foto: Nebojša Tejić
23
Konferenca COP26 v Glasgowu naj bi bila mejnik glede odločenosti mednarodne skupnosti, da odločneje ukrepa za blažitev podnebnih sprememb, za prilagajanje nanje in za financiranje zelenega prehoda. Ali bo morda Slovenija pristopila k pripravi konkretnega celovitega programa ukrepov in naložb do leta 2030 glede na usmeritve iz svežnja Pripravljeni na 55?
Omenili ste načrt Pripravljeni na 55. Razprava med okoljskimi ministri o svežnju ukrepov Pripravljeni na 55 je opredelila nekatere prednostne naloge. Katere? Kaj med temi pomeni dokončanje knjige pravil Pariškega sporazuma in kaj vaša ocena, da mora biti delitev bremen med državami pravična in stroškovno učinkovita, k temu pa naj prispevajo vsi sektorji? Kje je največji izziv za Slovenijo?
Doseganje zastavljenih podnebnih ciljev predpostavlja celovit sistem podpornih ukrepov, vključno z uporabo prihodkov od ukrepov za spodbujanje inovacij in blažitev učinkov zlasti za ranljivo prebivalstvo. Tu mislim zlasti na novi socialni podnebni sklad ter sklad za inovacije. Krepi se tudi sklad za modernizacijo. EU je v času pandemije zagotovila obsežen sveženj evropskih sredstev za soočanja s krizo, okrevanje pa bo v znamenju zelenega in digitalnega prehoda.
Sveženj predlogov Pripravljeni na 55 je zelo obsežen. Vsebuje kar 13 predlogov, tako da je težko reči, kateri je prednosten. Verjetno lahko rečem, da ima na Svetu za okolje, ki ga v tem trenutku vodim, nekoliko prednosti Direktiva ETS in tudi Uredba ESR. Ministri izpostavljamo, da je treba doseči podnebne cilje, torej znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do 2030 in podnebno nevtralnost do 2050, na način, da si bremena ciljev med seboj delijo vse države članice. Pri tem pa morajo biti upoštevana načela pravičnosti, enakosti ter stroškovne učinkovitosti. Za Slovenijo je v tem trenutku največji izziv izpeljati predsedovanje tako, da bodo imele države članice celovit horizontalen pregled nad svežnjem, hkrati pa voditi poglobljeno razpravo o posameznih predlogih. Vsebinsko je za nas zagotovo eden večjih problemov zmanjšati visok delež rabe energije v prometu. Brez tega podnebnih ciljev ne bomo mogli doseči.
Moram omeniti še večletni finančni okvir 2021-2027 in sklad za okrevanje. Evropska komisija je Sloveniji že nakazala prvih 231 milijonov evrov za začetek izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. To je ključna priložnost za odpravo infrastrukturnih vrzeli na področju prometa, trajnostne mobilnosti in varovanja okolja.
oktober 2021
Konferenca COP26 naj bi bila za mednarodno skupnost mejnik pri odločanju o ukrepih za bolj ambiciozen zeleni prehod. Kakšna bo pripravljenost držav, da sprejmejo celovit program ukrepov za doseganje ciljev, kakor jih napoveduje sveženj ukrepov Pripravljeni na 55? Okoljski minister mag. Andrej Vizjak meni, da trenutna energetska kriza državam ne bo olajšala dela, saj je Uredba o evropskih podnebnih pravilih že zdaj zadosten izziv. A dodaja, da so cilji zavezujoči. Posebej omenja razlike v pogledih o tem, da bi trgovanje z izpusti razširili še na nove sektorje, zlasti so izpostavljene stavbe in promet. Prav zaradi visokih cen emisijskih kuponov se je občutno poslabšal ekonomski položaj TEŠ in PV, zato njihove uprave kličejo države na pomoč. Ali je sploh kakšna alternativa zaračunavanju ogljika, če hočemo doseči podnebne cilje, vprašuje okoljski minister.
mag. Andrej Vizjak
OKOLJSKI MINISTER PRED KONFERENCO COP26
Jože Volfand.
163
Energetska kriza otežuje sprejem predlogov za zahtevnejše ukrepe
OKOLJE
OKOLJSKI MINISTER PRED KONFERENCO COP26
