EOL 68

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

68 maj 2012

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje: »Moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!«

Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno Pred prvim vpisom podiplomskih študentov Bruselj samo pomisli, Slovenija že piše zakone Možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

! no k e L š ua r o t t ak s

Lo j t e ze ž u

Zn

i

Okoljski simpozij v organizaciji revije EOL / Zelena Slovenija

SlovenIja, goSpodarna Z vIrI?

odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva

Datum: sreda, 27. junij 2012 Kraj: Tehnopolis, Celje Začetek: ob 9. uri (do 15. ure)

Program:* • Uvodni nagovor: Franc Bogovič, minister, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Vi vprašujete, minister odgovarja • Okoljska politika in strategija o trajnostni rabi naravnih virov v Sloveniji (Barbara Avčin Tržan, MKO) • Trendi, priložnosti in izzivi na področju snovne učinkovitosti (Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) • Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev (Mateja Mikec, Interseroh) • Gibanje cen surovin na globalnem trgu in trajnostna raba virov v Sloveniji (mag. Stanka Cerkvenik, Inštitut za raziskave v energetiki ekologiji in tehnologiji) • Trg predelave v Sloveniji, zmogljivosti in pomanjkanje surovin kot strateško vprašanje (Vesna Fabjan Bremec, Dinos) • Učinkovitost okoljske zakonodaje in odgovornost do sekundarnih surovin po obdelavi odpadkov (primer ravnanja z EE opremo, mag. Emil Šehič, ZEOS) • Odnos do odpadka kot surovine je strateško vprašanje (Edi Kraus, Julon) • Trajnostna raba naravnih virov v Sloveniji – podaljšana odgovornost proizvajalca in izkušnje koncesionarja (Matej Oset, Pivovarna Laško) okrogla miza: kako spodbuditi, da odpadek postane vir?

Promocija

Več informacij in prijavnica: www.zelenaslovenija.si, tel.: 03/ 42 66 724

Glavni sponzor

* Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

esna vprašanja. Slovenija sicer ne odkriva od danes, kaj je treba storiti za trajnostno rabo naravnih virov, kako zmanjševati energetsko in snovno intenzivnost, spodbujati ponovno rabo odpadkov, zapirati snovne in energetske tokove in začeti sestavljati družbo recikliranja. Lani je bil celo zamišljen akcijski načrt spodbujanja ekonomije zaprtih snovnih poti, a je za zdaj še v predalu. EU je leta 2008 sprejela Akcijski načrt o trajnostni proizvodnji in potrošnji, letos pa se odloča za pogled na papir in v prakso, v življenje.

N

o, morda se EU počasi le prebuja in okoljski komisar Janez Potočnik si ne bi smel zatiskati oči. Zakaj? Ker se EU po polževo srečuje sama s seboj. Poglejmo mnenje evropskega ekonomsko-socialnega odbora EU izpred leta dni. Takrat je odbor analiziral, kaj se na trgu EU dogaja z dostopom do sekundarnih surovin. Pri tem je navajal skoraj vse – od starega železa do odpadnega papirja, stekla, plastičnih in drugih odpadkov. A najbolj iskriv poudarek za staro Evropo je ugotovitev odbora, da nekatere države (ZDA, Kitajska) obravnavajo razpoložljivost surovin kot strateško vprašanje. In še, da sta stalen dostop do surovin in njihova trajnostna raba ključna elementa trajnostne politike EU. Recikliranje pa da je gospodarska dejavnost, ki prispeva znaten delež BDP Evropske unije. No, presenetljivo spoznanje je vendarle naslednje, dobesedno citirano: Večina odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ter biološko razgradljivih odpadkov se predela zaradi izpolnjevanja ciljev različnih direktiv…

K

ajti uredbe, direktive in sklepi med seboj niso usklajeni. Končna življenjska usoda odpadka kot surovine zanima predvsem tiste, ki že dolgo vedo, kako se temu streže na črno.

Okoljska zakonodaja je za trg gluha in celo sheme v Sloveniji priznavajo, da v resnici ne vedo natančno, kaj se zgodi z odpadki kot surovino. Znani slovenski strokovnjak pripominja: Poglavitni tokovi profitonostnih odpadkov so že pokriti. Kje končajo in po kakšni ceni, pa je drugo vprašanje, celo za policijo…

K

ako je potemtakem razsvetljena Slovenija, če je že, pri rabi virov in kako pri odpadkih kot surovini? Skrb je upravičena. Pri merjenju

foto: Rok Tržan

K

ako bo torej Slovenija domislila novo strategijo ravnanja z odpadki, ki bo v temelju upoštevala naše prehudo zaostajanje pri snovni produktivnosti v primerjavi s članicami EU? Ali drugače – ekonomija zaprtih, snovnih poti zahteva pri ravnanju z odpadki razširjen koncept – reduce (zmanjševanje), reuse (ponovno rabo), recycle (recikliranje), subsitute (zamenjava), safeguard (varovanje) in value (vrednotenje). Poti od odpadka do surovine so v Sloveniji zamegljene, baze podatkov nepopolne, saj sledenja tokov odpadkov država še ni domislila.

Kje smo zdaj?

S

lika kajpak ni črnobela. V Sloveniji je bilo leta 2010 predelanih več kot 5,9 milijona ton odpadkov, odstranjenih pa okoli 1,6 milijona ton odpadkov. Industrija vse bolj upošteva vrednost sekundarnih surovin.

Z

nano in vnovič potrjeno pa je, da na odlagališčih konča preveč komunalnih odpadkov.

V EU 191 kg na prebivalca ali 37 % od skupne količine nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca (512/kg na prebivalca), v Sloveniji povprečno 422 kg na prebivalca. Od tega pa se jih odstrani z odlaganjem približno 64 % oziroma 272 kg na prebivalca. Kaj se torej zgodi, če drugo odmislimo, z okrog 825.000 tonami odpadkov na odlagališčih? Kajti tisto, kar odložimo, izgubimo.

S

lovenija še ni opredelila integriranega pristopa k ravnanju z odpadki kot surovino, številne specifične uredbe o recikliranju pa v resnici odpadkov ne obravnavajo kot surovine.

Tako so tokovi odpadkov, zbranih na račun davkoplačevalcev, znani predvsem tistim, ki poznajo njihovo ceno na trgu.

T

udi zato vas vabimo na strokovno srečanje Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva. Dobimo se v Celju.

Jože Volfand, glavni urednik

maj 2012

R

snovne produktivnosti je Slovenija med najslabšimi državami v EU. Slovenska podjetja so na slabem 6. mestu med 27. članicami EU glede na delež stroškov materiala v skupnih stroških. Na enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU. Med slovenskimi malimi in srednjimi podjetji je več kot tretjina takšnih, ki za nakup surovin porabijo 50 % vseh stroškov. V zadnjih letih se sicer ustvarjena dodana vrednost na eno tono surovin dviga, vendar, uvrščeni smo na rep lestvice EU.

Uvodnik

e spomnite slogana dajte industriji odpadne surovine? Že dolgo zveni v ušesih. A zdaj? Je Slovenija gospodarna z viri? Dobivajo odpadki status surovine in tako prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva?

EOL

Slovenija, gospodarna z viri – odpadki?

S

3 68

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, maj 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Trg ni nič bolj zasičen kot drugod 13 Kapacitet več, povpraševanja manj 14 V razvoj papirjev iz ekološkega programa 16 »Moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!« 18 Pobude za ministra in njegovo ekipo 21 Modernizacija namesto privatizacije 22 Prepovedali so odlaganje odpadkov 24 Odlične torne lastnosti asfaltov iz črne žlindre 26 Premalo znanja o trajnostni plastiki 28 Pred prvim vpisom podiplomskih študentov 32 Bruselj samo pomisli, Slovenija že piše zakone

sebina

4 68

EOL

Impresum

34 Skoraj polovica Slovenije uporablja greznice

37 Gospodarstvo naj ne bo odvisno od fosilnih goriv 38 Rastlinske čistilne naprave kot dobra rešitev 40 Energetska učinkovitost je tek na dolge proge 43 Iz odpadka nova kreacija 46 Možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo 49 Pošta uvaja RFID in zelene logistične rešitve 51 Pametne rešitve pri vozilih za prevoz odpadkov 54 (Ne)zelene navade 54 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

PartnerjA pri izdajanju revije EOL:

maj 2012

• Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

Ajdovski Fructal je z ameriškimi partnerji razvil novo vodko višjega cenovnega razreda. Embalažo krasita ime in grb naše države, premierno pa naj bi vodko ponudili gostom v prestižnih restavracijah v New Yorku sredi leta. Pobudo za vodko višjega cenovnega razreda je dal Peter X. Kelly, znani kuharski mojster in lastnik verige restavracij v New Yorku. Odkar je na povabilo prijatelja obiskal našo državo, se mu je zasidrala v srce. »V svojih restavracijah rad jed začinim s ščepcem piranske soli ali solato iz tajskih rakcev in manga prelijem z bučnim oljem iz Slovenije,« je povedal Kelly, ki se že veseli promocije slovenske vodke.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

5 68

Od marca ima embalaža alpskega mleka prenovljeno podobo. Ljubljanske mlekarne so se odločile za Tetra Brik Aseptic Edge, izdelek podjetja Tetra Pak. Oblika je v primerjavi s prejšnjo ožja in bolj pokončna. V Studiu Marketing JWT so celostno grafično podobo Alpskega mleka preoblikovali na primeru novega pakiranja tetrapak edge za klasično linijo in linijo funkcionalnih dodatkov.

Pri osvežitvi podobe znamke Alpsko mleko so, po njihovih besedah, izhajali iz simbolne identitete, osebnosti in vrednot, ki jih ponazarja Alpsko mleko kot ena najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji.

Leona Behina, dosedanjega direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva, je Vlada RS pred dnevi imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje. Na tem mestu bo zamenjal Bojana Dejaka. Leon Behin je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, med drugim pa je bil zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, na občini Kočevje in kot direktor na Komunali Kočevje.

Katja Slokan na čelu Unireca

Coca-Cola za potrošnike na poti Proizvajalec priljubljene pijače je oznanil, da bodo spomladi lansirali »žepno« izdajo plastenke volumna 375 mililitrov, katerih ciljna publika so potrošniki na poti. V novi plastenki bodo na voljo vse tri: Coca-Coal, Diet Coke in Coke Zero.

Predstavnik za stike z javnostjo je povedal, da so se za dodatno velikost odločili na podlagi raziskav, ki so pokazale, da si ljudje poleg standardne 330-mililitrske pločevinke in 500-mililitrske plastenke želijo še dodatno izbiro.

Unirec, nova shema, ki je sicer pravni naslednik Dinosove družbe Ekodin, je združila poslovne interese Dinosa in podjetja Gorenje Surovina.

Unirec se bo pripojil DROE Gorenje Surovina, tako da bodo na slovenskem embalažnem trgu tri sheme: Slopak, Interseroh in Unirec, v kolikor ne bo MKO prižgal zelene luči še za kakšno.

Morda bo pri odločitvi upošteval, da poznavalci razmer odločno odsvetujejo nastajanja novih shem, saj jih je glede na velikost trga dovolj.

Direktorica Unireca je postala Katja Slokan. Med drugim je delala v financah na Porsche Slovenija in doštudirala geografijo in politologijo. Leta 2004 je odšla na specializacijo iz ekonomske geografije resursov v Nemčijo. Seznanila se je tudi z nemško uredbo o ravnanju z embalažo. V letu 2006 se je kot zunanja sodelavka pridružila novonastalem Interserohu in začela z razvojem sistema zbiranja in predelave odpadne embalaže. V naslednjih letih je nadaljevala z razvijanjem sistemov zbiranja in predelave OEEE, OBA, OZ in ONS, bila pa je tudi med pobudniki ustanovitve GIZ skupne sheme, kjer se je zavzemala za dialog med shemami in premostitev morebitnih zamer iz preteklosti.

Saubermacher želi graditi v Kidričevem Podjetje Saubermacher Slovenija želi pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo centra za ravnanje z odpadki Kidričevo. Pričakujejo,

maj 2012

Fructal bo z vodko Slovenia osvajal ameriški trg

Leon Behin na mestu Bojana Dejaka

Katja Slokan

Angleški proizvajalec navadnih papirnatih posodic in papirnatih posodic v obliki tulipana, Chevler, se je odločil povečati število barv svojih papirnatih, s folijo prevlečenih izdelkov. Tako so se tradicionalnim zlatim in srebrnim pridružili še rdeči, šampanjski, smaragdno zeleni, roza, vijolični, škrlatni in bronasti.

Na trgu se konstantno pojavljajo novi okusi, zato so v podjetju prepričani, da morajo slediti tem smernicam, saj stranke vedno iščejo nekaj novega, drugačnega. Izdelek še vedno proda embalaža, tudi ko gre za slaščice. »Nova paleta barv še dodatno izpostavlja prednosti izdelkov. Na primer, šampanjska barva je več kot primerna za poroke,« je nove izdelke predstavil Mike Wescomb, direktor marketinga.

Alpsko mleko v prenovljeni embalaži

foto: arhiv podjetja

Papirnate posodice za vsako priložnost

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6

da bi se dela lahko začela poleti, čeprav občani močno nasprotujejo javnosti. Gradnja centra bi potekala v dveh fazah. Najprej bi obnovili 6000 kvadratnih metrov centra, v drugi fazi pa še dodatnih 2000 kvadratnih metrov.

Saubermacher je med drugim odpeljal krajane tudi na ogled sorodnega centra v Avstriji.

EOL

68

Kratko, zanimivo

Naložba v posodobitev centra predvideva pokritje celotnega objekta, betonsko izvedbo talnih površin z lovilcem olj oziroma lovilno skledo, zaprte skladiščne prostore, zaprt obdelovalni prostor za obdelavo tekočih odpadkov, prezračevalno-odsesevalni sistem iz zaprtih in pokritih površin s kontroliranim izpustom zraka, poslovno-upravne prostore ter kontrolno-nadzorni sistem vodenja objektov in procesov. Naložba bi dala nekaj novih delovnih mest in pomeni kakovostno posodobitev Centra, vendar pa bo naložbo zaradi pomislekov javnosti nadzirala občinska komisija.

Bo Strabag gradil CERO na Barju?

Med letošnjimi večjimi okoljskimi naložbami v Sloveniji je nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana). Obsega izgradnjo novega odlagalnega polja za odlaganje nevarnih odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode in objekte za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov pa naj bi se naročnik med tremi kandidati odločili za konzorcij Strabag.

Ponudbena cena investicije znaša 112,22 milijona evrov, prvotno zagotovljena sredstva naročnika pa so znašala 102,9 milijona evrov.

Manjkajoča sredstva v višini 9,3 milijona evrov bodo zagotovile mestna občina Ljubljana in občine sovlagateljice (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode in Škofljica), vsaka v svojem lastniškem deležu.

Delež ljubljanske mestne občine znaša 87,32 odstotka.

Javno naročilo za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov je bilo objavljeno julija 2009.

Snaga je prejela ponudbe treh konzorcijev: Riko in Cestno podjetje Ljubljana, Gorenje in Daneco Impianti ter Strabag. Za Strabag se je ljubljanska Snaga odločila na osnovi analize ponudbe. Neizbrana ponudnika se lahko pritožita, kar je Riko že napovedal.w

maj 2012

REGPAK 2012, nagrada za najboljšo embalažo v regiji Inštitut za embalažo in tiskarstvo (IAT), podjetje Tectus d.o.o. in strokovni časopis Ambalaža/REGprint iz Zagreba že tretje leto zapored organizirajo podelitev nagrad

Novosti Bud Light Lime s poletnim okusom in embalažo Priljubljeni proizvajalec piva Bud Light je predstavil svojo poletno verzijo Lime-a-Rita, ki združuje okus standardnega piva Bud Light Lime in avtentične margarite. Siva pločevinka odseva svežino, ki jo poživita tipografija z mehiškim pridihom in tipična zelena barva Bud Light Lime.

Zložljiva plastenka za vodo za ponovno uporabo

podjetja Smart Lid Systems. Slednji je edini embalažni izdelek, ki spreminja barvo iz temne v svetlo rdečo z višanjem temperature. Tako pokrov s svojo barvo opozori tudi tiste, ki hitro pograbijo kavo, ne da bi preverili, ali je pritrjen.

Tudi Red Bull z interaktivno embalažo Proizvajalci po svetu se vedno bolj odločajo, da embalaži dodajo interaktivno noto. Prepričani so, da kupca pritegne k nakupu, obenem pa tudi utrjuje navezanost na blagovno znamko. Enakega mnenja so tudi pri podjetju Red Bull, proizvajalcu energijskih pijač. Svojo 473-mililitrsko pločevinko so opremili s kodo QR in posebnim dizajnom, v katerem je podoba Travisa Pastrane, svetovno znanega motociklističnega kaskaderja, integrirana v značilno Red Bullovo podobo. S pomočjo kode QR se uporabniki pametnih telefonov povežejo na splet, kjer lahko izumljajo nove trike za omenjenega motociklista.

Rolica z manjšim premerom, zato manj tovornjakov

Podjetje Vapur je predstavilo plastenko za vodo za ponovno uporabo. Plastenka je zložljiva, lahko jo zamrznemo, prav tako je primerna za pranje v pomivalnem stroju. Zaradi patentiranega širokega ustja Supercap je uporaba lažja.

Izdelana je iz posebnega trajnostnega materiala, sestavljenega iz najlona (poliamida), ki ne vsebuje škodljivega BPA in protimikrobnega polietilena.

Podjetje Sainsbury se je kot prvo odločilo zmanjšati premer notranje kartonaste rolice toaletnega papirja, in sicer na vsaki roli za 12 milimetrov, s čimer bodo poslali na cesto vsako leto 500 tovornjakov manj. S to potezo jim bo uspelo prihraniti 140.000 kilogramom ekvivalenta CO2 . Papir na rolah ima že nekaj časa certifikat FSC, od septembra 2011 pa so isti certifikat pridobili tudi

Pokrov za kavo, občutljiv na vročino Na Švedskem bodo od sedaj na voljo pokrovi za kavne lončke, ki spreminjajo barvo glede na temperaturo vsebine, z imenom The Smart Lid, avstralskega Fotografije: arhiv proizvajalcev

Prva kolekcija šmink znamke Swarovski Podjetje Topline-Primapack je za avstrijsko podjetje Swarovski oblikovalo kolekcijo embalaž za šminke. Eleganco pokrovčka poudari svetleči del iz anodiziranega aluminija, na katerega je brizgan del iz cinkove zlitine. Vrh pokrova krasi bleščeč kristal Swarovski. Embalaža izstopa tudi zaradi svoje majhnosti, vendar po besedah proizvajalca prav to omogoča natančnejši nanos.

Starbucks od sedaj tudi z energijskimi napitki Podjetje Starbucks Coffee je oznanilo, da bodo svojo ponudbo razširili tudi na trg energijskih pijač s pijačami Starbucks Refreshners. Inovacija na področju pijač združuje sok pravega sadja in naravno energijo ekstrakta nepražene zelene kave.

Napitki bodo na voljo v več formatih, da bi čim bolj ustregli svojim strankam in njihovim potrebam. Pločevinke so okrašene z značilnim logotipom podjetja Starbucks, barve pa ponazarjajo tri različne okuse, skrite v notranjosti.

V podjetju Dana vse bolj razmišljajo zeleno, zato so pri oblikovanju nove plastenke iskali rešitve v nižji gramaturi, kar je trend pri proizvajalcih pijač.

Lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Plastenke ostajajo narejene iz materiala PET, ki je primeren za 100-odstotno reciklažo. Prednost lažje plastenke je tudi v nižjih logističnih stroških pri nabavi surovin ter v manjši porabi električne in toplotne energije na enoto izdelka.

Nove dimenzije plastenke omogočajo optimalnejše zlaganje na evropalete.

Vodilo pri oblikovanju je bila inovativna zasnova videza plastenke, s katerim so sledili novim trendom. Plastenka je modernega videza in prijetna za uporabo.

Letos bodo na trgu ponudili v novi 0,5in 1,5-litrski plastenki Dana naravno mineralno vodo, vode s sokom in novo kategorijo funkcionalnih voda. Z novo plastenko želijo obeležiti tudi 60-letnico podjetja Dana.

7 68

Dana vstopa na trg z novo plastenko

za najboljšo embalažo na regionalnem trgu REGPAK (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija).

REGPAK je bil ustanovljen leta 2010, in sicer na izkušnjah in temeljih natečaja CROPAK, ki že devet let izbira najboljšo embalažo na hrvaškem trgu. Cilj REGPAK-a je prikazati najboljše dosežke na področju embalaže, njenega oblikovanja in inovacij na področju regije.

EOL

za kartonaste rolice. Pri podjetju so prepričani, da je trajnostna usmeritev ključna, saj jo zahtevajo tudi potrošniki.

Ker je IAT tudi član Svetovne organizacije za embalažo (World Packaging Organization – WPO), se lahko zmagovalne embalaže na REGPAK-u neposredno nominirajo tudi za WorldStar, natečaj za najboljšo embalažo na svetu. Letos uvajajo novost. V vsaki državi regije bodo izbrali zmagovalke, ki se bodo uvrstile v ožji izbor za nagrado REGPAK 2012.

Na natečaju lahko sodelujejo oblikovalci, proizvajalci in uporabniki embalaže.

Selekcijo embalaž bodo opravili selektorji znotraj vsake sodelujoče države (v Sloveniji je to DOS – Društvo oblikovalcev Slovenije).

Selektorji vseh držav skupaj sestavljajo mednarodno žirijo REGPAK-a Predstavitev nominacij in razglasitev dobitnikov nagrad REGPAK 2012 bo potekala 17. maja 2012 v Zagrebu, nagrade pa bo 6. junija 2012 na Svetovnem kongresu embalaže v Splitu zmagovalcem podelil predsednik Svetovne organizacije za embalažo (WPO).

Eko konferenca o okolju in gospodarstvu Katere spremembe so nujne v odnosu med okoljem in gospodarstvom? To je bilo središčno vprašanje letošnje Eko konference, ki jo je ob svetovnem dnevu zemlje organiziralo društvo Planet zemlja v sodelovanju z ARSO in Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani.

Evropski komisar Janez Potočnik je v razmeroma politični izjavi menil, da je gospodarske dejavnosti bolje prilagoditi tako, da ne uničujejo okolja, kot da smo jih prisiljeni spreminjati ali celo ukinjati, ko se ugotovi, da mu škodujejo ali da neposredno škodujejo našemu zdravju. Izpostavil je usmeritev EU v gospodarno upravljanje z viri in opozoril na oblikovanje cen, ki bodo odražale dolgoročne stroške varovanja okolja. Evropski okoljski komisar je na konferenci med drugim še dejal: Izdelki in storitve, ki so proizvedeni z manj energije in virov, niso le prijaznejši do okolja, ampak tudi prinašajo večje dobičke. Vsako zmanjšanje potreb po materialnih dobrinah za odstotno točko bi prineslo gospodarstvu dodatnih 23 milijard evrov in tako privedlo do 150.000 novih delovnih mest.

V okviru treh panelov so na konferenci razpravljali o vplivu evropske direktive IPPC na gospodarstvo, o energetiki in umeščanju energetskih objektov v prostor ter o prometu.

maj 2012

Novosti

Kratko, zanimivo

Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno Lucija Gornjak

foto: arhiv podjetja

8 68

Embalaža

Pametna embalaža

Dejstvo je, da je embalaža dandanes veliko več kot le zaščita izdelka in njegova dekoracija. Inteligentna

Pametna embalaža

embalaža se vključuje

v proizvode fleksibilne

embalaže. Vse bolj se

pojavljajo težnje po povečanju njene interaktivnosti, pri

pakiranju živilskih izdelkov pa srečujemo vedno nove

rešitve z vključevanjem

aktivnih komponent. Te z

omogočanjem dostopa do

dodatnih informacij o izdelku

predstavljajo pomembno

dodano vrednost embalaži

in s tem spodbujajo mobilno, interaktivno trženje. Na drugi

strani aktivne aplikacije

zahtevajo dodaten finančni

vložek podjetij, kar ni

maj 2012

zanemarljivo.

P

ojmi inteligentna embalaža, aktivna embalaža in pametna embalaža se nanašajo zlasti na sisteme pakiranja živilskih in farmacevtskih proizvodov ter nekaterih drugih vrst izdelkov za gospodinjstvo. Tovrstni sistemi omogočajo zapis velike količine informacij o kakovosti pakiranega izdelka, vsebujejo eksterne in interne indikatorje za spremljanje njegove zgodovine, podaljšujejo rok trajanja izdelka in ohranjajo oziroma izboljšajo njegove lastnosti (svežino, okus, aromo). Z označbami potrjujejo neoporečnost in avtentičnost izdelka ter omogočajo varnejšo uporabo.

Kako inteligentna embalaža deluje?

»E

mbalaža, ki zaznava in o tem obvešča uporabnika« je preprosta definicija inteligentne embalaže. V inteligentni embalaži se aktivne funkcije vklopijo in izklopijo kot odgovor na spreminjajoče se zunanje in notranje razmere. Obstaja pomembna razlika med pametnimi funkcijami embalaže in tistimi, ki se sprožijo oziroma postanejo aktivne ob določenem dogodku (npr. izpostavljenost UVžarkom, sprostitev tlaka). Nekatere pametne embalaže komercialno že obstajajo, medtem ko so številni drugi aktivni in inteligentni embalažni koncepti še v fazi razvoja (tabela 1). Dober primer aktivne embalaže je zelo uspešen sistem za proizvodnjo pene v pločevinki piva, ki ga je razvil Guinness (gre za majhen plastičen delec

Inteligentna embalaža pokaže, kako sveže je živilo. znotraj pločevinke, ki poleg pene omogoča tudi boljši okus piva).

Vsak dan več uporabnikov

A

ktivna embalaža vključuje določene aktivne komponente v obliki večplastnih etiket z biološko-kemičnimi aktivnimi barvili, dvodimenzionalnih kod1, pametnih senzorjev, indikatorjev svežine izdelka in drugih aplikacij.

Omenjena tehnologija 2D kod iz dneva v dan širi krog uporabnosti, trenutno je najbolj razširjena na Japonskem in v Ameriki, v zadnjem času pa tudi v Evropi. V razvitih državah ima že več kot 90 % prebivalstva mobilni telefon.

Nedavna raziskava podjetja Forrester je pokazala, da trenutno že 5 % odraslih Američanov s svojimi pametnimi telefoni skenira 2D črtne kode, vključno s kodami QR (v letu 2010 jih je bilo le 1 %). Pri tem je najpomembneje, da podjetja uporabljajo 2D kode le, če te jasno podpirajo splošno mobilno strategijo podjetja. Zaznavanje 1 Med najbolj poznane dvodimezionalne kode spadajo koda QR (ang. Quick Response), koda Datamatrix, Maxicode in PDF-417, ki se trenutno največ uporabljajo v namene razširitve embalaže in mobilnega trženja. 2D kode v primerjavi s črtno kodo omogočajo, da lahko na manjšo površino zakodiramo veliko večjo količino podatkov.

Razvoj tiskane elektronike

P

oleg dvodimezionalnih kod, ki nam nudijo dodatne informacije o izdelku ali nas preko pametnih mobilnih telefonov povezujejo do spleta, kjer so te informacije dostopne, se vedno več pozornosti namenja področju tiskane elektronike (senzorji, značke RFID, pametne etikete idr.). V podjetju Valkarton v sklopu pametne embalaže uspešno razvijajo področje tiskane elektronike: »V sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani smo pod mentorstvom izr. prof. dr. Tadeje Muck uspešno izvedli laboratorijsko tiskanje pasivnih anten HF in UHF RFID, ki smo jim vključili čipe in na ta način izdelali delujoče pasivne značke neposredno na embalažnem kartonu. V nadaljevanju sledita natančna analiza čitljivosti natisnjenih značk RFID v realnem okolju in primerjava s komercialno dostopnimi značkami, ki so na embalažo vključene kot pametne etikete. Cilj naših raziskav je pridobiti znanja, ki nam bodo v bližnji prihodnosti omogočila hitro vpeljavo neposrednega tiska pasivnih značk RFID na embalažo. Seveda bo primeren trenutek za to vpeljavo določilo povpraševanje oziroma interes trga,« je povedala mlada raziskovalka v Valkartonu, Urška Bogataj.

Embalaža, ki z zvokom opozarja na pravilno doziranje proizvoda, že obstaja.

že razvijamo. Prezgodaj je reči, kdaj bo to posebno tehnologijo mogoče tržiti, saj se na poti do realizacije soočamo z vrsto izzivov,« je dejal Brian McGuinness, generalni direktor podjetja Tetra Pak za Balkan.

Kakšna bo embalaža prihodnosti?

Embalaža, ki opozarja na E pokvarjeno živilo

K

ot je znano, lahko inteligentna embalaža pokaže, kako sveže je živilo, ali se je v času hranjenja spremenila temperatura in če je bila embalaža ves čas hermetično zaprta. Škotski raziskovalci z univerze v Strathclydu skušajo izdelati plastiko, ki bi spremenila barvo, ko hrana ne bi bila več sveža. Tako bi se izognili velikim stroškom britanskih gospodinjstev zaradi živil, ki končajo v smeteh2. Kazalniki svežosti, ki jih sicer uporablja britanska živilska industrija, so

mbalaža, ki z zvokom opozarja na pravilno doziranje proizvoda, že obstaja. Vse večja potreba po informacijah izdelka, ki nam jih lahko posreduje embalaža, pomeni, da je v prihodnosti nujen korak naprej v zagotavljanju teh podatkov.

Inteligentno označevanje in tiskanje bo lahko kupcu sporočalo informacije neposredno, z zagotavljanjem zvočne in vizualne informacije, ki se bo sprožila bodisi kot odziv na dotik ali gib.

Razvoj tehnologije in sedanji trendi nakazujejo, da nas bo embalaža prihodnosti opozarjala na pokvarjeno živilo, morda se bo sama segrela ali ohladila in imela površine, ki se bodo same čistile.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/153

2 Letno naj bi zavrgli okoli 8,3 milijona ton hrane, katere večino bi lahko brez težav pojedli. Po drugi strani pa se s hrano zastrupi okoli milijon Britancev na leto.

3 Prvo aseptično embalažo za mleko je Tetra Pak poslal na trg že leta 1952.

Višji prispevek za zeleno energijo

9 68

precej dragi, zato upajo, da bo kazalnik kmalu embalaža sama. Ta bo potrošnike opozarjala na neužitnost izdelka, ki mu je bodisi potekel rok uporabe, bodisi je z njim kaj narobe zaradi poškodovane embalaže ali prepogostega odmrzovanja. Kazalnik sicer deluje tako, da zazna prisotnost organizmov, ki so v pokvarjenem živilu. Vodja projekta Andrew Mills meni, da bo njihov izum v veliko pomoč zlasti mesni in ribji industriji. Tudi švedski proizvajalec embalaže Tetra Pak je napovedal izdelavo nove embalaže za mleko, ki bo, ko bo mleko predolgo na toplem, spremenila barvo. Podjetje je oblikovalo poseben čip, ki bo vgrajen v embalažo in bo vseboval informacije o tem, kako dolgo je lahko izdelek zunaj hladilnika, je poročal Financial Times. Čip bomo lahko prebrali tudi s pomočjo mobilnega telefona, tako da bomo med drugim lahko tudi izvedeli, s katere kmetije izhaja mleko. Ta pametna embalaža je najnovejša zamisel podjetja, ki bo pripomogla k večji varnosti uživanja hrane3. »Kot inovativno podjetje razvijamo vrsto tehnologij, vključno s takšnimi, ki našim kupcem posredujejo pomembne informacije o izdelku – vse od izvora do njegove kakovosti. Inovacije so na različnih stopnjah razvoja – medtem ko se nekatere nahajajo na ravni prve zamisli, druge

Če bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor sprejelo predlog Agencije za energijo (JARSE), da naj za 40 % zviša prispevek za obnovljive vire energije, bo to zvišanje najbolj občutilo gospodarstvo, zvišanje bo namreč odvisno od obračunske moči odjemalca. Za obnovljive vire energije naj bi tudi sicer bil prispevek vsako leto višji.

