EOL 140

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

140 junij 2019

Trajnostne vsebine niso na stranskem tiru, zaposleni s kupom idej

Bernarda Brezec: Luksuzni izdelek ni le izgled, kupcu ponujajo več kot drugi mag. Mateja Kovač: Okolje dobro ohranjeno, a ekološki odtis Slovenije se viša, v EU niža mag. Mariča Lah: Poraba plastičnih vrečk se zmanjšuje, trgovci za zgled drugim panogam mag. Željko Kovačević: Od barvne harmonije z okoljem in počutjem človeka do barve leta dr. Bojan Rosi: Na mariborski univerzi ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti, tudi živi laboratorij

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

V pripravi Zbirka Zelena Slovenija

Priročnik Odgovori na strateške izzive o razvoju embalaže, embalažnih materialov in ravnanju z odpadno embalažo.

Kdo?

Glavni urednik: Obseg: Format: Naklada: Predviden izid:

Jože Volfand 224 strani 200 x 270 mm 1.000 izvodov september 2019

Želite predstaviti dobro prakso?

Uvodni prispevki: • Zakonodajni okvir, zahteve in usmeritve večplastnega življenja embalaže (mag.

Jana Miklavčič, MOP) • Prihodnost embalaže in razvojni izzivi krožnega gospodarstva (Antonija Božič Cerar, GZS) • Plastika in razvoj biorazgradljive plastike (dr. Vesna Žepič Bogataj, TECOS Celje) • Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja (dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru) • Različne prakse ravnanja z odpadno embalažo v EU in koncepti v Sloveniji (dr. Barbara Tišler, Kemijski inštitut)

Tematski prispevki podjetij in stroke: • materiali • dizajn • razvoj embalaže • embalaža v okolju • ravnanje z odpadno embalažo v krožnem gospodarstvu Primeri domače in tuje prakse.

• Od uporabe reciklatov do življenjskega ciklusa izdelkov in izdelave artiklov iz že uporabljenih materialov do iskanja rešitev, kako doseči, da bo do leta 2030 vsa plastika reciklabilna.

Avtorice in avtorji: Silvester Bolka, Antonija Božič Cerar, Aljaž Čoh, doc. dr. Lidija Čuček, dr. Matjaž Denac, Ema Fabjan, Jure Fišer, Maja Frelih, dr. Viviana Golja, dr. Diana Gregor Svetec, Tatjana Humar Jurič, Miroslav Huskič, Janja Juhant Grkman, dr. Tea Kapun, dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavčič, doc. dr. Damjan Krajnc, dr. Karmen Krajnc, mag., prof. dr. Zdravko Kravanja, Rok Kuhar, dr. Dolores Kukanja, dr. Marta K. Gunde, mag. Gregor Lavrič, Rebeka Lorber, mag. Jana Miklavčič, Klementina Možina, dr. Andreja Nemet, prof. dr. Zorka Novak Pintarič, dr. Uroš Novak, Ajda Pleterski, Andreja Pogačar, Branka Pogačnik, dr. Gregor Radonjič, David Ravnjak, Neva Ražem Lučovnik, dr. Mija Sežun, Meta Širca, Barbara Šumiga, dr. Barbara Tišler, dr. Branka Viltužnik, dr. Marinka Vovk, dr. Urška Vrabič Brodnjak, Thomas Wilhelm, Dejan Zver, dr. Janja Zule, dr. Vesna Žepič Bogataj, Tina Žurbi in drugi.

Izdajo priročnika sta podprla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SRIP - Krožno gospodarstvo.

Promocija

NOVO

Priročnik o embalaži

A

leksander Zalaznik, ugledni predsednik Združenja Manager in uspešni generalni direktor podjetja Danfoss, je v reviji Manager izjavil, da želi »videti splošno gibanje, kako narediti slovensko gospodarstvo še močnejše«. In je v enem odgovoru še pristavil: »Predvsem poudarjam etičnost: naše temeljno načelo je dosegati dobre rezultate po pravi poti.«

R

es se je poanta etičnosti nanašala na dvig ugleda menedžmenta. Vendar je zdaj lahko preozko razumljena etičnost premalo odporna proti spremembam, ki jih doživljamo kot izziv in priložnost. A tudi kot strah in negotovost. Pa ne mislim na sodni dan planeta. Predvsem mislim na to, kako bo gospodarstvo močnejše, torej bolj konkurenčno, in z njim Slovenija, če ne bo v poslovnem tlorisu vsakega podjetja trajnost vrednota in vzgib za ukrepe. Ali drugače – Vlada RS je pred dnevi sprejela informacijo Slovenija in zdrav planet in bo z gradivom seznanila Državni zbor. Tudi najnovejše Podnebno ogledalo 2019 je ob prvi predstavitvi zbralo predvsem krog odgovornih in zainteresiranih. Podobno je na številnih strokovnih srečanjih po državi. A je prepogosto, da se eni in isti primeri dobre prakse, ko gre za krožno gospodarstvo, za ravnanje z odpadki in podobno ponujajo bolj ko ne že prepričanim. Seveda je dobro, da svetijo zelene zvezde, posebej v gospodarstvu. Toda, kako spodbuditi zaposlene za preusmeritev proizvodnje v krožni sistem, za zapiranje ventilov, ki spuščajo v zrak toplogredne pline, za manjšo porabo vode in energije in za, ne na koncu, vzpostavitev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

M

ag. Mateja Kovač, sekretarka v Sektorju za konkurenčnost na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, v intervjuju o Poročilu o razvoju 2019 povzame, da se učinkovitost rabe virov in energije v Sloveniji počasi izboljšuje. A na enako količino porabljenega materiala, snovi je pri nas ustvarjenega za več kot desetino manj BDP kot v povprečju v EU. In še. Na enako količino izpustov TGP je v Sloveniji ustvarjenega za skoraj petino manj BDP kot v povprečju v EU.

K

akšno splošno gibanje torej potrebujemo, da bo gospodarstvo močnejše? Kako

EOL foto: Rok Tržan

povezati razvoj gospodarstva in njegovo konkurenčnost, kar se ne dosega le s tehnološkim napredkom, ampak tudi z odzivanjem na spremembe, ki nastajajo v okolju? Ali se etičnost v poslovanju dokazuje tudi z zmanjšanjem izpustov ogljika, ki ga sedaj svet spusti letno v zrak 36 milijard ton in Slovenija ni med nedolžnimi? Ali s tem, da podjetje povečuje delež sončne energije v porabi? Kje so najbolj zaželeni jezdeci postopnega zelenega, zlasti energetsko-podnebnega prehoda, če ne med zaposlenimi?

M

anca Bašelj iz delniške družbe Iskra v mini anketi o izobraževanju za trajnostni razvoj takole: »Poudarila bi zelo uspešno iniciativo glede Iskrinega »sustainability«, ki smo jo uvedli pred kratkim. Vse zaposlene smo pozvali, da z domiselnimi idejami prispevajo k trajnostnemu razvoju našega podjetja. Dobili smo ogromno idej…« Omenja uporabo električnih skirojev po tovarnah in električnih avtomobilov za delo na terenu, souporabo vozil in drugo. Saj, kako bodo zaposleni vozači povzdignili glas, ko jim bo podjetje sporočilo, da ne bo več nadomestila za vožnjo na delo, pač pa nadomestilo za vožnjo v javnem prometu ali s kolesom ali s souporabo? A so še druge kritične točke v presečišču ukrepov, ko bo govor o energetskih potencialih, alternativnih virih, zelenih delovnih mestih, dematerializaciji na vseh ravneh… Kako torej spodbujati ustvarjalnost in občutljivost za zelene rešitve v proizvodnji in potrošnji, radovednost in nova znanja, če ne z izobraževanjem zaposlenih in z nujno prilagoditvijo vzgojno-izobraževalnega sistema?

Eko vrednote ne bodo padle v strokovne in delovne kompetence zaposlenih z neba. Samo razumevanje, poznavanje, usposobljenost in inovacije bodo spreminjala organizacijsko kulturo v podjetjih in z inovativnimi ukrepi v zelenem poslovanju dvigala konkurenčnost podjetij. Ali niso zaposleni največji kapital?

P

rav zdaj vlada snuje politiko industrije, ki je ključ za odgovore, s kakšno hitrostjo se bo Slovenija bližala ciljem v trajnostnem razvoju. In zelo dober znak. Kot kaže, bodo že v izhodiščih nove industrijske politike upoštevane usmeritve, povezane s krožnim gospodarstvom in razogljičenjem, in seveda z digitalizacijo ter robotizacijo. Torej kakšna bo pot do zelenih in pametnih podjetij?

Č

e so in bodo kadri in zaposleni na prvem mestu, potem prva puščica cilja v izobraževalni sistem, druga v izobraževanje zaposlenih. Torej – Podjetje in zdrav planet?

Jože Volfand, glavni urednik

junij 2019

iljaj vedno visoko. Tako bo še zmeraj dobro, če zadeneš nekoliko nižje ... Naj mi dr. Aleksandra Kornhauser Frazer ne zameri, če sem življenjsko napotilo iz njene avtobiografije Poti in srečanja nekoliko priredil.

Uvodnik

C

140

Kompetence z eko vrednotami in zaposleni

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Luksuzni izdelek ni le izgled, kupcu ponujajo več kot drugi

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), dr. Gašper Gantar (Visoka šola za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Darja Piciga (MOP), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), dr. Marta Svoljšak (Petrol), Brigita Šarc (Dinos), mag. Emil Šehič (Zeos), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2019 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Letos posebna nagrada za trajnostne embalaže 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Pametna mesta in pametne tovarne so prihodnost, Petrol razvil sistem Tango 26 Finančne spodbude za pravne osebe 28 Učinkovita energetska oskrba in skrb za trajnostni razvoj 29 Slovenski paradižnik Lušt ogreva toplotna črpalka Kronoterm 30 Podnebni dosje 31 Okolje dobro ohranjeno, a ekološki odtis Slovenije se viša, v EU niža 34 Pripravljajo regionalni akcijski načrt za večjo energetsko učinkovitost 36 Gorenjska prva regija s trajnostnim energetsko-podnebnim načrtom 38 Poraba plastičnih vrečk se zmanjšuje, trgovci za zgled drugim panogam 40 Uporabljene izdelke vračajo v življenje, zaposlujejo ranljive skupine 42 Od barvne harmonije z okoljem in počutjem človeka do barve leta

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 Zeleni trgovski center prihodnosti z visoko samooskrbo z električno energijo

46 Za vsak paradižnik dobro vedo, kako je zorel in dozorel 48 Slovenija bi lahko postala dežela medu, prepoznavna v Evropi in v svetu 50 Vsak vrtiček in vsaka rastlina na domači prsti sta najboljša popotnica mladim 52 Trajnostne vsebine niso na stranskem tiru, zaposleni s kupom idej

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

junij 2019

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

sebina

4 140

EOL

Impresum

54 Na mariborski univerzi ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti, tudi živi laboratorij 56 Prostorsko modeliranje izbire modalitete prevoza dijakov v šolo

Pokrovitelja 140. številke:

Coca-Cola je najavila ekskluzivno sodelovanje, ki bo posebej navdušilo obiskovalce Disneyevih tematskih parkov inspiriranih s filmi popularne serije Star Wars. Pri Coca-Coli so si zamislili in dizajnirali posebne embalaže svojih najpopularnejših pijač, ki so od 31. maja dostopne v tematskih parkih Star Wars v Disneylandu v ameriški zvezni državi Kalifornija in Disney Worldu v mestu Orlando v ameriški zvezni državi Floridi.

Omejena serija pločevink Coca-Cole v

obliki sferičnih krogel so oblikovane tako, da ostanejo zveste estetiki Zvezdnih stez in delujejo avtentično. Tako na primer zamaški izgledajo kot kape droidov, tudi ime in logo Coca-Cola na embalaži sta izpisana v Aurebeshu, črkah galaktičnega jezika, značilnega za to znanstveno fantastično serijo. Sodelovanje med Coca-Colo in Disneyjem se ohranja tudi na video spotu, kjer liki zvezdnih vojn najdejo osvežitev v popolni pijači Coca-Cola.

5 140

Direktorica zasebnega neprofitnega zavoda ICP mag. Mateja Mešl je ob tem med drugim dejala: »Infrastruktura, ki vključuje laboratorijsko opremo in tudi opremo za polindustrijsko testiranje, omogoča celosten pristop – od temeljnega raziskovanja do prototipov in izdelave končnih proizvodov za tržno vrednotenje.« Vrednost naložbe je 1.250.000 €. Vključuje 750.000 € iz pridobljenih nepovratnih sredstev projekta InnoRenew, preostali znesek pa je priskrbel ICP iz lastnih virov in nadgradil svojo raziskovalno infrastrukturo z najsodobnejšo opremo za celostno proučevanje obnovljivih virov. Vodja projekta InnoRenew in direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar je izpostavila uspešno sodelovanje konzorcijskih partnerjev pod vodstvom Univerze na Primorskem.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

EOL

V prostorih Inštituta za celulozo in papir so odprli posodobljen center za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materialov. Gre za investicijo v specializirano raziskovalno infrastrukturo za celostno preučevanje vlakninskih materialov, posodobljen center za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materialov, ki predstavlja posebno raziskovalno enoto v skupni infrastrukturi projekta InnoRenew.

S sredstvi projekta InnoRenew je ICP uredil raziskovalno infrastrukturo, ki je edinstvena ne le v Sloveniji, temveč tudi širše.

junij 2019

Coca-Cola predstavila omejeno serijo Star Wars pločevink

mag. Mateja Mešl

kot odgovor na vse večji problem plastičnih odpadkov. Obstaja vrsta možnosti, ki jih je mogoče prilagoditi individualnim zahtevam strank. Puracoat® lahko doseže največji preskus odpornosti proti vlagi "Kit 12", ki ga neodvisno preveri Smithers Pira.

Primeri uporabe pregrade Puracoat® zajemajo embalažo za hrano, zamrznjeno hrano, pekarniške izdelke, slaščice in drugo embalažo za neposreden stik z živili.

dr. Andreja Kutnar

Puracoat® je trajnostna alternativa plastični embalaži iz PE s pregrado za živila. Puracoat® skupine Sherwood Group je evolucijski izdelek v embalaži za prehrambne pregrade, ki proizvajalcem živil ponuja okolju prijazno rešitev za konvencionalno plastiko, PE in druge oblike pregrad. Kot najnovejša ponudba skupine Sherwood nadaljuje našo zavezanost inovativni embalaži hrane in je bila razvita

Na ICP posodobljen center za preučevanje vlakninskih materialov foto: Boštjan Čadej

Trajnostna alternativa plastični embalaži PE s pregrado

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

6 140

EOL

Kratko, zanimivo Izšla sta Podnebno ogledalo 2019 in Lokalni semafor

Prenova celotne linije embalaže sirov Zelene doline

Ob izidu Podnebnega ogledala 2019 in Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti sta MOP in konzorcij strokovnih inštitucij, ki ga vodi Institut Jožef Stefan, pripravila strokovni posvet. Glavne teme: Kako uspešno izvajamo ukrepe? Katere izboljšave načrtujemo v letih 2019 in 2020? (razpravljali so Matej Kacin, mag. Stanislav Meglič, dr. Jože Ileršič in mag. Hinko Šolinc).

Podnebni semafor o tem, kako aktivne so občine pri zmanjševanju emisij TGP, je predstavil Gašper Stegnar.

Na omizju o pripravi in financiranju podnebnih ukrepov v občinah so sodelovali mag. Tanja Bolte, mag. Bojan Suvorov, Tadej Žaucer, dr. Vladimir Prebilič in dr. Matej Ogrin. O središčnih ukrepih je na osnovi delavnic o spodbujanju in porabi javnega potniškega prometa govoril Urban Jeriha, o zmanjšanju emisij TGP v govedoreji dr. Jože Verbič, o spodbujanju podjetij za prehod v nizkoogljično družbo pa mag. Tomaž Fatur.

OMV odpira polnilnice za električna vozila IONITY, skupni projekt družb BMW, Daimler, Ford in Skupine VW, postavlja prve 350 kW polnilnice v Sloveniji. Polnilnice so zgrajene na bencinskem servisu OMV v Ilirski Bistrici.

Gre za prve HPC (visoko zmogljive, high power charging) polnilnice, ki ponujajo najnovejšo tehnologijo za polnjenje električnih avtomobilov ne samo v Sloveniji.

V okviru projekta IONITY do konca leta 2020 načrtujejo povečanje števila enot na 400 polnilnih postaj. Polnilnice družbe s sedežem v Münchnu temeljijo na najsodobnejši tehnologiji, ki je zdaj na voljo na bencinskem servisu v Ilirski Bistrici nedaleč od slovensko-hrvaške meje. Vsaka od štirih enot na bencinskem servisu zagotavlja največjo moč 350 kW. Enote, primerljive s temi polnilnicami, opremljenimi po evropskih standardih s konektorji CCS2, doslej še niso bile nameščene v Sloveniji.

Standardne in super polnilnice običajno zagotavljajo moč 22 do 75 kW. Drugo polnilno postajo gradijo na bencinskem servisu OMV Koper Bonifika.

junij 2019

Novosti

IONITY presega zahteve današnjega trga.

Po načrtih proizvajalcev bodo avtomobilski modeli, ki bodo lahko v celoti izkoristili polnilnice Ionity, na cesti od septembra naprej.

Hkrati lahko lastniki trenutno razpoložljivih električnih avtomobilov pričakujejo krajši čas polnjenja. Polnilna postaja na bencinskem servisu OMV lahko v 30 do 40 minutah napolni baterije do 80 odstotkov.

prosojnost steklenice s svežino in boljšim okusom. Vodilna znamka mlečnih izdelkov Letti je prva na trgu Brazilije, ki je sprejela pregledne enolitrske PET-steklenice za svoje fermentirane mlečne izdelke Lettico A2.

Pečen piščanec v kartonski škatli

Agencija Imago Bold je za naročnika Mlekarna Celeia pripravila popolno prenovo celotne linije embalaž za sire Zelene doline.

Za navdih so ustvarjalcem služili tradicija, toplina in slovenskost ter inovativnost in posluh za potrošnika. Tako je nastala serija ilustracij, ki simbolizirajo zgodbo slovenskega mleka in sire Zelenih dolin prikažejo kot domač slovenski okus. Nove embalaže prinašajo osveženo oblikovanje, ostajajo pa pri že poznanih barvah, ki ohranjajo prepoznavnost in vizualno kontinuiteto.

Novo embalažo za pečenega piščanca blagovne znamke Chef Ideas je ustvarilo podjetje La Rioja v Španiji. Odprtina na sprednji strani embalaže pomaga prikazati vsebino in ima obliko jajca zato, da simbolizira od kod prihaja piščanec. Španski dobavitelj perutninskega mesa Calatayud si je zaželel, da bo embalaža na polici vidna. Škatla ima tudi uporaben ročaj za prenašanje. Piščanca lahko najdete v tradicionalnih trgovinah in velikih supermarketih po vsej Španiji.

PET plastenke oblikovane tako, da izgledajo kot steklenice Radenska v enotni zeleni preobleki tudi s prenovo etiket

Amcorjeva najnovejša inovacijska embalaža je bila navdihnjena z raziskavo potrošnikov v fokusnih skupinah. Rezultati so dali močne smernice za vrsto embalaže, ki jo zahteva brazilski trg mlečnih izdelkov. Potrošniki so pokazali močno željo po stekleni mlečni embalaži, čeprav se je trg pretežno gibal v formatu HDPE, kot to velja za mnoge druge trge. Očiten izbor je bil transparentni format, ki kaže na svežino in višjo kakovost.

Posledično je Amcor pričel sodelovanje z brazilsko mlečno blagovno znamko Letti za pretvorbo iz HDPE v čist PET. Nove steklenice so podobne steklu in uporabljajo navojni pokrovček namesto tradicionalne pregrade iz folije, ki jo najdemo na HDPE steklenicah. Jasne PET plastenke omogočajo potrošnikom, da vidijo mlečne izdelke, preden jih kupijo, in povežejo

V Radenski so v svoje jubilejno, 150. leto, zakorakali z osveženo podobo gaziranih naravnih mineralnih vod. Vsa pakiranja izdelkov Radenske Kraljevi vrelec, tako gaziranih (Classic) kot blago gaziranih (Medium) mineralnih vod Radenska boste odslej našli v enotni, zeleni embalaži - v trgovinah in v gostinskih lokalih. S prenovljeno PET embalažo sledijo zeleni barvi, ki je že od nekdaj povezana z Radensko. Z novo, enotno barvno kodo, ki je prepoznavni znak že »ponarodele« Radenske v steklenici, se tako vračajo nazaj h koreninam. Ob poklonu tradiciji "treh src" so obenem poskrbeli tudi za prenovo etiket, ki še dodatno poudarjajo svež izgled.

Pokrovčki s čipom, ki bodo preprečevali ponarejanje in goljufije Vodilni proizvajalec pokrovčkov Bericap vsako leto proizvede več kot 84 milijard plastičnih zamaškov in razpršilnikov.

Podjetje je pred kratkim napovedalo oblikovanje skupnega partnerstva z družbo Thinfilm potiskane elektronike s sedežem v Oslu, da razvijeta in izboljšata zmogljivost digitalne avtentikacije za svoje pokrovčke in zapirala. Farmacevtske in Fotografije: arhiv proizvajalcev

Embalaža za dostavo v ponovno uporabo

7

foto: Markelj

industrijske aplikacije bodo imele koristi od povezave, ki bo vključevala tudi v pokrovčke vgrajene čipe, da bi izboljšala zaščito in avtentifikacijo blagovne znamke. Tehnološka in programska platforma družbe Thinfilm v kombinaciji z Bericapovo obsežno serijo zapiral bo pomagala preprečiti naraščajoči problem ponarejanja, ponovnega polnjenja, goljufij, nedovoljenega spreminjanja in preusmerjanja. Rešitve bodo dodale pomembno točko razlikovanja dodane vrednosti v Bericapovem svežnju izdelkov, ki postajajo vedno bolj pomembni, saj se interaktivne pametne rešitve za pakiranje proti ponarejanju še naprej povečujejo.

Zbornica Komunalnega gospodarstva pri GZS je tudi letos na Komunaliadi 2019 v Trebnjem podelila priznanja za največje podjetniške in osebne dosežke na področju komunalnih dejavnosti v Sloveniji.

Priznanja so prejeli celjsko podjetje VodovodKanalizacija za izjemne organizacijske dosežke v komunali, Komunala Tržič za 60-letnico dela, Komunala Zagorje za izjemne organizacijske dosežke in 60-letnico dela, javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi za 60 let poslovanja in posebne podjetniške dosežke, Kraški vodovod Sežana za 70-letnico, Zdravko Hočevar za dolgoletno delo in prispevek razvoju komunalnih dejavnosti in Leo Kremžar za prispevek na področju komunalnih dejavnosti.

Najvišje priznanje, nagrado Zbornice Komunalnega gospodarstva je za izjemne podjetniške dosežke prejelo Pogrebno podjetje Maribor za 150 let delovanja in za 140 let delovanja pokopališča Pobrežje.

Vodilna družba za dostavo hrane Deliveroo se spopada z izzivom količine odpadne embalaže, ki jo ustvari hitro rastoča industrija za spletno dostavo. Tako so ustvarili inovativni model v boju proti plastični embalaži za enkratno uporabo.

Podjetje Oxford iz Združenega kraljestva se je povezalo s kemično čistilno platformo Oxwash. Začelo je s čiščenjem njihove dostavne embalaže. Pri poskusih, ki potekajo v mestu Cambridge in v Oxfordu, Deliveroo prevzema zabojnike, ki jih je treba oprati in ponovno uporabiti. Podjetja bodo poskusno obdobje uporabila za opredelitev najučinkovitejšega postopka. Če bi bila storitev uspešna, bi bila pravočasno izvedena v več mestih v Združenem kraljestvu. Stranke Deliveroo bodo lahko skenirale kodo QR, ki jo najdete na svoji škatli Deliveroo, da bodo lahko organizirale pobiranje že uporabljenih zabojnikov.

Poskus poteka po uvedbi »zbirnega« gumba Deliveroo za plastični pribor.

V okviru 35. Komunaliade so na posvetu vodstvenih, vodilnih in strokovnih delavcev komunalnega gospodarstva razpravljali o zadovoljstvu delavcev v komunalnih podjetjih.

Osrednji del Komunaliade so športne igre in tekmovanja. Na športnih in delovnih tekmovanjih je sodelovalo okoli 2500 udeležencev iz 64 slovenskih komunalnih podjetij, ki so se pomerili v štirih delovnih in 16 športnih disciplinah. Razvrstitve: • delovna tekmovanja: 1. OKP Rogaška Slatina d. o. o.

2. Komunala Trebnje d. o. o.

3. Kostak d. d.

• športne discipline: 1. JP Ljubljanski potniški promet d. o. o.

2. Kostak d. d.

3. Komunalno podjetje Velenje d. o. o.

• skupno 1. Kostak d. d.

2. JP Ljubljanski potniški promet d. o. o.

3. Komunalno podjetje Velenje d. o. o.

Udeleženci Komunaliade 2019 so si med drugim ogledali nov poslovno-logistični center JP Komunale Trebnje.

junij 2019

Pri podjetju Waitrose & Partners so predstavili serijo italijanskih že pripravljenih jedi v novem pladnju na osnovi vlaken, primernem za mikrovalovne pečice in običajne pečice. Nove pladnje, imenovane Fresh, izdeluje svetovni strokovnjak za pakiranje hrane Huhtamaki. Vlakno, ki se uporablja kot osnovni material, prihaja iz švedskega gozdarskega podjetja Södra.

Pladnji se lahko reciklirajo in so certificirani tudi za domače kompostiranje. "Zavezali smo se, da bomo do konca leta 2019 prenehali uporabljati črno plastiko," pravi Nikki Grainge, direktorica za razvoj embalaže iz Waitrose & Partners v Združenem kraljestvu. »Pladnje testiramo od maja 2018 in prejeli smo pozitivne povratne informacije od strank,“ nadaljuje Grainge. "Zdaj, ko jih lansiramo na italijanski liniji, bomo na nov pladenj prej iz črne plastike prenesli skoraj 9 milijonov obrokov."

Pladnji Fresh so narejeni iz naravnih materialov, lesna vlakna prihajajo iz certificiranih, trajnostnih nordijskih gozdov.

To pomeni, da se za vsako posekano drevo posadi še tri drevesa. "Projekt se je začel že leta 2016 z namenom, da bi našli alternativno embalažo hrane za pladnje, izdelane iz črne plastike." pravi Steve Davey, vodja projekta iz Huhtamakija.

Na Komunaliadi 2019 več priznanj za dosežke in jubileje

140

Novi pladnji iz naravnih materialov namesto iz črne plastike

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Luksuzni izdelek ni le izgled, kupcu ponujajo več kot drugi Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Embalaža

140

Zložljiva kaširana embalaža

Slokart d.o.o. je proizvajalec luksuzne linije embalaže iz kaširane lepenke, so hčerinsko podjetje Euroboxa. Njihova

Bernarda Brezec

unikatnost, kot pravi Bernarda Brezec, je, da proizvajajo embalažo, ki je zložljiva. Gre za različne tipe embalaž, vsem pa je skupno, da imajo luksuzen

Zložljiva kaširana embalaža

izgled, so zložljive in zavzamejo malo skladiščnega prostora.

V proizvodnem procesu ima

posebno mesto ročno delo, t. i.

craftwork. Njihov največji trg

je Velika Britanija, takoj za njim Italija, Nizozemska in Francija.

Glede trajnostne embalaže je

kritična. Pravi da kupci najraje gledajo samo certifikate, bio,

eco, vegan ipd. Dobavitelji jih plačajo, realizacija boljšega

vpliva na okolje pa ni vredna

junij 2019

omembe.

V čem je vaša luksuzna embalaža posebna v primerjavi s podobnimi izdelki na domačem in tujem trgu?

Na domačem in tujem trgu je ponudnikov luksuzne embalaže veliko. Nekateri so proizvajalci, drugi le dobavitelji. So pa segmenti, v katerih delujemo, zelo različni. Podobne embalaže najdete pri ponudnikih otroških iger, cvetličnih aranžmajih, kristalu, darilnem papirniškem programu, kozmetiki, proizvajalcih hrane in pijače in drugod.

Posebnosti?

Specifike vsakega proizvoda so različne. Pav tako raven kvalitete izdelave in komunikacije.

Mi smo začeli kot proizvajalec v srednjem kakovostnem razredu kot dobavitelj steklarskim in kristalnim proizvajalcem, tudi slovenskim.

Vendar je bil naš cilj vedno prodor v kozmetično, spirit in fashion industrijo. Po 30-letnih izkušnjah na področju valovitega kartona smo se dve leti ukvarjali samo z razvojem novih embalaž in raziskavami trga, proizvajalcev/konkurence.

Obiskovali smo sejme in preučili proizvodnjo na najbolj obsežnem trgu, na Kitajskem. Vse to je dalo rezultat, ki je postal viden šele konec leta 2018 s prvimi naročili iz kozmetičnih hiš.

Naša embalaža je drugačna zato, ker poznamo različne materiale in lahko naredimo tudi različne kombinacije.

Od kod kupujete materiale?

Vsi naši materiali so proizvedeni v Evropi.

Gledamo dlje, embalažo vidimo iz več zornih kotov. Rezultat sta dve patentni prijavi, ki smo jih prepustili končnemu kupcu za pogodbeno vrednost naročil. Na domačem trgu je drugače, slovenski trg se šele razvija. Lepe in opazne embalaže, sekundarne, je malo. Problem je tudi v tem, da so količine majhne, cene pa zato visoke, kar morebitne kupce dodatno ovira. Na tujem trgu je drugače. Tja hodimo po navdih, preverjamo trende in se učimo. Predstavljamo tudi novosti, ki jih pripravimo sami. Moje osebno mnenje namreč je, da si vedno lahko še boljši, da pa se moraš včasih spustiti, da lahko splezaš višje.

Postali ste proizvajalec "flat rigid” škatel. Za kakšno vrsto embalaže gre?

Flat rigid kombinacije so naša posebnost. Gre za različne tipe embalaž. Vsem je skupno, da imajo luksuzen izgled, so zložljive in zavzamejo malo skladiščnega prostora. Zapirajo se z magneti, zatiči ali trakovi. Delamo jih v velikih količinah.

Cene so nižje v primerjavi z običajnimi škatlami rigid. Smo edini proizvajalec teh škatel v Evropi.

Ker proizvodnja zahteva tudi ročno delo, je konkurenčnost kitajskim proizvajalcem nična.

Mi pa smo bili bolj inovativni. Ročna dela smo spremenili tako, da jih v velikem delu opravijo stroji. In to nam omogoča konkurenčnost cen.

9 Karton je reciklabilen material in daje možnosti za raznovrstno uporabo. Kako pri vaši embalaži uveljavljate koncept eko dizajna in kako ocenjujete živahnost trga luksuzne embalaže na tujem in v Sloveniji?

Od kod so vaši dobavitelji osnovne surovine in kako sodelujejo naročniki pri razvoju nove embalaže?

Dobavitelji so iz EU. Če le lahko dosežemo primerno ceno in najdemo dobavitelja v Sloveniji, jim damo prednost. Z naročniki pa seveda sodelujemo na različne načine. Eni nam prepustijo kompletni razvoj, tudi dizajne. Drugi nam predajo razvoj oblike, dizajne pa postavijo znotraj lastnega oblikovnega tima ali jih oddajo v naročilo agencijam. Pri nas kupcem radi predstavimo, kakšno inovativno rešitev, zato pogosto pripravimo še dodaten predlog. Naši kupci to iz leta v leto bolj cenijo in so se navadili, da imamo za vsak izziv primerno rešitev.

Večina vaših izdelkov gre v izvoz. Od kod so vaši največji kupci in lahko izpostavite najpomembnejši/ najzanimivejši projekt v zadnjem času?

Zelo malo delamo na slovenskem trgu, še to s tremi kupci, ki so z nami že od začetka proizvodnje. Vse ostalo gre v tujino. Naš največji trg je Velika Britanija, takoj za njim Italija, Nizozemska in Francija. V zadnjem času smo imeli predvsem projekte za kozmetične hiše.

Od idejnih rešitev do embalaže s kombinacijo marmorja in lesa. Naš najbolj zanimiv projekt je embalaža, v katero smo vgradili prave mozaike.

To je kompletno ročno, craftwork delo, ki ga je naša oblikovalka zasnovala za eno od večjih vinskih hiš.

V kateri industriji ste najbolj zastopani in kje si bi želeli biti bolj?

Trenutno smo najbolj zastopani v kozmetični industriji, kjer je naš kupec ena od vodilnih

Trendi so taki, kot pri vseh embalažah: reciklabilno, zeleno, krožno, eko. Velike blagovne znamke imajo cele oddelke, ki skrbijo za promocijo teh trendov. Vendar pa moramo gledati širše. To ves čas ponavljam. Niso pomembne le sestavine in embalaža. Luksuznega izdelka kupec ne more dobiti zapakiranega v papirnato rjavo vrečko. Moramo se zavedati, da mora imeti luksuzni izdelek dober in trendni izgled.

Pomembneje je, kako so izdelki narejeni, kakšno je pridobivanje surovin, izvor surovin, plača delovne sile, ki dela v proizvodnji, transport in njegov vpliv na okolje. Že v Evropi večji del izpusta CO₂ (36 %) predstavlja transport. Kje so rezultati za vse ladijske in letalske prevoze? Naj vsak pomete pred svojim pragom, pa bomo naredili več. Naša proizvodnja je v območju Natura 2000. Vsi materiali so iz Evrope, vsi dobavitelji morajo delati po EU regulativah. Vsako leto moramo doseči plan, ki je pripravljen za ISO14001, in zmanjševati izpuste. Seveda pa kupci najraje gledajo samo certifikate, bio, eco, vegan ipd.

Dobavitelji jih plačajo, realizacija boljšega vpliva na okolje pa ni omembe vredna. Menim, da bodo morali kupci pogledati pod fasade in videti, kaj je resnično. Eko dizajn je živ, vendar pogosto narobe razumljen. Mi ponudimo kupcu celoto, ne le najbolj viden del. Z našimi »fold flati«, rednimi dobavami, boljšim izkoristkom transporta, bolj čistimi materiali in podobnim.

Prihodnost ustvarjamo sami V žarišču: Oskrbovalna veriga v pakiranju Iskanje prebojnih inovacij za »okolju prijazno pakiranje« kot osrednja tema.

Prepričljive rešitve, dragoceno strokovno znanje in močne spodbude za vse panoge, ki potrebujejo embalažo. Najdite prave partnerje med več kot 1.600 razstavljavci vzdolž celotne oskrbovalne verige v pakiranju. Od visoko učinkovitih strojev in inteligentne logistike do trajnostnih materialov za pakiranje in atraktivne embalaže.

Kako ste poslovali lansko leto, kaj se dogaja na trgu letos in kašni so cilji?

Lansko leto smo imeli realizacije 1 mio €. Ker smo še vedno v določenih fazah in investicijah, je bil rezultat negativen. Je pa plan, da letos v prvem polletju dosežemo pozitivni izid. Seveda je naša rast velika, zato smo dodatno investirali v stroje in v strukturo zaposlenih. Ker imamo dober zgled v našem matičnem podjetju Eurobox d.o.o., vemo, kako kontrolirati hitro rast in doseči uspešni finale. Naš cilj je vedno enak tistemu, zaradi katerega smo proizvodnjo pričeli, postati najbolj prepoznaven proizvajalec luksuzne kartonske embalaže v Evropi. Velika agencija iz Pariza nam je ponudila vstop v lastniški delež, ker so mnenja, da bomo čez pet let njihov največji konkurent. Zaradi tega si bomo še naprej prizadevali, da naš cilj uresničimo.

24.– 26.9.2019 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor

Promocija

Letos smo se udeležili PCD sejma v Parizu.

Prav tako smo sodelovali na sejmu v Milanu.

Septembra pa nas čaka sejem v Londonu. Z vsakim sejmom so vtisi bolj pozitivni. Po dveh letih smo postali prepoznaven proizvajalec in nas obišče čedalje več vrhunskih blagovnih znamk.

Vsak sejem je projekt zase. Od priprave sejma do izbire embalaž, ki jih bomo predstavili. Trendov ni, saj je vsak kupec zgodba zase. Nekateri kupci imajo enako embalažo že desetletje in iščejo inovativnost samo pri projektnih nabavah. Povsod pa je trend hitrejših dobav, večje fleksibilnosti in boljše odzivnosti. Vse to mi imamo in lahko ponudimo kupcem.

140

Letos ste se udeležili sejma luksuzne embalaže v Parizu. Kakšni so vtisi in kakšen je vaš izziv?

Embalaža

proizvajalcev naravnih kozmetik. Seveda imamo še veliko ciljev v tej panogi. Prav tako pa se počasi prebijamo v projekte fashion blagovnih znamk. Naše osnovno področje se osredotoča na e-commerce in na posebne omejene serije, kjer lahko uporabimo materiale, ki so bolj posebni.

