EOL 138

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

138 marec 2019

Podnebni dosje Matjaž Čemažar: Premikajo meje pri materialih, iščejo jih tudi pri domačih proizvajalcih

Boštjan Jambrovič: Trg naklonjen večslojni gibki embalaži, pot do biopolimerov ne bo kratka Bogomir Strašek: Na Ljubnem letos prve serijske dobave izdelka za hibridna in električna vozila Robert Jelenc: Sprememba uredbe je omogočila naložbo, ki vabi k posnemanju Matjaž Rakovec: Kranj želi postati evropski poligon za preizkušanje sodobnih tehnologij mobilnosti Zmago Skobir: Potnikov vsako leto več, a Brnik je že tudi osrednje logistično središče Slovenije

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… vsebine v reviji podžigajo našo kreativnost … … spoznavamo in izmenjujemo informacije … … brezplačno strokovno sodelovanje …

»Metodologija trajnostnega razvoja skupine Petrol zajema kompleksnost odnosov med vsemi ključnimi deležniki v iskanju ravnotežja med ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi cilji. Z nenehnim tehtanjem različnih interesov iščemo najbolj optimalne poti v hitro spremenljivih okoliščinah.

Strokovne publikacije, kakor tudi dogodki, ki jih organizira Zeleno omrežje, so zelo dobrodošli, saj nudijo možnost spoznavanja in izmenjave informacij po celotni deležniški verigi, kar je ključnega pomena pri iskanju inovativnih rešitev prehoda v nizkoogljično družbo.« Dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica področja Tehnični razvoj, kakovost in varnost pri Petrol d.d., Ljubljana

»V družbi BTC prepoznavamo okoljske in družbene izzive današnjega časa.

Z ustvarjanjem zelenih priložnosti in spodbujanjem inovativnosti si prizadevamo za trajnostni razvoj družbe in okolja, v katerem živimo in delujemo. Odgovornost ohranjanja okolja za prihodnje generacije nosi prav vsak od nas. S članstvom v Zelenem omrežju delimo naše prebojne projekte in upamo, da k trajnostnemu delovanju spodbudimo čim več poslovnih partnerjev in obiskovalcev BTC Cityja. Hkrati bogate vsebine v reviji EOL podžigajo našo kreativnost, ta pa se manifestira v novih idejah za trajnostno ravnanje.« Miha Mermal, mag., izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj družbe BTC

»Zdravje prebivalcev je pomembna vrednota vsake družbe. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je vodilni in mednarodno priznani javnozdravstveni in okoljski laboratorij, v katerem si prizadevamo, da različne deležnike preko naših storitev podpiramo pri obvladovanju dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na zdravje ljudi. Zavedamo se koristi zelenega partnerstva, ki nam prinaša dodatno možnost komuniciranja in povezovanja s strokovno in splošno javnostjo.

Zahvaljujemo se vam, da kot edina tovrstna specializirana revija skrbite za možnost rednega prejemanja revije in brezplačnega strokovnega sodelovanja in nas s tem opominjate na pomembnost zavedanja okoljske in družbene odgovornosti.« Mag. Tjaša Žohar Čretnik, dr. med., spec., direktorica NLZOH

Kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Postanite član Zelenega omrežja!

PRIDRUŽITE SE! Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

B

ogomir Strašek, KLS Ljubno: Nisem razmišljal, ali sem zeleni menedžer ali ne. Kar se pa tiče ljudi. Tukaj živimo. Logično, da tam, kjer živiš, ne boš onesnaževal …

Dokler ne bo prišlo do korenite spremembe v energetskih virih za proizvodnjo električne energije, bodo tudi električni avtomobili onesnaževali ozračje. Dokler ne bo prišlo do industrijske uporabe energije s fuzijo, ta problem ne bo rešen …

N M

a Ljubnem bodo začeli s prvimi serijskimi dobavami izdelka za hibridna in električna vozila. atjaž Čemažar, Domel: Vpeti smo v globalno ekonomijo. Veliko naših odločitev je zavestno okoljsko manj ambicioznih, kot bi lahko bile, če ne bi bili vpeti v globalne trende … Podjetje je v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih in s takšno lastniško strukturo je v odnosu do kapitala drugače uravnoteženo, kot je drugod. Naše odločitve so lahko na dolgi rok bolj premišljene. Ne mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke …

V N

Domelu je doma integralni pristop k zeleni tranziciji poslovanja. Zahteve do dobaviteljev so zapisali v kodeksu. ika Cebin, Gimnazija Ledina: Večina dijakov je seznanjenih s podnebnimi spremembami. Poznajo pojem ogljičnega odtisa … Vedo, da je Slovenija nadpovprečno ranljiva in da lahko veliko spremenijo s tem, kako se premikajo. Ali peš, kolesarijo, upravljajo javni prevoz, delijo prevoz. Potem, kakšno hrano uživajo …

P N

repričana je, da imajo učitelji v rokah adute, da mlade navdušijo.

atalija Vahčič, OŠ Artiče: Primarni cilj šolskega eko vrta, iz katerega izhaja rdeča nit in zasnova ideje Živim zdravo, sledi želji, da bi poleg jabolk, ki jih že dve desetletji predelujemo, pridelovali še ekološko zelenjavo in zelišča za potrebe pouka in spremljali razvoj rastlin od semena do semena …

O

b prenovi šole že snujejo postavitev učilnice na prostem. ***

J

e že tako, da je praksa najboljši vojak znanosti, kot je zapisal Leonardo da Vinci.

EOL foto: Rok Tržan

***

Toda ali ni tako tudi s politiko in njenimi besedami? Saj ne gre za to, da bi pogrešali politika z avro zelene predanosti ali se morebiti celo navduševali za zeleno mater ali zelenega očeta Slovenije. Ne. Kajti peto zgodbo brez sivine in radioaktivnega zelenega brezbrižništva lahko začne bolj tenkočutno, a resolutno pisati vlada s parlamentom. Vsaj z nižjim pragom tolerance za zelenomrzništvo ali za visoko stopnjo sprenevedanja, ko gre na primer za postopni zeleni preporod države in gospodarstva.

S

eveda ne bo čez noč sto in sto zelenih podjetij, čistih in bistrih kot gorski studenec. Toda vladno in menedžerjevo krmilo ne bo gledalo mimo kompasa, po kateri poti naj hodi Slovenija do leta 2030.

N

ajprej o vladi. Predsednik vlade Marjan Šarec in kandidat za okoljskega ministra Simon Zajc sta sprejela delegacijo mladih protestnikov, ki nočejo, da jim povsem ukrademo prihodnost. Ni prepozno za novo točko dnevnega reda na prihodnji seji vlade, saj so mladi predali poslanico z zahtevami. Ni namreč več kot dober mesec, kar je na 19. redni seji vlada sprejela zaključno poročilo o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Po mnenju vlade MDS Partnerstvo ni več potrebno. Kako bo naprej s prehodom v zeleno in krožno gospodarstvo, ali si bo ta koš naprtil MOP ali bodo v vladnem kabinetu le določili koordinatorja za slovenski zeleni prehod do leta 2030, se še ne ve.

V

e se, na primer, nekaj drugega. Andrej Gnezda v intervjuju v tej številki zelo konkretno ilustrira, kako država brez rdečice sramu na obrazu daje podjetjem vrsto olajšav za rabo energije. Najnovejše končno poročilo o okoljskem odtisu Slovenije pa spet in spet opominja, da največji delež okoljskega odtisa predstavljata energetika in promet.

I

n še o podjetjih. O gospodarstvu, kjer se začne abeceda razogljičenja Slovenije.

Nedavno je Marjan Batagelj, predsednik Slovenskega kluba podjetnikov, pozval direktorja in lastnika družbe Siliko, naj izstopi iz kluba zaradi domnevnega izsiljevanja tujih delavcev. Direktor je izstopil. Svetilnik zelene Slovenije bo začel od veselja utripati, ko bo zahtevan odstop menedžerja, ki v enem letu ni zmanjšal okoljskega odtisa. Je to mogoče?

S

aj za to gre. Za eko etos vlade in za menedžerski eko etos. K sreči so tudi v Sloveniji doma Grete Thunberge.

Jože Volfand, glavni urednik

marec 2019

je so slovenske Grete Thunberge? V Sloveniji še niso odkrite, a so? Kje so zeleni razumniki Slovenije, nacionalni in lokalni, jih poznamo?

Uvodnik

K

138

Štiri zgodbe svetlih barv in peta s sivino

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Trg naklonjen večslojni gibki embalaži, pot do biopolimerov ne bo kratka in ne lahka

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Marta Svoljšak (Petrol d.d.), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, marec 2018 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Naslovnica: Družina Domelovih EC motorjev za baterijsko vrtno opremo.

10 Slovenska kozmetična hiša snuje izdelke, tudi veganske, po lastnih recepturah 19 Na Ljubnem letos prve serijske dobave izdelka za hibridna in električna vozila 22 Sprememba uredbe je omogočila naložbo, ki vabi k posnemanju 24 Pogodbeništvo pravi model, v občinah pri sanacijah živahno, javni sektor počasen 26 Podnebni dosje 27 Premikajo meje pri materialih, iščejo jih tudi pri domačih proizvajalcih 30 Učitelji imamo v rokah adute, da mlade navdušimo 32 Namigi, kako lahko vsakdo zmanjša svoj dolg do zemlje

sebina

4 138

EOL

Impresum

34 Z olajšavami za rabo energije dela država podjetjem medvedjo uslugo 36 V svetu narašča število tožb zaradi izpustov toplogrednih plinov, pravo v Sloveniji zamuja 38 Večina podjetij se premalo zaveda, kaj jim nalaga načelo »onesnaževalec plača« 41 S certifikatom 50001 potrdili učinkovito energetsko upravljanje 42 Zelenjava nepravilnih oblik spet na prodajnih policah, močni z lokalno ponudbo 44 Območje urejeno, ravnanje z nevarnimi odpadki zahteva dogovor več partnerjev 46 Z boljšim upravljanjem bodo porabili manj energije in zmanjšali vodne izgube

48 Kranj želi postati evropski poligon za preizkušanje sodobnih tehnologij mobilnosti Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

marec 2019

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Sejejo, žanjejo in prodajajo, zato lahko sanjajo o pravi učilnici na prostem 54 Potnikov vsako leto več, a Brnik je že tudi osrednje logistično središče Slovenije 56 Droni že marsikje v uporabi, a tveganj in vprašanj ni malo 58 DPD Slovenija z napredno tehnologijo do nizkoogljičnih storitev

Pokrovitelji 138. številke:

Embalaža v pametni obliki dragulja za hrano za na pot Podjetje Klöckner Pentaplast predstavlja najnovejšo embalažo za živila, imenovano Jewel ™. Narejen je iz 100 % postpotrošniškega PET-a, ki je razširitev ponudbe izdelkov za zapiranja trajnostne zanke. Izpolnjuje trajnostne zahteve trgovca in zahteve potrošnika z dodano diferenciacijo na policah. Do leta 2022 naj bi bila industrija hrane za na pot vredna 23,5 milijarde funtov - in blagovne znamke bodo nedvomno tekmovale za pozornost potrošnikov. Na konkurenčnem trgu je čas bistvenega pomena. Kolekcija je bila ustvarjalno oblikovana v pametni obliki dragulja, ki je brezhibno in popolnoma uravnotežena v roki potrošnikov z najjasnejšo optiko za popolno vidnost njene vsebine. Potem, ko konča z obrokom ali prigrizkom, lahko potrošnik pogleda na dno embalaže in vidi jasno sporočilo o recikliranju, ki je vstavljeno v podnožje pladnja. Prosi jih, da ga ponovno reciklirajo, s čimer bi pomagali pri ustvarjanju. Vsak paket lahko sedi na polici na pametnem kotu 45 stopinj z zgornjim robom, pri tem pa gleda na potrošnika. Če je prostor na policah Fotografije: arhiv proizvajalcev

omejen, se lahko preprosto zlagajo drug na drugega in so na voljo v treh različnih globinah. Vsak paket ima možnost pokrova s klikom, ki je lahko prilagojen trgovcu s termično oblikovanimi sporočili z oznako kp ali pa se lahko z vgrajenim filmom toplote zapre s fleksibilnim filmom.

Ustreza vsem zmožnostim trgovcev na drobno različnih velikosti. Ker se trg hrane za na pot povečuje s hitrostjo brez primere, potrošnikom pa manjka časa v napornem razporedu, je serija Jewel™ na voljo vsem trgovcem na drobno in gostinstvu.

5 138

EOL

Gospodarski oskar v Sloveniji redko prejmejo uspešni gospodarstveniki v panogi, ki v vsaki občini pogosto odločilno vpliva na kakovost življenja. To so izvajalci javnih gospodarskih služb, to je komunalno gospodarstvo. Zato je oskar Rudolfu Horvatu, direktorju podjetja Saubermacher Slovenija, morda priznanje komunalni panogi, ki je prepogosto prezrta, ko gre za prijazno javno pozornost.

Rudolf Horvat je v določeni meri tudi doajen slovenskega komunalnega gospodarstva.

Seveda v prvi vrsti zaradi izvrstne poslovne kariere, ki je ves čas povezana s komunalo – od leta 1991, ko je podjetje Saubermacher Slovenija začelo poslovati pod njegovim vodstvom, čeprav z imenom Saubermacher Süd.

Matica je namreč v Avstriji. Saubermacher Slovenija je danes prav zaradi poslovne prodornosti in strokovnosti zagotovo eno najuspešnejših komunalnih podjetij v Slovenji.

Kot koncesionar dela v 58 občinah. Ves čas pa se je tudi zaradi dobrih izkušenj lastnika podjetje izrazito usmerjalo v učinkovito ravnanje z odpadki in v krožno gospodarstvo. Pri ločevanju in obdelavi nenevarnih in nevarnih odpadkov dosega zelo dobre rezultate, med mejniki pa je nedvomno naložba v sodobni center za obdelavo nevarnih odpadkov v Kidričevem. Slovenija bi po požaru Kemisa zelo težko uredila prevzemanje nevarnih odpadkov brez hitrega odziva Saubermacherja.

Rezultati poslovanja so v podjetju zelo dobri, storitve širijo. V skupini Saubermacher je povezanih 8 hčerinskih podjetij: SM-Komunala Murska Sobota, PUP-Saubermacher Velenje, Čisto mesto Ptuj, Ekologija Škofja Loka, Ekoplast Ljutomer, Ekomobil Velenje, Outsourcing Lenart in Saubermacher-Export M.S. Rudolf Horvat predvsem v praksi uveljavlja pri ravnanju z odpadki rešitve, ki bi jih morala hitreje spodbujati okoljska politika. V celotnem življenjskem ciklusu izdelka tudi ko gre za termično obdelavo. V podjetju sprejemajo strategijo za obdobje 2020–2023 in med drugim napovedujejo nov način zbiranja odpadkov, t. i. Smarte Waste (pametni odpadki).

marec 2019

Steklarna Hrastnik je v svoje parfumske stekleničke ujela še svoj vonj. Imenuje se ECHO in diši po vrednotah podjetja.

Vonjavo je posebej za Steklarno Hrastnik ustvarila multimedijska umetnica Eva Petrič, ki je v izbrani vonj vnesla čistost, strast in srčnost, torej vse tisto, kar odraža Steklarno Hrastnik in njene zaposlene. Limited Edition vonjava, namenjena odišavljenju prostorov, je zapakirana v stekleničko Andy iz kolekcije High Glass parfumes. V Steklarni Hrastnik jih izdelujejo iz enega najčistejših stekel na svetu. Stekleničko krasi vijuga idrijske čipke Matična celica potenciala, senčne

podobe, prav tako delo Eve Petrič.

Umetnica, ki ustvarja in razstavlja v metropolah, kot so Dunaj, Pariz in New York, steklo dojema kot posrednika med našim notranjim, zasebnim svetom, in zunanjim javnim prostorom. Tudi čipka na steklenički vonjave ECHO predstavlja potencial, ki ga imajo sence, ob tem pa še potencial, ki ga imajo emocije. “Zadnja leta me zanima predvsem človeška oblika; sence in emocije, vse tisto, kar je pri človeku nevidno. Senca, ki jo običajno dojemamo kot temno, skrito in dramatično, je zato vodilni motiv mojih del, saj ima senco vsak človek, ne glede na spol ali raso. V svojih delih jo raziskujem in izražam s pomočjo različnih medijev. Steklo zaradi svojih odsevov omogoča vpogled v notranji jaz, videno pa je odvisno od notranjega počutja,” je svojo umetniško pot in projekt, ki ga je pripravila za Steklarno Hrastnik, predstavila Petričeva. Na ta način se z vonjem ECHO predstavlja tudi Steklarna Hrastnik. Njen notranji jaz zajema čistost, strast in srčnost, torej “sestavine” za vrhunske izdelke, ki jih pošilja na globalni trg, njen zunanji javni prostor.

Rudolf Horvat prejel nagrado GZS za gospodarske dosežke

Rudolf Horvat

Steklarna Hrastnik ima svoj vonj, ki diši po vrednotah

foto: Vir: Gospodarska zbornica Slovenije, Foto: Barbara Reya

Novosti

Kratko, zanimivo

mag. Tanja Bolte

Tanja Bolte še naprej na čelu Direktorata za okolje foto: Boštjan Čadej

6 138

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Za generalno direktorico Direktorata za okolje in prostor je bila ponovno imenovana mag. Tanja Bolte, ki je nekaj časa opravljala to funkcijo kot vršilka dolžnosti. Tanja Bolte pozna problematiko okolja zelo dobro, saj je vodila Direktorat od leta 2014. Po izobrazbi je univerzitetna inženirka kemijske tehnologije in magistrica znanosti tehniškega varstva okolja.

ZRS Bistra vabi na posvet o krožni ekonomiji Na 22. strokovnem posvetu, ki ga organizira ZRS Bistra v sodelovanju z Zvezo ekoloških gibanj, mariborskima fakultetama za kmetijstvo in biosistemske vede ter strojništvo, bodo na več panelih razpravljali o krožni ekonomiji za boljši zrak in manj odpadkov.

Panel o krožnem gospodarstvu v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Slovenije bo vodil dr. Peter Novak, o energiji iz odpadkov pa dr. Viktor Grilc in dr. Tomaž Vuk. Govorili bodo še o okoljskem komuniciranju, zakonodaji Slovenije (gradbeni, IED in druga dovoljenja), o kakovosti zunanjega zraka in o zraku ter dimnikarski dejavnosti. Strokovni posvet bo 11. in 12. aprila v Moravskih Toplicah.

marec 2019

Sprememba na vrhu vrhniške komunale Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica komunalnega podjetja na Vrhniki, končuje uspešno menedžersko delo v firmi, kjer se lahko pohvalijo z inovativnimi dosežki pri ravnanju z odpadki, a tudi pri drugih komunalnih storitvah. Občina Vrhnika se je med drugim pridružila mreži občin Zero Waste Europe, uspešen je tudi njihov Depo. Leta 2014 je vrhniško komunalno podjetje slavilo abrahama.

Mag. Brigita Šen Kreže je bila direktorica vrhniškega komunalnega podjetja od leta 2010.

Aluminjasti pladenj, ki bo zmanjšal vpliv na okolje

Podjetje i2r Packaging Solutions je predstavilo nov aluminijast pladenj, ki bo pretresel embalažo prehrambne industrije.

Patentno zaščiten in registriran dizajn i2r Ultra uporablja nov način vtisa, ki zmanjša profil, ceno in vpliv izdelka na okolje. Podjetje i2r je sodelovalo z Univerzo Wolverhampton pri tem kompleksnem projektu z uporabo programske opreme za predvidevanje analize končnih elementov.

Močnejša, vendar lahka zasnova pladnjev je bila nato podvržena pomembnemu neodvisnemu znanstvenemu testiranju in validiranju. Specialna rebra in osnovna konfiguracija zagotavlja povečanje strukturne trdnosti, kar naj bi zmanjšalo težo glede na tržne ekvivalente. Vključitev logotipa za reciklažo in sporočila o „izpiranju in recikliranju“ potrošniku omogočata jasen in močan okoljski poziv k ukrepanju, ki pomaga pri spodbujanju že tako visoke ravni recikliranja aluminija.

Podjetje je najprej uvedlo i2r Ultra z osmimi folijskimi posodami kot dodatek k obstoječi gladki liniji, z naložbami v nova orodja bodo razširili serijo.

Plastenka, ki pri polnjenju porabi manj vode in kemikalij Pri podjetju Huel Ready-to-drink so začeli s prodajo izdelkov Huel Powder, Huel Bars in Huel Granola decembra 2018 v praktični PET 500 ml plastenki, ki jo je razvil PET Engineering v sodelovanju z Gea Procomac. Oblikovanje embalaže ustreza

dvema glavnima zahtevama blagovne znamke: skladnost z obstoječim portfeljem izdelkov in funkcionalnost. Prva zahteva je bila izpolnjena z ustvarjanjem preproste oblike, varuje vsebino plastenke in daje možnost potiska polnega rokava, kar daje blagovni znamki veliko prepoznavnost.

Glede na funkcionalnost veliki 38 mm ustnik omogoča, da se steklenica uporablja na poti na praktičen način. Plastenko izdelujejo v obratu Suiza Dairy v Puerto Ricu z aseptično linijo, dobavlja jo GEA, ki vključuje sistem GEA ABF 1.2. GEA aseptična linija je pridobila certifikat FDA LONO za proizvodnjo in distribucijo nizko kislih pijač na policah v ZDA. Odobritev FDA potrjuje, da tehnologija GEA ABF 1.2 zagotavlja maksimalno učinkovitost in zanesljivost sterilizacije pri vsakem koraku občutljivega polnjenja pijač.

Zahvaljujoč mikrobiološkemu izolatorju, razširjenemu tudi na puhalni modul, GEA ABF 1.2 aseptično piha predforme, ki so bile predhodno sterilizirane z vodikovim peroksidom (VHP). Sočasno obdela njihove notranje in zunanje površine. Rezultat je enostopenjski postopek sterilizacije, ki omogoča 100 % spremljanje procesne obdelave in ne zahteva vode za izpiranje.

Bistveno niža porabo kemikalij.

Transparenten pokrovček za luksuzni parfum in bistvo ženskosti Pri podjetju DuPont Surlyn so z novo tehnologijo izdelali prozorno kapico za Givenchy prenovljeno žensko retro linijo L'Interdit parfumov. Prva različica L'Interdita je nastala leta 1957. Predelana ima novo obliko stekleničke v obliki prosojne viale z veliko debelo osnovo in gladko kapico. Pri matični družbi podjetja Dow DuPont so dejali, da učinek čistega, prozornega pokrovčka prispeva k rafiniranemu, a povsem sodobnemu občutku pakiranja, pri čemer steklenica zajame bistvo ženskosti, obenem pa krepi nežni, roza barvni vonj, ki sije od znotraj. Steklenička Surlyn ima kristalno transparentnost, odsotnost vključkov in sposobnost, da omogoči debelino materiala pri mono-injekciji.

Nestlé je napovedal lansiranje novega kakava Nesquik All Natural v vrečki, ki jo je mogoče reciklirati. Vsebuje poenostavljen seznam sestavin. Nestlé bo v naslednjih tednih predstavil nov Nesquik All Natural na petih evropskih trgih: Francija, Nemčija, Italija, Portugalska in Španija.

Po navedbah podjetja vsebuje Nesquik All Natural pet naravnih sestavin. Vsebuje

Bolj jasno označevanje na etiketah za pravilno ločevanje embalaže Pravilno ločevanje embalaže je lahko za potrošnike pogosto zahtevno. ALDI Nord in ALDI SÜD v Nemčiji sprožata pobudo za zagotavljanje razumljivih informacij o pravilni ločitvi materialov, ki jih je mogoče reciklirati na vseh njihovih lastnih blagovnih znamkah. V ta namen je podjetje razvilo informacije, ki kažejo, kako je treba posamezne sestavine pakiranja zavreči.

Prvi paketi z dodatnimi informacijami bodo spomladi leta 2019 predstavljeni v celotni embalaži izdelkov lastne blagovne znamke. »Namen uvedbe dodatnih informacij o ločevanju vseh naših blagovnih znamk je povečati ozaveščenost naših kupcev o recikliranju.

Prav tako je mogoče reciklirati le izdelke, ki so bili pravilno ločeni,«pravi Kristina Bell, direktorica skupine za nakup skupine ALDI SÜD, odgovorna je za kakovost in družbeno odgovornost. Ali je treba pokrov kozarca odstraniti pred recikliranjem? Kako Fotografije: arhiv proizvajalcev

naj zavržem mlečno škatlo? Kaj pa okno na škatli za testenine? Odgovore na ta in druga vprašanja najdete v navodilih za odstranjevanje. Prikazujejo, v katere smeti morajo embalaža in njene komponente.

Poseben izziv predstavlja embalaža iz različnih materialov. Zato lahko razumljive grafike prikazujejo postopek korak za korakom. Na primer, lonček za jogurt.

Embalaža je narejena iz plastike, pokrov je izdelan iz aluminija, obloga pa je narejena iz papirja. Če ti niso pravilno ločeni, bi se lahko materiali izgubili za tok recikliranja.

Visoka šola za varstvo okolja prenavlja študijski program Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) v Velenju izvaja študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in magistrski stopnji. Študij na prvi stopnji traja tri leta, na magistrski pa dve. Strokovni naziv, ki ga pridobijo diplomati, je diplomirani/a ekotehnolog/inja oz. magister/magistrica ekotehnolog/inja. V študijskem letu 2019/2020 bodo začeli izvajati posodobljen študijski program prve stopnje.

Tako želijo odgovoriti na dinamične spremembe v razvoju ekotehnologij. Pristop k prenovi se je začel z ustanovitvijo posvetovalnega telesa delodajalcev. Poizvedovali so, katera znanja in kompetence pričakujejo od zaposlenih. V regiji so obiskali službi za varstvo okolja v podjetjih Cinkarna Celje d.d. in Štore Steel d.o.o., družbo za ravnanje z odpadki Simbio d.o.o., čistilno napravo v Šoštanju, itd., v svetovalno telo pa so seveda vključili tudi organizacije iz drugih delov Slovenije. Načrtovane spremembe so zahtevale dopolnitev računalniške in laboratorijske opreme, ki jo bodo morali financirati iz sredstev, pridobljenih na trgu. Koncesijska sredstva namreč ne smejo biti uporabljena za investicije.

7 138

več kakava in zato bogatejši kakavov okus kot obstoječi Nesquikovi izdelki. Nesquik All Natural ima tudi manj sladkorja kot trenutni klasični izdelek in uporablja surov trsni sladkor namesto predelanega belega sladkorja. Nestlé pravi, da je kakav trajnostnega izvora iz Zahodne Afrike v okviru načrta za kakav Nestlé. Nova vrečka je narejena iz premazanega papirja, ki ga je mogoče reciklirati v papirnem toku.

Ima FSC oznako. Po navedbah podjetja so vrečke obsežno testirali, da bo prašek Nesquik med prevozom in skladiščenjem v popolnem stanju. Lansiranje novega Nesquika prihaja na trg manj kot dva meseca po tem, ko se je Nestlé zavezal, da bo pospešil ukrepe za reševanje plastičnih odpadkov. Yasser Abdul Malak, vodja oddelka Dairy za Evropo, Bližnji vzhod in Severno Afriko, je dodal: „Papirna vrečka, ki jo je mogoče reciklirati, je prva te vrste in je ena naših ključnih pobud za zagotavljanje bolj trajnostne embalaže v našem portfelju izdelkov. Prehod iz plastike na papir je velik izziv, vendar pomemben korak pri oblikovanju pakiranja hrane v prihodnosti. Danes smo naredili ta korak, da bi zadovoljili povpraševanju potrošnikov po bolj naravni in trajnostni hrani."

EOL

Kakav odslej v papirnati samostoječi vrečki, plastika v pozabo

Njihovi študenti bodo poslušali nove vsebine na področjih naprednih računalniških znanj, vodenja projektov, meroslovja, molekularne ekologije, zagotavljanja kakovosti, okoljskih tveganj, razvoju okolju prijaznih izdelkov in tehnologij, varstva pri delu ter okoljske zakonodaje in prava. Bolj bodo poudarili tudi poslovna znanja, tako da bodo študente naučili, kako dobre okoljske rešitve oplemenititi tudi ekonomsko. S temi znanji bodo diplomanti VŠVO sposobni reševanja kompleksnih okoljskih izzivov, inovativnosti in kritičnega razmišljanja.

Znanje njihovih diplomantov je prilagojeno mnogim delodajalcem. To je gospodarskim družbam in podjetjem, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, morajo smotrno ravnati z nevarnimi snovmi in odpadki, se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklažo ali odstranjevanjem odpadkov, izvajajo okoljski monitoring ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo za prostorske in druge načrte in podobno.

Pomembna skupina potencialnih delodajalcev so tudi javne institucije za izvajanje upravnih in nadzornih nalog na področju varstva okolja in urejanja prostora (več resornih ministrstev, ARSO, Direkcija za vode itd.). Izpostaviti je treba še upravljavce zavarovanih območij, razvojno-raziskovalne inštitucije (npr. raziskovalne organizacije na področju okolja, naravovarstva in trajnostnega razvoja), komunalna podjetja oz. upravljavce čistilnih naprav ter centre za ravnanje z odpadki in druge.

marec 2019

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Trg naklonjen večslojni gibki embalaži, pot do biopolimerov ne bo kratka in ne lahka

Na trgu povpraševanje po fleksibilni embalaži raste. Kaj prispeva k njeni popularnosti?

Potrebe po fleksibilni embalaži se res povečujejo na vseh področjih. AMBA proizvaja visokokakovostno večslojno tiskano gibko, fleksibilno embalažo, posebej prilagojeno za potrebe prehrambne, farmacevtske, tobačne, kozmetične, kemične in drugih industrij. Zaradi nizke teže in volumna ter z manjšim vplivom na okolje zaradi manjše porabe energije, manjših emisij v fazi proizvodnje, distribucije in odpada njena priljubljenost hitro narašča. Predvsem v segmentu fleksibilne embalaže za kavo in sir ter vrečk različnih oblik in sestave.

Pravite, da na slovenskem trgu ustvarite približno tretjino prodaje. Za katere panoge največ in ali se spreminjajo zahteve kupcev, so zahtevnejši in bolj zeleni kot v preteklosti? So tuji kupci bolj okoljsko osveščeni kot domači?

Izvažamo na zahtevne tuje trge, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in na Nizozemsko.

Delamo predvsem za prehrambno in farmacevtsko industrijo. Zagotavljamo najvišje standarde kakovosti in varnosti, kot je mednarodno uveljavljen standard za zagotavljanje varnosti živil BRC ver 5 in standard ISO 9001:2015 za vodenje sistema kakovosti. Oba sta pogoj za sodelovanje s proizvajalci hrane,

Boštjan Jambrovič

AMBA CO., po novem iz Celja, je del Skupine CETIS in izdeluje večbarvno potiskano fleksibilno embalažo, prilagojeno specifičnim značilnostim embaliranja različnih proizvodov prehrambne, farmacevtske, kozmetične, kemične in drugih industrijskih vej. Po besedah Boštjana Jambroviča, direktorja podjetja, trenutno 30 % prodaje ustvarijo v Sloveniji, 70 % pa jo izvozijo.

Na trgu opažajo porast povpraševanja po folijah, ki na videz spominjajo na papir, po stoječih vrečkah z varjenimi robovi in rešitvah za podaljševanje roka uporabe.

Sami so že izdelali embalažo za kavo iz kompostabilnih materialov in vedno bolj ugotavljajo, da so potrošniki reciklabilni embalaži naklonjeni, lastniki blagovnih znamk in trgovske verige pa v 'bioembalaži' vidijo potencialni vir rasti in zaslužek.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Fleksibilna embalaža

marec 2019

Embalaža

138

Fleksibilna embalaža

Razvoj je znan. Čim nižje gramature embalaže, manj odpadka ter uporaba bariernih folij namesto aluminija. Kupci so vse bolj pozorni na trajnostni vidik embalaže. kozmetike in farmacevtskih izdelkov. Nekatere rešitve so nove. Naročniki jih zahtevajo npr. v parcialnem mat tisku. Še posebej priljubljena in privlačna je izdelava s t. i. 'paper touch' učinki, ki plastične folije naredijo mehkejše in na videz bolj podobne papirju.

Opažamo tudi povpraševanje po stoječih vrečkah z varjenimi robovi, rešitvah za podaljševanje roka uporabe in po dodatnih funkcionalnih lastnostih, na primer tudi glede varovanja.

Z novim strojem za konfekcijo smo edini v Sloveniji ponudbo razširili še na segment že narejenih vrečk različnih velikosti, oblik in materialov, s katerimi bomo omogočali dodatne funkcionalnosti. Med drugim za lažje odpiranje, doda se zareza, evroluknjica za boljše pozicioniranje vrečk v trgovinah in podobno.

9 Prejeli smo več nagrad. Za kakovost odtisa, tudi za inovativnost. Selitev družbe AMBA iz Ljubljane v Celje, ki smo jo letos uspešno zaključili, je ena večjih investicij Skupine CETIS v zadnjih letih. Sodobni proizvodni prostori so skladni z najzahtevnejšimi standardi kakovosti in varnosti na področju farmacevtske in prehrambne industrije. Posodobljen in razširjen strojni park omogoča več kot podvojeno kapaciteto tiska, višjo produktivnost, krajše dobavne roke. Dodatno varnost glede dobav dajeta dva tiskarska stroja. Večja je kakovost tiska. Proizvodni program smo razširili na področju pokrivnih filmov in vrečk. Od dobavitelja enostavne embalaže smo se razvili v dobavitelja visoko zahtevnih tehnoloških izdelkov. Mislim, da smo eno najsodobnejših evropskih podjetij na področju proizvodnje tiskane večslojne fleksibilne embalaže, namenjene prehrambni in farmacevtski industriji.

Nov izdelek razvijate s kupcem?

Seveda, upoštevamo pričakovanja kupca in namembnost embalaže oziroma končnega izdelka, ki ga želimo pakirati. Na tej osnovi naši produktni inženirji predlagajo ustrezno strukturo, mono ali laminirane folije z različnimi nivoji bariere. Skladno s trendi sodelujemo z dobavitelji reciklabilnih in biorazgradljivih materialov. V sodelovanju z njimi smo razvili tudi kombinacije iz materialov, primernih za kompostiranje. Osnovni pogoj pri proizvodnji fleksibilne embalaže za prehrambno in farmacevtsko industrijo je zagotavljanje ustreznega nivoja higiene v proizvodnji in v celotnem proizvodnem procesu, kar smo upoštevali tudi pri

Kako bo torej z bioplastiko?

Trenutno je ocena, da predstavljajo biopolimeri le 1 % od 335 milijonov ton plastike v obtoku. Je pa res, da bo organsko pridobljenih alternativ in reciklatov vse več.

Katere materiale uporabljate za izdelke glede na širok proizvodni program?

Proizvajamo gibko embalažo iz enoslojnih, dvoslojnih, trislojnih in iz štirislojnih materialov, vrečke ter ekoembalažo, izdelujemo pa tudi tiskarska orodja. Uporabljamo osnovne materiale, kot so PET, PP, PA in ALU ter veliko različic. Od metalizirane folije do barierne folije in kombinacij s papirjem. Večina materialov prihaja s strani priznanih evropskih proizvajalcev, nekaj iz Turčije in Azije. Za slovenske razmere smo velik porabnik folije, globalno pa majhen. Kot kakovosten in zanesljiv dobavitelj velikim proizvajalcem hrane in zdravil se lahko uveljaviš le, če si dovolj inovativen in specializiran.

Izdelujete tudi laminirane folije. V čem je njihova posebnost in prilagodljivost? Evropske usmeritve zahtevajo do leta 2030 samo reciklabilno plastiko. Kakšen razvojni izziv je to za vaše poslovanje in v katerih materialih vidite alternative?

Ena od osnovnih funkcij embalaže je zaščita pakiranega izdelka. Fleksibilna embalaža je odlična izbira za Zaobljeni robovi Zareza za lažje odpiranje zaščito izdelka pred kisikom Zip in ostalimi plini ter pri preEvroluknjica prečevanju izhlapevanja vode.

Folije med seboj laminiramo s posebnimi lepili, primernimi za živila. Z laminacijo in komVentil za odzračevanje binacijo folij dosežemo želene fizične lastnosti, bariero glede na zahteve in pričakovanja naših Stransko varjenje kupcev. Embalaža z bariernimi lastnostmi ščiti izdelek pred izsušitvijo, nastankom plesni, rjo, spremembo barve, izgubo arome, Pregib na dnu preprečuje proces gnitja in izgubo okusa. S tem pakirani izdelek ohranja kakovost in svežino.

138

Seveda je razvojna smer reciklabilna plastika.

Glavni motivatorji sprememb so odvisni od nafte in naftnih derivatov, saj se 8 % nafte predela v plastiko. Več kot polovica embalaže je plastične. Ve se, kakšen je odnos javnosti do plastike. Potrošniki so reciklabilni embalaži naklonjeni, lastniki blagovnih znamk in trgovske verige pa v 'bio-embalaži' vidijo potencialni vir rasti in zaslužek.

Embalaža

Prejeli ste nagrado na International Grand Prix Cyrel. Kako poteka razvoj novega izdelka v družbi AMBA? Večslojnost in laminacija z uporabo lepil zagotovo otežuje reciklažo?

projektiranju novih proizvodnih prostorov v Celju. Ponosni smo, da smo prejeli certifikat BRC ver 5. V podjetju izvajamo procese tiska na fleksibilno folijo, laminiranje, razrez in konfekcioniranje. Reciklaža večslojne folije ostaja izziv. Razvoj bi odpravil aluminij kot bariero, folije iz PET, PP ali PA pa bi nadomestili z reciklabilnimi folijami ter novimi načini recikliranja.

Embalaža na bio osnovi, pri kateri gre za plastične materiale, pridobljene iz obnovljivih virov in nefosilnih goriv, Bio PE, BioPA, BioPU, bioPP, BioPVC, predstavlja eno od možnih rešitev problemov s plastiko. Vendar ni nujno, da je tako pridobljena plastika tudi razgradljiva oziroma reciklabilna. Trenutno je ocena, da predstavljajo biopolimeri le 1 % od 335 milijonov ton plastike v obtoku. Je pa res, da bo organsko pridobljenih alternativ in reciklatov vse več. Premagati pa bo potrebno kar nekaj ovir. Na primer trenutne proizvodne kapacitete za standardne plastične materiale in njihovo preobrazbo v kapacitete za proizvodnjo bioplastike. To bo visoka cena glede na sedanje rešitve.

