EOL 123

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

123 november 2017

4. reciklažna konferenca Slovenija mora razmišljati o zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov

dr. Vesna Žepič Bogataj: Uporabo biorazgradljivih polimerov za embalažo zaustavlja visoka cena Jasmina Karba: Zelenih not v politiki ključnih sektorjev v državi je vse več, a ne pri vseh mag. Aleksander Mervar: Koncesijo za srednjesavsko verigo naj prevzamejo Srednjesavske elektrarne Igor Likar: Četrto industrijsko revolucijo živijo vsak dan, peto nastavljajo dr. Iztok Seljak: Slovenija kot laboratorij zelene mobilnosti EU s projektom EDISON

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… širjenje vizije, znanj, prakse … … lažji in hitrejši dostop do ključnih deležnikov … … najaktualnejše vsebine s svojega področja …

»Družba ZEOS, d.o.o., je že od leta 2011 članica Zelenega omrežja Slovenije. Za nas je članstvo prednost predvsem zato, ker je v omrežju odpadkovna vsebina strnjena v enem mediju in povezana z vsemi člani, ki so hkrati tudi naši deležniki na vseh nivojih procesa ravnanja z odpadki.

To nam omogoča lažji in hitrejši dostop do njih in s tem možnost informiranja o naših aktivnostih, kot tudi pridobivanje informacij z njihove strani.« mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, d.o.o.

»Ob branju vsake številke revije EOL sem trdno prepričana, da bi jo morali brati vsi, ki delujemo in se ukvarjamo z okoljem in prostorom. V njej vedno najdeš najaktualnejše vsebine s tega področja. Na naši srednji šoli imajo vsi učitelji strokovnih predmetov svoj izvod revije – za strokovni razvoj in za uporabo pri pouku. Če kdo meni, da je trajnostni razvoj v naši državi preveč na obrobju, naj si prebere dve ali tri revije EOL. Izjemno sem vesela tudi člankov s področja gradbeništva. Že več let ne najdeš članka, ki bi tudi pozitivno pisal o dejavnosti v gradbeništvu in podrobnejše o naporu in želji vseh, da pride v gradbeni panogi do nujnih sprememb.« Irena Posavec, ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

»Vrhniška komunala želi s trajnostno naravnanimi projekti širiti svojo vizijo, znanje in prakse tudi med ostale komunale in občine. Članstvo v Zelenem omrežju in revija EOL omogočata, da nam lahko to uspe še hitreje.« mag. Brigita Šen Kreže, direktorica JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.

pridrUŽiTe Se! Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

E

vropa, ne glede na to, koliko bo avtomobilska industrija uspela olajšati zahteve novega mobilnostnega paketa, se je torej odločila za postopno ozelenitev prometa. Najprej za cilje pri izpustih, za izboljšave motorjev z notranjim izgorevanjem, z inovacijami dizelskih tehnologij, ki so sedaj izkoriščene okrog 40 % in na široko odpirajo vrata razvojnikom in raziskovalcem. Hkrati bo zorela elektrifikacija prometa. A vrveža električnih osebnih avtomobilov in avtobusov na cestah še nekaj časa ne bo. EU ne bo določila ciljev o deležu električnih avtomobilov. Očitno je popustila Nemčiji, ki je že spoznala, da do leta 2020 ne bo mogla izpolniti napovedi in zaveze o milijonu električnih vozil na nemških cestah. Zeleni indeks Evropske komisije je nekoliko pobledel. Avtomobilski izpusti bodo še naprej preveč temnili ozračje. Kljub hudim podnebnim grožnjam. Elektrifikacija prometa po evropskih cestah je prepuščena različnim hitrostim nacionalnih prometnih politik, ki so lahko ambicioznejše.

Priložnost za Slovenijo torej.

N

e mislim le na papirologijo, na dokumente in vizije. A vsaj troje gradiv si zasluži pretres. Strategija razvoja Slovenije 2030 v poglavju o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu opozarja na našo zavezo iz podnebno-energetskega paketa. K zmanjševanju toplogrednih plinov v prometu bodo največ pridali novi koncepti mobilnosti in bolj zelen tranzitni promet. Osnutek Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje

EOL foto: Rok Tržan

2010 – 2020 (posodobitev 2017) je dvignil prah med ljubitelji jeklenih konjičkov. S tem programom in strategijo za alternativna goriva bo Slovenija plesala drugačen prometni ples kot EU. Poskočnejši. No, Nacionalni program varstva okolja 2030 pa cilja še višje: Slovenija bo do leta 2030 med vodilnimi državami pri prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo na globalni ravni. Torej izpuste zmanjšati za najmanj 40 % v primeri z letom 1990. Ali več?

Sektorske politike se bodo že uskladile.

Ž

e navedene vizije ali ambicije, diagnoze pa so, če postavimo na pranger predvsem promet, znane, upravičeno postavljajo slovensko prometno prakso pred ogledalo. Koliko so na mizah že spodbudne strategije urbane trajnostne mobilnosti in koliko je omrežje pripravljeno na alternativne energente? Odgovor stroke in poznavalcev električne mobilnosti je, da Slovenija premore izjemen potencial in globalne prebojne inovacije v zeleni mobilnosti.

V

isoke tehnologije razogljičenja so na pohodu. Ali kot je pesnil Sofokles v Kralju Ojdipu – ni modrosti, ki je človek ne bi prekosil z modrostjo…

S

lovenija kot potencialno središče zelene mobilnosti EU pa ponuja evropski projekt EDISON (Eco Driving Innovative Solutions & Networking). Koncept zelene Balkanike in zelene Adriatike s povezavo do Münchna. Če se vrnem k naslovu. Edison, ki se je rodil pred 170. leti, bi najbrž ploskal inovativnim očetom iz Idrije. Še posebej, če bo strateška konferenca o zeleni mobilnosti aprila prihodnje leto v Ljubljani prepričala 26 evropskih prometnih ministrov. A res je, EDISON odpira vrata Slovenije, da se predstavi kot referenčni primer zelene mobilnosti. Kajti zelena Balkanika ni več le na papirju. Elektrifikacija 2.400 km regionalne avtoceste se je že začela. In tudi prva demonstracija slovenskega električnega avtobusa je na celjskem sejmu potrdila možnosti domače proizvodnje.

A

da nas ne bi navdušenje preveč zaneslo.

Nove tehnologije spreminjajo naše življenje in njihovega vpliva na človeka še ne poznamo. Tudi stroka ugotavlja, da je na primer tehnologija brezžičnega polnjenja električnih avtomobilov v primerjavi s klasičnimi polnilnicami še neznanka. Tudi nanotehnologije so raziskovalcem zaiskrile oči. Zdaj, ko so že nekoliko bolj znani in merljivi vplivi na okolje, dokazni material zahteva odgovor, kakšen je etos, ki ga človeku prinašajo nove tehnologije.

Simpatija za zeleno naj ne sega do neba, ostaja naj pri človeku.

Jože Volfand, glavni urednik

november 2017

lovenija bo (bi lahko postala) evropski laboratorij za rešitve zelene mobilnosti. Tako je prepričan dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, v intervjuju v reviji EOL. Že nekajkrat je javno postavil Slovenijo v panteon zelene mobilnosti v Evropi, pri čemer je konkretiziral trajnostno evolucijsko strategijo s primerom avtomobilske industrije, ki se spreminja v industrijo drugačne mobilnosti – z elektrifikacijo prometa. Prevedeno v prometno politiko države to ne pomeni le razvitejše infrastrukture za polnjenje električnih avtomobilov, pač pa tudi vožnjo z električnimi avtomobili, avtobusi in zračnimi vozili, spodbude za nakup in še marsikaj. Slovenija, tako se zdi, prehiteva Bruselj. Pred dnevi je Evropska komisija ponudila mobilnostni paket, katera tehnološka pravila bodo določala proizvodnjo avtomobilov v prihodnjih letih in koliko bo promet zmanjšal izpuste toplogrednih plinov. Evropska komisija postavlja barikade predvsem za manj CO2. Na cestah naj torej vozi več avtov z nižjimi izpusti, kar bi evropski prometni ekosistem obleklo v bolj zeleno obleko.

Uvodnik

S

123

EDISON ni Edison, sta si pa v sorodstvu

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Uporabo biorazgradljivih polimerov za embalažo zaustavlja visoka cena

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

10 Tudi industrija se vse bolj usmerja k recikliranju 12 Devet senzoričnih embalažnih uspehov in neuspehov na policah 20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

22 eProstor in zeleno gospodarstvo

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

28 Slovenija mora razmišljati o zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov

Celje, november 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

23 Zelenih not v politiki ključnih sektorjev v državi je vse več, a ne pri vseh 26 Vodne izgube zmanjšali za polovico, proti državni regulativi cen

30 Ureditev z več DROE zahteva klirinško hišo, nujna sistemska rešitev

32 Preveč je nečistoč, nujni so normativi za kakovost ločenega zbiranja 34 Eko strategije so več kot le razvoj izdelkov, oblikovanje v podjetjih prezrto 35 Ideja o biorazgradljivih lončkih z mislijo na uporabnika 36 Koncesijo za srednjesavsko verigo naj prevzamejo Srednjesavske elektrarne

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 123

EOL

Impresum

38 Ventil ni več samo ventil, ampak mora imeti pamet 40 Brez sprememb v pristopu in brez spodbud bo veter vel v prazno

42 Četrto industrijsko revolucijo živijo vsak dan, peto nastavljajo 44 Med naj bo del zajtrka, čebele pa ne žrtev pesticidov

46 Ozaveščeni investitorji bodo promotorji uporabe naravnih materialov 48 Ali sploh vemo, kako onesnažena je voda?

50 Digitalizacija je nujen in nikoli končan proces v optimizaciji poslovanja

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

november 2017

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Slovenija kot laboratorij zelene mobilnosti EU s projektom EDISON 55 Odgovorno na vseh poteh 56 Nelojalna konkurenca tepe prevoznike v EU, problem so licence

Pokrovitelj 123. številke:

Podjetje UNI Packaging je v sodelovanju s podjetjem Ice Coom izdelalo digitalno tiskane samostoječe vreče za njihove "Ice & Easy" zamrznjene alkoholne napitke, ti. slushie-je. Ice Co je pristopil k UNI Packaging s posebnim zanimanjem za digitalni tisk. Poudarek je bil na ustvarjanju samostoječih vrečk z vrhunskim videzom, vendar s hitro proizvodnjo in z uporabo prednosti, ki jo ponuja digitalna produkcija, kot sta fleksibilnost in nadgradljivost.

Po uspešnih poskusih embalaže je UNI Packaging izdelal novo orodje za 250 ml samostoječe vrečke, ki so privlačne oblike in preproste za potrošnikovo uporabo. Z inovativno digitalno tehnologijo Digiflex so bile vrečke zrcalno tiskane z mat lakom in laminirane kot 4-slojna struktura. Vrečke vključujejo zarezo za enostavno odpiranje.

Kozmetika Afrodita napoveduje novo dobo wellnessa

Sodi, ki potujejo po svetu

Podjetje RPC Sæplast predstavlja serijo sodov za skladiščenje na evropskem in ameriškem trgu, omogoča pa enostavno ravnanje z optimalno kakovostjo izdelkov med transportom. Prvotno razvita v sodelovanju s kupci podjetja v Aziji, novi sodi, ki so na voljo v velikosti 600 in 660 litrov, predstavljajo prehod iz bolj tradicionalnega izoliranega soda, hkrati pa še vedno nudijo učinkovito zaščito in enostavnost uporabe za široko paleto živilskih proizvodov zlasti pri proizvodnji kozic, tilapije in lignjev. Okroglo oblikovan Fotografije: arhiv proizvajalcev

Z razširjeno linijo 100 % SPA se želi Kozmetika Afrodita prilagoditi življenju sodobnega potrošnika, ki živi polno, aktivno življenje, pri tem pa ne pozabi nase.

Nova mleka za telo v embalaži s pumpico predstavljajo individualno zasnovano »terapijo«, ki jo potrošnik izbere glede na potrebe kože in želeni cilj. Nova linija vključuje izdelke Nourish-Gold Therapy (za suho kožo), Detox Therapy (prečiščevalna terapija) in Firming (učvrstitvena terapija).

Pri Afroditi poudarjajo, da hitro vpijajoče formule ne puščajo neprijetnega mastnega otipa in so iz 100 % naravnih sestavin.

Linijo 100 % SPA so marketinško podprli s preverjenim trženjskim spletom komunikacij, s poudarkom na pojavljanju v tiskanih in digitalnih medijih. Tudi embalaža prenovljene linje je delo Simone Kmetič, Afroditine glavne oblikovalke. V podjetju so prepričani, da embalaža z občutkom prepleta kozmetično zgodbo izdelka s poznanimi tržnimi zakonitostmi in pričakovanji potrošnikov.

S strategijo za alternativna goriva odzvonilo bencinu in dizlu?

V Sloveniji je trenutno 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 470 priključki, 1 polnilno mesto za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in 4 za stisnjen zemeljski plin. Nimamo polnilnic za utekočinjen zemeljski plin in 100 % biodizel. Vozni park počasi sledi polnilni infrastrukturi. Največ je vozil na utekočinjen naftni plin (konec leta 2016 jih je bilo registriranih 8.980), 124 je vozil na stisnjen zemeljski plin in 6 na vodik (predelana vozila). Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je skoraj 1.000, vendar njihovo število zelo zaostaja glede na količino polnilne infrastrukture, če računamo, da za 10 vozil zadošča 1 priključek, teh pa je 470.

5 123

dvoslojni sod, izdelan iz polipropilena, primernega za stik z živili, nudi odlično higieno in izjemno zaščito izdelkov.

Težka zunanja in robustna konstrukcija zagotavljata dolgoročno vzdržljivost in enostavno izpiranje. Hkrati so zaobljene konture še posebej primerne, da omogočajo enakomerno mešanje izdelkov, dvojna izolacija pa omogoča ohranjanje konstantnih temperatur med namakanjem.

Poleg tega okrogla oblika zmanjša porabo ledu. Sodi so izdelani v FDA / USDA in v EU odobrenem materialu, so medsebojno združljivi do tri v višino in enostavni za rokovanje s paletnim priklopnikom ali viličarjem. Kot pri vseh sodih podjetja Sæplast so lahko prilagojeni logotipom kupcev in opremljeni z različnimi možnostmi sledenja, vključno s črtno kodo, QR kodo in tehnologijo RFID.

EOL

Samostoječe vrečke z digitalnim tiskom in unikatnim videzom

Če želi Slovenija do leta 2030 doseči cilje na področju alternativnih goriv, mora poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti, da bo npr. med osebnimi vozili vsaj 17 % električnih vozil. oz. priključnih hibridov (200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin. Vse več bo vozil na alternativna goriva. Zato bo potrebno povečati tudi število polnilnic na avtocestah in drugje. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih povečala in bo zagotovila ustrezno pokritost vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami. V notranjem prometu bo Slovenija ob predvideni rasti vozil že leta 2020 potrebovala 1.200 polnilnic običajne moči, 2025 že 7.000 in 2030 kar 22.300. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru leta 2025 potrebno omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina.

Te cilje naj bi dosegli s sprejeto strategijo za alternativna goriva. V Sloveniji po letu 2030 namreč ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km. Strategija spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki jih uporabljamo danes. Med ukrepi bodo pomembne finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in podobni ukrepi. Slovenija mora zagotoviti, da se bodo izpusti toplogrednih plinov v prometu v letu 2030 zmanjšali glede na leto 2020 za 9 %.

november 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 123

EOL

Kratko, zanimivo Isti izdelki na vzhodnih trgih slabši kot na zahodnih

Novosti »Rdeča pika« tudi za Kabinet 01 in Jana Jagodiča

Prodaja dveh izdelkov različne kakovosti v enaki embalaži v različnih članicah je po evropski zakonodaji prepovedana, vendar je na trgu drugače. Evropejci ne pijejo povsod enake coca cole, maslene piškote Bahlsen pa so na vzhodnih trgih prodajali samo s pet odstotki masla (imeli so več palminega olja), na nemškem pa z 12 % masla. A še več podobnih primerov je pri mlečnih in mesnih izdelkih, kar dokazujejo analize.

Nekateri znani proizvajalci pri proizvodnji izdelkov uporabljajo za vzhodne trge manj kakovostne surovine in umetne nadomestke. Razmerje sestavin je torej manj ugodno.

Vendar jih pod isto blagovno znamko in praviloma po enaki ceni prodajajo kot kakovostnejše na zahodnih trgih. Na Madžarskem so na primer analizirali kakav Nestlé. Ugotovili so, da v Avstriji prodajajo Nestlejev kakav, ki je bolj harmoničen in intenziven kot tisti, ki ga kupujejo Madžari. Nestlé je razliko zanikal. Tudi Hofer v Sloveniji ni priznal ugotovitev slovenske potrošniške organizacije, da ima njihova toast šunka slabšo sestavo kot avstrijska, saj vsebuje krompirjev škrob, predelane morske alge, dekstrozo in aditive.

Proizvajalec otroške hrane Hipp pa je po rezultatih hrvaške analize, ki je odkrila, da je v njihovem izdelku za hrvaški trg manj zelenjave kot za nemškega kupca, napovedal, da bo sestavo uskladil.

Na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo obljubljajo, da bodo izvedli analizo na večjem številu vzorcev. Lani naj analize ne bi pokazale večjih razlik. Letošnja raziskava zveze potrošnikov Slovenije pa je pri 10 parih izdelkov (od skupaj 32) ugotovila razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka.

Med drugim tudi pri coca coli, mlečni čokoladi milka, jetrni pašteti, pri mesnem narezku primana in drugih. Predsedniki vlad več vzhodnoevropskih članic EU so na posebnem srečanju zahtevali ukrepe Evropske komisije.

Oblikovalski studio Kabinet 01 je prejel mednarodno nagrado Red Dot v kategoriji oblikovanja embalaže. Nagrajeno delo, paket za degustacijo za podjetje Flaviar, je oblikoval Jan Jagodič. To je letos že tretja »rdeča pika« za Slovenijo, saj sta bila nagrajena tudi oglaševalska agencija Futura DDB in proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič. Jan Jagodič je s kreativno rešitvijo želel preoblikovati in nadgraditi koncept Flaviarjevega krovnega izdelka, paket za degustacijo viskija. »Paket predstavlja bistvo pristopa »Try before you buy« (»Preizkusi, preden kupiš«). Glede na naravo poslovanja, torej pošiljanja fizičnih izdelkov po pošti, je morala biti embalaža lahka in vzdržljiva, hkrati pa elegantna. Pomembno je, da namero komunicirate jasno in čustveno.

Cilj je bil ustvariti »možat« izdelek, ki odraža duh časa,« je kreativno rešitev pospremil Jagodič. Podelitev nagrad je bila v Berlinu.

Steklenica iz leta 1783 ponovno na prodajnih policah

november 2017

Kremacijo izpodriva zelena alternativa – resomacija Nova metoda »tretmaja pokojnikov«, kot piše Dubravka Ugrešić v knjigi Evropa v sepiji, se v svetu že uveljavlja. Resomacijo so patentirali Škoti, v Švici pa naj bi zaradi pomanjkanja zemljišč za grobove lahko postala resomacija edina metoda pokopavanja pokojnikov. Pri resomaciji truplo postavijo v napravo, razlaga avtorica, ki je podobna dolgemu pralnemu stroju. Potisnejo ga v »resomator« in pod visokim pritiskom izpostavijo raztopini

Schweppes je predstavil novo steklenico, ki je narejena po originalni steklenici iz 18. stoletja. Embalaža je lansirana ravo v času, ko so pri podjetju Schweppes napovedali največjo naložbo v Združenem kraljestvu v več kot 200 letih. Tako so se odzvali na naraščajoče povpraševanje

po novih mešanicah pijač. Lansirana prenovljena embalaža na trg se osredotoča na dolgoročno dediščino blagovne znamke z novo vrsto mešanic pijače, ki vsebuje naravno aromo. Za razpon Schweppes Classic, ki ga podpira kampanja v višini 6,6 milijona funtov, je bila prvotna Schweppes steklenička pihana in oblikovana v enem kosu.

Oblikoval jo je Jacob Schweppe leta 1783.

Ikonični Schweppes napis sedi na vratu nove steklenice. Trebuh steklenice ima vgravirano fontano, ki označuje eksplozijo mehurčkov. Vsebujejo tonik, kar ponazarja edinstvenost, po kateri je znana blagovna znamka. Serija Schweppes je na voljo v različnih velikostih in materialih, vključno s steklenimi stekleničkami do 200 ml, 1L PET plastenkami in 6x150 ml in 12x 150ml pakiranjih.

Vsakoletno lansiranje omejene serije embalaže in gloga

Glog je poznan po širjenju toplote v hladnih zimskih mesecih in Blossa Annual 17 je pravi dokaz te trditve.

Dizajn je inspiriran z indijsko umetnostjo, ki ponazarja poslikavo na indijskih kamionih z živo pisanimi slikami in šablonami. Pijača ima okus sončnega manga in kumine s ščepcem čilija. Vse to je inspiracija za barvitost na flaški - od gradientov do vijoličnih detajlov.

Blosa že dolgo let drži vodilno pozicijo na trgu z novimi in inovativnimi okusi kuhanega vina. Konkurenca ogroža ta položaj z uvedbo lastnih proizvodnih linij z različicami nepričakovanih okusov.

Naloga agencije je bila nadaljnja oživitev znamke in potrditev njenega vodilnega položaja na trgu. »Ko smo začeli delati s podjetjem Bloss, leta 2011, smo izdelali koncept dizajna embalaže, ki bi se lahko razvijal z vsakoletno novo serijo. Blagovno znamko smo umestili v širši koncept in v percepcijo tradicionalnega božičnega napitka. Od leta 2003 pri podjetju Bloss letno lansirajo omejeno serijo napitka Glog (kuhano vino) z novim okusom in oblikovanjem embalaže. Lansiranje serije je eden od najpomembnejših dogodkov v letu za švedske ljubitelje tega napitka,« so povedali pri Scandinavian Design Group.

V biorazgradljivem lončku do pšenične trave za smuti

Embalaža za že pripravljeno hrano iz rPET

V podjetju Bokri iz Radelj ob Dravi so izdelali biološko razgradljiv set, v katerem je vse, kar kupec potrebuje, da vzgoji rastlino, jo uporabi in pri tem ne povzroča trajnih odpadkov. »Krožno gospodarstvo je del našega procesa in ne le zamisel, ki bi se lahko uresničila enkrat v prihodnosti.« je povedala Eva Štraser iz podjetja Bokri. Ekoset Smart Smuti sestavljajo bioplastični lonček, podstavek, semena pšenice, organski kompost in navodila za pripravo jutranjega smutija. Lonček in podstavek izdelujejo v Fotografije: arhiv proizvajalcev

kalijevega hidroksida. Po treh urah iz naprave izteče približno 900 l tekočine, ki je bogata z minerali. Zobne vsadke, krone, srčne spodbujevalnike in druge ostanke zmeljejo v droben prah in predajo pokojnikovi družini. Poraba energije pri resomaciji je v primeru s kremacijo osemkrat manjša. Pokojnikove ostanke je mogoče uporabiti kot tekoče gnojilo ali preprosto zliti v odtok, saj nova metoda uniči vsako sled o pokojnikovi DNK identiteti.

7 123

Naturavita čaji, ki so znani po svojem naravnem okusu in zdravilnih zeliščih, predstavljajo svoje nove okuse in embalažo. Na hrvaškem trgu so predstavili dva nova okusa čaja: pomarančo s cimetom in kurkumo ter ingver z limono.

Poleg nenavadnih okusov lahko najdete Naturavito od sedaj naprej v moderni kockasti obliki. Na embalaži je povečana tudi vidljivost črk, dodana je dvojezična deklaracija, ki bo kupcem omogočala boljše razumevanje sestavin. Kockasta embalaža in zanimiv spoj arom je dobra kombinacija za hladne dni, ki so že pred vrati. Podjetje Spider Grupa si deli partnerstvo z Atlantic Grupo za blagovno znamko Naturavita, ki je bila do nedavno na hrvaškem tržišču prisotna pod imenom čaji Cedevita.

družinskem podjetju Bokri. V bioplastično maso vbrizgajo odpad. Testirali so lesno moko in odpadna semena ljubljanske ledenke. V začetni fazi so se povezali s Fakulteto za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca. Rešitev so predstavili tudi Semenarni Ljubljana in izdelek je že na policah največjih poslovalnic Kalie.

Kupec v lončku pridela pšenično travo, ki je glavna sestavina zelenih smutijev. Po priloženih receptih pripravi čaj ali druge napitke, pšenično travo lahko uporabi kot dekoracijo ali kot balzam proti sivim lasem, zatrjujejo v Bokriju. Po uporabi izdelek odvržemo med biološke odpadke, ki se predelajo v industrijski kompost na eni od 11 industrijskih predelovalnic.

Podjetje Bokri odkupuje takšen kompost od kompostarne Puconci in ga dodaja biološko razgradljivim setom. V Bokriju navajajo vrtnarja Jana Bizjaka iz Garden Village Bled: »Lončki se obnašajo skoraj kot navadni, plastični, in so jim glede tega skoraj enakovredni. Prozorni lončki so bolj obstojni kot rjavi, oboji pa solidno zadržujejo vodo.« Po načrtih bo prodaja ekosetov letos pomenila deset odstotkov celotne prodaje podjetja Bokri oziroma okoli 20 tisoč evrov. Dogovarjajo se, da bi kupci sete uporabili kot poslovno darilo. Ekosetom so dodali črno deteljo, industrijsko konopljo, zelišča, ajdo in druge rastline.

Dubravka Ugrešić piše, da je nekaj ameriških držav že legaliziralo resomacijo, sprejemajo pa jo tudi evropske države.

Ljubljanska Snaga je kompost delila brezplačno Do konca oktobra je Ljubljanska Snaga prebivalcem Ljubljane in drugih občin brezplačno delila kompost, ki ga pridelujejo iz ločeno zbranih bioloških odpadkov v RCERO Ljubljana. Letno ga iz bioodpadkov in zelenega odreza pridobijo 2300 ton. Vendar njihov kompost, ki je sicer prvega kakovostnega razreda, še nima certifikata. Zato ni primeren za ekološke kmetije. Pri enem parametru ne dosega prave vrednosti.

Občane so z brezplačnim kompostom nagradili za njihovo dobro ločevanje bioloških odpadkov. Po končani promocijski in zahvalni akciji so v Snagi kompost spet prodajali. Kupci so morali za 12-litrsko vrečo odšteti Centru ponovne porabe poldrugi evro.

Ravnanje z območji Natura 2000 je delno učinkovito Računsko sodišče RS je objavilo revizijsko poročilo o ravnanju z varstvenimi območji Natura 2000. Znano je, da območja Natura 2000 pokrivajo več kot 37 % ozemlja Slovenije.

Revizija se nanaša na ukrepe oziroma delo Vlade RS, Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda RS za varstvo narave. Kakor ugotavlja Računsko sodišče, je bilo v Sloveniji ravnanje z varstvenimi območji Natura 2000 v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2016 »delno učinkovito in bi ga bilo mogoče še izboljšati«.

Podjetji Kingsmoor Packaging in Greencore sta izdelali štiri kakovostne rešitve za pakiranje hrane za "grab & go" kosila podjetja Asda. Izdelana embalaža je namenjena solatam ali testeninam, kot so indijska začinjena piščančja solata in testenine s paradižnikom in baziliko.

Termooblikovane sklede imajo ločene pokrove, enostransko toplotno zapečateno poliestrsko folijo in so izdelane bodisi v črni ali transparentni rPET, ki vsebuje vsaj 50 % reciklata.

Pri pregledu, kako se ravna z območji Natura 2000, je računsko sodišče upoštevalo izbrane sektorje oziroma uspešnost sistemskih ukrepov Ministrstva za okolje in prostor, nato gospodarjenje z gozdovi, upravljanje voda, ukrepe v kmetijstvu in ukrepe na področju urejanja prostora. V mnenju Računskega sodišča je med drugim zapisano, da je Slovenija dosegla 95,4-odstotno zadostnost vključenosti vrst in habitatnih tipov v omrežje Natura 2000, kar jo postavlja na 14. mesto med državami v EU.

november 2017

Naturavita predstavila dva nova okusa v posebnem pakiranju

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8

foto: arhiv podjetja

Uporabo biorazgradljivih polimerov za embalažo zaustavlja visoka cena

Biomateriali za embalažo

Embalaža

123

Biomateriali za embalažo

Z zavrženo in nepredelano se za visoko ceno vse bolj

iščejo rešitve, kako sintetično plastiko nadomestiti z

različnimi biorazgradljivimi materiali. Med materiali za

proizvodnjo biorazgradljive plastike so lahko celo biološki

odpadki, kot so zavržene surovine bananovcev in

citrusov. Kako te rešitve

razvijajo v Razvojnem centru

orodjarstva Slovenije Tecos v Celju? Po besedah dr. Vesne

Žepič Bogataj, ki raziskuje in razvija nove embalažne materiale, je na tem področju velik potencial. Vendar širšo

uporabo biomaterialov trenutno še zaustavlja

previsoka cena. Zato bi morali

povečati množično uporabo

bioplastike na globalni ravni.

Med najpopularnejšimi

biomateriali je trenutno

november 2017

polimlečna kislina, sledi ji polihidroksialkanoat.

Tecos kot razvojni tehnološki center sodeluje v več raziskovalnih projektih s področja novih embalažnih in drugih materialov? Ste tudi med soustanovitelji Centra odličnosti PoliMat in Razvojnega centra za sodobne materiale in tehnologije. Kateri trendi v razvoju embalažnih materialov prevladujejo in koliko se uveljavlja ekodizajn?

Trendi razvoja embalaže so usmerjeni v pametne, inteligentne, aktivne embalaže. To pomeni, da so v embalažne izdelke vgrajene npr. senzorske komponente za preverjanje kakovosti hrane oziroma življenjske dobe živil. Povečuje se uporaba biopolimerov, biorazgradljive plastike. Gre za material, ki ga lahko po končani dobi uporabe zavržemo med organske odpadke za predelavo v industrijskem kompostniku, kjer so zagotovljene ustrezne razmere za njihovo razgradnjo.

Za odlaganje na domačem kompostniku takšen material ni primeren. Zato je ob uvajanju novih embalažnih materialov potrebno ustrezno osveščanje uporabnikov. Bioplastika namreč ne sodi med klasično plastično embalažo, saj je moteč faktor pri recikliranju plastike, ampak med biološke odpadke. Predela se lahko v industrijskem kompostniku. Ekodizajn je vsekakor eden ključnih elementov načrtovanja izdelka, kot je embalaža. Trenutno koordiniramo projekt ECOSIGN, v katerem povezujemo tri različne sektorje, in sicer prehrambno embalažo, elektronske izdelke in tekstilni sektor. V okviru projekta pripravljamo učne vsebine za osveščanje tehnikov, konstrukterjev, dizajnerjev,

dr. Vesna Žepič Bogataj

plastiko, ki onesnažuje okolje,

kako dizajnirati in oblikovati plastične izdelke v skladu z načeli po-življenjske predelave.

Kako pa se upošteva ekodizajn pri embalažnih kompozitih? Če znamo v kompozit sestaviti enake vrste materialov, da so npr. vsi organskega izvora, je to v redu. V tem primeru so tudi kompoziti reciklabilni material. Najbolj moteč faktor v kompozitu, če gledamo prehrambno embalažo, so plastifikatorji. Gre za spojine, ki so sintetičnega izvora. A so nujno potrebne zaradi določenih mehanskih lastnosti, ki embalaži dajo trajno uporabno veljavo. Razvijajo se plastifikatorji na osnovi bioloških komponent. Upamo, da bomo kmalu imeli tudi produkte kompozita, kjer bo vse iz enakega izvora, torej biološkega izvora.

Koliko novi materiali uveljavljajo koncept krožnega gospodarstva?

Koncept krožnega gospodarstva je izrednega pomena in se mi zdi prava smer gospodarstva, saj primarne surovine ne bodo vedno na zalogi.

S konceptom krožnega gospodarstva odrabljene surovine pretvorimo v nove izdelke. Tudi pri nas izvajamo več projektov krožnega gospodarstva. Eden teh je BAQUA, sofinanciran iz programa Life. Koordinator je Španija. V Grand Canarii imajo velik problem na plantažah bananovcev, kjer pri obiranju banan psevdo stebla pustijo na plantažah, kjer se akumulirajo do neverjetnih razsežnosti. Razvila se je ideja za ekstrakcijo vlaken iz olesenelih stebel bananovca, iz česar se pridobivajo tehnična vlakna za

9 ojačitev polimerne matrice oziroma plastike. Ta bo najprej uporabljena pri slovenskem podjetju Ambi-metalplast, d.o.o., iz Novega mesta, kjer bodo kompozit z vlakni iz bananovcev uporabili kot biokompozitno surovino za proizvodnjo plastičnih izdelkov za avtomobilsko industrijo.

Iz odpadnih surovin pseudostebel bananovcev sočasno poteka ekstrakcija bioaktivnih surovin, ki se bodo uporabljale kot dodatek prehrambnim dopolnilom za ribogojstvo.

Projekt Citruspack smo začeli izvajati letos poleti. Povezuje partnerje iz Francije, Belgije, Španije in Slovenije, koordinira pa ga španski razvojni center AITIIP. Gre za iniciativo španskega proizvajalca sokov iz agrumov, korporacije AMC Group. Ena pomaranča v povprečju vsebuje 43 % soka, vse ostalo je odpadni produkt, kamor sodijo olupki, citrus pulpa in semenske zasnove. Del te odpadne surovine bo namenjen za pridobivanje tehničnih vlaken za ojačitev biopolimernih matric.

Uporabo ne-modificiranih bioplastičnih materialov namreč zavira izjemna krhkost, zato jih je potrebno ojačati z določenimi dodatki.

Biokompozitni material, ki ga bomo iz tega pridobili, bo na procesni liniji pihanja uporabljen za proizvodnjo bioplastenk za citrus sokove, medtem ko bomo na linji brizganja izdelovali bioplastične kozmetične embalaže za kreme, za kar je odgovoren Tecos. Iz odpadnih produktov citrusov bomo tudi ekstrahirali antimikrobične spojine v obliki ekstraktivov za dodajanje kozmetičnim proizvodom. Dodajale se bodo kremam. Kozmetično embalažo bo uporabljal grški partner, ki proizvaja naravno kozmetiko in bo tekom projekta razvil tudi novo kozmetično linijo krem z efektom pilinga iz odpadnih proizvodov citrusov.

Koliko odpadnih citrusov je potrebnih, da pridobite takšno embalažo?

Na letni ravni podjetje AMC Group proizvede do 100.000 ton odpadnih surovin pri predelavi citrusov (20.000 ton odpadnih produktov limon, 20.000 ton odpadkov iz klementin in 60.000 od pomaranč). Cilj projekta je, da se uporabi vsaj 80 % tega odpadnega materiala v sekundarnih tokovih. Ko smo lansirali projekt v javnost, smo dobili neverjeten odziv. Pobuda za replikativno študijo je prišla iz Hrvaške, natančneje iz doline Neretve, kjer pridelujejo mandarine. V obiralni sezoni na dan proizvedejo do 50 ton tovrstnega odpadnega materiala. Če to zgodbo transformiramo tudi v druge regije, je tega materiala ogromno.

Ti materiali so očitno tržno zelo zanimivi.

Da, zelo. Predvsem embalažni sektor se vedno bolj odziva na zelene rešitve. Prvič, da si

ustvarijo zeleno podobo, drugič, zaradi zahtev večjih koncernov, ki dajejo direktive glede uporabe takšnih materialov svojim podizvajalcem.

Globalni trend in predvsem trend v Evropi je usmeritev v krožne gospodarske zgodbe, zato se spodbuja zmanjšana raba sintetične plastike in kot alternativna rešitev uporaba biorazgradljivih plastičnih materialov. Je pa odvisno tudi od sektorja. Avtomobilske industrije bioplastika ne zanima, morda le za kakšne lesno plastične kompozite, da si ustvarijo zeleno podobo. Vendar pri tem gre za materiale, ki so bioosnovani in ne biorazgradljivi.

Kakšna je prihodnost biorazgradljivih materialov predvsem na področju pakiranja? Znano je, da mikro delci plastike, včasih tudi tako imenovane bioplastike, ki so posledica odpadne embalaže, okolju povzročajo precejšnjo škodo.

Bioplastika je vroča besedna polemika in predvsem marketinški trik za zavajanje potrošnikov. Niso vse vrečke, na katerih je napis razgradljiva, dejansko biorazgradljive. Gre za povsem sintetične materiale, na katere so vezane določene kemijske spojine, ki se v stiku s svetlobo ali kisikom spremenijo oziroma razpadejo. Takšna vrečka ni biorazgradljiva, ampak še bolj škodljiva za okolje, saj ti koščki mikroplastike pristanejo povsod. Te stvari bi morale biti na podlagi vladne strategije prepovedane. Povečati bi se moral pretok bioplastičnih embalaž, predvsem za izdelke za enkratno uporabo, kot so npr. piknik linije.

Množična uporaba bioplastike bi se morala povečati na globalni ravni, da bi dosegli ustrezne cene. Podjetja so namreč zelo zainteresirana za vpeljavo zelenih materialov, vendar se velikokrat zaustavi pri ceni. Gre tudi za do dvakrat višjo ceno, kot je cena za polipropilen, polietilen, PET. V biorazgradljivih materialih je prihodnost, je pa potrebno v večji meri ustvarjati dobre zgodbe ter osveščati potrošnike in industrijo.

Sodelovali ste tudi pri trajnostnem projektu Dibbiopack. Šlo je za celovito raziskavo na področju razvoja biorazgradljivih in trajnih materialov za potrebe embalažne industrije v prehrambnem, kozmetičnem in farmacevtskem proizvodnem sektorju. Razvoj je

123

Embalaža

Prototip bioplastične embalaže za sokove in embalaže za kreme.

Šlo je za inteligentne sisteme senzorskih rešitev vgrajene v pladnje za embaliranje mesa.

Senzor je bil namensko razvit za integracijo v embalažo, s postopkom filmskega dekoriranja v orodju (IML), za spremljanje pogojev mesa, kot sta pokvarljivost, rok uporabe. Trenutno embalaža za pakiranje mesa ne prenese cene za senzorsko posredovanje informacij končnim uporabnikom. Obstajajo pa cenejše rešitve s tiskano elektroniko, kjer se na tanke folije, filme tiskajo določene senzorske rešitve za spremljanje pogojev embaliranega izdelka. V okviru projekta smo naredili tudi nove formulacije bionanokompozitnih materialov, ki so bili popolnoma biorazgradljivi. Dosegli smo več kot 95% biorazgradljivost v periodi 180 dni, kar je zelo dobro izhodišče za naprej. Razvijali smo tudi biorazgradljive polimerne filme z izboljšanimi bariernimi lastnostmi, torej omejeno prepustnostjo za vlago in kisik. Raziskovali smo prijeme biopremazov, kjer z integracijo nanoglinenih delcev blokiramo prepustnost za kisik ali vlago. Gre za premaz čez fleksibilne folije, ki so med postopkom brizganja vložene okrog lončkov ali v same pladnje oziroma te tesnijo na vrhu embalaže. Nanodelci zavirajo sposobnost prepuščanja UV sevanja, vdora toksičnih spojin, kontaminacije. Vedno bolj je prisoten trend, da mora biti vse pametno, tudi na področju embalažnih rešitev.

Trenutno najbolj tržno uspešna je polimlečna kislina.

Kateri so najpogostejši viri biomaterialov oziroma bodo v prihodnosti?

Trenutno najbolj tržno uspešna je polimlečna kislina. Gre za 100% biorazgradljivo plastiko, ki se proizvaja na osnovi fermentacijskih postopkov ogljikovih hidratov. Največkrat je surovina za to koruza ali druge industrijske rastline, ki vsebujejo visoko vsebnost škroba.

Drug je polihidroksialkanoat in njegov izvornik PHB, ki se proizvaja s pomočjo bakterijskega delovanja. Morda največja uspešnost tega materiala je, da se lahko razgradi v morju.

