EOL 139

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

139 April 2019

Podnebni dosje Jurij Stritih: Potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog

Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk: Največjo težavo pri migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci Marko Maver: Dokler energetika ne upošteva habitatne direktive, ni mogoč pogovor o gradnji HE mag. Mojca Vendramin: Letos nekaj korenitih sprememb in novosti, več sredstev za podjetja Miha Rihar: Petrol nosilec več projektov za razvoj in širitev električne mobilnosti Pomen razlagalnih videov v marketinškem komuniciranju organizacij

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

v pripravi Zbirka Zelena Slovenija

priročnik odgovori na strateške izzive o razvoju embalaže, embalažnih materialov in ravnanju z odpadno embalažo.

kdo?

Glavni urednik: Obseg: Format: Naklada: Predviden izid:

Jože Volfand 224 strani 200 x 270 mm 1.000 izvodov september 2019

Želite predstaviti dobro prakso?

Uvodni prispevki: • Zakonodajni okvir, zahteve in usmeritve večplastnega življenja embalaže (mag.

Jana Miklavčič, MOP) • Prihodnost embalaže in razvojni izzivi krožnega gospodarstva (Antonija Božič Cerar, GZS) • Plastika in razvoj biorazgradljive plastike (dr. Vesna Žepič Bogataj, TECOS Celje) • Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja (dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru) • Različne prakse ravnanja z odpadno embalažo v EU in koncepti v Sloveniji (dr. Barbara Tišler, Kemijski inštitut)

Tematski prispevki podjetij in stroke: • materiali • dizajn • razvoj embalaže • embalaža v okolju • ravnanje z odpadno embalažo v krožnem gospodarstvu Primeri domače in tuje prakse.

• Od uporabe reciklatov do življenjskega ciklusa izdelkov in izdelave artiklov iz že uporabljenih materialov do iskanja rešitev, kako doseči, da bo do leta 2030 vsa plastika reciklabilna.

Avtorice in avtorji: Silvester Bolka, Antonija Božič Cerar, Aljaž Čoh, doc. dr. Lidija Čuček, dr. Matjaž Denac, Ema Fabjan, Jure Fišer, Maja Frelih, dr. Viviana Golja, dr. Diana Gregor Svetec, Tatjana Humar Jurič, Miroslav Huskič, Janja Juhant Grkman, dr. Tea Kapun, dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavčič, doc. dr. Damjan Krajnc, dr. Karmen Krajnc, mag., prof. dr. Zdravko Kravanja, Rok Kuhar, dr. Dolores Kukanja, dr. Marta K. Gunde, mag. Gregor Lavrič, Rebeka Lorber, mag. Jana Miklavčič, Klementina Možina, dr. Andreja Nemet, prof. dr. Zorka Novak Pintarič, dr. Uroš Novak, Ajda Pleterski, Andreja Pogačar, Branka Pogačnik, dr. Gregor Radonjič, David Ravnjak, Neva Ražem Lučovnik, dr. Mija Sežun, Meta Širca, Barbara Šumiga, dr. Barbara Tišler, dr. Branka Viltužnik, dr. Marinka Vovk, dr. Urška Vrabič Brodnjak, Thomas Wilhelm, Dejan Zver, dr. Janja Zule, dr. Vesna Žepič Bogataj, Tina Žurbi in drugi.

Izdajo priročnika sta podprla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SRIP - Krožno gospodarstvo.

Promocija

NOVO

priročnik o embalaži

***

J

urij Stritih, soavtor scenarijev, kako v Sloveniji omejiti izpuste v prihodnjem desetletju, »srčno upa«, da bodo snovalci Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta upoštevali njihov scenarij za OVE. Tudi pri gradnji hidroelektrarn. Navaja, da bi, če uničimo celotno Muro in Srednjo Savo, nove hidroelektrarne prispevale le 6 % dodatne električne energije. Z uvajanjem TEK in nameščanjem sončnih panelov bi dosegli več ekonomsko in okoljsko.

K

aj porečeta stroka in kaj energetski sektor?

Tudi Marko Maver, državni sekretar na okoljskem ministrstvu, je nedvoumen o ciljih pri zmanjšanju TGP. Slovenija ne more pristati na neambicioznost. Čeprav se ve za razlike v stališčih med posameznimi ministrstvi.

Ne le pri splošnih ciljih, tudi pri konkretnih naložbah. Pri hidroelektrarnah. Zgodba o Muri se razpleta že v visokih tonih. A Marko Maver sporoča, da je koalicijski sporazum zelo jasen in da doslej še noben predlog za HE na območju Natura 2000 ni upošteval habitatne direktive. Zato se pogovori o gradnji HE sploh ne morejo začeti, pravi.

P

red dnevi pa je MOP v vladno proceduro ponudil okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Kakšen bo temeljni strateški razvojni dokument po vseh usklajevanjih različnih javnih in prikritih interesov, ne bo razkril niti predlagani podnebni zakon.

A nič več ne bo mogoče ponujati samo cvetk, ne pa plodov, ko se bo tehtal ekološki dolg Slovenije in postopno zmanjševanje izpustov TGP. Nastaja drugačen preplet odnosov in odgovornosti v razumevanju trajnostnega razvoja zelene Slovenije. Nasploh in konkretno. Manevrski prostor za ovinke bo tanek.

M

inistrstvo za infrastrukturo je poslalo v Bruselj neusklajen osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Je odprt zvezek za dopolnitve. Razprava ne bo v rokavicah. Tudi zato, ker je MOP predlagal, da naj za izvedbo dolgoročne podnebne strategije skrbi posebna vladna projektna skupina. V njej naj bi se usklajevali državni sekretarji. Zakaj? Da bi podnebne cilje vgradili v vse relevantne

EOL foto: Rok Tržan

vladne politike. To Slovenija potrebuje.

A N

samo vladne? To ne bo več dovolj. Zakaj ne?

a Svetovnem gradbenem forumu so sprejeli Ljubljansko izjavo o odpornosti stavb in infrastrukture 2019. Gradbeništvu in gradbenemu inženirstvu so priporočili, s kakšno čisto energijo v stavbe, kako z digitalizacijo v stavbe in proizvode, kako s tveganji za naravne nesreče, kako k zmanjšanju vpliva klimatskih sprememb … Na 5. strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije je mag. Boris Sovič nakazal nosilno vlogo elektrodistribucije pri prehodu v slovensko nizkoogljično družbo. Gorenjska je že kot prva predstavila svoj trajnostni energetsko-podnebni načrt. Slovenski trgovci so sprejeli pobudo Ministrstva za okolje in prostor.

Pripravljajo kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk pri blagajnah na maloprodajnih mestih. Na ljubljanski tržnici so postavili vrečkomat, iz katerega si kupci lahko brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko ...

T

o je že, gre za dogodke zadnjih nekaj dni, politična, podjetniška in razvojna realnost Slovenije. Ali že nastajamo agilna družba za prebojne uspehe v trajnostni rasti? In kje so še centri moči, ki jih trajnost predvsem bolj tišči v prsih in še niso povsem prepričani, da ne morejo več samo jemati? Vemo, komu.

N

a kratko. Vsak dan težje bo v Sloveniji sprejeti strateške in nestrateške razvojne, naložbene odločitve, če panoge, stroka, politika, nevladne organizacije in občine ne bodo pravočasno usklajevali interesov pri posegih v okolje.

M

OP predlaga posebni podnebni dan enkrat letno. Takrat bi se državnemu zboru na parlamentarnem zasedanju pridružila celotna vlada. Podnebni okvir bo s tem dobil nacionalni mandat. Glasujem za.

In dodajam. Takrat naj v parlamentu sedijo še vodstva GZS, Obrtno-podjetniške zbornice, vseh SRIPO-ov, predsedniki uprav cveta slovenskega gospodarstva, zlasti pa nosilci v prometu, energetiki, kmetijstvu, turizmu in industriji. To bo agilen pristop Slovenije k podnebnim spremembam in umnemu razvoju države. In nihče naj ne pride s povešeno glavo.

P

reberite uvodnik dr. Darje Picige v Podnebnem dosjeju.

Jože Volfand, glavni urednik

april 2019

ankarjev Martin Kačur je izrekel zvenljiv stavek: Ne rečem nič: kraj je lep, da bi le ljudi ne bilo … Morda bi danes življenjepis idealista zvenel še bolj molovsko kot pred 115. leti. Ali pač ne.

Uvodnik

C

139

Ta podnebni dan enkrat letno z vlado v parlamentu

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Največjo težavo pri migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), dr. Gašper Gantar (Visoka šola za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Darja Piciga (MOP), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), dr. Marta Svoljšak (Petrol), Brigita Šarc (Dinos), mag. Emil Šehič (Zeos), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, april 2019 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

11 Plastične vrečke so večinoma nadomestili z embalažo za industrijsko pakiranje 12 Izziv za uporabo reciklata v Evropi, nujen je dialog v oskrbni verigi 22 Kaj gozd sporoča ljudem?

23 Spletna platforma z virtualno tržnico 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 25 Dokler energetika ne upošteva habitatne direktive, ni mogoč pogovor o gradnji HE 28 Odsotnost državne strategije je ključni problem tranzicije elektroenergetike 30 Letos nekaj korenitih sprememb in novosti, več sredstev za podjetja 32 Podnebni dosje

33 Potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog 36 Trajnostni energetski krog ni namenjen le Sloveniji, ampak je evropski projekt 38 Lepotica je le nalahno zatisnila oči, zdaj jo prebujajo domačini 40 Stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 139

EOL

Impresum

42 Petrol nosilec več projektov za razvoj in širitev električne mobilnosti

44 O odpornosti stavb in infrastrukture, tudi o odgovornosti gradbenega inženirstva 45 V objektih se združuje vse več znanj, a končna odgovornost je gradbenikova

47 Slovenija bi lahko bila laboratorij za svet, a zaostajamo pri praksi 48 Gozdnato Kočevsko je dom tako za medvede kot za robote, vlak še pride

50 Poraba parafinskih sveč je močno upadla, v vzponu so solarne

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Koroška regija bi raje predala odpadno embalažo v KOCEROD, ne pa shemam 54 Z uvajanjem novosti korak bliže željam in potrebam uporabnikov

april 2019

56 Pomen razlagalnih videov v marketinškem komuniciranju organizacij

Pokrovitelji 139. številke:

PET plastenke izdelane s tehnologijo encimske bioreciklaže plastičnih odpadkov

Podjetje CARBIOS s sedežem v Franciji, ki razvija bioindustrijske rešitve za "ponovno odkrivanje življenjskega cikla polimerov iz plastike in tekstila", je napovedalo uspešen razvoj prvih PET steklenic, izdelanih iz 100 % prečiščene tereftalne kisline (rPTA), s pomočjo encimske bioreciklaže plastičnih odpadkov. PET je najpogostejši poliester na trgu. Uporablja se za proizvodnjo plastične embalaže, tekstilnih vlaken in skoraj 500 milijard enot plastičnih steklenic vsako leto. To je trg, za katerega se pričakuje, da se bo letno povečal za 4, 8 % od leta 2017 do leta 2025. Medtem ko je vsa plastika Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pladnji iz PP za že pripravljeno hrano z boljšo hrambo živila

Podjetje uvaja tri edinstvene recepte: Kvinojo in provansalsko lečo, Lečo in zelenjavo iz sonca ter Pire iz belega fižola in korenčkom - v transparentnih pravokotnih pladnjih svojega dolgoletnega partnerja RPC Bebo Plastik. Termoformirani večslojni PP pladnji nudijo prostorsko življenjsko dobo zunaj hladilne omarice 18 mesecev, v mikrovalovni pečici jih lahko pogrejete v samo dveh minutah, kar združuje udobje potrošnikov z učinkovito zaščito izdelkov, ki pomaga zmanjšati živilske odpadke. Pladenj 350 g pomaga ustvariti sodobnejši videz blagovne znamke Raynal et Roquelaure, ki je bila prvič ustanovljena leta 1876 in ponuja alternativno obliko za tradicionalne okrogle škatle in kozarce, ki so bolj pogosto povezani s temi vrstami izdelkov. Prav tako je pomembno, da so pregradne lastnosti pladnja omogočile razvoj izdelkov brez barvil in konzervansov.

5 139

EOL

Simon Zajc že na začetku pred trdimi orehi

Simon Zajc, ki je na Ministrstvu za okolje in prostor nasledil mag. Jureta Lebna, prejšnjega ministra, se je že takoj na začetku mandata srečal pred trdim okoljskim orehom.

Nevladne organizacije nadaljujejo z odločno kampanjo rešimo Muro in zahtevajo izpolnitev zaveze iz koalicijskega sporazuma. Kot kaže v medresorskem usklajevanju še niso odpravljena vsa razhajanja. Še preden je znana odločitev o tem, kakšen bo slovenski model shem za zbiranje odpadne embalaže, so močna nasprotovanja ideji o eni shemi za vsako frakcijo. A to niso vsa zelo aktualna vprašanja za novega ministra.

Simon Zajc, ki je diplomirani varstvoslovec, je pred imenovanjem za novega ministra opravljal funkcijo državnega sekretarja. Je član Medresorske koordinacijske skupine za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, vodi pa tudi pogajalsko skupino, ki bo zastopala RS v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi v RS leta 2012. Poleg tega vodi Medresorsko delovno skupino za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS. Pred tem je opravljal funkcijo poslanca Državnega zbora RS. Pred izvolitvijo v državni zbor je deloval kot samostojni podjetnik, še prej pa je bil zelo angažiran v medijskem svetu.

Ministrov svet za sodelovanje z nevladnimi organizacijami začel z delom Okoljski minister Simon Zajc je na ustanovni seji Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (sodeluje 10 predstavnikov NVO) med drugim dejal: »Če se ne slišimo, se ne pogovarjamo, potem tudi ne moremo delati drugače.« Na prvi seji so se sicer pogovarjali o prostorski in gradbeni zakonodaji. Člani sveta so Tomaž Banovec, Gaja Brecelj, Mihael Jožef Toman, Lenka Kavčič, Jana Kus Veenvliet, Barbara Kvac, Marko Peterlin, Lenka Puh, Senka Šifković Vrbica in Damjan Vinko.

april 2019

Nova Radenska 6-pack iz kartona vsebuje 6 stekleničk 0,25 l, ki jih boste našli v trgovinah Spar, Tuš, Mercator in Hofer. O mladosti, ki je čas brezskrbnih dni, ko prvič poskusimo nove vznemirljive stvari: prvi poljub, prvi dotik, prvo ljubezen, prve metuljčke v trebuhu ... Čas samo za ljubezen in srečo.

Takrat se prvič naučimo plesati in se s svojim soplesalcem na maturantskem plesu zavrtimo v svet odraslih, se počutimo neodvisne, svobodne in imamo srce polno mehurčkov. Prav o tem govori druga nova kampanja za Radensko. Gazirana naravna mineralna voda Radenska je sedaj v novi embalaži, v pločevinki. Tudi to najdete na prodajnih policah po Sloveniji.

tehnično primerna za recikliranje, se ocenjuje, da se manj kot tretjina plastičnih odpadkov v Evropi dejansko reciklira.

V skladu s CARBIOS-om z ločevanjem proizvodnje novih plastenk iz petrokemične surovine in ekonomsko učinkovitejšim zbiranjem odpadkov nova tehnologija ponuja trajnostno in učinkovito rešitev za spremembo načina izdelave nekaterih najpogosteje uporabljenih plastičnih izdelkov in zadovoljevanje potreb lastnikov blagovnih znamk in potrošnikov. Pred tem je CARBIOS dokazal, da je njegova lastna bioreciklična tehnologija, ki temelji na uporabi bioinženirskih encimov, zmožna pretvoriti PET plastične odpadke nazaj v prvotne sestavine s stopnjo 97 % v 16 urah. Pokazalo se je tudi, da se lahko z uporabo 100 % rPTA s pomočjo lastnega biorecikličnega procesa, ki uporablja vse vrste plastenk PET po porabi (čiste, barvne, neprozorne, kompleksne), naredi PET. Čeprav tehnologija še ni pripravljena na trg - in izziv proizvodnje recikliranega PET z enakimi lastnostmi in učinkovitostjo primarnega PET še vedno ostaja - se zdi podjetje prepričano, da je na poti, da to doseže.

Simon Zajc

Radenska s prenovo dveh embalaž na policah

foto: Nebojša Tejić

Novosti

Kratko, zanimivo

6

Novosti

Pošta posodablja strojno usmerjanje pošiljk in načrtuje rast storitev

Nova generacija pokrovčkov z manjšo porabo materiala in manjšo težo

foto: arhiv podejtja

139

EOL

Kratko, zanimivo

Paccor je začel z naslednjimi generacijami lažjih zapiral za plastenke.

Za izdelavo pokrovčkov uporabljajo 13 % manj plastičnega materiala. Paccor je v preteklem letu v Mansfieldu v Veliki Britaniji vložil veliko sredstev in truda v projekt oblikovanja, preizkušanja in razvoja novih pokrovčkov izdelanih s kontinuiranim stiskanjem (CCM), kar je povzročilo začetek rabe novih pokrovčkov februarja 2019. Tehtajo 1, 3 g namesto 1, 5 g. Od začetka tehnološkega procesa, kjer so začeli s 2, 2 g, je skupno zmanjšanje znašalo 41 %.

Uporabljene spremembe pri oblikovanju narebričenja pomeni, da je odpiranje lažje.

"13 % zmanjšanje teže vsake zgornje meje bo enako približno 600 tonam plastike, ki se uporablja v proizvodnji podjetja«, je dejal Juergen Lehmann, direktor prodaje International, PACCOR. „Trenutno je 70 % zmogljivosti orodja spremenjenih za izdelavo lažjih pokrovčkov, medtem ko se projekt nadaljuje, dokler ne bodo vsa preoblikovana. Po zaključku celotne konverzije trga bodo izvedena nadaljnja podrobna znanstvena dela, vendar je skupina PACCOR za oblikovanje že začela s konceptualnim delom na naslednji generaciji pokrovčkih, trenutno vodilnih na trgu,«je povedal Ashley Jones, generalni direktor PACCOR UK.

Generalni direktor Pošte Slovenije mag.

Boris Novak je na trak paketnega usmerjevalnika položil prvi paket Pošta Slovenije je za nov paketni usmerjevalnik v poštnem logističnem centru v Ljubljani namenila 14,7 mio EUR. Usmerjevalnik paketov predstavlja hrbtenico celotnega logističnega procesa v logističnem centru, saj je s tekočimi trakovi povezan s prvim nadstropjem zgradbe, kjer poteka glavno usmerjanje pisemskih pošiljk. Interni transport je avtomatiziran v prispetju in odpravi pisemskih pošiljk. Glede na razmah spletne trgovine in s tem trendi rasti paketnih in logističnih storitev Pošta Slovenije pospešeno vlaga v širitev kapacitet poštnih logističnih centrov. Gradi dodatne skladiščne kapacitete, posodablja in avtomatizira strojno usmerjanje paketnih in pisemskih pošiljk. V letu 2018 je dosegla 9-odstotno rast paketnih storitev, letos pa načrtuje 12-odstotno rast.

Z modernizacijo strojnega usmerjanja paketnih pošiljk v poštnem logističnem centru v Ljubljani je Pošta Slovenije začela aprila 2017.

Naprava nudi najsodobnejšo IT-podporo obdelavi podatkov ter avtomatizacijo usmerjanja in nadzora nad logističnim procesom.

Povečali bodo zmogljivosti usmerjanja paketnih pošiljk ter poenotili tehnologijo usmerjanja in transporta pisemskih pošiljk na območju celotne države.

april 2019

Ploščate steklenice pomenijo prihranek pri prevozu in skladiščenju

Kompozitna embalaža z več kot 90 % vlaken

Tehnološke posodobitve so izvedli tud v poštnem logističnem centru Maribor, kjer je začela obratovati nova, že tretja naprava za avtomatsko zlaganje nenaslovljene direktne pošte (reklame). Naložba je stala 1,2 mio EUR. Hkrati so izvedli robotizacijo procesov za odlaganje in zlaganje svežnjev nenaslovljene direktne pošte s pomočjo robotske roke, kar prispeva k humanizaciji dela. »Pošta Slovenije nikakor ni zgolj in le izvajalec univerzalne poštne storitve, pač pa je tudi na področju logistike pomemben servis za potrebe svojih strank v segmentu B2B-poslovanja,« je ob predstavitvi ljubljanskega paketnega usmerjevalnika dejal generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.

prehranska dopolnila, prigrizke, žvečilne gumije, prah itd., ne da bi pri tem ogrozili varnost in zaščito izdelkov. »Naša nova embalaža Boardio je pritegnila veliko zanimanja, saj ima jasen okoljski profil.

Zaradi svoje prilagodljivosti oblike in velikosti je idealna za široko paleto živilskih in neživilskih izdelkov. Nove manjše velikosti so trajnostna alternativa polnim plastičnim posodam in tako lahko podpirajo lastnike blagovnih znamk, da dosežejo cilje glede zmanjšanja okoljskega odtisa, pravi Johan Werme, direktor prodaje. Embalaža Boardio je popolna sistemska rešitev, kjer vse komponente kot tudi stroje dobavlja A&R Carton, član AR Packaging. Visoko razmerje med obnovljivimi materiali na osnovi vlaken in minimalno uporabo plastike omogoča, da se Boardio reciklira na podoben način kot vse posode za tekočine na osnovi kartona, pravi Johan Werme. „Trenutno se vlakna reciklirajo in uporabljajo za nove izdelke, medtem ko je minimiziran plastični del recikliran. V Evropi in po svetu poteka intenziven razvoj in naložbe, ki bodo v bližnji prihodnosti naredile majhen plastični del, ki ga je mogoče reciklirati v nove izdelke.« Nadaljnja optimizacija okoljskega profila embalaže Boardio poteka, ciljna uvedba biološke plastike pa bo povečala obnovljivi del na več kot 95 % z ohranjeno celovitostjo embalaže.

Podjetje A&R Carton je predstavilo nove velikosti kompozitnih škatel Boardio® z optimalno vsebnostjo vlaken (90 %).

Podjetje pravi, da pločevinke lahko nadomestijo polne plastične posode za

Podjetje Garçon Wines je začelo s prodajo 10 ploščatih stekleničk, za katere podjetje pravi, da znatno zmanjšajo emisije ogljika in logistične stroške iz dobavne verige vina. Embalaža za 10 ploščatih steklenic - zasnovana in izvedena v sodelovanju z DS Smith drži 10 polnih velikih steklenic za vino v kompaktnem ohišju, ki bi sicer nosil približno štiri redne, okrogle steklene steklenice istega volumna 75cl. Z namenom pomembnega napredka v logistiki vina, pakiranju in trajnosti, so Garcanova vina preuredila svoje steklenice v osem ploskih steklenic,

Lučke v embalaži, ki jo lahko odvržete v domač kompostnik

Servirna embalaža v 100 % reciklabilnem kartonu

Podjetje Colpac je trgu predstavilo »Imejmo kosilo« serijo 100 % reciklabilnega kartona, kot neposreden odziv na zahteve gostincev in trgovcev na drobno, ki iščejo alternative za plastiko za enkratno uporabo. Med postopkom oblikovanja je Colpac izvedel obsežne raziskave s proizvajalci sendvičev in pogodbenimi gostinskimi podjetji, da bi ugotovil ključne funkcionalne točke, ki jih je bilo treba vključiti v rešitev iz kartona. Povratne informacije dajejo čas in prostor, učinkovitost, higieno, enostavnost uporabe in varnost v središče razvoja izdelka. Ob upoštevanju teh temeljnih lastnosti je Colpacova lastna oblikovalska ekipa ustvarila prilagodljivo in zamenljivo ponudbo »Imejmo kosilo«, da bi na stroškovno učinkovit način zadovoljila vse morebitne zahteve strank.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pri podjetju Lickalix so objavili, da so postali "prvo podjetje na področju hladne obdelave na svetu, ki uvaja ne plastično embalažo, ki jo je mogoče kompostirati."

Lolly embalaža z oznako zaupanja, ki so jo prejeli od The Plastic Planet, se lahko kompostira v zabojniku za živilske odpadke in se razpade v 12 tednih, v primerjavi s 400 leti, ko se plastika razgradi. Pakiranje bo tudi kompostabilno v morju, kar pomeni, da se bo embalaža organsko razgradila, če bo končala v oceanu in ne bo povzročala škode. Pri Lickalixu so povedali, da so vedno verjeli v poslanstvo, da bi v vsakem družinskem zamrzovalniku zagotovil naravno alternativo. Ta misija se ni spremenila in po uspešnem letu 2018 se je misija razširila, da bi ustvarila spremembe in prevzela več odgovornosti za njihov plastični odtis. Po mnogih mesecih raziskav se je Lickalix odločil za 100 % brez plastičnih mas. Trgovci z živili so pod vse večjim pritiskom potrošnikov in vlade, da zmanjšajo količino plastične embalaže in živilskih odpadkov, ki se porabijo in izločijo, s posebnim poudarkom na plastiki za enkratno uporabo. V podjetju nameravajo dokazati, da v industriji zamrzovanja obstajajo uspešne alternative namesto rabe plastike.

7 139

EOL

Distribucijska omrežja so nosilec prehoda v nizkoogljično družbo

Na 5. strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije so slovenska podjetja za distribucijo električne energije v središče razprav postavila prihodnji razvoj, ob tem pa rešitve, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično družbo.

Njihova sklepna ugotovitev je bila, da bodo distribucijska omrežja nosilec prehoda v nizkoogljično družbo. Med tujini gosti je generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby menil, da so nova orodja in poslovni modeli distribucijskih sistemov ključni za uspeh energetske tranzicije. Trenutna infrastruktura je bila zasnovana v času zelo omejenih vidikov kibernetske varnosti. Upravljavci distribucijskih omrežij morajo biti zdaj opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi, ki omogočajo mešanico med konvencionalnimi in informacijskimi tehnologijami. To pa vključuje znatne naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja, odkrivanja kršitev in sposobnost odzivanja. Mag. Boris Sovič, predsednik združenja GIZ in predsednik uprave Elektra Maribor, se je zadržal pri nosilni vlogi elektrodistribucije v energetskem prehodu. Kot je dejal, bo energetika prihodnosti razogljičena, decentralizirana in električna. Elektrodistribucija je katalizator prehoda v nizkoogljično družbo. V ospredju energetskega prehoda so obnovljivi viri energije, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja, nove naprave ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Vsa električna vozila, toplotne črpalke in velika večina proizvodnih virov bodo integrirani v elektrodistribucijsko omrežje.

Od jakosti, robustnosti in naprednosti tega omrežja je odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Zato je pomembno, kot je dejal mag. Boris Sovič, upoštevati potrebe po večji jakosti (narekujejo jih naraščajoče potrebe uporabnikov), robustnosti (izredne vremenske razmere, povečanje kabliranosti itd.) in naprednosti omrežja (aktivna vloga uporabnika in napredno upravljanje sistema).

S prehodom v nizkoogljično družbo se povečuje potreba po moči in energiji v elektrodistribucijskem sistemu.

april 2019

Primerna za pakiranje sendvičev, zavitkov, slanih in sladkih pekovskih izdelkov, je serija "Imejmo kosilo" sestavljena iz srednjih in velikih pladnjev, ki združujejo več možnosti vstavljanja pregrad in vložkov za ustvarjanje različnih možnosti krožnikov. Osnove, ki so zasnovane z dvojnimi stenami zagotavljajo dodatno moč, so enostavne za sestavljanje, kar zagotavlja prostorsko učinkovito rešitev. Gostinci jih vnaprej pripravijo za uporabo. Vključitev ročajev na vsaki strani zagotavlja preprosto in higiensko rešitev za odstranitev predelnikov iz pladnja, ne da bi pri tem kontaminirali hrano. Medtem ko zapahi na predelnih stenah zagotavljajo varnost, ko je izdelek napolnjen in se prevaža, vsebina ostane v pladnju.

mag. Boris Sovič

pakiranih navpično z dvema ležečima, vodoravno v zračnem prostoru okrog ozkih grl, ki odpravljajo skoraj ves neizkoriščen zračni prostor. To je bilo mogoče doseči, ker je bila steklenička s tanko plastjo Garçon Wines posebej izdelana, tako da je osem steklenic v skupni širini enake dolžine ene steklenice, širina in globina ene steklenice pa je enaka kot območje okoli ozkega grla.

Podjetje je opravilo nekaj izračunov za prikaz potencialnih emisij ogljika in prihrankov pri stroških. V primerjavi s povprečnim številom za 6 okroglih steklenih steklenic - standardno sekundarno embalažo, ki se uporablja za transport vina – je nov 10 plasten pokrovček iz stekleničk Garçon Wines približno 55 % prostorsko manjši.

Prihranek prostora za vsak primer pomeni, da lahko paleta z 10. ploščatimi stekleničkami vsebuje 1040 steklenic vina v primerjavi s standardno paleto s 6. okroglimi steklenimi posodami, ki bi nosile le 456 steklenic vina.

foto: Nejc Fon

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Največjo težavo pri migracijah iz plastike v živilo povzročajo hormonski motilci foto: www.shutterstokc.com

Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk1 Z embalažo se srečujemo na

Kemikalije v embalaži

Embalaža

139

Kemikalije v embalaži

vsakem koraku; pozornejši

glede njene uporabe smo

postali v zadnjih letih, ko v javnost prihajajo številne informacije o njeni (ne)

oporečnosti in varnosti.

Moj namen je bil zbrati in

urediti obstoječe informacije ter determinirati morebitne

potencialno negativne vplive embalaže za živila na naš

organizem.

P

o obstoječih statistikah je največ embalaže narejene iz papirja in kartona (36 %), sledijo plastika (34 %), kovina (17 %), steklo (10 %), preostanek pa pripada lesu in tekstilu (Emblem 2012). Ob ceni in okoljskemu pomenu smo v zadnjih letih potrošniki postali pozorni tudi na migracije snovi iz embalaže, ki pristanejo v živilih. O tem so na voljo rezultati številnih raziskav, ki nas lahko skrbijo. V raziskovalne namene se za sledenje ekstrakcije snovi iz embalaže v živila običajno uporabljajo modelne raztopine, ki so lahko hidrofilne, lipofilne ali amfifilne, odvisno od tega, za kakšno živilo gre (Muncke 2013).

april 2019

E

mbalaža lahko vsebuje kemikalije, ki lahko zaradi kontakta embalaža-hrana preidejo v samo hrano, ki jo zauživamo. Prav zato je pomembna ozaveščenost o možnih tveganjih in nevarnostih, ki jo predstavljajo migracije iz živil v hrano. Migracije snovi iz embalaže v hrano so odvisne od temperature, kemičnih in fizikalnih lastnosti hrane in kemikalije ter časa stika med hrano in embalažo. V hrano lahko migrirajo snovi, ki so embalaži dodane namenoma ali nenamerno. Migracije se preučujejo zaradi negativnega vpliva kemikalij na naše zdravje (Muncke 2016), med materiali pa so pri tem precejšnje razlike.

1 Lucija Praprotnik, dr. Tatjana Unuk, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza Maribor

P

ri papirju je migracija poleg naštetih dejavnikov odvisna tudi od tlaka, mase papirja

in vsebnostjo celuloze (Pocas in sod. 2011), pri plastiki pa je migracija odvisna predvsem od tega, ali je medij masten, kisel ali slan – v tem primeru je povišana (Golja 2004).

Različni materiali, različna nevarnost migracij snovi

Z

a steklo velja, da je inertno, kar sicer ne drži popolnoma za vse vrste stekla. Tako je pri steklu z vsebnostjo svinca možnost prehajanja svinca v okolje, pri silikatnem steklu pa možnost prehajanja kovinskih ionov. Omenjeni dve vrsti stekla nista namenjeni embalaži za hrano. Na splošno je steklo narejeno iz natrijevih in kalcijevih oksidov ter silicijevega dioksida, ki so za naše zdravje neškodljivi (Final report 2002).

P

ri papirnati embalaži so za migracije najnevarnejše tiskarske barve, ki se nahajajo na embalaži. Ponekod za pakiranje hrane uporabljajo recikliran papir, pri čemer prihaja do večjih migracij mineralnih olj v živilo. Glavna sestavina črnila za papir, benzidin, je rakotvoren (Kurunthachalam 2013). Potencialno nevarnost predstavlja tudi uporaba recikliranega papirja za neposredni stik z živilom. Pri

9 ovina je pogosto uporabljena za izdelavo konzerv, ki imajo v notranjosti razne zaščitne premaze. Primer škodljive snovi, ki izhaja iz tovrstnega zaščitnega premaza, je melamin (Li in sod. 2019), ki je dokazano škodljiv za ledvice (Sathyanarayana 2019). Poleg melamina se lahko iz zaščitnih premazov ekstrahirajo tudi hormonski motilci in težke kovine. Od hormonskih motilcev so dokazane migracije ciklo-diBA, ki je ciklični produkt bisfenola A (BPA) in BPA diglicidil etra. Za ciklo-diBA predvidevajo citotoksičnost, sumijo pa tudi na njegovo kopičenje v telesu (Biedermann in sod. 2013). Iz pločevink v hrano lahko migrira tudi sam bisfenol A (BPA). Migracija se poveča, če je pločevinka poškodovana ali podvržena višjim temperaturam (Errico in sod. 2014).

V konzervirano morsko hrano lahko migrira tudi bisfenol F diglicidil eter (BFDGE), ki se v premazih sploh ne bi smel pojavljati (Cabado in sod. 2018). V študiji Fattore in sod. (2015) so v 83 % vzorcih tune v olju našli vsaj en bisfenol, pri vzorcih v vodnem mediju pa je bil BPA prisoten pri 67 % vzorcev.

L

es se kot ovojna embalaža redko uporablja.

Težavo lahko predstavljajo premazi za zaščito, vendar so informacije na to temo skope.

Hormonski motilci v plastiki

I

zmed vseh embalaž najbolj pereč problem predstavlja plastika. Količina snovi, ki bo migrirala iz takšne embalaže v živilo, je odvisna od materiala, površine živila, temperature in medija. Migracija je povečana v primeru kisle, slane ali mastne hrane (Golja 2004).

Največjo težavo izmed snovi, ki migrirajo iz plastike v živilo, povzročajo hormonski motilci, ki posnemajo delovanje naravnih hormonov (NIH 2017).

B

PA je fenol, ki se uporablja pri proizvodnji smol in polikarbonatne plastike. Je ena izmed najbolj raziskanih snovi med hormonskimi motilci. Pripisujejo mu številne negativne učinke predvsem na razvoj možganov, mlečne žleze, spomin, metabolizem (Beausoleil in sod. 2018). Kopičenje BPA v posteljici skrbi, saj hormonski motilci na splošno predstavljajo največje tveganje v prenatalnem in zgodnjem postnatalnem obdobju. V tem času namreč poteka razvoj nevrološkega sistema. V študiji Jalal in sod. (2018) so zabeležili kar od 1 do 104 ng/g tkiva BPA v posteljici in plodu. Kljub mnogim negativnim vplivom BPA pa Minatoya in sod. (2017) povezave med izpostavljenostjo BPA in vedenjskimi težavami otrok v zgodnjem

B

is(2-etilheksil) ftalat (DEHP) je najbolj znan povzročitelj endokrinih motenj, ki se kažejo predvsem kot težave s plodnostjo, rastjo in prekomerno težo potomcev. Poskusi na sadni mušici so pokazali negativen vpliv DEHP na življenjsko dobo, kopulacijsko vedenje in na sposobnost motorične funkcije (Chen in sod. 2019). Negativen vpliv tega hormonskega motilca je torej dokazan tako na ljudeh kot živalih. S poskusi na prepelicah so dodatno dokazali toksično delovanje DEHP na jetra (Zhang Y in sod. 2018), ledvice (Li in sod. 2018) ter srce (Wang in sod. 2019). DEHP je poleg drugih vplivov lahko eden izmed razlogov za pojav diabetesa tipa 2 (Rajagopal in sod.

2019). Ta hormon povezujejo tudi s slabšim delovanjem ščitnice, kar se lahko delno rešuje z načrtnim uživanjem selena (Zhang P in sod.

2018). Najbolj zaskrbljujoč pa je izsledek študije Wang in sod. (2018), kjer so ugotovili škodljive učinke DEHP na reprodukcijo že po 30 dnevni izpostavljenosti temu hormonskemu motilcu.

D

ioksini nastanejo pri proizvodnji herbicidov, pri nepopolnem izgorevanju npr. PVC, beljenju celuloze, itd. So mutageni (Rathna in sod. 2018). Po poročanju Schecter in sod.

(2019) naj bi bili povezani s pojavom avtizma, saj negativno vplivajo na razvoj možganov.

Najbolj strupen dioksin je 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin (TCDD), s katerim povezujejo negativni vpliv na diferenciacijo možganov v primeru prenatalne izpostavljenosti, kar vpliva na pubertetni razvoj (Boda in sod. 2018).

P

oliklorirani bifenili (PCB) so hormonski motilci, ki se med drugim uporabljajo kot aditivi v plastičnih masah. Kot posledica onesnaženosti morij jih lahko najdemo v mehkužcih. Tovrstni hormonski motilci so tudi rakotvorni (Yang in sod. 2019). PCB je nevaren tudi

K

139

za kita ubijalca in v prihodnosti lahko povzroči celo njegovo izumrtje (Schnitzler in sod. 2019). oličina snovi, ki lahko migrira iz embalaže v živila, je tudi zakonsko določena v Uredbi evropskega parlamenta in sveta (ES) št.

10/2011. V Uredbi so opredeljene tudi snovi, ki se pri izdelavi polimernih materialov lahko uporabljajo. Te morajo biti glede na splošne zahteve, omejitve in specifikacije čiste in kakovostne. Zakonsko omejene migracije so opredeljene v Prilogi I te uredbe (Uredba komisije (EU) št. 10/2011). Leta 2018 se je spremenila priloga k tej Uredbi, ki določa npr. nižjo dovoljeno migracijo za perklorat, ki je uporabljen kot aditiv in sredstvo za polimerizacijo. Poleg še nekaterih drugih snovi, ki jih Priloga na novo opredeljuje, pa je pomemben korak k zmanjšanju uporabe plastike za enkratno uporabo člen 2, ki določa, da se lahko polimerni izdelki dajejo v promet do 26. junija 2019 in tam ostanejo do izčrpanja zalog (Uredba 2018/831).

Embalaža

K

otroštvu niso ugotovili. Od bisfenolov je najbolj raziskan BPA. Zaradi njegove škodljivosti se je iskalo alternativne fenole. To sta bila bisfenol S (BPS) in bisfenol F (BPF). Zaradi učinkovanja, podobnega BPA, sta bila tudi ta dva zavrnjena kot primerna zamenjava, saj izkazujeta podobne učinke kot BPA. Kot BPA se tudi BPS in BPF uporabljata pri proizvodnji plastičnih in epoksi smol. Da imajo vsi trije omenjeni bisfenoli podobne negativne učinke, dokazujeta študiji Meng in sod. (2018, 2019).

