EOL 134-135

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

134/135 december 2018

Podnebni dosje mag. Tanja Bolte: Slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk – imam svojo vrečko? mag. Andrej Kranjc: »Okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature mag. Zoran Kus: Slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike Barbara Simonič: Prvič tudi signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo Dušan Mes: Država prednostno obnavlja železniški križ, SŽ pa kupuje nove vlake

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

T

orej, strateška rdeča črta zelenega razvoja v nizkoogljično družbo. In v podnebno nevtralno gospodarstvo. Tudi Slovenija pripravlja strategijo za dolgoročno zmanjšanje emisij TGP. Mag. Zoran Kus v intervjuju celo meni, da bo to drugi najpomembnejši strateški dokument, ki ga bo sprejela Slovenija po osamosvojitvi. Predlaga še, da bi naj sledili tistim evropskim državam, kjer so najprej v parlamentu sprejeli zakon o podnebnih spremembah. Strategija za zmanjšanje emisij bo dodatek k programu blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. In drugim gradivom, precej jih je za zeleno mobilnost.

P

ravzaprav toliko, da lahko Slovenija z njimi papirno potrjuje zeleno osebno izkaznico. A njihovo vrednost relativizira praksa. Že samo podatek, da so pri nas izpusti večji od gospodarske rasti. V prometu celo nadpovprečni. V energetiki, kmetijstvu, industriji in pri rabi energentov v gospodinjstvih so rezultati preskromni za zmerni optimizem, čeprav dobrih zgledov ne manjka.

T

oda, ali je vizija o prestopu v nizkoogljičnost res sprememba razvojne paradigme in vrednot, ki zarisujejo novo integriteto ekonomije in političnega sistema? Kajti ekonomija še vedno stavi samo na enega aduta, to je rast, politika pa na to, da ustvarja razmere zanjo.

V

zadnjih dveh mesecih so se gospodarstveniki in menedžerji živahno strokovno pogovarjali o prihodnosti ekonomske politike,

EOL foto: Rok Tržan

o boste brali Podnebni dosje v reviji EOL, ne boste v dvomih. Že ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja je, seveda z rahlo omejitvijo, ki vedno spremlja futurizem, izpisala tri scenarije življenja, ki ga bodo narekovale emisije toplogrednih plinov. Med njimi je tudi črni scenarij. A preden navedem nekaj dokumentov, ki naj bi dokazovali, da le vemo, kam nas naj bi nosil veter, moramo pogledati malo naokrog. Kajti podnebne spremembe so kompleksen mega trend in gibanje, ki jih zanika, je vse manj slišano. Hkrati se EU že postavlja v prvo vrsto s programom Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Gospodarstvo zanj ve? Usmeritve so: energetska učinkovitost, uvajanje OVE, čista, varna in povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo, infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika.

o možnostih gospodarske rasti, o poslovni odličnosti. Kako je z novimi ekološkimi temelji poslovanja in gospodarjenja ali z zeleno tehnološko modernizacijo, ni ravno veliko razprav. Ko sem nedavno eni od najvplivnejših žensk (po izboru Financ) v slovenskem gospodarstvu ponudil priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo in ji predlagal intervju o tem, je sporočila, da bo odgovorila, če jih bo zanimalo. Seveda jih ni. Kajti razprave, kje nastajajo ali bi morali nastajati močni centri zelenega tranzicijskega menedžmenta, še nismo začeli. A poslovna odličnost brez zelene rasti ni poslovna odličnost. Cveto Fendre pa kaže na javni sektor, ki je pozabil na Uredbo o upravljanju z energijo iz julija 2016.To ne pomeni, da v podnebnem dosjeju niso zelo svetli utrinki.

V

endar, ali scenariji podnebnih sprememb ne odpirajo tudi teme o zakonu o vladi?

Podnebni dosje, ki smo ga v tokratni reviji EOL razgrnili v sodelovanju s Sektorjem za podnebne spremembe MOP (nadaljevanje bo v januarski številki), je skica za porazdelitev vlog za film o zmerno podnebnem optimističnem scenariju za Slovenijo. Kdo bo porazdelil vloge? Vlada. Po starem zakonu o vladi?

N

ova vlada je namreč zaprisegla tudi 3. členu zakona o Vladi RS. Za pristojnosti.

In Ministrstvo za okolje in prostor naj bi med drugim stremel »h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju, naravi in prostoru …« Ali ni sozvočje med razvojem in naravo na sončni strani Alp odgovornost in zaveza vsakega ministrstva? Če bi jih naštel po vrstnem redu takoj za Ministrstvom za okolje in prostor, bi bilo najprej dragoceno slišati ministra Zdravka Počivalška, ministrico Alenko Bratušek in ministrico dr. Aleksandro Pivec, kako in kaj bodo z ukrepi prispevali k podnebni nevtralnosti gospodarstva. Primer.

Mag. Zoran Kus predlaga odkrito razpravo o TEŠ 6 in začetek priprave na pravično tranzicijo delavcev v objektih s fosilno energijo, saj bi se moralo, pravi, življenje bloka končati prej kot leta 2055. Če se torej Slovenija ne bo odločila za člana vladnega kabineta, koordinatorja trajnostnega razvoja ali za nedvoumno stališče režiserske odgovornosti vlade za nizkoogljično Slovenijo, bodo najbrž nekateri ključni akterji v državi kazali s prstom predvsem na MOP in verjeli, da bo narava še kar naprej radodarnejša od Božička. Toda naša narava in mi z njo že sedaj vsrkavamo zrak, ki povzroča drhteče dihanje.

P

rijatelji, je zapisal Ivan Cankar, zdaj gre za življenje in smrt. Jaz verjamem v življenje …

Jože Volfand, glavni urednik

december 2018

e ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne pomaga …

Uvodnik

Č K

134/135

O zakonu o vladi in odličnosti, ki to ni

3

Uvodnik

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Vsebina 5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8

Glavni urednik: Jože Volfand

18 Več razlogov za zaskrbljenost kot za optimizem

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2018 Naklada 4.000 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Zmaguje biorazgradljiva embalaža z atmosferskim pakiranjem

19 Orodja za pospeševanje izrabe odvečne toplote 20 Tržna niša steklenega prestiža, steklenica tudi za aktualnega predsednika ZDA 22 Podnebni dosje 24 »Okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature 29 Slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike 32 Vlaganja v nizkoogljične tehnologije se splačajo 34 Razvojno in prostorsko načrtovanje ne more mimo podnebnih projekcij 36 Kdaj ne bomo več točili fosilnih goriv, je izziv gospodarstvu 39 Ne bo več tako, kot je bilo, a je lahko boljše od črnega scenarija 42 Signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo 45 Več možnosti za okoljske naložbe, v Sloveniji tudi zelena obveznica 47 Na vrata za brezplačno energetsko svetovanje trka vse več občanov

vsebina

4 134/135

EOL

Impresum

49 Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri 51 Kar naredimo sami, nas najbolj zaznamuje

54 Slovenski program prepoznaven, vključujejo se fakultete

56 Zemlja ima vročino, kako ji lahko pomaga Koledar prof. Gamsa

58 S kalkulatorjem merijo vse vplive izobraževalnega procesa na okolje Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

61 Na uredbo o upravljanju z energijo so pozabili, inteligentnih števcev ni 65 Država prednostno obnavlja železniški križ, SŽ pa kupuje nove vlake

69 Vsak se naj pogleda v prometnem ogledalu in razmisli, tudi podjetja 74 Slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - imam svojo vrečko?

76 Pri vročem cinkanju se nečistoča materiala ne more skriti 79 Povpraševanje po vgradnji toplotnih črpalk je večje zaradi dodatnih subvencij 80 Odpadke kot alternativno gorivo izvažamo v tujino, doma ni zmogljivosti za sosežig

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

december 2018

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

82 Prihodnost so razpršeni obnovljivi viri, elektromobilnost in fleksibilnost odjema 86 Nova priložnost, da Slovenija izkoristi geostrateško lego, a brez tirov ne bo šlo 88 Okrog nas z razvojem infrastrukture hitijo, Slovenija hodi ritensko 90 Prevozniška platforma Evrope z največjim tržnim deležem v Sloveniji

Pokrovitelja 134/135. številke:

Že odkar je Mondi prevzel turško proizvajalko embalaže Kalenobel julija 2016, vidi v sektorju sladoleda priložnost za rast.

Zdaj znano kot podjetje Mondi Kalenobel, podjetje s sedežem v Istanbulu, se s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi v severnem turškem mestu Kirklareli še naprej uveljavlja kot inovator za pakiranje v svetu sladoleda.

Nazadnje je sprejel izziv strank, ki ga ni poskušal še nihče drug - izdelati papirnato embalažo za kornet, ki vsebuje prozorno plastično okno, kar omogoča potrošniku, da pod spodnjim robom pogleda sladki kornet. Podjetje je leta 2016 obiskalo podjetje Oexmann GmbH & Co. KG iz Gelsenkircherja v Nemčiji, kjer so se spraševali, ali bi bilo to mogoče storiti.

Ambicija je zahtevala globoko inovacijsko znanje v embalaži za sladoled. "Bili smo edini dobavitelj, ki je sprejel ta izziv," pravi Sedat Igbar, komercialni vodja v Evropi za Mondi Kalenobel. "Delali smo korak za korakom z Oexmannom, razvili in patentirali stožčasti rokav, ki ljubiteljem sladoleda omogoča, da vidijo v notranjost." Ovalno prosojno okno na stožčastih rokavih meri 2,3 cm visoko in 1,8 cm široko, pojasnjuje Igbar, in je narejen iz biorazgradljivega filma po željah podjetja Oexmann.

Kodno črnilo za steklenice, ki omogoča njihovo ponovno uporabo

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Inovativni razpršilnik za kozmetično industrijo

Embalaža »Magnetni razpršilnik«, ki so jo izdelali pri podjetju Virospack, je dobila nagrado Najboljša noviteta leta 2018 na sejmu Cosmoprof Asia. Prestižna žirija, sestavljena iz mednarodnih strokovnjakov lepotne in embalažne industrije, je ocenila originalni »Magnetni razpršilnik« za zmagovalca leta v kategoriji za tehnologijo in oblikovanje embalaže za nego kože. Razvoj inovativnega razpršilnika za kozmetične izdelke z ekskluzivnim in patentiranim magnetnim tesnilnim sistemom je izvedla skupina Virospack. Koncept, ki premika meje v kozmetični embalaži, so izdelali in okrasili v Virospackovih obratih, da ponudijo lepotnim blagovnim znamkam prilagojeno in inovativno embalažo.

Z novim centrom k prihodnosti trajnostne gradnje Škofjeloška družba Knauf Insulation je ob 60-letnici obstoja odprla nov demonstracijsko-izobraževalni center KIEXC. Zgrajen je po najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje in je bil že od samega začetka načrtovan kot prikaz pionirskega pristopa k prihodnosti trajnostne gradnje. Center je pomemben za večjo prepoznavnost trajnostne gradnje tako pri nas kot v Evropi. Stavba, načrtovana po BIM metodologiji, je zgrajena v skladu z najstrožjimi kriteriji in standardi ene od vodilnih evropskih shem trajnostne gradnje DGNB, pridobila pa je tudi certifikat AKTIVNA HIŠA. V novem centru so zasnovali demonstracijsko-izobraževalno središče, v katerem prikazujejo najinovativnejše izolacijske rešitve in predstavljajo primere dobrih praks trajnostne gradnje podjetja Knauf Insulation ter partnerskih podjetij.

Partnerji projekta so: Knauf, Knauf AMF, Velux, Sika, Semmelrock, Zummtobel, TEM, Alukoenigstahl, Alkam in F. Leskovec.

5 134/135

Specialist za kodiranje in označevanje je podjetje Linx Printing Technologies, ki je uvedlo novo povratno linijsko črnilo 1068 Linx Black za označevanje steklenic namenjenih ponovni uporabi. Črnilo vedno bolj uporabljajo v industriji pijač. Zmožnost ponovne uporabe steklenic ima znatne okoljske prednosti. Če steklenice lahko zberemo in ponovno uporabimo, je treba izdelati veliko manj steklenic. To prihrani znatne količine energije in virov. Vsekakor koristi tudi recikliranje. Ko se za tiskanje serijskih in datumskih kod uporablja Linx Black kartuša 1068, se steklenice lahko vrnejo v ponovno uporabo. Črnilo se nato odstrani med pranjem steklenic, kar omogoča, da se nove šifre natisnejo nanje pred ponovno uporabo. Kakovost linijskega črnila 1068 Linx Black je, da lahko jasno natisne označitev na steklo steklenice tudi med hladnim polnjenjem in v vlažnem okolju. Črnilo se lahko uporabi tudi za ustekleničene pijače - na primer pri pasterizaciji, potopitvi v ledeno vodo, pri daljšem shranjevanju v skladišču ali hlajenju.

John Tierney, direktor marketinga pri Linxu, komentira: "Potrošniki iščejo rešitve, ki zmanjšujejo vpliv pakiranja pijač na okolje. Blagovne znamke uvajajo učinkovite rešitve za ponovno uporabo steklenic - in z zagotavljanjem najnovejših kodnih črnil jih je mogoče odstraniti."

EOL

Kornet za sladoled s transparentnim okenčkom

V svetu je Knauf Insulation danes prepoznan po svojih izolacijskih rešitvah za gradbeništvo in industrijo, po tehničnih rešitvah za ladjedelništvo in druge energetske segmente, ter po inovativnih rešitvah za zeleno infrastrukturo. Vodstvo korporacije je v Škofjo Loko postavilo sedež posebne Divizije Sistemi, ki pokriva svetovni trg. V njej združujejo industrijske izolacije (OEM), tehnične (TS) in zelene rešitve (Urbanscape®) ter Knauf Insulation Analitiko. Zgradba ima danes ključno vlogo tudi v evropskem prostoru, saj je bila izbrana kot pilotni projekt trajnostne gradnje na ravni Evropske komisije pri pripravi evropskih smernic trajnostne gradnje. V Knauf Insulation Experience centru bodo na 832 m2 površine na ogled najsodobnejše gradbeno-izolacijske rešitve in primeri dobrih praks trajnostne gradnje partnerskih podjetij. Škofjeloški Knauf Insulation je danes največji slovenski proizvajalec izolacijskih materialov in sodi med večje slovenske izvoznike. Letno s skoraj 500 zaposlenimi ustvari preko 130 milijonov evrov prihodkov. Deluje v okviru mednarodne korporacije Knauf Insulation, ki v 35 državah zaposluje več kot 5.500 delavcev. Gre za enega vodilnih in najhitreje rastočih podjetij na področju proizvodnje izolacijskih materialov na svetu. So prvi na svetu, ki za proizvodnjo kamene volne uporabljajo novo napredno inovativno proizvodno tehnologijo.

december 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

6 134/135

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo Gregor Sluga v. d. generalnega direktorja ARSO

Pločevinke, ki komunicirajo s potrošniki

Potem ko se je mag. Joško Knez, dosedanji direktor Agencije RS za okolje, odločil za odstopno izjavo, je v novembru Vlada RS imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Gregorja Slugo. Gregor Sluga je od leta 2013 opravljal naloge namestnika generalnega direktorja ARSO. V funkciji vršilca dolžnosti bo do maja 2019, ker je bil zdaj imenovan brez javnega natečaja.

Podjetje Crown je predstavilo tehnologijo Reactinks ™ - kombinacijo štirih odtenkov v enem črnilu, ki se odziva na toploto in spreminja barve v vsaki fazi porabe ter tako maksimalno vključuje potrošnike. Tehnologija Reactinks ™ pod vplivom temperature in sončne svetlobe razkrije količino hladne pijače, ki je ostala v pločevinki.

Različne barve prikaže na območjih, ki so senčena od svetlobe, na primer, kjer potrošnik drži pločevinko. Da bi prikazali vpliv, ki ga imajo dekorativne obloge, promovirajo še več komercialnih lansiranj.

Med njimi so termokromski poletni modeli Coca-Cole iz Turčije, ki vsebujejo termokromna črnila, ter nove pločevinke, ki so bile ustvarjene za podjetje Mountain Dew, in uporabljajo fluorescentno črnilo.

Po uvedbi svetlejše barve pločevinke za trg je Mountain Dew podvojil neon učinek za posebno izdajo le na Bližnjem vzhodu.

O nagrobnih svečah drugače v novem predpisu Osnutek Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah je v javni obravnavi od 4. 12. 2018.

Namen sprememb in dopolnitev predpisa je natančnejša določitev obveznosti posameznih subjektov, ki so odgovorni za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Tako naj bi tudi ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami postalo učinkovitejše kot doslej!

Mag. Mojca Vendramin vodi Eko sklad

december 2018

mag. Mojca Vendramin

foto: arhiv podjetja

V novembru je prevzela vodenje Eko sklada mag. Mojca Vendramin. Vlada RS jo je imenovala za vršilko dolžnosti direktorice po odhodu mag. Hinka Šolinca, ki je postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo. Oba sta bila imenovana za obdobje šestih mesecev.

Mag. Mojca Vendramin je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo makroekonomskih politik in nato magistrirala z delom s področja ekonomike varstva okolja. Do leta 2010 je bila zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj kot urednica Ekonomskega ogledala ter Pomladanskega in Jesenskega poročila.

Sodelovala je pri pripravi strategije Slovenije za vstop v EU in bila sourednica Poročila o razvoju. Pokrivala je tudi politike varstva okolja in trajnostnega razvoja in na tem

Eco-Box pride na hišni prag potrošnika v zapečateni kartonski škatli, ki je varna za prevoz. V škatli je zaprta vreča iz ultra kompaktnega detergenta za pranje tekočine Tide. Za uporabo se perforirano kartonsko loputo odlepi, da bi razkrili odmerno skodelico in novo "ne-kapalno" pipo na zasuk. Da bi odmerjanje postalo enostavnejše na ravnih površinah, škatla vključuje izvlečno stojalo, ki dviga višino škatle, tako da se skodelica zlahka prilega pod pipo. Ime "Eco-Box" je podpora tako e-trgovini kot tudi manjšim okoljskim odtisom pošiljk. Izdelke, ki se prodajajo na spletu, je običajno treba pakirati z drugo ali tretjo plastjo embalaže, kot je kartonski boks in mehurček, ki ga potrošnik zavrže. Za to rešitev je P & G zasnoval Tide Eco-Box za čim hitrejšo vožnjo na poti od proizvodnega mesta do skladišča trgovca do vhodnih vrat potrošnika. Nova Tide Eco-box embalaža vsebuje manj embalaže, 60 % manj plastike in 30 % manj vode od trenutne embalaže Tide na pipo. Ne zahteva nobene sekundarne preobleke ali mehurčkov, je lažja zaradi svoje ultra kompaktne formule in zaradi embalaže zavzema manj prostora.

Embalaža za pivo v obliki adventnega koledarja

Tekoči detergent v novi ekološki embalaži z manj plastike V podjetju Tide so preoblikovali svoj klasičen tekoči detergent z novim paketom Eco Box, ki vsebuje ultra koncentrirano formulo oblikovano za e-trgovino. Tide

Podjetje Saxon Packaging že več kot leto dni sodelujejo z Beer Box Shopom. Letos je bilo prvo leto, v katerem so sodelovali pri ustvarjanju kolekcije flexo tiskanega adventnega koledarja za pivo, ki ga je Beer Box Shop ponudil svojim strankam na spletni strani. S prenovljeno adventno embalažo so zmanjšali količino materiala, kar je privedlo do 10 % prihranka pri proizvodnih stroških in tudi dodatnega varčevanja pri stroških dostave (manjša teža). To je bila odlična novica za Beer Box Shop, njihove stranke in tudi okolje, saj je bilo porabljene manj embalaže. Motiv za nov dizajn je bil Stuart Haggar, vodja razvoja poslovanja, ki že več kot 30 let dela v embalažni industriji in je začel svojo kariero v projektni skupini. "Ustvaril sem embalažo, ki vključuje zaklepno podlago, s čimer sem zagotovil, da adventna škatla ohranja trdnost. Smer vala v kartonu optimizirana

Božična preobleka za pivo Na sprehajališču Strossmayer v Zagrebu, v okviru idiličnega praznika Advent na Strossu, je bila uradno predstavljena nova, 29. božična etiketa. Odlična novica na navdušenje vseh ljubiteljev te posebne izdaje je, da je letošnje Božično pivo na voljo tudi v pločevinki 0,5 litra.Ta posebna počitniška tradicija ustvarjanja vizualne identitete božičnega piva v sodelovanju z mladimi in nadarjenimi hrvaškimi umetniki traja že 29 let. Letos je izziv preobleke kot oblikovalka božičnega piva prevzela mlada umetnica Monika Meglić. Božično pivo navdihuje nekaj, s čimer se lahko vsak identificira, z vsem dobro znanimi "božičnim neredom", s tem hektičnim, a še vseeno posebnim, veselim občutkom priprave na Božič.

Lepilna etiketa je izdelana iz papirja iz trave

Veliko prednosti je mogoče pričakovati od nove lepilne etikete, ki je izdelana iz papirja iz trave - najnovejšega ultratrajnostnega dodatka portfelju izdelkov podjetja VPF. Zaradi svoje velike ekološke privlačnosti je ta material še posebej primeren za tiskanje etiket za izdelke v skupini hrane, pijače in kozmetike. Vsebnost svežih vlaken v teh papirjih je 50 %. Zagotavlja veliko prednost z zmanjšanjem zahtevane količine vode med proizvodnjo. Po navedbah proizvajalca je na tono vlaknin potrebnih manj kot en liter vode, v primerjavi s 6.000 litri vode na tono pri proizvodnji konvencionalne lesne Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pakirni stroj, ki je opremljen z različnimi krmilnimi enotami

Podjetje Romaco Noack je na trg lansiralo nov pakirni stroj za pretisni omot imenovan Noack Unity 500 in je popolnoma integrirana rešitev na ključ. Kompaktna zasnova primarne embalaže je bila glavni razvojni cilj. Pretisna tehnologija, ki je med vodilnimi v srednjem delu zmogljivosti v smislu uporabe prostora in proizvodne učinkovitosti, omogoča 500 pretisnih omotov in 150 kartonov na minuto.

Visoko avtomatiziran sistemski koncept je enostaven in ne zahteva strokovnega znanja ali posebnega strokovnjaka za stroj. Ker je Romaco Noack Unity 500 lahko opremljen z različnimi krmilnimi enotami, se tehnologija lahko uporablja zelo prožno. Prvič se bo pretisna linija združila v All4Pack z dobaviteljem Combo v2.0, francoskega dobavitelja Elizabeth Europe. Ta patentiran sistem daje Romacu večjo prilagodljivost za hranjenje farmacevtskih trdnih snovi v številnih različnih oblikah in velikostih. Če je potrebno, je lahko pretisni omot tudi konfiguriran za pakiranje večfaznih pripravkov. Opremljen s patentiranim sistemom krmiljenja QuickFeed z Romaco Noackom Unity 500 pospešuje spremembe izdelka, ker je celoten modul mogoče zamenjati v nekaj preprostih korakih.

Skratka, linija za blister embalažo Unity 500 iz podjetja Romaco Noack nudi odlične priložnosti za izboljšanje celotne učinkovitosti opreme (OEE).

področju v obdobju 2008–2010 izdala pet delovnih zvezkov (Potenciali energetske učinkovitosti, Mednarodni okvir blaženja podnebnih sprememb, Eksterni stroški sežiganja in odlaganja odpadkov, Vplivi emisijskega trgovanja na slovensko industrijo in Stroški gospodinjstev za rabo energije v stanovanjih v luči vprašanja energetske revščine). Več let je delala na področju politike učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na Direktoratu za energijo.

7 134/135

celuloze. To samodejno povzroči znaten prihranek energije in s tem povezano zmanjšanje emisij CO2 . Na voljo v gramaturi 95 g / m2. Papir iz trave je mogoče reciklirati, kompostirati in certificirati kot FSC-Mix. Odobren je bil za neposreden stik s hrano.

EOL

za stabilnost. Resnično sem zadovoljen s končnim rezultatom in da imamo srečnega kupca, pa tudi veliko zadovoljnih strank, " je dejal Stu.

Za odjavljena vozila dajatev, če lastnik ne poskrbi za razgradnjo Kot je bilo napovedano, naj bi lastnike motornih vozil, ki so se doslej izogibali razgradnji odjavljenega vozila iz takšnega ali drugačnega razloga, ozavestila finančna dajatev. Če so oziroma bodo motorno vozilo odjavili, bodo morali od 1. aprila 2019 vsako leto plačevati posebno dajatev, in scier deset let od zadnje odjave vozila. Dajatev se bo plačevala za odjavljena osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in trikolesne mopede. Dajatve za odjavljeno vozilo ne bo potrebno plačevati lastnikom odjavljenih vozil, ki bodo vozilo predali v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja ali ga znova registrirali. Letos je Ekomobil, družba za ravnanje z izrabljenimi vozili, prevzela 5.023 vozil. Zadnji imetnik lahko izrabljeno vozilo brezplačno dostavi na zbiralno mesto, kjer tudi prejme Potrdilo o uničenju vozila. V obratu za razstavljanje vozilo razgradijo na okolju prijazen način, v Sloveniji pa ostajajo surovine.

Visok jubilej Kmetijskega inštituta Slovenije Kmetijski inštitut je najstarejša znanstveno-raziskovalna ustanova v Sloveniji in edini javni raziskovalni zavod s področja kmetijstva. Na slovesnosti ob 120-letnici so podelili več priznanj, med drugimi so jih prejeli dr. Klemen Lisjak za znanstveno delo na področju vinarstva, dr. Saša Širca za znanstveno delo na področju rastlinske nemotologije in dr. Martin Škrlep na področju prašičereje in kakovosti mesa.

Kmetijski inštitut je čutil posledice gospodarske krize, saj so se zmanjšali stabilni viri financiranja in so se morali bolj usmeriti na trg. Prijavljajo se tudi na evropske projekte in med drugim so uspeli z vlogo, da pripravijo poslovni načrt in poslovni model za izgradnjo centra odličnosti za kmetijske vede v Sloveniji. Direktor inštituta je izr. prof. dr.

Andrej Simončič.

december 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

8 134/135

Embalaža

Nagrade za trajnostno embalažo 2018

Zmaguje biorazgradljiva embalaža z atmosferskim pakiranjem

V Göteborgu na Švedskem so razglasili zmagovalce najprestižnejšega svetovnega tekmovanja za trajnostno inovativno embalažo. Podjetje Uflex je osvojilo glavno nagrado Sustainability Award 2018, zmagali pa so tudi v kategoriji “Učinkovitosti virov. Nagrajeni so bili tudi CocaCola, Amcor, finsko tehnično raziskovalno središče VTT, MayrMelnhof Karton in James Cropper.

Nagrade so podelili na sejmišču Superbrand v Scanpacku, gostila pa jo je Packaging Europe s podporo sponzorjev.

1 6

2

5

3

V

uredništvo je prispelo več kot 100 inovativnih prispevkov, ki jih je ocenilo sedemnajst neodvisnih in strokovnih ocenjevalcev, ki predstavljajo vso širino evropske vrednostne verige embalaže."Nagrade za trajnostno embalažo so od začetne iniciative vedno bolj pridobivale na pomembnosti, leta 2018 je bil vrhunec," je komentiral Tim Sykes, vodja vsebin pri Packaging Europe. "Menim, da je to odgovor na tisto, kar so potrošniki in nadzorniki v letu 2018 zahtevali glede rešitev okoljskih problemov, povezanih z embalažo. Odraz resnega razmišljanja so tudi naložbe, ki jih je celotna embalažna vrednostna veriga namenila trajnostnemu razvoju. Po mojem mnenju letošnje nagrade za trajnostno embalažo kažejo večjo globino in večji napredek v industriji kot kadar koli prej. Poleg tega je večina inovacij vrhunec vrste raziskav in razvoja. Ponosni smo ne samo na zmagovalce, ampak na 24 finalistov in dosežke embalažnega sveta v celoti."

Zmagovalci so naslednji:

december 2018

1.

Zmagovalec kategorije "Najboljša trajnostna embalažna inovacija", kot tudi zmagovalec kategorije "Učinkovitosti virov", je podjetje Uflex Limited za biorazgradljivo embalažo za cvetje, in sicer brez vode. Inovativnost je v tem, da embalaža znatno zmanjša porabo energije v dobavni verigi in podaljša svežino cvetja za 20 dni brez vode. Podjetje je izdelalo poseben patentiran polimerni film za pakiranje svežega sadja, zelenjave in cvetja. Rešitev temelji na posebni aktivni tehnologiji atmosferskega pakiranja (AMAP).

4

2.

V kategoriji "Najboljša praksa" se je CocaCola Western Europe izkazal za zmagovitega za svoj trajnostni akcijski načrt "To je napredno krožno gospodarstvo". Načrt se osredotoča na tri prednostne naloge vodenja: pijača, družba in pakiranje ter opisuje podroben trajnostni načrt za embalažo, cilje je treba doseči do leta 2025.

3.

Zmagovalec v kategoriji "Stroji" je podjetje Amcor Rigid Plastics in The Liquiform Group za inovativno tehnologijo oblikovanja tekočin. Tehnologija LiquiForm® uporablja potrošno tekočino namesto stisnjenega zraka, da hkrati oblikuje in napolni posodo, kar pomeni, da tekoči izdelek v bistvu tvori lastno togo plastično embalažo.

4.

V kategoriji "Bio osnovana embalaža" je bil zmagovalec finski Tehnični raziskovalni center VTT, ki razvija embalažni substrat iz celuloze, kompostabilnega troslojnega

materiala, ki izgleda in deluje kot plastika, vendar je narejena iz naravnih surovin - celuloze.

5.

V kategoriji "Krožno gospodarstvo" je sodnike najbolj navdušila rešitev James Cropper's CupCycling™. James Cropper je razvil tehnologijo za recikliranje papirnatih skodelic za enkratno uporabo v komercialnem obsegu, pri čemer je nagovoril problem samo enega od 400 papirnatih skodelic za kavo, ki jih trenutno pravilno odstranjujemo.

6.

Zmagovalec v kategoriji “Reciklabilna embalaža” je podjetje Mayr-Melnhof Karton GmbH's s FOODBOARD ™ deviškim vlaknom. Ta naslednja generacija kartonske plošče iz deviških vlaken z inovativnim pregradnim konceptom kot jedrom komponente zagotavlja največjo varnost izdelkov. vir: Packaging Europe

Veliko . poslovnih uspehov v letu 2019!

Promocija

Proizvodnja plastiÄ?ne embalaĹže Rotoprint d.o.o., 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija, www.rotoprint.si

10 134/135

okolje

Novice Zelenega omrežja

O gospodarjenju z e-odpadki izrazito k ozaveščanju posameznika

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

V družbi Zeos, d.o.o., smo leta 2016 pričeli z izvajanjem petletnega ozaveščevalnega projekta na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami z naslovom Life Gospodarjenje z e-odpadki in s sloganom E-cikliraj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V tem sklopu smo organizirali že nešteto aktivnosti in postavili obsežno infrastrukturo za zbiranje starih aparatov, saj želimo občanom predstaviti nove možnosti za oddajanje e-odpadkov in odpadnih baterij ter jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje.

Po državi smo na nekatere ekološke otoke in druge primerne lokacije postavili 654 uličnih zbiralnikov, v poslovalnice večjih tehničnih trgovin pa 67 zelenih kotov. Izdelali smo poseben mobilni zbiralnik, s katerim smo izvedli že 45 mobilnih zbiranj. Povezali smo se z 49 izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in 164 občinami ter 4 večjimi trgovskimi podjetji. Izvedli smo že 37 lokalnih novinarskih konferenc, 45 promocijskih dogodkov v trgovinah, izpeljali 41 eko delavnic z mladimi ter se pridružili 16 lokalnim kulturno-družabnim dogodkom. Na vseh dogodkih smo s svojimi aktivnostmi dosegli več kot 18.000 posameznikov. V prihodnjih letih bomo z ozaveščanjem nadaljevali.

Tripple Z je našel tržno nišo. Proizvajalec sončnih modulov se poleg proizvodnje kakovostnih modulov z oznako »Made in Germany« ukvarja tudi s prodajo rabljenih sončnih modulov. Gre za posel, ki dobiva vse večji zagon. Trenutno je podjetje Tripple Z največji ponudnik rabljenih sončnih modulov v vsej Evropi in s tem povezana naročila prevozov podjetje iz nemške dežele Severno PorenjeVestfalija upravlja s pomočjo TIMOCOM-a, prvega sistema Smart Logistics v Evropi. Med nakupom sončnih naprav, ki jih uporabniki ne potrebujejo več, in njihovo prodajo drugim zainteresiranim odjemalcem po vsej Evropi je dolga pot. Demontaža, montaža, prevoz, logistika: podjetje Tripple Z na leto ponovno zažene 300.000 sončnih modulov. V Romuniji sicer demontirajo toliko sončnih naprav, da lahko napolnijo 30 tovornih vozil, medtem ko v Nemčiji celo okoli 100. Vse te prevoze predhodno razpišejo v TIMOCOMovem sistemu. TIMOCOM je najpomembnejše korake v digitalno dobo naredil pred približno enim letom z lansiranjem aplikacije TC Transport Order®. Medtem vodja logistike naročila prevozov dodeljuje brez uporabe papirja, saj vsi povezani administrativni procesi s ponudniki prevozniških storitev potekajo neposredno prek TIMOCOMovega sistema. Poleg tega se tam najde tudi pregled nad vsemi oddanimi naročili prevozov podjetja Tripple Z ter njihov status.

TimoCom Soft- und Hardware GmbH www.timocom.si

Z oddajo starega mobitela pridobite popust za novega

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

december 2018

Rabljeni sončni moduli dobra tržna niša

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Telekom Slovenije s ponudbo Staro za novo uporabnikom ob nakupu nove naprave omogoča odkup starega mobitela ali tablice.

Uporabniki lahko za vsak nakup nove naprave prinesejo do tri stare mobitele ali tablice, njihova skupna vrednost pa se odšteje od cene nove naprave. Ponudba Staro za novo je v vseh Telekomovih centrih in pri pooblaščenih prodajalcih uporabnikom na voljo ob nakupu mobilnih naprav z vezavo za 12 ali 24 mesecev.

Na ta način si lahko uporabniki znižajo strošek

Naravna slovenska darila iz ovčje volne s pridihom domačnosti

V podjetju Soven iz Selnice ob Dravi že 22 let predelujemo slovensko naravno ovčjo volno.

V okviru krožnega gospodarstva proizvajamo številne produkte za oblačenje, ki so kot tradicionalen slovenski produkt primerni za spominek, poslovna darila in za božično-novoletna darila v poslovne in osebne namene.

Izdelke lahko tematsko vežemo na poslanstvo darovalca ali prejemnika, na primer lovcem so namenjene zelene volnene, pletene lovske nogavice, kapa ali rokavice. Produkti so narejeni iz naravne slovenske volne, ki je proizvedena brez kemikalij, in so ročno pleteni. Pletenje je dejavnost, ki jo sicer težko izvajamo v okviru 8-urnega delavnika, zato smo v podjetju že pred 15 leti razvili odličen model osebnega dopolnilnega dela na domu, kjer pridne pletilje iz vse Slovenije delajo po navodilih in standardih podjetja Soven. Nimajo nobenih norm in časovnih omejitev. Pletejo lahko, kolikor zmorejo in ko jim časovno ustreza.

Pri podjetju Soven pa jim zagotavljamo administrativno in logistično podporo. Za številne pletilje predstavlja to osebno dopolnilno delo edini vir dohodka, istočasno pa sprostitev in izpolnjevanje veselja za ročna dela. V preteklosti smo prejeli številna posebna priznanja strokovnih institucij, občin, poslovnih partnerjev za izdelke tradicionalne slovenske domače obrti – za volnene pletenine, ki so primerne za poslovna in božično-novoletna darila.

Organizacija Euromonitor International je samopostrežni avtomat Bert izbrala za najinovativnejši koncept v maloprodaji letošnjega leta v sklopu Euromonitorjeve letne globalne raziskave trga maloprodaje. Snagin samopostrežni prodajni avtomat Bert kupce pričakuje v ljubljanskem Centru ponovne uporabe. Bio čistila in sredstva za pranje perila, šampone, več vrst kisa in olje ponuja kupcem, ki pridejo po izdelke s svojo (povratno) embalažo. Vsi izdelki so narejeni lokalno in po trajnostnih merilih, so kakovostni in naprodaj po konkurenčnih cenah. Bert tudi sporoča, da s premišljenim nakupovanjem lahko preprečimo nastajanje novih odpadkov. Vsa oprema brez embalažne trgovine je narejena iz odpadne plastične embalaže, ki jo stopijo in predelajo v plastične plošče, iz katerih nastane pohištvo. V kratkem bomo v Snagi odprli še drugo prodajno enoto na ljubljanski pokriti tržnici in ponudbo razširili s sokovi, bio tekočim milom, geli za tuširanje ... Avtomat Bert je v Centru ponovne uporabe Ljubljana na Povšetovi ulici 4 odprt od torka do sobote med 9. in 17. uro.

Snaga javno podjetje d.o.o. www.snaga.si

Certificiranje po uredbah o odpadkih

134/135

okolje

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Snagin Bert letos najinovativnejši koncept v maloprodaji

organ, ki ugotavlja skladnost sistema kakovosti zbiralca, predelovalca in trgovca s tovrstnimi odpadki. Certifikacijski organ certificira sistem kakovosti skladno z ISO 9001 in relevantno uredbo. Pri SIQ smo pridobili akreditacijo za certificiranje po uredbah 333/2011 in 715/2013 ter lahko sedaj izvedemo presojo in izdamo akreditiran certifikat za sistem vodenja kakovosti po omenjenih uredbah zbiralcem, predelovalcem in trgovcem odpadnih kovin (jekleni odpad, odpadni aluminij in odpadni baker), ki odpad prodajajo kot surovino.

Zapisala: Blanka Kaker SIQ Ljubljana www.siq.si

Skupina SIJ zavezana k trajnostnemu razvoju 71 jeklarskih družb globalnega pomena, med njimi tudi Skupina SIJ, je pri Svetovnem združenju jeklarjev podpisalo Listino trajnostnega razvoja. Jeklarstvo je ena izmed strateško najbolj pomembnih proizvodnih panog na svetu, saj neposredno vpliva na gospodarski, družbeni in okoljski svetovni razvoj. Podpisnice bodo tesno sodelovale s svojimi najpomembnejšimi deležniki in svojo proizvodnjo in proizvode razvijale tako, da bodo zmanjševale svoj vpliv na okolje in ga varovale. Poslovale bodo transparentno, svojo trajnostno naravnanost pa širile skozi svojo celotno prodajno in nabavno verigo. »Skupina SIJ izkazuje svojo trajnostno naravnanost skozi vertikalno integracijo in delovanjem po načelih krožnega gospodarstva ter z zniževanjem porabe naravnih virov. Iz

Zeleno omreŽje

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

Slovenski in skupen evropski cilj je, da se količine nastalih odpadkov zmanjšujejo, tisti odpadki, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače predelali. Okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES) daje podlago za oblikovanje meril za prenehanje statusa odpadka, na osnovi te direktive pa so nastale t. i. End-of Waste uredbe, kot npr. Uredba Sveta (EU) št.

333/2011 (odpadno železo, jeklo in aluminij), Uredba Sveta (EU) št. 715/2013 (odpadni baker) in Uredba Sveta (EU) št. 1179/2012 (odpadno steklo). Uredbe podajajo merila za določitev, kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in tudi zahteve za certifikacijski

Elektroobločna peč (EOP/UHP) v SIJ Metalu Ravne je vir odvečne toplote.

december 2018

nakupa novega mobitela ali tablice, hkrati pa poskrbijo tudi za okolje, saj pri Telekomu Slovenije zagotovimo okolju prijazno recikliranje naprav, ki jih ne potrebujete več. Poleg tega lahko na prodajna mesta Telekoma Slovenije prinesete tudi stare baterije, ostalo rabljeno elektronsko opremo, pa tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov.

11

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

12 134/135

okolje

stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla, ustvarjamo nove proizvode, odvečno toploto, ki nastaja pri proizvodnji jekla, pa oddajamo v omrežje daljinskega ogrevanja za ogrevanje mesta na Ravnah na Koroškem. Ob vsem tem skrbimo za zagotavljanje varnih pogojev dela za zaposlene,« je nekaj dobrih praks nanizal Andrey Zubitskiy, predsednik uprave Skupine SIJ. SIJ d.d. www.sij.si

Preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov tudi s šolami

Podjetje Saubermacher-Komunala vsako leto obeležuje Evropski teden zmanjševanja odpadkov, med drugim tudi skupaj s pomurskimi srednjimi šolami. V prostorih Ekonomske šole Murska Sobota je bil organiziran zaključni dogodek v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Dijaki treh pomurskih srednjih šol so predstavili projektne naloge o preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so predstavili pomen opozorilnih piktogramov na embalaži nevarnih snovi in možnost rabe naravnih snovi, s katerimi lahko nadomestimo uporabo nevarnih odpadkov v našem vsakdanjiku. Gimnazijci Franca Miklošiča Ljutomer so z nami delili eko aktivnosti šole na področju problematike odpadnih nagrobnih sveč ter možnost uporabe jedilnega olja za potrebe izdelave nagrobnih sveč. Dijaki Gimnazije Murska Sobota so podali predloge za zmanjševanje nastajanja nevarnih odpadkov na področju odpadnih zdravil, odpadnih baterij in odpadnih čistilnih sredstev.

december 2018

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Zelene poslovne priložnosti na sejmih Naturo, Lov in Ribolov Bienalni Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja Naturo ter sejma Lov in Ribolov, ki jih je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000

SIST EN ISO/IEC 17025. Izpolnjujemo predpisane pogoje in smo primeren partner za izvedbo sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov (svetovanje, nadzor pri izvedbi sortiranja in tehtanja frakcij odpadkov ter izdelava poročila o sortirni analizi na obrazcu iz Uredbe).

obiskovalcev, bodo v Gornji Radgoni od petka, 12., do nedelje, 14. aprila 2019. Naturo bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Predstavil bo zelene destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razvajanju v naravnih zdraviliščih, na turističnih kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike.

S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanje okolice bo ozelenil bivališča. Telesa in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks. Sočasni sejem Lov in Ribolov bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja ter s tem pomemben del trajnostnega turizma.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Nove zahteve v Uredbi o obvezni občinski gospodarski javni službi

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano www.nlzoh.si

Nova KBM: Z vsakim preklopom na e-obvestila namenjamo 10 centov za sajenje dreves Preklopite Preklopite Preklopite nana e-obvestila. na e-obvestila. e-obvestila.

Dobro Dobro Dobro za za vas, za vas, vas, dobro dobro dobro za za okolje. za okolje. okolje.

V Novi KBM strankam pošiljamo različne vrste pisnih obvestil, kot so izpiski računov, porabe kartic, obvestila o stanju kredita, opomini in podobno. Količina porabljenega papirja predstavlja veliko obremenitev za okolje. Zato v Novi KBM kot okoljsko zavedni in tehnološko napredni banki od 17. decembra 2018 dalje strankam ponujamo prejem bančnih obvestil in izpiskov v elektronski obliki. V okviru e-obvestil bodo stranke lahko imele preprost in brezplačen nadzor nad svojimi financami kjerkoli in kadarkoli za obdobje zadnjih 24 mesecev. Do obvestil za osebni račun, kartično poslovanje, kredite, depozite in varčevanja, vzajemne sklade in ostala obvestila bodo lahko dostopale preko e-pošte z enkratnim geslom.

S tem se bodo zmanjšale ogromne količine papirja in izpiskov, ki jih hranijo v svojem domu.

V Novi KBM bomo od vsakega preklopa na e-obvestila namenili 10 centov za sajenje dreves.

Nova KBM www.nkbm.si

12. septembra 2018 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS 60/2018) objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Med drugim določa časovne obveznosti izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zvezi z izvedbo sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora sortirne analize prvič zagotoviti za leto 2019, in sicer v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem oziroma med 1. oktobrom in 31. decembrom, o čemer mora do 31. marca leta 2020 oddati poročilo Ministrstvu za okolje in prostor. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano imamo pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov v skladu s standardom

RecAPPture - aplikacija za zbiranje in odkup odsluženega lesa

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Skrbimo za kakovostno sobivanje z naravo

M Sora d.d. www.m-sora.si

Hibridna toplotna črpalka Kronoterm nagrajena z okoljskim priznanjem

Krka, d.d., Novo mesto www.krka.si

Pri prevzemu živalskih stranskih proizvodov odslej brez embalaže

Skladno s smernicami trajnostnega razvoja in za zmanjševanje vpliva na proces predelave smo v družbi Koto pričeli prevzemati živalske stranske proizvode kategorij 1 in 2 le še brez embalaže. Različne primesi plastike, kartona in drugih delcev embalaž so ovirali proizvodne procese in močno vplivali na kakovost končnega proizvoda, zato je sedaj predaja živalskih stranskih proizvodov možna le še brez embalaže. V primeru neizogibne rabe le-te pa so v prodaji posebne vrečke, ki so se na testih izkazale kot edine primerne za prevzem in predelavo živalskih stranskih proizvodov. Vrečke so skladne z bistvenimi zahtevami direktive EU o embalaži in odpadni embalaži ter izpolnjujejo ustrezne usklajene evropske standarde za reciklažo (EN 13430), pridobivanje energije (EN 13431) in ekološko predelavo (EN 13432).

Koto d.o.o. www.koto.si

Vsi želimo živeti v zdravem in čistem okolju, zato je naša skupna odgovornost, da naravno dediščino varujemo tudi za naslednje rodove in za vsa živa bitja. V Krki za varstvo okolja namenimo od 6 do 7 milijonov EUR letno. Naši cilji so celovito obvladovanje sistema upravljanja z okoljem, trajnostni razvoj in nenehno izboljševanje stanja na vseh področjih varstva okolja. Pri tem nam je v pomoč sistem ISO 14001, ki ga vsako leto obnavljamo. V našem obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem smo postavili čistilno napravo za odpadne vode z naprednim oksidacijskim postopkom, s katero dosegamo več kot 99,9-odstotno razgradnjo farmacevtskih učinkovin. V Ruski federaciji gradimo aerobno biološko čistilno napravo za odpadne vode. Za čiščenje odpadnega zraka, onesnaženega z organskimi snovmi, smo na naših proizvodnih lokacijah v Sloveniji namestili več sodobnih, visoko učinkovitih naprav za termično oksidacijo odpadnega zraka. Na področju odpadkov je naš ključni cilj zmanjševati količine odloženih odpadkov in povečati ločeno zbrane frakcije uporabnih odpadkov.

Med drugim smo pristopili k inovativnemu projektu za ločevanje sestavljenih materialov iz aluminija in plastike. S predelavo 250 ton tovrstnega odpadka je podjetje VINOVA

Oblazinjeno pohištvo iz naravnih vlaken

Zeleno omreŽje Direktor Bogdan Kronovšek ob prejemu nagrade na Okoljskem srečanju 2018 na GZS Slovenije.

Tehnološko podjetje Kronoterm je na nacionalnem natečaju za Okolju prijazen izdelek leta, ki sta ga tudi letos organizirala časnik Finance in Eko sklad, prejelo okoljsko nagrado za novo družino toplotnih črpalk Krono Multi S. S tem je ponovno potrdilo svoj položaj na slovenskem inovativnem vrhu. Zahvaljujoč hibridni tehnologiji so Krono Multi S toplotne črpalke energetsko še varčnejše, saj pri svojem delovanju za ustvarjanje energije uporabljajo

134/135

pridobilo surovine za nadaljnjo predelavo – 94 ton aluminija in 143 ton plastike, v Krki pa smo tako pomembno povečali količine odpadkov, predanih v predelavo.

okolje

obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Gre za inovativne toplotne črpalke majhne velikosti in skoraj neslišnega delovanja. Primerne so tako za novogradnje kot za zamenjavo že obstoječih ogrevalnih sistemov v domovih, šolah, vrtcih, hotelih, industrijskih objektih, pisarnah in drugih objektih. Krono Multi S je v celoti plod lastnega razvoja, slovenskega znanja in delo več kot 30 Kronotermovih strokovnjakov ter projektno delo razvoja zadnjih dveh let.

Nove toplotne črpalke smo razvili kot okolju najprijaznejše doslej, saj gre hkrati za ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje energije uporablja obnovljiv, brezplačen vir zraka in zemlje.

Podjetje KO-SI d.o.o. je v svetu uveljavljeno z izdelki iz naravnih rastlinskih in živalskih vlaken, ki se uporabljajo za izdelavo uporabnikom prijetnih in za naravo ne obremenjujočih posteljnih vložkov in oblazinjenega pohištva.

Naše hčerinsko podjetje KO-SC d.o.o. s pridom uporablja darove narave in pod svojo blagovno znamko SC – Secrets of Comfort ponuja oblazinjeno pohištvo in dekoracijske dodatke zasnovane na osnovi tradicionalnih znanj tapetništva iz preteklosti v kombinaciji s sodobnim dizajnom. Izdelki so ročno izdelani iz izbranih materialov visoke kakovosti, imajo vrhunski videz in ergonomsko obliko. Številni skrbno izdelani detajli poskrbijo za dodano vrednost

december 2018

Ob načrtnem rušenju dotrajanih objektov lahko iz njih po podatkih Tehniške univerze v Münchenu pridobimo kar 27 % lesa. Pri načrtni porušitvi je les pridobljen predvsem iz ostrešja objekta zaradi svojih kvalitativnih lastnosti najprimernejši za nadaljnjo uporabo.

Ker s kaskadno rabo lesa podaljšamo njegovo življenjsko dobo in s tem poskrbimo, da v njem ohranimo uskladiščen ogljikov dioksid, je potrebno javnost ozaveščati o nujnosti in predvsem smiselnosti ponovne uporabe odsluženega lesa. Kupci si vse pogosteje želijo stavbno pohištvo, ki je izdelano iz odsluženega lesa oziroma lesa s starinskim videzom. Pri tem se srečujemo s problemom pridobivanja zadostne količine primernega odsluženega lesa.

Zavedamo se, da je takšnega lesa v Sloveniji dovolj, vendar lastniki ne vedo, da ga lahko oddajo ali prodajo podjetju, ki bo les iz porušenega ostrešja predelalo v nov izdelek. S tem namenom v sodelovanju z Univerzo na Primorskem razvijamo mobilno aplikacijo in spletni vmesnik RecAPPture, preko katerega bodo lastniki odsluženega tramovja lahko oddali svojo ponudbo, tako da opredelijo lesno vrsto in količino ter dodajo fotografijo odsluženega lesa. Z aplikacijo s hitro izmenjavo informacij ponujamo možnost odkupa odsluženega lesa, ki bo predelan v kakovostni izdelek z dodano vrednostjo in znižanim ogljičnim odtisom.

13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 134/135

okolje

in prestiž. Počitek na njih je sproščujoč, pomirja prenapeto mišičje in omogoča ortopedsko podporo za pravilno lego in regeneracijo telesa.

spletni portal, kjer so prosto dostopne številne informacije o možnostih rabe plitve geotermalne energije, ki se iz dneva v dan dopolnjujejo. Za odgovore in pomoč pri končni odločitvi lahko zainteresirani obiščejo spletni portal GeoPLASMACE na https://portal.geoplasma-ce.eu.

KO-SI, d.o.o. www.ko-si.si

V sedmih letih odložili za 94 odstotkov manj odpadkov

Najmlajši varuhi okolja so se razveselili hišnih posodic za ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja (Foto Komunala Brežice).

