EOL 136/137

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

˝136/137 februar 2019

Podnebni dosje Manjši okoljski odtis embalaže, nestabilne cene surovin, pritisk na marže dr. Marjetka Levstek: Slovenija blato izvaža, saj ne ve, kam bi z njim, zakonodaja pa menca po evropsko Janez Resman: Zelena destinacija Bled pričakuje letos začetek gradnje južne obvoznice Podzemlja ne raziskujemo dovolj, s tlemi pa ravnamo netrajnostno Analiza in vpeljava logistike centralne sterilizacije v bolnišnici Izola

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Edina specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji

Zagotovite si prejemanje revije EOL s članstvom v Zelenem omrežju Slovenije PRIJAVNICA Podjetje/šola:

Naslov:

Kontaktna oseba:

Tel.:

E-naslov:

Davčna številka: Sodelovanje v obsegu: _____ € + ddv

Prijavljamo se v Zeleno omrežje Zelene Slovenije® za dobo enega leta. Znesek bomo poravnali na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture. Članstvo se avtomatično podaljšuje do preklica.

Datum:

Podpis odgovorne osebe in žig:

Prijavnico lahko pošljete na el. naslov: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Revija EOL je nepogrešljiv partner pri uresničevanju vaših trajnostnih ciljev.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje el. naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Kontaktna oseba: Urška Košenina, t: 03 42 66 706, e: urska.kosenina@fitmedia.si

Ugodnosti Zelenega omrežja

PAKETI ZA PODJETJA:

PAKETI ZA ŠOLE:

1. Paket z novicami (120 eur + ddv) • redno prejemanje revije EOL (10 številk letno), • objava 4 strokovnih novic v reviji EOL, • popust na seminarje Zelene Slovenije, • objava logotipa.

1. Osnovni paket (120 eur + ddv) • redno prejemanje revije EOL (10 številk letno), • objava 4 strokovnih novic v reviji EOL, • popust na seminarje Zelene Slovenije, • objava logotipa, • 2-krat izobraževalne okoljske oddaje Eko utrinki.

2. Paket z intervjujem (240 eur + ddv) • ugodnosti paketa z novicami in • vsebinski intervju s predstavnikom podjetja.

3. Paket s seminarjem in spletno pasico (360 eur + ddv) • ugodnosti paketa z intervjujem in • spletno pasico, • 1-kratni brezplačni obisk seminarja Zelene Slovenije.

4. Trajnostni paket (860 eur + ddv) • ugodnosti paketa s seminarjem in spletno pasico in • delavnico za zaposlene (ločevanje odpadkov), • interna raziskava trajnostnega razvoja v podjetju (anketa, analiza).

2. Razširjen paket (240 eur + ddv) • ugodnosti osnovnega paketa in • vsebinski intervju s predstavnikom šole, • 4-krat izobraževalne okoljske oddaje Eko utrinki.

3. Paket s seminarjem (320 eur + ddv) • ugodnosti razširjenega paketa in • 1-krat brezplačna udeležba na seminarju Zelene Slovenije.

Želim prejemati obvestila Zelene Slovenije o izobraževanjih, seminarjih, delavnicah Akademije Zelena Slovenija in o izidih strokovnih publikacij, učbenikov, priročnikov iz zbirke Zelena Slovenija.

Promocija

Davčni zavezanec: da ne

A

Z

kako Slovenija ravna s tlemi? Koliko ve, kaj se skriva v podzemlju? In če se ozremo na površje. Kako bo dosegala večjo stopnjo samooskrbe, če rodovitna tla izgubljamo, v razredu z najboljšo kakovostjo pa je v Sloveniji le 7 % kmetijskih zemljišč?

N

ajprej o tem, ali vemo, kaj skriva slovenska zemlja pod površjem in kako upravljamo s podzemnimi viri. Dr. Miloš Bavec napoveduje zasuk, to je nujno sistematično zbiranje geoloških in drugih podatkov na površju in pod površjem. Zdaj razen pri raziskavah o mineralnih surovinah Slovenija še ni začela vrtati globoko pod zemljino površje. Podzemni viri marsikje spijo. A znanje in tehnologija bi lahko odkrivala plasti podzemnih svetov. Za raznovrstno rabo. No, kraški jamarji so si menda tudi s polhovo pomočjo prekopali rove do Podleskove jame. V Cerknem so strokovnjaki Geološkega zavoda odprli prvo geotermalno učno pot, eno redkih v Evropi. Geotermalno energijo bodo obiskovalci spoznavali na površju, a tudi v podzemlju. To še ni eno izmed potovanj, kot jih je napovedal Jules Verne, toda skozi katera vrata zdaj vstopamo v globine?

Bo zacvetel predvsem turizem v podzemlju in v opuščenih rudnikih, podzemni viri pa bodo ostali neraziskani in neodkriti? Če Slovenija pripravlja državni program razvojnih politik, naj pri 9. cilju, gre za trajnostno upravljanje naravnih virov, pogleda precej globlje v podzemlje kot doslej. V vire, ki morajo ostati v slovenskih rokah. Torej s strategijo raziskav do strateških podatkov, do notranjega zemljevida virov in do odgovora, katere plasti se bo dalo uporabiti za gradnjo objektov pod površjem.

I

n kaj je na površju? Kakšna je temperatura miselne in razvojne občutljivosti v ravnanju s prostorom? Še bolj konkretno. Z zemljo, s tisto rodovitno zemljo, ki bi kot dobra mati

daj je v Sloveniji s samooskrbo tako, da so najnižje stopnje pri svežem sadju, zelenjavi, medu in krompirju. Domača potrošnja svežega sadja, gre za 185.000 ton, je skoraj petkrat manjša od pridelane na slovenski zemlji. Pri žitih je samooskrba 63-odstotna.

Mleko izvažamo, a predvsem kot surovino, tudi meso, spet kot surovino. Pri mesu je samooskrba visoka. A počasna hoja do več prehranske varnosti Slovenije, ne glede na različne razloge zanjo, je zdaj še pred eno oviro.

Podnebne spremembe. Ostre meje med tistim, kar Slovenija hoče in potrebuje, ter med tistim, kar na njivah in poljih pobere, lahko postajajo še bridkejše.

T

orej, kaj? Za dobro oskrbo bi potrebovali od 2.500 do 2.800 m² njiv in vrtov na prebivalca. Zdaj jih je okrog 900. Predvsem pa bi morala Slovenija trajno zavarovati 350.000 ha kmetijskih zemljišč, ki jim ne bi bilo mogoče dalj časa spreminjati namembnosti. Zakonodajni okvir je pripravljen. Toda koncept trajno varovanih kmetijskih zemljišč visi v oblaku. Katera rodovitna zemljišča so strateška in zakaj jih Slovenija ne sme izgubiti – bo vprašanje, na katerega menda še nekaj časa ne bo odgovora.

Pa je res veliko časa?

N

avdušenje, da je v Sloveniji z Naturo 2000 zavarovanih okrog 270.000 ha naše zemlje, je na apotekarski tehtnici že zdavnaj na tisti strani, kjer domujejo negotovost in več vprašanj kot odgovorov. V Naturi 2000 je od skupne površine okrog 70.000 ha zemlje v uporabi. Če je pridelava hrane strateški izziv Slovenije, si bo krono modrosti pri varovanju tal lahko posadil na glavo tisti, ki bo v razvojnih politikah nedvoumno zahteval, da brez drugačne skrbi za tla ni zelene identitete Slovenije. Potem bo tudi manj skrbi s prehransko varnostjo.

EOL foto: Rok Tržan

lahko skrbela za prehransko samooskrbo.

Tudi slovenska kmetijska politika že dolgo prehransko varnost in samooskrbo postavlja med visoke cilje. A so odmaknjeni. Pridelava stagnira, pokritost uvoza agroživilskih izdelkov z izvozom je nizka, rodovitna zemljišča izginjajo, degradacija tal ni zaustavljena, za zaraščanje tal in pozidavo, kot kaže, ni ovir. Čeprav nova prostorska zakonodaja vzbuja upe. A brez sprememb v kmetijski politiki in pri odločevalcih, ki pri naložbenih posegih v prostor razmišljajo, kot da bi sedeli na koprivah, bo shramba z lokalno samooskrbo bolj prazna kot polna.

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2019

metaforo o Sv. Trojici je dr. Boštjan Vrščaj na vsakoletnem strokovnem srečanju slovenskih okoljevarstvenih šol hotel razvneti posluh med mladimi za naravni vir, ki je v primeri z vodo in zrakom kot nekakšen deseti brat. Napaka, je prepričljivo ilustriral predavatelj. In dokazoval, zakaj so tla temeljna stalnica strateškega trikotnika zelenega razvoja. Kajti tla opravljajo nepogrešljive ekosistemske storitve in nobena razvojna politika, tudi nobena naložba, jih ne bi smela več potiskati na rob.

Res je, da bodo marsikdaj na mizi kompromisi v neksusu voda – hrana – energija, toda v stičišču te razvojne arterije manjkajo tla.

Uvodnik

Z

136/137

Zrak, voda in tla – Sv. Trojica zelene identitete Slovenije

3

Uvodnik

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2019 Naklada 4.000 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Vsebina 5 Novosti 8 Manjši okoljski odtis embalaže, nestabilne cene surovin, pritisk na marže 10 Negativni vplivi na okolje so manjši pri papirju iz recikliranih surovin 13 Cena kartona večja, a tudi povpraševanje po embalaži močno raste 14 Na poti celovite preobrazbe embalaže s trajnostnimi smernicami 22 Coaching za odkrivanje skritih rezerv in prehod v zeleno gospodarstvo 23 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Akcije šolarjev so odlično orodje, še posebej, če so medgeneracijske 25 S pametnim upravljanjem z energijo do večje energetske učinkovitosti 26 Podzemlja ne raziskujemo dovolj, s tlemi pa ravnamo netrajnostno 28 Zavržene hrane nekoliko manj, najbolj razsipna so gospodinjstva 30 Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka 32 Slovenija blato izvaža, saj ne ve, kam bi z njim, zakonodaja pa menca po evropsko 34 Zelena destinacija Bled pričakuje letos začetek gradnje južne obvoznice 36 Podnebni dosje

sebina

4 136/137

EOL

Impresum

38 Mladi so preveč mlačni do okolja, manjka tudi zelena stranka v parlamentu 41 Gospodarski potencial prehoda v brezogljično družbo je lahko priložnost 44 Tehnologija za preprečitev izpustov črnega ogljika obstaja, a ukrepov ni Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

47 EK s Skladom za inovacije, Slovenija potrebuje integralni pristop za nizkoogljično gospodarstvo

49 Pri črpanju so cikli stalnica, sprejet akcijski načrt za izboljšave 55 Slovenija potrebuje pri baterijah nacionalne usmeritve

57 V Ljubljani avtomobil ni več prva izbira za prevoze po mestu

60 V razvoju tehnologij kolesnih elektromotorjev so prva izbira na trgu 63 Za manj emisij ne le tehnološka prenova, tudi temeljit nadzor trga 66 Med občinami še premalo odziva, drugače je na Primorskem

68 S celostnim energetskim upravljanjem do boljšega načrtovanja naložb

70 Najbolj grozijo suše, živinoreja prispeva štirikrat manj emisij kot promet

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

73 Na krožniku naj bo občutno manj živil živalskega izvora 78 Integralni pristop v vrtcu, pogumno tudi v svet

80 Na zavarovanih območjih je lokalni in nacionalni kapital, ki vabi 83 Narava nima svojega lobija in je vedno znova na udaru

februar 2019

86 Pristanišča postavljajo energetsko infrastrukturo, za ladjarje direktive še ni 87 Avtonomna ladja brez mornarjev in emisij bo spremenila svetovno floto 88 Analiza in vpeljava logistike centralne sterilizacije v bolnišnici Izola

DS Smith iz Finske je prejel Worldstar nagrado za iznajdljivo in učinkovito embalažo iz kartona za plastenke. Nagrajena zasnova uporablja izrez z zatičem, ki se prilega in zaščiti pokrovčke pijač, hkrati pa stabilizira vsebino. Pameten minimalističen dizajn je okolju prijazen: izdelan je iz recikliranih vlaken, zmanjšuje količino uporabljenih materialov, lahko se uporablja za mešane postavitve - tako za prevoz kot za prikaz v trgovini in ga je mogoče v celoti reciklirati. Pomembno je, da je celoten paket vezan na paleto s ključavnicami, tako da med prevozom ni premikanja in loma, rokovanje je enostavno, enostavna je za uporabo v skladišču, pripravljena za maloprodajne prodajalne in ni nobene potrebe po ponovnem paletiranju. Škatla je idealna za dostavo, ki jo lahko v primeru vračil izdelkov ponovno uporabite. Ravna plošča se zlahka zloži v stabilno škatlo, ki se samodejno zaklene - brez traku ali sponk in ima lep notranji tisk. Od e-trgovine do prodajnega prostora je DS Smith dosegel veliko kupcev. Modularni zaslonski sistem DS Smith in BestSeller ponuja poleg tega široko paleto možnosti nastavitev in daje dober vtis v trgovinah zahvaljujoč visokokakovostnemu videzu in občutku nove embalaže.

Varnostno črnilo na embalažah kozmetičnih izdelkov

Nova varnostna črnila podjetja Leibinger otežujejo poslovanje piratov. Piratstvo izdelkov po vsej EU je v porastu. Po poročilu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) proizvajalci utrpijo 60 milijard evrov izgube zaradi piratstva izdelkov. Poleg tega kopije ogrožajo zdravje potrošnikov. Kozmetika je odličen primer, pri čemer kriminalci v izdelke pogosto mešajo spojine težkih kovin, kot so kadmij, nikelj, arzen in svinec. »Proizvajalce in potrošnike želimo zaščititi pred resno Fotografije: arhiv proizvajalcev

Tuba iz popotrošniške reciklirane plastike Uporaba popotrošniške reciklirane (PCR) plastike je zelo smiselna. Uporaba surovine iz plastičnih odpadkov zmanjšuje število odloženih odpadkov in onesnaževanje naših ulic in oceanov. Za proizvodnjo porabi manj energije, tudi če upoštevamo zbiranje, recikliranje in predelavo. In ko je v obliki cevi Quadpack, je njegova zmogljivost drugačna. Quadpackova nova PCR cev je v celoti izdelana iz reciklirane plastike. Idealna je za izdelke za nego obraza, konture za oči in raznih kozmetičnih aplikacij ter je na voljo v dveh različicah. Manjša cev ima premer 16 mm in kapaciteto 5 - 15 ml. Ima kovinsko kroglico, ki omogoča, da formula po koži drsi s prijetnim, hladnim dotikom.

Večja cev ima premer 19 mm premer s standardnim vratom in kapaciteto 5-20 ml. Za agresivnejše vsebine, kot so tiste, ki vsebujejo alkohol ali citronske sestavine, lahko PCR Tube dodamo notranjo plast EVOH. Pregradna plast ščiti formulo pred oksidacijo in pomaga preprečevati migracijo produkta. Posebne anti-UV lastnosti so lahko vključene tudi za UV občutljive formule. PCR tuba je lahko barvno usklajena, potiskana, metalizirana in kakorkoli drugače okrašena, da ustreza najbolj zahtevnim standardom.

Politika Zemlje.

Okoljski diskurzi.

5 136/137

škodo,« pojasnjuje Christina Leibinger, lastnica podjetja Paul Leibinger GmbH & Co. KG, proizvajalca industrijskih tiskalnikov iz Baden-Württemberga. »Zato smo razvili novo varnostno črnilo, ki ga je mogoče hitro in stroškovno učinkovito integrirati v pakirne linije kot orodje za večjo varnost pred piratstvom izdelkov.« Črnilo je že na voljo. Novo varnostno črnilo je primerno za uporabo v JET3up PI - brizgalnem tiskalniku, ki kodira embalažo izdelkov iz plastike, kartona in celo stekla ali pločevinke z informacijami, kot so datumi in številke.

Na prvi pogled črnilo izgleda kot klasično črno črnilo. Toda videz je zavajajoč. Pod posebno UV svetlobo začnejo majhni fluorescentni pigmenti svetiti zelenkasto. Če pisava ostane črna, lahko piratski izdelek takoj odstranimo iz obtoka. Varnostno črnilo je namenjeno prepoznavanju piratskih izdelkov, proizvajalcem pa daje orodje, da se branijo pred lažnimi zahtevki za škodo in povečajo varstvo potrošnikov«, pravi Leibingerjeva. "Črnilo je zelo težko kopirati, saj uporabljamo varnostne pigmente, ki niso na voljo na vsakem koraku."

EOL

Transportna kartonska škatla prejela nagrado Worldstar

Knjigo Politika Zemlje. Okoljski diskurzi je napisal avstralski politolog prof. dr. John S. Dryzek.

Izdajatelj v Slovenji je Inštitut Časopis za kritiko znanosti, izšla je v zbirki OIKOS, Zelena. Na knjižni trg jo je spremljal zapis na hrbtu knjige, da sodi vse od sredine devetdesetih let med svetovna temeljna dela na področju okoljistične misli. In da jo moramo »razumeti kot mentalni zemljevid, ki pomaga, da se lažje znajdemo v javnem prostoru med nepregledno množico okoljskih zgodb na lokalni in globalni ravni«.

Spekter vsebinskih poglavij začenja osmislitev politike Zemlje z diskurzivnim pristopom.

Avtor pri pojasnitvi diskurzivnega pristopa sledi kompleksnosti okoljskih problemov. Na primer, podnebne spremembe so zaradi kopičenja toplogrednih plinov v atmosferi povezane z onesnaženostjo zraka, s transportno politiko, z zdravjem ekosistemov, z izčrpavanjem fosilnih goriv, z alternativnimi gorivi itd. Pojem diskurz opredeljuje kot skupen način razumevanja sveta.

Pravi, da diskurzi pomagajo definirati zdrav razum in legitimirati znanje te s tem gradijo pomen in odnose.

Odločil se je za predstavitev več okoljskih diskurzov z odličnim globalnim pregledom: Globalne omejitve in njihovo zanikanje, Razreševanje okoljskih problemov, Prizadevanje za trajnost, Zeleni radikalizem, končuje pa z Ekološko demokracijo, ki je avtorjeva konceptualna inovacija.

Nadvse zgovorne in dragocene so preglednice in slike (o eksponentni rasti, eksponentni rasti z omejitvami in o mejah planeta).

Kot nasprotje industrijske družbe avtor postavlja ekološko demokracijo. Pravi, da se v nasprotju z industrializmom »okoljizem že krepi, toda če naj industrijsko družbo sploh kdaj zamenja ekološka, bomo morali še veliko postoriti«.

Obvezno branje za vsakogar.

februar 2019

Novosti

Obvezno branje

6 136/137

EOL

Kratko, zanimivo Kako do nepovratnih sredstev programa LIFE? V Sloveniji program LIFE izvajamo že 25 let.

V tem času so slovenski prijavitelji uspešno pridobili 50 LIFE projektov. Skupna vrednost vseh slovenskih LIFE projektov je 91 milijonov EUR. Od tega je Evropska komisija prispevala slabih 52 milijonov EUR. Lista učinkov programa LIFE je v Sloveniji precej obsežna, še vedno je prostor za nove, je sporočila projektna ekipa LIFE z Ministrstva za okolje in prostor.

Ekipa sodelavcev v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti pri pripravi projekta svetuje zainteresiranim in spodbuja ustvarjanje kompetentnih projektnih partnerstev.

Na informativnem dnevu LIFE, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v oktobru na Brdu pri Kranju se je srečalo 83 udeležencev. Informativni dan je bil prvi v vrsti dogodkov, ki jih za razpis 2019 organizira LIFE ekipa Ministrstva za potencialne prijavitelje. Tokrat so k sodelovanju na dogodku povabili tudi predstavnike vseh 17 slovenskih projektov LIFE, ki se trenutno izvajajo. V krajši obliki ga bodo ponovili v januarju 2019, ko se bodo pričele tudi delavnice za pisanje prijav.

V maju bo organizirana delavnica za predstavitev naslednjega razpisa programa LIFE, katerega objava je predvidena za april 2019.

Vsi dogodki bodo izvedeni v sklopu projekta LIFE Krepitev zmogljivosti in bodo brezplačni.

Program LIFE spodbuja t.i. projekte z rešitvijo za trg ('close-to-market projects'), ki prinašajo tudi konkretne rešitve v gospodarstvu. Taka primera sta projekta LIFE for Acid Whey in LIFE CEPLAFIB. Prvi bo prikazal novo tehnologijo dodatne obdelave odpadne kisle sirotke, ki omogoča pridobitev bioaktivnih beljakovin z visoko dodano vrednostjo. Drugi pa se osredotoča na razvoj novega materiala iz odpadne plastike in časopisnega papirja, ki bo namenjen uporabi v embalažni, avtomobilski in gradbeni industriji. V Sloveniji trenutno poteka tudi projekt LIFE DINALP BEAR, v katerem so vzpostavili portal Discover Dinarics.

Portal nudi odgovorne vodene oglede v naravi (npr. opazovanje medvedov), ki podpirajo naravovarstvo, promovirajo sobivanje z divjimi živalmi ter v lokalnih skupnostih ustvarjajo priložnosti za dodatne dejavnosti.

februar 2019

V pomoč pri izvajanju okoljskih ukrepov je zagotovo program LIFE z nepovratnimi sredstvi. Ta finančni mehanizem Evropske unije je primarno namenjen ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Za vsa vprašanja je ekipa Ministrstva za okolje in prostor dosegljiva preko elektronske pošte life.mop@gov.si. Več informacij o programu LIFE v Sloveniji – https://lifeslovenija.si/

Novosti Varnost izdelka pred UV sevanjem in svetlobo je zagotovljena z etiketo

Za zaščito UV in svetlobe posebej občutljivih zdravil, kot so biofarmacevtska, biosimilari, krvni izdelki, cepiva in vitaminski pripravki, je Schreiner MediPharm razvil tri nove oznake na različnih ravneh varnosti. Zanesljivo ščitijo tekoče snovi v prozornih steklenih posodah pred škodljivimi učinki izpostavljenosti UV sevanju in svetlobi.

Hkrati omogočajo preverjanje tekočine v posodi za njeno brezhibno prvotno stanje. Svetlobno občutljive snovi pogosto napolnijo v rjave steklene viale, da jih zaščitijo pred UV sevanjem in svetlobo.

Pomanjkljivost je, da v tem primeru prvotni barvni pripravek ni več viden in zdravilo ni mogoče preveriti za delce ali spremembe barve, preden ga razdelimo. Čeprav prozorni stekleni vsebniki omogočajo pregled tekočin, omogočajo tudi, da svetloba in UV žarki preidejo skozi steklo. Posebne etikete podjetja Schreiner MediPharm za zaščito pred UV žarki in svetlobo so zasnovani za tri varnostne stopnje. Nalepke stopnje 1 imajo prozorno inšpekcijsko okno z UV zaščito. Na stopnji 2 so nalepke opremljene s polprozornim, barvnim oknom in preglednim oknom, ki ga je mogoče ponovno uporabiti, ki ščiti pred UV žarki in modro svetlobo. Nalepke stopnje 3 so sestavljene iz neprozornega etiketnega materiala za popolno zaščito pred svetlobo, dodatno integrirano, ponovno zaprto okno za pregledovanje omogoča pregled vsebine vsebnika.

Vsi trije koncepti etiket so prilagojeni posebnim zahtevam posamezne snovi, posamičnim vsebnikom ter zahtevam glede UV in svetlobe. Proizvajalci bioloških in drugih občutljivih izdelkov so tako sposobni učinkovito zaščititi svoje zelo občutljive snovi pred svetlobo in UV sevanjem, da bi se izognili možnim zdravstvenim tveganjem za bolnike zaradi zdravil, ki so bila poškodovana zaradi svetlobe.

Embalaža, ki jo bo vesela dobavna veriga e-poslovanja

Tide Eco-Box je nov izdelek podjetja P&G v oddelku Fabric Care za pošiljanje paketov po pošti, dostavljanje naročil preko interneta. Nova Eco-Box škatla uporablja manj embalaže, vsebuje 60 % manj plastike in porabi 30 % manj vode od običajnega pakiranja.

Najsodobnejše inovacije zagotavljajo manjši odtis, saj ne potrebujejo nobene sekundarne embalaže ali prepakiranja ali plastičnega mehurčkastega ovoja, kar bistveno zmanjša težo celotnega paketa. "Njegova velikost je odlična za dobavno verigo e-poslovanja," je povedal David Luttenberger, globalni direktor za pakiranje v podjetju Mintel.

"To je enostaven paket za skoraj vsakega potrošnika, da ga vzame v roke in manipulira z njim." Ta škatla je kompaktna, saj zavzema manj prostora zaradi svoje zasnove. Ultra-koncentriran detergent je na voljo v zapečateni vrečki, ki se nahaja v kartonski škatli. Paket ima tudi dozirno skodelico, nov zapiralni sistem, ki ne kaplja, in izvlečno stojalo za dvigovanje višine škatle za doziranje na ravnih površinah. Podpredsednik poslovne enote P&G North America Sundar Raman je dejal: »Prvič smo oblikovali paket »eComm-Back« in z njim zaobjeli edinstvene izzive in priložnosti, ki jih predstavlja e-poslovanje.«

Etiketa pripoveduje zgodbo istrskih odločnih in čutnih žensk Istra je trgu predstavila ekstra deviško oljčno olje Fameja. Ta butična blagovna znamka oljčnega olja izjemne kakovosti je na voljo v omejeni seriji 100 steklenic.

Za imenom Fameja, melodične rakljanske besede za družino, stoji OPG Teković iz Raklje. Gre za tri generacije velike in

Dva tipa robotskih kosilnic v eni transportni škatli

Rešitev za transportno embalažo za robotski kosilnici I-Mow 4 in I-Mow 6 v sodelovanju s podjetjem STIHL je ena transportna škatla za oba tipa I-Mow. Fotografije: arhiv proizvajalcev

Plastenka z lastnostmi stekla in za večkratno uporabo

Vse države članice EU morajo do konca leta poslati Evropski komisiji energetsko-podnebni načrt. To je ena izmed obveznosti, s katero si države določijo cilje za obdobje do leta 2030 in s pogledom do 2040. Cilje, politike in ukrepe določijo za razogljičenje, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

7 136/137

Začetek razprav o osnutku energetskega in podnebnega načrta Slovenije

Prvi osnutek dokumenta NEPN, ki so ga pripravili na infrastrukturnem ministrstvu, je izhodišče za začetek procesa priprave NEPN, kar bo potekalo v sodelovanju s konzorcijem institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan, so sporočili z ministrstva. Prvi osnutek NEPN bodo nadgradili po posvetovanju z javnostmi in oblikovali gradivo, ki bo podlaga za regionalna posvetovanja in dialog z Evropsko komisijo.

V pripravi NEPN bodo oblikovali tudi spletno platformo za obveščanje javnosti in povezovanje lokalnih oblasti, organizacij civilne družbe in poslovne skupnosti, vlagateljev in drugih deležnikov. Slovenija naj bi si v načrtu določila kar najambicioznejše cilje za zmanjšanje emisij, za pošteno razdelitev bremen med državami v EU in za spoštovanje nacionalnih zamejitev in posebnosti.

Popravila avtomobilskih delov z varjenjem plastičnih mas RPCjeva nova plastenka za vodo v volumnu 400 ml je izdelana iz materiala Tritan ™, posebnega kopoliestera podjetja Eastman, ki združuje transparentnost enakovredno steklu, pri čemer je skoraj nezlomljiva. Plastenko lahko peremo v pomivalnem stroju, saj ohranja svoj sijaj tudi po več sto ciklih v stroju. Zaradi tega je idealna kot dolgoročna rešitev za večkratno uporabo za potrošnike, ki želijo piti, ko so na poti. »Zelo smo hvaležni RPCju za podporo na naši konferenci in oskrbi s tako briljantnimi plastenkami, ki nam omogočajo dragocen prispevek k varovanju našega okolja, ko razpravljamo o tako pomembni temi,« pravi Karina Rathman iz Informacijskega centra Združenih narodov v Varšavi. Konferenca, ki jo je organiziral Informacijski center Združenih narodov v sodelovanju s študentskimi organizacijami ELSA Poljska in AIESEC Poljska, je bila priložnost za razpravo o spoštovanju človekovih pravic na Poljskem, njihovem pomenu in izzivih za prihodnost. RPC pa ji je namenil 400 novih plastenk.

Podjetje Analogmotors se od lanskega leta ukvarja predvsem z varjenjem plastičnih mas pri popravilu avtomobilskih delov. Zaradi potreb, ki se kažejo v industriji in komunali, se je odločilo za popravila industrijske embalaže, kot so zaboji, paletni zabojniki, zabojniki za odpadke, plastične oziroma higienske palete in podobno. Popravilo tovrstne industrijske plastike je v svetu že dolgo ustaljena praksa, saj pomenijo občuten prihranek v primerjavi z nakupom novih izdelkov. Popravljen izdelek ima, seveda če je varjenje izvedljivo, enako strukturno trdnost kot nepoškodovan in se lahko nemudoma ponovno vključi v proizvodni cikel. Ne gre pa prezreti močne okoljske note takšnih popravil, ki so v skladu s strategijo krožnega gospodarstva. Plastika je upravičeno v ospredju. Popravilo plastike pusti nekajkrat manjši okoljski odtis kot na primer reciklaža, zato je nova poslovna usmeritev podjetja Analogmotors, ki je sicer mehanična delavnica, dobrodošla. V januarju in februarju izvajajo brezplačna testiranja, za kar se podjetnik Igor Šiška dogovarja z nekaterimi komunalami.

februar 2019

delujoče družine, ki proizvaja to dišeče olje že desetletja. Imena dveh olj, ki sta jih dobila, Mati in Šći, najdena v rakljanskem govoru: mati je beseda za mamo in hčer za hčerko. Fameja Mati je sortno olje, pridobljeno iz istrske beline. To močno olje harmonizira na videz nezdružljive lastnosti: grenko in sladko, plodno in začinjeno, vse v isti kapljici olja. Toda vsaka mati v Fameji je taka: odločna in trdna, a hkrati čutna in polna ljubezni. Ena najboljših hrvaških agencij, Zagreb Alert, je delala na Famejevi blagovni znamki.

Zelena barva rafiniranega bisernega sijaja na črni matirani blazinici za mamo in intenzivna zelena barva rafiniranega bisernega sijaja na beli matirani blazinici za hči. Logotip predstavlja stiliziran prikaz olja, ki se izlije iz ozkega grla steklenice, lahko pa ga vidimo kot krog ljudi, ki objemajo oljko. »Tukaj je vse avtentično in to je pravzaprav največji uspeh v našem poslu. Ko dobro poveš resnico z besedami in sliko tako na papirju kot na etiketi na obrazu naših strank zasije z enako slavo.

Z ljubeznijo smo zaokrožili zgodbo ljudi, ki delajo z ljubeznijo. Takšna angažiranost nam je všeč, «je povedala Lana Bedeković Rosandić, vodja agencije Alert.

Vključuje dodaten trak za podporo k luknjam za prenašanje. Poleg tega je odebeljena z dodatnim lepilnim trakom za boljšo zaščito pred krajo, dvema predhodno lepljenima vložkoma (dvojna hitrost postavitve) in vgrajenimi izrezi, ki jih potrebuje končni uporabnik za namestitev obodne žice. Nenazadnje je embalaža opravila teste padca. Na embalažnem materialu prihranimo tako, da rokujemo z dvema različnima izdelkoma, saj znižamo čas pakiranja in razpakiranja izdelkov. Gre torej za vsestranski pameten dizajn, ki vključuje veliko posebnih funkcij, zaradi česar nastane kvaliteten transportni paket.

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Manjši okoljski odtis embalaže, nestabilne cene surovin, pritisk na marže foto: www.shutterstock.com

Embalaža

136/137

Evropski embalažni trendi

Strokovnjaki za trženje in svetovanje na področju embalaže Smithers Pira so izdali težko pričakovano poročilo z naslovom »Evropska konkurenčna embalažna pokrajina, strateška napoved do 2023«. Kot je pripomnil Europe Tim Skyes, je poročilo »nepogrešljivi vodič za

vsakogar, ki potrebuje makro

pogled na evropsko embalažno industrijo v prihodnjih petih

letih, kar dopolnjuje poročanje, s katerim razkrijemo mikro

svet določenega specifičnega področja.« Avtor poročila David Platt odgovarja na

vprašanja o poročilu.

februar 2019

Poročilo je namenjeno proizvajalcem primarnih materialov, embalažnih materialov in substratov, opreme, maloprodajnikom in uporabnikom embalaže, ki delajo na evropskem embalažnem trgu.

Evropski embalažni trendi

glavni urednik Packaging

Za katere bralce je poročilo napisano in katere potrebe zadovoljuje?

Vir: Packaging Europe

Posebnih ciljev poročila je več. Bralcem želi podati celovit pogled na trenutne in prihodnje konkurenčne trende evropskega embalažnega trga, predvsem pa tudi trenutne in prihodnje količine potreb po embalaži v povezavi z vrednostjo in volumnom. Predstaviti želi ključne trende trga med leti 2018 in 2023 in zagotoviti jasen vodič za poslovno planiranje.

Pogledali ste v poslovno pokrajino evropske embalažne industrije. Kateri so najbolj markantni naslovi v poročilu v povezavi s stopnjo rasti in verjetnostjo nadaljnje konsolidacije?

Evropski embalažni trg naj bi letno zrasel za 1, 9 % med obdobjem 2018-23, kar je malce več kot splošna rast trga med prejšnjim pet letnim obdobjem. Večinoma lahko razloge iščemo v tem, da je za prihodnje obdobje napovedana hitrejša ekonomska rast, kot je bila. Na povpraševanje po embalaži vpliva ekonomska rast in nivo osebnega razpoložljivega dohodka. V bolj razvitih državah zahodne Evrope, ki imajo bolj zrele embalažne trge in višji nivo razpoložljivega dohodka, večkrat kar odsevajo splošno rast BDPja. V manj zrelih trgih vzhodne Evrope je povpraševanje po embalaži večinoma za nekaj odstotkov točk višje kot rast BDPja. To pojasnjujemo z dejstvom, da je na teh trgih hitra rast realnega dohodka in kupne moči, iz česar sledi, da je več dohodka namenjena embalirani hrani in pijači in drugim potrošniškim dobrinam.

In konsolidacija industrije?

Čeprav smo se pred kratkim znašli v embalažnem viharju embalažnih združitev in prevzemov, ostaja posebno plastični sektor razdeljen, tako da bo potrebna nadaljnja konsolidacija, ki bo ciljala na nižanje stroškov in višanje učinkovitosti, še vedno nadaljevala.

Ste identificirali posebne trge, ki se jim napoveduje močnejša rast v naslednjih petih letih?

Glede na trenutni udarec proti plastiki za enkratno uporabo v Evropi, se papir in karton pozicionirata kot praktični in trajnostni alternativi v primerjavi s plastično embalažo pri nekaterih aplikacijah. Dodatno smo v poročilu identificirali nekaj področji, kjer je napovedana močnejša rast.

Najprej trajnostna embalaža. Na lastnike blagovnih znamk in maloprodajnike se izvaja vedno večji pritisk, da znižajo okoljski odtis embalaže in se preusmerijo k trajnostni embalaži. Embalaža za enkratno uporabo je postala cilj specifike trajnostnih meritev. Potem e-poslovanje. Spletno nakupovanje je ustvarilo velike priložnosti za proizvajalce varnostnih embalažnih materialov.

Okoli 80 % tega trga zavzema karton in veliko podjetij v tem segmentu ustvarja specifične poslovne enote, servirne linije in izdelke, da bi ta val izkoristili. V ospredju bo pametna in inteligentna embalaža. Povpraševanje po inteligentni embalaži bo zraslo, saj si želijo lastniki blagovnih znamk povečati prepoznavnost izdelkov na prodajnih policah z uporabo novih tehnologij, ki dopuščajo interakcijo preko interneta s potrošnikovim pametnim telefonom. In seveda dizajni, ki podaljšujejo rok uporabnosti izdelka na osnovi monitoringa temperature in drugih indikatorjev svežine. Naj dodam še konkretne embalažne segmente z napovedano visoko rastjo: plastični bobni (novi in obnovljeni), samostoječe vrečke, bioplastika, plastika z visoko notranjo pregrado, na papirju osnovana embalaža.

9 Starostna struktura prebivalstva igra pomembno vlogo pri povpraševanju po embalaži. V večini razvitih držav se populacija stara. Starajoča se populacija v dobro razvitih gospodarstvih in daljša pričakovana življenjska doba v državah v razvoju vodita k rasti povpraševanja po izdelkih za zdravje in za osebno nego. Življenjski slog zelo vpliva na povpraševanje. Skrb za zdravje in izdelkih za kvalitetnejše bivanje, urbanizacija in vedno bolj natrpan urnik, porast zaposlenih žensk in gospodinjstev z enim staršem, vse to oblikuje embalažne trende. Gre za rast povpraševanja po izdelkih/embalaži, namenjeni udobju, za več prenosne embalaže za porabo na poti in za manjšo velikost paketov/embalaže.

Zdrav in okolju prijazen življenjski stil je v fokusu za rastoče število potrošnikov. Potrošniki so vedno bolj pozorni, kaj kupujejo. Več in več potrošnikov izbira izdelke, ki prihajajo iz odgovornih virov in so dobri za njihova telesa ter okolje. Več potrošnikov je tudi pozornih na embalažo izdelka. Iz katerega materiala je izdelana, če jo lahko zavržemo na varen in okolju prijazen način. Potrošniki vedno bolj težijo k embalaži, ki je izdelana iz trajnostnih virov, embalaži, ki jo je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati in k uporabi manj embalaže na splošno. Medtem pa maloprodajniki, ki so postavili zdravje in trajnostni razvoj v jedro svojega posla, še naprej uspevajo.

Vaš pogled na najbolj pomembne tehnološke trende, ki bodo verjetno spremenili embalažno pokrajino?

Tehnologija bo odigrala pomembno vlogo pri podpori razvoju embalažnega trga. Ključne pakirne industrije vključujejo embalažo z visoko pregrado, bio osnovane bioplastične materiale iz obnovljivih virov, reciklažo kompozitnih materialov, polimerne nanokompozite in zmanjševanje teže skozi vse formate.

136/137

Vedno bolj se zavedamo pomembnosti trajnostnega razvoja pri definiciji embalažnih specifikacij in pri razvoju. Kako se bosta strožja zakonodaja in povečana zavest potrošnikov glede embalaže kazala v industriji?

Embalaža

Demografski trendi so ključna determinanta za povpraševanje po embalaži. Generalno, višja stopnja rasti populacije je največkrat asociirana z višjo rastjo potrošnje embalaže. Populacija največjih zahodnih evropskih držav raste zelo počasi zaradi negativne stopnje rodnosti.

Populacija več vzhodnih evropskih držav je ali statična ali pa v upadu, razlog lahko iščemo v emigracijah v tujino.

Kaj pa širši kazalniki v maloprodaji in blagu, ki se ga pakira za potrošnika?

Plastična industrija mora intenzivirati delo pri organih za standardizacijo EU in sodelovati z uporabniki reciklatov in reciklažerji za certifikacijo kakovostnih proizvodov in standardov za reciklate v EU. Kvaliteta reciklatov je še vedno velik problem.

Le majhno število uporabnikov reciklatov dela z reciklažerji, da bi našli prave rešitve. To moramo izboljšati. Industrija zaznava tudi tehnične ovire, delati je potrebno na tem področju in tudi s proizvajalci strojev.

Poročilo osvetli tako priložnosti kot področja, kjer je potrebna pri embalaži previdnost. Je mogoče narediti povzetek kratkoročnih obetov za industrijo kot celoto?

Za plastično industrijo so obeti najbolje opisani z besedo izziv zaradi potrošniškega napada na plastiko. Nujno je, da bodo zadostovali zakonodajnim ciljem za vsebnost reciklata. Obetajo se intenzivna konkurenca, nestabilne cene primarnih surovin in pritisk na marže.

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT HAN LS TER T IA LIGH R MATER OTHE

www.rpc-group.com

@rpc_group

©2019 RPC Group Plc. All rights reserved. Promocija februar 2019

Kateri demografski trendi in trendi življenjskega stila najbolj vplivajo na embalažo in katere embalažne inovacije pričakujete kot odziv na te trende?

10

Negativni vplivi na okolje so manjši pri papirju iz recikliranih surovin Embalaža predstavlja velik delež gospodinjskih odpadkov.

Pravilno ločena in zbrana je pomemben vir surovin. Tudi tetrapak embalaža. Italijansko podjetje Lucart je v njej našlo vir surovin za svoje izdelke, kot so papirnate brisače, robčki, prtički, pa tudi podajalniki za brisače. Kot pravi Tommaso De Luca, direktor korporativnega komuniciranja v podjetju Lucart, gre za zelo preprost proces, v katerem samo z mehansko obdelavo ustrezno ločijo tri sestavine tetra pak embalaže, t. j. celulozna vlakna, alufolijo in polietilen.

V sodelovanju s slovenskim Valtexom izvajajo projekt komunalnega snovnega kroga v Novem mestu. Tetrapak embalažo zberejo v komunali Novo mesto, pri njih jo predelajo in v obliki papirnatih izdelkov vrnejo prebivalcem Novega mesta. Gre za prvi tovrsten projekt, ki pa ima glede na stanje celuloze na trgu v prihodnje potencial za širitev.

foto: Lucart

Tanja Pangerl

Tetrapak embalaža

februar 2019

Embalaža

136/137

Tetrapak embalaža

Ste eden največjih evropskih proizvajalcev higienskih papirnatih izdelkov, kot so brisače, robčki, prtički in toaletni papir. Kako v proizvodnjo izdelkov vključujete elemente trajnostnega razvoja, saj je vaša panoga energetsko zelo intenzivna in porabi velike količine vode?

Lucart je izjemno aktiven pri zmanjševanju negativnega vpliva svoje dejavnosti na okolje.

Da bi zmanjšali porabo vode, smo na primer v sistem vgradili optimizacijo vodnega toka.

Leta 2017 smo se zavezali k zmanjšanju porabe vode v proizvodnji papirja in cilj tudi dosegli.

V primerjavi z letom 2014 smo porabo vode zmanjšali za 19 %. Z visoko učinkovito kogeneracijsko plinsko turbino na metan sami proizvedemo večino energije, ki jo potrebujemo v proizvodnem procesu. Prav tako dajemo prednost alternativnim in obnovljivim virom energije. Če primerjamo vpliv na okolje pri proizvodnji dveh različnih papirnatih izdelkov, prvega iz primarnih in drugega iz recikliranih surovin, moramo upoštevati celoten življenjski krog izdelka, od pridobivanja primarnih celuloznih vlaken do končne uporabe. Naše raziskave, katerih izhodišče je tehnologija EPD (Environmental Product Database), jasno kažejo, da je celoten negativen vpliv na okolje veliko manjši pri proizvodnji papirja iz recikliranih surovin.

Za dolgoročne trajnostne rešitve ne bosta zadostovala niti uporaba 100% primarnih celuloznih vlaken niti 100% recikliran papir, zato raziskujemo možnosti uporabe alternativnih vlaken.

Izdelke proizvajate tudi iz recikliranih tetrapak embalaž, iz katerih pridobivate dve novi surovini, Fiberpack® in Al.Pe.®. Prva je osnova za izdelavo higienskega papirja, druga za podajalnike zanj. Obe liniji sta združeni pod blagovno znamko EcoNatural. Za kakšno inovativno tehnologijo recikliranja gre in zakaj ravno tetrapak?

Verjamemo, da je koncept krožnega gospodarstva prava rešitev za ohranjanje omejenih naravnih virov surovin kljub nadaljnji rasti potrošnje. S projektom Natural, v katerem je odpadna kartonska embalaža za mleko, sokove in tekoča živila vir surovin za izdelavo higienskega papirja in podajalnikov zanj, dokazujemo, da je mogoča simbioza živilske industrije in industrije higienskega papirja.

Trajnostna zaveza v naši dejavnosti pomeni, da so okoljsko certificirani vsi vhodni viri surovin,

Delež recikliranega papirja iz odpadne embalaže za tekoča živila v celotni proizvodnji higienskega papirja predstavlja 20 %.

Imate pri tetrapak embalaži, ki pride v predelavo, težave z nečistočami in kako obvladujete ta problem?

V proizvodnji to zlahka rešujemo z ustrezno strojno opremo. Celulozna vlakna očistimo z vodo in steriliziramo s paro na 120 °C. Za izdelke iz recikliranega tetrapaka imate tudi okoljsko marjetico. Kako to vpliva na povpraševanje po izdelkih EcoNatural in kateri trgi so recikliranim izdelkom najbolj naklonjeni?

Je okoljska marjetica prednost pri javnih naročilih?

Za doseganje visokih okoljskih in zdravstvenih standardov natančno nadzorujemo vsako fazo procesa proizvodnje papirja – od vhodnih surovin do končnih higienskih izdelkov. Vse faze obvladujemo s sistemoma kakovosti ISO 9001 in ISO 14001. Menim, da so okoljski sistemi za podjetje zelo koristni, saj tako pri upravljanju nenehno sledimo njihovim smernicam in strategiji stalnih izboljšav. Bili smo prvo podjetje v Italiji, ki je leta 1998 dobilo ta evropski okoljski certifikat. Ne morem pa reči, da je ustrezno uveljavljen tudi pri potrošnikih.

V Italiji je okoljska marjetica nujna v procesih zelenega javnega naročanja kot minimalni okoljski standard za nabave v javnem sektorju.

Bistven je odziv prebivalcev Niko Kumar, direktor podjetja Valtex V sodelovanju s Komunalo Novo mesto ste pred tremi leti pilotno izvedli projekt komunalnega snovnega kroga »KEMSO – Dosledno za naš higienski papir!«. Zbrano tetrapak embalažo Novega mesta predelajo v italijanskem podjetju Lucart v higienski papir, ki se nato koristi v šolah, trgovskih centrih in domovih v Novem mestu. Kakšni so rezultati projekta in kako projekt funkcionira danes?

Pred tremi leti, ko smo pričeli s projektom na območju Komunale Novo mesto, takšnega primera krožnega gospodarstva oziroma zapiranja snovnih tokov v Sloveniji še ni bilo. Pravzaprav zanj še nismo slišali tudi drugod. Šlo je za pogumno, skorajda drzno, vsekakor inovativno, pa tudi tvegano odločitev. Nismo vedeli, kakšni bodo dejanski rezultati. Bistveno je bilo, kako se bodo odzvali prebivalci.

Obseg lokalne skupnosti je bil po naši oceni zgornja meja glede velikosti in obvladljivosti snovnega kroga. Komunalni snovni krog Novega mesta oziroma projekt KEMSO, kot so ga poimenovali Novomeščani, je po prvih

136/137

Embalaža

Tommaso De Luca

Niko Kumar

11 Za kolikšen delež vaše celotne proizvodnje papirja gre?

18 mesecih pokril okoli 30 % agregatnih potreb po higienskem papirju v javnih ustanovah in podjetjih osmih občin, ki jih pokriva Komunala Novo mesto. Takrat smo vedeli, da nam je uspelo. Letos smo dosegli kar 50 %. Po treh letih delovanja projekta lahko rečemo ne le, da model deluje, ampak da je komunalni snovni krog vzdržen in učinkovit primer krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti, ki prinaša prihranke in s katerim ohranjamo les kot dragoceni primarni naravni vir.

Od takrat, ko smo pričeli s komunalnim snovnim krogom v Novem mestu, so tamkajšnje javne ustanove in podjetja, ki so del snovnega kroga, porabile toliko papirja, da je bilo za to potrebno predelati 105 ton frakcij odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila. Če bi želeli pridobiti enako količino papirja iz lesa, bi bilo potrebno posekati 2.200 m² gozda. To je prispevek prebivalcev novomeškega območja, na kar smo ponosni in za kar jim čestitamo.

Kakšen je interes za izvedbo takšnega projekta tudi v drugih slovenskih mestih? Je prepoznan kot dober primer krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti?

Primer je postal mnogo bolj prepoznaven po tem, ko smo predlani zanj v švicarskem Davosu prejeli posebno priznanje na svetovnem tekmovanju The Circulars 2017. Projekt »Material flow cycle of beverage cartons – Novo Mesto« (Komunalni snovni krog Novega mesta) je med številnimi prijavami podjetij, institucij, mest in regij z vsega sveta prejel posebno pohvalo

februar 2019

Odpadno embalažo za tekoča živila dobimo iz več centrov za ravnanje z odpadki po vsej Evropi, iz Italije, Slovenije, Francije in Španije.

Vsako leto recikliramo okoli 30 tisoč ton tovrstne odpadne embalaže.

S tovrstnimi projekti krožnega gospodarstva dvigujemo kakovost in količino ločene odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila. Prav tako dvigujemo količino proizvedenih recikliranih izdelkov ter dajemo smisel ločevanju odpadkov v gospodinjstvih.

Ljudje morajo zaupati sistemu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo. S komuniciranjem dobre zgodbe izdelkov EcoNatural in njihovo uporabo dokazujemo, da se ločeno zbrana odpadna embalaža res reciklira v nove uporabne izdelke. Nihče v Novem mestu ne more reči, da se ločevanje v gospodinjstvih ne izplača, ker naj bi na koncu vse pristalo v istem zabojniku.

Gregor Klemenčič

Na kakšen način in od kod pridobivate tetrapak embalažo za recikliranje? Koliko je letno predelate?

Kakšne so priložnosti za razvoj in spodbujanje proizvodnje izdelkov iz recikliranih surovin, kakršna je linija Lucart EcoNatural line, in projektov, kakršen je lokalni snovni krog v Novem mestu?

foto: arhiv podjetja

Naš proces predelave in pridobivanja sekundarnih surovin iz embalaže za tekoča živila je presenetljivo zelo preprost. Odpadno embalažo mešamo z vodo v t.i. pulperju, mešalniku.

Centrifugalna sila loči plasti treh materialov, iz katerih je sestavljena. Celulozna vlakna iz kartonskega dela embalaže, ki predstavlja 70% delež, ter alufolijo in polietilen.

Najpomembnejši del procesa je čiščenje teh treh komponent, saj v nadaljnji predelavi celulozna vlakna ne smejo biti prisotna med aluminijem in plastiko. Na srečo samo z mehansko obdelavo dosežemo odličen rezultat ločevanja in se tako izognemo uporabi kemikalij.

Sledimo svoji trajnostni zavezi, da primarna celulozna vlakna pridobivamo iz gozdov, s katerimi se gospodari trajnostno in so ustrezno certificirani s certifikatoma FSC ali PEFC. Lani je 56 % primarnih celuloznih vlaken izviralo iz gozdov v Južni Ameriki, 32 % iz Evrope in 12 % iz Severne Amerike.

foto: Klemen Jeke

Kateri od materialov tetrapaka je najbolj zahteven za predelavo?

