EOL 69/70

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

69/70 julij 2012

Slovenija – gospodarna z viri?

Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom

Embalaža v boju proti odpadni hrani Pet nominirancev za oskarja za embalažo Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Ravnanje z odpadnimi zdravili: Korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv Logistični holding bi bil polomija

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Delivering solutions.

DB Schenker - naša logistična podpora zagotavlja

Promocija

prave rešitve ob pravem času

3 foto: Rok Tržan

EOL

69/70

Uvodnik

Prgišče razlogov za nasmeh, četudi kisel Z

a nasmeh se moramo čedalje bolj potruditi. Saj skoraj tekmujemo, kdo bo obsežneje ali bolj dramatično postregel z informacijami in podatki, ki sejejo pesimizem. Roko na srce, temnih podatkov ni težko poiskati, kar sami se ponujajo. In treba jih je vzeti resno, seveda.

A

naj bo tokrat moje pero razpoloženo drugače. Iščem sončne žarke.

Vlada je predlagala sveženj sprememb zakonodaje, ki sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Izpostaviti velja zlasti spremembe zakona o vodah in spremembe zakona o varstvu okolja. Gospodarstvo vse jasneje spoznava, da je trajnostno ravnanje nujno za preživetje. Na globalni konferenci v Riu, ne bom omenjal političnega metanja peska v oči, je bilo mogoče zaslediti nekaj konkretnih trajnostnih zavez. A tudi domača podjetja vse odločneje stopajo na zeleno pot. Pohvalno!

P

e nekaj sončnih žarkov boste našli, ko boste brali revijo. Predvsem pa želim, da v teh poletnih tednih najdete svoje.

glavni urednik

julij 2012

Š

Jože Volfand,

Uvodnik

rijazne signale daje nov sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili v Sloveniji kaže prve dobre rezultate.

Praksa seveda že opozarja, kaj je treba spremeniti, a nastavki so. Spiralo navzgor kaže statistika o zbiranju odpadne električne in elektronske opreme v letu 2011. Mislim na shemo Zeos, čeprav direktor ničesar ne lošči in s prstom kaže na šope plevela. Z rezultati zbiranja se pohvalijo tudi druge sheme. V duhu učinkovite rabe virov pa se je treba vprašati, kdo sploh ve, kaj se z njimi dogaja. Na to in številna druga vprašanja smo iskali odgovore na simpoziju, ki ga je organizirala revija EOL. Podatki, ki so bili predstavljeni – nekaj jih najdete tudi v reviji – ne vabijo ravno k nasmehu. Morda le toliko, da je ozaveščenost o tem, da so odpadki vir, ki so za konkurenčnost strateškega pomena, vse večja. In da vidnih rezultatov ne bomo dosegli, če bomo na življenje gledali sektorsko: ločeno okoljsko in ločeno ekonomsko. Parcialne cilje lahko sicer celo dosegamo, a kaj, ko kljub vsem prizadevanjem pacient umre. Ni naključje, da smo problemski članek o snovni učinkovitosti naslovili zelo udarno, a hkrati realno: da z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom. Tudi zato je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, do naravnih virov pa smo prepožrešni, kot da so na razpolago samo eni generaciji. Zdaj, ko Slovenija čedalje bolj pridno ločuje odpadke, naj bo eno prvih vprašanj gospodarske in okoljske politike, tudi razvojne, ali sploh vemo, kaj dobimo in kaj zgubimo, če vsak odpadek ne bo tudi prepotreben vir – za danes in za jutri. Ali ni to trajnostni razvoj?

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Embalaža v boju proti odpadni hrani

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Vsi lahko govorimo skupen barvni jezik

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

12 Letos prvič ocenjujejo vizualno identiteto embalaže 14 Nepovratna steklenica komunicira premium pijačo 15 Embalažna industrija je lačna trajnostnih materialov 18 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 Naj se pusti gospodarstvu, da sámo upravlja z odpadki 24 Korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv 31 Varovanja okolja je toliko, kot je denarja 32 Preveč sekundarnih surovin čez mejo

Celje, julij 2012

34 Raje dobro in stabilno kot veliko podjetje

Naklada 3100 izvodov

36 Vladni predlogi novosti s področja okolja

Revija je brezplačna.

sebina

4 69/70

EOL

Impresum

38 Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom 44 Zgovorna lestvica o uspehu 45 Kako odpadki lahko postanejo surovine?

46 Rio želi drugačno prihodnost

48 Količino odloženih odpadkov so prepolovili 50 RFID tehnologija je temelj sistema zbiranja odpadkov

52 Posebnost Mediterana so cigaretni ogorki 54 Nova merila za embalažo – da ali ne?

56 Brez ekonomskih vzvodov je težko dosegati okoljske cilje 58 »Upam si trditi, da mlekarji postajamo zeleni«

60 Razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov

Partnerji

62 Je Slovenija brez odpadkov realnost ali utopija?

pri izdajanju revije EOL:

64 Optimiranje tehnoloških procesov pred ekodizajnom

• Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

68 Z večletno strategijo in monitoringi usmerjeni v varovanje okolja 69 Avstrijski kupci so v prednosti zaradi subvencij

julij 2012

71 Logistični holding bi bil polomija 74 (Ne)zelene navade 74 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Dnevi trepljanja steklenice po dnu, da bi lažje izpraznili vsebino, so končani.

Mladi raziskovalec z MIT-a, Dave Smith, je zadnja dva meseca razvijal spolzek,

Tuba leta 2012

Na letošnjem sejmu Pack&Gift je potekalo tudi tekmovanje za najbolj okolju prijazno embalažo Pack&Green. Nagrado je prejelo podjetje Wildcat Packaging za izdelek »Helmet Box« (op. Škatla za čelado), ki so jo razvili za blagovno znamko Quicksilver. Škatla je narejena iz brušene celuloze iz stoodstotno recikliranih kartonskih škatel. Primerna je za kompostiranje, biorazgradljiva, lahko se sežge ali ponovno uporabi. Celoten proizvodni proces je energijsko učinkovit, optimizirali pa so tudi transport.

Frederic Chaput, predstavnik podjetja, je povedal, da je nagrajena embalaža rezultat

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Slopak je v okviru projekta Ločujemo odpadke, ki ga sofinancira Evropska unija preko LIFE+ finančnega mehanizma, v sodelovanju z agencijo Nina media izvedel javnomnenjsko anketo o ločevanju odpadkov. V Sloveniji pri komunalnih podjetjih Slopak vsako leto prevzame več odpadne embalaže. Zato ni čudno, da je preko 90 % anketirancev ocenilo, da so dobro seznanjeni z ločenim zbiranjem odpadkov. V anketi je sodelovalo 500 oseb.

5

Gospodinjstva ločujejo v preko 82 % biološke odpadke ter papir in karton. Pri embalaži je ta odstotek 77 %, pri steklu nekoliko nižji, 70,8 %. Le 3,2 % gospodinjstev navaja, da odpadkov ne ločujejo.

nestrupen premaz, ki bi končal naše frustracije. Premaz z imenom LiquiGlide preprečuje vsebini (paradižnikova mezga, majoneza, gorčica), da bi se prijela na notranjost steklenice.

Smith je na predstavitvi projekta povedal: »Zakaj prav steklenica? Samo trg steklene embalaže za omake dosega vrednosti 17 milijard dolarjev. Če bi bil na vseh teh steklenicah uporabljen naš premaz, bi zavrgli na leto približno 1 milijon ton hrane manj.«

Nagrada za okolju prijazno embalažo

Slopakova anketa o ločevanju odpadkov

69/70

dolgoletnih raziskovalnih in razvojnih procesov, prepričan pa je tudi, da bo zadovoljila standarde še tako zahtevnih kupcev.

Na konferenci evropskega združenja proizvajalcev tub ETMA (European Tube Manufacturers Association) v Bruslju je podjetje Neopac prejelo nagrado »Tuba leta 2012« v kategoriji »prototip«. Paleta fleksibilnih tub za potrebe medicine z imenom Fleximed predstavlja pametno alternativo steklu za parenteralno embalažo. Tube Fleximed prinašajo koristne prednosti, saj so bolj zanesljive in varnejše za uporabo. Izdelek Luerlock omogoča uporabo brez brizgalke. Tako lahko medicinsko osebje natoči zdravilo iz tube direktno v kateter. Na drugi strani izdelek Vial omogoča, da se tuba priklopi direktno na brizgalko in s tem takojšnjo uporabo brez menjave igel. Del palete je tudi izdelek Easymix, tuba z dvema ali več predelnima stenama za mešanje različnih komponent (trdno/tekoče, tekoče/tekoče), kar omogoča mešanje tik pred uporabo.

Tube so izdelane iz materiala, ki ustreza strogim standardom farmacevtske industrije. Njihovi primarni embalažni materiali ne vsebujejo volframa, izdelani pa so posebej za ta trg. Tube je mogoče sterilizirati s pomočjo obsevanja, premazane pa so s transparentnim laminatom visokih zmogljivosti.

Največ anketirancev embalažo, papir in steklo zbira individualno, v ločenih zabojnikih pri posameznih stanovanjskih objektih ali pa te odpadke odložijo na ekoloških otokih. Pri papirju sodeluje v zbiralnih akcijah približno tretjina anketirancev. Glede pravilnega odlaganja odpadnih baterij in izrabljenih avtomobilskih gum je seznanjenost visoka, saj več kot tri četrtine anketirancev navaja pravilne odgovore. Anketiranci pogosto uporabljajo zbirne cente za ločevanje odpadkov – kar 55 %. Avtomobilske gume brezplačno oddajo pri vulkanizerju ob menjavi ali pa na zbirnem centru komunalnih podjetij. Odpadne baterije oddajo v trgovinah ali pa v zbirnih centrih komunalnih podjetij.

Anketiranci so v povprečju dobro seznanjeni s tem, kateri odpadki sodijo v posamezne zabojnike. Skoraj vsi (98,2 %) pravilno menijo, da zelenjavni in sadni odpadki sodijo v biološke odpadke. Okrog tri četrtine pravilnih odgovorov so zabeležili pri odpadnih oljih (75,2 %), sestavljeni embalaži, v kateri so bila tekoča živila (73,8 %) in kartonski embalaži (73,0 %). Dobra polovica anketirancev (51,8 %) je pravilno razvrstila iztrebke domačih živali. Največ napačnih odgovorov so zabeležili pri polomljeni otroški plastični igrači ter papirnatih robčkih in brisačah.

Polomljene igrače ne sodijo med embalažo, saj so po sestavi iz drugačne plastike, kot je embalaža. Zato sodijo med kosovne odpadke.

Papirnati robčki in brisače sodijo med biološke odpadke. Iztrebki domačih živali pa med mešane komunalne odpadke (črni zabojnik).

Anketirance so tudi spraševali, kaj jih moti pri ločevanju odpadkov. Preko 65 % anketirancev ni vedelo, kaj jih moti. Med ovirami pri ločevanju odpadkov pa so navajali, da jih ni ali da so preveč oddaljeni, pomanjkanje informacij, preredko odvažanje in podobno.

julij 2012

Lažje do paradižnikove mezge

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 69/70

EOL

Kratko, zanimivo Saubermacher podelil okoljsko nagrado Saubermacher je v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Fakulteto za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici podelil prvo okoljsko nagrado najboljši diplomski nalogi na področju ravnanja z okoljem. Strokovna komisija je presojala okrog 60 diplomskih nalog. Med šestimi najboljšimi je izbrala diplomsko delo študentke Tjaše Milenkovič, diplomantke Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Za najboljšo okoljsko diplomsko nalogo je Saubermacher podelil študentki ček v vrednosti 1.500 €.

Suhi zadrževalniki bodo varovali Savinjsko Če bo šlo vse po načrtih, naj bi prihodnje leto sprejeli državni prostorski načrt za namestitev suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer od Tabora do Braslovč in Celja. Z namestitvijo suhih zadrževalnikov bi preprečili uničevalno silo poplavnih valov ob visokih vodah. Projekt je vreden 120 milijonov evrov, sfinancirali pa bi ga predvsem iz kohezijskih sredstev nove finančne perspektive, to je v letih 2014 do 2020.

Slovenija dnevno izgubi eno kmetijo

julij 2012

Kar 40 poslancev koalicije, a brez podpisnikov koalicijske SLS, in seveda brez poslancev opozicije je predlagalo Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlagatelji želijo odpraviti plačilo spremembe namembnosti za kmetijska zemljišča, ker naj bi to preprečevalo ali zaustavilo razvoj gospodarstva, saj naj bi plačila odvračala investitorje.

Svet za varstvo okolja RS pa meni drugače in odločno zavrača argumente za akcijo vladnih poslancev. Po njegovem bi se morali poslanci državnega zbora zavedati pomena in nenadomestljivosti kmetijskih zemljišč in tal kot enega ključnih naravnih virov za prehransko varnost Slovenije. Slovenija bi morala povečevati kmetijske površine, odprava plačila namembnosti pa bi jih zagotovo še bolj ogrozila in prehransko varnost poslabšala. Svet za varstvo okolja navaja: »Slovenija ima samo 880 m2 njih in vrtov na prebivalca. Smo na repu Evrope pri prehranski samozadostnosti in prehranska varnost je ob svetovni ekonomski krizi na področju zelenjave in poljščin na svojem dnu. Primerjava podatkov med EU in Slovenijo jasno nakazuje, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji. EU ima kmetijskih

Novosti Polietilenski pokrovčki iz sladkornega trsa Podjetje Tetra Pak je v sodelovanju z brazilskim petrokemičnim podjetjem Braskem razvilo okolju prijazne polietilenske pokrovčke, ki so narejeni iz derivatov sladkornega trsa. Zelene alternative bodo tako na voljo za izdelke DreamCap 26, LightCap 30 in Helicap 27. Okolju prijazne pokrovčke bodo označili z znakom lista.

Embalaža TerraFLEX je popolnoma prilagodljiva za vse vrste uporabe.

V primerjavi z ostalimi poliestrskimi laminacijami enake debeline ima boljšo pregrado za vlago, omogoča pa tudi dodatno pregrado za kisik, ki še bolj vzdržuje kvaliteto in svežino izdelka, brez vplivov na reciklirni proces.

Lončki z izmerjenim ogljičnim odtisom Podjetje Eco-Products je predstavilo linijo lončkov za tople napitke in linijo za osvežilne pijače. Izdelki so v celoti narejeni iz obnovljivih materialov, nosijo pa ime »ZERO by Eco-Products«. Skozi celoten postopek izdelave lončkov so v sodelovanju s strokovnjakom za izračun ogljičnega odtisa Renewable Choice Enery merili njihove ogljične vplive in jih tudi v celoti nadomestili. Izdelki imajo ASTM certifikat za kompostiranje. Nadomestila za izpust ogljika linije »ZERO« so rezultat dvoletne LCA analize, ki so jo izvedli pri podjetju, da bi bolje razumeli okoljske vplive svojih izdelkov od zibelke do groba. Podjetje tako omogoča svojim strankam detajlni vpogled v vpliv njihovih izdelkov na okolje in obenem osvešča o pomembnosti takšnih postopkov.

Samostoječe vrečke, ki so primerne za recikliranje Podjetje Star Packaging je predstavilo linijo samostoječih vrečk, ki so narejene iz polietilena in se lahko v celoti reciklirajo.

Izdelki naj bi imeli boljše zmogljivosti kot tradicionalna plastična embalaža.

Nova embalaža za potrebe zdravstvene industrije Podjetje Amcor Flexibles je na sejmu Achema Swiss Trade v Frankfurtu predstavilo novo embalažo za potrebe zdravstvene industrije. Izdelek Amcor MediCan je oblikovan tako, da ustreza tudi najbolj zahtevnim standardom farmacevtske in medicinske industrije.

Aluminijast pokrov, ki ščiti pred svetlobo, vlago in kisikom, in posodica visoke stabilnosti nudita visoko stopnjo zaščite zdravstvenim izdelkom. Omogočata tudi daljšo življenjsko dobo na policah. Posebej primerne so za inhalatorje in diagnostične naprave, ki po navadi zahtevajo popolno odsotnost vlage. Amcor MediCan je izdelan posebej zaradi povečanih zahtev starejših po priročnejši embalaži, visoko integritetna tesnitvena tehnologija pa omogoča tudi lažje odpiranje.

Priročnejša embalaža za pripravljene obroke Vodilni srbski proizvajalec hrane Kompanija Takovo d. d. bo od sedaj svoje premium pripravljene obroke ponujal v večplastnih posodicah Royale britanskega proizvajalca RPC Bebo UK. Za ta korak so se odločili zaradi rastočih zahtev po

vinilalkohol-kopolimer – EVOH/ polipropilen –PP). Plast EVOH zagotavlja učinkovito zaščito pred vstopom kisika in omogoča daljšo življenjsko dobo na policah – do 12 mesecev. Posoda je primerna za segrevanje v mikrovalovni pečici kot tudi v ponvi. Atraktiven, robusten in praktičen dizajn omogoča zaužitje direktno iz embalaže, držala pa lažje ravnanje med kuhanjem in serviranjem.

Podjetje Storopak je na trg lansiralo novo folijo z mehurčki z imenom Airplus Bubble. Folija ima posebne ozke predele, ki omogočajo učinkovito zavijanje manjših predmetov. Posamezen del je sestavljen iz dveh vrst; vsako vrsto sestavlja sedem okroglin za zrak. Folija je priročnejša tudi za uporabnika, saj z enim rezom spustimo zrak iz celotne folije in s tem zmanjšamo volumen odpadka.

S silikonsko vulkanizacijo do zamaška za vino ENGEL Austria je odprl nove možnosti v večkomponentnih tehnologijah z novim procesom za silikonsko vulkanizacijo pri nizkih temperaturah. Na ENGELFotografije: arhiv proizvajalcev

7

Svet se prav tako sprašuje, ali se predlagatelji zakonskih sprememb zavedajo, koliko škode je povzročilo stihijsko spreminjanje najboljših kmetijskih zemljišč v infrastrukturne in gradbene namene. Predlagatelji pa trdijo, da so se zazidljiva zemljišča za gospodarske namene (obrtne, industrijske, poslovne cone) zaradi uvedbe odškodnin za zemljišča bistveno podražila in zavrla investiranje v nove projekte. Svet za varstvo okolja ugovarja, da naj Slovenija namesto kmetijskih zemljišč ugotovi, koliko je praznih industrijskih površin zaradi propada gospodarskih družb in zakaj se ob velikih trgovskih centrih gradijo razkošna parkirišča na površini namesto pod zemljo. Po njegovem mnenju tujina bistveno bolj intenzivno varuje kmetijska zemljišča kot Slovenija.

Ekološki čaj od sedaj v ekološki embalaži Nemški proizvajalec ekoloških zelišč, kave in čaja Lebensbaum bo svoje naravne izdelke ponujal v kvalitetnejši embalaži, ki se lahko tudi kompostira.

Material NatureFlex proizvajalca Innovia Films je narejen na celulozni osnovi.

Les za njegovo izdelavo se pridobiva iz nadzorovanih gozdov s FSC certifikatom.

Primeren je za odlaganje na kompost, kjer se razgradi v nekaj tednih. Poleg tega, da je okolju prijazen, prinaša tudi druge prednosti. Material ima dobre antistatične lastnosti, visok sijaj, visoko odpornost na maščobe in olja ter izboljšane pregrade za pline, arome in olja.

foto: arhiv podjetja

Cerop že v drugo fazo

Regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih je pred začetkom izgradnje druge faze, saj je okoljski minister Franc Bogovič že položil temeljni kamen. Razširili bodo odlagališče, zgradili objekt za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, uredili kompostarno zaprtega tipa in nadgradili čistilno napravo. Tako bo za 125.000 prebivalcev na območju vseh 27 občin pomurske regije urejeno odlaganje in obdelava odpadkov. Po mnenju Franca Cipota, direktorja Ceropa, bodo posebej odlagali le še 20 % mešanih komunalnih odpadkov. Večji del odpadkov bodo vrnili v proizvodnjo za nove izdelke ali pa za energetsko predelavo.

Vrednost naložbe znaša 23 milijonov evrov, od tega je 13,4 milijona evrov zagotovljenih iz evropskega kohezijskega sklada.

Isti dan, ko so položili temeljni kamen za drugo fazo, je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Črnač odprl na strehah Ceropa novo sončno elektrarno s 460 kilovati.

Tako bodo zraku vsako leto prihranili skoraj 415 ton izpustov.

julij 2012

Posebna zračna zaščita

zemljišč 3.755 m2/prebivalca, Slovenija 2.545 m2/prebivalca. EU ima njiv in vrtov 2.236 m2/ preb., Slovenija 880 m2/preb. (EU statistični urad). V obdobju 2002-2007 je bilo v Sloveniji pozidano 19.712 ha zemljišč. Dnevno pozidamo 11 ha zemljišč, od tega 7 ha kmetijskih zemljišč, tako da dnevno izgubimo zemljišča površine ene kmetije!«

69/70

ovem simpoziju so prikazali nov UV vulkanizacijski postopek z izdelavo zamaška za vino. Izboljšave silikonske gume so v zadnjih dveh letih odprle vrata novim možnostim uporabe na področju večkomponentnih tehnologij, je povedal profesor Georg Steinbichler, vodja raziskav in razvoja.

Konvencionalne silikonske gume se vežejo pri visokih temperaturah, pri novih tipih pa se postopek vulkanizacije zgodi z izpostavitvijo svetlobe ultravijoličnih žarkov pri sobni temperaturi. To omogoča silikonu vezavo s široko paleto termoplastov preko dvo- ali večkomponentnega brizganja. Celo zelo občutljivi materiali, kot je polipropilen, se lahko sedaj predelajo skupaj s silikonom v enem koraku.

Franc Cipot

kvalitetni pripravljeni hrani na srbskem trgu. Nova embalaža je zamenjala do sedaj uporabljene pločevinke, s tem pa so izdelku podaljšali življenjsko dobo ter povečali priročnost za kupca. Obroki so zapakirani v triplastni embalaži (polipropilen –PP/ etilen

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8 69/70

Embalaža

Trajnostna embalaža za sveža živila

Embalaža v boju proti odpadni hrani Lucija Gornjak

Odpadna hrana postaja v svetu vse večji problem. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo

Trajnostna embalaža za sveža živila

letno zavržemo kar tretjino

vse pridelane hrane. Ustrezni

embalaži številni strokovnjaki

foto: Packaging Europe

pripisujejo ključno vlogo pri

reševanju tega vprašanja.

Razvijajo se novi embalažni

formati in pakirne tehnologije, ki pripomorejo k temu, da

živila med transportom in na

prodajnih policah ostanejo dlje

julij 2012

časa sveža.

Široka podpora evropskih institucij

P

roblematika odpadne hrane je bila v ospredju novembra lani na konferenci v Bruslju, ki je združila pomembne evropske institucije na tem področju, vladne in nevladne organizacije, trgovce, proizvajalce živil in embalažno industrijo kot tudi ključne akterje sistemov za ravnanje z odpadki. Namen konference je bila širša obravnava problema in razvoja strategij za zmanjšanje količine odpadne hrane v Evropi.

John Swift iz SCA Packaging, vodilnega evropskega embalažnega podjetja, je povedal: »Znano je dejstvo, da je embalaža zelo obremenilna za okolje, a je hkrati lahko ena izmed pomembnih rešitev za zmanjšanje količine odpadnih živil.

Ob upoštevanju glavnih zaključkov konference sedaj evropski direktorat za prehrano in zdravje resno proučuje realne možnosti za racionalizacijo pakiranja hrane. Mnogi namreč trdijo, da je mejna varnost živila »vgrajena« v datum uporabe, odtisnjen na embalaži, vendar pa ta pogosto ne zagotavlja realne trajnosti živila. To zavedanje s strani potrošnikov bi zagotovo pripomoglo k precejšnjemu zmanjšanju količine odpadne hrane, zato je nujno potrebno informiranje o tem, kako pravilno shranjevati hrano in koliko časa je živilo še varno za uživanje.

Tu ima pomembno vlogo predvsem RFID tehnologija, ki pomaga spremljati vse elemente dobavnega procesa, od proizvodnje, pakiranja in logistike do potrošniških navad.« V skladu s temi težnjami je Evropska komisija za boj proti živilskim odpadkom pred kratkim prejela 3 milijone evrov donacije za mednarodni konzorcij ISA-PACK 1, katerega cilj je razviti trajnostno embalažo za sveža živila, ki bi podaljšala rok uporabe izdelka in zmanjšala količino odpadkov pokvarljiv živil za več kot 50 odstotkov.

Konzorcij razvija raztegljivo ovijalno embalažo (»streč« folija), izdelano iz mikrobov, ki se hranijo z naravnimi trajnostnimi materiali, ter inteligentne sisteme za indikacijo, ki so neposredno natisnjeni na embalažne materiale in spremljajo rast bakterij (indikatorji za temperaturo, čas in svežino izdelka).

Kaj lahko stori embalažna industrija?

O

menjeno embalažno podjetje SCA Packaging je v sodelovanju z berlinskim inštitutom

1 Konzorcij vključuje partnerske organizacije, kot so britanski Biopac, belgijski Omniform, španski tehnološki center za plastiko, britanski tehnološki inštitut za raziskavo materialov, Univerza v Birminghamu in druge.

Razstavni program V embalaži podjetja Marks & Spencer ostaja sadje sveže dlje časa

Zakaj toliko hrane zavržemo?

hrani pa so aktivni tudi nekateri slovenski trgovci (npr. Mercator, Pekarna Grosuplje), ki skrbijo za čim večjo dnevno porabo hrane ali darujejo svoje izdelke pomoči potrebnim. »V zahodnem svetu večina odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev in gostinstva, velika količina zavržene hrane pa nastaja že v dobavni verigi zaradi težav z zaščito blaga med transportom. V državah v razvoju, za razliko od zahodnega sveta, večina odpadne hrane nastane skozi celotno dobavno verigo in ne na koncu procesa. Glavni razlog za to je, da te države nimajo zadostnih virov (stroji za pakiranje in inovativni embalažni formati) za izdelavo trajnostne embalaže, da bi bila hrana iz podeželja v mesta dobavljena v ustreznem stanju. Za odpravo te vrzeli se je potrebno spopasti s tehnološkim izzivom in razviti pakirni stroj, ki bi zagotovil učinkovit transport živil do potrošnikov, a bi bil hkrati stroškovno primeren za razvijajoča se gospodarstva,« pojasnjuje John Swift iz podjetja SCA Packaging.

V

Viri:

»Z

embalažo odvržemo približno 25 % hrane, ki ostane v embalaži in je ne porabimo. Švedski znanstveniki celo pravijo, da je vpliv odpadnih živil na okolje veliko večji od okoljskega vpliva, ki ga povzroča embalaža. Samo če je doseženo pravo ravnovesje, je lahko ustrezna embalaža učinkovito sredstvo v boju proti odpadni hrani,« pojasnjuje Roberto Zanichelli, vodja marketinga v podjetju ILIP3.

Sloveniji je cilj do leta 2020 zmanjšati količino zavržene hrane na polovico. Znana je ocena, da Slovenci letno zavržemo okoli 90 kg hrane na prebivalca, vendar natančnejših podatkov o tem še ni. Spletna anketa ministrstva, na katero je odgovorilo 1200 ljudi, je pokazala, da večina Slovencev na dan zavrže približno četrt kilograma živil, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in zelenjava). Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim. V boju proti odpadni 2 Fraunhofer inštitut za procesni inženiring in pakiranje je največja evropska raziskovalna organizacija, ki razvija tehnike, metode in produkte na področjih, ki pomembno vplivajo na naše življenje (zdravje, varnost, komunikacija, energija in okolje).

3 ILIP je italijansko podjetje, specializirano za načrtovanje in izdelavo plastične embalaže za sadje.

69/70

9 S približno 1.400 razstavljavci in 35 tisoč obiskovalci je FachPack eden od vrhunskih evropskih strokovnih sejmov za pakiranje, tehnologijo, obdelavo in logistiko. Med strokovnjaki je cenjen predvsem zato, ker zmore reševati probleme obiskovalcev že na samem sejmu. Tokrat se predstavlja v novi, tridimenzionalni podobi.

http://www.ekoslovenija.si/ http://tastethewaste.com/ http://www.packagingeurope.com

Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim.

Na FachPacku se posli sklepajo tudi med razstavljavci, saj njegov razstavni program obsega celotno reprodukcijsko verigo na področju pakiranja. Približno tretjina razstavljavcev predstavlja surovine, materiale in pripomočke za pakiranje. Druga tretjina ponuja stroje, opremo za etiketiranje in označevanje ter reciklažo in preizkušanje. V tem segmentu se seveda najde tudi vse za pripravo tiska in oblikovanje embalaže. V halah, namenjenih logistiki na področju pakiranja, prevladujejo transportna ter nakladalna in skladiščna oprema, sistemi za vodenje zalog, naročil in odpreme ter nadzor, identifikacijo in kodiranje.

Embalaža

FachPack z novo podobo

Posebne razstave in prireditve Kupci hočejo zanesljivo in kakovostno embalažo, ki pa jo morajo tudi preprosto odpreti.

Na Tehnični univerzi v Chemnitzu so opravili raziskavo, v kateri so morali prostovoljci, stari od 57 do 77 let, odpreti različno embalažo. Zlahka so opravili s komaj tretjino izdelkov. Posebna razstava »Unpacking made easy!« v hali 8 bo na približno tisoč kvadratnih metrih predstavila uporabniku prijazno embalažo, in to tako za industrijo kot za končnega potrošnika. Razstava je sicer del foruma FachPack Forum 2012, ki je prav tako pomembna novost obsejemskega strokovnega programa.

Nov je tudi tematski park »Packaging in Medical Technology«. Naloga embalaže v medicini in farmaciji ni samo zaščita izdelka, temveč mora preprečevati ponarejanje izdelkov ter zagotoviti pravilno doziranje in aplikacijo aktivnih sestavin. Za otroke mora biti nepremagljiva ovira, do starejših pa skrajno prijazna. Proizvajalci bodo v hali 9 na približno 600 kvadratnih metrih pokazali, kako se spopadajo s temi izzivi.

PackBox v hali 4 bo predstavil trende in najnovejše razvojne dosežke na področju tehnologije za pakiranje, tiska embalaže, oblikovanja za posebne ciljne skupine in rešitve za trajnostno proizvodnjo.

Iz Slovenije se bodo predstavili AHA Plastik d.o.o., Cetis d.d., EGP d.d. in GoldPack Zlatorog oprema d.o.o., podjetje Edit d.o.o. pa se predstavlja kot sorazstavljavec.

julij 2012

Fraunhofer2 razvilo prototip embalažne rešitve za zmanjšanje količin odpadne hrane. Gre za posebej izdelan valoviti karton, ki absorbira plin etilen kot snov, ki nastaja pri naravnem zorenju sadja in zelenjave. Dodatna prevleka na embalaži zmanjšuje širjenje tega plina in tako omogoča, da proizvodi ostanejo dlje časa sveži. »Je inovativna, v prihodnost usmerjena tehnika, ki lahko ustvari nove embalažne trge,« je pojasnil Carolyn Wagner, direktor prodaje in marketinga v SCA Packaging. »Ključna prednost te rešitve je, da je embalažni material aktiven, kar pomeni, da ima na površini integrirano tehnologijo. V nasprotju z drugimi embalažnimi produkti na trgu, ki si prizadevajo za podoben učinek, ta produkt ne potrebuje nobene dodatne opreme, kot so vrečke ali filtri za podaljšanje roka uporabe.« Marks & Spencer je v Veliki Britaniji uvedel podobno embalažo, ki na dnu vključuje poseben trak iz mešanice materialov (tudi gline), ki absorbira etilen. Ta embalažna rešitev ima dvojno okoljsko korist – omogoča, da živilo ostane dlje časa sveže, hkrati pa ne vpliva na možnost recikliranja embalaže.

Vsi lahko govorimo skupen barvni jezik foto: www.shutterstock.com

Nina Semolič

PantoneLIVE

10 69/70

Embalaža

Nov sistem barvnega upravljanja – PantoneLIVE

Pantone je predstavil nov

sistem barvnega upravljanja v oblaku, PantoneLIVE,

ki obljublja nove nivoje zagotavljanja konsistence skozi

celotno dobavno verigo.

»B

arva igra izjemno veliko vlogo pri odločanju potrošnika – predstavlja del produktne identitete in jezika,« je prepričan Matt Leese, direktor podjetja Tag Pac, ki je specialist za pripravo za tisk. »Tako kot smo previdni pri izbiri pisave, moramo biti previdni tudi pri izbiri barve, zato je prav, da lastniki blagovnih znamk vztrajajo pri barvni konsistenci.« Raziskava, ki jo je izvedel Pantone Color Institute, je pokazala, da na več kot dve tretjini odraslih pri nakupu izdelka vpliva prav izbira barve in podobno število potrošnikov bi dvomilo o kakovosti izdelka, če bi bila barva njegove embalaže spremenjena.

Konsistenca se mora vzdrževati

julij 2012

C

ilj konsistentnih barv je povzel David Harris, produktni vodja pri podjetju Esko: »Blagovne znamke lansirajo na trg vedno več embalažnih variacij, ki so sestavljene iz več različnih materialov. Zato je nujno, da se ta konsistenca vzdržuje.« Prepričan je, da je izziv zagotoviti barvno ujemanje, ob tem pa še dober videz. Prav podjetje Esko se je povezalo s specialistom za barvno ujemanje X-Rite, ki je tudi lastnik Pantone-a. To je bil prvi korak

k razvoju digitalne barvne standardizacije PantoneLIVE. Tradicionalne barvne vzorčnike podjetja Pantone uporablja velik delež tiskalnikov, vendar pa ni nujno, da se barva tiska na enak substrat, kot se bo končni izdelek.

Digitalni barvni vzorčniki

P

antoneLIVE zagotavlja digitalne barvne vzorčnike. Ti se nanašajo na realne tiskarske procese in substrate, ki se uporabljajo v embalažni industriji. Rezultat tega je, da se lahko natančneje določi videz končnega produkta ne glede na to, kje je narejen.

»V

časih se je barvna konsistenca zagotavljala le z izmenjavo znanja in izkušenj,« je obrazložila podpredsednica Pantone Digital Business Unit pri podjetju X-Rite Sonia Megert. »PantoneLIVE temelji na resničnih specifikah materialov in proizvodnih procesov. Lastnik blagovne znamke prejme glavni barvni standard (op. master standard), čemur rečejo kar barvni DNK. Nato v sodelovanju z naročnikom identificiramo ključne substrate in ustvarimo odvisne barvne standarde, primerne za tisk na različne medije znotraj proizvodnje.«

11 K

ljučna značilnost sistema PantoneLIVE je, da je tehnologija v oblaku. To pomeni, da so skrbno varovani podatki na voljo vsem udeleženim v celotni dobavni verigi. Rezultat tega je, da lahko oblikovalci, pripravljalci za tisk in proizvodnja sodelujejo še tesneje in z jasnejšo vizijo glede podobe končnega izdelka.

Megertova je še dodala, da bo s PantoneLIVE celotna dobavna veriga natančneje predvidevala, načrtovala in konsistentno izvajala pravilno barvo. Sistem v oblaku daje kreativnim agencijam možnost, da ne izberejo nekaj, kar je v nadaljnjem procesu težko izvedljivo in zahteva prilagoditve skozi postopek.

Sistem mora ostati odprt

V

razvoju novega barvnega vzorčnika so vključili tudi enega izmed vodilnih proizvajalcev tiskarskega črnila Sun Chemical, ki že vpeljuje nov sistem. Predstavnik podjetja je poudaril, da je pomembno, da sistem ostane

V

razvoj so vključili tudi embalažnega proizvajalca Chesapeake. Pri podjetju so povedali, da so po uvedbi sistema in po več kot 1000 serijah odposlanih izdelkov uspeli zmanjšati barvna odstopanja za 77 odstotkov.

Podjetju je uspelo tudi racionalizirati število tipov tiskarskega črnila, in sicer s 3000 na 500.

Operativni direktor pri podjetju Chesapeake, Jon Drennan, je dodal, da PantoneLIVE skrajšuje čas izdelave, predvsem pri lansiranju novih izdelkov.

»P

antoneLIVE nam omogoča, da lahko svojo digitalno paleto že vnaprej predstavimo svojim novim strankam. Na podlagi te palete lahko določijo ciljne barve, ki jih bo mogoče zagotavljati skozi celoten proces.«

Potrebne so še prilagoditve

S

eveda pa obstajajo tudi pomisleki. Sean Hanckocks, direktor podjetja za pripravo za tisk Miller Graphis Corniche, po eni strani pozdravlja sistem, ki bo podjetjem omogočal boljšo barvno konsistenco, po drugi strani pa opozarja, da je rešitev ugodna predvsem za večja podjetja z boljšimi, večjimi in zmogljivejšimi tiskalniki, medtem ko obstaja možnost, da manjši, kljub sistemu oblaku, ne bodo sposobni zagotavljati popolne konsistence. »Vendar gledano kot celota, je PantoneLIVE zelo dobra rešitev, čeprav še vedno obstajajo ljudje, ki imajo poskusni odtis raje v tiskani obliki.« Hancock je zaključil, da je vedno najpomembneje, da končni rezultat ustreza izbranim, želenim barvam.

Tudi pri standardiziranem barvnem procesu lahko med različnimi tiskalniki pride do odstopanj. Eden izmed potencialnih učinkov sistema PantoneLIVE je zmanjšanje poskusnih odtisov v tiskani obliki.

69/70

odprt, in upa, da se bo vanj vključilo čim več proizvajalcev tiskarskih črnil. »Prioriteta sistema PantoneLIVE je barvna konsistenca, takoj zatem pa, da omogoča učinkovitejši proces.

Vsi lahko imamo skupen barvni jezik in tako optimiziramo celoten proces.«

Embalaža

Tehnologija v oblaku

V

endar pa je odprtih še kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo predvsem na pogoje, v katerih se poskusni odtis ogleduje (star zaslon, ambientalna svetloba …). Kljub odprtim vprašanjem pa so vsi vpleteni enotni, da bo ta tehnologija pripomogla razjasniti določene nejasnosti na področju barvnega upravljanja in izboljšala komunikacijo konsistentnih informacij.

julij 2012

Promocija

Letos prvič ocenjujejo vizualno identiteto embalaže

Pet nominirancev za oskarja za embalažo

12 69/70

Embalaža

Pet nominirancev za oskarja za embalažo

Nominiranci natečaja za 34.

Slovenski oskar za embalažo 2012, ki poteka v organizaciji Pomurskega sejma in pod

pokroviteljstvom Gospodarske

zbornice Slovenije, so znani.

Namen natečaja je oceniti

in nagraditi najuspešnejše

dosežke vseh vrst embalaže, sestavnih delov embalaže,

prototipov, izumov in

izboljšav embalaže. Letos

je na ocenjevanje prispelo

16 izdelkov, ki jih je poslalo

deset prijaviteljev. Žirija

je izbrala pet nominiranih

izdelkov, ki se potegujejo za

naslov slovenskega oskarja za

embalažo.

Ž

irija v sestavi Jani Bavčar (predsednik), dr.

Gregor Radonjič in Vladimir Pezdirc je pri ocenjevanju upoštevala predvsem izvirnost in inovativnost embalaže, zaščito vsebine, praktičnost uporabe, napredek pri varnosti in higieni izdelka ter okoljevarstvena merila.

Kot posebno kategorijo so letos prvič ocenili vizualno identiteto embalaže s poudarkom na opaznosti, skladnosti izdelka z embalažo, čitljivosti, izgledu, likovni opremi ter na splošnem estetskem in sporočilnem izrazu.

Ocenjevali pa so se tudi tehnični vidiki proizvodnje embalaže in tehnike zapiranja. Žirija je prispele izdelke ocenjevala po kriterijih, ki so skladni z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo in pravilniki s področja embalaže, ravnanja z embalažo ter z določili natečaja »Worldstar for packaging«. Sodelovanje je bilo možno za naslednje razrede embalaže: prodajna primarna embalaža, ovojna sekundarna embalaža, transportna terciarna embalaža, sestavni deli embalaže, prototipi, izumi in izboljšave embalaže ter vizualna identiteta embalaže. Kar trije od petih nominiranih izdelkov so iz razreda vizualne identitete embalaže. Žirija je med prispelimi izbrala naslednje nominirance: Model: Goldhoney

julij 2012

Avtor modela: Roman Peklaj Prijavitelj:

Božnar čebelarstvo d.o.o.

Razred:

A2, darilna embalaža

Model:

Dana plastenka za 0,5 in 1,5 litra

Avtor modela: F2 d.o.o. Ljubljana Prijavitelj:

Dana, d.d.

