Revija EOL 73/74

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

73/74 november 2012

Okoljski simpozij revije EOL: Termična obdelava odpadkov kako naprej - ali nazaj?

Polemika: Trajnostna embalaža med resnico in mitom Digitalni tisk etiket Nova uredba o BIOO: Določen je predpis za kompostiranje Prenova uredbe o OEEO: Sloveniji nekaj več let za dosego ciljev Položaj komunalnega gospodarstva: Javna podjetja niso privilegirana Intervju z ministrom mag. Zvonkom Černačem: »Naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi« Terciarna embalaža in logistika

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2 73/74

Nova STRoKovNa PubliKacija

EOL

Zrak v Sloveniji PRva celovita StrokovNa publikacija o zraku v SloveNiji

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji.

Uredniški odbor: mag. Tanja Bolte, ARSO, Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, mag. Jože Jurša, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dr. Fedor Černe, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme, Marjan Jug, TAB, dr. Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo, dr. Marko Notar, TE-TOL, Nives Dolšak, Univerza Washington, dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Boris Žitnik, Elektroinštitut Milan Vidmar, prof. dr. Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja, Breda Kralj, Ministrstvo za zdravje, Janja Leban, GZS, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Urban Odar, GIZ – Gospodarsko interesno združenje za zemeljski plin, dr. Darja Majkovič, Fit media, Jože Volfand, Fit media.

Promocija

NOVO

Avtorice in avtorji strokovnih prispevkov: mag. Tanja Bolte, dr. Marija Zlata Božnar, Jure Bukovec, Metka Čavka, Matjaž Česen, Irena Debeljak, Matic Ivančič, Nataša Jazbinšek Seršen, dr. Romana Jordan, Egon Jurač, mag. Jože Jurša, Roman Kocuvan, Mirjam Košuta, Damjan Kovačič, Tadeja Kovačič, Urška Kugonič, Janja Leban, mag. Jure Leben, dr. Tanja Ljubič Mlakar, mag. Benjamin Lukan, Nina Miklavčič, dr. Primož Mlakar, dr. Marko Notar, mag. Urban Odar, Peter Otorepec, dr. med., Andrej Piltaver, dr. Aljaž Plevnik, dr. Janez Potočnik, dr. Jože Rakovec, Ervin Renko, Lea Ružič, Klemen Stanič, Andrej Šušteršič, mag. Andreja Urbančič, dr. Jože Verbič, mag. Adrijana Viler Kovačič, mag. Rudi Vončina, dr. Tomaž Vuk, dr. Rahela Žabkar.

knjiga je razdeljena na tri glavna področja: I. Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta za kakovost zraka II. Monitoringi in izzivi do leta 2020 III. Primeri praks Obseg: 232 strani Cena*: 16 € + ddv

NaročilNica Naročam

Naročilnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

(navedite količino)

Podjetje:

izvodov knjige Zrak v Sloveniji po ceni* 16 € / kom.

Naslov:

Kraj in poštna številka: Kontaktna oseba:

Tel.:

e-mail:

Davčna številka

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 20 %.

Račun bomo poravnali na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum:

Podpis odgovorne osebe in žig:

Promocija

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

da ne

Promocija

november 2012

Davčni zavezanec:

3 EOL

73/74

Uvodnik

foto: Rok Tržan

Okoljske predpise ne morejo pisati le uradniki Ž

ivljenje jo hoče – drugačno prakso namreč pri pisanju ali produciranju obsežne okoljske zakonodaje. Od tega tedna naprej, ko je v javni obravnavi kar nekaj predpisov, ki postavljajo pred gospodarstvo še ostrejše standarde. Naj se ne čutijo preveč prizadeti tisti uradniki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so z najboljšimi nameni doslej pisali evropsko-slovenske okoljske zakone, uredbe, predpise in operativne programe. Najnovejšo razdraženost je sprožil predolg skrivnostni mrk osnutka Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz javnosti. Prizadeto gospodarstvo ni in ni dobilo odgovora, kar sicer ni nič novega. A upravičene kritike se lahko strnejo v nedvoumno zahtevo: Nobene okoljske uredbe, ki lahko izrazito poseže v poslovanje gospodarstva, ne more obiti njihovih argumentov, interesov in sodelovanja. Kje je obležal URKO?

E

N

aj dodam še najnovejšo dopolnitev uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja zraka. V industrijskih družbah se čudijo, ali monitoringi niso dokaz, da industrija ni več glavni onesnaževalec ozračja, pač pa so to promet in individualna kurišča? Zakaj spet udar na industrijo? Zaradi starih bremen ali ker je najlažje vanjo pokazati s prstom, čeprav jo še čaka uredba IED?

N

astajanje okoljske zakonodaje, tudi ko gre na primer za nujni dogovor o prijaznejšem in nezapletenem modelu javno-zasebnega partnerstva pri naložbah v okoljsko infrastrukturo, (interes gospodarstva je, država pa spet mečka), ne more mimo stroke, gospodarstva in civilne iniciative.

Kajti okoljska zakonodaja bo dosegla več zelenih ciljev, če se bo začela zavedati, da jo z življenjskim navdihom lahko oskrbita gospodarstvo in stroka. Potem bo lažje. In bo manj škode. Je že res, da ministri pridejo in grejo, uradniki pa praviloma ostanejo. Toda dosedanja praksa se je iztlela v pepel. Nova bi bila boljša tudi za okoljske uradnike.

Jože Volfand, glavni urednik

november 2012

T

udi predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je nastajal mesece in mesece, leta. Marko Fatur v reviji EOL o tem pravi: Obravnava komunalne ekonomike si zasluži čisto enko. Ali je ustrezna metodologija za oblikovanje cen komunalnih storitev tako unikaten projekt, da je šele poslovno dihanje na škrge v precejšnjem delu komunalnih podjetij izsililo odločitev, naj vendarle občine, ki so odgovorne za GJS, urejajo cenovno politiko po pameti?

Uvodnik

nako zahtevo po prelomu z dosedanjimi potezami, ki so včasih dišale po nerazumljivih prismodarijah in zakonodajnih samogovorih nekaterih akterjev na državni ravni, je naslovil na pisarne Ministrstva za kmetijstvo in okolje simpozij o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji.

Ne samo zato, ker se zgodba o sežigu vleče že nekaj let. Ljubljana in Maribor čakata in čakata. Stroka pa že ne govori več samo o sežigu, kajti sežigalnice za sežiganje odloženih komunalnih odpadkov so v zatonu.

Slovenija? Slovenija še vedno govori o sežigu, ker je pač tako zgrajen sistem ravnanja z odpadki. Pa bo glas stroke in interes gospodarstva pomagal, da se končno sprejme odločitev in se išče alternativne postopke za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ali odpadkov s povišano vsebnostjo organskih snovi? Zakaj takšna počasnost in neodločnost, saj gre za zajetne naložbe?

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

7 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Trajnostna embalaža med resnico in mitom

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, november 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Krajši čas izvajanja, lažje spremembe, personalizacija 12 Embalaža je glas proizvoda 13 Zeleno omrežje 16 Določen je predpis za kompostiranje 20 Sloveniji nekaj več let za dosego ciljev 24 Prelahkotno dodatno obremenjevanje industrije?

26 Termična obdelava odpadkov: kako naprej - ali nazaj?

29 S pepelom in blatom do novega materiala 31 Biomonitoringi – izpostavljenost živih organizmov je manjša 34 Slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih 35 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 36 Morda višja dajatev, zagotovo novi URKO 38 Spletno komuniciranje za zelene planince

sebina

4 73/74

EOL

Impresum

40 Spet kolaps sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo?

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

42 Modelirne študije so priložene državnim prošnjam za Bruselj 45 V Sloveniji ne najdemo prave smeri 48 Javna podjetja niso privilegirana

52 Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov stoodstotna 54 Evropa že postavlja sončne toplarne - in Slovenija?

56 »Postavljamo si cilje, ki so strožji od evropskih normativov« 58 Emisije vseh polutantov bodo nižje

60 Od nevarnega odpadka do nenevarne embalaže 64 V Mariboru pilotska okoljska cona 66 »Naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

Partner pri izdajanju revije EOL: november 2012

• Gorenje Surovina d.o.o.

68 Sledljivost, varnost, nižanje stroškov in trajnostnost

72 Zdaj preživljamo najtežje preizkušnje na trgu 74 (Ne)zelene navade 74 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pokrovitelj številke 73–74:

Cigarete Ronhill Unlimited so prve na svetu, ki imajo na svoji embalaži QR kodo.

Ko jo optično odčitamo, nas odpelje na spletno stran. Tam lahko najdemo zemljevid z najbližjimi točkami, kjer je kajenje še dovoljeno. Ronhill Unlimited so izdelek vodilnega JV proizvajalca tobačnih izdelkov TDR. Takšno embalažo so oblikovali zato, ker je v vedno več državah kajenje prepovedano. Tako lahko kadilci s pomočjo

lokalnega zemljevida, ki se dnevno osvežuje, najdejo primerno mesto za kajenje, nove točke pa lahko uporabnik dodaja tudi sam.

Bondov šampanjec Najnovejši Bondov film Skyfall je navdihnil številne oblikovalce embalaže, med drugim tudi omejeno serijo embalaž za šampanjec Bollinger. Steklenica z imenom »002 for 007« je zapakirana v darilno škatlo v obliki dušilca poka in opremljena z značilnim Bondovim logotipom. 2002 za 007 je omejena serija, ki ne praznuje le novega Bondovega filma, temveč tudi 50 let, odkar so v kinematografih predvajali prvi

Karton PRINTLINE, idealen za obdelavo V podjetju Europapier Slovenija d.o.o. na tržišču predstavljajo karton Printline.

Karton je laminiran z visoko kvalitetnim strojno premazanim papirjem in je idealen za obdelavo ter ofsetni tisk. Večplastna obdelava (t.i. sendvič tehnologija) zagotavlja izjemno trdnost. Izdelki iz kartona Printline se priporočajo za promocijsko embalažo. V procesu obdelave omogoča natančno rezanje, zarezovanje, zgibanje in lepljenje. Karton se lahko uporablja na vseh visoko zmogljivih ofsetnih tiskalnikih.

Njegova prednost v primerjavi z valovitim kartonom je v enostavnem in izjemno izkoriščenem zlaganju.

Zaradi svoje površine, primerne za kvaliteten potisk, je idealen za prikaz marketinškega oziroma brendiranega sporočila.

Zmagovalna preobrazba pločevinke

Novo mesto s sodobno čistilno napravo Nova novomeška čistilna naprava za 55.000 populacijskih enot deluje na principu membranskega reaktorja, stala pa je okrog 10 milijonov evrov. Pri financiranju je sodeloval evropski kohezijski sklad. Drugi del projekta, s katerim bodo izboljšali novomeški kanalizacijski sistem in bo stal 4,3 milijona evrov.

Gradnja bo trajala eno leto, kot napovedujejo. Z najsodobnejšo čistilno napravo bodo v Novem mestu zagotovili 100 % čiščenje odpadnih voda, Krka pa bo spet primerna za kopanje.

5 73/74

Bondov film. V zanimivi embalaži se skriva Le Grande Anee 2002, narejenih pa je bilo le 30.000 primerkov. Darilna embalaža se odpre s trimestno kodo. Šampanjec, ki se skriva v njej, naj bi bil najboljši Bollingerjev izdelek do sedaj.

V okviru obnove novomeške kanalizacije bodo dogradili več zadrževalnikov bazenov, povečali zmogljivosti krajevnih črpališč, uredili odvodnjavanje določenih delov mesta, med drugim pa bodo tudi celovito rekonstruirali vozišče novomeške Kandijske ceste.

Kdo bo zbiral star papir?

Pustimo dobremu, da traja! Za kaj gre v tej kampanji? Podjetje Gorenje Surovina je na številne naslove v Sloveniji, med drugim na MKO in poslancem, poslalo pismo z opozorilom, da na šolah za zbran star papir ne bodo več prejeli plačila, če bo Vlada sprejela podzakonski predpis, da bodo star papir po nove m zbirala samo javna komunalna podjetja. Če bi se to zgodilo, bi naj javna komunalna podjetja star papir prevzemala brezplačno, šolarji pa bi ostali brez plačila, ki so ga zdaj koristno uporabili za ekskurzije in izlete.

Akcija zbiranja starega papirja bi s tem zgubile smisel, ,saj bi bilo za zbiranje zagotovo manj motiva. To, pravijo v podjetju Gorenje Surovina, ne bi bil udarec le za šole, temveč tudi za številne nevladne organizacije, društva in posameznike, ki so z zbiranjem i prodajo odpadnih surovin pridobivali sredstva za humanitarne namene. Vendar pa ne gre le za materialno vrednost akcij zbiranja starega papirja. V ospredju so okoljevarstveni in vzgojni vidiki.

Najprestižnejšo, diamantno nagrado za najlepše oblikovane embalaže na svetu Pentaward je prejela Coca-Cola skupaj z oblikovalsko agencijo Turner Duckworth za prenovo pločevinke za dietno kolo. Dizajn

Dosedanja praksa, da so lahko star papir na trgu odkupovala različna podjetja, se lahko ukine na osnovi Zakona o varstvu okolja.