Minus pa je cena, ki je za približno enkrat večja kot za polimlečno kislino. Gre pa za izjemno čisto surovino, zato je največ priložnosti za uporabo tega materiala v medicini. Zanimiv vir je tudi termoplastični škrob. Je pa znotraj določenega vira biopolimernih skupin več različnih vrst, ki se uporabljajo za točno določene namene oziroma tehnologije predelave. Razvoj se krepi na različnih modifikacijskih vrstah biopolimernih substituentov in možnosti za njihovo aplikacijo v industrijskih obratih je ogromno.

november 2017

V Tecosu ste partnerji tudi pri projektu Citruspack, kjer ojačitvena vlakna za biorazgradljivo embalažo razvijate iz odpadnih surovin cistrusov. Za kakšno embalažo gre in kakšna je vloga Tecosa pri projektu?

vključeval tudi integracijo pametnih naprav v embalažne sisteme. Do kakšnih ugotovitev in rešitev ste prišli ter kakšni so potenciali za uporabo tovrstnih embalažnih rešitev?

Tudi industrija se vse bolj usmerja k recikliranju V družinskem podjetju Rupar plastika imajo dolgoletno tradicijo preoblikovanja plastike v plastične izdelke. družinskem podjetju že tretjo generacijo. Pravi, da sta

leta 1995 babica in mama prepoznali prednost PET

tehnologije in sta jo uvedli v proizvodni proces. Danes lahko

v podjetju že predstavijo, kako so razvijali novo embalažo, kako iščejo možnosti za

proizvodnjo lažjih izdelkov,

proizvedenih iz recikliranega PET-a, in kako je s kvaliteto

tega materiala. Izvažajo

kot nišni dobavitelj več

industrijskim panogam in so letos s poslovanjem zadovoljni.

V prihodnje načrtujejo še

večjo rast, saj so razvili novo linijo izdelkov. Rok Miklavčič ugotavlja, da industrija vse bolj razmišlja o izdelkih

iz recikliranega polietilen

november 2017

Pri izdelavi izdelkov sledimo oblikovnim trendom. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja trajnostna embalaža. Kupci želijo lahke plastenke, pri katerih porabimo čim manj materiala, kar vpliva na končno obliko, saj je potrebno plastenko okrepiti na drugačen način. V našem podjetju smo prilagodljivi. Kupcu nudimo celotno storitev od priprave prvih skic, izdelave načrta, priprave 3D modela, izdelave in potrditve prvih kosov do končnega izdelka. Pomembno je, da je v proces vključen tudi kupec, saj sam najbolje ve, kakšne so funkcionalne in estetske zahteve proizvoda. Pri razvoju pa je vedno potrebno vzeti v ozir tehnične omejitve materialov in strojev, zato je ključen prispevek orodjarja in tehničnega vodje. Papir prenese vse, pomemben je prenos v proizvodni proces.

Plastična embalaža

Rok Miklavčič predstavlja v

teraftalata (PET).

V vašo embalažo lahko polnite kis, sadni sirup, olja, herbicide in tudi druge tekočine, vključno z agresivnimi snovmi. V kateri panogi je za vaše izdelke največ povpraševanja in kako se kupci razlikujejo po zahtevnosti? S katerimi izdelki ste najbolj uspeli v tujini in kaj je vaša konkurenčna prednost?

Težko bi rekli, da so povpraševanja omejena na določeno panogo. Znani smo po tem, da s svojimi izdelki oskrbujemo številne panoge.

Omejitev ni. Kupci so nas prepoznali po fleksibilnosti, hitri odzivnosti ter kvaliteti. Zato nas poiščejo. Zahtevajo kvalitetne izdelke, spoštovanje rokov dobav ter odzivnost. Pri izvozu smo nišni dobavitelj in proizvajamo izdelke, ki so prilagojeni posamezni industriji, kar je naša velika konkurenčna prednost. Znamo prepoznati izdelke, ki so specifični in zahtevni za proizvodnjo. Pri teh po navadi uspemo prehiteti konkurenco.

Tehnologija ekološko osveščene Evrope je ekološko razgradljiva PET embalaža. Leta 1995 ste slovenskemu trgu ponudili to embalažo.

Kakšne so njene prednosti in v koliki meri v vašem razvoju razmišljate tudi o novih plastičnih materialih?

Smo družinsko podjetje. Predstavljam tretjo generacijo v našem podjetju. Babi in mama sta leta 1995 prepoznali prednosti PET tehnologije

foto: arhiv podjetja

Leta 1978 ste kupili prve stroje za pihanje plastike. Danes z orodjarji in oblikovalci načrtujete in izdelujete pihano embalažo od plastenke do zamaška. Katere trende oblikovanja plastike morate najbolj upoštevati in kako poteka razvoj novega izdelka? Se ekodesign uveljavlja?

Rok Miklavčič

10 123

Embalaža

Plastična embalaža

Pri izdelavi izdelkov sledimo oblikovnim trendom. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja trajnostna embalaža. in sta se takrat kot prvi odločili za uvedbo nove tehnologije, na kateri gradimo že dobrih 20 let. Prednosti so številne. Zlasti za kupca.

Plastenka je zaradi nižje porabe materiala lažja za prevoz ter komisioniranje. Zmanjšuje ogljični odtis in stroške prevoza. PET material se da v celoti reciklirati. Odporen je na udarce in s tem bolj varen za prevoz. Plastenka ščiti proizvod pred migracijo ogljikovega dioksida in kisika ter s tem ohranja proizvod dlje časa svež.

Pomembno je, da plastenka zaradi atraktivnega videza, mislim na sijaj in transparentnost, privabi kupca k nakupu. Ves čas razmišljamo o novih tehnologijah in materialih. Novosti uvajamo v skladu z zahtevami kupcev. Tudi sami preskušamo novosti, ki so na trgu.

Precej plastičnih odpadkov ima pogubne učinke na okolje, morja, živalstvo in človeštvo. Kako kot proizvajalec presojate problematiko plastičnih odpadkov in kaj menite o bioosnovani plastiki, ki se jo pridobiva iz biopolimerov?Ali v proizvodnji uporabljate tudi reciklirani PET? Problematika plastičnih odpadkov ima dve plati. Plastični izdelki so v globalni trgovini neizbežni, saj omogočajo varen in stroškovno učinkovit transport izdelkov po vsem svetu.

Druga plat je človek. Na koncu odpadek konča v naravi zato, ker ga je nekdo odvrgel. To radi pozabimo. V Sloveniji in v Evropi imamo

11 Kako boste končali poslovno leto?

Poslovno leto bomo končali v skladu s pričakovanji. Z rezultati smo zadovoljni. V naslednjih letih pa računamo na določeno povečanje, saj smo razvili nove linije izdelkov. Med drugim končujemo pogovore s tujimi kupci. Odpirajo se novi posli.

Raziskujemo možnost uporabe RPET. Našli smo dobavitelja, ki nam bo zagotovil visoko kvaliteten RPET. Preizkusili ga bomo v proizvodnji.

Kako v pripravi plastike zagotovite vse standarde kakovosti v segmentu izdelkov, kjer prihaja do migracije škodljivih snovi in lahko to vpliva na zdravje potrošnika ali vpliva na izdelek?

123

varnost naših izdelkov. Verjamem, da so osnova za dobro in varno proizvodnjo dobri in zanesljivi dobavitelji ter zaupanja vredni zaposleni, ki se zavedajo pomena kakovosti ter varnosti proizvedenega izdelka.

Embalaža

učinkovito zbiranje ločenih odpadkov. Res je težko razumeti, da posameznik karkoli odvrže v naravo. Skoraj vsi plastični izdelki, namenjeni embalaži, zlasti PE ter PET, se lahko v celoti reciklirajo. Glede na vse večjo osveščenost se tudi industrija vse bolj usmerja k recikliranju.

Tudi pri razvoju nove embalaže se iščejo možnosti za lažje izdelke iz recikliranega PET-a.

Ravno v tem trenutku raziskujemo možnost uporabe RPET. Največji problem je dobiti kvaliteten material. Nekateri RPET materiali namreč obarvajo plastenke bodisi v rumeno ali modrosivo barvo. Našli smo dobavitelja, ki nam bo zagotovil visoko kvaliteten RPET. Preizkusili ga bomo v proizvodnji.

V našem podjetju zaradi zahtev kupcev proizvajamo v skladu z dobro proizvodno prakso (GMP). Certificirani smo tudi s certifikatom ISO 9001:2008. V naslednjem letu bomo prešli na zadnjo verzijo. Sodelujemo z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, tako da imamo izdelane vse potrebne analizne certifikate ter migracijske teste, ki potrjujejo

Količevo Karton predstavlja:

MM BIB-LINER™

Premazni karton za Bag-in-Box embalažo • Bela zgornja stran, kra� spodnja stran

• Prilagojena vlakninska sestava iz izbranih dolgih svežih vlaken ter recikliranih vlaken • Najvišja izmerjena BCT vrednost med vsemi belimi premaznimi recikliranimi Liner kartoni • Odlične po�skovne lastnos� ter kakovost predelave • Preverjena ustreznost za polnilne linije • Primeren za nanašanje folij ter UV lakiranje • Cer�fikat PTS za lasersko kodiranje

november 2017

Promocija

Od oktobra 2017 na razpolago v gramaturi 230 gsm v Količevo Kartonu.

12 123

Embalaža

Embalažni trendi

Devet senzoričnih embalažnih uspehov in neuspehov na policah Urška Košenina Senzorični dražljaji v embalaži temeljijo na zvočnih, vidnih in čutnih zaznavah, pomembno pa je vedeti, da je učinek teh dojemanj čustven in povezan s semiotiko. Z drugimi

S kombinacijo barve in laka ter nepravilnih robov Dove presega vrzel med moškostjo in nego kože. Plasti čutnih znakov intrigirajo potrošnika - še posebej kot razširitev blagovne znamke podjetja s splošno žensko publiko. Matiran lak in mehki robovi dajejo proizvodu razkošen in bolj zrel občutek - v nasprotju s pakiranjem izdelkov, kot je Axe, ki ciljajo na mlajšo populacijo. Mehki robovi odpravljajo industrijsko/ avtomobilski občutek, kar sicer navadno vidimo v moških izdelkih. Embalaža daje zato bolj sofisticiran občutek.

Uspešno Dove Men Care

besedami, občutek sam po sebi nima pomena. Redko je

Medtem ko dosega visoke ocene za zmogljivost in funkcionalnost pri potrošnikih, nadomestna vijačna alternativa na tradicionalni pluti nima istih slušnih izkušenj z odpiranjem steklenice vina. Vrednost začetnega odpiranja steklenice je zmanjšana, če zrak zamaška iz plute ni jasen.

uživanje (ali odpor) to, kar čutimo ali slišimo, temveč gre za pomen, ki ga pripisujemo senzoričnemu elementu, kar spodbudi našo reakcijo. Jill

Neuspešno Zamašek na navoj

Ahern je predstavil devet primerov izdelkov, ki zmagujejo ali izgubljajo pri potrošnikih na podlagi senzoričnih izkušenj, ki

november 2017

jih imajo z embalažo izdelka.

vir: PackagingDigest

Uspešno Dišeče lepilo

Podjetja, kot so ScentSational Technologies, integrirajo vonj v embalažo s pomočjo dišečih lepil, da bi vzbudili senzorično reakcijo na izdelke, kjer se izgubi občutek vonja, vendar bi bil zelo privlačen. Na primer, zamrznjeni živilski proizvodi izgubijo vonj zaradi narave pakiranja in shranjevanja. Vendar pa bi aroma sladoleda ali pice bila še vedno privlačna, če bi se subtilno obdala z dišečim lepilom. Zagotavljanje tega čutnega znaka povečuje zanimanje za te vrste izdelkov in boljšo izkušnjo rabe izdelka.

13 123 Termostat Nest zmaguje v izkušnji odpiranja embalaže z mehko in elegantno škatlo, polno perfektno zloženih plasti. Zvok in občutek embalaže kriči "dom" tako kot noben v isti kategoriji. Čar in toplota embalaže sta, kot bi bila namenjena za nek vrhunski izdelek, ne za osnovni termostat, ki ga kupiš na obešalniku iz trde plastike. Način, kako je tesno zaprt in zaščiten, je močan odraz identitete blagovne znamke.

To je očitno številnim strokovnjakom, ko obravnavajo razočaranost nad embalažo, zlasti pri senzorični embalaži. Lahki polietilen tereftalat (PET) je neugoden, poceni in ima pogosto neprijeten zvok. Glede na to, da bolj kot potrošnik uporablja izdelek, bolj opazen postaja zvok, je to eden izmed najbolj prepoznavnih in neprijetnih zvokov v embalaži. Čeprav je nedvomno lahka plastenka učinkovita zasnova z vidika trajnosti, lahka plastenka zmanjša ugodje potrošnikove izkušnje.

Embalaža

Uspešno Nest termostat

Neuspešno Izredno lahke plastenke za vodo

Neuspešno Kategorija zamrznjenih obrokov

Steklenica Bib & Tucker bourbon viskija se ponaša s plastmi in sloji senzornih znakov - z reliefnim vzorcem stekla, etiketo z matriko in žico, ki je navezana na plutin zamašek, kar daje občutek, da je embalaža stara, skrbno ohranjena in premišljeno ročno izdelana. Od reliefnega stekla in zapletenih detajlov izrezljanih pod takšnim kotom, da se steklenica zlije v dlan, ko jo držite, do plutastega zamaška - steklenica daje občutek čvrstosti, a vendar izjemnosti, kar ustvarja jasno povezavo z izdelkom in blagovno znamko.

Uspešno Bib & Tucker

Ničesar ni, kar današnji potrošnik bolj povezuje z mastnimi prsti in "živili, ki se jim je treba izogniti", kot so vrečke za čips.

Bolj kvalitetni prigrizki dodatno premazujejo filme na vrečkah, da zagotavljajo boljši občutek na dotik in nudijo bolj prikrit zvok. Čeprav se ta embalaža vse bolj razvija, potrošniki začenjajo razlikovati kakovost prigrizkov s kakovostjo embalaže, občutki in zvok embalaže pa so ključni znaki.

Neuspešno Salty Snack vrečke

Osvetljena in ledena steklenica za Belvedere Night Sabre vodko vključuje občutek, da gre za poseben dogodek, ki dodaja element prazničnosti embalaži, hkrati pa sproži osvežujoč in razkošen občutek do hladne in vrhunske pijače.

Učinek je zanimiv vizualno, a tudi spodbuja čustvo - to je izdelek, ki resnično odzvanja v trenutku.

Uspešno Belvedere Night Sabre

november 2017

Medtem ko je kategorija zamrznjenega obroka naredila korake, da postane bolj senzorična, je bila v bistvu senzorični vakuum že vrsto let. Izdelek živi v okoliščinah, kjer je težko uvesti kakršnekoli senzorične znake. Zaradi zmogljivosti, ki jo potrebuje takšna embalaža, je pogosto groba in neestetska, kar je odraz poceni in nezdravega izdelka. Nekatere korake je mogoče videti pri vpeljavi transparentnih oken na embalaži, z boljšim oblikovanjem in celo dišečimi lepili. Kategorija je pred velikim izzivom uskladitve percepcije in kvalitetne izvedbe, da bo povečala svojo vrednost na prodajnih policah.

14 123

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Zeleni portal Carboneutralife

BTC ob Vodnem mestu Atlantis v BTC Cityju Ljubljana potekal otvoritveni dogodek projekta 1. Art Expo Ljubljana, edinstvenega in največjega predstavitvenega prostora za kreativno industrijo in umetnost v Sloveniji.

Z bogatim programom je v 14 dneh omogočil predstavitev več kot 140 umetnikom in 70 podjetjem ter obiskovalcem ponudil preplet glasbenih in drugih kulturnih dogodkov.

Združeval je vse vrste kreativne industrije in umetnosti na enem mestu ter pomagal mladim umetnikom pri prodoru na trg, vključno s platformo za promocijo kulture ter razvoj in druženje domačih in tujih ustvarjalcev, kulturnih organizacij, ljubiteljev in podpornikov kulture iz 15-ih držav.

V septembru je zaživel nov zeleni portal za izračun in izravnavo ogljičnega odtisa Carboneutralife. Spletna stran sledi zadnjim svetovnim trendom in ljudi ozavešča na področju okoljevarstvene problematike ter jih spodbuja k ukrepanju za zmanjšanje emisij CO2e. Carboneutralife poleg izravnave povprečnega ogljičnega odtisa oziroma natančnega izračuna za posameznika ponuja tudi vrsto izdelkov po meri. Preko hitro dostopnih produktov lahko izravnamo potovanje z avtom, vlakom ali letalom, naše življenjske emisije, rojstni dan ali poroko, lahko pa tudi obdarujemo najbližje z enim od predefiniranih paketov. Za izravnavo ogljičnega odtisa je na voljo široka izbira mednarodno verificiranih okoljevarstvenih projektov.

Tako vsaka opravljena izravnava dejansko prispeva k zmanjšanju emisij na globalni ravni ter sofinancira določen projekt, ogljična nevtralnost pa je dodatno potrjena preko uradnega uničenja emisijskih kuponov.

BTC d.d. www.btc.si

Spodbude Eko sklada za zmanjšanje stroškov Pri Eko skladu občanom ponujamo nepovratna sredstva za številne naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stavbah: solarne ogrevalne sisteme, sončne elektrarne za samooskrbo, kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, plinske kondenzacijske kotle, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje, vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken, toplotno izolacijo fasade,

Belektron d.o.o. https://belektron.eu, www.carboneutralife. com

1. Art Expo Ljubljana združil kreativno industrijo in umetnost iz 15-ih držav Katedrala družine Family’s Cathedral Drago Tršar

V objemu morskega vala Embrace of the Sea Wave Gregov Joakim

ART TOUR SPREHOD PO MESTU KULTURE IN UMETNOSTI

Merkur Mercury Andrej Ajdič SiTiTeater

INSTITUTE AAMI

Mestna občina Ljubljana

Ugrabitev Evrope Europe on the Bull Mik Simčič

Vijuge ter Urška in povodni mož Meanders, Urška and the Water Man Mik Simčič

Metulj Butterfly Andrej Ajdič

Mestna občina Murska Sobota

www.btc-city.com

november 2017

ART_EXPO_ozadje_450x300_logo.indd 2

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Renske nimfe Rhine nymphs Andrej Grabrovec Gaberi

Akt Nude Tadej Torč

ART EXPO

Vedra jutra Fair Mornings Gregov Joakim

Obelisk Obelisk Matija Suhadolc

Točka miru Peace Point Marko Pogačnik

Mati zemlja Mother Earth Andrej Grabrovec Gaberi

Art Expo Ljubljana

V družbi BTC že vse od svojega nastanka v letu 1954 podpiramo ustvarjalnost na različnih področjih: v glasbi, gledališču, v likovni umetnosti, oblikovanju, arhitekturi in drugih zvrsteh kulturnega ustvarjanja. 18. septembra 2017 je v organizaciji Zavoda Atelje Art Murn International v sodelovanju z družbo

15/09/17 09:46

strehe ali stropa, prezračevanje, nove skoraj nič-energijske stavbe in celovite obnove stavbe. Za vse naštete ukrepe je na voljo tudi ugoden kredit Eko sklada, ki ga občani lahko izkoristijo poleg nepovratnih sredstev. V primeru kandidiranja za tri ukrepe obnove stavbe z eno vlogo pa so na voljo višja nepovratna sredstva kot za posamične ukrepe. Še višje so spodbude za nekatere ukrepe za socialno šibke občane. Kateri ukrep je za njihovo stavbo primeren, občani lahko brezplačno izvejo pri neodvisnih energetskih svetovalcih mreže ENSVET (www.ensvet.si), ki jo upravljamo na Eko skladu. Svetovalci, ki občanom lahko tudi brezplačno izpolnijo vlogo za Eko sklad, so na voljo v energetskih svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji, pa tudi na številnih tematskih sejmih.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Projekt Premakni porabo bo gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem na območju desetih štajerskih občin, ki so priklopljene na RTP Breg in so že v sistemu naprednega merjenja, omogočil, da z aktivnim upravljanjem porabe električne energije prihranijo pri stroških za električno energijo. Kot je pojasnil Gregor Omahen iz družbe Eles, vodja projekta Premakni porabo, lahko zmanjševanje odjema nadomesti gradnjo dragih sistemskih elektrarn in je okolju prijazna rešitev.

Povedal je, da bosta v oktobru in novembru potekala pridobivanje in izbira 1.300 sodelujočih odjemalcev, sama izvedba projekta pa bo potekala od 1. decembra letos do 30. novembra prihodnje leto. Rezultati bodo po zaključku projekta uporabni na nacionalni ravni. Projekt je del širšega triletnega slovensko-japonskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti NEDO, v katerem so osnovni partnerji japonska agencija NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec Hitachi ter družba Eles. Več o projektu je dostopno na spletni strani www.premakni-porabo.si.

Eles, d.o.o. www.eles.si

Inštitut ERICo po novem Eurofins ERICo d.o.o.

Eurofins ERICo d.o.o. www.erico.si

Neformalno izobraževanje mladih o podnebnih spremembah in gozdovih

Za razširitev pristopov neformalnega izobraževanja na področju podnebnih sprememb in vpliva gozdov pri njihovem blaženju smo se v e-Zavodu pridružili organizacijam iz Španije, Češke, Italije in Turčije v Erasmus+ v projektu Educating on Climate Forests. Glavni cilj je bila priprava zbirke izobraževalnih orodij za mlade med 18. in 30. letom starosti, a se s prilagoditvami lahko uporablja za vse starostne skupine. Nastalo je 75 aktivnosti, razporejenih v pet sklopov: prednosti in izzivi gozdov, splošno znanje o podnebnih spremembah, vloga gozdov pri podnebnih spremembah, gozdne politike in podnebne spremembe, podnebni begunci. Testirane so bile na delavnicah v skupinah mladih, ki so jih nato ocenili. Zbirka je sestavljena iz 10 najboljših iz posameznega sklopa in je na voljo v slovenščini. Preostalih 25 aktivnosti in nasveti, kako zmanjševati vpliv na podnebne spremembe v vsakodnevnem življenju, so na voljo v obširnejši, angleški verziji. Na voljo so na spletni strani www. climateforests.org.

Enostavna pot do domače sončne elektrarne

15 123

ter farmaciji in še na več drugih področjih.

Skupina Eurofins zaposluje več kot 28.000 ljudi v 310 laboratorijih, ki v 41 državah ponujajo nabor več kot 130.000 analitičnih metod za oceno varnosti, identitete, sestave, pristnosti, izvora ter čistosti bioloških snovi in izdelkov ter za inovativno diagnostiko. Za Eurofins ERICo pomeni integracija priložnost razvoja novih storitev, dostop do mednarodnih trgov, obenem pa se v Sloveniji pojavljamo kot neodvisna mednarodna inštitucija za meritve in analize na prej naštetih področjih.

Tehnološke novosti, ki pospešujejo energetsko revolucijo, same po sebi še ne prinašajo trajnostnih rešitev. Zeleni preboj je odvisen od tega, koliko ljudi lahko svojo zeleno odločitev zares uresniči. Naložbe posameznikov, ki želijo delovati trajnostno, a niso strokovnjaki za pogosto kompleksne rešitve, spodbujajo le storitve, ki so kar se da enostavne. Dokaz za to je že več kot 200 domačih sončnih elektrarn, ki smo jih izvedli v podjetju GEN-I Sonce, prvem v Sloveniji s celostno rešitvijo za samooskrbo. Poleg takojšnjega 75-odstotnega prihranka pri stroških za elektriko je za povečevanje števila naložb ključna prav celovita storitev. Strokovna ekipa poskrbi za vse faze postopka od prvih dovoljenj do montaže, ki običajno traja le en dan. V podjetju GEN-I družbene premike dosegamo z dejanji, ki so za posameznika enostavna. Med novimi možnostmi strateško izbiramo tiste z najboljšim razmerjem med kakovostjo in enostavnostjo za odjemalca ter prijaznostjo za okolje. Oblikujemo jih v storitve, ki s svojo dostopnostjo povečujejo moč posameznika, da lahko odloča o lastni energetski oskrbi.

GEN-I, d.o.o. www.gen-i.si

CNG edina realna alternativa nafti

Zeleno omreŽje

22. septembra 2017 se je velenjski inštitut za ekološke raziskave ERICo uradno preimenoval v Eurofins ERICo, saj je s 1. julijem postal del mednarodne korporacije Eurofins. Vsi drugi na podjetje vezani podatki ostajajo nespremenjeni. Bistvena sprememba je močno razširjen nabor storitev, saj Eurofins spada med vodilne svetovne ponudnike na področju laboratorijske dejavnosti. Ob prehranskih in okoljskih meritvah ter analizah opravljajo tudi laboratorijske storitve v zdravstvu

E-zavod, Zavod za celovite razvojne rešitve www.ezavod.si

V Sloveniji k slabi kakovosti zraka in posledično preveliki koncentraciji prašnih delcev v času ogrevalne sezone v največji meri pripomorejo individualna kurišča in promet. Odličen ukrep za reševanje tovrstne problematike je zemeljski plin, ki škodljivih prašnih delcev praktično ne povzroča.

Plinovodno omrežje pri nas je energetsko

november 2017

Projekt Premakni porabo – prihranki za gospodinjstva in male poslovne odjemalce

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 123

strokovna komisija izbrala 82 najlepših in najbolj izvirno okrašenih ter jih nagradila z darilnim paketom. Zmagovalci bodo 24. 11.

2017 objavljeni na spletnem naslovu www. eko-smreka.si, njihovi izdelki pa v decembru razstavljeni v trgovini Medex v Ljubljani ter v vseh Hoferjevih poslovalnicah po Sloveniji. Trije glavni nagrajenci bodo poleg darilnega paketa prejeli še izlet z ogledom upravnih stavb obeh organizatorjev ter ogled Hoferjevega raziskovalnega čebelnjaka.

Vsi sodelujoči imajo tudi možnost priprave predloga za trajnostni in/ali dobrodelni projekt. Skupina, ki bo strokovno komisijo najbolj prepričala, bo znana 10. 1. 2018 in bo poleg nagrad prejela tudi finančno podporo za izvedbo predloga v višini 1.000 €.

GIZ DZP, g.i.z. www.giz-dzp.si

Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si

Trajnostni projekt »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko«

Nagrada za Urban&Green zgodbo

november 2017

okolje

učinkovito in dobro razvito, za kar imajo največ zaslug člani GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). »Omrežje v skupni dolžini prek 4.600 km smo zgradili prav tam, kjer so območja z veliko poseljenostjo in posledično onesnaženim zrakom,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ DZP. Poleg tega je uporaba stisnjenega zemeljskega plina (CNG) kot alternativnega goriva eden najučinkovitejših načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, denimo pri (pri)mestnih avtobusih, CNG predstavlja edino realno alternativo nafti. Ključnega pomena za njegov razvoj je nadaljnje širjenje obstoječe infrastrukture polnilnih mest, za kar bomo v GIZ DZP spodbujali tudi odločevalce.

Podjetji Medex in Hofer sta četrto leto zapored združili moči in organizirali natečaj »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko«, v okviru katerega sta otroke vseh slovenskih vrtcev, prvih triad osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov, povabili k okraševanju eko smreke. Tokrat na temo čebel in gozdnih živali, ki se pojavljajo v slovenskih pravljicah, pripovedkah, pesmih, bajkah in basnih.

Eko smreka, ki jo imajo otroci možnost okraševati, je izdelana iz lepenke in je alternativa pravim smrekam iz gozdov in plastičnim božičnim smrekam. Z natečajem želita podjetji spodbuditi razmišljanje otrok o tem, kakšen je zdrav, lep in čist gozd, ki ponuja ustrezen prostor vsem njegovim prebivalcem. Pri tem ne pozabljata tudi na pomen čebel, brez katerih svet ne bi bil tako raznovrsten, kot je. Med prejetimi izdelki bo

V oktobru smo se v Hotelu Park – Urban&Green udeležili konference SEET 2017, ki je potekala v Beogradu. Na konferenci smo predstavili svojo Urban&Green zgodbo, za katero smo bili tudi nagrajeni z nagrado Brand Leader Award za najboljši urbani eko hotel v jugovzhodni Evropi. SEET konferenca predstavlja veliko priložnosti, s katerimi se lahko še bolje vključimo v turistični trg jugovzhodne Evrope. Hkrati omogoča povezovanje z veliko uspešnimi podjetji v tem delu Evrope. Več kot 40 predstavitev, različne stojnice in organizirani B2B sestanki so odličen recept za dobro izkoriščen dan za poslovni namen v Sava centru Beograd. To priložnost smo izkoristili tudi za predstavitev novega paketa z imenom Go Green – Act Green, ki je pri udeležencih konference vzbudil veliko zanimanja. Aplikacija je že v finalni fazi, spremljala pa jo bo tudi nova spletna stran Hotela Park – Urban&Green.

V našem hotelu so v kulinaričnem ospredju tudi sezonske dobrote, zato ne manjka domačih pit in kostanjevih dobrot.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Inovativne visoke tople grede V podjetju Humko smo razvili visoko toplo gredo, sestavljeno iz visokoizolativnih sendvič panelov, ki lahko ima akrilni pokrov z avtomatskim termodinamičnim odpiralom. Ta se samostojno odpira, ko je v gredi prevroče, in znova zapre, ko se ohladi.

V gredi je namakalni sistem z avtomatskim delovanjem. Za spremljanje rastnih pogojev skrbi poseben senzor z Bluetooth povezavo s pametnim telefonom. V aplikaciji je na voljo 5.000 različnih rastlin. Glede na opozorila iz aplikacije se lahko prilagodijo pogoji v visoki gredi. Toplo visoko gredo se pripravlja sredi februarja za setev semen zelenjave, začimb in dišavnic. Slamnati konjski gnoj je vir hranil za celo leto, korenine pa se prerastejo vse do dna, kjer imajo velike zaloge vode in izpranih hranil, ki jih zadržujejo lava, zeolit in lubje v drenažno zadrževalnem sloju. Po sedanjih izkušnjah je pridelka 3 do 4 krat več kot na vrtnih gredah. Vir ogrevanja visoke tople grede je odpadna surovina, kot je slamnati konjski gnoj, ki ga je v Sloveniji v presežku in ga konjušnice ne morejo porabiti ali razdeliti. V Humko sistemu visoke grede je gnoj premlet in posušen ter zapakiran v PE vrečo ali v jumbo vrečo. Visoka topla greda iz izolativnih sendvič panelov zdrži mnogo dlje kot les, to je 30-50 let, medtem ko les domačih iglavcev zdrži 8-12 let, ko je znotraj obdan z bradavičasto folijo. Avtomatski sistem zračenja omogoča optimalne rastne pogoje brez porabe elektrike ali ročnega dela.

Sistem visoke tople grede se v celoti proizvaja v Sloveniji razen Bluetooth senzor rastnih pogojev.

Humko d.o.o. Bled http://humko.si

Eko darila iz naravnih materialov Svojo ekološko naravnanost, okolju prijazne izdelke in storitve lahko podjetje skrb za okolje poslovnim partnerjem in drugi javnosti izkazuje tudi z okolju prijaznimi poslovnimi darili. Darila iz naravnih ali recikliranih materialov prejemnikom sporočajo, da se

pomagajo tudi pri načrtovanju optimalne akustike v prostoru.

Kalcer d.o.o. www.kalcer.si, www.armstrong.si

Slovenski znanstveniki razvili proteinske nanometrske kletke

123

notranje barve Jupol Junior. Imamo tudi certifikat BBA, ki ga izdaja institut British Board of Agrément, ki potrjuje kar 60-letno življenjsko dobo toplotnoizolacijskih sistemov Jubizol. Naši fasadni sistemi so dobili tudi certifikat instituta SINTEF na norveškem trgu, kjer so bili podvrženi še posebej ekstremnim pogojem. Pridobljeni certifikati, ki jih izdajajo nevtralne institucije, dajejo izdelkom in sistemom podjetja Jub kredibilnost, hkrati dajejo signal potrošnikom, da lahko lažje izbirajo med razpoložljivimi izdelki na trgu, s tem pa jih tudi vedno bolj ozaveščamo.

okolje

podjetje zaveda pomena ohranjanja okolja in tako tudi deluje na vseh ravneh svojega odločanja, delovanja. V IDentiksu nenehno širimo eko del našega portfelja poslovnih daril, kjer ekološko ozaveščenim podjetjem pomagamo pri razvoju blagovne znamke prav s pomočjo okolju prijaznih daril – od izdelkov iz skorje hrasta plutovca do bio steklenic, vrečk in nahrbtnikov iz bombaža, biorazgradljivih darilnih kartic, beležnic in kulijev, pa vse do zabavnih darilc, kot je šilček v obliki koša za ločevanje odpadkov. Verjamemo, da lahko tudi z majhnim eko korakom podjetje doseže velik vpliv – tako v izboljšanju javne podobe podjetja kot v dolgoročni misli na skupno okolje.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Jub d.o.o. www.jub.si

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Barve podjetja JUB ne sprožajo alergijskih reakcij Podjetje Jub je med prvimi slovenskimi proizvajalci, ki je za večino svojih izdelkov pridobilo certifikate skladnosti z evropskimi standardi kakovosti in nacionalnimi tehničnimi predpisi. Letos smo s strani nemškega inštituta eco-INSTITUT prejeli certifikat, ki Jupol Classic uvršča v razred A+. To pomeni, da ima zelo nizko emisijo v prostor in je okolju in uporabniku prijazen izdelek. Za vse, ki imajo težave z alergijami, so za barvo Jupol Bio Silicate pri berlinskem inštitutu pridobili certifikat ECARF, ki potrjuje, da barva preverjeno ne sproža alergijskih reakcij. Prvi v naši panogi smo v Sloveniji pridobili tudi evropski okoljski znak Ecolabel za kakovost

Spuščeni stropi v poslovnih prostorih zagotavljajo predvsem enostaven dostop do instalacij, za stropnimi oblogami so skrite prezračevalne in klima naprave, električne, plinske in komunikacijske instalacije. Pri prenovah prostorov se stropne plošče menjajo z novejšimi, ki izrazito izboljšajo akustiko, saj zmanjšujejo odmev in s tem hrup v prostoru. Še posebej je taka prenova zaželena v prostorih, kjer dela več ljudi skupaj. Stare stropne plošče se odložijo na odpad. Čeprav so stropne plošče iz mineralnih gradiv in spadajo med nenevarne gradbene odpadke, predstavlja pri večjih prenovah odvoz na deponijo določen strošek, obenem pa zavržemo uporabno surovino. Podjetje Armstrong, ki spada med največje proizvajalce spuščenih stropov, ponuja možnost reciklaže starih stropnih plošč. Stropne plošče z minimalno dodatno energijo predelajo v kakovosten izdelek s Cradle to Cradle® certifikatom, pomembno zmanjšajo količino gradbenega odpada, s tem povezane stroške in porabo novih primarnih surovin. V podjetju Armstrong pri zamenjavi spuščenega stropa

Znanstveniki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu so razvili nov tip materialov, proteinski origami, ki se lahko sintetizira v celicah ter sam od sebe sestavi v nanometrske kletke. Izumili so splošno metodo za načrtovanje kletk katerih koli geometrskih oblik in naredili tetraeder, kvadratno piramido in trikotno prizmo.

Trikotna prizma je med drugim največji umetni protein iz ene verige, ki vsebuje več kot 700 aminokislin. Dokazali so, da se kletke pravilno zvijejo v človeških celicah in celo živih miškah, kjer ne povzročajo vnetja ali drugih neželenih odzivov. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Nature Biotechnology, ki velja za najuglednejšo znanstveno revijo na področju biotehnologije na svetu. Avtorji raziskave menijo, da imajo tovrstne proteinske kletke velik potencial za uporabo za dostavo zdravil, tvorbo sodobnih cepiv, katalizo kemijskih reakcij, snovanje funkcionalnih materialov in konstruiranje senzorjev.

Zeleno omreŽje Kemijski inštitut www.ki.si

november 2017

Možnost reciklaže stropnih plošč v kakovosten izdelek

18 123

okolje

Klub Oven za inovativno osveščanje javnosti

Zaradi izrazitih podnebnih sprememb ter nenehnega onesnaževanja okolja smo se pri podjetju Oven Elektro Maribor, d.o.o., v letu 2015 odločili ustanoviti projekt, poimenovan Klub Oven. Z njim osveščamo javnost o tej tematiki na nekoliko drugačen način. Do sedaj smo izvedli že 27 ekološko obarvanih dogodkov, na katerih so sodelovali številni zanimivi gostje z različnih področij.

Predstavljali smo njihovo in naše delo, cilje, prizadevanja in pobude. Da bi našim dogodkom dali dodatno vrednost, smo se letos odločili projekt prenoviti in tako povečati prepoznavnost podjetja ter visoko kakovostnih produktov in storitev, ki jih ponujamo.

V projekt Kluba Oven smo ob družbenih omrežij in Modrem salonu vključili prenovljeno spletno stran in novo spletno trgovino www.trgovina-oven.si. V okviru mesečnih dogodkov bomo z ustvarjanjem novih produktov še naprej prispevali k ohranitvi okolja in oživitvi mesta Maribor. Vse naše dogodke si je mogoče ogledati v arhivu klubskih dogodkov na spletni strani podjetja. V okviru Kluba Oven vsem zainteresiranim nudimo tudi strokovne informacije z našega področja, spoznavanje okolju prijaznih produktov in storitev ter unikatno doživetje.

Zapisala: Jovana Šišić, vodja projektne skupine Kluba Oven OVEN Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

november 2017

Pomurski sejmi za trajnostno, inovativno in dolgoživo družbo

Nagrada Slovenski oskar za embalažo

Snovalci in naročniki trajnostno inovativnih embalažnih rešitev ste vabljeni k sodelovanju na 37. Slovenskem oskarju za embalažo, ki ga Pomurski sejem organizira pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Nagrajeni in sodelujoči modeli embalaže bodo predstavljeni na 21. mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak in 56. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni 25. - 30. avgusta 2018. Skupaj bosta ponudila tehnologije za trajnostno pridelavo, predelavo, skladiščenje, distribucijo in tržno ponudbo več kot 120.000 obiskovalcem.

Zeleno gradnjo, uporabo obnovljivih virov energije, zeleno podjetništvo in zelen življenjski slog lahko spodbujate od 4. - 7. aprila 2018 na mednarodnem sejmu gradbeništva Megra ter na sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green. Svoje zamisli in izdelke za dolgoživo družbo pa lahko predstavite na mednarodnem sejmu sodobne medicine Medical od 17. do 19. aprila 2018.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Nov prevod standarda za kompetentne energetske presojevalce Energetska presoja je pomemben korak za vsako organizacijo, ki želi izboljšati energetsko učinkovitost, zmanjšati porabo energije ter uvesti s tem povezane ekonomske in okoljske koristi. Zaupanje v proces energetske presoje in zmožnost za doseganje njenih ciljev sta odvisna od kompetentnosti energetskega presojevalca. Nov prevod standarda SIST EN 16247-5:2016, Energetske presoje – 5. del: Kompetence energetskih presojevalcev, določa kompetentnost, ki jo energetski presojevalec potrebuje za uspešno izvajanje energetskih presoj. Standard si prizadeva za uskladitev usposabljanja, veščin in izkušenj, ki jih energetski presojevalec potrebuje, da zagotovi ustrezno kakovost storitve energetske presoje. Kompetence veljajo za posameznika, vendar če so potrebne različne veščine, veljajo tudi za skupino presojevalcev.

Zahteve tega standarda naj bi energetskemu presojevalcu omogočale razumeti cilje, potrebe in pričakovanja organizacije glede energetske presoje.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

Slopak gostil mednarodno delavnico o proizvajalčevi odgovornosti

Družba Slopak je 17. in 18. oktobra v Ljubljani gostila strokovno srečanje članic združenja EXPRA (Extended Producer Responsibility Alliance). V okviru srečanja smo izvedli strokovno delavnico na temo razširjene proizvajalčeve odgovornosti in konkurence.

Strokovna delavnica je bila namenjena predstavitvi in analizi koncepta razširjene proizvajalčeve odgovornosti, kot je predlagan v predlogu sprememb evropske zakonodaje in izmenjavi primerov dobrih praks iz različnih držav članic Evropske unije. Namenjen je iskanju uporabnih rešitev za izboljšanje ravnanja z odpadno embalažo, s posebnim poudarkom na izzivih konkurence med DROE. Dogodka so se udeležili tuji strokovnjaki iz posameznih članic EXPRE iz držav Evropske Unije in slovenski strokovnjaki s področja ravnanja z odpadno embalažo. Še posebej zanimiva je bila predstavitev analize učinkovitosti sistemov ravnanja z odpadno embalažo v različnih EU državah v konkurenčnem okolju in v t.i. single operater okolju.