Razred:

F, vizualna identiteta embalaže (A1, družina embalaže)

Model: Birdfreeder Avtor modela: Miha Klinar Prijavitelj:

Gigodesign d.o.o.

Razred:

A4, kartonska zloženka

Model:

MU vita napitki in namazi

Avtor modela: Futura ddb Prijavitelj:

Ljubljanske mlekarne d.d.

Razred:

F, vizualna identiteta embalaže

Model:

Freddo – zamrznjena zelenjava in sadje

Avtor modela: Studio marketing jwt Prijavitelj:

Ljubljanske mlekarne d.d.

Razred:

F, vizualna identiteta embalaže

V

si izdelki, ki so sodelovali na natečaju, bodo razstavljeni na posebni razstavi v okviru 18. mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK in sočasnega jubilejnega 50. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki poteka od 25. do 30. avgusta 2012 v Gornji Radgoni. Tam bodo razglasili tudi prejemnike 34. Slovenskega oskarja za embalažo 2012 ter podelili priznanja nominiranim in nagrajenim izdelkom.

GOLDHONEY Med že od nekdaj pooseblja nesmrtnost in ponovno rojstvo, zlato pa je že tisočletja poznana mistična kovina, ki predstavlja perfekcijo stvari. Izdelek, ki je kombinacija teh dveh žlahtnih snovi, že z zunanjim prestižnim izgledom nakazuje svojo vsebino. Embalaža daje izdelku tudi varnost in ga varuje kot pravi zaklad. Izdelku je priložen letak s kratkim pojasnilom v slovenskem in angleškem jeziku.

Izdelek je odlično osebno ali poslovno darilo, okusen akacijev med s koščki zlata pa prava poslastica za vse priložnosti.

18. mednarodni sejem

embalaže, tehnike pakiranja in logistike, razstava izdelkov iz natečaja 34.

Slovenski oskar za embalažo

Embalaža

69/70

13

Promocija

25. – 30. 8. 2012

Gornja Radgona Slovenija Hiša medu Božnar Božnar čebelarstvo d. o. o., Polhov Gradec 72, 1355 Polhov Gradec T: 01 364 00 20, F: 01 364 00 25, E: info@boznar.si, S: www.boznar.si

Izdelek je na voljo v dveh velikostih: 120 g in 250 g .

Boljša plastenka za boljšo vodo

Dana, d.d.

Glavna cesta 34 8233 Mirna www.dana.si

mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Tradicionalno svež! www.pomurski-sejem.si

julij 2012

Pri zasnovi nove, 25 % lažje plastenke smo sledili trendom PET-a v industriji pijač. Iskali smo rešitve v smeri lažje plastenke, kar pomeni manj odpadne plastike in nižjo obremenjenost okolja.

Primerne so za 100 % reciklažo. Plastenko odlikuje moderen dizajn in praktičnost – lep videz, dober prijem, enostavno odpiranje. Vodilo pri oblikovanju je bilo mehko, naravno, toplo, sodobno, zdravo, uporabno … Linije vodne sfere plastenko ojačajo in ji dodajo občutek svežine, prosojna etiketa pa doda pridih elegance.

Nepovratna steklenica komunicira premium pijačo foto: arhiv podjetja

Nova embalaža v Radenski

V Radenski so družini naravnih mineralnih vod poleg že

obstoječih proizvodov v stekleni in PET embalaži

dodali nepovratno steklenico 0,75 L za Radensko Classic in

Radensko Naturelle.

O tem, kako se v podjetju odzivajo na potrebe trga,

odgovarja vodja marketinga in razvoja Irena Rautar.

Irena Rautar

14 69/70

Embalaža

Nova embalaža v Radenski

Kako pogosto se v Radenski odločate za novo embalažo in kateri so ključni razlogi?

Pogostost razvoja nove embalaže je odvisna od več dejavnikov, ki so povezani z razvojem nove vrste pijače, z repozicioniranjem obstoječih blagovnih znamk in trendov na področju embalaže same.

V strokovnih in gospodarskih krogih so deljena mnenja glede večje optimalnosti povratne ali nepovratne embalaže za pijače. Kateri vrsti embalaže dajete prednost in zakaj?

Radenska je v svojem bistvu tesno povezana z naravo, zato dajemo prednost povratni stekleni embalaži. Glede na trenutni trend pa kljub temu največ proizvodov prodamo v nepovratni PET embalaži, kjer pri njeni proizvodnji precejšen delež predstavlja reciklirani PET material.

Koga želite predvsem nagovoriti z novo nepovratno steklenico 0,75?

Vizualna podoba nepovratne steklenice s svojo eleganco, čistostjo linij in izvrstnim designom potrjuje premium pozicioniranost izdelkov Radenska Classic in Radenska Naturelle.

Steklenica po elegantni obliki sledi že obstoječima stekleničkama manjših volumnov (0,25 L in 0,5 L) in bo s ponosom predstavljala svojo vsebino tako v restavracijah, kjer bo zadovoljevala potrebe zahtevnih gostov, kot tudi v bistrojih in barih. Seveda bo svoj prostor našla tudi v gospodinjstvu, ko bomo želeli sebe ali svoje prijatelje nagraditi z vrhunskim proizvodom narave v lepi steklenici.

julij 2012

Kako v Radenski poteka razvoj nove embalaže? Kdo je izdelal design nove steklenice?

Razvoj embalaže je zahtevna operacije v celotnem razvojnem ciklu proizvoda. Pristop k poteku razvoja je odvisen od tega, za kakšen

proizvod jo razvijamo; bodisi za obstoječo ali novo blagovno znamko. Najbolj pomembno je, da v zasnovo celotnega designa vključimo želje in zahteve potrošnikov in da upoštevamo trenutne trende na trgu. Že obstoječe stekleničke 0,25 L in 0,5 L je razvila agencija Futura, pri 0,75 L steklenici pa smo povzeli samo osnovno obliko.

Novost je tudi pokrovček – zakaj ima dodatne lastnosti? Ali je ta plastičen del potreben glede na to, da gre za dodaten material?

Eleganten in poseben videz steklenice je dodatno poudarjen z novo obliko in vrsto kovinskega zamaška, imenovanega TALOG®, ki je bolj praktičen in lažji za odpiranje. Plastični varovalni obroček zagotavlja potrošniku nedvoumno zagotovilo, da je steklenica originalno zaprta.

Kaj se dogaja z novo steklenico po njeni uporabi?

Nova steklenica je nepovratna, kar daje potrošnikom zagotovilo, da vedno dobijo lepo steklenico, brez kakršnihkoli zunanjih poškodb stekla.

Zaradi bistveno nižje teže in s tem debeline stekla ni primerna za ponovno polnjenje, zato jo zbiramo v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov, od koder gre v obliki »krša« nazaj v steklarno, kjer iz taline nastane nova steklenica.

Embalaža iz recikliranih celuloznih vlaken, ki predstavlja

M

ednarodno združenje za celulozna vlakna (vlakna, pridobljena iz recikliranega papirja) – Moulded Fibre Association (IMFA), ki je bilo ustanovljeno leta 1985, spodbuja razvoj in širi trg embalažnih aplikacij za vrsto sodobnih izdelkov iz reciklirane papirne kaše, promovira njihove prednosti v primerjavi s plastičnimi izdelki ter tako pomaga oblikovati prihodnost papirniške industrije, ki je lačna okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih embalažnih alternativ.

IMFA je edino mednarodno združenje, ki spodbuja izključno to področje, zato je za proizvajalce embalaže pomemben primarni vir informacij.

Kot rezultat njihove uspešne promocije se v industriji recikliranih papirnatih embalažnih vlaken vse bolj uveljavljajo nove aplikacije, zlasti v industriji hitre prehrane. Vsesplošna želja oziroma težnja po eliminiranju obstoječih embalažnih materialov, ki se uporabljajo v živilski industriji (pena, stiropor, plastika, aluminij idr.), je povzročila, da so največji trgi hitre prehrane (Burger King, KFC) embalažo iz stiroporja zamenjali z embalažo iz celuloznih vlaken. Uporaba recikliranih papirnatih vlaken, ki so učinkovita alternativa zlasti plastičnim materialom, je poleg živilskega sektorja ključna zlasti v panogah, kjer je potrebno zagotoviti zdravo okolje (npr. farmacevtska industrija, zdravstvo, bolnišnične dejavnosti idr.).

Embalaža iz celuloze

vrsto trajnostne (okolju

Širitev trga trajnostne embalaže

prijazne, zelene) embalaže,

ima za sabo že dolgo pot – vse od leta 1980, ko se je

širša javnost začela zavedati nevarnosti globalnega

segrevanja in spoznala potrebo

po varovanju okolja. Danes se celulozna vlakna uporabljajo

za embaliranje različnih

industrijskih izdelkov, saj je proces proizvodnje tovrstne

embalaže stroškovno učinkovit.

Seznam prednosti recikliranih vlaken je dolg in pojasnjuje, zakaj v celotni embalažni industriji obstaja toliko

pozitivnih spodbud in teženj

v smeri čim širše uporabe trajnostnih materialov.

Velike prednosti recikliranih vlaken

15

izdelkov ter embalažni izdelki, povezani z industrijo in inženiringom. V prehrambenem sektorju se prednosti kažejo v preklopni embalaži, v prenosnih posodah, pa tudi v uporabnih skodelicah, skledah, ploščah, servirnih pladnjih idr., ki dopolnjujejo klasične vrste papirnih embalaž, kot je npr. embalaža za jajca. Industrijski papirni embalažni program pa svoje aplikacije širi zlasti na področju embalažnih rešitev za mobilne telefone, televizorje, modeme in DVD-je.

Embalaža iz recikliranih celuloznih vlaken je primerna tudi za pakiranje različnih gospodinjskih pripomočkov (opekačev, mešalnikov, kavnih aparatov), avtomobilskih delov, orodja in pohištva, kot tudi za druge industrijske izdelke.

M

očno povpraševanje po recikliranih embalažnih materialih je spodbudilo napredek v tehnologiji in proizvodnji »vlitih« embalažnih izdelkov. Na trgu imamo nove vrste strojev za vlivanje materialov, ki omogočajo zmogljivejšo in učinkovitejšo proizvodnjo ter večjo kakovost končnih izdelkov. Najsodobnejši proizvodni procesi so v splošnem izboljšali karakteristike izdelkov, povečali njihovo fleksibilnost ter zagotovili pomembno zmanjšanje proizvodnih stroškov. Hkrati s tehnološkim razvojem pa se zaradi vedno večje okoljske in trajnostne zavesti v celulozni industriji razvijajo tudi nova vlakna (vlakna sladkornega trsa, palm, bambusa idr.), ki se v proizvodnji embalažnih izdelkov vse pogosteje uporabljajo. Gre za razvoj stroškovno učinkovitih embalažnih rešitev z uporabo trajnostnih materialov, katerih največja prednost je njihova naraščajoča priljubljenost zaradi poceni surovin. To je hkrati tudi glavni razlog, da trenutna gospodarska recesija v nobenem vidiku ni prizadela trga recikliranih celuloznih vlaken.

D

ejstvo je, da trg potrebuje izdelke iz trajnostnih materialov (odpadnega papirja ali drugih naravnih vlaken), ki so biološko razgradljivi, primerni za ponovno uporabo, kompostiranje in termično obdelavo brez nastanka škodljivih snovi, ter imajo tudi mnoge druge koristi (so čvrsti, prožni, enostavni za uporabo, iz njih se lahko izdela veliko število visoko kakovostnih konfiguracij idr.). Embalaže iz papirnatih vlaken imajo tudi manjši volumen in se lahko proizvajajo brez uporabe strupenih snovi.

Danes obstajata dva ločena trga trajnostnih embalažnih izdelkov: embalaže živilskih

julij 2012

Lucija Gornjak

69/70

Embalažna industrija je lačna trajnostnih materialov

Embalaža

Embalaža iz celuloze

foto: Packaging Europe

16 69/70

okolje

Novice Zelenega omrežja

julij 2012

Zeleno omrežje podjetjem, organizacijam, občinam, šolam in drugim ponuja kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi v obliki krajših strokovnih novic. Veseli nas, da je vanj vključenih že 47 različnih podjetij in drugih: Abecedarija, d.o.o., ABRASIV MUTA, d.o.o., AERO, d.d., Aerodrom Ljubljana, d.d., Belinka belles, d.o.o., Bio goriva d.o.o., Cinkarna Celje d.d., Consensus, d.o.o., Eko igrala d.o.o. Eco play l.l.c., EKO Plus, d.o.o., ERICo d.o.o., Europapier Slovenija, d.d., GIZ DZP, g.i.z., GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva, Henkel Slovenija, d.o.o., IREET, d.o.o., Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Lafarge Cement, d.o.o., Loška komunala, d.d., MAKSIM d.o.o., Mariborski vodovod j.p.d.d., Medium, d.o.o., Mercator, d.d., Mestna občina Ljubljana, MPI reciklaža d.o.o., Občina Dobrna, Občina Vrhnika, Pivovarna Laško, d. d., Petrol, d.d., Ljubljana, Pomurske mlekarne, d.d., Pomurski sejem, d.d., Riko, d.o.o., Salonit Anhovo, d.d., Simbio, d.o.o., Si.mobil, d.d., Statistični urad RS, Steklarna Hrastnik, d.d., Šolski center Celje – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Velenje, Talum, d.d., TOYOTA ADRIA d.o.o., Valtex & Co., d.o.o., Xella porobeton SI, d.o.o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZEOS, d.o.o., ZRS Bistra Ptuj.

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Spremljanje hrupa v okolici ljubljanskega letališča »v živo« na spletu Na spletni strani Aerodroma Ljubljana je mogoče prek posebne aplikacije v živo spremljati aktualne podatke o hrupu, ki ga v okolici letališča povzročajo letala. Aplikacija poleg prikaza trenutnega stanja omogoča tudi vpogled v stanje preteklih 24 ur in identifikacijo letal. Vsi uporabniki interneta lahko tako enostavno grafično spremljajo raven hrupa in identificirajo njegove vire oz. povzročitelje.

Osnova za prikazovanje so radarski podatki o posameznih letih in podatki o hrupu, pri katerih merjenje poteka stalno na štirih merilnih postajah na točkah v okolici letališča, ki so najbolj obremenjene s hrupom: Šenčur (dve postaji), Lokarje in Lahovče. Vzpostavljeni sistem monitoringa hrupa je odraz odgovornosti in del celovitega pristopa k urejanju problematike hrupa in izboljšanju kakovosti življenja v okoliških občinah.

število vodomerov na daljinsko odčitavanje.

Pokazale so se številne prednosti sistema: omogoča hkratni tehnični nadzor nad delovanjem vodovodnega sistema, odčitavanje ne moti uporabnika in je popolnoma neodvisno od človeškega dejavnika, obračun vodarine

je hiter in zanesljiv. Osnova za sistem daljinskega odčitavanja je vodomer, opremljen z ustreznim impulznim ali drugim elektronskim izhodom. S tem je izločena napaka pri prepisovanju podatkov, hkrati pa so odčitani podatki lahko izvoženi neposredno v obračunski program. Nekontroliran iztok vode je možno ugotoviti v krajšem času, saj se popis stanja vodomerov izvaja mesečno. S tem ne le omogočamo natančno odčitavanje porabe vode, ampak pripomoremo k učinkovitejši rabi naravnega vodnega bogastva.

Napisal: Andrej Herodež Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d. www.mb-vodovod.si

Ukrepi za izboljšanje stanja na področju zraka v Steklarni Hrastnik

Aplikacijo si oglejte na: http://www.lju-airport.si/o-podjetju/varstvo-okolja/ varstvo-pred-hrupom.

Aerodrom Ljubljana, d. d. www.lju-airport.si

Sistem daljinskega odčitavanja vodomerov Mariborski vodovod ima vgrajenih več kot 42 tisoč vodomerov. Zaradi potreb mesečnega odčitavanja porabe vode smo leta 2003 pričeli s testiranjem sistema daljinskega odčitavanja vodomerov. V okviru pilotskega projekta smo vgradili manjše

Slovenija se že več let srečuje s problematiko kakovosti zunanjega zraka. Eden največjih problemov je onesnaženost z delci PM10. Na območju Zasavja, v katerem se nahajata naši tovarni, je v pripravi Načrt za kakovost zraka.

Ker si prizadevamo za odgovorno okoljsko ravnanje, se skupaj z ostalim gospodarstvom aktivno udeležujemo priprave ukrepov in jih

Podjetje Europapier Slovenija je na tiskarskem trgu predstavilo edinstven 100-odstotno recikliran papir Mohawk Panoramic. Nova linija papirjev je usmerjena na hitro rastoči segment digitalnih tiskovin. Posebnost papirjev je premaz, ki omogoča inovativen in enostaven postopek vezave. Tiskovina na papirju Panoramic tako rekoč leži ravno in omogoča fantastičen prikaz fotografske reprodukcije brez vidnega notranjega roba tiskane strani in natančen nanos barv. S certifikatom FSC, ki obsega nabor zahtev za odgovorno gospodarjenje z gozdovi, in izdelavo iz 100 odstotkov že uporabljenih surovin papir Mohawk Panoramic prispeva k skrbi za okolje.

Europapier Slovenija, d. d. www.europapier.si

Cinkarna Celje: uporaba bele sadre (Calcin S) v poljedelstvu

Razvojne priložnosti »zelene kemije« Cinkarna Celje se v svoji strategiji močno usmerja na področje t. i. zelene kemije. Cilji svetovnega programa zelene kemije so strnjeni v dvanajstih načelih, v katera sta umeščena tudi razvoj novih tržnih proizvodov iz stranskih proizvodov osnovne proizvodnje ter razvoj materialov in tehnologij za čiščenje okolja.

Prav tema dvema področjema je Cinkarna Celje v svojih razvojnih načrtih namenila največji poudarek. Z vrsto razvojnih projektov želi doslej neizkoriščenim stranskim proizvodom določiti nove lastnosti, ki jim bodo dale novo vrednost in omogočile njihovo ponovno uporabo v vrsti aplikacij. Prav tako razvija nove tehnologije in naprave na osnovi ultrafinega titanovega dioksida, in to tako za čiščenje zraka in vode, dezinfekcijo kot tudi za fleksibilne sončne celice in nove generacije baterij. S to razvojno dejavnostjo Cinkarna dokazuje, da se je mogoče s pravilno strategijo in razvojno dejavnostjo usmeriti v najsodobnejše tehnologije za izboljševanje okoljskih vplivov in se pri njih tudi konkurenčno uveljaviti.

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

Si.mobil že peto leto spremlja svoj vpliv na okolje Letos je že peto leto, odkar družba sistematično po isti metodologiji spremlja porabo različnih virov, količine ločeno zbranih odpadkov, število prevoženih kilometrov ter ostale podatke, ki vplivajo na okoljski odtis. V Si.mobilovi dejavnosti je največji povzročitelj odtisa CO2 poraba elektrike, in sicer poraba baznih postaj v omrežju. Ravno zato tako intenzivno izvajajo ukrepe in generirajo nove in nove ideje Re.misli za nižjo in okolju prijaznejšo porabo elektrike. V letu 2011 so kljub intenzivni širitvi in nadgradnji omrežja ter zato povečani porabi elektrike z ukrepi varčevanja prispevali k nižji porabi za predvidoma 35 odstotkov. Postavili so tudi prvo bazno postajo na sončne celice.

Ukrep, ki je v letu 2011 vsekakor vreden omembe, je razširjena uvedba elektronskega podpisa. Zaradi elektronsko podpisanih dokumentov so prihranili skoraj 20 ton papirja.

Ravno tako se je povečalo število naročenih na prejemanje računa v elektronski obliki, s čimer so prihranili skoraj 3 tone papirja.

Si.mobil, d. d. www.simobil.si

Zeleno omreŽje

julij 2012

Nov 100-odstotno recikliran papir

okolje

tudi aktivno izvajamo. Posebno pozornost namenjamo transportu, pretovoru in ravnanju s sipkimi trdnimi snovmi. Zagotavljamo zaprte in zatesnjene prostore za skladiščenje z ustreznimi filtri, zaprte transportne trakove in naprave, uporabljamo tehnike vlaženja zmesi in izvajamo stalen nadzor nad razpršenimi emisijami. Emisije iz nepremičnih virov onesnaževanja vodimo preko najsodobnejše čistilne naprave, ki ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam v steklarski industriji. Naš vpliv na onesnaženost zraka z delci PM10 smo zmanjšali na najmanjšo možno raven, k čemur bomo stremeli tudi v prihodnje in s tem pripomogli h kvalitetnejšemu življenju v lokalni skupnosti.

Steklarna Hrastnik, d. d. www.steklarna-hrastnik.si

17 69/70

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 69/70

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V prejšnji številki je bil objavljen prvi članek, v katerem so svoje predloge in vprašanja podali predstavniki Petrola, Cinkarne Celje, Skupine Laško, Steklarne Hrastnik, Mariborskega vodovoda, Interseroha in Občine Vrhnika. Večinoma so bili podani predlogi in pobude, zato ministrstvo odgovarja in pojasnjuje po zaokroženih tematskih področjih.

julij 2012

Ali so načrtovane kakšne spremembe, ki bi skrajšale dolge in zapletene postopke za pridobivanje raznih dovoljenj?

Res je, da se v praksi pri izdajanju soglasij in dovoljenj ne da vedno slediti rokom, ki izhajajo iz zakonodaje. Ministrstvo že vrsto let bije bitko s pomanjkanjem kadrov, medtem ko se obseg pripadajočih zadev iz leta v leto veča, okoljska zakonodaja pa postaja čedalje zahtevnejša.

Vendar je res tudi to, da je eden poglavitnih razlogov za zamude pri izdaji soglasij tudi nepopolna in nekakovostna dokumentacija, ki jo predložijo stranke. Če je to za stranke lahko opravičljivo, pa ne bi smelo biti za njihove pooblaščence, ki so največkrat projektanti oziroma odvetniki, saj zlorabljajo zaupanje strank in za svoje nepoznavanje okoljevarstvenih zahtev obtožujejo ARSO.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Minister za kmetijstvo in okolje (MKO) Franc Bogovič je sprejel pobudo revije EOL, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje mesečno odgovarjalo na vprašanja, ki jih bo nanj v imenu gospodarstva in lokalnih skupnosti naslavljalo uredništvo.

Odprava administrativnih ovir za dovoljenja

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Smo pa pripravili številne predloge za poenostavitve postopkov pri podelitvah vodne pravice, za združitev postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO), tam, kjer je mogoče, za zmanjšanje nabora primerov, ko je treba pridobiti vodno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje, in sicer le za tiste primere, ki jih zahtevajo evropske direktive ob povečanem inšpekcijskem nadzoru, podaljšanje veljavnosti določenih okoljevarstvenih dovoljenj in podobno.

Tako smo tudi prispevali k izvajanju vladnega Programa za odpravo administrativnih ovir

in zmanjšanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, saj so skoraj vsi sprejeti predvideni ukrepi izhajali prav iz naših predlogov. Ker so vsi ukrepi povezani s spremembo zakonodaje, se žal še niso pričeli izvajati.

Trenutno se pripravlja sprememba Zakona o varstvu okolja, s katero naj bi se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za druge naprave (82. člen) in obrate (86. člen) podaljšala s 5 na 10 let. V Uredbi o odpadkih je bil poenostavljen postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, in sicer: • uporabno dovoljenje za napravo za obdelavo odpadkov ni več pogoj za izdajo tega okoljevarstvenega dovoljenja; • v okoljevarstvenem dovoljenju se več ne določi vrst in skupnih količin nenevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo, vrst in količin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se lahko obdelajo, ter celotne količine odpadkov, ki se jih lahko obdela, ampak se določi le vrste nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo, ter skupno količino vseh odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo; • izvajalec obdelave ne potrebuje potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev za prevzemanje odpadkov, za katerih predelavo ali odstranjevanje ima okoljevarstveno dovoljenje, pri njihovih imetnikih, ampak se zahteve v zvezi s prevzemanjem določijo že v okoljevarstvenem dovoljenju.

• poenostavljeni so pogoji za vpis prevoznikov v evidenco prevoznikov odpadkov (cestni,

19 • uredba v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih določa pogoje, ko ostanek proizvodnje ni odpadek, ampak stranski proizvod, in postopek, v katerem odpadku preneha status odpadka in postane material za nadaljnjo uporabo v smislu »sekundarne surovine«; to pravzaprav pomeni, da se v obeh primerih obveznosti, povezane z ravnanjem z odpadki, za tistega, ki te stranske proizvode proizvaja, ali tistega, ki te materiale uporablja, zmanjšajo; • povzročitelju odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ni več treba voditi evidence o nastajanju odpad-

Na temo podeljevanja koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene se je Ministrstvo za okolje in prostor že sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice. kov in ravnanju z njimi, če v posameznem koledarskem letu zaradi izvajanja njegove dejavnosti ne nastajajo nevarni odpadki ali ne nastane več kot 10 t vseh odpadkov; • evidenco o prevozih odpadkov mora voditi le tisti prevoznik, ki prevaža nevarne odpadke, in ne več vsi prevozniki odpadkov; • vzpostavlja se informacijski sistem o ravnanju z odpadki kot elektronska podpora za izpolnjevanje evidenčnih listov in letno poročanje povzročiteljev odpadkov, zbiralcev in izvajalcev obdelave; • v odločbi o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov se več ne določi skupne količine odpadkov in količin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se jih letno lahko zbere, ampak le vrste odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki jih zbiralec lahko zbira ter skupno količino vseh odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladiščijo v posameznem zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost;

Na temo podeljevanja koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene se je Ministrstvo za okolje in prostor že sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice. Pojasnili smo jim, da že pripravljamo spremembe zakonodaje, vezane na poenostavitev postopkov, dogovorili pa smo se tudi, da nam bodo posamezne težave obširneje predstavili pisno.

Ravnanje z odpadki Spodbuditi izvajanje OGJS na način javno-zasebnega partnerstva.

Med izvirne naloge občine, določene z zakonom, sodi skrb za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov). V tem okviru mora občina poskrbeti tako za normativne kot tudi materialne pogoje izvajanja javne službe. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa ZGJS, ki pa ga v razmerjih javno-zasebnega partnerstva pomembno spreminja in dopolnjuje ZJZP. Občine se lahko avtonomno odločijo, katero organizacijsko obliko bodo uporabile pri zagotavljanju javne službe. Praviloma se odločajo med javnim načinom zagotavljanja v obliki javnega podjetja ali zasebnim načinom s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.

69/70

Izboljšati inšpekcijski okoljski nadzor nad izvajanjem OGJS. Obvezne gospodarske javne službe redno nadzoruje Inšpekcija za okolje in naravo, čeprav z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načrtovanega dela, ki zahteva popoln nadzor nad več kot 400 predpisi s področja varovanja okolja, ohranjanja narave, rabe in posegov v vode ter gensko spremenjenih organizmov.

Kljub planskemu delu postaja delo vedno bolj podobno gašenju požarov. Administrativne obveznosti in druge naloge, povezane predvsem z dodanimi pristojnostmi v prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem področju.

Presenetljivo pa je, da pristojni kljub nenehnim opozorilom pri sprejemanju novih predpisov inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti.

okolje

• črtana je določba, da v primeru, ko povzročitelj odpadka dvomi glede uvrstitve odpadka po klasifikacijskem seznamu odpadkov, o tem pridobi mnenje pristojnega ministrstva;

Sprememba sistema koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene.

Vse pogosteje se dogaja, da se za nedelovanje sistema kot celote okrivi inšpekcijske službe, čeprav je jasno, da sistema ni možno vzpostavljati le z inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spoštovanja predpisanih pravil.

Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo Pravila ravnanja z embalažo in odpadno embalažo so določena v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: Uredba), s katero je v naš pravni red prenesena Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Direktiva velja za vso embalažo, dano v promet Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali kateremkoli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material. Direktiva torej embalaže ne deli na komunalno in nekomunalno, kot je napačno navedeno v vprašanju. Še več, skladno s ciljem direktive, da se prepreči kakršenkoli vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje, direktiva ne razlikuje niti med odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, in odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. Uredba pa opredeljuje ta dva pojma le z namenom postaviti ločnico, kateri končni uporabniki odpadne embalaže (izvirni povzročitelji odpadne embalaže) so jo dolžni predati izvajalcu javne službe (oz. pri katerih končnih uporabnikih jo je izvajalec javne službe dolžan prevzeti) in kateri končni uporabniki odpadne embalaže so jo dolžni predati neposredno družbi za ravnanje z odpadno embalažo (oz. od katerih končnih uporabnikov jo je družba dolžna prevzeti).

Uredba določa, da lahko zavezanci samostojno zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, če vzpostavijo individualni sistem ravnanja z odpadki. Obveznost

julij 2012

železniški, letalski, pomorski in po celinskih vodah), tako da lahko v evidenco brez dodatnih zahtev vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima licenco za opravljanje prevozov blaga v cestnem prometu, pridobljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz v cestnem prometu.

20 69/70

okolje

vključevanja v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo torej velja le za zagotavljanje ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek.

Zavezanci, ki so v zvezi z izpolnjevanjem svojih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, sklenili pogodbo z eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo, so to storili povsem prostovoljno in ne na podlagi zahteve predpisa. Kot rečeno, imajo v skladu z Uredbo tudi možnost, da te obveznosti izpolnjujejo samostojno, zato mora vsak zavezanec sprejeti tudi vse odgovornosti, ki izhajajo iz odločitve, da se vključi v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo. Pri tem pa se mora zavedati, da so obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo določene z Uredbo; med drugim sta njeni obveznosti tudi prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, od vseh izvajalcev javne službe ter prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, od končnih uporabnikov. Uredba določa, da v primeru, ko ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo, deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe pa objavi ministrstvo na spletnih straneh. Ministrstvo pri izračunu teh deležev razpolaga s podatki Carinske uprave RS iz obračuna okoljske dajatve v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Ministrstvo upošteva podatke o količini embalaže, dane v promet, in podatke o količini embalaže, za katero so zavezanci ob obračunu okoljske dajatve podali izjavo, da zanjo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo preko ene od družb.

Priprava zakonodaje Sodelovanje MKO, ARSO, IRSOP in uporabnikov pri pripravi zakonodaje.

julij 2012

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje poteka pri pripravi zakonodaje intenzivno sodelovanje z organi v sestavi (ARSO, IRSOP), ki predpis izvajajo oz. nadzorujejo njegovo izvajanje, in uporabniki predpisa (osebe, ki jim predpis nalaga določene obveznosti).

Vsak osnutek predpisa, ki ga pripravi MKO, se notranje uskladi med posameznimi pristojnimi resorji MKO in organi v sestavi (ARSO, IRSOP).

Postopek sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, kot zahteva Aarhuška konvencija, ureja Zakon o varstvu okolja. V skladu z zakonom MKO v postopku sprejemanja vsakega predpisa, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, seznani najširšo javnost z osnutkom predpisa in omogoči podajanje mnenj in pripomb na posamezni osnutek predpisa.

Predpisi, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, so predpisi, izdani na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, in drugi predpisi, ki vplivajo na okolje.

Na spletni strani MKO se objavljajo osnutki predpisov in vabila k sodelovanju pri njihovi pripravi. Rok za pripombe in mnenja je naveden v objavi in ne sme biti krajši od 30 dni.

Pripombe in mnenja lahko posreduje vsakdo, in sicer v elektronski obliki na elektronski naslov ministrstva, naveden v objavi osnutka gradiva, ali na poštni naslov ministrstva, z navedbo imena predpisa in njegove številke.

Stališče do pripomb in mnenj javnosti k posameznemu predpisu se skupaj z navedbo razlogov za njihovo upoštevanje oziroma neupoštevanje pri pripravi predpisa prav tako objavi na svetovnem spletu, in sicer po objavi predpisa v Uradnem listu RS. Sprememba politike spodbujanja uporabe povratne embalaže.

Od vseh proizvajalcev ni mogoče zahtevati, da za svojo embalažo zagotovijo povratnost oz. jo ponovno uporabijo za embaliranje svojih izdelkov.

Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalca je sprejeta tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ta uredba določa pravila ravnanja z odpadno embalažo in tudi pravila ravnanja v

V uredbi je proizvajalcem dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet, vendar pa je odločitev o uvedbi vračljive embalaže na strani vsakega posameznega proizvajalca. proizvodnji ter pri dajanju v promet in uporabi embalaže (torej še preden embalaža sploh postane odpadek). V uredbi je proizvajalcem dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet, vendar pa je odločitev o uvedbi vračljive embalaže na strani vsakega posameznega proizvajalca. V Sloveniji že vrsto let veljajo kavcije za povratno stekleno embalažo, določene na podlagi uzanc, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejela nekatera gospodarska združenja Gospodarske zbornice Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Od vseh proizvajalcev ni mogoče zahtevati, da za svojo embalažo zagotovijo povratnost oz. jo ponovno uporabijo za embaliranje svojih izdelkov. To je še zlasti nemogoče zahtevati v primeru embalaže prehrambenih izdelkov, kjer bi bilo potrebno za zagotovitev preskrbe trga z varnimi in neoporečnimi živili uvesti zahtevne sisteme čiščenja in kontrole vrnjene embalaže, za katere bi porabili ogromne količine (pitne!) vode in energije, kar prav zagotovo ne bi prispevalo k varovanju naravnih virov in varstvu okolja na splošno.

Na ministrstvu zato menimo, da predstavlja ključni korak k družbi recikliranja, ki tudi proizvaja manj odpadkov, odgovorno potrošništvo in ločeno zbiranje odpadkov. Zavedamo se, da je uspešnost sistema ločenega zbiranja odpadkov odvisna od pripravljenosti končnih uporabnikov za ločeno zbiranje, saj smo potrošniki eden

21 Zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka Uredba o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik določa nove dodatne ukrepe ponovno in predvsem industriji. Industrija si je komaj izborila sestanek v času nastajanja, vendar naše pripombe niso bile resno obravnavane.

MKO si pri svojem delovanju prizadeva, da bi bilo gospodarstvo ob izpolnjevanju okoljskih standardov upoštevano kot partner in bi torej ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka načrtovali in izvajali skupaj.

V ta namen je bila oblikovana ustrezna delovna skupina, v kateri so poleg članov iz ministrstev in občin še predstavniki celotnega gospodarstva zasavskih občin. Pri oblikovanju vseh ukrepov tako lahko gospodarstvo izraža svoja stališča, prav tako pa bo gospodarstvo pri načrtovanju ukrepov dobilo priložnost, da pripravi še nabor ukrepov predvsem s svojega področja.

Ključno pa je, da bodo država, občine in gospodarstvo skupaj načrtovane ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka tudi skupaj izvajali in takšna je tudi osnovna zamisel načrtovanja ukrepov.

Oskrba s pitno vodo Zagotoviti vsem izvajalcem javne oskrbe s pitno vodo uveljavitev ustrezne cene pitne vode V veljavnem Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in v predlogu uredbe, ki bo nadomestila obstoječi pravilnik, je določeno, da so v ceno storitev gospodarskih javnih služb vključeni vsi stroški njihovega izvajanja. Stališče Ministrstva za gospodarstvo je, da bo sestopilo z ukrepa

Zagotoviti namensko rabo finančnih sredstev, zbranih z naslova amortizacije infrastrukture Namenska poraba sredstev je opredeljena v prvem odstavku 10. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Sicer Zakon o javnih financah določa, da se le z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, lahko določijo vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna, ki niso navedene v Zakonu o javnih financah.

Varovanje vodnih virov Zagotavljanje visokih kriterijev kakovosti pitne vode Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo strateškega pomena vode ter kompleksnosti in tudi nujnosti zagotovitve celovitega upravljanja z vodami. Pri tem ne gre zgolj za vidik varovanja vodnih virov, ki se rabijo ali so namenjeni za bodočo oskrbo prebivalcev s pitno vodo, temveč prvenstveno za vidik zagotavljanja in ohranjanja dobrega stanja voda (površinskih in podzemnih voda), ki je ključen pogoj za trajnostni razvoj dejavnosti, vezanih na vodo v Sloveniji. V ta namen je Vlada sprejela Načrt upravljanja voda, to je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in cilj katerega je, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Gre torej za širši pristop upravljanja z vodami v Sloveniji, ki izhaja tako iz dokumentov Evropske unije kot tudi nacionalne zakonodaje. Zahteva izvajanje ukrepov tudi zunaj vodovarstvenih območij, kjer so z vodovarstvenimi režimi zavarovani vodni viri, namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

Prednost pred vsemi rabami ima seveda oskrba prebivalstva s pitno vodo, ki predstavlja tudi ustavno pravico.

Mariborski vodovod meni, da mora MKO varovanju vodnih virov in njihovi rabi posvetiti večjo pozornost, saj trenutna politika daje prednost kmetovanju na račun varstva varovanih območij vodnih virov. Menimo, da so bile aktivnosti v tej smeri narejene že z združitvijo kmetijskega in okoljskega resorja,

69/70

v kateri minister MKO sedaj usmerja in vodi politiko tako kmetijstva kot tudi okolja skupaj.

Oskrba s pitno vodo od vodnega vira, ki je v slovenskih razmerah predvsem podzemna voda, do njenega uporabnika vključuje vrsto deležnikov, ki delujejo vsak v okviru svojih pristojnosti. Strinjamo se s pobudo Mariborskega vodovoda, da je z namenom zagotavljanja varne oskrbe treba zagotavljati vključenost vseh udeležencev v prostoru, tudi izven MKO in javnih podjetij za oskrbo s pitno vodo. S tem v zvezi želimo izpostaviti še eno ključno vsebino, ki je Mariborski vodovod ni posebej navedel – da je treba na vseh nivojih, od pristojnih ministrstev, to sta MKO in Ministrstvo za zdravje, do lokalnih skupnosti in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo, v prihodnje vložiti več naporov v osveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu zdrave pitne vode.

okolje

določitve najvišjih cen storitev gospodarskih javnih služb, ko bo sprejeta uredba, ki bo nadomestila obstoječi Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Možnost inhouse naročila za kohezijske projekte Postopek naročanja in-house je praksa, ki se uporablja tudi v Sloveniji. V primeru investicij, ki se sofinancirajo s sredstvi Kohezijskega sklada, je treba vsakokrat preveriti, ali je ta postopek sploh mogoče izvesti za konkretni primer.

To smo občini tudi pojasnili. Povedali smo, da bomo njihov predlog proučili skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, sporočili pa smo jim tudi, kaj vse morajo pripraviti, da bodo izpolnili pogoje, ki jih za ta postopek določa zakon. V Sloveniji še nimamo prakse s postopkom naročanja in-house na področju okolja v okviru Kohezijskega sklada, zato je potrebno določiti postopek, tako da bo skladen z zahtevami kohezijske politike, za kar pa je potreben čas.

Občini Vrhnika smo zaradi tega predlagali, da za oddajo gradbenih del ne uporabi postopka in-house, ker gre vendarle za izjemo v okviru ZJN-2.

julij 2012

ključnih členov v verigi ravnanja z odpadno embalažo. Z namenom ozaveščanja prebivalcev, da bi z odpadki ravnali na trajnosten in okolju prijazen način, smo na ministrstvu v zadnjih letih izdali nekaj publikacij s to tematiko, prav tako pa tudi večina komunalnih podjetij obvešča povzročitelje odpadkov o pomenu in ciljih ločenega zbiranja. Za gospodinjstva pripravljajo navodila oz. brošure o pravilnem ločenem zbiranju odpadkov. Glede na to, da je večina odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih, iz plastike, kovin, stekla ali papirja, smatramo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže ne bi smelo povzročati večjih težav.

Naj se pusti gospodarstvu, da sámo upravlja z odpadki foto: Rok Tržan

22 69/70

okolje

Jure Fišer, direktor podjetja Gorenje Surovina, o poročilu OECD

Predstavitev zaključka

Jure Fišer

presoje slovenske okoljske

politike in priporočila OECD za njeno izboljšanje je bila

so predstavniki resorjev, ki so ključni za razvoj in okolje,

občin, nevladnih organizacij ter podjetij, razpravljali o slovenski okoljski politiki in njenem

vključevanju v gospodarsko rast. Jure Fišer, direktor

podjetja Gorenje Surovina, je

na panelni razpravi sodeloval

kot predstavnik gospodarstva, še posebej tistega dela, ki se v svoji temeljni dejavnosti

ukvarja z obvladovanjem

julij 2012

odpadkov.

Eden glavnih zaključkov presoje OECD je, da je Slovenija pri pripravi okoljske zakonodaje in izboljšanju stanja kakovosti okolja naredila že veliko, vendar ji še ostajajo izzivi. Zato so pripravili 36 priporočil, kako izboljšati svojo učinkovitost. So po vašem mnenju ta priporočila prava?

