EOL 141

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

141 avgust 2019

Strokovna delovna konferenca: Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu

Janja Kaplja: Embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost Natalija Kovač Jereb: Z Zeleno proračunsko reformo so možnosti za odpravo okolju škodljivih subvencij dr. Dejan Paravan: Za strateško usmeritev ni dileme – maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike mag. Barbara Petelin Visočnik: Politika mora odločiti, kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj Viktor Kastelic: Panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Strokovna delovna konferenca

Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu (ob izidu Priročnika o embalaži) Datum: petek, 6. september 2019, od 10. do 14. ure Lokacija: velika dvorana GZS, Ljubljana

Program: • Odgovori na strateške izzive o razvoju embalaže, embalažnih materialov in ravnanju z odpadno embalažo.

Uvodne razprave: • mag. Marko Maver, državni sekretar (Ministrstvo za okolje in prostor) • mag. Vanesa Čanji (Fit media d.o.o.): V iskanju trajnostne embalaže – teorija in praksa • dr. Dragica Marinič (Štajerska gospodarska zbornica): Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj embalaže in ohranjanje naravnih virov • mag. Jana Miklavčič (MOP): Embalaža, zakonodajne usmeritve in razširjena odgovornost proizvajalca • dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac (Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze Maribor): Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja • dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS Celje): Plastika in razvoj biorazgradljivih polimerov v embalažnem sektorju • dr. Diana Gregor Svetec, dr. David Ravnjak (Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Papirnica Vevče): Različni sistemi aktivne in pametne embalaže za živila

• dr. Uroš Novak (Kemijski inštitut): Materiali, ki so lahko alternativa sintetični plastiki • ddr. Andreja Nemet, dr. Damjan Krajnc (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM): Sistem okoljskih kazalnikov in krožnosti pri razvoju in ocenjevanju embalaže Primeri praks: • Urška Košenina (Fit media d.o.o.): Globalni dobri primeri embalaž • dr. Marta Svoljšak (Petrol): Pot Petrola k trajnostni servisni embalaži • Branka Pogačnik (Atlantic Grupa): Kompostabilni lončki: ZA in PROTI • Alenka Knez (DS Smith): Trajnostni embalažni krog na primeru valovitega kartona • Andreja Pogačar: Razvoj in oblikovanje ekološke embalaže kot edina možna pot • Eva Štraser (Evegreen): Od cvetličnega lončka do dobavitelja vzorčnih biomaterialov Paneli z akterji • Slovenija pred odločitvijo – kako s termično izrabo odpadkov • Ekološka modernizacija podjetja – od zasnove izdelka do večje konkurenčnosti Mreženje

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna je predhodna prijava na e-naslov: info@zelenaslovenija.si do torka, 3. septembra 2019. Ob prijavi navedite ime in priimek udeleženca, e-naslov, funkcijo, podjetje.

Kontakt za več informacij: Urška Košenina, t: 03 42 66 706, e: urska.kosenina@fitmedia.si

Organizatorji: Fit media – Akademija Zelena Slovenija, SRIP Krožno gospodarstvo, Štajerska gospodarska zbornica

li gre res še vedno za tehtanje, ali se ali se ne prebuja okoljsko občutljiv menedžment za tehnološke spremembe? Ali nista krožno gospodarstvo in dekarbonizacija gospodarstva v resnici poslovni model, ki je razvojna alternativa za drznejši menedžerski odgovor, kako v prihodnjem desetletju trg zavzemati s konkurenčnostjo ekološke modernizacije (kot jo razume John S. Dryzek). Torej sploh ne gre več za to, ali bo podjetje poslovalo bolj ali manj okoljsko in trajnostno. Kajti po starem ne bo šlo več. Ekonomska rast, ki priznava zgolj še dobičkonosnost, izgublja legitimnost. Morda dominantne inštitucije slovenskega gospodarstva skupaj z nekaterimi vladnimi resorji in etablirano znanostjo zavestno prestavljajo čas za razvojne premike pod dežnikom eko vrednot. Ali pa sprejemajo prehitre odločitve, ki povečujejo okoljske rizike in nespametno povečujejo ekološki dolg Slovenije. Če sprejmemo opredelitev ekološke modernizacije slovenske družbe kot partnerstvo med vlado, podjetji, znanstveno sfero in stroko, zeleno javno sfero in državljani, potem naj nekaj primerov ilustrira, kako nastaja integriteta ekološke osnove slovenske družbe.

D

r. Dejan Paravan iz GEN-I ne dvomi, kakšno naj bo prihodnje desetletje zelene energetske revolucije Slovenije. Njegov strateški razvojni adut je dekarbonizacija slovenske energetike. Srednjeročna usmeritev je zanj jasna: OVE, moderne tehnologije pametnih omrežij, URE in elektrifikacija transporta in ogrevanje.

N

ekoliko drugače razmišljajo na Ministrstvu za finance. Vendar, trdi Natalija Kovač Jereb, se z zeleno proračunsko reformo odpirajo vrata za ukinitev okolju škodljivih subvencij. Podnebno ogledalo 2019 jasno sporoča. Promet je edini sektor, kjer se emisije TGP povečujejo. A v letu 2017 so se subvencije za trošarine dvignile precej bolj kot nepovratna sredstva za zmanjševanje emisij v javnem sektorju, gospodinjstvih in prometu.

Mag. Barbara Petelin Visočnik meni, da se mora politika odločiti, koliko bo ambiciozna pri konkretnih ukrepih. A se pri subvencijah, ki podjetjem niso spodbuda za razogljičenje, sogovornica zavzema za postopnost. Prav značilna je intonacija Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v

EOL foto: Rok Tržan

cestnem prometu. Spremembe niso puščica v promet, ki je vse bolj živ vulkan vseh emisij v Sloveniji, pač pa ob novostih, ki so dobrodošle, na primer enotna vozovnica, pri navajanju razvojnih nalog Javne agencije za potniški promet ne omenja, ali bo med njenimi razvojnimi nalogami tudi e-mobilnost javnih prevozov. Že to, ali se ali se ne omenjata e-mobilnost in dekarbonizacija prometa, pove nekaj o refleksiji piscev, ki ne bi smeli povsem prezreti predlogov Podnebnega ogledala 2019.

S

icer pa, saj se vendar ve, da je blizu leto, ko bo začela v celoti veljati razširjena odgovornost proizvajalca za življenjski ciklus izdelka. Odgovornost proizvajalca se ne bo končala s tem, ko bo poslal izdelek na trg ali na prodajne police.

I

n smo pri embalaži, pri iskanju strateških odgovorov na Razvojne izzive embalažne panoge v krožnem gospodarstvu.

Takšen je naslov strokovne delovne konference, ki jo bo Akademija Zelene Slovenije pripravila 6. septembra v veliki dvorani GZS v Ljubljani. Predstavili bomo prvi slovenski priročnik o embalaži s pregledom, kako Slovenija in svet iščeta v teoriji in praksi trajnostno embalažo. Od materialov in dizajna do trendov v razvoju embalaže in do ravnanja z odpadno embalažo. Poti in stranpoti do trajnostne embalaže je na pretek. S kopico dvomov, kaj je in ni prava alternativa sintetični plastiki in kateri konkretni ukrepi bodo podjetjem približali cilje iz strategije za plastiko ali iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

P

rvič doslej je v enem priročniku razprostrta vrednostna veriga večine akterjev, ki določajo, s katerimi procesi in kako do krožnega proizvoda in do nove pomladi plastike. Embalažna zgodba se ne začne pri komunalnem podjetju ali na odlagališču. Kdo je prvi odgovoren, da bo mogoče leta 2030 vso plastično embalažo dano na trg ponovno uporabiti ali stroškovno učinkovito reciklirati?

S

krožno zasnovo izdelka nastaja nov poslovni model za kroženje virov. Ali je to tudi odgovor, ali se da s takšnim poslovnim in razvojnim menedžeriranjem služiti denar in povečati konkurenčnost? Ali se vam ne zdi, da že dvigujejo glas potrošniki, ki zahtevajo proizvode z majhnimi emisijam in z reciklabilno embalažo? Morda bo to zdravilo proti poapnenju poslovnih procesov, ki jim bo prej ko slej pošla sapa in z njo konkurenčnost na trgu.

Jože Volfand, glavni urednik

avgust 2019

mbalaža. Energetika. Promet. Bodo to trije mušketirji sprememb poslovnih modelov podjetij?

Uvodnik

E A

141

Kaj bo z embalažo, se lahko ve že pri rojstvu izdelka, mar ne?

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Razvoj neustavljiv, veliki prihranki, raznovrstna uporaba komponent

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

10 Embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost 21 Kmetijstvo in živilstvo nove generacije pridelovalcev 22 Družbena odgovornost ključen del strategije logističnega podjetja

Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), dr. Gašper Gantar (Visoka šola za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Darja Piciga (MOP), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), dr. Marta Svoljšak (Petrol), Brigita Šarc (Dinos), mag. Emil Šehič (Zeos), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja)

23 Dekarbonizacija plinovodnega omrežja tudi z obnovljivimi plini

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

30 Dravske elektrarne širijo raziskave o vetrnem potencialu na celotno državo

Celje, avgust 2019 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 27 Do konca leta mreža pametnih počasnih polnilnic 28 Za strateško usmeritev elektroenergetike ni dileme – maksimalna dekarbonizacija

32 Družba GEN-I za svoje odjemalce uvaja novo storitev: e-mobilnost 34 Stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa 35 S projektnim investicijskim skladom do podjetniškega stičišča, zgled evropski sever 36 Podnebni dosje

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

141 avgust 2019

strokovna delovna konferenca: Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu

Janja Kaplja: Embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost Natalija Kovač Jereb: Z Zeleno proračunsko reformo so možnosti za odpravo okolju škodljivih subvencij dr. Dejan Paravan: Za strateško usmeritev ni dileme – maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike mag. Barbara Petelin Visočnik: Politika mora odločiti, kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj Viktor Kastelic: Panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Naslovnica: lončka za enkratno uporabo - rjavi (biorazgradljiv HyO lonček, narejen iz posušenih bučk) kot odpadek ne obremenjuje okolja.

37 Politika mora odločiti, kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj 40 Razvili sistem za podporo odločanju o namakanju, kmalu za vso Slovenijo 42 Slovenska pobuda svetu – vsaka šola naj letno posadi 800 dreves

sebina

4 141

EOL

Impresum

44 Ledvice planeta so pogosto spregledane, a so zelena skladišča 46 Bohinj je del zaščitenega okolja, a toga zakonodaja je večkrat lahko ovira

48 Povišanje cen komunalnih storitev letos napoveduje celotna panoga

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

50 Proizvodnja lesnega konstrukcijskega sistema je priložnost za panogo in Slovenijo

52 Geotermalna energija tudi malo drugače - doživetja v rastlinjakih 54 Doma so dizelski avtomobili prepovedani, v službi obvezen električen avto

avgust 2019

56 Preizkušanje uporabnosti pametnih očal pri komisioniranju in programske rešitve 58 Panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

5 141

Okoljski minister za petletne podnebne načrte in ogljične proračune

EOL

je dejavnost podjetja, obenem pa je dovolj sodoben ter sporoča obljubi blagovne znamke, kot sta strokovnost in varnost, ki sta pri prodaji mesa zelo pomembni, poudarjajo v Pivki. Embalaža in oglaševanje, namenjena pozicioniranju, v osrednjo vlogo postavljata ilustriranega piščanca ter jasno vzpostavljata povezavo med krmo iz slovenskih žit in polnim okusom piščanca.

Simon Zajc

Sola v kartonu Pure-Pak

foto: Nebojša Tejić

Novosti

Kratko, zanimivo

Embalaža mleka s pravljico za lahko noč Okoljski minister Simon Zajc se je udeležil posveta o podnebni prihodnosti pri predsedniku RS Borutu Pahorju. Razpravljali so o dosedanjem procesu oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050.

Strategijo mora do konca leta 2019 pripraviti Vlada RS in sprejeti Državni zbor RS.

Namesto revolucije so se v Pivki odločili za evolucijo

Blagovna znamka Pivka je ob svojem jubileju zasijala v novi podobi. Osvežili so logotip in podobo celotnega portfelja artiklov. Skupni oblikovni element izdelkov je rumena barva, za katero pravijo, da zagotavlja enostavno prepoznavnost in boljšo zapomnljivost. Proces prenove se je začel, ko so se povezali z agencijo Pristop, ki skrbi tako za oblikovanje strategij znamk in komuniciranja kot tudi za izvedbo kreativnih rešitev in medijski zakup. Mag. Katja Uljan Šinkec, vodja marketinga v Pivki, pravi, da so največ pozornosti namenili ravno združevanju tradicije in posodobitvi dizajna embalaže in logotipa. Izhodišče so predstavljale raziskave potrošnikov, ki so govorile v prid prepoznavnosti »zelenega jajca« na eni strani in slabi vidnosti imena znamke v samem ovalu na drugi. V logotipu so s prenovo v pomembnem delu zadržali barvo in obliko, bolje pa izpostavili ime. Ime znamke je obenem tudi ime kraja. Zato je ključno, da je poleg imena prepoznaven grafični znak. Ta sporoča, kaj Fotografije: arhiv proizvajalcev

Na policah Sparovih trgovin lahko te dni berete pravljice, ki so jih v okviru akcije »Mlečne pravljice« natisnili na embalažo trajnega mleka. Z akcijo in pravljicami, ki so delo pisatelja Boštjana Gorenca, želijo ozaveščati o pomembnosti branja.

V sodelovanju z Boštjanom Gorencem – Pižamo in sledilci na Facebooku je Spar Slovenija ustvaril dve (izvirni) pravljici, in sicer »Izgubljeni biseri« in »O zajčku, ki se mu ni nehalo kolcati«. Januarja je tako Pižama povabil sledilce, da mu preko Facebooka pomagajo soustvariti dve pravljici. Katerega glavnega junaka naj izbere? Kakšen naj bo pravljični zaplet?

Izhodišče je jasno: bolj kot bodo otrokom pravljice všeč, bolj bodo navdušeni nad branjem. »Mlečne pravljice« so s svojo podobo police trgovin Spar in Interspar spremenile v knjižne police in na ta način dnevno opominjajo kupce na pomembnost branja. Zadnja raziskava OECD je namreč ugotovila, da je Slovenija na področju besedilnih spretnosti globoko pod povprečjem ostalih. »Navade se običajno začnejo oblikovati v otroštvu in se prenašajo s staršev na otroke. Zato smo videli odlično priložnost za spodbujanje branja doma v izdelku, ki je prisoten v vsakem gospodinjstvu. Še več – skodelica toplega mleka je pred spanjem ravno tako lahko nepogrešljiva kot toplo prebrana pravljica in oboje je odlika našega trajnega mleka, ki odslej povezuje generacije in promovira branje,« je povedala Janja Štular, vodja marketinga v podjetju Spar Slovenija.

Minister Simon Zajc je med drugim poudaril, da je svetovna in hkrati evropska podnebna kriza izziv, a je lahko tudi priložnost. »Osnovni cilj in namen okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije je zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ta okvir pa sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem in pa dobrim primerom praks nekaterih članic EU«.

V ta okvir bodo zajeti naslednji temeljni stebri: opredelitev podnebnega cilja do leta 2050, priprava zakona o podnebni politiki Slovenije in dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, prav tako opredelitev 5-letnih podnebnih načrtov na podlagi 5-letnih ogljičnih proračunov, določitev državnega podnebnega dneva ter imenovanje neodvisnega znanstveno-strokovnega sveta kot pomoč vladi pri pripravi priporočil in dokumentov za izvajanje ukrepov.

V mariborski Snagi postal vršilec dolžnosti Alan Perc V mariborski Snagi je direktor Cveto Žalik po odstopni izjavi prepustil direktorsko mesto Alanu Percu, sicer direktorju Energetike Maribor. Novi nadzorni svet družbe ga je imenoval za tri mesece. V tem času naj bi saniral podjetje, ki posluje z izgubo. Alan Perc bo opravljal obe direktorski funkciji. Mariborska Snaga je bila že dalj časa v likvidnostnih težavah. Po nekaterih mnenjih zaradi naložbe v sortirnico, po drugih pa zaradi prenizkih cen komunalnih storitev.

avgust 2019

V Pivovarni Laško Union so se odločili za nov korak in Solo poslali na izjemno konkurenčno področje naravnih sokov. »Družini izdelkov sta se tako pridružila 100 % sokova z okusom pomaranče in jabolka tako v pločevinki kot tudi litrski embalaži Pure-Pak. Glavni izziv je bil približati obe novosti z zapomnljivo in prepoznavno komunikacijo na različnih komunikacijskih kanalih in pri tem 100 % odžejati celotno Slovenijo,« pravijo.

Nova steklenica in platforma blagovne znamke za gin Gašpar Mišić

Gašpar Gašpar Mišić na vrhu podjetja Okolje Piran foto: Vojko Rotar

6 141

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Nadzorni svet komunalnega podjetja Okolje Piran je za novega direktorja imenoval Gašparja Gašparja Mišića. Zamenjal je Alena Radojkoviča. Podjetje mora sanirati za okoli sedem milijonov evrov obveznosti, Gašpar Mišić je napovedal, da bo z optimizacijo dela saniral finančna bremena.

Rečiška planinska krožna pot je naj planinska pot Naj planinska pot je z glasovanjem planink in planincev postala Rečiška planinska krožna pot. Planinska zveza Slovenije je namreč po posvetu z oskrbniki planinskih poti pripravila nabor 11 planinskih poti oziroma obhodnic, ki bi bile potrebne vzdrževanja.

Zmagovalko so tudi letos odločili glasovi na spletni strani akcije Očistimo naše gore, ki je letos stopila že v svojo deseto sezono. Lansko zmagovalko izbora, krožno pot Planina Blato-Planina pri Jezeru-Planina Dedno polje-Vrata (pod Zelnarico)-PrehodavciDvojno jezero-Štapce-Ovčarija-Planina pri Jezeru-Planina Blato je zamenjala Rečiška planinska krožna pot. Po številu glasov je prehitela Slovensko pot na Mangart, ki se je uvrstila na drugo mesto. Na tretjem mestu je planinska pot Koroška planinska pot.

avgust 2019

Zmagovalna pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja obkroži Rečiško dolino, ki nosi ime po potoku Rečica in je bila vse od 19. stoletja znana po rudarstvu. Pot obhodi deset vrhov: Govško brdo, Zavrate, Babo, Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmohor, Tolsto in Malič. Pohodniki lahko med potjo opazijo sledi rudarske kulturne dediščine in se odpočijejo na kateri od treh planinskih koč.

S pomočjo akcije Očistimo naše gore, ki poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav, in v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, bo zmagovalna pot do jeseni dobila še lepšo, predvsem pa varnejšo podobo.

No.3, londonski Dry Gin, razkriva novo, prefinjeno steklenico, kot del širše kampanje, ki temelji na Umetnosti popolnosti. No.3 je nadgradila svojo steklenico in uvedla novo platformo blagovne znamke. Utelešala bo elegantno, osveženo pozicioniranje, ki vsebuje enako brezhibno tekočino. Nova oblika šesterokotne steklenice, ki jo je oblikoval Stranger & Stranger, odseva vsako od šestih rastlin v receptu No.3. Turkizna barva govori o osvežujočem okusu brina, citrusov in začimb. Ime in ikonični ključ, vgrajen v steklenico, sta še vedno v ospredju in v središču, ponosno reflektirata Berry Bros. & Rudd, dom ustvarjalcev blagovne znamke na ulici St James's Street.

Embalaža za ličila v prahu iz kartona in novim sistemom zapiranja

Mktg Industry lansira »Flatty with Rubber Band Closure«, embalažo, ki jo družba opisuje kot najmanjšo papirno posodo za večkratno uporabo za ličila v prahu in jo je mogoče prilagoditi za tekoči trak. To je inovativna in posodobljena različica tradicionalne »Flatty« Mktg Industry, ki je zasnovana tako, da je še posebej tanka

in bi bila idealna za uporabo na poti.

Nova »Flatty« je okolju prijazna rešitev iz kartona in papirja. Notranji pladenj je posebej zasnovan tako, da drži kovinsko posodo v prahu brez lepljenja, omogoča zamenjavo ličila in končni izdelek pristane v reciklabilni verigi. Novi sistem zapiranja, izdelan z gumijastim trakom, omogoča ponovno uporabo embalaže in s tem zmanjšanje odpadkov. “Flatty with Rubber Band Closure” lahko vsak dan vsebuje različne barve ličil v skladu s potrebami in razpoloženjem potrošnikov.

Smešna in igriva kozmetična torbica z inovativno zaporo, ki omogoča večkratno uporabo embalaže! Flatty with Rubber Band Closure, je embalažna rešitev, ki je popolnoma prilagodljiva v vseh velikostih in oblikah okenc. Je zelo dekorativna.

Okrašena je s štiribarvnim tiskanjem, vročim žigom ali vtiskovanjem. Barvo in debelino gumijastega traku lahko izberete iz široke palete razpoložljivih možnosti.

Upogljiva papirnata slamica namesto plastične

BillerudKorsnäs je skupaj s Paper Straw Co razvil tisto, kar podjetje opisuje kot prvo funkcionalno 180-U-Bend slamico, narejeno iz papirja. Slamica je narejena tako, da se uporablja za posamično kartonsko embalažo, kot so sok, mleko in voda. BillerudKorsnäs je pravkar vložil patent papirja U-Bend v sodelovanju s podjetjem The Paper Straw, ki bo proizvajalo slamice v Manchestru, Angliji in ZDA. Končni uporabniki bodo potrošniki, ki kupujejo posamezne kartonske škatle s pijačo, sokom, mlekom ali vodo. Izdelana iz FibreForm, edinstveno oblikovanim papirjem, ki ga je patentiral BillerudKorsnäs, je U-Bend papirnata slamica trajna in jo je mogoče reciklirati. Slamica je tudi biološko razgradljiva. U-Bend slamica je prva

Fotografije: arhiv proizvajalcev

7 141

Peneče vino, ki so ga starali v popolni temi Podpis pod sliko: Ljubljanski podžupan prof. Janez Koželj ob prevzemu simboličnega kolesa, s katerim so uradno prevzeli organizacijo konference Velo-city 2020.

Foto: arhiv MOL

Embalaža za živila iz alg

Nemški raziskovalci sodelujejo s hitro prehransko verigo, da bi ustvarili embalažo za živila iz alg. Cilj dveletnega znanstvenega projekta, imenovanega Mak-Pak, je razviti trajnostno embalažno rešitev iz makro alg za trgovino s hrano. Pričakuje se, da bo projekt zaključen februarja 2020. Podpira ga nemško zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BLE), usklajuje pa ga Bremerhaven University of Applied Sciences v sodelovanju z Institutom Alfred-Wegener-Institut. Veriga za hitro prehrano Nordsee bo zadolžena za oblikovanje embalaže in bo testirala pakete v svojih prodajalnah, ko bo tehnični razvoj zaključen. Za embalažo se osredotočajo na nekaj različnih alg, od rdeče in zelene do rjave alge. Imajo različne lastnosti in ustvarjajo različne materiale, od togih do fleksibilnih.

Material ni zamenjava za plastiko, ampak je vrečka ali škatlica podobna embalaži, ki se lahko uporablja za hrano, kot so ribe, čips ali solata. Alge je treba zdrobiti in posušiti, da se doseže trdna snov, ki nudi določeno mero prožnosti in tvori oljno in vodno pregrado. Različne alge imajo

Ljubljana bo gostila konferenco Velo-city 2020

EOL

različne lastnosti, vključno s pregradnimi lastnostmi, ki so primerne tudi za stik z živili. Uporabljajo le alge, ki naravno rastejo v Evropi. Ne želijo uporabljati dolge dobavne verige iz Azije ali uvajati tujih vrst. Domače vrste ponujajo dobro funkcionalnost in ne ogrožajo lokalnega eko sistema.

Radgonske gorice predstavljajo novo blagovno znamko Untouched by Light.

Gre za prvo peneče vino na svetu, za katerega pravijo, da je »izdelano, prodano in okušeno v popolni temi«, na voljo pa bo prihodnje leto. Novi izdelek v portfelju Radgonskih goric temelji na ugotovitvah raziskave, ki kažejo, da lahko izpostavljenost vina dnevni svetlobi ali umetni osvetlitvi vpliva na njegovo aromo. Da bi se izognili »zaradi svetlobe spremenjeni aromi«, so želeli zagotoviti, da bi se najboljše dogajalo v temi. Pri tem jim pomaga hrvaška kreativna agencija Bruketa&Žinić&Grey, s katero sodelujejo zadnji dve leti. »Skupaj smo zasnovali novi izdelek, strategijo blagovne znamke, vizualno identiteto, embalažo, spletno mesto untouchedbylight.com, trenutno pa izvajamo še aktivnosti odnosov z javnostmi. Kako se bo projekt razvijal naprej, pa boste videli, ko vino 'ugleda luč dneva',« so za MM povedali pri Bruketa&Žinić&Grey. Prve steklenice bodo na voljo prihodnje leto. Peneče vino Untouched by light je izdelano iz grozdja chardonnay. Nabrali so ga ponoči, starajo pa ga v kleteh v popolni temi. Prodajal se bo v steklenicah, ki so odporne na (sončno) svetlobo. Ustekleničeno je v 99, 8 % črnem steklu, zaprto v črni foliji. Prav tako priporočajo njegovo uživanje v temi. Čeprav se je fermentacija začela šele pred nekaj meseci in zato prve steklenice ne bodo na voljo pred naslednjim letom, v Radgonskih goricah že sprejemajo prednaročila.

Ljubljana bo prihodnje leto gostila konferenco Velo-city, letno svetovno srečanje Evropske kolesarske zveze. Potekalo bo od 2. do 5. junija 2020. Evropska kolesarska zveza je zaupala Ljubljani organizacijo srečanja, na katerem bomo izpostavili najnovejše aktivnosti, smernice ter ukrepe na področju kolesarjenja. V Sloveniji se vse bolj razvija vsakodnevno urbano kolesarjenje, ki viša kakovost življenja v mestih, zato je njegovo spodbujanje ena od prioritetnih nalog na področju trajnostnega razvoja mesta, poudarjajo v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana se je že tretjič zaporedoma uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index. Ljubljano so kot gostiteljico prihodnje konference Velo-city predstavili na letošnjem srečanju, ki je med 25. in 28. junijem potekalo v Dublinu.

Prva mednarodna konferenca o krožni embalaži Inštitut za celulozo in papir in Fakulteta za tehnologijo polimerov (FTPO) v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo Štajerske gospodarske zbornice organizira prvo mednarodno konferenco o krožni embalaži, ki bo v Ljubljani 26. in 27. septembra 2019. Konferenca bo namenjena predstavitvi trendov in izzivov v razvoju embalaže v krožnem gospodarstvu, najnovejšim raziskovalnim dognanjem in rešitvam ter primerom dobrih praks iz industrije. Teme, ki jih bo obravnavala konferenca: krožno gospodarstvo, novi, inovativni bio materiali, trajnostno oblikovanje embalaže, tiskanje in predelava embalaže, optimizacija dobavne verige embalaže s pomočjo inovativnih rešitev, navade potrošnikov na področju uporabe krožne embalaže, analiza življenjskega cikla embalaž, recikliranje, ponovna uporaba in kompostiranje odpadne embalaže.

avgust 2019

papirna slamica, ki je upogljiva za 180°.

Lahko se uporablja skupaj z obstoječo embalažo pijač. Danes se proizvede več milijard upogljivih slamic, kar pomeni, da je potencial za naše poslovanje in naš prispevek k bolj trajnostnemu svetu embalaže precejšen, pravijo v podjetju.

V tem trenutku so pripravljeni na industrijska preskušanja s ciljem trženja do konca tega leta. Ključ do uspeha je v prizadevanjih za inovacije, sodelovanje in močna partnerstva - v tem primeru s The Paper Straw Co, ki je v lasti skupine Hoffmaster. Aardvark® Straws je del skupine Hoffmaster in bo omogočil proizvodnjo papirne slamice U-Bend za ameriški trg.

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

8

foto: 3D tiskanje uličnega pohištva

Razvoj neustavljiv, veliki prihranki, raznovrstna uporaba komponent

3D tiskanje

Embalaža

141

3D tiskanje

3D tiskanje je v zadnjih letih beseda, ki vzbuja veliko

zanimanje. Poleg tega je razvoj res skokovit - od medicine,

natisnili so prvo srce, do

gradnje – postavljajo cela

naselja s 3D tiskalniki – in avtomobilske industrije. Kako pa je z embalažno industrijo?

V članku predstavljamo tri

zelo različne 3D aplikacije v industriji - od vzvratnega

inženiringa z bolj trajnimi deli za pakirne stroje do razvoja bolj trajnostnih lončkov za kavo in omogočanja kreativne

avgust 2019

uporabe odpadne embalaže.

Vir: PackagingEurope

Z vzvratnim inženiringom v boj proti obrabi

P

roizvajalec sladkarij The Chocolate Factory iz Nizozemske uporablja dodatno proizvodno linijo, da nadomesti hitro propadajoče dele strojev na učinkovitejši način. Podjetje iz Rotterdama se sooča s problemom, da visoko hitrostne aplikacije v proizvodnem procesu pakiranja čokolade rezultirajo v visoki obrabi posameznih delov in tako so iskali rešitve, ki bi olajšali menjavo delov hitreje in lažje. Kako bi 3D tiskanje zmanjšalo obrabo strojev, čas in materialne stroške? The Chocolate Factory pakira raznovrstno serijo čokoladnih izdelkov.

Kompleksni embalažni stroji se zanašajo na dobro delovanje preprostega, vendar nujnega, kovinskega dela v obliki kljuke, ki dviga zavite čokoladne kose na tekoči trak. Zaradi različnih velikosti izdelka potrebuje embalažni stroj nenehne prilagoditve, ki predstavljajo dva problema. Prvi nastane, če se del v obliki kljuke vstavi v stroj nepravilno, saj se cel stroj zatakne in potrebujemo takojšnjo nadomestilo dela. Drugič, nenehna potreba po človeški intervenciji in navigiranje s kovinskimi deli rezultira v kvarjenju stroja. V sodelovanju z Visual First, 3D specialisti, so pri The Chocolate Factory našli novo rešitev, ki revolucionira proces. Ker je bil stroj že tako ali tako star,

ni obstajal 3D model stroja. Tako se je projekt začel z digitalno proizvodnjo tega dela z vzvratnim inženiringom, ti. konstrukcijo 3D modela obstoječega dela. »Novi 3D model nam je omogočil, da naredimo testne printe na našem 3D tiskalniku Leapfrog. Prva dva testa smo naredili s ColorFabbs XT in HT materiali, gre za dve močni, robustni plastiki. Zelo primerni sta za druge aplikacije, vendar je za ta stroj fleksibilnost materiala previsoka in moč, ki je potrebna, da nadomesti kovino, je bila prenizka,« je pojasnil Carl van de Rijzen iz podjetja Visual First. »Ko smo delali z DSV 3D Printing Exploration Labom smo prvič prišli v stik s strokovnjakom za 3D tiskanje Stratasysom, da bi našli trdnejši material. Predlagali so novi Nylon 12CF material, termoplastiko, polnjeno s karbonskimi vlakni. Podjetje Stratasys nam je poslalo stiskano komponento, ki so jo proizvedli v Nemčiji na Stratasys Fortus 450mc 3D tiskalniku. Končni 3D stiskani del je bil ravno pravi za The Chocolate Factory. Na otip je material zelo trden in tog, ni ga bilo mogoče prepogniti in prestal je test s štirimi paletami čokoladnih koščkov brez problemov.«

Povečana učinkovitost

T

a rešitev dosega 60% prihranke samo na eni komponenti. Rezervni deli iz kovine lahko uničijo stroj, medtem ko 3D tiskani del tega

9 K

ava za na pot še vedno uživa v rasti priljubljenosti, vendar ima tudi to svojo ceno.

Lončki za enkratno uporabo, ki jih po zaužitju odvržemo, ne da jih recikliramo, so postali zelo viden problem. Reciklažne sheme za lončke ali lončki za ponovno uporabo ponujajo rešitev, vendar potrošnikovo udobje (lenoba) večkrat zmaga – potrošniki se velikokrat ne potrudijo, da bi našli primeren reciklažni koš ali da bi odnesli lonček s seboj. Ali pač nanj pozabijo.

O

blikovalska agencija CREME iz Brooklyna se je obrnila k 3D tiskanju in bučam, da bi našli nenavadno alternativo za tradicionalne kavne lončke. Buče zelo hitro rastejo in imajo debelo zunanjo kožo in vlaknasto jedro. Ko

141

Embalaža

P

otem se je soočil s težavo, kako oblikovati bučo tako, da lahko iz nje piješ kavo in da stoji, ko jo postaviš na mizo. Odgovor so našli v 3D tiskanju. Ko so se oblikovalci odločili, kakšne oblike bo lonček, so s 3D tiskalnikom oblikovali prazno obliko, v katero bi zrasla buča. 3D orodje je narejeno po meri in ga je mogoče ponovno uporabljati. Omogoča nam, da ustvarimo točno določeno obliko in velikost, hkrati pa ohranjamo standardno uniformnost.

Tania Kaufmann, direktorica poslovanja pri agenciji CREME, je povedala: »Zahvaljujoč 3D tiskanju oblikujemo orodja tako, da lahko rast buč oblikujemo v katerokoli obliko želimo – od lončkov do steklenic in vaz. Ko so buče dovolj velike, da zapolnijo orodje, jih preprosto odrežemo. Po uporabi jih lahko odvržemo na kompostni kup. Eksperimentirali smo z več različnimi prototipi. Prve smo stiskali na našem pisarniškem 3D tiskalniku. Trenutno želimo povečti proizvodnjo in izdelati novo serijo orodij.«

P

roces je še vedno zelo zamuden, vendar je Jun Aziaki prepričan, da ga lahko pospešeno sušenje in intenzivna kultivacija naredita veliko bolj učinkovitejšega.

Prihodnost ustvarjamo sami

Ustvariti vrednost iz odpadne embalaže

V žarišču: Oskrbovalna veriga v pakiranju Iskanje prebojnih inovacij za »okolju prijazno pakiranje« kot osrednja tema.

Prepričljive rešitve, dragoceno strokovno znanje in močne spodbude za vse panoge, ki potrebujejo embalažo. Najdite prave partnerje med več kot 1.600 razstavljavci vzdolž celotne oskrbovalne verige v pakiranju. Od visoko učinkovitih strojev in inteligentne logistike do trajnostnih materialov za pakiranje in atraktivne embalaže.

Č

e se odpadni embalaži ne moremo izogniti, se moramo nujno vprašati, kaj narediti z njo. Poleg standardnih reciklažnih programov obstaja tudi ogromno iniciativ za procesiranje težko reciklabilne odpadne plastične embalaže, na primer v lonce za rože ali klopi v parkih.

Print Your City! (Natisni svoje mesto!) je raziskovalni projekt, ki uporablja 3D tiskanje, da bi ustvarilo nekaj, kar je bolj zanimivo od klopce v parku.

O

blikovalski studio The New Raw iz Rotterdama, ki sledi cilju zapiranja snovnih tokov in k opolnomočenju lokalne proizvodnje z uporabo odprtega in nelestvičenega pristopa, ki bazira na raziskavi materiala, digitalnem oblikovanju in izdelavi, je pričel delati na Print your City! - iz odpadne embalaže bi izdelali 3D tiskano ulično pohištvo. Prvi rezultat je bila XXX Bench (klop), kreativno oblikovana, 3D tiskan kos pohištva za mesto Amsterdam.

Več na www.zelenaslovenija.si

24.– 26.9.2019 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

avgust 2019

Lončki za kavo iz buč

jih posušimo, so dovolj trde, da absorbirajo tekočino, ne da se omehčajo. Jun Aizak, direktorja podjetja CREME, je navdihnila japonska praksa kultiviranja kvadratnih lubenic, ki jih je mogoče zlagati v višino. Razvili so torej biorazgradljiv HyO lonček za na pot, narejen iz posušenih bučk.

Promocija

stori. Poleg tega se skrajša tudi čas, ko je stroj ustavljen, saj nov del dostavijo v roku enega tedna v primerjavi z dostavnim časom enega meseca za kovencionalni del. Ta čas se lahko še zniža, če je 3D tiskalnik dostopen na mestu proizvodnje. Načrtujemo nadaljnje sodelovanje z DSV in Stratasys za nadaljnjo optimizacijo tiskanja,« je povedal predstavnik za javnost iz podjetja The Chocolate Factory. »Želimo si uporabiti še več 3D tiskanih komponent. Ne le kot rezervne dele, temveč tudi kot orodja za procese, za katere porabimo ogromno časa, kot je na primer pakiranje izdelkov po meri. Možnosti te tehnologije so enormne.« »Pri Stratasys vidijo veliko prihodnost za 3D tiskanje proizvodnih in rezervnih delov za industrijske stroje in še posebej za pakirne stroje,« je dodal Nadav Sella, vodja poslovne enote podjetja Emerging Solutions. »Ti stroji potrebujejo relativno visoke prilagoditve zaradi širokega izbora izdelkov, ki jih je potrebno embalirati. V veliko primerih lahko uporaba 3D tiskanja ne le prihrani čas in denar v proizvodnem procesu teh strojev, temveč jih lahko naredi tudi bolj učinkovite z zmanjševanjem teže, poenostavljanjem designa in povečevanjem učinkovitosti.«

FP19_60x253_SLO_EOL_Embalaza_BES_ALLG_LS.indd 103.07.19 13:03

10

Velik del proizvodnje izvozite. Kakšno je letos povpraševanje doma in na tujem in za katere vaše izdelke je največ zanimanja? Koliko vpliva na naročila evropska okoljska politika, ki je med drugim določila, da mora biti vsa uporabljena plastika do leta 2030 reciklabilna?