Seveda v primeru, če bo Vlada RS predpisala, da lahko star papir zbirajo le komunalna podjetja, drugi pa ne.

november 2012

Prva interaktivna embalaža za cigarete

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 73/74

EOL

Kratko, zanimivo Star papir za novo upanje Društvo Ekologi brez meja v novembru organizirajo vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja z nazivom »Star papir za novo upanje 2012«, v kateri vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, zavodi, podjetja, javne organizacije in vsi posamezniki po različnih krajih v Sloveniji zbirajo star papir. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja so lahko spremljali preko zemljevida na spletni strani projekta. Podjetje Dinos je vsem ustanovam, ki so zbrale več kot 800 kg papirja, brezplačno na dogovorjeno lokacijo dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za prevoz zbranega papirja.

Organizatorji akcije po večjih krajih po državi organizirajo tudi krožne vožnje pobiranja papirja pri podjetjih, ki niso zbrali 800 kg papirja, a so bila vključena v akcijo. Organizatorji so želeli povezati varstvo okolja in dobrodelnost, poleg tega pa so izvedli več drugih aktivnosti (natečaj zbiranja najboljšega predloga za dodelitev sredstev akcije, natečaj za najboljšo papirno umetnino, delavnice iz papirja idr.).

Sredstva, zbrana s pomočjo starega papirja, bodo v celoti namenili v dobrodelne namene.

Prva tovrstna akcija je potekala lani, ko je v njej sodelovalo 214 vzgojno-izobraževalnih ustanov, kolektivi 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki.

Zbranih je bilo 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene podarjenih 30.000 EUR. Rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni najkasneje 6. decembra 2012.

Joško Knez zamenjal dr. Silva Žlebirja

november 2012

Kakor se je že nekaj časa napovedovalo, tako se je tudi zgodilo. V oktobru je Vlada RS za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje imenovala Joška Kneza namesto dr. Silva Žlebirja. Prejšnjemu direktorju bi se drugi mandat končal konec leta 2013. Sicer pa bo dr. Silvo Žlebir ostal na ARSO na oddelku za mednarodno sodelovanje.

Joška Kneza, rojenega leta 1973, po izobrazbi je univ. dipl. fizik, je vlada imenovala za vršilca dolžnosti za največ šest mesecev.

Kot prednost kandidata so ob imenovanju navajali njegovo poznavanje dela na ARSO, saj je leta 2004 na Agenciji prevzel vodenje Sektorja za zagotavljanje kakovosti meritev, leta 2006 pa je postal direktor Urada za hidrologijo in stanje okolja. Ko je vodil to področje, je temeljito organiziral delo urada in začrtal smernice razvoja državne hidrološke službe.

Zlasti je poudarjal prenovo in avtomatizacijo hidroloških meritev ter pomen sodobnih analitičnih in prognostičnih modelskih orodij na

Novosti

izpostavlja črki d in k kot ključna elementa blagovne znamke. Kot se je izkazalo, grafična identiteta uspešno deluje, enako oprema prodajnega mesta. Leta 2011 so javnosti serijo predstavili, bila je tako uspešna, da bodo nagrajeni dizajn obdržali za vedno.

Dizajn in jajca za vojake

zaupali podjetju Landor Associates, kjer so izdelke s pomenljivimi imeni Forbidden Fruit, Acapulco Love, Heart of Darkness in French Kiss zapakirali v zanimive, specifične ovitke. Inovativen videz, elitisitične grafike in privlačen dizajn pa ni osvojil le platinaste nagrade Pentaward za luksuzno embalažo, temveč tudi posebno nagrado Luxepack na mednarodnem sejmu luksuzne embalaže.

Gumijasti škornji v vodi in z nagrado Gumijasti škornji so v več pogledih podcenjen izdelek. Vsi poznamo njihov glavni namen, vendar se jih marketinško ne komunicira ustrezno, ampak se jih enostavno zapakira v neprivlačno škatlo in jo opremi z logotipom. Oblikovalska agencija iz Kazakhstana Good je ubrala drugačen pristop. Na embalažo so vključili

Platinasta nagrada Pentaward v kategoriji prehrambnih izdelkov je pripadla zanimivi embalaži za jajca, ki so jo oblikovali v podjetju Spingetts Brand Design Consultants iz Velike Britanije. Za lansiranje nove znamke jajc so se odločili, da bi prekinili tradicijo in naredili nekaj povsem novega. Najprej so se poigrali z besedami (v Veliki Britaniji se beseda vojaki uporablja tudi za paličaste kruhke, ki se jih namaka v rumenjak mehko kuhane jajce), nato pa so se dogovorili še z dobrodelno organizacijo »Help for Heroes«, ki pomaga poškodovanim, invalidnim in bolnim britanskim vojakom.

Na koncu so tudi za dizajn embalaže uporabili vojaške elemente in tako na inovativen način predstavili novo blagovno znamko za jajca. Po njihovi zaslugi so potrošniki v dobrodelne namene donirali že 250.000 funtov.

Luksuzna embalaža za sladoled Mehiško podjetje Advanced Ice Cream Technologies je želelo svoje izdelke pozicionirati kot luksuzne in najboljše. Zato so želeli tudi primerno celostno podobo, ki so jo

realistično ilustracijo gumijastih škornjev v naravnem okolju – v vodi, med ribami in jeguljami. Podjetje Good si je z embalažo prislužilo platinasto nagrado Pentaward v kategoriji oblačil in obutve pa tudi nagrado Grand Prix v skupini »Direktne komunikacije« na letošnji prireditvi Golden Drum.

Inovativen dizajn za kozmetične tube Tube Polaris podjetja Neopac s hladno koničnimi aplikatorji ponujajo estetiko in priročnost. Hladna konica visokega sijaja je ergonomske oblike in prijetnejša za oko. Tuba zagotavlja učinkovito zaščito

Linija dezodorantov in odstranjevalcev dlak »Hands up« (op. Roke v zrak) cilja na deklice v starosti od 16 do 22 let, izdelek pa je na prodaj le na azijskem trgu. Učinkovitost izdelkov take vrste se seveda takoj pokaže

Zgubana steklenička za parfum

z dvigom roke. Tako so se tudi oblikovalci južnokorejskega podjetja Study House poigravali s to mislijo, ko so na embalažo namestili dve ročici. Dizajn je izjemno atraktiven mladim potrošnicam, prislužili pa so si tudi platinasto nagrado Pentaward v kategoriji izdelkov za osebno nego.

Pločevinka, občutljiva na temperaturo Ameriški proizvajalec energijskih pijač Hiball je lansiral serijo pločevink, ki vsebujejo barvo, občutljivo na temperaturo.

Embalaža vsebuje grafike, potiskane s termokromno barvo. Ko pločevinka doseže optimalnih 7 stopinj Celzija, mehurčki na grafiki spremenijo barvo iz bele v modro in s tem pokažejo, da je pijača na idealni temperaturi za zaužitje.

Podjetje MBF Plastiques je izdelalo zanimivo stekleničko za parfum Pleats Please. Modni oblikovalec Issey Miyake si je zaželel, da bi bila podobna njihovi najbolj znani torbici in takšna je tudi oblika, zamašek pa spominja na zložene tkanine.

Steklenička, oblikovana v duhu visoke mode, je polna zavitih linij in stilskih gub.

Zamašek je izdelan iz zgoščenega polipropilena in dodatno prekrit s plastjo polipropilena. Z uporabo tehnologije dvokomponentnega brizganja so se izognili podvajanju zgubanih delov.

7

S sodelavci tudi uresničuje kohezijski projekt Spremljanja in analiziranja stanja vodnega okolja v RS, ki je največji investicijski projekt za spremljanje, analiziranje in napovedovanje stanja voda v Sloveniji v zgodovini hidrološke in meteorološke dejavnosti.

73/74

EOL

Podjetje Van Genechten Packaging je prejelo nagrado Pro carton ECMA Awards v kategoriji najboljše škatle za pijače, in sicer za sekundarno embalažo za konjak Remy Martin. Posebnost škatle je predvsem v tem, da je odprta, kar za sekundarno embalažo za konjak ni v navadi. Steklenico razkriva izsekana okroglina, dizajn škatle pa je strukturiran tako, da kljub temu zagotavlja varnost in stabilnost. Izjemna izpostavljenost produkta zagotavlja privlačnost tudi na prodajnih policah.

področju spremljanja in analiziranja stanja voda.

Plastoform kupil Aero papiroti Družbo Aero papiroti je moralo celjsko podjetje Aero prodati zaradi lastne finančne konsolidacije. V oktobru jo je prevzelo podjetje Plastoform, ki s sloganom »od ideje do končnega izdelka« dela izdelke za počitniška vozila in prikolice ter za avtomobilsko industrijo.

Plastoform je na trgu že več kot tri desetletja in se uvršča med vodilne evropske predelovalce termoformobilnih plastičnih materialov za različne aplikacije. Termoplaste predelujejo po postopku termoformiranja. Direktor je Franc Gregorčič, ki je prevzel tudi vodenje krškega podjetja. Odslej je na trgu Papiroti, ki slovi kot specializiran proizvajalec in distributer papirnatih vrečk.

Dr. Bojan Rosi novi dekan Fakultete za logistiko

dr. Bojan Rosi

Roke v zrak

Najboljša škatla Remy Martin

Doc. dr. Bojan Rosi, MBA, univ. dipl. org., visokošolski učitelj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, habilitiran za predmetno področje Tehnologija v logistiki, je novi dekan Fakultete za logistiko v Celju. Dr. Rosi je avtor in recenzent številnih člankov, učbenikov, knjig in drugih publikacij. Pred zaposlitvijo na Univerzi v Mariboru je bil 20 let zaposlen na Slovenskih železnicah in 5 let v organih v sestavi Ministrstva za promet kot Svetovalec Vlade RS. Je tudi član številnih strokovnih mednarodnih in domačih združenj ter predstojnik Centra za razvoj kakovosti v logistiki na FL UM. Novi dekan je nasledil dr. Martina Lipičnika, ki je odšel v pokoj.

november 2012

pred zunanjimi vplivi, potiskana je lahko z reliefnim ali vročim tiskom, dodelana pa z visokokakovostnim tiskom. Je izjemno primerna za bogate kreme in serume, ki so namenjeni občutljivi koži. Poveča tudi učinkovitost nanosa, saj hladna konica pomiri razdraženo kožo na območju oči in ustnic.

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

Trajnostna embalaža med resnico in mitom Nina Semolič

foto: www.shutterstock.com

8 73/74

Embalaža

Polemika

V poročilu, ki ga je izdalo podjetje PricewaterhouseCoopers, je zapisano, da je izraz trajnostna embalaža mrtev.

POLEMIKA

Utemeljeno je govoriti o

učinkoviti embalaži. Ali je to res? Besedna zveza trajnostna

embalaža je mit, zavaja, ne

obstaja več. Vse to in še več si lahko preberemo v novem poročilu finančne družbe

PricewaterhouseCoopers (PwC). Poročilo z naslovom

Trajnostna embalaža: mit ali resnica navaja, da je embalaža

le del večje trajnostne zgodbe in da je osredotočanje le na en del kontraproduktivno in

ozkogledno. Pri finančni družbi PwC trdijo, da je trajnostna

embalaža izraz, ki danes ni več

november 2012

aktualen.

K

ljučni deležniki so mnenja, da bi bila uporaba besedne zveze učinkovita embalaža veliko bolj na mestu, saj je le-ta le del celostne trajnostne zgodbe izdelka. Po poročilu PwC je treba upoštevati učinkovitost celotne življenjske dobe izdelka, kar seveda vključuje tudi embalažo, ki izrablja minimalno količino virov in proizvaja minimalno število odpadkov, obenem pa še vedno opravlja osnovno funkcijo – varovanje izdelka. Upošteva se tudi učinkovitost transporta in kaj se dogaja z izdelkom po uporabi.

Kaj pa definicija?

R

aziskava poudarja, da je izraz zavajajoč, saj ne obstaja niti ena celostna, pomenljiva definicija. Trgovci, proizvajalci in potrošniške skupine, med drugim Packaging Federation, Incpen, Daigeo, Boots, Procter & Gamble, Nestlé in Rexam, so se soglasno strinjali, da bi bilo besedno zvezo vzeti pod drobnogled, osredotočiti pa bi se bilo treba na maksimalno trajnostnost v celotni dobavni verigi in seveda razširiti možnosti vračljivosti izdelka.

P

oročilo je ponovno podžgalo razpravo, ki se je zaiskrila že pred dvema letoma, ko je družba PwC pripravljala prvo poročilo o trajnostni embalaži. Leta 2010 so tako že izdali raziskavo, ki je razglabljala o naraščajočem zanimanju za trajnostno embalažo na podlagi razgovorov s štirimi skupinami ključnih deležnikov: proizvajalci izdelkov široke potrošnje, izdelovalci embalaže ter trgovinskimi in vladnimi organi. Sklep raziskave je pokazal, da bi soglasna opredelitev definicije trajnostne embalaže omogočila sektorju večji vpliv na

ureditev pravil in odnose s kupci. V poročilu je bilo zapisano, da morajo trgovci, dobavitelji in pakirna industrija razširiti svoja obzorja in premisliti o širšem vplivu embalaže in se osredotočiti na sodelovanje.

