Revija EOL 58 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

APRILAPRIL 2011

Slovenija in reciklaža: Preveč je nespameti, spodbud pa malo Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaže Biogoriva med nasprotniki in pristaši Alternativni viri energije v logističnih procesih

The Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability

Alternative Energy Sources in Logistics Processes

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi. Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Okoljski portal

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije: •

brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

•

na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja

www.zelenaslovenija.si

okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

Strokovna revija EOL

•

1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si 0

a revija za

embalažo,

na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do

okolje in logistiko

/ Specialized

magazine

for packaging,

environment

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

and logistics

Specializiran

cializirana revija za embalažo, okolj l e in logistiko

a oljelogistik embalažaok tlogistics environmen packaging

/ Specialist mag agazine fo f r packaaging, enviironmeent

and log o istics

EBRUARY FEBRUARY FEBRUARF FEBRUAR

2011

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

TTemična obdelava k v: Investitor odpadko b ekte bo v nove obj avaa av držav

krive Krive ali manj vrečke plastične bodo morali Komunalci sicer dosegati cilje, dovoljenje bodo ob v drobno je Logistika na v povojih Sloveniji šele

So t or Not Guilty Bags t Plastic Guilty ergy Saving E erg r ble, En Dura l t lly r nmenta E viro and En E Lights l LED Friendly Fr

Poštnina

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

pošti plačana pri ne V lenj 3320 Ve

Zeeleena Slo oveenijijaa to

Slovenia Needs a Change in its t Waste Management Stra r tegy g

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Poštnina plačana pri pošti 3320 Ve V lenj ne

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega omrežja Slovenije. Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije. Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta: •

Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: majdi.kosi@fitmedia.si

•

Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

PRIJAVNICA Podjetje:

Naslov:

Kontaktna oseba:

Tel.:

e-mail:

Davčna številka

Davčni zavezanec:

da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture. Datum: Fit media d.o.o. Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Podpis odgovorne osebe in žig:

Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

omlad je čas, ko gospodarske družbe, ki so k temu zavezane, objavljajo svoja letna poročila. Nekatera smo pregledali. Čeprav se okoljska zavest družbe povečuje, v letnih poročilih tistih, od katerih bi to najbolj pričakovali, ni o okolju veliko besed. Torej ni veliko dejanj, vsaj ne več, kot je od njih zahtevano. Zdi se, kot da je pridobitev dovoljenja IPPC tisto, kar marsikatero podjetje razume kot družbeno odgovorno poslovanje. Saj vem, hitro boste rekli: »Je pač kriza. Treba je najprej preživeti.«

e res vzrok le v krizi? Kako pa naj razumemo popolno odsotnost trajnostnih trendov pri farmacevtski embalaži, kar je razgalil letošnji Pharmapack? Gotovo se strinjamo, da farmacevtska industrija ni med revnejšimi. Očitno družbeni pritisk nanjo ni tako močen, da bi se resno pogledala v okoljsko ogledalo. Brez pritiska pa se podjetja, tudi občine, obnašajo izključno po tem, kaj kaže finančna šahovnica. Okolje je na njej obrobni igralec.

a to je v posebnem intervjuju med drugim opozorila glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkovrh, ki napoveduje v kratkem ponoven usklajen inšpekcijski nadzor vseh odlagališč v Sloveniji. Usklajeni nadzori bodo tudi na drugih področjih.

3 EOL pring is a time when the entities that are required by law, publish their annual reports. We reviewed some of them. Even though society’s environmental awareness in increasing, not much is said about this in the annual reports of those entities who should speak about it the most. There is not a lot of action taken, at least no more than what is required. It seems that obtaining the IPPC permit is all that many companies see as socially responsible operation. I know, you will be quick to say “It’s the crisis. We need to survive first of all.”

ut is it really “ just” the crisis? How are we to view the complete lack of sustainable trends in pharmaceutical packaging exposed by this year’s Pharmapack? I am sure we agree that the pharmaceutical industry is not among the poorer ones. Obviously the social pressures are not strong enough for it to take a serious look in the environmental mirror. Without pressure, companies and municipalities act exclusively according to the financial chessboard. The environment is just a marginal player.

reviji soočamo mnenja o tem, kakšna bo prihodnost bioplinarn in kako lahko Slovenija postane družba recikliranja. To je le nekaj iz palete resnih vprašanj, ki jih ne bo mogoče več odlagati. elja pa jih preložiti za čas po praznikih, ki nam letos ponujajo priložnost za osvežujoč odklop.

foto: Rok Tržan

his is one of the things pointed out in a special interview by Aleksandra Velkovrh, Chief National Environmental Inspector, who spoke of repeated upcoming harmonised inspections of all the landfills in Slovenia. Harmonised control also awaits other areas. his magazine brings together different opinions on the future of biogas plants, as well as on how Slovenia can become a recycling society. These are only a few out of the range of serious issues that we will no longer be able to put off.

owever, we can put them off until after the holidays, which this year offer a refreshing opportunity to switch off.

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

april april 2011

The Environment is a Marginal Player on the Financial Chessboard

Uvodnik

Na finančni šahovnici je okolje obrobni igralec

Uvodnik Editorial

Vsebina Contents

Impresum

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized

EOL

magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje Volfand

• glavni urednik editor-in-chief: Jože

• odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

• oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media • tisk / Printed by: Eurograf • oglasno trženje / marketing: Fit Čanji

media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)

•

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) izvodov

• Celje, april april 2011 • Naklada 4100

• Revija je brezplačna.

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru • Visoka šola za varstvo okolja

april april 2011

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 12 14 16 19 21 24 26 28 30 33 36 38 40 43 46 49

Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaže The Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability Racionalizacija materialov ni brez meja Priložnosti so v razvoju novih kombinacij materialov Vse bolj ekološko, a tudi več novosti Usklajen nadzor odlagališč ponovno pred vrati Nekaj neznank je še, toda cilj je blizu MOP prepušča odločitev investitorjem Obdelava odpadkov problem tudi v Posavju

vsebina

Pomagali bodo okoljski ambasadorji

Preveč je nespameti, spodbud pa malo Potencial, ki še zdaleč ni izkoriščen Sprememba na vrhu, cilji pa jasni

Za Slovenijo je majhnost lahko prednost Biogoriva med nasprotniki in pristaši

Kako graditi za prihodnost, vroče vprašanje Država ima velike cilje, a daje slab zgled

Končno nove naložbe v podhranjene železnice

Alternativni viri energije v logističnih procesih Alternative Energy Sources in Logistics Processes

56 58 58

Implementacija sistemov Park & Ride (parkiraj in se odpelji) Implementation of Park & Ride Systems Nezelene navade Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Družba Tetra Pak je izdelala nove inovativne sisteme za zapiranje, s čimer je konzumiranje vsebine varnejše in lažje. Novi pokrovčki DreamCap, LightCap in HeliCap omogočajo lažje odpiranje, uporabo minimalne količine plastičnega materiala, zmanjšanje stroškov v proizvodnji, hkrati pa prispevajo k popolni zaščiti vsebine embalaže. Ergonomsko oblikovan pokrovček DreamCap je namenjen uživanju pijače v gibanju in upošteva rezultate testa uporabnikov na ključnih trgih. Dolg vrat pokrovčka in njegova konstrukcija, ki prečka rob odprtine, nudi več kontrole in lažje uživanje vsebine. LightCap je namenjen trgu pijač za potrošnjo doma, tako da zadovolji

odtis, moramo tudi z odpadki ravnati trajnostno,« so prepričani pri podjetju Cardia Bioplastics Limited.

Embalaža ima velik vpliv na ogljični odtis Pri Coca-Coli so razkrili, da uporaba embalaže pomembno vpliva na ogljični odtis. Menijo, da bodo z uporabo recikliranih materialov in s spodbujanjem k recikliranju lahko odtis zmanjšali za 60 odstotkov. Coca-Cola Enterprises Velika Britanija je zato združila moči s podjetjem Carbon Trust, ki je izračunalo ogljični odtis vseh njihovih brezalkoholnih pijač. Ugotovili so, da embalaža prispeva k ogljičnemu odtisu od 33 do 72 odstotkov, odvisno od tipa embalaže, velikosti in izdelka. Direktor družbe Simon Baldry je povedal, da takšna analiza na trgu brezalkoholnih pijač še ni bila narejena, in dodal: »Nadaljevali bomo z raziskavami, saj nam pomagajo pri zmanjševanju vplivov naše dejavnosti na okolje.«

Guccijeva luksuzna embalaža v ekološki preobleki Pri Gucciju so naznanili, da je sedaj vsa njihova luksuzna embalaža narejena iz papirja s certifikatom FSC in omogoča 100-odstotno reciklažo. Ovijalni papir, vrečke in darilne škatle niso več premazani sijajno, kar je za luksuzno embalažo zelo nenavadno, nosilni potrebe potrošnikov in proizvajalcev. trakovi pa niso več iz poliestra, ampak Pokrovček je posebej primeren za večje iz bombaža. Tudi lutke bodo zamenjali z odprtine, ki omogočajo lažjo porabo in okolju prijaznimi, narejenimi iz polistirena večje izlitje. HeliCap je navojni pokrovček, – obstojnega surovega materiala, ki ki se odpira z eno samo potezo in prinaša omogoča 100-odstotno reciklažo. Poleg enostavnost in varnost potrošnikov. tega Gucci stremi tudi k manjši porabi energije. Zmanjšati nameravajo plastične odpadke za 35 Trajnostne vrečke ton, porabo papirja za za kompostiranje 1.400 ton, Pri podjetju Cardia Bioplastics Limited so emisije na trg lansirali vrsto certificiranih vrečk, CO2 za primernih za kompostiranje. Direktor 10.000 družbe dr. Frank Glatz je povedal, da ton ter imajo svoje izvorne surove materiale in porabo ustvarjajo svojo smolo. »Naše vrečke plinskega ustrezajo mednarodnim certifikacijskim olja za 4 standardom in so popolnoma razgradljive. milijone litrov. Če bi radi zmanjšali svoj okoljski Fotografije: arhiv proizvajalcev

Deponija Unično – pritožba za pritožbo

5 58

Novi sistemi pokrovčkov za lažje izlivanje in pitje vsebine

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Druge faze skupne deponije komunalnih odpadkov Unično, v okviru Ceroza, Centra za ravnanje z odpadki Zasavje, še vedno niso začeli graditi. Državna revizijska komisija je prejela že četrto pritožbo na izbiro izvajalca, kdaj bodo lahko sklenili pogodbo z izvajalcem, ki naj bi gradil objekte v vrednosti 15 milijonov evrov, pa še ni znano. Morda v prihodnjih mesecih. V igri so bili SCT, Nivo, CGP Novo mesto in Hidrotehnika, zdaj pa izbiro izvajalca spodbija ajdovsko Primorje. To je že drugič. Ajdovci so prvič dobili pritožbo zaradi izbire Pomgrada, drugič pa so se pritožili zaradi izbire Rika. Postopek še ni končan. Ajdovsko Primorje je ponudilo za izvedbo del 9,8 milijonov evrov, Riko pa 9,6 milijona. Druga faza deponije Unično obsega gradnjo kompostarne, sortirnice, širitev odlagalnega polja, centra za predelavo inertnih gradbenih odpadkov na trboveljski Neži in poldrugi kilometer dovozne ceste do Uničnega.

Loško je ekološko Čistilnih akcij je v lokalnih skupnostih več, nekatere s prav zanimivim pridihom. V Škofji Loki so se odločili za projekt Loško je ekološko. Ves april bodo v občini namenili številnim prireditvam, srečanjem, delavnicam, predavanjem in akcijam, ki naj bi prispevale k večji ozaveščenosti občanov o varovanju okolja, in sicer pri več okoljskih problemih – od ločevanja odpadkov do varčne rabe energije. Med drugim so se odločili tudi za prometno akcijo Vsi na avtobus. Tako želijo popularizirati mestno linijo, ki so jo uskladili z voznim redom vlaka. V maju pa bodo med drugim predstavili v krajevnih skupnostih male čistilne naprave. Pripravljajo se na projekt Urejanje porečja Sore, načrtujejo pa tudi gradnjo vodovoda. V občini niso enotnega mnenja o gradnji parkirišč na Nunskem vrtu pod Loškim gradom, saj civilna iniciativa nasprotuje, kot pravijo, posegu na območje varovane kulturne dediščine.

Ptujska čistilna naprava z zamudo Obnovo ptujske čistilne naprave v Mestnem logu bo po stečaju podjetja CPM končalo gradbeno podjetje Nizke gradnje s Ptuja. Evropska komisija je k sreči ugodila prošnji ptujske občine za podaljšanje roka za dokončanje obnove, in sicer do konca leta, sicer bi denar morali vrniti. Na Ptuju so za varovanje podtalnice Ptujskega polja in državnega proračuna že prejeli 23 milijonov evrov, od tega 16,5 milijona iz evropskega kohezijskega sklada. Projektu je bilo iz Bruslja dodeljenih 19,8 milijona evrov. Obnavljanje čistilne naprave pa je druga faza projekta varovanja podtalnice Dravskega polja. V prvi fazi so

april april 2011

med drugim obnovili kanalizacijo v šestih občinah ter komunalni čistilni napravi v Kidričevem in v Gorišnici. Celotna vrednost projekta zaščite podtalnice na Dravskem polju je 35,5 milijona evrov, Cestno podjetje Maribor pa ni izpolnilo pogodbenih obveznosti, zato je občina unovčila bančno garancijo. Zamuda pri obnovi in gradnji znaša skoraj dve leti. Novi izvajalci naj bi dela dokončali do konca junija.

EOL

Kratko, zanimivo

Razglasili energijsko učinkovita podjetja Na 13. srečanju energetikov v Portorožu, kjer so med drugim govorili o energetski učinkovitosti in predstavili Nacionalni energetski program, so slovesno razglasili tudi letošnje zmagovalce na področju energijske učinkovitosti. Natečaj Ministrstva za gospodarstvo RS in časnika Finance je letos potekal že petnajstič, nanj pa se je prijavilo 17 kandidatov. Za letošnje energijsko učinkovito večje podjetje je bil razglašen Rudnik lignita Velenje, med manjšimi pa Vizualne komunikacije iz Maribora. Nagrado za zmagovalni energijsko učinkovit projekt (projekt URE) je prejelo podjetje Plannet iz Kamnika pod Krimom, Kema Puconci pa za projekt uporabe obnovljivih virov energije (OVE). In kaj so storili nagrajenci? Plan-net je slavil s projektom Optimalna raba obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje poslovne stavbe in proizvodnja električne energije s sončno elektrarno. Kema Puconci je komisijo prepričala s projektom ogrevanje in hlajenje logističnega centra s pomočjo geotermalne energije – toplotne črpalke.

Sortirnica na Jesenicah že v tem letu

april april 2011

Občina Jesenice je na podlagi javnega razpisa za izgradnjo sortirnice podelila koncesijo gospodarskim družbam Gorenje Surovina d.o.o., Publicus d.o.o. in Iskra Vzdrževanje d.d., ki so podali skupno ponudbo. Koncesionar izdeluje projektno dokumentacijo. V Pogodbi o skupni izvedbi koncesionirane dejavnosti je določeno, da je nosilec posla družba Publicus d.o.o., Ljubljana, posamezni partnerji pa izvajajo naslednje naloge: Publicus d.o.o., Ljubljana ima na skrbi izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanje upravnih dovoljenj, financiranje objektov, izgradnjo objektov in izvajanje dejavnosti obdelave MKO. Gorenje Surovina d.o.o. bo izvajala dejavnosti MKO in prevzela koristne frakcije takoj po obdelavi MKO, Iskra Vzdrževanje d.d. pa bo vzdrževala tehnološko opremo. Izgradnja sortirnice se bo začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Sortirnica bo imela možnost sortiranja mešanih komunalnih odpadkov in sortiranja ločeno zbranih odpadkov na zbiralnicah odpadkov, na eko otokih. Zmogljivost sortirnice bo 40.000 t letno pripeljanih odpadkov.

Novosti Steklenička za vodo za ponovno uporabo in najmanjšim ogljičnim odtisom v industriji

Podjetje Crown bo na Interpacku predstavilo revolucionarno zapiralo

Podjetje BottlesUp je predstavilo prvo stekleničko za vodo, ki se lahko ponovno uporabi. Odseva lepoto stekla in okoljsko odgovornost naravnih, recikliranih materialov, saj je vsaka steklenička narejena iz recikliranega stekla. Steklo je po njihovem prepričanju najčistejši in najbolj

Revolucionarno – tako bodo pri podjetju Crown na Interpacku predstavili zapiralo za lažje odpiranje. Unikatna oblika občutno zmanjša navor, ki je potreben za odstranitev pokrovčka in s tem olajša potrošnikom uporabo. Več podrobnosti bo predstavljenih na Interpacku, skupaj z

zdravju primeren material za pakiranje pijače. Steklenička BottlesUp ne vsebuje strupov, kot so bisfenol A, ftalati, polivinil klorid in polikarbonati. Vsaka steklenička predstavlja minimalizirano embalažo, ki je odgovorna do okolja in ima po trditvah proizvajalca najmanjši ogljični odtis. Stekleničke se da kupiti prek spleta na spletni strani proizvajalca.

3D igra v Nestléjevih žitaricah Nestlé je predstavil 3D igro, ki bo na voljo v njihovih žitaricah v 53 državah. Embalaža uporabnike poziva k obisku Nestléjeve spletne strani, kjer lahko s pomočjo spletne kamere igrajo resničnostno igro, ki jo je razvilo francosko podjetje Dassault Systemes. Poleg obiska spletne strani je igra namenjena promociji prihajajočega animiranega filma Rio. V Franciji so že leta 2009 lansirali tehnologijo, ki škatle za žitarice spremeni v tridimenzionalne igričarske konzole, in prodali 4,2 milijona izdelkov.

drugimi zapiralnimi tehnologijami. Pri Crown Speciality Packaging Europe bodo razstavljali tudi nove dekoracijske tehnike, ki omogočajo potisk hologramskih podob.

Indikator za pokvarjene zamrznjene izdelke Pri pakiranju rib in mesa je skoraj nemogoče ločiti med svežimi in pokvarjenimi deli, zato so raziskovalci razvili neke vrste indikator – občutljivo folijo, ki se lahko zapakira skupaj z izdelkom in nadzira njegovo kakovost. Če se hrana pokvari, se obarva. Občutljivo folijo so razvili na Frauhoferjevem raziskovalnem inštitutu za tehnologije modularnih trdnih stanj EMFT v Münchnu, projekt pa je financi-

Zobna pasta Sensodyne v tridimenzionalni preobleki Oblikovalska agencija Blue Marlin je skupaj s podjetjema API in Chesapeak oblikovala tridimenzionalno embalažo za zobno pasto Sensodyne Repair and Protect. Nova embalaža vsebuje hologramske podobe in naj bi kot taka prva uporabljala tehnologijo leč Fresnel. »Hologramske podobe človeka popolnoma prevzamejo,« je povedal kreativni direktor pri Blue Marlin, Chris Hart. »Embalaže se preprosto moramo dotakniti.«

Inovativni sodčki za pijačo Pri podjetju Petainer so predstavili novo, okolju prijazno alternativo kovinskim sodčkom za pijače. Narejeni so iz recikliranega polietilen tereftalata (PET), njihovi nastavki pa so primerni za obstoječe izpustne sisteme. Sodčke lahko kupimo že narejene, lahko pa obliko prilagodijo tudi potrebam strank. »Sodčki Petainer predstavljajo pomemben napredek pri prodaji in trženju piva, vina in drugih pijač, saj odpirajo nove kanale in trge,« so prepričani pri podjetju Petainer. Uporabljenega je manj materiala, zato je tudi konstrukcija lahka, kar zmanjšuje vpliv Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetju M&H več nagrad za tube Podjetju M&H je Evropsko združenje fleksografske industrije (EFIA) podelilo več nagrad za potisk dveh tub, in sicer za Miss N Body Wash proizvajalca Next ter kremo za roke in nohte podjetja Nature’s Best. Obe tubi sta potiskani s kombinacijo flekso- in sitotiska. Tak način potiska omogoča tisk realističnih fotografij direktno na tube, o katerem smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk, sedaj pa so svojo napredno tehnologijo potrdili tudi s prestižnimi nagradami.

Ocena naložbe je preko 3,0 mio EUR. Število eko otokov v občini je 110. Količine odpadkov za odlaganje naraščajo v občini kljub temu, da se tudi količina ločeno zbranih odpadkov za nadaljnjo uporabo povečuje. Sortirnica naj bi začela delati že v tem letu.

7 58

dobavne verige na okolje. Tako lahko npr. z uporabo 20-litrskih sodčkov Petainer prepeljemo od 20 do 30 odstotkov več tekočine kot z uporabo kovinskih. Lahko jih popolnoma recikliramo, ustrezajo pa tudi vsem zahtevam EU po trajnosti. Uporaba novih sodčkov pa ne prinaša koristi le pivovarjem in polnilnicam, ampak tudi končnemu uporabniku. Ena izmed večjih prednosti je ta, da ne potrebujemo več toliko prostora za shranjevanje sodčkov, potem ko so že prazni, kot je navada pri kovinskih. Ko plastični sodčki niso več pod tlakom, jih enostavno zdrobimo in odvržemo k ostalim plastičnim odpadkom, primernim za reciklažo.

EOL

ralo nemško ministrstvo za izobrazbo in razvoj. Folija je zapakirana skupaj z izdelkom, kjer reagira na biogene amine. To so molekule, ki nastajajo pri razkrajanju mesa in so odgovorne za neprijetne vonjave. Ko se sprostijo amini, se barva indikatorja spremeni iz rumene v modro. Tako lahko takoj ugotovimo, ali je meso pokvarjeno ali ne. Posebno prednost predstavlja novost predvsem tistim ljudem, ki so na amine zelo občutljivi.

Mitja Bricelj postal direktor Inštituta za vode Z aprilom je direktorsko funkcijo na Inštitutu za vode RS prevzel dr. Mitja Bricelj, ki je bil zadnje desetletje zaposlen na Ministrstvu za okolje in prostor. Mitja Bricelj (rojen leta 1959) si je pridobil številne izkušnje pri mednarodnih okoljskih projektih. Med drugim je bil član prve slovenske delegacije v OZN na Konferenci o okolju in razvoju v Braziliji leta 1992, na izhodiščih Agende 21 pa je vodil pogajanja z Avstrijo o zmanjšanju čezmejnih vplivih zgrajene hidroelektrarne Koralpe-Golica na Slovenijo. Bil je tudi slovenski predsednik dvostranskih komisij za upravljanje z vodami, ki jih delimo s sosednjimi državami, ustanovni član Mednarodne komisije za Savski bazen in član Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR). Lani ji je predsedoval in bil dejaven v zasnovi EU Podonavske strategije. Na Ministrstvu za okolje in prostor je bil pobudnik za vzpostavitev partnerstev z gospodarstvom in javnostmi za ohranjanje dobrega stanja vodnega okolja s projekti obnove vodnjakov (Helios), ohranitve želve (caretta-caretta) v slovenskem morju (Petrol) ter ustanovitve Simobilovega sklada voda.si.

Vanekov ekološki četrtek – VEČ Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG vsak drugi četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu, organizirata v dvorani Raziskovalne postaje ZRC SAZU za Prekmurje okoljske okrogle mize in predavanje. Naslov pove vse, VEČ – torej Vanekov ekološki četrtek v Vrtu spominov in tovarištva. Na prvem, marčevskem srečanju so govorili o temi Pravo varstvo okolja med utilitarizmom in ekocentrizmom. Uvodni razpravljalec je bil izredni profesor dr. Borut Holcman z Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava na Pravni fakulteti mariborske Univerze. Na aprilski okrogli mizi pa so govorili o stanju in perspektivah biodiverzitete ob Muri z vidika naravovarstva. Znan je namreč predlog HSE o gradnji dveh ali treh hidroelektrarn na Muri, v javnosti pa je močno nasprotovanje energetski izrabi reke.

april april 2011

i Novosti

Kratko, zanimivo

Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaže foto: arhiv podjetja

Nina Semolič

Embalaža in zdravila

8 58

Embalaža

Embalaža in zdravila

Farmacevtska embalaža

mora biti oblikovana tako,

da obvaruje farmacevtske

pripravke pred kontaminacijo

in preprečuje rast mikrobov.

Zagotavljati mora varnost

foto: Shutterstock

proizvoda do roka trajanja. Embalaža v farmacevtski

industriji igra pomembno

vlogo pri dobavi proizvodov,

predvsem pa mora dosledno

upoštevati strogo zakonodajo. Tako je za razvoj embalaže

potreben širok spekter znanja iz regulative, kemijskega

inženirstva, čiste kemije,

farmacevtike in strojništva. Ker pa je pri oblikovanju

farmacevtske embalaže še

vedno v prvi vrsti varnost, je

trajnostni razvoj v veliki meri

april april 2011

spregledan.

prvi fazi se za vsako novo zdravilno obliko izbere ustrezna embalaža, pri čemer je potrebno upoštevati njeno občutljivost za vplive iz okolice in procesabilnosti v proizvodnji. Opravi se študija embalažnih materialov in regulative, potrebno je pripraviti embalažno dokumentacijo za registracijo izdelkov, opredeliti zahteve za dobavitelje ter opraviti kontrolo, preden se le-ta uporabi v proizvodnji. V okviru razvoja embalaže je potreben tudi razvoj tehnologij pakiranja – priprava tehnoloških postopkov, po katerih poteka pakiranje v proizvodnji. Sledi priprava ustreznega besedila za potisk embalaže in preverjanje ustreznosti pripravljene embalažne dokumentacije.

mbalaža se tako določi že v razvojni fazi izdelka. V farmacevtski industriji se uporablja široka paleta materialov. Tako so trenutno najbolj v uporabi umetne mase, kot so vsebniki iz različnih polimernih mas ter različne sestavljene folije, ki se uporabljajo za izdelavo blistrov, pri katerih je podlaga iz kartona ali aluminijaste folije, obdana s plastično folijo. Raziskovalci najprej skupaj z nabavno službo določijo embalažo, nato pa se posvetujejo tudi z dobavitelji. Tipični primeri embalaž so formirne folije, aluminijaste folije, steklenice, ampule, injekcijske stekleničke, tube, plastični vsebniki, večslojne vreče, kovinske doze, injektorji … Največ se uporablja folije, ki pa so glede na zahtevnost zdravilne oblike različnih sestav.

armacevtsko embalažo je potrebno zakonsko določeno označevati in je kot taka tudi pod strogim nadzorom. Označevanje zdravil pri nas določa Zakon o zdravilih, Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za uporabo.

ekspanzijo modernih tehnologij se tudi vrste in oblike farmacevtskih embalaž hitro spreminjajo in nadgrajujejo. Vodilni ponudnik farmacevtske embalaže ostaja ZDA, sledita ji Japonska in Zahodna Evropa. Raziskave trga kažejo, da se bo industrija farmacevtske embalaže v letu 2011 razširila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov. Tudi Kitajska bi se rada pozicionirala kot vodilna v industriji farmacevtske embalaže, prav tako k temu stremita Indija in Brazilija.

Nove rešitve

harmapack je strokovno izobraževalno srečanje raziskovalcev in proizvajalcev farmacevtskih učinkovin ter proizvajalcev primarne embalaže, ki je tudi letos potekalo v Parizu. Vsakoletni dogodek je prva platforma za izmenjavo mnenj o embalaži in inovativnih sistemih za proizvodnjo zdravil v farmacevtski industriji. Vsako leto se ga udeleži več kot 250 razstavljavcev, spremlja pa ga tudi dvodnevna konferenca, na kateri predavajo vrhunski strokovnjaki o tehnoloških inovacijah

edtem ko so predavatelji na Pharmapacku predstavili svoje poglede na trende v industriji farmacevtske embalaže, so podjetja in razstavljavci predstavili embalažne novosti. Tako so obiskovalcem predstavili nove oblike stekleničk, inteligentne blistre, ki omogočajo tudi poskuse uporabe v telemedicini, in nosne, pljučne ter očesne naprave naslednje generacije, ki omogočajo kontrolo kritičnih kvalitetnih atributov.

Trendi

omneve – tako je naslovil predavanje o prihajajočih trendih predavatelj Michael Spallek, ki je opozoril poslušalce, da je tudi leta 1995 industrija predvidevala rast uporabe pripomočkov za dovajanje brez igel in zdravil, ki se absorbirajo skozi sluznico, kar pa se dejansko ni uresničilo. Michael Spallek, direktor Centra za razvoj embalaže pri Boehringer Ingelheim Pharma iz Nemčije, je začel svoje predavanje z razčlenitvijo trga po načinu dovajanja. Tako peroralni odmerki predstavljajo 42 odstotkov, injiciranje 34 odstotkov, lokalno zdravljenje 10 odstotkov, inhalacijsko in nosno 4 odstotke, transdermalno in ostalo 3 odstotke. Raziskave na terapevtskih področjih se osredotočajo predvsem na onkologijo, imunologijo, protivirusno delovanje in centralni živčni sistem.

farmaciji na razvoj embalaže vpliva veliko dejavnikov – regulativni izzivi, vrste izdelkov, zahteve trga do ekonomije, demografske značilnosti bolnikov in državni zdravstveni sistem.

rihodnost vidi predavatelj v napolnjenih injekcijskih brizgah, avtomatiziranih injekcijskih peresnikih ter kombiniranih napravah. Konvencionalna zdravila, namenjena osnovnemu zdravljenju, se bodo še kar prodajala v blistrih v Evropi in v stekleničkah v ZDA.

aponci vidijo prihodnost v »dnevnih pakiranjih«, kjer farmacevti združijo pacientova zdravila za ves dan v eno embalažo. Po drugi strani pa je farmacevtska embalaža na Kitajskem veliko bolj podobna ameriški in evropski. Na hitro rastočem azijskem trgu predstavlja največji problem ponarejanje.

M P

Velik trend v embalažni industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktično ni bil prisoten. Le eno nemško podjetje je predstavilo najboljše prakse v izdelovanju medicinskih pripomočkov, to pa je bilo vse.

ichael Spallek je prepričan, da kulturnih razlik ne bo lahko premagati ne glede na napredne tehnologije in rezultate. ri podjetju Stora Enso so predstavili Pharma DDSi Wireless, embalaže za blistre z brezžično povezavo, ki vzpostavi brezžično komunikacijo preko mobilnega omrežja, kar omogoča stalno sledenje in takojšnje posredovanje negovalcev.

exam Healthcare je predstavil nosni aspirator Advancia. Patrice Lewko, mednarodni tržni direktor pri Rexam Healthcare France, je razkril rezultate študije, opravljene na pacientih, ki je pokazala, da sta odmerek in konsistenca pršilnika neodvisna od hitrosti in sile vpihov. »To je edini aspirator, ki je neodvisen od uporabnikovega delovanja in brez konzervansov,« je še dodal Lewko.

Ponarejanje zdravil ostaja velik problem

onarejanje ostaja osrednja tema farmacevtske konference, saj naj bi le-to predstavljalo kar 8 do 10 odstotkov vseh izdelkov. Veliko proizvajal-

V farmaciji na razvoj embalaže vpliva veliko dejavnikov – regulativni izzivi, vrste izdelkov, zahteve trga do ekonomije, demografske značilnosti bolnikov in državni zdravstveni sistem. cev je ponudilo sofisticirane rešitve za avtentifikacijo in sledenje pošiljk (track and trace), vendar naj bi bila po mnenju večine najboljša rešitev serializacija. Vendar se založnik revije Healthcare Packaging, Jim Chrzan, sprašuje, kje se bodo shranjevale te enormne količine podatkov, prav tako pa je izrazil skrb, da so takšni sistemi namenjeni bolj proizvajalcem kot uporabnikom.

Dizajn tudi v farmacevtski embalaži

ue Rockhill, razvojna direktorica pri angleškem podjetju Burgopak, je predstavila primer ženske, ki je imela raka na dojkah. »Vem,

da sem drugačna. Vem, da sem bolna. Zakaj se moram to spomniti vsakič, ko vzamem zdravilo?« se je spraševala. Dejansko je medicinska embalaža dolgočasna, brez zanimivih barv in je videti natanko tako kot stene v bolnišnicah. Rockhillova je prepričana, da bi lahko tudi farmacevtsko embalažo ponujali v diskretni, prelepi ovojnini, kot je to v navadi v kozmetični industriji.

9 M

pallek tudi na področju načinov dovajanja ne predvideva velikih sprememb. Američani bodo še naprej najraje kupovali zdravila za oralno uporabo v stekleničkah in jih dobivali po pošti, v Evropi pa bo še kar v ospredju uporaba blistrov.

Embalaža

in trendih na področju farmacevtske embalaže. Letošnja predavanja predstavljajo štirje sklopi: pričakovanja in regulativni izzivi v globalnem smislu, inovacije v administraciji parentelarnih zdravil, embalaža in inovacije (skladnost, varnost in trajnost), tehnologije na področju pripomočkov za dovajanje.

Trajnost ni prioritetna

elik trend v embalažni industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktično ni bil prisoten. Le eno nemško podjetje je predstavilo najboljše prakse v izdelovanju medicinskih pripomočkov, to pa je bilo vse. Tudi med razstavljavci ni bilo veliko bolje, z izjemo Chesapeake Pharmaceutical and Healthcare Packaging, kjer so predstavili embalažo, narejeno iz ostankov pri proizvodnji sladkornega trsa.

e direktor Centra za razvoj embalaže pri Boehringer Ingelheim Pharma Spallek meni, da ekološka osveščenost ne igra velike vloge pri farmacevtski embalaži, saj mora le-ta biti poceni in ščititi izdelek. Trajnost po njegovem mnenju v industriji farmacevtske embalaže ni trend.

elničarji naj bi od farmacevtskih podjetij zahtevali bolj premišljen nakup materialov in večjo učinkovitost proizvodnih linij, zato ostaja uganka, zakaj ta dejavnik na konferenci ni bil bolj prisoten.

Nagrade za najboljše inovacije v letu 2010

a konferenci Pharmapack že od leta 1997 podeljujejo nagrade za najboljše inovacije v treh različnih kategorijah: medicinski pripomočki, trajnostna embalaža in enostavnost uporabe. Tako so letos nagrado za najbolj inovativen medicinski pripomoček podelili podjetju B. Braun za urinarni kateter, ki se uporablja pri kroničnem zastajanju urina. Pripomoček je sterilen in pripravljen za takojšnjo uporabo, ki pa je zaradi posebne oblike tudi zelo enostavna, namenjen pa

april april 2011

Raziskave trga kažejo, da se bo industrija farmacevtske embalaže v letu 2011 razširila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov

10 58

Embalaža

je ženskam. Zaradi svoje majhnosti je priročen za nošnjo s seboj. V eni škatli je na voljo 30 katetrov, od katerih je vsak sterilno zavit, zraven pa dobimo tudi priročno embalažo za vsakodnevno uporabo.

agrado za najbolj trajnostno embalažo so prejeli pri podjetju Abbott Laboratories za embalažo zdravila Kaletra (lopinavir/ritonavir). Z januarjem 2011 so težo embalaže tega zdravila zmanjšali za 40 odstotkov, kar skupno predstavlja kar 70 odstotkov manj embalažnih materialov. Embalaža je sedaj bolj kompaktna in pacientom omogoča večjo diskretnost. Vsebuje deset blistrov; v enem je 12 filmsko obloženih tablet, en blister pa

Vključevanje bolj trajnostnega dizajna že na začetku razvojnega procesa nam omogoča določitev načinov za manjšo porabo materialov.

agrada za najbolj enostavno uporabo pa je pripadla injekcijski napravi Talent BT, podjetja Primequal, ki temelji na inovativni tehnologiji »1 klik – 1 odmerek«. Talent BT je avtomatska, neboleča injekcijska naprava z gumbkom, ki je bila razvita za varnejše, hitrejše in natančnejše odmerjanje, kot takšna tudi zmanjšuje anksioznost pacientov. Vsebuje tehnologijo SmoothJect, ki omogoča popolnoma neboleče injiciranje. Naprava je narejena tako, da se je ne da ponovno odpreti ali napolniti. Potem, ko se odmerek injicira, se zaklene in s tem onemogoči ponovno uporabo. Ta naprava tako zadošča najvišjim zahtevam po medicinski in farmacevtski varnosti. Popolnoma prilagojen na vseh področjih apliciranja je Talent BT oblikovan za končnega uporabnika, saj omogoča enostavno, priročno in varno vsakodnevno rabo.