Leta 2016 ste prejeli oskarja za embalažo za inovativno barierno troslojno vrečko za kavo iz materialov, ker so primerni za kompostiranje.

Za kakšno kompostiranje gre? Upoštevate ekodizajn in življenjski ciklus izdelka?

Več kot 40 % embalaže izdelamo za pakiranje kave. Zato smo iskali dolgoročno rešitev za naše kupce. Vsi uporabljeni materiali, celulozni material iz obnovljivih virov, metaliziran celulozni material iz obnovljivih virov ter zaključni sloj iz varjenja, katerega sestava bazira na koruzi, so certificirani za kompostiranje.

Prva dva omenjena materiala sta certificirana po FCS standardu, PEFC, »Compostable in industrial facilities« (BPI), »OK Compost Home (Vincotte)« in »Compostable«. Po zadnjih dveh standardih je certificiran tudi tretji zaključni sloj za varjenje. Prvi material je certificiran še po standardu USDA »Certified biobased product«. Pri izdelavi troslojne embalaže smo v proizvodnji upoštevali vse točke standarda BRC/IoP. Smo torej edini BRC ver 5 certificirani proizvajalec gibke embalaže v Sloveniji.

Kakšna so letošnja poslovna pričakovanja?

Lansko leto je bilo zaznamovano s selitvijo celotnega podjetja na novo lokacijo, s širitvijo proizvodnih kapacitet ter prodajnega programa. Trenutno smo v fazi stabilizacije poslovanja, mislim na kadre in na proizvodni proces. Pridobivamo nove kupce v Sloveniji in na trgih zahodne Evrope. S proizvodnjo na novi lokaciji načrtujemo povečanje konkurenčnost in posledično tudi obseg prodaje.

marec 2019

Razvoj je znan. Čim nižje gramature embalaže, manj odpadka ter uporaba bariernih folij namesto aluminija. Kupci so vse bolj pozorni na trajnostni vidik embalaže. To je za nas izziv kot proizvajalca embalaže. Zmanjšuje pa se tudi vpliv cene na izbiro posamezne embalaže.

10

Prav zdaj obnavljajo in povečujejo poslovne prostore v Rogaški Slatini, s čimer bodo povečali proizvodne zmogljivosti, pojasnjuje Danica Zorin Mijošek, ustanoviteljica in direktorica Kozmetike Afrodite, slovenske kozmetične hiše, ki ni samo dama v najlepših letih.

Zgodba podjetja, ki vstopa v peto desetletje poslovanja, je v resnici zgodba življenja njene ustanoviteljice, ki je razumela izzive v panogi. Prav kozmetika mora najbolj tenkočutno zaznati spremembe v življenjskem slogu in potrebah potrošnic, a tudi potrošnikov.

Brez razvoja in raziskovalnega dela, brez lastnih laboratorijev, brez novih izdelkov in brez naravnih sestavin, ki najbolj blagodejno vplivajo na kožo in na človekovo telo, Afrodita Kozmetika ne bi mogla postati kozmetična hiša z visokim ugledom. Danica Zorin Mijošek napoveduje, da načrtujejo v prihodnje pri embalaži samo uporabo materialov, ki bodo reciklabilni, torej ekodizajn.

Podjetje Afrodita Kozmetika je na trgu skoraj pol stoletja. Če primerjate vaše začetke s sedanjimi zahtevami uporabnikov in trendov v kozmetični panogi, kje se kaže na trgu največja sprememba? V tem, da želi porabnik več naravnih sestavin v izdelkih? V večji človekovi skrbi za telo, zdravje in lepoto? Vse večji vlogi biokemije v proizvodnji?

V Kozmetiki Afrodita zgodbo vsakega izdelka, tako danes kot pred 50 leti, pričenjamo na njenem koncu. Pri njenih uporabnikih, pri razumevanju njihovih želja, potreb in pričakovanj. Tako kot kozmetična stroka se je z leti razvijala tudi zahtevnost, specifičnost, kompleksnost uporabnikovih želja. So veliko bolj osveščeni kot včasih. Stavijo na naravne sestavine, certificirane proizvode, dokazane klinične študije, moderne anti-pollution tehnologije in podobno. Zato smo se seveda temu prilagodili. V ospredje prihaja povpraševanje po veganskih izdelkih. Zato smo pričeli na embalažo izdelkov, ki so primerni za vegane, navajati to prednost s posebnim znakom.

Nedavno pa ste predstavili novo obrazno linijo PERFECT CODE z biomimetičnimi peptidi.

Peptidi naj bi bili nove zvezde v kozmetiki, čeprav se jih ne uporablja od včeraj. V kombinaciji z oksidanti in drugimi sestavinami zavirajo starost kože, jo obnavljajo, polnijo gube. Kaj je v novih biokemičnih proizvodih, da spodbujajo naravne obrambne funkcije kože?

Peptidi so res na tržišču že skoraj četrt stoletja, vendar smo pri nas z novo linijo PERFECT CODE, pri kateri gre za sinergijo kar štirih biomimetičnih peptidov, predstavili popolnoma nov razvojni dosežek. To je inovacija na področju kozmetologije v svetovnem merilu.

Z dovršenimi formulacijami peptidi namreč delujejo neposredno na kožne celice, jih spodbudijo k pospešeni obnovi in na takšen način izboljšajo lastno delovanje dermalnega dela kože. Sicer pa nenehno iščemo nove razvojne rešitve, inovativne patente in revolucionarne sestavine. Poleg peptidov v Kozmetiki Afrodita stavimo tudi na mnoge druge aktivne sestavine oziroma tehnologije, švicarsko ledeno vino, tehnologija Fiflow BB61, kolagen, hialuronska kislina… Naše vodilo je narava. Iz nje črpamo le najboljše za naše izdelke.

Je razvoj vaša konkurenčna prednost na trgu? Izdelke za nego obraza, kože, telesa, las izdelujete po lastnih receptih, v laboratoriju.

Danica Zorin Mijošek

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Slovenska kozmetična hiša snuje izdelke, tudi veganske, po lastnih recepturah

Razvoj izdelkov v kozmetiki

marec 2019

Embalaža

138

Razvoj izdelkov v kozmetiki

Predstavljate jih kot unikatne izdelke, za katerimi je veliko lastnega raziskovalnega dela. Kateri izdelki so na trgu najbolj iskani in kakšna je njihova konkurenčna prednost, saj konkurenca pri kozmetičnih proizvodih ni majhna?

Imate prav. Razvojno in raziskovalno delo je naša prednost. Da smo slovenska kozmetična hiša, ki izdelke snujemo v lastnih laboratorijih, po lastnih recepturah z znanjem mnogih strokovnjakov z različnih področij. Vedno nas usmerjata zaupanje, poštenost in kakovost. To so ključne vrednote, na katerih temelji naše poslovanje. Še vedno so na trgu najbolj iskani izdelki, ki inovativno, pa vendarle na čim bolj naraven način pomagajo izboljšati videz kože.

Pri tem Kozmetika Afrodita prednjači, saj premišljeno izbiramo naravne aktivne sestavine in v izdelke vnašamo čim manj nenaravnih primesi.

Zdaj so zelo aktualne razprave o podnebnih spremembah. Je temu namenjena vaša kozmetika antipollution? Za kakšne izdelke gre?

Podnebne spremembe, UV-sevanje, onesnaženost okolja, način življenja, stres … Vse to so dejavniki, ki na žalost vplivajo tudi na stanje naše kože. Zato smo v podjetju že lansirali kar nekaj izdelkov z aktivnim delovanjem v

11 Na osnovi dolgoletnih izkušenj snujemo izdelke in kozmetične postopke, ki v medsebojni sinergiji zagotavljajo nadpovprečne rezultate.

Linija Pure Gold vsebuje delce čistega zlata, ki spodbujajo komunikacijo med celicami kože.

Vendar smo njihovo delovanje povezali v formulacijo s sojinimi izoflavoni, ki imajo moč glajenja že izraženih gub, kožo učvrstijo in ji podarijo do 5 let mlajši videz. Za omenjeno trditev delovanja sojinih izoflavonov imamo seveda in vitro študijo o povečanju sinteze kolagena ter narejeno klinično študijo o celostnem »anti-age« učinku.

Kje kupujete naravne sestavine za vašo proizvodnjo?

Surovine za proizvodnjo kupujemo pretežno v Evropi oziroma tam, od koder izvira določena

Najpomembnejši kupci kozmetičnih izdelkov so ženske potrošnice. Ali se v zadnjih letih struktura potrošnikov spreminja? Na vaših prezentacijah novih izdelkov so promotorji večinoma potrošnice.

Res je, da so ženske naše večinske uporabnice.

Vendar tudi moški v povprečju uporabljajo 2-3 kozmetične proizvode dnevno, če izvzamemo dekorativno kozmetiko. Zato razvijamo poseben segment, ki je namenjen samo moškim.

To so geli za tuširanje, izdelki po britju, kreme za vsakodnevno nego kože, izdelki za nego brade, univerzalne kreme tipa 2 v 1 in drugi.

Struktura potrošnikov se prvenstveno pomlajuje, kar pomeni, da že najstnice uporabljajo kar nekaj kozmetičnih izdelkov.

Kozmetične izdelke prodajajo kakovost, prepoznavna blagovna znamka in privlačna embalaža. Vaš razvoj in prodor na trge, tudi zahodne, potrjuje to formulo. Katere materiale najbolj uporabljate, kaj načrtujete

138

glede uporabe plastike in koliko upoštevate ekodizajn? Je vaša embalaža reciklabilna?

Uporabljamo več različnih materialov. PET, PP in PE, ki pa so vsi reciklabilni. V bodoče načrtujemo za izdelke izključno tovrstne materiale. Seveda pa že resno razmišljamo in se tudi izobražujemo, da bi za nove projekte uporabili in upoštevali ekodizajn izdelkov.

Glede na to, da v izdelke vgrajujemo sestavine ekološkega izvora, bi želeli tudi z embalažo potrošnikom sporočiti, da smo družbeno odgovorno podjetje, ki mu je mar za okolje.

Omenili ste plastiko. Že nekaj let nazaj smo prodajo podprli z nakupovalnimi torbami, s katerimi vplivamo na zmanjšano uporabo plastičnih nosilnih vrečk.

Embalaža

A kot poseben dosežek navajate prav vaše izdelke proti staranju. Posebej kremo s koščki zlata, ki naj bi kožo pomladila za pet let. So znanstvene raziskave to potrdile?

naravna aktivna sestavina. Kot primer naj navedem arganovo olje, za katerega vemo, da je njegova domovina Maroko. Zato ga dobimo od tam. Kupujemo surovine, za katere vemo za njihov pravi izvor, sodelujemo pa seveda s tistimi dobavitelji, ki jim lahko zaupamo.

Kaj vam kaže letošnje poslovanje?

Načrtov ni malo. Smo v zadnji gradbeni fazi obnove in povečanja poslovnih prostorov v Rogaški Slatini. Povečujemo tržni delež doma in na tujih trgih. In seveda pričenjamo s pripravami na vstop v 50. leto delovanja, s katerim bomo lepo zaokrožili dosedanje poslovne uspehe ter naredili prostor novim. Nikakor ne bomo počivali, ne nazadnje je Kozmetika Afrodita kot dama v najlepših letih.

Promocija

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

www.rpc-group.com

@rpc_group

©2019 RPC Group Plc. All rights reserved. marec 2019

boju proti onesnaževalcem z anti-pollution tehnologijo. To je generacija novih izdelkov, ki nudijo aktivno zaščito celic pred poškodbami onesnaževalcev, ohranjajo vitalnosti celic kože in krepijo zaščitno funkcijo kože.

12 138

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Zaključek akcije »Stari aparati za otroški smeh« Društva Rdeči noski V letu 2018 je potekala vseslovenska zbiralna akcija z naslovom Stari aparati za otroški smeh pod okriljem družbe Zeos, d.o.o., kot sestavi del projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki. V akciji se je zbiralo male odslužene aparate, baterije in sijalke za Društvo Rdeči noski. Zbirne točke so bili zeleni koti na 64 lokacijah poslovalnic Big Bang, d.o.o., Gorenje GSI, d.o.o., Mercator d.d., M Tehnika in Merkur trgovina, d.d. V letu 2018 smo na ta način zbrali 769.215,3 kg e-odpadkov in odpadnih baterij ter tako na račun okoljsko prijazne in stroškovno učinkovite mreže društvu namenili 7.692 EUR. Hvala vsem, ki ste z oddajo svojih starih aparatov narisali nasmeh otrokom v bolnišnicah. Zeleni koti so na vseh lokacijah postavljeni stalno, zato lahko potrošniki vanje še vedno oddajajo svoje e-odpadke in odpadne baterije ter tako še naprej skrbijo za okolje. Lokacije zelenih kotov so dostopne na www.stariaparati.si.

magistralnih, regionalnih in občinskih cestah ter na železniških progah, a v zadnjem času se povečuje na avtocestah. Čeprav so le-te v Sloveniji ograjene, lahko prostoživeče živali nanje zahajajo preko avtocestnih priključkov, ponekod tudi skozi poškodovane ograje. Z namenom, da bi zmanjšali povoz prostoživečih živali na avtocestah in hitrih cestah, je Visoka šola za varstvo okolja v jeseni 2018 začela izvajati projekt »Odvračanje divjadi iz AC in HC«. Financira ga Družba za avtoceste v RS. V sklopu projekta so bila na priključke avtocest nameščena zvočna odvračala. Zvočna odvračala, ki so nameščena v obcestnih smernikih ob priključkih, oddajajo zvok visokih frekvenc in tako zmanjšujejo zahajanje prostoživečih živali na avtocesto. Med triletnim obdobjem trajanja projekta bomo izvajali tudi monitoring učinkovitosti izvedenih ukrepov zaradi celovitega reševanja te problematike tudi v prihodnje.

Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Z rešitvami brezpapirnega poslovanja zmanjšujemo obremenitve okolja

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Trki vozil z divjadjo se povečujejo, odslej zvočna odvračala

marec 2019

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

foto: Meta Zaluberšek

Trki vozil s prostoživečimi živalmi (zlasti s parkljarji) predstavljajo velik problem, saj so dejavnik tveganja za udeležence v cestnem prometu, vzrok velike gospodarske škode in pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. Večina trkov vozil z divjadjo se zgodi na

Nameščanje zvočnih odvračal

V sodobni informacijski družbi vse več procesov poteka digitalno. Skladno s tem v Telekomu Slovenije že več let uvajamo rešitve brezpapirnega poslovanja, in sicer v notranjih procesih kot pri poslovanju z uporabniki, dobavitelji in poslovnimi partnerji. Tako za podpis naročniških dokumentov uporabljamo podpis z digitalnim kvalificiranim certifikatom, s čimer omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico in dokumente izmenjujemo na daljavo.

Na ta način vse večji delež dokumentov ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki, brez tiskanja. K uvajanju elektronskih računov in povečevanju deleža digitalne dokumentacije spodbujamo tudi dobavitelje. Od februarja letos naročnikom storitev, ki uporabljajo e-račun, za katerega je plačilo urejeno prek soglasja za direktno bremenitev oziroma trajnika, ne pošiljamo več računa v tiskani obliki. Pripravljamo še druge ukrepe, s katerimi bomo še bolj prispevali k okolju prijaznemu delovanju.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Ogljični odtis izdelkov po novem standardu SIST EN ISO 14067:2019

Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST www.sist.si

Ovčja volna v visoki gredi in kot zastirka V podjetju Soven v Selnici ob Dravi v vseh procesih predelave volne izvajamo krožno gospodarjenje z materiali. Celoten kalo, ki nastane pri sortiranju, pranju, predenju, mikanju ali iglanju predelamo v nov, uporaben in popolnoma naraven produkt za vrtnarstvo in kmetijstvo. Gre za bio volneni filc za zastirko in visoke grede. Zastirka služi kot zaščita proti zmrzali, rdečim polžem, izsušitvi zemlje in prekomerni rasti plevelov. Uporablja se skozi vse leto, njena uporabna doba je 1-2 leti, odvisno od sestave tal, rastline, ki jo posadimo, in od debeline volnenega filca. Filc za visoke grede v prvi vrsti ščiti les pred prehitrim propadanjem in odganja voluharje, ki se sicer zelo radi naselijo v visokih gredah. Ovčja volna je zelo uporabna tudi kot vmesni material med dračjem, vejevjem in rodovitno zemljo. Volna se zelo počasi spreminja v rodovitno prst, zemljo v gredi dela zračno, uravnava vlago in izredno pospešuje rast. Pri tem se lahko uporabi tudi kemlak, ki nastaja pri

Pust navdih za ustvarjanje iz odpadnih materialov drugih procesih predelave volne, ali prebrana volna slabše kakovosti. Vrtičkarjem svetujemo, da raje uporabijo kemlak iz ovčje volne, saj je prvoklasne volne škoda za ta namen. Lahko se jo predela v številne druge produkte, kot je bio volnena posteljnina, ležišča, izolacija za hiše, tople nogavice idr. Za namen vrtnarjenja ali visoke grede je kemlak zelo kvalitetna sestavina zemlje, saj dokazano pripomore k boljši rasti in hitrejši razgradnji vsaj za 30 %. Iz odpadne volne, ki je nekoč končala v gozdovih v kraških jamah ali na deponijah, lahko raste odlična, predvsem pa zdrava zelenjava.

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

Žarilno peč Ebner ohlaja najmodernejši adiabatni sistem V Skupini SIJ vlagamo v najboljše razpoložljive tehnologije, s katerimi proizvajamo vrhunske izdelke na okolju prijazen način. Tako v valjarni SIJ Metala Ravne linijo za toplotno obdelavo jekla, katere najpomembnejši del je kontinuirna žarilna peč Ebner, ohlajamo z zaprtim adiabatnim hladilnim sistemom. Gre za najbolj ekonomičen način hlajenja opreme, ki ga poznamo danes. Zaprt adiabatni hladilni sistem deluje popolnoma samostojno na osnovi zaprtega hladilnega tokokroga in praktično nima izpustov vode v okolju. Obratovalni stroški hladilnega sistema so zelo nizki, električna energija se uporablja le za pogon ventilatorjev, ki so frekvenčno vodeni. Z izgradnjo takšnega

okolje

SIJ d.d. www.sij.si

138

hladilnega sistema smo v SIJ Metalu Ravne znižali stroške za 80 odstotkov v primerjavi s hladilnimi sistemi z vodnimi stolpi. Adiabatni hladilni sitem je tudi bistveno manj hrupen, ne odvaja vodnih par v ozračje in ne proizvaja odpadnih vod, ki nastajajo pri ostalih tovrstnih hladilnih sistemih.

V podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. smo tudi v šolskem letu 2018/19 razpisali sedaj že tradicionalni natečaj za vzgojno-izobraževalne zavode na območju občin, kjer izvajamo aktivnosti GJS zbiranja komunalnih odpadkov.

V tokratnem natečaju »Odpadno je uporabno« smo otroke, učence in dijake povabili, da različne odpadne materiale ponovno uporabijo in iz njih ustvarijo pustne maske.

Na natečaj se je prijavilo 16 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Nastalo je 23 unikatnih izdelkov, ki jih je ocenila štiričlanska komisija. Kriteriji, na osnovi katerih je potekalo ocenjevanje, so bili: izvirnost, stopnja ponovne uporabe, umetniška in etnološka vrednost ter uporabnost pustne maske. Rezultate natečaja smo razglasili na predpustni ponedeljek v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, kjer so bili vsi izdelki razstavljeni in na ogled zainteresiranim obiskovalcem.

Zeleno omreŽje Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Sejmi Naturo, Lov in Ribolov povezujejo človeka z naravo

Naturo, 5. Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja bo v Gornji Radgoni od petka, 12., do nedelje, 14. aprila 2019 ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za potepe in dejavnosti v neokrnjenem okolju. Predstavil bo zelene turistične destinacije, trajnostno usmerjeno

marec 2019

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega sveta in že vplivajo na naše življenje, gospodarsko dejavnost in blaginjo ljudi.

Zato nastajajo in se izvajajo različne pobude za ublažitev koncentracij toplogrednih plinov v zemeljski atmosferi. ISO pripravlja dokumente, ki podpirajo preoblikovanje najboljših znanstvenih spoznanj v orodja, ki bodo pomagala reševati podnebne spremembe. Tako nov standard SIST EN ISO 14067:2019, Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje, opredeljuje načela, zahteve in smernice za količinsko opredelitev ogljičnega odtisa izdelkov. Namen je količinsko opredeliti emisije toplogrednih plinov, ki so povezane s stopnjami življenjskega cikla izdelkov - od virov in pridobivanja surovin, proizvodnje, uporabe proizvoda pa vse do konca življenjske dobe izdelka. Vse temelji na načelih, zahtevah in smernicah, opredeljenih v že obstoječih mednarodnih standardih za oceno življenjskega cikla, to sta ISO 14040 in ISO 14044.

13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 138

okolje

ponudbo aktivnih počitnic in izletov v naravi ter kot novost zamisli in izdelke za sonaravno bivanje. V tem segmentu si bodo lahko obiskovalci ogledali prikaze naravne gradnje in opremo za dom iz trajnostnih materialov. Izbirali bodo lahko tudi pripomočke za vrtnarjenje in urejanje okolice ter različna semena in sadike.

Sočasna mednarodna sejma Lov in Ribolov bosta že enajstič vabila k varovanju neokrnjene narave, sožitju človeka in prostoživečih živali ter k doživljajskemu turizmu. Strokovne prikaze pripravljajo krovne slovenske stanovske organizacije, ki dajejo letos poseben poudarek vzgoji mladih generacij naravovarstvenikov.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

in delavnica za oddajalce sob, razstava slik in proslava sto letnice Čebelarske družine Bled-Gorje. Konec maja bodo razstavo slik s čebelarskimi motivi odprli na Selu. Dogodki v letošnjem letu se bodo zaključili novembra s predstavitvijo zbornika čebelarske družine.

Občina Bled www.e-bled.si

V Mlekarni Planika si lahko uporabniki sami natočijo mleko V sodobno prenovljenem supermarketu v Kobaridu smo postavili avtomat za točenje pasteriziranega nehomogeniziranega mleka.

Mnogi se še spominjamo časov, ko smo vsak večer šli do sosedove kmetije po sveže namolženo mleko s kanglico v roki. V muzeju planinskega pašništva in sirarstva, ki ga imamo poleg mlekarne, supermarketa in bifeja, je ena od atrakcij tudi molža lesene krave. Že nekaj časa smo razvijali idejo, da bi muzejskim obisko-

BeeAware! v alpskih občinah za zaščito čebel Občina Bled in Čebelarsko društvo Bled Gorje sta del evropskega projekta BeeAware! Alpske občine za zaščito čebel. Projekt želi alpske občine spodbuditi k sprejemanju ukrepov za varstvo in zaščito medonosnih in divjih čebel ter zaščito njihovega življenjskega okolja. Projekt poteka v letih 2018-2021 v petindvajsetih občinah na območju Alp, v Sloveniji sta to občini Kranjska Gora in Bled. BeeAware! predstavlja kooperacijski projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), omrežja občin Povezanost v Alpah in društva Alpsko mesto leta, sofinanciran pa je s strani Sklada za zaščito živali in Nemškega zveznega ministrstva za okolje, varovanje narave, gradnjo in jedrsko varnost.

Prvi dogodek na Bledu bo marca, k sodelovanju pa smo povabili blejske osnovnošolce, ki bodo pri tehničnem pouku izdelali okoli 70 čmrlnjakov in jih poslikali. Aprila sledijo predavanje

valcem omogočili polnitev lončkov pasteriziranega nehomogeniziranega mleka. Zdaj smo kupcem v našem supermarketu to omogočili, saj si na točilnem avtomatu lahko sami natočijo sveže mleko v embalažo, ki jo prinesejo s seboj, lahko pa kupijo tudi novo steklenico. S tem bi radi spodbudili bolj trajnostne nakupe mlečnih izdelkov brez embalaže. Embalažo lahko uporabimo večkrat, ne le enkrat, kar je seveda tudi ceneje in bolj ekološko.

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

marec 2019

33 novih »zelencev« družine vozil Ljubljanskega potniškega prometa Avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) pogovorno pravimo »mestni zelenci«, ker so bili nekoč pretežno zelene barve. Zdaj jim to ime pritiče, ker so vse bolj prijazni do okolja.

Trenutno že več kot 30 % vozil v voznem parku LPP poganja stisnjen zemeljski plin, letos pa jih bo dopolnilo kar 17 novih hibridnih avtobusov.

Avtobusi Mercedes Benz Citaro NGH Hybrid imajo vgrajen motor, ki za pogonsko gorivo uporablja zemeljski plin in elektromotor. Gre za tako imenovane »mehke« hibride, pri katerih začne elektromotor pri upočasnjevanju vožnje delovati kot generator električne energije. Ko avtobus spelje s postajališča, električna energija iz kondenzatorja požene elektromotor, ki pomaga klasičnemu plinskemu motorju.

Avtobuse odlikuje nizka poraba goriva, kar pomeni nižje emisije CO₂ in drugih škodljivih plinov, ki nastajajo pri zgorevanju. Opremljeni so z najmodernejšimi sistemi, ki se vgrajujejo v tovrstne avtobuse. Avtobus Mercedes Benz Citaro NGH Hybrid je mednarodna žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz 26 držav, na največjem svetovnem sejmu gospodarskih vozil IAA v Hannovru razglasila za avtobus leta 2019.

Poleg mestnih zelencev bomo okrepili tudi vozni park medkrajevnega potniškega prometa, in sicer s 16 novimi avtobusi. Bogatejši bo za tri 15-metrske avtobuse Setra S 419-UL in trinajst 12-metrskih avtobusov Iveco Crossway Line.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

Novartis z novimi okoljskimi cilji tudi pri odpadkih Novartisova ambiciozna okoljska strategija, ki jo uresničuje tudi Lek, je osredotočena na štiri prednostna področja: energija in podnebje, voda in mikro onesnaževalci, surovine in odpadki ter trajnostno okoljsko upravljanje.

Novartisovi novi okoljski cilji predvidevajo, da bo do leta 2025 dosegel ogljično nevtralnost svojih dejavnosti, do leta 2030 pa nevtralnost na področju uporabe plastike in vode. Načrti kažejo, da bo izvajanje strategije intenzivno.

Predvidevajo, da bodo rabo tehnološke vode do leta 2025 zmanjšali za polovico in dosegli ničelno stopnjo vpliva svojih odpadnih voda na kakovost vode ter tako še nadgradili dosedanjo strogo politiko glede farmacevtskih učinkovin v odpadnih vodah. Bistvenega pomena za Novartisovo strategijo ostajajo prizadevanja za

Zapisala: Mojca Bernik, odgovorna za okolje Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

Vrečke iz blaga za zavese namesto iz plastike V Depo-ju Komunalnega podjetja Vrhnika izdelujemo več različnih artiklov iz že uporabljenih materialov. Eden izmed njih je vrečka iz blaga za zavese. To blago je že služilo svojemu namenu v enem od naših domov. Večina zaves je iz 100-odstotnega poliestra, stkanega v različne bolj ali manj prozorne tkanine z vzorci.

Tkanina je lahka in zato zelo primerna za izdelavo različno velikih vrečk, kot so S za približno 1 kg sadja ali zelenjave, M za približno 3 kg sadja ali zelenjave in L za približno 5 kg sadja ali zelenjave. S tem spodbujamo ljudi, da se znebijo mita o najbolj uporabni tanki prozorni plastični vrečki. Namesto tega lahko uporabijo vrečko iz blaga za zavese, listek pa se nalepi kar na vrečko. S tem lahko vsak naredi nekaj dobrega za naš planet, saj se tako zmanjša uporaba plastičnih vrečk, ki predstavljajo velik problem za okolje. Vrečke iz blaga za zavese se lahko uporabijo tudi za pranje manjših, občutljivih kosov perila.

okolje

Podnebne spremembe je potrebno blažiti, a se hkrati prilagajati nanje. S strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo je bilo zato že pred časom ustanovljeno združenje Climate-KIC. Gre za največje evropsko javno-zasebno partnerstvo, sestavljeno iz mednarodne mreže podjetij, akademskih ustanov in javnih organizacij. Misija projekta ClimateKIC, ki ga v Sloveniji vodi Kemijski inštitut, je združiti, navdihniti in okrepiti prizadevanja za izgradnjo brezogljičnega gospodarstva. V okviru Climate-KIC deluje tudi Climate-KIC Accelerator, največji evropski pospeševalnik na področju zelenih tehnologij za start-up podjetja. Spodbuja prebojne poslovne ideje, povezane z novimi tehnologijami z znatnim vplivom na podnebje. V letu 2018 je bilo tako s strani Climate-KIC finančno podprtih šest slovenskih start-up podjetij. To so podjetja Microbium, kjer se ukvarjajo s hitro zaznavo mikrobov v tekočinah, Tomappo, kjer z aplikacijo svetujejo vrtičkarjem, MyCol, kjer ponujajo inovativne rešitve za nadzor temperature različnih materialov, Lanamed, kjer ponujajo okolju prijazne pralne plenice, myWater, ki se lahko pohvali kot nov urbani vir pitne vode, in Arkom, kjer so zasnovali okolju prijazen sistem za čiščenje odpadnega zraka. Poteka pa tudi že izbor v okviru letošnjega programa Climate-KIC Accelerator, izbrana podjetja bodo kmalu znana.

138

Spodbujanje inovacij na področju podnebnih sprememb je nujno

odpadkov vseh vrst, se na komunali Trbovlje zavedamo, da moramo kot družba stopiti korak naprej k bolj trajnostnemu bivanju, ki ima za okolje kar najmanj negativnih posledic. Z različnimi ukrepi zato ozaveščamo in spodbujamo občane k spremembam odnosa do našega okolja. Eden izmed takih ukrepov je akcija Moja EKO torba, ki smo jo v začetku februarja izvajali na trboveljski tržnici.

Prodajalce in obiskovalce smo opozarjali na posledice rabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo ter jim predstavili in ponudili druge, okolju prijaznejše možnosti. Razdelili smo okoli 150 trajnostnih torb, ki so jih za nas izdelali v JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., v okviru razvojnega projekta Depo.

Narejene so iz odpadnih materialov – neporabljenih avtomobilskih zračnih blazin, za njihovo izdelavo pa niso bili koriščeni novi viri ali surovine. Torbe so trpežne in pralne, kar pomeni, da jih bodo lahko imetniki uporabljali za svoje nakupe precej časa in na ta način prispevali k manjši porabi plastičnih vrečk.

Javno podjetje komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Izločanje knjižničnega gradiva – izziv za knjižničarje in komunalce Šolske knjižnice morajo skrbeti za knjižnično gradivo. To pomeni, da gradivo nabavimo, hranimo, izposojamo in ga po potrebi tudi izločamo. Soočamo se z rednim in izrednim odpisom knjižničnega gradiva. Redni odpis izvajamo po letni inventuri, izrednega pa smo

Zeleno omreŽje

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Kemijski inštitut www.ki.si

Moja EKO torba – za okolje brez plastičnih vrečk

Na komunali Trbovlje se pridružujemo prizadevanjem za zmanjševanje količin plastičnih nosilnih vrečk za enkratno uporabo ter hkrati spodbujamo ponovno uporabo in recikliranje še uporabnih predmetov. Oboje smo združili v akciji Moja EKO torba. Kot podjetje, ki se vsakodnevno sooča z velikimi količinami

marec 2019

zmanjšanje odpadkov in povečanje učinkovite rabe surovin. Do leta 2025 bodo povsem odpravili polivinil klorid (PVC) v sekundarni in terciarni embalaži ter predvsem z recikliranjem za polovico zmanjšali odstranjevanje odpadkov v primerjavi z letom 2016. Do leta 2030 bodo vsi Novartisovi novi izdelki izpolnjevali načela trajnostnega oblikovanja. Uveljavljajo jih tudi pri pakiranjih na lokaciji Ljubljana in v enoti Trdni izdelki v Lendavi, kjer deluje eden ključnih Novartisovih pakirnih centrov.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 138

okolje

do sedaj izvedli enkrat po požaru Srednje šole Kočevje decembra 2012. Takrat smo izločili ožgano, premočeno, raztrgano gradivo ter gradivo, ki ga je požar popolnoma deformiral. Z izločanjem knjižnega gradiva v tiskani obliki nimamo težav. Sem sodijo časopisi in revije, knjige z neustrezno/zastarelo vsebino, knjige, ki so strgane, plesnive, pomečkane, zvite, s krhkimi listi. To gradivo oddamo lokalnemu komunalnemu podjetju za odvoz v reciklažo. Še vedno pa v šolski knjižnici hranimo diapozitive, filmske trakove v plastičnih škatlicah, filmske kolute v kovinskih škatlah, avdiokasete in videokasete. Trudimo se poiskati ustanove, katerim bi lahko to gradivo podarili (vrtci, šole, domovi). S tem, ko gradivo oddamo lokalnemu komunalnemu podjetju, vemo, da ne prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov. To so posebni odpadki, ki niso samo iz plastike. Filmi so prevlečeni s posebno emulzijo, filmski koluti pa so shranjeni v kovinskih škatlah, ki bi jih bilo morda potrebno ločiti od vsebine. Glede na to, da na trgu ni več možno dobiti predvajalnikov tovrstnega gradiva, je to žal edina možnost. Lokalno komunalno podjetje na svoji spletni strani obvešča, da izločeno neknjižno gradivo sodi med mešane komunalne odpadke. Ti gredo v mehansko in biološko obdelavo oziroma v termično izrabo.

Knjižničarji, ki izločamo neknjižno gradivo, pa se sprašujemo, ali je ob sežigu tak odpadek res nenevaren.

na večstanovanjski stavbi na Jesenicah, ki ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton in omogočila za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije. Elektrarna je projektirana na način, da večino proizvedene elektrike porabijo stanovalci sami, saj je 15,1 kW modulov namenjenih uporabi za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, preostalih 21,6 kW pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj.

Tehnologije za zeleno prihodnost, čisto okolje in zmanjšanje vpliva globalnega segrevanja so že dosegljive in se tudi na dolgi rok izplačajo.

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

V kompetenčnem centru testirajo veterinarske ostanke Veterinarska zdravila se uporabljajo v živi-

Zapisala: Dijana Grgurić Vidic Gimnazija in srednja šola Kočevje www.gssk.si

Prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi v Sloveniji

marec 2019

Poslanstvo Skupine GEN-I je omogočanje družbi čim hitrejši prehod na zeleno energijo, zmanjševanje ogljičnega odtisa in skrb za dobrobit planeta. Tako smo v februarju odprli prvo sončno elektrarno GEN-I Sonce

Spletna portala Ekoman in Eko vrečka vabita k ogledu

Letos je zakon spodbudil, da morajo trgovci omejiti uporabo plastičnih vrečk na blagajnah.

Ta problem žal še vedno ni rešen pri sadju in zelenjavi. Zaenkrat je to prepuščeno samoiniciativi kupcev. Vsi bomo morali spremeniti potrošniške navade in začeti uporabljati vrečke za večkratno uporabo iz okolju prijaznih materialov. Vrečke za večkratno uporabo bodo morale postati stalnica v naših torbicah in avtomobilih, tako da se lahko v vsakem trenutku brezskrbno odpravimo po nakupih.

Vsi moramo v svoje navade vpeljati ekološko razmišljanje in trajnostne rešitve. Zeleno pa je potrebno razmišljati tudi kot podjetje. Spletna portala Ekoman in Eko vrečka predstavljata raznoliko ponudbo okolju prijaznih vrečk, ki so lahko primerno darilo za zaposlene in poslovne partnerje ter hkrati ozaveščevalna spodbuda k njihovi okoljski odgovornosti.

Zapisala: Renata Novak In, d.o.o. www.ekoman.si

noreji za zdravljenje in preprečevanje bolezni ter povečanje telesne mase in pomiritev med prevozom. Gre za kompleksno skupino snovi z nekaj sto aktivnimi sestavinami, ki pripadajo različnim kemijskim razredom in terapevtskim področjem, npr. antibiotiki, antiparazitiki, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot so fenilbutazon, hormoni in beta-agonisti. Eurofins ponuja najobsežnejši spekter presejalnih metod - od testiranja posamezne snovi do testiranja na več ravneh za vse vrste ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v sledovih. Eurofinsov kompetenčni center za testiranje veterinarskih ostankov v Hamburgu je eden vodilnih laboratorijev na področju testiranja ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini z dolgoletnimi izkušnjami. Eurofins uporablja celotno paleto sodobnih analitičnih tehnologij, kot so LC-MS z visoko ločljivostjo, LC-MS / MS, imunske preiskave itd.

Eurofins ERICo d.o.o. www.eurofins.si/si/

Obvladujemo vplive na okolje v korist naših potomcev Ločeno zbiranje odpadkov je naša skupna odgovornost. Tega se vsi zaposleni v podjetju FerroČrtalič dobro zavedamo. Vsakodnevno

Ločevanje odpadkov v proizvodnji.

Logistični novici Zelenega omrežja

FerroČrtalič d.o.o. https://ferroecoblast.com/sl

Logistika od vrat do vrat pri prevozih hitro pokvarljivega blaga, kot sta sadje in zelenjava, zahteva skrajno točnost in strokovnost.

Dobavitelji se morajo prilagodljivo odzivati na akcije trgovskih podjetij in včasih namesto polnega tovornega vozila prepeljati samo nekaj palet, povrh vsega pa želi naročnik svoje blago ves čas spremljati na spletu. Zahteve glede prevoza so vsaj tako visoke kot tiste za proizvodnjo, zato špansko podjetje Germans Barri za svoje sadje in zelenjavo ne uporablja samo najnovejših tehnologij za skladiščenje in hlajenje, ampak tudi digitalno optimizacijo procesov pri prevozih. V skladišču s pomočjo inovativnih tehnologij poteka kalibriranje, sortiranje in pakiranje različnih vrst zelenjave. 30 odstotkov izdelkov Germans Barri pristane v veleprodajni trgovini Mercabarna, po 20 odstotkov v domačih in mednarodnih supermarketih, 10 odstotkov pri grosistih ter 20 odstotkov v maloprodaji. Velik del izdelkov uvozijo. Skupaj z izvozom v vse evropske države Germans Barri na leto prevozi približno 150 milijonov kilogramov svežega blaga.

Največji izziv je, da se stalno spreminjajo zanimanje, količine naročil in ritmi naročnikov.

