44
»Pot do steklenice vrhunskega vina je dolga, izjemnega
pomena pa je prvo opravilo v vinogradu, rez trte,« pravi
mag. Tjaša Kos, tudi vinska kraljica Slovenije 2002, ki
skupaj z možem Mitjo vodi
Vinogradništvo družina Kos. Vpeta je cela družina, tudi
najstniška hči in sin. Pri
pridelavi vin skrbijo tudi za
biodiverziteto in uporabljajo
naravi prijazno škropljenje.
Ker je vinograd trajni nasad,
se težje prilagaja na podnebne
spremembe, pravi med
drugim. Zato imajo zasajene
sorte, ki jim tamkajšnja klima in prst najbolj ustrezata. Med
najbolj znanimi prleškimi vini je šipon, avtohtona sorta, ki
skupaj s tradicionalno prleško gibanico in prleško tünko
september 2021
Obdelujete skoraj 20.000 trsov na eni najboljših leg za vinograde na svetu, na obrobju Ljutomersko – ormoškega vinorodnega podokoliša. Za vaša vina ste prejeli tudi številne nagrade. Kaj je pomembno za vzgojo kakovostnih vin in ali opažate kakšne specifične podnebne vplive na rast in vzgojo vaših vinskih trt? Kako ohranjate biodiverziteto v vinogradu? Vsaka vinska klet ima vina s karakterjem, ki izražajo odraz filozofije vinarja, dela v vinogradu in kleti. Različni stili vin terjajo različno delo tako v vinogradu kot v kleti. Mi že od začetka stremimo k visoki kakovosti vin. Količina nas ne zanima. Mož Mitja je tisti, ki opravi najpomembnejše delo tako v vinogradu kot kleti. Vedno rad poudari, da je po duši bolj vinogradnik kot vinar, vendar mu tudi kletarjenje gre odlično od rok. Pot do steklenice vrhunskega vina je dolga. Izjemnega pomena pa je prvo opravilo v vinogradu, rez trte. Z rezjo takoj na začetku določamo količino in kakovost vina. Zaradi nizke obremenitve trte so naša vina posledično višje kakovosti. Mož je pri tem delu izjemno natančen. Seveda je vsako delo v vinogradu pomembno, še posebej skrbimo za umno škropljenje, ki je naravi čim bolj prijazno, zato to delo prvič opravimo šele okoli 20. maja. Do takrat nekateri škropijo že trikrat. A jutra so bolj hladna in škropljenje ni potrebno. Na ta način ohranjamo biodiverziteto. Sicer je lepo videti srne v vinogradu, na žalost pa naredijo veliko škode, zato imamo vinograd ograjen. Vaše grozdje trgate bolj pozno. Vsako leto nas ljudje znova sprašujejo, zakaj trgamo tako pozno. Tega sem zdaj že navajena in sem dobila trdo kožo. Ponavadi odgovorim z vprašanjem, ali so jim naša vina všeč. In odgovor je pritrdilen. So namreč zelo polnega, bogatega okusa z dolgim pookusom, ekstraktno zelo bogata. Ker ne hitimo s trgatvijo. Grozdje ne pridobi le na sladkorni stopnji, umirijo se in dozorijo tudi kisline. In potem v kleti nikoli ničesar ne dodajamo in ne odvzemamo, da bi spremenili kakovost vina. V vinogradu se naredi vino, rada rečem.
predstavlja največjo kulinarično
Kako vaše vinograde prilagajate na podnebne spremembe?
atrakcijo za obiskovalce
Vinograd je trajni nasad, zato se podnebnim spremembam težje prilagaja. Vsekakor stremimo k temu, da imamo zasajene sorte, ki so za naše območje priporočljive ali dovoljene, saj jim naša klima in prst dobro deneta. To se posebej odraža na avtohtoni slovenski sorti
Prlekije.
mag. Tjaša Kos
Tanja Pangerl
foto: arhiv podjetja
Zemlja trajnostni pridelavi obljublja, da ne bo obupala nad nami
Vinogradništvo, biodiverziteta in turizem
okolje
162
Vinogradništvo, biodiverziteta in turizem
ranfol in našem, prleškem, šiponu. Se pa tudi v vinogradu opažajo posledice raznih podnebnih vplivov. Konec lanskega avgusta nam je neurje s točo in orkanskim vetom dodobra zdesetkalo pridelek, precej uničilo trto na dveh od treh parcel. Z ekološkim škropivom smo vsaj delno zacelili rane na trti, kar se odraža letos. Kljub temu bo tudi letos pridelek precej manjši od povprečnega. Z vinogradom je povezana vsa vaša družina, tudi hči in sin. Vemo, da se kmetijska dejavnost srečuje s problemom visoke starosti kmetov, zato različni programi razvoja podeželja spodbujajo zaposlovanje mladih v kmetijskem sektorju. Kakšen je interes mladih za vinogradništvo? Vesela sem, da sta z vinogradom in vini povezana tudi hči Veronika in sin Erazem. Pomagata pri delu in se tako vključujeta v skoraj vse procese dela. Že od malih nog. Situacija v vinogradništvu in vinarstvu je vse prej kot lepa. Visoka starost kmetov na eni strani in neprivlačnost nadaljevanja tradicije vinogradništva v družinah zaradi številnih razlogov resnično skrbi. Največjo težavo vidim še vedno pri tistih, ki imajo res majhne vinograde. Preveč sicer, da bi popili sami, in premalo, da bi bili resni akterji na trgu. In tu je največji upad, vinogradi se krčijo. Po drugi strani pa z različnimi programi razvoja podeželja, kot je recimo mladi