Drugače pa bo s podporo električni energiji iz sonca. Letos se naj bi ponovno znižale s 1. julijem, kar pomeni, da bodo zagotovljene odkupne cene za elektriko iz sončnih elektrarn za 40 % nižje v primerjavi z letom 2009.

Lastniki mikro elektrarn bodo od julija dalje državi prodajali megavatno uro elektrike po 249 evrov. Kljub temu znižanju pa je vse več mnenj, da država preveč subvencionira fotovoltaično industrijo, češ da ustvarja na ta račun previsoke dobičke.

Aero Papiroti z novim direktorjem Z aprilom je kratko direktorsko dobo v krškem podjetju Aero Papiroti končal Marijan Šunta, ki se je zdaj zaposlil v Elektro Celje.

Njegove direktorske naloge je prevzel Zvone Žepič, sicer direktor matičnega celjskega podjetja Aero. Aero Papiroti je vsa leta doslej dobro posloval, celjski Aero pa že nekaj let preživlja poslovno in razvojno krizo.

Slopak dosegel milijonto tono odpadne embalaže Družba Slopak je v letu 2011 prevzela več kot 90.000 ton odpadne embalaže. Prevzem je zagotovila pri vseh komunalnih podjetjih po Sloveniji. Skupen prevzem je dosegel skoraj 70 % glede na količine dane na trg s strani podjetij, ki so ravnanje z odpadno embalažo zaupala družbi Slopak. Slopak je v tem letu dosegel tudi milijonto tono licencirane odpadne embalaže – od ustanovitve. Kot uspešnega ocenjujejo program ravnanja z izrabljenimi gumami, saj je prevzem 90 %.

Celovit spletni sistem naročanja pa omogoča nadzor nad procesi prevzema in predelave.

Družba Slopak podoben spletni sistem vzpostavlja tudi za odpadno embalažo. Uredili so tudi pogodbena razmerja s podizvajalci, optimizirajo vse procese, družba pa že tudi pozitivno posluje.

Odtoki želijo ekološka čistila V okviru LEADER projekta »Očistimo vodo«, ki ga izvajajo Razvojna agencija Sora, občine

maj 2012

dodatnih stroškov ter morebitno nezaupanje in tehnološka zmedenost (npr. neusklajenost odtisnjenega datuma uporabe izdelka in vizualnega indikatorja na embalaži), morebitne migracije nevarnih embalažnih sestavin v izdelek, možnosti recikliranja embalaže in upoštevanje okoljskih predpisov so dejavniki, ki lahko upočasnijo uvajanje pametne embalaže na trg. Uporabniki se bodo postopoma prilagodili vsesplošni prisotnosti različnih kod, vendar bodo sprejeli in uporabljali to tehnologijo le, če bo zagotavljala prijetno, popolno in učinkovito izkušnjo.

Embalaža

Kratko, zanimivo

Trg ni nič bolj zasičen kot drugod Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

10 68

Embalaža

Proizvodnja pijač in embalaža

Nova plastenka, novi okusi s prijaznimi učinki na

Proizvodnja pijač in embalaža

potrošnikovo zdravje in

60-letnica. Trije razlogi za

pogovor z Markom Hrenom,

Marko Hren

direktorjem Dane. Dana

pri novi plastenki ne sledi

le trendom, saj večina

proizvajalcev pijač znižuje

gramature, pač pa ob bok

okoljskim spremembam

postavlja tudi tiste, ki so

prijazne do počutja porabnika.

Okusi z manj kalorij in več

vitamini. In kako je s prodajo?

Letos načrtujejo povečanje za 5 odstotkov, navaja

maj 2012

Marko Hren.

Večina proizvajalcev pijač se odloča za nižje gramature pri plastenkah zaradi okoljskih in ekonomskih razlogov. Koliko boste letno prihranili pri materialu in s tem manj obremenili okolje zaradi nove plastenke?

V Dani smo se v začetku leta 2011 odločili, da zamenjamo oblike naših plastenk. Vzrokov za to je bilo več: ekonomski, trženjski, okoljski.

Tako smo v letošnjem letu na trg plasirali novo, lažjo, trendom prilagojeno plastenko za blagovno znamko Dana. V letu 2011 smo zamenjali tudi obliko plastenke za trgovske blagovne znamke. Cene materialov so v rasti (povezava s cenami nafte), zato ekonomskih prihrankov ne bo veliko, ker bomo samo uravnotežili razmerje do končne cene. Še največji »prihranek« je v manjši obremenitvi okolja. Z novimi oblikami plastenk, ki so za približno 25 odstotkov lažje, bomo na trg poslali približno 150 ton manj embalaže.

Material PET, ki bo uporabljen za proizvodnjo plastenk, bo lahko v celoti recikliran. Kako ste v podjetju uredili sistem ravnanja z odpadno plastiko? Kako ste zadovoljni z delom sheme?

V Dani imamo podpisano pogodbo s podjetjem Interseroh, ki ima državno koncesijo za organizacijo zbiranja odpadnih materialov. Za plastične materiale, ki nastanejo kot odpad v procesu proizvodnje, pa imamo pogodbo s podjetjem Plasta, d. o. o., ki reciklira plastične

materiale. V našem podjetju menimo, da shema deluje, saj nimamo problemov z odpadno embalažo. Če pa pogledam kot državljan Slovenije, menim, da nobena shema ne more biti 100-odstotno učinkovita, če okoljska ozaveščenost ni v navadah ljudi.

Pri uveljavljanju nove plastenke poudarjate tudi nov dizajn in priročnost uporabe za kupce. Na katere oblikovalske posebnosti opozarjate?

Pri oblikovanju plastenke smo morali najti pravo ravnovesje med nizko težo, moderno obliko in uporabno vrednostjo. Plastenka

Še največji »prihranek« je v manjši obremenitvi okolja.

mora biti dovolj čvrsta, da ne pride do preloma in posledično politja tekočine, ki jo vsebuje. Čvrstost smo dosegli s prečnimi ojačitvami, ki hkrati ponazarjajo plasti zemeljskih struktur.

Ali to zahtevajo nove funkcionalne vode? Za katere nove vode gre in kako bi opredelili ali utemeljili funkcionalnost voda? Že samo ime pove, da ima vsak tak proizvod

Da. Dana Slim je pijača z okusom maline in dodanima naravnima izvlečkoma STEVIA in SVETOL®. Stevija je naravno sladilo, ki je novost na trgu in predstavlja odlično nadomestilo za sladkor in umetna sladila. Pijača Dana Slim je izdelek brez kalorične vrednosti, saj ima samo 1 kcal/100 ml in je namenjena ljudem, ki pazijo na svojo telesno težo. Primerna je tudi za diabetike, pomembna prednost dodane stevije pa je tudi, da ne povzroča zobnih oblog in kariesa. Za popestritev okusa pijače Dana Slim je izdelku dodan naravni izvleček zrn zelene kave Svetol®. Ta izvleček je znan po

Pri oblikovanju plastenke smo morali najti pravo ravnovesje med nizko težo, moderno obliko in uporabno vrednostjo.

svojem edinstvenem mehanizmu delovanja, saj pomaga uporabnikom pri obvladovanju njihove telesne teže ter ne vsebuje kofeina.

Druga pijača, Dana Relax, pa je namenjena uporabnikom, ki po vsakodnevnih naporih potrebujejo kratek oddih in sprostitev. Pijača je obogatena z vitamini in naravnim izvlečkom melise CYRACOS®, ki popestri mešanico osnovnega okusa pijače – grozdja, bezga, lipe in medu. Izvleček melise je znan po svojem posebnem delovanju, saj pomaga uporabnikom pri obvladovanju vsakdanjega stresa.

Kalorična vrednost pijače Dana Relax je le 8 kcal/100 ml, saj je slajena s kombinacijo sladkorja in naravne stevije.

Je Dana Sport predvsem za športnike?

Ne le za športnike. V paleti funkcionalnih voda s pijačo Dana Sport nudimo rešitev tudi za telesno aktivne ljudi, saj potrebujejo hitro obnavljanje izgubljene energije. Osnovni okus pijače Dana Sport je roza grenivka, vsebuje malo glukoznega sirupa kot vir energije, dodali smo mineralne snovi in vitamine, poleg tega pa še naravni izvleček rdečega grozdja POWERGRAPE®. Slednji je znan po svojem neverjetnem mehanizmu delovanja,

Širite proizvodni program, ki je že tako zelo obsežen. Kateri proizvodi so na trgu najbolj zaželeni in kaj kažejo trendi domače prodaje? Ocena je, da je slovenski trg že zasičen.

Koliko uspevate v izvozu?

Slovenski trg je v zadnjih letih v stagnaciji, kar je verjetno posledica ekonomskih razmer pri nas in po svetu. Vsi postajamo bolj racionalni in manj potrošniški. V zadnjem času je zelo zanimiv porast prodaje sadnih sirupov. Trg ni nič bolj zasičen kot v drugih državah. V izvozu smo v zadnjih dveh letih kar uspešni in predstavlja 18 odstotkov vse prodaje.

Bo to vplivalo na poslovne rezultate v letu 2012? Kaj pričakujete od ekonomske politike?

Za leto 2012 smo načrtovali rast prodaje za 5 odstotkov in v prvem četrtletju smo tudi dosegli načrtovano prodajo. Od politike pričakujemo, da bo znala omejiti javno porabo z razumom, gospodarstvu pa omogočila dobre pogoje za delovanje.

Dana praznuje 60-letnico. Kakšno razvojno strategijo zahtevata krizni čas in prihodnost?

Seveda si vsi želimo, da bo podjetje obstajalo in delovalo tudi v prihodnosti. V Dani smo v zadnjih sedmih letih investirali preko 10 milijonov evrov. Podjetje je moderno opremljeno in se lahko postavi ob bok vsem najboljšim.

Vendar investicijskega ciklusa še nismo zaključili. Zavedamo se tudi, da so razmere na trgu turbulentne in zelo nepredvidljive, zato smo določene investicije prestavili v naslednja leta. Dana je kot lokalni proizvajalec tudi zmeraj bolj pod udarom vsak dan večjih trgovskih sistemov, zato tudi mi preučujemo možnosti o strateškem povezovanju s podobno industrijo, ki bi izboljšala naša pogajalska izhodišča ali pa ponudila nove trge.

Slovenski trg je v zadnjih letih v stagnaciji.

68

Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Planinsko društvo Sovodenj in se poleg sredstev partnerjev izvaja ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev, so organizirali delavnice za otroke na 12 osnovnih šolah. Tema: varovanje voda in pravilno ravnanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Na ta način smo obeležili letošnji Svetovni dan zemlje, ki je bil 22. aprila. Na delavnicah so otroci spoznali, da odpadno vodo v malih čistilnih napravah čistijo mikroorganizmi, zato je pomembno, da pazimo, kaj spuščamo v odtoke in s tem v čistilno napravo.

Embalaža

So ta načela upoštevana pri vseh pijačah?

saj pomaga uporabnikom pri regeneraciji po mišičnih naporih.

Ob izvedbi poskusa so dobili odgovor, kakšen je vpliv navadnih in ekoloških, biološko razgradljivih čistil in ostalih proizvodov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, na mikroorganizme. Navadna čistila so lahko zelo agresivna do okolja. Ekološka čistila pa vsebujejo več sestavin, ki so okolju prijazne, ne škodujejo zdravju ter ne povzročajo alergij.

Parlament želi ukiniti Svet za varstvo okolja Kot kaže, ne bo pomagalo niti prepričevanje poslancev niti podpora z različnih strani Vodstvo Državnega zbora želi ukiniti Svet za varstvo okolja. Postopek, da DZ prihrani 90.000 evrov, ne bo tako preprost. Najprej morajo spremeniti Zakon o varstvu okolja, potem pa bo po predpisanem postopku o odpravi Sveta za varstvo okolja odločal DZ. Kajti Svet za varstvo okolja RS je DZ ustanovil 30. 11. 1993 in ga mora tudi sam ukiniti.

Dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, se je na poslanke in poslance obrnil s posebnim pismom, v katerem je pojasnil poslanstvo Sveta, še posebej njegovo povezovalno vlogo med politiko, stroko, nevladnimi organizacijami in občani. Izpostavil je tudi ozaveščanje in izobraževanje mladih, saj so šolam med drugim razdelili več kot 30.000 knjižic iz zbirke Usklajeno in sonaravno: Narava in okolje, Voda – vodovje, Mesta in urbanizacija, Zdravje in okolje, Energija in okolje, Turizem in okolje, Promet in okolje, Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Slovenski alpski svet in alpska konvencija ter Sonaravno uravnotežen razvoj Slovenije.

Namen vodstva DZ, da ukine Svet za varstvo okolja, zahteva premislek še zlasti zato, ker je v novi organizaciji Vlade RS ostalo v senci nekdanje, sicer res premalo učinkovito, Ministrstvo za okolje in prostor. V novem Ministrstvu za kmetijstvo in okolje postane lahko, takšne so upravičene bojazni, okolje bolj privesek kot pa temelj za prepotrebni premislek, kakšen trajnostni razvoj potrebuje Slovenija. Znamenja torej niso dobra.

maj 2012

svojo funkcijo. Ponudba pijač na trgu je nasičena. Veliko je različnih okusov, barv, embalaž … Ljudje se vse bolj zavedamo, da je kvaliteta prehranjevanja in življenja zelo pomembna, zato smo v Dani na trg poslali nove funkcionalne vode, ki so v trendu modernega življenjskega sloga. Funkcionalne vode smo poimenovali Dana SLIM, Dana RELAX in Dana SPORT. Njihovo posebnost predstavljajo zelo nizka energijska vrednost, uporaba naravnih sladil, dodani vitamini in naravni izvlečki z dokazanimi učinki delovanja.

11

Kratko, zanimivo

Promocija

Boljša plastenka za boljšo vodo

www.dana.si

Ob 60-letnici Dane smo razvili naravi prijaznejše plastenke, ki so 25 % lažje in jih je mogoče v celoti reciklirati.

Varujte svoje okolje.

Pijte boljšo vodo.

Kakšne posebnosti kažejo gibanja na globalnem trgu v proizvodnji in ponudbi kartona glede na povpraševanje, še zlasti pri premaznih kartonih za komercialno embalažo? Nekatere napovedi omenjajo predvsem rast embalaže iz plastike, manj zanimanja naj bi bilo za karton.

Letošnje leto je znanilec kar nekaj sprememb, ki se dogajajo na področju embalaže, še posebej na premaznih kartonih za komercialno embalažo.

Po kriznem šoku v letih 2008 in 2009, ko so bile prizadete vse veje gospodarstva, se je področje kartonske embalaže dokaj hitro opomoglo, saj je povpraševanje že sredi leta 2009 izkazovalo pozitivno rast glede na predkrizno obdobje, tako da smo v letu 2010 na posameznih trgih beležili od 5 do 10 % rasti. Posebno iskana je bila kartonska embalaža, ki je izdelana na bazi svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin. Umirjanje povpraševanja se prične v lanskem letu in nadaljuje v letošnjem letu, ko sicer kartoni, ki so izdelani na bazi vračljivega papirja, dosegajo pozitivne trende, proizvodi iz svežih vlaknin pa ne. Glede na to, da so tako evropski kot azijski proizvajalci močno povečali kapacitete (samo v Evropi za 6 do 7 %), je težava plasmaja oz. zaposlitve celotnih kapacitet očitna. Razlogi za nižje povpraševanje so bolj povezani s cenovnimi razmerji znotraj družine premaznih kartonov kot pa s prodornostjo plastične embalaže, ki ima kljub ceni nafte še vedno stabilno rast.

V pripravah na naložbo v nov, večji kartonski stroj in novo opremo ste omenjali dve novosti – da se boste usmerili v proizvodnjo kartona z višjo dodano vrednostjo in da po investiciji kartona ne boste proizvajali le iz recikliranih vlaken. Kaj ste realizirali?

Investicija v skupni vrednosti 45 milijonov

Koliko bodo te spremembe vplivale na poslovne rezultate za leto 2012 in kaj kaže prodaja? Po katerih vrstah kartona je največje povpraševanje?

Poslovni načrt je kljub navedenemu ambiciozen, saj zastavljeni cilji postavljajo finančni rezultat ob koncu leta na zahteven nivo. Gibanje v prvih treh mesecih kaže, da bo leto težje, kot smo pričakovali, ne glede na to, da smo lahko v tem obdobju v celoti zaposlili naše kapacitete. Za oceno, kako bo leto 2012 videti na koncu, je seveda močno prezgodaj. Jasno je že, da bo manj težav pri plasmaju kartonov, ki so izdelani iz vračljivega papirja, v primerjavi s kartoni iz svežih vlaknin.

Prepričan sem, da je treba najprej zmanjšati porabo, istočasno pa vzpostaviti nastavke za gospodarsko rast.

Proizvodnja kartona v Sloveniji doživlja pomembne spremembe. Duropack je prevzel Valkarton in tako je zdaj skoraj celotna proizvodnja kartona v Sloveniji v tujih rokah. Katere prednosti in slabosti prinaša to podjetjem?

Kartonska družina je velika in se deli na transportno in komercialno embalažo, ki si nista konkurenčni. Duropack in Valkarton, dovčerajšnja konkurenta, sta že poldrugo leto pod istim lastnikom in verjetno optimirata poslovne funkcije z namenom izkoristka vseh mogočih sinergij, ki jih taka združitev prinaša, in povečanja dohodkovne učinkovitosti. Temeljna prednost za podjetja je, da se njihova konkurenčnost poveča, kar seveda

dolgoročno utrdi njihovo poslovno pozicijo.

Tudi njihovi kupci so praviloma deležni pozitivnih učinkov tovrstnih aktivnosti, saj so razmerja med kakovostjo, ceno in servisom boljša.

Embalaža

evrov je bila izvedena v zvezi s ceno, vsebino in časom povsem skladno z načrtom, pri čemer beležimo višjo doseženo kakovost kartonov, pa tudi količinsko je rast proizvodnje višja od načrtovane. Temelj poslovnega načrta in naložbe je bil tehnološka in tehnična priprava večjega od obeh kartonskih strojev za postopen premik iz reciklaže na svežo vlakninsko sestavo premaznih kartonov. V takih primerih, ko gre za temeljne spremembe proizvodnega programa papirnic, ki delujejo na globalnem trgu, se čas, potreben za njihovo uveljavitev, meri v letih in ne v mesecih, posebno če trg ne izkazuje rasti. Enako velja tudi za naš primer, kjer pa kljub zaostrenim razmeram izvajamo spremembe skladno z načrtom.

Količevo Karton več kot 90 odstotkov proizvodnje izvozi. Ali je izvozni uspeh povezan s tujim lastnikom in njegovo globalno pozicijo na trgu?

Količevo Karton pri svoji velikosti nima druge možnosti, kot da 90 odstotkov proizvodnje izvozi. Jasno je, da pri tem koristi široko razvejano mrežo, ki jo ima naš koncern po svetu.

Koncernska organiziranost poslovnih grupacij po vsem svetu se loči po holdinški tudi po tem, do so strateške razvojne in tržne usmeritve enotno organizirane, pri čemer se išče največje možne sinergije, pri holdingih pa je končni cilj maksimiranje dobička posameznih subjektov.

To pomeni, da tako kot naše sestrske firme po svetu koristimo široko razvejano in učinkovito prodajno mrežo koncerna po vsem svetu in ne samo v Evropi.

Katere ukrepe za oživitev gospodarstva bi morala sprejeti nova vlada?

Vsi ukrepi, ki jih v sklopu rebalansa letošnjega proračuna sprejema vlada, so pravilni in v veliki meri uravnoteženi. Prepričan sem, da je treba najprej zmanjšati porabo, istočasno pa vzpostaviti nastavke za gospodarsko rast. Tu brez tujega kapitala ne bo šlo. V tem primeru smo na področju, ko morajo vlada in vsi ostali deležniki pripraviti pogoje, ki bodo v regiji konkurenčni in bodo pritegnili tuje vlagatelje. To in nič drugega.

Ne žalost so to stvari, ki trajajo leta, pa še soglasje v državi mora biti doseženo, da je to prava pot za nas. Ga lahko dosežemo?

Ali ste morda v podjetju že pristopili k realizaciji standarda ISO 50.001, ki zahteva sistematično uvajanje in izvajanje ukrepov v okviru sistema gospodarjenja z energijo? Papirna industrija je velik porabnik energije.

Priprava na tretje trgovalno obdobje s certifikati CO2 za obdobje 2013–2020 je imela za posledico obsežna merjenja in analize pri vseh večjih porabnikih energije v EU. Podjetje Količevo Karton se je pri tem zelo dobro izkazalo, saj je bilo po specifični porabi na enoto izdelka uvrščeno blizu vrha. To je za nas bistveno, uvajanja energetskega standarda pa trenutno ne načrtujemo.

maj 2012

Branko Rožič V globalni proizvodnji kartona ciklična nihanja niso nobena redkost. Kot ugotavlja Branko Rožič, direktor družbe Količevo Karton, povečanje proizvodnih zmogljivosti v Aziji in Evropi že vpliva na prodajo. Podjetje Količevo Karton, ki je sicer v tuji lasti, je pred novim poslovnim obdobjem. Končali so 45-milijonsko naložbo v novo opremo – za novo kakovost kartonov. Prednost tujega lastnika je nedvomno v tem, da podjetje v izvozu koristi razvojno mrežo koncerna po svetu.

Kot kaže, proizvodnja kartona doživlja v Sloveniji pomembne lastniške spremembe in Branko Rožič ocenjuje, da gre zagotovo za optimiranje poslovnih funkcij.

Kapacitet več, povpraševanja manj

68

13

foto: arhiv podjetja

Trg kartonske embalaže

V razvoj papirjev iz ekološkega programa Krški Vipap je med redkimi slovenskimi podjetji z okoljsko marjetico. Ne le to. S predelavo starega papirja, gre za cca 200.000 ton, so presegli nekdanjo proizvodnjo celuloze, ki so jo morali ukiniti. Okoljska sanacija je tako skoraj končana, vendar pa položaj na trgu utrjujejo predvsem z razvojem ekološkega programa. Zeleni Vipap torej.

Paradoks – naklade časopisov se manjšajo, povpraševanje po časopisnem papirju pa narašča, ugotavlja Miloš Habrnál, predsednik uprave družbe.

Vipap je tudi med tistimi, ki za proizvodnjo energije uporabljajo 20 odstotkov obnovljivih virov.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Kako manjše povpraševanje po papirju vpliva na položaj vaše družbe, ki se je po zaprtju obrata celuloze znašla v neuglednem položaju? Kakšni so poslovni načrti za leto 2012?

Zaprtje tehnološko zastarelega in nekonkurenčnega obrata za proizvodnjo kemične celuloze leta 2006 in predhodna postavitev novega obrata za proizvodnjo recikliranih vlaknin iz starega papirja sta bila sestavna dela sanacijskega programa, s katerim smo tovarno v Krškem usposobili za obratovanje v skladu z vedno bolj zaostrenimi okoljevarstvenimi zahtevami. To nam je uspelo, saj tovarna, ki je pridobila integralno okoljevarstveno dovoljenje, ostaja pomemben igralec na trgu recikliranih časopisnih in grafičnih papirjev. Za letošnje leto načrtujemo pozitiven poslovni rezultat s proizvodnjo približno 200.000 ton papirjev in prihodki v višini 103,5 mio evrov.

Vipap

14 68

Embalaža maj 2012

reciklaža

Vipap letno predela okrog 200.000 ton starega papirja. Kolikšen delež dobite na domačem trgu in od kod ga uvažate? V Sloveniji se letno zbere 105 kg starega papirja na prebivalca.

Kaj je vzrok, da gredo prejšnje količine starega papirja v izvoz, namesto da bi ga dobila domača industrija?

Glede na naše končne proizvode uporabljamo štiri vrste starega papirja: časopisne in revijalne papirje, tako imenovano »deinking« mešanico (isti vrsti papirja, a že pripravljeni v ustreznem razmerju) ter ostanke iz tiskarn. Slabih 15

odstotkov starega papirja, ki ga potrebujemo za našo proizvodnjo, nabavimo v Sloveniji, skoraj 60 odstotkov v sosednjih državah, preostali del pa v drugih državah EU in na Balkanu. Kar pa se izvoza starega papirja iz Slovenije tiče, lahko rečem le to, da se zbiralci oz. dobavitelji starega papirja za prodajo seveda odločajo na osnovi cen in plačilnih rokov. Marsikdaj jim bližnji konkurenčni kupci starega papirja, med katere spadajo predvsem avstrijske in italijanske papirnice, lahko ponudijo boljše pogoje. Je pa res, da si zaradi močnih pretresov na trgih

Za pridobitev evropske marjetice smo se odločili predvsem zaradi zahtev in pričakovanj kupcev iz držav EU. starega papirja v zadnjih letih tudi zbiralci želijo ohraniti več odjemalcev.

Kakšne prednosti ima recikliran papir v odnosu do okolja in v odnosu do končnega proizvoda? Ali količina proizvodnje časopisnega papirja upada glede na zmanjševanje naklad časopisa?

Proizvodnja recikliranih papirjev je prijaznejša do okolja z več vidikov. Po eni strani se z recikliranjem starega papirja bistveno znižuje

15 Plina zaradi visokih cen ne uporabljamo v energetske namene. potreba bo izrabi naravnih virov, npr. lesa, vode, nižja je tudi poraba energije. Po drugi strani pa s trajnostno izrabo ponovno zbranih surovin skrbimo za čim manjše obremenjevanje narave z odpadki. Naši sodobni tehnološkimi postopki omogočajo proizvodnjo kakovostnih časopisnih (do 140.000 ton) in grafičnih papirjev (do 70.000 ton), ki po uporabnosti popolnoma zadovoljujejo potrebe kupcev. V zadnjih nekaj letih se globalno res soočamo z zmanjševanjem naklad in obsega časopisov in revij, kar se pozna tudi v upadanju proizvodnje.

Vendar to zaradi istočasnega nadomeščanja papirjev višjih cenovnih razredov s papirji nižjih cenovnih razredov, kar v krizi uporablja vedno več izdajateljev, na naše poslovanje ne vpliva bistveno. Pravzaprav smo priča paradoksu, saj povpraševanje po časopisnem papirju narašča kljub zniževanju naklad.

Je vaša konkurenčna prednost široka ponudba za trg, posebej pri recikliranih grafičnih papirjih? Ali tudi to, da ste pridobili okoljsko marjetico?

Trgu res ponujamo paleto recikliranih grafičnih papirjev v gramaturnem območju od 54 do 90 g/m2, ki so namenjeni večbarvnemu ali črno-belemu ofsetnemu tisku revij, katalogov, promocijskih materialov, navodil za uporabo itd. Za večino teh papirjev smo pridobili okoljsko marjetico, kar pomeni, da so proizvedeni v skladu s strogimi okoljskimi merili.

Za pridobitev evropske marjetice smo se odločili predvsem zaradi zahtev in pričakovanj kupcev iz držav EU, ki so narekovali oblikovanje razvojno-prodajne politike tudi v smislu okolju prijazne proizvodnje, okolju prijaznih proizvodov in njihovega ustreznega označevanja. Z nadaljevanjem razvoja papirjev iz našega

Ne. Postopek pridobitve evropskega znaka za okolje je bil dokaj dolgotrajen. Najprej smo v podjetju proučili zakonodajne zahteve za podelitev evropskega znaka za okolje, in sicer tako nacionalne kot evropske. Sledila je analiza življenjskega cikla papirnih proizvodov, ki je obsegala pregled vhodnih surovin in materialov: celuloza, mehanske vlaknine in reciklirane vlaknine; les, kemikalije in pripravki, pregled proizvodnje: proizvodni procesi na segmentih vlaknin in papirja ter s tem povezane emisije v vode in zrak, poraba toplotne in električne energije, nastanek ter ravnanje z odpadki, dodelava, pakiranje in distribucija proizvodov, področje uporabe izdelkov: informiranje kupcev oz. uporabnikov o primernosti uporabe izdelkov, o možnostih recikliranja izdelkov ter okoljskem ozaveščanju in na koncu preverjanje skladnosti z okoljskimi merili za kopirne in grafične papirje, ki so navedeni v Odločbi Komisije št. 2002/741/ ES.

68

Embalaža

Miloš Habrnál

Toda postopki za pridobitev evropskega znaka za okolje niso preprosti.

uspešno. Z opustitvijo okoljsko sporne proizvodnje kemične celuloze, posodobitvijo energetskih in ostalih postrojenj ter postavitvijo biološke čistilne naprave smo bistveno znižali emisije v okolje. S postavitvijo modernega obrata za predelavo starega papirja smo v celoti nadomestili in celo presegli nekdanjo proizvodnjo kemične celuloze. Z usmeritvijo v proizvodnjo pretežno recikliranih papirjev in temu ustrezno posodobitvijo papirnih strojev in ostalih naprav smo tovarno v Krškem usposobili za obstanek na vedno bolj konkurenčnem trgu papirjev. Kot rečeno, pred nami je še nekaj nalog in prepričan sem, da bomo tudi pri izvajanju teh uspešni.

Ocenjujemo, da smo program ekološke sanacije in tehnološke posodobitve podjetja izpeljali uspešno.

Promocija

Papirna industrija je energetsko potratna, torej okolju neprijazna. Kaj ste storili za manjšo porabo energije in kako cene plina vplivajo na konkurenčnost vaših proizvodov?

Proizvodnja papirja je res velik porabnik energije. Vendarje naše podjetje povsem primerljivo s konkurenti, saj v nasprotnem primeru nikakor ne bi mogli ohraniti našega položaja na trgu. Z vlaganji v tehnologijo smo izboljšali kakovost proizvodov, seveda pa smo morali upoštevati tudi sodobne smernice glede energetske učinkovitosti procesov. Tako že danes za proizvodnjo energije uporabljamo 20 odstotkov obnovljivih virov, nadaljnje posodobitve in prilagoditve na področju energetike so predvidene tudi v naslednjih letih. Plina zaradi visokih cen ne uporabljamo v energetske namene, ga pa uporabljamo v posameznih sklopih tehnološkega dela proizvodnje, predvsem zato, ker je v tistih segmentih učinkovitejši od drugih možnosti.

Vsekakor je problematika cen energentov v Sloveniji tema za samostojen članek.

Vaš lastnik se je odločil za prodajo podjetja. Ali niso časi za prodajo v tem trenutku neprimerni?

Je na trgu interes?

Odločenost lastnika za prodajo podjetja v Krškem je prisotna že nekaj časa. Seveda pa je realizacija prodaje odvisna od trenutne situacije.

Kako ste uspeli s programom okoljske sanacije podjetja?

Ocenjujemo, da smo program ekološke sanacije in tehnološke posodobitve podjetja izpeljali

maj 2012

foto: arhiv podjetja

ekološkega programa, ki temelji pretežno na recikliranih surovinah, bomo v naslednjih letih tem proizvodom dodajali nove. S tem se uvrščamo med pomembna evropska podjetja, ki svojo prepoznavnost in ugled gradijo tudi na spodbujanju ekološke ozaveščenosti potrošnikov.

»Moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!« foto: RRA Posavje

mag. Vanesa Čanji

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje

16 68

okolje

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje

Novi minister, ki pokriva

okoljsko področje, pritrjuje

dosedanjim javnim opozorilom, da je bilo v preteklosti

in da so se nakopičili

številni akutni problemi.

