarna Hrastnik; Občina Hrastnik) 12.15–12.45 Krizno komuniciranje (mag. Vanesa Čanji, Fit media/Zelena Slovenija) 12.45–13.00 Vprašanja – odgovori 3. Sklop: Ogled na lokaciji 13.00–14.00 Ogled okoljskih rešitev na lokaciji Steklarne Hrastnik (Razdelitev na dve skupini, ogled vodita Simona Lesar in Rosanda Kladnik) 14.00

Zaključek z ogledom izdelkov Steklarne Hrastnik in možnostjo nakupa v trgovini Glashuta

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Kotizacija: 184 € + ddv/osebo. 25 % popust za člane Zelenega omrežja Slovenije (138 € + ddv/osebo)

POSEBNA PONUDBA

Vsaka nadaljnja oseba iz iste organizacije ima na osnovno ceno 30 % popust.

Popusti se med seboj ne seštevajo.

Prijave zbiramo do ponedeljka, 5. 11. 2018, na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali preko spletne prijavnice. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo!

Vabljeni!

V sodelovanju:

Kontakt: Tanja Pangerl, Vodja projektov • t: 03 42 66 716 • e: tanja.pangerl@fitmedia.si • w: www.fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si

Promocija

Organizator:

K

akšen bo trg električne energije v EU, če bodo države še naprej subvencionirale elektrarne na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo? In kako bo z električno energijo v Sloveniji, kjer se je že drugič končala javna razprava o predlogu resolucije o energetskem konceptu? Ko gre za načela in cilje, soglasij ne manjka.

V

Elektro Maribor so v pripombah na EK med drugim zapisali, da si nobena država ne more privoščiti energetske politike, ki bi »prebivalstvo pahnila v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degradacijo.« In so še dodali, da je treba preprečiti negativne vplive energentov na zdravje prebivalstva. Energetska podjetja podravske regije soglašajo, da so poglavitni izzivi mrežne integracije novih naprav in virov, torej nova infrastruktura trajnostnega razvoja energetike. Toda hkrati se vprašujejo, kje so konkretne projekcije energetske bilance, za odgovor, kaj bo z energetiko ko bosta ugasnila TEŠ in NEK?

Z

daj je pač tako, da strokovna javnost razmišlja raznoglasno, tudi tako, da bodo OVE v energetski bilanci še kar nekaj časa predvsem začimba. Energetska zbornica oziroma energetske družbe razpravljajo po notah poslovnih in podjetniških interesov. Nevladne organizacije izrazito zeleno in precej parcialno. Vlada pri energetiki raje prede pajčevino, kot odloča, pri okoljskih omejitvah pa so ovire postavljene tako zelo visoko, da se zdijo skoraj nemogoči zbliževalni in inovativni predlogi, kako recimo sulcu v Savi zgraditi rečni rokav, ki bo ohranjal harmonijo habitata.

T

oda, ali je lahko dolgo tako, kot je? Naj se energetska juha kar naprej prekuhava?

Ne. Mag. Aleksander Mervar pravi, da »dalj ko bomo tiščali glavo v pesek, višji bo končni račun …« Pot do scenarija z odločitvami ne sme biti predolga. Nova vlada ne bo mogla preslišati opozorila, o tem v intervjuju govori mag. Janez Kopač, da je na ravni EU »obvezno sprejemati integrirane energetsko-klimatske strategije oziroma načrte«. Resolucija o energetskem konceptu naj sploh ne bi bil dokument, ki bi ga moral sprejeti državni

EOL foto: Rok Tržan

zbor. Energetika se sme načrtovati le kot del klimatske politike, pravi mag. Janez Kopač. In tak dokument mora Slovenija poslati v Bruselj do konca leta.

K

ako sestavljati energetsko oskrbo prihodnosti z znižanjem emisij toplogrednih plinov? Mag. Aleksander Mervar odgovarja, da EU pri proizvodnji električne energije načrtuje predvsem povečano vlaganje v najbolj nestabilne proizvodne vire, sonce in veter. In ugotavlja: »Če upoštevamo emisije toplogrednih plinov na proizvedeno MWh električne energije, ob upoštevanju celotnega življenjskega ciklusa (izdelava komponent in gradnja elektrarne, pridobivanje in predelava goriva, proizvodnja, ravnanje z odpadki in razgradnja proizvodnega objekta), je proizvodnja na MWh iz sončnih elektrarn šele na četrtem mestu: za hidro, vetrno in jedrsko energijo!«

K

akšna je torej lahko dramaturgija razprav o bližnji prihodnosti slovenske energetike? Kaj bi pokazalo modeliranje podatkov o zanesljivosti oskrbe z energijo iz OVE, predvsem vod in sonca, pa tudi o elektroenergetski odvisnosti Slovenije na primer leta 2045? Ali bomo znali obvladati nihajnost proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije?

N

ostradamusa v slovenski energetiki ni.

A konkretni izračuni mag. Aleksandra Mervarja so opcija, ki je razgrnila več dilem razvoja slovenske energetike. V resnici precej več kot to. Kajti načrtovanje dolgoročnih energetskih bilanc je predvsem vprašanje, za kakšno razvojno paradigmo se odloča država.

Elektroenergetska strategija ne more izbirati poti mimo identitete zelene Slovenije, ki želi ostati v prvi deseterici držav, odličnih pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja. A je tudi država, kjer naraščajo emisije ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov in PM₁₀. Torej, na Slovenijo čez trideset let ne sme brleti le medla žarnica z visoko ceno energije. Za proizvodnjo zelene energije pa naj se tehnološko usposobi, kjer je že danes konkurenčna, in naj pospeši naložbe v hidroelektrarne, v sončne elektrarne, v uporabo lesne biomase, v baterije …

M

orda bo tako Slovenija res postala vodilni trg za distribucijo proizvodnje in skladiščenja električne energije … ali laboratorij zelene mobilnosti v EU … ali evropski prostor za učenje o trajnostnem razvoju … ali …

A

kdo bo moder zeleni Orfej slovenske energetske politike? Bo vlada?

Jože Volfand, glavni urednik

oktober 2018

aj bo resolucija o Energetskem konceptu dolga ali kratka, nekonkretna ali zračna, tukaj je. Na situ. In naj jo beremo od spredaj ali od zadaj, lahkih odgovorov in odločitev ne bo. Najslabše bo, če nova vlada ne bo takoj zagrizla v kislo energetsko jabolko.

Uvodnik

N

132

Nostradamusa v energetiki ni, kje je moder zeleni Orfej

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, oktober 2018 Naklada 2.100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

11 Embalažne rešitve v luči krožnega gospodarstva 12 Rešitev ni v alternativnih vrečkah, ampak v glavi potrošnika 14 Barva embalaže ima sposobnost, da se oko ustavi in začne se prodaja 22 Pomlajena Agra v ospredje postavlja ekološko in lokalno 23 Izvajanje aktivnosti občin s pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe 24 V ospredju sta trajnostna mobilnost in trajnostni turizem 26 Slovenija visokega okoljskega odtisa ne znižuje, zato so tveganja večja 28 Slovenija si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriko brez TEŠ in nuklearke 30 Začetek vseh v javnem sektorju so energetski pregledi

sebina

4 132

EOL

Impresum

32 Od konfliktnih mineralov in kritičnih materialov do pravičnega števca 34 V zadnjem desetletju izreden padec števila novih vrtin na južnem delu Panonskega bazena Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

37 Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke 40 Lastniki kapitala ne bodo mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ 42 Novorojenčki bi bili zadovoljni, če bi starši uporabili zdravo kmečko pamet 44 Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem gospodarstvu pa pogumno v naložbe

46 Odpadki so boleč žulj, a tudi predolgi birokratski postopki

48 Les je fantastičen material, z modifikacijami se širi spekter uporabe

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

oktober 2018

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

50 Z inteligentnim sistemom do daljše življenjske dobe lesa, šibek člen je primarna predelava

52 Prehoda na alternativne pogone za gospodarska komercialna vozila ne bo čez noč 54 Panoga v razmahu, konkurenca močna, plinski tovornjaki dodana vrednost

56 V tovornem prometu še dolgo ne bo elektrike, a Slovenija ne spodbuja uporabe UZP 58 Slovenija – čista za vedno!

Podjetje Cosmo Films, vodilni svetovni proizvajalec posebnih folij za fleksibilno pakiranje, laminiranje in označevanje ter sintetični papir, uvaja toplotno odporne (HR) folije na osnovi BOPP. Folije so zasnovane tako, da delujejo kot tiskarski sloji, ki Fotografije: arhiv proizvajalcev

5 132

EOL

Jure Leben

Jure Leben je prevzel ministrsko dolžnost na Ministrstvu za okolje in prostor in tako zamenjal Ireno Majcen. Ob primopredaji je med drugim dejal, da je bilo ministrstvo dolga leta politično, kadrovsko in finančno zapostavljeno. »Okoljska oziroma prostorska problematika se tiče prav vsakega izmed nas,« je dejal minister in menil, da mora postati okoljsko ministrstvo osrednji resor v državi: »Trdim namreč, da mora okoljski vidik postati sestavni del vsake politične odločitve v Sloveniji. Varovanje okolja je namreč ključni civilizacijski izziv našega časa. Na področju varovanja okolja kot civilizacija pademo ali obstanemo.« Kot največje izzive, ki zahtevajo takojšnje ukrepe, je minister Jure Leben navedel: urejanje vprašanja odpadne embalaže, ki ostaja pri družbah, pooblaščenih za ravnanje z odpadki, nujna sanacija žarišč v Mežici in pri Celju, nadaljevanje prenove gradbene zakonodaje, nov stanovanjski zakon in urejanje Triglavskega narodnega parka.

Peter Pišek odprl logistični center na Lopati Na podelitvi prestižnih svetovnih nagrad Pentawards, ki so namenjene oblikovanju embalaže, je skandinavska oblikovalska skupina, ki je del skupine I & F, osvojila srebrno nagrado v kategoriji blagovnih znamk Food - Distributors / Retailers za kupca Kolonihagen. Letošnje nagrade so bile podeljene v muzeju Guggenheim v New Yorku. Z izgradnjo mostu med obstoječo blagovno znamko in novimi izdelki so želeli kupcu ponuditi vtis o tem, kakšen bi bil obisk Kolonihagena. Z izvrstnimi botaničnimi ilustracijami embalaža izdelka sporoča občutek podedovanega znanja, ročno izdelane podrobnosti, dober okus in fino kakovost. Predstavlja antitezo industrijske proizvodnje. Designu so dodali tudi mrežo, ki poveča prepoznavnost in jasno prikazuje pomembne informacije. Je fleksibilna in se prilagodi na vsak izdelek.

Simbolizira police za izdelke, ki jih najdemo v ikoničnih starih trgovinah s hrano, s posnetki in slikami iz Kolonihagena. Ikone in sodobna barvna paleta zagotavljajo vidno razlikovanje med vrstami izdelkov.

V Celju so na Lopati, tik ob avtocesti, odprli največji zasebni logistični center v Sloveniji.

Razteza se na površini 10.000 m² in je v lasti zasebne prevozniške skupine Frigotransport Pišek & Hsf Logistik, ki jo vodi Peter Pišek.

Vrednost naložbe je štiri milijone evrov. Gre za prvi del investicije skupine Pišek & Hsf Logistik. Center so postavili v letu dni. Peter Pišek, lastnik podjetja, je ob dogodku med drugim povedal, da delajo državni prostorski načrt še za širitev hladilnic, pokrita parkirišča za tovorna in osebna vozila. V razvoju podjetja so v ospredju hladilnice, parkirišča in servisna dejavnost. Drugi del investicije bo stal okrog 10 milijonov evrov. Petru Pišku so na infrastrukturnem in gospodarskem ministrstvu obljubili, da bodo logistični center povezali s štajersko avtocesto.

oktober 2018

Na trgu so nove folije, ki so primerne za mastno embalažo za prigrizke

Srebro za Scandinavian Design Group na Pentawards

Jure Leben napoveduje sanacijo žarišč v Mežici in Celju

Peter Pišek

Carlsberg je objavil vrsto inovacij, vključno z novim Snap Packom, ki naj bi zmanjšale količino plastičnih odpadkov na svetu za več kot 1.200 ton letno. To ustreza 60 milijonom plastičnih vrečk. Snap Pack nadomešča plastični ovoj, ki se uporablja za ovoj šestih pločevink piva Carlsberg s pionirsko tehnologijo. Pomembna embalaža za industrijo piva bo zmanjšala količino plastike, ki se uporablja v tradicionalnih večkratnih pakiranjih do 76 %. Snap Pack je že tri leta v razvoju in je le ena od trajnostnih rešitev za pakiranje Carlsberga.

Druge izboljšave vključujejo prehod na srebrna črnila certificirana s Cradle-toCradle TM na nalepkah za steklenice, da se lahko izboljšajo možnosti recikliranja.

Nov premaz na steklenicah, ki jih je mogoče ponovno napolniti, podaljšuje njihovo življenjsko dobo. Novi pokrovčki odstranjujejo kisik, da je pivo bolj sveže in okusno. Novosti predstavljajo prvo od serij trajnostnega programa Carlsberg Group, ki se sooča s pritiski potrošnikov in z zahtevami za manjši ogljični odtis za manj odpadne vode. Najprej jih bodo uporabljali na vodilni blagovni znamki Carlsberg.

nadomeščajo film BOPET v večplastnih laminatih za različne aplikacije embalaže v živilskih in neživilskih segmentih. Nove toplotno odporne folije so prozorne, tesnijo in so obojestransko obdelane s filmi, ki zagotavljajo kvaliteten potisk. Termično stabilne folije imajo odlične lastnosti drsenja in dobro možnost obdelave. Zato dobro delujejo na visoko hitrostnih strojih za pakiranje FFS. Na voljo so folije v debelini 15, 18 in 20 mikronov. Folije so primerne tako za lepljenje kot tudi za ekstruzijsko laminiranje in nudijo dobro laminacijsko vez. Družba je prav tako izdelala pregradno različico folije. Folija je odporna na maščobe in je zato primerna za mastno embalažo za prigrizke.

foto: arhiv podjetja

Sekundarno embalažo za pločevinke piva zamenjalo inovativno lepilo

foto: arhiv ministrstva

Novosti

Kratko, zanimivo

6 132

EOL

Kratko, zanimivo Družba DS Smith prejela 37. Slovenski oskar za embalažo Na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra in sočasnim mednarodnim sejmom embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, ki sta potekala konec avgusta v Gornji Radgoni, so razglasili nosilca priznanja 37. Slovenski oskar za embalažo.

Med šestimi nominiranimi embalažnimi izdelki sta Slovenskega oskarja za embalažo prejela Univerzalna vogalna zaščita DS Smith Slovenije v razredu transportne embalaže, avtor je Miha Krnc, in Scriba Stylus industrijske oblikovalke Andreje Pogačar v razredu prodajna, primarna embalaža, kartonska zloženka.

S čezmejnimi vodarskimi projekti Primorci do evropskih sredstev Odbor za spremljanje Programa sodelovanja V-A Italija-Slovenija je odobril sofinanciranje strateških projektov VISFRIM (Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih) in GREVISLIN (Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženosti vrst in habitatnih tipov ob rekah) iz evropskih sredstev. Projekta sta namenjena krepitvi učinkovitega upravljanja voda in razvoja zelene infrastrukture na čezmejnih porečjih. Projekti se nanašajo na povodje Soče, predvsem na porečju Vipave, ter na porečjih rek Livenza in Lemene. Strateška projekta VISFRIM in GREVISLIN sta bila pripravljena z dobrim sodelovanjem med slovenskimi občinami in državo ter z italijanskimi državnimi, deželnimi in lokalnimi institucijami in ob podpori Stalne slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo.

oktober 2018

Sredstva za izvedbo triletnega projekta znašajo 2.940.000 EUR. Od tega je za gradbene protipoplavne ukrepe na porečju Vipave namenjenih 895.000 EUR, za pripravo dodatne tehnične in finančne dokumentacije za izvedbo protipoplavnih ukrepov v sodelujočih slovenskih občinah pa 142.000 EUR. V okviru projekta GREVISLIN bo pripravljen dolgoročni načrt razvoja zelene infrastrukture za povodji Soče in Levenze. Izdelana bo projektna dokumentacija za vzpostavitev zelene infrastrukture v Občini Vipava, Občini Ajdovščina, Občini Miren-Kostanjevica in Mestni občini Nova Gorica. Sredstva za izvedbo znašajo 2.940.000 EUR, od tega za investicije v zeleno infrastrukturo na slovenski strani približno 657.600 EUR in 158.000 EUR za pripravo projektne dokumentacije.

Novosti Kodirni stroj visokih zmogljivosti za steklenice

V podjetju Bruichladdich Distillery Co. Ltd so lani namestili prvi kodirni stroj Linx CSL30 v proizvodni liniji za gin. Zaradi dobrih rezultatov so sedaj namestili enak stroj tudi na liniji za embaliranje viskija. Kakovostne in stalne kode, ki jih proizvaja Linx CSL30, omogočajo, da botanični steklenički Botanist Islay Dry Gin izpolnjujeta zahteve izvoznih trgov za visokokakovostne oznake. Vstavljen v nalepko s steklenico CSL30 kodira dve vrstici, višine 5 mm, na dno steklenice.

Kode vsebujejo številko vrstice in serijsko kodo, vključno z edinstveno številko stekleničke, datumom in časom proizvodnje steklenice. Linija proizvede 2.100 steklenic na uro, devet ur dnevno. Proizvedejo 1,2 milijona steklenic na leto. Oba kodirna stroja Linx CSL30 zagotavljata visokokakovostne kode, ki so ločene, vendar jasne in se vedno pojavljajo v istem položaju na steklenici.

Dodatna prednost uporabe laserskih kodirnih strojev je zmanjšanje potrošnega materiala, kar odpravlja potrebo po čiščenju in vzdrževanju tiskalnih glav. Ta zanesljivost in doslednost zagotavljata minimalne odmore in omogočata, da proizvajalec napitkov vedno izpolnjuje roke.

Izboljšan pakirni sistem za jogurte

Podjetje Gerhard Schubert GmbH je v Kölnu na sejmu Anuga FoodTec predstavilo sistem TLM za pakiranje jogurta v embalažo.

Sistem je opremljen z ovojno komponento Flowmodul, ki je vgrajena v stroj. 3D skener, tudi od podjetja Schubert, zagotavlja

kakovost pakiranih izdelkov na liniji. Gerhard Schubert GmbH iz Crailsheima ima dolgoletne izkušnje na področju pakiranja mlečnih izdelkov in šteje med svoje stranke številne znane proizvajalce. Mlekarna Alois Müller uporablja tehnologijo TLM za sekundarno embalažo svojih izdelkov, kot je serija "Corner Yogurt". Stroj, ki je predstavljen v Anuga FoodTec, je opremljen s predalčkom "Corner Yogurt - mini" za otroke v mešanih pakiranjih. Dvodelne komore so združene v parih z zgornjim ovojem. Stroj obdeluje izdelke z optimalno hitrostjo 60 ciklov na minuto. To zagotavlja, da se jogurt ne nalepi na folijo, kar bi bilo v primeru višjih stopenj cikla možno. 3D skener, nameščen na liniji, omogoča, da se jogurti s poškodovanimi ali manjkajočimi pokrovi ne dvignejo. Poleg tega 3D-skener zagotavlja pravilno usmerjenost lončkov za jogurt v zgornji ovoj. Opremljen je s petimi roboti pick-and-place, ki v prehrambno linijo spuščajo 300 izdelkov na minuto.

Možnost pakiranja mešanih paketov v različnih kombinacijah daje kupcu dodatno fleksibilnost. Sistem TLM izpolnjuje visoke standarde glede higiene in zagotavljanja kakovosti med postopkom pakiranja. To omogoča enostavno čiščenje kaset iz nerjavečega jekla pod visokim pritiskom.

Pokrovčki iz sladkornega trsa za manj emisij

Bio etanol, surovina za zeleni™ polietilen, je osnova za bioplastične pokrovčke United caps greener Je iz sladkornega trsa, obnovljive alternative tradicionalnim fosilnim surovinam. Ker gre za obnovljivi vir, sladkorni trs zajame in izloči CO2 iz ozračja z vsakim rastnim ciklom.

To pomeni, da proizvodnja zelenega polietilena Green™ prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnim polietilenom iz fosilnih materialov. "Posledično je ogljični odtis I'm green™ polietilena negativen, če upoštevamo analizo življenjskega cikla izdelka. To pomeni, da vsak kilogram I'm green™ polietilena, ki se uporablja v izdelkih United caps, povzroči 3,09 kg CO2, ki se izloči iz ozračja," pravijo v podjetju Braskem. Poleg surovin I'm green™ je

Alternativa nerazgradljivemu pakiranju sendvičev Podjetje Coveris zagotavlja neplastično alternativo sedanjim nerazgradljivim OPP obloženim pakiranjem za sendviče. Nova embalaža plastiko nadomešča s celulozo v kombinaciji s ploščo FSC / PEFC. Brezplačna alternativa za dosego 100 % trajnostnega nabavnega, obnovljivega pakiranja se ujema z obstoječo zmogljivostjo z življenjsko dobo Freshlife® P + 3 rok trajanja v toplotno zaprtih formatih. Paketi, ki se lahko reciklirajo, in kompostirne folijske podloge (EN13432) se znatno hitreje razgradijo od alternativ OPP. Ponuditi želijo bolj krožno rešitev za pakiranje v skladu z zavezami Združenega kraljestva za znižanje količine plastike. Ekskluzivne oblike RecyclaPEel™ za potrošnike so namenjene ločevanju posameznih komponent embalaže, saj omogočijo večjo možnost recikliranja, če so pravilno ločene. Z uporabo patentirane peel-away tehnologije paket omogoča enostavno odstranjevanje laminiranih komponent. Ločevanje materialov pomeni, da je več kot 90 % teže embalaže v celoti mogoče reciklirati v obstoječi infrastrukturi, pri čemer stremijo k 100 % reciklaži.

Popolnoma elektrificiran stroj za embaliranje pladnjev Na sejmu PPMA 2018 je podjetje Packaging Automation predstavilo, kot trdijo, danes edini popolnoma zaprti električni stroj za embaliranje pladnjev na trgu.

Visoka hitrost, prilagodljiva patentirana tehnologija upravljanja gibanja omogoča maksimalno hitrost stroja in deluje brez uporabe stisnjenega zraka. Na voljo so tudi razne embalažne rešitve, ki jih je mogoče reciklirati in kompostirati in so Fotografije: arhiv proizvajalcev

na voljo strankam za uporabo s stroji PA. Prikazali so tudi unikaten sistem orodij, ki zmanjša nenačrtovane izpade do 90 %.

Del embalažne linije je tudi integrirani tehtalni sistem PA MiWeigh, ki so ga izdelali zaradi potreb kupcev, da bi izboljšali produktivnost linij za montažo izdelkov.

Sistem MiWeigh je neposredno nadzorovan preko glavnega zaslona in zagotavlja obsežne informacije o dejanskih podatkih, ki omogočajo spremljanje procesa pakiranja in učinkovitost po posameznih vrstah.

Neil Ashton, PA operativni direktor, je dodal: »Ker je čas ključen za naše stranke, lahko našo paleto naprav povežemo preko omrežja, preko interneta, ki omogoča servisni skupini PA, da lahko kadar koli pokliče in spremlja stanje delovanja naprave ali kadar koli diagnosticira napako komponente. To jim daje zaupanje, da lahko po napaki v najkrajšem možnem času ponovno zaženejo proizvodnjo."

Polipropilenska plastenka za sirup v zeleni barvi Ikonična francoska blagovna znamka Teisseire je v sodelovanju z RPC Kutenholz razvila visoko zmogljivo plastenko za sirup za sok.

Litrsko polipropilensko plastenko z značilno klasično kovinsko zeleno barvo Teisseira dopolnjuje bela etiketa. S svojim dolgim vratom, ki vsebuje vtisnjene črke, plastenka ponuja moderen videz za privlačen pogled na prodajnih policah. Hkrati je zasnova enostavna za uporabo v baru ali restavraciji, saj merilna kapica zagotavlja natančno odmerjanje sirupa. Sirup je na voljo v različnih okusih, kot so kivi, malina, mango, breskev, pasijonka, jagoda in kokosovo olje. »Ta projekt je bil izveden hitro in učinkovito ter dokazuje močno delovno partnerstvo, ki smo ga vzpostavili s Teisseirejem,« pravi Björn Müller, vodja ključnih kupcev pri RPC Kutenholz.

Družba SIJ Acroni iz Skupine SIJ je prevzela dejavnost in opremo za predelavo žlindre družbe Harsco Minerali. S podjetjem so že prej sodelovali. S tem želi Skupina SIJ utrditi delo po načelu krožnega gospodarstva in vertikalne integracije. Žlindro, ki nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji jekla, bo SIJ Acroni predeloval sam za ponovno uporabo v proizvodnji oziroma jo bo tržil kot vhodni material za druge industrije. SIJ Acroni bo žlindro predeloval po enakem postopku kot doslej z najvišjimi okoljevarstvenimi standardi skladno z zakonodajo in Direktivo o industrijskih emisijah (IED). Lani so v družbi Harsco Minerali predelali 200.000 ton SIJ Acronijeve žlindre, od leta 2011 do danes pa skupno že 950.000 ton bele in črne žlindre.

7 132

EOL

SIJ Acroni prevzel dejavnost družb Harsco Minerali

polietilen sledil enakemu proizvodnemu procesu kot tradicionalni fosilni polietilen, ki zagotavlja, da ima polietilen enako kakovost kot fosilni ekvivalent. I'm green™polietilen ustreza vsem obstoječim scenarijem konca življenjskega cikla izdelka. Etanol je trajnostno pridobljen z jasnim certifikatom oskrbovalne verige.

Črna žlindra, ki nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji nelegiranih jekel v elektroobločnih pečeh, se po predelavi uporablja kot agregat za zmesi za asfalt in druge inženirske rešitve. Mineralni produkt iz predelave bele žlindre se uporablja za gradnjo vseh vrst inženirskih nasipov, sanacijo odlagališč in podobno. Iz bele žlindre pa je mogoče pridobivati tudi mineralno volno, ki se uporablja za toplotno, zvočno in požarno izolacijo.

Na novo se bodo morali kategorizirati vsi nastanitveni obrati V okviru 51. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) 2018 v Celju je potekal posvet z aktualno tematiko »Standardi kakovosti za 5-zvezdična doživetja Slovenije kot zelene butične destinacije«. Organizirala sta ga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenska turistična organizacija.

Uvodoma so bile predstavljene novosti na področju kategorizacije nastanitvenih obratov na osnovi novega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. oktobra letos. V obdobju 6 mesecev se bodo morali na novo kategorizirati vsi nastanitveni obrati, pri čemer bodo morali hoteli izpolnjevati standarde Hotelstars.

V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije, je predstavljena vizija, da bo Slovenija globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Zato so se na posvetu pogovarjali tudi o konceptu 5-zvezdičnih doživetij, ki bo pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experiences na temeljih jasno opredeljenih kriterijev zbral tista doživetja, ki so najbolj reprezentativna in so pomembna za doseganje te vizije.

oktober 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Koliko se gospodarska rast pozna v poslovanju slovenskega papirništva?

Papir v digitalni obliki. To je osrednja tema letošnjega tradicionalnega mednarodnega srečanja slovenske papirnopredelovalne panoge. Ali gre za napoved, da bo digitalizacija iz uporabe spodrinila papir?

Kako bo odgovorila papirna panoga? Stane Menard, predsednik upravnega odbora združenja papirne in papirnopredelovalne industrije pri GZS, in hkrati direktor ter lastnik podjetja Nova Kuverta, prepričljivo odgovarja z optimističnim tonom. Pravi, da nas digitalna doba res obkroža, a enako je s papirjem.

In dodaja, da digitalizacija zagotovo ni primerna za komuniciranja. Sicer pa se zavzema za tehnološko posodobitev panoge in za specializacijo proizvodnje. Ko pojasnjuje, kakšen kos kruha si lahko odrežejo v Evropi proizvajalci kuvert, pove, da so pred dobrimi desetimi leti proizvedli 125 milijard pisemskih kuvert, zdaj le 56. A Nova Kuverta dobro posluje.

Trenutno je stanje dobro. Trg je ugoden. Tudi slovenska papirna industrija jezdi na valu pozitivnih sprememb.

Kako si razlagate, da je bilo lani v Sloveniji izdelano manj papirja in manj kartona kot predhodno leto?

Konkurenti so v določenih segmentih prevzeli oskrbo slovenskega trga in domači proizvajalci malce zgubljajo bitko. Tako je pač na trgu.

Na Združenju ste med drugim ugotavljali, da rast cen surovin zelo vpliva na poslovanje, zlasti cena celuloze. Kaj vse lahko poslabša poslovne rezultate do konca leta?

Papirna industrija je zelo odvisna od energije, ki je bistveno dražja, kot je bila. Pri celulozi je trend rasti že leto in pol nenavadno močan.

A glavni dejavnik je zastarela tehnologija. V slovenskem papirništvu je najmlajši papirni stroj star že preko štirideset let. To se pravi, da panoga ni opremljena za borbo na trgu.

Ali so možnosti za tehnološko posodobitev glede na to, da je dodana vrednost v papirni industriji nizka?

Višjo dodano vrednost bo mogoče doseči, če se bo papirna industrija bistveno posodobila.

Za to bo potrebno najti investitorje, ki bodo prepoznali Slovenijo kot trg, kjer je dovolj interesa za vlaganje.

A slovenska papirno-predelovalna industrija je pretežno v tujih rokah, torej bi se lahko pričakovalo, da so investitorji zainteresirani za modernizacijo našega papirništva. Zanimiv je primer podjetja Količevo Karton, kjer so v zadnjih letih ogromno vlagali.

Drži. Količevo karton je bistveno izboljšal uporabo sredstev. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kartonski stroj v Količevem precej star. Še iz Titove Jugoslavije.

Torej so tudi pri njih potrebne naložbe v tehnologije?

Posodobitve sicer so, ampak brez naložb v papirništvo ne bo šlo.

Ali so letos napovedane kakšne posebne investicije v papirno industrijo?

Stane Menard

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo

Papirna industrija

oktober 2018

Embalaža

132

Papirna industrija

Manjše rekonstrukcije, to da. A nov stroj za proizvodnjo papirja, kartona ali higienskega papirja ne stane manj kot 100 mio, včasih 200 ali 300 mio. Takšen bi moral biti obseg vlaganj v proizvodnjo, in če takega vlagatelja ni, je težko zagotoviti kvaliteto.

So projekti za takšne investicije pripravljeni?

Bi jim lahko sledile banke, ki imajo v tem trenutku relativno dovolj denarja?

Lahko bi. Seveda pa takšna investicija pomeni, da se produkte prodaja pretežno na tujih trgih.

Slovenski trg je premajhen za drage naložbe.

A naša papirna industrija je tako in tako velik izvoznik. Papirnice izvozijo okoli 90 %. Kaj najbolj pritegne v izvozu glede na to, da je dodana vrednost še vedno izziv?

Dodana vrednost papirne industrije je lahko samo pri tistih izdelkih, ki so zahtevnejši.

Na primer papirji nizke gramature, papirji s posebno dodelavo, posebni papirji za kuverte, za izdelke, ki niso enostavni papir, recimo časopisni ali kaj podobnega.

To pomeni, da bi se morala papirna industrija bolj specializirati?

Zaenkrat ne.

Ja, na vsak način. Poiskati mora tiste produkte, s katerimi je lahko konkurenčna. Saj to tudi delamo, si prizadevamo. Ampak ni vedno uspeha.

V nobenem podjetju?

Katere naše papirniške firme bi se lahko bolj

9 Kaj pa stroški v papirni industriji? Posebej mislim na energetiko in uporabo vode. Podatki za lani kažejo, da dosega papirna industrija dobre rezultate, ko gre za večjo energetsko učinkovitost in za manjšo porabo vode. So mnenja, da je papirna industrija velik dolžnik okolju, drugi pa pravijo, da se papirničarji tega zavedate in da se okoljska odgovornost spreminja.

Papirna industrija se spreminja v okviru tehnologije, ki je zelo stara. Iz lesa je potrebno pridobiti celulozno vlakno in iz tega vlakna je treba sestaviti polo papirja. Zato je potrebno ogromno energije in vode. Možnosti so omejene. Vem za raziskave, kako bi se naj celuloza pridobivala brez vode in brez kuhanja. Žal so raziskave obstale na mrtvi točki. Lahko se racionalizira poraba, ne more pa se bistveno zmanjšati. Vse je odvisno od tehnologije.

Druga omejitev je povezana z naslovom vašega letošnjega dneva papirništva in mednarodnega srečanja papirništva. Naslov je zanimiv in vznemirljiv. Papir v digitalni dobi. Kaj se bo zgodilo s papirjem v digitalni dobi? Vsi napovedujejo postopno usihanje porabe papirja?

Prepričan sem, da bo obseg papirja kar ostal, kjer je, in da bo na nekaterih področjih poraba porasla.

Na katera področja mislite?

Mislim na stabilno arhiviranje podatkov.

Marsikateri digitalni arhiv na medijih, ki so bili zelo moderni pred tridesetimi leti, danes ne zna nihče več prebrati. Jih ne more uporabiti.

Kaset in diskov ni več mogoče prebrati. Že jutri ne bo več mogoče »prebrati« DVD in USB …

Na vašem letošnjem strokovnem srečanju boste potemtakem ugotovili, da za prihodnost papirne industrije ni bojazni?

Zagotovo ne. Papir je zanesljivo eden od ekološko najbolj sprejemljivih materialov, ki se uporabljajo v embalaži. To, kar danes poslušamo v razpravah, plastične vrečke da ali ne, bi bila lahko že zdavnaj zgodovina. Na trgu imamo vrečke iz papirja, ki so okolju prijazne. Noben problem ni, da bi nadomestile plastiko. Manjka nekaj volje na račun cene oziroma stroškov v trgovini.

Srečanje na Bledu bo mednarodno. Ali tudi tuje firme ugotavljajo podobno kot vi?

Tudi. Segmenti uporabe papirja, kjer se trg širi, so zagotovo povsod v Evropi. Rastejo embalaža in posebni izdelki, zmanjšuje pa se uporaba časopisnega papirja in podobno.

Združenje v tem letu. Kaj je v ospredju?

Na prvem mestu moramo zagotoviti, da se bo glas papirničarjev bolj slišal in da se ga bo dalo

18

| Hotel R ikl i

Tudi ti se marsikdaj ne zavedajo, da bi papirna industrija lahko še več prispevala, ko gre za oskrbo upravljavcev države. Primer: v zakonodaji imamo zapisano, da bi morala biti javna naročila zelena. Na področju papirništva se še to ni zgodilo. Nisem še videl državnega urada, ki bi uporabljal ekološki oziroma recikliran papir.

Najbrž je tudi vaše podjetje Nova kuverta v posebnem položaju, če govoriva o digitalni dobi. Opazovalcu se zdi, da kuvert ne bomo več uporabljali. Kaj se dogaja s pisemsko ovojnico, s kuverto?

Pošta, če začnem malo z zgodovino, je nastala kot odgovor na potrebe po komuniciranju.

Prvi poštarji, ki so nosili okrog sporočila, so bili zaščiteni s posebnimi odredbami cesarjev in kraljev, da so se lahko gibali sem in tja. Ker je bila pač takšna potreba po komuniciranju.

Sčasoma se je razvila potreba po univerzalnem poštnem standardu. V nabiralnik vsak dan pride tisto, kar je poslano od kjerkoli v svetu. In dokler univerzalna poštna obveznost obstaja, toliko časa bodo poštarji nosili pošto. In dokler jih bodo ljudje uporabljali kot prenosnike sporočil. Sporočila, ki se digitalizirajo in gredo po internetu, imajo mnogo prednosti, imajo pa tudi veliko pomanjkljivosti, ki jih sedaj še nihče ne vidi.

Na primer.

Vsak povprečen prebivalec sveta je kot življenjsko nujo posvojil, da ima vedno v žepu digitalno napravo, ki ji pomotoma rečemo telefon. Naprava je stalno vključena. Nedavno

Ba

nc

e,

Bled

, Sloven

14.-15. no ve m

20 er

Kaj pa odločevalci v gospodarski politiki?

la

b

To je glavna tema letošnjega srečanja na dnevih papirništva. Prva ugotovitev bo precej optimistična. Digitalna doba je okrog nas, poraba papirja pa tudi. Je stabilna, včasih raste.

Digitalizacija je uporabna na področjih, ki so bližja statistiki. Zagotovo pa digitalizacija ni

Toda spletno komuniciranje, tudi prodaja po spletu, je izredno v porastu. Ali mislite, da bomo vendarle ostali pri knjigah in časopisih?

tudi prebrati na papirju. Naša panoga je stara, veliko prispeva, veliko izvaža. Javnost premalo pozna vlogo papirne industrije v gospodarstvu Slovenije.

132

Zagotovo vsi, ki delajo na področju oskrbe t.i. segmenta packaging embalaže. To je del, ki raste. Potem del trga, ki je povezan s farmacevtsko industrijo, tisti, ki proizvajajo nizke gramature papirja in posebne embalaže. Zdaj je čas za bolj luksuzne zgodbe, trg jih čedalje bolj išče. Prav tako so tržno zanimivi izdelki visokega ranga, mislim na embalažo za kozmetiko itd.

primerna za komuniciranje. Tisto, kar je poslano po e-mailu, se rado zelo hitro izgubi in pozabi.

Embalaža

usmerile v specializirano proizvodnjo?

oktober 2018

Promocija

ija

PAPIR V DIGITALNI DOBI

10

sem govoril s kolegom iz ZDA. Eden od operaterjev pripravlja novo aplikacijo. Uredili bodo, da bo zakonita. Za številko, ki jo želi izbrati, bi uporabnik lahko vprašal, kje se trenutno nahaja. In bo dobil odgovor. Če je to današnja realnost, mislim, da bi nas moralo biti strah.

Način, kako se uporaba digitalnih možnosti razvija, je namreč ušla nadzoru kontrole ali mogoče, v črnih teorijah zarote, celo namenoma ni kontrole. To je današnji čas. Vsi imamo pred očmi sistem prometa, ki ga kakovostno ureja zakonodaja v vseh državah. Tudi pošta kot sistem, ki zagotavlja komunikacijo, je izredno dobro pokrita z zakonodajo. Če odprem tuje pismo, je to kaznivo dejanje. Zagotovljene so osnovne pravice. Prometa po internetu nihče ni reguliral takrat, ko bi bil čas, danes pa pravijo, da se več ne da. Da je že preraslo moč ene države. Danes je Google mnogo močnejši kot vlada in se temu primerno tudi obnaša.