V njih so predstavljeni podatki o učinkih perinatalne izpostavljenosti BPA, BPS, BPF in bisfenola AF (BPAF) na homeostazo glukoze in lipidov. Ugotovili so, da sta BPS in BPAF uravnavala izražanje genov, ki so povezani z metabolizmom lipidov in glukoze, vendar je to močno motilo glukozno in lipidno homeostazo v jetrih. V drugi študiji so Meng in sod. (2019) raziskovali vpliv BPF, BPA in BPAF na jetra.

Ugotovili so, da BPA škoduje jetrom, poveča se oksidativna poškodba jeter. Podoben rezultat je dala izpostavljenost BPF. BPAF na jetra ni imel pomembnejšega vpliva, spremenila pa se je vrednost glikogena in β-glukoze.

Recikliranje plastike in uporaba recikliranih materialov

V

svetu si države prizadevajo v čim večji meri reciklirati plastične odpadke, saj bi lahko s tem močno razbremenili okolje.

Izogibamo se sežiganju plastike zaradi že znanih negativnih vplivov na okolje in človeka (Pacheco in sod. 2012). 180 držav je leta 2004 ratificiralo Stockholmsko konvencijo (http:// www.pops.int/TheConvention/Overview/ TextoftheConvention/tabid/2232/Default. aspx). Ta obravnava recikliranje, ločevanje in upravljanje s plastiko, ki vsebuje persistentne organske onesnaževalce. Podpisnica je tudi Slovenija.

P

o ugotovitvah Luijsterburg in Goossens (2014) so za kakovosten recikliran produkt zelo pomembni koraki razvrščanja in predelave odpadne plastike. Mehanske lastnosti recikliranega produkta so sicer v osnovi drugačne od lastnosti primarnega izdelka, vendar se lahko pri natančnem razvrščanju in predelavi lahko tudi izboljšajo. Shawaphun in sod. (2010) navajajo, da so problematični tudi dodatki v plastiki, ki otežujejo ponovno uporabo plastičnih materialov. Aditivi, ki vsebujejo kovine, namreč lahko tvorijo fotooksidacijske katalizatorje, ki spodbujajo razgradnjo plastike med recikliranjem.

T

ežave, ki se pojavljajo med recikliranjem, so tudi izpušni plini, ki jih med reciklažo izpušča stroj za recikliranje plastičnih odpadkov. Ti plini so škodljivi tako za okolje kot tudi za delavce. Gre predvsem za policiklične aromatske ogljikovodike in ftalatne estre v plinski obliki, katerih koncentracija je v stroju

april 2019

tem prihaja do večjih migracij mineralnih olj v živilo. Osnovna težava pri tem je, da mineralna olja, med drugim, vsebujejo aromatske ogljikovodike, ki so prav tako rakotvorni, poškodujejo lahko tudi jetra in srce (Semolič 2011).

Uredniški odbor tudi o pomanjkanju dialoga

foto: Boštjan Čadej

10 139

Embalaža april 2019

Kratko, zanimivo

V začetku aprila se je v prostorih uredništva revije EOL (podjetje Fit media d.o.o.) sestal nekoliko prenovljeni uredniški odbor revije EOL. Razčlenjeval je izvajanje koncepta revije, vsebinsko zasnovo, novost Podnebni dosje ter način financiranja in trženja revije. Uredniški odbor je med temami izpostavil problem izvoza odpadkov, za katere v Sloveniji ni obdelave, usmerjenost Evrope v reciklate kot materiala za industrijo, pomen vključitve družb za ravnanje z odpadki v zasnovo izdelkov, s čimer se zagotovi možnost ustrezne obdelave po koncu življenjske dobe izdelka, novo zakonodajo, ki se pripravlja na področju odpadkov, in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija tudi na področju ravnanja z odpadki in pri uresničevanju koncepta onesnaževalec plača. Za uspešnejše soočanje z izzivi, ki jih prinaša okoljska problematika, bi morali v Sloveniji pri sprejemanju zakonodaje in njenim izvajanjem imeti več sodelovanja in dialoga. Kot primere manjših dobrih praks bi se lahko v vsebine revije EOL vključevalo tudi start-up skupnosti z inovativnimi okoljskimi rešitvami. Sodelovanja primanjkuje tudi med različnimi finančnimi institucijami. Trenutno je še premalo povpraševanja za financiranje projektov krožnega gospodarstva, zato posebnih ponudb načeloma ni. Pri financiranju projektov s področja varstva okolja bi bilo za banke dobrodošlo tudi mnenje strokovnjaka z določenega okoljskega področja. Ob določanju okoljsko sprejemljivih izdelkov pa je potrebno biti pozoren na njegov celoten okoljski odtis, za kar so potrebne analize LCA, ki jih izdelujejo tudi na Visoki šoli za varstvo okolja. Okolje vse bolj dobiva svojo težo tudi na področju logistike. Kljub temu, da se poskuša optimizirati število tovornjakov na cesti, so in bodo ceste preobremenjene. Pri tem prihaja do pomanjkanja usposobljenih voznikov, do problema zagotavljanja kadrov (tudi na področju čim bolj ekološke vožnje).

Kemikalije v embalaži za reciklažo sicer večja kot izven njega (Huang in sod. 2013). S tega vidika mora biti pozornost pri izbiri surovine za izdelavo plastične embalaže usmerjena k temu, da so vhodni materiali čim manj toksični, kar bo zmanjšalo tveganje v postopku recikliranja (Hahladakis in sod.

2018).

Je biorazgradljiva plastika rešitev?

smejo v manjšem obsegu uporabiti pri izdelavi primarne embalaže (stik z živilom). Zanimivi so izsledki Triantafyllou in sod. (2007), ki so ugotavljali migracijo kontaminantov iz recikliranega papirja v živila z različno vsebnostjo maščob. Ugotovili so, da je količina snovi, ki migrirajo v živilo, odvisna od vrste papirja, vsebnosti maščob v hrani in od samega kontaminanta. Največja stopnja migracije je bila dokazana v primeru najvišje vsebnosti maščob v živilu. Na migracijo pomembno vplivata tudi čas in temperatura okolja.

B

Zaključek

iorazgradljiva plastika je, kar se tiče onesnaževanja, primernejša in tudi »všečna alternativa«, vendar samo poimenovanje še ne pomeni, da je njen negativni vpliv na okolje manjši. Ker kot eno od osnovnih komponent vsebuje škrob, je namreč ni mogoče reciklirati (Razza in sod. 2015).

P

ri recikliranju plastike je najlažje reciklirati polietilen tereftalat (PET), ki je najpogosteje uporabljena za izdelavo plastenk in plastičnih kozarcev. Recikliranje drugih vrst plastike je težje. Uspešno recikliranje v prvem koraku zahteva dosledno ločevanje plastičnih materialov, kar omogoči nemoten postopek taljenja in preprečuje plastenje. Reciklirana plastika se v osnovi uporablja za izdelavo plastičnih predmetov, kot so to npr. mize in tepihi.

Reciklirana PET plastika pa je dovoljena tudi ponovna uporaba za stik z živili (Kržan 2012).

Po odločbi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) se od leta 2012 reciklirana PET plastika lahko uporabi tudi kot primarna embalaža, ki ima stik z živili (EFSA 2012).

E

FSA je opredelila več postopkov pri recikliranju PET plastike, da je ta primerna za stik z živilom. Primer je npr. postopek recikliranja, poimenovan »General Plastic«. Vhodni material je očiščen in osušen PET material iz PET plastenk. Material se pred obdelavo ogreje in osuši. Ugotovljeno je bilo, da sta kritični točki v postopku predgretje in dekontaminacija materiala. Pri nadzoru učinkovitosti postopka mora biti zagotovljeno, da je stopnja migracije neznanih kontaminantov v hrano nižja od 1 µg/kg hrane. V splošnem PET material ni namenjen za uporabo pri obdelavi živila z visoko temperaturo (uporaba v pečici in mikrovalovni pečici), zato je jasno, da tudi reciklirani PET material za ta namen ni primeren (Silano in sod. 2018).

Kot primer dobre prakse kot prvega na območju Slovenije lahko izpostavimo podjetje Fructal, ki reciklirano plastiko uporablja od leta 2015.

Gre za projekt »Plastenka za plastenko«, kjer so odpadne plastenke uporabljene za izdelavo novih plastenk za polnjenje brezalkoholnih pijač (Žnidar 2015).

P

oleg plastike je v praksi pogosto tudi recikliranje papirja in kartona, ki se v splošnem pogosto uporabljata za pakiranje živil in za izdelke za enkratno uporabo. Materiali recikliranih vlaken papirja oz. kartona se

K

oličina embalaže, ki jo porabljamo za živila, se povečuje. To je posledica tako globalizacije trga kot tudi našega življenjskega sloga. Kljub zaskrbljenosti zaradi kopičenja izjemnih količin težko razgradljive ali celo nerazgradljive embalaže se nakazujejo številne pozitivne rešitve v uporabi embalaže, primerne za kompostiranje, uporabe nano-kompozitov, bio-filmov, uporabe razgradljivih materialov….

Nenazadnje pa lahko velik korak k zmanjševanju količine embalaže naredi vsak izmed nas s tem, da spremeni svoja pričakovanja in zahteve po pakiranju vedno manjših količin živil in tudi s tem, da se pri nabavi hrane v prvi vrsti obrne na lokalnega pridelovalca, kjer kupi hrano v nepakirani obliki.

Reference 1. Beausoleil C, Emond C, Cravedi J, Antignac J, Applanat M, Appenzeller B, Beaudouin R, Belzunces L, CanivencLavier M, Chevalier N, Chevrier C, Elefant E, Eustache F, Haber R, Kolf-Clauw M, Magueresse-Battistoni B, Mhaouty-Kodja S, Minier C, Michel C. 2018. Regulatory identification of BPA as an endocrine disruptor: Context and methodology. Molecular and Cellular Endrocrinology, 475: 4-9.

2. Biedermann A, Zurfluh M, Grob K, Vedani A, Brüschweiler B. 2013. Migration of cyclo-diBA from coatings into canned food: Method of analysis, concentration determined in a survey and in silico hazard profiling. Food and Chemical Toxicology, 58: 107-115.

3. Boda H, Nghi T, Nishijo M, Thao P, Tai P, Luong H, Anh T, Morikawa Y, Nishino Y, Nishijo H. 2018. Prenatal dioxin exposure estimated from dioxins in breast milk and sex hormone levels in umbilical cord blood in Vietnamese newborn infants. Science od The Total Environment, 615: 1312-1318.

4. Cabado A, Aldea SM Porro C, Ojea G, Lago J, Sobrado C, Vieites J. 2008. Migration of BADGE (bisphenol A diglycidyl-ether) and BFDGE (bisphenol F diglycidyl-ether) in canned seafood. Food and Chemical Toxicology, 46: 1674-1680.

5. Chen M, Liu H, Cheng J, Chiang S, Liao W, Lin W. 2019.

Transgenerational impact of DEHP on body weight of Drosophila. Chemosphere, 221: 493-499.

6. EFSA. 2012. PET recycling processes for food contact materials: EFSA adopts first opinions. (elektronski vir) http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/120802, (9.

4. 2019) 7. Errico A, Bianco M, Mita L, Migliaccio M, Rossi S, Nicolucci C, Menale C, Portaccio M, Gallo P, Mita D, Diano N. 2014. Migration of bisphenol A into canned tomatoes produced in Italy: Dependence on temperature and storage conditions. Food Chemistry, 160: 157-164.

Več na www.zelenaslovenija.si/

Plastične vrečke so večinoma nadomestili z embalažo za industrijsko pakiranje

V skladu z naraščajočim poudarkom na trajnosti podjetje prilagaja proizvodnjo trenutnim zahtevam na trgu in področni zakonodaji. Ne glede na spremembe pa si prizadeva nadaljevati svojo tradicijo, torej proizvodnjo polietilenske embalaže. Osnovna dejavnost podjetja je že od ustanovitve bolj ali manj enaka. Spremenila se je le namembnost krovnega dela izdelkov. Po naložbah v novo tehnologijo in glede na stanje na trgu je plastične nosilne vrečke praktično nadomestila embalaža za industrijsko pakiranje, in sicer embalaža za papirni program, to so toaletni papir, robčki, kuhinjske krpe ipd., ter druga industrijska embalaža. Podjetje Makoter d.o.o. še vedno proizvaja plastične

foto: arhiv podjetja

11

Za vaše podjetje so značilna stalna vlaganja v opremo – od barvnih tiskarskih strojev do novih strojev za izdelavo vrečk, a tudi v nove proizvoden prostore? Kakšne zahteve postavljajo pred vas kupci glede materialov?

Ves čas smo investirali, saj nenehno težimo k razvoju. Seznam naložb v zadnjih letih je dolg, ne le v opremo. S strankami sodelujemo pri izboljšavah izdelkov, pri zmanjšanju njihove debeline in pri manjši porabi količin materiala. Podjetje je prav tako pričelo s testiranjem možnosti uporabe t.i. »post-consumer waste«.

Moram poudariti, da je pri takšnih inovacijah potrebno vključiti stranke, saj morajo njihove strojne zahteve in zmogljivosti sovpadati z morebitnimi spremembami.

Evropske usmeritve zahtevajo, da bo do leta 2030 vsa plastika reciklabilna. Kakšen razvojni izziv je to za proizvajalce?

Usmeritve o uporabi plastike in razvojne težnje h krožnemu gospodarstvu so izziv za vse. Naše podjetje se vedno bolj osredotoča k trajnosti in varstvu okolja. Zato stremimo k temu, da bi v svojo proizvodnjo v čim večjem obsegu vključili uporabo recikliranih materialov in investirali v stroje, ki ustvarjajo minimalni odpad.

Kakšno prihodnost napovedujete uporabi plastičnih embalažnih izdelkov v prihodnjem desetletju, saj je med vsemi embalažnimi materiali plastika deležna največ kritik?

Kot proizvajalec izdelkov iz plastike zastopamo stališče, da so plastični materiali v določenih panogah nenadomestljivi, saj so varni, higienski in priročni. Ni primerljivega materiala, ki bi zagotavljal primerljive koristi. Je pa res, da je to trenutno najbolj aktualna tematika.

Mislim na to, kako plastika onesnažuje planet.

A ob tem ne morem mimo dejstva, da krivde za onesnaževanje okolja ne moremo valiti le na njene proizvajalce. Ključno vlogo namreč odigrajo njeni končni uporabniki. Kako z njo ravnajo, kam jo odložijo in ali stremijo k večkratni uporabi, kadar je to mogoče.

Načrti?

Predvsem si prizadevamo, da bomo ohranili obstoječi položaj ponudnika embalažnih materialov na trgu doma in v tujini. Hkrati bomo razvijali in prilagajali novo tehnologijo tržnim zahtevam in torej še naprej vlagali v najboljšo opremo.

Po nekaterih ocenah se uporaba vrečk za industrijsko pakiranje povečuje. Kako to čutite kot izvoznik in kateri izvozni trgi so za vas najpomembnejši?

V primerjavi z lanskim letom ne občutimo ne povečanja in ne upada potrošnje na segmentu industrijske embalaže.

Kaj je vaša konkurenčna prednost na evropskem trgu, kjer želite biti med vodilnimi proizvajalci embalažnih izdelkov iz polietilena in polipropilena?

Naša vizija je biti med vodilnimi proizvajalci polietilenske embalaže na evropskem trgu.

Cene surovin odločilno vplivajo na cenovno politiko proizvajalcev. Kaj pričakujete na trgu surovin, materialov v tem letu in kakšne zahteve postavljate pred dobavitelje?

V zadnjem letu ne čutimo drastičnega nihanja cen repro materiala, kar je za nas dober kazalnik, saj je težko določati vse višje cene našim potencialnim kupcem.

april 2019

V vašem proizvodnem programu sta glavna proizvoda folije in vrečke. Ali se pri obsegu proizvodnje plastičnih vrečk poznajo ostrejše usmeritve glede njihove uporabe? Tudi trgovci se odločajo za spremembe v ponudbi plastičnih vrečk.

nosilne vrečke, vendar v zelo omejenem obsegu. Predstavljajo le manjši delež celotne proizvodnje. Velik del proizvodnje predstavlja tudi polietilenska folija za gradbene namene, strojno pakiranje in termo skrčljiva folija.

Milica Makoter

Med proizvajalci polietilenskih folij in vrečk si je ljutomersko podjetje Makoter v skoraj 40-letnem razvoju utrdilo položaj zanesljivega in kakovostnega dobavitelja plastične embalaže.

Tudi in zlasti na tujih trgih, kamor izvozijo 70 % proizvodnje priznanim blagovnim znamkam.

Tega ne bi dosegli brez stalnih vlaganj predvsem v opremo.

Ne le v opremo, saj živahen trg embalaže od proizvajalcev zahteva prav pri plastični embalaži odgovore, kako prisluhniti okolju.

Milica Makoter, ustanoviteljica družinskega podjetja, ki v povprečju zaposluje 130 ljudi, pravi, da bodo tudi v prihodnje upoštevali dolgoletno tradicijo v proizvodnem programu, torej pri proizvodnji polietilenskih vrečk in folij.

Embalaža

139

Trg embalaže

12

foto: www.shutterstock.com

Izziv za uporabo reciklata v Evropi, nujen je dialog v oskrbni verigi

Materiali in embalaža

Embalaža

139

Materiali in embalaža

Centralni izziv pri kreaciji

krožnega gospodarstva v

plastiki je uporaba več in

več reciklata kot primarnega

materiala. To je lažje reči

kot storiti – zaplete se pri

različnosti polimerov, ki

so v rabi, zmešani naravi

zbranih frakcij, ločevanju in reciklažni oskrbi po Evropi

in investicijah, ki jih diktirata povpraševanje in ponudba.

Reciklažne stopnje plastične

embalaže v Evropi imajo še veliko potenciala, vendar pa

se zagotovo premikajo v pravo

smer relativno hitro. Številke iz leta 2016 kažejo, da se od

16, 7 milijonov zbranih ton po Evropi, Norveški in Švici, več kot polovica količin, ki končajo

na odlagališču, reciklira. Po drugi strani 59 % ni bilo

recikliranih (odlagališče ali

zažig), 16, 7 milijonov ton pa izključuje plastično embalažo,

ki ni vstopila v pravilen tok

april 2019

odpadkov.

Vir: Packaging Europe

Dialog vzdolž oskrbovalne verige je ključen

»P

orabili bi več PET, če bi jih več dobili,« je povedal Daniel Dayan iz podjetja Klöckner Pentaplast Group, kar je tudi prvi konsenz po celotni industriji, da je oskrba prvo ozko grlo. Kako zagotoviti, da potuje več PCR (popotrošniškega reciklata) nazaj v embalažo? »Trenutno na trgu ni dovolj reciklata, ki bi zadovoljil potrebe. Tako si sami ne moremo zagotoviti, da dosežemo naše cilje,« je povedala dr. Isabell Schmidt, direktorica krožnega gospodarstva pri Združenju IK (predstavnica nemških plastičarjev). Ne gre le za osnovno potrebo po tem, da »sprocesiramo« več - premiki v dobavi vplivajo na celotno vrednostno verigo. »Možnosti za procesiranje obstajajo, vendar je nujno, da pride do nekih odločitev. Uporabniki proizvajalcev embalaže so glavni odločevalci, kot na primer lastniki blagovnih znamk, ki želijo zapakirati svojo čokolado ali barvo. Ti se odločajo, kaj želijo v svoji embalaži. Tudi zato je dialog vzdolž oskrbovalne verige tako nujen. Člani Združenja se ne morejo odločiti, katero embalažo želijo kupiti njihovi kupci. To deluje le, če obstaja povpraševanje lastnika blagovne znamke. Čeravno so bile nove sortirnice zgrajene zato, da bi bile lahko nove reciklažne

kvote dosežene v skladu z novim embalažnim zakonom. Napredek je.«

E

konomija in infrastruktura sta druga ovira pri doseganju napredka. »Dostopnost sortirnic, ki so še vedno najcenejša možnost za plastični odpad v več državah članicah, slaba infrastruktura za ravnanje z odpadki, neprimerne sheme in pomanjkanje investicij v infrastrukturo za procesiranje materiala v Evropi so ključni aspekti, ki jih je potrebno upoštevati in ki vplivajo na kvaliteto in količino PCRja,« je pripomnil Adrian Whyle, manager za učinkovitost virov pri podjetju PlasticsEurope.

Skladna infrastruktura v zbranih frakcijah in sistemu računanja

V

številnih državah članicah je infrastruktura za zbiranje odpadkov in sortiranje še vedno v zgodnjih fazah razvoja. Medtem so v drugih državah, kot je Anglija, potrošniki soočeni z zmedo zaradi števila sistemov za zbiranje odpadkov in načini, kako pravilno ločevati odpadke znotraj 300 ali več shem. Glede na vse povedano je usklajeno zbiranje odpadne embalaže prvi pogoj za povečanje obsega PCRja. Christian Crepet, izvršni direktor podjetja Petcore, se strinja. »Harmonizirano zbiranje odpadne embalaže je zelo pomembno. Idealno

N

ekateri lobiji in zakonodajalci zagovarjajo uvedbo DRS shem (sheme s povratno zanko) kot idealno pot. Adrian Whyle poziva k previdnosti. »Negotovost glede DRS shem lahko v določenih predelih zavira kratkoročne odločitve, da bi investirali v centre za ločevanje odpadkov. Ta dragocen tok embalaže za pijačo se ne pojavi pri osnovnem zbiranju reciklatov in tako preoblikujejo ekonomijo sortiranja reciklatov, ki ostanejo v zabojnikih za gospodinjstva. DRS spreminja lastništvo zbranega materiala, lastnik blagovne znamke/ maloprodajnik se lahko odloči, da uporabi material zbran s strani lastne sheme in ga uporabi za lastno proizvodnjo embalaže.«

Čista frakcija ključna pri reciklaži materiala za stik z živili

Reciklažerji so premajhni, da bi vzdrževali raven kvalitete

I

K kot združenje je definiralo dva cilja. Prvi se tiče reciklabilnosti, drug se tiče reciklata. »Naš cilj je, da sprocesiramo milijon ton reciklata do leta 2025 s plastično embalažo,« je povedala dr. Isabell Schmidt. »To je veliko glede na to, da je kot del plastične strategije EU komisija povabila industrijo, da sprocesira 10 milijonov ton po Evropi, kar ne vključuje le embalaže, temveč tudi gradnjo, avtomobilsko in razne druge industrije. Seveda, embalaža je aplikacija visoke vrednosti v primerjavi s konstrukcijo, za katero je težje uporabiti PCR. Po drugi strani obstajajo visoke omejitve, na primer na področju embalaže za živila zaradi stika embalaže z živilom. Čeprav obstajajo visoko kvalitetni reciklati, ki jih je mogoče uporabiti za stik z živili na področju PE, ostaja zelo malo možnosti za druge tipe plastike. Čeprav ne bi namenila tako velikega pomena stiku z živili.

Ne začenjajmo delati sprememb na najtežjem področju!«

N

evarnost je, da medtem, ko lahko zaprt sistem poveča dostopnost nekaterih materialov za stik z živili, lahko pusti na strani manjvreden material, kar potencialno vpliva na splošno reciklažno stopnjo. Generalno, večje investicije v evropske zmogljivosti, ki lahko obdelujejo ločeno zbrane odpadke v visoko kvalitetne sekundarne surovine, so potrebne, da zagotovijo zadovoljive količine PCRja prave kvalitete. »V smislu ponudbe, s predlogi za minimalno reciklirano vsebino, se lahko soočimo z nepričakovanim tržnim izkrivljanjem, ki se odraža v omejitvah dostopnosti PCR na domačem trgu, saj ima lahko ta material končne trge v EU in zunaj nje. Kot primer vzemimo izvoznika embalaže za živila v Evropo, ki bo lahko uporabljal le reciklate izdelane v Evropi,« je povedal Adrian.

ajpomembnejši faktor pri reciklaži za stik z živili je čista frakcija. »Reciklat iz rumenega zabojnika je velikokrat mešan in umazan (rumeni zabojniki so v rabi v Nemčiji za zbiranje lahke embalaže). Čiste frakcije so ključ.

Slišala sem, da obstajajo v Angliji reciklažne tovarne, ki ustvarjajo embalažni material za stik z živili iz recikliranih plastenk za mleko, vendar je to najbrž izjema. Izziv je, da v tem trenutku preprosto ni dovolj reciklirane plastike v kvaliteti, ki jo embalažna industrija potrebuje in uporablja tudi zunaj prehrambne industrije. Obstaja nekaj primerov uspešnih izdelkov, na primer podjetji Werner&Mertz in Henkel, vendar je dvig uporabe reciklata težaven, če ga na trgu preprosto ni dovolj. Pomembno bo investirati več in več in ustvariti boljše ločevanje in procesiranje na višji ravni med reciklažo z dodajanjem vmesnih procesnih korakov, da bi lahko dobili bolj kvaliteten reciklat. To seveda stane.«

P

D

N

osebna skrb za omejitve v ponudbi je način, kako lahko to negativno vpliva na SMEje, saj se bodo mučili pri pridobivanju virov reciklažnih materialov primerne kvalitete, količine in cene. Medtem, če sledimo Kitajski prepovedi za uvoz plastičnih odpadkov za reciklažo, išče nov dom v državah, kot so Turčija, Malezija in Indonezija. S potencialnimi potezami, da bi

rug izziv je povpraševanje. Obstaja priložnost za rabo reciklatov v več različnih tipih embalaže. Na primer, nemško podjetje Jokey Plastics ima vedro za barvo z visoko vsebnostjo reciklata že dolga leta na svojem portfoliju, vendar povpraševanje po njem ni bilo veliko. »Material je sicer siv, kar morda odvrne nekaj ljudi,« je povedala Isabell, »vendar

N

139

13 DRS sheme lahko zavirajo investicije

moramo ustvariti sprejemanje in razumevanje, da tako pač izgleda reciklirana plastika. Kljub temu služi svojemu namenu, podobno recikliranemu papirju, pod sloganom siva je nova zelena.« Potreben bo tudi dodatni potrošniški poteg, da bi lahko privedli dodano vrednost PCR materiala (dražji kot deviška plastika) k ekonomski upravičenosti.

Embalaža

V

se PET plastenke in večina PET pladnjev so danes oblikovani tako, da se jih da reciklirati. Evropski PET reciklažerji imajo trenutno na voljo 296.400 ton neizrabljenih kapacitet in lastniki blagovnih znamk se zavezujejo, da bodo uporabljali vedno več rPET – bolj skladno evropsko zbiranje bi pripomoglo k doseganju dejanskega povpraševanja.

dvignili lestvico više pri kvaliteti uvoženega materiala na te destinacije, je možno, da se bo s tem povečala količina materialov s slabšo kvaliteto, ki se že tako borijo, da bi našli dom.

Spodbudno je, da kot odgovor pomanjkanju dostopnih izvoznih trgov, vidimo podjetja, ki operirajo z odpadki in investirajo v Evropi, da bi lahko proces izboljšali.

ekaj časa je industrija opozarjala na potrebo bo konsistentni kvaliteti v PCR, če se bodo povečali volumni njene rabe v embalaži, še posebej pri aplikacijah višje kvalitete. »Najbolj pomembno je, da se kvaliteto in varnost reciklatov, ki gredo nazaj v (na primer) stik z živili, varuje,« je dodal Adrian Whyle. »Primerne varnostne zaklopke v zakonodaji so nuja, čeprav bo trajalo, da to razvijemo.« Izziv kvalitete je tudi v odnosu z dinamiko na trgu. »Reciklažerji v Nemčiji so SME (srednja in majhna podjetja) v primerjavi z multinacionalkami, kot so Dow in Borealis, ki lahko ustvarijo ogromne volumne homogene, visoko kvalitetne surovine,« je pripomnila Isabell Schmidt. »To je velik izziv pri proizvodnji reciklata, saj mora biti kvaliteta zanesljiva. Ne moremo si privoščiti, da prekinemo proizvodni proces, ker je stroj zamašen. Trenutno večina reciklažerjev ni dovolj velikih, da bi lahko to uresničili.« Čeprav se proizvajalci osnovnega materiala zelo zanimajo za reciklažo, kot je videti iz Borealisovega nakupa mtm Plastics GmbH. »Takšen nakup omogoča dobavitelju, da pridobi material homogene kvalitete,« je povedala Isabell. »Proizvajalec lahko kupi že pripravljeno mešanico, ki vsebuje določen odstotek reciklirane plastike, ne da bi moral sam mešati izdelek, kar olajša proces.«

Kemična reciklaža lahko spremeni igro

P

aradigma okoli PCR je lahko napisana ponovno, ko in če surovine ali kemična reciklaža prevzame stvar. »Ta zagotavlja potencialno rešitev za varno preoblikovanje plastike nizke kvalitete v visoko kvalitetno plastiko, kar je nepresenetljivo za to področje, kjer so proizvajalci plastike aktivno udeleženi,« je zaključil Adrian Whyle. Zadnja naznanila podjetji BASF in SABIC sta poudarila njihovo delo pri preoblikovanju odpadne plastike v surovino, kar spremenijo nazaj v deviško plastiko. Pri Styrenics Circular Solutions raziskujejo te možnosti za polistiren. Čeprav so še v razvoju, te možnosti ponujajo navdušujoč potencial – če bomo lahko nagovorili ekonomske in tehnološke izzive.

april 2019

bi bilo, da bi bila kvaliteta zbranih frakcij enaka. Kot primer, Anglija se osredotoča na zbiranje mešane plastike, v Španiji gre za mešanico PET, v Italiji izločujejo plastenke. V Belgiji so izvedli investicijo v ločevanje plastenk in pladnjev in ločevanje transparentnega materiala od opalnega. Napredek bi bil lažje dosegljiv ob harmonizaciji procesa štetja. Idealno bi bilo tudi koristno sešteti neto težo po reciklažni operaciji, da bi imeli skupni sistem računanja.«

14 139

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Dijaki Biotehniške šole Maribor so pogozdovali Tako kot številni prostovoljci po Sloveniji smo se tudi zaposleni na Biotehniški šoli Maribor skupaj z dijaki pridružili vseslovenski akciji »Pomladimo gozdove«. Glede na naravne nesreče, ki so v zadnjih letih prizadele naše gozdove, menimo, da bi bilo potrebnih še več tovrstnih akcij. To so pokazali tudi naši dijaki, ki so se prostovoljno odločili, da s svojim delom primaknejo drobec k ponovni oživitvi poškodovanih gozdov. Tako je čutila Zala, ko je dejala: »Kaj pa naj bi počela doma v tem času? Spala?

Ob šestih mi ni bilo težko vstati za naravo.« Njeno odločitev je podkrepil še Luka: »Že tako imamo onesnažen zrak, zato naj bo okrog nas čim več gozdov. Žal pa je odnos ljudi do gozdov slab, saj jih vse preveč še vanje odmetava smeti, vedno več motoristov pa uničuje podrast.« Da je akcija dosegla svoj namen, so dijaki pokazali v ponedeljek v šoli, ko so sošolcem navdušeno pripovedovali o sobotnem pogozdovanju na Pohorju. Zagotovo se bo podobnih akcij v prihodnje udeležilo še več mladih iz naše šole.

opredeljene okoljske, družbeno-socialne, etične in ekonomske zahteve. Certificiranje PEFC™ Forest Management je namenjeno organizacijam, ki upravljajo lastne gozdne vire in ki bi rade svojim strankam sporočile, da gozd upravljajo na trajnostni način. V primeru, če želi organizacija prodajati PEFC™ certificiran les, mora pridobiti tudi certifikat PEFC™ CoC za sledljivost v lesnopredelovalni verigi. V zadnjem času vse več organizacij upošteva trende trajnostnega ravnanja z okoljem in posledično od svojih dobaviteljev prav tako zahteva dokazovanje trajnostnih rešitev s PEFC™ ali podobnimi certifikati.

Bureau Veritas, d.o.o. www.bureauveritas.si

Nagrada za inovativnost pri graditvi objektov dr. Brunu Dujiću

Zapisal: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor www.bts.si

PEFC™ certifikat za trajnostno ravnanje z gozdovi

april 2019

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Mednarodno podjetje Bureau Veritas v svojem naboru trajnostnih rešitev ponuja tudi certificiranje v skladu s shemo PEFC™. PEFC™ ali Programme for the Endorsement of Forest Certification je mednarodna neprofitna in nevladna organizacija, katere namen je spodbujanje trajnostnega upravljanja z gozdovi.

V dobavni verigi morajo biti certificirane vse organizacije. Tako je zagotovljeno, da gozdni proizvodi (les, lesni proizvodi, papir in papirni proizvodi), ki so sestavni del končnega proizvoda, izvirajo iz gozda, ki izpolnjuje v standardu

V aprilu je v Ljubljani potekal Svetovni gradbeni forum. V ospredju je bila tema o odpornosti stavb in infrastrukture. Strokovnjaki z vsega sveta so razpravljali o delu inženirjev in gradbenikov ter o naprednih rešitvah za doseganje trajnostnih ciljev Združenih narodov.

Inženirska zbornica Slovenije je podelila tudi dve nagradi Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov 2019. Nagrado za inovativnost pri graditvi objektov je prejel inovator in podjetnik dr. Bruno Dujić, direktor in vodja razvoja v podjetju CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. Mag. Črtomir Remec je prejem nagrade utemeljil z naslednjimi besedami: »Dr. Bruno Dujić je nagrado prejel za razvoj inovativnih postopkov pri celovitih prenovah,

Od leve: mag. Črtomir Remec, dr. Bruno Dujić, Marjan Pipenbaher, Gonk Ke in Marwan Abdelhamid

CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o. www.cbd.si

Zaživela spletna stran koncepta E8, vabilo vsem deležnikom

Koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8, ki so ga Elesovi strokovnjaki razvijali zadnja leta, je dobil svojo spletno stran www.e8concept.com. Na spletni strani so predstavljeni gradniki koncepta ter njegove dobrobiti za lastnike e-vozil, družbo in celoten elektroenergetski sistem. Če želimo doseči množičen prehod na trajnostno e-mobilnost, morajo namreč usklajeno delovati ključni deležniki na vseh področjih, ki jih obravnavajo gradniki koncepta. Obiskovalce spletne strani bomo seznanjali tudi s pilotnimi projekti, skladnimi s konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8, ki jih bodo izvajali različni deležniki. Zavihek vprašanja in odgovori so namenjeni odgovorom na najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z načini polnjenja električnih vozil ter vplivom uvajanja množične e-mobilnosti na elektroenergetski sistem. Če se bo množičen prehod na e-mobilnost razvijal skladno s konceptom E8, bomo lahko dosegli, da bo e-vozila poganjala energija iz obnovljivih virov, elektroenergetsko omrežje pa ne bo potrebovalo velikih vlaganj v širitev omrežja in gradnje vršnih elektrarn za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo.

Prva polnilna postaja za stisnjen zemeljski plin v Celju, s katero upravlja Energetika Celje, uspešno obratuje od 28. januarja letos. Vse do začetka aprila so v njej prodali 13.800 kilogramov stisnjenega zemeljskega plina, in sicer večino za potrebe mestnega potniškega prometa (10.500 kg) ter 3.300 kilogramov ostalim uporabnikom vozil, ki jih poganja stisnjen zemeljski plin.

Uporabniki lahko natočijo plin ob Bežigrajski cesti 24 ur na dan, vse dni v letu, saj polnilna postaja obratuje samopostrežno. Za kilogram stisnjenega zemeljskega plina bodo odšteli 0,98 evra. Postavitev polnilne postaje na stisnjen zemeljski plin je eden izmed ukrepov Mestne občine Celje, s katerimi želi zmanjšati vplive na onesnaženost zraka z delci PM₁₀ in drugimi izpusti. Značilen motor na stisnjen zemeljski plin namreč v primerjavi z bencinskim motorjem izpusti v zrak do 25 odstotkov manj ogljikovega dioksida (CO₂), do 75 odstotkov manj ogljikovega monoksida (CO), do 60 odstotkov manj ogljikovodikov, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida. Saj in ostalih prašnih delcev je v izpuhu le zanemarljiva količina. Zemeljski plin ima večjo energijsko vrednost od bencina ali plinskega olja – kilogram zemeljskega plina ima podobno energijsko vrednost kot 1,5 litra bencina ali 1,3 litra dizelskega goriva.

Energija plus, d.o.o. www.energijaplus.si

Čiščenje samo s tkaninami in z malo vode

Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o. www.energetika-ce.si

Sončni plus za samooskrbo z električno energijo

Podjetje DEHA 5 d.o.o. se ukvarja s čiščenjem poslovnih prostorov, domov, lekarn, ordinacij, stanovanjskih objektov in gostinskih lokalov.

Pred tremi leti so spremenili metodo čiščenja in v celoti prešli na metodo ENJO. Direktorica Tatjana Zaman: »Pred dobrim letom dni sem se pridružila timu ENJO Slovenija tudi kot strokovna svetovalka podjetjem in institucijam z velikimi in raznolikimi površinami. Prav neverjetno se zdi, da lahko zdaj čistimo samo s tkaninami in z malo vode. Ob tem je moje delo in delo mojih sodelavk fizično veliko lažje in predvsem zdravo, saj ne uporabimo več niti mililitra kemije. Najbolj pa me veseli, da lahko s svojim delom vsak dan izpolnjujem zahteve gibanja otrok in mladih za boj proti klimatskim spremembam, ki ga je sprožila Greta Thunberg, švedska šolarka, ki jo je norveški parlament nominiral za letošnjo Nobelovo nagrado. Naša

Zeleno omreŽje

ELES, d.o.o. www.eles.si

139

emisij CO₂ prispevati k čistejšemu okolju.

Sončni plus zajema izgradnjo optimalne, individualnim željam prilagojene, visokokakovostne sončne elektrarne za samooskrbo na ključ. Skupaj s partnerji ponujamo celotno storitev in poskrbimo za izvedbo vseh aktivnosti: brezplačno svetovanje, ureditev potrebne dokumentacije in soglasij, brezplačno pomoč pri ureditvi dokumentacije za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada, izgradnjo elektrarne z enimi od najkakovostnejših solarnih modulov na trgu, strokovno montažo in zagon elektrarne. Izračunan prihranek družine, ki se ogreva na elektriko in katere letni strošek električne energije v povprečju znese 1.615 EUR, bo po 30 letih več kot 29.000 EUR. Družina, ki se ogreva na kurilno olje in bo sončno elektrarno nadgradila še s toplotno črpalko, pa bo v življenjski dobi elektrarne prihranila celo več kot 48.000 EUR. Zainteresirani lahko izpolnijo tudi obrazec za informativno ponudbo, ki je dostopen na povezavi http://www.energijaplus.si/ soncnaelektrarna/informativna-ponudba/.

okolje

Polnilnica za stisnjen zemeljski plin v Celju uspešno obratuje

Sončni plus je produkt Energije plus. Razvili smo ga za tiste, ki želijo s samooskrbo z električno energijo prihraniti in z zmanjšanjem

april 2019

rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječih objektov ter realizacijo inovativne projektantske in tehnološke rešitve z uporabo veliko panelnega sistema iz križno lepljenih lesenih ploskovnih elementov XLAM pri nadgradnji hotela Terme v Čatežu. S svojim inženirskim pristopom pri projektiranju nadgradnje hotela je izkazal inovativno rešitev, ki je omogočila nadgradnjo kljub upoštevanju zahtevnih robnih pogojev. Hkrati je inovativni postopek omogočil zelo kratek čas izvedbe, dela so potekala manj kot mesec dni, kar je v turizmu izjemnega pomena.«

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 ENJO, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.si

V Steklarni Hrastnik GEN-I postavil prvo B2B sončno elektrarno

Namestitev sončne elektrarne je pomemben korak pri realizaciji inovativne tehnologije s ciljem, da se zniža poraba zemeljskega plina kot energenta za taljenje stekla in zmanjša ogljični odtis v okolje. V Steklarni Hrastnik bodo s postopkom elektrolize in z energijo iz sončne elektrarne pridobivali izjemno čist vodik, ki ga bodo nato uporabili na pilotni steklarski peči za znižanje CO₂ odtisa in s tem postopkom pričeli z uvajanjem uporabe bikomponente v gorivu pri taljenju stekla. Realizacija potrjuje poslanstvo družbe GEN-I, ki želi svojim poslovnim partnerjem omogočiti učinkovito izvedbo zelene preobrazbe. V podjetju so prepričani, da je postavitev sončne elektrarne na samostojni hiši, večstanovanjski stavbi ali na poslovnem objektu investicija, ki nam zagotavlja pridobitev dostopa do lastnega vira energije z dolgoročnim finančnim učinkom.