Predvsem pogreša sistemsko

naravnanost in anticipiranje prihodnjih izzivov v izogib

nenehnemu gašenju velikih požarov. Med prioritetnimi nalogami je dokončna izbira

ekipe ministrstva, kar pa ni mačji kašelj, saj neurejenost

tamkajšnjih razmer odvrača številne strokovnjake, kot pravi

maj 2012

minister Franc Bogovič.

Koliko ste okoljski in koliko kmetijski minister?

Oba segmenta sta obsežna, okoljskih problemov pa toliko, da gospodarstvo in druge segmente zainteresirane javnosti skrbi, kako uspešno boste lahko ta voz potegnili naprej.

Precejšnje začudenje je sprožilo imenovanje državne sekretarke s področja okolja, ki je strokovni javnosti s področja okolja neznano ime. Če izmerim čas, ki ga porabim za kmetijstvo oziroma za okolje, gre več časa za okolje. Prav zato sem želel, da bi se preselil na Litostrojsko 54 v začetku aprila, kar bi omogočalo bolj učinkovito delo, obenem pa bi tudi na simbolni ravni pokazal pomembnost okoljskega področja, vendar je glede te lokacije vlada odločila drugače.

Vzporedno smo ob oblikovanju novega ministrstva in razmejevanju pristojnosti delali na spremembi Zakona o državni upravi, pripravi rebalansa proračuna ..., sedaj pa se ukvarjamo še z reorganizacijo ministrstva in selitvijo zaposlenih z okoljskega dela ministrstva na druge lokacije.

Glede vsebine dela se je potrdilo to, kar sem napovedal pred nastopom ministrske funkcije.

Namreč, da je bistveno več akutnih zadev, s katerimi se dnevno soočam, na okoljskem področju, zato na začetku mandata temu posvečam več časa.

Ob imenovanju državne sekretarke ugotavljam, da je zelo težko najti strokovno vsestransko

Franc Bogovič

ministrstvo vodeno slabo

Zelo težko je najti strokovno vsestransko kompetentne ljudi, ki lahko v celoti pokrijejo tako kompleksno področje, kot je okolje. kompetentne ljudi, ki lahko v celoti pokrijejo tako kompleksno področje, kot je okolje.

Preprosto nisem našel osebe, ki bi strokovno pokrila celotno področje. Sedanjo državno sekretarko za okolje poznam že nekaj let. Po osnovni izobrazbi je gradbinka in ekonomistka ter ima delovne izkušnje v javnem sektorju ter gospodarstvu. Verjamem, da bo kot državna sekretarka dobro organizirala delo v sodelovanju s kompetentnimi ljudmi, ki jih moramo po direktoratih še imenovati.

Ali je ta nepripravljenost za sodelovanje kompetentnih strokovnjakov za vodstvene položaje na okoljskem delu ministrstva povezana z neuspešnim delovanjem in vodenjem okoljskega ministrstva v preteklem obdobju? Če ocenim obe področji, ki po novem sodita pod to ministrstvo, lahko za okoljski del rečem, da je bil slabo voden. V primerjavi z njim je kmetijski del bistveno bolj urejen in sistemsko naravnan.

Tu se ne srečujemo z akutnimi problemi iz dneva

17 Kdaj se boste ekipirali, da bodo gospodarstvo in druge ključne javnosti na okoljskem delu ministrstva imeli kompetentne sogovornike?

Doslej niso bili osamljeni primeri, ko so podjetja in drugi subjekti na odgovore ministrstva ali organov v sestavi čakali tudi po leto in več in niso imeli sogovornika. Kako boste presekali dosedanjo prakso?

Trenutno potekata vzporedno dve aktivnosti.

Analiziramo regulatorno področje in skušamo izločiti vse, kar se nam je s predpisi vgradilo v sistem, da razni postopki trajajo tako dolgo. Omenili ste npr. ARSO kot organ v sestavi. Moram reči, da je velikokrat izpostavljen kot problem zaradi dolgih rokov. ARSO je za ministrstvo pripravil predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi sprostili nepotrebne postopke na državni ravni in s tem razbremenili delo te agencije. Naj omenim samo področje vodnih soglasij, ki lahko pomeni več kot 16.000 postopkov. Generalna sekretarka vodi skupino, ki mora pregledati, kje je možno sistem smiselno deregulirati, tako da bi postopke poenostavili ali pa jih prestavili na nižjo raven odločanja. Mislim, da je problem celotne naše javne uprave to, da morajo o preveč zadevah odločati na ministrstvih, namesto da bi učinkovito deloval vertikalni sistem odločanja.

Drugi del naših aktivnosti je namenjen reševanju konkretnih vprašanj, vključno z novim kadrovskim načrtom, ki bo zaključen do 1. junija.

Dotaknimo se črpanja evropskih sredstev za okoljske projekte. Ali drži podatek, da je okoljsko ministrstvo porabilo samo 11 % razpoložljivih sredstev za okoljske projekte?

Specifika kohezije na okoljskem področju, ki zajema pitno in odpadno vodo, mehansko in biološko obdelavo odpadkov ter protipoplavno zaščito je, za razliko od kmetijskega področja, ki ima letno določeno višino sredstev in se izvaja

Sedaj natančno pregledujemo vse projekte na osnovi jasno določenih prioritet. Na področju protipoplavne zaščite smo pravkar podpisali

Moja ključna naloga je, da z razpoložljivimi viri organizacijsko strukturo postavimo tako, da bodo odločitve ožjega vrha ministrstva, ki ima največjo odgovornost, izvedene v praksi.

pogodbo za projekt Savinje, za projekt Drave pričakujemo podpis pogodbe do sredine leta. S tema pogodbama imamo to področje pokrito. Če nadaljujem na področju pitne in odpadne vode, je na ministrstvu projektov za dve kohezijski obdobji (2007-2012 in 2014-2020), moramo pa še do konca dogovoriti, kaj vse bomo lahko financirali v tem kohezijskem obdobju in kaj v prihodnjem.

Za projekte, ki so v teku, smo zagotovili sredstva v proračunu, da se lahko normalno izvajajo. Od tod naprej pa imamo jasno usmeritev, da glede na razpoložljiva sredstva v kohezijskem skladu po posameznih področjih pripravimo za približno 130 % teh razpoložljivih sredstev projektov, ki jih bomo skušali realizirati. Pridobiti moramo t.i. »OVER commitment«, kar pomeni, da če bomo porabili več, kot je na voljo v tej perspektivi, lahko projekte prenesemo v naslednjo. Hkrati se mora pripravljati skupina projektov, ki bo pripravljena za realizacijo ob začetku nove finančne perspektive.

V tem času se sestajamo z nosilci projektov in pripravljamo nabor tistih projektov, ki imajo dobre možnosti za realizacijo. Ustanovljena je bila tudi medresorska komisija. Ministri obravnavamo te projekte in odpravljamo operativne težave, ki so se pojavljale med ministrstvi. Ta proces, ki se je včasih po nepotrebnem podaljševal, želimo skrajšati na optimalno obdobje. Seveda je na terenu kar nekaj realnih problemov. A to področje je prednostno, z njim se intenzivno ukvarjamo, saj želimo zagotoviti porabo kohezijskih sredstev, ki so nam na voljo.

Bo država res zagotovila svoj lasten del sredstev?

Zagotavljanja lastnega deleža v proračunu smo se lotili nekoliko drugače. Nobeno ministrstvo nima na voljo lastnih rezervnih sredstev.

68

Pregledali smo, kateri projekti se dejansko izvajajo. V proračunu je na ravni vlade zagotovljenih dodatnih 100 milijonov evrov za tistega, ki bo imel pripravljen projekt in bo presegel v rebalansu predvidena sredstva. Koordinacijo med ministrstvi na tem področju je prevzelo gospodarsko ministrstvo. Vlada se zaveda, da je to svež denar, ki ga moramo izkoristiti.

okolje

Pri prvi oceni stanja na okoljskem področju opažam, da področja niso sistemsko urejena.

Za področje odpadkov lahko mirno rečem, da te urejenosti ni. Glede prašnih delcev v zraku v večjih mestih (PM 10) vidim, da je problem evidentiran, rešitve, kako ga bomo reševali, pa niso opredeljene. V dvajsetih letih smo na področju voda uspeli razgraditi sistem, ki je deloval.

Moja ključna naloga je, da z razpoložljivimi viri organizacijsko strukturo postavimo tako, da bodo odločitve ožjega vrha ministrstva, ki ima največjo odgovornost, izvedene v praksi. Pri tem se zavedam, da je oblikovanje strokovne ekipe ključna naloga. Najprej pa moramo s to strokovno ekipo postaviti strategije za posamezna področja.

preko kmetijske politike ta, da ima svoj kompleksen proces: najprej priprava projektov, nato odobritev in šele nato sledi izvedba s koriščenjem teh sredstev. Podatek, ki ste ga omenili, se giba med 15 in 17 %. Gre pa za to, koliko denarnega toka je že steklo od vseh razpoložljivih sredstev za to področje.

Na tem področju želimo zelo hitro ugotoviti, kateri so tisti strateški projekti v Sloveniji, ki jih lahko še financiramo s kohezijskimi sredstvi, kot je na primer investicija v železnice, energetsko učinkovitost… Če projekti niso izvedljivi v letih 2012, 2013, bo potrebno sredstva preusmeriti na druga področja.

Kaj bo z izgradnjo regionalnih centrov za ravnanje z odpadki?

Intenzivno delamo na operativnem programu, ki temelji na dejanskih okoliščinah. Naslednji korak bo določitev ciljev in izdelava strategije, kako jih bomo dosegli. Operativni program bo vključeval naslednja segmenta: odlaganje odpadkov in obdelavo odpadkov. V slednji sklop sodijo sortirnice in kompostarne, objekti za mehansko-biološko obdelavo (MBO) in na koncu sežig.

Skozi jasno opredeljene snovne tokove želimo ugotoviti, kaj je že postavljeno, kaj je v pripravi in kaj od tega res potrebujemo in česa ne. Jasno in glasno bomo povedali, da se tistega, česar ne potrebujemo, ne bomo šli. V investicije MBO ne moremo iti zaradi želja nekaterih interesnih skupin, ampak na podlagi strokovnih ugotovitev o realnih potrebah. Zagotoviti moramo zadostne kapacitete za MBO. Morda bomo imeli kakšno sortirnico in kompostarno več, kot je bilo sprva načrtovano, saj želimo narediti čim več na izvoru nastanka odpadkov. In na koncu ugotovimo, da lahko npr. ljubljanski MBO, dimenzioniran na 150.000 ton, pokrije približno 750.000 prebivalcev. Pač pa tamkajšnja kompostarna ne more

Jasno in glasno bomo povedali, da se tistega, česar ne potrebujemo, ne bomo šli.

pokrivati takšnega obsega prebivalcev. S tistimi, ki jim bomo z odločbami podelili kohezijska sredstva, bomo dosegli dogovor, da bodo njihove kapacitete dostopne tudi drugim po cenah, ki jih imajo investitorji.

V tem času imamo na ministrstvu razgovore glede reševanja teh težav v Novem mestu, v Logatcu, na Obali in na Severnem primorskem.

S tem projektom je potrebno nadaljevati. Po novem je ministrstvo pobudnik razgovorov o odlagališčih, ki so se morala zapreti. Imamo kar nekaj odlagališč, ki izpolnjujejo pogoje za obratovanje do leta 2015, za naprej pa ne in jih

maj 2012

v dan. Najbrž imajo strokovnjaki, ki so bili vabljeni k sodelovanju, določen strah tudi zaradi omenjene neurejenosti razmer na okoljskem področju. Ob tem niti ne omenjam dejstva, da se srečujemo z razburkanim političnim in gospodarskim okoljem. Zavedam se, da bo ministrstvo lahko uspešno le z dobro ekipo in ustreznim upravljanjem.

Boste torej modificirali politiko pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj za odlagališča?

Eden prvih sestankov, ki sem jih imel kot minister, je bil pogovor z obema takratnima generalnima direktorjema direktoratov na okoljskem delu ministrstva, direktorjem ARSO in glavno okoljsko inšpektorico. Vprašal sem jih, ali vemo, kako naprej po zaprtju teh odlagališč. Pripravili smo enostaven in jasen seznam odprtih vprašanj in določili, kdo je za kaj odgovoren. Iniciatorji sestankov s predstavniki odlagališč smo mi.

Pomembno je, da z upravljavci odlagališč ne čakamo drug na drugega.

Ni pa modro, da v tem vmesnem obdobju polnimo sodobna odlagališča, sofinancirana s kohezijskimi sredstvi, z na pol sortiranimi odpadki.

Pomembno je vzpostaviti slovenski zemljevid okoljske infrastrukture, ki ga moramo začeti koristiti kar najbolj premišljeno. S tem je povezana Uredba o cenah komunalnih storitev. Kasneje bomo odprli tudi Uredbo o odpadni embalaži.

Ste že dokončno dogovorili Uredbo o cenah komunalnih storitev?

Ne, ne še dokončno. Srečal sem se s predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva, ki so ministrstvu že posredovala svoj predlog. Skupaj se trudimo, da se uredba čimprej uskladi.

Bo znotraj šestih mesecev ponovne zamrznitve cen komunalnih storitev uredba zagotovo sprejeta?

Bo. Področje zraka, zlasti PM10 delcev, se najbrž ne bo dalo rešiti brez odločnih ukrepov. Kako resno boste zagrizli v reševanje tega perečega problema?

Pred kratkim sem bil v Parizu, kjer je OECD organiziral srečanje okoljskih ministrov. Predstavili so svoj pogled do leta 2050 in opozorili, da so ključni problem prašni delci. Razlogov je več: koncentracija prebivalcev v mestih, danes je 50 % prebivalstva v mestih, do leta 2050 naj bi jih tam živelo že 70 %. V prihodnosti naj bi bili prašni delci vse pogostejši vzrok umrljivosti ljudi. To ni problem, ki bi se rešil sam od sebe. Z njim se je treba resno in odgovorno soočiti.

maj 2012

Na našem ministrstvu smo že oblikovali skupino za Zasavje, drugi dve skupini pa pripravljata ukrepe za Ljubljano in Celje. Ključni viri prašnih delcev so ogrevanje, promet in industrija. Doslej smo pisali Bruslju in odgovarjali na njihova neugodna vprašanja, sedaj bomo naredili akcijski načrt za vsako slovensko mesto posebej.

Si upate zagristi tudi v nepopularne ukrepe, če bo potrebno?

Ne samo, da si upamo, moramo. Kazni bodo sicer visoke.

Pobude za ministra in njegovo ekipo Petrol, mag. Anja Kocjančič • Skrajšati postopke za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj.

Okoljski minister Franc

• Spodbuditi izvajanje OGJS na način javno-zasebnega partnerstva.

Bogovič je sprejel pobudo

• Izboljšati inšpekcijski okoljski nadzor nad izvajanjem OGJS. Cinkarna, Nikolaja Podgoršek Selič

revije EOL, da bo Ministrstvo

Kaj naj okoljsko ministrstvo stori prioritetno za višjo konkurenčnost gospodarstva?

18 68

okolje

velja v tem prehodnem obdobju, ko še nimamo zgrajenih zadostnih kapacitet za obdelovanje odpadkov, zapolniti.

Kaj naj okoljsko ministrstvo stori prioritetno za višjo konkurenčnost gospodarstva?

za kmetijstvo in okolje

mesečno odgovarjalo na

vprašanja, ki jih bo nanj

v imenu gospodarstva in

lokalnih skupnosti naslavljalo

uredništvo. Predstavljamo prvi sklop konkretnih pobud in

vprašanj.

• Zakaj ni več sodelovanja pri pripravi zakonodaje med MKO, ARSO, IRSOP in uporabniki? Po sprejetju zakonodaje se namreč na terenu pojavljajo problemi, ki so posledica neusklajenosti.

• Ali so načrtovane kakšne spremembe, ki bi skrajšale dolge in zapletene postopke za pridobivanje raznih dovoljenj?

Skupina Laško, Vili Grdadolnik Pričakujemo sprejemanje ukrepov, ki bodo zastavljeni dolgoročno in bodo upoštevali vitalne interese slovenskega gospodarstva. Že pred dvema letoma smo se z društvom Planet Zemlja lotili projekta spodbujanja uporabe povratne embalaže in sistemskega urejanja koncesij za komercialno uporabo vodnih virov. Na obeh področjih so namreč rešitve v slovenski regulativi pomanjkljive in v določenih primerih diskriminatorne. V obeh primerih smo pripravili tudi naše predloge rešitev, vključno s spremembami vladnih uredb. Odziva ministrstva nismo dobili, pa čeprav je na našo pobudo problematiko odpadne embalaže obravnaval tudi pristojni parlamentarni odbor.

Po našem mnenju v Sloveniji, kjer vsako leto nastane približno 230.000 ton odpadne embalaže, nujno potrebujemo politiko spodbujanja uporabe povratne embalaže, tudi s spremembami višine taks na nepovratno embalažo. Še posebej je to očitno v industriji pijač in pri nekaterih drugih proizvajalcih blaga široke potrošnje. S sedanjo regulativo povzročamo škodo tako okolju kot gospodarstvu. Ne nazadnje pa s sedanjo ureditvijo priteče v državno blagajno bistveno manj sredstev od uporabe nepovratne embalaže, kot bi jih lahko.

Velike pomanjkljivosti vidimo tudi v sistemu koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene. Vladne uredbe določajo izjemno visoke zneske koncesij, ki vsebujejo celo elemente diskriminatornega prometnega davka in postavljajo domačo industrijo pijač v nekonkurenčen

19 Velike pomanjkljivosti vidimo tudi v sistemu koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene.

Steklarna Hrastnik Upravni postopki s področja okolja so trenutno dolgotrajni, zapleteni in dostikrat neusklajeni med posameznimi resorji. Poleg tega imajo širša javnost in civilne iniciative preveliko vlogo pri pridobivanju raznih dovoljenj.

Kot primer za to trditev navajamo sledeče: večjo spremembo OVD se izvede pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, za kar je treba izdelati najmanj presojo vplivov na okolje. Ta presoja gre na javno razgrnitev (1 mesec), kjer se lahko pojavijo tudi stranke v postopku s svojimi pripombami. Skratka, ves postopek se odvija najmanj 6 mesecev (iz izkušenj vsaj 9 mesecev).

V kolikor se pojavijo še kakšni interesi strank v postopku, se lahko zadeve vlečejo tudi do več let.

Okoljska zakonodaja je napisana preveč nejasno in s tem dopušča možnost za različna tolmačenja. To v praksi povzroča probleme, ker različni organi zakonodajo različno interpretirajo.

Dostikrat se pojavljajo tudi neusklajenosti med posameznimi področji. Okoljska zakonodaja je tudi preveč razdrobljena, spremembe se dogajajo tedensko. To trditev lahko potrdimo z naslednjimi dejstvi: letos sta v januarju izšla dva nova predpisa, februarja je izšel eden, marca spet štirje novi predpisi, aprila en nov okoljski predpis, nekaj jih je še v pripravi, obravnavi itd.

Okoljski standardi se stalno višajo, kar je razumljivo in tudi v našem interesu. Kljub temu pa bi pričakovali, da je nekje postavljena meja.

Industrija je namreč omejena z določenimi tehničnimi zmožnostmi, poleg tega pa je tudi obremenjena z vsemi ostalimi dejavniki do skrajnih zmožnosti. Želimo si, da se pri spreminjanju in zaostrovanju zakonodaje upoštevajo tudi ta dejstva in da se gospodarstvu omogoči aktivno sodelovanje pri sprejemanju aktov,

Za dodatno razlago te problematike navajamo naslednji primer: Uredba o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik določa nove dodatne ukrepe ponovno in predvsem industriji.

Industrija si je komaj izborila sestanek v času nastajanja, vendar naše pripombe niso bile resno obravnavane.

Mariborski vodovod, Samo Kumer in Boris Fatur Predlagamo naslednje tri pobude, ki so ključne za izvajanje nemotene oskrbe s pitno vodo in njen razvoj: 1. Zagotoviti vsem izvajalcem javne oskrbe s pitno vodo uveljavitev ustrezne cene pitne vode, ki bo pokrivala vse stroške izvajanja javne službe, kot so obratovalni stroški, stroški vzdrževanja omrežja, stroške odškodnin kmetom, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju, in druge stroške, naložene javnim podjetjem skladno s predpisi. Za vsako javnemu podjetju naloženo dodatno obveznost se mora opredeliti finančni vir in obvezo lokalne skupnosti oziroma države za zagotovitev tega vira. Vodna povračila bi se morala vračati (predvsem za urejanje varovanih območij vodnih virov) tja, kjer so bila zbrana, saj je lastnik podtalnice država, vodno povračilo pa je njen prihodek.

2. Zagotoviti je treba namensko rabo finančnih sredstev, zbranih z naslova amortizacije infrastrukture. Ta sredstva se morajo porabiti za zamenjave in rekonstrukcije infrastrukturnih objektov oskrbe s pitno vodo, saj so bila s tega naslova zbrana. V nasprotnem primeru lahko v kratkem pričakujemo popolno sesutje sistemov oskrbe s pitno vodo.

3. Na področju varovanja vodnih virov opozarjamo, da bo lahko imela trenutna politika, s katero se ponovno dovoljuje uporaba pesticidov tudi na najožjih varovanih območjih vodnih virov, za kakovost pitne vode katastrofalne posledice. Na tem področju je nujen dinamičen pristop, ki pa mora upoštevati predvsem: a. visoke kriterije kakovosti pitne vode, ki si jih je zadala EU in so implementirani tudi v predpise RS, ter ključne razvojne dokumente oskrbe s pitno vodo v EU. To so Okvirna direktiva o vodah, Bonnska listina in Osnutek evropske vizije za oskrbo z vodo in sanitacijo v letu 2030 (European vision for water supply and sanitation in 2030); b. potrebe po količini podtalnice, namenjene za pitno vodo trenutno in razvojno, ne samo na občinskih, temveč tudi državnem nivoju; c. vključenost vseh udeležencev v prostoru tudi izven MKO in javnih podjetij za oskrbo s pitno vodo z namenom zagotavljanja varne oskrbe (obveza po sprejemu in izvajanju WSP namesto sedanjega načrta HACCP);

68

d. okoljske spremembe in s tem povezano zniževanje razpoložljivih količin pitne vode in njene kakovosti,

okolje

s čimer bi zagotovili upoštevanje zmožnosti gospodarstva.

e. da je lastnik podtalnice država, da so uredbe varovanja državne in oskrba s pitno vodo ni le občinskega pomena, temveč je strateškega pomena za državo (smatramo, da mora MKO varovanju vodnih virov in njihovi rabi posvetiti večjo pozornost, saj trenutna politika daje prednost kmetovanju na račun varstva varovanih območjih vodnih virov).

Interseroh, Mateja Mikec

Največ bi pripomogli tisti ukrepi, ki bi uredili problematiko neupravičenih in nepravičnih dodatnih stroškov zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo, ki dajejo na trg pretežno ali izključno nekomunalno embalažo (NKOE) in le v zelo majhnem deležu komunalno embalažo (KOE). Podjetja, ki v Sloveniji dajejo na trg izključno NKOE, imajo namreč višje stroške ravnanja z odpadno embalažo kot evropsko primerljiva podjetja. To seveda neposredno vpliva na njihov finančni položaj in zmanjšuje njihovo konkurenčnost na trgu EU.

Vsako podjetje naj bi torej plačalo le tiste stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih povzroča.

Na enem izmed posvetov, ki smo jih organizirali s temi zavezanci, so ti ugotavljali, da z vidika izkrivljanja notranjega trga ni pravično, da podatke, ki jih sporočajo Carinski upravi v skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Ur. l. RS 19/2010) in ki vključujejo vse vrste embalaže, dane na trg, pristojno ministrstvo uporabi kot osnovo za dodelitev stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, družbam za ravnanje z odpadno embalažo in s tem tudi zavezancem, vključenim v njihov sistem ravnanja z odpadno embalažo. Stroške ravnanja s KOE, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah, bi moralo namreč ministrstvo dodeliti izključno tistim podjetjem oziroma zavezancem, ki takšno embalažo dajejo na trg. Vsako podjetje naj bi torej plačalo le tiste stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih povzroča. To bi pripomoglo tudi k večji konkurenčnosti med družbami za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi temeljila na učinkovitosti. Posledično bi se zaradi vzpostavljene konkurenčnosti med družbami za ravnanje z odpadno embalažo znižale embalažnine in gospodarstvo bi bilo manj obremenjeno. Zato bi moralo pristojno ministrstvo zagotoviti popolno ločitev sistema ravnanja s KOE od sistema ravnanja z NKOE; predvsem zaradi načela

maj 2012

položaj v primerjavi s konkurenco, ki pijače uvaža. Hkrati zaradi zapletenosti postopkov nekaterim domačim zavezancem omogoča zavlačevanje postopkov in neplačevanje koncesij, kar povzroča tudi neenak položaj domačih proizvajalcev. Po našem prepričanju bi sistem koncesij lahko uredili tako, da bi postopke bistveno poenostavili, višino koncesij pa bi bilo nujno znižati, če želimo, da bo slovenska industrija pijač lahko dolgoročno poslovala z dobrimi rezultati.

Ker bi zaradi enostavnejših postopkov že v letu dni koncesije plačevali vsi zavezanci (namesto sedanjih dveh), bi imela država kljub znižanju posameznih zneskov več proračunskih prilivov.

Pričakujemo, da se bo ministrstvo odzvalo ter nas povabilo k sodelovanju.

20 68

okolje

»povzročitelj plača«, ki je temelj Direktive o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo EU.

problematiki. Pojasnjeni so bili pozitivni učinki takšnega načina oddaje del, zlasti:

Občina Vrhnika, Vesna Kranjc in Stojan Jakin

• izvajalec gradnje komunalne infrastrukture je tudi vzdrževalec;

Občina Vrhnika je skupaj s sosednimi občinami kandidirala za pridobitev evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada v projektu Čista Ljubljanica.

Odločba o odobritvi projekta je bila izdana in pričenja se izbira izvajalcev del kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ter spremljajočih dejavnosti.

Občina Vrhnika je že v letu 2009 z dopisom št.

354-162/2007 (6-02) obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da bo za izvedbo del na kanalizacijskem omrežju skladno z 8. točko 1. odstavka 17. člena ZJN-2 preko instituta in-house naročila pooblastila Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.

V letu 2011, ko se je Občina Vrhnika skupaj z JP KPV, d. o. o., intenzivno pripravljala na pričetek izvajanja z odločbo odobrenih del na kanalizacijskem omrežju, se je ponovno izpostavilo vprašanje dopustnosti oddaje del po sistemu t. i. in-house naročil.

Za namen potrditve uporabe instituta in-house naročil je bil na takratni pristojni Službi vlade za lokalno samoupravo pri državnem sekretarju sestanek predstavnikov MOP in SVLR o navedeni

• omogočen je hitrejši postopek izvedbe brez zapletov s postopki javnega naročanja; • dela izvaja izvajalec, ki ga naročnik pozna, prav tako njegov način in kvaliteto dela; • naročnik ima vpliv nad izvajalcem, saj je njegov lastnik; • naročnik in izvajalec lahko določita standarde, ki narekujejo kvaliteto izdelave in kvaliteto vgradnje materialov; • boljša izraba prostih kapacitet strojne mehanizacije in delovne sile komunalnega podjetja; • z določitvijo kvalitete materialov in dela se pozitivno vpliva na kasnejše stroške vzdrževanja; • izraba strojev in delovne sile vpliva pozitivno na znižanje oz. povečanje cen gospodarske javne službe; • nad javnim podjetjem, ki je v lasti občine, se ne bo začel stečajni postopek, kar pozitivno vpliva na izrabo evropskih sredstev in se je v preteklosti že izkazalo kot zelo pomembno zaradi stečajev izbranih izvajalcev;

• tovrstna dela pozitivno vplivajo na razvoj, poslovanje podjetja, zaposlitve in kvaliteto infrastrukture, ki je pogoj za nadaljnje nižje stroške vzdrževanja.

Končnega odgovora o dopustnosti uporabe t. i. instituta in-house naročil nismo prejeli, je pa bilo obljubljeno, da se bo problematika proučila in da bo odgovor podan. Ker smo sedaj v fazi, ko je nujno pričeti z izvedbo postopka izbire izvajalca oz. z izvedbo del, naslovni organ vljudno prosimo, da nam potrdi možnost takega načina oddaje izgradnje kanalizacijskega omrežja.

Naj poudarimo, da tako slovenska kot evropska zakonodaja to dovoljuje in da obstaja praksa takšnega načina koriščenja sredstev iz strukturnih skladov. Občina Vrhnika na ta način redno oddaja dela JP KPV, d. o. o., tako da obstaja utečena praksa preverjanja cen in ostalih pogojev za izvajanje del. Dela so se na tak način oddala že pri pridobivanju sredstev iz strukturnih skladov. Način t. i. in-house naročil je bil predmet preverjanja različnih državnih institucij in notranje revizije – v zvezi s tem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti oz. pomanjkljivosti. Če želimo slediti načelu izrabe evropskih sredstev in izpolniti zahteve Evropske unije v zvezi z varstvom okolja do leta 2015, moramo namreč z deli začeti.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Promocija

maj 2012

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

emeljno sporočilo problemske konference komunalnega gospodarstva iz lanskega septembra je bilo – modernizacija namesto privatizacije. To je tudi izhodišče delovnega programa v letu 2012.

M

v zbornico bo letos vključeno več kot 90 odstotkov vseh gospodarskih subjektov, ki delajo na področju izvajanja javnih služb varstva okolja v Sloveniji, bo dajalo komunalnemu gospodarstvu in njegovemu javnemu vplivu novo moč.

odernizacija poslovanja izvajalcev pomeni predvsem zahtevo po učinkovitejekatere konkretne aktualne naloge šem kakovostnem izvajanju gospodarskih Zbornice komunalnega gospodarstva: javnih služb. Usmerjenost k porabnikom, • ureditev in priprava metodologije za dopovezovanje izvajalcev, učinkovito vodenje ločitev cen izvajanja javnih služb varstva in nove tehnologije bodo zagotovo prispeokolja (prvo polletje), vali k večji stroškovni učinkovitosti, kar je še posebej pomembno v dogovarjanjih o • izvedba letne konference komunalnega odmrznitvi cen komunalnih storitev in snogospodarstva (27. in 28. september), vanju sistemske ureditve cenovne politike.

• izvedba primerjalne metode za komunalne tališče, da ohranimo javno izvajanje dejavnosti, ki so pod kontrolo cen (drugo komunalnih storitev, pomeni, da ni zapolletje 2012), dostnih razlogov za generalno spremembo • izdelava predloga nove kolektivne pogodstrukture izvajalcev gospodarskih javnih be (prvo polletje), služb. Je pa nujno okrepiti podjetništvo pri izvajalcih gospodarskih javnih služb. • XXVIII. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva (8. in 9. junij), Zbornica komunalnega gospodarstva se zavzema tudi za poenostavitev pravnoor• ureditev področja t. i. in-hause naročil s ganizacijskih oblik izvajanja gospodarskih predlogom konkretnih izvedbenih rešitev javnih služb in upravljanja z infrastrukturo, (poletje), pri čemer je odprta možnost kapitalskega • PR-projekt prepoznavnosti Zbornice kovložka. munalnega gospodarstva (celo leto), a položaj in poslovanje gospodarskih javnih služb so zelo pomembne pristojnosti • strokovna pomoč pristojnemu ministrstvu in članom v postopkih pridobivanja dovoin odgovornosti občin. Zakonodajne rešitve, ljenj in sredstev (celo leto), ki vplivajo na status in delo komunalnih podjetij, je treba sprejemati v soglasju s • vzpostaviti in nadgraditi sodelovanje s skupnostmi občin in Zbornico komunalneSkupnostjo občin Slovenije in Združenjem ga gospodarstva. Tudi odločanje o cenah občin Slovenije (podpis protokola o sone more mimo pristojnosti občin, za kar delovanju in skupnem nastopanju), je strokovna podlaga primerjalna analiza, ki jo bo izvajala Zbornica komunalnega • vzpostavitev in krepitev sodelovanja s predstavniki sorodnih zbornic v tujini gospodarstva. ter promocija proizvajalcev komunalne amo okrepljena in prepoznavna vloga opreme na tujih trgih, Zbornice komunalnega gospodarstva pa bo pripomogla k uveljavitvi glavnih nalog in • vzpostavitev elektronskega komunikacijskega kanala za izmenjavo informacij med ciljev iz delovnega programa. Sodelovanje obstoječih članic in pristop novih družb, članicami zbornice.

N

S

Z

S

GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) Dimičeva 13, 1504 Ljubljana t: 01 5898 484, f: 01 5898 100, 01 4361 178 e: komunala@gzs.si, i: www.gzs.si/zkg

Leon Behin, dosedanji direktor Zbornice komunalnega gospodarstva: »Zbornica ima v tem letu nekaj pomembnih prednostnih nalog. Na prvem mestu je ureditev cenovne politike izvajanja komunalnih dejavnosti za področje vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Pogovori o našem predlogu uredbe zelo intenzivno potekajo tako s predstavniki ministrstev kot s predstavniki obeh združenj občin. Drugo pomembno področje je ureditev področja ravnanja z odpadki, zajema pa program izgradnje infrastrukture in program ravnanja s komunalnimi odpadki.

V ta paket sodi tudi uredba o komunalnih odpadkih in embalaži. O tem se že nekaj časa pogovarjamo vsi ključni akterji, od Ministrstva za kmetijstvo in okolje do shem in izvajalcev komunalnih storitev. Usklajen je predlog tipske pogodbe med IJS in DROE. Prav tako moram omeniti program in uredbe na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, skrb za članstvo in njihove potrebe, razgovore s sindikati o kolektivni pogodbi, 2. problemsko konferenco komunalnega gospodarstva in igre komunalnega gospodarstva Slovenije. Ne smemo pozabiti na težave izvajalcev dimnikarske in pokopališke dejavnosti, tako da nalog ni malo, pomoči in pripravljenosti za sodelovanje pa je pri komunalnih podjetjih zelo veliko.«

maj 2012

T

foto: Boštjan Čadej

Modernizacija namesto privatizacije

okolje

Zbornica komunalnega gospodarstva

68

21

Promocija

Prepovedali so odlaganje odpadkov

foto: arhiv podjetja

22 68

okolje

Primer Nizozemske

dr. Darja Majkovič

V središču nizozemske strategije upravljanja z

Primer Nizozemske

odpadki je zavedanje, da

je odpadek dragocen vir.

Trajnostno razmišljanje,

ki je sočasno ekonomsko

upravičeno ob soočanju z

neizbežnim pomanjkanjem surovin. Cees Duijn, direktor

podjetja Nihot, je obiskal

Slovenijo in predstavil dobro

prakso upravljanja z odpadki na Nizozemskem, kjer se

je kontrolirano odlaganje

odpadkov že približalo ničelni stopnji. Nihot Recycling

Technology je nizozemsko

podjetje, ki se uvršča med

vodilne ponudnike tehnologij, sistemov in komponent

ločevanja odpadkov na bazi

maj 2012

kontroliranega zraka.

Nedavno ste bili v Sloveniji. Na sejmu KOGRA ste sodelovali v okviru nizozemskega partnerstva za upravljanje odpadkov na mednarodnem posvetu komunale, organizirala pa sta ga IREET in Zbornica komunalnega gospodarstva. Za kakšno partnerstvo gre?

Partnerstvo Netherlands Waste Management Partnership (NWMP) je neprofitno združenje, ki skrbi za promocijo in izvoz nizozemskega znanja s področja upravljanja z odpadki in tehnik recikliranja. To aktivno počnemo skupaj z našimi člani iz gospodarstva in javnega sektorja pod okriljem nizozemske ambasade.

Nizozemska s svojim načinom upravljanja odpadkov predstavlja zgled dobre prakse v globalnem smislu. Vtis je, da ste logiko odpadka kot vira surovin osvojili že davno. Kako vam je to uspelo in kakšni so učinki na nacionalni ravni?

Res je, z našega zornega kota je odpadek vir, ne pa sredstvo za odlaganje ali sežiganje. To izhaja iz dejstva, da je naš pristop k upravljanju z odpadki in industrijo recikliranja celovit, kar lahko povzamemo z nekaj dejstvi: uvedli smo prepoved odlaganja. Uvedli smo sistem certificiranja za sekundarne surovine s področja gradbeništva in goriv iz odpadkov. Na mestu izvora ločujemo steklo (> 95 %), papir in karton (> 90 %), plastiko in plastično embalažo (> 90 %), komunalne trdne odpadke ter organske odpadke že vrsto let.

Na Nizozemskem se srečujemo s prostorskim pomanjkanjem, prav tako tudi s pomanjkanjem materialov, kot je pesek ali gramoz. Zaradi tega je primarni gradbeni material zelo dragocen, sekundarni gradbeni material pa pridobiva na veljavi zaradi zadovoljive kakovosti in cene. Velika infrastrukturna vlaganja so rezultirala z odlično nacionalno logistiko po vodi, železnici in cestah, kar je eden izmed pomembnih pogojev za uspešno odpadkovno strategijo. Naša okoljska inšpekcija

skrbi za uveljavljanje in implementacijo zakonov in direktiv z izjemno visokimi kaznimi za podjetja, ki zakonodajo kršijo.

Ste tudi direktor podjetja Nihot Recycling Technology B.V., proizvajalca sodobnih zračnih tehnoloških rešitev za ločevanje odpadkov.

Kakšne so prednosti tega pristopa v primerjavi z mehanskimi separacijskimi tehnologijami?

Z rabo zraka kot separacijskega medija učinkovito ločujemo odpadke glede na njihovo specifično težo. Na ta način se pridobi težka frakcija, kamen, opeke in drugo, srednje težka frakcija, les in podobni materiali, srednje lahka frakcija, mešana plastika, karton ipd., ter super lahka frakcija, kot je papir. Naš sistem omogoča maksimalno fleksibilnost in prilagajanje nastavitev za nenehno spreminjajočo se sestavo vhodnega materiala – odpadkov.

Kakšno opremo proizvajate in kateri so vaši glavni trgi?

Proizvajamo vetrne menjalnike, bobnaste separatorje, separatorje na principu rotirajočega zraka, vakuumske sisteme in sisteme za zmanjševanje vsebnosti industrijskega prahu. Z našimi rešitvami oskrbujemo zlasti industrijo recikliranja odpadkov, uporabljajo jih tudi za proizvodnjo goriv iz odpadkov za potrebe proizvodnje elektrike in za proizvodnjo alternativnih goriv za cementno industrijo. Smo izrazito izvozno naravnani, saj več kot 90 % naše proizvodnje izvozimo na tuje trge.

Med njimi prednjačijo Velika Britanija, Avstralija, države Beneluksa, Španija, Poljska, Italija in ZDA. Prisotni smo tudi na slovenskem trgu, kjer smo do sedaj namestili štiri sisteme, in sicer v podjetjih Surovina Maribor, Nivo Celje, Papir Servis Ljubljana in Atzwanger v Slovenj Gradcu.

V katerih primerih se vaše tehnološke rešitve lahko uporabljajo, pri katerih tipih odpadkov?

Za vaše sisteme trdite, da zagotavljajo visoko učinkovitost stopnje separacije.

Da, ob pravilni rabi je učinkovitost separacije nad 90 %, čistina pa dosega tudi nad 95-odstotno

Nihot nudi svojim kupcem na voljo tudi testni center. Kako pogosto vaši klienti uporabljajo to infrastrukturo pred investicijo v tehnologijo?

Vse bolj vidimo, da kupec v bistvu ne kupuje tehnologije, ampak separacijsko učinkovitost.

Mi trdimo, da je resnično dobra, kar je tudi stvar kupne pogodbe. Natančno učinkovitost lahko zagotovimo šele, ko izvedemo test separacije specifičnih naročnikovih materialov v našem testnem centru v Amsterdamu. To počnemo v povprečju osemkrat tedensko.

Koliko ljudi zaposlujete v podjetju Nihot? So

68

23 Naše rešitve so uporabne za večino vrst odpadkov, npr. za komunalne trdne odpadke, komercialne in industrijske odpadke, gradbene odpadke, papir in karton, steklo, ostanke kovin, elektro in elektronske odpadke, biomaso, kompost.

stopnjo, zato lahko rečemo, da zagotavljamo optimalno separacijo, ki jo tržimo pod imenom Airconomy.

okolje

Cees Duijn

foto: arhiv podjetja

Z našega zornega kota je odpadek vir, ne pa sredstvo za odlaganje ali sežiganje.

Nizozemska strategija upravljanja z odpadki sloni na principu timskega dela celotne odpadne verige. NWNMP deluje na principu javno-zasebnega partnerstva, ki povezuje vse člene odpadkarske verige ter vlado. Cilj partnerstva je spodbujanje sodelovanja med podjetji ter med javnim in zasebnim sektorjem. Na ta način tudi izvažajo specialna znanja, storitve in rešitve s področja upravljanja z odpadki. Nizozemski primer dober prakse nudi vpogled v nekaj zgovornih dejstev (stanje v letu 2006): kontrolirano odlaganje odpadkov je blizu stopnje nič (2 %). 90 % prebivalstva ločuje odpadke. 64 % komunalnih odpadkov se reciklira, večina preostanka se uporabi za proizvodnjo elektrike. Odlaganje odpadkov na Nizozemskem za podjetje v letu 2008 predstavlja strošek v višini 35 eur/tono, če pa je odpadek gorljiv, to pomeni dodatno takso v višini 87 eur/tono, skupaj več kot sam strošek sežiga v lastni ustrezni peči.

ponujene tehnologije rezultat lastnega raziskovalnega in razvojnega dela?

Nihot je inovativno podjetje. Na dnevni bazi pridobivamo ogromno praktičnih izkušenj, ko implementiramo naše sisteme na sedežu naročnikov. Vse te izkušnje sistematično zbiramo in na njihovi podlagi optimiziramo naš nadaljnji razvoj.

V podjetju imamo svoj inženiring in na podlagi lastnega znanja proizvajamo opremo v svoji lastni proizvodnji v Amsterdamu. Opremo izvažamo, nameščamo, na sedežu naročnika opravimo zagon, poleg tega nudimo celovit trening in operativni svetovalni program. Stalno zaposlenih imamo 35 ljudi, poleg tega zaposlujemo dodatnih 15 ljudi na področju proizvodnje, obprodajnih in poprodajnih storitev.

Promocija

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI // ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Odlične torne lastnosti asfaltov iz črne žlindre Zvonko Cotič1, doc. dr. Ana Mladenovič2 Darko Kokot3 foto: www.shutterstock.com

24 68

okolje

Gradbeni odpadki

Povzetek Agregat iz črne jeklarske žlindre iz elektroobločnih

Gradbeni odpadki

peči se v svetu uporablja v

za najkvalitetnejše naravne

agregate, ki jih Slovenija sicer uvaža iz sosednjih

držav. V prispevku so podane

informacije o izgradnji in

lastnostih asfaltnega testnega

polja, izvedenega v letu 2008

na avtocesti AC Razdrto–

Postojna, z vidika rezultatov

sukcesivnega spremljanja

stanja in kronološkega razvoja tornih lastnosti ter primerjave

z odsekom iz naravnega

maj 2012

agregata.

1 Zvonko Cotič, Primorje, d. d.

2 doc. dr. Ana Mladenovič, ZAG Ljubljana 3 Darko Kokot, ZAG Ljubljana

1. Postopek pridobivanja agregata iz črne žlindre

foto: osebni arhiv

asfalterstvu kot zamenjava

»Č

rna žlindra« je stranski proizvod pri proizvodnji surovega nelegiranega jekla v elektroobločnih pečeh (EOP). Tvori se na površini raztaljenega jekla in odteka pod peč, kjer se talina prične strjevati. Na eno tono pridobljenega jekla nastane približno 150 kg žlindre. Žlindro se nato odpelje na ustrezne deponije pred jeklarno, kjer se začne prva faza staranja, sestavljena iz močenja in prelaganja, in traja 15 dni. S tem se žlindra počasi in kontrolirano ohlaja, pri čemer se izoblikuje ustrezna mikrostruktura žlindre, poleg tega pa pride do transformacije CaO in MgO v stabilno obliko. V drugi fazi staranja se žlindro izpostavi atmosferskim vplivom še za nadaljnjih 30 dni.

Sledijo postopki mehanske predelave, kjer se z magnetno separacijo najprej izloči železo, nato pa z drobljenjem in frakcioniranjem pridobi agregat določenih nazivnih frakcij.

2. Agregat iz žlindre

A

prila 2008 je bila izvedena rekonstrukcija avtocestnega odseka AC A1/0056 Postojna– Razdrto, pri čemer je bila vgrajena asfaltna obrabna plast z agregatom iz črne jeklarske žlindre.

Slika 1: Testno polje na AC Postojna– Razdrto (odcep Razdrto v smeri proti Kopru)

Z

a agregat iz črne jeklarske žlindre je značilna visoka vrednost odpornosti agregata proti zglajevanju (poliranju), ki v praksi predstavlja sopomenko za visoko varnost uporabnikov cest. Za obrabne plasti voznih površin je namreč odpornost uporabljenih kamnitih zrn proti zglajevanju odločilnega pomena za torne lastnosti vozne površine v mokrem stanju. Pri uporabljeni žlindri je količnik odpornosti proti zglajevanju (angl. »Polished Stone Value« – PSV) v skladu s SIST EN 1097-7 znašal 61. Pomemben parameter je tudi odpornost proti drobljenju, ki je pokazatelj žilavosti in dolgoročne obstojnosti materiala. Količnik odpornosti proti drobljenju po postopku Los Angeles v skladu s SIST EN 1097-2 je pri uporabljeni žlindri znašal 17.

25 90 80 70 60 50 Območje dobrega stanja

40 30 9.000

• boljših tornih sposobnostih; • primerljivih lastnostih glede: • odpornosti asfaltne zmesi proti nastanku kolesnic (visokim temperaturam), • odpornosti proti nastanku razpok (nizkim temperaturam); • približno 25 % večji prostorninski masi (zaradi večje prostorninske mase žlindre).

R

foto: osebni arhiv

ezultati proizvedene asfaltne zmesi iz črne jeklarske žlindre so skladni z zahtevami standarda SIST EN 1038-5 za odseke z izredno težko, zelo težko in težko prometno obremenitvijo, kar potrjuje smiselnost uporabe žlindre kot nadomestka naravnega agregata v najkvalitetnejših materialih v voziščnih konstrukcijah.

68

100

okolje

A

sfaltna zmes drobirja z bitumenskim mastiksom SMA 11 je bila proizvedena v asfaltni bazi Primorja v Lažah. Uporabljene frakcije agregata v asfaltni zmesi so bile sestavljene iz agregata iz črne jeklarske žlindre (frakcije 2/4, 4/8 in 8/11 mm) ter iz apnenčevega agregata iz kamnoloma Laže (frakcija 0/2 mm). Posebnosti proizvedene vroče asfaltne zmesi, v kateri je agregat iz črne jeklarske žlindre, se v primerjavi s konvencionalnimi asfaltnimi zmesmi odražajo v:

SR (V, T)

3. Asfaltna zmes iz žlindre

9.050

9.100

9.150

9.200

Žlindra

Sep ‘08

v pogojih, ki so za vožnjo po vozni površini kritične, tj. v mokrih pogojih).

M

eritve so bile izvedene na testnem polju z žlindro in za primerjavo na odseku pred in za testnim poljem, kjer je uporabljen konvencionalni naravni agregat, in sicer v časovnem obdobju od septembra 2008 do julija 2010.

Rezultati meritev torne sposobnosti so brezdimenzijske vrednosti, korigirane v odvisnosti od nihanja hitrosti pri izvedbi meritev in od temperature vozne površine.

Že začetne meritve so pokazale, da je odpor proti drsenju na odseku s črno jeklarsko žlindro ne samo primerljiv z rezultati odsekov pred in za testnim poljem z vgrajenimi naravnimi kamnitimi zrni (55 oz. 54 enot), pač pa celo nekoliko višji (61 enot) – slika 3.

4. Meritve torne sposobnosti

T

orna sposobnost vozne površine (odpornost proti drsenju) predstavlja vpliv sestave in kakovosti kamnitih zrn materiala na vozni površini ter njene drobne geometrijske oblikovanosti (hrapavost) na velikost in sposobnost prenosa delujočih sil (oprijemljivost) pnevmatike na vozišče, s tem pa tudi na varnost vožnje.

Z

avod za gradbeništvo Slovenije je s pomočjo posebne merilne naprave, imenovane Scrimtex, pri hitrosti 80 km/h izvedel meritve torne sposobnosti vozišča (meritve potekajo

9.300

9.350

9.400

9.450

9.500

Mar ‘09

Jul ‘10

Slika 3: Rezultati meritev torne sposobnosti pred, na in za testnim poljem Torna sposobnost pri 80 km/h

5. Rezultati meritev

Slika 2: Videz vozne površine po izdelavi testnega polja

9.250

Stacionaža (m)

Po skoraj enoletni uporabi odseka so meritve v marcu 2009 že pokazale izrazito razliko v odporu proti drsenju v prid odseka z žlindro (70 enot). Zadnje prikazane in večkrat izvedene meritve iz julija 2010 so nakazale, da je stanje odseka pred in za testnim poljem praktično enako stanju v septembru 2008 (53 oz. 51 enot). Nasprotno pa je bil ugotovljen bistveno višji odpor proti drsenju (77 enot) na samem testnem polju (glej sliko 3), kjer se odlične torne sposobnosti vhodnega agregata (žlindre) odražajo tudi v končnem vgrajenem proizvodu.

V skladu s kriteriji, ki so podani v »Tehničnih specifikacijah za ceste TSC 06.620: Lastnosti voznih površin – Torna sposobnost«, lahko stanje vozne površine na odseku z naravnim agregatom ob prvi in zadnji meritvi opredelimo kot dobro do zelo dobro. Na odseku z žlindro je bilo stanje ob vseh treh meritvah v različnih

časovnih obdobjih vedno zelo dobro (linearni trend naraščanja vrednosti).

6. Zaključek Leta 2008 je bilo na avtocestnem odseku AC Razdrto–Postojna prvič v Sloveniji izvedeno poskusno polje, kjer asfaltna obrabna plast sestoji iz agregata iz črne jeklarske žlindre.

Torna sposobnost vozne površine na testnem polju iz jeklarske žlindre v primerjavi s konvencionalnimi asfaltnimi zmesmi izkazuje boljše lastnosti glede varnosti. Tudi po treh letih stalne uporabe pod največjimi prometnimi obremenitvami to izkazuje odlično stanje vozne površine, ki je hkrati tudi brez vsakršnih znakov poškodb. Članek je nastal v okviru projekta ReBirth – Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu, ki ga finančno podpirajo Evropska komisija (program LIFE+) v vrednosti 422.772 EUR, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vrednosti 165.454 EUR in partnerji projekta.

Celotna vrednost projekta je 845.543 EUR. Čas trajanja projekta je od 1. 10. 2011 do 31. 12.

2014. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije (koordinator), Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko, s. p., Primorje, d. d., Klaro, d. o. o., in Mayer McCann, d. o. o. Več novic o projektu in njegovih aktivnostih najdete na spletni strani www. re-birth.eu.

Promocija

26

Premalo znanja o trajnostni plastiki foto: arhiv podjetja

Špela Bojc1, Andrej Kržan2

PoliMaT izvedel seminar o Bioplastiki v Celju

okolje

68

bioplastika

Uporaba plastičnih materialov

se zaradi njihove izjemne

raznolikosti in stalnega napredka v lastnostih

in tehnologijah vztrajno

povečuje. Tudi finančno krizo je plastična industrija prestala

dobro, tako da je leta 2010

svetovna proizvodnja spet

dosegla rekordno količino 265 milijonov ton (vir: Plastics

Europe). Uporaba plastike je izjemno močno povezana z

večino naprednih tehnologij ter nudi odgovore na sedanje in

bodoče izzive moderne družbe, kot so na primer pridobivanje energije iz obnovljivih

virov, razmah elektronike in senzorike, moderno zdravstvo,

energijska in okoljska

maj 2012

učinkovitost itd.

1 Špela Bojc, Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije 2 Andrej Kržan, Kemijski inštitut, PoliMaT-Center odličnosti polimerni materiali in tehnologije

O

b stalni rasti uporabe in visokih (absolutnih) jasno kažejo v novi generaciji plastičnih materikoličinah uporabljene plastike prihajajo v alov, ki so tržno prisotni v vedno večjem številu ospredje tudi vedno bolj žive diskusije o vpra- in jih skupno imenujemo bioplastika. Ta izraz šljivih ali potencialno negativnih posledicah se je uveljavil predvsem v industriji in vključuje uporabe plastike. Prva šibka točka plastike je biorazgradljivo plastiko in/ali plastiko, narejeno skoraj izključna uporaba fosilnih virov za njihovo iz obnovljivih virov. Ti materiali so danes v inproizvodnjo. Čeprav gre v ta namen samo okoli dustrijski proizvodnji, so komercialno dosegljivi 4 % načrpane nafte, je to na dolgi rok netrajna in se skoraj neopazno širijo v mnoge uporabe. rešitev. Druga težava plastike je dejstvo, da gre ioplastika po gornji definiciji vključuje bioza umetne materiale, ki so v naravi tujek s porazgradljivo plastiko, ki je lahko narejena iz tencialnimi negativnimi posledicami. Uporabniki obnovljivih (biomasa) ali neobnovljivih (fosilnih) smo svojo odgovornost za to, da se plastika surovin, ter plastiko, vsaj delno narejeno iz obnosploh znajde v naravi, sicer lahkotno prenesli na vljivih virov, ki je nerazgradljiva. Razdelitev lahko material, ki ima tudi zato relativno slabo javno ilustriramo z nekaj primeri: podobo oz. je včasih dobesedno demoniziran. V strokovni skupnosti proizvajalcev in uporabnikov • biorazgradljiva plastika iz obnovljivih že dlje časa obstaja zavedanje o teh negativnih virov (termoplastični škrob, polilaktid, točkah plastike, zato je precejšni del razvojne polihidroksialkanoati), aktivnosti usmerjen v iskanje rešitev, s katerimi bi • biorazgradljiva plastika iz neobnovljivih virov ob ohranjanju pozitivnih pridobitev, ki jih ponuja (aromatsko alifatski poliestri, polikaprolakton), plastika, izboljšali tudi trajnostni vidik.

• nerazgradljiva plastika iz obnovljivih virov red desetletji je bil glavni odgovor na ta izziv (bioPE, bioPET). recikliranje, preko katerega se povečuje roizvodnja bioplastike danes še ne dosega 1 izraba osnovnega vložka surovin, energije in milijona ton, kar je relativno malo v primerjavi drugih virov med proizvodnjo plastike. Žal tudi recikliranje ne daje celovite in trajnostne rešitve, s celotnim trgom plastike, a vse napovedi kažejo, predvsem pa ne odgovarja na zgoraj izpostavlje- da bo rast v naslednjih letih vsaj 10-odstotna ni dilemi uporabe neobnovljivih virov in odstopa- ali več. Po nekaterih virih je v naslednjih petih nja od narave. Nadaljnji razvoj je zato ubral bolj letih predvidena podvojitev količin uporabljene fundamentalno pot, po kateri bi plastika postala bioplastike. V skladu s tem lahko pričakujemo močneje povezana s kroženjem snovi v naravi. zlasti hiter razvoj različnih uporab. Večina biorazPozornost je bila namenjena tako fazi »nastan- gradljive plastike se tako danes uporabi za proka« (proizvodnji) kot tudi »izginotju« (ravnanju z izvodnjo embalaže, pričakujemo pa, da bo leta odpadki) plastike. Danes se rezultati tega razvoja 2025 ob bistveno višjih količinah za embalažo

P

B

P

27 enter odličnosti polimerni materiali in tehnologije (PoliMaT) ima v svojem raziskovalnem programu kot eno poglavitnih usmeritev prehod v nizkoogljično družbo. Ta usmeritev povezuje vse raziskave in vključuje tudi uporabo obnovljivih virov za proizvodnjo polimerov ter študij biorazgradljivosti. V svojem programu PoliMaT povezuje raziskovalne kapacitete slovenskih raziskovalnih institucij s slovensko polimerno industrijo in preko tega spodbuja tudi razvoj trajnostne konkurenčnosti Slovenije na tem področju.

V

sklopu projekta PLASTiCE je PoliMaT v sodelovanju z GIZ Plasttehnika in Kemijskim

R

aziskovalno delo se dopolnjuje s sodelovanjem v mednarodnem projektu PLASTiCE (inovativni razvoj vrednostne verige za trajnostno plastiko v Srednji Evropi, www.plastice.org), ki poteka v okviru programa Srednja Evropa in ga vodi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta v Ljubljani. V projektu 13 partnerjev širi

U

68

foto: arhiv podjetja

okolje

deleženci seminarja so bili naprošeni, da izpolnijo kratko anketo z vprašanji o poznavanju tematike bioplastike, mnenju o dosegljivosti informacij ter načrtih in pričakovanjih glede uporabe bioplastike v prihodnosti. Anketo so izpolnili tako predstavniki majhnih podjetij (do 50 zaposlenih) kot tudi zaposleni v velikih podjetjih ter nekaj predstavnikov raziskovalno-razvojnih institucij.

P

rejeti odgovori niso bili presenetljivi. Več kot 80 % anketirancev meni, da ima s tega področja nezadostno znanje. Prav tako so ugotavljali, da so informacije, ki so jim trenutno na voljo, po večini slabo razumljive in težko dostopne. 90 % anketirancev je odgovorilo, da trenutno ne uporabljajo bioplastike, vendar prav tolikšen delež načrtuje njihovo uporabo v prihodnje. Okoli 80 % odgovorov je potrdilo namero o uporabi certificiranega materiala ter namero skoraj vseh, da bodo svoje izdelke v prihodnje certificirali.

R

P

osebne omembe je vredna sposobnost testiranja biorazgradljivosti polimerov in plastike, ki jo ima PoliMaT z edino napravo za respirometrično sledenje biorazgradljivosti plastike v Sloveniji. Naprava meri pretvorbo ogljika iz plastike v ogljikov dioksid v zaprtem sistemu.

Proces lahko poteka v trdni fazi in simulira kompostiranje ali v vodnih medijih, pri čemer simulira razpad v vodnih okoljih. Obstaja tudi možnost izvedbe poskusov pod anaerobnimi pogoji, v katerih nastaja metan. Naprava je usklajena s ključnimi standardi na področju ugotavljanja biorazgradljivosti plastike, kot sta EN 13432 in EN 14995 oz. EN 14855. Celovito ugotavljanje biorazgradljivosti v skladu s standardi poleg respirometra dopolnjuje tudi druga oprema, npr. elementni analizator in druga raziskovalna oz. analitska oprema.

kanalu YouTube – www.youtube.com/user/ plasticeproject.

inštitutom 20. marca v Celju organiziral seminar o bioplastiki, ki je bil s ciljem osveščanja industrijskega sektorja o pomenu in uporabi bioplastike prvenstveno namenjen predstavnikom slovenskih podjetij. Gre za enega od dogodkov, ki jih partnerji projekta za različne javnosti organizirajo v Sloveniji in drugih udeleženih državah v Srednji Evropi.

P

rojekta se je udeležilo preko 50 udeležencev, ki so dobili informacije o bioplastiki, standardizaciji in certificiranju bioplastike ter ugotavljanju okoljske sprejemljivosti z uporabo analize življenjskega cikla (LCA). Podan je bil tudi pregled trenutnega stanja tehnike in trga, vključno s predstavitvami nekaterih primerov komercialno dosegljivih biorazgradljivih plastik.

Predstavitve so v celoti na voljo na spletni strani projekta oz. goo.gl/UsdPH, medtem ko si lahko video posnetke večine predavanj ogledate na

ezultati ankete kažejo stanje v Sloveniji: uporaba bioplastike je v povojih, medtem ko je zavedanje o novih materialih ter njihovem pričakovanem pomenu v prihodnosti na visokem nivoju. Odgovori hkrati potrjujejo pravilnost izhodišča projekta PLASTiCE, da je pomanjkanje informacij v mnogih členih vrednostne verige ključna pomanjkljivost, ki bistveno ovira širšo uporabo bioplastike. Izjemno spodbudna je tudi izražena namera glede upoštevanja certifikacijskega vidika. Potrjuje tudi potrebo po nacionalnem certifikacijskem portalu, ki bo ustanovljen v okviru projekta.

Koristni povezavi: Center odličnosti PoliMaT: www.polimat.si Projekt PLASTiCE: www.plastice.org

maj 2012

C

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

uporabljenih zgolj 40 %, medtem ko bo 25 % našlo uporabo v elektronski in avtomobilski industriji. Hkrati s porastom proizvodnje bioplastike, ki pretežno temelji na obnovljivih virih, se pričakuje prehod iz t. i. primarnih virov, kot so npr. škrob, sladkorji in olja, ki bi jih bilo moč uporabiti kot hrano, na vire druge generacije – to so odpadni obnovljivi viri, npr. kmetijski odpadki, odpadki pri proizvodnji hrane itd. Razvoju izrabe takšnih surovin je danes posvečen dobršen del raziskav. Dolgoročno to pomeni, da ne bomo postavljeni pred etično dilemo, ali vire uporabiti za prehrano ali proizvodnjo plastike, kar je eden od najbolj pogostih očitkov trenutni proizvodnji bioplastike.

razumevanje o trajnostni plastiki v različnih javnostih, prispeva k nastanku urejenega regulativnega okolja na področju bioplastike in spodbuja sodelovanje ter prenos znanja med raziskovalnim in industrijskim okoljem. Eno od izhodišč projekta je, da v Srednji Evropi pomanjkljivo znanje različnih javnosti o bioplastiki zavira njeno uporabo, zato je potrebno vedenje o novih materialih razširiti. Le na takšen način bomo namreč lahko dosegli dolgoročne pozitivne učinke in zmanjšanje okoljskih obremenitev.

Poleg promocije trajnostnih rešitev na področju plastike, ki vključuje bioplastiko, v projektu potekajo tudi izvedbeni primeri, ki bodo pomagali pri uveljavljanju teh materialov na trgih. Hkrati bo v sklopu projekta pripravljen nabor raziskovalno-razvojnih kapacitet na področju biorazgradljive plastike za območje Srednje Evrope. V slednji aktivnosti je močno udeležen tudi CO PoliMaT, ki ima znanje in sposobnost glede merjenja biorazgradljivosti, sinteze polimerov in aditivov, temeljite analitike polimerov ter njihovega procesiranja. Na področju merjenja biorazgradljivosti ima Srednja Evropa malo kapacitet, zato se bo v podporo novim certifikacijskim portalom, katerih ustanovitev poteka v okviru projekta PLASTiCE, poskušalo razviti tudi akreditirano testiranje v skladu s standardi, kjer obstaja določena nezapolnjena tržna niša.

Pred prvim vpisom podiplomskih študentov dr. Darja Majkovič

foto: arhiv podjetja

28 68

okolje

Visoka šola za varstvo okolja Velenje

Visoka šola za varstvo okolja Velenje

Visoka šola za varstvo

okolja v Velenju že peto leto

pridobiti znanja s področja varovanja okolja in narave.

Letos začenjajo z magistrskim študijem, prvi študenti, ki

so dodiplomski študij že

zaključili, pa so večinoma

že zaposleni. V času, ko se

veliko visokošolskih zavodov

sooča z resnim pomanjkanjem interesa za vpis, v Velenju ni

tako. Šolo obiskujejo študenti iz vse Slovenije, pridružujejo

se jim tudi prvi študenti iz

tujine. In novost? Doc. dr.

Natalija Špeh na prvo mesto

postavlja vpis prvih študentov

maj 2012

podiplomskega študija.

doc. dr. Natalija Špeh

vpisuje študente, ki želijo

Visoka šola za varstvo okolja je relativno »mlada« izobraževalna institucija, ki izvaja izobraževanje na dodiplomski in podiplomski ravni pod imenom Varstvo okolja in ekotehnologije. Kaj vas je vodilo k pripravi tovrstnega programa, katere potrebe ste zaznali v okolju?

izvajanjem študija smo pripravili že prvi predlog dopolnitev in sprememb dodiplomskega študijskega programa.

Aktualnost okoljevarstvenih tem je prvo prepoznalo gospodarstvo, potencialni zaposlovalci naših diplomantov, zato so se aktivno vključili v ekspertno skupino, ki je z visokošolskimi učitelji oblikovala študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije.

Vključenost temeljnih okoljevarstvenih, naravovarstvenih in ekotehnoloških vsebin v učne načrte smo zagotovili tako, da smo študijska programa oblikovali interdisciplinarno. Pripravljali so ju eksperti različnih strok, zaposleni v vodilnih slovenskih raziskovalnih institucijah ter gospodarskih družbah in javnem sektorju, kjer se ukvarjajo z okoljskimi temami.

V dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije smo leta 2008 vpisali prvo generacijo študentov, letošnjo jesen pa bomo vpisali tudi prve podiplomske študente. Magistrski študij predstavlja nadgradnjo prvostopenjskemu programu, kjer poudarjamo praktično naravnanost študijskih vsebin z veliko terenskega dela in laboratorijskih vaj.

Teče peto študijsko leto, odkar izvajate študijske programe. Kako ocenjujete doseganje ciljev glede vsebin študijskega procesa sedaj, ko jih implementirate v praksi? Šola uspešno sledi zastavljenim strokovnim izobraževalnim in raziskovalnim smernicam. Študentom posredujemo najsodobnejša znanja s področij varovanja okolja in narave. K temu prispeva povezanost VŠVO z delodajalci iz gospodarstva in drugih sektorjev. Na podlagi izkušenj z

Okoljsko izobraževanje se močno dotika širših gospodarskih in družbenih vprašanj. Koliko pokrivate te vsebine v vaših študijskih programih?

Kakšne so vaše prednosti v primerjavi z drugimi ponudniki okoljskega izobraževanja?

Ponujamo aktualne študijske vsebine strok, ki jih študenti lahko spoznavajo neposredno na terenu.

Ker predstavlja Šaleška dolina izjemen primer izboljšane, nekoč močno degradirane pokrajine, se odvijajo študijske vsebine kar v učilnici na prostem, šola pa ima tudi odlične pogoje za delo v predavalnicah in laboratorijih. Privlačen del našega študija je velik delež prakse in terenskih vaj, gotovo pa se lahko pohvalimo tudi z vrhunskimi predavatelji.

Glede na čedalje večjo paleto ponudnikov visokošolskega izobraževanja se številni visokošolski zavodi srečujejo z upadom vpisa novih študentov.

Kako je pri vas s trendi vpisa na dodiplomski in

29 Pripravljamo se na prvi vpis podiplomskih študentov, ki jih bomo v začetku junija, kot je navada na ostalih visokošolskih institucijah, povabili na prvi informativni dan. Že sedaj so na voljo prve informacije o magistrskem študiju Varstvo okolja in ekotehnologije na šolski spletni strani (www. vsvo.si) in v referatu šole.

Od kod prihajajo vaši študenti obeh stopenj študija?

Zanimivo je, da je bilo do sedaj domačih študentov še najmanj, večina prihaja od drugod, z vseh koncev Slovenije. Tako postaja Velenje akademsko mesto. Že drugo leto pri nas študirajo študenti iz Plevlja v Črni gori, v preteklem študijskem letu pa smo gostili prvo češko študentko. Interes študentov iz tujine še narašča.

Kakšna je struktura vpisanih študentov, iz katerih srednjih šol prihajajo?

K nam se vpisujejo maturanti različnih strok in stopenj, saj se lahko vpišejo z opravljeno poklicno ali splošno maturo ali z zaključnim izpitom. Z letošnjimi bruci z zanimanjem pričakujemo prve izkušnje z maturanti srednješolskega programa Okoljevarstveni tehnik. Če se dotaknemo še predavateljskega kadra – je tega kadra v Sloveniji dovolj, ste se srečali s problemom primanjkljaja?

Težav nimamo. Pohvalimo se lahko z ustrezno habilitiranimi in zavidljivo uspešnimi raziskovalci in strokovnjaki iz prakse, ki predstavljajo akademski zbor VŠVO. Občasno se domačim visokošolskim učiteljem in sodelavcem v pedagoškem procesu pridružijo tudi strokovnjaki iz tujine, ki jih poleg vključevanja v predavanja gostimo še kot gostujoče raziskovalne mentorje.

Zaposlovalci pogosto omenjajo, da novi kadri nimajo dovolj stika s prakso in da niso dovolj usposobljeni za široko paleto dejanskih izzivov, s katerimi se srečajo na delovnem mestu. Ali vašim študentom omogočate učenje na realnih, praktičnih primerih in na kakšen način?

Praktično usposabljanje je zelo pomembna in obsežna učna enota dodiplomskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije. S pomočjo koordinatorice z dolgoletnimi izkušnjami dela s kadrovskimi viri v podjetju nam zelo dobro uspeva sodelovanje z delodajalci in prilagajanje študijskih obveznosti njihovim potrebam. Naši študenti zato ne bi smeli imeti težav pri uvajanju

Ali se odločate še za drugačne pristope k študiju, npr. sodelovanje na intenzivnih programih (poletnih šolah), vključenost v vseživljenjsko učenje, mednarodne izmenjave za študente in predavatelje? Študij na VŠVO je zelo bogat z dodatno ponudbo obštudijskih dejavnosti. Naša mednarodna pisarna ima veliko dela, saj je interes za izmenjave velik, šola pa ima zelo razvejano mrežo tujih partnerskih institucij. V tujino odhajajo študenti in visokošolski učitelji. Ta trenutek so v tujini trije naši študenti, pozdrave so nam poslali iz Portugalske, Norveške in z Malte. Izkušnja mednarodne izmenjave pomeni študentu poskus samostojnega življenja in pridobitev ustrezne strokovne reference diplomanta, iskalca zaposlitve. Vsako leto

Zanimivo je, da je bilo do sedaj domačih študentov še najmanj, večina prihaja od drugod, z vseh koncev Slovenije. pripravimo večdnevno mednarodno poletno šolo, kjer je v ospredju aplikativno – raziskovalno delo.

Naša skrb za karierno pot študentov se odraža v organizaciji seminarja Moja poklicna pot, kjer jim omogočamo spoznavanje delovnih mest z okoljskim predznakom. S predavanji in primeri dobre prakse jih seznanjamo z zelenimi poklici, podjetništvom, socialnim podjetništvom, možnostmi v pridelavi hrane ipd.

Kaj pa raziskovalna dejavnost? Iščete vire financiranja za tovrstne aktivnosti tudi drugje, denimo na ravni EU ali v sodelovanju z gospodarstvom?

Katera področja v raziskovalni dejavnosti so najmočneje zastopana v vaši instituciji?

Raziskovalna dejavnost je za visokošolsko institucijo izrednega pomena, zato smo takoj oblikovali lastno raziskovalno skupino Inštitut za ekotehnologije in trajnostni razvoj. V novih prostorih šole bomo imeli boljše možnosti, saj bomo lahko opravljali raziskave z lastno raziskovalno infrastrukturo. Posebno raziskovalno priložnost za VŠVO vidimo v razvojnem centru Energija, kjer kot visokošolska institucija raziskovalno sodelujemo v konzorciju 12 regionalnih partnerjev, gospodarskih družb.

V programu študija kombinirate obvezne predmete z izbirnimi. Kateri izbirni predmeti so za vaše študente najbolj zanimivi in zakaj?

Bolonjski študijski programi so zavezani k zagotavljanju izbirnosti predmetov v najmanj 10 odstotkih od vseh učnih enot v predmetniku.

Naši študenti lahko izbirajo med štirimi moduli

Koliko študentov je že diplomiralo na vaši šoli?

68

in dodatnimi tremi izbirnimi predmeti. Zanje se odločijo po prvem letniku. Zanimivo je, da predmete izbirajo dokaj enakomerno, kar nas prepričuje o primernosti široke in ustrezne ponudbe predmetov.

okolje

Res je, da si večina šol že z veliko težavo zagotavlja zadosten vpis, pri nas pa je k sreči drugače. Naša študijska smer je očitno atraktivna, saj je zanimanje za študij veliko. Vsako leto razpišemo in sprejmemo 50 novih rednih študentov, približno toliko pa jih moramo odkloniti. Pri vpisu imajo prednost dobri dijaki, zato lahko pričakujemo dobre študente in višjo kakovostno raven študija.

Težke družbene razmere znižujejo vpis na izredni študij, vendar smo ga do sedaj še vedno izvajali.

na prvo delovno mesto. S pripravljenimi dopolnitvami in spremembami predmetnika pa želimo še bolje uskladiti in prilagoditi študijsko prakso z realnimi potrebami in možnostmi.

Do danes je uspešno zagovarjalo diplomsko nalogo osem kandidatov iz prve generacije študentov VŠVO. Šest je že zaposlenih, ena študentka prične z delom v začetku junija. Razpored diplomskih zagovorov v naslednjih mesecih pa je že zelo zapolnjen.

Kaj pa področje podiplomskega študija?

Izkušenj s podiplomskim študijem še nimamo, saj bomo jeseni vpisali prvo generacijo. Izredni študenti prihajajo iz povsem različnih gospodarskih družb in javnih institucij. Njihovi motivi so pridobitev novega, poglobljenega znanja in višje stopnje izobrazbe. Zelo jih cenimo, saj so praviloma zelo prizadevni in uspešni. Pridobljeno znanje koristno uporabijo v službah, k nam pa prinesejo svoje delovne izkušnje.

Kako gospodarstvo prepoznava učinke vašega izobraževanja?

Upamo, da bodo učinke izobraževanja najbolj prepoznavali skozi uspešno delo naših diplomantov, ki jih bodo zaposlili. K temu bo gotovo prispevalo naše dobro sodelovanje s podjetji, ki traja že od priprave študijskih programov dalje. Najbolj nas z gospodarskimi družbami in javnimi institucijami povezuje predmet Praktično usposabljanje v tretjem letniku, ko naši študenti delajo pri njih.

Pogosto študij zaključijo z diplomo, ki je rezultat trimesečnega usposabljanja in včasih prinese tudi inovativne izboljšave delovnih procesov. Tako gre velika zasluga za uspešnost izvedbe izobraževal-

Upamo, da bodo učinke izobraževanja najbolj prepoznavali skozi uspešno delo naših diplomantov, ki jih bodo zaposlili. nega dela na VŠVO vsem sodelujočim podjetjem in predstavnikom javnega sektorja.

Kakšna je vaša vizija?

Tudi v prihodnje bomo na Visoki šoli za varstvo okolja izvajali pedagoško delo z najsodobnejšimi mednarodnimi usmeritvami in učnimi metodami. Dodatno nameravamo okrepiti raziskovalno dejavnost, saj le povezovanje izobraževanja in raziskav vodi do znanja z dodano vrednostjo.

Vključevanje študentov v konkretno delo in raziskave diplomiranim ekotehnologom pomeni pomembne praktične in strokovne izkušnje ob iskanju zaposlitve, sonaravna presoja in dolgoročen pogled pa bosta pogosteje vključena v postopke odločanja na vseh družbenih ravneh in temah.

maj 2012

podiplomski ravni, kakšno je trenutno stanje, kakšne so projekcije za prihodnost?

Promocija

RCERO Nova Gorica Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Nova Gorica je konec marca na Agencijo RS za okolje oddal vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, potem ko je konec prejšnjega leta uspešno predal vlogo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada, v januarju pa tudi analizo stroškov in koristi za evropsko strokovno komisijo JASPERS, ki državam članicam pomaga pri črpanju sredstev iz Kohezijskega sklada.

V

projektu skupaj partnersko in enakopravno nastopa 13 severnoprimorskih občin. Gradnja centra bo trajala dve leti, začetek gradnje 39 milijonov evrov vrednega projekta pa je predviden za leto 2013.

Osnovni cilj projekta je za celotno območje goriške statistične regije zagotoviti centralno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij in odlaganje preostanka odpadkov. S tem bodo občine dobile zanesljivo, okolju prijazno in stroškovno sprejemljivo ravnanje z odpadki.

R

egijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica predstavlja tudi nadgradnjo in sanacijo obstoječega odlagališča v KS Rožna dolina. Investicijske študije so pokazale, da je odlagališče v KS Rožna

maj 2012

Promocija

dolina stroškovno najustreznejša lokacija za gradnjo RCERO Nova Gorica. Je namreč edino odlagališče, ki ima dolgoročno zadovoljive kapacitete za odlaganje in dovolj razpoložljivega prostora za vse načrtovane namenske objekte. RCERO Nova Gorica predvideva dva prostorsko ločena, vendar med seboj povezana posega: obdelavo komunalnih odpadkov ter odvodnjo in čiščenje odpadnih vod kot prvi poseg ter odlaganje preostanka odpadkov na južno odlagalno polje kot drugi poseg.

O

koljevarstveno soglasje potrebuje zgolj južno odlagalno polje s kapaciteto 330.000 m3. Objekti za obdelavo mešanih odpadkov, ki so načrtovani za obdelavo 33.000 ton na leto, okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. Vendar poročilo o vplivih na okolje, ki jih je za potrebe pridobivanja okoljevarstvenega soglasja izvedlo podjetje E-NET OKOLJE d.o.o., vključuje tudi skupni vpliv na okolje tako odlaganja kot tudi obdelave odpadkov.

P

oročilo o vplivih na okolje je pokazalo, da predvidena lokacija gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki leži izven območij varstva kulturne dediščine in krajine, vodovarstvenih območij, poplavnih

območij, območij varovalnih gozdov. Zaradi zmanjšanja deleža biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, ureditve odplinjanja odlagališča in čiščenja odpadnega zraka bo vpliv na emisije toplogrednih plinov in pojavljanje vonjav majhen.

G

radnja regijskega centra na tej lokaciji ima tudi okoljske prednosti, saj se ne nahaja na občutljivih kraških tleh, temveč v kotlini, katere tla so praktično neprepustna za izcedne vode. Na območju bodo sicer še naprej nastajale odpadne vode zaradi delovanja centra, vendar bo zanje ustrezno poskrbljeno s prenovljeno in večjo čistilno napravo.

RCERO Nova Gorica

68

31

Promocija

Bruselj samo pomisli, Slovenija že piše zakone Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

32 68

okolje

Obraz

Biologinja z doktoratom znanosti drži v rokah krmilo Centralne čistilne naprave dr. Marjetka Stražar, ki je v podjetju že od leta 1985.

obraz

Ves čas se je ukvarjala z razvojem, najprej kot vodja

laboratorija, največjo strokovno

odgovornost pa je prevzela

z vodenjem tehnoloških procesov čiščenja odpadne vode. Direktorica, zelo uspešno

vodi podjetje tri leta, pripravlja tudi nadgradnjo čistilne

naprave in kot strokovnjakinja ne more iz svoje kože – je tudi svetovalka na področju

tehnologije čiščenja odpadnih

maj 2012

voda. In kar obljubi, to drži.

Vas je v Centralno čistilno napravo pripeljala ljubezen do biologije?

Biologija je naše življenje! Ne morete si misliti, kako čudovit je svet mikroorganizmov!

Vsaka kapljica biomase, ki čisti odpadno vodo, pod mikroskopom razkrije prekrasno in pestro združbo mikrobov. Čiščenje odpadnih voda je najpomembnejši korak k zagotovitvi ustreznih vodnih virov za življenje na zemlji.

Proces čiščenja odpadne vode v vsaki biološki čistilni napravi je prenesen proces t. i. samočistilne sposobnosti iz narave (reke, jezera, morje), ki pa je v čistilni napravi intenziviran in strokovno voden, da se odpadna voda ustrezno očisti pred izpustom v reko.

To je bil tudi recept za naložbo v vašo centralno čistilno napravo. Kako ste uspeli realizirati naložbo, ki je zahtevala intenzivno dogovarjanje sedmih občin?

Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik je v lanskem letu praznovala že 30-letnico delovanja – bila je ena prvih in največjih čistilnih naprav v Sloveniji, tudi v bivši Jugoslaviji. Modrost naših predhodnikov je narekovala gradnjo čistilne naprave, ki je omogočala razvoj industrijske dejavnosti na tem področju. Na našo čistilno napravo je povezana tudi kanalizacija večjih industrijskih obratov, Leka, Heliosa, Tosame, Ete, Svilanita in drugih, ki jim čistilna naprava zagotavlja

dr. Marjetka Stražar

Domžale - Kamnik. To je

pomembno zaledje. V tridesetih letih je čistilna naprava tehnološko zastarela, čeprav je odlično vzdrževana in so procesi maksimalno optimirani. Zaradi novih, ostrejših tehnoloških in zakonskih zahtev bo treba čistilno napravo najkasneje do konca leta 2015 ustrezno nadgraditi za biološko čiščenje dušika in fosforja, t. i. teciarno čiščenje. V ta namen so se lastniki infrastrukture (občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin) odločili, da se sistem ustrezno nadgradi. Investicija, ki kandidira tudi za pridobitev kohezijskih sredstev, bo predstavljala velik finančni vložek v višini 16 milijonov evrov. K sodelovanju so povabili še občino Cerklje na Gorenjskem z letališčem Jožeta Pučnika, ki se bo ravno tako priključila k projektu. Naložba torej še ni realizirana, imamo pa pripravljeno vso dokumentacijo in smo na dobri poti.

Kako bi na konkretnem primeru vašega območja utemeljili trditev, da voda je in bo strateška dobrina? Ali občani na vašem območju pijejo zdravo, kakovostno vodo?

Kot rečeno, v današnjem času visokih tehnoloških dosežkov pri načrtovanju proizvodnih procesov na koncu vedno pristanemo pri na videz nepomembnem končnem segmentu, odpadni vodi. Nujno jo moramo ustrezno obravnavati, da nam ne povzroči več škode, kot je koristi od proizvodnje. V zadnjem času

33 Najbrž je to eden izmed razlogov za posebnost vašega vodenja podjetja – razvijate svetovalno in raziskovalno dejavnost, na primer delavnice. Pravkar ste imeli delavnico tehnologija obdelave odpadnih voda. Ali gre za tržno dejavnost, ki vam pomaga pokrivati razliko v prihodkih zaradi zamrznjenih cen vode?

Naša ekipa je strokovno odlično izobražena in ker v Sloveniji nimamo ustreznih izobraževalnih institucij na področju čiščenja odpadnih voda, smo se usposobili za tovrstna izobraževanja od vodenja procesov večjih ČN do malih ČN in na tam področju sodelujemo tudi z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, ki nam nudi vsaj moralno podporo. V proces našega izobraževanja je bilo do sedaj vključenih že nad 300 udeležencev iz celotne Slovenije in tudi Hrvaške. Kot ste ugotovili, nam ti prihodki dejansko pokrivajo izpad prihodkov zaradi nizke cene storitve čiščenja odpadne vode, ki je trenutno pod slovenskim povprečjem in znaša 0,32 evra na m 3 odpadne vode. Pri porabi vode 12 m3 na mesec za eno družino je torej strošek za čiščenje 3,84 evra na mesec. Na drugi strani je čistilna naprava tehnološko zahteven industrijski objekt, ki npr. na mesec porabi kar 300.000 kWh električne energije ter znatno količino kemikalij, potrebno je vzdrževanje ... Izpad prihodkov zaradi nizke cene pokrivamo tudi s strokovnim svetovanjem za naročnike, posebnimi analizami, matematičnim modeliranjem čistilnih procesov ipd.

Ali je rešitev samo dodatna, tržna dejavnost vodnogospodarskih podjetij? Kakšno politiko bi morala uveljaviti vlada pri cenah vode?

Vodnogospodarska podjetja navajajo, da so pretežno v rdečih številkah.

Na žalost je komunalna dejavnost v Sloveniji še vedno močno podcenjena in običajno glavni krivec za inflacijo.

dovoli nikakršnega povečanja in posledično se močno znižuje standard celotne komunalne dejavnosti na račun kakovosti, ki se spet vrne ljudem v obliki slabše oskrbe. V vsakem primeru bomo morali priti na realne osnove tudi pri cenah komunalnih storitev. Ker je prav, da so cene tudi pri komunali ustrezno nadzorovane, bi morale pristojne institucije podobno kot v razvitem svetu pristopiti k projektu izdelave tehničnih standardov in benchmarkinga, ki bi omogočal pregled nad standardom opremljenosti in posledično omogočal ustrezne odločitve pri določitvi cen komunalnih dejavnosti.

Velik problem čistilnih naprav je mulj. Kaj storite z njim, saj Slovenija tega problema še ni rešila?

V procesu naše čistilne naprave nastane približno 4.000 m 3 dehidriranega blata na leto, ki ga moramo ustrezno odstraniti. Uporaba na kmetijskih površinah je podobno kot v celotni Evropi omejena in praktično nemogoča in ker v Sloveniji nimamo ustrezne rešitve na državnem nivoju, se vsak znajde po svoje.

To blato predstavlja odpadek, edini možen in smiseln način odstranitve zaradi prisotnosti težkih kovin in mikropolutantov je sežig.

Cena sežiga je visoka, tudi do 100 evrov na tono. Trgovanje z blatom je finančno donosno, vendar denar zaradi državne politike ne ostane doma in gre trenutno v glavnem v Avstrijo, ki ima to področje dobro rešeno. Res pa je, da je v Sloveniji zgraditi sežigalnico težko, ker se skoraj pri vseh tovrstnih projektih pojavijo velikokrat slabo strokovno podkovana »ekološka« gibanja, ki vsak projekt zavrejo že na začetku.

Kaj ste v podjetju storili za optimizacijo procesov čiščenja vode in kako urejate odnose z onesnaževalci?

68

Proces na naši čistilni napravi je voden centralno. Imamo inteligentno celostno krmiljenje vseh procesov z nad 1.000 signali, ki v povezavi z merilniki omogočajo optimizacijo na vseh segmentih. V anaerobnem procesu nastaja bioplin, ki omogoča proizvodnjo električne energije, tako da proizvedemo z lastno proizvodnjo kar 67 odstotkov vse porabljene električne energije. Z vsemi industrijskimi onesnaževalci imamo sklenjene pogodbe za čiščenje odpadnih voda, ker niso v segmentu obvezne gospodarske javne službe, ampak ta segment za nas predstavlja tržno dejavnost.

Industrijski onesnaževalci polno pokrivajo ceno za čiščenje.

okolje

Naša čistilna naprava zagotavlja ustrezno kakovost čiščene odpadne vode, ki se odvaja v vodotok Kamniško Bistrico. To je eden od ključnih pogojev za varovanje vodnih virov in ustreznost pitne vode. Pitna voda na našem sprejemnem področju je po današnjih kriterijih ustrezna. V zadnjem času se predvsem v razvitem svetu vse bolj pojavljajo pomisleki glede vsebnosti mikropolutantov v pitni, predvsem pa v embalirani vodi. To so zlasti hormoni in razne kemijske snovi, ki so hormonski motilci in povzročajo resna in dolgotrajna tveganja za zdravje ter celo obstoj živali in človeka predvsem v smislu razmnoževanja.

Na tem področju smo vključeni v več aplikativnih projektov, ker menimo, da je problem pomemben in bo lahko resno vplival na življenje človeka še prej kot globalno segrevanje.

Na žalost je komunalna dejavnost v Sloveniji še vedno močno podcenjena in običajno glavni krivec za inflacijo in probleme malih ljudi v državi. Plačilo položnic za komunalo je seveda nujno, nihče pa v resnici ne pomisli, da je račun za telefon vedno veliko višji, kot je strošek za npr. čiščenje odpadne vode, kjer za to odpadno vodo na koncu kanala deluje celoten sistem čistilne naprave. Cena za čiščenje odpadne vode v Sloveniji je nekajkrat nižja kot v Nemčiji, medtem ko je cena električne energije in kemikalij enaka kot v Nemčiji. Vlada že nekaj let komunalne cene regulira tako, da ne

Kaj manjka slovenski okoljski politiki na področju voda in kje smo v primeri z EU? Pri okoljski politiki nam manjka samozavesti, ki se do nas izvajalcev kaže v pomanjkanju razumnosti. Verjetno poznate bodico, ki pravi, da Bruselj samo pomisli, mi v Sloveniji pa že zapišemo v zakonodajo. Na področju okolja imamo za določene parametre celo strožje postavljene normative, kot jih ima Evropa.

Na drugi strani pa nam šepa realizacija, ker se država enostavno ne poistoveti s projekti.

Predvsem imamo težave na administrativni ravni, saj je pri nas vsako stvar na državnih institucijah praktično nemogoče izvesti pravočasno. Zakonski roki za našo državno upravo na žalost ne veljajo!

Trgovanje z blatom je finančno donosno, vendar denar zaradi državne politike ne ostane doma in gre trenutno v glavnem v Avstrijo.

maj 2012

prejemamo vse več vprašanj s strani industrije, če je odpadno vodo možno biološko ustrezno očistiti in šele potem se dejansko odločajo o obsegu in vrsti proizvodnje. Zavedajo se tudi, da bi se v primeru izpada čistilne naprave morali tudi proizvodni procesi ustaviti.

Skoraj polovica Slovenije uporablja greznice foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Male čistilne naprave

34 68

okolje

Male čistilne naprave

Bodo male čistilne naprave ostale le cilj v Direktivi ali pa

bo Slovenija postala čistejša?

V skladu z Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode in

Uredbo o emisiji snovi pri

odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav je treba na mestih,

kjer ni mogoča povezava gospodinjstev s centralnim

kanalizacijskim omrežjem in centralno ali javno čistilno

napravo, preseganje odpadnih voda najkasneje do leta 2017 urediti z malimi čistilnimi napravami, na vplivnejših

območjih kopalnih voda ali na

vodovarstvenem območju pa

do konca leta 2015. Kakšno je trenutno stanje pokritosti

s kanalizacijskim omrežjem in

kako se gospodinjstva odločajo za vgradnjo malih čistilnih

maj 2012

naprav?

V

oda, ki jo uporabljamo v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, odteka v kanalizacijski sistem. V primeru, da nismo vezani na kanalizacijo, te vode odtekajo večinoma v greznico.

Pri tem posebno nevarnost povzročajo večje koncentracije sintetičnih pralnih in čistilnih sredstev, odpadna olja, ki se zlijejo v odtok, cigaretni ogorki in druge podobne snovi ali predmeti. Problem povezave s centralnim kanalizacijskim sistemom in centralno ali javno čistilno napravo se pojavlja tam, kjer zaradi razpršenosti naselja ali oddaljenosti od mesta kanalizacijski sistem ni urejen za vse prebivalce. V tem primeru se mora preseganje odpadnih voda urediti z malimi čistilnimi napravami.

Namen malih čistilnih naprav je ustrezno očistiti odpadno vodo do take mere, da jo bo v skladu s predpisi in zahtevami mogoče odvajati v okolje – bodisi ponikati v tla ali izpuščati v vodotoke.

Narašča število priključenih na kanalizacijo

N

ajvečje količine odpadne vode v gospodinjstvih nastanejo med 13. in 15. uro ter poleti.

Količina odpadne vode na prebivalca v Srednji

Evropi znaša med 120 do 150 l/PE (populacijskih enot)1 na dan, kar velja tudi za Slovenijo. V Sloveniji je bilo v letu 2010 skupnih odpadnih voda 173.326.000 m3, od tega je bilo odpadnih voda iz gospodinjstev 59.395.000 m3, kar je 4.050.000 m3 manj kot v letu 2009. Skupna količina pa se je glede na leto 2009 povečala, saj je bilo takrat skupnih odpadnih voda 63.445.000 m3. Prav tako se je v letu 2010 povečalo število priključenih na kanalizacijski sistem. V letu 2010 je bilo na kanalizacijski sistem priključenih 240.235 objektov, leta 2009 pa 231.243.2

Še veliko greznic

P

ri čiščenju odpadnih voda ločimo tri vrste oziroma stopnje čiščenja. Primarno čiščenje, ki je mehansko oziroma kemično, kjer se odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi, sekundarno čiščenje, ki je v splošnem biološko in odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi (20–30 1 PE je kratica za izraz populacijska enota in pomeni onesnaženje, ki ga dnevno prispeva človek ob podmeni, da porabi 200 do 300 litrov vode in ustvari enako količino odpadne vode, obremenjene z detergenti, maščobami, dušikovimi spojina¬mi, mikroorganizmi in drugimi organskimi ter neorganskimi pri¬mesmi.

2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Kanalizacijsko omrežje, priključki na kanalizacijo in ulični požiralniki, Slovenija, letno.

35 V

Evropski uniji (EU) je približno 70 odstotkov prebivalcev priključenih na čistilne naprave. Največji delež je na Nizozemskem, kjer je na čistilno napravo priključenih 99 odstotkov prebivalcev. oglaskar 0121.pdf 1 1.2.12 13:00 V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je delež

Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund

C

M

Y

CM

MY

Velika odgovornost občin

O

dvajanje komunalne odpadne vode po kanalizaciji ali priklop na male čistilne naprave z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE je po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav treba urediti za vsa gospodinjstva najkasneje do konca leta 2017, v primeru vplivnejših območij kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju pa do konca leta 2015. Prav tako mora biti do konca leta 2015 urejeno odvajanje odpadnih voda za tista gospodinjstva, ki so priključena na male čistilne naprave z obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE. V izjemnih primerih, kjer čiščenje odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi zaradi prepovedi 3 Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje. Kazalci okolja v Sloveniji: Čiščenje odpadnih voda.

odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male čistilne naprave (posebne geografske razmere, nestalno naseljene stavbe idr.), tehnično ni izvedljivo, se bo odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici tudi po letu 2017. Sicer pa bo treba že obstoječe pretočne greznice zamenjati z nepretočnimi greznicami ali malimi čistilnimi napravami ali v obstoječe pretočne greznice namestiti ustrezne čistilne module. Občine so v okviru tega občane dolžne pozvati k priklopu na centralno čistilno napravo. Če to ni možno, jim morajo omogočiti izgradnjo male čistilne naprave. Občine zato nudijo javne razpise za sofinanciranje malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode, do česar so upravičene fizične osebe (gospodinjstva) v posamezni občini.

68

priključenih 90-odstoten. Najmanjši delež pa je na Malti, kjer je na čistilne naprave priključenih le 13 odstotkov prebivalcev. 3

okolje

odstotkov), in terciarno čiščenje, ki poleg organskih obremenitev odstrani tudi pretežni del obremenitve s hranili. V zadnjih letih je postopkov samo primarnega čiščenja vedno manj, povečuje pa se odstotek s postopki sekundarnega in terciarnega čiščenja.

Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2003 povečala za 244 odstotkov oziroma s 36 milijonov m 3 na 88 milijonov m 3 v letu 2010.

Prav tako se je od leta 2003, ko postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda skoraj ni bilo, v letu 2010 le-to znatno povečalo.