Med temeljnimi spoznanji OECD-ja bom izpostavil nekaj tistih, ki jih tudi mi prepoznavamo, da imajo velik vpliv na naše poslovanje. Sicer je, kot je znano, analiza celovite okoljske politike Slovenije vključevala naslednja področja: zeleno rast, izvajanje okoljskih politik, predvsem na področju voda, biodiverzitete in ohranjanja narave ter na presečnih področjih, mednarodno sodelovanje, spremembe podnebja in onesnaženje zraka ter odpadke.

V okviru ugotovitev na področju zelene rasti bi poudaril, da so prihodki iz okoljskih davkov v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: v Španiji, Franciji, Litvi in na Slovaškem so bili prihodki od okoljskih dajatev v 2010 nižji od 2 % BDP, medtem ko so na Danskem, Nizozemskem in v Sloveniji ti prihodki presegali 3,6 % BDP. To pomeni, da je naše gospodarstvo bolj obremenjeno z okoljskimi dajatvami, kot je to v povprečju v Evropi.

Absorpcija EU sredstev za okoljske naložbe je zelo počasna. Vedno bolj se postavlja vprašanje smotrnosti centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, zlasti v luči zagotavljanja učinkovitosti investicij pri tako velikem številu centrov, kot jih Slovenija načrtuje.

Jure Fišer

junija priložnost, ob kateri

Med ovirami za zeleno rast naj bi bilo nerazvito javno-zasebno partnerstvo.

Na žalost ugotavljamo, da je trenutno zelo malo pozitivnih primerov sodelovanja zasebnih investitorjev pri financiranju javnih naložb.

Prepričan sem, da jih je potrebno spodbuditi.

Javni sektor ima izrazite omejitve pri nadaljnjem zadolževanju, potrebe pri vzpostavljanju okoljske infrastrukture pa so zaradi zaostrenih okoljski zahtev velike. Nekaj bo tu treba premakniti.

Ob tem bi izpostavil, da se v Sloveniji soočamo z nerazumevanjem vloge javnih gospodarskih služb. Njihov smisel bi moral biti pokrivanje javnega interesa na področjih, kjer ni možno na osnovi svobodnega trga zagotavljati učinkovitega delovanja sistema, npr. zbiranja komunalnih odpadkov. Na vsakem področju, kjer je možno učinkovito delovanje sistema na principu svobodne konkurence, je nesmiselno podeljevanje javne gospodarske službe.

Na žalost imamo v Sloveniji situacijo, kjer se vedno več javnih podjetij osredotoča na tržne dejavnosti in na ta način izkorišča svoj privilegiran položaj v primerjavi z zasebnimi subjekti. Glavni razlog, zakaj se javna podjetja poslužujejo tovrstnih politik, je v dejstvu, da vlada kontrolira cene njihovih storitev in le-te kljub zahtevnejši zakonodaji in povišanih stroških storitev zaradi spoštovanja spremenjenih standardov na področju okolja zadnjih nekaj let ostajajo pod kontrolo. Javna podjetja imajo zato večinoma zelo slabe poslovne rezultate,

23 Posebno mesto v poročilu OECD so bile ugotovitve na področju podnebnih sprememb. Ali menite, da Slovenija potrebuje zakon o podnebnih spremembah?

Na razpravi sem poudaril, da je potreben kritičen razmislek, kakšne bodo posledice sprejetja zakona o podnebnih spremembah na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sicer OECD ugotavlja, da so največji problem emisije iz prometa, ne iz gospodarstva. Temeljna ugotovitev je, da je v zadnjih 20 letih gospodarstvo naredilo ogromen korak naprej pri učinkoviti rabi naravnih virov in zniževanju obremenjevanja okolja, kar je posledično imelo tudi vpliv na povišane stroške pri zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo. Predlagajo, da v nadaljnjih korakih veliko pozornost namenimo temeljnemu problemu – torej zniževanju emisij iz prometa, da ne bi po nepotrebnem še bolj obremenjevali gospodarstvo.

Kako na konkurenčnost gospodarstva vplivajo takse in trošarine?

Ta vpliv nikakor ni zanemarljiv. Naj navedem, da bi po prvotno predlaganih dodatnih trošarinah na plin v letu 2010/11 samo pri proizvodnji v vseh Gorenjevih tovarnah v Sloveniji imeli

Področje odpadkov je v Sloveniji še poseben izziv. Katere točke so po vašem mnenju kritične?

OECD ugotavlja, da so EU sredstva velika spodbuda za okrepitev politike in praks ravnanja z odpadki v Sloveniji, da pa je istočasno zadnji čas za kritičen in temeljit razmislek o nadaljnjih investicijah v CERO z vidika števila, lokacij in ekonomičnosti, kar sem že omenil.

Na področju ločenega zbiranja in posebnih tokov odpadkov sem v razpravi poudaril, da je potrebno dopustiti gospodarstvu oziroma zavezancem t. i. podaljšano odgovornost. Torej možnost, da sami učinkovito uredijo sistem ravnanja s posebnimi tokovi odpadkov. Tak primer je ločeno zbiranje v komunalah, saj je to strošek gospodarstva.

Naše stališče je, da bi vlada morala določiti jasne cilje za predelavo in recikliranje ter določiti z njimi povezane standarde uspešnosti!

Dajatve na odlaganje so prenizke, kar sem že omenil. Nestimulativne so za tiste, ki spoštujejo zakonodajo. Ločeno zbiranje je dražje kot

enostavno odlaganje, kar bi morali s posebnimi taksami preprečiti.

69/70

dodatni 1 milijon evrov stroškov letno. A problem taks in trošarin je širši. Velikokrat takse in trošarine delujejo prav stimulativno na ohranjanje preteklih neustreznih vzorcev ravnanja z okoljem. Spodbujajo odlaganje namesto obdelavo odpadkov. Moralo bi biti ravno obratno!

V razpravi ste se posebej dotaknili odnosa javno – zasebno na področju odpadkov. Kje točno vidite problem na tej relaciji?

okolje

poseg na tržni del pa vidijo kot reševanje nastalih težav.

Velikokrat je nerazumevanje te dileme vir konfliktov pri operativnem delu in zagotavljanju učinkovitega ravnanja z odpadki. Javna gospodarska služba naj se opravlja izključno in samo tam, kjer svobodna konkurenca ne more zagotoviti učinkovitega delovanja sistema. Pri tem smo izpostavili dejstvo, da npr. nevarni odpadki niso javna gospodarska služba, pa sistem deluje učinkovito, ker na trgu delujejo odgovorni subjekti in nadzorni organi učinkovito opravljajo svojo funkcijo.

Ob tem opozarjamo na nizko učinkovitost izvajalcev javnih gospodarskih služb. Potrebno bo konsolidirati komunalna podjetja oziroma zagotoviti opravljanje njihovih storitev na večjih geografskih področjih, kar bo imelo ugoden vpliv na stroške.

Menite, da bo prišlo do realnih premikov v smereh, ki ste jih izpostavili?

Sem optimist. V kasnejših razgovorih z vodilnimi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo dobili potrditev o pripravljenosti na dialog pri reševanju vseh nastalih težav.

Drugače. Zeleno.

Spremenite odpadke v energijo!

V Gorenju Surovini ponujamo celovite storitve ravnanja z odpadki.

Strokovno in okolju prijazno s pomočjo najsodobnejših tehnologij poskrbimo za vse vrste odpadnih materialov: od stekla do jekla, od plastenk do lesnih ostankov, od starega hladilnika do včerajšnjega časopisa.

Z odpadki ravnamo kot z dragoceno sekundarno surovino in uredimo, da se koristni kovinski in nekovinski materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo, ostanek pa pripravimo za energetsko izrabo.

Sonaravni razvoj načrtnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki, h kateremu smo zavezani, temelji na osnovnih ekoloških principih snovne in energetske izrabe odpadkov, zato sleherni korak načrtujemo in izvajamo z mislijo na okolje.

Naše dejavnosti, ki jih skrbno razvijamo in nadgrajujemo že šest desetletij zajemajo ves spekter ravnanja z odpadki: zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov, ravnanje z odpadno embalažo, proizvodnjo ter prodajo trdnega goriva, proizvedenega iz odpadkov. Ob tem vam naši strokovnjaki nudijo tudi strokovno svetovanje in poiščejo najučinkovitejše, okolju prijazne rešitve, ukrojene po vaši meri!

Pridružite se našim številnim zadovoljnim partnerjem, ki nam zaupajo že leta.

Naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb!

080 80 79 Gorenje Surovina, družba za predelavo odpadkov, d.o.o.

Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor

julij 2012

Promocija

surovina@surovina.com

Korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv Dr. Lucija Kolar1

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

julij 2012

V Sloveniji naj bi zbrali okrog 72 ton odpadnih zdravil, količine pa naj bi se povečale. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki naj bi jasno opredelila odgovornost proizvajalcev, distributerjev, prodajalcev in zbiralcev zdravil na poti od njihove rabe do uničevanja ali sežiga, daje prve rezultate. A praksa že opozarja, kaj se mora ali lahko izboljša. Odpadna zdravila niso le nevarni odpadek, niso le breme v okolju. Tudi v Sloveniji postaja pretirana uporaba zdravil izziv za zdravstveno blagajno. Za shemo in za tiste, ki so del sistema ravnanja z odpadnimi zdravili, pa je bil zadnji lanski december rok, ko naj bi v Sloveniji v celoti zagotovili ustrezno ravnanje z vsemi odpadnimi zdravili. Kaj se dogaja in kakšne spremembe si želijo glavni akterji? Na naša vprašanja so odgovarjali: Brigita Šarc, ARSO, Matej Hribar, Interseroh, Nina Durini, Interseroh, dr. Marko Pukl, Kemofarmacija, in Lili Grosek, Javni zavod Celjske lekarne.

foto: www.shutterstock.com

24 69/70

okolje

Ravnanje z odpadnimi zdravili

1 Dr. Lucija Kolar, www.complementarium.si, okoljsko svetovanje

Kaj se dogaja v Sloveniji z odpadnimi zdravili in kako poteka delo sheme, kjer je prevzela vlogo nosilca skupnega načrta Kemofarmacija?

Vemo, da gre za nevarne odpadke in za skupino, ki je hkrati »zelo draga«. Ali je Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08) s tem, ko so v letu 2010 veletrgovci z zdravili postali odgovorni za zbiranje in odstranjevanje določenih zdravil, kaj spremenila?

Brigita Šarc: V bistvu velikih sprememb ni zaznati, opazen pa je porast zbiranja odpadnih zdravil v lekarnah oziroma pri osebah, ki opravljajo promet z zdravili na drobno. V letu 2010 se je preko veletrgovcev zbralo okoli 20 t odpadnih zdravil (OZ), pri izvajalcih javnih služb (IJS) pa okoli 11 t. To so podatki ene od družb, ki je vključena v shemo. To je dobro, saj kaže na to, da je bil ukrep vključitve lekarn in namestitev zbirnih posod zelo dobro sprejet.

Pozitivni učinek se kaže tudi pri IJS, saj je tudi tam v porastu količina ločeno zbranih OZ. Torej jih končni uporabniki ne mečemo brezvestno med mešane komunalne odpadke. Lahko potrdim, da so končni uporabniki prav »klicali« po takem predpisu. Na ARSO dejansko beležimo klice, kjer sprašujejo tudi o ponovni uporabi oziroma o ravnanju z odpadnimi zdravili. Ta predpis je zagotovo premik v pozitivno smer.

V zadnjem času pa se kaže še eno povpraševanje po ločenem zbiranju, ki pa ni neposredno

povezano z zdravili – gre za odpadne igle predvsem sladkornih bolnikov. Veliko vprašanj se pojavlja o možnosti ločenega zbiranja odpadnih igel pri končnem uporabniku, saj tak odpadek ne sodi med mešane komunalne odpadke.

Zato se predlaga, da bi se tak odpadek zbiralo ločeno kot potencialni infektivni odpadek. Pri opravljanju zdravstvene dejavnosti pa se kot odpadek pojavljajo še rokavice, injekcijske igle, onesnažene z zdravili, predvsem gre za citostatike in citotoksike. Ravnanje s takimi odpadki tudi zahteva previdnost. Ministrstvo je izdalo mnenje, ki usmerja k ločenemu zbiranju (tudi) teh odpadkov. Klasificirala naj bi se enako kot odpadna citotoksična/statična zdravila, ravno zaradi previdnosti v nadaljnjem ravnanju z njimi. Vendar pa je poudarjeno, da to ni strošek veletrgovcev, ampak povzročiteljev tovrstnega odpadka.

Vsekakor pomeni novi način ravnanja z odpadnimi zdravili veliko pozitivno spremembo.

Končni uporabniki/povzročitelji

69/70

okolje

Brigita Šarc Lili Grosek Nina Durini

foto: arhiv Fit medie

foto: arhiv Fit medie

25 V 2. členu Uredba navaja: »Ta uredba se uporablja za odpadna zdravila, ki nastajajo zaradi uporabe zdravil pri končnih uporabnikih ali pri prometu zdravil na debelo in drobno in se kot odpadki uvrščajo med […]«. Želimo, da se v Uredbi izloči del, ki govori o prometu zdravil na debelo. Predmet Uredbe bi morala biti le odpadna zdravila, ki so bila dana v promet na drobno, torej fizično izročena končnim uporabnikom. Odpadna zdravila, ki so nastala zaradi prometa na debelo, ne bi smela biti predmet Uredbe. Zdravila, ki so bila dana v promet na debelo, se v zdajšnjem sistemu pojavijo dvakrat.

Najprej na poti od proizvajalca zdravil do veletrgovca in nato od veletrgovca do lekarn, šele potem pridejo do končnega uporabnika. To pomeni, da se zdravilo, dano v promet na debelo, pojavlja v prometu dvakrat, pri tem pa nastajajo odpadna zdravila v skladišču proizvajalca, v

Naslednji problem je klasifikacijska številka odpadkov iz zdravstva ali veterinarstva, to so odpadna zdravila 18 01 08* in 18 02 07, saj po mnenju ministrstva obstajajo samo odpadna zdravila, ki spadajo pod naš sistem zbiranja odpadnih zdravil. Seveda se s tem ne strinjam, saj obstajajo še druga zdravila oziroma stvari, ki so onesnažene z določenimi zdravili, pa pod obstoječi sistem ne sodijo in ne vidimo razloga, da bi zavezanci zanje plačevali. Ker pa je sedaj nemogoče narediti novo klasifikacijo številko, predlagamo, da se na obstoječo klasifikacijsko

Št. prevzemnih mest odpadnih zdravil

Imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – zunanje lekarne

274

Imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – specializirane prodajalne

60

Osebe, ki opravljajo dejavnost veterinarstva Imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – bolnišnične lekarne

104 30

Osebe z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti po 73. členu ZZdr- 1 Zbirni centri IJS (izvajalcev javnih služb) Skupaj

70 538

Tabela 1: Končni uporabniki/povzročitelji odpadnih zdravil

julij 2012

V Uredbi naj se jasno določi, da se prenos stroškov ravnanja z odpadnimi zdravili prenese na dejanske proizvajalce

veletrgovce. Prav tako naj se v Uredbi izenači status priglašenih veletrgovcev z ostalimi veletrgovci po Uredbi. V Uredbo se morajo dodati tudi galenski izdelki.

dr. Marko Pukl

Z novo definicijo bi morali rešiti predvsem problem embalaže, ki zdravilo spremlja.

Zagovarjam pa tudi predlog, da se iz definicije odpadnih zdravil izločijo tista odpadna zdravila, ki sodijo v skupino neterapevtskih pripravkov, na primer fiziološka raztopina in voda.

Odpadna zdravila se zbirajo na približno 538 mestih.

Matej Hribar

Nina Durini: Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili se od leta 2008 ni nič spremenila in je ostala enaka. Po trenutnem zatišju zaradi vzpostavljanja nove vlade sedaj pripravljamo vlogo s predlogi sprememb glede omenjene Uredbe. Predlagali bomo novo definicijo tega, kaj je zdravilo.

V Uredbi naj se jasno določi, da se prenos stroškov ravnanja z odpadnimi zdravili prenese na dejanske proizvajalce v skladu z načelom razširjene proizvajalčeve odgovornosti in ne na

foto: arhiv podjetja

Druga pozitivna sprememba za lekarne je, da strošek uničenja odpadnih zdravil sedaj ne bremeni več lekarn, kot je to bilo v preteklosti.

foto: arhiv Fit medie

Vsekakor pomeni novi način ravnanja z odpadnimi zdravili veliko pozitivno spremembo.

Uporabnik lahko odda odpadna zdravila tam, kjer jih je dobil – v lekarni. Ob tem se mu ni potrebno spraševati, kje bodo končala, ali bodo varno shranjena in nato ustrezno uničena, da ne bodo povzročala škode v okolju.

skladišču veletrgovca in na policah lekarn. Za tovrstno kategorijo odpadnih zdravil so dolžni na lastne stroške poskrbeti povzročitelji, to so proizvajalci, veletrgovci, imetniki dovoljenja za promet z zdravili na drobno, in sicer s sklenitvijo pogodbe in oddajo zdravil s pretečenim rokom zbiralcu, ki poseduje ustrezna dovoljenja in zagotavlja tudi celovito nadaljnje ravnanje z njimi. Tovrstno ravnanje z zdravili, ki imajo pretečen rok uporabe in nastanejo pri proizvajalcih, veletrgovcih in imetnikih dovoljenja za prodajo zdravil na drobno, v praksi že poteka. V skupnem načrtu smo po posvetu s takratnim Ministrstvom za okolje in prostor RS prvo pot izključili, saj proizvajalci in veletrgovci sami poskrbijo za »svoje« odpadke, v sistem pa smo vključili odpadna zdravila, ki so zaradi poteklega roka uporabnosti nastala na policah lekarn.

foto: arhiv Fit medie

Lili Grosek: Uveljavitev Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili (105/2008), objavljene v Uradnem listu RS 7. 11. 2008, ki določa pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje neuporabnih zdravil in njihovih ostankov, je prinesla pomembno novost na področju ravnanja z odpadnimi zdravili. Uredba odgovornost za organizacijo sheme zbiranja odpadnih zdravil nalaga veletrgovcem z zdravili, končne uporabnike pa zavezuje k ustreznemu ravnanju z njimi.

26 69/70

okolje

številko doda pisni opis, ki bo opredeljeval takšne odpadke.

Poskrbimo za varno zbiranje odpadnih zdravil!

Dr. Marko Pukl: Ko smo bili prvič soočeni z Uredbo, smo bili pred velikim izzivom. Na začetku je bil podan predlog, ki se je usklajeval tudi preko Trgovinske zbornice in drugih partnerjev v shemi. Temeljno vprašanje pa je bilo, kdo bo odgovoren za ravnanje z odpadnimi zdravili, ali bodo to proizvajalci ali veletrgovci, ki proizvode prodajajo končnim uporabnikom.

Matej Hribar: V vseh direktivah v primeru embalaže, odpadne električne in elektronske opreme je Evropska skupnost uvedla termin razširjene proizvajalčeve odgovornosti, medtem ko pri zdravilih tega ni. Ocenjujemo, da bi morala biti takšna ureditev tudi na področju odpadnih zdravil.

Dr. Marko Pukl: Ravno v tem je težava.

Imamo vsaj 20 odstotkov tujih dobaviteljev, ki niso slovenske pravne osebe in posledično ne nosijo nobenih finančnih bremen. V Evropski uniji večinoma proizvajalci pokrivajo svoj delež, medtem ko v Sloveniji nosijo vso stroškovno odgovornost veletrgovci. Če povzamem, problem je torej s tujimi podjetji in tukaj pogrešamo skupen evropski konsenz glede zadolžitev oziroma bremenitev tistih, ki poslujejo z zdravili predvsem izvozno.

Letni strošek ravnanja z odpadnimi zdravili znaša približno 250 tisoč evrov.

Celjske lekarne Miklošičeva ulica 1 3000 Celje www.ce-lekarne.si

Nina Durini: Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi zdravili je Kemofarmacija, d. d., Ljubljana. Po njihovem pooblastilu in skupni pogodbi zanje izvajamo operativni potek sistema. Odpadna zdravila se zbirajo na približno 538 mestih. To so vse lekarne, specializirane prodajalne, vse ustanove, ki se ukvarjajo z veterinarsko dejavnostjo, 30 bolnišničnih lekarn.

Odpadna zdravila se zbirajo tudi pri osebah z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

V majhni meri tudi pri zdravnikih zasebnikih, saj le-ti običajno poslujejo z lekarnami, ter v okoli 70 zbirnih centrih izvajalcev javne službe.

Omenimo še nekatera druga prevzemna mesta, ki so bolj specifična. Na primer enota za humano in veterinarsko medicino v Slovenski vojski, zbirno mesto v pristanišču Koper za slovenske ladje, ki imajo svojo ladijsko lekarniško enoto, ter na fakultetah, med katerimi prevladujeta veterinarska in medicinska fakulteta. Pri slednjih dveh gre predvsem bolj za odpadke, ki so onesnaženi s citostatiki (tabela 1).

Promocija

julij 2012

Kakšna je vloga vašega podjetja pri ravnanju z odpadnimi zdravili? Kaj kaže izvajanje »skupnega načrta ravnanja z odpadnimi zdravili«?

Ko so odpadna zdravila zbrana, vključno z vzporedno dobavo novih zdravil, ki jo opravijo

trije glavni veletrgovci (Kemofarmacija, Salus in Farmadent), se odpadna zdravila pripelje do pooblaščenega zbiralca podjetja Kemofarmacija, d. d., ki je dobilo dovoljenje v okviru načrta. Podjetje Kemofarmacija, d. d., razpolaga s skladiščem, ki ima vsa pripadajoča dovoljenja za takšno dejavnost. V skladišče se deponirajo 28-litrski sodčki. Tukaj se izvaja tudi prepakiranje in po zahtevah predelovalca zlaganje na palete. Nato se enkrat na dva do tri mesece izvede odvoz na sežig, ki ga opravi podjetje Pinus TKI, d. o. o., v Račah. Z vidika razpoložljivega prostora je teža pet ton racionalna spodnja meja za odvoz zdravil. Volumensko gledano je to kar precej, z vidika dejanske teže pa malo. V dopolnitvi načrta so predvidene določene spremembe opisane logistike. Te so v procesu evalvacije in jih pristojne službe še niso potrdile.

Dr. Marko Pukl: Pri formiranju odgovornosti v Uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili smo izhajali iz dejstva, da je nesmiselno, da vsak veletrgovec poskrbi le za »svoje« odpadke. Bolj smiselno je, in v skladu s tem smo v podjetju Kemofarmacija dobili tudi pooblastilo znotraj Sekcije veletrgovcev na Trgovinski zbornici, da se povežemo. Kontaktirali smo tudi ostale izven sekcije, jih povabili v shemo in pri tem skupaj s podjetjem Interseroh, d. o. o., oblikovali skupno shemo ravnanja z odpadnimi zdravili.

V podjetju Interseroh, d. o. o., so nam svetovali, kaj moramo storiti potem, ko smo se odločili za skupni načrt. Pridobiti smo morali ustrezno dovoljenje za organizacijo sheme ravnanja z odpadnimi zdravili od takratnega Ministrstva za okolje in prostor RS. Sledilo je podpisovanje pogodb s podjetjem Saubermacher, d. o. o., in izvajalci javnih služb.

Prvotni izračuni glede stroškov delovanja sheme so bili najmanj trikrat višji od sedanjih.

Sicer menim, da Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili funcionira. Večjih problemov zaenkrat ne zaznavamo, so pa potrebne dodatne izboljšave, tudi optimizacija.

Brigita Šarc: Agencija vodi upravne postopke izdajanja odločb, s katerimi potrjuje skupne načrte ali individualne načrte ravnanja z odpadnimi zdravili, vodi evidence veletrgovcev z zdravili, ki so skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili na predpisan način zagotovili predpisano ravnanje. Poleg tega pa Agencija prejme tudi letna poročila nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi zdravili. Ta poročila se pregleda in preveri, kakšno je bilo ravnanje z odpadnimi zdravili za preteklo leto. Za leto 2010 sta obe družbi izdelali svoji poročili, vendar nista delovali celo leto, zato se poročili nanašata samo na obdobje izvajanja

27 Do konca leta 2011 smo v lekarnah zagotovili tudi prepuščanje ostalih odpadnih zdravil v lekarni, tj. vseh zdravil, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, npr. zdravila, ki so »na pol prazna«, lahko občani oddajo tudi v lekarnah, ne le v zbirnih centrih izvajalcev javnih služb ali v premičnih zbiralnicah izvajalcev javnih služb.

V praksi se ponavadi zaplete pri podrobnostih, ki nato povzročajo težave. Tudi tukaj se je zgodilo nekaj podobnega. Lekarniški prostori so običajno premajhni, zato je bilo težko zagotoviti mesto za oddajo odpadnih zdravil na tak način, da se ne križajo poti neoporečnih in odpadnih zdravil. Uredba v 3. alineji 7. člena določa, da morajo biti zabojniki za odpadna zdravila ustrezno označeni ter ustrezne kakovosti in oblike, da onemogočijo odtujevanje prepuščenih zdravil iz njega in da je zagotovljeno varovanje zdravja ljudi in okolice. Veletrgovci so zagotovili takšne vrste zabojnikov, ki so primerni zgolj kot transportna embalaža, za varno oddajanje odpadnih zdravil uporabnikov pa niso ustrezni.

Zabojniki imajo namreč pokrov z navojem, ki ga je treba vsakič odviti, kar lahko predstavlja marsikateremu uporabniku težavo, po drugi strani pa omogoča seganje v že odložena odpadna zdravila. V lekarnah smo zato izdelali protokol, ki omogoča končnim uporabnikom hitro in enostavno oddajanje odpadnih zdravil v vseh lekarnah našega zavoda, med celotnim poslovnim časom posamezne lekarne. To ne moti procesa izdaje zdravil in drugih opravil v lekarni, kar je pomembno za manjše lekarne z enim farmacevtom, ter onemogoča mešanje uporabnih in neuporabnih zdravil. Vendar imamo zato v lekarnah precej dodatnega dela, ki ni priznano in ne plačano.

69/70

okolje

Nina Durini: Tarife pokrivajo predvidene stroške ravnanja z odpadnimi zdravili. Določene so na podlagi dejanskih stroškov, ki nastajajo pri prevozu, skladiščenju in predelavi oz. odstranjevanju odpadnih zdravil ter administraciji, vodenju sistema in marketinški podpori pooblaščenega izvajalca, družbe Interseroh, d. o. o.

Fiksni del stroška se obračuna glede na tržni delež posameznega veletrgovca in se zaračunava kvartalno. Ti stroški predstavljajo manipulativne stroške v skladišču Kemofarmacije, d. d., vodenje sistema evidenčnih listov, administracijo, svetovanje, dopolnitve skupnega načrta in vlog na ARSO, obveščanje in ozaveščanje končnih uporabnikov ter izvedbo kampanj prepuščanja odpadnih zdravil, pripravo letnega poročila.

Poskrbimo za okolju Prijaznejše Posode za smeti!

Veletrgovcem, katerih količine zdravil, danih na trg RS, ne presegajo 0,3 odstotka tržnega deleža vseh količin v skupnem načrtu, se obračuna skupni strošek v obliki letnega pavšala.

Z enim najbolj sodobnih vozil za pranje posod za smeti v Sloveniji boste lahko vašim strankam zagotovili čistejšo in okolju prijaznejšo skrb za smeti. Dnevno boste lahko očistili do 600 posod, vozilo pa vam omogoča pranje in razkuževanje posod ter povratno uporabo vode, s čimer se varujejo naravni vodni viri.

Dr. Marko Pukl: Fiksni stroški so torej vezani na administracijo, ki jo izvajata Interseroh, d. o. o., in v manjšem obsegu Kemofarmacija, d. d., in jih je težko zniževati. Variabilni stroški pa se nanašajo na tržne deleže veletrgovcev. Če so letni stroški okrog 250 tisoč evrov, je od tega fiksnih stroškov približno 150 tisoč evrov, ostalo pa so variabilni stroški.

Matej Hribar: Letni strošek ravnanja z odpadnimi zdravili znaša približno 250 tisoč evrov.

Ta strošek vključuje namestitev zbirnih posod in občasno zamenjavo, odvoz odpadnih zdravil iz približno 450 javnih lekarn, veterinarskih postaj in specializiranih prodajaln, skladiščenje pred odvozom na odstranjevanje, odvoz iz zbirnih centrov izvajalcev javnih služb, torej komunal, odstranjevanje odpadnih zdravil, ravnanje z njimi v predhodnem skladišču, vodenje administracije za odvoze in obveščanje končnih uporabnikov o možnostih oddaje odpadnih zdravil. Strošek na letni ravni je torej precej nižji od šestih milijonov evrov, ki so jih navajali nekateri mediji. Sistem je transparenten. Cene so definirane s pogodbo, vse, kar bi lahko bilo potencialno sporno, pa se lahko tudi dejansko ovrednoti in kontrolira z masnimi deleži. V Interserohu v letošnjem letu načrtujemo nekaj sprememb glede zniževanja stroškov ravnanja z odpadnimi zdravili. S predelavo bomo poskusili tudi v tujini, saj je tam cena nižja. Ravno preglednost in sledljivost, ki jo ta sistem zagotavlja, nas ščitita pred očitki o zaslužkih in o tem, da smo predragi. Prvotni izračuni glede stroškov delovanja sheme so bili najmanj trikrat višji od sedanjih.

Kateri so pravilni podatki o prevzetih odpadnih zdravilih? V javnosti kroži več številk, na

Zahtevajte svojo ponudbo za pranje posod za smeti sedaj na številko 041 548 809.

Sl ovenija za življenja vredno okolje

julij 2012

Lili Grosek: Celjske lekarne skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili od 1. 1. 2010 zagotavljajo, da lahko končni uporabniki prepustijo v zabojnikih odpadna zdravila, in sicer tista zdravila, ki so v trdnem stanju in zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženi stični ovojnini, in pa tista, ki so v prašnatem ali tekočem stanju ter zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženi stični ovojnini, ki zaradi namena uporabe zdravila ni odprta, pretrgana ali drugače spremenjena.

Verjetno se je sistem »polno za prazno« že dodobra uveljavil. V lekarnah so se torej »sprijaznili« s sprejemanjem odpadnih zdravil.

Kako pa je s stroški?

Promocija

dejavnosti, tako da bodo prva celovita poročila zdaj letošnja, za leto 2011. Z Uredbo o odpadkih so se te pristojnosti malo spremenile, razširile, še vedno pa so vsi vzvodi izvajanja nadzora v rokah Inšpekcije za okolje in naravo. Po eni strani je to dobrodošla sprememba Uredbe o odpadkih, po drugi strani pa še dodatna obremenitev, saj smo kadrovsko izjemno podhranjeni, poročil (vseh vrst) pa je ogromno. Pri pregledovanju imajo prednost tista poročila, ki imajo za sabo direktive in o katerih je treba nujno poročati naprej Evropski komisiji, ali pa tista, za katere se zazna problem s terena.

28 Nina Durini: Vse se pobira pod klasifikacijsko številko nevarnega odpadka, zato ni vodene posebne evidence o tem, kateri skupini pripada neko zdravilo, ali je to antibiotik ali antipsihotik.

okolje

69/70

primer 72.000 kg v preteklih dveh letih.

Glede številke približno 72 tisoč kg zbranih odpadnih zdravil moram povedati, da je pravilna. Gre za zbrana odpadna zdravila v letih 2010 in 2011.

V letu 2010 je bilo zbranih (po naših podatkih) 29.872 kg in v letu 2011 44.121 kg odpadnih zdravil, kar skupaj predstavlja 73.993 kg. Vendar ob pomembnem poudarku, kar pa do sedaj še ni bilo medijsko izpostavljeno, da ta številka zajema tudi vso ovojnino, blistre, stekleničke, skratka, vso spremljajočo embalažo zdravil. Definicija odpadnega zdravila, ki je navedena v 7. točki 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, opredeljuje odpadno zdravilo kot »odpadna zdravila so neuporabna zdravila in ostanki zdravil, vključno z njihovo stično ovojnino in embalažo,

Takole odkrito bom rekla: iz preteklosti vemo, da je več težav, če je več shem.

julij 2012

ki ovija stično ovojnino neuporabnega zdravila ali ostanke zdravil«. Moja ocena je, da odpadna zdravila iz lekarn spremlja okrog 25 odstotkov embalaže zdravil, medtem ko tista, zbrana pri izvajalcih javnih služb, »nosijo« s sabo kar 40 odstotkov embalaže. Tako se moramo zavedati, da je dejanska številka odpadnih zdravil precej nižja. Za primer naj navedem Calpol, sredstvo za zniževanje telesne temperature in bolečin pri otrocih, ki je pakirano v steklenički s pokrovom in v škatlici. Vrne se skoraj izpraznjeno, kot odpadno zdravilo pa k masi doprinese vse in ne le nekaj mililitrov tekočine, ki ostane v steklenički. V zbirnih centrih izvajalcev javnih služb se prevzem odpadnih zdravil izvaja v ustreznih 120- do 180-litrskih sodih, ki tehtajo tudi do 18 kg. Povprečna teža prevzetega soda z odpadnimi zdravili pri izvajalcih javnih služb je bila leta 2010 samo 45 kg. Tako predstavlja embalaža, odvisno za kakšen sod gre, od 25 do 40 odstotkov celotne mase zbranih odpadnih zdravil. Zato lahko rečemo, da je bila številka medijsko populistična oziroma je bila premalo pojasnjena. V zadnjem času so mediji na podlagi

nekih izračunov lekarniške zbornice poročali, da se letno porabi šest milijonov evrov za uničenje odpadnih zdravil, ki jih ljudje ne porabijo, ali zdravil, ki jim je potekel rok trajanja. Podatek seveda ne drži, je pa res, da ocenjeni strošek verjetno odgovarja vrednosti novih zdravil.

Brigita Šarc: Za leto 2011 težko rečem, ker poročil še nismo prejeli in posledično pregledali.

Za leto 2010 poročila kažejo tako, kot so vaši podatki, okrog 30.000 kg odpadnih zdravil.

Lili Grosek: Ljudje vračajo zdravila iz različnih razlogov, zaradi pretečenega roka uporabe, zaradi smrti bolnika, zaradi spremembe terapije s strani zdravnika ali celo napačne uporabe oz. neuporabe zdravil. Dejanska količina (masa) zdravil je nekaj nižja od navedenih številk, kajti moramo upoštevati, da so zdravila oddana v sekundarni (blister), včasih celo primarni ovojnini (škatlica).

Takoj po uveljavitvi Uredbe, v prvih mesecih leta 2010, je bilo oddanih veliko odpadnih zdravil.

Nato se je trend nekoliko umiril. Skupaj je bilo v celem letu oddanih 126 zabojnikov odpadnih zdravil oz. 815 kg. Med sortiranjem odpadnih zdravil smo našli tudi takšna, ki jim je že pred desetletjem ali dvema potekel rok uporabnosti ali jih že zelo dolgo sploh ni več na tržišču. To pomeni, da se veliko ljudi zaveda posledic neustreznega ravnanja z odpadnimi zdravili, zato so novost pri njihovem zbiranju pozitivno sprejeli.

Z dobrim obveščanjem so k osveščanju o pomenu pravilnega ravnanja z odpadnimi zdravili veliko pripomogli tudi mediji.

V letu 2011 so lekarne našega zavoda oddale 127 zabojnikov, v katerih je bilo skupaj 847 kg odpadnih zdravil. Zbrani podatki veljajo za Celjske lekarne, ki oskrbujemo prebivalce 12 občin Savinjske regije oz. približno 160.000 prebivalcev. S podatki drugih slovenskih lekarn ne razpolagamo.

Brigita Šarc: Naj poudarim, da zbrane količine odpadnih zdravil vključujejo tudi veterinarsko dejavnost, ne samo zdravil humane medicine (tabela 2).

Kakšen je odnos države do problematike odpadnih zdravil? V sosednji Italiji so že leta 1980 ustanovili podjetje (Assinde), ki se ukvarja s celotno shemo odpadnih zdravil in kateremu je Ministrstvo za zdravje podelilo polno odgovornost.

Prevzemnik / klasifikacijska številka odpadka

2010 [kg]

2011 [kg]

Indeks 2011/2010

Saubermacher Slovenija, d. o. o.

11.475

23.580

205,49

Kemofarmacija, Salus, Farmadent

18.397

20.541

111,65

18 01 08*

1.687

1.809

107,23

18 02 07*

302

306

101,32

20 01 31*

27.883

42.006

150,65

OZ

29.872

44.121

147,70

Tabela 2: Količine odpadnih zdravil

Brigita Šarc: Konkretno ne poznam tega podjetja. Gre pa, predvidevam, za t. i. clearing house. Glede tega je že bilo govora v Sloveniji, predvsem v primeru zbiranja odpadne embalaže, saj je to res pereč problem. Ali je to smotrno ali ne, težko rečem, saj analiz nimamo, ampak v primeru odpadnih zdravil zaenkrat to ni potrebno.

Težave se rešujejo sproti in uspešno, tako da ne vidim potrebe po vpeljevanju nekega dražjega sistema. V teh časih je potrebno razmišljati zelo ekonomično in ne uvajati sistemov, ki podražijo celoten proces, uvajajo neko novo administracijo, bolj se nagibam k temu, da morajo biti sistemi hitri in nadzorljivi. Predvsem pa, do tega imam zelo ostra načela – če pride do nekih kršitev (da nekdo, ki izvaja neko dejavnost, naredi nekaj narobe in to večkrat), da so sankcije takojšnje oz. da se omogoči enostavnejši odvzem dovoljenja. Nikoli ne bomo uspeli vzpostaviti reda z ne vem kakšnimi nadzori in clearing housi, če tega sistema enostavnega odvzema ne bomo vpeljali. Izvajalci neke dejavnosti bi se morali zavedati, da takšna možnost obstaja! Tako bi se povečala tudi učinkovitost vseh vpletenih, tudi nas na Agenciji oz. na drugih državnih ravneh.

Naj pa povem, da v Sloveniji ni neomejenega števila veletrgovcev, gre za obvladljivo število in je nadzor mogoč. Na področju odpadnih zdravil je v nadzor vpletenih več ministrstev, tako da je nadzor res precej močen. Povsem drugače pa je pri odpadni embalaži, odpadni električni in elektronski opremi, odpadnih baterijah, kjer je zares ogromno proizvajalcev in je nadzor zato težko izvedljiv.

Nina Durini: V Sloveniji obstajata sicer dve shemi ravnanja z odpadnimi zdravili. Naša shema vključuje že skoraj od 95 do 97 odstotkov vseh zavezancev, med njimi so tudi večja podjetja Krka, Lek, Bayer, Medis, in seveda največje veletrgovce Kemofarmacijo, Salus in Farmadent.

Letos načrtujemo, da se naši shemi pridružijo še novi partnerji. Koncesija je bila podeljena tudi podjetju Slopak, d. o. o., vendar njihovega sistema ne poznam in ga ne morem komentirati.

Naš prvenstveni cilj je, da mi dobro delamo. Sicer je za poslovanje »na trgu odpadkov« odgovorna država, ki s svojimi mehanizmi nadzira delovanje koncesijskih ustanov. Za naše poslovanje pa lahko zagotovim, da je usmerjeno k čim višji kakovosti ob upoštevanju okoljskih vrednot.

Splošni trend je, da se zdravila vračajo na mesta, kjer se večinoma prevzamejo – torej v lekarne. Pri nas prevzamejo vso odgovornost – tako plačniško kot moralno – tisti, ki dajejo zdravila na trg.

Brigita Šarc: Takole odkrito bom rekla: iz preteklosti vemo, da je več težav, če je več shem.

Preprosto zato, ker se sheme med seboj težko dogovarjajo. Na področju embalaže mislim, da smo res orali ledino. Na podlagi izkušenj iz preteklosti se je pri novih predpisih, ki uvajajo t. i. podaljšano proizvajalčevo odgovornost, nekoliko spreminjalo sistem, v prihodnosti pa bomo videli, kateri sistem se bo izkazal kot učinkovitejši in racionalnejši, saj bo razvidno, kako se bodo

29 Dr. Marko Pukl: V tujini so po moji oceni najbolj zgledno urejene stvari na področju ravnanja z odpadnimi zdravili v Švici, primer je podjetje Elly Lilly, visoko ekološko osveščeno podjetje. Z njihovo dokumentacijo nimamo nobenih Petrol_CISTILNA_NAPRAVA_EOL_213x148mm PRESS.pdf 1težav.

