48
Država naj predpiše občinam,
kolikšen mora biti delež OVE v končni porabi toplotne energije
do leta 2030. V primeru, da
deleža ne dosežejo, se jim
zniža glavarina, ki gre v sklad za nakup emisijskih kuponov. Pri denarju se vsi zganemo, odgovarja Rok Suhodolnik,
direktor podjetja Biomasa iz Luč, kako bi lahko povečali delež lesnih goriv v rabi
energije do let 2030 z vlaganji v daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso. O ocenah
v NEPN, kako bo z rabo lesa v energetske namene, dvomi, saj gre bolj za statistiko.
Gospodinjstva pa ravnajo
po gospodinjski logiki, zato se odločajo za najcenejši
energent. Časi poceni
elektrike so mimo, zato se
bo povpraševanje po lesenih peletih še povečalo. Država pa naj olajša postopke za naložbe oktober 2021
Raba lesa v energetske namene, kot napoveduje NEPN, naj bi se do leta 2030 zmanjšala za 14 % in naj bi takrat znašala manj kot 1,5 milijona ton. Vendar je zlasti na podeželju les še vedno pomemben energent in gospodinjstva še vedno veliko kurijo z drvmi, čeprav zadnja leta manj. Večina gospodinjstev je pri tem samooskrbna, saj so gozdovi pretežno v zasebni lasti. Kako bi lahko spremenili vire ogrevanja na podeželju, izpuste prašnih delcev zlasti v kurilnih sezonah in posodobili kurilne naprave? S katerimi ukrepi bi se lahko približali cilju iz NEPN?
v ogrevanje na lesno biomaso.
Ocene NEPN temeljijo na statistiki, ki na področju lesne biomase ni natančna. Razlog je samooskrbnost gospodinjstev z lastnim lesom, kar ni vodeno po nobeni statistiki. Potencial lesne biomase naj bi znašal 2.400.000 t letno, izkoristilo pa naj bi se je 1.600.000 t letno. Vse to je statistika. Torej ne drži? Vsako gospodinjstvo se najprej obnaša racionalno in izkorišča vire, ki so na razpolago in so najcenejši. Pred desetletjem je bilo to ekstra lahko kurilno olje (ELKO), krajše obdobje utekočinjen naftni plin (UNP), trenutno pa elektrika za pogon toplotnih črpalk. Predvsem gospodinjstva, ki imajo na razpolago lastni vir lesa, uporabljajo les. Dejstvo je, da sta UNP in ELKO preteklost. Trenutno, če gledamo cene energentov, se najbolj viša cena električne energije za gospodinjstva, zato bodo nove investicije v toplotne črpalke za obstoječe energetsko manj učinkovite objekte nezanimive. Lesna biomasa ima v Sloveniji zaradi samooskrbnosti stalen potencial za rabo v gospodinjstvih. Kaj pa onesnaževanje? Pomembna gonilo pri zmanjšanju izpustov prašnih delcev iz kurilnih naprav je Eko sklad j.s., ki sofinancira zamenjavo obstoječih dotrajanih kurilnih naprav z novimi sodobnimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Zanimiv primer je vas Solčava, kjer gospodinjstva kurijo na les iz lastnih gozdov. Zaradi zaprtosti vasi, ki je v dolini med hribi, je bil zrak v času kurilne sezone resnično slab. Nad vasjo se je iz dotrajanih kurilnih naprav vil oblak dima. Toda gospodinjstva so izkoristila subvencije Eko sklada in zamenjala kurilne naprave s sodobnimi kotli na lesno biomaso. Kvaliteta zraka in bivanja v vasi Solčava je nepredstavljivo boljša. Ukrepi, s katerimi se bomo približali ciljem NEPN-a, so najprej ekonomski. Torej, kateri
Rok Suhodolnik
J. V.
foto: arhiv podjetja
Poceni elektrike ne bo več, lesna biomasa je priložnost tudi za državo
BIOMASA KOT ENERGENT
OKOLJE
163
BIOMASA KOT ENERGENT
vir ogrevanja je za gospodinjstva najugodnejši in kakšne podpore nudi Eko sklad. Poleg vsega je les eden redkih domačih virov energije. Z večanjem porabe lesne biomase večamo tudi energetsko neodvisnost Slovenije! Toda, ali se ve, koliko kakovostnega lesa izgubi Slovenija zaradi kurjenja, namesto da bi ga za izdelke z dodano vrednostjo porabila lesno-predelovalna podjetja? Po naših izkušnjah se za kurjenje uporablja les, ki ni primeren za predelavo. V našem podjetju odkupujemo les, ki ni primeren za predelavo v druge izdelke ter lesne ostanke iz lesne industrije, to so krajniki, odčelki, žagovina in oblovina. Zakaj se vam zdi pomemben predlog iz priročnika Trajnostna raba lesa, da naj se lesu kot energentu priznata ogljična nevtralnost in okoljska ustreznost? Ker je to dejstvo, kajti les je obnovljiv vir energije in je ogljično nevtralen. CO₂, ki se sprosti pri gorenju lesa v ozračje, se na enak način sprosti v ozračje tudi, ko les strohni v naravi. Slovenija je uvoznica lesenih peletov kljub izjemnemu gozdnemu bogastvu. Zakaj? Kako je z rastjo prodaje lesnih goriv v Sloveniji in koliko odsluženega lesa konča v termični obdelavi? Kaj bi lahko Slovenija storila z 2,5 milijona ton lesnih ostankov? Ali lahko govorimo o razcvetu ogrevanja stanovanjskih in javnih stavb z lesom, kot trend označujejo nekateri poznavalci? Vsa goriva so podvržena trgu. Uporaba goriv je odvisna od cene. Ocenjujem, da bo z rastjo cene elektrike večje povpraševanje po lesnih gorivih, med katerimi so tudi peleti. Proizvodna