Zahvaljujoč dosegu velikega števila ostalih uporabnikov Timocoma in njihovim hitrim reakcijskim časom, lahko varneje načrtujejo in se hkrati hitro odzivajo. Hkrati je omogočeno sledenje ponudnikov prevozov. Zaradi poenostavljene, hitrejše in bolj varne oddaje prevozov prek TimoCom-a se lahko Germans Barri bolje osredotoča na ostale naloge in tako še poveča celoto storitev svoje logistike od vrat do vrat.

Kot del načrtov za razvoj njihovih storitev je eno vodilnih evropskih embalažnih podjetij DS Smith v obratu proizvodnje kartonske embalaže Pazardžiku v Bolgariji nedavno končalo preureditev njihovega sistema za zbiranje in odvoz kartonskih odrezkov in drugih kartonskih odpadkov. Projekt preureditve je vseboval tudi nabavo nove balirke, ki so jo zaupali našemu podjetju Anis Trend d.o.o., saj smo uspešno izvedli že več projektov na tem področju. Izboru so botrovale dobre izkušnje že postavljenih postrojenj stiskalnic v njihovih drugih sestrskih podjetjih, med katerimi so tudi vsi slovenski DS Smith obrati v Logatcu, Brestanici in Rakeku, ter dokazani rezultati zagotavljanja zanesljive opreme z odličnimi poprodajnimi storitvami. Stroji so narejeni po najnovejših varnostnih standardih, kar je za multinacionalko DS Smith posebej pomembno.

17

storitev v industrijski dobaviteljski verigi in vodilnemu akterju na področju avtomobilske logistike v Evropi, smo v letu 2018 zmanjšali emisije CO₂ za 2 %. GEFCO v Sloveniji je samo pri enem projektu, ko smo tovor namesto s tovornjaki prepeljali z železnico, ogljični odtis zmanjšal za 2,5 do 3 krat, torej več kot 1.100 ton. To je toliko, kot ga letno ustvari 160 Slovencev. Podatek o ogljičnem odtisu je na voljo tudi več kot 580 strankam GEFCA v Sloveniji in na Hrvaškem. V GEFCU smo razvili tudi lastno programsko opremo Castor, povezano s sistemi vodenja poslovnih linij. Poleg sistema CRM (Customer Relationship Management) nam oprema omogoča, da za opravljene storitve v določenem obdobju informacije o emisijah CO₂ posredujemo svojim strankam. »Odgovorno ravnanje do okolja je visoko na prioriteti optimizacij logističnih storitev za naše uporabnike. Partnerjem GEFCO omogočamo analizo učinkovitosti zagotavljanja prevoza tudi zaradi zmanjšanja emisij CO₂ in skupnega načrtovanja nadaljnjih izboljšav,« pravi Olga Danyliuk, generalna direktorica GEFCO v Sloveniji in na Hrvaškem.

Zeleno omreŽje

Anis Trend d.o.o. www.anis-trend.si

TIMOCOM GmbH www.timocom.si

GEFCO d.o.o. https://si.gefco.net/sl

marec 2019

DS Smith Bolgarija z novo stiskalnico

Z digitalno optimizacijo S prevozom po s svežim sadjem železnici manjši in zelenjavo na ogljični odtis jedilno mizo V Skupini GEFCO, globalnemu dobavitelju

138

ločujemo glavne vrste odpadkov, kot so embalaža in karton, papir, les, plastenke, biološki odpadki ter kovinski odpadki, ki jih ločujemo glede na vrsto. Ločeno zbiramo odpadke iz nerjavečega jekla, iz rjavečega jekla in aluminija. V pisarnah prevladujeta papir in karton. V obeh nadstropjih poslovnih prostorov so na razpolago posebni koši za papir.

V kuhinji posebej zbiramo biološke odpadke.

V proizvodnji pa imamo urejene eko kotičke, kjer imamo postavljene kontejnerje za ločeno zbiranje odpadkov. Ločeno zbrane nevarne odpadke iz proizvodnje (manjše količine čistilnega bencina) prevzamejo podjetja, ki so pooblaščena za ravnanje z nevarnimi odpadki in poskrbijo za to, da ti odpadki ne škodujejo okolju. Tej tematiki posvečamo ustrezno pozornost. Tako smo v začetku letošnjega leta za proizvodnjo organizirali krajše predavanje o ločevanju odpadkov za dodatno ozaveščanje zaposlenih. Zavedamo se, da vsak izmed nas ustvarja odpadke, zato je prav, da tudi vsak izmed nas poskrbi za njihov čim manjši vpliv na okolje s ciljem, da ohranimo naše okolje čim bolj nedotaknjeno za naše potomce.

Zapisala: Alena Bajrami

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 138

Zeleno omrežje

Evropski projekti

Izdelke za ponovno uporabo v namenske re-use zbiralne kartonske škatle

okolje

Mednarodna spletna platforma za odvečno toploto V sklopu CE-HEAT projekta je bila v mesecu marcu objavljena interaktivna spletna stran, platforma odvečne toplote (www.waste-heat. eu). Platforma povezuje znanje ter podporna orodja na področju izrabe odvečne toplote, ki uporabniku med drugim omogočajo vpogled v energetski potencial regij, možnosti in pogoje izrabe odvečne toplote ter izvedbo preliminarnih ekonomskih ter tehničnih analiz potencialnih investicij v izrabo odvečne toplote.

Energetski potencial odvečne toplote sedmih centralno evropskih regij je predstavljen v obliki skupnega GIS katastra. V katastru so geolocirani ključni viri odvečne toplote, pri katerih bi bila izraba potenciala ob ustrezni identifikaciji tehnologije ter končnih uporabnikov smotrna. V Sloveniji je uporabni energetski potencial odvečne toplote, ki izhaja predvsem iz industrijskega sektorja, ocenjen na okoli 11.000 TJ. Izraba te energije bi lahko zmanjšala primarno energetsko porabo v visokoenergetskih sektorjih za približno 20 % oziroma bi lahko zadostila okoli tretjini ogrevalnih potreb naših gospodinjstev.

Ambi-Metalplast d.o.o. na področju priprave biokompozitnega granulata z bananinimi vlakni in karakterizacije mehanskih lastnosti. Lani oktobra smo v Novem mestu na rednem sestanku projektnih partnerjev pregledali rezultate projekta. Glavni namen je ponuditi aplikativne rešitve uporabe odpadnih delov bananovcev za razvoj produktov v ribogojskem in plastičarskem sektorju. Cilj je dokazati, da sta lahko trajnost in učinkovitost uspešno uporabljena v kmetijski praksi za izboljšanje upravljanja in zmanjševanja odpadkov iz domačega pridelka (kot npr. banane), ki se ga da uporabiti v vrsti novih vrednostnih verig. Partner pri projektu

Center ponovne uporabe (CPU) kot partner in Mestna občina Ljubljana (MOL) kot pridruženi partner sodelujeta v mednarodnem projektu Surface, ki poteka v okviru programa Interreg Central Europe in ima pomembno vlogo pri vzpostavitvi pametnega oziroma naprednega re-use parka ali parka ponovne uporabe. V CPU pripravljamo akcijski načrt za vzpostavitev območja za gradnjo skupne prihodnosti na območju MOL. Gre za koncept celostne zasnove alternativnih rešitev, ki jih družba potrebuje za spremembo življenjskega stila v smeri odločitev za preprečevanje nastajanja odpadkov, za manjšo porabo virov, večjo možnost kreativnega sodelovanja pri popravilih in izdelavi izdelkov na lokalnem nivoju ter možnost nakupa izdelkov po zasnovi krožnega gospodarstva. Na funkcionalnem območju re-use parka Ljubljana je trenutno evidentiranih 36 prodajaln brez embalaže, 52 servisov oziroma popravljalnic, 4 enote inkluzivnega (vključujočega) podjetništva, center ponovne uporabe ter izobraževalne ustanove za ponovno uporabo, krožno gospodarstvo in preoblikovanje. V CPU občanom tudi omogočamo, da v neposredni bližini zbirnih centrov oddajo še uporabne izdelke v namenskih boksih (kartonskih škatlah), ki jih lahko brezplačno dobijo pri nas. Pred vhodom v skladišče CPU so nameščene tudi preurejene otroške posteljice, kamor lahko občani ločeno odložijo oblačila in druge izdelke.

TECNO je uspešno razvil biorazgradljivo vrečko, ki je sestavljena iz kombinacije bananinih vlaken in PLA materiala ter drugih materialov.

Cilj je zmanjšanje negativnega vpliva uporabe plastičnih vrečk. Kot vemo, so od 1. januarja 2019 dalje vse plastične nosilne vrečke obvezno plačljive. V projektu poleg podjetja Ambi E-zavod www.ezavod.si

sodelujejo še španski partnerji Univerza v Las Palmasu (koordinator), Alevines y Doradas, S.A., DIBAQ DIPROTEG S.A. in TECNO ter

marec 2019

Odpadni deli bananovcev za izdelavo biorazgradljivih vrečk V okviru evropskega projekta LIFE BAQUA (http://lifebaqua.eu) Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS sodeluje kot razvojno-raziskovalni pogodbenik podjetju

švedski partner SPIF. Več informacij o projektu je dostopnih na FB strani https://www.facebook.com/Life-BAQUA-1206216206127596/.

Zapisal: dr. Dragan Kusić TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

Bogomir Strašek

foto: Matjaž Tavčar

okolje

Na Ljubnem letos prve serijske dobave izdelka za hibridna in električna vozila

Kot dobavitelj avtomobilski industriji je tudi vaše podjetje del prenove v panogi. Postopno ukinjanje dizelskih motorjev, prehodi na hibridne motorje in avtomobile na električni pogon. Koliko let še dajete dizelskim motorjem, glede na to, da jih Nemčija omejuje?

Kakšen izziv je to za vaše podjetje? Želim povedati moje osebno mnenje.

Vprašanje je, ali je bolj umazan dizel ali bencinski motor. Strokovna mnenja so različna.

Za določena področja (npr. izpusti CO2) je dizel bistveno boljši kot motor z bencinskim pogonom. Problem zmanjšanja onesnaževanja bi bilo potrebno reševati bolj pragmatično, ne pa politično in na hitro. Največji onesnaževalci so stari avtomobili in stari motorji. Če bi z ukrepom ukinili rabo avtomobilov, starih več kot 8 ali 10 let, bi naredili zelo veliko za okolje. Poglejte električne in hibridne avtomobile. Več kot polovica električne energije na svetu je še vedno iz fosilnih goriv.

V takšni situaciji električni avtomobili niso rešitev za zmanjšanje onesnaženosti ozračja.

Mesta se bodo sicer očistila, umazanija pa se bo povečala drugje. Dokler ne bo prišlo

do korenite spremembe v energetskih virih za proizvodnjo električne energije, bodo tudi električni avtomobili onesnaževali ozračje.

Dokler ne bo prišlo do industrijske uporabe energije, pridobljene s fuzijo, ta problem ne bo rešen. Fuzijska energija bo čista in bo tudi zelo poceni. Po napovedih strokovnjakov bi naj bila razvita tehnologija za industrijsko rabo tega energetskega vira v obdobju po letu 2040. Do takrat pa bodo v velemestih omejitve za motorje z notranjim izgorevanjem, povečevala se bo uporaba avtomobilov na hibridni in električni pogon, bo več koles, uvajale se bodo tudi druge oblike mobilnosti.

Ste prepričani, da bodo vsaj še 10 let po cestah vozili dizelski in bencinski motorji?

Seveda. Mislim, da bo še oboje. Pa ne zaradi tega, da bi ohranili delovna mesta. Če pogledamo TEŠ in novi blok 6. Slovenija ni imela pripravljene druge alternative, kako zagotoviti električno energijo. Takrat je bil na evropskem trgu višek električne energije, danes tega viška ni več. Danes cena električne energije raste, ker je konjunktura in

marec 2019

Vprašanje je, ali je bolj umazan dizel ali bencinski motor.

Strokovna mnenja so različna.

Tako Bogomir Strašek, dolgoletni direktor in lastnik družinskega podjetja KLS Ljubno odgovarja na vprašanje, kaj jih čaka kot dobavitelja v avtomobilski industriji po postopnem umikanju glavnih onesnaževalcev v prometu. A s tem ne soglaša. Po njegovem bi lahko onesnaževanje okolja rešili hitro, pragmatično. Z ukrepom bi prepovedali vožnjo avtomobilom, ki so stari več kot 8 ali 10 let. Vendar Bogomir Strašek verjame v drugačno, v zeleno mobilnost.

Tako, kot je pred desetletji med prvimi v Sloveniji v podjetju začel postavljati robote, danes jih imajo čez 200, letos že odpirajo novo proizvodno halo, z novim programom izdelkov, brez katerih ni električnega avtomobila. Bogomir Strašek, ki je letos prejel priznanje združenja Manager za življenjsko delo, je menedžer, ki se ne vprašuje, ali je zeleni menedžer ali ni. Je, ker tako posluje. In je tudi vizionar.

19 138

Promocija

Avtomobilska industrija

20

poraba električne energije narašča. Tudi motorji z notranjim izgorevanjem dajejo delovna mesta. Ne moremo kar naenkrat prekiniti z njihovo proizvodnjo, ker to enostavno ne gre. Skrajnosti niso dobre. V Kanadi imamo kupca, ki pokriva ameriški trg. Pravi, da pri njih in v ZDA električni avtomobili še niso aktualni, dokler bo gorivo tako poceni.

Kitajci pa v tem vidijo razvojno spodbudo.

Ne morejo biti prvi z motorji, ki imajo pogon z notranjim izgorevanjem, ker so na tem področju prvi Nemci. Zato želijo biti prvi pri električnih avtomobilih. Imajo ogromne tovarne za baterije, medtem ko v Evropi še projekta za takšno tovarno nimamo. Evropa je pri električnih avtomobilih prepustila iniciativo Kitajski. Ja, mislim, da bodo motorji z notranjim izgorevanjem v uporabi še vsaj 20 let, v manjših količinah pa še bistveno dlje. Povečeval pa se bo delež avtomobilov na hibridni in električni pogon.

okolje

138

Avtomobilska industrija

In kako bo pri vas?

Mi bomo od tega, kar delamo sedaj, živeli še kar dvajset let. Sedaj proizvajamo izdelke za zagon motorja, ki se uporabljajo tudi pri hibridnih avtomobilih.

Pri vaših proizvodih je zelo pomembna uporaba materialov. Ali ste pri razvoju izdelkov pri materialih varčevali?

Pri teh izdelkih ni veliko prihrankov pri materialu. Ti proizvodi so mehansko obremenjeni, morajo prenašati določeno silo in imeti visoko obrabno odpornost. Te zahteve pa se še povišujejo. Z vidika ton ali kilogramov so prihranki majhni. Motorji novih generacij so konstrukcijsko manjši. Če so manjši, mora biti material sposoben prenašati večje obremenitve, izdelek mora biti bolj »čvrst«, da zdrži večje obremenitve. Pri novem programu, kjer gre za izdelke za pogon avtomobila, bomo celo potrebovali nekoliko več materiala na enoto, saj bodo izdelki še bolj mehansko obremenjeni. Zato morata biti trdnost in obrabna sposobnost proizvoda bistveno višja.

Od kod so dobavitelji jekla?

Imamo štiri večje dobavitelje, in sicer iz Italije, Švedske, Češke in Poljske. V Sloveniji pa se sedaj pogovarjamo z železarno Štore Steel, da bi dobavljala jeklo za naš novi program.

marec 2019

Vaše podjetje je s proizvodi v svetovnem vrhu. Na katerih stebrih sloni uspeh na globalnem trgu? Vi ste v špici. Je to kakovost proizvodov in storitev, cenovna konkurenčnost, so to pravočasne dobave in visoka fleksibilnost? Se vam zdi, da smo že v obdobju, ko bo četrti steber učinkovito ravnanje z viri oziroma krožna proizvodnja?

Posel je kruta zadeva. Na eni strani želimo ljudje živeti v urejenem okolju in imamo osebni interes, da je okolje čisto in da ga z

dejavnostjo čim manj prizadenemo. V KLS imamo nadzor nad vsemi odpadki. Vemo, kje nastanejo, koliko jih je in kam gredo. Vsaka proizvodnja pa ni čista. A če povzamem razmere na trgu, kupci še ne cenijo podjetij, ki vlagajo v okolje in v dobre delovne razmere.

Ne mislim zgolj na kitajske ali ameriške kupce, gre za evropske. Pomembna je samo cena in nič drugega. Zato je težko nižati stroške, dosegati visoko produktivnost in ostati konkurenčen, hkrati pa ves čas misliti o vplivih poslovanja na okolje. Ko/če bodo po vsem svetu zavladali enotni standardi varovanja okolja in krožnega gospodarstva, nam bo lažje, ker mi že sedaj poslujemo skladno s okoljskimi standardi.

V prezračevanje in regulacijo temperature proizvodnih prostorov smo vložili milijon evrov.

A prav zaradi nižjih stroškov ste razmišljali o selitvi proizvodnje?

Da. Po zgledu zahodnih držav smo pred dvajsetimi leti iskali lokacijo z nižjimi proizvodnimi stroški, nizko ceno delovne sile. Razmišljali smo o Bosni ali o Srbiji, vendar smo po premisleku izbrali drugačno rešitev. Odločili smo se za avtomatizacijo in robotizacijo. Do danes se je to pokazala kot odlična rešitev. Veliko vlagamo v razvoj, Povečujemo plače in vlagamo v ekologijo. Zgradili smo pralnico strojnih delov, kjer istočasno destiliramo emulzije in odpadne tekočine, tako da ostane samo 10 % odpadka. Investicija nas je stala 250.000 €. V prezračevanje in regulacijo temperature proizvodnih prostorov smo vložili milijon evrov. Kljub takšnemu neproizvodnemu vlaganju smo s povečanimi učinki, s kakovostjo, zanesljivostjo procesov in z bistveno višjo produktivnostjo lahko ponudili konkurenčne cene na trgu. Naše cene so konkurenčne tudi na kitajskem trgu. Tam je edini problem logistika. Potrebujemo 45 dni za transport in Kitajci imajo uvozne carine. Kljub temu imajo naši zaposleni dobre plače. V letu 2018 je bila povprečna bruto plača 2.085 €, kar je 24 % nad republiškim povprečjem, najnižja osnovna bruto plača pa je 1145 evrov.

Uspeli ste združiti oboje. Kljub vlaganjem v zeleno poslovanje podjetja ste s pametno razvojno vizijo ohranili konkurenčnost na globalnem trgu.

Za to se je bilo potrebno veliko žrtvovati.

Sedaj, ko so rezultati, je samo po sebi razumljivo. Prej je bilo pa veliko tveganje.

Ste med redkimi menedžerji v Sloveniji, ki izrazito poudarjate pomen visoke dodane

vrednosti in produktivnost. S čim ste se najbolj povzpeli, kaj je tisto, kar vam je omogočilo, da ste danes tukaj, kjer ste?

Prvo vprašanje je hoteti, ali želiš biti dober in kako dober želiš biti. Zadnjič, ko so mi dali nagrado za življenjsko delo, sem pripovedoval, da je Fran Milčinski Ježek v pesmi polemiziral z Darwinom in je rekel: Ne, ne, ne, ne, Darwin nima prav. Človek ni eden, človeka sta dva.

En se špancira, en pa gara. Jaz bi še dodal.

V življenju ima vsakdo dve izbiri. Ali denar ustvarja ali pa ga troši. Za oboje ni časa.

Hoteti narediti dober rezultat, hoteti narediti visoko dodano vrednost, to je to. Moraš imeti ambicijo, da želiš biti dober, ampak ne dober le na domačem dvorišču, dober moraš biti globalno. Poti do cilja so različne. Jaz sem se odločil v situaciji, kakršna je bila v sredini devetdesetih let. Jugoslavija je propadla. Pet let sem po Evropi iskal posle za naš sicer pester program. Naročila so sicer prihajala, vendar smo imeli komaj za preživetje. Odločil sem se za ozko specializacijo, za program zobatih obročev, ki jih delamo že od leta 1978. To je nišna proizvodnja. Stalni napredek, visoka kakovost, konkurenčne cene in redne dobave, to je zmagovalni vzorec.

Od začetka robotizacije do danes smo kljub uvajanju robotov povečali število zaposlenih za približno 60 %, plače pa za več kot 100 %.

Kot podjetje z nišno proizvodnjo ste se zgodaj odločili za robotizacijo in digitalizacijo.

Zakaj, od kod spodbuda?

Za proizvod zobati obroč je tehnologija specifična. Mi smo razvili izvirne tehnološke rešitve. Problem pa je, kako zobati obroč narediti po tržni ceni tako, da ti ostane dovolj za vlaganje v razvoj in za dobre plače sodelavcev. To nas je peljalo do robotizacije.

Ko sem bil leta 2006 na Japonskem z delegacijo avstrijskih in nemških direktorjev, smo obiskali največjega proizvajalca robotov, tovarno Fanuc. Tam sem spoznal, kaj je možno narediti z roboti. Nisem veliko razmišljal. Doma smo se odločili za robotizacijo in prve robote smo postavili že leta 2007. Pri tem je bilo pomembno vprašanje, kako jih uporabiti in vzdrževati. V slovenskem prostoru takrat ni bilo podjetij, ki bi nam lahko nudila ustrezno podporo. Zato smo na začetku orali ledino. Pri tem pa ni šlo zgolj za vprašanje naše globalne konkurenčnosti.

Za tako zahtevne proizvodne procese namreč nismo imeli dovolj strokovno ustreznih sodelavcev. Kovinarjev, primernih za to proizvodnjo, ni dovolj. Z roboti smo v prvi vrsti

21 Greva od robotov k viziji. Na nov razvojni naskok. Na zeleno mobilnost. Začenjate s proizvodnjo, ki je lahko začetek nove rasti.

Kaj pripravljate?

Lahko se pohvalimo z visokim ugledom, ki ga je KLS dosegel med našimi kupci na globalnem trgu. Poznajo nas veliki dobavitelji avtomobilske industrije in nas cenijo kot zelo zanesljivega, dobrega in kvalitetnega dobavitelja. V vseh pogledih. Ne samo, da lahko zagotavljamo kvalitetne izdelke, po konkurenčni ceni in pravočasno na dolgi rok, jih lahko podpremo tudi v razvoju, da smo finančno dovolj močni in da ni nevarnosti, da bomo propadli. Zdržimo lahko tudi kakšno krizo. Od naših štirih velikih kupcev ima vsak preko 20 milijard evrov letne prodaje. Kar štirje so že globoko v programu hibridnih in električnih vozil.

Dobili smo priložnost in se vključili v razvoj proizvodov, kjer bomo sedanje znanje in izkušnje glede tehnologije nadgradili s popolnoma novimi rešitvami in procesi.

Od izdelkov, ki so bili namenjeni zagonu motorja, se usmerjamo v izdelke, ki bodo namenjeni pogonu avtomobilov.

In to je za KLS Ljubno priložnost?

Seveda. Dobili smo priložnost in se vključili v razvoj proizvodov, kjer bomo sedanje znanje in izkušnje glede tehnologije nadgradili s popolnoma novimi rešitvami in procesi. Od izdelkov, ki so bili namenjeni zagonu motorja, se usmerjamo v izdelke, ki bodo namenjeni pogonu avtomobilov. Če hočeš uporabljati električni avtomobil, moraš imeti elektromotor in baterijo, vendar elektromotor ne more direktno gnati kolo. Obrate je treba reducirati

Program razvijate skupaj s kupci?

Proizvodni program je nadaljevanje našega razvoja. Zanj še ni ekonomske nuje. Lani smo sicer malo padli v prodaji, za dobre 4 %, a je bila bruto dodana vrednost na zaposlenega še vedno zelo visoka - 115.000 €. Gledamo naprej, v čas, ko bodo prevladovali hibridni in električni pogoni. Želimo soustvarjati razvoj.

Ko si zraven, sodeluješ, postavljaš standarde za proizvod. Takrat se kreira cena. Če se priključiš kasneje, ko so zraven že drugi, plačaš veliko ceno, da lahko vstopiš na trg.

Brez električnih akumulatorjev ni električnega avtomobila. Ampak brez našega izdelka tudi ne.

Kako poteka naložba, od pridobivanja dovoljenj za začetek proizvodnje?

Proti koncu letošnjega leta bomo začeli s pilotno proizvodnjo, ki bo že tudi serijska.

Gradimo novo halo. V aprilu bo vseljiva.

Z gradnjo kasnimo. Čakati smo morali na izjavo ARSO, da ne potrebujemo študije okoljevarstvenih vplivov, ker je objekt manjši od 30.000 m2. Lani aprila smo vložili vlogo, izjavo pa smo dobili šele konec septembra.

Brez izjave se ne dobi gradbenega dovoljenja.

Zaradi zamude pri gradnji smo zamudili prva naročila in bomo sedaj lahko pripravili prve proizvodne linije šele do oktobra. Prototipe smo že dobavili in jih naš kupec že preizkuša v vozilih. Načrtujemo, da se bomo v prve serijske dobave lahko vključili letos oktobra.

Torej postajate del globalne zelene mobilnosti. Nekateri menijo, da lahko Slovenija postane referenčna država zelene mobilnosti in da je to priložnost za industrijska podjetja.

Kaj menite?

S proizvodi smo vključeni v program hibridnih in električnih vozil. Brez električnih akumulatorjev ni električnega avtomobila.

Ampak brez našega izdelka tudi ne. Tu je naša velika priložnost. S sedanjimi proizvodi smo dosegli 50 % evropskega in 15 % svetovnega tržnega deleža. Tudi pri novem programu ciljamo na visok tržni delež.

Načrti?

Nikoli ni bila naša ambicija, da bi bili veliki.

Radi pa bi ostali dobri. V poslanstvu našega podjetja piše, da čutimo veliko odgovornost do ljudi iz našega okolja in to tudi počnemo.

Nikoli ni bila naša ambicija, da bi bili veliki. Radi pa bi ostali dobri. V poslanstvu našega podjetja piše, da čutimo veliko odgovornost do ljudi iz našega okolja in to tudi počnemo.

138

Želimo jim zagotoviti stabilna in dobro plačana delovna mesta. Po drugi strani pa naš razvoj in napredek pospešuje razvoj ljudi in kraja. Podpiramo šport, zdravstvo, kulturo, humanitarnost in okoliške osnovne šole.

okolje

in povečati navor. Za to so potrebni specifični proizvodi z bistveno večjo natezno trdnostjo in še večjo obrabno obstojnost. Letos bomo v ta program investirali preko 10 milijonov.

V poslovnem svetu vladajo naravne zakonitosti. Če želiš ohranjati uspešnost, v naši dejavnosti ne smeš stagnirati. Če ne napreduješ, ne moreš učinkovito uporabljati vseh dosežkov znanosti in napredka tehnike. Rastli bomo toliko, kolikor bo treba, da bomo obdržali pozicije na trgu. Naša največja ovira za rast so kadri. Kje dobiti ustrezne ljudi? Že danes bi potrebovali pet, šest ključnih kadrov in več inženirjev. Nove naložbe bodo zahtevale visok strokovni kader.

Kateri trgi so najmočnejši?

Izvažamo po vsem svetu. V Evropi prodamo 70%, na Kitajsko 15%, ostalo pa v Severno Ameriko, Japonsko, Turčijo in Rusijo.

Ko razmišljate o razvoju ali o proizvodnji, povezujete vse elemente, hkrati želite biti konkurenčni, najboljši, pa kljub vsemu ne pozabite na ljudi in ne na okolje? Tako kot naj bi upravljal podjetje zeleni menedžer.

Nisem razmišljal, ali sem zeleni menedžer ali ne. Kar se pa tiče ljudi. Tukaj živimo. Logično, da tam, kjer živiš, ne boš onesnaževal. To je normalno. Enako je z odnosom do ljudi.

Osnova naše poslovne politike je samospoštovanje in medsebojno spoštovanje. Skrb in odgovornost za ljudi je osnova naše poslovne kulture. Sem vesel, da si lahko moji sodelavci privoščijo dober standard, poskrbijo za otroke, imajo hiše, urejenost. In živijo bolje kot jaz, ker imajo več prostega časa.

Ustvarjate tim, ki bo lahko utrjeval razvojno prihodnost firme?

Mi vodimo podjetje po pravilih žlahtnega družinskega podjetništva. Imam dve hčeri, ki sta zaposleni v podjetju. Zaposlena sta tudi oba njuna moža. Ena hči in en zet sta izvršna direktorja. Vsi imajo ogromno dela in so zelo angažirani. Stara generacija vodstva se je že zamenjala. Razen mene. Tudi jaz bom v kratkem predal še nekaj operativnih nalog, ki jih sedaj opravljam. Ukvarjal se bom bolj z načrtovanjem, investicijami in gospodarjenjem.

marec 2019

rešili monotone, ponavljajoče se operacije in fizično težje delo. Kvalificirani mehaniki, tehniki in inženirji, so se lahko bolj posvetili delu, za katerega je potrebno več znanja.

Od začetka robotizacije do danes smo kljub uvajanju robotov povečali število zaposlenih za približno 60 %, plače pa za več kot 100 %. In smo postali eno najbolj konkurenčnih podjetij v naši tržni niši na svetu. Tudi pri ceni. Dosegamo visoko dodano vrednost.

V celoti smo se razdolžili, nimamo kreditov.

Zelo veliko vlagamo v razvoj in posodabljanje poslovnih procesov ter nove proizvodne zmogljivosti. Denar privarčujemo, ko ga je dovolj, investiramo. Vsako leto investiramo več kot 10 milijonov.

22

Sprememba uredbe je omogočila naložbo, ki vabi k posnemanju

Naložbo bodo poplačali obročno, elektrika bo cenejša Robert Jelenc, direktor družbe GEN-I Sonce (vodja projekta izgradnje SE na Jesenicah) Doslej je GEN-I Sonce gradil sončne elektrarne na enostanovanjskih objektih. S spremembo uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE ste lahko odprli tudi prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi.

foto: Bor Slana

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je bila objavljena v maju 2018, je bila v delu, ki se nanaša na možnost samooskrbe na večstanovanjskih objektih zelo skopa.

Vendar je jasno opredelila možnost izgradnje naprave za samooskrbo na večstanovanjskem objektu, zato smo se odločili, da projekt le poskusimo izpeljati. Zaradi skoposti zakonodajnega okvira je bil projekt, predvsem z vidika priprave dokumentacije, zelo kompleksen. To je bila novost tudi za izvajalce nalog SODO, v

Robert Jelenc

marec 2019

To, kar so zmogli stanovalci na Ulici Gustla Štravsa na Jesenicah, kjer je skupina GEN-I postavila prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji, se ne zgodi pogosto. A se da. Stoodstotno soglasje stanovalcev in lastnikov stanovanj je zraslo na stroškovnem interesu, saj si bodo s samooskrbo znižali stroške za elektriko.

Vendar pa odločitev za zeleno energijo kaže na ozaveščenost stanovalcev, ki so dokazali tudi izjemno socialno zrelost, saj je zmagala popolna kolektivna naklonjenost projektu. Sončna elektrarna ima 36,7 kW moči, letno bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene energije, kar pomeni na leto za 17 ton manj emisij ogljikovega dioksida. In kako so pristopili k naložbi? Odgovarjajo Robert Jelenc, dr. Dejan Paravan in Brane Zajović.

foto: Bor Slana

V. E.

Sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi

okolje

138

Sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi

konkretnem primeru za distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska. Izziv namreč predstavlja, da se v enostanovanjskem objektu v večini primerih urejajo zadeve le z eno osebo, ki je hkrati tudi lastnik, investitor in podpisnik vseh dokumentov, potrebnih za izgradnjo naprave.

Večstanovanjska stavba ima lahko deset in več sogovornikov. Ti so lahko lastniki, solastniki ali samo najemniki nepremičnine. Izvedba tega projekta ter z njim pridobljeno znanje predstavljata praktično model za izvedbo tovrstnih projektov v prihodnje.

Katere prednosti so prepričale stanovalce, kakšen je bil njihov vložek in kako se jim bo povrnila naložba?

Naj omenim, da so stanovalci že nekaj let nazaj izvedli podoben postopek, sicer manj kompleksen, saj so se odločili vgraditi toplotno črpalko, ki danes ogreva sanitarno vodo celotnega bloka. Izgradnja sončne elektrarne je tako neke vrste logična nadgradnja samooskrbe stavbe.

Stanovalcem smo omogočili investicijo, ki se bo povrnila v sedmih letih, poplačali jo bodo v 84. obrokih tako, da se jim stroški, v primerjavi s trenutnimi stroški za električno energijo, v teh sedmih letih, dejansko ne bodo povečevali.

Pri večstanovanjskih stavbah se praviloma zgodi, da se ob večinski pripravljenosti za takšne naložbe nekateri stanovalci izognejo sodelovanju. Kako boste zasnovali sistem trženja in komuniciranja, da bi Slovenijo lahko zajel interesni val za skupinske sončne elektrarne?

Vsekakor se zavedamo, da določen odstotek populacije temu ne bo naklonjen in da bo žal 100 % participacija redkost. Zavedanje, da je

23 Občine so lahko zgled pri sončnih elektrarnah Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja družbe GEN-I Kaj pričakujete od Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bi moral kot strateški dokument s konkretnimi spodbudami podpreti razogljičenje na vseh ravneh z uvajanjem OVE? Kako lahko pri tem sodelujejo občine?

dr. Dejan Paravan

foto: arhiv podjetja

Od NEPN pričakujemo jasne usmeritve, na katerih segmentih in s katerimi ukrepi bomo dosegli ambiciozne, a nujno potrebne cilje glede omejevanja vplivov na podnebne spremembe.

Področje OVE je gotovo eno od teh, pri čemer morajo biti smernice iz NEPN prenesene v ustrezne zakonske in podzakonske akte, ki bodo omogočili njihovo realizacijo. Občine so lahko zelo pomemben pospeševalec procesa demokratizacije v energetiki, saj delujejo lokalno.

Lokalni energetski načrti so vsekakor koristni

Brane Zajović, predstavnik stanovalcev večstanovanjske stavbe na Jesenicah Kako ste uspeli prepričati 23 stanovalcev večstanovanjske stavbe za skupno sončno elektrarno? Ali je začetek zgodbe pri toplotni črpalki?

To je naš tretji večji projekt. Prvi težji projekt je bil toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode. Imeli smo kar nekaj težav. Najprej smo morali urediti dovoljenje za odklop od mestnega toplovoda, nato smo morali poiskati podjetje, ki bi bilo pripravljeno postaviti toplotno črpalko na večstanovanjski stavbi. Večina podjetij ni želelo oziroma si ni upalo prevzeti takšnega projekta in odgovornosti zanj. A na koncu smo le prebili led.

Drugi projekt je bila nato fasada, tretji pa sončna elektrarna. Na podlagi dosedanjih pozitivnih učinkov in seveda prihrankov je bilo stanovalce lažje prepričati v investicijo za sončno elektrarno. Pomembno je bilo predvsem dejstvo, da ne bodo dodatno finančno obremenjeni in da bodo po preteku financiranja imeli manjše stroške, istočasno pa pripomogli k zmanjšanju emisij in s tem varovanju okolja.

Kako dolgo ste se z več partnerji, najprej seveda s sostanovalci, dogovarjali za sončno elektrarno. Gre za prvi primer v Sloveniji, za novost in zgledov ni bilo. Kako to, da so vam verjeli?

Res je. Gre za prvi projekt v Sloveniji in zgledov resnično ni bilo. Imeli smo uredbo, ki je sicer dovolila postavitev, a v njej ni bilo definirano, na kakšen način in kako to izvesti. Dejansko lahko trdimo, da je naš projekt prvi zgled za bodoče tovrstne projekte v Sloveniji. Bistvo

138

okolje

Od povsod veliko pohval, radi pa bi še večjo samooskrbo

projekta nedvomno temelji na znižanju mesečnih stroškov. Stanovalce sem skušal prepričati tako, da sem jim obrazložil, da živimo pod isto streho in da je vsak posameznik odgovoren za uspeh projekta. Šlo je praktično za medsebojno zaupanje. Celotni Sloveniji smo dokazali, da znamo in zmoremo biti enotni ob tako pomembnih odločitvah. Od odločitve pa do dejanske izvedbe je preteklo približno 6 mesecev.

Največ časa smo porabili za usklajevanje dokumentacije. Potrebno je bilo pridobiti popolno soglasje lastnikov in solastnikov stanovanj.

Vložek ni bil majhen. Kako boste sofinancirali naložbo?

Naložbo je v celoti financiralo podjetje GEN-I. Poudaril bi, da gre za financiranje, ki mesečno posameznika ne bremeni z dodatnimi stroški.

Ker gre za 50 % samooskrbe, je strošek financiranja 50 % od obstoječe mesečne obveznosti.

Na primer: nekdo, ki je prej plačeval 30 eur za električno energijo, sedaj plačuje 15 eur za financiranje samooskrbe in 15 eur za električno energijo, ki jo samooskrba ne pokriva. Po 7 letih, to se pravi po preteku financiranja, ob enakem procentu samooskrbe, bo družina, ki porabi npr. 300 kWh električne energije mesečno, 150 kWh proizvedla sama z lastno sončno elektrarno, 150 kWh bo obračunanih po tarifi, ki je predpisana s strani dobavitelja električne energije, s katerim ima sklenjeno pogodbo.

Posledično je moja želja in seveda tudi želja stanovalcev, da zvišamo procent samooskrbe.

Rad bi se še enkrat zahvalil vsem stanovalcem za podporo in sodelovanje, podjetju GEN-I za uspešno izveden projekt, predvsem predsedniku uprave GEN-I Sonca dr. Robertu Golobu, ki je dal ''zeleno luč'' za realizacijo projekta.

Ali se je morda pokazal interes za vaš projekt še pri kom v jeseniški občini ali v Sloveniji?

Prejeli smo veliko pohval in pozitivnih odzivov za izvedbo projekta. Kontaktirali so me še drugi predstavniki stanovalcev za podrobno predstavitev projekta. Prav tako predstavniki energetske skupnosti Slovenije.

Kako bi lahko Slovenija izvedla več takšnih projektov, kot je vaš?

Vsekakor sem mnenja, da lahko vplivni ljudje in ljudje, ki imajo čut ter skrb za malega človeka, najbolje in najučinkoviteje ozaveščajo ljudi.

Potrebno bi bilo spremeniti tudi zakonodajo, jo poenostaviti, zmanjšati birokratske postopke.

Zelo pomembna je finančna spodbuda s strani države.