Vsaka zgodba ima dve plati

O

d poročila sta minili dve leti, pri družbi PwC pa ugotavljajo, da je sedaj na tem področju mogoče opaziti več kreativnosti in sodelovanja; tudi industrija v razpravah aktivno sodeluje. Trgovci, dobavitelji in potrošniki se trudijo na vseh področjih dosegati standarde trajnostne embalaže. Proizvajalci stremijo k uporabi čim manj materiala, trgovci želijo izdelke s čim manjšim vplivom na okolje, vključno z embalažo.

Š

tevilni proizvajalci izdelkov široke potrošnje so veliko investirali v razvoj izdelkov in inovacij. Eden izmed njih, ki ni želel biti imenovan, je povedal, da je to pripeljalo tudi do napetosti med proizvajalci in trgovci, saj so slednji zahtevali vse številčnejše podatke za izdelke, od ogljičnega odtisa dalje. Teh zahtev seveda ni bilo mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov, zato je bilo potrebno najti kompromis.

V

eliki igralci v embalažni igri so poročilo toplo sprejeli. Direktorica podjetja Incpen Jane Bickerstaffe je povedala: »Poročilo prinaša nov, spodbuden in uravnotežen pogled na embalažo in njena pozitivna vloga v dobavni verigi se po dolgotrajnem boju oblikuje.« Z njo se strinja predstavnik podjetja IoPP Kevin

9 T

ako poročilo PwC. Kaj pa menijo drugi. Vprašanje je bilo nedvoumno: Kaj menite o poročilu finančne družbe PricewaterhouseCoopers, ki je označila besedno zvezo trajnostna embalaža za mit? Ali se strinjate, da je izraz učinkovita embalaža primernejši?

EUROPEN (Evropska organizacija za embalažo in okolje)

T

udi pri EUROPEN se raje izognemo govoru o »trajnostni« embalaži, saj je embalaža le eden izmed številnih elementov, ki lahko podjetjem pomagajo izpolniti trajnostne cilje. Embalaža sama po sebi ne more biti trajnostna, obstajajo pa številni načini, kako jo trajnostno narediti. Članice združenja se spodbuja k razvijanju in uporabi embalaže, ki bo prispevala k uresničevanju strategije trajnostnega razvoja Evropske unije.

T

akšna embalaža mora biti: holistično zasnovana z izdelkom, tako da se optimizira splošna okoljska učinkovitost, izdelana iz materialov, ki so pridobljeni odgovorno oziroma iz obnovljivih virov, je zasnovana tako, da deluje učinkovito in varno skozi celoten življenjski ciklus, da z njo izpolnjujejo merila trga tako za delovanje kot tudi stroškovno, izpolnjujejo potrošnikova pričakovanja ter se po uporabi lahko reciklira in ponovno uporabi.

Jo Stephenson, podpredsednik, marketing in inovacije, Linpac Packaging

I

zraz je realnejši. Razvoj funkcionalne embalaže ustvarja učinkovitost v dobavni verigi in vodi k zniževanju stroškov, manj odpada v sistemu in prinaša okoljske prednosti – zmanjšane so ogljične emisije in teža. Funkcionalna embalaža postaja vedno pomembnejša v trajnostnih debatah in je ključna v boju z odpadno hrano (ta znaša le v EU 89 milijonov ton). Linpac poskuša aktivno sodelovati pri reševanju tega problema, in sicer z izdelovanjem inovativne embalaže, ki ohranja izdelek svež dlje časa.

Barry Sheerman, britanski poslanec delovne stranke za Huddersfield

M

enim, da ni točnega odgovora. Embalaža ima že sedaj veliko trajnostnih funkcij.

Podaljšuje življenjsko dobo izdelkom na policah, varuje izdelek med prevozom idr., vendar pa je

73/74

Embalaža

ritiki poročila trdijo, da slednje premika vratnice cilja. Ena izmed njih, Angela Morris, oblikovalka embalaže, je poudarila, da se bodo ključni deležniki še lažje skrili za trajnostnim oblakom ob upoštevanju vedno več faktorjev v kalkulaciji učinkovitosti. Tudi Lucy Frankel, direktorica marketinga pri podjetju Vegware, dodaja, da je razglasitev cilja za mit nesmiselno, saj bo vzelo pogum še tistim, ki si želijo dejanske spremembe.

Andrew Speck, komercialni in okoljski embalažni menedžer, M&S

K

ako trajnostna je embalaža, se ne more resno ocenjevati brez preučevanja dolgoročnih okoljskih in družbenih vplivov tako embalaže kot izdelka samega. Ključnega pomena je uporaba trajnostnih materialov, ki jih je enostavno reciklirati, in manj materiala. Ta proces se da še izboljšati s povečano rabo procesov recikliranja zaprtega tipa, z uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnih procesih, seveda pa mora biti izdelek v embalaži trajnosten.

Phil Adams, direktor CSR, Chesapeake

D

efinicija trajnostnosti bi morala vključevati več kot manj uporabe surovin, optimizacijo proizvodnih procesov, odpadkov in ravnanje potrošnika z izdelkom – morala bi vključevati še, kako to trajnostnost neprestano izboljševati.

Potrebno bi bilo maksimalno izkoristiti vse koristne lastnosti materialov in zmanjšati njihovo količino.

proizvodnja PET plastenk za polnitev gaziranih in negaziranih pijač, ledenega čaja, mleka, vina, sirupov in olja, za kozmetiko, čistila, motorna olja, sveče, doze

Janez Šubelj, tehnolog, Plastika; Andrej Mesojedec, s. p.:

T

ukaj bi vsi radi prevajali pojem »sustainable packaging«, za katerega pa slovenski jezik nima pravega izraza. Zame je najboljši približek temu samozadostnost oziroma v tem primeru samozadostna embalaža. Takšno embalažo ima banana. Lahko kupiš eno ali »multipack«, reciklirata se tako vsebina kot tudi ovitek, vsebina je zaščitena pred zunanjimi vplivi, pa še dobra je.

G

proizvodnja PET predform za proizvodnjo PET plastenk v teži 20 g – 52 g, raznih navojev

lede same izbire besed bi naredil tako kot Nemci: pustil bi sustainable, pa si naj vsak po svoje razlaga.

Luka Stepan, kreativni direktor, oblikovalska agencija Gigodesign:

»U

činkovitost embalaže pomeni funkcionalno ustreznost ovoja (ščitenje, komunikacija, prodaja ...). Trajnostni vidik se kaže predvsem v embalaži kot izdelku (ali obratno): proizvajalec športnih copatov Puma na primer svoje izdelke prevaža in prodaja v tekstilnih vrečkah, ki jih lahko kupci kasneje uporabljajo v gospodinjstvu. Če pa nam pogled seže še malo dlje v prihodnost, se z vse večjo priljubljenostjo tridimenzionalnih tiskalnikov obetajo lokalne tiskarne izdelkov, kar bi drastično spremenilo logistično verigo, po kateri uporabniki danes dobivamo izdelke. Vir: http://vision.puma.com/ us/en/2010/04/puma-launches-new-sustainable-packaging-designed-by-yves-behar/.

Vir http://www.packagingnews.co.uk/ http://www.pwc.com/en_GX/gx/sustainability/research-insights/assets/pwc-sustainable-packaging-report.pdf

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: 03 812 15 80 E-pošta: info@stramex-pet.si Splet: www.stramex-pet.si

november 2012

K

embalaža velikokrat tudi popolnoma netrajnostna. Ob prizadevanjih k čim večjemu deležu recikliranega materiala na vsakem koraku, kjerkoli je to mogoče, ne vem, zakaj tak sistem ne bi mogel biti realen.

Promocija

Vyse: »Embalažni specialisti so težko prišli do besede, saj so vsi preveč obremenjeni z marketingom, zato so bili njihovi predlogi o sprejetju uravnoteženega pogleda velikokrat preslišani.«

Krajši čas izvajanja, lažje spremembe, personalizacija foto: www.shutterstock.com

10 73/74

Embalaža

Digitalni tisk etiket

V 21. stoletju je težko

DIGITALEN TISK ETIKET

govoriti o tehnologijah, ki

niso digitalne. V proizvodnji embalaže se veliko govori o

digitalnem tisku nalepk. »Ljudje

imajo visoka pričakovanja, kar se tiče digitalnega tiska, čeprav

ni nujno, da vedo zakaj,« pojasnjuje Will Parker iz

podjetja Reflex Labels. Podjetje

je kot prvo opravilo nakup

inovacije proizvajalca Landa,

in sicer na letošnji Drupi. To je

vrsta nanografičnega tiska, ki naj bi izpolnjeval vse zahteve

november 2012

dobrega digitalnega tiska.

»B

lagovne znamke se borijo za privlačnost na policah,« dodaja Parker. »Digitalizacija nam omogoča dodano vrednost, saj deluje hitreje.« Z njim se strinja tudi Stuart Kellock, upravni direktor podjetja Kellock Apeel, ki je mnenja, da uporaba digitalnega tiska etiket omogoča manjšim blagovnim znamkam, da se postavijo ob bok velikim, vsaj kar se tiče kakovostnega označevanja. Obenem pa opozarja, da to ne pomeni potrebe po celotni prestavitvi konvencionalno tiskanih etiket na digitalni tisk. »Ustvariti je treba nov trg.

To ni več le tisk, ampak marketinško orodje, niste več le proizvajalec, ampak tudi tržnik.« Ta premik v vlogi tiskalnika jasno zahteva spremembe poteka dela in načrtovanje. »Potrebno je točno razdelati, kaj natančno lahko ustvarite

Digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.

s takšnim tiskom, potrebno se ga je navaditi,« dodaja Stuart Kellock. Še vedno pa ni digitalizacija primerna za vsak proces, čeprav so bile na tem področju nedvomno dosežene precej-

Digitalni tisk omogoča več eksperimentiranja.

šnje izboljšave. John Bambery, predstavnik skupine BPIF Labels razlaga: »Digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.«

»Š

e vedno je pred nami veliko dela z izobraževanjem strank na področju razlik med procesi,« je mnenja Simon Smith, direktor podjetja CS Labels. Smith se strinja, da se je digitalni tisk občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska. »Pri digitalnem tisku je odtis procesnih barv zelo dober, medtem ko so pri tisku posebnih

11 dodanih barv možne omejitve. Stranke morajo razumeti, da nekateri dizajni pač bolje delujejo na digitalnem tisku, drugi pa na konvencionalnem.«

V

široki uporabi je še vedno izjemno veliko konvencionalnih procesov, predvsem kar se tiče končne obdelave. Izdelovalci konvencionalnih tiskarskih strojev, ki ciljajo na označevalni sektor, se zavedajo svojih omejitev, zato jih pospešeno odstranjujejo oziroma izboljšujejo z uvajanjem digitalnih tehnologij, krajšajo nastavitvene in menjalne čase.

73/74

bo stranka ostala brez naročila, mogoče celo brez dela,« nadaljuje Bambery. »Pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno. To omogoča podjetjem, da zvišajo cene, saj so tudi naročila manjša.« Postaviti pravo ceno je očitno problematika vseh podjetij v vseh panogah. V primeru digitalno potiskanih etiket se sektor mogoče celo prodaja pod ceno. Smith dodaja: »Ker ni izvornih stroškov, je digitalni tisk etiket stroškovno učinkovitejši.« Vendar pa digitalnega tiska ne smemo prodajati zato, ker je cenovno ugodnejši, ampak predvsem zaradi njegove kakovosti in vsestranskosti.

Kellock se strinja, a opozarja, da trenutno niti ni dovolj dela za pravo ceno. To problematiko velja izpostaviti predvsem sedaj, ko se dogajajo visoke investicije v digitalno opremo, ki jo je treba nadgrajevati in vzdrževati vsaj tri, štiri

Embalaža

Digitalni tisk se je občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska.

Z

manjšani stroški tako glede časa kot materiala so gotovo velike prednosti, ki jih ponuja digitalni tisk. Gotovo je to področje, kjer slednji najbolj odgovarja potrebam označevalnega trga. Adrian Steele, upravni direktor podjetja Mercian Labels je mnenja, da je čas izvajanja

Digitalni tisk je stroškovno ugoden

Č

eprav obstaja problem s presežkom zmogljivosti na trgu, se krajši čas izvajanja ni pokazal kot velik problem. Bambery dodaja, da je to v bistvu prednost za tiskalnik. »Pred desetletjem se je dogajalo, da so prodajni zastopniki poslali povpraševanje po metrskih etiketah, vendar v serijah po 100.000. Tako stranka zniža ceno naročila s kvantiteto, tiskar pa se mora odločiti, ali bo financiral tako obsežno izvajanje in tvegal spremembe ali pa

Personalizirane etikete v modi

P

opularen trend v digitalnem tisku se nagiba k tisku etiket in personalizaciji. »Čeprav še ne obstaja masiven trg tiska personaliziranih etiket, je to definitivno trg, ki bo v bližnji prihodnosti doživel porast,« je prepričan Bambery.

Kaže se tudi potencial za izkušene digitalne tiskarje, ki bi lahko svoje veje delovanja razpredli tudi v druge oblike embalaže. Prostora na trgu označevanja je za digitalni tisk dovolj, tudi tehnologija je primerna sektorju. Če bodo tiskarji znali izkoristiti to, kar ponuja in se ob tem izogniti zaračunavanju pod ceno, lahko digitalni tisk prinese dobre rezultate.