2.7.2012 V Nemčiji so te zadeve delno urejene. Najboljše

Matej Hribar: Ustanovitev javne agencije, regulirane s strani države, predstavlja nevarnost vzpostavitve monopola in hkrati omejevanje konkurence. V interesu vseh je vzpostaviti čim cenejši sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. Le večje število podizvajalcev na trgu lahko zagotavlja, da je sistem ravnanja z odpadnimi zdravili 10:46:30 stroškovno optimalen.

Za čisto okolje!

69/70

Dr. Marko Pukl: Moje osebno mnenje je, da podeljevanje koncesije in vseh pooblastil države ni primerno. Ustanavljanje agencije ni smiselno, saj bi to pomenilo omejevanje konkurence. Na področju odpadnih zdravil pa tudi ocenjujem, da so zadeve zgledno urejene, in menim, da morajo imeti vsi enake možnosti, če želijo sodelovati pri reševanju problematike.

okolje

izkušnje imamo z velikimi multinacionalkami, ki so pripravljene sodelovati in posredovati podatke. V evropskem prostoru bi najslabše ocenil angleška podjetja, saj so zelo neodzivna in od njih zares težko pridobimo kakršnekoli podatke.

V Evropi običajno zdravila prihajajo iz nekega centralnega, regijskega skladišča, v katerega pa dospejo proizvodi iz različnih koncev. Zdravila se ločujejo po volumenski in tudi cenovni vrednosti. Slednja so vrednotena po sestavinah in nameravani uporabi, na primer citostatiki. S tem je omogočen dober nadzor nad imetniki dovoljenja za promet za zdravilo, ki je lahko centralno evropsko ali pa nacionalno, kar je dobro regulirano in zagotavlja kakovost storitve. Pri tem pa se še vedno ne zagotavlja informacije glede okoljske urejenosti in tozadevnih dolžnosti vpletenih, saj je zakonsko zahtevana dokumentacija samo tista, ki se nanaša na zagotavljanje kakovosti in sprostitve izdelka na trg.

Lili Grosek: Država je s sprejemom Uredbe napravila velik korak naprej pri urejanju tega področja. Žal je sistem pomanjkljiv in celo krivičen do posameznih udeležencev v shemi. Kar se tiče lekarniške dejavnosti, sem že prej navedla, da dodatno delo, ki je nastalo s sistemom zbiranja po lekarnah, ni ustrezno ovrednoteno, priznano, niti plačano. Seveda so še druge težave v delovanju celotne sheme. V ceni zdravila bi moral biti podobno kot drugje po svetu opredeljen strošek za njegovo morebitno uničenje. Če izhajamo iz predpostavke, da se glavnina zdravil porabi, potem ta strošek ne bi smel biti tako visok.

Sedaj, po dobrih dveh letih od uveljavitve Uredbe, bi bilo prav, da se opravi celostna analiza novega načina ravnanja odpadnih zdravil, se oceni pozitivne učinke in potrdi spremembe, ki bi celoten postopek še izboljšale, ker imamo vsi, ki smo vključeni v shemo, predloge za spremembo sistema.

Promocija

obnesli sistemi, kjer imamo samo eno shemo. Z vidika konkurenčnosti verjetno to ni najbolje, z vidika nadzora pa je to seveda dobrodošla prednost. V Sloveniji imamo na področju ravnanja z odpadnimi zdravili dve shemi, ki se med seboj razlikujeta predvsem v akterjih (npr. različni zbiralci). Na terenu nismo zaznali nobenih težav glede izvajanja sheme. Sicer nas kontaktirajo nosilci shem ali pa drugi akterji – novi zbiralci, novi predelovalci, ampak to je normalno, gre za izmenjavo informacij. Včasih pride kakšen podatek od zbiralca ali med izvajanjem nadzora, toda moram poudariti, da pri odpadnih zdravilih res nismo zaznali hudih težav. V bodoče pričakujem zanimivo spremljanje podatkov glede zbiranja odpadnih zdravil na različnih prevzemnih mestih, kakšni bodo trendi in kako se bodo stvari odvijale v prihodnjih letih. Poročila so za nas dragocena, saj so neposreden odraz tega, kako smiselne so posamezne uredbe, ali se sheme dobro izvajajo in kakšni so problemi, ali so v sistemu napake, ki bi jih bilo potrebno urediti.

V tem vidim največji pomen poročil!

+3300,00€ Redna cena: 3.840 €

-540€

 za individualne hiše - 5PE  minimalni 95% učinek čiščenja odpadne vode  slovenski proizvod - ima izjavo o skladnosti ter certifikat  garancijska doba na posodo 30 let, na opremo 2 leti  vkopana v zemljo Akcijska cena velja za vse imetnike Petrol klub kartice ob vnovčenju 200 točk. Plačilo na bencinskih servisih, dobava ob montaži. V ceno je vključen priklop in zagon brez gradbenih del.

Informacije in svetovanje | T: 01/ 471 44 70 | I: www.petrol.si

12 obrokov po

275€

Za imetnike plačil kartice Petrol klu ne ba

julij 2012

Mala biološka čistilna naprava

Možnost plačila na obroke!

30 69/70

okolje

Promocija

julij 2012

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI // ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Radovljici, na okoljskem trgu

ni ravno med redkimi solisti.

Res je, da ni bilo vedno tako in Ekora ni od včeraj. Najbrž ga je poslovna previdnost usmerila

k širokemu prodajnemu

programu okoljske opreme

in k močni navezanosti

dobaviteljem iz Nemčije, Italije

in Avstrije. Njegova specialnost je oprema za odpadke – od stiskalnic, briketirk, drobilnikov

do sortirnih in reciklažnih

linij. Vse bolj postaja aktualna oprema za reciklažo odpadnih

surovin, kupci pa hočejo celovite rešitve.

Vendar ste kmalu pridobili partnerje, znane proizvajalce komunalne opreme, zlasti za odpadke? Ali ste že na začetku poslovne poti razmišljali o raznovrstnih izdelkih, povezanih z okoljem?

Hitro sem spoznal, da je Slovenija premajhen trg za specializirano ponudbo, zato sem sklenil ponuditi celovit izbor naprav za mehansko predelavo odpadkov: stiskanje, razrez, drobljenje, sortiranje in ločevanje. Proizvajalcev tovrstnih naprav v svetu je bilo že takrat veliko. Najprej sem upošteval objektivne kriterije, na primer oddaljenost. Vzpostavljanje stikov ni problem, saj so načeloma vsi pripravljeni sodelovati, vprašanje pa je, kaj so za to tudi pripravljeni storiti. Z nekaterimi partnerji sem vzpostavil res pristno sodelovanje, ki traja še danes, z nekaterimi sem tudi prenehal sodelovati.

Trenutno imam deset resnih, stalnih, v glavnem nemških partnerjev, eden je iz Italije in eden iz Avstrije.

foto: arhiv podjetja

Digitalizacija, avtomatizacija in povečevanje energijske učinkovitosti naprav – to je sodoben razvoj. začetke vašega poslovanja in sedanjo vašo prodajno ponudbo?

Odkar sem se začel ukvarjati s tem poslom, so se razmere temeljito spremenile. Spreminjajo se predpisi, pojavljajo se nove tehnične rešitve.

Temu sledi tudi povpraševanje, ki vedno bolj želi celovite rešitve.

V hierarhiji ravnanja z odpadki je zdaj na prvem mestu odpadek kot vir, surovina. Torej reciklaža. Kakšen je interes za linije te vrste?

Za točen odgovor bi moral pregledati statistiko, vendar lahko rečem, da so v začetnem obdobju prevladovale enostavnejše naprave, kot so balirke ali stiskalnice z zabojniki. V zadnjem času pa, predvsem vrednostno, predstavlja večji del kompleksnejša oprema, na primer linije za predelavo. Računam in upam, da se bo ta trend nadaljeval, saj je tudi v poslovnem smislu precej večji izziv in, upam si reči, tudi naša konkurenčna prednost.

Tu je treba biti natančen. Naša ponudba obsega opremo za mehansko predelavo oziroma pripravo odpadkov za reciklažo in torej predstavlja le eno od faz v procesu ravnanja z odpadki – od mesta nastanka do ponovne uporabe.

Hočem reči, da na tržno situacijo poleg same tehnologije vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so cene surovin, organiziranost sistema zbiranja odpadkov, količine odpadkov in še marsikaj. Gre lahko za velike investicije, ki jih je potrebno temeljito pretehtati, zato so tudi odzivi na trgu dolgoročnejši. Je pa zaznati povečanje povpraševanja v to smer.

Kaj kažejo trendi na trgu, če primerjate

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/157

Več partnerjev pomeni boljšo ponudbo. Kateri proizvodi ali stroji so na trgu najbolj iskani?

Kaj predstavlja glavnino pri prihodku?

julij 2012

s podjetjem Ekora, doma je v

Jurij Ravnik

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Jurij Ravnik, inženir lesarstva

Preden sem zašel na področje opreme za ravnanje z odpadki, se je moje podjetje deset let ukvarjalo s prodajo pisarniške in računalniške opreme. Čeprav naj v poslu ne bi bilo tako, je bila odločitev, da poskusim z novo dejavnostjo, slučajna. Tudi prvi koraki so bili bolj poskusi na slepo ob osnovni dejavnosti. To je bilo obdobje, ko se je pričelo resneje govoriti in pristopati k okoljski problematiki, tako da me je zadeva začela zanimati tudi poslovno. Nekaj začetnih poslov me je dokončno potegnilo v novo smer, čeprav sem kmalu spoznal, da je tudi ekologija samo posel in da je varovanja okolja toliko, kot je denarja.

okolje

Varovanja okolja je toliko, kot je denarja Zakaj ste se odločili za okoljsko trgovsko dejavnost, za prodajni program komunalne opreme? Ste videli perspektivno tržno nišo?

31 69/70

Obraz

Preveč sekundarnih surovin čez mejo foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Ravnanje z OEEO in OPBA

32 69/70

okolje

Ravnanje z OEEO in OPBA

Razlika je precejšnja. Lani so samo zavezanci sheme ZEOS dali na trg 16.500

ton OEEO in OPBA, to

je odpadne električne in

elektronske opreme ter

odpadnih prenosnih baterij in

akumulatorjev. ZEOS jo je uspel zbrati 6.400 ton, kar je za 9

odstotkov več kot leto poprej.

Toda kje je razlika? In zakaj

velik delež teh odpadkov konča v predelavi v tujini, Slovenija pa izgublja surovine? Milijon mobilnih telefonov vsebuje 250 kg srebra, 24 kg zlata, po

9 kg paladiuma in bakra. Mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS, pojasnjuje, da se kljub

pozitivnim premikom Slovenija

še premalo zanima, kaj je z

julij 2012

odpadki, ki so surovina.

ZEOS je v letu 2011 zbral za 9 % več, to je 6.400 ton OEEO in OPBA. Ob tem ugotavljate, da so samo zavezanci ZEOS dali na trg več kot 16.500.000 kg obeh vrst odpadkov. Kje je razlika in kaj se zgodi s preostalo opremo, dano na trg?

Družba ZEOS je skozi celotno obdobje operativnega delovanja povečevala zbrane količine OEEO in OPBA. V letu 2011 je tako družba zbrala 9 % več kot v letu 2010 oz. 39 % glede na maso električne in elektronske opreme, ki so jo zavezanci skupne sheme ZEOS dali na trg RS. S takšnimi rezultati smo zadovoljni, saj se poleg tega, da smo izpolnili zakonske cilje, lahko po učinkovitosti merimo z uspešnejšimi kolektivnimi sistemi v EU. Še posebej uspešni smo v primerjavi z njimi pri zbiranju malih aparatov, ki prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Razlika med zbrano in na trg dano EE-opremo se sicer iz leta v leto manjša, vendar še precej teh odpadkov konča skupaj s kovinskim odpadom neustrezno obdelanih, del, predvsem elektronske opreme, se kopiči pri uporabnikih v gospodinjstvih, del EE-opreme pa konča neobdelan na deponijah skupaj z mešanimi odpadki. V letu 2011 smo v sklopu sortirnih analiz skupaj z nekaterimi komunalnimi podjetji ugotovili, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno kar 2 % odpadne EE-opreme. Med njimi je precej manjših aparatov, mobilnikov, sijalk, baterij itd.

Toliko bolj je aktualno vprašanje, kaj se zgodi z zbrano OEEO in OPBA? Eno je obdelava, drugo je reciklaža. Še posebej je to vprašanje aktualno zdaj, ko je v hierarhiji ravnanja

z odpadki v ospredju odpadek kot vir. Koliko ste v shemah odgovorni za to, da odpadke kot surovine vrnete v proizvodnjo?

Skupna shema ZEOS mora precejšnji del odpadkov obdelovati in predelovati v tujini.

Zakonodaja jasno predpisuje cilje na področju obdelave in predelave OEEO ter OPBA. Skupne sheme morajo zagotavljati precej visoke deleže ravnanja s tovrstnimi odpadki. Ti procesi žal v Sloveniji niso celoviti. Tako ne moremo zagotavljati obdelave hladilno-zamrzovalnih aparatov, katodnih slikovnih cevi, plinskih sijalk ter prenosnih baterij in akumulatorjev.

Skupna shema ZEOS, ki v imenu zavezancev dogovarja te postopke in izbira izvajalce, mora posledično precejšnji del odpadkov obdelovati in predelovati v tujini. S tem ne nastajajo le dodatni stroški manipulacije, transporta in dodatnih dovoljenj, temveč konča v tujini precejšnji del sekundarnih surovin, hkrati pa s tem ne ustvarjamo dragocenih delovnih mest.

Obveznost ustreznega ravnanja s tovrstnimi odpadki torej proizvajalci preko skupne sheme ZEOS sicer izpolnijo, lahko pa bi bilo to izpolnjevanje ob ustreznih procesih v Sloveniji stroškovno učinkovitejše in z več dodane vrednosti.

V Sloveniji zberemo zdaj 4 kg OEEO in OPBA na prebivalca. Kakšne cilje lahko dosežemo do leta 2020, saj za to leto Evropa napoveduje, da

Poglejmo, če se res ravna strokovno. V vašem letnem poročilu navajate podatek, da milijon mobilnih telefonov vsebuje 250 kg srebra, 24 kg zlata in po 9 kilogramov paladiuma in bakra. Koga to zanima v Sloveniji? Mobilne operaterje, sheme ali industrijo?

V letnem poročilu namenoma navajamo takšne podatke. S tem želimo poudariti, da so naravni viri še kako omejeni. Dosledna obdelava in predelava odpadkov sta ob vse večji potrošnji in proizvajanju tovrstnih izdelkov nujni za ohranjanje naravnih virov. Vsak posameznik lahko pripomore, da odpadna oprema ter baterije končajo v za to vzpostavljenih mrežah zbiranja. S tem bomo zagotovili zadostne količine sekundarnih surovin tudi lastni industriji po konkurenčnih cenah. To bi torej moralo zanimati vse nas.

A je tega zanimanja še premalo. Kateri sistem zbiranja OEEO in OPBA se kaže v Sloveniji kot najpomembnejši in kaj je vzrok, da v vaših posebnih zabojnikih ne zberete večjih količin?

Kako sodelujete s komunalnimi podjetji in kaj pomenijo po zbranih količinah?

Vsaka vrsta odpadne opreme oz. odpadnih PBA ima svoj najučinkovitejši proces zbiranja.

Veliki gospodinjski aparati pri komunalnih podjetjih, sijalke pri elektroinštalaterjih in

Žal ugotavljamo, da je v Sloveniji toliko različnih rešitev, kolikor je izvajalcev lokalne javne službe. večjih industrijskih obratih, prenosne baterije in akumulatorji v maloprodajnih trgovinah, mali aparati pri zbiranju v šolah itd. Na večje količine nedvomno vpliva gospodarska situacija v državi, nihanje vrednosti sekundarnih surovin, gostota mreže zbiranja, okoljska osveščenost posameznika itd. Zavedamo se, da so komunalna podjetja bila in bodo naš največji partner v zbiranju. V petih letih delovanja smo se od njih marsikaj naučili. Skupaj smo realizirali dobre projekte, z nekaterimi pa smo bili tudi razočarani. Žal ugotavljamo, da je v Sloveniji toliko različnih rešitev, kolikor je izvajalcev lokalne javne službe. Različni pristopi zbiranja pomenijo različne rezultate. Tako nekatera komunalna podjetja zberejo 1 kg tovrstnih odpadkov po prebivalcu letno, druga tudi do 6 kg. Seveda pa to pomeni tudi, da imamo precej potenciala v prihodnjih letih.

Kako sodelujete v organizaciji WEEE Forum?

Evropsko združenje WEEE Forum je združenje neprofitnih skupnih shem proizvajalcev.

Družba ZEOS je član te organizacije že od leta 2007. Sodelovanje v tej skupini nam pomeni pridobivanje informacij, koriščenje skupnih rešitev, kot je sistem poročanja, dostop do baze podatkov posameznih skupnih shem v EU in izkušenj na področju osveščanja, sodelovanje pri vzpostavljanju standardov zbiranja in obdelave odpadne opreme itd. Sodelovanje v združenju WEEE Forum ocenjujemo kot nujno potrebno za učinkovito delovanje skupne sheme ZEOS v lokalnem okolju.

Kakšne rezultate je ZEOS dosegel na okoljskem trgu Federacije Bosne in Hercegovine?

Družbo ZEOS je zaradi dobrih izkušenj in praks povabilo k sodelovanju Federalno ministrstvo za okolje in turizem Bosne in Hercegovine že v letu 2008. Sledil je skupni projekt, ki ga je financiralo to ministrstvo skupaj s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj Republike Slovenije.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/158

David Vogel: The Politics of Precaution: Regulating Health, Safety, and Envi­ ronmental Risks in Europe and the United States. Princeton University Press, 2012.

332 str.

Avtor v knjigi opisuje in primerja politiko in njene ukrepe glede varstva potrošnikov in uravnavanja okoljskih tveganj v Evropi in ZDA v zadnjih petih desetletjih. Pojasnjuje, zakaj Evropa in Amerika obravnavata podobna tveganja na različne načine. V obdobju 1960–1990 je bila zakonodaja o zdravstvenih, varnostnih in okoljskih vidikih v ZDA v primerjavi z EU strožja, celovitejša in bolj inovativna. Okrog leta 1990 se je jeziček na tehtnici močno prevesil v korist Evrope.

Prikazana je poglobljena komparativna analiza politik, ki se dotikajo širokega spektra potrošnikovih in okoljskih tveganj (onesnaževanje zraka zaradi vozil, tanjšanje ozonske plasti, hormoni v živinoreji, genetsko spremenjeni organizmi, pesticidi, varnost kozmetičnih pripravkov, tvegane substance v elektronski opremi …).

33 69/70

O uravnavanju okoljskih tveganj

Prelov rib in vpliv na vodne ekosisteme Jules Hilborn: Overfishing: What Everyone Needs to Know. Oxford University Press, 2012. 168 str.

Zadnjih dvajset let narašča zanimanje strokovne in širše javnosti za problematiko prekomernega ribolova (prelova). Trajnostnost globalne proizvodnje rib ter vpliv prelova na vodne ekosisteme in njihovo ohranjanje postavlja pod vprašaj nadaljnjo usodo tega prehranskega sistema. V knjigi so prikazani številni vidiki prelova – od znanstvenega, političnega, ekonomskega do etičnega.

Na podlagi teh prikazov si bralec ustvari mnenje o tem, kateri ribolovni sistemi so trajnostni in kateri ne. Globalno gledano pa avtorja relativno optimistično zreta v prihodnost – velik del ribolova ni prelovljen, kar nekaj vrst rib, ki so bile prelovu podvržene, pa sedaj uspešno obnavlja svoj stalež. Zgodba o prelovu je kompleksna in različno problematična na različnih koncih našega planeta.

julij 2012

Določene spremembe so potrebne v zakonodaji, zagotoviti bo treba ostrejši nadzor in sankcioniranje v procesu zbiranja in obdelave.

Emil Šehič

Upoštevajoč delež obveznosti skupne sheme ZEOS v Sloveniji, je družba ZEOS v letu 2011 zbrala 5,41 kg odpadne EE-opreme na prebivalca. Kot omenjeno, to pomeni 39,1 % glede na maso, ki so jo zavezanci v naši skupni shemi dali na trg. Cilji, ki jih bo v kratkem predpisala prenovljena direktiva, bodo predstavljali v letu 2016 45 % od količine, dane na trg v predhodnih treh letih, ter 65 % v letu 2020. Naše aktivnosti na tem področju nam bodo nedvomno zagotovile cilj v letu 2016, medtem ko se bomo morali za leto 2020 bistveno bolj potruditi vsi skupaj. Določene spremembe so potrebne v zakonodaji, zagotoviti bo treba ostrejši nadzor in sankcioniranje v procesu zbiranja in obdelave, implementirati standarde zbiranja in ravnanja s tovrstnimi odpadki, potrebne bodo investicije v infrastrukturo zbiranja in ravnanja z odpadki ter ne nazadnje – dvigniti je treba raven ozaveščenosti vseh nas na višji nivo. Razumeti moramo, da dosledno ravnanje z odpadki prinaša vrsto prednosti, vendar za to potrebujemo red in disciplino ter strokovno ravnanje z odpadki.

foto: arhiv podjetja

bi naj reciklirala že 20 kg na prebivalca. Kaj bi morali storiti v Sloveniji za hitrejše premike?

okolje

Knjižne novosti

Raje dobro in stabilno kot veliko podjetje foto: www.shutterstock.com

34 69/70

okolje

Komunalna oprema

Bojan Janeš, direktor Anis Trenda, je še razmeroma mlad podjetnik. Podjetje še ni staro

Komunalna oprema

dvajset let, a njegov krmar

Ponudba različnih strojev za ravnanje z odpadki ni majhna – ne pri nas in ne na evropskem trgu.

Kako ste prepričali kupce z lastnimi proizvodi, avtomatskimi stroji, in lastnim znanjem? S katerimi stroji ste na trgu najbolj uspeli?

je poseben v razmišljanju,

povsem drugačen od tistih,

ki pohlepno razmišljajo o

hitrih dobičkih čez noč. Bojan Janeš pa si bolj želi trdnega

poslovanja na dolgi rok. Raje

ostane specializirano, manjše proizvodno podjetje, kot da bi samo rastel in se širil. In

njihove avtomatske balirke

najraje prodaja na globalnem trgu, še zlasti v Aziji.

Ponudba takšnih strojev je zelo široka. Na domačem trgu smo proizvajalci balirk samo trije, kar pa tudi ni malo za tako majhno tržišče. Priznati moram, da v Sloveniji skoraj nismo aktivni.

Prodajamo praktično samo na podlagi povpraševanja in dobrih referenc. Krog ljudi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odpadki oziroma reciklažo, je dokaj majhen in se hitro razve, kdo kaj dela in v kakšni kvaliteti. Podobno je na evropskem trgu, le da je krog veliko večji.

Mi zavestno delamo zelo malo na marketingu, ker ne želimo širiti proizvodnje hitreje kot kvaliteto izdelkov in organizacijo poslovanja. Največ kupcev smo pridobili preko referenc zadovoljnih strank.

Kakovost izdelka pa ni edino merilo. V našem poslu ostanemo v stikih s kupcem tudi po prodaji oziroma nakupu opreme največ zaradi servisiranja in rezervnih delov, zato je zelo pomembno ustvariti dober odnos in medsebojno zaupanje.

Ne obljubljamo več, kot lahko nudimo, držimo se dogovorjenega, na lastne stroške popravimo storjene napake ipd. Včasih je to težko in drago, vendar se dolgoročno vedno izplača.

julij 2012

V glavnem izdelujemo avtomatske balirke, s katerimi smo najbolj uspešni. Zelo dobro se obnesejo pri bolj zahtevnih instalacijah, kjer mnogi delajo napake zaradi nepoznavanja problemov, ki nastajajo ob baliranju. To je npr. baliranje odrezkov v kartonažnih tovarnah oziroma pri izdelovalcih kartonske embalaže ter baliranje zelo različnih materialov, kot so papir, karton, embalaža PET in HDPE, trda plastika, folija idr., v centrih za sortiranje odpadne embalaže.

Vendar brez inovativnosti ne bi uspeli. Kje se to kaže pri vaših strojih za baliranje in transport odpadkov? Za kakšne tehnološke posebnosti gre? Kakor veste, v Sloveniji v večjih centrih za ravnanje z odpadki odpadke ročno sortirajo. Ali ni ročno sortiranje že mimo?

Razvoj novih tipov in izboljšave so nujnost. Pri nas je to stalnica. Včasih smo »prisiljeni« iskati nove rešitve zaradi specifičnega povpraševanja, ki je zanimivo. Drugič izboljšujemo, kar se pokaže kot šibka točka stroja. Iščemo enostavnejše (cenejše) rešitve v izdelavi, kar nam dviga konkurenčno sposobnost. Želimo nuditi izdelke, ki so čim bolj prepoznavni kot naši, kot naša blagovna znamka.

Imamo predvsem drugačen sistem vezanja bal kot konkurenca in sistem predstiskanja. Sicer pa je vsak detajl stroja prilagojen našemu načinu izdelave in materialom, ki jih naš kupec balira. V osnovi imamo samo kakšnih 6 do 7 tipov strojev, kar nam zelo poenostavi proizvodnjo. Končna izvedba pa se prilagaja potrebam kupca. Od skoraj 200 večjih instaliranih balirk je praktično skoraj vsaka malo drugačna. Zelo pomembno je, da stroj dobro prilagodimo materialu, ki je namenjen baliranju, načinu polnjenja in izvajanju dela pri kupcu.

Razlog za ročno sortiranje je zelo preprost. Je lahko zelo kvalitetno in zahteva majhno začetno investicijo. Pri takšni razdrobljenosti, kot je pri nas, je investicija v opremo za avtomatsko sortiranje običajno predraga. Sicer pa ročno sortiranje ni nujno mimo in lahko nudi veliko zaposlitev. Problem pa je v tem, da nezaposleni na zavodu običajno takšnega dela nočejo sprejeti in ga opravlja v glavnem delovna sila iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Če ne prodajate veliko doma, morate v izvoz.

Kako ste uspeli? So bili najpomembnejši agentje na lokalnih trgih?

Na tuje trge smo se usmerili praktično na samem začetku, ko se je pri nas zelo malo investiralo na tem področju in je bilo ob znani konkurenci jasno, da je trg premajhen. Začetek je bil zelo težak, ker je bilo precejšnje nezaupanje v kvaliteto strojev iz vzhodne Evrope. Naše stranke so bile predvsem tiste z majhnim proračunom, zato je bil velik pritisk na cene. Prisiljeni smo bili iskati poceni rešitve, da smo lahko prodali in še kaj zaslužili.

Ob takem načinu je prišlo seveda do reklamacij.

Postopno smo izboljšali kvaliteto, dosegali višje cene in prišli do boljših kupcev.

35 V našem poslu in pri naši velikosti podjetja so naši najpomembnejši kupci agentje na lokalnih trgih.

Kako lahko s svojo proizvodnjo reagirate na različne sisteme ravnanja z odpadki? Sortiranje, baliranje, reciklaža?

V čem je posebnost vašega lego sistema izdelave strojev?

Kot sem že omenil, izdelujemo 6 do 7 osnovnih tipov, ki jih nato nadgrajujemo po potrebah in željah naših kupcev. Posamezni deli ali sklopi so za vse tipe enaki, zato jih izdelujemo vnaprej in jih imamo vedno na zalogi. Prav tako izdelamo vnaprej do neke faze tiste tipe, ki se bolje prodajajo. S tem kompenziramo obdobja, ko je več ali manj naročil, ter krajšamo dobavne roke.

Kateri trgi postajajo najbolj zanimivi in zakaj?

Kakšne cene vaših strojev za avtomatsko

Kaj pričakujete na koncu poslovnega leta?

Kakšna bo realizacija?

Načrti?

Osebno zavračam logiko, da je potrebno stalno rasti, izdelovati vedno več, se širiti, razen v kvaliteti dela in življenja. Dobro in stabilno podjetje je pomembnejše kot veliko. Boljše je dolgoročno uspešno poslovanje kot velik dobiček. Verjamem, da se da dobro živeti in zaslužiti, če delaš svoj posel z užitkom in ne razmišljaš veliko o dobičku.

julij 2012

Promocija

Z balirkami se prilagajamo novim zahtevam.

Trenutno imamo npr. v delu prvi stroj, ki bo vezal bale s plastično namesto kovinsko žico.

Povpraševanja in naročil je veliko, zato raje izboljšujemo to, kot da povečujemo asortiment.

Kadrovsko trenutno tudi nismo dovolj močni, da bi šli v kaj več kot postavitev opreme za manjše centre.

69/70

Vsi trgi brez izjeme so zanimivi, nekateri so le bolj tvegani od drugih. V Italiji npr. pričakujejo kupci ob konkurenčni ceni ugodne plačilne pogoje. Mi pa vemo, da zaradi krize lahko ostaneš brez plačila. Zato smo zelo previdni in se raje odpovemo poslu, če je tveganje preveliko. Nam so bile vedno izziv oddaljene atraktivne lokacije, kot so Emirati, Tajska ipd. Tudi tveganje je manjše, ker vsa plačila 100-odstotno zavarujemo. Seveda pa lahko nastane problem ob reklamacijah. Cene strojev so zelo različne, odvisno od velikosti in opremljenosti so lahko od nekaj 10 do nekaj 100 tisoč evrov.

Ne glede na to, kako bo v drugi polovici, bo letošnje leto zagotovo uspešno, ker je bilo do sedaj naročil nadpovprečno veliko in smo jih tudi kar nekaj izpustili, saj nismo bili v stanju izdelati vsega. Realizacija bo okrog 2 milijona evrov.

Finančni rezultat konec leta ni nujno točen pokazatelj uspeha, ker se zaradi procesa izdelave lahko realizirajo nekateri posli šele v naslednjem letu.

Pričakujemo podobno realizacijo kot lani. Načrti so v osnovi tisti, ki smo si jih zastavili že pred osemnajstimi leti. Še izboljšati kvaliteto izdelave, poiskati nekaj novih tehničnih rešitev, izboljšati organizacijo in pripravo dela, investirati v novo tehnološko opremo, kadrovsko se okrepiti. Zdaj nas je redno zaposlenih 17. Povečati želimo delež na azijskem trgu in prodreti na ruskega, kjer sicer že imamo nekaj strojev. Že nekaj časa planiramo udeležbo na sejmu IFAT v Münchnu.

okolje

Bojan Janeš

foto: arhiv podjetja

baliranje odpadkov dosegate?

foto: www.shutterstock.com

Vladni predlogi novosti s področja okolja

Zakonodaja

36 69/70

okolje

Zakonodaja

Vlada RS je 27. junija sprejela Predlog Zakona o

spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ter Predlog

zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.

julij 2012

Spremembe Zakona o vodah Predlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic, uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

Spremembe Zakona o varstvu okolja Predlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšuje se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012.

O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.

S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vladno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstveno prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o

Komisija je v uradnem opominu zavzela stališče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS).

Območja, ki bi morala biti vključena, je izključila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.

Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben izvedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za sprejem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posamezno vrsto oz. habitatni tip.

Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.

Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi.

Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finančne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja.

V Zasavju o kakovosti zraka Konec junija je imel Odbor Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje svojo sejo, katere se je udeležil tudi minister Franc Bogovič, v Zasavju. Obravnavali so reševanje prekomerne onesnaženosti z delci PM10 v Sloveniji. Minister Bogovič je poudaril, da je prekomerna onesnaženost z delci PM10 problem, s katerim se srečuje večina držav EU, saj mejne vrednosti se presegajo na okoli tretjini merilni postaj, ki so v EU postavljene v urbanem okolju.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo problematiko prekomerno onesnaženega zraka v sodelovanju z drugimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki obravnavalo prioritetno.

Tako je bila ustanovljena delovna skupina, ki je že pripravila osnutek odloka o načrtu za kakovost zraka v Zasavju, ki posega tudi

na področje lokalne prometne ureditve in lokalnih energetskih konceptov, s katerimi lahko obvladujemo večino lokalnih emisij.

Načrt za kakovost zraka je treba pripraviti še za Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj in Mursko Soboto. Vsak tak načrt mora odražati lokalne razvojne prioritete, hkrati pa morajo biti zahteve za varstvo zraka vgrajene v razvojne načrte lokalnih skupnosti.

Pri pripravi načrtov za kakovost zraka je treba v čim večji meri upoštevati sinergije z drugimi okoljskimi in razvojnimi politikami, predvsem glede nujnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter energetskih ciljev na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Zgradba, ki s sanacijo toplotnega ovoja zmanjša potrebo po toploti za ogrevanja na polovico, v prvem približku za polovico zmanjša tudi emisije v zrak.

69/70

okolje

foto: arhiv podjetja

Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Vlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.

Stojan Franetič je v. d. direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva

Po Leonu Behinu, ki je postal v. d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je bil za v. d. direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva postavljen Stojan Franetič. Po študiju na Fakulteti za organizacijske vede Kranj se je zaposlil v podjetju LIV Plastika d.o.o. kot vodja Operativne priprave proizvodnje, ki je zajemalo delo vodenja službe planiranja proizvodnje in skladiščenja. Po šestih letih je postal vodja investicij in investicijskega vzdrževanja v podjetju LIV Postojna d.d., kjer je opravljal dela, kot so vodenje projektov izgradnje novih objektov, priprava investicijskih elaboratov, vzdrževanje obstoječih proizvodnih in pisarniških objektov, nakup osnovnih sredstev (od tehnološke opreme do zemljišč), priprava letnih planov vzdrževanja in investicij ter uvoz osnovnih sredstev. Ponovno se je po šestih letih kot direktor zaposlil v Javnem podjetju Komunala Cerknica d.o.o., kjer je uspešno vodil kolektiv 60 zaposlenih na področju izvajanja javnih služb in investicij na področju nizkih gradenj. Skupaj ima 20 let izkušenj vodenja služb v gospodarstvu in javnih podjetjih.

Novi modul Nieros Metal svetovna novost Družba Nieros Metal, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz nerjavečega jekla, je razvila nov modul za odstranjevanje nalepk s suhim ledom, kar je svetovna novost. Predstavili so ga letos marca na sejmu Anuga v Kölnu.

Modul brez vode in kemijskih dodatkov odstranjuje nalepke iz zabojčkov, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji. Čeprav je čiščenje s suhim ledom že poznano v nekaterih vrstah proizvodnje, pa je to popolna novost na njihovem področju. S suhim ledom je odstranjevanje nalepk, ki je potrebno zaradi enoznačne sledljivosti v proizvodnji, ekološko neoporečno in energetsko varčno.

Nadaljnji razvoj poteka v smeri čiščenja brez vode in uporabe kemikalij tudi na drugih področjih.

julij 2012

O ohranjanju naravnih habitatov

O evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo

Stojan Franetič

industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.

37

Kratko, zanimivo

38 69/70

okolje

Poudarki s simpozija revije EOL

Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom foto: Boštjan Čadej

Revija EOL je konec junija organizirala strokovni simpozij Odpadki za surovine - za večjo konkurenčnost gospodarstva.

V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov.

Glavni sponzor: Interseroh d.o.o.

Sponzorji: Dinos d.d., Ekomobil d.o.o., Belinka Belles d.o.o., Cinkarna Celje, d.d., Ekora, Jurij Ravnik s.p., Omaplast d.o.o., Saubermacher Slovenija, d.o.o., Steklarna Hrastnik d.d., ZEOS, d.o.o., Pekarna Geršak d.o.o., Skupina Laško

Izzivi na področju snovne učinkovitosti

Več parametrov, s katerimi merimo sistemske procese na Zemlji, kaže, da smo krepko presegli predlagano mejo, ki bi bila dolgoročno vzdržna.

Marjana Dermelj iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je spregovorila o trendih, priložnostih in izzivih na področju snovne učinkovitosti. V preteklem stoletju so bili zabeleženi povečani pritiski na rabo virov, in sicer se je v 20. stoletju poraba fosilnih goriv povečala za 12-krat, poraba virov pa za 34-krat.

Vsak prebivalec EU porabi 16 ton mineralnih virov letno, 6 ton jih izgubimo (50 % pristane na odlagališču).

Stanje v Sloveniji – učinkovita raba naravnih virov

julij 2012

Nekateri sistemski procesi na Zemlji

Podatki o snovni produktivnosti, gre za razmerje med BDP in rabo virov, kažejo, da je bila Slovenija v letu 2009 na ravni 75 % povprečja EU; leta 2010 se je le-ta izboljša predvsem

Parameter

na račun nižje dejavnosti v gradbeništvu.

Nadpovprečno visok delež stroškov surovin nakazuje manj učinkovito rabo surovin. To ima posledično negativen vpliv na slovensko konkurenčnost in velik pritisk na vire. V letu 2010 se je energetska intenzivnost gospodarstva v Sloveniji poslabšala in je bila višja od večine držav EU. Pomemben prispevek ima raba energije v cestnem prometu. Po podatkih UMAR-ja (Poročilo o razvoju 2012) pa se v predelovalnih dejavnostih, kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost, energetska intenzivnost znižuje.

Predlagana meja

Trenutno stanje

Predindustrijska vrednost

350

387

280

1

1,2

0

Podnebne spremembe

Koncentracije CO2 v atmosferi (ppm volumski)

Podnebne spremembe

Spremembe v moči sevanja (w/m2)

Stopnja izgube biotske raznovrstnostni

Stopnja izumiranja (št vrst na milijon vrst na leto)

10

>100

0,1-1

Dušikov krog (delno povezan tudi z dušikovim krogom)

Količina N2, ki jo odstranimo iz atmosfere za človekovo rabo

35

121

0

Fosforov krog (delno povezan z dušikovim krogom)

Količina fosforja, ki se steka v oceane (milijoni ton/leto)

11

8,5-9,5

-1

Zmanjševanje koncentracije stratosfernega ozona

Koncentracija O3 (dobsonova enota)

276

283

290

Globalna raba sladke vode

Poraba sladke vode (km3/leto)

4.000

2.600

415

Tabela 1: Gibanje nekaterih sistemskih procesov na zemlji Povzeto po OECD: Towards Green Growth, 2011, na podlagi Rokström J. et al (2009), objavljeno v Nature vol 461, 24. september 2009

Trg sekundarnih surovin postaja strateško okoljsko in ekonomsko vprašanje, kar pomeni, da se združujeta politiki rabe naravnih surovin in odpadkov in da so sekundarne surovine postale pomembno trgovalno blago.

Ostali 18 % Malezija 3% Kanada 3% Mehika 4%

Nemčija 25 %

Uvoz odpadkov

2001 2.975 3.196 6.307 2.135 136 364 1.540 806 207 120 36 344 287 89 43 8 61 18 63 18

1 4 17 3 0 5 2

2005 3.466 5.052 8.912 3.221 394 1.035 1.103 955 582 107 197 386 534 46 72 22 44 76 108 13

84 3 2 16 1 2

2 3 2 1 0 5 1

2006 4.647 4.915 9.963 3.228 401 1.148 1.966 915 710 308 129 301 341 52 87 40 41 88 118 65 1 3 4 1 6 1 4 1

2

3

3

Nizozemska 5%

Francija 7%

Belgija 9%

13. s 77 tisoč tonami. Daleč na prvem mestu je Nizozemska, sledijo ji Avstrija, Italija in Nemčija. Za Slovenijo je zanimivo, da v za-

Irska Kanada 3% Avstrija 4 % 4% Francija 6%

2008 4.815 5.421 11.111 3.146 875 1.666 1.561 984 709 362 198 336 720 82 118 103 99 77 6 13 2 6 32 6 2 1 3 2 1 0

2009 4.360 4.831 11.353 2.920 2.162 1.713 1.201 858 770 289 267 255 242 172 111 77 70 69 61 26 23 17 13 12 11 5 5 2 0 0

Vir: European Environment Agency; http://www.eea.europa.eu/data-and-maps

Slovenija je bila leta 2009 po izvozu odpadkov ZDA 7%

2007 4.970 5.227 10.673 3.172 476 1.471 1.827 1.141 955 312 167 293 331 84 78 70 60 72 8 66 37 4 9 4 7 3 5 17 0 4

Tabela 2: Izvoz odpadkov v evropskih državah, v tisoč tonah Italija 13 %

Belorusija 6%

2003 2.568 5.848 8.626 3.848 209 430 907 869 740 153 61 385 421 86 63 15 49 31 92 155

69/70

39 Mag. Stanka Cerkvenik iz Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji je predstavila gibanje cen surovin na globalnem trgu in trajnostno rabo virov v Sloveniji. V Evropi se vse glasneje poudarja trend višje gospodarnosti z viri. Trajnostna raba naravnih virov je cilj preoblikovanja evropskega gospodarstva. Tu gre po eni strani za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (izboljšanje izdelkov in spreminjanje vzorcev potrošnje, spodbujanje učinkovite proizvodnje), po drugi strani pa za spreminjanje odpadkov v vir (spodbujanje trga drugotnih materialov in povpraševanja po recikliranih materialih, prednostno financiranje dejavnosti, ki so višje v hierarhiji ravnanja z odpadki).