6 korakov k bolj trajnostni farmacevtski embalaži

april april 2011

T T

rajnost zahteva pristop, ki se osredotoča predvsem na tri dejavnike: okoljske, ekonomske in družbene.

udi farmacevtska embalaža je lahko bolj trajnostna, kot je sedaj, zato predstavljamo nekaj praktičnih predlogov. 1. Dizajn

zadostuje za tri dni zdravljenja. Kaletra je na trgu dostopna od leta 2001, zdravilo pa je namenjeno odraslim in otrokom od dveh let naprej, okuženim z virusom HIV-1, v kombinaciji s protivirusnimi sredstvi.

spregledana, pa so tudi znotraj panoge mnenja deljena. Danes se ponuja mnogo priložnosti za izdelavo bolj trajnostne farmacevtske embalaže znotraj proizvodnega procesa in proizvodnih praks, trajnostno lahko prilagodimo celotno dobavno verigo.

a prvi pogled trajnost in farmacevtska embalaža ne sodita skupaj, saj ima tradicionalno najvišjo prioriteto varnost in ne varovanje okolja. Farmacevtska embalaža se mora držati strogih pravil, ki zahtevajo sledljivost surovin, dobre proizvodne prakse (GMPs), stalno kvaliteto, obvarovanje izdelka in pogosto tudi prilagoditev izdelkov z zapirali, varnimi pred otroci. Čeprav je bila na letošnjem Pharmapacku trajnost

ključevanje bolj trajnostnega dizajna že na začetku razvojnega procesa nam omogoča določitev načinov za manjšo porabo materialov. Če natančno razumemo potrošnikove potrebe, lahko razvijemo bolj učinkovito proizvodnjo in posledično tudi boljše tržimo blagovno znamko. Pomembno je, da zmanjšamo težo embalaže in povečamo učinkovitost, ne da bi s tem ogrozili varnost izdelka. 2. Učinkovitost

procesu oblikovanja moramo ustvariti čim bolj učinkovito embalažo, ki minimalizira vpliv na okolje in maksimalizira vsak korak v dobavni verigi. Na primer, že napolnjene medicinske embalaže imajo prednosti za farmacevte, uporabnike in okolje. Taka embalaža omogoča farmacevtu, da uporabnikom posveti več časa in tako zagotovi pravo zdravilo ter pravilno jemanje. Prav tako že napolnjena embalaža znižuje stroške distribucije, saj ni potrebno pakirati vsega posebej – primarna in sekundarna embalaža sta skupaj z zdravilom, kar znižuje stroške in porabo energije skozi celotno dobavno verigo. 3. Uporaba naprednih tehnologij

apredne tehnologije odpirajo nove priložnosti za oblikovanje bolj učinkovite in trajnostne embalaže. Tako lahko embalaži sledimo, nanjo posnamemo podatke ali pa preko zvoka oziroma svetlobe komuniciramo z uporabnikom. Te tehnologije podpirajo in spodbujajo potrošnika k zavezanosti k predpisanim načinom zdravljenja, kar izboljša odzive potrošnikov in tudi zdravljenje. 4. Sodobna tehnološka oprema

elikokrat lahko opremo ponovno kalibriramo in tako izboljšamo njeno učinkovitost. Prav tako pa sodobna tehnološka oprema zmanjšuje stroške in povečuje učinkovitost. 5. Racionalizacija transportnega procesa

činkovit transport pripomore k manjšemu ogljičnemu odtisu. Povečano učinkovitost lahko dosežemo z zmanjšanjem teže embalaže, z izločitvijo terciarne embalaže in z optimizacijo tako plovnih poti kot tovora. 6. Vzdrževanje pozitivnih odzivov pacientov

Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v ZDA le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navodilih.

iti družbeno trajnosten pomeni razvoj embalaže, ki je učinkovita, varna in poziva k upoštevanju navodil in zavezanosti k pravilnemu jemanju. Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v ZDA le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navodilih. Bolj zavzeto pravilno jemanje se kaže v boljši oskrbi, boljših odzivih in boljšem zdravju. Na primer, na trgu so že prisotni blistri, ki opozarjajo na pravočasno jemanje in tako zmanjšujejo tveganje za opustitev ali napačno jemanje zdravil.

Viri: • www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/live_from_pharma pack_paris_a_s.php • www.canontradeshows.com/expo/pharmafr10/ • www.krka.si/sl/zaposlitev-v-krki/o-zaposlitvi-v-krki/podrocje-dela/raziska ve-in-razvoj/razvoj-embalaze • blog.pmpnews.com/?p=1758 • www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/publishers_perspecti ve_pharmap.php • www.healthcarepackaging.com/archives/2011/03/pharmapack_awards_ french_packa_1.php • www.pharma-iq.com/logistics/articles/six-steps-to-pharmaceutical-packa ging-sustainabili/

Packaging and Medicine

The Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability

harmaceutical packaging must be designed so as to ensure the safety of pharmaceutical

preparations in order to keep them free from contamination and to hinder microbial growth. It must ensure product safety throughout the intended shelf life for the pharmaceuticals. Packaging is a critical tool in the pharmaceutical industry for product delivery and, above all, strict regulatory compliance. In order to develop such packaging, a broad spectrum of knowledge of regulatory measures, chemical engineering, pure chemistry, pharmaceuticals and mechanical engineering is required. As safety is still the most important factor in designing pharmaceutical packaging, sustainable development is to a large degree overlooked..

2. V ospredju primarnih ovojnin so plastične in aluminijaste folije za izdelavo pretisnih omotov ter steklene viale in plastenke.

4. Kateri so glavni izzivi na trgu proizvodnje farmacevtskih embalaž? Razvijate mogoče tudi kakšne bolj dizajnerske, očesu prijaznejše izdelke?

3. Vrednotenje ovojnine glede na njeno zagotavljanje bariernih lastnosti, ki omogočajo vzdrževanje izdelka za čas roka trajanja, je za farmacevtske izdelke bistvenega pomena. Direktno analize LCA za vrednotenje embalaže ne uporabljamo, seveda pa sledimo zahtevam EU v direktivi 94/62.

Jurij Anžin, vodja trženja, Lajovic Tuba, d. o. o.: 1. Podjetje je usmerjeno predvsem v zagotavljanje storitev našim kupcem na področju embalaže in pakiranja, še posebej v farmacevtski, kozmetični, prehrambeni in kemijski industriji. Proizvajamo aluminijaste tube in aerosolne doze, laminatne in plastične tube ter plastične lončke za farmacevtsko industrijo. Naše proizvode za farmacevtsko industrijo razvijamo na podlagi zahtev in tehničnih specifikacij kupcev ter razvojnih rešitev in novosti s strani naše razvojne službe. To ponujamo trgu. Uporabniki embalaže stremijo k razvoju okolju prijazne embalaže in k proizvodnim pogojem čiste embalaže – »clean room«, sterilizacija, plastični kartoni… 2. Aluminijaste tube, aluminijaste doze ter plastični lončki. 3. Da, vsaka vrsta embalaže ima tudi svojo trajnost. LCA-analize izdelkov izvajamo v okviru skupine Impact International PTY Ltd., Australia. 4. Želimo povečati našo konkurenčnost na trgu in ponuditi dodatne storitve ter izdelke našim kupcem. Zato bistveno več sredstev in aktivnosti namenjamo raziskavam in razvoju, kar dokazuje tudi vključenost Tube v različne raziskovalne projekte in vzpostavitev lastne raziskovalne skupine. Med drugim smo

4. Generična zdravila na recept, ki so prevladujoča, ne dopuščajo veliko manevrskega prostora za dizajniranje posebne ovojnine. Bistveni izziv je zagotoviti embalažo, ki zagotavlja ustrezno raven zaščite izdeleku, ki bo vanjo pakiran, in hkrati to narediti na čim bolj ekonomično učinkovit način. Seveda si v okviru tega prizadevamo vpeljati rešitve, ki omogočajo diferenciacijo v okviru dovoljenega območja odstopanja generičnega izdelka od originatorjevega. Mag. Andrej Petkovič, vodja Sekundarne embalaže in tehnologije pakiranja v Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto 1. V osnovi delimo embalažo na primarno (kontaktno) in sekundarno. Definiranje primarne embalaže, od katere so odvisne stabilnost, varnost in učinkovitost izdelka, je del razvoja izdelka. Pripravo in izbor sekundarne embalaže pa opravljamo v Oskrbi z izdelki. V zadnjih letih je poudarek na embalaži, ki bo čim bolj prijazna uporabniku, posebej starejšim, tako v smislu čim lažje uporabe kot v smislu berljivosti in uporabnosti informacij na embalaži. 2. V farmacevtski industriji kot celoti prevladuje uporaba pretisnih omotov (sestavljenih iz dveh folij), tako je tudi v Krki. Poleg tega se za

Jurij Anžin

Embalaža

foto: arhiv podjetja

11 3. Ali pri razvoju embalaže upoštevate tudi njeno trajnost? Ali morda uporabljate LCA-analizo izdelkov?

določena tržišča, predvsem za večja pakiranja (bolnišnice, domove starejših občanov) uporabljajo plastenke. Steklena embalaža prevladuje na področju sirupov in injekcij. 3. Pri izboru in razvoju embalaže upoštevamo vse vidike, tako s stališča uporabnika kot ekološke in trajnostne kriterije. Uporabljamo kartone iz recikliranih vlaken in se skupaj z našimi dobavitelji trudimo za zmanjševanje odpada embalažnih materialov. Analize LCA še ne uporabljamo, čeprav ocenjujemo in delamo po podobnih kriterijih. 4. Zaradi demografskih sprememb, staranja prebivalstva, je poudarek na uporabniku prijazni embalaži in čim večji jasnosti ter berljivosti informacij. Zaradi stroge zakonodaje smo pri oblikovanju farmacevtske embalaže zelo omejeni in se moramo držati smernic, ki veljajo za to področje. Nekaj več možnosti za oblikovanje je na področju zdravil za samozdravljenje, pri prehranskih dopolnilih ter kozmetičnih in veterinarskih izdelkih. V tej paleti izdelkov uspešno razvijamo tudi lastne kreativne ideje in rešitve.

april april 2011

2. V farmacevtski industriji so najbolj v uporabi predvsem formirne in aluminijaste folije, ampule, injekcijske stekleničke, tube, plastični vsebniki … Katere vrste uporabljate v vaši družbi, čemu dajete prednost?

Strategija na področju embalaže in pakiranja odraža spremembe, ki se kažejo v zadnjih letih. Usmerjeni smo v optimizacijo raznolikosti materialov, dimenzije in dizajnov, znižanje količine porabljenih materialov in sledenje okoljevarstvenim zahtevam. Vse več je tudi stikov s proizvajalci iz razvijajočih se držav in držav Azije.

Mag. Andrej Petkovič

1. Ali je v vašem podjetju za izbor embalaže odgovorna razvojna služba? Kakšna je strategija na področju embalaže in pakiranja in kakšne bistvene spremembe se kažejo v zadnjih letih?

1. Da, v naši družbi je za izbor embalaže odgovorna razvojna služba, in sicer razvojna služba v tistem Sandozovem razvojnem centru, v katerem je bil izdelek razvit. Tako so na primer razvojne službe v Sandozovem razvojnem centru Slovenija odgovorne za izbor embalaže tistih izdelkov, ki so bili razviti v Sloveniji.

Peter Vogel

Nekatere proizvajalce embalaže za farmacevtsko industrijo in farmacevtske družbe smo v anketi povprašali tudi o tem, kako sledijo globalnim trendom v razvoju embalaže za zdravila.

Peter Vogel, vodja nabave za razvojne projekte, Lek farmacevtska družba, d. d.:

foto: arhiv podjetja

Analiza LCA v Sloveniji malo uporabljena

vključeni v raziskovalni projekt Wheylayer (www.wheylayer.eu), v okviru katerega razvijamo nov plastični material. Osnova je uporaba sirotke, ki bo bistveno vplival na zmanjšanje okoljske problematike kot npr. zmanjšana poraba energije, vpliv na biorazgradljivost in reciklažo končnega produkta.

foto: arhiv podjetja

Anketa

Racionalizacija materialov ni brez meja Jože Volfand

foto: Rok Tržan

12 58

Embalaža

Položaj embalažne panoge

Na direktorskem mestu škofjeloškega embalažno grafičnega podjetja je po novem dr. Simon Žnidar. je še mag. Mojca Bizjak. EGP, podjetje s tradicijo v embalažni

Položaj embalažne panoge

panogi, načrtuje letos rast od 8 do 14 odstotkov pri

potiskani kartonski in kaširani

embalaži ter pri promocijskem programu. So pričakovanja realna glede na to, da so

opustili program transportne

embalaže? Novi direktor realno

april april 2011

ocenjuje trende v panogi.

Dr. Simon Žnidar

Dopolnil je upravo, v kateri

Poslovanje v letu 2010 je bilo za podjetje zahtevno. Katere spremembe na trgu so najopaznejše in kaj se dogaja v panogi letos?

Izredno pomembno je poznavanje materialov in vloge primarne, sekundarne embalaže ter tehnoloških postopkov v proizvodnji.

Da, leto 2010 je bilo poslovno zahtevno na splošno in za panogo. EGP je del tega poslovnega okolja. Na nabavni strani so ga zaznamovali rast cen vhodnih materialov, predvsem kartonov, podaljševanje dobavnih rokov, tudi težave v kakovosti pri nekaterih dobaviteljih. Podražitve materialov se že dolgo ne da več avtomatsko prenašati v naše izdelke. V poslovanju smo se osredotočili na naše nosilne programe, vlagali v kadre in znanje. Tako smo izboljševali produktivnost, povečali kakovost, izboljšali dobavljivost. Na trgu smo bili prožnejši. To je bila formula za 2010 in v letu 2011 ne bo bistveno drugačna. O panogi? Trendi niso več novi. Gre za zmanjševanje povprečnih serij, kar je posledica personalizacije in diverzifikacije izdelkov predvsem v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Pri embalaži so posebne zahteve za zagotavljanje varne in zdrave hrane v EU.

Za katero vašo embalažo je na trgu največ povpraševanja – promocijsko, darilno ali prodajno? Ali pri embalaži za osebno nego in farmacijo še naprej povečujete promet glede na rast farmacevtske industrije?

Kot izdelovalec kartonske embalaže smo odgovorni za njeno skladnost z zakonodajo, priporočili in uredbami v vsaki državi, kjer prodajamo izdelke. Vprašali boste, kaj pa proizvajalci naših vhodnih materialov, kartonov, barve. Mi vemo o naši embalaži največ, potrošnika pa ne zanima, zakaj izdelek ni neoporečen, ali je vzrok v barvi ali materialu ali nepravilnem tehnološkem postopku.

Po deležih v strukturi prodaje si sledijo potiskana embalaža iz trdih kartonov, nato kaširanih materialov, po obsegu nekaj manjši, a vseeno pomemben, pa je program promocijske embalaže. V industrije in trge se usmerjamo tako, da sledimo po eni strani cilju določene razpršenosti, na drugi strani pa dovolj velikemu obsegu, da zagotovimo uspešno poslovanje in rast. Veseli nas uspešno poslovanje naših kupcev in to, da lahko sodelujemo v tej rasti, kar je za nas priznanje z njihove strani. To pomeni, da uresničujete slogan »kot iz škatlice«? Zakaj kot iz škatlice? Zakaj kot iz škatlice, se ve. V osnovnem pomenu gre za urejenost, kakovost, zanesljivost v izdelku, v načinu dela s kupci, v interni organiziranosti. Kot doma. Če imaš pospravljeno, hitro najdeš, kajne? Z mojim prihodom smo sloganu dodali še en pomen, in sicer: out of the box thinking. Torej ne ukalupljeno razmišljanje v škatlici, temveč odprto, inovativno, tehnološko napredno reševanje izzivov.

13 Ne samo orodjarna. Naša ključna kompetenca v izvedbenem procesu je orodjarna, kjer z inovativnimi pristopi praktično izločamo ročno delo, vezano na izsek in razločevanje, a tudi visoka strokovnost v tehnologiji in konstrukciji ter vrhunski pripravi tiska. Izredno velik poudarek dajemo proaktivnemu zagotavljanju kakovosti, kot sta izločanje kritičnih točk in filozofija, da v trenutku izvedbe posamezne faze najceneje zagotavlja zahtevani nivo kakovosti vsak sam. Nove naložbe? Z naložbami zagotavljamo ustrezne zmogljivosti in tehnološko ustreznost ter sodobnost strojnega parka. Letos načrtujemo nakup lepilne linije in tiskarskega stroja. Smo pa sicer zelo dobro opremljeni.

Promocija

Kolikšen delež predstavlja v vašem programu transportna embalaža in za kakšne volumne embalaže je interes med kupci?

Materiale za proizvodnjo kupujete v Sloveniji ali tujini? Ali se naročniki v zadnjem obdobju bolj odločajo za racionalizacijo materialov, za nižje gramature, za cenejše rešitve? Oskrbujemo se v Sloveniji in tujini, tako v Evropi kot tudi na Daljnem vzhodu. Tudi pri materialih sledimo razpršenosti, kar pa zaradi visoke koncentracije dobaviteljev ni enostavno. Zmanjšanje stroška embalaže z racionalizacijo materialov je pravzaprav najenostavnejše. A kot pri vsaki enostavni stvari zelo hitro pridemo do mej. Kot primer ste navedli gramaturo, ki je konstrukcijski parameter in ne stvar proste izbire. Povečan poudarek vplivom embalaže na varno in zdravo hrano praktično povečuje zahteve pri izbiri materialov, ki so dražji. Z analizo nekaj primerov in tudi praktično realizacijo ugotavljamo, da je več možnosti za prihranke, če upoštevamo več zornih kotov: izbiro materialov,

konstrukcijo, tehnološki postopek, napoved porabe v oskrbni verigi in optimizacijo vseh elementov, vključno s pakirnimi linijami pri naših kupcih. Večkrat govorite o vplivu embalaže na zdravo hrano. Trajnostna, zelena embalaža je okoljski in ekonomski izziv. V svetu se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je proizvajalec odgovoren za celotni življenjski krog izdelka. Koliko to upoštevate in kaj ste storili za upoštevanje načel trajnostne proizvodnje? Je EGP zeleno podjetje?

Embalaža

Vaša prednost je lastna orodjarna?

V proizvodnem programu je prišlo do sprememb. V celoti smo se usmerili v dva programa: potiskana kartonska embalaža in promocijske embalaže – samostoječi in namizni ogledni kartoni. Program transportne embalaže smo opustili. Osredotočeni smo na proizvodnjo kakovostne embalaže za farmacevtsko, prehrambeno industrijo in za kozmetične izdelke. Tu želimo biti najbolj prepoznaven dobavitelj.

EGP je zeleno podjetje. Karton je naraven material z eno najvišjih stopenj povračljivosti v reciklirni verigi. Poleg tega se ponašamo z eno večjih sončnih elektrarn, ki smo jo v lanskem letu skupaj s partnerjem postavili na streho naših prostorov. Skrbimo za čiste odpadne vode s čistilno napravo in seveda pri svojih izdelkih ne uporabljamo snovi, ki vsebujejo težke kovine, karcinogene snovi, genske motilce. Je pa v konceptih recikliranja papirja in kartona pred vsemi nami velik izziv, ki ga globalizacija na tem področju in različna okoljska zavest v posameznih delih sveta še dodatno poveča. To je vzpostaviti verigo recikliranja, ki ne povečuje vsebnosti težkih kovin, mineralnih olj in tudi ostalih snovi, kjer so postavljene mejne vrednosti. Različna merila za različne izdelke v drugem krogu kontaminirajo reciklirno verigo – izločanje je za večino stvari nemogoče. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/103

''ZELENA EMBALAŽA'' FSC

''VARNA EMBALAŽA'' ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO

EMBALAŽA ZA FARMACIJO

PROMOCIJSKA STOJALA

EGP je prvi slovenski proizvajalec embalaže, ki je FSC-COC certificiran. Že danes smo se zavezali k uporabi FSC certificiranih materialov za boljši jutri, za prispevek k gospodarnemu upravljanju z gozdovi. Ker nam ni vseeno, kaj bomo zapustili zanamcem, smo se vključili v verigo FSC dobaviteljev, ki zagotavljajo poslovanje s FSC-COC standardi, od lastnika gozdov, proizvajalca kartona do embalažerja.

V zadnjih letih je s pomočjo veliko večje ozaveščenosti nastalo precej sprememb, ki so vezane na zmanjševanje prisotnost nezaželenih snovi v prehrambeni embalaži. V EGP izpolnjujemo zahteve kupca embalaže ali končnega uporabnika in skladno s pričakovanji zagotavljamo uporabo ''najboljše proizvodnje prakse'', ki zajema uporabo ustreznih materialov, kot tudi ustrezno metodo laboratorijskega testiranja izdelkov z namenom preprečevanja migracij snovi ali vonja na izdelek.

V podjetju EGP se že vrsto let ukvarjamo s proizvodnjo kartonskih zloženk za farmacevtsko industrijo. Delamo v skladu s specifičnimi naročnikovimi zahtevami in standardi. Sistem vodenja kakovosti je procesno naravnan, zasnovan na osnovi standarda SIST EN ISO 9001:2008. Ohranjamo in izpopolnjujemo visoko kakovost proizvodov, s tem da nenehno izboljšujemo vse procese. Z odjemalci ustvarjamo partnerski odnos, ki temelji na sodelovanju, zanesljivih in točnih dobavah, kratkih rokih, visoki kakovosti embalaže in ustreznih konkurenčnih cenah.

Za naše naročnike razvijamo celovite rešitve na področju prodajne in darilne embalaže ter tako odločilno pripomoremo pri pozicioniranju njihovih izdelkov, storitev in blagovnih znamk v očeh kupcev. Naša posebnost so tudi promocijska stojala, različnih oblik in velikosti. Naročnikom nudimo celovite rešitve, ki zajemajo: svetovanje, razvoj in načrtovanje oglednih stojal iz trdega in valovitega kartona, ter natančno izdelavo, ki na koncu pripelje do vrhunskega promocijskega stojala.

april april 2011

To se izkazuje v integraciji v oskrbno verigo naših kupcev, v sodelovanju v fazah priprave novega izdelka. S pravilnim pristopom lahko dosežemo boljši učinek ob ugodnejši ceni. Mislim na pravilno izbiro materialov, tehnološke postopke in konstrukcije.

Priložnosti so v razvoju novih kombinacij materialov

in okolje prijaznih materialov.

To so ključna izhodišča pri

oblikovanju dizajna embalaže v Skupini Žito, d. d., ki odločitev

o izbiri in oblikovanju embalaže za priznane blagovne znamke,

kot so izdelki za sodobno

prehrano Zlato polje, čaji 1001 CVET, zamrznjene jedi Hokus,

testenine Grande, začimbe Maestro, čokolade Gorenjka

in bonboni Šumi ter drugi izdelki, ne prepuščajo naključju, ampak predstavlja del skrbno

načrtovanih marketinških

odločitev. Pogovarjali smo se z oblikovalko Aleksandro Langenfus in direktorico

kakovosti Jelko Podbevšek

april april 2011

Rozman.

»E

mbalaža nima le funkcije varnega shranjevanja živil, ampak izraža tudi življenjski slog potrošnika. Skušamo zadovoljiti potrebe vseh ciljnih skupin naših blagovnih znamk. Nove dizajne embalaže zato predhodno testiramo na ciljnih skupinah kupcev, ustrezno embalažo pa izberemo na osnovi rezultatov tovrstnih testiranj,« pravi Langenfusova in dodaja, da na izbiro materialov poleg vrste izdelka vpliva tudi razpoložljivost tehnologije pakiranja. »Uporabljamo najrazličnejše plastične folije, prevladujejo pa dupleksi iz polipropilena in kartonska embalaža. Embalažo nabavljamo pri priznanih tiskarnah, ki materiale tudi potiskajo. Materiali so v skladu z zahtevami in standardi, ki jih v podjetju zasledujemo, to sta standarda kakovosti ISO 9001 in varnih živil IFS, sicer pa pri dobaviteljih sami izvajamo presojo dobavitelja,« pravi Podbevšek Rozmanova, ki poudarja, da imajo vsi uporabljeni materiali certifikat o ustreznosti materiala. V podjetju skrbno zasledujejo vse spremembe zakonodaje na področju pakiranja, zlasti glede morebitnih kemičnih tveganj. Embalaža mora namreč po novem vsebovati dokazila o prehajanju oziroma migraciji kemičnih sestavin v živilo.

Eko materiali cenovno (ne) dosegljivi

lede na dejstvo, da so največji slovenski bio proizvajalec na področju testenin,

foto: arhiv podjetja

Uporaba drugačnih, za kupca

Aleksandra Langenfus

Vpadljivost in všečnost.

foto: arhiv podjetja

Inovativnost. Priročnost.

Jelka Podbevšek Rozman

Barbara Černe

Embalaža v skupini Žito

14 58

Embalaža

Embalaža v skupini Žito

prepečenca, kaš, mok in drugih izdelkov, skušajo vsaj deloma slediti še svetovnim trendom, ki gredo v smeri trajnostne in eko embalaže, še posebej pri izdelkih iz bio linije, za katero je, kot ugotavljajo, čedalje več zanimanja. »Pri vlečenem testu uporabljamo materiale EKO PET. Pri živilih predstavlja uporaba recikliranih materialov za stik z živilom težavo, predvsem zaradi nenadzorovane vsebnosti kemičnih snovi in možnega prehajanja teh snovi v živila. Izjema so kartoni, ki niso v neposrednem stiku z izdelkom. Potrošnik sicer zaznava eko embalažo, ampak po naših izkušnjah oziroma raziskavah odigra pri nakupu ključno vlogo še vedno cena. Ko bodo eko materiali cenovno dosegljivi, jih bomo uporabljali v večji meri,« še dodaja Podbevšek Rozmanova.

Drugačnost s posebnimi tiskarskimi učinki

olj kot izbiri materialov se v skupini posvečajo tisku. »Drugačnost skušamo doseči s pomočjo posebnih učinkov v tisku, na primer z uporabo globokega ali slepega tiska, parcialnega nanosa UV-laka oziroma uporabo najrazličnejših kovinskih tiskov,« pojasnjuje Langenfusova in dodaja še: »Zelo veliko delamo na tipografiji, to je pisavi, ki jo razvijemo za vsak izdelek posebej. Stremimo namreč k temu, da izstopajo tipografski grafični

15 Povečati prepoznavnost blagovnih znamk Prodor na trge jugovzhodne in P zahodne Evrope otem, ko so lani izdelali novo strategijo Skupine in trženja novih blagovnih znamk, so na osnovi raziskave potrošniških potreb oblikovali tri glavne stebre blagovnih znamk skupine, in sicer steber kruh in pekovsko pecivo, steber sodobna kuhinja, kamor bodo uvrstili blagovne znamke Zlato polje in začimbe

Proizvodni programi Kromopak (GC2): uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji Belpak (GT2): farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji Grafopak Kraft (GT4): za embalažo, ki zahteva močnejši karton, ter pralne praške Grafopak in Koliprint (GD): množična uporaba za vse vrste embalaže

Promocija

KK liner (GD): za kaširano embalažo

lavni trg še vedno ostaja Slovenija, v sklopu nove strategije pa načrtujejo prodor tudi na trge jugovzhodne in zahodne Evrope,

torej na Hrvaško, Kosovo in v Srbijo, pa v Nemčijo, Italijo, Španijo in Grčijo. Med glavnimi prioritetami na področju kruha bo vsekakor razvoj dopeke in prigrizkov, bio izdelkov in trajnih pekovskih izdelkov za potrebe tujine. V okviru stebra sodobna kuhinja bodo skušali ohraniti pozicijo, ki jo ima zamrznjena hrana na domačem trgu, prenoviti koncept testenin za domači in tuji trg in povečati prodajo riža v tujini. Na področju konditorstva bodo prenovili pozicioniranje in razširili portfelj čokolad na domačem trgu ter poskrbeli za rast biskvitnega peciva in bonbonov. Na področju čajev si želijo utrditi vodilno pozicijo, razviti segment razpoloženjskih čajev in poskrbeti za njihovo agresivno rast v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na področju bio izdelkov in izdelkov linije Natura bodo še naprej iskali tržne niše, zato se nameravajo že drugo leto udeležiti največjega mednarodnega strokovnega sejma ekološke pridelave, hrane in izdelkov na svetu, sejma Biofach. Delež izvoza izdelkov naj bi do leta 2015 povečali kar za 21 odstotkov, in sicer s pomočjo večjega nabora zanimivih izdelkov, povezovanjem podjetij in skupnim nastopom pri trgovcih, vključevanjem tujih distributerjev in povezovanjem z mednarodnimi trgovci, ki prav tako vstopajo na trge jugovzhodne Evrope.

Embalaža

Maestro, testenine Grande, zamrznjeno hrano Hokus, in steber konditorstvo z nosilnimi blagovnimi znamkami Gorenjka, Šumi in Frufru, slaščicami in keksi blagovne znamke Grajske pekarne. »Strategija temelji na najboljšem zadovoljevanju domačih potreb z domačimi okusi. Sicer ima vsaka skupina izdelkov svojo zgodbo. Na osnovi raziskav potrošnikov bomo tako v glavnem nadgrajevali dve, in sicer zgodbo, namenjeno gospodinjstvom z največ dvema članoma, in zgodbo za velike družine, od tega so namreč odvisna tudi naša pakiranja. Največ pozornosti bomo posvetili zagotavljanju prepoznavnosti in z dodatnimi postavitvami poskrbeli za izboljšanje vizualne konsistentnosti portfelja na prodajnih policah,« je pojasnila Aleksandra Langenfus in dodala, da naj bi bila prenova blagovnih znamk zaključena do konca tega leta.

Podjetje bo ob koncu letošnjega leta izvedlo obsežno prenovo večjega od obeh kartonskih strojev, kar mu bo omogočilo izdelavo premaznih kartonov, ki so izdelani iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin. Z izvedbo te investicije bo podjetje Količevo Karton sposobno slediti povečanemu povpraševanju po tovrstnih kartonih, ki se izkazuje v zadnjem obdobju, in istočasno ponuditi trgu širšo paleto GC kartonov, katera je bila do sedaj omejena le na odlično uveljavljeno blagovno znamko Kromopak. Vzporedno s prenovo formerskega dela kartonskega stroja in priprave snovi bo podjetje vložilo tudi znatna sredstva v dodelavo kartona in zagotovitev vlakninske avtonomnosti, kar mu bo zagotovilo primerno konkurenčnost na globalnem trgu. Podjetje se ponaša s certifikatom ISO 9001 in ima uveljavljen HACCP sistem.

Kot vsa ostala podjetja skupine Mayr Melnhof Karton, je tudi Količevo Karton certificiran v skladu z FSC in PEFC standardi.

KOLIČEVO KARTON d.o.o. Papirniška cesta 1,1230 Domžale T: (01) 7290 564, F: (01) 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

april april 2011

elementi, ki nosijo sporočilno vrednost. Vpliv interneta in socialnih omrežij je čutiti tudi pri povečani uporabi ikonografije. Sicer skušamo slediti trendom, kot sta eko in retro, tu še vidimo perspektivo. Glede na zasičenost trga z embalažo vidimo priložnosti tudi v razvoju novih kombinacij materialov in vlaganju v nove tehnologije, s čimer bi se lahko na primer izognili dvojnemu pakiranju izdelkov.« Tudi sicer stremijo v Skupini k optimiranju embalaže, ki je izdelana po meri izdelka, v prihodnje pa bodo – v okviru kontinuiranega zmanjševanja stroškov energije – skušali vplivati še na volumensko in količinsko zmanjševanje odpadne embalaže.

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Vse bolj ekološko, a tudi več novosti

GRAF&PACK

16 58

Embalaža

GRAF&PACK

Na mednarodnem bienalnem

strokovnem sejmu v Celju,

sejemskem četverčku Forma Tool, Plagkem, Livarstvo in

tudi več domačih podjetij grafične industrije, pakiranja in označevanja. Nekateri

foto: Boštjan Čadej

GRAF&PACK, se je predstavilo

razstavljavci so predstavili novosti, ki so vzbudile med

partnerji precejšnje zanimanje,

zlasti med farmacevti.

Postavili smo jim naslednja vprašanja: 1. S ejem je priložnost za predstavitev novosti in kvalitet, ki jih nudi posamezno podjetje. S čim ste se predstavili na sejmu in kako sledite trendom v panogi?

2. A li se je vaš potencialni krog partnerjev s predstavitvijo na sejmu razširil? Ste imeli morda organizirane tudi kakšne posebne obiske poslovnih partnerjev? Kakšno rast v poslovanju pričakujete letos? 3. K akšna so bila vaša pričakovanja na sejmu in kako ste zadovoljni s poslovnimi rezultati?

april april 2011

Andrej Suhadolc, CGS plus, d. o. o. 1. Naše podjetje se na sejmu predstavlja kot partner podjetja HP za tiskalnike velikega formata, in sicer predvsem formatov, večjih od pol metra. Posebna novost je

Lateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim površinam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekološki tiskalnik, ki ne povzroča nobenih škodljivih vplivov na okolje. tiskalnik, ki tiska z lateks črnilom. To je nova tehnologijo, ki jo je HP predstavil pred kakšnim letom. Lateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim površinam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekološki tiskalnik, ki ne povzroča nobenih škodljivih vplivov na okolje. Tudi postopek izdelave in tisk sta okolju prijazna. Poleg tega predstavljamo še paleto foto tiskalnikov, ki so namenjeni notranjim površinam. 2. Ta sejem je dobra priložnost, da izdelke pokažemo ljudem, ki te stvari uporabljajo.

17 3. Na sejem smo šli s kar velikimi pričakovanji, saj želimo ljudem predstaviti, kaj lateks sploh je. Opažamo namreč, da je informiranost v slovenskem prostoru glede te tehnologije relativno slaba in da o njej še ni bilo dosti govora, zato se trudimo za prepoznavnost te tehnologije. Predvsem tudi zato, ker ima posebno ekološko vrednost. Že naš slogan je »vse je zeleno« oziroma »go green«. Tudi HP je začel z recikliranjem materiala, ki se uporablja v reklamne namene, po reciklaži se uporablja na primer za plastične letve za zunanje površine, za balkone. Tega programa pri nas še ni, vendar mislimo, da se bo slej ko prej pojavil. Miha Cankar, GREC, d. o. o. 1. Na sejmu se predstavljamo s tremi osnovnimi programi: barve in materiali za sitotisk in tampotisk, 3D nalepke ter program zaščitnih lakov za elektroniko. Na področju sitotiska in tampotiska imamo vse komponente, ki omogočajo pripravo vsega potrebnega za tisk, pri nalepkah so naša novost vinske etikete, kjer lahko manjši naročniki dosežejo maksimalen učinek. Tako se lahko naredi etiketa simulacije zlatotiska, UV laka, 4-barvnega tiska – vse v enem v majhnih serijah. Na ta način delamo tudi etikete za posebne edicije embalaž za industrijo pijač, kar embalažo naredi tudi estetsko privlačno. Vedno sledimo novim zakonodajam s področja okolja, novim tehnologijam, že od začetka pa osveščamo in pomagamo strankam pri ravnanju z odpadki iz naše dejavnosti (tiskarskimi barvami, redčili idr.). Z nekaterimi strankami imamo tudi dogovor, da lahko pri nas oddajo odpadno embalažo in jo nato mi predamo naprej podjetjem, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega pa strankam sproti tudi predstavljamo, kakšni so novi trendi, materiali, kar pomeni, da je stranka vedno na tekočem, če se zgodi kakšna sprememba pri zamenjavi materialov. Tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najboljše materiale, najbolj ekološke. To pomeni na primer, da masa za nalivanje ne vsebuje nobenih težkih kovin, uporabljamo tudi najbolj ekološka olja, ki obstajajo na trgu, idr. 2. Namen naše udeležbe na sejmu je predvsem v tem, da utrdimo stike z obstoječimi

3. Posebnih pričakovanj ni. Čeprav je sejem manjši kot prejšnje leto, še vedno vztrajamo. Majda Kokoravec, GOPACK, d. o. o. 1. Na letošnjem sejmu predstavljamo avtomatske pakirne stroje, potem naš klasičen proizvod UPA RAPID, stroje za pakiranje v termo skrčljivo folijo in stroje za vakuumsko pakiranje. Naša novost je pakiranje kruha.

Embalaža

Vendar se kriza še vedno pozna. Upamo, da bo letos poslovanje boljše, smo optimisti.