Embalaža

132

Papirna industrija

Kako to vpliva na vašo proizvodnjo in na vaš asortiman proizvodnje?

Podatki za zadnjih deset, dvanajst let veliko povedo. Vrh pisemske pošte je bil med leti 2000 in 2005. Takrat se je po Evropi distribuiralo okrog 125 milijard pisemskih pošiljk.

Proizvajalci kuvert v Evropi se srečujemo na letnem kongresu. Statistika za 2017. Zdaj kroži le 56 milijard kuvert, kar pomeni, da se je v tem obdobju trg zmanjšal za več kot polovico. To ima posledice. Vsi proizvajalci si iščemo prostor pod soncem v tistem delu, ki je ostal v Evropi. Trenutno so v Evropi trije proizvajalci v prvi ligi. Ti proizvedejo 70 % vseh kuvert v Evropi, potem je druga liga. V njej nas je pet, ki delamo veliko večino ostalega. Branža se je konsolidirala in stanjšala.

Kaj pa asortiman? Kakšne so spremembe v Evropi in v Novi kuverti?

Spremembe so intenzivne. Klasična pošta, računi, bančna obvestila in podobno. Ta del se zmanjšuje. Povečuje se del pisemskih pošiljk, ki so namenjene komercialnim ponudbam.

Marketing po pošti narašča. To zahteva inovativnost. Zlasti mislim na design kuverte. Če je nekaj, kar pritegne pogled, je možnost, da boš nekaj prodal. Ameriška raziskava pravi, da je prodajno pismo še vedno najbolj učinkovit prodajalec.

To počenjate tudi v vašem podjetju?

Tudi. Ukvarjamo se s proizvodnjo takšnih kuvert in tudi z razvojem novih.

Kaj pa klasične kuverte? Še vedno. Težišče je še vedno klasika.

Podatki o količini? V zadnjih treh letih?

oktober 2018

V zadnjih petih letih, če govoriva v kosih, je obseg proizvodnje manjši za polovico.

Poslujete pa kljub vsemu dobro?

Seveda, ker se prilagodimo pri stroških in proizvodnji.

Kje vidite Novo kuverto čez pet let?

Pravzaprav bo ostala na tem področju dela. Bo pa manjša, kot je zdaj. Proizvodnja trenutno poteka na več lokacijah. V prihodnje se bo združevala tam, kjer bo najbolj ekonomično proizvajati. Občina Radeče je cenejša kot Ljubljana.

Med slovenskimi menedžerji ste posebnost.

Po Evropi ne potujete z letali, ker pravite, da je nebo rezervirano za ptice. Kako to sprejemajo kupci?

Ljudje, ki me poznajo dlje časa, že vedo, kako in kaj. Da se srečamo, se pripeljem z avtom, kamorkoli je treba. Na Portugalsko, Finsko, Irsko, Turčijo. Kvalitetni poslovni pogovori se lahko opravijo samo osebno. O tem sem trdno prepričan, čeprav me digitalna doba prepričuje, da nimam prav. Jaz ostajam pri svojem. Osebni pogovor je več vreden in učinkovitejši. Ne predstavljam si, kako bi lahko uspešno posloval s kupcem ali dobaviteljem, če ga ne bi poznal osebno, če ne bi poznal njegove tovarne, njegove trgovine, tiskarne. Če ne bi vedel, kakšne ljudi ima zaposlene, če ne bi vedel, kakšne kupce oskrbuje. Šele tako lahko prilagodim svojo ponudbo njegovim potrebam. Ne gre brez tega.

Kje so pretežno vaši kupci, kje dobavitelji?

Kako sprejemajo zahodnjaki vaš način komuniciranja in potovanja, saj prisegajo na hitrost, na letala, skratka, na drugačne modele komuniciranja?

Ja. To je res. Papir kot osnovna surovina naše proizvodnje prihaja iz Skandinavije. Kvalitetni kuvertni papirji so doma na Švedskem in Finskem. Tisti, ki me oskrbujejo, so že dojeli, da je bolj enostavno poslovati s kupcem, ki ga boljše poznajo. Pri kupcih pa je prednost, ker dostikrat doživim, da me kupec pokliče in vpraša za nasvet. Lahko mu svetujem, kaj naj naredi v tiskarni. Če ne bi vedel, bi mu težko pametno svetoval. Oboji, dobavitelji in kupci, dojemajo, da stare metode še niso za staro šaro.

Kakšen zelo zanimiv primer iz vaše dolgoletne prakse? Je bil kdo posebej presenečen, da ste prevozili tisoč kilometrov do njegove pisarne?

Seveda. Ko je iznenada zapustil delovno mesto starejši nabavnik v banki na Nizozemskem, je prišel njegov mladi naslednik. Prav tako iznenada. Na to informacijo sem ga poklical in povedal, da bom v torek na obisku. Na drugi strani je zavladala tišina. Kako to mislite, a na obisk boste prišli, me je vprašal. Potem sem šel na obisk in sva se pogovorila. Že dvanajst let sodelujeva. Je navdušen.

stroji za izdelavo kuvert so začeli obratovati pred dvesto leti. Cehovska pripadnost je na zglednem nivoju. Podatki zahtevajo, da se prilagajamo in optimiziramo proizvodnjo glede na trenutne okoliščine.

Koliko kilometrov ste prevozili po Evropi?

Povprečje je 100.000 km letno.

Vaša posebnost je tudi, da ne uporabljate ne računalnika in tudi ne e-pošte. Kako se vam to obnese? Se lahko uredi vse po telefonu?

Seveda. Vse se lahko uredi na način, ki gre mimo digitalnega omrežja. Prepričan sem, da se tako uredi mnogo bolj kvalitetno. Digitalni način komuniciranja je nekaj, kar v bistvu kvari vsebino komunikacije.

Sploh niste poskušali uporabljati računalnika?

Sem si ga malo ogledal še v časih procesorjev, nekaj pred pentiumom. Ugotovil sem, da je to slepa ulica. In če danes gledam, je to precej očitno.

V Sloveniji ste znani tudi po tem, da ste vsako leto med organizatorji svetovnega festivala praženega krompirja. Zakaj?

Obstaja društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Vsi v društvu si prizadevamo, da bi se ob pripravi tradicionalne slovenske specialitete družili, bili prijetne dobre volje in bolj človeški. Trenutno opravljam funkcijo predsednika društva. To je bolj koordinatorstvo.

Povejte recept, kateri pražen krompir je najboljši, kako se ga pripravi?

Vsi so zelo dobri. Ne iščemo najboljšega v smislu zlate medalje ali tekmovanja. Velja pregovor - po okusih … Prvi recept je klasika stare mame. Najprej je treba najti kvaliteten krompir, kvalitetno mast, pravo čebulo. Postopek praženja mora potekati počasi, na koncu pa dodamo malo ocvirkov. Podrobno je recept objavljen v našem Društvenem uradnem listu.

Poleg klasičnega je še mnogo receptov. Do zdaj smo jih zbrali blizu 200 in bomo izdali knjižico Pražen krompir vsak dan v letu.

Vam ostane še kaj prostega časa za druge stvari v življenju?

Ja. Vse je v vprašanju, kako razporediti 24 ur na dan. Posel ni vse. Človek ima tudi druge interese, prijatelje, knjige, kakšno zgodovino pogledaš, osvežiš zemljepis. Greš na pot ne zato, da srečaš kupca, ampak da vidiš, kako ljudje živijo. V Moldaviji ali pa mogoče Casablanki. Seveda z avtom.

Kakor slišim, boste v vaš posel vključili tudi hčerko in zeta. Kaj to pomeni?

Industrija kuvert je povezana v združenje FEPE. Kako načrtujete razvoj panoge za prihodnjih deset let?

Sta že kar vključena. Nadaljujeta posle, ki sem jih začel. Imata pa tudi kup svojih idej in jih uspešno razvijata.

Industrija kuvert je ena od starejših. Prvi

Več na www.zelenaslovenija.si

Embalažne rešitve v luči krožnega gospodarstva Ana Sotlar

S

poznanje, da je krožno gospodarstvo mnogo več od ravnanja z odpadki, je v podjetju Brigl & Bergmeister že dozorelo, pa vendar je razširjena odgovornost proizvajalcev (ROP), ki jo je uvedla Evropska komisija, prinesla spodbudo za premislek o vseh fazah življenjskega cikla izdelkov. ROP je inštrument, ki je kombinacija ekonomskih in regulatornih elementov. V embalažni panogi je potrebno premisliti o izbiri materialov, o barvah, ki jih uporabljamo, in procesih, v katerih ustvarjamo.

N

a okrogli mizi in delavnicah so razpravljavci poudarili naslednje:

• Ni enakih rešitev za vse. Podjetja morajo domisliti rešitve, izdelane po meri.

• Razviti bo potrebno sodelovalne mreže, da bi podprli sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij.

• Rešitve morda že obstajajo v drugih panogah/ industriji in jih je potrebno le prenesti.

• Uporabljati je treba surovine, ki so okolju neškodljive in lahko reciklabilne.

• Pri dobavnih verigah bo potrebne več transparentnosti. S širjenjem delovanja se dobavna veriga spreminja v dobavno mrežo.

• Spremeniti bo treba ustaljene poslovne modele in namesto izdelkov ponujati storitve.

• Spremeniti je treba tradicionalen način delovanja, razvijati nove načine sodelovanja – koopeticijo.

• Spremembe bodo podprte z orodji, ki jih prinaša digitalizacija.

Ana Sotlar, Papirnica Vevče d. o. o.

Veščine

Spodbude

Viri

Akcijski načrt

Sprememba

Ali pa bo prišlo do: Veščine Vizija

Spodbude

Viri

Akcijski načrt

Zmeda

Spodbude

Viri

Akcijski načrt

Nelagodje in tesnoba

Viri

Akcijski načrt

Počasna sprememba

Akcijski načrt

Frustracije

Vizija

Veščine

Vizija

Veščine

Spodbude

Vizija

Veščine

Spodbude

Viri

11

Neuspeh

Učinkovito do krožnega gospodarstva. Vir: povzeto po Knoster, T. (1991) - predstavljeno na konferenci TASH. Washington, D.C. • Zavedati se moramo, da je vsak med nami na koncu potrošnik in da tudi s svojimi nakupovalnimi navadami prispevamo k razvoju okoljsko ustreznejših produktov.

K

atja Hanssen iz Environmental Protection Encouragement Agency je poudarila, da je za uvedbo krožnega gospodarstva potrebna sprememba miselnosti, pravzaprav kar kulturna sprememba. Pri tem velja vključevati znanja in sposobnosti mlade generacije.

Eko dizajn

M

ed glavnimi zaključki konference je pomen eko dizajna. Gre za ekološko zasnovo izdelka/storitve, kamor sistematično vključujemo okoljske vidike izdelka skozi celotno življenjsko dobo izdelka/storitve s ciljem izboljšati okoljsko učinkovitost skozi celoten življenjski cikel. Že v zasnovi izdelka se torej na osnovi okoljskih kriterijev zasnuje, katere surovine in materiali bodo uporabljeni, na kakšnih strojih izdelani, kako bo potekal proces izdelave, katere tiskarske barve bodo uporabljene, kakšna bo embalaža. Upoštevajo se logistične poti, skladiščenje, distribucija, uporaba, zbiranje sekundarnih virov surovin, sortiranje, možnosti recikliranja.

P

redstavljena je bila programska rešitev, ki olajša načrtovanje in zasnovo na osnovi ocene življenjskega cikla (LCA – Life cicle assessment). Seveda pa morajo biti v podjetjih ustvarjeni pogoji za uvedbo sprememb, ki vodijo h krožnemu gospodarstvu. Kot je to zelo ilustrativno predstavila Sophie Kieselbach iz podjetja Thinkstep, morajo biti v podjetjih za spremembe

na voljo vizija, veščine, spodbude, viri in načrt.

O

dmevna je bila predstavitev zmanjševanja količin odpadne hrane z embalažno rešitvijo in primer Heidelberga, ki namesto tiskarskih strojev prodaja storitev tiskanja. Ob tem je Kristina Schneider iz Afinum Management opozorila, da kljub stremljenju k recikliranju ljudje pri tem še neradi sodelujejo. V podjetju je treba ustvariti okolje za kolektivno učenje in delo, saj izkušnje kažejo, da so projektno vodena podjetja bolj interdisciplinarna. Za uspešne spremembe je treba dati prostor inovacijam in razviti učeča se podjetja, zato je potrebno spremeniti način vodenja. Napoveduje se sprememba vodenja v sledenje. V podjetjih je izjemnega pomena razmerje generacij. Izziv je, kako znanje in izkušnje starejših generacij ohranimo in prenesemo ter jih nadgradimo.

Vključevanje potrošnikov

A

deline Farrelly iz FEVE – European Container Glass Federation je povedala, da se po zaslugi potrošnikov in dobrega sistema zbiranja reciklira kar 74 % stekla in da je za to potrebna podpora dobavne mreže. Ključ do tega je komunikacija in izobraževanje potrošnika.

Dr. Susanne Czecht iz ERRT – European Retail Round Table je predstavila, kako trgovci koristijo neposreden stik s potrošniki. Z raznimi recepti, nasveti za uporabo, komuniciranjem prednosti izdelka za okolje prispevajo k izobraževanju potrošnikov.

oktober 2018

Vsako drugo leto Papirnica Vevče in Brigl & Bergmeister organizirata Mednarodno etiketno konferenco, ki je v več kot dvajsetlih letih prerasla v embalažno konferenco.

Tokrat je potekala pod naslovom Skupaj na poti h krožnemu gospodarstvu, s provokativnim podnaslovom Smo pripravljeni na leto 2015? V ospredju so bili izzivi, ki jih prinaša evropska okoljska zakonodaja na področju embalaže in omejenost virov.

Svetovni trg embalaže bo z 190 milijard dolarjev v letu 2018 zrasel na 257 milijard dolarjev v letu 2025.

Vizija

Embalaža

132

Embalažni trendi

Rešitev ni v alternativnih vrečkah, ampak v glavi potrošnika Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št.

35/ 17), ki je začela veljati 8. julija 2017, je bil izveden prenos Direktive 2017/720/ EU o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Z novelo Uredbe so uvedeni ukrepi za postopno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na največ 90 takšnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025. Trgovce smo povprašali, kako poteka uvedba novele Uredbe in kakšni so odzivi potrošnikov. »Čeprav posamezni kupci še vedno kdaj negodujejo, če ne dobijo brezplačne vrečke, se je v zadnjih letih potrošnja vrečk pomembno zmanjšala,« je povedala Lučka Kavkler iz Mercatorja. Na blagajnah so že pri vseh trgovcih vrečke iz neplastičnih materialov. Pri Tušu pa so tudi na »sveže oddelke sadja in zelenjave umestili možnost uporabe 100-% razgradljive vrečke,« je pojasnil Marko Razdevšek.

foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Anketa o plastičnih vrečkah

12 132

Embalaža oktober 2018

Anketa o plastičnih vrečkah

Vprašanja, ki smo jih postavili trgovcem: 1. Kako ste začeli izvajati novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

2. Kakšni so odzivi potrošnikov? Ali zdaj potrošniki prihajajo po nakupih s svojo embalažo, vrečkami?

3. Katere alternative ponujate potrošnikom in kakšno je vaše mnenje o noveli Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

Lučka Kavkler, vodja službe Varstvo okolja in storitve, Mercator

1.

Nekaterim zahtevam Uredbe smo v Mercatorju že morali zadostiti. Skladno z njimi smo spremenili poročanje za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Večina zahtev Uredbe pa prične veljati 1. 1. 2019. V Mercatorju zato pripravljamo vrsto ukrepov in možnih alternativnih rešitev za postopno omejevanje potrošnje vrečk. Med temi je tudi prodaja vrečk iz okolju prijaznejših materialov in vrečk oziroma embalaže za večkratno uporabo.

2.

Opažamo, da so kupci zelo ozaveščeni, hkrati imajo raznolike želje in pričakovanja, ki niso vedno skladne s strokovnimi usmeritvami in smernicami dobre higienske prakse.

Mercator je že pred 10 leti v svoji veliki akciji Okolju prijazen sosed vsem gospodinjstvom v Sloveniji podaril veliko trajno nakupovalno

vrečko. Tako je v Sloveniji začel trend redne uporabe lastnih vrečk. Kupce smo povabili, naj ravnajo čim bolj trajnostno, naj potrošijo čim manj vrečk, naj vsako čim večkrat uporabijo in naj tiste, ki niso več uporabne, pravilno odvržejo v zabojnike. Čeprav posamezni kupci še vedno kdaj negodujejo, če ne dobijo brezplačne vrečke, se je v zadnjih letih potrošnja vrečk v Mercatorju pomembno zmanjšala.

O

b tem želimo opozoriti, da brez sodelovanja vseh deležnikov ne moremo pričakovati znatnih premikov k bolj trajnostni porabi vrečk. Vprašanja trajnosti embalaže se ne smejo obravnavati ločeno od izdelka ter morajo slediti razmišljanju o celotnem življenjskem ciklu, ki je preprečiti prenašanje problemov z ene stopnje življenjskega cikla na drugo, z enega geografskega območja na drugega in z enega okoljskega medija na drugega. Prepovedi in hitri ukrepi ne morejo zagotoviti želenih rezultatov.

3.

V Mercatorju želimo opozoriti, da ni ustrezno kot okolju neprijazne obravnavati samo ''klasične'' plastične nosilne vrečke, ker imajo vse nosilne vrečke (tudi npr. papirne, biološko razgradljive, tekstilne, …) negativne vplive ne okolje. Iz objavljenih poročil o LCA analizah vrečk je razvidno, da vrečke iz naštetih materialov okolje skozi celoten življenjski cikel obremenjujejo bolj kot vrečke iz plastičnih materialov. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor v odgovoru na naša vprašanja glede

13 Marko Razdevšek, ambasador trajnosti, Tuš

ato v Mercatorju kupce podobno kot že pred 10 leti spodbujamo k trajnostni, torej dolgotrajni uporabi trajnih plastičnih nakupovalnih vrečk iz recikliranega materiala. Načrtujemo, da jim bomo v kratkem lahko ponudili dodatne rešitve, ki bodo zmanjšale netrajnostno potrošnjo vrečk. Samo s skupnimi prizadevanji, z doslednim trajnostnim vedenjem ter premišljenimi in strokovno podprtimi ukrepi se torej lahko nadejamo resnično bolj trajnostne potrošnje.

Fikret Gerzić, direktor trgovine / Directeur Magasin, E.LECLERC

E

.Leclerc spoštuje vse predpise, ki veljajo na območju RS, prav tako tudi Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. To pomeni, da smo že vsa leta vključeni v DROE in redno izvajamo vse obveznosti. Da nenehno obveščamo in ozaveščamo tako zaposlene kot stranke o ravnanju z odpadno embalažo. Našim strankam ponujamo nakup biorazgradljivih vrečk, kartonskih vrečk in škatel. Postavljen imamo tudi eko kotiček, kjer lahko stranke pri nas pustijo vso embalažo, ki jo nato sortirano odpelje komunalno podjetje.

1.

Skrb za okolje je ena od pomembnih svetovnih smernic, ki jo upoštevamo pri svojem delovanju. Trajnostno naravnanost integriramo v številne procese poslovanja podjetja, predvsem pa se moramo vsi zavedati pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki in ločevanja odpadkov. Pri tej problematiki smo v preteklih letih storili odločilne korake naprej, predvsem pa smo se pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, povezanih s spremembo Uredbe, povezali z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki kot gospodarska družba v skladu s predpisi zagotavlja ustrezno ravnanje z omenjeno embalažo. To nam zagotavlja izpolnjevanje visokih standardov ravnanja z odpadno embalažo.

L

Oddelek za odnose z javnostmi, Hofer

očujemo vso odpadno embalažo, o pomenu pravilnega ločevanja pa nenehno izvajamo ozaveščanje zaposlenih v poslovalnicah in najemnikov lokalov v prodajnih centrih.

Namen ločevanja odpadkov ni zgolj zmanjšati ogljični odtis, temveč tudi naravnati poslovno razmišljanje za ohranjanje čistega okolja ter preprečevanja nastajanja odpadkov, ki se jih ne da predelati.

P

2.

ri podjetju HOFER se zavedamo problematike embalaže, zato pozdravljamo novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Omenjena Uredba na nas vpliva minimalno, saj v naših trgovinah brezplačnih plastičnih vrečk nimamo. Največja novost za nas je posredovanje informacije o številu prodanih plastičnih vrečk oziroma porabi lahkih vrečk, namenjenih za primarno pakiranje, vsako tromesečje na FURS. Kar se tiče odzivov naših kupcev, opažamo, da so vedno bolj ozaveščeni in vedno pogosteje prinesejo s seboj svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo.

Uporabljajo tudi prazne kartonske embalaže z naših pakirnih polic, ki jo sicer predamo naprej v reciklažo. Obenem smo pri podjetju Hofer kot odziv na vedno večji problem plastike kot prvi večji slovenski trgovec februarja letos v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno vrečko »Manj je v(r)eč« iz trpežnega 100 % bombaža Fairtrade, ki je obstojna veliko dlje od klasične nakupovalne vrečke. Kupci jo lahko uporabljajo tako za sveža živila, kot so sadje in zelenjavo, kot za pakirana živila. Vrečka izpolnjuje standarde pravične trgovine, s projektom pa želimo kupce spodbuditi k spreminjanju navad in k iskanju dolgoročnih rešitev s pozitivnim

V Tušu, kot trajnostno usmerjenemu podjetju, želimo potrošnike ozavestiti o pomembnosti uporabe razgradljivih vrečk ter tako pomembno prispevati k varovanju našega okolja. Potrošnik ima pri nas na blagajni že sedaj možnost izbire nakupovalne papirnate vrečke, trajne vrečke, tekstilne, biorazgradljive ali kartonske škatle. Določen segment kupcev je izkoristil to ponudbo in so navdušeni nad možnostjo izbire. V prihodnje pa bodo omenjene možnosti trajnostno naravnanih vrečk v vseh naših poslovalnicah popolnoma nadomestile klasične plastične vrečke, kar smo v preteklih mesecih že testno uvedli v nekaj poslovalnicah.

P

rav tako smo kot prvi trgovec v določenih poslovalnicah na sveže oddelke sadja in zelenjave umestili možnost uporabe 100-% razgradljive vrečke. Kupcem tako ponujamo možnost, da ob nakupu izberejo razgradljivo papirnato vrečko in pomembno prispevajo k skrbi za okolje. Določen delež kupcev je možnost pozdravil.

P

otrošniki so bolj ozaveščeni kot pred časom.

Delež visoko ozaveščenih kupcev narašča, posledično se spreminja tudi odnos kupcev do

3.

132

Z

vrečk. Opažamo, da se pogosteje dogaja, da kupci ne posegajo po novih plastičnih vrečkah, ampak da s seboj prinesejo svoje vrečke. Bodisi gre za trajne vrečke, bodisi za ponovno uporabo plastičnih vrečk. Prav tako so bolj pozorni in vse bolj podpirajo naše iniciative po uporabi trajnostne embalaže za prenos izdelkov iz naših trgovin.

Embalaža

učinkom na varovanje okolja. Obenem 5 centov od vsake prodane vrečke Manj je v(r)eč namenjamo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode. Skladno z našimi vrednotami pozdravljamo spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Problematiki embalaže in odpadne embalaže bomo tudi v prihodnosti namenjali veliko pozornosti in se trudili uveljavljati ukrepe, ki bodo omogočali odgovorne in trajnostne nakupne navade.

Kupci so vse bolj informirani o okoljski problematiki. V podjetju podpiramo vse iniciative za napredek na tem področju. Trajne vrečke so pri nas na razpolago na blagajnah že nekaj let, že tretje leto imamo na razpolago tudi papirnate vrečke in dve leti biorazgradljive nosilne vrečke.

D

o konca leta bomo na vseh blagajnah v Tuševih prodajalnah iz prodaje popolnoma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke, ki jih bodo nadomestile ostale trajnostno usmerjene vrečke, med drugim tudi FSC papirnata nakupovalna vrečka. Namen ukinitve plastičnih vrečk v naših prodajalnah je zagotavljanje visoke ravni varstva okolja.

Tina Cipot, korporativno komuniciranje, Lidl Slovenija

V

Lidlu Slovenija smo se določil nove Uredbe že lotili in obenem tudi naredili nekaj korakov. Pri sadju in zelenjavi imamo že nameščene obveščevalne table, s katerimi obveščamo kupce o namenu tankih plastičnih vrečk, ki so tam na voljo. To je tudi edina lokacija, kjer še ponujamo tanke brezplačne vrečke, kakršne uredba dovoljuje za nepredpakirana živila. Sicer smo s 1. 6. 2018 iz prodaje povsem umaknili navadne nosilne plastične vrečke in jih nadomestili s papirnatimi v več velikostih. Pridružili smo se tudi kampanji Ministrstva za okolje in prostor »Imam svojo vrečko« in tudi sami objavljamo številne izobraževalne vsebine na temo plastične embalaže. V marcu 2018 smo se po vzoru mednarodne Skupine Lidl zavezali, da bomo do leta 2025 zmanjšali uporabo plastičnih materialov v svojem poslovanju za 20 %. Zavezali smo se tudi, da bo do leta 2025 vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo možno 100 % reciklirati, obnoviti ali ponovno uporabiti. Konec leta 2019 pa pri nas ne bo več možno kupiti plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (pribor, krožniki itd.). Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oz. materialov, ki jih je mogoče reciklirati, o čemer na ravni Skupine Lidl že potekajo pogovori z dobavitelji. Nadalje si bo podjetje prizadevalo tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno. Trgovci lahko naredimo, kar je v naši moči, veliko pa je odvisno tudi od kupcev.

Prepričani smo, da so tovrstne poteze – kot je umik plastičnih vrečk z blagajn – tudi spodbuda za kupce, da se še bolj trajnostno obnašajo.

Menimo, da bo ravno na tem področju veliko naredilo tudi ozaveščanje javnosti.

oktober 2018

ponujanja ''alternativnih'' vrečk namesto ''klasičnih'' plastičnih vrečk navaja, da »akcije, s katerimi se potrošnikov ne spodbuja k spremembi njihovih potrošniških navad (iz "za vsak nakup nova vrečka" v "vrečko uporabim večkrat"), ampak le k zamenjavi embalažnega materiala za določeno embalažno enoto, ne vodijo k doseganju ciljev Direktive 2015/720/EU, saj ne prispevajo k zmanjšanju potrošnje oz. k splošnemu zmanjšanju proizvodnje embalaže.«

14

Barva embalaže ima sposobnost, da se oko ustavi in začne se prodaja Andreja Pogačar

Komunikacija s kupcem preko pospeševalcev prodaje je izrednega pomena. Kupci so pozorni na izgled embalaže in na njihovo izbiro pri nakupu vpliva estetika vizualne podobe. Potrebno je zasnovati embalažo, tako strukturno kot vizualno, da pozitivno vpliva na nakupno odločitev.

Embalaža ima pomemben vpliv na ekonomske, socialne in okoljske dejavnike. Embalaža nam lahko ponudi prednost pred konkurenco in družbeni ugled. Kar se sliši dokaj plitvo, je v bistvu temeljno. Ponudi dodatne funkcije, naredi razliko med konkurenčnimi izdelki in s pravo uporabo materiala, barv ter postopkov izdelave zmanjša vpliv na okolje, kar je eden izmed vodilnih trendov zadnjega časa. V kombinaciji s pravim materialom in primerno vizualno podobo embalaže lahko naredimo naš izdelek uspešen, kaj je pravi recept za uspeh, pa vedno pove trg.

Barve na embalaži in potrošnik

oktober 2018

Embalaža

132

Barve na embalaži in potrošnik

Andreja Pogačar, mag. industrijskega oblikovanja

P

rimarni izziv blagovne znamke je, da je prisotna in da pritegne pozornost. To je mogoče doseči z uporabo barv, ki močno odstopajo od tistega, kar je značilno za pakirane proizvode konkurence. To se dobro obnese zlasti v primeru, ko so potrošniki iskalci novosti. Preveliko odstopanje od konkurenčnih izdelkov lahko povzroči, da trg zavrne vizualno bolj drzne. Zagotovo je eden večjih izzivov oblikovati embalažo, ki nam takoj pove, kakšen izdelek vsebuje in še vedno dovolj izstopa ter sporoča potrošniku pomembne informacije.

B

arva embalaže vpliva na sporočilno moč, nezavedno ali zavedno. Barve lahko komunicirajo zaradi svojih prirojenih lastnosti, zaradi okolja, v katerem se nahajajo, ali zaradi osebnih izkušenj potrošnika. Asociativno učenje lahko razloži, zakaj so barve kot sredstvo za vzbujanje pozornosti, kot na primer blagovna znamka, ki jo povezujemo z določeno barvo. Ko je močna blagovna znamka označena z barvo, ta barva postane povezana z razredom izdelkov in se sčasoma pričakuje, da se bo pojavila tudi v drugih blagovnih znamkah znotraj tega razreda. Asociativno učenje lahko razloži tudi komunikacijsko povezavo med barvo embalaže in kakovostjo izdelka. Barva je bistven del ne samo oblikovanja blagovne vizualne identitete, temveč tudi komunikacije blagovne znamke.

C

ilj je, da z embalažo in pospeševalci prodaje ustavimo potrošnike na njihovi poti mimo trgovskih polic. Velja, da ko se oko ustavi, se začne prodaja. Silovita tekma blagovnih znamk povzroča vse večje poseganje v prostor kupca. Zato je potrebno vsako prizadevanje za vpliv na potrošnika oblikovati tako, da učinkovito pritegne pozornost. Pozornost je opredeljena kot proces, s katerim posameznik spodbuja svoje kognitivne vire. V povezavi s to opredelitvijo je izpostavljena barva, saj ima močno psihološko sposobnost privlačenja pozornosti. To se lahko upošteva kot reševanje težav pri trženju starejši populaciji. Njej mora proizvajalec zagotoviti, da so blagovne znamke še posebej vidne.

Barva pomemben estetski element embalaže

Č

eprav ima embalaža več funkcij v neposrednem in izkustvenem smislu, je lahko vir prijetne izkušnje. Odzivi potrošnikov na izgled embalaže se lahko pretvorijo v prednostne naloge blagovne znamke, izbira blagovne znamke pa lahko temelji zgolj na estetiki.

15 B

arva embalaže pritegne pozornost potrošnika in ima sposobnost komuniciranja z njim, kar pomeni, da potrošnika pritegne na osnovi spodbud. Barve lahko sprožijo izbiro določenih blagovnih znamk, saj jih zaznavajo kot prijetne in/ali prikličejo prijetno barvno doživetje potrošnika. Izbira blagovne znamke

S

poročilo, ki ga posreduje barva, je odvisno od kulture našega ciljnega trga. Za primerjavo, bela barva pri anglosaških narodih predstavlja čistost in srečo, pri azijskih pa smrt in žalovanje. Vijolična pri anglosaških predstavlja avtoriteto in moč, pri slovanskih jezo in zavist, pri azijskih pa dragocenost in ljubezen.

4. Van der Lans R, Pieters R, Wedel M; Research note: Competitive brand salience; Marketing Science, 2008

5. Hine T. The total package; The Evolution and Secret Meanings of Boxes, Bottles, Cans and Tubes; Little, Brown & Company Ltd: Toronto, 1997

6. Pieters R, Wedel M, Batra R; The stopping power of advertising: Measures and effects of visual complexity; Journal of Marketing, 2010

Č

7. Hoyer WT, MacInnis D; Consumer Behaviour; Houghton Mifflin: Boston MA, 1997

Viri:

9. Abbott M, Holland R, Giacomin J, Shackleton J; Changing affective content in brand and product attributes; Journal of Product & Brand Management, 2009

e želimo, da je naš produkt na določenem trgu uspešen, se je smiselno predhodno pozanimati o kulturi, ki tam prevladuje.

Potrebno je preučiti konkurenčne izdelke in postopoma lansirati produkt s fazami testiranja odziva (potencialnih) kupcev.

1. Bloch P, Brunel FF, Arnold TJ; Individual differences in the centrality of visual product aesthetics: concepts and measurement; Journal of Consumer Research, 2003 2. Schoormans JPL, Robben HSJ; Effect of new package design on product attention, categorization and evaluation; Journal of Economic Psychology, 1997 3. Wiegersma S, Van der Elst G; Blue phenomenon:

132

spontaneity or preference; Perceptual and Motor Skills, 1988

Embalaža

N

a splošno velja, da je barvna izbira predvsem izraz subjektivnega okusa. Učinek barvnega čustva je lahko tudi obraten, to pomeni, da trenutna čustva potrošnikov lahko vplivajo na barvne izbire, kar je težko upoštevati pri raziskavah v kontekstu embalaže blagovne znamke. Nemogoče je osredotočiti marketinška prizadevanja na subjektivno stališče vsakega potrošnika, čeprav je treba poudariti, da nova tehnologija dejansko omogoča prilagoditev embalaže vsakemu posamezniku.

povzroči, da so izkušnje z njo shranjene v spominu in vplivajo na prihajajoče izbirno vedenje.

8. Kauppinen-Räisänen H; The impact of salient products cues on aging adults; Journal of Medical Marketing: Device, Diagnostic and Pharmaceutical Marketing, 2011

10. Chan JL, Andrade E; The effect of emotion on color preferences; In Advances in Consumer Research - North American Conference Proceedings 2010 11. Mensonen A, Hakola J; Novel value perceptions and business opportunities through packaging customization; International Journal of Business & Social Science, 2012 Promocija

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

www.rpc-group.com

@rpc_group

©2018 RPC Group Plc. All rights reserved. oktober 2018

Funkcionalno oblikovana embalaža sama ne bo ustrezno zadovoljila pričakovanj potrošnikov, saj bi morala biti vizualna podoba estetsko prijetna. Ena od bistvenih značilnosti, ki jo vzbujajo estetski odzivi, je barva, ki ima sposobnost negovanja čustvene reakcije, kot so občutki privlačnosti samega izdelka. Poleg tega privlačnost zadrži pozornost, ki omogoča nadaljnje podajanje informacij o izdelku.

16 132

okolje

Novice Zelenega omrežja

Trajnice, ki zares trajajo

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja: Poimenovanje trajnic pove, da naj bi trajale in trajale. A moderne tehnike gojenja sadik na hitro, v šotnici in z močnim gnojenjem so pripeljale kvaliteto sadik do absurdne pomehkuženosti. Večinoma so pripeljane od daleč, vsaj kot repromaterial (mlade sadike) za vrtnarje, če že ne kot končni produkt za prodajo in sajenje na vrtove in v javne nasade. Zato vse preveč sadik trajnic konča svoj življenjski ciklus že v nekaj mesecih ali še prej in nadomestiti jih je potrebno vedno znova z novimi. Degradirane so na nivo sezonskega cvetja. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič že od nekdaj sami razmnožujemo in gojimo sadike trpežnih sort trajnic v navadni domači prsti brez močnega gnojenja s kemijo. Naših sadik tudi ni potrebno transportirati čez pol Evrope.

Zaradi tega so minimalno obremenjene z ogljičnim odtisom. Preizkušamo jih na trpežnost v spreminjajoči se klimi in njihovo primernost za različna rastišča (žgoče sonce, gosta senca in vse vmesne situacije), različna tla (plitva, globoka, sušna, preveč mokra, alkalna, kisla), ki so pri nas prisotna. Zato z bogatim znanjem o njihovih lastnostih lahko učinkovito pomagamo izbrati primerne za najrazličnejše situacije tako načrtovalcem kot tudi direktnim investitorjem. Nasadi naših trajnic res trajajo in trajajo ob minimalnem vzdrževanju in jih ni potrebno vedno znova saditi in po nepotrebnem obremenjevati okolja z novimi transporti, materiali od daleč in kemijo.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

Uporaba pisarniškega papirja je lahko do 5-krat večja

oktober 2018

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

V Evropi se letno natisne 500 milijard strani papirja. Za proizvodnjo ene tone papirja se porabi enaka količina energije kot za proizvodnjo ene tone jekla, kar 89 % natisnjenih dokumentov pa se zavrže v enem tednu (vir: Keypoint Intelligence – 2017). Pri svetovno znanem proizvajalcu multifunkcijskih naprav Toshiba so poiskali rešitev z multifunkcijsko napravo, ki omogoča tiskanje in brisanje vsebine s papirja. Tako se papir lahko uporabi tudi do 5-krat, s čimer se pripomore k zniževanju izpustov CO₂. Poleg izjemne ekološkosti naprave nudijo odlično povezljivost z obstoječimi sistemi v organizacijah. Doprinos tovrstnih naprav se pozna tudi pri izvajanju ustaljenih procesov, saj se v večji meri poenostavijo z uporabo Toshibinih naprav. Hibridni Toshibini modeli so primerni tako za manjša kot večja podjetja, kjer je intenziteta tiska visoka.

Tift d.o.o. www.tift.si/toshiba

Slovenski trajnostni materiali za gradnjo in obnovo javnih zgradb

Gradbena stroka zadnja leta zelo veliko govori o vključevanju naravnih in trajnostnih materialov v gradnjo in obnovo. Še posebej pogosto slišimo priporočila, da naj investitorji vključujejo slovenske materiale. Vprašanje je, kateri investitorji in katere materiale? Vsa zgodba o vključevanju se začne pri arhitektih in projektantih. Če jih investitorji posebej ne opozorijo, da želijo imeti naravne materiale, bodo vključili materiale, ki so jim najbolj pri roki. Je pa vse več osveščenih individualnih investitorjev, ki želijo naravno hišo. Žal se naravni materiali popolnoma izgubijo pri javnih zgradbah, kot so šole, vrtci, občinske zgradbe, domovi za starostnike itd. Razpisni pogoji so napisani za velike in prepoznavne, izkušene dobavitelje. Zatakne se tudi pri projektantih in pri finančnem ovrednotenju. Eden od zelo uporabnih in preverjenih slovenskih naravnih materialov je bio volnena izolacija, narejena v krožnem gospodarjenju s surovino slovenskih ovc. Ovčje volne se zaradi odličnih parametrov lahko vgradi količinsko manj, da bo dosegla

Soven d.o.o. www.soven.si

Varnost živil po novem standardu SIST EN ISO 22000:2018 Izdali smo nov standard SIST EN ISO 22000:2018, Sistemi vodenja varnosti živil – Zahteve za vsako organizacijo v prehranski verigi (ISO 22000:2018). Varnost živil je povezana s prisotnostjo dejavnikov tveganja v živilih, ki se lahko pojavijo na vsaki stopnji prehranske verige, zato je treba to v celoti ustrezno nadzirati. Varnost živil je zagotovljena, če so povezana prizadevanja vseh, ki sodelujejo v prehranski verigi. Sem so vključene najrazličnejše organizacije: proizvajalci krme in primarni proizvajalci, predelovalci živil, prevozniki in izvajalci pri skladiščenju, podizvajalci, trgovci, prodajalci (skupaj z izdelovalci opreme, proizvajalci embalaže in pakirnih materialov, čistil, aditivov in sestavin). Standard omogoča načrtovati, izvajati, voditi, vzdrževati in posodabljati sistem vodenja varnosti živil, s katerim se zagotovijo izdelki, varni za uživanje.