Po tem pa bomo osvajali trge postopoma. Naš cilj je osvojitev prostora Velike Britanije, kjer smo že dobro prepoznavni, tam lahko trenutno naredimo največ.

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

FP19_60x253_SLO_EOL_Embalaza_BES_ALLG.indd 1

junij 2019

Seveda smo proizvodnji razdelili na dva nivoja.

Tisto, ki jo lahko vidijo in spremljajo vsi naši kupci, in proizvodnjo v nadstropju, v katero lahko vstopijo samo določeni zaposleni. To ne pomeni, da ročnih del nimamo. Seveda je veliko kupcev, ki želi in plača za ročno delo. Vendar pa moramo razlikovati ročna dela. Poznamo najbolj enostavna dela, ki jih bo v Sloveniji vse manj, in pa t.i. crafwork, in tega znanja imamo vsako leto več.

29.04.19 11:57

10 140

Letos posebna nagrada za trajnostne embalaže embalaža za pijače

V maju se je več kot 350 ljudi udeležilo nagradnih predstavitev WorldStar in gala večerje, najpomembnejšega svetovnega tekmovanja za embalažo. Organizira ga WPO (World Packaging Organization - www. worldpackaging.org) in gosti članica WPO, SYBA Obalovy Institut - Češki Inštitut za pakiranje. Svetovna organizacija za embalažo že od leta 1970 podeljuje nagrade številnim novim embalažam z vsega sveta.

Na letošnji slovesnosti je bilo 97 zmagovalcev od skupno 219 nagrajenih embalaž iz 27 držav. Poleg običajnih kategorij WorldStar - pijača, elektronika, hrana, zdravje in osebna nega, gospodinjstvo, etiketiranje in dekoracija, luksuz, medicina in farmacija, drugo, embalažni materiali in komponente, prodajno mesto in tranzit – so bili napovedani tudi zmagovalci kategorij posebnih nagrad.

To so predsedniška nagrada, nagrada za trajnost, trženje in embalažo, ki varčuje s hrano.

V prispevku ne navajamo vseh nagrajencev, tudi ne vseh kategorij.

Podjetje: Colognia press, a.s.

Država: Češka republika Vsaka 250 ml pločevinka pijače Switchle ima samo 55 kalorij - je vegetarijanska, brez glutena in v 100 % reciklabilnih pločevinkah.

Embalaža je tiskana s tehnologijo fleksotiska.

Uporabili so nalepko fasson shrink vinil in embalažo potiskali s fleksografijo.

junij 2019

Worldstar nagrade 2019

Embalaža

Worldstar nagrade 2019

vir: www.worldstar.org

Podjetje: Shenzhen Greensong Design Consultant Co., Ltd. Država: Kitajska Embalaža uporablja le material iz valovitega papirja, brez lepila, postopek montaže in oblikovanja je preprost. Embalaža je rešitev problematike varnega transportiranja napihnjenih keramičnih izdelkov. Oba dela škatle se lahko sploščita za lažjo logistiko in skladiščenje.

embalaža za Hrano Podjetje: Univest Marketing

Podjetje: Plus Pack AS

Država: Ukrajina

Država: Danska

Noodle Cup je okolju prijazen izdelek, ki ga je mogoče v celoti reciklirati, izdelan je iz naravnega kartona za restavracije s hitro prehrano.

Oblika pokrova omogoča dodajanje hrane, medtem ko embalaža omogoča ohranjanje temperature, okusa in arome.

Rešitev Ready2Cook® Skin Packaging Solution izboljšuje predstavitev izdelka na prodajnih policah. Tehnologija »pakiranja kože« je nova, v aluminijasti embalaži za hrano in je namenjena svežim živilskim proizvodom. Gre za higiensko in priročno rešitev, kjer se lahko posoda uporablja kot pladenj za kuhanje.

embalaža za elektroniko Podjetje: Sony Global Manufacturing & Operations Corporation Država: Japonska

Stopnja recikliranja embalaže je 50 % in se bo še naprej izboljševala. Material je optimizirana 100 % netkana PET tkanina. Odporna je na praske, zato je izdelek v njej lahko varno shranjen.

11 Podjetje: Amorepacific R&D Center

Podjetje: BoxMart

Država: Južna Koreja

Država: Velika Britanija

Prva maskara na svetu, ki uporablja embalažo iz silikona in zmanjšuje količino zavržene maskare s povečanjem uporabe izdelka za 50 %. Prav tako izboljša tesnjenje, da se prepreči sušenje maskare.

Darilna škatla, ki jo je mogoče reciklirati je prikaz pravega pakirnega inženiringa s preoblikovanjem v nove oblike, ko jo razpreš in ponovno zapreš, da potrošniku razkrije vrsto 8 izdelkov. Ko so izdelki porabljeni, postane embalaža spominska škatla.

Embalaža

140

embalaža za kozmetiko

embalaža za gospodinjstvo

TRAJNOSTNA KATEGORIJA

Podjetje: Careli 2007 S.L.

Podjetje: Mondi Warszawa Sp.zo.o.

Podjetje: Jospak Oy

Država: Španija

Država: Poljska

Biorazgradljive in kompostabilne vreče, ki ustrezajo normi UNE-EN 13432 za podjetje Careli in njihovo ekološko paleto čistil za gospodinjstvo - koncentrirane topne tablete v vodi za čiščenje. Ekološko paleto, certificirano z evropskim znakom za okolje Ecolabel, sestavljajo pomivalni gel, detergent za pranje perila in tablete za čiščenje tal.

Za enkratno ali večkratno uporabo, za hitro namestitev odpadnih enot v prostorih za zbiranje in ločevanje odpadnega materiala.

Koši za odpadke se lahko odstranijo skupaj z zbranimi odpadki, ne da bi pri tem nastali stroški čiščenja ali vračanja, niti vzdrževanja ali stroškov najema.

Država: Finska (zlata nagrada v tej kategoriji) Pladenj se lahko v celoti reciklira ali pa je mogoče materiale po zaužitju hrane ločiti in reciklirati v lastnih tokovih odpadkov.

Zunanja površina plošče se lahko potiska, ne potrebujemo pa dodatnih materialov, kot so kartonski rokavi na prodajni embalaži.

Podjetje: Platin Ambalaj Tasarim Sanayi Ticaret Ltd Sti.

Podjetje: Bruketa&Zinic&Grey

Država: Turčija

Država: Hrvaška

Ayvalık oljčno olje ima edinstvene značilnosti. Cilj je bil poudariti to unikatnost z embalažo, ki bo potrošniku prevzela pogled. Za projekt so izbrali štirideset žensk in vsako steklenico je ročno poslikalo štirideset Ayvalikovih žensk, ki izražajo duh in zgodbo za to edinstveno mesto in oljčno olje.

Chiavalonova darilna embalaža je izdelana kot Vodnjanov spominek, ki sporoča o poreklu oljčnega olja pa tudi o kulturi mesta. Posebna konstrukcija in originalna grafika izstopata od običajne predstavitve oljčnega olja, zaradi česar je skoraj umetniški objekt, ki temelji na lokalni identiteti.

junij 2019

OZNAČEVANJE IN DESIGN

12 140

Embalaža

Worldstar nagrade 2019

marketing

embalaža za farmacijo

Podjetje: Constantia Flexibles International GmbH

Podjetje: GSK Consumer Health & Neopac & Nypro

Država : Avstrija (zlata nagrada v tej kategoriji)

Država: Švica

Animonda´s Milkies Aluminum Portion-Pack vsebuje 15 g mačjih priboljškov v štirih različicah. Aroma tega malega pakiranja je popolnoma zaščitena v aluminiju. Slednje se ne zgubi z uporabo embalaže. Tudi dolga življenjska doba 12 mesecev je ključna prednost za potrošnike.

LUKSUZNA EMBALAŽA

materiali in komponente

Podjetje: Teksan Teneke Kutu Amb. San. Ve Tic. A.S.

Podjetje: Adara Pakkaus Oy

Država: Turčija Pločevinka je bil izbrana, da poudari kakovost in naravne sestavine. Oblika skodelice za turški čaj je ergonomsko popravljena, da se prilega roki. Improvizirane različice anatolskih barv in motivov naredijo embalažo izstopajočo.

Podjetje: SCG Packaging Public Company Limited Država: Tajska Embalaža je v polkrožni obliki in je sestavljena iz štirih kosov lune. Pakiranje lahko odprete tako, da povlečete levo ali desno stran embalaže. V središču je prikazan vzorec veselih zajcev. Notranjost škatle je sestavljena iz dveh pladnjev za lunino torto.

junij 2019

VOLTAREN “No Mess” je prvi aplikator na izdelku za lajšanje bolečin, ki vsebuje aktivno sestavino. S tubo kot ročajem, aplikator služi kot podaljšek za roke in pomaga potrošnikom lažje doseči hrbet in ramena. Po nanosu ni ostanka gela, zato je čistejši in bolj higieničen od obstoječih aplikatorjev na trgu.

Država: Finska Uporabljene skodelice iz kartona, ki se nahajajo v košu za recikliranje, se nalagajo, da se izognemo kaosu, ki bi nastal, če bi jih vrgli v običajno posodo za smeti. To je izredno dober način za zbiranje uporabljenih skodelic in njihovo kasnejše recikliranje.

Podjetje: GC Corporation Država: Japonska Razvili so embalažo za zobno lepilo, ki ga lahko z eno roko enostavno odprete in zaprete. S pritiskom na dva gumba na strani steklenice sprostite ključavnico in odprete pokrovček. Z uporabo dveh tipov gumbov je zelo odporen na udarce in vibracije, kar zagotavlja zanesljivost.

Podjetje: Asas Ambalaj Baski Sanayi Ve Tic AS Država: Turčija Paket ima skrito mesto v notranjosti kot žep, ki se uporablja po odprtju za zbiranje. To je odlična rešitev za oreške in semena z lupinami. Ta žep znotraj embalaže nastane z delnim laminiranjem triplex materiala in je dosegljiv po odprtju skozi lasersko izsekano odprtino. Žep lahko na zahtevo namestite na eno ali na obe strani.

13 Država: Avstrija Displej v obliki žara predstavlja Coca Colo na zelo bleščeč način in ustvarja pozornost blagovne znamke do potrošnika.

Podjetje: Thai Containers Group Co.,Ltd.

Embalaža

Podjetje: Margarethner Verpackungsgesellschaft m.b.H.

140

mesto nakupa Država: Tajska "Tuk-Tuk", tajska kulturna ikona, daje mimoidočem izkušnjo, da so na tajski ulici. Stranke lahko sodelujejo s tem displejem in postanejo voznik Tuk-Tuka. Konstrukcija ne uporablja lepila, je enostavna za uporabo in enostavna za montažo.

transport Podjetje: DS Smith Država: Švedska 2Way - embalaža naredi elektronsko poslovanje prav tako preprosto, kot bi moralo biti. Ravna plošča se enostavno zloži v škatlo. Samozaklepanje - brez traku ali sponk.

Tiskanje na notranji strani. Če kupec izdelek vrne, obrne embalažo na drugo stran in povratni naslov je že pripravljen.

Embalažna novica Zelenega omrežja Fragmat Tim d.o.o. poleg gradbenega programa ponuja in izdeluje celotne embalažne in tehnične rešitve, večinoma za industrijske kupce. V osnovi se program deli na dva segmenta, in sicer na embalažo in tehnične izdelke, izdelane iz ekspandiranega polistirena (EPS ali stiropor) in ekspandiranega polipropilena (EPP). Izdelki iz EPS in EPP imajo nizko specifično težo, odlično izolativno sposobnost in dobre mehanske lastnosti, saj so neobčutljivi na vlago in staranje. Imajo visoko sposobnost absorbiranja udarne energije, kar je pomembno pri varnosti človeka in transportu občutljivih proizvodov. Embalaža iz EPP omogoča večkratno uporabo in se lahko uporablja kot vračljiva embalaža. Po končani uporabi je mogoče embalažo 100 % reciklirati in ponovno uporabiti. V Fragmatu imamo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo

tovrstnih odpadkov in lahko izdelke EPS in EPP po končani življenjski dobi v celoti predelamo, reciklat pa ponovno uporabimo v lastni proizvodnji ali ga ponudimo na trgu.

Embalažne izdelke je mogoče oblikovno v celoti prilagoditi zahtevam potrošnikov. Pri tem zasledujemo cilj, da uporabimo čim manj materiala in s tem dosežemo čim nižjo specifično težo embalaže, ki pa še vedno ponuja optimalno zaščito izdelka. Embalaža EPS in EPP se uporablja za zaščito gospodinjskih aparatov, elektronike, medicinskih naprav, pohištva, sanitarne tehnike idr. Zaradi visoke sposobnosti absorbiranja udarne energije in nizke specifične teže je v zadnjih letih trend uporabe tovrstnih izdelkov v avtomobilski industriji, zaradi dobrih izolativnih lastnosti pa je zlasti EPP vse bolj prisoten tudi v ogrevalni in sanitarni tehniki.

Fragmat Tim d.o.o. www.fragmat.si

junij 2019

Embalaža iz EPS in EPP po uporabi v reciklat

14 140

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Brezplačno in enostavno do okoljske zakonodaje in ocene okoljskih tveganj Okoljska odgovornost je med izvajalci poklicnih dejavnosti še precej nepoznan institut, zato predstavlja sistem EcoLex (www.ecolex. si) pomemben korak naprej k učinkovitejšemu prepoznavanju in obvladovanju okoljskih tveganj. Na spletni strani projekta EcoLex Life so na voljo štiri brezplačna orodja, med drugim tudi Orodje za oceno okoljskih tveganj in Okoljski vodič. Orodje za oceno okoljskih tveganj je preprosta interaktivna aplikacija, ki uporabnikom pomaga prepoznati njihova tveganja za povzročitev okoljske škode, na koncu pa jim poda podrobnejše poročilo z dodatnimi pojasnili in priporočili. Aplikacija Okoljski vodič kot rezultat ponudi poročilo, ki pa vsebuje še podrobnejši pregled ključnih zahtev zakonodaje, ki zavezuje posameznega uporabnika, in pojasnilo trenutnega stanja znotraj njegovega podjetja. Obe orodji ponujata enostaven dostop do ažuriranih čistopisov predpisov, na katere se sklicujeta.

indirektni fazi hladi s krožečo vodo. Ker se zrak pri tem ne navzame dodatne vlage, ima nižjo temperaturo suhega in mokrega termometra kot zunanji zrak. V drugi fazi direktnega hlajenja se zrak nato še dodatno ohladi po evaporativnem principu. Prednosti sistema IntrCooll so: prihranek energije do 80 %, manjša naložba, nizki obratovalni stroški, 100-odstotno svež zrak (brez recirkulacije), naravna regulacija vlažnosti v prostorih, brez neudobnih hladnih mest in prepiha, primerno za prostore z odprtimi vrati ali okni. Sistem dovaja vedno svež in hladen zrak, je izjemno higieničen, kakovosten in vzdržljiv, obratuje z nizko ravnijo hrupa in z nižjo vršno porabo moči.

SIES d.o.o. https://sies.si

Zanimanje za ekološke obleke raste Tax-Fin-Lex d.o.o. www.tax-fin-lex.si

Do 80 % nižji stroški hlajenja objektov s sistemom IntrCooll®

junij 2019

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Hladen in svež zrak v poletnem obdobju je ključnega pomena za dobro počutje in vsak upravnik objekta je dolžan zagotoviti neprekinjen dovod svežega zraka. Oxycomov sistem IntrCooll® spreminja velike industrijske in poslovne objekte v energijsko učinkovite, visokoproduktivne in zdrave prostore. Vrednost naložbe v sistem IntrCooll je v primerjavi z običajnimi sistemi za klimatizacijo manjša, obratovalni stroški pa so nižji kar za 80 odstotkov. Sistem IntrCooll lahko deluje v treh različnih režimih. V režimu prostega hlajenja uporablja za hlajenje objekta hladnejši zunanji zrak. Medtem ko običajne klimatske naprave hladijo objekt z mehanskimi sistemi v večini le obtočni zrak, IntrCooll dovaja hladen in svež zrak od zunaj. Pri režimu enostopenjskega hlajenja gre za indirektno evaporativno hlajenje.

Ko je zunanji zrak suh in ogret na srednje visoke temperature, tak način hlajenja učinkovito hladi objekt in zagotavlja ravno pravo vlažnost za udobje v notranjih prostorih. V načinu dvostopenjskega hlajenja se zunanji zrak v prvi,

»Naj ne bo trajnostni razvoj podjetja le marketinški pripomoček!« je bilo na nedavni konferenci o trajnostnem razvoju sporočilo Zlate Zavašnik, direktorice in modne oblikovalke podjetja Sens. Podjetje Sens, ki šteje že 25. leto delovanja, je edino slovensko podjetje z moškimi oblekami in dodatki. Svoj uspeh v tekstilni panogi, v kateri se je dandanes na našem trgu težko uveljaviti, pripisujemo tudi visokim etičnim in moralnim načelom, kot je skrb za okolje in usmerjenost k trajnostnemu razvoju. To je naše vodilo pri izdelovanju visokokakovostnih oblek. Da zanimanje za ekološke obleke raste in da se takšno razmišljanje počasi, a vztrajno sidra tudi v glave slovenskih kupcev, je opaziti vsako leto v večji ponudbi. Tudi dobavitelji ekoloških tkanin so naredili korak naprej. Najprej so imeli na voljo ekološko tkanino le v črni barvi, paleta barv pa se je v nekaj letih razširila.

Zato smo v Sens-u optimistični in stremimo

Razsvetljava je najvidnejša infrastruktura mesta in lahko predstavlja bazno infrastrukturo pri razvoju pametnega mesta. Učinkovita in varčna javna razsvetljava, poleg znižanja obratovalnih stroškov, zagotavlja tako svetlobno ugodje za uporabnike javnih površin kot tudi večjo prometno in splošno varnost. Pri Petrolu okolju prijazno razsvetljavo vzpostavljamo v Sloveniji in na tujih trgih v regiji, med njimi v dveh hrvaških mestih, Sveti Ivan Zelina in Pušća. Po modelu zagotavljanja prihrankov energije bomo v obeh mestih skupaj zamenjali preko 4.400 starih energetsko neučinkovitih svetilk javne razsvetljave. Nadomestili jih bomo z energetsko učinkovitimi in okolju prijaznimi LED svetilkami ter poskrbeli za vzdrževanje sistema in doseganje prihrankov naslednjih 10 let. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave v mestih poleg doseganja prihrankov električne energije in zagotavljanja višje kakovosti življenja prispevajo tudi k zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja, čemur se danes namenja vse več pozornosti.

Občina Bled www.e-bled.si

Sveži okusi iz Posočja iz sladke sirotke Sladka sirotka, vzporedni izdelek pri proizvodnji sira, je zaradi dnevno proizvedenih količin velik ekološki in ekonomski problem tako z vidika izkoriščanja kot z vidika odstranjevanja, hkrati pa je vir najkakovostnejših biološko visokovrednih sirotkinih beljakovin. V Mlekarni Planika se dobro zavedamo koristnih lastnosti sirotke, zato smo v nov izdelek, ki se pridružuje naši družini mlečnih izdelkov, vključili fermentirano sirotko. V izdelku Whej, sirotkinem napitku s slivo in cimetom, se svež okus sirotke harmonično prepleta z okusom slive in cimeta. Izdelek sledi sodobnim trendom, saj je brez laktoze in lahko po njem posežejo tudi posamezniki s preobčutljivostmi

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

Skupaj za zeleno prihodnost v destinaciji Miren Kras

V Občini Miren-Kostanjevica namenjamo veliko pozornost zeleni viziji razvoja turizma.

S prejemom mednarodnega zlatega znaka »Slovenija green destination«, ki je Miren Kras uvrstil med 6 najbolj trajnostnih turističnih destinacij v Sloveniji, sta se skrb za okolje in trajnostni razvoj še okrepila. Zeleni viziji v občini sledimo tudi na področju javnih prireditev. Že v lanskem letu je velika prvomajska prireditev v Opatjem selu potekala pod sloganom »Skupaj za zeleno prihodnost«. Pet županov goriških občin je na dogodku prevzelo pet e-golfov, ki na cesti 365 dni v letu vabijo k okoljevarstvenemu ravnanju. Letos smo zelene aktivnosti dodatno nadgradili. Praznik dela je tako potekal brez plastike. Že v uvodnem pozdravu je v. d. direktorice Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik pozvala obiskovalce k ločevanju odpadkov na eko otočkih, ki so bili razporejeni na prizorišču. Navdušeni smo bili nad odzivom gostov, ki so pokazali veliko razumevanje in pripravljenost na sodelovanje v okoljevarstvenih aktivnostih. Z enako pobudo smo nadaljevali tudi na največji turistični prireditvi, Prazniku špargljev v Orehovljah, kjer so domači gostinci obiskovalcem ponudili hrano in pijačo na biorazgradljivem priboru.

K varovanju narave in okolja pa spodbujamo tudi najmlajše s pomočjo Beluška in Mirke, maskot destinacije Miren Kras, ekologov, ki skrbita za vodo in zemljo ter zrak in okolje.

Svoje sporočilo sta na letošnji prireditvi ob prvem maju predala tudi predsedniku države Borutu Pahorju.

Zeleno omreŽje Prenova razsvetljave v Kopru.

Petrol d.d. Ljubljana www.petrol.si

Začela se je gradnja kolesarske steze Bled – Bohinj

V začetku maja je Direkcija RS za infrastrukturo pričela z gradnjo prvega odseka državne kolesarske povezave z Bleda proti Bohinju. Gradbena dela se izvajajo na odseku

140

okolje

Petrol okolju prijazno razsvetljavo postavlja tudi na tujih trgih v regiji

na mlečni sladkor. Poleg tega je naravno brez maščob, ki so med procesom izdelave primarne sirotke izločene v sir. Je lahek napitek, s katerim se lahko dobro osvežimo tudi v vročih poletnih mesecih, ki prihajajo.

Javni zavod za turizem Občine Miren-Kostanjevica www.mirenkras.si

junij 2019

Sens d.o.o. http://sens.si

Mačkovec – Bohinjska Bela, medtem ko bo obstoječa lokalna cesta do Obrn opremljena z ustrezno signalizacijo. Pred tem je Občina Bled naročila novelacijo projektne dokumentacije in zagotovila zemljišča za gradnjo. V sodelovanju Direkcije ter občin Bled in Bohinj se že pripravljajo načrti za celotno povezavo, in sicer za odsek nazaj proti Bledu skozi Zazer do izgradnje južne razbremenilne ceste, skozi Sotesko do Nomenja in naprej do Bohinjske Bistrice. Poleg sredstev državnega proračuna pri sofinanciranju sodelujeta obe občini. Za celoten projekt so rezervirana tudi nepovratna sredstva evropskega regionalnega sklada, ki sicer pripadajo občinam. Vsa zemljišča morajo biti pridobljena do jeseni 2020, gradnja pa se bo izvajala po odsekih glede na stanje zemljišč in pripravljenost projektne dokumentacije, vse skupaj predvidoma do leta 2022, ko naj bi bil projekt zaključen.

foto: Mitja Ambroželj

k temu, da se bo z leti barvna raznolikost in ponudba ekoloških oblek le še okrepila.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 140

okolje

Vrečkomat na ljubljanski tržnici ostaja

V okviru spomladanske akcije Za lepšo Ljubljano smo na osrednji tržnici postavili vrečkomat, na katerem so si lahko kupci brezplačno vzeli biorazgradljivo vrečko. Ker je bilo navdušenje nad njim tako s strani meščank in meščanov kot s strani najemnikov stojnic zares veliko, ga nismo umaknili v 30 dneh, kot je bilo sprva predvideno, temveč bo uporabnikom na voljo do septembra. Na ljubljanskih osnovnih šolah ter v mladinskih centrih Mladih zmajev pa smo v sklopu dolgoročne kampanje proti plastičnim vrečkam skupaj s kulturno-ekološkim društvom Smetumet organizirali delavnice izdelave trajnostnih vrečk in jih skupaj z navodili za njihovo izdelavo razstavili v Mestni hiši.

gozda manj! Zato smo v Komunali Brežice skupaj s partnerskim podjetjem Valtex izvedli uvodno akcijo krožnega gospodarstva – zbiranje odpadne kartonske embalaže mleka in sokov (KEMS). Cel mesec april so otroci doma s starši zbirali odpadno KEMS. Ob koncu akcije smo natehtali tono in dvesto kilogramov zbrane odpadne KEMS. Iz kartonskega dela tega odpadka lahko pridobimo kar 60 % kakovostne celuloze, ki jo lahko ponovno uporabimo v proizvodnji papirja. Del ločeno zbrane odpadne embalaže bomo preko recikliranja v sklopu projekta krožnega gospodarstva vrnili v šole, vrtce in podjetja v obliki toaletnega papirja, robčkov in brisač za roke. Razrede, ki so zbrali največ odpadnega tetrapaka na učenca in pokazali pravo podjetniško žilico (v zbiralno akcijo so vključili številne sorodnike, sosede in gostinske lokale), pa smo še posebej nagradili.

Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. www.komunala-brezice.si

Knauf Insulation Experience Center

Kampanjo »Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka.« smo zasnovali leta 2016 v okviru naziva Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, z njo pa osveščamo o škodljivem vplivu plastičnih vrečk na okolje, ki za razgradnjo v naravi potrebujejo kar do 100 let.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

V Brežicah lahko letno prihranimo kar 15 hektarjev gozda

junij 2019

foto: Komunala Brežice

V občini Brežice v 17 javnih zavodih in v javnem podjetju letno porabimo okoli 33 ton higienskega papirja. Če bi za to uporabili recikliran higienski papir, bi letno posekali 15 hektarjev

Slogan projekta Krožna kultura Brežice se glasi Ohrani smreko, ko iz kartonske embalaže spiješ sok in mleko!

Knauf Insulation Experience Center (KIEXC) se nahaja v Škofji Loki in je učni primer trajnostne gradnje na evropski ravni. Center deluje kot demonstracijsko-izobraževalno središče z najinovativnejšimi izolacijskimi rešitvami in primeri dobrih praks trajnostne gradnje partnerskih podjetij. KIEXC igra pomembno vlogo v času trajnostne gradnje: Knauf Insulation Experience Center, načrtovan po BIM metodologiji (Revit), je zgrajen v skladu z najstrožjimi kriteriji in standardi ene od vodilnih evropskih shem trajnostne gradnje – DGNB. Center je tako prva slovenska novogradnja, ki je certificirana po kriterijih standardov DGNB in je prejemnik najvišjega možnega certifikata, to je Platinastega DGNB Certifikata. KIEXC ima pridobljen Certifikat Active House in je pilotni projekt Evropske komisije pri pripravi novih smernic trajnostne gradnje Level(s).

Prav tako je tudi pilotni projekt za pripravo slovenskih smernic trajnostne gradnje v okviru Ministrstva za okolje in prostor.

Knauf Insulation, d.o.o. www.knaufinsulation.si

JUPOL med slovenskimi potrošniki najbolj zaupanja vredna blagovna znamka

Zmagovalcem so priznanja Trusted Brand 2019 podelili 16. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, v imenu JUB-a je priznanje prevzel direktor Željko Kovačevič v družbi sodelavk Simone Sojar in Jelke Slatinšek (na desni).

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga sta letos že trinajstič podelili priznanja Trusted Brand blagovnim znamkam in osebnostim, ki jim Slovenci najbolj zaupamo. Nagrado so podelili v 33 kategorijah. V kategoriji barve za dom, v kateri potrošniki izdelke ocenjujejo dvanajst let, pa jo je za blagovno znamko JUPOL znova prejela družba JUB. Tudi letošnji izsledki raziskave, ki je vključevala več kot tisoč sodelujočih, pričajo o velikem zaupanju slovenskih potrošnikov v blagovno znamko JUPOL, saj je znova postala zmagovalka. JUPOL je JUB-ova najmočnejša in najuspešnejša blagovna znamka, ki jo danes potrošniki poznajo po zdravju in okolju prijaznih izdelkih iz družine JUPOL, izdelanih na vodni osnovi, enostavnih za uporabo in vzdrževanje. Blagovna znamka JUPOL, ki letos praznuje tudi jubilejno 50-letnico svojega obstoja, že tradicionalno ostaja ključno vodilo uporabnikom pri nakupu barv za dom. Potrošniki jih pri obnovi in zaščiti zidnih površin cenijo na podlagi številnih prednosti, ki jih združuje v svojih kakovostnih izdelkih.

JUB d.o.o. www.jub.si

Pas za hlače s sponko in trnom iz lesa

Plastika na obali zaščitenega morskega rezervata v Miramaru Vsak od nas je poleti vesel lepe in čiste morske obale. Zaradi obilice plastike v Tržaškem zalivu in obiska turistov je potrebna stalna skrb za to naravno dobrino. Z naravoslovno delavnico, ki je potekala na območju zaščitenega morskega rezervata v Miramaru, smo dosegli, da so mladi ozavestili problem plastike v morju. Gimnazijci z Biotehniškega centra Naklo so skupaj s sovrstniki iz Trsta in Celovca preživeli poučen dan v centru BioMa v Miramarskem parku v Italiji.

Dejavnost je potekala v okviru Erasmus+ projekta SLAVIT – Slovensko v naravoslovje treh dežel. Dijaki so najprej z zanimanjem poslušali predavanje o vplivu mikroplastike, ki prehaja v prehransko verigo. Nato so na zaščiteni plaži zbirali, sortirali, šteli in tehtali različne vrste odpadkov. Ko so skrbno zapisali podatke v tabelo, so rezultate še interpretirali. V skupinah so razmišljali, kako bi pereč problem plastike reševali v prihodnje. V tej delavnici so se postavili v kožo naravovarstvenika, ki na podlagi lastne izkušnje išče rešitve.

Užitno cvetje za vrhunsko kulinariko

Cvet maslenice Razvoj trajnostnega in zelenega turizma je povezan tudi z vrhunsko kulinariko. Lokalno in naravi prijazno pridelane sestavine imajo vedno večjo vrednost, od osnovnih živil do posebnih, kot je užitno cvetje. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič posvečamo posebno pozornost velikemu sortimentu trajnih zelenjadnic, dišavnic, zelišč in užitnega cvetja.

Naravi prijazno vzgojene sadike, v lončkih in v navadni vrtni zemlji so vedno na voljo.

Namenjene so vsem bolj zahtevnim vrtičkarjem in zlasti tistim vrhunskim gostinskim lokalom, katerih kuharski mojstri prisegajo na sveže nabrane sestavine. Cvetje ima v kulinariki posebno vrednost le, če je vedno pri roki in sveže. Tako tudi pri nas že nastajajo vrtovi užitnega cvetja v sklopu gostinskih lokalov, kjer kuharji sproti dajo duška domišljiji pri pripravi in dekoraciji posebnih jedi za posebne prilike. Za zgodnjo pomlad so primerne razne vijolice z belim, modrim, vijoličnim ali škrlatno rdečim cvetjem. Potem se zvrstijo od maja do avgusta različni drobnjaki s cvetjem od bele, lila do rožnato-rdeče barve. Razkošno cvetje maslenic ali hemerokalisov je na voljo od maja pa do septembra v vseh barvah, razen v modri. Če naštejemo le nekatere bolj znane trajnice, uporabne tudi za te namene.

Zapisala: Elvisa Basailović, Tehnološki park Ljubljana Tehnološki park Ljubljana d.o.o. www.tp-lj.si

Večje kapacitete izločanja frakcij odpadne embalaže

Zeleno omreŽje Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

140

okolje

Biotehniški center Naklo www.bc-naklo.si

zraku. Zaradi prehoda podjetij na bolj naravno in okolju prijazno poslovanje se pojavljajo večja tveganja mikrobiološke kontaminacije.

Hitra detekcija mikrobov je nepogrešljiva pri postopkih pitnih in odpadnih voda, pri premazih na vodni osnovi, pri kompostih ter vseh surovinah, ki so občutljive na mikrobiološko kvarjenje. Ključna konkurenčna prednost podjetja pred sorodnimi je zagotavljanje hitrih informacij o kontaminaciji, še preden ta doseže uporabnika. Pri spremljanju priprave pitnih voda se lahko v nekaj minutah z »on-line« napravo na daljavo preveri koncentracijo bakterij.

Hitra detekcija in eliminacija dejavnikov tveganja pomeni hitrejše odpravljanje varnostnega tveganja, zmanjševanje števila primerov zdravstvenih težav in pritožb, zmanjševanje odpada kontaminiranih surovin, nižji ogljični odtis in zmanjšanje poslovne škode ob izpadu proizvodnje. Mlada ekipa sodeluje s številnimi slovenskimi vodovodi in proizvodnimi podjetji.

S podjetjem Helios so na primer razvili tester za detekcijo bakterij v barvah na vodni osnovi, kar jim je omogočilo znižati proizvodne stroške in izboljšati nadzor kakovosti.

V RCERO Celje smo nadgradili obstoječ tehnološki postopek. Nadgradnja, ki je trenutno v poskusnem obratovanju, bo poleg izločanja odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov zagotovila tudi učinkovito razvrščanje odpadkov v posamezne frakcije. Velik del razvrščanja se bo po novem opravil strojno, s čimer

S hitro detekcijo bakterij do zmanjšanega tveganja in poslovne škode

Podjetje Microbium, član Tehnološkega parka Ljubljana, nudi storitve in razvija izdelke za hitro detekcijo bakterij v vodah, trdninah in

junij 2019

Brez dobička d.o.o. www.brezdobicka.si

Zapis pripravili: Bernarda Božnar, Biotehniški center Naklo; Irene Pecchiar, Znanstveni licej Franceta Prešerna

foto: Nejc Mekiš

Wood Belt je pas za hlače, pri katerem sta sponka in trn v celoti ročno izdelana iz lesa.

Razvit in izdelan je v Sloveniji in je kot izum v postopku patentne zaščite. Je kakovosten, estetski, udoben, lahek in trajnosten modni dodatek, ki ga lahko personaliziramo. Pas omogoča hitro in udobno opravo varnostnega pregleda na letališčih oziroma na drugih lokacijah brez snemanja pasu, saj je brez kovinskih delov. Zato je primeren tudi za ljudi z alergijami na kovine oziroma zlitine. Družbeno koristen odtis pasov Wood Belt dosegamo z izdelavo iz slovenskega lesa (javor, bukev in oreh), izdelavo iz usnja brez strojenja s kromom, izdelavo iz drugih trajnostnih materialov ter z upoštevanjem načel krožne ekonomije (npr. izdelava pasov iz že uporabljenega jeansa). Edinstvenost pasov poudarja tudi unikatna lesena embalaža. Pasove po načelih razpršenega družbenega podjema z vključevanjem žrtev nasilja, ranljivih skupin in mojstrov obrti izdeluje socialno podjetje Impact iz Kranja. Več informacij na www.woodbelt.eu.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 140

okolje

bomo dosegli 90-odstotno čistost izhodnega materiala, z ročno kontrolo pa bomo zagotovili tudi do 99-odstotno čistost. Kapaciteta nove tehnološke linije je skupaj 16.000 ton letno.

Vrednost investicije je znašala 3,6 milijona evrov. Proces poteka tako, da se najprej s trgalcem zagotovi odpiranje vreč, sledi mehanska separacija materiala s pomočjo bobnastega sita, pri čemer se izločijo tri frakcije. Manjša in večja frakcija odpadkov gresta med preostanek, srednja, z materiali bogata frakcija pa potuje najprej do balističnih separatorjev, kjer se material ponovno loči na dva toka – 2D in 3D tok, ki gresta nato do optičnih separatorjev, ki izločijo posamezne frakcije. Na koncu se izločijo še kovine. Za vse izločene frakcije je predvidena tudi ročna kontrola, ki na koncu zagotovi čistost frakcij, kar je pogoj za uspešno reciklažo.

prebirate vsebine s področja bivanja, okolja, e-mobilnosti, turizma, gradnje prihodnosti ter aktivnega življenja. Namen portala je ozaveščanje javnosti o trajnostno naravnanem razvoju in spodbujanje odgovornega razmišljanja tako mladih kot starejših na tem področju. Le s trajnostnim razvojem, ki zadošča današnjim potrebam, lahko nesebično zagotovimo, da bodo tudi prihodnje generacije lahko zadostile svojim potrebam.

OVEN Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Antibakterijski čistilni stroji Hako-AntiBac®

Simbio, d.o.o. www.simbio.si

junij 2019

Oven Elektro Maribor partner mednarodne konference Circular Change

Ker se zavedamo pomena odgovornega ravnanja do okolja in ker tudi sami iz leta v leto spodbujamo trajnostno odgovorno ravnanje, smo se v podjetju OVEN Elektro Maribor, d.o.o., 16. in 17. maja 2019 udeležili 4. Circular Change konference v Mariboru.