V sedmih letih, odkar se je začela pisati zgodba Komunale Brežice, so se hkrati pisale skoraj neverjetne zgodbe pri ravnanju z odpadki. Leta 2011 je bilo na odlagališče odloženih 4.355 ton odpadkov, 428 ton leta 2016, lani pa smo odložili le še 171 ton odpadkov. Ogromne količine odpadkov torej ne obremenjujejo več narave, saj se ne odlagajo na odlagališču, ampak se ponovno reciklirajo in uporabljajo. Naši uporabniki postajajo vse večji varuhi narave in z odgovornim ravnanjem vseh ohranjamo čistejši življenjski prostor ter zapuščino za naslednje rodove.

Skrb za naravo se začne že pri otrocih, zato na Komunali Brežice veliko časa posvečamo najmlajšim varuhom narave. Učimo jih pravilnega odlaganja odpadkov in jih spodbujamo, da svoje znanje prenašajo v svoje domove. Za šolarje in mlajše otroke vsako šolsko leto pripravljamo pestre, zanimive in poučne ozaveščevalne projekte. Letošnja rdeča nit je bil regijski projekt »Zeleno Posavje – za naravo in zdravje«. Po šolah smo organizirali akcijo zbiranja odpadnega olja in skupaj z otroki zbrali kar 4.000 litrov olja.

Prav tako smo v sklopu projekta v brežiški občini postavili tri ulične zbiralnike odpadnega olja.

Komunala Brežice d.o.o. www.komunala-brezice.si

december 2018

V leto 2019 Kemis z novim mobilnim sesalcem V podjetju Kemis d.o.o. smo v novembru dobili nov industrijski mobilni visokovolumski sesalec »LONGO-Gharmattan«, ki je primeren za najzahtevnejša sesanja in transportiranje sipkih

Geološki zavod Slovenije www.geo-zs.si

(suhih) in mokrih (tekočih) materialov npr. v cementarnah, jeklarnah, livarnah, čistilnih napravah, pri pretovarjanju sipkih materialov in drugje. Sesalec Gharmattan odlikuje avtonomno delovanje, velika moč sesanja (podtlak do 0,9 bara) in možnost sesanja do 200 m oddaljenosti. Primeren je za najzahtevnejša čiščenja v panogah, kjer je potrebno v kratkem času odstraniti veliko materiala oziroma odpadkov na težje dostopnih mestih. Sesa lahko razsute frakcije do debeline 15 cm vključno s peskom in gramozom. Črpalka je vgrajena v protihrupni komori. Sistem ima vgrajene filtre, vključno z varnostnim filtrom za sesanje nevarnih materialov. Omogoča tudi brezprašen izpust posesanega materiala v vreče. V našem podjetju nudimo celotno organizacijo in izvedbo industrijskih čiščenj, vključno z možnostjo prevzema določenih skupin odpadkov.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Iščete informacije o plitvi geotermalni energiji?

Kaj sploh je plitva geotermalna energija? Kako in kje jo lahko uporabljam? Kakšne so možnosti za izvedbo geotermalnega sistema? Kakšen je postopek pridobivanja dovoljenja? Kdo mi lahko pri tem pomaga? To je le nekaj vprašanj, ki si jih zastavimo pri odločanju, kateri energetski vir bomo uporabili za ogrevanje in hlajenje objekta. Kje pa lahko najdem odgovore? V okviru mednarodnega projekta GeoPLASMA-CE, financiranega iz transnacionalnega programa Srednja Evropa 2014 - 2020, smo na Geološkem Zavodu Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izdelali prostorske podlage za podporo pri odločanju, načrtovanju in rabi plitve geotermalne energije. Skupaj s partnerji iz šestih srednje evropskih držav razvijamo večjezični

GEN-I o naprednih storitvah zelene transformacije

Negotove razmere na trgu z električno energijo ter storitve zelene transformacije, ki so lahko odgovor nanje, so bile osrednja tema letošnjega srečanja proizvajalcev električne energije iz OVE in SPTE, ki ga je gostila Skupina GEN-I. Na srečanju je bila predstavljena usmeritev razvoja Skupine na področju avtonomne polnilne infrastrukture za električna vozila v povezavi s hranilniki energije ter mikroproizvodnjo iz sončnih elektrarn in hidroelektrarn ob hkratni uporabi naprednih energetskih tehnologij in visokotehnoloških IT rešitev. Poudarjena je bila tudi pomembnost zavedanja o prednostih, ki jih prinašajo nove rešitve in nakazane spremembe, ki bodo nadgradile konvencionalne energetske tehnologije.

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

Zmanjšali stroške čiščenja za 60 % V Osnovni šoli Jakobski dol so se leta 2012 odločili, da za čiščenje šolskih prostorov ne bodo več uporabljali kemikalij. Ravnatelj Zdravko Šoštarič je prijazno napisal nekaj vrstic, ki so lahko v spodbudo tudi drugim šolam: »Kljub začetnim dvomom smo ponosni, da smo se odločili za metodo ENJO. Z izdelki in podporo strokovne svetovalke ENJO smo v prvem letu stroške za čiščenje zmanjšali za 40 % kljub nabavi vseh krp in pripomočkov.

V naslednjem letu smo menjali le krpe, ki so izgubile učinkovitost. V šestih letih so stroški čiščenja 60 % nižji, kot bi bili z običajnim čiščenjem. Sodelavke, ki vsak dan čistijo šolo

samo s tkaninami in ergonomskimi pripomočki ENJO, so z velikim veseljem sprejele možnost, da lahko šolo očistijo le z malo vode, hitreje, lažje in brez vdihavanja hlapov čistil, pa čeprav ekoloških. Zadovoljen sem, da sem se kot ravnatelj odločil izvesti tako dobro potezo.

Svoje izkušnje iskreno priporočam kolegom in kolegicam, ki vodijo ostale šole v Sloveniji.« ENJO, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.si

Spodbude podjetjem za naložbe v URE in OVE

Spodbude Eko sklada so v obliki nepovratnih sredstev v višini 20 % ter kredita v višini do 80 % upravičenih stroškov naložbe (brez DDV), po letni obrestni meri trimesečni EURIBOR + 0 %, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči. Namenjene so gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam, in sicer za enega ali več naslednjih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev spodbude: toplotno izolacijo sten, tal ali stropa; zamenjavo oken z energijsko učinkovitimi okni; toplotno črpalko za centralno ogrevanje stavbe; kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe; zamenjavo toplotne postaje ali vgradnjo toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja; sprejemnike sončne energije; prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah; energijsko učinkovit sistem razsvetljave; optimizacijo sistema ogrevanja; napravo za samooskrbo z električno energijo; gradnjo skoraj ničenergijske stavbe; izkoriščanje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav; energijsko učinkovite elektromotorje in/ali vgradnjo frekvenčnih pretvornikov; uvedbo sistema upravljanja z energijo; ukrep energetske učinkovitosti v poslovnem procesu; napravo za soproizvodnjo električne energije in toplote. Informacije so na voljo na telefonski

Biomasud: nova certifikacijska shema za biogoriva Je certifikacijski sistem kakovosti in trajnosti evropskega projekta, ki ga v okviru programa Interreg IV-B financira FEDER. Gre za certifikacijski sistem za sredozemska biogoriva: lesne pelete, oljčne kamne, lesne sekance in školjke.

Za lesne pelete in lesne sekance sistem temelji na mednarodnih standardih; za lesne pelete na ISO 17225-2 in za sekance na ISO 172254, medtem ko za ostala biogoriva temelji na lastnih predstandardih, razvitih v projektu.

Eden pomembnejših ciljev projekta Biomasud je v vsaki državi partnerici certificirati 2 podjetji s certifikatom Biomasud ter s tem zagotoviti kvaliteto biomase in biogoriv iz surovin, značilnih za mediteransko okolje, ki so primerna tudi za rabo v gospodinjstvih. Za pridobitev certifikata mora podjetje dosegati 3 pogoje: kakovost, trajnost in sledljivost biomase. Certifikat dobijo podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo trda biogoriva in se odločijo, da bodo upoštevala pogoje in pravila certificiranja Biomasud Plus. Z veseljem sporočamo, da smo v novembru 2018 podjetju Biomasa d.o.o. podelili prvi certifikat Biomasud v Sloveniji. Biomasa d.o.o. je eden največjih proizvajalcev lesnih sekancev v Sloveniji, kar pomeni, da bo velik delež sekancev na slovenskem trgu označen z Biomasud certifikatom.

Zapisal: Nace Kregar

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

BTC d.d., www.btc.si

Ekološka inovativna tehnologija za površinsko čiščenje s suhim snegom

V podjetju FerroČrtalič konstantno sledimo najnovejšim trendom, dognanjem in ekološkim standardom. V okviru projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo razvili inovativno in okolju prijazno tehnologijo za površinsko čiščenje najobčutljivejših materialov s suhim snegom. Postopek površinskega čiščenja s suhim ledom se vedno bolj uveljavlja zaradi ekoloških prednosti, saj ne vsebuje sekundarnih onesnaževalcev, kot so topila ali abrazivi.

Dosedanji razvoj v globalni tehnologiji površinskega čiščenja najobčutljivejših materialov še ni uspel ponuditi tehnologije, ki bi omogočala njihovo učinkovito čiščenje. Zato se proizvajalci soočajo s številnimi izzivi in težavami povezanimi z okvarami in napakami pri delovanju njihove industrijske opreme. Vse to posledično močno omejuje učinkovitost njihovih proizvodnih procesov in končno kvaliteto izdelkov. Na te izzive v podjetju FerroČrtalič uspešno odgovarjamo z intenzivnim razvojem rešitve za čiščenje s suhim snegom, ki jo potrebujejo proizvajalci v modernih procesno intenzivnih industrijah, kjer je potreba po čiščenju najobčutljivejših delov strojne opreme zaradi visoke stopnje avtomatizacije in robotizacije najbolj izrazita.

Zeleno omreŽje Prenovljena Tržnica BTC City

Jesen v BTC Cityju Ljubljana je prinesla osveženo podobo Tržnice BTC City v Ljubljani, v okviru katere sta bila prenovljena severni in južni

134/135

okolje

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

vhod, osvežene stojnice za prodajo zelenjave in nameščene nove stojnice za prodajo tekstila.

Prenovljena tržnica je postala bolj odprta ter dostopnejša za obiskovalce, otvoritev pa je potekala v soboto, 6. oktobra, ko so se obiskovalci lahko sprehodili med bogato ponudbo in prenovljenimi stojnicami. Na dan otvoritve so se obiskovalci lahko tudi poveselili in okušali dobrote na že tradicionalnem 5. jesenskem sejmu, ki je bil v znamenju jesenskih plodov in je v lepem vremenu privabil ogromno obiskovalcev. Več na www.misijazeleno.si.

Zapisala: Alena Bajrami Šemsidini, oddelek za kakovost in varstvo okolja FerroČrtalič d.o.o. https://ferroecoblast.com/sl

december 2018

številki 01 241 48 66 ali e-naslovu ekosklad@ ekosklad.si.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16

Evropski projekti

okolje

134/135

Zeleno omrežje

Embalaža iz odpadnih surovin pri predelavi agrumov Life Citruspack uvaja koncept krožnega gospodarstva v industrijsko okolje s ponovno uporabo odpadnih surovin, ki nastanejo pri predelavi agrumov. Glavni namen je dvig stopnje izkoriščenosti stranskih proizvodov, ki nastanejo pri proizvodnji sokov iz limon, pomaranč in klementin. Vrednost triletnega projekta je 1.712.942 €. Delno ga sofinancira Evropski program Life za okolje, podnebne ukrepe in okoljske inovacije. V transnacionalni konzorcij je vključenih 6 partnerjev iz petih držav EU. Med njimi je tudi TECOS, kjer z razvojem 100-odstotne biorazgradljive embalaže tlakujemo pot vpeljavi sodobnih biomaterialov in zelenih tehnologij v sektorju kozmetične in prehrambne embalaže. V preteklem mesecu so v TECOS-u nastali prvi demonstracijski produkti iz novonastalega bio materiala na osnovi

Simulacija in integracija mikro omrežja na primeru Športnega parka Ruše Osnovna ideja pilotnega območja Športnega parka Ruše je analizirati izvedljivost samozadostnega mikro omrežja in povezanosti več zgradb, na katerih je bil vzpostavljen sistem natančnega merjenja porabljene in proizvedene električne energije. Mikro omrežje z vključenimi objekti bi ostalo priključeno na javno distribucijsko omrežje, pri čemer bi delovalo kot hranilnik energije. Trenutni simulacijski modeli

december 2018

Tehnični monitoring doseganja učinkov energetskih sanacij Tehnični monitoring je instrument za zagotavljanje dobre izvedbe sanacije in optimalnega delovanja stavbe. Omogoča dosegati ciljne vrednosti rabe energije, stroškov in potreb ter želja uporabnikov. Osnovni namen je doseči usklajenost načrtovanih in obratovalnih vrednosti ter usklajenost s projektno dokumentacijo oziroma gradbenim dovoljenjem. Daje nam predloge, kako usklajevati podatke, da vsi sistemi delujejo optimalno, kako meriti in kje

polimlečne kisline (PLA) in ojačitvenih citrus vlaken. Biorazgradljiva embalaža je namenjena embaliranju nove kozmetične kreme z dodatkom antioksidativnih spojin, pridobljenih iz odpadne citrus pulpe, ki je prav tako rezultat projekta Citruspack. Možnosti uporabe so prenosljive tudi na druga sektorska področja.

Prototipni vzorci kozmetične embalaže iz novega biokompozitnega materiala na osnovi PLA in citrus vlaken.

Naslednji koraki razvoja bodo namenjeni optimiranju proizvodnega okna brizganja za predelavo biokompozitnega materiala na osnovi citrus vlaken in različnih barvnih pigmentov, s katerimi bo omogočena izdelava produktov v različnih barvnih niansah, funkcija biorazgradljivosti pa pri tem ne bo prikrajšana.

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

kažejo na vsaj 30 % zmanjšanje stroškov rabe primarne energije in do 25 % povečano uporabo obnovljivih virov energije. Vključujejo sončno elektrarno ter sistem soproizvodnje toplote in električne energije za proizvodnjo električne energije. Cilj ni zagotoviti 100% samozadostnost, temveč delovati čim bolj neodvisno od glavnega omrežja in biti ekonomsko izvedljiv.

Pegasus je mednarodni projekt sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Mediteran. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. EnergaP sodeluje v projektu kot projektni partner in je vodja delovnega paketa za komunikacijo. Projekt

je osredotočen na simulacije delovanja mikro omrežij. Načrtovanje in delovanje mikro omrežij bo eksperimentalno izvedeno na 7 pilotnih območjih. Več o projektu na spletni strani https://pegasus.interreg-med.eu/.

ter kako obdelati podatke. Namen tehničnega monitoringa je skupaj z načrtovalci, izvajalci in uporabniki izboljšati stanje. Pomembni koraki tehničnega monitoringa so načrtovanje (definiranje tehničnih ciljev in protokola preverjanja), poskusno obratovanje (uvodne meritve, zbiranje in obdelava podatkov ter poročilo) in končno obratovanje (monitoring in poročanje na mesečnem in/ali letnem nivoju).

Tehnični monitoring bo še posebej pomemben z implementacijo nove zakonodaje na področju ničenergijskih stavb. EMPOWER je mednarodni projekt sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Europe. V projektu sodelujejo Slovenija, Švedska, Francija, Nemčija, Portugalska, Irska, Španija, Italija

in Poljska. Vodja projekta je EnergaP. Cilj je zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in izboljšati strateško načrtovanje na področju nizkoogljičnega gospodarstva. Več na http:// www.interregeurope.eu/empower.

EnergaP - Energetska agencija za Podravje www.energap.si

EnergaP - Energetska agencija za Podravje www.energap.si

Imam možnost izbire, zato prinesem

SVOJO VREČKO! Vsako vrečko

VEČKRAT UPORABIM.

hko s? a l j Ka dane m stori

Promocija

KAMPANJA O VPLIVU PRETIRANE POTROŠNJE LAHKIH PLASTIČNIH NOSILNIH VREČK NA OKOLJE

EK

VO

O DRU OŠK ŠT OL

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

LO

S

V sodelovanju z:

logotip eko.pdf 1 18.10.2011 20:19:19

C

VE

NJ GRA

C DE

Izdalo: Ministrstvo za okolje in prostor Ilustracije: Samo Jenčič Oblikovanje in tisk: Birografika BORI d.o.o.

2018

18 december 2018

Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana (SGGOŠ) izvaja tri srednje strokovne izobraževalne programe (IP), in sicer gradbeni tehnik, geodetski tehnik in okoljevarstveni tehnik. Vpis v program gradbeni tehnik je v rahlem letnem porastu, približujemo se dvema oddelkoma vpisanih novincev, vpis v program geodetski tehnik je v padanju in se vrti okoli številke 10 novo vpisanih dijakov, vpis v program okoljevarstveni tehnik pa je že vsa leta obstoja tega programa zelo variabilen oziroma nestabilen. Frekvenca vpisa v ta program je od 15 do 27 dijakov v začetni letnik. Letošnji prvi letnik šteje 17 dijakov, lanski jih je imel 27.

V naslednjih šolskih letih v IP okoljevarstveni tehnik pričakujemo en oddelek novincev letno, kar pomeni od 23 do 30 dijakov. Bistveno večjega vpisa novih dijakov v ta IP žal ne moremo pričakovati. Zakaj?

- Poklic okoljevarstveni tehnik je, kljub vsem promocijam in aktivnostim šol, še relativno neprepoznaven.

- Promocija oziroma oznanjanje pomembnosti poklica je skoraj v celoti prepuščena šolam, ki izvajamo izobraževalni program.

- Gre za poklic, ki (še) nima statusa »popularnega« poklica, kot so npr. vzgojitelj, medijski tehnik, in verjetno popularnosti v bližnji prihodnosti še ne bo pridobil, kljub temu da živimo v času, ko so okoljevarstvene teme ene najbolj aktualnih in strateških tematik človeštva.

- Splošna odločitev za vpis učencev v strokovne srednješolske IP je bolj ali manj iracionalne narave (učenci se za vpis v strokovne programe odločajo po kriteriju popularnosti in ne realnih potreb časa ali mladostnikovih osebnih preferenc).

- Poklic okoljevarstveni tehnik ni uvrščen v noben nabor poklicev, ki jih potrebuje gospodarstvo (glej poklicni barometer 2018, ki ga je izdal ZRSZ; poklic ni uvrščen v nobeno od kategorij: primanjkljaj, ravnovesje, presežek).

- Gre za poklic, kamor bi se morali vpisovati učenci s privzgojeno visoko stopnjo okoljevarstvene zavesti.

- Ker poklic okoljevarstveni tehnik ni reguliran, kot je npr. poklic medicinska sestra, vzgojitelj …

Gledano primerjalno se možnosti za zaposlitev gradbenih in geodetskih tehnikov povečujejo.

Oba poklica sta v zadnjih dveh letih, ko je gradbeniška panoga ponovno v strmem vzponu, postala deficitarna. Potrebe gospodarstva po okoljevarstvenem tehniku niso zaznane, dijaki se po končanem šolanju praviloma odločajo za nadaljnji študij. Menimo, da IP okoljevarstveni tehnik ni usklajen s potrebami gospodarstva po teh kadrih, zato se na delovnih mestih okoljevarstvenikov v gospodarskih subjektih bolj pojavljajo kemijski tehniki.

Menimo tudi, da je IP okoljevarstveni tehnik

Ada Marjana Perko

Več razlogov za zaskrbljenost kot za optimizem foto: arhiv podjetja

okolje

134/135

Zeleno omrežje

po približno desetih letih njegovega obstoja potreben temeljite vsebinske in izvedbene prilagoditve potrebam gospodarstva oziroma celotnega strokovnega področja, če potreba po tem strokovnem profilu sploh obstaja.

Smiselnost vztrajanja na izvajanju IP, ki dijakom ne nudi ustrezne poklicne in strokovne perspektive, je pod velikim vprašajem.

Sicer pa šola zelo veliko investira v kvalitetno znanje bodočih okoljevarstvenih tehnikov. V 4-letnem izobraževalnem procesu dijake zelo pogosto vodimo na oglede in ekskurzije k zelo atraktivnim gospodarskim subjektom: proizvodnja barv, proizvodnja pijač.

Ker naši dijaki raziskujejo uporabne naravoslovne znanosti, kot so izolacijske sposobnosti različnih vrst lesa, biorazgradljivost plastičnih materialov, vpliv kovinskih ionov na rast rastlinskih korenin, piroliza organskih odpadkov idr., lahko rečemo, da so njihove ugotovitve praktičnega značaja. Naši dijaki raziskujejo zgolj s sredstvi, ki jih omogoča šola, kar pomeni, da raziskovalnih institucij ne »izrabljamo« za izvajanje del. Menimo, da znanstvene inštitucije sodijo v višji rang in ne na raven srednje šole.

Naše sodelovanje na različnih tekmovanjih je uspešna metoda za usvajanje znanja na poklicni maturi in je tudi psihična priprava za premagovanje težav in reševanje problemov, ki jih prinaša življenje. Zelo dobro bi bilo, da bi si čim več dijakov na ta način želelo pridobivati izkušnje za delo.

Avtorja članka: Ada Marjana Perko, univ. dipl. biol.

Gvido Jager, ravnatelj SGGOŠ

19 134/135

Orodja za pospeševanje izrabe odvečne toplote

okolje

Zeleno omrežje

Projekt CE HEAT, financiran iz evropskega mehanizma Interreg Central Europe, je usmerjen v razvoj podpornih orodij za povečanje izkoriščanja odvečne toplote, ki se pojavlja v procesih pretvorbe energije. Slovensko partnerstvo sestavljata organizaciji E-zavod in Dravske Elektrarne Maribor.

Eno ključnih podpornih orodij, razvitih v sklopu projekta, je kataster GIS odvečne toplote, ki prikazuje njen potencial na določenem območju. Kataster za Slovenijo je razvit v sodelovanju z ARSO ter družbo Borzen in je na voljo v spletnem Atlasu Trajnostne Energije Slovenije. V njem so povzeti in geolocirani podatki o potencialnih razpoložljivih virih odvečne energije.

V sklopu projekta je bil izdelan tudi kalkulator odvečne toplote, razvit na Univerzi Maribor, ki omogoča predhodno tehnično-ekonomsko analizo načrtovanih investicij na tem področju.

Osnova za izdelavo je bila študija, ki jo je izdelal prof. dr. Aleš Hribernik s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Energetski kalkulator bo v obliki spletne aplikacije kmalu na voljo širši javnosti. Uporabniku bo preprost vnos podatkov o razpoložljivem viru odvečne toplote, izbrani tehnologiji izrabe in ekonomskih parametrih podal oceno

Atlas Trajnostne Energije; sloj: odvečna toplota. Vir: Borzen, ARSO. donosnosti investicije, izračun količine porabljene odvečne toplote in izračun pridobljene energije. Programsko orodje v tem trenutku podaja rešitve za naslednje tehnologije za izrabo odvečne toplote: prenosnik toplote, mehanska toplotna črpalka, absorpcijska hladilna naprava in organski Rankinov cikel (ORC) za proizvodnjo električne energije. V prihodnje bo rešitev mogoče nadgraditi z drugimi tehnologijami, povečati fleksibilnost obstoječih algoritmov, dodati morebitne modele subvencioniranja in povečati točnost napovedanih tehnično-ekonomskih kazalnikov.

Z omenjenim energetskim kalkulatorjem so uspešno testirali ekonomske kazalnike pilotnih projektov v sklopu projekta CE-HEAT. Pri pilotnem projektu Muzej HE Fala je orodje

potrdilo ekonomsko upravičenost izvedbe rekonstrukcije ogrevanja.

Uporaba kalkulatorja je predvidena predvsem za podjetja, kjer nastajajo večje količine odvečne toplote, in podjetja, ki jih zanimajo investicije v tovrstne energetske projekte, saj so te v kontekstu izboljševanja energijske učinkovitosti v javnem in zasebnem sektorju vse bolj privlačne in izvedljive.

Obe orodji, tako kataster odvečne toplote kot energetski kalkulator, se odlično dopolnjujeta, saj lahko uporabnik v Atlasu Trajnostne Energije pod slojnico odvečne toplote identificira potencialne vire odvečne energije in tiste parametre, ki uporabniku/investitorju omogočajo hiter izračun ekonomske upravičenosti potencialne investicije.

Kalkulator odvečne toplote je na konferenci Inovacija energetike 18 predstavil prof. dr. Aleš Hribernik.

Partnerji CE HEAT projekta se s temi inovacijami zavzemajo predvsem za pospešitev prehoda regij v nizkoogljično gospodarstvo, pospeševanje učinkovite rabe energije in izboljšanje poslovanja podjetij.

december 2018

Orodji predstavljata del širše spletne podporne platforme za načrtovanje investicij v izrabo odvečne toplote. Ta med drugim vsebuje informacije o uveljavljenih poslovnih modelih, postopkih implementacije projektov, povzetek relevantnih politik, regulativ ter razpoložljivih subvencijah v partnerskih državah, pa tudi primere dobrih praks izrabe odvečne toplote v EU. Podporna orodja bodo po testni fazi na voljo na internetni strani www.waste-heat.eu.

20

Tržna niša steklenega prestiža, steklenica tudi za aktualnega predsednika ZDA foto: Tanja Pangerl

Urška Košenina

Zeleno srečanje v Steklarni Hrastnik

okolje

134/135

Zeleno srečanje v Steklarni Hrastnik

Akademija Zelena Slovenija je

strokovni seminar s primerom

trajnostne prakse izvedla v

Steklarni Hrastnik. Steklarna Hrastnik je udeležencem kot ena vodilnih na področju

okoljskih inovacij predstavila,

kako pomembno je ravnanje vsakega zaposlenega v

podjetju. Kot energetsko

intenzivno podjetje, ki je zelo vpeto v lokalno okolje, tudi

tako, da so naselja praktično na vratih proizvodnje, se

ves čas soočajo z novimi izzivi. Od okoljskega in

energetskega upravljanja do

investicijskih projektov in nove

Uredbe za hrup. Srečanju

se je pridružil tudi prejšnji

župan Občine Hrastnik. Med

temami so posebno pozornost vzbudile priprave na krizno

komuniciranje, če do krize

pride. Seveda smo si ogledali

tudi vročo proizvodnjo stekla,

december 2018

ki je danes že skoraj povsem

avtomatizirana.

Trajnostni razvoj in okoljski menedžment

M

ag. Vanesa Čanji iz Fit medie, ki vodi Akademijo Zelena Slovenija, je srečanje odprla z danes zelo aktualno temo trajnostnega razvoja: »Če smo pred desetimi leti razumeli trajnostni razvoj z vidika okolja, danes vse bolj govorimo o trajnostnem razvoju v smislu ustvarjanja vrednosti. Prava vrednost je tista, ki zdrži test časa. Razsežnosti trajnostnega razvoja sežejo od globalne odgovornosti, medgeneracijske pravičnosti, integracije gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, preko previdnostnega načela do načela sodelovanja. Strategija trajnostnega razvoja mora združevati nabor vseh deležnikov. Poročilo OECD o razvojnem sodelovanju 2016 jasno pokaže, da so investicije v trajnostni razvoj pametne investicije. Največja spodbujevalca premikov v smeri trajnostnega razvoja sta lastnik in kupec. Tudi finančna javnost je vedno bolj dovzetna za trajnostni razvoj. Rezultat trajnostnega razvoja je poslovna odličnost. Zmeraj pa začnemo pri sodelavcih.«

S

tem se je strinjala okoljska menedžerka v Steklarni Hrastnik Simona Lesar, kjer so se avtomatizacij lotili prav zaradi zdravja ljudi. »Delamo na dveh lokacijah, rečemo jima stara in nova tovarna. V stari delamo namizni

program in embalažni, v novi samo embalažnega. Direktor zelo podpira okoljsko področje in izvajanje trajnostnih projektov. Naš proizvodni proces je skoraj v celoti avtomatiziran, s tem ustvarjamo boljše pogoje za delavce. Pri okoljskih investicijah je pomemben tudi finančni uspeh. Za investicije imamo projektni tim. Na oddelku okolja imamo neposreden dostop do generalnega direktorja, ki je seznanjen z vsemi izzivi na področju varstva okolja. Ko se pripravljamo na posodobitve, razmišljamo deset let naprej. Na obeh lokacijah smo zavezanci IED, na stari lokaciji tudi zavezanci SEVESO. Smo tudi zavezanci ETS za emisije snovi v zrak.«

Investicije in energetsko upravljanje

V

Steklarni Hrastnik kot energente uporabljajo zemeljski plin, električno energijo, utekočinjen naftni plin, kisik in vodo.

Mag. Roman Tušek, energetski menedžer v Steklarni Hrastnik, je povedal, da so izvedeni ukrepi zmanjšanja porabe energije med drugim vključevali zamenjavo kompresorja (zmanjšanje rabe za 15 %, investicija se je povrnila v osmih mesecih), zamenjavo gorilnikov na hladilnih pečeh (za 25 % so zmanjšali porabo plina), generalno rekonstrukcijo G in B peči, zamenjavo

21 O

nujni vpletenosti ključnih deležnikov v podjetju je govoril tudi vodja investicij Jaša Polutnik, ki je povedal, da projektna pisarna za investicije odgovarja neposredno generalnemu direktorju, kar olajša komunikacijo. »V investicije je potrebno že na začetku vključiti vse službe, ki jih projekt zadeva, sicer lahko pride do velikih problemov. Pri vodenju projektov so pomembni tehnični in ekološki vidik ter vidik varnosti in zdravja pri delu. V okviru teh projektov smo leta 2013 zgradili novo G peč. Cilj investicije je bila avtomatizacija ali robotizacija ter manj vpliva na okolje. Druga investicija je bila sanacija hrupa v Specialu in čistilna naprava v Vitrumu. Pripravljamo pilotni projekt za energijo iz vodika. Vodilni partner projekta je Razvojni center novi materiali. Robni pogoj za novo tehnologijo je bil, da zmanjšamo izpuste na peči za 15 %. Elektroliza porabi 82 % energije, ki je pridobljena iz sončne elektrarne. Na ta način izpuste CO₂ zmanjšamo za 14 %.«

Uredba o hrupu

D

a se na področju hrupa zelo veliko dogaja, je povedala Alenka Markun iz Marbo okolja. »Nova Uredba prinaša ogromno novosti.

Problem prejšnje Uredbe so bile napačne mejne vrednosti. Nerazumljivo je tudi, kako lahko hrup po Sloveniji modeliramo vsi na enak način

Transparentna komunikacija

V

odja komuniciranja v Steklarni Hrastnik Mojca Lavrič je povedala: »Interno komuniciranje je najpomembnejše. Služba za okolje ima redne prispevke v internem glasilu. Izdali smo tudi zloženko Varno delo in varna prihodnost. Komuniciramo o okoljskih projektih v redni rubriki kotiček za okolje.

Z lokalno skupnostjo komuniciramo osebno in dvosmerno. Vsako leto imamo srečanje s krajani, kjer jih seznanimo z dejavnostmi, krajevna skupnost pa ima stalno rubriko v našem internem glasilu.« S povedanim se je strinjal prejšnji župan Občine Hrastnik Miran

LIFE B.R.A.V.E.R. –

Povečanje zakonskih prednosti v korist EMAS registraciji

Jerič, ki podjetje doživlja kot del skupnosti. »V občini smo ponosni na industrijo in tradicijo.

Smo med 15 najboljšimi občinami po črpanju EU sredstev. Strateški občinski načrt je, da ohranimo okoljske vire za nove generacije. Imamo Center za gospodarjenje z odpadki, čistilno napravo. Naslednje leto bo 98 % odpadnih vod šlo na čistilno napravo, kar bo urejeno tudi v sodelovanju s Steklarno Hrastnik.« Razložil je tudi, da je v izgradnji industrijska cona ob stari tovarni Steklarne Hrastnik, kar bo omogočilo tudi širitev proizvodnih prostorov. S tem bo pridobljenih več kot 70 novih delovnih mest.

Na drugi lokaciji bo občina zgradili 48 novih stanovanjskih enot, kamor bodo preselili trenutne stanovalce ob stari tovarni.

134/135

(Priloga 4). Po novi Uredbi so jasno definirani varovani prostori. Novost je tudi več definicij, kaj je vir hrupa. Vplivno območje vira hrupa nikoli ne sme segati na območje naselij. Za vse naprave OVD za hrup je treba zagotoviti knjigo pripomb in odgovore. Spreminja se tudi monitoring za vire hrupa, za gradbišče bo potrebno izvajati monitoring vsak mesec gradnje.« Tudi strokovnjak za hrup iz podjetja Sinet Slaviša Oliverović, ki meri hrup v steklarni Hrastnik, je povedal, da je nova Uredba precejšen izziv pri doseganju mejnih vrednosti hrupa. »Monitoring hrupa izvajamo na dveh lokacijah, Vitrum in Special. Viri hrupa v Steklarni Hrastnik so precej stabilni. Za obe napravi je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Nova Uredba je nerazumljiva, pojavljajo se ogromne težave pri spreminjanju okoljevarstvenih dovoljenj.« Povedali so, da je lokacija stare steklarne omejena z zgodovinskimi dejstvi, zato je za doseganje zahtev Uredbe nujna ureditev industrijskega območja na lokaciji stare steklarne in tovarne TKI Hrastnik ter preselitev stanovalcev v neposredno bližino na nove lokacije.

okolje

hlajenja strojev, izkoriščanje odpadne toplote, rekonstrukcijo kompresorske postaje in uvedbo energetskega menedžmenta. Na obeh lokacijah so vpeljali sistem Gema logic, kjer imajo skupaj 265 merilnikov. Aplikacija se nahaja na strežniku in do nje lahko dostopajo preko vseh orodij. »Na ta način lažje načrtujemo, napovedujemo, analiziramo, delamo poročila in dosegamo ciljne vrednosti,« je razložil mag. Roman Tušek.

Odpadno toploto uporabljajo za ogrevanje sanitarnih vod in pisarn.

Krizno komuniciranje

Z

a velika podjetja velja, da imajo pripravljen dokument celovitega kriznega upravljanja. Kaj je za to potrebno, je predstavila mag.

Vanesa Čanji. Najprej je potrebno imenovati skupino za krizno komuniciranje, ki predvideva različne nesreče. Potrebno je imenovanje in usposabljanje ključnih govorcev oziroma vzpostavitev sistema obveščanja in spremljanja, identifikacija ključnih deležnikov in pripravljena temeljna sporočila. Ekipo navadno sestavljajo izvršni direktor, odnosi z javnostmi, proizvodnja, pooblaščenec za varstvo okolja, varnost, finance, človeški viri, odnosi z vlagatelji, pravni svetovalec, zunanji strokovnjaki itd. Vsaj enkrat ali dvakrat na leto so potrebne suhe vaje vseh akterjev. Potrebno je vzpostaviti sistema obveščanja in spremljanja ter identificirati ključne deležnike. Ob nastopu krize mora vsak v ekipi vedeti, kaj je njegova naloga. Pomembno je, da smo proaktivni. Medijsko pokrivanje kriznega dogodka je potrebno spremljati in analizirati.

Sistem EMAS je prostovoljni sistem EU, namenjen podjetjem in drugim organizacijam za povečanje okoljske učinkovitosti. Za večje vključevanje organizacij v shemo EMAS je cilj projekta LIFE B.R.A.V.E.R podpreti integracijo sistema EMAS v zakonodajo držav članic EU za zmanjšanje bremen organizacijam EMAS. Na podlagi analize obstoječe zakonodaje bo projekt razvil nove ukrepe oprostitve uporabe zakonskih določb, olajšav in s testiranjem ocenil njihovo izvedljivost (regionalni in državni nivo).

Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa LIFE (LIFE15 ENV| IT| 000509).

december 2018

Promocija

Kontaktni podatki: ZRS Bistra Ptuj, bistra@bistra.si

december 2018

PODNEBNI DOSJE

Podnebni dosje foto: www.shutterstock.com

134/135

22

23

Uvodnik

e vedno je zaradi skromnih dosežkov (kljub zavezam in velikim besedam) precej razočaranja pri okoljevarstvenikih in trajnostno odgovornih, pa tudi tistih, ki so najbolj prizadeti zaradi podnebnih sprememb. Civilna pobuda v prihodnje bo vse glasnejša. Tudi s pravnimi sredstvi. Mladi prav tako ne molčijo in že vlagajo odmevne tožbe proti največjim onesnaževalcem, povzročiteljem podnebnih sprememb. Se tega zavedajo tisti, ki vse prepustijo trgu?

E

vropska agencija za okolje (EEA) na primer opozarja, da z do sedaj sprejetimi ukrepi ne bomo uresničili vizije iz 7. okoljskega akcijskega programa (7 EAP) »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta.« V prispevkih, ki so objavljeni v podnebnem dosjeju, je več opozoril in prav tako pobud.

Slovenija v zadnjih letih ni veliko naredila na področju boja proti podnebnim spremembam. Le počasi je sledila strateškim usmeritvam Evropske unije. Na nekaterih področjih, v razvoju železniškega sistema, pa hudo zaostajamo že več desetletij.

Vseeno pa optimizem zbujajo sprejeti ali načrtovani ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tudi dobri zgledi se predstavljajo. Ni nepomembno, da se na Ministrstvu za okolje in prostor obeta okrepitev glede na druge države zelo majhne strokovne ekipe, na Ministrstvu za infrastrukturo pa je ustanovljena posebna služba za trajnostno mobilnost.

S

lovenija se danes na evropski in globalni ravni ponovno zavzema za bolj ambiciozne cilje. Večletni LIFE projekt Podnebna pot 2050 (IJS-CEU) se je uspešno začel in že prinaša tehtne rezultate. V enem letu bosta pripravljena Nacionalni energetsko-podnebni načrt do 2030 in Dolgoročna strategija za nizke emisije do 2050. Potekata tudi dva

K

o govorimo o trajnostnih prehodih v zeleno (nizkoogljično, krožno, bio- in modro gospodarstvo), naj še enkrat ponovim več kot deset let stare ugotovitve o dostopnosti tehnologij za velika znižanja emisij toplogrednih plinov. Kot opozarja EEA, pa so potrebne tudi spremembe v prevladujočih strukturah, praksah, politikah, življenjskih stilih in mišljenju – torej potrebujemo tako tehnološke kot socialne inovacije.

Z

energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije smo v Sloveniji že dosegli zmanjšanje emisij. Pri trajnostni mobilnosti pa za našo državo lahko govorimo o velikem potencialu, zato za šole še posebej priporočam prenovo glede javnega prevoza (vlak, avtobus), promocijo kolesarjenja in peš hoje, zlasti pa priročnike za vrtce, osnovne šole in gimnazije z naslovom Trajnostna mobilnost.

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

PODNEBNI DOSJE

Š

pomembna projekta vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah: v ekošolah in Klima za podnebje (Umanotera). Zaradi zviševanja cene emisijskih kuponov imamo za številne podnebne ukrepe več sredstev iz Sklada za podnebne spremembe - od subvencij za energetsko obnovo stavb, električna vozila in druge projekte trajnostne mobilnosti do podpore prebojnim inovacijam v nizkoogljičnih tehnologijah.

foto: Tamino Petelinšek

anes, tri leta po sprejetju Agende za trajnostni razvoj do 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma, še bolj občutimo posledice podnebnih sprememb. Hkrati imamo veliko več znanja in sredstev (ukrepi, finance, tehnologije, storitve …) za nujen prehod v zeleno gospodarstvo. Na nevzdržen gospodarski model nenehne rasti, na netrajnostno ekonomsko paradigmo, ki še vedno prevladuje, opozarjajo tudi prispevki v tokratni številki revije EOL - v Sloveniji imamo na primer še posebej veliko okolju škodljivih subvencij.

S

tokratno številko revije EOL vas želimo povabiti k razmišljanju o izzivih prihodnosti s ključnimi spoznanji in izsledki znanosti, prepričljivimi zgledi, prebojnimi inovacijami in koristnimi praktičnimi izkušnjami. Pri tem mislim zlasti na mlade. Tako oboroženi boste lahko izzive preoblikovali v priložnosti za osebni razvoj, za skupno blaginjo in gospodarski napredek. Seveda, ob hkratnem upoštevanju zmožnosti in omejitev našega naravnega okolja. Ministrstvo za okolje in prostor in uredništvo revije EOL mladim in tistim, ki mladim pomagate stopati na pot trajnostnega razvoja, namenjata posebno prilogo, podnebni dosje, ki ga nismo pripravili samo zaradi podnebnega vrha v Katovicah. Seveda veliko ekoloških problemov sega čez državne meje. A prav zato je toliko večja naša odgovornost, da k sreči še vedno dodobra zeleno Slovenijo varujemo kot neprecenljiv zaklad. Kajti čedalje bolj smo ranljivi. A vsak od nas je lahko zdravilo.

V

stopimo torej v novo leto 2019 z upanjem, ki ga predstavljate mladi za vse nas in za naš planet Zemljo!

december 2018

D

134/135

Podnebna prihodnost je tu, mladi, kakšen je vaš odgovor?

»Okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature Jože Volfand Za dvig povprečne globalne temperature v zadnjih desetletjih je odgovoren človek, saj znašajo letne emisije TGP že dobrih 53 milijard ton v enotah ekvivalenta CO2, ugotavlja mag. Andrej Kranjc, ki je bil dolgoletni predstavnik Slovenije na mednarodnih podnebnih pogajanjih in v Medvladnem panelu za podnebne spremembe (IPCC), zdaj pa je vodja Enote za tehnično podporo Skupine za nacionalne evidence toplogrednih plinov pri IPCC in dela na Japonskem.

Kritično in realno presoja, kaj se je in se ni spremenilo po sprejemu Kjotskega protokola.

Mimo so tudi Katovice in mag.

Andrej Kranjc je prepričan, da države nimajo več veliko časa za spremembo ravnanja, saj emisije kar naraščajo. To še posebej velja za nekatere velike, a tudi za manjše države, kot je Slovenija. »Okno priložnosti« je zdaj sicer še odprto, a se z vsakim letom bolj zapira.

Azijske države so prispevale k svetovnemu porastu emisij v letu 2017 približno dve tretjini.

foto: osebni arhiv

24 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Podnebne spremembe

Fotografija Andreja Kranjca je s pogajanj v Bonnu; zraven njega sedi Harald Winkler iz Južne Afrike.

Po nekaterih ocenah je sedanja koncentracija CO2 najvišja v zadnjih 420.000 letih, hkrati pa se še vedno pojavljajo strokovna mnenja, da je težko opredeliti, kaj pomenijo človekovi vplivi za podnebne spremembe in kaj so naravni procesi. Kaj je bolj res in kateri toplogredni vplivi odločilno vplivajo na podnebne spremembe?

Kje se to najbolj kaže in kakšen je vpliv vodne pare?

Leta 2000 je bila koncentracija CO2 v ozračju 369 ppm (parts per million - delcev na milijon). Znanstveniki so takrat ugotovili, da je bila to najvišja koncentracija v zadnjih 420.000 letih. Pred približno tremi leti je koncentracija CO2, ki že vrsto let stalno narašča, prvič dosegla in presegla magično mejo 400 ppm. No, danes je tudi to že zgodovina, saj je trenutna koncentracija okoli 410 ppm, kar je za 46 % več kot v predindustrijskem obdobju, ko je bila okoli 280 ppm. Koncentracija je bila nazadnje tako visoka pred 3-5 milijoni let, ko je bila povprečna temperatura na Zemlji 2-3 °C višja od sedanje, morska gladina pa je segala 10-20 m višje kot danes. Od leta 1958 potekajo meritve koncentracije CO2 na observatoriju Mauna Loa na Havajih, ki je na višini 3400 m n.m. Podatke iz teh meritev uporablja ves svet. Najvišja doslej izmerjena koncentracija CO2 v ozračju je bila 412,6 ppm, in sicer 26. aprila 2017. Slika 1 na slikovit način prikazuje naraščanje koncentracije CO2 v Zemljinem ozračju od junija 1958 do junija 2018, in sicer povprečne junijske koncentracije ter posebej izpostavljene vrednosti za junij v zadnjih treh letih. Ali ni vse to dovolj zgovorno?

25 134/135

11.000 10.000 v milijonih ton ogljika

9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

Slika 2: Potek globalnih letnih emisij CO2 iz fosilnih goriv v obdobju 1900-2014 (v milijonih ton ogljika (C); 1 t C = 3,67 t CO2). Vir: Boden, T.A., Marland, G., and Andres, R.J. (2017).

Človek vpliva na podnebje z emisijami TGP, a tudi z nekaterimi drugimi dejavnostmi, npr. s spremiPodobno kot za CO2 velja tudi za druge toplogrenjanjem rabe zemljišč, kar praviloma spreminja dne pline (TGP). Na drugem in tretjem mestu po albedo, odbojnost za sončno sevanje. Temnejše pomembnosti sta metan (CH4) in didušikov oksid površine absorbirajo več sevanja kot svetlejše. Zato ali smejalni plin (N2O). Večine t.i. industrijskih ali na primer zmanjševanje snežnih površin povzroči, F-plinov, plinov, ki vsebujejo fluor, pred industrijda se manjši delež sončne svetlobe odbije nazaj v sko revolucijo sploh ni bilo v ozračju. V primerjavi vesolje in se večji delež absorbira v površini Zemlje s CO2 so njihove koncentracije v ozračju mnogo in s tem prispeva h globalnemu segrevanju. nižje, kljub temu pa znatno prispevajo k segrevanju ozračja, saj imajo nekateri več-tisočkrat večji Manj se govori o vodni pari? toplogredni učinek kot CO2.

Vodna para igra v podnebju Zemlje izredno važno Velik problem je, ker večina toplogrednih plinov vlogo, saj prispeva okoli 70 % k celotnemu toploostane v ozračju več stoletij in bo torej njihov uči- grednemu učinku. Vendar pa je konvencija ZN o nek še dolgo prisoten, vsaj za sedaj pa še ne obstaja podnebnih sprememba ne obravnava, ker ljudje s metoda za odvzem velikih količin teh plinov iz svojimi dejavnostmi nimamo neposrednega vpliva ozračja. na njeno koncentracijo v ozračju.

Kako je z drugimi toplogrednimi plini?

Kdo je torej kriv za podnebne spremembe?

Več kot dvajset let je od Kjotskega protokola, mimo Spreminjanje podnebja je posledica naravnih pro- so Katovice. Ali so največji onesnaževalci, mislim cesov in človekovih dejavnosti, med katerimi so na države, spremenili svoje ravnanje, so spremembe, ki vlivajo optimizem, ali jih ni. Če so, v katerih daleč najpomembnejše tiste, ki povzročajo emisije državah najbolj?

TGP. Že pred več kot sto leti sta švedski fizik Svante Arrhenius in irski fizik John Tyndal na osnovi Mnogo je znakov, ki kažejo v pravo smer, torej fizikalnih zakonov ugotovila, da bo povečana omejevanje in zmanjševanje emisij TGP. Vendar koncentracija CO2 v ozračju povzročila dvig pov- pa so ti znaki še vedno preslabotni, da bi lahko prečne temperature na Zemlji. Podvojitev tedanje mirno in brez skrbi zrli v prihodnost. Medtem koncentracije naj bi povzročila dvig temperature ko so v zadnjih letih emisije v razvitih državah za okoli 3 °C, kar se dokaj dobro ujema s sedanjimi večinoma ustaljene ali se zmanjšujejo, pa v držaznanstvenimi dognanji. Nedvoumno fizikalno dej- vah v razvoju še vedno naraščajo, v nekaterih zelo stvo je, da več CO2 in drugih toplogrednih plinov hitro, vzporedno z gospodarsko rastjo. Dolgo časa v ozračju pomeni višjo povprečno globalno tem- so bile daleč na prvem mestu na svetovni lestvici peraturo. Od tod njihovo ime. Znanstveniki so z ZDA, leta 2005 pa jih je prehitela Kitajska. Tako veliko gotovostjo ugotovili, da je za večino dviga so bile emisije CO2 v ZDA leta 2000 še krepko nad povprečne globalne temperature v zadnjih dese- kitajskimi (5,8 Gt proti 3,6 Gt; Gt = milijarda ton), tletjih odgovoren človek s svojimi dejavnostmi. To leta 2005 pa je bila Kitajska že na prvem mestu s nas ne bi smelo čuditi, saj znašajo letne emisije 6,2 Gt (ZDA 5,8 Gt). Ta razlika se od takrat še poTGP že dobrih 53 milijard ton v enotah ekvivalenta večuje. Leta 2016 so bile emisije CO2 na Kitajskem CO2. Naravni procesi, ki vplivajo na podnebje, so 10,4 Gt, v ZDA pa 5,0 Gt, torej le še slaba polovica spremenljiva aktivnost Sonca, vulkanski izbruhi, kitajskih. Graf na sliki 3 prikazuje razmerje emisij astronomski vplivi, npr. spreminjanje krožnice CO2 iz fosilnih goriv in nekaterih industrijskih gibanja Zemlje okoli Sonca. Slednje ima opazen procesov leta 2014. vpliv le na zelo dolgi časovni skali.

Medtem ko so v zadnjih letih emisije v razvitih državah večinoma ustaljene ali se zmanjšujejo, pa v državah v razvoju še vedno naraščajo, v nekaterih zelo hitro, vzporedno z gospodarsko rastjo.

PODNEBNI DOSJE

Slika 1: Junijske koncentracije CO2 v obdobju 1958-2018, izmerjeno na observatoriju Mauna Loa na Havajih. Vir: CO2.Earth, Kanada.

1910

410 ppm (parts per million delcev na milijon) je trenutna koncentracija CO2,

46 % več kot v predindustrijskem obdobju.

december 2018

1900

26 134/135

30 %

30 %

Ostale države

Dolgo časa so bile daleč na prvem mestu na svetovni lestvici ZDA, leta 2005 pa jih je prehitela Kitajska.

Kitajska

4%

Japonska

5%

Ruska federacija

15 %

7%

Združene države Amerike

Indija

9%

december 2018

PODNEBNI DOSJE

Evropska unija - 28

Slika 3: Razmerja emisij CO2 iz kurjenja fosilnih goriv ter proizvodnje cementa in kurjenja plina na »baklah« med največjimi državami in preostalim svetom leta 2014. Viri: Boden, T.A., Marland, G., and Andres, R.J. (2017).

Do leta 2030 bi morali svetovne emisije TGP prepoloviti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na

1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje.

Največje države so največji problem?

Odstopa Kitajska?

Nekateri so zaskrbljeni, ker Kitajska pospešeno gradi večje število termoelektrarn na premog.