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

april 2019

Denarja ni, a s solidarno delovno akcijo do igrišča Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenija namerava povezati lokalno skupnost Preddvora v dobrodelni akciji gradnje igrišča za Stanovanjsko skupino Črnava iz Preddvora. Že dolgo let si namreč želijo gugalnico in prostor za posedanje na svežem zraku. S podporo Občine Preddvor, lokalnimi podjetji in obrtniki ter tamkajšnjimi prebivalci se bomo potrudili, da jim uresničimo to željo. Ob tem želimo osveščati ljudi o pomenu trajnostne gradnje in vedenja za vse vpletene, predvsem pa pokazati otrokom, da nam je mar zanje in da se težave pogosto

foto: Gaja Naja Rojec

139

okolje

delovna mesta so zelena, varujejo šibkejše skupine ljudi, delovni procesi so zdravi, varujejo in obnavljajo naravo in okolje.«

lahko rešijo s samoiniciativnostjo, povezovanjem in lastnimi rokami. Prepričani smo, da je zavedanje o pomenu izvajanja zakonitosti trajnostne gradnje najlažje doseči z vključevanjem ljudi v konkretne spodbudne projekte na lokalni ravni. Slavnostna otvoritev projekta je bila 23. marca, ko je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obiskal stanovanjsko skupino Črnava v Preddvoru in pričel z deli na igrišču. Predsednik je zavihal rokave in pomagal pripraviti prostor zunanjega kurišča s prodniki, nabranimi na bližnjem prodišču in lesenimi panji ter zakuril prvega od mnogo ognjev. Delovne akcije na igrišču se bodo nadaljevale preko pomladi in poletja s predvidenim zaključkom jeseni. Denarja praktično ni, je pa veliko dobre volje, dobrih ljudi in podjetij, ki so obljubili svojo pomoč, tako da v uspeh projekta ne dvomimo.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

Celostno upravljanje kakovosti podzemne vode na funkcionalnih mestnih območjih Načrtovanje upravljanja s podzemnimi vodami se mora razvijati vzporedno z znanjem o položaju vodonosnikov, smeri toka podzemne vode, litoloških značilnosti in lastnosti vodonosnika ter s tveganji, ki izhajajo iz obremenitev okolja in starih bremen. Zato je nujna določitev ciljev in robnih pogojev. V kombinaciji z oblikovanjem specifičnih ciljev lahko tak način upravljanja pripelje do doseganja dolgoročnih razvojnih ciljev. Podobni pristopi so običajni v gospodarstvu. Izkušnje kažejo, da so takšni pristopi lahko izvedljivi tudi v okviru

Funkcionalnost mesta je dejansko odvisna tudi od podzemne vode pod mestnim jedrom in v njegovem zaledju.

upravljanja naravnih virov. Na sliki je prikazan shematski model funkcionalnega mestnega območja Ljubljana - Ig, za katerega pripravljamo načrt upravljanja z onesnaženji podzemne vode v okviru projekta AMIIGA (Interreg CE). Pri tem si pomagamo z bogatimi izkušnjami mest Stuttgart, Milano in drugih. Več o projektu na www.interreg-central.eu/amiiga.

Zapisal: Joerg Prestor Geološki zavod Slovenije www.geo-zs.si

Destinacija Miren Kras prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination

Občina Miren - Kostanjevica je za destinacijo Miren Kras, na podlagi ocene mednarodnega akreditirnaega partnerja Global Sustainable Tourism Council (GSTC), v okviru Zelene sheme slovenskega turizma prejela zlati znak Slovenia Green Destination. Podeljuje ga Slovenska turistična organizacija. Kot šesta slovenska občina z zlatim znakom, poleg Ljubljane, Bleda, Podčetrtka, Rogaške Slatine in Komna, se je pridružila eliti najbolj trajnostnih občin, ki skupaj z ostalimi certificiranimi prejemniki srebrnih in bronastih znakov, ponudniki nastanitev in atrakcijami, utrjujejo zgodbo najbolj zelene evropske destinacije Slovenije. »To si štejemo v veliko čast in pohvalo za storjen napredek na področju turizma v zadnjih letih,« je ob tem povedal župan Mauricij Humar. Občina Miren - Kostanjevica in njen turistični potencial, neokrnjena narava, kulturna in zgodovinska dediščina do pred nekaj leti niso bili tako dobro poznani, kot postajajo sedaj, ko je občina v svoji strategiji razvoja turizem opredelila kot eno ključnih prioritet.

V obrazložitvi prejetega znaka so v Slovenski turistični organizaciji zapisali, da je občina Miren - Kostanjevica kar v treh kategorijah prejela oceno nad 9 (najvišja je 10), in sicer na področju kulture in tradicije, destinacijskega managementa ter narave in okolja.

Javni zavod za turizem Občine Miren-Kostanjevica www.mirenkras.si

HOFER trgovina d.o.o. www.hofer.si

Prof. dr. Jernej Ule prejel ERC Advanced Grant 2018

Kemijski inštitut www.ki.si

Večkratna uporaba ima v Leku prednost Za uporabo so udobni, a najpogosteje le nekaj zelo kratkih trenutkov, že takoj za tem pa lahko postanejo dolgoročna okoljska težava. Izdelki za enkratno uporabo občutno prispevajo k veliki količini odpadkov, katerih zbiranje, odlaganje in predelava sta globalen in obenem naraščajoč okoljski izziv. Razgradnja plastičnega kozarca in pribora poteka tudi več desetletij in je odvisna od vrste plastike, iz katere sta izdelana.

Zamenjava izdelkov za enkratno uporabo z večkrat uporabnimi, kjer je le možno, je zato del Novartisovih usmeritev. Načrtujemo, da bomo s tovrstnim nadomeščanjem pripomogli k zmanjšanju količine odpadkov, posebej plastike, ter k še bolj učinkoviti rabi surovin.

V Leku smo se tako pridružili slovenskim in Novartisovim podjetjem, ki so iz uporabe umaknila plastične kozarce in plastenke. V neproizvodnih dejavnostih smo jih nadomestili s steklenimi kozarci in vrči. Umikamo in nadomeščamo tudi plastično embalažo za obroke, ki jih zaposleni lahko odnesejo domov.

Obema pobudama se bodo v prihodnjem letu pridružile nove. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da sodelavci z razumevanjem in naklonjenostjo sprejemajo tovrstne novosti in ukrepe za varovanje okolja.

17 139

S simpatičnimi nalepkami k smotrni uporabi energije

V podjetju Medium imamo na osnovi standarda ISO 14001 in sheme EMAS vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem (SRO). K okolju prijaznejšemu ravnanju močno spodbujamo tudi naše zaposlene. Poleg navodil za zmanjševanje odpadkov, varčevanje z energijo, pravilno uporabo kemikalij uporabljamo tudi bolj zabavne komunikacijske poti. Že vrsto let poteka interna tekma »S kolesom v službo«, v kateri sta zadnje časa skoraj nepremagljiva dva zaposlena, ki z električnim kolesom dnevno premagujeta 15 oziroma 40 km (slabo vreme ni ovira). Poleti 2011 smo za zmanjšanje porabe različnih virov energije uvedli informacijske nalepke, ki smo jih nalepili na monitorje, luči, pipe, prevozna sredstva in drugam, kjer zaposlene s simpatičnimi, opominjajočimi teksti opozarjajo na bolj smotrno porabo energije.

Letos smo oblikovali in se domislili novih besedil, ki zaposlene na zabaven način opozarjajo na racionalno ravnanje z viri.

Medium d.o.o. www.medium.si

Ljubljani evropska nagrada za projekt Energetsko napredni foto: Berliner Energieagentur

V Sloveniji vsako leto porabimo med 300 in 600 milijonov plastičnih vrečk, s tem pa močno obremenjujemo okolje. Pri podjetju HOFER smo se zato odločili, da junija 2019 ukinemo plačljive klasične plastične vrečke. Navedeni ukrep je del HOFERjeve lastne iniciative Danes za jutri, s čimer želimo spodbujati okolju bolj prijazno nakupovanje in ponuditi okolju prijaznejšo izbiro. Kupcem ostaja na voljo PEFC certificirana papirnata vrečka ali vrečke za večkratno uporabo: nakupovalna torba za večkratno uporabo v različnih barvah, nakupovalna vrečka za večkratno uporabo iz recikliranega materiala ter Fairtrade bombažna vrečka »Manj je v(r)eč«, pri kateri del sredstev od prodaje namenjamo društvu Ekologi brez meja. Svoje trajnostne usmeritve pri HOFERju ne zaključujemo le pri plastičnih vrečkah. Najkasneje do konca leta 2019 bomo iz prodaje umaknili tudi vatirane palčke s plastičnim delom, plastične slamice, krožnike, kozarce in pribor za enkratno uporabo. Ukinjeni izdelki bodo kupcem na voljo v okolju prijaznejših izbirah.

slovenskega znanstvenika dr. Jerneja Uleta, profesorja molekularne nevroznanosti na University College London (UCL). Ustanovni gostitelj projekta dr. Uleta bo Kemijski Inštitut.

Novi ERC projekt z naslovom RNP Dynamics bo raziskoval, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov in kako napake pri tej regulaciji vodijo v nevrodegenerativne bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Raziskave bodo osnovane na tehnikah, ki spremljajo celotne celične mreže stikov med molekulami, kar bo proizvedlo veliko količino podatkov. Ti podatki bodo nato osnova za računalniške analize, ki bodo iskale spremembe v stikih z molekulami, ki so ključne za dinamiko molekularnih kompleksov in s tem vodijo zgodnji razvoj možganov. Poleg tega bo projekt preučeval, kako napake v stikih med proteini in RNA poškodujejo delovanje nevronov in tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNA.

Zeleno omreŽje

Znani so rezultati razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce 2018 (ERC Advanced Grant 2018). Izbrana je bila tudi projektna prijava vrhunskega

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

V okviru Investicijskega foruma županov na temo financiranja projektov na področju energetske učinkovitosti in varčne rabe energije, ki je potekal v Bruslju, smo v Mestni občini Ljubljana prejeli European Energy Service Award 2019 za prvi del projekta Energetsko napredni. Evropsko nagrado za energetske storitve prejmejo projekti in podjetja, ki so prispevali k razvoju evropskega trga energetskih storitev ter za izstopajoče rezultate ali prizadevanja na tem področju. V okviru projekta, katerega osrednji cilj je izboljšanje

april 2019

HOFER junija ukinja plastične vrečke

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

30. Pikin festival 2019 tudi kot prireditev z manj odpadki

april 2019

Pikin festival je največji otroški kulturno-vzgojni festival v Sloveniji, ki bo letos kot skupni projekt mesta Velenja izveden že tridesetič. Na njem sodelujejo javni zavodi, kulturna društva in ustvarjalci s področja kulture. Vsako leto festival obišče do 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Festival se je skozi leta širil in odvijal na različnih lokacijah v Velenju. Eden izmed odmevnejših festivalov je bil izveden v letu 2012, ko je bil Pikin festival eden izmed nosilnih projektov Evropske prestolnice kulture 2012. Letos se »Pika« ponovno seli v središče mesta. Tema letošnjega festivala bo Pika se po mestu potika, festival pa bo potekal med 9. in 15. septembrom 2019. Festivalski dogodki bodo obarvali celoten september, ki bo letos tudi v znamenju 60-letnice mesta Velenja. Ena izmed najpomembnejših novosti festivala bo prav gotovo odločitev lokalne skupnosti (MO Velenje) in organizacijskega odbora, da festival pristopi k projektu »Prireditev z manj odpadki – Zero waste prireditev«. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da želimo otroke in mladino spodbujati k trajnejšemu in vzdržnemu okoljskem razvoju, vzgajanju okoljske zavesti ter varovanju narave ob upoštevanju naravnih virov, ki za nas in naše zanamce pred­stavljajo omejitveni dejavnik sonaravnega in okoljskega razvoja.

Pika se bo po mestu z otroci potikala z mislijo na bolj­ še in čistej­še okolje.

Zapisal: Matjaž Šalej Mestna občina Velenje www.velenje.si

Okolju prijazni materiali za degustacije V Mlekarni Planika Kobarid sledimo tradiciji, spoštujemo okolje in dediščino svojih prednikov ter pri predelavi mleka v mlečne izdelke ohranjamo stare recepte. Z odkupovanjem mleka od domačih kmetov pripomoremo k obstoju živinoreje, obdelanosti kmetijskih zemljišč, prispevamo k dohodku družin in zaposlovanju delavcev na teh območjih. Imamo tudi lastno ekološko ogledno posestvo Bogata v Bovcu z okrog 130 kravami molznicami, na dvorišču mlekarne v Kobaridu pa tudi muzej planinskega pašništva in sirarstva, supermarket, bife in polnilnico za električna vozila. Okoljska odgovornost kot del družbene odgovornosti podjetja se kaže na vseh področjih delovanja mlekarne. Kot novost bomo v novi turistični sezoni pri degustacijah, ki jih pripravljamo v muzeju, uporabljali izključno ekološko, okolju prijazno embalažo in okolju prijazne materiale za enkratno uporabo. S tem nadaljujemo pot, ki smo jo začeli, ko smo kupcem v svojem supermarketu na točilnem avtomatu omogočili, da si lahko sami natočijo sveže mleko in ekološki jogurt v embalažo, ki so jo prinesli s seboj.

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

V mestnem parku Nove Gorice ohranjamo biotsko raznovrstnost foto: Mateja Pelikan

139

okolje

energetske učinkovitosti v stavbah in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, smo v javno-zasebnem partnerstvu s konzorcijem družb Petrol in Resalta energetsko obnovili 48 stavb v Ljubljani. Z obnovami v prvem delu projekta smo tako uspešno zmanjšali izpuste CO₂ za približno 3.000 ton letno ter s tem ohranili kar 340 ha gozda oziroma kar 150.000 dreves.

V drugem delu projekta, ki še poteka, prenavljamo 11 objektov, s čimer bomo ohranili še 22.000 dreves.

Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, smo v Mestni občini Nova Gorica v sodelovanju s partnerji v Borovem gozdičku v Novi Gorici pripravili izobraževalne delavnice, s katerimi smo predstavili številne rastlinske in živalske vrste, ki živijo v bajerju in tvorijo dragocen ekosistem v tej zeleni oazi sredi mesta. Na mestni občini nadaljujemo s prizadevanji, da bi ustrezno ovrednotili in širši javnosti predstavili mestni park in njegove prebivalce. Pri tem so se z aktivno vlogo izkazali tudi Novogoričani, ki so iz participativnega deleža proračuna v letu 2018 izbrali prav projekt ureditve bajerja v Borovem gozdičku. V prvem delu njegove izvedbe so sodelovali strokovnjaki Zavoda Revivo, ki z željo,

da bi ohranili visoko biotsko pestrost bajerja, ozaveščajo prebivalce o pomenu pravilnega odnosa do živali in rastlin, ki živijo v njem. V sklopu izobraževalnih delavnic ob svetovnem dnevu voda so strokovnjaki posebno pozornost namenili tudi laški žabi, zavarovani vrsti žab, ki pri nas poseljuje le Vipavsko dolino, porečje reke Branice in Goriška Brda.

Mestna občina Nova Gorica www.nova-gorica.si

S preklopom na e-obvestila do zasaditve dreves Preklopite na e-obvestila.

Dobro za vas, dobro za okolje.

V Novi KBM se zavedamo vpliva porabe papirja na okolje. Zato smo se kot okoljsko zavedna in tehnološko napredna banka odločili svojim strankam ponuditi prejemanje obvestil in izpiskov v elektronski obliki. Uporabniki storitev Nove KBM imajo tako brezplačen in varen nadzor nad svojimi bančnimi izpiski in obvestili kjerkoli in kadarkoli. Preko e-pošte lahko hitro in enostavno dostopajo do vseh obvestil za osebne račune, kartično poslovanje, kredite, depozite in varčevanja, vzajemne sklade in do ostalih obvestil. Vse, kar potrebujejo za prejemanje e-obvestil, je potrjena mobilna številka in e-poštni naslov. Prednosti so varen dostop do e-obvestil z varnostnim geslom, preprosta uporaba in pregled obvestil kjerkoli in kadarkoli, omogočen je pregled obvestil za zadnjih 24 mesecev. Sistem je prijazen do okolja, saj s prejemanjem obvestil v e-obliki namesto v papirnati ohranimo veliko dreves ter prihranimo vodo in energijo. Vsi, ki se odločijo uporabljati storitev e-obvestil, bodo ob tem naredili še dodatno dobro delo za okolje. Nova KBM bo namreč za vsak prehod na e-obvestila namenila 10 centov in s skupno zbranimi sredstvi v letu 2019 zasadila drevesa v izbranih slovenskih krajih.

Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Ekološki projekt na SERŠ, želijo tudi zeleno mini podjetje Ker se učitelji zavedamo svojega poslanstva o pomembnosti okoljskega ozaveščanja mladih, smo se na Srednji elektro-računalniški šoli v Mariboru v lanskem šolskem letu odločili za ekološki projekt GEOSERŠ. V šolski projekt smo vključili različna predmetna področja.

SIJ Acroni prispeva k čisti mobilnosti

Srednja elektro-računalniška šola Maribor www.sers.si

Sistem Clean Air Solutions (CAS) je namenjen filtriranju zraka v zaprtih prostorih z odstranjevanjem v zraku lebdečih delcev v industrijskih objektih. Kot v zraku lebdeče delce razumemo tako anorganski prah, ki se bodisi zaradi majhne mase bodisi zaradi dimenzij ne poleže hitro in Flimmer M zatoZehnder sorazmerno dolgo lebdi v zraku, pa tudi organske delce (kot so plesni, kvasovke, bakterije ipd.) s tovrstnimi lastnostmi. Dimenzije delcev, ki jih sistem CAS odstrani iz zraka, so med 0,1

19 139

SIES d.o.o. https://sies.si

Zapisala: Anastazija Brkljačič, vodja GEOSERŠ

Filtriranje zraka v zaprtih prostorih

Domača smreka ima veliko prednost pred sibirskim macesnom

V SIJ Acroni si prizadevamo ohranjati čisto okolje za prihodnje rodove, zato tudi pri izbiri vrste prevoza izbiramo okolju prijazne rešitve.

V zadnjem letu smo prejeli dva certifikata, ki pričata o znatnem zmanjšanju emisij CO₂.

Prizadevamo si za povečevanje okoljske prijaznosti pri dostavi izdelkov kupcem in uporabljamo multimodalne transportne servise »cesta–vlak–cesta« in »cesta–ladja–cesta«, za kar smo pridobili tudi uradni priznanji. LKW WALTER Internationale Transportorganisation je s svojim certifikatom potrdil, da smo v letu 2017 emisije CO₂ zmanjšali za kar 30.511 kg.

Certifikat organizacije Ekol Logistics 4.0 pa potrjuje, da smo leta 2018 v šestih mesecih zmanjšali emisije za 49 kg in tako ohranili 2.200 dreves. Izbira okolju prijaznih rešitev za prevoz tovora je pomemben ukrep na okoljevarstvenem področju. Težki tovornjaki, ki se uporabljajo za prevoz dveh tretjin tovora po vsej EU, so odgovorni za približno 6 odstotkov skupnih emisij CO₂ v bloku evropskih držav.

19. februarja 2019 sta Evropski parlament in Evropski svet naredila korak naprej v smeri posodobitve evropskega sektorja mobilnosti in pripravi na podnebno nevtralnost v drugi polovici stoletja s sporazumom o uredbi, ki je prvič v EU določila stroge standarde glede emisij CO₂ za tovornjake.

Blaženje podnebnih sprememb zahteva uporabo naravnih materialov, med najpomembnejšimi je zagotovo tudi les. V zadnjem času se za izdelke, katerih namen je uporaba na prostem (ograje, fasade, terase ipd.), veliko uporablja sibirski macesen s prepričanjem, da (tudi) na ta način ravnamo trajnostno in sonaravno. To ne drži. Ogljični odtis sibirskega macesna po transportu v naše kraje znaša kar 150 kg CO₂e na m³ lesa, doma posekane smrekovine pa le okoli 2 kg. Za zares trajnosten razvoj je torej nujna uporaba domačih lesnih vrst. V podjetju Silvaprodukt z najsodobnejšimi postopki zaščite oplemenitimo lokalno pridelan les.

Primer takšnega postopka je termična modifikacija lesa Silvapro®, s katerim domačim lesnim vrstam bistveno povečamo odpornost proti lesnim škodljivcem, življenjsko dobo pa podaljšamo za pet- in večkrat. Pri tem uporabimo samo toploto. Tako obdelana smrekovina ima ogljični odtis 10 kg CO₂e na m³ lesa, kar je 15-krat manj od sibirskega macesna.

Zapisal: dr. Nejc Thaler Silvaprodukt d.o.o. www.silvaprodukt.si

Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu

Zeleno omreŽje Ogrevanje

Hlajenje

Svež zrak

Čist zrak

SIJ Acroni d.o.o. https://sij.acroni.si

SIST je izdal prevod standarda SIST ISO 45001:2018, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Zahteve z napotki za uporabo. Vsaka organizacija je odgovorna za zdravje in varnost delavcev pri delu. Ta odgovornost vključuje spodbujanje in varovanje njihovega fizičnega in duševnega zdravja. Privzem sistema vodenja zdravja in varnosti pri delu naj bi organizaciji omogočil, da zagotavlja varna in zdrava delovna mesta, preprečuje z delom povezane poškodbe in okvare zdravja ter nenehno

april 2019

Januarja 2018 je potekalo predavanje Okoljsko ozaveščanje mladih. Pri pouku ekologije in kemije so dijaki izdelovali seminarske naloge, pri pouku slovenščine so se izvajali govorni nastopi. Okoljska vzgoja je bila vključena tudi v obravnavo pri razrednih urah. Pri pouku materiali v elektrotehniki so dijaki iz odpadnih materialov izdelovali elektrotehniške izdelke, učenci pa so si ogledali tudi Centralno čistilno napravo Maribor. Šolske hodnike smo opremili s posodami za ločevanje odpadkov, naši dijaki so se udeležili mladinskega protesta proti podnebnim spremembam. V okviru projekta ERASMUS+ želimo na podlagi okoljske ozaveščenosti ustanoviti tudi okolju prijazno zeleno mini podjetje, začeli pa smo tudi z energetsko sanacijo šolskih zgradb. Projekt smo zaključil marca 2019 z anketo, izdelavo razstavnih plakatov in brošuro o poteku projekta.

mikrona in 100 mikroni, odvisno od specifične teže materiala, iz katerega so ti delci. Sistem filtriranja CAS torej iz zraka odstranjuje zelo drobne, drobne in debelejše delce. Potrebno je poudariti, da tudi nekatere vrste dima, kot je dim iz dizel motorjev ali dim, ki nastaja pri varjenju, vsebujejo tako pline kot trde delce, zato je sistem možno uporabljati tudi kot metodo za odstranjevanje deleža trdih delcev iz dima. Sistem pa ne deluje na pline, pare, temperaturo ali vonje (delci teh snovi so mnogo manjši od 0,1 µm). S pomočjo sistema CAS lahko iz okolja odstranimo od 65-85 % delcev, ki onesnažujejo okolje.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 139

okolje

izboljšuje izvajanje zdravja in varnosti pri delu.

Namen sistema vodenja zdravja in varnosti pri delu je zagotoviti okvir za obvladovanje tveganj in priložnosti za zdravje in varnost pri delu. Cilj je preprečevati z delom povezane poškodbe in okvare zdravja delavcev ter zagotavljati varna in zdrava delovna mesta. Zato je ključnega pomena, da organizacija z izvajanjem uspešnih preventivnih in varnostnih ukrepov odpravlja nevarnosti ter v največji meri zmanjšuje tveganja za zdravje in varnost pri delu.

Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST www.sist.si

foto: Janja Sodnik

Izdelovanje hotelčkov za žuželke na Gradbeniadi 2019

GBC Slovenija je kot soorganizator in sponzor na letošnji Gradbeniadi (dogodku, ki opozarja na problematiko deficitarnih poklicev zidarjev, tesarjev, slikopleskarjev in keramičarjev) zasnoval in vodil izdelovanje hotelčkov za žuželke. S tem smo želeli opozoriti na problem izginjanja biološke raznovrstnosti v Sloveniji in na svetu.

Dogodka se je udeležilo preko 200 dijakov srednjih gradbenih šol iz Slovenije in tujine, otroci bližnje osnovne šole in predstavniki podjetij. Ob barvanju lesenih »čebelic« so se sodelujoči zelo zabavali in si, verjamemo, ob pozitivni osebni izkušnji tudi vtisnili v spomin predana sporočila o pomenu biološke raznolikosti.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

april 2019

Eko turizem in okoljska ozaveščenost Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad je v šolskem letu 2018/2019 začela sodelovati v dvoletnem Erasmus+ projektu EcoTourism: The future is now – take responsibility. V njem poleg Slovenije sodelujejo še: Nemčija (vodja), Francija, Portugalska in Španija. Projekt vključuje tematike okolja ter podnebnih sprememb, tematike družbene/okoljske odgovornosti posameznikov in izobraževalnih ustanov ter tematike kreativnosti in kulture. Izredno veseli smo, da nam

Laboratorij navidezne in obogatene resničnosti

pri izvajanju projektnih aktivnosti nudi pomoč Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Znotraj aktivnosti raziskujemo pomen eko turizma, hkrati pa vsebine širimo tudi na splošno okoljsko ozaveščenost. Želimo si prebuditi zavedanje, da štejejo dejanja vsakega posameznika. Zaradi tega že razmišljamo o nadaljevanju in širitvi projektnih aktivnosti s spoznavanjem, kako uresničiti zero waste gospodinjstvo, kako biti na svojih potovanjih čim bolj ekološki ter predvsem, kako k temu spodbuditi čim več mladih.

Strokovni izobraževalni center Ljubljana (SIC Ljubljana) www.siclj.si

V Tehnološkem parku Ljubljana smo v četrtek, 21. marca 2019, gostili prvo slovensko konferenco posvečeno tehnologijam navidezne in obogatene resničnosti. Dvorana je bila polna pionirjev, vizionarjev, entuziastov, raziskovalcev in inovatorjev, ki so predstavljali svoje rešitve, ugotovitve ter napovedi, v katere smeri se bo razvijala VR/AR/XR tehnologija.

V prostorih Tehnološkega parka Ljubljana smo odprli tudi AR/VR laboratorij Look Around 360. Laboratorij je prvo stičišče virtualne in obogatene resničnosti za ustvarjanje prebojnih idej v slovenskem prostoru, njegova posebnost pa je poleg najnovejše opreme tudi odprtost, s katero start-up podjetjem, študentom in posameznikom ponuja infrastrukturo za ustvarjanje. Laboratorij se bo osredotočal tudi na prikaz uporabe in testiranje zelenih tehnologij, ki so eden glavnih fokusov Tehnološkega parka Ljubljana. Kontaktna oseba za program je Aleš Pevc, vodja VR laboratorija.

Načelo onesnaževalec plača lahko spoznate na delavnicah

Tehnološki park Ljubljana d.o.o. www.tp-lj.si Področje okolja ureja več kot 500 različnih predpisov. Med te spada tudi zakonska ureditev okoljske odgovornosti, ki določa, da mora vsakdo, ki s svojo poklicno aktivnostjo povzroči okoljsko škodo, to škodo sanirati in kriti stroške sanacijskih ukrepov. Dejstvo je, da več kot 70 % srednjih in malih podjetij ne pozna okoljske zakonodaje, kar ima lahko zanje pogubne finančne posledice. V želji po izboljšanju stanja v okviru projekta EcoLex Life, katerega nosilec je TaxFin-Lex, organiziramo brezplačne delavnice, kjer vam pomagamo razumeti zakonske zahteve, prepoznati tveganja za nastanek okoljske škode in izbrati najučinkovitejše preventivne ukrepe. S pomočjo orodja za oceno tveganj in izkušenih strokovnjakov udeleženci spoznajo okoljsko zakonodajo ter različne vplive, ki jih lahko ima njihovo podjetje na okolje – vodo, tla, zrak, naravo. Prejmejo pa tudi nasvete glede konkretnih rešitev za obvladovanje okoljskih rizikov. Delavnice bodo potekale 13. maja (odpadki), 21. maja (zrak), 30. maja (voda in tla) in 6. junija (prevoz nevarnega blaga).

Tax-Fin-Lex d.o.o. www.tax-fin-lex.si

Pametna svetilka za pametna mesta Tehnološki napredek vpliva tudi na razvoj mest, ki postajajo vedno bolj pametna in povezana. V Telekomu Slovenije smo skupaj s tehnološkimi, razvojnimi in infrastrukturnimi partnerji za pametna mesta razvili osrednjo komunikacijsko postajo, ki omogoča spremljanje ključnih dogodkov na določeni lokaciji, kot je število pešcev, avtov, frekvenca obiskovalcev ipd. Analiza teh dogodkov je osnova za bolj učinkovito načrtovanje in izvedbo različnih aktivnosti, od logistike, transporta in javnih storitev do oblikovanja lokalne ponudbe. Posamezniki lahko prek nje opravijo tudi določene storitve, napolnijo e-vozilo ali pridobijo želeno informacijo (preverijo vremensko napoved, poiščejo najbližjo lekarno idr.) oziroma posredujejo povratno informacijo glede uporabniške izkušnje. Osrednja komunikacijska postaja v obliki pametne ulične svetilke poleg javne razsvetljave nudi številne

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Dan krožnega gospodarstva Novo mesto

139

23 ton Au. V okviru projekta RIS-CuRE »Zero waste recovery of copper tailings in the ESEE region« bo oblikovana platforma različnih deležnikov (rudniki, ponudniki tehnologij za ekstrakcijo kovin, gradbeniki, lokalne skupnosti), s pomočjo katere se bo oblikovalo ustrezno okolje za aktivnosti v zvezi s predelavo rudarskih odpadkov ne samo v okviru projekta, temveč tudi dolgoročno. Izvedena bo demonstracija izločanja kovin z različnimi sodobnimi tehnologijami. Preostanek materiala bo imobiliziran in uporabljen v gradbeništvu (npr. nasipi). S tovrstnimi aktivnostmi želimo dvigniti nivo konkurenčnosti in inovativnosti v regiji ter predelati odpadke v surovine.

okolje

dodatne funkcije. Vključuje tipala za spremljanje ozračja, možnost polnjenja električnih vozil, spremljanje zasedenosti parkirnih mest, videonadzorni sistem, sistem za merjenje zadovoljstva, WiFi-oddajnik ter komunikacijsko opremo, ki omogoča nizanje dodatnih modulov za zbiranje relevantnih podatkov glede na potrebe posamezne lokacije. Celotna rešitev je povezana v enotno platformo za upravljanje in spremljanje dejavnikov za zagotavljanje boljše kakovosti bivanja.

V sredo, 3. aprila 2019, so v Novem mestu obeležili tri leta uspešnega, učinkovitega in trajnostnega projekta zapiranja komunalnega snovnega kroga odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala živila (KEMSO).

Na območju osmih občin, za katere skrbi Komunala Novo mesto, od leta 2015 namensko zbirajo to vrsto embalaže in jo posredujejo v recikliranje. V podjetju Lucart v sklopu inovativnega sistema EcoNatural iz kartonskega dela embalaže izdelajo papirnate higienske izdelke, iz polietilena in aluminija pa podajalnike zanje. Nove, reciklirane izdelke uporabljajo lokalne institucije na istem območju, kjer so to embalažo zbrali. Tako lokalna skupnost s pravilnim ločevanjem in usmerjenim recikliranjem postaja samozadosten vir surovin za nove izdelke. Za projekt so na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu prejeli posebno pohvalo Highly Commended v kategoriji najboljši vladni, mestni oziroma regionalni projekt krožnega gospodarstva.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Valtex & Co. d.o.o. www.valtex.si

Ponovno izkoriščanje bakrovih deponij s pristopom ničelnega odpadka Bakrovi rudniki na Balkanu so v času od začetka svojega obratovanja do danes odložili ogromno različnih rudarskih ostankov (okoli 920 milijonov ton), ki po različnih ocenah vsebujejo še 1,3 milijona ton Cu, 128 ton Ag in

Rudnik bakra Bučim, Republika Severna Makedonija Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Evropski projekti

V okviru projekta CEPLAFIB, sofinanciranega iz programa LIFE - Okolje in učinkovita raba virov, ponosno predstavljamo najnovejše dosežke pri preoblikovanju odpadnih komunalnih surovin – plastične embalaže in časopisnega papirja. Partnerji projekta, Adria Mobil, Omaplast, Ecopulp, ITB, AITIIP in TECOS, smo razvili nove kompozitne materiale na osnovi recikliranih granulatov polipropilena in polietilena ter visokega utežnega dodatka vlaken (do 40 %) pridobljenih iz odpadnega časopisnega papirja, ki se ponašajo z odličnimi mehanskimi lastnostmi. Modul elastičnosti se ob pravi utežni kombinaciji materialnih komponent in modifikatorjev lahko izboljša do

Reciklirana odpadna plastika

Vlakna časopisnega papirja

85 %, trdnost novih kompozitnih materialov pa je lahko tudi do 65 % boljša, kot jo izkazuje osnovna polimerna komponenta. Novonastale materiale bomo v nadaljevanju uporabili za razvoj avtomobilskih notranjih komponent,

CEPLAFIB kompozitni materiali

industrijske embalaže in konstrukcijskih elementov v gradbenem sektorju.

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

april 2019

Preoblikovanje odpadnih komunalnih surovin

22 139

okolje

Zeleno omrežje

Kaj gozd sporoča ljudem?

Na novo odprtem Muzejskem trgu v Celju je bila v aprilu na ogled prostorska inštalacija »Gozd ljudi v svetu dreves«. Inštalacija je rezultat skupnega dela in sodelovanja različnih strokovnih področij (arhitektura, okoljevarstvo, literatura) in šol (dijaki in učitelji), kot sta Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (avtorstvo projekta in izdelava) ter Gimnazija Lava (ideja in izvedba odprtja inštalacije) iz Šolskega centra Celje.

Z

amisel o prostorski inštalaciji »Gozd ljudi v svetu dreves« je vzklila iz ljubezni in navdušenja nad naravo. Na dojemanje gozda kot na združbo živih bitij, ki je v marsičem presenetljivo podobna človeški družbi, pa je vplivalo razmišljanje nemškega gozdarja Petra Wohllebna. Ta razume drevesa kot družabna in solidarna bitja, ki si pomagajo tako, da radodarno delijo hranilne snovi s svojimi sosedi.

Slednji so pravzaprav njihovi tekmeci, vendar drevesa vedo, da bodo v gosto raščenem ekosistemu, ki uspešno uravnava podnebje ter hrani velike količine vode, varnejša pred boleznimi in ostalimi nevarnostmi. V gozdu se zato veljavnost evolucijske teorije poruši, saj če izginejo najšibkejši členi, bodo na slabšem tudi najmočnejši. Enako je v svetu ljudi, v katerem se posamezniki in narodi, ki mislijo zgolj nase ter na svojo dobrobit, določeno obdobje pospešeno razvijajo, a hitro se pokažejo posledice egoizma (podnebne spremembe, begunska kriza …).

I

nštalacija »Gozd ljudi v svetu dreves« je zasnovana zato, ker želi vzpodbuditi k razmisleku o medsebojnih odnosih in sožitju med ljudmi. Prihodnost našega planeta ni v individualizmu, egoizmu, rivalstvu, pač pa bo svet za vsakega lepši ali vsaj znosnejši, če bomo sodelovali in si pomagali. Tako kot imajo v gozdu svojo nalogo šibka drevesa, odmrla debla in trhli štori, imajo svoje poslanstvo v človeški družbi tudi nemočni, ostareli, drugačni. Zdrav, močan gozd nas uči, da moramo slednjim pomagati, saj bomo s tem pridobili vsi. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka, nas uči že stara slovenska modrost.

K

er je narava popolna in neponovljiva, se ni poskušala posnemati, pač pa so uporabljena minimalna izrazna sredstva, s katerimi se je ustvaril abstrakten gozd. V procesu oblikovanja, ki ga bistveno določajo konstrukcijske zahteve, so nastale simbolne podobe o nastanku človeka in dreves – človek se rodi iz človeka, drevo nastane iz drevesa. Ob opori, pomoči, sodelovanju, ki jih simbolizirajo tudi prepletene drevesne korenine, pa nastane svet dreves, ki asociira na gozd ljudi.

april 2019

R

avnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec je na odprtju povedala: »Pri izdelavi inštalacije smo se povezali in sodelovali dijaki in učitelji dveh šol. To se na našem barvitem šolskem centru večkrat zgodi. Na šoli imamo raznovrstne programe, kot so nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje. Vsi dijaki pomembno prispevajo k uspehom naše šole. Vsi poklici so iskani in potrebni. Verjamem, da sožitje in sodelovanje na naši šoli, sožitje in sodelovanje šol šolskega centra pomembno vpliva na vzgojo in izobraževanje vseh dijakov. Naša šola

je gozd. Naš Center je gozd. Mimoidoče vabim, da ob ogledu inštalacije razmišljajo, komu so lahko drevo, s kom so povezani v gozd, komu so lahko hvaležni za sožitje in dobro sodelovanje. In če nas bo veliko, ni potrata izrezati nekaj lesenih plošč. Naša inštalacija bo dosegla svoj namen. Postavitev inštalacije je eden izmed prvih letošnjih dogodkov praznovanja 60. letnice šolskega centra.«

Avtorica razstave Tanja Barle o inštalaciji:

»G

lavni namen ustvarjanja inštalacij na naši šoli je osveščanje javnosti o pomenu kakovostnega javnega prostora. Z njimi želimo aktualizirati mestno življenje – z dodajanjem novih vsebin vstavljamo atrakcije v mestni prostor po vzoru sodobnih mest.