Mednarodna konferenca, namenjena krožnemu gospodarstvu, je potekala v prostorih kina Maribox in je gostila več kot 400 gostov iz 20-ih evropskih držav. Mladi so v ospredje postavili takojšnje podnebno ukrepanje, izpostavljene pa so bile tudi mnoge dobre prakse svetovnega gospodarstva. Trajnostni razvoj bi moral postati del vsakdana, saj bi se vsi, ki uvajamo spremembe, morali zavedati, da je Zemlja samo ena. To je bilo vodilo, ki mu je sledila konferenca in ki ga smelo razvijamo tudi v podjetju OVEN, kjer ponujamo celovite rešitve trajnostne energije in e-mobilnosti na enem mestu. Poleg spletne trgovine, v kateri je na voljo pestra ponudba produktov za boljši in odgovornejši vsakdan, je v začetku maja 2019 zaradi celovitega ozaveščanja zaživel tudi spletni portal misijaEnergija, kjer lahko

Področje higiene postaja vse bolj zapleteno, saj je potrebno zagotoviti maksimalno raven čistoče in hkrati poskrbeti za čim manjše obremenjevanje okolja. Linija čistilnih strojev Hako-AntiBac® ima notranjost rezervoarjev premazano z antibakterijskim premazom.

Uporabljamo jih v panogah, kjer so zahteve za čistočo še posebej visoke, kot npr. v zdravstvu, menzah s pripadajočimi kuhinjami, objektih za proizvodnjo živil ipd. Zaradi antibakterijskih lastnosti premaza se v rezervoarju za odpadno vodo doseže višji nivo higiene in hkrati se za njegovo vzdrževanje porabi veliko manj detergentov ter dezinfekcijskih sredstev. Rezultati laboratorijskih analiz so pokazali, da je bilo na površini Hako-Antibac® za 99,9 % manj sevov Staphyloccocus aureus, E. Coli, plesni in gliv kot na površini navadnih rezervoarjev.

Bent excellent d.o.o. Domžale www.bent.si

Strokovno srečanje o informacijskem modeliranju zgradb Konec maja je Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenija v prostorih družbe Xella organiziralo strokovno srečanje o tehnologiji BIM (Building Information Modeling), t. j. informacijskem modeliranju zgradb. Ob predstavitvi posameznih primerov smo ugotavljali perspektive in potencial za nadaljnji razvoj BIM-a v slovenskem

prostoru. Tehnologija BIM načrtovalcem ob upoštevanju trajnostnih kriterijev služi kot digitalno orodje pri arhitekturni zasnovi in projektiranju objektov ter njihovi umestitvi v prostor. Pomembno vlogo v procesih energetske učinkovitosti stavb in povečanju kakovosti udobja bivanja imajo arhitekti in projektanti, ki pripravijo celotno zasnovo zgradb ter načrtujejo vse detajle gradnje, ter tisti proizvajalci gradbenih materialov, ki na trgu s svojimi izdelki ponujajo tehnološko dovršene in inovativne rešitve za potrebe trajnostne gradnje. Tehnologija BIM s pomočjo digitalnega 3D modela omogoča procese upravljanja informacij o zgradbah. Preverjamo lahko sestavo konstrukcijskih sklopov ter orientacije in umestitev objekta v okolje, izdelujemo energetske analize in simulacije, optimizacije in vizualizacijo objekta. Prehod na tehnologijo BIM predstavlja pomembno konkurenčno prednost za naprednejše načrtovalce objektov, saj jim omogoča upravljanje projektnih informacij, izdelavo urnika vodenja projekta, cenovno primerjavo gradbenih materialov različnih ponudnikov, s tem pa tudi časovno bistveno hitrejšo izvedbo večjih projektov.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija www.gbc-slovenia.si

Moja reka si 2019 vse bolj množična akcija V začetku junija se je s podelitvijo nagrad najboljšim trem finalistom med 42 organizatorji spomladanskih čistilnih akcij zaključil natečaj Moja reka si 2019. Projekt je na pobudo CocaCole v Sloveniji in s podporo Turistične zveze Slovenije, Slovenske turistične organizacije in društva Morigenos letos potekal že četrtič.

Vsi organizatorji čistilnih akcij so z dobrimi

Zaključna predstavitev rezultatov in orodij mednarodnega projekta CE-HEAT

Urbano kmetijstvo za razvoj mest

Coca-Cola HBC Slovenia d.o.o. https://si.coca-colahellenic.com/si/

Evropski projekti

Projekt CelKrog za razvoj naprednih materialov Strateška usmeritev programa CelKrog je izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov.

Vključuje naslednja področja: tehnologije za predelavo biomase in razvoj novih bioloških materialov, tehnologije za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov ter pridobivanje energije iz teh odpadkov.

ZAG je vključen v razvoj visoko zmogljivih izolativnih materialov, kjer so uporabljeni celulozni materiali. Prav tako izvajamo proces valorizacije odpadkov, nastalih v verigi papirniške tehnologije, za potencialno uporabo v gradbeništvu. Tako med drugim preučujemo možnost uporabe različnih papirniških muljev, morskih sedimentov in pepelov papirniških muljev kot dodatkov h glini za opeke, kot dodatkov za malte in betone ter kot dodatke asfaltom. Program CEL.KROG: »Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov« (številka pogodbe: OP20.00365), je sofinanciran s strani Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in Evropske Unije, Evropski sklad za regionalni razvoj, 2016–2020.

19

spodbujal ljudi k sodelovanju pri ohranjanju vodnih virov ter čistega in urejenega okolja v Sloveniji.

Na hidroelektrarni Fala je 14. maja 2019 potekala zaključna aktivnost projekta CE-HEAT, usmerjena v pospeševanje izrabe odvečne toplote. Partnerja projekta, Dravske elektrarne Maribor in E-zavod, sta ob tej priložnosti predstavila rezultate projekta s poudarkom na prikazu uporabe orodij, ki so bili razviti med projektom. Prikazane so bile možnosti uporabe GIS orodja - CE-HEAT kataster odvečne toplote, ki uporabnikom omogoča, da raziščejo potencial odvečne toplote na želeni lokaciji v Sloveniji in tudi za širšo srednjeevropsko regijo. Podrobneje sta bila predstavljena energetski kalkulator odvečne toplote in sistem za podporo investicijskega odločanja. Obe orodji sta namenjeni podpori naložbenim odločitvam, saj s svojo algoritemsko analizo ključnih energetskih, tehničnih ter stroškovnih informacij uporabniku podata predhodno oceno finančne in tehnične izvedljivosti projekta.

Predstavljena je bila tudi spletna platforma odvečne toplote (www.waste-heat.eu), ki združuje znanje in omenjena orodja ter tako pomaga pri pospeševanju izrabe odvečne toplote v Evropi.

Za zaključek so bili udeleženci povabljeni na ogled popolnoma novega sistema rabe nizko-temperaturne odvečne toplote na HE Fala. Ta je svojo razvojno pot začel kot pilotni projekt v sklopu CE-HEAT-a. Več informacij je dostopnih na www.interreg-central.eu/CE-HEAT.

okolje

Naredi nekaj za naravo je postalo drugi finalist letošnjega natečaja in ambasador projekta za leto 2020. Tretje mesto je osvojila Zveza tabornikov občine Kranj. Natečaj Moja reka si 2019 je povezal organizatorje čistilnih akcij, širil glas o njihovih prizadevanjih ter

Z junijem 2019 se zaključuje projekt AgriGo4Cities oziroma urbano kmetijstvo za razvoj mest, ki je 85 % sofinanciran iz programa Interreg Podonavje. Namen projekta je vključevanje različnih deležnikov in prebivalstva s poudarkom na ranljivih skupinah ter krepitvi zmogljivosti javne uprave in odločevalcev z metodami načrtovanja prostora na vključujoč način. V 16 članskem partnerstvu iz 8 držav je sodelovala tudi Mestna občina Velenje z vlogo pilotnega območja, kjer smo ob dnevu Zemlje odprli skupnostni vrt in ga predali v upravljanje Zvezi prijateljev mladine Velenje.

Z visokimi gredami smo obogatili dvorišča več organizacij, ki delajo z ranljivimi skupinami, z namenom izobraževanja in terapij. Lokacije so bile določene na participativnih delavnicah z več kot 150 udeleženci, predvsem predstavniki ranljivih skupin. Skupaj z novim znanjem, ki smo ga pridobili z izvajanjem projektnih aktivnosti, smo s pilotnim ukrepom nadgradili stalne vrtičkarske prakse, ki so del razvoja Velenja od samega začetka.

Zeleno omreŽje Zapisala: mag. Nina Taylor

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

E-zavod www.ezavod.si

Mestna občina Velenje www.velenje.si

junij 2019

praksami prispevali k bolj čistemu in urejenemu okolju. Rezultati kažejo, da je v čistilnih akcijah sodelovalo več kot 11 tisoč ljudi, ki so zbrali več kot 115 ton odpadkov. Med vsemi sodelujočimi je v letošnjem natečaju zmagalo Turistično društvo Barje. Športno društvo

140

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 140

okolje

Optimizacija energetskih sistemov kot del energetskega upravljanja stavb

drugih parametrov, kot je npr. temperatura posameznih prostorov. Priporoča se, da je zbiranje podatkov avtomatizirano in da so časovni intervali spremljanja čim pogostejši, saj se le na ta način, v okviru analize podatkov, pridobi primeren vpogled v delovanje obstoječih energetskih sistemov v stavbi. To predstavlja osnovo za načrtovanje ustreznih optimizacijskih ukrepov, ki imajo pomembno vlogo pri doseganju dodatnih prihrankov. V večini primerov so to neinvesticijski ukrepi, kot npr. optimizacija ogrevalne krivulje, uravnoteženje prezračevalnega sistema, namestitev tipal za regulacijo notranje temperature. Samo s pravilnimi nastavitvami lahko dosežemo med 5 in 10% prihranke. V Energetski agenciji za Podravje izmenjujemo znanje in izkušnje s področja učinkovitega energetskega upravljanja s tujimi partnerji v okviru mednarodnega projekta MEM (Municipal Energy Management), sofinanciranega s strani Nemškega zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave, stavb in nuklearne varnosti ter evropske iniciative »Europaische Klimashutzintiative – EUKI«.

Več o projektu na https://www.euki-mem.eu/.

evropskih držav zaključuje štiriletni evropski projekt RESYNTEX (http://www.resyntex. eu/). Cilj projekta je bil ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva, ki omogoča zbiranje, sortiranje ter predelavo odpadnih tekstilnih materialov v nove tržne surovine. Te bodo primerne za nadaljnjo uporabo v kemični ter tekstilni industriji. Demonstracijska linija je postavljena v Mariboru (na Pobrežju) in je edinstvena v Evropski uniji in na svetu ter pomeni velik doprinos Vzhodne kohezijske regije in celotne Slovenije h globalni problematiki reševanja odpadkov. Namenjena je vsem zainteresiranim podjetjem, ki bi želela preizkusiti demonstracijsko linijo za raziskave in za razvoj pridobivanja sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, temveč tudi plastičnih, živilskih in lesnih.

EnergaP - Energetska agencija za Podravje www.energap.si Eden ključnih ciljev gospodarnega upravljanja javnih stavb je vzpostaviti takšen sistem energetskega upravljanja, ki bo učinkovit in bo omogočal doseganje dodatnih prihrankov energije ter bo hkrati zagotavljal primerne bivalne pogoje uporabnikom stavb. Učinkovito energetsko upravljanje stavb temelji na rednem spremljanju rabe energije in nekaterih

Odpadni tekstilni materiali za nove tržne surovine Podjetje IOS skupaj z Univerzo v Mariboru ter podjetjem Tekstina in ostalimi partnerji iz 10

IOS, d.o.o. www.ios.si

Logistične novice Zelenega omrežja

junij 2019

Renault EZ-FLEX, poskusno električno gospodarsko vozilo

Renault EZ-FLEX je poskusno električno in povezljivo lahko gospodarsko vozilo, ki je kompaktno in okretno. Zamišljeno in zasnovano je za trajnostno urbano mobilnost in učinkovito dostavo v mestnem okolju. Je več kot zgolj vozilo: je pravo delovno orodje za dostavne službe. Renault bo to konceptno vozilo posodil raznim poklicnim uporabnikom v Evropi, da bi zbrali številne uporabne podatke in na podlagi tega bolje razumeli vsakdanje potrebe dostave v mestih. Obseg prevoženega blaga naj bi se do leta 2050 namreč početveril. Zato Renault nadaljuje priprave na prihodnost z električnim in povezljivim vozilom EZ-FLEX, ki bo služilo

za raziskovanje novih vrst uporabe pri dostavi do vrat.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

Električna mobilnost v industriji kot del trajnostnega razvoja Najširša oblika industrijskega razvoja je industrijska proizvodnja, ki je ves čas usmerjena v iskanje tehničnih, tehnoloških, vodstvenih

Zapisala: Matej Kač, obratovodja, in dr. Matjaž Štor, vodja logističnih storitev

Goodyearova pnevmatika C100 je s svojo edinstveno zgradbo in inovativnimi značilnostmi namensko izdelana za konceptno avtonomno električno vozilo Citroën 19_19, ki je bil izdelano ob stoti obletnici tega avtomobilskega proizvajalca. Voznikom prinaša ekskluzivnost, udobje in zasebnost. Edinstvenemu vozilu se priležejo edinstvene pnevmatike, zato se Goodyearove C100 ponašajo z mnogimi inovativnimi značilnostmi. Koncept predvideva uporabo napredne tehnologije senzorjev, ki bi zaznavali površino ceste in vremenske razmere ter komunicirali z avtonomnim nadzornim sistemom vozila. Pnevmatike bi vključevale tudi aktivno tehnologijo zmanjševanja obrabe, ki bi med vožnjo ocenjevala stanje pnevmatik in skrbela za vnaprejšnje vzdrževanje. Premer pnevmatike C100 meri skoraj en meter, kar je za okoli 40 centimetrov več od povprečja pnevmatik. Zato bi s svojo visoko in ozko zasnovo voznikom zagotavljala zmogljivost, udobje in boljše vozne lastnosti na mokri podlagi, njen manjši kotalni upor pa bi povečal tudi energetsko učinkovitost vozila. Po meri je oblikovan tudi dezen tekalne plasti, ki bi s skoraj sto bloki več, kot jih ima v tekalni plasti običajna pnevmatika, doprinesel k občutnejšo tišji vožnji. Pri oblikovanju dezena so pri Goodyearu navdih črpali iz narave, saj zmes kanalov tekalne plasti posnema lastnosti naravne gobe. Zaradi tega bi tekalna plast v suhih razmerah postala bolj toga, v mokrem pa bi se zmehčala. Posledično bi pnevmatika pridobila boljše lastnosti pri zaviranju v vseh razmerah, hkrati tudi boljši oprijem in vodljivost. Kljub temu da pnevmatika C100 trenutno obstaja zgolj v konceptni obliki, se nekatere napredne tehnologije, kot je visoka in ozka struktura, že uporabljajo, druge, kot je inteligenca pnevmatik, pa se pospešeno razvijajo.

Štore Steel d.o.o. www.store-steel.si

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. https://goodyear-slovenija.si

Električno cestno vozilo DTA za prevoz valjancev

Na poslovni stavbi imajo lasten geotermalni sistem s 1.200 senzorji

21 140

Avtonomna in električna mobilnost je povezala Goodyear in Citroën

V podjetju TIMOCOM se zavedamo pomembnosti ohranitve okolja za naslednje generacije, zato okoljski problematiki namenjamo veliko pozornosti. Med leti 1980 in 2013 je bilo, po ugotovitvah Evropske agencije za okolje, prijavljeno za kar 400 milijard evrov gospodarske škode, ki je nastala zaradi klime.

S pomočjo našega sistema je mogoče celoten proces odvijanja prevozniškega posla začeti in zaključiti brez tiskanja papirja, saj ponujamo možnost pošiljanja, sprejemanja in upravljanja naročil znotraj sistema povsem digitalno. Naša poslovna stavba ima lasten geotermalni sistem za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Sistem črpa hlad iz zemlje in toploto iz zraka v pisarnah, oba shranjuje in v odvisnosti od zunanje temperature prek sistema spet vrača v prostore. V stavbo je vgrajenih še približno 1.200 senzorjev, ki skrbijo za avtomatizirano uravnavanje temperature glede na letni čas. Naprave znotraj nje so v najvišjem energetskem razredu. Sodelavce spodbujamo, da pridejo v službo na okolju prijazen način. Ponujamo jim mesečne vozovnice za javni prevoz, nekateri prihajajo na delo s skupinskimi avtomobilskimi prevozi (car pooling) ali s kolesom. Veseli nas, da ima naše podjetje s sistemom pametne logistike vpliv tudi na to, da postaja celotna logistična panoga okolju prijaznejša. V italijanskem podjetju GreenRouter so naredili študijo primera, v kolikšni meri je uporaba našega sistema vplivala na ekonomičnost in emisije CO₂. V študijo so vključili dve ločeni obdobji, in sicer 1999–2003, ko v podjetju še niso uporabljali našega sistema, ter obdobje od leta 2004 dalje, ko so sistem že uporabljali.

Raziskava je pokazala, da je v samo prvih dveh letih uporabe našega sistema prišlo do 23 % zmanjšanja emisij CO₂, izkoriščenost vozil pa se je povečala za 30 %.

TIMOCOM GmbH www.timocom.si

junij 2019

in strokovnih rešitev, ki bodo omogočile izboljšavo procesov proizvodnje, pripomogle k boljšemu izdelku/storitvi in obenem omogočile zniževanje stroškov celotnega procesa proizvodnje. Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozili prihodnje generacije pri njihovem zadovoljevanju potreb. Predstavlja most, ki povezuje ekonomijo, ekologijo in etiko. V podjetju Štore Steel sledimo smernicam trajnostnega razvoja. Iščemo optimalne rešitve pri izrabi naravnih virov v proizvodnji.

Znižujemo izpuste toplogrednih plinov v zrak, kar smo pred več kot desetimi leti dosegli z nabavo kombiniranih cestno-železniških vozil, nato z zamenjavo dizel viličarjev z električnimi v primerih, ko je šlo za manjše nosilnosti npr. do 2,5 ton. V maju pa smo nabavili električno cestno vozilo, ki ima nosilnost 50 ton in se uporablja za interni transport v proizvodni logistiki. Na vsako »izmenljivo kaseto« (prototip smo izdelali sami) bo možno naložiti cca. 45 ton valjancev. Proizvajalec DTA iz Španije je vozilo naredil skladno z našimi željami in možnostjo nadgradnje z izvedbo AGV (Automated Guided Vehicle). Dodana vrednost vozila je hidravlična dvižna platforma, ki omogoča mobilno skladiščenje medfaze z izločitvijo nepotrebnih operacij prekladanja, kar prispeva k nadaljnjemu razvoju »vitke logistike«. Z interdisciplinarnim pristopom in vključevanjem Fakultete za logistiko tudi v prihodnje načrtujemo sistematično optimizacijo procesov logistike z avtomatizacijo (avtomatsko regalno skladišče) in posledično učinkoviti povezavi proizvodnih procesov v podjetju Štore Steel.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

foto: www.shuttersotck.com

22 140

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvu za okolje in prostor je revija EOL postavila več vprašanj, ki se nanašajo na spremembe Zakona o varstvu okolja in na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Na vprašanja

junij 2019

je odgovoril sektor za odpadke.

Pri finančni odgovornosti za ravnanje z embalažo ne bo več izjem

težav, s katerimi se srečujemo pri že vzpostavljenih sistemih. Prav tako se s spremembami zagotavlja prenos zahtev krovne direktive o odpadkih glede minimalnih zahtev za sisteme PRO v pravni red RS.

S spremembami zakona o varstvu okolja se uvaja sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki je sicer že del pravnega reda RS. Kaj se v bistvu spreminja za proizvajalce, saj so za osem skupin proizvodov že določene obveznosti, največ težav pa je pri odpadni embalaži, čeprav tudi za druge skupine niso sprejete ocene o učinkovitosti sistema?

Bistvene predlagane spremembe se nanašajo na način skupnega izpolnjevanja obveznosti PRO. Predlog zakona določa kot nosilca skupnega izpolnjevanja obveznosti organizacijo, pravno oseba s sedežem v RS, ustanovljeno z namenom, da za proizvajalce določenih istovrstnih proizvodov zagotavlja skupno izpolnjevanje obveznosti kot nepridobitno dejavnost. Ustanovijo jo, jo imajo v lasti in z njo upravljajo proizvajalci določenih istovrstnih proizvodov s sedežem v RS. Takšna določitev nosilca skupnega izpolnjevanja obveznosti določa in zagotavlja izpolnjevanje PRO izključno zaradi izpolnjevanja obveznosti proizvajalcev in v poslanstvu zagotavljanja javnega interesa preprečevanja tveganja za onesnaženje okolja in za zdravje ljudi pri ravnanju z odpadki iz proizvodov. Prav tako predlog sprememb uvaja koordinacijsko telo za usklajevanje izpolnjevanja obveznosti v primeru, da izpolnjujejo obveznost PRO za odpadke iz istovrstnih

Glavni razlog zakonodajnih sprememb je v zagotovitvi poenotenega, boljšega in jasnejšega zakonodajnega okvirja. S tem se zahteve za izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) bolj jasno opredeljuje že na zakonski ravni in odpravlja anomalije delovanja obstoječih sistemov, še posebej v delu, ki se nanaša na skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev. S predlagano zakonsko ureditvijo se želi zagotoviti tudi večjo učinkovitost teh sistemov bodisi zaradi doseganja zelo ambicioznih predpisanih okoljskih ciljev v prihodnosti, bodisi zaradi

proizvodov več organizacij in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti.

Ali pristojnost, ki je dana vladi za določitev proizvodov in proizvajalcev, za katere velja PRO, pomeni, da bo Vlada odločila, ali bo za en snovni tok odpadkov vzpostavljenih več organizacij ali samo ena? Nekatere družbe že sedaj opozarjajo na možnost monopola.

Predlog zakona takšne pristojnosti vlade ne določa. Glede na predpisane pogoje je možno izvajanje skupnega izpolnjevanja obveznosti bodisi v okviru ene bodisi več organizacij. To je prepuščeno proizvajalcem in odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev. Kot rečeno pa predlog sprememb uvaja v primeru delovanja več organizacij koordinacijsko telo za usklajevanje izpolnjevanja njihovih obveznosti.

Katere finančne in organizacijske obveznosti bodo morali izpolnjevati proizvajalci določenih skupin proizvodov v sistemu PRO, če jih primerjate s sedanjimi? Katere tuje izkušnje so najboljše in so lahko Sloveniji zgled?

Pri opredelitvi finančne obveznosti proizvajalca predlog zakona sledi minimalnim zahtevam zakonodaje EU za sisteme PRO tako, da

Ali predlagani zakon pomeni, da med proizvajalci proizvodov ne bo več izjem pri finančni odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo in bodo vsi registrirani v registru ter bodo morali poročati o količinah v informacijski sistem?

V predlogu zakona ni določb, ki bi embalažo urejale drugače kot druge proizvode, za katere velja PRO. To pomeni, da med proizvajalci proizvodov ne bo več izjem pri finančni odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo in se bodo morali vsi registrirati v registru. Količine pa bodo poročali samo tisti, ki se bodo odločili za samostojno izpolnjevanje obveznosti. Za tiste, ki bodo obveznosti izpolnjevali skupinsko, pa bo količine sporočala organizacija. Vladi je sicer dano pooblastilo, da lahko proizvajalcem, ki dajejo na trg manjše količine proizvodov, določi manjši obseg administrativnih ukrepov in ravnanj, povezanih z izpolnjevanjem predpisanih obveznosti, da bi ta zanje ne povzročala nesorazmernega bremena, in delno kritje predpisanih stroškov, kadar je to v skladu s predpisi EU. Vendar smo konkretno pri embalaži zadnjih nekaj let priča stalnim predlogom po ukinitvi količinskega praga za embalažo, dano v promet, pod katerim določenemu proizvajalcu ni treba prevzeti finančne odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo.

Države članice EU morajo prenos odločb glede minimalnih zahtev za sisteme PRO vnesti v nacionalne pravne rede do 5. julija 2020. Na katere minimalne zahteve se bodo morali pripraviti proizvajalci?

Gre za splošne minimalne zahteve, ki bi morale zmanjšati stroške proizvajalca (obveznost zaračunavanja dejanskih stroškov, upoštevanja prihodkov zaradi vrednosti materialov v odpadkih iz proizvodov,…), izboljšati učinkovitost in zagotoviti enake konkurenčne pogoje tudi za mala in srednja podjetja. Prispevati bi morale k vključevanju stroškov ob koncu življenjske dobe proizvodov v njihovo ceno ter zagotoviti spodbude za proizvajalce že pri načrtovanju njihovih proizvodov (upoštevanje

Poleg puščanja odpadkov in njihovega odmetavanja je prvič posebej prepovedano tudi smetenje okolja. Kaj prinaša ta sprememba in zakaj lahko prepoved predpiše tudi občina, ali splošna zakonska prepoved ne bi zadostovala?

Prepoved smetenja je seveda zakonska določba in je občini ni treba posebej določati v njenih aktih. Iluzorno pa je pričakovati, da zaradi te nove prepovedi ne bo več prihajalo do smetenja. Smetenje v mestih, na kopnem, v rekah in morjih ali drugje neposredno in posredno škodljivo vpliva na okolje, dobro počutje prebivalcev in gospodarstvo, stroški čiščenja pa so nepotrebno gospodarsko breme za družbo (urejanje in čiščenje javnih površin je ena izmed obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja). Kot izhaja že iz Direktive 2018/512/EU o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, je treba poleg same prepovedi smetenja nujno sprejeti tudi druge ukrepe za preprečevanje vseh oblik puščanja in odmetavanja odpadkov, vključno s smetenjem, pa tudi ukrepe za čiščenje okolja zaradi odvrženih smeti ne glede na izvor odpadkov ali njihovo količino. In ne glede na to, ali so bili odpadki odvrženi namenoma ali iz malomarnosti. Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje smetenja iz proizvodov, ki so glavni vir smetenja v naravnem in morskem okolju, lahko med drugim vključujejo izboljšanje infrastrukture in praks za ravnanje z odpadki, ekonomske instrumente in kampanje ozaveščanja. Ravno obveščanje in izobraževanje pa sta se že večkrat izkazala kot dva izmed bolj učinkovitih ukrepov za povečanje ozaveščenosti o škodljivosti smetenja in dolgoročno spremembo vedenjskih vzorcev. V boju zoper smetenje si moramo prizadevati skupaj pristojni državni in občinski organi, proizvajalci in potrošniki. Pristojni organi lahko z izobraževanjem in ozaveščanjem spodbujamo potrošnike k spremembi njihovih vedenjskih vzorcev, lahko pa se sprejmejo tudi drugi ukrepi, kot so npr. kavcije, količinsko opredeljeni cilji ali zagotovitev ustreznih ekonomskih spodbud za proizvajalce.

Več na www.zelenaslovenija.si/

Z zadrugo do parcele in stanovanja V okviru Stanovanjske zadruge Suligreen, z.o.o., razvijajo celovite idejne zasnove trajnostnega načina prebivanja v večstanovanjskih in individualnih lesenih zgradbah. Spodbujajo tudi družbeno organiziranost, ki omogoča optimalno kombinacijo dobrih plati mestnega in podeželskega načina prebivanja. Gre za trajnostne sosedske skupnosti, za katere je idejno zasnovo razvil predsednik zadruge dr.

Gojko Stanič, in sicer na podlagi 24 letnih lastnih izkušenj urbanega vrtnarjenja na strehi v petem nadstropju in na majhnih površinah okoli zgradbe v Ljubljani. V mestih bo namreč kmalu živelo več kot 70 % vseh prebivalcev.

Kot pojasnjuje dr. Gojko Stanič, rešitve za trajnostno prebivanje omogočajo stanovalcem del prehranske samooskrbe in polno energetsko samooskrbo zgradb. Gre za dvig kakovosti življenja mestnega prebivalstva ob nižanju življenjskih stroškov ter izdatnem zmanjševanju ekološkega onesnaževanja planeta Zemlje. Prebivalcem se omogoča dolgoročno uspešno soočenje sedanjih in bodočih generacij z vse bolj neprijaznimi podnebnimi spremembami. Rešitve trajnostne sosedske skupnosti zajemajo sonaravno pridelavo hrane skozi vse leto, energetsko samooskrbo, prijetno bivalno okolje v zgradbah pasivne gradnje. Življenjski stroški naj bi se znižali za okoli 200 evrov mesečno na člana gospodinjstva idr. Tisti, ki bi se odločili spremeniti sedanji način bivanja in se pridružiti bivanju v trajnostni sosedski skupnosti, se lahko včlanijo v zadrugo. Organizirani bodoči stanovalci bodo v zadrugi združili svoja sredstva z vplačilom deležev, izbrali lokacijo, dogovorili vrsto gradnje, pridobili gradbeno parcelo, poravnali stroške projektiranja, uredili plačilo komunalnega prispevka in pridobili gradbeno dovoljenje. Člani bodo aktivno sooblikovali bodočo sosedsko skupnost za vsako lokacijo.

Zainteresirane vabijo v Stanovanjsko zadrugo Suligreen, informacija je na www.suligreen. weebly.com.

23 140

reciklabilnosti proizvodov, njihove ponovne uporabljivosti, popravljivosti in prisotnosti nevarnih snovi v njih). Minimalne zahteve tudi narekujejo vzpostavitev ukrepov za izboljšanje upravljanja in preglednosti sistemov PRO (notranje kontrole za zagotavljanje pravilnost in popolnosti računovodskega evidentiranja, revidiranja računovodskih izkazov in pravilnosti in popolnost poročanih podatkov o proizvodih danih na trg in o zbranih ter obdelanih odpadkih iz proizvodov) in za zmanjšanje možnosti za nasprotja interesov med organizacijami, ki izvajajo obveznosti PRO v imenu proizvajalcev proizvodov, in izvajalci ravnanja z odpadki, s katerimi te organizacije sklenejo pogodbe.

Sprememba v vrhu kranjske komunale Po odhodu Marka Kocjančiča je vodenje podjetja v vlogi vršilke dolžnosti direktorja prevzela Mojca Košir Štojs. Takšna ureditev je predvidena za obdobje od 16. 5. 2019 do imenovanja direktorja oziroma najdlje za obdobje šestih mesecev. Postopek izbire novega direktorja že poteka. Mojca Košir Štojs je dolgoletna delavka v Komunali Kranj.

junij 2019

proizvajalec v celoti krije stroške izpolnjevanja njegove obveznosti. Obseg stroškov za proizvode, ki jih da na trg v RS, obsega stroške ločenega zbiranja odpadkov iz proizvodov, prevoza in obdelave zbranih odpadkov iz proizvodov, izpolnjevanja predpisanih okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadki iz proizvodov, informiranja javnosti in obveščanja imetnikov odpadkov ter zbiranja in posredovanja vseh predpisanih podatkov. Iz določil o stroških tako izhaja, da v okviru finančne odgovornosti proizvajalci praviloma v celoti nosijo stroške ravnanja z odpadki iz istovrstnih proizvodov, za katere velja PRO. Predlog zakona le izjemoma in ob izpolnitvi zakonskih kriterijev dopušča odstopanje od 100% kritja stroškov.

okolje

Kratko, zanimivo

junij 2019

Promocija

Petrol se iz naftne družbe preobraža v podjetje s celovitimi energetskimi rešitvami, ki kot partner pri razvoju pametnih mest soustvarja razvoj regij, občin, javnega in storitvenega sektorja, industrije ter gospodinjstev.

Po katerih Petrolovih rešitvah je na trgu največ zanimanja in za katere rešitve je v prihodnosti največ potenciala?

Janez Grošelj (J. G.): Petrol postaja vse bolj prepoznaven po storitvah energetskih in okoljskih rešitev, ki jih izvajamo za različne ciljne skupine, tako za gospodinjstva in dom kot za javni, komercialni in industrijski sektor.

Potencial je prav gotovo v kombinaciji storitev predvsem z vidika celovitega upravljanja energije. Od upravljanja vodovodnih sistemov in čistilnih naprav do daljinskega ogrevanja in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Velik potencial imajo projekti samooskrbnih, pametnih skupnosti, proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije, projekti učinkovite rabe energije in vode ter digitalizacija infrastrukturnih sistemov v mestih s ciljem znižanja investicijskih in obratovalnih stroškov.

Na področju rešitev za dom je trenutno največ zanimanja za postavljanje sončnih elektrarn v kombinaciji s toplotnimi črpalkami in klimatskimi napravami, kjer lastnikom hiš zagotavljamo energetsko samooskrbo. V industriji je največ povpraševanja po rešitvah, ki povečujejo energetsko učinkovitost za izrabo odpadne toplote ter nadomeščanje naprav z boljšim energetskim izkoristkom.

Osredotočamo se tudi na celovite rešitve za mesta, kjer zagotavljamo neprekinjeno upravljanje s petimi področji, ki so za mesta ključnega pomena. To so energija, stavbe, infrastruktura, vodni krog in mobilnost.

mag. Jože Torkar

foto: arhiv Petrol

Celovito upravljanje energije, ki temelji na obnovljivih virih in učinkovitih energetskih rešitvah, je prihodnost pametnih mest in pametnih tovarn. Tudi v Petrolu sledijo razvoju rešitev za nizkoogljično družbo. Zato je, kot pravi Janez Grošelj, direktor Energetskih in okoljskih sistemov, družba Petrol sprejela strateško odločitev intenzivnega vlaganja v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, s katero bodo v prihodnje lahko omogočali energijo tudi za električna vozila. Kot največji izziv prihodnosti izpostavlja naraščajoče potrebe po energiji in hkratno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Za hiter in stroškovno učinkovit prehod na pot digitalizacije in delovanje po načelu pametnih mest so razvili tehničnoinformacijski sistem Tango, saj, kot pravi mag. Jože Torkar, direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju, velik potencial vidijo v prehodu mest k pametnim mestom, kjer so v središču potrebe posameznika.

mag. Janez Grošelj

Pametna mesta in pametne tovarne so prihodnost, Petrol razvil sistem Tango

foto: arhiv Petrol

24 140

okolje

Celovite energetske rešitve

Znotraj teh področij se mesta oziroma občine odločajo za različne kombinacije storitev.

Trenutno je največ zanimanja za rešitve s področja energetske prenove stavb v kombinaciji s pridobivanjem kohezijskih sredstev.

Tudi na področju projektov učinkovite infrastrukture, kjer izvajamo prehod na učinkovito razsvetljavo, energetsko optimizacijo sistemov daljinskega ogrevanja in optimizacijo vodovodnih sistemov. Energetsko upravljanje smo v letu 2018 izvajali za 390 stavb s skupno površino 1.140.584 m2, kar je enako površini 265 poslovnih stavbah Petrol d.d.

Eden pomembnih projektov, ki ste ga izvajali s področja pametnih mest, je celovita energetska obnova Ljubljane. Za projekt Energetsko napredni je Mestna občina Ljubljana prejela nagrado European Energy Service Award 2019. Kako je projekt aplikativen za druge slovenske občine in kakšen je interes občin za energetske obnove in sanacije?

Mag. Jože Torkar (J. T.): V sklopu projekta Energetska obnova Ljubljane smo v Petrolu v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in družbo Resalta v Ljubljani energetsko sanirali 48 stavb po modelu energetskega pogodbeništva. S projektom smo na letni ravni pomagali prihraniti več kot milijon evrov in zmanjšali izpuste CO2 za približno 3.000 ton letno. Vse celovito energetsko prenovljene stavbe se po obnovi oskrbujejo z najmanj 25 % energije iz obnovljivih virov. V okviru projekta je predvideno 15-letno upravljanje in vzdrževanje vseh izvedenih ukrepov.

Zaradi široke palete prednosti, kot so zagotovljeni energijski prihranki, znižanje emisij toplogrednih plinov, povečanje izrabe obnovljivih virov energije, kot tudi poslovnega modela energetskega pogodbeništva, zanesljivega

25 J. T.: Danes postajajo obnovljivi viri energije vse bolj stroškovno konkurenčni, energetski sistem je vse bolj decentraliziran, kar uporabnikom omogoča aktivno vključevanje.

V Petrolu vidimo pametne skupnosti kot skupnosti, ki so vsestransko učinkovite, prilagodljive in odzivne na potrebe prebivalcev ter jih sestavljajo pametni, aktivni uporabniki.

Ti so lahko skupina ljudi, podjetij, javnih organizacij, ki skupaj neposredno sodelujejo pri prehodu v t. i. zeleno družbo s skupnim vlaganjem v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, njeno distribucijo in prodajo. Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov taka skupnost koristi razvoju lokalnega gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest, novih načinov vključevanja vseh udeležencev v vrednostni verigi za sodelovanje pri povečanju družbenih koristi, cenejše energije, samozadostnosti in zanesljivosti pri oskrbi z energijo.