Promocija

Povpraševanje po teh proizvodih se je precej povečalo, tako da smo razvili nove stroje za pakiranje kruha. 2. Na sejem smo povabili vse naše partnerje, da vidimo, če imajo morda kakšna nova povpraševanja. Je pa tudi nekaj novih strank, ki se zanimajo za naše proizvode in se kažejo kot potencialni partnerji. Lahko rečemo, da v našem podjetju v letu 2009 krize ni bilo, saj je bila rast poslovanja super. Lansko leto je bilo poslovanje nekje normalno, tudi trenutno smo polno zasedeni. Kriza se pozna predvsem v manjših investicijah. 3. Nekaj zanimanja je bilo s strani novih kupcev in naša želja je, da ostanemo z njimi v kontaktu tudi po koncu sejma. Smo pa s poslovnimi rezultati sicer zadovoljni. Vojko Arzenšek, Adheziv, d. o. o. 1. Predstavljamo se z našimi standardnimi programi, največja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo. Nova evropska regulativa namreč farmaciji določa, da mora izdelke označevati z 2D kodo. V ta namen smo izdelali samostojno napravo, sistem Print&Verify, ki jo je mogoče pripeljati v podjetje, razmakniti proizvodno linijo in jo postaviti med njo. Na sebi ima napravo za markiranje kod in napravo s kontrolno kamero za verifikacijo teh kod, potem vzmet ter na koncu programsko opremo, ki vse to podpira. Pred dvema letoma, ko smo bili tu, tega še ni bilo. V tem času pa smo to raziskali in razvili ter imamo že kar nekaj referenc v Sloveniji, in sicer v podjetjih Krka, Lek, Jadran Galenski laboratorij idr. Imamo pa tudi nekaj priporočil Krke nekaterim proizvajalcem proizvodnih linij za farmacijo. Z Medifilom smo že naredili pogodbo, ki

april april 2011

Tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najboljše materiale, najbolj ekološke.

strankami in se pogovorimo o sodelovanju, projektih. Na trgu smo sicer že kar dobro poznani, vendar se nam zdi prav ohranjati stike tudi na ta način. Seveda pa smo veseli vsakega novega partnerja. Kriza se še pozna, vendar je bilo lansko leto malo boljše, za letošnje pa upamo, da bo vsaj takšno kot prejšnje. Ne pričakujemo večje rasti, vendar upamo, da bo poslovanje stabilno.

Majda Kokoravec Bojan Žnidarčič

foto: arhiv podjetja

Vojko Arzenšek

foto: Boštjan Čadej

Miha Cankar

foto: Boštjan Čadej

Andrej Suhadolc

foto: Boštjan Čadej

18 58

Embalaža april april 2011

Predstavljamo se z našimi standardnimi programi, največja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo. naš sistem vgrajuje v proizvodno linijo za cel svet. Prav tako vgrajuje tudi Laetus iz Nemčije, ki je proizvajalec kamera kontrolnih sistemov. Od nas kupi sistem brez kamere in vanj vgradi svojo kamero, nato pa to proda po celem svetu. Če vzamemo kot panogo označevanje v industriji, je trend v čim večji zanesljivosti naprav za označevanje, da je čim manj zastojev glede tega, čim manjši strošek označevanja, iz farmacije pa prihaja tudi trend po verifikaciji napisov. Se pravi, da po označitvi proizvodov pakiranja ali palet proizvodov obstaja neka naprava, ki preveri, če je vse označeno jasno in čitljivo. 2. Seveda imamo organizirane tudi sestanke s partnerji. Povabili smo preko 1.000 podjetij, s katerimi imamo kakršnekoli kontakte, naše kupce, ki jih je čez 300, in tiste, ki sicer še niso kupci, ampak se z njimi dogovarjamo o projektih. Prihajajo iz držav celotne nekdanje Jugoslavije, iz Madžarske, Slovaške, Avstrije in drugod. Imeli smo tudi predavanje na temo falsifikati v farmaciji, poneverbe zdravil, označevanje z 2D kodami, verifikacija in sistem Track&Trace, ki bo začel delovati. Prisotnih je bilo kar nekaj predstavnikov farmacevtskih podjetij iz celotne nekdanje Jugoslavije, za katere je bil organiziran tudi avtobusni prevoz iz Beograda. S tem predavanjem smo pritegnili veliko predstavnikov farmacevtskih podjetij, s čimer smo tudi dobili vpogled v to, kako veliko farmacevtskih podjetij je dejansko na področju nekdanje Jugoslavije. Rasti v poslovanju nikoli ne predvidevamo vnaprej, ampak investiramo v aktivnosti, kot je tudi ta sejem, na podlagi ocen trendov. Pokazalo se je namreč, da rezultat nikoli ne izostane. Je pa kriza še vedno prisotna v sektorjih industrije. Iz krize je že izšla industrija, ki je tako imenovani izvozni sektor, medtem ko so tisti, ki delajo bolj za domači trg, oziroma je vanj vmešana država, še vedno v krizi. Vprašanje je, kdaj bodo prišli iz te krize. Farmacija je globalna zadeva, kjer krize dejansko ni zaznati. Glede na to, da so vsi naši novi projekti vezani na farmacijo, nismo čutili nobenega večjega padca. 3. Na tem sejmu se moramo pokazati vsaki dve leti, saj drugače ne sodelujemo več na nobenem drugem sejmu. S tem pokažemo, da smo še na trgu, in vzdržujemo stike. Je pa ta sejem pravi sejem, kar se tiče industrije, in se ga bomo redno udeleževali.

Bojan Žnidarčič, EMA, d.o.o. 1. Podjetje EMA d.o.o. se je predstavilo s široko paleto izdelkov. Predstavili smo laser Telesis, namenjen za označevanje kovinskih izdelkov, nov ink-jet tiskalnik Domino, visoko resolucijski ink-jet iz serije G, etiketirko Arca, najnovejši izdelek Domino iz V-serije V120i ter večji model V300+, linijo tiskalnikov Toshiba, prenosne terminale LXE, rešitev za zaščitno pakiranje podjetja Sealed Air tim, NewAir in drugo. Podjetja so včasih zaradi kupcev primorana označevati čedalje več »izdelkov« v sami proizvodnji oziroma izdelke, za katere doslej ni bilo potrebe po označevanju. Zaradi IT razvoja je čedalje večja potreba in želja po čim boljši povezanosti vseh naprav v razne mreže oziroma procese podjetja. 2. Vsekakor smo spoznali nekaj novih strank, za katere upamo, da bodo postali naši partnerji, kupci. Predstavili smo jim določene naprave, kar je na takem sejmu potencialno dobra priložnost. V panogi se pozna kriza kot posledica »umirjanja« določenih proizvodnih podjetij v Sloveniji oziroma selitve proizvodnje v druge države zaradi

V panogi se pozna kriza kot posledica »umirjanja« določenih proizvodnih podjetij v Sloveniji.

različnih vzrokov. Izgubljena podjetja ni moč enostavno nadomestiti. Zmanjšan obseg pa je še pri nekaterih panogah, ki so podvržena raznim prodajam podjetij in so v fazi reorganizacij. Določene panoge so že na nivojih pred krizo. Upamo, da se bo optimizem razširil tudi na še preostala področja, panoge. 3. Sejem je za nas prvenstveno predstavitev novih izdelkov, rešitev za različna področja. Kupci v Sloveniji nas dobro poznajo, na enem mestu dobijo veliko dodatnih informacij. V veliko primerih so takšna srečanja lahko impulz za nove posle. Poslovni rezultati, ki bi jih lahko pripisali sejmu, so lahko vidni tudi do leto dni kasneje.

Usklajen nadzor odlagališč ponovno pred vrati foto: Bobo

Mag. Vanesa Čanji

okolje

Intervju z Aleksandro Velkovrh, glavno inšpektorico RS za okolje in prostor

Inšpektorji seveda ne morejo biti priljubljeni, s svojim korektnim delom pa si lahko zaslužijo spoštovanje. Za to si

Aleksandra Velkovrh

prizadeva glavna inšpektorica Aleksandra Velkovrh, ki želi

razbiti dva ukoreninjena mita:

»inšpektorat za to ni pristojen«

in »se ne da«. Z usklajenimi

inšpekcijskimi pregledi

odlagališč so lani dvignili precej

prahu. A ne bodo popustili,

zatrjuje. Občine in komunale

bodo morale izpolniti predpise.

Letos bodo z usklajenimi

pregledi nadaljevali, in to v

kratkem. Čistke napovedujejo

na področju bioloških

odpadkov in črnih odlagališč.

V zadnjem letu ste pospešeno izvajali inšpekcijske preglede komunalnih podjetij oziroma odlagališč. V javnosti so odjeknile kazni in zapiranja. Prosim, podajte pregled, komu ste doslej izrekli denarne kazni in koliko odlagališč ste zaprli?

Globe smo izrekli torej skoraj vsem in skoraj vsi, če ne že res vsi, so globo tudi plačali.

Lani smo začeli z usklajenim nadzorom vseh odlagališč, imamo jih okoli 30. Ugotovili smo, da ima večina odlagališč dovoljenje IPPC za odlaganje oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja kot obstoječi zavezanci, kar pomeni, da lahko odlagajo. Dve odlagališči sta bili izjema. Prva je Špaja dolina v Grosupljem, kjer je bilo dovoljenje že enkrat zavrnjeno. Tam je prepovedano odlaganje že od leta 2009. Zelo podobna situacija je na odlagališču Ostri vrh v Logatcu, kjer so že presegli kapaciteto, za katero so prejeli okoljevarstveno dovoljenje, zato tudi tam prepovedujemo odlaganje. Na praktično vseh ostalih odlagališčih pa ugotavljamo, da ni zagotovljena predhodna obdelava odpadkov, zato smo začeli izrekati finančne kazni, s katerimi želimo zavezance prisiliti, da bodo uvedli predpisane postopke.

Poglejmo primer Kocerod. Maja naj bi začeli s poskusnim obratovanjem, vendar do takrat koroškim javnim komunalnim podjetjem, z izjemo dravograjskega, grozi izvršba. Zakaj je smiselna izvršba, če se ve, da je zagon Koceroda predviden v maju?

Ko bo sprejet sveženj novih uredb s področja komunalnih odpadkov, bomo spomladi nadaljevali s ponovnim usklajenim pregledom vseh odlagališč. V tem hipu smo že pripravljeni na vnovičen usklajen inšpekcijski nadzor vseh odlagališč, če so že zagotovili obdelavo odpadkov.

Kam gre ta denar? Denar gre v proračun, enako kot denar, ki ga za kazni pobere policija. Žal to ni namenski denar.

Predpisi za ustrezno ravnanje z odpadki so v veljavi že kar nekaj časa. Šele ko smo začeli izvajati usklajeni inšpekcijski nadzor, so se zbudila komunalna podjetja in tudi občine. Tu moram poudariti, da za stanje na odlagališčih niso zmeraj odgovorna le komunalna podjetja. To je last občine in ona mora poskrbeti za potrebne investicije. Čeprav sedaj izrekamo kazni direktorjem komunalnih podjetij, gre tu predvsem za odgovornost občin, ki niso zagotovile ustrezne infrastrukture. Opažamo, da se je od prvega usklajenega inšpekcijskega nadzora naprej marsikaj zelo pospešilo: okoljsko ministrstvo pripravlja potrebne uredbe, zganile pa so se tudi komunale in občine. Z župani, marsikje so po lanskih volitvah novi, imamo številne razgovore. S pretnjo inšpekcijskih nadzorov in denarnih kazni držimo komunale

april april 2011

Intervju z Aleksandro Velkovrh

RS za okolje in prostor,

20 58

okolje

in občine v pripravljenosti, da se bodo stvari res premikale. Stvari ne bomo izpustili iz rok, zato napovedujemo v pomladnih mesecih ponovni usklajeni inšpekcijski nadzor in ponovno izrekanje denarnih kazni, kjer bo to potrebno. Ali niso ti intervali usklajenega inšpekcijskega pregleda prepogosti? Je realno, da lahko občine oziroma javna komunalna podjetja stvari, ki so vendarle povezane z nemajhnimi investicijami, premikajo tako hitro? Predpisi so znani že nekaj časa in v tem času bi se občine morale pripraviti. Ugotavljamo, da se stvari ne premaknejo, dokler ne pričnemo z inšpekcijskimi postopki in konkretnimi ukrepi oziroma denarnimi kaznimi. Res sedaj govorimo o nekajmesečnih rokih, zavedamo se tudi tega, da so investicije velike. Ampak predpisi veljajo in ker veljajo, ni stvar inšpektorja, da ugotavlja, koliko so izvršljivi. Ko so predpisi sprejeti, se morajo stvari urediti v skladu z njimi. Torej ne bo prehodnih obdobij? 60-dnevna prehodna obdobja so bila že odobrena. Naši prvi pregledi so bili že lani sredi poletja. Sedaj se zopet bližamo poletju, tako da so imele občine realno skoraj leto dni časa. Že takrat smo napovedali, da bomo imeli letos spomladi znova usklajen inšpekcijski nadzor, ki ga bomo začeli izvajati v kratkem. Kdaj boste začeli nadzorovati ravnanje z biološkimi odpadki? Pri predpisanem ravnanju z biološkimi odpadki gre za specifično področje, kjer je potrebno ločiti odpadke živalskega izvora od t. i. bioloških odpadkov. Tu smo že izrekli kazen določenemu subjektu zaradi neločevanja odpadkov živalskega izvora od kuhinjskih odpadkov. Če gre za odpadke živalskega izvora, je tu pristojen veterinarski inšpektor, saj gre za nevarnost nalezljivih bolezni. Pripravljamo se tudi na tovrstni nadzor.

april april 2011

Boste ta del inšpektorskega nadzora opravljali hkrati s pregledom odlagališč? Nimamo še natančnega načrta, kako bomo to opravili. Bomo pa tudi ta nadzor izvajali usklajeno. Inšpektorji se zavedamo, da je izvajanje te določbe izredno težavno. Naj ilustriram: če doma pripravim piščanca in njegove dele odvržem med zeleni odrez, sem kontaminirala cel zabojnik. Vedno poudarjam: inšpekcija predpisov ne sprejema. Ko so predpisani, jih preprosto moramo izvajati. Pomagamo pa iskati rešitve, kako jih izvajati v praksi. Naša naloga ni, da ocenjujemo, kako življenjski so predpisi. Za to skrbi zakonodajalec, zadaj pa so evropske direktive. En tak primer je uredba o prahu na gradbiščih. Ta predpis smo sprejeli, zato moramo njegovo izvajanje nadzirati na okoljskem inšpektoratu, in sicer brez dodatnih kadrovskih ojačitev. To pomeni, da bomo morali okoljski inšpektorji nadzirati vsako malo večje gradbišče, kar se tiče prahu. Tega je precej, zlasti poleti. Kako bomo to izvajali, še ne vem. Se pa zavzemam,

da izvajamo usklajene nadzore po vsej državi. S tem omogočimo usklajeno povratno informacijo zavezancev ministrstvu, ki tako dobi celovitejšo sliko stanja na terenu, kot če bi prihajali samostojni odzivi, ki se lahko izgubijo. Na ta način se lahko stvari premikajo na dobro. Ko zavezanci vidijo, da inšpekcija celovito nadzira, potem posamezniki ne iščejo več svojih izgovorov, ampak se začnejo zavedati, da je zares

Stvari ne bomo izpustili iz rok, zato napovedujemo v pomladnih mesecih ponovni usklajeni inšpekcijski nadzor in ponovno izrekanje denarnih kazni, kjer bo to potrebno potrebno zadostiti inšpekcijskim določbam. Velikokrat imam občutek, da naši zavezanci porabljajo svoje resurse – čas, denar, energijo in znanje proti inšpekcijskemu postopku, namesto da bi vso to energijo preusmerili k iskanju rešitev za izpolnitev predpisov. V javnosti je odmeval odvzem nekaterih okoljevarstvenih dovoljenj, zlasti Lafargu. Kmalu po odvzemu dovoljenja se je v podjetju nenapovedano oglasila inšpektorica. Kljub tej reakciji vašega inšpektorata ste se zapletli v javno polemiko s tamkajšnjo civilno iniciativo in z nekaterimi mediji. Kakšen odnos imate do javnosti? S civilnimi iniciativami, na primer z Eko krogom, smo sogovorniki. Delo inšpektorata za okolje mora biti transparentno, saj gre za področje, ki se neposredno dotika vseh nas. Komuniciramo odprto, samo danes se srečam s tremi novinarji. Javnost ima pravico do informacij, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, kaj se izteka v podtalnico … To so stvari vseh nas. Javno se ne ukvarjamo več le s t. i. medsosedskimi spori. Inšpekcijski postopki morajo biti javni in odprti, saj tudi niso tako hitro zaključeni. V najkrajšem času so odločitve inšpektorja za zahtevnejši nadzor zaključene v enem ali dveh mesecih. Lafarge je vreden temeljite presoje. Inšpektorica, ki je vodila ta primer, ga je pripravila zelo kakovostno, postopek je vodila zgledno. Tudi sama sem enkrat opravila ogled podjetja. Eko krogu ves čas pošiljamo vse informacije javnega značaja, povezane s tem podjetjem. To doslej ni bila praksa, sama pa sem s soglasjem informacijske pooblaščenke to spremenila. Naš dialog je odprt. Eko krog je ves čas, tudi še pred kakšnim mesecem, zahteval samo, da se prenehajo sežigati odpadki. Ko je prišlo do odločitve upravnega sodišča, da se jim dovoljenje IPPC odvzame, smo hitro reagirali in naša inšpektorica je izvedla ustni izrek v javnem interesu, in sicer prepoved sežiga odpadkov zaradi varovanja zdravja

in okolja. Če bi imeli še kakšne druge možnosti ukrepanja, bi ukrepali. Ko bodo dobili novo dovoljenje, bomo podjetje nadzirali po dovoljenju. Kadar problemi zadevajo večje število ljudi, inšpekcijske postopke obravnavamo prioritetno. Zakonito delujemo ne glede na pritiske. Se na vas pogosto obračajo okoljske civilne iniciative? Okoljskim civilnim iniciativam smo sogovornik. Še pred kratkim smo imeli sestanek s Proteusom, na katerem je sodeloval tudi kmetijski inšpektorat. Obravnavali smo bioplinarno iz Črnomlja. Za sestanek smo se pripravili in pridobili vse potrebne podatke od Agencije RS za okolje. Tudi na podlagi tega mnenja smo praktično naslednji dan prepovedali vnašanje plinske gnojevke v tla. Odreagirali smo zelo hitro. Na civilne iniciative gledamo kot na sogovornike, ki nam dajejo informacije s terena. Predstavljajo segment javnosti, ki je strokoven in nas lahko na kaj opozori. Največ teh iniciativ je lociranih krajevno, kar je tudi prav, saj se problemi rešujejo tam, kjer nastajajo. Bi pa omenila pomembno civilno iniciativo Ekologi brez meja in njihovo akcijo Očistimo Slovenijo, v kateri smo vsi skupaj zavihali rokave. Z njihovim delom smo pridobili popis divjih odlagališč, ki jih tudi z inšpekcijskimi postopki čistimo. Tako naj bi letos očistili približno 250 črnih odlagališč. Boste tudi v prihodnje nadaljevali s sistematičnim nadzorom črnih odlagališč? Žal smo kadrovsko in finančno zelo omejeni. Za področje okolja imamo samo 55 inšpektorjev za celo Slovenijo. Nadziramo vse zavezance IPPC, načeloma so vsa okoljevarstvena dovoljenja v naši ingerenci. Če se pošalim, skoraj vsak dan slišim za kak nov predpis, ki smo ga pristojni nadzorovati. Leta 2000 smo nadzorovali približno 200 predpisov, danes z istim številom inšpektorjev nadzorujemo izvajanje dvakrat večjega število predpisov. Nadziranje prahu na gradbiščih smo dobili čez noč, kadrovskih okrepitev pa ni. Pristojnosti nam buhtijo, kadrovsko pa smo izredno omejeni. Trudimo se dvigovati storilnost, tako da primerjamo rezultate med posameznimi inšpektorji in območnimi enotami, če so še kje notranje rezerve. Kadrovska podhranjenost je resen problem, na katerega opozarjajo številni organi: varuh človekovih pravic, protikorupcijska komisija, odbor za okolje pri državnem zboru in drugi. Nadziramo na primer tudi ustreznost bivalnih površin žiraf v živalskem vrtu. V naši pristojnosti nadzora je tako širok spekter, da moramo nujno selekcionirati in postavljati prioritete. Polovico dela inšpektorji izvajajo po določenih prioritetah, polovico pa reagirajo na prijave izrednih okoljskih dogodkov. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/104

Nekaj neznank je še, toda cilj je blizu

Kocerod je pred zagonom. Kaj je še potrebno storiti in kateri datum je najbližji resnici, da bo center začel obratovati?

Kljub napovedim, da bo Kocerod pričel z obratovanjem sredi meseca maja 2011, v tem trenutku ne morem z gotovostjo tega potrditi, saj izvajalec, Primorje, d. d., zaostaja za načrtovano dinamiko del. Izvajalec zaostaja pri končni finalizaciji. Večina opreme je že dobavljena in zmontirana, veliko pa je treba še postoriti na področju zunanje ureditve centra predelave (elektropriključek, trafopostaja, asfaltiranje platojev in dovoznih poti …). Prav tako še niso opravljene kontrolne meritve in testiranje opreme pred zagonom, kar tudi lahko ogrozi izdajo uporabnega dovoljenja za pričetek poskusnega obratovanja v predvidenem času. Izvajalec še vedno obljublja, da bodo vsa potrebna dela opravljena pravočasno, vendar menim, da je predvideni datum pričetka obratovanja mogoč samo, če v fazi kontrolnih pregledov in testiranj ne bo ugotovljenih večjih odstopanj. Ali to pomeni, da se koroška komunalna podjetja ne bodo uspela izogniti kazni, če ne bodo zagotovila predhodne obdelave odpadkov oziroma če center ne bo začel poskusno delovati do konca aprila? Tudi na to vprašanje je nemogoče odgovoriti pritrdilno. Res je, da poskušamo vse za dokončanje del v predvidenem času, vendar je potrebno razrešiti še vrsto vprašanj, na katera pa izvajalec ne

Koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe. odgovarja z zadostno prepričljivostjo. Lahko da se v postopkih izdaje potrebnih dovoljenj kaj zalomi in bo center začel obratovati z nekajdnevno zamudo. Vendar pa menim, da bi bilo prav ironično, če bi bila javna komunalna podjetja kaznovana, ker do predvidenega roka, 30. 4. 2011, še ne bi mogla odlagati nepredelanih odpadkov. Izvršitev odločb inšpektorja bi v konkretnem primeru pomenila kaznovanje tistih, ki si že nekaj let prizadevajo za celovito rešitev ravnanja z odpadki, pa zaradi nespoštovanja roka izvajalca do zahtevanega roka pri tem niso uspeli. Kaj pomeni to tistim, ki na tem področju končnih rešitev še sploh nimajo in bodo s potrebnimi investicijami objekte predelave šele pričeli v naslednjih letih? V tej zvezi je na mestu vprašanje, koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe.

april april 2011

Zagon koroškega regijskega centra za ravnanje z odpadki zamuja po krivdi izvajalca gradbenih del, vendar se o marsičem v regiji še niso dogovorile tudi občine, ki so sofinancirale naložbo. Toda mag. Ivan Plevnik, vodja projektnega načrtovanja Regionalne razvojne agencije za Koroško, upa, da bodo nekatere zagate pravočasno rešili, morda vsaj do konca maja. Z določenimi postopki so križi in težave in ne ve se tudi, kaj bo z izvedbo zadnjih del regijskega centra za ravnanje z odpadki. Znano pa je, da bi naj bil Kocerod podjetje za obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostankov, javna komunalna podjetja pa naj bi skrbela za zbiranje in prevoz odpadkov. Novost v slovenskem prostoru. Kakorkoli, Koroška je pred začetkom obratovanja regionalnega centra za ravnanje z odpadki.

Mag. Ivan Plevnik

Kocerod

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

okolje

Kocerod

22 58

okolje

Kocerod je pred zagonom. Kaj je še potrebno storiti in kateri datum je najbližji resnici, da bo center začel obratovati? Kljub napovedim, da bo Kocerod pričel z obratovanjem sredi meseca maja 2011, v tem trenutku ne morem z gotovostjo tega potrditi, saj izvajalec, Primorje, d. d., zaostaja za načrtovano dinamiko del. Izvajalec zaostaja pri končni finalizaciji. Večina opreme je že dobavljena in zmontirana, veliko pa je treba še postoriti na področju zunanje ureditve centra predelave (elektropriključek, trafopostaja, asfaltiranje platojev in dovoznih poti …). Prav tako še niso opravljene kontrolne meritve in testiranje opreme pred zagonom, kar tudi lahko ogrozi izdajo uporabnega dovoljenja za pričetek poskusnega obratovanja v predvidenem času. Izvajalec še vedno obljublja, da bodo vsa potrebna dela opravljena pravočasno, vendar menim, da je predvideni datum pričetka obratovanja mogoč samo, če v fazi kontrolnih pregledov in testiranj ne bo ugotovljenih večjih odstopanj. Ali to pomeni, da se koroška komunalna podjetja ne bodo uspela izogniti kazni, če ne bodo zagotovila predhodne obdelave odpadkov oziroma če center ne bo začel poskusno delovati do konca aprila? Tudi na to vprašanje je nemogoče odgovoriti pritrdilno. Res je, da poskušamo vse za dokončanje del v predvidenem času, vendar je potrebno razrešiti še vrsto vprašanj, na katera pa izvajalec ne odgovarja z zadostno prepričljivostjo. Lahko da se v postopkih izdaje potrebnih dovoljenj kaj zalomi in bo center začel obratovati z nekajdnevno zamudo. Vendar pa menim, da bi bilo prav ironično, če bi bila javna komunalna podjetja kaznovana, ker do predvidenega roka, 30. 4. 2011, še ne bi mogla odlagati nepredelanih odpadkov. Izvršitev odločb inšpektorja bi v konkretnem primeru pomenila kaznovanje tistih, ki si že nekaj let prizadevajo za celovito rešitev ravnanja z odpadki, pa zaradi nespoštovanja roka izvajalca do zahtevanega roka pri tem niso uspeli. Kaj pomeni to tistim, ki na tem področju končnih rešitev še sploh nimajo in bodo s potrebnimi investicijami objekte predelave šele pričeli v naslednjih letih? V tej zvezi je na mestu vprašanje, koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe.

april april 2011

Kaj pa Ministrstvo za okolje in prostor? Seveda. Tudi pristojni na ministrstvu se bodo morali vprašati, ali so od leta 2003 naredili dovolj, da bi bila v okviru javne službe ravnanja z odpadki vzpostavljena potrebna infrastruktura za predelavo, ki bi omogočala implementacijo prevzete evropske zakonodaje v praksi. Skratka, ne podpiram tovrstne kaznovalne politike, ki ignorira predhodne pogoje in ne glede na objektivne in subjektivne težave kaznuje izvajalce javnih služb, ki za to stanje praviloma sploh ne morejo biti krivi, saj niso neposredni investitorji objektov (investitorji so občine oziroma več občin skupaj

zaradi obsega investicije, ki pa dostikrat potrebujejo veliko časa za skupne dogovore). Rešitev vidim v dodatnih pogajanjih z »Brusljem« za novo prehodno obdobju 3 do 4 let in v aktivnem pristopu pristojnih služb ministrstva, ki bodo sposobne ne samo potrditi dogovorjeno, ampak se bodo aktivno vključile v pripravo dogovorov med občinami in v pripravo ustrezne dokumentacije za črpanje predvidenih sredstev iz Kohezijskega sklada EU. Celotni projekt Kocerod je vodila Regionalna razvojna agencija za Koroško. Zakaj? Kje ste naleteli na največ težav? Je bil to izbor ustreznih tehnologij, birokratski postopki ali nesodelovanje med glavnimi akterji pri izgradnji okoljske infrastrukture v Sloveniji? Dobre izkušnje? Morda se sliši nenavadno, da je projekt (od priprave dogovora med občinami, priprave projektne dokumentacije, priprave vloge, do razpisov in vodenja izvedbe investicije) voden v okviru regionalne razvojne agencije, saj to ni praksa drugih agencij. Pa vendar mislim, da je bilo v konkretnem primeru dobro in učinkovito glede na naše poslanstvo, saj pokrivamo vseh 12 občin v njihovih skupnih razvojnih usmeritvah. Pred zaposlitvijo na tej agenciji sem dolga leta delal v občinski upravi pri načrtovanju skupnih projektov, zato mi je bilo lažje. Ne bi mogel trditi, da je bilo dosedanje delo na projektu Kocerod brez težav. Projekt je vse do danes tekel po predvideni dinamiki, razen sedaj, tik pred koncem fizične izvedbe, ko izvajalec tudi zaradi vsesplošnih težav v gradbeništvu ne spoštuje pogodbeno dogovorjenih rokov za izvedbo posameznih faz.

Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki v Koroški, če še danes skoraj 90 odstotkov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališču.

Če se ozrem na začetek, v leto 2003, je bilo potrebno vložiti veliko naporov v dogovor med občinami in v pridobitev ter potrditev ustreznih lokacij za odlagališče končnih odpadkov v Občini Prevalje in objektov predelave v MO Slovenj Gradec. Obe lokaciji sta bili v celoti nov poseg v prostor, temu primerno so bili zahtevnejši postopki pri umeščanju v prostor in pri pridobivanju ustreznih soglasij. Pa tudi pozneje smo predolgo, skoraj 18 mesecev, čakali na potrditev vloge za pridobitev sredstev EU v okviru MOP in SVLR. Vloga je sovpadla z novo finančno perspektivo 2007–2013 in dolgo ni bilo ustreznih protokolov za obravnavo po novem. Pri pripravi smo se srečevali s pomanjkanjem ustreznih usmeritev s strani pristojnih služb MOP. A da ne bom samo kritičen, zelo sem zadovoljen s sodelovanjem pristojnih služb MOP

Projekt je vse do danes tekel po predvideni dinamiki, razen sedaj, tik pred koncem fizične izvedbe, ko izvajalec tudi zaradi vsesplošnih težav v gradbeništvu ne spoštuje pogodbeno dogovorjenih rokov za izvedbo posameznih faz. v fazi izvedbe projekta, vse nastale probleme in težave v okviru izvedbe, ni jih malo, rešujemo skupaj ažurno in na partnerskem nivoju. Več težav je bilo pri usklajevanju v regiji. Občinski sveti so zamujali z obravnavo odloka o načinu opravljanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Kaj ste se končno dogovorili? Res je, dogovarjanje med občinami traja predolgo in ni mu videti konca. Čeprav smo jih že preteklo leto v mesecu marca opozorili na to, kaj je potrebno storiti, so se resno začeli pogovarjati šele v mesecu decembru po volitvah. Pogledi na to, kako naj bo organizirana javna služba ravnanja z odpadki, so različni. Danes se v regiji z ravnanjem s komunalnimi odpadki ukvarjajo štiri komunalna podjetja. Seveda bi bilo najbolje, da bi se zaradi obsega dejavnosti in ekonomičnosti združila v eno ali vsaj bolj trdno povezala med sabo. Iz političnih razlogov pa še to ni mogoče, zato smo predlagali ustanovitev novega javnega podjetja, Kocerod, družbe za ravnanje z odpadki, d. o. o., katere ustanovitelj je vseh 12 občin, za del javne službe – obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka. Obstoječa javna podjetja naj bi izvajala naloge zbiranja in prevoza. Naloge naj bi opravljala v okviru dogovorjenih skupnih standardov in normativov, tako da bodo vsi prebivalci koroških občin enako obravnavani in bodo plačevali enotno ceno za prevoz ne glede na oddaljenost. Sliši se nekoliko komplicirano, pa vendar mislim, da ne bo nič narobe, če bomo za to porabili nekoliko več časa, saj tudi na tem področju orjemo ledino v slovenskem prostoru. Odlok je v predlagani obliki prestal prvo obravnavo. Upamo, da bodo občine obravnavo končale do začetka maja. Seveda smo v časovni stiski, vendar upam, da bosta odlok in akt o ustanovitvi družbe Kocerod stopila v veljavo še pravočasno. Družba Kocerod bo prevzela v upravljanje vso novozgrajeno infrastrukturo na obeh lokacijah in se bo pri izvajanju javne službe smiselno povezala z obstoječimi podjetji. Financiranje naložbe je dogovorjeno. Kako ste se uspeli dogovoriti v regiji in kateri objekti bodo v centru? Celotna vrednost naložbe Kocerod znaša 21.274.513,08 evra (bruto vrednost brez stroškov nakupa zemljišč in priprave dokumentacije, ki so jih dodatno in v celoti zagotovile občine v višini cca. 1,4 mio. evrov). Sredstva za naložbo predstavljajo trije viri: Kohezijski sklad EU

23 V zaključni fazi je gradnja vseh potrebnih infrastrukturnih objektov, vključno z novim odlagališčem, ki bodo omogočili celovito ravnanje v skladu s predpisi. Projekt Kocerod vključuje izgradnjo Koroškega centra za ravnanje z odpadki, pokriva ravnanje z odpadki 12 občin koroške regije s 74.077 prebivalci, to so Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Infrastruktura se gradi na dveh lokacijah, v Kocerodu pa bodo kompostarna, sortirnica, spremljajoča infrastruktura in odlagališče. Kaj pomeni začetek poskusnega obratovanja Koceroda pri ravnanju s komunalnimi odpadki za Koroško? Katere okoljske cilje boste dosegli? Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki v Koroški, če še danes skoraj 90 odstotkov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališču, bo v prihodnje drugače.

Kako daleč je Koroška pri ločenem zbiranju odpadkov? V katerih občinah so najboljši rezultati in kakšni so bili trendi pri količini odloženih odpadkov v zadnjih treh letih? Gledano na splošno so občine v zadnjih letih povečale vlaganja v infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. Zgrajeni so zbirni centri, v veliki meri so v naseljih vzpostavljene zbiralnice nenevarnih odpadkov – ekološki otoki, zadnje leto pa je bilo v posameznih občinah uvedeno poskusno ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih v dveh posodah, za suho in mokro frakcijo posebej. Rezultati so spodbudni, kar potrjuje ugotovitve, da bomo do želenih ciljev prišli samo

ob doslednem ločevanju na izvoru.

Več kot 40 odstotkov naj bi jih bilo izločenih v tako imenovane koristne frakcije za snovno izrabo, iz preostankov pridobljena gorljiva frakcija in kompost pa bosta predelana tako, da bo na odlagališču odložena količina predstavljala manj kot 30 odstotkov celotne količine odpadkov v okviru dovoljene vsebnosti ogljika v preostanku. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij ter jih odlagali na za to vnaprej določena mesta. Na prvi pogled ni potrebno veliko, vendar praksa kaže, da sta za premike v naših glavah potrebna čas in potrpljenje.

Seveda opremljenost po vseh občinah ni enaka, zato bodo morali v posameznih okoljih še veliko storiti, če bodo hoteli zadostiti novim usmeritvam na tem področju. Ne glede na povedano pa lahko rečem, da smo na področju osveščanja prebivalstva o potrebnosti ločevanja na izvoru še na samem začetku. Uspeh v ločevanju je v prvi vrsti odvisen od nas samih. Lahko imamo še tako dobro infrastrukturo za ločevanje in predelavo, če v tej zvezi ne bomo pripravljeni storiti nekaj več tudi sami kot posamezniki, bodo rezultati slabi. Najbrž danes nismo nič slabši od povprečja v Sloveniji, upam pa, da bomo v prihodnje boljši, saj priročnih izgovorov ob zgraditvi Koceroda, da ni ustreznih pogojev, ne bo več.

okolje

11.587.518,12 evra v višini 65 odstotkov upravičenih stroškov, RS 2.127.451,31 evra v višini 12,34 odstotkov upravičenih stroškov in preostalo 12 občin Koroške razvojne regije 7.559.543,65 evra. Občine svojo obveznost delijo po ključu: odstotek števila prebivalcev glede na število celotne populacije Koroške.

Kako so komunalna podjetja uspela organizirati sistem ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov? Predviden sistem ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev sovpada z vzpostavitvijo delovanja centra Kocerod in kompostarne, tako bo v prihodnje omogočena predelava teh odpadkov. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/105

Skupne zmogljivosti koroškega centra za ravnanje z odpadki so predvidene za predelavo od 28.000 ton odpadkov v prvi fazi, do največ 33.000 ton.

Promocija

KOCEROD deluje na dveh lokacijah: - Mislinjska Dobrava (občina Slovenj Gradec): objekti za predelavo odpadkov - Zmes (občina Prevalje): objekt za odstranjevanje odpadkov

RRA Koroška d.o.o.