Slopak d.o.o., www.slopak.si

Dijaki prilagodili vozilo za električni pogon Na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad − Ljubljana (SPSŠB) izvajamo številne projekte, v katere vpeljujemo moderne ekološke smernice. Imamo več kot 50-letno zgodovino avtoservisne dejavnosti, zato smo se odločili, da naredimo nekaj novega, modernega. V preteklem letu smo v šoli izdelali električni avto, čeprav z nekaj pomanjkljivostmi. Zato smo se odločili, da znanje v projektu predelave

19

Tok odpadkov v Sloveniji v letu 2016

okolje

bencinskega vozila Smart na električni pogon nadgradimo v sodelovanju z mednarodnim okoljskim centrom Alpe Adria Green, Eko skladom in Metron inštitutom. Dijaki in mentor so avtomobilu odstranili bencinski motor, del vozila predelali in ga prilagodili za električni pogon. Na Youtube kanalu SPSŠB si lahko ogledate tudi testno vožnjo vozila, posneto s 3D-kamero. V tem šolskem letu sodelujemo pri obuditvi programa papirničar v sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje in papirnicami v Sloveniji. Morda bomo v prihodnosti kot dopolnitev novega programa na šoli iz starega papirja in tetrapakov predelovali papir v brisačke za brisanje rok.

123

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

8. državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov

V Sloveniji je v 2016 nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, od tega je bilo 18 % komunalnih odpadkov. Prebivalec Slovenije je tako v 2016 v povprečju proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov. Poleg odpadkov, nastalih v 2016 v Sloveniji, se je v tem letu 992.000 ton odpadkov v Slovenijo uvozilo (za predelavo); večina teh odpadkov (88 %) je bila pripeljana k nam iz drugih držav članic EU. V istem letu smo iz Slovenije izvozili (za predelavo) blizu 884.000 ton odpadkov, večino (98 %) v druge države članice EU. 68 % (4,4 milijona ton) celotne količine doma nastalih in uvoženih odpadkov je bilo usmerjenih v predelavo, 13 % (0,8 milijona ton) v druge načine ravnanja z odpadki (predvsem v začasno skladiščenje) in 6 % (0,4 milijona ton) v odstranjevanje. Z odlaganjem na odlagališča odpadkov je bilo odstranjenih blizu 138.000 ton odpadkov, od tega je bilo 57 % komunalnih odpadkov.

Statistični urad RS www.stat.si

Toplotne črpalke primerne za novogradnje ali prenove Weishauptove toplotne črpalke Split so ugodna rešitev in z enostavno montažo za stavbe s toplotno potrebo do 15 kW. Split izvedba pomeni, da je toplotna črpalka ločena: v eno zunanjo enoto, ki zajema toploto iz zunanjega zraka in jo prečrpa v notranjost hiše, ter na notranjo enoto (stenska naprava) za razdelitev toplote in gretje sanitarne vode. Toplotna črpalka Split ogreva zanesljivo pri zunanjih temperaturah do -20 °C. Zunanja naprava je lahko nameščena v vrtu ali neposredno ob hišni steni. Dimovodni sistem ter dimnik pri toplotni črpalki nista potrebna, delovanje pa je zelo tiho, tako zunaj kot znotraj. Split tehnika je zastopana v večmilijonskem številu in deluje zanesljivo ter učinkovito. Serijsko vgrajena obtočna črpalka ustreza energijskemu razredu A, pri visokih zunanjih temperaturah pa se lahko toplotna črpalka Split uporablja za hlajenje hiše. Primerna je tudi za hibridno rešitev, kjer se lahko uporabi npr. obstoječi ogrevalni kotel za kritje višjih potreb, v območju delne obremenitve pa deluje izključno samo varčna toplotna črpalka.

Zeleno omreŽje

ŠC Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Dijaki SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja na splavu.

Weishaupt d.o.o., www.weishaupt.si

november 2017

V četrtek, 28. 9. 2017, je na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor potekalo že osmo tradicionalno državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov. Udeležili so se ga dijaki, profesorji in ravnatelji s Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, Biotehniške šole Ptuj, Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana, Srednje šole za rudarstvo in varstvo okolja iz Velenja, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje in gostiteljska šola. Po uvodnem plesno-pevskem programu so bili dijaki na delavnici Kako?

Po vodi!, nato pa odšli na splav po reki Dravi, kjer so spoznali življenje na splavu skozi čas.

Učitelji spremljevalci in ostali vabljeni pa so imeli strokovno srečanje s predavatelji: dr. Vlasto Krmelj (Vidim ogljični odtis), dr. Nikolajem Torellijem (Les) in Stojanom Habjaničem (Blaženje vpliva klimatskih sprememb z umnim načrtovanjem). Srečanje mladih okoljevarstvenikov, njihovih učiteljev in ravnateljev ter stroke je pomenilo druženje mladih, izmenjavanje mnenj, izkušenj, kar so s strokovnimi vsebinami povezali v zanimiv in koristen dan.

20 123

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V tokratni številki revije EOL smo Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vprašali, zakaj ni v naslovu Strategije razvoja RS jasno navedeno, da gre za novo razvojno paradigmo, in sicer za trajnostni razvoj. Še posebej, ker se avtorji v uvodu zavzemajo za sistemski pristop k trajnostnemu razvoju, a tega ne opredelijo, čeprav hkrati navajajo, da predstavlja Strategija razvoja Slovenije 2030 »nov krovni razvojni okvir«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa smo vprašali, kakšno je njihovo stališče do predvidene nove lastniške strukture Mercatorja in njegove sanacije v tednih razkroja Agrokorja ter kako bo Slovenija povišala stopnjo samooskrbe. Zanimalo nas je še, zakaj ministrstvo ne reagira na glasne napovedi o pomanjkanju masla na slovenskem trgu?

Trajnost je temeljna podlaga strategije

november 2017

Objavljen je osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, kjer v uvodu med drugim piše, da strategija vključuje tudi uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Hkrati pa, da je potrebno vzpostaviti »sistemski pristop k trajnostnemu razvoju«. Če gre za »nov krovni razvojni okvir«, bo zanimiva utemeljitev, zakaj ni naslov osnutka drugačen, in sicer Strategija trajnostnega razvoja Slovenije 2030. Takšna opredelitev bi že z naslovom opredelila nujnost povezovanja in usklajevanja vseh sektorskih politik v državi, ki nobena ne bi smela mimo temeljev trajnostnega razvoja v četrti industrijski revoluciji.

Strategija razvoja Slovenije (SRS) je nov krovni razvojni dokument, ki zastavlja temeljne smernice razvoja države do leta 2030. Potreba po novem razvojnem okviru izhaja iz spremenjenega globalnega konteksta, posledic ekonomske krize v zadnjih letih, vse hitrejših spremembah na tehnološkem področju, demografskih trendov kot tudi podnebnih sprememb.

Osrednji cilj SRS je zagotoviti kakovostno življenje za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, ki ga bomo uresničevali preko petih strateških

usmeritev in z delovanjem na dvanajstih medsebojno povezanih in soodvisnih razvojnih ciljih. Doseči želimo uravnotežen gospodarski, družbeni in okoljski razvoj, torej na treh ključnih vidikih trajnostnega razvoja.

podeželja, določenih in tudi proračunsko podprtih ter v konceptu opredeljenih s strani Evropske unije. Slovenija ima več prostora za opredelitev ukrepov le pri državnih pomočeh, ki pa morajo biti skladne z evropskimi pravili.

Trajnostni razvoj ni zgolj osnova ali ključna usmeritev strategije, temveč edini možen dolgoročni in vzdržni razvoj, tako na nacionalni kot tudi globalni ravni. SRS zato vključuje tudi navezavo na sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030, OZN), ki so nujno potrebni za ohranjanje oz. izboljševanje življenjskega standarda prebivalcev posameznih držav ter vzdržnosti razvoja v razmerju do okolja.

Neposredna plačila v kmetijstvu so še naprej predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju samooskrbe imajo prav proizvodno vezana plačila, za katera se namenja največji možni delež EU sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo za neposredna plačila (15 % vseh sredstev, medtem ko je bilo pred reformo v ta namen na voljo le 6 % sredstev).

Dolgoročno je za zagotavljanje samooskrbe ravno tako pomembna nova shema neposrednih plačil »plačilo za mlade kmete«, ki se od leta 2015 izvaja poleg ukrepov za mlade kmete v okviru PRP 2014-2020. Od leta 2017 pa je na voljo tudi plačilo za območja z naravnimi omejitvami, in sicer za kmetijske površine na gorskem območju, ki imajo nagib od najmanj 35 % do 50 % ali z nagibom najmanj 50 %.

Strategija razvoja Slovenije trajnostni razvoj postavlja v center nove razvojne paradigme, kjer se mu poleg njegovih treh vidikov pridružujeta še vsebinski usmeritvi učenja in upravljanja.

Vsebina novega krovnega dokumenta Strategije razvoja Slovenije nakazuje, da je potrebno delovati širše. Z drugimi besedami bi lahko povedali tudi, da drugačen razvoj kot trajnostni kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije ne bi mogel omogočati. Zato se Strategija razvoja Slovenije premika še korak dlje in trajnost razvoja dojema kot tako temeljno podlago, da bi v naslovu strategije lahko kvečjemu odpirala vprašanje možnosti, da bi bil lahko razvoj države, ki si je zastavila kakovost življenja za vse, tudi netrajnostni. Tega si namreč nikakor ne bi želeli.

Samooskrba zahteva varstvo kmetijskih zemljišč, masla bo najbrž dovolj S katerimi ukrepi namerava Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povečati stopnjo samooskrbe v Sloveniji in zakaj ne reagira na javna sporočila, da v EU zmanjkuje masla in da lahko to pričakuje tudi slovenski potrošnik ob hkratnem povišanju cen tega živilskega proizvoda?

Slovenija za zagotavljanje prehranske varnosti izvaja vse možne ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) EU, torej ukrepe prvega stebra SKP preko tržno-cenovne in dohodkovne politike kot ukrepe drugega stebra SKP iz naslova programa razvoja podeželja (PRP). Pri tem je potrebno poudariti, da je večina ukrepov, zlasti tržno-cenovne in dohodkovne politike in politike razvoja

Tudi PRP 2014-2020 je usmerjen v trajnostno in gospodarno rabo razpoložljivih proizvodnih virov, ki so temelj za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji. Predvsem preko meril za izbor operacij v okviru posameznih podukrepov PRP 2014-2020 je tako zagotovljena posebna obravnava sektorjev, kjer je samooskrba v Sloveniji nizka (zelenjava, krompir, prašičje meso, ekološki proizvodi).

Velikega pomena je samooskrba z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe.

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko projekta ''Tradicionalni slovenski zajtrk'' ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave (po novem združena »šolska shema«) z vsemi svojimi spremljevalnimi aktivnostmi.

V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi izvajanje splošne promocije osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja

K varstvu kmetijskih zemljišč prispeva tudi ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč.

Januarja 2017 je bila sprejeta Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 3/17. Javni razpis po omenjeni uredbi je bil objavljen 21. 4. 2017. Razpisana sta bila 2 milijona nepovratnih sredstev. Javni razpis temelji na pavšalnem plačilu po hektarju ponovno vzpostavljenega kmetijskega zemljišča. Višina pavšala je 3000 EUR/ha, najmanjša sklenjena upravičena površina je 0.3 ha.

Po zadnjih podatkih Komisije je trenutna cena masla v EU za 43% višja kot v enakem obdobju v letu 2016. Višja cena masla je posledica nižje proizvodnje masla v EU in v Novi Zelandiji, na globalnih trgih pa je povpraševanje po maslu zelo veliko. EU je imela v letu 2015 108% samooskrbo z maslom.

Večina ekoloških tiskalnikov se danes ponaša z varčnim tiskanjem s skromno porabo kartuše ali tonerja in z energetskim prihrankom v funkciji. Na ta način je možno prihraniti kar nekaj sredstev. Pri Toshibi pa so izdelali večnamensko napravo, ki omogoča večkratno uporabo papirja. Modeli e-Studio Eco&Hybrid imajo zmožnost, da že potiskani papir enostavno pobrišejo in ponovno uporabijo.

Na ta način lahko organizacije prihranijo do 80 % porabljenega papirja, saj se vsakodnevno natiska ogromno dokumentov, ki jih potrebujemo le kratek čas. Poleg manjše porabe papirja in manjše količine odpadkov se učinek pozna pri manjših emisijah ogljikovega dioksida in porabi vode kot posledice izdelave papirja. Pri tiskanju se lahko izbira med klasičnim tiskom s permanentnim tonerjem ali s posebnim modrim črnilom, ki ga je mogoče izbrisati. Tift d.o.o. je specializirano podjetje za industrijske in poslovne tiskalniške rešitve, ki so prilagojene poslovnim procesom. Na tak način uporabnikom omogočamo visoko produktivnost na vseh ravneh poslovanja ob optimalni kakovosti izpisov, nizkih stroških ter najmanjših možnih okoljskih obremenitvah.

Ocene za leto 2017 nakazujejo, da bo samooskrba z maslom v EU 105 % z možnim trendom povečanja samooskrbe v letu 2018.

Tift d.o.o. www.tift.si

Na podlagi dostopnih podatkov se je globalno povpraševanje po mlečnih izdelkih v prvih sedmih mesecih leta 2017 povečalo za 3%. Nadaljnje gibanje cene masla v Sloveniji in EU je zelo odvisno od nadaljnjega trenda povpraševanja po maslu ter od proizvodnje masla tako v EU kakor tudi od proizvodnje masla pri največjih globalnih izvoznicah (Nova Zelandija).

Sadike s čim manj ogličnega odtisa iz domače vrtne prsti

Za Mercator je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com Evropski projekt

Delavnica »E-mobilnost – nove priložnosti«

V septembru je na Ptuju potekala čezmejna delavnica »E-mobilnost – nove priložnosti«, ki je bila organizirana v okviru projekta »E-SME – Mobilnost sreča MSP-je«, sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020. Njen glavni cilj je krepitev čezmejne konkurenčnosti in inovativnosti ter spodbujanje evropskega sodelovanja na področju inovacij, mreženja in sodelovanja pri razvoju storitev in proizvodov za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP-ji). V novembru Avstrija gosti tudi inovacijski forum za e-mobilnost: katere izdelke in storitve za e-mobilnost potrebujejo naše regije, v torek, 5. decembra pa bo v okviru projekta organiziran tudi inovacijski forum E-mobilnost: strokovnjaki vas podpirajo pri razvoju vaše nove poslovne ideje. Forum bo potekal v Avstriji v dvorani Hügellandhalle St. Margarethen an der Raab. Več informacij o projektu na: http://www.bistra.si/course/e-mobilnost-sreca-msp ali na www.e-sme. info.

Zeleno omreŽje

Z razpletanjem poslovne krize Agrokorja postaja nejasna pozicija Mercatorja, ki je med stebri slovenskega gospodarstva, še posebej pomemben je za kmetijstvo, a je hkrati ranljiv in z dolgovi.

Kako Ministrstvo zla kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodeluje v načrtih Vlade RS, da se morda zagotovi nova lastniška struktura Mercatorja in da se mu omogoči stabilen razvoj ter za kakšne rešitve se zavzema?

Za trgovinski sistem in ukrepe v zvezi z Mercatorjem je pristojno MGRT.

Industrijsko črpanje šote na ogromnih naravnih nahajališčih predvsem severne Evrope je v zadnjem stoletju povzročilo revolucijo v vrtnarstvu. Ker je šota mnogo lažja od običajne prsti, je mnogo bolj primerna za transporte na velike razdalje. Danes imamo ogromno izpustov toplogrednih plinov zaradi industrijske obdelave šote in zaradi dolgih transportov, s šotišči so devastirane cele pokrajine in na trgu je močno vprašljiva kvaliteta cenenih sadik. Šota omogoča gojenje vsakovrstnih sadik z uporabo kemičnih pomočnikov zelo na hitro in poceni. Njihova trpežnost pri nakupu ni

123

pomembna, zato jih potrošniki kupujejo vedno znova in znova. Tudi tiste, ki bi jih zaradi njihove narave lahko kupili in posadili samo enkrat, zase in za svoje potomce. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič smo uspeli ohraniti znanje prejšnjih generacij vrtnarjev in filozofijo, ki zagovarja povezanost človeka z naravo.

V vsakem kotičku zemlje se je namreč skozi milijone let oblikovala plodna prst in nanjo so se naselile rastline, ki jim tamkajšnji življenjski pogoji ustrezajo. Zato smo prepričani, da v naši navadni vrtni prsti, obogateni le z organskimi domačimi gnojili, uspeva ogromno vrst in sort trajnic, tako divjih (avtohtonih) kot tudi požlahtnjenih (vrtnarskih), ki so uporabne za vsakršne, tudi moderne človekove potrebe - od rastlinskih čistilnih naprav, zelenih streh, divjih cvetočih travnikov, do trpežnih nasadov cvetja v vrtovih in javnih nasadih. V naši vrtnariji to dokazujemo z bogato ponudbo sadik trajnic, vzgojenih v navadni vrtni prsti in ne v šotnici, brez transporta čez pol Evrope.

okolje

Za zagotavljanje samooskrbe pa sta ključnega pomena zlasti varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe ter ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč. Ocenjujemo, da bo z določitvijo trajno varovanih kmetijskih zemljišč v prostorskih aktih občin varstvo kmetijskih zemljišč še učinkovitejše, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se trajno varovana kmetijska zemljišča ne smejo spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta občine, s katerim so bila ta območja določena, razen nekaterih izjem, ki so določene z zakonom.

Edinstvena inovacija v svetu tiskanja iz Toshibe

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

november 2017

lokalne - v Sloveniji pridelane hrane kot tudi nova shema kakovosti »izbrana kakovost«.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

eProstor in zeleno gospodarstvo

V partnerskem sporazumu za finančno perspektivo 2014–2020 se je Vlada RS zavezala, da bo poskrbela za dvig konkurenčnosti gospodarstva za zeleno rast in ustvarjanje novih delovnih mest ter izboljšanje poslovnega okolja. Pri tem je med tematske cilje zapisala krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij in izboljšanje dostopa do informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) ter njihove uporabe in kakovosti. V Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je za prednostno os 2 kot specifični cilj definirano: »zagotoviti večjo preglednost in učinkovitost pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin«.

Za uresničitev tega cilja sta Geodetska uprava RS (GURS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v tej finančni perspektivi pripravila več povezanih projektov, ki so združeni pod naslovom »Program projektov eProstor (eProstor)«.

Konec avgusta 2016 je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločitev o podpori za eProstor, in sicer za petletno obdobje (2016–2021) v skupni višini 22,4 milijona evrov, od tega Evropski sklad za regionalni razvoj prispeva 17,9 milijona evrov. Osnovni namen eProstora je pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, enostavno dostopnimi in standardiziranimi zbirkami prostorskih podatkov.

november 2017

S programom projektov eProstor bodo optimizirani procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Vzpostavljen bo prostorski informacijski sistem in izvedena informacijska prenova nepremičninskih evidenc. S tem bo vzpostavljeno tudi elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, priprave prostorskih aktov in evidentiranja nepremičnin. Za potrebe elektronskega poslovanja bodo skenirani arhivi nepremičninskih evidenc in državnih prostorskih aktov, narejena lokacijska izboljšava grafičnega dela zemljiškega katastra in zajeti bodo podatki o pozidanih stavbnih zemljiščih. Z eProstorom bodo, skladno z direktivo INSPIRE, podprti ukrepi za vzpostavitev enotne informacijske

foto: iStock

22 123

okolje

Ministrstvo za okolje in prostor

infrastrukture za prostorske in nepremičninske podatke v Sloveniji. Vzpostavljene bodo omrežne storitve (iskanje, vpogled, prenos, preoblikovanje itd.) za prostorske in nepremičninske podatke. Z uvajanjem elektronskega poslovanja na teh področjih bo omogočena pospešitev izvedbe upravnih postopkov in učinkovitejše delovanje javnega sektorja. eProstor bo pomembno prispeval k izboljšanju konkurenčnosti in ozelenitvi gospodarstva, izboljšanju poslovnega okolja in spodbujanju podjetniških dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja, graditve in evidentiranja nepremičnin. Odpravljene bodo administrativne ovire, omogočeno brezpapirno elektronsko poslovanje tako javnega sektorja kot tudi gospodarstva z javno upravo, zagotovljeni bodo enostavno dostopni uradni podatki o nepremičninah in prostoru. S tem bo omogočeno hitrejše in enostavnejše poslovanje gospodarskih subjektov pri vseh življenjskih dogodkih povezanih z urejanjem prostora, graditvijo objektov in upravljanja z nepremičninami.

Souporaba zbirk prostorskih podatkov bo omogočila prepoznavnost Slovenije kot priložnostne lokacije za tuje naložbe.

Standardizirani prostorski podatki v digitalni obliki bodo prispevali k spodbujanju podjetniške dejavnosti na vseh področjih, kjer se razvijajo lokacijske storitve in kjer se uporabljajo podatki o prostoru in nepremičninah.

Program projektov eProstor je sestavljen iz štirih vsebinskih projektov, ki so medsebojno povezani in soodvisni, ter iz projekta za vodenje in informiranje: 1. Projekt: »Skupna infrastruktura za prostorske informacije« (cilj je vzpostavitev potrebnih koordinacijskih mehanizmov za delovanje skupne infrastrukture za prostorske informacije).

2. Projekt: »Prostorski informacijski sistem« (cilj je vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, vzpostavitev zbirk podatkov in elektronski način poslovanja na področju načrtovanja prostora in graditve objektov).

3. Projekt »Informacijska prenova nepremičninskih evidenc« (cilj je informacijska prenova nepremičninskih evidenc).

4. Projekt »Zajem in izboljšava podatkov« (cilj je zajem prostorskih podatkov o dejanski rabi pozidanih zemljišč, izboljšavi grafičnega dela zemljiškega katastra in skeniranju arhiva elaboratov katastrskih meritev.

5. Projekt: »Podpora vodenju projektov in informiranje« (cilj je podpora vodenju celotnega programa projektov ter informiranju in izobraževanju udeležencev v projektu in širše strokovne javnosti).

mag. Erna Flogie Dolinar, erna.flogie-dolinar@gov.si

Zelenih not v politiki ključnih sektorjev v državi je vse več, a ne pri vseh

Nacionalni program varstva okolja 2030 je kot delovno gradivo zbir številnih dokumentov in programov, ki so povezani z okoljem in naravo. Spodbuden je stavek, da ni razloga, da Slovenija ne postane center okoljske in trajnostne odličnosti. Najbrž je mišljeno njeno mesto v EU. A čeprav je vsebina obsežna, se bo realen pristop k izvedbi programa, tudi zaradi financiranja, moral opredeliti do prednostnih nalog in ciljev. Katere bi konkretno izpostavili? Na katere omejitve in spremembe se bo morala Slovenija najbolj odzvati?

Slovenija ima zaradi dolge tradicije varstva okolja in zaradi vzpostavljenega institucionalnega in administrativnega sistema vse možnosti, da postane center okoljske in trajnostne odličnosti. Pri tem je treba vztrajati na vseh ravneh razvoja pri strateških in operativno projektnih. Za uresničenje te lepe misli pa bo potrebno dodatno senzibilizirati politike vseh resorjev in zagotoviti podporo lokalnim skupnostim, gospodarstvu ter prebivalcem kot posameznikom. Pri tem bo potrebno v prihodnje bolje sodelovati in izkoristiti tudi potenciale nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva okolja in ohranjanja narave. A obenem okrepiti sposobnost okoljskega sektorja na državni ravni, katerega razvoj v zadnjih letih ni bil optimalen.

foto: arhiv podjetja

23

Na kaj mislite?

Na to, koliko nas je zaposlenih na področju varstva okolja znotraj ministrstva. Ta del ministrstva bi morali kadrovsko okrepiti in še izboljšati naše sposobnosti za usmerjanje državne politike varstva okolja. Da bi zmogli tudi z »okoljsko marketinškimi« pristopi, prilagojenimi našim »kupcem«, »prodati« oziroma posredovati sporočilo o pomenu varstva okolja vsem, ki s svojim delovanjem vplivajo na stanje okolja. To nam manjka, smo nekoliko nerodni, naša sporočila niso dovolj glasna.

Ali lahko izpostavite prednostne naloge v programu?

Težko. Z zahtevnimi izzivi se bomo soočali na vseh tematskih področjih – pri varovanju, ohranjanju in izboljševanju naravnega kapitala, gospodarnem ravnanju z viri in pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo ter pri varstvu pred okoljskimi tveganji. Nujno pa bo doseči tudi napredek pri podpornih ukrepih, kot je izboljšanje znanja o okolju, izobraževanje, ozaveščanje …

Glede omejitev in sprememb, na katere se bo morala Slovenija odzvati, bo prav gotovo potrebno obravnavati globalne spremembe. Morda so za Slovenijo najbolj relevantne tiste, ki zadevajo podnebne spremembe, naraščanje prebivalcev na globalni ravni ter posledične pritiske na ekosisteme, tekmovanja za vire in urbanizacijo.

november 2017

Nacionalni kapital je v upravljanju več resorjev.

Kmetijskega, gozdarskega, okoljskega, gospodarskega.

NPVO 2030 obravnava le del elementov naravnega kapitala: naravo, zrak, tla in vode, pravi Jasmina Karba, sekretarka sektorja za okolje in podnebne spremembe na Direktoratu za okolje. A dodaja, da je napredek dosežen.

Predvsem pa vzbuja ob dveh dokumentih, to so NPVO 2030 in Strategija razvoja Slovenije 2030, optimizem spreminjanje odnosa do zelene razvojne paradigme države pri večini resornih sektorjev na državni ravni. Prav učinkovita raba virov bo namreč zahtevala največ usklajevanja razvojnih politik. Slovenija namreč nima pregleda nad tem, katere surovine bo najbolj potrebovala za prihodnji razvoj in kje jih bomo vzeli.

Sicer so po njenem mnenju za trajnostni razvoj Slovenije najbolj relevantna področja mobilnost, zagotavljane energije, pridelava hrane, razvoj mest in prostorsko načrtovanje.

Jasmina Karba

Nacionalni program varstva okolja 2030

Jože Volfand

okolje

123

Nacionalni program varstva okolja 2030

24 123

okolje

Ali je pravilen občutek, da je v zadnjih dveh, treh letih med ključnimi sektorji več razumevanja za zeleno rast Slovenije, za trajnosti razvoj, da se Slovenija ne more drugače razvijati kot trajnostno in da moramo vsi nekaj storiti za novo razvojno paradigmo. Ni pa pri vseh sektorjih enako.

To je točno. Dejansko je velik napredek v miselnosti in v splošni klimi, da si drugačnega razvoja kot zelenega in trajnostnega ne moremo predstavljati. A občutek je, da včasih ostajamo preveč na deklarativni ravni, da manjka udejanjanja v praksi. Tukaj nas čakajo napori, posebej pri tistih resorjih, kjer še premalo prispevajo k smeri zelenega razvoja.

Tudi v gospodarstvu so določene spremembe, del menedžerjev in večjih firm se že odloča za trajnostno poročanje. Zelo stavijo na okoljske standarde in odgovornost do okolja. Imamo pa precejšen del menedžerjev, ki še zmeraj ostajajo nekoliko gluhi za zeleni razvoj. Kakšna je vaša izkušnja, saj delate z družbami večjega okoljskega tveganja?

Moja izkušnja je dobra in ocenjujem, da smo na dobri poti, da je v tej zeleni »bratovščini«, v zeleni mreži vse več podjetij v Sloveniji. Ampak to še zahteva ciljne napore in ciljna vlaganja, seveda v sodelovanju predvsem z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki jo vidim kot enega ključnih partnerjev.

V izhodiščih programa je povzet termin Evropske agencije za okolje, da je nova paradigma ekosistemski razvoj. Ali ni ta termin vsebinsko ožji od opredelitve, da je nova razvojna paradigma Slovenije trajnostna razvojna pot?

Ali pa poimenovanje morda ni pomembno?

Razvojna paradigma Slovenije ostaja trajnostna razvojna pot. Temu sledi tudi Strategija razvoja Slovenije 2030, s katero se je pred kratkim seznanila Vlada RS. Znano je, da trajnostni razvoj sestavljajo tri komponente: okoljska, gospodarska in socialna. Ekosistemski pristop v trajnostni razvoj prinaša robni pogoj oziroma zahtevo, da je treba razvoj načrtovati z upoštevanjem omejitev našega planeta glede na razpoložljive vire in glede na absorpcijske sposobnosti onesnaževanja in odpadkov.

november 2017

Omenili ste Strategijo razvoja Slovenije 2030, je prav tako v javni razpravi. Strategije že v uvodu navaja, da je potrebno vzpostaviti sistemski pristop k trajnostnemu razvoju. Pri ciljih razvoja sta posebej opredeljena nizkoogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Koliko ste pri pripravi obeh dokumentov sodelovali sestavljavci obeh gradiv?

Oba dokumenta poudarjata pomen nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in gospodarnega upravljanja z viri. Torej sledita ključnim usmeritvam EU in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Dokumenta sta nastajala skoraj vzporedno.

MOP je dejavno sodeloval pri razpravah in pripravi vizije razvoja in Strategije razvoja Slovenije. Naš cilj je bil, da strateški državni razvojni dokumenti prepoznajo in izpostavijo pomen varstva okolja.

Na področju kmetijstva so ključni izzivi. Na ožjem področju varstva okolja pa mislim, da bo potrebno pozorno spremljati in se odzvati na posledice podnebnih sprememb in na ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Med izzivi Slovenije so posledice podnebnih sprememb v ospredju. Katere posledice Slovenija najbolj čuti. Stroka ugotavlja, da se bo pri nas hitreje dvigovala povprečna temperatura. Na katerih področjih bi morala Slovenija hitreje ukrepati?

Pri pridelavi hrane. Na področju kmetijstva so ključni izzivi. Na ožjem področju varstva okolja pa mislim, da bo potrebno pozorno spremljati in se odzvati na posledice podnebnih sprememb in na ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Prav kmetijstvo je sektor, ki bi moral z operativnimi programi in razvojnimi politikami najbolj skrbeti za naravni kapital. V programu je to poglavje na prvem mestu. Če primerjate oceno dosedanjega razvoja Slovenije s tem, kaj se dogaja z rodovitnimi kmetijskimi površinami, z gozdovi, z zrakom, vodami in produktivnimi površinami, kje so najbolj nujne spremembe?

Naravni kapital je v upravljanju več resorjev.

Kmetijskega, gozdarskega, okoljskega, gospodarskega. NPVO 2030 obravnava le del elementov naravnega kapitala: naravo, zrak, tla in vode. Kazalci stanja okolja in zadnje integralno Poročilo o stanju okolja kaže opazen napredek glede njihovega stanja. Imamo pa v Sloveniji nekaj lokalno omejenih izzivov glede kakovosti zraka, povezanih s količino delcev v zraku, in glede onesnaženih tal, ki so posledica predvsem preteklih dejavnosti. Tu so v prihodnje nujni večji napori.

Zanimivo je izhodišče, da v Sloveniji nimamo urejenega ravnanja z genskimi viri, hkrati pa stroka ugotavlja škodljivost in razširjenost invazivnih tujih vrst, neavtohtonih rastlin ter preliberalen uvoz tujih sort. Pri tem ne gre le za biotsko raznovrstnost, temveč tudi za vprašanje samooskrbe, kolikor jo Slovenija pač zmore. Kateri ukrepi glede genskih virov so nujni in kaj lahko pomeni pri tem genska banka?

Pravzaprav je ravnanje z genskimi viri urejeno in to na enak način kot v drugih članicah EU. Sistem ravnanja je urejen s predpisom na ravni EU. Članicam EU pa je prepuščena odločitev glede samostojne ureditve dostopa do genskih virov. V Sloveniji glede tega odločitev še ni bila sprejeta. Ta bo odvisna od rezultatov študije, predvideva jo NPVO, ki bo pokazala, ali je za slovenski prostor smiselno in relevantno, da vzpostavimo sistem za dostop do genskih virov. V Sloveniji je že vzpostavljena genska banka v kmetijstvu zaradi zagotavljanja prehranske varnosti z varstvom genskega sklada sort in pasem, ne pa tudi genska banka za potrebe ohranjanja prosto živečih vrst. Biotsko raznovrstnost v Sloveniji varujemo »in situ«, v naravi. Slovenija je država z največjim deležem območij Natura s 37 % površine. Ocena je, da za namen ohranjanja biotske raznovrstnosti o genski banki še ni potrebno razmišljati.

Večjo pozornost bomo morali nameniti spremljanju vplivov pojavov, kot so npr. podnebne spremembe, invazivne vrste, onesnaževanje v naravi, ki bi lahko v prihodnje predstavljali takšno grožnjo za biotsko raznovrstnost, da bi bila vzpostavitev takšne genske banke smiselna. Širjenje invazivnih tujih vrst moramo obravnavati v okviru več politik. Na primer z vidika posledic njihovega širjenja na prehransko varnost, na zdravje, na biotsko raznovrstnost. V okviru politike ohranjanja narave obravnavamo invazivne tuje vrste v povezavi z vplivom na biotsko raznovrstnost, za kar pa v Sloveniji še ni vzpostavljen celovit sistem. Je pa predviden v osnutku NPVO 2030.

Različni akterji so zelo jasno pokazali, kakšne interese imajo in kaj so pripravljeni za te interese storiti. Mislim, da je bil problem komunikacija.

Da se niso znali dovolj zgodaj v procesu razvoja usesti, dogovoriti in drug drugemu pokazati karte.

Ko govorimo o Naturi 2000, je v Sloveniji pogosto slišati kritike, da so v ospredju preveč le naravovarstveni aspekti. Da je varstvo okolja pred razvojem. Primer so hidroelektrarne na srednji Savi. Kaj bi morali spremeniti?

Mislim, da Natura 2000 ni ovira razvoju. Tega v Sloveniji tako ne smemo razumeti. A da ne bi razmišljali na ta način, moramo znati povezati razvojne in varstvene vidike. Za to je pomembno, da se izboljša komunikacija.

Na kakšno komunikacijo mislite?

Da bolje slišimo eden drugega. Ne gre drugače.

Moramo se pogovarjati in videti, kaj se da na konkretnih primerih narediti.

25 Primer Magna je opozoril, kako je nujna ozelenitev politik vseh resorjev za novo razvojno paradigmo Slovenije na državni in na regionalni oziroma lokalni ravni. Doslej med sektorji ni bilo dovolj povezav. Kako boste v prihodnje dosegli, da bodo dokumenti relevantnih resorjev, ki morajo biti stebri zelene rasti države, kot so na primer kmetijstvo, promet, energetika, gospodarstvo in prehrana, prostorsko načrtovanje, bolj upoštevali zelene elemente in usklajevali dejavnost oziroma ukrepe vključno s harmonizacijo predpisov?

Glede ozelenitve politik relevantnih resorjev je že bila sprejeta politična odločitev. Sprejet je bil Okvirni program za prehod na zeleno gospodarstvo. Njegovo izvajanje usklajuje Urad predsednika vlade s formaliziranim sodelovanjem vseh ministrstev. S tem je zagotovljen mehanizem za povezovanje in sodelovanje med sektorji. Je pa v NPVO 2030 prepoznana potreba po dodatnem mehanizmu za preverjanje, kako se upoštevajo zeleni elementi v politikah ključnih resorjev. Mora se razmisliti, kateri mehanizem za ta namen bi bil najbolj primeren. Na prvi pogled se kaže možnost, da bi to lahko uvedli pri presoji vplivov gradiv, ki jih obravnava in sprejema Vlada RS ali pa z nadgradnjo celovite presoje politik in načrtov na okolje. Med najbolj relevantnimi področji so mobilnost, zagotavljanje energije, prideva hrane ter razvoj mest in prostorsko načrtovanje.

Za podporo gospodarnemu ravnanju z viri in za prehod na nizkoogljično gospodarstvo bo v Sloveniji dosežen in ohranjen absolutni razklop med rastjo gospodarstva in izpusti toplogrednih plinov ter med rastjo gospodarstva in porabo snovi. Kaj hoče konkretno povedati ta stavek?

Kazalec »razklop« se pogosto uporablja pri analizi povezav med gonilnimi silami in pritiski na okolje. Gre za opazovanje gibanja vrednosti dveh spremenljivk, pri čemer razklop, prekinitev povezave, označuje stanje, kadar spreminjanje njunih vrednosti ni sorazmerno. Povedano v kontekstu varstva okolja. Razklop se pojavi, ko je stopnja rasti okoljskega pritiska, na primer

123

KER PODPIRAMO RAZVOJ IN RAST MLADIH UPOV.

Je pa v NPVO 2030 prepoznana potreba po dodatnem mehanizmu za preverjanje, kako se upoštevajo zeleni elementi v politikah ključnih resorjev.

okolje

Okoljska nagrada Saubermacher!

6 let zaporedoma

Pozornost vzbuja tisti del gradiva, gre za navednico 7, ki govori o kritičnih virih in materialih.

Zakaj ni nikjer opredeljeno, za katre kritične vire in materiale gre? Marsikoga, ki spremlja razvoj Slovenije, takšni podatki zanimajo.

3 UNIVERZE

Soglašam. To je bil eden od prepoznanih odzivov pri pripravi nacionalnega programa. V Sloveniji, kolikor mi je znano, nimamo pregleda nad tem, katere so tiste surovine, ki jih Slovenija v bodoče potrebuje za razvoj, in kje jih bomo vzeli. Če jih v Sloveniji nimamo ali jih imamo v omejenih količinah, od kje jih bomo dobili. Zato je bila ta naloga zapisana v Nacionalnem programu varstva okolja in upam, da bo izvedena.

5 FAKULTET

Navezujem na nalogo, o kateri govori NPVO, da je nujna skrb za inovacije, raziskave, nove tehnologije. Ali so znani podatki, koliko sredstev se namenja za raziskave, ki so usmerjene k problemom, za katere je Slovenija okoljsko in razvojno zelo zainteresirana?

Kolikor mi je znano, se nismo lotili naloge, da bi sistematično zbirali in spremljali trend porabe sredstev za raziskave s področja varstva okolja.

Smo pa zaznali izziv, da rezultati raziskav, ki so bile izvedene, pa ne samo s področja varstva okolja, ampak tudi s sorodnih področij, ki vplivajo na varstvo okolja, ne pridejo do nas, da bi imeli boljšo podlago za delo. To je en izziv. Drugi pa je ta, da smo v preteklosti vložili premalo naporov, da bi sredstva bolje usmerjali v financiranje raziskav vsebin, za katere mi ocenjujemo, da jih potrebujemo pri načrtovanju politike varstva okolja. Potrebujemo dodatna znanja, potrebujemo odgovore na konkretna vprašanja, ki so povezani z varstvom okolja.

Več na www.zelenaslovenija.si

1 ZMAGOVALEC

1500 € NAGRADE

www.saubermacher.si november 2017

V zadnjih primerih, ki ste jih povedali, ni šlo toliko za to, da različni akterji ne bi igrali z odprtimi kartami. Različni akterji so zelo jasno pokazali, kakšne interese imajo in kaj so pripravljeni za te interese storiti. Mislim, da je bil problem komunikacija. Da se niso znali dovolj zgodaj v procesu razvoja usesti, dogovoriti in drug drugemu pokazati karte. Ne da bi jih skrivali, ampak enostavno se niso o tem pogovarjali. Pogovarjati so se začeli, ko je bil proces zelo, zelo daleč.

izpusti TGP ali poraba snovi, manjša od rasti gonilne sile, na primer gospodarstva ali kar BDP. Razklop je lahko relativen ali absoluten. O relativnem razklopu govorimo, kadar je stopnja rasti pritiska na okolja manjša od stopnje rasti gonilne sile. Absoluten razklop pa pomeni, da je stopnja pritiska na okolje ustaljena ali upada ob rasti gonilne sile. Osnutek NPVO 2030 vsebuje cilj, da bomo v Sloveniji dosegli in ohranili absoluten razklop med rastjo gospodarstva in izpusti toplogrednih plinov ter med rastjo gospodarstva in porabo snovi. To pomeni cilj, da gospodarsko rast v Sloveniji dosegamo brez naraščanja izpustov TGP ali porabe snovi.

Promocija

Pri tem, ko govorite o komunikaciji, mislite tudi na to, da ni dovolj transparentnosti, ko gre za morebitne razvojne načrte v Naturi 2000 ali ko gre za nekatere naložbe, kot je bil primer Magna in še kje? Niso vsi igrali z odprtimi kartami?

26

Vodne izgube zmanjšali za polovico, proti državni regulativi cen

Oskrbo s pitno vodo, kar je ena izmed vaših dejavnosti za MO Velenje, občino Šoštanj in Šmartno ob Paki, zagotavljate 95 % prebivalstva v navedenih občinah, najslabša je pokritost v Šmartnem ob Paki. Zakaj?