Energetske skupnosti niso omejene zgolj na električno energijo, ampak so vanje vključene vse oblike energije, torej elektrika, toplota, hlad, oskrba s pitno vodo, upravljanje s smetmi, mobilnost, sociološki vidiki v skupnosti idr.

Ključno je, da znamo sistemsko povezati različna poslovna področja, kot so razvoj novih poslovnih rešitev, digitalnih rešitev, tehnološka integracija, dobava energentov, upravljanje energije na trgu in drugo.

Na trgu delujete kot proizvajalec in kot prodajalec energije. Pri proizvodnji se osredotočate na obnovljive vire energije, trgu pa ponujate tudi alternativne energente. Za kakšne kapacitete gre ter kakšne so vaše ambicije pri proizvodnji zelene energije in pri prodaji alternativnih energentov?

J. G.: Pri Petrolu smo sprejeli strateško odločitev intenzivnega vlaganja v proizvodnjo

Poleg elektrike iz OVE je Petrol vodilni na področju storitev učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja v regiji, in sicer v Bolzanu (Italija), Tuzli (BiH), Beogradu, Novemu Sadu (Srbija), Sofiji (Bolgarija) in na Dunaju (Avstrija). Sistemi daljinskega ogrevanja bodo v urbaniziranih okoljih z visoko gostoto poseljenosti igrali ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, saj se zaradi boljše toplotne izolacije stavb po energetski prenovi temperaturni režimi nižajo. To omogoča učinkovito uvajanje obnovljivih virov tudi z nižjim temperaturnim nivojem, mislim na odpadno toploto iz industrije, geotermalno energijo, sončno energijo, biomaso, toploto iz odpadkov. Obenem ti sistemi sami po sebi predstavljajo hranilnike energije v obliki toplote in tako prispevajo k uravnoteženju elektrosistemov. Petrol ima danes 25 sistemov daljinskih ogrevanj z letno prodajo preko 130 GWh toplote. Več kot 75 % vse toplote se proizvede iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom.

Za obvladovanje izzivov sodobnega poslovanja in digitalne transformacije podjetij in mest ste razvili tehnično-informacijski sistem Tango. Za kakšen sistem gre, kako deluje in kaj omogoča uporabnikom?

J. T.: Tango uporabnikom omogoča hiter in stroškovno učinkovit prehod na pot digitalizacije in delovanje po načelu pametnih mest.

Veliko potenciala vidimo pri prehodu mest k pametnim mestom oziroma pametnim občinam. Zato se pri razvoju in ponudbi storitev zanje osredotočamo na pametne tehnološke rešitve, kjer so v središču potrebe posameznika. Tango zbira, preverja in obdeluje velike količine podatkov, omogoča napredno podatkovno analitiko in strojno učenje ter

Ponujate trajnostne rešitve za občine, podjetja, kako pa je s trajnostnim upravljanjem družbe Petrol?

Dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica področja Trajnostni razvoj, kakovost in varnost: Petrolova zaveza je, da svoje dejavnosti opravlja trajnostno. Z metodologijo trajnostnega razvoja skušamo zajeti vsa področja našega delovanja in vse pomembne vidike našega okoljskega in družbenega odtisa. Teh ni malo. Naš model trajnostnega razvoja sloni na ključnih trajnostnih izzivih, ki smo jih prepoznali v meddeležniškem dialogu. Ključna področja smo opredelili v matriki bistvenosti in jih sistematično ocenjujemo.

Upravljanja trajnostnega razvoja v Petrolu ne razumemo le z vidika analize in ocenjevanja.

Ima tudi močno razvojno proaktivno noto. Prepoznavamo trajnostne tržne potenciale, ki jih integriramo v naše delovanje. Iz leta v leto se učimo na izkušnjah in tako tlakujemo našo trajnostno pot. O njej poročamo v trajnostnem poročilu skupine Petrol.

Kako se na sistem odzivajo uporabniki?

140

optimalno načrtovanje in vodenje energetskih in okoljskih rešitev, ki jih ponujamo. Prednosti so predvsem avtomatizirani procesi, izboljšana učinkovitost, produktivnost, prilagodljivost uporabniku ter enotna baza, jezero podatkov oziroma enovit sistem, ki s povezovanjem in iskanjem sinergij našim uporabnikom prihrani čas in ponuja celovito rešitev na področju energetskih in informacijskih sistemov.

okolje

Želite postati vodilni regionalni ponudnik storitev pametnega upravljanja lokalnih skupnosti. Ne dolgo nazaj ste pričeli z izvajanjem pilotnega projekta samooskrbne vasi Luče.

Kakšna skupnost je pametna lokalna skupnost in zakaj so pametne lokalne skupnosti sploh koristne?

elektrike iz obnovljivih virov energije, in sicer v vetrne, sončne in hidroelektrarne. Prihodnost prinaša povečevanje potreb po elektriki v vseh segmentih, tako v industriji kot na področju transporta, ogrevanja, hlajenja itd. Do leta 2022 načrtujemo preko 650 GWh lastne proizvodnje elektrike iz OVE. S to količino lahko ob prehodu na električna vozila nadomestimo petino pogonskih goriv, s katerimi se oskrbujejo vozila na Petrolu.

J. T.: Odzivi uporabnikov so zelo pozitivni, saj se jim Tango približa s prilagodljivostjo ter naslavlja izzive vsakega posameznika.

Prilagodljivost in pretvorba podatkov v uporabne informacije, iz katerih lahko sprejemajo zanesljive in hitre odločitve, ponuja odlično uporabniško izkušnjo.

Svoje storitve celovitih energetskih rešitev širite tudi na področju Balkana. Kako bi primerjali energetsko ozaveščenost v primerjavi s Slovenijo? Kako spodbudno je v državah Balkana okolje za investicije in katere so priložnosti?

J. T.: V Sloveniji smo začeli razvijati trg energetskih rešitev relativno zgodaj in menimo, da je na nivoju najbolj razvitih trgov centralne in zahodne Evrope. V JV Evropi se ta trg počasneje vzpostavlja in ima velik potencial.

V preteklih obdobjih je bilo bistveno več povpraševanja in ponudbe na področju oskrbe z energijo, zadnjih 20 let pa je prisoten tudi model pogodbenega zagotavljanja prihrankov. Storitve, ki jih nudi ESCO trg v Sloveniji, so široko in bolj razdelane kot drugod po Evropi. V državah JV Evrope se energetska ozaveščenost in trg za tovrstne storitve intenzivno razvijata.

S katerimi energetskimi izzivi se bomo srečevali v prihodnosti in kako se v Petrolu prilagajate na energetske zahteve in potrebe v skladu s smernicami EU in trga?

J. G.: Največji izziv prihodnosti je, kako zagotoviti naraščajoče potrebe po energiji in hkrati zmanjšati škodljive vplive na okolje.

Petrolovo poslanstvo je v ponudbi energetskih in okoljskih rešitev za oba izziva, saj so naše aktivnosti prvenstveno usmerjene v zniževanje porabe energije ter optimiziranje potreb, pri čemer potrebno energijo zagotavljamo pretežno iz OVE. Smo v Sloveniji ustvarjalci sprememb na energetskem področju ali sledilci?

J. G.: Petrol je danes največja slovenska družba, ki ustvarja novo energijo. S tega stališča lahko rečemo, da smo ustvarjalci sprememb na energetskem področju, saj skupaj z našimi uporabniki razvijamo dolgoročna partnerstva in uresničujemo prehod v nizkoogljično družbo.

junij 2019

upravljanja ter prevzema tehničnih in večine finančnih tveganj, je projekt aplikativen tudi za druge občine. Interes je velik.

Promocija

26 140

okolje

Krediti in nepovratne finančne spodbude

Finančne spodbude za pravne osebe

Krediti so na voljo za: • naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, v sisteme in naprave za proizvodnjo toplote ali hladu, električne energije iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije, gradnjo razvoda sistema za daljinsko oskrbo s toploto in/ali hladom, za nakup novih vozil na električni ali hibridni pogon, naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih in poslovnih objektih, v posamezne ukrepe energijske prenove stavb in gradnjo novih skoraj nič-energijskih stavb;

junij 2019

• naložbe v tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, kot so gradnja oziroma rekonstrukcija naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka, nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin, izvedba priklopa na plinovod ali namestitev kurilne naprave na plin; postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil in vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, gradnja parkirišč po sistemu P+R z neposredno povezavo na javni potniški promet; za izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti ter nakup vozil za prevoz potnikov v mestnem prometu; • naložbe v gospodarjenje z odpadki, in sicer nakup vozil z nadgradnjo delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon

foto: ShutterStock

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je specializirana javna finančna institucija za spodbujanje varstva okolja v Republiki Sloveniji. V ta namen dodeljuje ugodne kredite občinam, drugim pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom ter občanom, od leta 2008 pa tudi nepovratne finančne spodbude za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije

oziroma vozil, ki imajo vgrajen motor EURO 6 in se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov, postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov, tehnoloških postopkov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno uporabo odpadkov ter zamenjavo azbestnih strešnih kritin; • naložbe na področju varstva voda in učinkovite rabe vode, in sicer za čistilne naprave za komunalne ali tehnološke odpadne vode, tehnologije za zmanjševanje onesnaževanja voda v tehnološkem procesu, tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v tehnološkem procesu ali distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode; predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode, izvedbo ukrepov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode ter za odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, in sicer za naložbe v kanalizacijska omrežja za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na čistilno napravo, in gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih oziroma zasebnih vodovodnih omrežij; • začetne naložbe v spremembe proizvodnega procesa na način, da se presegajo okoljski standardi, v nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki oziroma zmanjšanje onesnaževanja okolja v primerjavi z uveljavljenimi istovrstnimi tehnologijami in za postavitev naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno.

• posamezen kredit lahko doseže od 25.000 EUR do 2 milijona EUR. Za vsako vrsto naložbe javni poziv določa tudi najvišji delež priznanih stroškov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada. Ta delež znaša do 85 % priznanih stroškov naložb v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij v zrak, do 80 % priznanih stroškov naložb v gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in učinkovito rabo vode in do 75 % priznanih stroškov začetnih naložb v okoljske tehnologije.

• Letna obrestna mera za te kredite je trimesečni EURIBOR + 1,3 %, pri čemer se ob dodelitvi kredita upoštevajo omejitve, določene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči. Odplačilna doba kreditov je največ 15 let z vključenim enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice kredita.

Nepovratne finančne spodbude

P

odjetjem, samostojnim podjetnikom in zadrugam so na voljo finančne spodbude za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije v obliki nepovratnih sredstev in kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči. Višina nepovratnih sredstev znaša do 20 %, višina kredita pa do 80 % upravičenih

27 podbude so na voljo za enega ali več ukrepov: • toplotna izolacija zunanjih sten, sten proti neogrevanim prostorom ali sten proti terenu, • toplotna izolacija tal na terenu, tal nad neogrevanim prostorom ali tal nad zunanjim zrakom, • toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu prostoru ali stropa v sestavi ravnih ali poševnih streh, • zamenjava oken z energijsko učinkovitimi okni, • vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, • zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja, • vgradnja sprejemnikov sončne energije, • vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah, • vgradnja energijsko učinkovitega sistema razsvetljave, • optimizacija sistema ogrevanja, • naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo, • gradnja skoraj nič-energijske stavbe.

E

ko sklad ponuja spodbude za naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije. Pridobiti je mogoče nepovratna sredstva za mali poslovni odjem, dodeljena po pravilu »de minimis« pomoči. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 180 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo, in sicer za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest.

Električna vozila

P

ravnim osebam (vključno z občinami) so na voljo nepovratna sredstva Eko sklada za nakup novih električnih vozil za cestni promet, prvič registriranih v Sloveniji, pa tudi za predelavo vozil za cestni promet, registriranih v Republiki Sloveniji, za vožnjo po prometnem pasu, ki bodo predelana tako, da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim agregatom na elektriko.

V

išine spodbud so določene glede na posamezne kategorije vozil, in sicer do:

• 7.500 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije M1; • 2.000 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije N1 ali L7e; • 2.000 EUR za novo priključno (plug-in) hibridno vozilo ali novo vozilo na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu manjšimi od 50 g CO 2 /km, kategorije M1 ali N1; • 1.500 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije L6e; • 1.000 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 kategorije L3e ali L4e ali L5e; • 500 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 kategorije L1e-B ali L2e; • 200 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 kategorije L1e-A.

udi za izvedbo ukrepov na stavbah s tremi ali več posameznimi deli je mogoče pridobiti nepovratna sredstva popravilu »de minimis« pomoči. Sredstva so na voljo za:

T

Energetski pregledi

• toplotno izolacijo fasade, zunanjega zidu/ tal ali zidu proti terenu,

N

• toplotno izolacijo ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju, • optimizacijo sistema ogrevanja ter za dva nova ukrepa: toplotno izolacijo tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/ kletjo in vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

V

išina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % upravičenih stroškov naložbe, če bo upravičena oseba kandidirala za izvedbo enega ali dveh ukrepov. Pri

epovratna sredstva so namenjena malim, srednjim in velikim podjetjem za izvedbo energetskih pregledov in uvedbo sistema upravljanja z energijo, ki jih niso dolžna opraviti po EZ-1. Podjetje se z energetskim pregledom seznani s profilom rabe energije, z oceno stroškovno učinkovite možnosti prihranka energije in z možnostjo uporabe sodobnih tehnologij za izboljšanje energijske učinkovitosti ter povečanja osveščenosti zaposlenih, konkurenčnosti podjetja in doseganja okoljskih koristi. Z uvedbo sistema upravljanja z energijo, skladno s standardom SIST EN ISO 50001 podjetja vzpostavijo sisteme

Občine

140

in postopke za izboljšanje energetske učinkovitosti, izvedejo sistematično upravljanje z energijo z namenom zmanjšanja stroškov za energijo in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Do spodbude so upravičena podjetja, ki izpolnjujejo pogoje glede velikosti podjetja.

Višina nepovratne finančne pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov izvedbe energetskega pregleda (brez DDV).

okolje

S

ukrepu prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka spodbuda znaša do 30 % upravičenih stroškov naložbe.

N

epovratna finančna spodbuda se lahko dodeli občini za gradnjo nove skoraj nič-energijske stavbe. Najmanj 50 % letne dovedene energije za delovanje stavbe morajo zagotavljati obnovljivi viri energije. Višina nepovratne finančne spodbude je določena glede na neto ogrevano in prezračevano površino znotraj toplotnega ovoja stavbe, vrsto vgrajenih toplotnoizolacijskih materialov in uporabo lesa. Poleg nepovratnih sredstev za nove skoraj nič-energijske stavbe so občinam na voljo tudi nepovratna sredstva za posamične ukrepe energetske obnove stavb.

Višina spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe. Ta sredstva poleg občin lahko pridobijo tudi drugi subjekti javnega sektorja.

O

bčinam so na voljo tudi nepovratna sredstva za nakup novih okolju prijaznejših avtobusov na območju celotne Slovenijein komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Cilj je omogočiti širitev avtobusnih linij mestnega potniškega prometa oziroma na obstoječih linijah zamenjati zastarele avtobuse s sodobnimi, ki imajo nizke emisije ter zamenjati zastarela komunalna vozila s sodobnimi električnimi, plug-in ter plinskimi komunalnimi vozili z nizkimi emisijami prašnih delcev.

P

oleg tega so občinam na voljo nepovratna sredstva za izgradnjo kolesarske infrastrukture. Namen je spodbujanje trajnostne mobilnosti oziroma omogočanje varne, udobne in neposredne dnevne mobilnosti s kolesom in preusmerjanja individualnih prevozov z avtomobili v širše koriščenje trajnostnih oblik mobilnosti. Občine, ki so investitorke v naložbe kolesarske infrastrukture, morajo imeti Celostno prometno strategijo.

V

okviru investicij v infrastrukturo za kolesarje bodo sofinancirane naložbe v ukrepa gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav ter sisteme izposoje javnih koles na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka.

E

ko sklad omogoča pridobitev nepovratne finančne spodbude in najem ugodnega kredita hkrati.

junij 2019

stroškov naložbe, po letni obrestni meri trimesečni EURIBOR + 0 %.

Razvoj tehnologij, ki spreminjajo življenje, je vsak dan hitrejši.

Podjetja nenehno razvijajo nove storitve in s pomočjo uporabe novih tehnologij prispevajo k trajnostnemu razvoju. Novim razvojnim trendom sledijo tudi v Energiji plus. Na podlagi pridobljenih izkušenj in znanja razvijajo napredne storitve, inovativne pakete oskrbe z energijo in na ta način širijo ponudbo. Pri tem zasledujejo cilj učinkovite in celovite energetske oskrbe ob sočasni skrbi za trajnostni razvoj. Ker se zavedajo škodljivih posledic podnebnih sprememb, v prizadevanju za prehod v brezogljično družbo vsakodnevno spodbujajo iskanje in implementacijo rešitev za učinkovitejšo rabo energije.

Z

namenom sodelovanja pri trajnostnem razvoju mesta Maribor in želje po večji kakovosti bivanja se je Energija plus povezala s Centrom za pametna mesta in skupnosti, ustanovljenega v okviru Univerze v Mariboru. Le ta povezuje raziskovalce, mesto, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Vse z namenom iskanja in razvoja visokotehnoloških rešitev. S sodelovanjem v pilotnem projektu »Energetsko neodvisno-samozadostno mesto Maribor« želijo v slovenski vzhodni kohezijski regiji z rešitvami na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) prispevati k trajnostnemu znižanju porabe energije in zmanjšanju izpustov CO2 v mestu.

Osredotočili so se na naslednja področja:

Izgradnja sončnih elektrarn junij 2019

Promocija

Učinkovita energetska oskrba in skrb za trajnostni razvoj

S

ončna elektrarna predstavlja prvi korak v energetsko neodvisnost. Pomeni, da

energijo sonca uporabimo za proizvodnjo elektrike za lastne potrebe. Takšna investicija se lahko povrne v že nekaj letih in je primerna za prebivalce v mestih in na deželi. V Energiji plus omogočajo izgradnjo visokokakovostnih in cenovno ugodnih sončnih elektrarn na ključ na strehah gospodinjskih in malih poslovnih kupcev. Tudi v kombinaciji s toplotno črpalko in polnilnico za električno vozilo. foto: ShutterStock

28 140

okolje

ENERGIJA PLUS

N

ova Uredba o samooskrbi sedaj omogoča samooskrbo tudi uporabnikom večstanovanjskih objektov in OVE skupnosti. Odjemalci se pogodbeno povežejo in si z energijo iz sončne elektrarne pokrijejo lastne potrebe ter porabo skupnih prostorov in naprav. V kolikor ni na razpolago dovolj lastnih površin strehe, se lahko elektrarna postavi tudi na druge objekte (npr. gasilski dom, kulturni dom, …) in tako nastane OVE skupnost. Pri tem je pomembno, da so vsa merilna mesta priključena na isto transformatorsko postajo.

E

nergija plus vam pripravi rešitev na ključ, izkoristite lahko tudi nepovratna sredstva Eko sklada.

E-mobilnost

Z

animanje za e-mobilnost narašča, še posebej v mestih. V Sloveniji je trenutno registriranih okoli 1500 električnih vozil in hibridov, s katerimi so stroški vožnje nižji. Električna energija je cenejša od drugih pogonskih goriv, stroški vzdrževanja takih avtomobilov so manjši tudi do 50 %. Prav tako ne gre zanemariti vpliva na okolje, saj je izpust CO2 pri električnih

avtomobilih bistveno manjši kot pri avtomobilih z bencinskim motorjem. Je pa za to potrebna primerna mestna infrastruktura in/ali domača polnilna postaja.

Z

a brezskrbno vožnjo z električnim avtomobilom ter varno in učinkovito polnjenje vseh vrst električnih vozil pri Energiji plus poskrbijo za visokokakovostno hišno polnilno postajo.

Dobra domača polnilna postaja omogoča prihranek pri času polnjenja (neprimerno hitrejše polnjenje v primerjavi z navadno vtičnico) in varnost polnjenja. Čas polnjenja lahko po želji nastavite na čas, ki vam najbolj ustreza. Polnilne postaje omogočajo dinamično polnjenje, saj lahko polnijo z največjo razpoložljivo močjo in ščitijo pred preobremenitvijo varovalke.

Odporne so na vremenske razmere, avto prepoznajo preko Bluetootha. Preko mobilne aplikacije je nadzor delovanja zelo preprost. Nudijo 24 mesečno garancijo, za kupce Energije plus pa tudi možnost plačila na obroke. Postavijo tudi javno polnilno mesto.

Javna razsvetljava

M

esta z javno razsvetljavo neposredno vplivajo na varnost, počutje ljudi in okolje.

Razsvetljava je lahko velik porabnik električne energije, zato se mesta trudijo, da bi jo optimizirala. Pri tem ima pomembno vlogo LED tehnologija, prav tako pa tudi sam način upravljanja razsvetljave, saj različni senzorji in krmilniki omogočajo dodatno optimizacijo delovanja luči in s tem še večje prihranke.

S

pilotnim projektom želijo v Energiji plus testirati in izboljšati delovanje rešitev, ki jih ponujajo, ter na konkretnih primerih prikazati potencial posamezne rešitve za učinkovito rabo energije. Energija plus tako s svojimi aktivnostmi sodeluje pri nastajanju uspešnih verig vrednosti za trajnostno zasnovo in uporabo izdelkov in storitev pametnih mest in skupnosti v dobro njenih prebivalcev. In to bo počela tudi v prihodnje.

Energija plus d.o.o.

Vetrinjska ulica 2 2000 Maribor

Slovenski paradižnik Lušt ogreva toplotna črpalka Kronoterm

LUŠTen projekt

Za optimalno rast paradižnika v rastlinjakih je ključno zagotavljati optimalne klimatske pogoje glede na rastni cikel ter ne glede na zunanje vremenske razmere.

Za dober okus paradižnika je potrebno rastlinjake pozimi in delno poleti izdatno ogrevati. Izbira pravega ogrevalnega sistema je za takšno proizvodnjo ključnega pomena, da se zagotovi dober okus ob čim nižjih stroških.

Pri iskanju prave rešitve so se v podjetju Paradajz d.o.o., pridelovalcu paradižnika Lušt, obrnili na strokovnjake iz Kronoterma in skupaj so pripravili projekt izgradnje nove toplotne črpalke po meri, da bi zagotovili potrebo po ogrevanju dodatno povečanih kapacitet rastlinjakov. Tako so v letu 2017 v Kronotermu pričeli razvijati največjo toplotno črpalko v Sloveniji, z močjo ogrevanja kar 2000 kW moči, ki je bila uspešno nameščena in zagnana v začetku leta 2018.

o leta 2018 so rastlinjake v Luštu ogrevali le s pomočjo vroče vode iz geotermalne vrtine in z dogrevanjem z zemeljskim plinom.

Vse višji stroški ogrevanja zaradi dodatnih kapacitet rastlinjakov in okoljske zahteve so pripeljali do tega, da obstoječe rešitve niso več zadoščale njihovim vse večjim potrebam po toplotni energiji. Z vgradnjo nove toplotne črpalke Kronoterm so želeli dvigniti izkoristek izrabe geotermalne energije, hkrati pa zmanjšati stroške in vplive na okolje. Ob nadgradnji ter optimizaciji sistema ogrevanja rastlinjakov so postavili novo toplotno postajo, kamor so namestili toplotno črpalko in vse ključne krmilne ter hidravlične elemente sistema, vse skupaj pa povezali v sodobni centralni nadzorni sistem.

72-% prihranki

M

Promocija

oč nove, edinstvene toplotne črpalke Kronoterm za potrebe Lušta znaša kar 2 MW. To je moč, ki zadostuje ogrevanju naselja s 400 nizkoenergijskimi hišami povprečne velikosti 140 m2. Odlična je tudi delovna učinkovitost toplotne črpalke COP, ki se giblje med 5,1 in 6,0, kar pomeni, da za 1 enoto vložene električne energije za pogon toplotne črpalke pridobimo od 5 do 6 enot toplotne energije. To je preseglo pričakovanja tako razvijalcev toplotne črpalke kot investitorja. Celotna investicija se je zaradi izredno nizkih stroškov ogrevanja investitorju povrnila v manj kot letu dni. Nov sistem zagotavlja kar 100-% izkoristek geotermalne energije, ki jo črpajo iz globine 1500 m. Vodo so uspeli pohladiti s 65 stopinj na 10-15 stopinj. Prihranek v primerjavi s predhodno koriščenim plinom je kar 72-%, emisije CO2 pa so se zmanjšale za približno 50 %. Predvidena proizvodnja

29

toplote iz toplotnih črpalk je okoli deset tisoč MW ur na leto, ki pa je bila že v prvem letu presežena za približno 20 %.

Dvojni prihranek

T

oplotna črpalka črpa toploto iz nižje temperaturnega vira toplote, kot je na primer geotermalna voda, v višje temperaturni sistem, kot je na primer ogrevanje rastlinjakov.

Lahko pa črpa toploto tudi iz kakšnega drugega vira, zato so v Kronotermu Luštovo toplotno črpalko nadgradili s posebnim sistemom, ki omogoča črpanje toplote tudi iz skladišča obranega paradižnika, pri čemer ga ohlaja in zagotavlja idealno skladiščno temperaturo. S tem je Kronotermu uspelo kar dvoje. Kot prvo so znižali investicijske stroške, saj investitorju ni bilo potrebno kupiti in vgraditi dodatne hladilne naprave moči vsaj 200 kW. Kot drugo pa se odpadna toplota, pridobljena s hlajenjem skladišča, koristi za ogrevanje rastlinjaka.

Upravljanje na daljavo

O

mogočeno je udobno in pametno spremljanje ter upravljanje sistema na daljavo z aplikacijo in sistemom Cloud.kronoterm.com ter s povezavo na centralni nadzorni sistem.

Ker je natančna temperatura ključna za rast paradižnikov, je Luštovim zaposlenim v nadzornem centru v vsakem trenutku na voljo nadzorni sistem, s katerim lahko temperaturo v rastlinjakih spremljajo in regulirajo. Luštova toplotna črpalka je bila v celoti zasnovana, razvita in narejena znotraj podjetja Kronoterm, z lastnimi kapacitetami, od razvoja do izvedbe.

Več na www.kronoterm.com

junij 2019

D

okolje

140

LUŠTen projekt

Za vsak paradižnik dobro vedo, kako je zorel in dozorel No, kaj je Lušt, to veste. Je pa res, da ni vsak paradižnik pravi paradižnik. Tako bi lahko danes velikokrat slišali pripombe ljubiteljev paradižnika, ki še poznajo pravi okus te težko pogrešljive zelenjave oziroma sadeža. Da je paradižnik hranilnega, polnega in dobrega okusa še mogoče pridelovati v večjih količinah, dokazuje znano podjetje Paradajz d.o.o.

Na slovenskem trgu se je uveljavil z Luštom. Kot pravi direktor Martin Žigo, je njihova prednost kakovost lokalne pridelave, dnevno obiranje zrelih plodov ter njihova sprotna in vsakodnevna dostava na trgovske police.

Prednost dajejo kakovosti vzgojene sorte paradižnika, ne toliko količini. Z digitalizacijo so poskrbeli, da lahko ob vsakem trenutku preverijo, kdaj in kje je bil paradižnik obran. Da pa le ni vse tako rožnato, omeni nenehna digitalizirana poročanja, ki jih, kot pravi Martin Žigo, pošiljajo na več različnih mest in dajejo občutek, kot da smo se vrnili v kameno dobo.

Skupaj s slovenskim podjetjem Kronoterm so razvili največjo toplotno črpalko, ki jo uspešno uporabljajo za ogrevanje rastlinjakov.

foto: Simon Koleznik

Tanja Pangerl

Od leta 2012 v Renkovcih na 9 hektarih pridelujete paradižnik premium kakovosti, ki je med slovenskimi kupci dobil svoje privržence.

Kakšno je povpraševanje v zadnjih petih letih, so kupci pripravljeni plačati več za lokalno pridelano hrano?

Lokalna pridelava hrane

30 140

okolje junij 2019

Lokalna pridelava hrane

Naši zvesti kupci opazijo in nagradijo razliko med našim in uvoženim paradižnikom. K sreči je razlika res očitna, zato ni potrebno posebej opozarjati nanjo. Res je, da se občasno kateri paradižnik približa našemu ali pa se najde v našem zaboju kak drug paradižnik iz sosednjega zaboja, vendar je to prej izjema kot pravilo.

Kakšne količine proizvedete?

Pridelamo okoli 4.500 ton paradižnika letno.

Količina se spreminja od leta do leta. Tudi zato, ker radi preizkušamo, kakšne nove posebne vrste, ki so manj rodne, vendar bolj okusne.

V preteklosti ste se srečevali s krajo paradižnika, kjer so kupci v trgovini kodo vašega paradižnika zamenjali z drugo, cenejšo kodo.

Iskali ste rešitev.

Naredili smo nekaj kampanj, da bi se temu v čim večji meri izognili. Začeli smo predpakirati paradižnike, ki so se prej prodajali le v odprtih zabojih. Predpakiramo tudi druge posebne sorte, ki jih pridelujemo. Poskušali smo sugerirati, na kakšen način naj se prodaja paradižnik in kje naj se postavi naše pridelke, da bi se izognili težavam. Je pa res, da ne prihaja do zlorab le pri našem pridelku, ampak tudi pri drugih. Verjamem, da smo naredili vse, kar je v naši moči, da bi zmanjšali zlorabe. Velikokrat

nas naši zvesti kupci opozorijo, da nekdo nekje v našem zabojčku prodaja drug paradižnik. To preverimo in ustrezno odreagiramo. Še najboljšo in pestro ponudbo imamo pri nas v lokalni trgovini, kjer je vsak dan na razpolago čez 15 vrst paradižnika v različnih pakiranjih. Poleg tega pa je možno v živo videti pokrit vrt, na katerem paradižnik raste, in spoznati ljudi, ki so pridelali paradižnik.

Za rast rabi paradižnik veliko vode. Za zalivanje uporabljate deževnico. Kako paradižnike oskrbujete z vodo v času sušnega obdobja oziroma kako upravljate s tveganji?

Deževnico shranjujemo v laguni velikosti 40.000 m³, kar zadostuje za polovico letnih potreb po namakanju paradižnikov. V povprečju letno pade na površine strehe okoli 90.000 m³padavin. Če so dobro razporejene, nimamo primanjkljaja deževnice. Kljub temu imamo pridobljeno vodno dovoljenje za namakanje. Pri tako zahtevni in obsežni pridelavi rastlin namreč ne gre ničesar prepuščati naključju. Voda za namakanje se uporablja iz plitvih vodonosnikov, ki niso primerni za pitje, za kmetijsko uporabo pa so več kot dobri. Uporaba te vode je možna le izjemoma in v zelo redkih primerih.

Izogibate se uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Paradižnike oprašujejo čmrlji. Skrbi do okolja pa posvečate pozornost tudi z vidika embalaže in transporta. Kako imate vzpostavljeno dobaviteljsko verigo?

Vsekakor v prvi vrsti iščemo slovenske proizvajalce in dobavitelje, ki so prvič najbližji, drugič

31 Ja, je tudi digitalizacija, ki nam greni življenje.

Gre za digitalizacijo, ki se nanaša na poročanje državi, Evropi, agencijam, direkcijam, statističnim uradom, zavodom, oddajanje poročil glede odpadkov, transportov in še veliko bi lahko našteval. Na tem področju se je stanje zelo, zelo poslabšalo. Ene in iste stvari po novem oddajamo na tri mesta na treh različnih obrazcih. S tem se v podjetju ukvarja več ljudi. Vsak za svoje področje. In seveda prihaja do zmed, zastojev in nevšečnosti. Marsikje je potrebno poleg digitalnega poročila pošiljati tudi pisno obliko po pošti, ker eno brez drugega ni veljavno. Še najbolj moteče pa je, da se je včasih poročalo enkrat na leto na enem obrazcu, ki si ga izpolnjeval enkrat. Danes poročamo mesečno, vendar skoraj vsak dan nekaj, na več obrazcih in na desetine naslovov. Izgleda, kot da je nekdo ugotovil, da digitalne podatke lahko shrani hitreje na dosti manjši prostor in bo zato zahteval desetkrat več podatkov, da bo imel delo in ker ima dovolj prostora za shranjevanje. Žal smo na tem področju z uvedbo digitalizacije stopili nazaj v kameno dobo. Digitalizacija je prinesla le kvantiteto, kvaliteta se je v njej izgubila kot šivanka v senu. Dvomim, da kdo sploh pregleduje vsa ta za uporabnika nepriljubljena poročila. Pri nas v podjetju vedno gledamo, kako bi z digitalizacijo olajšali delo zaposlenim, skrajšali delo z izboljšavami, izboljšali kvaliteto in pogoje dela. Ne vem, zakaj je to tako težko na področju poročanja in pridobivanja dovoljenj.

Zakaj se morajo pri nas trije ukvarjati s poročili, od katerih imamo le strošek zaposlenih in kup skrbi. Dejstvo je, da sistem ne funkcionira.

Vprašajte tiste, ki v njem delajo vsak dan in so tam zaposleni.

Pokrijete približno 25 % slovenskih potreb po paradižniku. Pri pridelavi ste usmerjeni h kakovosti in ne količini. V prihodnje se usmerjate tudi na gojenje drugih kultur in širitev trga čez mejo. Za katere kulture gre in kako uresničujete ta načrt?

V tujino bi radi širili koncept lokalno pridelane zelenjave. Ampak zaenkrat imamo še veliko načrtov v Sloveniji, tako da smo tujino odložili.

Kaj lahko pospeši in kaj ovira pridelavo lokalno pridelane hrane?

Vsekakor butična in lokalno pridelana hrana ne more tekmovati v cenovni politiki s hrano z borz s presežki hrane. V kolikor bi tekmovali z najnižjo ceno in najnižjo kakovostjo, bi hitro izgubili tekmo. Če tekmuješ z borzo, kjer je na tisoče pridelovalcev in med njimi vedno nekdo, ki iz tega ali drugega razloga prodaja pod ceno, potem se kalkulacija ne izide.

Vsekakor je lokalno pridelana hrana že v osnovi najkakovostnejša. Še posebej zelenjava, kjer je svežina tudi vrlina, ker s kratkimi in hitrimi transportnimi potmi zadrži največ hranilnih snovi v pridelku. Zaradi hitre dostave obiramo polno zrele in okusne plodove, ki jim ni potrebno zoreti v skladiščih ali kamionih, ker dozorijo na rastlini. Kot doma na vrtu. Butično pa je že v osnovi naše celotno slovensko kmetijstvo. Razdrobljenost parcel, male površine, nedostopnost in neenakomerna poseljenost podeželja, nerazumno zapleteni in absolutno predolgi postopki pridobivanja dovoljenj. To ni le rak rana kmetijstva, ampak žal celotnega gospodarskega razvoja Slovenije.

Nenehno vlagate v razvoj, tudi v digitalizacijo. Računalniško spremljate in evidentirate pridelavo in nabiranje paradižnika. Kako digitalizacija pripomore k optimizaciji procesa pridelave in izboljšavam?

Celotna pridelava je pod računalniškim nadzorom, ker na ta način nudimo v vsakem trenutku na vsakem koncu rastlinjaka rastlinam idealne pogoje, da ostanejo zdrave, močne in rodijo okusen in zdrav pridelek. Povsod merimo temperaturo, vlago, sončno radiacijo ter veliko drugih parametrov, ki vplivajo na rast rastlin in klimo v rastlinjaku. To je pomembno

V sodelovanju s podjetjem Kronoterm ste razvili največjo toplotno črpalko v Sloveniji za ogrevanje vašega rastlinjaka. Kako deluje sistem in kako prispeva k zmanjšanim vplivom na okolje, porabi energije idr.?

Na ta projekt smo zelo ponosni. Zato, ker res deluje in zato, ker smo presegli predvidene prihranke. Pa tudi, ker smo predelali našo strojnico in pripravili predpogoje za nemoteno in optimalno delovanje toplotne črpalke.

Zelo ponosni smo, da je to črpalko izdelalo domače podjetje, ki je eno vodilnih podjetij v EU na področju toplotnih črpalk. Na ta način so sredstva iz Bruslja ostala v Sloveniji. Pa čeravno le 30 %. S pomočjo toplotne črpalke smo znižali porabo geotermalne vode, vpliv na okolje in zmanjšali porabo plina. Povečal se je strošek

140

Kar se transporta paradižnikov tiče, seveda združujemo prevoze. Pri tem je najbolj pomembna sprotna in konstantna dobava, da vsak dan sproti sveže obran paradižnik pride do trgovin.

okolje

A pravite, da so z digitalizacijo težave?

elektrike, vendar ne toliko, kot smo povečali rastlinjake. Tudi elektrika je vseeno bolj zeleni vir kot zemeljski plin. Enako geotermalna energija, vendar nam je žal država ne pusti črpati niti toliko, kot je same privre na površje. Pri tem smo zopet evropski unikum. Verjetno bi edino v Sloveniji zahtevali, da vračamo nafto v naftno vrtino, če bi bilo še kaj spodaj.