V Kocerodu bodo: - kompostarna za ločeno zbrane biološko razgradljive odpadke in mehansko biološko obdelavo za preostanek odpadkov; - sortirnica za ločeno zbrane frakcije papirja, kartona, kovin in plastike ter demontaža za kosovne odpadke; - spremljajoča infrastruktura (elektronska mostna tehtnica, upravni objekt, bazen za izcedne vode, bazen za požarno vodo idr.).

Koroška cesta 47, 2370 Dravograd

T: 02 872 00 15

KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, bo del javne službe za obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka, javna komunalna podjetja pa bodo izvajala naloge zbiranja in prevoza.

E: info@rra-koroska.si

www.rra-koroska.si

april april 2011

Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) je namenjen učinkovitejšemu ravnanju z odpadki dvanajstih občin Koroške regije z okoli 74.077 prebivalci.

KOCEROD v celoti izpolnjuje zahteve okoljske zakonodaje. Vrednost celotne naložbe znaša 21.274.513,08 evrov, od tega bo 65 odstotkov upravičenih stroškov prispeval Kohezijski sklad EU, 12 odstotkov država, preostalo občine Koroške regije. Izgradnja sodobnega centra za ravnanje z odpadki bo pripomogla k reševanju problematike odlaganja in predelave odpadkov v Koroški regiji v skladu s standardi Evropske unije.

MOP prepušča odločitev investitorjem

CERO Pragersko

Občina Slovenska Bistrica je koordinator projekta »Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije – Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica« na lokaciji Pragersko. Gre za projekt osmih občin, to so: Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače - Fram, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Projekt je del celovitega urejanja porečja Dravinje. Občine ga izvajajo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, vendar menijo da MOP neupravičeno zavira izvajanje projekta. Zaradi zavlačevanja s podpisom sofinancerke pogodbe s strani Ministrstva za okolje in prostor je ogroženo koriščenje kohezijskih sredstev. MOP pa vztraja, da lokacija ni primerna.

inistrstvo za okolje in prostor je sicer potrdilo začetek projekta in njegovo izvedbo, vendar kljub izpolnitvi vseh obveznosti s strani občin še vedno ni prišlo do podpisa pogodbe. Zaradi tega občine ne morejo zagotoviti terminskega plana izvedbe v skladu z odločbo Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je sicer dodelila sredstva za projekt. Odločba je iz leta 2008.

aj pravijo dejstva? Obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov na Pragerskem se nahaja v opuščenih glinokopih 1 km južno od naselja Pragersko. Znotraj območja so že nekateri objekti in infrastruktura, ki bodo vključeni v sklop CERO II. reda. Za vse objekte in posege v prostor so bila s strani MOP in Upravne enote Slovenske Bistrice pravnomočno izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Investicije so bile financirane iz okoljske dajatve, poraba pa je bila potrjena s strani Ministrstva za okolje in prostor vse od leta 2002.

april april 2011

redvideni objekti CERO II. reda Slovenska Bistrica naj bi bili izgrajeni znotraj območja dela odlagališča nenevarnih odpadkov na Pragerskem na delu parcele št. 994 k. o. Gaj. Projekt pomeni nadaljevanje urejanja odlagališča, v katerega se je s pomočjo državnih sredstev vlagalo že preteklih deset let. V sklopu CERO II. reda Slovenska Bistrica pa je predvidena postavitev objektov za mehansko

foto: Shutterstock

24 58

okolje

CERO Pragersko

biološko obdelavo (MBO) odpadkov in pripadajočih objektov. Zgrajena naj bi bila sortirnica s kapaciteto 20.000 ton na leto, kjer je predvideno sortiranje odpadkov iz gospodinjstev in iz gospodarstva. Sortirnica bi omogočala tudi izločanje lahke frakcije za gorivo. Zgradili bi še kompostarno s kapaciteto 3.000 ton na leto za biostabilizacijo.

rostorske možnosti dopuščajo skupno širitev odlagališča kapacitete 1.020.000 m3, prva faza, ki je predmet projekta, pa ima kapaciteto 200.000 m3 odlagalnega prostora. Izvedba ostalih faz bo odvisna od potrebe po odlagalnem prostoru. Zaenkrat ta potreba še ne obstaja, saj zadošča odlagalni prostor za dvajset let. Zemljišče, na katerem se bo izvajal projekt, je v celoti zagotovljeno. Parcela je velikosti 12 ha in je opredeljena kot področje za odlaganje odpadkov ter je v lasti Občine Slovenska Bistrica. Lokacija odlagališča je ugodna zaradi naravnih razmer, saj se nahaja na območju nepropustne gline in je primerno oddaljena od naselja. Za vse občine ta lokacija predstavlja najkrajšo cestno povezavo od izvora odpadkov, nahaja se tudi v neposredni bližini železnice, s čimer bodo stroški prevoza takšni, da bodo ugodno vplivali na reguliranje cene ravnanja z odpadki.

inistrstvo za okolje in prostor je pri projektu aktivno sodelovalo in vseskozi podajalo pozitivna mnenja in soglasja

25 Bojan Dejak z Direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor je nedvoumen:

enim, da smo stališče do CERO Pragersko že večkrat pojasnili, med drugim tudi v reviji EOL. Zaplet je še zmeraj in bo ostal enak: predvideno odlagališče leži na območju, ki za gradnjo okoljsko tako rizičnega objekta iz več razlogov ni optimalno.

ejstvo je, da ne gre za pomemben projekt, ki bi bil nacionalnega ali regionalnega pomena. Po svoji kapaciteti in tehnološki zasnovi gre za lokalni projekt, ki ne bo reševal problematike ravnanja z odpadki v Podravju na ekonomičen in okolju prijazen način ter ni skladen z novim operativnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je v javni razpravi. V to, kdaj in kako je bil odobren, se ne želim spuščati. Vprašanje ni, kaj bo MOP storil: ravnal bo v skladu z veljavno zakonodajo. Vprašanje je, kaj bodo storili investitorji – ali želijo nadaljevati po začrtani poti in prevzeti vsa tveganja, povezana s tako zastavljenim projektom?

Kosovni odpadki na odpoklic preko dopisnic

Oddelek za okolje in prostor občine Slovenska Bistrica:

zahteve ministrstva, sofinancerska pogodba pa še vedno ni podpisana. Vendar MOP vztraja pri odklonilnem mnenju za CERO Pragersko.

rojekt je vključen v vse državne strateške dokumente, tudi v veljavni Operativni program odstranjevanja odpadkov, s čimer bi se zmanjšale količine odloženih biorazgradljivih odpadkov (OP BIOO, sprejet 27. 3. 2008), kar izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadki (Ur. l. št. 02/06).

okolje

k tehnični dokumentaciji, podalo je tudi vlogo za izdajo odločbe o dodelitvi sredstev za projekt, kar je upoštevala SVLR. A nato se je zgodil preobrat. Ministrstvo za okolje in prostor je 23. 11. 2009 z dopisom podvomilo o korektnosti projekta. Toda SVLR je zavrnila vse domnevne nepravilnosti pri projektu, ki jih je navajalo Ministrstvo za okolje in prostor, in zelo jasno navedla, da ni zadržkov za realizacijo projekta. Ministrstvo za okolje in prostor kljub ugotovitvam SVLR ni pripravilo sofinancerske pogodbe. Zato so se pri ministru dr. Roku Žarniću sestali predstavniki Podravja. Zahteva je bila jasna. Študija o poplavni varnosti lokacije za regijski center naj ovrže dvome o poplavni ogroženosti lokacije, nakar bo sofinancerska pogodba za projekt podpisana. Študija »Izdelava hidrološko-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območjih Polskave na območju izvedbe CERO Slovenska Bistrica (Pragersko)« je bila izdelana in predložena ministru lani. Izdelana študija in recenzija študije sta pokazali, da lokacija CERO II. ni na poplavnem območju, to pa posledično pomeni, da navedbe ministrstva za okolje in prostor o domnevni tehnični nepravilnosti niso bile upravičene. S tem so občine izpolnile vse

rav tako je odlagališče Pragersko, Slovenska Bistrica določeno kot regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 53/2009), ki je bila objavljena 10. 7. 2009. Je zelo pomemben projekt, saj rešuje problematiko ravnanja z odpadki za 64.000 prebivalcev, za katere ni alternativne rešitve in je praktično edini v regiji, ki ga je možno takoj realizirati. Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklosti navedlo občine k realizaciji tega projekta, saj v regiji ni bilo druge alternativne rešitve, zato sedaj upravičeno pričakujemo, da bo Ministrstvo izpolnilo svoje zakonske obveznosti, tako da bo možno projekt v čim krajšem času zaključiti.

Potem ko so se količine ločeno zbranih odpadkov v letu 2010 povečale skoraj za polovico, v Simbiu nadaljujejo z dodatnimi aktivnostmi, katerih cilj je povečati količine ločeno zbranih odpadkov in s tem ohranjanje dragocenih naravnih surovin. Marca so začeli z zbiranjem kosovnih odpadkov na odpoklic preko dopisnic. Tak način omogoča boljši nadzor nad kosovnimi odpadki in s tem njihovo lažje razvrščanje ter ponovno predelavo. V roku enega meseca so prejeli 160 naročil in odpeljali malo manj kot 13.000 kg kosovnih odpadkov (občani lahko naročijo odvoz do največ 1 m3 kosovnih odpadkov).

Simbio, d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 64 00 Fax: +386 3 425 64 12 www.simbio.si

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo potekala v 12 občinah, kjer opravljajo javno službo zbiranja in odvoz odpadkov, med 18. majem in 7. junijem 2011.

april april 2011

Promocija

Velik del odpadkov predstavljajo tudi nevarne snovi, ki pomenijo tveganje za okolje in ljudi. Zato so se na Simbiu odločili, da akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premičnim zabojnikov organizirajo tudi spomladi in ne samo v jesenskem času.

Obdelava odpadkov problem tudi v Posavju Vlado Podgoršek

foto: Vlado Podgoršek

26 58

okolje

Med komunalnimi podjetji

V krškem Kostaku je nadzorni svet za novega predsednika uprave delniške družbe

Med komunalnimi podjetji

imenoval Miljenka Muho, ki

je doslej v podjetju skrbel predvsem za gradbeniški

Ime Priimek Miljenko Muha

sektor, dejavnost, ki Kostaku

zagotavlja finančno stabilnost

in razvoj. Kostak je več kot

komunalno podjetje. Z več kot

30 milijoni celotnega prihodka in več kot 300 zaposlenimi se

Komunalno stavbno podjetje

KOSTAK, d. d., Krško, uvršča

med večja slovenska podjetja, med komunalnimi seveda

še posebej. Novi predsednik napoveduje določene

spremembe v upravljanju podjetja.

Kot je ob koncu preteklega leta pisalo v delniški knjigi, so imeli 30 delničarjev, a izstopata dva velika lastnika: občina Krško s triinštirideset in avstrijska firma Brantner Walter z desetimi odstotki. Skupino KOSTAK poleg matičnega podjetja sestavljajo še Hortikultura, plantaže, gradnje Brežice, d. o. o., ANSAT Montaža in vzdrževanje elektronskih naprav, d. o. o., Krško, ter ELITE ARHITEKTI projektiranje, urbanizem, inženiring, gradnje, d. o. o., Krško. KOSTAK izvaja gospodarske javne službe v občini Krško in po koncesijski pogodbi tudi v novi občini Kostanjevica na Krki. Občinska sredstva zagotavljajo v okviru gospodarske javne službe izvajanje tudi drugih dejavnosti kolektivne rabe, pomemben delež pa ustvarijo s prihodki na trgu. Pri tem gre zlasti za dejavnosti gradbeništva, tržnih komunalnih storitev, vzdrževalnih in čistilnih del ter trgovino. Podobno strukturo dejavnosti napoveduje novi predsednik uprave delniške družbe KOSTAK Miljenko Muha tudi v prihodnje.

april april 2011

Pripravljate novo organizacijsko shemo. Kaj želite doseči? Pravzaprav smo se že vključili v rahlo reorganizacijo trenutnega načina delovanja v skladu s predstavljenim programom v nadzornem svetu. Pripravljena je nova organizacijska shema, ki bo, upam, sprejeta na naslednji skupščini delničarjev. S spremembo statuta

Mehansko-biološko obdelavo odpadkov bi lahko organizirali doma ali pa odpadke začasno neposredno vozili v Lenart. naj bi gospodarsko družbo vodila enočlanska uprava. Ob predsedniku uprave bodo še trije direktorji sektorjev, in sicer tehnično-razvojnega, komunalnega in finančno-računovodskega z informatiko ter pet vodij sektorjev. Pričakujem, da bomo tako bolj operativni in da bomo s tem poenostavili poti pri odločitvah ter njihovem nadzoru. Enkrat tedensko se bomo o vseh bistvenih zadevah dogovarjali na operativnih sestankih skupaj z direktorji hčerinskih družb. Menim, da bomo na ta način poenotili delovanje skupine KOSTAK in tako odpravili pomisleke o razdelitvi družbe Kostak, d. d. Moje prepričanje je namreč, da ta ne bi bila niti pametna niti produktivna in ne bi prinašala nič boljšega kot doslej. Če se najprej zadrživa pri komunalnem sektorju. Kostak je med prvimi v državi razvil ločeno zbiranje odpadkov. MOP pripravlja spremembe. Da, pri zbiranju in odvozu odpadkov smo bili posebej uspešni. Dejansko smo v enem segmentu uspeli zbrati do 45 odstotkov ločeno zbranih

27 Najbolj prav bi seveda bilo, da bi Cerod s porabo evropskih sredstev vendarle poskrbel za obdelavo odpadkov pri sebi. Z naložbo, vredno 25 milijonov evrov, bi posamezna občina prispevala sprejemljivih 400.000 do 500.000 evrov. Če pa je ta rešitev že zamujena, bodo občine morale zagotoviti tudi do 2 milijona evrov! Tudi zato bi se kazalo znotraj Posavja dogovoriti o potrebni obdelavi odpadkov, s tem pa bi lahko površine pri Novem mestu dlje časa služile svojemu namenu. Vendar so odpadki le eno izmed okoljskih področij, ki ga lahko uvrščate med dosežke. Skrbite tudi za energetsko varčne naložbe, za kar ste decembra lani kot prvi v državi pridobili certifikat za učinkovito upravljanje z energijo po novem evropskem standardu.

Za marsikoga to ne bo nič posebnega, za nas pa je pomembno. Lani smo uspeli zamenjati okrog 7.500 metrov azbestnih vodovodnih cevi. Predvidevam, da v treh letih na našem območju ne bo več ekološko spornih cevi. Soudeleženi smo pri državnem projektu za zaščito pitne vode na območjih, ki jih je prizadelo intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu. Pod nenehnim nadzorom imamo staro krško deponijo v Spodnjem Starem gradu. Sanirana je, a jo bomo uredili tako, da bo kar najmanj moteča. Po vaseh na Krškem polju smo v preteklem letu speljali nove kanalizacijske vode, po občini pa, tudi z evropskim denarjem, napeljali 200 kilometrov optičnega kabla v odprtem širokopasovnem omrežju elektronskih komunikacij. Na obeh omrežjih zdaj priključujemo uporabnike. Posodabljamo sedanji zbirni center odpadkov in končujemo posodobitev platoja za ravnanje

in reciklažo gradbenih odpadkov, saniramo opuščene kamnolome in preurejamo črpanje gramoza. Angažirani ste tudi pri krški nuklearki.

Upamo, da bo končno prišlo do gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, pripravljamo pa že ponudbo za projektiranje zbiranja odpadkov v enajstih vojvodinskih občinah.

okolje

odpadkov iz gospodinjstev. Ravno v tem času se na ravni Posavja in tudi Dolenjske pogovarjamo o reševanju obdelave odpadkov. V minulih letih, žal, v Cerodu pri Novem mestu prav na tem področju ni bilo veliko storjenega, zato se zdaj vsi naši zbrani odpadki odvažajo na obdelavo v Lenart. Natančneje, odpadke odpeljemo na Cerod, od tam pa potujejo v Lenart, kar seveda ni poceni! V Posavju zato že razmišljamo o drugačnih rešitvah. Mehansko-biološko obdelavo odpadkov bi lahko organizirali doma ali pa odpadke začasno neposredno vozili v Lenart.

Da. V krški nuklearki kar 90 naših delavcev skrbi za čiščenje in dekontaminacijo. To delamo kot najemniki in pod nadzorom njihovega strokovnega osebja, prav zdaj pa se pripravljamo, da bi za celotno zahtevno opravilo vzpostavili potreben sistem kakovosti ter postali ponudnik oziroma samostojni izvajalec teh storitev. Za področje dekontaminacije v zaprtem krogu NEK bo seveda potrebno izobraževati naše delavce in strokovnjake, zato načrtujemo, da bi pridobili ustrezen certifikat v dveh letih. Naj omenim, da smo pred štirimi leti dogradili novo upravno zgradbo, ki smo jo projektirali tako, da je kar najmanj energetsko potratna. Njena posebnost je, da smo za štiri petine zmanjšali porabo energenta za ogrevanje in hlajenje, pri čemer se poslužujemo devetih vrtin z geosondami, prav zdaj pa smo zagnali še štiri nove vrtine za naše preostale objekte. Omeniti kaže še naš uspešen razvojni projekt za ravnanje z naplavinami, ki se zbirajo za jezovi vodnih elektrarn. Ko se bo tam zbralo dovolj mulja, bomo pripravljeni tudi na njegovo zajemanje. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/106

april april 2011

Promocija

V sožitju z okoljem

Zakaj se je družba Sava Tires odločila za okoljsko kampanjo Pozor(!)ni za okolje in kaj ste dosegli? Sava Tires je zavezana k ohranjanju okolja, varstvu in zdravju sodelavcev, kupcev in skupnosti že vse od začetka svojega poslovanja. Strateško sledimo politiki, ki združuje vsa omenjena področja – politiko kakovosti, varstva okolja ter poklicnega zdravja in varnosti pri delu. Skrb za okolje in zmanjševanje vplivov na okolje enakopravno vključujemo v poslovno strategijo družbe in v celoten cikel naših izdelkov – od razvoja pnevmatik do njihove trajne in okolju prijazne odstranitve. V skladu z našimi prizadevanji in uspehi na področju varovanja okolja ter varstva in zdravja pri delu smo na pobudo zaposlenih v preteklem letu začeli s kampanjo Pozor(!)ni za okolje. S to kampanjo zaposlene v Savi Tires in širšo lokalno skupnost spodbujamo, da so pozorni, kako ravnajo z okoljem, tako z naravnim kot tudi z delovnim okoljem. Predvsem pa ste usmerjeni k mladim? Da. Prve aktivnosti na področju ravnanja z naravnim okoljem v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje so bile usmerjene v mlade – med srednješolce na Gorenjskem. S partnerji (Mestna občina Kranj, Dinos, Društvo Ekologi brez meja, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Komunala Kranj, Loška komunala, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gimnazija Kranj, Gimnazija in Ekonomsko-trgovska šola ESIC Kranj, Gimnazija Škofja Loka, Šolski center

Ime Priimek Renata Košir

Jože Volfand

V Sloveniji ni veliko primerov, da bi gospodarske družbe v partnerstvu s šolami, zbiralci odpadnih surovin, občinami, zavodi, komunalnimi podjetji in drugimi pripravile okroglo mizo z aktualno okoljsko tematiko. Sava Tires jo je, in sicer z zelo izzivalnim naslovom »Okolje in mi: sta to dva bregova ali vendarle en sam?«. Takšni pogovori z lokalnim okoljem in zlasti z mladimi, še posebej če pobuda izhaja iz notranje okoljske prakse industrijskega podjetja, si zaslužijo posebno pozornost. Sava Tires je začela primere dobre prakse ravnanja z okoljem deliti z lokalno skupnostjo, z letošnjim letom pa tudi s celotno Gorenjsko. Na vprašanja zakaj in kako odgovarja Renata Košir, pooblaščenka za varstvo okolja v Savi Tires, podjetju koncerna Goodyear v Sloveniji.

april april 2011

foto: arhiv podjetja

Pomagali bodo okoljski ambasadorji

Okrogla miza Okolje in mi

28 58

okolje

Okrogla miza Okolje in mi: sta to dva bregova ali vendarle en sam?

Škofja Loka in Tehniški šolski center Kranj) smo izvedli kar nekaj aktivnosti ozaveščanja mladih na področju Gorenjske. Pripravili smo promocijska gradiva, skupaj s partnerji zanje izvedli predavanja, izvedli smo tekmovanje v ločevanju odpadkov med vsemi partnerskimi šolami (in najboljšo, Srednjo šolo za lesarstvo iz Šolskega

Glede na raziskavo namreč več kot 45 odstotkov dijakov meni, da so odpadki le »nekaj, česar se želijo znebiti« in ne npr. koristen vir sekundarnih surovin centra Škofja Loka, nagradili z ekskluzivnim koncertom skupine Zmelkow), Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru pa je izvedla tudi raziskavo o okoljski ozaveščenosti med dijaki srednjih šol. Kampanja je sicer zastavljena dolgoročno, s čimer želimo doseči dolgotrajno spremembo vedenja dijakov, seveda v pozitivni smeri. V letošnjem letu jo zato še razširjamo, vsebinsko in geografsko. Pozabiti pa ne smemo, da dobro prakso skrbi za okolje delimo tudi z zaposlenimi, ki v vedno večji meri skrbno ločujejo odpadke tako na delovnem mestu kot tudi doma. Kaj je pokazala raziskava, ki ste jo izvedli med dijaki nekaterih gorenjskih srednjih šol o tem,

Če poudarimo nekatere najbolj zanimive rezultate raziskave, ti kažejo, da v povprečju 60 odstotkov dijakov ločeno zbira odpadke. Več kot polovica pa jih meni, da je ločevanje odpadkov nujno potrebno. Večina dijakov meni, da je ravnanje z odpadki na šolah dobro. Na splošno so rezultati raziskave spodbudni, saj se večina dijakov zaveda pomembnosti ločevanja odpadkov in to tudi počne. Obenem se zavedamo izziva pred nami. Kot ste omenili, glede na raziskavo namreč več kot 45 odstotkov dijakov meni, da so odpadki le »nekaj, česar se želijo znebiti« in ne npr. koristen vir sekundarnih surovin. Na to percepcijo gledamo kot izziv, ki ga bomo poskušali v nadaljevanju kampanje s premišljenimi in predvsem dolgoročnimi aktivnostmi premagati, torej spremeniti odnos. Zakaj ste letos okoljsko kampanjo razširili vsebinsko in geografsko? V čem so novosti? Med drugim uvajate okoljske ambasadorje, ekofrende. Zakaj, kaj bo njihovo poslanstvo? K razširitvi projekta nas je spodbudil dober odziv na kampanjo v lanskem letu s strani sodelujočih šol in ostalih partnerjev. Videli smo, da med srednjimi šolami vsekakor obstaja potreba po tovrstnih iniciativah, hkrati pa je raziskava pokazala, da nas čaka še veliko dela in da bo za dolgoročne spremembe potrebno vložiti še veliko truda. Zato bomo letos k večji pozornosti na okolje povabili vse srednje šole na Gorenjskem. Kampanja je v letu 2010 potekala v Kranju in Škofji Loki. Uvajamo pa tudi še več različnih akcij. Predvsem se želimo še bolj osredotočiti na dijake, zato zanje med drugim pripravljamo izbor okoljskih ambasadorjev, tako imenovanih ekofrendov. Poleg strokovnih predavanj bomo zanje v sodelovanju s partnerji organizirali tudi strokovne ekskurzije in delavnice. Tekmovanje v ločevanju odpadkov pa bomo podaljšali z dveh mesecev na skoraj celotno šolsko leto 2011/2012. Kaj je okrogla miza Okolje in mi: sta to dva bregova ali vendarle en sam? posebej poudarila? Namen dogodka je bil predvsem spodbuditi razpravo o ločevanju in gospodarjenju z odpadki med različnimi deležniki, to je odločevalci, šolami, komunalnimi podjetji, strokovno javnostjo, civilno družbo, občino in dijaki. Poglavitno sporočilo okrogle mize in enotno stališče vseh sodelujočih je zagotovo, da ključ do večje okoljske ozaveščenosti leži v vključevanju mladine v »okoljsko vzgojo«. Pri tovrstnih projektih osveščanja je nujno aktivno vključevanje vseh deležnikov in odločevalci morajo opraviti svoj del naloge pri zagotavljanju enotnega sistema ločevanja odpadkov. Družba Sava Tires je varovanje okolja umestila med ključne stebre poslovne strategije družbe. Zakaj in kako se to kaže v podjetju, posebej med zaposlenimi?

Sava Tires kot podjetje koncerna Goodyear v Sloveniji ni zavezana le slovenski zakonodaji, ampak v mnogih pogledih še strožjim pravilom korporacije Goodyear. Skrb za okolje je zato ena temeljnih strategij naše družbe že vse od pričetka poslovanja v letu 1998. Naša prizadevanja za varovanje okolja se kažejo v konkretnih rezultatih na področju ravnanja z odpadki, topili, vodo, energijo, hrupom in zrakom. Kot naše največje dosežke na področju varovanja okolja v zadnjih letih lahko na primer izpostavimo ravnanje z odpadki. Od leta 2007 odpadkov ne odlagamo več na deponijo. Zmanjšujemo porabo pitne vode (za 81 odstotkov v primerjavi z letom 1998) in izjemno zmanjšujemo uporabo topil v proizvodnji. Naš cilj je neuporaba topil. Zelo uspešni ste pri ravnanju z odpadki. Res se lahko malo pohvalimo. V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti ločenemu zbiranju odpadkov za predelavo, zato so v podjetju povsod nameščeni koši za ločeno zbiranje papirja, plastenk in folije. Ob tem ugotavljamo, da se pomena predelave odpadkov sodelavci vedno bolj zavedajo, saj se medsebojno spodbujajo in opozarjajo. K varovanju okolja spodbujamo tudi dobavitelje in tako že več kot 60 odstotkov surovin dobivamo v vračljivi embalaži. V Savi Tires že od novembra 2007 odpadkov ne odlagamo na deponiji. Vse odpadke, tudi komunalne, oddajamo v predelavo ali sežig kot energent. Ker pa je odvoz odpadkov v sežig velik strošek, nam je količino odpadkov z načrtnim ločevanjem v 10 letih uspelo zmanjšati za 85 odstotkov. Tega ne bi zmogli brez sodelovanja zaposlenih. Tako je. Zavedamo se, da je skrb za okolje nikoli končana naloga, zato veliko aktivnosti usmerjamo v osveščanje in izobraževanje naših zaposlenih. Okoljske teme so stalno prisotne v vseh naših internih medijih, saj nikoli ne zmanjka idej, kako lahko posameznik prispeva k čistejšemu okolju v službi in doma. Tudi na internih dogodkih, kot je družinski dan, za otroke zaposlenih vsako leto organiziramo delavnico na temo varovanja okolja in varnosti, saj je pomembno, da to miselnost prenesemo tudi na prihodnje rodove.

Očistimo Slovenijo, svet in Balkan

29 58

Od leta 2007 odpadkov ne odlagamo več na deponijo. Zmanjšujemo porabo pitne vode (za 81 odstotkov v primerjavi z letom 1998) in izjemno zmanjšujemo uporabo topil v proizvodnji. Naš cilj je neuporaba topil.

Društvo Ekologi brez meja načrtuje po uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu že novo, takšno, s katero se bo Slovenija pridružila vsemu svetu. Prihodnje leto 24. marca bodo milijoni sodelovali v akciji Očistimo svet v enem dnevu. Akcija je že prerasla v gibanje. Društvo koordinira zahtevno nalogo tudi za Balkan. Zato je nedavno v hotelu Rimske terme v Rimskih Toplicah potekala regionalna konferenca Očistimo Balkan v enem dnevu. Na konferenci so želeli v delavnicah in ob strokovnem sodelovanju poznavalcev zbiranja finančnih sredstev, komunikacije, promocije, čiščenja in kartiranja divjih odlagališč ter drugih znanj usposobiti predstavnike posameznih držav za največjo zeleno akcijo v letu 2012.

Dvajsetletnica Molliera Celjsko podjetje Mollier, ki je specializirano za okoljske projekte in je med drugim sodelovalo v konzorciju za izgradnjo Toplarne Celje, je praznovalo dvajsetletnico. Mollier ima vsa potrebna dovoljenja za posrednika, zbiralca, prevoznika in odstranjevalca odpadkov za določene klasifikacijske številke nevarnih in nenevarnih odpadkov. Na slovenskem trgu pa so najbolj prepoznavni kot zbiralci odpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti ter odstranjevalci infektivnih odpadkov. Koncesijo za odstranjevanje infektivnih odpadkov je Mollier pridobil leta 1995, kot prvi v Sloveniji pa so se strokovno usposobili tudi za čezmejno pošiljanje amalgamskih odpadkov. Mollier je med drugim na trgu uspešen tudi pri kakovostnih in učinkovitih rešitvah za sanacijo odpadnih vod. Močno je poslovno angažiran na hrvaškem trgu.

Surovina že s šestimi desetletji Mariborsko podjetje Gorenje Surovina je praznovalo šestdesetletnico. Delovno organizacijo Surovina je ustanovil Mestni ljudski odbor mesta Maribor, zdaj pa je podjetje del Gorenjeve divizije Ekologija, energetika, storitve. V razvojni strategiji Gorenja okoljski projekti oziroma družbe, ki se ukvarjajo z okoljem, ustvarijo že zdaj 24 % realizacije celotne skupine. V zadnjih letih je Gorenje načrtno prevzemalo podjetja, ki se na trgu ukvarjajo z okoljem in so uspešna. Surovina, ki se je najprej ukvarjala predvsem z zbiranjem odpadkov, se vse bolj usmerja v predelavo in v ohranjanje naravnih virov. Na jubilejni prireditvi, na kateri je o razvoju podjetja in o strokovni sposobnosti kolektiva govoril direktor Jure Fišer, so zelo poudarili, da so v šestih desetletjih dela z zbranim in predelanim odpadnim papirjem ohranili za celo Pohorje zelenih gozdov.

april april 2011

kakšen je odnos dijakov do ločenega zbiranja odpadkov? Kako si razlagate, da skoraj polovica anketiranih v odpadkih ne vidi njihove koristnosti oziroma da ne razmišljajo o življenjskem ciklusu izdelka?

okolje

Kratko, zanimivo

Preveč je nespameti, spodbud pa malo foto: Shutterstock

Barbara Černe

Slovenija in reciklaža

30 58

okolje

Slovenija in reciklaža

Med prvimi odmevi na

osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki so nekatera podjetja kritično

sprejela predlog, da bi frakcije komunalnih odpadkov lahko prevzemali samo izvajalci javnih

služb. Kaj bo to pomenilo za tiste, ki se zavzemajo za tržna načela, in kaj za komunalna

podjetja?

Predvsem je ob vzpostavljanju novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v ospredju vprašanje, ali z njim Slovenija lahko postane družba recikliranja. Bo kdaj sposobna sama reciklirati, predelati, termično obdelati odpadke? Kje smo danes in kje bi lahko z nekaterimi konkretnimi rešitvami bili jutri? S kakšnimi težavami se danes soočajo podjetja in katere so tiste rešitve, s pomočjo katerih bi lahko težave odpravili? Kaj pesti komunalna podjetja, pa tudi tista, ki odpadke zbirajo in predelujejo? Slavko Dvoršak, Gorenje Surovina, d. o. o.:

april april 2011

Ocena stanja: Podjetja, ki se ukvarjamo z zbiranjem in predelavo odpadkov, se večkrat

Eden od primerov omejevanja delovanja so tudi določila v osnutku Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v pripravi in predvideva, da lahko ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov prevzemajo samo izvajalci javne službe.

srečujemo s problemom, da se v Sloveniji prepočasno implementira evropska zakonodaja in se podjetjem omejuje delovanje na trgu. Eden od primerov omejevanja delovanja so tudi določila

v osnutku Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v pripravi in predvideva, da lahko ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov prevzemajo samo izvajalci javne službe. Ti v večini primerov sploh nimajo tehnoloških možnosti za zbiranje, sortiranje in predelavo ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. S tem določilom pa je podjetjem, ki se ukvarjamo z zbiranjem in predelavo industrijskih odpadkov in smo že prisotni na ekoloških otokih proizvodnih podjetij, kjer prevzemamo ločeno zbrane frakcije industrijskih odpadkov, odpadno embalažo ter druge vrste odpadkov, prepovedan prevzem komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, navkljub vsem tehničnim in tehnološkim možnostim, znanju in večdesetletnim izkušnjam na tem področju. Tudi proizvodna podjetja, pri katerih zaradi proizvodnje nastanejo industrijski odpadki, odpadna embalaža ter komunalni in drugi odpadki, ne bodo mogla izbirati med različnimi prevzemniki odpadkov in jim bo onemogočeno, da se odločijo za najboljšega ponudnika glede kakovosti storitev in stroškov. S tem jim bo odvzeta pravica, da se lahko svobodno odločijo v skladu s tržnim gospodarstvom in prosto konkurenco za najugodnejšega prevzemnika komunalnih in njim podobnih odpadkov. Tudi akcije ločenega zbiranja odpadnega papirja, ki ga izvajajo osnovne šole in s katerim v prvi vrsti osveščajo otroke o pomembnosti ločenega

31 58

okolje

Dr. Marinka Vovk april april 2011

Rešitev: V osveščanju tudi sam vidim priložnost, da postanemo družba recikliranja. Slovenija že ima rešitve, da lahko sama reciklira, predela in termično obdela odpadke ter jih snovno in energetsko ponovno uporabi. V Savinjski regiji to na primer omogoča RCERO Celje. Delež ločeno zbranih odpadkov pri nas

Valter Nemec

komunalnih storitev. Zaradi težnje po doseganju ciljev, kot je »postati družba recikliranja«, se namreč pojavljajo nove storitve, na primer zbiranje kosovnih odpadkov na odpoklic, rjavi zabojniki in odvoz bioloških odpadkov, rumeni zabojniki za embalažo, ročno in strojno sortiranje ter kompostiranje, ki vplivajo na podražitev izvajanja javne službe. Zaradi vladnih ukrepov o zamrznitvi cen komunalnih storitev pa je sicer upravičeno višanje cen največkrat onemogočeno. Po drugi strani pa višja cena za občane, ki ločujejo odpadke, ni stimulativna. Primeri tujih praks kažejo, da se tudi tehtanje odpadkov – kot ena od metod spodbujanja ločevanja odpadkov – v praksi ni obneslo. Rezultat je bil namreč takšen, da je na tistih območjih poraslo število divjih odlagališč oziroma so nastale precejšnje težave s kanalizacijo, zato so ljudi raje še naprej osveščali o odgovornem ravnanju z odpadki.

Mag. Marko Zidanšek

Ocena stanja: Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je MOP dal v javno razpravo marca letos, je dobra osnova, da bo Slovenija postala družba recikliranja. Vsekakor pa je za trajnostno ravnanje z odpadki nujno potreben medresorski pristop. Ko bo v gospodarstvu obveljal princip »od zibelke do zibelke«, to je ponovne uporabe in reciklaže odpadkov, in ne od »zibelke do groba«, to je odlagališča; ko bo proizvajalcem in vsem, ki se ukvarjajo z embalažo, postalo pomembno, da mora biti izdelek v embalaži za ponovno rojstvo bodisi izdelka bodisi embalaže v nov izdelek ali embalažo; ko bodo potrošniki razmislili tudi o tem, preden izberejo izdelek – takrat bo Slovenija na dobri poti v družbo recikliranja. Absurdno je tudi, da domači proizvajalec PET embalaže uvaža odpadno PET embalažo iz Italije po višji ceni, kot jo slovenski trgovci z odpadno embalažo izvažajo v Italijo. To isto embalažo potrošniki plačajo pri nakupu izdelka, komunalna podjetja brezplačno predajo DROE, potrošnik pa še enkrat plača ravnanje z njo komunalnemu podjetju, ki komaj pokrije, ali pa sploh ne, stroške zbiranja in prevoza KOE. Nihče se ne hvali z dobički iz tega naslova, le komunalnim podjetjem ravnanje s KOE prinaša izgube. Trgovci, embalerji in DROE verjetno poslujejo mnogo bolje. V teh razmerah se številnim prebivalcem upira ločevanje odpadkov, kar je poleg ustrezne infrastrukture ena temeljnih predpostavk izgradnje družbe recikliranja.