Vir www.packagingnews.co.uk

november 2012

definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov. »Digitalni tisk nam omogoča več eksperimentiranja,« je prepričan Steele. »Pred digitalizacijo so ljudje kupovali cele serije materiala, med procesom je bilo veliko izgub. Sedaj ne naročajo več takšnih količin, ampak samo tisto, kar trenutno potrebujejo. Naročila sicer prihajajo bolj redno kot včasih, vendar so manjša.«

leta, če želi podjetje ohraniti konkurenčno prednost. Bambery nagovarja podjetja, naj ne zapravijo takoj vseh prihrankov, ki jih bodo pridobili z uvedbo digitalnega tiska. »To je nekaj, kar industrija nujno potrebuje za napredek. Razlike v cenah so velik izziv. Vsi vpleteni v embalažno industrijo vedo, da je strojna oprema draga,« razlaga Bambery. »Svoje investicije moraš odplačati, tehnologija danes pa hitro zastari, zato je treba upoštevati razlike v ceni in cenovno tekmovati tudi s tistimi, ki so vložili manj.«

Promocija

Čas izvajanja je definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov.

Pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno.

je mednarodna žirija za

oglaševanje in grafično

oblikovanje, gre za Creativity

International Awards,

nagradila že tretjič. Nagrada je toliko vrednejša, ker so jo

dobili v hudi konkurenci znanih

mednarodnih blagovnih znamk

iz več kot 30 držav. In na kaj

je posebej opozorila žirija?

To, kar loči embalažni sistem Biva od večine preostalih, je fuzija embalažnega sistema

in oglaševalske zgodbe.

Avtor nagrajene embalaže

je Aljoša Šenk, ki je študiral na elitni zasebni univerzi

Academy of Art University

v San Franciscu, sicer pa je tudi član prestižnega kluba

prejemnikov nagrade Red Dot. Njegovo oblikovalsko vodilo –

poslanstvo embalaže je v tem,

da prepriča kupca. In kaj še?

Embalaža ni navodilo za uporabo ali razglasna deska, temveč orodje, ki ima en sam cilj – prepričati v nakup. To torej ni samo neka kljukica na spodnjem hierarhičnem nivoju izvedbene operative, temveč je vizualna manifestacija jedra marketinške strategije. Embalaža je glas proizvoda in obraz blagovne znamke, je pogovor in ne transportno vozilo. Nakup pa je zaupanje in slednje že vsebuje elemente medčloveškega odnosa. Tu so lastnosti objekta, ki pripoveduje zgodbo: iskrenost, originalnost in srčna artikulacija, imperativ za sklenitev zaupanja. Vse to se odvije v nekaj sekundah in če je zasnova nagovora zanimiva, te kupec sprejme, možnost nakupa pa se poveča za več kot 70 odstotkov.

Toda v koliki meri je kupec v Merkurjevih trgovinah glede na profil vaših prodajaln sploh pozoren na embalažo? Ali ni v vašem primeru v ospredju prav primarna funkcija embalaže, to je varnost?

Kompleksnost medčloveških interakcij poznamo vsi, ko ob tem obstaja še hendikep némosti, se zahtevnost samo še potencira. Če si reševanja teh izzivov vešč, so izjemni tudi prodajni rezultati.

Sekundarni izziv pa je zanka nakupne ponovitve, torej zvestoba. Ko prva ponakupna evforija mine, se srečamo s prvimi dvomi in preverjanji, lahko tudi kognitivno disonanco. Tu lahko embalaža odigra pomembnejšo vlogo. Ali odpiranje poteka predolgo ali se pri tem urežemo itd.

Vse to vpliva tudi na samo vrednost proizvoda in posredno blagovne znamke. Lahko je bila cena proizvoda visoka, njegova vrednost pa se lahko ob hujši frustraciji nevarno zmanjša še pred prvo uporabo. Ali obratno: nizka cena generika ob spoštljivem pakiranju (ni enako drago) vrednost proizvoda in znamke poviša.

Spoštljivost do lastnih proizvodov prenesemo in tako seže tudi izven prodajne police, v dom.

Tu in tako se kujejo mnenjski voditelji, ki nam pospešujejo nakup od ust do ust.

Katere elemente inovacije in dizajna pri embalaži Biva bi potemtakem posebej izpostavili?

Grafično oblikovanje je v širšem kontekstu vizualnega komuniciranja zgolj eno izmed

Aljoša Šenk

Merkurjevo znamko Biva

november 2012

Pri utemeljitvi nagrade za Merkurjev embalažni sistem malih gospodinjskih aparatov je bila posebej izpostavljena fuzija embalažne rešitve in oglaševalske zgodbe. Kaj ste hoteli poudariti s kreativno rešitvijo?

foto: arhiv podjetja

Embalaža je glas proizvoda

Nagrada za embalažo Biva

73/74

Nagrada za embalažo Biva

orodij za dosego cilja – prodaje. Je obrt, katere dodana vrednost je monetizacija emocionalnosti. Estetika se tu lahko razteza od asketskega logosa pa vse do rustikalnega patosa – odvisno od proizvoda in okolja, v katerem se slednji uporablja. V primeru malih gospodinjskih aparatov BIVA je element domačnosti in topline zelo pomemben, kuhanje je namreč aktivnost v samem jedru družine, zato smo tudi na embalaži uporabili koncept materialne metafore – les.

Znano je, katera merila mora izpolnjevati najboljša embalaža. Katera merila postavljate na prvo mesto pri vašem embalažnem sistemu? Če so embalažni sistemi pravilno zasnovani in izvedeni, uresničujemo »from-the-shelf« paradigmo. Zakaj? Poviša se vrednost (ni enako ceni) proizvoda in blagovne znamke, poveča se verjetnost impulzivnega nakupa iste blagovne znamke, poveča se nakupna preferiranost ostalih blagovnih skupin iste blagovne znamke, pridobimo mnenjske voditelje blagovne znamke, zmanjšajo se stroški promocije.

Kaj vas najbolj motivira h kreativnemu oblikovanju?

Oblikovanje je sinergija dveh praelementov: estetike in funkcionalnosti. Ne onesnažuje okolja, v hiperprodukcijskem smislu, temveč prispeva izdelke in storitve, ki bodo ljudem v korist, s katerimi se bodo želeli identificirati, jih povezati s svojim življenjskim stilom, ki se jih bodo dotaknili na čustveni ravni, mogoče postali življenjski spremljevalec, evergreen, ki se ga bodo čez čas spominjali z nostalgijo. Sem nedogmatik in zagovornik vsesplošne evolucije – posnetka presežkov in njihova fuzija v novo, še nevideno obliko … v nov koncept.

Povezovanje na področju trajnostnosti in predstavitve dobrih praks na tem področju so ključne za trajnostni razvoj. Zeleno omrežje povezuje

13

vse akterje, ki znajo in zmorejo narediti zelene premike, hkrati pa je

prispevek k trajnostnemu razvoju.

Ločevanje je zakon

Vsak korak šteje. Njegovi člani so podjetja različnih panog, občine, šole, inštituti in druge organizacije. Poleg

na spletni strani Zelena Slovenija so člani Zelenega omrežja deležni številnih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije. Vabljeni, da se nam pridružite!

in v vsem obdobju uporabe ohrani enako učinkovitost. Zaščitnih premazov na vodni osnovi je vse več. Pri njih se ob utrjevanju premaza izloča voda in ne organsko topilo, ki dodatno obremenjuje okolje. Proizvodi Cinkarne Celje so optimalno prilagojeni vodnim sistemom.

Ultrafini TiO2 proizvajamo izključno v obliki vodne suspenzije in ga zaradi njegove narave lažje vnesemo v zaščitne premaze.

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

Ekološki vidik prodaje ekoigral

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

igralu: opis s sliko, tehnični podatki in izrisi, tlorisni in tridimenzionalni modeli za arhitekte, certifikat z izjavo o skladnosti. Tudi na tem področju je tako privarčevanega veliko papirja, črnila in prevoza. Tretji ukrep je, da večino svetovanj in brezplačne konference na temo varnost otroških igrišč izvajamo interaktivno, v virtualni sejni sobi. Tako naravo obvarujemo izpustov pri prevozu vseh udeležencev. Pri izvajanju navedenih ukrepov ugotavljamo, da smo s tem strankam na voljo na bolj ekološki, a tudi bolj praktičen in zadovoljiv način.

Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c. www.zunanja-igrala.si

to spodbuda, da vsak pokaže svoj

rednega sodelovanja v reviji EOL in

okolje

Ultrafini TiO2 (titanov dioksid) pridobivamo v Cinkarni Celje v dveh kristalnih oblikah: anatas in rutil. Za aplikacije v lesnih lazurah je pomembna predvsem slednja. Najbolj izkoriščena lastnost ultrafinega rutila je njegova sposobnost absorpcije ultravijoličnega sevanja, zato se uporablja v proizvodih, kjer je pomembna obstojnost na UV-sevanje (npr. premazi za zaščito lesa). Poleg ustrezne UV-zaščite zagotavlja tudi transparentnost. Ultrafini TiO2 bolje absorbira žarke v UV-območju in podaljšuje življenjsko dobo lesa bolj od drugih UV absorberjev organskega izvora. Poleg tega zaščitni učinek organskih dodatkov s časom slabi, saj organske molekule propadajo, ultrafini TiO2 pa pod vplivom sončnih žarkov ne degradira

73/74

Z ultrafinim TiO2 do boljših premazov za zaščito lesa

V podjetju Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c. smo spremenili način prodaje ekoloških igral in ekološke podlage za blaženje padcev z igral.

Stremimo namreč k temu, da bi bil tudi sam način prodaje čim bolj ekološki, kar dosegamo z več ukrepi. Prvi je ta, da tiskane kataloge pošljemo po pošti le izjemoma, saj smo vse kataloge objavili na spletni strani www.zunanja-igrala.si. Drugi ukrep je, da smo udejanjili spletni portal www.ecoplay.si, na katerem je dosegljiva vsa dokumentacija o posameznem

V letu 2010 smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat. Poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke ima lahko vsako gospodinjstvo zabojnik za odpadno embalažo in za biološke odpadke.

Ker je navada železna srajca, smo želeli ponovno opozoriti, kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki. V sodelovanju z Mestno občino Kranj smo pripravili novo akcijo osveščanja in jo poimenovali Ločevanje je zakon.

Pomembna novost so nalepke na zabojnikih, s katerimi individualno na terenu opozarjamo na nepravilnosti pri ločevanju. Vzporedno smo pripravili različna gradiva (tudi pobarvanke za otroke), postavili informativne table pri ekoloških otokih, izkoristili oglasne panoje na naših smetarskih vozilih ter postavili novo spletno stran www.krlocuj.me. Vse aktivnosti so in bodo tudi v bodoče usmerjene k enemu samemu cilju: vzpostaviti učinkovit sistem ravnanja z odpadki. Da smo pri tem uspešni, potrjujejo količine, saj dosegamo tudi do 60 odstotkov ločeno zbranih odpadkov.

Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o. www.komunala-kranj.si

november 2012

Novice Zelenega omrežja

14 73/74

okolje

Uporaba recikliranega papirja V tiskarni Medium se trudimo ravnati po načelih trajnostnega razvoja. To pomeni, da poznamo naše vplive na okolje in se obenem zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki bo posledice našega delovanja minimaliziral in ne bo oškodoval naslednjih generacij. Aktivnosti na področju okolja ves čas nadgrajujemo. To se kaže pri odnosu do kupcev, ponudbi izdelkov in izbiri materialov.

Ena od dobrih praks je predstavitev izdelkov, tiskanih na recikliranem papirju. Taki izdelki so malenkostno dražji (2–5 odstotkov), v globalnem smislu pa pomenijo velike prihranke. Vsaka tona recikliranega papirja prihrani 17 dreves, pri proizvodnji recikliranega papirja pa porabimo 60 odstotkov manj energije kot pri proizvodnji novega. Papirja ni mogoče reciklirati v neskončnost – večina papirja se lahko reciklira do osemkrat. Kot vsako leto smo v tiskarni Medium tudi letos pripravili kolekcijo poslovno-novoletnih tiskovin (stenskih in namiznih koledarjev, poslovnikov in rokovnikov idr.). Del kolekcije je iz recikliranega papirja, drugi del pa iz papirja s certifikatom FSC – les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov.

Medium, d. o. o. www.medium.si

november 2012

Z majhnimi koraki do energetske učinkovitosti vrhniških šol

Občina Vrhnika iz Planine nadomestili z varčnejšimi. Za projekt je bilo pridobljeno skoraj polovično sofinanciranje iz evropskih sredstev (program LEADER), pa tudi sicer se bo investicija že v nekaj letih povrnila s prihranki energije. mag. Matej Černetič, vodja oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo na Občini Vrhnika Občina Vrhnika www.vrhnika.si

Prihranili bodo za olimpijski bazen pitne vode letno Otroci Vrtca Hansa Christiana Andersena bodo ob vsakem potegu vode na stranišču privarčevali osem litrov pitne vode. Vrtec je namreč s pomočjo Sklada Si.voda postavil zbiralnik deževnice za splakovanje stranišč v enoti Lastovica. Poleg zbiralnika deževnice je vrtec pridobil še tri nove pitnike, postavljene v enotah Lastovica, Andersen in Marjetica. Ti bodo spodbujali pitje visokokakovostne vode iz pipe ter zmanjševali porabo vode, saj se za izdelavo vsake plastenke porabi tudi do tri litre vode. Prijava vrtca na razpis se je obrestovala, saj je Sklad Si.voda k 47.413,29 evrov vrednemu projektu prispeval kar 80 odstotkov vseh sredstev, preostali del stroška pa je pokril vrtec sam. Deževnica se zbira v dveh podzemnih cisternah (položeni sta pod igrišče vrtca) s skupno prostornino 40 m2. Deževnico bo 151 otrok in 26 zaposlenih uporabljalo predvsem za splakovanje stranišč, ob tem pa še za zalivanje rož in trave ter pranje avtomobilov.