Ali morda razmišljate o izračunu ekološkega odtisa?

O ekološkem odtisu razmišljamo že dolgo.

Mogoče še ni pravi čas, da ga naredimo.

Zagotovo lahko rečem, da 1 kg našega paradižnika porabi do 20-krat manj vode od paradižnikov, ki so namakani zgolj s podtalnico in ogrevani s fosilnimi gorivi. Porabo fosilnih goriv za ogrevanje smo od takrat, ko smo imeli le 4 ha površin, z vsakoletnimi predelavami, optimizacijami in investiranji v ogrevalni sistem znižali za večkratnik. 375.000 rastlin pa porabi zelo, zelo veliko CO₂ za fotosintezo.

V okviru družbe Paradajz deluje tudi Združenje Lušt, katerega namen je vzpostaviti enega od stebrov slovenske integrirane pridelave zelenjave, ki bo sveža in v najkrajšem možnem času pripeljana do kupcev. Koliko vam pri tem pomaga slovenska kmetijska politika?

Mislim, da se kmetijska politika v Sloveniji na splošno bori za domače pridelovalce hrane, vendar pa ne moremo čakati, da bo namesto nas naredila to, kar mora vsak narediti sam. Če končni kupec ne prepozna tvojega produkta, ti nobena politika ne more pomagati. Na trgovskih policah je gneča. Kupec izbere produkt, ki ga v trgovini, ko stoji pred polico, najbolj prepriča.

Bodisi po ceni, okusu, videzu in še čem.

Vas tuja konkurenca na slovenskem trgu ovira v razvoju?

Ne moremo reči, da nas tuja konkurenca ovira, ker se razvijamo počasi in preudarno. Zadnja širitev je bila namenjena posebnim sortam paradižnika, ki so bile v manjšini zastopane na naših trgovskih policah. To je skoraj, kot če bi gojili drugo vrsto zelenjave. Tako po tehnologiji vzgoje, izgledu rastlin, pakiranju in prodaji.

Tudi tu imamo na policah konkurenco iz tujine in tudi tu smo zaradi lokalno pridelanih in na rastlini dozorelih plodov v prednosti.

Več na www.zelenaslovenija.si/

junij 2019

Kako pa je s transportnimi potmi?

Martin Žigo

za optimalno počutje rastlin. Poleg tega spremljamo paradižnik od rastline do police pri trgovcu. Sistem smo razvili do te mere, da lahko povemo, v kateri vrsti je bil paradižnik obran in kdo ga je obiral. Vsak obran paradižnik ima namreč svojo lot številko, ki daje informacijo tudi o tem. To veliko pripomore k varnosti in sledljivosti pridelka.

foto: Simon Koleznik

najhitreje dostopni in najpomembneje, ker podpiramo slovenska podjetja in njihove zaposlene. Dobro se zavedamo, da brez Slovencev tudi Luštna zgodba ne bi nikoli bila tako Luštna. Na vsakem koraku čim več vračamo nazaj v lokalno okolje. Zato je za nas v prvi vrsti pomembno poiskati domačega dobavitelja. Če tega ni, posegamo po bolj oddaljenih trgih.

Podnebni dosje

foto: Tamino Petelinšek

32 140

Uvodnik

Dr. Darja Piciga,

PODNEBNI DOSJE

urednica priloge Podnebni dosje

Mesec upanja v boju proti podnebnim spremembam E

vropski teden trajnostnega razvoja je akcija, ki spodbuja organiziranje različnih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju in poteka od 30. maja do 5. junija – zaključi se s Svetovnim dnevom okolja. V tej, že peti vseevropski pobudi, je Slovenija spet aktivno sodelovala. Na platformi https://www.esdw.eu/ smo objavili 29 dogodkov, največ doslej, kar je glede na število prebivalcev lep dosežek. Pri Sloveniji lahko najdete pestro paleto aktivnosti, povezanih z različnimi cilji trajnostnega razvoja, veliko tudi delno ali v celoti z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. SURS, nacionalni statistični urad, pa se jim je 28. maja pridružil s posebno objavo, v kateri prikazuje, kako Slovenija uresničuje postavljene trajnostne cilje.

Z

vidika podnebne prihodnosti pa najpomembnejše dogajanje ni potekalo v okviru evropskega trajnostnega tedna, ampak v dnevih in tednih pred njim: 23. maja se je vlada seznanila z informacijo o pripravi okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije (ODPP) »Slovenija in zdrav planet« in jo posredovala v seznanitev Državnemu zboru. Po dobrih sedmih letih od ukinitve vladne službe za podnebne spremembe se ponovno predstavlja ambiciozna in dolgoročna podnebna politika – tokrat z vizijo ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov sredi tega stoletja in pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor.

Poleg konkretnih podnebnih ciljev sta ponovno aktualna priprava posebnega podnebnega zakona in dolgoročne strategije. Pomembna novost je, da imamo za perspektivne - že preizkušene in inovativne - ukrepe na voljo znatna sredstva v Skladu za podnebne spremembe in iz mnogih drugih virov, med katerimi so najmočnejši programi in skladi Evropske unije, vključno s kohezijskimi. K novemu upanju prispeva tudi to, da se veliko nujnih ukrepov, ki so bili leta 2012 predvideni v osnutku nizkoogljične strategije, že uresničuje, čeprav marsikdaj premalo učinkovito.

junij 2019

V

pomladnih mesecih, tja do koledarskega poletja, se tradicionalno odvije vrsta dogodkov, namenjenih ohranjanju narave in varstvu okolja. Naj omenim le nekaj večletnih podnebnih aktivnosti. Letos bo Center za energetsko učinkovitost pri IJS že drugič objavil Podnebno ogledalo, izvedenih je bilo že več drugih dogodkov projekta Podnebna pot 2030.

Z delom smo pričeli na obsežnem in razvejanem projektu LIFE IP CARE4CLIMATE (delovni prevod: Poskrbimo za podnebje), ki ga vodi okoljsko ministrstvo in pri njem sodeluje še 14 partnerjev. Projekt, ki bo trajal do leta 2027, ima za cilj prispevati k odpravi vrzeli in ozkih grl pri izvajanju podnebnih in energetskih načrtov. V polnem zagonu pa so že Climate KIC programi, ki jih izvaja CO NOT, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije. To je največje evropsko javno-zasebno partnerstvo, ki naslavlja podnebne spremembe preko inovacij, in sicer z namenom izgradnje brezogljičnega gospodarstva. Sloveniji se v sodelovanju s Climate KIC obetajo še novi programi, ki so se snovali v preteklih mesecih in ki še krepijo upanje, da lahko dosežemo ambiciozne podnebne cilje. O tem pa več v prihodnjih Podnebnih dosjejih.

33

Poročilo o razvoju 2019

foto: Shutterstock.com

PODNEBNI DOSJE

»Podobno kot snovna, se izboljšuje tudi emisijska produktivnost, ki jo izračunamo kot razmerje med BDP in skupnimi izpusti. Za povprečjem EU pa zaostaja. Na enako količino izpustov je ustvarjenega za skoraj petino manj BDP kot v povprečju EU,« navaja nekatere kazalnike iz Poročila o razvoju 2019 mag. Mateja Kovač, sekretarka v Sektorju za konkurenčnost na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Bistvena, splošna ocena razvoja glede na okoljsko gibanje je, da je naravno okolje razmeroma dobro ohranjeno, biotska raznovrstnost Slovenije je izjemna, vendar je ekološki odtis previsok, raba prostora pa premalo trajnostna. Zelo skrbi, da se je ekološki odtis v Sloveniji zvišal, saj se je v EU znižal. Na vprašanje, kako daleč je Slovenija do ogljične nevtralnosti, Mateja Kovač opozarja na cestni promet, ki je velika težava.

Poročilo o razvoju 2019 ilustrirate s strateškimi usmeritvami Slovenije do leta 2030, kakor so začrtane v Strategiji razvoja. Kje se ciljem odmikamo in kje se jim približujemo – pri kakovosti bivanja in življenja, pri ohranjanju zdravega naravnega okolja in pri rasti produktivnosti?

Kje so dobri dosežki in kje največja odstopanja?

Naše zadnje Poročilo večinoma temelji na podatkih za leto 2017, v katerem je bila strategija sprejeta, zato podaja izhodiščno stanje pred njenim izvajanjem. Naša osrednja ugotovitev je bila, da Slovenija zmanjšuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU, da pri tem socialna vključenost prebivalstva ostaja relativno visoka in da se je učinkovitost rabe virov in energije nekoliko izboljšala.

Nekatera gibanja pa so odstopala od načel vzdržnega razvoja. Rast produktivnosti, ki je na dolgi rok ključna za dvig življenjskega standarda prebivalstva, je v času gospodarskega vzpona ostala skromna.

Z vidika vključujočega razvoja izstopa ohranjanje visoke segmentacije na trgu dela, zlasti med mladimi, ter nizka ekonomska in socialna vključenost starejših. Nekatera neugodna gibanja so bila prisotna tudi na področju okolja.

Mislite predvsem na rastoče emisije TGP iz prometa, na več let nespremenjen delež OVE in premalo trajnostno rabo prostora?

Navedli ste posebej izpostavljena okoljsko neugodna gibanja. Splošna ugotovitev Poročila na področju okolja pa je, da je naravno okolje v Sloveniji relativno dobro ohranjeno. Vendar se učinkovitost rabe virov in energije glede na zastavljene dolgoročne cilje izboljšujeta prepočasi.

junij 2019

Jože Volfand

140

Okolje dobro ohranjeno, a ekološki odtis Slovenije se viša, v EU niža

34 140

PODNEBNI DOSJE

delež OVE je višji v končni rabi energije kot v povprečju EU, a se že več let ne povečuje in je oddaljen od ciljne vrednosti v Strategiji Evropa 2020

izjemno nizek je delež železniškega v skupnem potniškem prometu

Količina nastalih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji približala povprečju EU, a so v večjem deležu reciklirani.

58 % v Sloveniji

46 % junij 2019

v povprečju EU

(iz poročila o razvoju 2019)

Pri oceni, kako zdravo je naravno okolje, omenjate slabšo kakovost zraka zaradi razmeroma visoke vsebnosti prašnih delcev in ozona ter neracionalno rabo prostora. Zakaj? Na ogroženih območjih ni izboljšanja? Znana je tudi klasifikacija opuščenih območij, kjer bi lahko nastale nove poslovne gospodarske cone, da ne bi več pozidovali zelenih območij.

rabi energije? Kateri ukrepi so potrebni, da bomo lahko dosegli trajnostno rast in gospodarstvo, ki bo bolj nizkoogljično in krožno?

Koliko se lahko Slovenijo primerja z najuspešnejšimi državami EU po kazalnikih, ki kažejo na snovno in emisijsko produktivnost in na delež OVE v končni

nje rabe biogoriv. V obdobju 2004–2017 se je raba obnovljivih virov energije v Sloveniji povečala za okoli tretjino, v povprečju EU pa skoraj podvojila.

Snovna produktivnost, ki je eden osnovnih kazalnikov krožnega gospodarstva in je merjena z razmerjem med ustvarjenim BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, se je v zadnjem nekajletnem obdobju povečevala hitreje kot v povprečju Kakovost zunanjega zraka je v Sloveniji močno po- EU. To je bilo povezano z nižjo gradbeno aktivnovezana s prekomerno onesnaženostjo s prašnimi stjo in posledično manjšo porabo nekovinskih midelci, ta pa z neustreznim kurjenjem lesa in nizko neralov. V strukturi porabe snovi je delež porabe prevetrenostjo območij. Koncentracija prašnih gradbenega materiala med višjimi v EU. Na enako delcev nastaja v veliki meri zaradi razširjene neu- količino porabljene snovi pa je v Sloveniji ustvarjestrezne uporabe lesa v zastarelih pečeh in hkrati nega za več kot desetino manj BDP kot v povprečju pogosto neugodnih vremenskih razmer v kotlinah EU. Nadaljnje povečevanje snovne produktivnosti in dolinah celinskega dela Slovenije. Ob izrazitih slovenskega gospodarstva bo ob ponovni oživitvi temperaturnih inverzijah lahko že manjša gostota gradbene aktivnosti težje doseči, zato bo treba za izpustov povzroči čezmerno onesnaženje zraka. dosego zastavljenih ciljev več pozornosti posvetiti Ker v topli polovici leta teh težav ni, podatki o pov- načrtovanim ukrepom kroženja snovi. prečnih letnih vrednostih kažejo boljšo sliko kot podatki o številu dni s prekoračeno mejno dnevno Tudi z izpusti tologrednih pinov ne bo lahko. vrednostjo, ki so značilna za hladni del leta. K iz- Izpusti toplogrednih plinov, ki precej prispevajo k boljšanju bi poleg večje ozaveščenosti prebivalstva podnebnim spremembam, se na enoto BDP tudi v največ pripomogli večja uporaba tehnološko so- konjunkturi znižujejo, za načrtovano korenitejše dobnejših kurišč, boljša energetska učinkovitost znižanje pa bodo potrebni dodatni ukrepi. V letu stavb in uvedba zakonodajno določenih omejitev. 2017 so bili izpusti po prvi oceni za okoli petino Ali ni promet največji krivec za slabši zrak in manjši kot v letu 2008, ko je bila onesnaženost z njimi največja. Po zmanjšanju izpustov v energeizpuste? tiki, to je bilo povezano z zaustavitvijo delovanja Pri izpustih prašnih delcev je promet na drugem ene izmed večjih termoelektrarn, jih največ izhaja mestu, za rabo energije za ogrevanje. Težava je iz prometa. Izpusti v tej dejavnosti se ne znižujejo. cestni prevoz, zlasti z izpusti iz vozil na dizelski Problematična je raba fosilnih goriv, ki je bila v prepogon. Sledi pa raba energije v industrijskih pro- teklih letih spodbujena z višjimi subvencijami. To cesih. Splošna povprečna izpostavljenost urbanega je v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov. Podobno prebivalstva delcem se je v zadnjih letih predvsem kot snovna se izboljšuje tudi emisijska produktivpod vplivom toplejših zim zniževala, a je ostala nost, ki jo izračunamo kot razmerje med BDP in višja kot v povprečju EU. Drugi večji problem one- skupnimi izpusti. Za povprečjem EU pa zaostaja. snaženosti zraka v Sloveniji so prizemni ozon in Na enako količino izpustov je ustvarjenega za skonjegovi predhodni plini, kar pa je povezano s čez- raj petino manj BDP kot v povprečju EU. Za hitrejše mejnim prenosom z Zahoda. Visoka onesnaženost izboljšanje bo zlasti ob hitrejši gospodarski rasti zraka z ozonom je ugotovljena na večini merilnih treba povezavo med ukrepi za razvoj gospodarstva mest, tudi na podeželju in v višjih legah. in za zmanjšanje izpustov bolj okrepiti. V operativnem programu zmanjševanja emisij so bili kot Raba prostora? ključni razpoznani ukrepi na štirih področjih. To Pri rabi prostora izpostavljamo premajhno izkoriso trajnostna proizvodnja in potrošnja, spreminjaščenost degradiranih območij. Prisotna so v urbanje odpadkov v vir, podpiranja raziskav in inovacij niziranih območjih in na podeželju. V času krize in seveda tudi odprava okolju škodljivih subvencij. nekatere začete investicije niso bile dokončane, ker so bile ob razmeroma lahko dostopnih evrop- Pri uvajanju OVE je Slovenija boljša? skih in nacionalnih sredstvih premalo domišljene, Delež obnovljivih virov energije v končni rabi enerhkrati pa so se tudi opuščale nekatere dejavnosti. gije je v Sloveniji višji kot v povprečju EU. To je v prvi Konjunktura je ponovno prinesla prednostne širi- vrsti posledica naravnih danosti, zaradi katerih tve nekaterih gospodarskih dejavnosti na kmetij- ima Slovenija npr. višji delež hidroenergije. Vendar ska in gozdna zemljišča. Predhodno že uporabljen pa se delež obnovljivih virov energije že več let ne in opuščen prostor se je aktiviral in vračal v funkci- povečuje. V zadnjem obdobju se je močno povečal jo v precej omejenem obsegu in je še vedno premalo le leta 2009, ko je zaradi gospodarske krize upadla izkoriščen. Ob pomanjkanju nepozidanih površin končna raba energije, raba obnovljivih virov enerje prav ta prostor, še posebej v gosto poseljenih gije pa je porasla. Do leta 2017 se je le malo povečal urbanih območjih, za zagotavljanje nadaljnjega predvsem pod vplivom rabe energije za ogrevanje razvoja zelo pomemben. in rabe hidroenergije. Rast je zaviralo tudi zniža-

35 mag. Mateja Kovač

Avstrija 6,03 Slovenija 5,13 Italija 4,44 Hrvaška 3,94 Madžarska 3,61

PODNEBNI DOSJE

Težave zaradi okoljskih razlogov so največje pri nadaljnji rabi hidroenergije in vetrne energije. Za večjo rabo skupnih obnovljivih virov energije bo ob S prometom smo torej ogroženi? ugodnih naravnih pogojih, kot so velika gozdnatost, vodnatost in vetrovnost, treba intenzivneje V potniškem prometu struktura kaže na višji delež iskati skupne rešitve pri umeščanju posameznih prevozov z osebnimi avtomobili kot v povprečju projektov v prostor. Tudi uveljavitev predpisanega EU. To je prevladujoč način potniškega prometa ciljnega deleža biogoriv v mešanici pogonskih goriv v vseh članicah EU, v Sloveniji pa je ta delež med bi nas v kratkem času precej približala cilju 25 % najvišjimi. Uporaba javnih prevoznih sredstev, predvsem železnice, ki je energijsko najbolj učinOVE, h kateremu smo se zavezali. kovita oblika prevoza, je v mednarodni primerjavi Zmanjšanje izpustov TGP bo težko doseči, če ukrepi izjemno nizka. Delež železniškega v skupnem za razvoj gospodarstva in naložbena politika ne potniškem prometu je nižji le še v treh evropbodo dovolj upoštevali odgovornosti, ki jo zahteskih državah. To je vse bolj posledica skromne in vajo podnebne spremembe. Kaj bo morala predneposodobljene ponudbe javnega prevoza. Večja nostno upoštevati Dolgoročna strategija za nizke razvejanost, frekventnost ter uskladitev in prilaemisije in Nacionalni energetski in podnebni načrt, goditev voznih redov bi ob posodobitvah in okolju ki je zdaj pri ciljih premalo ambiciozen? prijaznejših tehnologijah lahko precej izboljšala Soočanje s podnebnimi spremembami, ki so eden njegovo trajnost. največjih globalnih izzivov, zahteva prilagajanje nanje in ukrepanje za njihovo upočasnitev. Poročilo ugodno ocenjuje ravnanje z odpadki, Zaustavitev podnebnih sprememb bo temeljila čeprav se je Slovenija znašla pred odločitvijo, na zmanjševanju antropogenih izpustov TGP. Do kaj storiti s termično obdelavo odpadkov in kako spodbuditi predelavo in reciklažo, saj zlasti velike sredine stoletja je na svetovni ravni treba zagotokoličine odpadne plastične embalaže zahtevajo viti ogljično nevtralnost. Ta bo dosežena, ko bo dolgoročne rešitve. Tudi evropski cilj, da mora biti vzpostavljeno ravnovesje med aktivnostmi, ki vsa plastika reciklabilna do leta 2030. Kaj je prva povzročajo izpuste, in procesi, ki to onesnaženje naloga slovenske strategije za plastiko in krožno izničijo. gospodarstvo?

Slovenija je Bruslju že poslala osnutek energetskeVelika večina odpadkov, okoli štiri petine, nastane ga in podnebnega načrta. v industriji in storitvah. Količina se hitro povečuPotrebujemo določitev ambicioznejših nacionalnih je, samo v obdobju 2012–2017 se je povečala za ciljev zmanjšanja izpustov. Strokovne podlage za okoli 40 %. Večina odpadkov je gradbenih, zaradi dolgoročno strategijo se v Sloveniji pripravljajo v njihove velike specifične teže. Ključna bo večja okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, za sre- preusmeritev proizvodnje v krožni sistem, to je dnjeročni energetski in podnebni načrt pa v okviru v večjo uporabo za recikliranje primernih mateposebne študije. Oboje vodi center za energetsko rialov. Povečuje pa se tudi količina komunalnih učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Vključujejo odpadkov. V preteklih letih jih je v preračunu na spremljanje napredka in načrtovanje ukrepov za prebivalca nastalo manj kot v povprečju EU, zdaj je zmanjšanje izpustov TGP na področjih prometa, ta količina že približno enaka kot v povprečju EU. industrije, stavb, kmetijstva, gozdarstva in odpad- Okoli dva odstotka skupnih odpadkov je nevarnih, kov. Projekcije kažejo, da v sektorjih, ki so izven med njimi je največ kemijskih in zahtevajo posebej sistema za trgovanje z izpusti, obstoječi ukrepi ne previdno ravnanje. bodo zadoščali in bodo povsod potrebni dodatni Se je ravnanje z odpadki v zadnjih letih res precej napori. izboljšalo?

Slovenija je daleč od ogljične nevtralnosti, če vemo, da se promet po cestah povečuje, država s subven- Komunalni odpadki se v več kot dveh tretjinah cijami oziroma trošarinami podpira energetsko in- zbirajo ločeno, pa tudi ves mešani preostanek je tenzivno industrijo, energetski sistem pa še vedno pred odlaganjem obvezno obdelan. Zmanjšuje se sloni na fosilnih gorivih? Ali je mogoče izboljševati odlaganje, povečuje pa predelava in v tem recikliranje, torej delovanje v želeni smeri. Problematika konkurenčnost gospodarstva na račun okolja? ravnanja z odpadki, zlasti odpadne plastične emVeliko težavo predstavlja predvsem cestni prevoz. balaže, pa se kljub temu zaostruje in bo zahtevala Promet je pomembna gospodarska dejavnost in hitrejše ukrepanje in rešitve. oblikuje sodobni način življenja. Vendar so njegovi škodljivi vplivi na okolje in zdravje prebivalcev Več na www.zelenaslovenija.si/

140

precejšnji. Zaskrbljujoči. Največ problemov izhaja iz velike rabe neobnovljivih virov energije, to je fosilnih goriv. V Sloveniji se, tako kot v EU, večina blaga prepelje s tovornjaki, večina potnikov pa z avtomobili. To sta za okolje najmanj sprejemljiva načina prevoza. Ob tem je tudi gostota skupnega blagovnega prometa zaradi tranzitne lege Slovenije velika. V preračunu na prebivalca je prepeljanega precej več blaga kot v EU.

Evropa 4,56 Svet 2,75 Ekološki odtis, v gha/preb., leto 2016 (vir: GFN)

junij 2019

A vendar delež rabe OVE, kot opozarja poročilo, v zadnjih letih stagnira, prevladuje pa raba klasičnih OVE, to je lesa in hidroenergije. Po deležu rabe drugih OVE se Slovenija uvršča na konec držav EU. Najslabša je pri vetrni energiji. Kaj bo potrebno spremeniti v razvojni politiki in kaj, da bi investitorji pravočasno odgovorili na okoljske zahteve?

Pripravljajo regionalni akcijski načrt za večjo energetsko učinkovitost E. D. Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) sodeluje v mednarodnem evropskem projektu CLEAN-Tehnologije in odprte inovacije za nizkoogljične regije. Devet evropskih regij želi nadgraditi izvajanje nizkoogljičnih politik, kar naj bi prispevalo k večji energetski učinkovitosti. Iva Zorenč, direktorica RASR, pojasnjuje, da so pripravili devet izvedbenih ukrepov za investiranje, rast in zaposlitev na področju energetske učinkovitosti. A največja vrednost projekta so priprave na sprejem regionalnih akcijskih načrtov, končali jih naj bi do konca leta, ki bodo pomagali k boljšim praksam pri energetski učinkovitosti. Sicer pa ima, pravi Iva Zorenč, Savinjska regija kot izrazita termalna regija v Sloveniji izredne priložnosti prav v turističnem razvoju.

junij 2019

Razvoj Savinjske regije kot termalne regije vidim kot sestavni del celostne strategije integralnega razvoja.

foto: arhiv Thermana d. d.

36 140

PODNEBNI DOSJE

Nizkoogljične regije

Prva faza projekta se bo končala konec leta. Kako lahko projekt pripomore k večji energetski učinkovitosti Savinjske regije? Načrtujete tudi pripravo regionalnega akcijskega načrta, v katerem bodo navedene dobre prakse energetsko učinkovitih podjetij. Kaj bo še zajel načrt in katera podjetja se bodo predstavila z dobro prakso?

CLEAN - Tehnologije in odprte inovacije za nizkoogljične regije je sofinanciran projekt Interreg Europe, kjer 9 evropskih regij sodeluje, da nadgradijo instrumente za izvajanje nizkoogljičnih politik.

Z združevanjem in izboljšanjem predpisov bo CLEAN nadgradil energetsko učinkovitost stanovanjske in javne infrastrukture, in sicer s pomočjo evropskih ciljev za energetsko učinkovitost stavb.

Gre za tehnologije, odprte inovacije in izboljšanje instrumentov nizkoogljičnih politik.

Med pomembnejšimi rezultati projekta CLEAN naj omenim, da je pripravljenih devet izvedbenih ukrepov za investiranje, rast in zaposlitveno politiko na področju energetske učinkovitosti. Eden od rezultatov bodo pripravljene spodbude za izboljšanje zakonodaje.

Predlagale bodo sodelovanje med javnimi ustanovami in državljani ter med raziskovalnimi središči in podjetji, ki bodo predstavili nove energetske rešitve.

Učinki?

Neposredni učinki projekta CLEAN so izdelani Regionalni akcijski načrti, predlogi nadgradnje zakonodajnih instrumentov in novi projekti,

37 140

PODNEBNI DOSJE

ki bodo nastali na podlagi izmenjav dobrih praks s kohezijske politike EU v obdobju 2014–2020, torej področja energetskih učinkovitosti v regijah ter iz- za izboljšanje "mednarodne konkurenčnosti razmenjavo inovativnih zakonodajnih praks in rešitev. iskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s Ti učinki bodo koristni za vse, ki so uporabniki ener- pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in getskih storitev, dobavitelji energetskih produktov okolju prijaznejše gospodarstvo". Projekt bo priin storitev, središča za energetske raziskave, vključ- speval k prednostnemu področju Zdravje – medino z inovacijami, ter javni organi, promotorji ener- cina s spodbujanjem razvoja novih smeri izdelkov, getske učinkovitosti. Regionalni akcijski načrt je že povezanih z naravnimi snovmi in zdraviliškim v pripravi in bo končan do konca 2019. Pri izdelavi turizmom, kot so sonaravna zdravila, dermatosodelujejo deležniki iz regije, ki imajo sami izkušnje loška kozmetika, celična terapija in rehabilitacija. pri izvajanju ukrepov za povečevanje energetske učinkovitosti, in strokovnjaki s področja uporabe Kaj je pokazala analiza SWOT? nizkoogljičnih politik in praks. V začetnem procesu Analizirali smo pet tem, ki so jih projektni parpriprave Regionalnega akcijskega načrta smo izbrali tnerji definirali v prijavnici projekta InnovaSPA. 4 dobre prakse, ki so jih predstavili partnerji na proOblikovanje inovativnih zdravljenj in storitev jektu. Te bomo predstavili s pomočjo strokovnjakov nege za oblikovanje novih terapij, učinkovitejša in deležnikov in jih »prilagodili« na naše razmere Iva Zorenč zdravstvena oskrba, preventiva in rehabilitacija, in situacijo v Savinjski regiji. spodbujanje ljudi k zdravemu načinu življenja s V Sloveniji je Gorenjska prva izdelala energetsko- pomočjo preventivnega zdravljenja, spodbujanje -podnebni načrt. Kako boste pristopili k pripravi projektov sodelovanja z namenom razvijanja novih takšnega načrta, ki bi ga naj sprejela vsa območja produktov in konceptov zdravljenja temelječih na v državi? termalnih vodah z normativi in specifikacijami, ki Za izdelavo energetsko-podnebnega načrta bomo zagotavljajo možnost ponovitve znotraj termalnih vključili deležnike na regionalni in državni ravni, podjetij in možnost prenosa v druge regije. Prav s katerimi sodelujemo že na projektu CLEAN pri tako pa tudi oblikovanje novih regionalnih terizvajanju aktivnosti in pri izdelavi Akcijskega malnih strategij za razvoj novih instrumentov v načrta. Uporabili bomo ugotovitve in izkušnje, ki zvezi s preventivnim zdravljenjem in termalnimi jih je projekt prinesel. ponudbami. Rezultati SWOT analize so se v veliki meri ujemali s Strategijo razvoja in trženja sloMed projekti, za katere ste pridobili evropska sredstva, je tudi Innova Spa, v okviru katerega venskih naravnih zdravilišč ter vizijo, ki je v njej. se bodo projektni partnerji iz osmih držav trudili Slovenska naravna zdravilišča so prepoznavna kot vplivati na možnost inovativnih produktov ter lažje privlačna konkurenčna srednjeevropska zdravilidostopnosti zdravljenja v termalnih zdraviliščih z ška destinacija in skrbijo za zdravje, za vračanje orientacijo na preventivnem zdravljenju. Savinjski zdravja in preventivo, za dolgoročno dobro počutje regiji kot najrazvitejši termalni regiji v Sloveniji in ravnovesje telesa, uma in duha. projekt lahko nakaže nove razvojne priložnosti. Kaj je pokazala SWOT analiza in kako bo potekala iz- Razvoj termalne regije? vedba projekta? Ali se lahko pričakuje tudi priprava Razvoj Savinjske regije kot termalne regije vidim turistične termalne strategije, ki bi lahko nakazala kot sestavni del celostne strategije integralnega možnosti povezave z vsemi akterji turizma v regiji razvoja. Graditi moramo na vseh trajnostnih poin njegovega integralnega razvoja? je v letu 2017 53,8 % tencialih, od bogastva in lepot narave, naj omenim celinskih kopalnih voda, InnovaSPA ali Inovativne zdravstvene rešitve za še Naturo 2000, parke, gore in gozdove, reke in kar je ravno toliko kot v termalne regije je projekt, ki je tudi financiran v jezera …, lokalne, po možnosti ekološko pridelaokviru programa Interreg Europe. Savinjska regija ne hrane, turistične kmetije, dragocene kulturne 2016. je ena izmed osmih sodelujočih partnerskih regij, dediščine, kot so na primer gradovi, do sodobnega ki se bodo med izvajanjem projekta prizadevale znanja in tehnologij, ekoinovacij in zelenega podvplivati na možnost inovativnih produktov. Gre jetništva, pa tudi sodelovanja z drugimi regijami v pa tudi za lažjo dostopnost zdravljenja v termalSloveniji in širše. Poleg sedmih termalnih zdravinih zdraviliščih z usmeritvijo na preventivno lišč imamo še druge evropsko priznane destinacije, zdravljenje. RASR se je projektu pridružil zaradi ki že stopajo po poti integralnega razvoja, kot sta edinstvenih možnosti termalnega zdravstva, saj Solčavsko in Kozjanski park, pa tudi druge zelese lahko Savinjska regija pohvali s kar sedmimi termalnimi zdravilišči: Terme Topolšica, Terme ne destinacije in nastanitve. Celovita turistična Zreče, Terme Dobrna, Thermana Laško, Rimske strategija bi jih lahko vse povezala. V turistično toplice, Terme Olimia in Zdravilišče Rogaška. V ponudbo bi lahko v večji meri vključili lokalne okviru projekta želimo promovirati vsako izmed ponudnike hrane, vina in kmečke turizme.

7 termalnih zdravilišč ter njihovo prvotno vlogo Med čezmejnimi projekti je lahko glede na potenin specializirano zdravljenje. ciale turističnega razvoja regije, ki je zelena deKaj je naloga RASR?

RASR v projektu skrbi za Prvo prednostno nalogo slovenskega operativnega programa za izvajanje

stinacija, dobra spodbuda projekt Living Castles.

Kakšne rezultate projekta pričakujete?

Več na www.zelenaslovenija.si/

junij 2019

odlične kakovosti

Gorenjska prva regija s trajnostnim energetskopodnebnim načrtom I. P. Pri pripravi regionalnega trajnostnega energetskopodnebnega načrta, prvega v Sloveniji, so se osredotočili na promet, turizem in gozdarstvo, pojasnjuje Lidija Zeme, direktorica financ in računovodstva v podjetju BSC, Poslovno podpornem centru Kranj, ki je hkrati tudi regionalna razvojna agencija Gorenjske. Industrije v dokumentu niso zajeli, ker so pri sredstvih odvisni od uspešnosti na evropskih razpisih. V načrtu so med drugim zapisali, da želijo na Gorenjskem z ukrepi znižati emisije CO2 za 40 % glede na izhodiščno leto 2005.

Podnebne spremembe, meni koordinatorica projekta, bodo najbolj vplivale na razvoj zimskega turizma.

foto: Prezlc

38 140

PODNEBNI DOSJE

Gorenjski energetsko-podnebni načrt

Kako ste pristopili k pripravi trajnostnega energetsko-podnebnega načrta in kaj je pokazala analiza ranljivosti Gorenjske, če izpostavite trende podnebnih sprememb in težišča ranljivosti območja?

K pripravi TEPN smo pristopili že v letu 2016 v okviru projekta PEACE_Alps, projekta programa Alpine Space. Želeli smo opredeliti energetsko-podnebne ukrepe za občine na Gorenjskem, da bi do leta 2030 znižali emisije CO₂ za 40 % glede na izhodiščno leto 2005. K pripravi načrta v okviru Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo je pristopilo vseh 18 gorenjskih občin. V začetku priprave je metodologija Konvencije županov predvidevala samo energetski načrt. Med pripravami načrta pa se je metodologija razširila še na podnebne spremembe, tako da smo dokument dopolnili tudi to problematiko. S to dopolnitvijo smo postali prvi v Sloveniji, ki smo pripravili tovrsten dokument za celotno regijo Gorenjske. TEPN vključuje tudi prikaz trendov podnebnih sprememb na Gorenjskem, pričakovane podnebne spremembe, z njimi povezana tveganja ter oceno ranljivosti in tveganj za sektorje promet, turizem in gozdarstvo.

junij 2019

So na teh področjih največja tveganja?

Za sektor prometa, to je cestni, železniški in letalski, so bili upoštevani vplivi izrednih padavinskih dogodkov, poplav, vročinskih valov, temperaturnih sprememb. Ocena ranljivosti je v povprečju pokazala stopnjo 3, kar pomeni zmerno ranljivost na lestvici vrednotenja

39 140

opozarjanja, za sistem potujočih pisarn, delo na vlaku, avtobusu, za uvedbo fleksibilnega delavnika in dela na domu, za uvedbo prilagojenega delavnika v času vročinskih valov in za rekonstrukcijo infrastrukture za boljšo prilagojenost na ekstremne vremenske dogodke. Pomembna je tudi podpora alternativnim pogonom v mobilnosti.

Pri pripravi dokumenta smo se osredotočili na sektorje prometa, turizma in gozdarstva. Za sektor turizma smo predlagali nekaj prilagoditvenih ukrepov. Tako vključitev v Zeleno shemo sloven- Lidija Zeme skega turizma, Slovenia Green, merjenje ogljičnega odtisa obiskovalcev, izravnavo ogljičnega odtisa, obveščanje in izobraževanje turističnega gospoAnaliziralo se je 219 javnih objektov. Glede na darstva, priprava priporočil za prilagajanje na pogostost uporabe objektov, specifično porabo podnebne spremembe za turistična gospodarstva, energije in stanje izolacije je prioritetna predvsem kratke dobavne verige, upravljanje s turističnim sanacija tistih objektov, ki imajo energijsko šte- obiskom ter osveščanje obiskovalcev. Industrije se vilo med 100 in 500 kWh/m² ali pa se ogrevajo v tem dokumentu nismo lotili, saj smo pri svojem na fosilna goriva. V regiji je bilo v programskem delu omejeni s projektnimi sredstvi. V kolikor nam obdobju 2007-2013 celostno energetsko saniranih uspe prijava podobnega projekta na katerem izmed 36 objektov. V programskem obdobju 2014-2020 razpisov, bomo vsekakor dokument razširili tudi se bo celovita sanacija izvedla vsaj še v 2 javnih na ta področja.