Država EU-12 EU-15 EU-27 Nizozemska Avstrija Italija Nemčija Belgija Francija Švedska Anglija Danska Irska Luksemburg Finska Slovenija Španija Madžarska Portugalska Poljska Romunija Litva Grčija Češka republika Latvija Estonija Slovaška Malta Bolgarija Ciper

okolje

Odpadki kot trgovalno blago

dnjem desetletju beleži izrazito povečevanje izvoza odpadkov – z 8 tisoč ton leta 2001 na Ostali 30 %

103 tisoč ton leta 2008. Nekolikšen padec je le leto 2009 glede na leto poprej.

Obseg trgovanja in gibanje cen sekundarnih surovin v EU Podatki Eurostata o obsegu trgovanja sekundarnih surovin v EU v obdobju 2000 – 2011

Švica 6%

Nemčija 9%

Slika 1: Globalni trg z odpadki Vir. The Secretariat of the Basel Convention: http://archive. basel.int/pub/ww-frontiers31Jan2010.pdf

V obdobju 2004-2006 je 64 držav letno uvozilo preko 10 mio ton odpadkov. 10 največjih držav uvoznic je prejelo 80 % vseh uvoženih količin.

10 največjih držav izvoznic je izvozilo 70 % vseh izvoženih količin.

164,1 €/t

180

35.000

160

30.000

140 120

25.000

100

20.000

87,0 €/t

15.000

80 60

10.000

40

5.000

20

0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Povp. cena €/t

Italija 8%

Nizozemska 14 %

Količiina (1.000 t)

ZDA 8%

40.000

0

Leto

Količine trgovanja odpadnega papirja so bile od leta 2000 do 2011 večje za 90 %.

Slika 2: Obseg trgovanja in gibanje cen odpadnega papirja, EU-27 Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

julij 2012

Izvoz odpadkov

Belgija 8%

2 mio ton, se je ta količina leta 2011 povečala skoraj na 8 mio ton.

Gibanje cen je bilo v zadnjem desetletju precej živahno. Velik padec cen je bil pri odpadnem papirju in plastičnih odpadkih leta 2009, leto 2011 pa je prineslo ponoven dvig.

Količine trgovanja plastičnih odpadkov od leta 2000 do 2011 so večje za 290 %.

Količiina (1.000 t)

8.000

400

364,9 €/t

7.000

350

6.000

300

5.000

250 246,3 €/t

4.000

200

3.000

150

2.000

100

1.000

50

0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Povp. cena €/t

40

kažejo izrazito rast. Če je bil obseg trgovanja odpadnega papirja leta 2000 na ravni 20 mio ton, se je ta količina leta 2011 skoraj podvojila.

Skoraj podvojeno rast trgovanja beleži odpadno steklo (od nekaj več kot 2,5 mio ton na nekaj manj kot 5 mio ton), precej večji skok pa beleži obseg trgovanja plastičnih odpadkov. Če jih je bilo leta 2000 za okrog

okolje

69/70

Poudarki s simpozija revije EOL

0

Leto

Slika 3: Obseg trgovanja in gibanje cen plastičnih odpadkov, EU-27 Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

50

48,3 €/t

4.500

45

4.000

40

3.500

35

35,8 €/t

3.000

30

2.500

25

2.000

20

1.500

15

1.000

10 5

500 0

Povp. cena €/t

Količine trgovanja odpadnega stekla od leta 2000 do 2011 so večje za 79 %.

Količiina (1.000 t)

5.000

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

2008 2009 2010 2011

Leto

Slika 4: Obseg trgovanja in gibanje cen odpadnega stekla, EU-27 Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

500

Cene odpadnega železa in jekla se na trgu gibljejo med 180 in 250 €/tona.

400

300

200

100

julij 2012

0

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Slika 5: Indeks gibanja cen odpadnega železa in jekla (povprečje 2001 = 100) Vir: EUROFER, The European Steel Association

41 okolje

7

Mag. Stanka Cerkvenik je poudarila, da ima recikliranje ključno vlogo pri upravljanju z odpadki. Pomembno je tako z vidika zmanjševanja odpadkov kot tudi manjše rabe naravnih virov. Podatki o obsegu trgovanja kažejo na tržni interes za odpadke kot surovine, ki ga poleg cene pogojuje tudi stopnja gospodarskega razvoja. Na tržno privlačnost predelave odpadkov poleg povpraševanja po sekundarnih surovinah vpliva tudi cena primarnih surovin.

Cene sekundarnih surovin se po občutnem padcu leta 2009 počasi dvigujejo, večje so tudi trgovalne količine.

5 4 3 2 1 0

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Leto Skupaj nastali odpadki

Celotno odstranjevanje odpadkov

Celotna predelava odpadkov

Slika 6: Količine nastalih, predelanih in odstranjenih odpadkov Vir: SURS, ARSO

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Komunalni odpadki skupaj

417

422

431

439

453

449

422

od tega nevarni

0,5

0,5

0,7

1,4

1,5

1,8

1,7

Tabela 3: Komunalni odpadki v Sloveniji Vir: SURS

80

Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji Leo Behin iz Ministrstva za kmetijsko in okolje je predstavil ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji. V letu 2010 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 422 kg komunalnih odpadkov na leto ali 1,7 kg na dan. V letu 2008 je bila količina komunalnih odpadkov na prebivalca najvišja, za 14 % več kot v letu 2002 in za 6 % več kot v letu 2010.

70 Odpadki v 000 tonah

Dolgoročni cilj EU je, da bi vsaka država članica odstranjevala svoje odpadke znotraj države, kar je t.i. „načelo bližine”. Kljub temu se EU sooča s povečanim čezmejnim prevozom nevarnih in nenevarnih odpadkov kot tudi nelegalnim prevozom odpadkov.

60 50 40 30

Količine odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov v zadnjih letih vidno naraščajo.

20 10 0

2004

2005

2006

Odpadki z vrtov in parkov

2007

2008

Ločeno zbrane frakcije

2009

2010

Odpadna embalaža

Slika 7: Gibanje količin komunalnih odpadkov po vrstah Vir: SURS

1.000 800 600

Med komunalnimi odpadki je bilo v letu 2010 še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov, cca 70%. V letu 2009 so največ komunalnih odpadkov reciklirali v Nemčiji, kar 47 %.

Slovenija se je z 38 % recikliranih komunalnih odpadkov uvrstila na drugo mesto. Zelo malo, manj kot 10 % komunalnih odpadkov so reciklirali v Latviji (7 %), na Malti (4 %), v Litvi in na Slovaškem (po 3 %), v Češki republiki (2 %) in v Romuniji (1 %) ter v Bolgariji (celo manj kot 0,5 %).

Še vedno preveč odloženih odpadkov

400 200 0 2004

2005

2006 nastali odpadki

2007

2008

2009

2010

odloženi odpadki

Slika 8: Nastali in odloženi komunalnih odpadki v Sloveniji v obdobju 2004 - 2010 Vir: SURS

Leon Behin je predstavil najnovejše podatke o vrstah odpadkov, o katerih so poročali izvajalci javnih služb. Podatki za leto 2011 so še v usklajevanju.

Med podatki, ki so najbolj problematični, je Leon Behin izpostavil previsoko količino

julij 2012

Količina (v mio t)

6

Odpadki v 000 tonah

69/70

V letu 2010 je skupaj nastalo 6,7 mio. ton odpadkov, celotno predelanih jih je bilo cca 6 mio. ton, celotno odstranjenih odpadkov pa cca 1,6 mio.ton.

8

42

odloženih komunalnih odpadkov (2010: 71%) oz. presežen delež odloženih biorazgradljivih odpadkov med komunalnimi odpadki (2010: dovoljeno: 223.000 t, odloženo: 272.000 t). Cilj Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi EK proti RS.

okolje

69/70

Poudarki s simpozija revije EOL

Na podlagi poročil izvajalcev javnih služb o ravnanju s komunalnimi odpadki, zlasti za leto 2011, na okoljskem ministrstvu ugotavljajo, da so poročani podatki izvajalcev javnih služb iz leta v leto kvalitetnejši. Trendi zbiranja ločenih frakcij in deleža recikliranja komunalnih odpadkov so pozitivni. Nekaj občin oziroma izvajalcev javnih služb je že blizu doseganju okoljskih ciljev 2020 glede zbiranja komunalnih odpadkov. Pohvalno je, da je večina IJS/ občin v zadnjem letu vidno izboljšala rezultate ravnanja s komunalnimi odpadki. Vse več je IJS, ki so prepoznali ozaveščanje prebivalcev kot pomemben dejavnik na poti k doseganju okoljskih ciljev

Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki

Podatki IJS

881.016,678

898.329,104

888.157,761

825.747,423

796.413,455

721.317,084

Zbrani MKO (200301)

585.751,970

540.913,065

435.879,404

55.522,890

71.458,709

87.172,587

Zbrana OE (1501)

49.673,828

58.617,329

78.092,197

Odloženi KO (IJS)

Zbrani BIOO (200108+200201)

629.732,230

562.722,210

428.792,479

Odloženi MKO (IJS)

573.612,064

510.468,836

381.281,512

*podatki v usklajevanju

Tabela 4: Ravnanje z okoljskimi sistemi izvajalcev javnih služb Vir: MKO

Kazalniki

2009

2010

2011*

Delež LZF med zbranimi KO

29 %

32 %

40 %

Delež MKO med zbranimi KO

71 %

68 %

60 %

Delež LZ OE med zbranimi KO

7%

9%

12 %

Delež zbranih BIOO med zbranimi KO

6%

7%

11 %

Delež odloženih KO glede na zbrane KO

76 %

71 %

59 %

Delež odloženih MKO glede na zbrane MKO

87 %

98 %

94 %

Zbrani KO/prebivalca (kg)

403

388

352

Odloženi KO/prebivalca (kg)

307

274

209

*podatki v usklajevanju

Tabela 5: Podatki o komunalnih odpadkih v Sloveniji Vir: MKO Puconci 89.000 t

KOCEROD 72.500 t

Gorenjska

Goriška

• leto 2010: 556.000 t,

Zasavska

Obalno-kraška

Dobrava 367.000 t

Bukovžlak 382.000 t +46.000 t = 428.000 t (Savinjska + Zasavska)

Osrednjeslovenska

Notranjsko-kraška

Pomurska

Savinjska

Barje 891.000 t + 64.000 t = 955.000 t (Osrednja + Notranjsko-kraška)

Stara Gora 188.500 t + 134.500 t = 323.000 t (Goriška + Obalno-kraška)

Srednjeposavska

Jugovzhodna Slovenija

Leskovec 166.000 t + 88.500 t = 254.500 t (JV Slovenija + Spodnjeposavska)

rezervne lokacije za odlagališča Globoko, Špaja dolina in Gajke

Slika 9: Potrebne zmogljivosti odlagališč za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po letu 2015 (v obdobju 2016 – 2030) Vir: MKO

• leto 2015: 436.000 t,

Stanje

Naslov projekta

(Predviden) začetek obratovanja

V obratovanju

CERO Celje

2009

• leto 2020: 166.000 t in

V poskusnem obratovanju

CERO Koroška

2013

• leto 2030: 152.000 t.

V izvajanju

CERO Pomurje

2014

Zmanjšati je treba tudi količino odloženih biorazgradljivih odpadkov: • leto 2010: 272.000 t, • leto 2015: 214.000 t, julij 2012

Podravska

Koroška

Mala Mežakla 213.000 t

Po poročanju IJS je preostala zmogljivost odlagališč v RS na dan 31.12.2011 cca 4,5 mio t.

Za zagotavljanje ciljev glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov moramo zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov:

2011*

Zbrani VSI odpadki

Za zagotavljanje samozadostnosti glede odlaganja obdelanih komunalnih odpadkov potrebujemo naslednje zmogljivosti odlagališč: • od 2016-2030: cca 2,7 mio t (skupno od 20152030 torej cca 5,9 mio t).

2010

Zbrani KO (1501+20)

Leon Behin je predstavil projekte centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo izdanih 6 odločb o dodelitvi EU sredstev v višini 137 mio €, delež Republike Slovenije je 32 mio €, skupna ocenjena vrednost investicij z DDV pa je 254 mio €.

• od 2010-2015: cca 3,2 mio t,

2009

• leto 2020: 104.000 t in • leto 2030: 91.000 t.

V pripravi

CERO Sl. Bistrica

2014

CERO Dolenjska

2015

CERO Zasavje

2015

CERO Ljubljana

2015

CERO Nova Gorica

2015

Tabela 6: Centri za ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji Vir: MKO

43 700.000

okolje

600.000

t/leto

500.000

Leon Behin je poudaril, da so cilji realno dosegljivi, če bodo doseženi naslednji premiki:

400.000

• tedenski prevzem mešanih komunalnih odpadkov se od okoli 23 litrov na prebivalca v letu 2010 zmanjša na okoli 17 litrov na prebivalca v letu 2020,

300.000 200.000

2032

2031

2030

2029

2028

2027

2026

2025

2024

2023

2022

2021

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

100.000 0

69/70

Če želimo doseči cilje EU glede priprave na ponovno uporabo in recikliranje, bo potrebno ravnanje s komunalnimi odpadki spremeniti tako, da bo do leta 2020 dosežena najmanj naslednja sestava komunalnih odpadkov.

• tedenski prevzem ločenih frakcij komunalnih odpadkov se od okoli 6,5 litrov na prebivalca v letu 2010 poveča na najmanj 14 litrov na prebivalca v letu 2020.

Leto odlaganje + term. obdelava

odlaganje

odlaganje biorazgrad. snovi - masa pred biološko stabilizacijo

Slika 10: Odlaganje in termična obdelava komunalnih odpadkov Vir: MKO

Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2010 (kg/preb.; %) 262; 61 %

800.000

0; 0% 15; 3%

700.000 103; 24 %

600.000 500.000 400.000 41; 10 %

300.000 200.000

22; 5%

Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2020 (kg/preb.; %)

100.000

4; 1%

2032

2031

2030

2029

2028

2027

2026

2025

2024

2023

2022

2021

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

189; 42 % 2010

0

88; 21 %

18; 4%

Leto papir

plastika

steklo

kovine

biološki odpadki

183; 40 %

mešani kom. odpadki

Slika 12: Prevzemanje ločenih frakcij in mešanih komunalnih odpadkov neposredno pri povzročiteljih odpadkov in v zbiralnicah (t/leto) Vir: MKO

600.000

52; 12 %

166; 36 %

24; 5%

nastajanje kosovnih odpadkov ločeno zbrani biološki odpadki mešani komunalni odpadki dodatno hišno kompostiranje ločeno zbran papir, plastika, steklo in kovine ločeno zbrani drugi odpadki: les, tekstil, keramika ...

500.000 400.000 300.000

Slika 11: Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2010 in 2020 Vir: MKO

200.000 100.000

2010

2012

2014

2016

2018

2020

2022

2024

2026

2028

2030

2032

Leto drugo

kovine

steklo

plastika

bio

papir

Slika 13: Količina in sestava mešanih komunalnih odpadkov (t) Vir: MKO

julij 2012

0

Zgovorna lestvica o uspehu Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo seznam občin glede na njihovo uspešno ravnanje s komunalnimi odpadki. Lestvica o uspehu je zgovorna.

Odloženi komunalni odpadki* na prebivalca

julij 2012

43-100 kg: Benedikt, Cerkno, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dobje, Gorenja vas-Poljane, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Jezersko, Juršinci, Luče, Makole, Markovci, Mirna, Osilnica, Podlehnik, Polzela, Preddvor, Rogatec, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vrhnika, Zavrč 101-150 kg: Bistrica ob Sotli, Bloke, Borovnica, Braslovče, Cerknica, Divača, Dobrovnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Gorje, Grad, Hajdina, Hoče-Slivnica, Hodoš, Kobilje, Komen, Kostel, Kozje, Kuzma, Ljubno, LogDragomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Mengeš, Mirna Peč, Moravče, Mozirje, Naklo, Nazarje, Ormož, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Poljčane, Prebold, Puconci, Rače-Fram, Razkrižje, Rečica ob Savinji, * podatki za leto 2011

foto: www.shutterstock.com

44 69/70

okolje

Razlike med občinami

Rogaška Slatina, Rogašovci, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Šenčur, Šentilj, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Trnovska vas, Turnišče, Žalec, Železniki, Žetale, Žiri 151-200 kg: Apače, Beltinci, Brezovica, Brežice, Cankova, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črenšovci, Črnomelj, Dobrepolje, Dobrna, Dolenjske Toplice, Domžale, Hrpelje-Kozina, Kidričevo, Kočevje, Komenda, Kostanjevica na Krki, Križevci, Kungota, Lenart, Lendava, Ljutomer, Logatec, Lukovica, Maribor, Metlika, Miklavž na Dravskem polju, MokronogTrebelno, Oplotnica, Ptuj, Radeče, Ribnica, Ruše, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Straža, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentjernej, Škofja Loka, Šmarješke Toplice, Šmartno pri Litiji, Tišina, Tržič, Velika Polana, Velike Lašče, Veržej, Vipava 201-222 kg: Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Gornja Radgona, Ivančna Gorica, Krško, Loški Potok, Postojna, Radovljica, Sodražica, Tolmin, Trebnje Moravske Toplice, Zagorje ob Savi, Zreče, Žužemberk 223-250 kg: Bled, Bohinj, Črna na Koroškem, Horjul, Hrastnik, Ig, Kamnik, Kobarid, Koper, Mežica, Murska Sobota, Novo mesto, Odranci, Prevalje, Radenci, Šentrupert, Škocjan, Škofljica, Vodice, Žirovnica

251-300 kg: Ajdovščina, Grosuplje, Jesenice, Kanal, Litija, Ljubljana, Medvode, Mislinja, Piran, Trbovlje, Trzin 301-350 kg: Bovec, Brda, Ilirska Bistrica, Izola, Kranj, Muta, Ravne na Koroškem, RenčeVogrsko, Slovenj Gradec 351-400 kg: Idrija, Kranjska Gora, Laško, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Vuzenica 435 kg: Ribnica na Pohorju 465 kg: Šempeter-Vrtojba

Delež odloženih komunalnih odpadkov* pod 20: Cerkno, Velenje 21-30: Log-Dragomer, Polzela, Šoštanj, Vojnik, Vrhnika, Žetale 31-40: Borovnica, Celje, Domžale, Gornji Grad, Maribor, Mengeš, Naklo, Nazarje, Prebold, Ptuj, Šentjur, Šmartno ob Paki, Štore, Tabor, Trzin, Vransko, Žalec Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/159

45

Kako odpadki lahko postanejo surovine?

Marta Podobnik, Belinka: Naša izkušnja je, da v Sloveniji ni možnosti, da bi to, kar trenutno v Belinki klasificiramo kot odpadek, prodali kot surovino. V naši branži tako priložnost ponuja odpadna barva. Odpadne barve vsebujejo določeno količino hlapnih organskih snovi, ki imajo dobro kurilno vrednost. To trenutno v Sloveniji oddamo kot nevarni odpadek, ki ga prevzemnik izvozi. Nekje v tujini ga uporabijo kot kurilni material.

Pri spreminjanju statusa iz odpadka v surovine ne vidim zakonodajnih omejitev, bi se pa bilo treba v Sloveniji drugače organizirati. Na simpoziju so tekle debate, da nekateri subjekti na odpadkarskem trgu vidijo samo ekonomski interes, drugi pa se doživljajo kot neprofitna dejavnost. Ker prihajam iz proizvodnega podjetja, mi je jasno, da se mora računica vedno iziti, za vsakega posebej in vse skupaj. Seveda je treba prisluhniti različnim mnenjem in interesom, hkrati pa je treba priti do sistemskega okvirja.

Pogosto se razhajamo že pri razumevanju določenih definicij. Ko prosimo pristojne inštitucije za razlage, dobimo zelo različna mnenja. To ni racionalno.

Naši izdelki se uvrščajo v višje cenovne kategorije, saj smo se ves čas zgledovali po konkurentih iz držav t.i. stare Evrope. Tam imajo trg sekundarnih surovin dobro urejen, zato imajo na tem področju v primerjavi z nami konkurenčno prednost.

Slavko Dvoršak, Gorenje Surovina: Na področju odpadnih kovin je bila lani sprejeta Uredba 333/2011, s katero nekatere vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek in postanejo surovina. Gre za železo, jeklo in aluminij. Naše podjetje, ki se ukvarja s temi odpadki, mora imeti vzpostavljeno vhodno kontrolo, kjer izvajamo meritve radioaktivnosti. Vzpostavljeno imamo sledljivost in seveda izhodno kontrolo. Med podjetji ne opažamo

foto: Boštjan Čadej

večjega interesa za prekvalifikacijo teh odpadkov v surovine. Velike železarne, ki prevzemajo te odpadke, so že IPPC zavezanci in so pridobile dovoljenja. Zanje je pravzaprav vseeno ali te odpadne kovine prevzamejo s statusom odpadka ali surovine.

Franci Lenart, Ekomobil: Avtomobilska industrija je najpogumnejše dorekla, kako lahko odpadki postanejo surovina. Namreč, vse avtomobilske blagovne znamke so za vse svoje modele proizvode klasificirale tako, da je opredeljena njihova možnost recikliranja in po katerem postopku. Tako vsi, ki se v Evropi in kje drugje ukvarjamo s predelavo vozil, razpolagamo z natančnimi navodili, kaj se nahaja v katerem koli avtomobilu od leta 1970 dalje.

To je zelo dober znak složnosti neke industrije, da se čim več materialov, ki so vgrajeni v proizvod, kasneje reciklira. Druga stvar, ki jo velja poudariti, je, da je Evropska unija sprejela direktivo, da je potrebno ta navodila proizvajalcev spoštovati. To pomeni, da je potrebno avtomobile razgraditi tako, da je 85 % njegovih sestavin ponovno uporabljenih ali recikliranih.

Zaveza po letu 2015 je, da bo treba ponovno uporabiti ali reciklirati 95 % mase vozila, ki je bila vgrajena v osnovni proizvod.

Prva dva koraka sta že narejena: avtomobilska industrija je prepoznala odpadke kot surovine, EU in Slovenija sta to prenesli v pravni red.

Tretji korak je v izvajanju. Tu je ključni element, kaj se v slovenskem prostoru dogaja, da do izvajanja ne pride. Kot je znano, več kot 90 %

izrabljenih motornih vozil, to je več kot 50 tisoč vozil letno, v Sloveniji ponikne na tak ali drugačen način. Od tega je treba odšteti približno 20 tisoč vozil, ki se izvozi. To ne pomeni, da se ti odpadki ne evidentirajo. To tudi ne pomeni, da ne postanejo surovine. Teh 30.000 vozil postane surovinska baza na nelegalnem trgu.

Ti odpadki se reciklirajo samo v tistem delu, ki je enostaven, med tem ko se tisti del vira, ki ima status nevarnega odpadka in ima negativno finančno konotacijo, izgublja.

Matej Oset, Skupina Laško: Podjetja Skupine Laško uporabljajo tako primarne kot sekundarne surovine. Če najprej izpostavim materiale PET. V našem interesu je kakovostno zbiranje odpadne embalaže, ki se da v predelavo, da lahko do 20 % reciklata uporabimo v novih plastenkah. Je pa treba odkrito povedati, da je cena recikliranega materiala še vedno relativno visoka. Kakšne prihranke dosegamo z uporabo recikliranega materiala PET, je odvisno od trenutnih cen na trgu PET granulatov. Včasih osnoven PET granulat dosega enako ali celo ugodnejšo ceno od recikliranega. Zato se je tu treba obnašati racionalno. V Sloveniji je izziv racionalno in kakovostno organizirati celotno zanko: dobiti kakovostno zbrano in sortirano odpadno embalažo ter izvesti logistiko do predelovalca tega plastičnega materiala po čim ugodnejši ceni. Vemo pa, da tu igra veliko vlago ekonomija obsega, zato določene reciklaže v Sloveniji najbrž ne moremo imeti, saj ne bi bila ekonomsko upravičena.

julij 2012

Eden izmed pomembnih razlogov, da upravljanje z odpadki kot surovinami v Sloveniji ni učinkovitejše, je, da se na trgu pušča več parcialnih interesov, ki jih ne znamo preseči s sistemskim razvojnim okvirjem. Tako kot družba izgubljamo konkurenčnost.

okolje

69/70

Poudarki z okrogle mize na simpoziju

Rio želi drugačno prihodnost Lucija Gornjak

foto: www.shutterstock.com

46 69/70

okolje

Trajnostni razvoj

Trajnostni razvoj

Rio de Janeiro je konec junija gostil konferenco Združenih

narodov o trajnostnem

razvoju – Rio +20. Ta naj bi zaznamovala začetek

pospešenega in poglobljenega svetovnega prehoda na zeleno

gospodarstvo, saj ta spodbuja

gospodarsko rast, povečuje število delovnih mest ter

izkoreninja revščino. Poleg

osrednje teme, o trajnostnem razvoju, so obravnavali širok spekter drugih globalnih vprašanj, ki vključujejo

prehransko varnost, biotsko raznovrstnost, trajnostni

turizem in transport, zdravje, pravice žensk in otrok ter

drugo. Svetovni voditelji so

sprejeli sklepni dokument z

naslovom "Prihodnost, ki si jo želimo." Predstavlja politično

deklaracijo s političnimi

zavezami za trajnostni razvoj in julij 2012

poziva k široki paleti ukrepov.

Države ZN sprejele sklepni dokument

G

eneralni sekretar OZN Ban Ki-moon je na generalni skupščini dejal: »V Riu smo bili priča razvoju največjega svetovnega gibanja za spremembe. Konference se je udeležilo preko 40.000 ljudi, vključno z voditelji držav in vlad, ministri, parlamentarci, uradniki Združenih narodov, predstavniki podjetij, predstavniki civilne družbe, okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij ter aktivisti. Namen konference je oblikovati nove politike za spodbujanje globalne blaginje, zmanjšanje revščine, pospeševanje socialne pravičnosti in varstva okolja. Sprejetje sklepnega dokumenta "The future we want" po mesecih težkih pogajanj predstavlja pomembno zmago, saj je 193 držav članic Združenih narodov doseglo kompromis, ki zagotavlja trdno osnovo za socialno, gospodarsko in okoljsko blaginjo. Države so s tem obnovile svojo politično zavezanost k trajnostnemu razvoju in dosegle kompromis glede oblikovanja ciljev trajnostnega razvoja in vzpostavitve visokega političnega foruma za trajnostni razvoj. Dokument na 49 straneh poziva k začetku procesa določanja ciljev, ki bodo

Oblikovalo se je več kot 700 prostovoljnih zavez; s strani podjetij je bilo napovedanih preko 200 zavez k trajnostnemu razvoju. leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Politična izjava, ki se je oblikovala, prinaša odločitve o nadgradnji in krepitvi Programa ZN za okolje (UNEP), poudarja enakopravnost moških in žensk, potrjuje pomen prostovoljnih zavez o trajnostnem razvoju ter izpostavlja potrebo po sodelovanju s civilno družbo in upoštevanje znanosti pri političnih odločitvah. Konferenca je sprožila korake za nov način merjenja bogastva države in odločila, da je potrebno oblikovanje indikatorjev, ki bodo dopolnjevali merjenje razvoja z bruto nacionalnim proizvodom. Dokument med drugim ponuja okvir za reševanje trajnostne porabe in proizvodnje, spodbuja podjetniške ukrepe in merila za trajnostno poročanje ter poziva k vrsti ukrepov, ki natančneje opredeljujejo, kako je mogoče zeleno ekonomijo uporabiti kot orodje za doseganje trajnostnega razvoja.«

47 P

oleg sklepnega dokumenta, ki so ga sprejele in podprle države članice ZN, so pri oblikovanju zaključkov konference ključno vlogo odigrale tudi prostovoljne zaveze, kjer so od samo trinajstih največjih zavez mobilizirali 513 milijard dolarjev sredstev. V času konference se je sicer s strani civilne družbe, podjetij, vlad, univerz in drugih oblikovalo približno 700 prostovoljnih zavez, od katerih je več kot sto zavez in ukrepov takšnih, ki v okviru iniciative Združenih narodov »Sustainable Eenergy for All« zasledujejo tri ključne cilje do leta 2030 - zagotovitev dostopa do energije, podvojitev energetske učinkovitosti in podvojitev deleža obnovljivih virov energije. S to pobudo ter razvojem energetskih načrtov in programov se ukvarja več kot 50 vlad iz Afrike in Azije, Latinske Amerike in otoških držav v razvoju.

Podjetja in vlagatelji so se zavezali s sredstvi v višini več kot 50 milijard dolarjev, ki jih bodo investirali za dosego omenjenih energetskih ciljev, osem multilateralnih razvojnih bank pa je na konferenci napovedalo zagotovitev finančnih sredstev v višini 175 milijard dolarjev za podporo trajnostnega prometa v državah v razvoju. Svetovna banka je naznanila, da je 80 držav, skupin civilne družbe, zasebnih podjetij in mednarodnih organizacij izrazilo podporo novemu Globalnemu partnerstvu za oceane, s strani podjetij pa je bilo napovedanih preko 200 zavez k trajnostnemu razvoju. »Zaključni dokument podjetniškega foruma za trajnostni razvoj kaže na trdno zavezanost gospodarskih družb k trajnostnemu razvoju ter na njihove nove kreativne pristope in rešitve na področjih zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida, zmanjševanja revščine, krepitve vloge žensk in obnavljanja sladkovodnih virov,« je povedal Georg Kell, izvršni direktor UN Global Compact (UNGC).

P

rostovoljne zaveze zasebnega sektorja zajemajo področja, ki segajo od zmanjševanja ogljičnega odtisa do ponovnega pogozdovanja, poslovnih načrtov za eksistenco kmetov in ohranjanja čistih vodnih virov.

Bistvo te konference je implementacija. Gre za konkretne ukrepe. hrane, saj je znano, da se svet sooča s potrebo po podvojitvi proizvodnje hrane do leta 2050.

DuPont naj bi do leta 2020 na tem področju razvil 4000 novih izdelkov. Prav tako za razvoj izdelkov velika finančna sredstva obljublja multinacionalka Procter&Gamble, ki naj bi do konca tega leta usmeril 50 milijard dolarjev v prodajo trajnostnih inovacij in izdelkov. H&M pa bo svoja oblačila nadgradil s 100-odstotnim trajnostnim (organskim, recikliranim in certificiranim) bombažem. Očitno je, da se skupine podjetij ukvarjajo s skupnimi prizadevanji in učinki. Petinštirideset podjetij, vključno s podjetji Levi's, Pepsi in Coke, je svoje zaveze razširilo na upravljanje z vodami, 23 podjetij pa se je zavezalo k transparentnemu poročanju njihovega vpliva na podnebne spremembe. »Omenjene zaveze so kot poskusni zajčki, njihovo uresničevanje pa edini način, da izvemo, ali nek inovativni pristop v resnici deluje. Iz napak se bomo učili in uspehi bodo snežne kepe,« je dejal Ole Hansen, vodja programa Global Compact LEAD.

Iz napak se bomo učili in uspehi bodo snežne kepe.

V podjetjih, ki sodelujejo v globalnih mrežah (Global Compact Networks), med drugim tudi v Braziliji, Urugvaju in na Japonskem, so se že začele izvajati nekatere skupne akcije, številna podjetja pa ukrepajo tudi v kampanji generalnega sekretarja Združenih narodov na področju trajnostne energije v okviru pobude Sustainable Energy for All.

»Če želimo blaginjo, Iskanje učinka sne- potrebujemo trajnostni razvoj« žne kepe eneralni sekretar ZN Ban Ki-moon je na

M

ed tem, ko podatkovni centri porabijo vse večji delež proizvedene energije, Microsoft pravi, da bo nevtralnost ogljikovega dioksida dosegel s pomočjo izravnalnih ukrepov. Podjetje Unilever predvideva polovično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih

G

konferenci med drugim izpostavil problematiko lakote po svetu in pozival vse države članice ZN, da poskrbijo za prihodnost, v kateri bo vsakdo imel pravico do hrane. Izziv, ki ga je izpostavil, vključuje zagotovitev 100-odstotnega dostopa do ustrezne letno pridelane hrane

69/70

ter hkratno povečanje produktivnosti majhnih kmetij, vključno s strategijo »zero loss /zero waste«. Izziv je sprejelo že več držav – Velika Britanija je majhnim posestnikom obljubila 150 milijonov funtov, brazilska vlada pa je napovedala ustanovitev Svetovnega centra za trajnostni razvoj (Rio+ Centre), ki bo vključeval partnerje iz akademskih ustanov, podjetij in skupin civilne družbe ter omogočal raziskave, izmenjave znanj in mednarodne razprave o trajnostnem razvoju. »Bistvo te konference je implementacija. Gre za konkretne ukrepe.

Prostovoljne zaveze so pomemben del »zapuščine«, ki dopolnjujejo uradni zaključek in rezultat konference," je poudaril Sha Zukang, generalni sekretar konference Rio +20.

okolje

povzročijo njihovi izdelki, cilj korporacije Nike pa je ničelni izpust nevarnih kemikalij skozi celotno dobavno verigo. Obe podjetji sta te cilje postavili do leta 2020. Podjetje DuPont pa bo namenilo 10 milijard dolarjev za povečanje proizvodnje hrane in zmanjševanje količin odpadne

Zeleno gospodarstvo je pomembno orodje za doseganje trajnostnega razvoja.

Š

e pred začetkom konference pa je evropski komisar za okolje Janez Potočnik pojasnil: "Zeleno gospodarstvo je eden od načinov za doseganje trajnostnega razvoja; je strategija za zagotavljanje blaginje za ljudi in za planet, za danes in za jutri. Brez socialne enakosti ne more biti trajnostnega razvoja in brez pravilnega upravljanja naravnih virov, od katerih so odvisna naša gospodarstva, ni rasti. Če želimo blaginjo za mnoge namesto revščine za vse, potrebujemo trajnostni razvoj." Na konferenci pa je v svojem govoru izpostavil: »Spodbujanje zelene rasti je pot h gospodarski rasti, zaposlovanju in družbenemu napredku ter k omejevanju pritiska na naše ekosisteme. Prav tako je instrument za povečanje varnosti preskrbe s hrano in odpravljanje revščine. V EU dajemo veliko pozornost področju učinkovite rabe virov (energije, kemikalij, prsti, vode idr.), ki postaja nuja, saj gre za edino realno dolgoročno gospodarsko, socialno in okoljsko strategijo.« Evropska unija je sicer predlagala ukrepe na petih prednostnih področjih: oceani, energija, vode, degradacija tal in učinkovitost virov (zlasti odpadkov), vključno z ohranjanjem in obnovo ekosistemov.

Potočnik je podrobneje predstavil tri evropske "stebre življenja" ter trajnostno gospodarjenje z vodami (našimi oceani) in zemljo, evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs pa je govoril o pomenu trajnostne energije kot sredstvu za zeleno rast, izkoreninjenje revščine, izboljšanje učinkovitosti virov in zagotavljanje premika k »družbi brez odpadkov«.

N

a plenarnem delu konference je nastopil tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je izpostavil pomen nadaljevanja aktivnosti za zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter na učinkovitost globalnih institucij za trajnostni razvoj.

julij 2012

Preko 700 prostovoljnih zavez, tudi o milijardah dolarjev

foto: Snaga

Količino odloženih odpadkov so prepolovili

Ločeno zbiranje v Ljubljani

48 69/70

okolje

Ločeno zbiranje v Ljubljani

Samo za nove zabojnike, 55.700 jih bodo kupili, bo ljubljanska Snaga odštela 2,5

milijona evrov. Želijo namreč

občutno povečati količine ločeno zbranih odpadkov, to je surovin. Ljubljana je začela

spreminjati dosedanji sistem ločenega zbiranja odpadkov, ker je v zabojnikih za

preostanek odpadkov obležalo preveč koristnih frakcij, ki bi jih lahko sheme prevzele za reciklažo. Cilji, ki jih mora

Slovenija doseči pri recikliranju

komunalnih odpadkov, so

visoko postavljeni. Igor Petek

v Snagi Ljubljana je prepričan, da so kazni za kršitve evropske direktive previsoke

in si Slovenija ne bo smela

privoščiti zamud pri izvajanju

zahtev domače zakonodaje o julij 2012

ravnanju z odpadki.

Že nekaj časa v Ljubljani in devetih primestnih občinah Snaga deli zabojnike za embalažo s pokrovom rumene barve. Pri vsaki stavbi bodo odslej štirje zabojniki, in sicer za preostanek odpadkov, za biološke odpadke, embalažo in papir. Zakaj ste se odločili za ta projekt, koliko zabojnikov boste razdelili in za kakšno naložbo gre? Kdo je bil dobavitelj zabojnikov?

veliko embalaže in pomemben delež papirja ter kuhinjskih odpadkov. Z načrtovanimi spremembami želimo doseči, da bi uporabniki vse odpadke na priročen in enostaven način odložili tja, kamor spadajo: torej v zabojnik za posamezno vrsto odpadkov.

Evropska direktiva določa, da države članice uvedejo ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in ukrepe, s katerimi se do leta 2020 recikliranje odpadnih materialov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teže.

Direktiva torej države članice zavezuje, da morajo do leta 2020 reciklirati 50 odstotkov komunalnih odpadkov. Na Snagi ocenjujemo, da bo za dosego tega cilja treba ločeno zbrati blizu 70 odstotkov frakcij v masnem deležu vseh komunalnih odpadkov. Danes na območju Snage ločeno zberemo približno 42 odstotkov ločenih frakcij. Slovenija mora doseči zastavljene cilje, saj bo drugače kršila evropski pravni red. V tem primeru lahko Evropska komisija na Sodišču Evropske unije zahteva takojšnjo kazen za Slovenijo, ta pa lahko znaša tudi 36.000 evrov za vsak dan kršenja direktive. Glavni razlog za spremembe je torej zakonodaja. Drugi razlog je analiza odpadkov, ki so v povprečnem zabojniku za preostanek odpadkov. Ugotovili smo, da je v zabojniku za preostanek odpadkov

Na javnih površinah še naprej ostajajo zbiralnice, namenjene zbiranju papirja, embalaže in stekla, za katere sta v naslednjem koraku nadgradnje sistema predvideni tudi nekoliko drugačna vsebina in funkcija. Dobavitelj novih zabojnikov za ločene frakcije je EKO Plus, proizvajalec pa Sulo. Snaga bo kupila 30.000 240-litrskih zabojnikov za embalažo in 10.000 240-litrskih zabojnikov za papir ter 10.000 1.100-litrskih zabojnikov za embalažo in 5.700 1.100-litrskih zabojnikov za papir. Teh 55.700 zabojnikov je stalo 2,5 milijona evrov.

Pri stavbah zabojniki, kaj pa na javnih površinah?

Gre torej za novo spodbudo intenzivnejšemu ločevanju odpadkov. Kljub temu pa za leto 2011 ugotavljate, da je bilo na odlagališču Barje odloženih 110.000 ton odpadkov. Kje je glavni vzrok, da Ljubljana in Slovenija še vedno odložita toliko odpadkov in da le počasi stopamo na pot družbe recikliranja?

Rezultati ločenega zbiranja odpadkov tudi v evropskem merilu niso slabi. Prav nasprotno.

49 Precej dobre rezultate dosegamo pravzaprav pri vseh vrstah odpadkov, seveda pa želimo biti še boljši. Količine vseh ločeno zbranih frakcij naraščajo. Naše uporabnike na različne načine spodbujamo k doslednemu ločevanju vseh vrst odpadkov. Opažamo, da potrebujejo dodatno spodbudo še pri ločevanju nevarnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme.

Ustavimo se še pri embalaži. Zabojnike za embalažo smo skupaj z zmanjšano frekvenco odvoza jeseni 2011 že uvedli na Brezovici. Danes na Brezovici ne ekipe na terenu ne delovodje ne zaznavajo omembe vrednih težav, količina zbrane embalaže na prebivalca v tej občini pa presega 50 kilogramov na leto. Podatkov o tem, kolikšen delež odpadkov gre v reciklažo, nimamo, saj moramo skladno z zakonodajo te odpadke oddati pooblaščenim družbam, ki potem same poskrbijo za njihovo nadaljnjo pot.