Pred kratkim sem o tem govoril s predstavnikom Kitajske in mi je zatrdil, da bodo te elektrarne le nadomestile stare, manj učinkovite elektrarne, ki tudi bolj onesnažujejo zrak. S tem se bodo emisije v resnici zmanjšale. Kot poroča BBC, Kitajski nekateri očitajo, da gradi mnogo elektrarn na premog v tujini, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, JV Aziji in na Balkanu, npr. v Srbiji, kamor pripelje tudi svoje delavce. Slaba stran tega je, podobno kot pri našem TEŠ 6 v Šoštanju, da take elektrarne ostanejo za vrsto desetletij, s tem pa seveda tudi emisije CO2 iz njih. Po drugi strani je res, da Kitajska z Kaj lahko pomeni globalni dogovor o nevarnosti velikimi koraki povečuje delež obnovljivih virov podnebnih sprememb? energije in pogozduje na velikih površinah, dreDa bi omejili rast povprečne globalne temperature vesa in druge rastline pa za svojo rast srkajo CO 2 na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, bi mo- iz ozračja. To pa je dobra novica, ki vliva nekaj rali svetovne emisije TGP do leta 2030 prepoloviti, optimizma. do sredine tega stoletja pa doseči ničelne neto emiDržave se za zmanjšanje emisij TPG odločajo za sije. To je na videz bolj podobno pobožnim željam različne ukrepe. Kateri so najpogostejši in v katerih ali znanstveni fantastiki kot pa realnosti, vendar panogah? je tehnično izvedljivo. Če se bodo države uspele dogovoriti za skupno, usklajeno ukrepanje, če bodo voditelji, predvsem največjih držav, spoznali, da je Največje možnosti za zmanjšanje ukrepanje nujno, če bodo razvite države zagotovile emisij so v energetiki, kjer so zadostno finančno in tehnično pomoč državam v emisije največje, in sicer predvsem razvoju, se zna zgoditi, da bo svet ubral pravo pot. s prehodom na goriva z manjšo Na žalost pa je z vsakim letom, ko so emisije višje vsebnostjo ogljika, npr. s premoga kot v predhodnem letu, manj možnosti za uspeh. na kurilno olje ali zemeljski plin, še Po podatkih Mednarodne agencije za energijo bolj pa seveda s prehodom na (IEA) so azijske države prispevale k svetovnemu porastu emisij v letu 2017 približno dve tretjini, obnovljive vire energije. kitajske emisije so se zvišale za 1,7 %. Emisije so se zvišale v večini največjih držav, pri čemer pa so se v ZDA, VB, Mehiki in na Japonskem nekoliko Pomembna ukrepa v tem sektorju sta tudi poveznižale, največ v ZDA, za 0,5 %, predvsem na račun čevanje energetske učinkovitosti in varčevanje povečanega obsega obnovljivih virov energije. z energijo. V prometu so glavni ukrepi uvajanje Indijske emisije so v letu 2017 naraščale malo električnih in hibridnih vozil, povečevanje deleža počasneje kot v predhodnih nekaj letih, emisije javnega prometa, zagotavljanje tekočega prometa EU pa se od leta 2014 niso kaj dosti spremenile. in podobno. Naj omenim še dve področji, ravnanje Večina držav, ne samo največjih, zelo počasi, prepočasi spreminja svoje ravnanje v smeri zmanjšanja emisij TGP. Zato emisije še vedno naraščajo. Ni znakov, da bi kmalu začele upadati v globalnem merilu. Načrtovano in pričakovano je, da bodo države postopoma zviševale ambicioznost svojih načrtov zmanjševanja emisij v okviru Pariškega sporazuma. Upanje je, da bo k temu pripomoglo tudi posebno poročilo IPCC o dvigu povprečne globalne temperature za 1,5 °C, ki je bilo sprejeto oktobra. To poročilo ima velik odmev v javnosti oziroma medijih. Enako je bilo na pogajanjih v Katovicah.

kratkoročni ukrepi, če se hočemo izogniti večjim, tudi katastrofalnim učinkom podnebnih sprememb.

Glede ZDA nekaj optimizma vliva dejstvo, da se predsednik Trump želi o določilih sporazuma še pogajati.

V nasprotnem primeru se bo t.i. »okno priložnosti« zaprlo, preden bomo uspeli emisije toliko zmanj- S tem ni dokončno zaprl vrat. ZDA formalno tudi šati, da bi omejili rast povprečne globalne tempe- še niso izstopile, saj postopek od najave do samerature na 2 °C glede na predindustrijsko obdobje, ga izstopa traja dve leti. Glede prvega in sledečih kaj šele na 1,5 °C, ki velja za sorazmerno varno. pregledov v petletnih intervalih bo pomembno po Nekaterim državam je pred leti bolj ustrezalo, eni strani, kako bodo države uresničevale obveda so se osredotočile na prilagajanje podnebnim znosti, ki so si jih same zadale, po drugi pa, kako spremembam in so bolj ali manj »pozabile« na ambiciozne cilje si bodo zastavile za naslednja zmanjševanje emisij. Trajalo je nekaj let, da so se petletna obdobja. Dogovor je zgrajen na domnevi, države uspele sporazumeti, kako je nujno oboje, da bodo države iz enega v drugo 5-letno obdobje zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne zviševale ambicioznost svojih ciljev zmanjšanja spremembe. Slednje predvsem v najrevnejših drža- emisij. Počakati bomo morali še pet let, do leta vah v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj 2023, da bomo videli, kako oziroma če to deluje. ogrožajo, za prilagajanje pa imajo najmanj sredstev. Takrat bo že nekoliko bolj jasno, če si smemo privoSistem trgovanja s pravicami do emisije toplogre- ščiti kaj več optimizma glede omejitve globalnega dnih plinov je, vse več je takšnih mnenj, bolj po- segrevanja na 1,5 ali vsaj 2 °C. tuha kot spodbuda za večjo energetsko in snovno Kateri deli sveta so zaradi podnebnih sprememb učinkovitost. Ali je ustreznejši okoljski davek za najbolj ogroženi in zakaj? Slovenija je tudi zelo onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ranljiva. ali kaj drugega?

Podnebne spremembe ogrožajo nekatere ljudi in Verjetno je na tem nekaj resnice, je pa dejstvo, da je države bolj od drugih predvsem zaradi naravnih trgovanje prineslo nekaj zmanjšanja emisij. Poleg pogojev, npr. hitrejšega segrevanja od svetovnega najbolj znanega sistema trgovanja v EU se tudi povprečja, večje izpostavljenosti vremenskim in čedalje več drugih držav odloča za to, nekatere drugim ujmam, ki zaradi podnebnih sprememb samo za lastno, interno trgovanje. Na Kitajskem postajajo bolj pogoste in/ali bolj intenzivne, in je v sistem vključenih na tisoče podjetij. Nekatere zaradi revščine. Ta ljudem ne omogoča ustreznega države pa se odločajo za trgovanje v skupinah s prilagajanja na podnebne spremembe oziroma na posameznimi drugimi državami. Kaže, da je pre- njihove posledice. Med najbolj ogrožene spadajo cej uspešno trgovanje med nekaterimi zveznimi male otoške državice, ki segajo le malenkost nad državami ZDA in kanadskimi provincami ter ne- gladino morja, in nizko ležeča obalna področja, katerimi velikimi mesti in podjetji. Drug ukrep pa kjer živijo desetine milijonov ljudi, saj jih bo morje je obdavčenje, pogosto imenovano ogljikov davek ob dvigu gladine za pol metra ali meter poplavilo.

(Carbon tax), ki se nanaša na goriva, ki vsebujejo Potem področji Arktike in Antarktike, kjer je že ogljik. Ta ukrep je uvedlo že veliko število držav in do sedaj, v prihodnjih letih pa bo še bolj, tempeSlovenija je bila med prvimi. Seveda pa je vprašanje, ratura narasla bistveno bolj od globalnega povza kaj potem vlada na ta način zbrani denar porabi. prečja. Ranljiv je pas Južne Evrope, kamor spada

134/135

27 Zanimivo je bilo spremljati, kako je Avstralija po zamenjavi vlade leta 2007 spremenila odnos Pred leti so predstavniki nekaterih držav poudo problematike podnebnih sprememb in ratifidarjali, da ni potrebno hiteti z omejevanjem oz. cirala Kyotski protokol (KP). Njena soseda Nova zmanjševanjem emisij TGP, Zelandija je bila trdna članica KP že od začetka. Ko kar je povezano z velikimi stroški in napori, saj je bilo na vrsti drugo ciljno obdobje KP 2013-2020, naj bi to čez nekaj let brez večjih težav dosegli s prvo je bilo 2008-2012, ga je Avstralija sprejela, Nova Zelandija pa ne in tudi ne Japonska in ne pomočjo novih tehnologij.

Rusija. Menim, da je bil glavni vzrok za Japonsko nesreča v Fukushimi, zaradi katere je za več let izSčasoma so ugotovili, da novih gubila velik delež elektrike, ki je prihajal iz nukletehnologij še ne bo kmalu, da ark, in ga je bilo potrebno nadomestiti z elektriko so potrebni ustrezni takojšnji oz. iz premogovih in plinskih elektrarn.

Kitajska z velikimi koraki povečuje delež obnovljivih virov energije in pogozduje na velikih površinah, drevesa in druge rastline pa za svojo rast srkajo CO2 iz ozračja.

To pa je dobra novica, ki vliva nekaj optimizma.

PODNEBNI DOSJE

Prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje je priložnost za znanost, gospodarstvo in za človeka. Praviloma se priložnosti opredelijo zelo splošno – od novih tehnologij do sprememb življenjskega sloga. Bi bili lahko konkretni s primeri, kjer so te priložnosti najbolj izkoristili?

Trenutni cilji za zmanjšanje emisij so premalo ambiciozni, a se kljub temu nekaj držav umika iz globalnih dogovorov. Kakšen dogovor bo nujen za omilitev povprečne globalne temperature? Kaj bi moral pokazati prvi pregled petletnih ciklov, v katerih bodo države ugotovile, kako so uspešne pri izvedbi sprejete okoljske politike?

december 2018

z odpadki in kmetijstvo, kjer je vrsta možnosti za zmanjšanje emisij.

28 134/135

20.000 emisijskih faktorjev je v podatkovni bazi IPCC.

tudi Slovenija, saj naj bi bil tam dvig temperature nekoliko večji od svetovnega povprečja, verjetno pa bo tudi nekaj manj padavin kot zdaj.

V okviru Medvladnega panela za podnebne spremembe izboljšujete metodologije in programsko opremo za izračun državnih emisij in odvzemov toplogrednih plinov. V čem je pomen projekta?

december 2018

Kakšna je vaša vloga kot vodje Enote za tehnično podporo Skupine za državne evidence emisij toplogrednih plinov? Vaša strokovna pozicija je zelo močna, a v Sloveniji se malo ve o Medvladnem panelu za podnebne spremembe?

O IPCC v Sloveniji ljudje verjetno res ne vedo kaj dosti, čeprav jim ga je v preteklih letih nekoliko približala moja kolegica prof. Lučka Kajfež Bogataj.

Programsko opremo, podatkovno bazo emisijskih Kot vodja skupine moram skrbeti za različne stvari, faktorjev in nekatera druga orodja redno izboljšupo eni strani kot manager skupine, po drugi pa jemo oz. posodabljamo. Pred dvema letoma smo za strokovne zadeve in v odnosu do »zunanjega začeli tudi s »prenovo« IPCC navodil za pripravo sveta«. Sem tudi član nekaterih skupin, ki delujejo državnih evidenc emisij TGP iz leta 2006. Za ta v sodelovanju s konvencijo o podnebnih sprememkorak se je IPCC odločil na podlagi ugotovitev, da bah ali pod njenim okriljem. Sestajajo se ob robu se je v 10 letih nabralo dovolj novih znanstvenih zasedanj Konference pogodbenic (COP) in njenih ugotovitev, novih tehnoloških procesov ipd., ki bi delovnih teles, kot je bilo v Katovicah. Po funkciji jih bilo koristno vključiti v omenjena navodila, da sem član štirih delovnih teles IPCC. Sestanki pobi lahko države pripravljale boljše, bolj kompletne, tekajo skoraj izključno preko telekonferenc. Ker je natančnejše in zanesljivejše evidence emisij. To sekretariat IPCC v Ženevi, člani pa smo od Azije, delo je zelo pomembno, saj IPCC navodila uporapreko Evrope, Severne-Srednje-Južne Amerike do bljajo vse države, relevantno pa je tudi za Pariški Avstralije in Nove Zelandije, so sestanki praviloma sporazum, predvsem za transparentnost in za od 14h do 16h po srednjeevropskem času, kar je preglede v petletnih intervalih. na Japonskem od 22h do 24h, v Amerikah pa v Kaj je v vaši podatkovni bazi emisijskih faktorjev? jutranjih oziroma v dopoldanskih urah. No, nalog Kako ocenjujete izdelavo državnih evidenc TGP? je za več kot 24 ur na dan. Skrbim tudi za proraDržave upoštevajo navodila in parametre? čun skupine in določam, kdo iz naše skupine se bo V podatkovni bazi IPCC je blizu 20.000 emisijskih udeležil različnih dogodkov po svetu. faktorjev (Emission Factor Database – EFDB) iz vseh IPCC sektorjev: Energija; Industrijski procesi in raba produktov (IPPU); Kmetijstvo, gozdarstvo in druga raba zemljišč (AFOLU); in Odpadki.

Uporabljajo jih izdelovalci državnih evidenc emisij TGP, predvsem v državah v razvoju, kjer nimajo Kdo je mag. Andrej svojih specifičnih državnih ali regionalnih emisijKranjc? skih faktorjev. Naša skupina pripravlja, posodablja, izboljšuje navodila, bazo emisijskih faktorjev in Mag. Andrej Kranjc je bil dolgoletni predstavdruga orodja, evidence pa ocenjujejo ekipe mednik Slovenije na mednarodnih podnebnih narodnih strokovnjakov, ki delujejo pod okriljem pogajanjih, sodeloval je tudi pri Kjotskem sekretariata konvencije o podnebnih sprememprotokolu, prvem sporazumu o omejevanju bah. V teh ekipah sodelujejo tudi strokovnjaki iz izpustov toplogrednih plinov. Pred dvema naše ekipe. Ocenjevanje poteka delno centralno letoma je postal vodja Enote za tehnično v Bonnu za več držav skupaj, delno pa v državah. podporo Skupine za nacionalne evidence toTake ekipe so že večkrat ocenjevale tudi slovenske plogrednih plinov pri IPCC, ki deluje v okviru evidence, ki jih izdeluje ARSO. Inštituta za globalne okoljske strategije v Hayami na Japonskem. Njihovo glavno delo je, pravi, da razvijajo in izboljšujejo mednarodno dogovorjene metodologije in programsko opremo za izračunavanje državnih emisij in odvzemov TGP, poročajo o tem in spodbujajo uporabo metodologij v državah, ki sodelujejo v okviru IPCC (Medvladni panel za podnebne spremembe) in konvencije ZN o podnebnih spremembah. Kar precej potujemo po svetu, pojasnjuje svoje odgovorno delo, vendar ne kot turisti, vedno je samo delo, nobenih dodatnih dni za npr. ogled mesta. Nič takega, da bi se človek pritoževal, pač služba. Kot vodja Enote za tehnično podporo Skupine za nacionalne evidence toplogrednih plinov je sodeloval na podnebni konferenci v Katovicah. Mag. Andrej Kranjc je pred upokojitvijo delal na Ministrstvu za okolje in prostor. foto: www.shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

Ranljiv je pas Južne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, saj naj bi bil tam dvig temperature nekoliko večji od svetovnega povprečja, verjetno pa bo tudi nekaj manj padavin kot zdaj.

29

Podnebni dogovori

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

Kaj je temelj za uresničitev takšnega svetovnega projekta, kot je globalni dogovor o bolj stabilnem in zdravem podnebnem jutri?

Poročilo medvladnega panela za podnebne spremembe je zelo pomemben dokument, ki je prišel ob pravem trenutku. Tako je bilo tudi načrtovano. To poročilo je pokazalo, kaj pomeni cilj pariškega sporazuma o zmanjšanju segrevanja za 2 stopinji in kaj pomeni aspiracijski cilj 1 in pol stopinje Celzija. Prikazane so bile predvsem razlike. Cilj, omejiti porast svetovne povprečne temperature pod 1 in pol stopinje Celzija do konca tega stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, daje mnogo več varnosti, kot pa prinaša omejitev porasta temperature pod 2 °C.

Medsebojno zaupanje. Sodelovati morajo vse države. Drugače si ne znam predstavljati rešitve. Zaskrbljuje napoved ZDA, da bodo izstopile iz podnebnega sporazuma. To zelo skrbi. Brez države, ki je velika onesnaževalka s toplogrednimi plini, je težko pripraviti skupen dokument. Dodatno skrb so povzročile tudi volitve v Braziliji. Novi brazilski predsednik je dal vedeti, da bi raje sledil Ameriki kot pa skupnim zavezam. Torej, zaupanje je potrebno ponovno vzpostaviti, Zakaj? ga povečati. Ponovno povabiti ZDA, dodatno Te razlike so tudi v večkratnikih. Gre za zelo navdušiti Brazilijo, da ostane v podnebnem koristno opozorilo, da se mora svet dogosporazumu. voriti o višjih ambicijah. Seveda so na voljo Najnovejše poročilo Medvladnega foruma za tudi vsa druga poročila, dokumenti, ki bodo podnebne spremembe (IPPC) o podnebnih pripomogli k dogovorom. Da bi bolj razumeli, spremembah glede omejitve globalnega kaj pomeni 2 °C in 1,5 °C, naj pojasnim. Gre segrevanja na 1,5 % je novo, znanstveno za povprečno svetovno temperaturo, ki se dokazano opozorilo, kaj morajo spremeniti računa na celo leto cel dan na milijonih in doseči države. Predvsem zavedanje, da merilnih mest. V zadnji ledeni dobi, ki se gre zares? je končala pred 10.000 leti in ki je trajala

december 2018

Mednarodni podnebni dogovori, tudi vrh v Katovicah, vedno znova odpirajo znane dileme, kaj čaka človeka in planet v prihodnjih letih, če države ne bodo sprejele bolj ambicioznih ciljev pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. A vsaka država se mora odločiti za nacionalno strategijo, koliko in v katerih panogah najbolj odpraviti globoke vire emisij. Mag. Zoran Kus, glavni slovenski pogajalec za podnebne spremembe, dela v Sektorju za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, meni, da bi morala Slovenija slediti zgledu nekaterih držav in sprejeti zakon o podnebnih spremembah, dopolniti pa tudi zakon o vladi. Trdno je prepričan, da bo morala Slovenija prej zapreti TEŠ 6, kot je načrtovano, in da se mora začeti pripravljati na pravično preusmeritev delavcev, ki zdaj delajo v energetskih objektih s fosilnimi gorivi.

134/135

Slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike

30 134/135

PODNEBNI DOSJE

Za podnebne spremembe, za globalno segrevanje je odgovorno in pristojno vsako ministrstvo

80 % manj emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990 predvideva prvi scenarij.

95 %

december 2018

manj emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990 predvideva drugi scenarij.

dobrih 100.000 let, je bila povprečna svetovna temperatura samo za 6 °C nižja, kot je danes. In to je bilo zadosti, da je bil velik del sveta, velik del Evrope in četrtina Slovenije pod večnim debelim ledom in snegom leto in dan 100.000 let. Pomislite, razlika je samo 6 °C. Če ne naredimo velikih korakov, bomo v nekaj desetletjih na svetu prišli do povečane temperature za 4 °C , do konca stoletja tudi do 5 ali 6 °C. Toda točno v obratni smeri, kot je bilo znižanje temperature v ledeni dobi. Sedaj si lahko predstavljamo, kaj 6 °C pomeni v globalnem segrevanju. Določeni deli Zemlje bodo zaradi vročine in s tem poveznih intenzivnih vremenskih dogodkov, kot so močna neurja, poplave, suše itd, postali za življenje in bivanje nemogoči. Vode ne bo, kmetijstva ne bo. Gre zares.

toplogrednih plinov s ponori le-teh v gozdovih, ali s spremembo rabe tal.

In Slovenija?

Tudi Slovenija pripravlja takšen dokument. Prav tako z enakimi tremi scenariji. Zakaj z enakimi?

Zaradi tega, ker scenariji izhajajo iz istih številk, 2 °C in 1,5 °C. Preračunano to pomeni za razvite države – 80%, - 95%, in ogljično nevtralnost do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Seveda so za države v razvoju številke nekoliko nižje. V Sloveniji načrtujemo pripravo strategije v enem letu, pripravljena naj bi bila do konca 2019. Se pravi leto prej, kot to narekuje Pariški sporazum.

Ta dokument bo drugi najpomembnejši projekt v Sloveniji po osamosvojitvi Slovenije. To se morda sliši kot pretiravanje. Vendar, gre za spremembo Če želi Evropa doseči cilje iz Pariškega sporazuma, razvojne paradigme. Pomembno je, da ga bomo vsi bi morala do leta 2030 vsako leto nameniti okrog razumeli, da se bomo z njim vsi identificirali, da 180 milijard evrov dodatnih naložb v energijsko bomo vanj tudi vsi verjeli. Ta dokument morajo učinkovitost, obnovljive vire energije in čisti pro- sprejeti vse politične stranke v Državnem zboru, met. Naložbe pomenijo priložnost gospodarstva. saj bo le tako dobila nacionalni mandat za izvajaKakšne so realne možnosti za takšen zagon in kje nje v naslednjih 30 letih. Zato bi bilo modro, da bi lahko bila v tem zagonu Slovenija? pripravimo dolgoročno strategijo na tak način, Podnebne spremembe je potrebno gledati ne kot kot so jo na primer pripravili na Nizozemskem v problem, ampak kot priložnost za bolj zdrav in letošnjem letu ali na Švedskem lansko leto. varen jutri. Za zeleno gospodarstvo, zelena delov- Kako? na mesta. Fosilna goriva je potrebno zamenjati z obnovljivimi viri energije, saj je temeljni problem V obeh državah so najprej pripravili Zakon o globalnega segrevanja in podnebnih sprememb podnebnih spremembah v parlamentu, katerega pretirana uporaba fosilnih goriv. Potrebno jih je so podprle praktično vse politične stranke, razen pustiti v zemlji in preiti na obnovljive vire. Preiti na ene. V zakon so zapisali zelo ambiciozen cilj za trajnostno mobilnost, na okoljsko kmetovanje, na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vladi drugačne načine industrijske proizvodnje. Slovenija naložile, da ta cilj uporabi pri pripravi dolgoročne je majhna država in je zaradi majhnosti bolj prilago- podnebne strategije. Po mojem je edino realno, da dljiva. Lahko hitreje prevzame nove razvojne vzorce. tudi v Sloveniji pripravimo strategijo »od zgoraj Gre za širše razvojne vzorce, ki morajo spremeniti navzdol«, s predhodnim zakonom v parlamentu. način razmišljanja, delovanja in bivanja. Podnebne Če jo bomo začeli pripravljati »od spodaj navzgor« spremembe nam hkrati lahko odprejo oči, da pogra- z usklajevanjem med vsemi sektorji, je uspeh zelo bimo in sprejmemo možnosti za drugačno, boljše, vprašljiv, ali pa bi za to delo potrebovali nekaj let. bolj zdravo življenje v prihodnosti.

Tudi evropska Komisija pripravlja predlog strategije za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU. Čemu bi morala dati EU prednost v modernizaciji gospodarstva, industrije, finančnega sektorja in raziskovalnega dela?

Strategija mora vsebovati jasne cilje, a okvirne ukrepe. Natančnih ukrepov za trideset let do leta 2050, ko še ne poznamo tehnologij, ko ne poznamo možnosti, ki jih bo prinesel čas, čas pa spreminja tehnologije in tehnike in možnosti iz dneva v dan in iz leta v leto, se ne da predvideti natančnih ukrepov.

V Pariškem sporazumu je zapisano, da morajo vse države podpisnice do konca leta 2020 pripraviti Zakaj dialog Talanoa in kakšna je vrednost takšnega svoje dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. dialoga, če se mu nekatere ključne države nočejo V EU pa je dodatno dogovorjeno, da te strategije pridružiti, podnebne spremembe pa so globalni pripravimo že do konca 2019. Te strategije v drža- mega trend? vah pridno pripravljamo. Komisija je v imenu EU Talanoa dialog v jeziku pacifiških otokov pomeni pripravila osnutek dolgoročne podnebne strategije vključujoč, transparenten in konstruktiven dialog. do leta 2050 za raven EU že konec novembra. Ta Ta dialog je na ravni ministrov potekal tudi na dokument je bil v osnutku pripravljen že za pred- Podnebni konferenci v Katovicah. Prinaša pogovor, stavitev tudi v Katovicah. Dolgoročna strategija ki naj bi dal ustrezne napovedi, kako se bodo vse ima tri scenarije. Prvi scenarij je zmanjšanje emisij države, vključno z državami EU, lotile priprave toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 90 dokončnih ciljev za izvajanje Pariškega sporazuma. za 80 %, drugi scenarij za isto obdobje predvide- Namreč 2015 so vse države dale samo preliminarne va zmanjšanje za 95 % v primerjavi z letom 1990. napovedi oz. cilje za izvajanje Pariškega sporazuTretji scenarij je doseganje ogljične nevtralnosti ma do leta 2030, torej za prvi deset letni cikel – od do leta 2050, kar pomeni, da izenačimo izpuste leta 2020 do 2030. Če te številke seštejemo skupaj

31 134/135

PODNEBNI DOSJE

Obstaja statistika, da se trenutno v javnih medijih 80 do 85 % vseh sporočil o podnebnih spremembah prikazuje kot katastrofa.

Če bom jaz postavil sončne celice na svojo hišo, bodo zagotovo zelo hitro to naredili tudi sosedje. Bo naredila cela vas, bo naredila cela država.

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2018

na svetovni ravni, pridemo komaj na ohranitev po- Učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plirasta svetovne temperature do okoli 3,5 °C, celo do nov in sprememb, kot jih zahtevajo mednarodni 4. To je premalo, to je dvakrat preveč kot nalaga cilj podnebni dogovori, tudi v Sloveniji ne bo brez Pariškega sporazuma. Zato Talanoa dialog. Epilog odgovornosti in sodelovanja vseh resornih politik naj bi doživel septembra drugo leto v New Yorku v državi – od zdravstva, energetike, prometa, kmena podnebnem vrhu ZN, na ravni predsednikov tijstva naprej. Ali se vam ne zdi, da bo potrebno v držav in vlad, ki ga organizira generalni sekretar Sloveniji še več spodbud za soodgovornost vseh ZN Antonio Guterres. Na tem vrhu naj bi se vse politik v državi pri doseganju podnebnih ciljev? države sveta dokončno dogovorile, da naredimo Podnebne spremembe kličejo na pot v smeri bistveno večji korak, kot smo ga bili pripravljeni trajnostnega razvoja. To bo za sabo potegnilo raznarediti do danes in da povečamo cilje in ambicijo lične dobre vzorce ravnanja. Če bom jaz postavil za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za bolj sončne celice na svojo hišo, bodo zagotovo zelo intenzivno prilagajanje na podnebne spremembe. hitro to naredili tudi sosedje. Bo naredila cela vas, Zakaj menite, da potrebuje svet novo kulturno giba- bo naredila cela država. Dobri vzorci in uspešne nje, da potrebuje pozitivna sporočila in nove zgod- zgodbe se vedno prenašajo na druge. Takšen proces be navdiha in priložnosti za varen podnebni jutri? potrebujemo v Sloveniji in po celem svetu.

Kako bi opredelili podnebno učinkovito družbo?

Ali ni eden izmed glavnih pogojev tudi sodelovanje Podnebne spremembe so eden od dveh največjih resornih politik v državi? svetovnih problemov. Drugi velik svetovni proDelovanje različnih resorjev, ki morajo pripraviti blem je nekontroliran prehod v t.i. četrto industrijsvoje resorne programe, je nadvse pomemben del. sko revolucijo z vsemi dilemami, ki jih prinašajo Trasirati ga mora državni zbor in potem vlada. umetna inteligenca, biotehnologija in druge. Če bi Vladni resorji, vladna ministrstva morajo prevzeti bile podnebne spremembe samo tehnični problem svoj del odgovornosti in svoj del resornih nalog. za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s prehoNekatera resorna ministrstva danes pogosto v zelo dom iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kratkovidnem odgovoru pravijo, »mi pa tega ne če bi bilo to samo vprašanje boljših tehnologij, bi zmoremo«, «za nas so ti cilji previsoki«. Te besede bili že na zelo dobri poti. Problem podnebnih spreministrstva ne morejo uporabljati. Ko bodo primemb niso tehnični problemi, ampak so problemi pravljene številke s cilji za izvajanje dolgoročne na psihološki ravni. strategije in cilji za desetletne programe, bodo Govorite o posamezniku? morala ministrstva pripraviti samo pot in narediti vse, da te cilje uresničijo. Ministrstva oz. sektorji Da. O tem, kako ljudje reagiramo, kako čutimo, kasi ne bodo sama določali ciljev.. Slediti morajo kšen je naš odnos, kakšna je naša miselnost o podnebnih spremembah. Še vedno si ljudje predstavlja- številkam, ki jih bomo desetletno in petletno domo, da so podnebne spremembe nekje drugje. Da polnjevali in popravljali, da bi sledili poti do cilja, se dogajajo na severnem polu, kjer zmanjkuje ledu. ki ga bomo sprejeli v dolgoročni podnebni strategiji Da se dogajajo v Afriki, da se ne dogajajo pri nas. do leta 2050. Sektorji morajo med samo uspešno To je napačno razmišljanje. Podnebne spremembe in kvalitetno sodelovati. se dogajajo tudi pri nas. Kažejo se v ekstremnih Zdaj tega ni? vremenskih dogodkih, ki jih je vedno več. Več je poplav, suš, dolgotrajne so, letni časi so med sabo Takšno sodelovanje, kot je danes, da je vsako pomešani, temperature se enkrat močno dvignejo, ministrstvo na nek način svoj »obdelovalni vrt«, potem močno padejo. To se bo samo stopnjevalo. ne daje rešitev. Podnebne spremembe so problem, ki tangira vse resorje. V zakonu o vladi imamo Ali je to dovolj? zapisano veliko napako, ki jo je treba nemudoma Razumevanje in ukrepanje sta dva različna pojma. spremeniti. V zakonu o vladi namreč piše, da je v Zato je potrebno ukrepanje spremeniti. Za ukrepa- slovenski vladi za podnebne spremembe, za naloge nje potrebujemo dobro komuniciranje z javnostmi. in dela na podnebnih spremembah, zadolžen resor Obstaja statistika, da se trenutno v javnih medijih za okolje. To je preživelo in to ne zdrži. Za podnebne 80 do 85 % vseh sporočil o podnebnih spremembah spremembe, za globalno segrevanje je odgovorno in prikazuje kot katastrofa. Namesto da bi se na drugi pristojno vsako ministrstvo s svojega vsebinskega strani prikazalo, da lahko probleme rešimo, da mo- kota. Lahko pa določimo eno ministrstvo, kot je na ramo zagrabiti priložnosti. Da je lahko boljši traj- primer Ministrstvo za okolje in prostor - MOP, ki nostni jutri. Zato je treba v sporočilih prikazovati samo koordinira pripravo dolgoročne strategije. Ne tudi to stran medalje. Tudi voditelji morajo sprejeti more pa namesto drugih resorjev pripraviti zanje drugačne vzorce vodenja. Voditelji, politiki, vlade ukrepov. Smiselno bi seveda bilo ustanoviti na prine smejo sprejemati samo najlažjih projektov za mer tudi skupno ministrstvo za trajnostni razvoj. štiriletne mandate. Morajo se spoprijeti tudi s pro- To ministrstvo bi lahko koordiniralo vse trajnostne jekti, ki obsegajo več mandatov. Šele takrat bodo vsebine, kot so podnebni problemi, izzivi, priložnopokazali svojo pripravljenost, da so se sposobni sti, trajnostna energetika, trajnostna mobilnost in spoprijeti z dolgoročnimi problemi, ki jih morajo promet, trajnostno kmetijstvo in številne druge naloge, ki so v okviru trajnostnega razvoja. razumeti vse stranke v parlamentu in vsi ljudje.

32 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Razvojne priložnosti

Vlaganja v nizkoogljične tehnologije se splačajo Nizkoogljično strategijo za Slovenijo smo pripravljali v letih med 2010 in 2012, ko se je takratna Pahorjeva vlada ukvarjala tudi z vprašanji investicije v TEŠ6. Takratna medijska in politična kampanja v podporo TEŠ je bila hkrati kampanja, ki je zanikala problem podnebnih sprememb, je pojasnjeval odnos gospodarstva do podnebnih sprememb Jernej Stritih, okoljevarstveni strokovnjak, ki v teh mesecih dela na Kavkazu, je pa tudi starešina Zveze tabornikov Slovenije. Zdaj je seveda drugače. Praktično vse nove tehnologije, meni sogovornik, imajo nižji ogljični odtis.

Jasne podnebne strategije držav in vlaganja v raziskave, dober primer je Norveška, odpirajo nemajhne podjetniške priložnosti. Marsikaj lahko dodajo različne ekonomske spodbude.

V današnjem času spremljamo eksploziven razvoj fotovoltaike in električnih avtomobilov. Ta vidik zelenega razvoja pa najbolje podpremo z jasnimi dolgoročnimi strategijami, kot je na primer norveška prepoved prodaje vozil na fosilna goriva po letu 2025, in vlaganji v raziskave in razvoj.

Brez uvedbe novih tehnologij, ki bodo ogljično manj intenzivne, bo težko zmanjšati emisije toplogrednih plinov. S katerimi ukrepi bi morali podpreti ali spodbuditi podjetja za zeleni razvoj, saj praksa kaže, da marsikateri menedžer naložbe v nizkoogljične tehnologije ne sprejema kot razvojne priložnosti?

Najučinkovitejša spodbuda za investicije v zeleni razvoj v najširšem smislu so tako imenovani ekonomski instrumenti, kot so na primer davek na CO2 emisije, trošarina na goriva, trgovanje z emisijami za velike onesnaževalce v okviru EU ETS, pa subvencije in ugodni krediti, kot jih nudita npr. Eko sklad in SID banka. S temi instrumenti vplivamo na gospodarnost posameznih investicijskih odločitev. S kombinacijo subvencij Eko sklada v energetsko učinkovitost stavb in dviga trošarine na kurilno olje po letu 2009 smo v Sloveniji med leti 2000 in 2015 znižali emisije CO2 iz gospodinjstev za polovico. Drug vidik pa je vprašanje podjetniških priložnosti z razvojem in ponudbo nizkoogljičnih tehnologij. Hkrati z nižanjem emisij iz gospodinjstev in energetsko učinkovitostjo so se razvili proizvajalci oken in vrat, fasadnih izolacij, ogrevanja na biomaso, toplotnih črpalk in drugih proizvodov in storitev.

V današnjem času spremljamo eksploziven razvoj fotovoltaike in električnih avtomobilov. Ta vidik zelenega razvoja pa najbolje podpremo z jasnimi dolgoročnimi strategijami, kot je na primer norveška prepoved prodaje vozil na fosilna goriva po letu 2025, in vlaganji v raziskave in razvoj.

Na to ste že opozarjali. Pred leti ste v scenariju« business as usual« in v scenariju doseganja ogljične nevtralnosti do 2050 ocenili učinke nizkoogljičnega scenarija, po dveh povsem različnih metodologijah, na rast BDP. Kaj ste ugotovili in zakaj so se do leta 2017 emisije CO2 znižale, čeprav se zdaj z gospodarsko rastjo spet povečujejo? Takrat vašega scenarija niso sprejeli. Postaja zdaj vizija nizkoogljičnega gospodarstva praksa? Če ne, zakaj ne?

Nizkoogljično strategijo za Slovenijo smo pripravljali v letih med 2010 in 2012, ko se je takratna Pahorjeva vlada ukvarjala tudi z vprašanji investicije v TEŠ6. Takratna medijska in politična kampanja v podporo TEŠ je bila hkrati kampanja, ki je zanikala problem podnebnih sprememb. Zaradi strahu pred medijskimi napadi takratni ministri niso imeli poguma, da bi resno podprli strategijo, čeprav smo TEŠ vgradili vanjo kot dano dejstvo. V letih od takrat se je izkazalo, da ekonomija dela svoje in da so emisije toplogrednih plinov bistveno padle ob hkratni rasti BDP. V zadnjih letih sicer prihaja do ponovne rasti emisij, vendar so daleč pod nivojem izpred krize leta 2008 in pod našimi najbolj optimističnimi scenariji iz časa oblikovanja strategije. Naša vizija se torej uresničuje. Uresničuje se predvsem zato, ker so vlaganja v nizkoogljične tehnologije danes bolj gospodarna kot vlaganja v ogljično intenzivne.

Kot predsednik Zveze tabornikov Slovenije ste pogosto med mladimi. Kako lahko taborništvo koristno prebudi v mladem človeku prave odgovore na vprašanja, ki nam jih vse bolj radikalno postavlja narava?

Krivulja stroškov zniževanje emisij toplogrednih plinov je pomembno orodje zato, ker nam pokaže primerjavo stroškov med različnimi možnimi ukrepi oziroma tehnologijami za znižanje emisij.

Taborništvo je vzgojna organizacija, ki s taborNa ta način se lahko odločimo, da se najprej lotiniško metodo mladim nudi okvir in podporo pri mo ukrepov z negativnimi stroški, ki prinašajo njihovem osebnem razvoju in odraščanju. Narava ekonomsko korist. Tako lahko tudi nasprotnikom skupaj z vrstniško skupino pri tem predstavlja ukrepanja pokažemo, da pri zniževanju emisij ne ključno orodje. V današnjem času, ko vse bolj žigre za nepotreben strošek, temveč za spodbujanje vimo v virtualnem svetu, je stik s fizičnim naravzelenega razvoja. Hkrati pa se lahko vprašamo, nim okoljem in z drugimi ljudmi pri premagovanju kako znižati stroške tehnologij in ukrepov, ki različnih izzivov zelo pomemben. Mislim, da sem imajo danes še pozitivne stroške. To lahko dosesam velik del motivacije za delo na področju varžemo predvsem z raziskavami in razvojem in s stva okolja dobil ravno pri tabornikih. In tudi pri podporo uvajanju novih tehnologij na trg. današnjih mladih tabornikih vidim, da razvijajo Kaj kaže evropska praksa zelene rasti gospodarstva – sposobnost lastnega opazovanja narave in družbe je več priložnosti v inovacijah pri materialih ali ter razmišljanja o problemih varstva okolja. Zaradi tehnologijah? tega se tudi aktivno angažirajo tako pri varstvu Mislim, da ni glavna dilema primerjava materialov okolja kot v družbenem in političnem življenju. in tehnologij, saj so materiali in tehnologije med seboj ozko povezani. Nove tehnologije omogočajo Današnji mladi so po dolgem času nove materiale in novi materiali omogočajo nove prva generacija, ki bo od svojih tehnologije. Pri tem pa dostikrat pozabljamo, da staršev najverjetneje prejela slabši so najbolj stroškovno učinkoviti preboji dostikrat svet, kot smo ga mi dobili od naših povezani z upravljanjem, od zakonodaje do vodenja procesov, in novimi tržnimi pristopi. staršev.

Brez spremembe življenjskega sloga posameznika bo prehod v nizkoogljično družbo daljši. Kje je razkorak med različnimi politikami, vizijami in posameznikom?

Življenjski slog posameznika je seveda zelo pomemben. V Sloveniji je na primer približno polovica vseh emisij posameznika povezana s prevozom, mislim na avto in gorivo, drug velik del pa s stanovanjem, torej gre za elektriko in ogrevanje. Če letimo na dopust z letalom, pa to še bistveno poveča naš odtis. Če država ali občina ne zagotovita javnega prevoza, varne kolesarske steze ali pešpoti v šolo, posameznik ali družina težko zniža svoj ogljični odtis iz prevoza. Zaradi tega danes mlada družina pri nas ne more preživeti brez vsaj enega avta, družina v Švici pa lahko. Seveda pa država ali občina zagotavlja javni prevoz, kolesarske in

foto: Aleš Fon

134/135

33 Zakaj je lahko McKinseyeva krivulja stroškov znižanja emisij toplogrednih plinov orodje menedžerjev za zeleni razvoj?

strokovnjak, ki v teh mesecih dela na Kavkazu, je pa tudi starešina Zveze tabornikov Slovenije.

1/2 vseh emisij posameznika v Sloveniji je povezana s prevozom (avto in gorivo).

PODNEBNI DOSJE

Praktično vse nove tehnologije, ki so na trgu danes, so energetsko in snovno učinkovitejše kot tehnologije v preteklosti. Se pravi, da imajo tudi nižji ogljični odtis. Velik preboj se trenutno dogaja na področju mobilnosti, mislim na električne avtomobile, car sharing, kar bistveno znižuje stroške prevoza. Naj omenim še tehnologije energetske učinkovitosti, od novih materialov do pametnih sistemov upravljanja stavb ali proizvodnje. V območje pozitivne gospodarnosti ne glede na subvencije pa prihaja sončna proizvodnja elektrike, saj cene panelov padajo hitreje od vseh predvidevanj.

peš poti le, če so politiki prepričani, da državljani to od njih pričakujejo. V nekem smislu gre torej za problem kokoši in jajca. Premike omogoča udeležba javnosti v procesih odločanje, skupna vizija in vodenje procesa sprememb. Če na primer politiki javnosti zbujajo občutke krivde zaradi plastike v svetovnih morjih, hkrati pa ne poskrbijo za ustrezno zbiranje in reciklažo odpadkov, si je težko predstavljati, kako bomo rešili ta problem.

Vsekakor bodo spremembe v življenjskem stilu potrebne, a ni nujno, da bodo boleče. Z novimi tehnologijami in pristopi lahko te spremembe postanejo prav privlačne, tako kot je npr. uporaba pametnih telefonov, ki (lahko) bistveno poveča našo učinkovitost. Vse več ljudi se tudi zaveda večstranskih koristi peš hoje in kolesarjenja, pa zmanjšanja porabe mesa…

Jernej Stritih, okoljevarstveni

In mladi se tega vse bolj tudi zavedajo. Zaradi tega sem tudi optimističen glede prehoda v nizkoogljično družbo v naslednjih desetletjih.

Kaj počnete zdaj v Gruziji?

Na južnem Kavkazu, kjer ležijo Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, v okviru WWF s finančno podporo Nemčije vodim program uvajanja skupnostnega varstva narave zunaj klasičnih zavarovanih območij, kot so nacionalni parki ali rezervati. Z vasmi v eko koridorjih med zavarovanimi območji podpisujemo dolgoročne naravovarstvene pogodbe.

Njihov cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti na njihovih območjih in hkratno izboljšanje njihovega socioekonomskega položaja.

Pri tem mi zelo koristijo izkušnje iz Slovenije na področju povezave med gozdarstvom, varstvom narave in razvojem podeželja.

Več na www.ecfcaucasus.org

december 2018

Če ste konkretni, katere tehnologije in ukrepe z negativnimi stroški pri znižanju emisij so za gospodarstvo že na trgu?

34 134/135

PODNEBNI DOSJE

Prilagajanje podnebnim spremembam

Razvojno in prostorsko načrtovanje ne more mimo podnebnih projekcij Barbara Simonič

Že Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992 opredeljuje cilje na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

Pariški sporazum, ki je 4. 11. 2016 stopil v veljavo, pa določa tudi obvezo držav, da pristopijo k pripravi politik in ukrepov prilagajanja po letu 2020.

V Evropski uniji zakonodajnih obvez za pripravo politik prilagajanja še ni. Strategija prilagajanja EU podnebnim spremembam iz leta 2014 vsebuje le priporočila državam članicam ter paket poročila in smernice za pripravo nacionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam. Takšno strategijo predstavlja v Sloveniji Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS).1 Prvi korak je ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju

izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja na temeljih trajnostnega razvoja. Namen SOPPS je prispevati k širši krepitvi zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Splošni cilj je zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe. Kaj razumemo pod termini, kot so »izpostavljenost«, »občutljivost«, »ranljivost« in »prilagajanje podnebnim spremembam« je pojasnjeno v Prilogi 1 k SOPPS, ki vsebuje Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam.

V prilogi 1 je opredeljen tudi termin »podnebnih storitev« kot »zagotavljanje in posredovanje inSOPPS kot državna strategija prilagajanja predlaga formacij o podnebnih razmerah in pričakovanih vizijo, namen in cilje prilagajanja za vse sektorje, spremembah podnebja, prirejenih za specifični vendar ne za vsakega posebej. Vlada ga je spreje- namen uporabnikov (sektorjem, javnosti, odlola decembra 2016. Predstavlja ključen strateški čevalcem) in oblikovanih v uporabnikom prijazni dokument s področja prilagajanja podnebnim obliki, ki omogoča enostavno nadaljnjo rabo«. spremembam. V njem je zapisana vizija, da bo Tovrstne podnebne storitve so ključen predpogoj družba v Sloveniji do leta 2050 postala prilagojena za načrtno prilagajanje podnebnim spremembam in odporna na vplive podnebnih sprememb z vi- in s tem izpolnjevanje korakov s področja horizonsoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito talnih usmeritev.

december 2018

Potek spremembe povprečne temperature v Sloveniji do konca 21. stoletja glede na različne scenarije izpustov toplogrednih plinov.

Dolinar, Mojca (ur.), 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del.

Dostopno prek: ttp://meteo.arso.gov.si/ uploads/probase/www/climate/text/sl/ publications/OPS21_Porocilo.pdf.

1

Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, dostopno prek http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/SOzP.pdf

35 PODNEBNI DOSJE december 2018

razvoj in prostorske možnosti mora biti sestavni del podlag teh načrtov. Tudi za razvojno načrtovanje in pripravo na programiranje ukrepov v okviru nove finančne perspektive EU po letu 2020, v kateri bo po predlogu Evropske komisije še več sredstev kot do sedaj (25 %), se bo moralo izkazati prispevek k podnebnim ciljem. Poleg tega predlog uredbe Komisije predvideva, da se že ob sami izbiri Podnebne spremembe se dotikajo vseh sektorjev naložb v infrastrukturo zagotovi odpornost na podnebne spremembe. Rezultati projekta bodo Projekt OPS21 se je začel ob spoznanju, da je za služili za pripravo boljše in bolj celovite presoje upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri na- vplivov podnebnih sprememb, ki se izvajajo v okvičrtovanju prihodnjega razvoja posameznih sektor- ru presoj vplivov na okolje v skladu z Direktivo jev (kmetijstva, gozdarstva, turizma in drugih od 2014/52/EU ter celovitih presoj vplivov na okolje podnebja odvisnih sektorjev) ključno razpolagati z strateških dokumentov. informacijami o velikosti in obsegu posameznega vidika spremembe podnebja. Pomembno je bilo Kmalu še več ukrepov, tudi spodbude in raziskave pridobiti odgovore na vprašanja, kako bo dvig tem- V prihodnosti načrtujemo nadaljevanje priprave perature zraka vplival na pojavljanje vročinskih rezultatov podnebnih projekcij za posamezne valov in v kolikšni meri se bo sprememba padavin- vidike sprememb podnebja (kot je npr. potencial skih vzorcev odrazila na pretokih rek. Hkrati se s sončne energije) ter nadaljevanje priprave ocen tem ponuja tudi podlaga za odgovore na vprašanja, vplivov podnebnih sprememb na podlagi teh rezulna kolikšen dvig povprečne temperature in v koli- tatov, kot so ocene vplivov podnebnih sprememb kšni meri spremenjene padavinske vzorce se bodo na razvoj turizma, na morje in na zdravje ljudi. morali v prihodnosti prilagoditi naravni sistemi Ozaveščenost in uporabo ocen vplivov podnebnih (npr. gozdovi) in sistemi, ki so odvisni od njih sprememb podpira druga usmeritev o potrebi po (npr. hidroelektrarne). Rezultati projekta namreč širšem sodelovanju. Tega zagotavljamo v okviru omogočajo nadaljnje raziskave vplivov podnebnih medresorskega sodelovanja tako na bilateralni sprememb na širok spekter naravnih in družbenih ravni kot znotraj Medresorske skupine za prila(podnebno občutljivih) sistemov ter pripravo stro- gajanje podnebnim spremembam. Korak za prokovnih podlag za prihodnje načrtovalce politik, aktivno vključevanje v evropske in mednarodne ukrepov in projektov.Vplivi podnebnih sprememb dejavnosti podpiramo tudi znotraj sredstev Sklada se ne kažejo samo v obliki bolj pogostih in bolj za podnebne spremembe, npr. sofinanciramo podekstremnih vremenskih pojavov, temveč tudi kot nebne LIFE projekte. postopne spremembe, npr. zmanjševanje števila zelo mrzlih dni ali podaljševanje vegetacijske Izvajanje korakov povezovanja z dobe. Dotikajo se vseh sektorjev in gospodarskih lokalno in regionalno ravnjo ter aktivnosti. Zato bodo rezultati projekta lahko služili vsem pripravljalcem politik in ukrepov z zasebnim sektorjem in iskanje ter ravnanj pri načrtovanju prihodnjega razvoja. skupnih točk z drugimi politikami in Kmetijstvo, gozdarstvo, vode, energetika, zdravje akterji pa je še v začetni fazi. in obvladovanje tveganj naravnih nesreč potrebujejo ustrezne podlage za načrtovanje projektov in razvoja. V publikaciji, ki so jo izdali na ARSO, Slovenija pri pripravi podatkov med naprednimi so podatki o pričakovanih spremembah podnebja prvič sistematično, pregledno in celovito zbrani in V prvih dveh letih izvajanja strateškega okvira predstavljeni na poljuden način z namenom, da je bilo poudarjeno izvajanje tretje horizontalne usmeritve o spodbujanju raziskav in prenos znanja. dosežejo kar najširšo javnost.

To se je izvajalo preko prvega koraka zagotavljanja Pred pripravo regionalnih razvojnih programov podnebnih storitev (priprava dolgoročnih podnebRezultati projekta bodo tako omogočili stopanje nih projekcij), ki se bodo še nadgrajevale in povepo poti prve horizontalne usmeritve, tj. vključe- zovale z drugimi zbirkami podatkov in procesov v vanje vplivov podnebnih sprememb pri snovanju podporo odločanju. Naloga te strokovne podlage je, in izvajanju vseh politik, ukrepov in dejavnosti da jo uporabimo pri načrtovanju politik in ukrepov na ravni države, regij in lokalnih skupnosti, go- ter tudi za namene izobraževanja, usposabljanja, spodarskih subjektov in posameznikov. Posebej ozaveščanja in komuniciranja. Želimo si, da se pomembni so za korak učinkovite koordinacije zavedanje o pričakovanih vplivih podnebnih sprevsebin in procesov razvojnega in prostorskega memb v Sloveniji razširi ter da to zavedanje temelji načrtovanja, vključno z upoštevanjem zmožnosti na podlagi poznavanja strokovnih rezultatov podobvladovanja tveganj za nesreče, saj se ravno sedaj nebnih projekcij ter kakovostnega dela strokovnih v Sloveniji prvič pripravljajo regionalni razvojni služb. V Sloveniji se s tovrstno pripravo podrobnih programi (RRP) in regionalni prostorski načrti podatkov o prihodnjih spremembah podnebja (RPP). Ocena vplivov podnebnih sprememb na uvrščamo med najbolj napredne evropske države.

134/135

Kot prvi korak je zato Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe zagotavljalo sredstva za projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki so ga izvajali na ARSO. Zahvala za izvedbo projekta gre predvsem mag. Mojci Dolinar, ki je koordinirala pripravo prvih rezultatov. Objavljeni so na spletnih straneh Vremenskega portala meteo.si.

Kdaj ne bomo več točili fosilnih goriv, je izziv gospodarstvu Katarina Trstenjak, mag. Andreja Urbančič Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost Tudi Slovenija bo morala do začetka leta 2020 pripraviti strategijo, kako bomo zmanjševali emisije do leta 2050. Kajti Evropska komisija je konec novembra objavila dolgoročno podnebno strateško vizijo Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

Vprašanje in največji izziv je, katero razvojno pot za nizkoogljičnost bo izbrala Slovenija in s katerimi ukrepi bodo projekcije postala praksa in življenje. Katarina Trstenjak in mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« navajata, kje so največji viri emisij in ali si morda znamo predstavljati, da čez 30 let na bencinskih servisih ne bomo več točili fosilnih goriv. A ta cilj ne bo dosežen, če se ne bo bistveno spremenilo ravnanje vsakega in prav vseh v slovenski družbi.

foto: www.shutterstock.com

36 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Zmanjševanje emisij v Sloveniji

Slovenija ima za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov postavljene mednarodno zavezujoče cilje. Do leta 2020 se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji ne smejo povečati za več kot 4 %, do leta 2030 pa se morajo zmanjšati za 15 %, oboje glede na leto 2005. Navedena cilja vključujeta vse emisije, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami (ne-ETS1). Pri večjih napravah, za proizvodnjo električne energije in v industriji (sektor ETS2), je skupen evropski cilj zmanjšati emisije do leta 2030 za 43 % (glede na leto 2005). K zmanjševanju pripomorejo tudi cilji in prizadevanja za povečanje deleža obnovljivih virov (hidroenergija, vetrna energija, sončna energija, lesna biomasa idr.) in učinkovitejšo rabo energije. Za nadaljnje ukrepanje je potrebno poznati in ovrednotiti sedanje emisije in izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. V sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050 na Institutu »Jožef Stefan« skupaj s partnerji3 pregledujemo in analiziramo, kako uspešni smo v Sloveniji pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kje so največje priložnosti za napredek, kakšni so načrti za prihodnost in tudi kakšne dodatne koristi lahko pri tem dosežemo.