2 objektih Mestne občine Kranj, 2 objektih občine V sektorju energetike je v Sloveniji predvideno so v 2017 znašali Bohinj, enem objektu občine Tržič, občine Jesenice povečanje deleža obnovljivih virov energije, zlasti povprečni izpusti CO2 in občine Gorenja vas-Poljane. Število potencialnih sončne in vetrne. Načrti so pri hidroenergiji. Kaj na kilometer pri novih objektov, ki ustrezajo navedenim kriterijem, je 66, je pokazala analiza o uporabi sončne energije v osebnih avtomobilih, kar saj se še vedno ogrevajo na ELKO. Poleg energetske občinah gorenjske in kakšni so cilji? je 0,6 g CO2 več kot v sanacije občinskih zgradb in opreme so predvideni Število razpršenih virov za proizvodnjo električne letu 2016. še drugi blažitveni ukrepi. Na primer: povečanje energije se je na Gorenjskem v obdobju 2011-2016 učinkovitosti daljinskega ogrevanja, uvedba SPTE, povečalo iz 292 na 523. Najbolj pogoste so sončne soproizvodnje toplote in elektrike, vgradnja to- elektrarne, sledijo hidroelektrarne in nato soproplotnih črpalk ter uvajanje hlajenja v sisteme izvodnja toplote in elektrike. Pri inštalirani moči daljinskega ogrevanja/hlajenja. V stanovanjskem so najbolj zastopane hidroelektrarne, ki so dosegle sektorju so predvideni ukrepi energetske sanacije v letu 2016 cca 32 MW. Sončne elektrarne za okoli večstanovanjskih stavb in individualnih stano- polovico manj inštalirane moči, torej okoli 20 MW. vanjskih stavb.

Dodatnih 10 MW pa prispeva soproizvodnja toploSURS je v letu 2017 Celotna Gorenjska je prometno zelo obremenjena, te in elektrike. Na področju sončne energije ima Gorenjske še velike potenciale in v zadnjem času pripravil posebno kar vpliva na rast emisij, kakovost zraka in bivanja. Kakšne rešitve predlagate, saj promet poleg se močno povečuje število individualnih sončnih spletno stran, na individualnih kurišč najbolj vpliva na podnebne elektrarn, saj so za to na voljo tudi subvencije. kateri lahko vsak spremembe?

Kako boste dopolnjevali energetsko-podnebni na podlagi 17 ciljev V dokumentu smo predvideli blažitvene in prilago- načrt Gorenjske? trajnostnega razvoja Med ključnimi izzivi je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kako uspešno ste bili doslej pri energetski prenovi stavb v gorenjskih občinah in s katerimi ukrepi boste na tem področju zmanjšali emisije za 40 % do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2005?

119,6 g CO

ditvene ukrepe. Za sektor prometa smo predlagali Z dokumentom TEPN Gorenjske je predvideno več prilagoditvenih ukrepov, ki bi na dolgi rok imenovanje usklajevalnega in organizacijskega pozitivno vplivali na kakovost zraka in bivanja. organa na svetu regije, ki bo bdel nad izvajanjem Emisije v prometu bomo zmanjševali z večjo pre- načrta. Hkrati bo predlagal financiranje določetočnostjo, omejevanjem hitrosti in izločevanjem nih projektov, ki so predvideni v TEPN. Izvajanje vozil z največjimi emisijami. Javni promet naj bi projektov pa je v veliki meri odvisno od uspešnosti postal hrbtenica dnevnih migracij. Gre tudi za na novih evropskih razpisih. Navedeni organ bo prilagoditev infrastrukture v predorih na gorskih skrbel tudi za načrtovanje vključevanja novih zaobmočjih, za načrt upravljanja obiska zavarovanih interesiranih sektorjev, za načrtovanje spremljanja območij in drugih turističnih območij v gorskem in dopolnjevanja akcijskega načrta ter sprotnega svetu, za optimizacijo sistema obveščanja in poročanja.

PODNEBNI DOSJE

Katere ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje boste sprejeli za gozdarstvo, turizem in industrijo, ki jo v sedanjem načrtu ne obravnavate posebej. Ali boste sprejeli načrt razogljičenja za posamezne sektorje?

spremlja, v kolikšni meri se je Slovenija doslej približala postavljenim ciljem: https://www.stat.si/ Pages/cilji junij 2019

potencialnih vplivov in sposobnosti prilagajanja.

Za sektor turizma so bili upoštevani enaki podnebni vplivi. Ocena je pokazala več različnih stopenj ranljivosti, seveda v odvisnosti od geografske lege, od 1, majhen vpliv v nižinskih predelih, do 5, močan vpliv, v hribovitih in goratih območjih ter jezerih. Posledično to seveda pomeni veliko stopnjo prilaganja na območju z oceno 5. Podnebne spremembe pa bodo imele večji vpliv in bodo zato potrebne večje prilagoditve v zimskem turizmu.

Za sektor gozdarstva je ocena ranljivosti pokazala večjo ranljivost na skupne učinke vplivov kot na učinke posameznega vpliva.

40 junij 2019

Kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinah, podpisala sta ga mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, in Simon Zajc, okoljski minister, je le eden izmed korakov h »krožni« miselnosti v trgovinski dejavnosti. Tako mag. Mariča Lah ocenjuje pomen Kodeksa, ki je nedvomno zgled drugim panogam gospodarstva.

Hkrati sogovornica meni, da so prav končni potrošniki tisti, ki so odgovorni za pravilno uporabo in ravnanje z odpadno embalažo. Kodeks natančno določa, kaj se bo na blagajnah maloprodajnih mest spremenilo po 1. septembru. A čeprav se pri nakupu nepredpakiranih živil še ne bo nič spremenilo, tudi o univerzalnih vrečkah za sadje in zelenjavo v nekaterih trgovinah že razmišljajo. Mag. Mariča Lah je zadovoljna z odzivom pri trgovcih in potrošnikih.

Na lanski strateški konferenci ste razpravljali o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini. Takrat ste med drugim dejali, da je potrebno ohranjati okolje in ustrezno ravnati z viri. Ali je podpis Kodeksa za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti nadaljevanje vaše strateške konference oziroma eden izmed korakov za uveljavljanje »krožne« miselnosti v trgovini?

Da, zagotovo je kodeks le eden izmed korakov h »krožni« miselnosti v trgovinski dejavnosti.

Trgovska podjetja v Sloveniji se zavedajo pomena zdravega okolja ter svojega prispevka k zmanjševanju njegovih obremenitev. Že v preteklosti so dokazala, da se zavedajo pomena trajnostne naravnanosti poslovanja. Kodeks dokazuje, da so trgovci pripravljeni za bolj racionalno in trajnostno naravnano uporabo lahkih plastičnih vrečk s strani potrošnikov.

A upoštevati je treba še dejstvo, da v podjetjih nenehno iščejo nove, okolju bolj prijazne alternative.

Trgovine potrošnike usmerjajo k večkratni uporabi vrečk ali k vrečkam iz drugih materialov. Kaj se bo 1. septembra spremenilo pri blagajnah za potrošnike in kaj za trgovce?

Nosilna vrečka za večkratno uporabo. foto: Designed by Freepik

Poraba plastičnih vrečk se zmanjšuje, trgovci za zgled drugim panogam

Kodeks in nosilne vrečke

okolje

140

Kodeks in nosilne vrečke

Kodeks natančno definira tiste plastične nosilne vrečke, ki jih pristopniki k kodeksu od 1. 9.

2019 dalje ne bodo več prodajali na blagajnah maloprodajnih mest, in tiste plastične nosilne vrečke, ki bodo tudi po 1. 9. 2019 dalje lahko še naprej v prodaji. Še vedno pa so v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo potrošnikom na voljo brezplačno zelo lahke tanke plastične nosilne vrečke. Tiste, namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Na primer sadje, zelenjava, ribe, mlečni izdelki, meso. Rešitve na tem področju še niso enotne, zato bodo o tem še razprave na zbornici.

Katere vrečke torej ne bodo v prodaji?

Lahke plastične nosilne vrečke, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov in reciklirane plastične nosilne vrečke, ki so namenjene večkratni uporabi in so izdelane iz recikliranih materialov-reciklatov. Njihov masni delež v posamezni vrečki ne predstavlja več kot 80 % vsebnosti reciklata.

V prodaji pa bodo potrošnikom na blagajnah reciklirane plastične nosilne vrečke, ki so namenjene večkratni uporabi in so izdelane iz recikliranih materialov- reciklatov. Njihov masni delež v posamezni vrečki predstavlja

Trgovska podjetja so v začetku letošnjega leta pozitivno sprejela pobudo Ministrstva za okolje in prostor za sprejem dogovora med TZS in MOP v obliki Kodeksa. Kodeks temelji na prostovoljnosti. Spodbuja trgovska podjetja k manjši porabi plastike in k varovanju okolja.

Na zbornici smo prepričani, da se bodo trgovci pozitivno odzvali, saj je njihova okoljska ozaveščenost oziroma družbena odgovornost do okolja že dlje časa stalnica v njihovih poslovnih strategijah. H kodeksu lahko pristopijo vsi trgovci, ki prodajajo plastične nosilne vrečke na blagajnah maloprodajnih mest neposredno končnim potrošnikom ter tudi drugi poslovni subjekti, ki ne prodajajo plastičnih nosilnih vrečk končnim potrošnikom. Takšnim podjetjem na zbornici pravimo »podporniki« kodeksa, ki so prav tako pomembni okoljski ambasadorji.

In količine?

Po informacijah s strani trgovcev se je poraba plastičnih nosilnih vrečk od 1. 1. 2019 dalje, ko so vse plastične nosilne vrečke plačljive, zmanjšala skorajda za polovico. To je manjša obremenitev okolja. Vsekakor pa morajo ob zmanjševanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk poleg trgovcev predvsem potrošniki poskrbeti za primerno optimalno rabo in večkratno uporabo vrečk, ki so narejene iz drugih materialov.

Kdo bo nadziral izvajanje kodeksa in kaj se bo zgodilo v primeru kršitev podpisanega dokumenta?

Izvajanje in kršitev kodeksa s strani podjetij, ki so h kodeksu pristopila, bo ugotavljala tričlanska komisija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov. Enega člana komisije bo imenoval Upravni odbor TZS, enega člana Ministrstvo za okolje in prostor, en član pa bo predstavnik stroke, ki ga skupaj imenujeta podpisnika

da so trgovci prepoznali kodeks kot svojo dodano vrednost, predvsem pa tudi kot svojo odgovornost do nas vseh in do našega planeta.

Odgovornost do bolj premišljenega in odgovornega ravnanja z naravnimi viri pa izhaja predvsem iz nas samih, državljanov. Potrošniki to od nas »zahtevajo« s svojimi spremenjenimi navadami in prepričanji. Naša naloga je, da jim ponudimo tisto, kar želijo, kar potrebujejo. Odgovornost vsakega posameznika do trajnostne prihodnosti je vse večja. Ne samo v trgovini. Zato menimo, da se nam bodo v nekoliko večjem obsegu pridružile tudi druge panoge, saj krožno gospodarstvo predstavlja v podjetju tudi priložnosti za nove inovacije, s tem pa dolgoročno uspešnost na trgu.

Kako potrošniki sprejemajo napovedane spremembe?

Potrošniki so tudi v preteklosti rešitve in akcije trgovcev za varovanje okolja in bolj trajnostni razvoj zelo dobro sprejeli. Zato večjih težav ne pričakujemo.

Kako bi lahko v Sloveniji hitreje spreminjali vedenjske vzorce potrošnikov pri uporabi embalaže in pri odgovornem ravnanju pri ločenem zbiranju odpadkov?

Komunala Tržič d.o.o. je bila ustanovljena leta 1959. Pretežni del poslovanja predstavlja izvajanje gospodarskih javnih služb. Našim občanom in uporabnikom nudimo naslednje storitve:

Odgovornost za pravilno uporabo, ravnanje in tudi za odlaganje embalaže v ustrezne zabojnike nosijo končni potrošniki. Ključno je izobraževanje in ozaveščanje otrok, in sicer že vse od vrtca dalje. Zato na TZS pozdravljamo vse aktivnosti, ki prispevajo k večji ozaveščenosti potrošnikov.

• oskrba s pitno vodo • odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode • ravnanje z odpadki • vzdrževanje cest • pogrebna in pokopališka dejavnost

Kje pričakujete ovire pri izvajanju kodeksa?

Kodeks se začne uporabljati s 1. 9. 2019. Zato trenutno na zbornici še ne razpolagamo s podatki, kje, in če sploh, se bodo pojavile kakršnekoli ovire za njegovo izvajanje. Ocenjujemo, da je vsebina kodeksa pripravljena kratko in jedrnato, torej razumljivo tako za večja podjetja kot tudi za mikro in mala podjetja.

Poslanstvo našega podjetja je trajnostno zagotavljanje visokokakovostnih storitev gospodarskih javnih služb vsem uporabnikom občine Tržič pod enakimi pogoji in po ekonomsko upravičenih cenah.

Ponosni smo na razmišljanje in delo vseh naših zaposlenih, ki se trudijo svoje delo opraviti kakovostno in v zadovoljstvo občanov.

Kodeks je lahko dober zgled tudi ostalim panogam. Kje so razlogi, da v nekaterih panogah počasi raste odgovornost do bolj premišljenega ravnanja z viri in do krožnega modela poslovanja?« Res je, gre za prostovoljni kodeks, ki je bil brez glasu proti sprejet na našem najvišjem upravljavskem organu, na Upravnem odboru TZS. Lahko je dober zgled tudi vsem ostalim delom gospodarstva. Izredno smo ponosni,

okolje

foto: Simon Koleznik

Glede uvedbe univerzalnejših trajnejših vrečk za večkratno uporabo pri nakupu nepredpakiranih živil trenutno na trgu še ni enotnih rešitev. Drži pa, da si nekatera trgovska podjetja že danes prizadevajo, da bi potrošniku ponudila okoljsko ustreznejšo rešitev za nepredpakirana živila, kamor sodijo npr. sadje, zelenjava, ribe, meso…. Posebej poudarjamo, da bo pri univerzalnih vrečkah za sadje in zelenjavo potrebno posebno pozornost nameniti zagotovitvi ustreznih higienskih pogojev, o čemer pričakujemo nadaljevanje konstruktivnega dialoga tako z ministrstvom, pristojnim za okolje, kot tudi z upravo, ki je pristojna za varno hrano.

140

41 Pristop h kodeksu je prostovoljen. Na spletni strani objavljate seznam trgovin, ki pristopajo h kodeksu. Kako so vodstva trgovin sprejela pobudo za kodeks in kaj pomeni kodeks finančno za subjekte? Ali je mogoče oceniti, koliko virov bo s prepovedjo prodaje lahkih vrečk prihranjeno v Sloveniji?

Ali trgovci razmišljajo, da bi tudi pri sadju, zelenjavi in mesu iskali druge rešitve? Morda z uvedbo plastične embalaže z večjim deležem reciklata?

Več informacij o našem podjetju najdete na spletni strani

www.komunala-trzic.si

junij 2019

Da, še plastične nosilne vrečke v torbici (žepek), plastične nosilne vreče (nakupovalna torba) in mrežaste vrečke iz plastičnih materialov.

mag. Mariča Lah

A tudi druge?

kodeksa, torej TZS in MOP. V primeru ugotovljene kršitve kodeksa s strani pristopnika h kodeksu se podjetju izda opomin in določi 15-dnevni rok za odpravo kršitve. V primeru ponovne kršitve TZS kršitelja izbriše s seznama podjetij, pristopnic h kodeksu.

Promocija

najmanj 80 % vsebnosti reciklata. Označene so s piktogramom, iz katerega je razvidno, da gre za najmanj 80 % vsebnost reciklata. Prav tako pa biorazgradljive plastične nosilne vrečke iz biorazgradljivih materialov, ki so namenjene večkratni uporabi. Primerne so za kompostiranje in biorazgradnjo ter so označene z ustreznim piktogramom.

42

Jože Volfand

Okrog 250 ton je tistih

foto: Valerie Novak, Aerinart

Uporabljene izdelke vračajo v življenje, zaposlujejo ranljive skupine

Centri ponovne uporabe

okolje

140

Centri ponovne uporabe

izdelkov, ki jih pripravimo

za prodajo kot nove izdelke, pripoveduje zgodbo o centrih

ponovne uporabe v Sloveniji

dr. Marinka Vovk, znanstvenica, direktorica, koordinatorica,

pionirka ali mama ideje, ki tudi v Sloveniji, čeprav v primeru

z Evropo z zamikom, postaja praksa. Življenje. Za ranljive

skupine pa pot v prostore

dela in ustvarjalnosti. V ormoškem gradu preseneti

popravljalnica in šivalnica,

predvsem pa kavarnica, ki je

mnogo več kot druženje. Na

pečici s saharskim peskom si lahko skuhate kavo, nato

pa se preizkusite še pri peki

prleškega languša. Morda v

Centru ponovne uporabe v Ormožu diši po nostalgiji, zagotovo pa, kot pravi

sogovornica dr. Marinka Vovk, razvijajo alternativni sistem

drugačnih vrednot od tistih, ki junij 2019

zdaj prevladujejo.

Centri ponovne uporabe v Sloveniji se množijo, zdaj jih je 7. Kaj je dodana vrednost centrov, če jih umestite v problematiko ravnanja z odpadki in viri v državi?

CPU primarno prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, pripravi na ponovno uporabo in k ponovni uporabi. Z vidika trajnostnega pristopa pri reševanju virov je ključno, da vir ohranimo. Večina izdelkov prihaja v Slovenijo.

Naša naloga je, kako te vire, surovine ohraniti. Osredotočamo se na snovni tok odpadkov.

Izdelke, ki so prepoznani kot odpadek, usmerjamo v snovni tok , v nadaljnjo obdelavo.

Kako?

Za to je potreben celoten sistem logistike.

Izdelke, ki so odpadki, zberemo, pripravimo, uredimo in iz tega nekaj naredimo. Najlažje je zbiranje. A kaj potem na novo narediti, ustvariti? Da bo atraktivno, da bo imelo dodano vrednost in da bo izdelek tržno zanimiv.

V današnjem svetu globalizacije ni tako preprosto narediti nekaj prepričljivega in seveda poceni. Poceni pomeni, da je potrebno poleg bruto urne postavke dodati stroške, kot so najemnina, obratovanje, licence … Izdelek mora biti konkurenčen. Primerljivost stroškov dela pri nas ali v državah Daljnjega vzhoda je odveč.

Koliko materiala letno »rešite«, ga ponovno vrnete v življenje?

CPU - Grajska kavarna Okrog 250 ton je tistih izdelkov, ki jih pripravimo za prodajo kot nove izdelke. Snovni tok je večji, saj dve tretjini zavrženih izdelkov ne moremo vključiti v neposredno nadaljno uporabo. Ko jih zberemo, jih je potrebno presortirati, odstraniti poškodovane ali uničene dele, pri tekstilu npr. obrezati, odstraniti zadrge, gumbe, pripraviti uporabne kose za nadaljnjo uporabo.

Gre za okoli 800 ton, ki jih skrbno pogledamo, da naredimo izdelke po metodi zaključenega kroga. Bistvo je, da za nove izdelke, ki jih delamo, ne uporabimo novih materialov in virov.

Kar ne moremo uporabiti za izdelavo naših izdelkov, ostane za reciklažo in jih usmerjamo k različnim odjemalcem.

Vsak od vaših sedmih centrov je poseben. Kaj dela CPU v Ljubljani, kaj v ormoškem gradu, kjer imate šivalnico, popravljalnico, tu je prava mala tovarnica. In kaj delate v Vojniku?

Ko smo začeli, najprej v Rogaški Slatini, smo ugotovili, da bo potrebna mreža, ker potrebujemo specializirana znanja. Vse ne more biti na enem mestu. Tudi prostorsko ne. V Rogaški Slatini je nastal prvi center v sodelovanju z OKP Rogaška Slatina in Občino. Specializiran je za mizarska dela in pripravlja različne rezervne dele, predvsem tehnično blago. Hkrati je ta lokacija izredno atraktivna za ljubitelje starin, tudi za tiste, ki si opremljajo vikende ali hiške po principu zgodb iz preteklosti.

In kulturna dediščina?

Občutljivi smo za ohranjanje kulturne dediščine. Izdelke, ki imajo vrednost, zgodovino, predamo v muzej, jih zanj zbiramo, jih ne prodamo. Nekateri izdelki so edinstveni in je prav, da pridejo v prave roke. Največjo pozornost vzbuja grajska kavarniška popravljalnica. Po principu naredi si sam. Ljudje prihajajo, kaj zašijejo, se tudi kaj naučijo. In se družijo. Sodelujemo z društvom kmečkih žena in zavodom, ki si prizadeva za ohranjanje tradicionalnih jedi.

Ena izmed takšnih je languš. Izvajamo učne delavnice, zato z našo lokalno teto Marto, ki je specialistka za peko, ne bodo šli v pozabo številni tradicionalni recepti tega območja.

Obiskovalcem je fascinantno, da sploh lahko v živo spremljajo postopke priprave dobrot in se preizkusijo v spretnostih. Ljudje iščejo možnosti za aktivno preživljanje časa in odkrivajo njihove nove potenciale v praktičnih veščinah.

Pravo navdušenje je pri prenovi in kreiranju nostalgije pri pohištvu, čevljih ali dežnikih.

Kakšne so cene izdelkov, ki jih vrnete v življenje?

Gre za simbolične cene, saj naša strategija vključuje dostopnost izdelkom tudi tistim

Se kaže večji interes za oddajanje že uporabljenih izdelkov?

Zelo se veča. Tako kot se veča kvadratura trgovskih centrov na prebivalca, se posledično veča potreba, da odvečne izdelke ljudje nekam oddajo, saj so še uporabni. Pred letom 2010 te možnosti še ni bilo, saj smo skupaj z OKP Rogaška Slatina razvijali pristop in procese, ki bodo omogočili tehnične rešitve za bolj kompleksne izdelke. Vsaka naša enota CPU sodeluje z lokalno skupnostjo, saj kot socialno podjetje rešujemo okoljske in družbene probleme na podjetniški način. Z našim poslovnim modelom pomagamo lokalni skupnosti pri preprečevanju nastajanja odpadkov in zagotavljanju ponovne uporabe. Sodelujemo tudi z lokalnimi socialnimi podjetji in na ta način prispevamo h gradnji skupnosti za dobrobit vseh občanov.

Po zakonu o socialnem podjetništvu sodi ta dejavnost v ta sektor, saj se vključujejo ranljive skupine. S programom rehabilitacije se lahko te ciljne skupine marsičesa priučijo in postanejo aktivni na trgu dela.

Kdo so kupci vaših izdelkov? Ali pri občanih opažate, ko iščejo predelane stare produkte, nostalgijo po izdelkih, ki so imeli včasih

okolje

140

43 Ponujamo veliko blagovnih znamk. Nekateri ljudje želijo blagovne znamke in zakaj si ne bi tega privoščili po simbolični ceni. Drugače je na podeželju, kjer pride prav vsakodnevna, delovna obleka. Nekaj za doma, praktičnega.

V Ljubljani izvajamo tudi storitvene dejavnosti opremljanje prostorov in svetovanje, saj imamo zaposleno oblikovalko za waste design. Kot na vseh lokacijah tudi v Ormožu sodelujemo z lokalnim komunalnim podjetjem, kjer v zbirnem centru poskrbimo za usmeritev izdelkov v ponovno uporabo. V gradu deluje tudi zaposlitveni center EKO s šivalnico, ki je dejansko unikatna popravljalnica in valilnica idej za atraktivne izdelke. Tukaj lahko v živo vidite transformacijo nekega izdelka, ki bi postal odpadek, v nov izdelek. Hkrati je to neposredna proizvodnja.

Primarno je, da izobražujemo zaposlene, da so pripravljeni na nove izzive in da se znajdejo v različnih situacijah. Da se seznanijo z najnovejšimi tehnikami, trendi in tudi ekonomskimi pogledi na to, kako kakovostno delati. Vodje so odgovorni za operativni del. Spremljamo trende in smo povezani z našimi partnerji, s katerimi projektno sodelujemo. Poslušamo, kaj ljudje iščejo, želijo, pričakujejo. Ves čas delamo nekaj, česar na trgu še ni. Ne moremo se primerjati s proizvajalci in dobavitelji z Bližnjega vzhoda, ampak delamo izdelke, ki jih oni ne dobavljajo. To so unikatni izdelki.

Ljudje iščejo izdelke za rojstni dan, za osebno rabo, želijo nekaj drugačnega. Tekstilni izdelki so v naših centrih zelo poceni. V potrošniški družbi si lahko vsak vse kupi in hitro zavrže.

Mi pa take izdelke preoblikujemo in jim nekaj dodamo, odvzamemo in dobimo nov izdelek. To delajo predvsem v vojniškem centru ponovne uporabe, kjer oblačila dobijo dodano vrednost.

Ljudje prinesejo svoja oblačila, mi jih kreativno preoblikujemo.

vrednost, zdaj, ko so oblečeni v novo formo, pa zopet vzbujajo topel občutek za opremo stanovanja ali vikendov.

Opremljamo večgeneracijske centre, ljudske univerze, krajevne skupnosti. Povezanost je ključna. Predvsem premožni ljudje kupujejo izdelke, ki jih spominjajo na preteklost. Predmet brez zgodbe ne prinaša pozitivne energije v dom. Zgodba, ki pove, kaj se je z izdelkom dogajalo, kdo je bil z njim povezan, v katerem obdobju je imel pomembno vlogo. V preteklost lahko stopimo z zgodbo izdelka in te zgodbe so naši prodajni artikli. Izdelkov z zgodbo ne morete kupiti kjerkoli. Sodelujemo z NVO, kot je ORZ, ki s podporo Ministrstva za okolje in prostor pomembno prispeva k ozaveščanju o omejenosti planeta Zemlja. Žal se tega mnogi odločevalci še ne zavedajo. Posledica so globalne podnebne spemembe, izumiranje vrst, nezadovoljstvo ljudi in odvisnost od globalne ponudbe.

Kaj lahko naredite, da bi bili centri ponovne uporabe v Sloveniji še bolj razširjeni. Nekatere regije so še brez centrov.

V prvi vrsti gre za zaznavo potrebe s strani lokalne skupnosti. Za njeno pripravljenost, da želi vzpostaviti trajnostni življenjski stil, kjer je v ospredju varovanje okolja, skrb za ranljive skupine in želja po zmanjšanju količin odpadkov, ki so lahko uporabljeni v sistemu kroženja virov za nove, atraktivne izdelke. Ti so lahko del turistične in splošne ponudbe lokalne skupnosti, ki s tem izkazuje prizadevanje za realizacijo okoljskih praks, ki so tudi trajnostne. Pomembno je, da ne gre zgolj za akcije, ampak za trajna ravnanja, ki oblikujejo lokalno in s tem družbeno zavest o omejenosti planeta in izzivih, ki ne temeljijo več na izkoriščanju naravnih virov in zaposlenih na drugem koncu sveta.

Socialna aktivacija ranljivih skupin je tudi del vašega programa Za programe je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vstopne točke, kot je Urad za delo in Center za socialno delo. Izvajalci smo izbrani na podlagi javnega razpisa. Vstopne točke vključijo ljudi, ki imajo različne primanjkljaje in potrebujejo sistemski pristop.

Več na www.zelenaslovenija.si/

junij 2019

Pozorni ste tudi na blagovne znamke.

Isto na drugačen način. Izdelek je že opravil svoje poslanstvo. Pri vas mu s kreativnimi rešitvami date novo funkcijo, drugačen videz.

Glede na to, da zaposlujete ranljive skupine, kako spodbujate kreativnost vaših zaposlenih?

dr. Marinka Vovk

Da. Je specializiran za dizajn izdelkov. Vanj prihaja večina ljudi, ki išče nekaj drugačnega. Ne samo za darila, tudi zase. Ne želijo kemiziranih izdelkov. Na voljo je veliko izdelkov pod našo blagovno znamko CPU design in CPU nostalgija. Sodelujemo z izvajalcem, ki ima neposredno distribucijo in izdelavo mil, čistil in pralnih praškov. Če kupite izdelek, ki ne vsebuje kemikalij, je potrebno primerno vzdrževanje. Prav tako je pomembno, da imamo celostno ponudbo, saj imajo ljudje s trajnostnim življenjskim slogom drugačne potrebe kot klasični potrošniki. Zato je poleg mesečnih dogodkov, kot je dan popravil, vsak petek na voljo praktični prikaz atraktivnih obnov in designov v našem urejenem ateljeju nostalgije.

z najnižjimi dohodki. Cene niso nizke zato, ker izdelki ne bi bili v redu, ampak zaradi zmanjševanja razlik v revščini. Kot socialno podjetje zagotavljamo dostopne cene vsem kupcem. Zavezani smo k temu, da ljudje, ki rabijo pomoč, niso odrinjeni, da se ne čutijo zapostavljene. Spreminjamo miselnost ljudi, ki mora postati globalna. Lahko imaš isto, ampak na drugačen način.

foto: arhiv podjatja

Ljubljanski center je največji?

44

Od barvne harmonije z okoljem in počutjem človeka do barve leta Sodimo med tiste proizvajalce gradbenih materialov, ki so odgovoren odnos do okolja, racionalno rabo surovin in energije, izrabo obnovljivih energetskih virov in druga trajnostna načela vključili v vsa področja našega delovanja, še preden je to postalo »modna muha« ali je to zahtevala zakonodaja, pojasnjuje zeleno poslovno politiko Skupine JUB mag. Željko Kovačevič, kemik in izvršni direktor družbe JUB. Prav zdaj merijo ogljični odtis nekaterih izdelkov, sicer se pa zavedajo, kakšen prispevek, ko gre za ekološke usmeritve, lahko da njihovi proizvodnji dobavna veriga.

Njihov paradni izdelek je blagovna znamka JUPOL, ki letos praznuje 50-letnico. Z vedrom JUPOL potujejo po 10 trgih, seveda tudi po Sloveniji.

Kot specializiran proizvajalec notranjih barv soustvarjajo modne trende. Tudi z barvnimi trendi in z barvo leta. Barvo blagih, umirjenih tonov, potrdi mag. Željko Kovačević.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Trendi in barve v gradbeništvu

junij 2019

okolje

140

Trendi in barve v gradbeništvu

Gradbeništvo ne more brez barv in fasadnega ovoja, zato najprej vprašanje, ki se navezuje na svetovni gradbeni forum in na ljubljansko izjavo. Ta sporoča, da je čas za drugačne gradnje zaradi trajnostnega razvoja, zaradi kroženja materialov, zaradi bolj kakovostnega bivanja.

Kako trendi, ki zahtevajo prenovo gradbene panoge, vplivajo na vaš proizvodni program.

Ali soustvarjate zeleni razvoj gradenj? Kako prispevate k spreminjanju kvalitete bivanja sodobnega človeka?

Kako skrbite, da imajo vaši izdelki čim manjši ogljični odtis?

Trajnostna gradnja je zbir oziroma skupek udobnih in zdravih bivanjskih pogojev, v katerih naj bi človek bival. Zavedamo se pomembnosti sledenja strateškim smernicam v gradbeništvu in razvoja inovativnih, novih izdelkov, hitrega odziva na potrebe trga ter nenehne optimizacije izdelkov iz našega rednega prodajnega programa. Le to nam omogoča nenehno izboljševanje konkurenčnega položaja.

Prav zdaj končujemo okoljsko deklaracijo izdelkov po LCA analizi. Merimo, kakšen ogljični odtis povzročamo s proizvodnjo izdelkov in kakšnega potem, ko so vgrajeni.

Opozorili ste na dobavno verigo. Nekatera podjetja sprejemajo poseben kodeks, ki jih morajo upoštevati dobavitelji, zlasti ko gre za materiale, surovine, če sploh želijo poslovati z njimi.

Že pri nakupu surovin oziroma repromateriala se morajo naši dobavitelji dokazati s certifikati kakovosti. To je skrb na vhodu. Hkrati v proizvodnji, z investicijami v nove naprave, stroje nižamo porabo energentov. Tako je manjši vpliv na okolje, a tudi na zaposlene. Na izhodu pa je cilj, da naši materiali, izdelki, posamezno in sistemsko ustvarjajo udobno, barvito in zdravo bivanje.

Tudi mi smo dobavitelji večjim podjetjem in se moramo držati kodeksa, kar pa nas vodi v bolj kvalitetno in odgovorno delo. Enako zahtevamo tudi od naših dobaviteljev.

Je osveščenost pri dobaviteljih večja na domačem trgu ali na tujem?

Za vse izdelke ali samo za nekatere?

Ne glede na to, ali gre za lokalne ali tuje dobavitelje, imamo vsi iste zahteve na ravni zakonodaje EU.

Zaradi zavedanja vpliva na okolje in želje po čim večjem učinku je eden izmed prvih sistemov, za katere pridobivamo okoljsko deklaracijo, naš najbolj prodajani fasadni sistem JUBIZOL.

Kot izrazito internacionalizirano podjetje ste močen izvoznik. Kakšen je odnos kupcev v posameznih državah do vaših barv? Postajajo ekološke zahteve strožje?

Na prvem mestu je konstantna kvaliteta.

Pomembno je, da poskušamo zadovoljiti vsa pričakovanja kupca. Zavedamo se, da sta za grajenje močne blagovne znamke pomembna doslednost in izpolnjevanje določenih zahtev.

Izpostavil bi tudi naše nenehno spremljanje strateških gradbenih smernic in stalno prilagajanje izdelkov glede na trende ter potrebe trga. K moči naše blagovne znamke vsekakor pripomore tudi dobro in dosledno delo marketinga. To, da skupaj z zmagovalno miselnostjo ustvarjamo prave rešitve.

Kako se spreminjajo modni trendi pri barvah in koliko vam pri tem pomaga stroka?

V zadnjih letih se je trend od zelo močnih, agresivnih nians barv prelil k beli, k zemeljskim, umirjenim tonom. Veliko sodelujemo z različnimi fakultetami in drugimi zainteresiranimi skupinami. Zaposlujemo arhitekte in oblikovalce, ki sodelujejo pri ustvarjanju različnih konceptov in barvnih kombinacij. Opazujemo, kam gre modna industrija, kam avtomobilska in se v neki točki priključimo. Vendar z našim podpisom na koncu.

Seveda. Že v preteklosti smo zaradi vizualnih učinkov poskušali kupca usmeriti k manj intenzivnim barvam, vendar prevlada želja potrošnika.

Izbira barve leta je dobra marketinška poteza.

Ne moremo prodajati samo izdelka, ampak moramo prodati vse okoli njega. Gre za celostni pristop. Če razmišljamo ozko, ne moremo biti uspešni. Zato ponujamo ugodje bivanja. Niansa barve ima velik vpliv na človeka, na psihično mirnost. Deluje na nezavedni ravni.

Pravite, da skrbite za ugodnost potrošnika. Pri ugodju je važno, koliko vaš toplotno izolacijski sistem prispeva k energetski varčnosti. Kako ste uspešni pri učinkoviti rabi energije? Kako je trg sprejel vašo novost, dekorativne tehnike za fasadne površine?

Fasadne površine so največji del površine stavbe. Zato je bistveno, da je stavba primerno izolirana. Če je stavba dobro izolirana, se da prihraniti okoli 40 % energije, kar pripomore k trajnosti. Prav tako skupaj z raziskovalnimi institucijami razvijamo sistem za uravnavanje mikro klime v prostoru. Velik poudarek dajemo razvoju novih, večfunkcionalnih toplotno izolacijskih fasadnih sistemov, ki soustvarjajo zdravo bivalno okolje. Hkrati smo tudi člani različnih združenj, na primer CER – Center učinkovitih rešitev, GBC in drugih. V preteklosti je prevladovala funkcionalnost, danes je drugače. Vsak želi dodati nekaj svojega, svoj pečat, zato so tudi dekorativne tehnike čedalje bolj iskane.

Agresivnih odtenkov je zdaj manj?

Večina vaših izdelkov je na vodni osnovi, vendar ste kemično podjetje. Ali ste zelo zeleno podjetje, če govorimo o barvah?

Še deset let nazaj so na fasadah prevladovali močni odtenki. Novo barvno karto smo izdali leta 2014 v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo. Naše kupce želimo usmeriti in jih izobraževati, kako barve vplivajo na počutje, na kvaliteto življenja in na okolje. Za tiste, ki želijo pri nas kupiti fasado, jim pripravimo barvno študijo. Delamo individualno. S tem že usmerjamo ljudi v nianse, ki so bolj primerne za okolje

Vse naše notranje barve so izdelane na vodni osnovi. Kot podjetje smo zelo zeleni. Zakaj? Že 144 let smo del tega okolja in nam je zelo pomembno, da skrbimo za naše okolje in naše kupce. Zato podpiramo številne humanitarne projekte, ki jih v javno dobro izvajajo društva, lokalne skupnosti ter posamezniki. Energijo pridobivamo iz treh manjših hidroelektrarn, na strehah stavb imamo solarne panele.

okolje

140

45 Vaša največja prodajna uspešnica je blagovna znamka JUPOL, to so notranje zidne barve. Kaj je njihova konkurenčna prednost? Kaj ohranja vaš izdelek kot paradni proizvod?

Je to usmeritev k bolj umirjenim barvam?

Zmanjšujemo količine odpadkov. Uporabljamo surovine, ki so okolju in uporabniku prijazne.