Hkrati omogoča manjšim organizacijam (npr. malim kmetijam, distributerjem, trgovcem ali strežbi) izvajati kontrolne ukrepe.

17 okolje

skrbi Snagina strokovna služba, ki opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge. Služba, ki jo vodi dr. Andrej Verlič, strokovnjak za urbano gozdarstvo, ima trenutno štiri zaposlene. Prednostne naloge upravljanja krajinskega parka se navezujejo na izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskega okolja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, ozaveščanje in izobraževanje obiskovalcev, večanje prepoznavnosti parka in vzpostavitev nadzora v parku. Prejem koncesije za upravljanje krajinskega parka je potrditev Snaginega dobro opravljenega dela na področju upravljanja zelenih površin in strokovni izziv za nadgradnjo dejavnosti, da bo kakovost življenja v Ljubljani še višja. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je od septembra 2018 tudi član Skupnosti naravnih parkov Slovenije.

na odlagališču, pač pa le v reciklaži ali ponovni uporabi.

SGGOŠ, srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana www.sggos.si

Renaut Zoe na Mahle Eco Rallyu

Snaga javno podjetje d.o.o. www.snaga.si

Očistimo Slovenijo, očistimo Zemljo na SGGOŠ Imamo en planet, eno Zemljo, na kateri dihamo, se hranimo, rastemo, se razmnožujemo, živimo. Za vse to potrebujemo veliko naravnih virov, surovin, izdelkov, kar vodi k nastajanju odpadkov, ki pa ne smejo končati v naravi. V odpadke smo vložili surovino ter energijo in vse to lahko dobimo nazaj, če z odpadki pravilno ravnamo. V soboto, 15. septembra, je potekala svetovna akcija očistimo svet odpadkov. V akciji ne gre le za pobiranje odpadkov oziroma smeti in čiščenje, pač pa za ozaveščanje, da so odpadki koristni, saj so vir surovin in energije, v njih je denar. Da bi tudi na naši šoli obeležili ta dogodek in prispevali k ozaveščanju o koristnosti odpadkov, so dijaki O3c pripravili razstavo svojih izdelkov. Razstava je bila pripravljena zato, da bi si vsi dijaki naše šole ustvarili pravilno mnenje in odnos do odpadkov in se o tem pogovorili na razrednih urah. S plakati in izdelki, ki so jih dijaki O3c ustvarili iz odpadne kompleksne embalaže, so temo o odpadkih približali ostalim dijakom naše šole in bili prijetno presenečeni nad odzivnostjo.

Odpadki res ne smejo končati v naravi in ne

Po zavitih cestah okoli Nove Gorice je 6. in 7. septembra potekal drugi Mahle Eco Rally.

Od šestih točnostnih preizkušenj je Renault Zoe slavil na treh. Po nekoliko ponesrečenem nastopu prvi dan tekmovanja je avtomobilu, ki uspešno elektrificira promet v Sloveniji, uspel izjemen drugi tekmovalni dan, ko je na treh od štirih točnostnih preizkušenj pustil za seboj druge avtomobile. Zmago na točnostni preizkušnji Predmeja je z Renault Zoe dosegel lanski zmagovalec Željko Purgar. Poleg te točnostne preizkušnje je dobil še eno, torej polovico vseh drugega tekmovalnega dne. Za ponovitev lanskega uspeha mu je letos športna sreča obrnila hrbet, zato sta na koncu osvojila peto mesto med električnimi avtomobili.

Zeleno omreŽje

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Snaga Ljubljana upravlja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Mestna občina Ljubljana je upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z Odlokom o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka konec leta 2016 podelila Snagi Ljubljana. Za park od februarja 2018

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Tudi v Celju KolesCE, kolesa za izposojo

Od sredine septembra naprej je občanom in obiskovalcem Celja na osmih lokacijah na voljo 35 koles za izposojo. Na Mestni občini Celje se z mnogimi ukrepi zavzemamo za to, da mestno jedro ne postane vozlišče motornih vozil,

oktober 2018

predpisane energetsko varčne standarde. Med glavnimi prednostnimi lastnostmi bio volnene izolacije v primerjavi z drugimi klasičnimi izolacijami so, da nudi 20 % boljšo toplotno zaščito, poleti se ne pregreva,pozimi počasi izgublja akumulirano toploto, zagotavlja 30 % boljšo zvočno zaščito, uravnava vlažnost v prostoru, je odlično parapropustna, zagotavlja požarno varnost, je samogasna, odpadna izolacija pa ne obremenjuje okolja. Investitorji lahko pridobijo ekološki kredit ali ekološka nepovratna sredstva. Evropska zakonodaja je že uvedla zahtevo, da morajo biti javni objekti grajeni z naravnimi materiali iz bližnjega okolja.

132

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 132

okolje

ampak pešcu, kolesarju in drugim trajnostnim oblikam mobilnosti prijazno mesto. Za sistem javne izposoje koles smo kupili 66 klasičnih in 34 električnih koles, ki bodo vsa v Celju na voljo v jesenskih mesecih. Za izboljšanje kolesarske infrastrukture bomo postavili 17 postaj javnega sistema izposoje koles. Trenutno je na območju Celja postavljenih 8 postaj na naslednjih lokacijah: Bolnišnica Celje, Dečkova cesta, Dvorana Zlatorog, Muzejski trg, Prešernova ulica, Krekov trg, Glavna avtobusna postaja, Ljubljanska cesta. KolesCE deluje prek globalnega sistema nextbike, ki se uporablja v več kot 25 državah in več kot 150 mestih. Glavna prednost sistema je, da uporabnik lahko kolo prevzame v Celju in ga vrne denimo v Žalcu ali Laškem. Za isti sistem se je namreč odločilo še skupno 7 sosednjih in bližnjih občin, ki bodo kolesa dobila v letošnjem in v začetku naslednjega leta. Za uporabo kolesa je potrebna registracija prek mobilne aplikacije nextbike, ki je brezplačno na voljo v trgovini Google Play in App Store.

Velik delež zamisli za izboljšave tehnoloških procesov v proizvodnji nastane v neformalnem druženju zaposlenih in nato preraste v rešitve, ki prinašajo konkretno gospodarsko korist. Pomemben del Lekovih tehnoloških in procesnih izboljšav je namenjen kakovostnemu upravljanju vplivov na okolje. Za projekte za varovanje okolja smo v zadnjih šestih letih namenili 21,5 milijona evrov, v preteklem letu 5 milijonov evrov. Med drugim smo v Mengšu kljub povečanemu obsegu proizvodnje za 33 % zmanjšali skupne emisije hlapnih organskih spojin v ozračje, od leta 2012 pa za 55 %. V Lendavi smo z optimizacijo zaprtih krogov rabe hladilne vode zmanjšali porabo sveže vode za 11 %. Kljub povečani proizvodnji smo zmanjšali količino proizvedenih odpadkov za nekaj manj kot 1 %, količino odpadkov na tono izdelka pa za 10 %. Raba energije je bila večja za 0,4 %, medtem ko smo učinkovitost rabe energentov izboljšali za 9 %. Več informacij je na voljo v Poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek d. d., ki je že sedmo zapored in je pripravljeno po standardih trajnostnega poročanja GRI ter v skladu z Novartisovo politiko odgovornega poslovanja, priporočili EMAS in Programom odgovornega ravnanja za kemijsko industrijo (POR).

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

Kronoterm hibridna toplotna črpalka Mestna občina Celje https://moc.celje.si

oktober 2018

Z inovativnimi idejami Lekovih zaposlenih do 34 milijonov evrov prihrankov Inovativnost je ključni del Novartisove kulture.

Prav v Sloveniji smo že leta 2012 pilotno uvedli aplikacijo Th!nk Novartis za spodbujanje zaposlenih k inovativnosti, ki je od lani na voljo zaposlenim v celotnem Novartisu.

V petih letih Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek d. d. delovanja aplikaza leto 2017 cije so zaposleni v Sloveniji oddali več kot 5.500 predlogov, ki so jih nato pregledali strokovnjaki.

Izboljšave so Leku prinesle že 34 milijonov evrov prihrankov.

preusmerjanjem sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom. Zunanja in notranja enota sta povezani s cevmi, po katerih kroži protizmrzovalna kapljevina z vrhunskimi lastnostmi prenosa toplote.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Ste že zamenjali plastične vrečke?

Vsako podjetje ima lahko družbeno odgovorno držo, tudi ko pride do promocije njihovih izdelkov. Premišljene, etične in trajnostne vrečke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, je prava izbira, da ljudi spodbudimo k zmanjšani uporabi plastičnih vrečk ter k uporabi vrečk za večkratno uporabo. Plastika je postala v zadnjem času glavna tema in upajmo, da ni prepozno, da se šele sedaj na veliko pogovarjamo o tej temi.

Mnogi so se pomembnosti pretirane uporabe plastike zavedali že zelo zgodaj, vendar je sedaj skrajni čas, da se ga zavemo prav vsi. Za naš planet nam ne sme biti vseeno, zato je prav, da se začnemo obnašati družbeno odgovorno. V podjetju In, d.o.o., želimo razširiti našo zeleno miselnost tudi na naše poslovno obnašanje.

Zato pozivamo: Recite NE plastičnim vrečkam!

Zapisala: Renata Novak, mag.

In, d.o.o. www.axismundi.si, www.ekovrecka.si

V Kronotermu smo razvili nova toplotno črpalko z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja različnih toplotnih virov. Gre za hibridno napravo, ki za ogrevanje prostorov in sanitarne vode toploto črpa iz zraka in/ ali zemlje, hkrati pa je tišja od delovanja gospodinjskega hladilnika. Nov ekološki in varčen ogrevalni sistem za ustvarjanje brezplačne energije uporablja obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših temperaturah zraka pa preklopi in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. S tem

Z »Zeleno stražo« in vrečkami iz blaga nad plastiko

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. https://goodyear-slovenija.si

Družinsko podjetje FerroČrtalič ponuja celovite rešitve

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Goodyear bo na vesoljski postaji preučeval odzivanje materialov

Družinsko podjetje FerroČrtalič se uvršča med vodilna podjetja na svetu, ki razvija in trži rešitve za najkompleksnejše probleme na področju obdelave površin. Že dobrih pet desetletij nam zaupajo ugledna domača in tuja podjetja, v zadnjem obdobju pa se naša globalna prisotnost še povečuje. Naše rešitve so celovite. Nudimo idejno zasnovo, testiranje, razvoj in proizvodnjo kot tudi samo inštalacijo ter poskrbimo za primerno usposabljanje osebja in celovite poprodajne aktivnosti (abrazivi, rezervni deli, servis).

Pri svojem delovanju posvečamo posebno pozornost ločenemu zbiranju odpadkov, obenem pa skrbimo za odvoz odpadkov v zbirne centre, kjer se odpadki predelajo. Ločeno zbiramo tudi star papir in ga posredujemo za humanitarne namene. Eno osnovnih vodil našega delovanja je okoljska odgovornost v širšem smislu, kar upoštevamo v našem celotnem proizvodnem procesu – od snovanja idej, do izdelave in delovanja naših strojev. Trudimo se biti prijazni do okolja in povzročati čim manj neprijaznih vplivov, zato konstantno izboljšujemo obstoječe ter intenzivno razvijamo in uvajamo okolju prijaznejše rešitve na osnovi najnaprednejših tehnologij.

Posodobljen standard ISO 50001

19 132

pokazali sposobnost ustvarjanja edinstvenih morfoloških lastnosti, ki bi lahko predstavljale potencial, da pripomorejo k razvoju zmogljivejših izdelkov. Raziskava bo potekala na podlagi sporazuma s Centrom za napredek znanosti v vesolju (CASIS), ki ima Nasino pooblastilo za vodenje Ameriškega nacionalnega laboratorija ISS. Podjetjem in raziskovalcem omogoča, da na nov in edinstven način preizkušajo materiale, ki jih uporabljajo v svoji proizvodni liniji. Goodyear sicer velja za pionirja inovacij na področju pnevmatik, povezanih z vesoljem, saj se ponaša s prvimi in edinimi pnevmatikami na luni ter številnimi izvedenimi projekti z agencijo Nasa.

Zmanjševanje porabe energije in izboljšanje energetske učinkovitosti sta v ospredju standarda ISO 50001, vodilnega energetskega standarda. Standard je bil prvič objavljen leta 2011, njegova priljubljenost in pomen pa sta ves čas rastla. Do konca leta 2016 je tako certifikat pridobilo že prek 20.000 organizacij. ISO 50001 je del skupine standardov vodenja (tudi ISO 9001 in ISO 14001), ki se v organizacijah osredotočajo na nenehno izboljševanje s pomočjo ponavljajočega PDCA cikla (načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj). Novi standardi vodenja so medsebojno usklajeni in primerni za sočasno izvajanje. Evropska unija zahteva zmanjšanje porabe količine energije, kar so posamezne države članice izvedle na različne načine. V Sloveniji je energetski zakon določil, da morajo velike gospodarske družbe (do 31. 12. 2017) na enega od treh načinov izkazati svoje energetsko stanje, pri čemer z izbiro ISO 50001 nadgrajujejo energetske preglede s postavljanjem ciljev in stalnim spremljanjem količin porabljenih energentov ter izvajanjem zastavljenih ciljev. Bureau Veritas je akreditiran organ za certifikacijo po standardu ISO 50001.

Zapisal: dr. Janko Remec Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Prenovljene ulice v BTC City Ljubljana

Zeleno omreŽje

Družba Goodyear Tire & Rubber Company namerava v ameriškem nacionalnem laboratoriju, ki deluje na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), v drugi polovici tega leta izvesti testiranje komponent pnevmatik. V okolju mikrogravitacije na vesoljski postaji bodo proučili nastajanje edinstvenih strukturnih oblik silike (silicijevega dioksida), ki jih ni mogoče ustvariti na zemlji.

Ker se silika uporablja kot material za izdelavo pnevmatik, bi njene nove molekularne strukture lahko privedle do boljšega izkoristka goriva in drugih izboljšav na področju zmogljivosti pnevmatik. Zato se bodo Goodyearovi inženirji in znanstveniki na podlagi prvih proučevanj odločili, ali bi bilo vredno razmisliti o nadaljnjih raziskavah. Nedavni akademski eksperimenti v razmerah mikrogravitacije so namreč

Zapisala: Alena Bajrami Šemsidini, oddelek za kakovost in varstvo okolja FerroČrtalič d.o.o. https://ferroecoblast.com/sl

V poletnih mesecih smo v družbi BTC v BTC City Ljubljana prenovili dvosmerni ulici, Grško in Hrvaško ulico, uredile pa so se tudi pešpoti, dodatni pločniki, kolesarske steze in nove ozelenitve, s čimer omogočamo še večjo dostopnost BTC Cityja Ljubljana ter zagotavljamo prijetno okolje za dobro počutje obiskovalcev, zaposlenih in poslovnih partnerjev. Gre za nadaljevanje infrastrukturnih del, ki v okviru uresničevanja strategije revitalizacije in humanizacije območja ter trajnostne mobilnosti potekajo tretje leto zapored. Prejšnji dve leti smo v družbi BTC uredili osem novih enosmernih ulic, ki so skladno s konceptom skupnega prometnega prostora prešle v širšo uporabo za vse udeležence v prometu, tudi za pešce in kolesarje in so namenjene umirjanju in večji pretočnosti prometa, hkrati

oktober 2018

Svetovni in slovenski akciji čiščenja okolja smo se v soboto, 15. septembra 2018, pridružili na vrhniški komunali, tudi s trgovino Depo v središču Vrhnike. Ta dan je bilo mogoče kupiti prodajne izdelke po polovični ceni, določene izdelke pa je bilo mogoče z nekaj retorične in pogajalske spretnosti dobiti še ceneje. Istočasno je na vrhniški tržnici, katere upravljavec je vrhniška komunala, potekala posebna akcija, saj je »Zelena straža« med kupce in prodajalce delila vrečke iz blaga za večkratno uporabo.

Vrečke so narejene iz rabljenih zaves in so primerne za nakup živil do 3 kilogramov. Akcijo so z navdušenjem sprejeli tako prodajalci kot kupci. Z umikom navadnih plastičnih vrečk s tržnice želimo narediti vrhniško tržnico in svoje okolje še bolj zeleno ter prispevati k trajnemu zmanjšanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk, obenem pa kupcem ponuditi trajnostno alternativo. Prav vsak lahko prispeva svoj delež k reševanju problema s plastiko. Narediti moramo vse, kar lahko, da preprečimo nadaljnjo poplavo plastičnih odpadkov. Dober prvi korak k rešitvi problema je zmanjševanje plastike za enkratno uporabo.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 132

okolje

pa s tem zagotavljajo večjo varnost obiskovalcev.

S prenovami ulic in novimi ozelenitvami v BTC City Ljubljana ustvarjamo prijetnejši utrip in utrjujemo izgled urejenega, urbanega in obiskovalcem prijaznejšega središča. Več na www. misijazeleno.si.

dimenzij in moči. Namestitev IR grelnih panelov je enostavna, v podjetju Oven nudimo tudi konstanten količinski popust, strokovno svetovanje, brezplačen izračun prihrankov in montažo.

OVEN Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Obvladovanje sprememb je izziv tudi v tradicionalnih panogah

Nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Slika: Prenovljena Grška ulica v BTC Cityju.

BTC d.d., www.btc.si

Ogrevanje z najdaljšo garancijo v Evropi

Za ugodno in zdravo ogrevanje doma so ena od možnih rešitev IR paneli, ki poleg tega zagotavljajo tudi nižje stroške ogrevanja. Gre za dolgoročno rešitev brez dodatnega vzdrževanja in servisiranja, ki jo ponujamo tudi v podjetju Oven. Z dokaj nizko investicijo v IR panele se lahko stroški za ogrevanje znižajo tudi za 60 %.

V spletni trgovini www.trgovina-oven.si so na voljo IR paneli različnih oblik, materialov,

V začetku julija je pričela veljati nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18). Uredba določa, da se kot vir hrupa štejejo tudi gradbišča t. i. PVO posegov v okolje ter gostinski lokali z zunanjimi zvočnimi napravami. Nova Uredba uvaja ocenjevanje ekvivalentnih ravni hrupa (in ne več le celoletnih kazalnikov hrupa) v primeru gradbišč, kjer dela potekajo tudi ob sobotah popoldan, ob nedeljah in praznikih, ter gostinskih lokalov z zunanjimi zvočnimi napravami. Navedeno pomeni, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori, za katere je denimo določena III. stopnja varstva pred hrupom, v času obratovanja zvočnih naprav gostinskega lokala oziroma gradbenih del v sobotah popoldan, nedeljah ali praznikih ne smejo biti prekoračene naslednje ravni hrupa: v dnevnem obdobju dneva 58 dBA, v večernem obdobju dneva 53 dBA in v nočnem obdobju dneva po 22.00 uri 48 dBA. Marbo Okolje d.o.o., www.marbo-okolje.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

Med člani Zelenega omrežja je več kot 300 podjetij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov, komunalnih podjetij in drugih. Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

V septembru je v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekal že drugi strokovni kongres družbe Koto. Letošnja rdeča nit kongresa so bile spremembe in izzivi, s katerimi se srečujemo podjetja v tradicionalnih panogah.

Na kongresu z naslovom »Obvladovanje sprememb v tradicionalnih panogah« smo spregovorili o trendih in novostih na področju mesnopredelovalne industrije, priložnostih na področju komunalne dejavnosti in težavah, ki se v tovrstnih panogah pojavljajo. Pri tem so predavatelji izpostavili tako negativne kot tudi pozitivne posledice, ki jih s seboj prinašajo spremembe – na delovne procese in poslovanje, odnose z zaposlenimi, pa tudi na okolje in zdravje. Izsledki kongresa so enotni – klasična oblika organiziranosti podjetja ni dovolj, da bi lahko podjetje sledilo sodobnim trendom.

Pred nami so nova znanja, tehnologije in izzivi, ki jih bodo morala obvladati prav vsa podjetja, tudi tista z najbolj tradicionalnimi panogami.

Koto d.o.o. www.koto.si

Objavljamo strokovne novice v reviji EOL in na spletnem portalu Zeleno omrežje.

Povezujemo se z drugimi člani Zelenega omrežja in skupaj ustvarjamo ideje za nove posle.

Naše podjetje je predstavljeno na www.zelenoomrezje.si.

oktober 2018

Pridružite se!

Kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Izkoristimo lahko mnoge druge ugodnosti, o katerih smo sproti obveščeni.

Portal za trajnostni razvoj

Vse to za samo 120 € na leto! Da, to je prava naložba za naše podjetje!

21

Zeleno omrežje

Logistična novica Zelenega omrežja

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

Projekt Road CSR na 56. mednarodnem agroživilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni Barbara Kobale iz E-zavoda je na 56. mednarodnem agroživilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni predstavila mednarodni evropski project Road CSR. Projekt je usmerjen k družbeni odgovornosti podjetij. Splošni cilj projekta je pomagati državam članicam EU, da uporabljajo družbeno odgovornost podjetij kot celovit pristop upravljanja za MSP. Na ta način bodo mala in srednje velika podjetja povečala svojo konkurenčnost. Glavni rezultati projekta bodo državam, ki so vključene, pomagali izmenjati izkušnje, najboljše prakse in oblikovati časovni načrt za vključitev družbene odgovornosti podjetij v nacionalne in regionalne zakonodaje, programe ter tudi oblikovati nacionalne/regionalne akcijske načrte. Pomemben rezultat projekta bodo tudi priporočila politike za revizijo Direktive 2014/95/EU, da se oblikujejo precedensi za prihodnji razvoj politike družbene odgovornosti podjetij ne samo za velika podjetja, temveč tudi za mala in srednja podjetja. V projektu sodeluje 7 držav, poleg Slovenije še Ciper, Grčija, Španija, Norveška, Češka in Italija. Na sejmu so se pogovarjali z nekaterimi predstavniki inštitucij, podjetij in društvi ter splošno javnostjo o tem, da podajo predloge na temo družbene odgovornosti podjetij, ki se jim zdijo pomembni in bi jih lahko vključili v nacionalni akcijski načrt.

E-zavod www.ezavod.si

Jungheinrich osvojil dve nagradi IFOY Jungheinrich je letos s strani IFOY Award v Hannovru prejel dve pomembni nagradi.

Z modelom ECE 225 horizontalnim komisionirnim viličarjem s funkcijo easyPILOT Follow smo zmagali v kategoriji »Skladiščni viličarji«. Univerzalni polnilnik baterij SLH300 pa je osvojil nagrado v kategoriji »Posebnost leta«. Nagrade podeljuje mednarodna organizacija International Intralogistics and Forklift Truck of the Year (IFOY). IFOY je najpomembnejša nagrada za inovacije na področju intralogistike. ECE 225 je opremljen s polavtomatsko krmilno enoto easyPILOT Follow, ki omogoča, da viličar ECE upravljavcu sledi avtomatsko. Delavec, ki komisionira, ima v žepu ali za pasom pritrjen daljinski upravljalnik, ki deluje kot sledilna naprava.

Viličar ECE mu samodejno sledi, delavec pa se lahko osredotoči na komisioniranje. Viličar je tako vedno na pravem mestu in sledi delavcu, ko se pomika naprej oziroma se zaustavi, ko se ustavi delavec. S tem se skrajša pot delavcu, ki komisionira, saj se mu ni potrebno vseskozi vračati iz lokacije komisioniranja nazaj do viličarja ter ga odpeljati do naslednje lokacije komisioniranja. Novi univerzalni visokofrekvenčni polnilnik baterij SLH 300 je »Plug & play« rešitev, ki je namenjena polnjenju tako klasičnih svinčeno-kislinskih baterij kot tudi bolj učinkovitih litij-ionskih. Zato je polnilnik SLH 300 primeren za flote viličarjev, v katerih sta zastopani obe vrsti baterij. SLH 300 je visoko učinkovit polnilnik, ki omogoča polnilno napetost od 24 do 80 V, tok polnjenja od 15 do 360 A, ima pregleden zaslon ter številne dodatne funkcije, kot npr. nadzor nad dolivanjem vode Aquamatik.

Jungheinrich, d.o.o. www.jungheinrich.si

okolje

V okviru evropskega projekta LIFE BAQUA (http://lifebaqua.eu) v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije TECOS sodelujemo kot razvojno-raziskovalni pogodbenik podjetju AMBI-Metalplast d.o.o. na področju priprave biokompozitnega granulata z bananinimi vlakni in karakterizacije mehanskih lastnosti.

Glavni namen projekta je ponuditi aplikativne rešitve uporabe odpadnih delov bananovcev za razvoj produktov v ribogojskem in plastičarskem sektorju. Projektni partner AMBI razvija demonstracijsko linijo brizganja izbranih tehničnih polimernih izdelkov z novimi polimernimi materiali, ki so modificirani s pomočjo ustrezno pripravljenih vlaken (pridobljenih iz odpadnih bananovcev) za izboljšanje mehanskih lastnosti. Cilj projekta je dokazati, da sta lahko trajnost in učinkovitost uspešno uporabljena v kmetijski praksi za izboljšanje upravljanja in zmanjševanja odpadkov iz domačega pridelka in jih je možno uporabiti v novih vrednostnih verigah. Dosedanji rezultati testiranj naravnih bananinih vlaken na HDPE matrici za izbrane tehnične izdelke (obroči, pokrovi gorilnikov in različna ohišja) kažejo, da smo v primerjavi z rezultati predhodnih testiranj na navadni HDPE matrici znatno izboljšali mehanske lastnosti bananinih vlaken in zmanjšali skrček. V projektu sodelujejo še španski partnerji Univerza v Las Palmasu (koordinator), Alevines y Doradas,

S.A., DIBAQ DIPROTEG S.A. in TECNO ter švedski partner SPIF. Projekt v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov bo trajal do konca junija 2019. Za več informacij o projektu na strani TECOS-a je na voljo dr. Dragan Kusić.

oktober 2018

Odpadni deli bananovcev za izboljšanje mehanskih lastnosti brizganih produktov

132

Evropska projekta

Promocija

22 okolje

132

Zeleno omrežje

Pomlajena Agra v ospredje postavlja ekološko in lokalno

Letošnja Agra se je kot najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope potrdila tudi z vsebinami sonaravne pridelave hrane. Sejem je odgovarjal na izzive preživetja in blagostanja v prihodnosti in odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Ob mladih kmetih so vabili hrana iz naše bližine, ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki za gastronomijo, digitalizacija v pridelavi in predelavi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Na 71.300 m2 razstavnih površin je novosti in vrhunske blagovne znamke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave živil ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 32 držav, sejem pa je obiskalo 117.000 obiskovalcev.

M

inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je posebno pozornost posvetilo promociji akvakulture. Ozaveščali so o aktualni problematiki invazivnih tujerodnih vrst ter o pomembnosti ohranjanja mejic, pomembnega krajinskega elementa za kmetovanje. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije so obiskovalce informirali o kulturi obnašanja in skrbnega ravnanja v gozdu (nabiralništvo, vožnja v gozdu z različnimi vozili), sledljivosti lesa in sistema potrebne skrbnosti oziroma skrbnega vodenja evidenc o legalni sečnji, sanaciji poškodovanih gozdnih površin oziroma skrbni obnovi v ujmah poškodovanih gozdov s pomočjo ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020.

oktober 2018

M

ed domačimi tehnološkimi novostmi, usmerjenimi v okolju prijazno pridelavo, velja omeniti dvovrstni vibracijski podrahljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje z elektroniko, ki ga je podjetje INO Brežice predstavljalo med delovanjem v sejemskem vinogradu. Pestra je bila tudi predstavitev ponudbe za izdelavo sončnih elektrarn, ki lahko še posebej na področju kmetijstva pomembno prispevajo k energetski samooskrbi.

iotehniška šola Rakičan je na demonstracijskem vrtu predstavila več kot 300 rastlin, poleg kolekcije kmetijskih rastlin tudi avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin. Namen je bil prikazati, da tudi naše starejše sorte dajejo kakovostni pridelek glede na novejše sorte, ki v nekaterih primerih niti niso prilagojene našim podnebnim in talnim razmeram in zato ne morejo prikazati svojega biološkega maksimuma glede pridelka in njegove kakovosti.

Nove tehnologije in dobre prakse

V Slovenske avtohtone pasme

okviru sejma je potekal tudi natečaj Ekoci Green design, ki daje navdih in ustvarjalen zagon za nove inovativne tekstilne panoge na znanstveni osnovi. Natečaj je namenjen iskanju in razvoju novih ustvarjalnih in gospodarskih priložnosti ob podpori stroke, ki zaznava potrebe okolja na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju in se zavedajo učinkov našega delovanja v globalnem svetu. Komisija je tako izbrala zmagovalne kreacije in podelila nagrade, ki so jih prejeli Terrasleep,s.p., Srečko in Tina Berce za različna oblačila iz konoplje in lanu, Destilator, klub trajnostnih rešitev, Maja Modrijan za tekstilne izdelke iz lanu in starih tekstilij, ter Soven d.o.o., Marija Srblin za tekstilne izdelke iz bio slovenske volne.

L

etošnja 56. Agra je bila v znamenju mladih in se je predstavila z novim sloganom Sejem nove generacije. Mladi so pripravili vrsto dogodkov, ki so opozarjali na pomen ostajanja mladih na podeželju, pa tudi na številne nove oblike kmetovanja in dejavnosti.

Osnovno vodilo je v tem, da se razlike v razmerah za življenje na podeželju in v mestu zmanjšujejo in da mladi na podeželju ne ostajajo zgolj zaradi ljubezni do kmetovanja in kmetijstva, ampak tudi zaradi ekonomske računice. Poseben prostor je bil namenjen tokratni državi partnerici sejma Makedoniji, ki se je obiskovalcem predstavila predvsem s svojim ekološkim kmetijstvom. Ekološko kmetovanje je bilo v Makedoniji uvedeno že leta 1997 in število certificiranih ekoloških izvajalcev nenehno raste. Do sedaj je certificiranih 533 ekoloških pridelovalcev in 3.240 hektarjev zemljišč v skladu z EU zakonodajo.

B

V

A

gra vsako leto opozarja tudi na rastoči pomen avtohtonih pasem domačih živali in rastlinskih sort v ekološko usmerjeni pridelavi. Te so bile skozi stoletja vzgojene v domačem, lokalnem okolju in bolje prilagojene našim talnim in vremenskim razmeram, kar prinaša zmanjšano potrebo po tretmaju s človeku in okolju škodljivimi kemičnimi snovmi. Javna služba nalog genske banke v živinoreji je letos pripravila razstavo s poudarkom na avtohtonih pasmah, ki jih redijo kmetije s statusom ark in so hkrati kmetije mladih prevzemnikov.

eliko poudarka novim tehnologijam in dobrim praksam trajnostne pridelave je dajal tudi strokovni program. Med drugim je Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije pripravila posvet z naslovom Industrijska konoplja in naravni materiali – potencial za kmetijstvo, tekstilno panogo, zdravje in okolje ter trajnostno prihodnost in »Zero Waste« družbo.

Posvet Precizno kmetijstvo – utopija ali realnost slovenskega kmetijstva so organizirali Zveza slovenske podeželske mladine, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za biosistemsko inženirstvo in Socialna akademija. Posvet Robotika v kmetijstvu, ki ga je organizirala Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za biosistemsko inženirstvo, je odpiral vprašanja bolj ekonomične ter človeku in naravi prijaznejše obdelave kmetijskih površin.

P

bčine so lahko prijavile izvedbo treh vrst aktivnosti: »PARK(irni) dan«, »Pešbus« ali »Vključevanje lokalnega gospodarstva v promocijske aktivnosti ETM«. Cilj razpisa je bilo podpreti občine pri izvedbi ETM 2018 s pomočjo že izdelanih predlogov prej omenjenih aktivnosti iz Kataloga aktivnosti, s katerimi lahko občina razširi in obogati svoj program in podpre že potekajoče aktivnosti na ravni občine. Temeljni namen razpisa je bil ozaveščanje in promocija trajnostne mobilnosti skozi vse leto, kar pomeni izvedbo ukrepov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na prebivalce v slovenskih občinah ter jih aktivno spodbujajo k spremembi potovalnih navad in načinov razmišljanja v bolj trajnostno naravnane, kot je hoja, kolesarjenje, uporaba JPP, skupne vožnje, parkiranje zunaj mestnih jeder. Poleg izvedbe ETM v času med 16. in 22. septembrom je namreč treba aktivnosti promocije in ozaveščanja o trajnostni mobilnosti vsebinsko obogatiti ter časovno razširiti.

ešbus pomeni skupino otrok, ki gredo v šolo in/ali iz šole skupaj peš, po vnaprej določeni poti in ob dogovorjenem času, v spremstvu odraslih.

Pešbusu se otroci pridružijo ali ga zapustijo na dogovorjenih točkah, postajah. Za pripravo pešbusa je potrebno izvesti nekaj pripravljalnih aktivnosti, saj pri najmlajših udeležencih v prometu prihoda v šolo ne moremo prepustiti naključju. Celovito podporo, usposabljanje in materiale za izvedbo pešbusa nudi nevladna organizacija IPoP - Inštitut za politike prostora v okviru programa Aktivno v šolo.

Program sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Na ta način so se povezala prizadevanja za zdravje otrok s prizadevanji na področju okolja in podnebja ter podpora uvedbi s samim izvajanjem pešbusa, ki se v večini občin ne izvaja samo en teden, ampak marsikje skozi celo leto. Povratna informacija šolarjev in njihovih staršev je bila zelo pozitivna, otroci so v mnogih krajih celo prvič na postajah pešbusa spoznali vrstnike iz njihovega okoliša, zjutraj z veseljem vstali, zbirali nalepke in prijatelje, starše pa razbremenili dela jutranjih obveznosti.

P

V

O

ark(irni) dan pomeni dogodek, v okviru katerega se preuredi parkirna mesta v začasne javne površine oziroma javni park, na prostoru pa se odvija vnaprej pripravljen program. Občine so tovrstno preureditev lahko izkoristile kot uvod v trajnejšo preureditev javnih površin v naseljih, ki jih namesto stoječim avtomobilom namenjajo širši javnosti. Nekaj občin se je opogumilo in na parkirnih mestih postavilo parkirišča

23

za kolesa in skiroje, klopi ali ozelenilo površine, posebej pohvalna pa je tudi preureditev parkirnega mesta za župana v občini Postojna v javni park s klopmi iz palet.

ključevanje lokalnega gospodarstva v promocijske aktivnosti ETM 2018 je predstavljalo aktivnost z namenom pritegniti čim večji krog lokalnih deležnikov tako javnega kot zasebnega sektorja k promociji hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa. Občine so pripravile knjižice s popusti, k čemur so spodbudile lokalno gospodarstvo (od športnih trgovin, fitnes klubov, trgovin za prodajo koles, gostinskih

lokalov in drugih) k vključitvi v ETM 2018.

Knjižice so lahko predstavljale tudi nagrado, ki so jo občani pridobili ali na tekmovanju ali v okviru žreba ali če so izpolnili anketni vprašalnik o prometnih navadah s predlogi za izboljšanje trajnostne mobilnosti v občini.

Občine so organizirale dneve ali tedne »s kolesom v službo«, kolesarske zajtrke, predstavitve električnih koles, poligone varne vožnje, kvize in nagradne igre za mimoidoče.

Med trajnimi ukrepi znotraj te aktivnosti so bili najpogosteje izbrani postavitve tabel za označitev smeri in časa hoje do izbranih točk v občinah ter posodobitve informacijskih tabel za JPP (s prikazi prihodov avtobusov in voznih redov).

S

odelujoče občine so izkazale veliko mero angažiranosti, inovativnosti in v sodelovanju z lokalnimi deležniki pripravile kvaliteten program aktivnosti za promocijo hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa, s tem pa tudi pripomogle k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževal zunanjega zraka, hrupa in k večji kakovosti življenja v slovenskih občinah.

Ministrstvo za okolje in prostor (Barbara Simonič)

oktober 2018

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo (MZI) pripravilo razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti (ETM) v letu 2018, na katerem je bilo uspešnih 20 občin. ETM je kampanja pod okriljem Evropske komisije, ki se odvija vsako leto med 16. in 22. septembrom. Letos so na razpisu uspešne občine izvedle skupaj 57 aktivnosti v sodelovanju z osnovnimi šolami, lokalnim gospodarstvom in nevladnimi organizacijami. Znesek nepovratnih sredstev, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor odobrilo, znaša 236.480,99 EUR.

132

Izvajanje aktivnosti občin s pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe

okolje

Promocija

Evropski teden mobilnost 2018

V ospredju sta trajnostna mobilnost in trajnostni turizem foto: arhiv podjetja

24 132

okolje

Okoljski menedžment v občini

V Mestni občini Velenje, ki je v preteklosti uspešno sanirala določena okoljsko obremenjena področja, trajnostno mobilnost mesta.

Okoljski menedžment v občini

Prebivalcem omogočajo

brezplačno uporabo javnega

potniškega prometa, izposojo koles, »vsekakor pa Šaleška

dolina nujno potrebuje 3.

razvojno os,« pravi župan

Bojan Kontič, ki bo vplivala na

zmanjšanje tranzita čez mesto.