Mesto Celje ima kar nekaj trgov. Muzejski trg je poseben, njegovo izrazito podolgovato zasnovo tvorita dve pomembnejši stavbi mesta: Stara grofija s Pokrajinskim muzejem ter Osrednja knjižnica. Torej dve ključni zgradbi za Celje. Plasti zgodovine, ki se skozi stoletja skrivajo pod njim, mu dajejo posebno čarobnost in pomen. Dolgotrajna prenovitvena dela na trgu se bodo v teh dneh zaključila s svečanim odprtjem. S postavitvijo inštalacije želimo obeležiti praznični dogodek in spomniti meščane na ta pomembni mestni ambient.

Sama postavitev inštalacije na območju prehoda do Savinjskega nabrežja ni naključna.

Z njo želimo označiti točko najbližje poti iz mesta v gozd. Ali morda tudi točko, v kateri »gozd prihaja v mesto«, kar seveda navaja k razmisleku o vnašanju več zelenih površin v mestno tkivo.«

Antonija Božic Cerar Tina Krošelj

Smo v času, ko se vse večkrat postavlja vprašanje, kako ob obstoječem načinu rabe naravnih virov človeku in ostalim živim bitjem na Zemlji omogočiti kakovostno preživetje. Prekoračitev t. i. planetarne meje za polovico dokazuje, da trenutni ekonomski model otežuje Zemljino sposobnost za regeneracijo. S takšnim delovanjem ne škodujemo samo sebi, temveč ustvarjamo ekološki dolg do prihodnjih generacij. Ko temu dodamo še količine plastike, ki so nam v svetovnem merilu v zadnjih 50 letih »ušle iz sistema« v širše okolje, vse daljši seznam t. i. kritičnih surovin v Evropi in včasih tudi nerazumljive prepreke, ki nam onemogočajo večkratno rabo izdelkov ter boljšo izrabo sekundarnih surovin iz odpadkov, vidimo, da prizadevanja za prehod v krožno gospodarstvo zaostajajo za izzivi, s katerimi se soočamo, in da ti izzivi predstavljajo tveganja za okolje in gospodarstvo.

P

rvi korak k premagovanju teh izzivov je boljše povezovanje in sodelovanje med podjetji tako v Sloveniji kot širše.

V

ta namen je šestnajst partnerjev iz desetih držav na območju Podonavja1, med njimi tudi dva slovenska partnerja, Gospodarska zbornica Slovenije kot koordinator projekta in Ministrstvo za okolje in prostor, oblikovalo spletno platformo z virtualno tržnico »Danube Goes Circular«. Platforma je nastala v okviru projekta MOVECO, ki ga v okviru Transnacionalnega programa EU za Podonavje sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Instrument za predpristopno pomoč (IPA). Konzorcij projekta si prizadeva za izboljšanje osnovnih pogojev za krožne proizvode in poslovne modele ter povečevanje ozaveščenosti o krožnem gospodarstvu med podjetji, javnimi in razvojnimi ustanovami, ustanovami za gospodarski razvoj in državljani.

Na platformi lahko podjetja: • poskrbijo za nadaljnjo uporabo izdelkov, ki jih ne potrebujejo več, pa so ti še uporabni, kot na primer nekatere vrste trajnejše transportne embalaže (palete, sodi, ipd.) oziroma take izdelke iščejo in preko platforme najdejo dobavitelja;

• ponudijo določene sekundarne surovine ali stranske proizvode, ki nastajajo v njihovi proizvodnji oziroma jih pridobijo od drugih ponudnikov; • raziščejo možnosti industrijske simbioze s koristno izrabo nekaterih odpadkov proizvodnih procesov, ki so primerni kot vstopne surovine v proizvodnih procesih drugih podjetij in/ali panog.

Kaj še ponuja spletna platforma?

P

latforma ponuja tudi možnost iskanja partnerjev, ki imajo reference s področja krožnega gospodarstva in ponujajo podjetjem razvojne in raziskovalne storitve s tega področja na območju Podonavja.

1 Platforma prvenstveno naslavlja države na območju Podonavja (Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko, Moldavijo, Romunijo, Srbijo, Slovaško in Slovenijo). Postopek registracije pa je odprt in je možen tudi zainteresiranim deležnikom iz drugih držav.

23 139

okolje

Spletna platforma z virtualno tržnico

Z

a podjetja, ki izvažajo ali želijo izvažati embalirano blago, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje v druge države na območju Podonavja, so na voljo osnovne informacije o glavnih akterjih in delovanju shem razširjene odgovornosti proizvajalcev.

P

oleg virtualne tržnice platforma ponuja še druga orodja in koristne informacije za podjetja, ki želijo opraviti prve premike proti bolj krožnemu načinu delovanja pod rubriko TOOLBOX oziroma ORODJA. Na »Danube Goes Circular« so objavljene tudi povezave do drugih evropskih spletnih strani in platform krožnega gospodarstva.

Kako se vključiti v virtualno tržnico?

S

odelovanje v virtualni tržnici poteka preko zaprtih spletnih strani. Praviloma naj bi sodelovanje v virtualni tržnici potekalo preko ene pooblaščene osebe v podjetju. Po opravljeni registraciji in ustvarjenem profilu podjetja (korake, kako postati uporabnik platforme, najdete pod rubriko ABOUT oziroma O NAS) lahko ta dodaja materiale na tržnico ali raziskuje po tržnici.

V

virtualni tržnici imate možnost opisati (odpadni) materialni tok ali (rabljeni) izdelek, količine le tega, naložite lahko slike, morebitne rezultate kemijskih ali fizikalnih analiz, varnostne liste ali druge informacije o blagu, ki ga ponujate ali iščete.

Obiščite platformo na www.danube-goes-circular.eu.

Več informacij o projektu MOVECO: www.interreg-danube.eu/moveco FB: @Moveco.Danube TWITTER: @MOVECO_Interreg Kontaktni osebi: Antonija Božič Cerar, antonija.cerar@gzs.si Tina Krošelj, tina.kroselj@gov.si

april 2019

Promocija

Orodja za prehod v krožno gospodarstvo v Podonavju

24 139

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kako je z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma, da ne bo gradnje HE na Muri. Ministrstvo za infrastrukturo je odgovorilo na vprašanje o pripravi Celovitega nacionalnega in podnebnega načrta (NEPN).

Spletna stran NEPN vabi k sodelovanju Ministrstvo za infrastrukturo je po objavi osnutka nacionalno energetskega in podnebnega načrta začelo z razpravami, ki bi naj s pripravo NEPN hkrati potekle priprave na sprejem Dolgoročne strategije. Organizirali ste prve komunikacijske delavnice, v prvi polovici leta pa načrtujete posebno spletno platformo za obveščanje deležnikov. Kaj so vsebinski, problemski poudarki komunikacijskih delavnic, kaj bo zajemala spletna platforma in katere javnosti boste vključili v posvetovanje o pripravi prihodnje energetske in podnebne politike Slovenije?

april 2019

Glede posebne spletne platforme sporočamo, da je bila oblikovana spletna stran NEPN, ki deluje v okviru Portala energetika od 7. februarja 2019 in služi obveščanju o postopku priprave NEPN in njegove celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Komunikacijske delavnice bodo namenjene ciljnemu posvetovanju in strokovnemu dialogu glede izpostavljenih vsebin NEPN. Potekale bodo usklajeno s Projektom LIFE CLIMATE PATH 2050 in procesom priprave Dolgoročne strategije, ki poteka pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor. Celovit nabor delavnic, njihovih tem in terminov je še v pripravi.

Občasno bodo glede na namen posamezne delavnice pripravljena tudi ciljna vprašanja, glede katerih bodo zainteresirani deležniki

vabljeni, da pripravijo kratke in utemeljene pisne prispevke, ki bodo javno objavljeni in bodo predstavljali tudi del vhodnih informacij za samo delavnico in izhodišče za razpravo na njej. Februarja in marca sta tako bili izvedeni 2 delavnici (1. Celovita presoja vplivov na okolje, 14. 2. 20191, 2. Pregled rezultatov dosedanjih strateških presoj vplivov na okolje za hidroelektrarne in vetrne elektrarne, 7. 3. 20192).

4. marca 2019 smo pričeli tudi s predhodnim posvetovanjem in dialogom glede priprave Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije, ki je potekala do 8. aprila 2019. Vljudno vabimo vse zainteresirane deležnike, tj. lokalne organe, organizacije civilne družbe, poslovno skupnost, vlagatelje in druge zadevne zainteresirane strani ter širšo javnost, da prispevajo k javnemu posvetovanju in dialogu glede osnutka NEPN s pripravo prispevkov na ciljna vprašanja. Vse informacije so dostopne prek spletne strani NEPN – Dogodki in posvetovanja: Predhodno posvetovanje in dialog3.

Spletna stran NEPN bo namenjena obveščanju javnosti in dialogu glede NEPN in CPVO – na njej bodo javno objavljene vse informacije v povezavi s pripravo NEPN, katerih cilj bo zagotoviti obveščenost in sodelovanje javnosti.

Pri tem bodo določeni razumni roki, ki bodo omogočali dovolj časa, da se obvesti javnost, da lahko sodeluje in izrazi svoje stališče. Skladno s tem vzpostavljamo podnebni in energetski dialog na več ravneh (spletna stran NEPN, komunikacijske delavnice, predhodno posvetovanje in dialog, zaključno posvetovanje in dialog), v 1 https://www.energetika-portal.si//dokumenti/ strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetskiin-podnebni-nacrt/dogodki-komunikacijske-delavnice/ delavnica1/ 2 https://www.energetika-portal.si//dokumenti/ strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetskiin-podnebni-nacrt/dogodki-komunikacijske-delavnice/ delavnica1/ 3 https://www.energetika-portal.si//dokumenti/ strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetskiin-podnebni-nacrt/dogodki-komunikacijske-delavnice/ delavnica1/

katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko aktivno in učinkovito sodelovali v razpravi o različnih predvidenih možnostih za prihodnjo energetsko in podnebno politiko ter prispevali v procesu priprave NEPN in njegove celovite presoje vplivov na okolje.

Posredujemo ODPRTO VABILO k sodelovanju pri pripravi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije in izvedbi celovite presoje vplivov na okolje4.

Razprava o odpravi koncesije za rabo Mure še ni končana MOP je poslal v medresorsko obravnavo in usklajevanje osnutek Uredbe o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega vrha do Veržeja. Ali je razprava o osnutku končana, kdaj ga bo obravnavala Vlada RS in ali bo to pomenilo, da bo Vlada uresničila zavezo iz koalicijskega sporazuma, da ne bo gradnje HE na Muri?

Osnutek Uredbe o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega vrha do Veržeja je v medresorski obravnavi. Po uskladitvi bo gradivo posredovano v nadaljnjo proceduro za obravnavo na seji Vlade RS. Ko bo vlada gradivo obravnavala, lahko predlog potrdi ali zavrne.

V skladu z zakonodajo pa lahko ne glede na opisan postopek, če bi bil uspešno končan, kadarkoli kdorkoli poda novo pobudo za izdajo koncesijskega akta za rabo vode za proizvodnjo električne energije na tem območju, ki jo je treba obravnavati v skladu z zakonodajo.

4 https://www.energetika-portal.si/fileadmin/ dokumenti/publikacije/nepn/odprto_vabilo_nepn.pdf

Dokler energetika ne upošteva habitatne direktive, ni mogoč pogovor o gradnji HE

Nedavno je EK objavila pregled izvajanja okoljskih politik držav članic in je med drugim priporočila, da morajo postati okoljski in podnebni cilji del vseh politik v državi. Kako na vladni ravni usklajujete glavne usmeritve in cilje, saj v javnosti še vedno prevladuje vtis, kot da je za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo odgovorno samo okoljsko ministrstvo, druga ministrstva pa ne?

MOP je pred dnevi v vladni postopek posredoval tako imenovani okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Vsebuje temeljne stebre za pripravo podnebnih ciljev Slovenije, ki naj bi bili določeni v posebnem zakonu in nato v izvedbeni dolgoročni strategiji.

Pri oblikovanju teh stebrov morajo biti vključeni vsi resorji vlade, državni zbor ter ostali deležniki. Usklajevanje vsebin med vsemi deležniki in vladnimi resorji naj bi zagotovila posebna projektna skupina na visoki ravni državnih sekretarjev, ki naj bi jo na predlog MOP imenovala vlada. Takšna skupina naj bi zagotovila, da se bodo podnebni cilji ustrezno vgradili v vse relevantne vladne politike.

Bo to edina pot za usklajevanje?

Ne. Vzvodov za usklajevanje je kar nekaj. Še vedno pa je zelo veliko izzivov na poti za doseganje usklajenih politik države, kar bi na vseh področjih zagotavljalo prehod v nizkoogljično družbo. Za vse državne programe, plane in druge strateške dokumente velja obveznost presoje

25

vplivov na okolje ob pripravi dokumenta, pri čemer se oceni tudi vpliv na podnebne spremembe z vidika emisij TGP kot z vidika vplivov podnebnih sprememb. Tudi projekti, za katere je obvezno pridobiti okoljevarstveno soglasje,so podvrženi presoji vplivov na okolje, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Še vedno pa je zelo veliko politik, ki se usklajujejo le v času medresorske obravnave, pri čemer predlogi ne sledijo nujno v celoti zapisanim ciljem Strategije razvoja Slovenije.

Vlada je na primer nedavno imenovala novo medresorsko delovno skupino, ki je odgovorna za pripravo NEPN. Prve javne razprave že potekajo. Kako bo potekalo oblikovanje in sprejemanje energetskega in podnebnega načrta Slovenije, saj naj bi bil to eden izmed strateških dokumentov države?

Projektna skupina za NEPN bo in mora biti glede odločitev podrejena novi projektni skupini vlade za nacionalno podnebno politiko in z njo usklajena. NEPN do leta 2030 mora biti usklajen z dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050.

NEPN je povzetek več nacionalnih strateških in okoljskih dokumentov, kjer so opredeljeni indikatorski sektorski cilji za zmanjšanje emisij. Kateri sektorji se bodo morali bolj odzvati, kot so se doslej, saj na primer podatki kažejo, da so se ob gospodarski rasti povečale tudi emisije?

Končni NEPN še ni pripravljen. Osnutek NEPN je res predvsem povzetek obstoječih

april 2019

Osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je konec lanskega leta poslalo v Bruselj Ministrstvo za infrastrukturo.

V dokumentu je zavedeno, da mora Slovenija do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) za 26 % glede na leto 2005. To predpostavlja, da bi Slovenija morala zmanjšati emisije TGP v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, za enak odstotek, kot je povprečje EU, torej za -43 %. Cilj zmanjšanja emisij TGP, ki je naveden v NEPN, pa se med letom lahko še prilagodi. Glede na ambiciozne podnebne cilje bo moral biti cilj po Pariškem sporazumu za večino držav članic EU do leta 2030 okrog -50 %.

Marko Maver

MOP je v vladni postopek poslal okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Usklajevanje vsebin med vsemi deležniki in vladnimi resorji naj bi zagotovila posebna vladna projektna skupina na ravni državnih sekretarjev, pojasnjuje Marko Maver, državni sekretar na MOP. Hkrati dodaja, da bo medresorska skupina za nacionalni energetski in podnebni načrt morala upoštevati stališča vladne skupine za nacionalno podnebno politiko in podnebne cilje. Pri ciljih se mora Slovenija zgledovati po najboljših praksah članic EU, kot so Nizozemska, Švedska, Velika Britanija. Tako bo pripravljen tudi posebni zakon o podnebni politiki. Glede gradnje HE na območjih Natura 2000 pa Marko Maver meni, da mora sektor energetike naročiti presojo vplivov na okolje po habitatni direktivi. Šele potem se lahko začnejo pogovori o morebitni gradnji hidroelektrarn.

foto: arhiv podjetja

Slovenija je v Bruselj že poslala osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora sprejeti do konca leta. Kako visoke cilje v NEPN določa Slovenija glede na to, da so po podnebni konferenci v Katovicah predstavniki države in stroke napovedali sprejem ambicioznih ciljev?

Nacionalni energetski in podnebni načrt

Jože Volfand

okolje

139

Nacionalni energetski in podnebni načrt

26

dokumentov, ki se posredno ali neposredno nanašajo tudi na doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030.

okolje

139

Nacionalni energetski in podnebni načrt

Pri pripravljanju končnega NEPN bo potrebno izhajati iz dejstva, da je področje podnebnih sprememb izrazito dinamično. V preteklosti sprejeti dokumenti ne odražajo v zadostni meri potrebnih aktivnosti in ciljev za prispevek Slovenije k skupnemu zmanjševanju antropogenih vzrokov podnebnih sprememb. Nova spoznanja se vrstijo. Na primer zadnje posebno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe iz novembra 2018 jasno kaže, da je treba za preprečitev nepovratnih posledic podnebnih sprememb emisije TGP na svetovni ravni do leta 2030 prepoloviti. To poročilo za vse države podpisnice Pariškega sporazuma predstavlja izhodišče pri pripravljanju nadaljnjih politik. Od Slovenije kot gospodarsko relativno razvite države in države, ki se zaveda potencialnih posledic podnebnih sprememb, bi se tako pričakovalo, da bo prevzela svoj del bremena in pošteno prispevala k skupnim naporom. Seveda bi bilo optimalno, da je na tej poti čim bolj uspešna. Torej da bi bilo doseganje podnebnih ciljev rezultat trajnostnega razvoja, v okviru katerega se zagotavlja tudi gospodarsko in socialno blaginjo.

Strokovno ste se ukvarjali z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz industrije. V prejšnji številki revije EOL je predstavnik Umanotere s podatki dokazal, da država z olajšavami za rabo energije dela podjetjem medvedjo uslugo. Ali so pri politiki trošarin in drugih dajatev podjetjem, ki vodijo po energetski intenzivnosti v industriji, predvidene spremembe?

Politika trošarin je v pristojnosti Ministrstva za finance. Na MOP se zavzemamo, da bi pri določanju trošarin večjo težo dali usmerjanju prijaznih ravnanj v okolju. Vendar pri tem pogosto trčimo na nasprotovanje z obrazložitvijo prednosti ciljev gospodarskega razvoja oziroma razvoja določenih gospodarskih panog.

april 2019

Vendar razprava o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ne bo mogla mimo ciljev pri povečanju rabe OVE, pri čemer je v ospredju vodna energija, kjer zaradi različnih interesov zamuja gradnja HE Mokrice, nejasnosti so pri gradnji hidroelektrarn na Srednji Savi, največ vprašanj pa odpira gradnja HE na Muri. Kakšno je stališče MOP in ali bo koalicija spoštovala, kar je že dogovorila glede HE na Muri?

Glede predlogov sektorja energetike za gradnjo HE na Muri je koalicijski sporazum zelo jasen.

Da se v tem mandatu ne bo posegalo v energetsko izrabo Mure. Ne glede na to politično odločitev pa je treba za vsak morebitni poseg v energetsko izrabo rek, ki so del zavarovanega sistema Natura 2000, izpeljati predhodni postopek ustrezne presoje vplivov na okolje.

Vsaj na osnovi določb šestih EU predpisov, med katerimi je temeljna tako imenovana habitatna

direktiva. Do sedaj še noben predlog za gradnjo HE na območju Natura 2000 v Sloveniji ni vključeval presoje po tej direktivi, ki obvezno vključuje tudi Evropsko komisijo. Dokler sektor energetike ne bo naročil presoje vplivov tudi po tej direktivi, se pogovori o predlogih za morebitno izgradnjo HE na območjih Natura 2000 sploh ne morejo začeti.

Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam je sprejet. Katere konkretne vsebine in spodbude bi izpostavili?

Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam je kot prednostno usmeritev izpostavil pripravo ustreznih strokovnih podlag za načrtovanje ukrepov prilagajanja. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so tako pripravili projekt z naslovom »Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju« s pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe. Rezultati projekta so v celoti dostopni na spletu, in sicer preko Atlasa podnebnih projekcij. To je prvi korak, ki omogoča načrtovanje preko priprave ocene vplivov podnebnih sprememb za posamezen projekt, sektor ali območje. Med prvimi, ki so te podatke uporabili, so bili pripravljavci trajnostno energetsko-podnebnega načrta za Gorenjsko regijo, kar nas zelo veseli.

Kaj pa drugi?

Na MOP si prizadevamo k uporabi podatkov spodbuditi tudi druge institucije, da bi ob načrtovanju svojih ukrepov ali strategij pridobile ustrezne podatke in ocenile tudi vplive podnebnih sprememb. Nekatere institucije v Sloveniji zaradi evropskih zahtev te podatke že uporabljajo, saj Evropska komisija pri projektih nad 50 milijoni EUR zelo podrobno pregleda zahteve z vidika zagotavljanja odpornosti na vplive podnebnih sprememb. Drugje je razvoj postopen. Mnenje MOP pa je, da bi predvsem bolj ogroženi sektorji, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, morali pristopiti k pripravi ocen vplivov podnebnih sprememb, za kar jim na MOP v sodelovanju z ARSO nudimo vse podlage.

Ali se vam ne zdi, da ekološki dolg Slovenije zahteva integracijo vseh akterjev v državi za nacionalno akcijo ozaveščanja in izobraževanja. Mislim na izvajanje številnih demonstracijskih projektov v izobraževalnih sistemih in na regionalnih območjih za spremenjene vzorce ravnanja zelenega državljana, posebej pa mladih?

Zmanjšanje velikega ekološkega ali okoljskega dolga Slovenije, h kateremu največ, 60 %, prispevajo ravno emisije ogljikovega dioksida, je prav gotovo dolžnost naše generacije. Ne smemo je prelagati na prihodnje rodove. V ta namen se izvajajo številni izobraževalni in ozaveščevalni projekti in druge aktivnosti na vseh ravneh.

Na voljo so kakovostna gradiva. Imamo veliko znanja in izkušenj. Odlične učitelje in druge strokovnjake. Koncept vzgoje in izobraževanja

za trajnostni razvoj je mednarodno priznan in se še posodablja. Vendar so aktivnosti še premalo povezane in sistematične. Celosten pristop k »ozelenitvi« celotne vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja predlagamo v novem Nacionalnem programu varstva okolja, ki bo sprejet v prihodnjih mesecih. Naše ministrstvo je zastavilo nekaj sistematičnih aktivnosti, na primer s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE. Spodbujamo k povezovanju. Zavedamo pa se, da so na teh področjih najbolj pristojni drugi resorji. Nenazadnje je tudi Komisija v svoji viziji za pripravo dolgoročne podnebne strategije EU do leta 2050 – Čist planet za vse – ugotovila, da bo cilj ničelnih emisij TGP v letu 2050 mogoče doseči le, če bomo, poleg vseh znanih tehnoloških in netehnoloških ukrepov, tudi spremenili življenjski slog. Torej z »zelenimi« državljani, kot jih imenujete.

Okoljsko sprejemljive tehnologije in inovacije naj bi povečale konkurenčnost in družbeno odgovornost podjetniškega in raziskovalnega sektorja, manj bi bilo obremenjevanja okolja.

Katere spodbude lahko pričakujeta gospodarstvo in raziskovalne organizacije?

Pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU gredo v smer, da bo 25 % EU proračuna namenjenega za ukrepe, ki podpirajo podnebno politiko EU. Potrjen je cilj porabe 35 % programa Obzorje Evropa za podnebno relevantne projekte. Podpora s povratnimi in nepovratnimi sredstvi bo na ravni EU možna še iz več drugih virov. Omenim naj Inovacijski sklad, za katerega je Evropska komisija že sprejela delegirano uredbo. Prvi razpis načrtuje konec leta 2020. Zato še posebej spodbujam vse zainteresirane deležnike in industrijo k pripravi kakovostnih in ambicioznih projektov.

Obseg sredstev v skladu je ob trenutni ceni tone ogljikovega dioksida okrog 10 milijard EUR. V okviru prvega razpisa prihodnje leto naj bi se razdelila ena milijarda.

Kako bo v Sloveniji?

MOP načrtuje, da s sredstvi Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2019 – 2020 podpre pripravo ambicioznih projektov za Inovacijski sklad EU. V letošnjem programu smo v ta namen že predvideli 3 milijone EUR, kasneje pa prispeva del sredstev za sofinanciranje projektov, ki bodo sprejeti. Podoben ukrep se že izvaja za projekte v okoljskem programu LIFE. Seveda bo nujno vzpostaviti sinergije med različnimi programi, tako EU kot nacionalnimi, saj v Sloveniji z večino v te namene upravljajo druga ministrstva.

Naj še izpostavim, da smo v program podnebnega sklada za leto 2019 prvič vključili tudi ukrepe za gospodarstvo, kot je 10 milijonov EUR subvencij za začetne investicije in druge ukrepe prehoda v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Trenutno potekajo zadnja usklajevanja z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)

Kako potekajo priprave na sprejem Dolgoročne strategije za nizke emisije, ki jo mora Slovenija pripraviti do leta 2020?

MOP je na vlado posredoval informacijo o pripravi okvirja dolgoročne podnebne politike do leta 2050. Ta dokument vsebuje vse potrebne korake in odločitve na poti priprave posebnega zakona o podnebni politiki. Njegov temeljni del je določitev podnebnih ciljev, priprava dolgoročne podnebne strategije, imenovanje posebne neodvisne skupine strokovnjakov za pomoč vladi pri pripravi 5-letnih ogljičnih proračunov, to je količine TGP, ki jih ima na Slovenija na voljo za aktualno petletno obdobje, ter 5 letnih podnebnih planov za zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe.

Predlagana je tudi določitev posebnega podnebnega dneva. Na primer tretji četrtek v oktobru vsako leto, ko se na celodnevnem zasedanju v državnem zboru pridruži celotna vlada za razpravo o podnebnih rezultatih v preteklem letu in o načrtih vlade za prihodnje leto. Vlada bo s to informacijo seznanila tudi državni zbor, saj je nadvse pomembno, da podnebni okvir dobi čim večjo podporo tudi pri njih in s tem nacionalni mandat.

Se pri tej zasnovi zgledujete po dobrih evropskih praksah?

Da. Okvir podnebne politike Slovenije temelji na dobri praksi v drugih državah članicah EU, predvsem Nizozemske, Švedske in Velike Britanije. Te države so že sprejele podoben podnebni okvir in zakon. Tudi Nemčija in Francija takšen okvir in zakon pravkar pripravljata.

Vlada naj bi najprej pripravila zakon o podnebni politiki, sprejeli bi ga v državnem zboru do konca tega leta. Vzporedno bo medresorska projektna skupina začela pripravljati dolgoročno podnebno strategijo, ki naj bi bila sprejeta v DZ predvidoma sočasno z dolgoročno podnebno strategijo EU v prvi polovici prihodnjega leta.

Gorenjska je kot prva slovenska regija že predstavila svoj trajnostni energetsko-podnebni načrt. Bodo k temu spodbujene vse regije v državi?

Regije so že spodbujene k pripravi teh načrtov preko pobude Evropske komisije z naslovom Konvencija županov za energijo in podnebje.

Na MOP in ARSO jim nudimo vse podlage za pripravo takih načrtov. Pogovarjamo se tudi o ustanovitvi podporne točke za občine, da bi se v večjem številu odločale za celostno podnebno-energetsko načrtovanje.

Ocena trajnosti z orodjem CESBA Alps A: Območja in okolje E: Gospodarstvo

D: Družba 21. 01. 2019

B: Energija/ poraba virov

C: Infrastruktura/storitve ciljna vrednost

V sklopu projekta CESBA Alps (Interreg Območje Alp) smo razvili e-orodje, ki omogoča oceno trajnostnega razvoja nekega območja (občine ali regije) znotraj alpskega oziroma širšega evropskega prostora. Prvi korak k uporabi orodja je izbor kazalnikov trajnostnega razvoja.

V okviru projekta je bil pripravljen nabor ključnih kazalnikov uspešnosti (Key Performance Indicators, t. i. KPI), namenjen strateški oceni trajnostnega razvoja oziroma doseganja ciljev nizkoogljičnih strategij na lokalnem/regionalnem nivoju, ki omogoča primerjavo območij.

Nabor zajema 18 obveznih kazalnikov, ki pokrivajo 5 področij: okolje, energija in viri, infrastruktura in storitve, družba, gospodarstvo. Naslednji korak zajema prilagoditev kazalnikov lokalnim/regionalnim razvojnim ciljem – določitev uteži, mejnih in ciljnih vrednosti ter izračun. Orodje omogoča prikaz vrednosti na različnih nivojih ter v različnih grafičnih oblikah, podatki pa so dostopni tudi v tabelarični obliki. Na spletni strani projekta (https://www.alpine-space.eu/projects/cesba-alps/en/home) je na voljo povezava do video predstavitve orodja.

Nova razsvetljava se prilagaja sprehajalcu

27 139

Evropski projekti Zelenega omrežja

Občina Bled obnavlja oziroma na novo vzpostavlja javno razsvetljavo. Gre za regulirano javno razsvetljavo, kar pomeni, da se bo jakost svetlobe prilagajala sprehajalcu. Evropski projekt Dynamic Lights se osredotoča na zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida in izboljšanje energetske učinkovitosti v javni razsvetljavi.

Javna razsvetljava povzroča 6 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Veliko konvencionalnih svetil je treba nadomestiti z energetsko učinkovitimi lučmi, vse bolj aktualna tema svetlobnega onesnaženja in potreba po izboljšanju kakovosti javne razsvetljave pa prinašata dinamično razsvetljavo na dnevni red, kar lahko prispeva k povečanju energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja v mestnih območjih. Tip svetilk, ki je bil razvit za območje Občine Bled, bo postavljen na Veslaški promenadi Bled, v parku Vile Zora in parku Vile Bled. Vrednost del je 150.000 evrov. Poudarek projekta je na študiji izvedljivosti, saj želimo takšen tip razsvetljave uvesti na najbolj občutljivih območjih Bleda, predvsem v parkih ob jezeru. Skupaj z gradnjo razsvetljave v Občini Bled obnavljamo tudi sprehajalne poti. Ob občinski stavbi bodo poti iz mešanice asfalta z granitom, pod Vilo Bled potke ostajajo peščene. V parku Vile Bled že poteka sanacija vegetacije, postavili bomo tudi nove klopi.

E-zavod www.ezavod.si Občina Bled www.e-bled.si

april 2019

glede izbora vlog podjetij. Bi pa želeli spodbuditi podjetja k vlaganju vlog na MGRT na podlagi Zakona o spodbujanju investicij, saj lahko tudi v prihodnjih letih nekaj sredstev namenimo konkretnim investicijam.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

28 april 2019

Tradicionalna konferenca slovenskih energetikov CIGRE – CIRED je vsebinsko glede na opredeljene teme in panele zelo raznovrstna.

Ali nekatere teme zaslužijo več pozornosti glede na to, da je celotni energetski sistem v prenovi, prav tako pa tudi trg z energijo?

Konferenca elektroenergetikov CIGRE – CIRED je bienalni forum, na katerem stroka predstavi dosežke raziskovalnega in strokovnega dela v obdobju med dvema konferencama na vseh področjih elektroenergetike. S tem nakaže pot razvoja in dela panoge v prihodnjem obdobju.

Organizacijska shema konference sledi organizacijskim principom konferenc mednarodnih organizacij CIGRE in CIRED. Ti prav tako potekajo v dvoletnem ciklu. Namen konference je, da strokovnjaki na vseh segmentih delovanja elektroenergetskega sistema predstavijo svoje strokovne in raziskovalne dosežke. Glede na aktualna dogajanja v domači in svetovni elektroenergetiki se posvetimo najbolj aktualnim temam, ki jih predstavimo na odprtju konference ter v posebnih panelih. Na začetku bo strokovni del programa usmerjen v ekonomski in regulatorni vidik tranzicije elektroenergetike. Posebni paneli bodo izvedeni s pomočjo najbolj priznanih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Predstavili bodo strokovne poglede in dognanja, v razpravah pa bomo poskušali priti do konkretnih strokovnih zaključkov o najbolj

mag. Marko Hrast

Na 14. konferenci slovenskih energetikov, ki bo od 21. do 23. maja v Laškem, bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili razvojne in raziskovalne dosežke na vseh področjih elektroenergetike. Mag. Marko Hrast, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetike CIGRE-CIRED in v Elesu odgovoren za infrastrukturo prenosnega omrežja, pravi, da ne bodo ostali le pri strokovnih pogledih, pač pa bodo poskušali priti do sklepov o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema.

Strateških in konkretnih izzivov tranzicije elektroenergetike ne manjka. Vendar mag.

Marko Hrast meni, da je prav odsotnost državne strategije ključni problem tranzicije.

Ta bo po njegovem potekala na ravni mikro omrežij, v distribuciji in pri aktivnih porabnikih, na makro omrežjih pa bo prihajalo zaradi potencialov obnovljivih virov do prenosa energije na velikih razdaljah. Posebej omenja veliko inovativnih projektov Elesa.

foto: arhiv podjetja

Odsotnost državne strategije je ključni problem tranzicije elektroenergetike

14. konferenca CIGRE-CIRED

okolje

139

14. konferenca CIGRE-CIRED

aktualnih tematikah bodočega razvoja. Prvi panel bo obdelal področje uporabe baterijskih hranilnikov v elektroenergetiki in prometu.

V drugem panelu se bomo posvetili državni strategiji tranzicije elektroenergetike in iskali rešitve, kako na podlagi formalnih dokumentov (nacionalni energetsko podnebni načrt) zagotoviti trajno, okolju prijazno, zanesljivo in kakovostno električno energijo za porabnike prihodnosti. V tretjem panelu bomo osvetlili problematiko uporabe in obvladovanja velikih količin podatkov, ki se pojavljajo pri delovanju trga z električno energijo in pri obratovanju in vzdrževanju sistema ter naprav.

Za katere teme je prejel organizator največ prispevkov avtorjev, bolj za tematiko v tehničnih programih ali za sistemske usmeritve?

Strokovni prispevki so na letošnji konferenci dokaj enakomerno porazdeljeni na vsa področje, kar v preteklosti ni bilo pogosto. Seveda so določena področja tradicionalno bolj zastopana, saj se z njimi ukvarja več strokovnjakov in so v podjetjih bolj prisotna in poudarjena. Tako je tudi tokrat močno v ospredju tematika trga in regulacije električne energije. Veliko strokovnih prispevkov je s področja daljnovodov, kablovodov in razdelilnih postaj, prav tako s področja razvoja in obratovanja sistemov. Tako prenosnega kot distribucijskega. Vse bolj prisotna in naraščajoča informatizacija in s tem

29 En panel se bo posebej posvetil samo tematiki obvladovanja velike količine podatkov. Veliko referatov v vseh študijskih komitejih, ki obravnavajo strokovne izzive, je močno povezanih s področjem informacijske tehnologije, tako da je referate težko opredeliti kot zgolj referate s področja informacijske tehnologije. Študijski komite CIGRE D2, ki se ukvarja z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, se posveča sistemskim pristopom na tem področju, medtem ko je uporabniška raven informatike skoraj v vseh študijskih komitejih. V novembru 2018 je naše združenje organiziralo poseben mednarodni posvet s področja informacijske varnosti v elektroenergetiki, ki je odmeval tudi na mednarodni ravni, saj je to ena najbolj aktualnih in perečih tem v segmentu varnosti celotne družbe.

Ali energetiki sistematično pristopate k prenovi energetskega sistema in kateri odgovori pri spreminjanju energetske strukture v Sloveniji bodo najzahtevnejši?

Ključni problem tranzicije elektroenergetike v Sloveniji je odsotnost državne strategije na tem področju. Elektroenergetika je organizacijsko močno razdrobljena, zato v ospredje stopajo interesi na lokalni ravni ter posamezni poslovni modeli, ki parcialno obravnavajo posamezne segmente elektroenergetike. To močno otežuje sistemski pristop k racionalnim in ekonomsko zdržnim rešitvam, ki jih moramo uveljaviti, če želimo v prihodnje zadovoljiti potrebe po kakovostni in zanesljivi dobavi električne energije. Slovenska elektroenergetika danes zagotavlja visoko kvalitetno, zanesljivo in cenovno dostopno električno energijo svojim porabnikom. Hitre spremembe, ki smo jim priča danes in bodo stalnica tudi v bodoče, zahtevajo celovit pristop paralelno na vseh segmentih elektroenergetike.

Na strateški konferenci elektrodistribucije so se distributerji lotili problematike prihodnosti energetike, ki bo razogljičena, decentralizirana in električna. Pri tem so elektrodistribucijo poimenovali katalizator prehoda v nizkoogljično družbo. Kaj menite o tem, da bo elektrodistribucija nosila glavno vlogo v energetskem prehodu in katere teme na konferenci se bodo bližale tej problematiki?

Elektroenergetski sistemi prihodnosti se bodo razvijali na dveh ravneh. Na eni strani so distribucijska in t.i. mikro omrežja, kjer bo glavni poudarek na distribucijskem segmentu in na porabnikih, to so aktivni porabniki,

Razpršeni viri in učinkovita raba energije je med temami, ki jo zahtevajo tudi vse usmeritve o razvoju čiste energije. Vsi deležniki v sistemu se morajo prilagoditi spremembam na trgu, zlasti upoštevati novo vlogo odjemalca, poudarjena pa je odgovornost sistemskih operaterjev, da zagotovijo nediskriminiran dostop do omrežja. Koliko so distributerji že v prehodu?

Prvo in najpomembnejšo nalogo pri tem prehodu mora opraviti država. Brez državne strategije in opredelitev, kako bomo zagotavljali nadomestitev proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in zadostiti povečanje porabe, se elektroenergetska podjetja ne morejo učinkovito transformirati oziroma izvesti prilagoditev na novo paradigmo. Drugi velik problem je povezan s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem energetskih objektov v prostor, pa naj gre pri tem za proizvodne objekte ali omrežja. V kolikor ne bomo razrešili problemov sobivanja energetske infrastrukture z okoljem, so načrtovanje, gradnja in prilagajanje razpršenim virom domala nemogoča. V tem trenutku distribucijska podjetja počnejo to, kar lahko.

Poskušajo se prilagajati trenutnemu stanju in iščejo rešitve, ki ne zahtevajo večjih posegov in sistemskih premikov. Seveda so to lahko rešitve, ki imajo omejene učinke in na dolgi rok ne bodo prinesle učinkovitega prehoda v brezogljično družbo.

Agencija za energijo ugotavlja, da pri digitalizaciji energetskega sektorja, pri razvoju sistemov in trgu kljub preseganju statističnega povprečja EU na nekaterih osamljenih področjih v Sloveniji precej zaostajamo za razvitimi državami v EU. V čem je glavni izziv?