Nadaljujete z naložbami v vašem večstanovanjskem bloku? Je zdaj pri sostanovalcih še več pripravljenosti za skupne akcije?

Takoj, ko bo zakonodaja to omogočala, seveda tudi nadgradnjo za višjo samooskrbo, torej za več kot 50 %, kot je sedaj dovoljeno. Mogoče celo postavitev polnilnih postaj za električna vozila, ko bo čas za to.

marec 2019

Prva priložnost sta nova uredba o samooskrbi in sprememba Energetskega zakona, ki deloma, kolikor je razvidno iz predlogov, ki so v javni oziroma medresorski obravnavi, že poenostavljajo proces pridobivanja dokumentacije.

Naslednji korak predstavlja opredelitev vseh potrebnih pogojev do samega priklopa SE, da se ti standardizirajo, da postanejo čimbolj enostavni in hkrati zagotavljajo vse varnostne parametre. Z jasno, enostavno okoljsko in energetsko zakonodajo bi bili tako izpolnjeni osnovni pogoji, ki bi k sodelovanju vzpodbudili tudi upravljalce večstanovanjskih objektov, s katerimi bi posledično lažje nagovarjali in ozaveščali ciljno populacijo k prehodu v nizkoogljično družbo. Tako bi znatno pripomogli k zmanjševanju emisij CO₂ v Sloveniji.

Brane Zajović

Kako bi lahko okoljska, energetska politika, zeleni krediti bank in upravljavci večstanovanjskih objektov spodbudili izgradnjo skupinskih sončnih elektrarn?

pri določanju strateških usmeritev, a na koncu štejejo le dejanja. Zato bodo občine naredile največ s konkretnimi aktivnostmi in zgledom.

Občine bi morale biti v lokalnem okolju zgled občanom s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Prav tako lahko občine igrajo pomembno povezovalno vlogo med različnimi subjekti v lokalnem okolju pri tvorjenju energetskih skupnosti.

foto: Bor Slana

potrebno za okolje in za prihodnje generacije nekaj narediti, se bo krepilo. Zato tudi menimo, da bodo stanovalci hitreje pristopali k takšnim investicijam in bo manj nesodelovanja kot pri drugih investicijah v večstanovanjskih stavbah.

24

Pogodbeništvo pravi model, v občinah pri sanacijah živahno, javni sektor počasen Mestna občina Ljubljana je s konzorcijem družb Petrol in Resalta prejela evropsko nagrado za energetsko obnovo več stavb. Ne naključno.

Tako je prepričana Blaženka Pospiš Perpar, direktorica za tehniko in trženje Petrolovih energetskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju, saj morajo biti v javno-zasebnem partnerstvu zadovoljni vsi deležniki. A ne gre le za posel.

Hkrati je naše poslanstvo, pravi sogovornica, da ustvarjamo nizkoogljično družbo. Povrh pa naročniku zagotovijo, da so po energetski prenovi stavb enaki standardi udobja. Blaženka Pospiš Perpar poudarja, da v občinah poteka več podobnih projektov, sofinancirani so s kohezijskimi sredstvi, v ožjem javnem sektorju pa se še niso prebudili.

marec 2019

Ne moremo reči, da ni bilo izkušenj. V Sloveniji, v Mestni občini Kranj, smo prvi projekt energetskega pogodbeništva začeli izvajati že v letu 2002. V 2017 smo ga zaključil z zelo dobrimi rezultati. Na devetih objektih je bilo v pogodbeni dobi prihranjenih za tri leta porabe toplote iz referenčnega leta, na največjem objektu, to je Pokritem olimpijskem bazenu, pa v 10 letih 56 % rabe primarnih fosilnih goriv. Pri projektu energetske obnove Ljubljana (EOL-1) je kot pri vsakem tovrstnem projektu pretehtala kombinacija. Izvesti ukrepe na čim več objektih, ki skupaj prinesejo dovolj prihrankov, da v pogodbeni dobi 15 let pokrijejo koncesionarju investicijo, stroške upravljanja in vzdrževanja izvedenih ukrepov ter določen donos. Hkrati pa za naročnika ostane del prihranka in ga razbremeni ukvarjanja in stroškov z vzdrževanjem objektov, seveda v obsegu izvedenih ukrepov. Skupna investicija je znašala 14,8 milijonov EUR, od katerih je 51 % prispeval zasebni partner, to je konzorcij Petrol-Resalta. Za 40 % vsote so bila pridobljena sredstva kohezijskega sklada, ostalo, torej 9 % je investirala MOL. Partnerji morajo vedeti za učinke in prednosti. Katere bi bolj izpostavili? Ekonomske, okoljske oziroma nizkoogljičnost, ki jo zahtevajo podnebne spremembe?

Vse našteto so prednosti energetske prenove in vsaka zase je danes pomembna. Brez ustreznih ekonomskih kazalnikov se seveda posla ne bi lotili. Hkrati pa je naše poslanstvo, da ustvarjamo nizkoogljično družbo. Želela bi poudariti še eno prednost za naročnika. Pri prenovi moramo zagotoviti, da standardi udobja ostanejo enaki. Še več. Če pred začetkom izvedbe niso ustrezni, jih moramo zagotoviti.

To pomeni, da s projektom prinašamo uporabnikom nekaj več.

Katere tehnološke oziroma celovite energetske rešitve za manjšo ogljičnost mesta, ko gre za stavbe, so najučinkovitejše? Katere najbolj vplivajo na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in zagotovijo učinkovitejšo rabo energije in na katere ovire ste naleteli pri izvedbi?

Težko bi se odločila za tehnologijo, ki jo

foto: arhiv podjetja

Do projekta energetske obnove Ljubljana je prišlo v sodelovanju med javnim in zasebnim partnerstvom ob pomanjkanju izkušenj pri energetskem pogodbeništvu. Kaj je pretehtalo pri naročilu? Kakšen je bil vložek Ljubljane in kakšen Petrola ter Resalte?

Blaženka Pospiš Perpar

E. D.

Energetska obnova stavb

okolje

138

Energetska obnova stavb

uvajamo, saj pri načrtovanju ukrepov upoštevamo optimalno izbiro za vsak objekt posebej.

Odvisna je od trenutnega stanja, v katerem je objekt, cilj, ki bi ga radi dosegli. Pa seveda tudi pogoje naročnika se ne more prezreti.

Iščemo dolgoročno najbolj učinkovit ukrep.

Glede obnovljivih virov energije. Najmanj, kar upoštevamo, je izpolnitev zahtev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), če lahko z obnovljivim virom izpolnimo prej naštete zahteve, kjer so le tehnične možnosti za to.

Ovire?

Dodaten izziv, ki je v tem projektu uspešno rešen, so predstavljali objekti, ki so del kulturne dediščine ali pod avtorsko zaščito oziroma jih je bilo treba tudi statično ustrezno ojačati.

Dela so potekala vzporedno, hkrati z izvedbo drugih ukrepov na objektih in z usklajevanjem med vsemi deležniki. To je bilo kar zahtevno. Fizična izvedba, torej dela na večini objektov so trajala manj kot pol leta, zaradi zamika na nekaj objektih skupaj eno leto. Vsi objekti, razen dveh športnih in enega vrtca, so v fazi izvedbe nemoteno obratovali, kar smo lahko dosegli z dobrim načrtovanjem, zaščito in prilagajanjem časa med gradnjo.

Kateri energenti v energetski prenovi stavb v mestih bodo prevladovali v prihodnosti? Bo večji delež sončne energije, saj je Slovenija

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

25 Prav gotovo sončne energije še nismo izkoristili, kot bi jo lahko. Tudi drugi obnovljivi viri imajo potencial. Mislim predvsem na geotermijo. Vendar so to viri, ki jih v določenem trenutku »zmanjka« ali pa ob ekstremnih porabah niso dovolj. Zato bo vedno potreben dodatek. To je pametno vodenje sistemov, ustrezen zalogovnik, baterija ali pa preprosto dodaten vršni vir na »klasično« gorivo.

Kaj je prevladovalo pri odločitvi, da prejme vaš projekt prestižno evropsko nagrado na področju energetske učinkovitosti? Kakšne so ocene berlinske energetske organizacije pri presoji energetskih obnov evropskih mest?

Projekt EOL-1 je poseben na več področjih.

Obnovljenih je veliko zelo različnih objektov, osnovne šole, vrtci, športni objekti, zdravstveni domovi, kulturne ustanove in poslovni objekti. Učinki bodo veliki, 8.245 MWh prihranka oziroma 1 milijon EUR. Pri izboru za najboljši projekt energetskih storitev, v okviru projekta GuarantEE smo prejeli plaketo in nagrado »Best Energy Service Project 2019«.

Dva kriterija izbora sta najbrž pretehtala - prioglas_ EOL_mar19_213x148.pdf 2 5. 03. 2019 11:16:17 spevek k razvoju trga energetskih storitev ter

Posebnost celotne zgodbe je odločitev, da bo Ljubljana 10 % prihrankov iz energetske obnove namenila novemu izobraževalnemu programu otrok v ljubljanski regiji. Kaj bo v središču izobraževanja otrok v šolah in vrtcih?

Ja, tudi to je posebnost tega projekta. Zelo nas veseli, da so se v MOL tako odločili. Poudarek izobraževanja bo na temah učinkovite rabe energije, varovanja okolja, na tem, kaj in kako lahko vsak posameznik prispeva k temu.

Boste v Ljubljani nadaljevali projekt? V Sloveniji se je v obdobju 2013 – 2017 150 občin s podporo Kohezijskega sklada lotilo energetske prenove javnih stavb. Kako bi morala Slovenija podpreti celovite energetske rešitve in kakšna je lahko pri tem vloga javno-zasebnega partnerstva?

V Ljubljani se projekt že nadaljuje z drugo fazo, pogodba je bila podpisana v začetku oktobra lani. Slovenija je v letu 2015 sprejela Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki določa operativne cilje do leta 2020 oziroma 2030. Pri tem je veliko vlogo namenila prav energetskemu pogodbeništvu. Pogoj za uspešen razvoj teh

projektov so zagotovljena sredstva. Za financiranje energetske prenove stavb javnega sektorja je za obdobje 2016-2023 predvidenih 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih kohezijskih sredstev. Tisto, kar je bilo ključno, da so se občine sploh podale v izvedbo tako zahtevnih projektov, je bila priprava vrste dokumentov, ki podrobneje določajo pravila in potek samega postopka izvedbe celotnega procesa.

Mislim na Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb, Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in druge.

138

energetski in okoljski učinek projekta.

okolje

že dobila prvo skupno sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi?

Da je pogodbeništvo pravi model, nenazadnje dokazujejo tudi rezultati analize kazalnikov izvedenih projektov, sofinanciranih iz kohezijskih skladov. Projekti, izvedeni po tem principu, so izkazovali višje specifične prihranke z nižjimi investicijami. Hkrati pa moramo dodati še to, da po tem principu zasebni partner jamči za doseganje prihrankov ob hkratnem udobju v prostorih. Medtem ko so občine v večini že uspešno začele z izvajanjem energetskih sanacij, pa je manj uspešen pri prenovi ožji javni sektor. Tam bo potrebno še kar nekaj dela, da bo projekt zaživel.

Promocija

PROJEKT NA KLJUČ

PAMETNA ENERGIJA BREZSKRBNOST NA DOLGI ROK

S čisto, zeleno energijo do 75 % nižjih računov za električno energijo.

www.gen-isonce.si | 080 1558

€

NALOŽBA, KI SE IZPLAČA marec 2019

Z lastno sončno elektrarno proizvajate prihranke

Podnebni dosje

foto: Tamino Petelinšek

26 138

Uvodnik

Dr. Darja Piciga,

PODNEBNI DOSJE

urednica priloge Podnebni dosje

Mladi zahtevajo, da jim vrnemo prihodnost P

odnebni dosje smo v sodelovanju med revijo EOL in Ministrstvom za okolje in prostor zastavili v decembrski številki s pozivom mladim: »Podnebna prihodnost je tu, mladi, kakšen je vaš odgovor?« Kar je bilo zamišljeno kot enkratna obogatitev revije, s katero naj bi dosegli tudi vse šole, se je zaradi aktualnosti problematike in izjemnega odziva slovenskih strokovnjakov, borcev za podnebno pravičnost, razširilo še na naslednjo številko, v manjšem obsegu pa se nadaljuje preko vseh številk revije EOL v letošnjem letu.

K

o pišem ta uvodnik, se tudi v Sloveniji pripravlja največji odgovor mladih na grožnje podnebnih sprememb doslej, shod mladih za podnebno pravičnost, s čimer se pridružujejo globalnemu gibanju, ki ga je začela mlada Švedinja Greta Thunberg. Potekajo pa še številni drugi procesi, ki nimajo takega odmeva v javnosti. Na ravni EU je med drugim v razpravi predlog dolgoročne nizkoogljične strategije »Čisti planet za vse«, ki dokazuje, da je stroškovno učinkovit prehod na nizkoogljičnost (doseganje ničelnih neto emisij do 2050) realno dosegljiv, stroškovno učinkovit in mogoč ob odpiranju novih gospodarskih priložnosti. Nujno pa je ukrepanje na vseh področjih, od obsežne uporabe obnovljivih virov energije in povečane energetske učinkovitosti do prehoda v krožno gospodarstvo in spremembe življenjskega stila.

marec 2019

V

dosedanjih in prihodnjih podnebnih dosjejih, pa tudi s številnimi prispevki v drugih rubrikah revije dokazujemo, da je pravičen podnebni prehod, takojšnje ukrepanje za doseganje ambicioznih ciljev Pariškega sporazuma, v Sloveniji ne samo nujen, ampak tudi možen.

Z modrostjo in dobrimi praksami, ki jih premoremo, s celostnim in integralnim pristopom smo v marsičem lahko zgled drugim. In prihodnji meseci, do konca leta 2019, ko se v Evropski uniji in Sloveniji sprejemajo ključni zavezujoči dokumenti, bodo odločilni, da še ujamemo »okno priložnosti«, ki se čedalje hitreje zapira.

27

Domel

Jože Volfand

1958

1974

1985

2000

2010

2014

Ko optimiziramo procese in izdelke, si vedno prizadevamo za čim višji energijski izkoristek, skrbimo za skladnost z okoljevarstvenimi standardi in za možnost recikliranja. Stalno izboljšujemo tehnologijo električnih motorjev in pogonov, naš cilj pri tem je zmanjšati porabo energije in posledično zmanjšati tudi vplive toplogrednih plinov.

Nekaj časa je že od podnebne konference v Katovicah. Kakšno sporočilo ste dobili menedžerji, ki ste, eni bolj zavzeti, drugi manj, ko gre za podnebne spremembe? Kaj vam pove podatek, da so se v Sloveniji v zadnjih dveh letih povečale emisije toplogrednih plinov?

Vpeti smo v globalno ekonomijo. Veliko naših odločitev je zavestno okoljsko manj ambicioznih, kot bi lahko bile, če ne bi bili vpeti v globalne trende. V konkurenčnost, ki jo moramo dosegati na globalni ravni. Emisije so povezane z rastjo gospodarstva. Če gledamo enoto proizvoda, se emisije zmanjšujejo. Je pa bila gospodarska rast hitrejša, kot je napredek pri zmanjševanju emisij. Ozaveščenost se izboljšuje. K temu pripomorejo tudi ukrepi in regulativa s strani Bruslja. To, kar je za Domel ključno in kar že več let zasledujemo, pa je učinkovita raba električne energije. Smo proizvajalci elektromotorjev. Elektromotor je porabnik električne energije. To, kar mi lahko naredimo, je, da v proizvod vložimo manj električne energije in izboljšamo energijski izkoristek elektromotorja. To je naše vodilo že več let. Kupci nas po tem prepoznavajo. Čedalje večkrat smo zaradi te kompetence, znanja in naše filozofije nominirani pri novih projektih.

URE je sporočilo iz Katovic?

Tako. To je voda na naš mlin.

V zavesti kreatorjev zelene tranzicije Slovenije ima Domel status podjetja z integralnim zelenim pristopom. Katere vrednote so temelj

marec 2019

Lastniška struktura zaposlenih in bivših zaposlenih jim omogoča uravnotežen odnos do okolja in kapitala. Naše odločitve, ocenjuje mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave družbe Domel, so lahko na dolgi rok bolj trajnostno naravnane. Ne mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke.

Integralna funkcija med okoljem, prostorom in prebivalstvom je naše izhodišče pri izboru novih projektov. Seveda pa kot globalna firma v proizvodnji sprejemajo tudi kompromisne rešitve, torej ne samo tistih, ki so za okolje najboljše, če hočejo ohraniti konkurenčnost.

Kljub temu njihovi rezultati, posebej pri energetski in snovni učinkovitosti ter pri integralnem pristopu k zeleni tranziciji poslovanja, potrjujejo stalno zeleno rast podjetja.

Od optimizacije poslovanja do novih tehnologij in do življenjskega cikla izdelka. Mag. Matjaž Čemažar pravi, da se zavedajo, kaj je njihov strateški razvojni izziv – odličnost na ključnih tehnologijah in pripravljenost na čas, ko bo omejen dostop do materialov, brez katerih njihova proizvodnja ne more.

PODNEBNI DOSJE

138

Premikajo meje pri materialih, iščejo jih tudi pri domačih proizvajalcih

28 138

> 20 %

PODNEBNI DOSJE

osnovnih surovin (to je železa in bakra) prihranimo z duroplasti.

Domelov motor je 20 % lažji kot primerljiv kitajski motor.

Vendar pa ste globalna firma. Kupci so velike svetovne firme, multinacionalke. Ali tudi vaši kupci razmišljajo v zadnjih letih nekoliko drugače? Se v multinacionalkah drugače gleda na elemente trajnostnega razvoja?

Kompaktna izvedba motorja za sesalnik za najvišji energijski razred A++

EC motor za prezračevalne sistema z izkoristkom 95%

marec 2019

in je bil rezultat tudi čez 90 %. V tem izdelku je bilo približno 95 % ogljičnega odtisa povezano z Podjetje je v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih uporabo. To je bilo presenečenje, ker smo misliin s takšno lastniško strukturo je v odnosu do ka- li, da se bo v izračunu ogljičnega odtisa pokazal pitala drugače uravnoteženo, kot je drugod. Naše tudi vpliv transporta. Delali smo primerjavo med odločitve so lahko na dolgi rok bolj premišljene. Ne izdelkom, proizvedenim v Sloveniji, in izdelkom, mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke. V proizvedenim na Kitajskem. Transport je skoraj Selško dolino smo vpeti z zagotavljanjem delovnih zanemarljiv. To je bil še en pokazatelj, da je usmemest. Smo družbeno odgovorni do kraja in do oko- ritev v energetsko učinkovitost izdelka res prava. lja. V okoljski politiki imamo zapisano, da želimo Največ lahko prispevamo s tem, da motor deluje s okolje našim naslednikom zapustiti vsaj tako do- čim višjim izkoristkom energije. brega, kot smo ga prejeli od naših prednikov. Pri In ko izdelek nič več ne obratuje, se lahko reciklira? proizvodnih procesih in razvoju novih izdelkov V celoti ali ne? se odločamo za višjo snovno učinkovitost, da za Odvisno, za katere izdelke gre. Nekaj izdelkov je izdelek porabimo manj materialov in energentov. takšnih, ki so težko razstavljivi. Najbolj sporna Vse to zmanjšuje vplive na okolje. Vpetost v prostor tehnologija pri nas so duroplasti. Teh žal ne moin v okolje je podprta z našo lastniško strukturo. remo ponovno uporabiti za isti namen, lahko jih Usmerjajo nas tudi potrebe po zagotavljanju delovuporabimo v degradirani funkciji. nih mest lokalnim skupnostim. Integralna funkcija med okoljem, prostorom in prebivalstvom je Pa jih veliko uporabljate? naše izhodišče, ki jo podpiramo tudi z vrednotama, Ja, pri nas so močna blagovna skupina. Iz njih kot sta skrb za zaposlene in pripadnost. izdelujemo sestavne dele elektromotorjev in vaše zelene identitete? In koliko to vpliva na vaše inovativno prenavljanje poslovanja?

komponente za avtomobilsko industrijo. Z zadnjo inovacijo pa s tem materialom zabrizgamo navitje elektromotorja, da je še težje razstavljiv. Je pa res, da s to inovacijo prihranimo več kot 20 % osnovnih surovin, to je železa in bakra. To je na tehtnici. Porabimo manj surovin, s tem smo bolj konkurenčni. Je pa res, da smo pri razstavljivosti izdelka slabši.

Čuti se napredek, ozaveščanje se krepi. Res je, da se zavest krepi s pretvezo izboljšanja ugleda v očeh končnih uporabnikov in z različnimi marketinškimi potezami. S strani kupcev imamo vedno več Imate pregled življenjske dobe večine vaših vprašalnikov, ki se nanašajo na vire naših surovin, izdelkov? na stopnjo reciklabilnosti izdelkov oziroma tudi Cela produktna paleta Domelovih motorjev se na tehnologije, ki jih uporabljamo, in v kakšni meri spreminja. Iz programa, ki je bil 80 % usmerjen obremenjujejo okolje. k široki potrošnji, smo se usmerili na bolj profeKaj jih najbolj zanima v vprašalnikih? sionalne industrijske pogone, kjer je življenjska Stopnja možnosti ponovne uporabe materialov. doba že po naravi daljša. Pri široki potrošnji se je Konfliktni materiali, lista prepovedanih materia- trend z uvedbo energijske nalepke na sesalnikih izlov. Nekaj je seveda tudi marketinških in politično boljšal. Energijska nalepka predpisuje minimalno življenjsko dobo. Izdelki, ki so prihajali iz Daljnjega motiviranih vprašanj. vzhoda, so se tudi morali izboljšati. Trend se je Kot globalni dobavitelj elektromotorjev ste pred obrnil. izzivom, kakšna bo življenjska doba elektromotorja.

Danes postaja metoda LCA pri dizajnu prvo vodilo. Kakšne prednosti imajo vaši vakuumski motorji v primerjavi s konkurenco? Ali tehnološki razvoj Kako je z življenjsko dobo vaših izdelkov? omogoča še naprej zelo visoke tehnološke proizvoPred nekaj leti smo na fakulteti za strojništvo na- de, hkrati pa manjša uporabo virov, manj materialov, redili dva izračuna ogličnega odtisa za dva naša odpravo neobnovljivih virov? izdelka. Prvi izdelek je bila sesalna enota, ki ima relativno kratko življenjsko dobo, približno 700 Če omenim vakuumski motor za sesalnik oz. ur obratovanja, kar je v aplikaciji ekvivalent 10 let. sesalno enoto. Domelov motor je 20 % lažji kot Na drugi strani smo delali izračun industrijskega primerljiv kitajski motor. Zaradi bolj optimiranemotorja za prezračevanje, kjer je življenjska doba ga dizajna za iste karakteristike porabimo manj 70.000 ur, kar je v primeru stalnega obratovanja bakra, železa, aluminija. To je rezultat našega ravno tako 10 let. Ugotovili smo, da ima slednji razvoja, rezultat optimiranja. Trend pri elektromotor 98 % ogljičnega odtisa, ko obratuje. Ta motorjih so hitrejši vrtljaji. Tako se potreba po motor porabi ogromno električne energije in je materialih manjša. Fizikalne meje premikamo z bil vpliv tehnologij proizvodnje, sestavnih delov boljšimi tolerancami, z drugimi materiali. Meje in recikliranja na ogljični vtis od začetka do premikamo korak za korakom. konca izdelka zelo zanemarljiv. Za ta izdelek je Mesto predsednika uprave ste prevzeli po dolgi bil to logični rezultat. Presenetila pa nas je sesalna kilometrini pri razvoju in raziskavah v podjetju. Kaj enota, ki obratuje manj časa, porabi manj energije je v tem trenutku glavni tehnološki izziv Domela?

29 Imamo relativno močno in razvejano verigo naših kupcev ter uporabnikov naših izdelkov. Trendi so jasni. Boljši izkoristki, nižje teže, manj materiala.

To so dejstva, ki so znana. Imamo močno dobaviteljsko verigo, ki vsaj za ključne surovine pretežno temelji na tujih virih. Tukaj je vrzel. Domači proizvajalci surovin, ki bi bili lahko naši dobavitelji, so relativno slabo povezani, predvsem pa vidimo vrzel med njimi in vrhunskimi odseki na naših raziskovalnih inštitucijah.

Na trgu motorjev za sesalnike v Evropi nimamo konkurence. Vsi pomembnejši konkurenti prihajajo s Kitajske, tam je danes tudi sestavljenih največ aparatov.

Postaviva Domel na globalni trg s produktnim portfelijem. Kje ste?

Govoriva o sesalni enoti. Globalna slika je takšna, da v Evropi obstaja le še en nepovezan proizvajalec, ki pa ne investira več, je ostal s tehnologijo v letu 2005.

Ste sami in edini?

Ves razvoj se je preselil na Kitajsko. Na Kitajskem pa so se koncentrirali tako japonski kot kitajski Se ne da spremeniti? proizvajalci. Mi smo z iskanjem komponent na To, kar mi vidimo na področju materialov v Kitajskem pomagali razviti njihov trg. Danes je Sloveniji, je vrzel. Domel je predelovalec mate- 80 % proizvodnje sesalnih enot na kitajskem trgu. rialov. V Sloveniji je močna znanstvena baza pri Ali si vas že ogledujejo? osnovnih raziskavah materialov. Predelovalci Po gabaritih so v bistvu večja podjetja, kot smo mi. surovin pa so relativno slabo razviti in nepoveNi resnejših namer. zani v Sloveniji. Mi to vrzel čutimo. Pri strateških Inovacij ni brez raziskav in denarja. Koliko vlagate surovinah je naš dobavitelj globalni trg. v raziskave? Če govoriva o trajnostni zgodbi Domela, je točna ocena, da ste z inovacijami spreminjali model Povprečno za razvoj in raziskave vlagamo 4 % od razvoja v zeleno in krožno gospodarstvo? Katere prihodkov. Ta delež se je v zadnjih letih krepil. inovacije so bile ključne za premike?

Poleg tega vsako leto vložimo med 8 in 12 % prihodkov v novo tehnološko opremo in digitalizacijo O snovni učinkovitosti kot ključni odliki krožneprocesov. Ogromno vlagamo v razvojno-raziskoga gospodarstva sem že govoril. Tudi o tem, da je valni potencial. naš fokus v veliki meri usmerjen na energetsko učinkovitost. Velik del naših inovacij izhaja iz teh- Torej imate kadre v razvoju in raziskavah? noloških rešitev ali pa gre za konstrukcijske rešitve. Preko 100 inženirjev od skupno 1300 zaposlenih Velikokrat pa gre za konstrukcijsko-tehnološko v Sloveniji. rešitev. Z inovacijami se usmerimo na aplikacijo in poskušamo optimirati ne samo izkoristek našega Najbrž tudi zaradi povezav z znanostjo v Sloveniji? izdelka, ampak celotnega sistema.

Sodelujemo s fakultetami, z Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom. Zelo močna je Se je ta aplikacija pokazala kot tržno zanimiva? naša štipendijska politika. Zelo dobre prakse so Po navadi pri razvoju sodelujemo s končnim doktorski študiji, kjer naredimo miks med delom kupcem. v podjetju in delom na fakulteti. Tako pridemo A nekatere inovacije so bile najbrž posebej zanimi- do dobrih strokovnjakov in pristnih odnosov z laboratoriji na fakulteti. ve za globalni trg?

Takih inovacij je več. Naj naštejem le nekatere: razvoj energetsko učinkovitega EC motorja za ventilacijske sisteme, razvoj pogona za pralni stroj, vakuumski motorji za energijsko nalepko za sesalnik, EC motor za baterijske sesalnike.

138

Radi se primerjate s kitajskimi proizvodi. Kaj pa z evropskimi?

Brez prijav na različne razpise v Sloveniji in širše najbrž ne gre?

V preteklih letih smo bili kar uspešni. Sodelovali smo na vseh razpisih, od razvojnih centrov, kompetenčnih centrov, centrov odličnosti. Sodelujemo v treh SRIP-ih. Vključujemo se, je pa res, da se Če primerjate vaše proizvode in konkurenco na globalnem trgu, kje so vaše konkurenčne prednosti? pogoji razpisov za velika podjetja v zahodni regiji zelo poslabšujejo. So tako slabi, da tehtamo med S kupcem začnemo domišljati dizajn izdelkov že uveljavljanjem davčnih olajšav ali sodelovanjem v zgodnji razvojni fazi. Ti izdelki na trgu nimajo pri razpisih. Razpis zahteva dosti več administraprimerjave, ker gre za zelo usmerjen razvoj. Naše tivnega dela. Zato in zaradi racionalne uporabe kompetence so ključne za odločitev kupca. Najbolj resursov znotraj firme smo se že odpovedali kaso na prepihu naši vakuumski motorji za sesalnike. kšnemu sodelovanju na razpisih.

Zadnja generacija teh motorjev, razvita za energijsko nalepko, tehta 750 g z izkoristki 52-54 %, Več na www.zelenaslovenija.si

Mag. Matjaž Čemažar

Imamo kodeks. Od naših dobaviteljev zahtevamo, da ta pravila oziroma kodeks spoštujejo.

PODNEBNI DOSJE

Ne le za vas. A kaj lahko storite sami, v povezavi z našo znanostjo in v verigi z dobavitelji?

kitajski motor je po karakteristiki primerljiv, vendar tehta 1.100 gramov.

Naredili smo izračuna ogličnega odtisa za dva naša izdelka.

Izračun je pokazal, da je vpliv transporta zanemarljiv na ogljični odtis. To je bil še en pokazatelj, da je usmeritev v energetsko učinkovitost izdelka res prava.

marec 2019

Materiali in nove tehnologije. Vse gre v smeri snovne in energetske učinkovitosti. Prihajamo do fizikalnih omejitev oziroma do omejitev materialov. Zaradi razvoja se vedno globlje spuščamo v poznavanje materialov. Na dolgi rok so materiali za nas največji, vitalni razvojni izziv.

Učitelji imamo v rokah adute, da mlade navdušimo Tanja Pangerl Najbrž je res, da danes ni več šole, ki ne bi vsaj nekoliko skrbela za okoljsko vzgojo učencev, dijakov in učiteljev.

K temu je precej pripomogla mreža ekošol v Sloveniji, ki z vsakoletnimi programi osnovnim in srednjim šolam ponuja precejšen nabor okoljskih usmeritev in akcij.

Gimnazija Ledina v Ljubljani se je temu pridružila že pred 12. leti. Kot pravi profesorica kemije Nika Cebin, so tudi učitelji in vzgojitelji med tistimi, ki jih mladi opazujejo in ocenjujejo njihova dejanja. Odkar so se pridružili ekošolam, na šoli že tradicionalno izvajajo ekodan.

Takrat vrata šole odprejo za vse zainteresirane obiskovalce in jih s programom, predavanji in delavnicami ozaveščajo in spodbujajo k odgovornemu odnosu do okolja. Dijaki so vključeni v urejanje ekotable, vrtov na strehi šoli, urejanje okolice šole … Šola se povezuje tudi s strokovnjaki ter drugimi šolami in vrtci, s katerimi delijo svoje okoljsko znanje.

Nika Cebin meni, da dijakom ni vseeno za okolje. Pri tem jim moramo pomagati in jih spodbujati, pravi.

foto: Shutterstock.com

30 138

PODNEBNI DOSJE marec 2019

Eko šola in ekodan

Kako trajnostno diha letos vaša ekošola? Kaj je v vašem programu?

Akcij je več. V Nacionalnem programu Ekošola na Gimnaziji Ledina so projekti Trajnostna mobilnost, Ekokviz za srednje šole, Podnebne spremembe, Odgovorno s hrano – Eat responsibly! in Likovno ustvarjanje. Dijake in zaposlene spodbujamo k odgovornemu in zdravemu načinu življenja. Pri tem imamo močno podporo vodstva. V septembru smo sodelovali v dveh čistilnih akcijah, in sicer Očistimo okolico Ledine in Očistimo Slovenijo – še zadnjič, pridružili smo se tudi akciji v tednu mobilnosti Združuj in učinkovito potuj. Torej želimo prihode v šolo s kolesom oziroma spodbujamo združevanje večjega števila potnikov pri vožnji z avtomobilom. Dodali smo informacijo, koliko so pri tem v povprečju zmanjša osebni ogljični odtis. Na 24. festivalu znanosti z naslovom Narava, človek in eksperimenti smo sodelovali s predstavitvijo »Ne zoperstavi se naravi! Sodeluj z njo!«. Prikazali smo uporabo, razliko in prednosti oziroma nevarnosti mikro- in nanotitanovega dioksida v kozmetični industriji, predstavili v šoli narejeno sončno kremo ter repelent proti klopom in komarjem iz naravnih sestavin. Pripravili smo degustacijo ekološko pridelane prosene kaše s suhimi slivami. Zelene akcije so resnično lahko raznovrstne.

Najbrž je posebno živahno, ko organizirate ekodan.

Ekodan je hkrati dan odprtih vrat naše šole. Spodbujamo k zdravemu načinu prehranjevanja z uživanjem lokalno pridelane in ekološke hrane. Zato povezani z Unescom naše šole sodelujemo pri svetovnem

Izkušnje iz stroke in gospodarstva so dobrodošle za implementacijo v šolski kurikulum. Sodelujemo s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Institutom Jožef Stefan (projekt STEM), s številnimi organi, društvi, podjetji. Pri vsakem sodelovanju si najprej zastavimo cilje, ki jih poskušamo upoštevati ter povezati s cilji šolskega kurikuluma. Npr. vsako leto vsaj dvakrat dijaki Nika Cebin pripravijo ledinski sladoled z okusom vanilje in Kakšen je konkreten koncept ekodneva? čokolade, zamrznjenega s tekočim dušikom, ki Prve tri šolske ure lahko obiskovalci prisostvujejo ga dobimo na Institutu Jožef Stefan. Vsako leto pri pouku, nadaljnje tri šolske ure pa s pomočjo sodelujemo na Znanstivalu in slovenskem festivalu naših učiteljev in zunanjih strokovnjakov pripra- znanosti. Komunala Vrhnika je naš donator pri vimo različne dejavnosti v obliki predavanj in de- nekaterih okoljskih akcijah, kot je npr. hitri servis lavnic. S tem želimo čim bolj aktivno in ustvarjalno koles, kjer izkušenemu strokovnjaku pri hitrih ozaveščati in spodbujati dijake k trajnostnemu popravilih pomagajo naši dijaki, ki se s tem učijo načinu življenja. Obenem je to priložnost, da nas določenih spretnosti in podjetništva.

Velika večina zelo obiščejo starši naših dijakov, predstavniki lokalne V okviru projekta Erasmus+ KA2 Food and redko uživa ekološko skupnosti in vsi tisti, ki želijo pobliže spoznati Sustainability Thrive (FAST) ste vključeni v primerpridelano hrano s okoljske dejavnosti ali pa zgolj pokukati v več kot janje pogojev na področju ekološke pridelave hrane poudarkom na lokalni 150 let staro šolsko stavbo. Običajno se ekodan in metod učenja v več evropskih državah. Kaj kažejo trajnostni oskrbi ali zaključi s tekmo v odbojki med dijaki in učitelji, rezultati in kaj ste se iz projekta naučili? temu pa sledi zdrav sadni ali zelenjavni napitek. Pri snovanju vsebinske zasnove Erasmusovega prosamooskrbi. To velja Na letošnji ekodan smo za dijake 1. letnika pripra- jekta Food and Sustainability Thrive smo izhajali tudi za nizozemske vili dejavnosti na temo »Od čebele do medu«. Te iz dejstev, da povprečni slovenski mladostnik užije dijake, s katerimi smo so potekale v obliki predavanja v sodelovanju z premalo sadja in zelenjave. Velika večina zelo redko sodelovali v projektu.

Dušico Kunaver o bogastvu ljudskega slovstva, v uživa ekološko pridelano hrano s poudarkom na obliki delavnice »Ali veš, kaj ješ?«, ki jo je pripravila lokalni trajnostni oskrbi ali samooskrbi. To velja Zveza potrošnikov Slovenije, in delavnice »Urbano tudi za nizozemske dijake, s katerimi smo sodeločebelarstvo« v sodelovanju z urbanim čebelarjem vali v projektu. Dr. Robert Veberič z Biotehniške Marjanom Maroltom. Na koncu so dijaki izdelovali fakultete v Ljubljani je vse dijake v okviru projekta panjske končnice, ki smo jih razstavili na panojih v sezoni obiranja jabolk seznanil s starimi slovenpo hodnikih šole. skimi sortami. S senzoriko so na osnovi degustacije izpolnili degustacijski list, kjer so za različne sorte jabolk ocenjevali okus, aromatičnost, vsebnost soka oziroma tekočine v sadežu ter njihovo splošno »notranjo kvaliteto« in zunanji videz. V laboratoriju smo določali vsebnost vitamina C z jodometrično Večina dijakov je seznanjenih s podnebnimi spretitracijo v različnem sadju. Primerjali smo labomembami. Poznajo pojem ogljični odtis in se zaratorijsko količino vitamina C v soku iz kupljenih vedajo, da prevelika količina ogljikovega dioksida jabolk, iz jabolk integrirane pridelave in ekološko med drugim vpliva na segrevanje ozračja. Vedo, da pridelanih jabolk sorte topaz. V vseh primerih se je Slovenija nadpovprečno podnebno ranljiva in da je pokazalo, da imajo največjo količino vitamina C lahko veliko spremenijo s tem, kako se premikajo. jabolka iz ekološke pridelave.

Ali peš, kolesarijo, uporabljajo javni prevoz, delijo prevoz. Potem kakšno hrano uživajo. Ekološka, Ekološko pridelavo zelo poudarjate. lokalna sezonska, čim manj predelana hrana s Seveda. Prednosti ekološke pridelave je veliko. poudarkom na hrani rastlinskega izvora. Kakšne Organizirali smo strokovno ekskurzijo, kjer smo izdelke kupujejo, s čim manj embalaže, lokalno iz- podrobno spoznali različne nasade jabolk v poskudelane, iz pravične trgovine, izdelke iz druge roke. snem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije Kako ravnajo z odpadki, mislim na preprečevanje na Brdu pri Lukovici in ekološko kmetijstvo na nastajanja odpadkov, ločevanje, recikliranje, center kmetijah Kos in Repovž. ponovne uporabe. Kako se ogrevajo in pridobivajo električno energijo, gre torej za zmanjšanje rabe Več na www.zelenaslovenija.si Koliko se dijaki odzivajo na podnebne spremembe in ali vedo, kaj lahko spremenijo s svojim drugačnim ravnanjem, na primer prevozi, prehrano, energetsko učinkovitostjo?

