4 minute read
Razogličenje Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo
from EOL 166
Podnebni dosje PRIČETEK IZVAJANJA PROJEKTA
Razogličenje Slovenije preko prehoda na krožno
gospodarstvo
Okoljski cilj »dobro živeti ob omejitvah planeta« bolj kot kadarkoli zahteva spremembe načinov proizvodnje in življenjskih navad posameznika. Proizvodni in potrošniški procesi potekajo linearno, pri čemer se le manjši del nastajajočih odpadkov ponovno uporabi ali predela za ponovno uporabo. Ob tem smo dnevno soočeni s poročili o omejenih virih surovin na svetovni ravni, tudi tistih, ki so ključne za naslavljanje podnebnih izzivov in razogljičenje družbe.
JASMINA KARBA,
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Ohranjanje blaginje, ki temelji na zmanjševanju biotske raznovrstnosti, okoljski degradaciji ter rasti izpustov toplogrednih plinov, daljnoročno ni vzdržno. Naš planet nima dovolj virov in tudi ne obnovitvenih zmožnosti za tak razvoj. Delovanje družbe na način »kot običajno« ni več sprejemljivo.
Dodatno je pandemična kriza pokazala na zdravstveno in gospodarsko ranljivost − slednja zadeva predvsem ranljivost dobavnih verig. Načrtovani so ukrepi okrevanja in odpornosti, ki pa morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo prispevali k razogljičenju in ne bodo škodovali okolju. To so kompleksni izzivi, ki jih je treba nasloviti na sistemski, celovit način, saj jih spremlja zavedanje, da je čas za doseganje podnebnih ciljev omejen. Zato majhni, nepovezani koraki znotraj posameznih področij ne bodo zadostovali. Potrebne so strukturne spremembe, ki se morajo zgoditi povezano in na vseh relevantnih področjih hkrati. Sistemsko.
Na poti k podnebni nevtralnosti je treba izkoristiti zmožnosti vseh mehanizmov, razvitih v zadnjih letih. Med njimi še posebej potenciale delovanja na način »krožnega gospodarstva«, ki še kliče k sistemskemu pristopu. Tudi zato je bil slovenski projekt prehoda v krožno gospodarstvo predstavljen v okviru spremljajočih dogodkov EU na COP26.
je potekalo s sodelovanjem ministrstev, katerih pristojnosti segajo na področja, ki lahko največ prispevajo k razogljičenju in krožnemu prehodu, t.j. Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za finance. Pri snovanju projekta so sodelovali tudi tuji partnerji: dve skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology, EIT), in sicer za podnebje (EIT Climate-KIC) in za področje surovin (EIT Raw Materials), ter Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske Komisije.
Krožno gospodarstvo kliče k sistemskemu pristopu in k strukturnim spremembam.
Podnebni dosje Namen projekta je, da z uvedbo načel krožnega gospodarstva prispeva k doseganju podnebnih ciljev in podpre razogljičenje Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti: Strategijo razvoja Slovenije 2030, Nacionalnim programom varstva okolja za obdobje 2020–2030, Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030, Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 ter dokumenti kmetijske in gozdarske politike. Izvedba projekta bo podprla tudi doseganje ciljev in izvedbo aktivnosti, predvidenih v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost.
46 PODNEBNI DOSJE / EOL 166 / februar 2022 (3) predvideva vzpostavitev partnerstev med deležniki, ki je ključno za oblikovanje krožnega, regenerativnega in nizkoogljičnega gospodarstva in družbe, (4) povezuje in nadgrajuje dognanja obstoječih programov in projektov, (5) prinaša nova znanja in jih ohranja v domačem okolju. Model sistemskega inoviranja deluje po načelu »živega laboratorija« oziroma ustvarja prostor za preskušanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so vzvodi sprememb, ter za ugotavljanje, kaj je potrebno za preobrazbo celotnega sistema. Model sistemskega inoviranja je zasnovan na metodologiji, ki ciklično obsega štiri faze:
Krovni cilj projekta pa je vzpostaviti temelje za sistemski prehod Slovenije v nizkoogljično krožno gospodarstvo s preobrazbo pristopov k načrtovanju in izvajanju politik. Projekt je zasnovan z uporabo modela sistemskega prehoda, ki je inovativen model naslavljanja kompleksnih izzivov. V primeru konkretnega projekta se nanaša na prehod na krožno gospodarstvo oziroma na uvedbo in izvajanje načel krožnega gospodarstva v vseh relevantnih politikah.
Model sistemskega inoviranja zajema štiri faze
Model sistemskega prehoda (angl.: deep demonstration) je novejši model sistemskega inoviranja, ki je uporaben za naslavljanje izzivov, pri katerih so potrebne sistemske spremembe. Razvila ga je Skupnost znanja in inovacij Podnebje in je zasnovan na sodobnih dognanjih o trajnostnih prehodih. Model temelji na naslednjih ključnih značilnostih: (1) vključuje vse deležnike krožnega gospodarstva, t.j. deležnike na področjih izobraževanja in raziskovanja, deležnike v gospodarskih panogah in deležnike načrtovanja in izvajanja politik na lokalni, regijski in državni ravni, (2) predvideva oblikovanje sistemskih rešitev, ki bodo omogočila proces razogljičenja družbenoekonomskega sistema Slovenije po načelih krožnega gospodarstva, 1. oblikovanje namena in cilja: v tej fazi poteka prepoznavanje potreb, namena in želenega ciljnega stanja, 2. določitev okvira: v tej fazi poteka priprava strategije, ki obsega analizo stanja in prepoznavanje področij, kjer sistemske inovacije lahko spodbudijo njihovo preobrazbo, 3. orkestriranje portfelja: ta faza je jedro sistemskega inoviranja, saj gre za usklajeno in celovito spodbujanje iskanja inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, ustvarjanje sinergij in nadgrajevanje spoznanj, 4. platforma znanja: je ciljna faza procesa, ki pripelje do oblikovanja skupne platforme znanja, dognanj in izkušenj, iz katere črpajo vsi deležniki in odločevalcem služi kot osnova za načrtovanje in izvajanje politik in sprejemanje odločitev. Platforma znanja je dinamičen mehanizem, saj temelji na stalnem učenju iz dognanj in izkušenj, vezanih na portfelj inovativnih rešitev ter na vzpostavitev povratnih zank učenja za večji učinek.
Slovenija je izvedla prvi cikel 1. in 2. faze modela. V letih 2018 in 2019 je potekal proces prepoznavanja ciljev in potreb za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Temu je sledil prvi cikel oblikovanja
PROGRAMI
CELOVITI STRATEŠKI PROJEKT RAZOGLJIČENJA SLOVENIJE PREKO PREHODA NA KROŽNO GOSPODARSTVO
I. Pametne in krožne skupnosti II. Krožni razvoj III. Krožne politike in znanosti
Krožne šole Krožna odkrivanja Laboratorij politik prehoda Krožno učenje in viri Merjenje krožnosti Krožna javna naročila
Krožne sinergije Krožne inovacije v MSP Krožna znanost in visoko šolstvo
Krožne verige vrednosti (predelovalna, prehranska, gozdno/lesna, mobilnostna, graditvena) Transformacijski krožni kapital Slovensko stičišče za krožno gospodarstvo