Da bi postali družba recikliranja, se pravi družba, kjer bi se izogibali nastajanju odpadkov in uporabljali odpadke kot vir, se nam na določenih segmentih še precej zatika, na primer pri ceni komunalnih storitev.

Marko Omahen

Milica Maslo, strokovna svetovalka uprave za področje varstva okolja, Okolje Piran, d. o. o.:

Ocena stanja: Kot predstavnik izvajalca javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov opažam, da je ravnanje s komunalnimi odpadki gotovo eno najbolj zapletenih oziroma težjih področij ravnanja z odpadki. Da bi postali družba recikliranja, se pravi družba, kjer bi se izogibali nastajanju odpadkov in uporabljali odpadke kot vir, se nam na določenih segmentih še precej zatika, na primer pri ceni

foto: osebni arhiv

Mag. Marko Zidanšek, direktor, SIMBIO, d. o. o., Celje:

foto: osebni arhiv

Rešitev: Rešitev je določena že v 1. členu Zakona o javnih gospodarskih službah (ZGJS). Dejstvo je, da je celovito ravnanje z odpadki mogoče izvajati povsem tržno, kar vključuje tudi prevzem komunalnih odpadkov od gospodarskih družb. Tako je empirično dokazano, da se navedena storitev lahko zagotavlja na trgu. To pa pomeni, da je pričujoči osnutek uredbe v neskladju z ZGJS, saj določa, da morajo vse gospodarske družbe prepuščati odpadke izvajalcem javnih služb. Prevzemanje in predelava komunalnih in njim podobnih odpadkov iz industrije bi moralo biti podvrženo prostemu trgu, saj se lahko le na ta način izboljšuje kakovost storitve in s tem tudi negativni vpliv odpadkov na okolje.

relativno hitro narašča in upada delež odloženih odpadkov, kar nam je uspelo z vzpostavitvijo infrastrukture, ki skuša biti čim bolj prijazna občanom (npr. zbiranje odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat), in sočasnim nenehnim vlaganjem v osveščanje in izobraževanje javnosti o deležu, ki ga lahko prispevajo sami k varovanju okolja. Rezultati ločenega zbiranja in posledično recikliranja bodo vidni na dolgi rok, v prihodnosti, zato občani sami po sebi nimajo posebne motivacije za ločevanje, razen lastne ekološke osveščenosti.

foto: osebni arhiv

Rešitev: Stroški in dobički iz naslova recikliranja bi morali biti pravičneje porazdeljeni. Trenutno sta v tej verigi šibka člena potrošnik in zbiralec KOE, saj večinoma nosita stroške ravnanja s KOE. To je zadeva, ki mora biti sistemsko bolje urejena, sicer bo potovanje v družbo recikliranja dolgotrajnejše. Ker pa je Slovenija majhna tudi po količini odpadkov za reciklažo in predelavo, bi bilo verjetno smotrno, da država spodbuja reciklažo in predelavo doma, tudi s subvencijami v vseh primerih, ko je to ekonomsko in okoljsko upravičeno.

foto: osebni arhiv

zbiranja odpadkov, hkrati pa s prihodkom od prodaje odpadnega papirja pokrivajo del stroškov izleta, ne bodo več tako uspešne. S predlogom uredbe bodo morali zbrani odpadni papir prepustiti izvajalcu javne službe, ne pa ga prodati najboljšemu ponudniku, ki ima dovoljenje, tehnologijo in znanje za predelavo. S tako neučinkovitim ukrepom vlade v Sloveniji gospodarskih družb ne spodbujajo k ločevanju odpadkov, prav tako pa dražijo njihovo poslovanje in posledično delujejo negativno na rast celotnega gospodarstva.

32 58

Dr. Marinka Vovk, direktorica, EKO-TCE, d. o. o., Celje:

okolje

Ocena stanja: Ključni problem ni v pomanjkanju infrastrukture za predelavo odpadkov, ampak v ekonomiji obsega ter pomanjkanju povezav med strokovnjaki, univerzami, inštituti in podjetniki, ki bi skupaj pripravili strokovne rešitve za uporabo določenih odpadkov kot virov. Na primer za mulje iz čistilnih naprav, za odpadni tekstil, čevlje, gradbene in druge odpadke. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo imajo težave z usmerjanjem komunalne odpadne embalaže v snovni tok predelave ali termične izrabe. Nekomunalna embalaža je še vedno kratkoročno najcenejša možnost odlaganja. Posledično smo priča, da je pri sistemih ločenega zbiranja z zbiralnicami, med mešanimi komunalnimi odpadki več kot polovica volumna odpadkov prav odpadna komunalna embalaža. Težave z recikliranjem pa so nastale pred več kot desetimi leti, ko so nekateri zaradi različnih interesov izsilili izredno nizke cene embalažnine za komunalno odpadno embalažo.

april april 2011

Ključni problem ni v pomanjkanju infrastrukture za predelavo odpadkov, ampak v ekonomiji obsega ter pomanjkanju povezav med strokovnjaki, univerzami, inštituti in podjetniki, ki bi skupaj pripravili strokovne rešitve za uporabo določenih odpadkov kot virov. Rešitev: Rešitve, ki so ključne za prehod v družbo recikliranja, so v prvi vrsti vezane na razvoj okoljsko odgovorne družbe, ki ji ne bo vseeno, kdo sežiga odpadke za vsakim vogalom, kdo iz leta v leto povzroča divja odlagališča, ki jih čistijo okoljsko odgovorni posamezniki in tudi otroci, kar ni vzgojno. To kaže bilanca čiščenja že zadnjih dvajset let. Prehod v družbo recikliranja zahteva družbo, v kateri je zdravo in čisto okolje vrednota, odgovornost posameznika pa ena izmed pomembnih motivacij in ne breme, kot smo priča v naši družbi, ki kasni z okoljskim ozaveščanjem in etiko ob hkratnem izrazitem sindromu NIMBY. Spirala uspeha samozadostnosti in oskrbe z lastnimi viri je tudi v kreiranju novih delovnih mest na tem področju. Vendar bo potrebno preusmeriti tudi socialne transfere na skupni imenovalec razvoja družbe, ki reciklira in vidi v tem prihodnost. Pri odlaganju odpadkov niso potrebna nova znanja, razvoj novih zelenih tehnologij, prav tako ne inženirji in menedžerji, ki bi znali iz odpadnih materialov načrtovati po sistemu C2C oziroma Cradle to Cradle vrhunsko kakovostne in

cenejše materiale od naravnih. Širitev koristne uporabe sega tudi v industrijske stranske proizvode, ki lahko predstavljajo nove izzive za trajnostne tehnologije. Valter Nemec, namestnik direktorja, Snaga, d. o. o.: Ocena stanja: Dolžnost in zaveza Slovenije kot članice Evropske unije je, da poskrbi za svoje odpadke in se ne zanaša na izvoz le-teh. Izvoz odpadkov je lahko le skrajna rešitev v specifičnih razmerah, na primer, ko je to edina možna ekonomsko in splošno sprejemljiva rešitev. Potem ko je Evropska unija sprejela petstopenjsko strategijo ravnanja z odpadki, kamor sodijo preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba, recikliranje in predelava, energetska izraba in odstranjevanje odpadkov, moramo v prvi vrsti preprečiti nastajanje odpadkov. Rešitev: Nastajanje odpadkov lahko preprečimo tako, da na industrijo in trgovino vplivamo tako, da bosta preprečevanje nastajanja odpadkov uvrstili med poslovne cilje, predvsem pa embalažo zasnovali tako, da bo po koncu uporabne vrednosti izdelka odpadka čim manj oziroma bo ta enostaven za reciklažo. Tak vpliv na industrijo in trgovino si lahko privoščijo le veliki trgi, Slovenija bo nato lahko samo sledila ukrepom velikih držav. Čim prej se moramo odločiti tudi, da bomo odlagali samo inertne odpadke in njihovo količino zmanjšali na minimum. Pozornost moramo usmeriti v naslednje ukrepe: 1. Postaviti moramo mrežo za ponovno uporabo odpadkov, predvsem tistih izdelkov, ki še zmorejo opravljati svojo funkcijo, pa so v gospodinjstvu postali zastareli, staromodni ali pa smo jih enostavno prerasli. Taka dejavnost morda ni komercialno zanimiva, jo pa lahko družba, ki mora zagotavljati tudi socialno funkcijo in ima na razpolago vrsto socialnih instrumentov, zanesljivo vzdržuje z razpoložljivimi sredstvi. 2. Potrebno je reciklirati odpadke, za katere imamo v bližini zagotovljene objekte predelave (papirnice, steklarska industrija, jeklarne, predelava aluminija, predelava PET) in kompostirati ali predelovati biorazgradljive odpadke. Ti objekti so lahko racionalni že pri manjših količinah odpadkov. 3. Ostala nam bo vrsta odpadkov, ki jih ni mogoče racionalno reciklirati. Vsi ti odpadki imajo običajno visoko energetsko vrednost in jih bomo zato namenili za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Slovenije si ne znam predstavljati brez takih objektov. Na opisani poti so seveda ovire, vendar verjamem, da jih je s strpnim dialogom in pozitivno energijo mogoče prestopiti. Sheme izvažajo odpadne surovine, reciklažna pa jih uvažajo

Marko Omahen, direktor, Omaplast d.o.o.: Trenutno stanje: Ne ali je lahko, Slovenija bo morala postati družba recikliranja. Težava je v tem, da smo prepozno začeli z vlaganjem v okoljske projekte in da se premalo zavedamo tovrstne problematike. Ko govorimo o reciklaži, je pomembno, da ločimo zbiranje in sortiranje ter dejansko reciklažo oziroma predelavo. Osnova je ustrezno zbiranje in sortiranje. Stanje na tem področju je v Sloveniji slabo, saj niso izvedene nikakršne konkretne investicije. Vsa podjetja, ki zbirajo in sortirajo odpadke, so osredotočena na industrijska dvorišča, kjer je logistika enostavna in vrednost surovin visoka. Nasprotno je pri komunalnih frakcijah, saj se jih vsi izogibajo. Težava je v tem, da nimamo niti enega modernega avtomatiziranega obrata za sortiranje odpadkov. Zbirni in sortirni centri, ki jih gradimo, niso osnovani na najsodobnejših tehnologijah. Včasih imamo občutek, kot da se gradi takšne centre samo zato, da se porabi sredstva in zadosti zahtevam EU. Večinoma takšni centri tudi delujejo z zelo nizko produktivnostjo, saj niso tržno motivirani. Takrat, ko bo na tej prvi fazi reciklaže postavljen učinkovit, tehnološko dovršen sistem za ločevanje odpadkov, bomo lahko rekli, da smo na pravi poti. Kar pa se tiče dejanske reciklaže, lahko rečemo, da nikoli ne bomo predelali vsega, saj zaradi ekonomije obsega to ni smiselno. Obratov za reciklažo je v Sloveniji dovolj, vendar imajo težave s premajhnimi količinami sortiranih frakcij, ki jih lahko dobijo na trgu. Slovenija je edina država v Evropi, ki ima sheme, ki ne podpirajo domačih predelovalcev. Zanimivo je, da imajo vsa slovenska reciklažna podjetja boljši ugled, položaj in pogoje za nakup pri tujih družbah za ravnanje z embalažo. Slovenske sheme izvažajo odpadne surovine, reciklažna podjetja pa iste vrste surovin uvažajo iz tujine, ker jih doma ne moremo dobiti. Pri takšnih pogojih je jasno, da nobeno privatno podjetje ne želi investirati v reciklažo. Delovna mesta tako prepuščamo Kitajcem. Rešitev: Pot k uspehu je v investicijah. Izza pisarniških miz, brez infrastrukture in tehnološko dovršene opreme ne bomo nikoli uspeli obvladovati odpadkov.

Težava je v tem, da nimamo niti enega modernega avtomatiziranega obrata za sortiranje odpadkov. Zbirni in sortirni centri, ki jih gradimo, niso osnovani na najsodobnejših tehnologijah.

foto: Shutterstock

Potencial, ki še zdaleč ni izkoriščen

Ravnanje z biorazgradljivimi odpadki

doc. dr. Gregor D. Zupančič1 prof. dr. Viktor Grilc2

okolje

Ravnanje z biorazgradljivimi odpadki

Povzetek

Ločeno zbrane biorazgradljive

komunalne odpadke, kuhinjske odpadke in tudi surova blata komunalnih čistilnih naprav je mogoče brez težav predelati v

bioplin, ki je dober energent. Ker so komunalni odpadki praviloma

ostanki anaerobne obdelave niso oporečni in se brez težav lahko uporabijo kot biognojilo. Z

modernejšimi postopki lahko iz

tone organske snovi v odpadku dobimo do 450 m3 biometana, ki ga je mogoče uporabiti

1 Uvod

anašnja stopnja družbenega razvoja ter tehnološke razvitosti civilizacije povzroča s svojim načinom življenja vse več odpadkov različnih vrst, kjer so biorazgradljivi organski odpadki prevladujoči po količini. Želja in potreba po čistem okolju za življenje in posledično težnja k vse večji sonaravnosti so nam v zadnjih desetletjih dale zakonodajo, ki prepoveduje običajno odlaganje biorazgradljivih odpadkov na deponije ter zapoveduje bolj skrbno in so-

za proizvodnjo električne

Prav pridobivanje bioplina je ena izmed velikih prednosti postopka kontrolirane anaerobne predelave odpadkov.

energije, toplote, za transport ali pa ga posredovati v omrežje

zemeljskega plina.

1 Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, Beloruska 7, 2000 Maribor, gregor.zupancic@ios.si 2 Kemijski inštitut Ljubljana, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

naravno ravnanje s temi odpadki. Tako se je v tem času razvila vrsta postopkov, ki lahko s prilagoditvijo v naravi obstoječih procesov primerno predela biorazgradljive odpadke v uporabne sekundarne surovine in energente.

zadnjih desetletjih se je za predelavo organskih odpadkov močno uveljavil anaerobni

proces biološke stabilizacije, ki počasi izrinja kompostiranje. Z anaerobnim procesom se da stabilizirati, higienizirati in mineralizirati organske snovi hkrati s pridobivanjem bioplina, ki je zelo dober energent iz obnovljivih virov (kurilna vrednost okoli 30 MJ/Nm3).

2 Anaerobna predelava

rganski material naravnega izvora se razgradi s pomočjo mikroorganizmov v odsotnosti kisika oz. zraka, torej v anaerobnih razmerah. Poglavitna prednost tega postopka je pridobivanje energetsko bogatega bioplina in odsotnost emisij smradu v zrak, omejitev pa je zelo slaba biorazgradnja celuloze in lignina (komponent lesne biomase).

naerobna biorazgradnja (oz. anaerobno vrenje, digestija) se uporablja za obdelavo organsko bogatih biorazgradljivih odpadkov z visoko koncentracijo organskih snovi. Največkrat gre za anaerobno obdelavo odpadnega aktivnega blata komunalnih ali industrijskih bioloških čistilnih naprav, organskih odpadkov iz kmetijstva, živalskih stranskih proizvodov (gnojnica), namensko gojenih rastlinskih kultur (koruzna, travna silaža)

april april 2011

toksikološko neoporečni, tudi

34 58

okolje

in komunalnih odpadkov (ločeno zbranih biorazgradljivih komunalnih odpadkov) in drugih ostankov iz gospodinjstev, živilske in farmacevtske industrije, klavnic ter košnje in obrezovanja rastlin. Razkroj poteka s pomočjo naravnih razkrojnih mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in plesni. V tehničnem merilu proces poteka v zaprtih napravah, ki se imenujejo digestorji oz. fermentorji.

rav pridobivanje bioplina je ena izmed velikih prednosti postopka kontrolirane anaerobne predelave odpadkov. Postopek hkrati rešuje problem stabilizacije razgradljivih organskih odpadkov in proizvaja metan, ki je dober energent. Na ta način lahko na državnem nivoju doprinesemo k zmanjševanju toplogrednih plinov in doseganju ciljev 20-odstotnega deleža obnovljive energije do leta 2020. Ena tona organske snovi v komunalnih odpadkih lahko v anaerobnem postopku sprosti do 450 m3 metana, kar da 4.500 kWh energije.

3 Tehnologija anaerobne predelave

konvencionalnih postopkih digestije se vhodne surovine pripravljajo v tekočem stanju, zaradi lažjega manipuliranja. Ker so komunalni organski odpadki v trdnem stanju, se zdrobijo in pomešajo z različnimi surovinami v tekočem stanju, npr. odpadno vodo, nedehidriranim odpadnim blatom ali gnojevko. Reciklaža procesne vode po anaerobni predelavi ni zmeraj mogoča zaradi možnih učinkov koncentriranja določenih hranil (tipično dušika), kar lahko ima posledično tudi zaviralne učinke na anaerobni proces. Še posebej je to prisotno pri živinskih gnojevkah, medtem ko komunalna blata in organski odpadki v tem pogledu običajno ne predstavljajo problemov. V tem primeru je potrebno pri vsakem posameznem objektu preučiti surovine in natančno določiti razmerja recikliranih tekočin.

2. Anaerobna obdelava – digestija. V praksi obstaja več tehnik, ki omogočajo anaerobno predelavo organskih odpadkov. Med sabo se lahko razlikujejo glede na: • temperaturno območje, v katerem potekajo procesi: –– mezofilne naprave delujejo na temperaturi 25–40 °C, –– termofilne naprave delujejo na temperaturi 50–65 °C; • vsebnost suhe snovi v substratu: –– substrat tekočih sistemov vsebuje do 10 % suhe snovi, –– substrat trdnih sistemov vsebuje 10–40 % suhe snovi; • število procesnih stopenj: –– enostopenjski (vse faze procesa se izvedejo v enem reaktorju), –– dvostopenjski (hidrolizno-kislinska in metanogena faza procesa sta ločeni). 3. Ravnanje z digestorskim ostankom. Po anaerobni obdelavi se lahko trdna faza od tekoče loči z dehidracijo in centrifugiranjem. V praksi se lahko uporabljata oba ostanka, trdni in tekoči. Trdni ostanki digestije se (lahko direktno ali po dodatnem kompostiranju) uporabijo za gnojenje obdelovalnih površin. Ker je tako gnojenje mogoče le kratek čas v letu, je potrebno imeti skladišče za digestijski ostanek, ki pa je manjše, če je ostanek trden oz. dehidriran. Voda iz dehidracije običajno vsebuje še precej organskih snovi in amonija, zato je uporaba za recikliranje (redčenje vhodnih surovin) omejena. Pred izpustom je potrebno tako vodo še dodatno obdelati, lahko v komunalni ČN, rastlinski ČN ali laguni. 4. Obdelava in uporaba bioplina. Bioplin kot glavni produkt pri anaerobni predelavi se le v redkih primerih lahko uporablja direktno brez postopkov obdelave. Bioplin poleg metana, ki ga je običajno med 55 in 75 %,

ajpomembnejši obratovalni parameter pri osnovanju procesa je organska obremenitev. Velikokrat se obremenitev povezuje s hidravličnim zadrževalnim časom mešanice v bioreaktorju, kar ni vedno pravilno. Manjši zadrževalni čas resda pomeni višjo obremenitev, vendar igra tu koncentracija organskih snovi večjo vlogo. Mezofilni enostopenjski proces običajno zmore maksimalno obremenitev 3,5 kg organske snovi na m3 reaktorja na dan. To pa lahko zahteva zadrževalni čas od 15 do 40 dni, odvisno od koncentracije in razgradljivosti surovine. Pri konstruiranju procesa moramo upoštevati najprej organsko obremenitev in naknadno določiti ustrezen zadrževalni čas. V praksi se običajne obremenitve mezofilnega procesa gibljejo vedno med 2 in 3 kg/m3dan organske snovi. Za termofilni proces pa med 5 in 8 kg/m3dan, čeprav je za določene surovine možna obremenitev tudi 16 kg/m3dan.

Zelena elektrika Predobdelava in sortiranje

april april 2011

Biološki odpadki

anaerobno predelavo odpadkov so običajno vključene naslednje stopnje:

1. Mehanska predobdelava. Za boljše delovanje procesa se pred obdelavo odpadkov z mikroorganizmi v procesu separacije iz odpadkov odstranijo tujki (plastika, steklo, kovine in trdni delci nad 5 cm). V nadaljevanju se odpadki zmeljejo na velikost 1–4 mm, s čimer se doseže večja homogenost, ki pripomore k boljšemu procesu anaerobne predelave. Z mletjem in mehčanjem povečamo površino za delovanje bakterij in na ta način skrajšamo čas obdelave. Mletje je lahko v tekočem stanju (z dodano vodo ali blatom), če nameravamo digestijo izvajati v tekoči fazi.

vsebuje še CO2 (45–25 %), najbolj moteč H2S (0,1–2,0 %) in pa ostale pline v sledovih, kot sta H2 in amonijak. Če želimo uporabiti bioplin za kogeneracijo elektrike in toplote (30 % elektrike in 60 % toplote, ostalo izgube), kar je danes najpogosteje, je potrebno odstraniti H2S na vsebnost pod 0,1 %, za kar uporabljamo razne razžveplevalne postopke. Najobičajnejši postopek je pranje bioplina z raztopino NaOH. Če želimo uporabljati bioplin za distribucijo v omrežje zemeljskega plina, je potrebno odstraniti tudi CO2, in sicer pod mejo 5 %. To se lahko opravlja po običajnih postopkih z NaOH, novejši sistemi za to uporabljajo membrane, ostanek plina (CO2 in H2S) pa se odstrani v biofiltru, da ni emisij v atmosfero. Zadnja leta se precej razmišlja o uporabi bioplina kot materialni sekundarni surovini (sintezni plin). Za te namene je potrebno odstraniti le H2S, CO2 pa se ohrani v plinski mešanici. Cenen postopek, ki bi to omogočal, se mora šele razviti.

Generator

Neprimerni odpadki, kovine, plastika

Zalogovnik

Motor Bioplin

V omrežje zemeljskega plina Zemeljski plin

Čiščenje bioplina Gospodinjski organski odpadki

Toplota

Dehidracija Tekoče gnojivo

Trdno gnojivo

Transportno gorivo

CO2 nevtralni transport: Javni in zasebni

Slika 1: Shema predelave odpadkov v bioplin

35 K

ot smo že omenili, običajna anaerobna digestija poteka s tekočimi surovinami zaradi lažjega transporta in mešanja surovin. Šele zadnja leta so se pojavili procesi in tehnologije, ki digestijo izvajajo v trdnem stanju. V bistvu je tak proces nek hibrid med kompostiranjem in anaerobno digestijo. Naprave so lahko podobne kot pri valjastih kompostnikih, vendar morajo biti valji plinotesni, hkrati pa omogočati mešanje, kar zahteva precej inovativnosti. Surovine za tako digestijo so običajno v svojem prvotnem stanju in imajo med 10 in 40 % suhe snovi, potrebno je le mletje na manjše kose (približno 5 cm), kot pri kompostiranju. Pri vlažnosti, nižji od 60 %, pa je potrebno dodajati vodo, da anaerobni proces nemoteno poteka. Prednost teh procesov se kaže ravno v tem, da ni potrebna velika količina vode. Potrebna sta najmanj dva reaktorja, kjer se uporablja izcedna voda za cepitev in prenos mikroorganizmov med posameznimi šaržami. Ti procesi so bistveno bolj odporni na toksične snovi in običajne zaviralce anaerobnega procesa. Obdelava prenese bistveno višje koncentracije slanosti in dušikovih spojin kot običajni tekoči anaerobni procesi. Razlog je v tem, da je zaradi trdne snovi v primerjavi s suspenzijo kontakt med mikroorganizmi in odpadki bistveno manj intenziven (bolj počasen) in tako lahko mikroorganizmi razvijejo določeno odpornost. Ta slabši kontakt pa pripomore k temu, da so organske obremenitve manjše, zadrževalni časi pa bistveno daljši (tudi do 100 dni). Ker pa transportiramo nekajkrat manj vode, so reaktorji lahko celo manjši, kot bi bili digestorji za tekoče surovine. Trdna digestija povzroči precej manj tekočih ostankov, večinoma so to izcedki, ki se uporabijo za recikliranje tekočine ali gnojenje in nadaljnje čiščenje vode ni potrebno.

4 Zaključki in trendi

okolje

Anaerobna digestija v trdnem stanju

si odpadki, ki vsebujejo biorazgradljive organske snovi (organski komunalni odpadki, kuhinjski odpadki, odpadki prehrambne industrije, nekateri odpadki iz živinoreje in kmetijstva ...), so primernejši za pridobivanje bioplina. V primerjavi s kompostiranjem dobimo znatne količine bioplina kot energenta in tudi biognojiva enake kvalitete. Take bioplinarne so tudi energetski objekti, s katerimi lahko pripomoremo k doseganju cilja zagotovitve 20 % obnovljive energije do 2020. Vsako področje z najmanj 250.000 prebivalci bi lahko imelo bioplinarno, ki bi predelovala le biorazgradljive komunalne odpadke in odvečno komunalno blato in goščo, velikosti 1 MW inštalirane električne moči ali pa bi z biometanom nadomestila 2 mio litrov dizelskega goriva letno. S tem pa bi bilo mogoče npr. večinsko oskrbovati vozni park javnega prometa. V vsakem primeru ima tako ravnanje s komunalnimi odpadki pozitivne okoljske in ekonomske učinke.

Sloveniji bioplinarn, ki bi se ukvarjale izključno s predelavo biorazgradljivih komunalnih odpadkov, še ni. Biorazgradljivi komunalni odpadki se zadnje leto šele uvajajo na nekaterih bioplinarnah kot dodatni substrat. Imamo pa vsaj pet naprav, kjer se v bioplin predeluje odpadno komunalno blato in bi jih s primerno nadgradnjo lahko tako predelali, da bi sprejemale tudi biorazgradljive komunalne odpadke. Večinoma se ti odpadki skušajo kompostirati, kar pa le troši energijo (za prezračevanje). Tako je po najinem mnenju v odpadkih velik potencial obnovljive energije, ki ga v Sloveniji še ne izkoriščamo, zato bi s tem prispevkom predvsem rada spodbudila energijsko učinkovitejše ravnanje z biorazgradljivimi komunalnimi odpadki povsod po Sloveniji.

Vsi odpadki, ki vsebujejo biorazgradljive organske snovi (organski komunalni odpadki, kuhinjski odpadki, odpadki prehrambne industrije, nekateri odpadki iz živinoreje in kmetijstva ...), so primernejši za pridobivanje bioplina.

Reaktor 1 Samoreciklulacija Faza 2

Stara šarža Faza 3

Samoreciklulacija Faza 4

Cepljenje

Praznjenje

Cepljenje

Stara šarža Faza 3

Reaktor 2

Samoreciklulacija Faza 1 Praznjenje

Nova šarža Faza 1

Samoreciklulacija Faza 2

Polnjenje

Celjenje stara-nova šarža

Samorecirkulacija

Slika 2: Shema anaerobnega procesa v trdni fazi

Slika 3: Primer digestorja za komunalno blato

april april 2011

Nova šarža Faza 1

Sprememba na vrhu, cilji pa jasni shemi za odpadno embalažo, je prišlo do spremembe v vodstvu. Že po nekaj mesecih se je nadzorni svet odločil za spremembo in namesto Roberta Tomazina imenoval za direktorja Mateja Stražiščarja,

O bolj natančnih podatkih bomo lahko govorili predvidoma konec junija. Sam sem naklonjen čim bolj natančnim analizam, saj lahko le tako sprejemamo ukrepe na vseh nivojih.

Še vedno so ocene, da sheme na trgu niso v enakopravnem položaju. Kaj pričakujete od Ministrstva za okolje in prostor? Ali je možen tudi dogovor o korektnem poslovnem sodelovanju med shemami?

Slopak se je odločil za več segmentov ločenega zbiranja odpadkov, odstopili ste edino od sveč. Kje vidite največje poslovne priložnosti in kje ste vzpostavili najučinkovitejši sistem? V Slopaku se odločamo za tiste segmente, kjer lahko zagotovimo stoodstotno učinkovitost v celotni verigi. To pomeni tako prevzem na vseh točkah (zavezanci, vsi izvajalci javnih služb itd.), zagotovitev učinkovitih prevozov s hitro odzivnostjo (v sodelovanju s podizvajalci) ter ne nazadnje predelavo (v sodelovanju s podjetji, ki s svojimi procesi potrjujejo uspešnost). Slopak je zagotovo vzpostavil učinkovitost na področju vseh tistih vrst odpadkov, za katere ponuja storitve na trgu. Izpostavil pa bi odpadno embalažo in gume. Pri ločeno zbrani embalaži smo po naših podatkih edini, ki zagotavljamo prevzem pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji, ki so pripravljena oddati ločeno zbran odpadek (edino dve sta zavrnili sodelovanje). Pri gumah smo vzpostavili on-line poročanje v realnem času ter tako zagotovili popoln medsebojni nadzor vseh v sistemu. Za sveče bomo storitve ponudili, ko bomo lahko zagotovili predelavo – trenutno namreč še nimamo zagotovil o možnostih učinkovite predelave odpadnih sveč.

Slopak

sicer člana nadzornega

predvsem fokus na izpolnjevanje obveznosti in izboljševanje odnosov v sistemu. Na koncu leta bomo vsi skupaj morali pokazati rezultat Slovenije za preteklo leto.

sveta Slopaka, ki je bil doslej zaposlen kot okoljski menedžer

v Pivovarni Union. Slopak potrebuje nov veter, saj tudi

Matej Stražiščar ugotavlja, da

so v sistemu precejšnje rezerve.

Kako ste ali boste uredili odnose s podizvajalci glede na to, da so se v zadnjem obdobju slišale kritične ocene o delu vaše sheme pri nekaterih podizvajalcih?

april april 2011

Analiza ne bo namenjena samo finančnim podatkom, ampak tudi vsebinskemu pogledu na sodelovanje z vsemi v sistemu. Podizvajalci so eden izmed pomembnih členov, pomembni so tudi izvajalci javnih služb, izredno pomembno je zagotavljanje dobrih storitev za zavezance in hkrati izpolnjevanje zakonodaje. Dobro sodelovanje z vsemi je ključno za izpolnjevanje obveznosti slovenskega sistema. Za kakšno politiko višine embalažnine ste se odločili? Embalažnino določamo vsako leto v začetku decembra, tako bo tudi tokrat. Pomemben je

Že kot nadzornik družbe Slopak in okoljski menedžer v Pivovarni Union sem bil vključen v procese na področju ravnanja z odpadno embalažo. Tudi precej odkriti pogovori so prispevali k temu, da smo vsi seznanjeni s tem, kje so rezerve v sistemu in kakšne ureditve so potrebne. Glede na aktivnosti MOP v zadnjih mesecih pri predpisih, javnih razpravah in

Matej Stražiščar

V Slopaku, prvi slovenski

Nadzorni svet Slopaka se je odločil za zamenjavo v vrhu družbe. Kaj je pokazala ocena dela za minulo poslovno leto in kaj kažejo bilančni podatki?

foto: Andraž Purg

36 58

okolje

Slopak

obravnavah na komisijah sem prepričan, da je pred nami krepitev sistema. Dejstvo je, da smo na koncu odgovorni za rezultat Slovenije vsi, ki smo v sistem vključeni. In MOP ima tu ključno povezovalno in nadzorno vlogo. Za katere ključne cilje se boste letos zavzemali? Ali nove usmeritve MOP pri ravnanju s komunalnimi odpadki pomenijo spremembo v delovanju Slopaka? Gospodarstvo ves čas aktivno sodeluje v procesih, ki so pomembni za sistem. Sistem je skupek številnih akterjev in taki procesi vodijo tudi v usklajevanje, izboljševanje. Mislim, da to voljo vsi ključni predstavniki sistema imamo. Naš temeljni cilj seveda ostaja povečevanje prevzema ločeno zbranih odpadkov, zagotavljanje predelave in pri tem stroškovna učinkovitost za zavezance. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/107

Natečaj Sola Eko stand up Nagradni natečaj, ki ga organizirata Slopak in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union, poteka od 15. marca 2011 do 10. junija 2011. Učenci bodo morali napisati ali zaigrati ali posneti stand up nastop o ločenem zbiranju odpadkov in predelavi plastenk. Slopak, vodilna neprofina družba na področju recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union letos že sedmič organizirata natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas. Natečaj z naslovom Sola Eko stand up se je začel 15. marca in bo trajal vse do 10. junija 2011. K sodelovanju so vabljene vse osnovne šole v Sloveniji, njihova naloga pa je, da napišejo, zaigrajo, zrežirajo ali posnamejo stand up nastop o ločenem zbiranju in predelavi plastenk. S tem želijo otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu ločenega zbiranja odpadne embalaže in pomenu recikliranja za varstvo okolja, saj bodo k temu problemu pristopili na kreativen način s svojimi idejami. Sodelujoči se bodo potegovali za privlačno nagrado – pustolovščino v pustolovskem parku Bled. Pripravlja pa se tudi veliki finale, ki pa je zaenkrat še ovit v tančico skrivnosti. Preko natečaja se bodo seznanili z reciklažno potjo Sola plastenke in s tem dobili vpogled v to, kaj lahko nastane iz ločeno zbranih odpadnih plastenk. Več o natečaju si lahko preberete in pogledate na spletni strani www.slopak.si in Facebooku »SOLA EKO STAND UP«.

Natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas Natečaj družbe Slopak, Embalaža je vsepovsod okrog nas v letošnjem šolskem letu 2010/2011 poteka že šestič in se ga je v preteklih letih udeležilo že preko 120.000 šolarjev. Z ločevanjem in predelavo odpadkov poskrbimo za čistejše okolje, obenem pa omogočamo proizvodnjo, za katero rabimo manj surovin in veliko manj energije. Tako je več kot 50 % papirja in preko 43 % stekla, ki se trenutno proizvaja v Evropski uniji, iz recikliranih materialov; s predelavo kartonske embalaže, kakršna je na primer kartonska embalaža za tekoča živila, denimo mleka, pa lahko dobimo vrsto uporabnih proizvodov, kot so pisarniški material, lepenka in ovojni papir. Na sortirnih linijah v več krajih v Slovenji zbrano odpadno embalažo strojno in ročno ločujejo na različne embalažne materiale: karton, papir, polietilen, polipropilen…. Storitve sortiranja plačuje družba Slopak.

Odpadna embalaža je sekundarna surovina Odpadna embalaža se s snovno predelavo, reciklažnim postopkom, ki praviloma poteka pri zelo visokih temperaturah, lahko ponovno uporabi na enak način kot osnovni material. Še več, v Sloveniji je celo nekaj izstopajočih in svetovno priznanih raziskovalcev, ki z dodatki ob osnovni predelavi, na primer odpadne plastike, njene lastnosti lahko celo izboljšajo. Tako ta plastika postane za izbran namen celo bolj primerna od osnovne ali primarne plastike.

Plastična embalaža

Promocija

Plastika je zelo uporaben material. Kar 42 % vse proizvedene plastike v svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže. V družbi Slopak smo v letu 2010 ločeno zbrali in predelali več kot 13.000 ton odpadne plastične embalaže. V letu 2010 je družba Slopak prevzela okoli 100.000 ton odpadne embalaže iz vseh materialov, količine ločeno zbrane odpadne embalaže pa naraščajo tudi v letu 2011.

Za Slovenijo je majhnost lahko prednost foto: Shutterstock

38 58

okolje

Uporaba bioloških odpadkov

Jože Volfand

Kaj bo dala trgu z biološko razgradljivimi odpadki nova uredba, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za okolje, se ne ve. A prvi odmevi kažejo, da niti stroka niti praksa nista zadovoljni z usmeritvijo, ki pri biološko razgradljivih odpadkih Kaj pa biološki odpadki kot

energent? Vprašanje je toliko

bolj aktualno, ker bo od sredine

tega leta obvezno ločeno

zbiranje biološko razgradljivih

odpadkov. Nekatera podjetja v

Sloveniji, KOTO je med njimi, že

nekaj časa namenjajo biološke

odpadke tudi za proizvodnjo

električne energije. Janja Anžič, direktorica družbe KOTO,

podpira novosti v operativnem

programu ravnanja s

komunalnimi odpadki, opozarja

pa na stroške.

april april 2011

Nove usmeritve pri ravnanju z odpadki opredeljujejo tudi naloge pri ravnanju z biorazgradljivimi odpadki. Za kakšne rešitve se zavzema družba KOTO in zakaj dajete prednost anaerobni obdelavi pred kompostiranjem?

Uporaba bioloških odpadkov

favorizira kompostiranje.