Javno vodooskrbo zagotavljamo v treh občinah ustanoviteljicah ter na mejnih območjih sosednjih občin. Tudi za Šmartno ob Paki je stopnja opremljenosti približno enaka. Vendar je v naših podatkih zajeto samo območje javnega vodovoda v našem upravljanju. Javno vodooskrbo v manjšem obsegu na območju občine Šmartno ob Paki izvajajo tudi komunalno podjetje Žalec in Komunalno podjetje Mozirje.

Mi oskrbujemo nekaj čez 43.000 prebivalcev.

Pomemben je še en podatek. Kar 30 % zajete pitne vode morate prečrpati, nekatere štirikrat, gre za poldrugi milijon kubikov vode.

Razlog je teren. Območje našega upravljanja javne vodooskrbe je terensko izredno razgibano. Tako je naš najnižji uporabnik na koti 305 metrov na območju Šmartnega ob Paki, najvišji uporabnik pa na koti 1065 metrov nadmorske višine na Paškem Kozjaku. Vodo na Paški Kozjak prečrpavamo kar štirikrat, in sicer iz zajetja s filtrirno napravo na koti 575 m nadmorske višine. S štirimi črpališči jo črpamo v vodohran Špik na nadmorski višini 1095 m.

Zaradi razgibanega terena imamo na vodovodnem sistemu vgrajenih kar 48 prečrpališč.

Primož Rošer

Primož Rošer dela v velenjski komunali že več kot dve in pol desetletji. Kot izvrsten poznavalec komunalnih sistemov vodi poslovno enoto Komunala, največ pa se ukvarja s problematiko vodooskrbe in s kanalizacijskimi sistemi.

Območje velenjske, šoštanjske občine in Šmartnega ob Paki je zelo razgibano, kar vpliva na ureditev vodovodnega omrežja, pri vlaganjih v javno kanalizacijo pa pravi, da zakonodaja manjšim občinam ni naklonjena. Njihov velik dosežek je, da so za polovico zmanjšali vodne izgube s sistemom tehnično-ekonomske optimizacije in analitičnega spremljanja izgub. Ni pa Primož Rošer optimist, ko govori o razvoju komunalnega gospodarstva. Kritično opozarja na 254. člen osnutka novega zakona o varstvu okolja. Po tem predlogu naj bi spet država potrjevala cene komunalnih storitev, brez njene odločitve jih občina ne bo mogla uveljaviti.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Med komunalnimi podjetji

november 2017

okolje

123

Med komunalnimi podjetji

Vpliva to na kakovost vode? Kakšno vodo pijejo prebivalci Šaleške doline in kakšen monitoring zagotavljate?

Uporabniki pijejo vodo odlične kvalitete.

Praktično vso vodo obdelamo na popolnoma novih treh napravah za pripravo pitne vode, in sicer s tehnologijo ultrafiltracije. Ta tehnologija omogoča, da iz vode odstranimo bakterije, viruse in spore, mislim na mikrobiološko onesnaženje, ter koloidno motnost s fizikalnimi metodami brez uporabe agresivnih kemičnih sredstev. Nadzor nad kvaliteto pitne vode od zajetij do končnega uporabnika zagotavljamo z lastnim laboratorijem in z doslednim upoštevanjem sistema HACCP. Na leto izvedemo preko 450 vzorčenj vode. Odstotek neskladnih vzorcev je pod 0,5 %.

Kakšna je poraba pitne vode na območju in kakšen je trend?

Poraba pitne vode v Šaleški dolini je v zadnjih 25tih letih stagnirala predvsem na račun zmanjševanja porabe vode v industriji. Trenutno znaša letna prodana količina nekaj čez 3.000.000 m3 z rahlim trendom povečevanja v široki potrošnji.

Od te količine gospodinjstva in negospodarske dejavnosti porabijo približno 2.250.000 m3, industrija pa približno 750.000 m3 pitne vode.

Ali načrtujete nove naložbe v vodovodno oskrbo in omrežje, saj so znani podatki, da

27 Kaj ste dosegli?

Vodne izgube smo zmanjšali s 37 % na 19,59 % konec tega polletja pri enakem obsegu prodanih količin. Indeks izgub ILI za naš sistem znaša 2,50, kar pomeni, da smo na dobri poti, da bomo do leta 2020 v skladu z operativnim programom oskrbe s pitno vodo dosegli želeno vrednost 2,0. Tako bodo v naslednjih letih obnovitvene investicije usmerjene v obnovo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja po kriteriju obsega vodnih izgub na posameznih cevovodih. Če bodo občine s potrditvijo primernih cen omrežnine in s porabo sredstev najemnin investirale v obnovo vodovodnega sistema, potem je mogoče doseči zastavljene cilje operativnega programa.

Slovenija se ne more pohvaliti z razvitim kanalizacijskim sistemom. Na vašem območju dosegate dobro priključenost v velenjski občini, zelo slabo v Šmartnem ob Paki. Zakaj?

Opremljenost z javno kanalizacijo se izvaja na osnovi operativnega programa. Ta je prednostno obravnaval območja poselitve z večjim številom prebivalstva in z večjo gostoto poseljenosti. Glede na to, da je poselitev v občini Šmartno ob Paki, a tudi v občini Šoštanj, bistveno bolj razpršena kot v Velenju, je bila izgradnja javne kanalizacije v občini Velenje bistveno bolj intenzivna. Podprta je bila tudi z ugodnimi finančnimi viri s strani države in evropskih kohezijskih sredstev.

Za Šmartno ob Paki pa ne?

Ne. Kljub temu, da smo v KP Velenje skupaj z občino Šmartno ob Paki že pred leti pripravili vso potrebno projektno dokumentacijo za izgradnjo javne kanalizacije. Doslej nismo bili

Komunalni sistem Šaleške doline je zelo razvejan, upravljate z 937 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, več vodohrami, vodovodnimi črpališči itd., tudi s centralno čistilno napravo, a samo s 7 malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Ali vam cene komunalnih storitev omogočajo kakovostno vzdrževanje komunalnega sistema, saj so znana mnenja, da naj bi občine in država izčrpavale komunalna podjetja?

Po uveljavitvi Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev-MEDO in sprejetju ustreznih cen po tej uredbi lahko komunalna podjetja prvič v zgodovini zagotavljamo kakovostno vzdrževanje komunalnih sistemov. Občine pa lahko z zbranimi sredstvi najemnin za uporabo infrastrukture skupaj s komunalnimi podjetji načrtujejo potrebne obnove komunalnih sistemov. Zaradi dolgih desetletij finančne podhranjenosti komunalne infrastrukture v občinah in dejstva, da nekatera območja še sploh niso ustrezno komunalno opremljena, se del sredstev najemnin uporablja tudi za novogradnje. Ne glede na to ocenjujem, da je sredstev za potrebe obnov komunalne infrastrukture s pametnim načrtovanjem dovolj.

Ocenjujem, da občine v pretežni meri ustrezno porabljajo sredstva najemnine. Po informacijah mojih kolegov iz ostalih okolij pa žal obstajajo tudi take , ki tako zbrana sredstva uporabljajo za druge namene.

Torej je zakonodaja ustrezna?

Zdajšnja zakonodaja je temelj stabilnosti komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Kakršno koli nepremišljeno spreminjanje bi to stanje porušilo in prekinilo postopen dvig tehnično-tehnološkega nivoja komunalnih sistemov v državi na nivo razvitih držav, kot sta Avstrija in Nemčija. Prav zato ocenjujemo predlog države v novem osnutku Zakona o varstvu okolja, kjer si želi v 254. členu ponovno vzeti pristojnost za potrjevanje cen obveznih lokalnih-občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, za bistven korak nazaj. Gre za že znan sistem izčrpavanja komunalnih podjetij in temu predlogu tako komunalna podjetja in tudi občine odločno nasprotujemo.

Ali ste v finančni kondiciji, da ohranjate vrednost komunalne infrastrukture? So položnice zdaj višje le zaradi energetike?

V zadnjih letih v Šaleški dolini oblikujemo zadostna sredstva najemnine, s katero financiramo potrebne obnove komunalnih sistemov.

123

Hkrati smo z zaključenim projektom kohezije, ki je bil financiran s pretežno nepovratnimi sredstvi države in EU, uspeli krepko povečati vrednost infrastrukture vodooskrbe. Deloma tudi infrastrukture odvajanja komunalnih odpadnih voda. Temu primerno so se v letu 2015 dvignile cene omrežnine, najbolj na vodooskrbi, kjer pa občine za gospodinjstva to ceno subvencionirajo. V zadnjih dveh letih teh cen nismo spreminjali.

okolje

Pred letom in pol smo v okviru zaključenega projekta obnove in rekonstrukcije vodovodnega sistema s pomočjo kohezijskih sredstev zgradili tri naprave za pripravo pitne vode.

Obnovili in na novo smo zgradili 42 km predvsem transportnega in primarnega vodovodnega omrežja. Posodobili in nadgradili smo tudi nadzorni telemetrijski sistem vodovodnega sistema. V tega smo integrirali tako imenovani sistem tehnično-ekonomske optimizacije in celotno vodovodno omrežje razdelili na več deset manjših merilnih območij. Tam konstantno merimo porabo vode in na osnovi znanih potreb uporabnikov spremljamo obseg vodnih izgub, jih evidentiramo in odpravljamo.

V podjetju imamo strokovno močno ekipo za analizo stanja vodovodnega sistema tudi s hidravličnim modeliranjem ter ekipo za iskanje netesnosti z vsemi najsodobnejšimi napravami za iskanje netesnosti.

uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev kohezije ravno zato, ker so območja poselitve manjša od 2000 prebivalcev, kar je bil eden izmed pogojev za pridobitev teh sredstev.

Vendar naj povem, da občina Šmartno ob Paki v zadnjih letih intenzivno vlaga lastna proračunska sredstva v izgradnjo javne kanalizacije in da se vsako leto na javno kanalizacijo priključi novo območje poselitve.

Če pogledamo strošek povprečnega gospodinjstva z mesečno porabo pitne vode 20 m3, potem znaša strošek vodooskrbe s stroškom vodnega povračila in 9,5 DDV-jem 23,27 evrov ali 1,16 evrov/m3. Strošek odvajanja in čiščenja enake količine komunalne odpadne vode pa znaša vključno s stroškom okoljske dajatve in 9,5 % DDV-jem 23,27 evrov ali 1,16 evrov/m3. Skupni strošek za 1 m3 dovedene pitne vode in 1 m3 odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode z vsemi dajatvami in DDV znaša 2,38 evrov.

Ocenjujem, da ta strošek ni pretiran strošek. Še posebej ne v primerjavi s povprečnim stroškom gospodinjstva za storitve telekomunikacij. V letošnjem letu pa bodo položnice višje le zaradi dviga cene nakupa toplotne energije na pragu Termoelektrarne Šoštanj.

Ali ste morda že ugotovili, kakšne so potrebe po malih čistilnih napravah in kakšen je vaš načrt za njihovo umestitev?

Na centralno čistilno napravo šaleške doline velikosti 50.000 populacijskih enot-PE je priključeno območje občin Velenje in Šoštanj, v občini Šmartno ob Paki pa je zgrajena mala komunalna čistilna naprava-MKČN velikosti 1.500 PE. Omogoča priključevanje praktično celotnega območja občine. Zato jo bomo postopoma dogradili na velikost 3000 PE. Manjše komunalne čistilne naprava velikosti pod 500 PE gradimo samo na območjih poselitve, kjer priključevanje na javno kanalizacijo, navezano na centralno čistilno napravo, tehnično ekonomsko ni upravičeno. Ocenjujem, da bomo ob zaključku opremljanja območij z javno kanalizacijo v KP Velenje upravljali z dvema komunalnima čistilnima napravama-večjima od 2.000 PE in približno z 12 malimi komunalnimi čistilnimi napravami, manjšimi od 500 PE. Naložba v Centralno čistilno napravo Šaleške doline se uvršča med velike okoljske naložbe.

Kaj storite z blatom?

Blato obdelujemo po metodi anaerobne stabilizacije, s čimer iz blata proizvedemo bio plin.

V kogeneracijski napravi ga letno pretvorimo v cca. 1 MWh toplotne energije za potrebe ogrevanja gnilišč in servisno-upravnih stavb ter 1 MWh električne energije, s katero pokrivamo tretjino elektro potreb Centralne čistilne naprave.

Več na www.zelenaslovenija.si

november 2017

prihaja v omrežju do 30 % vodnih izgub in je to izpostavljeno tudi v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo v obdobju 2015-2020.

Občine naj bi zagotovile nove naložbe v vodno gospodarstvo. Je to realno? Kakšne so izgube pri vas?

28

foto: arhiv podjetja

Slovenija mora razmišljati o zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov

4. reciklažna konferenca

okolje

123

4. reciklažna konferenca

november 2017

Neobičajno je danes običajno.

Zato lahko predvidevamo nepredvidljivost. In na to se bomo morali navaditi. S temi besedami je Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, na 4. konferenci reciklažne industrije napovedal obete za prihodnje leto. Če se bo tudi leto 2017 poslovno končalo tako, kot se je lansko, se 31 podjetij, ki sodelujejo v sekciji, ne bo pritoževalo. Resda čisti poslovni izid za leto 2016 kaže rdečo barvo, a so vse druge številke o poslovanju poskočile – poslovni prihodki so zrasli na 460.120.572 evrov, EBIDTA na 34.269.985, število zaposlenih pa se je nekoliko zmanjšalo.

Od prejšnjih 1859 na 1708.

V primerjavi s komunalnimi podjetji, tudi zanje je Jure Fišer predstavil poslovno tabelo, je bil trg reciklažni industriji bolj naklonjen. Komunalno gospodarstvo pa je lani slabše poslovalo.

Reciklažni panogi so dohodek najbolj povečale visoke cene vseh vrst odpadnega železa in starega papirja. A četudi bo prišlo do umiritve cen starega železa, se napoveduje rast cen barvnih kovin, to je aluminija, bakra, svinca in cinka.

Težje je napovedati, kaj se bo dogajalo z embalažo, s stroški embalažnih družb in embalažnino, ki je zdaj, kot ocenjujejo, prenizka in nerealna. Nov element na trgu z odpadki so poteze Kitajske, ki se je odločila za prepoved uvoza določenih vrst odpadkov, saj ne želijo več uvažati nečistih odpadkovnih materialov. Kitajska se odloča tudi za prevzeme na trgu EU. Trg sekundarnih surovin postaja vsako leto bolj vabljiv. Zato Kitajska gradi tudi svojo reciklažno industrijo, železarski industriji pa postavlja ostrejše okoljske zahteve in zapira obrate, ki niso skladni z okoljsko regulativo.

Vendar je na reciklažni konferenci v Moravskih Toplicah prevladal previden optimizem. Glede na letošnji pomenljiv naslov reciklažne konference Odpadki DA, samo NE na mojem dvorišču pa so zanimivi štirje kratki sklepi: Sekcija bo pripravila izhodišča za pripravo komunikacijskih načrtov za primere izrednih dogodkov. Z Ministrstvom za okolje in prostor bo aktivno sodelovala pri umeščanju objektov reciklažne panoge v prostor. Prizadevali si bodo za cedularno obdavčitev drobnega odkupa in za informatizacijo postopkov v zvezi z izdajanjem dovoljenj za čezmejno premeščanje.

Iz programa konference Mag. Jana Miklavčič z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbo o obvezni občinski gospodarski javi službi zbiranja komunalnih odpadkov.

Povzemamo novosti iz predstavitve Kako bo s prepovedjo lahkih plastičnih vrečk?

Prenos Direktive 2015/720/EU • okoljski cilj: zmanjšati letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in pod 40 vrečk na osebo do 31. decembra 2025.

• 1. januarja 2019 na vseh prodajnih mestih PREPOVED brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk ne glede na debelino njihove stene.

• Namen tega ukrepa: - spodbujanje trajnega zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, - hkratno preprečevanje splošnega povečanja proizvodnje embalaže in - za dosego okoljskega cilja zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

• distributerji ZLPNV morajo spremljati njihovo potrošnjo in o tem poročati ministrstvu enkrat letno, prvič za leto 2019 Iz predstavitve uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi povzemamo vsebino pomembne novosti, ki jo bodo morala upoštevati komunalna podjetja – sortirno analizo.

Sortirna analiza Zagotovi jo IJS pred oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo. Sortirno analizo in vzorčenje odpadkov za analizo izvede oseba s pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025.

Izvedba: 1. naključni odvzem in priprava določenega števila vzorcev mešanih komunalnih odpadkov, 2. analiza sestave mešanih komunalnih odpadkov s sortiranjem in tehtanjem frakcij iz vzorca, 3. ocena najbolj verjetne sestave mešanih komunalnih odpadkov in 4. izdelava poročila o sortirni analizi.

Poročilo o sortirni analizi mora biti izdelano v elektronski ali pisni obliki na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Najpozneje do 31. marca tekočega leta je potrebno ministrstvu predložiti poročilo o sortirni analizi, opravljeni v preteklem koledarskem letu. Prvič za leto 2019, torej poročanje do 31. 3. 2020.

Analizo se mora hraniti najmanj pet let.

Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo za vsako občino posebej.

O problematiki ravnanja z odpadki ob izrednih dogodkih sta prezentacijo pripravila mag.

• predkrizno delovanje

Povzemamo nekaj ugotovitev po industrijskih nesrečah v obratih ravnanja z odpadki:

• izbor lokacij za krizni štab

- Zaradi letošnjih požarov v obratih za ravnanje z odpadki in s tem nezadostnih kapacitet ter pridobivanja novih izvoznih dovoljenj se odpadki, še zlasti nevarni, kopičijo pri povzročiteljih (vključno s komunalnimi podjetji), s tem pa se je razpršila povečana nevarnost za okoljsko in požarno nevarnost po celotni Sloveniji; določene veje gospodarstva že omejujejo proizvodnjo. Tuji lastniki ne razumejo, da ni hitrih rešitev za odvoz odpadkov iz njihovih podjetij, še manj pa, da morajo omejevati proizvodnjo. To stanje je dolgoročno nevzdržno, zato se že postavlja vprašanje prestavitev proizvodnje v tujino.

• seznam najnujnejših telefonskih številk

- pomanjkanje kapacitet tudi za določene komunalne odpadke (sveče, sijalke, barve in laki, …), ki se sedaj kopičijo pri komunalnih podjetjih.

Poglavitne rešitve nove prostorske in gradbene zakonodaje je nakazal Luka Ivančič z Ministrstva za okolje in prostor.

Povzemamo tiste, ki se nanašajo na Zakon o urejanju prostora: • vsebinska pravila urejanja prostora in državni prostorski red • uvedba prostorskega planiranja (regionalna in občinska raven) • večja prožnost regulacije ob obstoječem sistemu prostorskih aktov - lokacijska preveritev - odloki o urejanju podobe naselij in krajine • postopki priprave prostorskih aktov: - komisija vlade za prostorski razvoj - prevlada javne koristi - postopek t. i. celovitega umeščanja - pravno varstvo • mehanizmi zemljiške politike: - vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč in gospodarjenje z njimi - izravnalni prispevek - prenovljeno opremljanje zemljišč in komunalni prispevek • podatki in storitve prostorskega informacijskega sistema Prof. dr. Dejan Verčič je na konferenci govoril o komuniciranju v kriznih razmerah.

Med drugim je priporočal priročnik za krizno komuniciranje z naslednjimi elementi: • poslanstvo organizacije • zgodovina dosedanjih kriznih situacij • pregled morebitnih kriznih situacij • razlogi za nastanek kriznega načrta • imenovanje kriznega štaba • opredelitev nivojev kriz in nivojev odzivanja

123

29 • uporaba zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki pa so namenjene oz. se bodo uporabljale za že pakirana živila ali kot embalaža pakiranih ali nepakiranih neživilskih proizvodov (npr. čistila, oblačila) – izjema ne velja, za tovrstno uporabo bodo morale biti ZLPNV plačljive

Vilma Fece iz Gorenja in Emil Nanut iz Kemisa.

• oprema za delo kriznega štaba • seznami deležnikov (javnosti) • seznami medijev • pokrizno delovanje

okolje

• določitev govorca ali govorcev

Kot glavne komunikacijske napake je omenil: • vtis počasnega ali neučinkovitega odziva

• vtis, da kaj skrivamo ali t.i. past »brez komentarja« • slučajno ali zavestno podajanje neresničnih informacij • neskladna sporočila (iz različnih virov) • prezgodnji zaključki • izražanje nezadostne empatije Okroglo mizo Odpadki DA, samo NE na mojem dvorišču, je vodila Brigita Šarc iz Dinosa. V pogovoru so sodelovali mag. Jana Miklavčič, Jure Fišer, Rudi Horvat, Emil Nanut, Karel Lipič in Jože Volfand.

Brigita Šarc je v uvodu med drugim povedala, da je lani v Sloveniji nastalo 5,5 milijona ton vseh odpadkov, od tega skoraj 982.000 ton (18 %) komunalnih. Torej več kot v letu 2015.

Nevarnih odpadkov je nastalo 120.000 ton, kar je skoraj 18 % manj kot v letu 2015. Največ nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih (73 %).

V Sloveniji so naprave za sežig in sosežig na 6 lokacijah, vendar so zmogljivosti premajhne.

Po požarih v nekaterih obratih za zbiranje in predelavo odpadkov bi v Sloveniji, tudi zaradi visoke stopnje nezaupanja do zbiralcev in stroke, zelo težko umestili v prostor nove objekte za predelavo nevarnih odpadkov. Zato so se na okrogli mizi vprašali, kako bo Slovenija zagotovila predelavo nevarnih odpadkov, saj nima zmogljivosti, sosednje države pa že nakazujejo spremembo politike pri uvozu nevarnih odpadkov. Ne gre le za možnost ponovnega obratovanja Kemisa. Gre tudi za aktualno dilemo, ali mora začeti Slovenija razmišljati tudi o novih zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov. Nove možnosti umeščanja različnih okoljskih objektov v prostor bo ponujal seznam degradiranih območij kot potencialnih lokacij, saj so urbana okolja kljub vse čistejšim tehnologijam manj primerna za takšna ali drugačna okoljska tveganja.

Na okrogli mizi so opozorili na profesionalno in strokovno odgovornost medijev, ko gre za poročanje o okoljskih nesrečah. Hkrati pa tudi na odgovornost podjetij, ki ne bi smela zapirati okoljskih informacij in bi morala sprejeti transparentno politiko komuniciranja z različnimi javnostmi.

november 2017

• IZJEMA: na prodajnem mestu blaga ali izdelkov so lahko potrošnikom brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke (<15 µm), ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, kot so zlasti sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, sveže pripravljeni sendviči in druga sveže pripravljena živila, ki niso predpakirana. Namen / upravičenost izjeme: - prenos škodljivih snovi - zavrže se manj hrane, saj lahko potrošnik na prodajnem mestu izbere samo toliko kosov oziroma takšno količino živila, kot ga dejansko potrebuje

30

Ureditev z več DROE zahteva klirinško hišo, nujna sistemska rešitev mag. Vanesa Čanji

foto: www.shutterstock.com

okolje

123

Sheme

Ravnanje z odpadno embalažo Evropska unija na sistemskoizvedbeni ravni prepušča državam članicam, zato vsaka država to področje ureja po svoje. Vse po vrsti priznavajo, da niso brez velikih izzivov.

Celo pregovorno urejena gospodarska okolja, kot je na primer nemško, ima velike pretrese na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ko mora korenito poseči v sistemsko Ljubljani so svoje izkušnje

izmenjali DROE iz različnih evropskih držav, ki so članice organizacije Expra (Extended

Producer Responsibility Alliance). Ta deluje kot zavezništvo družb za embalažo, predelavo in reciklažo

odpadne embalaže, ki so v lasti zavezancev in delujejo

na osnovi nedobičkonosnosti. Članica združenja Expra je tudi

slovenska družba za ravnanje z november 2017

na izmed osnovnih dilem v domala vseh evropskih državah je, ali je učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo, v katerem deluje ena družba ali več konkurenčnih družb.

Argumenti so različni, prav tako interesi, kar vodi k različnim sistemskih ureditvam v evropskem prostoru.

Sheme

ureditev. Na konferenci v

E

odpadno embalažo Slopak.

N

a Češkem so pred kratkim izvedli mednarodno primerjalno raziskavo sistemov ravnanja z odpadno embalažo, v katero so vključili države, v katerih deluje samo ena družba za ravnanje z odpadno embalažo, in države, v katerih deluje več konkurenčnih družb za ravnanje z odpadno embalažo. Rezultati študije kažejo, da so učinkovitejši sistemi za ravnanje z odpadno embalažo z eno samo družbo, ne le pri okoljskih rezultatih, ampak tudi pri večini ekonomskih kazalnikov. Na trgih, kjer deluje več družb za ravnanje z odpadno embalažo, po rezultatih študije praviloma prihaja do številnih anomalij, kot je netransparentnost poslovanja, napačno poročanje, raznovrstni interesi, ki znižujejo ekonomsko vzdržnost sistema ipd.

T

o so težave, ki so že vrsto let znane na slovenskem trgu odpadne embalaže, kjer trenutno deluje šest družb za ravnanje z odpadno embalažo, gotovo največ v EU glede na število prebivalcev. Analizo slovenskega trga za ravnanje z odpadno embalažo je predstavil študent Aljoša Petek, ki je skupaj s kolegi (Eva Jerman, Pia Novak, Sandra Pavlič, Katja Kastelic, Špela

Vojčič, Nika Pečevnik, Irma Ljubijankić ) v okviru evropskega projekta pripravil dokument z naslovom Pravno urejeno, okolju prijazno in gospodarsko učinkovito ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji. Urednica in pedagoška mentorica je bila izr. prof. dr. Vasilka Sancin, pedagoška mentorica doc. dr. Simona Korenjak Černe, delovna mentorja pa Srečko Bukovec in Erika Oblak.

A

vtorji študije menijo, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji v fazi, ko so nujno potrebne celovite in sistemske rešitve. V študiji ponujajo predloge, ki so lahko zakonodajalcu in deležnikom v pomoč pri oblikovanju zakonodaje in prakse v prihodnje.

G

lavna teza študije je, da se zavzema za vzpostavitev enostavnega in transparentnega sistema. Trenutno stanje vodi do številnih internih konfliktov med deležniki, kar v praksi pomeni pomanjkanje dialoga med ključnimi akterji, medsebojno izigravanje in nepripravljenost za oblikovanje skupnih rešitev. Poenostavitev in transparentnost sistema je mogoča ob vzpostavitvi sistema z eno DROE na ravni države, ali pa z več DROE ob vzpostavitvi neodvisnega in strokovnega organa v sistemu. V obeh sistemih je možno vodenje transparentne in dostopne centralne evidence, ki ustreza dejanskim podatkom iz prakse, lažji državni nadzor nad izpolnjevanjem okoljskih obveznosti gospodarstva in zdravo konkurenčno okolje.

jer se srečujeta javni interes varstva okolja in zasebni interes gospodarskih družb, je nujno treba določiti kazni, ki morajo imeti za potencialne kršitelje odvračilni učinek.

Pristojnemu državnemu inšpekcijskemu organu je obenem treba zagotoviti ustrezno pravno podlago v Zakonu o varstvu okolja in podzakonskih predpisih za ugotavljanje kršitev pri deležnikih in učinkovito izrekanje sankcij.

A

vtorji študije se zavzemajo, da bi v Sloveniji delovala ena družba za ravnanje z odpadno embalažo, če pa ostane več DROE, naj bi delovale pod upravljanjem klirinške hiše. Tako bi vzpostavili enostaven in transparenten sistem, kjer so jasno določene pravice in obveznosti deležnikov in kjer je v praksi inšpektorjem omogočen ustrezen nadzor in izrekanje izvršljivih sankcij.

Sistem z eno DROE

Z

a vzpostavitev sistema, kjer deluje ena DROE na ravni države, bi bilo treba določiti jasne pogoje za delovanje in ustrezno prilagoditi zakonodajo. V ZVO-1 bi bilo treba odpraviti konkurenco na trgu DROE. Predlog avtorjev študije je, da je delovanje DROE neprofitno.

U

rediti bi bilo treba njen odnos z državnimi organi predvsem glede rednih revizij države nad DROE in DROE nad zavezanci, kar vzpostavlja dvojni sistem nadzora. Potrebna so jasna pravila za interakcijo s komunalami, saj bi v nasprotnem primeru še naprej prihajalo do konfliktnih situacij. Razmerje med DROE in komunalami bi bilo treba urediti v ZVO, ki naj bo podlaga za podzakonski predpis, ki bo natančno opredelil vse faze interakcije med DROE in IJS s poudarkom na ustreznem prevzemanju KOE.

P

redlog je, da se v ZVO-1 jasno opredeli zakonska podlaga, na osnovi katere naj podzakonski akt podrobno uredi tako pogoje za dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja DROE kot za njegov odvzem. Zakon ali podzakonski akt naj prav tako uredi vprašanje zavrnitve vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja naj bodo strožji kot v obstoječi ureditvi, z možnostjo omejitve izdanih dovoljenj.

Zakon ali podzakonski akt naj med drugim kot posledico neprevzemanja OE s strani DROE na komunalah tudi predvidi odvzem okoljevarstvenega dovoljenja ob predhodnem opozorilu in roku za odpravo nepravilnosti.

V

si sistemi v državah EU, kjer deluje več DROE, z izjemo Slovenije, imajo vzpostavljen organ nadzora v obliki klirinške hiše. S spremembami zakonodaje EU bo ta v sistemih z več DROE postala obvezna.

O

b ohranitvi takega sistema z več DROE bi bilo treba ustanoviti nadzorni organ v obliki klirinške hiše, ki bi skrbela za določanje deležev prevzemanja, spodbujanje nadzora nad DROE, koordiniranje delovanja udeležencev v sistemu in urejanje konkurence. Klirinško hišo naj ustanovi država ter s tem v čim večji meri odstrani vpliv zasebnih interesov. Delovanje klirinške hiše mora biti neodvisno in strokovno. Preprečeno mora biti pobiranje le tržno zanimive embalaže.

A

vtorji študije se zavzemajo, naj se zaradi obstoječe slabe prakse in ustvarjanja zdravega konkurenčnega okolja v prihodnosti določi, da so DROE lahko organizirane le neprofitno.

Z

a uspešno delovanje sistema, v katerem deluje več DROE, je nujna jasna razmejitev pristojnosti med deležniki. Treba je urediti tudi njihove medsebojne interakcije, ki jih lahko s svojim delovanjem nadzira klirinška hiša.

S

ankcije brez ustreznega inšpekcijskega nadzora niso učinkovite, zato je treba vzpostaviti tesno sodelovanje med inšpekcijskimi organi in klirinško hišo, ki zavezance opozarja na kršitve. Če jih ne odpravijo, to sporoči ION, ki opravi izredni pregled in ob ugotovitvi kršitev naloži ustrezne sankcije. Avtorji študije poudarjajo, naj bo DROE ustanovljena s strani zavezancev in ne s strani izvajalcev storitev zbiranja in predelave odpadne embalaže.

G

lede na ponavljajoče težave s prevzemanjem odpadne embalaže s strani DREO avtorji študije predlagajo, naj se prevzemni deleži določijo s 1. 1. v vsakem letu za tekoče leto.

Zavezanci in DROE naj vsak mesec ali kvartal nadzornemu organu poročajo o morebitnih spremembah tržnih deležev, nato naj klirinška hiša revidira v prejšnjem obdobju določene deleže in DROE ob morebitnih spremembah določi nove prevzemne deleže.

Centralna evidenca podatkov

N

123

31 K

Sistem z več DROE

okolje

tudija opozarja, da se v praksi pojavljajo najpogostejši konflikti med komunalami in DROE ter med DROE samimi. Mnoštvo interesov, različnih lastniških struktur in raznolikih pogledov na isto problematiko je rezultat nejasnih vlog deležnikov v sistemu. Eden izmed primarnih razlogov za vzpostavitev razširjene odgovornosti proizvajalca je razbremenitev države in komunal, kar se v praksi ni zgodilo.

V Sloveniji namesto gospodarstva celotno fazo zbiranja odpadne embalaže financirajo in izvajajo potrošniki kot državljani in komunale kot javna podjetja. Nujno je treba z zakonom jasno in natančno določiti vsaj, kako morajo z odpadno embalažo ravnati komunale (npr. ustrezno skladiščenje), način, kako morajo ugotoviti količino zbrane OE (s tehtanjem odpadkov in ne z oblikovanjem pavšalnih ocen teže OE na podlagi volumna zbranih odpadkov) in pod kakšnimi pogoji jo DROE od komunal prevzemajo (katere dejavnosti in stroške morajo izvajati in kriti DROE in katere komunale).

e glede na izbran sistem mora država vzpostaviti elektronski sistem, v katerega lahko dostopajo DROE in zavezanci in v katerega lahko sami vnašajo podatke ter oddajajo poročila. Nadzor nad resničnostjo podatkov naj z rednimi in izrednimi pregledi opravljajo državni inšpektorji, pristojni za okolje in naravo.

Full-cost sistem

S

premembe zakonodaje EU predvidevajo, da države članice obvezno vzpostavijo sistem razširjene odgovornosti proizvajalca in full-cost sistem. Tudi Slovenija bo morala oblikovati sistem, v katerem zbiranje, predelavo in reciklažo financirajo proizvajalci in ne potrošniki. V trenutnem sistemu potrošniki po ocenah deležnikov preko financiranja zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji financirajo kar 65 % stroškov celotnega postopka ravnanja z odpadno embalažo (strošek zbiranja je približno 200 eur/tono, strošek nadaljnje obdelave pa 70 eur/tono).

Državni nadzor in določitev sankcij

O

dgovorne osebe DROE in zastopniki zavezancev morajo biti odgovorni za svoje delovanje. Za manjše prekrške bi bila po zaključkih študije primerna možnost izreka finančne kazni do višine 15.000 EUR, za resne kršitve pa glede na težo dejanja izrek finančne kazni do 100.000 EUR in/ali odvzem prostosti do 3 let, za kar je treba ustrezno prilagoditi Kazenski zakonik. V sistemu, kjer deluje ena DROE, do resnejših kršitev ob rednem nadzoru stežka pride.

Nižji prag za poročanje

D

elež odpadne embalaže proizvajalcev, ki jim po veljavni zakonodaji ni treba poročati o količinah danih na trg, naj bi dosegal četrtino vse odpadne embalaže v Sloveniji. Sprememba zakonodaje predvideva znižanje praga za poročanje na 5000 kg, po mnenju avtorjev študije pa bi bilo ustrezneje, da se ta spusti na 500 – 1000 kg. Tako bi se povečala transparentnost pri ugotavljanju izvora embalaže, ki je bistvenega pomena pri določanju deležev DROE. Zaradi večje preglednosti bi se zmanjšal tudi manevrski prostor gospodarskih subjektov, ki na trg dajejo večje količine embalaže, kot jih prijavijo.

Več na www.zelenaslovenija.si

november 2017

Š

32

V sistem ravnanja z odpadno embalažo sheme že preveč dolgo čakajo na spremembe, ki bi odpravile nakopičene nejasnosti in slabosti, predvsem pa zagotovile več reda in učinkovitejše ravnanje z odpadki, ki so dragocen vir za reciklažno panogo. Tako menita Goran Ambrož, vodja področja nekovin v Dinosu, in Brigita Šarc, vodja sektorja za ekologijo in tehnologijo v podjetju. Zaradi prevelikega deleža nečistoč oz. odpadkov v mešani komunalni odpadni embalaži in nedoslednega ločenega zbiranja pri gospodinjstvih bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor določiti normative za kakovost, prav tako pa tudi nadzor nad masnim tokom. Komunalna podjetja bi morala odpadke tehtati. Prepričana sta še, da bi moral novi zakon o varstvu okolja zelo premišljeno določiti podaljšano odgovornost proizvajalca.

foto: www.shutterstock.com

Preveč je nečistoč, nujni so normativi za kakovost ločenega zbiranja

Ravnanje z odpadno embalažo

november 2017

okolje

123

Ravnanje z odpadno embalažo

Ob objavi osnutka zakona o varstvu okolja je zlasti reciklažna panoga opozorila, da bi moral MOP čim prej objaviti tudi besedilo o podaljšani odgovornosti proizvajalca. Zakaj je ta opredelitev tako pomembna? Predvsem zaradi težav v ravnanju z embalažo?

Določila podaljšane proizvajalčeve odgovornosti v zakonu bodo osnova za vsa nadaljnja določila v podrednih upravnih aktih za področja, ki jih ali jih še bo država urejevala po sistemu podaljšanje proizvajalčeve odgovornosti. Že večkrat je bilo s strani predstavnikov ministrstva povedano, da na področju embalaže razmišljajo o eni družbi, s čimer se ne moremo strinjati. Nastavke za tako odločitev se lahko ustvari že v zakonu. Zato je še toliko pomembnejše, kaj bo zakon določal. Ne gre spregledati, da bo lahko imel ta člen močan vpliv na večji del gospodarstva, saj podaljšana proizvajalčeva odgovornost ne velja samo za področje embalaže.

Nastale težave pri ravnanju z odpadno embalažo pa niso rešljive samo z določbami zakona.

Nujna je res dobra analiza stanja, potem tehtno pregledati sedanja določila predpisov in nakopičene težave ter na tej podlagi pripraviti spremembe predpisa. Sedanja uredba o embalaži je res potrebna korenitih sprememb.

Na 4. reciklažni konferenci ste predstavniki shem govorili o nečistoči pri odpadni embalaži, kar zmanjšuje stopnjo reciklabilnosti tega pomembnega odpadnega materiala. Kaj bi bilo potrebno spremeniti v sistemu zbiranja odpadne embalaže?

V letu 2017 je že skoraj smešno, da država še vedno dopušča, da komunalna podjetja odpadkov ne tehtajo. Tako se nam upravičeno porajajo dvomi, kaj se dogaja z masnim tokom ločeno zbrane odpadne embalaže. Komunalna podjetja v obstoječi ureditvi nimajo nobene motivacije, razen lastne okoljske zavesti, da bi nadzirali pravilno ločevanje odpadkov v gospodinjstvih. Največje težave nastajajo pri mešani embalaži, saj se komunalna podjetja zavedajo, da moramo vso zbrano mešano embalažo z njihovih dvorišč na svoje stroške odpeljati DROE. Žal vse pogosteje opažamo med mešano embalažo odpadke, ki tja ne sodijo, to so biološki, gradbeni, oblačila, čevlji, elektronska oprema, tudi nevarni… Komunalna podjetja pa se izgovarjajo, da ljudje pač tako površno ločujejo. Komunalna podjetja bi morala imeti pooblastila in odgovornost nadzirati ločeno zbiranje odpadkov, še posebej mešane embalaže, inšpektorat pa bi moral nadzirati doslednost ločenega zbiranja odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij.

Z novim Zakonom o varstvu okolja se bo regulirala tudi udeležba zainteresiranih javnosti, civilnih iniciativ in drugih, ki bodo lahko sodelovali v postopku pridobivanja okoljevarstvenih pravnih aktov. Kaj pričakujete od stranskih udeležencev v takšnih postopkih?

V Dinosu si prizadevamo, da bi bilo sodelovanje vseh deležnikov v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih upravnih aktov korektno in konstruktivno. Že tako je težko izpeljati novosti, na primer posodobitve ali nadgradnje

Zakon o urejanju prostora po našem mnenju ne bo kaj dosti spremenil stanja. Veliko preveč pristojnosti je prepuščeno občinam. Vsaka občina mora na eni strani poskrbeti za to, da ima namenske rabe prostora pravilno razporejene med vse dejavnosti, a na drugi strani mora zagotavljati dovolj kmetijskih površin. Sliši se pravično, a žal realno ni izvedljivo. Najmanj, kar bi moralo biti, bi morale biti za urejanje prostora pristojne regije. Teh pa ni. Mogoče si lahko kaj več obetamo od državne strategije urejanja prostora, kjer upamo, da bodo prepoznana primerna območja tudi za postavitev objektov za ravnanje z odpadki. Slovenija ima degradirana območja, kjer je bila v preteklosti že industrija. Prav tako je umeščenih v prostor kar precej industrijsko – obrtnih con. To je že začetek. Pomembno je še, da se uredi ustrezna infrastruktura, odvodnjavanja, logistične povezave in drugo.

Okoljska tveganja so bila v preteklosti morda manj izpostavljena, danes pa so vedno bolj in vedno bolj bodo. Z znanjem in vedenjem o

Zdi se, da država tega potenciala v reciklažni industriji ne vidi. Slovenija ni prav bogata z naravnimi viri. Ima pa velik potencial v znanju in izkušnjah na tem področju in res bi lahko bila nosilna država reciklažne branže v širši regiji.