1 2 3

V ne-ETS sektor prištevamo: promet, kmetijstvo, odpadke, druga področja (gospodinjstva, storitvene dejavnosti, drugo) in manjše naprave v industriji in energetiki.

Evropska shema za trgovanje z emisijami (EU ETS), več o tem https://ec.europa/ clima/ Partnerji projekta LIFE Podnebna pot 2050 so: Institut »Jožef Stefan«, Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, ELEK, Gradbeni inštitut ZRMK, Inštitut za ekonomska raziskovanja, PNZ. Projekt je sofinanciran iz sredstev LIFE, finančnega mehanizma Evropske unije in iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor, Sklada za podnebne spremembe.

37 134/135

PODNEBNI DOSJE

foto: Boštjan Selinšek foto: Boštjan Selinšek

V gospodinjstvih so zelo pomembni ukrepi v stavbah, kot so izboljšanje toplotne izolacije fasade, Slovenija uspešno zmanjšuje emisije toplogrednih podstrešja, zamenjava oken z energetsko varčniplinov. Te so se od leta 2005 zmanjšale za 14%. mi, vgradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih Slovenske emisije sicer predstavljajo le majhen, virov energije (toplotne črpalke, sončni kolek0,4-odstotni delež emisij Evropske unije, kar pa torji, sončne elektrarne, kotli na lesno biomaso je skladno z deležem prebivalstva. A za dosego idr.), gradnja skoraj ničenergijskih stavb, pa tudi skupnega cilja so pomembne sočasne aktivnosti v ukrepi trajnostne mobilnosti, kot je izbira načina vseh državah, pri čemer pa je Evropska unija (EU) prevoza (javni prevoz, kolo, sopotništvo idr.), varčkot celota hitrejša od Slovenije, saj je emisije toplona vožnja, optimizacija poti, nakup energetsko grednih plinov v istem obdobju zmanjšala za 17 %. varčnega vozila ali vozila na alternativne vire, kot Za boljše ukrepe je pomembno poznati dogajanja je električna energija, zemeljski plin idr. Ukrepe na posameznih področjih. V Sloveniji največji v gospodinjstvih spodbuja država s subvencijami delež, skoraj tretjino vseh emisij toplogrednih Eko sklada in energetskim svetovanjem mreže plinov, predstavlja promet. Je tudi edino področje, svetovalcev Ensvet. kjer so se emisije povečale, in sicer kar za 29 % V občinah predvsem ukrepi za trajnostno mobilnost (ali 1,3 milijonov ton CO2). Zelo velik (30 %) je Katarina Trstenjak, tudi delež emisij iz oskrbe z energijo, kjer največ Ukrepi v stavbah, ki jih izvajajo občine, so podobni Institut Jožef Stefan, Center prispevajo termoelektrarne, te emisije pa so se v ukrepom v gospodinjstvih. Poleg tega občine skrbi- za energetsko učinkovitost istem obdobju zmanjšale za 24 % (1,6 Mt CO2 ekv). jo za razvoj sistemov daljinskega ogrevanja na lesno Preostala področja skupaj prispevajo k emisijam biomaso, geotermalno energijo in druge obnovljive 38 %: industrija 15,4 %, kmetijstvo 10,1 %, gospo- vire, na odvečno toploto idr. Skrbijo za energetsko dinjstva in storitvene dejavnosti 9 % in ravnanje učinkovito javno razsvetljavo. V zadnjih letih obz odpadki 3,2% (glej sliko). Tudi na teh področjih čine v okviru občinskih in regionalnih prometnih so se emisije zmanjšale: v industriji za 30 % (1,4 strategij intenzivno načrtujejo ukrepe trajnostne Mt CO2 ekv), v gospodinjstvih in storitvenih de- mobilnosti, med drugimi infrastrukturo za kolejavnostih pa kar za 40 % (1,1 Mt CO2 ekv), kar je sarje, pešce, javni potniški promet, sisteme parnajveč med vsemi sektorji, pri ravnanju z odpadki kiraj in odpelji idr. Spodbude za navedene ukrepe za 31 %, v kmetijstvu pa za 0,2 % v obdobju od leta občinam dodeljujeta Ministrstvo za infrastrukturo iz sredstev Evropskega Kohezijskega sklada 2005 do leta 2016. in Eko sklad iz različnih virov sredstev. Občine Država je odgovorna za ukrepe in spodbude skrbijo tudi za izboljšanje storitev javnega potniUkrepe za zmanjšanje emisij izvajajo gospodinj- škega prometa (nove storitve, kot je prevoz na klic, stva, občine, podjetja in drugi. Tudi v prometu izboljšanje dostopnosti, pogostosti voženj, rumeni potekajo številne aktivnosti, saj bi se brez ukrepov pasovi ipd.), za promocijo trajnostne mobilnosti, emisije povečevale še precej hitreje. parkirno politiko idr.

Kje smo danes?

Promet

5.684

Energetika

5.331

Industrija

5%

-30 % 0% -40 %

Odpadki

566 0%

-24 %

Druga področja

1.585

Odpadki

Energetika

Kmetijstvo

1.777

Druga področja

29 %

Industrija

2.726

Kmetijstvo

Promet

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

Delež v emisijah toplogrednih plinov v % v letu 2016

35 %

-31 % -100 %

0%

100 %

Sprememba od leta 2005 do 2016 v %

december 2018

Emisije toplogrednih plinov leta 2016 v kt CO2 Ekv

Država je odgovorna za spodbujanje ukrepov s sub- V pristojnosti državnih organov in podjetij je tudi vencijami, preko davkov, s predpisi, z izobraževa- vrsta izvedbenih ukrepov, kot npr. na področju mag. Andreja Urbančič njem, informiranjem, demonstracijskimi projekti, trajnostne mobilnosti: razvoj železniške in dela Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost organizacijskimi ukrepi, spodbujanjem raziskav, kolesarske infrastrukture ter koordinacije ukreinovacij in tehnološkega razvoja, koordinacijo pov. Celoten nabor ukrepov, ki jih izvajajo različni ukrepov idr. Ukrepe spodbujanja je opredelila akterji, je zelo širok. Navedenih je le nekaj primeVlada republike Slovenije v okviru Operativnega rov, celoten pregled ukrepov in njihovega izvajanja zmanjševanja ukrepov emisij toplogrednih plinov je na voljo v publikaciji Podnebno ogledalo 2018 leta 2014 in povezanih programih ter zagotovila (www.podnebnapot2050.si) sredstva za spodbujanje ukrepov. Z ukrepi opredeljenimi v tem programu bo država dosegla svoj cilj zmanjšanja emisij TGP v letu 2020.

38 134/135

Ukrepe za obdobje do leta 2030 bo država opredelila v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.

Ukrepe za obdobje do leta 2030 bo država opredelila v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.

V njem bodo podrobneje določene in opisane akcije, potrebne za doseganje ciljev (najprej do leta 2030), naloge, odgovornosti, potrebna sredstva, podrobnejši cilji itd. Še pred tem pa je potrebna dolgoročna vizija in usmeritev.

PODNEBNI DOSJE

Dolgoročne zaveze

Evropska komisija je konec novembra objavila dolgoročno podnebno strateško vizijo imenovano Čist planet za vse.

december 2018

Slovenija bo morala do začetka leta 2020 pripraviti svoj dokument – strategijo, kako bomo zmanjševali emisije do leta 2050.

Slovenija se je s podpisom Pariškega sporazuma zavezala, da bo z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod 2° C in si prizadevala, da se dvig temperature omeji na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Slovenija mora, tako kot druge države podpisnice sporazuma, do leta 2020 pripraviti Dolgoročno strategijo za nizke emisije, s precej bolj ambiciozni cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kot so bili do sedaj. Kot del Evropske Unije pa je Slovenija tudi pri podnebno energetskih politikah in ukrepanju vpeta v dogajanje na evropski ravni.

Evropska komisija je konec novembra objavila dolgoročno podnebno strateško vizijo imenovano Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

Evropska komisija s tem dokumentom poziva k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050, kar pomeni, da bi čez dobrih trideset let dosegli neto ničelne emisije, torej ravnotežje med emisijami in ponori. Nedavno objavljen dokument je podlaga za nadaljnje oblikovanje evropskih politik. Tako bo Evropa naredila pomemben korak k uresničevanju Pariškega sporazuma in poudarila svojo vodilno vlogo pri spopadanju z izzivom podnebnih sprememb. Strategija vsebuje osem različnih scenarijev – možnih poti za zmanjševanje emisij, ki so različno ambiciozni. Najmanj ambiciozni scenariji pripeljejo do zmanjšanja emisij za 80% do leta 2050, najbolj ambiciozen pa je scenarij neto ničelnih emisij, k čemur poziva komisija.

Si pa danes marsikdo težko predstavlja, da čez 30 let na bencinskih servisih ne bomo več točili fosilnih goriv, ampak se bomo vozili z avtomobili na elektriko ali druga nefosilna goriva. Hkrati se bo kot vir za pridobivanje električne energije umaknil premog. Sončni paneli pa bodo postali del obvezne opreme vsake stavbe. Nedvomno gre za zahteven prehod, ki pa bo imel tudi veliko pozitivnih učinkov – od novih služb, gospodarske rasti in pozitivnega vpliva na zdravje (na primer zaradi manj onesnaženega zraka).

orodje za analizo možnih poti do cilja. Na ta način lahko ocenimo, kakšni so učinki, če izvedemo določen nabor ukrepov ob določenih okoliščinah.

Končni rezultat so projekcije emisij toplogrednih plinov in ocene še drugih učinkov scenarijev: makroekonomskih učinkov, emisij onesnaževal zraka idr., da bomo lahko podnebne poti za Slovenijo med seboj primerjali.

Najtežje je z emisijami iz kmetijstva

Za izračun projekcij je torej potrebno pripraviti poglobljene analize trenutnega stanja, oceniti potenciale (npr. z vidika tehnologij, ekonomskih in okoljskih meril idr.) in vse skupaj ustrezno vnesti v modele, ki so jedro izračunov. Ti modeli popisujejo vire emisij iz rabe goriv, emisije industrijskih procesov, kmetijskih dejavnosti, ravnanja z odpadki in ponorov CO2 (gospodarjenja z gozdovi in zemljišči), in dejavnikov, ki vplivajo nanje. Ključni viri emisij iz rabe goriv so npr. naprave za proizvodnjo elektrike, daljinske toplote, vozila, industrijski procesi, naprave za ogrevanje in hlajenje v stavbah in drugje, dejavniki, ki vplivajo nanje pa med drugimi cene, potrebe po ogretem prostoru, osvetlitvi idr.

V prometu upoštevamo npr. prevožene potniške in tovorne kilometre, število novih vozil in njihove lastnosti ter energente, ki vozila poganjajo (npr. prodor električnih vozil).

Izračunali bomo več možnih scenarijev (torej poti) za doseganje različnih ciljev. Zgolj za ilustracijo. Če se bo Slovenija odločila, da želimo v letu 2050 emisije zmanjšati za 95 %, bomo takrat lahko emitirali le še toliko, kot so današnje emisije iz kmetijstva (in še za te bo treba zagotoviti ponore v gozdovih).

Ker je emisije iz kmetijstva najtežje zmanjševati, to pomeni skoraj nič emisij iz prometa, ogrevanja ali hlajenja stavb, industrije idr. Kar vodi do precej drugačnega okolja in družbe, kot smo ju navajeni danes.

Seveda projekcij ne moremo jemati kot nekaj povsem dokončnega, kar se bo zgodilo po določenem scenariju, saj so negotovosti zmeraj prisotne. Tako na primer ne vemo, katere nove tehnologije se bodo do leta 2050 še pojavile, razvile in vplivale na naše ravnanje. Zato bomo ocenjevali tudi negotovosti.

Projekcije bodo okvir za razmislek o izbirah, ki jih imamo, in tehtanje njihovih posledic. Pokazale bodo, kako ambiciozne cilje si lahko postavimo, in osvetlile pomembne odločitve, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnjih letih.

Nedvomno nas v prihodnosti čaka veliko izzivov.

Tudi Slovenija bo morala do začetka leta 2020 Potrebno pa je vedeti, da zgolj s tehnološkimi repripraviti svoj dokument – strategijo, kako bomo šitvami ne bomo uspeli, ampak bodo velik faktor zmanjševali emisije do leta 2050. Strokovne pod- pri našem prestopu v nizkoogljičnost imele tudi lage zanjo bodo narejene v sklopu projekta LIFE družbene spremembe. Potrebne bodo spremembe Podnebna pot 2050. Da se bomo lažje odločili, po naših potovalnih navad (večja uporaba potniškega kateri poti nizkoogljičnosti bo šla naša država prometa, več kolesarjenja, pešačenja, uporabe elekdo leta 2050, bodo tudi za Slovenijo pripravljeni tričnih avtomobilov), spremembe načina potrošnje, scenariji – možne poti za doseganja ciljev. Kot rad zmanjševanje količin odpadkov oziroma preprečepove Matjaž Česen, vodja izdelave projekcij na vanje njihovega nastajanja idr. K rešitvam za boljše našem Institutu, projekcija ni napoved, nekakšna okolje bomo morali pristopiti in prispevati prav vsi. jasnovidnost ali vsevednost, temveč je projekcija

39

Projekcije podnebnih sprememb

PODNEBNI DOSJE

jih je pripravil Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Optimistični scenarij izpustov se najbolj približa ciljem Pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drastično omejiti izpuste toplogrednih plinov. Zmerno optimistični scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec V okviru projekta Ocena podnebnih sprestoletja. Pri pesimističnem scenariju pa se memb v Sloveniji do konca 21. stoletja smo večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne pripravili projekcije sprememb osnovnih predvideva. podnebnih spremenljivk. To sta temperatura zraka in padavine. Poleg tega smo ana- Slovenija je razmeroma zelo ranljiva, opozarja lizirali tudi vplive sprememb teh glavnih stroka. spremenljivk na tiste, ki imajo velik vpliv Slovenija leži na prehodnem območju med na kmetijstvo. To so vodni primanjkljaj, Sredozemljem z velikim povečanjem izredno temperatura tal, dolžina rastne dobe in vročih poletnih dni in severnim ter vzhopodobno, ter na hidrološke spremenljivke. dnim delom Evrope z izrazitim popuščanjem Na izjemne pretoke. Projekt še ni končan, mraza v najhladnejših zimskih dneh Prav saj pripravljamo tudi ocene sprememb tako smo pri padavinah na prehodu med vetra, snežne odeje, napajanja podzemne Sredozemljem z verjetnim zmanjšanjem vode, oceno energijskega potenciala naših letne višine padavin in pogostejšimi sušarek. V prihodnjih letih bomo nadaljevali z mi ter severnejšimi kraji s povečanjem letne ocenami vplivov na druge podnebne kazal- višine padavin. Iz podnebnih projekcij, ki nike. Podnebne projekcije smo pripravili za so bile pripravljene na ravni Evrope, zaratri scenarije izpustov toplogrednih plinov, ki di nizke prostorske ločljivosti ne moremo Katere vplive podnebnih sprememb na okolje ste zajeli v projekcijah življenja v Sloveniji do konca 21. stoletja in ali je v scenarijih upoštevano, kot tudi v stroki, da je Slovenija bolj ranljiva na podnebne spremembe kot na primer sosedne države? Ali podobne projekte izvajajo tudi drugod po Evropi?

december 2018

Katere podnebne spremembe bodo do konca stoletja najbolj vplivale na življenje v Sloveniji in katere gospodarske dejavnosti ne morejo več odlašati z razmišljanjem, kaj se jim lahko zgodi v bližnji prihodnosti? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti na predstavitvi prvih rezultatov projekta Ocena podnebnih sprememb. Poročilo so predstavili na Agenciji RS za okolje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, predvidene podnebne projekcije za temperaturo, padavine in hidrološke spremembe pa je pojasnjevala mag. Mojca Dolinar. Vse bo odvisno od količine izpustov toplogrednih plinov. Lahko nas čaka tudi črni scenarij, ki prizadene vse sektorje in življenje vsakega posameznika. A ker je dokazano, da je najmočnejši vir izpustov raba energije, se torej ve, kje so najnujnejši ukrepi politike, gospodarstva in stroke. A tudi ravnanje vsakega posameznika, poudarja mag. Mojca Dolinar, ki hkrati opozarja na nujno preusmeritev v trajnostni razvoj Slovenije.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

134/135

Ne bo več tako, kot je bilo, a je lahko boljše od črnega scenarija

40 134/135

Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja

Temperatura Dvig temperature v vseh scenarijih

PODNEBNI DOSJE

Optimistični scenarij: 1,3 °C Zmerno optimistični scenarij: 2,0 °C Pesimistični scenarij: 4,1 °C Podaljšala se bo rastna doba Tveganje za pozebe bo ostalo na enaki ravni

Padavine Povečanje pozimi in na letni ravni (najbolj na severovzhodu) Sprememba padavin v ostalih letnih časih je odvisna od scenarija izpustov Kazalniki za izjemne dnevne padavine kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot pogostost izjemnih padavin

vodna bilanca in pretoki rek

december 2018

Povečanje letnega napajanja podzemnih vod Povečanje srednjih letnih pretokov na severovzhodu Povišanje poplavnih pretokov

razločiti, kako se bodo te spremembe odražale na lokalni ravni. Zato smo pripravili podnebne projekcije z boljšo ločljivostjo posebej za Slovenijo.

Podobno velja za druge evropske države. Večina je ali bo pripravila podnebne projekcije v visoki ločljivosti za državno raven.

Katere spremembe bodo najbolj vplivale na življenje v državi in katere dejavnosti bi se morale že zdaj intenzivno pripravljati na prilagajanje podnebnim spremembam?

zaradi katerih na posameznih območjih propadajo drevesne vrste. Podnebne razmere postajajo bolj ugodne za nekatere škodljivce, zaradi česar se jim povečuje število rodov v eni sezoni. Pojavljajo pa se tudi že tujerodni škodljivci. Eden bolj ranljivih sektorjev je zdravstvo. Tudi tu že opažajo posledice bolj intenzivnih vročinskih valov v povečani umrljivosti v času njihovega trajanja. Zaradi podnebnih sprememb se tudi na območje Slovenije selijo prenašalci nalezljivih bolezni, ki jih v preteklosti nismo poznali. Zelo ranljiva sektorja sta še turizem, npr. smučarski turizem, in energetika. Na primer zagotavljanje energije ob konicah, ranljiva energetska infrastruktura, proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ob spremenjenem pretočnem režimu rek in podobno.

V bližnji prihodnosti se bodo spremembe zadnjih desetletij krepile, v drugi polovici 21. stoletja pa bo stopnja sprememb močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov. Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja. To pomeni, Opozarjate na problem razvoja rastlinskih vrst in žida se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. vali, stroka tudi na velike spremembe in izumiranje Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala. nekaterih vrst. Ali ne gre tudi za naravne procese Že v naslednjih dveh desetletjih bo na primer povnastajanja in izumrtja v živem svetu? Ali v Sloveniji prečno število vročih dni, ko najvišja temperatura nastajajo takšni pojavi? Kaj je razlog, da nekatere zraka preseže 30 °C, v nižinah Slovenije od 8 do vlade in tudi del znanosti ne priznava vpliva pod11 dni. Okrepile se bodo zimske padavine, vendar nebnih sprememb? jih bo zaradi višjih temperatur manj padlo v obliki Spreminjanje rastlinskih in živalskih vrst je do snega. neke mere naravni proces. Tudi izumiranje nekateA če ne bo manj izpustov? rih vrst. Že skozi zgodovino so nekatere rastline in Nas čaka bistveno bolj črna slika. V tem primeru živali izumirale tudi zaradi spremenjenega podnese bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj bja. Pri postopnih spremembah podnebja pa so se 6 °C v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja. na te spremembe prilagajale, kar jim je omogočila Ob koncu stoletja bomo tako imeli v povprečju ravno njihova naravna spremenljivost. Podnebne kar 27, na posameznih območjih, na primer na spremembe, ki smo jim priča danes, se dogajajo Primorskem, tudi več kot 40 več vročih dni kot od 100 do 1000-krat hitreje, kot se je dogajala danes. To pomeni, da bomo imeli v Sloveniji več kot večina sprememb v zgodovini Zemlje. Drastične 1 mesec dni temperature nad 30 °C, v posameznih spremembe podnebja se dogajajo v dobi ene same delih države, tudi v velikih mestih, pa tudi več generacije živih bitij, torej se po naravni poti, z kot 2 meseca. Močno se bo spremenil padavinski mutacijami, rastline in živali ne morejo prilagoditi režim. Več padavin bomo dobili v obliki močnih spremembam. Zato je nevarnost za izumrtje toliko nalivov. Zelo močno se bodo okrepile zimske večja. Razlogov za zanikanje podnebnih sprememb padavine. Zaradi obilnih zimskih padavin se bo je veliko. Večinoma gre za interese nekaterih skupovečalo napajanje podzemnih vodonosnikov. Ob pin. Bolje bi to znali razložiti družboslovci, ekonomanjši količini snega se bo močno povečala nevar- misti in politologi, ki spremljajo in poznajo ozadja nost večjih poplav pozimi. Poleti se bodo daljšala in interese takšnih skupin. obdobja brez padavin, hkrati pa se bodo okrepili Toda znanost je nedvoumna. kratkotrajni poletni nalivi. Zelo se bo podaljšala Podnebne spremembe so znanstveno potrjeno rastna doba. Ob koncu stoletja bo v povprečju dejstvo, ki ga, tako kot v drugih naravoslovnih daljša za mesec in pol. Čeprav je to dobra novica znanostih, potrjujejo meritve. Da gre za vpliv za poljedelstvo in sadjarstvo, pa se bo za rastline človekove dejavnosti, potrjujejo modelske simuobenem zelo podaljšalo obdobje, ko bodo izpostalacije, po katerih takšnega temperaturnega dviga vljene sušno-vročinskemu stresu. Kljub zgodnejZemljinega ozračja, kot smo mu priča v zadnjih dešemu fenološkemu razvoju rastlin se tveganje za setletjih, ne moremo dobiti brez dodatnih izpustov zmrzali ne bo povečalo. toplogrednih plinov, ki jih je človeštvo nakopičilo v To, kar napovedujete, mora že danes upoštevati ozračje v industrijski dobi. Se pa najdejo posamezni gospodarstvo? znanstveniki, ki v interesu določenih lobijev trdijo Glede na navedene spremembe, ki nas čakajo, prak- drugače. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da to tično ni sektorja, ki ga podnebne spremembe ne niso podnebni znanstveniki, ampak znanstveno bi prizadele. Najbolj je ranljivo kmetijstvo, saj je delujejo na drugih področjih. Opažamo pa, da so podnebje ena naravnih danosti, ki sploh pogojuje se takšna nasprotovanja v zadnjih letih drastično razvoj kmetijstva na nekem območju. Podobno zmanjšala. ranljivo je tudi gozdarstvo, kjer ne občutijo le vplivov vremenskih ujm, ampak tudi postopnih sprememb temperature in padavinskega režima,

Kako bi lahko emisije v Sloveniji učinkoviteje zmanjševali kot doslej? Kaj lahko bolj ublaži podnebne spremembe v Sloveniji - tehnološki razvoj, sistem

41 8 do 11 dni

Skupaj Emisije po odločbi 406/2009/ES

Industrija

16.000 14.000

neETS

12.000

8.000 6.000 4.000 2.000 0

Proizvodnja elektrike in toplote Promet Široka raba Kmetijstvo

ETS 62 % 94 %

Odpadki Podnebno energetski sveženj do leta 2020 Podatki so za leto 2012

december 2018

Emisije TGP (kt CO2 ekv)

18.000

10.000

PODNEBNI DOSJE

Če želimo ugotoviti, kako bi Slovenija najbolj učinkovito prispevala k blaženju podnebnih sprememb, moramo pogledati, kateri sektorji prispevajo največ toplogrednih plinov. V Sloveniji so to promet, energetika, kmetijstvo in industrija, kar precejšen delež pa tudi raba energentov v gospodinjstvu. Vse možnosti, ki jih naštevate, bomo v Sloveniji morali Bližnja prihodnost pa se je že začela. izkoristiti in upoštevati, če bomo želeli drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in slediti Seveda. Bližnja prihodnost, tja do leta 2040, je zelo ciljem EU. Ta ima namreč zelo ambiciozne načrte neodvisna od našega uspeha blaženja. Toplogredni za zmanjševanje izpustov. Posebej za obdobje po plini v ozračju so zelo dolgoživi, metan v ozračju letu 2030. Tehnološki razvoj je za zmanjšanje iz- ostane okoli 10 let, ogljikov dioksid pa celo 200 pustov nujen. Ni pa dovolj, da se zanašamo samo let. Torej, tudi če takoj prekinemo izpuste vseh Mag. Mojca Dolinar nanj. Kot ste že sami ugotovili, bo za učinkovito toplogrednih plinov, bodo tisti, ki so se nakopičili blaženje nujna sprememba sistema vrednot. Pri v ozračju od začetka industrijske dobe, delovali v vseh zgoraj naštetih sektorjih, z izjemo kmetijstva, ozračju še kar nekaj desetletij. Segrevanja ozračja je glavni razlog za izpuste toplogrednih plinov ne moremo zaustaviti naenkrat, lahko pa ga omeraba energije. To moramo nujno zmanjšati, kar pa jimo. Učinki blaženja se bodo začeli kazati nekje bomo lahko naredili samo z drastičnim zasukom po letu 2040. Po tem letu bo razvoj svetovnega bo povprečno število v sistemu vrednot. Politika ima tu lahko dvojno podnebja bistveno drugačen, če bomo v naslednjih vročih dni, ko najvišja desetletjih uspeli omejiti izpuste toplogrednih vlogo. Najprej, da spodbuja spremembe v družtemperatura zraka benem sistemu vrednot, hkrati pa tudi postavlja plinov, kot če jih ne bomo. Če govorimo v jeziku preseže 30 °C, v nižinah nujne okvire za preusmerjanje razvoja, ne samo povprečne temperature zraka, za Slovenijo to Slovenije že v naslednjih družbe, v bolj trajnostnega. Tu vidim zelo veliko pomeni okoli 3 °C. dveh desetletjih. moč v učinkovitem izobraževalnem sistemu, ki Kako ste pridobivali podatke za izračun posamepa seveda ne bo prineslo rezultatov že jutri. Ne znih scenarijev? smemo pa čakati samo na korake politike. Ravno v preusmerjanju družbe ima posameznik veliko moč. Podnebne projekcije za Slovenijo smo izračunali na podlagi simulacij šestih različnih podnebnih Toda kako lahko posameznik vpliva, da bo na pri- modelov, ki smo jih pridobili iz evropske baze mer Slovenija doživela pri izpustih TGP zmerno podnebnih modelov. Vhodni podatki v te modele optimističen scenarij? Kakšna je torej naša bližnja so bili že zgoraj omenjeni trije različni scenariji podnebna prihodnost? izpustov toplogrednih plinov: optimistični, zmerPo mojem mnenju ima pri blaženju podnebnih no optimistični in pesimistični scenarij. Modelske sprememb posamezniki zelo veliko moč. Za iz- simulacije za preteklih petdeset let smo primerjali puste toplogrednih plinov je v največji meri kriva z meritvami in nato sistematične napake monaša velika energijska potratnost. Ta je tako ve- delov odpravili iz simulacij za prihodnost. Šele lika, da ji ne bomo mogli zadostiti samo z boljšo na teh podatkih smo nato izračunali, kako bo tehnologijo in zamenjavo fosilnih energentov z za posamezen scenarij izpustov toplogrednih obnovljivimi viri. Zato posameznik lahko nare- plinov prihodnje podnebje odstopalo od danadi ogromno na ta način, da omeji svojo porabo šnjega. Uporaba celega ansambla modelov nam energije. Pa tu ne mislim samo primarne energije, je omogočila, da smo ocenili tudi negotovost in pač pa tudi tisto, ki je potrebna za proizvodnjo zanesljivost projekcij. Ti dve sta poleg ugotovljene in transport dobrin, ki jih nujno ne potrebujemo. spremembe podnebja zelo pomemben podatek za Ovrednotiti moramo svojo energijsko porabo in načrtovalce in odločevalce.

20.000

134/135

spremeniti življenjski stil. Torej prehranjevalne navade, transport, počitnikovanje, potrošniške navade, recikliranje. Energijo lahko prihranimo z izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, saj na ta način zmanjšamo rabo energije tako za ogrevanje kot za hlajenje. Če to naredim jaz, tega naučim svoje otroke, dam zgled prijateljem, znancem…, se tako počasi začnejo spremembe v družbi. Najhujša napaka je, da zaradi tega, ker je naš doprinos majhen, ne storimo nič.

foto: osebni arhiv

vrednot ali ozaveščenost politike, ki bi morala dosledno spodbujati novo razvojno paradigmo trajnostnega razvoja in ekološko modernizacijo postaviti med prioritete?

Signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo Jože Volfand Ni naključje, da je v programu Sklada za podnebne spremembe v prihodnjem letu na prvem mestu navedeno sodelovanje z gospodarstvom. Sredstva sicer niso velika, a dajejo jasen signal gospodarstvu, da so potrebne naložbe za prehod v nizkoogljično družbo. Tako Barbara Simonič, ki v Oddelku za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor skrbi za delo Sklada, predstavlja strukturo porabe sredstev in nekatere nove ukrepe. Sredstva Sklada so odvisna od prodaje emisijskih kuponov na javnih dražbah, zato še ni povsem jasno, koliko sredstev se je nabralo, a načrtujejo prilive v višini 62 milijonov evrov v letu 2019. Upravičenci, ki se bodo javili na razpise, bodo morali izpolnjevati več meril. Prve razpise bodo začeli pripravljati takoj po sprejemu Programa dela sklada. Objavljeni bodo predvidoma že v začetku prihodnjega leta.

foto: www.shutterstock.com

42 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Sklad za podnebne spremembe

Sklad za podnebne spremembe je del proračuna RS in je namenski sklad, prispeva torej k projektom, ki so namenjeni blaženju in prilagajanju podnebnih sprememb. Iz katerih virov se Sklad financira, po katerih pravilih se pridobivajo sredstva iz sklada in kdo z njim upravlja?

Zakon o varstvu okolja v 128. členu določa, da se v okviru državnega proračuna kot proračunski sklad ustanovi Sklad za podnebne spremembe zaradi sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Gre torej za proračunski sklad, v katerega se v skladu z ZVO stekajo prihodki iz prodaje emisijskih kuponov, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov za naprave in operaterje zrakoplovov. Prihodki pa se porabijo za izvedbo potrebnih ukrepov v EU in tretjih državah, pri čemer se skladno z zakonodajo EU mora vsaj 50 % sredstev porabiti za podnebne ukrepe, ki so opredeljeni v Direktivi o pravilih trgovanja. ZVO tudi določa, da s sredstvi sklada Sklada za podnebne spremembe upravlja Ministrstvo za okolje in prostor.

Sredstva sklada za leto 2019 so odvisna od prodaje emisijskih kuponov na javnih dražbah. Koliko sredstev pričakujete in ali je lahko izvedba programa ogrožena, če Slovenija ne bo prodala toliko kuponov?

V programu smo zapisali, da pričakujemo prilivov v višini 62 milijonov evrov, torej v približno enaki višini, kot so bili prilivi v sklad v letu 2018. Ob tem je napovedovanje višine prilivov izjemno nehvaležno delo, saj je negotovost glede višine prihodnjih prilivov

134/135

43 Emisije iz prometa v Sloveniji naraščajo bolj kot BDP. Katere ukrepe za zmanjšanje emisij TGP v prometu bo sklad financiral prednostno?

Res je, promet je sektor, v katerem imamo največ izzivov. Je tudi edini sektor v sektorjih zunaj ETS, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 Zmanjševanje emisij v prometu. Novi so posapovečale, in sicer kar za 28,7 %. Ob tem promet mezni ukrepi znotraj poglavij, za spodbujanje predstavlja kar polovico vseh emisij v ne-ETS sekuporabe lesa, raziskave, razvoj in inovacije. Pri torju, v katerem imamo zavezujoč cilj kot država, tem so sredstva za RRI prvenstveno namenjena za projekte s potencialom za prijavo na Inovacijski zato lahko negotovost gibanja emisij ogrozi tudi sklad EU. Potem gre še za podnebne aktivnosti izpolnjevanje ciljev Slovenije v letu 2020, posebej širše civilne družbe in za celotno poglavje pri- pa v letu 2030. Zato v letu 2019 načrtujemo nekaj lagajanja podnebnim spremembam. S področja novih ukrepov. Gre za spodbude podjetjem za prilagajanja se pomemben del sredstev namenja naložbe v trajnostno mobilnost, sofinanciranje sofinanciranju programov odprave posledic narav- nakupa novih vozil za prevoz potnikov, in sicer nih nesreč, ki močno bremenijo proračune mini- samo vozil na elektriko in vodik, kar je novost. strstva in občin v zadnjih letih. Kot primer dobre Novost bo tudi razširitev upravičencev na vse prakse lahko izpostavim integralni LIFE projekt občine ter možnost sofinanciranja nakupa tudi CARE4CLIMATE. MOP ga je pripravil v sodelova- električnih turističnih vlakcev s strani občin in nju z širokim konzorcijem partnerjev na področju podjetij. Pomembno je poudariti, da se bo spodpodnebnih sprememb, in sicer v podporo ukrepom bujalo le trajnostno mobilnost, kar obsega javni zniževanja emisij z informiranjem, ozaveščanjem, potniški promet, kolesarjenje in peš hojo, ter le izobraževanjem, pa tudi z razvojem programov, najčistejša goriva, to so vodik in elektrika. sistemskih rešitev in instrumentov za prehod v V programu porabe sredstev sklada je na prvem nizkoogljično družbo. Gre za projekt, ki bo trajal mestu navedeno sodelovanje z gospodarstvom, ki 8 let, s pričetkom v letu 2019, in poleg vodilnega so mu med drugim namenjene finančne spodbude partnerja, to je MOP, vključuje še 14 partnerjev iz za naložbe v trajnostno mobilnost in za začetne tuje javnega in zasebnega sektorja, akademske sfere, investicije. Je gospodarstvo naključno omenjeno na prvem mestu? Katere naložbe imajo prednost? in nevladnega sektorja.

Prednostni ukrepi?

Katera merila morajo upoštevati interesenti, ki se bodo odločili za sodelovanje pri razpisih sklada?

1

Ni naključno. Prav ste ugotovili, da je navedeno na prvem mestu. Z razlogom. Gre za prepoznane

Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/95).

Za 28,7 % so se povečale emisije v sektorju promet v obdobju 2005–2016.

Pomembno je poudariti, da se bo spodbujalo le trajnostno mobilnost, kar obsega javni potniški promet, kolesarjenje in peš hojo, ter le najčistejša goriva, to sta vodik in elektrika.

december 2018

v trajnostno mobilnost, za velika podjetja možnost sofinanciranja novih investicij in za podporo MSP za razvoj novih proizvodov, storitev in/ali modelov.

A podrobnosti še niso dorečene.

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

velika in to zaradi različnih dejavnikov. Prihodki Kot usmeritev lahko uporabijo merila, ki smo jih v sklad so odvisni od števila kuponov na javnih zapisali v Programu sklada in določajo upravičene dražbah, od višine cene kuponov, ta se spreminja namene glede na 6 kriterijev. Prvi je kriterij prina vsaki dražbi in je v letu 2018 variirala od 5 do spevka k ciljem na področju podnebnih sprememb. tudi 25 in več evrov na enoto, od sprememb EU Gre za to, da morajo vsi ukrepi jasno opredeliti zakonodaje, umika ali povečanja števila kuponov prispevek k doseganju ciljev na področju blažeiz rezerve, in drugega. Morda pa velja omeniti nja podnebnih sprememb v obliki zmanjševanja tudi, da sredstva sklada iz prejšnjih let ostajajo emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske neporabljena. Ključno je bilo pospešiti porabo s učinkovitosti in/ali povečanja deleža obnovljivih kadrovsko okrepitvijo dela ministrstva, ki upravlja virov energije. Drug kriterij je kriterij izpolnjevas skladom, da se bodo lahko izvedli javni razpisi, nja mednarodnih obveznosti, pri čemer gre za širše pozivi in naročila. Sprejeti ZIPRS omogoča doda- ali ožje mednarodne obveznosti v okviru EU, za tno zaposlitev 10 oseb za določen čas za ta namen. izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Barbara Simonič, Oddelek za Za leto 2019 je Program porabe sredstev pri- Slovenije v okviru globalnih podnebnih prizade- podnebne spremembe na pravljen. Katerim ukrepom bo namenjeno največ vanj v skladu s Pariškim sporazumom in določili Ministrstvu za okolje in prostor 4. člena Okvirne konvencije Združenih narodov o sredstev in kakšna bo struktura porabe? spremembi podnebja1.

V letu 2019 smo prvič predvideli sredstva tudi za podjetja, to je poglavje Sodelovanje z gospodar- Pomembni so še naslednji kriteriji: kriterij dodane stvom. Do sedaj se s tem na MOP nismo ukvarjali, vrednosti, kriterij doseganja sinergij in kriterij nimamo niti prijavljenih shem državnih pomoči, učinkovitosti. Nenazadnje pa je izjemno pomemzato bo od nadaljnjih procesov in sodelovanja z ben kriterij, ki pravzaprav omogoča podlago za MGRT odvisno, kako uspešno bomo sredstva na- odločitev o uvrstitvi posameznega projekta v menili podpori prehoda v nizkoogljično družbo v program za leto 2019, to je kriterij pripravljenost sodelovanju z gospodarstvom. Sredstva so sicer za izvedbo. Tu imamo veliko izzivov tudi na mininamenjena trem ukrepom. Dopolnitvi poziva Eko strstvu, saj upravičenci pogosto niso pripravljeni sklada za sofinanciranje naložb v OVE in URE z do- na sofinanciranje, zato se poraba sredstev zamika datnimi možnostmi sofinanciranja naložb podjetij skozi leta.

44 zmanjšanja emisij do leta 2050 so cilji, ki nas obvezujejo.

Zakaj sta pri spodbujanju rabe obnovljivih virov izpostavljena le trajnostna lesena gradnja in gradnja HE Mokrice?

PODNEBNI DOSJE

134/135

80–95 %

potrebe po sodelovanju z gospodarstvom ob za- Sklad bo zopet podprl razvoj v dveh sektorjih, ki vedanju, da so sredstva sklada, sicer relativno so v pristojnosti MOP, to je ohranjanje narave in majhna in omejena, a ključna, saj morajo dati biotska raznovrstnost ter odprava posledic naravjasen signal in spodbuditi investicije za prehod nih nesreč. Poleg tega bodo po predlogih prejetih v v nizkoogljično, podnebno odporno in krožno go- času javne obravnave in medresorskega usklajevaspodarstvo. Ta sredstva morajo torej imeti učinek nja dodatna sredstva predvidena tudi za projekte finančnega vzvoda, saj nam sicer brez sodelovanja za izgradnjo in obnovo večnamenskih akumulacij, zasebnega sektorja prehoda v trajnostno družbo ki imajo več funkcij in so tako pomembne tudi za ne bo uspelo izvesti. Cilji do leta 2050, ki nas ob- prilagajanje podnebnim spremembam preko gradivezujejo k zmanjšanju emisij za 80-95 %, pomenijo tve odpornosti na vplive podnebnih sprememb, ki popolno transformacijo načina delovanja družbe. se kažejo v obliki večje pogostosti in intenzivnosti Gospodarstvo pri tem igra pomembno vlogo. suš in poplav.

Področja učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) so področja v pristojnosti MzI, energetike, kjer tudi pripravljajo programe in zagotavljajo sredstva za te namene. Sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije se zagotavljajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, pri čemer sredstva Eko sklad namenja ukrepom, ki izkazujejo doseganje prihrankov energije na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije. Področje obnovljivih virov energije obravnava in podpira MzI v okviru podpornih shem, potrdil o izvoru in omogočanja samooskrbe z električno energijo iz OVE. Med drugim.

Sredstva Sklada za podnebne spremembe so tako namenjena le področjem URE in OVE, ki izpolnjujejo navedenih 6 kriterijev in so v pristojnosti MOP.

foto: www.shutterstock.com

Večja ranljivost Slovenije se kaže v pogostejših in intenzivnejših naravnih nesrečah v zadnjih letih.

Kaj bo v letu 2019 sofinanciral sklad in kaj bo zajel predviden Akcijski načrt za izvedbo nujnih ukrepov na plazovih malega in srednjega obsega?

Integralni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je namenjen izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Gre za več aktivnosti. Kaj lahko v okviru projekta načrtujejo občine in regije na področju trajnostne mobilnosti in energetskega načrtovanja? Kateri projekti LIFE so še namenjeni blaženju ali prilagajanju podnebnim spremembam?

Občine in regije bodo pomemben deležnik projekta LIFE CARE4CLIMATE, saj bodo mnogi ukrepi naslavljali prav aktivnosti v njihovi pristojnosti s področja trajnostne mobilnosti in energetike.

Prav tako bo projekt prispeval k boljši usposobljenosti tudi na drugih ključnih področjih, kot je zeleno javno naročanje. V okviru skupine ukrepov s področja trajnostne mobilnosti bodo regije in občine na primer naslovljene z novimi smernicami za pripravo Celostnih prometnih strategij, spodbudami za pripravo in izvedbo kampanj v okviru Evropskega tedna mobilnosti in platformo za trajnostno mobilnost in povezan javni potniški promet. S področja energetike bodo občine in regije spodbujene k pospešitvi energetske prenove stavb v stanovanjskem sektorju s sklopom aktivnosti promocije, usposabljanja, načrtovanja financiranja ter priprave finančnih instrumentov, vključno z njihovim testiranjem z demonstracijskimi projekti in drugim.

LIFE program je doslej v Sloveniji podprl dva t.i. tradicionalna projekta. Tradicionalni projekti so s strani sklada sofinancirani v višini do 20% upravičenih stroškov in tako bo ostalo tudi v prihodnje.

Sklenjeni imamo pogodbi za dva odobrena projekta, in sicer s področja prilagajanja LIFE ViVaCCAdapt in s področja blaženja LIFE Podnebna pot 2050.

december 2018

Kdaj bodo razpisi za sredstva?

Javni pozivi, ki jih izvaja Eko sklad, se bodo nadaljevali, sredstva se bodo zagotavljala brez prekinitve. Javna naročila in razpisi za namene, pri katerih je predviden ta način, bodo lahko pripravljeni takoj po sprejemu programa, predvidoma že v začetku leta 2019.

45

Ogljični kuponi

Kaj zahteva nova zakonodaja?

Nova zakonodaja z 8.4.2018 predvideva dva nova mehanizma oziroma sklada, ki bosta energetsko intenzivnim industrijskim sektorjem in elektroenergetskemu sektorju omogočile inovacijske in naložbene izzive prehoda na nizkoogljično gospodarSeptembra je Nemčija napovedala, da bo po 9. nostvo. Inovacijski sklad bo namenjen financiranju vembru bistveno znižala število emisijskih kupoinovacij v energetskem sektorju, Modernizacijski nov, ki jih ponudi uporabnikom na avkciji. Nemčija sklad pa bo moderniziral obstoječo energetsko bo tako do konca leta znižala število emisijskih infrastrukturo v desetih najmanj razvitih držakuponov na avkcijah za 22 mio kuponov. To predvah EU. Če hoče Evropska Unija doseči cilje glede stavlja približno 5,2 krat več emisijskih kuponov, zmanjšanja emisij pri povečanju deleža OVE in kot jih Republika Slovenija preko avkcije draži v pri boljši energetski učinkovitosti, mora od leta celem letu (EUA= European Union Allowance = 2011 do leta 2030 vsako leto nameniti za inveemisijski kuponi). Znižanje ponudbe Nemčije je sticije približno 38 milijard EUR, to je vrednost primarno vplivalo na rast cen emisijskih kuponov. GDP Slovenije.

Sredi septembra je dosegla svojo najvišjo vrednost 25 EUR na tono. Drugi pomembni razlog je uvedba SID banka je v Sloveniji uradna dražiteljica emisijMarket Stability Reserve mehanizma, s katerimi skih kuponov. Kateri zavezanci se udeležujejo avkcij Evropska Unija vpliva na ponudbo oziroma koli- in kako pridejo do kuponov? čino emisijskih kuponov, ki se dražijo na avkciji. Republika Slovenija bo v letu 2018 na avkcijah Market Stability Reserve je mehanizem, ki bo začel EUA prodajala 4.289.500 emisijskih kuponov delovati v letu 2019 in bo znižal količino emisij- EUA, za EUAA (aviacija) pa 6.500 emisijskih kuskih pravic na letnem nivoju za 24%, kar pomeni ponov. Sistem, koliko emisijskih kuponov pripada približno 400 mio EUA. Da bi dosegli cilj EU za posamezni državi, je določen na nivoju Evropske zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta unije. Naloga dražbenega sistema oziroma EEX 2030, morajo sektorji, ki jih pokriva sistem EU za borze je, da določajo in objavljajo časovni razpored trgovanje z emisijami (EU ETS), zmanjšati emisije dražb in ocenjene količine pravic, ki bodo prodane za 43 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2005. V tako na dražbi, kot jo je določila in objavila Komisija. imenovani Fazi IV, 2021-2030, se predvideva, da Za Republiko Slovenijo je bilo določeno, da se na se bo količina brezplačnih emisijskih pravic, ki jih vsaki dražbi EUA draži 32.000 emisijskih kuponov. dobijo uporabniki, zmanjšala od trenutnih 1,74 % Število emisijskih kuponov na posamezni dražbi

Matjaž Stritih, namestnik direktorja v Oddelku za zakladništvo v SID banki

PODNEBNI DOSJE

na letnem nivoju na 2,2 % od leta 2021 naprej.

Za 43 % morajo sektorji, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), zmanjšati emisije v primerjavi z ravnjo iz leta 2005, da bi dosegli cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

38 milijard EUR mora Evropska Unija od leta 2011–2030 vsako leto nameniti za investicije, če hoče doseči cilje glede zmanjšanja emisij pri povečanju deleža OVE in pri boljši energetski učinkovitosti.

december 2018

Po najnovejših podatkih se v Sloveniji zaradi gospodarske rasti povečujejo emisije toplogrednih plinov.

Hkrati se je na trgu močno povečalo zanimanje za ogljične kupone, ki dovoljujejo izpuste, čeprav je njihova cena zelo poskočila. Kaj je povzročilo burno odzivanje trga ogljičnih kuponov, predvsem poljska zahteva po intervenciji EU?

foto: osebni arhiv

Če želi EU do leta 2030 doseči cilje pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, glede večjega deleža obnovljivih virov energije v energetiki in izboljšati energetsko učinkovitost, bo morala letno nameniti za naložbe 38 milijard EU. Nova zakonodaja odpira, ugotavlja Matjaž Stritih, ki je kot namestnik direktorja v Oddelku za zakladništvo v SID banki odgovoren za avkcije emisijskih kuponov in za izdajo prve zelene obveznice banke, nove priložnosti intenzivnemu industrijskemu in elektroenergetskemu sektorju z dvema skladoma. Precejšnje spremembe doživlja trg ogljičnih kuponov, ki naj bi jim cena strmo porasla. Sicer pa se SID banka lahko pohvali, da je med prvimi izdajatelji zelenih bančnih obveznic v osrednji Evropi.

134/135

Več možnosti za okoljske naložbe, v Sloveniji tudi zelena obveznica

46 134/135

40

Post-trilogue agreement no EU ETS brexit EU ETS brexit

35

Zgodovinsko

Napoved

EUR/t, nominalno

30 25 20 15 10 5 0 2008

2010

2012

2014

2016

2018

2020

2022

2024

2026

2028

2030

PODNEBNI DOSJE

Slika 1: Napoved gibanja cene emisijskih kuponov, vir Bloomberg

december 2018

Proizvajalci električne energije, torej elektrarne, pa že od leta 2013 nimajo več brezplačnih emisijskih kuponov, temveč morajo vse kupiti.

je izračunano na osnovi letnega števila emisijskih niso prisotne na slovenskem bančnem ali kapitalkuponov, ki se deli s številom dražb v posame- skem trgu. Sodelovanje SID banke pri izdaji zelene znem letu. V tretji fazi (2013-2020) je določena obveznice podjetja GEN-I Sonce je dober primer centralna zgornja meja v Evropski uniji. Celotni poslovne prakse in načina našega delovanja. Začel obseg toplogrednih plinov, ki jih lahko oddajajo se je kot ideja znotraj naše hiše, nato prenesla na elektrarne, tovarne in druge fi ksne naprave, ki jih slovensko podjetje, potem smejo skupaj nadgrapokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU dili z izdajo prve zelene podjetniške obveznice v ETS), omejuje "zgornja meja" števila emisijskih Republiki Sloveniji. Izdajatelj, GEN I Sonce, je za kuponov. Znesek za leto 2013 iz fi ksnih naprav je izdajo zelene obveznice dobil mednarodno nabil določen v višini 2.084.301.856 pravic. V tretji grado s strani mednarodnega združenja Climate fazi se ta zgornja meja letno zmanjšuje z linearnim Bonds Iniciative. faktorjem zmanjšanja v višini 1,74% povprečne Kaj lahko pričakujejo podjetja od zelene obveznice? skupne količine emisijskih kuponov, izdanih letno v obdobju 2008-2012. (vir:https://ec.europa.eu/ Veliko. SID banka je izdala prvo zeleno obveznico, ki je skladna z mednarodnimi standardi (Green clima/policies/ets/cap_en).

Bond Principles) in vsebuje ključna dokumenta V tretji fazi, 2013-2020, je 57 % vseh kuponov Okvir zelene obveznice. Ima podeljeno pozitivprodano na avkcijah, ostali kuponi so brezplačni. no mnenje mednarodno priznanega podjetja Obseg brezplačnih emisijskih kuponov se vsako Sustainalytics. Izdaja 75 mio EUR zelene obveleto zmanjšuje, tako da bo ob koncu tretje faze, znice na mednarodnem trgu kapitala pomeni leta 2020, samo še 30 % brezplačnih kuponov. zavezanost banke skupaj s tujimi in domačimi Proizvajalci električne energije, torej elektrarne, investitorji k ohranjanju okolja s financiranjem pa že od leta 2013 nimajo več brezplačnih emisij- okolijskih projektov. Izdaja zelene obveznice SID skih kuponov, temveč morajo vse kupiti. V obdobju banke je prva v tem delu Evrope. Odraža pripravlje2013 do 2016 so države članice od avkcij emisijskih nost SID banke prilagoditvam dogajanju na trgu kuponov prejele 15.8 mrd EUR. kapitala in potrebam strank. Kot vodilna finančna Za Slovenijo je določeno, da se na vsaki dražbi inštitucija na področju financiranja okoljskih prodraži 32 tisoč emisijskih kuponov EUA (European jektov in krožnega gospodarstva bo pridobljena Emission Allowances). Kako uspešne so družbe? sredstva z izdajo zelene obveznice namenila zeAli lahko visoke cene ogljičnih kuponov čez čas lenim projektom na področjih obnovljivih virov odločilno vplivajo na poslovanje na primer bloka energije, energetske učinkovitosti, preprečevanja TEŠ6? in nadzora onesnaževanja, okoljsko trajnostnega Zakonsko nimamo pravice zahtevati, kdo je kupil upravljanja živih naravnih virov in rabe zemljišč, emisijske kupone, ker je vloga uradnega dražitelja čistega prevoza, trajnostnega upravljanja vode in odpadne vode, izdelkov, prilagojenih za ekološko regulatorno omejena. učinkovito in/ ali krožno gospodarstvo, proiSID banka je že sodelovala pri izdaji zelene ob- zvodnih tehnologij/ procesov in zelenih gradenj. veznice skupine GEN-I pri njihovem projektu za Zelena obveznica predstavlja enega izmed najbolj naložbo v mikro sončne elektrarne. Zdaj bo SID ugodnih virov za financiranje okoljskih projektov, banka izdala svojo zeleno obveznico. Zakaj in za ki jih bo SID banka prenesla na končne upravikatere projekte bo namenjena? Kaj prinaša podčence-podjetja. Moram poudariti, da je SID banka jetjem, kaj so njene prednosti v primeri z drugimi ena izmed prvih izdajateljev zelenih obveznic v možnosti financiranja okoljskih naložb? osrednji Evropi in je tako »prehitela« države in Mandat in tudi odgovornost SID banke je, da finančne institucije iz Češke, Slovaške, Hrvaške vzpodbuja storitve in finančne inštrumente, ki še in Madžarske.