Trajnostno mobilnost skupaj s

partnerskimi mesti povezujejo

s trajnostnim turizmom, ki

bo obiskovalcem omogočal

celostno doživetje destinacije.

V prvi vrsti si želijo, da je

mesto prijazno in prijetno

za prebivalce in omogoča

uspešen razvoj gospodarskim

oktober 2018

podjetjem, ki delujejo v njem.

Vaš slogan pravi, da je Velenje mesto številnih priložnosti. S katerimi trajnostnimi projekti jih uresničujete in s katerimi kazalniki merite uspešnost izvedbe?

V Velenju uresničujemo več trajnostnih področij, izpostavil pa bi področje trajnostne mobilnosti ter kmetijstva in razvoja podeželja.

Sprejeli smo celostno prometno strategijo, že več let v mestu vozi brezplačni mestni avtobus Lokalc, vzpostavili smo sistem izposoje koles Bicy, nadgradili kolesarsko omrežje, dopolnili in prenovili pešpoti, postavili nova avtobusna postajališča, uvedli storitev prevoza na klic, uredili električne polnilnice, organizirali izobraževalne, osveščevalne dogodke, uvedli službena električna kolesa za krajše službene poti idr. Uspešnost merimo s številom izvedenih ukrepov, dolžino novo urejene infrastrukture idr. Na področju kmetijstva in razvoja podeželja pa smo uredili mestno tržnico, skupnostne vrtičke idr. Uspešnost izvedbe merimo s stopnjo zadovoljstva naših občanov s kakovostjo življenja v mestni občini Velenje.

Mestna občina Velenje je vključena v eko regijo Savinjske regije. V katere širše regijske projekte se vključujete na področju trajnostnega razvoja?

Vključujemo se na področju trajnostne mobilnosti in trajnostnega razvoja turizma s projekti, kot so kolesarsko omrežje Savinjske regije, izdelava regijske celostne prometne strategije, sodelujemo v projektu vodilne

Bojan Kontič

prednostno vlagajo v

destinacije SAŠA znotraj makroregije Alpska Slovenija, Turistična doživetja Šaleške doline ter Čarobnost podeželja. Izvajanje projektov na področju turizma zajema razvoj integralnih turističnih produktov, 5* doživetij, izobraževanja, usposabljanja, študijske ture za turistične deležnike destinacije, vzpostavitev sodobnih digitalnih orodij ter digitalno promocijo turistične ponudbe.

Povezujete se tudi širše, izven Savinjske regije.

Drži, povezujemo se tudi v okviru lokalnih akcijskih skupin (LAS). LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (partner Mestna občina Velenje), LAS Mežiške doline (partner Ravne na Koroškem), LAS Goričko (partner Moravske toplice), LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (partnerja Kočevje in Sodražica) ter tuji partner LAS in mesto Kilkenny, Irska, smo se združili in pripravili predlog operacije sodelovanja lokalnih akcijskih skupin z naslovom »Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih«.

Operacija se nanaša na področje trajnostne mobilnosti z navezavo na kreacijo sodobnih turističnih paketov. Gre za prenos know-how prakse, to je sistema izposoje mestnih koles (sistem Bicy), iz Slovenije na Irsko, kjer takega sistema še ni. Irski partner ima številne izkušnje in dobre prakse na področju kreacije sodobnih turističnih paketov v navezavi na trajnostno mobilnost. V okviru projekta se bo med drugim oblikovala skupina promotorjev trajnostne mobilnosti, saj je bilo izpostavljeno, da starejši niso

25 Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek na sanaciji okolja in ohranjanju narave. Vstop v zeleno shemo slovenskega turizma je izziv za nadgradnjo preteklega dela in razvoj trajnostnega turizma. Podpisali smo Zeleno politiko slovenskega turizma in se s tem zavezali k trajnostnemu delovanju ter nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Z izvedbo celotnega postopka smo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno.

Na podlagi ocene smo si zastavili načrt z naborom ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja.

Eden pomembnejših ukrepov je sprejetje strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017–2021, katere vizija je »Velenje bo do leta 2021 dobro prepoznana destinacija, ki bo za obiskovalce ustvarjala drugačna, zanimiva, avtentična in nepozabna doživetja, prek katerih se bodo tkale prijateljske vezi in zaradi katerih se bodo radi vračali. Dinamično, zdravo in medsebojno povezano okolje, temelječe na vrednotah solidarnosti, bo svojim prebivalcem nudilo visoko kakovost bivanja v čistem, svežem in uspešnem mestu.« Kaj pričakujete od vključenosti v zeleno shemo slovenskega turizma?

Pričakujemo številne pozitivne učinke. Na ravni nacionalnega sistema pričakujemo lažjo sledljivost trendom na področju turizma, strokovno pomoč in izobraževanja, mreženje zelenih destinacij preko konzorcija ter pozicioniranje Velenja na slovenskem, evropskem in globalnem trgu kot okolju in družbi prijazne destinacije. Zavedamo se, da ima turizem velik vpliv, zato v našo zeleno zgodbo aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo.

Spodbujamo trajnostno mobilnost in nenehne izboljšave pri vsakdanjem poslovanju, saj je izrednega pomena, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo.

S tem bo takšna tudi za ljudi, ki jo obiščejo.

Kakšno prihodnost načrtujete za vse bolj priljubljeno Velenjsko jezero?

Na podlagi okoljskih analiz razvijamo Velenjsko jezero le na določenem delu bregov jezera, preostale bregove puščamo nedotaknjene, kar naravi omogoča, da opravlja samočistilno funkcijo. Hkrati pa je privlačen objezerski svet zelo pogost motiv za prihod številnih obiskovalcev v Velenje in na priljubljeno Velenjsko plažo.

Razvojna usmeritev jezera z Velenjsko plažo je trajnostno naravnana, saj predvideva na eni strani nov nivo infrastrukture (prireditveni prostor in oder, hotel na vodi, Park&Ride), ki bo omogočal izvajanje prostočasnih, zabavnih, kulturnih, izobraževalnih, športno-rekreacijskih

S katerimi večjimi okoljskimi problemi se občina srečuje danes in kako jih rešujete?

Okolje v Šaleški dolini smo uspešno sanirali.

Danes skrbimo za ohranjanje dobre kakovosti našega naravnega okolja, čim prejšnjo in sprotno sanacijo degradiranega okolja in za preprečevanje morebitnih dodatnih negativnih vplivov. Predvsem smo pozorni na delovanje gospodarskih družb v naši dolini in na emisije iz prometa, ki se zaradi naraščajočega prometa višajo. Z urejanjem infrastrukture za trajnostno mobilnost poskušamo čim več občanov in obiskovalcev na krajših poteh preusmeriti iz avtomobilov na pešpoti, kolesa, javni prevoz.

Kako v energetsko politiko občine vključujete okolju prijaznejše vire energije?

Letos mineva že 10 let obstoja Lokalca, brezplačnega mestnega potniškega prometa, ki so ga uporabniki zelo dobro sprejeli. Letno se z Lokalcem prepelje cca 400 tisoč potnikov. Vozi po petih progah, ob progah je 43 postajališč.

Delovanje Lokalca ves čas spremljamo in analiziramo, saj si želimo, da bi bil mestni promet uporaben za najrazličnejše skupine prebivalcev (mlade, zaposlene, upokojence). Izvajalec je lansko leto dva avtobusa emisijskega razreda EURO 5 zamenjal z novima avtobusoma EURO 6 in tako prispeval k zmanjšanju emisij v okolje.

Na eni od prog vozita dva avtobusa, ki sta prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim vozičkom, v vseh avtobusih pa so označeni tudi sedeži za invalide.

Boste spodbujali elektrifikacijo prometa?

Sodelujemo pri projektu eGuts, ki se osredotoča na elektro trajnostno mobilnost in je usmerjen k okolju prijaznim, varnim prometnim sistemom, uravnoteženi dostopnosti urbanih in podeželskih območij. Prizadevamo si izkoristiti potenciale elektro mobilnosti v širši regiji osmih podonavskih mest in ustvariti standardiziran pristop za spodbujanje elektro mobilnosti med prebivalci, inštitucijami ter uvajanjem potrebne infrastrukture v mestih Podonavja. Vsekakor pa Šaleška dolina nujno potrebuje 3. razvojno os, ki bo vplivala na zmanjšanje tranzita čez mesto, predvsem tovornega in seveda tudi osebnega, potniškega.

Kakšna je vaša energetska politika na področju ogrevanja?

Na področju ogrevanja je v Velenju urejeno daljinsko ogrevanje, s čimer bistveno prispevamo k čistejšemu okolju, saj kraji, ki so oskrbovani z daljinskim ogrevanjem, ne potrebujejo individualnih kurišč ali malih kotlovnic. Tako se izognemo lokalnemu onesnaževanju zraka z dimnimi plini in sajami.

132

Koeficient razvitosti slovenskih občin, ki ga je Ministrstvo za finance objavilo na začetku letošnjega leta, je pokazal, da je Velenje najbolj razvita občina v Savinjski regiji, s koeficientom nad slovenskim povprečjem. S kakšnimi ukrepi v občini spodbujate ugodno gospodarsko okolje?

okolje

Leta 2015 je Velenje vstopilo v zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green. Kako ste si zastavili strategijo razvoja zelenega turizma Velenja, kaj je v ospredju?

vsebin, povečanje števila obiskovalcev, nova delovna mesta, po drugi strani pa ohranjanje in varovanje okolja (pitniki, meritve kakovosti vode, umestitev med kopalne vode, ekoremediacijski ukrepi).

Ugodno gospodarsko okolje spodbujamo z ukrepi neposredne finančne spodbude preko Odloka za spodbujanje podjetništva in tudi preko Podjetniškega inkubatorja SAŠA, ki pomaga mladim podjetjem na začetku njihove poti. Naša občina je soustanoviteljica in sofinancerka delovanja inkubatorja, kjer je od leta 2015 do danes nastalo 40 novih podjetij.

Organiziramo tudi Podjetno Velenje se predstavi, kjer se imajo možnost brezplačno predstaviti vsa lokalna podjetja. Podjetjem omogočamo spodbudno okolje tudi z vidika zagotavljanja ustrezne infrastrukture. V letih 2007 do 2012 smo investirali v nakup in obnovo pisarniških prostorov in proizvodne hale PC Rudarski dom, ki obsega okoli 2.300 m². Vse prostore smo obnovili s pomočjo nepovratnih sredstev iz ukrepa »Razvoj regij«. Prostore smo namenili mladim, perspektivnim, inovativnim podjetjem. V letih 2014 in 2015 smo odkupili in prenovili 1.800 m² prostorov na samem vstopu v mesto in jih namenili mladim podjetjem, SAŠA inkubatorju in »coworking« prostoru.

Občina, ki je visoko razvita, na državni denar ne more računati in se mora znajti drugače, na primer s pridobivanjem evropskega denarja. V Velenju smo v tem pogledu zelo dobri, saj smo v dobrih desetih letih za sofinanciranje naložb in projektov pridobili skoraj 50 milijonov evropskega denarja.

Kako so gospodarska podjetja vpeta v trajnostno strategijo mestne občine? Lahko govorite o prehodu v zeleno gospodarstvo v Velenju?

Podjetja se zavedajo, da je krožno gospodarstvo pravi vzdržen poslovni model na dolgi rok.

Mestna občina Velenje je prvič bolj organizirano pristopila h krožnemu gospodarstvu v sklopu projekta USE-REUSE (2010–2014), ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Projekt je vodil Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ), MOV pa je v projektu nastopala kot pridruženi partner. V okviru projekta smo pridobili dve usposobljeni kandidatki za vzpostavitev in vodenje Centra ponovne uporabe Velenje.

Sodelujemo tudi pri projektu PlastiCircle, ki ga financira program Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon 2020. Združuje dvajset partnerjev, od javnih in raziskovalnih inštitucij, neprofitnih, malih do velikih profitnih organizacij iz devetih držav Evropske unije.

Gre za raziskave z vidika življenjskega cikla plastične embalaže, trajnostnega načina zbiranja, transporta, sortiranja in predelave embalaže iz plastike.

oktober 2018

vešči uporabe tovrstnih sistemov izposoje koles in bi si želeli podporo pri registraciji in uporabi.

26

Slovenija visokega okoljskega odtisa ne znižuje, zato so tveganja večja foto: www.shutterstock.com

okolje

132

Okoljski odtis

Okoljski odtis Slovenije je sicer primerljiv z EU, a je za 65 % višji od svetovnega povprečja.

Znaša 4,7 globalnega hektara

Okoljski odtis

na osebo, podatki so za leto

2014, kar kaže na velike

pritiske na okolje in da letno

potrošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 2,8 Zemelj, če bi jih hoteli obnoviti. Okoljski

odtis je odvisen od potrošnje doma in od uvoza iz drugih

držav. Če k tem podatkom

dodamo najnovejšo statistiko o emisijah ogljikovega dioksida,

ki v Sloveniji naraščajo, v

letu 2016 na primer za 3,8 % več v primeri z letom 2015, dušikovih oksidov za 4,5 %,

PM10 za 2,8 več, se ekološki odtis Slovenije zagotovo ne

zmanjšuje. Gospodarska rast

oktober 2018

ga pospešuje.

N

a predstavitvi rezultatov projekta Ekološki odtis Slovenije, organizirala sta jo Ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO, so upravljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja Slovenije presojali s podatki o potrošnji in obnovitveni sposobnosti Zemlje. In dodali ambiciozen cilj. Leta 2013 je v Sloveniji okoljski odtis znašal 4,7 globalnega hektara na osebo, leta 2030 pa naj bi znašal 3,8. Če okoljski odtis kot kazalnik, s katerim merimo okoljski vidik trajnosti, umestimo v oceno rezultatov trajnostnega razvoja v Sloveniji in na seznam ukrepov za zmanjšanje na primer ogljičnega odtisa, bodo morale ministrske ekipe najti čas za resen politični in strokovni razmislek.

V

strukturi slovenskega okoljskega odtisa je prav ogljični odtis najvišji (60 %), pretežni krivec zanj pa so gospodinjstva zaradi rabe fosilnih goriv. Gospodinjstva prispevajo 36 %, mobilnost posameznikov pa 14 %. Ogljični odtis je največji v vseh potrošniških kategorijah razen pri hrani. Na predstavitvi so ugotovili, da Slovenija povpraševanje po biokapaciteti dosega predvsem z uvozom fosilnih goriv, ki vplivajo na višje izpuste toplogrednih plinov.

Prav to je največje gospodarsko tveganje za večino držav, ki si tako rešujejo ekološki primanjkljaj. Tudi Slovenije. Ali lahko to traja v nedogled, brez ukrepov? Ne.

S

lovenija, napovedujejo udeleženci v projektu Okoljski odtis Slovenije, lahko doseže znižanje okoljskega odtisa z usklajenimi ukrepi na različnih področjih. O tem je govoril Jernej Stritih. Povečanje biozmogljivosti bi lahko dosegli z boljšim upravljanjem gozdov, s spodbujanjem energetske učinkovitosti ter z rabo obnovljivih virov energije. Okoljski odtis upošteva rabo vseh naravnih virov, uvoz in izvoz virov oziroma odtis proizvodov ter celovito odraža različne vidike trajnosti. V projektni nalogi so preverjali možnost za zmanjšanje okoljskega primanjkljaja Slovenije z ukrepi pri trajnostnem upravljanju gozdov, z uvajanjem fotovoltaičnih panelov v povezavi s polnjenjem električnih vozil in razpršenim skladiščenjem elektrike, z zmanjšanjem okoljskega odtisa v javnih in poslovnih stavbah na račun prihrankov in z zmanjšanjem rabe F-plinov.

K

o gre za gozdove, je eno ključnih vprašanj, se vprašuje Jernej Stritih, ali in kako lahko slovenski gozdovi dolgoročno ostanejo ponor ogljika. Glede na dogajanje v gozdovih v zadnjih letih je predvsem pomembno, da ohranimo njihovo visoko proizvodno sposobnost z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe.

Pri energetski učinkovitosti stavb so mnoge tehnologije in pristopi že razviti, treba pa je čim bolje izkoristiti obstoječe stavbe in pospešiti izvajanje investicij v energetsko učinkovitost.

27 POPOLNA REŠITEV ZA VAŠE NEVARNE ODPADKE

M

ed nekaterimi ugotovitvami, kako bo v prihodnosti z usodo nekaterih scenarijev, Jernej Stritih meni, da se bo zniževanje TGP nadaljevalo glede na izvajanje ukrepov.

Vendar do leta 2020 ne bodo doseženi trenutni cilji znižanja emisij iz stavb, do leta 2030 pa bo energetsko prenovljenih blizu 40 % javnih stavb glede na površino. Do takrat naj bi bila tudi večina ogrevanja iz obnovljivih virov energije. A nekatere druge strokovne ocene o uporabi OVE niso tako optimistične, kot je Jernej Stritih. Neučinkovita raba biomase bi še vedno prispevala k okoljskemu odtisu.

Individualna obravnava in strokovno svetovanje za sortiranje, odvoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov.

Č

e bodo sprejeti nekateri dodatni ukrepi za znižanje emisij TGP iz javnih in poslovnih stavb, bi lahko do leta 2030 dosegli 2 do 3% znižanje emisij. Z ekonomskimi ukrepi in energetskim pogodbeništvom bi lahko do leta 2030 energetsko prenovili 7,5 % vseh poslovnih in javnih stavb. K temu rezultatu bi prispevali celoviti sistemi energetskega upravljanja, energetska učinkovitost pa bi znižala okoljski odtis.

Varno in zanesljivo

Lastna proizvodnja

Z ekonomskimi ukrepi in energetskim pogodbeništvom bi lahko do leta 2030 energetsko prenovili 7,5 % vseh poslovnih in javnih stavb.

Znanje in strokovnost

P

o mnenju Jerneja Stritiha bi morali predlagane ukrepe spodbuditi z mobilizacijo kapitala, od Eko sklada in Podnebnega sklada do usmerjanja javnih naložb in razvoja trgov proizvodov in storitev, pa tudi s fiskalnimi instrumenti. Na primer s trošarinami na fosilna goriva in z davkom na nepremičnine, ki bi ga namenili za aktiviranje obstoječih stavb.

Dolgoletna tradicija

Najbolj sodoben center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

P

Več na www.saubermacher.si

oktober 2018

+386 2 6202 300 Promocija

rojekt Ekološki odtis Slovenije, izvajalec je bil Global Footprint Network, je končan. Projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa oziroma povečanje zmogljivosti za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanje energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije, pa poteka. Ali se bo in kako se bo okoljski odtis Slovenije zmanjšal, je najbolj povezano z odgovorom na vprašanje, kako bodo pri tem sodelovala ministrstva in vsi sektorji, posebej podjetja pa tudi slovenska stroka, sicer bodo tveganja za gospodarstvo in državo vsako leto večja.

Slovenija

okolje

132

Število električnih avtomobilov že hitro raste, poskrbeti pa je treba, da bodo v čim večji meri polnjeni z elektriko iz okolju prijaznih obnovljivih virov, kot je fotovoltaika, in da bo rast števila električnih vozil spremljana z izboljšanjem javnega prevoza, sicer lahko povpraševanje po novi cestni infrastrukturi še bolj naraste.

28

Energetski koncept Slovenije bo očitno doživel še spremembe in dopolnitve, saj naj bi energetske usmeritve, ki bodo določile vsebino napovedanega energetskopodnebnega akcijskega načrta, bolj konkretno nakazale investicijske odločitve in spodbude za tranzicijo energetskega sistema.

Mag. Janez Kopač, direktor Sekretariata Energetske skupnosti, ki je v prejšnjih vladah soustvarjal energetski razvoj države, meni, da tudi nove hidroelektrarne ne bodo bistveno spremenile slovenske energetike. Je pa trdno prepričan, da je čez nekaj let zanesljiva oskrba z elektriko mogoča brez TEŠ in nuklearke.

In da nove nuklearke ne bo. A ustrezne prilagoditve proizvodnih virov so potrebne zdaj.

oktober 2018

Različne projekcije energetske prihodnosti, evropske in slovenske, tudi predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije, med osrednje ukrepe za zmanjšanje porabe energije in za prehod v brezogljično družbo navajajo učinkovito rabo energije, nove vire, energetsko tehnološko revolucijo, večjo ozaveščenost porabnikov in podobno. Koliko takšne projekcije podpirajo realni izračuni glede na gospodarsko rast in zelo različno stopnjo pripravljenosti gospodarstva za gospodarno ravnanje z viri in za zeleno poslovanje? Je mogoče na krajši rok radikalno zmanjšati porabo energije?

Kratek rok v energetiki je nekaj let. Poraba ne bo radikalno manjša niti v nekaj letih, lahko pa bodo radikalno drugačni viri, odvisno od razvoja tehnologije. Če bodo znanstveniki izpopolnili baterije in proizvodnjo vodika iz elektrolize ter njegovo hranjenje, bo energetiko obvladovala pretežno elektrika iz vetrnic in fotovoltaičnih panelov. Premog in nafta se precej hitro umikata iz strukture porabe, a nafta bo še zelo dolgo ostala aktualna v letalskem prometu in industrijskih procesih. Plin bomo prav tako rabili še dolga desetletja. Poraba energije na enoto družbenega proizvoda pa se v Evropi in tudi pri nas znižuje že okrog 15 let. Živimo bolje in z manj porabljene energije in ta trend se bo nadaljeval.

S predvidenim sprejemom Resolucije o energetskem konceptu Slovenije v Državnem zboru s takšnim besedilom, torej če ne bo bistvenih sprememb, bo po mnenju dr. Dušana Pluta v Sloveniji onemogočena »alternativna, sonaravna pot razvoja slovenske energetike«.

Meni, da ga omejuje netrajnostni energetski trikotnik Slovenije. TEŠ – sedanji blok JE Krško in novi blok JEK. Ali se vam ne zdi, da se tudi Evropa, seveda s svetlimi izjemami, zelo počasi odmika od rabe fosilnih goriv in jedrske energije. Ali bo v Sloveniji v prihodnjem desetletju sploh mogoče zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo brez TEŠ-a in nuklearke?

Evropa se kar hitro odmika od rabe fosilnih goriv in jedrske energije. Zanesljivo oskrbo Slovenije je definitivno mogoče zagotoviti brez TEŠa in nuklearke. TEŠ čez kakšnih 10 let tako ali tako ne bo več v rabi, nuklearka pa na daljši rok tudi ne več in nove ne bo.

Smisel Evropske Unije je povezovanje zaradi večje konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe.

Majhna Slovenija je z vidika zanesljivosti povsem neproblematična in če se ne motim, je tudi članica EU. Ne razumem prastarega klica po

mag. Janez Kopač

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Slovenija si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriko brez TEŠ in nuklearke

Energetska politika

okolje

132

Energetska politika

energetski samozadostnosti, ki ga je v Sloveniji še vedno moč pogosto slišati. Ponavadi so izza njega interesi po neki zaščiti pred konkurenco, ki pomeni finančni privilegij.

Manjša energetska odvisnost in večja stopnja samooskrbe je izpostavljena v strategiji razvoja Slovenije. Poleg tega se očitno rahljajo vezi povezanosti v EU in projekt EU ni več tako trden, kot je bil. Ali ni upravičen strateški razmislek o manjši energetski odvisnosti?

Seveda je. Toda ko omenimo energetsko odvisnost, eni vidijo pospešen prehod na rabo obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike, toplote in v prometu, kar vse zelo podpiram, nekateri pa vidijo subvencije za izgubarski TEŠ, proizvodnjo urana v Žirovskem vrhu itd.

Izraz »energetska neodvisnost« je nevaren brez dodatne obrazložitve.

Slovenija zamuja pri gradnji hidrocentral, opustila je zamisel o HE na Muri, ukinila je spodbude za gradnjo sončnih elektrarn, ki jih je nekaj časa velikodušno podpirala, pri uporabi vetrne je med zadnjimi v Evropi, geotermalna energija je še neizkoriščena priložnost, enako je pri biomasi. Ali bodo načrtovalci večjih naložb v energetiko predvsem pred dilemo, kako pohiteti z gradnjo hidroelektrarn, kako se vrniti k spodbudam za sončno energijo in ali razmišljati o drugem bloku jedrske elektrarne?

29 Premalo ambiciozno. To nas bo še teplo, posebej v elektroenergetiki. Sedaj je večina odločevalcev zazibanih v prijeten spanec in mnogi ponavljajo mantro izpred desetletja, kako stabilno oskrbo imamo z eno tretjino elektrike iz premoga, eno tretjino iz nuklearke in eno tretjino iz hidroelektrarn. Stabilna je še, a je že predraga. Ko pa bo šel TEŠ v stečaj in se bo ustavil, bodo nenadoma vsi planili po vseh mogočih rešitvah. Zaradi naglice bodo spet dražje, kot bi lahko bile, če bi jih načrtovali že zdaj.

Zanesljivo oskrbo Slovenije je definitivno mogoče zagotoviti brez TEŠa in nuklearke.

Zemeljski plin naj bi omejil prehod od fosilnih k zelenim energentom. Zakaj še vedno skromna poraba v Sloveniji in velike razlike po EU, medtem ko je v Nemčiji ključen energent v gospodarstvu in pri energetski oskrbi gospodinjstev zemeljski plin?

Zemeljski plin se v Evropi pretirano uporablja.

Njegovo kurjenje za ogrevanje je nesmiselno, saj je toploto nižjih temperatur moč učinkovito pridobiti iz drugih virov. Raba v industrijskih procesih, za kuhanje in v transportu pa je smiselna in bo trajala še desetletja. V Sloveniji si niti ne želim bistveno večje porabe zemeljskega plina.

Zakaj? Slovenija je sprejela Strategijo za alternativna goriva, občine se odločajo za sisteme daljinskega ogrevanja s plinom, EU je podprla gradnjo polnilnic za plinske tovornjake (UZP).

Na katere druge vire mislite namesto plina?

Za ogrevanje so toplotne črpalke in biomasa dosti primernejši od plina. Jaz osebno bi oviral gradnjo novih sistemov daljinskega ogrevanja na zemeljski plin. V prometu pa bo plin, vsaj za pogon tovornjakov in ladij, še desetletja pomemben ali celo pretežni energent.

Po sprejemu Resolucije o energetskem konceptu Slovenije bo vlada pripravila energetsko-podnebni načrt s konkretnimi ukrepi. Kaj naj ima prednost, na primer tudi ko gre za naložbe?

Premog in nafta se precej hitro umikata iz strukture porabe, a nafta bo še zelo dolgo ostala aktualna v letalskem prometu in industrijskih procesih.

Tranzicija energetskega sistema, ki se mora tehnološko preobraziti za razpršene obnovljive vire energije, je velik izziv za energetike in energetsko politiko države. Kje je pri tem Slovenija v primeri z regijo, ki jo pokriva Energetska skupnost, in razvojem v EU? Slovenija je zagotovo pred vsemi državami Energetske skupnosti, morda z izjemo zelo napredne Črne gore, in nekje v sredini lestvice evropskih držav. ELESov projekt Sincro.grid pa je pionirski v evropskem merilu.

Ali vaša izjava, da se termoelektrarne na premog na Balkanu poslavljajo, pomeni, da se struktura rabe energentov zelo spreminja in da je energetska strategija v regiji vse bolj zelena in trajnostna?

Da. Tranzicija se je začela z uveljavitvijo direktiv o velikih kurilnih napravah in o industrijskih emisijah januarja letos. Stare elektrarne je treba okoljsko sanirati in elektrika iz premoga postaja zelo draga. Nove elektrarne pa bi sploh bile povsem nerentabilne, tako kot blok 6 v TEŠ. Vse je stvar ekonomike.

132

Katere največje naložbe v energetiko načrtujejo države jugovzhodne Evrope?

Trenutno tri termoelektrarne na premog: Kostolac v Srbiji, Tuzla v BiH in na kosovem termoelektrarna Re. Osebno sem skeptičen, da bo katerakoli od teh zgrajena. Za prvima dvema stoji kitajski kapital, a garancije so državne.

Kosovo Re je brezumno predraga, še bolj kot TEŠ. Vse države načrtujejo precej drago okoljsko sanacijo tistih obstoječih termoelektrarn, ki jih ne bodo zaprle v naslednjih letih. Resen je razmislek o plinovodu iz Grčije v Makedonijo in naprej do Prištine. Jonsko-jadranski plinovod iz Grčije do osrednje Hrvaške je manj verjeten.

Na žalost tudi terminal za utekočinjen zemeljski plin na Krku. Neverjetno slabo vodena investicija z velikansko podporo EU. Nekaj bo še novih hidroelektrarn, sicer pa mnogo vetrnic in fotovoltaičnih panelov. Podvodni kabel, ki bo povezal Črno goro in Italijo in bo končan prihodnje leto, bo prinesel velike spremembe v regijo, vse v smeri energetske politike EU. Veliko je investicij v pametna omrežja in v ukrepe energetske učinkovitosti.

okolje

Toda scenariji razvoja slovenske energetike so nekoliko drugačni. Do leta 2030 se v Sloveniji pričakuje 27 % OVE.

Redosled je popolnoma napačen in je velika napaka. Na ravni EU je zdaj celo obvezno sprejemati integrirane energetsko-klimatske strategije oziroma načrte. Upam, da bo Slovenijo kdo iz Bruslja na to opozoril. Resolucija o energetskem konceptu je bila zamišljena kot dokument, ki se ga v javnosti premleva, dokler ne bo minil mandat dosedanje vlade, ne pa kot dokument, ki naj bi ga res kdo sprejel.

Leta 2012 je bil predlog takratne energetske strategije bolj zrel za sprejem kot sedaj koncept in takrat smo imeli tudi končano celovito presojo vplivov na okolje, celo z avstrijskim blagoslovom, čeprav je bila v strategiji nova nuklearka. To sem ministru Petru Gašperšiču pojasnil takoj na začetku mandata, a se je raje odločil, da vse skupaj vrže v koš in začne novo razpravo o nekem drugem dokumentu, ki bo zapolnil javni prostor, ker energetske politike pač ni imel in se ni mogel odločiti. V Sloveniji so energetsko politiko vedno vodili močni direktorji energetskih podjetij in šibak minister se rad zateče po pomoč k »glasu ljudstva«. Od nedavnega sprejetja Governance Regulation v EU je vse to za staro šaro. Odslej so relevantni le integrirani plani. Energetika se sme načrtovati le kot del klimatske politike. Kar pa se naložb tiče: samo in izključno obnovljivi viri energije.

EU je zelo odvisna od uvoza energije, iz več razlogov pa je zelo aktualna želja po diverzifikaciji energetskih virov. Kje so in bodo zanesljivi dobavitelji, na katere plinske poti lahko računa EU in na katere Slovenija? Zakaj je strategija za utekočinjen zemeljski plin ključna za diverzifikacijo oskrbe s plinom?

Plina je na svetu trenutno toliko, da ni kam z njim. Avstralija, Katar, ZDA, Kanada, Nigerija in mnogi drugi ga radi prodajajo komurkoli.

Utekočinjen je dražji od cevovodnega iz Rusije, Norveške ali Alžirije, a le zaradi transporta.

Dokler različni dobavitelji ponujajo obojega, se ni bati za zanesljivost oskrbe. Če pa ima nekdo monopol, ga bo slej ko prej tudi zlorabil.

Koliko je energetsko varna Jugovzhodna Evropa in kaj lahko za njeno oskrbo pomeni vzhodno sredozemsko partnerstvo oz. njen plinski potencial (Ciper, Grčija, Izrael)?

Jugovzhodna Evropa v celoti energetsko ni ogrožena, imajo pa posamezne države ozka grla. Gazpromov monopol v Makedoniji je ovira za brezskrbnost. Neobstoječ pravni okvir za plinski sektor v BiH lahko moti oskrbo Sarajeva s plinom. Bolgarija je leta 2017 za mesec dni prepovedala izvoz elektrike s pomanjkljivo pravno utemeljitvijo in to je imelo hude posledice v Makedoniji in Srbiji. Še več je takih primerov. Vzhodno sredozemsko partnerstvo pa za energetsko varnost na kratek rok ni pomembno.

V decembru vam poteče drugi triletni mandat direktorja Sekretariata Energetske skupnosti.

Kakšna je bilanca, katere premike ste spodbudili na energetskem trgu Jugozahodne Evrope glede na energetsko-podnebne usmeritve EU? Več na www.zelenaslovenija.si

oktober 2018

Drugi blok jedrske elektrarne bi bil absolutno predrag in ga zato ne bo. Hidroelektrarn bo morda še nekaj na Savi, a to slovenske energetike ne bo bistveno spremenilo. Proizvodnja elektrike iz vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn postaja tako poceni, da zelo kmalu ne bo rabila nobenih posebnih spodbud več. Kombinacija tega in shranjevanje s pomočjo baterij in vodika je prihodnost slovenske energetike.

Začetek vseh v javnem sektorju so energetski pregledi

oktober 2018

Javni sektor naj bi bil zgled na področju prehoda v nizkoogljičnost. Občine s pomočjo EU sredstev in v zadnjem času tudi v okviru javno-zasebnih partnerstev več vlagajo v energetsko prenovo javnih stavb in vzpostavljajo energetski menedžment, s katerim lahko učinkovito načrtujejo energetske ukrepe.

Združujejo se tudi regijsko, kjer se v okviru regionalnih agencij pripravljajo strateški razvojni načrti, preko regij pa tudi država finančno spodbuja manj razvita območja. Pri energetskem menedžmentu bolj prihaja v ospredje bivanjsko ugodje, kjer je pomembna tudi ustrezna zračnost stavb. Za optimalno energetsko upravljanje je podlaga energetski informacijski sistem, pri čemer je potrebno biti pozoren na pravilno interpretacijo kazalnikov. Pomemben delež pri učinkovitosti ukrepov imajo tudi zaposleni.

N

a Mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu v Celju so na strokovni konferenci govorili o trajnostnih energetskih rešitev v javnih stavbah. V okviru evropskega projekta CLEAN jo je organizirala Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Kot je v uvodnem pozdravu povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, so se občine Savinjske regije s podpisom deklaracije o trajnostnem razvoju zavezale k določenim ukrepom, med njimi je pomembna energetska sanacija javnih objektov. Energetska sanacija je tudi med štirimi cilji regionalnega razvojnega programa 2020, kot je poudaril mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina in predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije.

V

Sloveniji imamo 212 občin, 2 kohezijski regiji in 12 razvojnih regij, ki so enake 12 statističnim regijam. Kot je povedal dr. Robert Drobnič z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se v Sloveniji regije razvrščajo tudi po stopnji razvitosti, in sicer na podlagi indeksa razvojne ogroženosti. Na tej osnovi se razdelijo sredstva. Bolj ogrožene regije prejmejo več. V izračunavanje indeksa je vključenih 14 kazalnikov, med njimi so nekateri tudi okoljski. Kot je povedal dr. Robert Drobnič, bo v prihodnje dodan tudi kazalnik za ogljični odtis posamezne regije. Sicer pa se pri regionalni politiki zasledujeta dva cilja: nadaljnji

foto: Jože Miklavc

Tanja Pangerl

Energetska učinkovitost lokalnih skupnosti

30 132

okolje

Energetska učinkovitost lokalnih skupnosti

razvoj vsake regije ne glede na njeno trenutno razvitost, in večji razvoj manj razvitejših regij.

V letošnjem letu so na ministrstvu objavili tudi razpis v vrednosti 11 milijonov evrov za energetsko obnovo na področju turizma na obmejnih območjih. Gre za območja z visokim deležem odselitev. Z razpisom želijo omogočiti razvoj turizma, povečati obseg del zaradi energetskih sanacij in posledično ohranjati delovna mesta, omogočiti privlačno okolje za bivanje in zmanjšati odselitveno stopnjo.

K

ot je povedala dr. Darja Piciga z Ministrstva za okolje in prostor, naj bi se kazalnik okoljskega odtisa vključil tudi v strategijo razvoja Slovenije. V Sloveniji smo si namreč zastavili cilj, da v obdobju od leta 2013 do 2030 zmanjšamo okoljski odtis za 20 %. Cilji EU s sedanjimi ukrepi ne bodo doseženi, zato so potrebni trajnostni prehodi. Dr. Darja Piciga pri tem poudarja, da so nujne spremembe sistema v temeljih, ne samo s tehnološkega, ampak tudi z družbenega vidika. Čeprav je EU dosegla določene napredke, so dolgoročne napovedi slabe. Razvoj trajnostnih rešitev je možen tudi s finančnimi podporami iz slovenskega Sklada za podnebne spremembe in Sklada za inovacije EU, kjer bo za leto 2020 na voljo več milijard evrov. Širši naj bi bili tudi kriteriji za upravičenost sredstev.

31 okolje

132

Energetska učinkovitost v javnem sektorju

Z

Učinkovit energetski organizacijski sistem in dobro upravljanje z energijo lahko prinese tudi do 20 % prihrankov.

mu upravljanju je osnovna podpora energetski informacijski sistem. Do konca leta 2018 bodo morale vse javne stavbe klasične števce za spremljanje porabe energije zamenjati s pametnimi števci. Cilj energetskega menedžerja mora biti predvsem, da se doseže določeno bivanjsko ugodje, kar pomeni, da se preprečijo nezračnost stavb in slabe energetske bivanjske razmere.

Učinkovit energetski organizacijski sistem in dobro upravljanje z energijo lahko prinese tudi do 20 % prihrankov. Začetek vseh zgodb so energetski pregledi.

K

ljučni elementi energetskega menedžmenta v lokalni skupnosti so določitev energetskih ciljev, vzpostavitev energetskega menedžmenta, motivacija zaposlenih o vsebinah energetske učinkovitosti ter sprejem energetske strategije oziroma lokalnega energetskega koncepta.

Sašo Mozgan iz Energetske agencije KSSENA je kot primer dobre prakse predstavil Mestno občino Velenje, kjer so že leta 2004 vzpostavili energetski menedžment. Energetski ukrepi temeljijo predvsem na principu zmanjševanja izgub in povečevanja dobitkov. Pomemben segment je po njihovih izkušnjah tudi spodbujanje zaposlenih k izvajanju energetskih ukrepov. Osnova za vsako energetsko načrtovanje je vsaj energetsko knjigovodstvo, ki omogoča merjenje, analizo in poročanje porabe energije za različne dejavnosti, izboljšanje energetske učinkovitosti in spremljanje okoljskega vpliva

Od leve proti desni: Janez Gorenšek, dr. Robert Drobnič, dr. Darja Piciga, Jurij Stritih, Iva Zorenč, Jernej Stritih, Sašo Mozgan, Sandi Marzidovšek, Cveto Fendre. porabe energije. Pozoren pa je potrebno biti na pravilno interpretacijo kazalnikov.