Tudi letos pričakujejo rast realizacije, več kot pol proizvodnje pa izvozijo. Tako Janja Kaplja, direktorica podjetja Plastenka, kjer predelujejo plastične mase, a so poznani tudi po vodi Fresch, ki jo zdaj polnijo za Petrol, in Kapljo za Spar. Sogovornica pravi, da stremijo k uporabi recikliranega materiala, a za tisto embalažo, ki ni namenjena prehrani. Njihova konkurenčna prednost so raznovrstni materiali, ki jih uporabljajo v proizvodnji, predvsem pa razvojni oddelek in lastna orodjarna. Sicer pa Janja Kaplja meni, da se pretirava o škodljivosti plastične embalaže in to utemeljuje. Plastenka je eden največjih proizvajalcev pihane embalaže v tem delu Evrope.

Res je, smo pretežni izvoznik. V letu 2018 smo izvozili za 4.600.000 eur svojih produktov, kar pomeni nekaj manj kot 60 % proizvodnje.

Največ v države EU. V letu 2019 pa se je okrepilo domače povpraševanje tudi zaradi naše nove tehnologije, strojev za PET embalažo ter zaradi prodaje vode pod blagovno znamko Fresch za Petrol.

Toda glavna dejavnost je proizvodnja iz plastike. S kupci sodelujete pri zasnovi in razvoju izdelkov. Kakšne so zahteve naročnikov, se spreminjajo, vztrajajo pri dematerializaciji, postavljajo posebne zahteve? Koliko kot dobavitelj izdelkov različnim panogam lahko tehnološko sledite raznovrstnim zahtevam in različnim trendom? Želimo čim bolj ugoditi zahtevam kupcu.

Vendar so včasih želje večje od možnosti dejanske izdelave. Zaradi tega pripravimo več modelov, se uskladimo pri načrtih in se tako čim bolj približamo željam kupcu. Zahteve se nanašajo v glavnem na oblike, večkrat na repromaterial, vse pa je odvisno od medija, za katerega potrebujejo embalažo. Zato se pri razvoju dogovorimo s kupcem o možnostih, z naše strani pa predlagamo čim boljšo rešitev ter končno ceno.

Za katere panoge bi lahko v proizvodnji izdelkov uporabili več reciklatov in ali so pri naročnikih še vedno zadržki pri uporabi izdelkov iz recikliranega materiala?

Naše podjetje stremi k uporabi recikliranega materiala. Uporabljamo ga za manj zahtevne izdelke oziroma za embalažo, ki ni namenjena prehrani. Zato imamo oddelek, kjer se odpadna embalaža pomelje ter uporabi za program široke potrošnje. Preostanek se v sodelovanju z dobaviteljem predela za nadaljnjo predelavo.

Stroka ugotavlja, da noben material ni nedolžen. V vseh vrstah plastike so ostanki surovin, aditivov itd., ki se lahko sproščajo v živilo. A med najmanj problematičnimi so HDPE, LDPE in PP. Za katere izdelke so ti materiali najboljši in kako narašča uporaba teh materialov?

Menite, da jih lahko v prihodnosti nadomestijo drugi materiali?

Janja Kaplja

D. E.

foto: arhiv podjetja

Embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost

Predelava plastičnih mas

avgust 2019

Embalaža

141

Predelava plastičnih mas

Glede na trend mislimo, da je pretirano negativno oglaševanje o škodljivosti embalaže iz plastičnih mas. Vsekakor se strinjam, da je za okolje neprimerna, pa vendar.... V kolikor se zbirajo plastični odpadki, nato predelujejo v proizvodnji za nadaljnjo uporabo in če se ozavesti potrošnika glede zbiranja, je vpliv na okolje zaradi odlagališč večji. Iz plastike se namreč izdeluje več izdelkov za potrebe naftne industrije, precej tudi za prehrano. Vendar za izdelke za prehrano uporabljamo le materiale, ki niso reciklirani zaradi raznih dodatkov, imajo vsi ustrezen certifikat o kakovosti ter ustrezno potrdilo.

Vaši naročniki so ugledna podjetja. Ali se naročniška proizvodnja povečuje ali širite proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo?

Kar se tiče naših izdelkov, po željah kupca izdelamo tisto, kar potrebujejo. V kolikor ima kupec že izdelano vizijo, se približamo njegovim željam. V kolikor pa želi od nas predlog, pregledamo možnosti izdelave, naredimo več različnih modelov, podamo predloge, saj si želimo čim manj odpadka pri izdelavi, nižjo težo ter stabilnost pri končnem izdelku. Svoje artikle želimo izdelati s čim manj odpadne embalaže, mislim na folije, kartone. Zato imamo v svojem programu tudi euro program ročk, ki se zlagajo ena na drugo, brez dodatkov kartonov, saj se s tem izboljša logistika prostora.

Izdelava embalaže iz več materialov in s številnimi volumni. Prav tako pa razvoj, saj v podjetju sami izdelamo načrte ter predloge, tudi orodje, če ni večjih tehničnih zahtev.

Prednost je lastna orodjarna za manjša popravila ter predvsem več skladiščnega prostora za zaloge ter dnevno servisiranje kupcev.

Stranke si namreč v tem času želijo varnostne zaloge ter s tem možnost odpreme po njihovih tedenskih odpremah.

Kako v podjetju skrbite za trajnostno upravljanje firme, zlasti ko gre za varčevanje z energijo, vodo in za ravnanje z odpadki? Že pred časom smo se odločili za fotovoltajiko.

Kako v hudi konkurenci vod na trgu uspevate z vašo blagovno znamko vodo, Kaplja in Fresch?

V lanskem letu smo posodobili strojni park za izdelke iz PET materiala ter zgradili dodatno skladišče. V letu 2019 smo poskrbeli za okolje z ograditvijo kompletnega prostora našega zemljišča, posodobili nekaj zadev v polnilnici, čaka pa nas še preostanek dodelav oz. menjav na proizvodni liniji. Prav tako je v načrtu nakup novega električnega stroja za razpih embalaže. Načrtujemo cca triodstotno rast realizacije, razvoj dodatnih izdelkov ter zmanjševanje odpadne embalaže v sodelovanju z dobavitelji.

Vodo polnimo za blagovno znamko Spar in Petrol. Letos smo kupili novo etiketirko ter pakirni stroj. Zaradi recikliranja smo ukinili papirnate etikete. Zdaj se ukvarjamo tudi s posodobitvijo linije za polnjenje, saj želimo zmanjšati težo izdelka in zamaška zaradi ekologije. Za kupce želimo razvijati nove rešitve.

A moram poudariti, da je voda zelo dobra.

Tudi zato toliko bolj skrbimo sami za okolje, saj vemo, da se v podtalnico lahko iztekajo razne tekočine drugih onesnaževalcev. Zato je naše zemljišče od konca leta 2018 ograjeno, dodatno tudi vrtine. Zelo skrbimo za nadzor.

Ali na vaših izdelkih dajete kupcu nedvoumno informacijo o tem, iz katerega materiala je izdelek? Ali se vam zdi, da je identifikacijski sistem embalažnih materialov v EU ustrezen?

141

11 Vaše konkurenčne prednosti na trgu?

Našim kupcem že pri ponudbah predstavimo obliko, težo, šifro ter zlaganje izdelka. Zaradi tega ima stranka vedno vpogled v kakovost materiala. Podatke navajamo tudi na cenikih.

Embalaža

Embalažo izdelujemo tako za podjetja za potrebe naftne industrije kot za živilsko panogo, za prehranske izdelke. V preteklosti smo se dejansko ukvarjali v večji meri s predelavo HDPE ja. V zadnjih letih pa razširili proizvodnjo tudi na PET izdelke ter na široko potrošnjo izdelkov, da lahko končnega kupca zadovoljimo v celoti.

Za ogrevanja imamo izdelan notranji sistem za uporabo odpadne toplote strojev. Odpadke v glavnem predelamo za nadaljnjo uporabo. Želimo se izogniti ostali dodatni embalaži, zato se dogovarjamo tudi z embalircem, ki nam lahko vrne pakirno embalažo.

Načrti, naložbe? Kakšno realizacijo načrtujete v letu 2019?

Naša vizija namreč je, da smo še naprej dober poslovni partner sedanjim kupcem in novim, potencialnim. Ponujamo pomoč pri razvoju, predvsem pa zagotavljamo kakovosti izdelka in servisiranje po željah kupca. Tudi zaposlovali bomo, saj trenutno še vedno delamo v 4 izmenah, da oskrbimo potrebe kupcev. S tem tudi zmanjšujemo stroške zagonov proizvodnje.

Promocija

avgust 2019

Vaš asortiman izdelkov je izjemno širok. Kje lahko uveljavljate koncept in usmeritve eko dizajna?

Zbirka Zelena Slovenija

Embalaža

141

12

pred izidom

NOVO

Prvi slovenski

priročnik o embalaži

Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu • mag. Vanesa Čanji (Fit media d. o. o.): V iskanju trajnostne embalaže – teorija in praksa • dr. Dragica Marinič (Štajerska gospodarska zbornica): Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj embalaže in ohranjanje naravnih virov • mag. Jana Miklavčič, Peter Tomše (Ministrstvo za okolje in prostor): Embalaža, zakonodajne usmeritve in razširjena odgovornost proizvajalca

• Antonija Božič Cerar (Gospodarska zbornica Slovenije): Prihodnost embalaže in razvojni izzivi krožnega gospodarstva • dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor): Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja • dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS):

Plastika in razvoj biorazgradljivih polimerov v embalažnem sektorju • dr. Barbara Tišler (Kemijski inštitut): Ravnanje z odpadno embalažo – različne prakse v EU • dr. Marinka Vovk (CPU – Center ponovne uporabe, d. o. o., so. p.): Kroženje virov in ponovna uporaba kot prednostna usmeritev – pred recikliranjem

avgust 2019

Tematski prispevki Materiali

Dizajn

• dr. Marta Klanjšek Gunde (Kemijski inštitut): Embalaža za prehrano in možnost za zmanjšanje odpisov hrane v hladni verigi • Janja Zule, Ema Fabjan (Inštitut za celulozo in papir): Alternativne surovine za embalažo iz biomase, tudi iz invazivnih rastlin • dr. Uroš Novak (Kemijski inštitut): Materiali, ki so lahko alternativa sintetični plastiki • dr. Viviana Golja (Nacionalni inštitut za javno zdravje): Nanodelci v embalažnih materialih za živila – koristi in tveganja • dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS): Tehnološka predelava biopolimernih materialov v Sloveniji na začetku

• dr. Urška Vrabič Brodnjak (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Oblikovanje ekološke embalaže in uporaba primernih materialov • Andreja Pogačar (oblikovalka): Razvoj ekološke embalaže kot edina možna pot • doc. Rok Kuhar (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje): Vloga oblikovalca, inovacij in drugih deležnikov pri oblikovanju embalaže • Tina Žurbi (raziskovalka na področju pametne embalaže in oblikovalka), dr. Diana Gregor Svetec (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Funkcije inteligentne embalaže, nove tehnologije in pričakovanja potrošnikov

• dr. Klementina Možina (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Tipografsko ekološko ali zeleno oblikovanje

Trendi v razvoju embalaže • dr. Diana Gregor Svetec (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta), dr. David Ravnjak (Papirnica Vevče d. o. o.): Različni sistemi aktivne in pametne embalaže za živila • dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavčič, Gregor Lavrič (Inštitut za celulozo in papir): Embalažni trendi v neposredni in spletni prodaji za polno izkušnjo nakupa • dr. Tea Kapun, Janja Juhant Grkman (Inštitut za celulozo in papir): Materiali in tehnologije za doseganje

13 •

•

•

Embalaža v okolju in ravnanje z odpadno embalažo • Aljaž Čoh (Atlantic Grupa, Droga Kolinska d. d.): Direktiva EU in izzivi pri ravnanju z odpadnimi plastenkami

• Rebeka Lorber (Fakulteta za tehnologijo polimerov): Rojstvo iz odpadkov: novi pristopi pri kemijskem recikliranju plastike • dr. Miroslav Huskić (Fakulteta za tehnologijo polimerov): Tehnološke možnosti recikliranja večslojne embalaže in kompozitov • Silvester Bolka (Fakulteta za tehnologijo polimerov): Evropske iniciative industrije za predelavo in recikliranje plastike • Ajda Pleterski (Surovina d. o. o.): Kalkulacija obračunavanja embalažnine za ravnanje z odpadno embalažo in vrzeli v sistemu • Dejan Zver (Surovina d. o. o.): Sistem ROP proizvajalcu ne sme naložiti le stroškov • Jure Fišer (Surovina d. o. o.): Slovenija bo potrebovala objekte za termično izrabo odpadne embalaže oziroma odpadkov

• Jerica Furlan, Marko Šavelj (Mitol, tovarna lepil, d. o. o.): Uporaba disperzijskih in talilnih lepil kot sestavni del embalaže v prehrambeni industriji • Miroslav Brnjak (BASF): Kemično recikliranje in prvi pilotni izdelki • Miroslav Brnjak (BASF): Pilotni projekt ChemCycling – nove surovine iz plastičnih odpadkov • Primož Kokalj (Etiketa, tiskarna, d. d.): Digitalna nadgradnja tiskovin – študija primera: Skaza Bokashi Organko 2 • Edin Behrić (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.): Nakupovalne vrečke iz blaga za zračne blazine in projekt Depo • Eva Garibaldi: Predstavitev projekta: Papir + Bioplastika • Goran Ambrož (Dinos d. o. o.): Primer dobre prakse v industriji pijač: Plastenka za plastenko • Boris Jocić (BIO-TOP, d. o. o.): Papir kot polnilni material namesto plastike • dr. Marko Homšak, dr. Stanislav Kores, mag. Gregor Zečević (Talum

d. d.): Aluminij – ključni material za dosego ciljev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva Jaka Kranjc (Društvo Ekologi brez meja): Projekt z raziskavo: košarica dobrin in plastika za enkratno uporabo Elisabeth Skoda (urednica PackagingEurope): Med glavnimi izzivi je uporaba rPET mag. Alexaner Litofcenko (ERDAL GmbH): Reciklabilna vrečka iz polietilena z odstranljivo tiskovino Neil Goldman (Colpac): Razumevanje kompleksnosti trajnostne embalaže za živila Lucija Marovt (s. p.), Niko Kumar (Valtex, d. o. o.): Inovativna krožna praksa – komunalni snovni krog kartonske embalaže za mleko in sokove Primož Cigler (Rifuzl): Kljub zadržkom stroke – Rifuzl, prva trgovina brez embalaže

141

• doc. dr. Damjan Krajnc, prof. dr.

Zdravko Kravanja, prof. dr. Zorka Novak Pintarič, doc. dr. Lidija Čuček (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo): Ocena okoljskih vplivov pri razvoju embalaže z uporabo programskega orodja za analizo življenjskega cikla • dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d. o. o.): Razvoj recikliranih materialov za tehnično zahtevnejše izdelke • dr. Diana Gregor Svetec (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Načrtovanje plastične embalaže za boljšo reciklabilnost • Andreja Zorič (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano): Kontaminanti v recikliranih plastičnih materialih in varnost v živilih • dr. Diana Gregor Svetec (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Reciklabilnost papirne in kartonske embalaže in postopki recikliranja

Embalaža

•

večfunkcionalnosti papirne oz. kartonske embalaže Neva Ražem Lučovnik (Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST): Postopki standardizacije in standardi za embalažo Maja Frelih, Bojan Borin (Inštitut za celulozo in papir): Varnost embalaže iz papirja in kartona za stik z živili ddr. Andreja Nemet, dr. Damjan Krajnc (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo): Sistem okoljskih kazalnikov in krožnosti pri razvoju in ocenjevanju embalaže dr. Karmen Krajnc, mag. Tatjana Humar (Urad RS za kemikalije): Embalaža, uredbi REACH in CLP in označevanje na etiketah

Primeri praks

•

•

•

•

•

•

Beseda urednika • Jože Volfand (Fit media d. o. o.)

Izdajo priročnika sta podrla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SRIP Krožno gospodarstvo.

Obseg: 240 strani, format: 200 x 270 mm, naklada: 1000 izvodov, izid: avgust 2019

avgust 2019

• Branka Pogačnik (Atlantic Grupa, Droga Kolinska d. d.): Kompostabilni lončki: ZA in PROTI • dr. Marta Svoljšak Jerman (Petrol, d. d.): Petrol na poti k trajnostni servisni embalaži • Meta Širca (Simbio, d. o. o.): Izločanje embalaže kot nadgradnja tehnološkega procesa v RCERO • dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza, d. o. o.): Najprej študija LCA, potem izdelava kompostnika iz recikliranih materialov • Alenka Knez (DS Smith): Trajnostni embalažni krog na primeru valovitega kartona • Eva Štraser (Evegreen): Od cvetličnega lončka do dobavitelja vzorčnih biomaterialov • Tilen Sever, Simona Lesar (Steklarna Hrastnik, d. o. o.): Projekt eBOTTLE za razvoj pametne embalaže iz stekla • Boštjan Jambrovič (AMBA & CO.): Izzivi razvoja trajnostne fleksibilne embalaže

14 141

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

MARIBORSKI VODOVOD

Fakulteta za turizem

Preizkušanje srednjein visokonapetostnih kablov z resonančno metodo ACRF Na Elektroinštitutu Milan Vidmar zaključujemo s testiranji in montažo merilnega sistema, ki omogoča preizkušanje in meritve na kablih od srednjenapetostnega nivoja pa vse do 400 kV. Preizkušanje zajema nizkonapetostne meritve, preizkus s povišano napetostjo (višja od obratovalne), meritve delnih razelektritev in faktorja dielektričnih izgub ter preizkus plašča. Zelo pomembno je, da se ti preizkusi in meritve izvedejo neposredno po polaganju, saj so osnova za ocenjevanje stanja kabelskega sistema v obratovanju in ocenjevanje preostale življenjske dobe kabelskega sistema. S tem se znižuje verjetnost nepredvidenih izpadov, kjer je potrebno pri sanaciji poseganje v kabelsko traso in v okolje. Z izvajanjem preventivnega vzdrževanja, ki obsega sistematično uporabo preizkusnih postopkov ter diagnostičnih metod za spremljanje stanja glavne kabelske izolacije, zagotavljamo temelj za pravočasno in pravilno izbiro vzdrževalnih ukrepov v času obratovanja kabelskega sistema. Periodično izvajanje meritev je osnova za diagnostiko stanja izolacije kabelskih sistemov in kot tako nujen del sodobne strategije vzdrževanja RCM (Reliability Centered Maintenance - v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje) in učinkovitega upravljanja s sredstvi.

Elektroinštitut Milan Vidmar www.eimv.si

projekt v okviru skupine Fraport že izvajajo na Frankfurtskem letališču, kjer je izjemno visoka kakovost medu pokazala, da je letališče primerno življenjsko okolje za čebele. Tudi na ljubljanskem letališču bomo med v prihodnje pregledovali zaradi obremenjenosti s škodljivimi snovmi. Medu – tega bo v najboljšem primeru okoli 100 kilogramov – ne bomo uporabljali samo za sladkanje, temveč tudi v znanstvene namene. Pri projektu je sodelovala Čebelarska zveza Slovenije, ki nam je pomagala postaviti čebelnjak, panjske končnice pa so oblikovali učenci Osnovne šole Cerklje na Gorenjskem.

Fraport Slovenija, d.o.o. www.fraport-slovenija.si

GEN-I uvedla novo storitev E-mobilnost V mozaiku zelene transformacije družba GEN-I svoje poslanstvo vidi v uresničevanju zelenih rešitev in posledično vplivanju na zniževanje ogljičnega odtisa. Eden izmed pomembnejših korakov pri tem je elektrifikacija prometa.

Da bi svojim odjemalcem Poceni elektrike in Poceni plina, ki imajo električna vozila, omogočili enostavno in ugodnejše plačilo uporabe več kot 200 polnilnih postaj mreže »Gremo na elektriko«, smo uvedli novo storitev GEN-I E-mobilnost. Gospodinjski in mali poslovni odjemalci Poceni elektrike in Poceni plina lahko storitev naročijo preko portala Moj GEN-I, kjer se registrirajo in naročijo uporabniške kartice.

Za uporabo storitve je trenutno potrebno plačati en evro mesečne naročnine, za polnjenje porabljena elektrika pa je prvih 12 mesecev brezplačna.

Čebelji panji na letališču tudi kot test za kakovost okolja

avgust 2019

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Na svetovni dan čebel je na ljubljanskem letališču dom dobilo skupno deset čebeljih družin avtohtone vrste kranjska čebela. Te koristne živalce bodo imele prav posebno nalogo. Družbi Fraport Slovenija bodo pomagale pri raziskovanju okoljskih razmer, saj stanje čebeljih družin in analize medu omogočajo izpeljevanje sklepov o okoljskih pogojih na letališču. Podoben

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

Na Gimnaziji Ledina smo se v okviru natečaja »Dobre vesti iz naše šole in našega mesta/ kraja« lotili naloge, da iz odpadne plastične »šare«, ki jo imamo doma (plastenke, slamice, stiropor in stirodur idr.) oblikujemo modele stolov. V natečaju sta sodelovala dva prva letnika, skupaj 61 dijakov. Izvedbo projekta na šoli je vodila profesorica Mihaela Gregorc.

Dijaki so se najprej spoznali z značilnostmi in nalogami prostorskega oblikovanja – notranje opreme – na osnovi znanih primerov oblikovalcev stolov, s poudarkom na delih Nike Zupanc, mednarodno uspešne oblikovalke in tudi bivše dijakinje Gimnazije Ledina. Predstavljen jim je bil poklic oblikovalca notranje opreme, pogovarjali smo se o materialu, odpadni plastiki in o pomenu recikliranja. Sledila so navodila za delo in izvedba. Dijaki so likovno nalogo vzeli zelo resno, zelo natančno so si izdelali načrte. Pri izvedbi so naleteli na težave pri obdelavi trših delov plastične odpadne embalaže, zato so iskali rešitve, da bi prišli do želene oblike izdelka oziroma so morali spremeniti načrt. Likovni izdelki so odlično uspeli in smo jih vrednotili po danih kriterijih. Ob tem smo imeli priložnost ponovno razmisliti o kupih odpadne plastične embalaže in govoriti o okoljski problematiki.

Gimnazija Ledina www.ledina.si

HOFER trgovina d.o.o. www.hofer.si

Prečiščena voda CČN za pranje vozil in delovnih površin

Naravni materiali v ležišču z več zdravja

15 141

reševanja problematike embalaže na treh ravneh ravnanja z odpadki: 1. ZMANJŠAJ: do konca leta 2025 bomo celotno količino embalaže izdelkov HOFERjevih lastnih blagovnih znamk zmanjšali za 15 % (sorazmerno s prodajo); 2. PONOVNO UPORABI: od leta 2018 spodbujamo k (ponovni) uporabi trajnostne vrečke iz Fairtrade bombaža in hkrati smo v letošnjem juniju iz prodaje umaknili plačljive klasične plastične vrečke; 3. RECIKLIRAJ: do konca leta 2025 bo vso embalažo izdelkov HOFERjevih lastnih blagovnih znamk mogoče 100 % reciklirati. Sicer pa pri podjetju HOFER na številnih področjih skupaj z dobavitelji že optimiziramo embalažo in zmanjšujemo njeno količino. Strategija za zmanjšanje embalaže je naslednji korak po junijskem umiku plačljivih klasičnih plastičnih vrečk v vseh 85 trgovinah HOFER in napovedi, da do konca 2019 umikamo tudi vatirane palčke s plastičnim delom in plastične izdelke za enkratno uporabo.

Vedno bolj spoznavamo, da se najbolje počutimo, če smo obdani z materiali, ki nam jih je ustvarila narava. Naravni materiali dihajo, kar pomeni, da so sposobni navzemati in oddajati vlago glede na spremembo le-te v prostoru.

Vsrkajo tudi vlago, ki jo oddaja telo med spanjem in jo čez dan, ko se spremenita vlaga in toplota, hitro oddajo. Ob dvigu zračne vlažnosti jo nadomestijo s svežo vlago. Tako se naravna vlakna prečistijo in znebijo vonjav. Sveža vlaga ni primerno okolje za rast glivic in bakterij, ki so pogoj za razvoj pršic, glavnih povzročiteljev alergij. Znanost poizkuša prenesti lastnosti naravnih vlaken na sintetične izdelke, vendar so do danes uspeli le delno uresničiti zastavljene cilje. Narava je bila uspešnejša. Imela je neomejen čas izločevati slabše variante in v trdem boju za obstanek je omogočila preživeti le najboljšim. V podjetju KO-SI smo se posvetili predelavi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken za posteljne vložke in oblazinjeno pohištvo, s čimer oskrbujemo vse vodilne proizvajalce po svetu.

KO-SI, d.o.o. www.ko-si.si

V Komunali Kranj si prizadevamo za uvajanje trajnostnih rešitev na vseh področjih poslovanja. Zato je bila sprejeta odločitev za nakup električnega skuterja, ki ga uporablja nadzornik parkirišč in električnega vozila za potrebe pogrebne službe. V podjetju proizvajamo tudi lastno električno energijo. Bioplin, ki nastaja v gnilišču pri razgradnji blata na CČN Kranj, se dovaja na kogeneracijske enote za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki se porablja za procese čiščenja. Na čistilni napravi smo poskrbeli tudi za uporabo prečiščene vode v internem hidrantnem omrežju za potrebe pranja vozil in delovnih površin. Poteka pa prva faza digitalizacije na zbirnih centrih odpadkov.

Uvedba novosti prinaša urejen zajem podatkov. Aplikacija identificira uporabnika, vrsto, lokacijo in količino odpadkov. V prihodnosti jo bomo nadgradili še s povezavo do računa uporabnika, kjer bo razvidno, katere vrste odpadkov in koliko jih je oddal.

Iz zračnih blazin vrečke za mokro perilo

Zeleno omreŽje

HOFER strateško zmanjšuje embalažo

Pri podjetju HOFER smo se s projektom »Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj.

Ponovno uporabi. Recikliraj.« strateško lotili

Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. www.komunala-kranj.si

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., se že od samega začetka odlikuje s svojimi projekti in cilji pri ločevanju odpadkov. Med cilji za doseganje trajnostnih zavez je tudi projekt Depo, del strategije Zero Waste oziroma družbe brez odpadkov, h kateri so leta 2014 pristopile občine ustanoviteljice našega podjetja – Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Vse

avgust 2019

Dijaki oblikovali stole iz domače odpadne plastike

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16

za povratne informacije smo na voljo na liza. kriznar@m-sora.si.

M Sora d.d. www.m-sora.si

Celje skrbi za trajnostno mobilnost

foto: Gregor Katič

141

okolje

od nastanka ga tudi finančno podpirajo. Lani smo začeli sodelovati s podjetjem, ki razstavlja zračne blazine in nas oskrbuje z materialom za nove izdelke, na primer za trajnostne vrečke za mokro perilo. Pridne roke naših sodelavk in sodelavcev so s postopki v pralnici, šivalnici, likalnici itn. ustvarile zelo kakovosten končni izdelek. Zračne blazine so namreč izdelane iz materiala, ki ustreza visokim standardom in zahtevam, med drugim je tudi negorljiv.

Z Vrtcem Vrhnika smo se tako dogovorili za izdelavo vrečk za mokro perilo, ki naj bi zamenjale plastične vrečke, in pripravili dva različna modela. Naše poslanstvo je torej ponujati rešitve oziroma nove proizvode iz že rabljenih materialov, primernih za ponovno uporabo. Za več informacij o projektu se obrnite na edin. behric@kpv.si ali info@kpv.si.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

RecAPPture - aplikacija za zbiranje in odkup odsluženega lesa

avgust 2019

Podirate staro hišo, kozolec ali pa se že preveč časa odločate, kam s starim lesom, ki ga ne potrebujete več? Preden se odločite, da ga razžagate in sežgete, še malo počakajte. Z marcem je bila v trgovini Google Play objavljena mobilna aplikacija RecAPPture prek katere lahko v štirih enostavnih korakih odslužen les ponudite lesno predelovalnim podjetjem ali drugim potencialnim uporabnikom, ki bi vaš les odkupili in ga uporabili za izdelavo novih izdelkov. S platformo RecAPPture želimo odslužen les povezati v omrežje, preko katerega bo vstopil v ponovni krog uporabe, ki podaljša njegovo življenjsko dobo in s tem ohranja ogljikov dioksid uskladiščen v lesu.

Z mobilno aplikacijo združujemo in sledimo usmeritvam strategije krožnega gospodarstva kot tudi pametne specializacije. Aplikacija je za objavo odsluženega lesa na voljo vsem uporabnikom, objave pa so zaenkrat vidne le našemu podjetju. V začetku oktobra bodo s posodobitvijo aplikacije vse objavljene ponudbe odsluženega lesa dostopne tudi drugih fizičnim osebam, kar bo omogočilo še lažjo izmenjavo lesene surovine. Vabljeni k uporabi,

Mestna občina Celje se je že pred leti odločila, da bo po vzoru številnih evropskih mest razvoj usmerila v trajnostno mobilnost in na tak način občanom ter prihodnjim generacijam zagotovila življenje v prijetnejšem, varnejšem in čistejšem mestu. Lani jeseni smo namestili več polnilnic za električne avtomobile in uvedli sistem javne izposoje koles KolesCE, ki se je med občani in obiskovalci mesta odlično prijel.

Uvedli smo tudi javni mestni potniški promet in za ta namen kupili deset avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Avtobusi so začeli voziti konec januarja letos, ko je bila v Trnovljah zgrajena tudi nova CNG polnilnica. V začetku julija letos smo v mestni občini začeli graditi sistem vozlišča P+R, pripravljamo pa se tudi na prenovo dela Lilekove in Gubčeve ulice v starem mestnem jedru, ki bosta namenjeni predvsem pešcem in kolesarjem. Mestna občina Celje poleg tega sodeluje pri izgradnji regijskih kolesarskih poti in načrtuje izgradnjo novih kolesarskih stez za varno in udobno kolesarjenje po Celju.

Mestna občina Celje https://moc.celje.si

Nova Gorica celovito prenavlja javno razsvetljavo

Mestna občina Nova Gorica je s podjetjem Interenergo d.o.o. v mesecu juliju začela z izvajanjem projekta celovite prenove javne razsvetljave v vseh naseljih mestne občine. Do konca leta bodo obstoječe svetilke zamenjane z najsodobnejšimi LED svetilkami družine Streetlight 20, enega najbolj prepoznavnih svetovnih proizvajalcev svetil, podjetja Siteco OSRAM. Nove svetilke bodo imele barvno temperaturo 3.000 K, kar pomeni, da svetijo s toplo belo svetlobo, ki je z okoljevarstvenega vidika najprimernejša zaradi izjemno nizkega nivoja modre svetlobe in skorajda ne povzroča negativnih vplivov na okolje. V nočnem času bodo imele svetilke funkcijo samodejnega zatemnjevanja, s čimer se svetlobna obremenitev okolja še dodatno zmanjša. Osvetljenost prometnih površin bo po prenovi skladna z evropskim standardom EN 13201 (cestna razsvetljava), svetilke ne bodo več sevale svetlobe v nebo, prav tako ne bo več neželenega osvetljevanja fasad objektov v naseljih.

Mestna občina Nova Gorica www.nova-gorica.si

»Ker spoštujem naravo, je CPU Velenje tisto ta-pravo.«

Zaradi današnje vse bolj potrošniške družbe se po domovih nabirajo stvari, ki jih kmalu zavržemo. Zato je zelo pomembno, da ne zavržemo stvari, ki so še uporabne. V Center ponovne uporabe Velenje lahko občani, prebivalci Šaleške doline oddajo stvari iz gospodinjstev, kot so pohištvo, manjši gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema, knjige, dekorativni dodatki in otroška oprema.

V CPU Velenje jih bodo popravili, inovativno obnovili in prodali novim uporabnikom po ugodni ceni. Center ponovne uporabe Velenje deluje od leta 2012. V sedmih letih delovanja so prodali ali podarili skoraj 200 ton stvari, ki so dobile drugo priložnost. V zgodbi CPU Velenje so pomembni trije dejavniki: razbremenitev zbirnih centrov, ugoden/simboličen in ekološki nakup, nova – zelena delovna mesta. Centri ponovne uporabe so dober primer krožnega gospodarstva, saj veliko surovin pridobijo tudi iz stvari, ki niso primerne za ponovno uporabo, lahko pa jih uporabijo kot surovino.

Mestna občina Velenje www.velenje.si

Podelitev nagrade nemškega gospodarstva 2019, Simona Kogovšek in Katja Koritnik Podjetje Mikrocop je vodilni ponudnik celovitih rešitev za brezpapirno poslovanje v Adriatic regiji. Že več kot 40 let smo predani dokumentom in pomagamo izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. S prehodom na brezpapirno poslovanje spodbujamo svoje partnerje k bolj trajnostnemu poslovnemu modelu. Rešujemo aktualne izzive, povezane z zajemom, upravljanjem in dolgoročno hrambo dokumentov in podatkov. S preverjenimi digitalnimi rešitvami izboljšujemo poslovne procese in tako omogočamo prehod v brezpapirno poslovanje.

Naša prizadevanja za tehnološki napredek ob upoštevanju družbenih in okoljskih potreb je opazila tudi Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija), ki nas je junija 2019 izbrala med tri finaliste za Nagrado nemškega gospodarstva na področju spodbujanja trajnostne poslovne strategije z dodano vrednostjo za podjetja in družbo.

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

Čistilna naprava pri Triglavskem domu na Kredarici

Javni zavod za turizem Občine Miren-Kostanjevica www.mirenkras.si

Mleko iz ekološkega posestva Bogata v Bovcu

Mikrocop d.o.o. www.mikrocop.si

Lipe rastejo kot otroci, nastajajo pa čudoviti drevoredi

Planinsko društvo Matica vodi in razvija Planinski dom na Kredarici (2515 m) skladno z zakoni, tehniko in potrebami funkcij ter obiskovalcev. Za rešitve čistilne naprave v naboru velikokrat neskladnih interesov se je angažiralo podjetje Savaprojekt d.d. Krško.

Dom na takšni lokaciji ni bilo enostavno opremiti s čistilno napravo. Oblikovati smo morali inovativne in unikatne rešitve, upoštevati izredna sezonska in dnevna nihanja.

Vir napajanja, malo toplotne energije, prostora in transportnih možnosti, omejitve kulturne dediščine in naravovarstva, manipulacija z materiali in masnimi premiki, odsotnost tehnikov in daljinska kontrola nad delovanjem so samo nekatere težave, ki smo jih morali premagati.

Sinergija drobcev rešitev v celotno sliko je bil izziv, ki smo ga v Savaprojektu opravili kvalitetno in s ponosom – kajti če lahko z vidika tehnike obidemo simbolni in kulturni pomen, ga z vidika duše slovenskih inženirjev ne moremo.

Zeleno omreŽje

V Občini Miren – Kostanjevica smo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije v letu 2017 pričeli z zasajanjem medovitih dreves. Prvič smo lipe podarili otrokom na proslavi v okviru dneva

141

krmo lastne ekološke pridelave. Na posestvu ne uporabljamo umetnih gnojil, temveč travnike gnojimo z gnojevko, s čimer sklenemo krogotok hranljivih snovi. Iz pridelanega mleka izdelujemo ekološke izdelke, kot so jogurt, jogurt z dodanim konopljinim oljem, sir in nehomogenizirano pasterizirano konzumno mleko.

Izdelki so poleg ostalih Planikinih izdelkov na voljo obiskovalcem v posebej urejenem prostoru na posestvu Bogata v samopostrežnem avtomatu. Obiskovalci lahko izvejo tudi več o tisočletni tradiciji sirarstva, o delovanju Mlekarne Planika in o ekoloških izdelkih ter o dolini Soče. Za najmlajše so na voljo igrala, za ljubitelje narave pa ogled živali na paši in nepozabni razgledi na okoliške hribe.

okolje

Zemlje, 21. aprila 2017, in sicer vsem rojenim v preteklem letu. V Mirnu je tako nastal prvi drevored Generacije 2016 z 18 drevesi, ostalih 21 so starši posadili doma. V okolju lepo sprejeta praksa se od takrat nadaljuje.

Nekateri starši lipe posadijo na domačem vrtu. Tisti, ki te možnosti nimajo, podarijo drevesa za javno zasaditev in tako nastajajo čudoviti drevoredi, ki rastejo skupaj z otroki.

Vsako drevo je označeno z imenom in rojstnim datumom otroka. Skupno je župan občine Mauricij Humar podaril že 124 lip. »Cvetovi življenja« je postala tradicionalna prireditev, na kateri vsak novorojeni otrok prejme sadiko lipe s svojim imenom kot simbol življenja, ki bo kot trajen spomin rastel z njimi. Tudi ob največji znamenitosti destinacije Miren Kras, Pomniku miru na Cerju, je do danes posajenih 6 lip, ki izpolnjujejo povsem drugo, a prav tako plemenito poslanstvo. Od leta 2015 jih sadimo ob vsakoletnem Mednarodnem dnevu miru v septembru, na katerem Cerje gosti srednješolce novogoriške gimnazije in predstavnike ostalih slovenskih srednjih šol UNESCO. Lipe kot cvetovi življenja in kot simbol miru utrjujejo našo zeleno zavezo, ki ji zvesto sledimo na poti razvoja trajnostnega turizma v eni od najbolj zelenih slovenskih občin, nosilki zlatega znaka Slovenia green destination.