Posebnost Ljubljane je, da ste v središču mesta uredili podzemne zbiralnice. Kako so občani sprejeli to možnost odlaganja odpadkov?

Naši uporabniki so zelo zadovoljni, ker podzemne zbiralnice pripomorejo k večji urejenosti mesta. Po podatkih našega Centra za pomoč in podporo uporabnikom bi si jih želeli tudi zunaj Odpadek

delež (%)

papir in lepenka (vključno z embalažo iz papirja in lepenke)

16,63

naravni les, lubje, slama in druga zelena biomasa

3,10

kuhinjski odpadki

16,69

obdelan les, vključno z embalažo iz lesa

0,30

plastika in sestavljeni materiali iz plastike, tekstil

42,58

steklo, kovine in druge negorljive snovi (odpadna EE-oprema, baterije …)

6,39

skupaj sortirano

85,70

Tabela 1: Sestava preostanka komunalnih odpadkov – rezultati sejalnih analiz za leto 2011

69/70

250

okolje

Prav Snaga je razvila obsežen sistem ločenega zbiranja odpadkov. Pri katerih odpadkih dosegate najboljše rezultate in kje se kaže manjša osveščenost občanov? Ali imate podatke, kolikšen delež vaših odpadkov gre v reciklažo?

300

200 150 100 50 0

Nekoristni odpadki

Organski odpadki

2009

Steklo

2010

Papir

Embalaža plastična in kovinska

2011

Diagram 1: Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca za leto 2009, 2010 in 2011 mestnega središča. Nekaj nezadovoljstva pa povzroča velikost odprtin za odlaganje odpadkov – uporabniki si želijo, da bi lahko odprli pokrov in tako odložili odpadke. Pozitivni učinki uvedbe podzemnih zbiralnic se bodo pokazali tudi z uvedbo realnega obračuna opravljenih storitev.

V Snagi ste se odločili za kombiniran sistem zbiranja odpadkov. Kaj kažejo količine zbranih odpadkov in kako boste po novem uredili odvoz pri individualnih hišah?

Snagin sistem zbiranja komunalnih odpadkov je zelo podoben sistemom zbiranja komunalnih odpadkov v okoljih, kjer ločeno zberejo največ odpadkov. Da gremo v pravo smer, kažejo tudi dobri rezultati, ki smo jih na območju s spremenjenim načinom zbiranja razmeroma hitro dosegli. Skladno z novim Odlokom o zbiranju in prevozu odpadkov bomo v prehodnem obdobju tam, kjer preostanek odpadkov zdaj odpeljemo dvakrat na teden, po novem vsako vrsto odpadka, preostanek in embalažo, odpeljali enkrat tedensko. Ob prvem odvozu v tednu bomo izpraznili en zabojnik, ob drugem tedenskem odvozu pa drugega. Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov praznimo enkrat na teden, bomo zabojnike še naprej praznili ob istih dnevih, in sicer bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat na 14 dni.

Biološke odpadke bomo še naprej odvažali enkrat na teden, pozimi pa enkrat na dva tedna.

Po zaključku prehodnega obdobja bomo preostanek odpadkov odvažali enkrat na tri tedne, pri čemer bomo uporabniku omogočili izbiro velikosti zabojnika od vključno 80 litrov navzgor, in enkrat na teden v območju blokovskih naselij.

Koliko bodo spremembe v sistemu in organizaciji ločenega zbiranja odpadkov vplivale na ceno storitev za občane in kaj bo naložba pomenila za poslovanje Snage?

V Snagi želimo z nadgradnjo sistema uporabniku omogočiti čim bolj preprosto in priročno ločevanje odpadkov ter ponuditi storitev, ki jo ob povzročanju najmanjših možnih stroškov uporabnik najbolj potrebuje. Ob nespremenjenem načinu zbiranja komunalnih odpadkov bi morala Snaga danes povišati cene za več kot 25 odstotkov, spremembe pa so zasnovane tako, da bi bilo to povišanje čim manjše. V Ljubljani v zadnjih letih beležimo tudi zmanjšanje obračunske prostornine, višje od 10 odstotkov. Za prav toliko so se znižali tudi prihodki Snage, ki jim zaradi zamrznitve cen ni sledila uskladitev cen glede na obračunski volumen. Po končani nadgradnji sistema zbiranja in prevoza odpadkov bo zato treba spremeniti tudi obračun storitev.

Pozitivni učinki uvedbe podzemnih zbiralnic se bodo pokazali tudi z uvedbo realnega obračuna opravljenih storitev.

Pričakujemo, da se povprečni znesek na položnici, ki jo plača naš uporabnik, ne bo bistveno spremenil, pričakujemo pa, da se bodo mesečni računi povišali pri uporabnikih, ki ne bodo temeljito ločevali. Po drugi strani bodo višje položnice plačevali tudi tisti, ki sicer že danes zelo temeljito ločujejo in plačujejo nerealno nizek račun. Ta pa seveda pokriva širok niz storitev pri ravnanju z odpadki.

Po spremembi sistema pričakujemo, da se bo zmanjšala količina odloženih odpadkov in s tem nekoliko odložila potreba po izgradnji novih odlagalnih kapacitet na odlagališču, povečane količine ločenih frakcij pa bodo zagotavljale več koristnih surovin za slovensko predelovalno industrijo in s tem posredno lahko tudi odprtje nekaj novih delovnih mest.

julij 2012

So med najboljšimi. Po podatkih Eurostata za leto 2010 sta po deležu recikliranih odpadkov v Evropi samo dve državi, Nemčija in Belgija, boljši od Slovenije. Na ta račun se je tudi količina odloženih odpadkov v Ljubljani v preteklih desetih letih prepolovila. Res je, da še vedno odložimo preveč odpadkov, vendar so v tem pogledu najuspešnejše evropske države ta problem rešile z energetsko izrabo odpadkov, ki pa je Slovenija, razen v Celju, še nima.

RFID tehnologija je temelj sistema zbiranja odpadkov Simon Naglič1

foto: arhiv podjetja

50 69/70

okolje

RFID tehnologija

RFID tehnologija

Pretekli postopki zbiranja

odpadkov niso več zadostni, saj je zaradi strogih smernic

EU in pomanjkanja časa

potrebno zmanjšati odstotek

nastajanja preostanka

komunalnih odpadkov pod polovico celotnih količin.

Zato se pozornost vse bolj usmerja na identifikacijske

tehnologije, ki preprečujejo nastajanje odpadkov oziroma

omogočajo popolno sledljivost ter s tem bolj pregledno

ločevanje sekundarnih surovin

od preostanka odpadkov že na izvoru. S tem se zmanjšajo količine odloženih odpadkov

na odlagališčih in stroški

odlaganja, poveča pa se

julij 2012

odstotek uporabnih surovin.

1 Simon Naglič, vodja programov pri Eko plus d.o.o.

Transparentnost sistema radio-frekvenčne identifikacije (RFID tehnologija) omogoča večji nadzor nad sistemom zbiranja odpadkov, lajša pripravo in izvajanje, pripomore pri optimiranju stroškov, hkrati pa zaradi vključitve 'črnih' uporabnikov v sistem obračuna povečuje prihodke komunalnih podjetij.

Poleg navedenega se na podlagi uvedbe sistema znatno poveča zadovoljstvo uporabnikov/ plačnikov, saj imajo s svojo prizadevnostjo in trudom možnost vplivati na višino zneska na računu.

RFID tehnologija Brezkontaktna RFID tehnologija omogoča natančno odčitavanje, predvsem pa brezkontaktno zajemanje podatkov in njihovo pošiljanje preko komunikacijskih protokolov.

Identifikacija s pomočjo radijske frekvence je trenutno ena najbolj uporabnih tehnologij, s katero se ukvarjajo največja svetovna trgovska in logistična podjetja. Za RFID tehnologijo je dolga in stabilna zgodovina razvoja od 60. let prejšnjega stoletja, toda šele sedaj je zaradi izboljšave tehnologije in padca cene njenega razvoja postala zanimiva tudi za širšo uporabo.

Izboljšave tehnologije so omogočile aplikacije v različnih logističnih, industrijskih in storitvenih dejavnostih.

RFID identifikacijska tehnologija v sistemih odvoza odpadkov RFID tehnologijo se v sistemu identifikacije zabojnikov ponazarja v RFID čipu, ki se namesti v posebej za to predvideno mesto na sprednji strani zabojnika. V osnovi RFID čip ponazarja 16-mestno unikatno število, ki samo po sebi ne pove ničesar, če ni na drugi ustrezno opremljenih komunalnih vozil za praznjenje zabojnikov ter namenskega sistema za obdelavo podatkov.

Vgrajena identifikacijska oprema na kamionih omogoča branje podatka, ki ga predstavlja zapis v čipu zabojnika, ter posledično sledenje praznjenja vsakega posameznega zabojnika, kar omogoča vgrajena oprema za GPS pozicioniranje.

Poleg RFID čipa je za uporabnike zabojnikov zelo pomembna tudi nalepka z naslovom lastnika zabojnika oziroma odjemnega mesta. Ta nalepka se uporablja pri individualnih zabojnikih v gospodinjstvih in podjetjih. Nalepka je namenjena tako uporabnikom kot tudi intervencijskim ekipam na terenu, saj lahko posamezen zabojnik identificirajo brez uporabe posebnih čitalcev (z uporabo t.i. govoreče črtne kode). Vsak zabojnik je vezan na točno določeno odjemno mesto.

Zaradi točnosti je potrebno ves čas skrbeti, da ne pride do medsebojnih zamenjav zabojnikov.

Inv. št.: 2.394.281.3 Št. čipa: 0004000103104AE3

Promocija

Podjetje

Klicni center za informiranje uporabnikov

Vzdrževanje in upravljanje sistema baz podatkov

Vsak projekt se prične z dobrim poznavanjem okolja. Uporabnik mora sistem razumeti in imeti predvsem zaupanje vanj, saj bo le tako pripravljen ponuditi svoje dolgotrajno sodelovanje. Če nasprotovanje uporabnikov postane preveliko, je veliko težje narediti sistem uspešen.

Za uspešno oskrbovanje informacij je nujno, da je v vsakem trenutku zagotovljen nadzor in pregled nad potekom del ter aktivnostmi, ki so se zgodile in ki se še morajo zgoditi. Le na tak način je možno po končani vzpostavitvi sistema kakovostno vzdrževanje. Vzdrževanje je mišljeno v smislu stalnega pregleda nad sistemom ter vodenega, kontroliranega in ažurno vnašanje sprememb na terenu v računalniško aplikacijo. Bistvo celotnega upravljanja je v usklajenosti stanja na terenu z bazami podatkov, zato je skrb za točnost podatkov brezkončen projekt največjega pomena. Vsak izpuščen uporabnik v sistemu obračuna odpadkov posledično pomeni zmanjšan prihodek v obračunskem obdobju.

Za ta namen je priporočljivo, da se pred pričetkom vsakega projekta uvede brezplačna telefonska številka za pomoč uporabnikom – t.i. zeleni telefon za sprejemanje informacij, vprašanj ali pritožb med uvajanjem sistema. Operaterji v klicnem centru zelo dobro poznajo celoten sistem in se lahko z uporabniki pogovarjajo na oseben in prijazen način, jim pomagajo pri pravilnih odločitvah glede izbire zabojnika,

69/70

51 Za vzpostavitev sistema sledenja uporabnikov storitev je v prvi fazi potreben predvsem

jih informirajo o projektu oziroma odgovarjajo na njihova vprašanja.

Ena izmed najpomembnejših stvari pri izvedbi projekta je zagotavljanje čim bolj popolne baze podatkov o uporabnikih. Baze podatkov z informacijami o populaciji se konstantno spreminjajo. Vsak dan trajanja projekta razdeljevanja zabojnikov se občani odseljujejo in priseljujejo, gradijo se nove hiše in naselja.

okolje

Vzpostavitev sistema za sledenje uporabnikov

strokovno usposobljen tim. Z uporabo in podporo namenskih računalniških aplikacij se lahko izvaja distribucija novih zabojnikov, montaža čipov na že obstoječe zabojnike oziroma popis in ureditev obstoječega stanja že nameščenih zabojnikov. Končni cilj je z uporabo informacijskih tehnologij spremljati vsakega posameznega uporabnika storitev, s tem pa uvesti pravičen sistem obračuna ter posledično zmanjšati količine nastajanja mešanih komunalnih odpadkov.

julij 2012

Podatki o odjemnem mestu in uporabniku se namreč s pomočjo računalniške aplikacije uparijo s številko RFID čipa, ki ga vsebuje zabojnik na posameznem naslovu, slednje pa velja kot temelj vseh nadaljnjih aktivnosti. Zagotavljanje točnosti ureditve terena ter podatkovne baze je torej bistvenega pomena.

Posebnost Mediterana so cigaretni ogorki Lucija Gornjak

Morski odpadki

julij 2012

Odpadki v morju postajajo čedalje bolj pripoznana oblika onesnaženja morskega okolja, zlasti v poletnih mesecih, ko so obalna območja pod močnim pritiskom turistov. Podatki o količinah, vrsti, trendih in izvoru odpadkov na slovenski obali se zbirajo na več načinov v različnih organizacijah.

Pomembnejši mejnik pri tem predstavlja Direktiva o morski strategiji, sprejeta leta 2008, po kateri morajo države Evropske Unije poročati tudi o odpadkih v morju. V sklopu izvajanja direktive se pod vodstvom Inštituta za vode RS aktivno zbirajo podatki o količinah, tipu, viru in razporeditvi odpadkov v morju. Hkrati potekajo redna čiščenja dela slovenske obale ter prostovoljne akcije, med katerimi je tudi mednarodno čiščenje obal (International Coastal Cleanup), ki se odvija vsako leto septembra, od leta 2008 tudi v Sloveniji.

Morski odpadki so trdni odpadki človekovega izvora, ki so na kakršenkoli način našli pot do morskega okolja. Po podatkih Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP)1 največ odpadkov v morje pride s kopnega (80 %), ostali pa so zavrženi ali izgubljeni na morju (iz raznih plovil). Povsod po svetu raziskovalci ugotavljajo, da velik odstotek morskih odpadkov predstavljajo različne vrste nerazgradljivih plastičnih odpadkov, ki močno ogrožajo morske živali in rastline s tem, ko potonejo na dno in preprečijo dostop kisika in svetlobe do morskega dna. Še večji problem pa predstavljajo plavajoči in lebdeči odpadki, ki jih živali vse prepogosto zamenjajo za svojo običajno hrano. Odpadki pa ne škodujejo le živalim in rastlinam, temveč tudi ljudem. Med odpadki, najdenimi na slovenski obali, so namreč tudi injekcijske igle, razbite steklenice, ostra plastika ipd. Problematiko morskih odpadkov je podrobneje predstavila Andreja Palatinus, ki je zaposlena na Inštitutu za vode RS, kjer opravlja raziskavo o morskih odpadkih, prostovoljno pa vodi projekt Čista obala pri društvu Eco Vitae.

Katerih odpadkov je na obali slovenskega morja največ in kateri so najbolj problematični?

Plastika nedvomno predstavlja največji delež morskih odpadkov povsod po svetu, med 60 % in 80 % vseh zbranih odpadkov, nekje celo več.

Zaradi obstojnosti materiala se ti odpadki kopičijo v morju, problem pa nastane tudi ob njihovem počasnem razpadanju na vedno manjše koščke, vse do mikro nivojev, ko odpadne plastike ne vidimo več s prostim očesom.

1 United Nations Environment Programme (http://www. unep.org/)

foto: Boštjan Mljač

52 69/70

okolje

Morski odpadki

V slovenskem morju smo našli mikroplastiko na površini morja, sicer pa na naši obali največkrat najdemo plastične odpadke (vrečke, koščke vrečk, vatirane palčke), koščke stekla, cigaretne ogorke, koščke stiroporja, pločevinke, embalažo za hrano in kozmetiko, mnogo pa je tudi ribiške opreme ter opreme za gojenje školjk. Ostali odpadki, ki jih lahko najdemo, so večinoma iz blaga, papirja, obdelanega lesa, gume ter ostalo (nevarni odpadki). Rezultati so pokazali, da največji problem predstavljajo plastične vrečke in cigaretni odpadki (ogorki, filtri, vžigalniki ipd.). Zaradi velike količine plastični odpadki predstavljajo nevarnost zlasti morskim organizmom, saj se v njih lahko zapletejo ali jih pogoltnejo. Plastični materiali dokazano vežejo nase obstojna organska onesnaževala, ki se iz materialov lahko sprostijo, ko jih žival zaužije, zaradi česar lahko pride do zastrupitve. Vpliv odpadkov na morski ekosistem se pospešeno raziskuje, saj je o tem znanega mnogo premalo. Poročam lahko tudi o tem, da se glavni viri odpadkov med regijami v Evropi razlikujejo. Tako so na primer na Severnem morju večji vir ribiške ladje, Sredozemlje pa ima precej več odpadkov zaradi turizma. Posebnost Mediterana so tako cigaretni ogorki, katerih na Severnem morju najdejo mnogo manj.

Kaj lahko poveste kot izvajalka raziskave morskih odpadkov v Sloveniji o stanju onesnaženosti slovenskih obalnih območij? Kakšen je trend, se stanje iz leta v leto vendarle izboljšuje?

Monitoring količine in tipa odpadkov v morju, ki ga izvajamo na Inštitutu za vode RS, izvajamo na obali ter na površini morja. Začenjamo

53 Na kakšen način društvo Eco Vitae sodeluje v projektu »International Coastal Clean Up«?

Kako projekt poteka in kakšni so rezultati?

Eco Vitae od leta 2008 izvaja projekt Čista obala, v sklopu katerega poteka tudi prostovoljno čiščenje obale tretjo soboto v septembru.

Ameriška organizacija Ocean Conservancy organizira mednarodno Coastal Cleanup akcijo že 25 let in vključuje akcije čiščenja obal in morskega površja po vsem svetu. Skupno je do sedaj sodelovalo preko 150 držav, Slovenija pri tem projektu sodeluje od leta 2008 dalje. Čiščenje je zasnovano tako, da prostovoljci na isti dan čistijo obale morij, rek in jezer po vsem svetu ter beležijo podatke o količinah odpadkov. Ena glavnih nalog Eco Vitae je organizacija dogodka, s katerim se vsako tretjo soboto v septembru Slovenija pridruži temu največjemu mednarodnemu prostovoljnemu dogodku čiščenja obal.

2 Več podatkov je zbranih v poročilu, objavljenem na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer so navedeni vsi rezultati monitoringa odpadkov na obali, mikroplastike, plavajočih odpadkov ter odpadkov v morskih želvah.

V čem je ključen problem, da so nekatera obalna in priobalna območja, kljub čistilnim akcijam, ozaveščanju javnosti idr., še vedno tako zelo onesnažena?

69/70

To lahko pomeni, da je velikost odpadkov čedalje manjša, kar je znak njihovega razpada v morskem okolju2.

okolje

pa raziskave tudi na morskem dnu ter v sedimentu na obali. Za enkrat imamo podatke o odpadkih na obali. V sklopu raziskav odpadkov na obali zbiramo odpadke, ki so večji od 2 cm, zabeležimo pa tudi večje odpadke (npr. čolne).

V času vzorčenja (oktober 2010 do junij 2011) je bilo skupno zbranih in preštetih 31.365 kosov odpadkov, večjih od 2 cm in manjših od 250 cm x 50 cm na 1.350 m slovenske obale s povprečno širino 1,97 m. Lokacije vzorčenja odpadkov na treh mestih slovenske obale (Debeli rtič, Mesečev zaliv in Piran) so bile določene leta 2007 na podlagi več meril (tip obale, dostopnost, obiskanost, bližina večjih mest ali drugih virov onesnaženja, odprtost idr.).

Ugotovili smo, da je največ odpadkov na obali iz plastičnih materialov (tudi do 84 % vseh odpadkov na lokaciji), da so odpadki manjši, ter da v glavnem izvirajo s kopnega. Presenečeni smo nad številom koščkov stekla, cigaretnimi ogorki ter koščki stiroporja, ki so najbolj številčni odpadki. Podatki o količini zbranih odpadkov na približno 16 km slovenske obale spremlja v zadnjih treh letih Služba varstva obalnega morja. Ugotovili smo, da po teži na kilometer največ odpadkov zberejo na območju Valdoltre, je pa viden trend upada skupne teže zbranih odpadkov. Zanimivo je dejstvo, da to ne velja za skupno število zbranih odpadkov.

Čiščenje obale ne more biti edini način reševanja problema morskih odpadkov. To je lahko le prvi korak, rešitev za to pa je več.

Najpomembnejše je preprečiti, da odpadki do morja sploh pridejo. Odpadke je potrebno pravilno odlagati tako v notranjosti kot na morju. Največji problem je torej napačno ravnanje z odpadki. Morje je najnižja točka na zemlji in vse gravitira proti morju. Tako tudi reke in veter stalno prinašajo v morje ogromne količine večjih in manjših odpadkov, ki lahko nastanejo daleč od morja. Tak primer je obremenjen Tržaški zaliv, iz katerega burja pod klife naplavi ogromne količine odpadkov. Še bolj pomembno pa je ravnanje z odpadki na obalnih območjih ter na ladjah, kjer je čiščenje izjemno pomembno, saj večina odpadkov konča na morskem dnu. Zelo težavno je zlasti čiščenje mikroodpadkov (plastike) in s časom bo tega vse več, saj poteka stalen proces razpadanja odpadkov, ki so že v morju. Raziskovalci so tako našli v morju kos letala iz druge svetovne vojne, na naši obali pa se pogosto najdejo tudi predmeti iz 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja (npr. embalaža sokov).

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Promocija

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

julij 2012

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Nova merila za embalažo – da ali ne? foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Predlog sprememb Evropskega Sveta

54 69/70

okolje

Predlog sprememb Evropskega Sveta

Po mnenju Evropskega Sveta

je razmejitev med tem, kaj je embalaža in kaj ni, nejasna.

Zato je podal predlog

spremembe na Prilogo I k Direktivi o embalaži in

odpadni embalaži (94/62/ES).

Predlog vključuje 25 novih

ponazoritvenih primerov za

opredelitev pojma embalaže.

Cilj je uskladiti različne

nacionalne ukrepe za ravnanje

z embalažo in odpadno

embalažo, preprečiti kakršen koli vpliv na okolje ali ta vpliv

zmanjšati, zagotoviti delovanje notranjega trga ter preprečiti

kakršne koli trgovinske ovire in omejevanje konkurence v EU.

Predloga stališča do Predloga

Direktive Evropskega Sveta o spremembi omenjene priloge je maja sprejela tudi slovenska vlada. Če bo predlog sprejet

s strani Evropske komisije,

bo potrebna tudi sprememba nekaterih ostalih slovenskih

julij 2012

zakonodajnih predpisov.

Spomnimo, da je bila Direktiva o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES) sprejeta leta 1994. Ker so v njej merila o tem, kaj je embalaža in kaj ni, opredeljena zelo nejasno in ker prihaja do neskladnosti med različnimi državami članicami EU, je Evropski Svet podal predlog spremembe na Prilogo I k tej Direktivi. Gre za spremembe in dopolnitve pri seznamu ponazoritvenih primerov za merila, kaj je embalaža in kaj ni iz člena 3(1), v katerem je opredeljen pojem embalaže. V omenjenem členu je splošna opredelitev pojma embalaže, k čemur so podani ponazoritveni primeri glede uporabe teh meril v Prilogi I. V skladu s členom 3(1) "embalaža" pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do obdelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku. Šteje se, da so embalaža tudi "nevračljivi predmeti", ki se uporabljajo za enak namen.

Merila temelj opredelitev embalaže Predlog Evropskega Sveta je, da Evropska komisija preveri ter po potrebi popravi seznam ponazoritvenih primerov za opredelitev pojma

embalaže. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so merila podlaga za razvrstitev predmetov med embalažo ali ne, in s tem predstavljajo temelje za usklajeno razlago opredelitve embalaže v EU. Sta pa opredelitev embalaže iz člena 3(1) in Priloga I zavezujoči in države članice od njiju ne morejo odstopati. Seznam predmetov iz Priloge I je prav tako zavezujoč, ni pa dokončen - na seznam lahko posamezna država članica poljubno dodaja predmete, ki jih smatra za embalažo, ne more pa s seznama ničesar brisati. Pred nekaj leti se je tako pokazala potreba v zvezi z

Šteje se, da so embalaža tudi "nevračljivi predmeti", ki se uporabljajo za enak namen. razjasnitvijo, ali določeni predmeti so ali niso embalaža. Različna razlaga v državah članicah o tem, ali določen predmet je ali ni embalaža, lahko namreč ustvari ovire pri trgovanju in povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Kot pravijo na MKO, je Slovenija zaradi specifike trga z nagrobnimi svečami na seznam predmetov, ki so embalaža, v skladu s prvim merilom (opredeljenim v nadaljevanju), dodala sestavne dele nagrobnih sveč, ki so izdelani iz kovin, plastike ali stekla. Pravila ravnanja z nagrobnimi svečami ureja Uredba o ravnanju

55 25 novih primerov embalaže Evropski Svet je predlagal natančnejšo opredelitev ponazoritvenih primerov in seznam dopolnil s 25 novimi predmeti o tem, kaj je in kaj ni embalaža, nekateri že obstoječi pa so navedeni natančneje. Cilj je lažje izvajanje in uveljavljanje zakonodajnega okvira za embalažo, ustvarjanje enakih pogojev sodelovanja za gospodarske subjekte na celotnem notranjem trgu EU in zagotavljanje pravne varnosti.

Embalaža je v členu 3(1) natančneje opredeljena oziroma razdeljena na podlagi treh meril, vsako od teh meril pa ima tudi ponazoritvene primere. Merila, kot so opredeljena v Direktivi1, so naslednja: (I) Šteje se, da so predmeti embalaža, če ustrezajo navedeni opredelitvi pojma »embalaža«, ne da bi to posegalo v druge morebitne funkcije embalaže, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja navedeni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.

Dopolnitve ponazoritvenih primerov2 vključujejo vsa tri merila. In sicer so pri merilu (I) dodani naslednji novi primeri, ki so embalaža: ovitki za pošiljanje katalogov in revij (z revijo); podloge za pecivo, ki se prodajajo skupaj s pecivom; zvitki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir), razen zvitkov, cevi in valjev, ki

Po besedah MKO se pričakuje zmanjšanje števila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. so del proizvodnih strojev in se ne uporabljajo za predstavitev proizvoda kot prodajne enote; cvetlični lončki, namenjeni samo za prodajo in prevoz rastlin in ne temu, da rastline v njih ostanejo celo življenjsko dobo; steklenice za raztopine za injiciranje; kolut za zgoščenke (ki se prodaja skupaj z zgoščenkami in ni namenjen za shranjevanje); obešalniki za obleke (ki se prodajajo skupaj z oblačilom); škatlice za vžigalice; sterilne pregrade (vrečke, pladnji in materiali, ki so potrebni za ohranjanje sterilnosti proizvoda); kapsule za avtomate za napitke (npr. kava, kakav, mleko), ki se ob uporabi izpraznijo; jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.

Pri predmetih, ki niso embalaža, so dodani naslednji novi primeri: obešalniki za obleke (ki se prodajajo samostojno); kapsule za kavni avtomat, kavne vrečke iz folije in kavni vložki iz filter papirja, ki se odvržejo skupaj z uporabljenim kavnim proizvodom; kartuše za tiskalnike; škatle za zgoščenke, DVD-je in videokasete (ki se prodajajo skupaj z zgoščenko, DVD-jem ali videokaseto); kolut za zgoščenke (ki se prodaja prazen in je namenjen za shranjevanje); raztopljive vrečke za detergente; nagrobne sveče (posode za sveče); mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik, ki se da ponovno polniti, npr. mlinček za poper, ki ga je mogoče znova napolniti).

(II) Šteje se, da so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter „odstranljivi“ predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, embalaža, pod pogojem, da imajo funkcijo embalaže.

Pri merilu (II) sta dodana dva nova ponazoritvena primera za predmete, ki so embalaža,

1 DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10)

2 Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

69/70

če so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu: plastična folija za očiščena oblačila v čistilnicah in jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.

okolje

(III) Šteje se, da so sestavine embalaže in dodatni elementi, vključeni v embalažo, del embalaže, v katero so vključeni. Šteje se, da so dodatni elementi, ki so neposredno obešeni ali pritrjeni na proizvod in ki opravljajo funkcijo embalaže, embalaža, razen če so sestavni del tega proizvoda ter je namen, da se vsi elementi potrošijo ali odstranijo skupaj.

Pri predmetih, ki niso embalaža, pa trije novi primeri: ovojni papir (ki se prodaja samostojno); papirnati modeli za peko (ki se prodajajo prazni) in podloge za pecivo, ki se prodajajo brez peciva.

Prav tako so dodani novi primeri za merilo (III), in sicer dva pri predmetih, ki so del embalaže: plastični ovitki in mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik za enkratno uporabo, napolnjen s proizvodom, npr. mlinček za poper, napolnjen s poprom). Iz primerov pa so po novem predlogu izključene odbojke iz plastičnih mas.

Pri tem merilu pa je dodan tudi povsem nov primer za predmete, ki niso embalaža: Priponke za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID).

Ob sprejetju predloga sprememba predpisov Poudariti velja, da gre še vedno le za Predlog Direktive Sveta o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Če pa bo sprememba sprejeta, na MKO ocenjujejo, da bo potrebna sprememba nekaterih predpisov, in sicer: Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastaja-

Evropski Svet je predlagal natančnejšo opredelitev ponazoritvenih primerov in seznam dopolnil s 25 novimi predmeti o tem, kaj je in kaj ni embalaža. nja odpadne embalaže. Zaenkrat se ocenjuje, da priprava novih aktov ne bo potrebna. Prav tako na MKO pravijo: »Ocenjujemo tudi, da zaradi uveljavitve tega predloga Direktive ne bo potrebna sprememba obstoječih ali uvedba novih administrativnih postopkov.« Obveznosti ravnanja z odpadno embalažo namreč zavezanci izpolnjujejo z vpisom v evidenco individualnega ali skupnega sistema ravnanja z embalažo.

Zaenkrat se je v Sloveniji samo en zavezanec odločil za samostojno izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, pravijo na MKO. Vsi obstoječi zavezanci pa so vključeni v eno od štirih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje.

julij 2012

z embalažo in odpadno embalažo, pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pa ureja poseben predpis – Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, z namenom, da se zagotovi njihovo ločeno zbiranje od drugih komunalnih odpadkov ter recikliranje in drugi načini predelave. Ob uveljavitvi oziroma sprejetju predloga Evropskega Sveta glede ponazoritvenih primerov za embalažo lahko to prinese spremembe ravno na področju nagrobnih sveč, saj se v skladu s tem predlogom nagrobne sveče uvrščajo med predmete, ki niso embalaža. In sicer se lahko po besedah MKO pričakuje zmanjšanje števila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Se bo pa verjetno seznam zavezancev razširil na osebe, ki dajejo v promet predmete, ki so po novem uvrščeni na seznam ponazoritvenih primerov kot embalaža, seveda le v primeru, če do sedaj še niso izpolnjevali obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.

56

Brez ekonomskih vzvodov je težko dosegati okoljske cilje foto: arhiv podjetja

okolje

69/70

Promocijski Intervju

Mateja Mikec, direktorica družbe Interseroh, je prepričana, da izrazito zanemarjamo ekonomske vidike, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti.

Večinoma se vsi strinjamo, da moramo slediti uresničevanju okoljskih ciljev, pri tem pa pozabljamo, da je ključen ravno ekonomski vidik sistema ravnanja z odpadki, če želimo

Promocija

julij 2012

dosegati.

Mateja Mikec

zastavljene okoljske cilje tudi

57 Ko govorite o ekonomskih vzvodih, imate najbrž v mislih tudi ekonomske in druge poslovne interese vseh tistih podjetij, ki so v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti. Ali lahko najdemo skupni imenovalec vseh teh interesov?

Ne glede na to, da sem direktorica GIZ Skupne sheme, sem mnenja, da združenje v prvem letu ni izpolnilo svojih pričakovanj.

Kakšna je vloga DROE pri zagotavljanju učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo?

DROE so ključni povezovalni element med tistimi, ki sistem financirajo, torej zavezanci, in med tistimi, ki embalažo zbirajo in predelujejo, kot so izvajalci javne službe, zbiralci in predelovalci. V skrbi za stabilnost sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti igrajo DROE ključno vlogo. DROE namreč iz prihodka embalažnin oziroma tarif in iz prihodkov, ki jih ustvarimo s prodajo sekundarnih surovin, zagotavljamo stabilnost financiranja sistema ravnanja z odpadnimi produkti. DROE moramo zagotavljati sredstva za delovanje sistema tudi v času, ko cene sekundarnih surovin na globalnem trgu dosegajo izjemne nizke cene, kot se je to zgodilo v letih 2008 in 2009 in se pričakuje tudi letošnjo jesen. DROE morajo zagotavljati predelavo tudi tistih frakcij, ki imajo negativno tržno vrednost, na primer tetrapak in ostanki po sortiranju, kar ni v interesu zbiralcev in predelovalcev surovin. S stabilnim poslovanjem DROE zagotavljamo tudi financiranje delovanja izvajalcev v sistemu in jim tako na nek način omogočamo, da imajo zasedene svoje kapacitete in da lahko tudi načrtujejo svoje bodoče investicije. DROE so prav tako pomembne zaradi nadzora, ki ga imajo oziroma ga morajo imeti nad masnimi

Ti interesi imajo načeloma skupni imenovalec – skrb za povečevanje količin ločeno zbranih frakcij odpadkov in s tem skrb za uresničevanje okoljskih ciljev. Če pa pogledamo te interese tudi s stališča ekonomskih vzvodov, pa kaj kmalu lahko ugotovimo, da so neki poslovni oziroma čisto matematični interesi precej različni. Interesi DROE, ki niso vertikalno povezani z izvajalci, so, da zagotavljajo zavezancem čim cenejši sistem ravnanja z odpadno embalažo in da imajo čim večje število in čim bolj raznolike (pod)izvajalce, saj na ta način lahko zagotovijo, da je sistem ravnanja z embalažo stroškovno in okoljsko optimalen. Če pogledamo interese zavezancev, se ti nanašajo na to, da imajo čim nižje stroške in pravičnost na trgu, kar pomeni, da imajo tudi njihovi konkurenti enak ali podoben strošek ravnanja z odpadno embalažo. Za zavezance je tudi pomembna transparentnost sistema ravnanja z odpadno embalažo, da obstaja med DROE konkurenca in da ne prihaja do neupravičeno visokih cen. Zavezanci morajo namreč stroške, ki jih imajo z ravnanjem z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti načrtovati vnaprej, saj lahko visoki ali nepredvideni stroški ogrozijo njihov konkurenčni položaj na trgu. Če pogledamo še tretjo skupino ključnih podjetij, ki so vključena v sistem, to so izvajalci, zbiralci in predelovalci surovin, so njihovi ekonomski interesi spet drugačni. Ti želijo imeti stalno zasedene proizvodne kapacitete, čim višji tržni delež, čim višji prihodek iz naslova trženja sekundarnih surovin in čim nižje stroške odlaganja oziroma odstranjevanja odpadkov, ki nimajo tržne vrednosti.

Ministrstvo bi moralo konec tega leta pridobiti od Zbornice komunalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za leto 2013.

Ali imajo potem ti različni interesi tudi kakšne konkretne posledice za sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti?

Ti različni interesi in različni ekonomski vzgibi zagotovo negativno vplivajo na okoljsko in

69/70

Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev določajo takšna pravila ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti, ki vse deležnike v sistemu stimulirajo k doseganju višjih ciljev pri ločenem zbiranju frakcij in njihovi predelavi. Prvi in nujno potreben ekonomski vzvod je, da so operativni cilji družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in skupnih shem, nanašajočih na količine odpadne embalaže in drugih odpadnih produktov, ki jo prevzemamo od izvajalcev javnih služb (IJS) ravnanja z odpadki, usklajeni s cilji oziroma s projekcijami IJS glede količin ločeno zbranih frakcij. Ti cilji morajo biti v posameznih koledarskih letih določeni tako, da jih lahko DROE kvantificirajo oziroma ovrednotijo v obliki embalažnin oziroma tarif za druge vrste odpadkov, ne da bi prišlo do izkrivljanja konkurence.

ekonomsko učinkovitost sistema. Prav tako ekonomski vzvodi, ki jih imajo DROE, trenutno ne podpirajo IJS in ciljev države, saj DROE do IJS ne nastopajo aktivno v smeri večanja ločeno zbranih frakcij. Zaradi opisanih različnih interesov sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti je ta preveč prepuščen stihijskemu in parcialnemu delovanju posameznih deležnikov na trgu in posledice tega so bile med drugim tudi te, da so posamezne DROE konec leta 2011 preprosto prenehale prevzemati komunalno odpadno embalažo pri nekaterih IJS.

okolje

tokovi odpadne embalaže od zbiranja do predelave. S tem zagotavljamo državi, da so podatki, ki jih poroča EU, pravilni.

Ali obstajajo kakšne rešitve, ki bi kljub različnim ekonomskim interesom pripomogle k stabilnejšemu in učinkovitejšemu sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi snovmi?

Edina rešitev je, da bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje čim prej pripravilo operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, z razumljivimi in enostavnimi navodili, ki bi za DROE jasno določal projekcije v zvezi s količinami zbiranja in predelave odpadne embalaže. Tako določeni cilji za DROE bi morali biti usklajeni s cilji, ki jih imajo IJS. Ministrstvo bi moralo konec tega leta pridobiti od Zbornice komunalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za leto 2013, s temi podatki o količinah seznaniti članice GIZ Skupne sheme, za katere bi postale te količine obveznost za prevzem in predelavo v tekočem letu. Članice GIZ pa bi se potem samostojno odločale, kako bodo te količine tudi prevzele in predelale.

Kako ocenjujete dosedanje delovanje GIZ Skupne sheme?

Ne glede na to, da sem direktorica GIZ Skupne sheme, sem mnenja, da združenje v prvem letu ni izpolnilo svojih pričakovanj. V okviru delovanja je, kot je tudi javno opaziti, precej nesoglasij. Ta nesoglasja so posledica dejstva, da obstaja med posameznimi članicami konflikt interesov, saj so nekatere istočasno v vlogi DROE oziroma skupnih shem in v vlogi njihovih podizvajalcev. Poleg tega opažam, da posamezne članice delujejo zgolj v interesu uresničevanja svojih parcialnih interesov in ne razmišljajo o tem, kako bi lahko sistem deloval tako, da bi država imela vzpostavljen stabilen sistem ravnanja z odpadki. Na ta nesoglasja je lani ob koncu leta Interseroh tudi javno opozarjal.

V začetku julija smo imeli skupščino, na kateri smo se temeljito pogovorili ter sprejeli načela delovanja GIZ. Ta naj bi predstavljala vsaj minimalen konsenz, po katerem bi članice delovale in bi nam pomagal pri premoščanju nesoglasij. V nasprotnem primeru se pojavlja resno vprašanje, ali je obstoj GIZ Skupne sheme v taki obliki sploh še smiseln in kako zastaviti njegove aktivnosti v bodoče.

julij 2012

Kateri so ekonomski vzvodi, ki bi nam lahko pomagali pri uresničevanju zastavljenih okoljskih ciljev?

»Upam si trditi, da mlekarji postajamo zeleni« dr. Darja Majkovič

foto: arhiv podjetja

58 69/70

okolje

Intervju

Anka Lipušček Miklavič je šesto leto direktorica zadružne Mlekarne Planike, lani pa je postala tudi predsednica

Intervju

Zbornice kmetijskih in

Anka Lipušček Miklavič

živilskih podjetij. O njeni življenjski filozofiji veliko

pove to, da dopust preživlja

raje na domači planini kot kjerkoli drugje. Njena zaveza

čim bolj naravni pridelavi

mleka, tradiciji tolminskega sirastva, ohranjanju živinoreje na visokogorskih pašnikih

zrcali odgovornost do lepe

soške doline. O asortimanu njihovih proizvodov Lipušček Miklavičeva govori s posebnim

julij 2012

ponosom.

Kakšna je usmeritev vaše mlekarne?

Filozofija naše mlekarne je pridelati, dokupiti in dobro prodajati izdelke, ki izhajajo izključno iz lokalnega okolja. Mlekarna Planika je po količini odkupa mleka četrta med slovenskimi mlekarnami. Odkupimo cca deset milijonov litrov mleka iz okoliških občin, pokrivamo kobariško, tolminsko in bovško občino, in planote, kot sta Banjška in Vojskarska planota.

