Pri prijavi na evropske razpise ne gre brez zelene komponente

KARMEN VIDONJA OZVATIČ / ZELENO OMREŽJE

Pri prijavi na evropske razpise ne gre brez

zelene komponente

Evropski razpisi so dober kanal za financiranje inovativnih in razvojnih trajnostnih in nizkoogljičnih projektov. Kot je povedala Karmen Vidonja Ozvatič, Tiko Pro d.o.o., je EU za izpolnjevanje ciljev razvoja EU, ki so zajeti v strateških dokumentih in ki predstavljajo podlago za pripravo razpisov, namenila najvišje zneske doslej. Praktično vsak evropski razpis pa zajema komponento ukrepov podnebne nevtralnosti in brezogljičnosti. Slovenska podjetja pa so za prijavo na evropske razpise dokaj zadržana.

•Nepovratnih sredstev slovenskih in evrop-

skih razpisov naj še nikoli ne bi bilo toliko, kot jih je trenutno. Kateri aktualni razpisi za prehod v brezogljično gospodarstvo so najbolj zanimivi in za katere panoge?

Evropska unija je sprejela ambiciozen program za novo finančno perspektivo, ki bo trajala med leti 2021 in 2027. Ključne usmeritve razvoja naslednjih sedmih let so zaznamovane s trendi zelenega in digitalnega. Tako imenovani evropski zeleni dogovor je odgovor na podnebne spremembe in predstavlja strategijo EU za rast, znotraj katere je doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 najpomembnejša in najvidnejša zaveza.

Za izpolnjevanje ciljev razvoja EU, ki so zajeti v strateških dokumentih in ki predstavljajo podlago za pripravo razpisov, je EU namenila najvišje zneske doslej. Za preoblikovanje EU, ki naj bo gospodarno, pravično ter socialno uravnoteženo, je EU preko glavnih politik, zlasti evropskega zelenega dogovora, digitalne revolucije in krepitve odpornosti, predstavila nove finančne instrumente. Večletnemu finančnemu okvirju, ki je sicer že desetletja ustaljen mehanizem, je namenila dodatna sredstva, ki se jim je pridružil instrument EU naslednje generacije, ki predstavlja načrt okrevanja za Evropo. V skupni vrednosti 1.824 milijard evrov bodo omenjeni mehanizmi glavni kanali za dodeljevanje nepovratnih ali povratnih sredstev.

•Kakšen je namen novega finančnega

instrumenta?

Cilj je, da se za operacije v okviru vključevanja podnebnih ukrepov nameni 30 % od skupno vseh razpoložljivih sredstev. To pomeni, da praktično vsak evropski program zajema komponento ukrepov podnebne nevtralnosti in da je prehod v brezogljično gospodarstvo sestavni del vsakega projekta v vsaj enem določenem, projektno-specifičnem vidiku. To velja tako za EU strategijo za zdravje v okviru EU4Health programa kot tudi na primer za Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Prioritetno pa te cilje zasledujejo programi, kot so Sklad za inovacije, ki je ključni ukrep EU za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, program LIFE, ki podpira operacije na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, ter program Obzorje Evropa, ki globalno ostaja največji in najmočnejši program za financiranje raziskav, razvoja in inovacij na vseh nivojih našega življenja.

Podobno strategijo ima EU na področju digitalizacije, saj je zvišala vrednost sredstev za digitalno preobrazbo v praktično vseh programih in odobrila proračun za Program za digitalno Evropo, ki je popolna novost, v višini 7,5 milijard evrov. Program bo med drugim podpiral projekte s področja umetne inteligence, kibernetske varnosti, pa tudi naprednih digitalnih veščin, kjer bodo sodelovala tudi majhna in srednje velika podjetja z namenom uvajanja digitalnih tehnologij v poslovanju.

•Na kaj morajo biti podjetja pozorna pri

prijavi na razpise?

Glavno načelo črpanja sredstev je skladnost z razpisnimi kriteriji in dobro poznavanje trenutnega stanja na ciljnem trgu, ki ga je s projektnimi rezultati potrebno preseči v smislu zagotavljanja napredka ob upoštevanju

Karmen Vidonja Ozvatič, vodja EU projektov, Tiko Pro d.o.o.

strateških načrtov EU. To velja zlasti za projekte, ki so raziskovalno-razvojno in inovacijsko usmerjeni, pa tudi za tiste, katerih namen je doseganje večje prepoznavnosti ali ozaveščenosti o uspešnih evropskih praksah ali politikah EU. Osnovno načelo prijav na razpise je povezovanje z drugimi akterji, ki preko načela komplementarnosti zagotavljajo širše, večje in vidnejše učinke določenih projektnih modelov. Tudi v primerih, kjer razpis omejuje prijavo na zgolj enega prijavitelja, je sodelovanje z zunanjimi partnerji in zunanjim znanjem v različnih oblikah ključnega pomena za doseganje rezultatov. Dobro poznavanje dobavne in vrednostne verige v okviru lastnega poslovnega modela je velik korak k izpolnjevanju pogojev razpisov, saj to znanje daje nujno podlago za vključevanje drugih deležnikov v projekt, ki prispevajo k uresničevanju projektnih ciljev.

•Koliko se slovenska podjetja odločajo za

prijavo na razpise oziroma kako uspešna so pri črpanju nepovratnih sredstev v primerjavi z ostalimi članicami EU? Kakšen je trend črpanja sredstev v zadnjih petih letih?