Ob pomanjkanju deževnice v sušnih obdobjih leta bo sistem samodejno preklopil na uporabo vodovodnega omrežja.

Si.mobil, d. d. www.simobil.si

Iz embalaže tetrapak v različne higienske izdelke EKO INICIATIVA se je septembra 2012 predstavila na konferenci koordinatorjev programa »EKO ŠOLA« na Brdu pri Kranju. Skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami, d. d., in Tetra Pakom smo bili »zapakirani« v projektu EKO PAKET. Sodelovanje je potekalo v okviru prikaza snovnega toka. Tetra Pak izdeluje embalažo, ki jo Ljubljanske mlekarne uporabijo pri pakiranju svojih izdelkov. Ko embalaža postane odpadek, se ta ločeno zbere in v tovarni higienskega papirja predela v različne higienske izdelke.

Tako se prične njen drugi življenjski cikel, v katerem zaživi kot higienski papir. Naslov predstavljenega prispevka je bil Pot od izdelka preko odpadka do novega izdelka. Bistveno sporočilo je bilo: v Sloveniji se letno na trgu proda 7.500 ton KEMS. Iz ene tone KEMS lahko izdelamo približno 530 kg higienskega papirja. Če predpostavimo, da bi vse slovenske osnovne šole uporabljale higienski papir iz KEMS, bi lahko posredno pomagale umakniti iz obtoka 1.660 ton odpadne KEMS, kar predstavlja kar 22 odstotkov vse odpadne KEMS v Sloveniji.

Kaže, da na otrocih ni le naša prihodnost, ampak tudi sedanjost!

foto: Milan Lazarevič

Zeleno omreŽje

Občina Vrhnika želi prispevati k manjšemu obremenjevanju okolja in hkrati znižati stroške za energijo, zato je naročila razširjene energetske preglede večjih javnih objektov.

Izmed vseh priporočenih ukrepov se je dalo prednost organizacijskim in tistim z najkrajšo vračilno dobo. V dveh osnovnih šolah so letos vgradili termostatske ventile oziroma glave na radiatorje učilnic in delno hidravlično uravnotežili ogrevalni sistem. Termostatske glave so namestili v učilnicah na južni strani šol, s čimer se je znižala poraba plina in s tem stroški, hkrati pa se je izboljšalo bivalno ugodje. Pozimi v sončnem vremenu učencem v učilnicah na južni strani ne bo več vroče, tistih na severni strani pa ne bo zeblo. Na stari šoli so zamenjali tudi nekaj zastarelih in potratnih luči in jih

Valtex & Co., d. o. o. www.eko-iniciativa.si

našo ključno zavezo za zmanjšanje neto emisij CO2 na tono proizvedenega cementa za 20 odstotkov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija ne more zgoditi brez zelene industrije.« Eden od pomembnih ciljev je tudi zaveza, da bodo 35 odstotkov višjih vodstvenih položajev zasedle ženske, zaposleni pa bodo prispevali milijon prostovoljnih ur na leto.

kampanja ravnanja z OEEO družbe ZEOS, ki ga podpirata Evropska komisija in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, si lahko ogledate na spletni strani http://life.zeos.si/.

Lafarge Cement, d. o. o. www.lafarge.si

15 73/74

Lafarge v leto 2020 s 34 ambicijami

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Poučni E-transformer

Lafarge je predstavil 34 novih ambicij s področja trajnostnega razvoja za leto 2020, ki jih je organiziral okoli treh glavnih stebrov trajnostnega razvoja: socialnega, gospodarskega in okoljskega. Znižanje emisij CO2 za 33 odstotkov v primerjavi z letom 1990 in uporaba vsaj 50 odstotkov nefosilnih goriv v cementarnah sta le dve izmed omenjenih ambicij podjetja Lafarge. Skupaj vseh 34 zabeleženih ciljev odraža rezultat obsežnega skupnega dela z zaposlenimi in vodji poslovnih enot, skupino zainteresirane javnosti in glavnimi partnerji.

Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal: »Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje našega programa 2007–2012, na koncu katerega smo dosegli

Elektronski in električni odpadki niso enoviti odpadki, pač pa so sestavljeni iz različnih delov. Mnogi vsebujejo redke surovine, drugi za okolje nevarne sestavine. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta, omogočimo ustrezno predelavo ter privarčujemo surovine in energijo. Kako se s temi odpadki ravna, nam prikaže multimedijsko vozilo E-transfomer.

Na vozilu so razstavljeni veliki in mali gospodinjski aparati, mobilni telefon, LCD-televizor in raznovrstna e-oprema. Elektronska oprema je v obliki eksplozijskih sestavnic, od najmanjšega do največjega dela, tako da si lahko vsak obiskovalec ogleda notranjost aparata. Na voljo je tudi igrica »zbiranja odpadkov« na dlančniku. E-transformer je zložljivo vozilo, različnih barv in nasmejanih likov, opremljeno z najnovejšo multimedijsko in svetlobno predstavitveno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi vozila. Projekt Slovenska osveščevalna

2011 2010 2009 2008 2007

2005 2004 2003 2002 0

V Sloveniji v letu 2011 nastalo več kot 6,5 milijona ton vseh odpadkov Najnovejši statistični podatki kažejo, da smo prebivalci Slovenije v letu 2011 proizvedli skoraj 722 tisoč ton komunalnih odpadkov (to je približno 352 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto). Od tega je bilo približno 4 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov (kar je okrog 1,9 kg na prebivalca na leto).

Poleg komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in nekaterih storitvenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, šolstvo ipd.), velik problem zaradi količin in vsebnosti nevarnih snovi predstavljajo tudi odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V Sloveniji je v letu 2011 v teh dejavnostih nastalo okoli 5,3 milijona ton odpadkov (skupaj z zalogami iz preteklih let 5,8 milijona ton), od tega 78 % v proizvodnih dejavnostih in 22 % v storitvenih dejavnostih.

Med temi odpadki je bilo skoraj 128 tisoč ton ali 2,4 % nevarnih odpadkov – okoli 86 % teh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 14 % pa v storitvenih dejavnostih.

Poslovni subjekti so skoraj 49 % vseh odpadkov (vključno z zalogami iz preteklih let) predelali ali odstranili interno (znotraj podjetja), malo manj kot 40 % vseh odpadkov so oddali v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, pristojnim za ravnanje z odpadki, preostalih 11 % pa so poslovni subjekti začasno uskladiščili (9 % vseh odpadkov) ali izvozili (2 % vseh odpadkov).

Zeleno omreŽje 1

2

3

odpadki iz proizvodnih dejavnosti

4

5

6

odpadki iz storitvenih dejavnosti

7

8 mio ton

komunalni odpadki

Grafikon 1: Količine nastalih odpadkov (vključno z zalogami iz preteklih let) po viru nastanka, Slovenija

Pripravila: Tanja Vidic, Statistični urad Republike Slovenije Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

november 2012

2006

ZEOS, d. o. o. www.zeos.si

Določen je predpis za kompostiranje Bioplinarna Draženci (vir: mag. Poje, KIS)

dr. Darja Majkovič

Nova uredba o BIOO in MKO

16 73/74

okolje

Nova uredba o BIOO in MKO

MKO je v oktobru dal v javno obravnavo Uredbo o predelavi

biološko razgradljivih odpadkov

(BIOO) in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. V

mesecu dni lahko zainteresirani podajo mnenja in predloge o Uredbi. Obstoječo Uredbo je

potrebno ustrezno spremeniti in dopolniti, predvsem v

luči vedno večje potrebe po predelavi ločeno zbranih BIOO v koristne surovine in obdelavi

mešanih komunalnih odpadkov

(KO), ki ostanejo po uspešnem ločenem zbiranju KO pred odlaganjem. Nova Uredba ločeno obravnava predelavo

BIOO in obdelavo mešanih KO

pred odlaganjem.

P

ovzročitelji BIOO in izvajalci javnih služb zbiranja KO morajo v načrtu gospodarjenja z odpadki upoštevati odpadkovno hierarhijo.

Tudi izvajalci javnih služb zbiranja KO so dolžni povzročitelje odpadkov ozaveščati o preprečevanju nastajanja BIOO.

P

ričakuje se, da se bodo količine BIOO z intenziviranjem ločenega zbiranja kakor tudi z ozaveščenostjo prebivalstva z leti povečevale.

Ločeno zbrani BIOO se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah, to velja zlasti za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, in na anaeroben način v bioplinarnah. To velja zlasti za odpadke iz gostinstva, ki so večinoma tekoče oziroma pastozne sestave.

V

Uredbi je podrobno določeno ravnanje z BIOO in evidentiranje ravnanja s temi odpadki pri sprejemu na napravi, nadzor emisij in vodenje evidence dnevnih meteoroloških parametrov, kar je pomembno zaradi širjenja neprijetnih vonjav.

november 2012

N

ovost Uredbe je določanje nacionalnega predpisa za kompostiranje tistih ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, ki sicer sodijo v 3. kategorijo živalskih stranskih proizvodov v skladu z Uredbo 1069/2009 ES o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode,

ki niso namenjeni prehrani ljudi. Ti odpadki se ločeno zbirajo skupaj z zelenim vrtnim odpadkom in so primerni za kompostiranje. Za optimalen razkrojni proces je potrebno doseči primerno razmerje dušika in ogljika ter temperaturo med 50 in 60 stopinj, kar zagotavlja ustrezno higienizacijo celotnega materiala.

U

smeritve in zaveze Slovenije glede zagotavljanja energije iz obnovljivih virov so vodile k intenzivni gradnji bioplinarn – kmetijskih, ki kot substrat za predelavo uporabljajo silažo, ostanke kmetijske proizvodnje in živinsko gnojevko, ter tiste bioplinarne, ki poleg omenjenih substratov predelujejo še ločeno zbrane BIOO iz gostinstva, trgovin in živilskopredelovalne industrije. Povečan obseg anaerobne predelave BIOO je narekoval spremembe Uredbe tudi na tem področju.

D

oločene so zahteve za kompostiranje, primernost odpadkov za kompostiranje in temperaturne pogoje razkrojnega procesa, na strani anaerobne razgradnje pa primernost odpadkov za ta tip razgradnje in higienizacijo. Nadzor aerobnega in anaerobnega procesa predelave BIOO je določen v okoljevarstvenem dovoljenju. Uredba določa tudi uporabo komposta in digestata v kmetijstvu (opredelitev parametrov kakovosti, vsebnost dušika, določitev strožjih mejnih vrednosti vnosa nevarnih

17 P

ovzročitelji MKO in izvajalci javnih služb zbiranja KO morajo v načrtu gospodarjenja z odpadki upoštevati odpadkovno hierarhijo.

Tudi izvajalci javnih služb zbiranja KO so dolžni povzročitelje odpadkov ozaveščati o preprečevanju nastajanja MKO. Določene so zahteve za obdelavo MKO. Slednje se nanašajo zlasti na sprejem odpadkov v predelavo, evidentiranje sprejetih odpadkov in skladiščenje ter zagotavljanje kakovosti stabiliziranosti MKO. Mešanje mehansko biološko obdelanih KMO z drugimi odpadki pred odlaganjem (redčenje zaradi zmanjševanja vsebnosti organske snovi v odpadkih) je prepovedano.

P

roces obdelave MKO mora nadzorovati upravljavec v skladu z načrtom nadzora procesa obdelave MKO, ki je sestavni del načrta ravnanja z odpadki iz okoljevarstvenega dovoljenja.

U

redba določa, katero okoljevarstveno dovoljenje je potrebno za katero napravo – naprava za recikliranje ali naprava za odstranjevanje odpadkov. Upravljavec naprave mora k vlogi za pridobitev dovoljenja poleg ostalih podatkov predložiti tudi načrt ravnanja z odpadki; v Uredbi je določeno, katere elemente mora načrt vsebovati. Pristojno ministrstvo pa v dovoljenju določi tudi način prevzema in preverjanja BIOO ali MKO, program nadzora, program monitoringa vplivov predelave oz. obdelave na okolje, način čiščenja in razkuževanja opreme in območij naprave, način dajanja komposta, digestata ali bioplina v uporabo ali v promet idr.

M

inistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v Programu Ukrepov za spodbujanje gospodarstva, paket 3 (sept 2012, MGRT) opredeljuje, da Uredba lahko prispeva k spodbujanju gospodarstva na več načinov: z odpiranjem novih delovnih mest in večanjem snovne učinkovitosti (kompost je surovina).

Mnenja deležnikov

Od poslovnika do pritožne knjige

Uredba predpisuje podrobnosti

D

Mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio:

oločena je odgovornost in usposobljenost oseb za obratovanje naprave, s poudarkom na prevzemanju odpadkov kot eni izmed ključnih operacij za zagotavljanje kakovostnega procesa obdelave. Določena je vsebina poslovnika, ki ga mora imeti upravljavec naprave za njeno obratovanje. Podatki poslovnika se nanašajo na upravljavca, vrsto odpadkov in podatke o obratovanju naprave in priloge (tehnološki projekt naprave, program nadzora procesa predelave BIOO in procesa obdelave MKO, program nadzora odpadnega zraka, voda in vonjav itd.). Uredba predvideva tudi postavitev pritožne knjige na napravi in na nevtralnem kraju (npr. občina).