Prihaja veliko novih kompozitnih materialov, za katere se danes zdi , da so nereciklabilni.

Nujno bo povezovanje med podjetji, z znanstvenimi inštitucijami ter fakultetami. Država bi morala z razvojno in ekonomsko politiko vstopiti v ta proces vsaj tako, da bi spodbujala takšna povezovanja in da bi tudi z ekonomskimi ukrepi spodbujala uporabo recikliranih materialov. Danes je še vedno tako, da je uporaba recikliranega papirja dražja od uporabe papirja, narejenega iz novega drevesa.

Zaenkrat v tej smeri ne zaznamo nobene pomoči s strani države. Sami se bomo morali povezovati z industrijo, ki proizvaja nove materiale in skupaj iskati možnosti njihove reciklaže, ko bodo postali odpadki.

Katere novosti v uredbi o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov bi lahko zdaj in v prihodnje pripomogle k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki?

Kot že rečeno: 1. Obvezno tehtanje vseh vhodnih in vseh izhodnih odpadkov – dve leti za uskladitev tega določila je kar dolga doba, kar pomeni, da do leta 2019 ne bo pravih vhodnih in izhodnih podatkov; 2. Komunalnim podjetjem podeliti pooblastila in odgovornost za nadzor nad pravilnim ločevanjem komunalnih odpadkov pri gospodinjstvih; 3. Inšpektoratu odrediti nadzor nad doslednostjo ločenega zbiranja odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij.

Nekatere okoljske nesreče v zadnjem letu so jasno pokazale na vrzeli v komuniciranju z različnimi javnostmi, prav tako pa na velik vpliv in odgovornost medijev. Kako bi morali graditi zaupanje med vsemi udeleženci v okoljskem komuniciranju?

123

okolje

Goran Ambrož

foto: Boštjan Čadej

33 Reciklažna panoga, ko gre za umeščanje objektov v prostor za predelavo ali termično obdelavo odpadkov, je zainteresirana, zlasti zdaj v časih ugodne gospodarske rasti, za racionalne in hitre postopke. Ali nov zakon o urejanju prostora to omogoča in kako bo na morebitne nove naložbe vplivalo čedalje večje nezaupanje javnosti do investicij večjih okoljskih tveganj?

Reciklažna industrija v Sloveniji bi lahko z novimi zmogljivostmi postala pomembno gospodarsko središče za širšo regijo, saj postajata krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri temelj nove razvojne strategije Slovenije.

Kaj pričakujete od ekonomske in razvojne politike države za vašo panogo?

V Dinosu skušamo ustvarjati odprt odnos z vsemi udeleženci v okoljskem komuniciranju, z mediji in drugo zainteresirano javnostjo.

Priznati je potrebno, da ni vedno lahko, saj smo »odpadkarji« vedno vir vsega hudega, kar se dogaja v bližnji in širši okolici naših skladišč, zato je načrtovana in ustrezno koordinirana komunikacija zelo pomembna. Komuniciranje ima pri nas visoko prioriteto ne glede na situacijo. Vedno bolj pa prepoznavamo, da bo treba k temu pristopiti še bolj načrtovano.

Na podlagi preteklih izkušen podjetij, gre za izredne dogodke, bomo morali tudi mi izdelati načrt komuniciranja v krizni situaciji. Ob tem seveda upamo in izvajamo vse ukrepe, da do izredne situacije ne bi prišlo. Morda smo preveč kritični do medijev in novinarjev, ki pripravljajo prispevke. Če bi bolje poznali način dela novinarjev, oni pa našega, bi verjetno bilo bolje, predvsem pa bi lažje komunicirali. Tu je še veliko priložnosti za povečanje zaupanja in izboljšanje komunikacije med vsemi udeleženci v okoljskem komuniciranja.

Vse več je ocen, da prenizka embalažnina spravlja sheme v poslovne težave, da z njimi ne krijete stroškov. Kaj je povzročilo padec embalažnin?

Res je. Embalažnine so se predvsem v letošnjem letu precej znižale. Embalažnine, ki jih je naša konkurenca lani ponujala zavezancem za leto 2017, so bile tako nizke, da jim v Dinosu nismo mogli konkurirati. Na ta račun smo izgubili dva izmed pet največjih trgovcev in skupno kar 10% tržnega deleža. V Dinosu smo ocenili, da so embalažnine prišle na tako nizko raven, da je ogrožena vzdržnost celotnega sistema odpadne embalaže in zato jim mi nismo sledili.

Več na www.zelenaslovenija.si

november 2017

Razlog je isti kot v preteklih letih. Neodgovorne DROE prevzemajo po svojih pravilih in namensko izigravajo obstoječ sistem. Naša država jim to že več let omogoča, saj jih za neizpolnjevanje obveznosti ne sankcionira. Še več, s tem jim v bistvu pomaga pri zniževanju lastnih stroškov, zaradi česar so torej DROE, ki so krive za kopičenje odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij, na trgu bolj konkurenčne.

Naša embalažna družba Unirec DROE Dinos dosledno in v celoti izpolnjuje obveznosti, ki so jih na našo družbo prenesli naši zavezanci in po naših podatkih na nobeni IJS ne zaostajamo s prevzemanjem.

Strah v ljudeh pa je po zadnjih dogodkih velik.

Ustvarilo se je veliko nezaupanje v naše znanstvenike in državne inštitucije. Duh nezaupanje je ušel iz nadzora… Zavedati se moramo, da ima javnost vedno več znanja, podatkov in si ne dovoli si več podučevati komer koli.

Brigita Šarc

S spremembami in dopolnitvami Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo naj bi odpravili kopičenje odpadne embalaže na dvoriščih izvajalcev javne službe. Zadnji podatki pravijo, da se razmere niso spremenile, embalaže se ne prevzema povsod. Zakaj?

možnih okoljskih tveganjih, ki jih že imamo in jih še pridobivamo, se da izvesti ukrepe, s katerimi se lahko v najvišji stopnji da obvladovati okoljska tveganja. Ukrepi so dostikrat dokaj enostavni, zahtevajo seveda dodatne stroške tako pri novih kot tudi obstoječih objektih.

foto: Boštjan Čadej

ravnanj z odpadki, ker so zakonsko upravne zahteve pri nas že na meji še sprejemljivega. Če pa se v postopek vključi še nekdo, ki meni, da ima to pravico, pa če se ga stvar tiče ali ne, je res pridobitev okoljevarstvenih upravnih aktov v razumnem času »misija nemogoče«. Nujno je, da se dorečejo pravila tudi za udeležbo stranskih udeležencev ali zainteresirane javnosti v teh postopkih. Prav bi bilo tudi, da se opredeli njihova odškodninska odgovornost. Če so nameni pravi, potem ni bojazni za nobenega deležnika, če bodo v zakonu določila o odškodninski odgovornosti.

34

Za trajnostno oblikovanje je med študenti zelo veliko zanimanja in to je tisto, kar izpolnjuje pedagoško poslanstvo izr. prof. mag.

Barbare Prinčič, ki na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje vodi Katedro za industrijsko oblikovanje.

Njeni študentki Maja Grobler in Valentina Arčan sta zmagali na celjskem oblikovalskem natečaju Reci:design.

Profesorica, ki je tudi priznana industrijska oblikovalka, saj med drugim na razstavi Venice Design razstavlja inovativno vrtno hiško Shroomko, dobro pozna prakso v slovenskih podjetjih in je kritična, saj industrija ne uporablja dovolj domačega oblikovalskega potenciala. Še več. Delež podjetij, ki pozabljajo na oblikovanje, presega 40 %.

Poudarja pa, da je bil razvoj izdelkov v fokusu trajnostnih oblikovalskih rešitev nekoč, a da se je že začela drugačna eko prihodnost. Eko strategije postajajo že oblike poslovnih modelov. Sedaj je trenutek za Design Thinking, ki vključuje tudi sistemski pristop/ razmišljanje.

V Sloveniji smo se pridružili evropski usmeritvi v krožno gospodarstvo. Napori so na institucionalnem nivoju pospešeni. Vladne inštitucije so verjetno aktivne zato, ker se to pričakuje na evropskem nivoju ter zaradi zahtev gospodarstva. Gospodarstvo ali vsaj nekateri segmenti gospodarstva pa zato, ker prepoznavajo, da to, kar zavržemo, niso odpadki, temveč ostanki. Ti imajo neko materialno vrednost in v drugem krogu z ustreznimi kreativnimi rešitvami na področju ponovne uporabe, predelave ali recikliranja ustvarjajo tudi finančno vrednost. Na Katedri za industrijsko oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) smo predmet s trajnostnimi vsebinami uvedli leta 2010. Takrat se o modelu krožnega gospodarstva še ni govorilo, čeprav so bile eko-strategije za razvoj izdelkov znane že vse od konca 80-ih let prejšnjega stoletja. Predstavljene so bile na konferenci Združenih Narodov v Riu l. 1992 (Rio de Janeiro Earth Summit). A vsi poskusi kroženja materialov in zavrženih izdelkov so še dolgo izhajali pretežno iz umetniških vzgibov kot iz proizvodnega sveta. To se sedaj očitno spreminja tudi v Sloveniji.

Je to pogled mentorice z akademije ali poznavanje prakse?

Za tiste oblikovalce, ki prihajajo z ALUO, lahko rečem, da so izobraženi in ozaveščeni. To nakazujejo njihove samoiniciativne aktivnosti in trajnostno zasnovani projekti po zaključku šolanja. A namen študija ni zgolj treniranje keativnih rešitev na področju rabe sekundarnih surovin, temveč gre za holistični pristop. Študent mora biti seznanjen s številnimi oblikovalskimi eko-strategijami in smernicami, ki se smiselno uporabijo v kateremkoli razvojnem projektu. Naj bo to nizko ali visokotehnološki projekt, ki je narejen iz primarnih virov, vključujoč vse ostale oblikovalske parametre, ki jih oblikovalci vgrajujemo in upoštevamo pri razvoju izdelka. Marsikaj od tega je očem laične javnosti nevidno in nepoznano. Je pa delati iz sekundarnih surovin poseben izziv.

Je bistveno težje kot iz primarnih, zato pozdravljam take natečaje, kot je Reci:design, saj

mag. Barbara Prinčič

Če kot predavateljica trajnostnega oblikovanja na ALUO in mentorica študentk, študentov, ki so na celjskem festivalu recikliranja zmagali, ocenite, kaj se spreminja v Slovenji v odnosu med oblikovanjem in uporabo ostankov ali odpadkov kot materialov, kakšno je vaše strokovno mnenje? Se kaj spreminja?

foto: arhiv podjetja

Eko strategije so več kot le razvoj izdelkov, oblikovanje v podjetjih prezrto

Ekodizajn, študij in praksa

november 2017

okolje

123

Ekodizajn, študij in praksa

spodbujajo kreacije te vrste.

Pri oblikovanih izdelkih, ki nastajajo iz odpadnih materialov, se njihova vrednost ne more omejiti le na element trajnosti, pač pa tudi uporabnosti in na interese potrošnikov, da sprejmejo, kupijo izdelke iz reciklatov. A je do izdelkov te vrste med potrošniki in naročniki embalaže še precej zadržkov. Zakaj?

Z uporabo recikliranih surovin se zagotovo spreminja tudi tipologija izdelkov. A ne v vseh primerih. Razvoj sodobnih tehnologij omogoča očiščenje nekaterih skundarnih surovin do te mere, da skoraj ne dajo več vtisa, da so reciklirani. Vemo tudi, da se v praksi pogosto, predvsem na področju embalaže, uporablja do 30 % recikliranega materiala, saj le tako izdelek ohranja zahtevano kakovost glede fizikalnih in mehanskih lastnosti. Na to smo se potrošniki navadili. Večina tega niti ne opazi. Razen tistih, ki berejo etikete in deklaracije. Drugače je pri izdelkih, kjer prevladuje recikliran material tako rekoč v celoti, saj je izgled takšnih izdelkov 'drugačen'. Se ne svetijo, vidi se, da material ni nov. Na izdelke iz recikliranega papirja smo se večinoma navadili, iz reciklirane plastike različnih barv pa verjetno ne. Potem je tu še higienski vidik, ki na področju embalaže pogosto onemogoča uporabo sekundarnih surovin.

In kako reagirajo potrošniki?

Med potrošniki poteka segmentacija na nivoju okoljske ozaveščenosti. Obstajajo tisti, ki jim to, da so kupili reciklirani izdelek, veliko pomeni in jih celo iščejo. In so tisti, ki jim je vseeno ali so celo proti. Vendar, govoriti na splošno je težko, saj je odločitev odvisna od tega, kakšen

35 Tako je, kot pravite. Na dodiplomski stopnji je dan največji poudarek razmišljanju in iskanju kreativnih rešitev celotnega življenjskega kroga (orodje Lyfe-cycle Design) ter na oceni življenjskega kroga (Lyfe-cycle Assessment).

Pomagamo si z orodjem belgijske okoljske agencije OVAM, ki je orodje razvila posebej za uporabo med oblikovalci. Študenti se trudijo načrtovati ali preoblikovati, lahko svoj lastni izdelek, kjer morajo v razmišljanje vključiti vse faze - od pridobivanja surovin, proizvodnje materialov, embalaže, izdelka, porabe energije za proizvodnjo, distribucijo, do faze uporabe in predvsem faze, ko se izdelku življenjska doba izteče. Predvideva se scenarij, kaj bo z izdelkom potem. Vse to načrtujejo z uporabo eko-strategij.

Na podiplomski stopnji je najbrž drugače.

Na njej naj bi študent osnove oblikovanja za okolje že obvladal, zato je poudarek na izboru in analizi materialov ter njihovem vplivu na človeka, ne le na okolje. Vzor nam je razmišljanje od zibke do zibke po istoimenski knjigi Williama McDonougha in Michela Braungarta.

Drug poudarek je na stiku z industrijo, s proizvajalci, ki ustvarjajo proizvodne ostanke in jim na lastnem dvorišču predstavljajo okoljski problem. Za nas je to lahko izziv za novo nalogo, nove kreativne rešitve. Osebno pedagoško poslanstvo vidim tudi v tem, da študente v času študija v okviru razpisane naloge vzpodbudim, da sami vzpostavijo stik s proizvodnim subjektom in tako v primeru dobre rešitve morda pridobijo naročnika za nadaljnje sodelovanje po izteku študijskega obdobja. Takih primerov imamo kar nekaj.

Kot priznana industrijska oblikovalka potemtakem lahko ocenite, ali se v slovenskih podjetjih spreminja odnos do inovativnih oblikovalskih rešitev, ki so lahko pomembna dodana vrednost izdelku. Kakšna je vaša izkušnja, saj so naši oblikovalci prejemniki pomembnih mednarodnih nagrad?

okolje

123

Razvojni procesi so veliko bolj kompleksni kot nekoč. Problemov ali novih izzivov ne moremo več reševati na nivoju razvoja enega izdelka.

Potrebni so celostni, sistemski pristopi, ki vključujejo celo vrsto deležnikov, vpetih v razvoj neke ideje, ki na koncu ni nujno materialna. Zdi se mi, da je našim študentom težje, kot je bilo nam. Od njih se pričakuje, da razumejo in znajo razmišljati v smislu iskanja novih poslovnih modelov. Tudi na področju trajnostnih rešitev so se eko strategije, v osnovi namenjene razvoju izdelkov, razširile v oblike poslovnih modelov. Upanje je, da bo usmeritev Slovenije v krožno gospodarstvo na tem področju prinesla spremembe. Torej, da bodo podjetja bolje izkoriščala slovenski oblikovalski potencial.

Več na www.zelenaslovenija.si

Zakaj ne?

Festival Reci: Design

Ideja o biorazgradljivih lončkih z mislijo na uporabnika Na celjskem festivalu Reci: Design sta zmagali Valentina Arčan in Maja Grobler, študentki ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, in sicer pod mentorstvom profesorice mag. Barbare Prinčič. Kot sta povedali, sta ves čas pri razvoju ideje o biorazgradljivih lončkih mislili tudi na uporabnika Zakaj ste se odločili za sodelovanje na festivalu in kaj je bil največji izziv?

Projekt, ki je nastal v okviru študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom prof. mag. Barbare Prinčič, je zelo dobro izpolnjeval smernice in kriterije natečaja. Idejo sva želele približati širši javnosti in festival se je izkazal kot izvrstna odskočna deska, kjer sva kakovost svoje ideje lahko preverili tako pri strokovni žiriji kot tudi širši javnosti. Kako bi uspešno skomunicirali lastnosti in prednosti najinega izdelka, nama je predstavljal največji izziv.

Kaj ste želeli doseči z izdelkom, ki je bil zmagovalen, in kje ste v oblikovanju naleteli na največje preizkušnje?

S konceptom biorazgradljivih lončkov sva želeli poiskati alternativo plastičnim lončkom za gojenje podtaknjencev, katerih življenjska doba je zelo kratka, poraba pa ogromna.

Največja preizkušnja je bila in še vedno ostaja učinkovit proizvodni proces lončkov. Poleg tega je bila preizkušnja pri iskanju ustreznega materiala, ki bi zamenjal plastiko. Naredili sva kar nekaj poskusov.

Kakšno možnost ima vajin izdelek za proizvodnjo za trg in ali ste morda pri zasnovi življenjskega ciklusa mislili tudi na uporabnost izdelka?

Projekt na trenutni točki v razvoju še ni zrel za vstop na trg, z nadaljnjim razvojem in testi pa bi lahko na trgu dosegel dobro menjavo za plastične lončke. Kljub temu, da so lončki iz recikliranih materialov in je to bilo izhodišče projekta, sva pri načrtovanju vedno imeli v mislih tudi uporabnost in uporabnika.

Zakaj potrošniki še z nezaupanjem posegajo po izdelkih iz reciklatov?

Po lastnih izkušnjah je pomemben faktor predvsem cena, ki je pri produktih iz recikliranih materialov žal pogosto višja kot pri izdelkih iz nerecikliranih surovin.

Kateri material je najbolj primeren za koncept trajnostnega oblikovanja?

Pri trajnostnem oblikovanju se nama zdi nesmiselno iskati najboljši material za to metodo, ampak je potrebno poiskati ustrezen in inovativen pristop ter ga vplesti v sleherni proces oblikovanja.

november 2017

Za trajnostno oblikovanje pa je bistvena zasnova izdelka, razumevanje celotnega življenjskega ciklusa. Kaj postavljate na prvo mesto in na katere prvine oblikovanja najbolj opozarjate študente?

Žal nagrade tu ne pomenijo kaj dosti. Na tem področju se v Sloveniji ni skoraj nič spremenilo. Industrija v Sloveniji oblikovalskega potenciala ne izkorišča dovolj. Bili so že boljši časi. V Sloveniji delež podjetij, ki sploh ne uporabljajo oblikovanja, presega 40 odstotkov.

Podjetij, ki imajo oblikovanje vpeto v poslovno strategijo, je le pet odstotkov. To so podatki Evropske komisije Innobarometer 2016. Tudi raziskovalno- razvojnih timov, ki delujejo po principu dizajn centra znotraj korporacije, je le nekaj. Podjetniške strukture, seveda ne vse, v Sloveniji oblikovanje večinoma še vedno razumejo kot storitev, ki jo potrebujejo pri razvoju novega, še pogosteje pa pri preoblikovanju že obstoječega izdelka. Saj to je prav, ni narobe.

A 'zeitgeist' se je spremenil in to ni več dovolj.

foto: arhiv podjetja

izdelek kupujemo. Preprost ali kompleksen.

Tak, ki ga bomo doma izpostavili ali bo stal v kleti. Ne gre pozabiti, da je med potrošniki še vedno močno prisotna skupina baby boomerjev, ki so situirani in danes zahtevajo oboje, kakovost in okoljsko neoporečnost. Naročniki se za uporabo recikliranih materialov odločajo zelo pragmatično. Če je oblikovna rešitev, vključujoč sekundarne surovine, taka, da bodo stroški manjši, konkurenčna prednost na tržišču pa večja, uporabe zagotovo ne bodo zavrnili. Saj vemo, da je danes družbena in okoljska odgovornost še kako pomembna, ko uporabniki raziskujemo profil podjetja.

36

Koncesijo za srednjesavsko verigo naj prevzamejo Srednjesavske elektrarne

Slovenski elektrodistributerji niso zadovoljni z energetskim konceptom, saj po njihovem naše električno omrežje ni pripravljeno na prihodnost, ki se je s pametnimi omrežji že začela.

Ljubljana je na primer že zdaj preobremenjena, ker je premalo hitrih polnilnic za električne avtomobile. Kje Slovenija zaostaja in ali energetski koncept dovolj upošteva nujnost naložb v nadgradnjo električnega omrežja?

To, da bo elektroenergetsko omrežje pripravljeno na prihodnost, je naloga družbe Eles in distribucije. Noben koncept ne bo naredil ničesar namesto nas. Naj se ta dokument končno sprejme. Na njegovi osnovi se potem prične z izdelavo potrebnih in koristnih študij, ocenijo se vlaganja, določi oziroma oceni potrebne spremembe tarif za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja. In seveda, pristopi naj se k realizaciji investicijskih vlaganj.

Ali vaša izjava, da je slovenska energetika trenutno brez kompasa, pomeni, da so pametna omrežja premalo upoštevana v gradivu za energetski koncept, da lahko postane sčasoma vprašljiva zanesljivost oskrbe, da ni dovolj opredeljeno vključevanje razpršenih virov proizvodnje iz OVE, ne elektromobilnost, ne zahteve po učinkovitejši rabi energije ne aktivnejša vloga odjemalcev itd. Kje so torej največji izzivi?

Energetski koncept še ni sprejet. Trenutno je še vedno v veljavi t.i. ReNEP iz leta 2004.

Organiziranost distribucije še vedno ni dokončna.

mag. Aleksander Mervar

Tranzicija slovenskega elektroenergetskega sistema se je že začela, čeprav Energetski koncept še ni bil sprejet, a ga zlasti energetika nestrpno pričakuje. Tudi mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega elektroenergetskega operaterja in skupine Eles. Je med tistimi, ki že dalj časa opozarja, da ni prave volje za »aktiviranje potencialnih sinergij med elektroenergetskimi družbami« v Sloveniji, predvsem pa, da ni za zaprtje TEŠ6, ker bi bila to norost za narodno gospodarstvo. V ospredje revolucije energetskega sistema, ki ne sme potekati nekontrolirano, postavlja razvoj pametnih omrežij.

A na najnovejše trende decentralizacije, elektrifikacije prometa, učinkovite rabe, hranilnikov itd. morajo biti, po njegovem, energetske družbe pripravljene. Napoveduje dvig cene električne energije za več kot 20 %.

Pri naložbah v nove vire je kritičen do prevlade lokalnih interesov. Za srednjesavske elektrarne predlaga novega koncesionarja, to je podjetje Srednjesavske elektrarne (SRESA), saj HSE finančno tega ne zmore.

foto: Vladimir Habjan

Jože Volfand

Tranzicija energetskega sistema

november 2017

okolje

123

Tranzicija energetskega sistema

Na področju razvoja elektroenergetskih omrežij, njihovega vodenja, imamo sedem družb. Vsaka na nek način s svojo strateško usmeritvijo. Ni nikakršne volje po aktiviranju potencialnih sinergij med elektroenergetskimi družbami kljub temu, da je Republika Slovenija edini ali statutarno večinski lastnik. Na področju investicij v nove proizvodne vire prevladujejo lokalni interesi. Vse to sem imel v mislih, ko sem dejal, da je slovenska elektroenergetika brez kompasa.

Kaj lahko v intenzivnejši proces uvajanja pametnih omrežij prinese projekt NEDO? Kako poteka izvedba dogovora o pametnih omrežjih in pametnih skupnostih, dogovor je ELES sklenil s Hitachijem, in kako so vanj vključena elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji?

Eles je v izredno kratkem času pokrenil vse potrebne aktivnosti na projektu, zato ga danes že izvajamo na lokacijah, ki sta v domeni podjetij Elektro Maribor in Elektro Celje. Tudi sicer je projekt NEDO glavni projekt, ki obravnava povezovanje med prenosom in distribucijo električne energije. Hkrati potekajo dogovori o drugi fazi projekta, pri katerih imajo pomembno vlogo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska ter drugi deležniki v mestih Idrija in Ljubljana.

V razpravah o inovativnih tehnologijah pametnih omrežij ni bila v ospredju le infrastruktura za e-mobilnost (tudi zaradi Nemčije, ki napoveduje, da bo postopoma prepovedala uporabo konvencionalnih vozil), pač pa še hranilniki za

37 Zakaj se delajo scenariji in izračuni, kaj bi se zgodilo v elektroenergetskem sistemu, če bi zaprli TEŠ 6 in Premogovnik Velenje?

Pri danem nivoju tehnologije obvladovanja elektroenergetskih sistemov, upoštevajoč velikost slovenskega elektroenergetskega omrežja, pravila evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij ENTSO-E in zmožnosti slovenske proizvodnje glede zagotavljanja sistemskih storitev si ne morem predstavljati, da bi zaprli TEŠ. Posledično tudi Premogovnik Velenje. Poleg tega bi bila to narodnogospodarska norost vsaj dotlej, dokler so variabilni stroški proizvedene MWh električne energije iz TEŠ nižji, kot so grosistične cene električne energije. Ja, na žalost pa je veliko kvazi strokovnjakov, ki na pamet govorijo neumnosti.

Višja gospodarska rast bo v prihodnosti še pospeševala porabo električne energije, ki je zaradi nizke cene nepogrešljiv energent tudi za gospodinjstva. Letošnji podatki kažejo za 4 % večjo porabo energije. Kaj se bo zgodilo s cenami električne energije v Sloveniji, kako dolgo bo še vzdržal sedanji nivo cene električne energije?

Ali bodo cene elektrike višje zaradi OVE? Slovenija je v povprečju s 15 % uvozno odvisna, z odstopanji +/- 10 %, predvsem od proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Govorim o letnih odstopanjih. Za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema pa so pomembne urne, 15 minutne izravnave dobave in porabe.

Cene električne energije v naši državi se približujejo cenam, ki so na italijanskem trgu. Kako bo v prihodnje? Moja ocena je, da se bo končna cena bistveno povečala, za precej več kot 20%.

Realno, ne nominalno. Če bodo ostale grosistične cene električne energije na sedanjem nivoju, potem se bo končna cena povečevala predvsem zaradi novih spodbud, saj brez njih ne bo ne novih hidroelektrarn niti razpršenih virov OVE s hranilniki. V nasprotnem primeru se bodo končne cene električne energije povečevale tako zaradi rasti cen električne energije kot zaradi spodbud, te pa bodo temu primerno nižje.

Z novim akcijskim načrtom za OVE naj bi Slovenija v prihodnje spodbujala predvsem sončno in vetrno energijo. Realnejši je scenarij

Menim, da bomo v naši državi spodbujali predvsem investicije v sončne elektrarne. Tej usmeritvi mora istočasno slediti tudi usmeritev v izgradnjo hranilnikov električne energije.

Katerih, s kakšno kapaciteto hranjenja, vse to je še predmet strokovnih presoj, tehnološkega razvoja, tehničnih karakteristik, investicijskih izdatkov. Vse to pa v povezavi z vplivi na nacionalni BDP. Ocenjujem, da brez nove podporne sheme, ki bo vključevala tudi podpore za hranilnike električne energije, tega zasuka ne bo.

Samooskrba? O njej bomo govorili takrat, ko bo samooskrba 100%. Ko gospodinjstva ne bodo več priključena na distribucijsko omrežje.

Nedavno ste predstavili infrastrukturni projekt pametih omrežij SINCRO. GRID. Ali je njegov pomen predvsem v zagotovitvi nemotene oskrbe z električno energijo ob vedno večjem deležu OVE? Je ustanovitev Področja za strateške inovacije rezultat rasti raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Elesu?

Tako je. Na Eles menimo, da morajo biti energetske družbe pripravljene na najnovejše trende decentralizacije, elektrifikacije prometa, učinkovite rabe, hranilnike in povečevanje odpornosti omrežja. Če bo energetska revolucija potekala nekontrolirano, bo njen dolgoročni učinek veliko slabši, kot če so energetske družbe na to pripravljene, se ustrezno odzivajo in razumejo nove razmere. Zato smo ne glede na neučinkovitost spodbud, tako s projekti kot z notranjo reorganizacijo, inovacije postavili v središče in s tem tako navznoter kot navzven jasno povedali, da z inovacijami mislimo resno.

Ali v tranziciji energetskega sistema pozabljamo na odjemalca?

Nikakor. Ravno odjemalec se v najnovejših trendih sprememb organiziranosti elektroenergetike postavlja na prvo mesto.

Kaj lahko v prihodnosti zamaje zanesljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja in katere naložbe so prednostne?

Ne vidim tveganja, ki bi ogrozil obstoječo zanesljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja.

Prednostne so naložbe iz sfere pametnih omrežij.

Predvsem te naložbe temeljito znižujejo potencialna tveganja zaradi bodočih razpršenih proizvodnih virov, uvajanja električnih vozil in še česa.

Kako bi lahko spodbudili gradnjo hidrocentral?

Najprej bi hidroelektrarne razdelil na dve skupini, in sicer na velike z močjo več kot 1 MW, in na male. Te so predvsem v domeni zasebnih investitorjev. Dokler bomo imeli rigidno zakonodajo, ko gre za umeščanje v prostor, bo teh investicij zelo, zelo malo. Kar se tiče prve skupine hidroelektrarn, sem malo manjši pesimist. Za

123

HE Mokrice sem prepričan, da bo zgrajena tam nekje okrog leta 2021. Problem je srednjesavska veriga HE. Trenutni koncesionar, HSE, je investicijsko nesposoben. Tako sta izjavila generalni in finančni direktor HSE v svojih zadnjih intervjujih. Menim, da bi se morala koncesija prenesti na družbo SRESA v Trbovlje. Koncesijska pogodba se podpiše z njo, HSE jo dokapitalizira s svojimi dosedanjimi vlaganji, GEN energija z denarnim vložkom. Izkoristi se znanje INFRE in HESS. SRESA poišče zunanje finančne vire za izgradnjo energetskega dela, država zagotovi sredstva za vso infrastrukturo. Nič nimam proti, če bi pri izgradnji te verige HE sodeloval tudi domač in tuj zasebni kapital.

okolje

Evropska sredstva so za Eles glavni vir za financiranje projektov pametnih omrežij. Menim, da lahko druga podjetja v Sloveniji prav tako pridobijo velik del sredstev iz tega vira. Večji problem je s pripravljenostjo projektov. Če sem še natančnejši, s prilagajanjem projektov konkretnim finančnim shemam. Menim, da je glavni vir tega problema v premajhni finančni motiviranosti reguliranih družb.

s solarno energijo, ki pa ne more mimo dejstva, da se booma s spodbudami za fotovoltaiko marsikdo ne spominja več rad. Zakaj in kako naprej, saj se zlasti gospodinjstva vse rajši odločajo za samooskrbo s sončno energijo?

Zakaj ste se odločili za partnerstvo s hrvaškim energetskim trgom? Kako poteka integracija evropskih energetskih trgov?

Integracija trgov na ravni EU poteka na več ravneh. Največji izziv za prihodnost gotovo pomeni integracija trgov t.i. sistemskih storitev. Eles zelo aktivno spremlja dogajanje na tem področju in se tudi aktivno vključuje v vse relevantne projekte. Še posebej bi izpostavil projekt MARI. Njegov cilj je vzpostavitev enotne platforme za izmenjavo izravnalne energije terciarne regulacije in projekt PICASSO, ki bi naj vzpostavil enotno platformo za izmenjavo izravnalne energije sekundarne regulacije. Ob tem naj poudarim, da imamo že danes implementirane nekatere napredne rešitve, ki šele postajajo zakonodajna obveznost.

Mislim na primer na izmenjavo nenamernih odstopanj med sistemskimi operaterji (INC), ki je od leta 2013 stroške izravnave za slovenske bilančne skupine znižal za več kot 23 mio €.

Podobno velja za sporazum o delitvi rezerve med Slovenijo, Hrvaško in BiH. Kaj pričakujete od nove okoljske regulative, saj je osnutek zakona o varstvu okolja že prestal prve razprave in je besedilo zelo jasno opredelilo sodelovanje javnosti pri umeščanju objektov v prostor?

Pričakujem, da bodo postopki okoljskih presoj bolj natančno določali vloge, obveznosti in odgovornosti posameznih subjektov. S tem bi bil postopek bolj transparenten in tudi hitrejši.

Pričakujem, da bodo temu cilju sledili tudi podzakonski akti. Ti bi morali tudi upravnim organom določiti bolj natančne pristojnosti, odgovornosti in doseganje zastavljenih rokov.

Katere naloge bi prednostno izpostavili iz vašega letos sprejetega Razvojnega načrta 2017-2026?

Dokončanje projektov NEDO in SINCRO GRID. To sta nosilna projekta s področja pametnih omrežij. Pričetek in dokončanje izgradnje daljnovoda Cirkovce – Pince 2x400 kV z rekonstrukcijo in razširitvijo regulacijsko-transformatorsko postajo Cirkovce. S tem se zagotovi neposredna povezava z prenosnim omrežjem Madžarske.

Potem pa še izgradnja Tehnološkega centra Beričevo primarno zaradi zagotovitve varnega delovanja Republiškega centra vodenja.

november 2017

energijo, saj je tudi v Sloveniji razpršenih virov energije v omrežju vse več. Kje bo Slovenija dobila sredstva za projekte pametnih omrežij in koliko sredstev je sposobna pridobiti iz različnih evropskih skladov? Niso pripravljeni projekti?

Kdo bi jih moral pripraviti?

Ventil ni več samo ventil, ampak mora imeti pamet Učinkovita raba energije je v poslovanju vse bolj vroča tema ne le za industrijo, ampak tudi za javni sektor, saj izboljšuje poslovanje. Omogoča več izboljšav procesov, storitev in izdelkov, predvsem pa niža stroške, kar je lahko dodatna motivacija za uvajanje večjih in manjših energetskih ukrepov.

Za učinkovito energetsko optimizacijo je potrebno ciljno spremljanje rabe energije, saj le merjenje in spremljanje porabe omogoča izvedbo pravih ukrepov, zlasti tudi učinkovitih investicij. In kakšna je praksa? O tem so govorili na konferenci Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije, ki jo je v oktobru na Bledu organiziral inštitut za energetsko svetovanje Enekom.

november 2017

foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije

38 123

okolje

Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije

Elektrifikacija pristanišča Luka Koper je velik porabnik energije. V največjem porastu pretovora so kontejnerji in avtomobili. V letu 2016 je v pristanišča ali iz njega pripeljalo več kot 22.000 vlakov. V letu 2016 so v Luki Koper porabili več kot 5 milijonov litrov goriva in 22,83 GWh električne energije. Največji porabniki dizel goriva in tudi največji povzročitelji emisij v pristanišču so RTG dvigala. Zato je eden od strateških projektov Luke Koper, trenutno je v izvajanju, elektrifikacija RTG dvigal. Gre za 22 dvigal, ki delajo v povprečju 22 ur na dan. Z elektrifikacijo RTG dvigal želijo v Luki Koper zmanjšati emisije CO2 in NOx ter emisije hrupa. Kot je povedal mag. Goran Matešić, energetski menedžer v Luki Koper, so se odločili za rešitev APS (Automatic Plug-In System), kjer gre za več električnih priklopnih mest za polnjenje dvigal. Predvidena privarčevana sredstva so 60.000 evrov/leto za vsako elektrificirano RTG dvigalo. Trenutno imajo v pristanišču 7 novih elektrificiranih RTG dvigal. V okviru EU projekta CarEsmatic gradijo tudi polnilnice za električne avtomobile, za potrebe pretovora električnih avtomobilov na Kitajsko. Projekt zajema uporabo električne energije za polnilnice iz sončnih elektrarn, ki jih želijo v prihodnjih 15 letih zgraditi na svojih strehah.

Velik zalogaj za Luko Koper predstavlja tudi dobava električne energije za ladje v pristanišču. Gre za več kot 2.000 ladij letno, kar je potrebno zagotoviti v skladu z EU Direktivo

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva do konca leta 2025. Trenutna priključna električna moč Luke Koper je 10 MW, za potrebe napajanja ladij pa bo potrebno zgraditi elektroenergetsko infrastrukturo za dodatnih 51 MW. Prav tako je potrebno zagotoviti ustrezno število oskrbovalnih mest na utekočinjen zemeljski plin (UZP), kar predstavlja velik izziv zaradi varnostnih razlogov v pristanišču.

Toplota iz dimnih plinov Pomembne energetske investicije so ali še bodo izvedli tudi v novomeškem Revozu, kjer izdelajo dnevno dobrih 900 vozil znamke Renault.

Glavne smernice projekta, s katerim bo Revoz okrepil učinkovito rabo energije, so obnovljena kotlovnica za ogrevanje tovarne v celoti, nova kotlovnica za potrebe procesa lakirnice, sistem za izkoriščanje toplote dimnih plinov, priprava sanitarne tople vode s toplotnimi črpalkami in modernizacija sistema za upravljanje z energijo. Kot je povedal energetski menedžer v Revozu Silvo Balant, bodo z navedenimi ukrepi občutno zmanjšali porabo zemeljskega plina v tovarni.

Energetska učinkovitost v domu upokojencev Industrija 4.0, za katero je značilna digitalizacija in informatizacija procesov, je prisotna tudi

39 Energetska prihodnost in roboti Dr. Emec Soner iz Tehnične univerze v Berlinu je poudaril, da bo razvoj v prihodnje povezan z umetno inteligenco in roboti tudi na delovnih mestih, ki jih opravljajo inženirji. »To je hkrati priložnost za nove ideje in izziv za demografsko zaposlitveno strukturo,« pravi dr. Soner.

Velika ovira v industriji 3.0 je nefleksibilnost sistema, saj ni zmožen posredovati informacije v realnem času. Razvoj je usmerjen k sistemom monitoriga, ki lahko informacije pošiljajo direktno v oblak, kjer so kadarkoli dostopne v realnem času. Umetna inteligenca postavlja avtomatizacijo odločanja na višjo raven, kar omogoča, da je monitoring hitrejši in da so odzivi na trgu hitrejši. Monitoring v oblaku produktivnost izboljša do 30 %.

Kot temeljno motivacijo k večji energetski učinkovitosti je mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavil stroškovno učinkovitost.

Povedal je, da projekcije cen kažejo, da se bodo cene nafte povišale, kar pa je odvisno predvsem od energetske učinkovitosti. Podobne projekcije so tudi pri zemeljskem plinu. Cene v Evropi bodo precej višje kot v Ameriki, zato lahko Evropa globalno konkurira predvsem z večjo energetsko učinkovitostjo. Motivacija za večjo energetsko učinkovitost so tudi nižje cene naprednih tehnologij in tehnologij za OVE. »Velik potencial za učinkovitost v industriji predstavlja izraba odvečne toplote, ki je je po ugotovitvah EU v industriji toliko, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vse stavbe v Evropi,« je povedal mag. Stane Merše.

Energetsko stanje v državni upravi Zgled energetske učinkovitosti naj bi bil javni sektor, kjer je največji potencial stavbni fond. Kot je povedal mag. Erik Potočar iz

Sicer pa so prioritete Vlade RS na področju energetske učinkovitosti stavb opredeljene v AN URE 2020, AN sNES in v Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Cilj je na leto prenoviti 3 % stavb ožjega javnega sektorja, kar predstavlja okrog 20.000 m2. Strošek za energijo na letni ravni za javni sektor predstavlja okrog 150 milijonov evrov. Z racionalno rabo energije, spremljanjem rabe energije ter ustrezno organiziranostjo, ozaveščenostjo in spremembo navad (t.i. mehki ukrepi), brez večjih investicijskih vlaganj v objektih javne uprave, lahko zmanjšamo rabo energije od 5 do 10 %.

Izjave: Gregor Kustec, tehnični direktor, Enekom, d.o.o.: »Pri energetski učinkovitosti je razlika med javnim sektorjem in industrijo predvsem v obsegu in v kompleksnosti sistema. V industriji je potrebnega več tehničnega znanja, v javni upravi več organizacijskega pristopa. Na teh področjih lahko eni od drugih črpajo izkušnje.« Ana Oberčkal, projektni vodja, Enekom, d.o.o.: »Za pridobivanje ključnih informacij je pomembno določiti, katere podatke bomo zbirali in kako iz zbranih podatkov izločiti prave podatke. Niso vse informacije pomembne za vsakogar. Prav tako je pomembno vedeti, kaj s temi informacijami narediti. Zato je potrebno že na začetku postaviti pravi koncept, ki upošteva zakonodajo in znanje, tudi grafični prikaz. Informacijska podpora vodi k optimizaciji, kajti če ne moreš meriti, ne moreš obvladovati.