T

udi Mestna občina Celje je intenzivno stopila na pot prenove javnih stavb. Kot je povedal Sandi Marzidovšek iz Mestne občine Celje, so se prenove lotili z javno-zasebnim partnerstvom in EU skladi. Čeprav v Mestni občini Celje v preteklosti na področju javno-zasebnega partnerstva nimajo izkušenj, so se odločili zanj in bodo v sodelovanju z Energetiko Celje prenovili osem objektov v vrednosti 5 milijonov evrov. Obnovili bodo 3 vrtce, 4 šole in stavbo kulturne dediščine Celjski dom. Izračunani energetski prihranki po prenovi bodo po 15. letih tolikšni, da bi z njimi lahko pokrili letno potrebo po energiji za 520 gospodinjstev. Gre za prihranek energije 2.030.667 kWh/leto

Za doseganje ustrezne učinkovitosti je potrebno nove tehnologije in sisteme tudi pravilno uporabljati.

in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 446 ton CO₂/leto. V začetni fazi projekta se soočajo predvsem z veliko administrativnimi postopki, sicer pa je za njih kot občino ugodno to, da gre za nizek začetni vložek in da zasebnik prevzame velik del investicije. Prve izkušnje kažejo tudi na to, da so realni stroški drugačni od prvotne ocene stroškov, kar povzroča veliko nepotrebnega usklajevanja in ovira terminski načrt izvedbe.

P

oleg zmanjšanje porabe energije je eden od dejavnikov za energetsko učinkovitost stavb tudi, kako preostanek energije pridobiti na varčen način, kot je povedal Jurij Stritih iz podjetja Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o. V zadnjem času je trend na tem področju predvsem nizkotemperaturno ogrevanje. Področje zunanjega ovoja stavb je v Sloveniji precej dobro razvito in že dobrih 10 let na tem področju obstajajo subvencije. Na

področju ogrevanja, prezračevanja, hlajenja je pomembno aktivno prezračevanje, zaradi podnebnih sprememb pa vse pomembnejše postaja hlajenje stavb. Za doseganje ustrezne učinkovitosti je potrebno nove tehnologije in sisteme tudi pravilno uporabljati, k čemur lahko veliko pripomorejo avtomatizacija in pametne hiše.

Prehod na nizkoogljično gospodarstvo se splača

J

ernej Stritih je poudaril, da se glede na dosedanje slovenske izkušnje prehod na nizkoogljično družbo splača. Dodaja, da bi prehod na nizkoogljično strategijo prinesel pol odstotka več gospodarske rasti. Pomembno pa je vedeti, katere tehnologije se splačajo. Pri spodbujanju inovacij je potrebna transparentnost glede izzivov, jasna dolgoročna vizija, prioriteta raziskav in razvoja ter javna vlaganja, izmenjava informacij in izkušenj ter ustrezen dostop do kapitala.

E

no zanimivih inovacij na področju izolacije je predstavil Janez Gorenšek iz IAMB Zavoda, Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo, kjer raziskujejo možnosti uporabe gliv oziroma gob za proizvodnjo izolacijskih plošč. Proizvodnja micelijskih pen iz gob je mogoča z uporabo obnovljivih virov energije in je CO₂ nevtralna. Gre za nizko energetsko proizvodnjo v primerjavi z ostalimi izolacijami (stekleno, kameno volno idr.), po uporabni dobi je izolacija popolnoma biorazgradljiva, pri proizvodnji in vgradnji ne oddaja škodljivih snovi in ima tudi veliko boljšo požarno varnost od polistirenov. Potencial gob je tudi pri proizvodnji embalaže, ki se lahko kompostira.

Slabost te izolacije pa je predvsem v omejitvi pri izredno vlažnih prostorih, zato bi bilo potrebno razviti vodoodbojne premaze, ki bi bili razgradljivi. Prisoten pa je tudi skepticizem gradbenikov glede uporabe takšne izolacije.

oktober 2018

a energetsko učinkovitost v javnem sektorju sta osnova direktiva iz leta 2012 o energetski učinkovitosti in uredba iz leta 2016 o upravljanju z energijo v javnem sektorju. To določa obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v stavbah javnega sektorja.

Upravljanje vključuje izvajanje energetskega knjigovodstva, določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije ter poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov. Kot je povedal Cveto Fendre iz Šolskega centra Velenje, energetski prihranki prinašajo tudi finančne prihranke. Optimalnemu energetske-

32

Iskraemeco je del elektronske industrije, zato se zavedamo precejšnjih okoljskih in socialnih globalnih vplivov. Mislim na porabo konfliktnih materialov, redkih materialov, delavskih standardov v nabavni verigi, povečano rabo energetskih virov in na eksponentno rast elektronskih odpadkov. Iskraemeco je veliko podjetje. Dela na globalnem trgu. Tudi če naredimo vse, kar lahko, bo to malo prispevalo k splošnemu stanju. Zato verjamemo, da so komunikacija, izobraževanje industrije, pogovor o teh tematikah, izpostavljanje rešitev zelo pomembni.

Projekt pravičnega števca je takšna rešitev.

Da. Projekt pravičnega števca in naš pristop k trajnostnemu razvoju. Oboje predstavljamo na lokalnih in mednarodnih trgih ter v neposrednih pogovorih s kupci. Zato se povečuje število naših kupcev, ki se zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja in načel krožnega gospodarstva v panogi. Pomemben del naše strategije je izobraževanje dobaviteljev, kupcev, partnerjev in drugih deležnikov v našem sektorju.

A kaj lahko konkretno stori podjetje?

Veliko na področju rabe virov in materialov.

Iskraemeco se je osredotočil na optimizacijo rabe virov, mislim predvsem na energente, na vodo in na bolj tehtno rabo materialov.

Prizadevali smo si za vpeljavo načela ekodesigna. Podjetje mora razmisliti o tem, ali lahko v proizvodnjo vpelje reciklate, ali se bo lahko izdelek recikliral po koncu rabe in kakšna je njegova življenjska doba. Teorija je eno, v realnosti pa si določena načela velikokrat nasprotujejo. Recimo, modularnost izdelka lahko poveča uporabo materiala, prav tako pri izdelku, ki je narejen za dolgo življenjsko dobo.

Velikokrat je proizvajalec omejen z zahtevami kupca, s standardi ali celo z zakonodajo. Vsako podjetje mora pretehtati vse zorne kote in se odločiti, kaj je zanj optimalno. Naloga ni lahka.

Mojca Markizeti

Ko se podjetje zares odloči za trajnostno preobrazbo, pravi Mojca Markizeti, ki dela v globalnem podjetju Iskraemeco kot menedžerka za trajnostni razvoj in vodi projekt pravičnega števca z nizozemskimi partnerji, se ga mora lotiti na vseh področjih in sektorjih v podjetju. Njihov glavni izziv je dobavna veriga, so kritični materiali in seveda kupci. Pove, da si prizadevajo za vpeljavo eko designa in reciklatov v proizvodnjo, a da je realnost pogosto v nasprotju s teorijo in željami. Kako se naj torej odziva podjetje? Ko se odloči za trajnostno pot, je to odločitev za spremembe, zlasti za drugačne vrednote.

So v finančne rezultate podjetij vračunani tudi vplivi na okolje, se vprašuje, ko opozarja na novo tehnološko revolucijo.

oktober 2018

Sodelovali ste v pilotnem projektu agencije SPIRIT o trajnostni strateški transformaciji slovenskih podjetij. Med drugim ste kot menedžerka za trajnostni razvoj opozorili na aktualno pomanjkanje surovin in materialov, na kar je s svojim seznamom kritičnih surovin opozorila tudi EU. Kaj lahko podjetje, ki je v Evropi drugi največji ponudnik pametnih merilnih rešitev, stori v skrbi za naravne vire, za racionalizacijo materialov v števcu, za reciklažo ali ponovno uporabo odpadkov?

foto: arhiv podjetja

Od konfliktnih mineralov in kritičnih materialov do pravičnega števca

Trajnostna praksa v elektroindustriji

okolje

132

Trajnostna praksa v elektroindustriji

Bistveno je, da postanejo principi trajnostnega razvoja in krožne ekonomije osnova pri vsakdanjih odločitvah. Za to pa je potrebno veliko znanja v vseh sektorjih podjetja. Predvsem pa, da vodstvo podjetja podpira takšno strategijo.

Upoštevati moramo določene vrednote podjetja in razmišljati dolgoročno.

Del tega razmišljanja je nova proizvodna linija zaradi večjega zanimanja elektrodistribucij po pametnih merilnih napravah in rešitvah.

Ustvarjate prihodnost pametnih omrežij.

Katere prednosti, tehnične, ekonomske in trajnostne, so bistvene pri vaših nagrajenih inovacijah, kot sta pravični števec in komunikacijska platforma za pametna omrežja?

Obe platformi sta odgovor na ključne izzive, s katerimi se srečujejo kupci Iskraemeca, ko se odločajo za prehod na pametno omrežje.

Z modularno zasnovo ciljamo na zniževanje »stroškov TCO« (total cost of ownership) pri kupcih, kar dosežemo z modularnim pristopom. Z enostavno menjavo komunikacijskega modula kupcem nudimo preprosto rešitev, ko pride do morebitne menjave komunikacijske tehnologije v prihodnosti. To je tako imenovani future-proofing. Obenem pa je to trajnostna rešitev, saj podaljšuje življenjsko dobo izdelka.

Oba izdelka omogočata enostavno instalacijo na merilnem mestu. Pametni števec je možno odčitati na daljavo, kar elektrodistribuciji

Ime izdelka, pravični števec, je vzbudilo pozornost, čeprav ste izpostavljali predvsem transparentnost nabavne verige, kar je med osrednjimi zahtevami trajnostnega razvoja.

Katere standarde morajo upoštevati vaši dobavitelji, proizvajalci komponent za elektronske proizvode in drugi, ki so del vaše verige?

Kako nadzirate verigo?

Standardi so dobrodošel element, vendar so tudi vložek, ki je nujen. Trajnostni razvoj pa pomeni proaktivno razmišljanje že v razvojni fazi izdelka. Gre za premik v razumevanju in ravnanju. Našo nabavno verigo nadziramo predvsem s tesnim sodelovanjem z vsemi partnerji. Ob pričetku projekta smo vsem dobaviteljem posredovali vprašalnike o njihovih nabavnih postopkih, da smo si lahko ustvarili bazo znanja za nadaljnje sodelovanje. Trenutno smo v fazi vzpostavljanja celovitega sistema za pridobivanje informacij o vseh sestavnih delih izdelka v celotni oskrbni verigi. Nas in naše kupce zanimajo materiali, iz katerih je števec izdelan. Zanima nas izvor materialov. Kje so narejene komponente, kakšni so delavski standardi, kakšen je ogljični odtis komponente in še več. Z orodjem za ugotavljanje transparentnosti smo želeli kupcem in javnosti zagotoviti enostaven pregled nad temi podatki. Vendar se je izkazalo, da je bil načrt preveč ambiciozen.

Visokotehnološki, elektronski proizvod, kot je naš števec, ima za obstoječa orodja preveč kompleksno sestavo in nabavno verigo. Vendar se tudi pri orodjih za podporo trajnostnega razvoja zadeve hitro razvijajo.

Sledljivost materialov pomeni, da imate pregled, kateri materiali so v pametnem števcu in koliko jih je, kdo so dobavitelji, kje jih dobijo, kakšne so zaloge, jih bo dovolj, iščete nove in

Seveda, posebej pa smo usmerjeni h konfliktnim mineralom in kritičnim materialom.

Elektronska industrija je zelo dinamična, saj uporablja številne različne materiale in velike količine. Kar 80 odstotkov konfliktnih mineralov, kot so zlato, tantal, volfram in kositer pridelajo na vojnih območjih, kot so Kongo in številne sosednje države. Konflikti v teh državah se financirajo z dobički od prodaje omenjenih mineralov. Da bi te konflikte omejili, je Evropska komisija leta 2017 sprejela Uredbo o konfliktnih materialih. Od leta 2021 naprej bodo morala biti vsa podjetja na tem območju transparentna.

Evropska komisija na seznam redkih materialov redno dodaja nove materiale, brez katerih človeštvo na dolgi rok ne bo preživelo. Vseh je sedaj 27, zadnji so bili dodani leta 2017. Pri razvoju najnovejše platforme pametnega števca smo s sledljivostjo materialov obe dejstvi upoštevali.

Elektronski izdelki imajo tipično kratek rok uporabe, naši pametni števci pa imajo življenjsko dobo tudi do 20 let. Novejši števci so modularni, nadgradljivi. Po koncu uporabe števca se jih razgradi desetkrat lažje kot prejšnje verzije števcev. Števec ne vsebuje nobenih materialov, ki bi bili zlepljeni ali zatopljeni in tako nereciklabilni.

97 odstotkov materiala v števcu je možno reciklirati in ga vrniti v krog uporabe. Raziskujemo tudi možnost uporabe 100-odstotno reciklirane plastike in recikliranih kovin. Najnovejši pametni števci so manjši, lažji in za delovanje porabijo manj energije.

S čim ste prepričali nizozemski konzorcij operaterjev za oskrbo z energijo? So jim bili bližji ekonomski ali okoljski učinki?

Trajnostni razvoj v podjetju ne sme biti »dodatek« ali večerna dejavnost posameznika. To so dejavnosti, ki so razpršene v vsa strateška in operativna področja podjetja.

V čem je trajnostna značilnost pametnega merjenja in pravičnega števca? Kaj vse zajema projekt, ki traja do leta 2020?

Pravični števec je pametni števec električne energije in izdelek, o katerem vemo, kje in kako je izdelan in iz česa je. Pri izdelavi pravičnega števca želimo znižati okoljski in družbeni odtis števca. Zato zahtevamo sledljivost materialov in delovnih standardov v nabavni verigi. Sistem pametnega merjenje je v današnjem času, ko se marsikje po svetu soočamo z pomanjkanjem energije in globalnim segrevanjem, postal nujen predpogoj za trajnostni razvoj v energetiki.

Pametna omrežja težijo k zmanjševanju porabe energije. Pametni števec je osnovni gradnik v

okolje

sistemu. Deluje kot senzor, ki nadzira in v določeni meri tudi upravlja z omrežjem.

132

33 Pravični števec je pametni števec električne energije in izdelek, o katerem vemo, kje in kako je izdelan in iz česa je.

nadomestne. Razvojno in raziskovalno delo v podjetju upošteva omejitve naravnih virov?

Nizozemci so se zavezali, da bodo trajnostni razvoj vključili v vse svoje investicije, torej tudi v prenovo sistema dobave električne energije.

S podpisano pogodbo v letu 2015 je postalo del tega tudi podjetje Iskraemeco. Z razvojem pravičnega, torej trajnostnega »fair« števca, sta se naši viziji in strategiji srečali. Projekt bo uradno trajal do konca 2020, naše delo pa bomo seveda nadaljevali. Z nizozemskimi partnerji pospešeno sodelujemo tudi na področju komunikacije in izobraževanja javnosti. Oblikovali smo spletno stran www.fairsmartmeter.com.

Podjetje mora razmisliti o tem, ali lahko v proizvodnjo vpelje reciklate, ali se bo lahko izdelek recikliral po koncu rabe in kakšna je njegova življenjska doba.

Ali v podjetju merite okoljski odtis?

Merimo odtis in imamo celovit sistem ravnanja z okoljem, ki ga seveda nadgrajujemo. Trenutno razmišljamo, kateri javno priznani certifikat ali kakšen izračun bi bil primeren za še dodatno merjenje odtisa in učinkov naših ukrepov.

Kaj je glavni izziv podjetja, ki se odloči za trajnostno transformacijo? Kje lahko vidi največ priložnosti?

Ko se podjetje odloči za tovrstno transformacijo, še posebej, če gre za globalno podjetje, kot je Iskraemeco, se mora tega lotiti celostno in sistematično na vseh področjih in sektorjih podjetja. Holistični pristop k vpeljavi trajnostnega razvoja in načel krožne ekonomije vključuje proaktivno razmišljanje, kaj lahko naredimo bolje in kako dosežemo več. Trajnostni razvoj v podjetju ne sme biti »dodatek« ali večerna dejavnost posameznika. To so dejavnosti, ki so razpršene v vsa strateška in operativna področja podjetja. Obenem je potreben tudi ustrezen »mind-shift«. Glavni izziv ostaja razumevanje deležnikov, torej kupcev in dobaviteljev. Smo sredi industrijske revolucije 4.0, ki temelji na znanju. Poskrbeti moramo, da bo prinesla spremembe. Te pa ne smejo biti samo tehnološke in poslovne, ampak tudi vrednostne, kajti to je bistveno. Kako vrednotimo uspehe? Kaj je vračunano v finančne rezultate podjetja – tudi vplivi na okolje in družbo?

oktober 2018

omogoča, da zmanjša število servisnih obiskov na terenu. Obenem sta oba zasnovana na »pravičnih« načelih. Pri izdelku in v vseh procesih sledimo načelom trajnostnega razvoja in krožne ekonomije. To so ukrepi za podaljšanje življenjske dobe, za rabo manj materialov, za manjšo porabo električne energije, za »vzdrževanja« na daljavo in pametno pakiranje.

Reciklabilnost izdelka znižuje CO₂ odtis izdelku, nam in našim kupcem. Pomembno je tudi zmajševanje rizika z vpeljavo transparentne nabavne verige, kjer nadzorujemo rabo materialov in delavske standarde pri dobaviteljih.

V zadnjem desetletju izreden padec števila novih vrtin na južnem delu Panonskega bazena Nina Rman, Andrej Lapanje

eološki zavod Slovenije že od leta 1995 pripravlja pregled rabe termalne vode v državi, sedaj se podatki osvežujejo vsako leto (Rajver in sod. 2018). V okviru projekta DARLINGe (http://www.interreg-danube.eu/ darlinge) metodologijo razširjamo na projektno območje šestih držav z območja Panonskega bazena in podajamo temelje za načrtovanje regionalnih ukrepov za dosego ciljev.

V

pregled so bili vključeni termalni izviri ter opazovalne, proizvodne in reinjekcijske vrtine s temperaturo vode na ustju vsaj 30 °C. Popisani so bili vsi objekti, ki so v letih 2015 (oziroma 2017 v Sloveniji) zagotavljali termalno vodo ali pa se je skoznje nazaj v vodonosnik vračala toplotno izrabljena termalna voda (reinjekcijske vrtine). Vključene se bile tudi neaktivne vrtine z dovoljenjem za rabo vode (v Sloveniji je to koncesija). Zaradi teh kriterijev nista vključeni naši najnovejši geotermalni vrtini, Sob-3g in Sob-4g v Murski Soboti, saj nista aktivni, niti nimata koncesije.

Termalne vode

oktober 2018

Termalna voda je na voljo le na območjih z ugodnim geotermalnim potencialom, ki v Sloveniji obsega predvsem območje Panonskega bazena (Rajver & Ravnik, 2002, Rman in sod. 2015). V energetski bilanci Slovenije za leto 2017 je raba termalne vode zanemerljiva. Po tipu rabe je približno 42 % izkoriščene geotermalne energije pridobljene iz termalne vode (32 uporabnikov s 593,54 TJ/ leto), ostalo z geotermalnimi toplotnimi črpalkami. Trenutna neposredna raba dosega približno 68 % ciljne vrednosti Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za leto 2020. Tudi ciljna vrednost 10 postavljenih geotermalnih daljinskih ogrevalnih sistemov do leta 2020 je še oddaljena.

G

Geotermalne vrtine in termalni izviri

S

pregledom smo zbrali podatke o 767 objektih na projektnem območju: v Bosni in Hercegovini je 10 vrtin, v Sloveniji 44, v Romuniji 55, na Madžarskem 606, v Srbiji 24 vrtin in en termalni izvir ter na Hrvaškem 21 vrtin in 6 izvirov. Večinoma (93 %) se z njimi vodo pridobiva, kajti le 39 vrtin je namenjenih reinjekciji.

P

ovprečna globina vrtin je 1145 m (slovensko območje 988 m), največja pa 3436 m (pri nas 1857 m). Povprečna starost vseh vrtin na projektnem območju je 46 let, v celi Sloveniji in na slovenskem projektnem območju pa je enaka in znaša 33 let. Izmed vseh vrtin jih je 13 % mlajših od 10 let, na slovenskem območju le 7 % (V Slovenija na sliki 1). Nad 50 let dosega 26 % vseh vrtin, izmed naših pa le 9 %.

I

Nina Rman, Andrej Lapanje, Geološki zavod Slovenije

foto: www.shutterstock.com

34 132

okolje

Termalne vode

dentifikacija vira, izgradnja geotermalnih vrtin ter dimenzioniranje učinkovitega sistema rabe zahtevajo visoke vložke časa in denarja, vendar s prikazano izredno dolgo življenjsko dobo, nizkimi emisijami morebitnih onesnaževal in nizkimi obratovalnimi stroški

predstavljajo konkurenčen vir toplote. Ker je v zadnjem desetletju zaznan izreden padec izdelave novih vrtin in se obstoječe starajo (in zato mašijo, puščajo ipd.) je ob njihovem nenadomeščanju pričakovati težave pri zagotavljanju enakih količin termalne vode.

Temperatura termalne vode

T

emperatura termalne vode na celotnem območju v polovici primerov presega 50 °C, kar je izredno ugodno za pridobivanje toplote. Najvišjih 100-101 °C dosega v krajih Balotaszállás in Cserebökény na Madžarskem.

V slovenskem delu ima voda najpogosteje med 50 in 59 °C, najvišja je poročana kot 75 °C v Moravskih Toplicah. Takšni viri so zelo primerni za zaporedno, kaskadno rabo, da najprej npr. ogrevajo prostore, nato bazene in sanitarno vodo, sledi ogrevanje zelenic ali zunanjih igrišč itd., kar se pri nas tudi pogosto izvaja.

35 okolje

132

Odvzem termalne vode

T

ermalna voda se v Panonskem bazenu pridobiva iz dveh vrst vodonosnikov. Najbolj razširjeni in izdatni so peščeni medzrnski vodonosniki, ki so večinoma čezmejni. Vanje posega 87 % vrtin, ki skupaj zagotavljajo približno 70 % vse načrpane termalne vode. V Sloveniji je takšnih 11 lokacij (Nádor in sod. 2012). Drugi tip vodonosnikov predstavljajo razpokane metamorfne ali karbonatne sedimentne kamnine v podlagi in bolj izolirani vodonosniki v miocenskih karbonatnih kamninah. Slednji prevladujejo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, v Sloveniji so npr. v Podčetrtku, Čatežu ob Savi ...

V

sako leto se pridobi vsaj 40·10⁶ m³ termalne vode, kar pa še zdaleč ni vse, saj smo lahko pridobili podatke le za 62 % vseh objektov. Kar 72 % te količine načrpajo na Madžarskem, kjer je tudi 79 % vseh vrtin. Večina vode (85 %) se je pridobila iz čezmejnih peščenih vodonosnikov.

V celi Sloveniji načrpamo približno 5,7·10⁶ m³ termalne vode na leto, od tega več kot 80 % iz slovenskega dela projektnega območja.

Kar 70 % vode se odvzema iz že omenjenih peščenih vodonosnikov, kar pomeni, da so ob trenutnem načinu rabe tudi najbolj izpostavljeni tveganjem za slabšanje količinskega in kakovostnega stanja.

Slika 1: Število vrtin glede na desetletje izdelave na preiskanem projektnem območju, v Sloveniji in v slovenskem delu projektnega območja (V Slovenija)

R

aba termalne vode je urejena z različnimi pravicami. Skupno 72 % vrtin ima podeljene vodne pravice (predvsem Hrvaška in Madžarska ter Slovenija z 99 %), 6 % rudarske (predvsem Romunija in Bosna in Hercegovina, v Sloveniji 2 vrtini v Lendavi), 2 % geotermalne (predvsem v Srbiji), 1 % objektov pa se uporablja brez dovoljenja. Za ostale nismo mogli pridobiti podatkov. Dovoljenih količin odvzema nismo pridobili le za Romunijo, kjer so poslovna skrivnost. Iz razpoložljivih podatkov za 51 % objektov smo ocenili, da je dovoljen odvzem verjetno vsaj 2-krat višji kot trenutni.

Raba termalne vode

Slika 2: Posplošene vrste rabe termalne vode za preiskane vrtine in izvire.

9 %. Pet odstotkov jih uporabljajo v industriji ter 2 % za opazovanje. Za trajnostno rabo je v primeru pridobivanja toplote nujno vračati energetsko izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik, a na celotnem območju je le 5 % vrtin namenjenih reinjekciji. Za ostale objekte ni bilo razpoložljivih podatkov.

V

slovenskem delu se voda iz 43 % vrtin uporablja v sistemu kaskadne rabe - za ogrevanje prostorov in nato kopanje in balneologijo,

le za kopanje in balneologija se uporablja voda iz 30 % vrtin, daljinsko ogrevanje in ogrevanje rastlinjakov pa iz 27 % objektov. V 90. letih namensko zgrajena reinjekcijska vrtina Mt-7 v Moravskih Toplicah sedaj proizvaja termalno vodo, pred nekaj leti zgrajena Sob-4g v Murski Soboti ne obratuje in zato deluje le ena reinjekcijska vrtina - Le-3g v Lendavi. Ta skupaj s proizvodno Le-2g tvori geotermični energetski vir z zahtevo po 100 % reinjekciji.

oktober 2018

K

ljub visokim temperaturam vode še vedno prevladuje tradicionalna raba za kopanje in balneologijo (24 % vrtin in izvirov). Vsaj na 15 % izmed teh lokacij energijo vode uporabljajo tudi za ogrevanje. Kar 17 % objektov s termalno vodo uporabljajo za pridobivanje pitne vode, a le na Madžarskem. Različni tipi ogrevanja (daljinsko ogrevanje, ogrevanje sanitarne vode in individualno ogrevanje prostorov) se izvajajo s 16 % objektov, za rastlinjake oziroma v kmetijstvu pa se jih rabi

36 132

okolje

Kratko, zanimivo Priprave na Agendo EU o trajnostni rabi prostora in sonaravnih rešitvah V javni razpravi je bil prvi osnutek akcijskega načrta Tematsko partnerstvo Urbane agende EU »Trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve«, pri katerem sodeluje tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Namen partnerstev urbane agende EU je okrepitev pomena urbane dimenzije v politikah EU. V njih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Iščejo rešitve za boljše pravno urejanje, boljše financiranje in boljšo izmenjavo znanj na tem področju.

Partnerstvo »Trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve« se ukvarja s tem, kako zagotoviti učinkovito in trajnostno rabo prostora in naravnih virov, da bi ustvarili kompaktna, živahna in vključujoča evropska mesta, ter kako pri tem spodbujati uporabo sonaravnih rešitev. Prvi osnutek akcijskega plana predlaga ukrepe na devetih področjih: vključevanje pozidave zemljišč v presoje vplivov na okolje; finančne modele za razvoj degradiranih urbanih območij; prepoznavanje in upravljanje neizkoriščenih zemljišč; sodelovanje v funkcionalnih urbanih območjih za zmanjšanje nenadzorovanega širjenja mest oziroma suburbanizacije; pravno urejenost na področju uporabe sonaravnih rešitev na evropski, državni in lokalni ravni; financiranje sonaravnih rešitev; ozaveščanje na področju sonaravnih rešitev in trajnostne rabe prostora; splošne standarde in kazalce glede uporabe sonaravnih rešitev, zelenih površin, biodiverzitete in ekosistemskih storitev v mestih.

Komunalo Brežice vodi mag. Jadranka Novoselc

oktober 2018

Po odločitvi Aleksandra Zupančiča, direktorja Komunale Brežice od njene ustanovitve, da se odloči za nove profesionalne izzive, je nadzorni svet podjetja za vršilko dolžnosti direktorja za eno leto imenoval mag. Jadranko Novoselc. V podjetju je že sedem let, prav tako od ustanovitve, v zadnjem letu je delala kot izvršna direktorica, sicer pa komunalno problematiko zelo dobro pozna. Ob prevzemu nove dolžnosti je dejala, da bo pri vodenju upoštevala razmerje med zdravo rastjo in stabilnostjo podjetja, največ pozornosti pa bodo namenjali kakovosti storitev in zadovoljstvu uporabnikov.

Dosedanji direktor Aleksander Zupančič bo ostal v podjetju zaposlen za štiri ure, in sicer pri določenih projektih. Kot avtor knjige 7 stebrov zdravega življenja, kot ustanovitelj centra zdravja v hrvaškem Samoborju in soustvarjalec sistema Kulture zavzetih inovatorjev 3x12 pravi, da mu ne manjka izzivov.

Slika 3: Temperatura termalne vode posameznih vrtin in izvirov.

Slovenska perspektiva

S

podelitvijo koncesij za rabo termalne vode, večinoma konec leta 2015, so bile poenotene zahteve za nove koncesionarje po Zakonu o vodah glede doseganja energetske učinkovitosti sistemov in vpeljavo obratovalnega monitoringa stanja. Te, sicer razmeroma visoke zahteve v primerjavi z drugimi državami v projektu zagotavljajo, da se nam bo v prihodnjih letih povečala učinkovitost odvzema toplote ob hkrati optimalni (večinoma manjši) količini odvzema vode, na voljo bosta tudi zelo zanesljiva bilanca rabe in stanja vodonosnikov.

Koncesionarji so bili primorani pripraviti načrt prilagoditve količine odvzema dejanskim energetskim potrebam sistemov z vpeljavo kaskadne rabe in dodatnimi toplotnimi črpalkami in izmenjevalci.

Vsa nova mesta za pridobivanje geotermalne toplote naj bodo zasnovana kot geotermični energetski vir, torej kot par črpalne in reinjekcijske vrtine.

N

aše najšibkejše področje je vpeljava reinjekcije, ki je nujna za ohranjanje količinskega stanja vodonosnikov in edina omogoča

trajnostno povečanje števila novih črpališč.

Vsa nova mesta za pridobivanje geotermalne toplote naj bodo zasnovana kot geotermični energetski vir, torej kot par črpalne in reinjekcijske vrtine. Nenazadnje je tudi koncesnina v tem primeru ugodnejša.

Z

a podporo razvoja je potrebno okrepiti povezovanje sektorjev (energetika, okolje, kmetijstvo …) in vključiti geotermalno toploto v strateške načrte za izvedbo novih sistemov daljinskega ogrevanja in rastlinjakov na perspektivnih območjih. Seveda je izvedba odvisna od razpoložljivih finančnih virov, a predstavljene vsebine kažejo, da je takšna raba zaradi dolge življenjske dobe zelo perspektivna še posebno, če vključuje tudi najnovejše tehnologije in izkušnje raziskav hibridnih sistemov OVE in kogeneracije.

Literatura Nádor, A., Lapanje, A., Tóth, G., Rman, N., Szőcs, T., Prestor, J., Uhrin, A., Rajver, D., Fodor, L., Muráti, J., Székely, E. 2012: Transboundary geothermal resources of the Mura-Zala basin : a need for joint thermal aquifer management of Slovenia and Hungary.

Geologija, 55/2: 209-223.

Rajver, D., Ravnik, D. 2002: Geotermična slika Slovenije - razširjena baza podatkov in izboljšane geotermične karte. Geologija, 45/2: 519-524.

Rajver, D., Rman, N., Lapanje, A., Prestor, J. 2018: Geotermalni viri Slovenije: bilanca rabe geotermalne energije v Sloveniji v letu 2017. Mineralne surovine v letu 2017, 14/1 (v tisku).

Rman, N., Gál, N., Marcin, D., Weilbold, J., Schubert, G. Lapanje, A., Rajver, D., Benková, K., Nádor, A. 2015: Potentials of transboundary thermal water resources in the westernpart of the Pannonian basin.

Geothermics, 55: 88-98.

37

Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke

okolje

132

Trajnostni razvoj v Krki

Katere kazalnike trajnostnega razvoja Krke v zadnjih treh letih bi izpostavili kot dosežek?

V Krki spremljamo kazalnike trajnostnega razvoja v skladu z GRI smernicami. Pri številnih kazalnikih beležimo izboljšave, posebej pomembno pa je, da ob nenehnem povečevanju obsega proizvodnje kazalniki kažejo, da z optimizacijami obremenitev okolja ne narašča.

Za obdobje zadnjih treh let bi izpostavili predvsem zmanjšanje obremenitev odpadnih vod, povečanje količine ločeno zbranih odpadkov ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Zagotovo pa za Krko ni majhen izziv Agenda 2030, ki postavlja pred farmacevtska podjetja zahtevo, da morajo do leta 2020 zagotoviti ustrezno ravnanje s kemikalijami in z vsemi odpadnimi snovmi v celotnem življenjskem ciklusu. Občutno je potrebno zmanjšati škodljive vplive na zrak, vode in tla. Katere naloge so najzahtevnejše še posebej glede na podatek, da se vaše emisije CO2 v zrak v zadnjih letih povečujejo?

Krka je rastoče podjetje z intenzivnim vlaganjem v nove razvojne in proizvodne zmogljivosti. S tem seveda povečujemo skupno porabo vseh virov in surovin, sicer ne bi mogli zadostiti zahtevam trga in farmacevtskim regulatornim predpisom. K reševanju teh vprašanj in zmanjševanju onesnaževanja prispevamo z vključevanjem vseh zaposlenih v sistem integriranega

foto: arhiv podjetja

vodenja. S tem tudi v proces zmanjševanja vplivov na okolje. Z rastjo podjetja vplivamo na rabo energije in na emisije. Zato iščemo možne optimizacije. Kot primer velja omeniti investicijo v lastno soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Ob tem energetsko učinkovitost podjetja izboljšujemo.

Pri ravnanju z odpadki naj bi si podjetja skladno s sprejeto hierarhijo prizadevala, da v proizvodnji in poslovanju zmanjšujejo količine odpadkov in povečujejo stopnjo recikliranja.

Kaj kaže trend v zadnjih letih in kako ste zagotovili kakovostno ravnanje z nevarnimi odpadki, ki pri vas naraščajo, saj se možnosti za sežig zmanjšujejo. Kakšno je vaše stališče do najnovejših predlogov, da bi Slovenija morala zagotoviti zmogljivosti za sežig nevarnih odpadkov v Sloveniji?

Z odpadki v Krki ravnamo v skladu z zakonsko predpisano hierarhijo, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov. To zagotavljamo z optimizacijo tehnoloških postopkov, z uporabo regeneriranih topil, nabavo surovin v večjih embalažnih enotah, z uporabo vračljive embalaže ter drugimi ukrepi. V farmacevtski proizvodnji smo omejeni z visokimi GMP zahtevami, ki ne dovoljujejo ponovne uporabe snovi.

Zato je bistveno ločeno zbiranje odpadkov in njihova predaja pogodbenim zbiralcem in predelovalcem. Nevarne in druge odpadke, primerne za

oktober 2018

Ne samo pri ravnanju z odpadki, tudi ko gre za krožno gospodarstvo, je farmacevtsko podjetje zavezano specifični zakonodaji, ki ureja področje zdravil. Za Krko, ki je podjetje rasti in razvoja, je pomemben tudi koncept trajnostnega razvoja. Ko vlagajo v nove razvojne in proizvodne zmogljivosti, se zavedajo, pravi dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil, da povečujejo porabo vseh virov in surovin. Njihov odgovor, kako zmanjšati vplive na okolje, je optimizacija procesov in vključevanje zaposlenih v sistem integriranega vodenja. Kot poseben dosežek med kazalniki trajnostnega razvoja dr.

Aleš Rotar omeni izboljšanje energetske učinkovitosti, manjše obremenitve odpadnih vod in večje količine ločeno zbranih odpadkov. Za prehod v krožno gospodarstvo so pri njih omejene možnosti, razloži sogovornik, meni pa, da bi morala Slovenija zagotoviti energetsko izrabo odpadkov.

dr. Aleš Rotar

Trajnostni razvoj v Krki

Jože Volfand

38 132

okolje

energetsko izrabo in sežig, v veliki meri v skladu s predpisi predajamo v tujino, kar predstavlja tveganje za dolgoročno nemoteno proizvodnjo.

Gre tudi za odliv finančnih in energetskih virov.

Za nemoten razvoj gospodarstva bi morala Slovenija podobno kot vse konkurenčne države zagotoviti ustrezno infrastrukturo na področju ravnanja z odpadki, torej tudi energetsko izrabo vseh odpadkov, ki niso primerni za predelavo ali ponovno uporabo.

Med odpadke sodijo tudi odpadna zdravila.

V oktobru bo deset let, kar je Slovenija sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili.

Kljub desetletju uvajanja se še vedno veliko odpadnih zdravil najde v mešanih komunalnih odpadkih, končni uporabniki so še premalo osveščeni, distributerji in trgovci z zdravili ali fitofarmacevtskimi sredstvi prepuščajo trgu in odgovornosti posameznika, da ravna osveščeno. Kako bi lahko povečali učinkovito ravnanje z odpadnimi zdravili in fitofarmacevtskimi sredstvi? Še posebej postaja to vprašanje aktualno zdaj, ko bo novi zakon o varstvu okolja opredelil podaljšano odgovornost proizvajalca.

V skladu z navedeno uredbo je Krka skupaj z ostalimi proizvajalci in veletrgovci vključena v Skupni načrt ravnanja z odpadnimi zdravili.

Sorazmerno tržnemu deležu sofinanciramo sistem zbiranja in varne odstranitve vseh odpadnih zdravil, ki jih končni uporabniki vrnejo preko prodajnih mest, lekarn. S tem je v celoti pokrita podaljšana odgovornost Krke kot proizvajalca in veletrgovca. Da se zdravila pojavljajo med komunalnimi odpadki je, žal, posledica neozaveščenosti uporabnikov zdravil, torej je na tem področju potrebno narediti več.