138

31 Pri okoljskem ozaveščanju dijakov šole sodelujete tudi z različnimi strokovnjaki. Kako povezujete šolski kurikulum s praktičnimi primeri, izkušnjami iz stroke in gospodarstva?

PODNEBNI DOSJE

foto: Bojan Stefanic

energije in uporaba energije iz obnovljivih virov.

To so vsebinske pobude dijakom, kako naj ravnajo in živijo.

V vseh primerih laboratorijske količine vitamina C se je pokazalo, da imajo največjo količino vitamina C jabolka iz ekološke pridelave.

marec 2019

dnevu hrane in slovenskem tradicionalnem zajtrku. Ker so bila letošnja glavna tema Ekokviza podnebne spremembe, smo za vse zainteresirane dijake in učitelje organizirali predavanje o podnebnih spremembah, ki ga je pripravila dr. Renata Karba iz Umanotere. V začetku letošnjega leta smo v središče postavili zdrav način življenja, ki je bil v znamenju svetovnega dneva brez cigarete ter v povezavi s tem z dejavniki tveganja za obolevanje za določenimi vrstami raka. Na Svetovni dan Zemlje (22. april) in svetovni dan čebel (20. maj) bomo izvedli različne dejavnosti v sodelovanju z Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani. Upamo, da se naše okoljske aktivnosti ne bodo tu zaključile. »Poglobite se v naravo in vse boste bolje razumeli,« je dejal Albert Einstein. Naravo lahko razumemo, če se poglobimo v njeno govorico.

Namigi, kako lahko vsakdo zmanjša svoj dolg do zemlje Tomaž Gorenc Ekološki ali okoljski odtis spada med najbolj celostne kazalnike trajnosti, ki obravnavajo okoljsko razsežnost razvoja in pritiske človeka na ekosisteme. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja (biokapaciteta).

Odtis merimo v globalnih hektarjih (gha). Na Zemlji je 12,2 milijard hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,7 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih.

15.400 litrov vode je potrebnih za 1 kilogram govedine

1,5 kg hrane marec 2019

poje človek dnevno

foto: Nigar Art

32 138

PODNEBNI DOSJE

Ekološki odtis

Če prebivalci neke države v povprečju porabijo npr. 6,8 gha na osebo (kar je več kot 9 nogometnih igrišč), to pomeni, da sta njihova potreba po naravnih virih in proizvodnja odpadkov štirikrat višji od obnovitvenih zmogljivosti našega planeta. Večina gospodarsko razvitih držav ima veliko potrebo po naravnih virih. V globalnem povprečju bi za vzdrževanje današnjega življenjskega stila potrebovali 1,7 planeta Zemlja.

Gospodarsko razvite države so se do zdaj razvijale na netrajnostni način, ki temelji na veliki porabi fosilnih goriv. Trajnost pomeni živeti znotraj nosilnih zmogljivosti planeta, zato okoljski odtis osvetljuje minimalne pogoje za doseganje tega cilja. Tako si lahko ekološki odtis predstavljamo kot bančni račun.

Viri okolja (prihodki) na tem bančnem računu so omejeni in se obnavljajo. Če za naš življenjski stil porabimo (pre)več sredstev (odhodki), kot jih imamo na omenjenem računu (obnovitvene zmožnosti Zemlje), zaidemo v dolgove.

Ekološki odtis lahko izračunamo na ravni posameznika, gospodinjstva, podjetja ali države. Izračunamo ga tako, da seštejemo okoljski odtis za energijo, pozidane površine, les in lesne proizvode, hrano in vlakna ter morsko hrano. Navedene kategorije odtisa odštejemo od bioloških zmožnosti površin (vključno s površino morja), ki so na voljo za proizvodnjo hrane, vlaken, lesa in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom, ter zemljišč, namenjenih infrastrukturi ali absorpciji ogljikovega dioksida (CO₂). Ogljični odtis je vključen v izračun ekološkega odtisa. To pomeni, da z zniževanjem slednjega znižujemo tudi ogljični odtis in tako vplivamo na blaženje podnebnih sprememb.

33 138

1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0

Ogljik

bivališča

Obdelovalna zemljišča

osebni prevoz Pašniki

blago

Ribolovna območja

storitve

Gozd

Pozidana zemljišča

Na ekološki odtis pomembno vplivamo posame- vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nazniki s svojim življenjskim stilom in navadami. Te domestimo z belim mesom ali z vegetarijanskimi lahko smiselno vpeljemo tudi na delovno mesto, sestavinami. Proizvodnja 1 tone govedine namreč kjer preživimo velik del časa, in posledično »pro- zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin izvedemo« nezanemarljiv del okoljskega odtisa. kot pridelava 1 tone žita. Poleg tega je za 1 kiloNaštel bom le nekaj namigov, ki prispevajo k gram govedine potrebnih 15.400 litrov vode. okoljsko bolj prijaznemu vedenju in posledično Z vidika transporta in prehrane je pomembno, znižujejo ekološki odtis. da kupujemo lokalno pridelana in proizvedena Začnimo z osebnim prometom. Samo v Ljubljano živila ter manj predelana živila z manj embalaže. vsak delovnik na delo prihaja več kot 120.000 ljudi. Podobno velja tudi pri nakupovanju drugih stvari, Avtomobili prispevajo 19,7 % globalnega okolj- ki niso živila. Oblačila, na primer, predstavljajo 3 skega odtisa. Za prevoz v službo ali po opravkih % globalnega okoljskega odtisa. Pri nakupovanju raje izberemo javni prevoz, kolo, hojo ali druge oblačil (kot tudi drugih izdelkov) naj šteje uporaboblike aktivne mobilnosti. Veliko se da postoriti nost, večnamenskost ter kakovost, in kvantiteta. tudi z načinom vožnje. S pravočasnim menjava- V sodobni potrošniški družbi se premalokrat vpranjem prestav, nesunkovito in tekočo vožnjo lahko šamo, ali izdelek res potrebujemo ali si ga lahko zmanjšamo porabo goriva za 20–40 %. Posledično izposodimo. Z vsakim nakupom pride tudi do lahko privarčujemo in zmanjšamo ekološki odtis. odpadkov, poleg tega pa se za izdelkom »skriva« Ko se peljemo z avtomobilom, poskrbimo, da je energija, ki je bila potrebna za proizvod in prevoz. avto poln sopotnikov. Tako si lahko delimo stroške Pri nakupovanju uporabljamo svojo vrečko iz blaga prevoza in okoljski odtis. ali papirja. Ko organiziramo piknik, lahko gostom Izogibanje potovanjem z letalom na krajše razdalje ponudimo steklene ali papirnate kozarce in pribor (< 1000 km) prav tako pripomore k zmanjševanju iz lesa ali kovine. ekološkega odtisa. Pri letih znotraj Evrope je kar Tako doma kot na delovnem mestu se poskušamo 45 % letov krajših od 500 km. Na takšnih razda- izogniti uporabi plastenk, plastičnih kozarcev, priljah pogosto obstajajo konkurenčne alternative, ki bora in slamic za enkratno uporabo. Ob nakupu proizvedejo manj toplogrednih plinov. kavnih avtomatov ali pitnikov smo pozorni, če so Poleg prometa velik del ekološkega odtisa posa- potrebni plastični kozarčki ali plastične kapsule meznika, podjetja ali države prispeva energetika. za pripravo toplih napitkov. Nekateri izdelki so Posledično je pomembno, da varčujemo z energijo. zasnovani tako, da nas silijo k uporabi netrajnoTo lahko storimo s smotrnim upravljanjem sobne stnih materialov. temperature. Priporočljiva sobna temperatura Ekološki odtis lahko zmanjšamo tudi s smotrno pozimi je od 20 do 22 °C, poleti pa od 23 do 26 °C. porabo pisarniškega papirja, saj ta predstavlja Z znižanjem ogrevanja za 1 °C se lahko poraba okoli 45 % letnih odpadkov, ki nastanejo v pisarni. energije zmanjša za 6 %. Hkrati optimalna tem- Uporabljamo recikliran papir, pri tiskanju pa smo peratura pozitivno vpliva tudi na delovni proces. pozorni, da uporabimo obe strani. S tovrstnimi K tovrstnim ukrepom spada tudi zamenjava žarnic ukrepi zmanjšujemo porabo papirja, kar pomeni v notranjih prostorih s takšnimi, ki porabijo manj manj posekanih dreves. Ta imajo zaradi svojih energije, ter izklapljanje elektronskih naprav doma ekosistemskih storitev skladiščenja ogljikovega ali na delovnem mestu. dioksida pomembno vlogo pri zmanjševanju ekološkega odtisa. Človek dnevno poje okoli 1,5 kg hrane. Z okoljskega in tudi zdravstvenega vidika je pomembno, Opisal sem le nekatere ideje, ki pripomorejo k kakšno hrano jemo, kako je pripravljena, od kod zmanjševanju ekološkega odtisa. Mnogi tovrstni pripeljana in kako je zapakirana. Osebni ekološki ukrepi hkrati tudi nižajo stroške ali vplivajo na odtis lahko krepko zmanjšamo, če se izogibamo boljše zdravje in počutje posameznika.

Tomaž Gorenc z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je avtor zgibanke, kaj je ekološki odtis.

Zgibanka je izšla s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor. Več informacij: http://www.umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/ razvoj_slovenije/2018/ POR_2018.pdf http://kazalci.arso.gov.si

PODNEBNI DOSJE

hrana

Za 1 °C nižje ogrevanje lahko zmanjša porabo energije za 6 %.

Viri: • Global Footprint Network. Take a step to #MoveTheDate. 2019. URL: https://www.overshootday.org/ steps-to-movethedate/ • Gorenc, T. 2018. Kaj je ekološki odtis? Zgibanka. Ljubljana, IMZTR, 12 str.

• Green Toolbox. 2012. Praga, IYNF, 106 str.

• Povodör, A., Faldjiyski, S., Kogoj Ogris, K., Meesche, M. 2013.

Priročnik za evropsko zeleno pisarno. Ljubljana, Umanotera, 223 str.

marec 2019

globalnih hektarji na prebivalca

Okoljski odtis po sektorjih

34

I. P.

Zgolj dvajset podjetij porabi polovico vse energije v industriji in samo nekaj podjetij si je pridobilo certifikat ISO 50001. Poraba elektrike v energetsko intenzivnih dejavnostih se ne v primerjavi z večino članic

EU premalo zavedamo, da so

za razogljičenje, učinkovito

rabo, predvsem pa za manjšo rabo energije potrebne

strukturne spremembe. Tako

Andrej Gnezda iz Umanotere

predstavlja poročilo o

energetsko intenzivni industriji,

ki se v Sloveniji prepočasi

odloča za izboljšave, zagotovo tudi zaradi preveč olajšav pri dajatvah in trošarini. Andrej

Gnezda meni, da je priprava nacionalnega energetsko

podnebnega načrta priložnost za drugačen dogovor z

industrijskimi podjetji o

marec 2019

Po porabi energije je industrija na drugem mestu, takoj za prometom. Če se osredotočimo na glavna energenta za industrijo, elektriko in plin, industrija porabi polovico vse električne energije in več kot dve tretjini plina. Res je, da je glavnina porabe energije skoncentrirana okoli malega števila podjetij. V preglednem poročilu Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji je razvidno, da zgolj 20 podjetij porabi polovico vse energije v industriji, 5 največjih porabnikov pa več kot četrtino celotne energije, porabljene v industriji. Največji porabniki uvajajo določene sisteme za upravljanje z energijo, zaposlujejo osebe, ki skrbijo za to področje, in tako dalje. V letnih poročilih ali na spletnih straneh podjetja predstavljajo, kako so pozorna do učinkovite rabe energije.

Energetsko intenzivna industrija

zmanjšuje, v Sloveniji pa se

V slovenski industriji so znana podjetja, ni jih veliko, in panoge, ki so največji porabniki končne energije. Poslovodstva bi morala torej skrbeti za boljšo energetsko produktivnost, zniževati porabo energije zaradi stroškovne učinkovitosti poslovanja. Koliko podjetij se odloča za načrtno učinkovito rabo električne energije, podprto z naložbami, in ali lahko navedete dobre primere prakse? Porabi industrija manj elektrike, kar je ena glavnih pobud pri razumevanju trajnostnega razvoja?

zmanjšanju rabe energije.

A to ne pove vsega?

Odprto ostaja, kako ambiciozna so podjetja in kako intenzivno izvajajo naložbe v učinkovito rabo energije. Le nekaj največjih porabnikov ima npr. pridobljen certifikat ISO 50001. Na naložbeni strani se šele dobro začenja z izrabljanjem odpadne toplote. Oboje bi že danes moral biti nekakšen »higienski minimum«. Kot družba se moramo namreč razogljičiti že pred sredino stoletja, če hočemo omejiti segrevanje planeta na varno mejo 1,5 °C. Industrija mora prispevati svoj delež znižanj. V tujini npr. v kovinski industriji že izvajajo pilotne projekte za obsežno razogljičenje. Novejše projekcije poleg tega kažejo, da bo morala industrija, da bi dosegla obsežno razogljičenje, v letu 2050 porabiti 40 % manj energije v primerjavi s scenarijem brez ukrepanja. Sprememba v mišljenju je nujna. Namesto o učinkoviti rabi energije moramo začeti govoriti o absolutnem znižanju končne rabe.

Poraba?

Ne, industrija danes ne porabi manj elektrike.

V poročilu smo zajeli podatke za obdobje od leta 2008 dalje. Vse energetsko intenzivne panoge

foto: arhiv podjetja

Z olajšavami za rabo energije dela država podjetjem medvedjo uslugo

Andrej Gnezda

okolje

138

Energetsko intenzivna industrija

so v letu 2016 porabile več ali enako kot v letu 2008. Izjema je le panoga nekovinskih mineralnih izdelkov. Tako, kot se je po krizi omenjalo, da je to bilo, razvojno gledano, izgubljeno desetletje, bi lahko nekaj podobnega rekli tudi za znižanje porabe energije v industriji.

Med drugim ste ugotovili, da v slovenski industriji velik delež dodane vrednosti ustvarijo emisijsko intenzivne dejavnosti in da je Slovenija po tem kazalniku na četrtem mestu v EU. Sta izpostavljeni kemična in farmacevtska panoga?

Gospodarska struktura Slovenije v primerjavi z EU močneje temelji na predelovalnih dejavnostih in znotraj tega na emisijsko intenzivnih dejavnostih. Drži, da sorazmerno velik delež dodane vrednosti ustvarita kemična oziroma farmacevtska industrija, a v primerjavi z ostalim članicami, ki imajo še višje deleže emisijsko intenzivnih dejavnosti v gospodarski strukturi, je v strukturi našega gospodarstva visok tudi prispevek kovinske in nekovinske panoge. To pomeni, da je pred Slovenijo oziroma njenim gospodarstvom še toliko večji izziv v primerjavi z večino članic EU. Še v večji meri bo izpostavljena spremembam, ki bodo na področju podnebno energetskih politik in s tem povezanimi stroški. Na to opozarja tudi UMAR v letnih poročilih. Za obsežno razogljičenje ne bodo zadoščali konvencionalni ukrepi

35 Da energetsko intenzivne dejavnosti zaposlujejo približno 28.000 ljudi in ustvarijo 2,5 % BDP (2016), njihova vloga v nekaterih lokalnih okoljih pa je velika. Zato moramo v Sloveniji začeti z razpravo o prestrukturiranju industrije za razogljičenje danes, da bi to dosegli na vzdržen način. Odlašanje in prelaganje v prihodnost bo terjalo toliko večje prilagoditve v sorazmerno krajšem obdobju. Posledice bodo lahko resne. Podjetja so ob protekcionističnih potezah Trumpa in grožnji trgovinske vojne opozarjala na resne posledice za njihovo poslovanje. Podobno velja tudi za vprašanje presežnih kapacitet.

Koliko se spreminja struktura energentov v industriji in ali se industrijska podjetja bolj odločajo za obnovljive vire energije? So morda znani podatki, koliko se najbolj energetsko intenzivne panoge odločajo za sončne panele?

Struktura porabljenih energentov se od leta 2008 ni bistveno spremenila. Nekoliko je upadla poraba dizelskega goriva, kurilnega olja, trdih goriv. Bolj opazen je bil padec porabe plina, narasla pa je poraba električne energije. Nekaj dviga je bilo tudi pri porabi lesa in odpadkov. Delež obnovljivih virov energije je na ravni celotne industrije zelo majhen. Giblje se pri dobrih šestih odstotkih na račun rabe lesa in odpadkov. A slednje tudi EU ne šteje več za obnovljiv vir. S podrobnejšimi podatki o rabi sončne energije ne razpolagamo, a glede na to, da celoten sektor uporablja le dobrih šest odstotkov obnovljivih virov, je prispevek teh virov zanemarljiv.

Kje so glavni vzroki, da se poraba električne energije v industriji ne znižuje? V ugodni ceni električne energije, ki je nižja od povprečne v EU, v oprostitvah plačila trošarin in drugih dajatev podjetjem, ki vodijo po energetski intenzivnosti v industriji? Je realno, da bo Slovenija ohranila znižane dajatve tudi za emisije CO2 po Katovicah? Po katerih praksah v EU bi se lahko zgledovala Slovenija?

Cena ali stroški nakupa energentov so vsekakor pomemben dejavnik pri sprejemanju odločitev.

Cene električne energije za industrijo so pri nas v primerjavi z EU precej ugodne. Politike na področju okoljsko energetskih dajatev za industrijo, kot so nižji prispevek za OVE, nižja dajatev za izpuste CO₂ in trošarine v Sloveniji so danes zasnovane nespametno. Zelo

Politike na področju okoljsko energetskih dajatev za industrijo, kot so nižji prispevek za OVE, nižja dajatev za izpuste CO2 in trošarine v Sloveniji, so danes zasnovane nespametno. Zelo neposredno lahko rečemo, da več energije, kot jo podjetja porabijo, več ugodnosti, to je nižjih dajatev, prispevkov in trošarin jim daje država.

Ali je drugod v EU podobno?

Podobnih olajšav so, seveda deležne energetsko intenzivne industrije tudi v ostalih članicah, a s pomembno razliko. Podjetja so do teh olajšav upravičena le, če izpolnijo določene pogoje, kot so pridobitev certifikata ISO 50001, v Nemčiji, izvedba naložb in znižanje rabe energije, to je Nizozemska, ali gre za kombinacijo obojega.

Rezultat je viden. Nemčija ima na primer daleč največje število podjetij, ki so pridobila certifikat ISO 50001. Na Nizozemskem pa je število podjetij, ki so pristopila k dogovoru o znižanju porabe energije v zameno za vračilo energetskih dajatev, a pri tem niso bila uspešna, zelo majhno. Pri tem je pomembno, da izpolnjevanje dogovorjenih zavez preverja tretja, neodvisna agencija.

Slovenija ravna drugače.

Podoben pristop vračila dajatev v zameno za izvedbo ukrepov smo uvajali tudi v Sloveniji, a nikoli ni zares zaživel. Morda tak način ni bil primeren in bi morali oblikovati drugačne politike, ki bi bolj ustrezale našemu okolju in bi bile učinkovitejše. A tega nismo storili. Vendar pa se ohranjanje statusa quo na dolgi rok ne more dobro končati. Primer. Ko je prejšnja vlada želela uvesti spremembe pri vračilu dajatve za CO₂ in naletela na protest in peticijo podjetij, je umaknila prvotni predlog in dajatve prenesla na gospodinjstva. Gospodarsko ministrstvo je takrat dejalo, da je potrebna postopnost pri spremembi te dajatve ob znani časovnici, kar

138

je smiselno. A od takrat bo počasi preteklo pet let. Sprememb ni na vidiku. Takšno prelaganje in neukrepanje je po našem mnenju neustrezno in neodgovorno. Prej, ko zagrizemo v to kislo jabolko, lažje bomo to izpeljali.

okolje

Na kaj posebej mislite pri prestrukturiranju industrije?

neposredno lahko rečemo, da več energije, kot jo podjetja porabijo, več ugodnosti, to je nižjih dajatev, prispevkov in trošarin jim daje država.

Zgolj z nižjim prispevkom za OVE in nižjimi dajatvami na CO₂ se vsako leto nabere skoraj 50 milijonov oprostitev za največje porabnike energije. Si lahko predstavljate rezultat, če bi ta sredstva vsako leto namenili za ukrepe URE v industriji? A politike, ki gradijo na umetnem ohranjanju konkurenčne prednosti, ne da bi ob tem spodbujali razvojno komponento, na daljši rok zavirajo razvoj gospodarstva.

S katerimi ukrepi bi torej lahko Slovenija spodbudila zniževanje rabe energije? Se podjetja odločajo za vzpostavitev energetskega menedžmenta?

Vsekakor bi morala država ekonomske instrumente preoblikovati tako, da bi spodbujala podjetja k naložbam in nižanju rabe energije.

Izkušenj na ravni EU je nekaj. Pogleda naj se, katere bi bilo smiselno prenesti v naš prostor. Pri tem je seveda pomembno, kako se država sprememb loti, da doseže dogovor s podjetji, skupaj z njimi oblikuje spremembe. Podjetja v tem procesu ne smejo sodelovati s figo v žepu in zagovarjati statusa quo. Zanimiva rešitev v podporo podjetjem so mreže energetske učinkovitosti, kjer se podjetja mrežijo in delijo izkušnje o svojih naložbah in ukrepih na področju energetske učinkovitosti. Ta pristop se je precej dobro prijel v Nemčiji in Švici. V začetku je bil podprt tudi z javnimi sredstvi, podjetjem pa niža stroške, saj ne odkrivajo rešitev vsakič znova sama, ampak med seboj delijo znanje. Zaradi majhnega števila akterjev je vprašanje, ali bi to delovalo tudi pri nas, a to morajo povedati podjetja sama. In zopet velja omeniti Nizozemsko, kjer so ob pripravi dogovora o energiji za trajnostno rast, kot so ga poimenovali, opravili široko razpravo, ki je vključevala praktično vse deležnike v okviru ekonomsko socialnega sveta. Nekaj podobnega, v razširjeni zasedbi, ki bi vključevala tudi ostale akterje, bi morali opraviti v Sloveniji. Morda se bo to zgodilo v primeru priprave nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Ne smemo si zopet privoščiti, da bi spregledali energetsko intenzivne industrije.

Kratko, zanimivo Tudi letos bodo izbrali najboljšega logista Slovensko logistično združenje bo tudi letos izbralo najboljšega logista oziroma najboljšo logistično prakso v letu 2018. Prijave za priznanje Logist leta 2018 so zbirali do 22. marca, razglasili pa ga bodo na tradicionalnem logističnem kongresu 3. in 4. aprila v Portorožu. Na kongresu bodo razpravljali o oskrbovalnih verigah v znanosti in praksi.

Logista leta bodo nominirali tudi za nagrado Evropskega logističnega združenja (ELA).

Glede na to, da je lani logistična panoga dobro poslovala in da so se nekatera podjetja izkazala z dobrimi projekti in naložbami, strokovna žirija ne bo pred lahko nalogo.

marec 2019

za učinkovito rabo energije v industriji, četudi so zelo pomembni. Potrebno bo prestrukturiranje industrije, pri čemer bodo ključno vlogo po mnenju stroke igrale inovacije na ravni produktov, procesov in poslovnih modelov.

Dobra novica je, da podjetja v Sloveniji že danes kar nekaj sredstev namenjajo raziskavam in razvoju, a po nekaterih kazalnikih so učinki teh vlaganj vprašljivi.

V svetu narašča število tožb zaradi izpustov toplogrednih plinov, pravo v Sloveniji zamuja Države in podjetja ne bodo smela več nedoločno in neodgovorno izvajati zaveze, ki jih zahteva zakonodaja glede izpustov toplogrednih plinov ali zaradi škodljivih posledic podnebnih sprememb. Število tožb proti državam in korporacijam narašča, največ jih je v ZDA. Tožbe vlagajo nevladne organizacije in posamezniki.

Med drugim na primer tudi zaradi pridobivanja energije iz fosilnih goriv. Marsikje se postopki vlečejo. Obstoječi pravni okvir, pojasnjuje mag.

Senka Šifkovič Vrbica, vodja dejavnosti varstva okolja pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, namreč nima ustreznih vzvodov za varstvo človekovih pravic, ki jih krnijo podnebne spremembe.

Slovenija je pred leti že pripravila osnutek zakona o podnebnih spremembah, a so nanj vlade pozabile. Zdaj bo nova priložnost v Zakonu o varstvu okolja, tudi pri pripravi energetsko-podnebnega načrta, meni mag. Senka Šifkovič Vrbica.

foto: arhiv podjetja

Čeprav v nekaterih državah uradna politika ne priznava podnebnih sprememb ali jih podcenjuje, kar pomeni, da tudi ne sprejema nobenih protiogljičnih ukrepov, se v svetu povečuje število tožb oziroma pravnih postopkov zaradi vplivov podnebnih sprememb. Zakaj prihaja do tožb?

Zmanjšanje groženj, ki jih za človeštvo predstavljajo naraščajoče podnebne spremembe, je univerzalen interes človeštva. Podnebne spremembe so posledica »gospodarskega razvoja«, ki je postal vodilo in imperativ držav. Dobiček iz proizvodnje in potrošnje se privatizira, stroški izrabljenega okolja pa socializirajo. To pomeni, da imamo slabo stanje planeta, ogrožene ekosisteme in rapidni upad biodiverzitete vsi. Stanje se slabša.

mag. Senka Šifkovič Vrbica

Jože Volfand

Zakaj?

Daj, vprašajmo se. Kaj je odgovorno, gospodarno, nujno in prav storiti glede izboljšanja stanja planeta in podnebja, ni enako tistemu, kar je danes možno, pravno, pravnopolitično uveljaviti. Sedanji pravni okvir nima ustreznih, sploh pa ne enostavnih instrumentov za njegovo naslavljanje. To nas ne odvezuje odgovornosti, da ukrepamo in iščemo prav(n)e rešitve. Torej take, ki bodo lahko prispevale k oblikovanju pravil, takih, ki bi jih lahko uveljavili za ustavitev pogubnih trendov ter sanacijo razmer.

Gre za gospodarno ravnanje od tega trenutka naprej. Da bo možno učinkovito uveljavljanje varstva narave, ki bo omogočalo življenje, znotraj tega pa varstvo človekovih pravic do zdravega življenjskega okolja, hrane, pitne vode, zdravja in življenja nasploh, sedanjih in bodočih generacij.

Pravo in podnebne spremembe

36 138

okolje marec 2019

Pravo in podnebne spremembe

Pravni red še ni ustrezen, kaj pa je dolžnost prava in pravnikov?

Da znotraj pravnega reda skušajo uveljaviti odgovornost in takojšnje ukrepanje. To pravni strokovnjaki z uporabo obstoječih pravnih institutov že delajo z vlaganjem tožb, ki so namenjene zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Po podatkih iz leta 2018 je bilo v svetu čez 1100 tovrstnih tožb, večina v ZDA, v EU preko 70 tožb.

Za kakšne tožbe gre?

Različne so. Na primer tožba zoper državo, da se izpolnijo prevzete obveznosti za ukrepe. Ali za preprečevanje pridobivanja energije iz fosilnih goriv zaradi njihovega negativnega vpliva na podnebje. Nasprotovanje presojam vplivov

Pravna stroka se pri nas relativno malo ukvarja z varstvom okolja. Lahko bi rekli, da »zaostaja« za potrebami dejanskega stanja. na okolje ali izdanim dovoljenjem. Tudi ugotavljanje, da je določena emisija vzrok določenega vpliva na podnebne spremembe in podobno.

Je več tožb proti državi ali gospodarstvu?

Največ je tožb zoper države (okoli 90 %), ostali zoper korporacije. V vlogi tožnika se največkrat pojavljajo nevladne organizacije, pa tudi posamezniki in družine. Najpogosteje se sklicujejo na varstvo človekovih pravic, kršitve nacionalnega prava, kršitev obveznosti doseganja podnebnih ciljev oz. uveljavljanje odgovornosti države. Da ne ukrepa dovolj odločno glede omejitev segrevanja planeta.

Konkretni primeri?

Več jih je. Urgenda zoper Nizozemsko, ta primer je zelo znan. Nevladna organizacija Urgenda in 900 fizičnih oseb je tožilo državo Nizozemsko.

Urgenda zatrjuje, da je skupni obseg emisij toplogrednih plinov na leto na Nizozemskem protizakonit, za kar je odgovorna država, ki

37 Obstoječi pravni okvir nima ustreznih vzvodov za varstva pravic, tudi človekovih pravic, povezanih z globalnim pojavom, kot so podnebne spremembe.

Ali je prišlo do kakšne tožbe tudi zato, ker se povečujejo subvencije fosilnim gorivom?

Na tako tožbo še nisem naletela, bi pa bilo to področje potrebno nasloviti učinkovito. Poteka postopek pritožbe Greeenpeace in drugih pred Komisijo za človekove pravice Filipinov, s katero od Komisije zahtevajo uradno preiskavo o odgovornosti 47 največjih zasebnih proizvajalecev nafte, plina, premoga in cementa za kršitev človekovih pravic Filipincev kot posledico podnebnih sprememb in zakisanja oceanov.

Postopek še ni končan.

Med zanimivejšimi primeri je tožba Urgende, ki je od države zahtevala, da zmanjša skupni obseg emisij TGP za vsaj eno četrtino v primerjavi z letom 1990 do konca leta 2020.

Sodišče je Urgendi ugodilo, a praviloma pravni postopki še trajajo ali pa so tožbe neuspešne. Zakaj?

Obstoječi pravni okvir nima ustreznih vzvodov za varstva pravic, tudi človekovih pravic, povezanih z globalnim pojavom, kot so podnebne spremembe. Pravo se ne zna odzivati na situacije, kjer storilca in njegove odgovornosti ni možno točno definirati, predvsem pa dokazati obstoja vzročne zveze med njegovim ravnanjem in točno določeno nastalo škodo. Potem

Torej obstoječi pravni okvir, v tujini in pri nas, ne vsebuje mehanizmov za človekovo »pravico do podnebja, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje«, kot je opredelila to pravico sodnica v ZDA? Kakšna je pri tem odgovornost pravne stroke?

Ne. Zgleda, kot da je človeštvo v zvezi s tem problemom prepuščeno »političnim odločitvam«.

To so odločitve, glede katerih se države uspejo dogovoriti, ne pa, kar bi bilo treba dejansko narediti, da se stanje izboljša. Odgovornost pravne stroke, pravnic in pravnikov je velika. Mi smo tisti, ki (so)oblikujemo pravila, jih razlagamo in skupaj z drugimi izvajamo.

Smo soavtorji, zato je pomembna ozaveščenost pravnikov , da bomo v bodoče pravilno sooblikovali pravila, ki bodo ustrezno zaščitila tudi take pravice, kot je pravica do zdravega podnebja in zemeljskih ekosistemov, ki so sposobni vzdrževati naše življenje. Potrebna je ustvarjalna in pogumna pravna misel.

Kako si razlagate, da v Sloveniji ni bilo še nobenega pravnega postopka, tožbe, zaradi podnebnih sprememb? Kakšna bi morala biti nacionalna ureditev podnebnih sprememb v zakonodaji, na primer v novem Zakonu o varstvu okolja?

Za pripravo take tožbe je potrebno veliko znanja in »ugoden« pravni okvir. V slovenskem pravnem redu ni nobenega pravnega instituta, ki bi bil direktno uporaben za tako tožbo. Ni ustreznih mehanizmov za neposredno uveljavitev načela previdnosti in preventivnega ravnanja. Težko je naslavljati opustitev dolžnega ravnanja države. Pravniki se vzgajajo pretežno za pravosodje, upravo, gospodarstvo, le malo pa nas je na strani varstva okolja in narave. Pred leti smo v Sloveniji že imeli osnutek Zakona o podnebnih spremembah, ki je s tedanjo menjavo vlade zamrl v pozabo skupaj s pripravljeno strategijo prehoda v nizkoogljično družbo. Tak zakon bi bil nedvomno koristen, če bi vseboval tudi podlage za uveljavljanje zapisanih dolžnosti. Saj pravica, ki nima pravnega varstva, ni celovita. Glede priprave novega Zakona o varstvu okolja kaže, da gre le za spremembe.

Ministrstvu za okolje in prostor smo že posredovali glavne predloge in je bilo obljubljeno, da bomo v okviru Sveta ministra za sodelovanje z nevladnimi organizacijami aktivneje sodelovali v pripravi zakonodaje.

Koliko je slovensko pravo sodelovalo pri pisanju osnutka energetsko-podnebnega načrta Slovenije?

Za slovensko pravo ne vem, ker je dokument

Zgleda, kot da je človeštvo v zvezi s tem problemom prepuščeno »političnim odločitvam«. To so odločitve, glede katerih se države uspejo dogovoriti, ne pa, kar bi bilo treba dejansko narediti, da se stanje izboljša.

138

nastajal v okviru Ministrstva za infrastrukturo. Verjetno kar pod časovno presijo. Dvomim, da so pravniki sodelovali. Vsekakor pa se bomo nevladne organizacije odzvale na osnutek dokumenta, ki je prav zdaj v javni razpravi. Jaz ga bom vsekakor preučila s pravnega vidika.

okolje

pa so številne procesne ovire. Sodišče varuje točno določene zapisane pravice, pojavlja se vprašanje delitve oblasti, vprašanje, ali tožnik lahko izkaže interes za vlaganje tožbe, da mu je priznana pravica biti stranka in podobno.

Menite, da Slovenija potrebuje poseben zakon o podnebnih spremembah in kaj bi naj vsebovala normativna opredelitev odgovornosti države v boju proti podnebnim spremembam z vidika človekove pravice do zdravja in zdravega okolja?

Lahko je poseben zakon, lahko je to opredeljeno drugje. Predvsem je potrebno pošteno osmisliti že obstoječe institute. Ustava pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, torej morajo njegovi izvoljeni predstavniki, ki predstavljajo državo, delati v korist ljudstva. Tako je treba tudi razumeti ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja – za zdravo življenjsko okolje pa skrbi država. To je torej njena odgovornost. Temeljna pogodba EU določa, da pri oblikovanju okoljske politike upošteva razpoložljive znanstvene podatke. Imamo jih na mizi. Sveti rdeči alarm, torej je treba ukrepati. Država mora kot dober gospodar ustaviti škodljive vplive na okolje.

Vremenske prognoze upoštevamo, podnebnih pa ne?

Država da, a onesnaževalci? In pravo?

Država mora poskrbeti, da postane zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov prioriteta v vseh sektorjih. Zavest o odgovornosti je seveda tudi pri onesnaževalcih. Država mora zaostriti presojo vplivov na okolje z vidika podnebja in izdajati dovoljenja pod zaostrenimi pogoji.

Predvsem s finančnimi mehanizmi, subvencijami in obdavčitvami lahko država celovito usmerja družbo k spremembam. Pravna stroka se pri nas relativno malo ukvarja z varstvom okolja. Lahko bi rekli, da »zaostaja« za potrebami dejanskega stanja. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je sicer poseben predmet, kar je dobro, saj na evropskih fakultetah to ni pravilo. Vendar pa je področje zelo široko in zahtevno, a vsak pravnik lahko postane tudi okoljski pravnik, če se tako odloči. In kar nekaj se jih odloči, da bodo vsaj del svojih kapacitet posvetili varstvu okolja, saj to potrebuje dobre pravnike.

marec 2019

mora zmanjšati obseg emisij vsaj za 25 % do 2020. Tožba je bila uspešna, pritožba države pa zavrnjena. Država je že ustrezno ukrepala.

Podobna tožba je vložena v Belgiji, Nemčiji in Švici. Drugi primer. Lliuya zoper nemško podjetje RWE AG. Saúl Luciano Lliuya je kmet iz Peruje. Zahteval je ugotovitev odgovornosti RWE AG, vodilnega podjetja za proizvodnjo električne energije v Evropi in hkrati je to podjetje z največ emisijami toplogrednih plinov v Evropi. Sorazmerno njegovemu deležu v globalnih emisijah toplogrednih plinov (0,47 %) naj prevzame odgovornost in povrne stroške ustreznih ukrepov za varstvo njegovega premoženja pred nevarnostjo poplav ledeniškega jezera Palcacocha, ki se nahaja neposredno nad njegovim mestom. Postopek še ni končan.

People's Climate Case pa je tožba, ki jo je jeseni zoper Evropsko unijo vložilo deset družin iz evropskih in drugih držav, ki so prizadete zaradi podnebnih sprememb. Tožba je uperjena zoper izvedbene predpise EU, ki določajo cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Postopek še traja.

38

Večina podjetij se premalo zaveda, kaj jim nalaga načelo »onesnaževalec plača«

Okoljska odgovornost in škode

marec 2019

Ne le, da podjetja premalo poznajo, kaj zahteva od njih institut okoljske odgovornosti in načelo »onesnaževalec plača«. Ne razumejo dobro tudi definicije okoljske škode, čeprav je kar nekaj primerov v Sloveniji dovolj dober dokaz, v kakšen položaj lahko podjetja potisne finančna sanacija povzročenih škod v okolju. Lea Tomažič iz podjetja Tax-FinLex pojasnjuje, da je njihova delavnica za podjetja razkrila veliko zanimanje gospodarstva za problematiko okoljske odgovornosti in vseh tveganj, ki nastajajo z onesnaževanjem okolja. Hkrati je tudi poudarila pomen njihovega projekta EcoLex Life, saj je s področja varstva okolja več kot 500 zakonov in podzakonskih aktov, ki jih morajo podjetja poznati.

foto: arhiv podjetja

D. E.

Delavnico o obvladovanju okoljske odgovornosti ste organizirali za podjetja, vsebino pa ste naslonili na rezultate ankete z gospodarskimi družbami. Kaj vas je najbolj presenetilo pri povzemanju anketnih odgovorov – nepoznavanju okoljske zakonodaje, preskromna ozaveščenost o okoljski odgovornosti za morebitno povzročeno škodo v okolju ali podcenjevanje velikih stroškov, ki lahko celo ogrozijo podjetje v primeru pokrivanja stroškov za onesnaževanje okolja?