Slovenija je majhna država, ki ima svoje specifike, na katerih mora graditi razvoj in rešitve za prihodnost. Pri tem je pomembno, da na vseh ravneh, ki nam jih postavlja prihodnji

139

razvoj, delujemo povezano. Mislim na področje izkoriščanja znanja in področje ekonomskih kategorij. S tem v zvezi nam ne gre v prid dokaj velika razdrobljenost na posamezne subjekte, ki v večji meri delujejo na lokalni ravni in vsak zase razvijajo svoje modele in rešitve. Zato je glavni izziv za bodoče jasna strategija, ki ji bodo sledili vsi in bodo sposobni združiti vse potenciale, ki jih država na tem področju ima.

okolje

Nekateri energetiki menijo, da je največji izziv digitalna energetska prihodnost, da sta si informacijska ter operativna tehnologija vse bližja, a da odgovorov še ni. Boste iskali odgovore na ta vprašanja na konferenci bolj z referati ali na panelih?

prosumers, na drugi strani pa bodo nastajala makro omrežja, kjer bo prihajalo do prenosa energije na velike razdalje. Celo med kontinenti, da bi tako izkoristili vse danosti in značilnosti obnovljivih virov električne energije. Če se omejimo na problematiko v Sloveniji, bo v prihodnjem obdobju prav gotovo največ izzivov v distribucijskem omrežju. Današnje distribucijsko omrežje ni zasnovano in grajeno za pretoke energije v obe smeri. Niti za povečano porabo električne energije na račun drugih primarnih virov, mislim na fosilna goriva. Velik izziv predstavlja ogrevanje s toplotnimi črpalkami ter napajanje električnih vozil, če omenim samo energetsko najbolj zahtevne porabnike.

Prav tako tudi zajemanje in obdelava ogromnih količin podatkov, ki bodo osnova za načrtovanje, gradnjo in obratovanje distribucijskih omrežij. Celoten segment študijskih komitejev s področja CIRED se ukvarja s to problematiko, kar pomeni, da bo ta problematika prisotna ves čas konference.

Koliko boste na konferenci govorili o možnostih hrambe energije?

Hrambi energije bo med drugim namenjen tudi poseben panel. Prav tako pa se hranilniki energije, njihove karakteristike in vpliv na delovanje sistema obravnavajo v študijskih komitejih. Na njih bodo govorili o distribucijskih in prenosnih omrežjih, pametnih omrežjih, proizvodnih napravah, razvoju in ekonomike sistemov ipd.

V programu konference je okoljska problematika. Ali ni takšno strokovno srečanje priložnost, da bi energetiki opredelili stališča do nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je zdaj v javni razpravi?

Na posebnem panelu bo poleg razprave o državni strategiji energetike govor tudi konkretno o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Poleg tega to problematiko ves čas zelo sistematično obravnava študijski komite C3 – Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov.

Transformacija elektroenergetskega sistema pomeni tudi vzpostavljanje »trga s prožnostjo«, kot poudarja Agencija za energijo RS, vključevanje vse večjega števila odjemalcev.

Uporabniki bodo vse bolj oblikovali trg?

Uporabniki so že danes močno prisotni na trgu.

Danes na trg sicer močneje vlivajo le veliki porabniki, v bodoče pa bo to tudi kar velik procent malih uporabnikov, ki bodo aktivni s svojim »dvosmernim« delovanjem«. Tržne dejavnosti se lahko hitro prilagodijo takim razmeram. Bolj je vprašljiv hiter odziv regulatornih pravil in seveda še bolj omrežij. Napačna politika regulatornih pravil ali politika spodbujanja lahko privede do anomalij v zagotavljanju zanesljivosti, kakovosti, predvsem pa lahko močno dvigne ceno električne energije in postavi pod vprašaj dostopnost in socialno pravičnost zagotavljanja električne energije. Takih primerov imamo iz preteklosti mnogo. Pri nas in v tujini.

Kako se na prenovo energetskega sistema odziva ELES in kakšne spremembe mora doživeti prenosni sistem?

Prenosni sistem se, prav tako kot ostali elementi EE sistema, mora prilagoditi novim pogojem delovanja, ki jih prinašajo razpršeni viri, stohastičnost njihovega delovanja, velike spremembe v velikosti in smereh pretokov električne energije …

Več na www.zelenaslovenija.si/

april 2019

povezana tveganja bodo tudi močno zaznamovala dogajanje na konferenci.

30

Letno prejmemo na Eko sklad okrog 20.000 vlog, lani jih je bilo odobrenih 15.000.

Tako mag. Mojca Vendramin, nova direktorica Eko sklada, predstavlja obseg dela in kot prvo nalogo navede zmanjšanje zaostankov.

Pravi, da je nesprejemljivo, ker morajo interesenti čakati šest mesecev na odgovor, ali je bila vloga odobrena.

Vendar je za takšen obseg dela premalo zaposlenih, zato bodo zaposlovali. Sicer pa direktorica napoveduje vrsto novosti. Največja je nedvomno ta, da bodo interesenti lahko prejeli subvencije ali kredite za že izvedene naložbe, ne pa tako kot doslej, za pripravo na naložbo. Celoten proces dodelitve sredstev se bo skrajšal za 40 %. Novih pozivov bodo najbrž veseli v podjetjih, ki so se sicer že lani lahko prijavili na prvi razpis za nepovratna sredstva za gospodarstvo. Lani je Eko sklad praznoval 25-letnico. Samo v zadnjih desetih letih so z 258 milijoni evrov nepovratnih sredstev sofinancirali skoraj 110.000 naložb, pravi mag.

Mojca Vendramin.

Vlada je pred dnevi potrdila finančni načrt Eko sklada za leto 2019. Kaj lahko pričakujejo potencialni iskalci subvencij oz. kreditov?

Na področju nepovratnih sredstev in kreditov glede vsebine ne bo bistvenih sprememb, bodo pa dodani novi ukrepi. Iz podnebnega sklada je 10 mio za spodbude za trajnostno leseno gradnjo in 4 mio za naložbe podjetij v trajnostno mobilnost; za izdelavo mobilnostnih načrtov, izgradnjo kolesarnic, nadstrešnic, polnilnic.

Ta sredstva so za gospodarstvo. 10 mio iz podnebnega sklada je predvidenih za e-mobilnost, za prevoz potnikov z električnimi avtobusi, vlakci, kombiji. Trenutno zaključujemo nov javni razpis, objavljen decembra lani, za nevladne organizacije, in sicer v višini 550.000 €. Izbranih bo novih 5 do 6 projektov. Prvič letos je bilo možnost kandidirati za dvoletne projekte.

Kakšna bo torej struktura porabe, čemu boste namenili največ sredstev?

Največ sredstev, približno 40 mio, bo za učinkovito rabo energije. Nadaljevali se bodo ukrepi za energetsko obnovo stavb občanov, večstanovanjskih stavb, delno prenovo stavb javnega sektorja, električna vozila in ukrepe učinkovite rabe energije v podjetjih. Novost je, da bomo spodbujali zamenjavo energetsko učinkovitih pnevmatik pri tovornjakih.

Koliko sredstev imate v tem letu na voljo?

Približno 36 mio € iz sklada za učinkovito rabo energije in 46 mio € iz podnebnega sklada.

Pomeni to, da bo več sredstev?

Iz podnebnega sklada bo več sredstev. Zadnja leta je vedno tako, da je sredstev dovolj, črpanje pa je počasnejše, kot je priliv. Problem so zaostanki pri reševanju vlog.

Za kakšne zaostanke gre?

Zaostanki so pri subvencijah za občane, za prenovo stavb občanov. Šest mesecev se čaka, da pride do obdelave vloge. Kršimo zakon. Po zakonu bi morali odgovoriti v treh mesecih.

Nekaj zaostanka je bilo pri izplačilih, vendar smo to že rešili. Ko je investicija zaključena, ko občan pošlje vso dokumentacijo, mora dobiti sredstva nakazana v skladu s pogodbo v dveh mesecih. Pri tem smo imeli rahle zamude, tako da so bila izplačila tudi v roku 90 dni.

Rešitve?

Pri projektu za občane je predvidenih 6 novih

mag. Mojca Vendramin

J. V.

foto: arhiv podjetja

Letos nekaj korenitih sprememb in novosti, več sredstev za podjetja

Eko sklad

april 2019

okolje

139

Eko sklad

zaposlitev. To so projektne zaposlitve. Gradivo je zdaj na vladi. Načrtujemo še eno zaposlitev za projekt energetske revščine in še nekatere druge. Letos želimo okrepiti ukrepe za gospodarstvo. To je novost. Od lanskega oktobra.

Prvič v zgodovini Slovenije je bil objavljen razpis za nepovratna sredstva za gospodarstvo.

V okviru tega ukrepa poleg same nepovratne spodbude, v višini 20 % investicije, nudimo tudi subvencionirano obrestno mero oz. kredit z 0% obrestno mero. Vendar je zanimanje za slednje skromno. Do sedaj smo prejeli že 280 vlog. Trenutno je obdelanih 125 vlog. Največje zanimanje je za toplotne črpalke in fotovoltaiko. Pa tudi za učinkovito rabo v poslovnih procesih, za rabo odvečne toplote.

A letos je predvidena še ena velika sprememba?

Da, gre za drastično spremembo. Pri javnem pozivu za občane. Predvidoma konec maja bomo objavili nov poziv, vloga za subvencijo pa bo za že izvedeno naložbo. Sedaj bo postopek tako skrajšan, da bo občan oddal vlogo skupaj z računom in bo s tem cel proces dodelitve subvencije 40 % krajši. Že na začetku vašega mandata precej novosti.

A kaj je prva naloga v tem letu in kako potem naprej? Vizija? Slovenija sprejema vrsto novih dokumentov, ki bodo posredno zavezala Eko sklad?

31 Kako bo v prihodnje?

Naša vizija za kreditno dejavnost je, da se bo potrebno povezovati z institucijami, poiskati sinergije in se odločiti za spremembe. Sicer pa se Evropa usmerja v povratna sredstva in vedno manj v nepovratna. V Sloveniji glede tega še ni vizije.

Načrtujete tudi spremembe v delovanju vaše institucije?

Da. Bo reorganizacija sektorjev. Sedaj imamo sektor za nepovratna sredstva in sektor za kredite. Želimo povezovati instrumente.

Trenutno se lahko dobi za isto naložbo kredit in subvencijo. Smiselno bi bilo vzpostaviti sektor za občane in sektor za podjetja, vendar imajo krediti drugo specifiko kot nepovratna sredstva. Težko je sektorje smiselno organizirati. Za to morda še ni čas. Trenutno dajem poudarek sodelovanju med sodelavci, dobrim medsebojnim odnosom. To je ključno, da lahko organizacija dobro in učinkovito dela, saj le skupaj lahko dosežemo zastavljene cilje.

Sodelujemo tudi z zaposlitvenimi centri, pri nas delajo invalidi, dolgotrajno nezaposleni.

To sodelovanje je trajnostni razvoj v praksi, saj TR ni samo okolje, pomembna je tudi socialna vključenost. Sicer pa je moja želja, da pridobimo okoljski standard, ISO14000, saj bi morali biti mi vzgled glede ravnanja v okolju.

Krediti ali subvencije?

Za kateri del vaših sredstev, mislim na kredite in na subvencije, je največ zanimanja med interesenti.

Največ zanimanja je za toplotne črpalke. Lani je bilo občanom dodeljenih približno 10 mio nepovratnih sredstev za toplotne črpalke, vgrajenih jih je bilo približno 5.000. Novih. To je zato, ker je subvencija visoka, 40-50 %. Zelo močno zanimanje je za zamenjavo kotlov na biomaso. Dodeljenih je bilo 5 mio, zamenjanih pa 1.600 kotlov.

Na katere letošnje razpise bi posebej opozorili potencialne interesente?

Nadaljuje se zelo aktualen razpis za izgradnjo fotovoltaične elektrarne za samooskrbo.

Spremenili bomo razpis za energetske preglede za podjetja, kjer je zelo skromno zanimanje. Nekoliko bomo razširili upravičence.

Subvencijo bo mogoče dobiti za uvedbo standarda 50001 in za izobraževanje skrbnikov sistemov upravljanja z energijo v podjetjih.

Nadaljevali bomo z razpisi, pozivi za podjetja za učinkovito rabo energije. Nov razpis za podjetja bo poziv za trajnostno mobilnost.

V Sloveniji je v tem trenutku e-mobilnost visoko na vseh seznamih interesov. Bodo subvencije za električne avtomobile?

Seveda. Subvencija za električne avtomobile ostaja visoka, 7.500 za električna vozila, za hibride bo nižja, 2.000 €. Je veliko povpraševanja. Porabljenih bo več kot 5 mio. Za občine bo razpis za električne avtobuse, kombije in vlakce.

Kakšen je interes v občinah?

Se zanimajo. Vendar do zdaj za električne avtobuse subvencija še ni bila podeljena, za plinske in hibridne pa. Se pa zanimajo za vodikove in to občina Velenje. Bolj so v ospredju električni vlakci in kombiji. V občinah je sicer velik interes za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb.

Ali lahko morda svetujete interesentom, kako naj pripravijo prijave, vloge, da bodo čimbolj ustrezne in da boste imeli na skladu manj dela?

Vloga je res zahtevna, ker je sistem tako normiran. Občanom nudimo brezplačne energetske

139

nasvete v okviru svetovalnih pisarn mreže ENSVET. Nekateri kritizirajo, da je z vlogo izredno veliko dela. Ali se to ne da racionalizirati?

okolje

Razprave še ni. So neka izhodišča, ki so bolj kopija obstoječih dokumentov, tudi pri podnebni strategiji. Eko sklad zavezuje direktiva, da dosegamo 260 GWh prihrankov energije na leto, do leta 2020 bi morali kumulativno doseči približno 74 GWh. Zdaj smo šele na pol in smo v letu 2019. Lani smo dodelili 60 mio nepovratnih sredstev, kar pomeni, da smo spodbudili približno 200 mio investicij. To predstavlja, kot pravijo študije, približno 2500 neposrednih delovnih mest, za izvedbo teh investicij, skupaj še s posrednimi zaposlitvami, ki vključujejo zaposlene v celotni proizvodni verigi, pa 4000 t.i. zelenih delovnih mest, ki so posledica aktivnosti oz. spodbud Eko sklada.

Omejuje nas zakon o upravnem postopku.

Takšen tekst je tudi zato, da smo zavarovani v primeru tožb. Zahtevnost pozivov narekuje kompleksna zakonodaja. Moramo vedeti, da gre za javna sredstva.

Kako potencialne interesente usposabljate ali jim pomagate?

Ena varianta je Mreža ENSVET. Prizadevamo si, da bi bili nasveti energetskih svetovalcev čim bolj kvalitetni in da bi pomagali pri izpolnjevanju vloge. Pri občanih, ko bomo spremenjeni pogoji, bodo ključni agent prodajalci oz. izvajalci. Občanu bodo morali svetovati, za katero naložbo naj se odloči, da bo upravičen do subvencije. Ko bo naložba izvedena in bo skladu oddal račun, če naložba ne bo ustrezna glede energetske učinkovitosti, ne bo upravičen do subvencije. Sprememba pogojev bo junija.

Izvedli bomo nekaj delavnic za izvajalce.

Koliko vlog dobite letno na Eko sklad in koliko je odobrenih?

Približno 20.000 jih dobimo na leto, odobrenih pa je bilo lani 15.000.

Na kaj morajo biti pozorni interesenti pri oddajanju vloge? Kakšne so najpogostejše napake v vlogah in kateri so razlogi za zavračanje vlog?

Interesente povabimo, da vlogo dopolnijo, če manjkajo soglasja vseh solastnikov stanovanje stave, če so neskladja med podatki o stanovanjski stavbi, naslov, parcelna številka, ID stave itd., ki jih vlagatelj navede v vlogi, če so pomanjkljive navedbe na predračunu, neustrezne navedbe nazivov fasadnih sistemov, toplotnih črpalk …, če manjka gradbeno dovoljenje za stavbo in morebitne kasnejše posege na stavbi, če manjkajo fotografije stanja pred izvedbo naložbe in podobno. Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog pa so nedovoljeni oziroma nelegalni gradbeni posegi na stanovanjskih stavbah, kjer se naložba, ki je predmet spodbude, izvaja in za katera vlagatelj ni predložil gradbenega dovoljenja, če je bila naložba izvedena pred oddajo vloge na Eko sklad, če vgrajena oprema (npr. toplotna črpalka, kurilna naprava) ali vgrajena debelina toplotne izolacije ne izpolnjuje pogojev javnega poziva in drugo.

Zakaj na nekaterih postavkah sredstva ostajajo?

Pri podjetjih za energetske preglede ni interesa, to je tudi stvar poslovne kulture in osveščenosti. Vprašanje je, koliko se podjetja ukvarjajo z energetskimi prihranki in na kateri prioriteti je učinkovita raba v podjetjih.

Več na www.zelenaslovenija.si/

april 2019

Najprej, prvo leto bomo zmanjševali zaostanke.

To je primarni segment vizije, dolgoročno pa digitalizacija procesov. Zadnji trije direktorji so postavljali novo aplikacijo. Računalniška je že zelo zastarela in nam onemogoča hitrejšo obdelavo, tudi obremenjena je z ogromno podatki.

Izdelava nove aplikacije je precej zahteven izziv in drag. V prihodnjih dneh dobimo novo spletno stran, bo bolj prijazna in uporabna, na dolgi rok pa bo omogočala e-vloge. Sedaj vse vloge prepisujemo. Dodeljevanje nepovratnih sredstev se bo poenostavilo. Spremeniti bo treba splošne pogoje poslovanja, kar sprejme vlada. Sedaj so v medresorskem usklajevanju.

Zavezani smo delati po zakonu o upravnem postopku. Zakon je zelo administrativen in zahteven. Digitalizacija poslovanja v javni upravi lahko marsikaj spremeni. Pripravili smo tudi predloge sprememb za Zakon o varstvu okolja, ko se bo začela priprava sprememb. Moramo dodati člen povezljivosti z bazami, z GURSom, z zemljiško knjigo, da se bodo podatki avtomatično prenašali. Glede kreditne dejavnosti Eko sklada pa se sprašujem, ali je smisel javnega sektorja, da je na trgu. Mislim, da to ni poslanstvo javnega sektorja. Predvsem gre za to, da je po 25-letih, od kar se je ustanovil sklad, precej drugačna situacija. Okoljske naložbe niso več »eksotika«, nadstandard, nekaj izrednega, za kar banke ne bi dale kreditov; to je bila situacija ob osamosvojitvi, ko ni bilo dovolj kapitala, za okoljske naložbe pa sploh ne.

Podnebni dosje

foto: Tamino Petelinšek

32 139

Uvodnik

Dr. Darja Piciga,

PODNEBNI DOSJE

urednica priloge Podnebni dosje

Okoljski odtis Slovenije se povečuje – uporabimo zglede EU! N

a dan, ko pišem ta uvodnik - 25. aprila 2019, tri dni po dnevu Zemlje je Global Footprint Network (GFN), globalna mreža za okoljski odtis, na svoji spletni strani https://www.footprintnetwork.org/ objavil nacionalne izračune okoljskega odtisa in biokapacitete z zmerno ohrabrujočim sporočilom: okoljski oz. ekološki odtis človeštva se je v obdobju 2014–2016 zmanjšal za pol odstotne točke. K temu je predvsem prispevalo zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki tvori 60 % okoljskega, in sicer za 1,4 %. Vendar takoj sledi opozorilo, da se je po podatkih za leto 2017 in 2018 ogljični odtis v globalnem merilu spet povečal, iz česar je možno napovedati, da se bo že v izračunih v letu 2020 povečal tudi ekološki odtis, ki meri potrebe človeštva po bioloških virih.

M

ed regijami in državami, ki jih GFN v poročilu za 2019 posebej izpostavlja, so evropske države (zmanjšanje okoljskega odtisa za 15 % v obdobju 2005 – 2016 predvsem zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa), s tem da so se nekatere države še posebej dobro odrezale (Združeno kraljestvo, tudi Francija in Nemčija) in ZDA (znižanje okoljskega odtisa za 18 %).

Vendar so se emisije CO₂ v ZDA v zadnjih dveh letih bistveno povečale, v 2018 kar za 3,4 %, med drugim zaradi gospodarske ekspanzije. Po drugi strani pa kaže, da je več evropskim državam uspel razklop med rastjo BDP in emisijami CO₂: slednje se kljub rasti BDP še naprej znižujejo.

I

n kje je Slovenija? V najnovejšem poročilu GFN naš okoljski odtis znaša 5,1 gha/preb., torej se je od 2014 do 2016 povečal za več kot 8 odstotkov! Podrobna analiza tega žalostnega »dosežka« bo še sledila, brez dvoma je k njemu znatno prispevala rast emisij CO₂ iz prometa.

april 2019

K

ot smo pokazali v Podnebnih dosjejih v zadnjih štirih številkah, pa tudi z mnogimi drugimi prispevki v reviji EOL, imamo v Sloveniji številne potenciale za okolju prijazen in gospodarsko konkurenčen razvoj. Vendar je do sedaj vedno znova in znova, kot v posmeh vsem sprejetim strategijam in pravim borcem za trajnostni razvoj in podnebne cilje, pri nekaterih ključnih določitvah prevladal okolju škodljiv in na dolgi rok ekonomsko vprašljiv interes – naj omenim le izgradnjo cest na račun železnic ali pa TEŠ 6 namesto vlaganj v obnovljive vire. Zakaj ne bi v letu 2019 povezali vseh trajnostnih potencialov, si za zgled vzeli najbolj okoljsko odgovorne in ekonomsko perspektivne politike in dobre prakse Evropske unije ter postali tudi vodilni na nekaterih področjih prehoda v nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo?

33

Scenariji za manjši okoljski odtis

PODNEBNI DOSJE

Slovenija s 4,7 globalnega hektarja na osebo pri okoljskem odtisu sicer ne odstopa od povprečja EU, vendar biozmogljivosti zemlje izkorišča s preveliko žlico. Že nekaj let vemo, kje je stanje pri emisijah toplogrednih plinov najbolj kritično. Kaj so pokazali vaši izračuni za zadnje desetletje?

Enako kot ostale visoko razvite države sveta, med katere spada Slovenija, se je rast industrije in blaginje v veliki meri zanašala na izrabo fosilnih goriv. Porabljali smo več energije, kot smo jo imeli na voljo. Lahko bi rekli, da živimo na kredit. Vedno bolj se zadolžujemo pri regenerativni sposobnosti našega planeta, kar ima lahko za posledico zelo spremenjene razmere. Izkoriščanje sončeve energije preko fotovoltaičnih panelov ima bistveno manjši vpliv na zemljo.

Omogoča nam izkoristiti ogromno količino energije, ki nam jo naravni fuzijski reaktor v sredini našega osončja neprestano pošilja.

Se tega zavedamo?

V zadnjem desetletju vedno bolj. Z energetsko sanacijo stanovanjskih stavb smo v Sloveniji prepolovili emisije iz gospodinjstev. V nekaterih panogah, še posebej v prometu, pa do zmanjšanja emisij še ni prišlo. A časa za ukrepanje zmanjkuje.

Kaj želi doseči Slovenija do leta 2030 in katere vire emisij bo morala zajeziti? Če imata promet in energetika največji odtis, ali je rešitev predvsem v razpršeni fotovoltaiki in električnih avtomobilih? Je realno pričakovati v prihodnjih desetih letih takšno elektrifikacijo prometa in doseči cilje z obratovanjem TEŠ6?

april 2019

Okoljski odtis Slovenije upravičeno vzbuja skrb in dvome o sadovih trajnostnega razvoja hvaljene zelene destinacije Evrope. Zato ni čudno, da so scenariji in izračun njegovega potencialnega zmanjšanja v prihodnjem desetletju, pripravilo jih je podjetje Stritih, dobro izhodišče za razpravo o ukrepih, v katerih dejavnostih bi morali kritično spremeniti sedanjo prakso in življenjske navade. Jurij Stritih, soavtor scenarijev, pojasnjuje, da je Slovenija do leta 2030 sprejela glede zmanjšanja okoljskega odtisa zelo ambiciozne cilje, za zmanjšanje emisij TGP v ne-ETS sektorju pa manj ambiciozne kot EU. A ti cilji bodo težko dosegljivi, če Slovenija ne bo na primer dovolj zgodaj prepovedala registracije novih vozil z motorji na notranje zgorevanje, če ne bo uvedla koncepta Trajnostnega energetskega kroga in sprejela še drugih ukrepov. Jurij Stritih upa, da bodo snovalci nacionalnega energetskega in podnebnega načrta upoštevali njihove izračune in scenarije.

foto: Shutterstock.com

Jože Volfand

139

Potencial so sončne elektrarne in Trajnostni energetski krog

34 139

82 %

PODNEBNI DOSJE

slovenske biokapacitete prispevajo gozdovi, so 2,5 krat bolj produktivni od svetovnega povprečja.

1,6 globalnega hektarja produktivnih površin na osebo ima zemlja na voljo. V Sloveniji potrošimo za 4,7 gha.

76,5 % izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji prispevata energetika in prevoz.

april 2019

Za samooskrbo s sončno energijo je Eko sklad prejel lani okrog 1.000 vlog občanov, letos že dobrih 1.300.

Do leta 2030 je v Strategiji razvoja Slovenija določila zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 % in z zavezami na ravni EU zmanjšanje emisij TGP v ne-ETS sektorjih za 15 %. To je veliko manj od splošne EU zaveze, ki zahteva zmanjšanje za 40 %.

Promet in energetika povzročita skupaj kar 76,5 % emisij toplogrednih plinov, zato so ukrepi na teh dveh področjih nujni. Prvi korak je manjša poraba nafte in premoga in prehod na okolju bolj prijazne energente. Hkrati moramo še naprej spodbujati učinkovito rabo energije. Pri avtomobilih moramo spodbujati prehod na električna vozila, saj so skoraj petkrat bolj učinkovita pri izrabi energije kot vozila na notranje izgorevanje. Povprečno vozilo na dizelski pogon je v Sloveniji v letu 2017 potrebovalo 6,3 l goriva za 100 km vožnje. 1 liter nafte ima energijsko vrednost enako 10 kWh, tako da povprečni osebni avto porabi okoli 63 kWh na 100 km. Električna vozila, ki so že danes na trgu, pa porabijo le 15 kWh na 100 km. Tudi če bi električna vozila polnili le z elektriko iz termoelektrarn, bi s tem proizvedli manj emisij. Ampak slovenska mešanica energije je že sedaj precej bolj nizkoogljična, tako da ta je prehod še bolj smiseln.

Fotovoltaika?

V Sloveniji je to še neizkoriščen potencial, saj imamo še veliko streh brez panelov in sončnih dni nam tudi ne manjka. Po začetni hitri rasti zaradi ugodnih subvencij se je vlaganje v zadnjih letih upočasnilo v glavnem zaradi postopkovnih ovir in štorastih predpisov. Zdaj je situacija spet boljša, po novem z možnostjo zadružnih skupnostnih elektrarn, kar bo še posebej ugodno za večstanovanjske hiše. Pričakujem, da se bo delež elektrike iz sončnih elektrarn v prihodnjih letih zelo povečal. V naših scenarijih smo predvideli tudi do 10-krat večjo moč do leta 2030. Dodatna prednost razpršenih sončnih elektrarn je večja odpornost oskrbe z elektriko na vremenske ujme in vplive podnebnih sprememb, saj je lokalna oskrba z elektriko lahko neodvisna od prenosnega omrežja, če pride do prekinitev. Še več pa lahko dosežemo z uvajanjem koncepta Trajnostnega energetskega kroga, ki ga razvija Andrej Pečjak z Inštituta METRON v sodelovanju z GEN-i. Pri tem gre za povezovanje sončnih elektrarn z električnimi avtomobili in baterijskimi zalogovniki, ki se polnijo na sončno energijo, kadar so viški te energije. Koncept TEK je trenutno še v razvojni fazi, uspešno deluje na nekaterih mikrolokacijah. A je po mojem za Slovenijo dobra priložnost, da na tem področju orje ledino in pomaga širši evropski okolici pri prehodu na obnovljive vire.

razpršenega zalogovnika, potem pa se popoldne odpeljete domov s polno baterijo, jo priklopite na hišo in shranjeno elektriko uporabite za pripravo večerje, razsvetljavo in gledanje televizije. Dokler ni zjutraj avto spet delno izpraznjen in se proces ponovi. Če boste želeli na daljšo pot, pa to zvečer ukažete avtomobilu in bo čez noč napolnjen oziroma se ne bo izpraznil. Koristili boste elektriko iz omrežja, zjutraj pa bo pripravljen za na pot.

Je tak scenarij uresničljiv?

Je, posebej po tem, ko sem prebral relativno ambiciozen predlog Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu. Pripravlja ga MZI. Delež električnih avtov vztrajno raste. Če se odpravijo nekatere bolj administrativne ovire, lahko v Sloveniji dosežemo preboj na tem področju, ki bo lahko vzor celotni Evropi in svetu, saj že imamo tehnične rešitve in manjše pilotne projekte.

Uvedba sončnih elektrarn in baterijskih zalogovnikov lahko reši tudi vprašanje obratovanja TEŠ 6, ki v takem scenariju po letu 2030 ne bi bil več potreben. Po naših izračunih se da v najboljšem primeru izpad elektrike od zaprtja termoelektrarn nadomestiti v celoti z obnovljivimi viri, če se jih kombinira z razpršenim skladiščenjem v domačih in avtomobilskih baterijah. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je Slovenija del Energetske skupnosti in lahko uvažamo elektriko vetrnic, ko je oblačno pri nas, in izvažamo presežke, ko drugi nimajo tako ugodnih razmer.

Tudi gozdnatost Slovenije je lahko velika priložnost za povečanje biokapacitete? Kako bi lahko izboljšali okoljski odtis s boljšim upravljanjem gozdov?

Naši gozdovi imajo najvišjo lesno zalogo v EU, na celini imajo višjo le v Švici. Gozdovi so daleč največji del slovenske biokapacitete in jih moramo obravnavati prednostno. V zadnjih časih je bilo gospodarjenje z gozdovi premalo aktivno v glavnem zaradi velike lastniške razdrobljenosti. Z bolj aktivnim gospodarjenjem z gozdovi bi jim lahko povečali vitalnost in odpornost na podnebne spremembe, hkrati pa zagotovili več lesa za uporabo in predelavo.

Zadnja leta narava ni bila naklonjena slovenskim gozdovom. Ugotavljate, da so gozdovi bolj ranljivi in da morajo postati bolj odporni. Kako, s katerimi ukrepi?

Nedavno sem imel priložnost sodelovati pri pripravi Trajnostnega energetsko-podnebnega načrta Gorenjske ravno na področju vplivov podnebnih sprememb na gozdove in njihovo ogroženost. To je bila prva študija te vrste pri nas. Ugotavljali smo, da bodo pričakovane podnebne spremembe Vendar ovir za TEK ni malo. še bolj ogrozile že tako ranljive smrekove gozdove Glavna je ta, da vsi proizvajalci ne dovolijo črpanje in povzročile dodatni stres za postarane gozdove. elektrike iz baterij avtomobilov, kar bi bilo potreb- Žled v letu 2014 in težave s podlubniki so predono za njihovo uporabo kot zalogovnik. Če se to od- gled pričakovanih posledic podnebnih sprememb. pravi, potem si lahko zamislimo scenarij – s skoraj Prilagajanje na podnebne spremembe bo zato treba praznim električnim avtom se pripeljete v službo, vključiti v naslednjo generacijo gozdnogospodaravto se nato polni na parkirišču in obratuje kot del stvenih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove.

V naši študiji smo za največje znižanje okoljskega odtisa postavili nekaj pogojev. Najprej, da se do leta 2025 prepove registracijo novih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Potem da se s konceptom TEK z razpršeno fotovoltaiko in skladiščenjem elektrike zagotovi 60% energetskih potreb avtomobilov in gospodinjstev in s tem nadomesti proizvodnjo iz termoelektrarn. Omenil sem že bolj aktivno gospodarjenje z gozdovi, da se poveča njihova produktivnost in odpornost, hkrati pa da se spodbuja uporabo lesa v stavbah. Še naprej pa se mora podpirati in spodbujati energetsko učinkovitost javnih, poslovnih in stanovanjskih stavb Veliko lahko dosežemo s spodbujanjem energet- ter ozaveščanje javnosti o dobrih praksah na tem skega pogodbeništva, kjer se skrb za upravljanje in področju. Dosledno bi morali izvajati evropsko Uredbo (ES) 517/2014 o določenih fluoriranih toinvesticije prenese na dobavitelja energije. plogrednih plinih in zagotavljati usposobljenost Toda v Sloveniji se še vedno najmanj 40 % stavb serviserjev naprav, ki uporabljajo F-pline. Že samo ogreva na fosilna goriva. Kateri energenti lahko to s temi ukrepi lahko Slovenija za dobrih 12 % zniža popravijo? svoj okoljski odtis. Za še več pa bi bilo potrebno Pred menjavo energenta je potrebno narediti ener- še razviti javni prevoz in sistem kolesarskih poti, getsko sanacijo stavbe, da se zagotovi čim večjo promovirati hojo peš, koncept TEK razširiti na energetsko učinkovitost. Šele potem je smiselno javne in poslovne stavbe, spodbujati nadomeščanje razmišljati o menjavi ogrevanja, da ne pride po nakupa novih vozil s storitvami mobilnosti, na nepotrebnem do predimenzioniranega sistema. Za primer car sharing, elektrificirati tovorni prevoz večje stavbe je dobra rešitev kogeneracija toplote po cestah, ali pa še bolje, ga preusmeriti na elekin elektrike na lesno biomaso, ki lahko izkorišča trificiran železniški promet. lokalne vire iz okoliških gozdov. Druga rešitev, ki Tako bi Slovenija dosegla svoj cilj do 2030 in hkrati je primerna tudi za manjše stavbe, pa je uporaba povečala svojo mednarodno konkurenčnost. fotovoltaičnih panelov skupaj z baterijskim zalogovnikom in toplotno črpalko. To je v praksi Slovenija je v Bruselj že poslala osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. So vaši najbolj učinkovit sistem. scenariji v osnutku upoštevani?

Kakšno novo infrastrukturo potrebuje Slovenija za sončne elektrarne in za razpršeno skladiščenje V osnutku, ki je bil poslan ob koncu lanskega leta, naših scenarijev še ni. Vendar je bil to šele začetek elektrike? postopka.

Razpršena proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn je najbolj učinkovita takrat, ko je Več na www.zelenaslovenija.si/

Slovenija je na 7. mestu v EU po številu vozil na osebo, 548 na 1000 prebivalcev, več kot Nemčija (540), manj kot Avstrija (550).

139

35 Kako bo torej v prihodnjem desetletju? S katerim scenarijem bo Slovenija najbolj zmanjšala okoljski odtis in koliko se bo dejansko do leta 2030 približala želenim ciljem?

Že samo z uvajanjem TEK lahko dosežemo cilje za delež OVE do leta 2030.

april 2019

Javne in poslovne stavbe vsekakor zamujajo z energetskimi sanacijami, še posebej če jih primerjamo z uspehi na področju stanovanjskih stavb, tudi večstanovanjskih. Pri trenutnih trendih je kar težko pričakovati, da bodo cilji doseženi. Upravljanje z energijo še ni dovolj pomembno za vodstveni kader, tako kaže, ker še ne zaznajo dovolj ekonomskih razlogov za učinkovito rabo energije. Manjka ozaveščanja in spreminjanja navad posameznikov. Pri takšnih stavbah je še posebno pomembna usposobljenost vzdrževalcev, ki imajo velik vpliv na energetsko učinkovitost stavbe. Energetske sanacije tudi bistveno izboljšujejo bivanjske razmere, seveda ob pravilni izvedbi. Potrebni bodo tudi močnejši finančni signali. Ali v obliki višjih cen energije ali pa kot ugodne subvencije za prenovo stavb.

PODNEBNI DOSJE

Odpornost gozdov lahko povečamo z bolj aktivnim tudi poraba energije lokalna. To ni težko doseči, saj gospodarjenjem, kar bi v glavnem pomenilo zame- je že zdaj raba energije največja čez dan, kar lahko njavo drevesnih vrst, mislim na menjavo smreke pa še podkrepimo in uravnotežimo s polnjenjem z bukvijo, in krepitev odpornosti mladih gozdov električnih avtomobilov podnevi ali njihovo uporaz zgodnjim redčenjem. To je za mnoge manjše la- bo kot zalogovniki. V takem primeru ne rabimo vestnike gozdov prevelik finančni zalogaj, zato smo liko dodatnih investicij v prenosno omrežje, poleg predlagali povezovanje v zadruge, ki bi zagotavlja- tistih, ki so potrebne za zagotavljanje odpornosti le ustrezne zmogljivosti in izboljšale ekonomiko na podnebne spremembe. bolj intenzivnega gospodarjenja. Hkrati bo treba Bolj pomembne bodo naložbe na lokalni ravni, da domisliti neko shemo zagotavljanja dolgoročne se bo zagotovilo možnost priklopa avtomobilov ekonomske trdnosti lastnikom, ki bodo prizadeti stanovalcem v večstanovanjskih stavbah in uslužzaradi učinkov podnebnih sprememb. bencem na delovnem mestu. Danes naletimo na Več poznavalcev energetske sanacije stavb, zlasti mnoge ovire pri vzpostavljanju polnilnih mest po javnih, podobno pa je s poslovnimi, ugotavlja, da garažah ali parkiriščih, kjer je glede lastništva in predvsem javni sektor zamuja pri uvedbi novih pravic do uporabe ali sprememb stanja vse zelo virov namesto fosilnih in pri učinkovitejšem ener- komplicirano. Prav tako se je potrebno zavedati, Jurij Stritih getskem upravljanju stavb. Ali se vam ne zdi, da je da za polnjenje avtomobilov in skladiščenje elekrealen scenarij, da bi naj 75 % stavb prenovili? Kaj trike niso potrebne posebne polnilne postaje, saj bi bilo potrebno spremeniti? je dovolj že navadna vtičnica.

Trajnostni energetski krog ni namenjen le Sloveniji, ampak je evropski projekt D. E. Ideja trajnostnega energetskega kroga (TEK) je evropski projekt, saj je Slovenija v energetiki, še bolj pa v avtomobilski industriji, zelo nepomemben igralec.

Zato zgolj iz Slovenije težko dosežemo velike spremembe.

Tako Andrej Pečjak, direktor Inštituta Metron, pojasnjuje projekt Trajnostnega energetskega kroga, ki ga v Sloveniji vodi GEN-I skupaj s Inštitutom Metron. Andrej Pečjak posebej pojasnjuje, da gre za razvojni projekt in da je usmerjen k večji uporabi obnovljivih virov energije.

Pot do konkretnih rešitev na trgu vodi najprej k pilotnim izvedbam.

Več kot 7.000 individualnih nasvetov so izvedli lani.

Prepoznavnost mreže ENSVET, gre za strokovno pomoč energetskih svetovalcev v občinah, se krepi.

april 2019

786 GWh/leto pridelajo sončne elektrarne

foto: Shutterstock.com

36 139

PODNEBNI DOSJE

Tranzicija energetike

Doslej ste koncept trajnostnega energetskega kroga predstavili na različnih okoljskih srečanjih, postavili ste že tudi pilotne sisteme, kar naj bi dokazalo učinkovitost inovacije pri zmanjšanju stroškov energije, predvsem pa omogočilo večjo uporabo obnovljivih virov energije.