Več se lahko doseže s celovitim upravljanjem okolja. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki so se odločili za upravljanje z okoljem po sistemu EMAS, nekaj jih je, tudi iz vaše panoge. Zdaj se pripravljajo spremembe v postopkih za pridobitev certifikata EMAS. Ali Krka načrtuje vključitev v shemo EMAS? V Krki imamo vzpostavljen integriran sistem vodenja, ki zagotavlja celovito obvladovanje kakovosti (GMP, ISO 9001, HACCP, MDD), odgovorno ravnanje do okolja in ljudi (ISO 14001, BS OHSAS 18001). Smo družbeno odgovorni in zagotavljamo trajnostni razvoj podjetja. K temu pripomorejo stabilni sistemi zagotavljanja kakovosti. Na področju upravljanja z okoljem delujemo v skladu z zakonskimi zahtevami ter okoljskim standardom ISO 14001. Glede na spremembe zakonodaje bomo preučili tudi možnost vključitve v shemo EMAS.

Vodarji in javne zdravstvene organizacije vse glasneje opozarjajo na onesnaženost odpadnih komunalnih voda s snovmi, ki jih človekovo telo po zaužitju zdravil izloča. Ker ni znan niti obseg onesnaženosti, ni razvitih niti postopkov čiščenja. Farmacevtska industrija se tega pomembnega izziva sodobnega načina življenja, ki bo z leti samo še naraščal, zaveda.

V kateri smeri potekajo vaši branžni pogovori?

Ali ocenjujete, da bodo farmacevtski velikani v kratkem prevzeli večji del odgovornosti za učinkovine, ki jih dajo na trg in jih potrošniki po zaužitju izločajo?

V Krki se zavedamo navedene problematike.

Izvajamo ocene tveganja za vodno okolje za posamezne farmacevtske učinkovine. V sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi partnerji razvijamo analitske postopke za določanje teh snovi v odpadnih vodah. V enem od naših obratov smo tako že postavili čistilno napravo, ki z naprednimi postopki kemijske oksidacije zagotavlja učinkovito razgradnjo farmacevtskih učinkovin.

Za Krko sta značilna stabilen razvoj in rast, tudi z novimi naložbami. Specifika proizvodnje in pakiranje izdelkov zahtevata raznovrstno embalažo, od primarne do transportne. Katere materiale prednostno uporabljate za embalažo,

Promocija

NAŠE ZNANJE ZA ZDRAVO OKOLJE.

oktober 2018

Premišljena okoljska politika je naša strateška naloga, skrb za naravno okolje pa ena od naših temeljnih vrednot. najsodobnejše tehnologije za čiščenje odpadnih voda lastni alternativni viri energije odgovorno ravnanje z odpadki

39 Razvoj in proizvodnjo embalažnih materialov in procese embaliranja zdravil ureja vrsta predpisov. Najprej farmacevtska regulativa, saj s pravilno izbiro materialov in procesov pakiranja zagotavljamo kakovost, varnost in učinkovitost zdravil. Zato so naši katalogi in standardi zelo precizno postavljeni, predvsem pa strokovno utemeljeni. Med materiali za primarno embalažo se zmanjšuje delež polimerov na račun vedno večje uporabe aluminijastih folij. Slednje so tudi okoljsko primernejše.

Sekundarna in transportna embalaža pa sta v največji možni meri zasnovani tako, da se lahko reciklirata.

Zdravil ni brez kemije in razvoja farmacevtske industrije si ni mogoče predstavljati brez stalnih vlaganj v raziskave in inovacije. Kako lahko razvojno sledite večjim korporacijam v panogi in koliko boste lahko farmacevti v prihodnje kupcem ponudili več zdravil iz naravnih sestavin in antibiotikov iz rastlin, da bo manj kemizacije v naravi in življenju?

Kakšne rezultate je pokazala analiza vaše ozaveščevalne akcije za zaposlene Dan brez avtomobila?

Namen interne akcije Krkin dan brez avtomobila, ki jo organiziramo v okviru Evropskega tedna mobilnosti, je spodbuditi krkaše k alternativnemu prihodu v službo.-Torej peš,

s kolesom, z javnim prevozom ali s skupno vožnjo. Po drugi akciji, ki smo jo izpeljali septembra 2017, smo ugotovili, da je na delo na drugačen način prispelo skoraj 800 sodelavk oz. sodelavcev, kar je trikrat več kot prvo leto, ko smo začeli. Letos, ko organiziramo dan brez avtomobila tretjič zapored, smo akcijo razširili in k sodelovanju povabili sodelavce v podjetjih in predstavništvih v tujini.

132

Krka je usmerjena v razvoj in proizvodnjo kakovostnih generičnih zdravil. Za razvoj in raziskave izdelkov in tehnologij namenjamo do 10 % vrednosti prodaje. V poslovnem modelu vertikalne integracije obvladujemo vsa področja razvoja in proizvodnje. Sledimo zahtevam zdravstvene stroke in epidemiološki situaciji na naših trgih. Zato veliko večino zdravil predstavljajo izdelki z učinkovinami sinteznega izvora. Ta trend se bo v industriji, tako originatorski kot posledično generični, nedvomno nadaljeval. Med Krkinimi vodilnimi zdravili brez recepta pa so tudi izdelki z učinkovinami naravnega izvora, tudi v razvoju teče nekaj projektov. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da tehnologija izolacije naravnih učinkovin prav tako zahteva uporabo kemikalij, predvsem topil. Idealnih rešitev torej ni, potrebno je skrbno vrednotiti učinke in tveganja novih izdelkov in tehnologij.

okolje

kako je s količinami uporabljenih materialov, koliko upoštevate ekodizajn oziroma življenjski ciklus izdelka? Ali ste morda sprejeli posebna pravila, na primer pakirni katalog, ki določa zahteve, kakšna mora biti embalaža?

Kako se vključujete v e-mobilnost in ali ste se morda odločili za pripravo mobilnostnega načrta za zaposlene?

Del Krkine okoljske naravnanosti so tudi električna vozila. Pet električnih vozil sodelavci uporabljajo za potrebe opravljanja različnih servisno-storitvenih dejavnosti na različnih Krkinih lokacijah na širšem območju Novega mesta, Šentjerneja in Krškega. Za uporabnike, kjer je to upravičeno, bomo električna vozila nabavljali tudi v prihodnje. A nismo se omejili le na električna vozila. Prizadevamo si, da sodelavce ozavestimo o pomenu trajnostnega delovanja. Na interni spletni strani smo pripravili stran za mobilnost. Sodelavci se lahko v rubriki »Peljimo se skupaj« dnevno dogovarjajo za skupne vožnje na delo.

Več na www.zelenaslovenija.si

oktober 2018

Promocija

CELJSKE LEKARNE

40

bi pravilno odgovorilo na

vprašanje, kaj pomeni kratica SRIP? Kaj se je, če se je

sploh, spremenilo v letu dni, odkar je bil objavljen Akcijski načrt Strateško razvojno

inovacijsko partnerstvo –

mreže za prehod v krožno

gospodarstvo? Prof. dr. Zorka

Novak Pintarič, predsednica

Tehnološkega sveta SRIP -

Krožno gospodarstvo, sicer zaposlena na Fakulteti za

kemijo in kemijsko tehnologijo na mariborski univerzi, meni,

da je prednost njihovega načrta v tem, da so ga

vsebinsko določila podjetja.

Kajti nobeno podjetje ne more

bežati pred vprašanjem, kaj storiti z odpadkom, ki je lahko sekundarna surovina. Je pa

težava, če je primarna surovina tako poceni, da se reciklaža ne splača. Sogovornica naslavlja

posebno vprašanje na lastnike kapitala.

Pri pripravi Akcijskega načrta SRIP Krožno gospodarstvo so imela glavno vlogo sodelujoča podjetja. Ta so definirala glavna področja, ki jih želijo raziskovati in razvijati za pretvorbo odpadnih snovi v sekundarne surovine, energijo in produkte z dodano vrednostjo. Podjetja so izhajala iz svojih potreb, poznavanja obstoječega stanja tehnike ‘state-of-the-art’ in BAT tehnologij. A tudi iz ambicij za razvoj novih rešitev in realizacijo inovativnih idej. Podjetja iščejo možnosti za financiranje svojih projektov in se povezujejo v prijavah na razpise. Tako se nakazujejo nove potencialne verige vrednosti. Zanimanje izkazujejo tudi podjetja, ki še niso člani SRIPa. Načrtovano je bilo, da boste v letu 2018 vzpostavili več verig vrednosti na prebojnih tehnoloških področjih, nove visokotehnološke intenzivne proizvode in storitve, vključili v SRIP večje število podjetij in podobno. Kaj ste uspeli, kje se zatika, kakšen je interes podjetij za sodelovanje v SRIP? Interes podjetij za vključitev v SRIP – Krožno gospodarstvo je. Morda ne takšen, kot bi si želeli, a SRIPov je devet. Podjetja se včlanijo v tistega, ki najbolj ustreza njihovi primarni dejavnosti. A večina podjetij bi se našla tudi v SRIP Krožno gospodarstvo, saj se z odpadki srečujejo pravzaprav vsi. Vsi tudi razmišljajo, kako doseči, da odpadki ne bi predstavljali ekonomskih in okoljskih bremen za podjetje, ampak koristi. Verige vrednosti se vzpostavljajo postopoma. Osnova so fokusna področja. To so trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine, funkcionalni materiali, procesi in tehnologije. Seveda pa se verige vrednosti oblikujejo tudi med temi področji in med različnimi SRIPi, saj gre za izrazito interdisciplinarno problematiko.

Torej mreženje?

Seveda, zaznavamo mreženje med podjetji in tudi med podjetji in raziskovalno razvojnimi organizacijami (RRO). Precej povezav se je nakazalo pri prijavah na razpise za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov na javnih

dr. Zorka Novak Pintarič

Koliko gospodarstvenikov

oktober 2018

Leto dni je mimo, kar je bil objavljen Akcijski načrt Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Kaj lahko konkretno predstavite kot predsednica Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo? Kako poteka realizacija akcijskega načrta, saj se o mrežah za prehod v krožno gospodarstvo v javnosti malo ve?

foto: Smiljan Pintarič

Lastniki kapitala ne bodo mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ

Verige vrednosti in sekundarne surovine

okolje

132

Verige vrednosti in sekundarne surovine

razpisih MIZŠ in MGRT. Letos se je članstvo v SRIP do meseca julija povečalo za šest novih gospodarskih družb. Prav tako je Štajerska gospodarska zbornica organizirala sestanke razvojno naravnanih podjetij, ki delujejo na področju plastike.

Med ključnimi cilji je večji delež visokotehnoloških proizvodov in storitev z visokim deležem znanja. Opredelitev posameznih verig vrednosti in njihova umestitev v globalne trende s konkretnimi projekti, ki jih navaja gradivo, bo mogoča samo z večjim deležem sredstev za raziskave in razvoj. Vendar niti država niti podjetja ne vlagajo dovolj sredstev za R&R, če izvzamemo na primer farmacevtsko dejavnost. Kje so možnosti, da bodo letna vlaganja v raziskave in razvoj več kot 3 milijarde evrov?

Slovenija je pri finančnih sredstvih, ki jih namenja za znanost, pri repu Evrope, kar ne ustvarja dobrih pogojev za razvoj visokotehnoloških proizvodov in storitev. Financiranje raziskovalcev je nestabilno. Precej je le začasnih projektov. Praksa je znana. Interes podjetij po črpanju sredstev iz javnih razpisov obstaja, medtem ko za sofinanciranje projektov ni pretirane pripravljenosti. Zato se v razvojno raziskovalnih organizacijah zatika pri pridobivanju projektov, ki zahtevajo sofinanciranje gospodarstva. Prej izjeme kot pravilo so podjetja, ki se zavedajo podhranjenosti raziskovalne sfere

41 Razumljivo je, da je gospodarstvo bolj pripravljeno sofinancirati projekte na ravni TRL 7-9.

Za financiranje projektov nižje stopnje TRL je manj interesa. Vendar se je potrebno zavedati, da je nujno sodelovanje podjetij tudi pri temeljnih raziskavah oziroma raziskavah na stopnji TRL 1-6, saj le tako lahko pridemo do novih prebojnih produktov za trg. Za pospešitev razvoja v podjetjih je nujno, da začnejo podjetja bolj množično zaposlovati doktorje znanosti in jih tudi ustrezno plačati. Ne morejo pričakovati od prvo- in drugostopenjskih diplomantov, da bodo izvajali vrhunske raziskave in razvoj. Te kompetence imajo doktorji znanosti. V manjši meri magistri druge stopnje.

Za pospešitev razvoja v podjetjih je nujno, da začnejo podjetja bolj množično zaposlovati doktorje znanosti in jih tudi ustrezno plačati.

A doktorjev znanosti v podjetjih ni veliko. Žal res večkrat slišimo, da podjetja doktorjev znanosti ne potrebujejo. Zato je tudi zanimanje za doktorski študij med študenti razmeroma nizko. To ni dobro, če želimo okrepiti raziskave in razvoj. Vendar so določeni premiki.

Opažamo povečan dialog in dogovarjanje med podjetji in razvojno raziskovalnimi organizacijami. Iz rezultatov javnega razpisa 2018 za raziskovalno-razvojne projekte TRL 3-6 v okviru MIZŠ so bili uspešni 4 projekti s področja krožnega gospodarstva, kar dokazuje, da se vzpostavljajo partnerstva in ustrezno sofinanciranje s strani gospodarstva. Naj povem, da SRIP Krožno gospodarstvo pridobiva podatke o uspešnosti članov SRIP Krožnega gospodarstva na področju vlaganja sredstev v raziskave in razvoj za leto 2017.

To vprašanje povezujem z vašo razpravo na okoljskem dnevu slovenskega gospodarstva.

Ocenili ste, da so tehnologije pri projektih krožnega gospodarstva malo raziskane, razvoj je zahteven, dobičkonosnost ne prav velika. Kaj boste torej predvsem upoštevali pri odločanju o projektih krožnega gospodarstva?

Pri odločanju je potrebno razširiti znanje in kulturo večkriterijskega odločanja, še zlasti pa večkriterijskega optimiranja. Ni namreč dovolj in niti ni ustrezno pri tovrstnih projektih gledati le na čim večjo finančno korist za vlagatelje. Upoštevati se mora, kaj projekti pomenijo

Kako to mislite?

Predstavljajmo si, da bi morali lastniki kapitala pri vsaki proizvodnji plačati ne samo obratovalne stroške, ampak tudi stroške za škodo, ki jo povzročijo okolju in družbi. In to za celotni življenjski cikel procesov in proizvodov. V takšnih pogojih bi bili projekti krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja zagotovo v prednosti. Malo je primerov, ko je mogoče iz odpadkov narediti produkt z res visoko dodano vrednostjo. V večini primerov gre za razmeroma nizke dodane vrednosti in visoke investicije. A upoštevati bi morali, da lahko s takšnimi krožnimi rešitvami razbremenimo okolje. Lahko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, ustavimo izčrpavanje strateških virov, povečamo snovno in energetsko učinkovitost, omogočimo boljše ali vsaj enako kvalitetno življenje našim potomcem. Takšni projekti zahtevajo vlagatelje dolgoročnega, t. i. potrpežljivega kapitala, ki ne iščejo hitrih dobičkov in so pripravljeni počakati daljše obdobje na povrnitev investicije.

Žalostno je, da se na marsikaterem področju reciklaža materialov ekonomsko ne splača, ker so primarne surovine tako poceni.

Med fokusnimi področji, kjer vzpostavljate verige vrednosti, je predelava biomase in razvoj novih bioloških materialov, uporaba sekundarnih surovin in ponovna uporaba odpadkov, pridobivanje energije iz alternativnih virov. Bodite konkretni. Tudi zato, ker Slovenija že nekaj časa ne more urediti sistema ravnanja z odpadki, problemi so z odpadnimi nagrobnimi svečami, nove dejavnosti morajo razvijati Centri za ravnanje z odpadki, znižuje se stopnja reciklabilnih odpadkov zaradi nečistoč in podobno. Je to izziv za SRIP? Je veriga vrednosti sekundarne surovine vzpostavljena?

Akcijski načrt vsebuje zelo podrobne opise raziskovalno razvojnih vsebin na področjih, ki jih navajate. Vsebine so prispevala podjetja, ki so člani SRIPa. Izziv za SRIP Krožno gospodarstvo so vse vrste odpadkov, ki predstavljajo okoljski problem. Verige vrednosti na področju sekundarnih surovin so okvirno vzpostavljene. Še

132

vedno so v procesu razvoja za potrebe dobrega sodelovanja med posameznimi partnerji in večje ekonomske učinkovitosti. Med podjetji in razvojno raziskovalnimi organizacijami obstajajo povezave oziroma verige vrednosti, ki potrebujejo še določena podjetja za vstop na trg.

Ocenjujem, da je pomen SRIP Krožnega gospodarstva tudi ta, da je začel povezovati podjetja in razvojno raziskovalne organizacije. Pričeli smo razmišljati sistemsko, saj se vprašamo, kje nastaja odpadek, koliko ga je, kdo ga zna predelati v nekaj koristnega in na kakšen način ter kdo lahko končni produkt uporabi.

okolje

Za kakšne raziskave so zainteresirana podjetja?

za okolje, ljudi in družbo in med številnimi alternativnimi možnostmi izbrati tisto, ki bo predstavljala optimalni kompromis glede na vse kriterije. Žalostno je, da se na marsikaterem področju reciklaža materialov ekonomsko ne splača, ker so primarne surovine tako poceni. A če bi ovrednotili tudi okoljske in socialne vplive ‘krožnih’ in ‘nekrožnih’ alternativ, bi bila slika drugačna.

Pri globalnih primerjalnih prednostih posebej navajate razvoj bio-gospodarstva. Za katere primerjalne prednosti gre?

Z bio-gospodarstvom razumemo procese in postopke predelave različnih vrst biomas naravnega izvora v izdelke z dodano vrednostjo.

Slovenija je bogata z gozdovi, ki predstavljajo surovinsko zaledje za razvoj biorafinerij za izolacijo produktov na osnovi celuloze, lignina in hemiceluloz, pa tudi za razklop biomase do zelenih kemikalij. To so pomembni dejavniki za prehod v zeleno gospodarstvo.

Mislim tudi na druge organske surovinske vire, ki omogočajo razvoj bio-osnovanih verig vrednosti. To je uresničevanje modelov krožnega gospodarstva, ki predstavljajo razvojne priložnosti za vrsto tradicionalnih industrij, ki so v Sloveniji dobro razvite. Na primer papirna, lesna, tekstilna, živilsko predelovalna industrija, industrija pijač, kmetijstvo in različne storitve. Številni odpadki teh industrij imajo potencial za pretvorbo v produkte z višjo dodano vrednostjo, kot so npr. prehranska dopolnila, kozmetični pripravki, farmacevtske učinkovine, biognojila, izolacijski materiali ipd., ali za proizvodnjo goriv.

Podjetij s takšnimi tehnologijami še ni veliko.

Res je. Gre za zahtevne postopke, ki potrebujejo še veliko raziskav in razvoja. A v Sloveniji imamo nekaj visokotehnoloških podjetij, ki so sposobna razviti in patentirati fermentacijske procese za proizvodnjo tržno zanimivih produktov iz preostankov v živilski industriji.

Poleg tega imamo več raziskovalnih skupin v razvojno raziskovalnih organizacijah, ki so uveljavljene na področju biotehnologij. To so pomembne primerjalne prednosti.

Kaj lahko pričakujejo podjetja, ki so vključena v SRIP krožno gospodarstvo, saj na primer praksa kaže, da marsikatero podjetje ne pozna programa prehoda v zeleno gospodarstvo, dr.

Andraž Legat pa meni, da je Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo pristop od zgoraj navzdol?

Ne zdi se mi tako kritično, da vsa podjetja ne poznajo podrobno programa prehoda v zeleno gospodarstvo.

Več na www.zelenaslovenija.si

oktober 2018

in so pripravljena pri projektih z nižjim odstotkom sofinanciranja univerzam celo pokriti manjkajoča sredstva preko posebnih pogodb.

42

foto: arhiv podjetja

Novorojenčki bi bili zadovoljni, če bi starši uporabili zdravo kmečko pamet

Pralne plenice

oktober 2018

Pralne plenice so v marsičem boljše, zdrave, cenejše, bolj zelene in še kaj, a vendar vrtci in starši še vedno vztrajajo pri plenicah za enkratno uporabo.

Torej pri plastiki. Na vprašanje zakaj, Katja Kokot, direktorica podjetja Lanamed, odgovarja, da je verjetno v ozadju kapitalski interes z več lobiji in posredniki. A če bi uporabili zdravo kmečko pamet, bi ne mogli spregledati vseh prednosti bombažnih pralnih plenic. Zanimivo je, da v šolah za starše v zdravstvenih domovih in bolnišnicah nočejo predstavitev pralnih plenic.

Sogovornica Katja Kokot pojasnjuje, da so Mestni občini Ljubljana in vrtcem ponudili uporabo pralnih plenic, ker se je glavno mesto odločilo za projekt Zero Waste. V slovenjgraškem podjetju, pravi, imajo dovolj zmogljivosti za potrebe slovenskega trga.

V Sloveniji naj bi otroci do dveh let letno povzročili okoli 53.000 ton odpadnih plenic. Čeprav tudi stroka že nekaj let opozarja na več prednosti bombažnih pralnih plenic, starši in ustanove, zlasti vrtci, še vedno vztrajajo pri plenicah za enkratno uporabo? Zakaj?

To se sprašujem tudi jaz. Verjetno je v ozadju kapitalski interes, tako kot pri večini drugih zadev, ki bi bile rešljive ceneje, če bi uporabili zdravo kmečko pamet. Večinski dobavitelj plenic za enkratno uporabo je namreč močan lobi, potem pa so še posredniki, ki s prodajo dobro služijo. Ta sistem je vzdržen le toliko časa, dokler se strošek predelave odpadne plenice ne prenese na proizvajalca. Zavedati se namreč moramo, da so plastične plenice relativno poceni samo zato, ker trenutno strošek odpadne plenice nosimo vsi mi, tudi tisti, ki plenic ne uporabljamo. S komunalno položnico se namreč pravično porazdeli breme obdelave odpadkov med vse občane. Če bi se zavedali, da odpadne plenice med mešanimi odpadki, po recikliranju, dosegajo tudi do 40% delež, bi si vsi prizadevali za njihovo zmanjšanje. Zmanjšali bi lahko strošek odvoza odpadkov. Odpadna plenica je namreč draga, tista v trgovini pa relativno poceni.

Kljub slabemu slovesu plastike ni razumevanja?

Z različnimi direktivami smo že uspeli doseči, da se strošek obdelave odpadkov raznih

Katja Kokot

okolje

132

Pralne plenice

plastičnih izdelkov za enkratno uporabo prenese na proizvajalca. Pri plenicah sistem ostaja enak, kot je bil ob uvedbi plastičnih plenic v 80. letih prejšnjega stoletja. Ve se, da vsak otrok od rojstva do kahlice ustvari do 2 toni odpadnih plenic za enkratno uporabo. Vsaka na smetišču razpada do 500 let. Reciklaža ni možna. Določen delež odpadnih plenic se trenutno sežiga v sežigalnicah smeti. Iz plastičnih plenic se ob razpadu v naše okolje poleg raznih kemikalij sprošča tudi metan, ki je veliko bolj toplogreden plin od ogljikovega dioksida.

Kaj pravijo v vrtcih?

Naši pogovori s posameznimi vrtci sicer nakazujejo, da bi si želeli uporabe pralnih plenic.

Vendar le, če bi se za to odločili vsi vrtci. Takrat bi bil namreč strošek za posamezno ustanovo veliko nižji kot pa v primeru, če uporablja pralne plenice le en vrtec. Naš predlog namreč poleg uporabe pralnih plenic predvideva tudi servis pranja in dostave, kar bi maksimalno olajšalo delo s pralnimi plenicami.

Je enako s starši?

Največja težava, ki se pojavlja s starši, je ta, da niso seznanjeni s tem, kako se sploh uporabljajo pralne plenice. Šole za starše, ki potekajo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, namreč zavračajo predstavitve pralnih plenic. Namesto tega staršem kažejo previjanje s plastičnimi

43 Po naših izračunih znaša povprečna vrednost ene pralne plenice približno 23 centov. Na trgu je seveda moč kupiti veliko cenejše, a tudi veliko dražje plenice za enkratno uporabo. Pri dnevni uporabi šestih plenic znaša lahko skupni povprečni znesek nakupa plenic za enkratno uporabo vse do 1.600 EUR. Pri tem pa ni upoštevan strošek odvoza smeti in obdelave odpadne plenice, saj se ta strošek prenese na celotno prebivalstvo določenega območja.

Kako je s kemikalijami?

Načeloma so kemikalije, ki so v plastičnih plenicah, le v notranjem sloju plenice. V stiku s kožo je le zunanji, papirni del. Največja težava je, ker proizvajalci plastičnih plenic v veliki večini ne zapišejo, s čim obelijo papirni del, so to sledovi dioksina, klora ipd., kakšna barvila uporabijo in s čim parfumirajo plenice. Če odprete paket plenic za enkratno uporabo, boste takoj zaznali specifičen vonj vsake znamke. Prav tako so ftalati lahko dodani plastičnim delom zaradi boljše fleksibilnosti materiala. Večina velikih znamk se zaščiti pred razkritjem teh informacij pod pretvezo zaščite blagovne znamke.

Kako lahko kemikalije škodujejo otroku?

Kemikalije so le redko vir pleničnega izpuščaja.

Ta se pojavi, ker starši puščajo otroke predolgo v umazanih plenicah. Ker so zelo vpojne, jih ni potrebno menjati po vsakem izločanju. Tako so otroci v veliki večini izpostavljeni nenehnemu stiku z lastnim urinom. Pri uporabi pralnih plenic pa dojenček sam sporoči z jokom ali z mimiko, da ima na sebi mokro pleničko. Otroci v pralnih pleničkah so naravno suhi že pri letu dni. Tako, kot je to bilo včasih. Povezava med izločanjem in zavedanjem lastnih telesnih funkcij se namreč pri pralnih plenicah vzpostavi veliko hitreje. Pri plastičnih plenicah pa so otroci suhi v povprečju po dveh letih in pol, saj je otrok ne glede na ritem izločanja vedno v suhi plenici. Z uporabo plastičnih plenic so se močno spremenile navade in vzgoja otrok.

Nakupovalne navade staršev so vpete v našo potrošniško družbo, ki brez vesti proizvaja velike količine smeti.

S proizvodnjo ste začeli v Slovenj Gradcu?

132

Proizvajalec pralnih plenic je naše podjetje Lanamed. Pleničke se šivajo v Slovenj Gradcu izpod rok zelo izkušenih šivilj. Naše proizvodne kapacitete so zelo velike in zmoremo izpolniti tudi večja naročila v kratkem roku. Šivalnica je opremljena s strojem za laserski razrez blaga, kar delo olajša. Ustanovam najprej pošljemo vabilo za sestanek, na katerem se v živo pogovorimo o vseh tehničnih podrobnostih. Gre namreč za izdelek, ki ga je potrebno na novo uvesti. Hkrati prisluhnemo vsem potrebam, in če je le mogoče, se prilagodimo in rešimo tudi najmanjšo možno težavo. Ustanovam predvsem pokažemo, da uporaba pralnih plenic ne prinaša dodatnega dela in da ne bo dodatno obremenila zaposlenih. Hkrati prinaša prihranek, da ne omenim pozitivnega vpliva na okolje.

Pralne plenice so iz bombaža. Ali pri pranju ni potrebno uporabiti kemikalij? Kakšni so stroški proizvodnje, uporabe in ravnanja s plenico kot z odpadkom?

Toplarna Celje gostila mednarodno poletno šolo daljinske energetike

Pralne plenice so v večini res iz bombaža.

Lahko se jih naredi iz vseh naravnih, kot sta konoplja, bambus, in umetnih materialov, predvsem poliestra v obliki mikrovlaken.

Lahko jih peremo tudi z ekološkimi detergenti, pri čemer pa je pranje v industrijskih pralnih strojih veliko bolj varčno. Porabi se do trikrat manj vode in energije. Plenice se lahko razkužujejo z aktivnim kisikom ter s sterilizacijo pri visokih temperaturah. V korist pralnih plenic je tudi primerjava življenjskega cikla obeh izdelkov. Za izdelavo pralne plenice je potrebna tudi do 100-krat manjša površina za pridelavo surovine, porabi se 10-krat manj energije in 10-krat manj vode kot pa za izdelavo plenice za enkratno uporabo.

Toplarna Celje je bila izbrana kot eden izmed »svetilnikov« na področju rešitev za učinkovito proizvodnjo toplote in podpiranja krožnega gospodarstva lokalnih in širših skupnosti v Sloveniji. Zato so jo v svoj program uvrstili organizatorji mednarodne poletne šole daljinske energetike, ki je letos prvič potekala v Sloveniji, in sicer med 26. in 31. avgustom. Poletne šole se je udeležilo 33 slušateljev, ki so si v Toplarni Celje z velikim zanimanjem ogledali tudi najboljšo rešitev za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji.

Poletna šola Daljinske energetike je organizirana v okviru Euro Heat&Power DHC+ platforme. Program mednarodne šole v Sloveniji je bil osredotočen na prihodnost daljinske energetike, ena izmed pomembnih točk programa pa je bil podrobni pogled na sisteme daljinskega ogrevanja in njihovo vlogo pri znižanju okoljskih obremenitev mest.

Dodajam še, da lahko plenice peremo z elektriko, pridobljeno s soncem, in z deževnico, tako da lahko pranje in njegov vpliv na okolje prilagodimo do maksimuma. Nikakor pa ne moremo na ekološki način izdelati ali ponovno uporabiti plastične plenice, kjer gre za zmes izločkov, papirja, kemikalij in plastike. Vpojni del pralne plenice lahko po koncu uporabe uporabimo tudi kot krpe za čiščenje, saj gre za vpojna vlakna.

Mladi iz različnih držav po svetu so za reševanje energetskih izzivov prišli po sveže ideje tudi v Celje.

Zakaj se zavzemate za subvencioniranje nakupa pralnih plenic? Kdo bi naj pokril ta strošek?

Občine po Sloveniji ob rojstvu otroka staršem podarijo določen znesek. Le ta znesek bi lahko bil subvencija za nakup pralnih plenic. Tako

okolje

Starše bi lahko najbolj prepričal le pozitiven zgled. Če bi vsakega novorojenčka previli v pralne plenice že v porodnišnici, bi to imelo na starše velik vpliv. Enako ima velik vpliv to, kako lahko plenice vplivajo na prihodnost otroka. Če našim otrokom puščamo gore in gore smeti, če onesnažujemo planet, ki jim ga zapuščamo, če samo z uporabo izbire plenice vplivamo na klimatske spremembe, je to faktor, ki ga noben starš ne bi spregledal, če bi jim le bil predstavljen. Prav tako je zanimiva študija, ki nakazuje, da je temperatura v pleničnem predelu v plastičnih plenicah do 2 stopinji višja v primerjavi z bombažnimi plenicami. Poleg tega, če pogledamo padec plodnosti in krivuljo rasti uporabe plenic, sta skoraj vzporedna.

Menim, da prihranek za starše ni bistven, res pa je, da je uporaba pralnih plenic za družino in za družbo cenejša možnost. Z denarjem ne moreš kupiti ne zdravja, ne čistega zraka, ne čiste vode.

Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje, t: 03 425 33 00, e: info@energetika-ce.si, w: www. energetika-ce.si

oktober 2018

Zveza potrošnikov Slovenije je pred leti testirala otroške plenice za enkratno uporabo.

Ugotovili so, da so na trgovskih policah kakovostne plenice, v primerjavi s tujimi nič slabše.

Večja težava je s kemikalijami in pogostostjo uporabe, saj starši zamenjajo dnevno 6 plenic, kar ni majhen strošek. Kako se spreminjajo nakupovalne navade staršev?

ne bi prišlo do dodatnih odlivov v proračunu občin. Hkrati starši dobijo ob oddaji vloge paket pomoči, ponekod v finančni obliki. Tudi to bi se lahko uporabilo kot namensko sredstvo za spodbujanje uporabe pralnih plenic.

Ta sredstva so na razpolago, le preusmeriti bi jih bilo potrebno, tako da bi izpolnjevala težnje po zmanjšanju ekološkega vpliva posameznika v 21. stoletju.

Kaj bi lahko najbolj prepričalo starše, če primerjajo zdravstveni, okoljski in stroškovni vidik plenic za enkratno uporabo, prednosti pralnih plenic?

Promocija

pleničkami. Najbrž bi morali skupaj poiskati sistemsko rešitev ter uvesti obvezno predstavitev prednosti uporabe pralnih plenic. Starši se predvsem bojijo povečanega dela, ki bi ga lahko prinesle pralne plenice. Pozabljajo, da ga je pri plastičnih več, od stalnega nakupa, odnašanja v smeti, zbiranje vrečk in podobno.

44

To leto je za DROE še posebej turbulentno predvsem zaradi kratkoročnih in nepremišljenih ukrepov Ministrstva za okolje in prostor.

Družba Gorenje Surovina je letos, kot leta poprej, v celoti izpolnjevala svoje obveznosti in pobirala vso odpadno embalažo, ki je nastala na trgu. Smo pa po izdani sodbi Upravnega sodišča ter vseh neupoštevanih pozivih ministrstvu za okolje in prostor, naj ustrezno uredi podzakonske predpise, omejili pobiranje na količino, ki nam jo predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče. Po tem nam je ARSO povsem nezakonito spremenil okoljevarstveno dovoljenje.

Zato smo takoj po prejemu začeli s pobiranjem celotne količine odpadne embalaže. Dne 21. 8.

2018 je naše podjetje s strani Ministrstva za okolje in prostor kot drugostopenjskega organa prejelo odločbo, s katero je ugodeno pritožbi našega podjetja kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) zoper spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki jo je v začetku meseca junija izdala Agencija RS za okolje.

Pred 5. reciklažno konferenco

oktober 2018

Zakaj je tema 5. reciklažne konference Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje? Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov na GZS in direktor podjetja Gorenje Surovina, pravi, da se že leta in leta soočajo z neurejeno zakonodajo in nestabilnim normativnim okvirjem. Čakalna doba na rešitve Ministrstva za okolje in prostor je predolga.

Letos se je vnovič zelo zapletlo zaradi nakopičenih količin neprevzete odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. Toda družbam za ravnanje z odpadno embalažo je pritrdilo upravno sodišče, kot drugostopenjski organ tudi MOP. A Jure Fišer meni, da so večji problem nečistoče v odpadni embalaži.

Komunalna podjetja opozarjajo, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo še niso začele z intenzivnim prevzemanjem nakopičenih odpadkov. Kakšno je stališče DROE po odločitvi upravnega sodišča, da so ukrepi MOP glede zahtev za dodatni prevzem nezakoniti?

Kaj je to pomenilo?

To, da navedena odločba odpravlja spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje, ki je družbi nalagalo obveznost prevzema vse odpadne embalaže na trgu. Torej tudi tiste, za katere na DROE ni bila prenesena obveznost ravnanja z njo in posledično tudi ni bil plačan zanjo strošek ravnanja. Zadevo s tem vrača upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. Ne glede na navedeno Gorenje Surovina d.o.o. ni nikoli v celoti prenehala prevzemati odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Svoje obveznosti smo ves čas izpolnjevali skladno s predpisi in veljavnimi okoljevarstvenimi dovoljenji. Kaj v tem primeru pomeni intenzivno pobiranje in ali ostale DROE to izvajajo, težko ocenim. Prav gotovo pa naše podjetje odpadno embalažo odvaža kontinuirano in z intenziteto, potrebno za izpolnjevanje naših obveznosti.

Kaj menite o stališču, da je kriza v sistemu ravnanja z odpadno embalažo nastala tudi zato, ker so DROE profitne družbe? Kako

foto: Rok

Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem gospodarstvu pa pogumno v naložbe

Jure Fišer

okolje

132

Pred 5. reciklažno konferenco

bi moral zakonodajalec v Zakonu o varstvu okolja opredeliti odgovornost vseh podjetij, ki dajejo na trg odpadno embalažo?

Menim, da je to le odgovor in izgovor, s katerimi želi MOP za nepravilnosti v sistemu okriviti DROE. Zakonodajalec bi moral že pred leti v Zakonu o varstvu okolja ustrezno urediti sistem podaljšane proizvajalčeve odgovornosti ter upoštevati predloge in rešitve, ki smo jih leta in leta DROE, tudi v okviru GIZ-a, predlagale, da se izboljša sistem ravnanja z odpadno embalažo. Pa nič od tega tudi do danes ni bilo umeščenega v aktualne predpise.

V razpravi o ravnanju z odpadno embalažo je bilo vnovič več opozoril zaradi nečistoče odpadkov, kar zmanjšuje reciklabilnost materialov. Kako poskušate v dogovoru z deležniki v odpadkarski verigi zaustaviti trend, ki je v nasprotju s politiko odgovornosti do virov?

V trenutnem sistemu deljene odgovornosti pri ravnanju z odpadno embalažo med DROE in komunalnimi podjetji so možnosti za vplivanje na kvaliteto zbrane odpadne embalaže precej omejene. Na problem ves čas opozarjamo in poskušamo z osveščanjem. Prav tako v zadnjem času povečujemo število reklamacij na prevzeto odpadno embalažo od komunalnih podjetij.

Glede na znane sortirne analize je delež nečistoč v zbrani mešani odpadni embalaži, gre za neembalažne materiale, v povprečju od 20 do

45 Kaj pričakuje reciklažna panoga od nove vladne ekipe in kaj letos najbolj vpliva na poslovanje podjetij, ki se ukvarjate z reciklažo?

Od vladne ekipe pričakujemo, da se bo intenzivno lotila problematike ravnanja z odpadki in ne bo podlegla všečnim in populističnim predlogom za spremembe sistema. Naša želja je, da se prisluhne stroki. Naj se najdejo rešitve,

Omenili ste Kitajsko. Kako se to pozna v poslovanju panoge?

Prepoved uvoza odpadkov na Kitajsko pomeni predvsem nižje cene reciklatov. Torej so se na tem področju močno zmanjšale možnosti za profitabilno poslovanje, kar se kaže povsod v panogi ravnanja s tovrstnimi odpadki. Poleg tega omejene možnosti za prodajo že čutijo viri v industriji, saj je očitno nabor rešitev omejen.

To bi lahko ob pomanjkanju investicij v ta del pomenilo, da ne bo mogoče zagotavljati ravnanja pri vseh strankah.

Ali usmeritve za krožno gospodarstvo napovedujejo tudi več možnosti za naložbene zmogljivosti v proizvodnjo reciklatov v Sloveniji?