Najbolj nas je presenetilo dejstvo, da se gospodarski subjekti še vedno ne zavedajo dovolj, kakšne zahteve in odgovornosti nalaga institut okoljski odgovornosti. Kar nekaj jih je bilo mnenja, da mora sanacijo okoljske škode vedno kriti država, kar pa seveda ne drži. Direktiva o okoljski odgovornosti in Zakon o varstvu okolja namreč določata, da mora gospodarski subjekt, ki je povzročil okoljsko škodo ali neposredno nevarnost take škode, sam izvesti potrebne oziroma z odločbo naložene preprečevalne in sanacijske ukrepe. Skladno z načelom »onesnaževalec plača« je tudi stroške izvedbe teh ukrepov in z njimi povezane administrativne stroške dolžan nositi gospodarski subjekt sam. Poleg tega nas je presenetilo nerazumevanje definicije okoljske škode. Anketiranci so

Lea Tomažič

okolje

138

Okoljska odgovornost in škode

okoljsko škodo enačili s škodo na premoženju oziroma škodo, povzročeno zdravju ljudi. Rada bi poudarila, da se okoljska škoda nanaša le na škodo v okolju. Mislim na vodo, tla, zavarovane rastlinske in živalske vrste in njihove habitate.

Torej ne obsega vseh ostalih negativnih posledic, ki nastanejo v povezavi z njo. Posledice obremenitve okolja, ki jih okoljska odgovornost ne pokriva, so na primer civilnopravne odgovornosti za posege v pravne položaje fizičnih ali pravnih oseb. Gre za posledice na zdravju ljudi in odškodninske zahtevke oškodovancev, posledice na premoženju tretjih oseb in odškodninske zahtevke za povrnitev škode na premoženju in podobno.

Kaj je potemtakem najbolj zanimalo podjetja?

Težave pri izvajanju njihove okoljske odgovornosti? Koliko se kažejo razlike v razumevanju okoljske odgovornosti med različnimi dejavnostmi?

Podjetja so izpostavila predvsem kompleksnost okoljske zakonodaje in pomanjkanje časa za ažurno spremljanje novosti in sprememb predpisov. Glede na to, da je vseh zakonov in podzakonskih aktov s področja varstva okolja več kot 500, je potreba po preglednosti in enostavnem sprotnem spremljanju novosti povsem razumljiva. Prav zato smo v okviru projekta

39 Promocija

In kako podjetja sprejemajo napovedano ostrejšo zakonodajno ureditev načela o proizvajalčevi podaljšani odgovornosti – onesnaževalec plača?

Na kaj mislite?

Podaljšana proizvajalčeva odgovornost za proizvod se nanaša na odgovornost za proizvod od proizvodnje do izteka njegove življenjske dobe in celo po njem. Ker vsak proizvod sčasoma postane odpadek, Direktiva o odpadkih določa tudi zahteve po zmanjšanju nastajanja odpadkov, zmanjšanju porabe naravnih virov in večjem obsegu recikliranja. Bistvena vsebina

Projekt EcoLex Life ne obravnava podaljšane odgovornosti proizvajalca, saj se osredotoča le na okoljsko odgovornost.

razširjene odgovornosti proizvajalca se torej nanaša na obveznost sprejemanja vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki nastanejo po uporabi takšnih proizvodov, nadaljnje ravnanje z odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti. Projekt EcoLex Life ne obravnava podaljšane odgovornosti proizvajalca, saj se osredotoča le na okoljsko odgovornost. Ta se nanaša na zahtevo po sanaciji okoljske škode, ki jo mora izvesti in plačati tisti gospodarski subjekt, ki je to škodo tudi povzročil, torej onesnaževalec. Gospodarski subjekti se še vedno v polnosti ne zavedajo, kakšne finančne posledice jih lahko doletijo. Primeri iz tujine kažejo, da

138

je zaradi izredno visokih stroškov sanacijskih ukrepov marsikatero podjetje moralo v stečaj.

Katera določila iz obsežne okoljske zakonodaje podjetja najmanj poznajo? Koliko jim lahko pri tem pomaga vaš projekt EcoLex Life?

okolje

Načelo »onesnaževalec plača« je temelj za vrsto direktiv Evropske unije, med drugim tudi Direktivo 2008/98/ES o odpadkih, ki ureja t. i. podaljšano proizvajalčevo odgovornost, in Direktivo 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Direktivi urejata dva različna sistema odgovornosti.

Na to vprašanje vam težko konkretno odgovorim, saj pri projektu merimo le odziv na ureditev instituta okoljske odgovornosti. Med določili, ki jih podjetja ne poznajo dovolj, lahko tako omenim določbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki urejajo področje okoljske odgovornosti. Projekt EcoLex Life na svoji spletni strani www.ecolexlife.si vsem zainteresiranim ponuja vrsto rešitev. Na voljo je zbirka celotne okoljske zakonodaje, kjer je mogoče poleg ažuriranih čistopisov predpisov najti tudi sodno prakso in dodatne povezave med dokumenti.

Projekt se osredotoča predvsem na ozaveščanje o okoljski odgovornosti, ki je podrobno urejena v Direktivi o okoljski odgovornosti, zato je na portalu predstavljena tudi vsebina te direktive.

Vse zainteresirane pa vabim tudi na naše brezplačne delavnice o okoljski odgovornosti, kjer bodo poleg direktive predstavljene tudi zahteve drugih okoljskih predpisov, ki so pomembni za obvladovanje tveganj za nastanek okoljske škode. Prva praktična delavnica za podjetja bo 10. aprila v Ljubljani. V okviru projekta EcoLex Life smo razvili tudi storitev EcoClipping, ki uporabnikom omogoča enostavno sledenje zakonodajnim in drugim novostim s področja varstva okolja.

Katera orodja za oceno tveganj za nastanek okoljske škode lahko uporabijo podjetja in kako bodo ugotovili njihovo izpostavljenost za nastanek okoljske škode?

Na portalu EcoLex bo kmalu na voljo Orodje za oceno tveganj za nastanek okoljske škode.

Odsotnost ustreznega orodja za oceno tveganj za nastanek okoljske škode je do sedaj omejevalo prepoznavanje in obvladovanje takšnih

marec 2019

EcoLex Life razvili celovito zbirko okoljskih predpisov. Poleg ažuriranih čistopisov vsebuje tudi dodatne informacije, to so časovnice, komentarji, sodna praksa, povezani dokumenti itd., a tudi storitev EcoClipping. Ta omogoča enostavno sledenje zakonodajnim in drugim novostim s področja varstva okolja. Obe orodji sta brezplačno dostopni na naši spletni strani ecolexlife.si. Podjetja je na delavnici najbolj zanimalo, kakšne obveznosti za njih določa institut okoljske odgovornosti in kakšne posledice jih lahko doletijo. Zato smo pozornost posvetili predstavitvi različnih pristopov za izbiro primernih sanacijskih ukrepov in izračunu stroškov takšnih ukrepov. Udeleženci so spoznali, da mora povzročitelj okoljske škode s sanacijskimi ukrepi povrniti okolje v prvotno stanje, pri čemer pa jih je presenetila dodatna zahteva po nadomestitvi začasnih izgub naravnih virov. Začasne izgube namreč nastajajo od datuma nastale škode do takrat, ko se v okolju vzpostavi prvotno stanje. V tem vmesnem času okolje trpi dodatne izgube, saj na primer še vedno nima enakega števila vrst, osebkov, kakovosti habitata, vode itd. in ne more opravljati vseh svojih ekoloških vlog. Pri sanaciji ne gre le za povrnitev okolja v prvotno stanje. Onesnaževalec mora izvesti tudi kompenzacijske ukrepe, s katerimi izvede dodatne izboljšave v okolju na istem območju ali na nadomestnem območju in z njimi kompenzira izgube, ki jih je okolje utrpelo v vmesnem času.

Seveda mora sam kriti tudi stroške kompenzacijskih ukrepov. Opazili smo, da so veliki gospodarski subjekti bolje ozaveščeni in več vlagajo v preventivo. Srednje in male družbe pa zaradi pomanjkanja sredstev in kadra področje varstva okolja večkrat kar malo zanemarijo.

40 138

Preventivni in sanacijski ukrepi so odvisni od onesnaževal

Ali podjetja sprejemajo preventivne ukrepe za obvladovanje okoljskih in finančnih tveganj?

Podjetje mora glede na svojo tehnologijo proizvodnje dobro vedeti, katere emisije onesnaževal lahko povzročijo onesnaževanje vode, zraka in tal in seveda s tem posredno lahko povzročijo tudi vplive na zavarovane živalske vrste in naravne habitate. Zato mora podjetje poznati obstoječo obremenjenost okolja na sami lokaciji, ker lahko na podlagi tega sprejme tudi ustrezne preventivne ukrepe, ki bodo v največji meri preprečevali tveganja za nastanek okoljske škode. Prav tako je to poznavanje pomembno za izbiro ustreznih sanacijskih ukrepov, primarnih in dopolnilnih, za povrnitev okolja v referenčno stanje. Kot pomoč pri izbiri ustreznih preventivnih in sanacijskih ukrepov bi lahko zakonodaja glede na vrsto industrije predvidela vrsto in tip preventivnih in sanacijskih ukrepov. Seveda je izbira ustreznih preventivnih in sanacijskih ukrepov odvisna od onesnaževal in konkretne lokacije. Zato je pri tem pomembno sodelovanje tehnologov v podjetju in strokovnjakov na področju varstva okolja, ki poznajo mehanizme delovanja onesnaževal in ki lahko kvantitativno ocenijo škodljive učinke na referenčno stanje. Pri tem lahko podjetja pričakujejo pomoč strokovnjakov, ki se ukvarjajo z okoljskimi monitoringi, izdelovanjem Poročil o vplivih na okolje, Strokovnih ocen vplivov na okolje itd.

okolje

tveganj med gospodarskimi subjekti. Orodje, ki bo na voljo v okviru sistema EcoLex, bo težko pričakovana novost na področju prepoznavanja okoljskih rizikov gospodarskih subjektov v Sloveniji. Uporabnikom bo z uporabo preproste interaktivne aplikacije podalo poročilo s pregledom njegove izpostavljenosti za nastanek okoljske škode, koristne nasvete ter usmeritve za izboljšanje njegovega stanja.

Podjetja največkrat navajajo certifikat ISO 14001, znak EMAS, interne akte, kjer imajo definirane ukrepe za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic, načrt zaščite in reševanja, investicije v dodatne lovilne posode in čistilne sisteme, redne preventivne preglede in dodatno izobraževanje zaposlenih. Vsekakor pa je gospodarskih subjektov, ki sprejemajo ustrezne preventivne ukrepe, malo, saj se jih večina še vedno ne zaveda pomembnosti in razsežnosti okoljske odgovornosti. Prav tako večina gospodarskih subjektov v Sloveniji ne razmišlja o načrtu obvladovanja finančnih tveganj, povezanih s povzročitvijo okoljske škode.

Država bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi gospodarske subjekte spodbujala k uporabi ustreznega zavarovanja ali drugih instrumentov finančnega jamstva. Zato med drugim zbiramo informacije o specifičnih produktih za zavarovanje okoljske odgovornosti iz tujine, iz Nemčije, Španije, Italije, Poljske itd. Tam je ta oblika zavarovanja že zelo dobro poznana in jo uporabljajo. Upamo, da bo tudi katera od slovenskih zavarovalnic kmalu razvila in ponudila takšen produkt.

marec 2019

Kako si bodo lahko podjetja zmanjšala možnost nastanka okoljskih škod s storitvami sistema EcoLex? Cilj vseh aktivnosti projekta EcoLex Life je dvig ozaveščenosti gospodarskih subjektov in drugih deležnikov glede zahtev Direktive o okoljski odgovornosti, še posebej načela »onesnaževalec plača«. To načelo gospodarske subjekte zavezuje h kritju stroškov preventivnih in sanacijskih ukrepov v primeru povzročitve okoljske škode. Ker je okoljska odgovornost med gospodarskimi subjekti v Sloveniji še precej nepoznan institut, predstavlja sistem EcoLex pomemben korak naprej k prepoznavanju in obvladovanju okoljskih tveganj ter razumevanju vseh možnih razsežnosti posledic povzročitve okoljske škode. Namen vseh orodij sistema EcoLex, to so zbirka predpisov, izdanih na področju varstva okolja, EcoClipping, Vodič po okoljski zakonodaji in Orodje za oceno tveganj za nastanek okoljske škode, je kompleksno okoljsko zakonodajo približati gospodarskim družbam in jim olajšati spremljanje njenih novosti in sprememb.

Dušan Kresnik, vodja varstva okolja in preskusnega laboratorija, Kova d.o.o.

Mala in srednja podjetja slabo poznajo okoljko zakonodajo Mag. Franka Cepak, področje varovanja zdravja in okolja, Luka Koper Kaj mora podjetje predvsem vedeti o vplivih na okolje (voda, tla, zrak, habitati), kje je lahko največ tveganj in kako naj predvidi načrt preventivnih ukrepov za odpravljanje tveganj za nastanek okoljske škode.

Ključno osebje mora poznati vse vplive delovanja podjetja na okolje in značilnosti naravnega okolja, v katerem se podjetje nahaja, saj tako lažje predvidi možne okoljske dogodke in posledice. Le tako lahko izdela čimbolj popoln načrt preventivnih ukrepov za odpravljanje tveganj za nastanek okoljske škode. Pri prepoznavanju

okoljskih vplivov je pomembno poznavanje tehnologij dela in delovanja čistilnih, požarnih, varnostnih sistemov ter redno spremljanje emisij v okolje. Ključen faktor pri preprečevanju nenadzorovanih izpustov je redno vzdrževanje sistemov, stalna nadgradnja sistemov za preventivo in usposabljanje ključnega osebja pri vodenju intervencij. Zelo učinkovite so »suhe vaje«, kjer glede na predviden scenarij lahko ugotavljamo tehnične, organizacijske, kadrovske in druge pomanjkljivosti. Največja tveganja so torej ljude (usposobljenost, kompetentnost, odločanje v času kriznih situacij,…), sledi vzdrževanje opreme in obseg vgrajenih sistemov za preventivno zaznavanje nenadzorovanih izpustov ter razpolaganje z opremo za omejitev posledic.

Kaj bi naj zapisala okoljska zakonodaja glede izvajanja preventivnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode?

Na področju varstva okolja prevladuje načelo »Povzročitelj obremenitve plača« in je skladno z načelom trajnostnega razvoja. S takšno odgovornostjo naj bi izvajalce spodbujali k sprejetju ukrepov in razvijanju načinov ravnanja, ki bi čim bolj zmanjšala nevarnost okoljske škode, s tem pa bi se manjšala tudi izpostavljenost izvajalcev finančni odgovornosti. Direktiva o okoljski odgovornosti je bila sprejeta zaradi spoznanja, da je na območju EU že zdaj veliko onesnaženih območij. Načelo preventive je vsebovano tudi v ZVO-1.

Katera znanja so potrebna, da bi se lahko podjetja dobro pripravila na izvajanje načela onesnaževalec plača in od koga lahko podjetje pričakuje pomoč in sodelovanje?

Vsekakor spada med te nedavno organizirana konferenca v okviru Life projekta EcoLex Life »Ozaveščanje o okoljski odgovornosti«. Vendar je izobraževanj na tem področju izjemno malo, posledično še vedno kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetji ne pozna zakonskih podlag o odgovornosti za povzročeno okoljsko škodo.

Koliko so okoljske nesreče z večjimi škodami spodbudile k večjemu ozaveščanju podjetij k celostnemu pristopu k okoljski odgovornosti?

Okoljske nesreče nas vsekakor streznijo in prizemljijo. Noben si ne želi, da bi se pripetile. Številni dejavniki v podjetju vplivajo na stopnjo okoljske odgovornosti (npr. zakonodaja, cilji podjetja, zeleno vedenje družbe, konkurenca, zahteve drugih deležnikov, odgovorno razmišljanje zaposlenih,…). Vendar pa večja usmerjenost podjetij k okoljski odgovornosti prinaša tudi pozitivne koristi, večji ugled družbe in graditev zaupanja do porabnikov in drugih deležnikov. Mogoče ni vedno razumljeno, da je skupni cilj vseh nas, da ohranjamo okolje, v katerem živimo.

Standard ISO 50001 se podeljuje podjetjem, ki trajnostno in učinkovito upravljajo z energijo.

Ponuja jim platformo za nadaljnje spremljanje kazalnikov energetske učinkovitosti, določitev področij, na katerih so možne izboljšave, nadzorovanje izvedenih energetskih ukrepov ter aktivno delovanje zaposlenih na področju

PREJELI SMO CERTIFIKAT ISO 50001

učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vse z namenom optimalne izrabe energetskih virov in manjše porabe energije.

Med ukrepi, ki so jih v Lidlu Slovenija v 2018 udejanjili v svojih trgovinah, je uvedba LED osvetljave prostorov, pametni sistem ogrevanja in ohlajanja (prilagajanje temperature številu obiskovalcev in delu dneva) ter stalen nadzor temperature v hladilnikih. Izvedli so obsežno šolanje zaposlenih in v upravni stavbi zamenjali plinsko peč s toplotno črpalko. »Certifikat ISO 50001 je rezultat prizadevanj naših zaposlenih za zmanjšanje rabe energije in izboljšanje energetskega upravljanja ter dokazuje, da uresničujemo svoje zaveze na

okolje

Tehnična strokovna organizacija DEKRA je Lidlu Slovenija podelila mednarodno priznan certifikat ISO 50001. S tem je Lidl prejel potrditev, da energetsko učinkovito upravlja s svojimi nepremičninami – upravno stavbo in logističnim centrom v Komendi ter trgovinami. Samo z ukrepi varčne rabe energije v letu 2018 so zmanjšali porabo električne energije za pet odstotkov.

138

S certifikatom 50001 potrdili učinkovito energetsko upravljanje

41

Promocija

Lidl

področju naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet,« je povedal Robert Penezić, direktor investicij v Lidlu Slovenija in dodal: »Okolju prijaznim energetskim ukrepom se bomo intenzivno posvečali tudi v prihodnjih letih, med večjimi letošnjimi projekti je gradnja 1 MW velike sončne elektrarne na strehi novega logističnega centra v Arji vasi.« Zaenkrat sta s sončno elektrarno na strehi opremljeni Lidlovi trgovini v Mariboru (Ptujska cesta) in Ljubljani (Bežigrad).

V Skupini Lidl je s certifikatom ISO 50001 trenutno certificiranih skupno 27 Lidlovih držav, poleg Slovenije so v nedavnem sklopu držav certifikat prejeli še na Portugalskem, v Grčiji, na Slovaškem in v Bolgariji.

Potrjeno je, DA UČINKOVITO UPRAVLJAMO Z ENERGIJO Z varčno rabo energije smo leta 2018 zmanjšali porabo električne energije za 5 odstotkov.

KAKO?

• z LED-osvetlitvijo • s sončnima elektrarnama

Letos bo ukrepov še več, saj o boljšem svetu ne sanjamo, temveč ga skupaj z vami ustvarjamo.

• z obsežnim šolanjem zaposlenih o varčni rabi energije

Ustvarimo boljši svet!

Lidl Slovenija d.o.o. k.d. www.lidl.si

marec 2019

• s pametnim sistemom ogrevanja in ohlajanja • s stalnim nadzorom temperature v hladilnikih

42

Urška Košenina

Kaj je glavna naloga ambasadorja trajnosti – je tudi povezovalec vseh tistih, ki prispevajo k zeleni rasti podjetja? Kakšen je vaš načrt trajnosti v tem letu?

Slovenski trgovec Tuš s 3.100

V Tušu smo skladno z zastavljeno strategijo trajnosti usmerjeni v odgovorno delovanje do okolja in ljudi. Zadovoljujemo današnje potrebe človeka, ne da pri tem ogrožamo prihodnje generacije. Krepimo trajnostno usmerjenost podjetja, kar je zaveza celotne vodstvene ekipe, ki jo podpira in uresničuje 3.100 zaposlenih. Sledim trendom trajnosti na različnih področjih, iščem rešitve znotraj našega podjetja ter jih seveda skupaj z ekipo sodelavcev uvajamo v naše delovne procese.

Verjamem, da bomo želi sadove.

zaposlenimi, 260 poslovnimi enotami in več kot 3 milijoni opravljenimi nakupi na mesec stopa po poti trajnostnega razvoja. Po besedah Marka Razdevška, ambasadorja trajnosti v Tušu, so sredi več trajnostnih projektov. Podpirajo lokalne pridelovalce,povečujejo energetsko učinkovitost tudi zelenjavo in sadje

nepravilnih oblik pod imenom Naravno drugačni. Kot znak

predanosti zelenemu pa so od nemškega Interseroha

prejeli mednarodni certifikat »Certificate resources

SAVED«, ki podjetjem

omogoča analizo prihranjenih materialnih virov in

toplogrednih plinov v procesu

recikliranja.

marec 2019

Prizadevamo si, da izbiramo okolju prijaznejšo embalažo med razpoložljivimi alternativami. Pomembno je, da sta embalaža in izdelek kompatibilna, upoštevajoč omejitve glede varnega pakiranja hrane. Izpostavim lahko, da se nam delež plastike v strukturi znižuje, na kar smo zelo ponosni.

Ekolog v podjetju in doma

poslovalnic, kupcem prodajajo

Koliko embalaže porabite za vašo blagovno znamko in katere materiale največ uporabite?

Ukinili ste tudi uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk v vseh svojih prodajalnah. Na blagajnah imate novo papirnato vrečko, ki podpira odgovorno ravnanje z gozdovi.

Kakšen je odziv potrošnikov? Kako vidite problem plastike v okolju? Že nekaj časa je tematika odpadne plastike pomembna tema pri našem delu. Znotraj podjetja se seznanjamo z ugotovitvami, raznimi raziskavami, spremljamo usmeritve in direktive EU na tem področju in delamo konkretne korake. O tematiki osveščamo zaposlene in naše kupce. Že jeseni 2018 smo iz prodaje izločili plastične vrečke za enkratno uporabo. Nadomestili smo jih s trajnostnimi vrečkami. Kot prvi trgovec smo s hitrih blagajn umaknili plastične vrečke, kjer so sedaj na voljo papirnate vrečke s FSC certifikatom.

Na oddelkih sadja in zelenjave smo dali možnost izbire papirnate vrečke, kar je novost na trgu. S temi koraki prispevamo k zmanjševanju obremenitve okolja.

Za svoje okoljsko prizadevanje ste za lansko leto s strani nemškega Interseroha prejeli mednarodni certifikat »Certificate resources SAVED« za recikliranje materialnega toka.

Kako ste si zaslužili to priznanje?

foto: arhiv podjetja

Zelenjava nepravilnih oblik spet na prodajnih policah, močni z lokalno ponudbo

Marko Razdevšek

okolje

138

Ekolog v podjetju in doma

Na podlagi transparentnega postopka, ki ga izvede mednarodno uveljavljen partner Interseroh, skupaj z neodvisnim inštitutom Fraunhofer Umsicht, opravijo analizo in izračun prihrankov ogljičnega odtisa (CO₂). Pri tem je ravno ogljični odtis merljiv indikator za okoljsko uspešnost družbe. Podporno metodo, ki jo uporabljajo raziskovalci, je omenjeni inštitut razvil zato, da bi podjetjem omogočili analizo prihranjenih materialnih virov in toplogrednih plinov v procesu recikliranja.

Prešli ste tudi na LED razsvetljavo v trgovinah. Kakšni so prihranki? Kako zmanjšujete energetsko potratnost vaših poslovalnic?

Naši objekti so že v času načrtovanja, gradnje in opremljanja zasnovani in zgrajeni tako, da so varčni, skladno s tehnologijami in praksami, ki so takrat v veljavi in uporabi. Dodatno zmanjševanje porabe energije zagotavljamo v okviru vzdrževanja in investicij z uporabo novih varčnih naprav in tehnologij. Istočasno izobražujemo osebje, o pomenu varčne uporabe naprav, opreme in objektov. Na določenih lokacijah smo uvedli sisteme ponikovanja, kar pomeni, da ne obremenjujemo okolja. Vgrajen imamo prvi sistem CO₂ hlajenja, ki je okolju neškodljiv. Posledično beležimo trende padanja porabe energentov.

V svoji ponudbi v ospredje postavljate podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem.

43 V Tušu ste se praznovanju svetovnega dneva čebel pridružili tako, da ste izbranim 10.000 kupcem podarili kar 10.000 vrečic semen ognjiča. Kakšen je bil odziv?

Praznovanje svetovnega dneva čebel ima pomen takrat, ko se tega zaveda čim več ljudi in je podprto s konkretnimi aktivnostmi. Zato smo v Tušu izbranim 10.000 kupcem podarili vrečice semena ognjiča. Skupaj s partnerji smo poskrbeli, da raste več kot 1.000 novih sadnih dreves. Več kot 100 sadnih sadik smo podarili Skupnosti vrtcev Slovenije. Z aktivnostmi v projektu Slovensko, s podeželja – od semena do pridelka želimo vzpodbuditi sajenje semen in sadik in aktivirati čim več ljudi, da bodo spoznali pomen, okus in prednosti sezonsko lokalno pridelane hrane. V ta namen organiziramo široko akcijo za sajenje medovitih in zdravilnih rastlin in semen, ki so prilagojena našemu okolju pod blagovno znamko Slovensko, s podeželja. To so predvsem vrtnine, kot na primer solata, radič, bob, ljubljansko korenje in ognjič.

Skladno s trajnostno naravnostjo ste na prodajne police uvrstili zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti Naravno drugačni. Kako so kupci sprejeli to novost?

V Tušu si prizadevamo slovenske potrošnike ozavestiti, da sta tudi sadje in zelenjava nepravilnih oblik enako okusna in zdrava, ter s tem pomagati pridelovalcem, da takšnih sadov in plodov ne zavržejo, saj je tovrstnega sadja in zelenjave v času podnebnih sprememb čedalje več. Tuš je tako na svoje police na oddelke sadja in zelenjave po vsej Sloveniji uvrstil slovensko zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti pod imenom Naravno drugačni. Samo v Sloveniji se zavrže več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic, ker ne izpolnjujeta standardov, čeprav so plodovi in sadovi enako kakovostni in okusni. A

138

okolje

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?

Velika priložnost gospodarstva je v dvigu konkurenčnosti na zelen način. Pomeni, da moramo smiselno uporabiti vire, ki jih moramo vrniti v zaključen krogotok. To velja za vse gospodarske subjekte, v vseh panogah. Vsak lahko prispeva. Ocenjujem, da bo s prehodom na zeleno gospodarstvo aktivnim podjetjem na tem področju znatno povečalo konkurenčnost in s tem celotnemu gospodarstvu.

Sposobno bo producirati in izvajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Tisti gospodarski subjekti, ki se ne bodo prilagodili, oziroma bi iskali obvode, bodo v nekem trenutku izgubili vse poslovne priložnosti.

Prihodnost je v učinkovitem upravljanju z naravnimi viri, s čimer bomo zagotavljali ali ohranjali kakovost okolja. Z dvigom konkurenčnosti in ustvarjanjem zelenih delovnih mest bomo imeli dobro podlago za nadaljnji zeleni razvoj.

Kaj boste storili za blaženje podnebnih sprememb, posebej pri logistiki, saj je promet največji krivec za emisije?

Kot slovenski trgovec si prizadevamo, da podpiramo slovenska delovna mesta, zato se močno povezujemo z lokalnimi pridelovalci in zadrugami. Lokalno okolje je najpristnejši in najbližji vir hrane in ostalih produktov. Zaradi bližine se denimo emisije znižajo za nekajkrat v primerjavi z blagom, ki prihaja iz širše okolice, npr. drugih delov Evrope ali drugih celin.

Dodatno smo na področju transporta, ki ga opravljamo skupaj s prevoznikom, dogovorno prešli izključno na najsodobnejše motorje tovornih vozil, ki imajo bistveno manj emisij v okolje. Po podatkih EU lahko prometni sektor realno prispeva pri omejevanju globalnega segrevanja.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?

V službo se zaradi oddaljenosti in slabe možnosti uporabe javnega prevoza vozim z avtomobilom. Kolo je moj spremljevalec pretežno v domačem okolju in mi služi za prevoze po mestu. Se pa moji sodelavci, ki imajo to možnost, pogosto odločajo za prevoze na delo s kolesom. Pripelji srečo v službo je zanimiv projekt vzpodbujanja mobilnosti in hkrati skrbi za zdravje.

marec 2019

V Tušu smo zavezani k spoštovanju vsega slovenskega, za kar se že več let trudimo in uspešno sodelujemo s slovenskimi lokalnimi proizvajalci in predelovalci. V jesenskih dneh smo se še posebej usmerili na področje sadja in zelenjave in oblikovali blagovno znamko Slovensko, s podeželja, s čimer smo na prodajnem mestu označili slovensko lokalno ponudbo. Prizadevamo si, da kupcu ponudimo čim več slovenskih izdelkov in pridelkov, da bi s tem dvignili delež smooskrbe. Ponosni smo na naše pridelovalce, dobavitelje ter vse, ki sodelujejo v agroživilski verigi. Tako namreč povezujemo več kot 100.00 delovnih mest in pomembno prispevamo k slovenski lokalni ponudbi. Na naše prodajne police uvrščamo več kot 70 % slovenskih izdelkov.

za njeno pridelavo je bila potrebna enaka količina energije in dela, transporta in logistike, kot za ostale pridelke, ki dosegajo standarde.

Vsak kupec, ki kupi zelenjavo Naravno drugačni, se zaveda, da je kupil kakovostno ter ljudem in naravi prijazno živilo, ki je zrastlo v domačem okolju.

Promocija

Kako vzpostavljate lokalno prehransko verigo? Kakšen odstotek slovenskih izdelkov je na vaših policah in kaj vam je to sodelovanje prineslo?

44

Sanacija Kemisa je končana.

Naš požarnovarnostni sistem je takšen, pravi Boštjan Šimenc, direktor podjetja, da se zgodba v takšnem obsegu ne more več ponoviti. Zemljine so očiščene. Prav tako so v Tojnici že v drugi polovici leta 2017 oživele ribe, žabe, race, nutrije, monitoringi pa potrjujejo, da je kakovost vode v okvirih normativov.

Vendar med Kemisom na eni strani in med občino ter civilno iniciativo EkoVrh še vedno ni pravega dialoga. Del Vrhničanov zahteva, da se Kemis odseli z Vrhnike, del pa vendar spoznava, da so zdaj razmere urejene in da je od dejavnosti Kemisa odvisno poslovanje pomembnega dela slovenskega gospodarstva.

Poleg tega, poudarja Boštjan Šimenc, je dunajski primer termične izrabe odpadkov sredi mesta najboljši odgovor vsem tistim v Sloveniji, ki pri ravnanju z nevarnimi odpadki ne uvidijo, da je to ena izmed poslovnih priložnosti.

Kaj je zajemala celotna sanacija vašega kompleksa na Vrhniki in kakšni so bili stroški?

Celotna sanacija je bila kompleksen projekt.

Najprej čiščenje pogorišča, to je priprave in odstranitve odpadkov ter ostankov požara.

Hkrati sanacija potoka Tojnice, torej čiščenja površine in izčrpavanje onesnaženega mulja iz struge ter seveda podiranje poškodovane konstrukcije in obnovitev celotnega objekta v gabaritih obstoječega gradbenega dovoljenja.

Bistveni so dodatni požarnovarnostni ukrepi.

Zdaj je celoten objekt pokrit z avtomatsko gasilno napravo na peno. Zgrajene so dodatne protipožarne stene in vsa konstrukcija je zaščitena s protipožarnimi oblogami. Postavljen je tudi lasten zalogovnik vode za gašenje. Stroški celotne sanacije stavbe so bili okoli 6,5 mio €.

Od zavarovalnine smo dobili 5,5 mio €. Razliko smo pokrili z lastnimi sredstvi. Celotna sanacija je trajala več kot leto in pol. Zelo veliko so nam pomagali poslovni partnerji iz tujine ter Ministrstvo za okolje in prostor, da smo lahko uporabili veljavna dovoljenja za odvoz pripravljenih odpadkov s pogorišča v odstranitev.

V eni izmed izjav ste trdili, da se zdaj ne more več ponoviti požar s takšnimi posledicami. Ali ste poleg drugačnega požarno-varnostnega sistema zagotovili tudi stalno gasilsko dežurno službo, ki je prej ni bilo?

Dejansko se požar v takšnem obsegu ne more več ponoviti, ker je območje objekta z dodatnimi požarnimi stenami razdeljeno v manjše požarne sektorje. Ti onemogočajo širjenje požara, poleg tega pa je celotni kompleks pokrit z avtomatskim gasilnim sistemom na peno. Od požara, to je maja 2017, imamo uvedeno 24 ur/ dan prisotnost varnostnikov, ki so usposobljeni za gašenje začetnih požarov. Lani pa je skupina naših šestih sodelavcev končala šolanje za operativne gasilce.

Kaj kažejo sedanji monitoringi vod in tal na vrhniškem območju?

Monitoringi vod in zemljine so takoj po požaru pokazali določeno onesnaženost zemljine, vode in sedimenta v Tojnici. Onesnaženost zemljine je na več mestih na širšem območju Vrhnike povezana s preteklimi dejavnostmi. V neposredni bližini požara pa je bila onesnažena zemljina na lokaciji vdora onesnažene gasilne vode v potok Tojnico. To zemljo smo izkopali ter jo nadomestili z ustrezno, kar so pokazale tudi meritve onesnaževal v zemlji. Po požaru smo skupaj z VGP Drava in Hidrotehnikom preprečili, da

Boštjan Šimenc

D. E.

foto: arhiv podjetja

Območje urejeno, ravnanje z nevarnimi odpadki zahteva dogovor več partnerjev

Kemis po sanaciji

marec 2019

okolje

138

Kemis po sanaciji

bi oljna plast pritekla v Ljubljanico. Zaoljene površine na Tojnici smo očistili. Prav tako smo očistili mulj z dna struge potoka Tojnice v dolžini 170 m od lokacije iztoka požarnih vod v potok. Rezultati meritev kažejo, da je bila sanacija uspešno izvedena. Onesnaženost vode mesečno spremlja NLZOH z vzorčenjem in analizami in je vse v okvirih dovoljenega.

Ribe, žabe, race, nutrije in druge živali so se v potok vrnile že v drugi polovici leta 2017. V aprilu 2018 je bil pomor rib v potoku Tojnica, za katerega pa niso našli povzročitelje. Kemis takrat še ni deloval. Ker so mrtve ribe našli gorvodno od Kemis-a, je bil Kemis izločen kot povzročitelj.

S predstavniki vrhniške občine in civilne iniciative EkoVrh še ni rešen spor, ali bi moral Kemis za sanacijske posege pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Zdaj se je v spor vključil tudi okoljski minister. Kje so nesoglasja?

Dejstvo je, da bi radi predstavniki EkoVrh-a na vsak način ustavili sanacijo podjetja Kemis na tej lokaciji. Že prejšnji direktor je povedal, da bo Kemis ostal na tej lokaciji ali pa ga ne bo. V Kemisu se opiramo na stališče ZGO-1 (1.člen, 4 alineja), ki govori, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, ko gre za preprečevanje oziroma zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Tudi novi Gradbeni zakon (GZ) omogoča gradnjo brez gradbenega dovoljenja po naravnih

45 A na Vrhniki še vedno vztrajajo, da bi moral Kemis preseliti dejavnost drugam. Kako se usklajujete z lokalnim okoljem?

Res je, da kar nekaj Vrhničanov vztraja, da mora Kemis zapustiti Vrhniko. Dejstvo pa je tudi, da smo v preteklem letu opravili javnomnenjsko raziskavo ter nekaj pogovorov z občani. Tako smo problematiko obširno predstavili na občinskem svetu Vrhnike v juliju 2018 in na devetih od trinajstih svetov krajevnih skupnosti v septembru in oktobru 2018. Prav tako lahko poudarim, da zgledno sodelujemo z lokalnimi gasilci in štabom civilne zaščite. Tako počasi tudi drugi ugotavljajo, da niso vsi Vrhničani proti Kemisu. Nekateri razumejo, da mora nekdo opravljati to dejavnost in da nesreča, ki nas je doletela, ni bila posledica nepravilnega dela. To je bilo na koncu koncev potrjeno tudi na sodišču, kjer smo uspeli s pritožbo na prekrškovno odločbo, ki nam je očitala opustitev dolžnega ravnanja.

Kaj ste predlagali Vrhniki? Že od požara predlagamo, da se ustanovi na Vrhniki koordinacijsko telo, ki bi od vodstva podjetja dobilo iz prve roke odgovore na vprašanja na osnovi podatkov. Žal po letu in pol občinski svet Vrhnike ter EkoVrh še vedno zavračata možnost, da bi lahko na osnovi konkretnih vprašanj o sanaciji in delovanjem Kemisa dobili konkretne odgovore. Menim, da dialog po medijih ni dialog. Če hočejo deležniki sodelovati v postopku, bi se morali pogovarjati z argumenti. Mi smo odprti, zakaj se druga stran izmika dialogu, naj pojasni javnosti in nam. Prvega februarja smo imeli tudi novinarsko konferenco ter dan odprtih vrat. Obisk nas je prijetno presenetil, saj je bilo okoli 150 obiskovalcev. Seveda je bilo med obiskovalci tudi okoli 30 organiziranih nasprotnikov Kemisa, vključno z županom. Z našimi odgovori na njihova vprašanja, kdaj bomo zapustili Vrhniko, niso bili najbolj zadovoljni. Obiskovalcem smo obljubili, da bomo praviloma enkrat letno organizirali dan odprtih vrat.

S ponovnim poslovanjem Kemis Slovenija rešuje zagato pri ravnanju z nevarnimi odpadki.

Kako rešujejo ta problem v sosednih državah

Kemis poskuša po svojih najboljših močeh prispevati k temu, da se nevarni odpadki iz industrije in življenja čimprej zberejo, predelajo in odstranijo. Zdaj največ v tujini. Zagat pri ravnanju z odpadki bo, kakor kaže, vse več.

Kapacitete končnih predelovalcev v tujini so zaradi konjunkture predvsem v kemijski in farmacevtski industriji vedno bolj zasedene.