Približno polovico papirnatih izdelkov še vedno proizvajate iz primarnih celuloznih vlaken. Deforestacija na svetu predstavlja velik problem. Kako skrbite za trajnostno gospodarjenje z gozdovi oziroma kako izbirate surovine in dobavitelje za svoje izdelke?

foto: Boštjan Colarič

tako primarni kot sekundarni. Za dolgoročne trajnostne rešitve ne bosta zadostovala niti uporaba 100% primarnih celuloznih vlaken niti 100% recikliran papir, zato raziskujemo možnosti uporabe alternativnih vlaken.

12 136/137

Embalaža

Kratko, zanimivo V EU narašča izvoz agroživilskih proizvodov s presežkom, v Sloveniji z izgubo EU je oktobra 2018 izvozila rekordno število agroživilskih proizvodov v vrednosti 13,1 milijarde evrov. To je 2,9 % nad prejšnjo rekordno vrednostjo, zabeleženo marca 2017. Mesečni trgovinski presežek v višini 3 milijarde evrov se je v primerjavi z letom poprej povečal za 13 %. Najvišjo rast med izvoznimi artikli so dosegli v sektorjih pijač in blaga. Tudi uvoz v EU se je v tem obdobju v primerjavi z oktobrom 2017 povečal, in sicer za 5 %. Povečala se je dvostranska trgovina med EU in ZDA, pri čemer se je uvoz iz ZDA povečal za 245 milijonov evrov. Prav tako se je pomembno povečal uvoz s Kitajske (80 milijonov evrov) in iz Rusije (71 milijonov evrov). Vrednost blagovne menjave z agroživilskimi proizvodi se povečuje tudi v Sloveniji. V obdobju 20072016 se je povečala tako, da je bila ob koncu obdobja za več kot 50 % večja kot na začetku.

Rast izvoza je bila večja kot rast uvoza (75 % oziroma 50 %). Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala za skoraj 8 %. V letu 2016 je znašala trgovinska bilanca Slovenije v agroživilstvu 3.3190 mio EUR, od tega je znašal uvoz 2.1843 mio EUR. Zunanjetrgovinski saldo je bil negativen v višini 1.043,7 mio EUR.

februar 2019

Mednarodni forum z delavnico o razširjeni odgovornosti proizvajalcev GZS je v okviru projekta MOVECO v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) pripravila mednarodni forum o spremembi pri izvajanju razširjene odgovornosti proizvajalcev (ROP) v Sloveniji. Prizadevanja MOP pri preoblikovanju zakonodaje na tem področju so usmerjena v oblikovanje ene družbe, ki zagotavlja izvajanje razširjene odgovornosti v imenu proizvajalcev za posamezno vrsto toka odpadkov. Z eno samo družbo bi tudi znižali stroške sistema. Primernost te odločitve, glede na velikost odpadnih snovnih tokov v Sloveniji, učinkovitost delovanja sistemov ter delovanje obstoječih sistemov, se je potrdila še ob predstavitvi novega sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Nemčiji, kjer so zaradi delovanja konkurenčnih družb zagotavljanja ROP izoblikovali t.i. “clearinghouse” za nadzor nad njihovim delovanjem. Nemški sistem je izredno kompleksen in zahteven tako z vidika stroškov, pravil in navodil pri njegovem izvajanju, potrebne tehnične podpore in kadrov in se ne more prenesti v slovenski prostor. V popoldanskem času so izvedli še delavnico, kjer so se udeleženci izkazali s svojimi ročnimi spretnostmi pri razstavljanju zavržene električne in elektronske opreme.

(highly commended) v kategoriji najboljši vladni, mestni oziroma regionalni projekt krožnega gospodarstva. Bili smo presenečeni in izjemno veseli, saj smo oddali prijavo kot majhno podjetje, tekmovali pa med drugim s kitajsko vlado in znanimi imeni ter blagovnimi znamkami.

Projekt od sredine leta 2016 izvajamo tudi na območju Ljubljane, kjer smo komunalni snovni krog sicer vzpostavili in je v absolutnih številkah – letno, prerastel novomeškega, gledano v deležih pa ima trenutno precej manjši premer.

Vzpostavitev takšnega snovnega kroga terja cel krog partnerjev in odločitev, dogovori potekajo počasi, saj je vpletenih veliko organizacij in posameznikov, seveda tudi interesov. Za seboj imamo že primer, ki ni uspel, kot smo si zastavili. Žal predvsem zaradi neusklajenih interesov na lokalni ravni. To priznamo, predvsem zaradi tistih, ki bodo dovolj pogumni in se bodo v prihodnosti odločili za izvedbo svojih projektov krožnega gospodarstva. Interesa v drugih slovenskih občinah je sicer kar precej, a gremo postopoma.

Vzpostavitev takšnega snovnega kroga terja cel krog partnerjev in odločitev.

Kje so po vašem mnenju priložnosti in potenciali za rast, razvoj in spodbujanje podobnih projektov?

Linearna ekonomija se resnično počasi umika krožni. Trg se zelo previdno, a odločno in izjemno pozitivno odziva na projekte, kot je naš. Preteklo bo še nekaj časa, preden se bodo obstoječe investicije v linearno ekonomijo amortizirale, a v zadnjem času se v mnogih industrijah investira prav v tehnologije krožnega gospodarstva. Druge alternative zaradi omejenih surovinskih virov pravzaprav sploh ni več.

To je pravzaprav zelo naraven razvoj dogodkov.

Krožno je namreč izumila narava in ne človek.

S stališča izključno ekonomske logike je pri našem projektu za uporabnike higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga sodelovanje tudi edina logična odločitev. Cena celuloze namreč v zadnjem letu izjemno hitro raste. Pred tremi leti, ko smo začeli projekt, je bila zelo stabilna. Takrat so bile cene izdelkov iz reciklirane kartonske embalaže mleka in pijač malce nižje kot cene izdelkov iz primarnih vlaken, a ne dovolj za hitro in trdno odločitev kupcev, da gredo v menjavo. V zadnjih 18 mesecih pa so se cene izdelkov iz primarnih vlaken podražile za več kot 10 %, kar je izjemno veliko. To je največji skok v zadnjih 25 letih. Razlogi za to so globalni, saj preko 70 % celuloze prihaja v Evropo iz obeh Amerik. Celuloza, ki je pridobljena iz odpadne kartonske embalaže mleka in pijač, je doživela

popravek cen za 2 %, saj ni drugih razlogov za rast cen kot sta npr. cena energentov in delovne sile. Vir celuloze v našem projektu je namreč lokalna skupnost, ki ni povezana z globalnim trgom celuloze.

Ta cenovna stabilnost je še vedno največji vzvod za to, da prodaja izdelkov iz sekundarnih virov surovin raste na račun prodaje izdelkov iz primarnih virov. Hkrati ne smemo zanemariti dejstva, da so izdelki v papirni industriji, ki so izdelani iz sekundarnih virov surovin, že po svoji naravi cenejši od izdelkov iz primarnih virov. Razlika v cenah se bo v prihodnje vsaj še nekaj let nelinearno povečevala v korist prvih.

Prvi pogoj je pravilno ločevanje Gregor Klemenčič, direktor Komunale Novo mesto Komunala Novo mesto se je vključila v projekt snovnega kroga, ki ste ga poimenovali »KEMSO – Dosledno za naš higienski papir!«.

Kako poteka sistem ločenega zbiranja odpadne tetrapak embalaže, ki je vključena v snovni krog projekta in za kakšne količine gre?

Novomeška lokalna skupnost na čelu s Komunalo Novo mesto je pred tremi leti na pobudo podjetja Valtex in skupnosti EKO-INICIATIVA prva v Sloveniji pristopila k pilotnemu projektu namenskega zbiranja odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila z namenom, da to odpadno embalažo reciklirajo in iz nje izdelajo higienski papir, ki se vrne v uporabo v našo lokalno skupnost. Torej, v osmih občinah, ki jih pokriva novomeška komunala, ljudje vsak dan uporabljajo pijače, ki so pakirane v kartonski embalaži za mleko, sokove in ostala tekoča živila. To po uporabi odvržejo v rumeni zabojnik za vse vrste odpadne embalaže. Komunala Novo mesto prevzame rumene zabojnike in jih odpelje v sortirni center, kjer sortirajo različne vrste odpadne embalaže. Te prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, v našem primeru Dinos DROE Unirec. Z njimi smo dogovorjeni, da ustrezne količine odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila glede na to, koliko higienskega papirja porabijo javne ustanove v osmih občinah, preusmerimo iz običajnih tokov Dinosa v Lucart. Tam to vrsto odpadne embalaže predelajo in iz reciklirane surovine izdelajo higienski papir, ki ga Valtex kot Lucartov distributer dobavi javnim ustanovam in podjetjem v osmih občinah, ki jih pokriva novomeška komunala. Tega nato porabijo isti prebivalci, ki so uporabljali kartonsko embalažo za mleko in sokove. Prebivalci osmih občin so tako vir surovine za izdelek, ki ga potrebujejo. Gre za krožno gospodarstvo na ravni lokalne skupnosti.

Več na www.zelenaslovenija.si

Cena kartona večja, a tudi povpraševanje po embalaži močno raste

V proizvodnji embalaže smo vključeni v vse panoge proizvodnje. Potemtakem poslovno čutimo gospodarsko rast, ki se kaže tudi v naši panogi. Proizvajalci kartona so v lanskem letu povečali cene. Zaradi povečanega zanimanja trga in trenutno premajhnih kapacitet za izdelavo boljših kvalitet so bile v tem segmentu naše proizvodnje povečanja občutnejša.

Med vašimi naročniki je prehrambna panoga.

Po novih usmeritvah se je Slovenija odločila za ukrepe, ki naj bi zmanjšali uporabo plastičnih vrečk. Koliko lahko to vpliva na rast transportne embalaže iz valovitega kartona in ali se pri podjetjih opaža, da se raje kot za plastiko odločajo za druge materiale? V katerih dejavnostih bi lahko še bolj uporabljali karton?

V našem podjetju ne čutimo vpliva zmanjšanja

foto: arhiv podjetja

Podjetjem ponujate celovite rešitve, od razvoja do oblikovanja embalaže, stremite k inovativnim rešitvam. Kakšne so spremembe v zahtevah in naročilih kupcev pri embalaži?

Za katere novosti se navdušujejo? Ali slovenski embalažni trg upošteva inovacije na globalnem trgu?

Vse več kupcev zahteva celovite rešitve, kar v veliki meri nudimo, čeprav naše podjetje ni veliko. Navkljub manjšim začetnim težavam uspešno izvajamo večbarvni tisk na embalažo, kar nam omogoča digitalni tisk. S tem lahko zapolnimo vrzel, ko naročnik potrebuje tiskanje zahtevnejših izdelkov v manjših količinah.

Med trendi pri večji uporabi kartona je opazno, da se tudi industrija pijač, ne le sokov, pač pa tudi vinarji in pivovarji, odločajo za karton kot primarno embalažo. Menite, da je to prihodnost?

Iz osebnega odnosa do vina ne verjamem, da bo to za vino embalaža prihodnosti. Pri sokovih je kartonska embalaža v vzponu in vključuje vedno več manjših proizvajalcev, saj jim je veliko lažje pakiranje v kartonsko embalažo.

Tudi trg jo, kolikor vem, pozitivno sprejema.

To je trend.

13

v dizajnu predlagate naročnikom?

Transportna embalaža je še vedno osnova v naši proizvodnji. Manjši je delež darilne embalaže, kjer sledimo potrebam strank. Dodajamo pa tudi naše dolgoletne izkušnje v oblikovanju in v zasnovah embalaž s sporočilno vrednostjo.

Proizvajalci darilne embalaže ocenjujejo, da trg stagnira. Vaša ocena?

Res je darilna embalaža v stagnaciji. Kljub temu pa se splača ponuditi znanje, možnosti, kreativne rešitve. Za nas je bistveno premalo, če je stranka zadovoljna. Želimo, da je navdušena.

Proizvajate embalažo za čebelarje. Slovenija je prodrla s svetovnim dnevom čebel. Bo to zagon za nove, kreativne embalažne izdelke za čebelarje, ki čebelnjake spreminjajo tudi v turistične kotičke?

Kako je z naročili za transportno prevozno embalažo v industrijskih panogah? Bolj upoštevajo osnovno funkcijo embalaže varnost, ali tudi uporabnost, priročnost, sledljivost, skladiščenje itd., se zahteve povečujejo? Zagotavljate tudi tisk transportnih škatel, označevanje. Ne vpliva na reciklažo izdelka?

Naši čebelarji so svetovno priznani in uveljavljeni s svojimi produkti. Poskušamo jim slediti v potrebah in se aktivno vključujemo z svojimi izdelki.

Vsi vemo, da embalaža nima samo osnovnega namena, torej zaščito, ampak tudi vse našteto.

Valoviti karton je medij, ki omogoča s potiskom embalaži povečati njeno komercialno vrednost.

S tiskom dodamo sporočilnost in všečnost, s tem se pospešuje prodaja. Potisk se izvaja z barvami na vodni osnovi, kar ne vpliva na reciklažo valovitega kartona.

Z našo blagovno znamko označimo le redke izdelke, ker smo naredili premalo za širšo prepoznavnost, ki je povezana z dodatnimi kadri in trenutno prevelikimi stroški.

Kakšen delež v prodaji dosega transportna embalaža, kje je največja rast in kakšne novosti

Kako se je na trgu uveljavila blagovna znamka Kapun?

Kako kaže poslovanju v tem letu? Novosti?

Po naših pričakovanjih je predvidena rast kot v ostalih panogah gospodarstva. Optimizem in prepričanje, da smo se v preteklih letih dovolj okrepili, nas vodi v bližnjo in daljno prihodnost.

V prihodnjem letu bomo proslavili 30 let obstoja.

februar 2019

Med embalažnimi materiali valovitemu kartonu raste uporaba. Povečala jo je tudi gospodarska rast. Se to kaže tudi v naročilih in poslovanju v zadnjih dveh letih? Proizvajalci kartona povečujejo cene?

plastičnih vrečk ali nadomeščanja ostale plastične embalaže. Več možnosti za nadomeščanje plastike imajo večji proizvajalci embalaže, ki so že danes najmočnejši v izdelavi embalaže za prehrambno industrijo. Ti ukrepi so vsekakor priložnost za proizvodnjo papirnatih vrečk in vlite embalaže, kot na primer za jajca ali razne platoje. Sicer pa je karton res material narave.

Srečko Kapun

Med proizvajalci maloserijske kartonske embalaže se lahko podjetje MSK v Slovenski Bistrici pohvali z močno tradicijo. Ves čas je njihov material karton, ki mu cena raste.

A hkrati je že nekaj let karton med popularnimi embalažnimi materiali in njegovo uporabnost preskušajo v različnih panogah. Srečko Kapun, direktor in lastnik podjetja MSK, pojasnjuje, da jih rast ni mogla obiti, saj je njihov program izdelkov transportne embalaže raznovrsten in naročila dobivajo iz različnih panog. Njihova konkurenčna prednost so celovite kreativne rešitve z večbarvnim tiskom, a posebej omenja, da so barve na vodni osnovi. Torej ni težav z reciklažo. Pri darilni embalaži sicer ugotavlja stagnacijo na trgu, vendar verjame, da bo kupce prepričalo njihovo znanje.

Embalaža

136/137

Kartonska embalaža

14

Skupina Petrol želi s prodornimi idejami in ambicioznimi cilji narediti pomembne korake pri prehodu k bolj trajnostni servisni embalaži. Pogon za te spremembe so zakonodaja, ki omejuje plastiko za enkratno uporabo in viša zahtevane cilje ravnanja z odpadno embalažo, kupci, ki vse bolj upoštevajo trajnostne vidike potrošnje, ter lastna zaveza, saj želi skupina Petrol z zgledom spreminjati vedenjske vzorce. Kaj imajo v načrtu, pojasnjuje dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica Trajnostnega razvoja, kakovosti in varnosti.

Kako ste se lotili trajnostne preobrazbe servisne embalaže?

Skupina Petrol se trajnostne preobrazbe embalaže loteva celovito in v ustvarjalnem sodelovanju z dobavitelji in zunanjimi strokovnjaki. Kot je znano, Petrol pri svojem poslovanju upravlja z raznovrstnimi prodajnimi izdelki in široko paleto embalaže. Na Petrolovih strateških trajnostnih delavnicah, ki smo jih izvedli januarja in februarja lani, smo servisno embalažo izbrali kot prioritetni segment trajnostne preobrazbe. S tem se proaktivno odzivamo na strateške usmeritve EU in Slovenije k omejevanju uporabe plastike in uvajanju modela krožnega gospodarstva. Pri tem računamo na partnerstvo z našimi kupci, ki so vse bolj osveščeni in želijo sodelovati pri trajnostnih načinih potrošnje. Zelo pomembno vlogo pa imamo vsi Petrolovi zaposleni, ki prevzamemo vlogo aktivnih ambasadorjev pozitivnih sprememb. S takšno držo skupina Petrol utrjuje ugled, krepi konkurenčno pozicijo na trgu ter odločno stopa po poti trajnostne preobrazbe.

februar 2019

Do kakšnih rešitev ste prišli na kreativnih delavnicah?

Dve kreativni delavnici z notranjimi in zunanjimi deležniki smo organizirali ob koncu lanskega leta. S svojimi idejami so sokreirali Petrolovi strokovnjaki z več področij, naši

dr. Marta Svoljšak Jerman

foto: Peter Marinšek

Na poti celovite preobrazbe embalaže s trajnostnimi smernicami

Petrolova servisna embalaža

Embalaža

136/137

Petrolova servisna embalaža

dobavitelji embalaže, strokovnjaki iz inštitucij raziskav in razvoja, predstavniki nevladnih organizacij in drugi. Res pestra paleta znanj, izkušenj in idej. Zato se je res iskrilo. Kreirali smo idejne stebre, ki smo jih vključili v Petrolov sistem upravljanja s servisno embalažo.

Kateri so ti stebri?

Prvi steber je zmanjšanje embalaže na izvoru.

Domislili smo načine, kje in kako se lahko uporabi embalaže izognemo, na primer z uvedbo pralne posode ali pribora. Nadaljnji razmislek pri zmanjševanju embalaže na izvoru je uvedba vračljive embalaže. V Petrolu imamo na tem področju kar nekaj možnosti, ki jih bomo vpeljevali postopoma.

V Petrolu dajemo prednost recikliranim in biorazgradljivim materialom.

Drugi steber je področje ekodizajna. Vse embalaže smo pregledali z vidika optimizacije teže, volumna in vrste materialov. Tudi na tem področju imamo precej rezerve za optimizacijo.

Nekatere enostavne vidike sprememb smo že identificirali in jih bomo uvedli v kratkem.

15 Gre za izdelke, ki so namenjeni za pot, t.i. TO GO. Uvedli bi na primer kavcijski sistem, s katerim bi potrošnike spodbujali, da za nakup kave ali drugih pijač na Petrolovih prodajnih mestih oziroma bencinskih servisih uporabijo svoj lonček (npr. keramičen) ali v Petrolu kupijo lonček iz materialov, ki po določenem ciklu uporabe gre ponovno v recikliranje. Po tem modelu bi na prodajnih mestih zagotovili tudi pralne avtomate. Ta sistem bi lahko nadgradili z različnimi marketinškimi prijemi, ki vključujejo ozaveščevalno in trendovsko motivacijo.

Cilj je manjša poraba embalaže, ki takoj po uporabi izdelka roma v koš za odpadke.

Embalažni novici

Hot-melt lepilni sistemi V podjetju Ema Celje se že več kot 25 let aktivno ukvarjamo z označevanjem in lepljenjem najrazličnejših izdelkov. V slovenski industriji so najpogosteje uporabljeni hot-melt lepilni sistemi. Vroče lepljenje se v večini primerov uporablja kot zaključni proces proizvodnje (pakiranje), lahko pa ga uporabljamo med procesom izdelave izdelka, kot je sestavljanje kuhinjskih aparatov, lepljenje igrač, laminacija različnih plošč, nadišavljenje različnih materialov (Perfume Dispensing), avtomatsko lepljenje kartonov idr. V zadnjem času se uporablja tudi pri procesih izdelave, kot je nanos lepila na papir (izdelava nalepk). Pri klasični metodi uporabe disperzijskega lepila se uporabi veliko število grelnikov, ki zahtevajo veliko prostora (dolžina linije nekaj 10 metrov).

Hot-melt aplikacija potrebuje malo prostora, hkrati ponuja možnost kontinuiranega ali prekinjenega nanosa lepila,

136/137

Vzpostavili smo model upravljanja in določili korake. Določene spremembe bodo gotovo vidne že letos.

Ob podpori partnerjev in kupcev pa so lahko naši koraki precej hitri in smeli.

Embalaža

Za kakšen model gre?

Kako hitro boste uvajali spremembe?

S svojimi idejami so sokreirali Petrolovi strokovnjaki z več področij, naši dobavitelji embalaže, strokovnjaki iz inštitucij raziskav in razvoja, predstavniki nevladnih organizacij in drugi.

kar je pri nanosu z valji nemogoče. Poleg finančne in ekološke učinkovitosti je prednost tudi v povišanju proizvodnih kapacitet in izdelavi boljšega končnega izdelka. Vgradi se lahko na obstoječo linijo. Na voljo so tudi naprave, posebej narejene za nanos PUR lepil (poliuretanska lepila), ki ne smejo priti v stik z zrakom oziroma vlago, zato je rezervoar hermetično zaprt. V slovenski industriji se najpogosteje uporabljajo batne in zobniške hot-melt naprave, volumna od 4 do 8 litrov. V prihodnosti se bodo vse bolj uporabljale smart-melt naprave, ki jih je možno uporabljati na več proizvodnih linijah hkrati.

Lahko jih krmilimo preko PLC, tako se zmanjša poraba lepila in poveča točnost nanašanja.

razvoja sodobnih embalažnih rešitev od ideje do izdelave pametne, varne in trajnostne embalaže. Celosten pristop se prične pri izbiri inovativnega in trajnostnega materiala (razvoj materiala tudi po meri naročnika), nadaljuje z zasnovo oblikovne rešitve in izdelavo prototipa ali maloserijske naklade. Vse to s sprotnim vrednotenjem skladnosti materiala in produkta z zahtevami zakonodaje in trga ter končnim vrednotenjem embalaže kot odpadka, kjer se ugotavlja primernost za predelavo s snovnim recikliranjem, biorazgradljivostjo in kompostiranjem. Če gre za prehransko embalažo, se ne spregleda ocene ustreznosti za stik z živili, saj embalaža lahko poslabša organoleptične lastnosti živila in poveča tveganje za zdravje potrošnika. Ustreznost embalažnih materialov za stik z živili ocenjujemo v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 ter z zahtevami in priporočili posameznega trga.

Zeleno omreŽje Ema d.o.o. www.ema.si

Varna, pametna in trajnostna embalaža iz grafičnoembalažnega centra

Na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) konstantno sledimo novim trendom in zahtevam na področju embalaže. V novem grafično-embalažnem centru združujemo znanje in sodobno opremo za razvoj embalažnih produktov na laboratorijskem in polindustrijskem nivoju, s čimer zagotavljamo celostno pokrivanje

Inštitut za celulozo in papir http://icp-lj.si

februar 2019

Tretji vidik so embalažni materiali. V Petrolu dajemo prednost recikliranim in biorazgradljivim materialom. Čeprav je v našem embalažnem naboru že segment, ki vsebuje precejšen delež reciklata, imamo tudi na tem področju možnosti napredovanja. Povsem se želimo izogniti kompozitnim materialom, ki niso optimalni za recikliranje. Spogledujemo se tudi z uvajanjem novega poslovnega modela, s katerim bi spodbujali trajnostno zavest naših kupcev.

16 136/137

okolje

Novice Zelenega omrežja

Učinkovite balirke za polno obtežitev tovornjakov v izvoz

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Bent excellent d.o.o. Domžale https://bent.si

Slovenski proizvajalec avtomatskih kanalnih stiskalnic za odpadke in odpadno embalažo Anis Trend d.o.o., je bil izbran kot prednostni dobavitelj za eno večjih podjetij za ravnanje z odpadki na Hrvaškem, REOMA Grupa d.o.o.

Izboru so botrovale predvsem dobre reference že postavljenih postrojenj v podjetjih za ravnanje z odpadki, kot sta Salomon d.o.o. v obratu Lenart in Blok d.o.o. v obratu Logatec, ter dolgoletne izkušnje v strojegradnji balirk, zanesljivost delovanja, produktivnost baliranja in predvsem odlične teže bal PET plastenk.

Na kamion se lahko naloži vsaj 22 ton bal.

Naročnik je izpostavil, da preše Anis presegajo njegova pričakovanja na vseh področjih in proizvajajo odlične bale pri vseh vrstah baliranega materiala. Pohvalil je tudi odlično poprodajno servisno podporo. Zaradi teh lastnosti se z njimi že dogovarjamo za nadaljnja naročila preš. »Visoko kompaktne in zložljive bale, s katerimi dosegamo polno obtežitev tovornjakov, so najboljši dokaz za odlično učinkovitost teh balirk,« pravijo pri REOMA Grupa. Investicija v nabavo balirk naj bi se po predvidevanjih zaradi doseganja visoke gostote bal in s tem optimalnega transporta povrnila za 20 % prej od načrtovane dobe povračila.

Anis Trend d.o.o. www.anis-trend.si

Inovativno sanitarno čistilo z zeleno kislino

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716 februar 2019

kislini, pogovorno je to zelena kislina. Čistilo nima korozivnega vpliva na kovine, kar omogoča, da ga lahko uporabimo pri celotnih sanitarijah. Tudi na armaturah iz občutljivih materialov (npr. kromirane armature), ki jih veliko drugih sanitarnih čistil razjeda. Za učinkovito čiščenje ni potrebna uporaba različnih čistil. Prednost metansulfonske kisline je, da je enako močna kot druge kisline v sanitarnih čistilih, a nima neprijetnega vonja in dalj časa ohranja dišave čistila.

V podjetju Bent nam je mar za okolje in za ekonomičnost pri porabi čistilnih sredstev. V svoj program vnašamo inovativna čistila, ki pri čiščenju prispevajo k manjši porabi časa, denarja in ne puščajo negativnih posledic na okolju. Prosan Green Power je naše novo sanitarno čistilo, ki temelji na metansulfonski

Razpis natečaja »Življenje v kapljici vode«

JP CČN Domžale-Kamnik je ena večjih in modernejših čistilnih naprav v Sloveniji. Poleg čiščenja odpadne vode deluje tudi kot učni, izobraževalni in svetovalni center. Ker si čistilne naprave, ki skrbijo za ohranjanje vodnih virov, zaslužijo pomembno mesto v naravnem in socialnem okolju, smo se odločili za širšo akcijo, s katero želimo skozi kreativne, humorne in zanimive zgodbe v grafični ali video obliki v javnosti izboljšati poznavanje in razumevanje posameznih procesov, ki potekajo na čistilni napravi. S tem povečujemo prepoznavnost dejavnosti čiščenja odpadnih voda. Z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja z vodo na njeni poti od izvira do izliva smo v januarju razpisali natečaj o vodi. K sodelovanju vabimo posameznike in skupine, da na inovativen način predstavijo pojmovanja vode in pot onesnažene odpadne vode skozi čistilno napravo. Pri tem si lahko pomagajo z ogledom in posnetki čistilne naprave Domžale-Kamnik. Prispevke v dolžini do 5 minut je potrebno oddati v elektronski obliki na CD-ju ali USB-ključku do 25. aprila 2019 na naslov JP CČN Domžale-Kamnik, Študljanska 91, 1290 Domžale. Nagrajenci bodo znani na Dnevu odprtih vrat, ki ga organiziramo v maju. Več informacij o natečaju je na www.ccn-domzale.si.

JP CČN Domžale-Kamnik d.o.o. www.ccn-domzale.si

Slovenci se zelo dobro zavedamo, da moramo temeljito spremeniti svoj odnos do okolja.

Vedno pomembnejša je tudi samooskrba — področje energetike pri tem ni nobena izjema.

Lastna sončna elektrarna GEN-I Sonce pomeni praktično popolno neodvisnost od nihanja cen električne energije na trgu, na dolgi rok pa velik prihranek pri stroških elektrike in omembe vreden vložek v prihodnost našega planeta.

Za tak korak se je doslej odločilo že več kot 700 gospodinjstev, ki so s svojimi sončnimi elektrarnami proizvedla več ko 5 GWh čiste, okolju prijazne zelene električne energije in prispevala k znižanju emisij CO₂ za 2,5 milijona kg. Odločitev za domačo sončno elektrarno GEN-I Sonce je lažja tudi zato, ker je možno pridobiti ugodno GEN-I financiranje. Uredimo vse potrebno za pridobitev subvencij Eko sklada, kakovost rešitev in izvedbo pa jamčimo z dolgoročnimi garancijami in celovito podporo naših strokovnjakov.

*Izračun je informativne narave in velja za hišo lastnosti iz navedenega primera.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

Z izboljšavami embalaže do manj odpadkov in manjše porabe materiala

Zapisala: Teja Račnik Komunala Slovenj Gradec d.o.o. www.komusg.si

Hibridna toplotna črpalka v kombinaciji s sončno elektrarno – več prihrankov

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

Projekt Prinesi – odnesi za manj pretiranega potrošništva

V Leku dosledno uresničujemo Novartisovo politiko trajnostne rabe embalaže, zato si pri njeni izdelavi prizadevamo povzročiti čim manj odpadkov in porabiti čim manj energije. Tako so sodelavci enote Proizvodne znanosti in tehnologije (MS&T) v Trdnih izdelkih Lendava pri izdelku, ki je namenjen trgu Velike Britanije, s spremembo dimenzije pretisnega omota in z optimizacijo zlaganja izboljšali zasedenost palet za skoraj 40 %. S tem so prihranili pot 54 tovornim vozilom na leto ter količino oblikovne in pokrivne folije, ki bi jo lahko razvili od Goričkega do Pirana in nazaj. »Z izboljšavami pri pakiranju prispevamo k zmanjšanju količine odpadkov, uporabe plastičnih materialov in transportnih poti. Prihranek dosegamo tudi pri stroških materiala, ob tem pa seveda ohranjamo izdelek varen in kakovosten,« je pojasnila Barbara Ferenčak, vodja lendavske enote MS&T. Stalne izboljšave in inovacije so ključni del Novartisove in Lekove kulture ter pogosto pripeljejo do rešitev, ki pozitivno vplivajo na kazalnike trajnostnega poslovanja.

Zeleno omreŽje

V Javnem komunalnem podjetju Slovenj Gradec d.o.o. smo v lanskem letu izvedli projekt Prinesi – odnesi. Osnovni cilj projekta je bil uporabnike spodbuditi k ponovni uporabi izdelkov ter odgovornejši, bolj kritični in preudarni trajnostno naravnani potrošnji.

Pretirano potrošništvo po načelu kupi, uporabi,

136/137

letni stroški ogrevanja približno 2.500 evrov.

Z nakupom hibridne toplotne črpalke Krono Multi S se je strošek ogrevanja zmanjšal za polovico in je znašal približno 1.200 evrov letno.

Ko so hiši dodali še lastno sončno elektrarno, je strošek znašal 200 evrov letno. To za družino pomeni prihranek na letni ravni v višini 2.300 evrov. Po tem izračunu bo prihranek v sedmih letih znašal 16.000 evrov, kar je približni znesek, ki so ga po pridobitvi subvencije pri Eko skladu odšteli za celotno investicijo.

okolje

zavrzi ter spet kupi nekaj novega je dolgoročno nevzdržno, zato si ga prizadevamo zamenjati z bolj odgovornim in trajnostno naravnanim, ki vključuje tudi ponovno uporabo. V sklopu izgradnje novih garaž in objektov za zimsko službo smo uredili in opremili prostor, ki je namenjen ponovni uporabi izdelkov. Občani lahko prinesejo rabljene, vendar še uporabne izdelke ter odnesejo izdelke, ki jih potrebujejo. Izmenjava izdelkov je brezplačna, njihova uporaba pa je na lastno odgovornost. Največ povpraševanja je za male gospodinjske aparate, posodo, okrasne izdelke, sledijo igrače ter obutev in oblačila. Ker zaradi omejenega prostora ni možno izmenjevati pohištva in drugih večjih izdelkov, letos načrtujemo izdelavo spletne in mobilne aplikacije, s katere bodo občani lahko oddali oglas za kosovno pohištvo. Projekt Prinesi – odnesi je med občani dobro sprejet, kar je posledica ustrezne komunikacije in predstavitve projekta v okviru Dneva odprtih vrat Komunale. Projekt smo predstavili tudi preko drugih medijskih kanalov in v naši mobilni aplikaciji, ki je brezplačno na voljo v trgovini Google Play.

Krono Multi S je Kronotermova najvarčnejša hibridna toplotna črpalka doslej, z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja dveh različnih toplotnih virov - obnovljivega vira toplote zemlje in toplote zraka. Je tudi nagrajeni Okolju prijazen izdelek leta 2018.

Delovanje tako v primerjavi z ogrevanjem na fosilna goriva omogoča do 65 % višje prihranke pri ogrevanju. Deluje tudi v kombinaciji s sončno elektrarno. Če hišo nadgradimo z lastno sončno elektrarno, iz katere se bo napajala tudi toplotna črpalka, se prihranek lahko podvoji.

Kaj kaže primer izračuna za hišo, ki so jo prej ogrevali s kurilnim oljem? Za ogrevanje hiše velikosti 180 m² in povprečne izolacije so znašali

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

februar 2019

Sonce je doma že v 700 slovenskih gospodinjstvih

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 Strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) smo razvili nove analizne metode za spremljanje onesnaževal iz skupine fluoriranih spojin (perfluorooktanojska kislina - PFOA in perfluorooktansulfonska kislina - PFOS). Onesnaževala iz skupine fluoriranih spojin so na seznamih snovi, ki jih je potrebno prednostno spremljati v okolju. Možnost pojava teh snovi v okolju je zelo verjetna in lahko predstavljajo nevarnost tako za ljudi kot okolje na splošno. Ob podpori Ministrstva za zdravje (MZ) in Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter s finančno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj in v okviru projekta SI-MUR-AT smo razvili analitsko metodo za določanje PFOA in PFOS v vodah. V letu 2018 je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) PFOA in PFOS vključila v programe spremljanja kakovosti podzemnih voda in površinskih vodotokov.

Strokovnjaki MZ, ARSO in NLZOH glede na priporočila Evropske komisije predlagamo, da upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo PFOA in PFOS prepoznajo kot dejavnik tveganja v oskrbi s pitno vodo in omenjeni spojini vključijo v program spremljanja. V NLZOH pomagamo pri načrtovanju notranjega nadzora pitne vode in nudimo strokovno podporo pri prepoznavanju dejavnikov tveganja v oskrbi s pitno vodo.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano www.nlzoh.si

februar 2019

Zelena drevesa našla nov dom po zimski pravljici Turizem Bled je na zadnji večer dogodkov Zimske pravljice na Bledu na Jezerski promenadi med občanke in občane razdelil zelena drevesa. V hkratni dobrodelni akciji so zbrali 415 evrov za Krajevno organizacijo Rdečega križa Bled. Ta bo prostovoljne prispevke občank in občanov, ki so prišli po smrekice, razdelil

slovenske stanovske organizacije, ki skrbijo za sožitje človeka z naravo ter vzgojo mladih generacij naravovarstvenikov.

Foto: Miro Zalokar

136/137

okolje

Nove analizne metode za spremljanje onesnaževal

med blejske družine, ki potrebujejo pomoč.

Zanimanje za smrekice je bilo res veliko, saj je bilo vpisanih več kot devetdeset ljudi, dreves pa je bilo šestdeset, od tega jih bo petnajst rastlo v blejskih parkih. Zelena drevesa so na Bled prispela 30. novembra lani in vse do 6. januarja krasila praznično Jezersko promenado, kjer je bilo v dobrem mesecu dni 29 dogodkov, ki so jih dopolnili še jaslice v Zdraviliškem parku, dnevi potice na Blejskem otoku, drsališče na terasi hotela Park, Legenda o potopljenem zvonu v Grajskem kopališču in novoletni koncert v blejski cerkvi, pa tudi disko na ledu v Ledeni dvorani.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Revitalizacija degradiranega območja v industrijski coni V Savaprojekt d.d., družbi za razvoj, projektiranje, konzalting in inženiring, celostno pristopamo k reševanju zahtevnih strokovnih vprašanj. Strokovne rešitve, vse od ideje, svetovanja, zastopanja in končnega novega objekta bodo prostorsko na novo uredile tudi industrijsko cono Logatec. Tam namreč že nekaj mesecev intenzivno poteka gradnja novega objekta Lonstroff za proizvodnjo medicinskih elastomerov. Vodenje tako kompleksnega projekta zahteva skrbno načrtovano organizacij-

Zapisala: Romana Purkart Občina Bled www.e-bled.si

Povezani z naravo na bienalnih sejmih V Gornji Radgoni bosta od 12. do 14. aprila 2019 na sporedu bienalna sejma, in sicer Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo ter Mednarodni sejem lovstva in ribištva. Naturo bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za potepe in dejavnosti v neokrnjenem okolju. Na živahen in neposreden način bo predstavil zelene turistične destinacije, trajnostno usmerjeno ponudbo za aktivne počitnice in izlete v naravi. Novost sejma bo obogatitev razstavnega programa s predstavitvijo sonaravnega bivanja. V tem okviru bodo obiskovalcem na voljo prikazi naravne gradnje, opreme za dom, vrtnarjenje in urejanje okolice. Poudarki razstav in predstavitev sejma lov in ribolov bodo na varovanju narave, sožitju narave in človeka, doživljajskem turizmu in izobraževanju mladih. Strokovne prikaze pripravljajo krovne

sko strukturo in veliko strokovnega znanja, podkrepljenega z dolgoletnimi izkušnjami, da lahko ugodimo naročnikovi želji in predpisani zakonodaji. Na tako velikem gradbišču je treba v prvi vrsti poskrbeti za varnost in urejenost gradbišča, kar je v primeru projekta Lonstroff tudi velika prioriteta investitorja. Izvedena je bila presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Strokovno obdelane so bile vse okoljske vsebine, med njimi tudi reševanje preteklih okoljskih bremen lokacije, na kateri se je nahajala lesno pridelovalna industrija. Rešitve so bile strokovno načrtovane, tako da kar se da najmanj obremenjujejo okolico in prispevajo k celoviti revitalizaciji do sedaj degradiranega območja, vključno z zagotovitvijo kvalitetnih novih delovnih mest v prihodnje.

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

Odvečna toplota kot prvi vir za ogrevanje mesta Dobro prakso energetske učinkovitosti Skupine SIJ od oktobra lani nadgrajuje ogrevanje pokritega letnega bazena na Ravnah na Koroškem.

SIJ d.d. www.sij.si

Sparov mrežasti reciklat namesto lahke plastične vrečke

Strokovni simpozij Zeleno in modro ob jubileju

Na Visoki šoli za varstvo okolja smo 10-letnico delovanja obeležili z organizacijo strokovno-znanstvenega simpozija s pomenljivim naslovom Zeleno in modro: okolje, stičišče ved in protislovij. Na dogodku 6. decembra 2018 v Velenju smo sodelavci šole predstavili široko paleto znanstvenih in strokovnih (spo)znanj s področja varstva okolja, varstva narave, okoljskih tehnologij in trajnostnega razvoja, ki se združujejo v interdisciplinarnih študijskih programih visoke šole. Z organizacijo simpozija smo tudi zunanji javnosti predstavili strokovni, raziskovalni in znanstveni kapital sodelavcev šole, ki so v 23 referatih predstavili lastne raziskovalne dosežke ter splošna ozadja in razmišljanja, ki se dotikajo najpomembnejših okoljskih izzivov, tehnologij in rešitev, raziskav, varstva in upravljanja naravnih virov, družbe ter prostora. Ob simpoziju je izšel tudi Zbornik prispevkov.

okolje

Odvečno toploto, kot donacijo Skupine SIJ, uporabljajo za ogrevanje zraka pod balonom, bazenske vode, sanitarne tople vode in ogrevanje prostorov. Na enak način v Skupini SIJ že dalj časa zagotavljamo tudi toploto za daljinsko ogrevanje mesta in notranjega ravenskega bazena. Napreden in okolju prijazen sistem izkorišča energijo, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči v jeklarni družbe SIJ Metal Ravne. Lokalnemu dobavitelju energije za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem smo tako v letu 2018 predali 8.033 megavatnih ur toplotne energije. Ta količina obsega okoli 41 odstotkov vse potrebne toplote za ogrevanje Raven na Koroškem, že v letu 2019 pa bi lahko oddali toploto za približno polovico potreb po ogrevanju Raven na Koroškem. S takšnim sodelovanjem bo toplotna energija iz Skupine SIJ postala prioriteten vir ogrevanja mesta.

papirnata nakupovalna vrečka. Potrošnike želimo ozavestiti o uporabi razgradljivih vrečk in tako pomembno prispevati k varovanju okolja. Potrošnik ima na blagajni možnost izbire nakupovalne papirnate vrečke s FSC certifikatom, trajne vrečke, tekstilne, biorazgradljive ali kartonske škatle. Plastične nakupovalne vrečke smo umaknili tudi iz hitrih blagajn, kjer so sedaj na voljo papirnate vrečke. Na sveže oddelke sadja in zelenjave pa smo umestili možnost uporabe razgradljive papirnate vrečke. Kupcem tako ponujamo možnost, da ob nakupu pomembno prispevajo k skrbi za okolje. Vrečke so trenutno na voljo v sedmih supermarketih po Sloveniji (Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Sežani, Novem mestu in Celju). Naša želja je, da v prihodnje tovrstne vrečke vpeljemo v vse poslovalnice po Sloveniji.

Engrotuš d.o.o. www.tus.si

V Kopru izmenjava izkušenj med zelenimi destinacijami

Zeleno omreŽje Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

S 1. januarjem je v veljavo stopila dolgo pričakovana uredba, ki na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepoveduje brezplačne plastične nosilne vrečke. Čeprav uredba dovoljuje lahke plastične nosilne vrečke za nepredpakirana sveža živila, predvsem sadje in zelenjavo, v Sparu ponujamo trajnostno alternativo. Z letošnjim letom smo tako na trg lansirali trajne mrežaste vrečke iz recikliranih plastenk, ki so zaradi možnosti pranja primerne za večkratno uporabo. Priročne vrečke za sadje in zelenjavo so premišljeno zasnovane s stranskim našitkom, na katerega se prilepi etiketo, na

V Tušu v celoti prešli na trajnostne nakupovalne vrečke

V Tušu nadgrajujemo trajnostno naravnane smernice delovanja podjetja z različnimi novostmi. Med drugim smo že pred meseci iz prodaje popolnoma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke, ki so jih nadomestile trajnostne vrečke, med drugim tudi FSC

Destinacija Koper, ki je v lanskem letu prejela znak Slovenia Green Destination, je organizirala posvet, na katerem so izmenjali izkušnje, informacije in dobre prakse med turističnimi destinacijami. Pred letom 2017 sta bila Južna Primorska in Kras kot nekakšna »bela lisa« na zemljevidu zelenih destinacij. A so kmalu zatem Mestna občina Koper in občine Hrpelje Kozina, Divača, Komen ter Sežana izpolnile pogoje za sprejem v Zeleno shemo slovenskega turizma. Lani so tudi prejele znak zelene destinacije oziroma Slovenia Green Destination.

Sočasno se je na tem območju začel spreminjati zemljevid ponudnikov turističnih nastanitev z znaki Green Accommodation. Na posvetu so sodelovali t. i. zeleni koordinatorji in direktorji

februar 2019

Spar Slovenija d.o.o. www.spar.si

136/137

voljo pa so v različnih velikostih, zaradi česar ustrezajo marsikateremu živilu. V Sparu smo prepričani, da lahko s trajnostno ponudbo in ekološko miselnostjo pomembno prispevamo k spremembi navad potrošnikov ter doseganju ciljev, ki jih zastavljata tako nova uredba kot tudi Sparova trajnostna strategija, v okviru katere si prizadevamo za razvoj novih, okolju prijaznih izdelkov.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 136/137

okolje

občinskih organizacij za turizem. Posveta so se poleg predstavnikov gostiteljev udeležili še predstavniki turističnih organizacij oziroma občin Ankaran, Izola, Kanal ob Soči, Divača,

Komenski Kras, Sežana, Postojna in Miren Kostanjevica. V središču razprave so bile teme o pomenu širjenja zelene politike in spodbujanja in ozaveščanja turističnih ponudnikov

za razvoj trajnostnih poslovnih modelov, zelo koristna pa je bila izmenjava izkušenj.

V Posavju s skupnim projektom Varuj vodo

Projekt VIPava za ohranitev habitatov

Mestna občina Koper www.koper.si

Evropski projekti

Ljubljana išče najboljše rešitve za mestne gozdove

februar 2019

URBforDAN

Urbani gozdovi so pomemben del mesta, saj obiskovalcem nudijo zavetje, senco, možnost za umik od mestnega vrveža, športno rekreacijo.

V Mestni občini Ljubljana smo z namenom, da bi urbane gozdove še naprej ustrezno negovali in urejali ter v njih obiskovalcem ponudili vsebine, ob katerih se lahko sprostijo, razgibajo ali naučijo kaj novega, oblikovali partnerstvo za trajnostno upravljanje z urbanimi gozdovi.

Kakovost življenja bomo vse do 30. novembra 2020 izboljševali v okviru projekta URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih, ki ga od 1. junija 2018 izvajamo v okviru programa Interreg Podonavje in je podprt s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebno pozornost posvečamo Golovcu, ki smo ga, skupaj s slovenskim partnerjem Zavodom za gozdove Slovenije, izbrali za izvedbo pilotnega projekta. Z vključevanjem vseh deležnikov in ciljnih skupin bomo vzpostavili ustrezen način za učinkovito skupno gospodarjenje z gozdom. Bolj oprijemljivi rezultati bodo vidni v letu 2020, ko bomo na območju Golovca uredili in označili pet vstopnih točk za obiskovalce in poti, namestili urbano opremo ter vzpostavili možnosti za druge vsebine na lokaciji po meri uporabnikov in lastnikov. Dodatne informacije o projektu so na voljo na https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/evropska-sredstva-za-ljubljano/ projekt-urbfordan/.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

Posavske občine Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica bodo s podpisom sporazuma v februarju 2019 pristopile k skupnemu projektu »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov – VARUJ VODO«. Prijavitelji projekta so bili uspešni na razpisu za črpanje evropskih sredstev. Projekt bo od skupne vrednosti 195.500 evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za razvoj podeželja v višini 137.397 evrov. Namen projekta je zagotoviti učinkovito čiščenje odpadnih voda s ciljem ohranjanja vodnih virov in izboljšanje stanja okolja. V okviru projekta je organizirano brezplačno svetovanje občanom o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem. S projektom želimo tudi izboljšati stanje vodnih virov na vodovarstvenih območjih, krepiti ozaveščenost občanov o možnostih ponovne uporabe očiščene vode v kmetijstvu in za ostale namene, o ponovni uporabi deževnice v gospodinjstvih, o pomenu mokrišč in drugih okoljskih temah.

V okviru projekta VIPava Zavod za ribištvo Slovenije skupaj s šestimi partnerji, med katerimi je tudi Mestna občina Nova Gorica, izvaja ukrepe, ki bodo izboljšali stanje ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini. Z renaturacijo dveh stranskih rokavov Vipave, preoblikovanjem štirih neprehodnih pregrad v strugi Vipave in odstranjevanjem tujerodnih vrst želv bomo izboljšali življenjski prostor nekaterih vrst dvoživk, vidre in močvirske sklednice. S postavitvijo lovnih prež, zasaditvijo mejic in cvetnih pasov, odstranjevanjem lesne zarasti ter odlaganjem podrte lesne biomase bomo prispevali k boljšemu življenjskemu prostoru ptic črnočelega srakoperja in hribskega škrjanca, metulja strašničinega mravljiščarja in hrošča rogača. Prebivalcem in obiskovalcem Vipavske doline bo po koncu projekta, jeseni 2021, na voljo tudi tematska učna pot, ki bo potekala od izvira Vipave do meje z Italijo. Pot bo usmerjala obiskovalce iz najbolj občutljivih območij narave, hkrati pa jih bo ozaveščala o biotski raznovrstnosti in lepotah doline.

Mestna občina Nova Gorica v projektu sodeluje z investicijo ureditve brvi preko reke Vipave na tematski poti. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Mestna občina Nova Gorica www.nova-gorica.si

Kostak d.d. Krško www.kostak.si

Zapiranje zanke izrabljenih katodnih odpadkov Projekt SPL-CYCLE predstavlja novo tehnologijo

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Regionalni center Adria povezuje deležnike s področja surovin This activity has received funding from the European Institute of Innovation and Technology (EIR), a body of the European Union, under the Horizon 2020, the EU Framework Programme for Research and Inovation

Evropska unija (EU) se vse bolj zaveda strateškega pomena vključevanja držav Zahodnega Balkana v svoje aktivnosti na številnih področjih. Regionalni center (RC) Adria predstavlja vozlišče, kjer deležniki s področja surovin iz Slovenije, Hrvaške in držav Zahodnega Balkana

dobijo informacije o projektih, ki jih financira Evropski inštitut za inovacije in tehnologije (EIT) v okviru največje svetovne skupnosti znanja in inovacij (KIC) na področju mineralnih surovin EIT RawMaterials. Ustanovni člani RC Adria so Geološki zavod Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Rudarsko geološko naftna fakulteta Univerze v Zagrebu. Odlično podporo našim aktivnostim nudi vodstvena ekipa Vzhodnega kolokacijskega centra EIT RawMaterials. RC Adria je stična točka med lokalnimi skupnostmi na področju mineralnih surovin in EIT RawMaterials. Spodbuja mreženje, zbira projektne ideje ter nudi pomoč potencialnim novim partnerjem pri sodelovanju s skupnostjo EIT RawMaterials. Za gospodarstvo, izobraževanje, znanost in vladne inštitucije regije pomeni informacijsko točko za prenos znanja o surovinah. Zato predstavlja izredno priložnost za vse regionalne deležnike, da se vključijo v EIT RawMaterials, največje svetovno omrežje organizacij, ki delujejo na področju surovin.

136/137

uporabi proizvodov v industriji v RIS (EIT Regional Innovation Scheme) državah. V okviru projekta je predvidena gradnja pilotne naprave za predelavo IKO v komponente za ponovno uporabo. Načrtovano je kontinuirano obratovanje pilotne naprave z minimalnim vključevanjem delovne sile in s kontinuirano predelavo izrabljenega materiala. S tem bo preprečeno nastajanje zalog nevarnih odpadnih materialov. Projekt sofinancira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), to je organ Evropske unije, v okviru Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020; SLP-CYCLE 17141.

okolje

z nič odpadki za recikliranje izrabljenih katodnih odpadkov (IKO) iz proizvodnje aluminija, ki je sestavljena iz 4 glavnih postopkov ločevanja (priprava, ekstrakcija, flotacija in prečiščevanje) za dosego kakovostnih proizvodov. Končni proizvodi se bodo uporabili tako v proizvodnji aluminija (ogljik in fluoridne soli) kot tudi v gradbenem sektorju in industriji ognjevzdržnih materialov, s posebnim poudarkom na

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

NOVO!

Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo Več korjetv

30 avto 20 primerov praks

Iz vsebine 1. Osrednji koncepti in pojmi 2. Mednarodni cilji in zaveze 3. Slovenija na poti v zeleno gospodarstvo 4. Trajnostno oziroma zeleno upravljanje podjetij 5. Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo 6. Iz prakse 7. Na poti v zeleno

Založnik: Obseg: Format:

Fit media d.o.o.

208 strani 200 x 270 mm

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Cena: 19 € z DDV + poštnina

Promocija

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor

februar 2019

Naročila prejemamo: e: info@fitmedia.si t: 03 42 66 700

Tanja Bogataj, bivša državna sekretarka na okoljskem ministrstvu, je prepričana, da imajo podjetja, pa tudi posamezniki veliko potenciala v ‘skritih’ rezervah, ki jih je treba odkriti.

Pot vidi v oblikovanju in upravljanju jasnih ciljev, prioritet ter sistema, ki omogoča uspešno delo. Zato se je specializirala za coaching, s katerim lahko podjetja trasirajo poti v bolj zeleno gospodarstvo.

implementaciji. Včasih smo tudi nepotrpežljivi pri naših prizadevanjih. Pri prehodu v zeleno, krožno gospodarstvo in družbo gre namreč za številne vzporedne in prepletene procese sprememb in spreminjanja, ki zahtevajo svoj čas, in morajo biti tudi vodstveno in managersko ustrezno pripravljeni, vodeni in izvedeni. Pri tem dostikrat podcenjujemo nujnost zagotovitve ustrezne podpore najpomembnejšemu viru - ljudem in njihovemu razvoju tako kratkoročno kot dolgoročno.

Kje vidite ključne spodbude za nadaljnji prehod slovenskega gospodarstva v zeleno, krožno gospo-darstvo?

Številna podjetja coaching že uporabljajo.

Nekatera predvsem za posamezne segmente, kot je motivacija, večja produkcija, uspešnost pri prodaji, razvoj posameznih veščin. Veliko potenciala, kjer je coaching lahko zelo uspešen, je še v bolj sistematičnem pristopu na različnih nivojih. Tako za vodstvo in management, kot strokovno-tehnični kader, tako individualno, timsko in z vidika celotne organizacije. Veliko potenciala je v ‘skritih’ rezervah - oblikovanju in upravljanju jasnih ciljev, prioritet ter sistema, ki omogoča uspešno delovanje, v organizaciji dela, v posameznih procesih in koordinaciji nalog in članov tima, v razvoju in vodenju ljudi, v sestavljanju in delovanju tima, v upravljanju z energijo, časom in znanjem, v razvijanju novih načinov dela in spreminjanju vzorcev.

Z zelenim, krožnim gospodarstvom lahko našo povezanost z naravo uporabimo kot svojo razvojno in konkurenčno prednost. Pozitivna spodbuda je, da je prehod gospodarstva v zeleno, krožno gospodarstvo vključen v državno razvojno politiko in dokumente, ter da so bile v preteklih letih narejene številne uspešne aktivnosti za povezavo in sodelovanje deležnikov.

Omenim naj Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, Kažipot za krožno gospodarstvo, SRIP-e idr. Velika spodbuda je obstoj bogatega znanja, dobrih praks, visoke kvalitete produktov in storitev ter možnost za nadaljnji razvoj, prenos in uveljavitev našega znanja, pristopov in rešitev v mednarodnem prostoru. Spodbuda je v tem, da bomo le z nadaljnjim sistematičnim, osredotočenim in sodelovalnim pristopom lahko zagotovili pogoje, da bodo zelene, krožne rešitve in produkti še bolj tudi ekonomsko učinkoviti tako doma kot na drugih trgih.

Kako lahko podjetja s coachingom preskočijo ovire, ki se jih zavedajo, morda pa se jih tudi ne?

Najboljši začetek je tu, zdaj (čim prej), s pogovorom in diagnostiko, kje smo, kam želimo priti.

februar 2019

Kje so ovire?

Ovire - izzivi so v nas in v trenutno delujočih sistemih. Ovire in izzivi so v neizkoriščnih potencialih in priložnostih za izboljšave, v odlašanju s spremembami oz. neizvajanju sistematičnih in stalnih nadgradenj in izboljšav v zastavljeno smer, v neodločanju za nov pristop, temveč ohranjanju ‘starega in novega’ oz. v njuni nezadostni integraciji. Včasih so ovire tudi v nepovezanosti, nesodelovanju, nesistematičnosti, necelovitosti ali neopustitvi starih, manj ustreznih pristopov in rešitev. Pogosto nismo najbolj uspešni pri integraciji, razvoju in

foto: arhiv podjetja

Coaching za odkrivanje skritih rezerv in prehod v zeleno gospodarstvo

Kako je najbolje začeti?

Na nek način sta potrebni iskrenost in pogum soočenja s samim seboj - s stanjem, kot je, in z odprtostjo za učenje in razvoj. Pomembna je tudi podpora in vključenost vodstva. Najboljši začetek je tu, zdaj (čim prej), s pogovorom in diagnostiko, kje smo, kam želimo priti. Potem skupaj s coachem najti način sodelovanja, da ozavestimo razkorak, kaj je potrebno spremeniti in kako dosežemo želeni cilj na želeni način.

Tanja Bogataj

22 136/137

okolje

Ovire in potenciali

Kakšni programi v praksi dajejo najboljše rezultate?

Uspeh coachinga je odvisen, tako kot sicer velja v življenju, od nas, od odnosa, ki ga vzpostavimo, od tega, ali si dejansko želimo spremembe, ali smo pripravljeni narediti svoj del obveznosti v tem procesu, ali smo se pripravljeni zavezati procesu. Ali smo pripravljeni uporabiti svoje potenciale na tej poti za čim večji uspeh. Gre za naravnanost, da se odpremo učenju in naši lastni spremembi.

Uspešni so programi, ki so prilagojeni stranki, tako vsebinsko, v formatu izvedbe, kot tudi časovno. Coaching veščine so zelo koristne za vodje in vodenje, zato so v tem primeru uspešni prilagojeni programi za vodje in vodenje. Za razvoj posameznih veščin in doseganje operativnih ciljev so lahko uspešni krajši programi (3 - 6 mesecev). Za transformacijo, nadgradnjo vodenja in uspešnejše delovanje timov so bolj uspešni daljši programi (6 / 9 / 12 ali večmesečni). Zelo uspešni so tudi programi, ki obsegajo usposabljanje in coaching, npr. vsebinsko osredotočene delavnice s skupinskim coachingom in sklop coaching ur za team in za individualni coaching.

23 Ministrstvo za infrastrukturo je s prenovljeno Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE odprlo nove možnosti za uporabo sončne energije. Razprava o spremembah je končana, kako bo Uredba uveljavljena in kakšne nove možnosti za samooskrbo daje?

Ali to pomeni, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije?

Uredba je nadgrajena na način, da bo samooskrba omogočena ne zgolj lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način bodo koristi samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sedaj ne morejo biti, to so npr. tisti, ki živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene).

Z nadgradnjo zakonodaje bo tako omogočeno, da bo naprava lahko postavljena npr. na strehi gasilskega doma, za v njej proizvedeno električno energijo pa se bo štelo, da so jo proizvedli odjemalci, vključeni v dotično OVE skupnost, ki pa se bodo predhodno dogovorili o tem, kolikšen delež te električne energije pripada posameznemu od njih. Omogočanje razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na omrežje – z večanjem samooskrbe se namreč količina električne energije prevzeta iz omrežja zmanjša, kar omrežje razbremenjuje.

S predlaganimi spremembami bo ukrep še učinkovitejši in dostopnejši, povečal se bo delež OVE v rabi bruto končne energije.

Razširitev možnosti samooskrbe in pozitivno zakonodajno okolje za investitorje v naprave za samooskrbo omogoča, da Slovenija s tem ukrepom sledi razvoju in trendom spreminjanja elektroenergetskega sistema (prenova Direktive o spodbujanju OVE) in se hitreje približuje cilju glede deleža OVE do konca leta 2020. Slovenija mora namreč do leta 2020 doseči 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije.

okolje

Postopek določanja TVKZ se bo najbrž začel letos V Sloveniji se obseg zavarovanih kmetijskih zemljišč zmanjšuje od leta 2008, manjši je za 40 %. Kaj bo storilo Ministrstvo za trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč, saj je od tega neposredno odvisno doseganje ciljev pri samooskrbi s hrano?

Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da bodo trajno varovana kmetijska zemljišča (TVKZ) določena v prostorskih aktih občine. Podlaga za določitev TVKZ v prostorskem aktu občine bo strokovna podlaga s področja kmetijstva, v okviru katere bosta pripravljena predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in predlog območij ostalih kmetijskih zemljišč.

S postopkom določanja TVKZ bomo začeli, ko bodo izbrane organizacije za izdelavo strokovnih podlag. Ministrstvo pričakuje, da bo določanje TVKZ po občinah potekalo več let, saj je postopek odvisen o dinamike spreminjanja občinskih prostorskih načrtov občin. S postopkom določanja TVKZ bomo predvidoma pričeli letos.

februar 2019

Odslej tudi »OVE skupnosti«

foto: www.shutterstockc.om

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kaj bo storilo za zaščito kmetijskih zemljišč, saj se obseg zavarovane rodovitne zemlje, ki jo Slovenija potrebuje za pridelavo hrane in več samooskrbe, zmanjšuje. Infrastrukturno ministrstvo pa je poslalo v javno razpravo spremembe Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE. Tako je odprlo vrata za vzpostavitev sosedskih sončnih elektrarn.

136/137

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

24

Kako ste motivirali mlade?

V Sloveniji je ZEOS ob

Ozaveščanje in e-odpadki

prvem mednarodnem dnevu

e-odpadkov sodeloval z veliko ozaveščevalno – nagradno

zbiralno akcijo odpadne električne in elektronske opreme z imenom »Ni debate

– v Gorenje Surovino dajte

stare aparate!«. Organizirali so

jo skupaj s podjetjem Gorenje Surovina d.o.o. in medijskim

podpornikom Radiem City.

V akciji je sodelovalo 26 šol podravske regije oz. preko 10.000 učencev pa tudi ostali

občani in občanke. Z učenci,

starši in občani so z akcijo zbrali skoraj 127 ton odpadne

električne in elektronske opreme in odpadnih baterij.

Rezultati kažejo, da je bila

najuspešnejša šola po količini zbranih odpadkov (19 ton)

OŠ Rače. O poteku akcije in

angažiranosti učencev največ ve mentorica za zbiranje

e-odpadkov na šoli Sara februar 2019

Učenci so prve informacije o akciji »Ni debate – v Gorenje Surovino dajte stare aparate« dobili na razrednih urah, teden dni pred pričetkom akcije. Z razredniki so se pogovarjali o pomembnosti ločevanja in pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki, o različnih vrstah teh odpadkov ter o sodelovanju naše šole v akciji. Spregovorili so o pravilih sodelovanja in si ogledali spletno stran podjetja Gorenje Surovina, kjer so našli veliko zanimivih informacij in kjer so v času akcije lahko spremljali uvrstitev šole. Starše smo o poteku akcije sproti obveščali na portalu eAsistent.

Sodelovali so vsi – predšolski otroci, učenci od 1.-9. razreda in njihovi starši, člani Šolskega sklada ter učitelji. Starši so aktivirali tudi sodelavce, sosede in sorodnike, pridružili so se krajani. Predvsem v zadnjem tednu akcije, ki je bil najintenzivnejši, je bilo lepo opazovati, kako smo s skupnimi močmi prinašali vedno večje količine odpadne opreme. Prvotna motivacija mladih je bila zagotovo želja po zmagi, saj takrat še niso vedeli, kdo bo znani slovenski estradnik, ki bi v primeru zmage prišel na šolo. Že v drugem tednu akcije pa sem dobila občutek, da jih je bolj kot zmaga motiviralo dejstvo, da smo se vsi sodelujoči v akciji povezali in delali za skupen cilj.

Kupnik.

Kje ste zbrali največ odpadkov, katere in kaj je največ prispevalo k zmagi? Kakšen je bil odziv učiteljev in učencev na zmago?

Ključ do zmage je bilo medsebojno sodelovanje.

Pomembno vlogo so odigrali starši, saj so si skupaj z otroci vzeli čas za zbiranje odpadnega materiala in ga prinašali na zbirno mesto za šolo ali v Gorenje Surovino. Razredniki so se v času akcije z učenci pogosto pogovarjali o pomenu recikliranja nevarnih odpadkov in skupaj spremljali napredek naše šole. Zelo aktivno je v akciji sodeloval Šolski sklad OŠ Rače. Skupaj nam je uspelo zbrati neverjetne količine nevarnih odpadkov. Z vidika vrste nevarnih odpadkov smo največ zbrali odpadnih baterij, kar 32.945 kosov. Največ točk pa so nam prinesli drobni aparati. Zbrali smo jih 1.467 in tako pridobili kar 73.350 točk. Odziv je bil primeren velikemu pričakovanju, saj so vsi, predvsem učenci, upali na zmago. Odziv vseh nas? Nepopisno veselje, sreča in ponos.

Akcijo je spremljal slogan E-recikliraj. Ali ste z mladimi analizirali, zakaj se zbirajo stari

foto: Breda@J

Akcije šolarjev so odlično orodje, še posebej, če so medgeneracijske

Sara Kupnik

okolje

136/137

Ozaveščanje in e-odpadki

aparati in kaj pomeni skrb za vire? Ali so mladi dovolj seznanjeni s konceptom krožnega gospodarstva?

Prepričana sem, da so mladi od zbiralne akcije ogromno odnesli. Tudi nam, učiteljem, je bil cilj, da širimo zavedanje o pomembnosti recikliranja tovrstnih odpadkov in recikliranja nasploh, saj kot Ekošola tudi sicer ločujemo odpadke. To je tema, ki jo obravnavajo pri več predmetih. Akcija je bila odlična priložnost, da svoje znanje utrdijo in se naučijo še česa novega.

Nagrada za mlade? Kakšen je odziv učencev?

Koncert z raperjem Zlatkom, ki je abasador projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki.

Pobuda ZEOSa je, da Slovenija spremeni zakonodajo na področju električne in elektronske opreme, ki bi naj spodbudila, da se doseže cilj zbiranja (65 %) v naslednjih dveh letih, saj menijo, da sicer Slovenija ne bo uspešna? Kaj bi bilo potrebno spremeniti za učinkovitejše zbiranje odpadkov?

Menim, da je ključ do učinkovitejšega zbiranja odpadkov ozaveščanje vseh generacij. Tovrstne zbiralne akcije so odlično orodje za ta namen, saj so medgeneracijske. Prav tako je pomembno, da je ozaveščanje kontinuirano in raznoliko.

25 okolje

S pametnim upravljanjem z energijo do večje energetske učinkovitosti

136/137

Zeleno omrežje

Energetska učinkovitost je eno ključnih vprašanj za Evropo in oblikovanje naše prihodnosti, saj se le z ustreznim pristopom do uporabe fosilnih goriv lahko uspešno spopademo s podnebnimi spremembami in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Projekt BOOSTEECE (program INTERREG Srednja Evropa) se je lotil reševanja tega izziva z različnimi pristopi.

Eden od njih je razvoj spletne platforme OnePlace. Namenjena je javni upravi in končnim uporabnikom energije, vsebuje pa 4 različne module:

3D sistem upravljanja z energijo – spletni GIS, ki omogoča navigacijo po karti mesta, izbor želene 3D stavbe in prikaz podatkov energetskega pregleda ter drugih informacij o stavbi. Cilj modula je uskladitev različnih virov podatkov v eni podatkovni bazi ter njihova predstavitev na platformi OnePlace.

Sodelujoča mesta bodo preskusila in potrdila sistem v okviru svojih pilotov, ki so predstavljeni na povezavi https://www.arcgis.com/ apps/MapJournal/index.html?appid=8dc7ab fe4de0412fb24a99ec9ce010a7.

Energetsko učinkovita mesta – modul, namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks med mesti; uporabniki: javna uprava, občine in drugi javni izvajalci.

Financiranje energetske učinkovitosti – privlačna predstavitev rezultatov transnacionalne strategije (t. i. finančni načrt / »financial roadmap«), primerov dobrih praks in praktičnih navodil, kako izkoristiti razpoložljiva nacionalna in EU sredstva. V okviru projekta BOOSTEECE želimo predstaviti možnosti naložbenega financiranja v energetsko učinkovitost ter jih prenesti v t. i. lokalne načrte energetske učinkovitosti (»Energy Efficiency Roadmaps«).

Modul bo v podporo lokalnim oblastem in javni upravi pri njihovem vključevanju v financiranje energetske učinkovitosti, da omogoči kakovostnejše načrtovanje in financiranje projektov energetske učinkovitosti.

Osem pilotov je namenjenih preučevanju potenciala uporabe pametnih števcev v javnih stavbah z namenom zmanjšanja ogljičnega odtisa. S pomočjo pametnih števcev se spremlja poraba električne energije, toplote, plina ali vode, rezultat spremljanja pa bodo priporočila za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti, pridobivanje energije in finančnih prihrankov z uporabo tehničnih ukrepov in naprav (pametnih števcev) oziroma priporočila za spremembo vedenja uporabnikov.

Pilotna investicija projekta BOOSTEE-CE: Vzpostavitev sistema za samodejni zajem podatkov (CNS sistema) - namestitev pametnih

števcev na objektu glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju Šola je priključena na sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Sestavljena je iz starejšega dela, zgrajenega leta 1987, in novejšega dela iz leta 1998. V objektu je 47 učilnic in pet dvoran na 6360 m2. Zaradi razvejanosti energetskega sistema se je pojavila potreba po vzpostavitvi sistema za samodejno spremljanje rabe toplotne in električne energije kot izhodišče za nadaljnje organizacijske in investicijske ukrepe. Le kvalitetno spremljanje rabe energije omogoča analizo učinkov izvedenih ukrepov oziroma ukrepanje ob morebitnih nenadnih dogodkih, ki vplivajo na povišano porabo energije. Na objektu se je tako vzpostavil CNS sistem z namestitvijo kalorimetrov ter merilnikov električne energije.

Gre za naložbo v okviru projekta BOOSTEECE, ki je znašala 14.823,00 €, njen glavni cilj pa je izboljšanje energetske učinkovitosti v obliki prihranka energije in stroškov.

V projektu BOOSTEE-CE sodeluje 13 partnerjev iz sedmih držav, projekt pa traja od 1. 6.

2017 do 31. 5. 2020. Naš cilj je podaljšati učinke projekta tudi preko tega časovnega obdobja, zato lahko ukrepe in učinke projekta spremljate na spletni strani https://www.interreg-central.eu/Content.Node/BOOSTEE-CE.html

februar 2019

Živ energetski trg – spletna podatkovna baza, ki bo uporabniku pomagala razumeti različne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in izbrati primerne elektronske naprave, hkrati pa bo podala nabor kvalificiranih strokovnjakov/izvajalcev za izvedbo ukrepov.

Glasbena šola Veljene.

26

Od zraka in vode k tlom. To so teme, ki so jih doslej slovenske okoljevarstvene šole (Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Šolski center Ptuj Biotehniška šola, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja in Šola za rudarstvo in varstvo okolja) uvrstile na že tradicionalno strokovno konferenco za delegacije dijakov in profesorjev. Naslov letošnjega januarskega srečanja: Gospodarjenje s prostorom in kakovost tal. Zakaj tla? Ne le zaradi nove prostorske in gradbene zakonodaje.

Predvsem zato, ker so tla doslej v slovenski razvojni in okoljski politiki, a tudi v izobraževanju, ostala preveč na obrobju. Kot da so spregledani njihova multifuncionalnost in vsi darovi, ki jih dajejo tla človeku in okolju.

foto: Meta Petriček

Podzemlja ne raziskujemo dovolj, s tlemi pa ravnamo netrajnostno

Okoljevarstvene šole

februar 2019

okolje

136/137

Okoljevarstvene šole

Od leve proti desni: Jože Volfand, Peter Rozman, Gvido Jager, Irena Posavec, Doris Letina, Ana Vidmar, dr. Ana Mladenovič, dr. Miloš Bavec, Nuša Vanič, dr. Boštjan Vrščaj

S

trokovne konference okoljevarstvenih šol vedno širijo in poglabljajo znanja. Ne zgolj s teoretskimi predstavitvami. Predvsem s pogledom v prakso in s seznamom vabljivih priložnosti, kaj se da spremeniti, da bi od tal znali modro sprejemati darove in hkrati z njimi ravnati bolj trajnostno kot doslej. Na letošnjem strokovnem srečanju, ki ga je gostila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje, so s predavanji sodelovali dr. Boštjan Vrščaj, dr. Miloš Bavec, Ana Vidmar, dr. Ana Mladenovič in Nuša Vanič, v moderiranem pogovoru z Jožetom Volfandom, glavnim urednikom revije EOL, pa Doris Letina z Zveze podeželske mladine.

Kaj skriva zemlja pod površjem in kako upravljamo s podzemnimi viri Dr. Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije

D

r. Miloš Bavec se je najprej vprašal, kaj ponuja zemljino podpovršje. Veliko.

Mineralne surovine (kovinske, nekovinske, energetske), podzemno vodo (pitno vodo, termalno vodo), toploto in prostor za razvoj infrastrukture ter skladiščenje (plina, odpadkov).

Spopad za prevlado v podzemlju traja od nekdaj. Zdaj je interesov za rabo podzemnih virov

vse več, a tudi tehnološki razvoj olajšuje dostop do globin, ki odkrivajo bogastva v notranjosti zemlje. Ob vse večji potrebi po 3D podatkih, 3D vpogledu in 3D prostorskem načrtovanju se hkrati zaostrujejo etična, pravna, upravna in statusna vprašanja ob vdorih v podzemlje.

Z

a Slovenijo je značilno, da je podpovršje javna last. Ker je tako, ni nihče lastnik, zato država podeljuje koncesije in nadzira, ali koncesionarji upoštevajo omejitve pri rabi virov, na primer geotermalne vode. V Sloveniji del podzemlja poznamo ali spoznavamo. Z geološkim kartiranjem, vrtanjem in drugimi metodami.

Za kakovostno upravljanje z naravnimi viri, za načrtovanje in gradnjo infrastrukture, za prostorsko načrtovanje in za boljše poznavanje danosti podzemlja je potrebno sistematično zbiranje geoloških in drugih podatkov na površju in pod površjem.

V

Sloveniji razmeroma dobro vemo, kako bogati smo z mineralnimi surovinami.

Rudarska knjiga je primer dobre ureditve v EU. A slovenski geološki pogled v globino podzemlja ne sega daleč. Dr. Miloš Bavec meni, da se bo Slovenija morala kmalu odločiti za smotrno upravljanje z naravnimi vir pod zemljinim površjem. Zdaj teh virov ne pozna dobro, ker ne vlaga v izdelavo sodobnih geoloških kart za posamezne strateške vire.

27 T

la so izjemno heterogen medij z različnimi kemijskimi, fizikalnimi in biotskimi lastnostmi, omogočajo življenje kopenskih ekosistemov, oblikujejo habitate, določajo potenciale, posebnosti, a tudi tveganja v prostoru, predvsem pa nam omogočajo bivanje. Ki naj bi bilo dobro.

T

oda tla niso samo trden temelj našega bivanja in zemlja ne daje le hrane, če ohranjamo njeno rodovitnost. Ekosistemske storitve tal so raznovrstne. A na prvem mestu je seveda rast in razvoj rastlin, tudi gozda, potem filtriranje oz. čiščenje voda in ustvarjanje biološkega okolja.

Prostorske storitve tal odpirajo človeku vrata za različne dejavnosti, za poselitev in bivanje.

Gradnja infrastrukture v prostoru je bistven del kakovosti bivanja sodobnega človeka. Prav posegi v prostor najpogosteje upravičeno sprožijo vprašanja, ali so tla prepoznana kot strateški medij razvoja. Dr. Borut Vrščaj je tla označil kot vir surovin in energije, omenil pa je tudi njihovo arhivsko funkcijo. Z multifunkcionalnostjo opravljajo tla tiste storitve, ki omogočajo in določajo življenje na kopnem. Zato so degradacije tal degradacije ekosistemov. Če ni trajnostnega upravljanja s tlemi, je skrhan eden izmed temeljev trajnostnega razvoja države.

M

orda bo v Slovenji k drugačnemu razumevanju razvojne vloge tal pripomoglo Slovensko partnerstvo za tla. To prostovoljno združenje je bilo ustanovljeno 5. decembra 2017. Združuje organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji. Tla toliko postorijo za človeka in življenje v okolju, da je prepoznavanje njihove multifunkcionalne vloge preskromno na vseh ravneh.

Sistem urejanja prostora v Sloveniji Ana Vidmar, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja

A

na Vidmar je pojasnila značilnosti nove, prostorske zakonodaje. Urejanje prostora je opredelila kot nepretrgan kompleksen proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, izvajanje ukrepov zemljiške politike, spremljanje stanja v prostoru in zagotavljanje ustreznih informacijskih storitev. Posebej se je zaustavila pri ciljih, ki jih želi doseči kakovostno urejanja prostora, in pri tem poudarila, da gre pri tem za javni interes.

M

ed cilji, ki so prednostni, so: varovanje prostora kot ocenjene naravne dobrine,

V

endar je navedene in druge cilje težko doseči, saj se pri urejanju prostora srečujejo interesi različnih nosilcev urejanja prostora.

V Sloveniji jih ni malo: komisija Vlade RS za prostorski razvoj, prostorski svet, pripravljavec prostorskega akta, pobudnik, investitor načrtovane ureditve, izdelovalec prostorskega akta, občinski urbanist, nevladne organizacije, Ul in GURS, izvajalci ocenjevanje vrednosti, zainteresirana javnost.

P

a tudi prostorskih aktov ni malo. Na primer pri prostorskih izvedbenih aktih, pri katerih pogosto pride do zamikov pri sprejemanju, so: Državni prostorski načrt (DPN), Uredba o najustreznejši varianti, Uredba o varovanem območju PUDP, Občinski prostorski načrt (OPN), Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in Odlok o urejanju podobe naselij in krajine.

Reciklirani gradbeni odpadki – vir surovin za gradbeništvo Dr. Ana Mladenovič, Zavod za gradbeništvo

V

EU nastane letno na prebivalca 2 do 3 tone odpadkov, komunalnih, gradbenih in industrijskih. Odloži se jih več kot 70 %.

Evropi, tudi Sloveniji, manjka surovin. Seznam kritičnih surovin se daljša. In kaj se zgodi z odpadki po uporabi? V krožnem gospodarstvu se izdelek po uporabi ne zavrže, pač pa se ga vrne v ponovno porabo in se tako ohranja vrednost surovine. Ponovna uporaba in večja stopnja recikliranja na vseh področjih pomeni postopni prehod v družbo recikliranja.

V

gradbeništvu je enaka filozofija. Z odpadkom enega sistema nahranimo drug sistem.

Pri materialih sta najpomembnejši lastnosti njihova uporabnost in okoljski odtis. Dr. Ana Mladenovič je razložila, da v okolju nastajajo velike količine odpadkov, gradbenih še posebej.

Novi proizvodi iz odpadkov so lahko boljši in cenejši od tradicionalnih. Toksične snovi v odpadkih se imobilizirajo. Tradicionalna gradbeniška tehnologija pa omogoča izvedljivost različnih postopkov, da se iz odpadka proizvede nov proizvod. Odpadki tako nadomeščajo naravni agregat in/ali konvencionalno vezivo, kot so cement, apno in bitumen. Reciklirani agregat je agregat iz gradbenih ruševin. Ali je vseeno, kako rušimo objekte? Ne. Pristopov je več, pojasnjuje dr. Ana Mladenovič, a edino pravilno je selektivno rušenje. Eksplozivno

136/137

rušenje je najslabše. Selektivno je najboljše zaradi zdravja ljudi in okolja in zaradi boljše kakovosti materialov. Pri nepravilnem rušenju se lahko sprostijo nevarni materiali, od azbesta do polikloriranih bifenilov in raznih olj.

Posebej se je zadržala pri nevarnostih azbesta.

Zakonodaja zahteva, da se pred rušenjem naredi evalvacija stavbe in se nevarne materiale, tudi azbest, odstrani. Reciklirani agregati so v gradbeništvu zaželeni. Po predelavi odpadek izgubi status odpadka in postane sekundarna surovina.

okolje

Dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije

zagotavljanje priprave in izvajanje prostorskih aktov, omogočanje kakovostnih življenjskih razmer in zdravega življenjskega okolja, omogočanje ustreznega in univerzalnega dostopa do družbene in gospodarske javne infrastrukture, policentričnega sistema razvoja naselij in urbanega razvoja mest in širših mestnih območij. Seveda je med cilji zapisana tudi nacionalna raba prostora in ohranjanje prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije.

Vloga naravovarstvenega nadzora pri gradnji HE Brežice Nuša Vanič, Savaprojekt d.o.o., Krško

U

niverzitetna diplomirana ekologinja Nuša Vanič je razložila, kako je potekal naravovarstveni nadzor pri gradnji hidroelektrarne Brežice in kako so uspeli v sodelovanju z investitorjem in drugimi deležniki izpolniti vse, zelo odgovorno, strokovno in uspešno, kot je zahtevalo okoljevarstveno soglasje. Zadržala se je ob jezovni zgradbi in akumulacijskem bazenu. A največ strokovnega dela je zahtevala ohranitev habitatov. Uredili so 6 nadomestnih habitatov. Poskrbeli za ribjo stezo, netopirnice, ekocelice, potopljena debla, plitvine, presadili odrasla drevesa, kar je bil poseben podvig, več prehodov za vodne organizme in podobno. V skupini za posamezne živalske in rastlinske vrste so sodelovali strokovnjaki za želve, netopirje, saproksilne hrošče, žuželke, ribe, ekoremediacije, divjad in drugi. Izkušnje pri HE Brežice bodo odlična priprava za najboljše naravovarstvene ureditve pri HE Mokrice.

Razvoj podeželja in zaposlitvene možnosti mladih Doris Letina, Zveza podeželske mladine

D

oris Letina kmetuje v Selu na Goričkem, kjer na družinski kmetiji pridelujejo jabolka, orehe in slive. Zdaj končuje magisterij na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Na kmetiji bo ostala, čeprav ni lahko. Ob lanski izredni letini sadja so bile odkupne cene zelo nizke in kmet ne more dostojno živeti brez subvencij.

Vendar je v programu večkrat povabila dijakinje in dijake, naj se pridružijo Zvezi podeželske mladine in razmišljajo o priložnostih zaposlitve na kmetijskih gospodarstvih. Po njenem ima slovensko ruralno okolje velik potencial, vendar bo za mlade manj zanimiv, če ne bo zgrajena infrastruktura, ki omogoča ustrezno kakovost življenja. Predstavila je tudi Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti v letih 2015-2020. Trdno je prepričana, da je interes mladih za kmetijstvo na podeželju neposredno povezano z razvojem podeželja, infrastrukturo in dostopom do interneta.

februar 2019

Zeleno, modro in rjavo: vloga in pomen tal v okolju in izobraževalna vrzel

28

Zavržene hrane nekoliko manj, najbolj razsipna so gospodinjstva foto: awww.shutterstock.com

Tanja Vidic

Hrana med odpadki

okolje

136/137

Hrana med odpadki

Statistični urad Republike

Slovenije (SURS) je objavil

revidirane podatke o količinah

nastale odpadne hrane in ravnanju z njo za daljše

obdobje 2013–2017. Revizija je rezultat drugega mednarodno

podprtega projekta. Njegov

namen je bil, da se nadgradi

metodologija za statistično

spremljanje količin v Sloveniji

nastale odpadne hrane in

ravnanja z njo ter tako izboljša kakovost podatkov o odpadni

hrani na nacionalni ravni.

Največ odpadne hrane v gospodinjstvih

februar 2019

K

Pripravila: Tanja Vidic, SURS

oličina odpadne hrane se je v obdobju 2013–2016 povečevala, v 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane ali 4 % manj kot v 2016, ko jo je zavrgel povprečno 67 kg, in hkrati 11 % več kot v 2013, ko jo je zavrgel povprečno 57 kg. Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane, ki smo jo proizvedli v Sloveniji v 2017, je bilo po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. Odpadna hrana je v 2017 predstavljala zgolj 2 % količine vseh nastalih odpadkov, vendar je njeno nastajanje sporno z moralnega, socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika.

Po oceni 38 % odpadne hrane predstavlja užitni del, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.

N

ajveč odpadne hrane, polovica, nastane v gospodinjstvih. V 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane. V primerjavi z 2016 je bila ta količina za malo več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja. V gospodinjstvih nastala odpadna hrana je v 2017 predstavljala 11 % vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

T

retjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj 8 % manj kot v 2016 in skoraj 6 % več kot v 2013.

29 N

ajmanj odpadne hrane, malo manj kot desetina, nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).

Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli 2 % manj kot v letu 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 % več kot v 2013.

Več odpadne hrane se stabilizira

O

dpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013–2016 povečeval (s 35 % v 2013 na 48 % v 2016), v 2017 pa je nekoliko upadel (na 46 %). Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 %. V 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 % v tem letu nastale odpadne hrane.

P

o letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je v obdobju 2013–2017 povečal in je v 2017 znašal 22 %.

136/137

esetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj 10 % manj kot v 2016, ko je v omenjeni dejavnosti nastalo okoli 14.500 ton odpadne hrane.

2017

okolje

D

2016 2015 2014 2013 0

20

40

60

80

100

120

gospodinjstva * gostinstvo in strežba hrane **

140

160

1.000 ton

distribucija in trgovine z živili proizvodnja hrane (vklj. s primarno) ***

Nastajanje odpadne hrane, Slovenija * Ne vključuje odpadne hrane, ki se hišno kompostira ali zavrže v kanalizacijsko omrežje. ** Vključuje odpadno hrano, ki nastaja v gostinstvu in v drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele). *** Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo živalske krme, ne sodijo v okvir odpadne hrane.

Vir: SURS

2017 2016 2015 2014 2013 0%

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

predelava v bioplinarnah predelava v kompostarnah

80 %

90 %

100 %

biološka stabilizacija * drugo ravnanje **

Ravnanje z odpadno hrano, Slovenija * Biološka stabilizacija kot del mehansko-biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. ** Vključuje druge postopke predelave (sosežig, rafiniranje olja, druga biološka predelava) in odstranjevanja (sežig in odlaganje). Vir: SURS

D

K

oličinsko ovrednotenje odpadne hrane je nujno za oblikovanje učinkovite politike preprečevanja oziroma zmanjševanja količin odpadne hrane in ravnanja z njo ter merjenje uspešnosti pri doseganju ciljev glede preprečevanja oziroma zmanjševanja njenih količin.

proizvodnja hrane (vključno s primarno) 8%

2017 131.761 ton (100 %)

distribucija in trgovine z živili

gostinstvo in strežba hrane

gospodinjstva

10 % 31 %

51 %

Odpadna hrana po izvoru, Slovenija, 2017. Vir: SURS. © SURS

februar 2019

rugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013–2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 % v 2013 na 2 % v 2017) predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.

Promocija

30 136/137

okolje

GIZ DZP

Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka V zadnjih nekaj letih imamo v Sloveniji v času ogrevalne sezone nemalo težav s slabo kakovostjo zraka, še posebej s prevelikimi koncentracijami prašnih delcev. Agencija RS za varstvo okolja zato velikokrat opozarja na preseženo raven mejnih vrednosti. Slabšo kakovost zraka ARSO pripisuje predvsem vplivu prometa in ogrevanja. Tako se postavlja vprašanje, kateri energent oziroma ukrepi pripomorejo k izboljšani kakovosti zraka.

Odgovor je preprost – eden najučinkovitejših ukrepov za čistejši zrak je uporaba zemeljskega plina v prometu in pri ogrevanju.

V

Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno.

Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa presega 4.700 km. Za izgradnjo obstoječe infrastrukture je bilo vloženega veliko truda in porabljena so bila visoka denarna sredstva, zato si GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) prizadeva, da bi pomen in doprinos zemeljskega plina še bolj prepoznali in izkoristili.

S

podbuden podatek je, da se plinovodno omrežje v Sloveniji nahaja prav tam, kjer je zrak onesnažen, t. j. na območjih večje poseljenosti. Tam distribucijsko plinovodno omrežje omogoča veliko dodatnih priključkov z izgradnjo ali brez izgradnje. Do sedaj je bilo zgrajenih več kot 90.000 priključkov, od katerih je 57.000 aktivnih. Preostalih 33.000 priključkov je do objektov že zgrajenih, a se še ne uporabljajo. To predstavlja velik potencial za dodatne priključitve. V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na teh območjih še slabša. Največjo nevarnost predstavljajo individualna kurišča.

Plinske toplotne črpalke

P

linske toplotne črpalke omogočajo sočasno proizvodnjo hladu in toplote, ki ju lahko uporabljamo za segrevanje tople sanitarne vode ali ogrevanje prostorov.

Njihova prednost so neposredna uporaba primarne energije, neizrazita sprememba toplotne moči ter visoka učinkovitost pri višjih temperaturnih režimih oziroma pripravi tople sanitarne vode. S stališča energetske politike je pomembno, da plinske toplotne črpalke zagotavljajo nižjo porabo primarne energije in emisij CO2.

V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno.

ZEMELJSKI

PLIN

V SLOVENIJI

82 februar 2019

4.734 133.630

občin km plinovoda (31. 12. 2017)

odjemalcev (31. 12. 2017)

31 136/137

okolje

Glede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da vlada z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG.

Stisnjen zemeljski plin (CNG) v prometu

S

G

lede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da vlada z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG: mestne avtobuse, komunalna vozila, vozila za gradbeništvo, dostavna in osebna vozila. Nekatera

Primer dobre prakse: komunalno vozilo na CNG podjetja Snaga Ljubljana. obstoječa vozila so namreč zastarela ter povzročajo visoko raven hrupa in izpustov delcev PM 10 in NO X . Hkrati veliko kilometrov opravijo na urbanih območjih, kjer je kakovost zraka slabša. V GIZ DZP zato predlagajo, da državna sredstva vložimo v ukrepe, ki vplivajo na čistejši zrak. Z več vozili na CNG bi znižali odvisnost od nafte, izboljšali kakovost zraka in nenazadnje okrepili javno zdravje prebivalstva.

Dekarbonizacija ogrevanja in prometa

S

preklopom na zemeljski plin odjemalci preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno

manj emisij kot pri drugih energentih. To pomeni, da se z zemeljskim plinom znižajo CO2 emisije in poraba energije ter sočasno izboljša kakovost zraka.

V

Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljiv plin. S tem se bo ogljični odtis transportirane energije postopoma nižal, delež obnovljivih virov pa povečal. Tovrstno energetsko politiko podpira tudi Evropska komisija. Na nedavnem Madridskem plinskem forumu, ki ga organizirata španski energetski regulator in Evropska komisija, je bilo izpostavljeno, da za uspešno energetsko tranzicijo ni zadosti en vir, ampak je potrebno, da imamo uravnotežene vire in tehnologije. Pri tem naj obnovljivi in nizkoogljični plini igrajo pomembno vlogo, saj omogočajo hitre dekarbonizacijske učinke.

Prva polnilnica za CNG vozila v Celju Celje je od konca januarja 2019 bogatejše za prvo javno polnilnico za vsa CNG vozila, ki je bila sofinancirana s strani Evropske unije. Sočasno je Mestna občina Celje v javni potniški promet uvedla mestne avtobuse na CNG. S tem bodo znižali obremenitev okolja s toplogrednimi plini in drugimi emisijami ter krepili trajnostne usmeritve razvoja občine. Mestna občina Celje se s tem ukrepom pridružuje Ljubljani, Jesenicam in Mariboru, ki javne polnilNovi avtobusi na CNG v Celju

nice na CNG že imajo.

februar 2019

kupaj z ogrevanjem ima promet velik vpliv na kakovost zraka, še posebej dizelska goriva. CNG je kot alternativno pogonsko gorivo eden najlažjih načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, kot je mestni avtobusni promet, predstavlja edino realno alternativo nafti. CNG je mogoče uvesti hitro in učinkovito. Obstaja namreč vrsta vozil na CNG (osebna in dostavna vozila, mestni avtobusi itd.), tehnologija polnilnih mest je že razvita, distribucijsko plinovodno omrežje pa za tovrstno uporabo omogoča dovolj zmogljivosti.

32

Izločeno blato iz čistilnih naprav je velik problem. Kljub temu, da ga je le 1 % celotne količine od očiščene vode, predstavlja kar 30 % vseh stroškov in kar veliko težav upravljalcem čistilnih naprav. Upravljalcem ni problem ne predelava ali uporaba, temveč oddaja blata kam in po kakšni ceni. Stroki predstavlja bolj raziskovalni izziv za razvoj novih tehnologij, ki pa je še vedno na časovni skali daleč od realnosti.

Naša zakonodaja pa zgolj sledi implementaciji zakonodaje EU s premalo vpogleda v dejansko stanje na terenu. Dejstvo je, da blato nastaja vsak dan in ga bo zaradi vse večje priključenosti naselij na kanalizacijo, rednih čiščenj greznic in malih komunalnih čistilnih naprav vse več.

Nastajanja se ne da preprečiti?

Ne, ker je to stranski produkt čiščenja odpadne vode. Količino blata bi lahko zmanjšali na čistilnih napravah na način aerobne ali anaerobne stabilizacije blata ter z ustreznim strojnim zgoščanjem ali celo sušenjem. Aerobna stabilizacija pomeni dodaten vnos zraka in porabo električne energije, na drugi strani pa bolj učinkovito strojno zgoščanje blata. Vsak upravljalec čistilne naprave običajno oceni smiselnost in učinkovitost obeh stopenj.

Anaerobna stabilizacija oziroma anaerobna razgradnja se v Sloveniji trenutno izvaja le na nekaterih večjih čistilnih napravah, saj je še do nedavno veljalo načelo, da je proizvodnja bioplina rentabilna šele pri čistilnih napravah velikosti nad 50.000 PE. Zaradi napredka v tej tehnologiji in zaradi snovne in energetske izrabe se na primer v Nemčiji izvaja anaerobna stabilizacija že na čistilnih napravah velikosti nad 10.000 PE. Izboljšali so se tudi postopki anaerobne digestije, tako da se blato pred vtokom v gnilišče dodatno mehansko ali termično obdela, kar povzroči še večjo pregnitost in proizvodnjo bioplina. Raziskave potekajo tudi na področju popolne mineralizacije blata na primer z ozonom, pri čemer z vnosom energije za proizvodnjo ozona občutno zmanjšamo strošek oddaje blata.

A kaj je največji izziv stroki?

V zadnjem času pridobivanje fosforja iz blata.

Fosfor se namreč v naravi ne obnavlja, je ključni

dr. Marjetka Levstek

V naravi fosforja zmanjkuje, v blatu iz čistilnih naprav ga je do 2 %. Zato so v Nemčiji že sprejeli predpis, da bodo po letu 2029 začeli pridobivati fosfor iz tega odpadka. Slovenija, razlaga dr.

Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda in vodja laboratorija v JP CČN Domžale-Kamnik, nima jasne vizije in strategije, kam z blatom. Zakonodaja samo prestavlja evropsko regulativo v naš prostor. Blato večina komunalnih podjetij izvaža v sežig ali kompostiranje v sosednje države, pri nas pa nastajajo velike težave z oddajo komposta, čeprav se ve, da je blato lahko vir različnih koristnih surovin. Dr. Marjetka Levstek meni, da bi se morali vsi zainteresirani skupaj z zakonodajalcem dogovoriti, katere rešitve obdelave blata iz čistilnih naprav so za Slovenijo najboljše in izvedljive. To je bila tudi ena izmed tem na Vodnih dnevih 2018.

Predelava in uporaba blata iz čistilnih naprav postaja vse bolj izziv stroki in zakonodajalcu tudi zato, ker količine naraščajo. Kako bi lahko zmanjšali oziroma preprečili nastajanje večjih količin blata? V kaj se najbolj usmerjajo raziskave, ki se zavedajo, da je blato vir?

foto: arhiv podjetja

Slovenija blato izvaža, saj ne ve, kam bi z njim, zakonodaja pa menca po evropsko

Blato iz čistilnih naprav

februar 2019

okolje

136/137

Blato iz čistilnih naprav

element za življenje in pridobivanje hrane in ga je v naravi samo še za nekaj desetletij. V blatu iz čistilnih naprav je do 2% fosforja in bi kot ponovno pridobljen lahko predstavljal zanesljiv vir fosforja. Nemčija je šla že tako daleč, da imajo v zakonodaji predpisano po letu 2029 ponovno pridobivanje fosforja iz blata čistilnih naprav. Vse čistilne naprave velikosti nad 50.000 PE morajo v Nemčiji sežigati blato v monosežigalnicah. Pepel iz teh sežigalnic se tako začasno shranjuje, dokler se ne bodo razvile učinkovite metode za pridobivanje fosforja iz tega pepela. Oziroma bo cena fosforja na trgu tako visoka, da bodo postopki pridobivanja fosforja tudi finančno vzdržni. Že nekaj let stroka in komunalna podjetja opozarjajo tudi na neustrezno zakonodajo glede predelave blata iz čistilnih naprav za uporabo, med drugim v kmetijstvu. Pridobivanje OVD za uporabo blata v kmetijstvu pa je brezupen korak, meni Vesna Mislej iz ljubljanskega podjetja Vodovod-Kanalizacija. Kaj bi moral spremeniti zakonodajalec? Ne le glede uporabe v kmetijstvu.

Zakonodajalec bi moral v prvi vrsti pred izdajo vsake tako pomembne zakonodaje preveriti realnost izvedbe v praksi in jo poenostaviti do te mere, da smo skladni z EU zakonodajo in da je realno izvedljiva v realnem času vključno s pridobivanjem vseh dovoljenj. Izvedba zakonodaje

Zdaj podjetja blato izvažajo?

Koliko časa bomo še vedno izvažali blato iz čistilnih naprav v tujino, ki konča v njihovih sežigalnicah in jim daje dober vir prihodka in energijo, jim gnoji njihova polja, njihove pridelke pa nato kupujemo v naših trgovinah, je zelo utemeljeno vprašanje. Da je v Sloveniji praktično nemogoče gnojiti polja z blatom iz čistilnih naprav, so lepo prikazali kolegi iz ljubljanske čistilne naprave. Tako lastnik zemljišča kot čistilna naprava potrebujeta okoljevarstveno dovoljenje, potrebne so stalne analize in velike kmetijske površine. Problem pa ni samo v zakonodaji, temveč tudi v miselnosti ljudi glede izgradnje sežigalnice v Sloveniji in uporabe blata v kmetijstvu. Tudi na tem področju bo potrebna jasna strategija, ki bo podkrepljena z nedvoumnimi in jasnimi ozaveščevalnimi akcijami prebivalstva s podporo stroke. Na žalost smo si v Sloveniji v preteklosti zaradi določenih slabih ekoloških izvedb pridelali veliko nezaupanje in odpor pri prebivalstvu.

Kako bi lahko predelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav uporabili v kompostarnah, ki jih je pri komunalnih podjetjih in centrih za obdelavo odpadkov vse več?

Kompostarne v prvi vrsti predelujejo biološko razgradljive, tako imenovane čiste odpadke, kot je bioodpad. Blato iz čistilnih naprav bi lahko predstavljalo zanimiv vir za proizvodnjo komposta. Še posebej, če je to blato iz komunalne čistilne naprave, ki čisti le komunalne odpadne vode in tako nima primesi iz industrije.

Problem pri kompostarnah pa je predvsem pri oddaji komposta ter v tem, da so kompostarne v določenih soseskah nezaželene.

Zdaj se blato v Sloveniji in tudi drugod po Evropi uporablja predvsem kot energent. Ali nove tehnologije ne omogočajo, da bi tudi blato postalo vir skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki?

Blato iz čistilnih naprav je dejansko že dalj časa prepoznano kot vir »koristnih« surovin za ponovno uporabo. Iz njega bi lahko pridobili hranila, kot so dušik, fosfor, elemente v sledovih, organsko snov. Problem je v tem, da je blato zelo kompleksna zmes, saj poleg »koristnih« surovin vsebuje tudi snovi, kot so težke kovine, organska onesnaževala, patogene bakterije, ostanek farmacevtskih učinkovin, endokrinih hormonskih motilcev, mikroplastike … In zaradi vsebnosti le teh koristnih surovin ne moremo tako enostavno in selektivno izločiti.

Potrebno je veliko časa in energije. Številne institucije po svetu bolj ali manj učinkovito

Ali je ena izmed dobrih možnosti za predelavo blata uporaba postopka za izdelavo peletov ali je boljša možnost proizvodnja kakovostnega komposta ali celo bioplin?

V prvi vrsti je za večje čistilne naprave smiselna anaerobna razgradnja blata do bioplina, iz katerega se nato proizvede električna energija.

Anaerobno stabilizirano blato se tudi učinkoviteje strojno zgošča do sušine okoli 30 %. To strojno zgoščeno blato pa je nato smiselno posušiti do peletov, ki se nato lahko uporabijo za različne namene glede na sestavo peletov ali končne obdelave, na primer sežig, sosežig ali kompostiranje. Smiselnost in ekonomičnost sušenja do peletov je odvisna od lokacije čistilne naprave do sušilnice, cene sušenja in cene končne oddaje sušenega blata. V Sloveniji trenutno sušenje blata do peletov izvaja le nekaj čistilnih naprav. Večina blata konča brez ali s sušenjem v tujini. Za manjše čistilne naprave bi bila morda bolj smiselna predelava blata v kompostarnah, saj običajno nima preseženih težkih kovin in ima visoko organsko snov.

Kako ste v čistilni napravi Domžale-Kamnik uredili čiščenje odpadne vode in kako uporabite blato? Koliko se da zaslužiti s prodajo blata?

Na čistilni napravi Domžale-Kamnik že od leta 1987 izvajamo anaerobno stabilizacijo blata.

Zmanjšujemo njegove količine, pridobivamo bioplin in proizvajamo električno energijo. S kogeneracijo pokrijemo več kot 70 % lastnih potreb po električni energiji in v celoti vse potrebe po toplotni energiji. V sklopu nadgradnje čistilne naprave v letu 2016 smo za večjo učinkovitost vgradili naprave za ultrazvočno dezintegracijo blata, kar naj bi zmanjšalo količino blata za dodatnih 10 %. Ker je na našem področju različna industrija, so v blatu prisotne težke kovine in blato ne izkazuje vrednosti za I. kakovostni razred. Strojno zgoščeno blato po anaerobni razgradnji se oddaja proti plačilu pooblaščenemu prevzemniku odpadkov skladno z javnim razpisom.