To seveda predstavlja kar precejšen logistični zalogaj. Naši šoferji že ob dveh ponoči vsak dan peljejo mleko in izdelke proti Ljubljani, v centralna skladišča. Pri samem zbiranju mleka je potrebno biti precej inovativen, saj so kmetije razpršene, npr. mleko, ki ga šofer pobere po bohinjskih vaseh, s kamionom peljemo v Bohinjsko Bistrico na avtovlak, na ta način ga peljemo do Mosta na Soči in potem v naš obrat. Naša usmeritev v predelavo mleka izključno iz lokalnega okolja zahteva tudi nekaj prilagoditev v naši proizvodnji.

Namreč poleti, ko gredo živali na pašo v planine, izgubimo cca 4000 l mleka dnevno.

Zato v obdobju največjega odkupa mleka, to

K stekleni embalaži nas je vodila predvsem misel, da smo mlekarna, ki nudi izdelke z višjo dodano vrednostjo. je spomladi, sirimo v maksimalnem obsegu, poleti pa sirimo dosti manj. Ta čas je še toliko bolj namenjen negi, saj naši siri zorijo na lesenih policah, potrebno je konstantno dnevno obračanje in pranje. Vsi naši izdelki so iz nehomogeniziranega mleka, težimo k minimalni obdelavi, torej le pasterizacija in odvzem odvečne mlečne maščobe, razen pri polnomastnih sirih.

Imate certificirano ekološko prirejo?

Ne, nimamo, saj je potrebno ekološko mleko prevažati ločeno. Pri razpršenih lokacijah je to precejšen zalogaj. Naši izdelki so dobri tudi zaradi tega, ker se živali velik del leta pasejo na prostem in njihova raznovrstna prehrana pozitivno vpliva na lastnosti mleka. Gre

Naše mleko najdete tudi v vrečkah, predvsem v naši prodajalni in tudi v nekaterih drugih. Ta način pakiranja smo sicer nameravali ukiniti, vendar so ga naši lokalni kupci tako navajeni, da smo ga še obdržali. K stekleni embalaži nas je vodila predvsem misel, da smo mlekarna, ki nudi izdelke z višjo dodano vrednostjo. Naši kupci so nas opozarjali na to, da si naše mleko zasluži stekleno embalažo in prisluhnili smo jim. Temeljito smo premislili in pretehtali odločitev, saj je steklena embalaža dražja. Seveda je bilo potrebno nekaj finančnih vlaganj, saj smo kupili novo polnilno linijo in si procese

Skorajda nepredstavljivo je, da bi še imeli iste potratne sisteme kot pred leti, saj cene energentov rastejo. reorganizirali v polnilnem delu. To mleko je sedaj moč dobiti v večjih trgovskih centrih, kjer smo v fazi testiranja, kako bodo kupci sprejeli to noviteto. Tu ni masovne prodaje, želeli smo predvsem zadovoljiti segment kupcev, ki je izrazil to željo. Glede razlik med stekleno in PET embalažo smo izvedli testiranja. Na področju okusa, razlik ni, na področju varnosti živil tudi ni težav, saj tudi PET embalaža zadošča vsem standardom. Ne moremo pa organizirati sistema vračljive embalaže, ker nimamo direktne distribucije po trgovinah.

Naši proizvodi se dostavijo v centralno skladišče in nadaljnje komisioniranje po svojih prodajnih mestih prevzame trgovec.

V Mlekarni Planika ste direktorica šesto leto, vendar ste v podjetju bili zaposleni že prej?

Da, v podjetje sem prišla že prej, kot komercialistka v letu 1995, brez tovrstnih predhodnih izkušenj. Takrat je po stečaju hrvaškega Kraša, ki je bil pred tem lastnik mlekarne, Kmetijska zadruga Tolmin ustanovila Mlekarno Planika in v Kobaridu uredila sirarno. Odpiranje trga

Kako skrbite za okolje, ste IPPC zavezanec?

Pri nas količinsko največ nastaja sirotke. Tu smo se v preteklosti srečevali s problemom odlaganja, saj se sirotka ne sme nekontrolirano izpuščati v okolje zaradi vrednosti pH. Sedaj jo izvažamo v Italijo. Res pa je, da je kar nekaj prodamo tudi na domačem trgu v plastenkah, kjer se delež prodaje povečuje zaradi prepoznane hranilne vrednosti napitka. Ta artikel je eden redkih, kjer se beleži celo trend rasti prodaje.

Nismo IPPC zavezanec, seveda pa je skrb za okolje naša zakonska in moralna obveza. Za okoljske investicije lahko povem, da smo uspešno pridobili kar nekaj evropskih sredstev.

Tako smo kupili balirko, s katero stisnemo in zbaliramo odpadno embalažo, kartone, folije. Razdalje tukaj so namreč velike in takšen način priprave embalaže za odvoz se je izkazal kot optimalen. Sodelujemo s podjetjem Interseroh in naj povem, da smo z njihovimi storitvami in svetovanjem zelo zadovoljni.

Kandidirali smo tudi na različnih razpisih nekdanjega Ministrstva za kmetijstvo in na ta način lažje nabavili polnilne linije in uredili muzej. Na novo smo uredili celotno komunalno infrastrukturo in se priključili na čistilno napravo Kobarid, kamor odvajamo odplake, nabavili nov lovilec maščob itd. Investicije so bile velike, zamenjali smo vse azbestne cevi in uredili kanalizacijsko mrežo na dvorišču.

Mlekarna je bila zgrajena leta 1957, veliko se je dograjevalo in tako nismo imeli natančnega pregleda nad dejanskim stanjem, zato smo se odločili in prekopali celoten teren ter na novo uredili vse ustrezne sisteme.

Ocenjujete torej, da se vlaganje v okolje izplača?

Brez dvoma. Morda lahko ponazorim s primerom: veliko smo dosegli na področju energetike. Prej je bila tukaj praškarna za potrebe predelave mleka v prahu (v lasti Kraša), kjer so bili potrebni izjemno veliki kotli za paro.

Ti kotli so bili predimenzionirani za naše potrebe. Zamenjali smo jih s kotli polovične kapacitete in temu ustrezno se je skoraj prepolovila raba energentov, torej je ta optimizacija prinesla finančne in okoljske prihranke.

Imamo tudi nov bazen z ledno vodo. Ves led delamo v času nižje tarife in ga pripravimo za jutranji zagon proizvodnje. Zajeli smo

69/70

59 V nekaterih trgovinah najdemo vaše mleko v stekleni embalaži, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Zakaj ste se odločili za stekleno embalažo?

toplo vodo, ki jo ustvarjamo s hlajenjem, za potrebe tehnoloških vod. Pri avtomatskem sistemu pranja smo šli v zaprte sisteme.

Tukaj beležimo mnogo manjšo porabo čistil, velike prihranke in prispevek k ohranjanju okolja. Takšne investicije se večkratno vračajo. Skorajda nepredstavljivo je, da bi še imeli iste potratne sisteme kot pred leti, saj cene energentov rastejo. Sešteva se cent na cent, pri velikih investicijah še toliko hitreje.

okolje

Borimo se vsak dan, za vsak liter mleka, za vsak kilogram sira in za vsakega potrošnika.

Tu ni posebne filozofije, samo zdrava pamet.

Naš namen namreč ni neka pretirana širitev, ampak predelati tisto, kar dobimo doma. Smo v 100% zadružni lasti in naša odgovornost do lastnikov je velika. Včasih je boljše biti malo manjši kot malo večji, da ne izgubiš tal pod nogami.

za naše proizvode v tistih časih ni bila lahka naloga. Ampak hribovska trma nas drži pokonci, saj gre za obstoj kmetijstva v Posočju.

In te odgovornosti do domačega kraja se cela naša ekipa močno zaveda. Kolektiv je izjemno dober, včasih je težko, ampak ko vidiš, da je kar nekaj delovnih mest in kmetij odvisnih od obstoja mlekarne, greš naprej. V tem okolju ni veliko delovnih mest. Včasih je bil velik odliv v Italijo, kar pa več ni tako aktualno zaradi gospodarske krize tudi na drugi strani meje. Trenutno nas je zaposlenih 53. V sklopu mlekarne imamo tudi muzej mlekarstva, prvi tovrstni v Sloveniji, ki ga pokrivamo vsi skupaj. Tudi sama rada popeljem kakšno skupino, da spoznam ljudi, njihov način razmišljanja in videnje naše mlekarne. Še posebej pa smo veseli, ko nas obiščejo otroci. Je pa res, da marsikdaj ravno naši najmlajši ne vedo, kaj sploh je proizvodnja hrane, kako poteka in kaj vse potegne za sabo.

Premalokrat morda povemo v slovenski agroživilski verigi, da v Sloveniji ni bilo niti približno toliko prehranskih afer kot kje v tujini.

V vaši industriji se pojavljajo tudi organski odpadki.

Se po vašem mnenju povečuje zavest potrošnikov o lastnem zdravju in zdravju okolja?

Da, pred 10 leti ni nihče npr. zahteval mleka v stekleni embalaži. Danes radi vprašajo, kako nek proizvod vpliva na njihovo zdravje. Še več. Vprašajo tudi, kako njegova proizvodnja vpliva na okolje.

Ste tudi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Vemo, da se kmetijska politika na nek način ozelenjuje. Kako je z živilci in njihovim zavedanjem širše odgovornosti do okolja?

Premalokrat morda povemo v slovenski agroživilski verigi, da v Sloveniji ni bilo niti približno toliko prehranskih afer kot kje v tujini. Transportne poti so pri nas krajše, kar dobro vpliva na potrošnika in na okolje. Če povem primer iz naše mlekarne - vse naše kmetije, stopetdeset jih je, poznamo. Vemo, kako delajo, vsi tvorimo nek sklenjen krog.

Kar se tiče živilcev, nedvomno najbolje poznam mlekarje in upam si trditi, da postajamo zeleni. Vsi skupaj se dobro zavedamo nujnosti celovitega trajnostnega razvoja, ker drugače ne bomo preživeli. Borba je velika, veliko je uvoženih izdelkov, ampak s pametno, tudi okolju prijazno usmeritvijo in osveščanjem slovenskega kupca, bomo lahko preživeli.

Prepričana sem, da vsi živilci želimo delovati trajnostno, za dobro vseh nas.

julij 2012

pa tudi za to, da naše planine ostanejo žive.

Bomo pa pridobili ekološki certifikat za našo ekološko farmo v Bovcu in tržišču ponudili tudi izdelke s tem certifikatom.

Razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv podjetja

60 69/70

okolje

Intervju s pooblaščenko za okolje v Fructalu

Fructal je okoljevarstveno

Intervju s pooblaščenko za okolje v Fructalu

dovoljenje pridobil že leta 2007, saj je imel že pred

tem dobro urejen sistem

nadzorom okoljske vplive.

Misel na okolje, tako pavi

Katja Jež, pooblaščenka za okolje v Fructalu, jih spremlja

ves čas, saj že v fazi razvoja

novih proizvodov iščejo

rešitve, ki zmanjšujejo vplive

na okolje oziroma so do

okolja prijaznejše. Fructalovi

razvojni cilji so usmerjeni v

nižanje porabe materialov,

saj želijo svoje poslovanje optimizirati tako z okoljskega

julij 2012

kot finančnega vidika.

Fructal je podjetje s tradicijo, ki s svojimi izdelki dosega različne cilje skupine, vključno z našimi najmlajšimi. Poleg tega ste v panogi, kjer je konstantno zagotavljanje kakovosti proizvodov izjemnega pomena za zdravje potrošnika, kakor tudi izpolnjevanje vseh zahtev zakonodaje o varni hrani. Kako skrbite za kakovost v proizvodnih procesih in katere standarde imate?

V Fructalu sta kakovost proizvodov in skrb za potrošnika tradicija. Fructal obstaja že sorazmerno dolgo, od leta 1945. V tem obdobju se je razvijal in zrasel v sodobno evropsko podjetje za proizvodnjo naravnih proizvodov iz sadja in zelenjave. Proizvodi so namenjeni tako odrasli kot tudi najmlajši populaciji.

V tem obdobju smo vzpostavili sistem kakovosti na visoki ravni, ki zagotavlja varnost in kakovost proizvodov. Visok nivo varnosti in kakovosti temelji na treh certificiranih sistemih, ki so vzpostavljeni po mednarodnih standardih ISO 9001, ISO 14001 ter ISO 22000. Poleg tega je Fructal prostovoljni član združenja SGF (združenje evropskih proizvajalcev sadnih sokov). Z nenapovedanimi kontrolami SGF preverja pristnost in kvaliteto končnih sadnih in zelenjavnih proizvodov. Če so proizvodi ustrezni, združenje podeli certifikat za obdobje enega leta.

Za visoko raven kakovosti in varnosti proizvodov v Fructalu skrbi močna ekipa

Katja Jež

ravnanja z okoljem in pod

strokovnjakov na področju razvoja, embalaže, proizvodnih procesov oziroma tehnologij ter na področju kontrole kakovosti. Posebna pozornost je namenjena proizvodom Frutek, ki zahtevajo še dodatne aktivnosti v smeri zagotavljanja varnosti in kakovosti proizvoda za najmlajše.

Od kod izvirajo sestavine vaših proizvodov?

Ali lokalno okolje zagotavlja zadosten obseg surovin. Ste morda kdaj ovrednotili, kakšen je ogljični odtis vaših proizvodov glede na poreklo surovin?

Fructal predela vsako leto velike količine sadja od lokalnih pridelovalcev. Predvsem so to breskve, hruške in jabolka, vendar to ne zadostuje vsem potrebam po surovinah.

Ostale sadne surovine in sestavine kupujemo na evropskih trgih.

Ogljični odtis imamo prepoznan, vendar se nismo odločili za njegovo javno objavljanje.

Sledimo tudi vodnemu odtisu, ki je prav tako pomemben ekološki kazalnik.

Z vidika trajnostnega vidika razvoja podjetja se zavzemamo za nadaljevanje in širjenje predelave lokalno pridelanega sadja, za rast podjetja v lokalnem okolju. Eden izmed trajnostnih vidikov je tudi to, da se Fructalovi proizvodi tržijo v večjem deležu lokalno, predvsem na slovenskem trgu in bližnjih trgih evropskih držav.

Ste IPPC zavezanec. Kako ocenjujete postopek za pridobitev dovoljenja? Ali menite, da tovrstne zakonodajne obveznosti prispevajo k večji okoljski odgovornosti podjetja?

Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja je potekal brez težav, saj smo imeli v Fructalu že pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja sistem ravnanja z okoljem dobro urejen ter okoljske vplive pod nadzorom.

Sistem ravnanja z okoljem smo certificirali po ISO 14001 že leta 2005. Postopek pridobivanja je bil celovit in natančen pregled vseh okoljskih vidikov ter vplivov na okolje v podjetju in njegovih procesih. Pri pridobivanju je deloval projektni tim, katerega vodja je bil pooblaščenec za okolje. Dobro smo sodelovali tudi s strokovnimi sodelavci na Agenciji RS za okolje.

V obdobju priprave vloge smo dobro spoznali namen pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ter opravili temeljit pregled ravnanja z okoljem v Fructalu ter resnično dojeli vse vidike in okoljske vplive, ki jih Fructal s svojimi dejavnostmi povzroča.

Mirno lahko potrdim, da tovrstne zakonodajne obveznosti vsekakor prispevajo k večjemu zavedanju podjetij o odgovornosti do okolja.

Lahko se pohvalimo, da je bil Fructal prvo obstoječe podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo okoljevarstveno dovoljenje, in sicer že v januarju 2007.

Nam lahko opišete vašo proizvodnjo in tehnološke posodobitve, ki uvajajo okolju prijaznejše postopke? Že v fazi razvoja novih proizvodov iščemo rešitve, ki zmanjšujejo vplive na okolje oziroma so do okolja prijaznejše. Pri posodobitvah embalažnih materialov skupaj z dobavitelji razvijamo embalažo, ki je izdelana tudi iz recikliranih materialov, je lažja in je izdelana iz materialov, ki se reciklirajo in manj obremenjujejo okolje.

Pri razvoju proizvodov ponujamo serijo sokov in nektarjev iz sadja, ki je pridelano lokalno.

Predvsem, pa so naši proizvodi narejeni iz naravnih sestavin. Fructal sodeluje s svojimi proizvodi tudi pri zelenih javnih naročilih.

V zadnjem letu smo posodobili hladilni sistem, ki vsebuje okolju prijaznejša hladilna sredstva, še vedno delamo na procesu optimizacije sistemov CIP. To so sistemi čiščenja proizvodne opreme, pri katerih zmanjšujemo porabo pitne vode ter količine čistilnih sredstev, trudimo se izboljševati kakovost odpadnih voda, zaključujemo projekt natančnejšega ločevanja odpadkov.

Aktivne hiše Lumar IG

Naša glavna energenta sta zemeljski plin in električna energija. Poraba in strošek za energijo se v podjetju spremljata in analizirata. Strošek za enoto energije se iz leta v leto povečuje, zato iščemo nove možnosti, s katerimi bi izboljšali izkoristke energije in s tem pripomogli k znižanju stroškov proizvodnje.

Pri novograjenih hišah se vse bolj upošteva koncept energetsko varčne gradnje. Od pasivne gradnje se koncept premika v aktivno gradnjo, ki presega merila pasivne hiše. Pri aktivni hiši ni pomembna le potreba po toploti za ogrevanje, ampak tudi energija, ki je potrebna za delovanje hiše in njenih naprav v fazi uporabe. Za prijetno bivalno klimo poskrbijo pametne inštalacije. Z njimi se optimira delovanje sistema prezračevanja in ogrevanja, lahko pa tudi razsvetljave, senčenja in dodatnega ohlajevanja v poletnem času. Osnova pri gradnji aktivne hiše je dobro izoliran toplotni ovoj, pri katerem je potrebno zagotoviti ustrezno zrakotesnost (U<0,1 W/m2K), na podlagi česar se minimalizirajo prezračevalne izgube skozi ovoj stavbe. Ena bistvenih komponent aktivne hiše je uporaba obnovljivih virov energije.

Kako imate urejeno ravnanje z odpadki?

Odpadki, ki nastajajo v Fructalu, so v večji meri odpadna embalaža, kot so papir, karton, steklo, kovina ter različne frakcije plastičnih odpadnih embalaž. Vse to ločeno zbiramo že vrsto let ter oddajamo pooblaščenim odjemalcem, ki poskrbijo, da gredo odpadni embalažni materiali v predelavo oz recikliranje.

Poleg odpadne embalaže nastajajo v času predelave sadja v poletnih in jesenskih mesecih večje količine organskih odpadkov. Ti odpadki gredo v kompostarne ali bioplinarne. Ostanek odpadkov prevzema lokalno komunalno podjetje. Ostali odpadki, ki jih ni moč predelati ali odlagati, gredo v predelavo za energetsko izrabo.

61 69/70

Vplive na okolje spremljamo z zakonsko določenimi parametri ter z internimi kazalniki, ki so osnova našega sistema ravnanja z okoljem.

Tako spremljamo indekse količin odpadkov in odpadne embalaže, indekse obremenjenosti odpadnih voda, indekse porabe energetskih virov ter indekse porabe pitne in odpadne vode.

Kako upravljate z energijo, kateri so vaši glavni energenti?

Vir: www.lumar.si

Torej z organskimi odpadki nimate težav?

Ne, ker je za odvoz in predelavo tovrstnih odpadkov v Sloveniji urejen sistem. Upamo le, da se bodo cene odvoza in predelave organskih odpadkov znižale oz. da bo mogoče v prihodnosti iz tovrstnih organskih odpadkov celo kaj iztržiti.

Ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okoljsko ustreznost, recimo embalažo?

Naše dobavitelje ocenjujemo po več kriterijih.

Eden izmed njih je tudi okoljski. Od dobaviteljev vedno zahtevamo podpisane izjave glede okoljske ustreznosti embalaže. Periodično dobavitelje tudi presojamo in ocenjujemo po našem internem sistemu. Mnogo materialov nabavljamo v vračljivi embalaži, ki je okolju najbolj prijazna.

Kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja, pri razvoju proizvodov, embalaže, posodabljanju tehnoloških postopkov, uvajanju novih tehnologij, pri komuniciranju … ?

Razvojni cilji so vsekakor usmerjeni v nižanje porabe materialov, kajti to ima za Fructal pozitiven učinek, tako s finančnega kot tudi z okoljskega vidika. Naj navedem dva primera.

V letošnjem letu smo na področju transportne embalaže prešli z belih ter ''full colour'' potiskanih kartonov na okolju prijaznejše rjave transportne kartone z enostavnimi enobarvnimi tiski. Po zaslugi boljših plastičnih materialov ter optimizacije nastavitev na linijah smo v Fructalu v zadnjem času v povprečju zmanjšali porabo teh materialov za 10 do 20 % ter s tem ustvarili manj odpadkov.

Inteligentni termosolarni sistem Z energijo sonca lahko zagotovimo ekonomičen način pridobivanja električne energije.

Nova inovativna rešitev podjetja Hidria za koriščenje energije sonca s termosolarnim sistemom in energije okolice s toplotno črpalko zagotavlja visok izkoristek ogrevalnega sistema. Delovanje sistema je zagotovljeno skozi vse leto kot samostojni vir toplote v hiši. Med seboj so povezani sprejemniki sončne energije, pretočna priprava tople sanitarne vode, sistemski zalogovnik toplote, toplotna črpalka zrak/voda in inteligentna regulacija, ki spremlja navade uporabnika, beleži zgodovino delovanja ogrevalnega sistema in zunanjih vremenskih pogojev ter ustrezno prilagaja vklapljanje različnih virov toplote in porabnikov, s ciljem stalne optimizacije stroškov delovanja ogrevalnega sistema.

Vir: http://si.hidria.com

Izbor je uredniški in ni plačan.

julij 2012

Kako spremljate vplive na okolje?

okolje

eko produkti

Je Slovenija brez odpadkov realnost ali utopija?

Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

62 69/70

okolje

Projekt ZERO WASTE

Projekt »Zniževanje stroškov

Projekt ZERO WASTE

občin na področju ravnanja z odpadki s sledenjem

strategije »Brez odpadkov /

(Zero Waste)« ali »Low cost

Zero Waste Municipality« je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj v

sodelovanju petih Evropskih držav izvajal zadnja tri leta.

Glavni cilj projekta je bil razvoj in priprava predloga enotnega upravljavskega

sistema za ravnanje z odpadki, po principu nične stopnje odpadkov ali Zero waste

strategije. Za doseganje zastavljenih ciljev so partnerji

pripravili metodologijo za

zmanjševanje nastajanja odpadkov ter posledično za sistematično redukcijo odpadkov, ki se odlagajo na

odlagališčih. Rezultate projekta predstavlja dr. Aleksandra

Pivec, direktorica ZRS Bistra julij 2012

Ptuj.

Katere bistvene ugotovitve ali zaključke iz projekta ZERO WASTE bi morala upoštevati okoljska politika pri načrtovanju sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji?

niti energetska raba odpadkov. Posledično se odpadke prevaža po diagonali Slovenije in se jih v večini primerov zgolj odlaga, kljub neustrezni obdelavi.

Stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji je zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti slabo. To resno ovira možnost, da bi v Sloveniji lahko uveljavili EU strategijo »Zero waste«, ki v ospredje postavlja zahtevo po uporabi odpadkov kot virov (snovno in energetsko), odlaganje odpadkov pa postane skrajna možnost ravnanja z odpadki.

Ker smo priča ravno nasprotnemu ravnanju (še vedno se na odlagališča nenevarnih odpadkov odloži kar 75,5% komunalnih odpadkov), je skrajni čas, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki.

Še vedno je prenizka stopnja zavedanja javnosti o pomenu prednostnega načina ravnanja z odpadki. Zanimanje za zmanjševanje količin odloženih odpadkov bomo morali povečati. Vse se začne pri nas samih in zato tudi strategija „Zero waste” temelji na principu, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja in obnašanja ljudi. Učinkovita raba virov in alternativna goriva drugje že postajajo ena osrednjih tem gospodarskega razvoja, pri nas pa še vedno zgolj razpravljamo o smiselni uporabi tovrstnih goriv. Vse tovrstne razprave so brezpredmetne, saj je odlaganje energetsko bogatih frakcij prepovedano, odlaganje neobdelanih odpadkov tudi okolju škodljivo.

Nova, decembrska uredba vzpostavlja novo hierarhijo ravnanja z odpadki. Kaj se vam zdi v njej ključno z vidika vašega projekta?

Zakonodaja sicer predpisuje okoljske cilje in priporoča uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, a ne omogoča izvajanja v praksi, saj za to niso vzpostavljeni temelji, ki vključujejo politične odločitve za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Prav tako ne razrešuje konfliktnega delovanja družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Odprta ostaja odločitev glede regijskih centrov, ki so sedaj v pristojnosti lokalnih posameznikov, zato ni ustrezno zagotovljena niti snovna

Omenili ste, da visok odstotek komunalnih odpadkov pristane na odlagališčih. Imate konkreten predlog, kaj bi bilo treba spremeniti v okoljski politiki?

Skrajni čas je, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki.

Strokovna javnost je upravičeno zaskrbljena, da se v zadnjih 15-tih letih stanje ni izboljšalo.

Nasprotno, kljub ogromnim investicijam (več sto mio €) se stanje poslabšuje, saj še vedno nimamo jasne strategije ravnanja z odpadki in odgovornih nosilcev projektov na državnem

nivoju. Slovenija lahko doseže cilj, da postane družba recikliranja, ki zna in želi odpadke razumeti kot surovine in vire le, če se resno in nujno izvede vrsta korenitih sprememb. Želim poudariti, da imamo številne potenciale za te spremembe. Naj navedem le nekatere.

Na voljo je dovolj strokovnega in kakovostnega znanja posameznikov in inštitucij, ki lahko v zelo kratkem času vplivajo na bistveno spremembo obstoječega stanja, a brez politične volje seveda to ni mogoče. Nekateri identificirani primeri dobrih praks, ki se premalo promovirajo in izkoristijo za celotno izboljšanje stanja, so dokazali, da je mogoče z majhnimi finančnimi vložki doseči visoko zastavljene cilje. Zagotovljen je potencial domače industrije, ki bi lahko z domačim znanjem in novimi zaposlitvami v sorazmerno kratkem času rešila prav vse težave, saj prodajajo tehnično znanje v tujino, doma pa ga zaradi različnih interesov ne morejo. Na voljo je dovolj energetsko bogatih frakcij odpadkov, ki jih lahko predelamo v alternativna goriva. In nenazadnje imamo veliko študijskih programov okoljevarstva in podobnih smeri, kjer bi lahko mladi z uresničevanjem koncepta »Zero waste« sodelovali pri oblikovanju naprednega pogleda na odpadke kot na vire in surovine.

Po količini recikliranih komunalnih odpadkov je Slovenija na tretjem mestu v EU (39 % je reciklaže). Kaj je po vaše prispevalo k temu rezultatu in kaj bi morala Slovenija še storiti za povečanje reciklaže.

V Sloveniji je v večini primerov za eno vrsto odpadka registriranih več skupnih shem, kar povzroča pojav konkurence med njimi. Tako na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne stremijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke.

Sheme so zato prenehale z izobraževanji in

Okoljski učbeniki Gospodarjenje z odpadnimi vodami (2012) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan cena: 19,70 EUR

OECD predlaga Slovenji celovito presojo sistema ravnanja z odpadki in predlaga novo strategijo. Zakaj?

63 69/70

okolje

Okoljski učbeniki in publikacije Varstvo okolja (2010) avtorica: dr. Jana Sterže cena: 19,20 EUR

Za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki bo v prvi vrsti nujno potrebno odstraniti obstoječe ovire in načrtovati ustrezno strategijo za uveljavljanje evropske zakonodaje in strateških usmeritev, ki odpadke vključujejo v gospodarske panoge kot surovine in omogočajo nova delovna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja.

Okoljevarstvena zakonodaja (2010) avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič cena: 19 EUR Poštnina ni vključena v ceno.

S ciljem doseganja izboljšanega ravnanja z odpadki v Sloveniji bo potrebno s strani odločevalskih struktur pripraviti načrt izvajanja strategije ravnanja z odpadki, s čimer bo vzpostavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi možnostmi glede stroškov ter koristi alternativnih načinov ravnanja z odpadki.

Ravnanje z odpadki bo potrebno obravnavati kot kompleksno nalogo, ki je odvisna od organizacije sistema ravnanja z odpadki in sodelovanja med povzročitelji odpadkov (gospodinjstvi in podjetji) in lokalno skupnostjo, zasebnih podjetij in občinskih organov ter uporabe ustreznih tehničnih rešitev za ravnanje z odpadki.

Brez strokovno usposobljenih kadrov sistem ne deluje, zato bo potrebno povečati vpliv stroke v lokalnih in državnih politikah, ki odločajo o razvoju in sistemih ravnanja z odpadki.

Strokovne publikacije Upravljanje voda v Sloveniji (2011) Odpadki v Sloveniji (2010) Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009) IPPC v Sloveniji (2008) Cena posameznega izvoda: 16 EUR + ddv V pripravi*: Zrak v Sloveniji (2012) *Za promocijsko sodelovanje nas kontaktirajte.

Nova strategija bi morala vključevati aktivnejši nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za izvajanje javnih služb odstranjevanja odpadkov in izvajanjem ukrepov, ki so nujni za doseganje zahtev okoljske politike in zakonodaje ter hkrati zahtev za izboljšano tehnološko ravnanje z odpadki.

V katerih mednarodnih projektih sodeluje Bistra?

ZRS Bistra Ptuj kot pomembno jedro raziskovalcev spodbuja razvoj tako v lokalnih skupnostih kot v gospodarstvu. Posebej smo osredotočeni na nove tehnološke izzive EU pri okoljskih tehnologijah kot so obnovljivi in alternativni viri za vzpostavljanje energetske avtonomije regije ter zmanjševanje emisij CO2 in porabe fosilnih goriv. Znanstveno-raziskovalna in tehnološka odličnost našega dela se kaže v številnih evropskih in nacionalnih raziskovalnih projektih, skozi katere smo uspeli zgraditi kakovostna partnerstva.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

julij 2012

Na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne stremijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke.

osveščanjem, ki bi doprinesla k preprečevanju nastajanja odpadkov ter se oddaljujejo od ciljev EU o zmanjšanju količine odpadkov na izvoru. Nasprotno – želijo, da se proizvede čim več odpadne embalaže. Zato je potreben strožji nadzor skupnih shem in sankcioniranje ter spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti skupnih shem in njihovo finančno sodelovanje pri zagotavljanju infrastrukture za zbirne centre, ki so v pristojnosti občin oziroma njihovih upravljavcev.

Promocija

dr. Aleksandra Pivec

foto: arhiv podjetja

NE SPREGLEJTE!

Tanja Pangerl

V preteklosti so se okoljske

foto: www.shutterstock.com

Optimiranje tehnoloških procesov pred ekodizajnom

Raziskava

64 69/70

okolje

Raziskava

izboljšave v podjetjih nanašale predvsem na razvoj čistejših

tehnologij in tehnoloških procesov. Vse pomembnejše mesto pa dobiva ekodizajn ali okoljsko načrtovanje

proizvodov, ki se vpeljuje tudi

v evropske standarde oziroma

predpise. Kot kaže zadnja raziskava prof. dr. Gregorja

Radonjiča, v slovenskih podjetjih pojem in koncept ekodizajna še ni dovolj razvit.

Kje tiči vzrok?

V

raziskavi z naslovom Načrtovanje okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v slovenskih proizvodnih podjetjih, ki je bila opravljena v okviru programske skupine ''Podjetništvo za inovativno družbo'' (P5-0023) in financirana s strani ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije), je sodelovalo 56 srednjih in večjih certificiranih podjetij po standardu ISO 14001. Njen avtor prof. dr. Gregor Radonjič, redni profesor za področje Znanosti o blagu in tehnologijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, je objavil rezultate raziskave.

Njen namen je bil ugotoviti najpomembnejše okoljske kriterije oziroma indikatorje, ki jih slovenska podjetja upoštevajo v procesu razvoja proizvodov, kateri so glavni motivatorji in katere ovire v tem procesu, katera metodološka orodja podjetja pri razvoju proizvodov uporabljajo in v kolikšni meri certifikat ISO 14001 za sistem okoljskega menedžmenta pripomore oziroma vpliva na razvoj okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v slovenskih proizvodnih podjetjih. Pri pripravi anketne raziskave in statistični obdelavi rezultatov sta sodelovala doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda ter doc. dr.

Damijan Krajnc.

Namen ekodizajna je preventiva

julij 2012

N

ačrtovanje proizvodov v skladu z njihovim vplivom v celotnem življenjskem ciklu ima velik pomen za okolje ter rabo naravnih virov.

V začetku so se iniciative evropske okoljske politike v večji meri usmerjale na zmanjševanje

emisij, ki se lahko dosežejo z modernizacijo oziroma razvojem proizvodnih tehnologij. Danes se te iniciative od procesov vse bolj usmerjajo k proizvodom. V letu 2010 je Evropska komisija izdala Strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020, kjer je poudarjeno, da je varstvo okolja ena ključnih prioritet razvoja v prihodnosti, okoljske inovacije proizvodov, procesov ter storitev (imenovane tudi eko-inovacije) pa so pri doseganju okoljskih ciljev zelo pomembna podpora. Koncept ekodizajna ali okoljskega načrtovanja proizvodov je tako postal sestavni del okoljske politike EU, za proizvode, ki trošijo energijo, pa je že bil oblikovan skupni metodološki okvir za njihovo okoljsko načrtovanje. Ekodizajn je definiran kot ''vključevanje okoljskih vidikov v oblikovanje in razvoj proizvodov z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na okolje skozi njihov celoten okoljski življenjski cikel'' (ISO 2010). Z uporabo ustreznih materialov, konstrukcije in tehnologije se želi z ekodizajnom zmanjšati materialno in energijsko porabo na enoto proizvoda, odpraviti uporabo strupenih in škodljivih snovi ter s pravo konstrukcijo izdelka olajšati postopke reciklaže za ponovno uporabo odpadnih surovin. Presoja vplivov na okolje je tako vnesena že v začetno fazo, v načrtovanje proizvoda.

V povprečju se v razvojni fazi opredeli 70-80 odstotkov vseh vplivov na okolje, povezanih z nekim proizvodom. Namen ekodizajna je preventiva. Negativni vplivi na okolje se poskušajo zmanjšati ali celo izničiti, še preden se sploh pojavijo. V obdobju med letoma 1980 in 2007 je svetovna poraba primarnih virov narasla za 62 odstotkov, od vseh regij sveta pa ima EU najvišji neto uvoz virov na prebivalca.

Pridobivanje surovin

Surovine Material

Reciklaža

Proizvodnja izdelkov

Uporaba

Ravnanje z odpadki

Emisije v zrak Emisije v vode Trdni odpadki

Sežig Kompostiranje Odlaganje

Slika 1: Shematski prikaz osnovnih faz okoljskega življenjskega cikla proizvoda.

(Radonjič 2012)

EU in okoljski odtis proizvodov

V

Ukrep: • Minimalni standardi

manj

se bolj obširne in zahtevne postajajo zakonodajne okoljevarstvene zahteve EU za proizvode, razvijajo pa se tudi tržni mehanizmi, ki še povečujejo njihov razvoj. Za vrednotenje okoljskega vpliva proizvodov in proizvodnih procesov se vse bolj uveljavlja prostovoljno oziroma neobvezno vrednotenje vpliva na

Ukrep: • Podpora inovaciji

TRAJNOSTNOST PROIZVODA

več

Slika 2: Predvidene tržne spremembe za proizvode v EU (Galatola 2011) okolje, med katerimi je tudi izračun ogljičnega odtisa. Evropska komisija pripravlja predlog za izračunavanje celovitejšega »okoljskega odtisa proizvodov«, ki zajema harmonizirano metodologijo izračunavanja vplivov na okolje za različne skupine proizvodov in naj bi imela dolgoročen vpliv na razvoj in inoviranje proizvodov. Evropska komisija naj bi v letošnjem letu državam članicam in zasebnemu sektorju zagotovila skupen metodološki pristop za oceno, prikaz in oblikovanje meril za okoljsko uspešnost izdelkov, storitev in podjetij, ki temeljijo na celoviti presoji njihovih vplivov na okolje v življenjskem ciklu. V prihodnosti naj bi okoljski odtis proizvodov postal eden od kriterijev za primernost plasiranja izdelka na evropski trg (Slika 2).

Različni pristopi k ekodizajnu

Ponovna uporaba

Energija

Transport

Proizvodnja materialov in kemikalij

Ukrepi: • Oblikovanje cen in trgovanje • Prostovoljne pobude • Odgovornost proizvajalca • Podpora podjetništvu • Javno naročanje • Označevanje • Informacije za javnost

Spodbujanje razvoja novih, bolj trajnostnih proizvodov

69/70

65 pliv proizvoda se kaže tako pri pridobivanju surovinskih virov, proizvodnji materialov, kemikalij, sestavnih delov in pri finalizaciji, kot tudi med distribucijo, uporabo in po uporabi, zato je pri načrtovanju proizvoda potrebo upoštevate vse te vidike. Tudi učinkovitost sistema ravnanja z odpadki je odvisna od same zasnove in sestave izdelka, opredeljene že v razvojni fazi. Vsi proizvodi ne vplivajo enako na okolje v vseh fazah življenjskega cikla.

Idealno bi bilo, da bi bili vplivi na okolje zmanjšani v vsaki fazi življenjskega cikla, vendar pa je posamezna organizacija navadno neposredno vključena le v eni fazi celotnega okoljskega življenjskega cikla proizvoda. Ker pa je okoljski profil proizvoda rezultat celotne produkcijske verige, je smiselno preučevati njihov vpliv na proizvodnem, distribucijskem, uporabniškem nivoju ter po njegovi uporabi. Za proizvode elektro in elektronske industrije, ki trošijo energijo, je koncept okoljskega življenjskega cikla že neposredno prenesen v regulativo, eden odločilnih kriterijev pa je tudi pri zelenem javnem naročanju. Na Sliki 1 je prikazana poenostavljena shema okoljskega življenjskega cikla z osnovnimi fazami.

Usmerjati obstoječi trg k večji trajnostnosti

okolje

V

Število proizvodov na trgu

Izločiti najmanj trajnostne proizvode

P

oznamo štiri različne pristope k ekodizajnu proizvodov. Obstoječi proizvodi se lahko prilagodijo trenutni zakonodaji ali hitreje izvedljivim ukrepom. Ta pristop le v omejenem obsegu izboljša okoljsko učinkovitost proizvodov.

Pri drugem pristopu sta koncept in izvedba proizvoda enaka, potrebni pa so razmisleki o celoviti konstrukciji, o uporabljenih osnovnih materialih in surovinah, o večji energetski učinkovitosti v različnih fazah življenjskega cikla idr. Tretji pristop ponazarja povsem nov koncept izdelave proizvoda, četrti pristop pa je sistemski pristop, kjer gre za inovativne rešitve, ki vključujejo celotni proizvodni proces in organizacijske oziroma infrastrukturne spremembe.

Metode za vpeljavo ekodizajna

D

a je načrtovanje okolju prijaznega proizvoda zares učinkovito, mora temeljiti na

ustreznih relevantnih podatkih, pridobljenih z analizo, ki temelji na okoljskem življenjskem ciklu proizvoda. Pri vpeljevanju ekodizajna proizvodov se lahko uporabijo različne metode ali orodja ter smernice. Najbolj znana med njimi je metoda LCA (ang. Life-Cycle Assessment), na svoji popularnosti pa pridobiva že omenjena metoda določitve ogljičnega odtisa izdelka. Za pridobivanje podatkov celotnega življenjskega cikla proizvoda so na voljo tudi številni računalniški programi z bazami podatkov, ki predstavljajo pomemben vir okoljskih informacij. Z njimi je možno oceniti ali izračunati, kako sprememba materiala, tehnologije, vira energije in drugo vpliva na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda. Kljub razširjenosti teh metodoloških orodij v tujini pa so slovenska podjetja pri tem še v ozadju, saj nobeno od sodelujočih podjetij v raziskavi ne uporablja specialnih orodij za okoljsko načrtovanje proizvodov, ki temeljijo na analizi celotnega okoljskega življenjskega cikla. Za namen razvoja proizvodov še vedno v večini uporabljajo uveljavljena inženirska konstruktorska orodja. Vendar pa so prave metode in orodja za analizo celotnega življenjskega cikla proizvoda koristna in v pomoč podjetjem, da se lažje in natančneje odločajo, kateri so dejansko najbolj vplivni okoljski kriteriji ekodizajna, ki kažejo na to, kam je potrebno usmeriti razvoj.