Nove usmeritve pri ravnanju z biorazgradljivimi odpadki so usmerjene predvsem v kompostiranje. Izključna uporaba kompostiranja bi povzročila poplavo nastalega komposta, ki bo zaradi omejenih možnosti uporabe težje uporabljiv. Poleg tega se pri uporabi bioloških odpadkov v bioplinski napravi organsko razgradljiva snov pretvarja v metan, ki ga koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije. Pri kompostiranju se nasprotno tvori CO2, ki izhaja v ozračje. KOTO se tako zavzema za različne načine obdelave bioloških odpadkov, od anaerobnih (proizvodnja bioplina) do aerobnih (kompostiranje), saj govorimo o obnovljivih virih energije. Toda nova Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki naj bi vsebovala tudi nacionalna pravila za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev. Kako bi morali urediti to področje v okviru občinskih javnih gospodarskih služb? Po osnutku operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki se bo pospeševalo ločeno zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Ideja je dobra, saj čim bolj na mestu nastanka prevzeti biorazgradljivi odpadek pomeni večjo kakovost odpadka. Žal pa ne smemo pozabiti finančne komponente, saj manjše količine in večkratna pobiranja povzročajo višje stroške. V tem duhu je smiselno razmišljanje o zbiranju

v okviru občinskih javnih služb, ko govorimo o gospodinjstvih. Ne smemo pozabiti dejstva, da ločeno zbrani odpadki, kar biološki odpadki, izvzeti iz mešanih komunalnih odpadkov, so, pomenijo višjo stopnjo obdelave odpadkov in s tem višje stroške. A ti stroški bi morali biti preneseni na odpadke, ki niso zbrani ločeno, torej mešane komunalne odpadke. KOTO že več let iz organskih odpadkov in odpadnih vod proizvaja bioplin in z njim električno energijo. Ali ga uporabljate samo za lastne potrebe? S kakšnimi tehnološkimi zahtevami ste se srečali?

Ne smemo pozabiti dejstva, da ločeno zbrani odpadki, kar biološki odpadki, izvzeti iz mešanih komunalnih odpadkov, so, pomenijo višjo stopnjo obdelave odpadkov in s tem višje stroške. Bioplin, ki ga proizvedemo na bioplinski napravi, uporabljamo za proizvodnjo električne energije. Proizvedeno električno energijo porabimo predvsem za pokrivanje lastnih potreb, v omrežje jo oddajamo le preko vikenda, in sicer približno 15 odstotkov proizvedenih količin. Sezonsko spreminjajoča se sestava bioloških odpadkov zahteva ustrezno predpripravo homogene mešanice surovine z odstranitvijo tujkov.

39 S kakšnimi težavami se srečujete pri dejavnosti predelave tveganih in netveganih živalskih stranskih proizvodov. Je problem samo majhen slovenski trg?

Promocija

Pri predelavi živalskih stranskih proizvodov govorimo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja z določenimi rizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ti se dnevno prevzemajo v celotni Sloveniji in predelajo s sterilizacijo pod pritiskom v dva proizvoda, ki sta v svojem bistvu energenta

V Sloveniji bi morali razmisliti o najbolj racionalnem pristopu k problemu: kako rešiti obdelavo bioloških odpadkov do zgraditve regijskih centrov ali pa se odločiti za manj regijskih centrov z večjo kapaciteto in pospešiti njihovo postavitev. se uporabita pretežno za gnojila in v industriji hrane za hišne ljubljenčke. V obeh predelavah je ključni namen zagotavljanje okolju in zdravju ljudi ter živali stalno in varno celovito storitev po evropskih in slovenskih predpisih. Gre za tehnološko zahtevna procesa, pri katerem igra pomembno vlogo velikost slovenskega trga. Naš odgovor temu je širok nabor dejavnosti, ki služijo osnovnemu namenu, pridobivanju energije iz obnovljivih virov.

Ali ste zato v družbi KOTO zgradili linijo za sušenje muljev iz bioloških čistilnih naprav, posušen mulj pa je koristen energent? Kaj kažejo izkušnje? Boste dejavnost širili in razvijali?

okolje

V Sloveniji bi morali razmisliti o najbolj racionalnem pristopu k problemu: kako rešiti obdelavo bioloških odpadkov do zgraditve regijskih centrov ali pa se odločiti za manj regijskih centrov z večjo kapaciteto in pospešiti njihovo postavitev. V Sloveniji ne moremo mimo dejstva, da smo majhni. To prednost bi morali izkoristiti. Zakaj veliko število centrov z majhnimi kapacitetami in manjšo ekonomiko? Zakaj ne manj centrov z večjo ekonomiko obdelave in s tem na koncu za vse nas cenejši strošek obdelave odpadkov?

z večjo kurilno vrednostjo kot nekatere vrste premoga. Pri ravnanju z nerizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 je predelava po podobnem postopku v dva proizvoda, ki pa

Sušenje muljev izvajamo kratek čas, tako da so izkušnje z njihovo obdelavo sicer sveže, a ker smo vajeni predelav bioloških odpadkov, tovrstna obdelava za nas ni čisto nova. Glede na dosedanje izkušnje lahko rečemo, da je sušenje tehnološko zelo zahtevno, prav tako pa se je pokazalo, da v Sloveniji ni veliko naprav, kjer bi tovrstne materiale sploh lahko uporabili kot gorivo. V prihodnosti nameravamo spremeniti način sušenja muljev, da bi popolneje izkoriščali odpadno toploto, ki nastaja pri ostalih tehnoloških procesih v podjetju. Razmišljate o novih naložbah?

Seveda. Ne moremo mimo tega, da imamo lokacijo v osrednjeslovenski regiji, imamo dovoljenje IPPC in imamo znanje. Razmišljamo tako o naložbah, ki nam bodo omogočile uporabo stranskih proizvodov predelav in izboljšanje ekonomike predelave, kot o naložbah v dodatne kapacitete za anaerobno predelavo biološko razgradljivih odpadkov.

april april 2011

Vendar Slovenija nima dovolj zmogljivosti za ustrezno obdelavo bioloških odpadkov, izgradnja regijskih centrov za ravnanje z odpadki pa poteka počasi. Kaj bi morali storiti v Sloveniji?

foto: Shutterstock

Biogoriva med nasprotniki in pristaši Majdi Kosi Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

40 58

okolje

Anketa

Podpisniki javnega pisma, znani okoljski strokovnjaki, ki so gradnjo bioplinarn označili kot zlorabljen energetski projekt, so v javnosti vzbudili velik odmev. Je resnica nekje vmes? Kakšna je torej prihodnost Dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za filozofijo:

Anketa

biogoriv in kakšen je njihov realni prispevek k boju proti

podnebnim spremembam

in zmanjšanju emisij CO2? Številni trdijo, da gre tako za

del rešitve kot za del problema. Že leta 2007 so voditelji EU na srečanju v Bruslju potrdili

načrte, ki naj bi zagotovili,

da bodo biogoriva do leta

2020 v 27 državah članicah nadomestila 10 odstotkov celotne porabe bencina in

kcijski načrt za obnovljive vire je prišel prehitro in še pred sprejemom Nacionalnega energetskega programa. Zdrava pamet in že stari Grki so nam povedali, da potrebujemo najprej premislek, potem dejanja, najprej strateške dokumente, šele potem akcijske. Zakaj se je zadnje čase hitelo z graditvijo bioplinarn? Če potrebujemo jasno vizijo o prehodu v nizkoogljično družbo, katere del bo nesporno tudi uporaba zelenih virov energije, si o uporabi biogoriv ni treba delati utvar. Potrebujemo jih. Vprašanje je le, katere, v kakšni meri in na kak način – v Sloveniji so gospodarske, kmetijske in druge razmere drugačne kot drugod. Žal pa na tem področju vlada anarhija, ki jo zlahka in s pridom izkoriščajo tisti, ki jih vodi osebni zaslužek in prav nič javni interes uravnoteženega trajnostnega razvoja. Slovenska gospodarska, kmetijska in ekološka politika ima pred sabo še veliko dela in še več

april april 2011

dizelskega goriva.

Proizvodnja biodizla je smiselna, v kolikor so izpolnjeni ustrezni pogoji.

odgovornosti. Prav v tem je bil namen našega javnega poziva, ki smo ga napisali – opozoriti na škodljive posledice, ki jih ima uvajanje bioplinarn na sisteme samooskrbe s hrano ter na okoljske standarde v trenutku, ko teh vplivov in učinkov nismo premislili. Sklicevati se na ekološko tehnologijo in z njo povzročati

neposredne ekološke težave je nekaj najbolj absurdnega, kar se nam lahko dogaja.

Do odločitve o biogorivih s pomočjo raziskav Dr. Borut Bohanec, prodekan za področje agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani:

odmevnem BBC-jevem članku so biogoriva poimenovali zločin proti človečnosti (Ferrett, 2007). Logično, saj če kmetijske površine namenimo proizvodnji biogoriv, s tem ogrožamo pridelavo hrane. Problematika je nedvomno zelo kompleksna. Prvo in v tem trenutku ključno je seveda, ali so biogoriva sploh potrebna v času, ko je na voljo še več kot dovolj zalog fosilnih goriv. Potreba po biogorivih dejansko ni racionalna odločitev in se ji daje prednost le v nekaterih območjih sveta, ostala področja teh dodatnih ekonomskih bremen ne čutijo. Politika potrebo po biogorivih opravičuje z domnevnim vplivom človeka na segrevanje ozračja, kar je teza, ki ji mnogi oporekajo. Ne glede na to pa seveda dolgoročno velja, da bo človeštvo slej ko prej potrebovalo tudi alternativne oblike tekočih goriv, če ne drugega, vsaj za pridelavo hrane. Spodbujanje tovrstnih raziskav torej ni brez pomena.

lasti obetavne so tiste raziskave, ki omogočajo pretvorbo celuloze in drugih vlaknin

trinjamo se in podpiramo usmeritve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okoljskih strokovnjakov, da je pridelava hrane na prvem mestu. V Sloveniji bi predvsem morali določiti prave usmeritve in zaporedje izpolnjevanja. Naj navedemo samo to, da je bil v Sloveniji sprejet Akcijski načrt (AN OVE 2010). Težava je v tem, da bi morali po prepričanju strokovnjakov, ki se s temi posli ukvarjajo, in tudi našem mnenju

okolje

Dr. Borut Bohanec

Dr. Boris Vezjak

foto: osebni arhiv

41 ri uporabi biogoriv kot alternativnega in zelenega vira energije se bomo omejili na proizvodnjo in uporabo biodizla, ki je v Sloveniji trenutno edina možna alternativa fosilnim gorivom v obliki primešavanja (do 20 odstotkov) ali v čisti, 100-odstotni obliki. V akcijskem načrtu AN OVE 2010 predstavlja biodizel povprečno 85 odstotkov vseh pričakovanih OVE v prometu do leta 2020. Električna energija iz OVE v prometu predstavlja povprečno 6 odstotkov in bioetanol 9 odstotkov vseh pričakovanih OVE v prometu do leta 2020. To pomeni, da bi morali v letu 2011 primešati ali prodati čistega biodizla 48,5 mio litrov in v letu 2020 kar 216,7 mio litrov, v kolikor bi poraba dizla ostala na nivoju iz leta 2010. Zaradi vpliva zmanjšanja izpustov CO2, ki ga ima primešan ali čisti biodizel, je glede na trenutne razmere edino alternativno gorivo v prometu, gledano z ekološkega in ekonomskega vidika. Zaradi tega in tudi zakonodajne ureditve v Sloveniji je bila zgrajena naša tovarna in ustanovljeno podjetje Bio goriva, d. o. o., ki je v lastništvu Petrola in Pinusa TKI. Zato menimo, da je potrebno v Sloveniji uveljaviti proizvodnjo biodizla z

april april 2011

roizvodnja biodizla je smiselna, v kolikor so izpolnjeni ustrezni pogoji. Tukaj ne moremo mimo urejene trošarinske politike in zakonodaje, ki jo je potrebno dopolniti, urejenega modela oblikovanja maloprodajne cene za biogoriva (v Sloveniji še ni sprejet), stimulacij za proizvajalce biodizla, pridelovalce olj, zbiralce odpadnih jedilnih olj, nakup vozil na OVE, medijske promocije itd. Na teh področjih bo potrebno še letos nujno narediti premike v pravi smeri, da bomo lahko dosegli zadane cilje do leta 2020. V kolikor ciljev ne bomo dosegli, bomo vsi državljani plačali penale v raznih oblikah nakupov dobrin, ki jih potrebujemo v gospodinjstvu ali podjetja pri svojem poslovanju. To pomeni dvig stroškov in s tem tudi zmanjšano konkurenčnost v primerjavi z bolj razvitim in nekoliko manj razvitim svetom od nas.

Mag. Franc Dover

Mag. Franc Dover, direktor podjetja Bio goriva, d. o. o.:

Dr. Marta Svoljšak

Slovenija mora uveljaviti proizvodnjo biodizla

ustanove, kot so prevozi za prvo pomoč, vojsko, policijo in javni transport). Za preostali del pa bi se ustrezna olja uvozila po konkurenčnih cenah. Dogaja se namreč, da se rabljeno jedilno olje izvaža v sosednjo Avstrijo, kjer ga predelajo in nam ga v obliki primešanega biodizla k fosilnemu dizlu vračajo v Slovenijo. Smetano od dodane vrednosti imajo sosedje.

foto: osebni arhiv

o ni edina politična odločitev za takojšnjo uporabo nerazvite tehnologije, ki prav zato ne more biti stroškovno konkurenčna. Mnogo bolj primerno bi bilo počakati na dejanski tehnološki napredek in šele potem uvesti tehnologijo v dovršeni obliki ter s tem doseči proizvodnjo na ekonomsko vzdržnih temeljih.

Aleš Zver

foto: osebni arhiv

Akcijski načrt za obnovljive vire je prišel prehitro in še pred sprejemom Nacionalnega energetskega programa. Zdrava pamet in že stari Grki so nam povedali, da potrebujemo najprej premislek, potem dejanja, najprej strateške dokumente, šele potem akcijske.

foto: osebni arhiv

možnostjo lastne oskrbe od proizvodnje oljne ogrščice in stiskanja olj v Sloveniji glede na dane zmogljivosti. Treba je ustrezno osveščati vse državljane Slovenije glede zbiranja in oddajanja rabljenega jedilnega olja zbiralcem tega olja in skupaj zbrano količino proizvedenih in zbranih olj predelati v biodizel po konkurenčnih cenah. To bi lahko pomenilo del lastne samooskrbe z olji in biodizlom, ki bi bilo namenjeno za kmetijsko mehanizacijo (za proizvodnjo hrane) in za potrebe delovanja državnih institucij (javne

foto: osebni arhiv

v biogoriva. Na ta način bi lahko izrabili tiste dele rastlin, ki jih sicer ne uporabljamo za prehrano. Podobno potekajo tudi raziskave številnih vrst rastlin, ki bi jih lahko uporabljali v energetske namene. Tovrstne raziskave vsekakor pozdravljam, povsem nesmiselno pa se mi zdi uvajanje neučinkovite tehnologije, kakršna je proizvodnja elektrike v bioplinarnah ob obstoječih proizvodnih pogojih. Gre za masovno uvajanje tehnologije, ki lahko preživi le ob izdatni pomoči proračunskih virov, ki ob tem v praksi še povečuje pridelavo v monokulturi in je neposredna konkurenca pridelavi hrane. Prav je povedati, da hrana, ki jo zato uvozimo še več kot sicer, tudi nekje raste in da tudi naša potrošnja neposredno prispeva k izsekavanju tropskih gozdov ali izčrpavanju najbolj nerazvitih dežel. Bojim se, da navidezno okolju prijazna tehnologija povzroča ravno nasprotni učinek, seveda, če jo preverimo v celoti.

42 58

okolje

imeti prej nacionalni energetski program in energetski zakon, kjer se odloča o konceptu in strategijah energetske oskrbe, šele potem naj bi se pripravil ustrezni akcijski načrt.

objektov so vsekakor smiselne, v kolikor je dovolj sončnih ur, saj prav tako ugodno vplivajo na vsa tri področja: gospodarstvo, ekologijo in energetiko. Potem imamo možnost postavitve vetrnic, če le imamo dovolj vetra. Podobno je še z ostalimi obnovljivimi viri.

Uporaba biogoriv je velika V priložnosti Aleš Zver, Keter Organica:

poraba biogoriv je poleg doseganja cilja akcijskega načrta nujna še iz drugih razlogov. Zelena energija je namreč dober regulator zmanjševanja emisij CO2 in drugih še bolj škodljivih toplogrednih plinov. Z vključevanjem vseh zelenih tehnologij in proizvodnjo zelene energije se lahko dolgoročno pridela dovolj energije za domače potrebe. Slovenija je na področju virov zelene energije pestra dežela. Imamo prav vse potenciale, kot so hidroenergija, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija in energija iz biomase ter kombinacije različnih. Od biomase imamo velik potencial v gozdovih in omembe vreden potencial iz bioplina. Investiranje v zeleno energijo je zato dobro tudi z vidika decentralizacije, saj na ta način določene regije postajajo energetsko manj ali celo neodvisne. Zaradi decentralizirane proizvodnje energije se tudi potrebe in izgube pri transportu energije znatno znižajo, kar ima pozitivne vplive.

Uporaba biogoriv je poleg doseganja cilja akcijskega načrta nujna še iz drugih razlogov. Zelena energija je namreč dober regulator zmanjševanja emisij CO2 in drugih še bolj škodljivih toplogrednih plinov.

april april 2011

vidika gospodarnosti je proizvodnja in uporaba biogoriv velika priložnost, saj poleg zelene energije odpira nova delovna mesta. Kot smo že omenili, pa zelena energija decentralizira proizvodnjo energije, s čimer se zmanjšajo izgube oziroma stroški pri transportu energije. Z ekološkega vidika vseh virov zelene energije ne moremo dati v isti koš. Različni načini izkoriščanja imajo namreč različne vplive na okolje, vsem pa je skupno, da celostno pozitivno vplivajo na okolje, saj jih sicer ne bi izkoriščali in jim rekli zelena energija. Odločitev za ta način pridobivanja energije je vsekakor smiselna, če okolje to dopušča. Na kmetijah je tako smiselno postaviti bioplinarne, ki zaključujejo krog pridelave hrane in omogočajo kmetu dodaten zaslužek, hkrati pa so regulator cen, saj kmet ni odvisen od prodaje svojih pridelkov na trg. Fotonapetostne elektrarne na strehah

prašanje glede uporabe biogoriv z vidika potreb pri proizvodnji hrane je najverjetneje namenjeno izkoriščanju gojene biomase za namen proizvodnje bioplina. Na to vprašanje bom dal kar malo oster odgovor – o čevlju sodi naj kopitar, kot je povedal že Prešeren. Če si danes strokovnjak za področje X, ne moreš čez noč postati strokovnjak za področje Y, saj je za to, da zamenjaš neko znanstveno področje, potrebnega precej dela. Sam se s to tematiko ukvarjam od leta 2000 in spremljam dogajanje po svetu, še najbolj v razvitejših državah EU. Slovenija, tudi prej v bivši Jugoslaviji, nikoli ni bila prehransko preskrbljena. Bila so leta, ko smo imeli dovolj določenega mesa. Trenutno nismo energetsko neodvisni in še marsikje nimamo neodvisnosti.

kmetijstvo zelo vpliva politika, kar je prav, ni pa prav, da se politika vmešava v tehnologijo in na področje, ki ga v svetu usmerja in regulira kapital. Ko se pojavi nov porabnik surovine, kot je gojena biomasa, se ustvari konkurenčnost, ki je dober regulator za krizo, predvsem z vidika preživetja kmeta. Dr. Marta Svoljšak, direktorica področja TRKV v Petrol, d. d.

oznano je, da sta Evropski parlament in Svet Evropske unije 23. aprila 2009 sprejela Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije in obnovljivih virov (RED Direktiva) spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES in Direktivo 2009/30/ES o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

valitetno pridelana domača hrana zapusti našo državo kot surovina brez dodane vrednosti, posledično pa uvozimo velike količine tuje hrane, za kar z največjim veseljem poskrbijo trgovci. Potem se zgodi gradnja bioplinarn in velik rompompom glede pomanjkanja hrane. Po drugi strani pa izgubimo okrog 9.000 ha kmetijske obdelovalne zemlje in s kmetijstvom preneha cel kup kmetij. Tako se nam zaraste okrog 26.000 parcel. Nekateri pa vseeno kričijo hrana, hrana, hrana …, do katere imamo zelo mačehovski odnos že na samem začetku proizvodne verige, ko prvovrstna koruza in pšenica romata k sosedom. Poskrbeti bi morali za odkup poljščin, odkup mesa, seveda po konkurenčnih cenah, ki bodo kmetijskim družinam omogočale več kot le preživetje, kar pomeni, da bodo lahko šolale otroke, ki se bodo radi vrnili nazaj na kmetijo in nadaljevali delo kmeta.

zkoriščanje zelene energije je najbolj vezano na kmetijsko dejavnost, saj reke tečejo po kmetovi zemlji, veter piha čez kmetovo zemljo, na kmetovi zemlji raste biomasa, tudi pod kmetovo zemljo je topla geotermalna energija in v kmetovem hlevu nastaja gnoj, kateremu lahko dodamo vrednost, ko iz njega najprej naredimo bioplin, zemlji pa vrnemo visokokakovostno organsko gnojilo.

ekoč je moral vsak kmet rediti vprežno živino; da je ta preživela, je morala nekaj jesti – »biogorivo«. V takratnih pogojih pridelovanja (agrotehnika) je bilo temu namenjenih veliko več površin kot sedaj. Takrat je 1 kmet prehranil 4 ljudi, sedaj jih 137. Z biogorivi lahko brez težav pokrijemo potrebe za obdelavo vseh površin in še nekaj energije nam ostane. Znano je, da na enoto površine pridelamo različno količino energenta. Tako na določeni površini pridelamo najmanj energije s pridobivanjem biodizla in največ z bioplinom.

astopa čas, ko bo kmet spet cenjen poklic, za katerega bo potrebno veliko znanja in poznavanja še mnogih novih panog. Na globalno

Dileme »hrana nasproti gorivom« so številne, do neke mere povsem razumne, a nemalokrat predmet zlorabe in špekulacij.

osledično se še vedno pojavlja potreba za poseg v veljavno ureditev tega področja v Sloveniji, saj s predvidenimi količinami dajanja biogoriv na trg znatno zaostajamo. Sprejet je bil tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, v katerem so obdelani tudi nekateri predlogi za pospeševanje rabe obnovljivih virov energije v transportnem sektorju oziroma rabe biogoriv. Izvajanje teh ukrepov je predvideno šele v letu 2012, kar seveda še ne ustvarja okolja za pospeševanje rabe biogoriv v transportu. Ne glede na številne slabosti, ki jih biogoriva imajo (v ekonomskem in tehničnem smislu), so glede na ekonomijo obsega edina možnost, da EU doseže zastavljene cilje do leta 2020. EU bo kvantitativne cilje revidirala v letu 2013/2014, a bistveno v konceptu ne namerava odstopati. Dileme »hrana nasproti gorivom« so številne, do neke mere povsem razumne, a nemalokrat predmet zlorabe in špekulacij.

irša analiza izvedljivosti Nacionalnega akcijskega načrta, ki ga je 8. julija 2010 sprejela Vlada RS, za področje prometa terja skrben pristop in pripravo korigiranih obstoječih mehanizmov podpore za spodbujanje rabe biogoriv ali morebitno vpeljavo novih, kot je npr. nujna vključitev končnega potrošnika v izvajanje uredbe. Distributer namreč s svojim poslovnim delovanjem po dosedanjem sistemu ne more vključiti oziroma spodbuditi končnega uporabnika in ne more odgovarjati za njegove odločitve o izbiri goriv, ki jih bo uporabljal v transportne namene.

Kako graditi za prihodnost, vroče vprašanje foto: Shutterstock

Trajnostno gradbeništvo

mag. Sabina Jordan1 Friderik Knez2

okolje

Trajnostno gradbeništvo

Ob vprašanju, kako graditi za bodočnost, se moramo

zavedati pomena trajnostnega

gradbeništva. Trajnostno gradbeništvo je dinamičen odnos, v katerem naj bi vsi,

ki so v ta proces vpleteni,

ob upoštevanju okoljskih, družbenoekonomskih in

kulturoloških vprašanj, delovali

s ciljem dosegati trajnostni je bistvenega pomena za

sedanjost in bodočnost, saj z njim ne ogrožamo možnosti prihodnjih generacij, da tudi te zadovoljijo svoje potrebe.

Strategija trajnostnega razvoja

Stanje v gradbenem sektorju

ečina stavb, v katerih bivamo in delujemo danes, je velik potrošnik energije. Kar 40 odstotkov končne energije se v stavbah namreč porabi za ogrevanje in hlajenje. Tovrstna potrošnja in način rabe energije proizvede skoraj 40

tako obsega gospodarski in družbeni razvoj ter varovanje okolja.

1 mag. Sabina Jordan, univ. dipl. inž. arh., Zavod za gradbeništvo Slovenije 2 Friderik Knez, univ. dipl. fiz., Zavod za gradbeništvo Slovenije

V trajnostnem gradbeništvu stavbo obravnavamo tako, da so pri tem uravnoteženi in nadzorovani vsi vplivi, tako okoljski, ekonomski kot družbeni.

odstotkov emisij CO2. V Sloveniji je zabeležen le približno 1 odstotek novogradenj letno, pri čemer je kvaliteta tega prirastka vprašljiva. Podobno je pri prenovah, kjer je kvaliteta prenovljenih objektov z energetskega vidika gotovo slabša, poleg tega jih je manj kot 2 odstotka.

o nedavnega smo se pri obravnavah stavb omejevali zgolj na rabo energije v stavbah. Ta koncept običajno opisujemo z energetskim trikotnikom, ki podaja logično sosledje glede rabe energije: zmanjšanje potreb po energiji v stavbah, zagotavljanje potrebne energije za delovanje z obnovljivimi viri in le v najmanjši meri dopolnjevanje s fosilnimi viri. Vemo, da se življenjska doba vsakega proizvoda, tudi stavbe, začne mnogo pred pričetkom uporabe, s fazo proizvodnje, in konča po uporabi, s fazo razgradnje. Dejstvo je, da vplivi nastopajo v vseh omenjenih fazah in da le z obravnavo potrošene energije ne zajamemo vseh. Potrebujemo torej nov pristop pri načrtovanju, odločanju in operativnem delovanju. To so lahko vseživljenjske analize.

Trajnostno gradbeništvo

trajnostnem gradbeništvu stavbo obravnavamo tako, da so pri tem uravnoteženi in nadzorovani vsi vplivi, tako okoljski, ekonomski kot družbeni. Obravnava obsega vse elemente: snovne, energetske, prostorske in druge, ki vstopajo v sistem stavbe skozi njeno

april april 2011

razvoj. Trajnostni razvoj

44 O

koljski vidik trajnostne gradnje ocenjujemo z vseživljenjskimi analizami, v katerih analiziramo vpliv stavbe na okolje po metodologiji LCA (Life Cycle Assessment). Namen take analize je zajeti vse okoljske vplive stavbe v celotni življenjski dobi stavbe. Vplivi običajno nastopajo v vseh življenjskih fazah stavbe, v različnih stopnjah intenzitete, na različnih nivojih – delujejo bolj ali manj globalno oziroma lokalno. Rezultati analiz so ocene obremenitev na okolje, ki se odražajo kot potencialni vplivi na okolje, kot direktne obremenitve okolja in kot izkoriščanja okolja. Analiza poteka po standardizirani metodologiji in v grobem obsega štiri dele, ki so med seboj soodvisni: definiranje namena in obsega študije, izdelavo analize inventarja LCA, določanje vplivov na okolje in interpretacijo rezultatov. Pri najpomembnejšem, interpretaciji rezultatov, se pregledajo prednosti in slabosti sistema, vplivi v celotnem sistemu, občutljivost in negotovost sistema, ovrednotijo se rezultati, vse izbire ter predpostavke in podajo splošni zaključki analize in priporočila.

splošnem se analize LCA na nivoju proizvoda uporabljajo za določanje njegove okoljske učinkovitosti, za iskanje izvorov problema, za izboljšave in tudi za načrtovanje novega proizvoda. Uporabljajo se tudi kot orodje pri izbiri sorodnih proizvodov. Širše gledano pa so analize LCA uporabne za informiranje v industriji, v nevladnih organizacijah, pri planiranju strategij, prioritet, pri izbiri kazalcev

Primer analize LCA – ravna streha

nadaljevanju je predstavljen primer tovrstne analize LCA strehe, izdelan na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Za izhodišče smo si postavili enostavno modeliranje 1 m2 ravne strehe, na kateri smo opazovali vpliv različnih debelin toplotne izolacije (od 150 do 300 mm) na okolje. V analizo smo vključili vplive proizvodnje, transporta, rabe energije za toplotno izolacijo v obdobju 10 do 50 let. Za fazo rabe je bila upoštevana stacionarna analiza z računom transmisijskih toplotnih izgub skozi obravnavan primer 1 m2 ravne strehe.

Okoljski vidik trajnostne gradnje ocenjujemo z vseživljenjskimi analizami, v katerih analiziramo vpliv stavbe na okolje po metodologiji LCA (Life Cycle Assessment).

rvi del analize se nanaša le na fazo rabe 1 m2 ravne strehe pri različnih debelinah toplotne izolacije in za različna časovna obdobja življenjske dobe proizvoda. Raba energije in posledično emisije CO2-ekv. za fazo rabe je za različne debeline toplotne izolacije močno v odvisnosti od opazovanega obdobja. Vpliv debeline toplotne izolacije se najmanj odraža pri desetletni opazovani dobi, medtem ko pri petdesetletni opazovalni življenjski dobi debelina toplotne izolacije odločujoče vpliva na rabo energije in emisije CO2-ekv.

drugem delu smo poleg rabe proizvoda v analizo vključili še proizvodnjo 1 m2 toplotne izolacije v ustrezni debelini. Graf 1.200

namen in obseg analize

interpretacija

kWh/m2

analiza inventarja

900

april april 2011

določevanje vlivov

50 let

300 200

600 30 let 20 let

100

10 let

0 150

180

210

240

270

0 300

debelina izolacije (mm)

Slika 1: Medsebojno soodvisni deli analize LCA, ki poteka po standardizirani metodologiji

Ekonomski vidik trajnostne gradnje

ekonomskega vidika trajnostne gradnje so pomembni vsi stroški, ki so povezani s stavbo in njenimi deli ter delovanjem v njeni celotni življenjski dobi. Ocenjevanje stavbe z ekonomskega vidika poteka po metodologiji LCC (Life Cycle Costing). V analizi so upoštevani izbrani proizvodi, materiali, rešitve, procesi, tip gradnje, način gradnje, stroški za ogrevanje, hlajenje, mehansko prezračevanje, priprava tople sanitarne vode, umetna osvetlitev, delovanje strojnih naprav in sistemov, pa tudi vzdrževanje, menjava dotrajanih delov, čiščenje/nega površin in razgradnja stavbe. Metodologija LCC je sorodna metodologiji LCA, zato postopek poteka na podoben način, le da gre za drugo vrsto podatkov.

Družbeni vidik trajnostne gradnje

ajtežje je ocenjevati družbeni vidik trajnostne gradnje. Pri tem procesu se ocenjuje vplive na zdravje in navade uporabnika ter vplive na stopnjo zadovoljstva uporabnikov. Ocene temeljijo na subjektivnem doživljanju

400

40 let

300

tako prikazuje emisije CO2-ekv. za fazo rabe proizvoda in fazo proizvodnje za dve opazovani obdobji: desetletno in petdesetletno obdobje (rdeči črti). Pri petdesetletnem obdobju proizvodnja toplotne izolacije debeline 300 mm predstavlja preko 20 odstotkov celotne vrednosti emisij, nastalih s proizvodnjo in rabo. Pri desetletnem opazovanem obdobju pa proizvodnja za isto izolacijo predstavlja skoraj 60 odstotkov celotne vrednosti emisij, nastalih s proizvodnjo in rabo. Pri ocenjevanju sta torej ključni življenjska doba proizvoda in debelina toplotne izolacije. Vsekakor so velike debeline, 30 cm (in smiselno več), ekološko upravičene.

Graf 1: Energija in emisije CO2-ekv. za različne debeline toplotne izolacije za fazo rabe proizvoda

kg CO2 ekv.

Okoljski vidik trajnostne gradnje

okoljske učinkovitosti, na področju marketinga – za sheme označevanja proizvodov, podajanje okoljskih zahtev, za okoljske izjave za proizvod.

kg CO2 ekv.

okolje

življenjsko dobo. Proces zahteva celovito, enakovredno, vseživljenjsko analizo in ovrednotenje. Pri tem ne smemo pozabiti osnovne funkcije stavbe, ki naj bo narejena po meri sodobnega človeka, za njegovo zdravo delovanje in bivanje. Zadovoljuje naj vse njegove potrebe in zahteve po udobju, hkrati pa mora biti v skladu s potrebami globalizirane informacijskotehnološke družbe.

400 350 300 250 200 150 100 50 0 150

50 let

10 let

180

210

240

270

300

debelina izolacije (mm)

Graf 2: Emisije CO2-ekv. za različne debeline toplotne izolacije za fazo rabe proizvoda ter za fazo rabe in proizvodnje

45 T

rajnostno vrednotenje nepremičnin zajema celotno življenjsko dobo in vse vstopajoče elemente (materiale, proizvode, energijo). V pomoč nam je lahko pri odločitvah na vseh nivojih – od načrtovanja, proizvodnje, naročanja in naprej do končnega akterja v procesu graditve. Trajnostno vrednotenje nepremičnin s pomočjo razčlenitvenih, celovitih analiz ocenjuje začetni vložek (faza proizvodnje, gradnje), vse dodatne vložke (faza rabe – energija, vzdrževanje, menjava elementov, interakcija z okoljem) in končni vložek (razgradnja, ponovna raba, reciklaža, uničenje). Dejavnik, ki lahko pomembno prispeva k vrednosti stavbe

aenkrat se vrednost stavbe pri nas omejuje na energetsko oceno iz faze rabe stavbe, torej rabo energije v času njene uporabe, ki naj bi se v praksi izkazovala v obliki energetske izkaznice. Da bi lahko govorili o trajnostni oceni, bi bilo treba oceno razširiti na celotno življenjsko dobo stavbe in vključiti poleg še ostale dejavnike. Za kaj takega bo nedvomno potrebno najprej vzpostaviti metodologijo in potem še sistem trajnostnega certificiranja stavb.

Promocija

Za tehnično kulturo v gradbeništvu

Sklep

seživljenjske analize bodo dejansko pripomogle k zmanjševanju vplivov na okolje in rezultirale v konkurenčno prednost proizvodov, tudi stavb. Njihovo uveljavljanje in uporaba bosta zanesljivo doprinesla tudi k spreminjanje družbe in višanju kakovosti življenja.

- tehnične preskuse in analize, študije, preiskave, meritve, preglede, opazovanja, ekspertno svetovanje in sodelovanje pri revizijah ter analize stanja na področjih gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic ter naravnega in bivalnega okolja, - kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih materialov. ZAG je javni raziskovalni zavod, ki z vrhunsko ekipo strokovnjakov deluje na področju raziskav in preskušanja gradbenih materialov ter potrjevanja skladnosti gradbenih in drugih proizvodov ter sistemov kontrole proizvodnje. Zagotavljamo celostne visokokakovostne storitve ter tehnično, tehnološko in raziskovalno-znanstveno podporo v gradbeništvu. Soustvarjamo evropski gradbeni prostor ter uspešno prenašamo znanje v domačo industrijo. Izvajamo: - temeljne in uporabne raziskave ter predkonkurenčni razvoj na področju gradbenih materialov in konstrukcij, - razvoj novih materialov, metod preskušanja in meritev, - preskušanje gradbenih materialov in proizvodov ter vseh vrst konstrukcij, - izdajanje certifikatov o skladnosti (certificiranje) in podeljevanje slovenskih in evropskih tehničnih soglasij skladno z določbami Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro),

Najtežje je ocenjevati družbeni vidik trajnostne gradnje. Pri tem procesu se ocenjuje vplive na zdravje in navade uporabnika ter vplive na stopnjo zadovoljstva uporabnikov.

okolje

Trajnostno vrednotenje

in se z zgodnjo analizo razkrije, je kvaliteta načrtovanja: premišljen osnovni koncept, izbira ustreznih materialov, proizvodov in tehnologij ter načina gradnje, uporaba novih tehnologij itd. Dodatna dejavnika sta prav gotovo še dobra izvedba (kvaliteta gradnje, sistematičnost, izogibanje napakam) in način rabe (režim bivanja, vzdrževanje, nega).