47

Mreža ENSVET

Kaj zagotavlja Eko sklad in kaj je naloga lokalne skupnosti, saj sedanja pokritost Slovenije kaže na zelo različen odziv v posameznih delih Slovenije?

Občina zagotavlja ustrezen prostor, ki omogoča prost in enostaven dostop vsem občanom, vse materialne pogoje za delovanje svetovalne pisarne, naročanje strank v času, ko svetovalna

Kaj lahko pridobijo občani s svetovalno pisarno in kaj jim nudijo energetski svetovalci?

Brezplačne in aktualne strokovne informacije na področjih, ki se nanašajo na učinkovito rabo in/ali rabo obnovljivih virov energije v eno/dvodružinskih hišah in večstanovanjskih stavbah oziroma posameznih gospodinjstvih ter svetovanje in

Eko sklad zagotavlja ustrezno usposobljene energetske svetovalce.

max. 20 km do najbližje svetovalne pisarne

december 2018

pisarna ne posluje, na telefonsko številko občine ter promocijo svetovanja in svetovalne pisarne v občinskih glasilih, lokalnih medijih, lokalnih dogodkih in razstavah ter na internetni strani občine.

Najpogosteje je odziv in sodelovanje občin pogojen Glede na dobro razporejenost svetovalnih pisarn z razpoložljivimi sredstvi proračuna. Eko sklad je zanimanje za sklenitev novih pogodb o njihovi zagotavlja ustrezno usposobljene energetske svevzpostavitvi relativno majhno. Cilj je, da ima vsaka tovalce, strokovno svetovanje in izvajanje izobrastranka največ 20 km do najbližje svetovalne pi- ževalnih aktivnosti za občane, kot so predavanja in objave v lokalnih medijih. sarne. To nam je skoraj uspelo že doseči.

Brezplačno energetsko svetovanje in informiranje za občane v mreži ENSVET izvaja Eko sklad v preko 53 svetovalnih pisarnah po Sloveniji. Kakšno je zanimanje občin za sklenitev pogodb o vzpostavitvi svetovalnih pisarn.

PODNEBNI DOSJE

foto: arhiv Ensvet

Več kot 53 svetovalnih pisarn po občinah brezplačno svetuje občanom, kako si lahko oskrbijo najboljše in učinkovite energetske rešitve. Ne samo, da prihranijo, ampak tudi, kako lahko pridobijo sredstva za uporabo obnovljivih virov ali za učinkovito rabo energije.

Z mrežo ENSVET želi Eko sklad svetovati in ozaveščati, a obenem spodbuditi k zmanjšanju energetske revščine. Projekt ENSVET ni od danes, a je za svetovalne pisarne relativno majhno zanimanje. Toda Katarina Kafadar, ki na Eko skladu skrbi za ENSVET, pojasnjuje, da sistemsko in sredstvi za promocijo spodbujajo delo svetovalcev šele zadnji dve leti. Kar se že pozna, saj so lani že našteli več kot 7.000 individualnih nasvetov.

134/135

Na vrata za brezplačno energetsko svetovanje trka vse več občanov

48

foto: Alenka Skamperle

134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Katarina Kafadar, Eko sklad, ENSVET

Brezplačno svetovanje za občane - mreža ENSVET

7.000 nasvetov so našteli v lanskem letu.

ozaveščanje za zmanjševanje energetske revščine Verjetno je to pripisati nepoznavanju te storitve, na domu. Svetovalna pisarna seznanja lokalne sku- ki je šele pred kratkim postala del Eko sklada. Kot pnosti z novostmi, financiranjem in usmeritvami projekt je sicer v slovenskem okolju prisoten že na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov 25 let, a sistemsko in s sredstvi za promocijo šele energije za občane in sodeluje v dogovorjenih vse- zadnji dve leti. Prepoznavnost mreže ENSVET se binah akcijskega načrta energetske zasnove občine. tako postopoma krepi, kar potrjuje podatek, da Ali je več zanimanja za energetsko sanacijo stavb smo lani izvedli preko 7.000 individualnih nasveali občane zanima bolj energetska varčnost in ener- tov, pri čemer predavanja in članki svetovalcev niso vključeni. getsko upravljanje stavb ali stanovanja?

Večina svetovanj se nanaša na nove investicije s področja energetske sanacije stavb in novogradenj v skoraj nič energijskem razredu. Z osveščanjem v lokalnem okolju in medijih se pogosteje pojavljajo tudi vprašanja o zmanjševanju rabe energije in povečanju bivalnega ugodja.

Kje lahko občani pri energiji najbolj prihranijo in kako najbolj prispevajo k čistejšemu zraku?

V zadnjem obdobju so za URE in OVE tudi občanom namenjene različne spodbude, krediti oz. nepovratna sredstva. Ali so občani o teh možnostih dovolj seznanjeni, se energetska osveščenost krepi?

V katere projekte je še vključena mreža ENSVET?

Ločimo mehke ukrepe in investicijske ukrepe, ki vodijo k prihrankom energije in čistejšemu okolju.

Med mehke ukrepe štejemo spremembo obnašanja, kot so nižja temperatura v stanovanju, pravilno zračenje, manj hlajenja, ugašanje luči, uporaba Kako lahko pride občan do energetskega svetovalca, kaj mora prinesti s seboj v svetovalno pisarno? javnih prevoznih sredstev, kolesa, hoje ipd. Vse to smo strnili v priročni brošuri, ki si jo lahko naSvetovalne pisarne po večini delujejo v popoldanložite v razdelku naše spletne strani »Varčevanje z skih urah. Za termin svetovanja se je potrebno energijo«. Če jo želite v tiskani obliki, nam pišite na naročiti na telefonski številki, ki je navedena ekosklad@ekosklad.si. Glede investicijskih oblik na spletni strani posamezne svetovalne pisarne. varčevanja je najpogostejši ukrep menjava oken, Stran s svetovalnimi pisarnami najdete na https:// kurilnih naprav in izolacija toplotnega ovoja stavensvet.ekosklad.si/pisarna/imenik. Prav tako be. Za te in številne druge ukrepe nudi Eko sklad lahko za kontakt pokličete na 080 16 69, kjer vam nepovratne spodbude in ugodne kredite. Na naši posredujemo kontakt najbližje pisarne. V pripravi za leto 2019 je tudi spletna aplikacija, kjer bodo spletni strani www.ekosklad.si lahko preberete lahko stranke termin rezervirale preko spleta. osnovne značilnosti posameznih investicijskih V svetovalni pisarni stranka dobi obširnejše in ukrepov prav tako v razdelku »Varčevanje z enercelovitejše individualno svetovanje. Navadno se gijo« pod poglavjem »Tehnični listi«. ob širokih temah, kot so celovita obnova, me- Ali se podjetja vse pogosteje odločajo za sončne njava ogrevanja ipd. med pogovorom in novimi panele? informacijami porajajo dodatna vprašanja. Tako Za rabo sončne energije za samooskrbo je vse več stranke prosimo, da se na svetovanje pripravijo. povpraševanja tako s strani občanov kot podjetij.

Prinesejo fotografije obstoječega stanja, morebitno projektno dokumentacijo, načrte, skice in predra- Lani smo prejeli okrog 1000 vlog občanov, letos čune, da si svetovalec o problematiki lahko ustvari že dobrih 1300 za spodbude pri postavitvi sončnatančnejšo sliko. Po pogovoru svetovalec pripravi ne elektrarne za samooskrbo v gospodinjstvih. S poročilo o svetovanju s povzetkom pogovora, na- pozivom za nepovratne spodbude za podjetja smo potki in morebitnimi dodatnimi informacijami, pričeli šele letos jeseni. Do sedaj vloge za dodelitev ki ga stranka praviloma prejme po elektronski nepovratnih sredstev za gradnjo sončne elektrarpošti oziroma, po dogovoru, po navadni pošti. V ne za pravne osebe nismo prejeli, a zanimanja je pisarnah so na voljo tudi različni informacijski kar nekaj. Za podjetja se pričakuje več naložb v listi in druga strokovna literatura ter različni pri- okviru podporne sheme spodbujanja proizvodnje meri materialov, oken in ostalih vzorcev, ki si jih električne energije, ki jo izvaja Ministrstvo za stranke lahko ogledajo. infrastrukturo oziroma Borzen.

Svetovalci sodelujejo z Ekošolami pri organizaciji različnih delavnic in predavanj v vrtcih, šolah in srednjih šolah. Izpostavila bi projekt ZEROSe, nedvomno. Tudi na svetovanja prihajajo z zelo zmanjševanje energetske revščine občanov, kjer specifičnimi strokovnimi vprašanji, saj internet strokovni sodelavec na centru za socialno delo in sodobni mediji ponujajo kopico informacij. prejemnikom denarnih socialnih pomoči predMed vsemi informacijami je težko izluščiti, kaj je stavi brezplačno energetsko svetovanje na domu. ustrezno za odgovore in rešitve, ki jih potrebuje Vsako obiskano gospodinjstvo poleg nasveta prejposameznik. Tu nastopi mreža ENSVET, ki lahko me tudi paket brezplačne opreme za zmanjševanje konkretno svetuje za vsak posamezen primer rabe energije in vode, na primer varčne sijalke, občana. podaljški za električno energijo s stikalom za izKje so vzroki, da občani še vedno premalo išče- klop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za jo brezplačno strokovno pomoč energetskih okna in podobno. Zainteresirani občani na CSD-ju svetovalcev? izpolnijo in oddajo prijavnico.

49

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

foto: www.shutterstock.com

foto: www.shutterstock.com

Gaja Brecelj

Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti.

december 2018

Kadar v širših ali ožjih skupnostih razmišljamo o viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in bodočnosti, ki jo želimo zase in za svoje zanamce, lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski delovnih mestih, ohranjeni naravi, gospodar- viri, ki se ne pustijo ujeti v ozke okvire. Dosežemo skem napredku ter neonesnaženem okolju. Cilji, jih lahko samo, če se povežemo kot skupnost in si ki si jih zastavljamo, intuitivno povzemajo vse za njih skupaj prizadevamo. pomembnejše dejavnike, s katerimi merimo blaginjo prebivalk in prebivalcev Slovenije in njeno Skupnostno upravljanje z trajnost. Iščemo ne le višine, ampak tudi enakost življenjskimi viri je obetaven razvojni porazdelitve materialnih dobrin; ne samo števila model, ki lahko sinergijsko odgovori delovnih mest, ampak tudi njihovo kakovost in na velike izzive, ki so nam skupni kot primerno razmerje s prostim časom; dostojno stanovanje in dostopnost izobraževanja za vse, ki človeški civilizaciji in planetarnemu se želijo izobraževati; zdravje, zaupanja vredne ekosistemu: podnebne spremembe, institucije, varnost, dostopnost komunikacijske upadanje biotske raznovrstnosti, infrastrukture in kulturne ponudbe; kakovost degradacija habitatov ter pohajanje zraka, ki ga dihamo, dostopnost in kakovost pitne svetovnih zalog ključnih surovin. vode, pripravljenost na izredne vremenske dogodke, oskrba z energijo po dostopnih cenah za vse in dolgoročno vzdržno ravnanje z odpadki. Pa lahko Obenem pa tudi dramatične napovedi o staranju imamo vse to? Lahko. prebivalstva in vedno večje število ljudi, ki bo v Vendar si celovite blaginje ne moremo zagotoviti prihajajočih desetletjih primoranih zapustiti svoje kot posameznik, tudi ne kot posamezni gospodar- domove zaradi nevzdržnih razmer, ki so posledica ski subjekt. Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi podnebnih sprememb ali izgube življenjskih virov,

PODNEBNI DOSJE

134/135

Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

50 134/135

zaradi varnostnih, političnih, ekonomskih in družbenih razlogov. Pogosto so ti razlogi prepleteni.

50

PODNEBNI DOSJE

trajnostnih skupnostnih praks je predstavljenih na skupnem zemljevidu na spletni strani www.

DovoljZaVse.

Takšno skupnostno in trajnostno delovanje prinaša številne sinergijske učinke: skupnostim omogoča izkoriščanje lokalnih naravnih virov za izgradnjo družbenega kapitala, ustvarjanje zelenih zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter povečanju konkurenčnosti z ozelenitvijo obstoječe industrije in gradbeništva. Zato je skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sinergijsko gonilo prehoda v niz- Številne suverene, aktivne in odgovorne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to že potrjujejo.

Dobre prakse v Sloveniji in po svetu že obstajajo in vztrajno orjejo ledino. Najdemo jih na mnogoterih področjih in v različnih organizacijskih oblikah, npr. zadruge malih kmetov, družinske ekološke kmetije, skupnostni vrtovi, alternativne ekonomije (skupna raba, izposoja, izmenjava), skupnostno trajnostno gospodarjenje s krajino, podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo (z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem) in njihovo povezovanje v verige in grozde, ekološka naselja, pa energetski skupnostni projekti, civilno-družbene skupnostne pobude, stanovanjske zadruge, alternativne valute…

Uspešne prakse spoznavamo tudi na domačih konferencah. Novembra 2018 smo organizirali že 3. nacionalno konferenco o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi. Kar 90 predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podkoogljično družbo. Evropski raziskovalni projekt jetij in državne uprave je iz prve roke spoznalo TESS, v okviru katerega so preučili več kot 60 raz- skupnostne energetske projekte hrvaške Zelene ličnih skupnostnih projektov v različnih državah energetske zadruge, vzpostavljanje stanovanjske EU, potrjuje velik potencial skupnostnih projektov skupnosti v Ljubljani pod okriljem Stanovanjske za doseganje zavezujočih ciljev zmanjševanja emi- zadruge Zadrugator in kako je Razvojna zadruga sij toplogrednih plinov.

Soča-Trenta s skupnostno elektrarno prispevala Prav lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik h kakovosti bivanja in ohranitvi vitalnosti podein varuh ohranjanja količine in kakovosti življenj- želske lokalne skupnosti. Posebej navdihujoč pa skih virov v svojem okolju, saj predstavljajo osnovo je bil tudi prispevek osrednjega govorca, praktika za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi in raziskovalca skupnostne ekonomije in družbe, Michela Bauwensa iz P2P Foundation, ki je govoril prihodnji rodovi. o eksponentni rasti skupnostnega načina delovanja in razmišljanja, ki se dogaja vsepovsod po svetu.

lokalne skupnosti so življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju.

december 2018

Takšno upravljanje ustvarja zanko, kjer koristi in dobrine ostanejo in krožijo v lokalni skupnosti, s čimer se krepi tudi sama skupnost – povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in s tem se povečuje blaginja njenih prebivalcev.

Bistvo je, da hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne blaginje na ravni, ki je za njih obvladljiva. Skupaj razmišljajo o tem, kaj želijo proizvajati, zakaj in kako, katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo.

Trajnostne skupnostne prakse so tudi v Sloveniji vedno bolj prisotne. Na skupnem zemljevidu na spletni strani www.DovoljZaVse.si jih je predstavljenih že več kot petdeset. Naj služijo kot navdih in spodbudo za prenos v druge dele Slovenije!

51

Mladi in podnebne spremembe

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

So tudi že današnji državljani in sprejemajo odločitve v zvezi s svojim življenjskim slogom. V zadnjem času močno odmevajo tako imenovane podnebne tožbe. V njih mladi z uporabo pravnih sredstev od držav in velikih onesnaževalcev zahtevajo sprejetje potrebnih ukrepov za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb. Tako uveljavljajo Zavedanje podnebnih sprememb kot naj- svojo pravico do življenja v zdravem okolju. večjega civilizacijskega izziva tega stoletja, Tudi v okviru kampanje Klima za podnebje a tudi poznavanje učinkovitih ukrepov za imajo mladi možnost političnim odločevalnjihovo preprečevanje je pri mladih prisotno. cem povedati, kaj od njih pričakujejo. Mi pa Vendar ga je potrebno še izboljšati. Današnji se zavezujemo, da bomo njihova sporočila mladi bodo v času svojega življenja posledice tistim, ki krojijo lokalne in državne politike, podnebnih sprememb občutili na svoji koži. tudi predali.

V kampanji Klima za podnebje spoznavate, koliko se mladi sploh zavedajo podnebnih sprememb in s katerimi dejavnostmi v šolah, torej s konkretno prakso, lahko zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Kje so mladi najbolj inovativni, na katerih področjih in koliko so pripravljeni spreminjati svoj življenjski slog in se odvračati od potrošništva?

december 2018

Kampanja Klima za podnebje je eden izmed projektov, s katerimi Umanotera ciljno vabi mlade k razumevanju in ukrepanju proti podnebnim spremembam. Kako lahko torej aktivno državljanstvo in življenjski slog posameznika, njegovo vedenje in ravnanje, od prevoza v šolo do prehranjevanja in sodelovanja v obnovi slovenskih gozdov, na primer, prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Pravilneje – k našemu zdravju in ravnovesju v naravi. Renata Karba, vodja projektov v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, poudarja, da so mladi zaradi svoje prihodnosti življenjsko zainteresirani za stabilno podnebje in lahko zavzeto, predvsem z lastnim ravnanjem, spreminjajo Slovenijo v zgled trajnostnega razvoja. Mladi so pri tem iznajdljivi, je prepričana Renata Karba.

134/135

Kar naredimo sami, nas najbolj zaznamuje

52 december 2018

PODNEBNI DOSJE

134/135

Omenili ste življenjski slog mladega človeka, posameznika. Zakaj?

Za 3/4 bi morali zmanjšati sedanje količine izpustov toplogrednih plinov za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb.

približno na eno četrtino sedanjih. Kaj lahko mladi storijo za blaženje podnebnih sprememb in hkrati za svoje zdravje? Kaj v prometu, kaj pri prehranjevanju in kaj pri varčevanju z energijo?

Pri življenjskem slogu so še posebej pomembne aktivnosti, ki širijo ozaveščenost in spodbujajo spremembe ravnanja ne samo na ravni posamezni- Lepa lastnost najbolj učinkovitih ukrepov je, da ka, ampak širše. V šoli, domačem okolju, lokalni prinašajo večkratne koristi. Pešačenje in kolesarskupnosti. Na številnih slovenskih šolah imajo na jenje, ki je podnebju prijaznejše od avtomobilskih primer brezmesne dneve. Ob zavedanju pomena prevozov, je tudi bolj zdravo. Enako velja za užigozdov kot ponora CO2 sta pred dobrim mesecem vanje več hrane rastlinskega izvora in manj mesa mladinski organizaciji tabornikov in skavtov so- ter mlečnih izdelkov. Zmanjšanje porabe energije delovali pri vseslovenski akciji obnove gozdov s za ogrevanje in hlajenje prostorov, uporaba enerpogozdovanjem. Kar naredimo z lastnimi rokami, getsko učinkovitejših naprav in njihovo ugašanje, nas zaznamuje veliko močneje, kot če o podnebnih kadar niso v uporabi, pa poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov prinaša tudi finančne spremembah samo beremo ali poslušamo. prihranke.

Kaj pa potrošništvo, na katerega v razpravah o trajnostni preobrazbi trgovine opozarjajo celo V vašem letaku Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb ste razvrstili možnosti, kako kot slovenski trgovci? posameznik zmanjšati izpuste toplogrednih plinov Potrošništvo, ki je eno najpomembnejših gonil glede na prihranke. Pri velikih prihrankih ste med podnebnih sprememb, je najtrši oreh. In to kljub drugim navedli življenje brez avtomobila. Ali menite, temu, da se iz dneva v dan povečuje izbira alter- da sedanja ureditev javnega potniškega prometa nativnih načinov oskrbe, kot so centri ponovne mladim omogoča bolj zeleno mobilnost? Kje se uporabe, izmenjevalnice in knjižnice reči, ki lahko mladi najbolj izkažejo pri zmanjševanju izzmanjšujejo potrebo po nakupovanju vedno novih pustov toplogrednih plinov? izdelkov. Čeprav je jasno, da neskončna rast na omejenem planetu ni mogoča, se gonja za nenehno Uporaben javni potniški promet ter zadostne in rastjo proizvodnje in potrošnje še kar nadaljuje. ustrezne kolesarske površine, ki omogočajo življeAgresivno oglaševanje in izkrivljeni cenovni si- nje brez avtomobila, so marsikje v Sloveniji še velik gnali, na primer poceni letalske vozovnice, ki ne izziv. Ampak mladi so iznajdljivi. Spretno uporavključujejo stroškov zaradi škode, ki jih v okolju bljajo različne kombinacije somobilnosti, deljenja povzročajo letalski prevozi, so za mlade še vedno avtomobilov, mestnih koles in javnega prevoza, ki jim omogočajo življenje brez lastnega avtomobila. zelo zavajajoči. Šolarji pa v vse več slovenskih krajih v šolo prihaZa preprečitev nevarnih podnebnih sprememb bi jajo s pešbusi in bicivlaki ali kot samostojni pešci morali izpuste toplogrednih plinov zmanjšati na in kolesarji. manj kot 2 toni na osebo, v Sloveniji to pomeni

Zakaj priporočate dan brez mesa? Predvsem zato, ker v Sloveniji močno presegamo uživanje mesa glede na priporočila Nacionalnega inštituta za zdravje?

Priporočilo se nanaša predvsem na zmanjšanjem uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Če ga pojemo več kot 300 g na teden, to že predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g predstavljajo resno tveganje za zdravje. Hkrati je uživanje večjega deleža hrane rastlinskega porekla eden najučinkovitejših ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki ga lahko na preprost

v Sloveniji povezuje že več kot 150 osnovnih in srednjih šol, vrtcev in dijaških domov.

Predvsem pa so šolski ekovrtovi zelo učinkovit učni pripomoček - za spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, za rokovanje z orodjem in zemljo. Ob skrbi za šolski vrt se mladi usposabljajo za oskrbo z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi lokalnimi živili, ki so zdravju in okolju najbolj prijazna.

134/135

53 Najprej se pogovorimo o vzrokih in posledicah od človeka povzročenih podnebnih sprememb.

Izsledki podnebne znanosti so sicer na voljo vsem.

Vendar le počasi pronicajo v šolske učne programe in jih mladi pogosto ne poznajo. Seveda pa se ne ustavimo pri tem, saj želimo spodbuditi njihovo Koliko lahko šolski ekovrtovi prispevajo k blaženju motiviranost za ukrepanje in ne zgolj izboljšati podnebnih sprememb? informiranosti. Zato v nadaljevanju predstavimo Pridelava zelenjave na nekaj gredicah na šolskem različne možnosti bolj trajnostnega delovanja, ki vrtu se morda zdi majhen prispevek. Pa ni tako. jih lahko vključimo v vsakodnevno življenje. Na Šolski ekovrt mladim omogoča, da vzpostavijo primer, kako se vozimo, kako se oskrbujemo s tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, hrano, kaj kupujemo in ali naj sploh kupujemo, ki omogoča varovanje okolja in narave. Mladi se Renata Karba, vodja projektov kako ravnamo z odpadki, kakšne počitnice si izseznanijo s pomenom lokalne preskrbe in samo- v Umanoteri, Slovenski fundaciji beremo itd. Predstavimo tudi primere mladinskih za trajnostni razvoj podnebno zagovorniških aktivnosti, s katerimi oskrbe z ekološko pridelano hrano. Velik pomen se mladi s političnim udejstvovanjem ali uporabo šolskih ekovrtov je torej v izobraževanju za trajnopravnih sredstev zavzemajo za sistemske spre- stni razvoj. Seveda šolski vrtički tudi prispevajo k membe. Spotoma skupaj stalno preverjamo, kaj zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov z delno bi bilo v njihovem okolju, doma, v šoli, v lokalni samooskrbo. skupnosti, najbolj učinkovito. Pogovarjamo se, kako bi k spremembam lahko sami prispevali.

Mreža šolskih ekovrtov nenazadnje

500 g zaužitega mesa na teden predstavlja resno tveganje za zdravje.

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

način v svoje življenje uvede vsak od nas. To nas nič ne stane in ne zahteva nobene infrastrukture ali tehnologije. Živinoreja povzroča tako velike izpuste toplogrednih plinov, da brez spremembe prehranskih navad, predvsem v razvitih državah, kot je Slovenija, nevarnih podnebnih sprememb ne bomo mogli preprečiti.

december 2018

Kako poteka usposabljanje mladih za podnebne spremembe, kaj je v ospredju vaših delavnic?

Slovenski program prepoznaven, vključujejo se fakultete Podnebne spremembe in podnebna pismenost. To je bila osrednja tema, ki jo je za mednarodno srečanje nacionalnih koordinatorjev programa Ekošola z vsega sveta izbrala Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje. Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola v Sloveniji, pravi, da so se ga irski otroci dotaknili, ko so predstavili njihovo skrb za oceane. V Sloveniji se, meni, premalo zavedamo, kako človekovo neodgovorno ravnanje škodi življu v morjih. Prav zato je toliko vrednejše veliko zanimanje šol za njihove izobraževalne programe, tudi za nov samostojni tematski sklop o podnebnih spremembah.

Prve delavnice so za njimi. Izvirnost mladih na osnovnih in srednjih šolah je skorajda neizčrpna. Kar zadeva fakultete in njihovo vključevanje v program Ekošola, pa mag. Gregor Cerar pričakuje, da ga bo podprla tudi univerza.

foto: Barbara Reya

54 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Program Ekošola

V novem šolskem letu ste začeli v programu Ekošola uvajati nov tematski izobraževalni sklop Podnebne spremembe. Katere vsebine so osrednje in kako jih boste izvajali v programu Ekošola?

Da. Uvajamo podnebne spremembe kot samostojen tematski sklop. S tem dopolnjujemo dosedanje teme, to so odpadki, voda, energija, trajnostna mobilnost, biotska raznovrstnost, hrana, zdravje in dobro počutje, okolica šole in ohranjanje našega sveta. Podnebne spremembe so bile že sedaj posredno vključene v nekatere aktivnosti, nismo pa jih razvijali sistematično. Na mednarodni ravni programa Ekošola pa so podnebne spremembe že prepoznan samostojni tematski sklop, kar je seveda v pomoč pri uvajanju v Sloveniji. Prvi projekt smo poimenovali enostavno Podnebne spremembe v Ekošoli. Zanj smo pridobili sredstva Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor.

Komu je namenjen?

Vzgojiteljem in učiteljem, da bodo imeli dovolj znanja in virov za izvajanje aktivnosti v ustanovah. Pripravili smo izobraževalno gradivo in učne liste za delo vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Kot osrednjo spletno plaftormo za načrtovanje in spremljanje aktivnosti v ustanovah smo nadgradili Ekoportal. Organizirali smo izobraževalne delavnice, tematske konference in druge dogodke. Podnebne spremembe bomo vključili tudi v Ekovkiz.

55 100.000 8.000

700

Kaj bo o podnebnih spremembah na vašem Ekoportalu in kaj v Ekoskladovnici?

Najprej o Ekoskladovnici. V programu Ekošola namenjamo veliko pozornosti primerom dobrih praks. Zato razvijamo Ekoskladovnico, odprto zbirko – skladovnico - dobrih okoljskih praks v slovenskih ekošolah. Tematsko bo nadgrajena tudi s podnebnimi spremembami. Predstavili jo bomo januarja 2019. Dobre prakse, namenjene vzgoji, izobraževanju in ozaveščanju za trajnostni razvoj bodo lahko v Ekoskladovnico prispevale tudi druge ustanove, društva in organizacije.

Med dejavnostmi moram omeniti ločevanje odpadkov, močni temi sta voda in energija. V zadnjih nekaj letih je povečano zanimanje za šolske vrtove in hrano. Ustanove, predvsem tiste, ki so v programu Ekošola že več let, pa se vse bolj pogosto lotevajo kompleksnejših tem, kot so trajnostna mobilnost, učinkovita raba energije, pa tudi zmanjševaje količin zavržene hrane, krožno gospodarstvo in podobno.

134/135

Na mednarodni konferenci v Radencih in na letni konferenci koordinatorjev programa Ekošola se je zbralo skupaj kar 690 udeležencev. Štirih regionalnih delavnic se je udeležilo 120 vzgojiteljev, Zelena zastava je mednarodno prepoznani okoljski učiteljev in profesorjev iz vse Slovenije, kar kaže, znak izpolnjevanja kriterijev programa Ekošola, da je zanimanje na vseh ravneh izobraževanja. ki po celem svetu deluje po enotni metodologiji Seveda pa si prizadevamo, da našim ekoordina- sedmih korakov. Program Ekošola deluje po vseh torjem ponudimo kakovostne in zanimive vsebine slovenskih regijah. Z vidika številčnosti razporejenosti pa jih je največ iz osrednjeslovenske, ter predavatelje. štajerske, prekmurske in dolenjske regije.

Pravite, da je interes na vseh šolah? Tudi na fakultetah, saj je po medijski odmevnosti in dobrih Brez izjemno zavzetih pedagoških delavcev, mentopraksah večja angažiranost mladih v osnovnem in ric in mentorjev, bomo težko dosegali cilje na poti v zeleno družbo. Kako so za svoje delo stimulirani in srednjem šolstvu? kakšna je pripravljenost za sodelovanje v projektih Mag. Gregor Cerar, nacionalni Program Ekošola se razvija na več načinov, vsaka ekošol? koordinator programa Ekošola ustanova in vsaka starostna skupina ima svoje Pripravljenost za sodelovanje v različnih okoljskih značilnosti. Vrtci in nižji razredi osnovne šole so izjemno aktivni in ustvarjalni. Njihove aktiv- projektih je veliko. V programu Ekošola v Sloveniji nosti nas iz leta v leto navdušujejo. S starostjo vsako leto sodeluje več kot 100.000 mladih in otrok pa se spreminjajo in razvijajo tudi njihova 8.000 koordinatorjev in mentorjev v več kot 700 zanimanja, saj od skupinskega dela prehajajo k slovenskih ustanovah. Lani so izvedli kar 4.500 bolj individualnemu. Veseli nas, da zanimanje za okoljskih projektov. Program Ekošola je neformalprogram Ekošola v Sloveniji izkazujejo tudi fakul- na oblika izobraževanja, zato ekokoordinatorji za tete. Njihovo vključevanje je seveda prilagojeno svoje delo niso posebej finančno stimulirani. Prav mladih, specifiki in usmerjenosti posamezne fakultete. zato je navdušujoče, kako nekateri mentorji še prav To je značilno za vključevanje fakultet v program posebej zavzeto vzgajajo, spodbujajo in ozaveščaEkošola povsod po svetu in prav zato je znotraj jo otroke in mladostnike. Zato smo jim resnično celotne mednarodne mreže Ekošola oblikovana hvaležni. Pri tem jih poskušamo spodbujati in podkoordinatorjev in posebna skupina FEE Eco-Campus, ki jo v Sloveniji pirati. Slovenski program Ekošola je prepoznan mentorjev, uvajamo kot ekofakulteto. Vključevanje fakultet kot kakovosten tudi v svetovnem merilu, kjer se je v začetni fazi povsod po svetu. V Sloveniji smo povezuje 71 držav s celega sveta. dejansko med prvimi, kjer so se v program Ekošola Kateri projekti so med mladimi najbolj priljubljeni vključile fakultete. Z doslej vključenimi odlično in kakšna je vaša ocena - se med mladimi dovolj sodelujemo. V prihodnje si želimo, da bi program hitro prebuja odgovornost za njihovo ravnanje v slovenskih ustanov sodepodprla tudi univerza tako kot v nekaterih drugih naravi in okolju? Ustvarjajo svojo prihodnost in luje v programu Ekošola državah, kjer razvijajo celo univerzitetni pristop. podnebne spremembe opozarjajo.

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

V katerih regijah v Sloveniji je med šolami največ zanimanja, da pridobijo t.i. zeleno zastavo? Kateri del metodologije sedanjih korakov je za šole najzahtevnejši?

v Sloveniji vsako leto.

4.500 okoljskih projektov so izvedli v lanskem letu.

Pred dnevi ste sodelovali na svetovnem tridnevnem srečanju nacionalnih koordinatorjev na Irskem. Kaj ste zvedeli?

S projektom Podnebne spremembe v Ekošoli bomo Podnebne spremembe je FEE, Mednarodna funposkrbeli tudi za vsebinsko in tehnično nadgra- dacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje, izbrala dnjo Ekoportala. To je platforma za vključene kot osrednjo temo našega tridnevnega srečanja. ustanove, kamor naši ekokoordinatorji vpisujejo V Corku na Irskem smo govorili o podnebnih svoje ekoakcijske načrte in poročajo o aktivnostih. spremembah in podnebni pismenosti. Zelo je bilo Odslej bodo lahko pri vsaki aktivnosti na petsto- v ospredju ohranjanje oceanov in morskih ekosipenjski lestvici ocenili, kako izbrana aktivnosti stemov. V Sloveniji se premalo zavedamo, kako pripeva k blaženju ali prilagajanju podnebnim pomembni so oceani za ohranjanje ravnovesja na spremembam. Tako bo vsaka ustanova lahko Zemlji. Irski ekošolarji so nam prikazali zemljevid spremljala svoj napredek. Primerjali bomo lahko z otoki plastike v oceanih, čistilne akcije in druge ustanove med seboj in po letih. Pri nekaterih ak- aktivnosti v lokalni skupnosti. S svojo pristnostjo tivnostih je dodana povezava do CO2 kalkulatorja. so se nas seveda zelo dotaknili.

V prihodnje si želimo, da bi program podprla tudi univerza tako kot v nekaterih drugih državah, kjer razvijajo celo univerzitetni pristop.

december 2018

Kakšen je interes med šolami?

56 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

Na OŠ Brezovica pri Ljubljani

Zemlja ima vročino, kako ji lahko pomaga Koledar prof. Gamsa Goranka Žnidar Dečman Vzgoja za trajnostni razvoj je več kot le okoljska vzgoja, saj obravnava tudi druge med seboj povezane svetovne probleme, kot so mir, revščina, demokracija, enakost med spoloma, etika, odgovornost v lokalnem okolju in druge.

Pri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj je šola prostor, ki učencem pomeni podporno okolje, ponuja jim informacije in znanja o zdravem in kakovostnem načinu življenja. Hkrati pa je to tudi priložnost za posredno izobraževanje njihovih staršev. Kakšna je naša izkušnja na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani?

Predani smo ciljem trajnostnega razvoja. Zadnjih petnajst let smo ves čas korakali novim izzivom naproti - od izdaje gradiv za trajnostni razvoj, namenjene učencem in učiteljem, do energetsko učinkovite in ekologične šole.

A začeli smo z zbiralno akcijo starega papirja. Kajti že od nekdaj šola in lokalna skupnost živita z zbiralnima akcijama starega papirja v spomladanskem in jesenskem času, ko s skupnimi močmi zberemo več kot 60 ton starega papirja. Akcija je pripomogla, da ljudje starega papirja v kraju že dolgo ne kurijo več, temveč ga hranijo in tako v sodelovanju s šolo prispevajo svoj delež k varovanju okolja.

Nov izziv za šolo je bilo povabilo Slovenskega E-foruma za sodelovanje v projekt FEEDU: 'Otroci spreminjajo energetsko kulturo'. Takrat se je začelo zares….

Ob strokovni podpori te nevladne organizacije smo začeli spreminjati odnos do energije v šoli. Učiteljem, učencem in vsem delavcem šole so ponudili učne vsebine, gradiva in zgled, kako lahko sami pripomorejo k učinkoviti rabi energije.

Ob vodenju in podpori številnih energetskih strokovnjakov smo z različnimi dejavnostmi spreminjali navade pri učencih, v šoli in doma. Starejši učenci so s termo kamero ugotavljali, kje toplota najbolj uhaja iz zgradbe in vodstvo pozvali k zamenjavi oken, izolacije za radiatorji in namestitvi termostatov. Tedanja ravnateljica jim je prisluhnila. Pobuda je postala praksa. Pri pouku so se učenci poučili o kurilnih vrednostih goriv, spoznavali obnovljive in neobnovljive vire energije in s pomočjo modelov hišk ugotavljali, kako različni materiali ohranjajo toploto.

57 Koledar, ki se preprečevanja podnebnih sprememb loteva na humoren način, ima posreden učinek na naravo in okolje, saj otroci spoznavajo načine, kako zmanjšati svoje izpuste CO2. Njegova prednost pa je, da ne podaja samo ene pravilne odločitve, temveč priznava več vidikov ravnanja z energijo in okoljem.

PODNEBNI DOSJE

Polde in profesor Gams otroke na zabaven in poučen način popeljeta skozi vsakodnevno okoljsko problematiko trajnostne mobilnosti, ogrevanja, prezračevanja, varčne rabe energije, potrošništva, odpadkov, virov energije in podnebnih sprememb.

Koledar v desetih vsebinskih sklopih obravnava področja našega vsakdanjika, na katerih lahko Goranka Žnidar Dečman učenci sami največ naredijo za okolje: September: trajnostna mobilnost, Oktober: ogrevanje, V letih, ki so sledila, smo s številnimi projekti soNovember: zračenje, December: varčna raba enerdelovali z nevladnimi organizacijami za več ozavegije, Januar: potrošništvo, Februar: problematika ščanja in izobraževanja o podnebnih spremembah odpadkov, Marec: varčno ravnanje z vodo, April: in o učinkoviti rabi energije. Naj naštejem nekatere vidnejše: natečaj Embalaža je povsod okrog pomen dreves za človeka, Maj: obnovljivi in neobnas (Slopak, 2007), natečaj “Ločujmo, varujmo!” novljivi viri energije, Junij: podnebne spremembe.

(Procter & Gamble, Poslovni sistem Mercator, Koledar je še vedno aktualen Slopak), ločeno zbiranje kartuš in tonerjev (Bitea in V teh desetih šolskih mesecih se učenci naučijo Rdeči noski), zbiranje plastičnih zamaškov (Vesele organizirati okolju prijazen izlet. Naučijo se nogice, društvo za pomoč otrokom z zaostankom pravilno prezračevati. Opazujejo drevesa okrog v razvoju na različnih področjih),Trajnostna šole.

Spoznajo moč kisa kot čistilnega sredstva. mobilnost (Fokus), KIDS4FUTURE: Mavričniki, Iščejo okolju prijazne šolske potrebščine in malico.

Activ learning (Slovenski E-forum), Prometna Organizirajo dežurne varuhe okolja in izvedejo kača (Sinergija), EaThink (Inštitut za trajnostni še veliko drugih aktivnosti. Prof. Gams učencem razvoj), Slovenski zajtrk, Šolski eko vrt (Inštitut zastavlja naloge in deli nasvete. Polde piše slovarza trajnostni razvoj) in drugi. ček in zganja najrazličnejše norčije. Na koledarju Povezovali smo se z Evropo in svetom in se ude- je tudi termometer, s katerim učenci spremljajo ležili mednarodnih konferenc YOUNG AGENDA temperaturo svojega razreda, kar je še posebej INTERNATIONAL CHILDREN’S CONFERENCE pomembno v času kurilne sezone. Več o podnebv Norveškem Stavangerju junija 2010 ter ENO nih spremembah in okoljskih problemih si lahko mednarodne konferenca v Maleziji leta 2011. učitelji preberejo v priloženem priročniku, ki je Nastopil je trenutek, ko smo hoteli prispevati in tudi vir učnih listov za učence, navodil za izvedbo narediti še nekaj več. Prišel je čas za večji projekt. nalog, ciljev in idej za dodatno delo.

Za pristop, ki bi mlade privlačno in duhovito vabil, naj bodo pozorni na svoja dejanja in za seboj puČeprav je bil koledar zasnovan pred ščajo čim manjše okoljske odtise na vseh področjih 10 leti, so obravnavane teme danes svojega življenja – v šoli in doma.

Naredili smo šolski Koledar profesorja Gamsa. S Koledarjem profesorja Gamsa o podnebnih spremembah, ki sta ga nosilka projekta Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani in Pedagoški inštitut poslala na vse slovenske šole konec septembra 2008, se učenci in učitelji 4. razreda učijo trajnostnega načina življenja. Koledar obravnava tista področja vsakdanjika, kjer lahko učenci sami največ naredijo za okolje. Glavna lika koledarja sta Polde Medved in profesor Gams. Polde prihaja s Severnega tečaja, profesor Gams pa iz slovenskih Julijskih Alp. Spoznala sta se na spletnem forumu ogroženih živali. Polde je tarnal, da mu zmanjkuje ledu pod nogami, profesor Gams pa se je spominjal, kako se je kot mlad gamsek dričal po Triglavskem ledeniku.

Hitro sta se ujela. Od tarnanja sta prešla k idejam

134/135

foto: osebni arhiv

Mlajši učenci so se seznanili z efektom tople grede, ki ga povzročajo izpusti CO2 v ozračje. Posledice so podnebne spremembe, ki jih močno občutimo. Obiskala nas je 'Dr. Klima' in nas podučila, zakaj ima Zemlja vročino. Skupaj smo se naučili pravilno prezračevati razrede, primerno ogrevati prostore, opozarjati na pipe, ki puščajo vodo, in ugašati luči, ki jih ne potrebujemo. Učenci so nato izdelali knjižico nasvetov za varčevanje z energijo, razredni eko-časopis in celo sestavili svoj eko-rap, ki je dobil svoj zaključek z video spotom. Ta mednarodni projekt, ki je v sodelovanju združil 13 regionalnih energetskih svetovalnih centrov, 154 šol, 450 učiteljev in 9000 učencev iz 9 držav je tudi na primeru naše šole pokazal, da je zastavljeni cilj projekta – uspešna energijska vzgoja že v osnovni šoli, uresničljiv.

in sestavila koledar, v katerem otrokom razlagata, kako jima lahko pomagajo.

še kako aktualne.

Slovensko šolstvo je že leta 2006 imelo kriterije za šole, ki vzgajajo in izobražujejo za trajnostni razvoj – VITR, a ideja ni v resnici zaživela. Kot sveAvtorici koledarja sta Maja tle zvezde so se izvajali nekateri uspešni projekti, Blejec, univ. dipl. etnologinja in ki pa so po zaključku praviloma hitro pozabljeni. antropologinja kulture, takrat Učitelji imajo na razpolago vrsto kvalitetnih gradiv, zaposlena na Slovenskem E-forumu, društvu za energetki so bila narejena v tem 'desetletju', pa tudi v letih sko ekonomiko in ekologijo, poprej, a jih ne poznajo in ne uporabljajo. Vsebine in Goranka Žnidar Dečman, trajnostnega razvoja še vedno niso v celoti zaživele profesorica razrednega poka, zaposlena na OŠ Brezovica kot del rednega učnega načrta.

Kje in kdo bo našel politično voljo za tako velike spremembe, ki jih potrebuje trajnostni razvoj v vzgoji in izobraževanju pri nas?

pri Ljubljani, predavateljica za trajnostni razvoj. Gradivo je ilustriral in oblikoval akademski slikar Bojan Jurc.

december 2018

Najprej Dr. Klima, potem nekaj več

S kalkulatorjem merijo vse vplive izobraževalnega procesa na okolje okoljski odtis je najprej povezan z gradnjo stavbe, ko je v uporabi, pa je vpliv na okolje povezan z energijo, mobilnostjo in porabo drugih virov, vključno s hrano in kemikalijami. kako meriti vplive, katere podatke zbirati, s kakšno metodologijo? na to odgovarja mag. Jure vetršek, ki dela na inovacijsko razvojnem inštitutu Univerze v ljubljani na dveh projektih. oba povezana s človekovim bivanjem in zdravjem in med drugim z vprašanjem, kako motivirati človeka za spremembe življenjskih navad. Seveda je najbolje začeti v šolah. Zato je prav vabljiv mednarodni projekt EDUFooTPrinT, ki v šole prinaša kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa celotnega izobraževalnega procesa.

Uvajajo ga v šole na mediteranskem območju, a so ga preizkusili tudi v Sloveniji. in zakaj je vabljiv projekt MobiSTYlE? Tudi to pojasnjuje sogovornik mag. Jure vetršek.

foto: www.shutterstock.com

58 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

okolJSki oDTiS v ŠolAh in SEnZor DobrEGA PoČUTJA

Kje na tujem ste v sodelovanju z Ambiente Italia, ki je partner projekta EduFootprint, že preizkusili kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa izobraževalnega procesa?

Orodje za izračun je bilo najprej potrebno razviti. Uporabljena je bila relativno nova metodologija okoljskega odtisa organizacije (ang. OEF). Definiramo funkcionalno enoto, portfolio izdelka. To je količino in vrsto virov in postopkov, ki jih uporablja organizacija v določenem časovnem intervalu, na primer v enem letu.

V primeru Edufootprint je funkcionalna enota “en študent« ali otrok ali šolar, ki je vpisan v določeno šolo ali univerzo. Pri definiranju aktivnosti v procesu izobraževanja upoštevamo vse povezave v določeni šoli, torej izobraževalni proces in povezane aktivnosti. Celoten sistem je razdeljen na tri module: neposredne podporne storitve (ang. upstream), izobraževalni proces (ang. core) in posredne podporne storitve (ang. downstreem).

59 134/135

Na 62 šolah v Italiji, Španiji, Sloveniji, na Portugalskem, Grčiji in Albaniji. Podatki so bili pridobljeni za dve obdobji, in sicer za šolsko leto 2015-2016 kot izhodišče. Dobljeni rezultati v vsaki šoli so postavili temelje, na podlagi katerih je mogoče izvesti pomembne izboljšave za zmanjševanje njihovega okoljskega odtisa, ter za šolsko leto 2017-2018. Projekt se zaključi drugo leto. Podatki za 2. obdobje in odzivi oziroma učinki pa so še v fazi zbiranja.

Katere skupine podatkov najbolj izstopijo kot netrajnostna praksa v šolah in kako boste model ocenjevanja prenesli v mediteranske države?

foto: osebni arhiv

Kje ste preizkusili orodje in kakšen je bil odziv šol?

V skladu s pričakovanji v fazi obratovanja povzročajo največji okoljski odtis energija, elektrika in toplota ter seveda mobilnost.

Model je preko vključevanja partnerjev iz MED držav že prenesen v to regijo. Okoljski odtis šole je Okoljski odtis je vpliv, ki ga imajo na okolje oseba, najprej povezan z gradnjo stavbe, mislim na matedelovna organizacija ali aktivnost. Primer: količi- riale, stroje …, v fazi uporabe stavbe pa je vpliv na na uporabljenih naravnih virov in količina proi- okolje povezan z dovedeno energijo, mobilnostjo in mag. Jure Vetršek, Inovacijsko zvedenih škodljivih plinov. Vsaka organizacija bi si porabo ostalih virov, vključno s hrano in kemikali- razvojni inštitut Univerze v morala prizadevati za ničelni okoljski odtis. Gre za jami. Stavbe so odgovorne za ~40% končne porabe Ljubljani ohranjanje, obnavljanje in nadomeščanje naravnih energije in ~36% emisij toplogrednih plinov v EU. virov, ki jih pri svojem delu uporablja. Predlagana Približno 50% sredozemskih stavb pa je starih več metodologija oziroma priporočilo EU 2013/179/ kot 50 let. Sledenje kaže, da se je treba ukvarjati EU definira skupek indikatorjev, ki so povezani z obstoječimi stavbami, ker nam zmanjkuje časa z najpomembnejšimi dejavniki vpliva na okolje. za gradnjo novih z nizkim okoljskim vplivom. V To so emisije toplogrednih plinov, učinkovitost stavbah, kamor spadajo tudi šole, preživimo 90% uporabe virov, poraba vode in podobno. Osnovna svojega časa. Zagotoviti nam morajo kakovostno metodologija vključuje določanje življenjskega bivanje ob ustrezni energetski učinkovitosti. Tega cikla z upoštevanjem materialnega in energijske- ne smemo pozabiti. ga toka ter posledične emisije in tok odpadkov, ki Na prvem mestu energija in mobilnost? ga proizvedejo proizvod ali aktivnosti določene organizacije.

Toplotna energija oziroma njena proizvodnja je eden izmed glavnih vzrokov globalnega segrevanja.

Električna energija je zaradi enostavnega prenosa Pri nas podatke pridobivamo s pomočjo mesečnih in možnosti pretvorbe v katero koli drugo obliko položnic za energente in vodo iz sistema energet- najdragocenejša oblika energije. Uporabljamo jo skega knjigovodstva, kjer je to na voljo. Podatke o za delovanje razsvetljave, opreme, pripravo saniostalem se sprotno pridobiva iz računov za javna tarne tople vode, delovanje aparatov v kuhinji in naročila oziroma od ponudnikov posameznega delovanje stavbnih sistemov. Mobilnost vključuje segmenta. Npr. zmagovalec na javnem naročilu različne načine prevažanja, avto, avtobus, vlak, za dobavo nekega materiala ima najboljšo evi- letalo … Prevozna sredstva uporabljajo pretežno denco o količinah in vrstah materiala. Z ustrezno fosilna goriva, ki povzročajo globalno segrevanje komunikacijo naročnika je vse te podatke moč in lokalno onesnaženje. Tudi uporaba papirja v dobiti v ustrezni obliki za uporabo pri izračunu. šolah prispeva k okoljskemu odtisu, vidimo pa, V orodje se vnaša le količine posameznih snovi, da v manjši meri. Ravno zato je namen aplikacije, nato pa se izračunajo vplivi v življenjski dobi s da ljudje dobijo občutek, kako razporediti svoja pomočjo faktorjev za posamezne kategorije vpliva. sredstva in čas v skrbi za trajnostno preživetje na Ravno zaradi velike količine podatkov za osnovno planetu. orodje in posledično velike kompleksnosti smo EduFootprint kalkulator ste preizkusili na nekaterih se odločili tudi za poenostavljeno različico. To je fakultetah v Sloveniji. Rezultati? aplikacija EduFootprint, ki je dostopna na Google Na pilotnem območju EduFootprint je v Sloveniji Play. Uporabna je kot orodje za začetek poučevanja vključenih 5 stavb s skupno površino ~73.000 m2. okoljskih vplivov v šoli. Če poenostavim. Da čim Razlikujejo se glede na energetske karakteristike, bolj smotrno razporedimo svoj čas in vire oziroma od novih do energetsko učinkovitih ter na drugi da dosežemo čim večji učinek, moramo vedeti, kaj strani energetsko neučinkovitih. najbolj vpliva na okolje. V aplikacij so zbrani realni podatki tudi za nekaj slovenskih šol. Vse je zasta- Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je vljeno tako, da lahko sistem v prihodnje razširimo orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij CO2 na vse slovenske šole. v izobraževalnem procesu.

Za 40 % končne porabe energije so odgovorne stavbe in

za 36 % emisij toplogrednih plinov v EU.

50 % sredozemskih stavb je starih več kot 50 let.

december 2018

Vsem, ki delajo v šolah, potemtakem kalkulator pomaga, da merijo vplive na okolje ne le, ko gre za učinkovito rabo vode in energije, pač pa tudi pri porabi izdelkov in njihovem življenjskem ciklusu, mobilnosti in hrani. Podatkov ni malo. Kako jih na šoli beležijo in vnašajo?

PODNEBNI DOSJE

Zakaj okoljski odtis?