P

rav tako sta določena evidenca procesov in letno poročanje. Podatki o tem, koliko in kakšne vrste odpadkov se je predelalo na aeroben ali anaeroben način, o količini in kakovosti predelanega komposta in digestata, namen uporabe, se poročajo resornemu ministrstvu.

Le-to na podlagi predloženih podatkov izvaja sledenje zastavljenih ciljev predelave BIOO in drugih povezanih ciljev.

O

snutek Uredbe o predelavi biorazgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov je v obravnavi in usklajevanju že vse od začetka poletja (julij 2012). V tem

Na splošno opažamo, da uredba predpisuje podrobnosti postopkov obdelave, ki preveč posegajo v samo tehnologijo obdelave. času smo vse predlagane osnutke že večkrat temeljito pregledali in nanje podali bistvene pripombe.

N

a MKO (in tudi Gospodarski zbornici Slovenije) so bili organizirani usklajevalni razgovori, kjer smo bili prisotni predvsem predstavniki komunalnih podjetij, ki smo izmenjavali mnenja, predloge in tudi operativne težave. Večina naših pripomb in predlogov na

73/74

predlagane osnutke je bilo v obdobju usklajevanja že sprejetih, tako da na zadnji predlog nimamo več bistvenih pripomb. Na splošno pa opažamo, da uredba predpisuje podrobnosti postopkov obdelave, ki preveč posegajo v samo tehnologijo obdelave, predvsem na področjih, kako dosegati higienizacijo in kako izvajati kontrolo procesa. Tehnologije naprav se med seboj razlikujejo, zato naj bodo predpisani predvsem cilji, ki jih je pri obdelavi potrebno doseči in ne sam potek tehnologije. Pozdravljamo tudi nekatere pozitivne spremembe, predvsem glede kriterijev za uvrstitev komposta v I. razred, ki bo omogočila širšo uporabo komposta kot koristnega gnojila v kmetijstvu.

okolje

Več novosti pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov

Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali obdelavo odpadkov

Bioplinarne morajo delati v skladu z zakonodajo Dr. Tanja Gomišček, MKO:

N

a Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo pripravili osnutek Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, ki smo ga 5. oktobra objavili na spletnih straneh ministrstva v 30-dnevno javno obravnavo.

Nekateri nam sicer očitajo, da smo dvignili mejne vrednosti za težke kovine v kompostu in digestatu.

C

elotna uredba je kompleksen dokument, ki obravnava in določa predelavo biološko razgradljivih odpadkov, to so odpadki, ki jih ločeno zbirajo gospodinjstva, zeleni vrtni odpadki, gostinski odpadki, biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v prehrambeno predelovalni industriji in podobno. Tovrstni odpadki so vir surovin za predelavo v kompost po aerobni poti v kompostarnah in iz njih nastane kompost ali pa po anaerobni poti v bioplinarnah, kjer ob izkoriščanju bioplina v energetske namene pridobimo digestat. Tako kompost kot tudi digestat sta odlično gnojilo in izboljševalec zemlje, ki se ga lahko koristno uporabi v kmetijstvu. Za uporabo v kmetijstvu mora biti tako kompost kot digestat neoporečne in visoke kakovosti.

Celotna Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov je zato zastavljena v luči zahtev menedžmenta kakovosti celotnega procesa predelave biološko razgradljivih odpadkov glede na kakovost biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces predelave, zagotavljanje

november 2012

snovi v tla), nadzor kakovosti, kdo je izvajalec nadzora kakovosti, evidenco vnosa komposta ali digestata v/na tla in letno poročilo o proizvedeni količini komposta ali digestata in količini, oddani v uporabo.

18 73/74

okolje

kakovosti samega procesa razgradnje s poudarkom na zahtevani higienizaciji odpadkov, ki se predelujejo, in ne nazadnje na zagotavljanju kakovosti komposta ali digestata ter ustrezni uporabi komposta ali digestata v kmetijske in nekmetijske namene. Ker organska gnojila v Sloveniji niso zajeta v zakonodaji o gnojenju, kot je to urejeno v drugih evropskih državah, omenjena uredba opredeljuje tudi področje gnojenja s tovrstnimi gnojili.

D

rugi del uredbe določa zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov zadeva tako imenovane črne zabojnike, torej tiste odpadke, ki nam preostanejo po tem, ko smo se potrudili in v kar največji možni meri uporabne odpadke ločili. Seveda se moramo zavedati, da smo v Sloveniji še zelo oddaljeni od držav, za katere na primer velja, da dobro ločujejo in na primer zberejo okoli 150 kg biološko razgradljivih odpadkov na prebivalca na leto. V Sloveniji smo na primer v prvem letu po uveljavitvi Uredbe o ravnanju z ločeno zbranimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom zbrali okoli 34 kg biološko razgradljivih odpadkov na prebivalca na leto, v naslednjem letu že nekoliko več, 39 kg.

Usklajevali smo veliko, vendar strokovno in pravno je osnutek uredbe še vedno tak, kot je bil zamišljen v samem začetku.

november 2012

T

orej nam v črnem zabojniku nedvomno ostane preveč odpadkov, ki bi jih lahko koristno uporabili. Od sredine leta 2009 na odlagališča ni več dovoljeno odlagati nepredelanih biološko razgradljivih odpadkov. V napravah za mehansko biološko obdelavo je potrebno take odpadke obdelati pred odlaganjem, da znižamo predvsem njihovo organsko snov, to pomeni, da jih biološko stabiliziramo. Po mehanski predobdelavi, kjer lahko izločimo še koristne surovine, kot so kovine in plastične mase, je preostanek potrebno biološko stabilizirati – najpogostejši sta dve vrsti obdelave: aerobna (kompostiranje) ali anaerobna (bioplinarna).

Tak končni proizvod je mešan stabiliziran odpadek in je primeren le za odlaganje na odlagališča ali za termično odstranitev. Poudariti moramo, da tovrstne naprave za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, razen podobne tehnologije (aeroben ali anaeroben način obdelave), nimajo nič skupnega s klasičnimi kompostarnami ali bioplinarnami, ki predelujejo ločeno zbrane, »čiste« frakcije odpadkov.

K

ljučne novosti nove uredbe, ki obravnavajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov na aeroben način v kompostarnah

in anaeroben način v bioplinarnah kakor tudi obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem v napravah za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), so naslednje: • jasna določitev, kateri odpadki sodijo v predelavo v kompostarnah ali bioplinarnah – tako imenovani pozitivni seznam odpadkov,

Kompostarna Lobau, pri Dunaju v Avstriji, ki na leto predela okoli 100.000 t ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz Dunaja in okolice in proizvede od 40.000 do 50.000 t prvorazrednega komposta. (vir: MA 48, Dunaj)

• kontrola vhodnih materialov in vodenje evidenc vhodnih materialov, priprave šarž, vodenje procesa in evidence določenih šarž do končnega proizvoda, • natančno določeno vodenje procesa tako za aerobno kot tudi anaerobno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov ter evidentiranje procesnih parametrov,

• zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, • pogoje za umeščanje naprav v okolje, odmike od naselij, • osnovne konstrukcijske zahteve za kompostarne, bioplinarne in naprave MBO.

• analiza končnega proizvoda,

Dr. TanjI Gomišček smo postavili še nekaj dodatnih vprašanj.

• uporaba komposta ali digestata v kmetijske in nekmetijske namene,

Ali bodo spremembe bistveno pripomogle k doseganju zadanih okoljskih ciljev?

• določitev dovoljenega vnosa komposta in digestata na kmetijska zemljišča,

Menim, da bodo spremembe pripomogle k doseganju zadanih okoljskih ciljev. Nekateri nam sicer očitajo, da smo dvignili mejne vrednosti za težke kovine v kompostu in digestatu. To je sicer res, kajti v obstoječi uredbi so zahtevane mejne vrednosti, ki so določene za ekološko kmetijstvo in so v praksi neživljenjske. Naši kritiki so spregledali ali pa niso želeli videti, da smo po drugi strani močno poostrili mejne vrednosti, ki dovoljujejo vnos težkih kovin v tla. Trenutno so te izjemno ohlapne. Poleg tega smo tudi za najboljšo kakovost komposta in trdnega digestata omejili vnos v tla na letni ravni, česar v trenutno obstoječi uredbi ni. Na splošno je v kmetijstvu dovoljena uporaba le 1. razreda kakovosti komposta in digestata. Vnos komposta in digestata na kmetijska zemljišča je poleg vseh omenjenih varovalk omejen še z nitratno direktivo, ki omejuje letni vnos dušika v tla na 170 kg/ha. Ob izračunu vseh variant ne presežemo mejnih vrednosti, ki dovoljujejo vnos težkih kovin v tla, ki so v osnutku uredbe, na primer za kadmij za 250 odstotkov, za cink za 330 odstotkov, za baker, svinec in krom pa kar za 400 odstotkov strožje, kot veljajo sedaj.

• določitev dovoljenega vnosa komposta in digestata na nekmetijska zemljišča, • na novo določene mejne vrednosti dovoljenega vnosa nevarnih snovi v tla, • na novo določene vrednosti kakovosti za kompost in digestat, • evidentiranje uporabe končnega proizvoda (komposta ali digestata) ne glede na kakovost, količino in namen uporabe ter evidentiranje končnega uporabnika, • zahteve za izvajalca nadzora kakovosti končnega proizvoda predelave ali obdelave biološko razgradljivih odpadkov, • določitev pogojev za umeščanje naprav v prostor, • postopanje pri pritožbah o obremenjevanju okolja (neprijetne vonjave, prah, hrup itd.), • določitev kriterijev, kdaj kompost ali digestat preneha biti odpadek in postane proizvod,

19 Vpliv na gospodarstvo ni odvisen od same uredbe, ampak bolj od politike in zavedanja naše družbe in kmetijstva, da so biološko razgradljivi odpadki, ki jih vsakodnevno proizvajamo sami, bodisi da prekomerno nakupujemo hrano in jo zato zavržemo ali nam ostaja na krožniku in jo prav tako zavržemo, vir surovine za gnojenje. Včasih kmet sploh ni proizvajal odpadkov. Z ostanki hrane je nakrmil živino, ostale biološko razgradljive odpadke je kompostiral in z njimi gnojil.

Raziskovalno znanstvene dejavnosti na področju odpadkov, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, praktično ni in ob mačehovskem obnašanju države do okolja in znanosti verjetno tudi še dolgo ne bo.

V Sloveniji so se zaradi »čez noč« dane zaveze o tem, koliko energije iz obnovljivih virov mora Slovenija zagotoviti, razbohotile bioplinarne, brez kakršnekoli predhodne analize, kaj bo to pomenilo za naše okolje. Če bi bioplinarne delovale v skladu z zakonodajo in bi bil njihov izplen popoln (to pomeni, da bi poleg proizvodnje električne energije pridobivale in izkoriščale tudi toplotno energijo) ter bi bil digestat, ki nastane kot stranski proizvod pri pridobivanju bioplina, tudi pri upravljavcih bioplinarn prepoznan kot gnojilo, ki mora biti kakovostno (za kar mora biti odgovorna celotna veriga predelave od vhodnega odpadka, procesa samega do končnega proizvoda), vseh teh problemov, ki smo jim trenutno priča, ne bi bilo.

Kje je bilo največ težav pri usklajevalnih pogovorih med deležniki, ki jih Uredba zadeva?

Ne vem, če lahko govorimo o težavah pri usklajevanju. Usklajevali smo veliko, vendar strokovno in pravno je osnutek uredbe še vedno tak, kot je bil zamišljen v samem začetku.

Uredba je v skladu z zakonodajo EU in zasnovana na strokovnih podlagah, ki so jih za svoje predpise uporabljale tudi druge države, predvsem Avstrija, Nemčija, Nizozemska, tudi Anglija. Slovenija še ni tako daleč – če sploh kdaj bo, žal! –, da bi lahko segali po lastnih raziskavah na tem področju. Raziskovalnoznanstvene dejavnosti na področju odpadkov, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, praktično ni in ob mačehovskem obnašanju države do okolja in znanosti verjetno tudi še dolgo ne bo.

Da nekdo napiše študijo o vplivu težkih kovin v kompostih na tla ali da ugotovi gnojilne lastnosti nekega komposta ali digestata, je potrebno še kaj več kot le pregled literature.

Potrebni so dolgoletni poljski poskusi. To so strokovne podlage, na osnovi katerih se države lahko odločajo, kako bodo ravnale na primer z biološko razgradljivimi odpadki. Če pač tega nimaš, je še vedno bolje, da uporabiš strokovno literaturo sosedov, kot da tavaš v megli in se pogosto izgubiš.

Ali menite, da Uredba bistveno posega tudi v obstoječe tehnologije obdelave (predpisi glede higienizacije, vodenje kontrole kakovosti itn.)?

Uredba v ničemer ne posega v obstoječe tehnologije. Obstajajo pa določene zahteve, ki jih morajo tehnologije izpolnjevati, da zagotovimo z zakonodajo skladno predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kakovosten proizvod.