Kaj torej storiti v Sloveniji?

V slovenskem prostoru je veliko znanja in izkušenj, različnih pogledov. Problem, ki ga imamo v Sloveniji, je v tem, da se ne znamo usesti za isto mizo in se odkrito pogovoriti in slišati. Vesna Mislej je na Vodnih dneh 2018 lepo predstavila celotno njihovo študijo, kam z blatom iz čistilne naprave Ljubljana. Dobro bi bilo slišati tudi ostale zgodbe in jih predstaviti zakonodajalcu, ki bi nato postavil pravo vizijo, ne samo zakona. Nato bi se usmerila stroka v iskanje pravih rešitev za slovenski prostor.

Kamor koli se obrnemo, vse to je naša slovenska zemlja.

Kmetijska politika pod drobnogledom v znanstveni monografiji Slovenska kmetijska politika je dobila močno oporo za načrtovanje sprememb v razvoju kmetijstva in za učinkovitejše ukrepe za boljšo samooskrbo. Pri pripravi znanstvene monografije Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015-2020, gre za raziskovalno podporo za strateško načrtovanje po letu 2020, so sodelovali prof. dr.

Emil Erjavec, Tanja Šumrada, izr. prof. dr.

Luka Juvančič, Ilona Rac (vsi z ljubljanske Biotehniške fakultete), Tomaž Cunder in mag.

Matej Bedrač (Kmetijski inštitut Slovenije) in doc. dr. Marko Lovec z ljubljanske fakultete za družbene vede. Publikacija temelji na raziskovalnem delu, ki je potekalo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Učinki in perspektive skupne kmetijske politike za na slovensko kmetijstvo in podeželje. Po mnenju recenzentke dr. Tine Volk študija »sistematično opozarja na vrzeli v intervencijski politiki in pomanjkljivosti pri dosedanjem strateškem načrtovanju kmetijske politike pri nas…«. Znanstvena monografija priporoča spremembe v snovanju kmetijske politike po letu 2020, saj naj bi postala bolj ciljna tudi zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev. Po novih usmeritvah EU pa bodo v strateškem načrtu večjo vlogo prevzele države.

33 136/137

izvajajo raziskave, vendar bolj v laboratorijih.

Izjema je pridobivanje gnojila z imenom MAP ali struvit, ki je kemijsko vezava fosforja, dušika in magnezija iz anaerobno pregnitega blata.

Izr. prof. dr. Luka Juvančič, ki je projekt vodil, je zapisal, da je strateško načrtovanje pogoj za smotrno in učinkovito delovanje sodobnih javnih politik.

Število letalskih potnikov se povečuje, najbolj v Sloveniji Podatki evropskega statističnega urada Eurostata kažejo, da je leta 2017 1,043 milijarde potnikov v EU potovalo z letalskim prevozom, kar je 7 % več kot leto poprej in 39 % več kot leta 2009. Notranji zračni promet je lani predstavljal skoraj polovico (47 %) vsega letalskega potniškega prometa v EU, zunanji 36 %, nacionalni pa 17 %. Leta 2017 se je število letalskih potnikov glede na leto 2016 povečalo v vseh državah EU, največ v Sloveniji (+20 %) ter Luksemburgu, Estoniji, Bolgariji in na Češkem (+19 %). V letu 2016 je bilo najprometnejše letališče v EU London/ Heathrow z 78 milijoni prepeljanih potnikov (+3 % glede na leto poprej), sledila sta Pariz/ Charles de Gaulle (69 milijonov, +5 %) in Amsterdam/Schiphol (68 milijonov, +8 %).

Letališče Jožeta Pučnika se je z 1.682.000 prepeljanimi potniki (+19,8 % glede na leto poprej) znašlo na 150. mestu. Večina letov je bila opravljenih znotraj EU.

februar 2019

naj bi bila v pomoč upravljalcem, ne pa da jim otežuje njihovo delo ali celo jemlje voljo po iskanju ekološko in ekonomske najboljše rešitve.

Videti je, kot da Slovenija nima jasne vizije, kaj je dolgoročno pomembno, da sledimo EU zakonodaji.

okolje

Kratko, zanimivo

34

Naravni viri so omejeni in tega se ne zavedamo dovolj. Šele ko pride do pomanjkanja in ko se cena na trgu spremeni, dojamemo posledice in iščemo alternative. Potrošništvo in rast prebivalstva spreminjata podobo Zemlje posredno in neposredno. Vsak posameznik z majhnim dejanjem lahko pripomore k zmanjševanju porabe naravnih virov. Lahko je to uporaba javnega prevoza ali vožnja s kolesom, zavrnitev plastične embalaže, posaditev drevesa, striktno ločevanje odpadkov. Ker sta obe občini, ki jih pokrivamo s storitvami našega podjetja bolj podeželski, se občani že dolgo zavedajo, da smo si naravo sposodili od naših otrok. Še nedolgo tega nazaj je vsak jogurtov lonček predstavljal še drugo uporabno možnost za gojitev podtaknjencev. Premalo se zavedamo, kako krhko je naravno ravnovesje. Odklone opazimo šele ob opozorilih narave. Mislim na suše in naravne nesreče.

Potemtakem dosegate dobre številke pri ločenem zbiranju odpadkov? Kakšna je struktura, koliko odložite in kako je po napovedanih ukrepih Ministrstva za okolje in prostor s prevzemom odpadne embalaže?

Naše podjetje je med prvimi začelo z ločevanjem. Uvajali smo nič koliko novosti, ki so jih občani hitro in dobro sprejeli. Standard storitev zbiranja odpadkov je v občinah Bled in Gorje resnično visok. Po zeleni odpad pridemo domov 2x letno, 2x letno po kosovni odpad in gradbeni material. Vsako gospodinjstvo dobi 100 brezplačnih biorazgradljivih vrečk za bio odpad.

Odlaga jih na eko otokih. Posode za smeti redno peremo visokotlačno z zato namenskimi kamioni in zbirni center imamo odprt med tednom od 7-19. ure. Eko otoke vsak dan pregledujemo in po potrebi čistimo. Naša posebnost je tudi ta, da imamo na eko otokih posode za manjše količine zelenega odreza. Vse to je že vključeno v ceno storitev in se jih občanom dodatno ne zaračunava. Številke?

Visoke. Delež ločeno zbranih frakcij v obeh občinah je skoraj 80 % in je med najvišjimi v

Janez Resman

Red v hladilniku. S tem vabilom so v komunalnem podjetju Infrastruktura Bled v lanskem tednu brez odpadkov predlagali občanom, naj temeljito pobrskajo po hladilnikih. A še bolj zgovorno je njihovo opozorilo: Vsak od nas potroši 43 kg naravnih virov na dan. Porabimo več, kot imamo. In kaj razkriva slogan Iz škarta ustvarjamo art? To, da je Bled končno odprl Center ponovne porabe Škart, ki ga je, pravi Janez Resman, direktor Infrastrukture Bled, zelo potreboval. Čeprav kot javno komunalno podjetje skrbijo za občini Bled in Gorje, torej za vodo, odpadke, kanalizacijo, urejenost kraja in cest in še za marsikaj drugega, jim skoraj polovico prihodka dajejo tržne dejavnosti. Njihova prednost je, da upravljajo v raju na sončni strani Alp z nekaterimi infrastrukturnimi objekti, ki jim sloves destinacije omogoča samostojno preživetje. A sloves, poudarja Janez Resman, zahteva v svetovno znani zeleni destinaciji nove in nove zelene rešitve. Ne le v hotelih. Še posebej v prometu.

Zato pričakujejo letos začetek gradnje južne obvoznice.

Kakšne odgovore ste prejeli na vaše spletno vprašanje, ali menite, da z recikliranjem ohranjamo naravne vire? In zakaj zelo poudarjate podatek, da vsak od nas potroši dnevno 43 kg naravnih virov na dan? Ali se v občinah Bled in Gorje, ki ju pokrivate, med občani prijemlje spoznanje, da Slovenija čedalje bolj veča svoj ekološki dolg?

foto: arhiv podjetja

Zelena destinacija Bled pričakuje letos začetek gradnje južne obvoznice

Med komunalnimi podjetji

februar 2019

okolje

136/137

Med komunalnimi podjetji

Sloveniji. Tako smo v lanskem letu zbrali 21 % mešanih komunalnih odpadkov, 20 % gradbenega materiala, 12 % mešane embalaže, po 8 % papirja in bio odpada, po 7 % odpadnega lesa, stekla in zelenega odreza. Vse frakcije prevzamejo pooblaščeni izvajalci. Pri prevzemu odpadne embalaže je boljše, še vedno pa je kar nekaj nakopičene in upamo, da bo prevzeta pred turistično sezono.

To obiskovalci pričakujejo, saj si turistična destinacija Bled postavlja visoke standarde pri urejenosti okolja in kakovosti življenja, še posebej pri zbiranju odpadkov. Ali se poleg mešanih komunalnih odpadkov, plastike in biorazgradljivih odpadkov odločate tudi za zbiranje drugih frakcij (tekstil, steklo, papir itd.). So turisti okoljsko osveščeni?

V našem podjetju zbiramo 34 različnih frakcij in vsako leto se delež ločeno zbranih frakcij povečuje. Občani si zelo prizadevajo. V zadnjih nekaj letih pa se usmerjamo k turističnemu gospodarstvu, kjer je še veliko rezerv. Na Bledu imamo že prvi Zero Waste hotel v Sloveniji. V nekem drugem hotelu so ob prenovi poslušali naše smernice in so npr. iz sob umaknili koš za odpadke ter ga preselili na hodnik. Naprej.

Nekateri hoteli so se odločili, da ne bodo več servirali hrane v majhnih plastičnih embalažah, temveč jo gost lahko sam vzame iz večjih posod. Pri nekaterih prireditvah ob jezeru na promenadi so opustili vse vrste plastike.

Nadomestili so jo z biorazgradljivo embalažo.

Tudi koši okoli jezerske sklede so po večini ločevalni. Vse te spremembe gostje dojemajo

Vaš slogan Iz škarta ustvarjamo art spodbuja ponovno uporabo, spreminjanje potrošniških navad in izdelkom podaljšuje življenje. Kako so občani sprejeli možnosti, ki jim jih daje Center ponovne rabe Škart Center ponovne uporabe smo končno odprli, saj ga je Bled resnično potreboval. Življenjski standard na Bledu je dokaj visok. Torej je veliko odpadkov, ki so še uporabni. Na zbirnem centru dobivamo veliko starin, ki pričajo o življenju na Bledu in okolici. Obisk je zadovoljiv, več pa ga pričakujemo med glavno turistično sezono, saj turisti radi brskajo po podobnih trgovinah.

Center ima poslanstvo. Občanom in drugim želi obuditi stara modra obnašanja, da ni vse takoj za v smeti. Predmet se lahko popravi, predela ali uporabi drugje. Moram omeniti še socialno noto, saj smo zaposlili invalidno osebo, ki je bila pred tem dolgo časa na zavodu za zaposlovanje.

Bled se je lani uvrstil med sto najbolj zelenih in trajnostnih destinacij na svetu na srečanju neprofitne organizacije Green destination. S čim si je Bled zaslužil to priznanje?

Destinacija Bled kot zaokrožena celota je idealna za uresničevanje zelenih strategij. Domačini smo na Podobo raja izredno ponosni. Želimo jo ohraniti. Ne mirujemo, uvajamo zelene rešitve. Urejamo promet. Zapirajo se parkirišča okoli jezerske sklede. Bled je dobil 32 elektro polnilnic. Vzpostavljena je bila mreža izposoje elektro koles. Pravkar potekajo pogovori o konceptu trajnostnega javnega prevoza. K zlatemu znaku je pripomoglo tudi naše podjetje z vzorno urejenim zbiranjem odpadkov ter ostalimi dejavnostmi, npr. z urejanjem kraja. Destinacija Bled je čista. Težko boste našli pločevinko ob cesti, saj so naše dežurne službe na terenu vsak dan in večkrat na dan v tednu.

Slovenija slovi po znatnih količinah vode, zato preseneča, da na vašem območju prihaja do motenj pri oskrbi z vodo. Zakaj? Ni bilo dovolj naložb v javi vodovod? Načrtujete prenovo vodovodov?

Prvi javni vodovod na Bledu je iz leta 1910 in veliko vodov je še iz tistega časa. Večjih motenj z oskrbo kljub temu ne zaznavamo, zavedamo pa se, da do njih zaradi iztrošenosti prihaja. V bližnji preteklosti je bilo vlaganj v vodovodno omrežje vsekakor premalo, kar je predvsem posledica nepridobivanja evropskih sredstev, ki so take naložbe podpirale. Naši vodni viri so resnično bogati, tako da lahko brez večjih

Uvedli ste blejsko kartico z dovolilnico za parkiranje, a Bled je očitno premajhen za dovolj parkirnih mest. Kakšne so možnosti za usmeritev turistov k drugačnemu prevoznemu sredstvu, pred vstopom na ožje območje, in kakšne so možnosti za takšno prometno ureditev, ki bi dala Bledu kot občini na območju Alpe Adria resnično zeleno identiteto? Kdaj obvoznica?

Bled je zadnjih nekaj let zelo obiskana destinacija. Število nočitev se je močno povečalo, še več pa je enodnevnih obiskovalcev, ki močno obremenjujejo pomanjkljivo infrastrukturo.

V zadnjih letih se pospešeno gradijo novi parkirni prostori na obrobju. Najnovejše bo zraslo letos pod blejskim gradom. Prav tako se letos ureja pametna signalizacija, ki bo obiskovalce usmerjala na prazna parkirišča. Severna razbremenilna cesta je zgrajena, južna pa naj bi se začela graditi še letos jeseni in naj bi bila gotova do 2022. Upamo, da se to res zgodi in da ustrezne državne službe ne bodo iskale izgovorov zaradi ohlajanja gospodarske rasti in proračunskih težav.

Katere objekte turistične infrastrukture, za katere skrbi komunala, zahtevajo posebno skrb pri upravljanju in kako je z vlaganji?

Naše podjetje upravlja še tri objekte v lasti občine Bled: sankališče in smučišče Straža Bled, Ledeno dvorano Bled in Grajsko kopališče. Vsi objekti so v zrelih letih, a odlično vzdrževani, da destinaciji omogočajo dodatno ponudbo. V preteklih letih so objekti prejeli izdatna vlaganja tako v opremo kot tudi v promocijo. Kot posebnost lahko izpostavim to, da se objekti preživljajo sami, brez sofinanciranja obratovalnih stroškov s strani občine.

Kakšno je razmerje pri realizaciji prihodkov, kolikšen delež vam dajo storitve iz dejavnosti javne gospodarske službe in koliko zaslužite na trgu?

Podjetje ustvari skoraj polovico prihodkov na trgu. JGS prinaša nekaj več kot polovico.

Znaten delež tržnih prihodkov je od objektov, ki jih ob aktivnem trženju vsako leto obišče več obiskovalcev.

Načrti v tem letu?

Ostati ponudnik komunalnih storitev na najvišjem nivoju tako za občane kot goste. Uspešno se spoprijeti s poletno sezono, kjer pričakujemo zopet množičen obisk destinacije in sodelavcem nuditi stabilno okolje z najboljšo zaščitno opremo in pristnimi odnosi.

Spodbuda za sosedske sončne elektrarne S prenovljeno Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE infrastrukturno ministrstvo predlaga pomembno spremembo.

Ta bo omogočila, da bo pri izvajanju čistejše energije sodelovalo več ljudi, zainteresiranih odjemalcev, znotraj iste transformatorske postaje. Ljudje se bodo lahko povezali in postavili skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega objekta. Delež proizvedene električne energije se jim bo odštel od njihove uporabe doma. Tako si bodo pocenili uporabo elektrike, prispevali pa k samooskrbi.

35 136/137

težav pokrivamo poletne sezone, ko se količina porabljene vode poveča za skoraj 200%. V prihodnje večjih sistemskih investicijskih vlaganj v vodovod ne pričakujemo. Obe občini pa pri različnih gradbenih posegih redno poskrbita za nov vodovod na tistem delu. To nas veseli, saj tudi z manjšimi koraki uspešno obnavljamo vodovodni sistem, v povprečju najmanj 5 km na leto.

Dr. Vlasta Krmelj, energetska strokovnjakinja, zelo podpira predlagane spremembe.

Po njenem mnenju številne občine v svojih razvojnih strategijah in načrtih trajnostnega razvoja navajajo samooskrbo kot enega temeljnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Spodbujanje aktivnega vključevanja občanov, skupnosti in občin na področju razvoja energetike v lokalnih skupnostih bo omogočala izvedbo večjega števila projektov, kar bo dalo nova delovna mesta in pospešilo gospodarski razvoj predvsem območij izven regionalnih središč.

Po mnenju poznavalcev bo takšna usmeritev odprla možnosti za postavitev več manjših proizvodnih naprav za obnovljive vire energije, kar nakazuje tudi prenova celotnega energetskega sistema.

Inšpektorat za okolje in prostor odstranil 38 tisoč ton gum iz gramozne jame V gramozno jamo v Lovrencu na Dravskem polju je podjetje Albin Promotion iz Majšperka odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum. Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je podjetju odredil odstranitev teh gum. Od podjetja Albin Promotion d.o.o., je zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. Albin Promotion d.o.o. svojih obveznosti ni izvršil, zato je Inšpektorat RS za okolje in prostor začel izvršbo po drugi osebi.

Izvajalec izvršbe je z deli zaključil konec oktobra letos. V predelavo je odpeljal dobrih 8 ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v letošnjem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih 38.211,09 ton izrabljenih gum.

februar 2019

pozitivno in spoštujejo našo odločitev. Sicer opažamo razliko med obnašanji gostov iz različnih kultur. Zahodnjaki po večini nimajo nikakršnih težav, dočim nekateri gostje iz drugih delov sveta brez težav odvržejo prazno vrečko čipsa v jezero. Lani je naša destinacija posnela tudi kratek videospot o okoljskem vedenju na Bledu, da gostom bolj nazorno pokažemo, kaj želimo. Oglejte si ga na: https://youtu.be/ ffnMUBm6rsE

okolje

Kratko, zanimivo

februar 2019

PODNEBNI DOSJE

Podnebni dosje foto: www.shutterstock.com

136/137

36

37

Uvodnik

lovenci smo se v preteklosti in se še danes odlikujemo po tehnološki inovativnosti, o tem pišemo tudi v tokratnem podnebnem dosjeju. Vendar samo tehnološke inovacije brez socialnih inovacij in sprememb v mišljenju in delovanju ne bodo zadoščale, povzročijo lahko povratne učinke. Tako kot lahko ločeno reševanje posameznih okoljskih problemov povzroči druge okoljske in tudi družbene probleme. Na primeru biogoriv za reševanje problema podnebnih sprememb, kar je povečalo izsekavanje tropskih pragozdov za nasade palm ter povečevalo cene hrane (EOL 133/str.24). Kot opozarja tudi Evropska agencija za okolje (EEA), je nujno upoštevati sovplivanje družbenih, ekonomskih in tehnoloških področij ter usvojiti ekosistemsko paradigmo: sisteme, s katerimi zadovoljujemo naše osnovne potrebe (energetske, mobilnostne, prehranske, …), lahko obravnavamo in razvijamo samo znotraj ekosistema Zemlje, znotraj okoljskih meja našega planeta. Z besedami Anite Pirc Velkavrh, naše kolegice v EEA: »Potrebujemo predvsem paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah.«

M

ladi, ki jih še posebej naslavljamo v obeh podnebnih dosjejih, bi najbrž dejali: »Out-of-the-box je zakon!« Razbijanje kalupov v razmišljanju o problemih, iskanje rešitev »izven polja« je danes nujno in čedalje bolj cenjeno. Vendar s tem nimamo v mislih le parcialnega razreševanja posameznih problemov in izzivov, ampak spremembe v pogledih in sistemske inovacije, čezsektorski in transdisciplinarni, integralni pristop. Če pogledamo na konkretnih primerih, še iz drugih prispevkov v reviji EOL: Andrej Pečjak je razvil model trajnostnega energetskega kroga za gospodinjstva in podjetja (EOL, št. 132), ki ga GEN-I nadgrajuje v revolucijo energetskega sistema v povezavi s sistemom mobilnosti (134/135): avto ni več le za prevoz, ampak tudi baterija na kolesih.

Posamezniki, gospodinjstva in podjetja nismo več le pasivni odjemalci električne

I

ntegralni zeleni razvoj pomeni tudi iskanje alternativ prevladujoči netrajnostni paradigmi, ki z ozko ekonomsko logiko, usmerjeno v nenehno gospodarsko rast in povečevanje dobičkov posameznikov, vodi v nadaljnje siromašenje skupnosti in okoljsko degradacijo. Tak paradigmatski premik se lahko začne že pri vzgoji otrok in delu s starši, kot nam v reviji kaže primer vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica.

Pomembno je tudi skupnostno upravljanje naravnih virov. Med slovenskimi primeri nove, integralne zelene paradigme, ki sem jo orisala v 133. številki EOL-a, lahko poleg inovatorja Andreja Pečjaka izpostavimo še trajnostni razvoj Solčavskega in visokotehnološko podjetje Domel iz Železnikov. Več o alternativnih pristopih in zgledih pa v 100 nadaljevanjih Integralne serije na spletni strani Integralne zelene Slovenije in v knjigi Integral Green Slovenia: nova paradigma je razložena tako teoretično kot z bogastvom primerov iz Slovenije in sveta, iz različnih področij in svetovnih kultur. Pri vseh vrednote v središču povezujejo štiri enako pomembne sfere, svetove in navdihujejo njihov uravnotežen razvoj: narava in skupnost; kultura in ozaveščenost; znanost, sistemi in tehnologija; ekonomija in finance. Za Slovenijo smo ta celostni model trajnostnega razvoja začeli razvijati leta 2011 ob snovanju prvega osnutka podnebne strategije v takratni vladni službi za podnebne spremembe.

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

PODNEBNI DOSJE

S

energije, ampak večino energetskih potreb z lastno proizvodnjo zadovoljimo kar sami.

Gre za sistemsko inovacijo, ki povezuje dva sektorja in ni dobra le za okolje in naše zdravje (čist zrak), ampak tako posameznikom kot gospodarstvu prinaša tudi finančne koristi.

foto: Tamino Petelinšek

r. Mathis Wackernagel, predsednik in soustanovitelja Global Footprint Network, nam je maja lani, ob predstavitvi izračunov okoljskega odtisa za Slovenijo, položil na srce: »Če se ne umestimo v meje planeta, to postane tveganje za vse. Če ima naš planet meje, jih človeška iznajdljivost nima. Živeti znotraj meja planeta je tehnološko možno, finančno koristno, in naša edina priložnost za uspešno prihodnost.«

V

Sloveniji imamo odlične potenciale, da postanemo zgled za trajnostne prehode tako gospodarstva kot celotne družbe. Kot majhna in raznolika dežela v ekosistemu Evropske unije, bogatem s trajnostnimi impulzi, smo priča resnim razmislekom o Sloveniji kot pilotni državi krožnega gospodarstva in trajnostnega energetskega kroga – za take paradigmatske premike je na razpolago tudi nekaj razvojnih sredstev. Če pa bomo vse naše potenciale uspeli povezati s celostnim, sistemskim pristopom in integralno zeleno paradigmo, pa lahko tehtno prispevamo k razreševanju kriznega stanja v naši širši skupnosti, v Evropski uniji.

februar 2019

D

136/137

Ali imamo še čas za spremembo paradigme?

Mladi so preveč mlačni do okolja, manjka tudi zelena stranka v parlamentu Jože Volfand Knjiga pravil, ki so jo sprejeli v Katovicah, meni dr. Lučka Kajfež Bogataj, naša vodilna klimatologinja, je sicer pomembna, a na konferenci se niso dogovorili o bistvenem, torej kako bolj drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Prav davek na ogljik bi bil lahko sredstvo za drugačno ravnanje zlasti držav, ki se umikajo iz dogovorov o podnebnih spremembah.

K sreči se nekatera mesta zoperstavljajo odločitvam vlade, na primer v ZDA, ravnajo bolj zeleno in ambiciozno. Ni voditeljev in politikov, tudi v Sloveniji ne, ki bi se odločno zavzeli za preprečevanje podnebnih sprememb, ne le za blaženje in prilagajanje.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj pričakuje drugačen zeleni angažma mladih, zlasti glasnejše študente, ki bi jim politika zagotovo takoj prisluhnila. Slovenija potrebuje okoljsko koalicijo, ki bi lahko preprečevala prevelike zamude državne politike, ko gre za odpravo glavnih virov emisij v Sloveniji.

foto: Shutterstock.com

38 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Katovice in mladi

O pomenu Knjige pravil, ki so jo sprejeli v Katovicah, se ocene razlikujejo. Zakaj?

Vsako zasedanje COP ima podobne odzive. Nekateri vidijo izide kot na pol prazen kozarec, drugi kot na pol poln kozarec. Tudi o knjigi pravil so mnenja deljena. Se pa vsi strinjajo, da je nujna, če želimo, da bo Pariški sporazum začel res dajati rezultate. Po moje je Knjiga pravil preveč zapletena in napisana preveč formalistično.

A taka je pač usoda vseh dokumentov, za katerimi stojijo Združeni narodi in mednarodna politika. Prav je, da so se uspeli dogovoriti, kako bodo vlade merile, poročale in verificirale svoje zmanjševanje izpustov TGP. Standardi so važna reč, saj se poskušajo mnogi izogniti izpolnjevanju svojih obljub. Žal pa se niso dogovorili o bistveni stvari, kako bolj drastično zmanjšati izpuste, čeprav je jasno, da obstoječe zaveze vodijo v ogrevanje za najmanj 3 °C. Varnejša meja pa je 1,5 °C. Toda kakšno dodano vrednost bi dodal sprejetim pravilom o izvajanju Pariškega dokumenta sporazum o trgu ogljika?

Mnogi že leta čakamo, da se odpre odkrita debata, kako obdavčiti ogljik oziroma sprejeti jasen sporazum o trgu ogljika. V Parizu leta 2015 ta tema sploh ni prišla na površje, čeprav je bilo že takrat jasno, da gre za bistven mehanizem. Tudi zdaj se teme izogibajo. Davek na emisije CO2 bi bil cenovni instrument, saj bi določal prave cene za ogljikove emisije in bi bil boljši, kot pa neposredni nadzor. A seveda ZDA, pa tudi Kitajska o tem ne želijo razpravljati.

136/137

39 Zelo jasno je, da se mnoge regije in mesta ne striPolitike, povezane s preprečevanjem, razumem njajo več z nazadnjaškimi nacionalnimi okoljskimi kot tiste, ki temeljijo na previdnostnem načelu. politikami. Poglejmo le ZDA, kjer se mnoge zvezne Lahko pomagajo preprečiti morebitno škodo ali države in mesta že leta obnašajo mnogo bolj zeleno, nesmiselno početje v zapletenih in negotovih kot pa to narekuje zvezna vlada. Mesta na primer okoliščinah. In take okoliščine imamo! Hitrost trpijo zaradi vročinskih valov, kjer umirajo ljudje, in obseg trenutnega tehnološkega razvoja na ali zaradi pomanjkanja vode. Še kako dobro se različnih področjih, od kemikalij, farmacevtskih zavedajo resnosti položaja. Tudi v EU je podobno. proizvodov, nano- in biotehnologije do posledic Cela vrsta občin in mest je že povezana v razne podnebnih sprememb, pogosto presegajo zmožnoprojekte in koalicije, kjer so si postavili mnogo bolj sti družbe, da bi spremljala tveganja in se nanje Dr. Lučka Kajfež Bogataj ambiciozne cilje blaženja podnebnih sprememb, kot odzivala, preden se uporaba nekaterih tehnologij pa so državni. Pri prilagajanju pa državne politike splošno uveljavi. S previdnostnimi ukrepi bi lahko nasploh zamujajo ali pa so neprimerne za specifič- rešili številna življenja in preprečili propadanje no regijo. Ocena, da ni dobrega sodelovanja med ekosistemov. Nujne so tudi politike za obnavljanje. nacionalnimi in lokalnimi oblastmi ter regijami, Bolj bi se morali posvečati sanaciji degradiranega žal drži. Tudi v Sloveniji je mnogo občin pristopilo okolja in drugih bremen, naloženih družbi. S tem h Konvenciji županov za podnebne spremembe in takoj izboljšamo odpornost ekosistemov in koristienergijo. Teče tudi cela vrsta evropskih projektov na mo zdravju ter blaginji ljudi. Na ta način nas bodo to temo. Na državni ravni pa se vse premika počasi podnebne spremembe manj prizadele. in dokaj v nejasno smer, še zlasti pri prilagajanju.

Menite, da smo res zadnja generacija, ki lahko spreKatere dele sveta mora najbolj skrbeti umik naj- meni potek podnebnih sprememb, in da smo prva, večjih onesnaževalcev iz programa podnebnih ki se že bojuje z njihovimi posledicami? ukrepov? Predvsem države v razvoju?

Absolutno drži, da smo prva, ki že izgublja kakoSeveda, vse revne države in tiste s skorumpirano vost življenja, denar in človeška življenja zaradi politiko. Celotna Afrika je tako rekoč na kocki. Pa posledic drugačne klime. Brzčas smo tudi zadnja, tudi Bližnji vzhod, kjer že brez podnebnih spre- ki lahko kaj spremeni v zvezi z globalno energetsko memb manjka vode, suše pa se zdaj že stopnjujejo. situacijo, čeprav bi pred nami lahko delovala že Mesta na primer Da ne omenjam otoških držav in tistih z veliko prejšnja generacija, pa ni! Ne pozabimo, da so že trpijo zaradi obale. Ampak ranljivi smo vsi. Tudi bogate države, leta 1965 klimatologi opozorili na tveganja, ki jih vročinskih valov, kjer saj je svet globaliziran in gospodarsko soodvisen. prinaša povečevanje vsebnosti CO2, takratnega Tudi če podnebne spremembe ne udarijo na tvojem predsednika ZDA Lyndon Johnson-a in da so že umirajo ljudje, ali območju, se pozna njihov vpliv na dražjih proi- leta 1975 nastali izračuni o dvigu globalne temzaradi pomanjkanja zvodih in storitvah, pri uvozu hrane in seveda perature zaradi povečane vsebnosti CO2 v ozračju . vode. Še kako dobro pri podnebnih beguncih. Teh je med razseljenimi se zavedajo resnosti Tudi Slovenija se pripravlja na sprejem dolgoročne osebami že na milijone. In seveda trkajo na vrata podnebne strategije in nacionalni energetskopoložaja.

Evrope in drugih razvitih delov.

-podnebni načrt. Kakšne so možnosti, da Slovenija Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in čista sprejme ambicioznejše cilje, saj nekateri ocenjujeenergija naj bi bila torej v interesu vsake države, jo, da bo TEŠ 6 še več let zaznamoval energetsko a očitno ni tako. Kateri razlogi vplivajo na glavne porabo? Kje je torej največ možnosti za korake v odločevalce v posameznih državah, da zanikajo pravo smer? izsledke znanosti o podnebnih spremembah in Možnosti in hkrati priložnosti za Slovenijo so v hkrati napovedujejo, da bodo tehnološke rešitve povečanju energijske učinkovitosti. Seveda bo Tudi če podnebne in znanost sposobne odgovoriti na spremembe na pomembno tudi opuščanje fosilnih goriv, a ta hip spremembe ne udarijo planetu? je najvažnejše porabiti manj energije za isti učinek. na tvojem območju, Čista energija in okolje sta seveda v interesu države, Sanacija stavbnega fonda bi se morala začeti že se pozna njihov vpliv žal pa ne vedno v interesu vplivnih posameznikov pred leti. Prav tako bi morale biti v naslednjem na dražjih proizvodih in njihovih mrež. Ti zdaj odlično služijo in si ne že- desetletju že vse nove stavbe tako rekoč ogljično in storitvah, pri uvozu lijo sprememb. Še posebej, če gre za starejše bogate nevtralne. Učinkovita raba energije je gledano belce … Zakaj naj jim bo pri sedemdesetih mar, kaj neto najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje izhrane in seveda pri bo čez dvajset in več let? Pa šalo na stran. Mnogo pustov toplogrednih plinov v industriji, zraven pa podnebnih beguncih. odločevalcev in njihovih prišepetovalcev nima kaj še povečuje konkurenčnost družbe in zaposlitveni dosti fizikalnega znanja o podnebnem sistemu in potencial. Za gospodinjstva je energetska učinkose ne zavedajo tveganj. Manjka tudi vizionarskih vitost ključna tudi za varčevanje, krepitev kupne voditeljev, kot sta bila nekoč Churchill ali Kennedy. moči in izboljšanje kakovosti bivanja.

PODNEBNI DOSJE

Kako je v Sloveniji? Sprejeti ukrepi v Sloveniji poudarjajo predvsem blaženje in prilagajanje, v vaši knjigi Planet, ki ne raste, ste dodali še preprečevanje in obnavljanje. Zakaj?

foto: osebni arhiv

Ti bi lahko ustvarili ozračje za spremembe. Včasih so razlogi tudi prozaični. Poljska ima toliko premoga, da je nepredstavljivo, da bi ga pustili pod zemljo.

februar 2019

Zakaj je Evropski odbor regij v Katovicah zahteval formalno vlogo mest in regij v Pariškem sporazumu? Ali je točna ocena, da ni dobrega sodelovanja med nacionalnimi in lokalnimi oblastmi ter regijami pri izvajanju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in učinkovitejšemu prilagajanju? Velja to tudi za Slovenijo?

40 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Kot najprej, ni nobene volje pri politikih, pa tudi ljudje so vedno bolj navajeni lažnega udobja svojega avta. Težave so tudi pri vlaganjih v infrastrukturo Pravzaprav to, da Božička ne bomo dočakali, prave javnega prometa in kolesarskih stez. Zamujamo že resne politike pa teoretično lahko dobimo. Z ustre- več kot deset let. Res pa je, da imamo sila neugodne zno družbeno klimo in z aktivno participacijo ljudi, vzorce razdrobljene poselitve, ki ne omogoča provolivcev. Ni nemogoče, saj imamo toliko primernih fitnega javnega prevoza. Pa tudi naš relief, kjer ni pravih ravnin, kot na Danskem ali Nizozemskem, ljudi, le v politiko nočejo…. nam ni v pomoč. A tudi na razne avtomobilske Politika mora opraviti delovno nalogo. Kaj pa vsak- lobije ne gre pozabiti, saj jim sedanje stanje pač do med nami, posebej mladi? koristi.

Politiko lahko spremenimo samo ljudje, volivci. Kdo bi se moral povezati v slovensko koalicijo za Sama od sebe se ne bo. Vsakdo od nas ima prav- ambicioznejšo zajezitev podnebnih sprememb ob zaprav le dve možnosti za ukrepanje. Pomesti znani ranljivosti Slovenije? pred svojim pragom in dodobra izkoristiti volilno pravico. Ta vključuje aktivno poseganje v odloči- Super bi bilo, če bi imeli zeleno stranko v parlatve politike, na lokalni, občinski in državni ravni. mentu, ki bi najlaže ustvarjala okoljske koalicije.

Kritiziranje politike iz naslanjača pred TV ali v Od levih strank v Sloveniji bi bilo pričakovati več gostilni ne spremeni ničesar. Imamo demokracijo, aktivnosti na področju okolja, pa se bolj ukvarjaa ljudem se ne ljubi ustvarjati dialoga in pritiskov jo s socialo. Nevladne organizacije bi bile lahko na odločevalce, čeprav imamo pravico to početi. odločnejše, posebej še študentske organizacije.

Skrbijo me mladi, ki so preveč mlačni glede okolja. Odločilno bi lahko pomagali mladi upokojenci, ki Kot da se ne bi zavedali, da bodo prav oni nosili so še vedno povezani v razne mreže in jim ne manjnajvečje breme posledic podnebnih sprememb in ka znanja in izkušenj. Tudi izobraževalne organidrugih okoljskih nerešenih bremen. Organizirano zacije bi lahko tvorile podnebno koalicijo. Kritično študentsko gibanje na primer bi zelo hitro naletelo maso bi lahko dosegli zelo kmalu, a manjka volje, znanja in dojemanja resnosti problematike. na odprta ušesa politike.

Kaj ste razmišljali ob pogledu na otroški plakat v Katovicah z besedilom: Bolj verjamem v Božička kot v politike, ki bi naj rešili svet?

Skrbijo me mladi, ki so preveč mlačni glede okolja. Kot da se ne bi zavedali, da bodo prav oni nosili največje breme posledic podnebnih sprememb in drugih okoljskih nerešenih bremen.

Za Slovenijo se dobro ve, katere panoge prispevajo največ toplogrednih plinov. Zakaj so pozitivne spremembe, zlasti v prometu, počasne?

Odklon letne povprečne temperature zraka 1961

1962

1963

1964

1965

1966

1967

1968

1969

1970

1971

1972

1973

1974

1975

1976

1977

1978

1979

1980

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017 –1,6

–1,0

–0,6

0

0,6

1,0

1,6 °C

Odklon letne povprečne temperature zraka od tridesetletnega povprečja 1981–2010. Pozitivni odklon (topleje od referenčnega obdobja) je označen z rdečimi toni, negativni odklon (hladneje od referenčnega obdobja) pa z modrimi.

41

Emisije toplogrednih plinov in dogovori v EU

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

Države članice EU imajo postavljene letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov (TGP) na področju, ki ni vključeno v EU trgovanje z emisijskimi kuponi. Tiste, ki niso dosegle ciljev, lahko kupijo enote letnih dodelitev emisij v drugi državi ali pa nedoseganje kompenzirajo z morebitnimi presežki iz preteklih let. V zadnjem obračunskem letu teh ciljev niso dosegle Malta, Finska, Nemčija, Poljska, Belgija in Irska. Slovenija, poudarja Matej Kacin z Oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, letne cilje zaenkrat dosega, se pa po spodbudnem trendu že drugo leto zapored emisije povečujejo tudi zaradi gospodarske rasti.

K problemu bi morali, pravi, na vseh ravneh pristopiti celostno, s sodelovanjem vseh resorjev.

Glavno sporočilo dosedanjega izvajanja Operativnega programa ukrepov za zmanjšanje emisij TGP je, da je potrebno okrepiti ukrepe.

Predvsem pa uvideti, da je stroškovna učinkovitost prehoda v brezogljičnost lahko priložnost za podjetja in posameznike.

Države članice EU imajo možnost prenesti del svojih letnih dodelitev emisij v druge države članice. Koliko je takšnih dogovorov v EU in med katerimi državami?

Ali se to nanaša tudi na ne-ETS področje?

Sistem dodelitve letnih ciljev velja samo za t. i. ne-ETS področje. Letni cilji omejevanja emisij TGP za vsako državo so izraženi v obliki enot letnih dodelitev emisij (t. i. AEA, ang. annual emission allocations). Vsaka enota predstavlja tono emisij TGP izraženih v ekvivalentih CO2.

V ne-ETS sistem, ki obsega 63 % vseh emisij TGP v Sloveniji, so vključene emisije TGP iz sektorjev promet, kmetijstvo, stavbe, ne-ETS industrija, odpadki in ne-ETS energetika. Torej iz nekaterih sektorjev, ki niso del sistema EU za trgovanja z emisijskimi kuponi (t. i. ETS). Po letu 2020 se bo v sistem doseganja emisijskih ciljev na ne-ETS področju vključilo še emisije TGP zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (t. i. LULUCF sektor). Če ima država višje emisije od dodeljenih enot AEA, mora to kompenzirati. »Pokrije« jih lahko ali z nakupom enot AEA od tistih držav, ki so dosegale cilje in presežke enot AEA ponujajo na trgu, ali z uporabo lastnih presežkov iz preteklih let, če so te seveda ustvarile. Primanjkljaj enot država lahko nadoknadi tudi z nakupom kreditov/ dobropisov iz projektnih dejavnosti. Vsaka opravljena transakcija mora biti izvedena in zabeležena v registru EU. Dogovorov o prenosu enot AEA je bilo do sedaj le za vzorec. Samo Malta je bila tista, ki jih je kupovala, saj so vse ostale države dosegale cilje.

februar 2019

E. D.

136/137

Gospodarski potencial prehoda v brezogljično družbo je lahko priložnost

42 136/137

PODNEBNI DOSJE

Običajno se trgovanje za doseganje skladnosti v posameznem letu izvaja za dve leti nazaj.

Konec leta 2018 se je tako začelo trgovati za doseganje skladnosti v letu 2016.

februar 2019

Za učinkovito zmanjševanje emisij TGP je ključno sistematično ukrepanje na vseh ravneh, z odloKončna cilja za leto 2020 in 2030 sta za vsako čevalci na svetovni/EU/državni/lokalni ravni, državo članico določena z evropsko zakonodajo. kjer je med resorji potrebno zagotoviti usklajeno Osnovno izhodišče pri določanju ambicioznosti sodelovanje. To se mora potem odražati v znanosti. končnih ciljev je gospodarska razvitost države, Mislim na raziskave, razvoj in inovacije, v izobolj razvite imajo bolj ambiciozne cilje in obratno. braževanju/ozaveščanju in ostalih gospodarskih Vmesni letni cilji držav so rezultat začrtanega popanogah ter seveda tudi ali predvsem na ravni teka – trajektorije, ki poteka od letnih dodelitev posameznikovih dejanj. Gre za paradigmo trajemisij v izhodiščnem letu do končnega cilja. nostnega razvoja, ki temelji na načelih krožnega Zdaj trgovanje med državami že poteka? gospodarstva. Za spreminjanje vzorcev razmišljaS koncem lanskega novembra se je začel četrti nja in dejanj. Samo to bo dalo rezultate. cikel 4-mesečnega obdobja za izvedbo transfer- Spreminjanje ravnanja povsod? jev. To je trgovanje z AEA za doseganje skladnosti.

Seveda. Občutek imam, da smo ljudje pri sprejemaObičajno se trgovanje za doseganje skladnosti v nju svojih odločitev kratkovidni. Rezultate želimo posameznem letu izvaja za dve leti nazaj. Konec takoj! Verjetno je zato v soočanju s podnebnimi leta 2018 se je tako začelo trgovati za doseganje spremembami eden izmed nujnih korakov skupno skladnosti v letu 2016. V letih do 2015 so vse drža- prepričanje. To, da ukrepanje za blaženje podnebve z izjemo Malte dosegale in celo znatno presegale nih sprememb ni samo neko dodatno breme, s zastavljene cilje. Verjetno tudi zaradi nepričako- katerim se zmanjšuje emisije TGP skladno z EU vane gospodarske krize v EU. Malta je morala za zakonodajo, ki bo učinke prineslo šele na dolgi doseganje svoje skladnosti na trgu kupovati enote rok in skupaj s sodelovanjem celega sveta. Ampak AEA. Kupila jih je od Bolgarije. Cena nakupa ostaja da gre pri tem predvsem za ukrepe za prehod v javna skrivnost. No, za leto 2016 se je prvič zgodilo, trajnostno družbo, ki pa zagotavlja boljši jutri vseh da je več držav, ki zastavljenih letnih ciljev ne dose- nas na vseh področjih. gajo. Poleg Malte so to še Finska, Nemčija, Poljska, Belgija in Irska. Vse, z izjemo Malte, bodo svoje Mislim na kakovost zraka, vode, prsti, primanjkljaje lahko pokrile z lastnimi presežki, ki so jih ustvarile v preteklih letih. Malta bo morala na zdravje, na tehnološko napredno svoj deficit ponovno pokriti z nakupom enot AEA družbo, znanost, samozadostnost, ali dobropisov iz projektnih dejavnosti na trgu. skratka na višjo kakovost življenja Kako določijo letne cilje?

Če govorite o ciljih - vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k zmanjšanju emisij TGP, da bi na stroškovno učinkovit način dosegli 20-odstotno zmanjšanja emisij TGP na ravni EU do leta 2020.

Kateri gospodarski sektorji so bolj odzivni in kateri manj?

vseh. To je tudi osnova za kakovostno življenje zanamcev.

Zagotoviti je potrebno, da pri doseganju ciljev, sektorskih, podjetniških, osebnih itd., vsi tečemo Potenciali zmanjševanja po sektorjih so različni. v isto smer, seveda po različnih poteh. Ključno Splošni cilj je zagotoviti razklop med rastjo BDP in je, da vse poti vodijo proti omejevanju vzrokov emisijami TGP. Ključno za uspešen razvoj nekega spreminjanja podnebja in da trenutni moment, ko sektorja je celovit pristop, saj zmanjševanje emisij o prihodnosti še lahko odločamo, tudi izkoristimo.

TGP v posameznem sektorju sploh ni nujno odvi- Nenazadnje temu sledi alokacija sredstev na ravni sno samo od odzivnosti posameznega sektorja. Na EU, torej gre tudi za gospodarsko priložnost. emisije iz posameznih sektorjev namreč vplivajo Kajti spremembe že zelo čutimo. številni dejavniki. Npr. v sektorju promet, ki je Verjetno najbolj tisti, ki so preživetveno odvisni glavni vir emisij TGP v ne-ETS v Sloveniji, si lahko od narave, npr. kmetje. Projekcije kažejo na nadazelo prizadevamo pri izvajanju nekaterih ukrepov ljevanje in celo krepitev nekaterih trendov tudi v za zmanjševanje emisij TGP, a se bo trend lahko še prihodnje. Pri podnebnih spremembah, kot se nam vedno (ne)pričakovano spreminjal. RS je namreč sedaj nakazujejo, ne gre le za nekoliko višje povzaradi svoje lege izrazito prometno tranzitna drprečne temperature, kot se morda včasih zmotno žava, kar vpliva na količino prometa in tudi na razume, ampak za spreminjanje običajnih vrednoobseg emisij TGP. Dodatno npr. na emisije TGP iz sti vseh ostalih parametrov podnebnega sistema. prometa zaenkrat še vpliva tudi rast gospodarstva To se potem na koncu lahko odraža v obsežnih v Sloveniji in EU. Seveda, s tem ne želim nikogar negativnih posledicah. Zlasti mislim na vplive opravičevati, saj vse to še ne pomeni, da nimaspremenjenega podnebja na naravo in biotsko mo vajeti v svojih rokah. V državah jih zagotovo raznovrstnost. Glavni problem tiči v intenziteti imamo. Želim poudariti samo to, da je za želene in hitrosti spreminjanja podnebja, na katerega rezultate potrebno k problemu pristopiti celostno. se ekosistemi ne zmorejo pravočasno prilagoditi Nisem prepričan, da se je v preteklosti to vedno in jim zato grozi propad. Ne smemo pozabiti na upoštevalo. možne posledice povečane pogostosti pojavljanja Kaj predlagate? ekstremnih vremenskih dogodkov, še toliko bolj,

43 136/137

PODNEBNI DOSJE

Leto 2016 je drugo leto zapored, ko beležimo povečanje emisij. foto: www.shutterstock.com

če se tega ne bo primerno upoštevalo v prostor- emisij TGP do leta 2020. Kaj kažejo podatki, so skem razvoju. Dodatno negotovost glede obsega podobni ugotovitvam Podnebnega ogledala 2018? in intenzitete posledic podnebnih sprememb Bistvo poročila je, da se poda informacija o uspepredstavlja vprašanje, kako se bo podnebni sistem šnosti izvajanja ukrepov, ki je potem podlaga za »odzval« na zamajano ravnovesje. nadaljnje odločanje, s katerim se želi pospešiti/izKaj pomeni sistem EU o pravični porazdelitvi boljšati ukrepanje na področju blaženja podnebnih prizadevanj oziroma bremen med državami EU za sprememb. V letu 2017 se je začel izvajati projekt prispevek k zmanjšanju emisij TGP? Ali to pomeni, LIFE Podnebna pot 2050. Spremlja se tudi izvajada države z nižjim BDP na prebivalca in s slabšo nje teh ukrepov, kazalnike za spremljanje učinkov razvitostjo lahko bolj onesnažujejo zrak in jim ni ukrepov itd. Inštitut Jožef Stefan kot koordinator potrebno zmanjšati emisij TGP? projekta je pripravil publikacijo Podnebno ogledalo Ne, ne gre za to. Namen sistema o porazdelitvi 2018. Zvezki iz podnebnega ogledala predstavljajo prizadevanj, ki velja samo za del emisij TGP, ne pa eno izmed podlag za pripravo poročila. Podatki tudi za ostala onesnaževala zraka, ni to, da lahko kažejo, da se letne emisijske cilje dosega in celo države z nižjim BDP na prebivalca in slabšo razvi- presega, da pa se je spodbudni trend zmanjševanja tostjo bolj onesnažujejo. Ključno je, da potem EU iz preteklih let obrnil. Leto 2016 je drugo leto zakot skupnost, predvsem pa celoten planet zmanjša pored, ko beležimo povečanje emisij. Pri izvajanju emisije TGP in njihovo koncentracijo v ozračju. Pri ukrepov je še precej možnosti za napredek. Izsledki sistemu o porazdelitvi prizadevanj gre predvsem kažejo, da trenutno izpolnjevanje ciljev še ne poza to, da so bolj razvite države sposobne hitreje in meni dolgoročnega obvladovanja emisij. Glavno učinkoviteje ukrepati na področju zmanjševanja sporočilo je, da je potrebno okrepiti emisij TGP, zato imajo postavljene bolj ambiciozne ukrepanje in upoštevanje podnebcilje. Prevzamejo več »bremena« kot ostale tudi nih sprememb pri načrtovanju in zaradi tega, ker so v preteklosti svojo pot razvoja izvajanju sektorskih politik zlasti temeljile na ogljični intenzivnosti. Takšen sistem z vidika doseganja ciljev v obdobju je sprejemljiv, ker več izpuščenih TGP v neki drdo leta 2050. žavi ne pomeni avtomatično tudi slabše kakovosti zraka. Zato tak sistem na področju kakovosti Kako to zagotoviti? zraka ne obstaja. Tam so cilji za vse države enaki.

Zgledno sodelovanje med vsemi je V Sloveniji je med povzročitelji emisij na ne-ETS nujna osnova, da bi pot prehoda v področju največji krivec promet. Pri katerih ukrepih razogljičenje in krožno gospodarni dovolj učinkovitosti? stvo lahko postala priložnost za Res je, da je največji vir emisij v ne-ETS promet. Kot prehod v trajnostno družbo. To bo sem že omenil, pa na te emisije vplivajo številni potrebno upoštevati že v okviru pridejavniki, zato je potrebno biti pri iskanju krivca pravljanja celovitega nacionalnega previden. Verjetno drži, da so bile nekatere stra- energetsko podnebnega načrta do teške odločitve v preteklosti netrajnostne in bomo leta 2030 in dolgoročne strategije do leta 2050. posledice čutili še desetletja. Zato je bistveno, da se Oboje bo potrebno pripraviti do konca leta 2019. v prihodnje takšnim praksam izognemo. Za trajno Problematika podnebnih sprememb je v medijih zmanjševanje emisij TGP in razogljičenje prometa pogosto predstavljena kot grožnja, ki čaka čloje zagotovo potrebno uporabiti celovit pristop, saj veštvo v prihodnosti. Menite, da tovrstni pristop bo le usklajeno delovanje na vseh področjih prinespodbuja k učinkovitemu soočanju družbe z izzivi slo potrebne dolgoročne rezultate. podnebnih sprememb?

Ukrepi za prehod v razogljičenje so lahko tudi nova gospodarska priložnost.

Znanstvena spoznanja vsekakor potrjujejo, da

Največ potenciala po posameznih področjih ukrepanja še vedno ostaja v javnem potniškem prometu in preusmeritvi cestnega, tovornega prometa na železnice. Seveda pa so še številni drugi, mehkejši ukrepi, ki predstavljajo potencial za zniževanje emisij TGP iz prometa, npr. lažje izvajanje mehanizma delo od doma za nekatere poklice itd.

Vlada je sprejela tretje letno poročilo, kako Slovenija izvaja Operativni program ukrepov zmanjšanja

ali organizacije. Ozaveščenost se s tem verjetno povečuje, kaj pa sama aktivacija družbe?! Znanost na področju psihologije vse bolj ugotavlja, da je ukrepanje precej učinkovitejše, če se k reševanju pristopi pozitivno, »da vidimo kozarec na pol poln«. Torej kot nove priložnosti. Ukrepi za prehod v razogljičenje so lahko tudi nova gospodarska priložnost. In prav to je potrebno pokazati prebivalcem, jim ponuditi možnosti za stroškovno učinkovit prehod v brezoogljičnost in jih pri tem spodbujati.

Največ potenciala po posameznih področjih ukrepanja še vedno ostaja v javnem potniškem prometu in preusmeritvi cestnega, tovornega prometa na železnice. februar 2019

Samo izvajanje posameznih ukrepov/ podnebne spremembe predstavljajo grožnjo. instrumentov znotraj sektorja sicer Vendar znanost hkrati izpostavlja, da rešitve lahko ima določen učinek, ne bo se obstajajo. Alarmantni medijski pristopi običajno vzbudijo pozornost, vprašanje pa je, kakšen je pa na tak način razogljičilo prometa njihov dolgoročen učinek na ravni posameznika in s tem tudi ne celotne države.

Tehnologija za preprečitev izpustov črnega ogljika obstaja, a ukrepov ni Urška Košenina Matevž Lenarčič, svetovni popotnik v zraku, med oblaki, je zdaj doma. Lansko leto je v okviru projekta Greenlight WorldFlight - Azija 2018 v ultralahkem letalu DynamicWT9 preletel 22.500 km v skoraj 100 urah. Organizacija letov je bila kompleksna in logistično zapletena zaradi politično nestabilnega območja, obsežne birokracije, pomanjkanja ustreznega goriva in zelo različnih klimatskih pogojev. Misija je velik prispevek k znanju o emisijah TGP. Viri črnega ogljika so intenzivnejši tam, kjer je večja populacija ljudi, več prometa in intenzivna industrija. Matevž Lenarčič je povedal, da bi naj raziskave vodile k ustrezni zakonodaji, ki bo omejila onesnaževanje.

Zato predstavljajo izsledke na znanstvenih konferencah.

V boju proti onesnaženosti in zmanjšanju podnebnih sprememb se ne bi zanašal na politiko, ki jo diktira kapital. Meni, da imajo več možnosti za uspeh lokalni in regionalni dogovori, ki so se že v preteklosti izkazali za učinkovite.

foto: Matevž Lenarčič

44 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Raziskave med oblaki nad planetom

Antarktika

Črni ogljik je drugi najpomembnejši onesnaževalec ozračja, koliko ga je v zraku in zakaj je merjenje tako pomembno?

Črni ogljik (saje) nastaja pri nepopolnem izgorevanju materialov, ki vsebujejo ogljik. Slabše je izgorevanje, večje so emisije v ozračje.

Največ ga nastane v prometu, industriji in pri ogrevanju bivališč.

Poleg tega, da je izjemno škodljiv zdravju, povzroči okrog sedem milijonov nepotrebnih smrti na leto, predvsem gre za srčno-žilna in rakava obolenja in vpliva na pospešeno pregrevanje planeta.

Ocenjujejo, da prispeva kar 15-30 % celotnega spektra antropogenega onesnaževanja. Atmosfera je zaradi črnega ogljika manj prosojna, zato zemeljsko površino pravzaprav hladi. Ker pa odbita svetloba predvsem v IR spektru ostaja ujeta med zemeljsko površino in plastjo onesnaženega zraka, segreva atmosfero bolj, kot jo hladi. Neto učinek je pozitiven, ocenjen na 1.1 W/m2. Črni ogljik sestavljajo majhni trdi delci, ki sicer prej ko slej padejo na tla, vendar lahko kljub temu prepotujejo ogromne razdalje. Ker je produkcija črnega ogljika neprekinjena, je v ozračju stalno prisoten.

Koliko ga je v zraku?

Onesnaženje s črnim ogljikom zakonsko ni urejeno. Meritve so redke in še to le na tleh. Kaj se z njim dogaja v ozračju, koliko ga je, kam potuje, na kateri višini, kako daleč, ni podatkov. S tem se

45 Izpusti črnega ogljika še vedno niso ustrezno reRaziskave črnega ogljika vodita doc. dr. Griša gulirani in zato s strani države ni na voljo nobenih Močnik in dr. Luka Drinovec z Inštituta Jožef sredstev za izvajanje naših meritev. Večino financ Stefan. Sodelujemo tudi s podjetjem Aerosol iz pokrijemo iz lastnih žepov in s pomočjo sponzorLjubljane, kjer so naredili prototip inštrumenta jev, kot sta na primer LUMAR IG, kjer izdelujejo paza meritve, ki ga je mogoče inštalirati na majhno sivne, energetsko samooskrbne hiše in Energetika letalo. Zavedamo se, da je smisel naših raziskav Ljubljana, ki je z izgradnjo toplovodnega sistema v tem, da se sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo izjemno izboljšala zrak Ljubljančanom. Obe podomejila onesnaževanje. Zato kolega dr. Močnik in jetji veliko prispevata k zmanjšanju obremenitve dr. Drinovec predstavljata izsledke na znanstve- okolja s črnim ogljikom. Ekipo GLWF trenutno nih konferencah. Nagovarjamo pa tudi javnost in sestavlja dvanajst entuziastov, fizikov, kemikov, Matevž Lenarčič politike z izsledki, opozorili in predlogi. biologov, menedžerjev, vremenoslovcev, pilotov, snemalcev, računalničarjev, oblikovalcev, ki prostovoljno rinemo naprej z upanjem, da se izboljša Viri črnega ogljika so intenzivnejši kvaliteta zraka na lokalni in globalni ravni. Za potam, kjer je večja populacija ljudi, lete, ki so zaradi zelo dolgih etap in spremenljivih več prometa in intenzivna industrija. vremenskih pogojev zelo rizični, uporabljamo naše Velika mesta, avtoceste, morske privatno letalo. Zaenkrat se je vse srečno končalo.

V primeru tehničnih težav, zasilnih pristankov, trgovske poti, termoenergetski uničenja letala, pa to lahko postane finančna luobjekti, črpališča nafte… knja brez dna.

A pogled na Zemljo je najbrž nekaj nenadkriljivega.

Velike koncentracije smo zaznali na vseh kontinentih. Predvsem indijska podcelina je zelo onesnaže- Pogledi na našo Zemljo iz zraka so čudoviti in odna. Ujeli pa smo ogromna območja črnega ogljika krivajo ogromna neposeljena področja. Naš planet tudi nad Indijskim oceanom, v mehiškem zalivu in niti približno ni prenaseljen z ljudmi. Prenaseljena celo blizu severnega tečaja. Nedvomno sta glavna so le manjša območja. Tudi v Indiji in Kitajski so krivca promet in individualna kurišča na biomaso. še ogromna prostranstva brez ljudi, prav tako v Dokazali smo, da je zaradi slabih kurilnih naprav Evropi, zlasti na Madžarskem in tudi v Sloveniji. tud les, biomasa, izjemno problematična kurjava, Problem ni število ljudi, temveč ekonomska in ki v hladnejšem delu leta močno poslabša kvaliteto družbena ureditev, ki na eni strani vzgaja, vzpodzraka in negativno vpliva na zdravje ljudi tudi in buja individualnost/ tekmovalnost/ potrošništvo/, predvsem v Sloveniji, ki je zaradi geografije večji nebrzdano porabo energije, na drugi strani pa koncentrira kapital, ki ustvarja socialna neravnovesja. del slabo prevetrena.

Vse ostalo so manipulacije pohlepnih.

V ultralahkem letalu Dynamic-WT9 ste preleteli skoraj ves svet. Koliko ste bili v povprečju v zraku, Kakšen je pogled iz zraka na Slovenijo, ki jo svet vse kako dolg je bil najdaljši let in kje ste se počutili bolj prepoznava kot zeleno destinacijo? Je zelena in neonesnažena? najbolj ranljivega, nad katero državo?

Od leta 2012 smo v okviru projekta GLWF 20122022 in meritev črnega ogljika z ultralahkimi letali preleteli skoraj 200.000 km. 1000 ur smo leteli preko vseh kontinentov in oceanov, tudi preko Mt. Everesta v Himalaji, Aconcague v Ameriki, Antarktike in severnega tečaja. Najdaljša sta bila 18-urna poleta na 4100 km dolgih razdaljah med Borneom in Šri Lanko ter z Zelenortskih otokov do Martiniquea na Karibih. Malo krajše, a še vedno maratonske etape so bile preko južnega Atlantika v Brazilijo, južnega Pacifika na Velikonočne otoke, severnega Pacifika na Havaje, na Maršalove otoke, Guam, iz Norveške preko severnega tečaja v Kanado, iz Kanade na Irsko. Na takšnih poletih, kjer ni nobene alternative v primeru tehničnih ali vremenskih težav, se seveda človek počuti zelo majhnega in ranljivega. Letalcem neprijazne države, kjer ni priporočljivo zasilno pristati, so tudi

Pogledi so lepi in raznoliki. Motijo seveda posledice napačnega urbanizma, razprodaje gozdov in posledično vse pogostejši goloseki. Obseg onesnaženja se vidi predvsem v zimskih mesecih, ko je inverzijska plast nizko in so zračne mase slabo premešane.

Prebivalci tega podalpskega dela Zemlje imamo srečo, da smo se tukaj rodili. Ta privilegij se nam zdi normalen, zato se ne zavedamo krhkosti našega kvalitetnega okolja in ga tudi ne znamo varovati.

Slovenija kot zelena destinacija je pač marketinško orodje, s katerim želi turistična industrija privabiti čim več obiskovalcev, ki v zameno za nekaj denarja dodatno obremenjujejo naše okolje. Turizem ni več dejavnost, ki pomaga preživetju lokalnega prebivalstva, temveč industrija, kjer se kapitalski dobički prav tako koncentrirajo izven Slovenije.

Tako kot razprodaja bank in državnih podjetij poteka tudi razprodaja slovenskega naravnega okolja.

136/137

Kako zahtevna je bila misija GLWF, finančno, letalsko in psihično? Presenečenja, šoki, radosti ob pogledih na Zemljo?

PODNEBNI DOSJE

Rezultate dosedanjih meritev ste predstavili na več kot 30 znanstvenih konferencah po svetu. Kaj povedo o globalni onesnaženosti in kateri deli sveta so najbolj ogroženi? Glavni krivci?

foto: Petra Draškovič Pelc

Saudova Arabija, Kitajska, Rusija, Laos, Vietnam, Qatar itd.

Črni ogljik sestavljajo majhni trdi delci, ki sicer prej ko slej padejo na tla, vendar lahko kljub temu prepotujejo ogromne razdalje.

Velike koncentracije črnega ogljika smo zaznali na vseh kontinentih.

februar 2019

ukvarja naša ekipa v okviru projekta GreenLight WorldFlight 2012-2022.

46 136/137

PODNEBNI DOSJE

Glede na to, da je zelena energija mit, ustvarjen s ciljem nadaljevanja nebrzdanega razvoja in povečevanjem dobičkov v sedanjem liberalnem kapitalizmu, je edina zelena alternativa zmanjšana raba energije. Rezerve so ogromne.

boj proti SO2, izboljšanje energetske učinkovitosti, omejevanje prometa, zmanjšana produkcija odpadkov in njihovo uničenje, zdrava, doma pridelana hrana, eko ozaveščanje, nova regulativa in nadzor.

Iniciativa od spodaj navzgor torej. Predvsem pa vzgoja novih generacij, ki ne bodo tako hitro zboNaša baza podatkov obremenjenosti ozračja s lele za potrošniško mrzlico, pohlepom po uspehu, črnim ogljikom je postala v sedmih letih raziskav zmagi in materialni “varnosti”, kot je naša. Glede resnično velika. Popolnoma jasno je, da črni ogljik na to, da je zelena energija mit, ustvarjen s ciljem povzroča nepotrebne smrti prebivalcev, da pospe- nadaljevanja nebrzdanega razvoja in povečevašuje pregrevanje planeta, da je to lokalni, regional- njem dobičkov v sedanjem liberalnem kapitalizmu, ni in globalni problem. Popolnoma jasno je tudi, je edina zelena alternativa zmanjšana raba enerda tehnologija za preprečitev izpustov obstaja že gije. Rezerve so ogromne. danes in da potrebujemo zgolj politično voljo in Še posebno prizadevnost in inovativnost je na poti nekaj kapitala za drastično izboljšanje razmer. Žal zahtevalo pridobivanje dovoljenj. Kje je bilo največ te volje ni, kar se kaže že v tem, da raziskave, ki so težav? v splošno družbeno korist, plačujemo iz lastnih in 18 let se že ukvarjam z načrtovanjem poletov sponzorskih žepov. okrog po svetu. Razmere so se v tem času zaradi Kaj pa mednarodne podnebne konference? nerazumljivega bohotenja birokracije drastično Učinkovit globalni dogovor o boju proti povzroči- poslabšale.

Misija Green Light World Flight je bila posvečena zbiranju podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Kaj so pokazali zbrani podatki v povezavi s podnebnimi spremembami in kaj menite o ukrepih, ki jih sprejema svet? Na primer globalni vrh v Katowicah.

teljem emisij in posledično klimatskih sprememb je nemogoč.

Zahodna demokracija, ki so jo izvozili predvsem zaradi globalne trgovine in koncentracije dobičkov, praktično v vseh kotičkih sveta deluje po diktatu kapitala oziroma psihopatov, ki z njo upravljajo. Tu prostora za empatijo, ki je nujno potrebna za dogovor, ki bo izboljšal življenje vsem, praktično ni.

Za varno letenje je marsikdaj potrebno v ilegalo, saj je lahko upoštevanje vseh birokratskih nesmislov smrtno nevarno.

Prvi problem se pojavi že v Sloveniji na Javni agenciji za civilno letalstvo, kjer je praktično nemogoče registrirati ultralahko ali eksperimentalno letalo za naše raziskave. Vsaka država zahteva dovoljenje za vstop v njihov zračni prostor, preletno dovoljenje ter dovoljenje za pristanek. Dovoljenja veljajo 24, 48 ali 72 ur, kar pomeni, da vsaka zamuda zaradi birokracije ali vremena predstavlja Prodaja in preprodaja orožja, nenehne politične dodatno zamudo in dodatne stroške. Dovoljenje grožnje, strateški in nacionalni interesi, migrant- za prelet Kitajske je bil do sedaj najtrši oreh. Kljub ska vprašanja in ustvarjanje klime globalnega prijazni diplomatski pomoči našega MZZ je vse vojaškega spopada je današnja slika svetovnega kazalo, da polet ne bo mogoč. K sreči je bilo v tem političnega parketa. V takšnih razmerah je debata času planirano svetovno srečanje pilotov, ki so že o kvaliteti okolja in klimatskih spremembah prav leteli okrog sveta, v kategoriji letal do 7.000 kg, v smešna. Če lahko z orožjem, ki je glavni prodajni mestu Zhengzhou, kjer je v istem času potekal tudi produkt visoke politike, pobijejo milijone ljudi, največji kitajski letalski miting splošnega letalstva. zakaj bi jih potem skrbelo zdravje teh ljudi? Več Njihovo uradno povabilo ter kritje večine stroškov, možnosti in uspehov imajo lokalni in regionalni že pristanek na letališču stane od 3.000 do 12.000 dogovori, ki so se že v preteklosti izkazali za učin- evrov, na Kitajskem pa sem pristal 4 krat, nam kovite. To so centralni ogrevalni sistemi, uspešen je omogočilo, da smo izpeljali tudi letošnjo etapo GLWF18 po načrtih.

februar 2019

foto: Matevž Lenarčič

Kako naprej?

V letu 2019 sodelujemo s podjetjem Aerosol in Inštitutom Jožef Štefan pri projektu meritev neantropogenih trdih delcev, puščavskega prahu na Cipru in v Kataloniji. V letu 2020 so planirane raziskave v Pakistanu, severni Indiji, Butanu in Himalaji, 2021 do 2022 pa meritve na južnem in severnem polu. V gradnji je tudi eksperimentalno letalo slovaškega proizvajalca Aerospool, ki ga bomo uporabljali izključno za raziskave onesnaženosti ozračja.

47

Sredstva za RRI

Dogovori o prehodu v zeleno gospodarstvo so bili sprejeti. Hkrati z ukrepi, ki bodo usmerjali odločitve o tem, katere inovacije in raziskave za uvajanje več nizkoogljičnih tehnologij in storitev podpreti prednostno, je na začetku proračunskega leta upravičeno vprašanje, kakšne projekte v gospodarstvu bodo podprli različni skladi. Na primer. Slovenski podjetniški sklad bo letos razpisal za podjetja za 100 milijonov evrov finančnih spodbud. Vlada je predlog sklada že sprejela. Do leta 2023 naj bi Slovenski podjetniški sklad ponudil podjetjem okrog 630 milijonov. Kdo bo na ravni države povezovalec in usmerjevalec odločevalcev, ki bodo razdeljevali sredstva za raziskave in inovacije ali za konkretne podjetniške projekte s posluhom ali brez njega – za zeleno rast gospodarstva, za nizkoogljično in krožno gospdoarstvo?

Obveznosti in usmeritve iz Katovic so določene s cilji in kazalci za emisije TGP. Razprava o energetsko podnebnem načrtu države ne bo mogla mimo vprašanja, ali je dosežen integralni pristop pri načrtovanju razvojno-inovacijskega dela na vseh področjih

PODNEBNI DOSJE

100 mio.

EUR finančnih spodbud bo letos razpisal Slovenski podjetniški sklad za podjetja.

630 mio.

EUR naj bi Slovenski podjetniški sklad ponudil podjetjem do leta 2023. februar 2019

Brez raziskav in inovacij za prehod v konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo bo Slovenija težko dosegla ambiciozne cilje pri preprečevanju podnebnih sprememb. Nizkoogljično gospodarstvo in razvoj zelenih tehnologij sta sicer poudarjena v več strateških dokumentih države. V Strategiji razvoja Slovenije 2030, v Strategiji pametne specializacije, pri vzpostavitvi Strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih in pri drugih. Opredeljene so tudi finančne spodbude, projekti se izvajajo. Vendar bo za učinkovitejši pristop za raziskovalne odgovore na vse bolj zahtevne okoljske izzive v Sloveniji potrebno bolj povezano sodelovanje na ravni države. Ne le, ko gre za nizkoogljične raziskave in inovacije. In tudi ne gre le za obseg sredstev.

foto: www.shutterstock.com

I. P.

136/137

EK s Skladom za inovacije, Slovenija potrebuje integralni pristop za nizkoogljično gospodarstvo

48 136/137

prehoda v zeleno gospodarstvo. Tudi zahteva, da se v novem državnem proračunu povečajo sredstva za znanost, za raziskave in inovacije, mora kot glavni temelj navajati podnebne spremembe, tranzicijo energetskega sistema in samooskrbo.

PODNEBNI DOSJE

Dokumenti so, cilji so v strategijah in programih nakazani, tudi za raziskave, razvoj in inovacije, vendar Slovenija zelo potrebuje integralni pristop in celostno obravnavo trajnostnega razvoja.

Do 60 % vrednosti projekta bo lahko znašalo sofinanciranje.

Zakaj? Temeljite ocene, kako se uresničuje Strategija pametne specializacije oziroma izvajanje programa vlaganj sredstev v raziskave, razvoj in inovacije, ni. Zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj sta v Strategiji pametne specializacije na obrobju. Drugače je s fokusnimi področji v Strategiji razvoja Slovenije in pri posameznih strateško razvojno inovacijskih partnerstvih. A kako je z realizacijo razpisov, porabo sredstev in uspešnostjo projektov ter navsezadnje z izvajanjem okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo, ni pregledne slike. Jo kdo pripravlja?

Dokumenti so, cilji so v strategijah in programih nakazani, tudi za raziskave, razvoj in inovacije, vendar Slovenija zelo potrebuje integralni pristop in celostno obravnavo trajnostnega razvoja. Tako bo lažje opredeliti celostni vladni pristop tudi pri načrtovanju programa razvojno-raziskovalnega dela.

Takšen pristop, povezan z izvajanjem Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov 2020 in Strategije razvoja Slovenije 2030, bo Sloveniji zelo pomagal v pripravah na črpanje sredstev iz Sklada za inovacije EU. To je ključni ukrep, za katerega se je EU odločila, da podpre in spodbudi inovacije na področjih nizkoogljičnih tehnologij v naslednjem programskem obdobju.

Sklad naj bi začel delati leta 2020. Za Slovenijo je ta ukrep nedvomno izziv.

Evropska komisija naj bi že v letu 2020 objavila prvi razpis za približno 1 milijardo EUR nepovratnih spodbud večjim projektom za demonstracijo visoko inovativnih tehnologij, procesov in produktov. Sofinanciranje bo lahko znašalo do 60 % vrednosti projekta.

Iz Sklada za inovacije naj bi, sredstva se bodo zbirala od prodaje cen emisijskih kuponov do 2030, razdelili od 6 do 11 milijard evrov.

Kakšen bo torej slovenski pristop k pripravi projektov pred začetkom dela evropskega Sklada za inovacije? Ministrstvo, pristojno za okolje, je s pripravami začelo že 1. junija lani na posvetu o inovacijah za zelene tehnologije in trajnostno prihodnost. Slovenski Sklad za podnebne spremembe v letu 2019 namenja 3 milijone EUR za razvoj, raziskave in inovacije na področju podnebnih sprememb s ciljem priprave projektov, ki naj bi v letu 2020 in kasneje kandidirali na sredstva evropskega sklada. V ta namen bo MOP pravila evropskega sklada smiselno uporabil pri izvedbi javnih naročil in javnega razpisa za RRI.

Prednost pri financiranju bodo dobile nizkoogljične tehnologije ter storitve, ki bodo dale večje prihranke pri emisijah TGP. Hkrati bodo morali projekti pomembno zmanjšati okoljski odtis in pozitivno vplivati na ekonomsko in socialno razsežnost trajnostnega razvoja.

Za »ukrep« raziskave, razvoj in inovacije bodo lahko prek razpisa in javnega naročila kandidirale raziskovalne, razvojne in inovacijske organizacije, podjetja v javnem in zasebnem sektorju za sofinanciranje razvojno-inovacijskih, pilotnih in demonstracijskih projektov na področju nizkoogljičnih tehnologij in storitev ter prilagajanja na podnebne spremembe. Sredstva bodo namenili tudi za projekt GEOFOOD (geotermalna energija za pridelovanje hrane).

foto: www.shutterstock.com

februar 2019

Zmanjšanje emisij bo torej rdeča nit, ki jih bodo morali upoštevati projekti. Pomembna bosta še dva kriterija, in sicer zrelost projekta, torej pripravljenost za izvedbo in možnost širjenja inovacije.

Pripravljenost za izvedbo od prijavitelja zahteva finančno in pravno strukturo, tehnološko pripravljenost in možnost zaprtja finančne konstrukcije v največ štirih letih po pridobitvi sredstev.

Sektorji, ki bodo lahko sodelovali, so določeni: inovativne tehnologije obnovljivih virov in shranjevanje energije, proizvodi za nadomeščanje ogljično intenzivnih proizvodov, zajem in uporaba ogljika.

Prioritete so določene tudi za novo finančno perspektivo 2021-2027. EU je povedala, kaj bo financirala. Slovenija razprave še ni začela. A dolgo ne bo mogla več čakati, da že na začetku ne bo preveč zamud pri črpanju evropskih sredstev.

49

Koriščenje evropskih sredstev in prednostni projekti

PODNEBNI DOSJE

Je črpanje evropskih sredstev slabo, dobro ali se nakazuje, da bo dobro? Mislim na finančno perspektivo do 2013 in na sedanjo?

Z izvajanjem evropske kohezijske politike je lahko vedno bolje, kot je v danem trenutku. Tako govorim tudi zaradi medijskega viharja, ki smo ga doživeli konec leta 2018, ko je bilo veliko povedanega o tem, da lahko izgubimo kar velik kos evropskega denarja, ki nam pripada po Operativnem programu evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. V enaki situaciji smo se nahajali v pretekli perspektivi in konec leta 2017. Res pa je, da je bilo takrat ogroženih relativno manj sredstev.

Kljub temu je bilo treba krepko zavihati rokave tudi v letih 2014 in 2015, da lahko danes poročamo, da smo staro obdobje 2007–2013 izkoristili 100 odstotno.

A po medijskih objavah ste objavili optimistične številke.

Dejstvo je, da so novembrski in decembrski meseci vedno močnejši z vidika izvajanja projektov in z vidika povračil iz evropskega proračuna. Gre za naraven cikel, še posebej na področju investicijskih projektov. Investicije se izvajajo takrat, ko je ugodno vreme. Zato se celotna zgodba z izplačili, pregledi dokumentacije in situacij zaključuje do konca leta. December je mesec, ko je največ izplačil iz slovenskega proračuna in posledično največ povračil oz. certifikacije sredstev Bruslja. To

februar 2019

Z izvajanjem evropske kohezijske politike je lahko vedno bolje, kot je v danem trenutku, je na vprašanje o slabem ali dobrem črpanju sredstev v sedanji finančni perspektivi odgovoril mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Do konca lanskega leta je bilo skupno potrjenih za 2,33 milijarde evrov projektov, programov in javnih razpisov. Ministrstva so z upravičenci podpisala za 1,8 milijarde evrov pogodb o sofinanciranju, Slovenija pa je Evropski komisiji potrdila upravičeno porabo dodeljenih sredstev v višini nekaj manj kot 500 milijonov evrov (dobrih 320 milijonov evrov v letu 2018), kar je močno popravilo sliko dosedanjega črpanja razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike 2014–2020. Po seji državnega zbora o tej problematiki je vlada sprejela akcijski načrt, ki bi naj pospešil izvajanje Operativnega programa za izvajane evropske kohezijske politike 2014–2020, kar pa ne bo mogoče brez izboljšanega delovanja informacijskega sistema, večje odgovornosti vseh deležnikov ter brez funkcionalne in kadrovske stabilnosti SVRK.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

136/137

Pri črpanju so cikli stalnica, sprejet akcijski načrt za izboljšave

50 februar 2019

PODNEBNI DOSJE

136/137

potrjujejo vsi statistični podatki. Ne verjamem, da lahko govorili o informacijskem sistemu, ki nam se bomo temu uspeli v prihodnje izogniti. Govorim pomaga pri izvajanju in ne obratno. predvsem za projekte, ki so sofinancirani s sredstvi Informacijski sistem je ena zgodba. Kaj lahko Kohezijskega sklada, deloma s sredstvi evropskega spremeni SVRK? regionalnega sklada, medtem ko je implementacija Evropskega socialnega sklada povečini enakomer- Povedati moram najprej, kakšen je ustroj izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji. SVRK ne no porazdeljena po celotnem letu. razpisuje projektov in jih ne izvaja. Razen v redGovorite torej o potrditvi projektov v vrednosti kih primerih. SVRK v vlogi razpisovalca sredstev 2,33 milijarde evrov? nastopa zgolj v primerih evropskega teritorialnega To še niso tisti projekti, ki so generirali povračila. sodelovanja, natančneje programov čezmejnega Povračila generirajo tisti projekti, ki že tečejo. sodelovanja Slovenije z Avstrijo, Hrvaško in Tisto, kar smo potrdili od 14. septembra, ko je Madžarsko. V vlogi izvajalca pa v primerih, ko vlada nastopila delo, in do konca leta. Ti projekti sodelujemo na raznih razpisih kot kandidati za še niso dobili izplačil iz proračuna, kaj šele, da bi sredstva, in uspemo. Dva takšna primera sta na uspeli iz teh projektov karkoli povrniti iz EU, razen primer projekta Interreg Europe Retrace in Symbi. v redkih izjemah.

V primeru evropske kohezijske politike, operativAli ste ocenili in predstavili vzroke, zakaj prihaja nega programa za rast in razvoj človeških virov do zastojev pri črpanju sredstev na več ravneh? 2014-2020 je SVRK tisti, ki dodeljuje sredstva posredniškim organom.

Je res glavni problem v informacijskem sistemu?

December je mesec, ko je največ izplačil iz slovenskega proračuna in posledično največ povračil oz. certifikacije sredstev Bruslja. To potrjujejo vsi statistični podatki.

Na seji državnega zbora je bil sprejet sklep, da Na katere posredniške organe mislite? vlada pripravi akcijski načrt, ki bi pripomogel k Devet resorjev, ministrstev in Združenje mestnih boljšemu izvajanju evropske kohezijske politike. občin v primeru mehanizma celostnih teritoriNaša služba je načrt pripravila. Razčlenjen je na alnih naložb. Ko posamezni resor pripravi vlogo 30 – 50 straneh, kjer je kot ključna ovira naveden za dodelitev sredstev, to vlogo pošlje na SVRK, v informacijski sistem. Ja, to je res eden naših bolj našem Sektorju za sklade pa pogledajo, ali je vloga perečih problemov, ki ga izpostavljamo dnevno, ustrezna. To pomeni, ali je ustrezna v skladu z vendar deluje. Če informacijski sistem ne bi de- navodili, ki jih imajo za pregled teh vlog, ali je loval, potem danes ne bi mogli povedati, da smo ustrezna z dogovorjenim operativnim programom konec lanskega leta dosegli pravilo N+3, da nismo z Evropsko komisijo. Če je ustrezna, potem izdamo izgubili niti evra in da črpanje poteka. Seveda po- odločitev o podpori za določena sredstva dotičneteka z določenimi zastoji, problemi. V bistvu ne mu resorju. Potem je resor tisti, npr. Ministrstvo za gre samo za en informacijski sistem. izobraževanje, znanost in šport ali MGRT, ki razpis objavi v uradnem listu in je tisti, ki z izbranimi Za več? prejemniki podpiše pogodbo in spremlja izvajanje.

Pravzaprav gre za tri. Pred leti je bila sprejeta odločitev, da se bo finančna perspektiva izvajala Vendar, kdo v Sloveniji koordinira, spodbuja, opopreko treh informacijskih sistemov, od katerih je zarja na nujnost uspešnega črpanja evropskih naša e-MA, o kateri veliko govorimo, samo en del. sredstev? Ocena je, da ni povezave – državna raven, podjetja, občine, raziskovalne inštitucije in drugi.

Je res glavni, ampak en del. Prvi korak je računoKdo je tisti, ki opozarja na napake? vodski sistem za izvajanje slovenskega proračuna MFRAC, ki je v rokah ministrstva za finance in Ni samo eden. Teh je sigurno več. celoten plačilni promet, tudi evropskih sredstev, Ali ni to lahko vzrok za neučinkovitost, da jih je več? poteka prav preko tega sistema. Kjer pa gre pa za zahteve kohezije, se informacijski sistem MFRAC Odvisno, kaj imate v mislih. Gre za zelo širok spekpovezuje z našim informacijskim sistemom e-MO ter deležnikov, ki imajo takšne ali drugačne želje in s podmodulom MFRAC-a z imenom ECA. To in predloge za izboljšanje posameznega javnega je informacijski sistem organov za potrjevanje razpisa in posameznih postopkov. Ti postopki so in ta podmodul skomunicira to, kar na koncu različni na posameznem skladu, resorju, vsak ima skontrolira Bruselj in na osnovi tega dobimo svoje značilnosti. Mi imamo glavno vlogo pri koorpovračila v slovenski proračun. Zatika se v vseh dinaciji, pri spremljanju izvedbe. Ne presojamo pa treh informacijskih sistemih. Poleg tega se zatika vsakega javnega razpisa in vsakega posameznega tudi pri komunikaciji med vsemi tremi komuni- problema, ki se pojavi. Posamezen resor je namreč kacijskimi sistemi. To je na državni ravni. Če je odgovoren za delegirane naloge, ki jih mora izvanapaka pri vnosu v MFRAC, se ta napaka prenese jati. Imamo pa možnost, da nadziramo izvedbo tudi v sistem e-MA. Zaradi tega pride do takšne prenesenih nalog. In to tudi počnemo. Kontrola pomeni, da na posameznem resorju pogledamo, ali drugačne blokade. ali izvajajo postopke tako, kot se od njih pričakuje Se lahko to kaj popravi, spremeni? in kot mora biti, da ne bi prišlo v naslednjih fazah Lani smo najeli istega izvajalca, ki nadgrajuje do revizij, do ugotovitev, da so bile narejene v poMFRAC, kar olajša celotno delo. Sem optimist, stopkih napake oz. nepravilnosti in da bi morali zato verjamem, da bomo vsaj v bližnji prihodnosti zaradi tega vračati denar. To je naša vloga.

Kdo oceni, ali so projekti ustrezni ali ne? Pred izvedbo, po izvedbi.

Največ projektov blaženja podnebnih sprememb (zlasti zniževanja emisij CO2) imamo v prednostni V omenjenem primeru ni bilo nikogar, ki bi to oceosi 4. To so trajnostna raba proizvodnje in rabe njeval. Ker je bil indikator samo število podprtih energije ter pametna omrežja, v kateri je ciljem projektov. To je bila napaka v programiranju. v zvezi s podnebnimi spremembami namenjena Če analiziramo statistične podatke o zmanjševanju velika večina sredstev, ter v 7. prednostne osi. ali povečanju regionalne razvitosti države, mislim Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, zahteva trajnostne mobilnosti, v kateri je za te cilje pred- sedanja slika temeljit premislek? videno skoraj 80 mio EUR. Ta delitev je bila narejena do neke mere po indeksu Ker se s posledicami podnebnih sprememb že soo- razvitosti, ki je tudi nepravičen. Kakšno področamo, je v OP EKP vključena tudi prednostna os 5. čje v osrednjeslovenski regiji se težko primerja z Prilagajanje na podnebne spremembe. Če gledava razvitostjo marsikatere občine v jv Sloveniji, ki okoljsko zgodbo, imamo protipoplavne ukrepe. je ena bolj razvitih slovenskih regij. Če bi ostala

foto: www.shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

136/137

51 Kaj pa je v operativnem programu?

Kontrola pomeni, da na posameznem resorju pogledamo, ali izvajajo postopke tako, kot se od njih pričakuje in kot mora biti, da ne bi prišlo v naslednjih fazah do revizij, do ugotovitev, da so bile narejene v postopkih napake oz. nepravilnosti in da bi morali zaradi tega vračati denar. To je naša vloga.

Sredstva so se delila po 12 razvojnih regijah, nato pa po določenih kvotah po indeksu razvojne ogroženosti na posamezno občino.

Izgubila so potencial, ki bi ga lahko imela, če bi ostala na nivoju regije. februar 2019

Imeli smo določen zastoj pri izvajanju, ker nekaj časa nismo dobili na mizo ustrezne vloge. V zadnjem času je sodelovanje z Direkcijo za vode in z MOP-om ustrezno, odlično. Pred koncem lanskega leta smo odobrili še velik projekt na področju protipoplavnih ukrepov v Železnikih na Selški Sori. Ta To je zelo široko vprašanje. Za borbo proti podnebnim spremembam bi morali uporabiti praktično bo skupaj z ljubljanskim projektom absorbiral vsa vsa sredstva, ki so v Operativnem programu na sredstva, ki so na voljo iz evropskega kohezijskega voljo. Vendar ni tako. Nekateri projekti so bolj sklada. Če boste objavili seznam glavnih projektov, vključeni, nekateri manj. Vsak od teh projektov se boste prepričali, da seznam odobrenih naložb ni kratek. bi moral do določene mere prispevati k celotni podnebni zgodbi. Ko se je pripravljal Operativni Pregled bomo objavili. A vemo, da so podnebne program za to programsko obdobje, smo bili zelo spremembe zelo v fokusu. Tudi v prihodnji finančni ambiciozni. Hoteli smo več kot obveznih 20 % perspektiv bodo v ospredju. Kateri ukrepi bodo alokacij, kar nam predpisuje normativni okvir. prednostni?

Vendar zaenkrat ni tako. Za področja, povezana Za učinkovito rabo energije in za trajnostno mobils podnebnimi spremembami, smo do konca leta nost. Gre za razpise za obnovo za energetsko sana2017 na prednostni osi 1 porabili le 3,82 % za to cijo stavb v državni lasti, tudi tistih v lasti lokalnih namenjenih sredstev. Od skupno za to predvidenih skupnosti. To je eden izmed boljših ukrepov, ki je malo več kot 18 mio EUR. Na prednostni osi 3 pa kontinuiran. Na področju trajnostne mobilnosti le 15,40 % sredstev, od skupno za to predvidenih smo dodali sredstva zaradi pogovorov o razvoju okvirno 68,5 mio EUR. S temi sredstvi smo v okvi- regij. Občine so se odločile, da bodo naredile nekaj ru prednostne osi 3 podprli že zaključenih 33 pro- medregijskih, medmestnih kolesarskih stez, ki ne jektov v podjetjih, pri čemer pa naj bi v letu 2017 bodo namenjene predvsem turizmu, ampak nam, v okviru izbranih operacij, vključno s finančnimi »kravatarjem«, da se bomo vozili iz enega v drug instrumenti, podprli 589 podjetij. Ciljna vrednost kraj s trajnostnimi sredstvi na delovno mesto. do leta 2023 pa je 1.000 podjetij. Za prednostni Največ težav nastaja pri okoljski prometni infraosi 8 in 10, kjer je prispevek za podnebne sprestrukturi. Zakaj? membe predviden v okviru sredstev Evropskega socialnega sklada kot sekundarno področje, za Naj omenim obdobje 2007–2013. Takrat je bila področje podnebnih sprememb do zaključka leta zelo uspešno sprogramirana prednostna os razvoja 2017 ni bilo podeljenih sredstev. Podatke za 2017 regij, 4. prednostna os v operativnem programu ranavajamo, ker so to trenutno edini uradni podatki, zvoja regionalnih potencialov. Za regijske projekte ki so na voljo. Podatke namreč spremljamo in po- je bilo namenjeno več kot 650 milijonov evrov. To ročamo enkrat letno Evropski komisiji. Indikatorji, so bili občinski projekti. Sredstva so se delila po 12 ki spremljajo ukrepe, namenjene podnebnim spre- razvojnih regijah, nato pa po določenih kvotah po membam, so bili vključeni v Operativni program. indeksu razvojne ogroženosti na posamezno občiPri spremljanju, kako se dosegajo, pripravimo no. Izgubila so potencial, ki bi ga lahko imela, če bi ostala na nivoju regije. Prednostna os v obdobju vsakoletno poročilo.

2007–2013 je imela za indikator samo število podKaj ti podatki pomenijo? prtih projektov, ne pa, kaj s temi projekti narediti.

So apel, da bo potrebno delati z bistveno večjo Lokalne skupnosti so se ustrezno pripravile in bile pozornostjo kot sedaj. Sam osebno menim, da bi pri izvajanju uspešne. Je pa tudi res, da vsi projekti morali najti način, da bi bila celotna razpoložljiva niso bili ustrezni. Morda niso bili vsi razvojno nasredstva vsaj v delu usmerjena tudi za boj proti ravnani, kar ni ostalo prikrito kolegom iz Evropske podnebnim spremembam. Samo eno okolje imamo komisije in posledično niso prepustili podobnega pristopa v obdobju 2014–2020. in samo mi ga lahko obvarujemo.

Kakšna je struktura porabe sredstev za to obdobje?

Za projekte, ki so povezani s podnebnimi spremembami, je bilo namenjenih malo sredstev. Kako je s financiranjem projektov, ki so namenjena podnebnim spremembam, pa tudi okoljskim?

52 136/137

Slovenija ena regija, bi dobila manj sredstev. Na ki bi se porajala. Naša vloga je koordiniranje. nove razmere se je prilagodil statistični sistem. Vprašanja, ki se pojavljajo na terenu, pa so vprašaNaredili so vse potrebne parametre, vključno z nja, ki so povezana z izvajanjem določenih instrugospodarstvo razvitostjo. Glede na to se zdaj po- mentov, določenih projektov, zadev, ki izhajajo iz samezna zahodna ali vzhodna regija uvršča v bolj javnih razpisov. Na ta vprašanja znajo odgovoriti razvite, zaenkrat še nobena ni bolj razvita, ampak pristojni resorji, ki so sredstva razpisovali. med manj razvite in na regije v prehodu.

Ključno je, kako se lahko vzhodna regija razvojno spreminja z denarjem iz Bruslja? Zdaj dosega vzhodna kohezijska regija 68 % povprečne razvitosti Evrope.

februar 2019

PODNEBNI DOSJE

Pravite, da je slabo razvita?

Absolutno. Po vseh kazalcih, ki so znani, je vzhodna regija manj razvita kot zahodna. Ocene nekaterih poznavalcev regionalne politike iz vzhodnega dela Slovenije, ki se ukvarjajo s projekti in razpisi, je, da se ta delitev premalo upošteva.

40:60 so razdeljena sredstva v operativnem programu, bolj natančno 39,6:60,4 v korist vzhodne kohezijske regije.

A ideja o terenskih pisarnah je še vedno živa. Lotili se je bomo drugače. S pospešenim širjenjem informacij.

Vsaj dvakrat na leto bi organizirali v obeh kohezijskih regijah dogodke, kjer bi se srečali z upravičenci, dajali takojšnje odgovore in evidentirali predloge za posamezne deležnike. To že delamo, saj je nekaj točk, kjer lahko upravičenci predlagaSredstva so v operativnem programu razdeljena v jo rešitve in povedo težave. To je naša info točka, razmerju 40:60, bolj natančno 39,6:60,4 v korist torej Fina točka, ki je na vrhu piramide, ali pa vzhodne kohezijske regije. To je na nivoju finančCenter za pomoč uporabnikom. Vprašanja pa so nih tabel, ki bodo morale biti dosežene na koncu tudi za posamezne resorje. Tudi posamezni resorji programskega obdobja. Zdaj ta delitev še ni na organizirajo informativne dneve ob objavi razpitej ravni, ker posamezni resorji ravnajo tako, kot sov, na razpolago pa so tudi strokovnjaki, da v času jim narekuje njihov sektorski pristop. Če bomo razpisa in kasneje odgovarjajo na vprašanja. prišli do faze, da ne bo več dovolj denarja za obe kohezijski regiji, vzhodno in zahodno, potem Vendar je premalo sodelovanja med občinami, gobo potrebno celotna sredstva, ki bodo preostala, spodarstvom, inštitucijami, raziskovalnimi organirazpisati samo za vzhodno kohezijsko regijo. V zacijami. Pri tem je vloga SVRK zelo pomembna. nasprotnem primeru, če ne dosežemo delitve, ki Ali so SRIPI na državni ravni priložnost, da bi na je v finančni tabeli operativnega programa, bo posvetih vspodbudili drugačno povezovanje popotrebno sredstva vračati. Tega pa si nihče ne želi. tencialnih subjektov, ko gre za razpise in ko gre za iskanje najboljših projektov? Ali pa ko gre za Vzhodna kohezijska regija želi dva operativna razmislek o posameznih projektih? programa.

Prav na področju SRIP-ov je bil narejen napredek, Da. Iz vzhodne kohezijske regije so številni klici, da kjer so za skupno mizo sedeli moji kolegi in kobi bile zadeve drugačne, če bi imeli dva operativna legi iz drugih ministrstev in so naredili skupne programa, če bi imela vzhodna kohezijska regija razpise za SRIP-e. Danes imamo razvojna jedra, svoj operativni program. Dejstvo pa je, da smo ki bodo usmerjala razvojne projekte, kot je bilo v obdobju, ko smo programirali oziroma še prej, dogovorjeno. sprejeli odločitev, da bo samo en program, v katerem bo ta distinkcija na vzhod in zahod narejena Kako potencialni interesenti za evropska sredznotraj operativnega program v finančnih tabe- stva lahko pridejo do informacije o možnostih za lah. Določena razlika je možna še v instrumentih. realizacijo projektov? Kaj bi morali popraviti pri Mislim na javne razpise za sredstva Evropskega pripravi inovativnih in drugih projektov, ki jih želijo posamezniki prijaviti na razpise? sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Vemo, da se evropski Kohezijski sklad Informacije o vseh razpisih s področja evropske ne deli na razvite in nerazvite. Če si upravičen do kohezijske politike, kot tudi informacije o razpisih evropskega kohezijskega sklada, si upravičen kot na področju podeželja in na področju operativnecelotna država. ga programa ribištva so na voljo na spletni strani Kateri projekti so lahko iz vzhodne regije www.eu-skladi.si. Informacije vsebujejo javne razpise, informacijo o razpisih, ki so trenutno prednostni? objavljeni, in o tistih, ki bodo objavljeni. Vsem To so vsi projekti, ki se financirajo iz Evropskega potencialnim upravičencem svetujemo, da spletno socialnega sklada in regionalnega sklada. To je po- stran pregledujejo. Tudi pri najavi javnih razpisov dročje aktivne politike zaposlovanja, na področju smo precej točni in natančni. Vsak posamezen šolstva in gospodarstva za mala in srednja podjetja, razpisovalec razpis objavi na svoji spletni strani, tudi na področju znanosti. objavi pa jo tudi v Uradnem listu. Pomembno je, Kaj bi lahko k boljšemu črpanju evropskih sredstev da so informacije dostopne vsem, na enak način.

Delamo z javnimi sredstvi in pri njih ne sme biti prispevale terenske pisarne? bližnjice za ene in daljše poti za druge. Tukaj so Za terenske pisarne nimamo niti toliko kadra in vsi enako tretirani. tudi ne znanja, da bi odgovarjale na vsa vprašanja,

53 Da. Tokrat se zna zgoditi, da ne bo potreben parPotekajo tri paralelne zgodbe. Ena so pogajanja tnerski sporazum. Trenutni osnutki kažejo, če je o finančnem obsegu, ki ga bo Slovenija uspela finančna lokacija operativnega programa manjša, pridobiti iz obdobja 2021–2027. To je v rokah dr- potem ta naj ne bi bil potreben. Najverjetneje žavnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. bomo morali pripraviti samo operativni program.

Prvi korak je bil že narejen, kjer smo bili uspešni. Trenutno se medresorska delovna skupina, ki je Evropska kohezijska politika, tu imam seveda v ustanovljena ravno za evropsko kohezijsko polimislih cilj Naložbe za rast in delovna mesta, je po tiko, z ostalimi resorji pogovarja, kako se lotiti dosedanjih izračunih na slabšem v primerjavi z programiranja. Načrt je, da v februarju pripravimo aktualnim obdobjem za 11 odstotkov. Slovenija vladno gradivo, v katerem bo popisano, na kakšen bi lahko iz tega izšla kot relativni zmagovalec, saj način bomo vključili deležnike na državni ravni in kaže, da bodo naša sredstva manjša samo za 9 deležnike na drugih ravneh, od lokalnih skupnoodstotkov. To sicer še ni dokončno dogovorjeno. sti, regij in socialnih partnerjev. To delamo z isto Naša želja je bila, da bi bilo to zaključeno še pred skupino ljudi, kot izvajamo trenutno programsko spomladansko sejo evropskega sveta, torej pred obdobje, ki pa se, kot veste, intenzivno izvaja. evropskimi parlamentarnimi volitvami, a izgleda, Ali bodo imeli prednost projekti za pametnejšo da to ne bo mogoče.

Slovenijo in za zeleno nizkoogljično Slovenijo?

Zadnje informacije namreč kažejo, da naj bi se večletni finančni okvir zapiral jeseni letos. In če bo tako, bo v statistični izračun še vedno prišlo obdobje 2014–2016, kar bi bilo za Slovenijo ugodno. Če ostane tako, kot je, če primerjam z današnjo lokacijo 3,068 milijarde v našem operativnem programu za naložbe za rast in delovna mesta, potem bi imeli za ta namen v naslednjem operativnem programu 2,8 milijarde evropskih sredstev iz vseh treh skladov. Druga paralelna zgodba pa so pogajanja glede zakonodajnega okvira. Evropska komisija je lani konec maja izdala osnutke normativnega okvira, uredbe, ki bodo določale izvajanje naslednje finančne perspektive oziroma naslednjega programskega obdobja. Trenutno na delovni skupini v Bruslju intenzivno potekajo pogajanja o posameznih členih v teh uredbah.

Gre za pravni okvir izvajanja operativnega programa?

Da. Gre za tri uredbe kot pri prejšnji finančni perspektivi. Upamo, da bo to prej kot pred decembrom 2020, saj bi lahko tako začeli pravočasno pripravljati programske dokumente. Tako, kot je Evropska komisija v decembru 2013 izdala uredbo o skupnih določbah za izvajanje evropske kohezijske politike, uredbe o Kohezijskem skladu, Evropskem socialnem skladu in Evropskem regionalnem skladu, bo tudi tokrat. Upamo, da pred decembrom 2020. To bi pomenilo, da se izvajanje ne more začeti v letu 2021, ker je potreben čas za pripravo programskih

136/137

Tretja paralelna zgodba je torej načrtovanje, priprava programskih dokumentov?

O vsebinah je še preuranjeno govoriti. Najprej moramo imeti normativni okvir. Dokončno bo to znano, ko bodo države članice dogovorile celoten paket uredb. Želja je, da se zadeva čimprej zaključi.

Samo na ta način bomo uspešno pripravili programske dokumente.

Kaj torej narediti, da ne bi prihajalo do etapnih nesorazmerij oziroma do zastojev pri črpanju evropskih sredstev?

Potrebujemo stabilnost, funkcionalno in kadrovsko. Ko so se menjali predstojniki na naši službi, so se menjale celotne garniture. Če vlagaš tako dolgo v določene strokovnjake, da se nauči obrti in ga potem zgubiš, izgubiš pomemben vezni člen pri izvajanju. In to se je na tem področju prevečkrat zgodilo. Skrbijo me tudi enostranski medijski odmevi. Ko medijem pošljemo pozitivno novico o vsaki izdaji naše odločitve o podpori projektom, so te informacije manj publicirane kot to, da nam grozi izguba sredstev. Čeprav to v bistvu ni nujno, da je res.

mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Pomembno je, da so informacije dostopne vsem, na enak način.