Na ta način je bilo namreč prečiščenih 39 odstotkov odpadne vode ali 57 milijonov m 3 odpadne vode. V letu 2010 je bil tako delež prebivalcev, katerih komunalne odpadne vode so se na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah očistile s postopkom sekundarnega in terciarnega čiščenja, 52,1-odstoten.

Skoraj polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice, ponekod pa že vgrajujejo male čistilne naprave.

Projekt LEADER in MČN

T

udi v okviru projekta LEADER se izvaja projekt Male komunalne čistilne naprave, ki se je začel že v letu 2011. V njem pod vodstvom Razvojne agencije Sora sodelujejo tudi občine na škofjeloškem območju (Gorenja

ekospodbude zmanjšajte stroške za energijo

ugodni krediti za občane

in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita

CY

Promocija

K

učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu

maj 2012

nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe

CMY

36 68

okolje

vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri).

Zaradi razgibanosti terena, kjer prevladuje hriboviti svet, in naravnih ovir (reke in potoki) je ureditev z javno kanalizacija na tem območju relativno zahtevna. V občini Gorenja vas - Poljane je bilo v letu 2010 na javno kanalizacijo priključenih le 22 odstotkov njenih prebivalcev, na greznice pa je bilo priključenih nekaj več kot 77 odstotkov prebivalcev. Zato načrtujejo, da bodo do konca leta večji del te občine priključili na javno kanalizacijsko omrežje. Približno število objektov, ki se bodo morali opremiti z malo čistilno napravo v omenjenih občinah na škofjeloškem območju, je 2.500.

Samra Šećerović iz Razvojne agencije Sora pravi, da so na podlagi izvedenega projekta prepoznali, da lastniki obstoječih objektov pred izvedbo projekta niso poznali zahtev za obstoječe objekte, ki odvajajo odpadno vodo v pretočne greznice in možnosti za znižanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Ugotovili so tudi, da ima večina lastnikov objektov, ki se nahajajo na območjih razpršene poselitve, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, pretočne greznice.

Večina teh tako načrtuje ureditev ustreznega čiščenja komunalnih odpadnih voda v mali čistilni napravi oziroma v skladu z okoljsko zakonodajo. Obstajajo pa redki primeri občanov, ki do zakonskih rokov tega ne bodo zmogli

urediti. Nekateri lastniki objektov se zanimajo za gradnjo skupne male čistilne naprave (za več objektov), pri tem pa se obračajo po pomoč za svetovanje pri pridobivanju dokumentacije in ostalih zahtev. Zato na Razvojni agenciji Sora ugotavljajo, da je osveščanje občanov nujno in da jim je treba zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Se pa trenutno za vgradnjo male čistilne naprave odločajo predvsem novograditelji.

Opažajo pa, da obstajajo tudi lastniki malih čistilnih naprav, ki po njeni vgradnji o tem ne obvestijo izvajalcev javnih služb in ne posredujejo dokumentacije, na podlagi katerih bi se lahko izdelala ocena obratovanja.

Potrebno je gradbeno dovoljenje

Z

izvesti prve meritve in obratovalni monitoring, ki ga izvede javna služba občine ali fizična oseba, ki je za to pooblaščena. Izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode mora za vsako malo čistilno napravo na območju občine zagotavljati obratovalni monitoring, za malo čistilno napravo z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE, pa se lahko namesto monitoringa izdela ocena obratovanja naprave. Naprava deluje neprestano in je ni treba oskrbovati dnevno. Tudi njeno vzdrževanje ni zahtevno. Treba je le paziti, da jo po morebitnem izpadu elektrike čim prej ponovno poženemo – najpozneje v enem ali dveh dneh. Čistilna naprava mora imeti upravljavca, ki njeno delovanje spremlja in vodi obratovalni dnevnik, delovanje naprave pa spremlja tudi vizualno – na podlagi občasnih meritev in občasnih vzdrževalnih del.

E

a namestitev male čistilne naprave mora fizična oseba pridobiti gradbeno dovoljenje, velikost oziroma zmogljivost pa je odvisna od velikosti gospodinjstva in nastalih komunalnih voda. Male čistilne naprave za posamezni stanovanjski objekt se tako dimenzionirajo glede na število oseb oziroma glede na PE. Ob namestitvi male čistilne naprave je potrebno

nkrat tedensko je treba opraviti vizualno in zvočno kontrolo njenega delovanja (vrtenje rotorja), enkrat mesečno pregledati videz vode, enkrat na osem do dvanajst mesecev pa po potrebi – če se dvigne nivo mulja – izprazniti njen primarni del. Odvoz opravi za to pristojno podjetje. Ob ustreznem vzdrževanju je zagotovljeno zanesljivo obratovanje za najmanj trideset let.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/154

Promocija

Storitev vročega potopnega cinkanja smo dopolnili z opravljanjem prevozov vaših izdelkov na cinkanje in nazaj. Glavni razlog za ponujeno storitev je, da vas razbremenimo pri iskanju primernega prevoza, hkrati pa zaradi kombinacije več prevozov dosegamo še konkurenčnejše cene.

Po dogovoru smo prisotni po celotni Sloveniji in sosednjih državah. Naročilo je potrebno oddati dva dni pred prevzemom.

NOVO V 2012

odpeljemo - pocinkamo - pripeljemo Redne tedenske relacije: – – – – –

Gorenjska: ponedeljek in četrtek Koroška in avstrijska Štajerska: ponedeljek in četrtek Štajerska in Prekmurje: torek in petek Primorska: torek in petek Dolenjska: ponedeljek in četrtek

maj 2012

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSeAauS bur itas ver

37 68

okolje

Inovacije za trajnostno rast

Gospodarstvo naj ne bo odvisno od fosilnih goriv

foto: www.shutterstock.com

Inovacije za trajnostno rast

Evropska komisija je sprejela

evropskega gospodarstva k večji in bolj trajnostni uporabi obnovljivih virov. Ker se bo svetovno prebivalstvo do leta

2050 približalo 9 milijardam

in so naravni viri že skoraj povsem izčrpani, potrebuje

Evropa obnovljive biološke vire za zagotavljanje oskrbe z

varno in zdravo hrano in krmo, materiali, energijo ter drugimi

proizvodi.

V

strategiji in akcijskem načrtu Komisije z naslovom »Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo« je opisan celovit, medsektorski in meddisciplinaren pristop. Cilj je bolj inovativno gospodarstvo z manj emisijami, ki bi zadostilo potrebam po trajnostnem kmetijstvu in ribištvu, varnosti hrane in trajnostni uporabi obnovljivih bioloških virov za industrijske namene. Hkrati bi zagotavljalo biotsko raznovrstnost in varstvo okolja. Načrt se osredotoča na tri ključne vidike: razvoj novih tehnologij in procesov za biogospodarstvo, razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti v sektorjih biogospodarstva ter spodbujanje tesnejšega sodelovanja med oblikovalci politike in zainteresiranimi stranmi.

»E

vropa mora preiti h gospodarstvu, ki ne bo odvisno od fosilnih goriv. Večja uporaba obnovljivih virov ni več samo možnost, ampak postaja nujnost. Pospeševati moramo prehod iz družbe, ki temelji na fosilnih gorivih, v družbo, ki temelji na bioproizvodih, pri čemer so glavne gonilne sile raziskave in inovacije. To bo koristilo našemu okolju, zanesljivosti oskrbe s hrano in energijo ter konkurenčnosti Evrope za prihodnost,« je povedala komisarka za raziskave, inovacije in znanost, Máire Geoghegan-Quinn.

Bioodpadki z ogromnim potencialom

I

zraz biogospodarstvo pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega in iz morja ter odpadke. Zajema tudi uporabo bioprocesov za trajnostne industrijske panoge. Bioodpadki imajo na primer ogromen potencial, saj se lahko uporabijo kot alternativa kemičnim gnojilom ali se pretvorijo v bioenergijo, z njimi se lahko izpolnita 2 odstotka cilja EU na področju obnovljive energije.

B

iogospodarstvo EU ustvari že skoraj 2 bilijona evrov prometa in zaposluje več kot 22 milijonov ljudi, kar predstavlja 9 odstotkov celotnega zaposlovanja v EU. Vključuje kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, prehrano, proizvodnjo celuloze in papirja ter dele kemične, biotehnološke in energetske industrije. Vsak evro, ki se

Biogospodarstvo EU ustvari že skoraj 2 bilijona evrov prometa. investira v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva, financirane s strani EU, naj bi do leta 2025 prinesel 10 evrov dodane vrednosti v sektorjih biogospodarstva.

Strategija temelji na treh glavnih stebrih: 1) Investicije v raziskave, inovacije in spretnosti za biogospodarstvo. To bi moralo vključevati sredstva EU, nacionalna sredstva, zasebne investicije in povečanje sinergij z drugimi pobudami politike.

2) Razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti v sektorjih biogospodarstva s trajnostno intenzifikacijo primarne proizvodnje, pretvorbo tokov odpadkov v proizvode z dodano vrednostjo ter vzajemnimi učnimi mehanizmi za izboljšano učinkovitost proizvodnje in virov. Odstranjevanje živilskih odpadkov na primer evropskega davkoplačevalca stane med 55 in 90 evri na tono ter proizvede 170 milijonov ton CO. Te odpadke bi bilo mogoče pretvoriti v bioenergijo ali druge bioproizvode ter tako ustvariti delovna mesta in povečati rast.

3) Okrepljeno usklajevanje politik in vključevanje zainteresiranih strani z oblikovanjem odbora za biogospodarstvo, vzpostavitvijo biogospodarskega observatorija in organizacijo rednih konferenc zainteresiranih strani.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/155

maj 2012

strategijo za preusmeritev

Rastlinske čistilne naprave kot dobra rešitev Lucija Gornjak

foto: www.shutterstock.com

38 68

okolje

Sklad Si.voda

Rastlinske čistilne naprave so učinkovita rešitev problematike odpadnih voda v Sloveniji, je prepričan Milan Zaletel, član uprave Si.mobila in predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda. Dr. Mitja Bricelj, predsednik Strokovnega sveta

Inštituta za vode RS, pa je

poudaril, da je pri ohranjanju

čistih voda največja težava poudarjeno sektorsko

ravnanje uporabnikov in da

Slovenija močno »šepa« pri vzpostavljanju kulturnega

dialoga za celovite rešitve pri

uporabi vodnih virov.

maj 2012

Zakaj se je Si.mobil odločil za ustanovitev Sklada in s katerimi ukrepi je konkretno prispeval k ohranjanju čistih in zdravih voda v Sloveniji? Kakšne so vaše izkušnje?

Si.mobil si v duhu filozofije Re.misli prizadeva postati sinonim za zdrave in čiste vode v Sloveniji.

Zato smo ustanovili Sklad Si.voda kot samostojno in neodvisno institucijo, v katero se bodo transparentno stekala sredstva, namenjena ohranjanju čistih in zdravih voda v Sloveniji. Si.mobil je dokazal, da ima vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 14001, pridobil pa je tudi okoljski certifikat.

Sklad Si.voda je nepridobitna organizacija, ki s strokovnim pristopom ozavešča o pomenu voda in našem vplivu nanje ter se z investiranjem aktivno loteva reševanja problematike kakovosti voda v Sloveniji ali/in tudi varčnejše rabe vode. Sklad je samostojni zavod, ki je sestavljen iz Sveta zavoda in Strokovnega sveta, vodi pa ga direktorica Irena Zupančič Cimerman, predstavnica ustanovitelja, družbe Si.mobil.

Sklad Si.voda

Sklada Si.voda in direktor

Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda in član uprave Si.mobila pojasnjuje poslanstvo Sklada Si.voda.

Čemu so namenjene rastlinske čistilne naprave?

S kakšnim namenom ste se lotili projekta izgradnje rastlinske čistilne naprave v Modražah in Kozjanskem parku?

Rastlinske čistilne naprave so učinkovita rešitev za urejanje problematike odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih. Namenjene so čiščenju manj obremenjenih odpadnih voda iz gospodinjstev in za različne vrste industrij, tudi tiste, ki najbolj obremenjujejo okolje. V Sloveniji so predeli, kjer dostop do čiste in kakovostne vode ni več mogoč, zato je nujna odgovorna raba vode. RČN so ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo za Slovenijo velik okoljevarstveni potencial, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. V primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so učinkovitejše pri redukciji nekaterih bakterij, razgradnji organskih snovi,

težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. Tako varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera. RČN ne predstavljajo posega v okolje, ampak dajejo živim bitjem nov življenjski prostor. Tako RČN v Modražah v sklopu učilnice v naravi kot tudi RČN v Kozjanskem parku sta namenjeni čiščenju komunalne odpadne vode in ponovni rabi vode, hkrati pa predstavljata tudi pomemben izobraževalni objekt.

RČN so ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam.

Kakšen program nameravate realizirati v letu 2012?

Sklad Si.voda je naklonjen in odprt za nove ideje, ki prispevajo k ohranitvi zdravih in čistih voda ter varčnejši porabi pitne vode. Preko projektov, ki jih sofinancira Sklad Si.voda, se veča tudi osveščenost ljudi, kar je nedvomno dobro za celotno skupnost.

Za realizacijo projekta v letu 2012 je bilo prijavljenih kar šest projektov. Svet zavoda Sklada Si.voda je potrdil dva projekta, ki se bosta realizirala v letošnjem letu – projekt rastlinske čistilne naprave na Lisci ter projekt Deževnica in pitniki, s katerim se je prijavil Vrtec Hansa Christiana Andersena v Ljubljani. Udeležujemo se tudi različnih srečanj, kjer pomagamo ozaveščati ljudi. Tako smo v maju sodelovali na 3. Eko konferenci v Ljubljani, dobro smo kot Si.mobil sodelovali tudi z Ekologi brez meja na Eko karavani.

Dr. Mitja Bricelj, predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda in direktor Inštituta za vode RS, je pojasnil največje težave pri ohranjanju kakovosti voda v Sloveniji in nakazal možne rešitve.

Kako to, da se sklad loteva problematike kakovosti voda v Sloveniji in ne kakšne druge okoljske problematike? Kako se pri izvajanju programa povezujete s strokovnimi institucijami?

39 Kje nastajajo največje težave pri ohranjanju čistih voda v Sloveniji in kje se kažejo učinkovite rešitve?

Največja težava je poudarjeno sektorsko ravnanje

Največja težava je poudarjeno sektorsko ravnanje uporabnikov, kar se odraža v ekološkem stanju površinskih voda. uporabnikov, kar se odraža v ekološkem stanju površinskih voda (celinskih, obalnih in morskih) in kakovosti podzemnih voda, tj. naše pitne vode.

Celovito in odgovorno ravnanje z vodnimi viri na lokalni in državni ravni ima krhko strukturo, ki potrebuje okrepitev. Industrija in kmetijstvo imata danes na voljo številne tehnike, s katerimi lahko učinkovito zmanjšata svoj pritisk na vodno

68

okolje

dr. Mitja Bricelj

foto: arhiv podjetja

Milan Zaletel

foto: arhiv podjetja

Sklad se loteva problematike kakovosti voda in ne kakšne druge okoljske problematike zato, ker je voda najbolj dragocen življenjski vir, ker je Slovenija z vodo razmeroma bogata in ker moramo za ohranitev zdravih voda nenehno skrbeti in storiti še veliko. Pri izvajanju programa sklada Si.voda se povezujemo z različnimi strokovnimi institucijami, to so Inštitut za vode RS, Zavod za zdravstveno varstvo, Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, Kozjanski park, Univerza na Primorskem, Limnos idr., vključno z izvedbo projektov na terenu (RČN).

okolje. Nič manjša pa ni vloga slehernega posameznika, ki lahko z osebnim zgledom in uporabo dobrih praks odločilno prispeva k spremembi ravnanj v lokalnem okolju, saj je varovanje pitne vode občinska oziroma lokalna pristojnost.

Kaj je pri trajnem upravljanju z vodnimi viri še posebej pomembno in kje Slovenija na tem področju »šepa«?

Pri tej problematiki je pomembno predvsem upoštevanje in udejanjanje načela celovitosti pri načrtovanju rabe prostora, kot je raba zemljišč za pridelavo hrane, industrijo, urbanizacijo, ter vodnih virov. Pri tem je nujno upoštevati lokalne posebnosti, na primer kras, poplavna in degradirana območja idr. Ob upoštevanju celovitosti delovanja lokalnega »vodnega kroga« pri načrtovanju razvoja se lahko v znatni meri izognemo neljubim presenečenjem (onesnaženja, poplave) in ohranimo zdravo pitno vodo. Celovit pristop je v Sloveniji še prevečkrat označen kot zavlačevanje in nasprotovanje razvoju ter investicijam.

Močno šepamo pri vzpostavljanju in udejanjanju kulturnega dialoga za celovite rešitve pri rabi vodnih virov, kar je v izrazito javno korist in večjo kakovost življenja v naši državi. Sklad Si.voda želi z oživljanjem dobrih tradicionalnih praks pri rabi vode prispevati k zaznavnim premikom na tem področju.

Osnovna skrb podjetja Kostak je zagotovitev ter ohranjanje čistega ter zdravega okolja.

Kakovostno, strokovno ter zanesljivo ohranjamo tako tržne dejavnosti kot dejavnosti gospodarske javne službe ter pri tem pozornost namenjamo obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije, prevzemamo pomembno mesto pri izobraževanju in okoljskem osveščanju širše javnosti.

Dolgoročni cilj podjetja je v zadovoljevanju odjemalcev, lastnikov ter v skrbi za zaposlene.

Kostak komunalno stavbno podjetje d.d.

Leskovška cesta 2 a | 8270 Krško | T: 07/ 48 17 200 | F: 07/48 17 250 | kostak@kostak.si | www.kostak.si

maj 2012

Promocija

Z inovativnostjo, fleksibilnostjo in odgovornostjo se uspešno prilagajamo spremembam v okolju ter si zagotavljamo pomembno mesto v lokalnem in širšem slovenskem prostoru.

Energetska učinkovitost je tek na dolge proge Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

40 68

okolje

ISO 50001

Že to, da mednarodni standard ISO 50001, ki spodbuja

ISO 50001

k izboljšanju energetske

mag. Bogomil Kandus

učinkovitosti, ni vzbudil

posebnega odmeva ne v

javnosti in ne v podjetjih, kaže na zadrege, ki pri uvajanju

okoljskih standardov in zahtev

niso nove. Že pri uvajanju sistema upravljanja z okoljem so v podjetjih pogosto pozabljali na učinkovito

rabo energije. Ali pa jim je bil glavni cilj predvsem

pridobitev certifikata. Standard

ISO 50001 je specializiran, zahteva učinkovitejšo rabo energije. O tem, kako standard

trka na vrata podjetij, je pojasnjeval Bogomil Kandus, direktor ENEKOM, Inštituta za

maj 2012

energetsko svetovanje.

Slovenija mora v svojem prehodu v nizkoogljično družbo slediti direktivam in smernicam EU. Med temi zahtevami je tudi učinkovita raba virov. Do leta 2020 je cilj Evrope, da se delež obnovljivih virov v porabi energije poveča na 20 %, prav tako, da se za 20 % izboljša energetska učinkovitost.

Kako lahko k temu pripomore vpeljava standarda ISO 50001:2011 in kaj zahteva od podjetij pri uvajanju sistema upravljanja z energijo?

Dokumenti, ki so na nacionalnih nivojih v zadnjih desetih letih določali in spodbujali sistemske pristope k uvajanju sistemov upravljanja z energijo pri končnih porabnikih energije, so nedvomno spodbujali k izboljšanju energetske učinkovitosti. Nacionalni dokumenti so predstavljali osnovo za izdelavo evropskega standarda. Slovenija v teh procesih ni bila udeležena, so se pa zainteresirane organizacije hitro odzvale na uvedbo evropskega standarda EN 16001 v juliju 2009 ter začele vzpostavljati sisteme upravljanja z energijo skladno z določili standarda. Junija 2011 je sledil sprejem mednarodnega standarda ISO 50001, ki ga je decembra 2011 sprejel tudi Slovenski institut za standardizacijo kot SIST EN ISO 50001.

Poleg standarda je pomemben dokument, ki določa področje sistemov upravljanja z

energijo tudi referenčni dokument »Energy Efficiency«. Izdan je bil februarja 2009 in določa najboljše razpoložljive tehnike, ki jih morajo dosegati zavezanci za pridobitev okoljskega dovoljenja. Žal tudi uvajanje smernic referenčnega dokumenta v Sloveniji ni sistemsko spodbujano.

Ali je vse ostalo samo na papirju?

Osnovni okvir za vzpostavljanje ukrepov dobre prakse, ki bi izboljševali energetsko učinkovitost v organizacijah, predstavlja standard oziroma dokumenti za določanje sistemov upravljanja z energijo. Rečemo lahko, da nas odstopanje oziroma nepoznavanje določil osnovnih smernic oddaljuje od doseganja evropskih ciljev. Cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 % na evropskem nivoju je sestavljen iz vrste aktivnosti za energetsko učinkovitost tudi pri končnih porabnikih energije. Vzpostavljanje procesov, ki omogočajo doseganje energijskih prihrankov v organizacijah, je pomembno tudi zato, ker predstavlja energetska učinkovitost del zelenih tehnologij, ki spadajo med pomembna področja gospodarskega razvoja.

Vpeljava standarda ISO 50001:2011 lahko torej pomeni prihranek v poslovanju podjetja? Komu bi v prvi vrsti priporočili vpeljavo tega standarda?

41 Pri uvajanju sistema upravljanja z energijo sta izredno pomembni kontinuiranost procesov in strokovnost projektne skupine. upravljanja z energijo, je predvsem delno razumevanje vsebinskih določil standarda, ki lahko močno omejuje učinkovitost uvedbe sistema v prakso.

Na kaj mislite?

Upravljanje z energijo je vključeno že v sistemu ravnanja z okoljem, kar bi načeloma moralo zadoščati za kontinuirano izboljševanje energetske učinkovitosti. Na podlagi izkušenj iz prakse lahko rečemo, da je uvajanje sistemov ravnanja z okoljem v povprečju bistveno premalo pokrilo področje energetike, večinoma zgolj na deklarativni ravni, le toliko, da je bilo možno sistem certificirati.

Takšen pristop je energetski učinkovitosti prinesel morda celo več škode kot koristi, saj se je vzpostavil vtis, da so stvari urejene, v bistvu pa niso bili sprejeti ukrepi za energetsko učinkovitost.

Pri uvajanju sistemov upravljanja z energijo smo nekako prepričani, da bomo s tem prihranili. To je seveda možno, vendar zgolj v primeru, če ob uvedbi sistema upravljanja z energijo izvajamo ustrezne aktivnosti, ne da poskrbimo zgolj za urejeno dokumentacijo. Čeprav standard poudarja spremljanje rabe energije na osnovi kazalnikov učinkovitosti, katerih vrednotenje temelji na osnovi energijskih baz, je možno, da uvedba sistema v organizacijah ne vodi k izboljševanju energetske učinkovitosti.

Zakaj ne?

Pri uvajanju sistema upravljanja z energijo sta izredno pomembni kontinuiranost procesov in strokovnost projektne skupine, ki je zadolžena za sistem. Uvajanje sistema upravljanja z energijo bi lahko na primer primerjali z učenjem smučanja. Zaradi popularnosti smučanja se odločimo, da bomo začeli

Organizacija mora, ne glede na svoje dejavnosti ali velikost, prepoznati svoje dejansko stanje in temu ustrezno ukrepati oziroma vzpostavljati sistem upravljanja. Sistem upravljanja z energijo temelji na principu kontinuiranega izboljševanja kroga PDCA. Ko krog zaženemo prvič, je to podobno prvemu spustu s smučmi po strmini. V primeru, da imamo splošno kondicijo, bomo prvi spust opravili uspešneje, pa tudi hitreje bomo napredovali, pri čemer nam lahko pomaga učitelj. V poslovnem svetu štejejo zgolj prva mesta, zato se je treba potruditi, da čim hitreje začnemo obvladovati potrebne vsebine sistema upravljanja z energijo.

Nekatera podjetja se za investicije ne odločajo, če v tem ne vidijo hitrih pozitivnih premikov oziroma prihrankov pri svojem poslovanju. Čeprav je vpeljava standarda ISO 50001:2011 pomembna tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika in pomeni tržno prednost, se v podjetjih le počasi odločajo zanj. Zakaj?

Organizacije imajo različne pristope k odločanju o procesih investiranja. Investicije lahko s stališča rabe energije razdelimo v dve skupini. V prvi so energetske investicije, kjer je raba energije eden od glavnih dejavnikov investicije, v drugi pa so investicije, kjer je raba energije manjši dejavnik. Običajno se pri investicijah, ki so spodbujene s stališča povečevanja energetske učinkovitosti, ocenjuje neposredni prihranek energije oziroma enostavna vračilna doba, ki je določena na osnovi znižanja stroška. V tem času so vedno bolj redke organizacije z investiranjem v ukrepe, ki imajo vračilno dobo daljšo od treh let.

Na osnovi več kot 120 celostnih energetskih pregledov, ki smo jih v ENEKOMU izvedli v industriji in stavbah ter pri zahtevnejših porabnikih energije, lahko rečemo, da je treba pri izvajanju investicij nujno podrobneje obravnavati področje rabe energije.

Treba je izdelati kakovostno oceno vpliva investicije na okolje, ki vključuje tudi rabo

Eden največjih potencialov za zmanjšanje emisij CO2 pri rabi komprimiranega zraka je ukrep tesnitve razvoda le-tega. Pri neprekinjeni proizvodnji ni mogoče izmeriti stopnje netesnosti sistema komprimiranega zraka. Največkrat je ta med 25 do 35 odstotki, ocenjena pa je bila že tudi 55-odstotna stopnja netesnosti. Pri odličnih sistemih je delež med 10 do 15 odstotki.

Ocenili smo, da se potencialni delež puščanja v Cinkarni Celje giblje med 20 do 30 odstotki.

Zato smo uvedli sistemski pristop odprave netesnosti: določitev odgovornosti za obhode in kontrole sistema, razvoda in porabnikov komprimiranega zraka ter sanacijo mest netesnosti, opravljanje testa stopnje puščanja vsaj vsake pol leta, v kolikor je mogoče, vgradnjo avtomatskih odvajalnikov kondenzata, osveščanje zaposlenih idr. Ocenjujemo, da smo s tem sistemskim pristopom v preteklem letu brez finančnih vložkov dosegli zmanjšanje stopnje netesnosti za 10 odstotkov in s tem prihranili 532 MWh električne energije v vrednosti 42.500 evrov.

To predstavlja letno zmanjšanje izpusta CO2 za 266 ton.

Premer luknjice

Izguba zraka

68

Zeleno omreŽje

V Cinkarni močno zmanjšali izpuste CO2

okolje

smučati. Kupimo opremo, gremo na smučišče in začnemo smučati. Upam, da si nazorno predstavljate, kako je videti prvi takšen spust po strmini. Podobno je z uvajanjem sistema upravljanja z energijo. V Sloveniji so organizacije, ki se že več kot deset let sistematično ukvarjajo z uvajanjem sistema upravljanja z energijo. Tem organizacijam predstavlja sprejeti standard izziv, da skladno s standardom sistematično optimizirajo tiste procese, kjer imajo največje možnosti za izboljšave.

Popolnoma napačen pristop pa je, da se organizacije zaradi možnosti promocije, ki jo uvedba standarda vsekakor prinaša, odločijo za uvedbo sistema upravljanja z energijo in jim je pri uvajanju sistema bistvena le pridobitev certifikata.

Izguba energije

mm

l/s

kW

€

1 3

1,2 11,1

0,3 3,1

168 1.739

5

31,0

8,3

4.656

10

123,8

33,0 18.513

Tabela: Letne izgube zaradi puščanja KZ pri obratovalnem tlaku 7 bar Branko Starič Cinkarna Celje, d. d.

Kidričeva 26, 3000 Celje www.cinkarna.si

Zeleni tisk?

Modra odločitev.

V tiskarni Medium se zavzemamo za nenehno izboljševanje kakovosti in zmanjševanje vplivov na okolje, kar dokazujemo z okoljskima certifikatoma EMAS in ISO 14001. Tiskarske storitve redno nadgrajujemo z novostmi. V lanskem letu smo pridobili nov digitalni stroj MGI. Digitalni tiskarski stroj omogoča hiter, kakovosten, cenovno ugoden tisk manjših naklad in ima manjši vpliv na okolje kot klasični tisk. Barva,

maj 2012

Organizacije različno vrednotijo pomen uvajanja sistemov upravljanja. Sistem upravljanja z energijo je po strukturi podoben sistemu vodenja kakovosti ISO 9001 in sistemu ravnanja z okoljem ISO 14001. Standardi na področju sistemov upravljanja predstavljajo skupek najboljših razpoložljivih praks, kar bi moralo samo po sebi pomeniti, da jih moramo, če želimo biti uspešni, uvajati brez zadržkov, v največji meri, kolikor to zmoremo. Ena največjih ovir, ki je morda še posebej izpostavljena v primeru standarda sistemov

42 68

okolje

ki se uporablja, je brez silikona in primerna za enostavno reciklažo. Tiskamo lahko na različne medije, od recikliranega papirja vseh gramatur do ostalih papirjev, kartona in sintetičnih materialov. Priprava in izdelava tiskarskih plošč ni potrebna, saj stroj podatke črpa neposredno iz računalnika. Priprava stroja zaradi umerjanja barv z jakostjo nanosa ni potrebna, kar pomeni manjšo porabo papirja. Visoka kvaliteta odtisa (do 3600 dpi), format XXL (102 x 33 cm) in hitra odzivnost so konkurenčne prednosti digitalnega stroja MGI.

Zeleno omreŽje

energije v celotni življenjski dobi investicije. Če bi organizacije predhodno izdelale takšno oceno, bi vrsto investicij zapeljale drugače, saj bi morda ugotovile, da bi se investicijo dalo izvesti z nižjimi življenjskimi stroški v njeni celotni dobi.

Prav določanje procesov nabave oziroma investiranja je v standardu ISO 50001 podrobneje določeno kot v starem evropskem standardu EN 16001. Vpeljava zahtev standarda lahko organizacijam pomaga h kakovostnejšem investiranju, je pa treba za to vzpostaviti ustrezne procese, ki temeljijo tudi na strokovnem znanju in razumevanju problematike projektnih skupin.

Na odločanje organizacij o vpeljavi standarda vpliva vrsta dejavnikov. Kot ovire lahko naštejemo na primer neprepoznavanje pomena uvajanja standarda s strani vodstva organizacij, prepoznavanje drugih razvojnih področij kot pomembnejših, nezmožnost investiranja v nadgradnjo sistema upravljanja, pomanjkanje strokovnega kadra in druge.

Medium, d. o. o. Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica, (04) 580 50 20 medium@medium.si, www.medium.si

maj 2012

Akcija Posvojimo drevo v kamnolomu trboveljske cementarne

Ob svetovnemu dnevu Zemlje so bili v trboveljski cementarni Lafarge ponovno aktivni v sanaciji njihovega kamnoloma. Tudi letos so skupaj z mladimi sadili drevesa na območjih kamnoloma, kjer so s pridobivanjem surovine prenehali.

Akcijo so poimenovali Posvojimo drevo, saj želijo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeli za posajena drevesa in spremljali njihovo rast. V aprilu so z mladimi iz Trbovelj in Hrastnika posadili 460 dreves. Pri tem so jim pomagali strokovnjaki. Med posajenimi drevesi je bilo po sto lip, divjih češenj, akacij in borov ter šestdeset lesk. Z naravno pregrado v obliki dreves bo še dodatno znižan vpliv kamnoloma

Ko se organizacija odloči za vpeljavo standarda ISO 50001:2011, kako naj se tega loti?

Osnova za učinkovito uvajanje sistema je realna ocena stanja. Ko govorimo o uvajanju sistema upravljanja z energijo, je pomembno, da s strukturo sistema spodbudimo aktivnosti, ki omogočajo dolgoročno kontinuirano izboljševanje energetske učinkovitosti.

Najbolj aktualne aktivnosti, ki so skupne večini organizacij, so na primer izobraževanje strokovnega kadra, nadgradnja procesov nabave in načrtovanja investicij s stališča energetske učinkovitosti, določitev razvoja vzpostavljanja kazalnikov učinkovitosti, vzpostavljanje oziroma nadgradnja sistema energetske odgovornosti in drugo.

Imenovanje energetskega menedžerja je eden prvih, a ne nepomembnih korakov.

Energetski menedžer s svojo strokovnostjo in motivacijo določa hitrost in smer uvajanja sistema. Mednarodni standard še bolj poudarja pomen najvišjega vodstva kot evropski. Med prve korake uvajanja sistema je torej treba uvrstiti tudi spoznavanje zahtev standarda s strani najvišjega vodstva, enako tudi njegovo aktivno vlogo pri vzpostavljanju sistema.

Sistem upravljanja z energijo ne more biti učinkovit brez aktivne udeležbe najvišjega vodstva.

Drugo področje uvajanja standarda je povezano z določitvijo pomembne rabe energije, med katero se uvrščajo največji porabniki energije, kakor tudi porabe energije, kjer so velike možnosti za optimizacijo. Celostno izveden energetski pregled je tisti, ki poleg izdelave kakovostne energetske strategije omogoča tudi takojšnje prihranke, predvsem

na osnovi organizacijskih in manjših investicijskih ukrepov. Nujno je, da je energetski pregled prilagojen rabi energije v organizaciji.

Na Inštitutu za energetsko svetovanje se zavzemate za prenos znanja in aplikativnih rešitev v industrijo in ustanove. Kakšno je trenutno energetsko stanje v slovenski industriji in javnem sektorju? So naklonjeni investicijam v energetske ukrepe?

Trenutno gospodarsko stanje je izpostavilo raven kakovostnega dela v preteklosti.

Organizacije, ki so ustrezno obvladovale svoje sisteme upravljanja, lažje obvladujejo trenutno stanje, manj uspešni pa ta trenutek »nimajo časa«, da bi se ukvarjali z energetsko učinkovitostjo. Pri aktivnostih organizacij je trenutno običajno glavna prioriteta razvoj tržnih proizvodov. Organizacije, ki so v dobri kondiciji, in te imajo običajno tudi investicijska sredstva, sistemsko pristopajo tudi k uvajanju oziroma nadgradnji svojih sistemov upravljanja z energijo, ki temeljijo na energetskih informacijskih sistemih. Organizacije, ki so že doslej učinkovito vodile ukrepanje na področju energetske učinkovitosti, imajo običajno tudi v teh časih sredstva za investiranje v energetsko učinkovitost.

Velika prednost energetske učinkovitosti je tudi, da lahko v vsakem primeru z ustreznim pristopom znižamo strošek za energijo tudi brez večjih investicijskih vlaganj. Zavedati se moramo dejstva, da je energetska učinkovitost tek na dolge proge. Tudi če še niste, takoj jutri začnite s procesi uvajanja sistema upravljanja z energijo. S pravilnim pristopom bodo prišli tudi rezultati.

Sistem upravljanja z energijo ne more biti učinkovit brez aktivne udeležbe najvišjega vodstva.

okolje

Iz odpadka nova kreacija

Kulturno ekološko društvo Smetumet

43 68

Kulturno ekološko društvo Smetumet

Nam je to zelo znano? Družba recikliranja. Odpadki kot

surovine za nove izdelke.

Ločeno zbiranje odpadkov.

foto: arhiv društva

Odgovornost do rabe naravnih virov. Kako lahko stvari, ki

jih pogosto umestimo med

kreacij ter hkrati ozaveščajo in

spodbujajo druge k aktivnemu sodelovanju, prikazuje Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Kako iz odpadkov, starih stvari, ki se jih naveličamo in bi jih

kaj hitro zavrgli, delajo prave umetnine in jim dajejo novo

svežino?

S

Material, za katerega prosimo, redno prinašajo v SmetumetZibko na Celovško v Ljubljani.

voje aktivno poslanstvo je Kulturno ekološko društvo Smetumet (KED Smetumet) pričelo v letu 2007, ko so se združile ideje in miselnost manjšega tima. Zakaj? Zavedajo se problematike odpadkov in odnosa družbe do okolja in soljudi. Svoj odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja izražajo preko umetnosti, ekologije, oblikovanja in igre. V sklopu svojega delovanja nudijo podporo lokalnim proizvajalcem in predelovalcem, spodbujajo k radovednosti o sestavinah na izdelkih in njihovem izvoru, k čim večji samooskrbi, odpovedi predmetom za enkratno uporabo, izbiri izdelkov z manj ali brez embalaže, prodaji ali menjavi že rabljenih predmetov ter sortiranju odpadkov in odlaganju v primerne zabojnike. Za njihovo ustvarjalnost mnoga podjetja, organizacije, šole, skupine, posamezniki in drugi zbirajo raznorazne odpadne materiale, ki jih nato v Smetumetu v sklopu delavnic, dogodkov in projektov uporabijo za izdelavo nečesa novega. »Občasno na naš naslov pripotuje kakšen simpatičen paket presenečenja izbranih smeti s kreativnim sporočilcem, sicer pa nas mnogo ljudi spremlja in pri delu podpira. Material, za katerega prosimo, redno prinašajo v SmetumetZibko na Celovško

v Ljubljani,« pravi soustanoviteljica društva Maja Modrijan. Njihova ustvarjalnost, kot kaže, nima meja, saj jih poznajo tudi pedagogi in učenci v Črni gori in BiH. Večkrat so sodelovali tudi na dnevu odprtih vrat Evropskega parlamenta s projektom fREe think/thing – spodbujanje razmisleka o brezplačnih rečeh, tako da so v Bruslju in Strasbourgu ustvarjali iz starih promocijskih materialov Evropskega parlamenta. Z izdelki, delavnicami, tehnikami in filozofijo Smetumet pa so se preko različnih projektov spoznali tudi ljudje v Avstriji, Franciji, na Češkem, Poljskem in v Tanzaniji. Četudi v društvu na mnogo ljudeh puščajo sledi v miselnosti in ravnanju, pa se najdejo tudi takšni, ki jih njihov način komunikacije zbode, vendar so veseli tudi kritike, še posebej če je konstruktivna. »Negativen odziv je boljši kot nikakršen,« pravijo, saj to kaže, da so z nečim zadeli v občutljivo točko in nekomu dali misliti.

Ustvarjanje alternativ množičnemu potrošništvu

N

jihove delavnice, ki so primerne za otroke, mlade ali odrasle, so namenjene iskanju kreativnih načinov preobrazbe zavrženih predmetov, odpadnih in naravnih materialov v nekaj lepega, uporabnega, vrednega življenja

maj 2012

odpadke, postanejo plod novih

44 68

okolje

na njegovo okolico. Manj bo prašenja, erozije in hrupa, okolica bo lepša, zasajeno področje pa bo nudilo tudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim. V dveh letih in pol so v kamnolomu Plesko zasadili že 1.230 dreves, s projektom pa bodo nadaljevali že to jesen.

Zeleno omreŽje

Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo Na Statističnem uradu Republike Slovenije želimo izboljšati prepoznavnost zamisli o trajnostnem razvoju v Sloveniji in si hkrati prizadevamo spremljati napredek pri doseganju le-tega. Prvi nabor kazalnikov trajnostnega razvoja za Slovenijo se je oblikoval na delavnici, ki smo jo organizirali leta 2009. Združili smo jih v tri področja: blaginja, ravnovesje in skromnost ter medgeneracijsko sodelovanje. Znotraj vsakega področja se kazalniki osredotočajo na posamezna okoljska, gospodarska in socialna področja. Namen kazalnikov ni ocenjevanje, ali je Slovenija trajnostna, ampak spremljanje napredka pri doseganju ciljev s posameznih področij. Kazalnike trajnostnega razvoja za Slovenijo smo prvič objavili leta 2010, ko sta izšli dve izdaji brošure, leta 2011 pa smo kazalnike objavili tudi na podatkovnem portalu SI-STAT. Več informacij lahko najdete na spletni strani: http://www.stat.si/tema_okolje_kazalniki_trajnostnega_razvoja.asp. mag. Teja Rutar Statistični urad Republike Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 241 64 00 E-pošta: gp.surs@gov.si Splet: www.stat.si

maj 2012

2. državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov Srednješolski strokovni program Okoljevarstveni tehnik se v Sloveniji izvaja četrto leto. Šole, ki ta program izvajajo, so letos pripravile drugo državno tekmovanje dijakov tega programa. Potekalo je 17. aprila 2012 na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. V predstavitvi alternativnih virov energije je tekmovalo osem srednjih šol.

Najbolje so se odrezali dijaki ŠC Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja pod mentorstvom Janje Čuvan in Alenke Lah Kalan.

foto: arhiv društva

Lafarge Cement, d. o. o.

Kolodvorska cesta 5, 1420 Trbovlje www.lafarge.si

Negativen odziv je boljši kot nikakršen.

izven deponije. V aprilu so tako izvedli delavnico (u)LIČNI mozaiki. Skupaj z učenci in dijaki doma Antona Skale in uporabniki varstveno-delovnega centra Sonček iz Maribora so z mozaiki iz vzorčnih in odpadnih keramičnih ploščic, kamnov, razbitih in okrušenih skodelic in drugih kosov keramike krpali luknje na javnih pohodnih površinah na Glavnem trgu in ulicah Maribora. Sodelujejo in izvajajo tudi številne projekte, kot je Kultura ni ovira (del programa EPK 2012). Z njim želijo s kreativnimi delavnicami, raznimi akcijami in javnimi natečaji kar se da trajnostno spreminjati podobo in mentaliteto mesta ter prilagoditi dostop ljudem s posebnimi potrebami s klančinami, oznakami na vratih in stopnicah, smerokazi in drugim iz odpadnih in naravnih materialov idr. oziroma soustvariti okolje, ki bo dostopnejše in prijaznejše vsem uporabnikom mesta. Čeprav se s prepoznavnostjo v javnosti niso nikoli posebej ukvarjali, pa je pred kratkim k njim za dva dni prišla ekipa Euronews iz Avstrije, ki je posnela prav prispevek o projektu Kultura ni ovira. Drug takšen projekt, ki ga trenutno izvajajo, je pREobleka, ki pod drobnogled postavlja tekstilno industrijo, išče in ponuja alternative potrošništvu ter se postavlja nasproti nenehnemu kupovanju novih oblačil, velikim korporacijam in ekološko-etično sporni tekstilni industriji. V ta namen spodbujajo kroženje rabljenih oblačil, izvajajo delavnice pridelave in predelave oblačil, okrogle mize, predavanja idr. Njihov tretji stalni projekt pa je Cvetumet, kjer se lahko najde vsak, ki ima ljubezen do rastlin, ga zanima aromaterapija, uporablja naravno kozmetiko in si jo želi morda tudi sam izdelati. Zanimiva in odmevna pa je tudi storitev, ki jo ponujajo podjetjem, kjer jim iz njihovih smeti naredijo poslovna darila. S tem uporabijo lokalno pridelane odpadne materiale za nove izdelke, hkrati pa z izdelki opozarjajo na prekomerno produkcijo, konzumacijo in smetenje. Ti izdelki so lahko najučinkovitejši

pri ozaveščanju lastnih dejanj in spreminjanju vsakdanjih navad. V okviru teh in drugih projektov po besedah Maje Modrijan izhajajo iz tega, da so »vsa spoznanja (lokalna in globalna), ki jih na poti izkušenj in raziskovanj naberemo, tista, ki nas spremenijo. Če nismo ignoranti z dvojnimi merili, je zadeva nepovratna – ne moremo kupiti poceni kitajske obleke in se pretvarjati, da je to dober nakup in le kapljica v morje, če pa po ogledu dokumentarcev, branju knjig ter po zdravi kmečki pameti vemo, da s tem podpiramo izkoriščevalsko multinacionalko, otroško delo, polja pesticidnega bombaža, nesmiselne prevoze preko celega sveta ter druge nečloveške traparije. Ni vredno, zato raje pobrskamo po dnu omare, predelamo kakšen star kos oblačila (ali za to plačamo lokalni šivilji) in organiziramo izmenjavo oblačil vsaj med prijatelji. Enako je s pohištvom, orodjem, gospodinjskimi pripomočki, elektroniko ...

Bistveno je torej osveščanje.«

Iz tetrapaka v torbo, denarnico …

V

sklopu raznih delavnic in dogodkov po Sloveniji in velikokrat v sodelovanju z raznimi šolami, organizacijami, podjetji pod njihovim okriljem nastanejo tudi številne denarnice, peresnice, mape, torbice, nakit, namizne igre in drugo iz raznovrstnih odpadkov, kot so tetrapak, kavna embalaža, druge vrste embalaže, zamaškov, kartonske embalaže, papirja, jogurtovih pokrovčkov in drugih odpadkov. V domišljiji teh ustvarjalcev vedno dobijo svojo novo vlogo. Ne zmanjka pa idej niti za zavijanje daril iz odpisanih knjig, za prenovo starih kosov pohištva in še za marsikaj. Kar je na prvi pogled videti le kot stvar za smeti, pod njihovimi rokami kmalu dobi videz nove in uporabne stvari.

45

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

za 68 odstotkov. Investicija naj bi se povrnila v dveh letih. Trenutni prihranek pri razsvetljavi je 50 odstotkov, z uporabo inteligentne senzorike pa se predvideva še dodatnih 20 odstotkov prihranka pri razsvetljavi. Uvedba inteligentnega sistema razsvetljave poleg nižjih stroškov energije in zmanjšanja ogljičnega odtisa omogoča tudi zunanje financiranje (razpis UREE).

VALTEX & Co., d. o. o.

Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana www.valtex.si, www.eko-iniciativa.si

Vida Gravnar, Eko igrala d.o.o. Eco play l.l.c. tel: 05 393 90 20 e-pošta: prodaja@ecoplay.si www.zunanja-igrala.si/aktualno

Vedno je lahko še bolje

EKO INICIATIVA za trajnostni razvoj

V podjetju VALTEX & Co., d. o. o., smo že v letu 2001 pričeli z uvajanjem in prodajo ekološke higiensko papirne konfekcije. Ker pa se zavedamo, da zgolj prodaja ekoloških izdelkov ni dovolj – potrebno je razviti znanje za ravnanje –, dajemo velik poudarek svetovanju in iskanju skupne rešitve za zdravo bivanje. Tako smo bili v letu 2010 pobudnik EKO INICIATIVE, saj je ena temeljnih vrednot našega podjetja skrb za okolje in trajnostni razvoj. Osnovna ideja Eko iniciative je, da lahko prav vsi prispevamo svoj delež k ohranjanju okolja – ponudniki higienskih izdelkov in storitev in njihovi uporabniki. Člani Eko iniciative lahko preko portala delijo svoja mnenja, izkušnje in predloge, na ta način soustvarjajo portal in s tem krepijo ter nadgrajujejo ekološko osveščenost obiskovalcev spletne strani. Ni vseeno, kakšen higienski papir, milo in čistila uporabljamo. Člani Eko iniciative izvajamo ekologijo na enostaven način v vsakodnevni praksi, zato se pridružite Eko iniciativi (www.eko-iniciativa.si) tudi vi!

okolje

Na podlagi analize, ki je pokazala, da za potrebe notranje razsvetljave porabimo skoraj 20 odstotkov električne energije, da nam stara razsvetljava povzroča visoke stroške vzdrževanja, da slaba osvetljenost prostorov povzroča slabe delovne pogoje in zahteva montažo dodatnih svetilk ter posledično še višjo porabo električne energije, smo se v podjetju Xella odločili za zamenjavo 295 živosrebrnih in fluorescenčnih sijalk skupne moči 87,76 kilovatov z 230 svetili inteligentnega sistema razsvetljave Reflecta v skupni moči 35,81 kilovatov. S to investicijo bomo letno prihranili 32 tisoč evrov oziroma znižali porabo električne energije za razsvetljavo

so usposabljanje za upravitelje igrišč o varnosti otroških igrišč po standardu SIST EN 1176; lastna brezplačna revija za upravitelje otroških igrišč »Na igrišču«; lasten veliki stenski koledar, na katerem vsako leto predstavimo najlepša slovenska igrišča in ob tem obdarujemo otroke, ki na slikanju sodelujejo, ter poskrbimo, da je to za njih nepozaben dogodek; ustvarjalna knjižica »na Eko igrišču«, ki osvešča o ekologiji tudi najmlajše in je tiskana na ekološkem papirju ter ne nazadnje partnerski projekt celostnega zagotavljanja varnosti na igrišču »Naše igrišče, Varno igrišče«. Ta projekt skupaj z inštitutom za pregledovanje in certificiranje igrišč Isera predstavljamo kot popolno novost v slovenskem prostoru na www.varnoigrisce.si.

Xella porobeton SI, d. o. o.

Loke pri Zagorju 64 1412 Kisovec www.ytong.si

Za izgradnjo igrišča izberite strokovnjake V podjetju Eko igrala d.o.o. Eco play l.l.c. od ideje do izvedbe glede otroških igral in varnosti otroških igrišč svetujemo TÜV certificirani strokovnjaki. Podpora so številni projekti, kot

Na KP Vrhnika smo med prvimi v Sloveniji postavili sistem ločevanja odpadkov. S prizadevanjem občanov in pravnih oseb je bilo lansko leto izmed vseh odpadkov, nastalih na območju, kjer izvajamo javno službo, izločenih 69 % koristnih, kar je daleč največ v Sloveniji. Koristni odpadki, steklo, papir ter plastična oziroma kovinska embalaža se zbirajo na 184 ekoloških otokih (en ekološki otok/126 prebivalcev, instalirana prostornina zabojnikov je nekaj več kot milijon litrov). Zaradi zglednega ločevanja odpadkov je bilo v letu 2011 na odlagališče nenevarnih odpadkov odloženih le 113 kg ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca v skupni količini (31 %). Enako uspešno je zbiranje organskih odpadkov. Teh je bilo v letu 2011 zbranih 3.215 t, kar pomeni 140 kg na prebivalca, s čimer je bilo močno preseženo slovensko povprečje. Dobri rezultati so plod dobrega ozaveščanja, s katerim smo v podjetju začeli že ob vzpostavljanju sistema in ga prilagajamo skladno z dviganjem ozaveščenosti prebivalcev.

Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o.

Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika T.: +386 1 7502 959, F: +386 1 7502 951 E: info@kpv.si www.kpv.si

maj 2012

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Pot na Lavo 22, 3000 Celje www.sc-celje.si/gr

Varčujemo z električno energijo

68

Zeleno omreŽje

Okoljska politika EU temelji na prepričanju, da so gospodarska rast in blaginja, družbeni napredek ter varstvo okolja nedeljivo povezani in le ob skupnem napredku prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. Pri sprejemanju odločitev v kmetijstvu, prometu, energetiki, trgovini, prostorskem načrtovanju in razvoju se upoštevajo tudi okoljski vidiki. Za izvajanje vseh predpisov in standardov bo tako Slovenija potrebovala veliko izobraženega kadra.

Možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo Mitja Šimenc, Vaska Pejić, Andrej Lisec1

foto: www.shutterstock.com

46 68

logistika

Povratna logistika in trgovina

Načela trajnostnega razvoja skozi zakonodajo in družbotvorne korporacijske

Povratna logistika in trgovina

(corporate citizenship)

iniciative z deklarativnega

nivoja in iz politične retorike

počasi postajajo realnost

sodobnega poslovanja (CSR

Europe, 2010, Komisija

Evropskih skupnosti, 2009).

Zniževanje materialne

intenzivnosti (razmerje med količino porabljenih virov,

potrebnih za določeno

ekonomsko aktivnost),

zmanjševanje količin nastalih

odpadkov ter povečevanje

deleža sekundarnih surovin

na račun omejenih primarnih

naravnih surovinskih virov z

mednarodnih in nacionalnih

ravni subsidiarno postajajo tudi obveze in vrednote

maj 2012

podjetij.

1 Mitja Šimenc, Vaska Pejić, Andrej Lisec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

T

rgovske družbe imajo v tovrstnem okolju specifičen položaj kot prožilci in pospeševalci potrošnje ter tudi same kot pomemben akter okoljskih vplivov. V njihovi dejavnosti je odpadna embalaža (OE) kot objekt razbremenilne oz. ožje – povratne logistike (PL) specifična problematika zaradi naslednjih poglavitnih identificiranih dejavnikov:

Model za alociranje stroškov ravnanja z OE

• zakonodajnega pritiska in povečane odgovornosti gospodarskih subjektov, ki presega uporabno dobo izdelkov in se razširja na celotni življenjski cikel skupaj z vsemi nezaželenimi odpadnimi produkti ali vplivi;

I

• vrednosti povprečnega blaga za množično potrošnjo na enoto, ki je v primerjavi s potrebnimi stroški obvladovanja spremljajočih eksternih vplivov razmeroma nizka (majhne spremembe v stroškovni strukturi imajo relativno močan vpliv na cenovno konkurenčnost); • obsega količin, raznovrstnosti in razširjenosti nastajanja in • fizičnih značilnosti objektov ravnanja (ORn) – za OE je značilna nizka specifična teža (Yoshinaga, Nishina, Inoko, Saito & Tsuyuguchi, 2002), kar negativno vpliva na izkoriščenost zbirno-transportnih sredstev, ki je zaradi voluminoznosti tovora slabša in zvišuje stroške zbiranja ter predelave.

nštitut za logistiko Fakultete za logistiko je v sodelovanju z večjim slovenskim trgovskim podjetjem v prvem in drugem trimestru študijskega leta 2010/2011 izvedel projekt "Ocena učinkovitosti modela ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek".

Podjetje v Sloveniji letno na več kot 100 lokacijah prodajnih in distribucijskih izvornih mest (IM) ločeno zbere več kot 4.500 ton OE – v letu 2009 je v podjetju zbrana OE predstavljala dobro dvajsetino vseh v Sloveniji nastalih količin industrijskih odpadkov na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Namen projekta – povečanje transparentnosti sistema PL OE in trenutno ureditev oceniti s fizično-operativnega vidika ter zasnovati model, ki bi bil podlaga za alociranje stroškov ravnanja z OE na nivoju IM – smo opredelili v 3 dimenzijah: plansko-odločevalski, deskriptivno-analitični in virtualno-inženirinški. Model ocenjevanja učinkovitosti, ki ga predlagamo in je bil razvit ter vzpostavljen kot eden izmed

47 Dani elementi so glavne komponente stroškovnega modela, njihova razločna identificiranost pa povečuje razumevanje in vidljivost procesa.

Projekcija masnih deležev, ki pridejo v distribucijske centre (DC) iz manjših prodajnih formatov.

Varianta poteka razbremenilne verige, ki bi jo bilo potrebno upoštevati pri potencialnem spremljanju stroškov glede na izvore.

Empirično preverjeni deleži količin zaporednih odvozov OE.

Pregled nad masno bilanco omogoča boljšo kontrolo procesa in stroškov na lokacijah PIM z razmejitvijo komunalnih/nekomunalnih tokov ter notranjega toka OE.

Analizirana dinamika in količinski obseg nastajanja OE na danem izvoru.

Oblikovana metodologija določanja dnevnih generiranih količin OE kot osnova za določanje stroškov in spremljanje IM po sistemu »semaforjev«.

Izmerjene povprečne količine OE na 1 skladiščno-transportno enoto: mobilno paleto (RLC) ter povprečni časi ravnanja zastopanih aktivnosti ravnanja.

Število RLC, s katerimi se rokuje, je glavni stroškovni gonilnik procesa ravnanja z OE.

Karakteristike in delovanje tehnologije kompaktiranja in možni učinki njene uporabe.

Tehnično-tehnološka opremljenost je katalizator racionalizacije transportne mreže. Konzervativno ocenjeni prihranki pri transportu za preučevano lokacijo ob različnih scenarijih lahko znašajo na letni ravni 20 % in več.

Prikaz obstoječega retrodistribucijskega omrežja, vključno z lokacijami na strani podizvajalcev družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ter primerjava z alternativno rešitvijo preoblikovanja transportne mreže.

Ob upoštevanju strogo logističnih kriterijev možni prihranki znašajo do 55 % manj prevoženih kilometrov (glede na bazno situacijo izbranega IM).

68

Praktična implikacija

Posnetek in popis procesa notranjega primarnega zbiranja s časovnimi in količinskimi parametri z identificiranimi in opredeljenimi uporabljenimi variantami PL kanalov OE v retrodistribucijskem omrežju.

logistika

Rezultat projekta

Tabela 1: Doseženi projektni rezultati

Z

aradi velikosti in kompleksnosti sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je na praktičnem primeru preučevan samo del sistema, za celovito obravnavo pa bi bilo potrebno obravnavati celoten sistem, kjer bi bili rezultati drugačni.

primerna odstranitev. Točneje obsega proces premikanja in gibanja blaga, vanjo pa so lahko vključeni tudi obnova ali renovacija proizvodov (vključno s tem zajema še ravnanje z vrnjenim poškodovanim blagom, presežnimi zalogami, urejanje odpoklicev, programe recikliranja, ravnanja z nevarnim blagom, odstranjevanje zastarele opreme in vračanje delovnih sredstev).

V nadaljevanju uporabljamo izraz »povratna logistika« (PL) kot podpomenko razbremenilne logistike, ki poudarja smer procesnih tokov (zbiranje in vračanje), na segmentu, kjer še ne prihaja do bistvene spremembe v fizični sestavi CEO

N

ajprej opredelimo področje ravnanja z odpadno embalažo v kontekstu razbremenilne logistike, definiramo osnovno privzeto terminologijo in podamo omejitve obravnavanega segmenta ravnanja z OE (rOE) z opisom zadevnega sistema in pripadajočih procesov PL, vezanih na OE.

Opis in omejitve področja

FMCG 1

R

avnanje z odpadno embalažo znotraj poslovnih sistemov podjetij navadno pripišemo podsistemu razbremenilne logistike (ta izraz v skladu z Logožarjem (2004, 123–124, 131–132) uporabljamo kot indirektno ustreznico izraza reverse logistics v širšem smislu), ki je po Rogersu in Tibben-Lembkeju (1998, 2–3) proces planiranja, implementiranja in kontrole učinkovitega in gospodarnega toka surovin, procesnih zalog, končnih izdelkov in s tem povezanih informacij od točke porabe do točke izvora blaga, katerega namen je povrnitev vrednosti (predelava) ali

objektov ravnanja (ORn), poleg tega pa se vzdolžni in vzvratni tok – čeprav ne v vseh variantah ali/in fazah procesa – prekrivata znotraj istega sistema. V tem smislu po zgledu Guideja in Van Wassenhova (2002) privzemamo zožan pogled na razbremenilno logistiko skupaj s kontrolo in disponiranjem kot na enega izmed procesov, ki sledi, ko so ORn primarno zbrani na izvornih lokacijah. PL se tako nanaša na menedžment in izvajanje procesa vzvratnega toka logističnih objektov: od mesta odjema do (pogojno) mesta nastanka (pri neproizvodnih dejavnostih: vnosa v opazovani sistem) prvotnega blaga.

prevzem

trženje

finance

nabava

Geografska divizija - Slovenija

Geografska divizija 2

Geografska divizija m

FMCG 2

FMCG 3

FMCG n

Hipermarketi

Supermarketi

Živilske prodajalne

Izvorno mesto (lokacija) 1

Izvorno mesto (lokacija) 2

Izvorno mesto (lokacija) x

uskladiščenje

hramba

izskladiščenje

Raven I: podjetje

Raven I: strateška poslovan enota

Raven III: program Raven IV: vrsta izvora (prodajni format) Raven V: lokacija/izvorno mesto (prodajno mesto)

dopolnjevanje

Raven VI: izvorni proces

Slika 2: Hierarhično strukturirana členitev problematike ugotavljanja učinkovitosti ravnanja z odpadno embalažo znotraj poslovnega sistema naročnika (ravni opazovanih obsegov sistema za ravnanje z odpadki)

maj 2012

objektnih ciljev projekta, lahko služi za sprejemanje določenih ukrepov v prvi dimenziji na različno definiranih obsegih z aplikacijo v primerjalnih analizah (benchmarking), prioritizacijah in evalvacijah posamičnih segmentov sistema ter problemih izbire in investicijah.

Projektni rezultati preostalih 2 dimenzij, ki so bili uporabljeni pri definiranju in analizi sistema ter določanju stopnje učinkovitosti, so podani v Tabeli 1.

48 roblemi povratne logistike so ekvivalentni tistim iz logistike, ki obravnava vzdolžni materialni tok (forward logistics), vendar obstajajo določene specifike, ki so posledica sledečih identificiranih dejavnikov: ORn in njihove lastnosti ter izraba, prisotnost dodatnih/ specializiranih členov v povratni zanki verige, zakonska regulativa (cilji, obveznosti, poročanje, določila izvajanja procesa), vmesniške točke med vzdolžnim in vzvratnim tokom ter prisotnost alternativnih tehnoloških procesov (zbiranje, sortiranje, mehanska in snovna predelava). ORn se v našem primeru nanašajo na odpadke, ki so po 3. členu Direktive 2008/98/ ES o odpadkih (UL L 312, 22. 11. 2008, v nadaljevanju: DrO) vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči; oz. natančneje OE, ki ni komunalni odpadek in ki je v 7. točki 3. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št.

84/06, 106/06, 110/07) opredeljena kot OE, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.

logistika

68

P

Vrsta

kolektivni – vključenost v sistem DROE z lastnim primarnim zbiranjem

Delež oe zavezanca v skupni količini sheme (2009) > 5,25 % Retrodistribucijski sistem

kombinirani (direktni na relaciji prodajna mesta – zbirni center; večstopenjski s predhodnim skladiščenjem v DC)

Število prodajnih IM

> 375

Število distribucijskih IM

>5

Skupna količina ločeno zbrane OE (2010, kg)

> 4.500.000

Tabela 2: Osebna izkaznica obravnavanega sistema za ravnanje z odpadki

Živilska prodajalna

DC

Supermarket Zbrini certer

P

rivzeli smo terminologijo, kakor je določena v nekaterih zakonodajnih aktih. Ravnanje z odpadki (waste management) po zgledu 3. člena DrO (UL L 312, 22. 11. 2008) opredelimo kot: • zbiranje (collection; pobiranje odpadkov, vključno s predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov),

• prevoz, • predelavo (recovery; vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu tako, da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so odpadki pripravljeni za izpolnitev te funkcije) in • odstranjevanje odpadkov (disposal; vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije), • vključno z nadzorom takšnih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika.

V

istem členu DrO (UL L 312, 22. 11. 2008) definira še naslednje pojme, ki so pomembni za razumevanje področja:

maj 2012

• ločeno zbiranje (separate collection) – zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo, • obdelava (treatment) – postopki predelave ali odstranjevanja, ki vključujejo pripravo za predelavo ali odstranjevanje, in • recikliranje (recycling) – vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi

Hipermarket

Slika 3: Ilustrativni prikaz variant logističnega kanala sistema povratne logistike glede na različne izvore – formate prodajnih mest ter manipulacije med delovnimi sredstvi Vir: Šimenc in ostali, 2011 ponovno predela v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene.

Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

Sistem in procesi ravnanja z OE Podjetje je član kolektivne sheme DROE. Namen kolektivnih sistemov v obliki mreže je ta, da (idealno) prispevajo k zmanjšanju disparitet med uporabo materiala, generiranjem odpadkov ter njihovo odstranitvijo oz. predelavo. Kolektivni način ravnanja z OE v okviru DROE je na individualni ravni za gospodarske subjekte smiseln, zlasti ker podjetje obveznosti glede ravnanja in poročanja prenese na specializirane izvajalce, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da bi individualno ravnanje z OE pomenilo intenzivnejše prekrivanje primarne dejavnosti s spremljevalnim procesom obvladovanja OE. Osnovne podatke o konkretnem sistemu rOE prikazuje Tabela 2.

Z

biranje OE v širšem smislu kot logistika rOE poleg vzdrževanja hrambnih kapacitet in notranjega akumuliranja odpadkov ter oddajanja (prevzemanja) vključuje tudi odvažanje (prevoz) odpadkov na lokacije, kjer se material koncentrira. Medtem ko so ožje fizične aktivnosti odvoza in raztovarjanja podobne za večino zbirnih sistemov, zbiranje kot širši zaključen proces določajo vrste in specifike fizičnih vozlišč (ponornih, vmesnih in izvornih točk) ter njihovih notranjih aktivnosti, lokacij generiranja ter načinov notranjih manipulacij in predhodnega (vmesnega) skladiščenja med odvozi. V strukturi celotnih stroškov povprečnega sistema ravnanja z odpadki približno 50–70 % stroškov povzroča ravno zbiranje odpadnega materiala (Theisen, 2002, 7.1).

Za vsak izvor so pri tem značilne specifične variacije aktivnosti procesa PL z njim lastno stroškovno strukturo. V splošnem lahko na podlagi preučitve notranjih operacij rOE glede na različne tipe IM, s poudarkom na prodajnem delu zbiranja OE v okviru sistema pretoka materiala, ter analizo vzorcev nastajanja, strukture in količin OE opredelimo osnovne kanale, ki opišejo pot OE od njenega nastanka do prevzema v ZC za njeno nadaljnjo obdelavo, kakor jih prikazuje Slika 3.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/156

foto: arhiv podjetja

LOGIST LETA

Pošta uvaja RFID in zelene logistične rešitve Janez Pernek, vodja sektorja

49 logistika

68

Logist leta

za globalno logistiko na Pošti Slovenije, je prevzel

nagrado logist leta 2011.

Brez domišljenega sistema

zato je optimiranje vseh poti

temeljni steber poslovne politike. Temu cilju sledi

izgradnja logističnega omrežja, tudi potencialna širitev

ljubljanskega, vendar odločitev o širitvi še ni dokončna. A

še nekaj je bistveno – Pošta Slovenije se odloča za zeleno

logistiko.

Sektor za globalno logistiko, ki ga vodite, je razdeljen na intralogistiko in eksterno logistiko. Katero področje je za Pošto Slovenije največji izziv – ali ste z optimiranjem pismonoških poti dosegli zastavljene cilje in kako daleč je začrtana posodobitev logističnega omrežja Slovenije? Za kakšno vrednost naložb gre? Kako velik zalogaj bo širitev poštnega logističnega centra v Ljubljani?

O velikih izzivih lahko govorimo na obeh področjih, če imamo v mislih vsebino dela Službe za intralogistiko in vsebino dela Službe za eksterno logistiko. Na primer, v obeh službah se ukvarjamo tudi z optimiranjem. V intralogistiki z optimiranjem pismonoških poti, poštnega omrežja, v eksterni logistiki pa z optimiranjem poštnih voznih redov oziroma transportnih poti, z uporabo ustreznih transportnih sredstev in njihovo izkoriščenostjo.

S praktično uporabo aplikacij za optimiranje pismonoških poti se še ukvarjamo. Trenutno smo pred zaključkom testne uporabe aplikacije, s katero smo z lastnim kadrom, seveda ob predhodno izvedenem izobraževanju, ugotavljali različne načine optimiranja pismonoških poti na praktičnem primeru ene izmed večjih pošt.

Z možnostmi in rezultati uporabe smo zadovoljni in vidimo še nadaljnje možnosti uporabe pri razvoju nekaterih novih storitev, ki jih imamo v pripravi. Posodobitev logističnega omrežja se

Širitev poštno logističnega centra v Ljubljani predstavlja zelo zahteven zalogaj tako po vsebini kot po vrednosti.

je začela že v preteklem letu z izvedbo nekaterih centralizacij dostave manjših pošt na večje »sosednje pošte«, nadaljujemo pa s spremembo delovnih časov nekaterih pošt. Hkrati nadaljujemo tudi z aktivnostmi za izgradnjo še treh paketno pretovornih pošt kot vmesne platforme med poštno logističnima centroma in poštnimi poslovalnicami. Seveda ni izvzeta posodobitev naše strojne mehanizacije v obeh logističnih centrih, s katero zagotavljamo njihovo posodobitev in nadaljnje nemoteno obratovanje.

Vrednost omenjenih naložb skupaj bo bistveno presegla šest milijonov EUR, odvisno od dokončnega obsega naložb, ker za nekatere izmed njih še preverjamo ekonomiko izrabe alternativnih energetskih virov. Uvedba paketnih pretovornih pošt ne pomeni le razbremenitve obeh poštnih logističnih centrov, ampak tudi priložnost, da se pri postavitvi novih objektov upoštevajo vsi ekološki vidiki, od postavitve fotovoltaične elektrarne, vrtin za ogrevanje do namestitve polnilnih postaj za polnjenje električnih vozil.

maj 2012

pošta zgublja konkurenčnost,

Janez Pernek

logističnih procesov vsaka

50 Pri gradnji novih objektov oziroma obnovi obstoječih prostorov se sledi zahtevam po uporabi naravnih, ekološko prijaznih materialov in naprav, ki povzročajo minimalne negativne vplive na okolje.

logistika

68

Kaj pa izgradnja logistične infrastrukture?

Širitev poštno logističnega centra v Ljubljani predstavlja zelo zahteven zalogaj, tako po vsebini kot po vrednosti. Analiziramo predhodno potrebne podatke za sprejem ali nesprejem odločitve o pripravi javnega naročila za izdelavo idejnega projekta. Glede na urbanistične zahteve se namreč lahko zgodi, da ne bomo sprejeli odločitve o širitvi na tej lokaciji.

Če se primerjamo z evropskimi poštami, smo relativno dobro opremljeni.

Sodobno organizirana pošta ne more brez sodobnih tehnoloških naprav za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk. Kako ste opremljeni v primerjavi s poštami po Evropi? Če se primerjamo z evropskimi poštami, smo relativno dobro opremljeni. Imamo pet strojev za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk, od katerih zmorejo najzmogljivejši usmeriti do 45.000 pisem na uro. Seveda je hitrost odvisna od kvalitete naslavljanja, s katero, žal, še vedno nismo povsem zadovoljni.

maj 2012

Ste se pa v podjetju odločili za uvedbo tehnologije RFID v logistične procese, čeprav so podjetja pri tem zelo previdna. Zakaj in kakšne učinke pričakujete?

Tehnologija RFID ima nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih je mogoče s kombiniranjem ostalih tehnologij, s poznavanjem pomanjkljivosti in smiselno uporabo zmanjšati na minimum oziroma odpraviti. Pošta bo nadaljevala z uvedbo te tehnologije. Sedaj jo že z velikim zadovoljstvom uporabljamo za interna merjenja, lastna merjenja kakovosti prenosa pisemskih pošiljk. Prav tako jo uporablja neodvisni izvajalec meritev kakovosti prenosa pisemskih pošiljk. Postopoma, v naslednjem koraku, sledi spremljanje zabojnikov, kontejnerjev, ki jih uporabljamo v logističnem procesu v prevozu pošiljk med organizacijskimi enotami.

Tehnologija nam bo omogočala pregled nad gibanjem zabojnikov, njihovo lokacijo, morebitno neutemeljeno zgostitvijo v določeni enoti, za pregled nad stroški vzdrževanja in za potrebe optimiranja prevoznih sredstev v prispetju in odpravi med enotami ter posledično tudi za optimiranje potrebnega števila delavcev. Tehnologijo RFID bomo uporabili tudi za spremljanje kvalitete dela, na primer za ugotavljanje zastojev v logističnem procesu

v organizacijskih enotah oziroma v njihovih oddelkih.

Prav upravljanje obsežnega transportnega parka je logistično zahtevna še posebej z vidika informatizacije in sledenja. V Sloveniji je nekaj ponudnikov storitev te vrste. Kako ste zagotovili upravljanje voznega parka s sistemom sledljivosti?

Za upravljanje z voznim parkom (Assets Management) uporabljamo aplikacijo, za katero smo izvedli javno naročilo. Aplikacija se ne navezuje na sledenje vozilom.

Kako pa merite kakovost logističnih storitev?

Kot sem že omenil, merimo kakovost izvajanja prenosa pisemskih pošiljk s tehnologijo RFID, še brez te tehnologije pa kakovost prenosa paketnih pošiljk. Zahteve za izvajanje neodvisnega (zunanji izvajalec izbran v skladu z zakonom o javnem naročanju) merjenja kakovosti storitev izhajajo iz splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost nam je uspelo dvigniti nad predpisanim standardom 95 % v D + 1, danes sprejeto, jutri vročeno. V mesecu marcu letos smo dosegli v neodvisnih merjenjih 97,8 % v D + 1, kar je, lahko rečemo, zavidanja vreden rezultat. V celotnem preteklem letu je bila naša povprečna kakovost v D + 1 96,2 %.

Vzporedno z neodvisnimi merjenji izvajamo na enak način tudi naša interna merjenja kakovosti, vendar z našimi, nekateri so zaposleni v Pošti Slovenije, panelisti. Vzporedna merjenja nam omogočajo natančnejšo zaznavo lokacije pomanjkljivosti, česar nam neodvisna merjenja ne omogočajo zaradi možnosti razkritja panelistov, ki jih uporablja neodvisni izvajalec meritev.

Pošta Slovenije že nekaj let premišljeno uvaja na področje logistike zelene rešitve. Kako daleč ste in kaj načrtujete?

Pošta Slovenije izvaja strategijo ekološke učinkovitosti voznega parka, kar pomeni, da je skrb za okolje ena izmed prioritet njene strategije.

Skladno z načeli trajnostnega razvoja se veliko pozornosti namenja varovanju okolja, tako da iščemo rešitev za posodobitev obstoječega voznega parka v okoljsko prijazen vozni park.

Aktivnosti glede varovanja okolja v logističnih procesih je Pošta Slovenije začela z uvajanjem sodobnih in ekološko čistejših vozil. Prelomnico pri uvajanju ekološko čistejših vozil prav gotovo predstavlja leto 2009, ko so se v vozni park uvedla prva električna vozila, in sicer kolesa na električni pogon. V tem obdobju so se prvim dostavnim vozilom na utekočinjen naftni plin pridružila tudi prva dostavna vozila na električni pogon, ki se uporabljajo predvsem za dostavo v mestnih središčih.

In strategija v prihodnje?

Strategija ekoloških odločitev temelji na vpeljavi okolju prijaznih vozil, opredeljene pa so tudi smernice, kako doseči zastavljeni cilj

glede znižanja emisij CO2 do leta 2030 za 50 %.

Posodobitve voznega parka s prijaznimi tehnologijami se je Pošta lotila z vidika različnih časovnih obdobij, in sicer za kratkoročno časovno obdobje do leta 2015, srednjeročno do leta 2020 in dolgoročno do leta 2030. Zastavljena strategija predvideva znižanje emisij za 17 % do leta 2015 in za 31 % do leta 2020. Za doseganje teh ciljev strategija predvideva postopno vpeljavo novih tehnologij, in sicer se med vozili v voznem parku v letu 2015 predvideva približno 10 % vozil na plin, 10 % vozil na akumulatorski in 10 % vozil na hibridni pogon.

Trenutni ekološki vozni park obsega 47 dostavnih avtomobilov na plinski pogon, 5 električnih dostavnih avtomobilov in 41 koles na električni pogon. Letos se bodo izvajajo testiranja vozil na električni pogon. Opravljena testiranja bodo predstavljala odlična izhodišča za odločitve glede nadaljnjih investicij, ki se pričakujejo v prihodnjih letih.

Kako se Pošti Slovenije v prometu pozna čedalje močnejša poraba e-poslovanja in mobilnikov?

Pošta Slovenije bo v naslednjih letih vse bolj soočena s strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Procesi, kot so elektronska substitucija, liberalizacija trga in tehnološke spremembe, ki vplivajo na spremembo navad uporabnikov, so v našem poslovanju prisotni že nekaj let in se bodo še nadaljevali. Poslovanje se bo v bistveni meri preusmerilo s t. i. papirnega na elektronsko.

Poštne uprave razvitih evropskih držav se že nekaj let srečujejo z upadom števila pisemskih

Poslovanje se bo v bistveni meri preusmerilo s t. i. papirnega na elektronsko.

pošiljk. V Sloveniji še ne beležimo bistvenega upada števila pisemskih pošiljk, vendar se je podoben proces postopoma že pričel tudi pri nas zaradi vse večje substitucije z elektronskimi načini komuniciranja in racionalizacije poslovanja nekaterih pošiljateljev.

Glede na navedeno dajemo v Pošti Slovenije velik poudarek tudi informatizaciji, elektronskemu poslovanju in razvoju ter ponudbi informacijskih storitev. Državljanom in pravnim osebam že vrsto let ponujamo paleto informacijskih storitev in tudi razvojne aktivnosti Pošte Slovenije so usmerjene v zahtevnejše nove storitve in rešitve, ki bodo v prihodnje obogatile našo obstoječo ponudbo. Poleg obstoječih informacijskih storitev, kot so E-Arhiv, Pošta®ca in moja.posta, bo med drugim to model spletne trgovine Pošte Slovenije, ki bo omogočal spletno prodajo lastnega blaga in blaga drugih prodajalcev iz različnih dejavnosti.

Pametne rešitve pri vozilih za prevoz odpadkov foto: www.shutterstock.com

Branko Kosi1

Ravnanje z odpadki je en

51 logistika

68

Logistika odpadkov

sam kompleksen logistični proces. Transportna logistika igra pri tem precej odločilno

Logistika odpadkov

vlogo – še toliko bolj pri nas

v Sloveniji, kjer je krajina s

poseljenostjo zelo raznolika, želja po ločenem zbiranju

(pustimo sedaj vzroke) izredno

velika. Več frakcij na izvoru

poenostavljeno pomeni več transportne logistike odpadkov.

In kako lahko transportno logistiko naredimo bolj

ekonomično in, ne nazadnje, ekološko vzdržnejšo?

1 Branko Kosi, Snaga Maribor

P

oglejmo najprej na področje zbiranja odpadkov z vozili za stiskanje odpadkov, ki jim po domače pravimo »smetarska vozila« (ta izraz je pravzaprav zelo zgrešen, saj s temi vozili ne zbiramo smeti, pač pa odpadke!). Če pogledamo, kaj počno razvijalci na področju šasij in kaj na področju nadgradenj, lahko opazimo, da bodo vozila (bližnje) bodočnosti med šasijo in nadgradnjo bolj povezana, kot je to danes. Smetarska vozila, predvsem tista, ki odpadke pobirajo v strnjenih naseljih, mestih, ne opravijo toliko kilometrov, ampak je njihov način dela sestavljen iz neprestanih pospeševanj in zaviranj. Od tod tudi preprosta ideja – akumulirati energijo zaviranja za uporabo pri pospeševanju. Pri podjetju Haller so v sodelovanju z Bosch-Rexroth razvili tehnologijo s hranjenjem zaviralne energije v hidravličnem sistemu s hidravličnim hranilnikom pridobljenega tlaka hidravličnega olja, ki se pri pospeševanju vozila vrača in s tem zmanjšuje porabo energije primarnega pogona šasije.

Bistvena razlika v primerjavi z električnim hibridnim sistemom je v tem, da je energijski potencial sicer manjši, je pa zato kratkotrajno na razpolago več moči. Posledično je tak sistem primeren za kratkotrajni odjem in vračanje večje moči (energije) – torej primeren za težja vozila. Poznamo zaporedni in vzporedni hidravlični hibridni sistem. Zaporedni je v uporabi pri hidropogonih, za smetarska

vozila je torej primeren vzporedni sistem. Na pogonski osi je enota z aksialno nameščenimi hidravličnimi bati z gonilom, ki služi odjemu in vračanju moči/energije s oz. v pogonsko os.

Sistem sestavljajo še hidravlični krmilni blok, varnostni ventil, hidrohranilnik (hranilnik olja pod visokim pritiskom), elektrokrmilje in rezervoar hidravličnega olja, ki je lahko skupen s sistemom pogona nadgradnje. Za izgradnjo sistema so bili porabljeni standardni elementi.

Alternativa hidravličnemu hibridnemu sistemu je elektrohibridni sistem.

K

o vozilo zavira, aksialni bati na pogonski gredi delujejo kot črpalka in dvignejo tlak hidravličnemu olju v hidrohranilniku. Ko kasneje vozilo pospešuje, se tlak hidravličnega olja iz hidrohranilnika sprošča preko istih aksialnih batov, le-ti sedaj delujejo kot motor, ki preko gonila daje dodatni moment k osnovnemu pogonu vozila pri pospeševanju in poganja neposredno pogonsko gred.

Konstantna moč zaviranja ali pogona je

maj 2012

odpadkov na izvoru pa

52 68

logistika

vsebnik olja hidrohranilnik hidrokrmilje z varnostnimi ventili krmilna gred aksialna batna enota z gonilom

Slika 1: Izgradnja hibridnega hidravličnega sistema pogona (Bosch Rexroth) krmiljena s spremenljivim pretokom hidravličnega olja. Tlak v hidrohranilniku doseže 300 barov.

P

ovzetek značilnosti opisanega sistema: popolna rekuperacija (vračanje) odvzete kinetične energije, kar pomeni prihranek energije (po navedbah razvijalcev 15 % do 30 %), posledično manjša obremenitev okolja (manj CO2), večji pogonski moment pri pospeševanju, zaviranje brez obrabe, majhna vgradna prostornina in teža. Zaradi boljšega pospeševanja je prihranjen tudi čas zbiranja predvsem na gosto poseljenih področjih.

Sistem je po trditvah razvijalcev mogoče vgraditi v obstoječa vozila.

T A

renutno je v izvajanju širši implementacijski test na področju Berlina (Slika 1).

maj 2012

lternativa hidravličnemu hibridnemu sistemu je elektrohibridni sistem. V nadaljevanju je predstavljen sistem, ki ga je razvilo podjetje Faun iz Nemčije in so ga poimenovali Faun – Dualpower.

V

osnovi je sistem zelo podoben prej opisanemu hidravličnemu hibridnemu sistemu, le da so sedaj vse komponente električne – na pogonski osi je nameščen mehanski odgon/ pogon, ki žene generator/elektromotor.

Pridobljena električna energija je shranjena v baterijah. Na drugi strani baterije se nahaja manjši dizelski agregat (motor), ki se vklaplja po potrebi in teče takrat v optimalnem območju obratov motorja. Tako je v baterijah vedno na razpolago dovolj energije za pomoč pri pogonu kot tudi za druge porabnike vozila.

Pri zaviranju generator/elektromotor deluje kot generator, ki vozilu daje zavorno moč, slednjo pa pretvarja v električno energijo, ki jo hrani v baterijah. Pri pospeševanju generator/elektromotor deluje kot elektromotor, ki pomaga glavnemu pogonu vozila.

Č

e povzamemo značilnosti tega sistema: vračanje zaviralne energije, manjša obraba zavornega sistema, manjša poraba goriva (po navedbah proizvajalca do 33 %).

V

kakšnem stanju so ti razvojni projekti trenutno, bomo verjetno izvedeli na letošnjem sejmu komunalne opreme IFAT v Münchnu v Nemčiji.

K

zadnje opisanemu sistemu vsekakor sodi naslednja noviteta – no, ni več tako nova stvar, saj smo jo videli že na prejšnjem sejmu IFAT, je pa morda sedaj toliko bolj aktualna.

Govorimo o elektropogonu stresalnikov za smetarska vozila. Podjetje Zoeller iz Nemčije je svoje stresalnike predelalo tako, da so gnani električno ali elektropnevmatsko. Stresalni mehanizem je pri tem gnan preko horizontalno (pri nizkoumetnem sistemu) ali vertikalno (pri visokoumetnem sistemu) postavljenega elektromotorja. Pomožni sistemi, kot je nastavitev opore različnih velikosti posod, so gnani elektropnevmatsko.

N

a naslednji strani si poglejmo še nekaj posebnosti, ki so že razvite in v uporabi, pa morda manj znane in zato manj iskane.

Slika 2: Predelani stresalniki podjetja Zoeller

53 68 Če pa želimo ob običajnih posodah za zbiranje odpadkov po DIN 840 uporabljati t. i. »zvonove«, lahko pri različnih proizvajalcih nadgradenj naročimo posebno rešitev z močnejšim hidravličnim dvigalom z vitlom ter posebnim dodatnim koritastim lovilcem nad koritom.

logistika

V kolikor ima katera od komunal (ali občin) željo pričeti uporabljati podzemne zbiralnice tipa Molok, a za to ne želi nabavljati posebnih vozil, je za tak primer mogoče uporabiti posebej v ta namen prigrajeno hidravlično dvigalo, ki je vgrajeno na desnem robu nad koritom. Proizvajalcev teh rešitev je več, na sliki je prikazana rešitev podjetja Stummer iz Avstrije.

V kolikor se poraja potreba ali želja, da bi npr. koške ali listje sesali neposredno v smetarsko vozilo, lahko to naredimo sami s tem, da na vozilo prigradimo motorno puhalo s sesalno cevjo, ves zadnji prostor (nad koritom) pa zapremo s platnom. Če pa želimo bolj dodelano rešitev, lahko na tržišču najdemo tudi takšne, kot je prikazana na sliki. Ves zadnji del nad koritom je zaprt s pločevino, v kateri je vgrajeno hidravlično gnano puhalo s sesalno cevjo.

Promocija

publikacija v pripravi

novo!

Zrak v Sloveniji Zakaj publikacija Zrak v Sloveniji?

v knjižni zbirki Zelena Slovenija.

Zato, ker se moramo več kot doslej vpraševati, kako kakovost zraka vpliva na zdravje človeka, na ekosisteme, na materiale.

V uredniškem odboru sodelujejo: mag. Tanja Bolte, ARSO, Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, mag. Jože Jurša, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dr.

Fedor Černe, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme, Marjan Jug, TAB, Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo, dr. Marko Notar, TE-TOL, Nives Dolšak, Univerza Washington, dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Boris Žitnik, Elektroinštitut Milan Vidmar, prof. dr.

Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja, Breda Kralj, Ministrstvo za zdravje, Janja Leban, GZS, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, prof. dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo, mag. Urban Odar, GIZ – Gospodarsko interesno združenje za zemeljski plin, dr. Darja Majkovič, Fit media, Jože Volfand, Fit media.

Vabljeni k sodelovanju!

Torej. Kako je z zrakom v Sloveniji, kako je z alarmnimi vrednostmi, kako je še vedno s preseganjem mejnih koncentracij onesnaževal?

Koncentracije PM10 najbolj skrbijo. Kaj pa promet, energetika, kmetijstvo, industrija, kurilne naprave?

In kaj je Slovenija že dosegla? Kaj bo ali lahko doseže med drugim z Nacionalnim energetskim programom in Strategijo prehoda v nizkooglično družbo? Kakšni so načrti za izboljšanje zraka v Sloveniji?

Primeri dobre prakse v Sloveniji.

Zrak in kakovost zraka v Sloveniji, to bo središčni izziv strokovne monografske študije Zrak v Sloveniji. Fit media jo bo izdala v letu 2012

Publikacija bo izšla v slovenskem jeziku z angleškimi povzetki in je namenjena vsem, ki so v Sloveniji odgovorni za doseganje okoljskih ciljev pri izboljšanju zraka in za celovitejši pristop k trajnostnemu razvoju. Monografska študija bo izobraževalna, informativna in uporabna za konkretno okoljsko prakso (primeri dobre prakse).

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., kidričeva 25, celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

maj 2012

Vlada RS je leta 2009 sprejela tudi Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, še prej pa Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Kaj smo dosegli, kaj bi lahko in kaj moramo?

www.zelenaslovenija.si

54 68

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade Ločeno zbiranje odpadkov V Sloveniji prebivalec na leto ustvari približno 450 kilogramov odpadkov. Po nekaterih ocenah jih okrog 70 % konča na odlagališču. Da bi se to zmanjšalo, lahko veliko prispevamo tudi v gospodinjstvih. Po večini gospodinjstev so že nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih nato komunalna služba odpelje na nadaljnjo predelavo ali na odlaganje.

Da pa se lahko odpadki uporabijo kot vir surovin, za nove izdelke, je potrebno, da smo pri ločevanju vestni in dosledni. Kot primer, z recikliranjem 1 kilograma plastične embalaže se prihrani 1,5 kilogramov CO2 emisij in 2 kilograma nafte. Če ne vemo zagotovo, kam spada kakšen odpadek, ne bodimo leni, ampak se o tem pozanimajmo in odvrzimo odpadek v pravi koš. Na odlagališču bodo tako končali samo odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. Ločeno lahko zbiramo odpadke iz papirja in kartona, embalažo, steklo, biološke odpadke, električno in elektronsko opremo, nevarne odpadke idr. Nekatere od teh lahko zbiramo doma, druge pa lahko oddamo v zbirnih centrih, na ekoloških otokih ali ob posebnih zbiralnih akcijah, ki jih organizirajo občine. K zmanjšanju odpadkov lahko pripomoremo tudi s tem, da preprečimo, da le-ti sploh nastanejo. Na primer, pri nakupu se izogibamo nepotrebni embalaži, izdelkom za enkratno uporabo, izberimo povratno embalažo, podarimo stvari, ki jih več ne uporabljamo ali ne potrebujemo, iz starih izdelkov izdelamo kaj novega idr. ?

STE K LO

PA PIR

EM B A L AŽ A

BIOLO ŠKI ODPAD KI

M E Š A NI ODPA DKI

Pločevinka ne sodi med mešane odpadke, ampak med embalažo!

Ponovna uporaba recikliranega aluminija in jekla lahko prihrani kar 95 odstotkov energije. če ne veš, kam bi odložil, se pozanimaj!

maj 2012

STE K LO

PA PIR

EM B A L AŽ A

BIOLO ŠKI ODPAD KI

M E Š A NI ODPA DKI

Tako je pameten, da mu že škodi!

stroka odgovarja foto: OŠ Trebnje

Vprašujejo učenci Osnovne šole Trebnje pod mentorstvom učiteljice Suzane Gerden V trgovinah kupujemo živila, ki jih proizvajalci ponujajo v prevelikih in okolju neprijaznih embalažah. Zanima nas, na kakšen način bi lahko opozorili proizvajalce in jih pripravili do tega, da bi bilo embalaž manj in da bi bile namenjene recikliranju?

Odgovarja doc. dr. Andrej Lisec, Katedra za tehniško logistiko na Fakulteti za logistiko, Univerza v Mariboru Proizvajalci izdelkov med seboj tekmujejo, prizadevajo si pridobiti čim več kupcev in pri tem še kaj zaslužiti. Zato iščejo načine, kako biti cenejši in boljši od drugih proizvajalcev, tako da bi mi kot kupci izbrali njih in ne izdelka njihovega konkurenta. Pri tem igra veliko vlogo tudi embalaža. Ker za proizvajalce pomeni strošek, bi pričakovali njihovo prizadevanje, da bi bilo embalaže čim manj. A ni tako. Le zakaj? Embalaža namreč ni namenjena le zaščiti izdelka pred poškodbami, temveč ima tudi druge funkcije.

Trgovci so že zdavnaj ugotovili, da imamo kupci rajši lepše pakirane izdelke, ki so v embalaži, polakirani s pisanimi barvami, in ki imajo tudi okence s prozorno plastiko, tako da si lahko že v trgovini izdelek tudi ogledamo, ali nam je všeč ali ne. Če bi bil namreč izdelek spravljen v dolgočasno škatlo iz rjavega kartona, nas ne bi pritegnil in ga ne bi kupili. Tak proizvajalec pa bi morda zaradi pomanjkanja kupcev propadel.

Da bi bolje razumeli, zakaj je embalaža pogosto prevelika, si poglejmo še en primer.

Današnje trgovine so samopostrežne, kar pomeni, da se kupci sprehajamo med policami izdelkov in si v voziček nabiramo stvari, ki jih bomo kupili. Toda priložnost dela tatu, pravijo, in tu in tam se najde kdo, ki želi iz trgovine tudi kaj ukrasti. Ker se kot kupec lahko prosto sprehaja po trgovini, je namreč takšne tatove težko izslediti. Eden izmed ukrepov trgovcev proti takšnim nepridipravom pa je ta, da tudi majhne izdelke ponujajo v prevelikih embalažah. Predstavljajte si USB-ključek, ki ga je z lahkoto skriti v dlan ali žep. Da bi trgovci preprečili krajo, od proizvajalcev zahtevajo, da tudi takšne majhne izdelke, kot je torej USB-ključek, zapakirajo v dokaj nerodno veliko plastično embalažo, ki jo je zelo težko spraviti v žep.

Zdaj lahko bolje razumemo trgovce in proizvajalce, zakaj uporabljajo pogosto preveliko in okolju neprijazno embalažo. Vendar se tudi to spreminja. Pri tem lahko tudi mi, kupci, storimo veliko. Če se bomo uprli in ne bomo kupovali barvno zapakiranih izdelkov, temveč se bomo zavestno odločali za embalažo iz okolju prijaznejših materialov, kot so karton, papir, les, steklo in biološko razgradljive plastike, bodo to proizvajalci hitro opazili in opustili pakiranje v nerazgradljivo plastiko. A za to nas mora biti dovolj, zato bi bilo dobro, da k takemu ravnanju pozovemo tudi naše starše, sorodnike in prijatelje. Le s skupnim trudom in ozaveščanjem bo ta cilj moč doseči, začeti pa je treba vedno pri sebi.

Bomo naslednjič v trgovini raje izbrali čokolado z enostavnejšo embalažo? Ali pa bomo posegli po tisti najbolj svetleči s tremi ovoji?

Promocija

Tri srca mi izpolnijo tri želje: •

zmanjšujejo telesno težo in maso maščob,

•

spodbujajo rast mišične mase

•

in povečujejo maso mineralov v mojem telesu.

Klinično dokazano!

2 kg manj v treh mesecih Pri vsakodnevnem uživanju 1,5 litra Radenske Classic v treh mesecih se telesna teža v povprečju zmanjša za 2 kg.

Raziskovalci so ugotovili, da se je rednim uživalcem Radenske Classic pomembno zmanjšala masa maščob v telesu, zmanjšal pa se jim je tudi indeks telesne mase.

Telo vam bo hvaležno za vsak kozarec Radenske Classic!

Obiščite nas na FB, www.facebook.com/radenska3srca

Radenska d.d., t.: 02 520 20 20, radenska@radenska.si, www.radenska.si

Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, Laško, oblikovanje: LUKS

Promocija

Na dogodku vas čakajo številne družabne in nagradne igre ter zabava ob dobri glasbi!

Za vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki se bo v okviru akcije Gremo v hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila 1 eur lokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje delovanje. www.gremovhribe.si

28. 4. 2012 Tumova koča na Slavniku 12. 5. 2012 Dom v Kamniški Bistrici 19. 5. 2012 Planinski dom na Boču 26. 5. 2012 Planinski dom na Jančah 2. 6. 2012 Mariborska koča na Pohorju 9. 6. 2012 Planinski dom na Sviščakih 16. 6. 2012 Mozirska koča na Golteh 23. 6. 2012 Valvasorjev dom pod Stolom 30. 6. 2012 Planinski dom na Kumu 18. 8. 2012 Koča pri Jelenovem studencu 25. 8. 2012 Vojkova koča na Nanosu 1. 9. 2012 Planinski dom Šmohor