Eno takih določil je zagotovo pozitiven seznam odpadkov, ki nam po trenutnih kriterijih, ki jih pripravlja Evropska komisija, in tudi sicer zagotavlja končni proizvod (kompost ali digestat), ki lahko izgubi status odpadka in se prosto trži, kakor so tudi določila o primerni higienizaciji med procesom razgradnje, ki ravno tako zagotavlja kakovosten, neoporečen, zdravju in okolju neškodljiv kompost ali digestat.

Kako bodo vplivale na izvajalce javnih služb?

Ena pomembnih nalog izvajalcev javnih služb je ustrezno ločeno zbiranje odpadkov. Tukaj igra zagotovo največjo vlogo ozaveščanje prebivalcev, kajti samo »čist« ločeno zbran odpadek je porok za visoko kakovost končnega proizvoda. Ne glede na to, za kakšen odpadek gre, vsekakor pa za biološko razgradljive, ki se lahko vključijo v prehransko verigo, to še posebej velja. Njihova naloga je zlasti pri ozaveščanju

Uredba hoče preveč

V

letošnjem juliju so se pod okriljem GZSZbornice kmetijskih in živilskih podjetij zbrala podjetja, ki predelujejo organske ostanke iz prireje živali in živilske proizvodnje ter ostanke hrane gostinskih podjetij. Gre za

73/74

bioplinarne, ki predelujejo organske odpadke.

Za dober zakonodajni predlog je nujno potrebno sodelovanje tako pripravljavcev kot tudi nosilcev dejavnosti, ki zakonodajo izpolnjujejo.

Tako smo v času priprave besedila Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov aktivno sodelovali s svojimi strokovnimi mnenji in skušali prispevati k bolj preglednemu zakonodajnemu predlogu.

okolje

Kako bodo vplivale na gospodarstvo?

prebivalcev in učinkovitem zbiranju ločeno zbranih frakcij odpadkov.

Menimo, da bo z upoštevanjem naših pripomb uredba postala bolj pregledna ter usklajena z drugo veljavno zakonodajo.

P

o našem mnenju skuša Uredba preveč naenkrat in še pred EU ali specifično nacionalno zakonodajo urediti obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih, bioloških odpadkov, kar je sicer potrebno, vendar izredno zahtevno. Tako nekatere tehnične, tehnološke in organizacijske rešitve, ki so primerne za obdelavo mešanih komunalnih bioloških odpadkov v kompostarnah, v praksi niso prenosljive ali celo izvedljive v bioplinarnah.

Najpogostejše pripombe smo opredelili kot: • tehnološke, ko osnutek prepodrobno predpisuje opremo ali postopke dela in je s tega vidika zelo omejevalen, mestoma celo neizvedljiv in neživljenjski;

• podvajanje že obstoječih predpisov in administrativnih zahtev, ki jih že predpisuje zakonodaja s področja živalskih stranskih proizvodov in ravnanja z odpadki.

M

enimo, da bo z upoštevanjem naših pripomb uredba postala bolj pregledna ter usklajena z drugo veljavno zakonodajo.

Podjetjem pa ob ob doseganju potrebnih okoljskih in tudi zdravstvenih standardov predstavljala čim manj ovir pri poslovanju.

Umestitev takšnih bioplinarn v prostor je del vsakdana, seveda pa morajo le te delovati po načelih dobre proizvodne prakse ter biti konkurenčne na trgu.

GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij: Nina Barbara Križnik, samostojna svetovalka

Viri MGRT, 2012. Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – paket 3.

MKO, 2012. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

MKO, 2012. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

MGRT, 2012. Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – paket 3.

november 2012

Poleg tega z uredbo nalagamo tudi obveznost uporabniku, npr. kmetu, da mora pred uporabo komposta ali digestata za gnojilo pripraviti pisni gnojilni načrt, ki mora biti sestavljen na podlagi analiz tal, predvidenega kolobarja, smernic dobre kmetijske prakse in seveda na podlagi analize komposta ali digestata, ki mu jo izda upravljavec kompostarne ali bioplinarne.

Sloveniji nekaj več let za dosego ciljev V začetku letošnjega julija je bila objavljena prenovljena Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2012/19/EU).

Namere? Izboljšati zbiranje in recikliranje električnih in elektronskih odpadkov (OEEO) ter zmanjšati količine odsluženih gospodinjskih aparatov in mobilnih telefonov, ki končajo na smetiščih. Nezadostno recikliranje namreč povzroča izgubo dragocenih virov za gospodarstvo in pomeni okoljsko breme. Spremembe Direktive o odpadni električni in elektronski opremi med drugim predvidevajo možnost zbiranja malih aparatov v trgovinah in poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Po objavi Direktive v Uradnem listu EU morajo države članice prilagoditi svojo zakonodajo v 18 mesecih.

D

irektiva o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2002/96/ES) se je uporabljala od februarja 2003. Zaradi nenehne širitve trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se električna in elektronska oprema vedno hitreje nadomešča. Rast OEEO je hitra1 in postaja pomemben vir odpadkov ter ponuja veliko priložnosti za dajanje sekundarnih surovin na trg. Slovenija pri tem v EU ni izjema.

»T

o opažamo tudi na Simbiu, kjer smo na primer leta 2009 zbrali slabih 9 ton te odpadne opreme, lani dobrih 10 ton, maja letos 14,4 tone in septembra letos 16,2 tone. Med OEEO prevladujejo televizorji, zamrzovalne skrinje, tiskalniki, računalniki ipd.,« opaža vodja ločenega zbiranja odpadkov v Simbiu, Tadej Ferlež.

O

koljsko učinkovito ravnanje s to vrsto odpadka temelji na izločanju nevarnih snovi iz odpadkov in čim večji ponovni uporabi, recikliranju in predelavi OEEO. Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje sta prva pogoja za recikliranje materialov, kot so zlato, srebro, baker in redke kovine, ki se uporabljajo v televizorjih, prenosnih računalnikih in prenosnih 1 Povprečna letna rast toka odpadka na ravni EU je 3 do 5 odstotkov (Eurostat, 2012).

foto: www.shutterstock.com

dr. Darja Majkovič

Prenova Uredbe o OEEO

20 73/74

okolje november 2012

Prenova Uredbe o OEEO

telefonih. Nova Direktiva je lahko velika spodbuda za učinkovitejšo uporabo virov v Evropi, določa pa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja OEEO in ravnanja z njimi. Po letu 2018 se bo uporaba Direktive razširila s trenutno omejenega področja na vse kategorije elektronskih odpadkov, pri čemer se bo zanje prej opravila ocena učinka.

M

ed pomembnejšimi okoljskimi cilji na področju odpadkov tako velja, da se spreminja cilj zbiranja OEEO, in sicer s trenutnih 4 kg/preb./leto na 45 odstotkov povprečne mase opreme, ki je bila dana na trg v predhodnih treh letih, v letu 2016 in nadaljnje povečanje na 65 odstotkov v letu 2019. Povedano drugače – do leta 2016 bo treba zbrati na vsako tono prodanih aparatov 450 kg odpadkov. Nekatere države članice bodo lahko odstopale od novih ciljev za omejeno obdobje, kadar bo to upravičeno s pomanjkanjem potrebne infrastrukture ali nizkimi stopnjami porabe električne opreme.

Tako je za deset držav, ki morajo izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov – med njimi je tudi Slovenija – prag postavljen nižje, na 40 odstotkov teže izdelkov na trgu.

Naslednji rok je leto 2019. Za Slovenijo in še

21 600

4.000

480

3.000

360

2.000

240

1.000

120

D T

renutno se le ena tretjina električnih in elektronskih odpadkov v EU zbira ločeno znotraj dokumentiranega sistema. Stopnja zbiranja v EU je trenutno 4 kg OEEO na osebo, kar znaša približno 2 milijona ton na leto, pri čemer se v EU letno ustvari približno 10 milijonov ton OEEO. Do leta 2020 se bo po ocenah obseg OEEO povečal na 12 milijonov ton.

Končni cilj nove Direktive, zbrati 85 odstotkov vse ustvarjene OEEO, bo zagotovil, da se bo v letu 2020 v EU ločeno zbralo približno 10 milijonov ton ali okrog 20 kilogramov na osebo.

K

oličina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem. V teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 odstotkov OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg (SURS, 2012).

V Sloveniji vse več odpadne EEO

P

o podatkih SURS (2012) količina odpadne električne in elektronske opreme narašča (slika 1). V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton OEEO: 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kilograme OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002–2010 naraščala. To ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002–2009 povečali za 52 odstotkov, in sicer s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

0

0 2002

2003

2004

2005

2006

OEEO iz gospodinjstev (tone)

2007

2008

2009

2010

denarna sredstva gospodinjstev za EEO (EUR)

Slika 1: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija (SURS, 2012)

In kako v prihodnje?

S

kladno z novimi cilji prenovljene direktive o OEEO bomo morali do leta 2016 zbrati 40 odstotkov električne in elektronske opreme, dane na trg v treh predhodnih letih, do leta 2021 pa 65 odstotkov. Glede na trenutne količine dane opreme na trg v Sloveniji (27.800 ton v letu 2010) lahko ocenimo, da bi bilo to 11.000 ton (5,5 kilograma na prebivalca) in 18.000 ton (9 kilogramov na prebivalca) na leto. V Sloveniji smo leta 2010 ločeno zbrali 8.674 ton OEEO, od tega 8.255 ton (4,03 kilograma na prebivalca)2 iz gospodinjstev. Kaj to pomeni? To pomeni 30,5 odstotka električne in elektronske opreme, dane na trg. Obstaja torej realna možnost za doseganje ambicioznejših ciljev.

Na naša vprašanja odgovarja Peter Tomše, MKO: Zakaj je bila Direktiva prenovljena?

Tu gre predvsem za harmonizacijo področja obsega Direktive v državah članicah, za uskladitev obveznosti registracije in poročanja za proizvajalce električne in elektronske opreme med nacionalnimi registri proizvajalcev ter omogočanja registracije proizvajalcev preko pooblaščenih zastopnikov.

Skladno z novimi cilji prenovljene direktive o OEEO bomo morali do leta 2016 zbrati 40 odstotkov električne in elektronske opreme, dane na trg v treh predhodnih letih, do leta 2021 pa 65 odstotkov.

Cilj, ki bi ga morala Slovenija doseči do leta 2016, naj ne bi bil tako problematičen v primerjavi s tistim do leta 2021. Kako ga doseči?

Prenovljena direktiva vsebuje poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Kakšne so te poenostavitve?

Ključno je, da so novi cilji ambiciozni, vendar realno dosegljivi. Za njihovo dosego bo najpomembnejše nadaljnje informiranje in ozaveščanje končnih uporabnikov o pravilnem ravnanju z OEEO, še posebej z akcijami, ki posredno in neposredno prispevajo k spreminjanju vedenjskih vzorcev, kot je na primer trenutni projekt LIFE+ družbe ZEOS, d. o. o., »Raising awareness of the importance of environmentally sound management of WEEE among identified target groups in Slovenia«, ki ga sofinancira tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Doseganje končnega cilja (65 odstotkov dane opreme EE na trg) pa bo v veliki meri odvisno tudi od ekonomskih in socialnih dejavnikov ter dejanske zasičenosti trga (menjava izdelkov ena za ena).

2 Za primerjavo podajamo primer Nemčije, kjer je v letu 2006 ta količina znašala 8,6 kg/preb./leto, v Veliki Britaniji pa 7,4 kg v letu 2007 (Ongondo idr., 2011).

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?

Izkušnje s prvimi leti izvajanja Direktive o odpadni električni in elektronski opremi (2002/96/ES) so pokazale določene tehnične, pravne in upravne težave, zaradi katerih je bila izvedena prenova Direktive. Namen je zagotavljati boljše zakonodajno okolje, ki bo enostavno, razumljivo, učinkovito in izvršljivo, in s predlaganimi ukrepi izboljšati učinkovitost direktive. Evropska komisija je morala nove cilje zbiranja, predelave in ponovne uporabe oz. recikliranja predlagati tudi skladno z določbami obstoječe Direktive.

november 2012

rugo pričakovano izboljšanje je zmanjšanje upravnih obremenitev z uskladitvijo nacionalnih zahtev za registracijo in poročanje.

Zahteve registrov držav članic za proizvajalce električnih in elektronskih odpadkov bodo zdaj natančneje usklajene.

73/74

D

5.000

irektiva daje državam članicam orodja za učinkovitejši boj proti nezakonitemu izvozu odpadkov. Nezakonite pošiljke OEEO so resna težava, zlasti kadar so zamaskirane kot zakonite pošiljke rabljene opreme, da bi se zaobšla pravila EU o ravnanju z odpadki.

Nova Direktiva bo od izvoznikov zahtevala, da preizkusijo delovanje opreme in predložijo dokumente o naravi pošiljk, ki bi lahko bile nezakonite.

okolje

720

EUR

6.000

Tone

devet držav članic velja izjema, rok imajo podaljšan do leta 2021.

22 73/74

okolje

Že prenovljena Direktiva uvaja določene ukrepe za učinkovitejše zbiranje OEEO, npr. oddajo zelo majhne OEEO (do premera 25 cm) v večjih trgovinah z opremo EE brez obveznosti nakupa nove opreme EE. Prav tako bo potrebno čim bolj optimizirati in vrsti odpadka prilagoditi prevzemanje OEEO od izvajalcev občinske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, saj se ponekod OEEO še vedno prevzema v okviru kosovnega odpada, kar ni primerno.