Mlekarna Planika, ki je v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, pomemben delež mleka pridobiva na lastnem ekološkem posestvu Bogata v Bovcu. Ta način kmetovanja pripomore k boljšemu počutju živali, pridelavi visoko kakovostnih in varnih živil, ohranjanju biotske pestrosti ter varovanju okolja in voda. Na Bogati v Bovcu je okrog 100 krav molznic, letno pa namolzemo okoli 600.000 litrov ekološkega mleka. Obdelujemo 104 ha zemljišč. Spomladi, poleti in jeseni se krave zunaj pasejo noč in dan, pozimi pa jih krmimo s

Zapisal: Andraž Hribar Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

avgust 2019

Digitalizacija je rešitev za brezpapirno poslovanje

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 141

okolje

Moška obleka je lahko prijazna okolju, pravi pionirka ekoloških oblačil Ekološka naravnanost priznane oblikovalke in direktorice slovenskega podjetja Sens, Zlate Zavašnik, se ne kaže samo v njenih poslovnih idejah, ampak tudi v zasebnem življenju. V zadnjih letih je svoj življenjski stil uspešno prepletla oblikovno in poslovno. V skladu s svojim ekološkim zavedanjem, v želji po ohranjanju okolja, uporabi ekoloških izdelkov tudi v gospodinjstvu, prehrani in kozmetiki, je dolgoletna presnojedka in vegetarijanka ob ponudbi ekološke tkanine nadvse resno pristopila k njeni uporabi. Z uporabo le-te želi zbuditi moške in jim predati sporočilo o globalni uporabi okolju škodljivih izdelkov in nehumanem ravnanju do živali, kot so ovce, ki so vzrejene za namen tekstilne industrije. Svoje poslanstvo vsako leto nadgrajuje z iskanjem novih ekoloških materialov, ki bi jih lahko uporabila v svojih kolekcijah. Danes trg zahteva ekološko, bio, slovensko. Lahko rečemo, da je na slovenskem trgu Zlata Zavašnik pionirka na področju lansiranja ekoloških moških oblek, suknjičev in modnih dodatkov.

Sens d.o.o. http://sens.si

Določa tudi informacije, ki jih je treba priložiti opremi. Zahteve v standardu bodo otroka zaščitile pred nevarnostmi, ki jih morda ne more predvideti med uporabo opreme v skladu z načrtovano uporabo ali na način, ki ga je mogoče razumno pričakovati.

Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST www.sist.si

Mladi v svetu energije – celjska šola med nagrajenimi Dijaki programa okoljevarstveni tehnik so sodelovali na vseslovenskem šolskem nagradnem natečaju o energiji Mladi v svetu energije.

Namen projekta je povečati energetsko pismenost in ozaveščati dijake, učitelje o pomenu in različnih virih energije s poudarkom na trajnostnih virih, o načinih proizvodnje električne energije, oskrbi z električno energijo in njeni rabi, ukrepih za učinkovito rabo energije in prihodnosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Strokovna žirija predstavnikov podjetja GEN energija je med 55 prijavami in 423 različnimi izdelki iz vse Slovenije izbrala 14 najboljših projektov v štirih kategorijah. V kategoriji raziskovalci je bila med nagrajenimi šolami tudi Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja. Pod mentorstvom Janje Čuvan so dijakinje Anamari Šeško, Katarina Kramžar, Nika Guček in Urša Adamič izdelale video predstavitve in foto izdelke z naslovom GEN energija poskrbi, da je Nizkoogljično res odlično! Za svoje delo so prejele 3. nagrado.

Zaključna prireditev je potekala 6. junija v prostorih informacijskega središča GEN v Krškem.

avgust 2019

Napihljiva igralna oprema z evropskim standardom Otroci obožujejo napihljivo igralno opremo, kjer se lahko brezskrbno igrajo in predvsem skačejo. Da bo poskakovanje varno in brez resnih poškodb, je poskrbel nov evropski standard SIST EN 14960-1:2019, Napihljiva igralna oprema - 1. del: Varnostne zahteve in preskusne metode. Standard določa varnostne zahteve za napihljivo igralno opremo, ki je namenjena zlasti skakanju in drsenju. Uporablja se za napihljivo igralno opremo, namenjeno otrokom do 14 let, in sicer za posamezno igro ali igro v skupini. Standard določa ukrepe za obravnavanje tveganj in čim večjo omejitev nesreč, ki naj jih upoštevajo načrtovalci, proizvajalci in dobavitelji napihljive igralne opreme.

Foto: Udeleženke tekmovanja z mentorico in vodjo Ekošole Gregorjem Cerarjem. Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Kako se pripraviti na okoljsko inšpekcijo?

Zakonska ureditev okoljske odgovornosti določa, da mora vsak, ki s svojo poklicno aktivnostjo povzroči okoljsko škodo, le-to sanirati na lastne stroške. Na spletni strani www.ecolex.si so na voljo brezplačna orodja za pomoč pri razumevanju okoljske zakonodaje in obveznosti, povezanih z njo, kot so EcoClipping obveščanje, Zbirka okoljske zakonodaje, Orodje za oceno okoljskih tveganj in Okoljski vodič. V jeseni pripravljamo nov sklop EcoLex delavnic, na katerih vam bomo skupaj s strokovnjaki pomagali razumeti zakonske zahteve, prepoznati tveganja za nastanek okoljske škode in izbrati najučinkovitejše preventivne ukrepe.

Udeleženci bodo spoznali, kakšna je razlika med proizvajalčevo razširjeno odgovornostjo in okoljsko odgovornostjo (17. september 2019), zakaj je priporočljivo skleniti zavarovanje okoljske odgovornosti (26. september 2019), kako ravnati v primeru okoljskih tveganj in škode na področju vode in tal (3. oktober 2019), kako se pripraviti na inšpekcijski pregled (10. oktober 2019) ter kako postopati in ukrepati v primeru okoljske škode (24. oktober 2019).

Delavnice so brezplačne. Vabljeni.

Tax-Fin-Lex d.o.o. www.tax-fin-lex.si

Bevo - razvoj tehnologij mesnih nadomestkov, kot je rastlinski burger Ekipa Bevo, zmagovalka tekmovanja Climate Launchpad, ki ga organizira CO NOT – Center odličnosti nizkoogljične tehnologije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in s Tehnološkim parkom Ljubljana d.o.o., se bo novembra pomerila na svetovnem izboru zelenih idej na Nizozemskem. Ekipa, ki jo sestavljata mikrobiolog in biotehnolog, je komisijo prepričala z razvojem mesnega nadomestka oziroma rastlinskega burgerja, ki temelji na rastlinskih proteinih in bo prav kmalu na voljo na slovenskih policah. Ker sta soustanovitelja naravoslovca, je bilo za razvoj ideje in podjetja ključno pridobiti tudi podjetniška znanja. Ta znanja in nekaj denarnih nagrad, ki so jima olajšale začetno pot, sta pridobila na različnih tekmovanjih - Climathon, Kikštater – Izziv za 5 EUR, Mladi zmaji, EIT Food RIS Innovation in Climate Launchpad. Kmetijstvo zavzema skoraj polovico površin na zemlji, porabi četrtino sladke vode in uničuje ekosisteme.

Tehnološki park Ljubljana d.o.o. www.tp-lj.si

Z ukinjanjem papirnatega poslovanja ohranjamo drevesa

Skrbno in okolju prijazno poslovanje smo v Telekomu Slovenije uvedli že pred več leti, ko smo poleg papirnate oblike računov uporabnikom omogočili tudi prejemanje računov v elektronski obliki. Novi uporabniki naših storitev pa se lahko namesto za papirnate račune odločijo za prejemanja računov zgolj v elektronski obliki. Ob tem izvajamo številne dejavnosti, s katerimi povezujemo okoljske cilje z rednim poslovanjem. Tako smo v zadnjem obdobju več kot 8.000 naročnikom, ki so imeli aktivirano tako direktno obremenitev računa kot e-račun in papirni račun, ob njihovem soglasju ukinili prejemanje računov v papirni obliki. Prav tako smo papirni račun ukinili več kot 700 naročnikom, ki so imeli hkrati aktivirani storitvi e-banke in papirnatega računa. Na ta način smo na letni ravni ohranili 8 dreves ter obenem zmanjšali stroške tiskovin in poštnih storitev.

V prihodnjih letih načrtujemo postopno ukinjanje papirnatih računov tudi skoraj 37.000 uporabnikom, ki koristijo dvojno storitev, torej e-račun in papirni račun.

V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič smo specializirani za gojenje sadik trajnic za najrazličnejše namene naravi prijazne trajnostne uporabe.

Pri razmnoževanju uporabljamo vsaj dvanajst različnih načinov in tehnik, a vse brez uporabe fosilnih goriv in strupenih kemikalij.

Poleg široko poznanih načinov množenja z delitvijo, setvijo in potaknjenci izkoriščamo še kar nekaj naravnih sposobnosti različnih trajnic za obnavljanje. Pri nekaterih je možno s preprostimi metodami vzgojiti nove osebke s pomočjo luskolistov čebulic, pri drugih s pomočjo bulbil iz stebelnih zalistkov ali cvetnih glavic. Nekatere praproti razvijejo zarodne brstiče na listnem rebru ali na spodnji strani listov. Spet druge imajo sposobnost razmnoževanja s pomočjo pecljev dozorelih listov. Da bi bile saditve trajnic možne na prosto skozi vse toplejše letne čase, sadike gojimo v lončkih. A že v začetku jih sadimo v navadno vrtno prst in ne v splošno uporabljane šotnice, ki imajo visok ogljični odtis. Trudimo se ozaveščati strokovno in široko javnost in na različne načine pokazati rezultate našega dela. Med drugim organiziramo tudi vodene oglede vrtnarije ter delavnice za dijake in študente, razna društva in zainteresirane skupine.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

Nov električni Renault ZOE kmalu na trgu Novembra prihaja na trg novi Renault ZOE, najbolj pogost električni avto na evropskih cestah.

Novi ZOE prinaša napredek v vsestranskosti, kakovosti in tehnologijah. Po tehnični plati ima novi ZOE večji doseg z akumulatorjem moči 52 kWh, ki zagotavlja do 390 kilometrov dosega po WLTP*, in več možnosti polnjenja zahvaljujoč uvedbi polnjenja z enosmernim tokom (DC).

Z močnejšim elektromotorjem (100 kW) novi ZOE ponuja še več užitka v vožnji. Opremljen je z mnogimi inovativnimi funkcijami in povezljivimi storitvami Renault Easy Connect.

Pomagala za vožnjo, kot so 10-palčni zaslon, multimedijska naprava Renault Easy Link in nov mestni način vožnje so zasnovana s ciljem, da vsakdanje vožnje čim bolj olajšajo in jih naredijo prijetne.

Slopak in Vsaka pločevinka šteje na Pivu in cvetju

Zeleno omreŽje

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

141

Slopak d.o.o. www.slopak.si

Družba Slopak že 15 let deluje na področju ravnanja z odpadno embalažo. K svojemu poslanstvu štejemo tudi izvajanje ozaveščevalnih aktivnosti o pravilnem ločevanju in reciklaži odpadkov. S tem namenom smo šesto leto zapored ob podpori Pivovarne Laško Union združili moči z organizatorjem festivala Pivo in cvetje in izvedli kampanjo Every can counts (Vsaka pločevinka šteje). Med 11. in 14. julijem smo tako obiskovalce festivalskega kampa v Jagočah ozaveščali o načinu in pomembnosti ločenega zbiranja in reciklaže pločevink. S pomočjo posebnih koles so obiskovalci tekmovali

* Worldwide Harmonised Light Vehicle Test Procedure – globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

avgust 2019

Zaradi neučinkovitosti predelave mesa in ob tem visokega CO₂ izpusta vidita prihodnost v alternativah. Zaradi zasičenosti trga ju bolj kot proizvodnja mesnih nadomestkov zanima razvoj novih tehnologij, ki bi omogočale razvoj mesnih arom in molekul, ki jih najdemo samo v mesu in bi lajšale prehod na rastlinske proteine. »Želeli bi postati nekakšen tehnološko rastlinski Intel,« ambiciozno razkrije načrte za prihodnost član ekipe Luka Sinček.

v stiskanju pločevink. Obenem so izvedeli, da je potrebno odpadne pločevinke v zabojnik za embalažo oddajati prazne in stisnjene, da zavzamejo čim manj prostora ter da z ločenim zbiranjem omogočimo njihovo nenehno reciklažo in s tem ohranjamo naravne vire. V družbi Slopak menimo, da so tovrstne ozaveščevalne aktivnosti nujne in pomembne za izboljšanje kvalitete ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže in zagotavljanje reciklažnih ciljev v Sloveniji.

okolje

Izobraževanja za drugačno sajenje trajnic

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 141

Evropski projekti

okolje

Dan inovacij ADRIA 2019 Geološki zavod Slovenije in Zavod za gradbeništvo Slovenije v sredo, 23. oktobra 2019, v Hotelu Bernardin v Portorožu organizirata Dan inovacij ADRIA 2019. Osrednja tema dogodka bodo inovacije na področju primarnih in sekundarnih surovin v Jugovzhodni Evropi.

Gre za enodnevni dogodek, katerega namen je predstaviti vse razpoložljive možnosti, ki jih EIT RawMaterials in Regionalni center ADRIA ponujata poslovnim subjektom za izboljšanje inovacijskega potenciala na področju surovin v Jugovzhodni Evropi. Vabljeni predavatelji in udeleženci na dogodku bodo strokovnjaki iz podjetij delujočih na področju primarnih in sekundarnih surovin, kot so velika podjetja, mala in srednja podjetja, zagonska podjetja ali nosilci idej, odločevalci in zakonodajalci ter organizacije za podporo razvoju podjetništva iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav iz regije (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije).

Udeležba je brezplačna, potrebna je predhodna registracija do 14. oktobra 2019 na http://adriaid.zag.si/si.

Geološki zavod Slovenije www.geo-zs.si

avgust 2019

Nova varovana kolesarnica za električna kolesa Občina Grosuplje od junija dalje omogoča varno shranjevanje električnih koles v varovani kolesarnici s solarnimi paneli in sistemom za upravljanje imenovanim MUSE mojEkolo, ki je bila vzpostavljena v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v okviru projekta MUSE, program Interreg Italija-Slovenija. Kolesarnica stoji v neposredni bližini železniške postaje ter lokacije bodočega P+R, v njej pa lahko svoja električna kolesa shrani in napolni do 8 kolesark in kolesarjev hkrati. Vsako parkirno mesto ima svoj vhod oziroma svoja vrata ter svojo vtičnico

za direktno polnjenje. Vrata kolesarnice imajo vgrajeno električno ključavnico, na katero je priključen sistem za omejitev dostopa, vstop v kolesarnico pa je mogoč z mobilno aplikacijo ali z uporabniško kartico. Storitev hrambe in polnjenja je brezplačna, s predvideno omejitvijo uporabe do 14 ur. Ob tem je treba poudariti, da je varovana e-kolesarnica v celoti delo slovenskega znanja in razvoja. Konstrukcijo, vključno s solarnimi paneli, so izdelali v družbi KIG d.d., upravljavski sistem MUSE mojEkolo za uporabo kolesarnice pa Vizija Sport d.o.o.

ter kot dodatke asfaltom. Program CEL. KROG, »Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov« (številka pogodbe: OP20.00365), je sofinanciran s strani Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in Evropske Unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, 2016–2020.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Novi ukrepi finančnih spodbud za sistem EMAS QUADRICROMIA

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Projekt CelKrog za razvoj naprednih materilov Strateška usmeritev programa CelKrog (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov) je izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov. Vključuje naslednja področja: tehnologije za predelavo biomase in razvoj novih bioloških materialov, tehnologije za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov ter pridobivanje energije iz odpadkov.

ZAG je vključen v razvoj visoko zmogljivih izolativnih materialov, kjer so uporabljeni celulozni materiali. Prav tako izvajamo proces valorizacije odpadkov, nastalih v verigi papirniške tehnologije, za potencialno uporabo v gradbeništvu. Tako med drugim preučujemo možnost uporabe različnih papirniških muljev, morskih sedimentov in pepelov papirniških muljev kot dodatkov h glini za opeke, za malte in betone

EMAS je v Sloveniji prepoznan in umeščen v strateške razvojne dokumente kot orodje za prehod v krožno gospodarstvo. Kako pridobiti največ koristi od EMAS za zmanjšanje vplivov na okolje in učinkovitejše ravnanje z viri pa je odvisno od pravnih in finančnih instrumentov države Slovenije v kombinaciji z učinkovitimi strategijami promocije in informiranja o shemi EMAS. V Sloveniji je trenutno le 10 organizacij EMAS, od tega 2 srednje veliki podjetji. Za večje vključevanje podjetij in drugih organizacij v shemo EMAS se je v okviru projekta LIFE BRAVER (LIFE15 ENV/IT/000509) razvilo 9 ukrepov spodbud in oprostitve zakonskih določb za sprejem v obstoječo zakonodajo in druge instrumente resornih ministrstev. Nov promocijski ukrep na ravni finančnih spodbud za mala in srednje velika podjetja je sprejelo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Javnega poziva za Vavčer za pridobitev certifikatov (Slovenski podjetniški sklad), kjer se sofinancirajo stroški tudi za okoljski sistem EMAS: stroški priprave na certificiranje, stroški certificiranja za pridobitev oziroma vzdrževanje certifikata ter validacija okoljske izjave.

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

21

N

a sejmu bodo v ospredju nove generacije pridelovalcev, ki bodo svoje izdelke ponujali na tržnici mladih kmetov. AGRA bo oživela najboljše tradicije in nove trajnostne prakse s strokovnimi razstavami živali, atraktivnimi predstavitvami na maneži, bujnimi sejemskimi vrtovi in gozdno parkovnim nasadom. Dan pred odprtjem sejma bo na Ptuju konferenca evropskih kmetijskih ministrov, ki bodo v soboto prisotni tudi na sejmu.

Ob deželi partnerici, avstrijski Štajerski, se bodo predstavili Madžarska, Hrvaška, Severna Makedonija, Poljska, Bolgarija, Vietnam in projekt »City Cooperation II«, ki povezuje 24 mest Slovenije, Avstrije in Madžarske.

Strategija razvoja kmetijstva

S

odelovanje za boljšo pridelavo in predelavo bodo poleg poslovnih razstavljavcev ponujale tudi krovne nacionalne strokovne, gospodarske in panožne organizacije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predstavilo strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji v letih 2020 – 2030, ki si

prizadeva za tehnološko prenovo, za višji delež samooskrbe ter poudarja zagotavljanje varne in kakovostne hrane.

Z

avod za gozdove Slovenije bo v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opozoril na povezavo med sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi, bioekonomijo in krožnim gospodarstvom. Zveza podeželske mladine Slovenije pripravlja Tržnico mladih kmetov, ki jo bodo letos nadgradili z ekološkim otokom.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pa bo predstavila prototipskega robota študentov ter robota, ki se že uporablja v kmetijstvu. Ta bo posebnost sejma, saj bo vsak dan premeril pot po sejmišču do vzorčnega nasada, kjer bo potekala demonstracija njegovega dela.

rastlin za bolj zdravo in pestro družinsko samooskrbo. Sejemska njiva – poligon Zeleni dragulji narave, ki ga Pomurski sejem ureja v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in Ekoci – Civilno iniciativo Slovenije, bo predstavil kolekcije različnih sort konoplje, medovitih posevkov, namakalne sisteme in energijske točke.

N

Strokovne razstave živali

a permakulturnem vrtu bodo strokovnjaki podjetja Amarant v sodelovanju s Pomurskim sejmom na podkvastih gredicah zasadili spekter posebnih in manj znanih rastlin, ki so razen v kulinariki dobrodošle tudi kot okras na vrtu, naravna dekoracija v kuhinji in na krožniku. V in ob hiški iz slamnatih bal bodo člani Slovenskega permakulturnega društva vsak dan izvajali različne delavnice s področja trajnostne ekološke gradnje, permakulture v poljedelstvu, sadjarstvu in v vrtnarstvu ter se posvečali zdravju in uporabi endokanaboidov v zdravstvu.

P

Strokovni poudarki

redstavitev avtohtonih pasem na sejmu AGRA pomeni promocijo naše žive kulturne dediščine. Prikazani bodo cikasto govedo, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, belokranjska pramenka, drežniška koza, kranjska čebela in štajerska kokoš. Prisotni rejci ARK kmetij bodo izdelke avtohtonih pasem ponudili obiskovalcem v pokušnjo in nakup.

Rastlinski nasadi

O

srednji sejemski vrt, ki ga ureja Biotehniška šola Rakičan, bo predstavljal več kot 300

V

času sejma bodo potekali številni posveti in delavnice, kot so posvet o dronih in robotu za škropljenje, posvet o vsebini, nalogah in izzivih javne gozdarske službe v prihodnosti, strokovni posvet z naslovom Slovensko kmetijstvo in gastronomija, delavnica Naravno bivanje z lesom, posvet Skupna kmetijska politika po letu 2021, posvet Zdravljenje z naravo idr. Osvežen program dogajanja je na voljo na www.sejem-agra.si.

avgust 2019

V Gornji Radgoni bo od 24. do 29. avgusta potekal eden najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov Evropske unije in držav v njenem preddverju AGRA 2019.

Poudarki bodo na digitalizaciji v kmetijstvu in agroživilstvu.

Tematskim strokovnim posvetom se bodo pridružili praktični prikazi dela z roboti in droni.

Mednarodna sejemska razstava s 1.850 razstavljavci iz 32-ih držav bo prikazala novosti, vrhunsko tehnologijo in tehniko za trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, živilsko-predelovalno industrijo, vinogradništvo in vinarstvo.

Dan gastronomije bo napovedal Slovenijo kot Evropsko gastronomsko regijo 2021.

foto: Zauneker

Kmetijstvo in živilstvo nove generacije pridelovalcev

okolje

141

Zeleno omrežje

22 141

okolje

Zeleno omrežje

Družbena odgovornost ključen del strategije logističnega podjetja foto: arhiv podjetja

Logistika je panoga, ki pomembno vpliva na okolje in na količino izpustov v ozračje. Zato si številni logisti prizadevajo slediti trajnostnim in družbeno odgovornim smernicam. Med njimi je tudi podjetje GEFCO, vodilno evropsko logistično podjetje na področju avtomobilizma in eden izmed desetih najboljših globalnih akterjev na področju multimodalnih rešitev dobavne verige. S 70-letno tradicijo, s strokovnim znanjem in 13.000 zaposlenimi razvijajo inovativne in prilagodljive rešitve za reševanje najzahtevnejših izzivov v vseh industrijskih panogah. Jedro strategije skupine GEFCO je družbena odgovornost.

S

kupina nenehno razvija svoj pristop k trajnosti. Tudi splošni tržni trendi podpirajo takšno strategijo, kot je na primer vse večje zanimanje za nadzor in zmanjševanje emisij CO2. GEFCO je svoje potovanje na področju družbene odgovornosti začel leta 2009 s podpisom Pakta Združenih narodov - Global Compact. Njihovo poročanje o družbeni odgovornosti se je začelo leta 2012 s prvim neodvisnim poročilom o družbeni odgovornosti, ki je bilo objavljeno leta 2015.

V

letu 2017 so ustanovili skupino za družbeno odgovornost, ki je sestavljena iz članov upravnega odbora, vodij uprav in projektnih vodij operativnih in podpornih funkcij. Ta skupina preučuje priložnosti za izboljšave družbene odgovornosti in predlaga ukrepe, ki jih je mogoče izvesti. Ekipa je neposredno odgovorna za razvoj strategij za zmanjševanje emisij, da bi dosegli transportne cilje in merila za zmanjšanje emisij. Po odobritvi predlogov s strani izvršilnega odbora sektor za upravljanje sistema oblikuje strategije in smernice za posamezna poslovna področja in spremlja njihovo izvajanje.

V

okviru družbene odgovornosti njihov slogan »Partnerji, neomejenoTM« opredeljuje vlogo, ki jo lahko ima GEFCO v odnosih z vsemi zunanjimi in notranjimi partnerji (dobavitelji, kupci, zaposlenimi in drugimi). Podjetje ni le oblikovalec in ponudnik logističnih rešitev 3PL in 4PL, temveč tudi velik svetovni lastnik prevoznih sredstev, kar jim omogoča, da ohranjajo ugoden položaj tako navzgor kot navzdol v dobavni verigi. V letu 2018 so izvedli študijo o izvedljivosti popolnoma ogljično nevtralne strategije, ki je, kljub temu da je realno izvedljiva šele v daljnji prihodnosti, za njih zelo resna zaveza.

avgust 2019

Optimizacija tokov in multimodalne rešitve

S

tranke vse bolj pričakujejo optimizacijo in multimodalno razmišljanje, s čimer se skrajša čas in odpravijo zamude pri pošiljanju ter se zmanjša emisije CO2. Zato so optimizacija tokov in multimodalne rešitve ključne poslovne kompetence. V GEFCU vsak teden prepeljejo 600.000 ton tovora in vključujejo do 14.000 tovornjakov na dan.

Redno beležijo in analizirajo starost vozil, porabo goriva, nakladanje, prevožene kilometre vseh podizvajalskih flot in te podatke upoštevajo pri oblikovanju pogodb. Podizvajalcem z najbolj pozitivnimi ocenami je omogočen dostop do njim prilagojene podpore. Cilj je spodbuditi vse ponudnike storitev k stalnemu pristopu k izboljšavam. V ospredju storitev GEFCA sta tudi digitalizacija in inovacije. Izvajajo več programov, ki se osredotočajo na dvig inovativnih rešitev znotraj in zunaj podjetja (Inovacija Watch in BI, Tovarna inovacij, sodelovanje s podjetniškim pospeševalnikom Techstars).

Upravljanje z okoljem

V

okviru, ki ga določajo smernice za kakovost in okoljsko politiko, so vse poslovne enote podjetja odgovorne za določanje okoljskih zahtev, ki jih je treba vključiti v procese, nadzor njihovega izvajanja in merjenje rezultatov. Iste strategije sprejemajo in izvajajo vsa njihova hčerinska podjetja po svetu. Da bi vsi zaposleni v podjetju razumeli pomen varovanja okolja, so pripravili posebne smernice za zaposlene s prilagojenimi sporočili iz prakse in izvedli tečaje za zaposlene, komunikacija pa poteka po različnih kanalih.

S

koraj vso vodo uporabijo znotraj podjetja, razen za nekatere operacije v okviru logistike končnih vozil in rešitev za ponovno uporabo embalaže. V letu 2018 je bilo več kot 6,5 milijonov kontejnerjev opranih s skupno nekoliko manj kot 5,5 milijonov litrov vode, kar je 0,83 litra na kontejner. Z inovativnimi rešitvami embalaže za večkratno uporabo preprečujejo večino odpadkov, ki bi sicer nastali, vendar pa je njihov cilj ponovna uporaba čim več odpadkov bodisi z recikliranjem bodisi z drugimi vrstami predelave odpadkov, kot je sežig z energetsko predelavo. Glavni nenevarni odpadki, ki nastajajo v podjetju, so papir in karton, les in palete ter nerazvrščeni nenevarni odpadki. Na leto nastane več kot 16.000 ton odpadkov, od katerih jih 69 % predelajo ali reciklirajo. Celotno poročilo GEFCA o družbeni odgovornosti je dosegljivo na njihovi spletni strani www.gefco.net.

Trendi v Evropi

E

vropsko plinovodno omrežje je največje infrastrukturno omrežje za prenos energije v Evropi. Ker je plinovodno omrežje že zgrajeno in dobro obratuje, je velika težnja, da se ga uporabi tudi v prihodnosti. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljiv plin. Tovrstno energetsko politiko podpira tudi Evropska komisija. Za uspešen energetski prehod ne zadošča le en vir, ampak je potrebno, da imamo uravnotežene vire in tehnologije.

Dodajanje obnovljivega plina v Sloveniji

Preudarna energetska politika

T

udi v Sloveniji se bo zemeljski plin postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini. V Desetletnem razvojnem načrtu prenosnega omrežja za obdobje 2020–2029 je že predvideno injiciranje obnovljivih plinov v prenosno plinovodno omrežje. V distribucijsko plinovodno omrežje bo tako preko prenosnega omrežja transportirana mešanica zemeljskega in obnovljivih plinov. Poleg tega se bo v distribucijsko plinovodno omrežje tudi direktno injiciral obnovljiv plin, kar pomeni, da bo delež obnovljivih plinov na distribucijskem omrežju še večji kot na prenosnem omrežju. Preko distribucijskega omrežja bodo takšen plin dobili tudi končni odjemalci.

P

ri načrtovanju energetske politike je potrebno paziti, da ne bi prišlo do podvajanj daljinskih sistemov oskrbe s toploto. Poraba toplote se namreč zaradi učinkovite rabe energije drastično znižuje. V primeru, da bi imeli dva daljinska sistema za zagotavljanje toplote (plinovodno omrežje, daljinsko ogrevanje) na enem območju, bi to pomenilo neracionalno porabo finančnih sredstev in slabšo izkoriščenost daljinskih sistemov oskrbe z energijo ter posledično dražjo ceno oskrbe z energijo.

B

istveno boljša rešitev je, da se v primeru plinovodnih omrežij sredstva porabi za spodbujanje injiciranja obnovljivih plinov.

Najbolj pomembno pa je, da je v takem primeru potrebno spremeniti samo vir napajanja plinovodnega omrežja. Vse ostalo, od plinovodnega omrežja do naprav pri končnih odjemalcih, ostane enako. Zaradi tega gre za eno najbolj ekonomičnih in tehnično najbolj učinkovitih rešitev za povečanje obnovljivih virov energije v energetski oskrbi.

K

o govorimo o obnovljivih plinih, imamo navadno v mislih biometan, sintetični plin in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in injiciranje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več. Med njimi so najpomembnejši viški električne energije iz obnovljivih virov ter lesna in nelesna biomasa.

N

ajlažje je dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Glavna

EMELJSKI

ZEMELJSKI

PLIN

PLIN

V

SLOVENIJI

83

00

0

V SLOVENIJI

83

občin km

4.800

plinovoda

odjemalcev

23

sestavina omenjenih plinov je namreč metan.

Zaradi tega ni omejitev pri dodajanju deleža biometana oziroma sintetičnega plina v omrežje.

Pri tem bodo imeli obnovljivi in nizkoogljični plini pomembno vlogo, saj omogočajo hitre dekarbonizacijske učinke.

134.000

občin km plinovoda odjemalcev

avgust 2019

Danes se v Sloveniji po plinovodnem omrežju prenaša zemeljski plin, katerega glavna sestavina je metan. Izmed daljinskih sistemov (električno omrežje, daljinsko ogrevanje) ima plinovodno omrežje najnižji ogljični odtis.

Pri uporabi zemeljskega plina nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih, hkrati pa so plinske tehnologije energetsko učinkovite. To pomeni, da z zemeljskim plinom znižamo izpuste CO2 in porabo energije ter sočasno izboljšamo kakovost zraka.

141

Dekarbonizacija plinovodnega omrežja tudi z obnovljivimi plini

okolje

Promocija

Obnovljivi plini

foto: www.shuttersotck.com

24 141

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V gradivu Podnebno ogledalo 2019 Povzetek za odločanje (končno poročilo) je bilo med drugim Ministrstvu za finance predlagana izvedba priporočil iz zaključnega poročila projekta Zelene proračunske reforme. Še posebej je opozorjeno na subvencije, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Zato smo Ministrstvu za finance poslali več vprašanj, na katera je odgovorila državna sekretarka Natalija Kovač Jereb.

Z Zeleno proračunsko reformo so možnosti za odpravo okolju škodljivih subvencij

avgust 2019

Podnebno ogledalo 2019 v Povzetku za odločanje ugotavlja, da bo potrebno do leta 2030 in 2050 emisije toplogrednih plinov (TGP) drastično zmanjšati. Oblikovati bo potrebno aktivno politiko podjetjem za nizkoogljično družbo. Zato je med ključnimi ugotovitvami poudarjeno, da je v Sloveniji znesek škodljivih subvencij višji, kot je obseg nepovratnih sredstev za zmanjšanje emisij TGP. Tovrstne subvencije so v nasprotju z dosegom ciljev pri TGP in njihove učinke celo zmanjšujejo.

Subvencije bi bilo potrebno postopoma ukiniti, piše v Povzetku za odločanje. Zakaj subvencije oziroma vračila trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen, na podlagi katerih sklepov in katera podjetja prejemajo subvencije?

Najprej je treba poudariti, da davčni ukrepi na tem področju predstavljajo podporo drugim resornim politikam, zato samostojno in nepremišljeno spreminjanje ukrepov v pristojnosti

Ministrstva za finance ne bi bilo učinkovito niti smotrno. Pri oblikovanju različnih resornih politik je nujno potreben konsenz, zato davčne politike ne moremo gledati ločeno od ostalih resornih politik, ki jih s svojimi ukrepi podpira. Ob tem ne smemo pozabiti, da je eden primarnih ciljev davčne politike zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov.

V Sloveniji je bilo leta 2009, v razmerah upočasnjene gospodarske rasti in za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, uvedeno razlikovanje med trošarino za dizelsko gorivo glede na uporabo za komercialni ali nekomercialni namen. Omogoča ga evropska direktiva o obdavčitvi energentov in električne energije. Z ukrepom se blažijo negativni vplivi višjih cen pogonskih goriv. S tem se je omogočila nižja trošarinska obremenitev dizelskega goriva za pogon motornih vozil za komercialni namen. Ta ukrep ima neposredni učinek na cestno prevozništvo, saj znižuje stroške goriva pri prevozih blaga in potnikov ter krepi konkurenčnost te panoge. Do vračila dela trošarine so namreč upravičeni vsi, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v EU ali državah članicah Evropskega združenja za

prosto trgovino (EFTA) ter gorivo dokazljivo porabijo za komercialni prevoz. Za komercialni prevoz blaga takšna spodbuda velja le za vozila, težka 7,5 ton ali več. Ukrep zaradi nižje cene za cestne prevoznike hkrati omogoča, da tranzitni promet dizelsko gorivo toči pri nas namesto v tujini, kar pomeni dodatne prihodke v državni proračun. Slovenija s shemo vračil trošarine za gorivo, porabljeno za komercialni prevoz blaga in potnikov, izkorišča prednost majhnega in prometno prehodnega ozemlja.

Komu se znižuje cena goriva?

Ukrep znižuje ceno goriva v Sloveniji za avtoprevoznike, za katere je značilno, da povprašujejo po velikih količinah dizelskega goriva ravno pod ceno dizelskega goriva, ki bi jo plačali pri nakupu v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Po ocenah Ministrstva za finance je vsaj 70 odstotkov količin, za katere domači upravičenci zahtevajo vračilo, dejansko porabljenih v mednarodnem prevozu, torej gre za zavezance, ki opravljajo večino svojih prevozov zunaj Slovenije. Obstaja bojazen, da bi se avtoprevozniki na zvišanje prodajne cene dizelskega goriva odzvali z nakupi goriva v tujini, kar ne bi prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih

So pomemben in stabilen vir prihodkov državnega proračuna, saj so v letu 2018 od skupno 10 milijard EUR prihodkov predstavljale približno 1 milijardo EUR, kar predstavlja 1/10 vseh prihodkov državnega proračuna. Dodatno je treba upoštevati še v letu 2018 za približno 360 milijonov EUR prihodkov iz naslova drugih javnofinančnih dajatev, vezanih na energente (CO₂-dajatev, prispevek OVE in prispevek URE).

Predstavnik Umanotere je v eni prejšnjih številk revije EOL dejal, da »umetno ohranjanje konkurenčne prednosti, ne da bi ob tem spodbujali razvojno komponento, na daljši rok zavira razvoj gospodarstva«. Navaja še, da je delež OVE v industriji okrog 6 %, pa še to na račun rabe lesa in odpadkov, kar se v EU ne šteje več za OVE. S katerimi okoljsko energetskimi dajatvami, ki so v resnici subvencije, se želi ohraniti konkurenčnost industrije. Ali bi lahko tudi Slovenija sledila zgledu Nizozemske, ki je pristopila k dogovoru o znižanju porabe energije v podjetjih v zameno za vračilo energetskih dajatev? O katerih ukrepih se razmišlja, ki bi zmanjšali porabo naravnih virov in energije?

Pri oblikovanju politike obdavčitve energentov zasledujemo različne cilje, med katerimi so

Hkrati pa se zagotavlja, da je obdavčitev rabe električne energije, v primerjavi z obdavčitvijo rabe (fosilnih) pogonskih goriv, občutno nižja, v primerjavi z zemeljskim plinom za ogrevanje pa primerljiva predvsem s IV. stopnjo odjema električne energije (za večje industrijske odjemalce). Če znesku trošarine za zemeljski plin za ogrevanje dodamo še veljavno višino dajatve CO₂, ki se na električno energijo ne obračunava, pa je višina obdavčitve električne energija nižja od skupne obdavčitve zemeljskega plina za ogrevanje. Prav tako se z ugodnejšo obdavčitvijo spodbuja proizvodnja lastne električne energije iz obnovljivih virov energije, samooskrba z električno energijo in soproizvodnja električne in toplotne energije.

Gre za spodbude, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja in, poleg drugih ciljev, zagotavljajo tudi konkurenčnost industrije.

okolje

141

25 Kaj pomenijo trošarine za energente v proračunu?

Slovenija omogoča vračilo dela trošarine za gorivo, porabljeno za industrijsko-komercialni namen, in sicer za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih. Prav tako se pod določenimi pogoji omogoča oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja.

Slovenija s tema dvema spodbudama izpolnjuje predvsem cilj zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z drugimi državami. Zaradi zagotavljanja konkurenčnosti industrije se upošteva tudi nižja trošarina na električno energijo za IV. stopnjo odjema električne energije, to je za večje industrijske odjemalce električne energije, ki porabijo nad 10.000 MWh na leto. Gre za spodbude za zagotavljanje konkurenčnosti industrije, ki so bile v okviru projekta zelena proračunska reforma identificirane kot spodbude, ki ne prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja, ali kot takšne, ki lahko prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja.

Pri tem je potrebno spomniti, da se s prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE letno zbere okoli 180 milijonov EUR namenskih sredstev, ki se v glavnem porabijo za sistem podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov.

Podobne okoljske cilje zasleduje tudi poraba prispevka za učinkovito rabo energijo, s katerim letno zberemo preko 40 milijonov EUR. Kako je zamišljeno nadaljevanje Zelene proračunske reforme, ki bi morala med drugim zagotoviti zmanjševanje okolju škodljivih subvencij?

V letu 2018 je bil zaključen projekt Zelena proračunska reforma. Nosilec je bilo Ministrstvo za finance. Pri njegovi izvedbi so sodelovali tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za infrastrukturo. K sodelovanju so bili povabljeni tudi predstavniki zainteresirane javnosti. V okviru projekta so bile pregledane in analizirane obstoječe davčne olajšave, subvencije in druge spodbude.

Pripravljen je bil pregled spodbud v Sloveniji po posameznih ministrstvih in opravljena presoja, katere izmed spodbud imajo negativne in katere pozitivne okoljske učinke. Proučevalo se je možnosti izboljšanja ali nadomestitve spodbud, ki ne prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja, z okoljsko primernejšimi ukrepi.

Kaj so ugotovila resorna ministrstva?

V okviru projekta so bile obravnavane spodbude resornih ministrstev v letu 2016. Na podlagi njihovih analiz so bila oblikovana priporočila za nadaljnje delo resornih ministrstev, ki v okviru svojih proračunov in iz kohezijskih sredstev namenjajo različne spodbude posameznim upravičencem. Med priporočili je tudi, da vsako resorno ministrstvo, ki je nosilec posamezne spodbude, preuči možnost preoblikovanja obstoječih spodbud tako, da bodo bolj okoljsko naravnane, in naj to upošteva pri podeljevanju spodbud v prihodnosti. Na Ministrstvu za finance si že prizadevamo in si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi v največji možni meri sprejemali takšne ukrepe in zakonske rešitve, ki sledijo priporočilom Zelene proračunske reforme. Tako je med drugim v

avgust 2019

Evropska direktiva o obdavčitvi energentov in električne energije predstavlja tudi podlago za vračilo trošarine za gorivo, porabljeno za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Direktiva določa, da lahko države članice določijo nižji znesek trošarine od zneska, ki je predpisan za gorivo, porabljeno za posebej navedene rabe in panoge. Med možnimi navaja tudi kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo. Slovenija omogoča vračilo trošarine za gorivo, porabljeno za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo z Zakonom o trošarinah.

Toda oprostitev trošarin za energetsko intenzivna podjetja je vendarle vprašljiva.

Natalija Kovač Jereb

Slovenija na podlagi evropske direktive o obdavčitvi energentov in električne energije omogoča tudi vračilo trošarine za gorivo, porabljeno za industrijsko-komercialni namen. Direktiva omogoča uveljavljanje izjem in znižanj trošarinske obveznosti za opravljanje industrijske in komercialne dejavnosti. Z Zakonom o trošarinah se tako omogoča vračilo dela trošarine za gorivo, porabljeno za industrijsko-komercialni namen, tj. za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih. Slovenija s predmetno spodbudo izpolnjuje predvsem cilj zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z drugimi državami.

najpomembnejši fiskalni, ekonomski, okoljski, kot tudi konkurenčnost s sosednjimi državami. Višina obdavčitve energentov zasleduje primarno fiskalni cilj zagotavljanja stabilnih javnofinančnih prihodkov ob upoštevanju drugih ciljev. Spremembe morajo biti premišljene in morajo temeljiti na čim večji gotovosti o prihodnjem povpraševanju po energentih. Le tako se lahko zagotovi, da je politika obdavčitve energentov stabilna in zagotavlja pričakovano raven javnofinančnih prihodkov. Poleg ključnega cilja, torej fiskalnega, pa ima pomembno vlogo tudi upoštevanje okoljskega cilja ter zavez Slovenije k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ministrstvo za finance tako nenehno spremlja razmere na trgu in bomo tako tudi v prihodnje zasledovali in pripravljali ukrepe na področju obdavčevanja energentov na način, da bomo v največji možni meri iskali ravnotežje med vsemi prej omenjenimi cilji in vidiki.

foto: arhiv podjetja

plinov oziroma bi zgolj statistično prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, saj bi prevozniki še vedno vozili po cestah v Sloveniji in tujini, bi pa to pomembno znižalo javnofinančne prihodke v Sloveniji.

26 141

okolje

prihodnje predvidena prenova Zakona o davku na motorna vozila ter prenova sistema bonitet v okviru zakona, ki ureja dohodnino, pri čemer bodo izhodišča obeh prenov sledila tudi ciljem in priporočilom Zelene proračunske reforme.

Torej oblikovati takšne ukrepe, ki bodo okoljsko naravnani.

Pričakujemo pa, da bodo takšnemu zgledu sledila tudi druga resorna ministrstva pri sprejemanju ukrepov na svojem področju in tudi pri oblikovanju resornih politik na način, da bodo bolj upoštevale okoljski vidik. S tem bi bile dane možnosti za preoblikovanje ali odpravo določenih davčnih ukrepov, katerih nosilec je sicer Ministrstvo za finance, in so že bili prepoznani kot okolju škodljive subvencije.

Podnebno ogledalo navaja, da subvencije zelo dražijo stroške izvajanja OPTGP, saj so zato emisije večje, to pa pomeni, da bi bili za doseganje ciljev pri zmanjšanju TGP potrebni dodatni ukrepi in finančna sredstva. Ali je lahko pričakovati takšen predlog Ministrstva za finance, saj je tudi okoljski minister menil, da Slovenija potrebuje petletne podnebne načrte na podlagi petletnih ogljičnih proračunov?

Cilj skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 s pogledom do leta 2040 ter ukrepi za njihovo doseganje bodo opredeljeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga Slovenija pripravlja v skladu z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Končni NEPN bo temeljil na strokovnih podlagah, ki jih pripravlja konzorcij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan. Za pripravo NEPN je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za finance pa pri pripravi aktivno sodeluje.

Med priporočili za zeleno rast gospodarstva je zapisano, da naj se pospeši izvedba priporočila glede večjega poudarka okoljskim merilom pri davku na motorna vozila. Kaj načrtuje MF?

avgust 2019

Ministrstvo za finance načrtuje prenovo Zakona o davku na motorna vozila. Predlog zakona bo, poleg ostalih ciljev, prispeval tudi k doseganju okoljskih ciljev Slovenije v prometu.

Uveljavitev prenove zakona se načrtuje s 1. januarjem 2021, ko bo poteklo prehodno obdobje glede uvedbe novega preskusnega postopka o merjenju izpusta CO₂. Predvideno je, da bi predlog zakona sledil razvoju na trgu motornih vozil in skozi ugodnejšo obdavčitev spodbujal nakup okolju bolj prijaznih vozil, s čimer bi zasledoval okoljske cilje in hkrati zagotavljal stabilni vir prihodkov za državni proračun.

Pri izvajanju ukrepov za zeleno gospodarsko rast bi bilo potrebno zagotoviti ciljno usmerjanje razpisov v razvojne projekte s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu. Ali se to priporočilo upošteva?

Vlada je decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. To je krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost

življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji ta dokument postavlja dolgoročne razvojne temelje Slovenije. Je podlaga celovitega procesa srednjeročnega načrtovanja, ki predvideva določitev ter potrditev prednostnih nalog in ukrepov, potrebnih za njihovo doseganje, tako da je zagotovljena dolgoročna vzdržnost javnih financ ter v tem okviru priprava in izvajanje proračunov. Politike, aktivnosti in ukrepi morajo tako prispevati k doseganju ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030, med katerimi sta tudi nizkoogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje naravnih virov.

Pri izpolnjevanju ciljev iz strategije ima pomembno vlogo Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za (zelena) javna naročila in ostala resorna ministrstva, ki oblikujejo razpisne pogoje za razvojne projekte. Vloga Ministrstva za finance je pomembna, a omejena na podporo ostalim resornim politikam.

Kaj bo MF v medsektorskem usklajevanju predlagalo, da bo trošarinska politika zagotavljala konkurenčnost obnovljivih virov energije (biomase in biogoriva) v primerjavi s fosilnimi energenti za ogrevanje?

Več na www.zelenaslovenija.si

Kratko, zanimivo Znani so deleži za prevzeme odpadne embalaže in nagrobnih sveč Vlada RS je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2019. Izvajalec javne službe mora omogočiti družbi za ravnanje z odpadno embalažo, da redno prevzema odpadno embalažo v njegovem zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Družba za ravnanje z odpadno embalažo pa mora od izvajalca javne službe redno prevzemati odpadno embalažo v njegovem zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora od izvajalca javne službe brezplačno prevzeti vso odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže.

Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2019 so naslednji: • papir (Dinos d.o.o., 23,04 %; Embakom, d.o.o., 6,01 % Surovina d.o.o., 20,66 %; Interseroh d.o.o., 13,00 %; Recikel, d.o.o., 27,88 % in Slopak d.o.o., 9,41 %); • steklo (Dinos d.o.o.,15,75 %; Embakom, d.o.o., 3,64 %; Surovina d.o.o., 11,23 %; Interseroh d.o.o., 6,95 %; Recikel, d.o.o., 38,13 % in Slopak d.o.o., 24,30 %); • plastika in kovina - mešana embalaža ( Dinos d.o.o., 18,76 %;Embakom, d.o.o., 4,49 %; Surovina d.o.o., 9,83 %; Interseroh d.o.o.,11,92 %; Recikel, d.o.o., 24,56 % in Slopak d.o.o., 20,44 %); • les (Dinos d.o.o., 31,48 %; Embakom, d.o.o., 6,53 %; Surovina d.o.o., 29,02 %; Interseroh d.o.o.,11,55 %; Recikel, d.o.o., 15,07 % in Slopak d.o.o.,6,35 %).

Vlada RS je na isti, junijski seji, sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih

nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2020. Deleži prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2020 so naslednji: Prons d. o. o., 42,22 %, Interseroh d. o. o., 12,22 %, Sveko d. o. o., 35,65 %, Zeos, d. o. o., 9,91 %.

Eles z novim evropskim projektom e-mobilnosti Zaradi možnih negativnih vplivov hitre rasti e-mobilnosti je pomembno, da se z e-mobilnostjo ukvarjajo tudi sistemski operaterji elektroenergetskega omrežja. Prva, ki sta k temu pristopila in se tesno povezala z avtomobilsko industrijo, sta sistemska operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja iz Slovenije in Španije. ELES s tem ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi postaja nosilec povezovanja e-mobilnosti in elektroenergetskega sistema kot celote.

Projekt INCIT-EV je zasnovan skladno s konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8 (https://www. e8concept.com). Razvili so ga strokovnjaki družbe ELES. Koncept namreč izpostavlja pomen dobre uporabniške izkušnje pri uporabi e-vozil, kar seveda vključuje tudi čim bolj enostavno, intuitivno in uporabniku prijazno polnjenje. S tem projektom bo ELES slovenski koncept E8 razširil tudi na evropsko raven.

Pomemben del projekta bo tudi raziskovanje vedenja uporabnikov e-vozil z uporabo najnovejših nevroznanstvenih tehnik. Na podlagi teh ugotovitev bo ELES s partnerji razvil aplikacije in storitve za upravljanje, nadzor in optimizacijo polnilne infrastrukture za zagotavljanje uporabnikom prijaznega polnjenja in vožnje e-vozil. Projekt sofinancira Evropska unija preko programa Obzorje 2020 v višini 14.999.390,52 €.

Naša največja odgovornost je, da ključne deležnike prepričamo, da lahko z upoštevanjem osmih gradnikov koncepta E8 dosežemo množičen prehod na trajnostno e-mobilnost. Torej na e-mobilnost, ki bo pozitivno vplivala tako na okolje kot na uporabnike. In seveda ne bo imela negativnih vplivov na elektroenergetski sistem. Zato se morajo povezati različne skupine deležnikov – od odločevalcev, ki določajo smernice razvoja in sprejemajo zakonodajo, do energetskih družb, strokovne javnosti, gospodarstva … Seveda pa ne smemo pozabiti še na eno pomembno skupino deležnikov.

To so obstoječi in bodoči lastniki e-vozil, ki jih moramo ozavestiti, da je za trajnostno e-mobilnost pametno počasno in centralno vodenje polnjenja ključnega pomena.

Niti število električnih vozil niti število polnilnih postaj še ne nakazujeta masovnega prehoda na e-mobilnost v Sloveniji. Vendar so nekateri projekti za razvoj e-mobilnosti prednostni. Za katera se odloča ELES? V družbi ELES smo prepričani, da je sedaj čas, ko se moramo od vzpostavljanja mreže hitrih polnilnic osredotočiti na vzpostavljanje mreže zasebnih pametnih počasnih polnilnic, ki bodo po analizah vrste strokovnjakov količinsko zagotavljale 80–90 % vsega polnjenja. Tudi zato bomo na lastnih lokacijah

V konceptu E8 napovedujete gosto mrežo zasebnih polnilnih postaj za vozila. Pametne in centralno vodene postaje za polnjenje naj bi bile ključne za trajnostno e-mobilnost. Kaj lahko spodbudi uporabnike k namestitvi zasebne polnilne postaje?

Pametne počasne polnilnice, ki so daljinsko upravljane, so ključne za doseganje nizke cene polnjenja na dolgi rok. To pomeni, da bo lastnik e-vozila pri daljinsko upravljanem polnjenju lahko izkoriščal najnižjo možno ceno električne energije, lahko pa bo tudi nagrajen za aktivno sodelovanje v elektroenergetskem sistemu. Torej se bo napajal z viški energije v njem, ki nastopajo zelo naključno, vendar jih ni malo. S tem bo postopoma in na dolgi rok vedno bolj nižal svoj račun za polnjenje e-vozila. Ker gre za pomembne trajnostne ukrepe, bodo takšne polnilnice zagotovo deležne tudi različnih finančnih spodbud na nivoju države.

Morda že v letu 2019, skoraj zagotovo v letu 2020. Zainteresirani morajo biti pozorni na morebitne razpise na tem področju.

ELES je napovedal postavitev 21 polnilnic na svojih lokacijah. Kako poteka izvedba projekta in kakšna bo hitrost polnjenja, kar je za voznika pomembno? Kako bo s cenami?

Drži. ELES bo na svojih lokacijah po Sloveniji vzpostavil mrežo 21 pametnih počasnih polnilnic, ki bodo namenjene polnjenju službenih električnih vozil in polnjenju električnih vozil zaposlenih ali obiskovalcev. Največja hitrost polnjena na teh polnilnicah ne bo tako majhna, saj se z 22 kW moči lahko zagotovi 100 km dometa že v eni uri. Vendar te hitrosti svojim uporabnikom ne bomo zagotavljali, če ne bo res nujno. Vozila bodo na teh polnilnicah praviloma stala preko celega dneva in v večini primerov ni prav nobene potrebe, da bi s polnjenjem hiteli. Cena polnjenja bo zaradi zasebne narave polnilnic lahko stroškovna.

foto: arhiv podjetja

Če se vse načrtovano izide optimalno, bomo mesečni strošek porabe rednim uporabnikom prenesli kar direktno na lastnika vozila, na njegov domači račun za elektriko. Strošek za službena vozila bo enak ceni, ki jo družba že danes plačuje za rabo električne energije.

Trenutno smo v fazi izvedbe javnega naročila za nakup polnilne infrastrukture. Odprtje poligona pričakujemo proti koncu leta 2019.

Kako boste zasebne polnilne postaje integrirali v elektroenergetski sistem?

Za integracijo zasebnih polnilnih postaj v elektroenergetski sistem je ključno, da podpirajo popolno digitalizacijo, ki bo omogočala uspešno komunikacijo z drugimi sistemi, potrebno za popolno storitev in upravljanje polnjenja.

Ko bo množična gradnja zasebnih polnilnic v teku, si ne smemo privoščiti, da ne bi upoštevali omenjenih funkcionalnosti. Zagotoviti moramo, da jih bodo investitorji upoštevali in gradili samo take polnilnice, ki bodo zagotovile dobro uporabniško izkušnjo. Torej, da bodo opremljene z ustreznimi rešitvami za polnjenje, plačilo stroškov in daljinsko upravljanje moči za vsako posamezno polnjenje.

Regulatorni organi morajo preučiti uvedbo morebitnih subvencij ali drugih spodbud, da lastnikom e-vozil nekoliko znižajo začetno investicijo v pametne počasne polnilnice.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2019

Koncept E8, ki je osnova za razvoj trajnostnih rešitev družbe ELES pri izzivih, ki jih pred elektroenergetski sistem postavlja e-mobilnost, tvori osem gradnikov. Kateri ključni deležniki morajo sodelovati in kaj je pri tem vaša največja strateška odgovornost?

vzpostavili mrežo 21 počasnih polnilnic. Da bo polnjenje e-vozil na naših polnilnicah res imelo dobrobiti za elektroenergetski sistem, bomo vzpostavili centralni sistem za daljinsko upravljanje polnilnic. V tem trenutku nam je torej najbolj pomembno, da začnejo tudi druga podjetja in ustanove ter ne nazadnje tudi zasebni uporabniki investirati v zasebne inteligentne polnilnice. Seveda to sovpada z uvajanjem internih voznih parkov električnih vozil, ki ga pri teh deležnikih pričakujemo v naslednjih letih.

mag. Uroš Salobir

Elesov koncept E8 je napoved dinamičnega in inovativnega razvoja pri vzpostavljanju e-mobilnosti. Prepričani so, da lahko dosežejo množični prehod na trajnostno e-mobilnost in bodo do konca leta že postavili 21 pametnih počasnih polnilnic.

Pričakujejo porast zasebnih polnilnih postaj, o čemer govori mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije v Elesu.

27 141

Do konca leta mreža pametnih počasnih polnilnic

okolje

Promocija

Eles

28

Če je pred Slovenijo desetletje zelene energetske revolucije, kaj bo posebej zaznamovalo energetiko v tem desetletju? Ali lahko rečemo, da Slovenija ni na začetku, a tudi ne med prodornejšimi?

Elektroenergetika zahteva strateški razvojni dokument, dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-I o srednjeročnem načrtu za prihodnje desetletje pa nima dileme. Njegov odgovor – maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike. Zato tudi na vprašanje, kaj je največji izziv v zeleni energetski revoluciji, odgovarja, da sta to razvoj OVE in elektrifikacija.

V prihodnjem desetletju naj bo usmeritev torej v OVE, v moderno tehnologijo pametnih omrežij, v URE in v elektrifikacijo transporta in ogrevanje. A tudi že v osnovne priprave v NEK 2. GEN-I želi biti nosilec zelene energetske revolucije v Sloveniji, kar med drugim že dokazuje z več kot 1000 postavljenimi sončnimi elektrarnami. Glede težav pri umeščanju hidroelektrarn v prostor bo morala država zavzeti odločnejšo vlogo, kar zadeva uporabnike, pa morajo vedeti, da »nič več ne bo tako, kot je bilo«, je prepričan dr.

Dejan Paravan.

Vaša trditev drži. Po poročilu World Energy Council »World Energy Trilemma Indeks« za leto 2018 je Slovenija na izjemno visokem šestem mestu na svetu. Trilemma indeks je sestavljen iz treh dimenzij - zanesljivost oskrbe, dostopnost in cenovna ugodnost oskrbe z energijo ter okoljska in trajnostna sprejemljivost. Tretja dimenzija indeksa, trajnostni vidik energetike, je sicer naša najšibkejša, smo na 56. mestu med 125., kar pomeni, da lahko na tem področju naredimo še veliko. V proizvodnem miksu električne energije imamo velik delež proizvodnje iz klasičnih hidroelektrarn in iz trajnostne jedrske energije. Vendar smo naredili premalo na področju investicij v novejše obnovljive vire energije, kot sta sonce in veter.

Kaj je torej večji izziv v zeleni energetski revoluciji – odvisnost Slovenije od uvoza energije ali razvoj OVE? Vsekakor OVE in elektrifikacija. Z elektrifikacijo transporta in elektrifikacijo ogrevanja lahko nadomestimo fosilne vire, ki jih danes uvažamo in ki tvorijo večji del energijske uvozne odvisnosti Slovenije. Če povečamo delež izkoriščanja OVE, bomo posledično tudi zmanjšali uvozno odvisnost Slovenije.

Potemtakem se ve, kaj bi morali opredeliti kot glavne stebre v strateškem razvojnem dokumentu, ki ga kar naprej zahteva energetika? Ali se vam ne zdi, da je razvojna smer jasna, a so težave pri konkretnih odločitvah? Na primer – ali v prihodnjem desetletju vsa sredstva v OVE ali v drug blok NEK? Sam glede srednjeročnih strateških usmeritev v naslednjem desetletju nimam dileme.

Dolgoročna usmeritev do 2050 je jasna: maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike.

To lahko dosežemo z učinkovito rabo energij, s prehodom na OVE in z že omenjeno elektrifikacijo. Ali bodo nove tehnologije pridobivanja energije iz OVE in hranjenja energije dovolj, danes z gotovostjo ne moremo trditi. Zato moramo ohranjati znanje in izvajati osnovne priprave za NEK 2. Če se temu znanju in tradiciji odpovemo, naredimo strateško napako.

Ker pa NEK 2 ni potrebno graditi pred 2030, je srednjeročna usmeritev za naslednjih deset let, do 2030, popolnoma jasna: obnovljivi

dr. Dejan Paravan

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Za strateško usmeritev elektroenergetike ni dileme – maksimalna dekarbonizacija

Zelena energetska revolucija

avgust 2019

okolje

141

Zelena energetska revolucija

viri energije, moderne tehnologije pametnih omrežij, ukrepi učinkovite rabe energije in elektrifikacija transporta in ogrevanja. Na tem področju mora Slovenija postaviti zelo konkreten akcijski načrt.

Kako konkretno na primer pri e-mobilnosti, kot jo želi razviti Slovenija?

Kot navaja Trilemma Indeks, je Slovenija po zanesljivi oskrbi na izjemnem drugem mestu na svetu. To pomeni, da je naš elektroenergetski sitem zgrajen zelo dobro. Zadnje mednarodne in tudi domače študije kažejo, da elektrifikacija transporta, ki je izvedena na pravilen, pameten način, ne ogroža elektroenergetskega sistema, razen na posameznih lokalnih točkah. Z uvedbo pametnih načinov polnjenja električnih vozil ter razvojem uporabniku prijaznih storitev polnjenja lahko obremenitveni diagram v omrežju celo izboljšamo, ne pa poslabšamo.

Mislim na primer na polnjenje električnih vozil v obdobju visoke proizvodnje iz sončnih elektrarn. Zato morajo upravljavci elektroenergetskih omrežij bolj poudariti ukrepe za razvoj pametnih omrežij ter izvajati klasične ukrepe nadgradnje in prenove omrežja kasneje ali tam, kjer je to nujno potrebno.

S katerimi projekti in rešitvami pa bo skupina GEN-I kot nosilec energetske revolucije prispevala, da bo Slovenija poslovala s čim manj ogljika? Zdajšnji podatki kažejo, da

29 Doslej ste tudi večkrat poudarili, da vaše uporabnike in partnerje vabite k sodelovanju v zeleno energetsko revolucijo, a da veste, da gre za tek na dolge proge. Kako pojasnjujete, da se podjetja prepočasi odločajo za namestitev sončnih elektrarn in za lastne vire energije?

Podatki za leto 2018 niso spodbudni.

Projekti samooskrbe pri odjemalcih so danes ekonomsko povsem upravičljivi, če gledamo življenjsko dobo elektrarn, ki znaša vsaj 25 do 30 let. Takšen način oskrbe z energijo iz sonca je cenejši, kot če se odjemalec v tem času v celoti oskrbuje na klasičen način iz omrežja. Težava nastane, ko se podjetja odločajo, kam usmeriti svoj investicijski potencial. Takrat elektrarna za samooskrbo tekmuje z drugimi investicijskimi priložnostmi v podjetju, ki imajo morda hitrejšo dobo vračanja ali večji vpliv na poslovanje podjetja. Zato podjetje investicije v sončno elektrarno ne izvede ali jo zamakne.

Torej je zelo pomembno, da podjetja gledajo dolgoročno, širše in odgovorno do okolja, saj je Zemlja le ena. Ker se ta zavest med podjetji dviga, sem prepričan, da bomo v prihodnjih letih priča občutnemu porastu projektov za samooskrbo iz sonca.

Sestavni del energetske zelene revolucije naj bi bila optimalna raba električne energije – še posebej, ker poraba ni pokrita z domačimi proizvodnimi viri. Poleg tega je tretjina energije iz fosilnih goriv. Kaj storiti?

Zagotovo je kWh energije, ki se ne porabi, najcenejša in najbolj čista. Zato so ukrepi učinkovite rabe energije nujni. Z digitalizacijo v energetiki se veča preglednost nad porabo energije, kar bo omogočalo optimalnejšo rabo energije in napredek tudi na tem področju. Drugi ukrep pa je že omenjena elektrifikacija. Ko preidemo iz rabe fosilnih virov, ki jih večinoma uvažamo, na električno energijo, se nam odpre možnost,

Investicije v zasebne inteligentne polnilne postaje, v samooskrbno s sončno energijo, male hidroelektrarne? S katerimi sredstvi bi lahko spodbudili interes posameznika, kaj bi morala še postoriti država, kaj banke, kaj podjetja? Ali se vam ne zdi, da banke še niso spoznale zelene energetske tranzicije za poslovno priložnost?

Trenutno živimo v obdobju konjunkture in obdobju, ko so finančni viri na razpolago in to po rekordno nizkih obrestnih merah. GEN-I je prvi med slovenskimi podjetji izdal zeleno obveznico in si s tem zagotovil namenski vir sredstev za investicije v projekte zelene transformacije. Zato pomanjkanja finančnih virov ne bi postavil kot primarno oviro zelene transformacije.

A so drugačni zapleti pri naložbah v hidroelektrarne. Proizvodnja hidroenergije ni odvisna le od vremenskih razmer in drugih nihanj, pač pa tudi od drugih vplivov. Kako bi morali opredeliti vlogo različnih deležnikov pri sprejemanju odločitev o umeščanju hidroelektrarn v prostor, saj sedanje zamude pri gradnjah zahtevajo ustrezen odziv države?

Težave z umeščanjem hidroelektrarn, tako velikih kot malih, so že dlje časa rak rana tega področja. Tu bi morala država zavzeti odločnejšo vlogo pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor v luči širšega nacionalnega interesa.

Proizvodnja in pretvorba energije je vedno povezana z določenimi vplivi na okolje.

NEPN bo za obdobje do leta 2030 določil cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje, energetsko učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Kako sodeluje energetika pri tem dokumentu in kaj je največji izziv za elektroenergetski sistem?

Dosedanje aktivnosti na NEPN še ne dajejo kakšnih posebej pozitivnih obetov. Nekako se je težko izogniti občutku, da se naši politiki ne zavedajo dovolj resnosti problematike podnebnih sprememb. Zato bo jeseni o tej temi še zagotovo precej debate. Glavni izziv bo seveda promet in naraščajoči izpusti v prometu, pa tudi pri energetiki vse dileme še niso rešene.

V mislih imam predvsem cilje za opuščanje uporabe premoga in načrt za zapiranje premogovnika Velenje. Sam zagovarjam večjo ambicioznost na tem področju. Zagotovo pa je povsem spregledano področje prilagoditve elektro omrežij na nove razmere, ki bodo posledica elektrifikacije vsega. Za energetike je to nedvomno najpomembnejši izziv.

141

Letos je GEN-I sodeloval pri naložbi prvega sistema s samooskrbo z električno energijo iz sonca v stanovanjskem bloku. Je kaj posnemovalcev po Sloveniji?

okolje

GEN-I pospešeno razvija rešitve, ki odjemalcem omogočajo znižanje ogljičnega odtisa.

Smo največji ponudnik v Sloveniji na področju samooskrbe z energijo sonca. V Sloveniji smo postavili že preko 1000 sončnih elektrarn, ki našim odjemalcem omogočajo znižanje ogljičnega odtisa. Poleg tega razvijamo storitve na področju e-mobilnosti in upravljanja z energijo. V ta namen pospešeno elektrificiramo naš vozni park družbe. Imamo že preko 30 električnih vozil in priključnih hibridov. Vse naše lokacije opremljamo s polnilnicami za pametno polnjenje in s sistemi za upravljanje z energijo. S tem želimo pokazati tudi drugim, na kakšen način je možno izvesti in živeti zeleno transformacijo.

da te potrebe pokrijemo z OVE in da znižamo uvozno odvisnost Slovenije.

Kolikor mi je poznano, je naš projekt na Jesenicah še vedno edini tovrstni projekt v Sloveniji. Zanimanje za nove projekte obstaja, zato bomo zelo verjetno kmalu postavili nove sončne elektrarne na večstanovanjskih stavbah. Vmes se je nekoliko spremenila regulativa na tem področju. Ta omogoča nove oblike energetskih skupnosti, ki bodo dodatno pospešile tovrstne projekte.

Nacionalnemu energetsko-podnebnemu načrtu se bo moral prilagoditi tudi Energetski koncept. Kaj bo to pomenilo in ali bodo večino bremena prehoda v brezogljično družbo nosila elektrodistribucijska podjetja?

Zelena transformacija in prehod v brezogljično družbo zahtevata investicije in nov način rabe energije pri odjemalcih, ti pa so povezani na elektrodistribucijsko omrežje. Posledično se bo na tem delu omrežja marsikaj dogajalo. Je pa zmotna razlaga, da bomo zaradi tega morali enormno ojačati elektrodistribucijsko omrežje.

Prav tako me moti trditev, da bo to za elektrodistribucije »breme«. Raje bi govoril o izzivih. O izzivih, kako v elektrodistribucijskem omrežju maksimalno izkoristiti moč novih naprednih tehnologij pametnih omrežij, da se klasične investicije v jačanje omrežja zamakne v prihodnost in izvede ciljno tam, kjer so te nujno potrebne. Elektroinženirji smo v preteklosti dokazali, da znamo vzpostaviti in upravljati zanesljiv elektroenergetski sistem. Z nadgradnjo kompetenc, pozitivnim pristopom do novih naprednih tehnologij in vzpostavljanjem interdisciplinarnih teamov, tako sem prepričan, bomo kos tudi zeleni transformaciji elektroenergetskega sistema.

Kaj lahko pričakuje posameznik, porabnik v zeleni energetski tranziciji in kaj mora storiti sam, da bo njen sokreator?

Uporabnik naj pričakuje, da nič ne bo več tako, kot je bilo. Zadnjih 100, 200 let je bil uporabnik razvajen zaradi kurjenja fosilnih goriv, ki so sicer zelo prijazna za uporabo, a so se v zemeljski skorji formirala in skladiščila več sto milijonov let, mi se pa že sprašujemo, ali gredo zaloge h koncu. Poleg tega, da so ti viri omejeni, imajo dokazane negativne posledice na naše okolje.

Zaradi tega mora vsak izmed nas prevzeti del odgovornosti in postati ozaveščen in odgovoren porabnik energije. To lahko stori že danes.

Postavi sončno elektrarno za samooskrbo, kupi električni avto, skrbi za čim manjšo rabo energije, npr. gre v službo peš ali s kolesom, se v službo pelje s sodelavcem in ne sam ter podpira iniciative zelene transformacije.

avgust 2019

gospodarska rast povzroča več emisij. To pomeni, da gospodarstvo, zlasti industrija počasi uvajata zelene energetske rešitve?

30

Do vetrne energije noben strateški razvojni dokument Slovenije ali energetike ni posebej pozoren. Veter ni prva izbira med obnovljivimi viri, čeprav je v Evropi in svetu drugače, a možnosti v Sloveniji so večje od doseženega.

Seveda je v Sloveniji drugače kot na Danskem, ki je v porabi vetrne energije s 26 % daleč pred vsemi v Evropi. Vendar pa načrti Dravskih elektrarn, zlasti njihov premišljen in celovit poslovni pristop k izgradnji vetrnih elektrarn na izbranih lokacijah s poprejšnjim monitoringom, kaže na drugačno prihodnost vetra v slovenski energetski bilanci.

Tako napoveduje Sandi Ritlop, vodja projekta v Dravskih elektrarnah. Pojasnjuje, da raziskave o vetrnem potencialu širijo na celotno državo in da bodo vetrne elektrarne dodale nezanemarljiv delež pri rasti uporabe OVE. Pričakuje tudi ustrezne opredelitve v nacionalnem Energetskopodnebnem načrtu Slovenije.

Kateri so glavni razlogi za zelo skromno rast vetrnih elektrarn v Sloveniji? Ali menite, da gre res predvsem za pomanjkanje politične volje in omejitve v prostoru Natura 2000 ali bolj za slabosti pri pripravi projektov, ko bi morali pri predvidenem umeščanju v prostor pravočasno povabiti k razpravi in sodelovanju v postopku vse zainteresirane deležnike?

Po novem zakonu o varstvu okolja naj bi bila bolj jasno opredeljena vloga deležnikov, tudi nevladnih organizacij. Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Zelo kompleksno vprašanje, na katerega bi bilo mogoče odgovoriti z različnih zornih kotov.

Okoljskega, energetskega, ekonomskega, političnega,… Dejstvo pa je, da vsak objekt, ampak res vsak objekt, ki ga gradimo oziroma postavimo, pomeni vpliv na okolje. Če nič drugega, spremeni veduto. Pri nas je zelo močno zakoreninjena miselnost »NIMBY«. Velikokrat slišimo, da deležniki podpirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, konkretno vetrno energijo, a ne v moji/naši bližini.

Naredite to nekje drugje.

A kaj mislite vi?

Osebno menim, da je v sodobnem svetu na prvem mestu zdravje ljudi, sledita razvoj in blaginja. Za to pa potrebujemo dostop do pitne vode, hrano in energijo. Dovolj vsega naštetega.

Sicer lahko govorimo o neke vrste pomanjkanju oziroma se uporablja celo izraz revščina.

Seveda ne smemo zanemariti okolja, v katerem živimo in ga bomo zapustili naslednjim generacijam. Vendar obstajajo in so izvedljivi projekti, ki lahko sobivajo v prostoru, pa če govorimo o omilitvenih ali izravnalnih ukrepih. Poiskati je potrebno kompromise, rešitve pomislekov in predlogov, alternative, biti proaktiven in sodelovati. Naštetega nam manjka. Lahko pa še dodam, da pri projektih, ki jih pripravljamo, nikakor ne moremo govoriti o slabostih pri pripravi. Deležnike in zainteresirano javnost od prvega trenutka vključujemo v potencialni projekt.

Toda kakšni so realni potenciali Slovenije za razvoj vetrnih elektrarn? Pri Elektroinštitutu Milan Vidmar ste naročili študijo energetskega potenciala. Menite, da v ambicioznih ciljih za OVE veter lahko konkurira moči sonca? Katera območja so najbolj prevetrena?

Kakšni so realni potenciali vetrne energije, bomo ugotovili tudi iz Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), kjer

Sandi Ritlop

I. P.

foto: arhiv podjetja

Dravske elektrarne širijo raziskave o vetrnem potencialu na celotno državo

Vetrna energija

avgust 2019

okolje

141

Vetrna energija

pričakujemo, da se bodo pripravljavci nekoliko detajlneje opredelili. Mislim na razvojno smer proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Z gotovostjo lahko trdim, da brez vlaganj v nove kapacitete na hidro področju cilji, ki jih želimo doseči kot država, niso dosegljivi.

Energetiko je potrebno obravnavati zelo celovito. Gradnja samo sončnih ali vetrnih elektrarn prinaša v sistem tudi druge izzive, ki jih na tak ali drugačen način danes bolj ali manj rešuje ELES in to brezplačno. V mislih imam tako imenovani net-metering. S povečanjem priključnih moči omenjenih elektrarn bi se marsikaj spremenilo, tudi ekonomika projektov. Če ostanemo pri vetru. Na energetskem zajtrku o vetrni energiji ste dejali, da vetrnice niso modna muha, pač pa zaveza Slovenije. V družbi DEM so zdaj v ospredju vetrni projekti.

Kaj ste morali ugotoviti pred določitvijo lokacij in v kateri fazi je izvedba projektov? Vrednost naložb in začetek obratovanja?

Povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in povečanje deleža OVE v končni bruto rabi energije so zaveze Republike Slovenije, ki jih bomo prevzeli s sprejetjem Nacionalnega energetskega podnebnega načrta. To je cilj Evropske komisije. Kot člani EU bomo morali prispevati svoj delež, ki nam bo odmerjen. Če ne bomo uspeli, bomo na tak ali drugačen način »kaznovani«. Ali bodo to

Ali ni to izziv tudi za Dravske elektrarne?

Seveda je. V družbi Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalki električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, kot družba v posredni državni lasti, sledimo zavezi države za povečanje kapacitet proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Upoštevajmo pa dejstvo, da je reka Drava energetsko izkoriščena. Možno je izkoristiti le še nekatere pritoke s postavitvijo malih hidroelektrarn. To počnemo. Na spodnji Savi sodelujemo kot soinvestitor, na reki Muri pa je ustavljen državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota. Že pred leti smo začeli z raziskavami in preveritvami vetrnega potenciala za njegovo morebitno izkoriščanje. Najprej na področju severovzhodne Slovenije, sedaj pa raziskave širimo na celotno državo.

Vprašanje je ekonomska rentabilnost vetrnih elektrarn, daj je po nekaterih ocenah skromna, čeprav njihovo število po svetu hitro raste. Kaj so pokazali vaši izračuni in ali je točno, da je tehnološka oprema zdaj cenejša?

Pri tem odgovoru je potrebna določena mera previdnosti. Cena v sodobnem svetu že dolgo ni več samo izračunan strošek proizvodnje z dodano vrednostjo, temveč nekaj, kar trg lahko sprejme. In tudi pri vetru je tako. Cene se oblikujejo zelo projektno, saj vetrni potenciali in investitorjeve možnosti niso neznanka. Tudi tistemu ne, ki opremo ponuja. V globalnem smislu pa drži. Cene za opremo vetrnih elektrarn so nižje, kar je posledica tudi nižjih cen električne energije na trgu.

Katere so prednosti in slabosti vetrnih elektrarn? Kaj lahko vaše prispevajo k ciljem, ki jih je Slovenija sprejela pri OVE? Vetrna energija šteje med obnovljive vire energije. Gre za čisto proizvodnjo električne energije kot tudi proizvodnjo oziroma izdelavo samega agregata. Dobro je tudi to, da je razvoj v zadnjih letih na področju vetrne energije v vzponu. Danes so na razpolago učinkoviti, sodobni in varni »stroji«. Z razvojem so se opustili reduktorji in tako so se iz agregatov umaknile večje količine olja, kar je v naravnem okolju predstavljalo potencialno nevarnost.

In slabosti?

Ta trenutek se pripravlja državni prostorski načrt za Vetrno elektrarno Ojstrica, hkrati pa smo oddali pobudi za še dve vetrni elektrarni. povečanja OVE v končni bruto rabi energije.

Kaj so pokazali vaši monitoringi na terenu glede vpliva na okolje, še posebej, ko gre za ptice? Raziskujete več lokacij?

Ta trenutek se pripravlja državni prostorski načrt za Vetrno elektrarno Ojstrica, hkrati pa smo oddali pobudi za še dve vetrni elektrarni. Vsaka od lokacij je skrbno izbrana glede na obstoječe podatke o vetrnem potencialu ter osnovnih, javno dostopnih podatkih o varovanih območjih, naravnih vrednotah, vodovarstvenih področjih, Naturi 2000, poselitvi, kulturni dediščini, možnosti koriščenja dostopnih cest do lokacije, izvedbe priključka na distribucijsko omrežje in seveda tudi glede na razpoložljive podatke o habitatih in habitatnih tipih.

Ali se vam ne zdi, da trajajo celotni postopki za naložbe v vodne in vetrne elektrarne v Sloveniji predolgo? Pričakujete ovire tudi pri vaših projektih?

Postopki umeščanje energetskih objektov v prostor potekajo zelo dolgo, predolgo. Težava je v tem, da nimamo ustreznega veljavnega strateškega energetskega razvojnega dokumenta, ki bi že v osnovi kazal, v katero smer se naj razvija energetika. Takšen dokument bi moral razčleniti tudi okoljsko in prostorsko sprejemljivost. Potem se ne bi dogajali nesmisli, kot smo jim bili že priča.

Ekološki dolg Slovenije je zrasel, v EU je nižji Svetovna mreža za okoljski odtis (Global Footprint Network – GFN)) je objavila datum dneva okoljskega dolga (Earth Overshoot Day), ki je za 3 dni bolj zgodaj kot lani, in najbolj zgodaj doslej. To je dan v letu, ko začne človeštvo porabljati več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v tem letu. V zadnjih 20 letih se je premaknil za dva meseca.

31 141

Slabo, če temu lahko tako rečem, je predvsem to, da imamo v Sloveniji s tem virom energije zelo malo izkušenj oziroma prakse. Hkrati je ovira izredno skeptičen odnos do vetrne energije. Predvsem nasprotniki izpostavljajo premalo raziskan vpliv nizkofrekvenčnega hrupa, nevarnost za vodna zajetja in ne nazadnje tudi spremenjeno veduto oziroma izgled krajine.

V odgovor ponujamo strokovne podlage, študije, meritve, analize. Vse to smo v postopku priprave državnega prostorskega načrta in umeščanja v prostor dolžni narediti in jih tudi z vso odgovornostjo zagotavljamo. Šele po vseh študijah je smiselno dejansko sesti in ugotoviti, kje je gradnja objektov izvedljiva in kje ne. Za družbo Dravske elektrarne Maribor lahko zagotovim, da nikoli ne bomo gradili na območjih, kjer študije ne bi pokazale, da je to izvedljivo ob upoštevanju vseh zahtev narave in okolja v najširšem smislu. Vsekakor bodo vetrne elektrarne dodale nezanemarljiv delež pri doseganju končnega oziroma zastavljenega cilja

Kazalec okoljski ali ekološki odtis je najbolj celovit kazalnik okoljskega razvoja. Izraža se v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika med površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza. Rezultati izračuna kažejo, da naravo s sedanjimi proizvodnimi procesi in življenjskim slogom močno preobremenjujemo.

Z dolgoročnimi spremembami načina življenja povečujemo izkoriščanje naravnih virov in pri tem povečujemo onesnaževanje. Članice EU sodijo med države z največjim okoljskim odtisom na svetu, zato že spomladi vsako leto porabimo naravne vire, ki nam po teh izračunih pripadajo. Letošnji dan okoljskega dolga za EU je 10. maj.

Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja in v ta nacionalni razvojni dokument zapisala cilj zmanjšanj okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara (gha) na osebo leta 2013 na 3,8 gha leta 2030. Po višini okoljskega odtisa se je naša država do lanskega leta uvrščala v povprečje držav EU. Rezultati zadnjega izračuna kažejo, da se je okoljski odtis v povprečju Evrope, nasprotno kot v Sloveniji, znižal in je bil s tem tudi nižji kot v Sloveniji, kjer je zrasel za dobrih 10 % na 5,1 gha. Največji delež okoljskega odtisa Slovenije predstavljajo emisije toplogrednih plinov (okrog 60 %, podobno kot v EU), pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa, zlasti velik problem je cestni promet.

V Ljubljani 20-letnica prve slovenske ekotržnice Letošnji Ekopraznik bo v Ljubljani 7. septembra 2019 na Pogačarjevem trgu in bo namenjen 20. rojstnemu dnevu ekološke tržnice v Ljubljani.

Na Ekoprazniku bo bogata ponudba ekoloških živil in izdelkov, predstavili bodo razvoj ekotržnice. Obiskovalci bodo lahko spoznavali tudi zgodovino ekološkega kmetijstva, a tudi marsikaj o oljčnem olju. Na Ekoprazniku se bo predstavilo več kot 70 razstavljavcev. Program in razstavljavce lahko spremljate na spletni strani organizatorja (Inštitut za trajnostni razvoj, www.itr.si) in na FB.

avgust 2019

finančne kazni ali tako imenovani sistematični prenos energije iz OVE, je samo vprašanje terminologije. Dejstvo je, da bodo »nagrajene« države članice, ki bodo cilje dosegale in/ ali presegale. Povedano preprosteje. Morali bomo zagotovili sredstva, da bodo v tuji državi za naš denar zgradili energetske objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, potem pa nam bodo to energijo seveda lahko tudi prodali, saj je Slovenija na letnem nivoju bruto uvoznik. Če ob tem pomislimo še na promet, ki se ga načrtuje elektrificirati, je jasno, kam se giblje energetska odvisnost, ko bomo postopoma opuščali naftne derivate.

okolje

Kratko, zanimivo

Promocija

32 okolje

141

E-mobilnost

Družba GEN-I za svoje odjemalce uvaja novo storitev: e-mobilnost foto: Tadej Bernik

Povečan trend uporabe vozil na električni pogon prinaša veliko neposrednih pozitivnih učinkov in vpliva na izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev.

E

lektromobilnost ni zgolj muha enodnevnica.

Gre za koncept, ki temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa in emisij trdih delcev v prometu. Predstavlja najučinkovitejšo in najbolj družbeno sprejemljivo obliko individualne rabe vozil. Vse bolj smo ozaveščeni, da prihaja v našem okolju do globalnih in negativnih podnebnih sprememb, zato se osredotočamo na razvoj pametnih omrežij, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih virov. Evropska unija je sprejela ustrezno zakonodajo in cilje za spodbujanje strateškega razvoja infrastrukture ter omrežij vozil na električni pogon.

Električna vozila imajo v primerjavi z vozili na fosilna goriva večji izkoristek energije, kar 90 %, medtem ko motorji na notranje izgorevanje beležijo izkoristek med 20 in 40 %. Električni motorji so bolj zanesljivi in za delovanje ne potrebujejo olj, maziv ali hladilnih tekočin, kar pomeni nižjo stopnjo vzdrževanja, prihranek pri nakupu goriva in večjo zanesljivost.

avgust 2019

V

Sloveniji imamo zelo ugodne pogoje za elektromobilnost: kratke oddaljenosti med posameznimi kraji, znanje in nabor strokovnjakov, ki aktivno delujejo na tem področju. To bo pripomoglo k dosegu cilja, ki si ga je zadala naša država – prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050. Iz tega naslova je še posebej pomembno zagotoviti vlaganje v tehnološki in trajnostni razvoj, ki vzpodbujata gospodarsko rast z ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti.

V podjetju GEN-I se tega zavedajo, zato želijo biti zgled. Ob zavezi elektrifikacije njihovega voznega parka so se odločno in sistematično lotili naslavljanja vseh nivojev uporabniške izkušnje; od uporabe električnega vozila, polnjenja na različnih lokacijah in do tipov polnilnih postaj. Podjetje ima največji vozni park z električnimi vozili v Sloveniji, ki šteje kar 70 električnih vozil in priključnih hibridov. V kolikor želijo tranzicijo na električni pogon opraviti uspešno, hitro in učinkovito ter s tem omogočiti množično uvajanje električnih vozil, morajo to storiti na uporabniku prijazen in enostaven način. Uporabniška izkušnja polnjenja je v današnji praksi zelo kompleksna, saj vključuje

veliko število identifikacijskih kartic, pogosto dolgotrajne postopke registracije, vrsto različnih načinov plačila itn., kar povprečnega uporabnika nemalokrat zmede. V podjetju GEN-I so zato uvedli storitev E-mobilnost, ki te izzive naslavlja in rešuje. Njihova napredna infrastruktura omogoča storitev polnjenja na katerem koli trgu in ob kateri koli tehnologiji na način odprtega sodelovanja z vsemi upravljavci polnilnih mest (oziroma ang. Charge point operatorji). Storitev se obračuna na mesečnem računu za elektriko. S tem zadovoljujejo vse potrebe običajnega uporabnika električnega vozila, mu zagotavljajo brezskrbnost, enostavno uporabo in preglednost.

N

a GEN-I razvoj naprednih energetskih rešitev in poslovnih modelov temelji na izkušenem ter izredno motiviranem kolektivu in na posebej organiziranih in specializiranih razvojnih ekipah. Vsaka posebej s premišljenimi in sistematičnimi metodami razvoja skrbi, da je GEN-I med najnaprednejšimi družbami v širši JV regiji EU. Okrepljen razvoj na tehnološkem nivoju poteka predvsem na krmiljenju naprav (avtomobili, polnilnice, toplotne črpalke in sončne elektrarne), medtem ko v družbi sočasno potekajo okrepljene aktivnosti digitalizacije poslovanja in sistematično snovanje novih poslovnih modelov ter njihovo povezovanje v skupno vizijo zelene transformacije na vseh nivojih. V ta namen so na več mestih vzpostavili prototipna in v različnih konfiguracijah delujoča okolja, kjer razvijajo in

testirajo ne samo tehnološke rešitve, ampak tudi napredne storitve za odjemalce in naše stranke. Vse skupaj povezujejo in razvijajo v nove poslovne modele. Testirajo smiselnost vključevanja različnih elementov in modulov z namenom spoznavanja ustreznih konfiguracij na področjih samooskrbe in na področjih e-mobilnosti, povezovanja v pametne domove in skupnosti. Velik poudarek je na razvoju naprednih algoritmov upravljanja odjema, polnjenja in trgovanja. Prepričani so, da bodo algoritmi ob pravem času pomenili izredno dodano vrednost ne samo za uspešno poslovanje družbe, temveč tudi rešitev za uporabnike. To so rešitve, ki ne bodo temeljile le na zanesljivi oskrbi in zadovoljevanju osnovnih potreb po ogrevanju in elektrificiranem transportu, ampak tudi na celoviti uporabniški izkušnji. S celostnim pristopom si želijo današnjo komoditeto oskrbe več kot samo ohraniti, hočejo jo izboljšati. Odjemalcem bi radi ponudili glavno vlogo in jih aktivno vključiti v zgodbo zelene transformacije ter jim tako dvigniti zavedanje, da lahko sami pripomorejo k ohranjanju našega planeta.

N

a področju e-mobilnosti je podjetje GEN-I usmerjeno v razvoj sistemov upravljanja polnjenja, ki bodo uporabnikom omogočali celostno opremo parkirišč, garaž in domov.

Cilj je s čim manjšo nadgradnjo omrežja in inštalacij ter z uporabniku prijazno opremo omogočiti enostaven in cenovno sprejemljiv prehod na e-mobilnost.

Promocija

Promocija

34 okolje

141

Zemeljski plin v prometu

Stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa

Stisnjen zemeljski plin (CNG) je alternativno pogonsko gorivo, ki predstavlja enega od najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu. Promet v Sloveniji, poleg ogrevanja, največ prispeva k onesnaženosti zraka.

Za učinkovit razvoj uporabe CNG v prometu in doseganje cilja, ki ga je sprejela Vlada RS, da bo do leta 2020 že 23 % avtobusov na CNG, potrebujemo več ukrepov in spodbud.

E

vropska Direktiva 2014/94/EU je kot enega izmed alternativnih goriv, ki bodo prispevala k zmanjšanju CO2 in drugih emisij v prometu, prepoznala tudi stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan). V skladu z Direktivo EU mora Slovenija do 31. 12. 2020 zgraditi javna polnilna mesta za CNG vozila v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju, Kranju, Novemu mestu, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Velenju ter v Zasavju kot degradiranemu območju z močno onesnaženim zrakom.

Vlada RS je Direktivo EU prenesla v slovenski pravni red s Strategijo za alternativna goriva v prometnem sektorju. Za spodbujanje postavitev javnih polnilnih mest CNG so v Akcijskem programu za alternativna goriva v prometu predvidena tudi sredstva za sofinanciranje postavitve teh polnih postaj.

Slovenija: 23 % avtobusov bo do leta 2020 na CNG pogon

avgust 2019

V

lada RS je v Strategiji za alternativna goriva v prometnem sektorju zapisala, da je pri avtobusih kot glavno alternativno gorivo opredeljen CNG, saj ga prepoznava kot pravo rešitev za zmanjšanje obremenitev zraka z onesnaževali iz prometa.

Primer dobre prakse: komunalno vozilo na CNG podjetja VOKA Snaga.

Po Strategiji je optimalni cilj, da do leta 2020 avtobusi na CNG predstavljajo 23 % prvič registriranih avtobusov v Sloveniji, do leta 2030 pa se mora ta delež zvišati na 62 %. Na področju javnega mestnega prometa smo se začeli približevati zastavljenemu cilju.

V

floti Ljubljanskega potniškega prometa na CNG že vozi 66 avtobusov. Novembra lani so na javnem razpisu izbrali še 17 novih.

Tudi v Mestni občini Celje je ob novo zgrajeni CNG polnilnici januarja letos po mestu zapeljalo 10 novih avtobusov s pogonom na CNG. Pozitivno so na krepitev flot z avtobusi na CNG vplivale subvencije Eko sklada za nakupe avtobusov javnega mestnega potniškega prometa.

O

menjeni razpisi so omejeni le na občine s sprejetimi odloki za izboljšanje kakovosti zraka in na mestni potniški promet. Glede na to, da bomo namenili javna sredstva za postavitev javnih polnilnic CNG je smiselno, da se te polnilnice izkoristi. To pomeni, da bi bilo potrebno področje subvencij razširiti tudi na druge občine in na druge vrste avtobusnih

prevozov ter zagotoviti tudi sredstva za predelavo na dvogorivni sistem dizel-CNG. Širitev subvencij je smiselna tudi za druge tipe vozil, ne le za avtobuse, ampak tudi za komunalna vozila, dostavna vozila, ne nazadnje tudi osebna vozila. Razvejana mreža novih polnilnic bo omogočala, da bodo vozila na CNG nemoteno vozila po celotni državi.

Dekarbonizacija prometa s plinom

C

NG je predhodnik uporabe obnovljivega plina v prometu, v nekaterih evropskih državah, na primer na Švedskem, kjer je 90 % CNG sestavljeno iz biometana, že pospešeno uvajajo biometan v promet. Zamenjava zemeljskega plina z biometanom je izredno preprosta. Pri obeh plinih je namreč glavna sestavina metan. To pomeni, da pri zamenjavi vse ostalo (infrastruktura, vozila) ostane enako, spremeni se samo vir napajanja. Biometan je pogonsko gorivo, ki ima trenutno najnižje izpuste CO2, zato je njegova hitra vpeljava v prometni sektor še posebej smiselna.

S projektnim investicijskim skladom do podjetniškega stičišča, zgled evropski sever foto: Goričko

Trajnostna vas Goričko

Sodelovanje dveh osrednjih javnih inštitucij na Goričkem, to je Javni zavod Krajinski park Goričko ter Občine Grad, in sodelovanje družbe A-EEC kot nosilca Iniciative obljublja, da bodo v tem delu Slovenije prišli do svoje prve ekovasi.

Projekt bo regiji s slabimi gospodarskimi kazalci in visoko stopnjo nezaposlenosti zagotovil pomemben prodajni kanal za pridelke in izdelke, trajnostno prenovo stavb in okolja ter upravljanje obnovljenih nepremičnin.

Ne le to. Tudi izvajanje novih dejavnosti, ki bodo ponudile nove zaposlitvene priložnosti za mlade. Milan Zrim, direktor podjetja Aerogel EEC d.o.o., nosilec Iniciative, je povedal, da so iskali navdih v mestu Hammarby Sjöstad na Švedskem. Gre za najpomembnejši tovrstni primer - učilnico načrtovanja in izgradnje ekološkega digitalnega mesta. Sogovornik napoveduje, da bodo v drugi polovici leta ustanovili projektni investicijski sklad za Goričko. Tudi z mednarodno zasedbo.

Pod okriljem A-EEC in v sodelovanju z več partnerji pripravljate ekovas iniciativo na Goričkem. Projekt je v razvojni fazi. Kaj so cilji, gre predvsem za trajnostno sobivanje, pri čemer je pomembno tudi kmetijstvo?

Za oblikovanje Iniciative in zasnove za projekt Trajnostna vas Goričko, nastala je v krogu skupine strokovnjakov in poslovnih sodelavcev A-EEC, je pomembno sodelovanje z dvema osrednjima javnima inštitucija na Goričkem. To je Javni zavod Krajinski park Goričko ter Občina Grad, ki je kot lastnik nepremičnin za izvedbeni projekt domicilna občina. Sodelovanje družbe A-EEC kot nosilca Iniciative z Občino Grad je sprejel in potrdil tudi občinski svet.

Kako poteka izvedba?

Nosilci projektne iniciative Trajnostna vas Goričko smo zasnovali projekt trajnostne obnove zapuščenih ali delno obnovljenih objektov na območju kulturne krajine in naravovarstvenega območja Krajinskega parka Goričko. Pristop k prenovi objektov temelji na novih vsebinah, izvedenih z izhodišči energetske učinkovitosti in ohranjanja kulturne dediščine. V naši Iniciativi je poudarek predvsem na razvoju in izvedbi vsebin znanja s področja stavbarstva, manj na dejavnosti kmetijstva. To bi moralo biti, predvsem v domeni državnih inštitucij in lokalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih.

V Sloveniji prava ekovas po določilih GEN-a (gibanje za ekovasi) ne obstaja, a imamo že nekaj ekovasi. Kateri vzor pri pripravi projekta upoštevate? Domače in tuje izkušnje?

Res, žal ekovas še ne obstaja. A prizadevamo si, da bi. Glede vzorov. Vodilo je, da spoštuješ

35

»domače« in »domačemu«, tudi s sodelovanjem in pogledom drugam, omogočiš, da se izrazi. To sem dobro spoznal v deželah evropskega severa, kjer so nastale prve novodobne trajnostne urbane sredine. Vasi in mesta.

Tako mesto je na primer Hammarby Sjöstad na Švedskem, ki je tudi učilnica načrtovanja in izgradnje ekološkega digitalnega mesta. Tuji vzori vlečejo.

Današnje ekovasi so naslednice gibanj iz 60 in 70 let. Pomenijo poizkus trajnostnega življenja in bivanja. Kako jih boste motivirali? Kje so največje možnosti?

Med ključnimi primerjalnimi prednostmi Slovenije je izjemno naravno okolje. Moramo ga pametno upravljati ter s tem prispevati k povečani učinkovitosti koriščenja naših potencialov. Za nas je to Goričko, z izjemno srednjeevropsko lego in oddaljenostjo od upravnih in zgodovinskih metropol ter gospodarskih centrov. V turizmu pa s tržno močnim zaledjem termalnih zdravilišč, ki park obkrožajo v vseh treh državah s skupnim trimejnim stičiščem, dostopnostjo do prometnih transverzal in bližino sedmih mednarodnih letališč. Vse našteto ne sme posegati v krajinski park, ki ima svoja lastna naravna bogastva, zgodovino in vsebine.

Na tem sloni naša iniciativa in projektna zasnova. Naša želja in namen je vsekakor vzpodbuditi, oblikovati in izvesti projekt, ki bo prispeval k dejanskim spremembam, da bodo ohranile obstoječe kvalitete in omogočile oblikovanje in izvedbo novih trajnostnih vsebin, dejavnosti in oblik sobivanja.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2019

Urška Košenina

okolje

141

Trajnostna vas Goričko

36 141

Uvodnik

Podnebni dosje Dr. Darja Piciga,

PODNEBNI DOSJE

urednica priloge Podnebni dosje

Podnebje vroča tema poletja, tudi z Greto in princem Harryjem R

aziskava ene najbolj uglednih tehniških univerz na svetu, ETH iz Züricha, napoveduje naši prestolnici najbolj dramatičen dvig temperature med vsemi mesti na svetu. Če nam ne bo uspelo doseči ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, naj bi se Ljubljana do srede stoletja v najtoplejšem mesecu segrela za osem stopinj v primerjavi s 50 leti prej. Že do sedaj pa se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za skoraj 2°C, kar je še enkrat več, kot je svetovno povprečje.

N

a povečevanje emisij CO₂ kažejo tudi poročila globalne nevladne okoljske organizacije Global Footprint Network (GFN). Dan okoljskega dolga se je od lani premaknil s 1. avgusta na 29. julij, v zadnjih 20 letih kar za dva meseca.

Slovenija sodi med razvite države z največjim okoljskim odtisom. V letu 2016 se je v Sloveniji celo povečal glede na leti 2013 in 2014. Ker je letošnji dan okoljskega dolga izračunan glede na ekološki odtis v letu 2016, se je ta dan za Slovenijo premaknil za več kot dva tedna – z 12. maja na 27. april.

Z

ato ne preseneča, da se po svetu krepijo gibanja in politične skupine, ki zahtevajo odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam. Dosedanje delovanje v veliki večini držav, tudi v Sloveniji, je milo rečeno preskromno. Pri postavljanju zahtev politikom in vsem, ki imajo možnost ukrepati, je eno ključnih vprašanj, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti. Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je tvitnila, da se bo sredi avgusta podala na čezoceansko pot z jadrnico Malizia II na septembrski podnebni vrh Združenih narodov v New Yorku. Njeno sporočilo - letalski prevozi so izjemno velik povzročitelj emisij CO₂.

M

avgust 2019

foto: Gregor Katič

arsikdo pa se je morda zavedel velikosti ekološkega dolga, ki ga povzročamo s svojo dejavnostjo, ko je britanski princ Harry razkril, da bosta imela z ženo Meghan Markle največ dva otroka, saj nočeta še dodatno obremeniti okolja. Pri tem sta upoštevala priporočilo ugledne primatologinje Jane Goodall, znanstvenice, ki zagovarja nujnost omejitve rasti prebivalstva. Ni edina. A ne gre le za odločitev za manj otrok, kar je sicer najučinkovitejši ukrep. Za znanstvenike s švedske Univerze Lund so pomembni še prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora, izogibanje potovanjem z letali in življenje brez avtomobila.

G

FN ob dnevu okoljskega dolga sporoča: Če bi polovico porabe mesa nadomestili z vegetarijansko hrano, bi dan okoljskega dolga pomaknili za 15 dni bolj proti koncu leta, z zmanjšanjem ogljikove komponente pa bi ga lahko prestavili za 93 dni. Torej?

37

Podnebno ogledalo 2019

PODNEBNI DOSJE

Podnebno ogledalo 2019 – plusi in minusi? Kako je glede približevanja ciljem, na primer pri zmanjšanju emisij TGP ali pri povečanju deleža OVE ali pri zeleni gospodarski rasti ali pri prometu itd. Ali glede oddaljevanja? Ali Podnebno ogledalo 2019 kaže razmere v Sloveniji kot podnebno krizo?

Podnebno ogledalo 2019 kaže, da je cilj za emisije neETS v letu 2020 dosegljiv. Emisije toplogrednih plinov (TGP) v neETS sektorju, ta ne vključuje virov, ki so del evropske sheme trgovanja z emisijskimi kuponi, so se leta 2017 po dveh letih rasti ponovno zmanjšale in so bile 10,8 % nižje od letnega cilja. Sektorsko gledano je najbolj problematičen promet, ki predstavlja dobro polovico emisij neETS, saj v tem sektorju praktično ni več prostora za rast emisij. Te so bile leta 2017 le za 1,5 odstotne točke pod ciljno vrednostjo za leto 2020.

V kmetijstvu in pri oskrbi z energijo cilje za leto 2020 že dosegamo, zaostajamo pa v široki rabi, industriji in pri ravnanju z odpadki. V široki rabi je bil zastavljen najbolj ambiciozen cilj, zmanjšanje za 53 % glede na leto 2005. Zaenkrat smo emisije zmanjšali za 45,3 %, v industriji in gradbeništvu pa se, predvsem zaradi gospodarske rasti, emisije od leta 2014 naprej povečujejo.

Torej je dobro in ni dobro?

V Podnebnem ogledalu ugotavljamo, da izvajanje nekaterih ukrepov, načrtovanih v okviru Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), poteka

avgust 2019

Nekatere prakse so dobre, v nekaterih sektorjih pa bodo potrebni nujni in hitri ukrepi.

Tako mag. Barbara Petelin Visočnik, vodja aktivnosti za spremljanje napredka pri izvajanju podnebnih aktivnosti v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Slovenska podnebna pot do sredine stoletja, z Inštituta »Jožef Stefan«, povzema glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2019. Emisije TGP so se v letu 2017 zmanjšale, a gospodarska rast nakazuje, da se bodo ponovno zvišale – najtežje je s prometom. Pri energetski učinkovitosti je uresničevanje ciljev vprašljivo, pri deležu OVE v rabi končne energije je zaostanek velik in se cilj zelo oddaljuje. Na vprašanje, zakaj Slovenija povečuje okolju škodljive subvencije za vračilo trošarin pri uporabi dizelskega goriva, sogovornica meni, da je boljše kot takojšnja ukinitev postopno opuščanje subvencij. O tem, pravi mag.

Barbara Petelin Visočnik, ali bo Slovenija sprejela bolj ali manj ambiciozne cilje, mora odločiti politika.

foto: Shutterstock.com

Jože Volfand

141

Politika mora odločiti, kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj

38 141

dobro. Tudi v prihodnje bi bilo z njimi smiselno nadaljevati in jih nadgrajevati. Seveda, drugje pa bo potrebno obstoječe pristope izboljšati in jih okrepiti. O podnebni krizi zato težko govorimo.

Vsekakor pa bo treba v prihodnje, tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru izvajanja OP TGP, ambicije na področju zmanjševanja emisij TGP nujno povečati.

PODNEBNI DOSJE

Najbrž je posebno polje za ukrepe energetska učinkovitost?

Priporočilo iz Podnebnega ogledala: Višino okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je potrebno postopoma povečevati. Potrebno je zagotavljati, da dajatev ni nižja od cene emisijskih kuponov.

Promet je edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005–2017 povečale, in sicer za 25 %.

Na področju energetske učinkovitosti je doseganje cilja za leto 2020, ki smo si ga zastavili v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN URE), ob Ali priporočila, ki se nanašajo na zeleno rast gonadaljevanju rasti rabe energije iz let 2016 in spodarstva, kažejo, da še vedno ni dovolj koordina2017 za 3,4 oz. 1,6 %, vprašljivo. Doseganje cilja cije med ministrstvi, predvsem pa ni na nekaterih za obnovljive vire pa je trenutno na zelo kritični vladnih ravneh ustrezne odzivnosti na energetskopoti. Delež OVE v rabi bruto končne energije se -podnebno problematiko. Pri tem mislim tudi na to, je leta 2017 glede na leto prej sicer povečal za 0,2 da se ne upošteva usmeritve pri deležu kohezijskih odstotni točki, na 21,5 %. Vendar pa to pomeni sredstev, gre za 20 %, ki bi jih morali usmeriti v zaostanek za ciljnim deležem, ki je 25 %, 3,5 od- projekte, ki pomenijo prilagajanja na podnebne sotne točke oz. skoraj trikrat več od povečanja spremembe ali njihovo blaženje. deleža OVE v obdobju 2010–2017.

Podnebna problematika je problematika vsakega V povzetku za odločanje ste v Podnebnem ogledalu izmed nas. Načrtovanje in izvajanje politik ni poudarjali, da so se emisije TGP iz neETS sektorja in ne more biti samo stvar npr. Ministrstva za znižale v letu 2017. Vendar je za Slovenijo ključno, okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo. kako bo do leta 2030 dosegla, kot omenjate v po- Dotika se prav vseh področij dela, tudi ministrročilu, drastično zmanjšanje emisij. Bruselj med stva, pristojnega za gospodarstvo. Koordinacije drugim pričakuje predstavitev naložb za dosego med ministrstvi je na tem področju še bistveno energetskih in podnebnih ciljev. Katere bodo ključpremalo. Tudi zato, ker na najvišji ravni še vedno ne in od kod sredstva? ni bila sprejeta ustrezna politična odločitev, ki Cilji, zastavljeni za leti 2030 in 2050, so in bodo bi podprla pomembnost tega vprašanja, in sicer veliko bolj zahtevni od ciljev, ki jih imamo trenu- ne samo na deklarativni ravni, ampak predvsem tno. Tudi zato, ker že prehajamo od nižjih vlaganj v praksi. z večjimi prihranki k vedno bolj zahtevnim projekBistvenega premika ni? tom. Trenutno sta v pripravi dolgoročna podnebna strategija za Slovenijo in nacionalni energetsko V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 sicer podnebni načrt (NEPN). V teh okvirih bodo po- opažamo, da se zavedanje o tej problematiki na trebni ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo ravni ministrstev vendarle izboljšuje. Če v trenu(NOD), vključno s predvidenimi viri financiranja, tni finančni perspektivi ugotavljamo, da sredstva za »podnebne« projekte sicer so, da pa z njimi popodrobneje opredeljeni. vezani cilji večinoma niso podnebno usmerjeni Vprašanje o financiranju ukrepov je toliko bolj oz. niso ustrezno konkretno opredeljeni, potem umestno, ker so se v letu 2017 dvignile subvenlahko sklepamo, da je bilo zmanjševanju emisij cije za vračila trošarin za dizelsko gorivo za koTGP pri pripravi aktualne perspektive namenjeno mercialni namen in so znašale že 135,2 milijona premalo pozornosti in premalo usklajevanja. Za evrov. Subvencije so v nasprotju s cilji Slovenije pri nazaj stvari težko spreminjamo. A upam, da nam zmanjšanju emisij TGP in s programom prehoda v bodo te izkušnje v pomoč pri pripravi naslednje nizkoogljično krožno gospodarstvo. Poleg tega je finančne perspektive, ki že poteka. Za relevantne rast BDP v letu 2016 slonela na povečanju emisij.

Kritike zaradi vračila trošarin niso od danes. Zakaj ukrepe je treba postaviti konkretne podnebne cilje povezujete problem s pripravo zelene proračun- ter zagotoviti ustrezno koordinacijo pristojnih ske reforme, če bi lahko to subvencijo opustili s akterjev za njihovo doseganje. sklepom Vlade in sredstva namenili na primer za energetsko sanacijo stavb?

avgust 2019

prerazporedi. Del te zelene proračunske reforme je tudi postopno zmanjševanje subvencij, ki niso v skladu s cilji zmanjševanja emisij TGP, z dolgoročnim ciljem njihove ukinitve. Okolju škodljivih subvencij je bilo leta 2017 res kar 135,2 milijonov evrov, od tega največ, 53,5 milijonov evrov delnih vračil trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen. Vključene so še nekatere druge trošarine. Sklep Vlade je seveda tudi možna rešitev problema, vendar je po našem mnenju bolj smiselno postopno opuščanje, ki vpletenim omogoča postopno prilagajanje na nove razmere, s katerim pa bi morali začeti takoj.

Pri analizi emisij toplogrednih plinov v neETS sektorju ni presenečenja, ko gre za glavnega povzročitelja. V prometu ni videti izboljšav, pa tudi učinkovitih ukrepov ni. Kaj priporoča Podnebno ogledalo?

Zelena proračunska reforma je pomembna zato, ker povečuje delež okoljskih davkov, delež drugih davkov pa zmanjšuje. S tem spodbuja prestrukturiranje gospodarstva, zaposlovanje in gospo- Promet predstavlja največji, skoraj 51-odstotni darno ravnanje z viri, ki je tudi eden bistvenih delež v emisijah neETS. To je tudi edini sektor, elementov dolgoročne konkurenčnosti. Gre torej v katerem so se emisije v obdobju 2005−2017 za nevtralno preoblikovanje davkov. Skupnega povečale, in sicer za četrtino. Na emisije iz prodavčnega bremena se ne povečuje, ampak se ga meta vplivajo številni dejavniki. Zato je njihovo

39 storitev upravljanja z energijo in razvoj poslovnih modelov energetskega pogodbeništva. Za doseV EU-ETS sektorju so cene emisijskih kuponov ganje cilja v letu 2020 bo treba v prihodnjih dveh tiste, ki naj bi energetsko intenzivno industrijo in letih posebno pozornost posvetiti tudi ravnanju z proizvajalce energije, kakršen je tudi TEŠ, spodbuodpadki, kjer so se emisije po letu 2005, z izjemo dile k večjim prizadevanjem na področju zmanjleta 2015, neprestano zmanjševale, a so bile leta ševanja emisij TGP. Vsako podjetje bo moralo na 2017 še vedno za 9,7 odstotnih točk nad ciljem tem področju poiskati svojo rešitev. Pri naboru za leto 2020. svojih izdelkov, v proizvodnem procesu, pri načinu oskrbe z energijo … Brez razvojne naravnanosti Več na www.zelenaslovenija.si

PODNEBNI DOSJE

ne bo šlo! Glede ciljev za EU-ETS pa takole – celotni evropski EU-ETS sektor mora do leta 2030 emisije TGP znižati za 43 % glede na leto 2005 s tem, da se bodo pravice do brezplačnih kuponov zmanjševale. TEŠ in Energetika Ljubljana kot Zakaj, kje se najbolj zatika? proizvajalca električne energije do brezplačnih Predvsem bi bilo potrebno narediti konkretne ko- kuponov že sedaj nista bila upravičena. Podjetja, rake naprej na področju železniškega prometa in ki niso izpostavljena uhajanju ogljika, bodo z integriranega javnega potniškega prometa. Ne gre letom 2021 upravičena do okoli 25 % brezplačnih samo za posodobitev infrastrukture in voznega kuponov, leta 2030 pa zanje brezplačnih kuponov parka, ampak tudi za oblikovanje ponudbe, ki bo ne bo več. Podjetja, kjer obstaja nevarnost uhajaza uporabnika privlačna. Tudi Strategija razvoja nja ogljika, to so podjetja, ki bi v primeru večjega prometa v RS do leta 2030 navaja, da je rešitev omejevanja emisij TGP proizvodnjo preselila in v integriranem javnem prometu, pri katerem je bi izpuščala TGP drugje, bodo leta 2021 prejela železnica hrbtenica, avtobusi in druga prome- nekaj čez 80 % brezplačnih kuponov. Leta 2030 tna sredstva (sistem P+R, kolo…) pa jo napajajo pa okoli 60 %. Ministrstvo za okolje in prostor in dopolnjujejo. Hkrati s tem bo treba smiselno mora zahtevo za dodelitev brezplačnih emisij za mag. Barbara Petelin Visočnik urediti tudi problematiko povračila za prevoz na obdobje 2021–2025 Evropski komisiji posredovati delo in z dela ter zmanjševanja s tem povezanih do konca septembra letos. Tako za ETS kot tudi emisij. To je tema, ki se je politika zaradi njene za neETS sektor bodo cilji za zmanjševanje emisij nepriljubljenosti nekako izogiba. A jo bo treba TGP do leta 2030 opredeljeni v NEPNu. sčasoma vendarle rešiti. Tako, da nas bo vse spodbujala k uporabi okolju prijaznejšega načina Katera področja neETS sektorja so poleg prometa prevoza. Problematiki prometa se sicer v zadnjem najbolj izpostavljena in s katerimi ukrepi se bo času vedno bolj posvečajo tudi na lokalni ravni. Do mogoče približati ciljem? konca leta 2018 je celostne prometne strategije Pri doseganju ciljev v neETS sektorju zaostajamo (CPS) s sofinanciranjem iz Kohezijskega sklada v široki rabi, industriji in pri ravnanju z odpadki. pripravilo 62 občin, še nekaj občin pa je CPS pri- V široki rabi smo od leta 2005 emisije TGP zmanjpravilo z lastnimi viri. S pomočjo evropskih sred- šali že za dobrih 45 %, kar je ogromno. S pomočjo stev občine, ki jih v celotnem procesu celostnega kohezijskih sredstev poteka energetska prenova prometnega načrtovanja aktivno podpira tudi javnih stavb, kjer se vse več projektov izvaja s poMinistrstvo za infrastrukturo, ukrepe trajnostne močjo energetskega pogodbeništva. Občani imajo mobilnosti tudi izvajajo. za naložbe v URE in izrabo OVE na voljo sredstva Eko sklada. Vendar ugotavljamo, da so pred Sektor EU-ETS je zunaj ciljev podnebne politike, nami vedno bolj zahtevne naložbe. Energetsko Podnebna čeprav trgovanje z emisijami lahko močno vpliva pogodbeništvo bo treba razviti tudi za večstano- problematika je na položaj nekaterih podjetij. Zaradi visokih cen vanjske stavbe.

Razviti bo treba nove finančne problematika vsakega kupnin je in bo ogrožena energetsko intenzivna industrija. V posebej težkem položaju je že TEŠ. instrumente za stanovanjski sektor. Potrebna sta izmed nas.

Znani so predlogi, da bi morala resorna ministrstva izobraževanje in usposabljanje vseh, ki so vkljuuskladiti priprave na morebitno prejšnje zapiranje čeni v pripravo in izvedbo projektov energetske prenove javnih stavb. Vzpostaviti bi bilo potrebno TEŠ. Kakšni bodo cilji za EU-ETS sektor? sistem zagotavljanja kakovosti tovrstne prenove, Sektor EU-ETS ni zunaj ciljev podnebne politike, je skratka, pred nami je še veliko izzivov. pa zunaj nacionalnih ciljev držav članic EU, katerih doseganje spremljamo s Podnebnim ogledalom. Gospodarska rast pomeni več emisij?

Skupaj naj bi vsa podjetja v EU, ki so vključena v V industriji in gradbeništvu je na splošno posektor EU-ETS, svoje emisije do leta 2020 znižala membno, da razklopimo gospodarsko rast in za 21 % glede na izhodiščno leto 2005. Emisije se rabo energije in s tem emisije TGP. Pri tem bi bilo zmanjšujejo tudi v tem sektorju – v Sloveniji so potrebno v industriji neETS okrepiti spodbujanje se do leta 2017 zmanjšale za 23 %, a bo nadaljnje izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE in zagotozmanjševanje, če se bo nadaljevala gospodarska viti spremljanje doseženih učinkov. Prav tako pa rast iz preteklih let, težko izvedljivo. vzpostaviti podporno okolje za razvoj celovitih

141

obvladovanje velik izziv, ki pa se ga moramo lotiti, saj te emisije zaradi svojega deleža bistveno vplivajo tudi na skupne emisije neETS. Izvajanje ukrepov v tem sektorju se sicer krepi, vendar prepočasi.

avgust 2019

So kuponi rešitev?

Razvili sistem za podporo odločanju o namakanju, kmalu za vso Slovenijo I. P. Na Vipavskem izvajajo projekt, to je LIFE ViVaCCAdapt, ki jim je pomagal ugotoviti, kako ranljivo je kmetijstvo na tem območju in kako se izogniti negativnim posledicam podnebnih sprememb. Vodilni partner projekta je Razvojna agencija ROD Ajdovščina.

Koordinatorka projekta Patricija Štor pojasnjuje, da dela ni malo.

Najprej so izdelali regionalno analizo za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, nato je nastala Strategija prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini 2017-2021, morda najpomembnejši pa je razvoj in testiranje Sistema za podporo odločanju o namakanju (SPON).

Projekt bodo končali leta 2021, njegova vrednost pa je 870.000 evrov.

foto: Razvojna agencija ROD Ajdovščina

40 141

PODNEBNI DOSJE

Projekt za prilagajanje podnebnim spremembam

Kateri kazalniki iz regionalne analize, ki naj bi pokazala na ukrepe za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, so najbolj nedvoumno predstavili ranljivost vipavskega območja?

Pričakovano je, da bodo imele podnebne spremembe v prihodnosti znaten vpliv na kmetijsko pridelavo v Vipavski dolini. Simulacije kažejo, da bodo prinesle več vremenskih ekstremov. V Jadranski regiji naj bi prihajalo do zmanjšanja toplotnih izgub v atmosfero, do povečanega izhlapevanja in zmanjševanja količine padavin. Brez ustreznih ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam lahko pričakujemo, da v sektorju kmetijstva ne bo napredka.

Konkurenčnost pridelave se bo v primerjavi z drugimi regijami zmanjševala.

Zakaj je pri vas ranljivost velika?

avgust 2019

Zaradi velike izpostavljenosti in velike občutljivosti na podnebne spremembe ter nizke sposobnosti prilagajanja. Da bi se na pričakovane podnebne spremembe uspešno prilagodili, je potrebno v obdobju 2017-2021 izvesti kopico ukrepov tako na ravni kmetij kot na ravni celotnega območja Vipavske doline.

Na kaj predvsem mislite? Na slabosti pri upravljanju z vodami, sušami, poplavami in vetrom?

Vsekakor se vse začne pri sodelovanju. Tako na lokalni kot na državni ravni ter tudi medresorsko.

141

41 Predvidena je izvedba dveh ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Vzpostavitev pilotnega sistema za podporo odločanju o namakanju in vzpostavitev vzorčne protivetrne površine z namenom ozaveščanja o pomenu protivetrnih Čeprav je Vogršček kot umetno akumulacijsko jezero največji namakalni sistem v državi in je za pasov. Lokalno pomemben je ukrep, ki v obstojeobmočje življenjska hrana, se sanacija vleče že več čih dokumentih ni predviden in nima finančnega let. Kaj bi bilo potrebno nujno sanirati in kdo bi pokritja na podlagi sodelovanja z javnostmi. To je ukrep celostne obnove zelenih protivetrnih moral prispevati sredstva? pasov. Ob pomoči lokalnih skupnosti, kmetijskih Zadrževalnik Vogršček je na porečju Vipave nestrokovnjakov in strokovnjakov svetovalne službe dvomno najpomembnejši vir vode za namakanje. bo ukrep umeščen v program razvoja podeželja po Izjemno ugodna izbira lege zadrževalnika, je nad letu 2020 ali tudi v druge razvojne programe. Tako nivojem večine namakanih zemljišč, je prednost, bodo omogočena sredstva za celostno obnovo in ki prispeva k cenejšemu delovanju namakalnega razvoj protivetrnih pasov v Vipavski dolini. sistema. Iz njega se potencialno lahko napaja najmanj 25 % skupne površine trajnih nasadov. Brez države ne bo šlo.

V povprečju se namaka 38 %, to je 342 do 494 ha Pri pregledu obstoječih dokumentov in modelov površine namakalnih polj. Eden izmed ključnih upravljanja je bilo znotraj kmetijstva in gozdarstva vzrokov za slabo izkoriščenost je slabo delovanje identificiranih 93 ukrepov, kar predstavlja skovodnega zadrževalnika Vogršček. Težave z zadrže- raj 60 % od vseh identificiranih ukrepov. Število valnikom Vogršček so se začele 27 let po njegovi iz- ukrepov, namenjenih neposrednemu in/ali posregradnji. Začetek sanacije je stekel takoj po tem, a je dnemu prilagajanju na podnebne spremembe, se je proces dolgotrajen. Vzporedno s tehnično sanacijo v obdobju 2014 – 2020 glede na pretekla obdobja, poteka tudi proces prenosa lastništva NS Vogršček 1991 – 2006 in 2007 – 2013, povečalo. Vendar se z države, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo v povprečju kar 1/3 načrtovanih ukrepov ne izvein prehrano RS, na občine v Vipavski dolini. de, kar nakazuje na velik implementacijski deficit Toda brez novih namakalnih sistemov in učinko- politike prilagajanja podnebnim spremembam. vitejših ukrepov proti ekstremnim vremenskim Še zlasti problematični so ukrepi, ki za uspešno pojavom bo kmetijstvo, ki je zdaj slabo odporno izvedbo zahtevajo koordinirano delovanje več na podnebne spremembe, vsako leto pred večjimi deležnikov hkrati. Medresorsko sodelovanje se težavami. Katere kulture so najbolj ogrožene? Ali tako kaže kot zelo pomembno. ste morda izračunali škodo, ki jih je utrpelo vipaMed ukrepi so nujne naložbe v kmetijstvo in v nekvsko območje zaradi ujm? metijske dejavnosti. Katere?

Analiza podnebnih scenarijev za 21. stoletje Vse so navedene na projektni spletni strani izkazuje nadaljnje spremembe v temperaturi, http://www.life-vivaccadapt.si/sl/ pod zavihkom padavinah in potencialni evapotranspiraciji na »izsledki«. Nahajajo se v dokumentu »Strategija porečju Vipave. Brez prilagoditvenih ukrepov se bo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ranljivost kmetijstva na ekstremne vremenske dov Vipavski dolini 2017-2021«. Vsak ukrep je tudi godke v prihodnje še povečala. V regionalni analizi opisan in ovrednoten z vidika sodelovanja posamesmo analizirali tipologijo kmetij, rabo kmetijskih znih deležnikov pri njegovi aktivaciji. V grobem so zemljišč in kmetijsko prakso. Osredotočili smo ukrepi razdeljeni na finančne in nefinančne. Velika se na namakanje kot način obvladovanja škodnevečina je finančnih. ga potenciala suš in vročinskega stresa. To je še posebej pomembno, saj podatki kažejo, da se je Več na www.zelenaslovenija.si

Protivetrni pasovi: Strokovno poimenovanje namenske zasaditve drevja ali grmovja oziroma kombinacije obeh v vrstne nasade na kmetijskih ali celo urbanih površinah je drevesno-poljedelski podsistem (drugače še: protivetrni pas, omejek, mejica …) in ima lahko več različnih ciljev in namenov. Tako je lahko cilj zasaditve vrstnih nasadov drevja in grmovja zaščita tal pred erozijo vetra. Z zmanjšanjem hitrosti vetra posledično zmanjšamo izhlapevanje vode s kmetijskih površin.

PODNEBNI DOSJE

Patricija Štor

posredno povezana tudi z vodno infrastrukturo, to je z zadrževalniki. Trenutno je v porečju reke Vipave en večji zadrževalnik, Vogršček, ki je lociran v spodnjem delu Vipavske doline.

avgust 2019

Velika večina protivetrnih pasov v Vipavski dolini v Sloveniji, po letu 2000, povečalo število let s je uničena. Pasovi bi v skladu z izkušnjami in ana- kmetijsko sušo. Sposobnost prilagajanja bo močno lizami veliko pripomogli pri zmanjševanju hitrosti odvisna od delovanja obstoječe infrastrukture za vetra in zniževanju poletnih temperatur. To bi dol- namakanje in izvajanja ukrepov za izboljšanje goročno posledično vplivalo tudi na izhlapevanje razporeditve vodnih količin. Ujme so v Vipavski vode iz tal in v manjši meri na pojav suše. Vzroki so dolini v preteklih letih povzročile veliko škode. V v pomanjkanju finančnih sredstev, nestrokovnem letu 2012 je škoda zaradi burje znašala 0,4 mio izvajanju načrtovanih ukrepov in neidentificira- EUR, škoda zaradi suše je znašala 4,5 mio. EUR, v nem upravljavcu melioracijskih sistemov po osa- letu 2013 pa kar 4,7 mio. EUR. mosvojitvi Republike Slovenije. V prihodnje bi bilo Katere glavne naloge boste uspeli izpolniti iz potrebno zaradi povečanja odpornosti kmetijstva strategije prilagajanja kmetijstva na podnebne na podnebne spremembe izboljšati kakovost že spremembe do leta 2021? Ugotovili ste, da se obstoječih protivetrnih pasov in vzpostaviti nove tretjina načrtovanih ukrepov ne izvede in da je na že načrtovanih in novih lokacijah. pri izvajanju še vedno ključna vloga države. Kaj In vode? bi morala spremeniti država in kakšne so lokalne Količina vode, ki je na voljo za namakanje, je ne- zmogljivosti?

Slovenska pobuda svetu – vsaka šola naj letno posadi 800 dreves Darinka Orel Slovenska delegacija je na Svetovnem podnebnem vrhu za mladino, dogodek je bil na Finskem, predstavila slovensko pobudo za posvajanje dreves.

Pobuda naj bi segla k šolam po svetu, a tudi v Sloveniji. Cilj – vsaka šola naj posadi na leto 800 dreves ali pa zbere toliko denarja, da podpre sajenje 800 dreves. Akcija ni naključna.

Svetovni podnebni vrh mladih je namreč nastal na pobudo ENO - Environment Online, globalne šole in skupnosti za trajnostni razvoj, njegovo organizacijo pa so podprla štiri finska ministrstva in mesto Helsinki. Častni pokrovitelj letošnjega vrha je bil finski predsednik Sauli, udeležila pa se ga je tudi delegacija ENO šol iz Slovenije.

foto: osebni arhiv

42 141

PODNEBNI DOSJE

Svetovni podnebni vrh mladih

ENO – Environment Online je globalna mreža za trajnostni razvoj in izvira iz Finske. Nastala je leta 2000 na pobudo finskega razrednega učitelja Mike Vanhanena. Takrat se mu je pridružilo 30 šol iz petnajstih držav in 4 celin. V devetnajstih letih delovanja se je mreža tako okrepila, da zajema preko 10.000 šol v 157 državah.

Mika Vanhanen je prejemnik mnogih prestižnih nagrad s področja izobraževanja in ekologije in človek, ki živi svoj najbolj priljubljeni citat: »Začni s tem, kar je nujno. Nadaljuj s tem, kar je mogoče. In kar naenkrat boš naredil nemogoče.« Znamenita misel Frančiška Asiškega je tudi osnovna filozofija delovanja ENO šol.

avgust 2019

Delo ENO šol poteka po projektih. Udeležba je povsem prostovoljna in v okviru možnosti, ki jih imajo šola in učitelji. Lahko je povsem simbolična, lahko pa preraste v pravo raziskovanje. Pomembno je, da se vsak udeleženec zaveda, da je del nečesa večjega in da s svojim prispevkom, pa če je še tako simboličen, podpira prizadevanja podobno mislečih po vsem svetu. Finski način razmišljanja in vodenja nam omogoča, da delujemo na podlagi zaupanja in zato manj formalno, z mnogo manj birokracije, pa vendar nič manj verodostojno. Vsi v mreži delujemo prostovoljno in smo zato popolnoma neodvisni.

Darinka Orel, nacionalna koordinatorka mreže ENO v Sloveniji

Okoljske teme, ki že od vsega začetka najbolj opredeljujejo ENO projekte, so konkretne in življenjske: sajenje dreves, podnebne spremembe in umetnost v povezavi z ustvarjalnim razmišljanjem.

43 141

pol hektarja zemljišča, kar pomeni približno 800 dreves letno.

Slovenske šole smo sicer med najaktivnejšimi članicami ENO mreže, a ker je Slovenija tako bogato pogozdena in ker šole nimamo dostopa do zemljišč, se težko zavežemo, da bi lahko posadili toliko dreves. Podoben problem imajo tudi nekatere druge evropske države.

ENO dan sajenja dreves se je začel kot obeleževanje svetovnega dneva miru. Vsako leto 21. septembra smo šole po vsem svetu ob 12. uri po lokalnem času posadile drevo prijateljstva in tako v 24. urah sklenile zeleni obroč okrog Zemlje. Dan sajenja dreves, ki je k sodelovanju zelo kmalu pritegnil Slovenska delegacija je zato na vrhu predstavila tudi slovenske šole, je postal globalen, počasi pre- Slovensko pobudo za posvajanje dreves, katere rasel okvir enkratnega dogodka in se začel razvijati častni pokrovitelj je predsednik RS Borut Pahor.

V njej predlagamo, da se šole, ki ne morejo posaditi v nekaj večjega, zahtevnejšega. tolikšnega števila dreves v svoji državi, povežejo s Dan sajenja se je najprej razširil na dva dneva sa- šolami v državah, ki potrebujejo pogozdovanje in jenja. Potem sta se dneva spremenila v Drevesno tako posvojijo drevesa tam, kjer jih Zemlja najbolj olimpijado Treelimpics, v kateri so države tekmo- potrebuje.

Darinka Orel vale med seboj v številu posajenih dreves. Sledil je svetovni vrh v Riu+20, kjer smo se ENO šole zavezale, da bomo do leta 2017 posadile 100 milijonov dreves. Naša zaveza je postala del skupnih ciljev vrha. Ne glede na to, kako utopična se je zdela zaveza in da smo včasih tudi sami podvomili, smo • ENO Slovenija predlaga dve vrsti šol – šole, ki cilj 100 milijonov dreves dosegli in celo presegli! bodo drevesa sadile, in tiste, ki bodo posvajale.

Pri tem je bila neprecenljiva pomoč voditeljev poENO bo izdelal prioritetni seznam držav, kjer je sameznih držav, ki so projekt podprli in obljubili, pogozdovanje nujno. Šole v teh državah bodo da bodo mladim pomagali posaditi na milijone razvijale svoje lastne drevesnice in sadile drevesa. dreves. Nemogoče je postalo mogoče.

• Šole, ki se želijo pridružiti, a ne morejo posaŽe vse od leta 2007 se ENO projekti sistematično diti zadostnega števila dreves, bodo donirale posvečajo podnebnim spremembam. Med prvimi denar za drevesa. Pomembno je, da denar, ki smo se odzvali na to, kako mladim približati proga bodo mladi zbrali za posvajanje dreves, blem podnebnih sprememb in pomen vsakodnevnezaslužijo, plačilo za njihovo delo pa naj ne bo ga ravnanja. S številnimi umetniškimi projekti smo denar, temveč “drevo”. 1 € = 1 drevo. Naloga poudarjali pomen sprememb našega obnašanja, se teh šol bo predvsem ozaveščati in motivirati ukvarjali s problemom zavržene hrane, varčevanja mladino, učitelje, starše in lokalne skupnosti, z energijo, ločevanja odpadkov, pomenom prostoda mladim dodelijo opravila, ki so primerna za voljstva, ponovno uporabo stvari, upcikliranjem … njihovo starost: pomoč starejšim, košnja trave, kidanje snega, zbiranje papirja, odpadnega olja, Nič čudnega torej, da je bila prav asociacija ENO pobaterij, sijalk . “Plačilo” naj ne bo manj kot 1 budnica svetovnega podnebnega vrha za mlade na drevo na uro, lahko pa je seveda višje. v 157 državah zajema Finskem. Tam smo se zbrali predstavniki mladih (stari od 14 do 17 let) in učitelji ter koordinatorji • ENO bo izdelal oba seznama šol z vsemi kon- globalna mreža za iz 70 držav. Predstavili smo izkušnje v zvezi s podtakti. Šole se bodo povezovale direktno. Šole, trajnostni razvoj ENO – nebnimi spremembami v svojih državah. Iskali ki bodo posvajale, si bodo same našle partnerje Environment Online smo rešitve za mobilizacijo mlade generacije po med šolami, ki bodo sadile, in obratno. vsem svetu in načine, kako se prilagoditi in spopasti s podnebnimi spremembami s povsem kon- • Šole bodo poslale denar partnerskim šolam, ki bodo sadile. Te bodo posadile ustrezno število kretnimi in merljivimi dejanji. Najpomembnejši dreves in poslale fotografije partnerski šoli. temi sta bili vloga gozdov in krožno gospodarstvo.

Oboji bodo o tem obvestili ENO.

Kaj želimo s slovensko pobudo?

PODNEBNI DOSJE

Posadili 100 milijonov dreves

preko 10.000 šol

• Vsaka šola, ki bo pristopila k sporazumu, mora letno posaditi 800 dreves ali pa zbrati toliko denarja, da s tem denarno podpre sajenje 800 dreves.

Svetovni podnebni vrh se je končal v Helsinkih na Slovenska pobuda je bila zelo dobro sprejeta svetovni dan okolja, 5. junija 2019, ko smo predstatako med strokovnjaki kot med udeleženci vrha. vili akcijski načrt, ki bo v skupni akciji povezal šole Mnogi koordinatorji iz najbolj ogroženih držav iz razvitega in nerazvitega sveta. Naš cilj je do leta so že začeli s konkretnim delom. K sodelovanju 2025 posaditi toliko dreves, da bodo shranili 3 mio so ta trenutek pristopile šole iz Nigerije, Ugande, ton ogljika. Morda se sprašujete, kako bomo doseBotswane, Zambije, Brazilije, Peruja, Nepala, gli ta cilj? K delovanju pozivamo vse šole na svetu.

Indonezije, Rusije in Belorusije.

Vsaka šola se s pristopom k sporazumu zavezuje, Več na www.zelenaslovenija.si da bo vsako leto do leta 2025 z drevesi zasadila

avgust 2019

Slovenska pobuda za posvajanje dreves

44

Ledvice planeta so pogosto spregledane, a so zelena skladišča Številna mokrišča po svetu izginjajo pogosto zaradi nasutja gradbenih in drugih odpadkov, se zaraščajo ali pa so spremenjena v intenzivne kmetijske površine. Znanstvene študije navajajo, da naj bi v zadnjih 100 letih izginilo 64 % vseh mokrišč na svetu, v Aziji še več. Mokrišča izginjajo tudi v Sloveniji. V obdobju 1950-1992 smo jih izgubili kar za 40 %. S tem na eni strani izgubljamo ponor skladiščenja ogljika, na drugi pa se z uničenjem naenkrat v ozračje spusti uskladiščen ogljik in tako se poveča količina ogljikovega dioksida v ozračju. Vesna Juran, visoka naravovarstvena svetnica, mag. Andreja Škvarč, višja naravovarstvena svetovalka, in Aleksander Koren, višji naravovarstveni svetovalec z Zavoda RS za varstvo narave, pravijo, da so ponavadi spregledana manjša, lokalna mokrišča. V seštevku predstavljajo velike površine in imajo zato velik pomen za podnebne spremembe. V Sloveniji naj bi v zadnjih 50 letih izginilo že več kot 50 % takih manjših mokrišč.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Mokrišča in podnebne spremembe

avgust 2019

okolje

141

Mokrišča in podnebne spremembe

Mokrišča so odgovor narave podnebnim spremembam. Kako jih omilijo?

Mokrišča imajo v naravi pomembno vlogo pri kroženju vode in snovi. Posebna lastnost mokrišč je, da lahko skladiščijo velike količine vode. Ko kot velikanska spužva vsrkajo vodo, lahko preprečujejo poplave ob večjih deževjih, v vročih obdobjih pa z oddajanjem vode blažijo suše. Pravimo, da uravnavajo lokalno mikroklimo. Pomembno vlogo imajo tudi pri kroženju ogljika na našem planetu. So tako imenovani ponor ogljika, saj ga črpajo iz ozračja in ga skladiščijo v prsti. Zaradi posebnih razmer, zakisanosti in pomanjkanja kisika se lahko ogljik v njih skladišči zelo dolga obdobja. Ko mokrišče izsušimo, zasujemo, pozidamo ali kakorkoli drugače uničimo, po eni strani izgubimo ta ponor, po drugi strani pa se lahko ta stoletja ali tisočletja uskladiščen ogljik v kratkem času sprosti nazaj v ozračje. Posledično se količina ogljikovega dioksida v ozračju poveča in prispeva k prekomernemu segrevanju ozračja. Torej, naravno in uravnoteženo delovanje mokrišč omili segrevanje ozračja.

V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča – Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline in številna druga mokrišča, ki so pomembna za raznovrstne ekosistemske storitve. Jih dobro, strokovno urejamo in katera mokrišča prevladujejo pri nas?

Ta tri mednarodno pomembna mokrišča, ki jih imenujemo tudi Ramsarska mokrišča, so dobro prepoznana in tudi dokaj dobro varovana. Poleg teh imamo še nekaj večjih in izjemnih mokrišč, ki dosegajo mednarodne kriterije, vendar se jim stanje slabša. To so na primer Ljubljansko barje, mokrišča ob spodnji Savi, poplavne ravnice Drave, Čezsoški prodi idr. Eno od naših najbolj biodiverzitetno bogatih mokrišč, reka Mura s svojim porečjem, je bilo pred kratkim razglašeno kot čezmejni biosferni rezervat v okviru svetovne dediščine UNESCO. V Sloveniji imamo še veliko drugih mokrišč, predvsem manjših, lokalnih mokrišč, ki v seštevku predstavljajo velike površine.

Ta mokrišča so večkrat spregledana ali celo obravnavana kot nevredna območja. Na primer majhna lokalna barja, trstičja, mokrotni travniki, poplavni gozdovi, mrtvice, potoki, mlake, kali in podobno. Pogosto na njih vidimo nasutja gradbenih in drugih odpadkov, se zaraščajo ali pa so spremenjena v intenzivne kmetijske površine. Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji v zadnjih 50 letih izginilo že več kot 50 % takih manjših mokrišč.

Zaradi vloge pri kroženju vode in kemičnih snovi oziroma ohranjanju kakovosti in količin vode veljajo mokrišča za »ledvice pokrajine«.

Kaj se zgodi, če te »ledvice« ne delujejo več tako, kot bi morale?

141

45 Nekaj ugotovitev poročila:

• Število invazivnih tujerodnih vrst na državo je od leta 1970 naraslo za približno 70 %.

• Zaradi človeških aktivnosti se je močno spremenilo tri četrtine naravnega okolja na kopnem in okoli 66 % pomorskega naravnega okolja.

• • Za proizvodnjo poljščin in živinorejo je namenjenih več kot tretjina površin na • kopnem in skoraj 75 % sladkovodnih virov.

Od leta 1970 se je proizvodnja poljščin povečala za 300 %.

• Zaradi degradacije zemlje se je zmanjšala produktivnost zemlje na 23 % svetovnih kopenskih površinah.

• Približno enemu milijonu živalskih in • Zaradi izgube obalnih habitatov je 100300 milijonov ljudi izpostavljeno večjim rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, tveganjem za poplave in orkane. mnogim od teh v razdobju desetletij.

• Število domačih živalskih in rastlinskih • 40 % svetovnega prebivalstva primanjkuje dostop do čiste in varne pitne vode. vrst v večinoma kopenskih okoljih je upadla za vsaj 20 %, večinoma od leta 1900 • V vode sveta je letno izpuščenih milijone ton težkih kovin, topil, strupenega blata in naprej.

Zelo podobno kot pri delovanju človeškega telesa. Pride do porušenja naravnega ravnotežja, pokažejo se simptomi. V naravi se pogosteje in v večjem obsegu začnejo pojavljati pojavi, kot so suše in poplave, lahko pride tudi do zmanjšane kakovosti podtalnice. Človek se tega po navadi zave šele pri težavah s kmetovanjem, poplavno varnostjo in kakovostjo pitne vode.

Kakšni so učinki projekta Wetman na ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji?

S projektom Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji Wetman (http:// www.wetman.si/dodatne-informacije/o-mokriscih - spletna stran, kjer je veliko informacij o mokriščih, projektu in projektnih območjih) smo želeli opozoriti na velik pomen slovenskih mokrišč. A hkrati tudi na obseg in hitrost njihovega izginjanja. Na projektnih območjih, ki so se razlikovala tako po velikosti kot po tipu mokrišča, smo izvedli konkretne aktivnosti za izboljšanje stanja teh mokrišč. Tako smo obnovili tri mrtvice ob reki Muri, manjši kal v Beli Krajini ter nizki barji z redko močvirsko orhidejo na Pohorju in v mokrotni dolini pri Mengšu. Prav tako smo na dveh turistično obiskovanih mokriščih, na Lovrenških barjih na Pohorju in na Zelencih, z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti zmanjšali vplive teptanja in uničevanja mokrišč s strani obiskovalcev.

Pripravili smo upravljavske načrte za dolgoročno ohranjanje obravnavanih mokrišč. Velik poudarek smo namenili ozaveščanju javnosti ter izobraževanju mladih. Izvajali smo številne dogodke in delavnice o pomenu, delovanju in ohranjanju slovenskih mokrišč.

Mokrišča so tudi gospodarsko pomembna.

Kako vplivajo na gospodarstvo in kje gospodarstvu ponujajo priložnosti?

Mokrišča so gospodarsko pomembna z več vidikov. Živimo v dobi podnebnih sprememb, za katere so značilne naravne ujme, med njimi tudi poplave in suše. Mokrišča predstavljajo enega najbolj učinkovitih in najcenejših načinov obvladovanja poplav ter s tem zmanjšanja gospodarske škode, ki jo povzročajo. Na drugi strani lahko mokrišča s sproščanjem vode v sušnih obdobjih blažijo tudi posledice suš, s

drugih odpadkov iz industrijskih obratov.

Gnojila, ki vstopajo v obalne ekosisteme, so povzročila več kot 400 mrtvih con v oceanu, kar je približno 245.000 km² oziroma več, kot je površina Združenega kraljestva.

Od leta 1870 je bilo izgubljenih približno 50 % živih koralnih grebenov.

Onesnaženost s plastiko se je od leta 1980 povečala za desetkrat.

Kaj so največji povzročitelji globalnih sprememb v naravnem okolju?

1. Spreminjanje namembnosti zemeljskih površin in izraba morja 2. Neposredno izkoriščanje organizmov 3. Podnebne spremembe 4. Onesnaženje 5. Invazivne tujerodne vrste čimer ponovno znižujejo škodni potencial naravnih ujm.

So lahko naravna zanimivost v ponudbi zelenega turizma Slovenije? Številna mokrišča v Sloveniji so tudi pomembne turistične lokacije. Med njimi na primer reka Soča, Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Mura idr. Na teh mokriščih že danes sloni turistična ponudba lokalnih skupnosti in celotnih regij. Njihov pomen v ponudbi zelenega turizma se bo v prihodnje skoraj gotovo še povečeval.

Kratko, zanimivo 4. konferenca trajnostne gradnje Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v četrtek, 26. septembra 2019, v času svetovnega tedna trajnostne gradnje, organiziralo že 4. konferenco trajnostne gradnje.

Osrednja nit konference bosta energetska učinkovitost stavb in kazalniki trajnostne gradnje Level(s) v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Letošnja konferenca bo potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) na Trati 32 v Škofji Loki. Na dogodek so poleg arhitektov, projektantov in drugih strokovnjakov s področja gradbeništva vabljeni tudi predstavniki ministrstev, občin, podjetij in združenj, ki se bodo seznanili z najnovejšimi dosežki na področju trajnostne gradnje v Sloveniji in v Evropi ter pomembnimi smernicami za

prihodnost trajnostne gradnje. Predavanja bodo potekala v treh sklopih od 9. do 15. ure, program pa bodo soustvarjali vidni predstavniki Evropske komisije, evropske mreže svetovnega združenja GBC, ministrstva za okolje in prostor, raziskovalnih in znanstvenih inštitucij, lokalnih skupnosti ter članic združenja.

Obravnavane teme z izzivi in rešitvami na področju gradbeništva bodo opredeljevale našo trajnostno prihodnost, zato ste vabljeni, da se na konferenci pridružite tudi vi. Prijave na 4. konferenco trajnostne gradnje v GBC Slovenija sprejemajo do 16. septembra 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za člane GBC Slovenija je udeležba brezplačna, kotizacija za ostale udeležence je 100 € + ddv.

Kontakt: GBC Slovenija, Iva Verbnik, m: 040 187 110, e: info@gbc-slovenia.si

avgust 2019

Najnovejše poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je pokazalo, da narava biotsko raznovrstnost izgublja hitreje kot še nikoli. To vpliva tudi na temelje svetovne ekonomije, preživetvenih dobrin, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja. Ocenjeno število živalskih in rastlinski vrst na Zemlji je 8 milijonov, kar vključuje tudi 5,5 milijona vrst insektov.

Poročilo spodbuja, da morda še ni prepozno, vendar bi bilo potrebno narediti korenite spremembe na vseh nivojih že danes.

okolje

Narava izgublja biotsko raznovrstnost

46

Bohinj je del zaščitenega okolja, a toga zakonodaja je večkrat lahko ovira

Gorenjska je prva v Sloveniji sprejela energetski in podnebni načrt. Katere glavne okoljske naloge ste ali boste sprejeli za blaženje podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje?

Občina Bohinj pa je že 6. novembra 2017 sprejela Strategijo trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+. Bohinj je zaradi svoje geografske zaprtosti, relativne majhnosti in odmaknjenosti uspel vse do danes ohraniti tisto, kar so podobni kraji in mesta izgubili. Mislim na naravo, krajinsko podobo, prepoznavno identiteto, stik s tradicionalnimi vrednotami in veščinami ter vasi, kjer so medsebojni odnosi v skupnosti še živi in kjer se ljudje poznajo. Hkrati pa tehnološke in demografske spremembe ter zeleni trendi spreminjajo življenjske in potrošniške navade, mladih in starejših, občanov in obiskovalcev.

Strategija odgovarja na vprašanja, kako delovati naprej in ohranjati primerno ravnotežje v razvoju.

Vam uspeva?

Smo prejemniki srebrnega znaka Slovenia green, kar nas k tem zavezuje. Za zaščito našega okolja skrbi tudi zakon o Triglavskem narodnem parku, znotraj katerega leži dve tretjini naše občine. Občina Bohinj je tudi članica skupnosti Alpskih biserov. To je priznanje, promocija in obveznost. Že lani smo z Akcijskim načrtom umirjanja prometa v Bohinju in kasneje z mobilnostnim načrtom Bohinja v visoki turistični sezoni začeli z umirjanjem prometa predvsem na najbolj kritičnem območju, ob jezerski

Jože Sodja

Neokrnjena narava, pristnost in tradicija destinacije, doživetja so turistični produkti, ki so vse bolj vabljivi. Tudi v Bohinju se zavedajo svojih naravnih lepot in identitete, zato skupaj z lokalnim prebivalstvom razvijajo blagovno znamko Bohinjsko.

Kot pravi župan Občine Bohinj Jože Sodja, se ob dejstvu, da pretežni del njihove občine leži znotraj zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka in Nature 2000, osredotočajo na prednosti ohranjanja naravnega okolja in višje dodane vrednosti za izdelke in pridelke domače ponudbe.

Zaradi toge zakonodaje pa se večkrat zaradi zaščitenega območja znajdejo pred ovirami predvsem pri prostorskem načrtovanju. A jih to ne ovira, da ne bi vlagali v infrastrukturo, ki prebivalcem in obiskovalcem omogoča trajnostno mobilnost. Zato širijo kolesarske poti, s kartico Julijske Alpe: Bohinj spodbujajo uporabo javnega transporta, razvijajo turistično ponudbo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in iščejo priložnosti v trajnostnem razvoju.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Okoljski menedžment v občini

avgust 2019

okolje

141

Okoljski menedžment v občini

skledi. Z umirjanjem prometa nadaljujemo tudi letos predvsem z odpiranjem ugodnejših parkirišč stran od obale Bohinjskega jezera in z organiziranjem brezplačnih prevozov do obale jezera in nazaj. V soboto, 6. julija, načrtujemo tudi poskusni dan zapore ceste v Ukancu.

Veliko vlogo ozaveščanja naših prebivalcev in gostov predstavlja Mednarodni festival alpskega cvetja. Pri gospodarstvu korake v smeri tradicionalnega, okoljsko ozaveščenega delovanja delamo z razvojem blagovne znamke Bohinjsko.

Glavni okoljski izzivi občine?

Glavne izzive za prihodnost vidimo v ohranjanju okolja ob množičnem obisku, ki ga je Bohinj deležen v poletnem času.

Dejali ste, da velik del ozemlja občine Bohinj leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine občine pa spada pod Naturo 2000. Kako izkoriščate naravne danosti vašega območja in kako pri tem upoštevate smernice trajnostnega razvoja? Je Natura 2000 tudi omejitev za razvoj?