60 134/135

73.000 m

2

skupne površine obsega pet stavb, vključenih v EduFootprint v Sloveniji.

PODNEBNI DOSJE

Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij Co2 v izobraževalnem procesu.

Ker CO2 običajno ni najboljša informacija za mo- nosljive naprave, nadzorni sistemi in stavbna avtivacijo uporabnikov stavbe, akcijski načrt IRI UL tomatizacija. Ti podatki ljudem pogosto niso jasni vsebuje kombinacijo različnih ukrepov. Z njimi in razumljivi, kaj šele uporabni. Raziskovalci v prolahko vplivamo na vedenje uporabnikov za boljšo jektu MOBISTYLE smo ugotovili, da varčevanje z energetsko učinkovitost ob zagotavljanju zdrave- energijo in skrb za okolje nista nujno pomembni ga in produktivnega notranjega okolja. Rezultati spodbudi za spreminjanje uporabniških navad. Kot kažejo, da na emisije najbolj vplivata toplota in kaže, so za ljudi bolj pomembne informacije o rabi električna energija stavbe, sledi jima mobilnost, energije in vedenju uporabnikov, če so nadgrajene ostalo pa prispeva manjši delež. Ocenjujemo fazo še s podatki o kakovosti notranjega okolja, osebobratovanja stavbe, ne pa izgradnje, ker med upo- nem počutju in zdravem načinu življenja. rabo lahko vplivamo le še na to.

Kako lahko v projektu implementacijo učinkovitih praks povežete z lokalnimi akcijskimi načrti trajnostne energije?

V Sloveniji je to Lokalni Energetski Koncept (LEK) oziroma v skladu s konvencijo županov Akcijski načrt trajnostne energije (SEAP). Pripravljajo in izvajajo jih lokalne skupnosti. Javne stavbe v lasti oziroma upravljanju lokalnih skupnosti so manjši del rabe energije. Glavnina so industrija, promet in zasebne stanovanjske ter poslovne stavbe. Ne glede na to so javne stavbe pomembne zaradi zgleda, ki ga dajejo. Pri tem so še zlasti pomembne šole zaradi vpliva na vedenje šolarjev, a tudi prelivanja navad staršem in starim staršem. Da lokalnim skupnostim približamo vpliv in možnosti izboljšav v času obratovanja stavb, smo organizirali dogodke v lokalnih skupnostih. Ključnim akterjem želimo približati ugotovitve in jim dati na uporabo razvita orodja.

S projektom MOBISTYLE ciljate predvsem na to, kako motivirati posameznika s privlačnimi informacijami, da bo spremenil svoje obnašanje/vedenje pri rabi energije. Kaj lahko posameznika najbolj motivira? Zdravje? Kaj mu bodo povedale vaše informacije?

Z vključevanjem privlačnih in relevantnih informacij lahko prej vzbudimo zanimanje uporabnikov, zagotovimo trajno spreminjanje njihovih navad, povezanih s porabo energije, ter spodbujamo bolj zdrav način življenja v stavbah.

Kako konkretno?

Konkretno bodo uporabniki v demo stavbah, ki so opremljene z namensko senzoriko, na ne invaziven način obveščeni o kakovosti zraka. Za tiste, ki se bodo bolj zanimali za informacijske rešitve, pa imamo na voljo aplikacijo, ki bo za posamezen prostor predlagala aktivnosti glede na meritve v živo. Ko bo npr. izmerjena visoka vrednost izdihanega CO2 in bo okno zaprto, bo uporabniku nežno priporočeno, da prezrači, saj bo ob nasprotnem primeru lahko doživel slabo počutje. Padejo tudi njegove kognitivne sposobnosti, kar je še zlati pomembno v učnem procesu. Je pa to tudi negativen vpliv na produktivnost v podjetjih.

Uporabniki stavb imamo na voljo veliko podatkov, ki jih dobimo iz opreme in senzorjev. Zbirajo in prikazujejo jih razne digitalne naprave, merilniki in

neposredne podporne storitve za ...

Posredne podporne storitve za ...

Tehnološki (ogrevanje, hlajenje, ...)

Mobilnost in transport (javni in zasebni)

Kantina Laboratorijska oprema

december 2018

Vzdrževanje in čiščenje

Izobraževalni proces v učilnici v laboratoriju

Naročila Odpadki

61

Javni sektor in energetska sanacija stavb

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

PV na strehi gimnazije - 49 kW

50 kWh/m2a

0,91 GWh

znaša letna poraba porabljene energije ogrevanja prostorov kompleksa zgradb Šolskega centra Velenje.

znaša povprečna letna poraba v letih 2015-2017 po celoviti energetski sanaciji stavb.

od 1.000 na 400 t

C

so posredno znižali skupne emisije CO2.

razred

december 2018

Izkušnje energetskega upravljanja v Šolskem centru Velenje so dobra praksa, saj so, kot pojasnjuje Cveto Fendre, strokovnjak za energetiko, predavatelj na ŠC Velenje in vodja energetskega inženiringa v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje, v zadnjih treh letih več kot prepolovili porabo toplotne energije in pomembno znižali skupne emisije CO2. Spremljanje energetskega upravljanja je zanimivo za dijake in študente. Ena lastovka še ne prinese pomladi.

Kot pravi sogovornik, se v srednješolskih zavodih prepočasi odločajo za učinkovito upravljanje. Še slabše pa je v javnem sektorju, kjer so, kot meni, slabo odzivni.

134/135

Na uredbo o upravljanju z energijo so pozabili, inteligentnih števcev ni

62 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

250.000 kWh/a

64 kWh/m2a

porabljene električne energije

18.000 m

74 kWh/m2a primarne energije

2

dovedena energija za delovanje stavb ŠCV

20 kg/m2a emisije CO2

3 GWh. V letih 2015-2017 po celoviti energetski sanaciji stavb pa znaša povprečna letna poraba 0,91 GWh. Ta poraba kompleksa zgradb ŠCV na lokaciji Trg mladosti 3 uvršča z letno porabo 50 kWh/m2a v razred C. Na področju električne energije kazalniki niso upadali tako rapidno. Poraba je ostala približno na nivoju iz let okoli 2000, in sicer približno 250.000 kWh/a. Tako znaša danes V zadnjih 3 letih smo porabo na ŠC Velenje, predvsem toplotne energije, glede na stanje izpred 10 potrebna dovedena energija za delovanje stavb 2 let, več kot prepolovili. Skupne emisije CO2 smo ŠCV 64 kWh/m a, primarna energija 74 kWh/ 2 2 zmanjšali posredno, od prejšnjih približno 1.000 m a in emisije CO2 20 kg/m a. Glede tehničnih ton na 400 ton. Bistveno smo zmanjšali tudi naše izboljšav za izboljšanje energetske kondicije stavb stroške porabe energije. Vseskozi poskušamo v čim skoraj ni več varčevalnih potencialov. Veliko pa se večji meri vgrajevati in uporabljati OVE. Večina še da narediti pri vzdrževanju opreme in stavb, pri naših zgradb je pokrita s sončnimi elektrarnami. organizaciji energetskega upravljanja, optimizaciji Delovanje in spremljava proizvodnje električne delovanja opreme in predvsem na ozaveščanju vseh energije je zanimiva predvsem za naše dijake in obiskovalcev zavoda. Priporočena pa bi seveda bila študente. Za potrebe uspešnega energetskega tudi popolna vpeljava standarda ISO 50.001 in priupravljanja smo instalirali veliko digitalne apara- dobitev tega certifi kata. Na ta način bi energetski turne in programske opreme. Nekaj te opreme in pregledi posameznih stavb v ŠCV postali obvezno aplikacij je bilo razvite v okviru učnih in študijskih delo notranjih presojevalcev, s čimer bi zaključil dejavnosti ŠC, nekaj v okviru različnih evropskih Demingov krog. projektov, nekaj pa s strani zunanjih izvajalcev. In če se primerjate z drugimi?

Zadnja pridobitev je vgradnja IKT opreme pametne hiše v nekaj naših referenčnih prostorov, ki smo Stanje energetskega upravljanja na drugih srednjejo izvedli v okviru EU projektov SmartBuild in šolskih zavodih je ostalo na nivoju izpred nekaj let. Tudi zavodi, ki so energetsko sanirani, ne The4Bees. delujejo po načelu kontinuiranega energetskega Kaj bi torej pokazal energetski pregled na ŠC upravljanja. Veliko je sicer povpraševanja po toVelenje? vrstnih izobraževanjih, vendar ni premikov. Tudi Izjemen upad porabljene energije ogrevanja prosto- energetski pregledi se ne izvajajo periodično, ker rov na površini približno 18.000 m2. V letih okoli pač vse stane. Primer še iz izobraževalne sfere 2000 je povprečna letna poraba znašala približno energetskega upravitelja: Leta 2013 je bil sprejet V Šolskem centru Velenje ste se že zelo zgodaj odločili za uvedbo modela energetskega upravljanja in energetskega knjigovodstva, s čimer ste želeli doseči večjo energetsko učinkovitost. Kakšne rezultate ste dosegli in kaj bi danes pokazal energetski pregled na vašem centru in v srednješolskih zavodih? Postajajo energetski pregledi stalnica?

Subvencije so bile ugodne?

Osnovne dejavnosti energetskega inženiringa, ki deluje v okviru ŠC Velenje, so predvsem projektna dejavnost, izvajanje razvojno-raziskovalnih nalog, tehnično-investicijska dejavnost in izobraževanje.

Inženiring temelji na projektnem principu.

Največkrat pri posameznih dejavnostih nastopamo s konzorcijskimi partnerji, priznanimi podjetji s področja trajnostne energetike in obnovljivih virov energije. Organizacijsko je področje energetskega inženiringa umeščeno v Medpodjetniški izobraževalni center, ki deluje kot tržna enota ŠC Velenje.

Cveto Fendre, strokovnjak za energetiko, predavatelj na ŠC Velenje in vodja energetskega inženiringa v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje

Več usmeritev in konkretnih spodbud je namenjeno večji energetski učinkovitosti v javnem sektorju.

Med drugim bi morali vsi javni zavodi z uporabno površino nad 250 m2 do konca lanskega leta vzpostaviti sistem upravljanja z energijo. Se je to zgodilo, je javni sektor odgovorno pristopil k izvedbi uredbe o energetski učinkovitosti?

V juliju 2016 je bila sprejeta Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki narekuje uvedbo energetskega upravljanja do konca leta 2017 in izvedbo obveznih meritev energije za posamezne stavbe do konca leta 2018.

Praktično so roki v javnem sektorju potekli, zgodilo pa se ni nič pretresljivega.

foto: osebni arhiv

Dobitniki subvencije energetske sanacije 1. razpisa so bili upravičeni do 90 % deleža sredstev. Določen del je sofinanciralo tudi Ministrstvo za šolstvo iz integralnih sredstev. Delež lastnega finančnega vložka zavoda na 1. razpisu je bil »samo« 10 %.

Jasno je, da tako ugodnih razpisov energetskih sanacij v javnem sektorju ne bo več. Na voljo je bilo cca. 18 mio eurov in uspešnih je bilo 16 srednjih šol in 2 dijaška doma od 36 oddanih popolnih vlog. V kasnejših, ne več tako ugodnih razpisih,

134/135

63 Jeseni leta 2011 je Ministrstvo za šolstvo izdalo 1. javni razpis za izvedbo celovitih energetskih sanacij stavb srednjih šol in dijaških domov. Pri vsebini razpisa smo na strokovnem področju tvorno sodelovali. Nismo se zgledovali samo po vsebini že izvedenih tovrstnih razpisov, ki so že bili objavljeni, mislim na stavbe bolnišnic, zdravstvene domove ... Poudarek vsebinskega dela JR je bil na zavesti, da gre za izobraževalne inštitucije, kjer ima velik pomen tudi ozaveščanje na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. V okviru priprav na odziv tega javnega razpisa smo na ŠC Velenje skupaj z Ministrstvom za šolstvo izvedli vrsto brezplačnih ozaveščevalnih delavnic za vse srednješolske zavode in dijaške domove.

Udeleževali so se jih predvsem ravnatelji, odgovorni zaposleni na šolah za področje energetike, pa tudi računovodje in vzdrževalci. Obisk na delavnicah je bil zelo dober. Običajno je bilo na vsaki delavnici prisotnih več kot 50 zavodov.

Šolski center Velenje storitve energetskega inženiringa, monitoringa in senzoriranja porabe energije v javnih stavbah izvaja tudi kot storitev za zunanje naročnike. Kaj zajema vaša ponudba in kaj to pomeni za poslovanje zavoda?

PODNEBNI DOSJE

Koliko srednjih šol je sprejelo programe energetskih sanacij stavb na osnovi usmeritev za URE in OVE? Se šole odločajo za solarne sisteme?

je sodelovalo še nekaj srednjih šol. V tem trenutku ocenjujem, da je energetsko saniranih približno 20 srednješolskih zavodov.

foto: osebni arhiv

poklicni standard energetskega upravitelja, nivo izobrazbe VI/1, pa še danes nimamo urejenega formalnega ali neformalnega izobraževanja o tej temi. Vse v stilu Karavana gre dalje, psi pa …

90 % deleža sredstev so bili upravičeni dobitniki subvencije energetske sanacije prvega razpisa.

10 % deleža sredstev je bil lasten finančni vložek javnega zavoda.

srednješolskih zavodov je energetsko saniranih v tem trenutku.

Računalniška učilnica z vgrajeno IKT opremo pametnih inštalacij

december 2018

20

64

foto: osebni arhiv

134/135

PODNEBNI DOSJE

Blok shema SCV_THE4BEES

Uredba favorizira predvsem vpeljavo energetskega knjigovodstva v celotni javni sektor. Tako bi posamezni zavodi vsaj enkrat letno pošiljali letne kumulativne podatke na MzI. Za to bi uporabili posebno programsko orodje informatizirane baze podatkov, ki jo je sicer z zamudo pripravilo MzI. Javni sektor bi tako vsaj enkrat letno na osnovi digitalne prijave pošiljal podatke o letni rabi energije in energentov, o letnih stroških za energijo in energente, o tehničnih lastnostih stavbe, vključno z lastnostmi ovoja in tehničnih sistemov ter o načrtovanih in izvedenih ukrepih. To orodje pokriva letne podatke, zato za same uporabnike ni zanimivo oziroma je neuporabno. Dejstvo je, da samo energetsko knjigovodstvo, ki pokriva večinoma mesečno porabo in fakture, ne more predstavljati resnega orodja za energetskega upravitelja. Takšna analitika ne omogoča takojšnega odziva. To omogoča samo sistem energetskega monitoringa, ki beleži podatke na urni postavki ali celo manj.

Tako bi postopno zgradili celoten sistem energetskega monitoring stavbe ali kompleksa stavb, ki bi bil lahko povezan s sistemom GURS-a, z registrom energetskih izkaznic in z registrom nepremičnin. december 2018

Senzorska oprema in DALI notranja razsvetljava učilnice

vsaj srednješolski in dijaški domovi, pred leti tvoril določeno mrežo in povezanost zavodov za učinkovito rabo energije in zmanjšanju energijskih stroškov, pa se je ta trend tudi v tem delu javnega sektorja močno zmanjšal.

Po svoji, sicer subjektivni oceni menim, da javni sektor niti od daleč ni odgovorno pristopil k izvajanju uredbe.

Kaj je ključno za uspešno energetsko upravljanje stavbe in kateri sektorji zaostajajo z uvajanjem digitalnih tehnologij na tem področju?

Sistem energetskega monitoringa je osnovno orodje energetskega upravljanja stavbe, ki mora postati temeljni del upravljanja stavbe. Samo tako lahko analiziramo, predvsem pa načrtujemo način in Energetsko knjigovodstvo potemtakem ne količino energetske oskrbe stavbe. O vsem tem zadostuje? govorita tudi Energetski zakon EZ-1 in Standard Seveda ne. Energetsko upravljanje stavb ni samo 50.001:2011. Težko bi ocenili, kateri sektorji najenergetsko knjigovodstvo! Zato je nujno, da se bolj zaostajajo z uvajanjem energetsko upravljalupravljavci javnih stavb seznanijo s širšimi za- nih digitalnih tehnologij. Dejstvo je, da ima kar konskimi obvezami in smernicami za večjo ener- nekaj zavodov inštalirane kvalitetne in napredne getsko učinkovitost stavb ter pridobijo primerno centralne nadzorne sisteme, ki pokrivajo tudi izobrazbo. Poleg energetskega knjigovodstva gre energetski del, npr. zdravstveni sektor, bolnišnice. za ukrepe monitoringa, avtomatizacije stavb, uva- Slabše stanje pa je v splošnem sektorju, v lokalnih janja standardov stalne optimizacije sistemov in skupnostih, upravnih enotah. Optimalno bi sevezagotavljanja bivalnega ugodja v stavbah. Podatki da bilo, da bi obstoječe sisteme nadzornih sistemov o porabi energije v stavbah naj bi se beležili na prilagodili in nadgradili tako, da bi zagotavljali elektronskih števcih. Pri fakturiranju bi se lahko tudi podatke, potrebne za energetski monitoring. uporabljali e-računi, knjigovodstvo lahko vključuje Vsekakor je zdaj prilika, ko naj bi imele ob koncu spletne aplikacije, centralni nadzorni sistemi pa koledarskega leta vse stavbe javnega sektorja vgrajene inteligentne števce, dodali bi jim še merilnike, običajno beležijo podatke v oblak. npr. mikroklime in prisotnosti oseb. V kasnejši Pravite, da so roki potekli, v javnem sektorju pa se fazi bi jih povezali na krmilne sisteme in povezali ni ničesar spremenilo. z ustreznim bazami podatkov. Tako bi postopno Po mojem vedenju niti polovica javnega sektorja zgradili celoten sistem energetskega monitoring ni poslala letnih poročil za leto 2017, o vgradnji stavbe ali kompleksa stavb, ki bi bil lahko poveinteligentnih števcev pa niti ne razmišljajo. Vsaj zan s sistemom GURS-a, z registrom energetskih za sedaj ne!! Glede na to, da je izobraževalni sektor, izkaznic in z registrom nepremičnin.

65

Posodobitev infrastrukture

Kako smo Slovenci mobilni? Z vlakom potujemo razmeroma malo, manj kot je evropsko povprečje. Daleč spredaj so sosedi. Zakaj je tako?

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

V potniškem prometu bodo do leta 2023 vozila povsem nova vozna sredstva. Gre za prenovitev celotne strukture voznih sredstev.

S temi investicijami bo praktično na tirih to, kar si želimo, napoveduje dinamiko naložbenega in razvojnega ciklusa slovenskih železnic Dušan Mes, generalni direktor družbe Slovenske železnice.

Hkrati se nadaljujejo naložbe v železniško infrastrukturo, kar pomeni, da bo Slovenija po ogljičnem avtocestnem križu končno zgradila zeleni železniški križ. Samo investicija v celotni odsek proge od Celja do Šentilja stane okrog 700 milijonov evrov. Vendar je res, da je država z naložbami zamudila, zato je danes prevoz po tirih nekonkurenčen in manj udoben. Torej ni čudno, da ljudje v povprečju v Sloveniji potujejo z vlakom bistveno manj kot pri sosedih. Vendar je Dušan Mes zdaj prepričan, da se bo po slovenskih železniških tirih kmalu vozilo več kot 18 milijonov potnikov. Modernizacija infrastrukture in potniških garnitur odpira podjetju nove priložnosti na trgu.

v železniški industriji so od dveh let dalje. V letu 2019 bodo slovenske železnice že prejele prve potniške garniture.

Bo to pomenilo podobno razvitost kot v zaSlovenija je v razvoju železniške infrastruk- hodnih državah? ture zaostala za zahodnimi državami EU. Nekatere države zahodne Evrope so želePrioriteto so imele ceste oziroma avtoceste. zniško infrastrukturo zelo razvile, ne samo Resna vlaganja v železniško infrastrukturo Avstrija in Češka. Najbolj je razvit železniški so se začela šele po letu 2008. Danes je to drugače, ogromno se vlaga. Res pa je, da bo potniški promet v Švici. Španija, Francija, železniška infrastruktura za mobilnost bolj Portugalska in Belgija imajo izjemno kvakonkurenčna cestni infrastrukturi, ko se litetne hitre proge, pa tudi Italija, Avstrija projekti dokončajo, ko bodo proge zgrajene. in Nemčija so ogromno vlagale v železniško Mislim predvsem na glavni železniški križ infrastrukturo praktično do vasi. Desetletja in na nekatere stranske proge na nivoju, ki vlaganj se poznajo. Danes je železniška infradopuščajo sorazmerno primerljive potoval- struktura v nekaterih državah dosegla nivo, ne hitrosti s sosedi. Da je hitrost potovanja da je železniški promet konkurenčnejši od primerljiva s cesto in da je cena nižja. To se cestnega prometa, tudi od letalskega notranjega prometa. Trendi v zahodni Evropi so da doseči. takšni, da se prebivalstvo absolutno odloča A samo z naložbami? za uporabo javnega potniškega prometa. V Seveda. Z novimi vlaki, z novimi potniškimi veliki meri tudi za vlak. Ključna so vlaganja. garniturami. Vlaki so naročeni, razpisi za- Država vlaga v infrastrukturo, da je na ravni, ključeni, pogodbe podpisane, dobavni roki ki omogoča konkurenčnost. Da potnik, ki

december 2018

Jože Volfand

134/135

Država prednostno obnavlja železniški križ, SŽ pa kupuje nove vlake

66 134/135

PODNEBNI DOSJE december 2018

72 novih garnitur bo nadomestilo vse obstoječe garniture razen najnovejših, ki jih imamo trenutno do leta 2023.

izbere vlak, potuje enako kvalitetno, enako hitro, gorenjske proge, tunela čez Karavanke, nadgradnja ceneje kot s svojim prevoznim sredstvom ali ce- primorske proge in ureditev vseh postajališč po stnim, da je potovanje bolj varno in se dobro počuti. državi. Investicijska sredstva so zagotovljena.

Da ima dodatne storitve, ki jih danes nudi teh- Pomeni to, da je Slovenija končno začela uresninologija. Vsak od nas mora narediti svojo nalogo. čevati tisto, kar bi morala s programom železniške Res pa je, da v kratkem času izpada iz preteklosti modernizacije pred dvajsetimi leti? ni možno nadomestiti. To so projekti na dolgi rok.

Tako je. Država je imela v prvi evropski perspekAli je določen razlog za razmeroma skromno upo- tivi in v drugi za železniško infrastrukturo velirabo vlakov pri ljudeh tudi to, da smo v Sloveniji ko sredstev. Praktično je nemogoče vlagati, ker prebivalci bolj navajeni na osebna vozila? je potrebno s prenavljanjem prog zagotoviti tudi Ne. Problem je samo v tem, da železniška infra- promet. Dejstvo je, da se strategija obnove glavstruktura ni bila na pravi ravni. Železniški promet nega železniškega križa in regionalnih prog izvaja. je bil pri nas razvit v 70., 90. letih, takrat je bil Od kje boste na SŽ dobili sredstva za naložbe? tudi konkurenčen. Z izgradnjo avtocest se železniška infrastruktura temu ni prilagodila. Razvita Kar se tiče obnove tovornega prometa, gre za goje zahodna Evropa, Slovenija je nekje na sredini, spodarsko družbo, ki je na trgu. Tovorni promet nato Balkan. Proti vzhodni Evropi pa je železni- trenutno dobro dela. Tudi v primerjavi z evropskiška infrastruktura vse slabša. Če bodo železniška mi železnicami smo v vrhu. Posodobitev novih vozinfrastruktura in storitve na njej dosegla nivo nih sredstev bomo izvajali s povečanjem kapitala, z zahodne Evrope, bo tudi v Sloveniji bistveno več našimi vlaganji in s sredstvi strateških partnerjev. potovanj z vlaki. Ceste so danes polne, prepolne, so Na potniškem prometu pa imamo ustrezno pogodzastoji. Avtomobili so vir emisij in dragi, drago je bo z republiko Slovenijo za opravljanje obveznih parkiranje v mestih. Mislim, da je uporaba vlakov gospodarskih javnih služb do leta 2031. Iz tega in drugih javnih prevoznih sredstev prihodnost. naslova imamo sredstva za prenovo obstoječih garnitur. Lahko torej rečem, da je financiranje, po O tem sem trdno prepričan. dolgih letih, vendarle urejeno.

Ali je nakup nove generacije vlakov že pravi začetek razvojnega preobrata razvoja slovenskih železnic? Pri nakupu 25 vlakov je sodelovalo s sredstvi Slovenija bi morala vsako leto nameniti za naložbe Ministrstvo za okolje in prostor. Za kakšen dogovor gre? Ali bodo sodobni vlaki bolj privlačni za mlade?.

300 mio evrov.

Slovenske železnice so lastnice voznih sredstev in Država je naredila veliko delo. S SŽ je uredila vlagajo v vozna sredstva, tudi v tovorni potniški ustrezno pogodbo, ki nam omogoča nakup novih promet. Druga stran je država, ki je lastnica žele- vlakov. Pravzaprav modernizacijo celotnega ali zniške infrastrukture, tirnic, postajališč. Kar se večine voznih sredstev, tudi Ministrstvo za okolje je k temu pristopilo s sredstvi iz podnebnega tiče SŽ, vlagamo v nova vozna sredstva. sklada. Gre za to, da so železnice bistveno manjši onesnaževalec okolja, kot so ceste. Vsi se zavedamo, V potniškem prometu bodo vozila da je železniški prevoz z vidika ekologije bistveno do leta 2023 povsem nova vozna bolj sprejemljiv kot cestni. Ne samo potniški, tudi tovorni promet. sredstva.

V celoti. Gre za prenovitev celotne strukture voznih sredstev. Trenutno je podpisana pogodba za 26, v prihodnjem letu se bo podpisala za dodatnih 26, to je že 52 garnitur. V letu 2022-23 še za dodatnih do 20. To bo nadomestilo vse obstoječe garniture razen najnovejših, ki jih imamo trenutno. Gre za daleč največjo investicijo v zgodovini železnic v nova vozna sredstva. S temi investicijami bo praktično na tirih to, kar si želimo. Vlaki so novi, proizvedeni v Švici. To je blagovna znamka Stadler.

Hkrati se investira v informacijsko tehnologijo.

Zdaj je že mogoča tudi prodaja in nakup vozovnic preko spleta in z mobilno aplikacijo. Glede razvoja infrastrukture in vlaganj države so zadnjih nekaj let investicije v znesku, ki ste ga omenili, to je 200 do 300 mio letno. Trenutno se investira celotni odsek od Celja do Šentilja. Ta investicija bo okoli 700 mio evrov. Končana bo do leta 2020.

Od leta 2010 do 2014 se je gradila nova proga od Pragerskega do Hodoša, drugo leto se bo odprla kočevska proga. Po tem ciklusu sledi prenova

Ker se Slovenija promovira kot zelena država, je ključno, da čimveč tovora in potnikov prepeljemo na tirih. Vlaki bodo najnovejši, moderni, prilagojeni za mlade in za druge potnike.

Od interneta, wifi-ja, do raznih drugih aktivnosti na vlaku, več razredov potovanja, možnosti za kolesarje. Vse je podrejeno temu, da se bo potnik na vlaku dobro počutil.

Ali bo s temi naložbami postajal železniški prevoz tudi steber tako želenega integriranega javnega potniškega prometa? Poleg tega imate zelo ambiciozen cilj, do leta 2020 prepeljati po tirih 18 mio potnikov v Sloveniji.

Z obnovo infrastrukture in z novimi vlaki je ta številka dosegljiva. Mi smo že prepeljali 16 mio potnikov, ko so bile vse proge odprte. Zapore nam

Tisti, ki plačuje gospodarske javne službe, postavlja pravila igre. Tisti, ki pridobi to koncesijo, se mora pravil držati.

Z modernizacijo slovenskih železnic se odpirajo nove poslovne priložnosti, novi trgi. Mislim na jugovzhodne prometne poti.

Tovorni promet SŽ je eno uspešnejših podjetij v Sloveniji in tudi eno uspešnejših podjetij v prevozu tovora v Evropi. Želimo biti vodilni prevoznik, operater na področju severnojadranskih pristanišč, srednje Evrope in poti proti Balkanu.

V primerjavi z ostalimi nacionalnimi železnicami po Balkanu smo se hitro in pravočasno prestrukturirali. Sedaj imamo priložnost. Povpraševanje raste, poti so tudi konkurenčne, vlaga se. Vidim svetlo prihodnost. Države jugovzhodne Evrope, Balkana, tudi države iz vzhodne Evrope imajo občutek, da se je ogromno evropskega denarja namenilo v razvoj zahodne železniške infrastrukture prometa ali na pogostost voženj. Velikokrat se razvitim državam. Tukaj pa se praktično ni vlaganavajajo najboljše prakse iz tujine. Če primerjamo lo. Brez evropskih sredstev so naložbe nemogoče.

Dunaj, Salzburg, München, Berlin, je to neprimer- Občutek vseh teh držav je, da je Evropa pozabila ljivo. Če pa greste v tujino, v Nemčijo ali Avstrijo, nanje. Če hočemo razviti železniško infrastruktuin želite npr. iz Beljaka v Innsbruck, so lahko ro tudi v teh regijah, so nujni evropski projekti. Če potovalni časi bistveno daljši kot v Sloveniji. Mi te države ne bodo razvile infrastrukture, cestne in nikoli ne bomo imeli železniške infrastrukture na železniške, potem tudi gospodarstvo v teh državah nivoju Pariz-Bruselj, kjer dnevno potuje milijon nima kaj početi. ljudi. Slovenija je majhna, mesta so mala, geografTo je velika priložnost slovenskih železnic. ski relief je drugačen, do podeželja ni tirnic.

Tako je. To je velika priložnost slovenskih železnic A če ostaneva pri integriranem potniškem prometu, in držav, ki živijo na tem prostoru. kako je glede povezav z avtobusnimi podjetji?

Država bo z integriranim javnim potniškim prometom ustanovila upravljavca javnega potniškega prometa, ki ga še zdaj ni. Zdaj je v okviru DRI-ja.

Upravljavec, ki bo, bo zagotovo poskrbel, da bo javni potniški promet urejen, dostopen, konkurenčen in da bo smiseln. Danes to področje še ni urejeno, kot bi moralo biti. Bo pa država pri tem prihranila nekaj denarja. Prihranjeni denar bo lahko vrnila nazaj v posodobitve. Cilj pa je vedno, da so potniki bolj zadovoljni. Da imajo ljudje, ki živijo v bolj odročnih krajih, približno enako kvaliteten dostop do javnega potniškega prometa, kot jih imajo tisti, ki živijo v ali pri mestih. Ključna

134/135

67 Bodo avtobusna podjetja odzivna?

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic

16 mio.

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

Slovenija je tudi danes v primerjavi z evropskimi državami po nekaterih kazalnikih nad povprečjem EU. Mislim na dostop do železniškega potniškega

foto: arhiv Slovenske železnice

Sicer pa mislim, da je neizbežno, da bo železniški promet postal hrbtenica javnega prometa. Je lahko bolj konkurenčen, bo bistveno varnejši, je bolj dostopen, zmanjšal bo stroške potnikom in bo bolj udoben.

funkcija je, da upravljavec optimizira promet med železnicami, avtobusnimi podjetji in mestnimi avtobusi.

potnikov smo že prepeljali, ko so bile vse proge odprte.

Kako daleč so pogovori s strateškim partnerjem za naš tovorni promet?

Upam, da bodo zaključeni letos. Trenutno imamo še določene ocene poslovanja skupnega podjetja do 2031. Od obeh podjetij, ki sta interesenta, pričakujemo njihovo zadnjo ponudbo in odločitev. To sta francoski partner in češki energetski velikan EP holding.

Kakšna je konkurenca na slovenskih tirih in kako bodo postale naše železnice bolj konkurenčne?

V tovornem prometu je konkurenca velika.

Konkurence ni samo na slovenskem omrežju, ampak je povsod. Ostra je. Madžarska in Avstrija imata več kot 40 prevoznikov, ki konkurirajo za

december 2018

povzročajo velike težave. Ravno zato se precej potnikov ne odloča za železniški promet. Zaradi nadomestnih prevozov in daljših potovalnih časov je vlak še bolj nekonkurenčen.

december 2018

PODNEBNI DOSJE

Kdaj bo načrtovana popolna elektrifikacija železniškega prometa v Sloveniji?

Država se mora čimprej dogovoriti, na kakšen način bo II. tir financirala.

Ljudje na ministrstvu, na DRI, železnicah, na 2TDK, znajo narediti takšne projekte. Ključna stvar je, da se dogovorijo finance,

V Sloveniji je prioriteta križ: Koper-LjubljanaŠentilj-Hodoš in Jesenice-Ljubljana-Dobova.

Elektrifikacijo, ki je še izziv, pa čakajo dolenjska, kočevska, koroška, kamniška proga. To je eden od izzivov, s katerim se bo država še morala soočiti.

Vse proge, razen kočevke, so proge, ki jih je potrebno modernizirati. Sta pa prioriteta glavni križ in da se naredi projekt in razpis, je pa potreben dober II. tir. Vse naenkrat ne gre. Elektrifikacija bi bila nadzor nad celotnim projektom. za potniški promet zelo pomembna.

Je to za železnico zelo vitalna naložba?

Poslovna in finančna sanacija železnic? V za- Absolutno. To je naložba, ki omejuje ali pa odpira dnjem obdobju ste zelo uspešni. Kako zmanjšujete nove možnosti. Trenutni tir omejuje rast, ker je zadolženost? prepoln, je eno večjih tveganj za rast železniškega Slovenske železnice ustvarjajo približno 30 mio in luškega prometa. Novi tir odpira druge dimenzievrov dobička letno. Zadolženi smo zelo malo. je. Odpira možnosti, ki so danes neslutene z vidika EBITDA je okoli 70 mio, zadolženost okoli 80 mio. železniškega prometa.

Fokusiramo se na prenovo , modernizacijo, ki bo zahtevala veliko sredstev za izvedbo. Nekaj daje pogodba z državo, nekaj s strateškim partnerjem.

Nikoli pa si ne bomo dovolili, da bi se zadolžili preko razumnih mejah, ampak v okvirih, ki je 3,5 kratnik EBITDA. Investicije, spreminjanje poslovnih procesov, informatizacija. To so glavni deli razvojnega ciklusa. Pri vsaki prometni industriji je tako, da ko se zaključi en cikel, pride drugi. To je panoga, kjer je izjemno veliko investicij in zelo drage so. En vlak stane 7 mio evrov, lokomotiva stane 5 mio evrov, vagon stane 150.000 evrov.

Donosi so nizki, marže so nekajprocentne. Vsaka odločitev, ki ni optimalna, lahko pomeni v enem letu milijonske izgube, ki jih zaradi visokih fiksnih In Emonika? Kdaj bo realizirana oziroma bo ali ne stroškov ni mogoče ublažiti čez noč. bo?

Nekaj o belih lisah. Eden izmed pomembnih slovenskih prevoznikov je dejal, da v svetu ni videl Realizirano bo vse, vprašljiv je trgovski center. Za primera, kjer ni železniške povezave z letališčem. potnike je ključno, da se zgradita nova železniška, avtobusna postaja, novi peroni. To bo realizirano.

Je ideja dokončno pokopana?

Zelo vesel bi bil, če bo ta del realiziran do leta 2021.

Mislim, da je še kar nekaj letališč, ki nimajo takšnih povezav. Je pa res. Spet so prioritete. Se strinjam, Zelo dobro je bila sprejeta proga Ljubljana-Trstda je železnica do letališča ali do Kranjske gore Ljubljana. Kako ste zadovoljni z zasedenostjo? potrebna. Čim več železnic, čim bolj kvalitetnih, Glede na to, da je potovalni čas neprimerljiv, je tako kot so ceste. Vsi se z vsem strinjamo, problem dosti daljši od potovanja z avti, se pravi krat dva, je vedno pri finančnih zmožnostih in prednostnem so vlaki večinoma polni. Zasedenost ni samo vrstnem redu. Država se mora odločiti, ali je bolj slovenski problem. A povpraševanje po produkpomemben II. tir ali je bolj pomembna elektrifika- tih, kot so Ljubljana-Benetke, Ljubljana-Dunaj, cija dolenjske proge. Ali je bolj pomembna poglobi- Ljubljana- München, Ljubljana-Beograd je veliko, tev čez Ljubljano ali Karavanke. Je ogromno potreb. kljub temu da storitev ni na nivoju. Z izboljšanjem foto: www.shutterstock.com

foto: www.shutterstock.com

68 134/135

isti tovor. Pri potniškem prometu je konkuren- Omenili ste II. tir. Kaj je potrebno narediti, da ca možna za komercialne linije. Res pa je, da je bi investicijo končno začeli tako, kot jo Slovenija Slovenija pri tem manj zanimiva, ker je majhna. potrebuje?

Konkurenco v potniškem prometu imajo evropske Slovenija je v zadnjih letih izvedla ogromno prodržave na komercialnih hitrih progah, kjer je to jektov na železniški infrastrukturi, ki so vredni primerljivo z nizkocenovnim letalskim prevozni- skoraj toliko kot II. tir. Projekti so bili narejeni kom na Češkem, Brno-Praga, v Avstriji Salzburg- zelo transparentno, precej denarja se je prihranilo, Dunaj, Italija ima Milano-Rim. Veliko operaterjev evropska sredstva so bila počrpana 100 %, ni bilo je v Franciji, Parizu. To so izključno hitre proge in zamud pri delih. Za II. tir je bil zakon sprejet. komercialne linije. Vsaka konkurenca pa pomeni razvoj.

infrastrukture, bodo imele te proge bistveno večjo perspektivo.

69 134/135

Trajnostna mobilnost

V Sloveniji promet povzroči največ izpustov TGP, ki se povečujejo, ne zmanjšujejo.

Največji krivec je cestni promet. S katerimi ukrepi bi morali zmanjševati emisije v cestnem prometu, saj sicer ne bo mogoče doseči zavez, ki so opredeljene v Strategiji razvoja prometa v RS?

Promet povzroči po ocenah podnebnega ogledala v RS med 40 in 50 odstotki emisij toplogrednih plinov. Od tega promet tovornih vozil približno 30 odstotkov emisij, večino pa jih povzročimo z osebnimi avtomobili.

V Sloveniji naredimo z vozili javnega linijskega avtobusnega prometa letno 48 milijonov kilometrov in 554 milijonov potniških kilometrov, z osebnimi avtomobili pa naredimo od 12 do 15 milijard kilometrov. Veliko poti je opravljenih na kratkih razdaljah do 2 oziroma 5 km, ki bi jih lahko v velikem deležu opravili peš in s kolesom. MZI zato zelo intenzivno izvaja ukrepe aktivne mobilnosti,

PODNEBNI DOSJE

to je spodbujanje hoje in kolesarjenja, ki so z vidika okolja in zdravja najbolj ustrezno nadomestilo vožnjam na kratkih razdaljah.

Kako je s spodbudami za trajnostno mobilnost?

V tej finančni perspektivi so ukrepom trajnostne mobilnosti namenjeni razpisi za sofinanciranje projektov na področju urejanja infrastrukture za pešce, kolesarje, urejanje postajališč javnega prevoza potnikov in parkirišč v sistemu parkiraj in prestopi. Skupaj je za investicije v mestnih občinah in v občinah, ki imajo izdelane celostne prometne strategije, namenjenih 54,4 mio evrov kohezijskih sredstev in 123 mio evrov za kolesarske povezave ter ukrepe elektro mobilnosti javnega prevoza potnikov v okviru dogovorov za razvoj regij. Za spreminjanje potovalnih navad se pripravljajo smernice za mobilnostne načrte podjetij in

december 2018

V Sloveniji naredimo z vozili javnega linijskega avtobusnega prometa letno 48 milijonov kilometrov in 554 milijonov potniških kilometrov, z osebnimi avtomobili pa naredimo 12 in 15 milijard kilometrov.

Veliko poti je opravljenih na kratkih razdaljah do 2 oziroma 5 km, navaja zgovorne podatke mag.

Bojan Žlender, ki je na Ministrstvu za infrastrukturo vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko. In ob tem razumljivo med ukrepe bolj zdrave mobilnosti na prvo mesto postavi hojo in kolesarjenje ter tako pove, da je predvsem od slehernega posameznika odvisno, kakšen bo ogljični odtis Slovenije.

A tudi podjetja bodo morala razmisliti, kakšni bodo prevozi na delo, saj MzI pripravlja smernice, ki naj bi jih podjetja upoštevala za pripravo mobilnostnih načrtov.

Mag. Bojan Žlender tudi napoveduje uvedbo enotne vozovnice za vse vrste javnega prevoza potnikov in za vse operaterje.

foto: www.shutterstock.com

Vsak se naj pogleda v prometnem ogledalu in razmisli, tudi podjetja

70 PODNEBNI DOSJE

Znana je ugotovitev o nezadržni rasti tovornega, zlasti tranzitnega prometa v Sloveniji. Je država pri tem brez moči?

Za 60 % se bo povečal tovorni promet do leta 2030.

Kljub raznovrstnim akcijam ozaveščanja in spodbudam k e-mobilnosti, h kolesarjenju, kombiniranemu prometu itd. se osebni promet še naprej povečuje. Število registriranih električnih avtomobilov je v Sloveniji zelo skromno. Kaj lahko stori posameznik za zmanjšanje emisij TGP v prometu in s katerimi ukrepi bi morali različni sektorji in akterji v prometu dokazati odgovornost do integralnega prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam v državi?

Do 20 % lahko varčna vožnja zmanjša porabo goriva.

december 2018

V prometnem modelu, ki je bil podlaga za pripravo Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, so bile narejene ocene, da se bo tovorni promet do leta 2030 povečal za 60 odstotkov.

Povezovanje držav EU s tretjimi državami in rast gospodarstva , ki postaja vse bolj globalno, generirata povečevanje prometa blaga in mobilnosti prebivalstva. Države članice ne morejo omejevati prostega pretoka blaga in ljudi, lahko pa z ukrepi cestninske politike in zaračunavanjem eksternih stroškov prometa vplivajo na prometne tokove. Z uvedbo elektronskega cestninjenja so se omogočili tudi drugi ukrepi. Mislim predvsem na možnost zaračunavanja eksternih stroškov prometa na določenih območjih in v določenem času, ko so zgostitve največje. Pomembno je seveda predvsem, da se na izvoru čim več blaga usmeri na železniški promet. Slovenija ima zelo dober delež blaga, ki se iz pristanišča Koper usmeri na železniški prevoz, saj gre trenutno 60 odstotkov blaga, ki se pretovori v pristanišču Koper, na železnico.

Po podatkih SURS opravimo v Sloveniji na delovni dan 3,3 poti, ki so v povprečju dolge 12 km. Med vikendi in prazniki se število poti zmanjša na 2,7 poti , poveča pa se razdalja potovanja na 17 km.

To so podatki, ki so nam lahko za razmislek, katere poti lahko opravimo na bolj trajnosten način.

Idealno je, če poti z osebnim avtomobilom, ko se vozimo sami, nadomestimo z aktivno mobilnostjo.

Redna hoja in kolesarjenje vplivata na izboljšanje zdravstvenega stanja in sta najboljša zamenjava za motorni promet. Če moramo potovati z vozilom, pa je še vedno presoja, ali lahko potujemo skupaj z drugimi ali pa uporabimo javni prevoz. Če nimamo druge možnosti in je uporaba osebnega vozila nujna, je prvi ukrep, ki ne zahteva finančnih vlaganj, varčna vožnja. Ta lahko zmanjša porabo goriva tudi do 20 odstotkov. Naslednji koraki pa so zamenjava vozila ali predelava vozila na alternativna goriva.

Elektromobilnost je trenutno najbolj optimalna rešitev, ker ima vozilo v prometu ničelne emisije. Trenutno je v Sloveniji 1338 vozil na električni pogon in nekaj nad 500 priključnih hibridov. foto: www.shutterstock.com

134/135

zavodov. Z njimi bodo analizirali poti zaposlenih in pripravili ukrepe za bolj učinkovito potovanje, ki spodbuja souporabo vozil, uporabo javnega prevoza in aktivno mobilnost. Pripravljajo se ukrepi za uvedbo enotne vozovnice za vse vrste javnega prevoza potnikov in za vse operaterje. V strategiji za alternativna goriva v prometu pa so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe vozil, ki uporabljajo alternativna goriva in manj obremenjujejo okolje.

Skupno število vozil je še vedno zelo majhno, trend pa je zelo pozitiven, ker je bilo v enajstih mesecih leta 2018 registriranih 516 vozil na električni pogon. Povečuje se doseg teh vozil in prihajajo novi modeli, ki bodo v nekaj letih popolnoma primerljivi z vozili na klasična goriva. V analizi, ki so jo naredile potrošniške organizacije, ima Slovenija dobre ukrepe za spodbujanje vozil na električni pogon. Ocena potrošniških organizacij je, da je avto na električni pogon že v štirih letih po nakupu bolj ugoden nakup kot primerljivo vozilo na klasična goriva.

Za zeleno mobilnost lahko največ stori posameznik, kaj pa podjetja?

Tako kot lahko posameznik vpliva na ogljični odtis, lahko to naredijo tudi podjetja in ustanove. MZI pripravlja smernice za mobilnostne načrte in bo predlagalo, da tak načrt sprejme vsako podjetje ali ustanova.

Spodbuditi želimo ukrepe, ki jih lahko naredi vsak delodajalec, da spodbudi hojo in kolesarjenje, prehod na elektromobilnost z vozili podjetja ali ustanove. Pri logistiki in prevozu blaga je lahko prehod k prevoznikom, ki uporabljajo vozila na alternativni pogon in zeleno logistiko za zadnji kilometer dostave, na primer dostava s tovornimi kolesi za lažje tovore in z električnimi kombiji).

V koliko so realni cilji uporabe alternativnih goriv v Sloveniji in katere cilje bo potrebno doseči na področju polnilne infrastrukture? Kje je zdaj Slovenija v primeri s sosednimi državami?

V strategiji za razvoj polnilne infrastrukture za alternativna goriva v prometu so postavljeni cilji, ki jih Slovenija lahko doseže. Za tovorna vozila, s katerimi se izvaja razvoz blaga v mestih, za vozila

Kako ministrstvo za infrastrukturo spodbuja podjetja v prevozništvu in logistiki, tudi izvajalce v javnem prometu, k izračunom ogljičnega odtisa?

Za prevoznike, ki izvajajo prevoze blaga, so predvidene spodbude za nakup vozil na alternativna goriva in za predelave vozil. Za izvajalce javnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov so predvidene možnosti povečanja stroškovne cene, če uporabljajo vozila na alternavna goriva.

134/135

71 Število polnilnic v celoti zadostuje za razvoj elektromobilnosti. V okviru evropskih sredstev se bosta sofinancirala dva projekta za vzpostavitev linij javnega prevoza z avtobusi na električni pogon.

Za razpršeno poseljenost pa je izvajanje javnega prevoza za druge skupine uporabnikov gotovo bistveno večji izziv. Relativno dober javni prevoz ima Ljubljana, kjer se je zlasti z uvedbo t.i. integriranih linij, gre za povezavo medkrajevnega in mestnega prevoza, pokazalo, da je za kraje, ki imajo veliko število delovnih migrantov, javni prevoz možno organizirati. Povečevanje števila potnikov omogoča tudi večje število povezav, uvedbo taktnih voženj in s tem bolj atraktiven javni prevoz.

Predvsem mislim na presojo, ali je neka pot res nujna ali jo lahko opravimo na drug način.

Če primerjate prakso in razvoj trajnostne mobilnosti v Sloveniji z dosežki držav v EU, kakšno oceno bi prejela Slovenija? Politika ravna tako, kot je zapisano v različnih strateških dokumentih?

december 2018

foto: www.shutterstock.com

Slovenija ima dober sistem javnega prevoza za šolarje, dijake in študente.

Z uvedbo enotne subvencionirane vozovnice se je število uporabnikov javnega prevoza med mladimi bistveno povečalo.

Relativno dober javni prevoz ima Ljubljana, kjer se je zlasti z uvedbo t.i. integriranih linij, pokazalo, da je za kraje, ki imajo veliko število delovnih migrantov, javni prevoz možno organizirati.

foto: www.shutterstock.com

Slovenija sodi med države, ki imajo ambiciozne cilje na področju alternativnih goriv in izvedeni V državah, kjer je elektromobilnost razvita v ve- ukrepi že omogočajo hitrejši razvoj. Na področju čjem obsegu, se kažejo novi vzorci uporabe vozil na elektromobilnosti so v vrhu države, ki so z zelo inelektro pogon. Polnjenje vozil je predvsem doma in tenzivnimi davčnimi spodbudami, npr. Norveška, na delovnem mestu s počasnimi polnilnicami, ki Nizozemska, spodbudile hiter razvoj. Slovenija je omogočajo zunanje krmiljenje in se polnijo takrat, gotovo v drugi skupini držav, ki imajo širok nabor ko je energija najcenejša in je ne uporabljajo drugi ukrepov z dobrimi skupnimi učinki, ki se že kažejo uporabniki. Ker se polnijo vozila vsak dan, so pre- v praksi. Gotovo pa je za vse največji izziv, da uvenosi energije relativno majhni in se lahko izvedejo ljavimo drugačen način razmišljanja in ravnanja v v času, ko ni drugih uporabnikov. prometu. Predvsem mislim na presojo, ali je neka Več občin v Sloveniji je že sprejelo prometne pot res nujna ali jo lahko opravimo na drug način. strategije, vendar dostopnost in kakovost javnega Gre za spreminjanje celotne filozofije dela, npr. potniškega prometa ni ustrezna. Katere zglede in delo od doma, da pot sploh ni potrebna, in prometa. pristope pa bi lahko omenili?

PODNEBNI DOSJE

javnih služb in avtobuse primestnega prometa je ustrezna rešitev prehod na dvogorivne sisteme z uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP). S sredstvi podnebnega sklada se že nekaj let sofinancirajo nakupi avtobusov na stisnjen zemeljski plin in za vozila komunalnih služb. Do konca leta 2020 bodo postavljene dodatne polnilnice za SZP, ki bodo omogočale uporabo teh vozil na območju razvojnih regij v Sloveniji. Polnilnici za utekočinjen zemeljski plin (UTM), ki je primeren za težja tovorna vozila, saj imajo enak doseg kot pri uporabi dizelskega goriva, sta že postavljeni in predvideno je sofinanciranje nakupa in predelave vozil na UTM. Slovenija ima trenutno 330 polnilnic za vozila na električni pogon z običajno močjo (22 kW) in 50 hitrih polnilnic.

72 134/135

SEZNAM VIROV IN GRADIV O PODNEBNIH SPREMEMBAH

PODNEBNI DOSJE

Pripravili:

I. Viri in gradiva za delo z otroki in mladimi na področju podnebnih sprememb (nekateri so primerni tudi za odrasle) – kronološko urejeni:

Biotehniska_podrocja__sole_za_zivljenje_in_razvoj/BT_PODROCJA_60NARAVOVARSTVO_ Podnebne_Piciga.pdf

Naš planet, naša prihodnost - Skupaj v boju proti podnebnim spremembam. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/youth/ docs/youth_magazine_sl.pdf.

Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les. Ljubljana, Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu, Liberalna akademija, Ekološki forum LDS, Služba vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe, 2009.

Dr. Darja Piciga, Ministrstvo za okolje in prostor

Umanotera, 2018. Primeri mladinskih projektov in aktivnosti za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb. Dostopno prek: https://bit.ly/2KxzCuh.

Dr. Renata Karba, Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj

Umanotera, 2018. Letak Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb. Dostopno prek: https://bit. ly/2PRUMVM.

Bogataj, Lučka Kajfež. Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Pedagoški inštitut. Ljubljana, 2008.

Program Ekošola, 2018. Tematski sklop Podnebne spremembe. Dostopno prek: https://ekosola.si/pf/ podnebne-spremembe/.