Obvladovanje podatkov pa omogoča dobro zastavljen plan meritev. V prihodnosti bodo sistemi stremeli k avtomatizaciji in sprotni korekciji ciljev.« Matej Bašelj, energetski menedžer, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: »V podjetju energetski učinkovitosti že več desetletij namenjamo posebno pozornost. Organizacijske aktivnosti, kot sta osveščanje in izobraževanje zaposlenih o učinkoviti rabi vseh vrst naprav in energetskih sistemov, so zagotovo ukrep,

123

ki nas zelo malo stane in na dolgi rok prinaša rezultate. Za dolgoročno doseganje ustreznih rezultatov je ključen sistematičen pristop, ki temelji na merjenju in spremljanju kazalnikov učinkovitosti rabe energije, energetsko učinkovitem investiranju, izboru opreme na podlagi stroškovne analize življenjskega cikla, vzpostavitvi sistema odgovornosti in ne nazadnje na zaposlenih, ki se redno izobražujejo in spremljajo najboljše razpoložljive tehnike na trgu. S celovitim pristopom težimo k razvijanju pozitivnega in odgovornega odnosa do učinkovite rabe energije pri vseh zaposlenih, medtem ko na operativnem nivoju naloge izvajamo s sodelavci v okviru skupine za energetski menedžment.«

okolje

Ministrstva za infrastrukturo, lahko stroškovno optimalna obnova stavbnega fonda ustvari 60 % prihrankov energije. Vendar pa sistemsko upravljanje z energijo v stavbah državne uprave še ni vzpostavljeno. Mag. Potočar je navedel, da v polovici stavb javne uprave uslužbenci in uporabniki stavb niso informirani o ravnanju z energijo, kar 78 % stavb javne uprave sodi po debelini izolacije med energetsko neučinkovite.

Samo 26 % javnih stavb ima učinkovit sistem ogrevanja. Priprava tople vode je neučinkovita v kar 92 % javnih stavb, 38 % javnih stavb pa predstavlja potencial za celovito energijsko prenovo.

Mag. Zvonka Hočevar, direktorica, Dom upokojencev Kranj: »Dom upokojencev je bil zgrajen leta 1973, devet let kasneje še prizidek s 83 mesti, tako da ima dom danes skupno 214 stanovalcev. Velik izziv je predstavljala energetska sanacija takrat 40 let starega doma (5 sklopov stavb na 10.000 m2 zemljišča, 5.156 m2 neto uporabne površine). Pridobitev 1,1 milijon evrov nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev nam je omogočila, da smo leta 2012 dom oblekli v nov plašč s 16 cm debelo izolacijo s kamene volne, zamenjali smo celotno stavbno pohištvo, izolirali podstrešje in prenovili kritino. Za dodatne prihranke pri energiji smo namestili še 30 sončnih kolektorjev in toplotno črpalko, s katero koristimo toploto sušilnih strojev. Na vse radiatorje smo namestili termostatske ventile ter z rednim spremljanjem porabe energije, izobraževanjem zaposlenih o racionalni rabi energije in seznanjanjem stanovalcev o pomembnosti pravilnega prezračevanja, varčevanja z vodo in električno energijo, dosegli zavidljive prihranke na vseh področjih energije. Ti prihranki nam omogočajo nove investicije in redno vzdrževanje domov. Leta 2016 smo zaključili še celotno prenovo stare kuhinje in zgradili prizidek nove kuhinje v velikosti 318 m2. Vsi večji porabniki energije imajo nameščene merilce in z rednim spremljanjem preko podjetja Enekom iz Škofje Loke dosegamo odlične rezultate.« Peter Nose, projektni vodja, Danfoss Trata d.o.o.: »Proizvajamo izdelke, ki hidravlično krmilijo prenos toplote skozi ogrevalne in hladilne sisteme. Na področju učinkovite rabe energije moramo nenehno razmišljati, kakšne izdelke v prihodnosti ponuditi na trgu, da jih bodo lahko uporabniki, kot so industrija in fizične osebe, uporabljali za učinkovito rabo energije in da jim bodo omogočali čim boljši komfort v prostorih. Trendi gredo v smer digitalizacije. Ventil ni več samo ventil, ampak mora imeti tudi pamet. Generirati mora podatke, jih v določenih primerih tudi obdelati in se na podlagi podatkov odločiti, kaj narediti.

Lahko pa te podatke samo posreduje naprej centralnemu sistemu, ki se potem odloči, kaj bo naredil z njimi.«

november 2017

v javnem sektorju. Kot je izpostavil Srečko Trojer iz Doma upokojencev Podbrdo, so skupne točke industrije in javnega sektorja v industriji 4.0 optimizacija procesov, nadzor nad kvaliteto, zadovoljstvo uporabnikov, informatizacija in digitalizacija procesov ter obvladovanje podatkov. V javnem sektorju so podatki na voljo in so uporabni. Pridobivajo se iz merilnikov, preko uvedbe e-računa in preko javno dostopnih informatiziranih zbirk podatkov. Kot primer uspešne optimizacije v njihovem domu na področju specifične rabe energije Srečko Trojer navaja primer pralnice, kjer ne prikazujejo samo podatkov, koliko perila je opranega, ampak tudi, kakšna je pri tem energetska učinkovitost, kar omogoča učinkovitejše upravljanje pralnice.

40

Z vetrnimi elektrarnami investitorji v Sloveniji nimajo sreče. Zato je delež vetrne energije v Sloveniji, podobno je v EU, manjši, kot je načrtovano.

Tudi nič ne kaže, da bo do leta 2020 delež vetra v OVE v Sloveniji znatnejši. Vendar Vesna Kolar Planinšič, vodja Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, kljub izjemnemu nezaupanju lokalnih okolij do umestitve novih vetrnih elektrarn v prostor, verjame, da bodo prvi vetrnici v občini Divača sledile nove. Blokad in nezaupanja je preveč. Sogovornica opozarja, da prve izkušnje pri gradnji vetrnih elektrarn kažejo, kaj se mora spremeniti v pristopu.

Najprej v lokalnem okolju, ki mora sodelovati v načrtovanju projekta in ugotoviti oz. izraziti svoj interes, povedati kar misli. Sodelovati morajo še občine s prostorskimi načrti in zainteresirana ministrstva.

Možnosti za vetrnice v Sloveniji namreč niso majhne, pravi sogovornica.

Vesna Kolar Planinšič

foto: arhiv podjetja

Brez sprememb v pristopu in brez spodbud bo veter vel v prazno

Slovenija je med državami z najmanj vetrnimi elektrarnami v EU, vendar tudi celotna EU zaostaja pri izpolnjevanju ciljev o uporabi vetra kot energenta in pri doseganju vetrne energije v OVE. Kaj so glavni razlogi za te zamude?

Ekonomski, okoljski, tehnološki, varnostni, podatki, da vetrnice pravzaprav ne morejo bistveno zmanjševati onesnaževanja in da je njihova potencialna energetska moč skromna?

Vetrna energija

november 2017

okolje

123

Vetrna energija

Več jih je. Vetrne elektrarne so trajnostni in obnovljiv vir energije, pomemben za doseganje cilja prestrukturiranja v nizkoogljično družbo.

V Sloveniji namreč na energetskem področju zasledujemo cilje, ki so povezani s cilji na področju varovanja okolja in narave: učinkovita raba energije, razvoj aktivnih omrežij za distribucijo električne energije, zmanjševanje emisij CO2 in povečanje povprečne rabe obnovljivih virov energije. Menim, da je med glavnimi vzroki, da v Sloveniji te cilje izvajamo premišljeno, hiter razvoj tehnologije na tem področju in nezaupanje javnosti zaradi dosedanje pomanjkljive komunikacije z javnostmi. Če analiziramo vzroke, so gotovo pomembni razlogi ekonomski, okoljski in ranljivost slovenske krajine, ki takšnih struktur v preteklosti ni poznala. Stroka in javnost sta zato pri sprejemanju novih struktur v krajini zadržani. Želita se izogniti dolgoročnemu prestrukturiranju slovenskih krajin v industrijsko krajino in s tem doseči ohranitev identitete krajin in naravno pestrost. Prav ta je potencial za trajnostne dejavnosti, med drugim tudi za turistični razvoj države.

Ali je tako tudi v tujini?

Ko sem leta 1989 obiskala prvi center za razvoj vetrnih elektrarn na Danskem, kjer so preizkušali prvo, nekaj metrov visoko vetrnico, si nihče ni predstavljal tako intenzivnega razvoja vetrne energije v Evropi. A hitro je postalo razvidno, da imajo države različne naravne danosti in da velikost države pomembno vpliva tudi na vrednotenje prebivalcev. Zato sem primerjala pristop v Sloveniji in na Danskem, ki sta majhni, krajinsko pestri državi in obe članici EU. Obe sta torej zavezani istim ciljem in skupni okoljski zakonodaji. V Sloveniji smo se uvajanja obnovljivih virov lotili brez izkušenj, z velikim in okoljsko nepremišljenim projektom elektroinstitucije v državni lasti.

Na Danskem je bilo drugače?

Danci so obnovljive vire izvajali na podlagi lokalnih pobud, zadrug in združenj, kjer imajo prebivalci svoje naložbe, in na lokalno sprejemljivih območjih. Projekti so bili manjši.

Izvajali so monitoring, s katerimi so dokazali, kakšni so učinki na prebivalce in živali.

Pomembna razlika je tudi v komunikaciji, saj so Danci izkušnje dobre prakse manjših projektov prenesli v druge lokalne skupnosti. V Sloveniji pa je vztrajanje na alternativah, ki niso izvedljive, povzročilo blokade in posledično veliko nezaupanje tudi na povsem sprejemljivih lokacijah. Menim, da je dalo petnajst let razvoja jasno sporočilo. Začeti je potrebno na okoljsko sprejemljivih lokacijah, na podlagi lokalnih idej, ki so ekonomsko pomembne tudi za lokalne prebivalce. Lokalne skupnosti in ministrstva za okolje, zdravje in kulturo pa morajo pri tem aktivno sodelovati.

41 Možnosti, da se vetrne elektrarne razvijajo na okoljsko sprejemljivih lokacijah, so velike.

Vendar zaradi pestrosti in raznolikosti slovenskih krajin ne tako obsežne kot na primer v Nemčiji. Slovenija ima svoje potenciale.

Razpolaga z nekaterimi območji, ki jih je treba prednostno izkoristiti, z degradiranimi območji, območji ob infrastrukturah, koridorjih cest in železnic, ki so primerna za pridobivanje vetrne in solarne energijo. Prednostno je potrebno analizirati takšne lokacije, pri tem upoštevati oddaljenosti od naselij in rezultate presoj sprejemljivosti za varovana območja.

Pri tem sta pomembna interdisciplinarni pristop in visoka kvaliteta gradiv, ki jih pripravi investitor. Omenila sem že nujno sodelovanje vseh ministrstev in organizacij, deležnikov v teh procesih. Javne razgrnitve se morajo izvesti tako, da se pripombe javnosti vključijo in da se projekti prilagodijo.

Marsikaj bi lahko uredili že s prostorskimi plani.

Res je. Cilje bi učinkoviteje dosegli, če bi na znanih in strateško okoljsko primernih lokacijah pripravili manjše projekte. Začeti moramo s podporo v lokalnem okolju, kot je na primer pričela Občina Loška dolina, ki je najprej vključila lokacije v občinski prostorski načrt. Za manjše projekte na lokacijah, ki so okoljsko sprejemljive in dovolj oddaljene od vasi, da za prebivalce niso moteče, slovenska zakonodaja predvideva poenostavljene postopke. Po sprejemu občinskih prostorskih načrtov in izvedeni celoviti presoji vplivov na okolje za manj kot tri vetrnice višine pod 30 m ali eno vetrnico pod 1 MW pred izdajo

S katerimi argumenti del javnosti in civilne iniciative nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn v okolje in kakšni so protiargumenti?

Na podlagi izkušenj menim, da del javnosti nasprotuje obnovljivim virom energije, kot so solarne in vetrne, zaradi tega, ker imajo različne predstave o tem, kateri obnovljiv vir je boljši.

A tudi, ker se pojavlja efekt »ne na mojem dvorišču«. Del javnosti pa nasprotuje obnovljivim virov, ker zasleduje druge cilje in interese, kot je nadaljevanje termoelektrarn in jedrske elektrarne. Marsikje nasprotujejo vetrnicam na konkretnih lokacijah zaradi zelo konkretnih vsebinskih in argumentiranih razlogov.

Govorim o vplivu na prebivalce in na zdravje, o vplivu na kulturno dediščino, na varovana območja ali celo Unescovo svetovno dediščino, kot je primer pri vetrnicah Zajčica. Dejstvo je, da je treba hrup in zvoke na lokacijah, kjer je relief razčlenjen, analizirati in pripraviti okoljsko poročilo. To naj oceni vplive na okolje, zdravje in na krajino. V teh primerih so priporočljive vizualizacije.

Kaj bi morali spremeniti v postopkih investitorji?

Investitorji predstavljajo delovna gradiva po terenu, preden se z njimi strinjajo pristojne inštitucije in preden so osnutki dokumentov za občinske prostorske načrte in državne prostorske načrte pripravljeni in strokovno pregledani.

Tak pristop ni dober. Pomembno je torej, da je priprava zakonita, da so pripravljena okoljska poročila strokovna, da ima javnost možnost podajanja pripomb in predlogov in da je vključevanje javnosti organizirano. Najnujnejše pa je, da so vse okoljske informacije pravilne in korektno skomunicirane.

Ali bi morali spremeniti tudi zakonodajo o umeščanju vetrnic v prostor?

Menim, da zaradi vetrnic ne potrebujemo spremembe zakonodaje, pač pa spremembo pristopa, sodelovanje ter boljše komunikacije. Zakonodaja je jasna in usklajena z evropsko zakonodajo.

Varuje javni interes. Za razvoj področja pa bi bilo potrebno vključiti v akcijski program za obnovljive vire energije tudi podporne ukrepe, kot so vključevanje območij za obnovljive vire energije/vetrnic in sončne energije v občinske prostorske načrte na okoljsko sprejemljivih lokacijah. Smotrn bi bil ukrep spodbujanja investicij, v katere so, tudi v ekonomskem delu, vključeni lokalni prebivalci in občine. Vsi cilji morajo biti podprti s profesionalnim komunikacijskim pristopom, ki ga mora sistemsko podpreti država. Ministrstvo za okolje in prostor kot ukrep za večjo učinkovitost izvaja Strategijo usposabljanja za celovito presojo vplivov na okolje in projektno presojo vplivov na okolje za vsa ministrstva, organizacije in strokovnjake na terenu. Letos je izvedlo tudi dve delavnici za občine in pripravilo splošno navodilo.

123

gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti predhodnega postopka ali okoljevarstvenega soglasja po predpisih o varstvu okolja.

okolje

V Sloveniji je znanih nekaj lokacij, kjer bi lahko vlagatelji postavili vetrnice, nove lokacije pa se pripravljajo. Kakšne so možnosti za njihovo izpeljavo in kje so ovire? Kakšne so sploh možnosti, da bi v Sloveniji do leta 2020 postavili na sprejemljivih lokacijah toliko velikih, srednjih in malih vetrnih elektrarn, da bi dosegli sprejete obveznosti?

Ali bo Slovenija dosegla cilje obnovljivih virov energije ?

Slovenija je v tem delu Evrope med državami, ki intenzivno delajo na tem področju. Je tudi edina, ki je uspela s strokovnim delom najti rešitve za gradnjo hidroelektrarn na reki Savi.

Velja za primer dobre prakse vključevanja varstva narave in voda v državni prostorski načrt za hidroelektrarne na reki Savi in izvedbene projekte. V okviru projekta Ecran je razširila to znanje v vse države Jugozahodne Evrope, kjer je velik potencial za rabo hidroenergije.

Vendar koncepti še niso razviti do faze, da bi se integrirali tudi vsi okoljski vidiki. Verjamem, da bomo v Sloveniji z učinkovitim strokovnim sodelovanjem in ustreznimi prilagoditvami investitorskih idej, tako da bodo okoljski vidiki resno upoštevani, našle rešitve, da bo delež obnovljivih virov energije v letu 2020 vsaj 24,8 % in v letu 2030 vsaj 25,8 % OVE.

Najem že za 30,00 € + ddv mesečno.

Naročite brezplačni preizkus www.optiprint.si



Brezskrbno barvno tiskanje



Zagotovljen prihranek

Hitra in učinkovita podpora

Brez stroška kartuš

Barvno tiskanje za ceno črno-belega

Brez nakupa tiskalnika

Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, SI −1000 Ljubljana t: +386 (0)590 75 455 | e: prodaja@optiprint.si

november 2017

Promocija

www.optiprint.si

Četrto industrijsko revolucijo živijo vsak dan, peto nastavljajo

Vsako leto pregledate okrog 3000 proizvodov. Za kakšne vrste pregledov gre, iz katerih panog največ in koliko postaja v vaši dejavnosti v ospredju preverjanje informacijskih tehnologij, vključno z digitalizacijo vseh procesov?

Nabor proizvodov, ki jih preskušamo, je res izredno širok. Preskušamo opremo informacijskih tehnologij, pisarniško opremo, elektronske naprave in zabavno elektroniko, merilno in drugo laboratorijsko opremo, igralne aparate, gospodinjske aparate, svetilke, stikalno opremo ter mnoge druge naprave. Največ povedo naše reference. Naše storitve so katalizator gospodarske rasti, družbenega razvoja in predvsem zagotavljanja varnosti.

S čim lahko to utemeljite?

Nemogoče si je predstavljati uspešno družbo brez urejenih področij meroslovja, varnih proizvodov za končnega potrošnika, brez energetske učinkovitosti, brez varnih živil, kontrole prirejanja iger na srečo, varovanja informacij, varnostnih pregledov informacijskih tehnologij in še marsičesa, kar vse sodi med dejavnosti SIQ. Sodelujemo praktično z vsemi panogami. Najbolj pogosto z dobavitelji avtomobilske industrije, proizvajalci gospodinjskih aparatov, igralnih naprav, farmacevtsko, elektronsko ter živilsko industrijo.

In v vseh teh panogah ne morejo mimo digitalizacije.

Seveda. Digitalizacija je danes integralni del prav vsake industrije. Vsaj vseh tistih, ki pri

Igor Likar

Mi četrto industrijsko revolucijo dnevno živimo. Z razmislekom o tem, pravi Igor Likar, direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ), kaj bodo od nas naročniki zahtevali v naslednjih letih, nastavljamo že peto… Takšna smela napoved temelji na odprtju novih prostorov in novih laboratorijev, kar uvršča SIQ med tista globalna podjetja, ki lahko gospodarstvu ponudijo zelo širok nabor proizvodov za preskušanje. Pri zagotavljanju varnosti informacijskih tehnologij so postali prva inštitucija, ki je v jugovzhodni Evropi akreditirana po standardu PCI DSS. Prav informacijske tehnologije s procesi digitalizacije in preusmeritev avtomobilske industrije v proizvodnjo električnih avtomobilov že dajejo institutu nov zagon za rast, ki je v zadnjih letih stalna. Tudi pri zaposlovanju.

Slovenija je z institutom SIQ na globalnem zemljevidu v specializirani dejavnosti, ki je vsak dan bolj iskana. Zato Igor Likar meni, da bo v državi najbrž dovolj posluha za ohranitev sedanjega statusa zavoda.

foto: Ales Rosa

Jože Volfand

Preskušanje in certificiranje proizvodov

42 123

okolje november 2017

Preskušanje in certificiranje proizvodov

nas naročajo preskušanje svojih proizvodov in potrdila za vstop na trg. Vloga SIQ postaja zato vse pomembnejša na področju informacijskih tehnologij. V današnjem svetu elektronskega poslovanja prihaja do vse več zlorab podatkov.

Njihovo varovanje je ključno za dolgoročno uspešnost organizacije. SIQ je postal prva organizacija v jugovzhodni Evropi, ki je akreditirana po standardu PCI DSS (Payment Card Industry Data Security Standard). S tem lahko zagotavlja izvedbo najzahtevnejših varnostnih pregledov informacijske tehnologije v finančnih in trgovskih organizacijah po vsem svetu.

Na odprtju novih prostorov za Bežigradom ste med drugim dejali, da v poslovanju danes šteje predvsem to, kdo je s kakovostnim proizvodom prej na trgu. Številnim laboratorijem, ki so zdaj pod eno streho, boste prihodnje leto pridružili še laboratorij za meroslovje, oddelek za izobraževanje ter preostale podporne dejavnosti. V Evropi boste edini s takšnim centrom. Kako bo ta konkurenčna prednost vplivala na rast poslovanja in na zaposlovanje?

Res je, danes ne šteje le, kdo ima boljši proizvod, ampak tudi, kdo bo z njim prej na trgu.

Naročnikov naših storitev ni strah, da bi pri nas naleteli na nekorektnost ali zavlačevanje pri preskušanju in certificiranju. Skupaj s slovenskimi proizvajalci se zavedamo, da je v bitki za osvojitev globalnega trga lahko usoden že dan zamude.

SIQ odgovarja na zahteve sodobnega trga. Dve sta zelo pomembni. Da je proizvod pravočasno in

43 Vsekakor bomo konkurenčno prednost z novimi laboratoriji pod skupno streho zelo povečali. SIQ je še pred kratkim izvajal svoje dejavnosti na štirih lokacijah v Ljubljani. Nobena ni zadostovala potrebam našega trenutnega dela in razvoja.

Stiska s prostorom in opremo je predstavljala resno oviro za nadaljnjo rast dejavnosti instituta.

Z novimi in večjimi laboratoriji, novo preskusno opremo, izboljšano tehnologijo in združitvijo štirih dosedanjih lokacij pod eno streho smo razširili in izboljšali povezanost naših storitev.

Predvsem pa smo združili naše znanje in skrajšali čas za izvedbo svojih storitev. Poleg povečanja kapacitet vseh laboratorijskih dejavnosti moram omeniti še 3 nove elektromagnetno gluhe sobe s pripadajočimi kontrolnimi sobami. Ena bo namenjena izključno preskušanju komponent, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Pridobili smo tudi nove merilnice za izvedbo posameznih specifičnih preskusov elektromagnetne združljivosti, povečali kapacitete na področju klimatsko mehanskih preskusov, laboratorijske sobe za preskušanje večjih vzorcev na povečano in znižano temperaturo ter vlago in še več drugih možnosti, da ne naštevam vsega.

V novem laboratoriju za preskušanje fotobiološke varnosti in laserske energije ste opremljeni za verifikacijo izdelkov, ki jih je na trgu vse več in postajajo z optičnim sevanjem za ljudi vse bolj nevarni. Postaja trg za to področje zahteven in se to kaže v poslu?

Trendi energijske varnosti in večanje izkoristka so povzročili razvoj številnih novih svetlobnih virov. Prinašajo tudi nove nevarnosti.

Dolgotrajnejše izpostavitve optičnemu sevanju lahko povzročijo različne poškodbe kože ter poškodbe očesne mrežnice in roženice. V novem laboratoriju za preskušanje fotobiološke varnosti in laserske energije preverjamo širokopasovne optične vire, kot so obločne sijalke, žarnice z žarilno nitko ter fluorescentne in LED-sijalke, a tudi vire ozkega, monokromatskega žarka koherentne svetlobe z določeno valovno dolžino − laserje. Mi četrto industrijsko revolucijo dnevno živimo. Z razmislekom o tem, kaj bodo od nas naročniki zahtevali v naslednjih letih, nastavljamo že peto. Čeprav ste se na trgu uveljavili kot globalna institucija, zelo poudarjate usmeritev k domačemu gospodarstvu in njegove potrebe. Zakaj in kateri domači izdelki so največji tehnološki in strokovni izziv?

Pomembno je, da imajo slovenska podjetja na voljo domačo institucijo in da naši certifikati veljajo praktično po celem svetu. To pomeni, da slovenskim proizvajalcem, inovatorjem,

V laboratoriju za preskušanje vplivov na okolje preskušate različne naprave. Katere največ in katere vplive ugotavljate?

V laboratorijih SIQ preverjamo širok spekter vplivov na zelo različne proizvode. Ne simuliramo le pogojev delovanja, ampak na primer tudi transportne pogoje. Najpogosteje simuliramo skrajne temperaturne, vibracijske obremenitve, udarce in preskus prostega pada, izpostavitev na vlago in slano atmosfero ter zaščito pred vdorom trdnih snovi in vdorom vode.

Med vašimi referencami je tudi podatek, da ste preizkusili napajalnike, ki bodo vgrajeni v električne avtomobile. Kakšne preskuse ste morali opraviti in kako strokovno ter z opremo reagirati na hitre spremembe v tehnologijah v proizvodnji in predvsem na vzpon novih materialov?

Kateri izdelki so za verifikacijo najzahtevnejši?

Posebnosti?

V dobi električne avtomobilske revolucije aktivno sodelujemo pri inovacijah z nemškimi proizvajalci na področju avtomobilske industrije in razvoja električnih avtomobilov. Avtomobilska industrija dela velike korake v razvoju električnih avtomobilov. Temu sledi tudi razvoj infrastrukture, saj je v Evropi vsak dan več pilotnih projektov javnih polnilnic električnih avtomobilov. Ker v električnih avtomobilih najdemo napetosti do 500 V, kar je mnogo več od 12 ali 24 V, ki smo jih vajeni pri običajnih ne-električnih vozilih, je pristop k zagotavljanju električne varnosti mnogo bolj kompleksen. Z vidika električne varnosti je električni avtomobil namreč postal potencialno »nevarna« naprava, ki se jo ob polnjenju priključi na električno omrežje. Uspešno smo zaključili kar nekaj projektov preskušanja opreme, ki se nahajajo v električnih vozilih proizvajalca Tesla Motors in drugih vodilnih avtomobilskih proizvajalcev, kot so Daimler, Renault, Fisker. Med zanimivejšimi projekti lahko omenimo, da se večina hibridnih vozil znamke Porsche vozi s pomočjo napajalnikov preskušenih v SIQ. Institut ne more brez najboljših kadrov oziroma strokovnjakov. Se vaš kadrovski izbor konča na domačem trgu? Žal se vedno bolj pogosto soočamo s problemom iskanja specifičnih kadrov, še posebej za varnost informacijskih sistemov in igralniških tehnologij. Zaenkrat v SIQ večinoma še najdemo kadre na

123

domačem trgu, zaposlujemo pa predvsem mlade inženirje. Povprečna starost zaposlenih je 40,9 let in število zaposlenih iz leta v leto vztrajno narašča.

okolje

Z novimi laboratoriji bo še večja.

izvoznikom ni potrebno opravljati tovrstnih preskušanj v tujini. Tako prihranijo čas in denar.

Zato se praktično vsako slovensko tehnološko podjetje prej ko slej znajde pred vrati instituta.

SIQ je v zadnjih nekaj letih nudil svoje storitve več kot 1400 slovenskim gospo-darskim družbam, ki ustvarijo promet v višini prek 33 milijard EUR oziroma več kot tretjino celotnega prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Danes so naša poročila in certifikati priznani v več kot 130 državah oziroma praktično na vseh razvitih trgih sveta.

Za nas je svet majhen, Slovenija pa velika! Naši poslovni odnosi segajo na šest celin. Poslovni partnerji prihajajo iz več kot 65 držav.

Ponudili ste nagrado tistemu, ki bi našel še kakšno inštitucijo na svetu z večjim naborom storitev, kot jih ponuja SIQ. Ali se je kdo javil, ki bi torej zanikal, da ste v svoji dejavnosti prvi na svetu?

Omenjene nagrade še nismo podelili. Še vedno menimo, da smo edini na svetu, ki imamo na enem mestu, znotraj ene pravne osebe, tako širok nabor storitev v povezavi s preskušanjem in certificiranjem. Poleg tega SIQ lahko ugotavlja skladnost proizvodov za devet direktiv EU, kar nas uvršča v zgornji odstotek podobnih organizacij v Evropi.

Boste ostali zavod ali so še vedno aktualne ideje, da postanete gospodarska družba?

Ideje posameznikov, da bi SIQ lahko postal gospodarska družba, žal še vedno ostajajo. Toda na SIQ verjamemo, da bosta država in politika imeli dovolj modrosti in posluha, da bo SIQ lahko še dolga leta opravljal svojo vlogo podpore slovenskemu gospodarstvu pri nastopanjih na svetovnih trgih. Če bi se spremenil naš status oziroma če bi se morali preoblikovati iz neprofitnega zavoda v kakršno koli drugo organizacijsko obliko, bi še največ izgubili tisti slovenski proizvajalci, ki bijejo svojo bitko za prodor na mednarodne trge.

Zakaj?

To, da SIQ ohranja svojo neodvisnost v obliki statusa zavoda, je ne le gonilo njegovega razvoja, saj celoten presežek prihodkov nad stroški vlagamo v razvoj svojih dejavnosti, ampak je tudi popolna zavora pri uresničevanju kakršnih koli parcialnih interesov za preoblikovanje statusa SIQ in s tem izgubo tega istega atributa, na katerem temelji celotna dejavnost zavoda. Ne samo v interesu slovenskega gospodarstva, ampak predvsem v interesu države, ki mora vzpostavljati pogoje za gospodarski razvoj in varno družbo, je, da se ohranja takšen status SIQ, ki omogoča njegovo optimalno delovanje.

Kako boste končali poslovno leto?

Dolgoletni pozitivni kazalniki našega poslovanja so posledica naše konkurenčnosti na trgu, rasti celotnega gospodarstva in tudi izvoznikov. Naša rast je namreč tesno povezana z izjemno hitrim razvojem svetovnih tehnologij in produktov, ki jim moramo z novimi storitvami slediti. Na nek način celo prehitevati. Skupina SIQ je lani ustvarila 17 milijonov evrov nekonsolidiranih prihodkov od prodaje. Letos smo v prvih devetih mesecih poslovanja ustvarili 13,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 3% nad našim poslovnim načrtom. Ponosni smo, da že več kot 20 let ohranjamo 12 odstotno povprečno letno rast prihodkov in da lahko celoten presežek prihodkov nad stroški vlagamo v razvoj novih dejavnosti, ki jih potrebuje gospodarstvo.

november 2017

pred konkurenco na trgu in da ustreza vse višjim zahtevam kupcev. Naša pomembna konkurenčna prednost je odzivnost in celovitost naših storitev.

Podjetja pravočasno in hitro pridobijo vse potrebne listine za prodajo in nastop na svetovnih trgih.

Naša dodana vrednost je velika mednarodna prepoznavnost.

Urška Košenina

Vsi bi se morali zavedati pomena zajtrka.

Odrasli in otroci oziroma mladi. Zajtrk je najpomembnejši obrok. Vsi poznamo pregovor »Po jutru se dan pozna«. Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga. To navajajo tudi številni raziskovalci. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in igro, tudi za razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Med priporočamo kot del slovenskega zajtrka že zato, ker ima med posebno mesto v naši prehrani. Slovenci smo narod čebelarjev, med je del lokalno pridelanih živil.

Z uživanjem medu torej podpiramo lokalno kmetijstvo oz. gospodarstvo. Hkrati je nujno, da se ljudi ozavešča o pomenu čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane.

Najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali, pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge življenjske dejavnike.

Ekolog v podjetju in doma

november 2017

Medex je eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov. Z izdelki je na več kot dvajsetih trgih v Evropi in po svetu. Slavko Bernik, vodja kakovosti v Medexu, je pojasnil, zakaj je med ključen del slovenskega zajtrka, da je Direktiva o trajnostni rabi pesticidov vplivala na zdravje čebel in da so leta 2016 izvedli večjo investicijo v nove laboratorije, ki jih ogrevajo in hladijo s pomočjo energije, ki jo iz podtalnice pridobijo s pomočjo toplotnih črpalk.

Predstavil je tudi novo linijo ekoloških izdelkov, ki jo širijo na kozmetiko, ter spregovoril o vrtnarjenju kot skupnem družinskemu opravilu in o pomembni taščini oskrbi z domačimi jajci in piščanci.

Zakaj bi priporočali med kot nepogrešljiv del slovenskega zajtrka zlasti za mlade?

Ali poraba medu v Sloveniji narašča?

Med velja za eno najbolj vsestranskih živil. Že vrsto let je eno najbolj priljubljenih hranil v naši prehrani. Med vsebuje okoli 80 % sladkorjev, a je veliko več kot samo sladkor, saj vsebuje tudi minerale in vitamine v sledovih, cvetni prah, čebelje encime, beljakovine. Po podatkih Statističnega urada RS se poraba medu v Sloveniji povečuje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca znašala nekaj več kot 1 kilogram, se je v zadnjih letih povečala na približno 1,4 kilograma.

Velikokrat slišimo o škodljivem vplivu kmetijstva na čebele. Testirate med tudi na pesticide? Kakšen je vpliv kmetijstva na kvaliteto medu in kaj bi bilo potrebno storiti za bolj harmonično kmetijstvo do čebel?

V Medexu je v okviru rednega kontrolnega monitoringa ves med analiziran zaradi morebitne prisotnosti pesticidov. Leta 2012 je Slovenija sprejela nov Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), ki v naš pravni red prenaša različne zahteve Direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Direktiva izpostavlja sistematično zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in njihovih ostankov v pridelkih. Moram povedati, da je število zastrupitev čebel manjše. Z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema, ki ga navaja

foto: arhiv podjetja

Med naj bo del zajtrka, čebele pa ne žrtev pesticidov

Slavko Bernik

44 123

okolje

Ekolog v podjetju in doma

Direktiva o trajnostni rabi pesticidov se lahko vsaj deloma dotaknemo harmoničnega kmetijstva do čebel. Tu mislimo predvsem na uporabo manj škodljivih fitofarmacevtskih sredstev in usposobljenost prodajalcev, svetovalcev in uporabnikov teh sredstev, kar bi zagotovo vplivalo tudi na kakovost medu.

Kaj pa gozdno rastje in širše naravno okolje za čebeljo pašo? V letu 2014 ste v sodelovanju s Hoferjem pripravili vseslovenski izobraževalni projekt, v katerem so otroci slovenskih vrtcev in vzgojno-izobraževalnih zavodov v jesenskih mesecih okraševali smreke iz lepenke, čebelam pa tiste »prave« pustili v naravi z imenom »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko«. Kakšni so bili sadovi tega projekta?

Vseslovenski izobraževalni projekt »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko« organiziramo letos že 5. leto zapored. V partnerstvu s podjetjem Hofer vabimo k sodelovanju vse slovenske vrtce, prve triade osnovnih šol in vzgojno-varstvene zavode. Namen projekta je, da skupaj z vzgojitelji in mentorji otroke s poučno metodiko popeljemo v svet narave in čebel. Približamo jim misel, da je dobro „že danes misliti na jutri“. Razmišljajo naj o tem, kakšen je čist, zdrav in lep gozd.

Izobražujemo jih o pomenu ohranjanja narave in čebel ter kako lahko k temu prispeva prav

45 Kakšno je sporočilo?

Naj odgovorijo številke. V natečaju »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko« vsako leto sodeluje med 600 in 700 skupin, kar pomeni med 12.000 in 14.000 otrok ter več kot 600 mentorjev. Zanimanje za sodelovanje v natečaju iz leta v leto raste. Pogosto nas vrtci in šole kontaktirajo tudi po zaključku natečaja z željo, da bi v okviru svojih izobraževalnih programov tudi v drugih letnih časih okraševali našo eko smreko.

Medex je pridobil ISO 9001, IFS standard za predelavo medu in proizvodnjo prehranskih dopolnil, Certifikat o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil, GMP Food certifikat za predelavo medu in proizvodnjo prehranskih dopolnil. Katere okoljske naloge si kot ekolog določite v letnem načrtu kot prednostne in s katerimi rezultati bi potrdili, da izpolnjujete program prehoda v zeleno gospodarstvo? Ali morda sprejmete letni program varstva okolja v podjetju?

V podjetju Medex smo certifikat kakovosti ISO 9001 pridobili že v letu 1999. Od takrat dalje v Medexu sistem kakovosti stalno nadgrajujemo in izboljšujemo. Sistem kakovosti imamo vgrajen v vse procese v podjetju. To nam omogoča bolj transparentno in kakovostno delo na vseh

Kar zadeva program varstva okolja, naj povem, da v Medexu že leta strogo ločujemo različne vrste odpadkov, ki jih potem oddajamo za nadaljnjo predelavo. Naš cilj je zmanjševanje vseh vrst odpadkov, predvsem nerazporejenih. Prizadevamo si za zmanjšanje porabe energentov z nakupi strojev, ki so energetsko bolj učinkoviti. Pri izbiri embalaže izdelkov upoštevamo ekološki vidik in uporabljamo materiale, ki jih je lažje reciklirati. V letu 2016 smo izvedli večjo investicijo v nove laboratorije, ki jih ogrevamo in hladimo s pomočjo energije, ki jo s pomočjo toplotnih črpalk pridobimo iz podtalnice. Z izkoriščanjem energije podtalnice za namen ogrevanja in hlajenja laboratorijskih prostorov se je poraba električne energije zmanjšala za najmanj dve tretjini. Trenutno je v izgradnji regalno skladišče in prenova odpremnega skladišča, pri katerem bomo za ogrevanje in hlajenje vgradili enak sistem.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju in kako zeleno ravnate doma?

Poraba vode in energije nam v zadnjih letih narašča zaradi povečanega obsega proizvodnje in s tem posledično večjih potreb. Na enoto izdelka pa se poraba zmanjšuje, saj pazimo, da so serije v proizvodnji optimalno velike.

Tudi doma si prizadevamo, da smo čim bolj ekološki. Tako že dalj časa vsi družinski člani pridno ločujemo nastale odpadke, varčujemo z vodo in energijo. Odpadke skušamo zmanjšati

tako, da ne kupujemo plastičnih vrečk po nepotrebnem, ne uporabljamo pripomočkov za enkratno uporabo, ugašamo naprave, ko jih ne uporabljamo itd. Za zalivanje vrta uporabljamo izključno deževnico, ki jo ob dežju ujamemo v rezervoarje.

123

področjih. Za standard IFS in GMP Food smo se odločili predvsem na podlagi zahtev kupcev. So vedno strožje. Poleg tega je v današnjem času zelo težko prodreti na tuje trge brez skladnosti z navedenimi standardi. Razvili smo tudi linijo ekoloških izdelkov. Povpraševanje po izdelkih iz ekološke pridelave se je v zadnjih letih močno povečalo, zato program živil oz. prehranskih dopolnil širimo še na kozmetične izdelke.

okolje

vsak posameznik. S sodelovanjem na natečaju to storijo z okraševanjem vnaprej izdelane šablone božične smreke iz lepenke s poljubnimi okraski. Letošnja osrednja tema okraševanja so slovenske bajke, basni, pravljice, pesmi in pripovedke na temo čebel in gozdnih živali.

Lani smo uvedli novost. Vse sodelujoče vabimo tudi k oddaji predloga za trajnostno in/ ali dobrodelno naravnani projekt, usmerjen v odgovornost do okolja, gozda ali čebel, s katerim želimo spodbujati trajnostno ravnanje v njihovem lokalnem okolju.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

Skoraj vso zelenjavo za domače potrebe pridelamo sami na domačem vrtu. Naši pridelki so pridelani popolnoma brez uporabe kemije.

Vrtnarjenje je celi družini v veselje in sprostitev. Tudi otroka že rada pomagata in opazujeta rastline, kako rastejo in obrodijo. Sploh sta velika ljubitelja zelenjave. Kar ne pridelamo sami, kupimo pri kmetih v okolici, ki ne uporabljajo fitofarmacevtskih pripravkov in umetnih gnojil. V bližini doma je kmetija, kjer delajo bolj po starem, brez uporabe silaže in intenzivnega gnojenja travnikov. Pri njih kupujemo mleko in meso. V poletnih mesecih iz mleka sami naredimo kislo mleko in skuto. Z domačimi jajci in piščanci pa nas oskrbuje tašča, ki kokoši in piščance krmi z doma pridelano krmo.

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Najnovejši ukrep MOP-a, da bi zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk, zelo pozdravljam. S temi vrečkami se je pogosto ravnalo zelo negospodarno. Kot opažam, ljudje čedalje pogosteje uporabljajo eno in isto vrečko večkrat ali pa vrečke iz tekstila za večkratno uporabo. V Medexu uporabljamo papirnate vrečke ter manjše plastične vrečke, ki so izdelane iz plastike za reciklažo. Prizadevamo pa si, da bi se plastične vrečke uporabljalo le še tam, kjer je res potrebno in se jih ne da zamenjati s kakšnim drugim, bolj ekološkim materialom.