Delamo z javnimi sredstvi in pri njih ne sme biti bližnjice za ene in daljše poti za druge.

Tukaj so vsi enako tretirani.

PODNEBNI DOSJE

Prioritete za novo finančno perspektivo 20212027? Ali je Slovenija že opredelila ključna prednostna področja? Kako potekajo priprave na novo finančno perspektivo?

foto: osebni arhiv

Izhajam iz vloge, ki jo ima SVRK. Tega ne vem, ker mi ne razpisujemo projektov. Kot rečeno, javne razpise razpisujejo posamezni resorji, vsak resor ima določene načine, kako sredstva razpisujejo.

dokumentov. Ravno zaradi tega vse države intenzivno delajo, da bi se uredbe dogovorile še do konca tega leta ali na začetku naslednjega leta, da bi bil normativni okvir dokončno znan in bi bila pravna varnost dovolj velika, da lahko začnemo pripravljati programske dokumente.

Če vlagaš tako dolgo v določene strokovnjake, da se nauči obrti in ga potem zgubiš, izgubiš pomemben vezni člen pri izvajanju.

Nekateri projekti za trajnostno mobilnost: Projekt »Vzpostavitev centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah«. Za naložbo v vrednosti dobrega 2,2 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 1,6 milijona evrov.

Projekt »Kolesarska povezava Idrija-Mokraška vas«. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša dobrih 1,56 milijona evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval nekaj več kot 844.000 evrov.

februar 2019

Nepravilnosti, slabosti?

54 136/137

Projekt »Ureditev kolesarske mreže MOL s sofinanciranjem ESRR (CTN) na Vodnikovi cesti«.

Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša nekaj manj kot 1,9 milijona evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 942.000 evrov.

PODNEBNI DOSJE

Projekt »Ureditev kolesarskih povezav v naselju Ptuj - odsek 1«. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša dobrih 406.000 evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 213.000 evrov.

Projekt »Kolesarske povezave v Kranju 1 - 6«.

Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša 2,19 milijona evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,07 milijona evrov.

Informacije o izdanih odločitvah o podpori SVRK redno objavlja na spletnih straneh www.svrk.gov.si in www.eu-skladi.si, kjer najdete tudi informacije o javnih razpisih, ki jih pripravljajo ministrstva.

Tri projekte, opredeljene v trajnostnih urbanih strategijah mestnih občin Nova Gorica, Ljubljana in Celje. Projekti bodo izvedeni s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) preko mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Nekaj večjih okoljskih projektov obdobja 2014–2020: Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja je potrdila Evropska komisija avgusta 2017. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov, za katerega Kohezijski sklad prispeva nekaj manj kot 69 milijonov evrov, 12 milijonov proračun Republike Slovenije, preostanek pa Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice. Slovenija je tako začela z uresničevanjem naložbe, ki bo za več kot 300.000 prebivalcev celostno in trajno uredila odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.

februar 2019

Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop na območju občin Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka bo zagotavljal dolgoročno varno oskrbo s pitno vodo. Za projekt v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov je Evropska unija iz Kohezijskega sklada prispevala slabih 30 milijonov evrov. Gradbena dela na projektu, ki so se začela spomladi leta 2016, in se počasi bližajo koncu.

vode v Polhovem Gradcu ter Gradaščice v Šujici. Za 34,5 milijonov evrov vredno naložbo bo Kohezijski sklad prispeval 28,5 milijona evrov.

Oskrba s pitno vodo Suhe krajine Naložba je namenjena reševanju problematike oskrbe s pitno vodo na območju občin Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Žužemberk. V okviru projekta bo izvedena nadgradnja in hidravlična izboljšava obstoječih vodovodnih sistemov s priključitvijo novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje ter zagotovitev novih vodnih virov in s tem zagotovitev varne ter zdrave oskrbe s pitno vodo. Za projekt v vrednosti 36 milijonov evrov bo Kohezijski sklad prispeval 20,8 milijona evrov.

Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore Med zadnjimi večjimi okoljskimi zgodbami, podprtimi z evropskimi sredstvi, je projekt za manjšanje poplavne ogroženosti v Železnikih. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša dobrih 34 milijonov evrov, od tega bo Kohezijski sklad prispeval nekaj manj kot 18 milijonov evrov.

Drugi večji projekti in programi, podprti s sredstvi evropske kohezijske politike: Program Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me V program Zaposli.me, ki je namenjen spodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih in oseb iz drugih ranljivih skupin, bo do leta 2022 vključenih več kot 21.000 oseb. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo programa, znaša dobrih 113 milijonov evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval dobrih 90 milijonov evrov.

Usposabljanje na delovnem mestu Program je namenjen vključevanju brezposelnih oseb, ki so na trgu dela prepoznane med najbolj ranljivimi. Brezposelne osebe se vključijo v delovni proces delodajalca, v okviru katerega pod strokovnim vodstvom mentorja opravljajo naloge, določene v izbranem programu usposabljanja. Cilj programa je vključiti 14.468 oseb iz ciljnih skupin.

Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo programa, znaša dobrih 28,6 milijonov evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval dobrih 22,8 milijonov evrov.

Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice - I. faza Celovita ureditev projekta protipoplavna ureditev Izgradnja avtoceste med Draženci in mednaporečja Gradaščice, ki bo bistveno prispevala k rodnim mejnim prehodom (MMP) Gruškovje zmanjšanju poplavne ogroženosti na področju naEvropska komisija je pomladi 2016 potrdila veliki seljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, projekt avtoceste med Draženci in mednarodnim Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca, mejnim prehodom (MMP) Gruškovje. 63,5 milibo izvedena v dveh fazah. V okviru prve bo obsejonov evrov za izvedbo tega, dobrih 246 milijogala ureditve na območju Mestne občine Ljubljana, nov evrov vrednega, projekta je prispeval tudi kjer bo poskrbljeno za regulacijo Malega Grabna, Kohezijski sklad Evropske unije.

Horjulke in Gradaščice, ter ureditve na širšem območju Kozarij, kjer bodo zgrajeni visokovodni Informacije o izdanih odločitvah o podpori SVRK nasipi, zidovi in druge tehnične ureditve. Prav redno objavlja na spletnih straneh www.svrk.gov. tako se bo v okviru te faze uredila vodna infra- si in www.eu-skladi.si, kjer najdete tudi informacistruktura Gradaščice v Dolenji vasi, Božne in Male je o javnih razpisih, ki jih pripravljajo ministrstva.

55

Baterijski sistemi in e-mobilnost

PODNEBNI DOSJE

Slovenija je prevzela vodenje evropskega medregionalnega partnerstva za baterije. V javnosti je pogosto predstavljena kot potencialni referenčni center zelene mobilnosti. Na katerih dosežkih znanosti in gospodarstva temeljijo te napovedi?

Slovenska znanost stalno opozarja, da sredstev za raziskave ni dovolj, tudi v industriji zamuja, a poskušajo, na primer projekt EDISON.

Dejstvo je, da so raziskave v Sloveniji preveč razdrobljene. Ni fokusa, ni nacionalnega interesa. Vse preveč je še vedno uravnilovke. Vsakdo nekaj malega dobi in tako je mir. Na takšen način postanejo tudi tista minimalna sredstva, ki jih ministrstva namenjajo za raziskave, brez končnega efekta. Prikazovanje davčnih olajšav kot sredstva za raziskave pa je zgrešeno in bo imelo dolgoročen vpliv na naše gospodarstvo. Vsekakor Slovenija ne more vstopiti enakopravno na vsa področja elektromobilnosti, bi pa potrebovali bolj drzen način, če želimo imeti kaj od tega na dolgi rok. Projekt Edison je sicer dober in potreben, vendar, kot sem prej omenil, potrebujemo nekaj bolj drznega. Ne da smo samo eni izmed mnogih.

Ko že omenjate drznost, ali se vam ne zdi nekoliko drzna ocena EU, češ da ima EU potencial, ki jo lahko postavi na globalni trg kot ključnega igralca pri baterijah oz. baterijskih sistemih. Kje so največji zaostanki glede na ekspanzijo azijskih držav?

februar 2019

V Sloveniji so raziskave preveč razdrobljene, ni fokusa, ni nacionalnega interesa, preveč je uravnilovke. Če hoče Slovenija dolgoročno zavzeti določeno mesto v e-mobilnosti, potrebuje drzen pristop. Enako velja za EU, ki je Daljnjemu vzhodu prepustila zabavno elektroniko in s tem razvoj novih tehnologij, kot so li-ionski akumulatorji.

Tako ugotavlja dr. Robert Dominko, ki je raziskovalec v Odseku za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, kot vrhunski strokovnjak pa je postal član iniciative Evropskega partnerstva za baterije iz Slovenije. Slovenija je sicer prevzela vodenje evropskega medregionalnega partnerstva za baterije in si postavlja visoke cilje v razvoju e-mobilnosti. Vendar po mnenju dr. Roberta Dominka predvsem potrebuje razvojne usmeritve na tem področju, kar bo pomagalo razviti potenciale v znanosti in v industriji.

foto: osebni narhiv

E. D.

136/137

Slovenija potrebuje pri baterijah nacionalne usmeritve

56

foto: osebni narhiv

136/137

PODNEBNI DOSJE

Dr. Robert Dominko, raziskovalec v Odseku za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu

S tem, ko so prepustili vso zabavno elektroniko Daljnjemu vzhodu, so jim dali tudi druge tehnologije. Ena izmed njih so li-ionski akumulatorji.

februar 2019

Dejstvo pa je, da so tudi vodikova vozila v bistvu baterijska vozila, ker iz vodika pridobljena energija delno polni baterije, ki pomagajo pri fleksibilni vožnji.

Enako, kot sem omenil prej za Slovenijo, tudi Evropa potrebuje drzen pristop. S tem, ko so prepustili vso zabavno elektroniko Daljnjemu vzhodu, so jim dali tudi druge tehnologije. Ena izmed njih so li-ionski akumulatorji. Torej so sedaj v veliki prednosti, ker že imajo generacije inženirjev, ki delajo na li-ionskih akumulatorjih. V Evropi tega poklica še ni. Naša prednost pa je v tem, da so vsa najpomembnejša odkritja plod evropskih raziskovalcev. Širša elektrifikacija potrebuje še dodatna odkritja, ki bodo omogočila še boljše li-ionske akumulatorje ali pa akumulatorje na osnovi natrija, magnezija, aluminija in podobno.

je v baterijah zelo malo kobalta na račun povečane vrednosti niklja. Ta tudi ni dostopen v neomejenih količinah. Poleg tega po niklju veliko povprašuje jeklarska industrija. Predvidevamo, da se bodo li-ionski akumulatorji po nikljevi dobi vrnili k manganovim spojinam. Alternativni baterijski sistemi pa bodo temeljili na natriju, magneziju in aluminiju ter mogoče še na cinku.

Kaj lahko zavre dokončni prodor baterij v novih tehnologijah? Pomanjkanje določenih materialov, na primer litija in drugih surovin, ali pa bo znanost odkrila nove rešitve?

Kot en atlet ne more zmagati na vsej panogah na OI, tako tudi ena tehnologija ne bo prevladovala v vseh aplikacijah. V laboratorijih je že mnogo rešitev. Nekatere že pronicajo iz laboratorijev na prototipne linije in na njih se izvajajo varnostni Naš odsek se čedalje težje kosa s konkurenco dru- testi, testiranje pod različnimi pogoji in podobno. god po svetu. Imamo dobro opremo za raziskave Po mojem mnenju elektrifikacije prometa ni mogodo TRL 3, to so laboratorijski prototipi. Za višjo če ustaviti, s tem pa bomo morali tudi bolj načrtno stopnjo bi potrebovali opremo, ki bi omogočala izkoriščati obnovljive vire energije in jih seveda izdelavo serijskih prototipov, potrebovali bi suho shranjevati, za kar potrebujemo akumulatorje. sobo in podobno. Zato se kot dobro uveljavljen la- Nekaj časa je bila zelo popularna uporaba vodiboratorij v Evropi povezujemo z Nemci in Francozi, kovih tehnologij, zdaj se zdi, kot da je potisnjena v ki takšno opremo imajo. Drznost in ideje so tisto, ozadje. Je to točno? kar nas postavlja v ospredje. Če imaš dobro idejo, je relativno enostavno dobiti sredstva za delo. Ne Pri vodikovi tehnologiji je ostalo nekaj manjših samo zase, temveč tudi za druge laboratorije, ki po- težav, ki jih je mogoče rešiti. Vprašanje je, ali je magajo izvesti vse potrebne raziskave. Z drugimi lahko vodikova tehnologija cenovno konkurenčna besedami, potrebno je imeti idejo in koordinirati baterijam. Dejstvo pa je, da so tudi vodikova vozila v bistvu baterijska vozila, ker iz vodika pridobljeevropske projekte. Potem oprema ni problem. na energija delno polni baterije, ki pomagajo pri Kako komentirate informacijo, da Renault uvaja pro- fleksibilni vožnji. Kljub vsemu je ta tehnologija gram Advanced Battery Storage in napoveduje, da zanimiva za tiste, ki veliko uporabljajo avto, in za bo do leta 2020 zgradil največji stacionarni sistem vozila, ki potrebujejo veliko energije. za shranjevanje energije z uporabo akumulatorjev električnih vozil v Evropi. Ali to pomeni dokončno Med vašimi raziskovalnimi dosežki so posebej omenjeni organski katodni materiali, ki naj bi bili prevlado akumulatorjev električnih vozil? ena izmed možnosti za nove akumulatorske sisteme Renault je bil dovolj drzen, ko so drugi mogoče le v prihodnosti? Kaj ste ugotovili in kako pri tem razmišljali o elektromobilnosti. Njihov poslovni poteka sodelovanje s Hondo? načrt je bil tudi malce drugačen od ostalih. Sedaj se akumulatorji počasi vračajo, ker niso več kon- Sodelovanje s Hondo poteka odlično, zanje razvikurenčni. So pa ti akumulatorji v odličnem stanju. jamo dva koncepta. Pri prvem, ki temelji na organRaziskovalci v Renaultu imajo ogromno podat- skih katodah, smo na stopnji izdelave prototipnih kov o delovanju in verjetno predvidevajo, da bo akumulatorjev velikost nekaj Ah, gre za kapaciteto življenjska doba akumulatorjev še dovolj dolga, da akumulatorjev. S tem bomo spoznali, kako delujejo se splača vanje investirati. Je pa imel Renault na in kaj realno lahko od njih pričakujemo. Ravno te začetku veliko podporo francoskih znanstvenikov, dni podpisujemo nadaljevanje druge pogodbe s saj Francija v nobenem trenutku ni zanemarila Hondo, kjer razvijamo nov sistem, ki bo omogočil razvoja sodobnih akumulatorjev. Renault vsekakor še višjo energijsko gostoto. ni osamljen. So še drugi proizvajalci avtomobilov. Katere panoge in pri katerih nišah, ko gre za raVsi tisti, ki imajo trenutno vodilno vlogo. zvoj baterij, bi lahko sodelovala Slovenija? Kaj bo glavna naloga iniciative evropskega partnerstva Vzpon e-mobilnosti pomeni ekspanzivno rast upoza baterije? rabe baterij v avtomobilski industriji. Je razvoj baterijskih sistemov hitrejši kot pri razvoju baterijskih Slovenija vsekakor ima kapacitete tako na znansistemov v energetiki? Kaj pa gospodinjstva? stvenem kot na industrijskem področju. Potrebna Litij v litij-ionskih akumulatorjih ni težava, ker bi bila nacionalna usmeritev in drzni menedžerji, je s povečano uporabo narasla tudi njegova cena, ki bi investirali v nekaj, kar bo dajalo dobiček čez ki pa sedaj odpira možnosti izkoriščanja drugih 5 ali mogoče 10 let. Smo namreč v tranzicijski dobi. virov in ne samo slanih jezer v Južni Ameriki in Avstraliji. Težje je s kobaltom, ki se trenutno na veliko uporablja. Vendar so na trgu že rešitve, kjer A pri vas ste uspešni. V kakšnem položaju je pri razvoju baterij Kemijski inštitut, vaš Odsek za kemijo materialov. Kaj lahko dosežete in ponudite trgu, ali gre bolj za rešitve v laboratoriju?

57

Zelena mobilnost

BicikeLJ

V Mestni občini Ljubljana ste v zadnjem desetletju izvedli številne ukrepe za spremembo potovalnih navad prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane. Do leta 2020 želite doseči, da bo tretjina poti prebivalcev opravljena z javnim prevozom, tretjina s kolesom ali peš, tretjina pa z osebnim vozilom. S katerimi naložbami se boste lahko približali zelenim ciljem?

46 %

V Mestni občini Ljubljana smo v zadnjih 12 letih s trajnostno mobilnostjo precej napredovali. Že leta 2013 se je zelo povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, na okoli 46 %, in sicer na račun voženj z avtomobilom. Ta delež se je z 58 % leta 2003 v 10 letih znižal na približno 41 %. Opažamo pa, da v Ljubljani vse več ljudi kolesari in tudi število potnikov na avtobusih LPP se povečuje. Število uporabnikov Urbane za prevoz z LPP se je povečal za 30 %.

41 %

za 30 %

Za območje Mestne občine Ljubljana je bil sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, saj so v zraku občasno presežene dnevne mejne vrednosti ravni

se je povečalo število uporabnikov Urbane za prevoz z LPP

poti, opravljenih peš in s kolesom leta 2013

poti, opravljenih z avtomobilom leta 2013

februar 2019

V Mestni občini Ljubljana je delež poti s kolesom ali peš že leta 2013 predstavljal 46 %. Povečuje se tudi javni potniški promet. Spremenjen prometni režim na osrednjem delu Slovenske ceste je znižal koncentracije črnega ogljika za 70 %. Naslednje leto bo po Ljubljani vozilo 17 novih hibridnih avtobusov na zemeljski plin, v prihodnjih letih pa bodo vzpostavili tudi linijo z električnimi avtobusi okrog mestnega središča. Za uporabnike bo vožnja brezplačna. Občani in obiskovalci Ljubljane so zeleno identiteto mesta dobro sprejeli in tudi sami s spremembami svojih navad prispevajo k zeleni Ljubljani. Pri pripravi odgovorov so sodelovali: David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL, in Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa.

foto: Doris Kordič

Tanja Pangerl

PODNEBNI DOSJE

136/137

V Ljubljani avtomobil ni več prva izbira za prevoze po mestu

58 136/137

58 postaj 580 koles

74 % Ljubljane je danes pokrite z daljinskim ogrevanjem in plinom

Za 70 % so se znižale koncentracije črnega ogljika, ko smo leta 2015 spremenili prometni režim na osrednjem delu Slovenske ceste in tam omejili dostop osebnim motornim vozilom.

Analiza onesnaženega zraka v zimskem obdobju kaže, da v dneh s preseženimi vrednostmi delcev večino onesnaženja lahko pripišemo individualnim kuriščem. Glede na to, da je danes 74 % Ljubljane pokrite z daljinskim ogrevanjem in plinom, je precejšen del virov onesnaženega zraka zaradi kurišč izven MOL. Ukrepi bi morali biti uvedeni na celotnem območju MOL, ne le v Ljubljani. Kakovost zraka v Ljubljani se v zadnjih letih postopoma izboljšuje. Stopnja onesnaženosti z delci PM10 na merilni postaji Ljubljana – Center je letos najnižja, odkar redno spremljamo onesnaženost z delci od leta 2006. Vsekakor bi morali dolgoročno zmanjševati delež vozil z dizelskimi motorji.

V zadnjem desetletju smo uvedli več ukrepov za trajnostno mobilnost. Na primer širitev območij za pešce, izboljšanje kolesarske infrastrukture in storitev javnega prevoza, uvedli smo sistem izposoje koles BicikeLJ, uredili zelene površine in nove zasaditve … Ko smo leta 2015 spremenili prometni režim na osrednjem delu Slovenske ceste in tam omejili dostop osebnim motornim vozilom, so meritve koncentracij črnega ogljika pokazale, da se je znižal kar za 70 %, medtem ko se na okoliških cestah ni povečal.

Prenavljate tudi javni vozni park z vozili na alternativni pogon, kot je metan, poleti prihodnje leto pa bodo po ljubljanskih ulicah zapeljali prvi hibridni avtobusi, ki bodo kot pogonsko gorivo uporabljali zemeljski plin in elektriko. Zrak bo manj onesnažen?

Tako je. Prihodnje leto bo po Ljubljani zapeljalo 17 novih hibridnih avtobusov na zemeljski plin.

Vozni park Ljubljanskega potniškega prometa smo v obdobju 2007–2017 posodobili s 166 do okolja prijaznimi vozili, ki izpolnjujejo najvišje standarde z oznako EURO 4, EURO 5 in EURO 6.

Več kot tretjino novih avtobusov pa poganja stisnjen zemeljski plin oziroma metan, ki ima nični izpust delcev PM10.

Obenem LPP preizkuša različne pogonske tehnologije, na primer električni pogon, in v prihodnjih letih bomo vzpostavili linijo z električnimi avtobusi okrog mestnega središča. Za uporabnike bo brezplačna. Sicer pa občanom in obiskovalcem nudimo tudi prevoz s šestimi električnimi vozili Kavalir in dvajsetimi električnimi avtomobili Eurban. V javnih podjetjih in zavodih ter službah Mestne občine Ljubljana uporabljamo že več kot 200 vozil na stisnjen zemeljski plin. Od aprila ponovno vozi električni vlakec Urban. Obenem širimo mrežo polnilnic za vozila na stisnjen zemeljski plin.

Sistem izposoje koles Bicikelj je uspešen. Do maja letošnjega leta je bilo že več kot 5 milijonov izposoje koles. Kdo so najpogostejši uporabniki sistema izposoje Bicikelj in kako izbirate lokacije za izposojo koles?

Sistem izposoje koles Bicikelj trenutno vključuje 58 postaj in 580 koles. Od odprtja maja 2011 do danes je bilo opravljenih več kot 5,6 milijona voženj. Občani, ki so najpogostejši uporabniki koles Bicikelj in obiskovalci Ljubljane so zelo zadovoljni s sistemom. Zato prejemamo pobude za širitev. Prvih 30 postajališč smo postavili v širšem mestnem središču, nato pa mrežo širili ob vpadnicah in proti parkiriščem po sistemu P+R, da zagotovimo boljše možnosti za večmodalnost.

Praviloma so postajališča medsebojno oddaljena do 500 metrov. Lokacija je odvisna od potreb, potencialnega števila uporabnikov, lastništva zemljišča, tehnične primernosti, povezav s kolesarsko infrastrukturo, pobud občanov idr. Varnost vseh

februar 2019

foto: Doris Kordič

PODNEBNI DOSJE

trenutno vključuje sistem izposoje koles Bicikelj.

PM10 . Ali k temu največ prispeva promet? Kako s trajnostno prometno politiko zmanjšujete onesnaženost zraka v mestu?

59 136/137

foto: P. Korošec foto: arhiv LPP

David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL, Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa

So pa občani in obiskovalci dobro sprejeli zeleno identiteto mesta in tudi sami s svojim vsakodnevnim ravnanjem prispevajo k temu, da se Ljubljana razvija skladno s trajnostnimi načeli.

PODNEBNI DOSJE

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je leta 2013 sprejel Strategijo razvoja elektromobilnosti v MOL. Leta 2016 smo tako v Ljubljani ponudili souporabo vozil Avant2go podjetja AvantCar. Vsa vozila v sistemu so 100 % električna. Sicer pa v Ljubljani deluje več kot 100 električnih polnilnic in na javnih površinah je njihova uporaba brezplačna.

Ljubljanski potniški promet izvaja projekt Prevoz na klic že od leta 2009. Najprej je bil namenjen starejšim občanom v mestnem središču, ki so si olajšali potovanje s prevozom na električnem Kavalirju. S šestimi Kavalirji smo doslej brezplačno

foto: P. Korošec

udeležencev v prometu zagotavljamo z različni- prepeljali že več kot 1,3 milijona potnikov. Nato mi ukrepi. Mislim predvsem na infrastrukturne smo projekt razširili v Prevoz na klic na mestnih ureditve in ozaveščanje. Prometne površine in avtobusih za osebe, ki potrebujejo za vstop na avjavne prostore urejamo skladno z zakonodajo in tobus klančino ali voznika. Od leta 2016 Prevoz na usmeritvami za zagotavljanje večje varnosti v klic z električnimi E-Urbani uporabljajo potniki na prometu ter s strokovno presojo v sodelovanju z manj naseljenih področjih. Potnike v času promerazličnimi deležniki omejujemo hitrost in nadzira- tnih konic zapelje redna linija z avtobusom, izven mo dogajanje v prometu. Predvsem pa ozaveščamo prometne konice pa po predhodni napovedi, dve o odgovornem ravnanju v prometu. Sledimo ciljem, uri prej, velja Prevoz na klic z osebnim vozilom na ki jih izpostavlja Resolucija o nacionalnem progra- električni pogon Eurban. mu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 Kako naprej s trajnostno mobilnostjo? do 2022 ter »Viziji 0«.

Največji izziv je sprememba miselnosti ljudi, da vsaj za kratke razdalje ni potrebno vedno uporabiti Nič smrtnih žrtev in nič hudo avtomobila. Opažamo, da avtomobil ni več prva telesno poškodovanih oseb zaradi izbira pri prevozih po mestu. Še vedno pa veliko ljudi nerga ob cestnih zaporah, ki lahko povzročijo prometnih nesreč v Sloveniji. zastoje. Toda cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo, kar morajo ljudje upoštevati in izkazati Pri tem je Mestna občina Ljubljana prva v Sloveniji, razumevanje. Dejstvo je, da s svojim vozilom gnečo ki je podpisala Zavezo z javno podporo aktivno- povzročajo tudi sami. Temu se lahko izognejo, če stim Vizije 0 zavoda Varna pot. premišljeno načrtujejo potovanje, če se pravočaLeta 2016 ste vzpostavili tudi sistem souporabe sno odpravijo na pot, preverijo aktualno stanje vozil, t. i. »car sharing«. Vozni park je v celoti se- prometa, poiščejo obvoze in uporabljajo možnosti, stavljen iz električnih avtomobilov. V testni fazi je ki omogočajo hitrejše potovanje glede na dano tudi storitev prevoza na klic z osebnimi vozili na situacijo. elektriko – Eurban. Kako je zaživel sistem souporabe vozil »car sharing« in kako?

› 1,3 mio.

foto: Doris Kordič

februar 2019

foto: Doris Kordič

foto: Doris Kordič

potnikov smo doslej brezplačno prepeljali s šestimi Kavalirji.

V razvoju tehnologij kolesnih elektromotorjev so prva izbira na trgu Urška Košenina

februar 2019

foto: in-wheel.com

Za zmanjšanje emisij se mora največ spremeniti v prometu.

Pri vozilih. Ena izmed rešitev so električni avtomobili. Svoj kos pogače na svetovnem trgu elektrifikacije prometa si skušajo s t.i. kolesnimi elektromotorji odrezati tudi pri podjetju Elaphe. “Zanimanje trga za tovrstno tehnologijo v nekaterih primerih že presega razpoložljive kapacitete,“ je povedal Aleš Dobnikar, komercialist v prodaji in marketingu podjetja. Podjetje že išče rešitve za povečanje kapacitet in standardov v proizvodnji, ob tem pa razvijajo tudi nove produkte. V Sloveniji, med prvimi na svetu, proizvajajo tovrstne elektromotorje v pilotni proizvodnji, na Kitajskem pa so pred kratkim vzpostavili linijo za večje serije. 80 motiviranih razvojnikov v podjetju Elaphe premika meje.

foto: in-wheel.com

60 136/137

PODNEBNI DOSJE

E – mobilnost v Sloveniji

Zgoraj: dizajnerski koncepti portugalskega dizajnerja Fabia Morens-a, v katere so vključeni Elaphe kolesni motorji in prikazujejo smernice prihodnosti z in-wheel motorji.(vir: Elaphe)

Zato iščemo primerne rešitve za več kapacitet in dvig standardov v proizvodnji, ob tem pa razvijamo tudi nove produkte. V Sloveniji proizvajamo tovrstne elektromotorje v pilotni proizvodnji, na Kitajskem pa smo pred kratkim vzpostavili linijo za večje serije. V pilotni proizvodnji trenutno proizvajamo štiri tipe motorjev, s čimer zadostimo potrebam vozil od najmanjših do največjih v segmentu osebnih in dostavnih vozil.

Na trgu je vse več vozil z električnimi ali hibridnimi pogonskimi sistemi, velike investicije pa potekajo tudi na področju baterij in sami zasnovi vozil.

Kakšno je vaše mnenje o skladiščenju energije in tehnološkem razvoju baterij, kako se v e-promet s svojim znanjem in inovacijami vključuje Slovenija?

Tehnološki razvoj komponent sledi tem trendom.

Vsako leto se pojavijo izboljšave skoraj na vseh področjih električnih sistemov. Inovacije so na področju stalnica. Pričakujemo, da bodo prodori pri tehnološkem razvoju baterij pomembno vplivali na učinkovito rabo energije ob manjših težah komponent. S tem bomo v praksi ponudili konkretne rešitve in podprli vsesplošno zanimanje za elektrifikacijo. V našem podjetju stalno dokazujemo, da z znanjem in inovacijami dosegamo visoko mero prepoznavnosti v svetovnem merilu. Tudi pri drugih slovenskih podjetjih, ki se ukvarjajo z inovativnimi rešitvami na področju e-prometa, zaznavamo podobne signale. Za nas pravzaprav ni tako pomembno, od kod pride električna energija. Nujno je, da je čista, pri čemer pa zalogovnik energije zelo vpliva na zasnovo vozil. Torej smo posredno pozorni na te trende.

Prav elektrifikacija vozil naj bi v Sloveniji odprla veliko novih delovnih mest. Kakšne priložnosti za razvoj elektromobilnosti ima Slovenija, kje so ovire? Koliko so realne napovedi, da lahko Slovenija

foto: osebni arhiv

136/137

61 Zanimanje trga za tovrstno tehnologijo pa v nekaterih primerih že presega razpoložljive kapacitete.

Slovenija ima na področju elektrifikacije veliko atributov, da postane ena vodilnih držav v e-mobilnosti. Okolje je primerno za razvoj in inovacije, pa tudi proizvodnjo tovrstnih izdelkov. Pozitivna je bližina evropskih trgov in vsesplošna tendenca k ukrepom za čistejše okolje v evropskih državah.

Z odpiranjem novih delovnih mest in ohranjanjem visoke odgovornosti do okolja in družbe lahko Slovenijo postavimo na zemljevid najbolj naprednih držav na področju e-mobilnosti.

Aleš Dobnikar, Elaphe

Kot vedno pa bo naloga države, da strateško spodbuja investicije v tehnološki razvoj in infrastrukturo. Tu je prostor za izboljšave. Svojih avtomobilskih proizvajalcev nimamo in smo majhni, zato je vsak korak nekoliko težji. Upamo seveda, da stvari ne bodo šle v napačno smer.

Načrtujete velikoserijsko proizvodnjo vaših produktov? Ali nameravate proizvodnjo razširiti v Sloveniji ali tudi v tujini, saj načrtuje povečan obseg proizvodnje? Boste potrebovali dokapitalizacijo?

Partnerji?

Naredili smo že pomembne korake k industrializaciji in velikoserijski proizvodnji. Prav v tem času se ukvarjamo s postavitvijo linije na Kitajskem, na kateri lahko demonstriramo procese, s katerimi bo mogoča proizvodnja tudi do 200.000 enot letno.

Trenutnih potreb za takšne številke produktov sicer še ni, pripravljamo pa se na to, da bo proizvodnja razširjena tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

PODNEBNI DOSJE

Današnja vozila so v osnovi grajena okoli delov za pogon. Prihodnja vozila z našimi pogoni pa ne bodo potrebovala množice delov, povezanih v pogonske sklope. S tem bodo omogočene napredne rešitve pri dizajnu novih, energetsko učinkovitih, prostornejših, lažjih in bolj varnih vozil. Vsekakor avtomobilski trg v vedno večji meri prepoznava značilne prednosti naših kolesnih motorjev. Pri tem gre za ekonomske in seveda okoljske prednosti. Za avtomobilske proizvajalce bo to v praksi pomenilo časovne prihranke v celostnem procesu razvoja. Hkrati bodo avtomobili lahko bolj usmerjeni k vozniku oziroma potniku pri avtonomnih vozilih.

postane center e-mobilnosti v Evropi?

Strateško bo za nas pomembno, da proizvodnja ostaja blizu razvoja.

Za izvedbo tega koraka se pogovarjamo z različnimi strateškimi partnerji, smo pa na pravi poti in delamo korake premišljeno in postopoma.

Sodelovanje s kitajskimi partnerji za kitajski trg se je za nas pokazalo kot dobro in koristno, seveda pa je vsako tako sodelovanje povezano tudi z določenimi izzivi.

Kakšne so ambicije kitajskih proizvajalcev vozil na področju elektrifikacije, kakšno je sodelovanje?

Bodo vozila z vašim kolesnim pogonom lahko najprej kupovali v Aziji?

Tempo preskoka na področju elektrifikacije se na Kitajskem precej razlikuje od tistega v Evropi.

Razlog je prav gotovo v manjši obremenjenosti Kitajske v zvezi s prehodom na ekološka vozila, saj sami dobro razvite tehnologije motorjev z notranjim izgorevanjem nimajo. Imajo pa vse potrebne resurse za prehod na električna vozila in se zato strateško posvečajo novim tehnologijam.

Slovenija ima na področju elektrifikacije veliko atributov, da postane ena vodilnih držav v e-mobilnosti.

februar 2019

V Sloveniji ste začeli z redno proizvodnjo inovativnega pogona za vozila z elektromotorjem v kolesu.

Kakšen je obseg proizvodnje, kakšno je zanimanje trga? Katere prednosti ima? Ekonomske, okoljske?

62 136/137 februar 2019

foto: www.shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

Električni prevoz se je tudi zaradi velikega števila Načrti? že obstoječih lažjih prevoznih sredstev, mislim na V skladu z našo vizijo želimo pri tehnologiji električne skuterje, pri uporabnikih bolj etabliral. kolesnih elektromotorjev postati najboljša oziTu seveda igrajo vlogo tudi ukrepi na politični ravni roma prva izbira avtomobilskih proizvajalcev. Z in povečana potreba po manjšem onesnaženju, inovacijami v tehnologiji dolgoročno načrtujemo sploh v velikih kitajskih mestih. Potrebujejo učinrevolucijo v segmentu osebnih vozil in nišnih trgov kovite in čistejše prevoze. Vsekakor pričakujemo, v ekosistemih mobilnosti in industrije. Naši strada se bodo največji preskoki najprej zgodili prav na teški cilji v prihodnje pa so, da utrdimo ugled visoazijskih trgih in da bo tam tudi naša tehnologija. kotehnološkega ekološkega podjetja v svetovnem Gorazd Gotovac, vodja tehnološkega razvoja in merilu in da smo najboljši partner našim strankam raziskav, je bil s strani portala Automotive News in uporabnikom. Kot podjetje bomo vedno stremeEurope okronan za izjemne dosežke na področju li k visokim moralnim standardom in utrjevanju managementa pri razvoju elektrifikacije v avtomo- statusa delavcu prijaznega podjetja. bilski industriji. Kako Evropa prepoznava, stroka in Koliko bo elektrifikacija prometa prispevala k omitrg, vaše inovativne dosežke? litvi podnebnih sprememb?

Dr. Gorazd Gotovac je kot vodja tehnološkega V Elaphe predano sledimo ciljem na področju porazvoja in raziskav v podjetju Elaphe izjemno večanja učinkovite rabe energije. pripomogel k dosežkom in prepoznavnosti v svetovnem merilu. Vendar za njim stoji velika ekipa več kot 80 motiviranih razvojnikov, ki so vsak Vsekakor verjamemo, da bo na svoj način pripomogli k tej nagradi. To visoko elektrifikacija prometa v veliki meri priznanje v krogih avtomobilske industrije ''Rising pripomogla h čistejšemu okolju Star in Automotive'' nedvomno dokazuje, da nas in blagodejno vplivala na okoljske stroka na tem področju ni spregledala in da ceni spremembe, s tem pa tudi na izjemne razvojne dosežke. Ker gre za nagrado za vsesplošno kvaliteto življenja. vodenje, pa je s tem prepoznan tudi tržni potencial, ki ga predstavlja tehnologija, razvita v Elaphe.

S strani podpredsednika Evropske komisije za energijo Maroša Šefčoviča smo bili prepoznani kot Seveda bomo morali ljudje kot družba pametno eno najbolj pomembnih in inovativnih podjetij v ravnati tudi na drugih področjih, ne samo na evropskem prostoru na področju elektrifikacije. področju prometa. Mislim na proizvodnjo in diNaši dosežki so bili tako izpostavljeni na največji stribucijo energije. Je pa zagotovo tehnologija, ki Evropski konferenci za transport in energetiko jo razvijamo, po našem mnenju najboljša rešitev med vsemi uglednimi udeleženci. Taka priznanja v določenih segmentih mobilnosti za učinkovit seveda pripomorejo k vsesplošnemu ugledu glav- prehod k čistejšim tehnologijam. nih akterjev in podjetja kot celote

63

Onesnaženost zraka in zdravje

PODNEBNI DOSJE

V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. Kakšne so posledice onesnaženosti zraka na zdravje?

V zadnjih desetletjih so bili v velikih epidemioloških raziskavah dodobra raziskani in objavljeni različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 tako pri odraslih kot pri otrocih. Onesnažen zunanji zrak, ki nastaja ob prometnih ulicah in ob individualnih kuriščih predstavlja prisotnost različnih in kompleksnih mešanic kemikalij PM (angl. particulate matter) ali trdih delcev, ogljikovega monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO2), metana in dušikovih oksidov (NOx).

Onesnažen zunanji zrak, ki nastaja ob prometnih ulicah in ob individualnih kuriščih predstavlja prisotnost različnih in kompleksnih mešanic kemikalij PM.

februar 2019

Individualna kurišča pozimi prispevajo velik del k onesnaženosti zunanjega zraka. Posledice niso vidne le na okolju, ampak tudi na zdravju prebivalcev. Kot pravi Simona Perčič dr. med., spec. jav. zdrav., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so nedavne epidemiološke raziskave pokazale povezanost tudi med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Vplivi na zdravje dihal in srčno-žilni sistem se dodatno potencirajo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji, otroci in starostniki.

Zato je v času povečanih koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku dobro upoštevati priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se nanašajo tako na omejeno gibanje v zunanjem okolju kot na uporabo ustreznih malih kurilnih naprav in goriv.

foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

136/137

Za manj emisij ne le tehnološka prenova, tudi temeljit nadzor trga

64 136/137

PODNEBNI DOSJE

Tudi sami lahko prispevamo k nižjim koncentracijam različnih onesnaževal zunanjega zraka, tako da v mestih manj uporabljamo vozila in več uporabljamo vožnje s kolesom, z javnim prometom.

Onesnaženost zraka z delci PM je med pomembnejšimi vplivi na zdravje ljudi. Velik del k temu v zimskem času prispevajo male kurilne naprave.

Kako delci PM vplivajo na zdravje ljudi?

Glede kurjenja v individualnih kuriščih pa velja, da uporabljamo kvalitetno kurjavo, ne mokrih drv, plastike in podobnega in skrbimo za primerno usposobljene dimnike.

Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine delce (PM2,5) in ultra-fine delce (UFP) ali nano delce (NP) manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo preko pljučnih alveolov in Priporočila NIJZ so dosegljiva na spletni strani vstopijo v krvni obtok. Povzročijo različne zdra- http://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ vstvene učinke. Čim manjši so delci po velikosti pm_priporocila_za_prebivalce_jesen_2018.pdf (UFP), tem bolj je škodljiv njihov učinek na zdravje.

Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših Kako merite vzročno povezavo med onesnaženodelcev preko membrane celic neposredno v krvni stjo zraka in zdravjem ljudi? obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu. Vzročno povezanost med onesnaženjem zraka in Škodljiv je učinek v večini telesnih tkiv. zdravjem ljudi merimo z epidemiološkimi raziS katerimi ukrepi se lahko omejijo njihovi izpusti skavami. To pomeni, da ocenimo onesnaženost zraka (podatke dobimo na ARSO) in to povežemo oziroma kateri ukrepi so najbolj učinkoviti? s statističnimi metodami z umrljivostjo in/ali Predvsem naj bodo pozorne ranljive populacijske obolevnostjo v posameznih delih (Upravne Enote, skupine. V času povišanih koncentracij različnih Občine, Statistične regije) po Sloveniji. onesnaževal v zunanjem zraku, mislim na prometne konice, bližino domovanj ob večjih cestah, Male kurilne naprave na trdno gorivo potrebujejo pozimi, ko pride do temperaturne inverzije v tehnološko prenovo. Kaj lahko k temu prispevata kotlinah, se umaknemo v stanovanje in zapremo energetska in okoljska politika?

foto: www.shutterstock.com

okna. Stanovanja zračimo zgodaj zjutraj in zve- Ministrstvo za infrastrukturo čer. V času povišanih koncentracij ne izvajamo telesnih aktivnosti na prostem. Predvsem v času V Sloveniji je v uporabi veliko malih kurilnih prometnih konic ob velikih cestah lahko izberemo naprav vprašljive kakovosti z emisijami dimnih manj prometno območje. Otroci naj se gibajo zunaj plinov, ki pri starejših napravah presegajo veljavno ali naj gredo na sprehode v času, ko koncentraci- Uredbo zahtevane emisijske vrednosti. Na podroje padejo. Tudi sami lahko prispevamo k nižjim čju energetske in okoljske politike lahko s subvenkoncentracijam različnih onesnaževal zunanjega cijo Eko sklada pridobimo nepovratna sredstva za zraka, tako da v mestih manj uporabljamo vozila male kurilne naprave na lesno biomaso. Okoljska in več uporabljamo vožnje s kolesom, z javnim politika za male kurilne naprave pa je v pristojnoprometom, v prihodnosti pa bodo tudi električna sti Ministrstva za okolje in prostor. Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v okviru Operativnega vozila prispevala k manjši onesnaženosti.

februar 2019

Na področju energetske in okoljske politike lahko s subvencijo Eko sklada pridobimo nepovratna sredstva za male kurilne naprave na lesno biomaso.

• Uredbo Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2019/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo za male kurilne naprave za centralno ogrevanje do 500 kW toplotne moči od 1. 1. 2020 dalje;

Tehnološka prenova malih kurilnih naprav sama po sebi še ne zagotavlja izboljšanje kvalitete zraka in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Nove, tehnološko učinkovitejše male kurilne naprave se morajo pričeti množično uporabljati kot nadome• Uredbo Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. apristilo za stare kurilne naprave. To je možno doseči la 2015 o izvajanju Direktive 2019/125/ES na več načinov: Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za • podeljevanjem subvencij za zamenjavo starih okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov na trdno gorivo za enosobne kurilne naprave kurilnih naprav z novimi. Subvencije so preddo 50 kW toplotne moči od 1. 1. 2022 dalje. met javnih pozivov Eko sklada, ki pridobiva finančna sredstva za to aktivnost iz Sklada za Omenjeni uredbi prvič uvajata okoljske zahteve za podnebne spremembe. Upravlja ga Ministrstvo male kurilne naprave z vidika emisij in energetske za okolje in prostor. Višina subvencij v letu 2018 učinkovitosti za celotno EU. Skladnost malih kuje 50 % oziroma 60 % za območja občin, ki imajo rilnih naprav z uredbama se bo izkazovala kupcu sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka; kurilne naprave s CE znakom.

• s temeljitim nadzorom trga oziroma ponudbe novih malih kurilnih naprav. Nadzor trga je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Na trg (in v uporabo) se lahko dajejo samo male kurilne naprave, ki zadostijo emisijskim zahtevam v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav; • s sprejetjem in objavo metodologije za meritev emisij iz malih kurilnih naprav na trdna goriva v Uredbi o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah.

Nadzor trga bo od omenjenih datumov lažji, saj kupec ne bo mogel več kupiti neustrezne male kurilne naprave v državah EU. Trenutno stanje namreč omogoča, da kupec kupi malo kurilno napravo v kateri od sosednjih držav, kjer so morebiti emisijsko-energetske zahteve manj zavezujoče kot v Sloveniji.

16 mio. EUR nepovratnih sredstev se je dodelilo na dveh razpisih, ki jih je pridobilo

27 projektov.

50 % oz.

60 % je višina subvencij v letu 2018 za območja občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

februar 2019

Ministrstvo za okolje in prostor

136/137

65 programa za izvajanje Evropske kohezijske politike Meritve emisij na malih kurilnih napravah na v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Trajnostna tekoča in plinasta goriva se redno izvajajo že leta. raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja« Za male kurilne naprave, ki ne dosegajo emisijskih in prednostne naložbe »Spodbujanje proizvodnje zahtev, izda izvajalec dimnikarske storitve zapiin distribucije energije« objavili že dva razpisa za snik za odpravo pomanjkljivosti in rok za njihovo sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovlji- odpravo. Neupoštevanje zahtev zapisnika se kave vire energije (DO OVE). Na dveh razpisih se je sneje vodi kot postopek s strani Inšpektorata za dodelilo več kot 16 mio € nepovratnih sredstev, ki okolje in prostor. Podoben pristop bi bilo potrebno jih je pridobilo 27 projektov. V prihodnjem letu se uvesti tudi za male kurilne naprave na trdna goriva. bo objavil dodaten razpis za nepovratna sredstva Tehnološka prenova malih kurilnih naprav bo za DO OVE. ustrezno prenesena v vsakdanjo uporabo z:

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

foto: www.shutterstock.com

Simona Perčič dr. med., spec. jav. zdrav., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Med občinami še premalo odziva, drugače je na Primorskem A. L. Občine imajo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb, saj so individualna kurišča in promet med največjimi viri emisij CO2 v ozračje.

Za celovit pregled nad stanjem in aktivnostmi občin na področju podnebnih sprememb je Institut Jožef Stefan razvil aplikacijo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti. Vanj se je med prvimi pridružila Občina Divača, kjer so prepoznali vrednost spremljanja ključnih kazalnikov in primerjanja podatkov z ostalimi občinami, kar je vzajemna spodbuda. Kot pravi Boštjan Mljač iz lokalne energetske agencije GOLEA, ki skrbi za energetsko področje Občine Divača, jim spremljanje kazalnikov preko Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti omogoča tudi izmenjavo dobrih rezultatov, idej in izkušenj z drugimi občinami.

foto: www.shutterstock.com

66 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Lokalni semafor podnebnih aktivnosti

Zakaj ste se vključili v projekt Lokalni semafor podnebnih aktivnosti in kakšne konkretne koristi prinaša sodelovanje? Kakšno spodbudo vam daje primerjava dosežkov z drugimi občinami?

Občina je pred leti izdelala lokalni energetski koncept in pričela z izvajanjem posameznih načrtovanih ukrepov. Kasneje smo pristopili tudi h Konvenciji županov. Izdelali smo Akcijski načrt na področju trajnostne energetike (t. i.

SEAP), ki ga bomo v prihodnje nadgradili v SECAP. Naši napori pri izvajanju ukrepov na področju trajnostne rabe energije so bili opaženi in nagrajeni.

Leta 2013 je bila Občina Divača najbolj energetsko učinkovita med malimi občinami po izboru natečaja Energetika.NET. V okviru enakega natečaja smo leta 2017 prejeli še posebno priznanje za aktivnosti na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Občina na področju energetske učinkovitosti sodeluje z lokalno energetsko agencijo GOLEA. Gotovo drži rek: »If You Can't Measure It, You Can't Manage It« (česar ne moreš meriti, ne moreš upravljati). Prav zato smo se odločili, da pristopimo v projekt Lokalni semafor podnebnih aktivnosti in spremljamo ključne podatke in kazalnike. Ne nazadnje se tako lažje primerjamo z ostalimi občinami. Doseženi rezultati so spodbudni in nas motivirajo za nadaljnje delo.

67 Med ukrepi v aplikaciji Lokalni semafor podnebnih aktivnosti spremljamo energetsko prenovo stavb, vpeljevanje ekološkega kmetovanja, ločevanje odpadkov, trajnostno mobilnost in druge.

Spremljanje omogoča izmenjavo dobrih rezultatov, idej in zkušenj iz različnih področij med občinami. Sicer pa portal prikazuje aktivnosti občin na področju blaženja podnebnih sprememb s 56 kazalniki. Do jeseni 2018 se je k semaforju aktivno priključilo 10 občin, od tega 5 primorskih.

Postopno bomo energetsko sanirali tudi vaške domove. Izziv pri njihovi sanaciji je pridobitev potrebnih finančnih virov, saj so te stavbe relativno malo v uporabi in je posledično učinek energetske sanacije nizek. Te projekte zato ni smiselno prijavljati na razpise za sanacijo občinskih javnih stavb LS oziroma JOB, ker je višina pridobljenih sredstev odvisna od višine zagotovljenih prihrankov energije. Finančne vire je potrebno pridobiti iz drugih razpisov (kultura, razvoj podeželja, itd.).

136/137

Kaj pa na vasi?

foto: osebni arhiv

Katere okoljske kazalnike spremljate?

Aktivno sodelujemo tudi na področju promocije elektromobilnosti. Postopoma se v občini širi mreža polnilnic za električna vozila. Od letos Občina uspešno pridobiva sredstva za izvedbo uporabljamo električni avtomobil za potrebe obukrepov v energetsko učinkovitost iz številnih činske uprave.

Boštjan Mljač iz lokalne enervirov. Energetska učinkovitost je tista, ki omogoča getske agencije GOLEA povrnitev vloženih sredstev v obliki denarnih pri- Kako se na ukrepe odzivajo prebivalci? hrankov. Zaradi manjše rabe energije je izrednega Eden od izzivov, ki nas čaka v prihodnje, je prenos pomena tudi za okolje in zmanjšanje emisij. Vire dobrih praks na občane. Zadnja leta si prizadevasredstev za energetsko učinkovite tehnologije in mo ozaveščanje in informiranje javnosti v okviru sanacije je občina pridobila iz naslova MZI za sana- energetske svetovalne pisarne Ensvet Divača. cijo javnih objektov, kot so OŠ in Vrtec Senožeče, OŠ Divača, Zdravstvena postaja Divača in POŠ Vreme. Glede na to, da vaša občina leži na kraškem obPo pridobitvi nepovratnih sredstev Eko sklada smo močju, kaj prednostno zahteva varovanje okolja? zgradili nov nizkoenergijski Vrtec Divača. Iz progra- Na območju naše občine se nahajajo Škocjanske ma SLO–IT je bila financirana sanacija objekta t. i. jame s podzemnim rečnim kanjonom. Gre za postare OŠ, kjer sedaj poteka pouk glasbene šole, v le- memben spomenik, ki je vpisan v svetovno dedielektričnih koles, ki so na tošnjem letu pa zaradi prostorske stiske na matični ščino UNESCO. Park Škocjanske jame se vključuje voljo za brezplačno izpošoli tudi dva oddelka osnovne šole. Velja dodati, da v različne EU projekte na področju trajnostne rabe sojo, so med drugim v je občina koristila pridobljena sredstva EIB (preko energije in trajnostnega prometa. V Parku so med okviru projekta MobiTour projekta ELENA) za pripravo dokumentacije za drugim v okviru projekta MobiTour pridobili 15 pridobili v Parku. projekte energetske učinkovitosti. V zadnjih letih električnih koles, ki so na voljo za brezplačno izso bili v občini Divača sanirani vsi večji občinski posojo. Prav tako postopoma opremljajo parkirišča javni objekti, kjer raba energije predstavlja skupno s polnilnicami za električna vozila. Če hočemo to več kot 80 % rabe energije občinskih javnih stavb. naravno znamenitost ohranjati v sedanjem stanju, Dejanski strošek nakupa energije v javnih stavbah moramo seveda biti pozorni in precej truda vlagati se je na letnem nivoju zmanjšal za 40.000 EUR. v okoljevarstvo.

foto: osebni arhiv

foto: Dejan Suc

15

PODNEBNI DOSJE

Katere ukrepe za zmanjševanje emisij TGP v občini ste sprejeli? Kakšni so učinki?