Nekaj več kot tri leta je tudi, kar ste idejo prvič predstavili. Kakšne so vaše izkušnje – koncept TEK trg sprejema? V Sloveniji in globalno?

Ali dosedanje izkušnje dokazujejo upravičenost pričakovanj, da bi Slovenija tako lažje uresničila cilje pri zmanjšanju okoljskega odtisa, kot napoveduje končno poročilo projekta Okoljski odtis Slovenije?

TEK je razvojni projekt in ne nekaj, kar naj bi bilo že danes zrelo za trg. TEK je predvsem usmerjen h globalnim energetskim rešitvam, da omogoči večjo uporabo obnovljivih virov, ublaži konice v porabi in razbremeni omrežje. Torej govorimo o razvojnem projektu, ki naj bi spremenil energetiko.

Do sedaj smo predstavili pilotne projekte v treh gospodinjstvih, ki potrjujejo, da je koncept možno uresničiti. O tem sem poročal tudi na dveh dogodkih, ki ju je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, 1. junija lani in 27. marca letos.

A kaj imajo skupnega elektroenergetsko omrežje, električna vozila, zalogovniki in trajnostni viri? Kaj je osnovna zamisel Trajnostnega energetskega kroga in kako ga boste približali potencialnim uporabnikom?

Energetika bo v prihodnosti bazirala tudi na mikro omrežjih, električna vozila pa bodo poleg porabnika tudi zalogovnik energije.

37 V Sloveniji je največji potencial v fotovoltaiki, nekaj ga je pa tudi v kogeneraciji pri uporabi biomase. Veter pri nas ni konstanten, zato pa lahko energijo iz vetrnic uvažamo od tam, kjer imajo bolj ali manj konstanten veter. V evropskem prostoru mislim, da je vetrna energija celo bolj pomembna od fotovoltaike oz. da se bolj natančno izrazim.

Severna Evropa ima na voljo energijo vetra in bibavice, južna pa energijo iz fotovoltaike. Saj veste, na »sončnem Hvaru« je npr. skoraj celo leto sončno.

TEK v nobenem primeru ni sistem, namenjen le Sloveniji, ampak Evropi.

skih kot tudi poslovnih stavbah, ker je povezava med obema ključni del TEK. Kakšne so lahko faze razvoja projekta TEK v Sloveniji?

V Sloveniji bomo imeli nekaj pilotnih lokacij, kjer bomo izvajali meritve.

Andrej Pečjak

Bi bila za uvedbo TEK potrebna tudi sprememba zakonodaje?

Vsekakor, tako slovenske kot tudi evropske.

Bo realiziran vaš predlog za izvedbo projekta v tem letu, in sicer na 50 avtomobilih?

TEK ni samo moj projekt, ampak je skupen projekt GEN-I in Inštituta Metron. Jaz osebno postajam s tem, ko projekt »dobiva krila«, vedno manj pomemben, seveda pa želim pri projektu sodelovati Kaj bi povečalo učinkovitost fotovoltaičnega sistema in kakšne energijske hranilnike bi potrebovali in prispevati delež znanja, ki ga imam pri vozilih. na primer v gospodinjstvu? Kako bi lahko gospo- Nekaj pilotnih lokacij bomo vsekakor realizirali že letos. Število vozil bo morda manjše, morda pa dinjstvo uvedlo trajnostni energetski krog? tudi večje, to niti ni tako bistveno. Na koncu pa Nismo še tako daleč, da bi lahko ocenjevali, kaj bi še enkrat poudarjam, da gre za evropski projekt, potrebovalo posamezno gospodinjstvo, zagotovo kjer bomo sodelovali tudi s tujimi partnerji, saj pa bodo to električni avto, zalogovnik in inverter. je Slovenija v energetiki, še bolj pa v avtomobilKje vse bi lahko uvedli trajnostni energetski krog, ski industriji, zelo nepomemben igralec. Zato kakšne so posebnosti pri opremi, tehnologiji, kako zgolj iz Slovenije težko dosežemo kakšne velike glede lokacije? Kdo bi torej moral biti nosilec oz. spremembe. spodbujevalec izvedbe ideje trajnostnega energetskega kroga v Sloveniji?

TEK bi v fazi pilotnih projektov uvajali tam, kjer bo največ interesa. Lahko je to v Sloveniji, lahko pa tudi drugod. V Sloveniji vodi projekt GEN-i, tako da mislim, da bo v tem delu Evrope tudi glavni spodbujevalec. Poudarjam pa, da mora biti to evropski projekt.

Promet in energetika imata največji odtis, razpršena fotovoltaika in električni avtomobili (TEK) rešujeta oboje hkrati.

PODNEBNI DOSJE

Kako naj bi potem TEK spodbudil večjo uporabo OVE v elektroenergetskem sistemu. Ali stavite predvsem na fotovoltaiko, saj v Sloveniji najbrž še dolgo ne bo večjega deleža vetrne energije?

139

Trajnostni viri žal niso razpoložljivi v vsakem tre- Izkušnje z mikro omrežji ima predvsem naš parnutku, zato moramo energijo shraniti in uporabiti tner GEN-I. Mi jih imamo le iz treh pilotnih lokacij.

Po našem konceptu so veliki energetski sistemi v takrat in tam, ko in kjer jo najbolj rabimo.

TEK vključeni preko omrežja, ki seveda še vedno Za potencialne uporabnike je Inštitut Metron obstaja. vzpostavil spletno stran o trajnostnem energetskem krogu: https://eauto.si/sl/projekti-3/traj- Kje je več možnosti za postopno realizacijo ideje nostni-energetski-krog/, izdali smo dva letaka, – v individualnih hišah in stavbah ali v industrijskih imel sem več predstavitev – na primer za DeMS, kompleksih? S kakšnim pristopom?

Društvo e-mobilnost Slovenija decembra lani.

Pilotne projekte moramo voditi tako v stanovanj-

Električno vozilo Baterija električnega vozila, ki služi tudi kot domači baterijski zalogovnik.

Kako bi trajnostni energetski krog lahko spremenil promet, ki je sedaj glavni vir emisij toplogrednih plinov? Kako lahko idejo realizirate, ko pa je v Sloveniji izjemno nizko število električnih vozil?

V elektroenergetskem sistemu naj bi s TEK postala aktivna vozila in mikro omrežja. Z mikro omrežjem imate izkušnje. Rezultati? Kako vključujete v koncept velike energetske sisteme?

Sončna elektrarna Električno omrežje

Domači baterijski zalogovnik Trajnostni energetski krog (TEK)

april 2019

Promet se spremeni z elektrifikacijo in polnjenjem teh vozil pretežno iz obnovljivih virov. Govorim o spremembah pri emisijah plinov, toplogrednih in tudi strupenih. Zastoje in gnečo na cestah lahko izboljša le kvaliteten javni prevoz, od katerega smo pa žal vsako leto dlje. Poudarjam, da gre za razvojni projekt in za tak projekt je v Sloveniji že dovolj električnih vozil.

Lepotica je le nalahno zatisnila oči, zdaj jo prebujajo domačini I. P. Ali je lepotica Logarska dolina nekoliko zaspala? Marko Slapnik, dolgoletni turistični delavec na Solčavskem in v Zgornji Savinjski dolini, zdaj pa podjetnik, ki dela na področju interpretacije narave v Sloveniji in tujini, pravi, da je lepotica le nalahno zatisnila oči. Zdaj jo prebujajo domačini in občina Solčava, ki je sama prevzela upravljanje parka. Ne bo ji lahko.

In to kljub temu, da je pred desetletjem Solčavsko pridobilo naziv Evropska destinacija odličnosti. Drugačen pogled na razvoj naj bi območju ponudil model integralnega zelenega gospodarstva za Solčavsko.

Ki bi naj predvsem spodbudil povezave med deležniki v okolju. Seveda razvoj butičnega turizma v eni najlepših alpskih dolin najbolj navdihujejo odlični odzivi gostov, ki jih navdušujejo doživljajski programi, pravi Marko Slapnik, ki dodaja, da bi se morale zgornjesavinjske občine še bolj povezati kot doslej.

foto: Jost Gantar

38 139

PODNEBNI DOSJE april 2019

Integralni razvoj turizma

Deset let je minilo, kar je Solčavsko, vanj spada tudi Logarska dolina, pridobilo naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN) za turizem v varovanih območjih. Če predstavite bilanco, kaj se je v desetletju konkretno spremenilo v ponudbi, v programu doživetij, v upravljanju parka Logarska dolina, z naložbami v turistično infrastrukturo, kakšna je ocena? Ali je točno, da je lepotica Logarska dolina nekoliko zaspala?

V zadnjih desetih letih se je turistična ponudba načrtovanih programov in doživetij v naravi iz krajinskega parka Logarska dolina razširila praktično na celotno območje Solčavskega. Tudi širše. Seveda k temu zelo pomagajo trendi. A to le priča, da so bili v devetdesetih letih domačini v Logarski na tem področju pred časom. Način upravljanja krajinskega parka Logarska dolina je bil zgled mnogim parkom v Evropi, kar potrjujejo prejete mednarodne nagrade. Obiski primera dobre prakse Logarska dolina – Solčavsko so se nadaljevali tudi po pridobitvi naziva EDEN, po postavitvi Centra Rinka – središča za trajnostni razvoj Solčavskega in po drugih odmevnih akcijah.

Več kot dvajset let je s parkom Logarska dolina upravljalo podjetje domačinov, sedaj je to vlogo prevzela občina Solčava. Turistična infrastruktura se je razvijala v skladu z možnostmi in dejstvom, da je območje precej oddaljeno od urbanih centrov, kjer ostane največ projektnega denarja. A z ureditvijo Solčavske panoramske ceste in nazivom »Naj pot 2015« smo pokazali, da je mogoče kdaj narediti tudi malo večji korak.

39 usmerjanje prihodnjega razvoja tudi zato, ker izhaja iz moralnega jedra, ki predstavlja notranjo motivaDržava je pomagala preko evropskih razpisov, cijo deležnikov, kar drugi razvojni modeli velikokrat vendar spet zaostaja pri prenovi državnih cest. zanemarjajo. To je bil naš namen. Da pogledamo Vsekakor je izzivov še veliko. Če gledamo na razvoj na razvoj območja z vidika notranje motivacije doLogarske in širšega območja s trenutne perspektive, mačinov. Razvojne modele nam namreč velikokrat lahko govorimo o »lepotici, ki je nalahno zatisnila predstavljajo finančno uspešna podjetja, ki imajo oči«. A privatna iniciativa z novimi vlaganji v inna okolje in socialno plat svojstven pogled, zelo frastrukturo in sodobni doživljajski programi v drugačen od dojemanja domačinov alpskih dolin. povezavi z naravo in dediščino ponekod že močno Prav steber modela je bil lokalno okolje? izstopajo tudi v slovenskem merilu.

PODNEBNI DOSJE april 2019

Da. Za razvoj butične turistične ponudbe moramo predvsem izhajati iz razmer na terenu in izkoristiti drobne lokalne primerjalne prednosti. Zato moramo zelo dobro poznati lokalne razmere, potencialne goste in seveda svetovne turistične trende. Na Solčavskem bi lahko bolj sistematično izkoristili Marko Slapnik zanimivosti naših domačij. S pravilnim pristopom k interpretaciji načina življenja, življenjske filozofije, vzorcev sobivanja in dela z naravo lahko mestnim Turističen, pa tudi siceršnji razvoj poteka v valo- ljudem marsikdaj pomagamo najti poti za raziskovih, ki jih narekujejo svetovni trendi. Turizem v vanje njihove povezanosti z naravo ali odtujenosti varovanih območjih je v svetu zelo priljubljen in od nje. Zanimivo priložnost vidim v prenovi starih tudi v Slovenijo prihajajo obiskovalci z vsega sveta kašč, ki v svojem bistvu nosijo sporočilo in zgodbo v največji meri zaradi lepe in ohranjene narave. preživetja več generacij.

Zato morajo snovalci razvoja turizma v naravi, ne Če ste še bolj konkretni, s katerimi programi, zgodle v zavarovanih območjih, upoštevati, da je njihov bami in doživetji vabite v naravo, na ekološke kmeprimarni vir prav ohranjena narava. Omejitev za tije, planinske koče in domove, s čim ste posebni razvoj je na vsakem koraku veliko. Birokratskih, a in unikatni? tudi naših lastnih. Skupne usmeritve trajnostnega Posebne in unikatne so zgodbe ljudi. Domačinov, ki razvoja turizma na Solčavskem so začrtali pred več so živeli, preživeli in se imeli lepo v tem prikritem kot dvema desetletjema v Logarski dolini, zatem Med gosti so od gorskem vrtičku. O tem, kako so znali opazovati se je strateški razmislek zgodil še nekajkrat, nazaponujenih aktivnosti naravo in se zliti z njo, lahko beremo v zapisih dnje leta 2011. Turistični ponudniki Solčavskega Robanovega Joža. On in tudi drugi avtorji so pisali, najbolje sprejete so pripravljeni na sodelovanje, a seveda v okviru »kako so imeli ljudje to in ono reč med sabo«, kako so predstavitve filcanja, svojih interesov in zmožnosti. Na Solčavskem je se zabavali, si lajšali in osmišljali življenje. Ko take etno animacijske le malo turističnih ponudnikov, ki so odvisni zgolj zgodbe prepletemo s pristnimi doživetji v naravi, od turizma. Večini predstavlja dostojen dodaten aktivnosti in ob okusni domači kulinariki, s prijazno besedo in vir prihodka. Z vidika hitrega razvoja turizma in doživljajska vodenja pristnim, nenarejenim nasmehom, se obiskovalci aktivnega sodelovanja je to zagotovo svojevrsten v naravi, torej prepričajo, da to, kar govorimo, tudi živimo. Tako izziv. Z vidika ohranjanja naravnega in socialnega neke vrste gozdna so se v preteklosti stkale mnoge vezi, ki še danes okolja pa je to na dolgi rok pozitivno. Za Solčavsko vabijo v naše kraje obiskovalce turističnih kmetij, pedagogika in je primeren namreč le turizem, ki je tesno povezan planinskih koč in drugih objektov. Med gosti so od interpretacija z naravo in s tradicionalnimi gospodarskimi panoponujenih aktivnosti najbolje sprejete predstavitve dediščine. gami, kmetijstvom, gozdarstvom in drobno obrtjo. filcanja, etno animacijske aktivnosti in doživljajska Seveda je danes v turistično dejavnost povezanih vodenja v naravi, torej neke vrste gozdna pedagogiin aktivno vključenih več domačinov kot pred deka in interpretacija dediščine. setimi in več leti. Multiplikacijski učinek turistične Katera partnerstva za razvoj trajnostnega turizma dejavnosti je že dolgo znan. ste uspeli povezati in navdušiti za oživitev obeh kraKatere spremembe ste hoteli doseči z modelom jinskih parkov, kako ste dogovorili odgovornosti? integralnega zelenega gospodarstva za Solčavsko? Kako se povezujete tudi širše v alpskem prostoru?

Je to bolj model, vizija kot praksa? Katere konkretne možnosti za butični turizem so lahko razvojna pred- Krajinski park Robanov kot je pretežno na območju kmetije Roban in nima uradno priznanega upranost vašega območja? vljavca. Z njim upravljajo lastniki zemljišč v skladu Model integralnega zelenega gospodarstva, ki sva z gozdarskimi, kmetijskim in naravovarstvenimi ga z dr. Darjo Piciga priredila za Solčavsko, vsekasmernicami. S krajinskim parkom Logarska dolikor izhaja iz prakse in iz poznavanja preteklega in na je do nedavnega upravljalo podjetje za razvoj trenutnega razvoja območja. Pripravljen je bil za Logarske doline, ki je trenutno v stečajnem postopnamen odločanja pri razvojnih usmeritvah. S svojo ku. Občina Solčava je podjetju odvzela koncesijo in vpetostjo v svetovne razsežnosti nam lahko odpira sama prevzela upravljanje parka. drugačen pogled na našo »mikro lokalno sceno«.

Model je lahko koristen pripomoček za praktično Več na www.zelenaslovenija.si/ Ne le posebnost v korakih, tudi marsikaj drugega ne morejo spregledati snovalci turističnega razvoja na zavarovanih območjih, kot sta pri vas Logarska dolina in Robanov kot? Ali je težje odstranjevati normativne omejitve za razvoj ali nepripravljenost deležnikov na območju, kjer bi morali skupaj opredeliti strateški razvoj? Je zdaj več pripravljenosti za sodelovanje pri ponudnikih turističnih storitev kot v preteklosti?

139

Država ni pomagala?

Promocija

Stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa foto: Daimler AG

40 139

okolje

giz dzp

V določenih segmentih prometa, kot je avtobusni promet, je CNG edina realna alternativa nafti.

april 2019

Stisnjen zemeljski plin (CNG) je alternativno pogonsko gorivo, ki predstavlja enega od najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu.

Promet v Sloveniji, poleg ogrevanja, največ prispeva k onesnaženosti zraka. Za učinkovit razvoj uporabe CNG v prometu in doseganje cilja, ki ga je sprejela Vlada RS, da bodo do leta 2020 avtobusi na CNG predstavljali 23 %, potrebujemo več ukrepov in spodbud.

E

vropska Direktiva 2014/94/EU je kot enega izmed alternativnih goriv, ki bodo prispevala k zmanjšanju CO2 in drugih emisij v prometu, prepoznala tudi stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan). CNG je v promet mogoče uvesti hitro in učinkovito, saj obstaja vrsta vozil na CNG (osebna, dostavna, avtobusi, tovornjaki), tehnologija za polnilna mesta je razvita, prav tako imamo dovolj zmogljivo distribucijsko plinovodno omrežje.

V skladu z Direktivo EU mora Slovenija do 31. 12. 2020 zgraditi javna polnilna mesta za CNG vozila v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Celju, Kranju, Novemu mestu, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Velenju ter v Zasavju kot degradiranemu območju z močno onesnaženim zrakom.

V

lada RS je Direktivo EU prenesla v slovenski pravni red s Strategijo za alternativna goriva v prometnem sektorju. V Sloveniji smo kljub začrtanim pozitivnim ukrepom za

krepitev CNG mobilnosti začeli zaostajati v razvoju infrastrukture, predvsem pa finančnih spodbud, ki bi ta razvoj omogočile.

Stisnjen zemeljski plin (CNG) tudi v javnem prevozu

E

vropska unija namenja posebno pozornost ukrepom na področju javnega prevoza predvsem v mestih, kjer stari avtobusi na naftna goriva še posebej negativno vplivajo na kakovost zraka. Proizvajalci vozil, tako osebnih, gospodarskih kot tudi avtobusov, temu že sledijo in širijo svoj portfelj modelov na CNG. Eden najnovejših primerov pri avtobusih je Mercedes-Benz z novim, izboljšanim modelom Citaro NGT. Evropska mesta vse bolj prepoznavajo pozitivne učinke uvajanja CNG v javni potniški promet, saj ta ponuja vse: napredne modele, zmanjšane okoljske vplive, predvsem pa hitro zamenjavo starih dizelskih avtobusov. Zagreb, Sevilla, Barcelona, Helsinki, Varšava, Pariz, Lille in Annonay v

41 V

lada RS je v Strategiji za alternativna goriva v prometnem sektorju zapisala, da je pri avtobusih kot poglavitno alternativno gorivo CNG, saj ga prepoznava kot pravo rešitev za zmanjšanje obremenitev zraka z onesnaževali iz prometa.

Po Strategiji je optimalni cilj, da do leta 2020 avtobusi na CNG predstavljajo 23 % prvič registriranih avtobusov v Sloveniji, do leta 2030 pa se mora ta delež zvišati na 62 %.

S

lovenija je bila na dobri poti uresničitve tega cilja. V floti Ljubljanskega potniškega prometa že vozi 66 avtobusov na CNG, novembra lani so na javnem razpisu izbrali še 17 novih. Tudi v Mestni občini Celje je ob novo zgrajeni CNG polnilnici januarja letos po mestu zapeljalo 10 novih avtobusov s pogonom na CNG. Pozitivno so na krepitev flot s CNG avtobusi vplivale subvencije Eko sklada za nakupe avtobusov, ki so predvidne tudi z vladno strategijo za alternativna pogonska goriva. Ukrep je bil tudi več let vključen v Sklad za podnebne spremembe, a je bil v najnovejšem programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leto 2019 izpuščen in to kljub temu da so se prihodki Sklada bistveno povečali zaradi višjih cen CO2 kuponov. Gre za zaskrbljujoč ukrep predvsem zaradi sprejetih ciljev tako nacionalne

CNG se je v prometu v celoti izkazal kot odlično pogonsko gorivo, ki pa bo z neustreznimi ukrepi spodbujanja njegove uporabe težko dosegel svoj polni potencial.

Stisnjen zemeljski plin (CNG) je pogonsko gorivo prihodnosti

C

NG kot alternativno pogonsko gorivo poleg okoljskih prednosti, zmanjšanje emisije CO2, NOX in prašnih delcev, prinaša tudi možnost hitre vpeljave obnovljivih virov energije v promet, in sicer z obnovljivim plinom, kar je že praksa v nekaterih mestih v tujini. Glede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da Vlada RS z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG: avtobusov, komunalnih vozil, vozil za gradbeništvo, dostavnih in osebnih vozil. To bi pomenilo vložek države v čistejši zrak, ki bi okrepil tudi javno zdravje prebivalstva.

139

okolje

Slovenija: 23 % avtobusov bo do leta 2020 na CNG pogon

strategije kot evropske direktive, saj se s tem prekinja opredeljen razvoj na področju CNG mobilnosti. CNG se je v prometu v celoti izkazal kot odlično pogonsko gorivo, ki pa bo z neustreznimi ukrepi spodbujanja njegove uporabe težko dosegel svoj polni potencial.

Novi avtobusi na CNG v Celju.

Glede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da Vlada RS z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG.

Primer dobre prakse: komunalno vozilo na CNG podjetja Snaga Ljubljana.

april 2019

Franciji so le nekatera mesta, ki so v veliki meri že zamenjala stare avtobuse z novimi s pogonom na CNG.

42

Zelena mobilnost

april 2019

Petrol bo z več projekti spodbudil razvoj trajnostne mobilnosti v mestih, in sicer z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in s storitvami mobilnosti z električnimi vozili, napoveduje Miha Rihar, vodja mobilnosti v Petrolu. Z GoOptijem bodo povezali Zagreb in Ljubljano z nujnimi letališči – z električnim shuttlom. Vozniki električnih avtomobilov pa se bodo še posebej razveselili njihovega načrta, da vzdolž avtocestnega križa Slovenije postavijo tudi več ultra hitrih polnilnic z močjo polnjenja do 150 kW in več. Petrolov paket samooskrbe s sončno elektriko, toplotno črpalko in polnilnico za električna vozila, poudarja Miha Rihar, pa je med gospodinjstvi in podjetji požel zelo pozitiven sprejem. Kmalu prvi dve redni medmestni električni avtobusni liniji med Ljubljano in Celjem ter Ljubljano in Postojno.

V razpravi je Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS, ki predstavlja nacionalne cilje in politike pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov tudi v panogah, kjer je med glavnimi akterji Petrol.

Kakšne priložnosti ponuja Petrolu zelena mobilnost in kaj predstavlja temelj zelene mobilnosti politike v vaši družbi?

Usmeritev družbe v trajnostni razvoj in s tem postopen prehod od naftnih derivatov k obnovljivim virom energije predstavlja za Petrol izziv in priložnost. Izzivi so povezani predvsem s transformacijo podjetja, saj želimo zasledovati svetovne trende, s tem zavzeti proaktivno vlogo v družbi ter tako trgu ponuditi nove storitve in produkte. S celovito ponudbo energetskih in okoljskih rešitev za mesta, podjetja in gospodinjstva smo prisotni že v več kot 60 mestih v regiji. V zadnjih nekaj letih pa vse več pozornosti in energije namenjamo tudi vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter storitvam mobilnosti.

Med ukrepi za znižanje okoljskega odtisa stroka predlaga, da se v Sloveniji do leta 2025 prepove registracija novih vozil na notranje izgorevanje. Je infrastruktura pripravljena za tak ukrep in je predlog uresničljiv?

Tak ukrep bi bil po mojem mnenju nekoliko pretiran. Čeprav število polnilnih mest za električna vozila v Sloveniji iz leta v leto skokovito raste, se predvsem pri širitvi polnilnih kapacitet na isti lokaciji soočamo z vedno večjimi izzivi z vidika zmožnosti zagotovitve zadostne priključne moči. V prvem ciklu postavitev električnih polnilnic smo se namreč upravljavci in investitorji v polnilno infrastrukturo osredotočali predvsem za doseganje zadovoljive pokritosti mest po celotni Sloveniji. V drugem ciklu pa bo potrebno tam, kjer so potrebe večje, npr. ob avtocestnem križu, mestnih središčih ipd. obstoječim polnilnicam dodati nove. Že pri postavitvah prvih smo ugotovili, da je prav na teh lokacijah v transformatorskih postajah na voljo še zelo malo razpoložljive priključne moči. To pomeni, da bo potrebno za širitev infrastrukture nadgraditi vrsto transformatorskih postaj, na marsikatero področje pa tudi napeljati nove, zmogljivejše srednjenapetostne vode. Tovrstne posodobitve so seveda povezane z visokimi investicijami in v primeru prenaglih, čeprav morda všečnih odločitev, bi se ti stroški hitro prevalili na odjemalce električne energije in stroške polnjenja ter s tem posledično tudi na uporabnike električnih vozil. V določeni meri

foto: arhiv podjetja

Petrol nosilec več projektov za razvoj in širitev električne mobilnosti

Miha Rihar

okolje

139

Zelena mobilnost

lahko pri tem pomaga vzpostavitev zelenih samooskrbnih polnilnih vozlišč in samooskrba doma, npr. s fotovoltaično elektrarno. Gotovo bodo v prihodnjem desetletju potrebna visoka vlaganja v prenovo in posodobitev celotnega elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Poleg tega ne smemo pozabiti, da okolju prijazno alternativo bencinskim in dizelskim vozilom predstavljajo tudi tista na stisnjen zemeljski plin. Čeprav se Slovenija ne more pohvaliti s številom električnih vozil in hibridov na cestah, podatki Eko sklada kažejo, da so od leta 2011 podelili spodbud za skoraj 1900 avtomobilov.

Samo lani za 624 avtomobilov, od tega 2 mio EUR za občane in 2,4 mio za pravne osebe.

Priliv vlog se je zelo povečal. Ali se vam ne zdi subvencija za e-avtomobil visoka, tudi v primerjavi z državami v EU, in kaj načrtujete za postavitev polnilnic za električna vozila v Sloveniji?

Višino subvencij Eko sklada za nakup električnih avtomobilov v Sloveniji ocenjujem kot primerno. 624 novo registriranih električnih vozil še vedno predstavlja zelo majhen delež v celotni strukturi letno novo registriranih vozil. To pomeni, da so za večino potrošnikov električni avtomobili še vedno težko dostopni.

Poleg tega imajo države zelo različno oblikovane politike za spodbujanje nakupa električnih

43 Posebnih pogojev za tako naložbo ni, saj je postavitev fotovolataične elektrarne izvedljiva skoraj povsod. Odziv uporabnikov tako med gospodinjstvi kot tudi med podjetji je izredno pozitiven, saj lahko na enem mestu uredijo in pridobijo vse informacije o svoji naložbi v celoten paket trajnostnih rešitev. V Petrolu namreč občanom nudimo Petrol financiranje, brez pologa, brez obresti, do 7 let. Naložba je še posebej zanimiva zato, ker se imetnikom toplotne črpalke in polnilnice za električna vozila investicija povrne v približno petih letih.

Kakšna je vaša izkušnja, se podjetja zavedajo nujnega prehoda v trajnostno mobilnost?

Letos bo Eko sklad objavil razpis za trajnostno mobilnost, in sicer za podjetja.

Podjetja se vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti pri prehodu k trajnostni mobilnosti. V Petrolu podjetjem ponujamo celovite rešitve – poleg že omenjene možnosti postavitve sončne elektrarne – tudi na področju električne mobilnosti. Ta vključuje poslovni najem električnih vozil z vključenimi vsemi stroški, vključno z brezplačnim polnjenjem vozila na naši polnilni infrastrukturi po Sloveniji, ter celovito storitev upravljanja in vzdrževanja voznega parka, postavitev, upravljanje in vzdrževanje polnilnic, potrebnih za polnjenje lastnega voznega parka, vozil zaposlenih ali njihovih strank. Pri tem podjetjem nudimo tudi svetovanje in analizo potreb pri zamenjavi vozil, s čimer podjetjem pomagamo, da je prehod na električno mobilnost zanje tudi finančno najugodnejše. Kako točno bo zastavljen nov razpis Eko sklada, namenjen podjetjem, za enkrat še ne vemo.

Po trenutnih informacijah naj bi bilo možnost

139

pridobiti tudi določena nepovratna sredstva za nakup polnilnic za polnjenje električnih vozil.

Pri evropskem projektu Urban-E je Petrol nosilec. Kakšni so cilji projekta in ali je predvidena samo vzpostavitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil v Zagrebu in Ljubljani? Kaj zahteva takšen projekt od mesta?

okolje

O polnilnicah sprašujem tudi zato, ker Petrol ponuja uporabnikom celoten paket samooskrbe s sončno elektriko, toplotno črpalko in polnilnico za električna vozila. Kako sprejemajo storitev občani in podjetja, kakšni so pogoji za takšno naložbo?

Če upoštevamo, da je življenjska doba tovrstne domače elektrarne 30 let, pomeni, da se gospodinjstvo ogreva in polni svoja vozila skoraj 25 let brezplačno.

Projekt Urban-E pokriva oba ključna segmenta trajnostne mobilnosti v mestih: vzpostavitev polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in vzpostavitev storitev mobilnosti z električnimi vozili. V Ljubljani in Zagrebu bomo skupaj vzpostavili preko 220 novih polnilnih mest. Dodatno razvijamo tudi intermodalno platformo, ki bo uporabnikom olajšala izbiro optimalnega prevoznega sredstva za njihovo pot od točke A do B. Pri tem bodo lahko primerjali strošek in hitrost prevoza. V sodelovanju s podjetjem GoOpti bomo povezali obe mesti z največjimi letališči v državi, in sicer z električnim shuttlom.

Tak projekt je lahko uspešen samo v primeru tesnega sodelovanja med mestom in podjetji, ki delujejo na področju vzpostavitve infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter ob zagotavljanju prevozov z električnimi vozili.

Več na www.zelenaslovenija.si/

Promocija

april 2019

vozil. Na primer na Norveškem so potrošniki ob nakupu električnega avtomobila oproščeni plačila DDV. Pri naših sosedih, na Hrvaškem, pa je lansko leto višina subvencije znašala preko 10 tisoč evrov. V Avstriji so subvencije resda nekoliko nižje, vendar pa so uporabniki službenih električnih vozil za zasebni namen oproščeni plačila bonitete. In prav slednje je spodbudilo skokovito rast števila električnih vozil na avstrijskih cestah.

44

O odpornosti stavb in infrastrukture, tudi o odgovornosti gradbenega inženirstva

Odpornost stavb in infrastrukture. Morda je naslov letošnjega Svetovnega gradbenega foruma 2019 predvsem vabil udeležence iz 50-tih držav s strokovnim nabojem, a je programsko zajel in povzel mnogo več, pravzaprav središčne teme strateškega razvoja panoge. Vključno z vsem, kar mora in kar bo moralo obvladovati gradbeno inženirstvo.

Trajnostni razvoj in podnebne spremembe zavezujejo inženirsko znanost, investitorje in izvajalce. Kajti gradbeni proizvodi in infrastruktura bistveno vplivata na človekovo življenje in delo.

S

vetovni gradbeni forum 2019 so v skupni organizaciji pripravili Svetovna zveza inženirskih organizacij (WEO), Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG).

Slednji, tako IZS kot UL FGG, letos praznujeta stoto obletnico obstoja.

N

a forumu so strokovno razpravljali v šestih sekcijah. Sekcija Energija v 21. stoletju, kjer so razmišljali o učinkoviti rabi virov v grajenem okolju, ni mogla mimo delovanja vetrnih, nuklearnih, hidro in solarnih elektrarn. Sekcija Gradbeništvo 4.0 je gradbeniška verzija industrije 4.0, kar pomeni preplet snovnega in digitalnega, ki naj bi dala poceni in trajnostni izdelek visoke kakovosti. V tretji sekciji Kulturna dediščina v digitalnem svetu so poslušali predavanja, kakšno zapuščino bo današnji čas zapustil zanamcem. A tudi o tem, da večina gradbenih inženirjev prevečkrat pozabi na kulturno dediščino.

april 2019

O

srednja tema četrte sekcije: Obvladovanje in upravljanje tveganja naravnih nesreč za vzpostavitev odpornejše skupnost.

Geofizikalne, hidrološke, meteorološke, klimatološke in tehnološke nevarnosti v grajenem okolju opozarjajo, da ni dovolj le razumevanje tveganj, ki jih je vse več. Učinkovito upravljanje in obvladovanje naravnih nesreč zahteva sodobne pristope in tehnologije, pa tudi uvajanje

foto:www.shutterstock.com

okolje

139

Svetovni gradbeni forum 2019

standardov Eurocode. O izobraževanju in usposabljanju inženirjev ter njihovi vlogi v družbi so razmišljali v peti sekciji. Tema: Večanje zmogljivosti družbe na področju inženirstva.

Kakšna je vloga inženirja v svetovni ekonomiji 21. stoletja? V šesti sekciji so se osredotočili na digitalno inženirstvo grajenega okolja – upravljanje z nepremičninami in integralno informacijsko modeliranje zgradb (BIM).

Digitalizacija namreč omogoča informacijsko modeliranje zgradb, ki vodi od projektnega informacijskega modela do modela upravljanja.

Vrednost Ljubljanske izjave je predvsem v tem, da je gradbeništvo odgovorno umestila v čas razvojnih sprememb v prostoru in nakazala njegovo odgovornost v trajnostnem razvoju.

O

vsem tem govori Ljubljanska izjava o odpornosti stavb in infrastrukture 2019.

Prispevek k Agendi za cilje trajnostnega ravnanja do leta 2030. Udeleženci ugotavljajo, piše med drugim v izjavi, da 7,5 milijard Zemljanov potrebuje dom, delo, čisto vodo, ustrezno sanitarno ureditev, stavbe in infrastrukturo, ki

so varne in funkcionalne … Gradbeni sektor, vključno z gradbenim inženirstvom, bo prispeval k trajnostnemu razvoju in k obvladovanju klimatskih sprememb. Prepričani so, da lahko zmanjšajo učinke klimatskih sprememb na primer z vgradnjo pasivnega in aktivnega klimatskega nadzora v stavbah, s preprečevanjem poplav, z izboljšanjem oskrbe z vodo, k zmanjšanju izpustov CO₂, z izgradnjo elektrarn, s proizvodnjo trajnostne, čiste energije, z izgradnjo trajnostne prometne infrastrukture itd.

T

udi Svetovni gradbeni forum 2019, ki pa ni osamljen glas, opozarja na sodelovanje in povezovanje. Zapisali so, da morajo gradbeništvo, predvsem gradbeno inženirstvo, gradbena industrija, področje priprave standardov ter enote civilne zaščite in oblikovalci politike sodelovati. Samo tako bodo izboljšali odpornost skupnosti do neugodnih naravnih pojavov.

L

jubljanska izjava priporoča marsikaj – od novih rešitev za projektiranje in tehnologijo gradnje, torej pametna omrežja, do tega, kako vstopiti v digitalno revolucijo gradbeništva, kako holistično pristopiti k varstvu kulturne dediščine in podobno.

V

rednost Ljubljanske izjave je predvsem v tem, da je gradbeništvo odgovorno umestila v čas razvojnih sprememb v prostoru in nakazala njegovo odgovornost v trajnostnem razvoju. Torej, kakšna bodo konkretna priporočila naše inženirske zbornice za Slovenijo?

Toda kje je največji izziv za šolski sistem in za gradbeništvo? Forum se je fokusiral na trajnostno gradnjo, na odpornost gradenj stavb in infrastrukture v celotni življenjski dobi, na uporabo novih tehnologij in sodobnih metod projektiranja, gradnje, vzdrževanja, uporabljanje objektov, večji uporabi obnovljivih virov energije, skratka, veliko tem.

Izziv je prav to, o čemer sem govoril prej. Kako izobraževanje prilagajati informacijskemu in tehnološkemu okolju, ki nekatera opravila zelo olajša, ne poenostavi pa panoge v celoti. Nasprotno. Gradbeni objekti so zaradi

45

tehnologij, kot so pametne stavbe, pametna mesta in druge, vedno bolj zapleteni. V njih se integrirajo znanja čedalje večjega števila strok.

Končna odgovornost za varnost, trajnost ter vplive na ljudi in okolje pa je gradbenikova.

Orodja so čedalje boljša, na primer orodja za oceno vplivov na okolje, prispevkov h globalnemu segrevanju in podobna. Odgovori so natančni na več decimalk. Vprašanje pa je, ali bodo sploh uporabljena, ali bodo sploh zahtevana. Ali bo inženir v okviru svoje družbene odgovornosti upošteval vse znanje, ki ga ima, ali pa se bo držal samo najožjih projektnih zahtev.

Gradbeni objekti so zaradi tehnologij, kot so pametne stavbe, pametna mesta in druge, vedno bolj zapleteni.

Dekan vaše fakultete je v enem izmed intervjujev dejal, da mora gradbeništvo prestaviti v višjo prestavo pri zmanjšanju ogljičnega odtisa in višji dodani vrednosti proizvodov in storitev. Kdo so nosilci zelene rasti gradbeništva? Ali morda vsaj večje gradbene firme v Sloveniji razpravljajo o svojem ogljičnem odtisu? Študentje vaše fakultete sodelujejo

april 2019

Udeleženci in organizatorji smo se v polnosti zavedali pomena izobraževanja in tudi širšega problema razvoje stroke, zato je bila ena od tem »capacity building«, torej razvoj človeških virov. Zavedamo se, da je potrebna prenova izobraževanja na vseh nivojih. Gradbeništvo je bilo dolga stoletja razmeroma konservativno, zadnje čase pa ga spreminja razvoj tehnologije, kar tudi od gradbenikov vseh nivojev, od fizičnih delavcev do magistrov in doktorjev, terja stalno in vseživljenjsko izobraževanja.

Poudarek rednih izobraževanih sistemov se zato seli od vsebin, ki so bile uporabne na delovnem mestu vse življenje, h gradnji temeljev za vseživljenjsko učenje. Torej h gradnji ogrodja za znanja, ki ga bo gradbenik pridobival skozi celotno kariero in nenazadnje k poudarjanju družbenih posledic in odgovornosti industrije, ki ustvarja bivalno in delovno okolje. Več poudarka torej dobivajo vsebine, ki jih ni mogoče na hitro najti v Googlu, ki jih ne izvrednoti računalniški program, ampak terjajo človeško presojo in občutek.

dr. Žiga Turk

Svetovni gradbeni forum 2019

Izziv je, kako izobraževanje prilagajati informacijskemu in tehnološkemu okolju …

Gradbeni objekti so zaradi tehnologij, kot so pametne stavbe, pametna mesta in druge vedno bolj zapleteni.