Raziskovalci ZAG vseskozi aktivno sodelujemo na domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Vsi laboratoriji so akreditirani po EN ISO/IEC 17025. ZAG je priglašeni in akreditirani certifikacijski organ za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov po EN 45011 in kontrolni organ za overjanje meril po EN ISO/IEC 17020. ZAG je lastnik certifikata sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008.

Zavod za gradbeništvo Slovenije / Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 280 42 50, F: 01 280 44 84, info@zag.si, www.zag.si

april april 2011

uporabnikov. Ocenjuje se lahko: toplotno, zvočno, svetlobno in vizuelno udobje, varnost pri uporabi, zaščita pred sevanjem, prostorsko-funkcionalna umestitev v okolje, funkcionalna dostopnost, integracija z okoljem, oblikovna sprejemljivost, sprejemljivost visokotehnoloških materialov in tehnologij ipd. Dejansko gre za nemerljive podatke in v veliki meri za subjektiven odnos do okolja.

foto: arhiv podjetja

Država ima velike cilje, a daje slab zgled Slovenija si v dolgoročni energetski politiki zastavlja pomemben cilj: do leta 2020 namerava več kot podvojiti zdajšnji delež obnovljivih virov energije in ga povečati kar na 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi. Načrtovana je tudi bistveno večja izraba lesne biomase v energetske namene, ki znotraj celotnega deleža trdne biomase – ta s 60 odstotki tvori najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji – zagotavlja največji del. David Špeh, 33letni diplomirani organizator menedžer in tehnični direktor zasebnega podjetja Biomasa iz Luč, ki pozna težave pri uporabi lesne biomase v energetske namene, je do dolgoročnega energetskega cilja Slovenije in zvišanja deleža obnovljivih virov energije na 25 odstotkov zelo zadržan. Pravzaprav je kar prepričan, da ga zaradi številnih težav tudi na dolgi rok ne bomo mogli doseči.

»S

eveda bodo višje cene nafte in plina spodbudile posamezne porabnike, da se bodo v svojih stanovanjskih hišah pričeli ogrevati z lesno biomaso. Vendar pa njihove odločitve, četudi bodo množične, ne bodo imele večjega pomena na nacionalni ravni, kjer je država sama svojim državljanom najslabši vzornik, saj večino svojih objektov, razen nekaj šol, vrtcev in pred kratkim Gozdarskega inštituta, še vedno ogreva s fosilnimi gorivi. Celoten javni sektor porabi preveč toplotne energije iz fosilnih goriv in ne pripravlja ustreznih projektov za zamenjavo zdajšnjih sistemov z novimi, ki bi temeljili na rabi lesne biomase.«

Obraz

46 58

okolje april april 2011

Obraz

individualnih in daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso za različne naročnike.

»O

bčine se – ne glede na lepe primere dobre prakse – vseeno v premajhnem številu ukvarjajo z vprašanjem učinkovitejše rabe obnovljivih virov energije in s prostorskimi načrti, ki so potrebni pri gradnji daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso,« ugotavlja David Špeh. Besed ne izreka na pamet, temveč jih utemeljuje z izkušnjami, ki si jih je kot mlad

Celoten javni sektor porabi preveč toplotne energije iz fosilnih goriv in ne pripravlja ustreznih projektov za zamenjavo zdajšnjih sistemov z novimi, ki bi temeljili na rabi lesne biomase.

Občine izrazito sledijo interesom

avid Špeh tudi občin ne vidi kot odločilnih dejavnikov pri večji izrabi obnovljivih virov energije v Sloveniji. Ne vseh, seveda, saj ima hitro rastoče podjetje Biomasa, ki velja za vodilnega pri gradnji sistemov za izrabo lesne biomase v energetske namene pri nas in v katerem je kot tehnični direktor zaposlen, z nekaterimi zelo dobre izkušnje. V občinah Luče, Mozirje, Solčava in Postojna je namreč prav njihovo podjetje pridobilo občinske koncesije za zagotavljanje daljinskega ogrevanja javnih in zasebnih stavb z lesno biomaso, s svojim znanjem in tehnološkimi rešitvami pa je na različnih delih Slovenije v zadnjih desetih letih postavilo skupaj že 1.300 različnih

diplomiranec pridobil na občini Luče, kjer je štiri leta, preden se je zaposlil v Biomasi, opravljal delo direktorja občinske uprave.

akrat je do obisti spoznal upravne postopke, vključno s problemi, ki jih podaljšujejo, ovirajo in jih delajo neproduktivne, težave, ki izhajajo iz nesprejetih prostorskih planov, in prišel do spoznanja, da je gonilna sila razvoja občin predvsem in izključno – interes. Če ga občine na kateremkoli področju imajo in se pri njegovi uresničitvi povežejo z gospodarstvom, potem ga zagotovo tudi uresničijo. Če

47 Bodo filtri oklestili naložbe?

redbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki jo je pred kratkim sprejela država in bo že čez nekaj mesecev pri

Promocija

odpadna embalaža

OEEO

Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav zna še dodatno oddaljiti dolgoročni cilj Slovenije po bistvenem povečanju deleža obnovljivih virov v njeni energetski bilanci.

OBA

odpadne baterije in akumulatorji

ova zahteva po manjši vsebnosti praha v dimnih plinih bo tako zmanjšala konkurenčnost naprav in sistemov ogrevanja z lesno biomaso v primerjavi z drugimi, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva. Zato izvajalci sklepamo, da nas nova uredba do pomembnega energetskega, ekološkega in gospodarskega cilja države ne bo približevala, temveč od njega le oddaljevala.«

eprav je David Špeh pri ocenah državnih ukrepov in ciljev zelo zadržan, pa je toliko bolj prepričan, da je podjetje Biomasa, ki zaposluje petnajst ljudi, na pravi razvojni poti. To dejstvo ga toliko bolj radosti, ker gre za podjetje, ki je zraslo v lokalnem okolju, je tesno povezano z domačimi ljudmi in je navezano na največje naravno bogastvo Zgornje Savinjske doline in Luč, na gozd in les. Mu je kot mlademu strokovnjaku izziv delati in živeti v domačem kraju?

»Č

omaso zahteval vgrajevanje dragih filtrov, kar bo naložbo seveda podražilo. Že zdaj pa velja, da je naložba v izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja z lesno biomaso v startu dražja od tiste na plin ali kurilno olje in se zaradi nižjih cen energenta obrestuje šele čez tri do osem let.

odpadna električna in elektronska oprema

»N

okolje

»D

elo v javni upravi je bilo zame neprecenljiva izkušnja, a sem kmalu ugotovil, da nisem pravi človek zanj. Zato sem po štirih letih direktorovanja občinske uprave v Lučah sprejel vabilo prijatelja in lastnika Ekoena in Biomase, Roka Suhadolnika, ter se zaposlil v njegovem podjetju,« je svojo karierno odločitev pojasnil David Špeh. Delo v gospodarstvu mu prinaša nove izzive, terja nenehno iskanje novih rešitev, poglabljanje znanja in oblikovanje odločitev, pomembnih za razvoj podjetja.

malih kurilnih napravah na lesno biomaso, moči od 4 do 1.000 kilovatov, omejila vsebnost praha v dimnih plinih z zdajšnjih 100 miligramov na kubični meter na samo 20 miligramov, kar je trenutno med najstrožjimi omejitvami v Evropi, pa zna po mnenju Davida Špeha še dodatno oddaljiti dolgoročni cilj Slovenije po bistvenem povečanju deleža obnovljivih virov v njeni energetski bilanci. Ukrep bo namreč od graditeljev sistemov ogrevanja na lesno bi-

e hočeš na začetku svoje karierne poti nekaj pokazati in ustvariti, se moraš po šolanju vrniti v domači kraj, saj v njem zaradi družine in znanstev lažje začneš,« pravi David Špeh. In dodaja, da si pravzaprav nikoli ni zares želel kam drugam kot domov. V Zgornjo Savinjsko dolino, v občino Luče in v Podvolovljek, kjer ima družino in kjer je zrastel na ugledni turistični kmetiji Pogorevc.

ONS

odpadne nagrobne sveče

odpadna zdravila

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

april april 2011

torej občine izkažejo interes za to, da želijo postati okolju prijaznejše in zato zagotoviti daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, ki je dolgoročno cenovno smotrnejši in zaradi rabe obnovljivega vira okolju prijaznejši, potem ga bodo tudi uresničile. Jasno izkazan interes pa bo občine vodil tudi v pripravo prostorskih aktov za gradnjo manjših sistemov ogrevanja na lesno biomaso, ki jih imajo zdaj le redke.

Gorenje Surovina ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov kovost tako kovinskega in nekovinskega dela vhodnih odpadnih materialov kot končnega produkta zagotavljajo s stalnimi laboratorijskimi analizami. Surovinina linija za proizvodnjo trdnega goriva iz odpadkov je sicer prva tovrstna zasebna investicija v Sloveniji. Širitev poslovanja v JV Evropi Gorenje Surovina je od leta 2007 del Skupine Gorenje in njene divizije Ekologija, energetika in storitve. Jure Fišer, direktor podjetja, je o prihodnjih načrtih družbe povedal: »Okoljevarstvene zahteve v Evropski uniji se zvišujejo in v konceptu ravnanja z odpadki moramo obvladovati vse vrste odpadkov in za njih najti tudi ustrezne rešitve. Z vstopom v Skupino Gorenje smo nadgradili naše poslovne dejavnosti in načrte usmerili v Gorenje Surovina praznuje letos 60 let znanja in izkušenj na področju ravnanja z odpadki. 3. aprila 1951 je namreč Mestni ljudski odbor mesta Maribor ustanovil delovno organizacijo Surovina. Podjetje je takrat še delovalo na lokalni ravni z nalogo zbiranja, sortiranja in prodaje koristnih odpadkov, vendar je že v naslednjih letih razširilo svoje aktivnosti na širše območje Slovenije, pa tudi Jugoslavije.

Promocija

Danes je Gorenje Surovina vodilno podjetje v svoji panogi na slovenskem trgu. Poslovnim partnerjem iz industrije, trgovine, obrti in javnega sektorja ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov (jekleni odpad, odpadne barvne kovine, odpadne nekovine, odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo). Vsa podjetja, ki so v skladu s Predpisom o embalaži in odpadni embalaži zavezana k ustreznemu ravnanju in poročanju, lahko to obveznost s pogodbo prenesejo na njeno embalažno shemo. Odpadke pa prevzemajo tudi od fizičnih oseb. S pomočjo moderne infrastrukture in visoko tehnoloških strojev prevzete odpadke najprej ustrezno sortirajo, nato pa stisnejo, razrežejo, zmeljejo in pripravijo v končno obliko, sprejemljivo za končne uporabnike. Na letni ravni obdelajo okrog 260.000 ton odpadkov in pri tem poskrbijo, da se koristni kovinski in

nekovinski materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo, s čimer prispevajo k ohranitvi dragocenih naravnih virov. Iz odpadkov tudi gorivo V družbi so razvili tudi program pridobivanja alternativnega trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, katerih snovna izraba ni več mogoča. Gorivo pridobivajo po sistemu SRF, kar pomeni kontroliran vhod odpadnih materialov in proizvodnjo s predpisanimi recepturami mešanja za zagotavljanje kakovostnega goriva z določeno kurilno vrednostjo ter drugimi kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi, kot to zahtevajo prevzemniki, katerim gorivo služi kot pomemben vir energije. Kot osnovni material za proizvodnjo trdnega goriva uporabljajo industrijske odpadke, kosovne odpadke, ostanke embalaže, odpadno embalažo, ostanke ločenih frakcij komunalnih odpadkov po razvrščanju in druge nenevarne odpadke, ki jih zaradi nečistoč ni mogoče presortirati in pripraviti kot sekundarno surovino. Neoporečno ka-

širitev na celotno območje Jugovzhod ne Evrope. Kot del Skupine Gorenje, ki je dobro uveljavljeno ime na teh trgih, imamo namreč možnost prodreti tudi v države bivše Jugoslavije, ki se na področju okoljevarstvene zakonodaje približujejo standardom Evropske unije. Cilj, ki smo si ga zastavili, pa je postati največja družba za celovite storitve ravnanja z odpadki na področju Jugovzhodne Evrope.«

Končno nove naložbe v podhranjene železnice foto: Shutterstock

Prometna infrastruktura

Boro De Corti

logistika

Prometna infrastruktura

Ali se v Sloveniji končno začenja naložbeni ciklus v

železniško infrastrukturo?

Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo,

ki jo vodi dr. Andrej Godec, pripravlja, organizira in vodi več projektov, kjer je denarno

največja nova enotirna proga

pripravljalna dela že stekla. Kaj pa druge, že dolgo napovedane

naložbe?

»P

onosen in vesel sem, da smo izpolnili vse pogoje, premagali večino administrativnih ovir in projekte zagnali v investicijski ciklus. Pri največjem, nanaša se na novo železniško progo Divača–Koper, vrednem 900 milijonov evrov, smo z razpisom za oddajo pripravljalnih del začeli že konec lanskega leta. V današnjem gospodarskem in političnem času je pomembno, da se začnejo fizična dela, in to je bil tudi naš cilj,« razmišlja dr. Andrej Godec, direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Ministrstva za promet.

Direkcija na »prepihu«

irekcija je že nekaj časa na prepihu, najbolj po sprejemu dopolnitev zakona o železniškem prometu decembra lani, ki z novo organizacijo tega področja ukinja direkcijo s sedežem v Mariboru. To celovito področje naložb v javno železniško infrastrukturo v okviru direkcije bodo razdelili na novogradnje in ustanovili novo družbo, drugi del bodo nadgradnje v železniško infrastrukturo, ki pomeni zdaj in v prihodnje največji sklop investicij.

inistrstvo za promet bo z razpisom iskalo družbo, ki naj bi vodila te naložbe, nanj pa se lahko prijavijo tudi Slovenske železnice, vendar ob pogoju, da se preoblikujejo v holding. Vlada še ni sprejela sklepa o ukinitvi direkcije, ker so med ministri različni pogledi, ali je takšna delitev sploh dobra. Direkcija, ki se je leta 2003 preimenovala v agencijo, leta 2007 pa ponovno postala direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, lahko samo čaka, kaj se bo v prihodnje zgodilo, negotovost pa slabo vpliva na 28 zaposlenih, večinoma s fakultetno izobrazbo. Vsa dogajanja, ki potekajo v zvezi z nadaljnjim obstojem direkcije, so zavita v dobršno mero skrivnosti.

Nova proga Divača–Koper

ova železniška proga Divača–Koper je največji naložbeni zalogaj v železniško infrastrukturo, saj je ta izgradnja ocenjena po cenah iz preteklega leta na 899,3 milijona evrov. Za izgradnjo nove enotirne proge, ki ne bo ob sedanjem tiru, ampak na novi trasi, je odkupljeno že preko 80 odstotkov zemljišč. Dr. Andrej Godec računa, da bodo do jeseni

april april 2011

Divača–Koper, za katero so

50 Z

april april 2011

ačetek aktivnosti za izgradnjo drugega tira ali nove proge Koper–Divača sega v

devetdeseta leta, ko so v Evropi postavljali usklajene tehnične norme za izgradnjo prometnih koridorjev. Leta 1996 so bile izdelane smernice in oblikovanih 30 prednostnih projektov, med katerimi je bil tudi peti koridor po našem ozemlju. Pobuda za državni lokacijski načrt je bila dana leta 1999, leta 2005 pa je bila izdana uredba o državnem lokacijskem načrtu za enotirno progo, ki naj bi bila po takratnih načrtih zgrajena do leta 2015.

strezna meddržavna italijansko-slovenska komisija je leta 2007 sklenila, da se bo v Črnem Kalu na enotirno progo priključila železnica med Trstom in Divačo. Naslednje leto so sprejeli sklep, da se bo enotirna proga spremenila v dvotirno, medtem ko je lani sosednja Italija sporočila, da odstopa od železniškega priključka Trst–Divača. Potem so stekle aktivnosti za novo enotirno progo Divača–Koper. Pri spodnjem delu proge (Koper–Črni Kal) je prišlo do zapleta, ki ga bodo po prepričanju direktorja direkcije razrešili, tako da bi zanjo dobili gradbeno dovoljenje oktobra letos. Do septembra letos pa naj bi bil izdelan celoten investicijski program in bi lahko Evropski komisiji poslali vse, kar želijo, s tem pa bi dobili tudi zadnji žig, odločbo in predvsem denar, ki ga bo Evropska unija namenila za to novo progo.

V vlakih bodo dobre zveze

endar se v direkciji za vodenje investicij v javno infrastrukturo ne ukvarjajo samo z

Nova železniška proga Divača–Koper je največji naložbeni zalogaj v železniško infrastrukturo, saj je ta izgradnja ocenjena po cenah iz preteklega leta na 899,3 milijona evrov. novo železniško progo, ampak tudi drugimi številnimi projekti, ki sicer v denarnem pogledu niso tako zajetni kot nova železniška povezava, vendar bo treba tudi zanje odšteti veliko denarja. Rekonstrukcija železniške povezave Pragersko–Hodoš (povečanje hitrosti do 160 kilometrov in elektrifikacija) bo stala blizu 180 milijonov evrov, z deli pa naj bi sklenili konec leta 2015. Druga etapa nadgradnje proge Pragersko–Murska Sobota bo stala okrog 65

Promocija

Andrej Godec

foto: Matej Modrijak

logistika

odkupljena vsa potrebna zemljišča za izgradnjo 27 kilometrov dolge nove proge med Koprom in Divačo z osmimi tuneli, dvema viaduktoma, naklonom 17 promilov in z možnostjo vožnje vlakov 160 kilometrov na uro. Direktor direkcije poudarja, da se brez nove proge Luka Koper ne more razvijati. Polovico denarja za izgradnjo nove proge bo zagotovila Evropska unija, drugi del bodo morali sami. »Pred letom dni bi rekel, da z zagotavljanjem denarja z naše strani ni problemov, zdajšnje denarne težave pa nam povzročajo precej sivih las,« dodaja Andrej Godec.

zdrževalna dela na progah: Košana–Gornje Ležeče,Grosuplje–Kočevje, Dolga gora– Poljčane in domači projekti bodo stali 160 milijonov evrov, denar zanje je zagotovljen, od tega bo 44 milijonov evropskega denarja.

arsikdo se je srečal s komunikacijskimi težavami, ko je bil na vlakih slovenskih železnic. Dr. Andrej Godec je glede tega povedal, da bodo težave odpravljene z uvedbo sistema GSM-R, digitalnega omrežja, ki ne bo pomembno samo za potnike, temveč predvsem za upravljanje prevozov in železnice. Sprva so načrtovali, da bodo ta sistem uvedli leta 2014. Čeprav že poteka projektiranje teh zadev, so prosili za podaljšanje roka izvedbe, in sicer za leto dni, tako da po zdajšnjih načrtih s telekomunikacijami na železnicah ne bi bilo problemov v letu 2015.

Proga tudi do brniškega letališča

ed zelo pomembne projekte, kjer je začel teči postopek za umeščanje v prostor, je železniška povezava z Letališčem dr. Jožeta Pučnika. Izdelana je bila študija o upravičenosti naložbe za novo progo Ljubljana–Kranj– Jesenice s povezavo z letališčem. Za izgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča so bile izdelane štiri različice. V postopek umeščanja v prostor so vzeli prvo in četrto različico, ki se med seboj razlikujeta tudi po tem, da ena predvideva železniške proge pod in nad zemljo, druga pa načrtuje vse proge v ljubljanskem železniškem vozlišču pod zemljo. Gre za naložbo, ki bo po ocenjeni vrednosti stala okrog 3 milijarde evrov, medtem ko bi bilo treba za različico, ki predvideva vso izgradnjo pod zemljo, odšteti vsaj milijardo evrov več in morda še kaj zraven. Če ne bo zamud in če bo zagotovljen denar, se bo lahko začela ureditev ljubljanskega vozlišča leta 2017.

osednja Avstrija bo z dvotirno železniško progo na naši meji leta 2016, opozarja direktor direkcije Andrej Godec. Nastaja kritično obdobje, kajti če se pri nas nič ne bo naredilo s to železniško povezavo, bo zato več vzrokov, da gredo mimo nas, in nas bodo obšli. Za gradnjo drugega tira Maribor–Šentilj je vlada aprila lani sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Zdaj teče razpis za izdelovalca idejnih zasnov in predinvesticijske

odlična zbirka za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah, podjetjih in v izobraževalnih ustanovah.

Med zelo pomembne projekte, kjer je začel teči postopek za umeščanje v prostor, je železniška povezava z Letališčem dr. Jožeta Pučnika. Izdelana je bila študija o upravičenosti naložbe za novo progo Ljubljana–Kranj–Jesenice s povezavo z letališčem.

51 58

okoljski priročniki in učbeniki

irekcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo je telo ministrstva za promet. Direkcija skrbi za kakovostno, varno in učinkovito javno železniško infrastrukturo, ki v skladu s standardi Evropske unije vzpostavlja tudi sodobno in enovito infrastrukturo. Direkcija pripravlja, organizira in vodi investicije v javno železniško infrastrukturo v vseh fazah investicijskega procesa. Nadzira izvajanje pogodb o opravljanju gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa, gospodarjenju z javno železniško infrastrukturo in železniškimi postajnimi poslopji. Za uresničevanje vseh teh nalog je potrebno veliko denarja, ki jih direkcija dobiva iz državnega proračuna in Evropske unije. Direkcija pa je tudi odgovorna za pripravo vlog za sofinanciranje projektov s sredstvi Evropske unije.

• OKOlJEVARSTVENA ZAKONODAJA (2010)

avtorica: mag. Adrijana Viler kovačič

• VARSTVO OKOlJA (2010) avtorica: dr. jana Sterže

• GOSPODARJENJE Z ODPADNIMI VODAMI (2011) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. jože Panjan

• OKOlJEVARSTVENE TEHNOlOGIJE (2011),

avtorja: dr. Darko Drev, janja Čuvan

• MATERIAlI IN OKOlJE (2011), avtorica: mag. Mojca knez

Vabimo k partnerstvu!

Za gradnjo drugega tira Maribor–Šentilj je vlada aprila lani sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Zdaj teče razpis za izdelovalca idejnih zasnov in predinvesticijske zasnove.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., kidričeva 25, celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

april april 2011

a tej progi bodo modernizirali nivojske prehode, v kar bo treba vložiti okrog 100 milijonov evrov. Rok za dokončanje del je določen ob koncu leta 2015, vendar so bile pritožbe na izbor izvajalca za projektiranje, zato je ves postopek pred državno revizijsko komisijo. Modernizirati bo treba tudi obstoječo železniško progo Divača–Koper, kjer dela potekajo brez zastojev, ocenjena vrednost del znaša 130 milijonov evrov.

zasnove. Sočasno potekajo dejavnosti za pripravo državnega prostorskega načrta, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor. Če pri tem ne bo zamud in bo zagotovljen denar, se bo lahko gradnja drugega tira Maribor–Šentilj začela leta 2016.

Promocija

milijonov evrov, rok za dokončanje pa so zadnji dnevi leta 2013. Pred nedavnim so že odprli ponudbe za izbor izvajalcev.

logistika

novo!

Alternativni viri energije v logističnih procesih pred. mag. Matjaž Knez doc. dr. Bojan Rosi

foto: Shutterstock

52 58

logistika

OVE in logistika

Povzetek Podjetja, ki so proaktivna in že danes investirajo v »zelene, okolju prijazne procese«, lažje in bolj fleksibilno dosegajo konkurenčno prednost, uspešneje kandidirajo za evropska »eko« sredstva, sledijo okoljski zakonodaji itd. Vedno več se govori o trajnostnem razvoju, alternativnih virih energije, novih tehnologijah z nižjim ogljičnim odtisom itd. V prispevku smo pokazali pomen uporabe električnih vozil in obnovljivih virov energije v logističnih procesih ter njihovo integracijo v energetski menedžment skladišča.

Ključne besede: obnovljivi viri energije, energetski menedžment, električna vozila, vehicle to grid

april april 2011

(V2G).

1 Uvod

ospodarski razvoj družbe in standard njenih posameznikov sta neposredno povezana z obsegom energetske porabe (Harden - Donahaue, Michaud, 2009). Žal je slednja v večini primerov okolju neprijazna in le v izjemnih primerih čista – tako po izvoru pridobivanja kot tudi po porabi goriv (biodizel, biogoriva, sončna in vetrna energija ipd.). Zavedati se moramo, da se bodo ob ohranitvi sedanjih (okoljevarstveno zanemarljivih in predvsem podcenjujočih) navad pri ravnanju z (vse bolj omejenimi) energijskimi viri potrebe sveta po rasti (po)rabe energije še naprej vsako leto povečevale (Owen, 2005). Skrajni čas je, da spremenimo modele obnašanja in s tem zmanjšamo onesnaževanje okolja in učinkovitejšo (po)rabo energije (Ainsworth, 2008).

oočamo se namreč z negativnimi, po večini težko obvladljivimi ali celo neobvladljivimi klimatskimi spremembami, ki jih povzroča človeštvo s svojim nepremišljenim sodobnim načinom življenja (Rose et al., 2005). Globalne ekološke sledi človeštva za več kot dvajset odstotkov presegajo zmogljivosti planeta, vsako leto se prepad poveča za najmanj en odstotek (Brown, 2006). Statistična povezanost med

rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca in ekološkim odtisom držav sveta kaže visoko pozitivno korelacijo (Vintar Mally 2006). Nadaljevanje dosedanjega načina rasti BDP in modela gospodarskega razvoja na račun sedanjega in še večjega1 preseganja nosilnih zmogljivosti planeta bo ogrozilo eksistenco prihodnjih generacij in pospešilo podnebne spremembe ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Po mnenju britanskega ekonomista Sterna (2006) globalnost podnebnih sprememb zahteva takojšen globalni odgovor ter mednarodno sodelovanje vseh držav. Svet je sedaj glede boja proti podnebnim spremembam2, ki se nam vse bolj kažejo v različnih oblikah, v ključnem trenutku (Harden - Donahaue, Michaud, 2009). Znanstvena dognanja kažejo povečevanje resnih, nepovratnih posledic v primeru vztrajanja na obstoječem razvojno-tehnološko energetskem vzorcu, ki lahko ogrozi tudi svetovno gospodarstvo. 1 Število vozil, ki znatno prispeva h količini CO2 v ozračje, se iz leta v leto zelo povečuje. Leta 1950 je bilo na svetu okoli 50 milijonov vozil, leta 1994 že skoraj 600 milijonov. Če se bo takšen trend nadaljeval, se predvideva, da bo število vozil do leta 2050 naraslo na 3 bilijone (Sperling, 1995; Garling, Thogersen, 2001). 2 George W. Bush je leta 2006 izjavil, da so Združene države Amerike odvisne od nafte, in s tem podal jasno izjavo, da problem resno vpliva na onesnaženost in s tem uničevanje okolja (Silverman, 2007).

53 V 2 G

lokalno omrežje

tevilne študije so pokazale vpliv energetskega sektorja na količine izpusta CO2 v ozračje (Köhler et al., 2006) in tudi, kako se z uporabo različnih tehnologij skozi zgodovino njihovega razvoja spreminja povpraševanje po energiji. Tehnologija je z vidika preučevanja vpliva le-teh na klimatske spremembe pomembna iz dveh razlogov (Barker et al., 2006): (!) uporaba tehnologije je pripeljala do današnje okoljske situacije in (!!) z uporabo moderne, okolju bolj prijazne tehnologije, lahko vplivamo na nižjo stopnjo onesnaževanja okolja in hkrati (po)rabo energije. Glede na prevladovanje deleža3 fosilnih goriv pri naraščanju (po)rabe energije lahko gibanje rasti ustavimo le z učinkovitejšo (po)rabo energije, delež fosilnih goriv pa zmanjšamo le z bistveno večjim razvojem obnovljivih virov energije. rednosti uporabe obnovljivih virov energije se kažejo v pozitivnem učinku na podnebje, stabilnosti v dobavi energije ter dolgoročni gospodarski koristi. Evropska komisija ocenjuje, da bo doseganje zastavljenih ciljev v podnebno-energetskem svežnju do leta 2020 pomenilo: zmanjšanje emisij CO2 v višini 600 do 900 milijonov ton letno, zmanjšanje porabe fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno, zmanjšanje odvisnosti EU od uvoženih fosilnih goriv ter s tem povečanje stabilnosti dobave energije v EU in večje spodbude za razvoj visokotehnoloških industrij z novimi gospodarskimi priložnostmi in delovnimi mesti (Evropa, 2008).

proizvodnja nadzorni center

skladišče

ako pa je z integracijo okolju prijaznih obnovljivih virov energije4 in novih tehnologij

3 Skupna raba energije se je leta 2007 povečala za občutno manj kot v obdobju 1992–2007. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo trdna goriva, jedrska energija, plinasta goriva in obnovljivi viri energije. V letu 2007 je bil delež obnovljivih virov energije drugi najnižji po letu 2000, glede na leto 2006 pa nižji za 6 odstotnih točk. Delež fosilnih goriv je bil enak kot leta 2006, kar je največji delež po letu 2000. Glede na EU-15 je v Sloveniji nižji delež tekočih in plinastih goriv, višji pa delež jedrske energije, trdnih goriv in obnovljivih virov, kjer pa nas EU-15 hitro dohiteva. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji višja kot v EU-25 (ARSO, 2008). 4 Evropski svet je 9. marca 2007 sprejel zavezujoč cilj povečanja stopnje obnovljive energije v skupni mešanici energetskih virov EU od manj kot 7 odstotkov, kot je trenutna stopnja, na najmanj 20 odstotkov do leta 2020 (Gen, 2010).

V 2 G

2 G

Slika 1: Koncept integracije električnih vozil v električno omrežje z V2G v logistične procese? Ekonomski, okoljski in socialni cilji trajnostne razvojne politike so lahko doseženi samo z zanesljivo energetsko oskrbo (Owen, 2005). Slabost konvencionalnih energetskih virov je med drugim tudi ta, da energija ni proizvedena na mestu potrošnje in jo je treba tja distribuirati, kar se odraža v velikih stroških ter izgubah energije. V času distribucije lahko pride do številnih škodljivih in nepredvidljivih, zato težko obvladljivih vplivov (teroristični napadi, naravne in elementarne nesreče itd.) iz okolja, ki lahko resno ogrozijo oskrbo industrije z električno energijo.

intenzitete svetlobe in vetra, ki ni napovedljiva in koencidenčna s povpraševanjem oz. porabo (Bernal - Agustín, Dufo - López, 2008).

vidika zanesljivosti oskrbe z energijo je moč ugotoviti, da je energija iz obnovljivih virov, ki se porabi v EU, večinoma pridobljena v EU. To pomeni manjšo nevarnost za prekinitev oskrbe z energijo in ublažitev povečanja cen goriv, zato je smiselno, da se v EU poveča proizvodnja energije, in sicer iz čim bolj raznolikega nabora energetskih virov. Če se energija dobavlja iz raznolikih energetskih virov, je oskrba z energijo zanesljivejša (MEMO, 2008).

o mnenju Patricka Truckerja (2006) je zato na strani odgovornih posameznikov in skupin, vlad, podjetij ter drugih, da začnejo delovati proaktivno v smeri trajnostnega delovanja (npr. uporaba novih, okolju prijaznih tehnologij, investicije v gradnjo modernejših in energetsko učinkovitejših tovarn, integracija obnovljivih virov energije, optimizacija transporta itd.).

V 2 GV

Raziskave v zadnjem času kažejo, da podjetja, ki so vodilna na področju energetskega menedžmenta, dosegajo boljše finančne rezultate.

se bolj se zato odraža pozitivna lastnost alternativnih, okolju prijaznih obnovljivih virov energije, ki so lahko proizvedeni na mestu potrošnje, kjer ni potrebe po distribuciji, hkrati pa izločimo tudi možnosti negativnih vplivov iz okolja. S tem pripomoremo k stabilnosti porabe energije. S svojimi viri lahko namreč v času povečanega povpraševanja, t. i. energetskih konic, dopolnjujemo energetske vire v javnem omrežju ter s tem vplivamo na prilagodljivost in enakomernost porabe (Nemček, 2009). Edini problem obnovljivih, okolju prijaznih virov energije (npr. sonca in vetra) je sledeči: stroški proizvodnje električne energije so zelo visoki, izkoristki so majhni, nujna je potreba po shranjevanju energije. Prav tako je proizvodnja odvisna od

opolnjevanje virov električne energije in s tem izravnavanje energetskih konic je nemogoče izvajati brez integracije pametnih električnih omrežij, t. i. SmartGrids5, ki pomenijo uporabo visoke tehnologije za nadzorovanje vodenja in upravljanja energetskih virov, odjema, možnih izpadov in vzdrževanja čim višje stopnje neodvisnosti oskrbe z energijo. Gre za enotno povezavo že znanih in novih elementov ter naprav s skupno točko, s katere se jih lahko krmili in s tem vpliva na njihovo delovanje ter tudi na skupne stroške poslovanja.

oljša tehnologija je ključ do obvladovanja podnebnih sprememb, zato moramo poiskati takšne nove postopke proizvodnje in uporabe energije, zadovoljevanja svojih potreb po hrani, prevoza in ogrevanja ter hlajenja svojih domov, da bomo z njimi lahko zmanjšali (po)rabo nafte, plina, premoga, dušikovih gnojil in drugih virov toplogrednih plinov, ki negativno vplivajo na okolje (Sachs, 2009).

5 Pametna omrežja (SmartGrids) zagotavljajo zanesljivo, varno, do okolja prijazno in ekonomično dobavo električne energije. Nova omrežja bodo precej povečala izkoriščanje obnovljivih virov električne energije, uporabo novih tehnologij shranjevanja električne energije in izboljšanje ekonomičnosti ter zanesljivosti oskrbe z elektriko (Bakič, 2009).

april april 2011

individualna postaja

logistika

2 Alternativni viri energije v logističnih procesih

54 se več se govori o električnih vozilih (EV) nove generacije, ki bodo v veliki meri reševala težave, ki smo jih opisovali v povezavi s problemi okolja, prav tako pa bodo, s svojo integracijo v logistične procese, vplivala tudi na energetski menedžment podjetij. Z razvojem tehnologij, novih baterij ter z razvojem lažjih in močnejših elektromotorjev z direktnim pogonom bodo električna vozila tehnično in tržno konkurenčna vozilom na konvencionalne pogone. To bo pomenilo še lažjo in hitrejšo integracijo v poslovne logistične procese.

logistika

rednosti EV so poleg okoljskih še: realistična (danes dostopna) in učinkovita tehnologija, nova ali ohranjena delovna mesta, večinoma že pripravljena infrastruktura, relativno majhen vpliv na elek¬troenergetski sistem (če bi celoten vozni park EU-27 zamenjali z EV, bi povečali porabo električne energije za največ 22,6 odstotka), komplementarnost z vetrno in fotovoltaično energijo, možnost zaželenega nočnega odjema električne energije, ponudba sistemskih storitev prek V2G ali V2H (Ve¬hicle to Grid – vračanje energije v električni energetski sistem, V2H – Vehicle to House) itd. (Levstek, 2009).

Ekonomski, okoljski in socialni cilji trajnostne razvojne politike so lahko doseženi samo z zanesljivo energetsko oskrbo.

vetovna logistična industrija predstavlja približno 5,4 bilijona evrov ali 13,8 odstotka svetovnega BDP. To pomeni, da letni logistični stroški v Evropi in Severni Ameriki znašajo približno 1 bilijon evrov in v povprečju predstavljajo 10–15 odstotkov končnega stroška končnega izdelka, kar vključuje stroške, kot sta prevoz in skladiščenje (EU, 2006). Zato je problematika logističnega sektorja vedno bolj kompleksna in zadeva ne le porabe fosilnih goriv, pač pa posega predvsem v globalna vprašanja trajnostnega razvoja6, racionalne rabe neobnovljivih naravnih virov in iskanje novih – alternativnih virov, onesnaževanja okolja, klimatskih sprememb, upadanja biološke raznovrstnosti, ogrožanja zdravja ljudi, povezana pa je seveda tudi z bodočim razvojem svetovne ekonomije.

april april 2011

a bi zmanjšali izpuste CO2 v logistični industriji, so se vlade nekaterih držav že odločile in sprejele zakonodajo, ki z dajatvami obremenjuje vozila z veliko porabo goriva in posledično velikim izpustom CO2. Zato in zaradi vse višjih cen nafte proizvajalci avtomobilov vlagajo vedno več v raziskave, ki so namenjene iskanju tehničnih rešitev za večjo učinkovitost oziroma

6 Govorimo o trajnostnem razvoju, kjer težimo k temu, da je le-ta sinergijsko trajnosten z družbenoekonomskega, socialnega in okoljskega vidika.

nižjo porabo goriva. Cilj prizadevanj neodvisne svetovalne komisije za podnebne spremembe (CCC – Committiee on Climate Change) je letno zmanjšanje emisij CO2 za posameznika na 2,1 oziroma 2,6 tone, kar večina zdaj pridela že zgolj z zadovoljevanjem svojih potreb po mobilnosti. To pa je seveda dosegljivo z uvajanjem naprednih alternativnih oblik v logističnem transportu (hibridna in električna vozila ter vozila s pogonom na gorivne celice) (Evergo, 2009).