Focus, društvo za sonaravni razvoj. 2008. Zloženka Izziv, težak eno tono. (http://www.focus.si/files/ Publikacije/ena_tona_final.pdf)

ACE - Action for Climate Empowerment (United Nations Framework Convention on Climate Change, Article 6). Education and Training: Resources.

Dostopno prek: http://unfccc.int/cooperation_and_ support/education_and_outreach/education_and_ training/items/8955.php

Maja Blejec, Goranka Žnidar Dečman. Koledar profesorja Gamsa: Razredni koledar o podnebnih spremembah. Kontaktna oseba: Goranka Žnidar Dečman, Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani.

Center GRID-ARENDAL, Norveška, v sodelovanju z UNEP (http://www.grida.no/). Viri in gradiva o podnebnih spremembah: publikacije (http://www.grida. no/publications?tags=25), grafični prikazi (http:// www.grida.no/resources/types/graphic?tags=25).

II. Vzgoja in izobraževanje o temah, povezanih s podnebnimi spremembami: Health Care "zavedanje o trajnostni prehrani": http:// www.bioimpulse.eu/sl/. Moduli z učnimi gradivi: http://www.bioimpulse.eu/sl/index.php/module Spletna učilnica Varčujmo z energijo: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=9168

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Portal o slovenskih in tujih dobrih praksah zniževanja izpustov toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe: http://www.slovenija-co2.si/

GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija.

Izobraževanja o energetski učinkovitosti in obnovljivi energiji: https://www.golea.si/izobrazevanja/

Umanotera. Izračunaj svoj ogljični odtis. Dostopno prek: http://www.umanotera.org/CO2.

Spletni portal Trajnostna energija: http://www.trajnostnaenergija.si/

Bogataj, Lučka Kajfež (2013). Vroči novi svet.

Ljubljana: Cankarjeva založba. (Za 7. - 9. razred OŠ)

Trajnostna mobilnost. Priročniki za vrtce, osnovne šole in gimnazije:

UN Joint Framework Initiative on Children, Youth and Climate Change. Youth in action on climate change: inspirations from around the world. 2013.

Dostopno prek: https://www.uncclearn.org/sites/ default/files/inventory/unfccc287.pdf

www.na-postaji.si/priročnik/vrtci.pdf, www.na-postaji.si/priročnik/osnovne-šole.pdf, www.na-postaji. si/priročnik/srednje-šole.pdf Spletni portal za izboljšanje kakovosti zraka: http:// www.mojzrak.si/

Climate Change. Take Action Now! A guide to supporting the local actions of children and young people, with special emphasis on girls and young women. Več izdajateljev, od Scouts do Unicef, 2013.

Piciga, Darja in soavtorji (2018). Integralna serija: S pametno integracijo do trajnostnega razvoja - 100 nadaljevanj. Dostopno prek: http://integralna-zelena-slovenija.si/integralna-serija/.

(http://www.ifrc.org/Global/Publications/youth/ AYCEOs_climate-change_take-action-now_EN.pdf)

III. Pomembna strokovna besedila o podnebnih spremembah in njihovih posledicah:

Živi preprosto in solidarno – v smeri podnebne pravičnosti. Gradiva za učitelje. Karitas. (http://www.karitas.si/mednarodna-pomoc/podnebne-spremembe1/ gradiva-za-ucitelje/)

Dolinar, Mojca (ur.), 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. Dostopno prek: http://meteo. arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ publications/OPS21_Porocilo.pdf.

Monbiot, George (2010). Vroče – Kako ustaviti pregrevanje planeta. Ljubljana, Krtina. december 2018

Razstava SLOVENIJA, 50+. Razstava o mogočih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji je na voljo za brezplačno izposojo v Umanoteri.

Piciga, Darja (2010). Podnebne spremembe: Kaj se dogaja, kaj lahko pričakujemo, kako se lahko odzovemo? Učbeniško gradivo. Dostopno prek: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/

Ministrstvo za okolje in prostor, Umanotera in Urad Vlade za komuniciranje. Slovenija znižuje CO2: - Zakaj je potrebno CO2 zniževati – o podnebnih spremembah, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2.

73 - Tudi podnebje v Sloveniji se spreminja, dostopno prek: http://www. slovenija-co2.si/index.php/o-co2/ tudi-podnebje-v-sloveniji-se-spreminja.

- Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji, dostopno prek: http://www. slovenija-co2.si/index.php/o-co2/ projekcije-podnebnih-sprememb-v-sloveniji.

IPCC — Medvladni odbor za podnebne spremembe, 2016. Prispevek prve delovne skupine k Petemu poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe 2013: Fizikalna podlaga. Povzetek za oblikovalce politik (slovenski prevod). Dostopno prek: http:// www.meteo-drustvo.si/data/upload/Vetrnica0613_ Povzetek.pdf

IV. Politični okvir za podnebne ukrepe (blaženje in prilagajanje): Ministrstvo za okolje in prostor, Umanotera in Urad Vlade za komuniciranje. Slovenija znižuje CO2: Najpomembnejše organizacije, politični procesi in zakonodaja na področju podnebnih sprememb, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/ povezave.

Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (United Nations Framework Convention on Climate Change) (http://www.

134/135

vlada.si/fi leadmin/dokumenti/si/projekti/2009/ podnebne/okvirna_konvencija_ZN.pdf) Medvladni forum o podnebnih spremembah (Intergovernmental Panel on Climate Change, IPCC): https://www.ipcc.ch.

Kjotski protokol (Kyoto Protocol) (http://www.vlada. si/fi leadmin/dokumenti/si/projekti/2009/podnebne/Kjotski_protokol.pdf) Pariški sporazum (Paris Agreement ) (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2016-02-0063?sop=2016-02-0063) Podnebna politika Evropske unije, dostopno prek: https://ec.europa.eu/clima/index_sl Podnebna politika Slovenije:

PODNEBNI DOSJE

- Posledice podnebnih sprememb, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2/ podnebne-spremembe-in-njihove-posledice.

- spletna stran Ministrstva za okolje in prostor (bo prenovljena v l. 2019): http://www.mop.gov.si/si/ delovna_podrocja/podnebne_spremembe/ - 7. Državno poročilo in 3. Dveletno poročilo Slovenije v skladu z določili konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, marec 2018. (http://www.mop.gov.si/fi leadmin/mop.gov. si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/podnebne_spremembe_7drzavno_ porocilo_3dveletno_porocilo.pdf) - spletna stran projekta Podnebna pot 2050: https:// www.podnebnapot2050.si/

NOVO!

Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo t Več kojev

30 avtor 20 primerov praks

Iz vsebine 1. Osrednji koncepti in pojmi 2. Mednarodni cilji in zaveze 3. Slovenija na poti v zeleno gospodarstvo 4. Trajnostno oziroma zeleno upravljanje podjetij 5. Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo 6. Iz prakse

Naročila prejemamo: e: info@fitmedia.si t: 03 42 66 700

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor

Založnik: Obseg: Format:

Fit media d.o.o.

208 strani 200 x 270 mm

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Cena: 19 € z DDV + poštnina

december 2018

7. Na poti v zeleno

74

Slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - imam svojo vrečko? mag. Tanja Bolte

a poglejmo statistiko. Plastiko so pričeli proizvajati leta 1907. Svetovna proizvodnja plastike se je povečala za dvajsetkrat od šestdesetih let prejšnjega stoletja in leta 2015 znašala 322 milijonov ton. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. Vsako leto v Evropi nastane okoli 25,8 milijona ton plastičnih odpadkov. Od tega se manj kot 30 % zbira za reciklažo. V EU se okoli polovica zbranih plastičnih odpadkov pošlje v tujino, kjer glede njihove obdelave ostaja negotovost zaradi drugačnih okoljskih standardov. V oceanih vsako leto konča 5 do 13 milijonov ton plastike (kar je 1,5 do 4 % svetovne proizvodnje plastike). Po ocenah plastika obsega več kot 80 % odpadkov v morju. V EU vsako leto v oceanih konča 150 000 do 500 000 ton plastičnih odpadkov.

Plastika

december 2018

Plastika je danes široko dostopna, obstojna ter ima pogosto strupene in druge škodljive učinke. Postala je praktično nenadomestljiv material. Dejstvo je, da nas plastika spremlja povsod, pa se tega sploh ne zavedamo.

Zaradi plastičnosti, trpežnosti in inertnosti, predvsem pa nizke cene proizvodnje (vsaj najbolj razširjenih plastik) se uporablja za izdelavo ogromnega števila izdelkov za vsakdanjo rabo. Iz plastike so tudi tekstilna vlakna, izolacijski materiali, cevi, talne obloge in sestavine lakov, lepil ter kozmetičnih izdelkov, vgrajena je v elektrotehniki ohišja, v plošče za tiskana vezja, uporabljena je v avtomobilski industriji, v materialih za blazinjenje, v armaturnih ploščah, v rezervoarjih za gorivo in v mnogih drugih izdelkih.

P

P

o podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji v letu 2016 nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike, kar je sicer za 19 % manj kot v letu 2015, vendar za 12 % več kot pred desetimi leti.

O

dpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo: odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave ter uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V celotni količini nastalih odpadkov v 2016 so sicer odpadki iz plastike predstavljali razmeroma majhen delež, le 1,1 %. Največ odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 49 %; v proizvodnih dejavnostih jih je nastalo skoraj 46 %, v gospodinjstvih pa le malo več kot 5 %.

O

dpadki iz plastike se tudi uvažajo in izvažajo. V letu 2016 jih je Slovenija uvozila 105.000 ton, izvozila pa 51.000 ton, torej polovico manj, kot jih je uvozila. V letu 2016 se je v Sloveniji 35 % odpadkov iz plastike recikliralo, 6 % teh odpadkov se je sežgalo, malo več kot 2 % sta se odložila na odlagališčih odpadkov.

Preostanek teh odpadkov se je začasno skladiščil ali obdelal po postopkih predobdelave in čaka na nadaljnjo predelavo.

K

ljub temu moti podatek, da danes mikroplastiko najdemo v vodi in s tem tudi v mikroorganizmih, kar pričajo tudi številna odkritja v zadjem obdobju. Največ plastike pride v morje s kopnega. Zato je nujno potrebno reči »STOP« plastiki za enkratno uporabo.

foto: www.shutterstock.com

okolje

134/135

Plastika

Z

adnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Slovensko morje pri tem ni izjema.

Eden ključnih razlogov, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju, je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja ti odpadki zaradi morskih tokov in vetrov prepotujejo velike razdalje in onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki sicer niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov.

Z

aradi vse večjega zavedanja pretirane potrošnje in onesnaževanja s plastičnimi odpadki je bila v januarju 2018 na evropski ravni sprejeta Strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu. Prinaša vrsto ukrepov in priporočil za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko.

Ukrepi so razdeljeni v tri stebre: na ravni EU, na nacionali ravni in za industrijo. Čeprav je veliko ukrepov v obliki priporočil, namerava Evropa sprejeti številne strategije, dopolniti obstoječo zakonodajo in s tem narediti ukrepe še bolj zavezujoče. Preoblikovanje načina zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov ima v EU velik poslovni potencial.

S prevzemom vodilnega položaja pri tem prehodu se bo ustvarilo nove priložnosti za naložbe in delovna mesta. Po novih načrtih se bo dalo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu

75 N

a nacionalni ravni so ukrepi usmerjeni v izrabo finančnih instrumentov še posebej s povišanjem cene odlaganja odpadkov in sežiga; finančne spodbude za rabo sekundarne plastike in izboljšanje sistemov proizvajalčeve odgovornosti, kar nas s prenovo Zakona o varstvu okolja in prenosom novega odpadkovnega svežnja direktiv ter reševanja težav z odpadki, ki so v tem sistemu, čaka kot eden prioritetnejših izzivov našega ministrstva.

E

den od ukrepov izvajanja evropske strategije za plastiko je v maju 2018 podan predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Glavni cilj predloga direktive je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti vodno okolje. Predvideni so ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, povezanih s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah v EU.

P

lastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po količini približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 % vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. To so zlasti plastične posode za živila, lončki za pijačo, vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, mešalne palčke, slamice, palčke za balone, baloni, zavitki in ovoji, plastenke za pijače …

S

prejem predloga direktive se pričakuje v začetku prihodnjega leta. Ne moremo mimo dejstva, da so nekatere države že pred tem sprejele bolj ambiciozne ukrepe in že prepovedale ali pa omejile uporabo plastičnih proizvodov, predvsem lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

R

epublika Slovenija si na področju krožnega gospodarstva prizadeva, tako bo tudi v prihodnje, za povezovanje ukrepov na področju odpadkov z ukrepi in pobudami na drugih področjih, vključno z ukrepi za zmanjšanje smetenja na kopnem, za trajnostno načrtovanje plastike, za zmanjšanje uporabe mikroplastike v proizvodih ter z ozaveščanjem javnosti in spreminjanjem vedenjskih vzorcev, kar je nujno

rehod na bolj krožno gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja čim dlje v gospodarstvu, ustvarjanje odpadkov pa se čim bolj zmanjša, je ključni prispevek EU k prizadevanjem za razvoj trajnostnega, nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, učinkovitega z viri. Takšen prehod pomeni priložnost za preobrazbo našega gospodarstva ter ustvarjanje novih in trajnostnih konkurenčnih prednosti za Evropo.

S

134/135

prihodom novega ministra na Ministrstvo za okolje in prostor pa je Slovenija jasno povedala - stremela bo k temu, da se bo v letu 2019 prodaja lahkih nosilnih vreč ukinila.

N

ujno moramo zmanjšati uporabo plastike, predvsem izdelkov s kratko življenjsko dobo. Nujno je potrebno narediti korak naprej predvsem pri rabi, proizvodnji in potrošnji plastičnih izdelkov s kratko življenjsko dobo, kot so izdelki za enkratno uporabo, in spremeniti vedenjske vzorce glede neustreznega ravnanja z odpadki.

L

eta 2013 je Vlada Republike Slovenije podprla in v letu 2017 prenesla v nacionalni pravni red direktivo o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in zaključke iz Zelene knjige o evropski strategiji za ravnanje s plastičnimi odpadki v okolju. Gre zlasti za prizadevanja za trajnostno proizvodnjo plastike, za spodbujanje dolgotrajnih plastičnih proizvodov in preprečevanje širjenja kratkotrajnih plastičnih proizvodov in proizvodov za enkratno uporabo, za ločeno zbiranje in prednostno recikliranje plastičnih odpadkov ter za ozaveščanje potrošnikov o vplivih plastičnih odpadkov na okolje.

okolje

P

kakovost okolja, v katerem živimo. Kampanja je namenjena širši javnosti s poudarkom na izobraževanju otrok.

N

ujno je, da vsak posameznik premisli, preden se odloči in kupi plastično vrečko ali kakšen drug izdelek iz plastike. Vsekakor so možne alternative, kot so trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo, nakupi v trgovinah, ki prodajajo izdelke brez embalaže, nakupi lokalnih proizvodov,..

Č

e želimo ohraniti naš planet, ne bo dovolj le sprejeti zakonodajo na EU in nacionalni ravni, potrebno jo bo izvajati. Vsak posameznik pa mora resno razmisliti, ali izdelek, ki ga želimo kupiti, resnično potrebujemo.

S

lovenija se je zavezala k več okoljskim ciljem glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Do konca leta 2019 letna raven potrošnje ne bo presegala 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa ne bo presegala 40 takšnih vrečk na osebo. S 1. januarjem 2019 se na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov uvaja prepoved brezplačnih nosilnih vrečk ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana (sadje, zelenjava, sveži mesni izdelki).

G

lede prvih podatkov o potrošnji lahkih plastičnih nosilnih vrečk izračuni kažejo, da je trenutna poraba lahkih plastičnih nosilnih vrečk 50 takšnih vrečk na osebo, vendar pa gre za izračun prvih informativnih podatkov v krajšem obdobju. Pomembno vlogo pri zmanjševanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk imajo programi ozaveščanja potrošnikov na splošno in izobraževalni programi za otroke.

SPODUDE ZA PODJETJA Na Eko skladu so podjetjem na voljo finančne spodbude za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije.

S

1. septembrom 2018 v trgovinah, v vseh slovenskih osnovnih šolah pa celo šolsko leto 2018/2019, poteka ozaveščevalna kampanja o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje s sloganom »Imam svojo vrečko!«. Kampanja poudarja pomen preprečevanja odpadkov kot sklop najpomembnejših ukrepov za čim manj nastalih odpadkov.

Zato se vsebina ne osredotoča na pravilno ravnanje z odpadnimi lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami, ampak na bolj trajnostno potrošnjo - vsako vrečko čim večkrat uporabimo, ker tudi s tem vsak posameznik vpliva na

Spodbude so v obliki nepovratnih sredstev in/ali kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« VEČ INFORMACIJ

01 241 48 66 WWW.EKOSKLAD.SI

december 2018

N

aj naštejem nekaj ključnih ukrepov na EU ravni. Do leta 2030 mora biti vsa plastična embalaža primerna za ponovno uporabo ali recikliranje; pripraviti je potrebno ukrepe za zmanjšanje količin plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in za boljšo reciklabilnost uporabljene plastike; uvedla se bo razširjena odgovornost proizvajalcev za določene masne tokove, prepovedala se bo oxoplastika; spodbujene bodo inovacije na področju oblikovanja, materialov in postopkov recikliranja plastike.

za zmanjšanje morskih odpadkov in ohranitev morskih ekosistemov.

Promocija

EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za enkratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena.

Zgradbe z njihovo izgradnjo povzročijo za skoraj polovico emisij CO2 v okolje. Med razlogi je tudi korozija jeklenih konstrukcij, ki se ji ne moremo izogniti, lahko pa jeklo pred rjo zaščitimo.

Med najbolj učinkovite in trajnostne rešitve spada vroče cinkanje, ena najstarejših antikorozijskih zaščit. Jeklo, zaščiteno z vročim cinkanjem, ima življenjsko dobo tudi krepko čez 100 let. Hkrati je cink material, ki se lahko kot odpadna surovina reciklira, proces vročega cinkanja pa ima bistveno nižji okoljski vpliv od drugih antikorozijskih zaščit, kot so premazi, barvanje idr.

Kot pravi direktor celjske in edine slovenske pocinkovalnice Pocinkovalnica d.o.o. Matjaž Pečar, povpraševanje po vročem cinkanju jeklenih elementov v zadnjih letih zelo narašča, kar je tudi odraz pozitivnega trenda v gradbenem sektorju. Ta predstavlja največji delež pocinkanih elementov, kar 44 %. V Evropi se pocinka približno 7 milijonov ton jekla letno, v Sloveniji približno 35.000 ton.

Promocija foto: arhiv podjetja

Pri vročem cinkanju se nečistoča materiala ne more skriti

Matjaž Pečar

76 134/135

okolje december 2018

Vroče cinkanje

Po ocenah korozija porabi okoli 4 % BDP v svetu. Zaščita železa in jekla z vročim cinkanjem je ena najbolj okolju prijaznih in dostopnih postopkov, zato ima pomembno mesto v trajnostni gradnji. Kako zaželene so pocinkane konstrukcije v trajnostni gradnji, kjer je v ospredju uporaba naravnih materialov, kot je les?

Zaradi tega se barvanje kot možna zaščita precej opušča, tudi zaradi okoljskih vidikov, kot so emisije VOC. Za barvanje se odločajo predvsem pri objektih, ki niso neposredno izpostavljeni zunanjim vplivom. Je tudi nekaj primerov kombinacije lesa in pocinkanih elementov. Uporaba lesa je seveda zaradi statike omejena na nizko gradnjo.

Vroče cinkanje se uporablja kot antikorozijska zaščita jeklenih izdelkov in je ena najstarejših antikorozijskih zaščit, v primerjavi z ostalimi zaščitami tudi ekonomsko najbolj upravičena.

Zato se uvršča v sklop trajnostne gradnje.

Največja prednost vroče cinkane prevleke je dolgotrajna odpornost na korozijo. Trajanje prevleke je odvisno od tega, v katerem klimatskem tipu se nahaja. Po standardu SIST EN ISO 14713/1 bo prevleka debeline 85 qm v odvisnosti od korozijskega razreda trajna od 50 do 500 let, debelejša ustrezno dlje.

Vroče cinkano prevleko odlikuje mnogo boljša odpornost na mehanične obremenitve kot barvni premaz. Je 8-krat boljša od epoksidnih premazov in 20-krat od PVC premazov in epoksidnih prašnih nanosov.

Kako pocinkana konstrukcija prispeva k blaženju podnebnih sprememb?

V Veliki Britaniji, podobno tudi drugod, zgradbe z njihovo izgradnjo povzročijo za skoraj polovico emisij CO2 v okolje. Polovico teh emisij je povzročenih zaradi uporabe vode, četrtino zaradi nastalih odpadkov in četrtino zaradi uporabe surovin. Pri gradnji sta glavni surovini jeklo in beton.

V smislu trajnostne gradnje ima vroče pocinkano jeklo izredne prednosti pred betonom. Pocinkano jeklo lahko neomejeno recikliramo, beton pa lahko po separaciji in drobljenju uporabimo samo za namene nasipavanja. V primeru zaščite jekla s premazi je ta dražja in mnogo krajša od zaščite s pocinkanjem. Zaradi nje so povzročene

77 Gradbeni trg se je po obdobju nekolikšnega zatišja ponovno prebudil in gradbinci imajo vse več dela. Kako vi opažate ta trend in kako vpliva na vas? Kakšna je poraba cinka v gradbeništvu pri nas v primeri s prakso drugod?

Porast povpraševanja po vročem cinkanju za gradbeni sektor seveda opazimo pri količinah, ki so v zadnjih letih vedno večje. Porazdelitev povpraševanja po segmentih trga je skoraj identična po vsej Evropi. Največji delež je na področju gradenj in konstrukcij, približno 44 %, sledi cestna oprema, približno 15 %, nato elementi za infrastrukturo, kot so daljnovodni stebri, z 10 %, industrijska oprema z 8,5 % in kmetijski program s 7,5 %. Poraba cinka znaša približno 50 kg/t jeklene konstrukcije. Pri težjih konstrukcijah je poraba cinka manjša, pri lažjih nekoliko večja.

V procesu vročega cinkanja uporabljate vročo talino cinka. Gre za naraven vir. Glede na to, da je Evropa precej siromašna z naravnimi viri, kakšna je dostopnost do cinka v Evropi? Od kod pridobivate cink?

Največje zaloge cinka so v Avstraliji, Kanadi, na Kitajskem, v Peruju in ZDA. Med največje rudnike cinka sodita Rampura Agucha v Indiji (620 milijonov ton koncentrata v letu 2017) in Red Dog v ZDA (542 milijonov ton koncentrata v letu 2017). V Evropi je nekaj rudnikov v Skandinaviji in na Irskem. Približno 80 % svetovnega cinka je miniranega pod zemljo, medtem ko je 8 % miniranega po odprtih kopih, ostalo je kombinacija obeh metod. Med 10 največjih proizvajalcev cinka na svetu sodijo tudi trije največji evropski proizvajalci. To so Nyrstar, Glencore Xtrata in Boliden. Nyrstar in Glencore imata sicer svoje rudnike tudi izven Evrope (Nyrstar še v Avstraliji, Glencore v Kanadi), medtem ko Boliden uporablja samo evropske vire (rudniki na Norveškem, Finskem in na Irskem).

Bolidenov rudnik Tara na Irskem je hkrati tudi največji rudnik cinka v Evropi.

Z uporabo vročega cinkanja za zaščito pred rjo na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji. transakcij blaga dostikrat niti ne pride. Ti špekulativni nakupi so med drugim tudi eden od razlogov za velika nihanja cen. Uradna valuta za kotacijo cen je $. Samo v lanskem letu je bil obseg poslov preko LME 12,7 bilijonov $.

V letu 2018 je cena cinka nihala med 2.900 in 2.000 eur/t. Zaradi špekulativnih prodaj pa so zelo nihale tudi zaloge na trgu, in sicer med 250 KT in 125 KT. Velik igralec pri cenah je Kitajska, ki porabi cinka za dve Evropi. Cink, ki ga dobivamo

okolje

134/135

pri naših dobaviteljih, prihaja iz celega sveta.

Za nas je pomembna čistoča cinka, to je 99,995 %. Gre za najbolj čisti cink. Naši dobavitelji morajo obvezno imeti certifikat, ki dokazuje kakovost cinka.

Kako lahko cink ponovno uporabite?

Oba odpadka, ki nastaneta iz cinkove taline, trdi cink in cinkov pepel, se reciklirata za ponovno uporabo v različnih industrijah. V Evropi je kar nekaj podjetij, ki odkupuje tovrstne odpadke in jih predelajo za ponovno uporabo. Reciklirani cink je čistoče 99,99 %.

Sicer pa pri cinkanju ves odvečni cink, ki je staljen, pade nazaj v talino, tako da se večkrat ponovno uporabi.

Za segrevanje cinka potrebujete veliko energije. S katerimi ukrepi optimizirate rabo energije? Uvajate kakšne inovativne pristope za kroženje odpadne toplote v proizvodnem procesu?

Proizvodna hala pocinkovalnice je bila zgrajena leta 2006 in že takrat smo pri tehnologiji upoštevali precej ukrepov za izrabo odpadne energije. Cink mora biti vedno v raztaljenem stanju, zato ogrevanje poteka neprestano. Vpeljanih imamo kar nekaj postopkov za učinkovito izrabo energije.

Zgorele dimne pline cinkovega kotla dovajamo v sušilnico predgretja oziroma sušenja elementov pred cinkanjem, kjer pripomorejo pri ogrevanju. Naprej preko toplotnega izmenjevalca z dimi ogrevamo vodo, ki ogreva vse predobdelovane kopeli. Pozimi nekaj te energije ostane za talno gretje delovnih prostorov v proizvodnji. Pred dvema letoma smo dodali še toplovodno in toplozračno kogeneracijo. Streha pocinkovalnice pa je prekrita s sončnimi celicami za proizvodnjo sončne energije, ki jo oddajamo v električno

foto: Andrej

Tehnična univerza iz Berlina (Technishe Universität Berlin) je na primeru parkirišča iz 500 ton jekla izračunala, da bi emisije CO 2 (za antikorozijsko zaščito jekla za obdobje 60 let) v primeru zaščite s premazom znašale 98,6 ton, v primeru vročega cinkanja pa 41,5 ton. Z uporabo vročega cinkanja za zaščito pred rjo na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji. Primerjalno je bila izračunana tudi vložena energija (Life cycle energy calculation) za vroče cinkano in lakirano balkonsko ograjo. Za izdelavo lakirane balkonske ograje se porabi 53.500 MJ, za vroče cinkano 23.700 MJ, kar je več kot pol manj.

Vsi pomembnejši proizvajalci cinka imajo svoje blagovne znamke registrirane na borzi LME (London Metal Exchange), kjer se dnevno oblikujejo cene za vse kovine. Kovine se na LME delijo na 4 sklope: neželezne kovine, železove kovine, redke kovine in žlahtne kovine. Cink sodi v skupino neželezne kovine.

Od skupno 81 registriranih blagovnih znamk cinka na LME je 8 evropskih. Prihajajo iz Belgije, Bolgarije, Finske, Italije, Norveške, Poljske in Španije. Cene kovin na LME so veljavne globalno na vseh svetovnih trgih.

Obseg trgovanja na LME bistveno presega globalno proizvodnjo neželeznih kovin (tudi do 40-krat), kar nam pove, da so te privlačne za investicije. Zato je ogromno nakupov preko LME samo špekulativne narave in do fizičnih

december 2018

mnogo večje emisije CO2 v okolje kot zaradi vročega cinkanja. Odpadni cink se reciklira v cink za ponovno uporabo.

okolje

Celjska Pocinkovalnica ima eno največjih kadi za cinkanje v Evropi. Koliko elementov vroče pocinkate na leto?

foto: Boštjan Čadej

78 134/135

omrežje. Smo tudi imetnik standarda ISO 50001 za upravljanje z energijo.

Kad ima dolžino 12,8 m, širino 1,8 m, globino 3,2 m. Najtežji element lahko tehta 7 ton.

Vse več konstrukcij gre v smeri daljših in težjih elementov, primernih vsaj za normalen transport, to je 13,6 metra. Letno pocinkamo več kot 30.000 ton. Že nekaj let beležimo rast proizvodnje.

Kateri elementi so bili do sedaj največji in najbolj zahtevni za pocinkanje – kateri vaši projekti so posebej referenčni?

Vsak element je zahteven, še posebej pa tisti, ki ni najbolje pripravljen za cinkanje. Največji projekt v zadnjih letih je kompleks naselbine naftnih črpališč v Kazahstanu, za katerega smo preko slovenskega podjetja v treh letih vroče pocinkali 12.000 ton. Pohvalimo se lahko tudi s cinkanjem elementov za žičnice (avstrijski Dopplmayr, italijanski Leitner), ki gredo na objekte po Evropi in svetu. Zelo zahtevne za cinkanje so tudi turbine manjših hidroelektrarn ali pa toplotni izmenjevalci, ki morajo biti pocinkani samo z zunanje strani.

Pri tem je potrebno uporabiti protivzgonsko silo, ki potisne element v talino. Veliko naših strank svoje elemente izvaža, tako da smo posredno prisotni po celi Evropi. Za direktne naročnike cinkamo v obsegu do 200 km, potem postane strošek prevoza prevelik in nismo več konkurenčni bližji pocinkovalnici.

Kako razširjeno je vroče pocinkanje v Evropi in po svetu?

V Evropi se pocinka približno 7 milijonov ton letno, v Sloveniji približno 35.000 ton, na Kitajskem pa okoli 15 milijonov ton. Delež cinkanja se zelo povečuje tudi v Indiji.

Največ pocinkovalnic ima v Evropi Nemčija, in sicer 160, kar predstavlja 30 % evropskega trga. Sledi Italija s 15 %, Velika Britanija in Irska skupaj z 11 %, Francija z 9 % in Španija z 8 %.

december 2018

V primerjavi z barvanjem vroče cinkanje velja za trajnejšo in stroškovno učinkovitejšo rešitev. Kako razširjena je uporaba vročega cinkanja v primerjavi z barvanjem in v katerih primerih je to najbolj opazno?

Začetni strošek vročega cinkanja je približno 10 % nižji od stroška barvanja s peskanjem.

Po analizi univerze Bauökonomie Stuttgart iz leta 2017 (objavljeno Arbeitsblätter Feuerverzinken A.5, 9. 3. 2017) sta stroškovno gledano že začetna vložka v barvanje oziroma cinkanje jekla različna. Za jeklo debeline 10 mm (površina 1 tone je 10–15 m2), ki predstavlja težke konstrukcije, znaša strošek barvanja od 14,3 eur/m2 naprej, strošek cinkanja pa od 12,9 eur/m2 naprej. Pri

Ko so elementi že pocinkani, končna kontrola preveri ustreznost prevleke s standardom.

Na elementih se izvedejo meritve debelin cinkove prevleke, ki so osnova za izračun življenjske dobe pocinkanega izdelka. barvanju se upošteva strošek peskanja Sa2 ½, temeljni premaz in dva pokrivna premaza. Barvanje jekla brez predhodno očiščene površine je jalovo delo in bi se potreba po obnovi premaza pokazala prej kot v treh letih.

Pri debelini jekla 3 mm (površina 1 tone je 40-50 m2) znaša strošek vročega cinkanja od 10,9 eur/m2 naprej, strošek barvanja pa od 11,1 eur/m2 naprej.

Pri vročem cinkanju mora biti element čist, da se ga cink oprime, pri barvanju se barva oprime materiala tudi, če ta ni dobro očiščen.

Elemente, ki so bili zaščiteni z premazom, je potrebno po 15 letih obnoviti, po 20 letih pa zamenjati. Strošek obnove ali zamenjave je podoben ali celo večji od stroška prve antikorozijske zaščite. Vroče cinkano jeklo ne potrebuje vzdrževanja v celotni eksploatacijski dobi, kar v izračunih predstavlja obdobje 50 let in 80 % življenjske dobe zgradbe. Pri vročem cinkanju mora biti element čist, da se ga cink oprime, pri barvanju se barva oprime materiala, tudi če ta ni dobro očiščen. Cink ni najbolj obstojen v obmorskem pasu, 200 metrov do obale - zaradi kloridov. Tam so boljši sistemi duplex, kar pomeni, da se na pocinkani element nanese tudi barvo.

Standardna vroče pocinkana prevleka večinoma presega življenjsko dobo 100 let. Kako zagotavljate kakovost pocinkanih elementov za njihovo čim daljšo življenjsko dobo?

Kakovost pocinkanih izdelkov in njihova življenjska doba sta v veliki meri odvisna od priprave in izbora materiala za postopek vročega cinkanja. Z vpeljano vhodno kontrolo elementov pred samim postopkom cinkanja stranke nenehno opozarjamo o ustrezni pripravi materiala, ki je ključnega pomena za kvaliteto. V tehnološkem postopku imamo vpeljane dnevne, tedenske in mesečne kontrole za zagotavljanje optimalnih tehnoloških parametrov, brez katerih cinkanje ni kvalitetno. Služba tehnologije sodeluje z našimi strankami že v projektnih fazah priprav elementov. Ko so elementi že pocinkani, končna kontrola preveri ustreznost prevleke s standardom. Na elementih se izvedejo meritve debelin prevleke. Za zagotavljanje kakovosti pocinkanih izdelkov je odločilen tudi dober tim, ki ga imamo, in odprta komunikacija z našimi kupci. Pridobljene imamo tudi vse standarde kakovosti.

Podjetja se vse bolj usmerjajo v industrijo 4.0, kjer je vse več digitalizacije in robotizacije. Kako je vpliv industrije 4.0 viden na vašem področju oziroma kako v procese vpeljujete digitalizacijo in robotizacijo?

Tudi v Pocinkovalnici napredujemo na tem področju. Dejstvo je, da je postopek vročega kosovnega pocinkanja specifičen, saj stranke k nam pripeljejo oblikovno različne elemente.

Ne gre torej za proizvodnjo serijskih izdelkov.

Večino faz ni možno robotizirati, zato bomo še vedno potrebovali človeško roko. Delno avtomatiziran proces že imamo v fazi kemijskega čiščenja obdelovancev v naši novejši pocinkovalnici v Srbiji, ki smo jo zgradili leta 2011.

Povpraševanje po vgradnji toplotnih črpalk je večje zaradi dodatnih subvencij

In kaj lahko stori Weishaupt?

Tudi mi mnogokrat svetujemo našim partnerjem v industriji, da lahko največ doprinesejo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z zamenjavo obstoječih sistemov z novimi, ki kot energent še vedno uporabljajo predvsem plin. Med toplogrednimi plini so tudi dušikovi oksidi, ki se pojavljajo kot stranski produkt pri zgorevanju olja in plina. Pred približno 15. leti smo kot normativ morali doseči emisije NOx <150 mg / mn³ , danes pa lahko ponudimo trgu gorilnike, ki dosežejo emisije manjše od 20 mg/ mn³. Poleg tega pa je jasno, da upoštevamo tudi usmeritve iz osnutka energetskega koncepta Evropske Unije. Vsi vemo, da se s ciljem zmanjševanja emisij CO₂ po letu 2035 predvideva ukinitev uporabe olja kot energenta za ogrevanje. Zaradi tega je koncern razširil proizvodni program s toplotnimi črpalkami, kolektorji in centralnimi nadzornimi sistemi.

Pred nekaj leti je koncern v skupino vključil tudi podjetje Baugrund Süd, ki je pomemben ponudnik izdelave vrtin in izvedb izkoriščanja geotermalne energije v Nemčiji. Zaradi novo

foto: arhiv podjetja

79

nastalih trendov na trgu je prišlo tudi do reorganizacije v koncernu. Ustanovljene so bile tri divizije: proizvodnja energetskih naprav, pridobivanje energije in upravljanje energije.

Za katere vaše proizvode v Sloveniji in na Balkanu je največje povpraševanje?

Za gorilnike, kjer imamo tudi največji tržni delež. Visok tržni delež je posledica dejstva, da so bili prvi gorilniki prodani na tem trgu že leta 1967. Prodajne in postprodajne aktivnosti so bile do leta 1992 organizirane preko različnih zastopstev. Leta 1992 pa je koncern ustanovil v Celju lastno hčerinsko podjetje, ki je usmerjena na trge Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije in Črne Gore. Poleg gorilnikov smo predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem uspešni tudi s ponudbo ogrevalnih sistemov in toplotnih črpalk.

Kakšno je zanimanje za vaše toplotne črpalke in kako vplivajo na prodajo spodbude Eko sklada?

Zanimanje za toplotne črpalke se je v zadnjem obdobju močno povečalo. Predvsem pri novogradnjah se večina investitorjev odloča za vgradnjo toplotnih črpalk. V zadnjem kvartalu leta 2017 je Eko sklad uvedel še dodatne subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk na obstoječih objektih, kar je še pospešilo povpraševanje.

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2018

Koncern Weishaupt se kot vodilni ponudnik gorilnikov, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva, intenzivno vključuje v spremembe, ki jih zahtevajo cilji pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Osnovna naloga razvoja je, da ponudimo trgu gorilnike in ostale izdelke, ki čim bolj učinkovito in s čim nižjimi emisijami zgorevajo fosilna goriva. Res je, da so se v Nemčiji emisije CO₂ po letu 1990 najbolj znižale v obdobju 1990 - 2000. Ta rezultat je posledica dejstva, da je združitvi držav Vzhodne in Zahodne Nemčije sledilo obdobje intenzivne obnove energetskih objektov v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Prišlo je do zamenjave zastarelih tehnologij zgorevanja fosilnih goriv z najnovejšimi tehnologijami, ki kot energent še vedno uporabljajo predvsem plin in ekstra lahko kurilno olje.

Igor Herman

Emisije in proizvodi

Kako ponuditi trgu izdelke s čim nižjimi emisijami toplogrednih plinov? Kako to počne mednarodna korporacija Weishaupt? Weishaupt je namreč eno izmed vodilnih podjetij na področju gorilnikov, nizkotemperaturnih in kondenzacijskih ogrevalnih sistemov, solarne tehnike, toplotnih črpalk ter avtomatizacije zgradb. »Leta 1992 je koncern ustanovil v Celju lastno hčerinsko podjetje, ki posluje na trgih Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije in Črne Gore,« je povedal Igor Herman, direktor podružnice.

Na teh trgih imajo največji tržni delež na segmentu gorilnikov, poleg gorilnikov pa so predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem prisotni tudi s ponudbo ogrevalnih sistemov in toplotnih črpalk. Energetske usmeritve Evropske unije so vplivale na to, da je koncern razširil proizvodni program s toplotnimi črpalkami, kolektorji in centralnimi nadzornimi sistemi.

Trenutno v Nemčiji obnovljivi viri energije predstavljajo le 12 % primarne porabe energije, vetrna energija in fotovoltaika pa le četrtino (3, 1 %) tega. Emisije ogljikovega dioksida so v zadnjih 15 letih (od leta 2000 do 2015) upadle le minimalno navkljub velikim finančnim vložkom namenjenim obnovljivim virom energije. Kako se Weishaupt vključuje v tranzicijo energetskega sistema in koliko se odmika od fosilnih goriv?

okolje

134/135

Emisije in proizvodi

80

Slovenski sistem ravnanja z odpadki se sooča z več izzivi.

Predvsem področje odpadne embalaže je trenutno na preizkušnji, a tudi nekatera druga področja ravnanja z odpadki kličejo po prevetritvi.

Rudolf Horvat, direktor komunalnega podjetja Saubermacher Slovenija, izpostavlja dva osrednja izziva - popolno implementacijo Uredbe o odlagališčih odpadkov ter ureditev sodobnih centrov za obdelavo odpadkov, ki bodo snovno in ekološko učinkoviti. Kljub temu, da sledijo strategiji Zero Waste, opozarja na potencial sosežiga odpadkov v Sloveniji kot pomembnega vira energije.

Sicer pa ima pomemben delež v učinkovitem ravnanju z odpadki nenehno ozaveščanje, zato redno sodelujejo s šolami, vrtci, enkrat letno podeljujejo tudi Saubermacherjevo okoljsko nagrado. Od novega ministra za okolje in prostor veliko pričakujejo predvsem na področju strateškega delovanja in povezovanja z njimi kot izvajalci.

Na slovenskem trgu odpadkov ste prisotni že več kot 25 let. Kje so največje vrzeli v sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji in kako učinkovit je v primerjavi z Avstrijo, kjer se nahaja vaša matična družba?

Matična družba podjetja Saubermacher je v Gradcu, kjer s svojim delovanjem vsekakor postavlja temelje in smernice številnim napredkom na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Velik vzor so tudi nam, saj delujemo po principu medsebojne izmenjave znanj in izkušenj. A vrzeli v sistemih ravnanja z odpadki so tako v Avstriji kot pri nas. Z našega stališča je slovensko gospodarjenje z odpadki trenutno pred dvema osrednjima izzivoma. Prvi je popolna implementacija Uredbe o odlagališčih odpadkov ter ureditev sodobnih centrov za obdelavo odpadkov. Voditi mora k obsežnim spremembam masnih tokov na področju nastajanja in nadaljnjega ravnanja z odpadki iz gospodinjstev v Sloveniji. Pot, v katero je zakorakalo slovensko gospodarjenje z odpadki, je usmerjena v prihodnost ter osnovno in ekološko učinkovitost.

Na vsak način pa morajo tem spremembam slediti tudi potrebe po vzpostavitvi kapacitet industrijskega sosežiga za učinkovito koriščenje v odpadkih skladiščene energije.

Zakaj potrebujemo zmogljivosti?

Rudolf Horvat

Tanja Pangerl

foto: Andrej Cvetnič

Odpadke kot alternativno gorivo izvažamo v tujino, doma ni zmogljivosti za sosežig

Med komunalnimi podjetji

december 2018

okolje

134/135

Med komunalnimi podjetji

Ta trenutek Slovenija dragoceno energijo iz alternativnih goriv izvaža v tujino in je zato močno odvisna od mednarodnega trga sežiga odpadkov. Da bi lahko slovensko gospodarstvo z odpadki postalo samozadostno in bi lahko koristilo energijo doma, vidim kot kratkoročno rešitev vzpostavitev kapacitet za industrijski sosežig primernih odpadkov v Sloveniji. Drugi bistven vidik, na katerega bi želeli opozoriti, je dejstvo, da je Slovenija na področju nevarnih odpadkov zelo močna izvozna država.

Ravno za proizvodno industrijo predstavlja kontinuiran prevzem in strokovna predelava nevarnih odpadkov, ki nastanejo v okviru proizvodnega procesa, centralno vlogo za zagotavljanje kontinuiranega proizvodnega procesa pri povzročiteljih. Tudi kar zadeva strokovni ugled, strokovno ravnanje in ekološko visoko napredno odstranjevanje nevarnih odpadkov, je za številna mednarodno delujoča podjetja bistven element filozofije podjetja.

omogočala napredek tudi na tem področju.

Brez sistemskih sprememb pa se lahko zgodba glede kopičenja odpadne embalaže spet ponovi.

Ali je interventni zakon zaradi neprevzemanja odpadne embalaže ustrezna rešitev?

Po drugi strani pa sta si slovenski in avstrijski narod zelo podobna, zato so praviloma rešitve in napredne tehnologije, ki so v naši matični družbi zelo dobro sprejete, kmalu uspešne

Vsekakor gre za začasno rešitev, ki bo bistveno zmanjšala kopičenje odpadne embalaže in

Kako se povezujete z matično družbo glede prenosa tehnologij in drugih rešitev ravnanja z odpadki? Je tudi kakšen slovenski primer, ki velja za dobro prakso, zanimiv za avstrijski odpadkovni trg?

Zavedati se moramo, da je avstrijsko tržišče bistveno večje od našega in da so na področju določenih rešitev za ravnanje z odpadki korak pred nami. Tako pri vprašanjih v zvezi s proizvodnjo in uporabo alternativnih goriv kot tudi zbiranja, skladiščenja in obdelave nevarnih odpadkov ima podjetje Saubermacher veliko izkušenj na mednarodni ravni. Lahko se ponaša z udeležbo na mnogih uspešnih referenčnih projektih na področju ravnanja z odpadki. To strokovno znanje so zmeraj pripravljeni prenesti v Slovenijo.

81 Na reciklažni konferenci so bili razpravljavci kritični zaradi preskromnih vlaganj v infrastrukturo zlasti za predelavo in reciklažo.

Koliko investicij ste realizirali v letu 2017 in letos in katere bi izpostavili?

V letu 2017 smo realizirali približno za 1,6 mio € investicij, medtem ko v letu 2018 pričakujemo za okoli 3 mio € investicij. Kmalu bomo vstopili tudi v leto 2019, kjer že načrtujemo za približno 5,3 mio € investicij. Večino investicij smo izvedli v posodobitev voznega parka ter ureditev infrastrukture na naših lokacijah.

Pred nami pa je razširitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Izzivi, ki nas vodijo, da delujemo še bolj preudarno, strateško in vizionarsko.

Ste aktiven partner na vseh področjih gospodarjenja z odpadki – na področju zakonodaje, raziskav in razvoja in sodelovanj z javnostjo.

Letos ste že osmo leto zapored podelili okoljsko nagrado najboljšim diplomskim in magistrskim delom na področju okolja, energije, odpadkov, varovanja okolja in podobno.

Katere kriterije upoštevate pri ocenjevanju, koliko del ste letos prejeli in kaj je odlikovalo letošnje nagrajence?

Promocija

Res je. Okoljska nagrada je nastala na pobudo večinskega lastnika skupine Saubermacher

Kriterije za ocenjevanje sprejmemo skupaj z njihovimi mentorji. Vsekakor je prvi kriterij, da je nalogo mentor sploh predlagal oziroma prijavil. Nato spremljamo doslednost v nalogi, njeno strukturo, implementacijo rešitve glede na tematiko naloge, vsebinsko zasnovo ipd.

Celotno predlagano delo mora imeti vsebino, ki bi jo dejansko lahko implementirali in ki bi skozi svojo podobo lahko učinkovito vplivala bodisi na okolje ali na energetsko ozaveščenost javnosti. Prav ta faktor je za nas velikega pomena – ozaveščanje in izobraževanje javnosti.

Ponosni smo, čeprav je v začetku prevladovala moška populacija prijavljenih diplomskih del, da imamo danes vse več ženskih predstavnic, ki zadnja leta pobirajo tudi glavne nagrade.

Kakšne možnosti nagrada odpira študentom za nadaljnje razvojno raziskovalno delo v okviru Skupine Saubermacher?

Zmeraj dobro proučimo dela, ki jih prejmemo, in v kolikor v katerem od teh zaznamo potencial za dejansko implementacijo, se z nagrajenci tudi dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje.

Letos je tako kot vsako leto prispelo kar nekaj del, v ožji izbor smo uvrstili 4.

Veliko sodelujete z vrtci in šolami na področju ozaveščanja. Kateri projekti so najbolj odmevni in kako pomembna je konstantna komunikacija za doseganje ciljev ločenega zbiranja odpadkov v občinah in za čistočo pri ločeno zbranih odpadkih?

V letu 2019 se skupaj zapeljimo v lepšo prihodnost!

134/135

Saubermacher v Sloveniji večinoma sodeluje s šolami in vrtci v lokalnih okoljih, kjer delujemo kot koncesionar za odvoz odpadkov. Ob tem naletimo na velik posluh in sodelovanje šol in vrtcev, saj se zavedajo, da je področje, kjer delujemo, velikega pomena za razvoj in napredek mladih. Ozaveščanje mladih je za nas izrednega pomena. Že zelo zgodaj je potrebno graditi jasne temelje za bodoče generacije.

Izobraževanje o pomenu ustreznega ločevanja odpadkov, načina sortiranja in posledično vpliva na naš planet se mora pričeti zelo zgodaj.

okolje

Tega skušamo zmeraj implementirati v lokalno okolje. Tudi sami smo nemalokrat pobudnik in predlagatelj primerov dobre prakse, kadar vidimo, da smo v nečem boljši ali naprednejši kot naši lastniki.

Hansa Rotha, ki v Avstriji podeljuje t. i. Hans Roth okoljske nagrade že od leta 2003. Vsako leto se povežemo z Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Novi Gorici in drugimi, ki nam pomagajo poiskati najbolj perspektivna diplomska dela na področju okolja, energije, odpadkov … Tematik je veliko, saj se zavedamo, da je napredek zelo velik in da mladi danes razvijajo številne novosti in uspešne zgodbe v svojih delih.

Trenutno smo v fazi zaključevanja večjega projekta, ki ga bomo izvedli po vseh osnovnih šolah, kjer smo prisotni. Gre za poučno-izobraževalni kotiček, ki bo mlade skozi igro naučil pomena ločevanja odpadkov, kako poteka ustrezna reciklaža, kaj se zgodi z odpadki, ko jih odvržemo … Gre za celostno zgodbo, ki smo jo poimenovali »SauberPLAC«. V okviru natečaja bomo k interaktivnemu in medsebojnemu sodelovanju povabili tudi šole. Poleg tega smo vedno veseli, kadar naše zbirne centre obiščejo razne osnovne šole in v manjši meri tudi vrtci, saj jim lahko tako na praktičnem primeru predstavimo in pokažemo, kako naš center deluje, kako izgledajo smetarska vozila, kako se med seboj razlikujejo idr. Skozi boljšo predstavo se otroci naučijo še več in se od nas zmeraj odpravijo z nasmehom in drugačnim pogledom na planet.

Se tudi pri vas kopiči neprevzeta odpadna embalaža?

Seveda, vendar v bistveno manjših količinah kot pri drugih izvajalcih javne službe.

Kako rešujete težave?

Težave rešujemo z dodatnimi skladiščnimi kapacitetami in povečanjem količin sortiranja, kar se nam je do danes obrestovala kot dobra rešitev.

Več na www.zelenaslovenija.si

www.saubermacher.si

december 2018

tudi pri nas. Zato nam njihovo znanje in predvsem vizija, kako spremeniti miselnost ljudi in narediti napredek na področju ravnanja z odpadki, zelo koristi. Predvsem na področju digitalizacije in razvoja spletnih tehnologij, ki olajša naše vsakdanje delo, prejemamo veliko koristnega in predvsem uporabnega znanja iz Avstrije.

Promocija

Dr. Robert Golob, predsednik uprave

Največji izziv in najtežje bo spremeniti miselnost. Na eni strani paradigmo načrtovanja in upravljanja energetskega sistema, za katero je bilo do sedaj značilno izrazito centralno vodenje energetske oskrbe. Na drugi strani pa tudi miselnost pri odjemalcih, ki se bodo morali od pasivnega preobraziti v aktivnega odjemalca na trgu, ki bo večino svojih energetskih potreb zadovoljil z lastno proizvodnjo kar sam.

Ker se bo glavnina dogajanja pri energetski tranziciji izvajala na mestih, ki jih centralno voden energetski sistem ne pokriva, to je za števcem, bo največ izzivov v distribucijskem omrežju, ki se bo moralo korenito spremeniti.

Prenova energetskega sistema

Na tradicionalnem srečanju proizvajalcev OVE in SPTE električne energije o naprednih storitvah zelene transformacije, skupina GEN-I ga je gostila v Krškem, je bilo v središču več aktualnih tem: od negotovih razmer na trgu z električno energijo in spremenjenih pravilih za pridobivanje državne pomoči do predstavitve nabora storitev zelene transformacije.

Prihodnost bodo namreč zaznamovale pametne tehnologije in storitve. O posameznih temah so govorili dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja, Sandi Kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji in dr. Rok Lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja.

Kaj je največji izziv v energetski revoluciji oziroma tranziciji predvsem za glavne stebre energetskega sistema v Sloveniji? Ali že lahko govorimo o zeleni transformaciji ali ne?