V njih se integrirajo znanja čedalje večjega števila strok, kar pomeni, da je potrebna prenova izobraževanja na vseh ravneh. Tako dr. Žiga Turk, predstavnik ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, soorganizatorice Svetovnega gradbenega foruma 2019, pojasnjuje, da na forumu gradbeniki niso pozabili na temo, ali fakultetni sistem izobraževanja vnaša v programe nove vsebine.

Razvoj človeških virov je za gradbeništvo, ki ga spreminjajo tehnologija in zahteve po zeleni, pametni gradnji, med neodložljivimi temami izobraževalnega sistema in panoge. Gradbeni sektor in gradbeno inženirstvo morata v višjo prestavo.

V programu Svetovnega gradbenega foruma so v šestih sekcijah strokovnjaki razpravljali o izbranih vitalnih temah, ki so nakazovale razvojno prenovo panoge in pri tem veliko odgovornost stroke, kompetentnih delavcev, menedžerjev, inženirjev? Ali ste morda pogrešali temo, ki bi posegla tudi v sistem vzgoje in izobraževanja? Vse pogostejše so namreč ocene, da zlasti sistem fakultetnega izobraževanja zaostaja pri vnašanju novih vsebin, tistih, ki jih prinaša trajnostni razvoj, trajnostna gradnja, zahteve po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v stavbah, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo itd. Tudi organizatorji eko šol ugotavljajo, da je najšibkejši odziv na fakultetah in visokih šolah. Kako bi povezali nove trende v gradbeništvu z odgovornostjo programov vaše fakultete?

foto: Željko Stevanić

V objektih se združuje vse več znanj, a končna odgovornost je gradbenikova

okolje

139

Svetovni gradbeni forum 2019

46 139

Svetovni gradbeni forum 2019

v pripravah seminarskih nalog o ogljičnem odtisu objektov?

okolje

Ko je Deutsche Bank delala oceno vpliva klimatskih sprememb na različne industrije, je bilo gradbeništvo dvojni zmagovalec. Največ posla med vsemi industrijami mu bo prineslo zmanjševanje toplogrednih izpustov in največ posla se mu obeta, ker se bo treba na višje temperature, suše in vremenske pojave prilagajati.

Ko je McKinsey računal stroške zmanjševanje izpustov CO₂ z različnimi tehnologijami – od boljše izolacije stavb prek elektrarn na veter in sonce do električnih avtomobilov, je ugotovil, da imajo gradbeni posegi negativen strošek. Z boljšo izolacijo stavb se zmanjšajo CO₂ izpusti, pa še pri stroških ogrevanja in hlajenja prihranimo. Na FGG imamo celo samostojni magistrski študij Stavbarstvo, kjer je ena od osrednjih tem prav ta. Sicer pa velja, da so rešitve, ki so inženirsko racionalne, tudi okolju prijazne. Most, v katerega je vgrajenega manj jekla in betona, manj obremenjuje okolje. Most, ki je na pravem mestu in skrajša poti, zmanjša okoljsko breme prometa. Učimo in študentje znajo projektirati tako, da se bodo zmanjšali okoljski vplivi skozi celotno življenjsko dobo. Žal investitorji pogosto teh kriterijev ne upoštevajo. Primerov je ogromno. Od stavb, ki se projektirajo na minimalne

standarde, do prometnic, ki so na napačnih mestih, z napačnimi križanji, s premajhno kapaciteto in ki ljudem jemljejo čas in denar.

Vaša Fakulteta naj bi se do leta 2025 uvrstila med najboljše fakultete na področju gradbeništva, okoljskega inženirstva in geodezije v Srednji Evropi. Kako se približujete temu cilju?

Kaj zahtevajo novi trendi v gradbeništvu od menedžerjev, gradbenih inženirjev in geodetov in kaj postavljate na prvo mesto?

FGG v sklopu Univerze v Ljubljani razvija mednarodno sodelovanje s številnimi akademskimi ustanovami, univerzami, v Evropi in v svetu.

Mnoge so bolj prepoznavne in bolj odlične od nas, kar nas spodbuja k odličnosti in rasti v širšem okolju srednje Evrope. FGG ima akreditacijo ASIIN. To je organ, ki akreditira tudi nemške fakultete s področja gradbeništva, geodezije in okoljskega inženirstva. Torej so naši programi povsem primerljivi s tistim, kar v Evropi velja kot zlati standard inženirskega poklica – to je nemški »Diplomingenieur«. Sodelujemo v zvezi fakultet z nemškega govornega področja in prenašamo v Slovenijo primere dobre prakse.

Po znanstvenih pokazateljih so naši učitelji vsaj enakovredni tistim v Avstriji, Nemčiji ali Švici.

Naši diplomanti nimajo nobenih problemov najti delo in imeti uspešne kariere v teh državah.

Kakovost izboljšujemo na eni strani sistemsko.

FGG ima Komisijo za kakovost, ki jo vodim in ki postavlja okvir in principe za zagotavljanje kakovosti. Po drugi strani pa je izboljševanje sestavljeno iz množice majhnih korakov, ki jih delajo posamezni učitelji in asistenti. Da bi bili še bolj podobni zgledom iz npr. Münchna, Dunaja ali Züricha, še najbolj manjka propulzivna industrija z močnim lastnim razvojem, v kateri bi našli sogovornika. Imamo nekaj projektantskih in računalniških podjetij, ki so na mednarodnem nivoju, izvajalskih pa ne.

Koliko je vaša fakulteta sodelovala pri pripravi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije, kjer je več ciljev povezanih tudi z gradbeništvom?

Ne spominjam se, da bi nas kdo kaj vprašal.

Taki načrti so priložnost za industrije in stroke, da si odrežejo kos proračunskega kolača ali zagotovijo dela, ki jih predpiše država, in ne vem, če smo bili gradbeniki pri tem uspešni.

V konzorciju za podporo pripravi NEPN ne sodelujemo, pa bi z veseljem. To lahko pomeni, da bo NEPN usmerjen v rešitve, ki so vezana na proizvodnjo in distribucijo energije, ne pa na racionalizacijo njene porabe, ki se dogaja v stavbah in na cestah.

Promocija

GLAVNE PREDNOSTI

VROČEGA POCINKANJA: Izredno dolga antikorozijska zaščita, tudi 100 in več let; ustreza smernicam trajnostne gradnje, saj povzroča precej manjše izpuste CO2 od zaščit s premazi, na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji, pocinkano jeklo se lahko neomejeno reciklira.

Možna je antikorozijska zaščita velikih konstrukcij hal in nadstreškov, cestne opreme in signalizacije, različnih ograj, dvoriščnih vrat, stopnišč, avtomobilskih prikolic, pohodnih rešetk, hlevske opreme ter opreme v vrtovih, gospodinjstvu in gospodarskih objektih.

š č i t i m o kov i n o i n n a r a v o

01 IS O 9 0 0 01 IS O 14 0 01 0 IS O 5 18 0 01 OHSAauS bureta s veri

Slovensk a kvaliteta

v r o če ga p o c i n k an ja

april 2019

z a t r a j n o st n o z a š č i to ! pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si | Komerciala - tel: 03 42 63 228 | m: 041 563 110 | f: 03 42 63 232

Podjetje Robotina je prepoznavno po svojih izdelkih in rešitvah na področju krmiljenja in avtomatizacije. Uspešno projektirajo, razvijajo in izvajajo projekte avtomatizacije v industriji, infrastrukturi, stavbah, energetiki in še na drugih področjih. Pri tem sodelujejo s podjetji, ki sodijo med vodilna v branži. Milan Susman, direktor prodaje v Robotini, pravi, da so v zadnjem času izvedli več projektov na tujem, med drugimi v Arabian Centers v Saudovi Arabiji in v Dubaju. S krmiljenjem, ambientalno inteligenco in pametnimi omrežji dosežejo do 30 % energetskih prihrankov. Kot člani projekta Eko Smart so posebej pozorni na zmanjšanje podnebnih sprememb.

S spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE se odpirajo nove možnosti za namestitev sončnih elektrarn tudi na večstanovanjskih objektih. Ali bo to spodbudilo ponovno rast fotovoltaike v Sloveniji? Kaj pomeni ta sprememba za vaše poslovanje?

V čem je konkurenčna prednost vašega koncepta krmiljenja? Ga ves čas tudi spreminjate?

Tretje poglavje v vaši zgodbi Cybro je razvoj in uvedba Cybro III. Predstavljate ga kot prvo vertikalno integrirano rešitev, ki bo zagotavljala krmiljenje, regulacijo in uporabniški vmesnik. Kaj s tem ponujate uporabniku in za katere dejavnosti?

Pri Cybrotechu, članu skupine Robotina, ste razvili sistem strojnih in programskih komponent za avtomatizacijo, nadzor in meritve v različnih aplikacijah. Kako uspešen je krmilnik na trgu, v kateri branži je najbolj uporaben?

Krmilnik in komponente tretje generacije, lansirali smo jih poleti 2018, se zelo dobro prebijajo na trg. Naši tradicionalni kupci so navdušeni nad večjo hitrostjo, zmogljivostjo in fleksibilnostjo, pridobivamo pa tudi nove kupce. Vodilne branže so stavbe, energija, industrija. Imamo kar nekaj novih projektov custom krmiljenja.

Kako učinkovito se da znižati energetsko potratnost stavb? Ste v Sloveniji uspešni pri prodaji vašega znanja in storitev? Kateri zadnji projekt bi omenili in kakšni so bili prihranki?

V Robotini definiramo štiri ključne korake do prihrankov - zavedanje, krmiljenje, ambientalna inteligenca, to je zmanjšanje porabe, in pametna omrežja, mislim na premikanje porabe. Seveda je to edino mogoče z uporabo tehnologije, ki vse to izvaja avtomatsko. Prihranki so od 5 do 30 %, včasih tudi več. V zadnjem času smo izvedli več projektov, morda lahko omenim Arabian Centers v Saudovi Arabiji ali pa projekt Enova v Dubaju.

Gre za vertikalno integracijo od senzorja do oblaka in nazaj. Vse komponente ponujamo že nekaj časa, tako so si naše stranke uredile celovite sisteme. Naj jih naštejem le nekaj.

Upravljanje z ulično razsvetljavo, polnilnice za električne avtomobile, mreža nizkoenergijskih hiš na Nizozemskem, toplotne črpalke, hoteli in še je tega. Sedaj pa prihajamo na popolnoma nov nivo storitev. Naprave, ki so zgrajene na osnovi Cybro-III, bodo priklopljene v HIQ Universe in se preko njega povezovale z vsemi drugimi sistemi.

Kako blizu ste vašemu razvojnemu cilju, da ste vodilni ponudnik pametnih in povezanih rešitev?

Tehnično zelo, poslovno pa moramo narediti še nekaj korakov.

47

Milan Susman

Zagotovo bo to spodbudilo rast fotovoltaike in tudi celovitega sistema upravljanja z energijo.

Pričakujemo, da bo končno prepoznana potreba po učinkovitem upravljanju z energijskim tokom tudi pri končnih uporabnikih, kar bo gotovo zelo povečalo prodajo HEMS in BEMS, skratka xEMS. Tu ne smemo pozabiti na HIQ Universe – naša IoT sodelovalna platforma.

Kaj ponuja vaš projekt Eko Smart, ki ga letos končujete, in kakšen interes je v Sloveniji za digitalno prenovo, za pametna mesta? S čim bi lahko spodbudili razvoj pametnih mest in skupnosti?

Eko Smart je eden izmed porojektov, kjer sodeluje več partnerjev in to je odlično. Slovenija je zelo napredna v konceptih in razmislekih, malo težje je to uvesti v prakso. Kajti javna naročila, okolje, omejitve niso ravno v prid hitremu uvajanju naprednih rešitev.

V programu Ekosmart ste razvili rešitve za šest projektov. Kakšna je zasnova ekosistema pametnega mesta in pametna mobilnost? Kako povezati idejo pametnega mesta s podnebnimi spremembami?

Vse, kar vpliva na zmanjšanje emisij, vpliva na zmanjšanje podnebnih sprememb. To pa je poleg ostalega eden izmed pomembnih ciljev.

Koliko je Slovenija pametna v primerjavi s podobnimi iskanji in rešitvami v svetu?

Pri snovanju smo med prvimi, pri implementaciji pa zaostajamo, kar je škoda glede na dejstvo, da bi Slovenija lahko bila laboratorij za svet.

april 2019

Imamo več konkurenčnih prednosti. Med drugim distribuirane krmilnike, ki med seboj sodelujejo, komunicirajo, pametne dislocirane enote/module, ki komunicirajo preko zanesljivega CAN vodila, popolno vertikalno integracijo s PC, IOS, Android in rešitvami v oblaku in HIQ Universe, naš lastni oblak, ki je dosegljiv kot SaaS (software as a service).

foto: arhiv podjetja

Slovenija bi lahko bila laboratorij za svet, a zaostajamo pri praksi

okolje

139

Krmiljenje in avtomatizacija

48

Tanja Pangerl

Vizija našega mesta oziroma občine je postati upravno, kulturno, izobraževalno, predvsem pa gospodarsko središče južne Slovenije. Ta cilj želimo doseči z različnimi ukrepi. Na področju razvoja kulture in turizma sistematično vlagamo v razvoj novih programov in produktov, predvsem pa v potrebno infrastrukturo.

Ustvarjamo gospodarstvu prijazno okolje z neposrednimi spodbudami, kot so razpisi za nepovratna sredstva, davčne razbremenitve gospodarstva v obliki oprostitve komunalnih prispevkov in nižje obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. A tudi s posrednimi spodbudami, ki jih predstavlja debirokratizacija postopkov in prilagodljiv način obravnave vsakega investitorja posebej.

Gre za administrativno pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih prostorskih aktov in dovoljenj.

Vstop gospodarstva v občino spodbujamo na področju izobraževanja. Lep primer je t. i. robotkanje v osnovnih šolah. Zagotavlja tudi sredstva za štipendiranje.

Okoljski menedžment v občini

april 2019

Kje lahko danes v naravnem okolju še vidimo rjavega medveda, sivega volka in risa? Se mu približamo in celo opazujemo njegovo premikanje, prehranjevanje? Na Kočevskem! Ki je z več kot 80 % gozdne površine eno najbolj gozdnatih območij v Evropi.

V Kočevju v okviru svoje zelene turistične ponudbe razvijajo tudi programe sledenja in opazovanja divjih živali v njihovem naravnem okolju. Čeprav je eden velikih gospodarskih potencialov Kočevskega les, Kočevje postaja tudi središče robotike.

Kot pravi župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, so zaradi potreb gospodarstva po novih tehničnih strojnih kadrih ponovno vzpostavili izobraževalni program za strojnega tehnika. Da bi pripomogli h gospodarskemu razvoju, z različnimi spodbudami in olajšavami ustvarjajo privlačno okolje za nove investicije.

Leta 2018 ste prejeli nagrado Zlati kamen za najbolj prodorno občino leta. V obrazložitvi je zapisano, da Kočevje najbolj spominja na stari mit o feniksu, čudovitem ptiču, ki se dvigne iz pogorišča. Izstopajo predvsem dobre prakse in inovativni prijemi. S kakšnimi pristopi in praksami vam je uspel razvojni preobrat? Kaj je vizija vašega mesta?

Potemtakem ni naključje, da ste v občini sprejeli Celostno prometno strategijo, ki izpostavlja trajnostno mobilnost, v kateri so v ospredju ljudje. Eden od strateških ciljev v strategiji je vzpostavljanje živahne občine po meri ljudi. Kako se odzivajo prebivalci?

Vsi ukrepi so najprej usklajeni s prebivalci naše občine. Gre torej za neposredno participacijo pri oblikovanju ukrepov. Konkretno tudi pri odstranjevanju arhitektonskih ovir za invalide, izvajanju ukrepov za slepe in slabovidne v prometu. Mislim na umeščanje taktilnih oznak na tleh. Prav tako pri gradnji kolesarskih poti oziroma infrastrukture, pločnikov, nadgradnji prehodov za pešce, gradnji novih avtobusnih postajališč in pri omejevanju prometa v centru mesta. Ker gre pri ukrepih za participacijo prebivalcev, nimamo težav z njihovo izvedbo.

V aprilu smo vzpostavili javni sistem izposoje koles, ki je bil pri ljudeh, predvsem mlajših, izjemno dobro sprejet. V prihodnjem letu začnemo še z gradnjo novih kolesarskih in pešpoti v mestu. Za starostnike pa smo v lanskem letu skupaj z Zavodom Sopotniki omogočili

foto: Bojan Stefanic

Gozdnato Kočevsko je dom tako za medvede kot za robote, vlak še pride

dr. Vladimir Prebilič

okolje

139

Okoljski menedžment v občini

brezplačne prevoze in odziv je bil odličen. Ne moremo pa mimo težko pričakovanega potniškega vlaka, ki se k nam vrača v naslednjem letu.

Ta povezava je za gospodarstvo nujna, saj je v začetku aprila japonska Yaskawa v Kočevju odprla novo tovarno industrijskih robotov in evropski center za razvoj robotike. Bo to razvojni razcvet občine?

Podjetje Yaskawa zaradi inovativnih tehnologij neposredno ustvarja nova delovna mesta, ki se nanašajo na oblikovanje oskrbovalne verige proizvodnje. Njihova izkušnja temelji na razmerju 1:2, torej eno delovno mesto Yaskawe ustvari dve dodatni delovni mesti dobaviteljev. Prinašajo tudi druge sinergijske učinke, ki se nanašajo na spodbujanje investicij drugih poslovnih subjektov, ki želijo sebi zagotoviti atraktivnost za privabljanje delovne sile ter slediti investicijskemu valu v naši občini.

Kako je s strokovnim kadrom za visoke tehnologije?

Zagotavljanje potrebne delovne sile rešujemo na tri načine. Z iskanjem delavcev med trenutno nezaposlenimi, privabljanjem delavcev iz drugih regij in izobraževanjem mladih. Za to smo pridobili tudi izobraževalni program strojni tehnik, po 17 letih, s principom odprtega kurikuluma, kar pomeni, da do 20 % učnih

49 Gradijo se nova stanovanja za tiste, ki bodo poleg zaposlitve na našem območju našli tudi novo bivanjsko okolje. Občina Kočevje hkrati razpolaga z več kot 100 gradbenimi parcelami za individualne gradnje. Komunalna infrastruktura občine pa omogoča rast prebivalstva za več kot dvakrat, kar omogoča dodatno priseljevanje 10.000 oseb.

Ali se morda pripravljate na izračun ekološkega odtisa občine?

Občina Kočevje kot članica mednarodnega projekta Local4Green zavestno znižuje ogljični odtis. Bo tudi prva v Sloveniji, kjer bodo vsi javni objekti ogrevani izključno z obnovljivimi viri iz lesne biomase.

Torej je les velik potencial za lesno gospodarstvo. Že dolgo je znano, da manjka podjetij s finalnimi izdelki z dodano vrednostjo.

Kako spodbujate razvoj lesno-predelovalne panoge?

Da bi spodbudili gozdno lesno verigo, katere cilj je ustvarjanje produktov z dodano vrednostjo, smo ustanovili podjetje Kočevski les. Uspešno gospodari s 4.000 hektari gozdov v lasti Občine Kočevje. Podjetje zagotavlja zadostne količine lesne mase za veliko število subjektov na področju lesne panoge. Na ta način neposredno spodbuja vlaganje v finalizacijo lesnih produktov. Posredno je zagotovilo že 28 delovnih mest v gozdno-lesni verigi. Prav letos pa se bo po petdesetih letih na Kočevskem spet odprlo podjetje, ki bo pomembno izboljšalo dodano vrednost na področju lesne predelave. Gre za podjetje Koles, ki se ukvarja z lesnimi lepljenci.

Les prevladuje tudi med energenti za ogrevanje stanovanjskih stavb v občini Kočevje.

Kakšna je oskrbovalna veriga z biomaso za ogrevanje in za kakšne sisteme ogrevanja gre?

Kočevje se ogreva z daljinskim sistemom na lesno biomaso. Energent zagotavlja podjetje Kočevski les. Tako zagotavljamo stabilnost in cenovno ugodnost za vse občane v občini ter zmanjšujemo ogljični odtis.

A za to morajo prebivalci pravilno kuriti, saj emisije iz kurilnih naprav onesnažujejo zrak?

Občina Kočevje je izvedla veliko ukrepov za zmanjšanje porabe energije. Vsi objekti v sistemu izobraževanja so danes energetsko sanirani in pod budnim očesom našega energetskega menedžerja. Hkrati vlagamo v nadgradnjo mreže daljinskega ogrevanja. Za individualna kurišča na trda goriva pa pripravljamo odlok za neposredne in nepovratne spodbude tistim, ki bodo investirali v bolj učinkovite in predvsem okolju bolj prijazne ogrevalne naprave.

Kot potencialni vir za energetsko izkoriščanje

Na tem področju razmišljamo o uporabi plazmatskega sežiga odpadkov. Vendar je tehnologija trenutno cenovno še nedosegljiva za našo lokalno skupnost. Druge vrste termičnih objektov pa zaenkrat še ne razpolagajo z ekološko nevtralnimi izpusti, ki so za nas izhodišče. Kakršnakoli tehnologija, ki bi omogočala termično obdelavo, je za nas sprejemljiva le, če nima okoljsko obremenjevalnih učinkov, saj smo na turističnem področju zelena destinacija. Smo tudi del Nature 2000 in odgovorno ravnamo z okoljem, v katerem živimo. Zato smo tudi zaprli deponijo odpadkov, ki smo jo imeli v naši občini.

Glede na to, da je Kočevsko zibelka odgovornega sobivanja z divjimi živalmi in je eno redkih območij v Evropi, kjer lahko v naravnem okolju še vedno najdemo vse tri velike zveri, rjavega medveda, sivega volka in risa, trenutno razvijamo tudi programe sledenja in opazovanja divjih živali v njihovem naravnem okolju.

Turizem je torej velika priložnost za Kočevje.

Neokrnjena narava z gozdovi in vodami je vaš velik adut za razvoj naravnega turizma, ki ste ga opredelili tudi v sprejeti strategiji turizma.

S katerimi konkretnimi koraki ga dosegate in kako pri tem sledite smernicam trajnostnega turizma?

Kočevsko je eno najbolj gozdnatih območij ne samo v Sloveniji, ampak celo v Evropi, saj več kot 80 % površine naše destinacije prekrivajo gozdovi. Zaradi preudarnega in načrtnega gospodarjenja v preteklosti so Kočevski gozdovi zelo ohranjeni. Imamo kar šest ostankov pragozdov, največji med njimi, pragozd Krokar, je bil v letu 2017 vpisan na seznam naravne dediščine UNESCO. Naravne danosti želimo obiskovalcem ponuditi v obliki različnih turističnih programov. Sledimo odgovornim in trajnostnim praksam. Naj omenim številne možnosti pohodništva in kolesarjenja. Glede na to, da je Kočevsko zibelka odgovornega sobivanja z divjimi živalmi in je eno redkih območij

139

v Evropi, kjer lahko v naravnem okolju še vedno najdemo vse tri velike zveri, rjavega medveda, sivega volka in risa, trenutno razvijamo tudi programe sledenja in opazovanja divjih živali v njihovem naravnem okolju. Vse programe razvijamo v skladu s »Smernicami za razvoj trajnostnih turističnih produktov« in »Smernicami za odgovorno ravnanje: nepotrošna raba rjavih medvedov v turizmu« ter v sodelovanju z Zavodom za gozdove, Biotehniško fakulteto in Zavodom tovarna trajnostnega turizma. Da ne bi o trajnostno naravnanem razvoju samo govorili, smo leta 2017 pristopili v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobili naziv Slovenia Green Destination Bronze. V letu 2018 sta se k trajnostnemu delovanju zavezala tudi oba nastanitvena objekta, ki ju je postavila Občina Kočevje in sta v upravljanju Zavoda Kočevsko.

Pridobila sta mednarodno priznana okoljska znaka Travelife Gold in ECO Camping ter s tem naziv Slovenia Green Accomodation. Nova turistična infrastruktura in atraktivna ponudba, kjer ne smemo pozabiti še Bunkerja Škrilj in pohoda po medvedovih stopinjah, se kaže tudi v rasti gostov. Iz Slovenije in tujine.

okolje

Stanovanja so?

v Lokalnem energetskem konceptu Občine Kočevje navajate tudi frakcije komunalnih odpadkov z visoko kurilno vrednostjo, kot so odpadki iz mehansko-biološke obdelave odpadkov, blato iz čistilne naprave, izrabljene avtomobilske gume, tekstil in kosovni odpadki, odpadni les ter nevarni odpadki. Za proučitev možnosti ste izvedli tudi ekonomsko-tehnično analizo. Kaj je pokazala analiza in za kakšno tehnološko rešitev si boste prizadevali?

Ali res lahko ljubitelji koles prekolesarijo celotno Kočevsko?

Drži. Našo destinacijo je možno »po dolgem in počez« tudi prekolesariti, saj imamo številne gozdne ceste in poti. Za vse kolesarje bolj željne adrenalina so na voljo tudi številni »traili« v MTB Trail Centru Kočevje.

V februarju se je končal projekt Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko, LIFE Kočevsko.

O upravljanju območij Natura 2000 in njihovih možnostih za turistični in gospodarski razvoj so različna mnenja. Nekateri govorijo o omejitvah. Kakšni so rezultati projekta in ekonomske koristi?

Glavni cilj projekta je bil ohranjanje narave.

Vendar ima številne pozitivne koristi, gospodarske in družbene. Ohranjena narava privablja obiskovalce, kar pomeni dodaten razvoj turizma, izletništva, pedagoškega dela in prispeva k trajnostnemu kmetijstvu. Ustvarja nova delovna mesta. V času projekta se je ustvarilo 43 neposrednih zaposlitev, posredno je projekt ustvaril še 12 dodatnih delovnih mest. V sklopu projekta LIFE Kočevsko smo v Kočevski Reki neposredno financirali izgradnjo turistične infrastrukture. Kot informacijska točka je bila opremljena Orlova soba. Z didaktičnimi pripomočki smo opremili Orlovo učno pot, zgradili tri nove opazovalnice, ki obiskovalcem omogočajo doživeto opazovanje narave ter uredili dostope do njih. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi preoblikovati negativno paradigmo o Naturi in povečati ozaveščenost splošne javnosti o potencialnih socio-ekonomskih koristi, ki jih območja Natura 2000 lahko ponudijo lokalnim skupnostim. Vsekakor smo s projektom uspeli spremeniti odnos javnosti do varstva narave.

april 2019

vsebin zagotavlja delodajalec. Velik bazen sicer predstavljajo tisti, ki se danes dnevno vozijo v Ljubljano. Teh je okrog 1.300 dnevno.

50

Poraba parafinskih sveč je močno upadla, v vzponu so solarne Prodaja parafinskih sveč je v Sloveniji drastično upadla. radoveljskega podjetja EMMA, navaja, da se je lani prodalo

le še okrog 15, 16 milijonov

parafinskih sveč, pred tremi

leti 24 milijonov. Hkrati, pove,

prodaja njihovih ekoloških elektronskih in predvsem

solarnih sveč raste iz leta

v leto. Meni, da višja cena

solarne sveče ne vpliva na

nakup, saj gori kar do 1000 dni, predvsem pa je njen vir sonce in materiali so bolj

reciklabilni. Njenih prednosti

je še več. V podjetju vidijo prihodnost v steklu, ki je že zdaj med materiali v

proizvodnji njihove sveče.

Družinsko podjetje EMMA razvija tudi druge zelene

blagovne znamke, med njimi je Lunay, njihov program darilnih

vrečk Papilu pa je na trgu znan in cenjen že dolgo.

april 2019

Največje spremembe so se v segmentu nagrobnih sveč zgodile v zadnjih nekaj letih. Ljudje postajajo čedalje bolj ozaveščeni. Posegajo po bolj trajnostnih izdelkih in večji premislek namenjajo tudi svojemu vplivu na okolje. Kljub temu, da parafinske sveče, ki gorijo le nekaj dni in za seboj pustijo veliko odpadkov, še vedno prevladujejo, ne moremo zanemariti dejstva, da je njihova poraba v zadnjih letih močno upadla. Še pred tremi leti je Slovenija prižgala okoli 24 milijonov sveč letno. Lani le še 15 oziroma 16 milijonov. Hkrati pa prodaja naših ekoloških elektronskih in predvsem solarnih sveč Vestina iz leta v leto raste. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni o vseh prednostih, ki jih imajo takšne sveče, predvsem solarne, ki gorijo do kar 1000 dni oziroma 3 leta.

Sveče in materiali

Tatjana Potokar, direktorica

EU je v zadnjem obdobju sprejela več ukrepov za manjšo uporabo plastike v proizvodni izdelkov. Ali to pomeni, da se bolj odpirajo vrata za izvoz elektronskim in solarnim svečam? Kako uspevate širiti izvozne trge in kje najbolj?

Takšne ukrepe podpiramo, saj tudi sami predvsem zadnjih pet let ves razvoj solarnih sveč usmerjamo v steklo. Vsi naši novi modeli solarnih sveč Vestina imajo stekleno ohišje.

Nekatere države so na tem področju zelo ozaveščene, druge nekoliko manj. Nove priložnosti pogosto iščemo na raznih sejmih ali natečajih.

Naše ekološke elektronske in solarne sveče izvažamo v več kot 10 držav, med drugim na Hrvaško, Potrugalsko, Litvo, Italijo in Poljsko.

foto: Boris Pretnar

Slovenija je med evropskimi državami rekorderka po potrošnji sveč, parafinske še vedno prevladujejo. Kot vodilni proizvajalec elektronskih in solarnih sveč v državi lahko najbolj realno ocenite, ali se številne pobude za manjšo uporabo sveč in za alternativne rešitve poznajo pri vaši prodaji? So spremembe?

Tatjana Potokar

okolje

139

Sveče in materiali

delovanje izkorišča naravni vir energije - sonce.

Največja komponenta sveče, njeno ohišje, je narejena iz stekla. Steklo je zelo visoko reciklabilno. Po uporabi se zmelje in ponovno uporabi za nove steklene izdelke. Baterije so sicer prisotne, vendar jih zaradi dolge življenjske dobe izdelka, 3 leta, zelo redko zavržemo.

A v sveči je tudi plastika.

Ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje z okrog 330 kg plastike, z več kilogrami kovin, baterij in nečistoč. Iz katerih materialov so elektronske in solarne sveče, kakšna je poraba materialov in kakšna je reciklabilnost vaših izdelkov?

Ostali sestavni deli naših sveč so seveda narejeni iz plastike PET, ki je okolju veliko bolj prijazna od plastike PVC, ki jo najdemo pri parafinskih svečah. Ta namreč pri sežiganju sprošča strupeni klor, ki zelo škodi naravi. Pri plastiki PET v naših svečah pa gre za enako plastiko PET, iz katere so izdelane plastenke in druga plastična embalaža tudi v živilski industriji. Plastiko PET se najlažje reciklira in zato je njena uporaba čedalje bolj priljubljena. Tudi razvoj plastike PET poteka z izjemno hitrostjo in bo v prihodnje najbolj reciklirana izmed vseh plastik. Sicer pa prihodnost vidimo predvsem v uporabi stekla.

Ena izmed poglavitnih težav parafinske sveče je, da gre za izdelek, ki že samo v nekaj dneh postane odpadek. Zato smo razmišljali drugače. In naše solarne sveče z razlogom imenujemo tudi sveče prihodnosti. Ves naš razvoj in oblikovanje novih modelov narekujeta trajnost in okolje. Solarna sveča je že sama po sebi inovativna in okolju prijaznejša, ker za svoje

Računsko sodišče je v analizi ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami opozorilo na problem nizke okoljske dajatve in na premajhen nadzor nad ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami. Kako bi lahko ekonomska in okoljska politika spodbudili uporabo trajnostnih alternativ voščenim svečam in spreminjanje potrošniških navad?

Koliko vpliva na nakup sveč tudi cena, saj so elektronske in solarne dražje? V čem je njihova prednost?

Menim, da so ljudje prepoznali vse prednosti elektronskih, predvsem pa solarnih sveč Vestina. Cena na nakup ne vpliva bistveno.

Pravzaprav se ljudem nakup solarne sveče povrne že v nekaj tednih, če jo primerjamo z voščeno. Gori do 1000 dni, zato je začetni vložek ob nakupu res upravičen. Bistveno pa je, da z bolj ekološkimi svečami, kot je solarna, veliko manj obremenjujemo okolje. Zaradi dolge dobe gorenja jih redkeje zavržemo in tako bistveno prispevamo k zmanjševanju kupov odpadnih nagrobnih sveč. Če bi želeli, da na grobu našega sorodnika vedno gori ena sveča in če uporabljamo navadne voščene sveče, pomeni, da jo moramo zamenjati vsak teden, če ne celo še pogosteje. Izračunajte. Na leto bi morali tako kupiti kar 156 voščenih sveč. Ali ni ceneje kupiti solarno svečo? Druga prednost so prijaznejši materiali, kot sta steklo in plastika PET. Steklo naredi svečo tudi težjo in bolj stabilno, tako da se težje prevrne. Poleg tega elektronske in solarne sveče gorijo v vseh vremenskih razmerah ter so odporne na veter in vlago. Ob vsem navedenim je sveča Vestina izdelana v Sloveniji. Tako lažje skrbimo za kakovost in razvijamo nove modele.

V proizvodnji samostojno razvijate več programov. Kateri so tržno najuspešnejši in kakšni so poslovni načrti? Ste z vašimi izdelki v vseh trgovskih verigah v Sloveniji?

Naše podjetje bo kmalu praznovalo 50-letico poslovanja. V tem času smo razvili po 5 blagovnih znamk, s katerimi smo na različnih trgih. V Sloveniji beležimo največji uspeh z ekološkimi elektronskimi in solarnimi svečami Vestina ter z darilnimi vrečkami za vse priložnosti Papilu.

Naša prodajna mreža je široka.

Kakšno bo letošnje poslovanje?

Zadnjih nekaj let beležimo rast predvsem z blagovno znamko Vestina. Verjamem, da bo tako tudi letos. Že dalj časa sodelujete s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica. Zakaj?

Povezovanje znotraj lokalnega okolja je ključno za rast in razvoj ne samo našega podjetja, ampak družbe nasploh, saj ima lahko veliko pozitivnih posledic. V najboljših oziroma najuspešnejših zgodbah se tovrstno sodelovanje spremeni v večletno.

Več na www.zelenaslovenija.si/

KROŽNO GOSPODARSTVO DELUJE

Ob 50-letnici družbe JUB so se odločili za domiselno marketinško potezo – vedro JUPOL je v marcu začelo pot po desetih državah, kjer je ta blagovna znamka znana že več desetletij. Z vedrom JUPOL so opremili vozilo Nissan Navara, ki bo obiskalo številna mesta, popotovanje pa so začeli po Severni Makedoniji. Nadaljevali so na Kosovu, Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, zatem pa še na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. Po dobrih dveh mesecih in po 5.000 prevoženih kilometrih bodo pot končali v Sloveniji. Na tej poti bo lahko vsak, ki bo spremljal potovanje JUPOL-a v svoji državi, blagovni znamki izrazil priznanje za dosedanje dosežke, ji napisal voščilnico ali ji na različne načine v sliki, besedi ali z videom čestital kar preko JUB-ove spletne strani. Vsa voščila in sporočila v zgodbi potovanja vedra JUPOL bodo zbrana na posebni spletni strani www.jupol50. si, najbolj zanimiva pa bo JUB delil tudi preko družbenih omrežij pod oznako #JUPOL50.

51

V Sloveniji bo potovanje vedra JUPOL potekalo po vseh regijah, ustavilo pa se bo v kar 19 mestih. 3. 6. bo vedro JUPOL začelo svojo pot v Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti, 4. 6. bo obiskalo Prevalje, Velenje, Celje in Žalec, se 5. 6. ustavilo v Kranju in Škofji Loki ter 6.

6. v Postojni, Novi Gorici, Izoli in Kopru. 7. 6. bo obiskalo Novo mesto, Trebnje, Brežice in Krško ter se 8. 6. ustavilo v Ljubljani v BTC-ju.

10. 6. bo vedro JUPOL krožilo po Ljubljani - od Rudnika in Viča do Črnuč - ter zaključilo svojo pot v JUB-u v Dolu pri Ljubljani.

Na Bienalnem trojčku Celjskega sejma tudi o cestnih prevoznikih

Tudi v proizvodnji drugih izdelkov uporabljate materiale, ki se dajo reciklirati oziroma se odločate za naravne sestavine. Redno ste sodelovali na mednarodnem sejmu Vivaness, sejmu naravnih in organskih izdelkov za osebno nego. Kako se je na trgu prijela vaša blagovna znamka Lunay, kjer je material bombaž?

Higienski papir in podajalniki Lucart Professional EcoNatural so izdelani iz reciklirane kartonske embalaže za mleko in sokove.

Namensko jo zbirajo v 8 občinah na novomeškem, k njim pa se vračajo novi, uporabni izdelki.

Komunalni snovni krog je tako sklenjen.

Promocija

V segmentu intimne higiene so vse bolj zaželeni naravni materiali. Ker nam je mar za zdravje žensk, smo zasnovali blagovno znamko Lunay.

Gre za naravne vložke in tampone, narejene iz 100% bombaža. Bombaž je naravni material, ki velja za najboljšega v neposrednem stiku s kožo. Naši koži omogoča dihanje, je nežen in udoben, hkrati pa so vsi izdelki tudi hipoalergenski in primerni za ženske z občutljivo kožo.

Poleg tega ne vsebujejo dišav, superabsorbentov ali škodljivega klora. Lunay je naša najmlajša blagovna znamka. Vsako leto je prodaja boljša, tudi na drugih trgih. A vemo, da vse potrošnice še niso seznanjene s prednostmi, ki jih ponujajo

Ob jubileju vedro JUPOL potuje

139

bombažni vložki in tamponi. Vidimo še veliko priložnosti.

Med 9. in 12. majem bo na Celjskem sejmu bienalni trojček sejmov Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom. Poslovneži, obiskovalci in stroka bodo v sejemskem programu poiskali tisto, kar jih najbolj zanima. Ne le razstavljena oprema in vozila, razglasili bodo tudi slovensko gospodarsko vozilo leta, pač pa tudi strokovna srečanja in posvete. Sekcija za promet OZS in Združenje za promet pri GZS bodo namreč javnost in politiko ponovno opozorili na problematiko slovenskih cestnih prevoznikov.

Tudi o pomanjkanju voznikov in dolgotrajnih postopkov pridobitve delavnih dovoljenj.