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

november 2017

Promocija

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

46

V Sloveniji je še živa tradicija uporabe naravnih gradbenih materialov, pravi Anton Pugelj, direktor podjetja Gnezdo.

Poleg tradicije jih je k odprtju Centra Sonaravne Gradnje spodbudila tudi praksa na tujem, kjer je gradnja z naravnimi materiali v večjem zamahu. Poslovno idejo o Centru, ki naj bi s časoma poleg izključno prodajnega centra prerasel tudi v informativno in izobraževalno središče, so izpeljali v sodelovanju z družbo Jub, ki je podprla projekt. A ne le to. V sodelovanju z družbo Gnezdo je razvila novo linijo naravnih gradbenih materialov znamke NATIVA. Anton Pugelj ve, da je trg za čiste naravne materiale v Sloveniji še majhen, vendar pričakuje, da bodo največji premik zagotovili ozaveščeni in v celoti informirani investitorji in izvajalci. Pričakujejo tudi podporo Eko sklada.

Prvi specializirani Center za sonaravno gradnjo v Sloveniji ponuja izdelke iz naravnih materialov. Za katere vrste izdelkov gre in kaj je njihova prednost ?

Gre predvsem za posodobljene izdelke, ki izvirajo iz stavbarske tradicije. Posodabljanje teh materialov se je v tujini pričelo zaradi potreb, ki jih v zadnjih letih izražajo ekološko ozaveščeni graditelji. Zadnjih trideset let proizvodnja gradbenih materialov temelji predvsem na cenovno ugodnih polimernih vezivih in kemičnih dodatkih. Vse to zaradi želje po hitrejši gradnji, trdnosti ter večji izolativnosti. Stranski učinki, ki jih zaznavamo v zadnjem desetletju, pa so majhna paropropustnost teh izdelkov, sevanje spojin v prostor in problemi z odlaganjem gradbenih ostankov. Ker so prostori, v katerih bivamo, vse bolj tesni, postaja to resen zdravstveni problem. Pojavljajo se plesni, alergije in slabo počutje. Problem se danes rešuje s prisilnim zračenjem in rekuperacijo. Za nas je zdravo bivanje, ki ga dosežemo z uporabo naravnih gradiv, v ospredju. Hkrati moramo razmišljati, kako bomo odslužene materiale v prihodnosti razgradili in odložili na deponije.

Za to bo potrebno veliko energije, kar se danes premalo upošteva. Večina naravnih materialov pa se preprosto kompostira brez škode za organizme ali okolje.

Anton Pugelj

foto: arhiv podjetja

Ozaveščeni investitorji bodo promotorji uporabe naravnih materialov

Prvi center za sonaravno gradnjo

november 2017

okolje

123

Prvi center za sonaravno gradnjo

Kaj ponujate v vašem centru?

Imamo 14 let praktičnih izkušenj z ilovnatimi materiali, predvsem z ilovnatimi ometi in barvami, ki jih že od začetka vgrajujemo v skeletni in masivni gradnji. Zadnja tri leta te materiale tudi prodajamo. To so različni ilovnati ometi naših partnerjev, ki jih zastopamo v Slovenji. Ilovnate barve so od septembra sestavni del blagovne znamke NATIVA. V pričetku prihodnjega leta bodo na voljo tudi ometi iz slovenske ilovice. Za suho gradnjo imamo ilovnate plošče in dekorativni ilovnat omet v 32 naravnih barvnih odtenkih ter glinena lepila in fugirne mase. Pri apnenih izdelkih skrbimo, da so narejeni iz staranega gašenega apna, ki je žgan na drveh. Zaradi njegove kakovosti mu ni potrebno dodajati sintetičnih dodatkov. Na področju izolacij imamo konopljino in ovčjo volno v ploščah ter trstične izolacijske plošče.

Posebno smo ponosni na naš program NATIVA, v katerem ponujamo naravne kazeinske barve v prahu, temeljne premaze ter olja za zaščito lesa.

Pri tujih partnerjih gre izključno za ekološka podjetja, ki so pri razvoju in odnosu do družbe ter okolja dosledni in inovativni. Z obiskom preverimo proizvajalca, ki ga želimo zastopati, in izberemo tiste, ki so v svojih ekoloških prepričanjih dosledni.

47 Da bi lahko v polnosti in samozavestno spoznali svojo identiteto in jo tržili, moramo ohraniti in nadgraditi tradicijo ter jo predati zanamcem. Gre za odnos ali pristop, ki temelji na trajnosti. Pri gradnji želimo poleg trajnosti dosegati tudi standarde in zahteve gradbene stroke, pričakovanja in želje investitorjev. To pomeni, da na področjih, kjer nimamo povsem naravnih alternativ, uporabimo materiale, ki zadovoljijo veljavne standarde. To je sonaravni pristop pri gradnji.

Kako da ste se poslovno povezali z družbo JUB? Kaj na gradbeni trg daje nova blagovna znamka Nativa?

Poslovna povezava z družbo JUB je plod povpraševanja kupcev po naravnih materialih in tradicije izdelave barv v Slovenji. Pred štirimi desetletji so bile praškaste barve glavni proizvodni artikel takratne družbe Jub. V Gnezdu smo odločitev za preobrat v naravno sprejeli med prvimi. Pred štirinajstimi leti ta odločitev ni delovala racionalno. Najprej smo se kot izvajalci izšolali v Nemčiji in Avstriji, kjer so že desetletje delovala ekološka podjetja in proizvajalci. Nato smo materiale, s katerimi delamo, ponudili ekološko usmerjenim samograditeljem in podjetjem, ki gradijo lesene skeletne in masivne hiše. Že na samem začetku te poti smo se zavedali, da se prizadevanje, ki smo ga v teh letih vlagali v promocijo sonaravne gradnje, mora zaključiti s proizvodnjo teh materialov v Slovenji in v Centru. V njem dobi kupec nasvet in celovito informacijo. Linija naravnih gradbenih materialov NATIVA prinaša na trg prve v Slovenji razvite dosledno naravne gradbene materiale.

Kaj želite doseči v poslovanju Centra?

Približati naravne materiale širšemu krogu potrošnikov. Bistvo naravnosti nekega materiala je tudi njegov lokalni izvor. Zato smo, da bi zmanjšali transporte in potrebe po sintetičnih dodatkih, razvili barvo v prahu, ki se enostavno meša z lokalnimi vodnimi viri. Barva kot prvi proizvod v liniji NATIVA je ključni element pri zdravem bivanju, saj kot zaključni sloj, s katerim smo v prostoru v stalnem stiku, določa

Uporaba naravne izolacije, ilovnatih ometov ter naravne barve pri gradnji nove stanovanjske hiše v celoti podraži investicijo za največ 5 %. Majhen strošek, ki pa bistveno spremeni bivalno ugodje.

Po otvoritvi, ki je bila medijsko dobro pokrita, se že kažejo rezultati v prodaji. Končni cilj bomo dosegli z ozaveščanjem investitorjev o pomembnosti uporabe naravnih gradiv. Cene naravnih gradiv so na nekaterih področjih tudi do dvakrat višje od klasičnih materialov.

Vendar uporaba naravne izolacije, ilovnatih ometov ter naravne barve pri gradnji nove stanovanjske hiše v celoti podraži investicijo za največ 5 %. Majhen strošek, ki pa bistveno spremeni bivalno ugodje. Nekaj ukrepov pri naravnih materialih lahko v celoti nadomesti zapletene sisteme, ki jih ponuja moderna klasična gradnja. V zaključni fazi kalkulacije je lahko tak objekt še cenejši. Eko sklad kot glavni spodbujevalec novih tehnik in ukrepov delno upošteva naravne materiale samo pri gradnji pasivnih ali nizkoenergijskih objektov. A žal dlje od tega, da je les naravni gradbeni material, še nismo prišli. Skupaj z Združenjem za naravno gradnjo, v katerem smo izvajalci, proizvajalci in arhitekti, si prizadevamo, da bi Eko sklad s subvencijami dodatno podprl že sprejete posamične ukrepe, ki bi bili izvedeni z naravnimi materiali. Seveda je pomembno določiti merila, kaj se smatra kot naravni material. Kljub možnostim za manipulacijo z »naravnostjo« so merila zanjo znana in že sprejeta v tujini. To je dosledno označevanje z izračunom sive energije, ki ga vsebuje izdelek.

Vzor za tako subvencioniranje lahko najdemo pri naših severnih sosedih.

Kakor veste, je med spodbujevalci sonaravne gradnje v državi tudi Slovensko združenje za trajnostno gradnjo. Ste se morda povezali z njimi?

Lahko bi rekel, da smo se. Prvi predsednik združenja ing. Stojan Habjanič je bil pred 15 leti naš prvi slovenski »svetilnik« naravne gradnje. Združenje za trajnostno gradnjo je še vedno prvi promotor in združevalec prizadevanj za trajnostno gradnjo v smislu zelenega naročanja. Vendar se mu nekatera manjša ekološka podjetja nismo priključila. Večina podjetij v združenju so veliki proizvajalci gradbenih materialov, ki želijo s svojim članstvom poudariti svojo usmerjenost. Vendar je trg za čiste naravne materiale še premajhen, da bi se lahko prilagodili. Združevanje idej in sodelovanje med velikimi in malimi podjetji ter skupno delovanju na trgu pa bo prispevalo k temu, da bo združenje vodilni promotor in center trajnostnega razvoja.

Za uveljavitev sonaravne gradnje je ključno razumevanje graditeljev, zlasti pa arhitektov, urbanistov, stroke, izbranih izobraževalnih ustanov. Kje pričakujete največ podpore za zelene koncepte gradbeništva?

Sodobna arhitektura je pozabila na svoje izhodišče, sonaravna gradnja pa predstavlja prav poskus njegove revitalizacije. Sonaravna gradnja je način razumevanja samega sebe in naše vloge v svetu. Ne gre le za nenehno prilaščanje in izkoriščanje, ampak za dajanje in sodelovanje. To je način gradnje, pri katerem je človek za hišo in svojo okolico tisto, kar je duša za naše fizično telo. Takšno razumevanje dodaja ponovnemu odkrivanju in navduševanju ljudi za gradnjo iz naravnih materialov, ob pomembnih ekoloških in zdravstvenih ozirih, etično, estetsko in duhovno dimenzijo.

Vsa področja imajo potencial sprememb za trajnost in naravnost. Bistveno je, da se tega zavedamo. Ker še tako majhen korak pomaga pri iskanju novih poti. Za ta premik moramo prepoznati bistvo sprememb, ki jih želimo doseči.

Trgovski, prodajni Center želite postopoma razviti tudi v informativno in izobraževalno središče. Kakšen bo Center v prihodnosti?

Imamo prostorske možnosti za predavanja in dogodke, ki bodo lahko informirali in izobraževali. Prostor je odprt tudi za sestanke, ki jih imajo arhitekti z investitorji. Tako v centru že

123

okolje

Sonaravna gradnja je trend na trgu. Ali prvi dnevi poslovanja Centra potrjujejo vaša pričakovanja? Kakšne so razlike v ceni gradnje z naravnimi materiali in manj »zelenimi« materiali in koliko nova gradbena regulativa spodbuja sonaravno gradnjo?

gostimo Slovensko Društvo za permakulturo in Združenje za naravno gradnjo. V prihodnosti bo center poleg prodaje prevzel tudi vlogo izobraževanja in prenosa dobrih praks ter novosti na področju sonaravnega pristopa.

CENTER SONARAVNE GRADNJE

oglas_Gnezdo_65 x 50 mm_2017.indd 1

www.gnezdo.si

november 2017

V Sloveniji imamo živo tradicijo uporabe naravnih gradiv, kar se je ohranilo v pestri stavbni dediščini. Velika različnost, do katere v Slovenji prihaja zaradi pestre geografske diverzitete, nas je obogatila z različnimi tehnikami gradnje. Tako v Prekmurju najdemo ilovico kot osnovni gradbeni material. Na Obali, Krasu in na Notranjskem je kamen element gradnje.

V severni in zahodni Sloveniji je kot gradbeni element prevladoval les. Želja po ohranitvi elementov krajinske arhitekture tudi v sodobni gradnji nas vodi nazaj k uporabi elementov tradicionalnih tehnik in materialov.

naravnost klime in paroprepustnost vseh slojev v steni. S to barvo smo pridobili zares naravno barvo brez sintetičnih dodatkov in polimernih veziv, katere ostanki se lahko kompostirajo v domačem kompostniku. V naslednjem letu sledijo še izdelki iz gašenega apna in ilovice.

Promocija

Katere domače materiale oziroma potenciale bi Slovenija morala uporabiti za sonaravno gradnjo?

15.9.2017 15:06:50

Ali sploh vemo, kako onesnažena je voda? foto: www.shutterstock.com

48 123

okolje

Vode

Voda in priložnosti je bila tema 23. mednarodnega simpozija Vodni dnevi 2017, ki ga je organiziralo Slovensko društvo za zaščito voda. Med pomembnimi področji, ki so jih izpostavili multidisciplinarni strokovnjaki in raziskovalci, je onesnaženost voda.

Onesnaževanje z različnimi kemičnimi snovmi in biološkimi agensi, ki so posledica sodobnega načina življenja, zahteva nove metode določanja onesnaženosti in ukrepanja. Na

kupina raziskovalcev iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo in ljubljanske Fakultete za strojništvo je predstavila izsledke raziskave o patogenih virusih v vodi. Virusi sodijo med pomembne onesnaževalce vode, ki so jih raziskovalci doslej zaznali v odpadnih vodah, rečnih vodah in morju. V vodi so pogosto prisotni v nizkih koncentracijah, a lahko kljub temu okužijo gostiteljske organizme in povzročajo bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da se nekateri rastlinski virusi prenesejo z rastline na rastlino z vodo. To ima lahko pomemben vpliv v namakalnih sistemih v kmetijstvu, zato je pomembno, da viruse v vodi pravočasno zaznamo in vodo razkužimo. Najpogosteje uporabljena metoda razkuževanja voda je kloriranje. Ker je vnos kemikalij v vodo škodljiv, saj lahko pri tem nastajajo mutageni stranski produkti, se raziskovalci zavzemajo za nove načine odstranjevanja virusov.

Vode

tem področju je več vprašanj

S

kot odgovorov. A ta vprašanja

so tako pomembna za zdravje ljudi in okolja, da zahtevajo

čimprejšnje odgovore.

november 2017

V

okoljskih vodah so lahko prisotni različni virusi. Enterični humani in živalski virusi se namnožijo v prebavnem traktu gostitelja in se izločijo z blatom v kanalizacijski sistem, kjer lahko ostanejo infektivni. Izvor enteričnih virusov so torej iztoki fekalij v okoljske vode.

Gre lahko za iztok iz septičnega kanalizacijskega sistema ali za iztok iz čistilne naprave urbanega kanalizacijskega sistema. Virusi namreč ostanejo tudi v iztokih čistilnih naprav in se lahko dnevno sproščajo v okoljske vode.

Posledično so virusi prisotni v različnih vodah: v izvirnih, podtalnicah in pitni vodi, pa tudi v obalnih vodah.

P

risotnost virusov v vodi je zelo pomembna, saj so glavni povzročitelji z vodo prenosljivih okužb. Poleg humanih in živalskih enteričnih virusov je pomembna tudi prisotnost patogenih rastlinskih virusov. Tudi ti prihajajo v vodo po različnih poteh. Lahko se namnožijo v okuženih rastlinah, ki rastejo ob vodnih telesih in se nato sperejo v vodno telo. Rastlinske viruse so raziskovalci našli v odpadnih vodah.

Njihov izvor je lahko okužena hrana – sadje ali zelenjava. Virusi lahko preidejo skozi prebavni trakt v kanalizacijo, kasneje pa v rečne vode, preko katerih se razširijo na širše geografsko območje.

V

okoljskih vodah so raziskovalci zaznali številne viruse, med drugim stabilne rastlinske viruse različnih družin. Stabilni rastlinski virusi, ki so prisotni v vodi, so potencialno nevarni, saj lahko okužijo rastline že pri kalitvi ali kasneje med zalivanjem preko koreninskega sistema ali listov. Strokovnjaki opozarjajo, da to lahko predstavlja velik problem, saj v kmetijstvu vse pogosteje zalivamo oziroma namakamo kulturne rastline, velikokrat z odpadno vodo.

I

zsledki številnih raziskav kažejo na možen prenos virusnih patogenov preko vode, kar pomeni možnost okužbe ljudi, živali in rastlin.

Strokovnjaki opozarjajo, da je voda kot možen epidemiološki vir virusov velikokrat prezrta, najverjetneje zato, ker so koncentracije teh patogenov v vodi nizke in jih je zato težko zaznati.

Po njihovem mnenju bo v prihodnosti najverjetneje treba nadzor in čiščenje vodnih virov, ki jih uporabljamo kot pitno vodo ali vodo za

49 Protirakova zdravila v vodnem okolju

P

ovečana obolevnost za rakom neposredno vpliva na naraščajočo porabo zdravilnih učinkovin za zdravljenje raka, ki se izločajo iz telesa predvsem z urinom kot zmesi starševskih spojin in njihovih metabolitov. Tovrstne mešanice se odplaknejo v kanalizacijsko omrežje.

Kjer ni čistilnih naprav, odpadna voda odteče v okolje. Kjer pa so komunalne čistilne naprave, pa lahko preko iztokov iz čistilne naprave te mešanice pridejo v površinske vode. Med številnimi registriranimi zdravilnimi učinkovinami za zdravljenje raka sta še vedno pogosto predpisana dva izmed najstarejših predstavnikov ciklofosfamid in ifosfamid, čeprav imata poznane nezaželene učinke.

M

ultidisciplinarna skupina raziskovalcev iz Instituta Jožef Stefan, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Nacionalnega inštituta za biologijo je preverjala pojavnost citostatikov (ciklofosfamida in ifosfamida) in transformacijskih produktov (ketociklofosfamida, N-dekloroetilciklofosfamida in karboksiciklofosfamida) v slovenskih odpadnih vodah. V okviru študije so potrdili prisotnost ciklofosfamida in ifosfamida v dveh od petih preiskovalnih bolnišničnih odpadnih vodah.

Ciklofosfamid so zaznali tudi v vtokih in iztoku iz ene čistilne naprave. Ocena ekotoksičnosti je pokazala, da je karboksi ciklofosfamid škodljiv

Razširitev registra substanc je smiselna Bonie Miljavac, dr. med., spec. higiene, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

R

azširitev registra substanc oz. snovi, ki bi lahko vplivale na zdravstveno ustreznost pitne vode, je pri splošni kemizaciji okolja smiseln in ga je treba po potrebi dopolnjevati, da bi lahko z analitiko pravočasno zaznali morebitne zdravju škodljive snovi iz okolja, ki bi po neki poti zašle v vir pitne vode. Velikokrat že na podlagi izbranih – indikatorskih parametrov posredno sklepamo, ali je vir pod vplivom onesnaženja ali ne. Stopnja onesnaženosti je v veliki meri odvisna od sestave tal, zaščitenosti/ranljivosti vodnega vira, načina priprave vode in koncentracije onesnaževala. Pri izboru parametrov oz. obsegu analiz ter pogostnosti njihove izvedbe je potrebno upoštevati vse prepoznane fizikalne, kemične in biološke nevarnosti ter vire nevarnosti oz. nevarne dogodke, do katerih bi lahko prišlo na izbranem oskrbovalnem območju, verjetnost/pogostnost njihovega pojava, kakor tudi oceniti resnost posledic za zdravje uporabnikov. Na končno oceno v veliki meri vplivajo dejavnosti, ki se izvajajo v vodovarstvenih pasovih: kmetijstvo, industrija, promet, komunalni izpusti…

U

pravljavec že na podlagi suma na prisotnost potencialno nevarnih snovi iz okolja v viru pitne vode določi preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti uporabnikov in izvede dodatne analize za potrditev ali odpravo suma. Četudi v odpadni vode najdemo npr. ostanke zdravil, različne patogene organizme,

ki jih v običajnem obsegu analiz v pitni vodi ne iščemo, je pomembno, da te odpadne vode »ne najdejo« poti do vodnega vira oz. da se prepreči nekontroliran izpust odpadnih voda v okolje.

Eden izmed načinov preprečevanja onesnaženja in varovanja vodnih virov je znižanje deleža neočiščene odpadne vode in povečanje deleža njene ponovne uporabe. Za ohranitev kakovosti vode na vodnih virih je ključnega pomena določitev varstvenih pasov in v njih upoštevanje predpisanega režima.

123

za testne organizme pri izbranem delovnem koncentracijskem območju.

okolje

namakanje, nadgraditi tudi z ugotavljanjem prisotnosti z uporabo sodobnih metod za koncentracijo in zaznavanje. Kot obetavno metodo za odstranjevanje različnih kontaminant, ki se jo lahko vključi v obstoječe sisteme čiščenja, izpostavljajo hidrodinamsko kavitacijo.

Virtualna voda in vodni odtis

V

irtualna voda je voda, »zapisana« v izdelku.

Ne v pravem pomenu besede, ampak v virtualnem smislu. Vodni odtis nam pove, koliko vode porabimo za našo dejavnost: pripravo materialov, tehnološki proces, pranje, kuhanje … V vodnem odtisu ni vključena samo neposredno porabljena voda, ki jo lahko zmerimo, ampak zajema tudi t.i. virtualno vodo.

Vodni odtis ima tri dele: zelen, moder in siv.

Z

eleni odtis je padavinska voda, ki se shranjuje v zemlji in nato izpari, vključena v rastline. To je še posebej pomembno za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdne površine.

M

odri odtis je površinska ali podzemna voda, ki izpari. Vključena je v izdelek ali se steka v druge vode (reke, jezera morja) in lahko kroži. Modri vodni odtis se lahko uporabi za domačo uporabo, namakanje v kmetijstvu in v industriji.

S

ivi vodni odtis je količina onesnažene vode.

Upošteva vir onesnaženega izlivanja v čisto vodo preko cevovoda ali posredno preko meteorne kanalizacije, nepropustnih površin ali drugih razpršenih virov.

Promocija

www.stariaparati.si

november 2017

Kam s ta starim?

50

Različne so ocene o tem, kako daleč je Slovenija v razvoju digitalizacije in kako se približuje digitalni družbi, a kot strokovnjak, ki dobro pozna komunalno gospodarstvo, lahko ocenite, kje so v digitalizaciji komunalna podjetja?

Komunalna podjetja so ravno zaradi količine podatkov, ki jih trendovsko imenujemo mass data ali big data, bila že davno primorana digitalizirati svoje poslovanje zaradi optimizacije procesov, virov in tudi stroškov. Digitalno transformacijo in digitalizacijo so uvajala med prvimi že v letih mlade Slovenije. Zdaj jo trenutno dokončujejo še na področjih, ki niso popolnoma digitalizirana, predvsem mislim na digitalizacijo dokumentnega gradiva, ki predstavlja glavnino poslovne dokumentacije, ki nastaja pri poslovanju v komunalnih podjetjih.

A sedaj se kažejo že novi izzivi digitalizacije.

Mislim na enotno obravnavanje podatkov, da bodo vsem razumljivi, in na iskanje odstopanj oziroma anomalij v podatkih, še preden postanejo informacije. Moramo vedeti, da je digitalizacija kontinuiran proces, ki se nikoli ne zaključi. Nenehno se dodajajo nova področja, nove regulative, nova poročanja in novi načini pristopa. Komunalno podjetje mora biti sposobno odgovoriti na vsa vprašanja v trenutku,

Aleksander Bastl

Za Aleksandra Bastla, ki že več kot tri desetletja strokovno in praktično razvija informatizacijo poslovanja na več področjih, je pa tudi direktor in lastnik podjetja BASS d.o.o. v Celju, ni dileme, kaj naj podjetja digitalizirajo.

Njegov odgovor je jasen: vse! Čeprav so kot podjetje s programskimi rešitvami že dolga leta najmočnejši partner komunalnih podjetij v Sloveniji, je njegov strokovni fokus širok in trendovski. V zadnjem obdobju so to tudi pametna omrežja in pametna mesta. A ne le to. Sodeluje pri regulativi tega področja v Sloveniji. Pri Gospodarski zbornici Slovenije vodi sekcijo Ponudnikov Poslovnih Programov (S3P), vodil je delovno telo za pripravo nacionalnega standarda e-slog 1.6.1 za eRačune, ki ga v Sloveniji uporabljamo od začetka leta 2016. Prihodnost je v široko podprtih odprtih platformah, z uporabo Java EE7 pa razvijajo nove rešitve. Aleksander Bastl predava na strokovnih mednarodnih srečanjih, doma pa je podjetje Bass d.o.o. med prvimi specializiranimi podjetji za IT podporo pri množičnih obračunih za vodo, odpadke, plin, toploto, odpadno vodo in podobno. Je član predsedstva programskega sveta in soavtor akcijskega načrta za Strateško Razvojno inovativno Partnerstvo (SRIP) z državo na področju Pametnih mest in Skupnosti (PMiS).

foto: Boštjan Čadej

Digitalizacija je nujen in nikoli končan proces v optimizaciji poslovanja

Poslovanje komunalnih podjetij

november 2017

okolje

123

Poslovanje komunalnih podjetij

saj le tako lahko zadovolji vse bolj zahtevnega, vsebinsko in formalno, »komunalno« izobraženega in izkušenega občana.

To govorite iz izkušenj vašega večletnega sodelovanja s komunalnimi podjetji v Sloveniji.

Morda največ o tem pove zgodbica s konference komunalnega gospodarstva. Na konferenci sta predavatelja Sebastijan Zupanc, direktor komunalne zbornice, in Stanka Cerkvenik z Inštituta za javne službe, imela nekaj on-line anket. V živo sta jih opravila med predavanjem teme »Digitalizacija spreminja vse, tudi komunalo!« Prisotne sta vprašala »Digitalizacija me asocira na…«. Potem je anketni sistem razvrstil besede po pogostosti odgovora. Dobili smo zelo zanimiv in za nas spodbuden rezultat, ki samo še potrjuje, kako globoko smo prisotni pri digitalini transformaciji komunalnih podjetij in kako cenijo naša prizadevanja pri transformaciji poslovanje. Namreč, beseda BASS je najbolj pogosta asociacija komunalnih podjetij, ko pomislijo na digitalizacijo, potem pa so sledili: Internet, Računalnik, Napredek, Dostopnosti, Razvoj, Hitrost…

Kaj jim konkretno ponujate?

Naša glavna posebnost so množični obračuni storitev z vsemi podpornimi aplikacijami, ki

51 Dodate lahko še inšpekcijske službe ter službe nadzora. Tako dobite ogromno priložnosti za napačno interpretacijo enakih informacij prav za tistega, ki zahteva informacijo.

Ugotavljanje izgub, iskanje »črnih« posod, izterjava, to so le tihe posledice digitalizacije. Omogočajo nam, da skupaj spreminjamo svet ničel in enic v konkretne informacije z namenom, da spreminjamo ali izboljšamo poslanstvo podjetja. Pri tem mislim predvsem na trende in odgovornosti na področju varovanja okolja.

A kje je fokus?

Najnujnejši koraki se razlikujejo od podjetja do podjetja. Fokus in cilji spreminjajo korake in njihove prioritete. Vsekakor pa je glavni korak tisti, ki digitalizacijo požene naprej, ki jo nadaljuje do faze, ki se vedno ponavlja. Mi kot informatiki vidimo nujnost digitalizacije glavnih procesov, kar so komunalna podjetja že v večini uredila. Ostali deležniki se avtomatsko prilagodijo in prilagodijo svoj način razmišljanja glavnem toku.

Kako do večje učinkovitosti v poslovanju?

Večja učinkovitost je posledica racionalizacije.

Vodilo mora biti, da so edina stalnica spremembe. Optimizacija in s tem racionalizacija je stalen proces. Mislim na vire, procese, komunikacije, na kontrolne mehanizme in poročanje. Učinkovitost se ne pokaže takoj in ne na mestih, kjer smo pričakovali. V večini primerov digitalizacija »obremeni« začetne faze in razbremeni faze, ki uživajo sadove predhodnih. Tako je včasih težava z razumevanjem dodatnega dela. Vsekakor največ pripomore k učinkovitosti optimizacija virov in procesov.

Ampak na koncu se pozna vsak promil in vsak

Dodana vrednost je namen poslovanja in s tem ustvarjanja presežka za nadaljevanje poslovanja, razvoja in investiranja v prihodnost. Seveda digitalizacija niža stroške, optimizira poslovanje in s tem se povečuje razlika med prihodki in stroški. Digitalizacija je dodana vrednost za podjetje že po definiciji. Analiziranje in »kopanje« po podatkovnih skladiščih nas pripelje do novih spoznanj.

Odkrivamo napake in odstopanja, za katere prej sploh nismo vedeli ali pa si jih nismo mogli dokazati. Vse to je dodana vrednost.

Nekatere komunale imajo digitalizacijo že kot del poslovanja. Za številna podjetja pa digitalizacija pomeni strateško spremembo, ki zahteva preoblikovanje večine obstoječih procesov. Zanje prednosti in dodana vrednost mogoče ni tako očitna, vsaj na začetku ne.

Vsako podjetje se mora zavedati, da v času in svetu modernih tehnologij prav digitalizacija pospešuje sodelovanje med podjetji B2B in s končnimi potrošniki B2C. In če se vrnem h komunalam. Komunalna podjetja so danes sodobne družbe z izobraženimi in strokovnimi ekipami, ki pomagajo izboljševati percepcijo o komunalah, kot smo si jo dolga leta ustvarjali.

Pravite, da za marsikatero podjetje pomeni digitalizacija strateško spremembo. Ovire?

Digitalizacija je odvisna od vseh in vsega. Vsak zaposlen mora imeti dovolj jasno vizijo, kaj se od njega pričakuje, in mora prispevati svoj del maksimalno kvalitetno in pravočasno. V preteklosti določeni deli ekip niso čutili digitalno, ampak so digitalizacijo celo ovirali, češ saj nam vse deluje. S časom so spoznali, da je digitalizacija nujna za povezovanje podatkov v informacijo, ki jo na koncu verige poslovanja potrebujemo za obstoj. Pametne naprave v vsakdanjem življenju uporablja že skoraj vsak. Ustvarile so koncept nepogrešljivosti prikazovanja največje možne količine informacij naenkrat ne glede na možnost

123

Torej lahko govoriva o dodani vrednosti.

Racionalizacija pomeni poskus ureditve prehodnih ad-hoc procesov v urejeno poslovanje, ki ima svoja pravila. Postopek racionalizacije je praktična uporaba znanja in izkušenj za doseganje cilja. Na drugi strani pa stroškovna učinkovitost, ki se jo da meriti, pomeni odvisnost med viri in cilji, ki ste jih dosegli.

Cilj racionalizacije je povečati učinkovitost z boljšo uporabo enakih možnosti. Tako lahko dosežemo enak učinek z manjšimi viri/sredstvi ali sredstvi, ki jih je treba pridobiti, na primer avto industrija in roboti. Namen racionalizacije je doseči učinkovitost, usklajevanje in nadzor nad poslovanjem in informacijami, ki so osnova in zaključek poslovanja.

okolje

Komunalna podjetja izvajajo različne dejavnosti. Kateri elementi digitalizacije poslovanja lahko najbolj prispevajo k učinkovitosti in racionalizaciji, saj to zahtevajo občani, lastniki in država?

Racionalizacija v procesu poslovanja?

obdelave ali ustvarjanja dodane vrednosti.

S seboj nosimo vse kontakte, vse slike, vse maile, a tega uporabljamo do največ 10 %. Ta vidik je ustvaril big data. Zbirajmo podatke.

Ta trenutek še sicer ne vemo zakaj, ampak nekoč bodo prišli prav. Komunalam vsekakor, saj njihova podatkovna skladišča predstavljajo kapital za podporo odločanju v prihodnosti.

Ta kapital so zmožni uporabljati in obravnavati zaposleni, saj poznajo vsebino in vedo, kaj je posledica in kaj vzrok posledice, zato so nepogrešljiv del digitalizacije. Citiram našo komunalno kolegico mag. Darjo Turk iz komunalnega podjetja Simbio iz Celja, ki pravi: »Prvi ne morete več biti, zadnji si pa ne želite biti!«, digitalizirani namreč.

Torej velika odgovornost menedžmenta?

Največja. Največja odgovornost za digitalizacije je ravno v menedžmentu, ki ima pooblastila digitalizacijo pognati in nadaljevati, čeprav velikokrat nima podpore ostalih, lahko pa je seveda obratno.

Katera merila naj komunalna podjetja upoštevajo pri odločitvi, kaj od dokumentov digitalizirati in kaj ne?

Meril ni, so le pravila. Glavno pravilo je: »DIGITALIZIRAJTE VSE DOKUMENTE«.

Mislite in poslujte digitalno, saj se vedno najde tip dokumenta, ki smo ga pozabili in ne bo digitaliziran. Selektiven pristop je lahko samo v fazi uvajanja. Na koncu digitalizirajte vse. Izjeme niso nikoli pravilo. Izjeme tudi naj ne bodo napisane. Digitalizacija je kot plača, nihče ne dvomi, zakaj jo dobimo, a vsi se zavedamo, da je potrebna v celoti in za vse. Digitalizacija je zdaj bistveno lažja, saj imamo danes na voljo kvalitetno strojno opremo za zajem, na drugi strani pa tudi hitrejša diskovna polja za boljšo ceno kot leta nazaj.

Torej ovira smo le mi kot uporabniki in naša percepcija glede potrebnosti digitalizacije.

O tej tematiki predavate v tujini. Kaj kažejo primerjave med domačo in tujo prakso?

Tujina vidi digitalizacijo samo kot naslednji korak v poslovanju. Kot smo pri nas videli prehod s tolarjev na EUR. To je korak, ki ga enostavno moraš narediti. To so postopki, ki jih moramo izpeljati. Mi imamo informacije iz zahodne Evrope, kjer se največkrat pojavljamo in predavamo po sejmih. Digitalizacijo tam sprejemajo kot nekaj »naravnega«, kot del logične preobrazbe poslovanj. Daleč od tega, da bi bili veliko bolj napredni, le sprememb se manj bojijo in jih prej vzamejo za svoje.

november 2017

najmanjši korak k optimalnemu poslovanju zaradi transparentnosti in dostopnosti vseh informacij, ki so na voljo selektivno.

Promocija

so bodisi potrebne za obračun, to so popisi merilnikov voda, plin, kalorimetri, podatki o tehtanjih s terena, ali pa so njihova posledica odprte postavke, izterjava, poročila o zaračunanih količinah za potrebe poročanja državi in podobno. Podpiramo celotno poslovanje komunalnega podjetja. Od obračunov komunalnih podjetij, knjigovodstva, izterjave, zaključnih računov, bilanc, obračuna DDV, plačilne naloge, vodenje in amortizacija OS. Nadalje digitalizacija dokumentnega gradiva, to so izdani prejeti računi, DN, dokumenti skladiščnega poslovanja, dopisi, reklamacije, in njegova integracija v celoten informacijski sistem podjetja. Na primer digitaliziran prejeti račun je viden v knjigi prejetih računov, na kartici odprtih postavk, v plačilnih nalogih.

Digitalizacijo dokumentnega gradiva pa so začeli pred leti uvajati tudi v ostalih poslovnih subjektih v Sloveniji.

52

Slovenija lahko postane referenčni primer zelene mobilnosti v Evropi. Še več. dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, je prepričan, da se mora Slovenija, še posebej, ko sprejema strategijo razvoja do leta 2030, postaviti v vlogo »laboratorija za rešitve zelene mobilnosti prihodnosti«. Pri tem ne misli le na razvito infrastrukturo za električne avtomobile, pač pa tudi na električne avtobuse in električna kolesa, na medkrajevni električni car sharing ali souporabo vozil, na brezžično polnjenje na parkiriščih pred semaforji in iz samih cest po mestih na primer, s čimer bi bili med prvimi na svetu, ki bi uvedli to rešitev v realno okolje in drugo. Kot voznik električnega avtomobila je s srcem za zeleno mobilnost in za elektrifikacijo prometa.

Zato ne čudi, da je kot prvi mož Hidrie, ki med drugim razvija tudi inovativne zelene dizelske tehnologije, pobudnik projekta EDISON (Eco Driving Innovative Solutions & Networking). S projektom napoveduje razvoj koncepta Zelene Balkanike in Zelene Adriatike. Z njim že povezujejo številne partnerje doma in po Evropi, obenem pa je prepričan, da bo strateška konferenca o zeleni mobilnosti aprila prihodnje leto v Ljubljani prepričala prometne ministre EU o Edison-u kot izjemni razvojni priložnosti Evrope.

Že nekajkrat ste izjavili, da bi lahko Slovenija postala referenčni primer zelene mobilnosti v Evropi. S čim utemeljujete to možnost, še posebej, ker nekateri niso tako optimistični kot vi.

Slovenija je relativno majhna po svoji površini, po njej njeni prebivalci prevozimo povprečno relativno malo kilometrov. Po moji osebni oceni naredi 70 % ljudi pod sto kilometrov ali celo pod 50 kilometrov na dan. Po navadi v dveh delih. Z jutranjo migracijo v eno smer in popoldansko v drugo smer. V povprečju v celoti to pomeni od 50 do 100 km dnevno, kar je idealna razdalja za električno mobilnost že z njenim današnjim dometom. Po drugi strani smo geostrateško zanimivo pozicionirani za električno mobilnost s svojo raznolikostjo, geografsko in klimatsko.

Smo idealni za preizkušanje električne mobilnosti v zelo različnih razmerah na zelo majhnem prostoru. Lahko smo laboratorij zelene mobilnosti. Če to vizijo bolj razdelamo, lahko pritegnemo marsikoga od evropskih ali svetovnih velikih igralcev, da bodo pri nas razvijali te rešitve in da bomo skupaj rastli v okviru Edisona eSlovenije, regije in širše.

Na katere rešitve mislite?

Mislim konkretno na razširjanje testiranja električne mobilnosti znotraj mestnega in medmestnega, medkrajevnega prometa, na električne avtobuse v javnem potniškem prometu

dr. Iztok Seljak

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Slovenija kot laboratorij zelene mobilnosti EU s projektom EDISON

Elektrifikacija prometa

november 2017

logistika

123

Elektrifikacija prometa

v mestih in med mesti, kar je še vedno velika redkost v Evropi in v svetu. Lahko bi bili med prvimi, ki bi to aplicirali in bi dali možnost preizkušanja takšnih rešitev domačim in tujim partnerjem. Projekt EDISON poskuša proaktivno, kot iniciativa znanosti, podjetji, gospodarstva, izobraževanja pa tudi nevladnih organizacij, produktivno posegati v to smer. Je primer dobre prakse in razmislek vsem drugim deležnikom.

Slovenija se je v zadnjih nekaj letih, predvsem v urbanih središčih, odločila za zelo intenzivno sprejemanje prometnih strategij. Ali se vam je to poznalo glede na vašo izrazito poslovno usmerjenost k temu področju?

Ob tem, da lahko Slovenijo vzpostavimo kot nek center, laboratorij zelene mobilnosti, je prav, da se zavedamo siceršnje izjemne majhnosti našega trga. Nima neke kritične mase sam zase, ga pa zato vidimo kot laboratorij, kjer bi rešitve na začetkih masovne uporabe preizkusili prototipno, pilotsko. Zato pa bosta imela Slovenija in njena industrija izjemno prednost pri tem razvoju. Tu lahko začnemo med prvimi razvijati in demonstrirati prebojne tehnologije in rešitve, tehnične, tehnološke in poslovne modele, in jih kot najnaprednejši razširjati in prodajati izven Slovenije, po celotni Evropi in izven Evrope. Tako bomo vodilni v procesu, ki se bo tako ali tako zgodil. Z nami ali brez nas.

53 V Evropi še ne.

V Evropi še ne oz. kakor kje. To pomeni, da kritično zaostajamo. Smo v poziciji zasledovalca.

Razmišljajmo, kje smo lahko vodilni na vozu, ki hitro vozi. Mi moramo biti sestavni del tega.

Razmišljanje in deklariranje ciljev je sicer pravilno. Moramo pa zagotoviti ravnotežje med vizijo in strategijo. Implementacija brez vizije je nočna mora, tega je bilo v preteklosti vse preveč. Vizija brez izvedbe pa je neproduktivno sanjarjenje ob belem dnevu. Rabimo pravo vizijo in implementacijo teh rešitev. Ta vizija ima konkretne nastavke implementacije v strategiji pametne specializacije. Zgledovati bi se morali tudi po Skandinaviji, Norveški in po tistih, ki skušajo razumeti trende, kakšen bo svet čez petnajst, dvajset let oz. jih kreirati. Uvajajmo take ukrepe, da bo naša industrija na globalni ravni najbolj konkurenčna. Lahko govorimo o zelo enostavnih vsebinah, ki ne stanejo veliko. Mislim na zaprta mestna jedra samo za električna vozila, z določenimi voznimi pasovi samo zanje…. Vlada se lahko, za primer vsem, v obdobju treh do petih let kompletno orientira na električna vozila. Oprostimo električna vozila v središču mesta parkirnine…. Ljudje se bodo na vse to pozitivno odzvali.