Smo zelo ekološko in zeleno usmerjeni. To dokazujejo tudi naši izdelki s pridobljenimi certifikati TÜV SÜD. Gre za nemški certifikat, ki zagotavlja nadzor nad kvaliteto izdelkov in varovanje zdravja ljudi. Pridobili smo znak EU za okolje, marjetico za izdelek JUPOL Junior.

Z njim zagotavljamo prijaznejši življenjski prostor in čistejše okolje. Za JUPOL Classic pa certifikat A+, kar pomeni, da ima izdelek zelo nizko emisijo hlapnih organskih komponent v prostor ter je okolju in uporabniku prijazen izdelek. Od leta 1999 smo član Programa odgovornega ravnanja (POR). Še bi lahko našteval.

Kako je z uporabo stiropora, ki je najbolj zaželen izolacijski material?

Stiropor je najbolj pogosto uporabljen material za izolacije. Je material z zelo dobro toplotno prevodnostjo, paroprepustnostjo. Je lahek, po sestavi je v njem skoraj 98 % zraka, je inerten in je optimalna izbira.

Uporaba narašča?

Trend je takšen oziroma se nivo ohranja.

Ponujamo tudi druge tipe izolacije.

Slovenija mora do konca leta sprejeti energetski in podnebni načrt. Prva verzija je bila v Bruslju slabo ocenjena. Podjetja bodo morala upoštevati nekatere cilje, ki jih bo sprejela Slovenija. Kje vidite vaš razvojni izziv?

Sodelujemo z različnimi inštitucijami znanja.

Ravno zdaj končujemo projekt na področju pametnih zgradb. Izračunavamo okoljski odtis na fasadnih sistemih JUBIZOL. Z nekaj projekti sodelujemo z domačimi in tujimi inštituti pri razvoju materialov in sistemov, za katere mislimo, da bodo boljši, učinkovitejši.

Kaj je sporočilo zelo uspešne zgodbe o vašem JUPOL-u in kaj je srce recepta te zgodbe?

Srce smo zaposleni. Blagovna znamka JUPOL je naše največje bogastvo. Velika obveznost je dejstvo, da je naš izdelek sinonim za notranjo barvo. Dober izdelek zadovolji kupca, kupci pa to nagrajujejo.

Več na www.zelenaslovenija.si/

junij 2019

Na JUB Akademijo, ki na letnem nivoju v okviru svojih izobraževalnih programov gosti preko 8.000 udeležencev. Med udeleženci prevladujejo profesionalni uporabniki naših materialov, pa tudi številni projektanti, arhitekti, upravniki večstanovanjskih stavb ter nadzorniki v gradbeni dejavnosti. Hkrati izobražujemo tudi končne kupce, preko različnih kanalov komuniciranja jih informiramo o pravilni uporabi naših izdelkov, shranjevanju in ravnanju z odpadki, ki nastanejo po uporabi. Potrošnik je danes pripravljen vložiti več svojega časa in energije, da dobi tisto, kar želi.

V preteklosti so izbirali bolj nianse, zdaj jih zanimajo drugi elementi.

mag. Željko Kovačević

Na kaj mislite?

in počutje ljudi. Če govorim o interieru, pa smo že vrsto let v tem okolju edini proizvajalec barv, ki vsako leto predstavi svoje lastne barvne trende. Ti so odlično orodje za navduševanje kupcev, saj so jim lahko v veliko pomoč pri oblikovanju njihovega doma. Ponujajo jim izbiro različnih odtenkov, celo drznih kombinacij, ki so jim najbolj blizu. Hkrati so v veliko pomoč trgovcem in izvajalcem. Letos smo izbrali svojo barvo leta, to je Freedom 125. Odtenek odlikuje globoka barvna nota s sivkastim podtonom, ki poudari melanholično dramatičnost odtenka.

Pri izbiri nam je pomagala arhitektka Nina Štajner. Barva je na trgu zelo dobro sprejeta.

foto: Jaka Jese

Kupci se vse bolj informirajo in so tako tudi vse bolj ozaveščeni. Na drugi strani smo soočeni z vse strožjimi zakonodajnimi zahtevami, ki jih moramo upoštevati. Kot proizvajalec si tudi mi prizadevamo ozaveščati in izobraževati naše potrošnike.

46

Urška Košenina

V prihodnje bi bilo smiselno poudarjati trajnostne vidike embalaže, pravi ekolog v trgovski družbi Merkur. V Merkurjevih trgovskih centrih združujejo pestro ponudbo izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrževanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje.

A Merkurju tudi trajnostni Andrej Vodenik, ekolog v

podjetju, je povedal, da imajo na poslovalnicah že tri velike

sončne elektrarne, ki zadoščajo

za oskrbo 712 gospodinjstev

in prispevajo k zmanjšanju

CO2 za 1.122.965 ton/leto.

V poslovalnicah so postavili

zelene kote, ki omogočajo

potrošnikom oddajo starih

aparatov. V okviru projekta »Za

lepšo šolo« pa vzpodbujajo osnovnošolske otroke, da

prebudijo mojstra v sebi in na ta način izboljšajo okolje.

junij 2019

Če govorimo o trajnostnem vidiku embalaže, se je potrebno osredotočiti na količino embalaže in možnost recikliranja. Živimo v potrošniški družbi, kar pomeni, da potrošnja posledično pomeni večjo količino odpadne embalaže.

Funkcionalna je do trenutka, ko izdelek uporabimo, potem pa se spremeni v odpadek.

Količina odpadkov pa postaja vse večji problem, zato bi se bilo potrebno osredotočiti predvsem na preprečevanje, zmanjševanje in ponovno uporabo. Potrošnik ima pri tem veliko vlogo, saj lahko s svojimi nakupnimi navadami sporoča, kakšne izdelke želi. Seveda embalaža za proizvajalca pomeni strošek, za končnega uporabnika zgolj odpadek. Poleg tega ima pomembne funkcije. Pretirano zmanjšanje embalaže na eni strani sicer pomeni manjšo količino odpadne embalaže, na drugi strani pa bi se lahko povečala količina poškodovanih izdelkov. S procesom recikliranja pa odpadne materiale spreminjamo v predmete za ponovno uporabo in tako preprečujemo odlaganje uporabnih materialov. Na ta način seveda zmanjšujemo ogljični odtis in ohranjamo naravne vire.

Odpadna embalaža vpliva na okolje, obstajajo pa razlike med izdelki.

Ekolog v podjetju in doma

razvoj ni več neznanka.

Trgovci ste na lanski strateški konferenci govorili o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini, da je treba drugače ravnati z viri in z okoljem. Tudi ko gre za embalažo, ste trgovci lahko motivatorji trajnostnega vodenja potrošnikov. Kakšno je pri tem poslanstvo ekologa v podjetju?

Kako to mislite?

Nekateri izdelki so bolj primerno zapakirani, pri nekaterih pa še vedno opazimo nerazumno prepakiranje. Podobno velja za embalažne materiale. Nekateri so primernejši za recikliranje, medtem ko je pri drugih recikliranje ekonomsko manj upravičeno ali smiselno. Potrošniki seveda različno izražajo pomembnost koncepta trajnosti, zato sem mnenja, da bi bilo v prihodnje smiselno poudarjati trajnostne vidike embalaže in na ta način vplivati na potrošnikovo preferenco.

foto: arhiv podjetja

Zeleni trgovski center prihodnosti z visoko samooskrbo z električno energijo

Andrej Vodenik

okolje

140

Ekolog v podjetju in doma

Kodeksa za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti. S tem želimo trgovci prispevati k manjši uporabi plastike in k varovanju okolja.

Na prodajnem mestu v naših poslovnih enotah sta strankam na razpolago papir za zavijanje in škatle. Na blagajnah kupcem ponujamo trajne vrečke za večkratno uporabo in trenutno še plastične vrečke, ki jih bomo v naslednjih mesecih nadomestili s papirnatimi.

Ogromno število izdelkov v vaših poslovalnicah pomeni velike količine embalaže, večinoma plastične. Za katere količine gre, kaj se zgodi z odpadno embalažo in kako sodelujete s shemami?

V Merkurju dobijo kupci na voljo papir za zavijanje in škatle, ko odnesejo izdelke iz trgovine.

Kdaj ste prenehali z uporabo plastičnih vrečk, kako so to kupci sprejeli in kako se je z leti spreminjala okoljska ozaveščenost vašega kupca?

Seveda, veliko število izdelkov pomeni velike količine embalaže in posledično odpadne embalaže. V okviru naše poslovne dejavnosti moramo zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, da se spodbuja ponovna uporaba, recikliranje in druga predelava. V letu 2018 smo zbrali 361 ton papirja in kartona, 241 t plastične embalaže ter 224 t odpadnega lesa.

Odpadno embalažo smo predali izvajalcem sheme Gorenje Surovina, v katero smo tudi vključeni.

Na pobudo Trgovinske zbornice Slovenije smo v okviru delovne skupine sodelovali pri pripravi

Trgovski center Merkur Kranj Primskovo se ponaša z nazivom "zeleni trgovski center

Sončna elektrarna je postavljena na strehi trgovskega centra v Kranju in je namenjena neposredno za potrebe centra ter uporabnikom polnilnice električnih vozil. Njena moč omogoča 60 % samooskrbo trgovskega centra.

Preostalih 40 % električne energije je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Od lanskega leta trajnostni paket celotnega trgovskega centra učinkovito zaokrožuje še Avant2Go, to je točka za souporabo električnih vozil, ki je namenjena kratkotrajnejšemu najemu vozil za krajše vožnje. Skupaj imamo sedaj tri velike sončne elektrarne, ki zadoščajo za oskrbo 712 gospodinjstev in prispevajo k zmanjšanju CO₂ za 1.122.965 ton/leto. Dve elektrarni se nahajata še na strehi centralnega skladišča v Naklem in sta največji sončni elektrarni na Gorenjskem.

Zeleno usmeritev podjetja izkazujemo tudi z našo ponudbo, v okviru katere kupcem omogočamo celostno energetsko prenovo doma, nakup in vgradnjo toplotnih črpalk, energetskih sijalk in številnih drugih okolju prijaznih rešitev za sobivanje z naravo. Kot vodilni slovenski tehnični trgovec imamo odgovornost, da s svojo ponudbo prisluhnemo potrebam kupcev in v ponudbo vključujemo inovativne izdelke s posluhom za trajnostno bivanje.

Sodelujete tudi v akciji "Stari aparati za otroški smeh", katere pobudnik je ZEOS. Kakšen je bil odziv in kakšni so rezultati?

V letu 2018 smo bili vključeni v vseslovensko zbiralno akcijo z naslovom Stari aparati za otroški smeh. V akciji so zbirali male aparate, ki ne delujejo več, odslužene baterije ter sijalke, in sicer v posebnih »zelenih kotih«, ki se sicer nahajajo v poslovalnicah. Organizatorji akcije smo se zavezali, da bomo za vsak kilogram oddanih e-odpadkov v te kotičke namenili

Društvu Rdeči noski 1 cent. V okviru te akcije potrošniki niso naredili le nekaj dobrega za okolje, ampak so tudi družbeno odgovorni, saj se odsluženo zbira za otroški smeh, ki ga bolnim otrokom in drugim bolnikom pričarajo bolnišnični klovni iz Društva Rdeči noski.

Akcija je bila v mesecu februarju zaključena, skupno je bilo zbrano 769.215,30 kg odpadne električne in elektronske opreme, tako da smo društvu podarili bon v vrednosti 7.692,00 EUR. Zeleni koti so stalno postavljeni na naših lokacijah in tako omogočimo potrošnikov oddajo starih aparatov na zbirni točki, saj lahko le te oddajo na poti v trgovino. Pomembno pri tem je opozoriti tudi na to, da je namen zbirnih mest v naših trgovskih centrih tudi v tem, da se poveča delež pravilno zbranih malih aparatov in baterij, ki se zaradi njihove velikosti velikokrat znajdejo med mešanimi komunalnimi odpadki.

Merkur od leta 2016 z donacijami osnovnim šolam, izbranim na natečaju, pomaga izvesti ustvarjalne projekte, s katerimi mladi mojstri polepšajo svojo šolo oziroma šolsko okolico.

Kateri projekt, ki so ga izvedli otroci, je bil najbolj kreativen?

Merkur s projektom »Za lepšo šolo« postavlja izziv vsem slovenskim osnovnim šolam ter s pomočjo donacij dodatno vzpodbuja in krepi skrb osnovnošolcev za ureditev šole oziroma šolske okolice, da bodo preživete ure tam še prijetnejše. S projektom vzpodbujamo osnovnošolske otroke, da zaupajo svojemu ustvarjalnemu duhu, prebudijo mojstra v sebi in na ta način izboljšajo okolje, v katerem nabirajo znanje in izkušnje. Spretni mladi ustvarjalci izdelke in materiale uporabijo pri izvedbi svojih projektov ter že med nastajanjem skrbijo za dokumentacijo s foto in video materialom. Vsak projekt je kreativen, nekateri pa so še posebej inovativni. Od 2016 smo tako pomagali do 45 »polepšanih« šol v okviru projekta, imeli 450 sodelujočih učencev in njihovih mentorjev ter 675 ustvarjalnih šolskih ur.

Energetsko najbolj prodorne občine so Poljčane, Bled in Ljubljana V Ljubljani so na konferenci En.občina & En.management 019 razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana.

47 140

prihodnosti«. Katere inovacije ste uvedli v tem centru? Kakšni so prihranki? Kako zmanjšujete energetsko potratnost vaših poslovalnic?

okolje

Kratko, zanimivo

Finalistke med malimi občinami so bile občine Poljčane (zmagovalka), Kobarid (2. mesto), Ribnica na Pohorju (3. mesto), Nazarje, Benedikt in Hrpelje-Kozina. Finalistke v kategoriji srednje velikih občin so bile občine Bled (zmagovalka), Idrija (2. mesto), Logatec (3. mesto), Miklavž na Dravskem polju, Kanal ob Soči in Ajdovščina. Finalistke v kategoriji mestnih občin pa so bile mestne občine: Ljubljana (zmagovalka), Novo mesto (2. mesto) in Nova Gorica (3. mesto).

Letošnje energetsko najbolj prodorne občine je izbrala komisija v sestavi: vodja izobraževanja za energetske menedžerje po programu EUREM pri Institutu »Jožef Stefan« (IJS) dr.

Boris Sučić, tudi predsednik komisije, vodja Centra SRIP Pametna mesta in skupnosti in direktorica Operacije SRIP PMiS pri IJS dr.

Nevenka Cukjati, direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA Rajko Leban, direktorica Energetske agencije za Podravje EnergaP dr. Vlasta Krmelj, strokovni sodelavec Lokalne energetske agencije Gorenjska LEAG Črtomir Kurnik, vodja trženja energetskih rešitev pri Petrolu Robert Ostrelič in direktorica in urednica Energetike.NET Alenka Lena Klopčič.

UČINKOVITA REŠITEV ZA VAŠE ODPADKE! PROIZVAJAMO IN NUDIMO:

Promocija

Kovinske kontejnerje velikosti od 5 do 15 m3 za odvoz s samonakladalci.

Abrol kontejnerje za prevoze z vozili z nadgradnjo za abrol sisteme velikosti od 10 do 40 m3.

Stacionarne in mobilne batne stiskalnice za odvoz s samonakladalci in z vozili z nadgradnjo za abrol sisteme.

Vijačne oziroma polžne stiskalnice avstrijskega proizvajalca za stiskanje smeti, papirja in kartona, lesenih palet in lesne ter PET embalaže. Smo ekskluzivni zastopnik za Slovenijo.

– Stacionarne in mobilne dvižne naprave (hidravlične in elektromehanske) za praznjenje različnih tipov zabojnikov v vijačne stiskalnice, hidravlične stiskalnice ali kontejnerje.

– Horizontalne in vertikalne (večkomorne) balirke.

Nakup rabljenih generalno obnovljenih batnih in vijačnih stiskalnic.

– Najem opreme.

Inovativne rešitve po vaši meri!

Eko line trade d.o.o. • Škofja vas 40 • 3211 Škofja vas • t: 03 54 12 370 • f: 03 54 12 349 • e-naslov: info@ekolinetrade.si • www.ekolinetrade.si

junij 2019

– – – –

48

E. D.

junij 2019

Želi vzpostaviti mednarodno platformo, ki bi lahko povezala muzeje in strokovnjake z vseh celin sveta. Tistih seveda, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino čebelarstva. Slovenija bi tako postajala vse bolj prepoznavna kot središče svetovnega čebelarstva. Kajti svetovni dan čebel, 20. maj, za katerega je Slovenija navdušila vse države sveta, je priložnost za nove in nove zgodbe.

Tako razmišlja dr. Petra Bole, doktorica iz humanistike in direktorica Muzejev radovljiške občine, med katerim postaja jubilejni Čebelarski muzej vse popularnejši. Ob letošnji 60-letnici pa toliko bolj, še zlasti, ker direktorica napoveduje premišljeno obnovo in interaktivne vsebine, brez katerih ni noben sodobni muzej.

Slovenija praznuje svetovni dan čebel 20. maja. Kaj pomenijo za muzej mednarodni čebelarski dogodki?

Slovenija je predlagala, da je svetovni dan čebel 20. maja, ker se je na ta dan rodil pionir slovenskega čebelarstva Anton Janša. Vizionarj, ki je bil za tiste čase izredno moderen učitelj čebelarstva na Dunaju. V Čebelarskem muzeju smo na ta dan pripravili posebno razstavo z naslovom Kranjska sivka je naša kulturna dediščina, ki je nastala v projektu Neverjetne gore. Šest gorenjskih muzejev predstavlja izbrano dediščino svojih muzejev, ki se povezujejo z bližnjim gorskim svetom. Čebelarski muzej zato ob predstavljanju vrednosti kranjske čebele izpostavlja bližnjo plemenilno postajo za vzrejo matic pod grebenom Zelenice.

Tradicija slovenskega čebelarstva temelji na avtohtoni kranjski čebeli. Zato se namenja veliko pozornosti vzreji matic, kjer strokovno to področje vzajemno obvladujeta Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.

Ob mednarodnem dnevu čebel nas je letos obiskala visoka švicarska protokolarna delegacija.

Pričakujemo tudi tuje medije. A najvažnejše sporočilo 20. maja je, da se zavedamo pomena čebel, saj brez čebel ni življenja.

Ali ste navezali nove kontakte z evropskimi muzeji in strokovnimi inštitucijami, kar bi utrjevalo položaj Čebelarskega muzeja v svetu?

foto: www.shutterstock.com

Slovenija bi lahko postala dežela medu, prepoznavna v Evropi in v svetu

Čebele v muzeju in v naravi

okolje

140

Čebele v muzeju in v naravi

Mednarodne povezave so se v preteklosti tkale predvsem na gostovanjih naših razstav panjskih končnic po celem svetu. Od Nemčije, Belgije, Danske, Bruslja, letos potujemo s panjskimi končnicami na Kitajsko, skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti v Muzeju lepih umetnosti Šian Čudžjang (Xi'an Qujiang) in potem še v Nanjing. V septembru bomo sodelovali na največjem svetovnem čebelarskem dogodku, 46. Apimondia v Montrealu skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, podjetjema Medex in Logar Trade, Slovensko čebelarsko akademijo in vzrejevalci matic.

Svet spoznava panjske končnice. S kakšnim izborom potujete v tujino? Ali je to posebnost naše kulturne dediščine?

Panjske končnice imajo v zgodovini slovenskega čebelarstva svoje posebno mesto. Porodile so se iz ljudske domišljije in se zelo hitro razširile povsod, kjer so uporabljali klasični leseni panj – kranjič. Krasile so prednjo deščico nad žrelom.

Panjske končnice predstavljajo prav posebne del ljudske umetnosti z različno motiviko. Od nabožnih do poučnih, včasih humorističnih, tudi kronistično pripovedovanih. Najstarejša znana končnica ima letnico 1758 in prikazuje podobo Marije z detetom. Začetki končnic pa imajo apotropaični značaj, saj so čebelarji verovali, da bodo končnice varovale čebele pred nesrečami in uroki.

Število obiskovalcev se iz leta v leto povečuje.

Predvsem število turistov, ki se jim zdijo tradicija čebelarstva, pomen čebel in trajnostni razvoj zanimiv. Tudi azijskim turistom. Vemo, da so v določenih predelih Kitajske čebele že izumrle in tam poteka opraševanje kar s čopičem.

Največjo pozornost običajno vzbuja živi panj, kjer lahko pogledate, kako potekata življenje in delo v panju. Imamo zvočnico, prostor, kjer lahko poslušajo zvoke matice, ki se oglaša. In seveda čudovito zbirko panjskih končnic. Zelo zanimiv je tudi film o avtohtoni čebelji pasmi, kranjski čebeli, kranjski sivki.

Danes se muzeji zelo posodabljajo. Brez interaktivnih metod ne gre. Kako je pri vas?

V muzejih radovljiške občine sem od sredine januarja. Pripravljamo zanimive načrte za posodobitev muzeja. Predvidoma bomo s posodobitvami pričeli v letu 2020. Sodoben muzej, tudi čebelarski, mora biti dostopen, ekskluziven, s kakovostnimi vsebinami, ki vsebujejo interaktivnost, čutne zaznave. Ponujamo zanimive pedagoške vsebine za vse skupine.

Katere novosti torej?

Predvsem več interaktivnih prikazov. O zgodovini čebelarstva, pomenu ohranjanja kulturne dediščine čebelarstva, avtohtoni kranjski sivki, panjskih končnicah, ohranjenem čebelarskem orodju, pa tudi doživetja. Od tega, kako čebela leti, vidi, se sporazumeva, o življenju čebel, … Življenje čebele lahko virtualno prikažemo skozi oči čebele.

A kaj najbolj zanima mlade? Živi panj in zvočnica. Pa tudi film o kranjski sivki.

Omenili ste pedagoške vsebine.

V muzeju je zaposlena kustosinja, pedagoginja, ki pripravlja pedagoške vsebine in delavnice.

Predvsem si želimo, to je letošnji načrt dela, da privabimo v muzej tudi ranljive skupine.

Omogočen je tip panjskih končnic za slepe in slabovidne osebe. Organizirali bomo vodstvo v znakovnem jeziku, predvsem pa bomo začeli z malo muzejsko šolo za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju. V Radovljici so stanovanjske skupine, ki bi zelo rade več sodelovale z muzejem, predvsem v delavnicah, in se učile o kulturni dediščini čebelarstva. Muzej mora biti predvsem odprt in vsem dostopen.

Mislim na lokalne skupnosti, čebelarsko stroko in vse ostalo.

Ali razmišljate, da bi v muzeju prikazovali, kaj najbolj ogroža čebele in življenje čebel?

Nekaj predstavitev o ogroženosti čebel je že na posebnih panojih. Dobro bi bilo to prikazati bolj interaktivno. Otroci so zelo dovzetni za animirane variante, za animacije in podobno.

Kako se muzej povezuje s slovenskimi čebelarji? Kako bi čebelarski muzej lahko povezal slovensko čebelarstvo?

Povezovanje muzeja, lokalno in strokovno, je ključno. Zelo dobro sodelujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije, pa tudi z drugimi strokovnjaki. Čebelarska zveza Slovenije si s strokovnjaki trenutno prizadeva, da bi se čebelarstvo vpisalo na seznam Unescove kulturne dediščine, kar bo še eden od velikih uspehov. V muzeju si želimo ponovno vzpostaviti t.i. Medexovo sobo, kot je že bila nekoč, tako da se o tej možnosti sodelovanja pogovarjamo s podjetjem Medex, ki je eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov.

Anton Janša je fenomen v svetovnem čebelarstvu. Delo svetovno znanega čebelarja premalo populariziramo v Evropi. Kaj menite?

Se strinjam. Zame osebno je Anton Janša neke vrste drugi France Prešeren, ki ga vsi povezujemo med drugim s slovenskim kulturnim praznikom. Naš cilj mora biti izobraževanje mladih, da bi prepoznali Antona Janšo kot očeta čebelarstva in da bi bil slovenski narod prepoznaven kot čebelarski narod. Slovenija pa bi lahko postala dežela medu, prepoznavna v Evropi in po svetu.

Direktorsko mesto v muzeju je za vas nov profesionalni izziv? Vaš cilj? Čebelarski muzej mora postati prepoznavna blagovna znamka ne samo v Sloveniji, ampak tudi mednarodno. Posodobiti moramo stalne muzejske zbirke v interaktiven in dostopen prostor, kot neke vrste družbeni prostor, kjer se srečujeta muzejska stroka in lokalna skupnost. Želimo vzpostaviti tudi mednarodno platformo, neke vrste mrežo. Čebelarskih muzejev, kot smo mi, ki imajo ohranjeno takšno bogato kulturno zgodovino, je v svetu zelo malo. Glede na našo ohranjeno kulturno dediščino smo med bolj poznanimi v svetu.

Več na www.zelenaslovenija.si/

Za Naj planinsko pot se letos poteguje 11 planinskih poti oziroma obhodnic, planinsko društvo oziroma meddruštveni odbor zmagovalne poti pa bo prejel sredstva za obnovo oziroma vzdrževanje, ki jih bo prispevala akcija Očistimo naše gore, letos že 10. po vrsti.

Glasovanje planink in planincev traja do 25. junija 2019 na spletni strani akcije Očistimo gore. Nabor 11 planinskih poti je pripravila Planinska zveza Slovenije.

49 140

okolje

Kaj je v vašem čebelarskem muzeju v Radovljici tisto, kar vzbuja največjo pozornost pri obiskovalcih?

Do konca junija bo znana Naj planinska pot 2019

In katere poti, poleg vsake je navedeno planinsko društvo oziroma meddruštevni odbor, ki je skrbnik poti kandidatke, se potegujejo za zmago?

• Koroška planinska pot (MDO Koroške) • Zasavska planinska pot (MDO Zasavje) • Vezna pot po okoliških vrhovih Doma Valentina Staniča (PD Javornik Koroška Bela) • Krožna Rečiška pot (PD Laško) • Planinska pot čez Kozjak: Dravograd– Maribor (PD Maribor Matica) • Šaleška planinska pot (PD Velenje) • Planinska pot XIV. Divizije (Savinjski MDO) • Slovenska pot na Mangart (PD Bovec) • Dom pri izviru Završnice–nad Šijo–V Kožnah–Stol (PD Žirovnica) • Plesnik–Plesnikova jama (PD Solčava)

planina–Klemenča

• Turska gora–Skuta (PD Kamnik) Le jasno označena in urejena planinska pot je varna za vse pohodnike. Kljub požrtvovalnemu delu približno 800 markacistov v Sloveniji, pa so izjemna razvejanost, številčnost in dolžina slovenskih planinskih poti zanje pogosto (pre)velik zalogaj. Sploh ob finančni podhranjenosti za vzdrževanje tega dela turistične infrastrukture in zaradi različnih vremenskih ujm, kot sta bila v preteklosti vetrolom in žledolom. »To je bil glavni razlog, da bomo pod okriljem akcije Očistimo naše gore tudi letos nadaljevali z delom, ki smo ga pričeli lansko sezono.

Z izborom Naj planinska pot želimo osvetliti pomen zahtevnega prostovoljnega dela markacistov in jim konkretno pomagati. Lani smo tako s Planinskim društvom Celje Matica obnovili pot od slapa Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju, tudi letos pa bomo s finančnimi sredstvi prispevali k varnejši poti, ki jo bodo izbrali planinci z glasovanjem,« je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav.

junij 2019

Lansko leto smo sodelovali pri postavitvi spominske sobe in razstave slovenskega slikarja in čebelarja Antona Janša v Hotelu Korotan na Dunaju.

dr. Petra Bole

Ali predstavljate v tujini še kaj drugega kot panjske končnice?

foto: Gorazd Kavčič

Kratko, zanimivo

50

Vsak vrtiček in vsaka rastlina na domači prsti sta najboljša popotnica mladim foto: arhiv podjetja

Jožica Golob-Klančič

Vrtnarjenje in zdravo okolje

okolje

140

Vrtnarjenje in zdravo okolje

Pri vzgoji otrok, ki bodo za nami prevzeli štafeto varovanja

(ali uničevanja) veje, na

kateri sedimo – bivalnega

okolja, je naša generacija

popolnoma zamočila. Odkar smo se le začeli trezniti in

opažati posledice popolnoma nerazumnega odnosa do okolja in s tem povezane

klimatske spremembe, o tem veliko govorimo in pišemo. A

še vedno nismo prav doumeli problema v povezavi s plodno zemljo. Gozdno, poljsko in

vrtno seveda. Ne zavedamo se,

kako pomembna za preživetje človeštva je prav lokalna zemlja

(ali prst) in rastline na njej.

Divje in gojene. Pri tem šteje tudi vsak vrtiček, vsaka lončna

junij 2019

rastlina in vsak šopek cvetja.

1 Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture www.trajnice.com

U

ničevanje deževnih gozdov smo že prepoznali kot globalno nevarnost. Fosilna goriva so prepoznana kot uničevalci našega ozračja. O novodobni kolonizaciji tako imenovanega nerazvitega sveta s strani multinacionalk vemo že marsikaj. Uničevanje tradicionalnih načinov pridelave hrane in oskrbe z vodo za potrebe vsakovrstnih plantaž, od banan do rezanega cvetja, pa še nismo razumeli kot globalni problem. Revščino in lakoto, ki jo v Afriki in Južni Ameriki, v nerazvitem svetu torej, s tem dejansko povzročamo, skušamo kompenzirati (ali blažiti) s pošiljanjem mleka v prahu in ustekleničene vode, kar je svojevrsten sarkazem in cinizem.

V

zavest sodobnega civiliziranega človeka se je vgnezdilo prepričanje, da se pridelovati domačo, lokalno in sezonsko hrano, da o okrasnih rastlinah niti ne govorimo, ne splača. Sploh pa moramo razvijati moderne tehnologije in skrbeti za stalno gospodarsko rast. In nič drugega za naš obstoj in naš gospodarski uspeh ni tako pomembno kot robotizacija, vesoljske tehnologije in seveda farmacevtska industrija. Hrano naj za nas pridelujejo tisti, ki drugega ne znajo: krompir v Egiptu, jagode v Španiji, paradižnik v rastlinjakih na Nizozemskem, cvetje na Kostariki in v Afriki in Aziji. Organska gnojila za vrtičke, pa vulkanski pesek in šoto bomo pripeljali na tisoče kilometrov daleč, češ da so ekološki. A ne vprašamo se, kako na ekologijo vpliva poraba fosilnih goriv za letala in ladje, s katerimi pripeljemo ekološke vrtnarske materiale z drugih celin. Ali v cestnem prometu ali z železnico vsaj na tisoče kilometrov daleč. So vsi ti materiali res še ekološki?

V

vrtnarstvu se z ene celine na drugo, pa z enega konca Evrope na drugi konec transportirajo ogromne količine različnih materialov, od rastnih substratov in gnojil, do končnih produktov, živih rastlin v loncih in rezanega cvetja. Tu mantra lokalno in sezonsko ne velja prav nič. Pa bi morala. Tako kot se začenja pri hrani. Če nam je mar za bodočnost naših potomcev. Res hrane potrebujemo več, a tudi okrasnih rastlin za enkratno uporabo porabimo zelo veliko, predvsem pa daleč preveč.

P

a ni čisto nič res, da lepe okrasne rastline ne morejo zrasti v naši domači zemlji s pomočjo naših domačih pomožnih materialov in gnojil.

Vse stare civilizacije so rastline gojile lokalno in sezonsko. In tudi naši predniki in naši stari mojstri so poznali mnoge skrivnosti narave, rastlin in zemlje, s pomočjo katerih so to počeli. A smo vsa ta znanja zanemarili in zavrgli. Le redki med nami so jih še vsaj deloma ohranili.

N

ajvečji problem pa je negativistični odnos do zemlje, ki smo ga večinoma privzgojili mlademu rodu. Imeti roke umazane od zemlje, je sramota. Otrok, ki se je odločil, da bo vrtnar ali bognedaj kmet, je v marsikaterem okolju od vrstnikov označen za malodane motenega ali vsaj manj vrednega. Deležen je vsaj posmeha, če ne še kaj hujšega. In ni malo takih primerov. Seveda takšno dojemanje poklicnega dela na zemlji in z zemljo ni zraslo na otroških zeljnikih, ampak se je tja naselilo iz sveta odraslih.

H

obi vrtnarjenje in hobi pridelava hrane za lastne potrebe je samo po sebi hvale vredno in kaže na vedno večje zavedanje pomena

51 P

ri vsakodnevni porabi okrasnih rastlin, pridelanih na bogve kateri celini ali vsaj zelo daleč, pa nam v glavnem še ni zazvonil alarm. Šopki rezanega cvetja sredi zime, prispelih po zraku od nekod z južne poloble, nas še vedno premamijo z nizko ceno in z vseprisotnostjo.

No, v lekarnah jih menda še ne prodajajo, zraven kruha in goriva pa se ponujajo vsepovsod. Res da se večinoma že zavedamo, da je to tretjerazredno

a je vse to za naše blagostanje in dobro počutje res potrebno? Ali smo izgubili vso domiselnost pri uporabi okrasnih rastlin iz naše narave? Varuhi narave, ni se vam potrebno mrščiti ob mantri 'ne uničujmo narave'. V resnici bi naravo varovali, če bi na sprehodu odlomili kako vejico gozdnega drevesa ali grma ali nabrali majhen šopek poljskega cvetja in travnih bilk.

Seveda je nebrzdano ropanje narave in uničevanje zavarovanih rastlin čisto nekaj drugega in ljubitelji narave tega zagotovo ne počnejo.

I

n okrasne vrtne rastline prav lepo rastejo v čisto navadni domači vrtni prsti. Če tu in tam utrgamo nekaj cvetov ali zelenja za domači šopek, ne naredimo prav nobene škode. Brskanje po zemlji nam pomaga vzdrževati duševno zdravje v ponorelem svetu. In vrtna opravila v marsičem lahko nadomestijo fitnes in z njimi skrbimo tudi za vzdrževanje fizične kondicije.

K

o v naravi ali na vrtu naše otroke seznanjamo z rastlinami, zemljo in delom na prostem,

T

140

okolje

P

jim dajemo popotnico, s katero bodo morda laže premagovali stresno vsakdanjost ne glede na to, kakšen poklic bodo opravljali. Če bi mi poznali in na otroke prenašali znanje o strupenih rastlinah, ne bi bilo nepotrebnih psihičnih travm ob srečevanju z njimi in tudi mnogim zastrupitvam bi se izognili. Če bi se zavedali in na otroke prenašali vedenje, da čebela nikoli ne piči, če je ne ogrožamo, in da žaba ni grda, se ne bi toliko otrok balo vsega, kar leti po zraku ali leze po zemlji. udi mi imamo dovolj sončne energije za ogrevanje rastlinjakov, kadar želimo celoletno pridelavo. In sezonskost lahko podaljšamo kar doma, če želimo poletje za vsako ceno podaljšati v zimo. Brez nepotrebnega onesnaževanja okolja.

I

mamo dovolj zemlje, ki jo lahko z domačimi gnojili in drugimi pripomočki naredimo še bolj plodno, kot je že po naravi. Za vsakovrstno gojenje rastlin je doslej vsaka civilizacija, razen naše, poskrbela z domačimi materiali in pripomočki, lokalno in sezonsko. Če bomo poskrbeli, da bodo te veščine in znanja dobili naši otroci, bomo zmanjšali uničevanje planeta in pripomogli k fizičnemu in psihičnemu zdravju naslednjih rodov. Ohranjali bomo gozdove, polja in vrtove in ne bomo tako neznansko odvisni od tega, kaj bodo za nas pridelali drugi.

Promocija

junij 2019

Jožica Golob-Klančič

foto: Gorazd Kavčič

samooskrbe in zdrave prehrane. A je žal povezano mnogokrat z raznimi ekstremizmi, ki z naravo in naravi prijaznim vrtnarjenjem v resnici nimajo prav veliko skupnega. Poleg tega so novodobni neuki vrtičkarji velikokrat plen tistih spretnih trgovcev, ki jim prodajajo tako imenovane eko materiale in pripomočke za vrtnarjenje, ki imajo v resnici zelo velik oglični odtis. Spomnimo samo na porabo fosilnih goriv za transporte od daleč.

blago, ki bo trajalo zelo malo časa, a je tako poceni in na dosegu rok, da se mu enostavno ne znamo upreti. Zelo podobno je z zelenimi in cvetočimi lončnimi rastlinami, ki praviloma tudi hitro romajo v kontejner, a jih vseeno moramo imeti vedno znova in znova.

52

Trajnostne vsebine niso na stranskem tiru, zaposleni s kupom idej Tanja Pangerl

Izobraževanje za trajnostni razvoj

Uspešna podjetja se zavedajo pomena rednega izobraževanja in usposabljanja svojih zaposlenih ter redno investirajo v izpopolnjevanje njihovega znanja in spretnosti.