Usmeritev v krožno gospodarstvo je po našem mnenju trenutno zgolj teoretična. Gradnja velikih in nepotrebnih javnih objektov ter nejasna zakonodaja, ki bi omogočala prave investicije v zasebnem sektorju, kaže na slabo situacijo glede implementacije načel krožnega gospodarstva. Da pridemo od všečnih izvajanj do dejanskih rezultatov, bo potrebno kar nekaj poguma nove vlade. Predvsem pričakujemo stabilno zakonodajo, ki bo omogočala učinkovite investicije v zasebnem sektorju.

132

ki so v resnici boljše za našo državo, ne pa, da ima prednost načelo enostavnosti. Na naše poslovanje gotovo izjemno vplivajo globalni dogodki, povezani z omejenim izvozom plastične in kartonske embalaže na Kitajsko.

Potem izjemen pritisk na obstoječe kapacitete sežiga odpadkov in neurejena zakonodaja na področju razširjene odgovornosti proizvajalca v Sloveniji.

okolje

30 odstotkov, kar pomeni, da to na letni ravni znaša okrog 20 do 25 tisoč ton. To je številka, ki je nekajkrat večja od odpadne embalaže, ki je trenutno na skladiščih IJS. Z nekaterimi IJS smo sicer že skoraj prišli do individualnih dogovorov o vračilu nečistoč, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje sistema ravnanja, saj stroška ravnanja z neembalažnimi materiali DROE ne smejo prevaliti na zavezance. Seveda pa nečistoče poleg tega neugodno vplivajo na reciklabilnost pravilno zbrane odpadne embalaže. Če IJS zaradi slabe kvalitete zbiranja nimajo stroškov, potem nimajo nikakršnega interesa, da se zmanjša odstotek nečistoč. S tem prihranijo pri stroških ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki.

Zakaj je osrednja tema letošnje reciklažne konference Ravnanje z odpadki v primežu zakonodaje in kaj želite sporočiti zakonodajalcu?

Ker se v panogi že leta in leta soočamo z neurejeno zakonodajo in nestabilnim normativnim okvirjem. To nam onemogoča razvoj in nas hromi v želji po rasti in napredovanju.

Namesto da bi bili gonilo razvoja in bi razvijali naše rešitve še v tujini, sedaj že capljamo za sosednjimi državami predvsem zaradi tega, ker zakonodaja ni stabilna in naravnana tako, da bi omogočala razvoj panogi in posledično zmanjšala stroške gospodarstvu.

Promocija

145 let Cinkarne: kaj zares veste o naših izdelkih?

Od jutra, ko vstanete, do večera, ko greste spat, vas izdelki Cinkarne spremljajo na vsakem koraku. Najdemo jih v ohišjih gospodinjskih aparatov, računalnikov, telefonov. So v avtomobilih, zdravilih, kozmetiki in ličilih. V barvah, pohištvenem okovju, papirju … S posebno 3D razstavo v obliki hiše smo v Muzeju novejše zgodovine Celje ob 145-letnici podjetja želeli pokazati, da je kemija nujna za življenje, kot ga poznamo danes.

Obiskovalce razstave sta skozi zabavne dialoge popeljali maskoti Cinka in Cinko. V prvem delu smo izdelali časovni trak vseh izdelkov, ki smo jih v podjetju izdelovali v 145 letih. Pri vsakem izdelku smo zapisali njegovo uporabo, nekaterim pa smo dodali tudi originalne embalaže. Obiskovalci so si lahko ogledali zgodovinske video posnetke proizvodnje izpred približno 50 let.

Osrednji del razstave smo namenili izdelkom, ki jih izdelujemo še danes. V muzej smo postavili predelne stene in oblikovali zunanje in notranje prostore hiše – vrt, predsobo, kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo.

Izdelki Cinkarne v vsakem domu

Družbene aktivnosti podjetja V tretjem prostoru je bil obiskovalcem na ogled film o proizvodnji danes in kako svoje uspešno poslovanje delimo z lokalnim okoljem. Do letos smo namreč izpeljali že 10 natečajev za osnovne in srednje šole, ponosni smo tudi na vlaganje v šport, kulturo in druge družbene aktivnosti.

Predsednik uprave in generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina je ob odprtju razstave povedal: »145 let je visok jubilej, vreden pozornosti. Pregled, kaj vse smo delali v zgodovini, je presenetljiv. Vsakič, ko je kazalo, da za katerega od izdelkov ni več prostora na trgu, smo razvili novega. Lastne inovacije in vlaganje v razvoj sta bili vedno naša konkurenčna prednost, za kar so zaslužni čisto vsi naši zaposleni.« Cinkarna bo letošnje praznovanje zaokrožila še z enim odmevnim dogodkom.

V luči skrbi za varno in zdravo delo ter varovanje okolja bomo oktobra v podjetju izvedli taktično gasilsko vajo v sodelovanju s Civilno zaščito Mestne občine Celje in Poklicno gasilsko enoto Celje. Simulirali bomo kemijsko nesrečo in na ta način preventivno preverili delovanje sistema ukrepanja.

oktober 2018

»Izdelujemo na primer cinkovo žico, ki je potrebna za proizvodnjo kondenzatorjev, ti pa so vgrajeni v radie. Pohištveno okovje je narejeno iz cinkovih zlitin, ki jih proizvajamo v Cinkarni. Med našimi proizvodi je tudi žveplova kislina, ki se nahaja v vsakem avtomobilskem akumulatorju. Proizvajamo gradbene mase kot npr. strojne omete, estrihe, hidroizolacijske premaze, lepila za keramiko, zaključni sloj za fasade, pa zaščitna sredstva za rastline, barvne koncentrate masterbatche, ki so sestavni del vsakega plastičnega dela, praškaste lake, s katerimi so polakirani gospodinjski aparati in številni drugi kovinski elementi.

Nazorno smo prikazali tudi, iz katerih surovin in po kakšnih postopkih izdelujemo naš glavni izdelek titanov dioksid, ki je praktično povsod – v oblačilih, barvah, plastiki, zdravilih in kozmetiki, pnevmatikah, vsebuje ga celo wc papir,« je pojasnila članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. Prostor smo zaokrožili z računalniško animacijo, izdelano posebej za to razstavo.

oktober 2018

Zbornica se je močno vključila v iskanje rešitev za prevzem odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki se kopičijo v skladiščih in na dvoriščih komunalnih podjetij. Upravno sodišče je pritrdilo Interserohu. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo sicer obljubljajo redno prevzemanje, a napovedujejo tožbe državi, da bo pokrila stroške prevzema dodatnih količin. Kako blizu ali kako daleč je dokončna rešitev problemov s prevzemanjem odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč in kaj še namerava storiti zbornica?

Problem nedelovanja sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami je star že preko deset let.

Občasni zastoji prevzema odpadne embalaže so se s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo in nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v valovih pojavljali ves čas. Na ta problem smo vsa leta opozarjali pristojno ministrstvo. A rešitve še ni. Zato smo zdaj na vrelišču. Pred situacijo, ko v kratkem času sistema ni mogoče popraviti tako, da bi deloval. Naša zbornica je že od marca letos pristojno ministrstvo in prejšnjo vlado opozarjala na problem. Vsekakor mora država v prvem koraku čimprej zagotoviti, da bodo kupi odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč predani v predelavo. Sočasno pa je potrebna interventna sprememba zakonodaje.

Sebastijan Zupanc

Tudi Obrtno-podjetniška zbornica soglaša, da bi morala plačevati embalažnino vsa podjetja, ki dajejo na trg izdelke oziroma embalažo, vendar niso zadovoljni z zapletenim sistemom evidentiranja. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, je hkrati pojasnil, da so Ministrstvu za okolje in prostor že predlagali pavšalno plačilo za eno tono embalaže, ki je dana na trg. Poleg tega pa se zbornica zavzema za enotno družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo v konkurenčnem okolju iskala izvajalce za posamezne storitve. Sebastijan Zupanc odgovarja na očitke shem o nečistočah v odpadni embalaži z mnenjem, da so večje količine nerecikliranih materialov povezane z napačnim sistemom upravljanja. Je pa res, da je ozaveščanja uporabnikov premalo, pravi.

foto: arhiv podjetja

Odpadki so boleč žulj, a tudi predolgi birokratski postopki

Komunalno gospodarstvo

46 132

okolje

Komunalno gospodarstvo

Potem bo potrebno celotni sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev ponovno premisliti.

Oblikovati pa tako, da bo imel samokontrolne mehanizme in bo deloval stabilno. Mislim tudi na druge materialne tokove odpadkov.

Ne le vaša zbornica, vsi deležniki v sistemu ravnanja z odpadki, od komunalnih podjetij, družb za ravnanje z odpadno embalažo, centri za ravnanje z odpadki in MOP, ste zagotovo zainteresirani za sistemsko drugačno ureditev ravnanja z odpadno embalažo. Spremembo MOP napoveduje. Zapisana bo v novem zakonu o varstvu okolja. Ste zainteresirani deležniki morda pripravili skupno stališče ali predlog, kakšna naj bo nova zakonodajna opredelitev odgovornosti vsakega podjetja, ki daje na trg odpadno embalažo?

Seveda. Pa ne samo deležniki, ki ste jih našteli. Tudi gospodarstvo spoznava, da je zaradi evropske zakonodaje potrebno v Sloveniji uvesti takšne sisteme razširjene odgovornosti, ki vključujejo vsa podjetja, ki dajejo izdelke na trg. Torej naj se dosledno uveljavi načelo “povzročitelj plača”. Tudi Obrtna zbornica je opozorila, da je birokracije okrog evidenc preveč. Pripravljeni so sprejeti odgovornost za embalažo, ki je dana na trg, a ob enostavnejših načinih evidentiranja. Za male zavezance, ki dajejo letno na trg manjše količine odpadne embalaže, bo potrebno določiti letno pavšalno

47 Evropska zakonodaja predvideva, da bodo vsi proizvajalci vključeni v sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev. Pokrivati bodo morali najmanj 80 % stroškov za odstranjevanje izdelkov/embalaže po zaključku uporabe.

V naši zbornici ugotavljamo, da konkurenčno okolje ravnanja z odpadno embalažo in drugih odpadkov ne sme biti pri upravljavcih sistemov, pač pa pri izvajalcih posameznih storitev. To pomeni, da podpiramo enotno družbo, ki bo upravljala sistem npr. z odpadno embalažo. V konkurenčnem okolju pa bo iskala izvajalce za izvajanje posameznih storitev, na primer logističnih, sortiranja, predelave in podobno. V takem primeru ne bo več vprašanja, kdo je odgovoren za odstranitev posameznega odpadka, ki je vključen v sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev. Tako bodo lahko izkoriščeni obstoječi obrati za sortiranje odpadne embalaže in logistične kapacitete.

A sistem ni edina težava. V vroči razpravi o neprevzeti komunalni odpadni embalaži so sheme opozorile, da se zmanjšuje delež reciklabilnih materialov v odpadni embalaži in da znaša le še okrog 30 do 35 %. Rezultati ločeno zbranih frakcij izgubljajo na teži, če niso ustrezne za reciklažo. Kaj lahko storijo komunalna podjetja in kaj uporabniki? Letos so na vašem prvem srečanju zaposlenih, ki v komunalah skrbijo za odnose z uporabniki in drugimi deležniki, zagotovo govorili tudi o tej problematiki, na problemski konferenci komunalnega gospodarstva pa ste postavili v ospredje poslovni model odličnosti poslovanja.

Dvig količine nereciklabilnih materialov je tesno povezan z napačnim upravljanjem sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Če se cena embalažnine za embalažo, ki je izdelana iz nereciklabilnih materialov, ne razlikuje od cene embalažnine za embalažo, ki se jo po uporabi da reciklirati, potem proizvajalci nikakor niso zainteresirani za prehod k reciklabilni embalaži. Ta je praviloma iz dražjih materialov. Zakoni ekonomije so v tem primeru zelo preprosti. Vendar sheme to velikokrat prezrejo. Osredotočajo se predvsem na nečistoče, ki so sestavni del ločeno zbrane komunalne embalaže.

Komunale torej ne morejo ničesar spremeniti?

V stroki se strinjamo, da se je zaradi

Že nekaj let v Zbornici pripravljate primerjalno analizo izvajanja občinskih gospodarskih javnih služb, kar je lahko dragocen in zanimiv kazalnik glede stroškov izvajanja storitev tako za občine kot za podjetja. Kaj so glavne ugotovitve in kje so največje možnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovanja?

Primerjalna analiza izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je odlično orodje za vzpostavitev navideznega konkurenčnega okolja med izvajalci javnih služb. Vemo, da je v monopolnih dejavnostih praktično nemogoče primerjati učinkovitost posameznih podjetij. Zato z našo primerjalno analizo pomagamo podjetjem, da si s pogoji izvajanja in pojasnjevalnimi kriteriji odgovorijo, na katerih področjih še imajo priložnosti optimizacije in izboljšanja poslovnih procesov.

Primerjalna analiza je spodbudila dialog med podjetji. Tudi zaradi tega se poslovanje podjetij izboljšuje. Nekaj moramo vedeti. Komunalna podjetja si med sabo niso konkurenčna in praviloma pred drugimi komunalnimi podjetji ne skrivajo dobrih praks, ki so jih uvedla v poslovanje. Zadovoljni smo tudi, da v vse več občinah ocenjevanje primernosti cen izvajanja gospodarskih javnih služb naslanjajo na objektivne kazalnike in vedno manj na politične interese.

Vse to dviguje nivo razprave okrog komunalnih dejavnosti na višji, objektivnejši nivo.

Direktorji komunalnih podjetij v reviji večkrat opozarjajo na iztrošenost komunalne infrastrukture. Kje se najbolj kažejo potrebe po novih naložbah in kaj bi morala podjetja, država in občine izboljšati v sistemu financiranja za ohranitev komunalne infrastrukture? Bo zdaj težje, ko bo manj denarja iz Bruslja?

Stanje javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb se je v zadnjih letih v Sloveniji primerjalno precej izboljšala.

Vsekakor gre največja zasluga pridobitvi kohezijskih sredstev, ki so spodbudila občine k večjemu vlaganju v infrastrukturo. Žal se je evropska finančna perspektiva, ki je zagotavljala kohezijska sredstva za gradnjo komunalne infrastrukture, že skoraj iztekla. Zato bodo morale občine nadaljevanje obnove infrastrukture

132

v veliko večji meri financirati same. Že dlje časa opozarjamo na problem namenskosti uporabe občinskih finančnih sredstev, ki so zbrana iz naslova najemnin za uporabo gospodarske javne infrastrukture za izvajanje obveznih občinskih GJS varstva okolja. V kolikor bi se sredstva dejansko vračala v obnovo infrastrukture za zagotavljanje vodooskrbe, odvajanje in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, bi lahko govorili o ohranitvi stanja infrastrukture. V nasprotnem primeru bo infrastruktura še nadalje propadala vse do kolapsa sistema. A ne smemo biti preveč kritični. Nekatere občine v Sloveniji v obnovo infrastrukture vračajo skoraj vsa finančna sredstva, ki jih zberejo iz naslova najemnin. Opažamo, da so to predvsem občine, ki so tudi sicer naprednejše in inovativnejše.

okolje

V novi okoljski zakonodaji, ki bo upoštevala usmeritve trajnostnega razvoja in načela krožnega gospodarstva, bo opredeljena podaljšana odgovornost proizvajalca. Za kakšno opredelitev se zavzemajo komunalna podjetja?

nedelovanja sistema ravnanja z odpadno embalažo pri komunalnih podjetjih zmanjšala intenziteta osveščanja uporabnikov o ločenem zbiranju odpadkov. Pa še nekaj. Uporabnikom družbena odgovornost ni več dovolj velik motivacijski faktor za ločevanje odpadkov, če na improviziranih skladiščih IJS leži embalaža več mesecev in je na koncu primerna zgolj še za sežig. Zato se v zbornici zavedamo, da bomo morali za izboljšanje kvalitete ločeno zbranih odpadkov okrepiti osveščanje uporabnikov.

Toda brez zagotovitve delovanja stabilnega sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev je to brez pomena in vsem v posmeh.

Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov bo namenjen problematiki nevarnih snovi.

Zakaj, kakšen bo program in kakšna bo vloga zbornice?

Evropski teden zmanjševanja odpadkov bo letos potekal v tednu od 17. do 25. novembra.

Organizator, ki vodi akcijo na evropski ravni, je letos v ospredje postavil ravnanje z nevarnimi odpadki in zmanjševanje njihove količine na trgu. Vedeti moramo, da z razvojem družbe uporabljamo vedno več vsakdanjih dobrin, ki vsebujejo nevarne odpadke. Nevarni odpadki lahko nastanejo tudi pri njihovi izdelavi.

Razvoj novih, kompleksnejših izdelkov zahteva drugačno ravnanje. Ob nepravilnem ravnanju lahko bistveno ogrozijo naše naravno okolje, zdravje ljudi in živali. Naša zbornica postaja že tradicionalni koordinator evropskega tedna zmanjševanja odpadkov za Slovenijo.

Veseli nas, da se je letošnji organizaciji ETZO pridružilo kot soorganizator aktivnosti tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Za vse sodelujoče bomo pripravili delavnice, info materiale, medijsko in strokovno podporo …

Kaj najbolj žuli komunalno gospodarstvo v Sloveniji? Žuljev je kar nekaj. V tem trenutku je najbolj pereč problem sistem ravnanja z odpadki. Še posebej nedelujoča deljena odgovornost proizvajalcev za posamezne vrste odpadkov, torej za komunalno odpadno embalažo in odpadne nagrobne sveče. Slovenija tudi nima dovolj objektov za energetsko izrabo odpadkov in reciklažnih obratov. Predolgi so birokratski postopki pri izdaji novih ali spremembi obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj, pri izdaji notifikacij za izvoz določenih vrst odpadkov. Težave so tudi v pomanjkljivi dimnikarski zakonodaji, ki je povzročila praktično razpad te dejavnosti.

Izpostaviti gre še prenormiranost komunalnih dejavnosti, kar pa je žal primer tudi na veliko drugih področjih vsakdanjega življenja v Sloveniji. Ampak to je že druga zgodba …

oktober 2018

embalažnino. Naša zbornica je že pred časom predlagala pavšalno plačilo embalažnine za npr. eno tono embalaže dane na trg v enem letu.

48

Les je fantastičen material, z modifikacijami se širi spekter uporabe foto: arhiv podjetja

okolje

132

Raziskave in obnovljivi materiali

Če želimo odkriti nova temeljna spoznanja in/ali prebojne tehnologije, potrebujemo svetovno mrežo Andreja Kutnar, direktorica

Raziskave in obnovljivi materiali

Inštituta InnoRennew CoE. Gre za projekt v okviru

programa Obzorje 2020,

izvaja pa ga slovensko

nemški konzorcij. Njihov

Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju

obnovljivih materialov in

zdravega bivanjskega okolja je poseben v tem, da vključuje v

izvedbo raziskav strokovnjake

z vseh koncev sveta. Raziskave s področja restorativnega

okoljskega in ergonomskega

oblikovanja naj bi odprle

poti za novo paradigmo

načrtovanja bivanjskih okolij.

Vračajo se elementi narave in naravnosti. Ni naključje, meni

oktober 2018

dr. Andreja Kutnar, da je v njihovem fokusu les.

dr. Andreja Kutnar

sodelavcev, je prepričana dr.

Slovensko-nemški konzorcij izvaja program Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Interdisciplinarnost in internacionalizacija sta dve bistveni značilnosti projekta, saj ste ustanovili pet raziskovalnih skupin: zdravje v grajenem okolju, modifikacija lesa, trajnostna gradnja z obnovljivimi viri, kompoziti iz obnovljivih virov ter informacijske in računalniške tehnologije. Kako poteka delo, kaj raziskujejo raziskovalci in koliko vključujete v delo globalne eksperte?

podprli z orodji IKT. Nenehno nas ocenjujejo in usmerjajo tudi svetovni strokovnjaki, ki so vsak na svojem področju nesporne svetovne avtoritete. Hkrati so to ljudje, ki imajo izreden občutek za organizacijo in tudi za delo z ljudmi, še posebej z raziskovalci na začetku njihove poklicne poti.

Ime InnoRenew CoE označuje dve stvari.

Najprej je to ime projekta, ki smo ga pridobili iz posebnega inštrumenta. Namenjen je podpori manj inovacijsko razvitih držav članic v glavnem iz vzhodne in južne Evrope. To je okvirni program Evropske Unije za raziskave in razvoj Obzorje 2020. Je pa tudi ime neodvisnega raziskovalnega zavoda, inštituta, ki je eden glavnih ciljev omenjenega projekta. Inštitut InnoRenew CoE ima pet raziskovalnih skupin, medtem ko je raziskovalno delo v projektu širše zasnovano. S svojimi raziskovalnimi skupinami in drugimi kompetencami pri njem poleg nas sodelujejo tudi drugi partnerji projekta.

S tem, da smo odlično naredili »domačo nalogo«. Pri pripravi projektne prijave smo temeljito preučili in analizirali stanje v panogi.

Na raziskovalnem, pedagoškem in na industrijskem področju. Ob tem smo se posebej posvetili vprašanju odnosa družbe do naše panoge, in sicer v Sloveniji in v Evropi. Nato smo zelo natančno opredelili in pregledno predstavili načrt dela, vključno z jasno opredeljenimi sklopi raziskovalne, razvojne in pilotne opreme, ter ljudmi in njihovimi kvalifikacijami, potrebnimi za odlično raziskovalno delo.

Interdisciplinarnost raziskav in večsektorski pristop k njihovi uresničitvi sta bila pogoja, izpostavljena že v razpisu. Nedvomno pa je pomembno vlogo odigrala tudi aktualnost teme in velik potencial vpliva rezultatov, ki jih pričakujemo. Nemški partner je v sodelovanju z nami videl predvsem priložnost za kreacijo

Kako poteka delo?

Zelo uspešno, saj smo za to poskrbeli z izbiro najboljših raziskovalcev ter z doslednim, modernim načinom vodenja projektov, ki smo ga

S čim ste najbolj prepričali Evropsko komisijo in strokovne ocenjevalce za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi in kaj je interes nemškega partnerja?

49 Drži, lesarka sem že praktično od rojstva.

Lahko bi rekla, da sem zrasla v mizarski delavnici. Med študijem doma in po svetu pa sem spoznala, da s tem čudovitim materialom lahko ustvarimo še veliko več kot mizo in stole, če malo karikiram. Da je večja raba obnovljivih materialov, ki pri pridelavi, predelavi, ponovni uporabi in reciklaži ne potrebujejo veliko energije, najsmotrnejši in hkrati najcenejši način za korenito znižanje sproščanja toplogrednih plinov, je mnenjskim voditeljem končno uspelo prepričati širok del javnosti. Zato so se zganili tudi politiki. Les pa je v Sloveniji najbolj razširjen naravni material iz obnovljivega vira.

Tako je preprosto logično, da smo za glavno snov našega raziskovalnega in inovacijskega dela izbrali les, čeprav tudi drugih obnovljivih materialov nikakor ne zanemarjamo.

Z zmožnostjo usmerjenega spreminjanja lastnosti lesa za doseganje točno določenega namena uporabe lahko pomembno povečamo konkurenčnost lesnopredelovalne panoge.

Izbrali ste les, pravite. Kot dolgoročni cilj Centra navajate, da boste postali vodilna inštitucija v svetu za tehnologijo pri modifikaciji lesa in ustvarjanju »restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja.« Na kaj konkretno mislite?

Prva in edina možna pot je brezkompromisna znanstvena odličnost. Ključni sta interdisciplinarnost in internacionalizacija. Tako je zasnovano delo ekipe InnoRenew CoE in deloma tudi partnerskih ekip. Pri izvedbi raziskav pa je še posebej pomembno povezovanje z najboljšimi, ni nujno tudi z najprestižnejšimi skupinami po svetu. Če želimo odkriti nova temeljna spoznanja in/ali prebojne tehnologije, potrebujemo svetovno mrežo sodelavcev, saj ena sama ustanova ali nacionalni konzorcij ne premore tako raznovrstnega in/ali vrhunskega znanja in kompetenc. Če želimo najti resnično trajnostne rešitve, moramo rezultate našega dela obravnavati tako z ekonomskega in okoljskega kot družbenega vidika. Na izzive moramo pogledati celostno.

Če želimo odkriti nova temeljna spoznanja in/ ali prebojne tehnologije, potrebujemo svetovno mrežo sodelavcev, saj ena sama ustanova ali nacionalni konzorcij ne premore tako raznovrstnega in/ ali vrhunskega znanja in kompetenc.

S katerimi procesi in tehnikami boste spreminjali lastnosti lesa in ali lahko modifikacija lesa res odločilno pripomore k revitalizaciji gozdno-lesne verige? Kako ste lesnopredelovalno panogo vključili v programe Centra? Je temu namenjen živi laboratorij?

Modifikacija lesa je drugo področje, na katerem se nameravamo povzpeti v svetovni vrh. Z zmožnostjo usmerjenega spreminjanja lastnosti lesa za doseganje točno določenega namena uporabe lahko pomembno povečamo konkurenčnost lesnopredelovalne panoge. Les je sicer že sam po sebi fantastičen material, vendar ga neobdelanega pač ne moremo uporabiti za vse namene in v vseh okoljih. Z modifikacijami, poznamo veliko število postopkov, razvijamo pa še nove, širimo spekter njegove namembnosti.

Uporaben/konkurenčen postane denimo tudi za posebne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Omogočamo pa tudi uporabo lesnih vrst, ki jih v klasični predelavi lesa uporabljamo zelo malo ali pa sploh ne. Ni odveč pripomniti, da to omogoča ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov, saj se s tem omili ekonomski pritisk, ki spodbuja ustvarjanje monokulturnih sestojev.

Kaj bo v vašem fokusu?

V množici postopkov modifikacije se v InnoRenew osredotočamo na procese iz velikih

132

Lep primer za tako razmišljanje so raziskave s področja restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (angl. Restorative Environmental and Ergonomic Design – REED).

To je nova paradigma načrtovanja in oblikovanja bivanjskih okolij, ki temelji na uvajanju, ali morda celo bolje – vračanju elementov narave, naravnosti, v bivanjska okolja. Temu rečemo biofilični design, ki dobro vpliva na naše počutje in na zdravje. Z ozaveščanjem teh pozitivnih učinkov narave na človeka želimo vplivati tudi na to, da postanemo (še) bolj odgovorni do naravnega okolja. Naša dejanja naj bi, mislim tudi na načrtovanje in gradnjo bivanjskih okolij, izhajala iz prepričanja, da moramo na okolje delovati pozitivno, torej restorativno, in s tem povzročati čim manj negativnih posledic na okolje.

»družin« hidrotermomehanske in kemične modifikacije lesa. Ker je eno od naših osnovnih poslanstev tudi vzpostavljanje sistema, ki znanstvena spoznanja hitro in učinkovito prenaša v prakso, že pri načrtovanju osnovnih poskusov sodelujemo z industrijskimi partnerji. Temu primarno služi živi laboratorij, kjer združujemo veliko število podjetij vseh strok, prevladujejo s predelavo lesa povezana podjetja, ter drugih znanstvenih ustanov, političnih odločevalcev in zainteresiranih posameznikov.

V naš živi laboratorij je trenutno vključenih 93 članov iz 23 držav. V odobrenih projektih različnih tipov in velikosti smo se samo v zadnjih šestih mesecih povezali s preko 20 domačimi in tujimi podjetji. S podjetji sodelujemo tudi na povsem komercialni osnovi.

okolje

Raziskave obnovljivih materialov postajajo vroča tema prihodnosti Evrope. H katerim materialom ste se usmerili in zakaj prednostno v les? Je to povezano tudi z vašo življenjsko izkušnjo, saj ste zrasli z lesom?

Konkretno?

Slovenija že nekaj let poskuša na različne načine povečati uporabo lesa za ponoven vzpon lesno-predelovalne industrije, v zadnjem času tudi v trajnostnem gradbeništvu. Kje so vzroki, da je prebujanje panoge še vedno prepočasno in da ne znamo izkoristiti naravnega vira, ki je konkurenčna prednost države?

Najpomembnejši vzrok je propad precejšnega dela lesnopredelovalne industrije, kar povzroča številne težave. Izgubili smo pregled nad trgi in stike s kupci. Pretrgala pa se je tudi tako imenovana veriga predelave lesa, in to že na svojem začetku. Primarne predelave lesa v državi še leto ali dve nazaj praktično ni bilo.

Veriga predelave lesa je danes zelo fragmentirana. Poslovno ali celo kapitalsko tesno povezanih grozdov, ki bi bili zmožni predelati les od debla do končnega, integriranega produkta, pa nima. Zaradi tako slabega izhodišča se stanje kljub resnim prizadevanjem velikega števila akterjev ne more preobrniti čez noč. Težav, kot je izguba trga, ne moreš rešiti z eno investicijo ali dvema. Precejšnje izzive seveda predstavljajo tudi tehnološka zaostalost, neustrezna organizacija dela, slabo izkoriščen potencial oblikovanja in ostalih kreativnih industrij ter neinovativnost poslovnih modelov.

Na Univerzi na Primorskem raziskujete, kakšna je povezava med deležem lesa v bivanjskem okolju in zmanjševanjem stresa. Gre predvsem za objekte, ki so grajeni z lesom, ali gre tudi za celotno bivanjsko okolje z lesnim pridihom?

Kaj povedo raziskave?

V naših raziskavah se ukvarjamo predvsem z raziskavami o vplivih opremljenosti našega bivanjskega okolja z lesom in drugimi naravnimi materiali. Seveda se to vključuje v širši kontekst gradnje z lesom. Vendar so spoznanja naših raziskav pomembna za opremljanje, obnovo, prenovo vseh bivanjskih okolij. Tudi tistih, ki so v objektih, zgrajenih z materiali iz neobnovljivega vira. Tam verjetno, vsaj na začetku, še ne bi mogli doseči optimalnih rezultatov.

Več na www.zelenaslovenija.si

oktober 2018

novih, svežih idej za soustvarjanje izrazito interdisciplinarnega načina dela, kar je novost tudi za njih, in za odločnejši vstop na trg, na katerem do sedaj niso bili zelo prisotni.

Industrija 4.0 je pojem, ki je vedno pogosteje omenjen v medijih in vsakodnevnih pogovorih.

Kljub temu je širši populaciji precej nejasen.

Tehnologije, ki so trenutno vgrajene v podjetjih, se pogosto predstavljajo kot tehnologije industrije 4.0, pa čeprav so še globoko v industriji 3.0. Nekaj podjetij v Sloveniji je s svojimi proizvodnimi procesi res že pošteno zagrizlo na področje industrije 4.0, a so zaenkrat še redka.

Verjetno največkrat omenjeni panogi ali tehnologiji industrije 4.0 sta internet stvari (Internet of Things ali IoT) in umetna inteligenca (Artificial Intelligence ali AI). Obe sta del projekta WOOLF (Les in leseni izdelki v življenjski dobi oziroma Wood and wood products over lifetime). »Tradicionalni« leseni izdelki (okna, vrata, fasadni elementi, lesene konstrukcije) bodo namreč opremljeni z brezžičnimi senzorskimi enotami, ki bodo konstantno spremljale lastnosti materialov (vlažnost lesa, temperaturo, napetosti idr.), podatki pa bodo nemudoma posredovani v oblak. Tu nastopi podpora umetne inteligence. Podatki bodo kombinirani z ostalimi, prosto dostopnimi podatki, s čimer bodo ustvarjena obogatena podatkovna jezera.

Z njihovo pomočjo bodo preko postopkov strojnega učenja zgrajeni modeli za napoved težav in spremljanje stanja lesnih struktur. Povedano po domače, na podlagi podatkov in njihove obdelave bo moč napovedati predviden preostanek življenjske dobe lesenega proizvoda ali pa opozoriti uporabnika na poškodbo izdelka.

dr. Aleš Ugovšek

Kljub temu, da obstajajo pomisleki glede uporabe umetne inteligence, lahko v določenih primerih nudi učinkovito podporo spremljanju in ustreznemu odzivanju na določena tveganja. Eno takšnih vlog bo imela tudi v gozdno-lesni verigi v okviru projekta WOOLF, ki ga vodi M Sora. Lesene izdelke bodo opremili z brezžičnimi senzorskimi enotami, ki bodo spremljale lastnosti materialov in podatke posredovale v oblak. Na ta način bodo spremljali stanje lesenih struktur, kar bo omogočalo boljšo kakovost izdelkov in njihovo ustrezno vzdrževanje.

Dr. Aleš Ugovšek, ki je v M Sori skrbel za razvojne projekte, v oktobru pa je svoje delo začel na GZS, kjer je prevzel vodenje področja za tehnološki razvoj in inovativnost, sicer trenutno stanje gozdno-lesnega področja ocenjuje kot stabilno.

Predvsem področje notranjega pohištva se sooča z agresivno konkurenco masovnih proizvajalcev. Najšibkejši člen je še vedno primarna proizvodnja.

M SORA je pridobila sredstva za sofinanciranje projekta WOOLF, ki se nanaša na področje pametnih stavb in doma z lesno verigo in v katerem sodeluje še s sedmimi slovenskimi podjetji in inštitucijami. Gre za projekt, ki povezuje les in lesene izdelke z napredno tehnologijo.

Za kakšno tehnologijo gre in kakšne prednosti bo to imelo za lesene izdelke, proizvajalce? Od kod ideja za projekt?

foto: arhiv podjetja

Z inteligentnim sistemom do daljše življenjske dobe lesa, šibek člen je primarna predelava

Les in leseni izdelki

50 132

okolje oktober 2018

Les in leseni izdelki

bistvenih sprememb ni. Kakšen dolgoročni vpliv in dodano vrednost ima lahko projekt pri povezovanju celotne gozdno-lesne verige in koliko lahko spodbudi trg s slovenskimi lesenimi izdelki višje tehnološke zahtevnosti?

Za razvoj tako revolucionarnega koncepta je nujno potrebno sodelovanje odličnih strokovnjakov različnih panog. Zato je konzorcij tako multidisciplinaren. Projekt WOOLF namreč združuje štiri podjetja (M SORA, REM, XLAB in L-tek) ter štiri razvojno-raziskovalne organizacije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut, Zavod za gradbeništvo in InnoRenew CoE).

Pri sestavi konzorcija je bila v ospredju ideja, da se v celoti poveže gozdno-lesno verigo in se jo nadgradi s partnerji s področja gradbeništva, elektronike in informacijskih tehnologij. To je skoraj v celoti uspelo. Izostal je le člen, ki je najšibkejši. Primarna predelava lesa. Ta člen je že leta šibka točka, zaradi katere hlodovina odhaja iz države in se vrača v obliki polizdelkov, kot so deske, plošče, lepljenci. Med letoma 2006 do 2015 se je izvoz okroglega lesa iz Slovenije povečal za 5-krat! Ne glede na to je uspeh, da konzorcij dejansko povezuje gozd in najnaprednejše tehnologije. Gre za vzoren primer možnosti multidisciplinarnega sodelovanja in nadgradnje relativno tradicionalne panoge.

Po mojem prepričanju je dodano vrednost v lesarstvu mogoče dvigniti le s sodelovanjem izven okvirov naše panoge in najboljšimi podjetji ter organizacijami doma in po svetu.

Pregovor pravi, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Verjamem, da je primer projekta WOOLF primeren zgled, ki bo povlekel trg s slovenskimi lesenimi izdelki na višjo raven.

Cilj je povezati celotno gozdno-lesno verigo, kar si Slovenija prizadeva že več let, a

Pri projektu bodo uporabljeni izdelki iz izbranih lesnih vrst ali odsluženega lesa ter

51 V preteklosti ste večkrat opozarjali na neustrezno obravnavo lesenih oken po njihovi življenjski dobi. Kot ste povedali, bo v okviru projekta razvit inteligenten sistem za spremljanje in napovedovanje življenjske dobe izdelka. Kako bo

Res je. Pa ne gre zgolj za problematiko odsluženih lesenih oken, ampak tudi za širši nabor lesenih izdelkov po izteku njihove življenjske dobe. Inteligenten sistem, ki bo razvit v projektu, ima dodano vrednost tudi s stališča ponovne uporabe lesa in materialov. Če govorimo o konceptu krožnega gospodarstva in ponovni uporabi lesa, je ključnega pomena prav zagotavljanje njegove kakovosti. To je mogoče le s stalnim spremljanjem lastnosti lesa skozi življenjsko dobo preko senzorjev. Dejansko se združujejo koncepti industrije 4.0 in krožnega gospodarstva. Tudi pri nakupu rabljenega vozila so kupcu ključnega pomena podatki o njegovem vzdrževanju, stanju in prevoženih kilometrih. Zakaj ne bi tudi za lesena okna dodatno ponudili rednega letnega servisa, s čimer bi zagotavljali njihovo brezhibnost in kontrolo nad dejanskim stanjem. To bi omogočilo proizvajalcem, da ponudijo bistveno daljšo garancijo za lesena okna. Govorim o garanciji 15 let in več. Trenutno je ta garancija večinoma dve ali tri leta.

Da ima Slovenija velik potencial na področju lesa in lesnih izdelkov, ni novost. Kljub temu to

132

področje ne zaživi v razsežnostih, ki jih ponuja domača surovina. Kako ocenjujete stanje na gozdno-lesnem področju v Sloveniji in česa bi se morali lotiti prednostno? Kje se kažejo pozitivne spremembe?

okolje

Ob omembi lesenih izdelkov je eden največjih strahov in pomislekov ljudi še vedno njihova življenjska doba, ponovno premazovanje in hitra menjava. Z neprestanim spremljanjem lastnosti lesa je ta strah naslovljen, potencialen problem na izdelku pa nemudoma diagnosticiran. Podobno kot pri ljudeh je tudi pri lesenih izdelkih bistvenega pomena čas. Če je napaka ali poškodba hitro odkrita, jo je moč brez večjih ovir odpraviti, stanje izdelka pa se praktično ne spremeni. Trohnenje lesenih izdelkov je tipičen primer. Če pogoje za nastanek trohnobe odpravimo še pred njenim nastankom, smo rešili izdelek. V tem primeru konkretno govorimo o zagotavljanju ustrezne nizke vlažnosti lesa.

Gre torej za prehod iz kurativnega v preventivno ukrepanje in win-win situacijo tako za uporabnika kot proizvajalca.

to pripomoglo k ustrezni obravnavi odsluženih lesenih oken in ostalih proizvodov iz lesa?