O celoviti zeleni transformaciji v Sloveniji je še prezgodaj govoriti, se pa kažejo nekateri pozitivni premiki. Samooskrba gospodinjstev s sončno energijo in projekt Gen-I Sonce je prav gotovo eden takih premikov. Žal pa na ostalih področjih zelo zaostajamo. Če želimo izpolniti svoje EU zaveze na področju obnovljivih virov energije, mora Vlada RS nemudoma ukrepati in sprostiti tudi gradnjo večjih sončnih elektrarn.

Kako se GEN-I vključuje v evolucijo virov energije na poti v brezogljično družbo, saj energetika močno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in so določeni cilji, koliko emisij mora zmanjšati do leta 2030?

Naše osnovno poslanstvo je opolnomočenje odjemalcev. Zato smo osredotočeni na spodbujanje izgradnje razpršenih obnovljivih virov.

Nobena skrivnost ni, da sta vira prihodnosti sonce in veter. GEN-I prepoznava sonce kot tisti praktično neomejen in istočasno vsem dostopen energetski vir, ki ima v Sloveniji največji potencial. GEN-I je vodilni promotor samooskrbe za gospodinjstva in podjetja v Sloveniji.

december 2018

S katerimi ukrepi in naložbami se lahko Slovenija uvrsti med globalne zmagovalce energetske tranzicije?

Energetska tranzicija je več kot le sprememba energetskega sistema, saj zajema vsaj še elektrifikacijo ogrevanja, prometa in tudi industrijskih procesov. Na vseh teh področjih je še dovolj prostora za vstop na globalni trg. In

foto: arhiv podjetja

Prihodnost so razpršeni obnovljivi viri, elektromobilnost in fleksibilnost odjema

dr. Robert Golob

okolje

134/135

82

Prenova energetskega sistema

ta trg je skoraj neskončno velik in predvsem nezaseden. Vlada RS bi morala poskrbeti za regulatorne ukrepe, s katerimi bi podprla domačo industrijo pri razvoju novih produktov in storitev vseh področij, kjer bo največ dogajanja pri tranziciji v energetiki. Slovenska podjetja so v preteklosti že dokazala razvojni potencial za nastop na globalnem trgu in danes bi ob ustrezni podpori razvojnih politik to izkoristila za preobrazbo celotnega gospodarstva. Eno takih področij je prav gotovo spodbujanje vključevanja vsesplošne e-mobilnosti v povezavi s pametnim upravljanjem energetskega sistema.

Slovenija potrebuje proizvodnjo energije z manj emisij in s čim nižjimi stroški, a tudi večjo energetsko učinkovitost. Kako bo zanjo poskrbel energetski sistem in kaj mora storiti gospodarstvo, ki na enoto proizvoda porabi preveč energije?

Elektrifikacija ogrevanja in prometa lahko bistveno pripomoreta k bolj učinkoviti rabi energije. Uvajanje digitalizacije in naprednih sistemov upravljanja pa poleg zmanjšanja porabe energije prinašata tudi nižje stroške in večjo produktivnost. Na koncu dneva pa velja, da se gospodarstvo primarno obnaša po

83 Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja Ocene analitikov, tudi energetskih strokovnjakov, kaj bo s cenami električne energije, se zelo razlikujejo. Večinoma pa napovedujejo povišanje cen. Kaj lahko najbolj vpliva na cene električne energije v prihodnjem letu v Sloveniji in kako lahko optimirate energetski sistem?

Trenutne cene električne energije na veleprodajnem trgu so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višje za več kot 20 odstotkov. Od konca prejšnje zime so cene vztrajno rastle predvsem zaradi nekajkratne podražitve cen kuponov CO₂ in rasti cen primarnih energentov (nafte, premoga in zemeljskega plina).

Razmere na trgu električne energije so se v zadnjih dveh mesecih bistveno spremenile.

Naraščajoči trend se je ustavil, volatilnost na trgu pa se je močno povečala. Glavni krivec visoke rasti cene elektrike (kuponi CO₂) močno niha, rast cen primarnih energentov se je ustavila in obrnila navzdol. Najbolj je padla cena nafte (od približno 85 USD/sod na 60 USD/sod), prav tako pa se je znižala cena plina in premoga. Te razmere na trgih primarnih energentov nakazujejo za električno energijo nadaljevanje izredno visoke volatilnosti s precej visoko verjetnostjo obrata trenda. Zaradi zgoraj navedenega je v danih okoliščinah izjemno težko napovedati, kaj se bo zgodilo s cenami v prihodnjem letu. Kot pomemben vplivnostni faktor vidimo ohlajanje globalne gospodarske rasti, ki lahko močno vpliva na cene primarnih energentov.

Druga dva dejavnika sta še cena kuponov CO₂ (predvsem regulatorni posegi) in vreme.

Drugi sklop storitev se nanaša na funkcijo agregatorja, v okviru katere združujemo prilagodljivost odjema odjemalcev ter to prilagodljivost tržimo na različnih trgih. V ta namen smo vzpostavili virtualno elektrarno, ki povezuje, nadzira in upravlja z odjemom naprav pri odjemalcih. Odjemalcem in proizvajalcem iz OVE omogočamo, da s svojo prilagodljivostjo ustvarijo dodaten vir prihodkov ter si s tem znižajo stroške oskrbe z električno energijo.

Ker je področje relativno novo, smo zelo aktivni v okviru raziskovalnih projektov (domačih in mednarodnih).

Poleg naštetega razvijamo še druge storitve, ki odjemalcem omogočajo zeleno transformacijo, t.j. znižanje njihovega ogljičnega odtisa. Razvijamo inovativne poslovne modele na področju e-mobilnosti ter energetskega upravljanja.

Poslovnim partnerjem skupine GEN-I ste napovedali najboljše in najbolj inovativne storitve pri optimizaciji njihovih strategij prodaje električne energije. Katere?

Odkupna cena za proizvajalce se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja.

Trg električne energije je zelo razvit in danes obstajajo borze, ki zagotavljajo zelo transparenten cenovni signal. Je pa ta trg zelo kompleksen, kar se odraža v nestanovitnosti cen. Sploh v zadnjem letu smo priče močnemu nihanju, tudi za več 10 %. V takšnih razmerah je ključen trenutek odločitve, kdaj se proizvajalec odloči energijo prodati.

Ker nihče nima steklene krogle, ki bi natančno napovedala gibanje cen v prihodnosti, sta pomembni predvsem dve pravili: (i) uporaba strategij za razpršitev tveganj (da ne postavimo vseh jajc v eno košaro) in (ii) izbira svetovalca/trgovca, ki kvalitetno obvešča in svetuje proizvajalcem o razmerah na trgu in trenutkih, primernih za sprejemanje odločitev. GEN-I ima zaradi svojega delovanja na več kot 20 trgih v Evropi številčno in kompetentno ekip trgovcev in analitikov, ki vseskozi spremljajo razmere na trgu. Povzetke teh

134/135

okolje

Avto ne bo več le za prevoz, bo tudi baterija na kolesih

Sandi Kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji GEN si želi zagotoviti konkurenčnost na globalnem trgu baterij, podpira načrte za e-mobilnost in shranjevanje energije. Slovenija želi postati eden izmed centrov e-mobilnosti v Evropi. Kje so realni potenciali, kaj je kratkoročna vizija skupine GEN-I? Globalno gledano smo Evropejci v neprestanem iskanju energetske neodvisnosti.

Priložnost vidimo v obnovljivih virih. Pot do cilja skriva veliko preprek in pasti, da ob tranziciji k nizkoogljični družbi ne ogrozimo stabilnosti elektroenergetskega sistema in s tem komoditete, ki smo jo deležni danes. V tej vizij se pojavljajo tako skeptiki in konzervativci, ki zagovarjajo obstoječi model zasnove elektroenergetskega sistema in potrebo po krepitvi proizvodnje in samega omrežja, ter progresivni, ki verjamejo, da se s pametnim pristopom upravljanja ne samo proizvodnje, temveč tudi odjema in uvajanjem novih tehnologij, predvsem hranjenja energije, lahko izzive reši na ekonomsko in okoljsko učinkovitejši, prijazni način. K temu stremimo na GEN-I, a vseeno podpiramo oba pogleda, vendar selektivno glede na področje uporabe.

Centralna proizvodnja je primerna za centralno in strnjen odjem, predvsem urbana in industrijsko intenzivna področja, medtem ko je razpršena proizvodnja ustreznejša za ruralna področja.

Na GEN-I vidimo proizvodnjo iz sončnih elektrarn kot odgovor na reševanje izzivov na ruralnih področjih, kjer je smiselnost o krepitvi omrežja najbolj pod vprašajem Dodatno se skrivajo učinkovite rešitve ravno

december 2018

dr. Dejan Paravan

foto: arhiv podjetja

Trgu že ponujajo inovativne storitve

V preteklih letih smo v skupini GEN-I razvili dve pomembni storitvi. Prva je storitev samooskrbe, kjer odjemalcem omogočamo enostavno postavitev sončne elektrarne na njihovih strehah. Cene tehnologij pridobivanja energije iz sonca so v preteklih letih zaradi ekonomije obsega močno padle. Zaradi tega so ti sistemi danes ekonomsko privlačni.

Za odjemalca uredimo praktično vse, kar je potrebno za postavitev takšne naprave: od priprave dokumentacije, izbora kvalitetne opreme, financiranja, montaže, priklopa ter kasnejšega vzdrževanja.

informacij delimo z našimi partnerji v obliki poročil dogajanja na trgu, nasvetov za odprodajo energije, letnih srečanj s partnerji ipd.

Sandi Kavalič

Gen-I si je zato med drugim zastavil tudi cilj ozaveščanja naših poslovnih odjemalcev, da je prehod na zeleno energijo nekaj, kar se splača že danes.

Katere storitve zelene transformacije energetskega sistema ponujate trgu in kakšna je njegova pripravljenost na proizvodnjo razpršenih virov energije?

foto: Bor Slana

principu, če se nekaj splača, bo gospodarstvo to naredilo.

84 Kaj bi lahko spodbudilo razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji, saj je na primer trenutno v državi registriranih samo okrog 1400 električnih avtomobilov?

december 2018

Si predstavljate mesta brez hrupa in kvaliteto takega okolja? Menim, da je treba poudariti in okrepiti zavedanje pozitivnih aspektov, ki jih nove tehnologije doprinesejo družbi in okolju.

Zavore so pri slabi razpoložljivosti e-vozil ter omejenem številu modelov, ki so neprilagojeni namenu uporabe, ter zaenkrat tudi morebiti v ceni. Žal so proizvajalci še v začetni fazi razvoja masovne proizvodnje, kar lastno ceno vozila postavlja dva razreda nad podobnim vozilom na fosilna goriva. A treba je vedeti, da se lahko tudi visoke cene novih tehnologij z ustreznimi podporami približa kupni moči družbe, podobno kot to počnemo s proizvodnjo iz OVE. Obstajajo pa še drugačne rešitve. Zadnje čase se pojavlja vedno več ekonomskih modelov, ki bodo posameznikom z nižjo kupno močjo omogočili pridobitev električnega avtomobila. Poenostavljeno so to najemi storitev. Tako večji proizvajalci že pričenjajo s ponujanjem celovitih paketov ne samo uporabe, ampak tudi vzdrževanja vozil, ki v ospredje poslovnega modela namesto proizvoda ne postavlja le celostnih storitev, temveč istočasno omogočajo dostopnost širši družbi, tudi tistim, ki si po trenutnem sistemu financiranja vozila ne bi mogli privoščiti. Novi pristopi so tudi ustreznejši za družbo, ki si tovrstne rešitve tudi najbolj želi. Govorim o mladih družinah, posameznikih, predvsem v starosti od 18 do 35 let z visoko ekološko ozaveščenostjo.

Zakaj primerjate proizvodnjo električne energije iz lastne sončne elektrarne z odkritjem nafte na svojem dvorišču?

Uporabnik in proizvajalec bo ena in ista oseba dr. Rok Lacko

V vsakem makro ali mikro energetskem sistemu je pomembno zagotavljati ustrezno energetsko bilanco in posledično zagotavljanja stabilnosti delovanja. V kombinaciji z elektro mobilnostjo bo ta aspekt samo še pomembnejši. Treba ga bo reševati z uporabo tudi naprednih algoritmov upravljanja z porabniki (polnilnicami) z namenom zagotavljanja ustrezne bilance tako energije kot moči. Ključna za omogočitev večjega razmaha podobnih modelov je tehnologija realno časovnega upravljanja prilagajanja polnjenja skupnim energetskim potrebam stavbe v odvisnosti od razpoložljive proizvodnje. Na GEN-I temu namesto pametno raje poimenujemo avtonomno delovanje. Se pravi, da mora sistem delovati brez poseganja ljudi, neopazno.

To omogočajo napredni algoritmi, ki jih tudi sami pospešeno razvijamo in ravno tu vidimo največji potencial ter ključno vlogo GEN-I.

Pri inovativnih rešitvah je včasih težko dojeti potencial in možnosti, ki nam jih nudijo nove tehnologije. Nanje gledamo predvsem s sedanjega gledišča, navad, poznavanja in zato enostavno spregledamo vse možnosti, ki so nam ponujene. Marsikdo zaradi nepoznavanja z veliko mere nezaupanja in skepse dojema nove rešitve, ki bi mu sicer olajšale vsakdanje izzive. Zato rad nove tehnologije družbi predstavim z vidika obstoječih oz. dobro poznanih tehnologij. Tako je tudi v primeru sončnih elektrarn, še posebej v kombinaciji z električnimi vozili. Gledano z energetskega vidika, je sončna elektrarna sredstvo za zajem neizmerne energije, ki jo dnevno ponuja sonce. Sončna elektrarna v kombinaciji s toplotno črpalko nudi možnosti reševanja energetskih potreb ogrevanja, v kombinaciji z e-vozili tudi reševanje energetskih potreb na področju e-mobilnosti. Ravno kombinacija e-vozil in sončne elektrarne rad primerjam z odkritjem nafte na svojem dvorišču. Sonce lahko primerjamo z nafto, investicijo v sončno elektrarno pa enako investiciji, ki bi jo investirali v vrtino in opremo za črpanje, rafiniranje goriva, ki bi poganjalo obstoječa vozila na fosilna goriva. Poudaril bi rad in družbi približal dejstvo, da je tehnologija pripravljena, dostopna in da ima lahko vsak izmed nas z nekaj investicije na svojem dvorišču neizmeren vir zelene energije za pokrivanje tako potreb ogrevanja kot mobilnosti.

foto: Bor Slana

134/135

okolje

v kombinaciji s hranilniki energije in avtonomnim delovanjem ter daljinskim upravljanjem polnilne infrastrukture.

Dr. Rok Lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja Strokovno se ukvarjate s problematiko uravnoteženja in porabe električne energije v mednarodnem raziskovalnem projektu Future Flow. Zakaj je to izziv za stroko in kaj pričakujete od projekta Future Flow?

FutureFlow povezuje med seboj povezana kontrolna območja štirih sistemskih operaterjev

prenosnega omrežja iz srednje Evrope (ELES/ Slovenija, APG/Avstrija, MAVIR/Madžarska in TRANSELECTRICA/Romunija), ki se danes soočajo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju stabilnosti prenosnega sistema. Delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov namreč hitro narašča, spreminjajo pa se tudi vedenjske navade odjemalcev, ki za svoje potrebe porabljajo vedno več električne energije. Spremenjene okoliščine negativno vplivajo na sposobnost obstoječih elektrarn na fosilna goriva, da bi sama zmogla zagotavljati stabilno ravnotežje proizvodnje in porabe ter razbremenjevala morebitne lokalne preobremenitve omrežja.

Od tod izhaja potreba, da se soočimo s prihodnjimi izzivi večje dinamike izravnave porabe in proizvodnje električne moči ter tako zagotovimo stabilnost elektroenergetskih omrežij s pomočjo intenzivnejšega skupnega pristopa na regionalni ravni. FutureFlow preko raziskav in inovacij prispeva k realizaciji zastavljenih ciljev, pri čemer se za zagotavljanje stabilnosti osredotoča na uporabo nekonvencionalnih prožnih enot. Te praviloma niso namensko zgrajene za zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, pač pa gre za prilagodljive procese na strani porabe pri industrijskih in poslovnih odjemalcih, kakor tudi za male razpršene proizvodne enote (generatorje). Ti novi viri so virtualno združeni v enotni sistem daljinskega vodenja, ki jih orkestrirano upravlja skladno s stanjem (frekvence) v omrežju. Sodelujoči viri to občutijo kot vsiljeno spremembo trenutne obratovalne moči, vendar znotraj začrtanih omejitev in za omejen čas trajanja.

Na osnovi teoretičnega dela, računalniških simulacij ter eksperimentov v realnem okolju si partnerji na projektu obetamo uspešno zasnovo tehnično-ekonomskega modela regionalnega sodelovanja, ki bo omogočalo izkoriščanje sinergij čezmejnega povezovanja pri zagotavljanju ravnotežja v elektroenergetskem sistemu. Posebno skrb posvečamo tudi vlogi naprednih poslovnih in industrijskih (C&I) odjemalcev ter razpršenih obnovljivih virov energije pri zagotavljanju storitev izravnave in razbremenjevanja lokalnih preobremenitev omrežja. Z aktivnostmi na terenu želimo tako osveščati lastnike ustreznih malih prožnih virov o priložnostih za polno izrabo lastnih kapacitet ter izobraziti operaterje tehnologij za ustrezno rokovanje.

Povezovanje različnih partnerjev, od pristojnih inštitucij, raziskovalnih zavodov, tehnoloških podjetij ter prožnih virov, pri raziskovanju in preizkušanju naprednih storitev izravnave pri projektu FutureFlow omogoča prenos znanja ter spoznavanje potreb in specifik posameznih deležnikov, kar prispeva k zbliževanju pogledov na tematiko in odpira pot k implementaciji obetavnih rezultatov po koncu projekta.

85 Promocija

SET plan daje trdno oporo modernim pristopom in utrjuje vlogo novih igralcev na sicer tradicionalno konservativnem področju. Novi igralci na trgu bodo mali razpršeni (aktivni) porabniki ali proizvajalci električne energije, vključno z gospodinjstvi. Ti sicer posamezno neznatno vplivajo na omrežje, povezani skupaj pa lahko pomembno prispevajo k zagotavljanju odpornosti in varnosti energetskega sistema. Vendar le, če bodo pametno stimulirani s strani ustreznega strokovnega partnerja, t.i. agregatorja.

Uporabnik in proizvajalec imata glavno vlogo že danes, le da trenutno stojita vsak na svojem bregu – prenosnem in distribucijskem omrežju. Slovenski energetski sistem je, tudi zaradi SET plana, v procesu preobrazbe, kjer centralno proizvodnjo energije na prenosnem omrežju iz velikih enot vse bolj dopolnjuje množica razpršenih malih elektrarn na distribucijskem omrežju. Nekoliko z zamudo pa bodo temu razvoju sledile še storitve aktivnega odjemalca, kar bo sprostilo polni potencial za lokalne koncepte proizvodnje in porabe energije, na primer samooskrba z električno energijo iz sonca. Uporabnik in proizvajalec bo v prihodnosti ena in ista oseba. Kot tak bo torej aktivni člen omrežja.

Poleg razporeditve fizičnih pretokov energije se bodo s tranzicijo elektroenergetskega sistema spremenila tudi nekatera razmerja in odgovornosti udeležencev. Sčasoma bo večina električne proizvodnje locirana na distribucijskem nivoju, torej bo energija porabljena na mestu same proizvodnje. To bo vplivalo na

134/135

razmerja in odgovornosti, ki si jih trenutno delita operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja. Slednji bo v bodoče pridobil na veljavi, saj bo od prenosnega nivoja prevzel v obravnavo znaten del proizvodnje energije.

Na to kažejo tudi številne pobude za koordinirano obratovanje obeh nivojev omrežja, kar v preteklosti ni bilo tako izrazito.

okolje

Energetske politične usmeritve na ravni EU so jasne in so usmerjene v dekarbonizacijo, decentralizacijo in digitalizacijo energetike.

Začrtana pot je smiselna, saj podpira napredek, ki bo omogočil zeleno transformacijo v energetiki. Hkrati bodo novi pristopi zagotavljanja stabilnosti omrežja, ki temeljijo na obsežni implementaciji digitalne tehnike, omogočili vzdrževanje visoke zanesljivosti omrežja.

Katere velike spremembe bodo najbolj zaznamovale tranzicijo elektroenergetskega sistema? Ali bosta v glavnih vlogah uporabnik in proizvajalec?

V Sloveniji je več vizij, kdaj bi naj uporabljali čisto energijo. Kaj je vaša projekcija?

Poraba čiste energije je v Sloveniji realnost že danes. S postavitvijo sončne elektrarne po principu energetske samooskrbe se s čisto energijo trenutno napaja več kot 1000 slovenskih gospodinjstev. V bodoče bo sončna elektrarne še posebno zanimiva, in sicer v roku nekaj let, ko bo v naše domove množično vstopila e-mobilnost. Tudi podjetja že prepoznavajo potencial, ki ga prinaša sončna elektrarna, zato se jih vse več odloča za investicijo, s katero si zmanjšujejo tveganja, ki jih prinaša potencialni dvig cen električne energije. Kljub porastu inštaliranih kapacitet naprav OVE pa kaže, da bo tudi v bodoče smiselno obratovati z določeno količino velikih energetskih objektov nizkoogljičnih tehnologij.

december 2018

Evropski načrt za tehnologijo (SET) med deset prednostnih ukrepov uvršča pametno odpornost in varnost energetskega sistema?

Kaj ta ukrep pomeni za slovenski energetski sistem?

86

Glede na to, da smo mednarodno podjetje, prisotni po vsem svetu, še nikjer nisem videl letališča, glavnega dela države in luke, da niso bili povezani z železnico. Tega ni. Smo eni redkih, tako Borut Vrviščar, direktor slovenske izpostave multinacionalke Kuhene+Nagel, ki je na kompleksu Brnika odprl enega največjih farmacevtskih distribucijskih centrov v Evropi, ocenjuje neustreznost slovenske prometne infrastrukture.

In hkrati dodaja, da je pri nas ogromno potenciala.

Zato se že dogovarjajo, kako bi v poslovanje bolj vključili Fraport, predvsem pa opozarja na nujnost železniških povezav in na možnost naložb v skladiščne in distribucijske zmogljivosti v notranjosti Slovenije. Kar bi lahko razbremenilo ceste proti Kopru, država pa bi logistično zadihala povsem drugače.

Kuhene+Nagel želi postati eden izmed top ponudnikov farmacevtski industriji.

Zanimiva je vaša izjava, da Slovenija postaja distribucijski center za centralno in vzhodno Evropo in da z naložbo to uresničujete.

Ali menite, da je vaš center res začetek, saj Slovenija premalo vlaga v razvoj geostrateške lege v tem delu Evrope. Kaj bi morala Slovenija spremeniti v prometni politiki, da bi resnično lahko postala pravi distribucijski center za širšo regijo?

Res je. Slovenija ima izjemno geostrateško lego, eno boljših. To ni samo naše mnenje, ampak tudi naših partnerjev iz celotne Evrope. Interes je, da tovor iz severnih luk, ki so precej bolj obremenjene kot luka v Kopru, preusmerimo v Koper, ker ladja pripelje tako rekoč v srce Evrope in je dobra strateška pozicija za radius več kot 500 km naokoli. Nekaj znanih svetovnih brendov smo uspeli prepričati, da z delom tovora že hodijo skozi luko Koper. Vendar se bojim, da infrastruktura v luki Koper, tudi vsa ostala, vključno z letališčem, žal tega ne bo mogla več dolgo podpirati. Razlogi so različni.

Na kaj mislite?

Način, kako Luka Koper opravlja svoj posel, je popolnoma drugačen od tistega, kar smo navajeni drugje po svetu. Po svetu se s tem poslom ukvarjajo terminalisti in s tem ustvarijo konkurenčno okolje, kjer uporabnik dobi največ za svoj denar. Pri nas v Sloveniji pa temu ni tako, saj Luka Koper tako rekoč nima konkurence.

Tako kot Kuhene+Nagel obstajajo v bližnji regiji močna logistična podjetja, ki bi tudi bila zainteresirana za razvoj in rast. A se bojim, če

Borut Vrviščar

foto: arhiv podjetja

Nova priložnost, da Slovenija izkoristi geostrateško lego, a brez tirov ne bo šlo

Distribucijski farmacevtski center

december 2018

logistika

134/135

Distribucijski farmacevtski center

bi tovor kompletno prestavili na luko Koper, da bi prišlo do kolapsa. Enaka slika je tudi z letališčem Ljubljana, ki ni niti približno cargo letališče. Občasno smo pripeljali na letališče kakšen boeing 747. Vse je šlo v redu, če pa bi bil to reden, resen posel, bi najbrž prišlo do kolapsa. Trenutne kapacitete, ki jih nudi letališče Jožeta Pučnika, so že za ta posel, ki ga imajo danes, precej premajhne. Zato iščemo druge rešitve. Potenciala je ogromno.

Kaj je potem pretehtalo, da ste se kljub vsemu odločili za to lokacijo? To je naložba težko predstavljenih dimenzij. To je naložba močnih dimenzij.

Res je. Vidim prihodnost in verjamem v razvoj.

Nekdo mora biti agens vsega, recimo, da smo to mi. In upam, da se bodo ostali, ki morajo biti vključeni, vključili v to zgodbo. Morda bo to spodbuda, da bodo sledili, soustvarjali razvoj. Če govoriva o prometni infrastrukturi, o dveh ključnih prometnih vozlih, eno je letališče, drugo pa luka Koper, pa o cestnem omrežju in železniških povezavah, katere nujne poteze bi pričakovali od slovenske prometne in investicijske politike?

Glede na to, da smo mednarodno podjetje, prisotni po vsem svetu, še nikjer nisem videl letališča, glavnega dela države in luke, da niso bili povezani z železnico. Tega ni. Smo eni redkih.

Kako pa komentirate, da najbrž, po zadnji izjavi ministrice za infrastrukturo, ideja o železniški povezavi Brnik – glavno mesto ni več aktualna.

87 Luka Koper je delniška družba, ki mora svojim lastnikom na koncu pokazati dobre bilance. V njihovo politiko se ne bom spuščal. Ampak z odprtjem železniške povezave se odpira prav ta možnost, da bodo morda drugi konkurenti zainteresirani za investicije v Sloveniji. Ki bi se pojavili kot konkurenti Luki Koper, pa ne v Kopru, mogoče kje v notranjosti Slovenije ali pa na lokaciji, ki je zanimiva za avstrijski tovor, za hrvaški tovor, za slovenski tovor, kot notranji kontejnerski terminali. To se bo z železnico odprlo. Območje okoli Kopra se bo sprostilo in takšna infrastruktura znotraj Slovenije je za druge ponudnike bolj zanimiva.

Vaše podjetje v Sloveniji je hčerinsko podjetje multinacionalke, naložba bo pospešila poslovanje, rast. Kaj torej Slovenija potrebuje prednostno, če želi hitrejše premike v prometu, logistiki? Če bomo v srednjeročnem obdobju uspeli kot država vzpostaviti železniško povezavo Koper – Brnik – glavno mesto plus nekje v notranjosti, kjer je največ posla, npr. ljubljanski bazen, štajerski bazen, bo to pravi premik. Tudi ceste se bodo razbremenile proti Kopru. Veliko tovornjakov s tujimi registracijami se vozi v Koper in nazaj. To bi se zelo spremenilo. Tudi naše podjetje Kuhne+Nagel ima ideje in načrte za nadaljnje investicije in razvoj v Slovenijo.

Vaše poslovno območje je celotna jadranska regija. Kako bo naložba vplivala na rast podjetja tukaj in za bistveno močnejšo pozicijo Kuhene+Nagel v jadranski regiji?

Ta investicija je predvsem tudi izziv ostalim resnim podjetjem, kot je naš novi farmacevtski partner. Naš novi partner je sprejel odlično odločitev, ampak kaj se je zgodilo? Tudi druge multinacionalke z drugega poslovnega področja resno razmišljajo o podobnih spremembah.

Torej o dodatnih investicijah, dodatni gradnji podobnih logističnih centrov. In se spet vrnemo na točko številka 1 – infrastruktura na cesti. Pa bo kaos.

Kaj pa to pomeni za vašo ekspanzijo?

Mi pričakujemo isti tempo naprej. Ne bomo se ustavili.

Večino posla opravljate v Sloveniji?

V Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenija je po dobičku največja, po številu zaposlenih pa je večja Hrvaška. Na Hrvaškem opravljamo velik posel za farmacijo in trgovska podjetja z robo široke potrošnje. Hrvaška je stroškovno boljša kot Slovenija. In to je potencialen problem Slovenije v bodoče. Ne samo Hrvaška. Zna se

Ali bo vaša naložba dejansko namenjena predvsem potrebam vašega novega partnerja ali boste na razpolago tudi drugim farmacevtskim podjetjem?

Objekt, v katerem smo danes, je namenjen izključno našemu partnerju zaradi njihove planirane rasti. Pogovarjamo pa se že s podobnimi farmacevtskimi podjetji, da bi gradili v soseščini. Zemlja je še na razpolago in se zna zgoditi, da se bomo odločili za investicijo za ostale farmacevtske družbe.

Pričeli smo že z gradnjo dodatnega modernega distribucijskega centra zraven obstoječega farmacevtskega objekta. Namenjen bo za naše zbirniške pošiljke – kamionske, ladijske, letalske, da so konsolidirane na enem mestu.

Druga faza je predvidena za drugo polovico naslednjega leta. Tukaj pričakujemo dodatno rast v pogodbeni logistiki.

Vizija je blizu in hkrati oddaljena.

Ja, ampak realna.

Center je eden izmed treh največjih kompleksov v Evropi. Kaj se bo dogajalo, ko bo kompleks začel obratovati na polno, in kakšna je vaša izkušnja pri izpeljavi celotne naložbe? Zahtevala je modro menedžeriranje in koordinacijo.

Projekt je bil velik in atraktiven za kup slovenskih strokovnjakov, specialistov, ki so se želeli dokazati. To je referenca za vse, vključene v projekt, prav tako je življenjsko delo vsakega menedžerja. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez vseh ljudi. Ti so ključni. Ko bo delal celotni kompleks, bo več kot 100 kamionov dnevno potovalo iz celega sveta v cel svet.

Koliko bo vključena letalska povezava?

Letalske povezave je od tega cca. 10%, vendar preko brniškega letališča zelo malo. Ideje so, pogovarjamo se s Fraportom. Smo zainteresirani za sodelovanje. Ideje o sodelovanju so že na mizi. Če bi se Fraport odločil, bi projekt Kuehne + Nagel tudi izpeljal. Veliko problemov bi rešili.

Od kod boste dobili blago v center? Predvsem ladijski prevozi?

Večinoma bodo kamionski, nato ladijski, letalski pa, kot je bilo povedano.

V celotni naložbi ste upoštevali sodobne trende v logistiki in opremi. Zlasti mislim na manipulacijo, digitalizacijo poslovanja, kako je sodobno tehnološko urejeno skladišče v tem centru?

Kuhene+Nagel ima svoj razvojni center, kjer kreiramo tovrstne rešitve. Softwer, ki omogoča suport takšnemu skladišču, je razvit z dolgoletnimi izkušnjami. Odkar so se začeli pojavljati računalniki, ima Kuhene+Nagel svoj tim, ki kreira po potrebah lokacije softwarske rešitve.

134/135

Kaj bi izpostavili kot poseben tehnološki izziv?

Slovenija ima omejen trg delovne sile. Mogoče ne bodo več zaposleni samo Slovenci, mogoče bodo prišli od drugod. Ni nujno, da imamo zaposlenega le slovensko govorečega človeka.

Sistem, procesi vodijo delavce, glasovno mu sporočajo navodila v njegovem jeziku, kam bo šel, kaj bo delal. Vsi novozaposleni pri nas dobijo ustrezne treninge pred pričetkom dela.

V logističnih centrih široke uporabe čista robotizacija nima smisla.

logistika

Izgradnja II. tira pa je sedaj vendar zelo blizu.

Kaj to pomeni za vašo naložbo in kaj bi še morala storiti Luka Koper?

zgoditi, da bo tudi Srbija začela konkurirati in v bližnji prihodnosti Bosna.

Zagotovo boste povečali število zaposlenih.

Najbrž nimate problemov z delovno silo, skladiščniki, vozniki …

Trenutno ne. Na dan prihaja okoli 150 prošenj.

Ljudje iščejo nove delodajalce. Je nekaj novega, modernega. Delovne razmere so vrhunske, temperatura za delo je idealna, čistoča je.

Imamo višek glede na potrebo. Prej ko slej pa bomo verjetno naleteli na težavo.

Menedžerji pogosto govorijo o tem, da so prvi steber poslovne rasti odnosi znotraj firme.

Točno to. Garantirano. Če ne, boste morali ljudi motivirati na drug način. Ko pa začnete finančno motivirati, pa nikoli ni dovolj.

Katera slovenska podjetja so sodelovala pri gradnji, saj bo to njihova referenca.

Direktno smo sklenili dogovor z avstrijskim podjetjem Invest 4 SEE, kot njihov izvajalec pa je dobil posel CGP Novo mesto. Trimo za panele, fasade, Italijani so dobili posel za klime, Poljska je dobavila skladiščne regale.

Tudi pri sestavi projektnega tima smo iskali delovno silo drugje. V Sloveniji nismo dobili vseh strokovnjakov. V sosednjih pisarnah je prijetna multinacionalna ekipa. To pa je signal, da je Slovenija še precej nerazvita. Veliko je bilo ljudi, ki so želeli sodelovati, vendar brez izkušenj.

Naložbo ste zelo hitro izpeljali, bilo je dobro leto? Šlo je za zelo dobro predpripravo. Nato so se kocke samo zlagale.

Naložba je bila ocenjena na okoli 50 milijonov.

Bo več, manj?

Bo več, vendar je to poslovna skrivnost.

Investitor ni Novartis. Mi za njega opravljamo storitev, ki jo plačujejo.

Skladiščni center je specializirana naložba za ciljnega naročnika. Pomeni, da se bo Kuhene+Nagel bolj usmeril v farmacevtsko industrijo, ki je izjemno propulzivna in vidite priložnost za rast.

Da. To je tudi zgodba, ki je bila podana nadzornemu svetu na globalnem nivoju. Pomeni, da želi Kuhene + Nagel biti eden od top ponudnikov v farmacevtski industriji. Globalno. To je naša vizija in naša prihodnost.

Več na www.zelenaslovenija.si

december 2018

Se bom vzdržal komentarja. Kakor sem povedal, videl sem veliko sveta. V resno razvitem industrijskem svetu je to pogoj. Za karkoli naprej.

88

Okrog nas z razvojem infrastrukture hitijo, Slovenija hodi ritensko

Kakšne poslovne učinke daje Bavaria Express, direktni vlak München – Koper v obe smeri?

Za katere panoge je zveza najbolj vabljiva?

Bavaria Express Koper – München in nazaj je najnovejši produkt iz letošnjega aprila. To je prva neposredna povezava med Koprom in Bavarsko. Vlak vozi trikrat tedensko. Hkrati je tudi zveza z večjimi industrijskimi središči v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski ter severnomorskimi pristanišči Hamburg in Rotterdam. Za te pošiljke poskrbi naš partner Kombiverkehr.

Zasedenost vlaka še ni optimalna oz. ne pokriva stroškov. Vsak mesec je izkoriščenost boljša. Vlagamo v prihodnost. Pričakujemo, da bo vlak polno zaseden v drugem trimesečju 2019. Glavne stranke so špediterji in ladjarji.

Vabljiva je za vse vrste blaga.

Enako velja za vašo Potujočo cesto? Kakšna je zasedenost vlakov, se interes za železniški prevoz povečuje? Število vlakov smo zmanjšali na dva odhoda dnevno, ker se je povpraševanje zmanjšalo zaradi migrantske krize, gospodarskega stanja v Turčiji, konkurence ladijskih povezav iz Turčije do Trsta, večje uporabe nespremljanega prometa, kot so zabojniki, zamenljiva tovorišča, polprikolice. Prepričan sem, da bo Potujoča avtocesta še dolgo eden od ključnih produktov.

Rok Svetek

Pri razvoju prometne infrastrukture sosednje države prehitevajo Slovenijo, ki hodi ritensko. Tako ugotavlja Rok Svetek, direktor podjetja Adria Kombi in tudi predsednik združenja za promet pri GZS. Posebej je kritičen do prejšnje vlade, tudi zaradi drugega tira, zdaj pa mu vzbuja upanje odločen nastop nove infrastrukturne ministrice. Rok Svetek je namreč prepričan, da od naložbe ne bosta imela koristi le logistika in transport, ki sta v Sloveniji na evropski ravni, pač pa bo zaradi boljših prometnih povezav naša država še bolj zanimiva za tuja logistična podjetja, ki že sedaj vlagajo v velika distribucijska središča. Zaradi različnih težav na slovenski in evropski železniški infrastrukturi so sicer njihovi poslovni rezultati slabši kljub gospodarski rasti.

A dodaja, da člani GIZ za promet dobro izkoriščajo potenciale, ki jih zdaj ponuja trg.

foto: Barbara Reya

Jože Volfand

Promet v Sloveniji

december 2018

logistika

134/135

Promet v Sloveniji

Drugi tir krvavo potrebujemo.

Politika se pa še vedno šali z nami. Število prepeljanih tovornjakov se sedaj giblje od 2.100 do 2.500 na mesec.

A če kot predsednik Združenja za promet pri GZS ocenite položaj panoge v sedanji gospodarski rasti, poslovanju dobro kaže ali ne? Žal imamo pri Adria kombi negativno rast zaradi vseh različnih težav na železniški infrastrukturi v Sloveniji in Evropi, zaradi neodzivnosti železniških podjetij, ki ne zagotovijo pravočasno lokomotiv in/ali strojevodij. Posledično pride do pomanjkanja vagonov. Blago ne more čakati teden ali več. Povprečne zamude vlakov so več kot 16 ur. Tovor gre na cesto, k konkurenci ali pa v konkurenčna pristanišča.

Situacija je kritična. Zaradi omenjenih težav se velike korporacije že ozirajo za alternativnimi rešitvami. Zahtevajo zanesljivost oskrbovalne verige. Drugi tir krvavo potrebujemo. Politika se pa še vedno šali z nami.

Združenje za promet pri GZS skrbi za uravnoteženost razvoja vseh vrst prometa v Sloveniji.

89 Intermodalni promet cesta –železnica ne narašča tako, kot bi lahko. Kontinentalni promet raste od enega do dveh odstotkov letno. Že prej sem omenil problem zastarele in tudi premajhne infrastrukture z veliko ozkimi grli, pomanjkanje voznih sredstev in osebja. Na drugi strani pa so avtoceste zasičene, manjka voznikov. Na primer v Nemčiji v tem trenutku preko 25000, v Sloveniji preko 1000. Dejstvo je, da se cestni prevozniki in proizvajalci tovornjakov izjemno hitro prilagajajo novim zahtevam po zmanjševanju toplogrednih plinov. Evropske usmeritve so bolj pobožna želja kot realnost. Za uresničitev teh želja je potrebno na stotine milijard evrov, ki bi jih bilo treba vložiti v posodobitev infrastrukture. Samo poglejte, kaj delajo naši politiki. V Sloveniji gre za modernizacijo železniškega križa, gradnja nekaj sto kilometrov prog pa bo trajala več kot desetletje. Frustracija je popolna. Že dolgo se ve, da bi morala Slovenija hitreje sprejemati odločitve o razvoju prometne infrastrukture. Kaj pričakuje Združenje za promet pri GZS od ministrice pri pospešitvi gradnje II. tira in gradnji prometne infrastrukture v državi? Kje je danes panoga transporta in logistike v Sloveniji?

Vsi okoli nas hitijo in gredo naprej, mi pa hodimo ritensko. Prejšnja vlada in njen minister za infrastrukturo sta nas vrgla za deset let nazaj v preteklost. Ali se spomnite ministrovega zaslišanja v parlamentu, ko je povedal, da ne potrebujemo drugega tira? Štiri leta smo potrebovali, da smo ozavestili javnost, da je drugi tir pomemben. Saj sam ni nič kriv, ker še danes ne razume, da je škodoval lastni državi. Krivi so znani anonimneži, ki so ga postavili na položaj in ga upravljali. Kriv je predsednik vlade, ki se je zelo redko prav odločil. Pri drugem tiru se ni. Pa nesrečni Madžari, ki pri projektu nimajo kaj iskati.

To je realnost. Prepričan sem, da bo sedanja ministrica celotno zadevo pospešila. Dama je zelo odločna. Ima ambiciozne načrte in me navdaja z upanjem, da bodo dela hitro stekla.

Prepričan sem, da ne bo poslušala zunanjega ministra. Logistika in transport v Sloveniji sta na evropski, lahko bi rekel na svetovni ravni. Velike svetovne logistične in trgovske korporacije gradijo logistična središča pri nas.

Torej imamo dobro lego, usposobljene kadre,

Med vitalnimi je tudi vaše podjetje. Adria Kombi povezuje vsa večja industrijska središča v jugovzhodni Evropi, z Adrio Express tudi Nemčijo in Beneluks. Kakšen je interes gospodarstva? Kakšen je vaš rekord pri dnevnem številu vlakov?

Povezujemo 72 terminalov v Evropi. Letno prepeljem 290000 TEU. 90 % vsega prometa opravimo za tuje stranke. Domače gospodarstvo uporablja v glavnem produkt KOMAR (Koper-Celje-Maribor). Vozimo tri vlake dnevno. V tem segmentu imamo približno 50% tržni delež. Letno prepeljemo 45000 TEU. Kakovost je slabša zaradi že prej omenjenih razlogov. V kontinentalnem prometu nimamo domačih strank, čeprav si jih zelo želimo in smo jim tudi pripravljeni pomagati. Kombinirani promet je organizacijsko precej zahteven. Imeti je treba opremo, kontejnerje, tovorišča ali polprikolice.

Obvladovati je treba stalne blagovne tokove.

Prevoz praznih enot znatno poveča stroške transporta.

Rekord, ki smo ga dosegli pred petimi leti, je bil 35 vlakov v enem dnevu. Z navedenimi težavami pridemo na 15 do 25 vlakov na dan.

Japonska podjetja kažejo velik interes za južno pot.

Zelo natančno proučijo vse podrobnosti, preden se odločijo. Zelo jih moti ozko grlo Koper – Divača.

Ali boste v Sloveniji ostali pri treh intermodalnih terminalih, boste mrežo kombiniranega transporta širili?

Strategija treh terminalov je optimalna. Saj so eden od drugega oddaljeni manj kot 150 km, kar predvideva prenovljena direktiva 92/106.

Terminal je tehnološko zahteven in relativno drag infrastrukturni objekt. Našo mrežo intermodalnih vlakov bomo širili. Svilna cesta nam je velik izziv. Sposobni smo priti do Bakuja. To smo pred leti že dokazali. Ko bo ponovno vzpostavljen nekdanji X. koridor, bomo lahko zopet odmrznili projekt Europe Bosphorus Express.

Projektov v pripravi imamo kar nekaj.

Kakšni so rezultati obiska slovenske transportne logistične delegacije na Japonskem? Se bo to poznalo Luki Koper?

Korist bo imela celotna slovenska logistična platforma. To je dolgoročni proces. Prvi rezultati so že vidni. Japonska podjetja kažejo velik interes za južno pot. Zelo natančno proučijo vse podrobnosti, preden se odločijo. Zelo jih moti ozko grlo Koper – Divača. Nekatera logistična podjetja resno razmišljajo, da bi se z našimi

134/135

ponudniki logističnih storitev tesneje povezala in prenesla distribucijske tokove za JV Evropo v Slovenijo.

logistika

Če primerjate razvoj intermodalnega prometa v Sloveniji in v evropski mreži vlakov, kaj kaže slika? Koliko evropske usmeritve o razogljičenju prometa in o preusmeritvi prometa na železnice dejansko spreminjajo razmere, saj tovorni promet po cestah narašča?

infrastrukturo, predvsem cestno, letališče je blizu.

Ali je morda vaše združenje že razpravljalo o slovenskem podnebnem ogledalu in o tem, kako zajeziti vplive prometa na zrak in podnebje?

Kot sem že omenil, je v naših sekcijah trajnostni razvoj stalna tema. Zavedamo se, da si moramo aktivno prizadevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Slovenski avtoprevozniki stalno posodabljajo prevozna sredstva. Večina ima najmodernejše tovornjake z motorji Euro 6. Prav neverjetno se mi zdi, kako vitalni so.

Res pa je, da bi bili brez najmodernejše opreme nekonkurenčni na evropskem trgu. Enako velja tudi za druge sekcije.

Logistična novica Zelenega omrežja Analiza LCA v logistiki

Podjetje Schenker Slovenija je del vodilnega globalnega logista, ki več kot 700.000 strankam po vsem svetu zagotavlja celovite logistične storitve. V Sloveniji smo prisotni na šestih lokacijah s skupno 55.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin.

Z zbirniškimi in direktnimi prevozi smo del najbolj razvejanega cestnega omrežja v Evropi, ponujajo pa tudi lokalno distribucijo, ladijske in letalske prevoze, storitve selitev, sejemsko logistiko ter carinsko posredovanje. V podjetju Schenker radi sodelujemo s partnerji, ki gradijo svoje temelje rasti na enakih vrednotah. Takšnega partnerja smo prepoznali tudi v podjetju Skaza. Projekt je izšel iz čisto običajnega razpisa za cestne prevoze, ko smo skupaj z njimi poleg ekonomskih koristi iskali tudi sinergijo strategij trajnostnega razvoja. Naš skupni cilj je bil preko analize LCA (Analiza življenjskega cikla) ustvariti pozitiven vpliv na okolje z uporabo okolju prijaznih materialov in ekološko bolj prijaznih vozil, optimizacijo prevozov ter ozaveščanjem vseh vpletenih v procesu od izdelave do uporabe izdelkov glede ukrepov za varovanje okolja.

DB Schenker d.d. www.dbschenker.com/si-sl

december 2018

Trajnostni razvoj je naša prioriteta. Moram pripomniti, da so naši člani zelo uspešni, izkoriščajo vse priložnosti in potenciale. Naši člani rastejo z gospodarsko rastjo. Tudi v času krize se je večina zelo dobro kosala s težavami. Smo med najuspešnejšimi združenji v okviru GZS.

Podjetje TimoCom upravlja največjo prevozniško platformo v Evropi, na kateri je dnevno objavljenih do pol milijona mednarodnih ponudb tovora in tovornih vozil. Platforma predstavlja logistično mrežo z več kot 36.000 preverjenimi podjetij. Podjetje posluje v 44 evropskih državah, platforme pa so dosegljive v 24 evropskih jezikih. Tudi slovenščini. V povprečju je na platformi objavljenih več ponudb tovora, kot je tovornih vozil, je povedal Alena Solina, menedžer za jugovzhodno Evropo. Razložil je, kako deluje njihov TC Messenger, ki lahko poenostavi in pospeši celoten potek dela, kako poteka »digitalno rokovanje« in kako se podjetje zavzema za varstvo okolja že s platformo.

Ste vodilna borza na trgu med borzami tovora in tovornih vozil v Evropi. Koliko ponudb tovora in tovornih vozil je dnevno na platformi in katere ponudbe prevladujejo (iz katerih držav, kakšni tovori)?

Na borzi tovora in tovornih vozil – TimoComovi platformi – je dnevno objavljenih do 750.000 mednarodnih ponudb tovora in tovornih vozil.

Te ponudbe objavlja več kot 127.000 uporabnikov iz vse Evrope, kar pomeni, da so tudi ponudbe iz skoraj vseh držav v Evropi. V povprečju je objavljenih več ponudb tovora kot tovornih vozil, kar sovpada s vsesplošnim primanjkljajem voznikov tovornih vozil na evropskem trgu. Če bi danes imeli na razpolago večje število voznikov tovornih vozil in s tem povezanih tovornjakov, bi bilo mogoče prevažati veliko več tovora.

V letih 2015 in 2016 ste lansirali dve novosti, Messenger in vgrajeno funkcijo za nalaganje in prenos dokumentov. Kaj sta prinesli strankam?

TC Messenger lahko poenostavi in pospeši celoten potek dela. Uporabniki imajo možnost izbrati ponudbo z borze tovora in tovornih vozil TC Truck&Cargo, z enim samim klikom odpreti klepet s svojim poslovnim partnerjem ter si dopisovati v zvezi z določeno ponudbo.

To seveda prihrani čas in čas je v današnji logistiki in prevozništvu bolj pomemben kot kadarkoli prej. Poleg tega so uporabniki Messengerja lahko prepričani, da so njihovi poslovni partnerji pristni in imajo zavezujoč interes, saj je vsak novi TimoComov naročnik temeljito preverjen pred odobritvijo vstopa v sistem. Funkcija za nalaganje in prenos dokumentov je bila prav tako razvita za optimizacijo procesov. S to funkcijo lahko uporabniki v sistem naložijo dokumente, ki jih sicer pogosto uporabljajo in pošiljajo ter jih s tem dajo avtomatično na razpolago ostalim naročnikom.

Tudi to prihrani čas in stroške, olajša delovne procese in jih naredi bolj udobne.

december 2018

Tudi v Sloveniji narašča število vaših uporabnikov. Kakšna je rast uporabnikov platforme, gre bolj za prevoznike ali tudi podjetja zunaj prevozniške panoge? Kolikšen tržni delež predstavlja Slovenija za vas? Kateri slovenski prevoznik je vaš največji partner?

TimoCom je v Sloveniji, v prevozniški panogi, že dolgo zelo dobro poznan sistem.

Marsikateri naročnik nam zaupa in s pridom izkorišča naše storitve tudi že okoli dvajset let.

foto: arhiv podjetja

Prevozniška platforma Evrope z največjim tržnim deležem v Sloveniji

Alen Solina

90 134/135

okolje

Zeleno omrežje

Od takrat je število uporabnikov v Sloveniji zelo naraslo, kar nas zelo veseli. Veseli nas tudi, da smo v zadnjih letih uspešno prepričali tudi vse več podjetij iz industrije in trgovine, ki so se prav tako podali na pot digitalizacije logističnih procesov. Tržne deleže posameznih trgov sicer ne izdajamo, lahko pa rečem, da ima TimoCom največji tržni delež v Sloveniji.

Kar se tiče naših partnerjev, sodelujemo tako z največjimi kot tudi z manjšimi slovenskimi prevozniki.

Ali se podjetje ukvarja tudi s tem, kaj promet z emisijami povzroča podnebju in človekovemu zdravju?

TimoCom se iz svojega lastnega prepričanja zavzema za varstvo okolja. To se prične že z zgradbama podjetja, ki ju ogreva sodobna toplotna črpalka z geotermalno energijo.

Ta sistem in številni drugi ukrepi v stavbi zelo zožujejo potrebe po primarni energiji, s čimer se varujejo naravni viri. Potreba po energiji je tako pri nas pokrita ˝s 100 % obnovljivimi viri. Poleg tega naš sistem prispeva k temu, da je na cestah na splošno manj praznih voženj. Zmogljivosti v prevozništvu se torej optimizirajo, kar zmanjšuje emisije CO2 TimoComovih naročnikov. TimoCom jim podeljuje tudi pečat »Green we can«, saj s svojim ravnanjem vplivajo na zmanjševanje števila praznih voženj. Naše prizadevanje za trajnostno ravnanje z okoljem zajema tudi uporabo FSC-certificiranega papirja, CO2 nevtralno pošiljanje pošte po vsej Evropi preko produktov in storitev Deutsche Post GOGREEN in nedavno uvedbo digitalnega pošiljanja računov v obliki datoteke PDF.

Promocija

Promocija

PAMETNA ENERGIJA

Z lastno sončno elektrarno proizvajate prihranke.

S čisto, zeleno energijo do 75 % nižjih računov za električno energijo.

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558

€ PROJEKT NA KLJUČ

BREZSKRBNOST NA DOLGI ROK

NALOŽBA, KI SE IZPLAČA