Pri prehodu v zeleno gospodarstvo so za podjetja ključnega pomena tudi vsebine trajnostnega razvoja, ki zaposlene usposobijo, jih vključijo v aktivno razmišljanje in delo, kakršnega zahtevajo na primer krožno gospodarstvo, podnebne spremembe ali ravnanje z viri. Na ta način se odprejo možnosti za nove ideje in strateške premike podjetja k večji okoljski in družbeni odgovornosti. To pomeni tudi konkretne finančne učinke in dviguje ugled podjetja. Kako vsebine trajnostnega razvoja vnašajo v proces izobraževanja zaposlenih, so povedali v podjetjih Iskra, Plastika Skaza in Luka Koper.

foto: www.shutterstock.com

okolje

140

Izobraževanje za trajnostni razvoj

Vprašanja:

1.

Ali v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih vključujete tematike s področja trajnostnega razvoja in jih seznanjate s cilji, ki jih želi Slovenija doseči pri razogljičenju, krožnem gospodarstvu in pri ravnanju z viri?

2.

3.

4.

5.

Koliko ur namenite izobraževanjem s področja trajnostnega razvoja v primerjavi celotnim naborom izobraževanj zaposlenih?

Katere vsebine trajnostnega razvoja vključujte v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih?

Kateri zaposleni (iz katerih delovnih področij) se največ izobražujejo na področju trajnostnega razvoja?

Kakšne učinke imajo izobraževanja s področja trajnostnega razvoja na izvajanje določenih ukrepov, korakov, sprememb v podjetju za trajnostno rast?

6.

Zakaj menite, da so vsebine s področja trajnostnega razvoja koristne za zaposlene?

Spodbujanje zaposlenih k uresničevanju trajnostnih idej

junij 2019

Manca Bašelj, direktorica kadrovske službe, Iskra, d.d.

1.

Naši zaposleni so ves čas v stiku z novostmi glede trajnostnega razvoja skladno s smernicami in trendi. Tudi naši kupci pri izbiri

svojega dobavitelja pogosto preverjajo razvitost trajnostnega razvoja, t.i. »sustainability«, česar se dobro zavedajo tudi naši zaposleni.

Zaposleni, ki delujejo na področju ekologije, se redno udeležujejo posvetov sekcije za okolje in energijo, kjer se poglobljeno seznanjajo s cilji Slovenije glede razogljičenja, trajnostnega razvoja, ravnanja z viri, krožnega gospodarstva, zmanjševanja odpadkov na vseh področjih, ukinitvi plastike za enkratno uporabo itd.

Nato ostalim zaposlenim pripravijo predavanja, kako izboljšati trajnostni razvoj na vseh področjih v podjetju.

3.

V zadnjih letih smo ogromno naredili za zmanjšanje porabe vode, predvsem tehnološke. V letu 2013 je bila poraba vode v določeni poslovni enoti še preko 80.000 m³, v letu 2018 pa smo prišli na okoli 22.000 m³ porabljene vode. Prizadevamo si za uporabo odpadkov kot sekundarnih surovin, npr. prispevek recikliranih materialov, in trgovanje s surovinami, ki jih je možno reciklirati, kot so barvne kovine, PP folije. Varčujemo z električno energijo in s tem neposredno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO₂. Na področju stikalne tehnike smo npr. razvili bistabilna stikala, ki za svoje delovanje ne potrebujejo stalnega napajanja z električno energijo, temveč le kratke električne impulze. Tako so lahko prihranki več kot 99 % v primerjavi s klasičnimi kontaktorji ali releji.

4.

Ekologi, ki prenesejo svoje znanje na ostale zaposlene. Spodbujamo pa tudi ostale zaposlene, da se vključujejo v najrazličnejše projekte trajnostnega razvoja.

Trajnostne vsebine so del izobraževalnega procesa Aleksandra Logar, vodja kadrovske skupne službe, Plastika Skaza d.o.o.

1.

Tematike s področja trajnostnega razvoja redno vključujemo v izobraževanja in usposabljanja naših sodelavcev, saj gre za področje, ki se neposredno povezuje z našimi vrednotami, načinom delovanja, s smernicami odločanja in poslovno strategijo. V Skazi smo se namreč v celoti zavezali k ohranjanju planeta, za krožno gospodarjenje in zmanjševanje

Tematika trajnostnega razvoja se dotika vrste izobraževalnih vsebin, najsi bo to tematika kakovosti našega dela, materialov, surovin, barv, storitev ali razvoj novih izdelkov, celotni proces nabavne verige, digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija proizvodnje, marketinško delovanje, odnos in delo z zaposlenimi. Skratka, trajnostne teme niso ločeno področje izobraževanja, pač pa integrirane v celovit izobraževalni proces in v tekoče delo.

Naši zaposleni se izobražujejo v povprečju 48 ur letno.

140

okolje

Aleksandra Logar Sebastjan Šik

53 Nenehno izobraževanje in opozarjanje, da je potrebno spodbujati krožno gospodarstvo, biti v industriji med seboj bolj povezani in sodelovati. Že nekaj si prizadevamo, da smo trajnostni in v ponos nam je, da smo pri tem vsako leto boljši. Imamo 6 sončnih elektrarn, kogeneracijo v Ljubljani, aktivno podpiramo start up podjetje Planet Care, ki rešuje vprašanje mikrovlaken v vodah tako, da s posebnimi filtri prepreči odtekanje mikrovlaken v odpadne vode.

2.

3.

Smo trajnostno napredno, razvito in odgovorno podjetje. Uporabljamo (odkupujemo) elektriko iz obnovljivih virov. Izdelki, ki iz proizvodnje ne gredo v prodajo, se reciklirajo in ponovno vrnejo v proizvodnjo. Trajnostno smo ravnali tudi glede izbire logističnega partnerja naše oskrbne verige, ki sledi našim usmeritvam zmanjšanja ogljičnega odtisa in čim manjšega vpliva na okolje. Krožno gospodarjenje je del naše poslovne filozofije, saj izdelujemo in tržimo Bokashi Organko, ki je sam po sebi namenjen prav uresničevanju te zaveze. K nižjim obremenitvam okolja prispevamo tudi s fleksibilnim delovnim časom zaposlenih in številnimi drugimi ukrepi. Vse to je del nenehnega ozaveščanja naših zaposlenih na formalnih ali neformalnih srečanjih internega izobraževanja.

4.

Izobražujemo se vsi zaposleni. Največ in najprej pa naši sodelavci iz organizacijske enote kakovost, kjer skrbijo za spremljanje tovrstnih trendov in njihovo uveljavljanje v vsakdanje delo, ter sodelavci in sodelavke oddelka za raziskave in inovacije, ki si tudi sami prizadevajo za iskanje rešitev, ki vodijo v zeleno, zdravo in človeku ter naravi prijazno prihodnost.

5.

Naše vsakodnevno delovanje temelji na vrednoti trajnostnega vidika. Zato so ukrepi, ki podpirajo našo trajnostno naravnanost, sprejeti s strani sodelavcev kot uresničevanje zavez, kot pot k doseganju ciljev.

Delujemo v panogi, ki velja za okoljsko sporno, zato smo na pot trajnostnega razvoja stopili že pred več kot desetletjem, ko smo pričeli z razvojem izdelkov lastne blagovne znamke in so narejeni iz sladkornega trsa. Bokashi Organko 2, ki je dobil za dizajn prestižno nagrado Red Dot, je narejen iz reciklata. Naši zaposleni poslovno in osebno rastejo s trajnostnim odnosom do okolja.

6.

Naša prihodnost temelji na družbi znanja, odgovornosti, odličnosti in na

trajnostnem razvoju. Ozaveščeni prebivalci Zemlje se dobro zavedamo, da bomo samo s spremembami lahko obrnili ponekod zelo nevarne trende, ki vplivajo na kakovost našega življenja danes, brez sprememb pa še bolj na življenja naših otrok. Naše zaposlene vidimo kot najboljše ambasadorje ustvarjanja sprememb, saj so sami potovali skozi ta proces, ga oblikovali in ga zdaj živijo.

Trajnostni razvoj je del uvajanja na delovno mesto Sebastjan Šik, vodja področja odnosov z javnostmi, Luka Koper d.d.

L

uka Koper je zavezana k trajnostnemu razvoju in je to del njene poslovne politike. Za zaposlene, predvsem v operativi, ne organiziramo ločenih predavanj na temo trajnostnega razvoja, ampak je področje okoljevarstva in varnega izvajanja procesov dela sestavni del uvajanja na delovno mesto, rednega nadzorovanja in obnavljanja znanja. Družba ima v svoji interni regulativi jasno predpisane postopke dela, ki so usmerjeni tudi v trajnostni razvoj in je podvržena tako notranji kot zunanji presoji.

Znotraj družbe imamo vzpostavljene tudi time za kakovost, ki se periodično sestajajo in zajamejo vse zaposlene v operativi. Ena od njihovih stalnih točk dnevnega reda je tudi pregled izvajanja trajnostnih politik po posameznih enotah. Družba vlaga veliko resursov, predvsem finančnih, tudi v nabavo novih strojev in opreme, pri katerih je eno od ključnih meril za izbor ravno zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Posledično je organizirano tudi usposabljanje zaposlenih za pravilno rokovanje s temi napravi s ciljem maksimiziranja učinka na zmanjševanje negativnih vplivov.

junij 2019

6.

vseh vrst odpadkov. Pri tem se prednostno osredotočamo na to, kaj lahko mi prispevamo kot podjetje in kot posamezniki. Vodje so vsekakor seznanjeni z nacionalnimi cilji, vendar pa v podjetju sledimo svojim ciljem, s katerimi prispevamo svoj delež pri skupnem doseganju rezultatov.

foto: arhiv podjetja

Na izobraževanjih zaposleni pridobijo smernice in namige, kako se lotiti reševanja problematike glede odpadkov in sekundarnih surovin ter se seznanijo s primeri dobre prakse podjetij. Na primer zmanjšanje komunalnih odpadkov na 0 kg odloženih odpadkov. Poudarila bi zelo uspešno iniciativo glede Iskrinega »sustainability«, ki smo jo uvedli pred kratkim. Vse zaposlene smo pozvali, da z domiselnimi idejami prispevajo k trajnostnemu razvoju našega podjetja. Dobili smo ogromno idej. Nekatere od njih smo že uspešno uvedli, npr. uporaba električnih skirojev po tovarnah ter električnih avtomobilov za delo na terenu. Spodbujamo souporabo vozil ter hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, pri čemer smo na vsako drugo stopnico pripeli podatek o porabljenih kalorijah ter spodbudne misli, ki zaposlene pripeljejo prav na vrh 10-nadstropne stolpnice. Zelo ponosni smo na uvajanje čebelnjaka za našo tovarno v Semiču, s katerim bomo ne samo pridobili okusen med za zaposlene, temveč tudi prispevali k ohranitvi ogroženih čebel. Najboljše ideje nagradimo finančno in praktično. Naj omenim nekaj načrtov. Odpadno toploto bomo uporabili za hlajenje ali ogrevanje s toplotno črpalko, ustanovili bomo Recycling center za izboljšavo ponovne uporabe materialov, npr. sortiranje in ponovna uporaba elektronike, plastičnih delov, vijakov ipd. Namestili bomo senzorje gibanja v garderobe, WC-je, hodnike za vklop in izklop razsvetljave, s čimer bomo zmanjšali porabo elektrike. V načrtu je tudi priprava manjšega sadovnjaka ter botaničnega vrta za tovarno v Semiču.

foto: Denis Zupan

5.

Na mariborski univerzi ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti, tudi živi laboratorij foto: arhiv podjetja

I. P.

Pametna mesta in vasi

54 140

logistika

Pametna mesta in vasi

V vzhodni kohezijski regiji

bo razvoj pametnih mest

in skupnosti spodbujala

platforma, ki bo povezovala

različne deležnike in

jih usmerjala v razvoj

visokotehnoloških rešitev za

kakovostnejše upravljanje mest in za prijetnejše bivanje ljudi.

Za takšno platformo, Center za

pametna mesta in skupnosti, se je odločila Univerza v

Mariboru, vodil pa ga bo

prof. dr. Bojan Rosi, dekan

Fakultete za logistiko. Fakulteta za logistiko je bila med

pobudniki, poleg Fakultete za elektrotehniko, računalništvo

in informatiko ter Fakultete za

varnostne vede, za ustanovitev Centra. Med glavnimi cilji

Centra, pravi dr. Bojan Rosi, je vzpostavitev integracijske platforme deležnikov in

platforme tehnologij ter

pridobitev mednarodnega ISO junij 2019

standarda 37120.

Univerza v Mariboru je ustanovila Center za pametna mesta in skupnosti, ob tem pa tudi organizirala strokovno srečanje. Zakaj ideja o ustanovitvi centra?

Senat Univerze je na svoji seji 26. 3. 2019 podal soglasje na ustanovitev Centra za pametna mesta in skupnosti na Univerzi v Mariboru(Centre for Smart Cities and Communities of University of MariborUM:CPMS)na pobudo treh članic, in sicer Fakultete za logistiko, Fakultete za elektrotehniko,računalništvo in informatiko ter Fakulteto za varnostne vede. UM:CPMS je platforma, ki povezuje gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti ter ostale deležnike. Usmerjen bo v razvoj in aplikacijo visokotehnoloških rešitev za pametna mesta in skupnosti skladne z ISO standardom 37120. Spodbujal bo nastajanje uspešnih verig vrednosti za projekte razvoja produktov in storitev, namenjenih pametnim mestom in skupnostim, učinkovito vključevanje v verige vrednosti ter trajnostno, ekonomično in sistemsko zasnovano koriščenje produktov in storitev pametnih mest in skupnosti.

Ob tem ste pripravili prvo strokovno srečanje?

Da. Na prvem pilotno izvedbenem projektu–Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru (The smart urban platform of the University of Maribor) in predstavitvi

Univerza v Mariboru je že vzpostavila pilotno izvedbeni projekt Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru. Delovala bo kot povezovalna platforma deležnikov, kot platforma tehnologij ter bo nudila souporabo infrastrukturnih zmogljivosti Univerze v Mariboru in partnerjev UM:CPMS. evropskega pilotnega projekta Pametna vas (Smart Villages) je srečanje potekalo na sedežu Univerze v Mariboru. Množična udeležba na srečanju tudi po besedah rektorja Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravka Kačiča kaže na veliko zanimanje za idejo in koncept. Pa tudi za priložnosti, ki jih ponuja. Univerza v Mariboru je namreč že vzpostavila pilotno izvedbeni projekt Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru. Delovala bo kot povezovalna platforma deležnikov, kot platforma tehnologij ter bo nudila souporabo infrastrukturnih zmogljivosti Univerze v Mariboru in partnerjev UM:CPMS. Zato je na srečanju predstavila

Za pametno mesto naj bi bil značilen sistematični pristop od spodaj navzgor in ki vpeljuje informacijske tehnologije na vseh ravneh dela in upravljanja. Gre torej za povezanost podatkov iz različnih virov. Ali je morda znana vsaj približna ocena, kako je z razvitostjo komunikacijskih in informacijskih tehnologij v vzhodni kohezijski regiji, ki jo bo pokrival vaš Center?

Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru uvaja nove rešitve z različnih fokusnih področij v skladu s pametno strategijo S4.

V pilotno izvedbenem projektu, v katerega so vključeni različni deležniki, to so Univerzitetni kampus, Staro mestno jedro, pilotna ulica, Poslovna cona Tezno ter Center za sekundarne surovine, se bodo testirale različne tehnologije.

Cilj uvajanje tehnologij v pilotnih okoljih pomeni optimizacijo poslovnih modelov deležnikov kot tudi kakovostnejše bivanje občanov oziroma trajnostni razvoj skupnosti.

Kaj bodo glavne naloge centra in katera področja bodo prednostna, čeprav ste skladno z mednarodnim standardom ISO 37120 navedli 17 podpodročij?

UM:CPMS bo deloval v skladu z strategijo Pametne specializacije-S4 področje ter realizacijo kazalnikov ISO 37120. Cilji v okviru doseganja globalnih ciljev S4 so, da se dvignejo prihodki, to je 3,5% povprečna letna rast skupnih prihodkov in 5% letna rast izvoznih prihodkov. Rast števila podjetij in zaposlenih: rast podjetij 3,5% letno, zaposlenih pa 1,5%-2% letno. Povprečni dvig naložbenega potenciala podjetij:0,25% letno do leta 2019, nato 0,15 %.

Povprečni dvig dodane vrednosti na zaposlenega: 3,5 % letno.

Koga želite vključiti v delo in projekte Centra?

UM:CPMS bo jedro široko in agilno zasnovanega podjetniškega in socialnega ekosistema partnerjev slovenske vzhodne kohezijske regije in drugih zainteresiranih deležnikov nacionalnega in mednarodnega prostora. V širšem regijskem mednarodnem prostoru bo UM:CPMS prepoznaven in cenjen primer univerzitetnega iniciatorja razvoja produktov, storitev in vsebin

Živi laboratorij pomeni testiranje tehnologij in naprav na Pametni mestni platformi Univerze v Mariboru. pametnih mestih in skupnostih ter prilagajanja družbe življenju v takšnih okoljih.

Na strokovnem srečanju ste predstavili živi laboratorij (Living Lab). Za kakšen projekt gre? Živi laboratorij pomeni testiranje tehnologij in naprav na Pametni mestni platformi Univerze v Mariboru, in sicer različnih deležnikov, ki sodelujejo v živem laboratoriju UM:CPMS. Napovedujete izdelavo 5 celovitih tržnih produktov. Ste področja opredelili?

Na področju vode in komunale, energetska in druga učinkovitost, varnost, logistika, mobilnost, transport, zdravje.

Kateri projekti so v izvajanju?

Na področju vode in komunale: optimizacija izbora, tki. super strukturni pristop, odpadkov,tehnologij za njihovo predelavo in optimalni nabor produktov z dodano vrednostjo, senzorika in digitalni zajem podatkov, poslovna inteligenca, vizualizacija in predstavitev podatkov, pametni vodomeri, to je pametno vodno omrežje, in uvajanje pametnih posod za zbiranje.

Kaj je vsebina modela VERTIKOM in kaj bo prinesla pilotna vzpostavitev Ekosistema?

To pomeni izdelati celovit model potrebnih kompetenc deležnikov. Želimo izvajati ciljna usposabljanja zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, ki sokreirajo vsebine, produkte in storitve za Pametna mesta in skupnosti.

Pilotna vzpostavitev Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru bo povezala različne ponudnike storitev in inovativnih tehnologij v Ekosistem pametnega mesta in skupnosti.

Kako bo Center financiran?

Vire financiranja bodo zagotovili Univerza v Mariboru, Evropski strukturni in investicijski skladi in Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov.

Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic JP KP Vrhnika je s prejšnjo direktorico Brigito Šen Kreže sklenil dogovor o predčasni razrešitvi in za začasnega direktorja imenoval dosedanjega predsednika NS Mirka Antolovića. Na funkciji predsednika Nadzornega sveta je od julija 2015. Funkcijo začasnega direktorja bo opravljal do imenovanja novega direktorja in največ za dobo enega leta, kar je enakovredno funkciji vršilca dolžnosti direktorja. Mirko Antolović je diplomirani ekonomist in je v preteklosti opravljal različne vodstvene funkcije na Slovenskih železnicah in v zasebnem podjetju. V zadnjem obdobju svojega dela na Slovenskih železnicah je vzdrževal sistem vodenja kakovosti v družbah skupine Slovenske železnice po ISO 9001. Svetoval je in usmerjal vodstva družb in lastnike procesov. Pri certifikacijski hiši Bureau Veritas je pridobil licenco za vodilnega presojevalca po ISO 9001 in je usposobljen za notranjega presojevalca sistema ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 14001:2004.

55 140

logistika

Iniciativa European Smart Cities 3.0. (2014) definira »pametno mesto« kot mesto, ki je zgrajeno na»pametni« kombinaciji aktivnosti neodvisnih in ozaveščenih uporabnikov ter dobro razvitih šestih karakteristikah pametnega upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja. Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru povezuje, nadgrajuje obstoječe rešitve in uvaja nove rešitve ter tehnologije.

Mirko Antolović vodi vrhniško komunalo

Na Strokovni kavarni so analizirali embalažo najpogostejših dobrin Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja na Strokovni kavarni opozarjali na vpliv plastičnih odpadkov na okolje in na podnebno krizo. Ob pogovorih z deležniki na področju plastike za enkratno uporabo so predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov.

Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin.

Skoraj polovica vse analizirane embalaže je sestavljene iz plastičnih materialov, večina iz kategorije 7, kar je slab pokazatelj, saj te vrste plastike le redko recikliramo. Le polovico analiziranih embalaž trenutno v celoti recikliramo. S košarico dobrin so tako Ekologi brez meja pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo, kar je odlično izhodišče za nadaljnje ukrepanje.

Obsežnejšo raziskavo so izvedli tudi med zbiralci in predelovalci plastičnih odpadkov, ki se vsi strinjajo, da je ločevanje odpadkov ključen predpogoj za uspešno recikliranje.

Delež reciklatov v trenutnih embalažah se sicer povečuje, kar pa terja večjo kakovost ločeno zbranih odpadkov. Po drugi strani pa so se vprašani razhajali v ocenah dejanske stopnje recikliranja plastične embalaže, ki se po ugotovitvah Ekologov giblje okrog 33 %.

junij 2019

Ali ste morda tudi predstavili, kaj se je v Mariboru zgodilo od leta 2015, ko je bil Maribor razglašen kot prvo pametno mesto?

foto: Simon Koleznik

določene teme in priložnosti več deležnikov oziroma partnerjev.

dr. Bojan Rosi

Kratko, zanimivo

56

Prostorsko modeliranje izbire modalitete prevoza dijakov v šolo V članku predstavljamo nov pristop k prostorskemu modeliranju izbire modalitete prevoza. Pred nami so avtorji za tovrstno prikazovanje upoštevali le objektivne dejavnike pri izbiri, mi pa smo vključili še subjektivne.

Modeliranja smo se lotili v mestni občini Maribor in predstavili izbiro modalitete prevoza dijakov ene izmed mariborskih gimnazij v šolo.

Bistveni koncept modelov izbire načina potovanja je namreč razumeti razmerje med izbiro potnika in dejavniki, ki prispevajo k izbiri, pri čemer je naš model eden izmed prvih, ki to upošteva. Če želimo, da se bodo potniki odločali za uporabo javnega potniškega prometa, je ključnega pomena, da razumemo njihove želje in potrebe. Slovenija je na področju mobilnosti uvedla veliko ukrepov, ki so spodbudili uporabo javnega potniškega prometa. Še vedno pa ji ostaja nekaj potenciala za izboljšanje, pri čemer bi naš model lahko bil v odlično pomoč.

1 Miha Kramberger, Simona Šinko, Tomaž Kramberger, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

foto: Rogério Martins

Miha Kramberger, Simona Šinko, Tomaž Kramberger1

Prostorsko modeliranje

junij 2019

logistika

140

Prostorsko modeliranje

obilnost v času hitrega tempa življenja, kot smo ga navajeni, je izrednega pomena.

Vsak posameznik ima na svojem urniku veliko obveznosti na različnih lokacijah. Za pojem mobilnosti avtorja Alsnih & Henser (2003) trdita, da je veliko več kot samo sposobnost za vožnjo avtomobila. Je fizična in mentalna sposobnost varnega in neodvisnega premikanja. V smislu osebnega potovanja pa mobilnost predstavlja zmožnost premikanja ljudi ob upoštevanju stroškov in udobja posameznika (Litman, 2011).

najpomembnejših kazalnikov razvitosti države in kakovosti bivanja v neki regiji. V nekaterih bolj razvitih državah Evropske unije (v nadaljevanju: EU) je ponudba JPP že tako razvita, da si ljudje osebnega avtomobila ne lastijo več, saj jih alternativa, uporaba JPP, stane manj kot lastništvo in uporaba avtomobila (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013). Estonija je primer države, ki edina ponuja brezplačne avtobusne prevoze po celi državi. Primerov dobrih praks glede urejenosti JPP v mestih je po svetu veliko. Prav tako imamo v Sloveniji štiri mesta (Velenje, Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota), ki ponujajo brezplačne prevoze z avtobusi po mestnih jedrih (Prezelj, 2018).

P

V

Kaj je mobilnost?

M

osameznik lahko razdaljo do svojega cilja premaga na različne načine. Mesta stremijo k zmanjšanju uporabe avtomobilov ter povečanju njegovih alternative, kot so javni potniški promet, kolesarjenje in hoja (Taniguchi & Fujii, 2007).

obdobju do leta 2023 naj bi Slovenija naredila še nekaj korakov dlje do bolj razvitega JPP. V načrtu je posodobitev železniške infrastrukture, ki bo omogočala najhitrejše potovanje iz enega mestnega središča v drugo.

Avtobusi in taksiji pa bodo dopolnjevali ali nadomeščali železnico tam, kjer njena uporaba ni mogoča. Da bi uporabnikom olajšali uporabo JPP, bo uvedena enotna vozovnica in enotni izračun voznin po celi državi (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013).

Stanje javnega potniškega 2016 je Ministrstvo za infraprometa v Sloveniji Septembra strukturo olajšalo prevoze od doma do

L

ahko rečemo, da javni potniški promet (v nadaljevanju: JPP) predstavlja enega izmed

šole vsem, ki so vključeni v izobraževalne programe – dijakom, študentom in udeležencem

57 V

M

Proučevano geografsko območje

M

V

T

preteklem letu je država še nekoliko bolj spodbudila uporabo JPP med počitnicami s strani udeležencev izobraževanja. Vsem, ki so v času šolskega leta kupili letno, dve polletni ali vse mesečne vozovnice, je omogočila pridobitev brezplačnih vozovnic na isti relaciji v času šolskih počitnic (Portal subvencij potniškega prometa, 2018).

Mestni občini Maribor (v nadaljevanju: MOM), kjer avtobusni promet obvladuje podjetje Marprom, so se z uporabo JPP v letu 2017 približali tudi invalidnim osebam.

Omogočili so jim brezplačno uporabo avtobusnih prevozov po občini (Rems, 2017).

V

MOM trenutno obratuje 21 rednih in dve krožni liniji. Postavljenih je približno 150 postajališč (Marprom, b. d.). Glede na stanje avtobusov v lasti se lahko podjetje pohvali z najmlajšim in najsodobnejšim voznim parkom v Sloveniji. Prevoze opravljajo z 67 avtobusi, katerih povprečna starost je 5,6 let. 60 % voznega parka ima pogonski motor okoljskega standarda EURO 6, šest avtobusov pa za pogonsko gorivo uporablja stisnjen zemeljski plin (»Šest novih plinskih avtobusov«, 2018).

M

odalna porazdelitev prestavlja porazdelitev potnikov po različnih modalitetah prevoza. Strokovnjaki so za namen ugotavljanja modalne porazdelitve razvili različne modele, ki bolj ali manj uspešno ocenjujejo število potnikov, ki bodo na omejenem geografskem prostoru izbrali isti način transporta (MBASKOOL, 2018 in NPTEL, 2018). V nadaljevanju bomo predstavili problem modalne porazdelitve v MOM.

etodologija, ki smo jo uporabili, je bila prvič uporabljena za modeliranje modalne porazdelitve prevozov po občini. Pred tem pa je bila uporabljena za modeliranje izbire pristanišč (Button, Chin & Kramberger, 2015) ter za modeliranje zaledij pristanišč (Prah, Štrubelj, Rupnik &Kramberger, 2015) in letališč (Button, Šinko & Kramberger, 2018). etoda združuje objektivne faktorje odločanja pri izbiri modalitete prevoza v šolo (kot sta čas in razdalja) in subjektivne odločitvene faktorje. Končni rezultat uporabljene metode je prikaz prostorske razporeditve po različnih modalitetah prevoza. uji avtorji so se analize načinov individualnega potovanja lotevali le s proučevanjem objektivnih spremenljivk, kot so voznina, čas potovanja, pogostost potrebe po mobilnosti ter razpoložljivost javnega prevoza na proučevanem območju (Jović, 1999, Buehler, 2011, Joon-Kyu, 2016). Ling Ding (2016) ugotavlja, da so pri izbiri individualnega prevoza pomembni tudi dohodki posameznika.

Lastništvo avtomobila namreč določa, ali si bo posameznik za potovanje moral izbrati javni prevoz ali ne. V tujini velja, da si posamezniki, ki jim je pomembna točnost in predvidljivost časa prihoda na cilj, raje izberejo javni prevoz, kot pa osebni avtomobil.

M

etodologija, ki smo jo razvili, upošteva pri odločanju subjektivne in objektivne dejavnike. Objektivni dejavnik, ki smo ga upoštevali pri izgradnji modela, je razdalja.

R

azdalje smo dobili s pomočjo točk na zemljevidu, ki smo jih konstruirali čez celotno površino MOM s pomočjo programskega orodja ArcGIS. Točke na zemljevidu so predstavljale navidezne domove dijakov, ki so bili enakomerno razporejeni v mrežo. Od vsakega navideznega domovanja do šole smo izračunali zračno razdaljo (ki smo jo uporabili pri izračunu časa, porabljenega za pešačenje) in cestno razdaljo (uporabljeno za izračun časa potovanja z avtobusom ali kolesom). Zemljevid Maribora z označenimi navideznimi domovi dijakov in lokacijo srednje šole prikazuje slika 1.

140

avtomobilom nismo upoštevali, saj smo anketirali predvsem dijake nižjih letnikov, ki sami še nimajo vozniškega dovoljena in so pri prevozu z avtomobilom vezani na svojo starše.

logistika

izobraževanja odraslih. Uvedli so namreč subvencionirano enotno vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (Portal subvencij potniškega prometa, 2017).

Z

a vsako točko na zemljevidu smo izračunali utež t prevoza za vsako modaliteto posebej.

Ker utež t v našem primeru predstavlja čas, ki ga bo oseba potrebovala za pot, je naravno, da bi, v primeru, da bi naš model upošteval samo čas potovanja, izbrali modaliteto s čim krajšim časom.

P

ri izračunu časov smo uporabili povprečne hitrosti, predstavljene v tabeli 1.

Modaliteta Avtobus

Povprečna hitrost [km/h] 50

Hoja

4

Kolo

10

Tabela 1: Povprečne hitrosti posameznih modalitet. Vir: Osebni vir

N

aša metodologija upošteva še osebne želje posameznika, ki smo jih izrazili s pomočjo številsko izraženih osebnih preferenc (PR). Te smo izračunali s postopkom imenovanim AHP

Metodologija a Mestno občino Maribor smo s pomočjo sistemov GIS in vpeljave izvirne metodologije predstavili modalno porazdelitev prevozov dijakov v izbrano srednjo šolo. Dijake ene izmed srednjih šol v Mariboru smo za proučevano skupino izbrali zaradi ugodnosti pri nakupu avtobusnih vozovnic, ki smo jih omenili v uvodu. Iz izkušenj pa smo vedeli, da veliko dijakov k pouku prispe z javnim potniškim prometom. Pri analizi smo se omejili le na tiste dijake, ki so doma v MOM. Predpostavili smo, da dijaki v šolo prispejo bodisi peš, s kolesom ali z avtobusom. Možnosti prihoda z osebnim

Slika 1: Prikaz občine Maribor Vir: Osebni vir

junij 2019

Z

58

(analitično hierarhični proces).

Z

a namen AHP smo dijake, ki obiskujejo izbrano srednjo šolo, anketirali z uporabo spletne ankete. Prejeli smo 85 v celoti rešenih anket. Zastavili smo 4 vprašanja. V prvem smo primerjali tri izbrane karakteristike prevoza, ki po našem mnenju vplivajo na izbiro – neodvisnost, stroški in udobje. Dijaki so pri tem vprašanju s pomočjo lestvice primerjali pomembnost posamezne karakteristike glede na drugo (neodvisnost – udobje, neodvisnost – stroški in udobje – cena).

logistika

140

Prostorsko modeliranje

V

naslednjih treh vprašanjih pa smo dijake prosili, naj vse tri izbrane modalitete prevoza ocenijo na podlagi prej omenjenih karakteristik. AHP analizo smo opravili s pomočjo spletnega orodja AHP 123 (MyChoiceMyDecision, 2018). Rezultati so podrobneje predstavljeni v poglavju Rezultati.

K

ončno utež za posamezni navidezni dom smo dobili po formuli:

1 ·t U=— pr 1. Kolo

0,1972

2. Hoja

0,1972

3. Avtobus

0,0657 0

0,05

K

ončna utež je tem manjša, čim manjša je vrednost t ali čim večja je vrednost PR. Z njeno pomočjo smo za vsako točko, izrisano na zemljevidu, dobili izbrano alternativo prevoza.

Kako na posamezne faktorje izbire gledajo dijaki?

N

ajpomembnejši faktor pri izbiri vrste prevoza je neodvisnost. Na drugem mestu je udobje, šele na tretjem mestu pa so stroški.

Dijakom največjo neodvisnost nudita kolo in hoja, medtem ko so avtobus označili kot najbolj udoben način prevoza. Avtobus za dijake predstavlja stroškovno najbolj obremenjen način prevoza (graf 1).

G

lede na subjektivne preference dijakov bi ti največkrat izbrali kolesarjenje, nato hojo, na zadnjem mestu pa se je znašel avtobusni prevoz.

0,0856

0,0374

0,1959 0,1

0,15 Neodvisnost

0,0916

0,1104

K

ot smo zapisali že prej, smo s pomočjo AHP analize prišli do številsko izraženih osebnih preferenc, ki jih predstavljamo v tabeli 2.

Modaliteta

PR

Avtobus

0,28

Hoja

0,37

Kolo

0,35

Tabela 2: Osebne preference. Vir: Osebni vir

R

ezultate izbir smo predstavili na zemljevidu, saj nam le zemljevid na enostaven način prikaže zapletene izračune v ozadju. V programskem orodju ArcGIS smo na podlagi sloja navideznih domov ustvarili mrežo poligonov, ki smo jih glede na izbiro modalitete prevoza v posameznih točkah ustrezno obarvali. Poligoni rdeče barve tako predstavljajo izbiro avtobusa, modro obarvani poligoni izbiro kolesa in zeleno obarvani poligoni izbiro hoje za prihod v šolo (slika 2).

H

0,019 0,2 0,25 0,3 Udobje Stroški

Izbrane alternative prevoza dijakov v šolo

0,35

0,4

Graf 1: Vpliv kriterijev na posamezno alternative prevoza Vir: Osebni vir

oja je za prihod v šolo primerna le za tiste dijake, ki so doma v neposredni bližini šole (zeleni poligon). Predvidevali smo, da bo poligon za pešačenje nekoliko večji, vendar je glede na rezultate AHP analize tak izid jasen.

Kolesarjenje je namreč med dijaki srednje šole bolj popularno kot hoja. Torej se dijaki, ki bi lahko v šolo prišli peš, vseeno odločijo za kolo, saj s kolesarjenjem prihranijo kar nekaj časa.

A

vtobus so kot način prihoda v šolo izbrali dijaki, ki živijo v neposrednih bližinah avtobusnih postaj. Avtobusne postaje so na sliki 2 označene z modrimi krogi in jasno lahko vidimo, da rdeči poligoni, ki predstavljajo izbiro avtobus, sledijo avtobusnim postajam. Seveda se dijaki ne odločajo za prevoz z avtobusom na območju, ki je tako blizu šole, da se do šole lahko pripeljejo s kolesom.

junij 2019

Z

a modaliteto kolo predpostavljamo, da predstavlja kakršni koli način individualnega prevoza v šolo – torej uporabo kolesa in osebnega avtomobila. Model se je, glede na omejitev, odzval povsem pričakovano. Z modaliteto kolo se je moral odzvati na vsa območja, kjer hoja in avtobus nista bila realna izbira.

Modaliteta kolo je namreč edina, ki ni vezana na avtobusna postajališča in je precej hitrejše od hoje. Če rdeča območja v središču zemljevida povežemo v hipotetični, elipsi podoben poligon, notranjost tega hipotetičnega poligona predstavlja kolesarjenje, ostali modri del pa vožnjo z avtomobilom.

Slika 2: Izbrane alternative prevoza dijakov v šolo Vir: Osebni vir

Več na www.zelenaslovenija.si/

Program izobraževanj 2019

Delavnica Krizno okoljsko komuniciranje

Mini šola strateškega trajnostnega razvoja – za poslovne in finančne priložnosti

Delavnica o trajnostnem poročanju in družbeni odgovornosti

Delavnica Priložnost (so)kreacije za tržni uspeh

Delavnica Ločevanje komunalnih odpadkov

Delavnica Nevroplastičnost: kako se z možganskimi procesi sami gradimo ali rušimo

Individualne ponudbe na področju trajnostnega razvoja organizacij (delavnice, coaching)

Prava naložba za kreiranje dodane vrednosti!

Promocija

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, www.fitmedia.si

Povprašajte za ponudbo! t: 03/ 42 66 700, e: info@fitmedia.si

Promocija

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA

STRPNOST IN RAZUMEVANJE

PREDEN SE ODPRAVITE NA POT, SE POZANIMAJTE O RAZMERAH NA CESTAH. Varno in srečno na poti vam želi DARS.