Divača iz zraka

februar 2019

Sanirana Osnovna šola Divača

S celostnim energetskim upravljanjem do boljšega načrtovanja naložb Tanja Pangerl Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih in mestih postaja vse pomembnejši element v paradigmi pametnih mest in skupnosti. Prepoznani trendi na področju podnebnih sprememb od lokalnih skupnosti in mest zahtevajo odgovornejše načrtovanje razvoja, z jasno opredeljenimi ukrepi in cilji, ki bodo pripomogli k pospeševanju razogljičenja urbanih okolij, krepitvi sposobnosti prilagajanja na neizogibne vplive podnebnih sprememb in omogočanju varne, samozadostne, trajnostne in cenovno dostopne energije.

Kot pravi Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual, je na področju izvajanja dejavnosti energetskega upravljanja čas za uvedbo celovitih rešitev.

Pri celovitem energetskem upravljanju igrajo poleg znanja in zavez na najvišji ravni ključno vlogo tudi dostopnost podatkov. Sprva so v Envirodualu razvili Smart City - energetsko podnebno platformo za svoje potrebe, kmalu pa se je pokazala za nepogrešljivo tudi za občine. Gre za bazo podatkov, ki omogoča poglobljeno analizo in pregled ter trajnostno energetsko načrtovanje in upravljanje v lokalnih skupnostih.

foto: www.shutterstock.com

68 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Energetsko podnebna platforma

Prakse energetskega upravljanja v lokalnih skupnostih se močno razlikujejo.

Kje je največ razlik in za katere ukrepe energetskega upravljanja se v občinah najpogosteje odločijo?

Zavedanje, da se področja, ki so bila obravnavana ločeno, morajo obravnavati celostno, je vse bolj prisotno. V nekaterih občinah je mogoče zaznati celostne pristope, bi pa takšnih občin lahko bilo odločno več. Razlogov za takšno stanje je seveda več. A eno izmed dejstev zagotovo je, da je večina občin odvisnih od razpisanih državnih nepovratnih sredstev za te namene.

Glede na naše izkušnje občine k bolj inovativnim ukrepom povečini pristopajo predvsem v primeru uspešno pridobljenih evropskih nepovratnih sredstev skupaj s konzorcijskimi partnerji. Seveda obstajajo tudi izjeme.

Energetsko upravljanje v posamezni lokalni skupnosti v RS po naši oceni v veliki meri variira od izpolnjevanja zakonskih zahtev vse do prostovoljnega pristopa k pobudam, kot je npr. Konvencija županov. Izkušnje kažejo, da se energetsko upravljanje lahko razume kot tehnična funkcija skozi obratovanje in vzdrževanje energetskih javnih sistemov in objektov, lahko kot okoljski vidik, stroškovno mesto itd. Ponekod se energetsko upravljanje lahko zaključi že z vzpostavljenim energetskim knjigovodstvom.

S spremembami zakonodaje je energetika postala sestavni del prostorskega načrtovanja, prav tako pa se morajo pri načrtovanju upoštevati cilji na področju kakovosti zraka, kar je zelo pomembno in kaže na to, da tudi država spodbuja celostni pristop.

Kaj bi morale občine postaviti v ospredje pri pripravi Lokalnega energetskega načrta in pri energetskem upravljanju?

Menim, da je to ravno celostni pristop oziroma celostno energetsko upravljanje, ki omogoča občinam, da nastopajo tudi v vlogi investitorja, proizvajalca energije, morda dobavitelja, inovatorja ter seveda zelo pomembno

69 Katere podatke vključuje energetsko podnebna platforma in kako prispeva k učinkovitemu energetskemu upravljanju v občinah?

Nekatere izmed funkcionalnih lastnosti so npr. prikaz potenciala za izrabo lokalnih OVE, podatki o rabi energije na naselje ali na objekt natančno, omejitve v prostoru zaradi zahtev na področju kakovosti zraka, podnebni kontekst itd. Energetsko podnebna platforma, kljub poenostavitvam, omogoča dostop do podatkovnih baz ter s tem poglobljene analize in pregledovanje. Dolgoročno gledano je namreč eden izmed namenov energetsko podnebne platforme spodbuditi tiste naložbe v lokalnih skupnostih, ki bodo pospešile razogljičenje ter prispevale k samozadostnosti urbanih okolij, zato morajo biti podatki na voljo in v takšni obliki, da lahko do njih poleg občin dostopajo tudi gospodarski subjekti in izobraževalno raziskovalne razvojne inštitucije ter tako planirajo svoje aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali v lokalnih skupnostih. Odločitev o tem kateri podatki so na voljo je stvar posamezne lokalne skupnosti.

Energetsko upravljanje med drugim, kot ste omenili, zahteva povezovanje podatkovnih baz. Nekateri podatki, na podlagi katerih se odločamo o nadaljnjem ukrepanju, ne potrebujejo stalne ažurnosti, nekateri pa zagotovo. Zaradi kompleksnosti področja je lahko to precej zamudno in neučinkovito. Še posebej takrat, ko bi informacijo potrebovali, pa ta ni neposredno dostopna oziroma z njo ne razpolagamo. Za pridobitev kvalitetnega rezultata je zato potrebna izdelava novih analiz, pridobitev novih podatkov in izračunov, kar postopke pri izdelavi kvalitetnih in strokovno utemeljenih ukrepov zavleče. V energetskem upravljanju »ad hoc« odločitve namreč niso zaželene oziroma bolje rečeno, so lahko škodljive. Pri tem pa ne gre le za manjkajoče podatke, ampak tudi za podatke, ki so sicer na voljo, pa niso več verodostojni. Zato so podatki, ki jih vključujejo obstoječi dokumenti, velikokrat zastareli. S sprejetjem Pravilnika o Načrtujete tudi nadaljnji razvoj energetsko podmetodologiji in obvezni vsebini lokalnega ener- nebne platforme? getskega koncepta se je pristop k energetskemu Tako je, v okviru dolgoletne dejavnosti energetupravljanju dodatno poglobil. Med drugim opre- skega upravljanja občin smo prepoznali potrebo v deljuje, da je potrebno za vsa obravnavana območja lokalnih skupnostih in mestih po uvedbi rešitev, ki priprave prostorskih načrtov občin opredeliti in bi omogočile ovrednotenje onesnaženih območij, kartografsko prikazati usmeritve na nivoju stavbe načrtovanje bolj prilagojenih ukrepov za reševanje oziroma parcele, pri čemer morajo biti opredeljeni problematike ter pristope, ki bi omogočili preverenergetski potenciali za uporabo OVE in tehnolo- janje doseganja načrtovanih ciljev trajnostnega gije za izkoriščanje OVE, kar je sila zahtevno, v razvoja lokalne skupnosti in mest. Zastavljeni kolikor za to ni izdelanih ustreznih podlag. izziv projekta je tako razviti inovativno rešitev v Razvili ste Smart City - energetsko podnebno plat- okviru obstoječe energetsko podnebne platforme, formo, ki občinam in drugim omogoča pripravo, s poudarkom na povezovanju področja kakovosti načrtovanje in izvajanje prehoda v nizkoogljičnost. zraka in energetike.

136/137

foto: osebni arhiv

Energetsko podnebna platforma v svoji najbolj osnovni obliki res predstavlja digitalizacijo Lokalnega energetskega načrta, vendar zaradi omogočenih funkcionalnosti občutno presega okvire, ki so zastavljeni znotraj lokalnih energetskih konceptov. Kot energetski upravljavci občin in izdelovalci lokalnih energetskih konceptov smo energetsko podnebno platformo sprva razvili za svoje potrebe, kaj kmalu pa je postala nepogrešljiva tudi s strani občin. Njeno delovanje je namreč sila preprosto. Temelji na prostorskem prikazu, zato je tudi celovitost energetskega upravljanja s strani občin bolje razumljena. Z integracijo in povezovanjem vrste podatkovnih baz uporabnikov seveda ne obremenjujemo, gre namreč za velik Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual delež samodejnega posodabljanja podatkovnih baz.

S tem zagotavljamo ažurnost in večjo uporabnost.

Podatki se prikazujejo znotraj aplikacije, lahko pa se generira celotno poročilo oziroma lokalni energetski koncept občine, ki v nadaljevanju predstavlja odlično osnovo za nadgradnjo njegovih vsebin.

Posebno pozornost smo namenili tudi načrtovanju ukrepov, kazalnikom in poročanju.

PODNEBNI DOSJE

Energetsko upravljanje vsebuje veliko količino podatkov, ki pa so pogosto razpršeni med različne vire, so neažurni, težko obvladljivi idr. Kako to vpliva na energetsko upravljanje ter na kakšen način pridobivati in shranjevati podatke, da bodo pripomogli k učinkovitemu energetskemu upravljanju?

Gre za digitalizacijo Lokalnega energetskega načrta.

Kako energetsko podnebna platforma deluje?

Delovanje energetsko podnebne platforme je namreč sila preprosto.

Temelji na prostorskem prikazu, zato je tudi celovitost energetskega upravljanja s strani občin bolje razumljena.

februar 2019

motivatorja. Kot ključne pri tem prepoznavamo jasno identifikacijo in krepitev potencialov občin, vidljivost ukrepov z namenom izboljšanja možnosti za investiranje, povezovanje in mobilizacijo sinergij med mesti, skupnostmi, podjetji, raziskavami in naložbami, ki predstavljajo sestavni del prehoda v pametne, trajnostne, vključujoče in rastoče lokalne skupnosti/regije. Pomemben vidik je tudi sodelovanje in vključevanje zainteresiranih strani. Da bi to dosegli, je priporočljiva nadgradnja obstoječih pristopov na področju energetskega upravljanja. Pri tem bi želela izpostaviti, da je ključno, da so novi pristopi v vseh svojih fazah trajnostni, da omogočajo alternative, razvoj in implementacijo inovacij, upoštevajo tveganja in ranljivosti okolja, interdisciplinarnost, stroškovno učinkovitost in zagotavljajo transparentnost.

Interdisciplinarni pristop, to je povezovanje vsebin na področju energetike z vsebinami na področju podnebnih sprememb, okolja, prometa, prostora, kakovosti zraka, kot tudi na področju turizma, gozdarstva, kmetijstva, biodiverzitete in še bi lahko naštevali, je namreč postal sestavni del energetskega upravljanja.

Najbolj grozijo suše, živinoreja prispeva štirikrat manj emisij kot promet I. P. Trend izpustov TGP v kmetijstvu za obdobje 20052016 kaže na zmanjšanje emisij za 0,2 %, glavna vira pa sta metan in didušikov oksid, odgovarja Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, na vprašanje, koliko k podnebnim spremembam dodata kmetijska pridelava in proizvodnja. K izpustom res največ prispeva živinoreja, vendar se zmanjšujejo, navaja podatke sogovornica, ki hkrati pojasni, da je izpustov iz živinoreje štirikrat manj kot v prometu. Kmetijski sektor vse pogosteje čuti podnebne spremembe zato ministrstvo izvaja več ukrepov za blaženje in prilagajanje nanje.

Kmetijstvo v Sloveniji je namreč v zadnjih letih zaradi naravnih nesreč utrpelo veliko škode, in sicer za več kot pol milijarde evrov od leta 2003. Najhuje so kmetijsko panogo prizadele suše in v zadnjih letih tudi pozebi, s podatki podkrepi oceno Tadeja Kvas Majer.

foto: www.shutterstock.com

70 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Ranljivost kmetijstva in izpusti

Kmetijstvo v Sloveniji že čuti vplive podnebnih sprememb, obvladovanje tveganj je vse zahtevnejše. Kateri vplivi so najmočnejši, zlasti na tla? Se lahko razmere še poslabšajo?

Podnebne spremembe se kažejo predvsem v hitrih prehodih med letnimi časi, v višjih povprečnih letnih temperaturah in daljših sušnih obdobjih z dolgotrajnimi temperaturnimi šoki. Prav tako se soočamo s primanjkljajem padavin in z nevihtami z veliko intenzivnostjo padavin, pogosto v obliki toče.

V prihodnosti pa poleg povišane temperature zraka, pričakujemo tudi spremenjen padavinski režim, omejene vodne vire ter še večjo intenzivnost in pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov.

A največ škode povzročajo suše.

To je res. Posebej poljedelstvu in zelenjadarstvu. Slovenija je sicer ena redkih evropskih držav, ki ima na večini svojega ozemlja ugodno vodno bilanco. Navkljub temu pa se vedno pogosteje srečujemo z občasnimi primanjkljaji vode v času intenzivnejše rasti rastlin. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami, ki presegajo lokalne okvire in povzročajo veliko gospodarsko škodo. Obseg škode je najbolj odvisen od vremenskih

136/137

71 15,9 %

-0,2 % znaša trend izpustov TGP v kmetijstvu za obdobje 2005–2016.

februar 2019

znaša fermentacija v prebavilih 8,5 %, gnojenje In ogljični odtis?

3,2 % in kmetijska zemljišča 4 %. Trend izpustov Ogljični odtis ali »carbon footprint« uporabljamo TGP v kmetijstvu za obdobje 2005 - 2016 pa kaže za ponazoritev količine izpustov ogljikovega diona zmanjšanje TGP za -0,2%. Glavni viri emisij ksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), TGP v kmetijstvu so metan (CH4), ki nastane pri za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje reji prežvekovalcev in ravnanju z gnojem in gno- oziroma organizacija. jevko. Potem didušikov oksid (N2O), ki nastane pri upravljanju z rabo mineralnih in živinskih gnojil Ogljični odtis si lahko izračuna vsak in seveda ogljikov dioksid (CO2), ki nastane pri fosilnih gorivih za pogon mehanizacije in pri izguposameznik za svoje kmetijsko bah organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi gospodarstvo oz. živilsko podjetje, tal. Ponori TGP (CO2) pa nastanejo pri emisijah in da bi zmanjšal izpuste TGP v svoji odvzemih ogljika s shranjevanjem v rastlinah in proizvodnji oziroma da bi upravljal z tleh. Od teh sta v sektorju kmetijstvo najpomembizpusti CO2. nejša toplogredna plina metan in dušikov oksid (N2O). Prvi prispeva nekaj manj kot 70 %, drugi pa dobrih 30 % toplogrednega učinka sektorja.

Analize ukrepov za zmanjševanje toplogrednih Trenutno na MKGP nimamo ukrepov za vzpodbuplinov v kmetijstvu, narejene so bile v okviru janje meritev ogljičnega odtisa pri nosilcih kmetijprojekta LIFE Podnebna pot 2050 https://www. ske proizvodnje in pridelave v Sloveniji.

Kaj lahko prispeva k zmanjšanju emisij TGP lokalna podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/, so pokazale, da je potrebno oskrbna veriga s hrano? Dobri zgledi v državi? ukrepe nadgraditi z novimi, kot so analiza krme Pridelava lokalne hrane pripomore k varovanju in računanje krmnih obrokov. okolja, saj kratki transporti živil prispevajo S katerimi ukrepi bi lahko spodbudili drugačne k manjši porabi fosilnih goriv, zmanjšanju načine rabe in obdelave tal, da bi povzročili manj hrupa in onesnaženja zraka. Manjša je uporaba

PODNEBNI DOSJE

foto: osebni arhiv

dejavnikov in od tal. Na bilanco vode poleg vre- emisij CO2? Ali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarmenskih dejavnikov, kot so padavine, temperature, stvo in prehrano spodbuja meritve ogljičnega odveter in sončno sevanje, v veliki meri vplivajo tla. tisa pri nosilcih kmetijske proizvodnje in pridelave Ena od osnovnih funkcij tal je namreč skladiščenje v Sloveniji? vode za rast rastlin, s čimer v veliki meri vplivajo Zavedamo se, da so tla pomemben in pogosto zapona to, kako bodo rastline preživele sušna obdobja. stavljen element podnebnega sistema. Za oceani so Katere ukrepe izvaja ministrstvo za prilagajanje in tla drugo največje skladišče ogljika. Sistematično blaženje podnebnih sprememb, saj je kmetijstvo spremljanje organske snovi v tleh je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka med povzročitelji emisij? kmetijstva v boju proti klimatskim spremembam.

Ukrepi se izvajajo preko Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali Pa tla dobro poznamo? rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe Poznavanje tal je za kmeta bistveno. Tla so bina področju kmetijstva. Usmeritve in cilji so stvena komponenta kmetijske proizvodnje, ker sprejeti in opredeljeni v Strategiji prilagajanja oskrbujejo rastline z vodo in hranili, kar pa je slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim osnova za optimalno pridelavo hrane in krme. spremembam.

Tla predstavljajo življenjski prostor različnim Tadeja Kvas Majer, generalna Kateri vplivi so najmočnejši in kateri scenariji organizmom in delujejo tudi kot filter za podtal- direktorica Direktorata za vplivov, zlasti na tla, lahko razmere še poslabšajo? nico. Pri izvajanju kmetijske politike kakovost tal kmetijstvo na MKGP ohranjamo predvsem z ukrepi Programa razvoja Kot veste, je Agencija RS za okolje, 7. novembra podeželja 2014-2020, kot so KOPOP (kmetijsko2018 predstavila prve rezultate projekta z naslo-okoljska-podnebna plačila), Ekološki ukrepi, prevom Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju. V nos znanja ter svetovanje. V okviru ukrepa KOPOP okviru projekta je bilo pripravljeno tudi obsežno se izvajajo kolobar, ozelenitev površin, medonosne poročilo, ki nudi celovito sliko tako o stanju podin prezimne rastline, konzervacijska obdelava tal, nebja v Sloveniji, kot tudi o prihodnjih projekcijah inkorporacija gnojevke v tla, mehansko zatiranje podnebnih sprememb. Rezultati povzetka, ki se plevelov, pokrivanje medvrstnega prostora z negonanaša na dejavnike okolja z vplivom na kmetijvano ledino in podobno. Vse te zahteve na tak ali stvo in gozdarstvo, so na voljo na spletni strani: drugačen način posredno prispevajo k ohranjanju http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ in varovanju tal. MKGP sodeluje tudi v Slovenskem climate/text/sl/publications/povzetek-podnebpartnerstvu za tla, v okviru katerega obravnavamo znaša delež kmetijstva nih-sprememb-agro.pdf . težave v zvezi s trajnostno rabo in varovanjem tal v v skupnem deležu emisij Toda glavni viri emisij so v kmetijski pridelavi in Sloveniji ter iščemo medresorsko usklajene rešitve v sektorju ne-ETS proizvodnji? na tem področju. So še drugi ukrepi. Spomnim naj, v letu 2016.

Delež kmetijstva v skupnem deležu emisij v sek- da od letos velja tudi prepoved uporabe fitofarmatorju ne-ETS znaša 15,9 % v letu 2016. Od tega cevtskih sredstev.

72 je ocenjen prispevek živinoreje k izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji, kar je

4x manj od izpustov v prometu.

Izpuste metana in didušikovega

Učinkovito rabo energije med drugim spodbujamo oksida iz živinoreje je najlažje s podporo naložbam na kmetijskih gospodarstvih zmanjšati z ukrepom, kot je oziroma živilsko predelovalnih obratov za nakup optimiranje krmnih obrokov. opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, z naložbami v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo ter z Tako, da se na kmetijah pridelana krma analizira nakupom energetsko varčnejše opreme. Rezultat in na podlagi rezultatov analiz krmne obroke izteh naložb mora biti vsaj 10 odstotno zmanjšanje ravna na način, ki najbolje pokrije potrebe živali porabe energije v objektu. Sicer pa letno objavimo po energiji, beljakovinah, mineralih vitaminih in več razpisov za pridobitev sredstev, ki jih morajo drugih za prebavo in presnovo potrebnih sestaprejemniki nameniti zmanjšanju negativnih vpli- vinah. S tem se pospeši rast in poveča mlečnost, vov kmetijstva ali gozdarstva na okolje, tudi bla- izpusti na enoto mleka in mesa pa se zmanjšajo. ženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Številni kmetje to uspešno počno. Drugi ukrep zmanjšanje toplogrednih plinov v živinoreji je krKaj lahko za manj emisij storijo živinorejci? mljenje z večjimi količinami žita. V zadnjem času Na MKGP sledimo učinkom živinoreje na okolje in poteka tudi veliko raziskav na področju genetike, si tudi prizadevamo za njihovo zmanjšanje. Trendi ki kažejo, da je mogoče odbirati živali z manjšimi so na splošno ugodni. V zadnjih treh desetletjih, izpusti in da se ta lastnost prenaša na potomce.

februar 2019

foto: www.shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

Na 7,67 %

od leta 1986, so se izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje zmanjšali za 12 %, izpusti na kg prirejenega mleka pa za 35 %. Prispevek živinoreje k izpustom toplogrednih plinov je v Sloveniji ocenjen na Eden izmed mnogih slovenskih 7,67 %, kar je približno štirikrat manj od izpustov projektov je Tradicionalni slovenski v prometu. Gre predvsem za metan, ki se sprošča zajtrk, ki je dobro znan in se v okviru iz prebavil rejnih živali in iz skladišč živinskih dneva slovenske hrane izvaja vsak gnojil, pa tudi za didušikov oksid, ki nastaja med skladiščenjem živinskih gnojil. Skoraj 90 % vseh tretji petek v novembru. Letos že toplogrednih plinov v živinoreji prispeva govedo. osmič.

To je posledica posebnosti prebave v vampu, pa tudi posledica naravnih danosti, ki so ugodne Prav tako se vzpostavitev kratkih dobavnih verig predvsem za rejo travojedih živali. Izpuste jemljein lokalnih trgov spodbuja s sofinanciranjem mo zelo resno, saj nam z metanom v ozračje uhaja drugih projektov. Naj omenim Podporo za hori- tudi energija, ki bi jo bilo ugodneje zajeti v mleko zontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci in meso ali pa porabiti za proizvodnjo električne v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih energije. Enako velja za didušikov oksid, s katerim dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske izgubljamo dragoceno rastlinsko hranilo. dejavnosti na lokalni ravni.

Kako se lahko zmanjša izpuste metana?

S katerimi ukrepi bi lahko v kmetijstvu spodbudili učinkovito rabo energije?

foto: www.shutterstock.com

136/137

embalaže, živilom se dodaja manj umetnih barvil ter konzervansov.

73

Trajnostna prehrana

PODNEBNI DOSJE

foto: www.shutterstock.com

Kaj pogrešate v odzivih ministrstev in stroke na vaš predlog, da je čas za novo, trajnostno prehransko politiko? Kdo bi moral prevzeti pobudo za dolgoročni načrt spreminjanja načina prehranjevanja?

foto: osebni arhiv

Čas je za novo-trajnostnoprehransko politiko. Takšen je bil naslov odprtega pisma/predloga državi, ki sta ga Matevž Jeran, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete in Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf. s Fakultete za računalništvo in informatiko, objavila na državnem spletnem portalu predlagam.vladi.si.

Avtorja predlagata zmanjšanje živinoreje v Sloveniji zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Pet mesecev po objavi mag. Matevž Jeran povzema odmeve na odprto pismo.

Ne le, kaj menijo posamezna ministrstva, pač pa tudi strokovne inštitucije. Vendar, pravi, se stroka ni odzvala, čeprav je predlog podprt z več kot 200 znanstvenimi viri.

A tudi ministrstva razprave o trajnostni prehrani še ne zanimajo preveč. Mag. Matevž Jeran utemeljuje, da Slovenija ne bi smela več odlašati z dolgoročnim načrtom za drugačno prehransko politiko in v osrčje problematike postavlja živinorejo in kmetijsko politiko. Pri tem izpostavlja tudi vplive živinoreje na podnebne spremembe.

Stroka se na predlog Vladi ni odzvala, ministrstva pa predloga kljub več kot 1500 glasovom 'za' niso vzela resno. Odgovorni organi prelagajo odgovornost za področje trajnostne prehrane drug na drugega, namesto da bi vsak prevzel svoj del odgovornosti. Pri dolgoročnem načrtu spreminjanja prehranskih navad bi morali sodelovati vsi naslovljeni odgovorni organi: MZ, MKGP, MOP in NIJZ. Najbolj primerno bi bilo, da bi projekt vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

A je ravno to ministrstvo verjetno od vseh najbolj v stiku z lobisti iz živinoreje ter mesno-predelovalne in mlečne industrije. Zato obstaja velika verjetnost, Matevž Jeran, mag. inž. prehrada bo projekt moral voditi eden od preostalih treh ne, Biotehniška fakulteta odgovornih organov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) bi lahko začela uveljavljati projekt z razpolovitvijo priporočenega vnosa živil živalskega izvora, kar bi

februar 2019

Jože Volfand

136/137

Na krožniku naj bo občutno manj živil živalskega izvora

74 136/137

bilo skladno s stališčem Evropskega združenja za dosegli, bi morali ogljično nevtralnost čim prej javno zdravje ter v skladu s konsenzom znanosti. doseči tudi v kmetijskem sektorju. Razpolovitev Slovenski strokovnjaki in strokovna združenja priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta imajo še dovolj časa, da preučijo področje trajno- 2020 je zatorej smiselna že samo s podnebnega stne prehrane. Bilo pa bi smiselno, da do konca leta vidika. Če pa v ozir vzamemo še vpliv takšnega 2019 spodbudijo odgovorne organe k resni presoji ukrepa na prehransko varnost, na vse varne meje predloga, ki smo ga poslali Vladi RS. zmogljivosti našega planeta ter na vse cilje trajnostnega razvoja, ugotovimo, da je ukrep neizogiben.

Mislite na predlog Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko?

PODNEBNI DOSJE

Da.

Znanstveniki ocenjujejo, da živinoreja pomembno prispeva k preseganju že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta na štirih področjih. Ti so raba tal, upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, porušena sta dušikov in fosforjev krog, zelo pomembne pa so podnebne spremembe.

Med drugim predlagate, da bi morala Slovenija zmanjšati pridelavo in porabo mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Navajate, da živinoreja ogroža vsaj šest od devetih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Katere najbolj?

Znanstveniki ocenjujejo, da živinoreja pomembno prispeva k preseganju že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta na štirih področjih.

Ti so raba tal, upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, porušena sta dušikov in fosforjev krog, zelo pomembne pa so podnebne spremembe. Ta štiri področja so v tem trenutku ključna. A živinoreja vpliva še na varne meje zmogljivosti našega planeta, ki se nanašajo na porabo vode, na kemično in drugo onesnaževanje ter na zakisovanje oceanov.

Po vašem mnenju bi morala torej Slovenija tudi za živinorejo sprejeti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot za področje transporta. Zakaj?

Zaradi vpliva živinoreje na podnebne spremembe, zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov? V podnebnem ogledalu Slovenije in v podnebnih scenarijih, na primer, je promet izrazito bolj izpostavljen kot kmetijstvo, njegov ogljični odtis je mnogo večji, pridelava živalskih izdelkov v Sloveniji pa ne zadostuje za samooskrbo in meso v večji meri uvažamo.

Ali se vam ne zdi, da je razvitost proizvodnje živalskih izdelkov v Sloveniji težko primerljiva z globalno sliko? Katere slabosti slovenskega kmetijstva se vam zdijo ključne, ko gre za upoštevanje podnebnih sprememb, uporabo fitofarmacevtskih sredstev, za prehranski okoljski odtis ali za intenzivnejšo usmeritev v proizvodnjo sadja in zelenjave?

V Sloveniji je živinoreja še manj trajnostna od živinoreje na globalnem nivoju.

Če boste preučili podatke Statističnega urada Republike Slovenije o uvažanju živil in krme v Slovenijo, boste opazili, da uvažamo več živalske krme kot živil.

500.000 ton žit na leto v Slovenijo ne uvažamo iz razloga, ker jih sami ne bi mogli pridelati dovolj za prehrano ljudi. Uvažamo jih zaradi zelo lačne živinoreje. Bolj kot živinoreja temelji na krmljenju rejnih živali s poljščinami, slabša je ocena z vidika prehranske varnosti. Ko pa poleg tega velik delež živinoreje temelji še na krmljenju rejnih živali z uvoženimi poljščinami, temu lahko rečemo katastrofa. Kar se tiče podnebnih sprememb, sta ključni slabosti slovenskega in evropskega kmetijstva obsežna reja prežvekovalcev ter krmljenje velikega deleža rejnih živali med drugim tudi s krmo iz držav, kjer pridelovanje krme povzroča deforestacijo. Uporabe fitofarmacevtskih sredstev ne uvrščam med prioritetna področja, na katerih bi bile potrebne spremembe. Če govorim o prehranskem okoljskem odtisu, pa je ključna slabost slovenskega in evropskega kmetijstva živinoreja v kakršnikoli obliki.

februar 2019

Sodeč po trditvah Ministrstva za infrastrukturo v Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida na km. Ukrep bo zaradi močne transformacije prometa ugodno vplival na več varnih mej zmogljivosti našega planeta in na mnogo ciljev trajnostnega razvoja. Na kmetijsko-prehranskem področju je popolnoma vseeno, s katerim ambicioznim ukrepom bomo Torej usmeritev k sadju in zelenjavi. dosegli tako močno transformacijo živinoreje, da Za intenzivnejšo usmeritev v proizvodnjo sadja bo posledica ukrepa ugoden vpliv na več varnih in zelenjave ne vidim ovir v kmetijstvu, ampak v mej zmogljivosti našega planeta in na mnogo ciljev tem, da slovenski potrošniki lokalno pridelanih trajnostnega razvoja. Za odločevalce bi moralo biti živil ne cenijo dovolj. Lahko, da se motim. Mislim ključno osredotočanje na vse najbolj učinkovite pa, da stanje lahko izboljša ukrep, ki je naveden v podnebne ukrepe, na ocenjevanje vplivov ukrepov predlogu Vladi: "Postopno preusmerjanje okolju na vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja in na vseh 9 škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ induvarnih mej zmogljivosti našega planeta. Podnebno strijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo ogledalo bi morali vsi prebrati v celoti. trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med In ogljični odtis kmetijstva? leti 2020 in 2030."

Od vseh preučevanih prehranskih režimov ima veganska prehrana najnižji ogljični odtis ter največji teoretičen maksimalen potencial za vezavo ogljika.

Smiselno je stremeti k temu, da Slovenija/Evropa čim prej postane ogljično nevtralna. Da bi to lahko

Predlog o razpolovitvi priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020 je ambiciozen, opredeljujeta ga kot smiselnega. Prehranske navade so predvsem individualna odločitev, drugače je v šolah, domovih, bolnišnicah itd. Katere poti bi

75 Če bi Slovenci v povprečju uživali 4-krat manj kopenskega mesa, 4-krat manj mlečnih izdelkov Namesto živil živalskega izvora predlagate večjo in 3-krat manj jajc kot zdaj, vnos nekopenskega porabo zelenjave, sadja in žit. Zakaj, kaj je v njih mesa pa bi ostal tak, kot je, bi lahko trdili, da se zdravega? Evropski trendi potrjujejo porast uporaSlovenci v povprečju prehranjujemo trajnostno. be rastlinskih živil? V vašem predlogu omenjate, da Dokler ne dobimo novih podatkov iz NIJZ-ja, bi je evropska zakonodaja leta 1997 definirala živali lahko ugibali, da se je v Sloveniji število veganov/ kot »čuteča bitja«. Se je kaj spremenilo? vegetarijancev/fleksitarijancev v zadnjih desetih Če primerjamo priporočila v obliki vsejedih, veletih vsaj podvojilo. Največji delež bi lahko pri- getarijanskih in veganskih prehranskih krožničakovali v starostni skupini 18-40 let. To je pozi- kov, jim je skupno, da največji delež krožnikov tivna vzpodbuda za prihodnja desetletja, ampak zavzemajo zelenjava, sadje, polnozrnata žita, "samodejna" rast števila teh državljanov ni dovolj polnozrnati žitni izdelki in krompir. Pri trajnohitra, da bi Slovenci kot skupina lahko brez poli- stnih prehranskih krožnikih namesto živil živaltičnih ukrepov pravočasno postali trajnostni. Na skega izvora predlagamo višji vnos stročnic. To globalnem nivoju pa število veganov/vegetarijan- so fižol, grah, leča, soja, bob, čičerika ter arašidi cev/fleksitarijancev ne raste tako hitro, kot raste iz čim bližjih držav, potem oreščkov, semen in število ljudi na planetu. In za vsakega dodatnega izdelkov iz njih, dodatno pozornost pa je treba človeka na planetu potrebujemo dodatne kmetij- posvetiti predvsem vitaminu B . Našteta živila so 12 ske površine, da je lahko vsak dan sit. Planet za polnovredna. Vsebujejo veliko esencialnih hranil, razliko od Slovenije nima možnosti uvažanja krme prehranske vlaknine in antioksidantov in spadajo in hrane od drugod, zato se na planetarnem nivoju med varovalna živila. Povezana so na primer z prej opazi kritičnost situacije. zmanjšanim tveganjem za predčasno smrt iz kaStroka, tudi zdravniki ne, ni enotna o tem, ali naj teregakoli razloga. priporoča prehranjevanje brez živil živalskega izvora. Vi menite drugače. So v svetu zgledni primeri sodelovanja stroke in države pri spreminjanju prehranskih navad človeka?

Za sestavo trajnostne prehranske politike se v tem trenutku slovenskim strokovnim združenjem ni potrebno opredeliti do varnosti/priporočljivosti/ koristnosti prehranjevanja brez živil živalskega izvora. Morali pa bi se znati opredeliti vsaj do varnosti/priporočljivosti/koristnosti razpolovičenja priporočenega in dejanskega vnosa živil živalskega izvora v Sloveniji. Bi pa bilo seveda koristno, če bi kakšno strokovno združenje izoblikovalo svoje javno stališče o trajnostnih načinih prehranjevanja in odgovorilo na vprašanja: Je dobro načrtovana

Pri trajnostnih prehranskih krožnikih namesto živil živalskega izvora predlagamo višji vnos stročnic.

PODNEBNI DOSJE

Žal v svetu še nimamo zglednih primerov sodelovanja stroke in države pri spreminjanju prehranskih navad.

februar 2019

Kakšna je trajnostna prehrana človeka? Raste vegetarijansko in vegansko prehranjevanje?

136/137

morala ubrati Slovenija za spreminjanje prehran- veganska prehrana primerna za večino Slovencev? skih navad?

Je dobro načrtovana vegetarijanska prehrana Sprememba prehranskih priporočil bi med drugim primerna za večino Slovencev? Je polnovredna vplivala tudi na prehrano v javnih ustanovah, a to prehrana, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, ni dovolj. Spremeniti bi morali sistem dodeljevanja primerna za večino Slovencev? Največja prehrankmetijskih subvencij, kasneje pa vpeljati obdavče- ska organizacija na svetu, ameriška Academy of vanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis. Nutrition and Dietetics, bi na vsa tri vprašanja odgovorila pritrdilno.

76 136/137

Kaj dajejo stročnice?

PODNEBNI DOSJE

Vem pa, da se zavedajo, da je živinoreja odgovorna za približno tri četrtine s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

0 %–10 % jedilnika naj predstavljajo živila živalskega izvora.

Stročnice in izdelki iz stročnic so skupina živil z visoko vsebnostjo beljakovin, so poceni in trajnosten vir beljakovin. Kmetijsko so vsestransko uporabne, saj vežejo dušik iz ozračja. Evropski trendi ne potrjujejo porasta porabe rastlinskih živil. Potrjujejo pa porast porabe neživalskih imitacij mesa in rastlinskih napitkov. V Evropi so bile rejne živali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja definirane kot kmetijske dobrine. Šele leta 1997 so v evropski Ta ukrep bi pomagal uskladiti prehranske navade zakonodaji definirali živali kot čuteča bitja (angl. ljudi s prihajajočimi trajnostnimi prehranskimi sentient beings). To je bil prelomni korak za živali, smernicami. Hkrati bi pomagal uskladiti kmetijampak le »na papirju«. V praksi se živinoreja ni sko pridelavo s spremembami prehranskih navad ljudi ter z novim znanstvenim konsenzom o trajpomembno spremenila v korist živali. nostnem razvoju. Kmetijski inštitut se ni odzval Namesto razvoja industrijske živinoreje predlagate na predlog vladi. Vem pa, da se zavedajo, da je trajnostno naravnano živinorejo in rastlinsko orien- živinoreja odgovorna za približno tri četrtine s tirano kmetijstvo. Kaj pomeni ta predlog za sedanje kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih usmeritve kmetijske proizvodnje v Sloveniji? plinov v Sloveniji. Če ukinemo industrijsko živinorejo, se močno Naj opozorim še, da Slovenci zaradi intenzivnega zmanjša obseg živinoreje, saj večjega dela indu- uvažanja krme in hrane nismo odgovorni le za tiste strijske živinoreje ni mogoče nadomestiti s trajno- izpuste toplogrednih plinov, ki nastanejo znotraj stno naravnano živinorejo. Ostane lahko tisti del meja Slovenije. Z vidika izpustov toplogrednih živinoreje, ki temelji na krmljenju živali s travo na plinov je pri nas uvažanje krme veliko bolj propovršinah, kjer ne moremo gojiti poljščin ali dru- blematično od uvažanja hrane in o tem ne govori gih rastlinskih živil. Polja, ki se zdaj uporabljajo za nobena slovenska institucija. Kaj bi lahko storila pridelavo krmnih poljščin, po ukinitvi industrijske Biotehniška fakulteta, je bolj primerno vprašanje živinoreje postanejo na voljo za bolj racionalno za dekana prof. dr. Emila Erjavca, ki ste ga pred leti uporabo. Pridelava rastlinskih živil za prehrano že intervjuvali. V letu 2018 je bil dr. Erjavec nekaj ljudi se lahko močno poveča. Ukinjanje industrij- mesecev po predlogu vladi za kakovosten članek z ske živinoreje sicer verjetno ne bo lokalni ukrep, naslovom 'Podnebne spremembe: Med Pobesnelim ampak se bo to dogajalo povsod. Napovedujem, Maxom in Igrami lakote' intervjuvan o točno teh da med leti 2040 in 2070. Ta ukrep je za Slovenijo temah, a ni pokomentiral smiselnosti kateregakoli uresničljiv le, če se je večina pripravljena prehra- ukrepa. Citiram eno od pomembnih Erjavčevih njevati trajnostno, s približno trikrat ali štirikrat povedi iz tega intervjuja: "Preobrazba živinoreje se manj živili živalskega izvora kot zdaj. Zelo dobro mogoče komu zdi nepomembno vprašanje, pa je ena razvit trg z neživalskimi imitacijami živil živalske- temeljnih dilem prihodnosti človeštva." Slovenska ga izvora bo poskrbel za motiviranje državljanov k akademija znanosti in umetnosti bi lahko postala podpiranju trajnostnega razvoja in k upoštevanju podpisnica dokumenta 'World Scientists’ Warning medvrstne etike. to Humanity: A Second Notice', lahko bi dokument

Zagotovo lahko preživimo brez živil živalskega izvora, zagotovo lahko preživimo brez alkoholnih pijač.

Definitivno pa ne moremo preživeti brez živil rastlinskega izvora in brez čebelarstva morda tudi ne.

februar 2019

Kaj bi prinesla uresničitev vašega predloga o »postopnem preusmerjanju okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030?« Kaj pravijo o tem na Kmetijskem inštitutu? Kaj bi za takšno preusmeritev kmetijske politike lahko storila Biotehniška fakulteta ali Slovenska akademija za znanost?

Vsak dan naj bodo na jedilniku zelenjava, sadje, polnozrnata žita ali krompir, stročnice ali izdelki iz njih in oreščki/semena ali izdelki iz njih. Jedilnik naj temelji na teh živilih, da bo kar se da polnovre- Zakaj? den in trajnosten. Za izboljševanje okusa obrokov Kmetijske subvencije naj najbolj podprejo tisto, pridejo prav jodirana sol, začimbe, s kalcijem in brez česar državljani ne bi mogli preživeti. vitaminom B12 obogateni rastlinski napitki ter Zagotovo lahko preživimo brez živil živalskega evropska rastlinska olja. Živila živalskega izvora izvora, zagotovo lahko preživimo brez alkoholnih naj predstavljajo od 0 do 10 % jedilnika. Manj kot pijač. Definitivno pa ne moremo preživeti brez živil je v prehrani živil živalskega izvora, več naj bo z rastlinskega izvora in brez čebelarstva morda tudi vitaminom B12 obogatenih živil/napitkov ali pa ne. Tudi ta vidik esencialnosti torej podpira ukrep namesto tega jemljite prehransko dopolnilo, ki iz predloga vladi o preusmeritvah kmetijskih vsebuje vitamin B12. subvencij.

Zakaj na črni seznam prehranskih navad uvrščate tudi med? Ali ga otroci ne potrebujejo? Ali na primer mleko? Kaj ponujate namesto medu in mleka?

Medu ali čebelarstva nikjer v predlogu vladi ali v prilogah k predlogu vladi nisva uvrstila na črn seznam. Slovenci ne pojedo preveč medu. Vedno, ko z Vrhovnikom omenjava živinorejo, imava v mislih pridelavo mesa, mlečnih izdelkov in jajc, čebelarstvo bi bila samostojna tema. Še vseeno pa odgovarjam na drugo vprašanje. Ne, otroci medu ne potrebujejo.

Kaj priporočamo namesto kravjega mleka? Nesladkani sojini napitki z dodanim kalcijem in z dodanim vitaminom B12 so s prehranskega vidika najboljša izbira med rastlinskimi napitki.

Rastlinski napitki so priročni, niso pa nujni v prehrani ljudi, ki mlečnih izdelkov ne uživajo. Nismo Zakaj ne? dežela, kjer se cedita med in mleko. Smo dežela, Med ni polnovredno živilo, ni dober za zobe, nima kjer se močno, prekomerno cedi živalsko mleko. prehranske vlaknine, ni bogat z esencialnimi hra- Medu skoraj ni, če primerjamo po tonah pridelave. nili in nima čudežnih lastnosti. V prehrani ga ni Prireja mleka v Sloveniji: 650.000 ton v letu 2016, potrebno nadomestiti z alternativami, če ga kdo ne pridelava medu v Sloveniji 805 ton v letu 2017. uživa. Koristno za prehranski sistem pa je čebelar- Cediti pa bi se v resnici morala rastlinska "mleka". stvo samo po sebi, tudi če čebelarji ves med pustijo Daljšo različico intervjuja, podkrepljeno z viri, čebelam. Nekdo čebelarje mora financirati in če jim lahko najdete na spletu na Jeranovem acadedržava ne da dovolj finančnih vzpodbud, jih morajo mia.edu profilu: https://independent.academia. seveda sofinancirati državljani z nakupovanjem edu/MatevžJeran

136/137

77 Kakšen je vaš recept za prehranski krožnik v enem dnevu?

medu. Državi/ministrstvom bi predlagal, da čebelarjem ponudijo večjo finančno podporo za izvajanje čebelarstva, namesto da poskušajo ljudi pregovoriti, naj jedo več medu. Ne vidim potrebe po tem, da bi čebelarstvo moralo postati bolj prodajno naravnano, kot je. Če stroka meni, da je čebelarstvo nujno za funkcioniranje slovenskega kmetijstva, bi morali čebelarji prejeti več kmetijskih subvencij kot katerikoli drugi živinorejci.

"Preobrazba živinoreje se mogoče komu zdi nepomembno vprašanje, pa je ena temeljnih dilem prihodnosti človeštva."

PODNEBNI DOSJE

prevedla v slovenščino in v Sloveniji postala glasna podpornica vseh trajnostnih ukrepov, omenjenih v dokumentu. Če javno izkažejo podporo predlogu vladi, bi bilo še bolje.

Žita - za prehrano rejnih živali

518.000 ton

Živalsko mleko

444.000 ton

Žita za prehrano ljudi

251.000 ton

Zelenjava

249.000 ton

Meso

193.000 ton

Krompir

155.000 ton

Sveže sadje

186.000 ton

Vir: www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne_kvote/ www.stat.si/StatWeb/News?Index?7468 www.mkgp.gov.si/filenadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/ZP_2016_trgi.pdf

februar 2019

Poraba v Sloveniji na leto

Integralni pristop v vrtcu, pogumno tudi v svet Judita Kamenšek Vizija Vrtca Otona Župančiča v Slovenski Bistrici je sodelovanje vseh, ki smo vpeti v skupno življenje in delo. Ena izmed temeljnih vrednot opredeljuje naše ravnanje, je okoljska pravičnost. Kar pomeni, da iz narave vzamemo le najnujnejše ter da živimo trajnostno z upoštevanjem, da naša delovanja vplivajo na okolje in ljudi. Živimo v času nenehnih sprememb.

Trajnostno razmišljamo že poldrugo desetletje, ko smo pristopili na nacionalni ravni k programu Ekošola kot način življenja. K temu nas je usmerila bivša ravnateljica Ivana Leskovar. Sodelovanje z različnimi institucijami, ki spodbujajo trajnostni razvoj, nam nudijo podporo, širijo naše znanje in bogatijo pedagoško prakso.

foto: arhiv vrtca

78 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Zelena praksa v vrtcu

Otroci sodelujejo pri urejanju jedilnega parka.

Z novimi pristopi, ki so odraz sodelovanja z dr. Darjo Piciga iz Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo in Ministrstva za okolje in prostor, smo naše delovanje analizirali s tako imenovanim Integralnim modelom. Kot primer dobre prakse je bil objavljen v knjigi Integral Green Slovenia. Naš integralni in trajnostni pristop se kaže v različnih razsežnostih pri vzgoji in izobraževanju otrok, pri delovanju v širši skupnosti in pri izobraževanju zaposlenih.

Rezultat vzgoje za trajnostni razvoj ni le ekološko osveščen človek.

Z nizom vrednot, ki jih z načrtnim delom preko otrok širimo na starše, lokalno skupnost, slovenski prostor in izven, plemenitimo tudi vsebine socialnega in integralnega pomena.

V vrtcu se zavedamo, da bodo pravila, ki jih postavimo že v predšolskem obdobju ter jih ozavestimo in razvijamo, spremenila naš jutrišnji dan in našo prihodnost. Razvijamo vrednote, ki so gonilna moč na poti reševanja zastavljenih ciljev. Kakovost bivanja bo zagotovljena, če bo skrb za okolje del našega življenja.

Otroke in starše spodbujamo k zbiranju odpadnega papirja, zamaškov, embalaže in drugega materiala, ki ga lahko predelamo ali v vrtcu še uporabimo pri vzgojnem delu. Povezujemo se s humanitarnimi

V letu 2017 smo z Inštitutom za etiko in vrednote Jože Trontelj in Integralno zeleno Slovenijo organizirali posvet Vrednote za trajnostni razvoj.

Razpravljali so slovenski strokovnjaki o vredno- Z zbiranjem hrane pomagamo socialno tah in temeljih za trajnostni razvoj, samooskrbi ogroženim družinam.

foto: osebni arhiv

136/137

79 Čeprav nas obvezuje Zakon o javnem naročanju, je za nas zelo pomembno, da v čim večji možni meri nabavljamo živila lokalnih predelovalcev, pa naj gre za meso, sadje, zelenjavo ali med. S tem uresničujemo načelo kratkih verig. S Čebelarskim društvom Slovenska Bistrica smo podpisali tudi listino o sodelovanju.

PODNEBNI DOSJE

Robotka Lakotnika so izdelali otroci in je bil razstavljen v nakupovalnem centru v Mariboru.

foto: arhiv vrtca

Pripravili smo ga v sodelovanju z lokalno akcijsko skupino Dobro za nas. V projekt so bili vključeni otroci in njihovi starši iz vseh enot našega vrtca.

Vsaka družina je prejela svojo vrečko iz blaga z namenom, da jo uporabljajo namesto plastične. Na vrečkah se je odražala likovna ustvarjalnost otrok.

V okviru projekta je vzgojiteljica našega vrtca napisala zgodbo Mesečeve sanje, ki je izšla v slikanici. V letošnjem šolskem letu smo pristopili k projektu Prejeli so jo vsi otroci našega vrtca. Vzgojiteljice Biotska raznovrstnost. Tim strokovnih delavk bo z so s pomočjo zunanjega strokovnega svetovalca načrtovanjem praktičnih metod spodbujal otroke pripravile istoimensko lutkovno igro. Projekt je bil k sodelovanju načrtovanih vsebin. Gre za mednapredstavljen na Nizozemskem, v Belgiji in pri nas rodno sodelovanje strokovnega kadra iz Slovenije, Latvije, Estonije in Islandije. na Radgonskem sejmu kot primer dobre prakse.

Naše delovanje je usmerjeno k samooskrbi. Igrišča Naše delo opazijo tudi drugi. Na spletni strani vrtca so objavljena priznanja za naše delovanje. naših enot krasijo vrtovi, zeliščne grede, grmovNačrti in želje po sodelovanju ostajajo. Naj bo nice, sadovnjaki, čutne poti in nekatera igrala, za naša skupna pot trajnostna odslikava zelenega katere so načrt pripravili otroci in vzgojiteljice. razmišljanja. Štafeta semen je ena izmed številnih dejavnosti, ki spodbuja samooskrbo in sodelovanje. Otroci skupaj s starši prinašajo v vrtec različna semena. S pomočjo strokovnih delavk vzgojijo mlade rastline, katere posadijo na vrtčevskih gredah, nekaj pa jih poklonijo tudi na vsakoletni prireditvi Vrtec poje in pleše – Štafeta semen. Zavedamo se dejstva, da je ravno predšolsko obdobje tisto, ko ima otrok še posebno moč in vpliv na ravnanje odraslih.

foto: arhiv vrtca

Naš vrtec deluje v 17 enotah, kamor je v 77 oddelkov vpisanih 1300 otrok. Velikost in številčnost strokovnega kadra nam daje možnost, da lahko sodelujemo v številnih projektih in izobraževanjih, ki jih spretno povezujemo s cilji Kurikuluma za vrtce. Senzibilizacija, Etika in vrednote, Varno s soncem, Odgovorno s hrano, Hrana ni za tjavendan, Podnebne spremembe in številni drugi ekološki projekti so zagotovo usmerjeni k trajnostnemu razvoju. Ozaveščanje o naravnih spremembah je pomembna naloga. Otroke je potrebno naučiti primernega odzivanja na podnebne spremembe.