Stanje se je v zadnjih petih letih bistveno izboljšalo. Trend ima pravo smer, trenutno ga ocenjujem kot precej stabilno. Če pogledam na celotno gozdno-lesno verigo, je njen zadnji del, od primarne proizvodnje lesa naprej, v zelo dobrem stanju in se razvija. Proizvajalci lesenih objektov in lesenega stavbnega pohištva so večinoma polno zasedeni, mnogi zelo razvojno naravnani. Žal ima področje notranjega pohištva težave z agresivno konkurenco, ki z masovno proizvodnjo in nizkimi cenami napada trg. Zaradi tega se slovenski proizvajalci notranjega pohištva usmerjajo v nišne segmente in custom-made proizvodnjo, kjer lahko z visoko dodano vrednostjo konkurirajo s svojim znanjem in razvojem. Tudi na začetku verige, mislim na gozd, se v zadnjih letih dogajajo premiki v pravo smer. Kot sem omenil, je najšibkejši člen še vedno primarna proizvodnja.

Več na www.zelenaslovenija.si

Promocija

oktober 2018

vzpostavljen sistem za inteligentno upravljanje z lesenimi strukturami. Kako bo to vplivalo na izboljšanje zasnove izdelkov, na njihovo uporabnost in na kakovost bivanja?

Prehoda na alternativne pogone za gospodarska komercialna vozila ne bo čez noč Zmanjšanje emisij CO₂ in izboljšanje kakovosti zraka sta ključni prednostni nalogi v segmentu gospodarskih in komercialnih vozil (tovornjaki, dostavna vozila, avtobusi). K temu lahko znatno prispevamo (med drugim) tudi z razvojem pogonske tehnologije. Študije, ki jih je Evropska komisija izvedla nedavno med pripravo Strategije za zmanjšanje emisij CO₂ iz tovornjakov in avtobusov, kažejo, da se lahko z najnovejšimi tehnologijami doseže stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij CO₂ iz novih težkih tovornih vozil za najmanj 30 % (Evropska komisija, 2014). Zato so danes veliki napori usmerjeni v optimiziranje motorja z notranjim izgorevanjem, k temu pa lahko pripomorejo tudi različne možnosti pogonskega sklopa.

foto: www.shutterstock.com

Izr. prof. dr. Matjaž Knez

Alternativne pogonske tehnologije

52 132

logistika oktober 2018

Alternativne pogonske tehnologije

Izr. prof. dr. Matjaž Knez, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

V

endar ni vsak pogonski sklop idealen za vse naloge, zato tudi ni mogoče določiti enotne tehnologije za določeno komercialno vozilo, kaj šele za celoten razred vozil. Gospodarska in komercialna vozila dobesedno pokrivajo tisoče različnih profilov poslanstva in prihajajo v vseh oblikah in velikostih (ACEA, 2017).

T

orej, kako izbrati najboljšo pogonsko tehnologijo za tovornjak, kombi ali avtobus?

Oglejmo si tri glavne kategorije uporabe: mestni prevoz blaga, skupni prevoz ljudi ter prevoz na dolge razdalje in regionalni prevoz blaga.

Z

a distribucijo blaga v urbanih območjih je značilno, da gre dnevno za razmeroma kratke razdalje in v večini primerov se ne zahteva zelo velike nosilnosti. Za te vrste nalog proizvajalci že ponujajo inovativne rešitve - od komunalnih smetarskih vozil z zemeljskim plinom do hibridnih dostavnih vozil. Vozila z zemeljskim plinom se lahko uporabljajo za kratke in srednje razdalje, vendar ostaja velika ovira pomanjkanje infrastrukture za oskrbo z gorivom. Baterijska električna dostavna vozila

Realnost kaže, da se bodo prevozniki odločali za nakup alternativnih vozil samo, če bodo njihovi stroški in produktivnost primerljivi z običajnimi motorji. se običajno štejejo kot primerna za distribucijo v mestna središča, saj so to vozila, ki se lahko polnijo čez noč. Toda njihov še večji tržni razmah ovirajo konstrukcijske omejitve, kot so baterije, ki zaradi svoje volumenske teže in težnih regulativnih omejitev ki veljajo za dostavna vozila v mestnih središčih, zmanjšujejo nakladalni prostor. In kot kaže praksa, podjetja še vedno ne želijo žrtvovati koristne porabe za manjšo porabo goriva (ACEA, 2017).

Dostavnih vozil, ki jih poganja dizelsko gorivo, je danes 96 % od vseh, električni pa so v letu 2016 predstavljali le 0,6 odstotni delež.

Č

e pogledamo javni prevoz v mestih, že obstajajo različne možnosti. Od električnih

53 T

retja glavna kategorija uporabe je prevoz na dolge razdalje in regionalni prevoz blaga z določenimi obremenitvami in zahtevami glede razdalj. Baterije z zadostno zmogljivostjo so zelo težke in velike, s čimer se zmanjša nosilnost tovornjaka. Poleg cene električnih tovornjakov, ki je približno trikrat dražja od konvencionalnih, pa je večji problem doseg, ki v primeru električnih tovornjakov znaša od 150 do 400 km, odvisno od mase akumulatorja (ACEA, 2017). To se zna spremeniti z napovedjo Elona Muska glede Teslinega tovornjaka, vendar je do komercializacije še kar nekaj časa (Pavšič, 2018). Raziskovalni projekti, ki vključujejo električno in induktivno polnjenje, potekajo, vendar bi zahtevali ogromne naložbe v infrastrukturo. Obetavna alternativa je hibridizacija, ki je že na trgu, prav tako pa še trajnostna biogoriva, ki se lahko uporabljajo z obstoječimi motorji in današnjo infrastrukturo za oskrbo z gorivom.

V

isoko optimizirani motorji z notranjim izgorevanjem bodo verjetno ostali glavni vir pogona za tovornjake za dolge razdalje tudi na dolgi rok. Značilnosti dizelskih motorjev so popolnoma primerne za uporabo v težkih in dolgih gospodarskih vozilih. Dizel ponuja nizke stroške goriva in visoko prevoženo kilometrino, kar zagotavlja širok razpon med

R

ealnost kaže, da se bodo prevozniki odločali za nakup alternativnih vozil samo, če bodo njihovi stroški in produktivnost primerljivi z običajnimi motorji. Preden se lahko zgodi večji premik k alternativnim tehnologijam, je treba obravnavati nekatere ključne ovire, ki ovirajo njihovo širšo uporabo, kot so (ACEA, 2017): • visoka nabavna cena gospodarskih vozil, • omejena zmogljivost zaradi omejitev nakladalnega prostora na račun velike volumenske teže baterij,

• nižja produktivnost zaradi omejenega obsega in dolgih časov polnjenja, kar vodi do več izpada in zato zahteva več vozil za opravljanje iste naloge in • pomanjkanje potrebne infrastrukture za polnjenje ter omejena razpoložljivost alternativnih goriv v velikem obsegu.

N

obena pogonska tehnologija gospodarskih in komercialnih vozil posamezno ne more pokriti vseh številnih in raznolikih gospodarskih in drugih potreb. Nobene magične rešitve ni. Prehod z običajnih pogonov na alternativne pogone se lahko pričakuje, vendar se bo to zgodilo postopoma, v daljšem časovnem okviru. Če pa bomo želeli imeti in živeti trajnostno prihodnost, kjer je poleg ekonomske in družbene vzdržnosti pomembna tudi okoljska, jo bomo hitreje in lažje dosegli z uporabo alternativnih pogonskih tehnologij.

M O B I L N A

w w w.promet.si

Viri: ACEA, 2017. Sporočilo generalnega sekretarja oktober 2017. Dosegljivo na strani: http://www. acea.be/news/article/message-from­­-the-secretarygeneral-october-2017.

Evropska komisija, 2014. Podnebni ukrepi: Komisija pripravila strategijo za zmanjšanje emisij CO₂ iz tovornjakov in avtobusov. Dosegljivo na strani: http:// europa.eu/rapid/press-release_IP-14-576_sl.pdf Knez, Matjaž, Muneer, Tariq, Jereb, Borut, Cullinane, Kevin, 2014. The estimation of a driving cycle for Celje and a comparison to other European cities.

Sustainable cities and society, ISSN 2210-6715.

Pavšič G., 2018. Novo vozilo Tesle, ki ga v ZDA preprosto moraš imeti. Dosegljivo na strani: https:// siol.net/avtomoto/novice/novo-vozilo-tesle-ki-ga-v-zda-preprosto-morajo-imeti-456403.

A P L I K A C I J A

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

avgust 2018

Dostavnih vozil, ki jih poganja dizelsko gorivo, je danes 96 % od vseh, električni pa so v letu 2016 predstavljali le 0,6 odstotni delež.

logistika

Poleg cene električnih tovornjakov, ki je približno trikrat dražja od konvencionalnih, pa je večji problem doseg.

O

d Londona do Las Palmasa, od Rige do Rima - nobeno mesto ni enako drugemu.

Zato tudi ni nobene tehnologije, ki bi bila primerna za vse okoliščine. Kar je prava izbira za eno mesto, morda ni nujno najboljša rešitev za drugo. Lokalne značilnosti, kot so topografija, klima in vozni cikli, pomembno vplivajo na zmogljivost in izbiro tehnologije (Knez in drugi, 2014). Poleg tega je treba upoštevati ne le začetne investicijske izdatke, ampak tudi stroške energije in vzdrževanja, potencialno življenjsko dobo sredstev in frekvenco obnovitve voznega parka.

131

postanki. Zagotavlja tudi visoko vlečno moč, ki izboljša prenos tovora in vleko (ACEA, 2017).

Promocija

avtobusov do hibridov ali tistih, ki vozijo na bio-metan. Večina avtobusov upošteva oz. vozi po predpisanih poteh v urbanih območjih, ki imajo za namene polnjenja tudi namenske depoje in zato je uporaba teh alternativnih tehnologij lažja in bolj pogosta. Avtomobili na gorivne celice imajo daljši doseg in krajši čas polnjenja kot električni, vendar pa so le-ti (pre)dragi in nimajo zadovoljive infrastrukture za ponovno polnjenje.

54

foto: www.shutterstock.com

Panoga v razmahu, konkurenca močna, plinski tovornjaki dodana vrednost

Avtoprevozništvo

logistika

132

Avtoprevozništvo

Seveda je poseben dogodek v slovenskem prometu in

logistiki, če se avtoprevoznik odloči za nakup prvih plinskih tovornjakov. Hkrati pa se zavzema, da bi panoga

bolj sodelovala v pripravi

urbanističnih načrtov občin in pri iskanju rešitev, kako tovornjake preusmeriti iz

mestnih središč in naselij na

obvoznice. Še več. Klemen Piškur, lastnik podjetja Klemen

Transport, je trdno prepričan,

da bodo sčasoma tehnološko sodobnejši, čistejši tovornjaki konkurenčna prednost na

trgu. Pričakuje pa tudi več razumevanja prometne politike in države.

Katere prednosti na trgu vam prinaša nakup treh novih vozil znamke Iveco na utekočinjen zemeljski plin (UZP), koliko ste lahko z njimi konkurenčnejši na trgu in kaj predlagate državi, da bi spodbudila postopno menjavo voznega parka s tovornjaki na UZP? V vašem voznem parku je več kot 100 vozil. Ali načrtujete nove nakupe tovornjakov na UZP tudi v prihodnje?

Razvojne smernice v logistiki in projekcije trajnostnega razvoja, ki v vseh segmentih napovedujejo manjšo uporabo fosilnih goriv, nas spodbujajo k prilagajanju poslovne politike podjetja. Sledimo trendom na področju logistike. Največjo prednost vidimo v aktivni soudeležbi pri izpolnjevanju evropskih direktiv o trajnostnem razvoju in zelenih energijah.

Prispevati želimo k zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenske družbe. Logistična dejavnost je nepogrešljivi člen našega življenja. Zahteva skrajševanje časovnih oken dostave in hkrati kar se da minimalen vpliv na onesnaževanje okolja.

oktober 2018

In pričakujete razumevanje države?

Seveda. Preliminarna zagotovila države, da bo subvencionirala uporabo alternativnih virov energije, ki so okolju prijaznejša, nas je vodilo k nabavi plinskih tovornih vozil. Tako lahko naročnikom ponudimo bolj »zelene« prevoze, ki posredno vplivajo tudi na naročnikovo

Tisti, ki delamo v prometu, moramo živeti z mislijo, kako kar najmanj vplivati na okolje. pozitivno pojavnost v prometu. Kažejo njegovo večjo družbeno odgovornost. V kolikor nam bo testno obdobje pokazalo pozitivne učinke uporabe tovornih vozil na UZP, bomo z njimi seveda našo floto dopolnjevali. Tako bomo aktivno pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Med prvimi ste se odločili za plinska vozila. Kaj lahko transportno podjetje ali avtoprevoznik za prevoz blaga, v Sloveniji vas je veliko, naredi za boljši zrak in bolj zelen promet?

V našem podjetju dajemo velik poudarek usposabljanju voznikov za zagotavljanje ekonomične in varne vožnje. Tako pozitivno vplivajo na manjšo porabo goriva, manj je izpustov toplogrednih plinov. Najbrž je to zgled za vse soudeležence v prometu. Za avtoprevoznike so pomembni prost pretok prometa, varna souporaba cestišč ter postajališč, kjer tovorna vozila preživijo precej časa. Ko gre za okolje, se ne moremo zadovoljiti z enkratnim ukrepanjem.

Tisti, ki delamo v prometu, moramo živeti z mislijo, kako kar najmanj vplivati na okolje.

Logistična dejavnost je v razmahu v Sloveniji in v tujini. Zato upoštevamo sleherno željo naročnika. Dnevno se prilagajamo konkurenčnim pogojem na trgu, saj se zunanji vplivi pojavljajo dokaj neciklično. Stalno spremljamo trende, domačo in tujo konkurenco, predvsem pa razvojne strategije naših naročnikov. Tako jim lahko sledimo, jim nudimo brezhiben servis in se hkrati z njimi razvijamo tudi sami. Letošnje poslovanje ocenjujemo za uspešno in razvojno naravnano. Dobro tretjino prometa ustvarimo v tujini, ostalo je domači trg. Sodelujemo z našimi najuspešnejšimi podjetji, ki so za nas velika referenca in obenem velika odgovornost. Naš vozni park je zelo diverzificiran. Opravljamo prevoze za naročnika iz različnih panog, je pa najbolj opazno povečanje prevoza prehrambenih izdelkov. Ti se v večini oziroma vedno bolj prevažajo s hladilniki, saj so standardi že tako zahtevni, da skoraj vse poteka preko zagotavljanja hladne verige.

Kaj pričakuje avtoprevozniška panoga od prometne politike Slovenije?

Za celotno panogo avtoprevoznikov so odgovorni posamezniki, ki strateško vodijo panogo v Sloveniji. Mislim na ministrstvo, na Obrtno zbornico in druge stanovske organizacije. Želim pa, da bi nas, posameznike, bolj vključevali v različne razvojne politike na državnem nivoju. Država naj nam zagotovi konkurenčne pogoje v primerjavi s tujimi prevozniki.

Spodbuja pa naj nas z različnimi ukrepi, da bo lahko avtoprevozništvo v Sloveniji še na višji ravni. Izkoristimo našo geografsko lego kot komparativno prednost pred ostalimi evropskimi državami, saj bomo na ta način lahko s svojim delom več primaknili v državno blagajno in prispevali k večji blaginji družbe. Zakaj ne bi bolj izkoristili razvojnih potencialov avtoprevozništva?

Potemtakem se zavedate konkurenčnih prednosti in razvojnih možnosti panoge. S čim najbolj prepričate naročnika in kako je s cenami storitev avtoprevoznikov? Ali so tuji prevozniki še vedno glavni problem slovenskih avtoprevoznikov? Želim si in verjamem, da prehajamo v obdobje, kjer ne bo na prvem mestu izključno cena, temveč se bo cenila stopnja prilagodljivosti naročnikovim potrebam, razpoložljivost voznega parka skozi celo leto, urejen in sodoben vozni park z najnovejšimi motorji. Tako bomo zmanjšali toplogredne izpuste v okolje. Ob tem pa moram omeniti še usposobljenost voznikov,

Prvi pogoj za učinkovito izvajanje avtoprevozništva je urejena infrastruktura in izgradnja obvoznic mimo mestnih središč.

Lani je Dars predlagal Ministrstvu za infrastrukturo dodatne omejitve uporabe avtocest ob koncu tedna, v prometnih konicah in na določenih cestnih konicah. Slovenija naj bi sledila vzoru sosednje Avstrije, ki je sprejela ostrejše zahteve za tovorna vozila, prav tako tudi za starejša vozila, ki ne dosegajo norm z emisijskim razredom Euro 1 in Euro 2. Kaj menite o tem predlogu in kako bi morala država urediti promet za tovorna vozila glede na to, da je tudi vse več protestov občanov na najbolj obremenjenih cestah?

Prvi pogoj za učinkovito izvajanje avtoprevozništva je urejena infrastruktura in izgradnja obvoznic mimo mestnih središč. To bo pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja občanov posameznih občin, ki so prometno bolj izpostavljene in obremenjene. Tako bi zagotovili večjo pretočnost prometa, manj onesnaževali, nezadovoljstva bi bilo manj. Želimo si aktivnega sodelovanja pri pripravi in sprejemanju urbanističnih rešitev, saj tudi sami želimo preusmeriti tovornjake iz mestnih jeder in naselij.

V katerih državah po Evropi se slovenski avtoprevozniki srečujete z največ težavami?

Poslujemo v večini evropskih držav. Ne bi mogel eksplicitno izdvojiti posameznih držav, kjer naj bi imeli največ težav. Vsaka država se zaveda vedno večje obremenjenosti cest in vseh negativnih posledic prometa. Zaradi tega so ukrepi za razbremenitev negativnih vplivov predvsem usmerjeni k tovornim vozilom, čeprav se pri tem večkrat pozabi na industrijo in ostale velike onesnaževalce okolja. A naša odgovornost je, da stalno spremljamo razvojne in nove tehnologije, ki bodo našo dejavnost ozelenile. Vem, da bodo to zelo dobro sprejele politike posameznih držav, predvsem pa ljudje in vsi tisti, ki opozarjajo, da zahteva okolje več naše odgovornosti.

Apel Ministrstva za okolje in prostor investitorjem Investitorji morajo od 1. junija obvezno prijaviti začetek gradnje objektov! Tako MOP apelira na vse investitorje, saj morajo po novi zakonodaji pred začetkom gradnje obvezno prijaviti vse gradnje, začete po 1. juniju 2018. To morajo storiti ne glede na to, kdaj je investitor pridobil gradbeno dovoljenje in kdaj je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno. Pri gradnjah, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je poleg popolne prijave začetka gradnje po 1. juniju 2018 pogoj za začetek gradnje tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Kakor je znano, se je 1. junija 2018 začel uporabljati novi Gradbeni zakon (GZ). Ta določa, da morajo investitorji pred začetkom izvajanja gradnje objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje, edina izjema je gradnja nezahtevnih objektov in sprememba namembnosti objektov, prijaviti začetek gradnje. Prijava začetka gradnje se odda na upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje oziroma na MOP, če gre za gradnjo objektov državnega pomena in objektov z vplivi na okolje. Prijava začetka gradnje mora biti popolna, investitor mora torej predložiti vse predpisane dokumente.

Ključni dokument je projekt za izvedbo, ki ga je treba do 1. januarja 2021, ko bo pričel delovati prostorski informacijski sistem in elektronsko poslovanje v postopkih v zvezi z graditvijo objektov, oddati na elektronskem nosilcu.

55 132

zgledno in brezhibno opremljenost vozil, stalno sledljivost prevoza blaga in njegovega stanja, kvaliteto opravljene storitve in pozitiven ugled prevoznika na cesti. Soodgovorni smo za varnost na cesti, izpolnjevati moramo vse zahtevane standarde. V tem je lahko naša prednost pred tujimi vozniki, predvsem vzhodnimi, ki s cenovnimi »dumpingi« posegajo v tržna razmerja in s tem ustvarjajo nelojalen pritisk na zniževanje cen. Na dolgi rok to slabi možnosti za razvoj in vpliva na kakovost storitve.

Na popolno prijavo začetka gradnje je po novem GZ vezana tudi veljavnost gradbenega dovoljenja. To velja 5 let od njegove pravnomočnosti in preneha veljati, če investitor v tem roku ne odda popolne prijave začetka gradnje.

Spet menjava žarnic, tokrat pokop halogenk Čeprav žarnice z žarilno nitko še niso povsem zunaj porabe, Evropska komisija že zahteva umik halogenk in uporabo LED-svetil.

Sprememba je začela veljati 1. septembra, a le na papirju. Prehod bo daljši, saj evropska uredba proizvajalcem in trgovcem pušča čas, da prodajo, kar je v zalogi. EU s spremembo nadaljuje prizadevanja za večjo energetsko učinkovitost in manjše obremenjevanje okolja. LED žarnice so sicer dražje, a so varčnejše in svetijo vsaj 30 let. Porabile naj bi 80 % manj energije kot navadne žarnice.

Raziskava energetske učinkovitosti je pokazala, da v Sloveniji 61 % gospodinjstev že uporablja LED-svetila. Halogenke svetijo v skoraj polovici gospodinjstev, ki so sodelovala v raziskavi (od skupaj 1015 sodelujočih). Pri uvedbi halogenk so kot njihovo veliko prednost omenjali varčnost, a se je to izkazalo kot netočno.

oktober 2018

Vaše podjetje je že leta med najuspešnejšimi avtoprevozniškimi podjetji v Sloveniji. Kakšno je poslovanje v tem letu, po katerih prevozih trg najbolj povprašuje in kolikšen delež ustvarite zunaj Slovenije? Za katere prevoze ste najbolj specializirani in ali povpraševanje po hlajenih prevozih narašča?

logistika

Kratko, zanimivo

Kakšna je uporaba prve stacionarne UZP polnilnice za tovorni promet, ki ste jo postavili v Sežani in kako uresničujete načrt novih polnilnic? Ali razvoj trga UZP v Evropi bolj ovira pomanjkanje ustrezne infrastrukture ali okoljska ozaveščenost lastnikov tovornih vozil in cena tovornjakov, ki jih poganja UZP? V okviru projekta »SiLNGT Small Scale TRANSPORT«, ki ga sofinancira Evropska komisija iz programa »Connecting Europe Facility« (CEF), smo v družbi Butan plin v začetku tega leta odprli prvo stacionarno polnilnico na UZP v Sežani. Predvideni sta še dve polnilnici – ena v Ljubljana in druga na Hrvaškem. V Sežani že polnijo vozila prvi domači in tuji prevozniki. Prvi je bil prevoznik Mitja Škerget iz Boračeve pri Radencih, zdaj pa polni nova vozila znamke Iveco podjetje Klemen Transport. A ne le oba slovenska prevoznika. Tudi tovornjaki mednarodnega prevoznika Autamarocchi, njegova flota že presega 40 tovornih vozil na UZP, in hrvaški Energy Prime.

Mitja Štoka

Slovenija daje pri uporabi alternativnih goriv v prometu prednost elektromobilnosti.

A v tovornem prometu električni pogon še dolgo ne bo imel pomembne vloge.

Tako je prepričan Mitja Štoka, direktor, ki je v družbi Butan plin odgovoren za utekočinjen zemeljski plin in ki vodi projekt SiLNGT. In trditev podkrepi s predlogi, da bi v Sloveniji oživili trg z UPZ kot čistejšim, bolj zelenim energentom, kot je dizel. Ukiniti bi bilo potrebno trošarine in eko takso za UZP, poleg pa bi država lahko sledila dobrim zgledom pri sosedih, ki s subvencijami spodbujajo prevoznike k zamenjavi energenta. Zdaj Slovenijo prehiteva vrsta evropskih držav in čistejšega tovornega prometa še dolgo ne bo brez odločnih ukrepov države.

foto: arhiv podjetja

V tovornem prometu še dolgo ne bo elektrike, a Slovenija ne spodbuja uporabe UZP

Plinska tovorna vozila

56 132

logistika oktober 2018

Plinska tovorna vozila

sledijo tudi drugi proizvajalci, zlasti Scania in Volvo. Proizvajalci so torej prepoznali gorivo UZP kot edino zanesljivo alternativo za prevoze na daljše razdalje. Evropska politika z okoljskimi strategijami, ki zahtevajo zmanjšanje izpustov v prometu, in projekti v podporo izgradnje polnilnic dajejo jasen odgovor. Podpirajo ta vir energije. Zaradi večjega dosega teh vozil bo potrebno tudi manj polnilne infrastrukture.

Toda po Evropi je polnilnic že več.

Zanimanje torej je?

Omrežje polnilnic UZP je trenutno najbolj razvito v Veliki Britaniji in državah Beneluksa. V zadnjih letih so ga zelo razvili na jugozahodu Evrope, v Španiji, Italiji in Franciji. Ambiciozne načrte imajo med drugim tudi v Nemčiji.

Infrastruktura se torej razvija. Evropske države spodbujajo tudi prevoznike k zamenjavi energenta s subvencijami za nakup vozil, z znižanimi trošarinami in cestninami. Dejstvo je, da je vlačilec na UZP povprečno okoli 35 tisoč evrov dražji od dizelskega. Zato ima pri razvoju trga ključno vlogo država, ki bo nacionalne politike morala poenotiti z evropskimi usmeritvami in praksami v razvitejših državah.

Zanimanje za tovrstna vozila z UZP je pospešil tehnološki preboj. Pred nekaj leti so pri italijanskem proizvajalcu Iveco ponudili težke tovornjake nove generacije, ki lahko z enim polnjenjem UZP prevozijo do 1.600 kilometrov.

Pred tem so lahko vlačilci na UZP prevozili z enim polnjenjem največ 800 kilometrov. Ivecu

Zemeljski plin, torej tudi UZP, naj bi imel pomembno prehodno podporno vlogo, kot navaja predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije, v postopnem uvajanju zelenih energentov. Kaj pričakujete od energetske politike tudi glede na to, da EU podpira vaš projekt SiLNGT? Kolikšen delež uporabe

57 Aktualne strategije in politike glede uporabe alternativnih goriv v prometu v Sloveniji namenjajo pomembnejši delež elektromobilnosti.

A to so rešitve samo pri osebnem prevozu. V cestnem tovornem prometu električni pogon še dolgo ne bo imel pomembne vloge, zlasti pa ne pri prevozu na velike razdalje. V zahodnem in severnem delu EU so se zato pospešeno lotili prehoda predvsem težkih tovornih vozil na UZP in uporabo bioplina. Prehod močno podpirajo tudi v Evropski komisiji. Za uresničitev sprejetih krovnih ciljev bi bilo smiselno konkretneje spodbuditi rešitve, ki že obstajajo na nacionalni ravni in ki jih, kot najprimernejšo pot, opredeljuje Evropa. Ciljni delež bi po našem mnenju moral biti vsaj 50 % težkega tovornega prometa na UZP. Glede na sedanje pogoje v Sloveniji pa si žal ne moremo obetati niti 5%.

Ciljni delež bi po našem mnenju moral biti vsaj 50 % težkega tovornega prometa na UZP. Glede na sedanje pogoje v Sloveniji pa si žal ne moremo obetati niti 5 %.

Ali tudi vašega projekta SiLNG slovenska strategija za alternativna goriva ne podpira?

V pripravi te strategije smo na več delovnih predstavitvah, sestankih, z dopisi in podobno opozarjali na pomen ukrepov, ki bi pomagali oživiti trg v praksi. Na primer. V prehodnem obdobju, ki v evropskih državah traja od tri do šest let, se naj ukineta trošarina in eko taksa

Če primerjate uporabo plina drugod po Evropi v primerjavi s Slovenijo, ali so drugje bolj konkretni pri nadomeščanju dizla s plinom v tovornjakih?

Evropske države spodbujajo prevoznike k zamenjavi energenta. V Italiji dobi vsak prevoznik za nakup UZP tovornjaka 20 tisoč evrov subvencije, na leto pa lahko izkoristi podpore za nakup do 30 tovornjakov, kar znaša kar 600.000 €. V Nemčiji je podpora 18.000 €. Na leto jih lahko prevoznik skupaj izkoristi za 20 tovornjakov, kar je 360.000 €. To so številke, ki bi lahko prepričale tudi naše prevoznike.

Vendar to še ni vse. Na Nizozemskem so znižali trošarine za plin in jih dvignili pri dizlu.

Trošarine za plin so znižali tudi drugod, običajno začasno. Za od tri do šest let, dokler se trg ne razvije skladno z državnimi in evropskimi načrti. Trenutna cena za kilogram plina na polnilnici v Sežani znaša nekaj manj kot evro.

Prevozniki so z uporabo navdušeni, želijo pa si subvencij za vozila, nižje trošarine in takse, konkurenčne s sosednjimi državami.

Energent za vaše polnilnice zdaj uvažate.

Načrtujete domačo proizvodnjo? Kdaj in ali predvsem iz odpadkov in blata iz čistilnih naprav? Pri proizvodnji bioplina Slovenija nima najboljših izkušenj.

Drži, trenutno smo v celoti odvisni od dobave

iz tujine. Pomembno je, da so sodobna nova tovorna vozila na UZP že kompatibilna za polnjenje z biometanom, kar bo zagotovo trend v zagotavljanju trajnostnih rešitev transporta v prihodnosti. Priložnosti za to so med drugim že spoznali v sosednji Italiji, kjer izjemno spodbujajo proizvodnjo biometana. Lani so sprejeli uredbo, ki sledi novi evropski direktivi RED2 (Renewable Energy Directive 2) o naložbah v proizvodnjo biometana. Naložbe v obrate za proizvodnjo biometana iz organskih odpadkov in blata Italija podpira z do 70 % nepovratnimi sredstvi. Ves pridobljen metan se nato porabi v prometu. To je tudi glavni pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev.

132

za UZP. Je nesmiselna, saj prizadene edino čistejšo alternativo dizlu. Znižajo se naj stopnja cestninjenja in stroški registracije za tovornjake na UZP. Predlagajo se naj tudi takšne spodbude za nakup tovornjakov na UZP, kot veljajo v Nemčiji, Italiji in drugih članicah EU. V kolikor bo država sprejela omenjene ukrepe, bomo lahko začeli slediti razvoju severnega, zahodnega in danes tudi že južnega dela Evrope.

Za takšne ukrepe manjka odločnost države.

logistika

UZP je mogoče doseči v prometu v prihodnjih desetih letih v Sloveniji?

Katere okoljske in druge prednosti ima plinski tovornjak v primerjavi z dizelskim?

S pogonom na utekočinjen zemeljski plin nastane bistveno manj trdnih delcev, ki najbolj onesnažujejo ozračje, izpust ogljikovega dioksida pa je manjši do 20 odstotkov. Številne države in mesta v Evropi namreč že zahtevajo omejitve glede emisij škodljivih plinov, kot sta CO₂, NOx ipd., in tudi hrupa. Pri tem imajo vozila na UZP prednost. Prav tako jih odlikuje velik domet. S samo enim polnjenjem lahko prevozi do 1.600 kilometrov, kar predstavlja pot od Ljubljane do Barcelone.

Ali se Butan plin povezuje z raziskovalnimi inštitucijami, na primer z Geološkim zavodom, kjer ocenjujejo, da neraziskano slovensko podzemlje zagotovo skriva različne naravne vire, potemtakem tudi plin?

S podobnimi institucijami se doslej na tej ravni še nismo povezali. Tako kot naša krovna družba SHV smo tudi mi nenehno usmerjeni k iskanju rešitev za prihodnost. Dejstvo je, da so naravni viri omejeni. Verjamemo, da je prihodnost v proizvodnji energije iz odpadnih snovi.

SEŽANA arna

cion Prva sta ji Sloveni v a c i n l i poln

udi v

kmalu t

NI

PARTNER ZA TRAJNOSTNI TRANSPORT

www.lng.si

oktober 2018

Promocija

LJUBLJA

Promocija

58 132

okolje

Očistimo Slovenijo

Slovenija – čista za vedno!

Katja Sreš, Ekologi brez meja

15. septembra 2018 se je pisala zgodovina. Svoje poglavje smo dodali tudi Slovenci! 158 držav, 15 milijonov parov rok in en skupen cilj – očistiti svet. Zeleni val, ki se je širil od Fidžija vse do Havajev, se je ustavil tudi pri nas.

E

kologi brez meja vse od prvih akcij Očistimo Slovenijo visoko vihtimo zeleno zastavo in smo zgled ostalim državam. Zato smo se največji okoljski prostovoljski akciji na svetu pridružili tudi tokrat. Še zadnjič!

Dejansko reševanje problemov z odpadki je namreč stvar, ki je kompleksnejša od enodnevnih čistilnih akcij in jo moramo nasloviti širše. Cilj letos ni bilo podiranje rekordov, ampak doseči zavedanje, da je pomemben čisto vsak dan po akciji.

A

ktivnosti so potekale v 134 občinah, sodelovalo je več kot 80 partnerjev, rokave pa je zavihalo več kot 29 tisoč parov rok, ki tokrat niso zgolj čistile divjih odlagališč. Velik poudarek je bil namenjen čiščenju vodotokov, kjer smo v popisu pred akcijo ugotovili, da nabrežine rek in jezer v največji meri onesnažujejo gradbeni odpadki, na čisto vsaki lokaciji pa smo našli tudi plastične odpadke. Opažena pogostost plastike je še ena potrditev, da preko rek onesnažujemo tudi skupna morja. Še en dokaz, da je pomembno, kako ravnamo z izdelki in odpadki na stotine kilometrov stran od obale.

Z

naše poslanstvo na številnih dogodkih in stojnicah, organizirali smo strokovni dogodek na temo divjih odlagališč, osnovnošolci v devetih slovenskih občinah pa so z ustvarjanjem plakatov iz odpadnih materialov povezali celotno Slovenijo in sestavili napis »še zadnjič«. Skupaj z občinskimi in medobčinskimi inšpektorji smo v sklopu akcije izvedli pregled ekoloških otokov. Pri akciji so sodelovali tudi bolj in manj znani ambasadorji, vsak s svojo zgodbo, svojim eko izzivom. Slovenski blogerji so se nevede povezali za čisto višji cilj, leteči Dunking Devils pa so namesto žog zabijali smeti in širili besedo o akciji.

V

Č

ato se je ta dan čistila tudi obala, kjer že tradicionalno poteka popis odpadkov.

Tudi letos so »zmagovalci« na seznamu najpogosteje najdenih odpadkov cigaretni ogorki. Popis odpadkov je letos prvič potekal tudi na drugih lokacijah. Skupaj z Greenpeace Slovenija smo namreč izvedli t. i. brand audit oziroma popis blagovnih znamk. To nam bo omogočilo lažje delo v prihodnje, s samimi proizvajalci, in dalo dodatne argumente za prizadevanja za ambiciozno plastično zakonodajo na evropski in slovenski ravni. Iz narave smo po preliminarnih podatkih odstranili 96 ton odpadkov in očistili 96 divjih odlagališč. nekaterih občinah so se posvetili aktivnostim za preprečevanje nastajanja odpadkov. Organizirane so bile izmenjave oblačil ter ozaveščevalne delavnice in predavanja.

15. september pa je posameznike povezal tudi z vsesplošnim urejanjem okolice – odstranjevale so se tujerodne invazivne vrste rastlin, urejale učne poti in otroška igrišča, sadila drevesa.

Ključ do čiste Slovenije je ozaveščanje

oktober 2018

U

deleženci akcije ugotavljajo, da je ključ do čiste Slovenije ozaveščanje. Evidentno je, da imamo dovolj čiščenja za drugimi, zato so aktivnosti za preprečevanje nastajanja odpadkov še toliko bolj pomembne, kot tudi ustrezen nadzor in kaznovanje tistih, ki odpadke odlagajo v naravo.

A

ktivnosti so potekale tudi pred 15. septembrom. Ekologi brez meja smo širili

eprav smo akcijo organizirali še zadnjič, pa smo skupaj s prostovoljci in agencijo Futura DDB ustvarili nekaj, kar bo ostalo za vedno: pisavo iz smeti, ki smo jih pobrali v naravi. Sestoji iz celotne slovenske abecede in jo bo mogoče uporabljati na računalniku ali kateri drugi napravi.

Kaj pa zdaj?

E

kologi brez meja se bomo intenzivno začeli posvečati projektom, kampanjam in pobudam, ki bodo na dolgi rok prispevali k manjšim količinam odpadkov. Pričenjamo kampanjo o petih najbolj problematičnih plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, raziskovali bomo vrste plastike in procese recikliranja, odnos do odpadkov pa bomo poskusili nasloviti tudi preko družboslovnih pogledov.

15. september je za nami. Hvala vsem, ki ste to poglavje pisali skupaj z nami. A bolj kot 15. september so prelomni vsi preostali dnevi v letu. Naj ostane Slovenija čista. Za vedno!

NOVO!

Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo Zeleno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, industrijska simbioza ... Zelo obsežni koncepti, ki podjetjem ne pomagajo veliko, če ne vedo, s kakšnimi koraki in v katero smer naj gredo.

t Več korjev

30 avto 20 primerov praks

Priročnik nima vseh odgovorov, predstavlja pa smeri, zavezujoče strateške in operativne cilje EU in Slovenije ter konkretna orodja za podjetja. Primeri prakse povedo veliko več kot besede teorije.

Pomembna vrednost priročnika je, da so ga pisali predvsem praktiki.

Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo bo dobrodošel v vsakem podjetju, pa tudi v drugih organizacijah, ki se zavedajo, da je prihodnost v zelenem!

Iz vsebine 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Osrednji koncepti in pojmi Mednarodni cilji in zaveze Slovenija na poti v zeleno gospodarstvo Trajnostno oziroma zeleno upravljanje podjetij Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo Iz prakse Na poti v zeleno

Naročite sedaj!

Cena: 19 € z DDV + poštnina

Promocija

Naročila prejemamo: e: info@fitmedia.si t: 03 42 66 700

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Založnik: Fit media d.o.o.

Obseg: 208 strani Format: 200 x 270 mm

2018 2018 Ravnanje Ravnanjezzodpadki odpadki

vvprimeĹžu primeĹžu okoljske okoljskezakonodaje zakonodaje

Promocija

Rimske Rimsketoplice, toplice,18.

18.inin19.

19.oktober oktober2018 2018

konferenca-reciklaza.gzs.si konferenca-reciklaza.gzs.si