Svoje mesto na sejmu je zavzela tudi Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. Praktično bodo predstavili poklice avtoserviserja, avtokaroserista, avtoservisernega in logističnega tehnika.

april 2019

Eden vidnejših projektov s strani ministrstva za okolje in prostor je vsekakor 'Prižgimo svečo manj', ki postaja v zadnjih letih čedalje bolj odmeven. Še vedno pa ljudje težko opustijo tradicijo in navado prižiganja sveč preminulim. Tradicija je zelo lepa in jo s solarno svečo bogatimo. Prav zato, da zmanjšamo število odpadnih nagrobnih sveč in smo bolj ekološki, smo razvili izdelek, ki je alternativa voščenim svečam. Alternative, kot je solarna sveča, postajajo med ljudmi čedalje bolj razširjene.

Moramo pa vedeti, da gre za dolgotrajnejši proces spreminjanja potrošnikovih navad.

okolje

Kratko, zanimivo

52

Koroška regija bi raje predala odpadno embalažo v KOCEROD, ne pa shemam Koroška komunalna podjetja so med redkimi, ki jih v zadnjih letih niso zaposlovali kupci neprevzete odpadne embalaže.

Njihov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki se je razlikoval od uveljavljenega po tem, da je glavno vlogo prevzel Koroški center za ravnanje z odpadki, KOCEROD, ki je prevzete odpadke sortiral in jih predal shemam. Zato, pravi mag. Gregor Ficko, direktor javnega komunalnega podjetja Radlje ob Dravi, letos praznujejo 60-letnico, niso zadovoljni z novo uredbo, ki zahteva od komunalnih podjetij, da predajo odpadno embalažo shemam, namesto da bi centrom za ravnanje z odpadki omogočili izvajanje njihove primarne funkcije, to je distribucijo komunalnih odpadkov. Mag. Gregor Ficko pojasnjuje tudi, kako potekajo priprave na gradnjo III. razvojne osi, kot član projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo II. tira pa upa, da bo izvedena revizija investicijske vrednosti projekta, kot je obljubila infrastrukturna ministrica.

foto: arhiv podjetja

Kakšne rezultate ste dosegli na Koroškem z drugačnim sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov kot drugod v Sloveniji. Zakaj ste se odločili zanj in ali je bil tudi v interesu Koceroda?

Za razliko od večine ostalih komunalnih podjetij se nismo srečevali z enormnimi kupi odpadne embalaže. Na podlagi odloka iz leta 2011 o načinu opravljanja javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji smo mešane komunalne odpadke vseskozi predajali Koroškemu centru za ravnanje z odpadki, v KOCEROD. Tam so jih ustrezno presortirali in oddali družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Odlok je ob rjavem »biozabojniku« za biološke odpadke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določal t.i. »suhi« in »mokri« zabojnik. Za ločevanje in sortiranje zbrane embalaže po posameznih frakcijah, papirne in kartonske embalaže, plastične embalaže, kovinske embalaže in mešane embalaže. KOCEROD je tako lahko polno opravljal svojo vlogo.

mag. Gregor Ficko

J. V.

Med komunalnimi podjetji

april 2019

okolje

139

Med komunalnimi podjetji

Interesi torej na več straneh.

Gradnjo centra za ravnanje z odpadki na Koroškem je financirala Evropska unija. Za učinkovito zbiranje morajo biti zainteresirani v občinah in komunalnih podjetjih, prav tako pa tudi KOCEROD, ki v svojih proizvodnih obratih zbrane odpadke učinkovito predela bodisi s sortiranjem, z mehansko biološko stabilizacijo ali kakšnim drugim posegom, kot je demontaža. Navsezadnje bo KOCEROD tisti, ki bo Evropski uniji dokazoval doseganje v projektni dokumentaciji predvidenih količin zbranih komunalnih odpadkov. V primeru, da predvidenih parametrov ne bo dosegel, mu grozi vračanje evropskih sredstev.

Pravite, da se niste srečevali s problemom prevzemanja odpadne embalaže. Kaj bo spremenila nova uredba o ravnanju z odpadno embalažo? Ali boste ohranili še naprej tri zabojnike in čemu bodo namenjeni ekološki otoki?

Menim, da bi morali imeti centri za ravnanje z odpadki tudi s sprejemom nove uredbe vlogo glavnega distributerja komunalnih odpadkov, saj je navsezadnje to njihova primarna funkcija, vključno s sortiranjem in predelavo. Žal nova uredba še vedno nalaga obveznost predajanja odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, kar za nas predstavlja prostorski, logistični in ekonomski problem.

Zakaj?

Na območju moramo zagotoviti ustrezno pokrito deponijo za sortiranje zbrane odpadne embalaže, ki smo jo nato dolžni predati družbam za ravnanje z odpadno embalažo. To povzroča dodatne probleme, saj je takšen prostor na širšem območju, kjer delajo javna komunalna podjetja Koroške regije, zelo težko zagotoviti.

Pred leti smo odlagališča komunalnih odpadkov zaprli ravno zaradi izgradnje KOCEROD. Predvsem pa to povzroča popolnoma nepotrebne stroške, saj bi to funkcijo morali dejansko opravljati centri za ravnanje z odpadki, ki so za to opremljeni z najsodobnejšo tehnološko opremo. Svet ustanoviteljev Kocerod, tvorijo ga župani koroških občin, nas je kot izvajalce javne gospodarske službe zbiranja komunalnih odpadkih v Koroški regiji sicer zavezal, da vso zbrano odpadno embalažo na podlagi odloka predajamo v KOCEROD. Ta jo je nato dolžan predati družbam za ravnanje z odpadki.

Vendar se sprašujemo, kako se bodo na takšen način ravnanja z odpadki odzvale inšpekcijske službe predvsem v mesecu juliju, ko bo nova uredba začela dejansko veljati. Sicer pa tudi v novem režimu zbiranja komunalnih odpadkov

Kako je z zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov? Kompost prodajate?

Biološko razgradljivi odpadki zaradi specifične urbanizacije prostora, ki ga pokrivamo, več kot 70 % zazidljivega prostora predstavljajo individualne gradnje, v skupnem deležu komunalnih odpadkov predstavljajo manj kot 4 %. V lanskem letu smo jih zbrali okoli 172 ton. Večino na območju večstanovanjskih blokov. Sami nimamo prostorskih in tehničnih možnosti za njihovo predelavo v kompost, zato jih predamo v KOCEROD, ki jih predela v prvovrstno kompostno organsko gnojilo, primerno za kmetijstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo. V našem zbirnem centru v Radljah ob Dravi prodajamo njihov kompost.

V Sloveniji poteka razprava o napovedi, da naj bi v prihodnje za posamezne frakcije ustanovili samo eno shemo? Mnenja so različna, kaj menite na Koroškem? Kateri sistem prevzemanja odpadne embalaže bi bil najučinkovitejši?

Vsa štiri koroška komunalna podjetja podpiramo predlog Ministrstva za okolje in prostor o ustanovitvi ene sheme, ki bi jo v celoti upravljala država. Sedanji sistem zbiranja in

V mreži centrov ponovne uporabe, gre za centre REUSE, njihov namen je predelava in ponovna uporaba odpadkov, koroške regije še ni.

Letos praznujete 60-letnico ustanovitve komunalnega podjetja. Načrti? Koliko sredstev ustvarite s tržnimi dejavnostmi in katere komunalne naložbe na območju vaših ustanoviteljic si zaslužijo prednost?

To je res, se pa koroška komunalna podjetja med seboj dogovarjamo, da bi tak projekt izvedli. Seveda v sodelovanju s KOCEROD, ki ima že organiziran center »Odpadno – ponovno uporabno«. Razen Komunale Slovenj Gradec ostala tri komunalna podjetja v Dravogradu, na Logu in Radljah ob Dravi nimamo ustreznih prostorskih kapacitet za predelovanje odpadkov na način, ki bi omogočil njihovo ponovno uporabo.

Pogosto objavljate sporočila o okvarah na vodovodu in pri vodooskrbi. Zakaj? Kaj bo spremenila gradnja novega vodovodnega sistema? Vaše podjetje bo upravljavec novega sistema, kako je z realizacijo projekta?

Pogoste okvare na vodovodnem omrežju so posledica gradnje novega vodovodnega sistema, ki se od leta 2015 izvaja v petih občinah Dravske doline, v Dravogradu, na Muti, v Vuzenici, Radljah ob Dravi in v Podvelki.

Gradijo se številne prevezave med starim in novim vodovodnim sistemom, delno pa so okvare posledica neprevidnosti gradbincev, ki izvajajo dela na posameznih trasah vodovoda. Projekt izgradnje novega vodovodnega sistema, ki se izvaja v sklopu projekta evropske Kohezijske politike »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - Sklop 3«, se z izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja med Dravogradom in Podvelko ter posameznih vodooskrbnih objektov bliža koncu. Na tehničnem in tehnološkem področju dejavnosti oskrbe s pitno vodo se v okviru projekta načrtuje še obnova nekaterih vodooskrbnih objektov na starem vodovodnem sistemu, tehnološka priprava surove pitne vode na petih vodnih virih ter novi operativni center za radijski digitalni in žični telemetrični sistem

Uporabniki bodo pili boljšo vodo?

139

53 V letu 2018 smo v JKP Radlje ob Dravi zbrali 2451 ton »mokrih« odpadkov, 566 ton »suhih odpadkov, 172 ton bio odpadkov ter zelenega odreza in 263 ton kosovnih odpadkov. Tako smo v KOCEROD v lanskem letu predali 3452 ton komunalnih odpadkov oziroma malo manj kot 215 kg zbranih odpadkov po osebi na leto.

Količine zbranih odpadkov se že nekaj let zmanjšujejo, predvsem v gospodinjstvih. Ljudje se zaradi zmanjševanja stroškov obnašajo bolj racionalno. Marsikateri gospodinjski odpadek, ki bi v preteklosti končal v zabojniku, se danes reciklira ali konča v kompostniku. Vendar moram omeniti, da ljudje še vedno popolnoma ne razumejo pomena ločevanja odpadkov po posameznih frakcijah, čeprav se stanje počasi izboljšuje. Zato je zelo pomembno ozaveščanje prebivalcev, zlasti izobraževanje predšolskih in šolskih otrok. Intenzivno sodelujemo z nekaterimi vrtci in osnovnimi šolami. Brez občasnega posredovanja medobčinskega inšpektorata pa žal še vedno ne gre, saj se vedno najde kak posameznik, ki si vzpostavljeni sistem in pravila predstavlja po svoje.

centralnega nadzornega upravljanja novega vodovodnega sistema. JKP Radlje ob Dravi bo operativno upravljalo z novim vodovodnim sistemom. Od celotne investicije seveda zelo veliko pričakujemo, saj bo omogočila obnovo in modernizacijo obstoječega vodovodnega sistema, ki je star in dotrajan. To je za nas velik strokovni izziv, hkrati pa tudi velika obveznost in odgovornost.

okolje

Kako ste bili uspešni pri zbiranju? Kaj predlagate za večjo učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov v Sloveniji zlasti glede na zahteve po učinkovitejšem ravnanju z viri? Menite, da ste na Koroškem uporabili vse možnosti za zbiranje ločenih frakcij?

ravnanja z odpadno embalažo je namreč doživel zlom ravno zaradi prevelike dobičkonosne naravnanosti posameznih družb za zbiranje odpadne embalaže, ki so večinoma v zasebni lasti. Dokler se je odpadna embalaža izvažala na Kitajsko, je sistem funkcioniral. Ko je kitajski trg zaprl vrata za tuje odpadke, je prišlo do težav. Prepričan sem, da mora država prevzeti kontrolo nad sistemom zbiranja in ravnanja z odpadki z enovito shemo. V Sloveniji pa se bomo morali počasi zavedati, da bomo morali za svoje odpadke poskrbeti sami. Če tega ne bomo storili in bo to za nas storil nekdo drug, nas bo to prekleto udarilo po žepu. Država je končno spoznala, da bo nujno potrebno urediti sistem termične obdelave komunalnih odpadkov, kot ga poznajo v ekološko razvitih državah. Seveda pa se bojim, da bo do realizacije takšnega projekta preteklo še kar nekaj Drave v strugi, saj si takšnega objekta, kot je npr. sežigalnica odpadkov, v Sloveniji nihče ne želi imeti v svoji bližini.

Seveda to upravičeno pričakujejo, pili bodo boljšo in kvalitetnejšo pitno vodo. Rezultati redne analize vzorcev pitne vode, ki jih skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje redno izvajamo, so na območju našega podjetja sicer v mejah predpisanih, vendar ima pitna voda, ki prihaja iz zajetij na Kozjaku in Pohorju, zaradi specifične geomorfološke sestave obeh pogorij tudi določene pomanjkljivosti v primerjavi z vodo, ki prihaja iz povsem kamnitih kraških ali alpskih izvirov.

Drži. Letos naše podjetje slavi visok jubilej.

Moram reči, da je podjetje v celotnem obdobju svojega šestdesetletnega delovanja v tem delu Dravske doline pustilo velik pečat pri zagotavljanju najpomembnejših komunalnih dobrin njenim prebivalcem, a tudi pri varovanju in ohranjanju okolja. Osebno si želim, da bi bilo tako tudi v bodoče. V zadnjih štirih letih smo prevzeli v upravljanje in vzdrževanje dve sodobni čistilni napravi skupne kapacitete 13.000 PE ter malo manj kot 19 km novega primarnega kanalizacijskega omrežja. Zgradili smo vrsto novih kanalizacijskih sistemov v občinah Muta (naselje Gortina), Vuzenica (Spodnji in Zgornji Trg) in Ribnica na Pohorju (naselje Josipdol) ter novih vodovodnih odsekov, ki se bodo napajali iz glavnega vodovodnega sistema DravogradPodvelka. Delež tržnih dejavnosti smo v štirih letih dvignili za več kot 10 % na 34 % realizacije v letu 2018. Ponosni smo tudi na pridobljen certifikat izvajanja sistema kakovosti ravnanja z okoljem ISO 14001:2015.

Kaj je koroška regija dosegla v dogovorih z investitorjem III. razvojne osi? Ali sedanje geološko – geotehnične in hidrogeološke raziskave, pa tudi parcelacijski postopki zagotavljajo, da se bodo dela začela do konca leta na treh lokacijah?

Projektanti hitre ceste so skupaj s strokovnimi službami DARS-a pripravili tri lokacije na trasi odseka hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer bi se gradnja v skupni vrednosti okoli 30 milijonov EUR evrov lahko začela še letos.

Več na www.zelenaslovenija.si/

april 2019

še vedno ohranjamo tri zabojnike. Posodo za »mokre« odpadke smo nadomestili s posodo za »mešane komunalne odpadke«, posodo za »suhe« odpadke pa s posodo za »odpadno komunalno embalažo«. Na ekoloških otokih bomo po novem tako zbirali samo stekleno in papirnato odpadno embalažo.

Promocija

Z uvajanjem novosti korak bliže željam in potrebam uporabnikov foto: Klemen Razinger

54 139

logistika

Digitalizacija logističnih procesov

Poslovno okolje vsake gospodarske družbe se nenehno spreminja. Tudi poslovno okolje Pošte Slovenije. Čeprav je v stoodstotni državni lasti, posluje v pogojih tržne konkurence, ob tem pa pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje in upošteva zakonsko določene zahteve tako glede kakovosti (prenos pošiljk najkasneje v treh dneh po oddaji) kot pogostosti dostave (5-krat tedenska dostava v vsako gospodinjstvo). Pošta Slovenije redno sodeluje

Poštna vozila vsak dan prevozijo 120.000 km.

Pošta Slovenije sicer še vedno opravlja svojo primarno dejavnost, to je izvajanje univerzalne poštne storitve (prenos klasičnih pisemskih in paketnih pošiljk), vendar delež univerzalne poštne storitve v celotni strukturi storitev iz leta v leto upada.

Zaradi spremenjenih navad uporabnikov poštnih storitev danes predstavlja le še 17 odstotkov vseh storitev Pošte Slovenije, medtem ko je leta 2005 znašal ta delež kar 33 odstotkov. Napovedi kažejo, da se bo njen obseg v naslednjih petih letih še prepolovil, saj tako globalni kot domači poštno-logistični trg že dalj časa zaznamujejo velike strukturne spremembe.

v mednarodnih merjenjih

Tehnološki razvoj in digitalizacija spreminjata pošiljk in si zastavlja visoke tudi poštno-logistični trg kakovosti prenosa poštnih

cilje za doseganje standardov kakovosti ter učinkovito izvajanje poštnih storitev – v zadovoljstvo uporabnikov april 2019

doma in v tujini.

T

ehnološki razvoj, digitalizacija, globalni trendi robotizacije, avtomatizacije itd. ter posledično bistveno spremenjene potrebe in želje strank prinašajo vsem poštno-logističnim operaterjem vedno nove spremembe in z njimi zahtevne izzive. Tako kot drugi poštni operaterji po svetu se tudi Pošta Slovenije na eni strani sooča z upadanjem klasičnih poštnih storitev in klasičnega plačilnega prometa prek poštnih okenc, na drugi strani pa se pojavljajo novi elektronski načini komuniciranja ter, tudi kot posledica porasta spletnega nakupovanja,

povečan obseg paketnih in logističnih storitev.

Za podjetja je nujno, da digitalizirajo procese in s tem povečajo učinkovitost in fleksibilnost ter tako izboljšajo uporabniško izkušnjo.

V

skladu z rastjo globalne trgovine raste tudi mednarodni trg paketnih storitev. Glavni trendi na mednarodnem trgu paketnih pošiljk so vse večje zahteve kupcev, ki želijo hitro, poceni in zanesljivo storitev dostave.

K

ot večina uspešnih poštno-logističnih operaterjev tudi Pošta Slovenije svoj razvoj usmerja v napredne informacijske tehnologije in sodobne digitalne rešitve, ki lahko bistveno olajšajo življenje in poslovanje njenih strank.

»Z

novostmi, ki jih uvajamo, se približujemo željam in potrebam uporabnikov. V naslednjih letih bomo na tem področju priča vse večji robotizaciji in digitalizaciji procesov poštnih in logističnih storitev. Cilj Pošte Slovenije pa je, da pri nadaljnjem razvoju ohrani svojo prednost in dostop do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve. S tem namenom tudi moderniziramo in deloma centraliziramo svojo mrežo,« pojasnjujejo v Pošti Slovenije.

Dostopni na 495 kontaktnih točkah po Sloveniji

S

lovensko poštno omrežje danes obsega 330 rednih pošt, 140 pogodbenih pošt in

vojim strankam sprejema in vročitve pošiljk tako ne omogočajo več samo na klasičnih poštah, temveč tudi na več različnih, sodobnih točkah, kot so paketomati (24 paketomatov v 16 mestih po Sloveniji), samopostrežne pošte (zaenkrat ena v Ljubljani, na Čopovi), samopostrežne zunanje enote PS 24/7 (po ena v Ljubljani ter v Kopru) in sprejemno-izročilne točke na bencinskih servisih (114 Petrolovih bencinskih servisov po Sloveniji). akšne oblike zagotavljanja storitev strankam dopuščajo vedno večjo fleksibilnost pri izboru časa in kraja izvedbe storitve, seveda pa te rešitve skrbno kombinirajo s klasično mrežo pošt.

foto: Marko Pigac

Ne glede na to, ali gre za redno, premično ali pogodbeno pošto, ta še vedno opravlja poštne storitve za vse prebivalce, zato se Slovenija še vedno uvršča med države EU z višjo dostopnostjo uporabnikov do poštnega omrežja.

Prvi robot na Pošti Slovenije: z »robotsko roko« so odpravili ročno zlaganje in pakiranje nenaslovljene direktne pošte. je na voljo nova aplikacija »Moja dostava – moja izbira«, s katero lahko za posamezen paket izberejo želeni način dostave. Naslovnik prejme SMS ali e-sporočilo, prek katerega lahko dostopa do aplikacije »Moja dostava – moja izbira«, v kateri lahko za paket izbere drug naslov dostave, dostavo v PS Paketomat, prevzem na pošti, dostavo na bencinski servis, na dogovorjeno mesto ali na izbrani datum. V skladu s trendi na področju dostavnih storitev so začeli sodelovati s start-up podjetjem Locodels, ki z inovativno rešitvijo po modelu »delitvene ekonomije« nudi hitro, po mestih celo ekspresno dostavo izdelkov, kupljenih v spletni trgovini. Spletna platforma omogoča prevoz pošiljk posameznikom z lastnimi vozili, bistvo poslovnega modela pa je kombiniranje naročil za dostavo in samodejna optimizacija prek dostavne platforme.

P Pošta Slovenije uspešno sledi globalnemu poštnemu in logističnemu razvoju

P

ri tem namenjajo veliko pozornosti doseganju in preseganju standardov kakovosti: z informatizacijo pismonoš, ki so opremljeni z mobilnimi napravami, uvedbo mobilnih POSnaprav za plačevanje, z visokim odstotkom paketov, vročenih naslednji dan po oddaji (97 % v februarju 2019), in zanesljivostjo izvajanja storitev za vsako stranko.

U

vedli so sodobno obveščanje naslovnikov s SMS-ji in e-pošto. Naslovniki prejmejo sporočilo, ko so pošiljatelji pakete oddali v prenos, in na dan dostave, tako da so obveščeni o okvirnem času dostave paketa. Naslovnikom

o namestitvi novega paketnega usmerjevalnika v poštnem logističnem centru v Ljubljani planirajo še dodatne investicije, s katerimi bodo modernizirali strojno usmerjanje paketnih in pisemskih pošiljk (avtomatizacija, robotizacija) ter informatizirali logistične procese, vse s ciljem, da bi postali učinkovitejši ter da bo delo prijaznejše do zaposlenih.

T

udi vozni park bo sledil modernim trendom; droni sicer v Pošti Slovenije še niso bližnja prihodnost, e-vozila pa so že danes del njihovega voznega parka.

Več kot 5600 zaposlenih

O

b tehnološkem razvoju skrbijo tudi za strokovni razvoj zaposlenih, da bodo ti tudi z uporabo modernih tehnologij lahko ohranjali zanesljivo vez med pošiljatelji in naslovniki. Letno beležijo prek 6.000 udeležb

zaposlenih na različnih oblikah izobraževanja, realizirajo prek 65.000 izobraževalnih ur, v povprečju 11,5 ure na zaposlenega.

P

oleg izobraževanja zaposlenih skrbijo tudi za varno in zdravo delovno okolje.

S številnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo v okviru projekta Promocija zdravja na delovnem mestu, pri zaposlenih zvišujejo motivacijo za delo, spreminjajo njihov pogled na zdravje ter poskušajo vplivati na spremembe na področju zdravega življenjskega sloga, kar vse pozitivno vpliva tako na fizično kot psihično počutje zaposlenih.

Pošta Slovenije v samem vrhu evropskih poštnih operaterjev

P

ošta Slovenije po svetu ohranja zavidljiv ugled. Velja za pošto, ki nudi izjemno kakovost, saj so eden redkih poštnih operaterjev s 5-krat tedensko dostavo v vsako gospodinjstvo, z eno najnižjih cen v Evropi za klasično poštno storitev in z izredno gosto mrežo pošt na prebivalstvo. Medtem ko povprečna gostota omrežja v evropskih državah znaša 2,06 pošte na 10.000 prebivalcev, beleži Pošta Slovenije kar 2,43 pošte na 10.000 prebivalcev. Če med kontaktne točke prištejemo še paketomate, samopostrežne točke in sprejemno-izročilne točke na Petrolovih bencinskih servisih, pa je ta kazalnik kar 3,1 pošte na 10.000 prebivalcev.

Rezultati, ki jih v Pošti Slovenije dosegajo v primerjavi z drugimi, so vsekakor odlični. Tako je Svetovna poštna zveza Pošto Slovenije v letu 2018 med kar 173 svetovnimi poštnimi operaterji uvrstila na odlično 11. mesto.

Kriteriji, ki jih je pri tem upoštevala, pa so zanesljivost, doseg, ustreznost in prilagodljivost.

april 2019

T

139

55 S

logistika

foto: Pošta Slovenije

25 premičnih pošt. Dostopnosti do poštnega omrežja pa ni več mogoče ocenjevati le zgolj skozi klasičen način strežbe. V naši sredini je namreč vse več prebivalcev, ki jim tak način ne ustreza več.

56

Pomen razlagalnih videov v marketinškem komuniciranju organizacij doc. dr. Tanja Sedej1 doc. dr. Sonja Mlaker Kač2 izr. prof. dr. Mitja Gorenak3

foto: www.shutterstock.com

logistika

139

Video v logistiki in turizmu

Video komuniciranje je postalo pomemben del strateškega marketinga, razlagalni videi

Video v logistiki in turizmu

pa moderen in učinkovit način marketinškega komuniciranja ne le s kupci, ampak z vsemi

zainteresiranimi javnostmi.

Storitveno naravnani

dejavnosti turizem in logistika

nosita odličen potencial za

uporabo razlaganih videov ne

samo v marketinškem, temveč

tudi širše, v izobraževalnem smislu.

V

21. stoletju lahko opazimo fundamentalne spremembe v vedenju kupcev, posledično pa tudi v strateškem marketingu. V skladu s spremenjenim okoljem organizacij video marketing predstavlja trend, ki je pridobil na moči med drugim tudi zaradi pospešenega razvoja digitalnega marketinga. Strm napredek v digitalnem svetu ima pomemben vpliv na to, kako delujejo organizacije in družba na splošno.

Meerman Scott (2017, 19) gre korak dlje, saj verjame, da je internet sprožil številne opcije, s katerimi lahko dosežemo nišne kupce direktno s ciljno oblikovanim sporočilom, ki predstavlja le manjši del stroškov v primerjavi z običajno ogromnimi proračuni za oglaševanje.

april 2019

P

1 doc. dr. Tanja Sedej, Mednarodna fakulteta za poslovne in družbene študije 2 doc. dr. Sonja Mlaker Kač, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru 3 izr. prof. dr. Mitja Gorenak, Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru

oznavanje sodobnih marketinških trendov komuniciranja je ključno za načrtovanje in izvedbo učinkovitih marketinških kampanj. Ena izmed pomembnih marketinških odločitev predstavlja izbor marketinških orodij komuniciranja, s katerimi bo mogoče učinkovito predstaviti produkt, storitev, blagovno znamko, projekt itd. Mowat (2018, 11) natančno pojasni, da video, ki ga opiše kot gibajočo se sliko, predstavlja popolnoma novo marketinško možnost, ki jo je spodbudil razvoj tehnologije in izbira kupcev. Tudi številni drugi avtorji poudarjajo pomembnost video marketinga v marketinškem komuniciranju (Krämer

in Böhrs, 2017; Mc Cue, 2018; Meerman Scott, 2017; Mowat, 2018; Wolf in Rummler, 2011).

N

esporni resnici sta, da smo ljudje pretežno vizualna bitja, zato je video močno orodje za doseganje ciljne skupine. Hkrati si ljudje znatno bolje zapomnimo sporočilo, ki si ga ogledamo v videu v primerjavi s pisano besedo. Mangoldand in Faulds (2009, 357) se strinjata glede visoke vrednosti video vsebin v marketinškem komuniciranju in verjameta, da so se strategije in orodja komuniciranja s kupci močno spremenila z nastankom družbenih medijev.

V

raziskavi organizacije Wyzowl (2019) so med drugim sodelujoče pozvali, da naj identificirajo vrsto videa, ki bi ga želeli videti s strani blagovnih znamk, s katerimi so največ v interakciji. Raziskava je pokazala, da je danes najbolj zaželena vrsta videa prav razlagalni video, sledijo “style” video, demo video, video dnevnik, interaktivni video in videi s programskimi navodili.

V

sodobnem poslovnem okolju predstavlja razlagalni video učinkovit način, kako pritegniti pozornost zlasti kupcev. Da popularnost razlagalnih videov narašča, se strinjata tudi Krämer in Böhrs (2017, 255), ki definirata razlagalne video kot način učinkovitega

57 na izmed ključnih pozitivnih lastnosti razlagalnih videov je, da organizacije preoblikujejo kompleksne vsebine v zanimive zgodbe, ki jim dajo življenje dobro premišljene ilustracije, poživljajoča glasbena podlaga in pozornost vzbujajoči zvoki ter animacija, ki še dodatno, predvsem pa premišljeno apelira na čustva ciljne skupine.

Z

razlagalnim videom lahko v manj kot 60 sekundah povemo toliko, za kolikor bi potrebovali v zapisanem besedilu preko 1.000 besed. Besede in slike so močna kombinacija pri zasnovi marketinških sporočil. V razlagalnih videih se z animacijo združijo besede z ilustracijami, na podlagi katerih se ustvari video, ki enostavno, razumljivo in zabavno predstavi poslovno oz. marketinško zgodbo.

P

ogosto prevladuje v širši javnosti prepričanje, da so razlagalni videi uporabni le za prodajne vsebine. V praksi pa se je pokazalo, da so še veliko bolj pomembne izobraževalne in druge vsebine. Tudi Krämer in Böhrs (2017, 254) zagovarjata tezo, da vse več ljudi uporablja video, ki danes ni več le vir informacij, ampak orodje učenja.

P

rve oblike uporabe razlagalnih videov v turizmu srečamo po mnenju Tussyadiaha in Fesenmaierja (2009) v obliki deljenja video posnetkov s strani uporabnikov. To sicer niso klasični razlagalni videi, saj so le-ti kreirani s strani ponudnika storitve ali upravitelja destinacije, a prav uporaba posnetkov posameznikov, ki so obiskali neko destinacijo, je postala osnova za promocijo, poudarek na izkušnji uporabnika, kar je tisto, kar novega uporabnika bolj prepriča kot le klasičen tekst ali klasičen promocijski video.

V

turizmu je potencial razlagalnih videov zagotovo še izjemen. Različne vrste nastanitvenih ponudnikov jih že uporabljajo v namene promocije, a to je zgolj prvi korak. V neizprosni bitki za uporabnike, a hkrati v vse bolj trajnostno naravnani orientaciji turizma, lahko turistične organizacije skozi razlagalne videe podajo višjo dodano vrednost predstavitvi svojega produkta. Tako so časi tiskanih katalogov, kjer so posamezniki gledali slike določene destinacije, del preteklosti, prihodnost pa se svetlika v premikajočih se slikah

139

logistika

E

videih, ki pripovedujejo zgodbo neke turiPotencial uporabe –stične destinacije. zgodb je eden izmed najbolj v turizmu Pripovedovanje udarnih trendov v turizmu. Tu tudi vidi-

mo največji potencial za uporabo razlagalnih videov v turizmu, torej v »zgodbarjenju« (ang. »storytelling«). Mossberg (2008) jasno pove, da postaja globalni trend graditi celotno destinacijo, podjetje ali vsaj njegove dele okoli zgodbe, saj je potrošnik, ki doživlja to zgodbo, tisti, ki bo izkušnjo doživel na bolj intenzivni ravni, takšno doživljanje pa vpliva na zadovoljstvo potrošnika. A predpogoj za to, da bo potrošnik izbral ponudnika, lahko zagotovo najdemo v izjemni možnosti, ki jo ponuja uporaba razlagalnih video vsebin. Z razlagalnim videom kot načinom promocije je mogoče ljudi ozaveščati o trajnostnih praksah v turizmu in trajnostno naravnanih načinih potovanja ter o trajnostnih turističnih destinacijah.

Potencial uporabe v logistiki

M

arketinške vsebine so prav tako neločljivo povezane z logistiko (Christoper in Peck, Fraport Slovenija, d.o.o., Zgornji Brnik 130A, 4210 Brnik-Aerodrom Promocija

prenosa kompleksnih dejstev ciljni skupini v zelo kratkem času.

Od doma v svet

Letališče Ljubljana je kot del Skupine Fraport bolj kot kdaj prej povezano s svetom in vpeto v mednarodne logistične povezave. Svet čaka na vas. Začnite ga raziskovati in osvajati z našega in vašega letališča!

april 2019

Prijazno. Prijetno. Varno.

58 2003). Logistika s svojo storitveno naravnanostjo ima izjemen potencial v uporabi razlagalnih videov. Tako je lahko uporaba razlagalnih vsebin eden izmed učinkovitih načinov prikaza, s čim se podjetje ukvarja, kaj so na primer posebnosti njihovega procesa. Hkrati lahko tovrstni videi odlično služijo zlasti v večjih podjetjih tudi za načine notranjega komuniciranje in notranjega izobraževanja s poudarkom na procesni usmerjenosti.

Logistični novici Zelenega omrežja

M

Goodyearova konceptna pnevmatika za avtonomna leteča vozila prihodnosti

logistika

139

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

ožnosti uporabe postanejo zlasti izrazite pri promociji trajnostno in družbeno odgovorno naravnanih praks v logistiki in transportu, ki so pogosto povezana s spremembo vedenja potrošnikov. Za primer vzemimo nekatere prakse delitvene ekonomije v logistiki. Z razlagalnim videom lahko potrošnikom približamo ekonomske, družbene, ekološke, kulturne in pravne vidike tovrstnih praks in njihove prednosti. Nadalje lahko zelo dobro in zanimivo predstavimo njihove načine uporabe.

Zlasti sistemi izposoje koles in ostali podobni sistemi so običajno vezani na uporabo aplikacij ali uporabniških kartic, s katerimi se lahko do njih odstopa, določeno obdobje brezplačno uporablja in ima določena mesta, kjer jih je mogoče prevzeti in vrniti. Z uporabo razlagalnih videov je mogoče potrošnike o tem podučiti in jih skozi zanimivo predstavitvijo tudi prepričati o smotrnosti uporabe tovrstnih praks. Skozi razlagalne video vsebine tako lahko vplivamo na spremembo vedenja potrošnikov in poskrbimo za večjo ozaveščenost.

P

omemben del logistike predstavljajo tudi oskrbovalne verige in njihovo uspešno upravljanje. Trajnostno naravnana oskrbovalna veriga, ki upošteva vse vidike družbene odgovornosti, zagotovo ne bo najcenejša, a z ustrezno predstavitvijo dolgoročnih prednosti (tudi skozi video razlagalne vsebine) in spremembami v mišljenju vseh deležnikov vsekakor lahko pripomore k splošnemu dvigu kakovosti bivanja in življenja.

Literatura: 1. Christopher, M. in Peck, H. (2003). Marketing logistics. Routledge, New York.

2. Krämer, A. in Böhrs S. (2017) ‘How Do Consumers Evaluate Explainer Videos? An Empirical Study on the Effectiveness and Efficiency of Different Explainer Video Formats‘, Journal of Education and Learning, Vol. 6, No. 1, pp 254-266.

april 2019

3. Mangold, W.G. in Faulds D.J. (2009) ‘Social media: The new hybrid element of the promotion mix‘, Business Horizons, Vol. 52, 357—365.

4. McCue, T.J. (2018) Video Marketing In 2018 Continues To Explode As Way To Reach Customers [online] https://www.forbes.com/ sites/tjmccue/2018/06/22/video-marketing-2018-trends-continues-to-explode-as-the-way-to-reach-customers/#4c6fc418598d (accessed 4 March 2019).

Več na www.zelenaslovenija.si/

Goodyear je na mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi presenetil s svojo najnovejšo konceptno pnevmatiko AERO, ki predstavlja mejnik v razvoju avtonomnih letečih vozil. Zasnovana je kot multimodalni nagibni rotor, ki omogoča vožnjo po cesti in hkrati letenje vozila po zraku. Z vizionarskim konceptom pnevmatike AERO nagovarjamo sodobne izzive prometne obremenjenosti mest. Pnevmatika je zasnovana kot multimodalni nagibni rotor. Nameščena v klasičnem položaju bi služila kot pogonski sklop za prenos in absorbiranje sil na cesto in z nje, v položaju za letenje pa bi delovala kot pogonski sistem za zanesljivo zagotavljanje vzleta vozila. Nepnevmatska zgradba pnevmatike bi bila dovolj prožna, da bi med cestno vožnjo blažila sunke, in hkrati dovolj močna, da bi se lahko vrtela s hitrostjo, ki rotorjem omogoča vertikalni dvig. S pomočjo optičnih senzorjev na osnovi svetlobe bi pnevmatika spremljala razmere na cesti ter obrabo in brezhibnost lastne strukture. V konceptno pnevmatiko AERO bi bil vgrajen tudi procesor z umetno inteligenco, ki bi podatke optičnih senzorjev združeval s podatki, pridobljenimi v komunikaciji vozila z infrastrukturo in z drugimi vozili, jih analiziral in priporočil določen potek ukrepanja. Kljub temu, da vizionarska pnevmatika AERO obstaja zgolj v konceptni obliki, so nekatere njene lastnosti, kot sta brezzračna struktura ter inteligenčna zmogljivost pnevmatike, že predmet nadaljnjega razvoja v podjetju Goodyear.

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. https://goodyear-slovenija.si

Renault začenja poskusno dvosmerno polnjenje Skupina Renault začenja prve poskuse z dvosmernim (obrnljivim) polnjenjem.

Posebnost uporabljene tehnologije je namestitev obrnljivega polnilnika v vozila, zaradi česar je potrebna le enostavna in cenovno ugodna prilagoditev obstoječih polnilih mest.

Poskusna projekta potekata v Utrechtu na Nizozemskem in na otoku Porto Santo v portugalskem otočju Madeira. Sledili bodo poskusni projekti v Franciji, Nemčiji, Švici, na Švedskem in Danskem. Pretok energije iz vozila v omrežje (vehicle-to-grid) uravnava polnjenje in praznjenje akumulatorja v električnem vozilu glede na potrebe uporabnika in dane ponudbe električne energije v omrežju. Polnjenje je najbolj intenzivno, kadar je v omrežju presežna ponudba električne energije, kar je zlasti ob konicah proizvodnje iz obnovljivih virov. Toda vozila so zmožna tudi predajanja energije v omrežje v konicah porabe. Električna vozila tako lahko služijo kot začasni shranjevalniki viškov energije in s tem postajajo ključen vzvod pri razvoju oskrbe z energijo iz obnovljivih virov. Na ta način električno omrežje optimizira dobavo energije iz lokalnih obnovljivih virov in zmanjšuje stroške infrastrukture. Hkrati so uporabniki deležni bolj zelene in gospodarne porabe elektrike in so finančno nagrajeni za prispevek k učinkovitemu delovanju električnega omrežja.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Program izobraževanj 2019

delavnica krizno okoljsko komuniciranje

mini šola strateškega trajnostnega razvoja – za poslovne in finančne priložnosti

delavnica o trajnostnem poročanju in družbeni odgovornosti

delavnica priložnost (so)kreacije za tržni uspeh

delavnica Ločevanje komunalnih odpadkov

delavnica nevroplastičnost: kako se z možganskimi procesi sami gradimo ali rušimo

individualne ponudbe na področju trajnostnega razvoja organizacij (delavnice, coaching)

Prava naložba za kreiranje dodane vrednosti!

Promocija

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, 3000 Celje, www.fitmedia.si

Povprašajte za ponudbo! t: 03/ 42 66 700, e: info@fitmedia.si

Promocija

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA

STRPNOST IN RAZUMEVANJE

PREDEN SE ODPRAVITE NA POT, SE POZANIMAJTE O RAZMERAH NA CESTAH. Varno in srečno na poti vam želi DARS.