ISO 14001 in ekodizajn

Z

a natančno definicijo in harmonizacijo okoljskih zahtev za organizacije v mednarodnem merilu so bili oblikovani standardi za okoljsko upravljanje, med katerimi je tudi ISO 14001, ki je med slovenskimi podjetji precej razširjen. V letu 2009 je bilo v Sloveniji 191 organizacij na milijon prebivalcev registriranih s standardom ISO 14001, kar je več kot evropsko povprečje EU-27, ki je bilo v enakem letu 162 organizacij na milijon prebivalcev.

Standard zajema presojo vplivov dejavnosti

julij 2012

Načrtovanje proizvoda zajema celoten življenjski cikel

66 69/70

okolje

neke organizacije na okolje in vključuje ukrepe za minimalizacijo negativnih vplivov ali njihovo odpravo. Čeprav ISO 14001 neposredno ne zahteva, da organizacije upoštevajo okoljski življenjski cikel proizvoda, pa lahko zahteve in vodila ekodizajna izboljšajo celovit sistem upravljanja z okoljem. »Proizvodi so namreč povezovalni člen med proizvodnim podjetjem in njihovimi poslovnimi partnerji oziroma med proizvodnim podjetjem in naravnim okoljem,« pravi prof. dr. Gregor Radonjič. (Radonjič 2012) Kljub temu, da se pristopa ISO 14001 in ekodizajn med seboj razlikujeta, je njun cilj enak – celovito zmanjševanje vplivov aktivnosti neke organizacije na okolje. ISO 14001 je dovolj fleksibilen, da ga je možno razširiti tudi na nivo okoljskega načrtovanja proizvodov oziroma ekodizajn. Rezultati kažejo, da skoraj polovica slovenskih podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, ocenjuje standard ISO 14001 kot koristno orodje za ekodizajn, ne pa kot zelo ali nujno potrebnega. Nujen pogoj je predvsem po mnenju podjetij, ki proizvajajo električno in elektronsko opremo oziroma gospodinjske aparate. Podjetja, ki so višje ocenila pomen certifikata ISO 14001 za uvajanje oziroma izboljšavo tehnoloških procesov, so tudi podjetja, ki so višje ocenila njegov pomen za ekodizajn.

Uspešneje in bolj intenzivno pa okolju primernejše proizvode razvijajo tista podjetja, ki imajo certifikat 14001 dlje časa.

V ospredju tehnološki proces, ne okoljska merila

K

ot kaže Slika 3, so pri razvoju novih proizvodov v slovenskih podjetjih najpogosteje

upoštevani naslednji okoljski kriteriji pri okoljskem načrtovanju: zmanjšanje nastajanja odpadkov med proizvodnjo (94,1 %), manjša raba energije v procesu izdelave (90,2 %) in zmanjšanje porabe materialov na enoto proizvoda (88,2 %). Uvajanje eko-inovacij je v EU tudi eden od odgovorov na vse višje cene naravnih virov oziroma njihovo pomanjkanje.

Kljub temu, da je vidik zmanjšanja odpadkov eno ključnih kriterijev v slovenskih podjetjih, pa pri razvoju novih proizvodov podjetja vseeno redkeje upoštevajo okoljske kriterije, kot so manj sestavnih delov za hitrejšo demontažo in reciklažo, uporaba recikliranih materialov za embalažo in manj različnih vrst embalažnih materialov za njeno učinkovitejšo reciklažo. Čeprav sta učinkovita raba materialov na enoto proizvoda in reciklaža odpadkov med seboj povezani področji, rezultati kažejo, da pomen reciklaže v zadnjih letih ni narasel.

Po drugi strani pa, kot pravi prof. dr. Gregor Radonjič, je res, da reciklirani materiali glede na svoje tehnične karakteristike marsikdaj in na nekaterih področjih še vedno zaostajajo za primarnimi materiali oziroma surovinami.

Pomemben vidik pa je tudi stopnja razvitosti reciklažne infrastrukture in trga sekundarnih surovin. Kot kažejo rezultati, so v povprečju v slovenskih podjetjih kriteriji, povezani z optimiranjem procesov proizvodnje pri razvoju upoštevani v večji meri kot kriteriji, ki so bolj neposredno usmerjeni k samemu proizvodu.

Zato po besedah avtorja raziskave veliko podjetij kljub razvoju zakonodaje in spremembam na trgu na svoj vpliv na okolje še vedno gleda (pre)ozko, večinoma omejeno na posamezno dejavnost oziroma tehnološki proces izdelave.

R

ezultati raziskav drugih držav EU se nekoliko razlikujejo od rezultatov slovenskih podjetij. Na primer, nizozemska podjetja se

Manj nastalih odpadkov pri proizvodnji

94,1

Manjša raba energije v procesu izdelave

90,2

Zmanjšanje porabe materialov na enoto izdelka

88,2

Manj emisij v zrak

80,4

Zamenjava toksičnih in nevarnih snovi

78,4

Manj emisij v vode

76,5

Povečanje deleža recikliranih materialov (reciklatov)

76,5

Zmanjšanje porabe embalaže na enoto izdelka

70,6

Uporaba vračljive embalaže

68,6

Uporaba materialov, ki jih je lažje reciklirati

68,6

Manjša raba energije izdelka med njegovo uporabo

66,7

Manjša raba vode v procesu izdelave

66,7

Manj različnih vrst embalažnih materialov za učinkovitejšo reciklažo

64,7

Uporaba recikliranih materialov za embalažo

58,8

julij 2012

Manj sestavnih delov za hitrejšo demontažo in reciklažo

20

Da ali ne ekodizajn?

N

a odločitev za vpeljavo ekodizajna v podjetje vpliva več motivacijskih in oviralnih dejavnikov. Za slovenska podjetja je v skladu z rezultati raziskave najvplivnejši motivacijski dejavnik povečanje konkurenčnosti (76,8 %). Za njim so zakonska določila (75,0 %), zahteve poslovnih partnerjev (69,6 %) in povpraševanje odjemalcev (51,8 %). Slika 4 kaže na povprečni delež posameznega motivacijskega dejavnika za vpeljavo ekodizajna v vseh panogah.

E

den od zaključkov, do katerega je avtor prišel v okviru raziskave, je, da so slovenska certificirana podjetja še vedno bolj usmerjena k optimiranju procesov kot pa k resničnemu ekodizajnu proizvodov. Najpogostejši oviralni dejavnik je predvsem visok strošek razvoja, kar meni 48,2 % podjetij v raziskavi. Sledi nezadostno povpraševanje na trgu (35,7 %) in pomanjkanje strokovnih specializiranih kadrov (23,2 %). Kot najmanj vpliven oviralni dejavnik je navedena nezadostna podpora vodstva podjetja. Vodstvo slovenskih podjetij je razvoju ekodizajna torej naklonjeno, vendar so stroški za ekodizajn še vedno večji in razvoj kompleksnejši kot sistematično izboljševanje ali optimiranje tehnoloških procesov. Je pa res, da razvoja proizvodov praviloma ni mogoče realizirati brez sodobnih tehnoloških procesov. Povprečni delež posameznega oviralnega dejavnika za razvoj ekodizajna v slovenskih podjetjih prikazuje Slika 5.

Razumevanje koncepta ekodizajna

V

54,9

0

v povprečju pri okoljskem načrtovanju proizvodov osredotočajo predvsem na reciklažo materialov, uporabo recikliranih materialov in nizko porabo energije pri ekodizajnu novih proizvodov. Glede pomembnosti okoljskih kriterijev v procesu razvoja novih izdelkov pa se med seboj razlikujejo tudi različne proizvodne panoge v Sloveniji, odvisno od njihovega področja vpliva na okolje ter razvoja in sprememb zakonodaje, ki jim posamezna panoga mora slediti. Ravno zaradi zakonodajnih prepisov EU se je elektronska industrija že pred več kot desetimi leti uvrstila med vodilne industrijske panoge pri upoštevanju načel ekodizajna.

40

60

80

100

Slika 3: Najpogosteje upoštevani okoljski kriteriji pri razvoju novih proizvodov v slovenskih proizvodnih podjetjih. (Radonjič 2012)

skladu z rezultati raziskave slovenska podjetja sicer trdijo, da uporabljajo smernice sodobnega ekodizajna proizvodov, a je iz njihovih odgovorov razvidno, pravi prof. dr.

Gregor Radonjič, da je to pogosto omejeno le na lokalni pristop oziroma na pristop, ki ne

67 zakonska določila

80 %

100 %

zahteve poslovnih partnerjev

60 %

40 %

40 %

povpraševanje odjemalcev

0%

povečana konkurenčna prednost

pričakovano izboljšanje podobe podjetja v javnosti

slaba komunikacija in sodelovanje med oddelki podjetja

20 %

pomanjkanje ustreznih strokovnih informacij

pomanjkanje strokovnih specializiranih kadrov pomanjkanje izkušenj in znanja

Slika 4: Motivacijski dejavniki za vpeljavo ekodizajna. (Radonjič 2012)

Promocija

nezadostna podpora vodstva

0%

reakcije na ponudbe dobaviteljev

temelji na celotnem življenjskem ciklu proizvoda. Eden od možnih razlogov za to je po mnenju avtorja ta, da slovenska podjetja različno tolmačijo pojem ekodizajna proizvodov in s tem razumevanje njegovega dejanskega koncepta. V skladu s tem se kaže potreba po večji predstavitvi in razjasnitvi pojma ekodizajn v slovenskih podjetjih.

visoki stroški razvoja novih izdelkov

80 %

60 %

20 %

zmanjšanje stroškov varovanja okolja

razvoj izdelka je preveč dolgotrajen

okolje

pospeševanje inovacijske dejavnosti v podjetju

69/70

nezadostno povpraševanje

100 %

P

Slika 5: Oviralni dejavniki za vpeljavo ekodizajna. (Radonjič 2012)

o besedah prof. dr. Gregorja Radonjiča je pričakovati, da bo koncept okoljskega življenjskega cikla v prihodnosti pridobival na zakonodajnem in tržnem pomenu, zato bodo samo podjetja, ki bodo na to pripravljena, tudi v bodoče hitreje odgovorila tako na zahteve svojih odjemalcev kot tudi na zahteve zakonodajalcev (Radonjič 2012). Uvedba ekodizajna v podjetje in razvoj proizvodov tako ni odvečni

trud, ampak vse bolj dobra investicija in konkurenčna prednost.

Vir Radonjič, G. (2012). Načrtovanje okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v slovenskih proizvodnih podjetjih, elaborat. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

VABIMO K SODELOVANJU

Zrak v Sloveniji Vsebina publikacije:

Podjetja, inštitucije, strokovne organizacije, državne in druge organe, agencije in druge vabimo k predstavitvi dobre prakse v publikaciji.

I.

Stanje

Cena oglasnega prostora:

II.

Monitoringi ter izzivi

1/1, cela stran / 530 EUR + ddv

III.

Primeri dobre prakse

IV.

Predstavitve (promocijske) in tržne informacije (sporočila) družb, podjetij, stroke in inštitucij, ki se ukvarjajo z zakonom

Avtorice in avtorji strokovnih prispevkov: dr. Janez Potočnik, mag. Adrijana Viler Kovačič, A. Šušteršič, I. Debeljak, E. Jurač, E. Renko, R. Jeršič, mag. Tanja Bolte, dr. Jože Rakovec, dr. Rahela Žabkar, dr. Peter Otorepec, dr. Fedor Černe, Rudi Vončina, dr. Marko Notar, dr. Tanja Ljubič Mlakar, M. Ivančič, V. Deleon Kreft, Alenka Loose, Janja Leban, mag. Jože Jurša, Tadeja Kovačič, Jure Bukovec, mag. Andreja Urbančič, dr. Vincenc Butala, mag. Jure Leben, Matjaž Česen, mag. Stanislav Meglič, dr. Aljaž Plevnik, dr. Jože Verbič, dr. Peter Novak, dr. Romana Jordan.

Publikacija bo izšla v septembru 2012.

2/1, dve strani / 900 EUR + ddv

Vabljeni k sodelovanju!

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji.

Založnik: Fit media d.o.o.

Kontakt: Jože Volfand, Tanja Pangerl, tel: 03/ 42 66 700 e-pošta: joze.volfand@fitmedia.si, tanja.pangerl@fitmedia.si

julij 2012

Prva celovita strokovna publikacija o zraku v Sloveniji!

NOVO

68 69/70

Z večletno strategijo in monitoringi usmerjeni v varovanje okolja foto: arhiv podjetja

okolje

Termoelektrarna Šoštanj

TEŠ so se okoljske problematike z uresničevanjem ekološke sanacije lotili že leta 1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski program. Zavedali so se, da je treba nadzirati tudi dejanska onesnaženja v bližnji okolici, obenem pa raziskovati vplive iz onesnaženja, ki so bili povzročeni pred tem obdobjem. Začeli so izvajati raziskave gibanja zračnih mas in ugotavljanja pretežnih smeri vetra ter na podlagi teh podatkov postopno gradili ekološki informacijski sistem v bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici. Danes imajo osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka, na katerih kontinuirano merijo pretežno žveplov dioksid, na mnogih pa tudi dušikove okside, prašne delce in ozon. Iz podatkov, ki so že vrsto let tudi na spletni strani (www.okolje. info), lahko vsakdo dobi informacije o trenutni kakovosti zraka in se seznani tudi z vsemi poročili od leta 2002 naprej.

julij 2012

P

ri tem poudarjajo, da gre za okoljsko politiko, ki si jo je TEŠ pred mnogimi leti zastavil sam, saj je uredba, ki podrobneje ureja to področje, v Sloveniji začela veljati šele leta 2007.

Skladno z najostrejšimi evropskimi okoljskimi standardi danes opravljajo meritve izpustov snovi iz dimnih plinov, hitrosti zračnih mas in za obdobje vsega leta izvajajo modeliranje onesnaževanja na talnih celicah velikosti 300 x 300 metrov. Tako dobljenih 8.760 urnih podatkov na vsaki od 2500 talnih celic služi za določitev lokacij merilnih mest. Čeprav omenjena uredba zahteva dve merilni mesti,

jih je v TEŠ še vedno osem. Kot pravijo, jih tudi v prihodnosti nimajo namena zmanjševati.

G

lede na to, da je bila zakonodaja glede okolja do leta 2007 razmeroma splošna in nedorečena, je okoljska politika TEŠ vključevala tudi izjemno dovzetnost za predloge iz okolice. Prisluhnili so tako pripombam prebivalstva kot strokovnjakom. Kjer so bile ideje podkrepljene s sodelovanjem strokovnjakov, so se te še hitreje udejanjile. Do danes se je tako nabralo izjemno veliko raziskav na reki Paki in obeh jezerih v Šaleški dolini, predvsem glede usedanja trdnih snovi iz atmosfere, kislosti padavin, stanja onesnaženja tal, stanja gozdov in drugih rastlin ter tudi živali. Posebej se lahko pohvalijo s sanacijo zakisanih površin v okolici ter spremljanjem kakovosti živil živalskega in rastlinskega izvora, ki jih prebivalci sami predelujejo ali pa nabirajo v gozdovih.

Opravljajo tudi raziskave s čebelami, ki so narejene na vzorčenju medu in vetrnega prahu na širokih površinah, s čimer nadgrajujejo podatek točkastih imisijskih postaj, kjer se meritve izvajajo na istem mestu. To ni predpisano z zakonodajo, temveč so se zanje odločili predvsem zaradi lastnega zavedanja, da je poznavanje okolja prvi pogoj za ustrezno ukrepanje. Verjamejo, da so s takšnimi pridobitvami pripomogli k uveljavljanju okoljskih nadstandardov v Sloveniji.

O

koljska politika TEŠ je tako že vrsto let intenzivno usmerjena v varovanje okolja in sanacijo preteklega stanja. Zato jim obstoječe okoljske strategije leta 2002 ni bilo pretirano težko nadgraditi s sistemom vodenja po standardu ISO 14001, kjer so dodali še nekatere sistematične pridobitve, kot so nenehno prepoznavanje novih okoljskih vidikov in zakonskih zahtev ter še bolj organizirano in odgovorno ravnanje.

V

zadnjih letih je k temu nedvomno treba dodati še izjemno zavzemanje zaposlenih v TEŠ za nadomestni blok 6, s katerim bodo še dodatno izboljšali okoljske standarde. Ne glede na različne poglede, ki se pojavljajo v javnosti, je zagotovo res, da bo novi nadomesti blok 6, ki bo v celoti nadomestil proizvodnjo električne energije v obstoječih premogovnih blokih, za enako proizvodnjo porabil 30 odstotkov manj premoga in proizvedel 30 odstotkov manj pepela in sadre, prav za toliko in še bolj pa se bodo zmanjšali tudi izpusti iz dimnih plinov. To pa še ni vse, spogledujejo se tudi že z novimi okoljskimi pridobitvami, o katerih bo v prihodnosti zagotovo še slišati.

Promocija

V

69 foto: arhiv podjetja

Avstrijski kupci so v prednosti zaradi subvencij

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Povpraševanja po transportni

logistika

69/70

Transportna embalaža

embalaži je manj. Toda

največji proizvajalec palet

EPAL v Sloveniji, Alpimex, je z

odgovoril na krizo domačega trga. Zdaj načrtujejo še nakup

nove sodobne proizvodne

linije in zmogljivosti bodo še

povečali. Prokurist Stanislav Jereb opozarja, da je cena

hlodovine v Sloveniji previsoka, avstrijska konkurenca pa izkorišča konkurenčno

prednost, ki jim jo dajejo

subvencije njihove države.

Kakšni so trendi povpraševanja na trgu transportne embalaže v zadnjih dveh letih in kako se je to poznalo v obsegu, količini proizvodnje Alpimexa? Kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2012?

Povpraševanje po transportni embalaži se v zadnjih treh letih zmanjšuje, še posebno v Sloveniji, kjer smo priča krčenju industrijske proizvodnje oziroma gospodarstva. V podjetju Alpimex smo bili prisiljeni poiskati nove kupce v soseščini oziroma EU. S stalnim razvojem, novimi investicijami in zanesljivim servisom nam uspeva. Pričakovanja naših kupcev in drugih poslovnih partnerjev izpolnjujemo s kakovostjo in poslovno korektnostjo. Četudi domači trg usiha, proizvodni oziroma prodajni program Alpimexa ostaja širok. Niste usmerjeni zgolj na lesene palete in evropalete, pač pa tudi na druge. Kateri proizvodi so količinsko in ekonomsko paradni?

Paradni prodajni program Alpimexa je vsekakor standardizirana paleta EPAL, ki obsega cca 80 odstotkov vse naše proizvodnje. Razlika v ceni med evropaleto in paleto EPAL je zelo nizka.

Je zelo blizu praga rentabilnosti, vendar nam uspeva z večjimi količinami in racionalizacijo proizvodnje nadoknaditi slabši zaslužek. Na leto izdelamo cca 700.000 kosov embalaže, od tega evropalet in palet EPAL cca 400.000 kosov.

V čem je prednost termično obdelanih palet v primeru s klasičnimi? Kaj poudarjate kot vašo konkurenčno prednost?

Naša konkurenčna prednost je, da smo trenutno daleč največji proizvajalec palet EPAL v Sloveniji, saj imamo cca 65-odstotni tržni delež. Smo prilagodljivi in včasih je naš reakcijski čas od naročila do izvedbe tudi samo vprašanje nekaj ur. Seveda to velja za naše stalne stranke, za katere imamo blago pripravljeno vnaprej, tako da lahko dobavimo izdelke najzahtevnejšim kupcem »just in time« od danes do jutri. Prednost termične obdelave lesa je ta, da les ne vsebuje škodljivcev oziroma insektov, ki bi lahko prenašali najrazličnejše bolezni in podobno. Termično obdelane palete so posebej primerne za izvoznike v t. i. tretje države, prekomorske.

Na konkurenčnost vpliva cena surovine, kaj se dogaja z lesom v Slovenji, pa je znano.

V zadnjem času je vse več poskusov, da bi dragoceno domačo surovino, les, ki ga ne manjka, uporabili doma za proizvodnjo finalnih izdelkov.

Cena hlodovine je za slovenski trg previsoka v odnosu na cene žaganega lesa. Vsi predelovalci lesa imamo neposredno konkurenco v avstrijskih kupcih, ki kupujejo na našem trgu žagan les po višjih cenah, saj dobijo od avstrijske države subvencije za uvoz in izvoz lesa.

julij 2012

sušenja in termične obdelave

Stanislav Jereb

naložbami v večje zmogljivosti

logistika

69/70

70

Kratko, zanimivo sVETOVNI DNEVI EMBALAŽE na Hrvaškem Od 5. do 8. junija so v Splitu, v organizaciji TECTUS – Inštituta za embalažo in tiskarstvo IAT iz Zagreba in pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za embalažo (WPO World Packaging Organisation) potekali Svetovni dnevi embalaže. Tema kongresa Embalaža in trajnost je aktualna za slovenska podjetja, ki dajejo embalirane izdelke na slovenski trg ali trg držav v regiji. Srečalo se je preko 230 embalažnih strokovnjakov, predavatelji pa so udeležencem predstavili trende na področju kartonske, fleksibilne, večslojne in plastične embalaže ter ponudili vpogled tako v globalne kot v regijske trende s področja embalažnih materialov, sistemov ravnanja z odpadno embalažo in varnosti embalirane hrane.

Katere panoge so za vaše proizvode tržno najzanimivejše? Koliko je plastika realna konkurenca leseni embalaži v logistiki?

Lesena evropaleta oziroma paleta EPAL je standardizirana, izmenljiva paleta in sodi med najpogosteje uporabljene palete pri transportu.

Plastične palete postopoma prihajajo na trg, vendar cenovno še ne morejo konkurirati lesenim paletam, ki so več ali manj tudi ekološko razgradljive. Les je naravni material. Za nas so zanimive vse tiste panoge, ki pri transportu uporabljajo lesene palete, saj lahko brez težav zadostimo najzahtevnejšim kvalitetnim zahtevam v farmacevtski in živilski panogi.

Nekateri proizvajalci lesene embalaže pravijo, da več zaslužijo s prodajo lesne biomase kot s paletami. Kaj menite o tem?

Predelava lesa in proizvodnja lesene embalaže, kot so evropalete, palete EPAL in ostale palete, so na meji donosnosti, vendar je z dobro organizacijo in racionalizacijo proizvodnje, ki temelji na večjih količinah, še vedno to lahko dovolj donosen posel. Proizvodi, kot so sekanci ali žaganje, so stranski proizvod iz ostankov lesa in ga ni mogoče primerjati s proizvodnjo palet.

Lahko govorimo o tem, da se kompleten hlod predela v palete, kar je stranskih odpadkov ali

če hlod ni več primeren za izdelek, se pa predela v sekance.

Alpimex je v Sloveniji eden največjih proizvajalcev lesene embalaže. Kakšen razvoj podjetja načrtujete?

V podjetju Alpimex, d. o. o., imamo za prihodnost velike načrte, saj želimo z novimi, že načrtovanimi, investicijami še povečati naše proizvodnje zmogljivosti in hkrati še izboljševati kakovost proizvodov. V lanskem letu smo uspeli realizirati investicijo v novo kotlovnico in dve novi sušilnici. S tem smo kar za trikrat povečali kapaciteto sušenja in termične obdelave. Rezultati nam pritrjujejo, da smo imeli prav. Letos kupujemo novo proizvodno linijo za palete EPAL. To bo najsodobnejša linija v Sloveniji. S tem bomo pridobili tako na količini kot na kvaliteti. V prihodnje bomo postopoma posodabljali tudi primarno proizvodnjo (žago), kajti samo stalen razvoj in izboljšave nam krepijo konkurenčnost.

Kakšen je življenjski cikel lesene palete? Življenjski cikel palete EPAL je lahko zelo dolg oziroma je odvisen od več dejavnikov, kot sta rokovanje s paleto in skladiščenje palet, vendar velja v povprečju približno petkratna uporaba v normalnih razmerah.

Promocija

DO ENERGETSKIH PRIHRANKOV BREZ FINANČNEGA VLOŽKA Za industrijo ter komercialni in javni sektor, ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov.

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije in izpolnjevanja zahtev energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

V okviru izvajanja programa v letu 2012:

• lahko na podlagi podpisane Pogodbe o oskrbi z energijo in zagotavljanju prihrankov Petrol ali drugo ustrezno podjetje zagotovi in v celoti financira izvedbo ukrepov (tudi del, ki ga ni mogoče zagotoviti z nepovratnimi sredstvi) ter prevzame vsa tehnična in ekonomska tveganja za izvedbo projekta.

julij 2012

Javni razpisi bodo objavljeni v mesecu juniju v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije.

www.petrol.si.

• bomo podelili 8,2 mio EUR nepovratnih sredstev, pri čemer posamezen upravičenec lahko pridobi do 50 odstotkov subvencije;

Kot eno izmed konkurenčnih prednosti Slovenije so mnogi strateški dokumenti opredeljevali prav geografsko lego. Če je to točno, bi Slovenija morala danes krepiti svoj gospodarski položaj z logističnimi rešitvami in vizijo, kar bi jo umeščalo v glavne evropske transportne koridorje. Kje je v tem trenutku Slovenija kot potencialno evropsko logistično vozlišče? Recimo, od Luke Koper naprej.

Moja ocena je, da je Slovenija priložnost zamudila že v devetdesetih letih, ko državna strategija ni nikoli prešla od besed k dejanjem.

Tudi sedaj ni nič drugače. Logistično platformo se gradi desetletja z jasno strategijo in velikimi vlaganji v posodobitev cestne, železniške, pristaniške infrastrukture, vključujoč logistične centre. Vladni predstavniki znajo povedati samo to, da imamo naše okno v svet Luko Koper, in da Slovenija leži na petem in desetem koridorju. Ne naredi se pa ničesar. Ceste smo naredili, za vse ostalo je zmanjkalo znanja.

Skoraj vsaka občina želi imeti svoj logistični center, Slovenija pa potrebuje največ enega, mogoče dva. Z vstopom Hrvaške bomo izgubili vse prednosti. Ostanejo nam samo slabosti: draga zemljišča, draga delovna sila in neustrezna železniška infrastruktura, zasičeno koprsko pristanišče.

foto: www.shutterstock.com

Od slovenskega okna v svet bo, če bo Slovenija še naprej tako neučinkovita pri zagotavljanju svojega deleža povezav v evropskih transportnih koridorjih, ostala le še špranja. Resda je avtocestni križ spremenil Slovenijo v normalno tranzitno državo, pri vseh drugih strateških povezavah pa se zamiki že kažejo kot dokončne zamude.

Ne gre le za igro Italije, ki iz evropskih železniških planov izriva tudi projekta Trst–Divača in Koper–Divača, ampak se Slovenije izogibajo najpomembnejši prometni tokovi. Rok Svetek, direktor slovenskega Schenkerja, je prepričan, da je Slovenija svoje prometne priložnosti ob odlični geostrateški legi že zamudila.

In če ne bo zelo hitra pri posodobitvi železnic, jo bodo blagovni tokovi obšli. Koliko bo Slovenija črpala sredstev iz finančne perspektive 2014– 2020 za železniške povezave?

Ali bo pristala na zavestno omejevanje strateške lege Luke Koper in Slovenije v celoti?

Vlagatelji niso samaritanci, pravi Rok Svetek.

71

Toliko bolj aktualno je zato vprašanje, kako črpati evropski denar za posodobitev železnic? Za obdobje od leta 2007 do 2013 je iz kohezijskih skladov za železnice namenjenih 449,6 milijona evrov. Železniško progo Divača–Koper posodabljajo, nekaj se dogaja na progi Pragersko–Hodoš. Toda nacionalni program gradnje železnic ni sprejet. Ocenjuje se, da denarja ne bo mogoče izkoristiti. Kaj to pomeni za železniške povezave Slovenije z drugimi državami?

Moja ocena je, da je Slovenija priložnost zamudila že v devetdesetih letih, ko državna strategija ni nikoli prešla od besed k dejanjem.

Odgovora nimam. Tudi nimam podatkov. Tisto, kar je objavljeno v medijih, pa jemljem z rezervo. Če se ne bo posodobilo železnic, nas bodo blagovni tokovi obšli.

Stroka ocenjuje, da V. in X. transportni koridor, ki sta pomembna za Slovenijo, ne izpolnjujeta visokih standardov EU. To naj bi ob razvoju zelenih koridorjev vplivalo na možnost, da se

julij 2012

Prometni tokovi in Slovenija

Logistični holding bi bil polomija

logistika

69/70

Prometni tokovi in Slovenija

72 To se že dogaja. Ugotavljamo, da se nas na relaciji sever–jug že izogibajo preko Madžarske in na relaciji zahod–vzhod preko Avstrije. Kljub opozorilom tega odgovorni nočejo videti ali vedeti. Če bo šlo tako naprej, podjetja SŽ – tovorni promet, d. o. o., ne bomo več potrebovali.

Vendar so zdaj spet oživele zamisli o sodelovanju z nemškimi železnicami in morda še o enem poskusu logističnega holdinga v Sloveniji. Kaj se še da storiti, da Slovenija v logističnih načrtih ne bi ostala na zadnji železniški postaji.

Kaj povedo zgodbe o Luki Koper, Intereuropi, Adrii Airways, zamudi pri gradnji železniške infrastrukture, tretji razvojni osi …

Kaj se dogaja na političnem nivoju v Ljubljani in Berlinu, ne vem. Osebno menim, da bi bil logistični holding polomija. Nimamo niti dovolj usposobljenih kadrov za vodenje takega podjetja, niti denarja za razvoj, niti trga, ki bi kakšnega velikega logista zanimal, da bi vstopil v takšen holding. Poleg tega je večina vpletenih podjetij v težavah. Vlagatelji niso samaritanci, ki bodo vlagali v vprašljive projekte. Nehajmo že enkrat sanjati, da se kdo zanima za nas.

Najprej moramo mi sami z garanjem in rezultati dokazati, da se splača vlagati v nas. Običajno vlagatelji ne želijo vstopati v podjetja, kjer ima država kakršenkoli delež.

Brez logističnih centrov pa vendar ne gre, optimizacije prevoznih poti so nujne. Kakšne izkušnje ima Schenker pri razvoju v Sloveniji?

Lani ste odprli logistični center v Kranju, na obali pa se ni izšlo.

Slovenija potrebuje recimo poleg Kopra največ dva kontinentalna logistična centra v smislu Freight Village, s katerima bi optimalno izkoristili prostor in infrastrukturo. Ker ni ustreznega pristopa na državnem nivoju, rešujemo problem vsak po svoje. Razdrobljenost povečuje stroške in s tem tudi postavlja pod vprašaj našo konkurenčnost. V Kranju smo našli ustrezne skladiščne kapacitete. To še ne pomeni, da je to logistični center. Problem so tudi cene zemljišč. Položaja v Kopru nima smisla komentirati.

julij 2012

Schenker je mednarodni logist, z izjemno ponudbo storitev. Kaj bi izpostavili v tej ponudbi?

Težko je izpostaviti katero od storitev. V vsem, kar delamo, želimo biti najboljši. Ukvarjamo se z vsemi vrstami storitev, ki jih stranke potrebujejo v dobavni verigi. Prisotni smo v 123 državah, imamo preko 2.000 poslovalnic in preko 90.000 zaposlenih. Ta globalna mreža

foto: arhiv podjetja

nam omogoča optimizacijo naših proizvodov.

Stranki pa omogoča tudi, da dobi vse, kar potrebuje, na enem mestu. Pri večjih logističnih projektih lahko zberemo moštvo strokovnjakov in znanje z vsega sveta, ki nam pomaga rešiti določene strokovne izzive.

Takšen izziv so tudi zeleni terminali? Kaj je njihova okoljska prijaznost, kaj ekonomska utemeljenost?

Skrb za okolje je zelo pomembna pri našem delovanju. Pri gradnji novih terminalov se uporabljajo najvišji okoljski standardi. Varčevanje z energijo, vodo, ravnanje z odpadki, vse to je obvezni del vsakega projekta. Tudi obstoječe terminale posodabljamo, kolikor se le da. Na primer, z najmodernejšo razsvetljavo je zmanjšana poraba električne energije v skladišču tudi za polovico.

Pravite, da želite biti povsod najboljši. S kakšno ponudbo lahko logist najbolj prepriča uporabnika? Kaj predvsem hoče gospodarstvo, ki za logistične storitve išče predvsem zunanje ponudnike?

Znižanje stroškov pri upravljanju dobavnih verig, zagotavljanje ustreznih kapacitet, najnovejšo tehnologijo, zagotovitev najsodobnejših procesov, znanje, varnost.

Poglejmo vaš produkt EcoTransit. Kaj ponuja?

DB Schenker je razvil orodje za izračun lastnega vpliva na okolje in ga ponudil v uporabo tudi strankam. Z omenjenim orodjem je možno izračunati količino izpustov okolju škodljivih plinov pri prevozu s tovornjaki, železnico, ladjo, letalom in nekaterimi kombinacijami.

Koliko izpustov CO2 povzročajo vaši prevozi?

Schenker ne uporablja več tovornjakov, ki ne izpolnjujejo vsaj zahtev okoljskega razreda EURO3. Kaj to pomeni v prometu?

Točnih podatkov nimam. Standarde vsako leto zvišujemo. Vse bolj uporabljamo kombinirane prevoze cesta-železnica, predvsem na daljših relacijah, kar pomeni manjšo obremenitev cestnega prometa in znatno zmanjšanje izpustov škodljivih plinov.

Kombinirani prevozi se uveljavljajo. Kako pa bi v Sloveniji prenesli del preobsežnega cestnega prometa na železnico?

V samem notranjem prometu bolj težko, ker so razdalje prekratke. Drug problem je zastarela železniška infrastruktura. V tranzitu pa se da z različnimi načini. Vse več blaga se tudi v kontinentalnem prometu prevaža v kontejnerjih.

Slovenija je preko podjetja Adria kombi dobro povezana z vsemi pomembnimi industrijskimi centri v Evropi. S Slovenskimi železnicami in partnerji po Evropi smo razvili sistem shuttle

Rok Svetek

69/70

logistika

upočasni razvoj, predvsem pa financiranje obeh vseevropskih transportnih koridorjev.

Slovenija bi spet prometno izgubila. Koliko je ta ocena realna?

Slovenija potrebuje recimo poleg Kopra največ dva kontinentalna logistična centra v smislu Freight Village, s katerima bi optimalno izkoristili prostor in infrastrukturo.

vlakov, ki povezujejo te centre. Večina blaga gre v tranzitu preko Slovenije bodisi iz Luke Koper in vanjo ter po koridorjih pet in deset. Zanimiv je vlak KOMAR, ki prevaža kontejnerje iz Kopra do Ljubljane, Celja, Maribora in nazaj dvakrat do trikrat dnevno.

Vzpostavili ste železniško povezavo med Luko Koper in intermodalnim vozliščem Interporto v Padovi. Kaj pomeni ta povezava za gospodarstvo?

Ta proizvod je šele na začetku. Še veliko bo treba delati, da bomo vlake napolnili tudi iz Padove do Kopra. To ni odvisno samo od nas.

Kako je Schenker v Sloveniji posloval lani in kakšna so poslovna pričakovanja v tem letu?

V letu 2011 smo poslovali dobro. Bili smo med najuspešnejšimi v koncernu. Letos so se gospodarske razmere zaostrile. Kar se tiče prodaje, rastemo za 6 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Problem so marže, ki se iz leta v leto znižujejo. Upam, da bomo ta trend obrnili v drugi polovici leta.

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

69/70 Promocija

logistika

Opremljeni za hitrost!

Znotraj mest.

Po Sloveniji. V tujino.

73

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.

Hitra pošta po Sloveniji.

Dostava pošiljk v istem dnevu.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

julij 2012

Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Klima v avtu Z naraščanjem vročine v poletnih mesecih se v avtomobilu prileže hladna klima. Namesto, da že ob vstopu v avtomobil klima napravo vključimo na največjo možno vrednost, je bolje, da za minuto ali dve najprej prostor v avtomobilu prezračimo. Za nekaj časa odpremo vrata ali pa za kratek čas med vožnjo odpremo stranska stekla. Tako bo močno segret zrak najhitreje odšel iz avtomobila.

Potem je priporočljivo, da se nastavi klima na zaprt krog delovanja, s čimer se izključi dotok zraka iz zunanjosti in se omogoči le kroženje zraka znotraj kabine v avtomobilu. Čeprav nam ob vročini prija dokaj hladna temperatura, je priporočljivo, da temperaturna razlika med zunanjim zrakom in zrakom v avtomobilski kabini ne presega 7 °C. Pravilna uporaba klima naprave v avtomobilu vpliva tako na zdravje kot tudi na okolje.

V švicarskem zveznem uradu za varstvo okolja so izračunali, da lahko v vročih dneh z vključeno klimatsko napravo porabimo tudi za tretjino več goriva oziroma za 30 % več, kar vpliva na povečanje izpustov CO2 v ozračje. Manjša poraba je pri avtomobilih na dizelski pogon.

julij 2012

Poraba goriva z vključeno klimo je večja v mestu in pri avtomobilih s šibkejšim motorjem. Meritve avstrijskega avtomobilskega cestnoprometnega kluba pa so pokazale, da se pri polni moči hlajenja klimatske naprave poraba goriva dvigne celo do 4 l, a le za nekaj minut. Ravno začetna faza hlajenja v avtomobilu povzroči največjo porabo goriva. Kot primer, pri temperaturnem ohlajanju z 32 °C na 21 °C se poraba goriva dvigne za okoli 2,5 do 4,2 l/100 km. Z pravilnim zračenjem in uporabo klime v avtu lahko torej bistveno prihranimo pri gorivu in prizanesemo okolju, ki je že tako obteženo z emisijami.

stroka odgovarja

foto: II. gimnazija Maribor

74 69/70

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade

Vprašujejo dijaki Ekoskupine II. gimnazije Maribor pod mentorstvom profesoric Darje Kravanja in Sanje Cvar.

Poraba energije se veča, zato je naše okolje vedno bolj obremenjeno, hkrati pa se zaloge energije manjšajo. Pomemben način varčevanja je tudi kvalitetna gradnja. Zanima nas, kolikšen delež (v odstotkih) novih objektov, ki se gradijo v Sloveniji, bi lahko šteli med pasivne hiše, s čim manjšo potrebo po energiji.

Koliko novih poslovnih objektov je grajenih v skladu z najnovejšimi spoznanji o energetski varčnosti?

Odgovarja mag. Miha Praznik, Gradbeni inštitut ZRMK, energetsko svetovanje ENSVET Podamo lahko grobo oceno. V Sloveniji se na letnem nivoju zgradi med 3.000 in 4.000 novih individualnih stanovanjskih stavb, tipično npr. družinskih hiš. Po podatkih Eko sklada j.s. na njihovih javnih pozivih za sofinanciranje nizkoenergijske in pasivne individualne stanovanjske gradnje letno kandidira približno 200 novograditeljev. Gre

za objekte z računsko rabo toplote za ogrevanje stavbe Qnh < 15 kWh/m2a (pomeni število kilovatnih ur energije za ogrevanje vsakega kvadratnega metra stanovanjske površine na leto) (razred pasivne hiše) in Qnh < 25 kWh/m2a (razred visoko učinkovite nizkoenergijske hiše). Kot informacijo lahko za primerjavo navedemo, da povprečna obstoječa stanovanjska stavba po statističnih podatkih letno porabi približno 140 kWh/m2a energije za ogrevanje, torej kar 5- do 10-krat več. Ob tem ocenjujemo, da je v teh razredih energijske učinkovitosti letno zgrajenih še dodatnih do 50 odstotkov stavb, glede na predhodni podatek o evidentiranih projektih, ki pa v okviru navedenih razpisov niso zajeti.

Naša ocena za visoko učinkovito individualno stanovanjsko gradnjo se giblje v razredu 7 do 10 odstotkov. Pri večstanovanjski gradnji je takšen delež težje oceniti, računamo pa lahko z vsaj nekaj večjimi večstanovanjskimi objekti letno (manjši in večji stanovanjski bloki, stolpnice). Enako velja za poslovne objekte, kjer lahko takšne učinkovite projekte ocenjujemo v količini nekaj primerov letno.

Promocija

Zakaj strategija trajnostnega razvoja?

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

www.sola.si

Promocija

Pridru탑i se: