26
V strokovni ekipi za pospešitev zelene transformacije ste analizirali stanje in potencialni razvoj elektroenergetskega sistema za zeleni prehod. Optimistična je ocena, da lahko razogljičenje slovenske energetike dosežete že leta 2040. S katerimi naložbami, v katere vire? Več izjav iz energetskih krogov ocenjuje, da bo prispevek iz OVE premajhen za nadomestitev tistega, kar daje TEŠ? Ali ne bo prišlo do razkoraka med produkcijo električne energije, deležev OVE in izgubo elektrike iz TEŠ, če se ga zapre 2033?
Svojevrstni absurd je, da bo Slovenija morala plačevati drugim državam, ker ne dosega ciljev deleža energije iz OVE, meni dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-i, sicer pa član strokovne ekipe konzorcija za pospešitev zelene transformacije slovenskega energetskega sistema. V novem Zakonu o spodbujanju obnovljivih virov energije (ZSROVE) je namreč zapisano, kaj se bo zgodilo, če Slovenija ne bo dosegla deleža energije iz OVE, kot je določeno v NEPN, ali če od 1. januarja 2021 »ne ohranja izhodiščnega deleža 25 %.« Zgodilo se bo, da bo Slovenija morala plačevati, ciljev namreč ne dosega, v mehanizem EU za financiranje energije iz OVE. Sogovornik pravi, da bi morali umakniti čimveč ovir, ki preprečujejo hitrejši razmah OVE. Zakon naj bi bil opora razogljičenju slovenske energetike. Simulacija, kako bo z OVE do leta 2033, kaže na zelo ambiciozno izpeljavo nekaterih načrtov.
V naših ocenah smo najprej začeli z osvežitvijo projekcij gibanja odjema, ki jo je pripravil slovenski sistemski operater (ELES). Ta upošteva tako večje aktivnosti na področju učinkovite rabe kot tudi ambiciozno rast elektrifikacije v prometu. Zajeti so tudi izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju ter odjem iz omrežja črpalnih elektrarn. Iz tega naslova predvidevamo v letu 2030 odjem dobrih 17 TWh in 2050 skoraj 23 TWh. Nato smo k temu dodali spremembe obstoječe proizvodnje strukture. Specifika EES v Republiki Sloveniji je nesorazmeren vpliv dveh največjih proizvodnih enot NEK in Termoelektrarne Šoštanj, ki danes zagotavljata 60 % vseh potreb po energiji. V luči prehoda v brezogljično družbo smo predvideli zaustavitev TEŠ 6 do leta 2033. Ker jedrska energija in NEK predstavljata pomemben vir brezogljične električne energije, smo upoštevali, da RS podaljša obratovanje NEK najmanj do leta 2043 ter sproži vse postopke za sprejem odločitve o gradnji JEK2. Poleg tega smo predvideli dokončanje projektov v proizvodne enote, ki so načrtovane: dokončanje parno-plinske enote v Energetiki Ljubljana ter dokončanje izgradnje hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, izgradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak ter povečanje OVE termo proizvodnje iz biomase in bioplina. Bo vse to pokrilo razkorak? Za razkorak med odjemom in pričakovano proizvodnjo že spremenjene obstoječe proizvodne strukture smo nato iskali rešitve, kako zapolniti to vrzel predvsem z brezogljičnimi viri. Izraba sončne energije je v RS vir z največjim potencialom za prihodnjo rast, a je trenutno še slabo izkoriščen. Obenem gre za zrelo tehnologijo, katere ekonomika se je v zadnjih letih močno izboljšala. Zato pričakujemo največji preboj v naslednjih 15 letih prav na področju inštalacije novih SE. Poleg SE predvidevamo tudi porast izgradnje VE, a bolj zmernega obsega,
dr. Dejan Paravan
Jože Volfand
foto: arhiv podjetja
Največji preboj bo v naslednjih letih dosežen s sončnimi elektrarnami
Razvoj OVE v Sloveniji
september 2021
okolje
162
Razvoj OVE v Sloveniji
saj je izraba vetra v Republiki Sloveniji manj primerna zaradi specifične geografske lege in degradirajočih posegov v naravno okolje. Kdaj bi po vaši simulaciji zgradili drugi blok JEK, če bo odločitev sprejeta, najbrž tudi na referendumu? Ob zgornjih predpostavkah in brez upoštevanja intenzivnega investiranja v OVE se razkorak med porabljeno in proizvedeno električno energijo z leti precej povečuje in bo pred pričetkom obratovanja JEK2 sredi tretjega desetletja dosegel približno 8 TWh. Nato se brez JEK2 samo še povečuje. Zato je pomembno, da se pripravi vse potrebno za sprejem odločitve o izgradnji JEK2, vključno s širšo javno razpravo. V našem scenariju, po katerem je slovenska elektroenergetika skoraj razogljičena že v 2040, smo do tega leta upoštevali tudi izgradnjo JEK2. Toda brez OVE ne bo zelenega prehoda. Katere OVE ste upoštevali v analizi (sončna, vetrna, vodna, geotermalna, biomasa itd.), kje je Slovenija na začetku novega desetletja pri OVE in kaj lahko realiziramo do leta 2030 (po segmentih)? V vsakem primeru brez OVE zelenega prehoda ne moremo doseči. Zaradi tega smo v naših scenarijih upoštevali intenzivno investiranje v različne vrste OVE, pri čemer največ potenciala vidimo v izrabi sončnega potenciala. Zato do