Da smo del Triglavskega narodnega parka in Nature 2000 je dejstvo, ki ga pri svojem načrtovanju in delu moramo upoštevati. Radi verjamemo, da gre naše trajnostno naravnano gospodarjenje z okoljem z roko v roki z dejstvom, da smo del zaščitenega okolja. Vsekakor pa toga zakonodaja večkrat lahko predstavlja tudi oviro. Predvsem pri prostorskem načrtovanju, ki zaradi okoljske zaščite terja od nas tudi finančno zahtevnejše rešitve. Tudi načrtovanje

47 Turistični produkt, ki najbolj oriše našo vizijo turističnega razvoja, je Mednarodni festival alpskega cvetja, letos že 13. zapored. Festival spodbuja spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine našega kraja, je produkt, ki ne obremenjuje že tako preobremenjene poletne turistične sezone in spodbuja povezovanje kmetijstva in turizma ter razvoj lokalnega gospodarstva. Skupaj s partnerji v Julijskih Alpah razvijamo tudi Juliano, nižinsko krožno pohodniško pot v Julijskih Alpah.

Kako pa skrbite za okoljsko ozaveščenost prebivalcev in obiskovalcev?

Visoko okoljsko ozaveščenost naših krajank in krajanov kaže številčna udeležba domačinov na vsakoletni čistilni akciji, ki se ji v okviru Zelenega vikenda pridružijo tudi obiskovalci.

V zameno za čiščenje in prihod z javnim prevozom prejmejo brezplačno nočitev v Bohinju.

Javni zavod Turizem Bohinj s strategijo trajnostnega razvoja turizma v vseh pogledih razvija produkte in pod okriljem Občine Bohinj upravlja z destinacijo v skladu s smernicami trajnostnega razvoja.

Bohinj leži v osrčju julijskih Alp z najvišjo goro Slovenije Triglavom, ki je v poletni sezoni vse bolj oblegan z obiskovalci, ki bi radi dosegli njegov vrh. S kakšnimi ukrepi skrbite za ohranitev planinskih poti in ohranjanje biodiverzitete, predvsem zaščitenih vrst, kljub velikemu številu obiskovalcev?

Ohranjanje visokogorja je zagotovo težka naloga. Pri tem podporo iščemo predvsem pri Planinski zvezi Slovenije preko dveh planinskih društev v Bohinju, ki sta v tem letu ustanovili tudi skupno sekcijo varuhov gora ter Javnega zavoda Triglavski narodni park. Težke naloge usmerjanja obiskovalcev se bo lotila tudi nova pohodniška pot Juliana, ki obkroži Triglav, a ga ne doseže. V zameno ponudi vpogled v naše življenje, tradicijo, okuse domačih pridelkov in spoznavanje naše bogate kulturne dediščine.

Smo tudi sredi priprave strategije razvoja planin, ki danes še živijo v svojem pravem pomenu in bi jih take radi tudi ohranili.

Razvili ste certifikat Bohinjsko/From Bohinj, s katerim poudarjate izvirnost izdelkov in

Trenutno je pod kolektivno blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj združenih 70 imetnikov certifikata. Ti ponujajo 133 kulinaričnih izdelkov in pridelkov s 24 bohinjskih kmetij, 130 rokodelskih izdelkov in izdelkov industrijskega oblikovanja, 68 jedi in pijač v 17 gostilnah, 7 nastanitev in 25 vodenih izkustvenih doživetij.

Blagovna znamka Bohinjsko je postala prepoznavna med obiskovalci in lokalnimi prebivalci.

Pohvalimo se lahko, da viškov kulinaričnih izdelkov in pridelkov na območju Bohinja ni.

Obenem kmetje za svoje izdelke dosegajo višjo prodajno ceno kot na nekaterih drugih območjih v Sloveniji. Konkretne odgovore glede prepoznavanja certifikata Bohinjsko pričakujemo na podlagi raziskave v okviru projekta Turizem 4.0, ki je v izvajanju.

Izvajate še več projektov za razvoj podeželja, kot sta Semenjalnica, Zelene rešitve idr. Kako povezujete podeželje in podjetništvo ter s kakšnimi inovativnimi podjetniškimi idejami se bohinjsko podeželje oživlja?

Podeželje in podjetništvo je v naši občini že zgodovinsko tesno povezano. Spodbujanje poteka na različne načine. Z vsakoletnim razpisom za področje kmetijstva spodbujamo in finančno podpiramo ekološko pridelavo in predelavo hrane. Letos smo s spodbudami želeli ponovno razširiti gojenje bohinjske koruze trdinke ter vse primarne in sekundarne dejavnosti na kmetiji, promocijo in trženje ter društvene dejavnosti na področju kmetijske pridelave in predelave.

Kako se odzivajo občani?

Z njihove strani prihaja veliko spodbud.

Društvo kmečkih žena vzpostavlja vezi med bohinjskimi ponudniki hrane in gostinci. V tem letu bodo prvič po konkretni poti bohinjske restavracije in hotele zalagali z domačo hrano.

Na Ribčevem lazu ob tržnici v Bohinjski Bistrici vzpostavljamo nov tržni prostor, kjer bodo domači ponudniki imeli možnost prodaje svojih izdelkov. Pomemben korak je bil narejen z razvojem blagovne znamke Bohinjsko. Finančno podporo pri izvajanju za Bohinj aktualnih projektov nudimo tudi Razvojni agenciji zgornje Gorenjske.

Kako pa sodelujete v projektu Arhitektura gorenjskih vasi? Kaj je značilno za tradicionalno gorenjsko arhitekturo in koliko so pri tem uporabljeni materiali lokalnega izvora?

V Občini Bohinj smo pripravili tri dokumente, ki natančno opredeljujejo stavbno tipologijo vasi v Bohinju. Natančen opis značilnosti tradicionalne arhitekture v Bohinju je v dokumentih, ki so objavljen na spletni strani Občine Bohinj. Ena od osnovnih značilnosti je gotovo kombinirana

Kako ste uspešni pri energetski sanaciji?

141

gradnja in uporaba lokalno dostopnih materialov, kot sta les in kamen. Pri novejših zgradbah kamen nadomešča opeka. Zavoljo ohranjanja stavbne tipologije in energetske varčnosti smo v preteklih letih spodbujali obnovo fasad v Bohinju tudi z občinskimi razpisi.

okolje

Toda najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju je turizem. Kateri so vaši glavni turistični produkti in kako ohranjate turistični razvoj, ki je vzdržen tudi za okolje?

storitev z bohinjskim geografskim poreklom. S tem spodbujate tudi ohranjanje in razvoj kmetij. Koliko se bohinjski ponudniki vključujejo v certifikacijsko shemo in kako iskani so izdelki, storitve pod oznako Bohinjsko?

Postopno se lotevamo energetske sanacije stavb v občinski lasti. Energetsko smo v letu 2016 sanirali OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in podružnično šolo v Srednji vasi. Za sanacijo smo pridobili sofinanciranje s strani MZI za energetske sanacije javnih stavb. V letu 2019 bomo energetsko sanirali Zdravstveni dom z lekarno ter občinsko stavbo v Bohinjski Bistrici. Za Zdravstveni dom imamo že izbranega izvajalca in pričenjamo z deli, za občinsko stavbo je trenutno objavljeno javno naročilo.

Za oba objekta smo pridobili sofinanciranje s strani MZI. Že pred več kot 20. leti ste uvedli kartico mobilnosti Gost Bohinja, ki turiste spodbuja k trajnostni mobilnosti z uporabo javnega prevoza, kolesa idr. Kolikšna je uporaba kartice in kako so turisti dojemljivi za zeleno mobilnost?

Za umirjanje prometa in spodbujanje ter promocijo alternativnih oblik naravi prijazne mobilnosti je bila že pred več kot 20. leti uvedena kartica Gost Bohinja. Danes je v luči povezovanja znotraj Julijskih Alp to Kartica Julijske Alpe: Bohinj. V lanskem letu je bilo prodanih 4.753 kartic, od tega 2.050 parkirnih, ostale s popusti. V zadnjih letih smo na občini preko Turizma Bohinj dodatno nadgradili ponudbo javnih prevozov, in sicer z uvedbo dodatnih avtobusov v poletni turistični sezoni. Lokalna skupnost redno sodeluje s Slovenskimi železnicami predvsem na področju vzpostavitve turističnih produktov, ki vključujejo vožnjo z vlakom, kot je recimo Bohinjski vlak. Turizem Bohinj skrbi za opremo in vzdrževanje pohodniških poti v Bohinju in ponudbo električnih koles.

Kakšne ukrepe trajnostne mobilnosti še izvajate oziroma načrtujete?

Naložbe v infrastrukturo. Zgrajena je bila nova kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Srednje vasi, v letu 2016 še do Bohinjske Češnjice. S tem je bila zaključena pentlja okrog Bohinja.

Zgrajen je bil most v Danici, ki je Bohinjsko Bistrico neposredno povezal s kolesarsko potjo.

Uvedena so bila nova parkirišča na vstopu v Ribčev Laz, v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi z možnostjo brezplačnega prevoza do jezera in do planine Blato (Shuttle bus). V okviru izvajanja projekta Parkiraj&doživi naravo smo v letu 2016 vzpostavili dve novi izposojevalnici koles (park&bike), zasnovali in vzpostavili pa Sistem inteligentnega transporta, ki bo omogočal informiranje in promocijo obiskovanja z mehko mobilnostjo.

avgust 2019

je bolj zahtevno, ker mora upoštevati številne okoljske kriterije, ki jih zahtevata zakon o Triglavskem narodnem parku in Natura 2000.

Varstvo terja veliko prilagajanja ne samo od Občine Bohinj temveč tudi občank in občanov, ki v tem okolju gospodarijo. Vsekakor pa se ob dejstvu, da smo del zaščitenega območja, skušamo osredotočati predvsem na prednosti, ki nam jih ta zaščita ponuja. Ena takih prednosti je zagotovo ohranjanje okolja in višja vrednost izdelkov in pridelkov naših občan in občanov.

48

Povišanje cen komunalnih storitev letos napoveduje celotna panoga

avgust 2019

S spremembami Zakona o varstvu okolja pri ravnanju z embalažo naj ne bi bilo več izjem pri finančni odgovornosti. Ali bodo predlagane rešitve izboljšale razmere pri odpadni embalaži in kaj se je pri vas spremenilo po sprejetju interventnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali nakopičene količine na dvoriščih komunal?

Zapisano nas navdihuje z upanjem, da se bodo razmere uredile in bo prevzem ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki jih je moč reciklirati, tekel nemoteno. Enako velja tudi za komunalno odpadno embalažo, ki nam je v preteklosti v velikih količinah ostajala na zalogi. V našem zbirnem centru je trenutno 100 ton tovrstne komunalne odpadne embalaže iz lanskega leta. Intervencijski ukrepi države za odstranitev KOE pri nas niso prinesli željenih rezultatov. Na dvakrat objavljena javna naročila, ki jih je izvedel MOP, za Gorenjsko ni bilo izkazanega interesa za prevzem KOE. Kot razlog so potencialni ponudniki navedli prenizko ceno odstranitve KOE. Kako bo država rešila nastalo situacijo, nam ni znano.

Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih treh letih? Količine odpadkov rastejo ali se zmanjšujejo. Ali se odločate za zbiranje novih frakcij? Vse več je zahtev po zbiranju tekstila in stekla? Kako bi lahko

Primož Bajželj

Primož Bajželj, direktor Komunale Tržič, sicer dolgoletni delavec v komunalnem gospodarstvu, ni bil naključno izbran za sogovornika. Njihovo komunalno podjetje je šestdesetletnik. Za razvoj in dobro opravljeno delo so prejeli priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva.

Sicer pa Primož Bajželj pravi, da ločujejo vsako leto boljše, da pri njih čaka na prevzem še 100 ton odpadne komunalne embalaže in da se bodo tudi pri njih povečale cene za obdelavo in odlaganje odpadkov. Pričakuje, da zakon o varstvu okolja ne bo spremenil statusa komunalnih podjetij in da so z naložbami in obnovami precej znižali vodne izgube.

Vodovodno infrastrukturo tudi telemetrijsko opremljajo.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Med komunalnimi podjetji

okolje

141

Med komunalnimi podjetji

komunalna podjetja poskrbela za večjo čistost zbrane odpadne embalaže in s tem za večjo stopnjo reciklaže?

Pri ločevanju smo uspešni. V zadnjih nekaj letih smo povečali delež ločeno zbranih odpadkov z 59 % v letu 2015 na 68 % v letu 2018.

V zadnjih letih se nam predvsem povečujejo količine mešane odpadne embalaže. To je verjetno posledica boljšega gospodarskega stanja v naši državi in s tem povezane večje potrošnje pri prebivalcih. Skupne količine vseh zbranih odpadkov v zadnjih letih se povečujejo tudi na račun povečevanja količin bioloških odpadkov in kosovnih odpadkov.

Stekleno embalažo zbiramo v zabojnikih na ekoloških otokih in v zbirnem centru Kovor, odpadni tekstil pa občani lahko oddajo v zbiralnike tekstila podjetja Tekstilko d.o.o., ki so nameščeni po celotni občini Tržič.

Akcije ozaveščanja pomagajo?

Ozaveščanje občanov je ključno. Tako dosegamo čistejšo frakcijo posamezne vrste odpadne embalaže. Pri ozaveščanju vseh občanov smo posebej pozorni do najmlajših. Odlično sodelujemo z lokalnimi šolami in vrtci. V okviru Zbornice komunalnega gospodarstva pa smo pripravili tudi delovni zvezek za otroke od 6. do 10. let starosti, ki je bil lepo sprejet.

49 Na Občini Tržič se v povezavi z Ministrstvom za okolje in prostor ter Komunalo Tržič glede na novo pripravo državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pripravljajo osnove za določitev novih območij opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom. Ko bo znan nov državni Operativni program, se bo Občina odločila za opremljanje novo določenih območij tako z javnim kanalizacijskim sistemom kot tudi z individualnim opremljanjem objektov z malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

V pripravi energetsko-podnebnega načrta Slovenije in pri doseganju podnebnih ciljev komunalne dejavnosti niso izvzete. Katere najbolj?

Prizadevamo si za večjo energetsko učinkovitost. Nekaj smo že storili. Racionalizirali vozne poti, posodobili avtopark z energetsko učinkovitejšimi vozili, uvedli brezpapirno poslovanje ... Vsekakor pa smo bili veseli spodbude Eko sklada, kjer je trenutno odprt javni poziv za dodeljevanje spodbud večjim občinam za nakup novih komunalnih vozil in za delovna vozila oziroma stroje, ki so namenjene vzdrževanju javnih površin. Verjamemo, da bo država v okviru doseganja ogljične nevtralnosti v svoje načrte vnesla še več možnosti tudi za manjše občine.

Vaša osnovna dejavnost je zbiranje, čiščenje in distribucija vode. Kako ugotavljate neoporečnost pitne vode, saj naj bi na Gorenjskem pili čisto vodo, in kako rešujete problem vodnih izgub v omrežju? Komunale se odločajo za različne rešitve, predvsem pa opozarjajo na zastarel in slabo vzdrževan sistem. Katere naložbe potrebuje vodna infrastruktura?

Komunala Tržič oskrbuje nekaj več kot 12.200 občanov Občine Tržič s pitno vodo iz devetih vodovodnih sistemov. Ponosni smo, da smo v preteklih letih z večjimi projekti in investicijami v vodovodne sisteme ter tudi s telemetrijskim opremljanjem dosegli, da občanom zagotavljamo kakovostno pitno vodo v vseh vremenskih razmerah. Občina Tržič ima na razpolago vodne vire, ki so že sami po sebi neoporečni, kar jim omogoča geološka lega. Zato

Občina izvaja še en večji infrastrukturni projekt.

Da. Občina Tržič je pristopila k večjim investicijskim projektom dogradnje obstoječega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

To je Odvajanje in čiščenja odpadne vode v porečju zgornje Save – Občina Tržič«. Z izvedenim projektom bo občina za aglomeracijo Loka, katere obremenitev z odpadno vodo presega 2.000 PE, zadostila zahtevi Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in aglomeracijo Loka opremila z 98 % priključenostjo na javno kanalizacijsko omrežje. Investicijski projekt vključuje izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Loka in izgradnjo in obnovo ostale komunalne infrastrukture. To so vodovod, meteorna kanalizacija in obnova cestne infrastrukture.

Imate tudi koncesijo za letno in zimsko vzdrževanje cest na območju Občine Tržič, je veliko dela?

Seveda. Glede na kategorizirane prometne površine, novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest je v občini Tržič potrebno vzdrževati 105 km asfaltiranih občinskih javnih cest, 30 km makadamskih vozišč in 20 km pločnikov.

V okviru vzdrževanja občinskih cest so zagotovljeni redni, občasni in izredni pregledi cest skladno z Odlokom o občinskih javnih cestah.

Preglednik cest vodi dnevnik opažanj. V sklopu del na občinskih javnih cestah je zagotovljeno strojno čiščenje vozišč in odvoz materiala po neurjih, strojno in ročno čiščenje cest in obcestnih površin, krpanje udarnih jam, košnja trave in obrezovanje vejevja. Obnavljamo talne označbe, saniramo poškodbe na voziščih in zagotavljamo stalno dežurno službo.

Kakšen je delež tržnih dejavnosti v finančni realizaciji in ali tudi pri vas napovedujete porast cen komunalnih storitev?

141

V kolikor bo sistem opredelil polno odgovornost proizvajalcev in finančno jamstvo za izpolnitev obveznosti, bodo vzpostavljene razmere za delovanje sistema. Seveda brez ustreznega nadzora sistem tudi tokrat ne bo zaživel.

Komunalna podjetja pričakujemo, da bo zbiranje komunalnih odpadkov še vedno ostalo v domeni GJS za zbiranje komunalnih odpadkov.

Pri tem ima država možnost, da za del stroškov zbiranja še vedno bremeni javno službo. Sistem zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami na najvišjem nivoju, saj je bila Ljubljana pred nekaj leti med vsemi prestolnicami Evrope ocenjena kot mesto z najbolj optimalnim sistemom zbiranja komunalnih odpadkov. Sistem zbiranja komunalnih odpadkov v Ljubljani pa je povsem enak kot v večini preostalih slovenskih občin.

Ali se v občini že pripravljate na namestitev malih komunalnih čistilnih naprav?

Delež tržnih dejavnosti je v veliki meri odvisen od razmer na trgu in se giblje v povprečju okrog 15 %. Porast cen komunalnih storitev se napoveduje v celotni naši dejavnosti. Pri nas se konec leta pričakuje povečanje cen obdelave in odlaganja odpadkov, saj vemo, da izbrani izvajalec ne dosega stroškovne cene. Dejstvo je, da plačni sistem v komunalni dejavnosti v veliki meri sloni na različnih dodatkih. S tem se po obstoječem plačnem sistemu lahko zagotavljajo dostojne plače delavcem v dejavnosti.

Zato bo uveljavitev novele Zakona o minimalni plači še posebno močno prizadela komunalno dejavnost.

okolje

je večina prodane pitne vode neobdelane. Torej na pipe pri občanih priteče surova pitna voda, ravno takšna, kot je na samem izviru. Z naložbami in obnovami smo v preteklih letih precej znižali vodne izgube in okvare na vodovodnih omrežjih. S telemetrijskim opremljanjem vodovodne infrastrukture pa nadaljujemo.

Zakaj?

Na podlagi naših finančnih podatkov, Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter določil Zakona o minimalni plači smo opravili analizo in simulacijo rasti stroškov izvajanja nekaterih gospodarskih javnih služb.

Upoštevali smo tri vrste stroškov, ki imajo najpomembnejši delež v skupnih stroških izvajanja storitev. Simulacija predvidenih rasti stroškov dela, energentov in storitev podjetja izkazuje predvidene povprečne rasti stroškov izvajanja vseh gospodarskih javnih služb za 13 %.

Bo denar za digitalizacijo vaše dejavnosti?

Podjetje že od leta 2014, ko je prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, s programskim paketom, ki je namenjen informacijski podpori vodenja, uspešno upravlja in vodi delovne procese.

Prav tako je podjetje že pred leti prešlo na elektronsko poslovanje s svojimi strankami in poslovnimi partnerji. Preko sistema Komunala. info imajo občani vpogled v svoja stanja števcev in stanje faktur.

Izdane račune za proračunske uporabnike, podjetja in nekatere fizične osebe spremenimo v eRačune. Občane, ki še niso vključeni v elektronsko poslovanje, vabimo k uporabi eRačunov, poleg tega pa tudi za vsa izdana naročila uporabljamo elektronske poti. Torej, mi smo že sredi učinkovite digitalizacije, saj brez nje ne bo dobrega poslovanja.

Občina Tržič je pristopila k zeleni shemi slovenskega turizma. Kaj bo vaš prispevek?

S podpisom Zelene politike slovenskega turizma je Občina Tržič sprejela 10 trajnostnih načel. Zavezuje se k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. V Zeleno ekipo, ki bo izoblikovala osnovna stališča in načela za poročanje in planiranje teh 10 načel, je aktivno vključena tudi Komunala Tržič. Za del poročanja v okviru načela Okolje in podnebje bomo tako pripravili poročilo in akcijski plan za Upravljanje z vodami ter Odpadki in njihova predelava. Hkrati sodelujemo pri izoblikovanju in snovanju celotnega poročila in akcijskega načrta na skupnih sestankih Zelene ekipe.

avgust 2019

Kakšen status pričakujete komunalna podjetja v novem Zakonu o varstvu okolja in v vzpostavitvi sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti? S spremembami Zakona o varstvu okolja pri ravnanju z embalažo naj ne bi bilo več izjem pri finančni odgovornosti. Ali bodo predlagane rešitve izboljšale razmere pri odpadni embalaži in kaj se je pri vas spremenilo po sprejetju interventnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali nakopičene količine na dvoriščih komunal?

50

Proizvodnja lesnega konstrukcijskega sistema je priložnost za panogo in Slovenijo

S strani Inženirske zbornice Slovenije ste prejeli nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov 2019. Kaj je žirija ocenila kot posebno vrednost vašega inovativnega pristopa?

Ocenjuje se realizacija inovativne projektantske in tehnološke rešitve v gradbeništvu, za kar je bil izbran projekt nadgradnje hotela Terme Čatež. To je bil le eden od primerov naših CBD tehničnih rešitev razvoja inovativnih postopkov pri celovitih prenovah, rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječih objektov, kjer uporabljamo križno lepljene večslojne elemente.

Posebnost konstrukcije je bila predvsem posebna dinamika konstrukcije. Za izračun dinamike konstrukcije je treba poznati togost in raznolikost različnih konstrukcijskih sistemov, da se ve, kakšen bo dinamični vpliv na njih pri potresnih obtežbah. Kot inovativna je bila prepoznana aplikacija lesene konstrukcije na zidano konstrukcijo in pri tem dokazana potresna odpornost celote hibridnega sistema.

Kako ste začeli s križno lepljenimi elementi?

V trajnostnem gradbeništvu se že več kot 15 let v okviru podjetja CBD (Contemporary Building Design), ki ga vodim, ukvarjam z uvajanjem lesene masivne gradnje iz križno lepljenih večslojnih elementov v konstrukcijske namene.

Razvili, sprojektirali in izvedli smo mnogo aplikacij uporabe tovrstnega konstrukcijskega

dr. Bruno Dujič

Trajnostno gradbeništvo je s seboj prineslo tudi večje povpraševanju po lesu kot gradbenem materialu, saj gre za naraven obnovljivi material.

S tem so se odprle možnosti za več vlaganja v raziskave in razvoj lesa kot konstrukcijskega materiala. Čeprav v preteklosti les ni dosegal konstrukcijskih lastnosti, kot jih imata jeklo in beton, je tehnološka rešitev lesenih križno lepljenih plošč lesu omogočila tudi konstrukcijo večetažnih objektov. Kot pravi dr. Bruno Dujič, direktor in vodja razvoja v projektantskem podjetju CBD d.o.o., je njihova prednost predvsem v dinamiki konstrukcije. Za aplikacijo lesene konstrukcije na zidano konstrukcijo hotela Terme Čatež je dr. Bruno Dujič letos prejel nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov. Pri razvoju in proizvodnji plošč sodelujejo predvsem z Avstrijci. V Sloveniji kljub spodbujanju interesa za proizvodnjo tega konstrukcijskega sistema še ni.

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Inovativno projektiranje v gradbeništvu

avgust 2019

okolje

141

Inovativno projektiranje v gradbeništvu

sistema za ojačevanje (metodi Xlam Jacket® in Xlam Inner-box®) in nadgradnje (Xlam City Top®) obstoječih objektov. Ko se je začela uvajati nova tehnologija gradnje s križno lepljenimi ploščami, sem začel pri tem sodelovati s tujimi podjetji in na tej osnovi naredil tudi doktorat.

Tehnologijo križno lepljenih plošč smo tako v CBD pripeljali v Slovenijo, kjer jo tudi razvijamo in sodelujemo s tujimi proizvajalci, iščemo nove aplikacije v klasičnem gradbeništvu in spodbujamo našo lesno-predelovalno panogo, da se nekdo odloči in se začne konstrukcijski sistem proizvajati tudi v Sloveniji. Na žalost v Sloveniji še vedno ostajamo na nivoju žagarstva oziroma primarne predelave lesa. Če bo Slovenija še naprej tako razmišljala, ne vem, če bo kdaj na tem področju lahko parirala Avstriji.

Inovativne projektantske in tehnološke rešitve z uporabo veliko panelnega sistema iz križno lepljenih lesenih ploskovnih elementov XLAM pri nadgradnji zidane podlage z leseno konstrukcijo hotela Terme v Čatežu so bile torej razlog za nagrado. S kakšnimi izzivi ste se pri tem srečevali in za kakšno tehnološko rešitev gre?

Leta 2009 je v Termah Čatež investitor želel povečati kapacitete hotela Terme. Razmišljali so o gradnji novega objekta v neposredni bližini obstoječega hotela ali o nadgradnji obstoječega. Zaradi premišljene rabe prostora, manjših

51 In kako ste prepričali odločevalce?

Leta 2009 sem s skupino projektantov in strokovnjakov v okviru CBD, kjer smo specializirani za projektiranje lesenih konstrukcij za potresno inženirstvo in za nadgradnjo obstoječih objektov v sodelovanju z dr. Samom Gostičem z inštituta GI ZRMK natančno preučil takratno stanje objekta. Določili smo napetosti v obstoječi konstrukciji, kvaliteto vgrajenih materialov ter analizirali statični in dinamični vpliv predvidene nadgradnje na obstoječo konstrukcijo. Za obstoječi zidan objekt in njegovo nadgradnjo je bilo treba dokazati, da nova mnogo višja konstrukcija na stari osnovi izpolnjuje vse potrebne kriterije varnosti v skladu z evropskimi predpisi, ki so stopili v veljavo leta 2008. Določiti je bilo treba interakcijo oziroma navzkrižno delovanje dveh popolnoma različnih konstrukcijskih sistemov, ovrednotiti medsebojni vpliv pri potresnem vzbujanju in določiti, kako bo zidana osnova objekta vzbudila leseno nadgradnjo in kako bo vplivala na obstoječi objekt. Tehnološka rešitev z nadgradnjo objekta je bila za investitorja izjemno ugodna s funkcionalnega, obratovalnega, predvsem pa finančnega vidika.

Kako odporna je lesena konstrukcija na vse bolj spreminjajoče se klimatske vplive, kot so neurja, potresi, poplave, požari idr.?

Vplivi okolja na stavbe in na infrastrukturo so definirani v standardih, ki jih uporabljamo za projektiranje, v okviru katerih se skladno z regionalnimi zahtevami določijo obtežne kombinacije. Vsaka država lahko dodatno v nacionalnih aneksih poda višje zahteve, kot so določene v splošnih zahtevah glede obtežnih vplivov na stavbe in na infrastrukturo.

Pri leseni gradnji so predvsem križno lepljeni ploskovni elementi sodobno konstrukcijsko gradivo, ki ima visoko specifično nosilnost in togost glede na lastno težo. To izjemno pozitivno vpliva pri doseganju vedno višje odpornosti glede na spreminjajoče se klimatske vplive.

Je les primeren material za ekstremne razmere?

Bolj kot so ekstremne razmere, bolj je lesena gradnja primerna. Les je namreč naravni

Les je torej vse bolj popularen material, a kako se lahko kosa z drugimi gradbenimi materiali, kot sta jeklo, beton?

Les dolgo ni dosegal tega, kar se da narediti z jeklom, betonom. S križno lepljenimi ploščami pa smo prišli kar visoko v sistemu gradbeništva. S tehnologijo razreza, spajanja, lepljenja, stiskanja, obdelave so te konstrukcije danes tehnološko toliko napredne, da je trend njihove uporabe po celem svetu zelo velik. Prihodnost križno lepljenih plošč je v gradnji manjših večetažnih objektov. Na tem področju sledimo zunanjemu vzoru, to so Avstrijci.

Glede požarne varnosti je les material, ki je energent, vendar v masivni strukturi zoogleni.

To pomeni, da se konstrukcija ne bo podrla, ampak bo do določene globine zooglenela.

Zooglenela plast bo zaščitila ostalo plast in se gorenje ne bo nadaljevalo. Vseeno pa les prispeva pri požaru, ker je energent. Požarna varnost pri konstrukcijah pomeni, da se konstrukcija pri požaru ne zruši zaradi lastne teže, kot se npr. jeklo in armiran beton. Lesena konstrukcija se ne zruši. Je pa zaradi količine lesa energetska vrednost pri gorenju večja. Zato se morajo lesene konstrukcije večinoma oblačiti v negorljive materiale, kot so npr. mavčne plošče.

Gradbeništvo ima velik vpliv na okolje z vidika izkoriščanja naravnih virov, energetske porabe, gradbenih odpadkov idr. Združenje za trajnostno gradnjo si prizadeva v zakonodajne okvire vnesti kazalnike trajnostne gradnje. Kateri so po vašem mnenju ključni kazalniki, ki jih pri trajnostni gradnji ne smemo spregledati?

Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da izgradnja in uporaba stavb v njihovem življenjskem ciklusu porabi 36 % svetovne energije in proizvede približno 40 % vseh emisij s toplogrednimi plini. Če upoštevamo še energijo, ki se porabi za proizvodnjo gradbenih materialov, je delež emisij na račun stavb še mnogo višji. Vsako leto se proizvede več kot 5 milijard ton cementa, kar prispeva še dodatnih 6 % emisij. Jeklarstvo, katerega polovica proizvodnje je namenjena gradbeništvu, predstavlja še dodatnih 8 %. Z odstranitvijo stavbe, zgrajene iz energetsko potratnih in okolju neprijaznih materialov, se sprosti še mnogo več energije za njeno predelavo. Teh podatkov bi se morali zavedati vsi akterji, ki ustvarjalno delujejo, narekujejo in sprejemajo strateške odločitve v gradbenem sektorju. Les je gradivo, ki ga po odsluženem življenjskem

141

ciklu lahko še vedno uporabimo, predelamo ali izkoristimo kot energent. S trajnostno gradnjo bi mnogo manj obremenjevali okolje in zelo zmanjšali ogljični odtis, ki se danes šteje kot ključni kazalnik pri vrednotenju vplivov na okolje.

okolje

izolator. Ima velik temperaturni zamik, kar pomeni, da tudi vročine ne bo prepuščal 14 ur. Pozimi ne odvzema toplote, kar pomeni, da se notranji prostor lahko zelo hitro segreje.

Naravni materiali imajo veliko boljše lastnosti, kar se tiče udobja in počutja kot nenaravni materiali. Les je sicer najbolj primeren za kontinentalna klimatska področja, kjer so mrzle zime.

Toda kako pri projektiranju lesenih konstrukcij dosegate standarde trajnostne gradnje in minimalne vplive objekta na okolje v njegovi celotni življenjski dobi tudi z vidika proizvodnje, dobave lesa?

V primeru vrednotenja stavb po analizi življenjskega cikla (LCA = Life Cycle Assessment) lesena gradnja dosega daleč najboljše rezultate v smislu trajnosti in minimalnih vplivov na okolje. Les se kot naravno samoobnovljivo gradivo pojavlja v obliki najrazličnejših gradbenih produktov. Njegova uporaba pa pomeni prehod iz klasičnega v trajnostno gradbeništvo, saj v leseni konstrukciji namesto izpustov toplogrednih plinov CO₂ daljše časovno obdobje obstoja objekta celo skladiščimo. V okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdom je smiselno les izkoristiti do količine letnega prirasta, izvor oziroma sečnjo pa obvezno izkazati s certifikatom FSC ali PEFC, ki izkazujeta sledenja lesa in lesnih proizvodov oziroma da je bil les pridobljen iz zakonitih virov.

Kateri les se uporablja za križno lepljene elemente?

Večinoma mehka vrsta lesa, kot so smreka, jelka, bor. Razvijajo se tudi nove tehnologije z drugimi vrstami lesa, kot so hitrorastoči les, trdi les idr. Danes je več razvoja na tem področju zaradi zahtev po uporabi naravnih trajnostnih materialov.

V gradbeništvu prihaja do digitalne revolucije. Slediti mora razvoju pametnih stavb in mest. Kako digitalizacija vpliva na načrtovanje, projektiranje objektov in kakšno vlogo ima pri zagotavljanju kakovostnih gradbenih materialov in storitev?

Digitalizacija se uvaja na področju gradbeništva, vendar trenutno le na področju projektiranja. Preostali segmenti, predvsem v klasični izvedbi, še dolgo ne bodo pripravljeni na to.

Projektiranje, konstruiranje ter delavniški izris sodobnih lesenih konstrukcij iz lepljenih elementov je veliko bolj digitaliziran od preostalega dela gradbeništva. Za proizvodnjo in strojno obdelavo lesenih elementov se uporabljajo v digitalni obliki izdelani načrti, ki imajo vse parametre potrebnih strojnih obdelav zapisane v obliki strojnih kod. Vsekakor se s takšnimi postopki lažje dosega zahtevan nivo kvalitete, ki je pri predizdelanih konstrukcijah neprimerno višji kot pri klasični gradnji na gradbišču.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2019

vplivov na okolje in obstoječe infrastrukture je bila veliko bolj smiselna in ekonomična nadgradnja obstoječega hotela. Težava pa je bila določiti obstoječo nosilnost zidanega objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1981, ko še ni bilo sodobnih predpisov o potresno varni gradnji.

Predhodna mnenja različnih statikov, ki so sodelovali pri projektu, so bila, da nadgradnja obstoječe konstrukcije ni možna zaradi starosti stavbe, načina gradnje in uporabljenih gradbenih materialov. V objektu so se zaradi različnih vzrokov po osvežitvi opleska vedno znova pojavljale diagonalne strižne razpoke predvsem na osrednjih nosilnih zidovih obstoječe konstrukcije objekta.

52

Geotermalna energija tudi malo drugače - doživetja v rastlinjakih asist. Barbara Pavlakovič doc. dr. Maja Turnšek

foto: arhiv Thermana d. d.

okolje

141

Turizem

Ljudje so že v antičnih časih uporabljali geotermalno energijo za balneološke namene. Tudi dandanes je eden izmed osrednjih stebrov slovenskega turizma ravno turizem z geotermalnimi

Turizem

vodnimi viri. Vendar pa

zdravilišča niso edini način

povezovanja tega trajnostnega vira energije s turizmom.

Vedno več inovativnih idej

gradi doživetja ob kmetijski rabi geotermalne energije, t.j.

ob doživetjih v rastlinjakih.

Kristali vode Zdravilišča Laško so stabilni, lepo oblikovani in pravilnih oblik kar je značilno za izražanje pozitivne informacije. Raziskave, opravljene na Inštitutu Bion, so pokazale, da ima laška termalna voda zelo kvalitetno biopolje in s tem nedvomno pozitivno vpliva na biopolje organizmov, kar je pomembno pri regeneraciji in zdravljenju.

G

eotermalna energija je obnovljiv in relativno čist vir energije, ki izkorišča visoke temperature Zemljine notranjosti. Notranjost Zemlje ima temperature višje kot 4.000 °C, zato je potencial za uporabo geotermalne energije izredno velik (Malloy, 2010). Ko pridejo na površje, imajo geotermalni viri sicer ali visoko temperaturo nad 200 °C (najdemo jih na vulkanskih območjih in otoških verigah) ali srednjo do nizko temperaturo od 50 do 200 °C (celinska območja) (Gupta in Roy, 2007).

G

re za enega bolj trajnostnih in čistih virov energije, saj je zanesljiva in dostopna, elektrarne pa izpuščajo izredno nizke vrednosti emisij ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida ter nič dušikovega oksida, kar prispeva k večji kakovosti zraka (Malloy, 2010).

Neposredna raba geotermalne energije (to je takšna, ki ni namenjena električni proizvodnji) se lahko deli v tri kategorije (Gupta in Roy, 2007):

avgust 2019

a) Bivalna in tržna uporaba (toplotne črpalke, ogrevanje in hlajenje prostorov ali vode, bazeni in terme, odmrzovanje, upravljanje z odpadki).

asist. Barbara Pavlakovič, Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru doc. dr. Maja Turnšek, Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru

b) Kmetijstvo in sorodna uporaba (živinoreja, ogrevanje rastlinjakov, akvakultura, predelava živil). c) Industrijska uporaba (predelava lesa in

papirnatih izdelkov, izpiranje kupov za iskanje zlata, srebra in drugih mineralov, upravljanje z odpadno vodo …).