3 Vehicle To Grid (V2G) – za boljši energetski menedžment skladišča

ot prava rešitev ali kot naslednji korak v evoluciji razvoja alternativnih pogonov, ki bodo poganjali logistično industrijo, se vedno bolj pojavlja elektrika. Vedno bolj se v logistične procese vpeljujejo električna vozila7, npr. za procese distribucije blaga, nakladanja, razkladanja itd.

nergijo, proizvedeno iz sonca oziroma vetra, bomo čez dan prodajali direktno v javno omrežje oziroma proizvedeno energijo uporabili za lokalne, lastne potrebe znotraj podjetja ter viške shranili v baterije električnih vozil (npr. viličarjev, električnih tovornjakov oziroma drugih shranjevalnih sistemov).

na izmed takšnih novih tehnologij (oziroma tehnološki koncept) je tehnologija V2G (vehicle to grid), ki omogoča, da se shranjena energija iz baterij električnih vozil v času energetskih konic lahko vrača (prodaja) v omrežje (Slika 1).

2G v slovenskem prevodu pomeni vozilo na omrežje, ki električnim vozilom omogoča, da električno energijo, shranjeno v bateriji vozila, po potrebi ponovno »pošiljamo« nazaj v javno električno omrežje. Dokazano je, da manjše količine energije, ki bi jih preko V2G potrebovali za stabilizacijo energetskega sistema, zanemarljivo vplivajo na življenjsko dobo baterij (Letendre, Kempton, 2002; Boulos et al., 2007). Hkrati sistem močno poveča zanesljivost delovanja električnega omrežja (Tomić, Kempton, 2007) in omogoča razporeditev obremenitve omrežja skozi obdobje celotnih 24 ur, kar vsem skupaj lahko prinese ogromne prihranke.

lektrično vozilo – »viličar«, ki je po mnenju Marka Cedilnika »lopata logistike«, se kot osnovno delovno sredstvo že uporablja v večini skladišč. Zaradi tehnoloških inovacij in novih konceptov integracije električnih vozil v logistične procese pa lahko z veliko zanesljivostjo zatrdimo, da bomo viličarje oziroma baterije viličarjev skupaj z obnovljivimi viri energije kmalu lahko izkoriščali za izboljšanje energetskega menedžmenta8 skladišč.

aziskave v zadnjem času kažejo, da podjetja, ki so vodilna na področju energetskega menedžmenta, dosegajo boljše finančne rezultate. Ne glede na to, ali gre za trgovsko ali industrijsko podjetje, je energija člen v verigi dodane vrednosti in energetski menedžment izboljšuje končne poslovne izide (Lead, 2008). 7 Del TNT Express v Aziji v sodelovanju z velikim kitajskim avtomobilskim proizvajalcem in izdelovalcem električnih vozil poskusno opravlja dostavo z električnimi dostavnimi vozili v mestu Wuhan na Kitajskem. Sistem okoljskega ravnanja in sorodne cilje družba TNT podpira skozi lasten program Planet Me, ki ga je družba lansirala v letu 2007. Kljub ekonomski krizi je TNT odločen, da nadaljuje z minimiziranjem svojih vplivov na okolje, s sprejemanjem nizkokarbonskih tehnologij in še učinkovitejšo porabo energije (TNT, 2009). 8 Energetski menedžment je strukturirana skupina organizacijskih, tehničnih in vedenjskih aktivnosti v podjetju. Namen energetskega menedžmenta je namreč gospodarno upravljanje z energijo, ekonomsko upravičeno zniževanje rabe in stroškov za energijo ter ohranjanje doseženega napredka. Upravljanje z energijo v podjetju obsega vse vidike nadzora nad energijo, saj izkušnje kažejo, da morajo podjetja za doseganje najboljših rezultatov uporabiti strukturiran pristop v obliki določenih zaporednih aktivnosti oziroma dogodkov. Podjetja morajo pri tem seveda slediti tudi uporabi okoljskega standarda ISO 14001 in novega energetskega standarda EN 16001, ki je v Sloveniji začel veljati 1. oktobra 2009 (Moj Mikro, 2009).

Na Fakulteti za logistiko smo pričeli tudi z raziskavo, kako električna vozila (viličarje) z V2G integrirati v energetski menedžment skladišča enega izmed slovenskih trgovcev.

aziskave v ZDA so namreč pokazale, da so osebna vozila v uporabi na cesti od 4 do 5 odstotkov svojega časa, 90 odstotkov pa nekje parkirana (Rydzewski, 2009). Izračun je pokazal, da če bi 230 milijonov vozil predelali ali nadgradili v hibridna oziroma električna in jih s tehnologijo V2G integrirali v javno energetsko omrežje (npr. kot prikazuje slika 2), bi s kapaciteto shranjene energije v EV za dvajsetkrat presegli proizvodnjo vse električne energije v ZDA.

»O

če« tehnologije V2G je profesor in raziskovalec dr. Willet Kempton z Univerze v Delawareu (ZDA), s katerim smo se imeli priložnost pogovarjati na lanskem seminarju z naslovom Electric vehicle Integration into Modern Power Networks na Danskem, kjer je med drugim povedal tudi, da je tehnologija v zadnji fazi testiranj in tik pred komercializacijo v ZDA.

a Fakulteti za logistiko smo pričeli tudi z raziskavo, kako električna vozila (viličarje) z V2G integrirati v energetski menedžment skladišča enega izmed slovenskih trgovcev. V skladišču se namreč nahaja preko sto električnih viličarjev, ki bi lahko predstavljali »ogromen prostor« za shranjevanje energije in bi lahko hkrati v času mirovanja, ko so priključeni na

55 električno omrežje, predstavljali zajetno kapaciteto električne energije, ki bi lahko bila po potrebi na voljo za podporo lokalnemu elektroenergetskemu sistemu za izravnavo energetskih konic. V raziskavi smo se osredotočili na dva teoretična scenarija.

prvem bi se lahko energija, proizvedena s pomočjo sonca ali vetra na strehi skladišča, uporabila za interne (lastne) energetske potrebe, višek pa bi se shranjeval v baterijah viličarjev oziroma drugih shranjevalnikov energije. Shranjena energija bi se lahko ob signalih distributerja zaradi energetskih konic pošiljala tudi v lokalno omrežje in s tem pomagala pri izravnavi energetskih konic. To bi imelo za posledico pozitivno energetsko bilanco skladišča in bi hkrati pomenilo tudi nižji ogljični odtis zaradi manjših količin nakupa električne energije.

drugem scenariju pa bi se energija, proizvedena s pomočjo sonca ali vetra na strehi skladišča, prodajala direktno v omrežje, kar bi lahko pozitivno vplivalo na energetsko bilanco. Baterije viličarjev bi večji del polnili ponoči, ko je cena električne energije nižja in ko skladišče ne obratuje. Shranjeno energijo bi lahko tako čez dan, ko je cena električne energije višja in ko so viličarji v fazi mirovanja ter priključeni na električno omrežje, ob signalih distributerja pošiljali v lokalno omrežje in s tem pomagali pri izravnavi energetskih konic ter prav tako pozitivno vplivali na energetski menedžment skladišča.

ožnosti teoretičnih implementacij je seveda več, kateri (kakšen) scenarij bo upoštevajoč zakonodajo in ostale tehnične podrobnosti najbolj verjeten, bo pokazala naša raziskava.

4 Zaključek

osedanje raziskave integracije alternativnih, okolju prijaznih, obnovljivih virov energije in novih tehnologij so bile osnovane na osnovi pregledovanja le-teh. Zelo veliko je raziskav, ki opredeljujejo uporabo alternativnih virov in tehnologij z različnimi sistemi shranjevanja energije (Bernal - Agustín, Dufo - López, 2008). Prav tako je zelo veliko raziskav in člankov na temo integracije V2G sistemov v električno omrežje (Kempton et al., 2001; Kempton, Tomić, 2005; Andersen et al., 2009) in s tem vplivanje na izboljšanje energetskega menedžmenta in obremenjevanja okolja z izpusti CO2. Nikjer pa ni zaslediti raziskav, ki bi

raziskovale integracijo novih tehnologij oziroma tehnoloških konceptov (kot npr. V2G) v logistične procese skladišč, npr., kako električne baterije viličarjev in tovornih električnih vozil uporabiti za shranjevanje energije, pridobljene s pomočjo sonca ali vetra oziroma kako energijo iz baterij viličarja v času obremenjenosti električnega omrežja oziroma t. i. energetskih konic vračati v javno omrežje in s tem vplivati na razbremenjenost lokalnega javnega omrežja in znižanje stroškov, namenjenih za električno energijo v podjetju, ter biti hkrati še prijazen do okolja.

aziskava, ki jo izvajamo na Fakulteti za logistiko, je v teku in bo vsekakor pokazala pozitivne učinke na energetski menedžment skladišča, vendar pa je potrebno že sedaj omeniti, da so se pokazale nekatere ovire oziroma omejitve, predvsem tehničnega izvora, kot na primer to, da baterije viličarjev danes niso grajene za takšen način uporabe z V2G, tudi število ciklov polnjenja in praznjenja baterij je za takšen način delovanja prenizko, prav tako še ni splošno veljavnih standardov za tehnologijo V2G itd.

naslednjem desetletju bomo na področju logistike najverjetneje še naprej priča razvoju poslovnih procesov, razvoju in integraciji nizkoogljičnih tehnologij itd. Z različnimi inovacijskimi koncepti bomo poskušali odgovarjati na vedno aktualno racionalizacijo poslovanja. V tem kontekstu bo izrednega pomena najti prave, to je obnovljive »zelene« vire energije in »zelene« tehnologije, kar bo ponudnikom logističnih storitev omogočalo konkurenčnost na globalnem trgu.

Literatura in viri: [1.] Ainsworth P. (2008) Clean energy supplies vital for a sustainable future, Birmingham Post, Birmingham (UK), Sep 29, p. 8. [2.] Andersen P. H., Mathews, Rask M. (2009) Integrating private transport into renewable energy policy: The strategy of creating intelligent recharging grids for electric vehicles, Energy Policy 37, p. 2481–2486. [3.] ARSO (2008) Skupna raba energije po gorivih. Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_ html?Kaz_id=173&Kaz_naziv=Skupna%20raba%20energije%20po%20 gorivih&Sku_id=7&Sku_naziv=ENERGIJA&tip_kaz=1. [4.] Bakič K. (2009) Z modernizacijo omrežij do prihrankov, Finance, št. 68. [5.] Barker T., Pan H., Köhler J., Warren R., Winne S. (2006) The Energy Journal, p. 241. [6.] Bernal - Agustín J. L., Dufo - López R. (2008) Hourly energy management for grid-connected wind–hydrogen systems. International journal of hydrogen energy 33, 6401–6413. [7.] Boulos A., M., Pickering S., R., Gerke T., Burnham K., J. (2007) Development of Power Net simolation tool using Saber. Proc. ImechE Vol. 22, Part D: J. Automobile Engineering. [8.] Brown, L. (2006) Plan B 2.0: Rescuing a Planet under Stress and a Civilization in Trouble, Earth Policy Institute, New York. [9.] EVERGO (2009) Električna vozila / ekološki odgovor globalnemu onesnaževanju. Ljubljana, 23. 10. 2009. [10.] Evropa (2008) Obnovljivi viri energije. Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.evropa.gov.si/si/energetika/obnovljivi-viri-energije/. [11.] Garling A., Thogersen J. (2001) Marketing of electric vehicles, Business Strategy and the Environment; Jan/Feb, 10, p. 53.

logistika

Slika 2: Električna vozila, priključena na električno omrežje za polnjenje baterij in oddajanje energije

Renewable Energy Sources and Logistics

Alternative Energy Sources in Logistics Processes Abstract: It is easier and much more flexible for proactive companies, which are already investing in green and environmentally friendly processes, to achieve a competitive advantage, to succeed in obtaining European “Eco” funds, to comply with the environmental legislation, etc. There is increasingly more talk about sustainable development, alternative energy sources, new technologies with a lower carbon footprint, etc. This article shows the importance of using electrical vehicles and renewable energy sources in logistics and their integration into energy-efficient warehouse management. Keywords: renewable energy sources, energy management, electrical vehicles, vehicle to grid (V2G).

april april 2011

V 2 G

[12.] GEN (2010) Gen energija, Dolgoročni cilji na področju energije iz obnovljivih virov, Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www. gen-energija.si/strani.php?page_id=154. [13.] Harden - Donahue A., Michaud J. (2009) Telegraph-journal. Saint john, n. b., oct 21, p. A.9. [14.] Kempton W., Tomic J., Letendre S., Brooks A., Lipman T. (2001) Vehicle to grid power: battery, Hybrid, and fuel cell vehicles as resources for distributed electric power in California, Paper UCD, ITS, RR, 2001 (03), California Air Resources Board and the California Environmental Protection Agency and Los Angelas Department of Water Power, Electric Transportation Program. [15.] Kempton W., Tomić J. (2005) Vehicle-to-grid power implementation: From stabilizing the grid to supporting large-scale renewable energy. Journal of Pover Sources 144, p. 280–294. [16.] Köhler J., Barker T., Anderson D., Pan H. (2006) Combining Energy Technology Dynamics and Macroeconometrics: The E3MG Model, The Energy Journal, p. 113, Cleveland. [17.] Lead (2008) Energetski menedžment. Najdeno 26. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.lea-d.si/index.php?page_id=22. [18.] Letendre S. E., Kempton W. (2002) The V2G concept: A new model for Power, Public Utilities fortnightly, February 12, p. 16–26. [19.] Levstek M. (2009) Obnovljivi viri energije v Sloveniji, Fit media, d. o. o., Celje. [20.] MEMO (2008) Sporočilo o zakonodajnem svežnju glede energije iz obnovljivih virov in podnebnih sprememb, Bruselj, 23. 1. 2008. [21.] MojMikro (2009) Energetski management. Najdeno 26. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.mojmikro.si/news/energetski_management. [22.] Nemček P. (2009) Izravnavanje konic porabe električne energije se splača, Finance, 20. 11., št. 226. [23.] Owen, D. A. (2005) Burning up, Energy Usage and Environment, Harvard International Review, Cambridge, Winter, Vol. 26, Iss. 4; p. 62. [24.] Rose A., Neff R., Yarnal B., Greenberg H. (2005) A greenhouse gas missions Inventory for pennsylvania, Journal of the Air & Waste Management Association, Pittsburgh, Aug, Vol. 55, Iss. 8; p. 1122. [25.] Rydzewski J. (2009) Foreword for »Energy Transfer System for Electric Vehicles« 2009, United States. Najdeno 20. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.v2g-101.com/images/2009-01-13_Foreword.pdf. [26.] Sachs D. J. (2009) Električni avtomobili in trajnostni razvoj, Finance, 1. 10. [27.] Seitz J. (2008). Global Issues: An Introduction. Blackwell, Malden. [28.] Silverman W. Z. (2007) Hybrid Vehicles: A practical and Effective Short Term Solution to Petroleum Dependence, Georgetown International Environmental Law Review, Spring, 19: pg. 543. [29.] Sperling D. (1995) Future Drive: EVs and Sustainable Transportation. Island, Covelo, CA. [30.] Stern, N. (2006) The Economics of Climate Change-Stern Review, The British Government, London. [31.] TNT (2009) TNT prejel nagrado »Cargo Climate Care Award«. Najdeno 25. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.tnt.com/express/sl_si/data/ news/tnt_prejel_nagrado.html. [32.] Tomić J., Kempton W. (2007) Using fleets of electric-drive vehicles for grid support, Journal of Power Sources 168, 459–468. [33.] Tucker P. (2006) Environment, Thinking globally, Acting Locally on Energy Use, The Futurist, Washington, Jul/Aug, Vol. 40, Iss. 4; p. 8. [34.] Vintar Mally, K. (2006) Okoljevarstvena in socialnoekonomska protislovja držav v razvoju (doktorska disertacija), Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Implementacija sistemov Park&Ride (parkiraj in se odpelji) Tina Cvahte doc. dr. Bojan Rosi1 foto: Shutterstock

logistika

Logistika in prometni sistemi

Poleg omejitev prometa v centru mesta je pri načrtovanju sheme Park&Ride v nekem mestu potrebno upoštevati tudi velikost potencialnega zaledja ter količino dnevnih migracij v mesto.

Ena izmed najvažnejših točk analize sistemov Park&Ride je cenovna ugodnost in priročnost z vidika uporabnika.

1 Izhodišča o sistemih P&R v mestih

2 Praksa v okviru Evrope

odobnega razvoja in z njim povezanega načina življenja si ne znamo več predstavljati brez uporabe prometnih sistemov. Dandanes se vsako večje mesto, tako v Evropi kot tudi širše globalno, srečuje s porastom avtomobilskega prometa in z vsemi njegovimi, zlasti negativnimi posledicami. Ravno zato je uporaba sistema Park&Ride v takšnih mestih nadvse dobrodošla, saj gre za sinergijsko kombinacijo dveh načinov prevoza. Uporabnik (ali v idealnem primeru več uporabnikov naenkrat) se z lastnim prevozom, tj. v večini primerov z osebnim avtomobilom, pripelje s svoje izvorne točke, največkrat je to njegov dom, ki je od njegovega cilja precej oddaljen. Vendar pa se uporabnik z lastnim prevozom ne pelje vso pot do cilja, ampak na neki točki na poti svoje vozilo parkira in se presede na javni potniški prevoz. S tem dosežemo dva poglavitna cilja [1]: • pride do modalnega premika proti javnemu transportu, s čimer se doseže tudi zmanjšanje onesnaževanja okolja v mestih in poveča število potnikov, ki center mesta dosežejo z javnim transportom;

• zmanjšajo se potrebe po parkiranju in tudi po kapaciteti cest v mestnih središčih.

april april 2011

D 1 Tina Cvahte, doc. dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

ejstvo je, da redkokateri uporabnik ta sistem uporablja brez dodatnih spodbud, zato je potrebno urediti olajšave za uporabnike, zagotoviti urejena in primerna parkirišča in prestopne postaje, oglaševati sistem in podobno. Večjo uporabo sistema Park&Ride zagotovimo tudi z negativnimi oziroma omejevalnimi ukrepi, kot so recimo večji stroški parkiranja v centru mesta, omejitev vožnje po centrih in podobno.

Evropi je sistem Park&Ride dobro poznan in implementiran v veliko mestih. Najdemo lahko tako primere zelo dobre prakse kot tudi primere premalo premišljene oziroma ne dovolj celostne implementacije sheme Park&Ride.

na izmed najvažnejših točk analize sistemov Park&Ride je cenovna ugodnost in priročnost z vidika uporabnika. Idealno je, če vključitev v shemo Park&Ride od uporabnika zahteva samo eno transakcijo, torej nakup karte za javni potniški prevoz ali pa plačilo parkirnine. Kot primer dobre prakse v okviru Evrope lahko s tega vidika navedemo Amsterdam, kjer je cena dnevnega parkiranja na vseh parkiriščih Park&Ride 6 evrov [2], kar je samo malo dražje kot ura parkiranja avtomobila v strogem centru mesta. V ceno parkiranja je vključena tudi povratna karta za uporabo javnega potniškega prometa, in to za do pet oseb, kar je še dodaten razlog za postavitev Amsterdama kot vzorčnega primera. Večinoma mesta namreč poskrbijo za znižanje voznine za javni potniški promet ali za karte, vključene v parkirnino, samo za voznika, torej za eno osebo na vozilo, kljub temu da bi idealno morali spodbujati večjo zasedenost osebnih avtomobilov. Kot podoben primer dobre prakse lahko navedemo tudi cenovni sistem, uveden v Ljubljani. Cena dnevnega parkiranja na parkirišču Park&Ride je 1 evro na Dolgem mostu in 2 evra pri Stožicah [3], kar je ekvivalentno uri ali dvema parkiranja v strogem centru mesta. Ob plačilu parkirnine uporabnik dobi na enotno kartico Urbana še dobropis za dve karti za uporabo javnega potniškega prometa. Za razliko od Amsterdama tukaj brezplačno karto dobi samo en uporabnik.

ot primer nezadostno urejene cenovne politike sheme Park&Ride lahko navedemo Pariz. Cena parkiranja variira od parkirišča do

57 hemo Park&Ride v nekem mestu lahko ocenimo tudi na podlagi števila parkirnih mest, vključenih v shemo. V mestih, kjer se pričakujejo velike dnevne migracije ter veliko zanimanje, je potrebno poskrbeti za zadostno število parkirnih mest. Kot primer dobre prakse lahko navedemo mesto Rim. Že nekaj let je v Rimu implementirana varnostna cona, ki podnevi zajema center mesta, ponoči pa strogi center [4]. V tem območju je promet zelo omejen, glavni namen je zmanjšanje onesnaženja, prometnih tokov ter zaščita kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Zaradi omejenega prometa v mestu ima Rim na obrobju veliko parkirišč Park&Ride, ki omogočajo uporabnikom dostop v center mesta preko uporabe te sheme, ne da bi v center dejansko vstopali z osebnim avtomobilom. Izračunano okvirno razmerje med številom prebivalcev mesta in številom parkirnih mest v shemi Park&Ride kaže, da je na tisoč prebivalcev mesta Rim zagotovljenih 4,6 parkirnega mesta Park&Ride. Še pred kratkim smo lahko trdili, da je Ljubljana primer slabe prakse na področju kapacitet parkirišč Park&Ride, saj je bilo na 1.000 prebivalcev samo 0,78 parkirnega mesta. Pred kratkim je prišlo v shemi Park&Ride do otvoritve novega parkirišča s kar 1.220 parkirnimi mesti, in sicer pri športnem centru Stožice. Posledično se sedaj Ljubljana uvršča med evropska mesta z največ parkirišči Park&Ride na 1.000 prebivalcev, in to kar 5,13.

oleg omejitev prometa v centru mesta je pri načrtovanju sheme Park&Ride v nekem mestu potrebno upoštevati tudi velikost potencialnega zaledja ter količino dnevnih migracij v mesto. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo Helsinke, kjer je mesto izrazit center regije, vanj pa vsakodnevno na delo hodi ogromno prebivalcev iz predmestij in primestnega območja. Skladno s tem je sistem Park&Ride v Helsinkih ekstenzivno urejen, okvirno je na tisoč prebivalcev mesta zagotovljenih kar 5,43 parkirnega mesta Park&Ride.

3 Smernice za optimalno implementacijo sistema Park&Ride

a podlagi raziskav tako teoretičnih kot praktičnih vidikov sistemov Park&Ride lahko identificiramo smernice, ki morajo

4 Zaključek a splošno lahko rečemo, da so v Evropi sistemi Park&Ride dobro poznani, vendar žal ne dovolj uporabljani. Zaradi splošnih tendenc Evropske unije po učinkovitem zmanjševanju onesnaževanja in z njim povezanega nujnega omejevanja prometa v mestnih središčih so takšni sistemi smiselni in skoraj nujno potrebni. Če temu dodamo še osveščanje uporabnikov in zadostne iniciative za uporabo shem Park&Ride, lahko dosežemo veliko izboljšanje kakovosti življenja in dela v mestnih središčih.

logistika

spremljati uvedbo sistemov Park&Ride v nekem mestu, če želimo, da bo uspešna. Te so [5]: • parkirišča morajo biti locirana na robu območja, kjer želimo rešiti težavo zmanjšanja prometa, imeti morajo lahek dostop z bolj prometnih obvoznih cest; • znotraj območja, kjer zmanjšujemo promet, moramo zagotoviti čim manj parkirišč, še posebej v samem centru mesta; • na avtobusnih linijah, ki povezujejo parkirišča Park&Ride s centrom mesta, morajo veljati ukrepi, ki dajo avtobusu prednost, na primer poseben pas za avtobuse; • zagotovljeni morata biti rednost in stalnost vožnje avtobusov (oziroma druge modalitete javnega potniškega prevoza); • parkirišče Park&Ride mora biti varovano in zaščiteno, v idealnem primeru je nudena možnost spremljanja parkirišča preko spletnih kamer; • cena celotne storitve (parkiranje in prevoz do mesta) v primerjavi s parkiranjem v centru mesta mora biti občutno nižja; • nakup kart za javni prevoz oziroma plačilo parkirnine je možen na več lahko dostopnih prodajnih mestih; • Park&Ride je nadgrajen z uvedbo Bike&Ride, torej kombinacije kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, kjer so kolesa na parkirišču varovana, uporabnik pa za varovanje plača depozit, ki ga ob prevzemu kolesa dobi povrnjenega; • ob nakupu dnevne parkirne karte tudi potniki, seveda, kjer je v avtomobilu več oseb kot samo voznik, dobijo povratne karte za uporabo javnega prevoza (do 5 oseb); • v primeru, da karta za javni prevoz ni bila uporabljena, mora uporabnik ob koncu parkiranja plačati polno ceno parkiranja; • zagotovljena mora biti primerna označitev teh parkirišč – uvozov, izvozov in smeri prometa na njih, še posebej pa ustrezna prometna signalizacija, ki kaže na tovrstno parkirišče na vpadnicah, s katerih naj se uporabniki pripeljejo na parkirišče; • parkirišče mora biti locirano dovolj blizu postajališča javnega potniškega prometa, da to uporabnikom ne predstavlja težave; • na postajališču morajo biti jasno označeni in dostopni vozni redi vseh modalitet javnega prevoza, ki so uporabniku na voljo; • uvedba sistema Park&Ride mora biti podprta z restriktivni ukrepi, kot so lahko na primer zmanjšanje parkirnih mest v centru, povečanje cene parkirnine v centru, omejevanje prometa ali popolno zaprtje centra mesta za promet; • uporabniki se bodo za to možnost odločili le, če bodo z njo seznanjeni in jim bodo predstavljene prednosti uporabe sheme, torej je potrebna intenzivna promocija, še posebej na začetku delovanja; • dodatna ponudba še bolj ekoloških možnosti prevoza – možnost izposoje električnih koles in avtomobilov in hkrati polnjenje takšnih vozil.

lede na zapisano lahko trdimo, da so sistemi Park&Ride precej enostavna rešitev za razbremenitev centra mesta, zmanjšanje prometa ter onesnaževanja. V primeru, da je sistem pravilno in uspešno implementiran, lahko mestu predstavlja odlično rešitev težav, ki se pojavljajo z razmahom uporabe osebnih avtomobilov. Pri implementaciji je treba posebno pozornost nameniti dodatnim iniciativam, ki bodo uporabnike spodbudile k uporabi tega sistema. Najbolj učinkovite so omejevanje prometa v mestih, zmanjšanje parkirnih mest v centru ter takšna cenovna politika, da je za uporabnike uporaba sheme Park&Ride ugodnejša od individualne vožnje v center in tamkajšnjega parkiranja. V prihodnosti pričakujemo razmah teh sistemov tudi v Sloveniji, priporočamo pa kombiniranje z modernimi in naprednimi tehnologijami, kot so na primer okolju prijazna električna vozila, konstruirana za urbana naselja.

Literatura [1.] Simpson, B. J. (1994). Urban public transport today. London, GBR: E&FN Spon. [2.] Parking in Amsterdam [City of Amsterdam]. (2010). Najdeno 2. 9. 2010 na spletnem naslovu http://www.toamsterdam.nl/live/main. asp?display_framework=startpagina&item_id=101. [3.] Parkirišča za osebna vozila (2011). Najdeno 23. 3. 2011 na spletnem naslovu http://www.lpt.si/parkirisca/parkirisca_osebna_vozila/. [4.] The LTZ of Rome [Mobilita]. (2010). Najdeno 7. 9. 2010 na spletnem naslovu http://www.agenziamobilita.roma.it/en/ztl/ztl.html. [5.] CVAHTE, Tina. (2010). Park&Ride sistemi in študija primerov v okviru Evrope: diplomsko delo univerzitetnega študija. Celje: [T. Cvahte]. VII, 64 f., graf. prikazi. http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=16895. [COBISS. SI-ID 512257597].

Logistics and Transport Systems

Implementation of Park & Ride Systems 1 Starting Points of P&R Systems In Cities It is impossible to imagine modern development and the related lifestyle without the use of transport systems. Today, every bigger city, both in Europe and on the global scale, is facing increased car traffic and all of its negative impacts. That is why the use of the Park & Ride system in such cities is more than welcome, as it presents a synergic combination of two modes of transport.

april april 2011

parkirišča, saj ni poenotenega sistema plačila, hkrati tudi ni jasne kategorizacije parkirišč kot izključno parkirišča Park&Ride. Uporabnik ob plačilu parkirnine na nekem parkirišču Park&Ride ne dobi nobenih dodatnih ugodnosti za nakup kart za javni potniški prevoz, mora jih kupiti po redni ceni ter posebej. Neenotnost v cenah ter neurejenost spodbud za uporabo sheme Park&Ride v Parizu lahko označimo kot primer slabe prakse, ki je ob uvedbi sistemov Park&Ride drugod ne priporočamo.

Letos je mednarodno leto gozdov. Večkrat se vprašajmo, kaj nam gozd pomeni in kako ga lahko ohranjamo. Z odmetavanjem odpadkov zagotovo ne. Čeprav je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi – gozd pokriva skoraj 60 odstotkov slovenskega ozemlja – to ne pomeni, da je njegovo bogastvo neizčrpno. Danes je v slovenskem gozdu poškodovano vsako tretje drevo, kar kaže povečanje občutljivosti na zunanje vplive urbanega razvoja. Ker imajo gozdovi pomembno ekološko, pridelovalno in socialno vlogo, je pomembno, da jih ohranjamo. Zato ob sprehodu po gozdu pazimo na nova drevesa, ne vozimo se z motornimi kolesi ali avtomobili izven gozdnih cest, še posebej pa ne odmetavajmo odpadkov v gozd, saj lahko to kmalu preraste v skrivno divje odlagališče, ki ima zelo škodljive vplive na naravno okolje in bivališča gozdnih živali.

stroka odgovarja

Vprašujejo dijaki 1. letnika Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti pod vodstvom mentorice Anite Uran.

a šoli imamo garderobne omarice, v katerih naj bi v času pouka shranjevali tudi naše mobilnike, saj je njihova uporaba med poukom prepovedana. Ker pa se nikakor ne želimo ločiti od njih niti v času pouka, jih spretno skrivamo pred profesorji. Le-ti nam govorijo, da so aparati škodljivi za naše telo, saj jih nosimo v žepih hlač in srajc. Mi jim tega sicer ne verjamemo, vendar nam vseeno tudi ni, zato sprašujemo, ali je neprestano nošenje mobilnih telefonov v bližini življenjsko pomembnih organov res škodljivo in kako to vpliva na naše telo in razvoj. Ali imajo mobilni telefoni negativne vplive na okolje, v katerem se nahajamo v času pouka, in tudi nasploh?

Odgovarja prof. dr. Damijan Miklavčič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, predsednik strokovnega sveta Foruma EMS:

april april 2011

dgovor, ali imajo mobilni telefoni negativen vpliv na zdravje in okolje, v katerem se nahajajo, se skriva v vprašanju, kaj se z mobilnimi telefoni dogaja v času njihove uporabe. V stanju pripravljenosti, ko ne govorimo, pošiljamo SMS-se ali MMS-se idr., ne oddajajo močnejših in dolgotrajnejših signalov. Takrat oddajajo le zelo kratek signal, dolžine nekaj sekund, s katerim se »javijo« bazni postaji. Že v primeru, da nas nekdo le pokliče in na klic ne odgovorimo, pa mobilni telefon oddaja močneje in zato predstavlja vir EMS (elektromagnetnega sevanja). Z največjo močjo oddaja na začetku klicanja ali ob prejemu klica. Največje oddajne moči mobilnega telefona znašajo do 2 W za GSM 900, 1 W za GSM 1800 ter 0,25 W za UMTS frekvenčno območje. Večina raziskav o vplivih sevanj mobilnih telefonov je usmerjena v iskanje povezave med visokofrekvenčnim EMS in rakom. Trenutni izsledki epidemioloških raziskav kažejo, da uporaba mobilnega telefona manj kot deset let ne predstavlja povečanega tveganja za pojav raka. Pri

daljši uporabi je težko oceniti, saj le malo ljudi uporablja mobilni telefon več kot deset let. Je pa največja študija o povezavi možganskih tumorjev in uporabi mobilnih telefonov Interphone pokazala, da med intenzivnimi uporabniki obstaja povečano tveganje za nastanek dveh vrst možganskih tumorjev, glioma in meningioma. Danes je uporaba mobilnih telefonov še posebej razširjena med mladimi, je pa res, da so SAR vrednosti (količina energije, ki jo telo absorbira med uporabo mobilnega telefona) 2- do 5-krat nižje od mobilnih telefonov izpred deset do petnajst let. Epidemioloških študij, ki bi v podobnem obsegu preučevale izpostavljenost zaradi nošnje mobilnega telefona v hlačnem žepu, trenutno še ni. Tudi posebni negativni učinki na okolje, v katerem živimo, do sedaj še niso bili odkriti. So pa ekološki problem odpadni telefoni in njihove baterije, ki se v vedno večji meri odlagajo v okolje. Zaradi mogočega tveganja, predvsem pa velikih neznank o izpostavljenosti, velja upoštevati načelo previdnosti. Smiselno je zmanjšati vse nepotrebne izpostavljenosti, še posebej vas mladih, saj ste bolj intenzivni uporabniki novih tehnologij in jih boste uporabljali daljše časovno obdobje, hkrati pa ste v obdobju naglega razvoja. Zato je dobro, da upoštevate navodila šole in puščate mobilne telefone v omarici ali pa mobilni telefon ugasnete, saj ugasnjen ne seva. Še nekaj nasvetov Foruma EMS: pogovore omejite na najnujnejše, med vzpostavljanjem povezave držite telefon čim dlje od glave in telesa, izberite telefon z nizko stopnjo sevanja (SAR manj kot 0,6 W/kg), izogibajte se območij, kjer je slab signal, saj takrat mobilni telefoni delujejo z večjo močjo, uporabljajte SMS-se namesto klicanja. V Forumu EMS vsako leto organiziramo posebne aktivnosti, ki dajejo dijakom in šolarjem možnost, da si izposodijo merilne instrumente in v svojem okolju izmerijo jakost elektromagnetnih sevanj ter se o sevalnih obremenitvah pogovorijo s strokovnjaki. Vabljeni, da se aktivno vključite v ta projekt.

Več o tem lahko preberete na http://www. forum-ems.si/seminarji_konference_2009_1. html.

Promocija

OHRANJANJE GOZDOV

foto: arhiv šole

58 58

EOL

(Ne)zelene navade Ekošola sprašuje,

ŽE V PRODAJI!

Knjižna zbirka Zelena Slovenija Napovedujemo izid strokovne publikacije

O NOV

Vode v Sloveniji Iz vsebine: • Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije • Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami • Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve • Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb • Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike

UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

Varstvo okolja Avtorica: dr. Jana Sterže Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan Urednik: Jože Volfand

a na Slovenij Zbir ka Zele

• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije) • Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi • Primeri dobre prakse V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.

Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik. Priročnik za ekošole ter srednje, višje in visoke šole. Založnik in izdajatelj:

Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011

Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse.

Promocija

Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@fitmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@fitmedia.si

Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Priročnik Varstvo okolja je po Okoljevarstveni zakonodaji že drugi v zbirki Zelena Slovenija. V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami, Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje. Vabimo k partnerstvu! Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje Več informacij: www.zelenaslovenija.si

okoljski inženiring

Natečaj Najbolj zelena občina

Strokovna revija eol

okoljski simpoziji knjižna zbirka Zelena Slovenija

okoljske TV oddaje ekoutrinki

okoljski učbeniki

okoljske izobraževalne oddaje

Zeleni projekti za otroke

Akademija Zelena Slovenija okoljski portal

Zeleni projekti za mlade

Promocija

www.zelenaslovenija.si

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., kidričeva 25, Si-3000 celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700