Posledica je, da kljub veljavnim dovoljenjem podjetja ne dobimo dovolj terminov za odvoz v tuje sežigalnice, ker ima v skladu z zakonodajo EU prednost odstranjevanje domačih odpadkov. Slovenija je premajhna, da bi bila samozadostna na področju ravnanja z vsemi vrstami

Če hočejo deležniki sodelovati v postopku, bi se morali pogovarjati z argumenti. Mi smo odprti, zakaj se druga stran izmika dialogu, naj pojasni javnosti in nam. odpadkov. Bi pa lahko poskrbela za odstranitev, energetsko izrabo določenih vrst nenevarnih, pa tudi nevarnih odpadkov. V Sloveniji imamo tehnologije, ki se lahko uporabijo za predelavo dela določenih tokov odpadkov, čeprav nekateri strokovnjaki temu nasprotujejo. Pri tem smo bolj papeški od papeža in si mečemo pesek v oči s projekti ZERO WASTE, ki naj bi rešili problem odpadkov. A to je lahko v prihodnosti. Civilne iniciative so razvoj energetskega izkoriščanja kalorično bogatih odpadkov v Sloveniji zavrle, saj so proti »sežiganju« odpadkov. A praksa iz tujine lepo kaže, da bo verjetno še kar nekaj časa za del odpadkov energetsko izkoriščanje edina alternativa. Tudi Slovenija bo morala narediti korak naprej, čeprav je majhna. Bogokletna pa je že misel, da bi v Sloveniji energetsko izkoriščali odpadke z območja bivše Jugoslavije.

Nekateri odpadki potujejo preko Slovenije v avstrijske, nemške, francoske… sežigalnice. Je to priložnost?

Kakšen obseg poslovanja načrtujete v tem letu? Ali so podjetja nevarne odpadke predvsem skladiščila, saj Saubermacher ni imel dovolj zmogljivosti za prevzem vseh količin?

V Kemisu načrtujemo letos realizacijo 8,1 mio €. To je še vedno pod obsegom pred požarom.

Načrtujemo pa povečanje obsega poslovanja s storitvami. Dejstvo je, da naša konkurenca ni imela pogojev, da bi prevzela vse odpadke, ki so ostali na trgu zaradi požara v Kemisu. To je razumljivo, kajti nihče nima v okoljevarstvenih dovoljenjih »neomejenih« količin. Prav tako so

138

dogovori s tujimi odstranjevalci sklenjeni za določene količine nekaterih vrst odpadkov in za velika kratkoročna povečanja ni prostora.

okolje

in ali je točna prognoza nekaterih poznavalcev, da se bodo postopoma zaprla vrata za izvoz nevarnih odpadkov in da bo morala Slovenija sama poskrbeti zanje?

Delegacija MOP z odborom za infrastrukturo, okolje in prostor DZ si je ogledala sežigalnico na Dunaju. Ste bili zraven? Kako je urejena sežigalnica na Dunaju, da uspešno posluje in kako bi naj Slovenija uredila energetsko izrabo odpadkov?

O tem sem bral v časopisu. Lepo je prebrati načelno pozitivna mnenja o potrebni energetski izrabi odpadkov v Sloveniji. Še lepše je, da prvi večji objekt za energetsko izrabo komunalnih odpadkov in mulja v Celju že imamo. Torej se takšne projekte kljub načelnim nasprotovanjem lahko realizira. Kemis s sežigalnico WE na Dunaju uspešno sodeluje že nad 20 let. Letno smo jim pripeljali od 5.000 – 15.000 t nevarnih odpadkov, kar je le nekaj % njihovih kapacitet za sežig nevarnih odpadkov.

Torej je Dunaj možnost za sežig slovenskih odpadkov?

Ni. Zaradi zasedenosti in zastojev v zadnjih letih nismo dobili dovolj terminov za sežig nevarnih odpadkov iz slovenske industrije. Zato smo morali poiskati dodatne rešitve v Nemčiji, Franciji, na Poljskem … Vendar se razmere na trgih zaostrujejo. Tako je npr. Poljska prepovedala sežig tujih odpadkov po postopku D10 in smo tako ostali brez ene od destinacij. Na Dunaju je v sistemu WE več sežigalnic, ki z različnimi tehnologijami sežigajo različne skupine odpadkov. Skupno celotnemu podjetju WE pa je, da vse sežigalnice uporabljajo večinsko domače / avstrijske odpadke, proste kapacitete pa tržijo v bližnjih državah ter na področju bivše Jugoslavije.

Ali se je zaradi sanacije Kemisa v Sloveniji vendarle začelo nekoliko spreminjati mnenje o termični izrabi odpadkov?

Deloma je to točno. Problema zaradi izpada pri prevzemanju odpadkov se na ravni države do požara v Kemisu ni praktično nihče zavedal.

A dejstvo je, da če ni možnosti za odstranjevanja odpadkov, lahko to povzroči ustavitev proizvodnje tudi najboljšim podjetjem. Država mora zato poskrbeti, da imajo podjetja možnost oddajati odpadke zbiralcem, predelovalcem, odstranjevalcem tako doma kot v tujini. Za sprotno oddajanja odpadkov je ključna infrastruktura. Izpad ravnanja z odpadki lahko za predelovalne, pa tudi storitvene obrate enačimo z izpadom električne energije ali vode.

Zato mora biti na nivoju države poskrbljeno za alternative. Na Vrhniki smo od naših nasprotnikov večkrat slišali, da je vseeno, ali Kemis je ali ga ni, saj zadeve potekajo tudi brez Kemisa.

Po njihovem problema ni. Kemis pa je od poslovnih partnerjev dnevno dobival vprašanja, kdaj bo prevzemal odpadke, saj se jim kopičijo.

Za Slovenijo je ta del ravnanja z odpadki eden od strateških okoljskih izzivov.

marec 2019

in drugih nesrečah, če gre za dela, ki so nujna za zmanjšanje in odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. V kolikor bi Kemis ravnal, kot priporoča EkoVrh, in iskal gradbeno dovoljenje za sanacijo, bi na Vrhniki lahko dobili drugi Zalog.

Pogorišča in objekta nihče ne bi saniral, deževnica bi izpirala nevarne snovi v potok. Sanacija bi čez čas padla na breme države. Kemis ima odgovornega lastnika in odgovorno vodstvo, zato smo se odločili za izvedbo sanacije v celoti.

S tem smo preprečili dodatno onesnaževanje na lokaciji Vrhnika ter razbremenili skladišča naših poslovnih partnerjev, kajti konkurenca ni imela možnosti prevzeti vseh odpadkov, ki so ostali na trgu zaradi izpada Kemisa.

46

I. P.

S kar tremi projekti bo energetsko upravljanje vplivalo na čistejši zrak, na omogočilo manjše vodne

izgube. Beno Fekonja, direktor idrijske komunale, pokrivajo

tudi občino Cerkno, navaja nov projekt Demonstracija celostnega energetskega

upravljanja, plinifikacijo Idrije

in projekt Nedo. S plinifikacijo nadaljujejo in predvidevajo,

da bodo v prihodnjih petih letih zadihali čistejši zrak.

Pri odpadkih so med tistimi redkejšimi občinami, ki

zbirajo tudi odpadna olja, po

peki krofov so občane na to

posebej opozarjali, sicer pa

odložijo le še 2 % vseh zbranih odpadkov. Vse drugo oddajo

za predelavo. Sogovornik

Beno Fekonja upa, da bo nova

zakonodaja končno sistemsko odpravila problem odpadne

marec 2019

Predvideni so prihranki v porabi električne energije od 20 do 30 %. Večje učinke pričakujemo pri zmanjšanju vodnih izgub, saj bomo z vzpostavitvijo posameznih vodnih območij zožili lokacije, kjer so vodne izgube največje.

Lokacije bomo lahko lokalizirali in sistemsko odpravljali puščanja. Že vnaprej se zavedamo, da bomo z odpravo 5 – 10 največjih defektov opravili največja zmanjšanja od sedanjih dobrih 40 % na slabih 30 %. Večje napore bomo morali vložiti, da bomo vodne izgube zmanjšali pod 25 %, kar je naš primarni cilj.

Med komunalnimi podjetji

učinkovito rabo energije in

S projektom Demonstracija celostnega energetskega upravljanja boste v obratovanju vodovodnega sistema znižali predvsem rabo električne energije. Kakšno optimizacijo pričakujete glede na sedanjo energetsko učinkovitost in kako boste zmanjšali vodne izgube?

embalaže.

Kako pa je z nadzorom nad kakovostjo voda?

Kaj svetujete občanom, da si glede na specifičnost kraškega terena zagotovijo zdravstveno ustrezno pitno vodo? Zakaj prihaja večkrat do motenj pri oskrbi s pitno vodo?

Nadzor nad kakovostjo pitne vode smo lani vzpostavili z mikrobiološkim analizatorjem, kjer v realnem času merimo stopnjo prisotnosti bakterij v vodi. Hkrati merimo še koncentracijo klora, stanje pH vrednosti vode, temperaturo … Na podlagi vseh teh informacij lahko pripravimo vodo tako, da minimalno posegamo v njeno sestavo, po drugi strani pa zagotavljamo visokokakovostno pitno vodo. Ker se vodni viri medsebojno prepletajo, v času nalivov in drugih odstopanj uporabljamo vodne vire, ki so najkvalitetnejši, tako da večjih motenj v oskrbi s pitno vodo ni. Če pa nastanejo, o tem nemudoma obvestimo porabnike in jim svetujemo ustrezne ukrepe.

Zakaj ste se odločili za akcijo – prijavite se na e-račun in dobite praktično darilo? Kakšen je interes med občani? Kako sta zbirna centra v Idriji in Cerknem pripravljena na zbiranje odpadnega jedilnega olja, saj tega odpadka precej komunal ne zbira?

Saj veste, da pridobimo prav vsi. Občani imajo manjše stroške plačila položnic, hkrati pa poenostavijo poslovanje, saj pride račun direktno v njihovo spletno banko. Njihova naloga je, da ga pregledajo in dajo v potrditev. Na drugi strani Komunala zmanjša čas priprave položnic, hkrati pa se poveča zanesljivost podatkov, ki jih stranke ob plačilu prepisujejo v spletno banko.

Tako nimamo več težav pri usklajevanju odprtih

foto: Nejc Menard

Z boljšim upravljanjem bodo porabili manj energije in zmanjšali vodne izgube

Beno Fekonja

okolje

138

Med komunalnimi podjetji

postavk in neljubih zapletov, kaj je plačano in kaj ne. Odpadno jedilno olje je nevarni odpadek, ki smo ga doslej že zbirali v naših zbirnih centrih, vendar ne na tako sistematičen način. Od ustreznega ravnanja z odpadnim jedilnim oljem ima največjo korist narava, saj olje tako ne pride v stik s podtalnico, hkrati pa ne zavira procesov v čistilnih napravah, kjer pri čiščenju odpadnih voda potrebujemo kisik.

Med vašimi pomembnejšimi dejavnostmi je plinifikacija območja Idrije. Novembra sta Petrol in idrijska občina odprla distribucijski sistem zemeljskega plina. Predvidevate izgradnjo novih odsekov za priključitev novih uporabnikov na glavni plinovod. Kakšna je pokritost oskrbe s plinom v občini?

Komunala Idrija je partner podjetja Petrol, saj nudi tehnično pisarno za vse potencialne naročnike za priključitev na zemeljski plin. Hkrati pa smo tudi ključni izvajalec izgradnje celotnega plinskega omrežja v občini. Letos bomo nadaljevali z izgradnjo v Kosovelovi ulici in tako omogočili, da se bo na plin lahko priključila večina hiš v mestnem jedru. Pomembno je, da občani razumejo, da je zemeljski plin najcenejši in najčistejši fosilni energent. Predvidevamo, da se bo stanje zraka v Idriji v naslednjih petih letih bistveno izboljšalo. Od Občine Idrija pričakujemo, da bo v najkrajšem možnem času omogočila, da se bodo lahko občani za svoje investicije v plinske kurilne naprave prijavljali tudi na razpis Eko sklada. Tako bo investicija za posamezno

47 Občina Idrija se vključuje v projekt NEDO, kjer naj bi se za javne stavbe v baterije z veliko kapaciteto zbirala tako imenovana »poceni elektrika«, ki se bo trošila v času dražje tarife.

Seveda je nadgradnja zagotovitev lastnih virov električne energije. Zasebne večstanovanjske stavbe v Idriji so danes večinoma energetsko potratne. S sanacijo streh in fasad bi bilo ob primernih vzpodbudah smiselno vzpostaviti tudi sončne elektrarne. Izvajamo projekte kolesarskih poti in kolesarnic, kjer si bo kolesa moč sposoditi. Takšne vzpodbude bodo prav tako zmanjšale uporabo lastnih vozil, več bo alternativnih prevozov.

Okoljski minister je zelo odločno zaoral v sistem ravnanja z odpadno embalažo. Kaj se je spremenilo? Prevzemi potekajo? Kaj menite o predlogu za eno shemo za posamezno frakcijo v državi?

Koliko komunalnih odpadkov odložite in pri katerih frakcijah ste najbolj uspešni pri zbiranju? Težave? Kaj bi morala nova zakonodaja spremeniti v sitemu ravnanja z odpadki?

Na obdelavo v obrat RCERO Ljubljana gre slabih 40 % vseh zbranih odpadkov. Od teh oddanih odpadkov se jih odloži le za okoli 4 %. Tako odložimo na odlagališče samo okoli 2 % vseh zbranih

138

odpadkov. Vse ostalo gre v nadaljnjo predelavo, za energent, kompost in podobno. Pri tem ne zaostajamo za najboljšimi komunalami in smo lahko ponosni na naše občanke in občane, da so pravi ambasadorji okolja. Kot komunala smo pooblaščeni za zbiranje odpadkov. Tako od nove zakonodaje pričakujemo predvsem dvoje: da bodo zbrani odpadki v roku in v celoti prevzeti in bomo za uspešno delo nagrajeni tako komunalni delavci kot občani.

okolje

Osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta nakazuje odgovornost za razogljičenje in za uvajanje OVE tudi v občinah. Kje je v občini največ možnosti za uvajanje zelene energije? Zdaj je priložnost za skupne sončne elektrarne tudi na večstanovanjskih stavbah?

Sedaj že bivšega okoljskega ministra ocenjujem kot človeka akcije, ki je hitro razumel tako probleme kot predlagane rešitve. Pot, ki jo je začel, je prava in upam, da se bo tako nadaljevalo. Ne glede na vse bodo problemi z odpadno embalažo obstajali tako dolgo, dokler se ne bo zadeva rešila s sistemskim zakonom, kjer zbiralci odpadne embalaže ne bodo žrtve nedodelanih rešitev.

Naš ključni cilj mora biti, da zbrano odpadno embalažo pooblaščena družba prevzame redno, dosledno in brez zadržkov. Vprašanje je, če je rešitev možna z več prevzemniki. Verjetno bi družba, pooblaščena za prevzem ene vrste frakcije, težko prelagala odgovornost na druge, če je edina izbrana in odgovorna. Država mora poskrbeti, da se z naših dvorišč najprej pospravijo kupi odpadne embalaže še od lanskega leta.

Menim, da je dobila dovolj sugestij za pripravo zakona, kar naj bi se zgodilo do jeseni. tako bi preprečili kopičenje presežkov zbrane embalaže.

Dejavnost vašega podjetja je zelo raznovrstna.

Kaj pomenijo tržne dejavnosti v vaši realizaciji in ali sedanja raven cen za komunalne storitve omogoča vzdrževanje infrastrukture in naložbe?

Drži, da smo komunala s številnimi raznovrstnimi dejavnostmi. Verjetno po tem parametru sodimo med največje. Čistih storitev za trg za posebne partnerje je za okoli 800 tisoč evrov oziroma dobrih 13 % vseh prihodkov iz poslovanja. Primarno smo orientirani za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb, za katere smo pooblaščeni s strani Občine Idrija in Občine Cerkno. Prav tako za ti občini izvajamo določene posle preko in-house pogodb ali razpisov preko javnih naročil. Je pa upravljanje vseh teh številnih dejavnosti zelo zahtevno, saj si vedno prizadevamo k najvišjim standardom izvajanja.

Promocija

NAJLJUBŠA BARVA JUPOL Classic.

Že 50 let ustvarja, spreminja, navdušuje in navdihuje vaš dom.

Večkratna zmagovalka po izboru potrošnikov že 50 let upravičuje vaše zaupanje kot visoko kakovostna ter uporabniku in okolju prijazna barva.

www.jupol50.si

marec 2019

gospodinjstvo sprejemljiva in verjamem, da se bodo ljudje še pogosteje odločali za zamenjavo kurilne naprave.

48

Kaj konkretno želite doseči s trajnostno urbano strategijo, da bo Kranj leta 2030 mesto priložnosti? Katerim priložnostim dajete prednost in s katerimi ukrepi ne bodo več le priložnosti?

Rešitve za pametna mesta so tesno povezane z razvojem digitalizacije in informacijskih sistemov. Pametno mesto Kranj je eden od pomembnih projektov, s katerim želijo v Mestni občini Kranj spodbujati razvoj Kranja in Gorenjske kot najnaprednejše povezane skupnosti v državi.

Na mnogih področjih so pionirji aplikativnih rešitev za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo v pomoč uporabnikom pri različnih storitvah. Kot pravi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, razvoj občine in njeno stabilnost dojemajo kot pomembno za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini. Ukrepi trajnostnega razvoja se sproti prilagajajo glede na ekonomske zmožnosti in dosežke stroke na posameznem področju. Gre za dinamičen proces. Posebno vlogo bodo ponovno namenili krajevnim skupnostim. Povrnili jim bodo soupravljanje in avtonomijo ter jim odprli pot za načrtovanje razvoja mestne občine.

Dokument je ob svojem nastanku identificiral področja in poti razvoja v moderno regijsko središče. Izvajanje ukrepov sproti prilagajamo ekonomskim zmožnostim in dosežkom stroke na vsakem od področij. Obsežna in vedno aktualna tema je mobilnost. Cilji so znani.

Vzpostavitev sodobnega centra mobilnosti, združena avtobusna in železniška postaja, razširitev glavnih vpadnic v mesto, gradnja štiripasovnice z avtocestnega priključka Kranj vzhod in nov avtocestni priključek Kranj sever, nove kolesarske poti tako v mestu kot do drugih krajevnih skupnosti, optimizacija javnega prevoznega omrežja. Med drugim želimo postati evropski poligon za preizkušanje tehnologije mobilnosti prihodnosti.

Kakovost bivanja?

Na eni strani je to stanovanjska politika, kjer želimo vzpostaviti stanovanjski sklad, pridobiti v lastništvo prazne hiše in stanovanja v širšem centru ter jih preurediti za najem ali odkup. Na drugi strani pa je podpora gradnji neprofitnih stanovanj v sodelovanju z investitorji. Hkrati je mestna občina pomembno stabilno okolje za razvoj gospodarskih dejavnosti. Doseči želimo nove zaposlitve na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, oblikovati podporne pakete za mlada podjetja in spodbude za ustanavljanje podjetij, razviti funkcije pametnega mesta in digitalizacijo ter vzpostaviti novo obrtno-poslovno cono. Načrtov je še več. Med drugim kandidatura za evropsko prestolnico kulture 2025, med investicijami modularna koncertno-kongresna dvorana za 500 ljudi na mestu stare tovarne Sava v centru. Ustvarili bomo sinergijo med športom, turizmom, lokalnim gospodarstvom in celotno občino.

Kakšen položaj imajo pri tem krajevne skupnosti?

Vsem 26 krajevnim skupnosti bomo povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo. Obravnavali jih bomo kot enakovredne partnerje pri načrtovanju razvoja mestne občine. V osmih letih bomo za krajevne skupnosti namenili 10 milijonov evrov participatornega proračuna za projekte na podlagi njihovih dolgoročnih planov.

Kakšne spodbude dajete mladim za njihovo inovativnost pri trajnostni rasti mesta?

Matjaž Rakovec

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Kranj želi postati evropski poligon za preizkušanje sodobnih tehnologij mobilnosti

Okoljski menedžment v občini

marec 2019

okolje

138

Okoljski menedžment v občini

Vsem 26 krajevnim skupnosti bomo povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo.

Podpiramo realizacijo podjetniških zamisli mladih. Vzpostavljen je program Kovačnice, sodelovne (coworking) skupnost, ki deluje že četrto leto. V treh letih so organizatorji pripravili več kot 170 različnih informativnih in izobraževalnih dogodkov ter delavnic, gostili več kot 2.300 obiskovalcev in za krajše ali daljše obdobje dali dom več kot 40 podjetnikom. Prav tako podpiramo kreativne dogodke in delavnice, ki jih pripravljajo srednje šole in OpenLab, pa tudi priložnosti, ko gre za udeležbo učencev in dijakov na mednarodnih inovativnih dogodkih.

Kranj se je z Energetskim načrtom za trajnostno energijo (SEAP) zavezal, da bo do leta 2020 za 21 % zmanjšal izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2006, dosegel 20 % večjo energetsko učinkovitost in 20 % energetske oskrbe zagotavljal iz obnovljivih virov energije. Leto 2020 je skoraj pred vrati. Kako vam uspeva doseganje zastavljenih ciljev? Kakšne ukrepe ste izvedli?

Izpostavim naj celovite in delne energetske sanacije v osnovnih šolah, vrtcih, Prešernovem gledališču, pokritem olimpijskem bazenu in

49 Vzpostavili ste tudi tehnološki park Razvojni center IKT. Kranj želi postati referenčno mesto za uvajanje inovativnih rešitev v podporo pametnega upravljanja mest. Kakšen je vaš program pametnega upravljanja mesta?

Odprt imamo projekt Pametno mesto Kranj.

Ptekajo procesi za vzpostavitev komunikacijskega vozlišča skupnosti. Gre za napreden informacijski sistem, ki bo predstavljal sodobno povezavo in komunikacijo med občani, obiskovalci, javnimi in zasebnimi organizacijami povezane

K celovitejši porabi lokalno pridelanih in predelanih živil bi doprinesla povezanost javnih zavodov pri nabavi.

vzpostaviti in ažurirati evidence, povezane z nepremičninami. To bo informacijska podpora za potrebe vodenja in vzdrževanja interne evidence nepremičnin, upravljanja in gospodarjenja z nepremičninami v lasti ali upravljanju občine, urejanja prometa in gospodarskih javnih služb ter drugega. Projekti Pametnega mesta tudi na področjih trajnostne mobilnosti, npr. digitalizacija sistema KRsKOLESOM, kolesarskih poti … in na področju energetske učinkovitosti stavb, javne razsvetljave, vodenja projektov, zapor cest idr. Prav pri uvajanju enotne aplikacije/kartice smo skupaj z Novim mestom in Novo Gorico zagotovo pionirji aplikativnih rešitev, prav tako smo prvi zagrizli v vzpostavitev informacijskega sistema za področje nepremičnin.

138

skupnosti. Omogočil bo enostaven, učinkovit in varen dostop do različnih vsebin. V okolju, kjer digitalizacija prinaša veliko digitalnih vsebin, bo táko vozlišče ključni gradnik, ki bo zagotovil dostopnost in uporabnost za vse segmente uporabnikov. Rešitve bodo pripravljene za spodbujanje razvoja Kranja in Gorenjske kot najnaprednejše povezane skupnosti v državi.

okolje

drugih javnih zavodih. V sklopu energetskih sanacij smo prenavljali ovoje objektov, izolirali strehe in podstrehe, zamenjali stavbno pohištvo, svetila in sanirali kotlovnice, pri čemer je šlo za namestitev kotlov na lesno biomaso.

Ob prenovah, ki se trenutno izvajajo, bomo v več objektih namestili toplotne črpalke, ki izkoriščajo energijo vode podtalnice. Na nekatere objekte smo namestili fotovoltaične elektrarne in sisteme soproizvodnje električne energije in toplote. Na področju trajnostne mobilnosti smo uvedli sistem izposoje koles, zamenjali več avtobusov mestnega potniškega prometa in obiskovalcem mesta omogočili vožnjo z električnim mini avtobusom. Na področju mobilnosti bomo širili število e-polnilnic. Cilje bomo dosegli.

Zadajamo pa si že nove do leta 2030 in 2050.

Kakšen položaj ima ekološko kmetijstvo?

Kaj to pomeni v praksi?

Trenutno potekajo operativne aktivnosti za uvedbo enotne aplikacije oziroma kartice, ki bo povezala vse oblike javnega in komercialnega prevoza, to je avtobus, vlak, taksi, parkirnih režimov in kolesarskih omrežij z enotno mobilno aplikacijo/kartico. V ta okvir sodi tudi tehnološka in komunikacijska podpora nepremičninski platformi. Namen projekta je

V okviru javnega razpisa je pri ukrepih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo in z dopolnilnimi dejavnostmi višina pomoči pri ekoloških kmetijah višja, in sicer do 70 odstotkov upravičenih stroškov za ekološke kmetije z območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost glede na razpoložljiva sredstva. Do 60 odstotkov upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost glede na razpoložljiva sredstva. Do 50 odstotkov upravičenih stroškov za ekološke kmetije z nižinskega Promocija

Naših 20 dobrih let.

Naj je cesta še tako razgibana in nepredvidljiva, potovanje po njej je vedno prava dogodivščina, če ga delimo s tistimi, ki jim zaupamo.

S tistimi, ki jih vodi ista vizija in ki potujejo z istim zagonom in energijo.

S tem ovire postanejo dobrodošli izzivi na poti.

Ponosni smo na 20 čudovitih let pod okriljem korporacije Goodyear.

Vsako leto smo pisali svojo izjemno zgodbo, utirali svojo pot.

V jubilejnem letu smo jih simbolično prikazali v projektu 20 let – 20 poti.

Skupaj z našim jubilejnim videom jih odkrijte na www.goodyear20poti.si in poiščite navdih za svoje naslednje nepozabno doživetje.

Hvala vam za izjemno potovanje.

Bilo je odličnih prvih 20 let.

www.goodyear20poti.si www.goodyear-slovenija.si

marec 2019

Projekt 20 let – 20 poti je nastal v sodelovanju z:

50 138

okolje

Kratko, zanimivo Dobre prakse industrijske simbioze predvsem na tujem Kaj lahko za prehod regij v krožno gospodarstvo pomeni industrijska simbioza? To je bila tema konference »Spodbujanje industrijske simbioze za prehod regij v krožno gospodarstvo«, ki jo je v okviru projekta Symbi pripravila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Na konferenci so domači in tuji govorci razpravljali o sinergijah med uvajanjem industrijske simbioze in učinkovitim prostorskim načrtovanjem, o ocenjevanju tržnega potenciala industrijske simbioze in o možnostih za izvajanje raziskovalnih projektov s tega področja. Izmenjava izkušenj naj bi pomagala pri izvajanju evropske kohezijske politike aktualnega programskega obdobja pri pripravah za obdobje 2021–2027.

V tujini je več primerov dobre prakse industrijske simbioze. Na Danskem so začeli koncept uvajati med prvimi na svetu. Lisbeth Randers iz Kalundborg Symbiosis je na konferenci predstavila izkušnje in rezultate industrijske simbioze v regiji Kalundborg, kjer so jo začeli v obliki javnega zasebnega partnerstva uvajati že v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja.

Trenutno v partnerstvu sodeluje šest podjetij in tri javne institucije. Eden od rezultatov sodelovanj so tudi nižje emisije CO₂ (letno prihranijo 635.000 ton). Ključ za uspešno sodelovanje je medsebojno zaupanje.

Sanna Tyni, z Univerze za uporabne znanosti v regiji Lapland, je spregovorila o primeru industrijske simbioze v finski regiji Kemi-Tornio, ki so jo začeli uvajati v zapuščeni industrijski coni. Ignacio Calleja iz Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo – Raw materials je predstavil možnosti podpornih mehanizmov za spodbujanje inovativnih projektov na področju krožnega gospodarstva. Izobraževanje je ključnega pomena.

marec 2019

V Ljubljani bo aprila Svetovni gradbeni forum Svetovni gradbeni forum (WCF2019) z naslovom »Odpornost stavb in infrastrukture« bo v Ljubljani od ponedeljka, 8. aprila, do četrtka, 11. aprila 2019, v Cankarjevem domu. Soorganizatorji so Inženirska zbornica Slovenije (IZS), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (ULFGG) in Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO). Gradbenega foruma se bodo udeležili projektanti, izvajalci, proizvajalci, investitorji, upravniki, raziskovalci, profesorji in študenti, politiki ter zastopniki javne uprave. To bo po letu 2012 že drugi takšen dogodek, ki ga gosti Slovenija. Takrat se je Svetovnega inženirskega foruma udeležilo več kot 500 inženirjev, politikov in raziskovalcev iz 60 držav.

območja glede na razpoložljiva sredstva in do 30 odstotkov upravičenih stroškov za ostala območja glede na razpoložljiva sredstva. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 100 EUR, najvišji pa 3.000 EUR, ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

Koliko so javni zavodi, kot so npr. šole in vrtci, vključeni v dobavno verigo lokalno pridelane hrane? Šole imajo v okviru javnega razpisa možnost, da lahko 20 odstotkov pridobijo od lokalnih proizvajalcev. To uporabljajo vse šole. Podobno je pri javnem zavodu Kranjski vrtci, ki prav tako izkoristi možnost nabave petine potrebne količine živil pri lokalnih dobaviteljih. Pred postopkom izvedbe javnega naročila opravijo raziskavo trga ter na podlagi prehranskih smernic in prehranske vizije zavoda pripravijo nabor potrebnih živil oziroma artiklov in količine za predvideno pogodbeno obdobje. Opažajo, da lokalni dobavitelji, kmetje in predelovalci, niso ustrezno povezani in ne poznajo dobro možnosti prodaje blaga javnim zavodom. Menijo, da bi k celovitejši porabi vseh lokalno pridelanih in predelanih živil v posameznem okolju oziroma regiji doprinesla tudi povezanost javnih zavodov, ki bi skupaj natančno raziskali lokalno okolje in njegovo ponudbo.

V občini se nahaja več degradiranih industrijskih območij, ki jih želite revitalizirati. Za kakšna degradirana območja gre in kako jih boste revitalizirali?

Eno skupino degradiranih območij predstavljajo degradirana industrijska območja, drugo je zgodovinsko območje starega mestnega jedra.

Tretja skupina so urbana degradirana območja, npr. večstanovanjska soseska Planina. V vsakem od njih potekajo različne aktivnosti za prenovo oziroma revitalizacijo. Uspešnost je najbolj odvisna od interesa lastnikov zemljišč in stavb na teh območjih. Pogosto pri prenovi pride do težav zaradi razdrobljene lastniške strukture, slabe komunalne infrastrukture, morebitnega varovanja kulturne dediščine in nasprotujočih si interesov. Trenutno izvajamo EU projekt LUMAT, v okviru katerega je bil za funkcionalno urbano območje Mestne občine Kranj izdelan akcijski načrt za razvoj industrijskih degradiranih območij.

Nedavno ste z izvajalcem Riko podpisali skoraj 10 milijonov vreden projekt Gorki, gre za 2. fazo izgradnje kanalizacijskega omrežja v naseljih Britof, Orehovlje in Predoslje. Kaj projekt vključuje in kako bo s tem urejeno kanalizacijsko omrežje na območju mestne občine Kranj?

Projekt je prvi del druge faze projekta Gorki - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja. Z njim bosta naselji Predoslje in Britof z več kot 2000 prebivalci dobili sodobno kanalizacijo, meteorne vode, razsvetljavo in vodovod. Investicija v komunalno infrastrukturo

na območju Britof-Predoslje obsega 12,7 kilometrov fekalne kanalizacije, vključno s petimi črpališči, obnovo vodovodnega omrežja v dolžini 10,7 kilometra, 8,6 kilometra meteorne kanalizacije in javno razsvetljavo. Za 9,8 milijonov evrov vredno investicijo bosta Kohezijski sklad EU in RS prispevala 4,6 milijona evrov, 5,4 milijona evrov pa bo zagotovila občina, ki se z bankami dogovarja za ugoden dolgoročni kredit. Za krajane to pomeni čisto okolje in nič več problemov s praznjenjem greznic in z meteornimi vodami. Celotna naložba v Predosljah, Britofu in Mlaki je ocenjena na 16,5 milijona evrov, od tega bo 5,6 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad EU.

Mestna občina je pomembno stabilno okolje za razvoj gospodarskih dejavnosti.

V preteklem letu ste skupaj z uspešnim kranjskim podjetjem Goodyear Dunlop Sava Tires in Zavodom za turizem in kulturo Kranj izvedli turistični projekt »20 poti«, s katerim je podjetje obeležilo dvajset let delovanja v Sloveniji.

Kako lahko gospodarstvo in občina uspešno sodelujeta pri razvoju turističnih in trajnostnih produktov mesta in njegove okolice?

Priložnosti vidimo v boljšem izkoriščanju številnih vzpetin, gozdnih in vodnih površin, kot so npr. Šmarjetna gora, Jošt, Jamnik, Udin boršt, Trbojsko jezero, Bobovška jezera ter kanjona Save in Kokre. Ustvarili bomo prostore, namenjene preživljanju prostega časa za vse generacije. V kanjonu Save in Kokre bomo uredili mesto za uživanje ob vodi, rekreacijo ter različne prostočasne dejavnosti v naravi. V kanjonu Save bomo uredili plažo, sprehajalne poti skozi drevored, pomol za čolne in rekreativno plovnost vse do Mavčič. Kanjon Kokre je biser, ki se nahaja skoraj povsem sredi mesta in danes zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in posedanja konglomerata potrebuje resno sanacijo. Posebej privlačna za občane in druge obiskovalce bo Kranjska mestna plaža v kanjonu Kokre, blizu mesta, kjer je pred 100 leti že obstajalo mestno kopališče. V bližini Kranja so tudi druge manj poznane zanimivosti. Med njimi so zgodbe o mamutu na območju Čukove jame, človeški ribici, ki bi jo lahko v sodelovanju z Jamskim laboratorijem Tular smiselno uvrstili v Kranjske rove, skritem rovu v Šmajdovem gradu ter številnih zgodovinskih kranjskih osebnostih. Kot turistično in kongresno destinacijo bomo izkoristili tudi kompleks Brdo, kar bo še posebej aktualno ob predsedovanju Slovenije Svetu EU leta 2021.

To bo odlična priložnost tudi za dograditev prepotrebne državne prometne infrastrukture.

okolje

138

51

Promocija

14. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED 21.â&#x20AC;&#x201C;23. maj 2019, Thermana LaĹĄko

marec 2019

www.cigre-cired.si

52

Sejejo, žanjejo in prodajajo, zato lahko sanjajo o pravi učilnici na prostem foto: arhiv podjetja

Natalija Vahčič

OŠ Artiče in najboljša trajnostna ideja

okolje

138

OŠ Artiče in najboljša trajnostna ideja

Natečaj Hoferja in Medexa

Ohrani čebelo in smreko me je kot mentorico navdušil, saj

so iskali trajnostno idejo in ponudili denarno nagrado.

Začutila sem priložnost, da

s svojimi učenci pridobimo

sredstva, s katerimi bi lahko

potem širili našo miselnost Kar seješ, to žanješ med prebivalce

našega kraja in družine naših otrok. Kako sem navdušila

otroke? Preprosto, sama s

sabo. Za tisto, kar gori učitelj, gorijo tudi njegovi učenci. Ko sem učencem povedala, da je

naša ideja dobra, da zmoremo

z njo okužiti še ostale in

zmagati, da nam bo prinesla

nova spoznanja: izobraževanje, udejanjanje našo vizijo v lokalni

skupnosti … smo se z veseljem

marec 2019

lotili dela.

P

rvi korak je bila izdelava Zdrave eko smreke. Za naš "prehlajeni" planet Zemlja moramo Zemljani nemudoma poskrbeti na več področjih: slediti pozitivnim mislim v naših glavah, jih usmeriti v prijateljstvo, ljubezen, gibanje, zdravo prehrano. Čista narava = ključ do zdravja ljudi in pomembnih opraševalk naše hrane - čebel. Ko smo izdelali eko smreko, smo pripravili predlog trajnostnega projekta, s katerim smo prepričali žirijo. Na šolskem vrtu OŠ Artiče sledimo viziji Od semena do semena, kar pomeni, da sejemo, spremljamo razvoj rastlin, pridobivamo semena in presežke širimo med ljudi. Na našem šolskem vrtu imajo učenci pristen stik z Zemljo - zemljo in se tako prizemljijo z naravo v vseh možnih pogledih: sejemo, plejemo, iščemo živali v zemlji in v vrtu, pobiramo semena, se učimo ob delu, se družimo in sproščamo v naravi.

U

smerjeni smo v samooskrbo in ozaveščanje pomena lastnega vrta za zdravje vsake družine. Naš cilj je pridobivanje lastnih ekoloških semen in da med ljudi širimo pomen ekološkega semena, avtohtonih sort semen in žive hrane ter hrane brez ogljičnega odtisa. Z motom Ko veš, kaj ješ. Širili smo tudi pomen medovitih rastlin za ohranjanje pestrosti žuželk ob vrtu. Sedaj želimo stopiti korak naprej.

Semena smo začeli pakirati in jih želimo širiti

Delo na šolskem vrtu, Foto: Vahčič med ljudi z motom: KO VEŠ, KAJ JEŠ!

S

temi in drugimi idejami smo zmagali.

Prejeli smo denarno nagrado, ogledali si bomo Medex in Hoferjev čebelnjak. Denarno nagrado 1000 EUR bomo porabili za izobraževanje in za ogled učnega poligona za samooskrbo Dole pri Slovenski Bistrici, za delavnice znotraj poligona, za izdelavo novih semenskih vrečk za brezplačno razdeljevanje semen, za nakup pripomočkov za vrtnarska opravila in izdelavo lastne štampiljke z našim motom: Kar seješ, to žanješ.

M

noge šole se zadnja leta temeljito ukvarjamo s prehransko politiko, z ozaveščanjem mladih o kakovostni prehrani, ker smo z različnimi analizami ugotovili, da je negibanja, prenajedanja z nezdravimi izdelki, ponujanja mrtve hrane… dovolj in da naši otroci zbolevajo za boleznimi, ki so posledica nezdravega načina življenja. V Sloveniji so se tako pojavila različna gibanja, ki uzaveščajo strokovne delavce, učence in njihove družine o zdravi prehrani, kroničnih boleznih kot posledici nezdravega življenja, o zdravem življenjskem slogu, s poudarkom na samooskrbi, lokalni pridelavi…

O

Š Artiče se ponaša z dolgoletno tradicijo lokalnega, domačega in našega. Že pred štiridesetimi leti smo imeli za šolo ogromne

53 N

a šolskem vrtu učenci OŠ Artiče, učitelji in starši skupaj z lokalno skupnostjo in vrtcem ob šoli opazujemo dihanje narave, razvoj

138

rastlin od semena do semena, srečujemo živali, ki najdejo zatočišče v vrtu, in ob različnih priložnostih kulinarično ustvarjamo.

okolje

vrtove, vsak razred svojega. Zaradi izgradnje telovadnice, ki je zrasla na mestu vrtov in delo na vrtu zamenjala z možnostjo gibanja v vsakem letnem času, smo vrtnarjenje opustili. Svoje proizvodno delo in stik z naravo smo pospešeno vlagali v šolski sadovnjak, ki nas je bogato hranil dve desetletji. Pred petimi leti pa je v sklopu vzpodbud s strani Ekošole ponovno vzklila ideja o vrtičku. Mesto zanj se je našlo ob sadovnjaku. Oblikovali smo zeliščno gredico. Učenci so ponovno dobili možnost neposrednega stika z zemljo. Začeli smo v oddelku podaljšanega bivanja. Danes, v sedmih letih, je vrtiček postal mini učilnica na prostem. Namenjena je vsem učencem na šoli. V šolskem letu 2015/2016 smo talno mini gredico nadgradili s pomočjo društva Regrat s tremi visokimi gredami vzporedno ob njej, v katerih smo ustvarili nov ekosistem v malem.