Vi ste med tistimi menedžerji v Sloveniji, ki večkrat poudarjate, da Slovenija potrebuje novo razvojno paradigmo. Najbrž ste sodelovali pri novi strategiji Slovenije 2030. Ali se vam zdi, da Slovenija transparentno predstavlja javnosti in sebi, kako postopoma vendarle menjamo razvojno paradigmo.

Zagotovo delamo na tem več, kot smo delali prej. A procesi potekajo s pospešeno hitrostjo.

Naš prehod iz vizije in strategije do implementacije mora biti hitrejši. V viziji in strategiji govorimo o Sloveniji kot zeleni, digitalni, referenčni deželi. Tudi strategija 2030 je v popolnem sozvočju s procesi dekarbonizacije

Mislim konkretno na razširjanje testiranja električne mobilnosti znotraj mestnega in medmestnega, medkrajevnega prometa, na električne avtobuse v javnem potniškem prometu v mestih in med mesti, kar je še vedno velika redkost v Evropi in v svetu. Lahko bi bili med prvimi, ki bi to aplicirali in bi dali možnost preizkušanja takšnih rešitev domačim in tujim partnerjem.

V eni izmed vaših izjav ste dejali, da dizelska tehnologija kljub temu še ni rekla zadnje besede. Ali zato, ker menite, da bo tudi Nemčija upočasnila odpravljanje motorjev z notranjim izgorevanjem?

Tudi Nemčija je, ne glede na svojo pregovorno učinkovitost, primer, kako velika je lahko razlika med vizijo in implementacijo. Nemčija se je lani zavezala, da bo imela do leta 2020 najmanj milijon električnih vozil na cestah.

Pred vstopom v 2018 je vsem jasno, da je to nemogoče. Na hitrost prehoda bodo vlivali zelo številni faktorji. Denimo legislativnih ukrepi, kakšni bodo predpisani izpusti. Še danes niso definirani za leto 2022, tako da industrija ne ve, kaj naj točno razvija, v katero smer naj gre.

Izjemno pomembni so še demografski, ekološki, tehnično-tehnološki, inovativni, ekonomski faktorji…. Rabimo električna vozila, ki bodo polno funkcionalna in istočasno ekonomsko dostopna. Brez vsega tega ne bomo veliko premaknili. Dizelska tehnologija je bila ob tem z dieselgatom neupravičeno kriminalizirana.

Dejansko gre tudi za radikalne izboljšave pri učinkovitosti in izpustih dizelskih motorjev.

Njihov današnji izkoristek je maksimalno okrog 40 % in možne in nujne so še številne izboljšave, ker bomo od njih še odvisni kar nekaj časa. Po letu 2030 pa bomo postopoma najbrž res zaključili z motorji z notranjim izgorevanjem.

123

Nedavno ste posebej izpostavili vašo digitalno inovacijo, ki naj bi precej zmanjšala porabo goriva. Za kakšno inovacijo gre, kaj lahko pomeni za razvoj in poslovanje Hidrie, pa tudi za avtomobilski trg?

logistika

Na globalni ravni se moramo strateško zavedati, da smo sredi izjemne spremembe paradigme svetovne ekonomije. Smo v intenzivnem obdobju dekarbonizacije in prehoda v brezfosilno ekonomijo, ki jo dodatno poganjajo procesi in tehnologije digitalizacije. Ta prehod se na globalnem nivoju odvija bistveno hitreje, kot smo si mogoče predstavljali leto ali dve nazaj. Z mojega osebnega vidika se bo v celoti odvil že v prihodnjih petnajstih, dvajsetih letih. Že danes svetovna energetska poraba s 50 % bazira na obnovljivih virih. Ponekod že proti 100 %. Nad tem se velja globoko zamisliti.

in digitalizacije. Tukaj držimo tempo. Na področju implementacije pa smo nekje relativno dobri, npr. rastoči električni car sharing v Ljubljani in podobno. Na določenih področjih pa smo prepočasni. Na primer pri električnih avtobusnih povezavah na področju javnega potniškega prometa znotraj slovenskih mest in med slovenskimi mesti. Počasni smo ne glede na to, da imamo v Sloveniji dva relativno močna, kompetentna start-upa na področju električnih avtobusov, ki kažeta potenciale za razvoj slovenskih električnih avtobusov prihodnosti. O tem se vse preveč le pogovarjamo.

V Hidrii se ukvarjamo s preskokom in s prebojem na področje električne mobilnosti na ključnih delih elektromotorskih pogonov, istočasno pa z inovativnimi preboji prispevamo k bistveno manjši porabi, bistveno manjšemu izpustu in istočasno večji konkurečnosti dizelskih motorjev. Konkreten primer je naš Hidria Optymus PSG, sistem hladnega zagona dizelskega motorja s senzoriko tlaka v zaprtozančnem sistemu izgorevanja. Z integracijo mikrosenzorja v svečko za hladni zagon dizelskega motorja 110.000-krat na sekundo merimo tlak v motorju in posledično optimiramo vbrizg v dizelski motor naslednje generacije 2018. Porabo goriva zmanjšujemo med 20 in 30 %, kar je ob veliki borbi za vsak odstotek ogromno. Prav tako se zaradi tega izloča med 20 in 30 % manj strupenih plinov, torej CO2 in NOx, kar je eden od naših bistvenih ciljev.

In trg se je odlično odzval?

Z zdajšnjih 15 % pokrivanja svetovnih potreb, kar pomeni, da Hidria vžiga vsak šesti dizelski motor na svetu, bomo podvojili naš tržni delež, na okvirno 30 % celotnega svetovnega trga od leta 2018 naprej. To pomeni, da bomo s tem sistemom vžigali že vsak tretji nov sodoben dizelski avtomobil na svetu.

Hidria je zelo usmerjena v avtomobilsko industrijo. Kako komentirate pobudo enega izmed akterjev na tem področju, da bi se morala EU tudi pri električnih avtomobilih odločiti za podoben vseevropski projekt, kot je Airbus.

Mislim predvsem na spodbude za razvojno, raziskovalno, inovacijsko delo. Avtomobilska industrija je že zdavnaj sposobna proizvesti zelo dobre motorje za pogon električnih avtomobilov, problem pa so akumulatorji. Zakaj so akumulatorji problem?

Avtomobilska industrija je v Evropi izjemno pomemben oziroma ključen strateški del evropske ekonomije. Omogoča vsako sedmo delovno mesto, producira preko 60 % intelektualne lastnine, preko 40 mrd € letnega vložka v razvoj. Pomeni okrog 10 % BDPja. Sedaj pa se ta industrija radikalno spreminja. Spreminja svoj poslovni model s procesi prehoda iz lastništva v souporabo, z avtonomno vožnjo, ki bo še dodatno vplivala in pospešila hibridizacijo in elektrifikacijo, tako da se spreminja iz avtomobilske industrije v industrijo mobilnosti.

Večina teh trendov oz. novih rešitev pa ne izhaja iz Evrope, ampak iz ZDA. Kitajska izredno hitro sledi in počasi prevzema določene vodilne vloge. Ima kritično maso svojega lastnega trga.

Slovenija in Evropa imata izredno močne kompetence v razvoju in proizvodnji elektromotorjev, prešibki pa smo na področju baterij, hranilnikov energije, ki so ključni element električnih

november 2017

V času, ko ste začeli z akcijo projekta EDISON, je Vlada objavila strategijo o razvoju infrastrukture za alternativna goriva in napoved, ki je vzbudila kar nekaj viharja v slovenski javnosti. Slovenija naj bi po letu 2025 omejila prvo registracijo avtomobilov z dizlom in bencinom. Ali je to realna prognoza, saj naše omrežje še ni pripravljeno za takšno elektrifikacijo prometa?

54 123

logistika

vozil. V osnovi opredeljujejo domet vozila, ki je kritičen element, kjer prednjačijo Kitajska in ZDA. Končno se z velikim časovnim zamikom v to kompetenco z milijardnimi vložki spuščajo tudi evropska avtomobilska podjetja.

Hidria je med nosilci in pobudniki projekta EDISON. Ustanovljena je platforma za zeleno mobilnost. Je že nekaj mesecev od nastajanja tega projekta, ki medtem očitno postaja gospodarsko-politični projekt, morda celo evropski projekt. Kakšni so konkretni rezultati? V Beogradu ste že uvedli prva električna vozila, polnilnice. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Projekt EDISON se je razvijal pravzaprav od spodaj navzgor. Začelo se je v Rotary klubu Idrija in se razširilo v ostale Rotary klube in distrikte v kontekstu naše socialne odgovornosti. Pred dvema letoma smo postavili prvo električno polnilnico v Bovcu, ki je prerastla v Zeleno Keltiko, v 10, 20 kW polnilnic, vsaka z dvema priključkoma na teh 120 kilometrih, v sodelovanju z zelo različnimi deležniki-partnerji: podjetja Petrol, Triglav, BMW, Tesla, Avantcar…, občine, šole…. Iz tega je nastala ideja Zelene Balkanike in Adriatike – elektrifikacja 2.400 km regionalne avtoceste, vključujoč e-.avtomobile in e-avtobuse. Na ta način je nastal prvi steber EDISON-a, EDISON eCity koncept oziroma koncept masovnega razširjanja dostopne električne mobilnosti z začetkom v Zeleni Keltiki, z nadaljevanjem aprila z eBeogradom, pa s pomembnim korakom v septembru v eCelju, ki smo ga naredili z občino in drugimi deležniki. Občina se je z nakupom prvih dveh električnih vozil zavezala, da bo cel vozni park, preko 20 vozil, spremenila v prihodnjih letih v zelena vozila. Lansirali smo s tremi e-vozili medkrajevni e-car-sharing v Sloveniji. Vozila se lahko dvigne v Celju in odda v Ljubljani, Mariboru, oz. v partnerstvu z Edison partnerjem Europcar Slovenija kjerkoli na 15 točkah po Sloveniji.

november 2017

In prva demonstracija slovenskega električnega avtobusa?

Gre za zelo pomembno tridnevno demonstracija slovenskega električnega avtobusa VivoBus na redni progi v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki bo, upamo, vzpodbudila tudi stalno aplikacijo te rešitve po slovenskih mestih. Korak naprej je tudi eSkopje, kjer smo konec oktobra s komisarko Violeto Bulc lansirali prvo polnilno postajo v Makedoniji in prodajo električnih vozil v Makedoniji. Gre za novi Nissan Leaf v sodelovanju s partnerjema Edisona, podjetjem Plan.net in Europcar Makedonija, močno pa sicer in tudi tam sodelujemo z BMWjem. Pripravljamo eNovo mestom, eKoper, eNovo Gorico…. Močan interes je sedaj pokazala Bosna. Želijo, da bi bil naslednji projekt Edison eSarajevo, s številnimi novimi dodatnimi elementi. To vse bo potegnilo za sabo razvoj inovativnih rešitev,

tehnično-tehnoloških in poslovnih modelov, ki jih bomo lahko razširjali po jugovzhodni in centralni Evropi. Vse to zato povezujemo v razvojni steber Edisona, ki bo utemeljen v inovativnem centru EDISONa. Tega bomo zgradili v Kopru in bo omogočal mreženje, kreiranje novih idej, razvoj novih rešitev, izobraževanje, preizkušanje in demonstracijo tehnologij na enem mestu.

Kreativno, dinamično in fleksibilno okolje, privlačno za strokovnjake, razvojnike, dijake in študente, uporabnike tehnologij, start-up podjetja in že uveljavljene igralce na trgu je nujno za doseganje prebojnih rešitev. Ukvarjamo se denimo z novimi revolucionarnimi načini polnjenja električnih vozil. Pomemben projekt je lesena biomasa naslednje generacije, aplicirana na električna vozila prihodnosti. Resno smo se začeli ukvarjati še s tretjim stebrom Edisona.

S stebrom izobraževanja, znanja, človeških resursov, saj danes nimamo niti študija zelene e-mobilnosti prihodnosti, kadrov, ki imajo sposobnost povezovati digitalne tehnologije, informacijsko komunikacijske tehnologije, obnovljive vire energije, matematične algoritme, inovacije poslovnih modelov… Lansirali smo Edison fundacijo…

Dizelska tehnologija je bila ob tem z dieselgatom neupravičeno kriminalizirana.

Projekt EDISON lahko postane vseevropski projekt. Kaj boste storili, da se bodo najrazvitejše tehnologije razvile v EDISONu? Slovenska stroka in znanost sta zelo angažirani.

Z enako intenziteto in energijo delamo na jugovzhodni Evropi in na centralni Evropi. S poudarkom na razvojnih projektih, tehnično-tehnoloških in poslovnih inovacijah in tudi na poslovnih modelih. Pogovarjamo se s pomembnimi evropskimi avtomobilskimi proizvajalci, da vstopijo v Edison. Pogovarjamo se z avtomobilskimi grozdi Avstrije, Bavarske in Madžarske za skupen nastop v razvojnih projektih Edisona. Skupaj že gradimo konture evropskega projekta Edison, s katerim bomo nastopili do Bruslja. Predvsem pa se pripravljamo na zelo pomembno strateško konferenco aprila 2018 v Ljubljani. Edison bomo predstavili 26 transportnim evropskim ministrom, 3.000 udeležencem, pomembnim predsednikom avtomobilskih družb. Slovenska platforma Edison je bila oblikovana julija s preko 40 podjetji in organizacijami, s čezmejnim sodelovanjem med znanostjo, izobraževanjem, industrijo in javno sfero. To je največja moč Edisona. Da premoščamo prepad med znanostjo in gospodarstvom. Gre za projekt, za katerega imajo vsi interes. Tako se bo sedaj Edison še internacionaliziral.

Če boste dobili prometni interes Evrope, boste lažje dobili evropska sredstva. Ali niso ta ključna za bodoči razvoj zelene mobilnosti v Evropi?

Tudi, predvsem v štartni fazi, v fazi njihovega razvoja, prototipiranja in preizkušanja. Ob tem morajo to vse biti projekti s svojo ekonomsko logiko, ki upravičuje intenzivno investiranje vseh sodelujočih.

Ali ste morda napravili kakšno simulacijo, koliko sredstev bi potrebovali za to, da se projekt EDISON pospeši?

Simulacija tega razvoja je eden izmed pomembnih projektov Edisona. Norveška v praksi dokazuje, da je možno v kratkih, okvirno petih letih doseči pri prodaji novih avtomobilov 1/3 prodaje električnih vozil. Tudi mi rabimo te celovite, holistične simulacije. Istočasno sam poskušam nabrati čim več izkušenj z vožnjo električnega avtomobila, da lahko o tem govorim kompetentno. Osebno se je to veliko razodetje zgodilo leta 2015, ko sem se začel voziti z električnim avtomobilom BMW i3. Ko v praksi dojameš, kakšna je kvaliteta vožnje in kako tudi polnjenje ni tako velik problem, saj 90 % polnjenj opraviš ponoči, se stereotipi zrušijo. Veliko stereotipov izhaja od tistih, ki s tem nimajo prav nobene izkušnje.

Za električni avtomobil govorite s srcem, tudi zato, ker ga vozite. Vprašujem vas kot managerja Hidrie, kakšen je razvojni, tehnološki in poslovni interes Hidrie, da projekt Edison v prihodnjih letih uspe? Če bo Hidria hotela ohraniti vodilno pozicijo, bo morala veliko narediti na področju razvoja, znanosti in inovacij.

Mi po eni strani izboljšujemo dizelsko tehnologijo, ki danes predstavlja nekaj pod 15 % celotne prodaje Hidrie. Ne glede na veliko rast tega segmenta v naslednjih petih letih bo ta zaradi rasti preostalega dela Hidrie v relativnem deležu obdržal okvirno to velikost. Po drugi strani intenzivno vlagamo v razvoj visoko učinkovitih ključnih delov statorjev, rotorjev, elektromotorjev prihodnosti. Ta program predstavlja že danes 50 % celotne Hidrie in se bo še bistveno povečal. V Edisonu na ta način spodbujamo električno mobilnost, spodbujamo rast trga za električno mobilnost. S projektom Edison tudi prihajamo v zelo drugačen stik z našimi kupci, tudi kot kupec in uporabnik njihovih avtomobilov, ne pa »samo« kot »dobavitelj«, kar bistveno krepi našo relacijo z njimi. Enako velja za vse člane EDISON-a. Tudi za člane, ki bodo še pristopili, saj nastaja zelo močan network za razvojna evropska sredstva, ki so pomembna vsebina. To je projekt za evropsko konkurenčnost na globalnem nivoju.

Več na www.zelenaslovenija.si

123

bila pozitivno sprejeta s strani uporabnikov.

Pošta Slovenije v vozni park uvaja še dodatnih 17 dostavnih vozil na električni pogon, prav tako Renault Kangoo Express Z.E. Omenjeno električno vozilo je inačica vozila Kangoo Express z dizelskim oziroma bencinskim agregatom, s to razliko, da teh 17 električnih vozil poganja 44 kW sinhroni elektromotor. Vozilo ima volumen tovornega prostora 3 m3, nosilnost 534 kg in domet prevožene poti z enim polnjenjem baterije do 270 km. Uporaba teh vozil v težjih pogojih, kot npr. nizke temperature -5 °C ali nižje, hriboviti teren, večja obremenitev vozila, kakor tudi ofenzivnejši način vožnje, so dejavniki, s katerimi se omenjeni domet prevožene poti z enim polnjenjem baterije temu primerno zmanjšuje.

Pošta Slovenije pričakuje, da bo domet teh vozil za poštne potrebe v različnih vremenskih razmerah in ob različnih ostalih dejavnikih, ki

vplivajo na domet, vsaj 100 do 200 km, s čemer bo lahko nemoteno opravljala dostavo na različnih lokacijah po Sloveniji.

Uvajanje električnih prevoznih sredstev ob pozitivnem ekološkem vidiku pripomore tudi k humanizaciji dela pri dostavi poštnih pošiljk. Stalni del usposabljanja voznikov so tudi izobraževanja o ekološko naravnani vožnji. Naravno okolje varuje na strateških področjih: od vzdrževanja objektov do izbire prevoznih sredstev, od vsakdanjega ravnanja z odpadki do spoštovanja načel zelenega javnega naročanja.

november 2017

Dejavnosti Pošte Slovenije so neločljivo povezane s prometom in vplivi na okolje. Del obsežnega voznega parka podjetja so tudi do okolja prijazna vozila. Tako z ekološkim voznim parkom kot z vozili na fosilna goriva, ki morajo izpolnjevati najvišje ekološke standarde, zmanjšujemo emisije CO 2. Pošta Slovenije svoj ekološki vozni park vzpostavlja že od leta 2009, leta 2010 je uvedla pet dostavnih vozil na električni pogon in prejela tudi priznanje Zeleni logist leta. Trendom v okolju se, skladno z načelom družbene in okoljske odgovornosti, prilagaja tudi z uvajanjem novih ekoloških vozil v svoj vozni park.

Tako je v skladu z usmeritvami strategije glede okoljske odgovornosti, ki pri izvajanju energetske učinkovitosti transporta predvideva zmanjšanje porabe goriva in emisij, že v začetku letošnjega leta izvedla nakup dveh dostavnih vozil na električni pogon Renault Kangoo Express Z.E. Uporaba teh dveh dostavnih vozil na električni pogon je

logistika

Odgovorno na vseh poteh

55

Promocija

Pošta Slovenije

56

Z gradnjo novega logističnega centra ste odlašali, saj ste čakali na občinski prostorski načrt, sprememba bi omogočila bolj funkcionalno gradnjo. Te spremembe še niste dočakali.

Zakaj ste se vseeno odločili za naložbo. Je zdaj že vse jasno?

Občinskega načrta še ni in ga še dolgo tudi ne bo. Za prvi del imam gradbeno dovoljenje že od leta 2012. Nekaj let sem čakal na prostorski načrt. Objekta ne bi umestil tukaj, kjer je gradbeno dovoljenje, temveč bi ga premestil za 20 m.

Nisem ga mogel. Na koncu sem iz obupa začel zidati, saj mi je vmes poteklo tudi gradbeno dovoljenje, ki sem ga enkrat že podaljšal. Zadnji občinski prostorski plan Mestne občine Celje je bil sprejet v letu 2000. Na vsakem sestanku pri ministrih, vladi, ker imam tudi druge funkcije, vedno prosim pomoč še za Celje. V Klubu podjetnikov Zlatorog je bil nedavno tudi premier in sem ga prosil za pomoč. Njegov govor je bil gospodarsko naravnan, takšen, kot ga mi želimo. Pomembno je, da za besedami stojijo dejanja. Celje je gospodarsko nazadovalo za 50 let zaradi prostorskega plana. Probleme delajo kmetijci, Direkcija za vode itd. Pri direktorju Direktorata smo imeli sestanek. Prisotne so bile vse stranke, ki zastopamo mestni svet, vsa politika mesta Celje. V Celju nismo bili nikoli politično razdeljeni, vedno smo podpirali drug drugega v dobrih idejah za mesto. Tudi na tem sestanku smo bili v barviti sestavi in smo skupaj predstavljali vsaj 50.000 ljudi. Celotna regija je odvisna od prostorskega načrta, kar

Peter Pišek

Družinska podjetja, med njimi tudi prevozniška, so večinoma majhna, a ustvarijo kar tri četrtine dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in delovnih mest. Lastnik skupine Frigotransport Pišek s 85 zaposlenimi, 60 prikolicami ter 47 kamioni Peter Pišek je podjetniško pot začel pri devetnajstih letih. V družinsko podjetje so dobro vpeljani tudi njegovi štirje sinovi. Maja letos je postal Peter Pišek predsednik sekcije za promet pri OZS, že vrsto let pa si v Savinjski regiji prizadeva postaviti intermodalni logistični center. Spremembe prostorskega načrta v Celju še ni, vendar je z gradnjo začel na lokaciji, kjer ima gradbeno dovoljenje. Zdaj pričakuje, dobil je podporo gospodarskega in prometnega ministra, da celjska občina zaprosi za spremembo državnega prostorskega načrta in se tako odpre možnost za naložbe.

Drugi tir bo lahko pomagal pri vzpostavitvi zalednih intermodalnih logističnih centrov. Peter Pišek je tudi prepričan, da je nelojalna konkurenca med največjimi problemi prevoznikov.

foto: arhiv podjetja

Nelojalna konkurenca tepe prevoznike v EU, problem so licence

Položaj prevoznikov

november 2017

logistika

123

Položaj prevoznikov

je bilo naše sporočilo strokovnjakom. Želimo rešitev, vendar je ne dobimo.

Zatika se tudi pri navezavi logističnega centra na avtocesto, ki je odmaknjena samo nekaj metrov. Kakšne možnosti imate in kdo vam lahko pomaga, Dars, občina? Kaj investicija pomeni za podjetje, za občino?

Občina je zelo kooperativna, pomaga. Najprej je potrebno najti prostorsko umestitev, kjer spet naletimo na prostorski plan. Tudi cesta mora biti prostorsko umeščena. Iščemo rešitev, tudi resorni minister in Ministrstvo za okolje in prostor. Mislim, da bomo postopek za DPN vodili pod taktirko lokalne skupnosti, da bo vse hitreje. Potrebno je podpirati take projekte, kot je na primer Magna. Velika Magna bo v Hočah, mala Magna bo Pišek, intermodalni logistični center v Celju. Držim za besedo vse, tudi premiera, ki je ob referendumu za drugi tir obljubil 9.000 delovnih mest. Od tega pričakujem vsaj 2.000 delovnih mest v Celju, ker Celje gospodarsko peša. Škoda, saj imamo čudovito geostrateško točko in več lokacij, prostor bivšega Merkurja in Kovinotehne na primer, da bi tam zgradili zaledna skladišča Luke Koper in intermodalno logistično skladišče. Sedaj je na potezi celjska občina. Izdelati mora dokument in zaprositi državo za spremembo za umeščanje po DPNju. Žoga je pri županu Bojanu Šrotu, ki ima absolutno podporo gospodarstva in mestnega sveta.

Kakšen objekt boste postavili, kaj vse bo obsegal? Kakšna bo vrednost investicije?

57 Kakšno je vaše mnenje o nelojalni konkurenci tujih prevoznikov v Sloveniji in kako se lotevate tega problema?

Nelojalna konkurenca je drugi največji pereč problem slovenskega in evropskega prevoznika.

Pri nas je ogromno prevoznikov iz tretjih držav, cca. 500 do 600 podjetij. Od tega jih je na Obrtni zbornici registriranih 20, druga so registrirana na Gospodarski zbornici. Na obeh je možno pridobiti Javno pooblastilo za izdajo licenc.

Prevozniki iz tretjih držav pri nas registrirajo podjetje, morda zaposlijo še nekaj voznikov. Na enem naslovu lahko najdeš 20, 30 podjetji. Ves posel vodijo iz svojih matičnih držav, ki niso članice EU. V Sloveniji ne plačujejo dajatev, nimajo prostorov, nazadnje podjetje zaprejo, ne poravnajo obveznosti in se vrnejo domov.

Tudi Evropska direktiva govori o tem problemu, tudi komisarka. Država mora zaostriti izdajo licenc, vzpostaviti močan nadzor nad temi podjetji in zahtevati, da imajo v Sloveniji pisarno in tu zaposlene ljudi. V Srbiji ima disponent cca.

500 eurov plače, pri nas dobrega disponenta pod 2.500 eurov ni. Zaščititi je potrebno ne le

Da, septembra smo OZS in GZS organizirali srečanje več kot 1.000 slovenskih prevoznikov.

Smo na pravi poti. Resorni minister dr. Peter Gašperšič je bil pokrovitelj, sodelovali so še uslužbenci različnih državnih institucij in okoli 2.000 članov.

Na božične sejme z vlakom

Kaj menite o elektronskem cestninjenju?

Z novo simulacijo cestnin, z elektronskim cestninjenjem, ki bo vzpostavljeno 1. 4. 2018, se bodo stroški cestnega prometa dvignili za vsaj 10 %. Imamo kar nekaj odcepov, ki niso bili zajeti v cestninjenje. Že samo s tem bomo dvignili strošek cestnine za slovenski tovorni promet, tudi za tranzitnega. Nemčija in Avstrija imata za svoje državljane bonuse, kar še preverjamo preko naših združenj. Iščemo torej rešitve, da bi bilo stanje evropsko primerljivo in da bi našemu prevozniku vrnili tisti del denarja, ki ga plačujemo več kot drugi evropski prevozniki.

123

Organizirali ste tudi manifest, druženje slovenskih prevozniških družin…

logistika

Prva in edina prioriteta je pomagati slovenskemu prevozniku, ustvarjati pogoje za boljši jutri in za konkurenčnost na evropskih trgih.

Glavna težava je Evropska direktiva napotenih in mobilnih delavcev. Naše Ministrstvo za delo nam je z zakonodajo o dohodnini ukinilo dnevnice, kar nas je uvrstilo med napotene delavce, kar mi nismo. Napoten delavec je tisti, ki gre v določeno državo in tam opravlja neka gradbena dela, mesec, dva, tri. Prevozniki smo mobilni delavci po vseh evropskih direktivah. O tem smo se večkrat pogovarjali na najvišjih nivojih, torej z odgovornimi predstavniki državnih organov.

S 1.1. bo zakon sprejet in takrat gredo lahko vsa slovenska transportna podjetja v stečaj.

Predstavljajte si. Delavec prejema sedaj osnovno plačo od 800 do 1200 eurov. To je osnovna plača, na katero plačaš dajatve, potem imajo pa dnevnice od 30 do 35 eurov na dan. Plača je sestavljena iz fiksnega dela in iz dnevnic. Če se nam zgodi, da zakon obvelja, smo pri bruto plači 3500 eurov in popolnoma nekonkurenčni. A vse kaže, da bomo problem uspeli rešiti. Drugo, na kar se osredotočamo, je priprava Evropske direktive, kjer proaktivno sodelujemo z našim ministrstvom in z Violeto Bulc.

poka po šivih. Moramo narediti zaledna skladišča v Celju, Mariboru, Murski Soboti itd. Sedaj je potrebno vlado držati za besedo, ko se bo začel graditi drugi tir. Luka Koper bo sprejemala vedno več blagovnih tokov in te blagovne tokove slovenski transport potrebuje.

Kje vidite prihodnost zelene logistike glede na to, da je cestni promet eden večjih onesnaževalcev Zemlje?

Strategija Evropske unije je usmerjena k vodi, zraku in železnici. S tem bi razbremenili ceste in ekologijo. Žal tega v zadnjih desetletjih ni bilo in tudi v naslednjih ne, ker je odzivnost cestnega prometa veliko boljša kot odzivnost železnice, zraka ali vode. Tudi kar se tiče dostopa pretovorov, sploh za naš segment, mislim na agroživilsko in farmacevtsko industrijo.

Moramo biti odzivni, prevažamo sveže meso, rože, zdravila, ki so zelo občutljiva in morajo biti v posebnih transportnih sredstvih pod posebnimi pogoji. To so zelo specifični prevozi.

Lesketajoče lučke, dišeče kuhano vino, sladki medenjaki, vroča čokolada in lectova srca, z malce sreče tudi sneg – Božič je pred vrati! V mestih po Evropi bodo zaživeli božični sejmi, ki vabijo k pohajkovanju, čvekanju in uživanju.

In najboljše – vse sejme lahko obiščete z vlakom! Izlet z vlakom je v teh prazničnih dneh lahko še posebej pravljičen, hkrati se izognemo gneči na cesti in parkiriščih, brezskrbno popijemo kozarec kuhanega vina … Če bomo uporabili pot z vlakom, nam bo hvaležno tudi okolje, saj železniški promet dokazano bistveno manj obremenjuje okolje kot cestni ali zračni transport.

Pa vendar svet teži k spremembi…

Ja, ravno sedaj smo spraševali, kako je z našim strateškim razvojem glede na to, da je vlada sprejela akcijski načrt, da se bomo čez dobro desetletje vozili na elektriko. Tega jaz ne verjamem. Ni res, da tovorni promet najbolj onesnažuje, saj imamo najbolj ekološka vozila.

Problem so PM10 delci, ker je velik tranzit na avtocestah. Ena od možnosti, ki jo vidim, je plin.

Na božične sejme in doživetja se lahko z vlakom odpravite v naslednja mesta: v avstrijska mesta Dunaj (od 29 €), Salzburg (od 27 €), Gradec (od 19 €), Beljak (od 11 €), Innsbruck (od 27 €), nemška München (od 29 €) ali Frankfurt (od 49 €), v češko Prago (od 39 €), na Madžarsko v Budimpešto (od 9 €), na Hrvaško v Zagreb (9 €), v italijanski Trst (9 €) ali v Zürich v Švici (od 39 €).

Navedene cene veljajo za enosmerne vozovnice iz Ljubljane. Več informacij o obisku božičnih sejmov z vlakom najdete na www.slo-zeleznice.si.

Tovornjake na železnice?

Problem železnic je, da jih je potrebno zgraditi.

Tudi drugi tir sem podprl, ker je pomembno, da podpremo blagovne tokove. Bili bi neumni, če jih ne bi podprli. Deležen sem bil takšnih in drugačnih pritiskov, da ne podpremo projekta. Vprašanje je, če bi referendum uspel, ali ga zbornici ne bi podprli. Projekt smo podprli z odgovorno zavezo premiera, vlade. Pričakujemo teh 9.000 delovnih mest, pričakujemo razvoj regij, pričakujemo vzpostavitev intermodalnih logističnih centrov. Luka Koper v tem trenutku

november 2017

Postali ste predsednik sekcije za promet pri OZS. Kaj je v fokusu vašega programa in kakšni so rezultati?

slovenski, temveč tudi evropski trg.

Promocija

Investicija je vredna med 3,5 in 4 milijone eurov. Drugi del, ki ga sedaj umeščamo v prostor, je še cca. 6 milijonov, vse skupaj najmanj 10 milijonov. Mislim, da se bomo v enem letu lahko navezali na avtocesto. Tam načrtujemo še restavracijo, bencinsko črpalko in pa trgovino. Gre za kopijo počivališča Fram, le da bo naš center večji. Banka Koper mi je dala kredit, DPN bom moral najbrž plačati sam.

58 123

EOL

Kratko, zanimivo Interserohov kongres 0 odpadki 2.0

dr. Milenko Roš

foto: Boštjan Čadej

Milenko Roš z medaljo Williama Dunbarja

november 2017

Na 13. konferenci Evropskega združenja za vodo (EWA) so v začetku novembra v Bruslju slovenskemu doktorju kemijskih znanosti prof. Milenku Rošu podelili posebno priznanje – medaljo Williama Dunbarja.

Medaljo Dunbar podeljuje Evropsko združenje za vodo že od leta 1973, sponzorira pa jo nemški Messe München GmbH. Podeljujejo jo v spomin na Williama Philipsa Dunbarja, rojenega leta 1863 v Minnesoti v ZDA. W. P. Dunbar je bil septembra 1892 imenovan za direktorja Hygenic Institute v Hamburgu, da bi pomagal pri obvladovanju katastrofalne epidemije kolere, zaslužen pa je za izboljšave postopka odkrivanja kolere in drugih patogenov. Zaradi njegovih pionirskih izboljšav v mestnih sanitarijah je v tem sektorju še vedno mednarodno priznana avtoriteta.

Profesor Milenko Roš, doktor kemijskih znanosti, je bil od leta 1971 zaposlen na Kemijskem inštitutu, v Laboratoriju za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, in ga je vodil več kot 25 let, vse do svoje upokojitve v letu 2009. V Sloveniji je med drugim organiziral medlaboratorijske primerjave za slovenske laboratorije, ki so bili vključeni v monitoring in analizo odpadnih voda. V slovenskem jeziku je objavil več knjig s področja čiščenja odpadnih vod in terminologijo na področju voda. Profesor Roš je v Sloveniji zelo prepoznaven po svojih akademskih delih. Je avtor knjige »Pespirometry of Activated Sludge« (Taylor & Francis, ZDA 1993) ter drugih strokovnih publikacij.

Profesor Roš je soustanovil in podpiral Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV).

Več publikacij prof. Milenka Roša je izdala tudi Fit media v zbirki Zelena Slovenija.

Družba za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh je v oktobru več kot sto udeležencem kongresa 0 odpadki 2.0, ki so ga organizirali v Kristalni palači BTC Cityja, predstavila sodobne sisteme, pristope in orodja za ravnanje z odpadno embalažo in zelenim odpadom v podjetjih. Dotaknili pa so se tudi novih zakonodajnih obveznosti na področju odpadne embalaže in odpadne električne ter elektronske opreme. Strokovna predavanja so spremljale predstavitve dobrih praks v uspešnih slovenskih gospodarskih družbah ter učinkovitih orodij, ki so v pomoč pri optimizaciji ravnanja z odpadki. Po podatkih združenja Plastics Europe smo v letu 2015 v Evropski

uniji proizvedli okoli 48 milijonov ton novih plastičnih materialov. Dr. Manica UlčnikKrump, vodja poslovne enote RecycledResource Interseroh Dienstleistungs GmbH ter direktorica Interseroh Plastics R&D, d.o.o., je predstavila učinkovit postopek pri ravnanju s plastičnimi odpadki Recycled-Resource, ki je plod dolgoletnega raziskovalnega dela skupine Alba. Gre za t. i. »up-cycling«. To je proces, ki odpadni plastiki zagotavlja novo življenje, saj omogoča, da se iz nepovratne odpadne plastične embalaže proizvedejo visoko kakovostni reciklirani plastični materiali, ki imajo primerljive ali boljše tehnične lastnosti kot materiali iz primarnih virov.

Izrabljena motorna vozila še vedno brez celovite rešitve Pričakovanja, da bo z novim Zakonom o motornih vozilih ali z Zakonom o dajatvah za motorna vozila boljše urejen sistem z izrabljenimi motornimi vozili, se niso izpolnila. Kakor je znano, naj bi letno nastalo v Sloveniji okrog 30.000 izrabljenih motornih vozil. Družba Ekomobil naj bi zagotovila, da bi v strokovno razgradnjo prevzeli kar največ izrabljenih vozil, več kot le 6000, kar je povprečje v zadnjih letih. A se stanje ne spreminja. Letos so prejeli v razgradnjo doslej le 2.768 izrabljenih vozil.

Dr. Damjan Balabanič, ki vodi Ekomobil, meni, da zakonodajne spremembe ne rešujejo problema.

Novi Zakon o dajatvah za motorna vozila, ki je stopil v veljavo s 14. 10. 2017, le delno rešuje veliko problematiko izrabljenih vozil v Sloveniji. Skupaj s proizvajalci in uvozniki iščejo rešitve za večji zajem izrabljenih vozil.

Veljavna zakonodaja nalaga proizvajalcem oziroma uvoznikom vozil obveznosti glede obdelave izrabljenih vozil njihove blagovne znamke. Kljub vsem obveznostim pa proizvajalci nimajo pooblastila za nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil njihove blagovne znamke.

Ministrstvu za okolje in prostor so predlagali tudi spremembe uredbe o izrabljenih vozilih, vendar še vedno čakajo na odgovore, pravi dr.

Damjan Balabanič.

V Sloveniji je sistem razgradnje izrabljenih vozil urejen v okviru skupnega načrta za ravnanje z izrabljenimi vozili. Nosilec skupnega načrta je družba EKOMOBIL d.o.o. Je edina v Sloveniji, ki ima vsa pooblastila proizvajalcev

oziroma uvoznikov vozil, ki pokrivajo 99 % tržni delež v Sloveniji, za zbiranje, prevzemanje, obdelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil na okolju neškodljiv način.

Predlog Zakona o motornih vozilih torej ne prinaša sprememb, ki bi bile posredno ali neposredno povezane z ravnanjem z izrabljenimi vozili ali zajemom izrabljenih vozil v razgradnjo. Zgolj ukinja »izjavo o lokaciji« v primeru odjave vozila. Ključni inštrument, ki naj bi kot vzporeden ukrep na podlagi zakonodaje o vozilih prispeval k učinkovitejšemu zajemu izrabljenih vozil v razgradnjo in za katerega si je ministrstvo za okolje in prostor prizadevalo vrsto let, je bil torej sprejet v okviru Zakona o dajatvah za motorna vozila. Ta je uvedel dajatev za odjavljeno vozilo kot finančni inštrument za preprečevanje zlorabe inštrumenta odjave vozila iz prometa in za večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. Morda bo to vsaj malo prispevalo k učinkovitejšemu sistemu ravnanja z izrabljenimi vozili, kar zahtevata koncept krožnega gospodarstva in drugačno ravnanje z viri.

V priprAVi

priročnik za pooblaščence za varstvo okolja Prehod podjetja v zeleno gospodarjenje in vprašanje, kako doseči okoljske cilje, ki jih je Slovenija določila do leta 2020, postajata vse bolj del poslovanja in razvoja gospodarskih družb. Kaj lahko in kaj morata storiti vodstvo podjetja in pooblaščenec za varstvo okolja? Odgovore daje priročnik.

Koncept priročnika: • Priložnosti in izzivi zelenega, krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja za podjetja

novo!

• Okoljski standardi • Okoljske dajatve • Znaki za okolje • Okoljsko komuniciranje z javnostmi (vključno s poročanjem) in sodelovanje javnosti • Primeri prakse Predviden izid: marec 2018

• Temeljni cilji okoljske politike EU in Slovenije

Želite sodelovati s primerom prakse?

• Ključni zakonodajni poudarki in smernice na področju okolja (zrak, voda, tla, viri in odpadki, hrup, sevanje, najboljše tehnologije ...)

Priročnik pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

• Odgovornosti za ravnanje z okoljem v podjetju (menedžment, pooblaščenec za varstvo okolja, zaposleni)

Več informacij:

• Okoljski odtis in sistemi upravljanja z okoljem v podjetju

Tanja Pangerl, t: 03/ 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

• Okoljevarstveno dovoljenje; podaljšana odgovornost proizvajalca, povzročitelj obremenitve, celovita presoja vplivov na okolje

Jože Volfand, t: 03/ 42 66 700, e: joze.volfand@fitmedia.si

Založnik in izdajatelj:

Promocija

Promocija

e j n i a n r b b m e č e ! i o m k k i o e t p m i a j z z n a t r ž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o z s re t s u Upoštevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoč promet.