K

ot povzemajo Rajver, Rman in Lapajne (2016) največji delež pri neposredni rabi geotermalne energije zasedajo geotermalne črpalke, nato sledi uporaba vode za bazene in terme ter za ogrevanje prostorov. Ostali nameni rabe so zastopani v manjšem odstotku (tabela 1). Za namene turizma je najbolj uporabna geotermalna voda, ki se uporablja v bazenih in termalnih zdraviliščih. Rajver, Rman in Lapajne (2016) ugotavljajo, da se geotermalna energija za kopanje in plavanje uporablja v preko 75 državah, predvsem pa je razširjena na Kitajskem, Japonskem, v Turčiji, Braziliji in Mehiki. V Sloveniji imamo 87 naravnih termalnih izvirov s temperaturo termalne vode med 24 in 73 °C pri izviru, za turistične namene pa jih med drugim uporablja 14 naravnih zdravilišč (združenih v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč) na več kot 47.000 m2 notranjih in zunanjih termalnih vodnih površinah (Slovenska turistična organizacija in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, 2018).

Č

etrta najbolj pogosta neposredna uporaba geotermalne energije je ogrevanje rastlinjakov in pokrito gretje tal s koriščenjem

o Pine in Gilmoreu (1998, 1999) prehajamo iz storitvene ekonomije v ti. ekonomijo doživetij (angl. »experience economy«), kjer so doživetja tisto, za kar so sodobni kupci pripravljeni plačati več in kar postaja pomembna konkurenčna prednost. Pine in Gilmore (ibd.) predlagata, da je pri oblikovanju doživetij potrebno najti optimalno mero na štirih dimenzijah oblikovanja doživetij: zabavnosti, izobraževalni dodani vrednosti, pobegu iz vsakdana in uživanju v estetskih lastnostih doživetega. In prav konceptu izkustvene ekonomije so sledili

Dobavna vrednost

Izkorišč. energija v %

Faktor razpoložljivosti

50.258

326.848

55,2

0,206

Geotermalne toplotne črpalke Kopanje in plavanje, vklj. balneologija

9.143

119.611

20,2

0,415

Ogrevanje prostorov, vklj. daljinsko ogrev.

7.602

88.668

15,0

0,370

Rastlinjaki in pokrito gretje tal

1.972

29.038

4,9

0,467

696

11.953

2,0

0,545

Ribogojništvo Industrijska procesna toplota

614

10.454

1,8

0,540

Taljenje snega in hlajenje

360

2.596

0,4

0,229

Sušenje v poljedeljstvu

161

2.030

0,3

0,400

79

1.440

0,2

0,578

70.885

592.638

100

0,265

Ostale rabe Skupaj

Tabela 1: Povzetek različnih kategorij neposredne rabe v svetu v letu 2014 (poročano v 2015). Vir: Lund in Boyd v Rajver, Rman in Lapajne, 2016 geotermalni rastlinjaki, ki so svojo ponudbo razširili iz gole pridelave zelenjave v turistično ponudbo ogledov rastlinjakov in degustacij pridelkov za obiskovalce.

K

ot primer lahko predstavimo podjetje Fridheimar iz Islandije ter slovensko podjetje Paradajz d.o.o, ki se je uveljavilo z blagovno znamko Lušt. Obe podjetji pridelujeta paradižnike, hkrati pa sta svojo ponudbo razširila na sprejemanje turistov, ki obiščejo njihove rastlinjake. Fridheimar ima približno 4 hektarje rastlinjakov, svoje prostore so za javnost odprli leta 2011. Paradajz ima 9 hektarjev rastlinjakov, oglede vzorčnega rastlinjaka pa ponujajo od leta 2018 naprej. Poleg ogleda različnih sort paradižnika ter njihove degustacije sta obe podjetji usmerjeni tudi v izobraževanje o rabi geotermalne energije in tako s svojim dobrim zgledom spodbujata tudi ostale k uporabi trajnostne geotermalne energije.

P

oenostavljeno lahko na primeru uporabe geotermalne energije za pridelavo paradižnikov prikažemo tezo prehoda v industrijo doživetij in iskanje dodane vrednosti v vsaki izmed teh faz, kar ponazorimo s sliko 1.

Visoka

Narediti izdelke

Energija (TJ/ leto)

Dostaviti storitve

Zapomiljiva doživetja

Pridelati surovine

Nizka Surovine Naravne Trg Pridelati Zamenljive

Izdelek Standardiziran Uporabnik Narediti Oprijemljiv

141

53 P

Kapaciteta (MWt)

okolje

T

radicionalne oblike kmečkega turizma poudarjajo doživetja vrnitve v naravo in povezovanja s kulturno dediščino in tradicijo.

Geotermalna pridelava hrane pa je nasprotno izrazito industrijsko naravnana zaradi izredno velikih investicijskih stroškov in usmerjenosti v ekonomiko obsega. Zato pri združevanju doživetij v rastlinjakih prej govorimo o industrijskem turizmu kot o tipični obliki kmečkega turizma. Pojem industrijski turizem lahko opredelimo kot obliko turizma, ki obravnava obiske sodobnih industrijskih objektov z namenom ogleda proizvodov, storitve, procesa, skozi katerega se to dvoje ustvarja, ter ljudi, ki so v ta proces vpleteni (Robinson v Jafari, 2003). Predvsem pa je izpostavljeno tudi spoznavanje same organizacije, njene zgodovine ter prehojene poti in spoznavanje izdelka z degustacijo, preizkušnjo ali ogledom (Otgaar, Van den Berg, Berger in Xiang Feng, 2010). Pri industrijskem turizmu gre predvsem za izkušnjo, ki jo obiskovalec proizvodnega obrata pridobi med ogledom.

Kategorija neposredne rabe

Storitev Prilagojena Stranka Dostaviti Neoprijemljiva

Doživetje Personalizirano Gost Prikazati Zapomljivo

Slika 1: Faze dodajanja vrednosti produktom pridelave. Vir: Prirejeno po Pine in Gilmore, 1998

V

agrarni ekonomiji in dandanes v podjetjih, ki so usmerjena zgolj v pridelavo paradižnikov, je paradižnik osrednji prodajni produkt.

Dodano vrednost je kupec pripravljen plačati za trženje pod blagovno znamko, kjer se mu ponuja prednosti paradižnika, kot na primer boljši okus, bolj trajnostna pridelava, svežina, lokalna pridelava ipd. V naslednji fazi dodajanja vrednosti pridelovalec prodaja ne zgolj paradižnika, temveč že predelan produkt, npr. paradižnikovo mezgo, ter na tak način poveča zaslužek. Prehod v tretjo fazo storitvene industrije najdemo na primeru paradižnikov s ponujanjem storitve, kot je strežba paradižnikove juhe. Teza ekonomije doživetij pa predlaga, da se še večjo dodano vrednost paradižniku ponudi s prodajo doživetij, vezanih na predstavitev prakse pridelave, izobraževanja o geotermalni energiji in kulinaričnih užitkov. S tem postane geotermalna energija ne samo pomemben vir ekološko čiste toplote ter električne energije, ampak tudi spodbujevalnik inovativne turistične ponudbe.

Viri: 1. Gupta, H. K. & Roy, S. (2007). Geothermal Energy : An Alternative Resource for the 21st Century. Amsterdam: Elsevier Science.

2. Jafari, J. (2003). Encyclopedia of tourism. London; New York: Routledge.

3. Malloy, C. T. (2010). Geothermal Energy : The Resource Under Our Feet. New York: Nova Science Publishers, Inc. 4. Otgaar, A. H. J., Van den Berg, L., Berger, C. in Xiang Feng, R. (2010). Industrial Tourism: Opportunities for City and Enterprise. Farnham, Burlington: Ashgate Publishing, Ltd. 5. Pine, B. J., & Gilmore, J. H. (1998). Welcome to the experience economy. Harvard business review, 76, str.

97–105.

6. Pine, B. J., & Gilmore, J. H. (1999). The experience economy: work is theatre & every business a stage.

Boston, Massachusetts: Harvard Business Press.

7. Rajver, D., Rman, N. & Lapanje, A. (2016). Stanje izkoriščanja geotermalne energije in nekateri zanimivi dosežki v geotermalnih raziskavah in razvoju v svetu.

Geologija, 59(1), str. 99–114.

8. Slovenska turistična organizacija in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2018). Zdrave vode: Slovenska naravna zdravilišča. Pridobljeno iz: https:// www.slovenia.info/uploads/publikacije/zdrave_vode. pdf, 12. 6. 2019.

avgust 2019

geotermalne energije. Poteka v preko 30 državah, kjer v rastlinjakih gojijo največ zelenjave in cvetja. Največje proizvajalke med njimi so Turčija, Rusija, Madžarska, Kitajska in Nizozemska (Rajver, Rman in Lapajne, 2016).

Pri takem načinu izrabe geotermalne energije se srečamo z drugačnim potencialom za razvoj turizma, in sicer s kombinacijo kmečkega turizma z industrijskim turizmom.

54

Doma so dizelski avtomobili prepovedani, v službi obvezen električen avto

avgust 2019

Kaj je v vašem okoljskem delovnem načrtu za leto 2020? Katere naloge so na vrhu seznama?

Kaj lahko stori podjetje v boju proti podnebnim spremembam?

Smo podjetje, ki se hitro razvija, z optimističnimi načrti in velikimi investicijami. Pri tem je skrb za okolje vedno visoko na lestvici prioritet. V prihodnjem letu nas čaka remont steklarske peči s povečanjem kapacitete, ob tem pa ne bomo povečali vplivov na okolje. To zahteva ogromno znanja, strokovnosti, pravilnih odločitev in pravočasnega načrtovanja. Izbrana peč, ki za zgorevanje uporablja čisti kisik, zagotavlja najnižje emisije v okolje. Hkrati načrtujemo zagon raziskovalno razvojnega projekta uporabe vodika kot goriva. Nosilec projekta je naš Razvojni center novi materiali (RC eNeM), cilj pa je optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv pri industrijskem taljenju stekla. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,5 milijona evrov. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov. Na projektu sodelujemo s še štirim partnerji. S to inovativno tehnologijo, bomo energent za taljenje stekla pridobivali iz obnovljivih virov, s tem pa zniževali izpust CO₂ v okolje.

Vaša težava je hrup. Vemo, da je Steklarna Hrastnik specifična zaradi lokacije, kjer se

Simona Lesar

Z leti in vedno več okoljskimi zahtevami se je morala Steklarna Hrastnik prilagoditi okolju, v katerem živi in s katerim diha. Simona Lesar, ekologinja v podjetju, je povedala, da se bodo letos lotili velikega projekta remonta steklarske peči. Povečali bodo kapacitete, ob tem pa ne bodo povečali vplivov na okolje. Izbrana peč, ki za zgorevanje uporablja čisti kisik, zagotavlja najnižje emisije v okolje. Ker je hrup na območju Steklarne velik problem, so se v sodelovanju z Občino lotili selitve prebivalcev, kar bodo izvedli do konca leta.

Znižujejo tudi porabo vode in energije. Simona Lesar dodaja, da gresta zeleno razmišljanje doma in v službi z roko v roki.

Za zeleno razmišljanje novih generacij nas torej ne sme skrbeti.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Ekolog v podjetju in doma

okolje

141

Ekolog v podjetju in doma

Hkrati načrtujemo zagon raziskovalno razvojnega projekta uporabe vodika kot goriva. Nosilec projekta je naš Razvojni center novi materiali (RC eNeM). nahaja. Kako rešujete problematiko hrupa in kako daleč je projekt selitve prebivalcev ob tovarni, o katerem je pred časom govoril župan Občine Hrastnik?

Naše podjetje, ki bo ravno v letu 2020 dopolnilo 160 let, leži v ozki kotlini. V neposredni bližini so stanovanjske kolonije, tovarna pa zaradi načina tehnologije dela z enako močjo 24 ur na dan. Kljub sanacijskim ukrepom, preteklim in načrtovanim, po letu 2020 ne bomo uspeli doseči nočne mejne ravni za hrup, predpisane za takšno območje. Moram povedati, da mimo tovarne teče zelo prometna cesta (vpadnica), ki je v praksi bolj glasna kot naša tovarna, vendar za takšno infrastrukturo ostajajo izjeme.

Zavedamo se, da prihodnost brez spremembe zakonodaje ali ureditve industrijske cone prinaša najmanj to, da ne bomo mogli širiti proizvodnje. Zato se že nekaj časa zavzemamo za ureditev industrijske cone v okolici stare

55 Energenti so za našo tehnologijo bistvenega pomena. Steklo, ki je naš proizvodni material, ima večtisočletno zgodovino. Proizvodnja je energetsko intenziven proces. Taljenje poteka pri visokih temperaturah okrog 1500°C, za kar uporabljamo precej energije, ki jo pridobimo predvsem s kurjenjem zemeljskega plina in elektrike. Zaradi visokih temperatur pa uporabljamo tudi vodo kot hladilni medij. Naše porabe so obvladovane in kontrolirane, porabo pa zmanjšujemo. V primerjavi z letom 2017 smo leta 2018 porabili za 50 odstotkov vode manj na tono staljenega stekla. Izvedba različnih učinkovitih rešitev za zmanjšanje rabe energije so pri nas del vsakodnevnega poslovanja in načrtovanja novih investicij. Imamo sodoben sistem za spremljanje porabe energije, ki nam omogoča stalen nadzor in ukrepanje ob vsakem trenutku. Postavljene imamo ciljne vrednosti porabe in ob vsakem odstopanju se zahtevata tako vzrok kot takojšen ukrep. Zapiramo tokokroge vode, jih hladimo in vračamo nazaj v proizvodni proces. Izpuščajo se le viški, ki so nujni.

Kateri vaš okoljski projekt bi izpostavili in kakšne rezultate je prinesel?

Letos smo prvič pripravili in izdali trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI. To je zahteven projekt. Najprej razmišljaš, kaj vključiti v gradivo, nato pa ugotoviš, da je dovolj dosežkov in so težave z reduciranjem ter izpostavljanjem res zelo pomembnih rezultatov. Ponosni smo tako na poročilo kot na našo odličnost.

Izpostavila bi tudi projekt optimizacije procesa izkoriščanja vode iz javnega vodovodnega omrežja in nastalih odpadnih voda. Zaradi prostorskih omejitev in specifičnosti proizvodnje smo razvili specifičen sistem ter s tem za polovico zmanjšali porabo vode na tono izdelka. Prejeli smo srebrno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije.

Kako je z embaliranjem vaših izdelkov, katere materiale uporabljate in kako zmanjšujete količino porabljenega materiala za embalažo?

Ne smemo pozabiti, da je velik del našega programa ravno proizvodnja embalažnega stekla.

Vedno več pozornosti namenjamo reciklirani embalaži in tako imenovani eko embalaži, kjer je poudarek na tanjši debelini sten in dna

Krožno gospodarstvo je za nas eden od temeljev poslovanja že nekaj let in tudi zaveden v temeljnem dokumentu strategije razvoja naše družbe.

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?

Poznamo program prehoda v zeleno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je za nas eden od temeljev poslovanja že nekaj let in tudi zaveden v temeljnem dokumentu strategije razvoja naše družbe. V njem smo opredelili, da bodo avtomatizacija, digitalizacija, izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje vpliva na okolje naše glavne investicijske usmeritve. Trajnostno upravljanje z viri in zelena rast gospodarstva so za nas najpomembnejši cilji. Se pa pri tem seveda srečujemo tudi z izzivi. Zadnja leta si intenzivno prizadevamo v življenjski krog vračati tudi ostale odpadke, specifične za našo industrijo. A trkamo na zaprta vrata. Predvsem mislim na naše odpadke iz čistilnih naprav, ki bi jih lahko koristno uporabili najmanj v gradbeništvu, pa za to ni interesa. To je seveda razumljivo, saj podjetja za to niso stimulirana, imajo le dodatne stroške in birokratske obveznosti. Hkrati pa so mineralne surovine še vedno tako poceni, da se jim ne splača ukvarjati z alternativnimi materiali. Če bi država uvedla spodbude in celo zahteve po določenem deležu drugih surovin, torej stranskega odpadka, bi podjetja vsekakor izkazala drugačen interes po takšnem vključevanju v svoje proizvodne procese.

Kakšne okoljske ukrepe uvajate doma in kako so to sprejeli vaši domači?

Varovanje okolja in čim manjši okoljski odtis je pri nas doma zakon. Ločevanje odpadkov je stalnica, o tem se sploh več ne razmišlja, ampak izvaja brez izjem. Uporaba izdelkov s čim manj embalaže so nadaljnji koraki. Plastičnih vrečk

141

praktično več ne uporabljamo. Varčna poraba energije, uporaba okoljsko prijaznega sistema ogrevanja, samooskrba. Avtomobil na dizelsko gorivo je pri nas prepovedan. Izziv je še zmanjšati vsakodnevno uporabo avtomobila predvsem pri mojih skoraj odraslih otrocih.

Spremembe uvajam počasi, včasih skoraj neopazno. Počasi razmišljajo na enak način in jim to praktično ni več obremenitev, ampak način življenja. Seveda pa bom to dejansko lahko sčasoma preverila, ko si počasi ustvarjajo svoja gospodinjstva in bivališča. Končna ocena bo še podana.

okolje

Steklarska industrija je izredno potratna pri porabi energije in vode. Na kakšne načine znižujete to porabo?

stekla. Takšna embalaža je okolju prijaznejša.

Nižja teža izdelka vpliva tudi na zmanjšanje transportnih stroškov. Na trajnostni vidik smo pozorni tudi pri embalaži, v katero pakiramo naše izdelke. Ta je primerna za recikliranje, določen delež te embalaže je vračljiv. Absolutno pa je eden od pomembnih ciljev količina porabljene embalaže. Več kot 90 % izdelkov izvozimo, naši kupci pa so trajnostno naravnani, zato je naš skupni cilj zmanjšati količino porabljene embalaže na nivo, ki še zadostuje varnosti proizvodov, hkrati pa minimalno obremenjuje okolje.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Kaj pa vaši sodelavci? Kaj menite o zamisli, ki postaja v Sloveniji aktualna, da bi podjetja povrnila zaposlenim stroške prevoza na delo z javnim potniškim prometom v paketu ukrepov za zmanjšanje emisij TGP? Prišla sem z avtom, voziva se skupaj s partnerjem. Včasih uporabim tudi avtobus. Težava je v tem, da so vozni redi fiksni, naš delovni čas pa ne. Ogromno je prilagajanja in sprememb tudi v zadnjem trenutku. Zato je malo težje načrtovati prevoz z javnim potniškim prometom.

Sicer takšne oblike prevoza spodbujam. Druga možnost je souporaba vozila. V primeru sestankov ali seminarjev v oddaljenih krajih se vedno povežem s kolegi v okolici, da načrtujemo in uporabimo skupni prevoz.

Bi pa izpostavila projekt Trajnostna mobilnost zaposlenih v podjetju. Imamo dve poslovni enoti, zato procesi v podjetju od nekaterih zaposlenih zahtevajo pogosto ali celo vsakodnevno delo na obeh lokacijah. Razdalja med lokacijama je sicer zgolj 1,0 km, vendar je kljub majhni razdalji transfer med lokacijama pogost in časovno zahteven. Zato smo lani vzpostavili interne transferje z lastnim električni avtomobilom ter s tem vsem zaposlenim ponudili možnost uporabe trajnostnega, varnega in bistveno hitrejšega transferja na klic. Ob tem tudi prebivalce Hrastnika začenjamo osveščati o pomembnosti rabe zelenih virov. Zmanjšali smo promet na lokalni cesti in emisije v okolje. Za projekt smo prejeli srebrno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije.

Povrnitev stroškov za javni prevoz bi bil vsekakor primeren ukrep za zmanjšanje emisij TGP. Več slovenskih podjetij že izvaja takšne prevoze, vsake spodbude so dobrodošle.

Katere okoljske investicije načrtujete v prihodnje?

Načrtujemo določene ukrepe še na področju omejevanja hrupa. Res si želimo narediti dober projekt na področju ponovne uporabe odpadkov iz čistilnih naprav. Dodatno bomo postavili še sončne elektrarne na strehah naših objektov. Načrtov imamo veliko, znanja in idej prav tako. Okoljskih investicij v Steklarni Hrastnik ne bo zmanjkalo.

avgust 2019

tovarne. Pri tem imamo popolno podporo lokalne skupnosti. Kot upravljavec si namreč želimo poslovanja v primernem industrijskem okolju, ki bi nam omogočal nadaljnji razvoj in širitev. Župan tesno sodeluje z našim vodstvom, projektna dokumentacija je v zaključni fazi priprave. Selitev prebivalcev pričakujemo do konca letošnjega leta, nato pa primerno prostorsko ureditev.

56

Preizkušanje uporabnosti pametnih očal pri komisioniranju in programske rešitve Uporaba novih tehnologij se širi tudi v industrijska okolja, ki zahtevajo roboustnejše naprave, katerih uporaba na dolgi rok ne ogroža zdravja zaposlenih. V zadnjem času so predmet mnogih debat tudi pametna očala , ki so na prvi pogled zelo podobna navadnim očalom, vendar za razliko od teh omogočajo obogateno resničnost . Uporabnik obogatene resničnosti se premika v realnem okolju, ki je s pomočjo specifične naprave, v našem primeru pametnih očal, obogateno z računalniško generiranimi dodatki v obliki besedila, slik ali zvoka, v prihodnosti verjetno tudi vonjev.

foto: arhiv podjetja

doc. dr. Brigita Gajšek

Pametna očala

logistika

141

Pametna očala

F

unkcija pametnih očal v industrijskem okolju je oskrbeti udeleženca v delovnem procesu z vsemi potrebnimi informacijami za delo, mu razbremeniti roke in ga usmerjati pri delu. In kar je zelo pomembno, učinkovitost osebe ni odvisna le od vrste pametnih očal ampak tudi od zasnove procesa, programske podpore ter sposobnosti sodelovanja z drugimi tehnologijami in napravami. Podatke očala pridobivajo iz brezžičnega omrežja in jih ali projecirajo na majhen prikazovalnik, ki je nameščen pred uporabnikovo levo ali desno oko, ali pa jih sporočajo z zvokom. Informacije so uporabniku posredovane v obliki teksta, slike, filma ali glasovnega navodila. Povratne informacije sistem sprejema s prepoznavanjem vnaprej določenega glasovnega odziva uporabnika, preko mehanskega pritiskanja gumbov na ohišju naprave, preko vgrajene kamere, z vodenim odčitavanjem kodne oznake ter s prepoznavanjem vnaprej določenih gibov z glavo.

Možnosti je veliko. Učinkovitost komuniciranja z uporabnikom ter njegovega dela je v veliki meri odvisna od načina prenašanja informacij med sistemom in uporabnikom ter programske podpore delovanju očal.

avgust 2019

Z

doc. dr. Brigita Gajšek, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

razširjanjem uporabe pametnih očal v industrijska okolja se, tako kot pri vsaki novi tehnologiji, pojavljajo mnoga vprašanja.

Nekaterih smo se na Fakulteti za logistiko, Fakulteti za strojništvo in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dotaknili v okviru projekta »Preučevanje učinkov uporabe pametnih

očal na vid in produktivnost na primeru komisioniranja«, ki je bil pridobljen na javnem razpisu projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - po kreativni poti do znanja 2017–2020.

Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ključno je bilo sodelovanje s podjetjem Špica International d.o.o., ki je posodilo testna pametna očala Vuzix M300. Očala so ustvarjena za industrijske namene in so s kopico dodatkov ter aplikacij primerna za uporabo na širokem spektru industrijskih okolij na področjih proizvodnje, skladiščenja, tehnične podpore in tudi v zdravstvu in logistiki. Projekt je bil osredotočen na uporabo pametnih očal za potrebe komisioniranja, ki smo ga izvajali na skladišnem regalu, doniranem s strani Mercatorja. Drugi pomembni partner je bil Zdravstveni dom dr.

Adolfa Drolca, ki je omogočil izvajanje meritev vida ter interpretacijo rezultatov.

T

estno okolje je predstavljal skladiščni regal s policami na štirih različnih višinah od tal.

Lokacije in artikli so bili označeni s QR kodami, čeprav tudi primerno velike črtne kode ne bi predstavljale problema pri identifikaciji. Oseba, ki je štiri ure brez vmesnih prekinitev preizkušala uporabo pametnih očal, je prejemala navodila o izvornih in namembnih lokacijah ter artiklih za prestavitev v obliki alfanumeričnega teksta izpisanega na prikazovalniku pametnih očal pred desnim očesom spodaj.

64 % preizkuševalcev je nošenje testiranih pametnih očal ocenilo kot fizično moteče zaradi pomanjkljivosti v njihovem oblikovanju.

M

odel, ki ga izberete, se mora udobno prilegati glavi uporabnika. Očala ne smejo drseti iz glave pri sklanjanju, stegovanju navzgor ali v primeru sunkovitih gibov. Izberite najlažji model, saj se pri težjih različicah med dolgotrajno uporabo lahko pojavijo bolečine v glavi ali za ušesi. Bodite pozorni na kable, ki so morda dolgi ali nameščeni na mestih, kjer lahko ovirajo delo ali botrujejo nesrečam pri delu. Preverite, kako se kabel pritrdi na očala.

Razstavljanje mora biti enostavno in logično.

Preverite možnost integracije zaščitnih ali korekcijskih očal.

64 % preizkuševalcev med uporabo testiranih očal ni imelo posebnih težav z levim očesom, 43 % preizkuševalcev pa je to potrdilo tudi za desno oko.

P

reizkuševalci so omenjali občasno kratkotrajno nesposobnost hitre spremembe od pogleda na realno delovno okolje na pogled na prikazovalnik pametnih očal. Sliko na prikazovalniku so za kratek čas videli zamegljeno oziroma so jo težko izostrili. Nekaj jih je zaznavalo blago bolečino v desnem očesu, rahel glavobol, dvojni vid, zameglenost slike.

Položaj prikazovalnika pred očesom mora biti nastavljiv.

Uporaba pametnih očal za namen identifikacije kodnih oznak je dobra odločitev v primeru, da so kodne oznake nameščene v višini oči vzravnane osebe.

P

oravnanost lokacije kodne oznake z višino oči vzravnane osebe je idealna situacija za uporabo pametnih očal za identifikacijo kodnih oznak oziroma za »skeniranje kod« v smislu produktivnosti in počutja oseb. Kodne oznake nameščene nad višino oči zahtevajo dvigovanje pogleda oziroma dvigovanje na prste. Večurno naprezanje ima lahko negativen učenek na vretenca in mišice v vratu. Sklanjanje h kodnim oznakam na nižje ležečih lokacijah pa ima dolgoročno negativen vpliv na spodnji del hrbtenice.

Programska rešitev je bistvena za produktivnost.

Č

Ne moremo trditi, da večurna uporaba pametnih očal Vuzix M300 negativno vpliva na vid uporabnika

as, ki preteče med odpošiljanjem računalniko generirane informacije in začetkom izvajanja sprožene aktivnosti, je v veliki meri odvisen od kombinacije tehnologij in programske rešitve. Branje teksta zahteva več časa kot prepoznavanje simbolov. Produktivnost se poveča, če tekst nadomestijo usmerjevalni znaki v obliki puščic ali obarvana polja namembnih lokacij dodana v realno delovno okolje. Pomembna je izbira načina potrjevanja s strani uporabnika. Očala sicer omogočajo način s pritiskanjem gumbov na ohišju pametnih očal, kar pa je časovno potratno in ergonomsko neprimerno. Ne pozabimo, da komisionar porabi okrog 50 % časa za premikanje med lokacijami in nadaljnjih 20 % za iskanje artiklov. Programska rešitev mora vključevati usmerjanje in grafični prikaz ciljne lokacije.

V

Viri:

78,6 % preizkuševalcev ni uspelo opravljati gibanja sočasno z razbiranjem informacij na prikazovalniku testiranih pametnih očal.

V

času pridobivanja informacij iz prikazovalnika pametnih očal se je večji del preizkuševalcev moral ustaviti. Posamezniki, ki so uspeli osvojiti sočasnost gibanja in informiranja, so bili produktivnejši. Pomembna je splošna naklonjenost uporabnika novim tehnologijam.

idna ostrina desnega očesa po delu s pametnimi očali se je v povprečju znižala za 7,6 % glede na rezultat pred delom. To pomeni, da so testiranci z desnim očesom po delu slabše videli kot pred delom. Primerljiv, vendar nekoliko boljši rezultat (zmanjšanje za 6,7 %), je bil zabeležen za levo oko. Izmerjena vidna ostrina ni niti pri najslabšem rezultatu padla pod sprejemljivo vrednost vidne ostrine določene s Pravilnikom o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Preverjalo se je tudi vidno polje oziroma področje, ki ga oseba vidi z enim očesom, kadar njen pogled

Consultancy.uk (2018). Virtual and Augmented Reality market to boom to $170 billion by 2022. Pridobljeno 14. novembra 2018 na https://www.consultancy.uk/ news/17876/virtual-and-augmented-reality-market-to-boom-to-170-billion-by-2022 Gajšek, B. (2018). Uporaba obogatene resničnosti v logistiki: testirali smo pametna očala. Finance, 221, str. 26.

Hacin, J. (2016). Kaj je obogatena resničnost in kaj nam prinaša? Pridobljeno 14. novembra 2018 na http://dne. enaa.com/Inovacije/kaj-je-obogatena-resnicnost-in-kaj-nam-prinasa.html Sharma, R. (2019). The 8 Best Smart Glasses of 2019.

Pridobljeno 11. aprila 2019 na https://www.lifewire. com/best-smart-glasses-4172796

Spremembe za izboljšave v javnem potniškem prometu V medresorski proceduri je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Osnova za spremembe je evropska zakonodaja, pripravili pa so jih na Ministrstvu za infrastrukturo. Predlog ureja pogoje za enotno vozovnico za zaposlene oziroma opredeljuje sistem enotne vozovnice. Med drugim uvaja brezplačne prevoze oziroma brezplačno prilagojene prevoze za študente in velike spremembe za podeljevanje koncesij in za področje kvalifikacij za voznike.

57 141

fiksiramo na eno točko. S preiskavo se je iskalo skotome oziroma defekte ali izpade v vidnem polju preiskovancev. Pred delom s pametnimi očali se skotom ni pojavil pri nobeni osebi, po delu s pametnimi očali pa se je skotom pojavil pri šestih osebah od štirinajstih, ki so testno uporabljala pametna očala (43%). Skotomi v vidnem polju zdravega očesa se med dnevom sicer ne pojavljajo. V našem primeru se opaženi skotomi niso pojavili znotraj 20 stopinj centralnega binokularnega vidnega polja, kar pomeni, da stanje po uporabi pametnih očal najverjetneje ne bi smelo pomembno vplivati na sposobnost za vožnjo osebnega avtomobila.

Posebej opredeljuje razvojne naloge Javne agencije za potniški promet in navaja tri: razvijanje javnega potniškega prometa in pospeševanje gospodarskih javnih služb, razvijanje novih vrst javnega prevoza in razvijanje enotne vozovnice (novi prevozni produkti, nove tehnologije …).

Zanimivo je, da med razvojnimi nalogami ni vsaj omenjena odgovornost državne agencije za potniški promet, kako v javnem potniškem prometu zmanjšati emisije kot del ukrepov, ki jih zahtevajo podnebne spremembe.

Razprava o osnutku OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Končuje se javna obravnava osnutka Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Pripombe in predloge lahko posredujete še do vključno srede, 21. avgusta 2019, na e-naslov: gp.mop@gov.si.

Operativni program zajema več vsebinskih sklopov: Pregled stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in ravnanja z blatom;Ukrepi, ki se nanašajo na: novelacijo aglomeracij in spremembe aglomeracije glede na predhodni Operativni program, ocena stopnje priključenosti v aglomeracijah in izven aglomeracij, ukrepi za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ukrepi za padavinsko odpadno vodo, ter ukrepi za zagotavljanje predpisane opremljenosti na območjih izven meja aglomeracij; Ekonomska analiza ukrepov; Akcijski načrt za odpravo nepravilnosti v vseh aglomeracijah s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE ter oceno sredstev za izvedbo akcijskega načrta, je sporočila piar služba Ministrstva za okolje in prostor.

avgust 2019

Pred začetkom in po zaključku dela so preizkuševalci v očesni ambulati opravili meritve vidne ostrine, barvnega vida, kontrastne senzitivnosti in vidnega polja, med delom pa so analizirali porabo časa.

logistika

Kratko, zanimivo

58

Panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko Cargo-partner odpira nov logistični center na Brniku na skoraj 52.000 m2 površine in z več kot 25.000 m2 skladiščnih površin. Viktor Kastelic, direktor slovenskega podjetja mednarodnega logističnega velikana cargo-partner iz del širše razvojne strategije matičnega podjetja. Njihovi

logistični centri rastejo v

srednji in vzhodni Evropi,

geostrateška lega Slovenije in

brniški kompleks z letališčem in infrastrukturo pa je prava

lokacija. Viktor Kastelic sicer

meni, da manjka še železnika povezava, saj Brnik postaja

»mesto v malem«. Letos bo,

napoveduje direktor, njihovo

poslovanje zraslo za 15 %,

največ s pogodbeno logistiko, sicer pa posebej poudarja

njihovo konkurenčno prednost

– info logistične storitve za

specifične potrebe vsake

avgust 2019

Gradnja je potekala po načrtih in v juliju smo dobili uporabno dovoljenje. Pisarne in skladišča bomo na novo lokacijo selili v avgustu.

Pogodbena logistika, ki jo bomo opravljali v skladišču, zajema storitve visoko-regalnega skladiščenja, prevzema in izdaje palet, poličnega skladiščenja manjših kosov in seveda tudi storitve dodane vrednosti kot npr. pakiranje, komisioniranje, sestavljanje pošiljk, označevanje blaga, kontrola kvalitete ipd. Vse to bo podprto z inovativnim WMS-om ter z možnostjo hrambe v različnih temperaturnih režimih.

Seveda bo skladišče tudi regijski distribucijski center za hitro pretočno blago naših ladijskih ter cestnih zbirnikov. Skladišče bo carinskega tipa in bo imelo tudi varnostni certifikat TAPA.

Naložbe v logistični center

Avstrije, pravi, da je naložba

Leto dni je, od kar ste v bližini brniškega letališča položili temeljni kamen za mednarodni logistični center. Kako daleč ste z naložbo, kaj bo zajel kompleks centra in s katerimi storitvami ciljate na območje srednje in jugovzhodne Evrope?

stranke.

foto: Žiga Intihar

Jože Volfand

Kaj bo pomenila naložba za poslovni in strateški razvoj lastnika in kako jo boste financirali?

Podjetje raste organsko na vseh produktih, vendar lastnik v zadnjih letih močno investira v pogodbeno logistiko ter nove logistične centre v srednji in vzhodni Evropi. Tako sta se v lanskem letu odprla nova logistična centra v Avstriji poleg dunajskega letališča in v bolgarski Sofiji. Dogradila se je tudi 3. faza skladišča v Dunajski Stredi na Slovaškem. Financiranje investicije je urejeno s strani matičnega podjetja v Avstriji.

Brnik tudi z vašim centrom postaja slovensko logistično središče in kaže na konkurenčnost geostrateške lege Slovenije. Ali razvojna politika države dovolj upošteva ta izhodiščni potencial in poslovne možnosti logistike kot gospodarske panoge z močno rastjo?

Koliko logističnih centrov bi lahko še zraslo v Sloveniji in kdo bi lahko bil investitor?

Vsekakor menim, da bi se posamezne industrijske panoge morale koncentrirati, kar bi bila prednost za logistična podjetja in prevoznike, a tudi za gospodarstvo oz. podjetja, ki so naročniki naših storitev. Brnik vsekakor ima dobro pozicijo zaradi letališča, relativne bližine Ljubljane in nenazadnje dobre navezave na avtocestno infrastrukturo. Neobstoj železnice je edina pomanjkljivost te lokacije, da bi predvsem luko Koper lahko še bolj povezali z ostalimi transportnimi in logističnimi panogami.

Viktor Kastelic

logistika

141

Naložbe v logistični center

Država?

Država je opazila potencial logistične industrije in jo tudi opredelila kot strateško panogo.

Vendar se, podobno kot drugje, projekti in investicije izvajajo prepočasi. Vsekakor je vprašanje gospodarske klime v naslednjih letih, menim pa, da je v Sloveniji vsekakor še dovolj prostora za nove logistične centre. Investirajo lahko sami logistični ponudniki ali pa tuji pospeševalci razvoja logističnih kapacitet.

Omenili ste železnico. Čeprav v razvojnih dokumentih Slovenije ni več v načrtu železniška povezava letališča z Ljubljano, je vse več mnenj, da bi morali železniški tir med Brnikom in Ljubljano ponovno vnesti med strateške načrte. Kaj menite o tem? So tudi druge opcije?

Interes letališča, gospodarstva in države bi moral biti, da se letališče poveže z železniško povezavo. Vprašanje racionalnosti takšne investicije je v tem trenutku vsekakor na mestu, vendar si moderno letališče v potniškem smislu ter logistične centre v tovornem smislu težko predstavljamo brez železnice. Na Brnik se poleg logistične industrije seli tudi precej drugih panog in kmalu bo to mesto v malem.

V kakšnem položaju je logistična panoga v državi in kako živahen je trg v tem letu? Kakšne rezultate načrtujete konec leta in kateri del vaše dejavnosti najbolj raste?

Več na www.zelenaslovenija.si

Promocija

Promocija

e j n i a n r b b m e č e ! i o m k k i o e t p m i a j z z n a t r ž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o z s re t s u Upoštevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoč promet.