Poleg smo postavili še kompostnik in hotel za žuželke. Ustvarili smo še dodatne možnosti za širjenje zdravega duha v zdravem telesu – Živim zdravo. Sočasno s tem se je oblikovala skupina oziroma krožek Šolski vrt, ki s pomočjo članov, mentorice, učencev, društva Regrat in drugih ozavešča ostale učence s svojim delom, izobraževanjem in znanjem o pomenu zdravega prehranjevanja in odgovornega ravnanja s hrano. Vsi člani se posredno ali neposredno vključujejo v akcije, ki so uživajmo v zdravju, obiski eko kmetij, kuhanje ob šolskem vrtu, sodelovanje na novoletnem sejmu in sejmu Altermed, sodelovanje v projektu EatThink in drugih. Mnogi člani so sočasno tudi člani planinskega krožka, kjer z mentorico in s sodelovanjem staršev še dodatno krepijo in sledijo smislu zdravega življenjskega sloga.

P

rimarni cilj šolskega eko vrta, iz katerega izhaja rdeča nit in zasnova ideje Živim zdravo, sledi želji, da bi poleg jabolk, ki jih že dve desetletji pridelujemo, pridelovali še ekološko zelenjavo in zelišča za potrebe pouka in spremljali razvoj rastlin od semena do semena.

Primarni cilj šolskega eko vrta, iz katerega izhaja rdeča nit in zasnova ideje Živim zdravo, sledi želji, da bi poleg jabolk, ki jih že dve desetletji pridelujemo, pridelovali še ekološko zelenjavo in zelišča.

Natalija Vahčič

O

kolje, v katerem se naša šola nahaja, nudi idealne pogoje za pouk v naravi in ustvarjanje z njo. Ponujajo se nam nove možnosti in priložnosti. Ob prenovi šole, ki se bo začela v prihodnjih letih, načrtujemo novo pridobitev – učilnico na prostem kot zunanjo kuhinjo, s klopmi in mizami, tablami, vodo in umivalnikom, elektriko, vremensko hišico… Lokacija bo ob šolskem vrtu, sadovnjaku in kozolcu.

Namenjena bo dosedanjim dejavnostim in širšemu pouku naravoslovnih, umetnostnih in družboslovnih predmetov. Pri načrtovanju bomo sodelovali vsi strokovni delavci in učenci, kjer bomo izrazili svoje potrebe po obliki, vsebinski zasnovi in lokaciji učilnice. Postavitev učilnice na prostem bi bila ne le izobraževalna pridobitev, temveč bi šolo še bolj povezalo s starši in okoljem.

I

n ne smem pozabiti podjetniških ciljev.

Podjetništvo predstavlja osmišljanje naših ciljev, produktov, ki so plod našega ustvarjalnega uspeha na šolskem vrtu. Učenci so, kadar imajo pred sabo jasen cilj, veliko bolj motivirani za delo, saj v njem vidijo smisel. Poleg tega se pri trženju in direktni prodaji učijo odgovornega ravnanja z denarjem, se učijo preračunavanja, denarne menjave, postavljanja cen produktom in vrednotenja izdelkov glede na povpraševanje in aktualnost. Učijo se, kako iz nič ustvariti nekaj, kar bo imelo na trgu veljavo, kar bo koristno za zdravje širšega uporabnika.

Podjetniške cilje smo do sedaj uresničevali na šolskem sejmu in Altermedu, v prihodnosti pa se bomo udeležili še sejmov šol na medobčinski ravni. S tem bomo sočasno promovirali šolo in zdrav način prehranjevanja.

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

marec 2019

Promocija

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

54

Na ljubljanskem letališču, kjer postopoma raste letališko mesto, je vsako leto več potnikov. Z naložbami v infrastrukturo in v razširitev potniškega terminala, ki bo končan poleti 2021, predvsem pa s sinergijami, ki jih daje skupina Fraport, se prepoznavnost Brnika na letalskem svetovnem zemljevidu pozna. Biti del Fraportove skupine nam daje pogajalsko moč, pravi Zmago Skobir, poslovodni direktor družbe Aerodrom Ljubljana.

Dodana vrednost ugledu in razvoju letališča je Fraportova letalska akademija. Nedavno so odprli nov Center za usposabljanje, kjer se kot prvi usposabljajo letališki gasilci z vseh koncev sveta. Zmago Skobir opozarja še na eno veliko prednost celotnega območja Brnika – za naložbe so na razpolago zazidljiva zemljišča. Globalni logisti odpirajo velike komplekse, zato so upravičene pobude, da bi v državne prostorske načrte vrnili železniško povezavo letališča z Ljubljano.

Če bo tudi letos rast števila potnikov takšna kot lani, boste prej našteli dva milijona potnikov, kot ste načrtovali. Kako kaže?

Po dveh letih skokovite rasti, se bo, vsaj tako pričakujemo, letos nekoliko umirila.

Načrtujemo je okoli 5 % pri številu potnikov.

Lansko leto smo našteli nekaj čez 1,8 mio potnikov. Po zdajšnji projekciji bi dva milijona lahko ujeli v dveh do treh letih, kar je približno tako, kot predvideva strategija. Po znatnem padcu prometa pred nekaj leti nam mnogi niso verjeli, da se bomo do leta 2020 res približali dvema milijonoma. Obdobja znatnega upadanja in skokovite rasti prometa so za letalstvo nekaj povsem običajnega. Umetnost je premostiti obdobja, ko so zmogljivosti nezasedene, načrtovati pa je treba na daljši rok.

Pri nas velja, da se že od ustanovitve pred 55. leti promet v povprečju povečuje za od 6 do 7 odstotkov na leto. Še vedno je najmočnejši Adria Airways.

Kakšne so možnosti, da bi se delež tujih prevoznikov hitreje povečal? Kaj bi lahko bolj pritegnilo tuje letalske družbe in kakšni so načrti Fraporta glede ponudbe letov z ljubljanskega letališča, ki naj ne bi bilo samo majhno in simpatično, pač pa tudi osrednja

Zmago Skobir

Jože Volfand

foto: Peter Irman

Potnikov vsako leto več, a Brnik je že tudi osrednje logistično središče Slovenije

Ljubljansko letališče

marec 2019

logistika

138

Ljubljansko letališče

regionalna postaja vsaj za določene smeri? Čeprav je v minulih letih tudi Adria Airways povečevala promet, so ga tuji prevozniki še hitreje. Zato se je delež potnikov domačega prevoznika v primerjavi z drugimi zmanjševal in danes obsega le še dobro polovico vseh potnikov. Za letališča, ki imajo stabilnega domačega prevoznika, to predstavlja »zdravo« razmerje. Pri vprašanju, kaj lahko stori letališče, da bi povečalo ponudbo tujih prevoznikov, se je bolje vprašati, kaj bo naredila Slovenija, da bo pritegnila več turistov. Ni namreč letališče tisto, zaradi katerega prihajajo potniki na destinacijo, ampak turistična ponudba, prepoznavnost in promocija oziroma povpraševanje po destinaciji, ki očitno še ni zadostno, da bi prevozniki v večji meri odločati za letenje k nam.

A tudi letališče vlaga. Po prestavitvi državne ceste se začenja razširitev potniškega terminala, ki čuti predvsem sezonsko obremenitev.

Kako bo naložba spremenila letališče, kakšne bodo novosti in stroški? Ali razširitev terminala napoveduje vlaganja v razvoj letališkega mesta, tudi s hotelom in razvojem komercialne infrastrukture letališča?

55 Drugače kot s potniki je z rastjo prevozov tovora. Rast je pod načrti, ki ste si jih zadali, saj želi biti Letališče Jožeta Pučnika glavno letališče v regiji za zračni prevoz tovora.

Gospodarska rast ni imela vpliva na prevoz tovora? Koliko bodo na razvoj tovornega prometa na letališču vplivale naložbe v logistične komplekse na Brniku. Direktor Khuene Nagel meni, da so precejšnje možnosti za sodelovanje. Kako se povezujete z logisti na območju Brnika?

Tudi količina oskrbljenega tovora je v zadnjih letih rasla. Infrastrukturne zmogljivosti so zapolnjene in glede nadaljnjega razvoja infrastrukture za tovorni promet obstajajo različni scenariji. Ko bo stekla gradnja potniškega terminala, se bomo posvetili še tovornemu, podrobno analizirali in sprejeli odločitev glede investicije. Veliki logistični kompleksi, ki se selijo na Brnik, bodo do določene mere pozitivno vplivali tudi na letalski tovorni promet.

Z novim lastnikom je na letališču odprla vrata Fraportova letalska akademija?

To je konkurenčna prednost, ki veča prepoznavnost slovenskega letališča v svetu. V okviru Fraporta Slovenija je bila Fraportova letalska akademija ustanovljena leta 2016.

Akademija skupaj s svojimi partnerji ponuja širok nabor usposabljanj s področja letalstva, kriznega upravljanja ter zaščite in reševanja.

Fraportova letalska akademija poleg letalstva, tovora in komercialnih dejavnosti predstavlja tudi enega od štirih strateških stebrov Fraporta Slovenija. Odprli smo nov center za uposabljanje, kjer se bodo v prvi fazi kalili predvsem letališki gasilci iz Fraportove skupine in s celega sveta. Zanimanje za programe je veliko in to bo eden najsodobnejših centrov te vrste v svetovnem merilu.

Katere konkretne prednosti se še kažejo po integraciji v skupino Fraport? Postajate zaradi tega konkurenčnejši od sosednih regionalnih letališč?

Fraport je močna globalna znamka in to, da jo v imenu nosimo tudi mi, je pri ugledu in prepoznavnosti nedvomno dodana vrednost.

Fraport je specialist upravljanja letališč.

Njihovi procesi, ki jih uvajamo tudi pri nas, so prednost. Prav tako dostop do znanja in izmenjave izkušenj. Pomembne sinergije se dogajajo tudi na nabavnem področju. Biti del Fraportove skupine nam daje pogajalsko moč.

Kakšno je zanimanje potnikov za nizkocenovne prevoznike in koliko je njihova cenovna konkurenčna prednost vplivala na znižanje cen letalskih prevozov? Kako si lahko potnik zagotovi najugodnejšo oceno?

Letališča in letalski promet so pogosto pod okoljskim drobnogledom. Po Katovicah še posebej. Z energetsko-podnebnim načrtom Slovenija sprejema ukrepe za zmanjšanje emisij. Kaj morate doseči, da pridobite certifikat za znižanje ogljičnega odtisa letališča?

Združenje evropskih letališč izdaja certifikat Airport Carbon Accredition na podlagi zahtevnega standarda?

Nizkocenovni prevozniki so nedvomno znižali cene in povečali dostopnost letalskih prevozov širšim množicam. Zanimanje vsekakor je in danes z nizkocenovnimi leti ne potujejo le potniki s tanjšimi denarnicami. Na ceno vozovnice vpliva več dejavnikov. Največ možnosti, da boste potovali poceni, je, če let rezervirate dovolj zgodaj in če ne potujete s prtljago. Veliko ljudi to zanemari. Pozabijo na dodatne stroške, kot so prevozi do letališč in doplačila za prtljago. Stroškovna učinkovitost in s tem dostopnost je možna do neke mere, ni pa možna v nedogled. Poglejte paradoks.

Zahteve po vedno nižjih cenah, na drugi pa

Osnovni pogoj za pridobitev certifikata ogljičnega odtisa letališča prostovoljne programske sheme Airport Carbon Accreditation (ACA) je izračun lastnega ogljičnega odtisa.

Takrat letališče pridobi certifikat za t.i. prvo stopnjo (Level 1). Na naslednji, drugi stopnji je potrebno doseči znižanje ogljičnega odtisa na podlagi triletnega povprečja absolutnega ali relativnega kazalnika, medtem ko tretja stopnja vključuje še izračun emisij t.i. 3.

Obsega (Scope 3), emisij iz naslova službenih poti, prevozov na delo, emisij letalskih operacij na ploščadi. Najvišja stopnja je Stopnja 3+, kar pomeni da se upravljavec letališča

138

odloči da količine CO₂, ki jih povzroči in so pod njegovim nadzorom (emisije 1., 2. in del 3. Obsega),''izniči'' oziroma uporabi finančni instrument ogljične izravnave (t.i. Carbon offsetting). Namen ogljične izravnave je denarno vrednotenje in zmanjševanje toplogrednega vpliva z odkupom emisij toplogrednih plinov.

Ljubljanjsko letališče se je vključilo v shemo ACA leta 2013 na prvi stopnji, od leta 2015 pa se lahko pohvali s certifikatom na drugi stopnji. Strateški cilj do leta 2025 je pridobitev certifikata za stopnjo 3+.

logistika

pravice potnikov in zahteve po nadomestilih, odškodninah. Verjetno bo vedno določen del potnikov, ki jim je pomembna samo cena, večini pa tudi čas, udobje, enostavnost poti in varnost, če gre kaj narobe. Na primer, če je let odpovedan, se zgubi prtljaga in podobno.

Slovenija postaja na svetovnem turističnem zemljevidu zelena destinacija. Na več lestvicah se uvršča na najvišje mesto in med najbolj zaželene cilje potovanj. Vendar prav turistični delavci letališče še vedno ocenjujejo kot nerazvito prometno vozlišče zaradi zelo slabih povezav z nekaterimi deli sveta.

Kako sodelujete, kaj načrtujete?

Nekaj sem o tem že povedal. Treba je razumeti, da se prevozniki ne odločajo za letenje zaradi bleščeče infrastrukture, temveč glede na tržni potencial in poslovno tveganje. Sicer pa z Ministrstvom za gospodarstvo in STO dobro sodelujemo. Skupaj načrtujemo nekatere aktivnosti glede ciljnih trgov in spodbud, ki bi lahko prepričale nove prevoznike za letenje v Slovenijo. Še vedno vabite vlagatelje, naj v neposredni bližini letališča izkoristijo velike površine zazidljive zemlje?

V Sloveniji močno primanjkuje večjih zemljišč za proizvodne in logistične projekte, ki bi bili ustrezno prostorsko in komunalno urejeni.

Na Brniku vse to imamo. Dodana vrednost je dobra cestna povezava, pa seveda neposredna bližina letališča. Ideja o letališkem mestu je stara že več desetletij. V preteklosti smo odkupovali zemljišča zraven letališča za poslovno-logistične cone. V zadnjem času doživljajo pravi razcvet. Pospešek ji je dalo odprtje dolga leta načrtovane obvozne ceste okoli letališkega območja. Trudimo se, da bi čim prej zapolnili parcele, ki so še proste.

Kaj je vplivalo, da se je železniška povezava letališča z Ljubljano izgubila iz razvojnih načrtov prometne infrastrukture v državi? Brnik je že osrednje logistično središče in vozlišče v državi in to je novo dejstvo, ki bi ga najbrž morali upoštevati snovalci razvoja Slovenije.

Kaj pravite?

To, da so železnico umaknili iz strateških razvojnih načrtov, je bilo nespametno.

Investicijska dejavnost v okolici letališča bi bila namreč še bolj živahna, če bi bila v prostorske akte do letališča ustrezno umeščena železniška povezava. Obstajajo pobude, da se ta napaka popravi in upam, da bodo realizirane.

marec 2019

Promet pri nas je zgoščen v konicah in v poletni sezoni. Nov terminal bo razbremenil ozka grla, ki jih predstavljajo prijava na let, varnostna kontrola, sortirnica in prevzem prtljage. Razširjeni terminal bo predvidoma dan v uporabo poleti leta 2021. Dodanih mu bo 10.000 m², vključno z novo odhodno halo s skupaj 22 prijavnimi okenci, 5 linijami za varnostne preglede, 3 trakovi za prevzem prtljage, novo sortirnico prtljage, veliko brezcarinsko trgovino in novim poslovnim salonom ter tudi s prenovljeno gostinsko ponudbo in promocijskimi površinami. Zmogljivost bo s 500 povečana na 1.250 potnikov na uro.

Vrednost investicije se ocenjuje na 20 mio evrov. Ne moremo pa reči, da bo terminal imel neposreden vpliv na razvoj letališkega mesta.

Ta živahnost se že dogaja v precejšnji meri, pogoj za to sta predvsem nedavna prestavitev ceste in pozitivni trendi v gospodarstvu.

56

Droni že marsikje v uporabi, a tveganj in vprašanj ni malo Obdobje hiper-urbanizacije in razvoja že kaže na nujne spremembe trenutnih načinov transporta. Vse večja obremenitev prometne infrastrukture, prometni zamaški, onesnaženost zraka, ki posledično vplivajo na zdravje človeka in živali v urbanih okoljih, postajajo ključni dejavniki, ki botrujejo nujnim spremembam trenutne tehnologije in načrtovanja pametnega urbanega okolja.

Tako se z veliko hitrostjo približujemo dnevu, ko bo avtonomni mestni let z dronom postal tehnološko dosegljiv in bo implementiran v naše okolje. Neizprosno se približuje tudi dan, ko bo paketna dostava z droni, z vidika sodobne logistike, postala del našega vsakdana. Posledično se porajajo vprašanja, kako prilagoditi in razviti primerno okolje ter tehnologijo, ki lahko to idejo podpre. Že danes je potrebno dokazati primerno varnost, ekonomsko upravičenost in učinkovitost tehnologij, ki prihajajo v ospredje in postajajo stalnice v urbanem transportu prihodnosti.

foto: arhiv podjetja

Igor Grofelnik, izr. prof. dr. Darja Topolšek, izr. prof. dr. Matjaž Knez

Transport v urbanem okolju

marec 2019

logistika

138

Transport v urbanem okolju

Igor Grofelnik, izr. prof. dr. Darja Topolšek, izr. prof. dr. Matjaž Knez Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

V

zadnjih letih smo priča hitri urbanizaciji in razvoju. Rezultat je nadpovprečno obremenjevanje urbanega okolja, prekomerna onesnaženost, preobremenjenost cest ter zmanjšana učinkovitost mobilnosti. Trenutna uporaba konvencionalnih pogonov je med glavnimi povzročitelji emisij CO₂, ki v največji meri povečujejo učinek tople grede (GHG) in predstavljajo resen vpliv na naravne sisteme (IPCC, 2014). Znano je, da možnost neomejene uporabe svetovnega spleta spreminja navade trgovcev na drobno ter ponuja nove izzive in možnosti, da preoblikujejo nakupovalne navade potrošnikov (Wolfinbarger & Gilly, 2003). Spreminja se način razumevanja koncepta oskrbovalnih verig, zaradi nadpovprečno povečane prodaje pa se pojavljajo tudi novi transportni problemi. Trenutno najpomembnejši problem z vidika transportne logistike predstavlja dostava prve in zadnje milje (Airborne drones, 2017). Logistika kot panoga predstavlja pomemben segment za gospodarstvo, saj v razvitih državah ustvari med 10 in 12 % BDP, kar velja tudi za Slovenijo. Pri tem se trg pogodbene logistike s pričakovano letno rastjo (do 15 %) uvršča med najhitreje rastoče panoge. Ekonomski pomen logistike se kaže tudi v podatkih o deležu njenih stroškov v prodajni vrednosti blaga, ki po raziskavah znašajo v poprečju okoli 8–10 %, v nekaterih panogah tudi do 30 %. Pomen logistike torej nezadržno narašča, njena uporabnost pa se širi na različna področja (Svašek, 2007). Konsistentna rast ter nenehno razvijanje panoge predstavljata

Slika 1: Transportni dron. Vir: News, 2018 predvsem nove logistične izzive za trajnostno logistiko, transport in dostavo blaga v mestna jedra (Basu & Muylle, 2003).

V

zadnjem obdobju se je kot potencialno dobra izkazala dostava paketov s pomočjo brezpilotnih letal (v nadaljevanju droni). Uporaba dronov predstavlja hitrejšo, cenejšo in okolju prijaznejšo rešitev v primerjavi s tradicionalnimi načini dostave (Yoo, Yu, & Jung, 2018).

Po mnenju Deloitte Touche Tohmatsu Limited (2015) bo uporaba dronov in brezpilotnih vozil v prihodnosti odigrala veliko vlogo v dobavni verigi. Chaturvedi, Martich, Ruwadi in Ulker (2016) napovedujejo, da bo v bližnji prihodnosti 80 % dostav opravljenih z vozili brez voznika.

Implementacija dronov v mestna urbana območja postaja vse bolj verjetna. Cilj je usmeriti trenutni cestni transport dobrin v zrak. Po nekaterih konceptih bodo mesta gradila v predmestjih konsolidacijske centre. Njihov namen je konsolidacija oz. združevanje paketov ter priprava za dostavo znotraj urbanega mestnega okolja. Aplikacija pametnega telefona in GPS-a bo omogočila uporabniku, da naroči in spremlja dostavo z dronom na točno določeno mesto, kjer lahko pošiljko tudi prevzame. Zato predstavlja dostava z dronom številne prednosti z vidika trgovca kot potrošnika. Nova tehnologija predstavlja tudi nove logistične izzive. Ob morebitni implementaciji dostave z droni se bodo zaradi uporabe zračnega prostora časi dostav skrajšali.

Obstaja manjša možnost, da se med prevozom in manipulacijo tovor poškoduje (AIRBORNE

ajobetavnejši tip dronov za paketno dostavo kratkih razdalj predstavljajo električni droni. V razvitem svetu postaja koncept avtonomnega e-poslovanja (autonomous e-commerce) stalnica, sama implementacija dronov, v povezavi z omenjenim konceptom, pa predstavlja sodobno stroškovno učinkovito ekonomijo logistike ter omogoča pravočasno dostavo blaga v urbanem okolju (Heutger & Kückelhaus, 2014).

a področju razvoja dronov se je v zadnjih letih povečalo tudi število javnih in zasebnih raziskovalnih laboratorijev. Razvijajo človeku prijazna in dostopna brezpilotna letala, ki bodo lahko letela samostojno, v zaprtih prostorih, v zunanjem okolju ter v neposredni bližini ljudi in urbanih območij. Trenuten razvoj je usmerjen v miniaturizacijo in zmanjševanje stroškov sofisticiranih elektronskih komponent (mikroprocesorji, senzorji, baterija, brezžične komunikacijske enote, krmiljenje) ter povečanje transportne nosilnosti. Izboljšave omogočajo podjetjem prototipiranje in komercializacijo dronov (Floreano & Wood, 2015). Uporaba dronov temelji na sofisticirani tehnologiji, ki se uspešno razvija in že danes ponuja napredne rešitve. Trenutno se raziskave na področju tehnologije usmerjajo v (Cohn, Green, Langstaff, & Roller, 2017): • avtonomijo leta. Droni že danes lahko delujejo povsem avtonomno, brez pomoči uporabnika.

V naslednjih petih letih pa naj bi se odzivnost sistema ter dinamično usmerjanje leta brez uporabe rok (hadoff) še izboljšalo; • zmogljivost baterij. Hitri razvoj baterij predstavlja dodano vrednost pri uporabi dronov.

Kvaliteta litij-ionskih baterij se izboljšuje vsako leto za 5 do 8 %, njihova življenjska doba pa naj bi se do leta 2025 podvojila.

Izboljšave bodo dronom omogočile, da letijo več kot eno uro brez ponovnega polnjenja; • tehnologijo odkrivanja in preprečevanja (Detect and avoid). Razvoj omenjenih tehnologij je trenutno v fazi hitrega razvoja. Ti sistemi bodo v prihodnosti dronom preprečili trčenja in jih usmerjali stran od ovir; • integrirane sisteme upravljanja zračnega prometa (ATM). Zaradi potencialne nevarnosti trka so leti z droni trenutno dovoljeni pod višino rezervirano za komercialna letala. Tako se razvoj usmerja v prepoznavo in komunikacijo s sistemi za kontrolo zračnega prometa; • tehnologijo za določanje lokacije. Droni morajo prepoznati svojo lokacijo tudi ob morebitni anomaliji in nedelovanju GPS. Gosto poseljena urbana območja in oddaljene lokacije

Slika 2: Uporaba dronov. Vir: Buczkowski, 2017 predstavljajo problem z vidika nedelovanja oz. prikaza napačne lokacije. Zato je, v bodoče, integracija zračnega prometa in sistemov za prepoznavanje lokacije pri dronih nujna.

V

današnjem času je profesionalna uporaba dronov že prisotna na področju geografije in geodezije, saj s pomočjo dronov lahko pridobimo kakovostne in visoko resolucijske posnetke iz zraka. Na področju kmetijstva jih lahko uporabimo za spremljanje kakovosti rastlinskih pridelkov. Gradbena podjetja jih uporabljajo za spremljanje napredka gradnje, v rudarstvu pa lahko s pomočjo dronov pridobimo natančne volumetrične podatke izkopov. Droni postajajo stalnica tudi v energetski in infrastrukturni panogi, saj lahko z njihovo pomočjo pregledamo cevovode, ceste in kable na nedostopnih območjih (Floreano & Wood, 2015).

K

o govorimo o transportu s pomočjo dronov, je potrebno izpostaviti, da že danes ponujajo varno pristajanje in vzletanje v bližini stavb in ljudi v urbanih območjih. Omenjena značilnost predstavlja novost na področju paketne dostave, saj za dostavo blaga ne bo več potrebna cestna infrastruktura, ki jo poznamo danes. V prihodnosti bodo droni omogočali hitro in učinkovito dostavo blaga kjerkoli in kadarkoli. Koncept e-poslovanja in industrije 4.0 bo ob implementaciji dronov zaživel v pravem pomenu. V prihodnosti bo uporaba dronov predstavljala ključni podporni element pri razvijanju nerazvitih držav.

Z uporabo dronov lahko že danes izboljšamo kakovost storitev na preobremenjenih urbanih območij ter oddaljenih neposeljenih področjih, kjer je uporaba klasičnega transporta okrnjena oz. nemogoča. Droni omogočajo hitro dostavo medicinskih pripomočkov, hrane in zdravil na nedostopna območja. Prednosti uporabe se zavedajo tudi gasilci, policija ter vojska (Floreano & Wood, 2015). Trgovski gigant Amazon je kot prvo podjetje na globalnem tržišču leta 2013 predstavilo dron, Prime Air, katerega namen je dostava paketov in skrajšanje dostavnih časov v večjih mestih na 30 minut. Podjetje je sprožilo revolucijo na področju paketne dostave, saj so se tudi konkurenčna podjetja začela zavedati prednosti in priložnosti, ki jih ponuja implementacija dronov (BBC NEWS, 2013). Podjetje DHL

je posledično pripravilo pilotni program uvedbe dronov za namene paketne dostave (Slika 1), sledilo je podjetje Google s projektom »Wing« ter UPS, ki se ukvarja z raziskavami premikanja paketov med distribucijskimi centri in letališči.

V

endar pa se pri vzpostavitvi sistema dostave s pomočjo dronov v urbanih območjih poraja veliko vprašanj. Povezani so z zasebnostjo, varnostjo, okoljskimi tveganji ter neposrednim vplivom brezpilotnih letal v povezavi z mestno dostavo in transportom. Pri ocenjevanju okoljskih tveganj brezpilotnih letal se ocenjujejo trije parametri: hrup, proizvedene emisije CO₂ ter vizualna onesnaženost. Poleg posodobljenih zahtev za certifikacijo hrupa, posamezne države in letališča sprejemajo strožje politike pod pritiskom lokalnih skupnosti. To je povezano tudi z zasebnostjo, varnostjo in ostalimi okoljskimi zahtevami ter zakonodajo. V zadnjih desetih letih se je v okviru restrikcije pojavilo dvakrat večje število omejitev v zvezi s hrupom (Antoine, 2002). Komercialna raba dronov je v večjem delu sveta omejena, vendar U.S. Federal Administration in Evropska agencija za varnost v letalstvu razvijata predpise, ki bodo omogočali večjo komercialno rabo (FAA, 2016; Levin, 2016; EASA, 2017). Pojavljajo se tudi vprašanja povezana z infrastrukturo. Splošno sprejetje brezpilotnih letal, ki bi nadomestila trenutno dostavo pošiljk v mestih, bi lahko v prihodnosti vplivalo na popolno preobrazbo energetskega sistema. Tako bi se ob morebitni uvedbi spremenilo celotno povpraševanje po trenutnih derivatih, ki so implementirani za namene trenutne uporabe transporta. Potrebno je izpostaviti, da je obseg okoljskih koristi pri polnjenju dronov z električno energijo odvisen od okolja, načina pridobivanja električne energije, uporabe tipov akumulatorjev ter infrastrukture, ki je trenutno nezadovoljiva. Trenutni energetski sistem pa ni primeren in je nevzdržen pri morebitni masovni uporabi (Stolaroff et. al., 2018). Razumevanje teh vprašanj sili odločevalce in javnost, da se že danes soočajo s celostnimi energetskimi in okoljskimi rešitvami, ki bodo v prihodnosti pred naša vrata dostavila prvi paket s pomočjo drona.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2019

N

138

57 N

logistika

foto: arhiv podjetja

DRONES, 2017). Po mnenju Lovelacea Jr. (2016) brezpilotna letala predstavljajo velik potencial pri prihranku stroškov. Leta 2025 naj bi 80 % dostave živil izvedla brezpilotna letala in vozila brez voznika, stroški dostave pa naj bi se zmanjšali do 50 % (Aysev et. al., 2017; Bouton, 2017).

Hitra družba, spletna naročanja, zapiranje urbanih mestnih središč so med izzivi, s katerimi se soočajo logistične družbe za dostavo paketov. Kot pravi Igor Jakovljević, direktor DPD Slovenija, je bila dostava paketov naslednji dan včasih premium storitev, danes je standardna. Vse več je dostave prehrambnih izdelkov, kar vodi v razvoj novih modelov logističnega poslovanja. Pri vsem tem je nujna učinkovita IT podpora, ki omogoča preglednost distribucije paketov. Z ozelenitvijo voznega parka so v skupini DPD v letu 2017 v primerjavi z letom 2013 emisije CO2 na paket zmanjšali za 11,2 %.

Trg od logističnih družb zahteva vse hitrejše odzivanje. Kako se soočate z zahtevami po hitrejših dostavah?

Skupina DPD je druga največja mednarodna družba za dostavo paketov v Evropi, z dnevno distribucijo več kot 5,2 milijona paketov.

Trenutno delujemo v 230 državah, z več kot 75.000 dostavnih strokovnjakov in več kot 42.000 Pickup lokacijami (t. i. prevzemne točke) po Evropi. S storitvami, kot so Predict in 1-urna časovna dostava, poskrbimo, da prejemnik paketa nikoli ne čaka in ne pozabi na njegovo dostavo. Follow my parcel portal pa prejemniku nudi možnost, da pogoje dostave prilagodi svojim željam in le z nekaj kliki spremeni želeni datum ali kraj dostave ali pa svoj paket prevzame na bližnji Pickup točki. V okviru DPD International Express omogočamo izredno hitre dostave po vsej Evropi in svetu.

marec 2019

Vse več je naročil različnih izdelkov preko spleta. Kako to vpliva na razvoj vaših storitev ter katere storitve so v porastu v Evropi in Sloveniji?

Poseben trend, ki smo ga na evropski ravni zaznali, je, da se dostava paketov naslednji delovni dan smatra kot standardna storitev. Pred nekaj leti se je takšna dostava obravnavala kot

t. i. premium storitev, medtem ko je danes premium storitev dostava paketov na isti dan. Globalni trend, ki je močno prisoten v zadnjem času, je razvoj dostave prehrambnih izdelkov (t. i. e-hrana). Statistike kažejo, da kar 13 % Evropejcev naroči hrano na spletu, medtem ko jih 50 % hrano želi naročiti na spletu. Poslovanje z živili bi lahko spremenilo model logističnega poslovanja. Poleg tega se domneva, da bo spletna prodaja na drobno dosegla kar 20 % celotne prodaje do leta 2025, kar pomeni manj dostave manjših paketov.

S katerimi izzivi se soočate pri snovanju modelov dostave paketov?

Omejitve za vstop v mestno središče, mestna gneča, predpisi za vozila, ki se lahko vozijo v delu mesta, so samo nekateri izzivi, ki nas spodbujajo, da vlagamo v drugačen način poslovanja. Prav zaradi tega že sedaj uporabljamo ekološka vozila, v mestnem jedru pa se dostavljavci vozijo na kolesih. Zaradi vse večjega števila potrošnikov in njihovih pričakovanj se zelo veliko vlaga v razvoj »last mile« storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Pomembno vlogo pri hitri, učinkoviti dostavi igra digitalizacija. Kako jo uvajate v vaš sistem dostave in kako sledite trendom digitalizacije?

Dandanes si brez sodobnih IT rešitev našega dela sploh ni mogoče predstavljati. S hitrim razvojem tehnologije in vse večjim številom spletnih nakupov se je dostavna industrija znašla na prelomni točki. Pričakovanja kupcev se povečujejo iz dneva v dan, čas dostave je krajši, več ljudi naroča izdelke na spletu in dostavljavci ne dostavljajo paketov na pošto, temveč po vsej državi. Kar 48 % vseh nacionalnih pošiljk v Sloveniji predstavljajo paketi z odkupnino. Z letošnjim letom prehajamo na nov in modernejši način plačevanja pošiljk, tako imenovani WSPay sistem plačevanja. Gre za spletno storitev, s katero je mogoče plačati odkupnino paketa, ki je v dostavi. Nedavno smo nazaj uvedli aplikacijo za kreiranje paketnih nalepk, imenovano EasyShip. Aplikacija je v povsem novem formatu in po urejenih DPD standardih narejena na podlagi že obstoječega sistema Weblabel. Ob kreiranju smo upoštevali potrebe in želje naših strank, kako bi bil njihov način distribucije in priprave paketov čim bolj pregleden in uporaben.

Uvedli ste posebno tehnologijo v vašem klicnem centru, za kar ste prejeli tudi nagrado.

Igor Jakovljević

DPD Slovenija z napredno tehnologijo do nizkoogljičnih storitev foto: Bor Slana

58 138

logistika

Zeleno omrežje

Res je. Prvi na trgu smo v našem klicnem centru uvedli prav posebno digitalno tehnologijo za naše stranke, imenovano CS BOT. Gre za projekt, pri katerem lahko vsi prejemniki paketov dobijo hitre informacije o dostavi paketa le v enem klicu. DPD ekipi iz Slovenije je ta projekt prinesel prestižno nagrado francoskega Geoposta - Quality & Management Awards 2018. Kot novost bi želel omeniti tudi CS Order BOT in CRM sistem. CS Order BOT deluje na enak način kot CS BOT, nanaša pa se na avtomatiziran prenos naloga za prevzem paketa. Sistem CRM, gre za nov sistem za upravljanje odnosov s strankami, ki smo ga pričeli uporabljati v začetku leta 2019, nam omogoča pregledovanje strank in vseh prodajnih aktivnosti na enem mestu.

Vaše delovanje na vseh ravneh spremlja tudi družbena odgovornost. Kaj to pomeni v praksi?

Skupina DPD je podpisnica Globalnega dogovora Združenih narodov o človekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji (UNGC). V skladu s to zavezo izvajamo program družbene odgovornosti, ki smo ga poimenovali DrivingChange™. Osredotočili smo se na štiri področja. To so CO2 nevtralna distribucija paketov, v sklopu česar je vsak paket, dostavljen v naši mreži, ogljično nevtralen.

Redno posodabljamo vozni park z vozili na alternativna pogonska goriva (elektrika, plin).

Tako npr. za dostavo v mestnem središču Ljubljane uporabljamo štiri dostavna kolesa na električni pogon. V letu 2017 smo v primerjavi z letom 2013 zmanjšali emisije CO2 na paket za 11,2 %. Preostale emisije izravnamo z vlaganjem v energijsko obnovljive projekte na prostovoljnem trgu emisijskih kuponov. Ostala področja so pametna mestna dostava, povezovanje skupnosti in inovativno podjetništvo.

Kako se pripraviti na ustrezno komuniciranje ob krizni okoljski situaciji?

Krizno okoljsko komuniciranje Pridružite se nam na delavnici v

torek, 9. 4. 2019, med 9.–14. uro B&B izobraževalni center Ljubljana (Letališka 16a, Ljubljana).

Več informacij in prijave na www.zelenaslovenija.si.

Kaj so o delavnici povedali udeleženci? »Delavnica je bila izjemna, saj je bila interaktivna, zanimiva in podkrepljena z aktualnimi primeri iz slovenskega prostora. V pisarno sem z novim znanjem prinesla ogromno materiala za vzpostavitev sistema kriznega komuniciranja.

Pohvala predavateljici, da me je uspela 5 ur držati zainteresirano.«

»Seminar o kriznem okoljskem komuniciranju je bil eden najboljših, kar sem se jih kdajkoli udeležila. Pridobila sem zelo uporabna znanja, ki jih bomo v podjetjih, kjer sem zadolžena za odnose z javnostmi, vpeljali v naše protokole/načrte obveščanja.« Mag. Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi, Simbio, d.o.o.

Promocija

Maja Kostanjšek, služba za promocijo in marketing, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, www.fitmedia.si

»Družba Soške elektrarne Nova Gorica posluje v zelo občutljivem naravnem okolju, na reki Soči in njenem povodju.

Na delavnico sem prišla s kopico vprašanj, na katera je mag. Vanesa Čanji odgovorila še preden sem jih uspela zastaviti, že kar v okviru predavanja. Tovrstna izobraževanja so zelo dobrodošla.« Martina Pavlin, predstavnica za stike z javnostmi, Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.

Kontakt: t: 03/ 42 66 716, e: info@zelenaslovenija.si

Promocija

e j n i a n r b b m e č e ! i o m k k i o e t p m i a j z z n a t r ž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o z s re t s u Upoštevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoč promet.