Le tako bodo v kasnejšem obdobju znali poiskati rešitve za življenje v sozvočju z naravo.

foto: arhiv vrtca

Projekt Vrečkica, s katerim smo osvetlili problem plastičnih vrečk, je bil odmeven in finančno podkrepljen s sredstvi evropskih skladov.

Judita Kamenšek

Ustvarjalnost otrok na vrečki iz blaga.

februar 2019

organizacijami. Z zbiranjem hrane, oblačil, zvez- za zdravo in aktivno življenje, socialnem in kov in drugih potrebščin pomagamo socialno krožnem gospodarstvu, trajnostnem turizmu ter ogroženim družinam. Z naštetimi dejavnostmi kmetovanju. se povezujemo s starši in lokalno skupnostjo.

V mesecu septembru preteklega leta smo bili soZgodi se, da se spotaknemo ob finančne težave, ki organizatorji mednarodne konference Integralno so pogosto ovira, ko želimo naše znanje, vsebine in zeleno gospodarstvo za boljši svet – IGE 2018. ne nazadnje tudi želje spraviti v življenje. Dodatna Povezali smo se z državljansko pobudo za sredstva smo si že pridobili preko evropskih skla- Integralno zeleno Slovenijo, Centrom za integralni dov, donacij in sponzorstev. V eni izmed enot na- razvoj Trans4m iz Ženeve in drugimi institucijami šega vrtca je bila postavljena krušna peč, za katero ter organizacijami iz Slovenije, Evrope in Afrike. smo večino sredstev zbrali z donacijami. Tako kot Razpravljali smo o Povezovanju lokalnih in globalpri številnih drugih projektih smo pri načrtovanju nih pogledov na pereče izzive in iskanje integralin gradnji krušne peči črpali iz kulturne dediščine nih zelenih rešitev. Na konferenci so spregovorili našega okolja, ki je bogat vir modrosti za trajnostni slovenski in tuji strokovnjaki. Drugi dan nas je združila soustvarjalna delavnica. razvoj.

Na zavarovanih območjih je lokalni in nacionalni kapital, ki vabi Tanja Pangerl »Za uravnotežen razvoj moramo videti in slišati tudi naravo,« pravi Andreja Ahčin, ravnateljica srednje šole in gimnazije Biotehniškega centra Naklo, vodja Programskega odbora za naravovarstvo v okviru Konzorcija biotehniških šol Slovenije. Po desetletju izvajanja izobraževalnega programa na področju naravovarstva ugotavljajo, da so mladi, ki si pridobijo znanja in izkušnje na tem področju, glasniki narave ne glede na delovno mesto, ki ga kasneje opravljajo.

Hkrati pa tisti, ki svojo poklicno pot nadaljujejo kot naravovarstveniki, iščejo nove rešitve v povezovanju razvoja gospodarstva in ohranjanja naravnega okolja.

Velik potencial predstavlja zeleni turizem, ki ponekod, predvsem glede prometa v zavarovanih naravnih območjih, kar kliče po preobrazbi in takojšnjih rešitvah. Potencial pri trženju naravnih lepot Slovenije predstavlja ustvarjanje celovitih zgodb, ki goste popeljejo na doživetje naravne in kulturne dediščine.

foto: www.shutterstock.com foto: arhiv šole

80 136/137

PODNEBNI DOSJE februar 2019

Mladi in naravovarstvo

Terensko delo Vogar - projekt YourAlps

Konzorcij biotehniških šol Slovenije je z mednarodnim posvetom »Povezani v izobraževanju za naravovarstvo« obeležil desetletnico izvajanja izobraževalnega programa na področju naravovarstva. Kakšna so sporočila posveta?

Naravovarstvo je razmeroma mlado področje, ki se je začelo razvijati zaradi vedno večjega vpliva človeka in različnih gospodarskih dejavnosti. Različne naravoslovne vede, kot so biologija, geologija, hidrologija, pedologija in druge, se ukvarjajo s posameznimi segmenti narave. Naravovarstvo predstavlja most med različnimi naravoslovnimi znanostmi in družbo. Prevaja jezik naravoslovnih znanosti v jezik družbe. Za uravnotežen razvoj moramo videti in slišati tudi naravo. Zavedanje o vrednotah narave ni samoumevno, saj ga velikokrat preglasi interes kapitala in moči v družbi. Zato je potrebna vzgoja mladih generacij, da prepoznajo vrednote v naravi, potencialno ogroženost narave v posameznih primerih in skupaj z ostalimi uporabniki prostora iščejo rešitve, ki bi lahko bile ustrezne. Tako pozdravljamo že dolgo časa pričakovano rešitev urejanja prometa v turistični konici zavarovanih območjih. Praksa, da se uredijo parkirišča za obiskovalce in da se spodbuja k uporabi javnega transporta, je v tujini na zavarovanih območjih že dolgoletna praksa.

Pri nas še ne, a možnosti so?

Lokalni in nacionalni kapital vidimo v posebnih statusih delov narave, kot so zavarovana območja, to je Natura 2000. Lokalni prebivalci bodo v njih ostali in za njih skrbeli. Ohranjali jih bodo v ugodnem stanju, če bodo lahko ta status območja v skladu z razvojnimi usmeritvami izrazili kot dodatno

Dijaki aktivno sodelujejo v organih strokovnega odločanja in spremljanja problematike odpadkov in kroženja snovi, kar je del upravljanja na naših posestih in šolskih poligonih.

Pomembno je, da se dijaki odločajo za široko paleto poklicnih področij. Uradnik na občini, vzgojiteljica v vrtcu ali samostojni podjetnik, ki so bili v srednji šoli deležni vzgoje za varovanje narave, se naučili veščin ekoremediacij in razumejo ekosistemske storitve, poznajo metode za zniževanje ogljičnega odtisa. Na svojem poklicnem področju lahko sprejemajo odločitve, ki spodbujajo trajnostni razvoj, upoštevajo uravnoteženost razvoja družbe, gospodarstva in narave. To je velik doprinos družbi.

Naravovarstveni tehnik dobi dovolj splošnega znanja, da lahko uspešno študira v zelo raznolikih smereh. Večinoma posegajo po področjih biotehPri načrtovanju izbirnih vsebin sodelujejo in iznike, nekateri pa se usmerijo povsem drugam. vajajo aktivnosti, ki krepijo in širijo zavedanje in Vendar bo z razumevanjem procesov v naravi in znanje o novih konceptih krožnega gospodarjenja narave same lahko v svoje delo in okolje vnašal poz viri. gled trajnostnega in sonaravnega razvoja. Znano je, Zelena delovna mesta? da v povsem tehnične time strokovnjakov vabijo Nova zelena delovna mesta bo podprla tudi država, družboslovce, ker imajo drugačen pogled, druge možnosti zanje je na zavarovanih območjih veli- perspektive reševanja problemov. Ali obstaja danes ko. Poglejmo samo trajnostno mobilnost. Nekdo stroka, delovno področje, kjer ni potrebno skrbeti mora skrbeti za organizirane prevoze v naše alpske za naravo, zagotavljati okoljskih standardov, ozadoline, gorske ceste. Potrebno je narediti zapore veščati ljudi o trajnostnem razvoju? in organizirati ali javne linije manjših vozil ali sezonske ali začasne prevoze. To seveda ne velja Potencial naših absolventov je velik, za stalne prebivalce teh območij, pač pa za goste. saj se v naravovarstveni program Kompostiranje in skrb za zemljo je morda naslednji vpisujejo iz notranje motivacije s primer, več zelene energije, spodbujanje uživanja pozitivnim odnosom do narave in lokalne hrane. Pridelovalci domače hrane pri nas želje, da delajo skladno z naravo in nimajo težav s prodajo svojih izdelkov. Potrebno živimi bitji. bi jih bilo še več. Jim ponuditi ugodnosti, mrežo

136/137

81 Koncept krožnega gospodarstva vnašamo v naše izvedbene vsebine in šolski vsakdan s posebno spodbudo za projektne vsebine, ki jih dijaki lahko izvajajo.

V koncept izobraževanja smo vključili zavedanje o dejavnostih s čim manjšim ogljičnim odtisom in čim manj odpadki.

PODNEBNI DOSJE

foto: arhiv šole

stvo doprinese k uravnoteženemu razvoju družbe. Večina naravovarstvenih tehnikov se odloča za V koncept izobraževanja smo vključili zavedanje o nadaljevanje izobraževanja v različnih višješolskih dejavnostih s čim manjšim ogljičnim odtisom in in visokošolskih programih. čim manj odpadki. To v praksi pomeni, da na terenu pri vodenju v naravi dijake usposobimo za rabo Verjamemo, da je naravovarstvena trajnostne mobilnosti, za povezovanje različnih naravnanost potrebna in koristna. tradicionalnih dejavnosti in obrti.

februar 2019

vrednost na svojih izdelkih in storitvah, na pri- kupcev. To bi bile lahko tudi šole in vrtci. Vsi starši mer izdelki z ekoloških kmetij v zavarovanem bi podprli zdravo hrano v šolah in vrtcih, pa ni območju, vodenje v naravi in podobno. Slovenija dovolj stalnih ponudnikov. Gozd ponuja mnoge je zelena dežela, posebna in raznolika. To po svetu možnosti in priložnosti, ne le v ekonomskem prepoznavajo. Nimamo veliko naravnih bogastev, smislu, gozd je poligon za učenje. Vrtci z gozdno mislim na surovine, nimamo veliko prebivalcev, pedagogiko so tudi pri nas že poznani, to metoki bi bili poceni delovna sila, imamo pa čudovito do dela bi lahko razširili. Učenje matematike ali slovenskega jezika je v gozdu drugačno. Tegobe naravo in krasne ljudi. današnje družbe in mladostnikov, kot so številne Opravili ste obsežno analizo vsebin in ciljev prograanksioznosti, motnje, ki so posledice tehnizirane mov s področja naravovarstva in izdelali predloge družbe, se v stiku z naravo, gibanjem in bolj prza doseganje dodatnih kompetenc udeležencev naravovarstvenega izobraževanja. Katere dodatne vinskimi veščinami, znanji in izkustvi zmanjšajo kompetence so potrebne za razvoj in odpiranje ali izginejo. Zasebne šole te vsebine vključujejo novih zelenih delovnih mest in kaj vnašate v vsebi- v svoje redne programe, javno šolstvo se odziva no naravovarstva, da bodo mladi razumeli koncept počasneje. Ogromno je priložnosti za nova zelena delovna mesta. krožnega gospodarstva?

Izdelava hotelčkov za žuželke V program naravovarstveni tehnik je vključenih Kako se pri določanju izobraževalnih ciljev, vsebin osem poklicnih standardov. Štiri standarde ima odzivate na dejanske potrebe na trgu in kakšen je višješolski program naravovarstveni inženir. trend povpraševanja in zaposlovanja naravovarPotrebe družbe se stalno spreminjajo. V desetih stvenih tehnikov in inženirjev? Kakšne razvojne letih izobraževanja na področju naravovarstva priložnosti lahko naravovarstvenik prinese v gosmo želeli pregledati, kje in kako lahko naravovar- spodarsko okolje?

82 136/137

Naravovarstvenik mora najprej poznati in razumeti procese v naravi. On bo njen poklicni varuh.

Lahko tržimo le ogled slapa Savica ali kakšnega kulturnega spomenika, kamor ljudje pridejo, si ogledajo in gredo.

Lahko pa ustvarimo zgodbo.

In kaj lahko izobraževanje naravovarstva prispeva k spreminjanju vzorcev vsakodnevnega vedenja in ravnanja mladih?

Dijake zelo pritegne praktično usposabljanje pri delodajalcih, ki so zelo različni. Še bolj so navdušeni nad praktičnim delom v tujini, na Norveškem, v narodnih parkih v Avstriji, Franciji, na Finskem, v Italiji. Izkušnje so neprecenljive in dragocene.

V času izobraževanja opravijo veliko projektnega dela, spremljajo vodo v svojem domačem kraju, pridobijo veščine za delo v laboratoriju. Seznanijo se z

jinski parki, narodni park, zasebniki? To zahteva trajnostne in dolgoročne odločitve.

Na drugi strani pa je trženje narave. Lahko tržimo le ogled slapa Savica ali kakšnega kulturnega spomenika, kamor ljudje pridejo, si ogledajo in gredo. Lahko pa ustvarimo zgodbo. Gostom lahko nudimo celodnevne izlete po naših vaseh in gozdovih, ki morda za nas niso nič posebnega. Angležu, ki ima doma le 8 % gozda, pa je opazovati naše bukve, jelke in druge gozdne združbe fantastično samo po sebi.

februar 2019

foto: arhiv šole

PODNEBNI DOSJE

varovanimi organizmi, območji, iščejo in spoznavajo sodobne pristope gospodarjenja z naravnimi viri, širšo domovino, da pripravijo zanimive poti vodenja po naravi, kjer znajo povezati lokalno prebivalstvo, posebnosti etnologije, kulturo.

Sodelujejo pri izvedbi ukrepov za varstvo narave, Podnebne spremembe so dejstvo in dejavno kot je npr. odstranjevanje zaraščanja, reševanje ukrepanje ob njih je nujnost vsakega posame- pregnojenih travišč. znika. Pogosto nas udobje neaktivnosti zaziblje Mladim želite zelo približati zeleni turizem in tržev naslanjač in stanje čakanja, naj ukrepajo drugi. nje naravnih dobrin različnih kategorij. Kakšne so Začeti je treba pri sebi. Naravovarstvenik mora priložnosti na tem področju in kako spodbujate najprej poznati in razumeti procese v naravi. On podjetniške pristope in inovacije mladih? bo njen poklicni varuh. Vse gospodarstvo bo Slovenija ima izredno velik potencial v trženju močnejše, narava pa je nema priča, ki običajno turizma. Vsi nam to priznavajo in občudujejo spregovori ob naravnih nesrečah, spremembah. našo naravo. Slovenija kot zelena destinacija je Naravovarstvenik pozna zakonodajo, ki naravo zapisana v svetovnih turističnih vodnikih, hoteli ščiti. Pozna biotsko raznovrstnost, prvine ekoloso polni, zasebniki s ponudbo apartmajev in druškega kmetovanja. Obnovljive vire energije umešča gih storitev imajo polne roke dela. Morda se sliši v svoj vsakdanjik. V svoje bivalne prostore umešča ironično, vendar v najbolj obljudenih destinacijah naravne materiale, ki jih najdemo doma. Varčno Triglavskega narodnega parka in drugje si pravzatroši električno energijo, postane potrošnik, ki prav želijo malo slabšega vremena, da ne bo toliko troši takrat, ko potrebuje, po svetu hodi tudi na ljudi. Zmogljivostne kapacitete ozkih alpskih dolin lasten pogon, peš in s kolesom. Sodeluje z lovci so majhne, ljudi pa je veliko. Trajnostna mobilnost in skrbi za divjad, izdeluje hotele za koristne je nujnost. Smelo pa je razmišljati tudi o omejitvi organizme. Zna opraviti preproste laboratorijske vstopa v najbolj občutljiva in zavarovana območja. analize vode, zemlje, zraka. Zelo velik problem so Pogorje Triglava je avgusta izredno obremenjeno. invazivne vrste, kjer letno opravlja akcije čiščenja To so vroči problemi, ki kličejo po takojšnjih rešiin ozaveščanja javnosti o tem problemu. tvah. Kdo bo to izvajal – lokalne skupnosti, kra-

Uvedba programa s področja naravovarstva je pod okriljem članic Konzorcija biotehniških šol Slovenije nastala tudi kot odziv na podnebne spremembe. S katerimi znanji in ukrepi lahko naravovarstvenik pripomore k blaženju podnebnih sprememb?

Delo v laboratoriju na izmenjavi v Tolmezzu

83

Varstvo alpskih območij

PODNEBNI DOSJE

Petnajst let je, odkar je DZ ratificiral osem izvedbenih protokolov Alpske konvencije. Kasneje so bili dodani še nekateri. Kaj bi pokazala kritična analiza, pri katerih ciljih Slovenija na območju Alpske konvencije lahko pokaže rezultate, kje pa so ovire?

V alpskem loku se je Slovenija izkazala za verodostojno partnerico. V prvem obdobju AK je bila med najbolj zagnanimi, po letu 1992 do približno 1997.

Nato je ta vnema minila. A vseeno njeno mednarodno delovanje lahko štejemo kot uspešno. Na državni ravni pri obravnavanju gorskih območij v sklopu politik in razvojnih usmeritev pa Alpe oziroma gorska območja še čakajo na posebno mesto. Na lokalni ravni ponekod Alpsko konvencijo poznajo, marsikje v alpskih občinah pa ne in tu je potrebno storiti še zelo veliko. Kot velik plus gre izpostaviti Dan Alpske konvencije, ki ga na pobudo MOP že vrsto let obeležujemo le v Sloveniji. Ovire za uveljavljanje Konvencije so v nas samih in v prepoznavanju pomembnosti gora za Slovenijo. Če bi konkretno opredelili prednostne usmeritve trajnostnega razvoja gorskih območij, ali bi na prvo mesto postavili ukrepe za manj prometa, turizem ali varstvo narave in krajine?

februar 2019

Z vidika ogroženosti in nevarnosti za Slovenijo bi danes nedvomno izpostavil varstvo narave. Na tem področju smo v Sloveniji povsem zaspali. Tako je dr. Matej Ogrin, izredni profesor na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodi tudi nevladno organizacijo CIPRA, odgovoril na vprašanje, kaj naj bi bila prednostna usmeritev trajnostnega razvoja gorskih območij. S konkretnimi primeri pojasnjuje neprimerne posege v naravo in utemeljuje trditev, da varstvo narave v Sloveniji nazaduje z veliko hitrostjo. Svoje akademsko delo združuje z vodenjem društva CIPRA, ki se zavzema za trajnostni razvoj alpskega območja.

Slovenija je v prizadevanjih za uveljavitev Alpske konvencije verodostojna in uspešna, še posebej nekatere občine, je prepričan sogovornik.

foto: www.shutterstock.com

Z. D.

136/137

Narava nima svojega lobija in je vedno znova na udaru

84

foto: www.shutterstock.com

136/137

Včasih se zdi, da z naravo v Sloveniji ravnamo, kot da bi bili 100 krat večji in da je imamo na pretek.

33,4 % ozemlja države zajema območje Alpske konvencije

62 februar 2019

občin v območju Alpske konvencije

Z vidika ogroženosti in nevarnosti za Slovenijo bi danes nedvomno izpostavil varstvo narave.

Na tem področju smo v Sloveniji povsem zaspali.

Varstvo narave v Sloveniji nazaduje z veliko hitrostjo, kar je zelo žalostno. Celo na območju TNP doživljamo posege v naravo, ki se nikakor ne bi smeli zgoditi. Mislim na cesto za spravilo lesa ob severni obali Bohinjskega jezera. Številna območja že izvajajo trajnostne prometne politike in takih bo v prihodnje še več, tako da promet morda niti ni več največji problem. Turizem je marsikje še problem in ravno ta lahko naravi povzroči največ škode. Lep primer je novogradnja vršnega odseka ceste na Mangart, ko na račun edinstvenega visokogorskega sveta, ki ga je v Sloveniji vsako leto manj, gradimo nov odsek ceste, ki nima povezovalne funkcije. Služil bi le turistom. Ali pa evtrofikacija naših silno redkih in edinstvenih gorskih jezer, kjer je poudarek na Dvojnem jezeru pri koči v dolini Triglavskih jezer in na Planini pri jezeru.

Vpliv planinskih koč nikakor ni zanemarljiv. In čeprav koče postopno vgrajujejo čistilne naprave, je stanje še daleč od dobrega.

Včasih se zdi, da z naravo v Sloveniji ravnamo, kot da bi bili 100 krat večji in da je imamo na pretek.

Vedeti moramo, da narava nima svojega lobija in je vedno znova na udaru. En uspeh zavarovanja narave lahko čez nekaj let izničijo novi načrti rabe prostora in pri tem bitka ni nikoli zares dobljena.

Območje Alpske konvencije zajema 33,4 % ozemlja države in je vanj zajeto 62 občin. Prav lokalna politika lahko najbolj vpliva, kakšen bo razvoj – od mobilnosti do nizkoogljičnosti prostora in pametnega razvoja turizma. Kako so občine inovativne pri ukrepih za uveljavitev AK, saj se z njo odpirajo lokalnim skupnostim tudi razvojne priložnosti?

Katera najbolj?

Uveljavitev Alpske Konvencije ne zahteva nujno uvajanja inovativnih pristopov. Tudi s konvencionalnimi trajnostnimi pristopi ni nič narobe.

Občine tudi v gorskih območjih marsikje stremijo k nizki ali vsaj nižji ogljičnosti. Na primer Bohinj, Kranjska Gora, Jezersko, Bovec, Bled … A priznati je potrebno, da ne v luči izvajanja Alpske Konvencije. Pač pa bolj v luči doseganja ciljev

foto: www.shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

Celo na območju TNP doživljamo posege v naravo, ki se nikakor ne bi smeli zgoditi.

Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodi tudi nevladno organizacijo CIPRA

Morda ne cenimo tega, kar imamo, in mislimo, da je neuničljivo.

foto: www.shutterstock.com

V združenju Alpskih biserov je poleg Bohinja tudi Bled. Tudi Solčavsko je bilo v preteklosti zelo napredno pri uvajanju trajnostnih praks v turizem. A ne smemo pozabiti povsem »običajnih« ukrepov v In kaj lahko stori CIPRA, kako je s sredstvi za vašo občinah, kot je urejanje vodovoda ali kanalizacije, dejavnost? Ker delate tudi za trg, s katerimi projekti sanacija odpadnih voda in podobno, kar tudi ohra- se preživite? nja okolje, naravo in kakovost življenja.

Zagotovo je promocija Alpske konvencije in vseh Kako je z drugimi deležniki razvoja v slovenskem politik, ki stremijo k trajnostnemu razvoju Alp, gorskem svetu, na primer z javnimi zavodi in njiho- pomemben segment delovanja CIPRE. Lahko ozaveščamo, hvalimo, grajamo in opozarjamo. Lahko vimi dosežki ali idejami? tudi širimo primere dobre prakse, povezujemo in Zelo široko vprašanje. Poznamo javne zavode, od informiramo. Vse to do neke mere tudi počnemo. izobraževalnih do naravovarstvenih. Omenil bi Res je, da sistemske podpore za delovanje nimamo. le TNP, ki kot ustanova v zadnjih letih zelo hitro Za številne projekte smo tudi »na trgu«, a nismo izgublja ugled naravovarstvene avtoritete. Ima tržna organizacija. V zadnjih letih je več razpisov obilo visoko strokovnega kadra, znanja in izkušenj. in sredstev preko EU in državnih kanalov, kamor A odnos države z nastavljanjem vodstva javnega se NVO lahko prijavljamo. In se. A področja niso zavoda po nihče ne ve točno kakšni logiki, ki zago- enakomerno pokrita in naj za konec ponovno izpotovo ni v duhu poslanstva zavarovanih območjih, stavim potrebo po krepitvi sredstev in kapacitet za je to ustanovo funkcionalno obglavil. Izključni varstvo narave, ki je v Sloveniji še vedno marsikje krivec je država oziroma MOP. Zlasti mandat edinstvena, a jo hlastanje lokalnih in državnih načrpretekle in predpretekle vlade, kar je slovenskim tov, povezanih z gospodarsko rastjo, vse bolj ogroža. goram in varstvu narave povzročilo veliko škode.

Zgodovina jim ne bo hvaležna.

foto: www.shutterstock.com

136/137

85 Kakor kdo. Švica gotovo ne, saj sploh ni ratificirala protokolov Alpske Konvencije oziroma je proces zavrnila. Avstrija pa zagotovo, saj je edina vzpostavila tudi pravno službo za presojo posegov v alpski prostor. Če po kom, bi se lahko zgledovali po Avstriji.

PODNEBNI DOSJE

Med podpisnicami Alpske konvencije je več držav.

So uspešnejše kot Slovenija? Zgledi?

februar 2019

tudi Kranjska Gora s smelimi načrti ureditve prometa v Vratih. Izpostavil bi Jezersko, ki je vstopilo v omrežje gorniških vasi.

foto: osebni arhiv

trajnostnega razvoja, blaženja podnebnih spre- Zakaj je Alpska konvencija v Sloveniji še premalo memb ter izkaza družbene odgovornosti. Na žalost prepoznana?

Alpske Konvencija še ne pozna inštrumenta, ki bi Morda zato, ker imamo gore pred nosim in deloma takšna prizadevanja odločno nagradila, podprla v krvi. Samo po sebi se nam zdi umevno, da so kot in usmerjala. prostor žive, lepe, uporabne, zanimive in prostor s pomembno ekosistemsko funkcijo. Obenem so Bi katero občino posebej omenili? tudi prostor izjemne naravne in kulturne dediščine. A če pozitivnega odnosa do gora ne bomo Zdi se mi, da na tem področju največ ohranjali, ga poglabljali in vzgajali, se bo to hitro naredijo v Bohinju s prizadevanji spremenilo. Morda ne cenimo tega, kar imamo, in za umiritev prometa. Prebuja se mislimo, da je neuničljivo.

86

Pristanišča postavljajo energetsko infrastrukturo, za ladjarje direktive še ni foto: Jaka Jerša

logistika

136/137

Električno napajanje v pristaniščih

Evropska pristanišča se soočajo z izzivom, kako za ladje zagotoviti učinkovito

Električno napajanje v pristaniščih

energetsko infrastrukturo za električno napajanje z

obale, kot to od njih zahteva

zagotavljanje ustrezne količine

električne energije. Goran

Matešić, energetski menedžer

v Luki Koper, pravi, da se glede

tega s slovenskim operaterjem elektroenergetskega

sistema že dogovarjajo

za izgradnjo dodatnega

elektroenergetskega omrežja

do pristanišča. Kljub temu,

da pristanišča iščejo rešitve za zagotavljanje ustrezne

infrastrukture za električno

napajanje ladij, pa direktiva ne zavezuje ladjarjev k priklopu.

Zato predlagajo, da se sprejme

februar 2019

tudi zakonodaja za ladjarje.

Prvi korak je priprava dokumentacije in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za priključitev na 110 kV omrežje. To mora zagotoviti država.

Treba se je zavedati, da so postopki umeščanja v prostor take infrastrukture dolgotrajni.

Hkrati bodo na naši strani potekale aktivnosti za izgradnjo elektroenergetske infrastrukture v pristanišču.

Kakšen bo potek in kako je z roki?

V 2019 načrtujemo priprave državnega prostorskega načrta za umestitev 110 kV elektroenergetske infrastrukture do pristanišča.

Ocenjena finančna vrednost projekta?

Skupni ocenjeni investicijski stroški tega projekta znašajo okoli 63 mio EUR. V Luki Koper obstoječe elektroenergetsko omrežje tehnično ne omogoča napajanja tovornih in potniških ladij z električno energijo.

Kako pri zagotavljanju ustrezne kapacitete električne energije za napajanje ladij sodelujete

Goran Matešić

Koper je problem predvsem

Strategija Slovenije na področju alternativnih goriv predvideva zagotavljanje črpanja utekočinjenega zemeljskega plina za ladje in električno napajanje z obale v koprskem pristanišču do leta 2025. Naročili ste študijo.

Kakšne spremembe bi to pomenilo za Luko Koper in kateri so največji izzivi? Vam bo uspelo to uresničiti do leta 2025?

foto: arhiv podjetja

evropska direktiva. V Luki

z elektrogospodarstvom in državo?

Luka Koper sicer že zagotavlja oskrbo z električno energijo s kopnega za plovila slovenske vojske in vlačilce. Skupna razpoložljiva moč za ta plovila je približno 300 kW. Dodatno bi morali opremiti 23 priveznih mest s skupno močjo 78 MW. Sicer pa z ELES-om pripravljamo dogovor o sodelovanju za izgradnjo 110 kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča. ELES je to naložbo že vključil v Strategijo razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije.

Kako bodo v oskrbo z energijo vključeni obnovljivi viri energije?

V naslednjih letih načrtujemo namestitev več sončnih elektrarn na strehah skladišč v pristanišču.

Kaj bodo te spremembe pomenile za ladjarje?

Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ne vpliva na ladjarje. Sodeč po odzivih ladjarjev bodo ti izvedli nadgradnjo električne inštalacije in se priklapljali na sistem le v primeru, če se jim bo ekonomsko izplačalo. Na drugi strani pa morajo pristanišča zgraditi vso elektroenergetsko infrastrukturo in jo vzdrževati. Na nivoju EU in IMO (International Maritime Organization) bo treba sprejeti tudi zakonodajo, ki bo zavezovala ladjarje.

Koliko je elektrifikacija že razširjena med ostalimi evropskimi pristanišči?

Po javno objavljenih podatkih ima trenutno v svetu približno 20 pristanišč, od tega 13 v Evropi, že možnost priklopa ladij na električno energijo. V večini primerov gre za priklope za potniške ladje in trajekte. Le v Los Angelesu in Antwerpnu imajo zagotovljen tudi priklop za kontejnerske ladje.

foto: arhiv podjetja

Avtonomna ladja brez mornarjev in emisij bo spremenila svetovno floto

V maju 2017 ste sklenili prvo partnerstvo s tehnološkim podjetjem Kongsberg, da zgradite avtonomno električno vozilo za prevoz kontejnerjev. Kakšna bo ladja?

Da, gre za kontejnersko avtonomno plovilo z močjo 120 TEU, ki bo avtonomno in z nič emisijami.

Kakšna bo kontejnerska ladja, kje se bo gradila in katera tehnologija podjetja Kongsberg bo ključna za ladjo?

Pogodbo o gradnji kontejnerske ladje imamo s podjetjem Vard Brevik. Trup bodo tako gradili na svojem dvorišču v Braili v Romuniji in ga kasneje pretovorili na dvorišče Brevik na Norveškem, kjer bo potekalo zaključevanje del. Podjetje Kongsberg je glavni tehnološki partner plovila. Zagotavljajo vso najpomembnejšo tehnologijo, vključno z akumulatorji in potisnimi motorji (pod poddobavitelji).

Kakšni bodo stroški in ali trg kaže zanimanje za to novost?

Pomembno je poudariti, da Yara Birkeland ni ladja - to je avtonomna, logistična rešitev z ničelnimi emisijami/ kontejnerska ladja. S kontejnersko ladjo bo mogoče zagotoviti polnjenje posod v naši tovarni, prevoz z avtonomnim električnim nosilcem vozička do pristanišča, plovilo bo natovorjeno z avtonomnim električnim žerajavom in bo prevažalo kontejnerje v pristanišče Brevik ali Larvik. Ta projekt bo na globalni ravni povzročil velike spremembe in vplival na več kot 2,3 milijarde ljudi. Zanimanje za projekt je veliko in svetovno. Vladne organizacije, nevladne organizacije, mednarodne družbe, lastniki ladij, IMO itd. vsi se zanimajo za projekt.

Kontejnersko ladjo bo gradilo podjetje VARD. Kdaj naj bi bila zgrajena in katere so največje ovire, ki jih pričakujete na poti? Na kakšen

87

način ste izbrali partnerje?

Kontejnerska ladja bo plovna v prvi četrtini leta 2020. Preizkusili jo bomo na Norveškem.

Največje ovire so regulativne in ne tehnične.

Partner za vse tehnologije je postalo podjetje Kongsberg. Trenutno so edino podjetje, ki je kompetentno za takšen kompleksen projekt.

Ponudbo o gradnji ladje smo dali na javni razpis.

Ali bo imela električna ladja poleg okoljskih tudi druge konkurenčne prednosti?

Ker na ladji ne bo mornarjev (po fazi preverjanja), so stroški veliko nižji od primerljivih plovil. Poleg tega ima plovilo zelo energetsko učinkovit trup in deluje na baterije. Električna energija je cenejša kot konvencionalna energija.

Vam je norveška vlada ponudila kakšno pomoč?

Projekt podpira ENOVA (www.envoa.no). Poleg tega tesno sodelujemo z Norveško pomorsko upravo in Norveško obalno administracijo. Ti so bili vključeni v projekt od vsega začetka.

Vsi vemo, kakšen velik okoljski vpliv ima ladijska industrija. Menite, da lahko vaše avtonomno vozilo na elektriko to spremeni? O kakšnem zmanjšanju emisij govorimo?

Svetovna flota je odgovorna za približno 3 % emisij toplogrednih plinov. V nekaj letih bomo videli več nosilcev energije, baterije, vodik in amoniak. In mogoče bo celotno floto razviti do nič emisij. Električno in avtonomno plovilo v morju ima velik vpliv na okolje že s premikom blaga s cest na vodo, zmanjšanjem prometa in zastojev ter zmanjšanjem potrebe po razvoju infrastrukture na zemljiščih.

Kaj je projekt spravilo v pogon? Želeli smo si izboljšati logistične operacije Yare, zmanjšati stroške in seveda izboljšati okoljski odtis. Začeli smo januarja 2017.

februar 2019

Električna kontejnerska ladja

Podjetje Yara je bilo ustanovljeno leta 1905 kot rešitev za evropsko lakoto, ki je v začetku 20. stoletja preplavila celino. Od takrat razvijajo rešitve, ki na trajnosten način izboljšujejo in povečujejo svetovno proizvodnjo hrane.

S tem strokovnim znanjem so uspeli ustvariti dodatne okoljske rešitve, ki zmanjšujejo škodljive emisije. Podjetje trenutno zaposluje 16.000 ljudi v več kot 60 državah. Ideja, da zgradijo avtonomno, električno vozilo je zrasla iz njihove trajnostne usmerjenosti, da bi lahko svoj pridelek transportirali brez emisij.

Več o »YARA Birkeland«, ki se imenuje po YARInem ustanovitelju Birkelandu, je povedal Peter Due, vodja posebnih projektov pri YARI.

logistika

136/137

Električna kontejnerska ladja

88

Analiza in vpeljava logistike centralne sterilizacije v bolnišnici Izola foto: www.shutterstock.com

Marcen Benjamin, Bojan Rupnik, Tomaž Kramberger

Sterilizacijska logistika

logistika

136/137

Sterilizacijska logistika

V prispevku obravnavamo

optimizacijo pretoka sterilnih

medicinskih pripomočkov (v nadaljevanju RMD- Reusable Medical Devices) v splošni

bolnišnici Izola, ki poteka med oddelki za sterilizacijo in operativnimi dvoranami ter

drugimi bolnišničnimi oddelki.

Osredotočamo se na problem prestrukturiranja procesa

sterilizacije ter njene logistike.

Proces sterilizacije naj bi se po novem centraliziral, torej

izvajal samo na enem mestu v

bolnišnici, kar pa je zahtevalo

analizo obstoječega stanja ter pregled in postavitev logistične rešitve, ki bo omogočila optimalno rešitev centralizacije,

preoblikovanje procesov s ciljem izboljšati razpoložljivost

materiala in zmanjšati stroške.

Za reševanje problema je bila uporabljena metoda diskretne

februar 2019

simulacije (DES - Discrete Event Simulation).

Marcen Benjamin, Bojan Rupnik in Tomaž Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje

V

zadnjih nekaj desetletjih se je poraba sredstev za nakup zdravstvenega materiala drastično povečala. Povečevala naj bi se celo hitreje od gospodarske rasti. Na podlagi nedavnega poročila držav, ki največ sredstev porabijo za zdravstveno oskrbo, je bilo razbrati, da le te zanjo namenijo med 8,9% in 16,4% svojega skupnega bruto domačega proizvoda (BDP).

K

er zdravstveno varstvo postaja vedno večje breme za nacionalne in privatne proračune, veliko razvitih držav izvaja načrtno politiko zmanjšanja stroškov. Različni avtorji trdijo, da je mogoče stroškovno učinkovitost zdravstvenega varstva izboljšati za 10 do 20 %. Letno poročilo o bolnišnicah na Nizozemskem opredeljuje možnosti za izboljšanje logistike blaga in farmacevtskih izdelkov v višini 1 milijarde evrov in dodatnih 2 milijardi evrov logistike bolnikov. Večino zmanjšanj je mogoče doseči s sprejetjem enotnih delovnih procesov, z uporabo standardiziranih materialov, z optimizacijo procesa transporta, dezinfekcijo in sterilizacijo. Ustrezno načrtovanje in ustrezna uporaba informacijske tehnologije sta dragoceni možnosti za še dodatno zmanjšanje stroškov.

D

a bi dosegli te cilje, so bolnišnice pod pritiskom, da postanejo učinkovitejše.

Zato se je povečala pozornost za optimizacijo logističnih procesov, kot npr. sterilizacijsko logistiko, osredotočeno na osrednje oddelke

za sterilizacijo. Pretok medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo (RMD), ki jih je treba sterilizirati, je eden od sekundarnih procesov, ki najbolj vplivajo na celotno bolnišnično učinkovitost. V tem članku bomo analizirali obstoječe stanje ter podali simulacijske rešitve za izboljšanje materialnega toka RMD v bolnišnici Izola. Izboljšave temeljijo na usklajeni kombinaciji izboljšav v delovnih procesih in informacijski tehnologiji.

V

splošnem povpraševanje po sterilnih instrumentih določajo operacije, ki so predvidene v nekem časovnem roku. Nekatere operacije so načrtovane, druge pa so nujne. Večina bolnišnic vnese informacije o načrtovanih operacijah v bolnišnični informacijski sistem (BIS). Vendar številne bolnišnice ne zagotavljajo informacij o sterilnih instrumentih čez dan in jih zato pri načrtovanju in izvajanju sterilizacijskih dejavnosti ne upoštevajo. Trenutna tehnologija RFID omogoča, da dobimo informacijo o razpoložljivih instrumentih v realnem času, vendar pa je vpeljava le-te hud finančen ter logistični zalogaj, ki si ga večina bolnišnic žal ne more privoščiti. Programska oprema in organizacija, ki sta potrebni za učinkovito uporabo ustreznih funkcij BIS, so še vedno velik izziv za bolnišnice. Preoblikovanje sterilnih logističnih procesov lahko zato močno poveča učinkovitost bolnišnic. Rezultati in primeri v

89 logistika

136/137

tem prispevku kažejo, da je mogoče z ustrezno uporabo logističnih načel, operacijskih raziskovalnih metod in informacijskih tehnologij znatno zmanjšati stroške.

Opis problema

V

O

mejene prostorske kapacitete kirurških sterilizacijskih enot in ločeni objekti za sterilizacijo so vzrok za raziskavo ter povod k reševanju problematike sterilizacijskega procesa, saj naj bi se proces sterilizacije po novem izvajal samo v enem centralnem sterilizacijskem prostoru. Zato morajo biti urejeni tudi ostali logistični procesi, kot so: proces transporta, čas dezinfekcije, čas sestavljanja RMD, čas sterilizacije, skladiščenja in transporta nazaj na zahtevani oddelek. V prvi fazi je bil zato potreben pregled obstoječega stanja, razumevanje zahtev in učinkovitosti sedanjega procesa sterilizacije ter logistike pretoka materiala.

N

ačrtovane ali nenačrtovane operacije zahtevajo pravočasno sterilne nabore instrumentov. Sedanja organizacija sterilizacije to uspeva zagotoviti, vendar pa je delovna obremenitev sterilizacije pogostokrat prehuda, kar zahteva hitro ravnanje in lahko povzroči povečanje verjetnosti napak v ključnem bolnišničnem procesu. Preoblikovanje delovnega procesa lahko povzroči neočitne pasti, ki bi lahko preprečile normalno delovanje.

Model centralne sterilizacije

U

porabili smo dvostopenjsko simulacijo.

Najprej smo analizirali značilnosti delovanja centralne enote za sterilizacijo in nato določili izvedljivost z integracijo centralne sterilizacije z drugimi procesi.

N

ov sistem sterilizacije sestavljajo trije termo-razkuževalci (dezinfektorji), trije sterilizatorji in 2 do 4. operaterji za manipulacijo naprav in RMD. Tok materiala se začne

Slika 2 histogram prihoda potrebnih paketov

80

60

40

20

0

Slika 4 Frekvenca manjkajočih kirurških setov instrumentov (simulacija) 350 300 250 200 150 100 50 0

Slika 5 Frekvenca uporabljenih kirurških setov za obdobje 3. mesecev s polnjenjem termodezinfektorjev, ki mu sledi razkladanje termo dezinfektorjev in polnjenje sterilizatorjev. Po sterilizaciji sledi pakiranje paketov ter skladiščenje. Simulacijski model temelji na zmogljivosti oz. obratovalnem času naprav in ocenjenem času manipulacije operaterjev, kar vključuje nakladanje, raztovarjanje in montažo materiala.

M

odel sterilizacijskega sistema je sestavljen iz dveh faz, ki predstavljata termodezinfekcijo, sterilizacijo ter čakalne vrste pred ter za vsako delavno fazo. Medtem ko (termorazkuževalci) v prvi fazi procesa tehnično zagotavljajo najvišjo zmogljivost, je splošna učinkovitost

močno odvisna od delovne obremenitve. Ozko grlo delovanja pri največji intenzivnosti delovanja povzročajo namreč sterilizatorji zaradi njihove omejene zmogljivosti.

S

imulacija sterilizacije dogodka (DES) je pokazala, da je maksimalni izhod sistema pri največji vhodni obremenitvi dosegel 18 sterilnih kirurških kompletov instrumentov na uro, medtem ko je celoten cikel od začetka do konca sterilizacije za en sam komplet instrumentov približno 140 minut.

P

retok centralne sterilizacije je odvisen od dejanske delovne obremenitve. Za analizo

februar 2019

trenutnem stanju se sterilizacija v splošni bolnišnici Izola izvaja v dveh ločenih prostorih. Prvi je namenjen za sterilizacijo RMD pripomočkov številnih bolnišničnih oddelkov, medtem ko se v drugem prostoru v osrednjem delovnem bloku opravlja sterilizacija kirurških kompletov instrumentov, ki se sterilizirajo neposredno po vsakem opravljenem posegu.

To posledično vodi do zahtevnih časovnih usklajevanj, ogromnih potreb po osebju, prostorskih neskladij, problemov skladiščenja ter neprimernega nehigienskega izvajanja sterilizacije. Seveda pa je potrebno omeniti, da je bil takšen način sterilizacije edino primeren glede na prostorske omejitve, razpoložljiv asortiman sterilizacijskega instrumentarija ter raznolikosti operativnih posegov.

90

delovanja in predvidevanje delovne obremenitve smo upoštevali izvedene operacije v obdobju treh mesecev. Z navedenim seznamom paketov, teh je bilo približno 300, smo zabeležili približno 2000 operacij v treh zaporednih mesecih našega opazovanja. Za vsako izvedeno operacijo je bil določen seznam potrebnih kompletov kirurških instrumentov, ki vključuje alternativne kombinacije, kjer bi manjkajoče instrumente lahko zamenjali s podobnimi. Z uporabo predhodno uporabljenih podatkov je bila določena delovna obremenitev izvedenih operacij. Čeprav to velja le za materialno uporabo opravljenih operacij in ne za druge medicinske postopke, predstavljajo časovno kritičen del sistema sterilizacije.

logistika

136/137

Sterilizacijska logistika

Če ni mogoče najti vseh zahtevanih kompletov instrumentov, operacija ni izvedena.

posamezni operaciji, prevoz do sterilizacije, sterilizacija in končni prevoz ter shranjevanje sterilnega materiala.

Z

a večino operacij, ki se izvajajo zjutraj in zgodaj popoldne, je sterilizacija druge medicinske opreme lahko preložena na poznejše uro in pripravljena za uporabo naslednji dan.

Nekateri pomembnejši kirurški instrumenti pa morajo biti vseskozi na voljo oz. po potrebi.

Z omejenim stanjem kirurških kompletov instrumentov smo tako kirurške zahteve testirali glede razpoložljivosti. Torej simulacijo porabe kirurških kompletov na operacijah, transportu in sterilizaciji. V ta namen so bile vse operacije najprej razvrščene po času začetka. Za vsako operacijo so bili razpoložljivi kirurški kompleti preverjeni glede razpoložljivosti. V primeru, da so bili na voljo vsi potrebni, jim je bil dodeljena časovna oznaka glede na začetek operacije in njegovega trajanja. S tem se je posamezen

Analiza opravljenih operacij je pokazala, da ni dovolj sterilnih kirurških kompletov za 12% rednih kirurških posegov. Občasne operacije bi bile preklicane zaradi enega samega manjkajočega instrumenta.

Z

a analizo intenzivnosti uporabe kirurških setov pri določeni operaciji bi bila morda izvedljiva katera koli kombinacija setov, vendar je bila za določitev uporabe instrumentov uporabljena samo ena od kombinacij za vsak operacijski poseg. Zgodovina intenzivnosti kirurških setov izvedenih operacij je prikazana na sliki 2.

V

skladu s specifikacijo centralne sterilizacije je le nekaj primerov, v katerih intenzivnost prihoda kirurških setov doseže sistemsko zmogljivost. V večini primerov se uporaba zmanjša na eno ali dve liniji za predelavo (ne glede sterilizacije druge medicinske opreme). Ker pa je število kompletov instrumentov, namenjenih določenim operacijam, omejeno, ta simulacijski rezultat še ne zadošča za pravočasno dobavo instrumentov za vsako načrtovano operacijo.

Simulacija logistike procesa

D

a bi simulirali celoten proces, ki zajema sterilizacijo, je potrebno upoštevati vse zamude, ki se lahko pojavijo v samem procesu.

Zamude, ki se pojavljajo, vključujejo: čakanje na prevoz po operaciji, čas transporta, čakanje na prevoz po sterilizaciji ter zamude zaradi dosežene kapacitete sterilizacije.

februar 2019

D

obave centralne sterilizacije in operacijskega bloka se ne izvajajo neposredno po operacijah, ampak so načrtovane na uro za simulacijske namene. Po merjenju časa transporta po načrtovanih prevoznih poteh je bila pesimistična ocena časov prevoza določena na 15 minut. Postopek je bil naslednji: uporaba sterilnih kompletov instrumentov na

kirurški komplet premaknil iz seznama razpoložljivosti na seznam uporabljenih kompletov instrumentov. Če ni mogoče najti vseh zahtevanih kompletov instrumentov, operacija ni izvedena. Pri tem se preveri, ali je časovni zaznamek za vsak uporabljeni instrument v uporabi ali njegov časovni zaznamek presega čas začetka trenutne operacije. V tem primeru se časovni indeks poveča do načrtovanega časa za prevoz do sterilizacije in časa prevoza, instrumenti pa se prenesejo s seznama, ki se uporablja na transportnem seznamu. Enako preverjanje opravimo z naborom instrumentov na transportnem seznamu, s čimer se časovni indeks poveča z načrtovanim zaključkom sterilizacije in premakne instrumente na seznam sterilizacije.

Rezultati

A

naliza opravljenih operacij je pokazala, da ni dovolj sterilnih kirurških kompletov za 12% rednih kirurških posegov. Občasne operacije bi bile preklicane zaradi enega samega manjkajočega instrumenta, vendar pa pogosto manjkajo celotne kombinacije zahtevanih nizov instrumentov, ki so potrebni za operacije istega tipa. To je bolj očitno pri travmatičnih in žilnih operacijah, ki zahtevajo širšo kombinacijo nabora kirurških kompletov. Simulacija

je razkrila tudi manjkajoče kirurške komplete (slika 4), ki povzročajo odpoved operacij.

Zanimivo je, da se ne ujemajo s pogostostjo same uporabe kompletov (slika 5).

V

zrok za neuspeh pri izpolnjevanju okrog 12 % operacij je v časovnem ciklusu sterilizacije kompletov in tudi število določenih kirurških kompletov za specifične operacije, kar postane najbolj očitno pri operacijah oči.

Medtem ko so očesne operacije najpogostejše, prevladujeta dve vrsti operacij z isto frekvenco in enakim številom razpoložljivih kirurških nizov instrumentov. Simulacija je pokazala, da ena vrsta operacij povzroči neizpolnjevanje urnika (nad 60 napakami), medtem ko je vpliv drugega minimalen. To kaže, da vzrok zamujenih kirurških posegov ni v celoti posledica nizkega števila nabora instrumentov za določene kirurške posege, ampak zaradi njihovega načrtovanja. Urnik operacij, ki so bile izvedene v zadnjih treh mesecih, tako ne bi bil izvedljiv v centralni sterilizaciji.

Zaključek

P

reizkušeni so bili alternativni scenariji, da bi ugotovili, ali bi operacije lahko opravljali v celoti v novih okoliščinah torej v centralni sterilizaciji. V ta namen smo pričakovali nabavo dodatnih kirurških instrumentov. Rezultati simulacije so pokazali, da podvojitev ali v nekaterih primerih trikratna količina določenih manjkajočih instrumentov poveča uspeh operativnega razporeda na 98%. Ker stroški pridobivanja nove kirurške opreme niso nepomembni, je lahko druga rešitev bolj izvedljiva.

K

ot je bilo že omenjeno, razlika med pogostostjo uporabe in manjkajočimi kompleti instrumentov kaže na to, da je načrtovanje lahko pomembnejši dejavnik. V ta namen je bila izvedena simulacija primera, kjer smo urnik operacij spremenili, kontrolirali. Preizkus je bil izveden za isti nabor operacij za centralno sterilizacijo z isto delovno obremenitvijo, vendar ob različnih časih. Zaporedne operacije podobne vrste, kar je glavni razlog za manjkajoče instrumente, so bile pozneje prestavljene ali zamenjane z operacijami različnih vrst s podobnim trajanjem. Uporaba tega preprostega reprogramiranja urnika izvedbe operacij je izboljšala odstotek uspešno opravljenih operacij na 97%, medtem ko je kombinacija obeh metod (z rahlim povečanjem zalog) omogočila popolnoma izpolnjen časovni razpored.

N

a koncu lahko trdimo, da se proučevani problem lahko reši z dvema različnima strategijama. Prva strategija je pridobitev dodatnega kirurškega instrumentarija, druga pa skrbno načrtovanje in avtomatizirano načrtovanje kirurških posegov. Avtomatsko načrtovanje kirurških posegov je zanimiva tema za prihodnje raziskave, ki bodo verjetno pokazale, da je kombinacija obeh strategij najboljša.

Promocija

JP CČN DOMŽALE-KAMNIK d.o.o

Izkoristite moč

največjega cestnega omrežja v Evropi » Dnevne odpreme v vsa gospodarska središča

» Sledljivost pošiljk in e-storitve

» Možnost Premium storitev s prednostno obravnavo pošiljk in krajšimi tranzitnimi časi

» Zanesljivost in kakovost

Promocija

» Direktni prevozi delnih in polnih nakladov za večjo mero fleksibilnosti Tel: +386 1 5885 700

email: prodaja@dbschenker.com

Promocija

DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO

VSAJ 10 MINUT PREJ KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.