Kakšni so pričakovani učinki glede izpolnjevanja ciljev Direktive za slovenska podjetja?

Pričakovane koristi izpolnjevanja okoljskih ciljev Direktive je potrebno opredeliti v luči doseganja cilja družbe recikliranja. Osnovni namen Direktive, ki se izpolnjuje z doseganjem zastavljenih okoljskih ciljev, je v zagotavljanju okoljsko učinkovitega ravnanja z OEEO. S tem zagotavljamo preprečevanje morebitnih vplivov na okolje in zdravje ljudi zaradi nevarnih snovi, ki jih ti odpadki vsebujejo, ter ohranjamo naravne vire zaradi recikliranja oz. predelave OEEO. Kakšno je stanje glede predelave OEEO v Sloveniji?

V največji meri se v Sloveniji izvaja obdelava OEEO z razstavljanjem in večinoma ročnim izločevanjem nevarnih komponent in sestavin.

Za določene vrste okoljsko najbolj problematične OEEO, npr. hladilno zamrzovalno opremo, se obdelava izvaja v tujini.

Trgovina želi predvsem več ozaveščanja

november 2012

Mnenje o prenovljeni Direktivi so sporočili iz trgovskih družb Merkur in Mercator (Srečo Bukovec). »V družbi se zavedamo pomena ločenega zbiranja električne in elektronske opreme, saj je to pogoj za zagotavljanje recikliranja OEEO. V naših maloprodajnih enotah imamo postavljene ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadnih baterij, sijalk in malih gospodinjskih aparatov.

Za naše kupce zagotavljamo tudi brezplačen prevzem velikih gospodinjskih aparatov, hladilnih in zamrzovalnih aparatov ter televizijskih sprejemnikov. Za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja in okolja je treba potrošnika spodbujati, da OEEO vrne in tako omogoči primerno nadaljnjo predelavo. V lanskem letu smo v akciji EKO se v Merkurju izplača v sodelovanju z družbo ZEOS izvedli akcijo zbiranja OEEO na način, da smo kupcu za vsak prinesen električni ali elektronski aparat, sijalko ali baterijo podarili kupon v vrednosti 5,00 EUR, ki je bil unovčljiv ob naslednjem nakupu. Tako smo jih skušali navaditi, da tovrstna odpadna oprema ne sodi v koš za mešane odpadke, in

jim predstaviti možnost, da jo prinesejo v naše centre. S podobnimi akcijami in različnimi promocijami želimo tudi v prihodnje sodelovati pri ozaveščanju potrošnika o pomenu ločenega zbiranja OEEO. Na ta način bomo lahko pripomogli k doseganju dolgoročnih ciljnih količin zbrane OEEO.« Prenovljena direktiva naj bi vsebovala poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki.

Kakšno je vaše mnenje o teh poenostavitvah?

Merkur: Ključni poudarki iz prenovljene Direktive so zmanjšanje števila razredov (z 10 na 6, kar na naše poslovanje ne bo imelo posebnega učinka), cilji zbiranja se bodo letno povečali na 65 odstotkov EEO, dane na trg v treh predhodnih letih. To pomeni, da bo potrebno vedno večje osveščanje potrošnikov.

Distributerji bomo morali v trgovinah zagotoviti pogoje za brezplačen prevzem male opreme EE (to že zagotavljamo). Proizvajalci bodo lahko ločeno prikazovali stroške ravnanja z OEEO na računih. Obvezna bo registracija proizvajalcev, ki svoje proizvode prodajajo preko svetovnega spleta, v državi, kamor prodajajo svoje izdelke,

Obstoječi sistem zbiranja je dober in omogoča končnim uporabnikom vrsto možnosti za enostavno oddajo odpadnih električnih aparatov. in s tem bo večji nadzor nad spletno prodajo.

Mercator: Enega najpomembnejših ciljev, ki so vsebovani v določilih prenovljene Direktive, vidimo v usmerjenosti na racionalno rabo naravnih virov. To posledično pomeni postopno dvigovanje deležev zbrane OEEO, dane na trg.

S tem se zagotavlja osnova za vire surovin, pridobljenih s predelavo oziroma reciklažo odslužene EO. Posledično dvigovanje obveznosti zbrane OEEO sicer pomeni povečevanje stroškov proizvajalcev, ki so nosilci financiranja sistemov ločenega zbiranja in ravnanja, mednje pa med drugim s hitrejšim razvojem lastnih trgovskih znamk sodijo tudi trgovske verige. Trenutna opredelitev proizvajalca kljub drugačnim predlogom Evropskega parlamenta sicer ostaja nacionalna, vendar pa v primeru distributerja, ki »premika«blago iz ene v drugo državo, pomeni, da prevzema nase odgovornost proizvajalca in s tem vse obveznosti iz tega naslova.

Na nivoju držav članic menimo, da Direktiva ne predvideva bistvenih poenostavitev za proizvajalce, večje spremembe so le pri proizvajalcih, ki delujejo na območju dela ali celotne EU. Tem je namenjena poenostavitev registracije v različnih državah v obliki poenostavljenega vnosa

podatkov v nacionalni register, še posebej pa z zagotavljanjem povezav z ostalimi nacionalnimi registri. To je pomembno tudi v primeru spletne trgovine, ki je eden najhitreje rastočih prodajnih kanalov nekaterih vrst elektronske opreme. Poleg tega spremembe Direktive omogočajo proizvajalcem, ki v določeni državi nimajo registriranih podjetij, da svoje obveznosti urejajo s pomočjo pooblaščenih predstavnikov oziroma agentov.

Samo zmanjšanje razredov z 10 na 6 nekoliko zmanjša kompleksnost poročanja, istočasno pa omogoča možnost hitrejše harmonizacije razredov med posameznimi nacionalnimi rešitvami.

Žal pa je še vedno pereče vprašanje izogibanja plačevanju obveznosti (t. i. free riderji) in izpolnjevanja zakonskih obveznosti posameznih shem.

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?

Merkur: Obstoječi sistem zbiranja je dober in omogoča končnim uporabnikom vrsto možnosti za enostavno oddajo odpadnih električnih aparatov. Še vedno pa precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki. Za zmanjšanje takšnega ravnanja bo potrebno še nadalje ozaveščati širšo javnost, posebej pa mladino.

Mercator: Za Slovenijo lahko rečemo, da je vzpostavljen sistem zbiranja in ravnanja, predvsem po zaslugi samoorganiziranja gospodarstva – proizvajalcev, ustrezno vzpostavljen, saj zagotavlja končnim uporabnikom razvejeno mrežo in možnosti oddaje odslužene EO. Žal pa je še vedno pereče vprašanje izogibanja plačevanju obveznosti (t. i. free riderji) in izpolnjevanja zakonskih obveznosti posameznih shem. Temu se lahko dodajo še izzivi kontrole masnih tokov in nekontroliranega »izginjanja« vrednejših materialov iz snovnega toka v vmesnih fazah ravnanja.

Rešitev, ki jo prinaša Direktiva na področju ravnanja s t. i. malimi električnimi aparati v primeru neustreznega delovanja nacionalnih shem, lahko potencialno močno obremeni trgovino.

Poleg obstoječih zahtev trgovini za prevzemanje OEEO ena za ena na prodajnem mestu (s smiselnimi omejitvami) nova Direktiva namreč zahteva od specializiranih trgovin velikosti nad 400 m2 brezplačno prevzemanje zelo majhnih aparatov na bazi ena za nič. Ker tudi v Sloveniji precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki, je tudi v interesu trgovine izboljšanje delovanja obstoječih shem ravnanja in v tem okviru ozaveščanje javnosti.

Merkur: Naše podjetje, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo, glede izpolnjevanja ciljev prenovljene Direktive ne bo imelo neposrednih koristi. Neposredne koristi bodo imeli proizvajalci električne in elektronske opreme, saj bodo lažje prišli do strateških materialov, ki jih na področju Evropske unije že primanjkuje.

Velik problem zbiranja OEEO torej še vedno ostajajo nelegalni zbiralci, ki bodisi odvzemajo OEEO iz kosovnih odvozov ali pa samoiniciativno pobirajo OEEO pri gospodinjstvih.

Na pomanjkljivosti obstoječega zbiranja OEEO pa opozarja Mateja Mikec, direktorica Interseroha. »Žal se veliko OEEO še vedno odvaža v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov.

Tak način zbiranja je neučinkovit, saj je zbrana OEEO v zelo slabem stanju oziroma jo nepridipravi čez noč še dodatno razstavijo in odstranijo materiale, ki so tržno zanimivi. Podobne težave nastajajo v slabo zavarovanih zbirnih centrih, kjer se zbrana OEEO začasno skladišči.

Precej boljši rezultati so tam, kjer so že uredili zbiranje na klic, saj je takšna oprema cela, nepoškodovana in še vedno dela. Velik problem zbiranja OEEO torej še vedno ostajajo nelegalni zbiralci, ki bodisi odvzemajo OEEO iz kosovnih odvozov ali pa samoiniciativno pobirajo OEEO pri gospodinjstvih.« O gospodarskem vidiku pa meni: »Cene surovin iz OEEO na trgu nihajo prav tako kot cene drugih odpadnih surovin, zato je tako pomembno, da se zavezanci za ravnanje z OEEO (proizvajalci in trgovci) vključujejo v sheme za ravnanje z OEEO, ker morajo te s svojimi rezervami poskrbeti za prevzem in predelavo ne glede na nihanje cen surovin.

Zaradi velikega deleža koristnih materialov je stroškovno še vedno precej ugodno ravnanje z belo tehniko, neugodna pa je ustrezna predelava hladilno-zamrzovalnih aparatov in ekranov, ker vsebujejo velik delež nevarnih snovi. Na žalost opažamo, da se velik delež hladilno-zamrzovalnih aparatov v Sloveniji zbira in razstavlja zunaj sistema ravnanja z OEEO, kar predstavlja veliko okoljsko tveganje.« Mercator: »Neposredne koristi za naše podjetje bi lahko opredelili v smislu zmanjšanja možnosti izogibanja proizvajalcev obveznostim, s tem razširitev baze vplačnikov v sistem in zato relativno zmanjšanje bremena obstoječih vplačnikov. V to kategorijo sodijo tudi spletni

Koraki do leta 2019 Najpozneje do 14. februarja 2014 bodo morale države članice spremeniti svojo obstoječo zakonodajo o OEEO ter jo uskladiti z novo Direktivo in novimi cilji. Potrošniki bodo lahko zato vrnili majhne električne in elektronske odpadke v večjih maloprodajnih trgovinah, razen če se dokaže, da so obstoječe alternativne sheme vsaj enako učinkovite. Od dneva nacionalnega prenosa naprej se bo uporabljalo obrnjeno dokazno breme za pošiljke rabljene opreme, za katere obstaja sum, da vsebujejo nezakonite pošiljke odpadkov.

• Od leta 2016 naprej bodo države članice morale zagotoviti 45 odstotkov zbrane električne in elektronske opreme, prodane v posamezni državi.

• Po letu 2018 se bo področje uporabe Direktive razširilo z današnjih kategorij na vso električno in elektronsko opremo.

• Od leta 2019 naprej se bo stopnja zbiranja dvignila na 65 odstotkov prodane električne in elektronske opreme ali, kot alternativa, na 85 odstotkov ustvarjene OEEO. Komisija bo uporabila pooblastila, podeljena v novi Direktivi, za uskladitev pogostosti poročanja proizvajalcev v nacionalne registre ter oblike za registracijo in poročanje. Komisija bo pregledala nekatere spremembe, dogovorjene v novi Direktivi, na primer v zvezi s področjem uporabe, da bi prepoznala morebitne neželene stranske učinke.

Viri: Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o OEEO. Uradni list EU, 24. 7. 2012.

Evropska komisija, 2012. Recast of the WEEE Directive.

Dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/waste/ weee/index_en.htm.

Evropski parlament, 2012. Novice. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/ content/20120119IPR35666/html/Bolj%C5%A1eravnanje-z-e-odpadki.

Ongondo, F.O., Williams, I.D., Cherrett, T.J., 2011. How are WEEE doing? A global review of the management of electrical and electronic wastes. Waste Management 31: 714–730.

SURS, 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4584.

Zelena Slovenija. Novice članov Zelenega omrežja.

Dostopno na: http://www.zelenaslovenija.si/ zeleno-omrezje/novice-clanov.

Nova uredba, nove cene komunalnih storitev Do konca leta bi morala Vlada RS, to je eden izmed sprejetih sklepov, s katerim je za to nalogo zavezala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sprejeti novo uredbo o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev. Kaj se naj bi zgodilo s 1. januarjem 2013 glede novih, torej višjih cen komunalnih storitev, noče še nihče govoriti. Znano pa je, da potekajo že dobro leto usklajevanja med MKO, Zbornico komunalnega gospodarstva in obema združenjema občin, kaj naj obvelja kot dogovor, ki bi na eni strani po dveh in več letih (za vodo) odmrznili cene komunalnih storitev za odpadke, vodo, točo vodo in ogrevanje in tako nekaterim podjetjem postopoma dal možnost za zmanjšanje izgub, drugim pa za večje prihodke, tudi dobičke, in možnosti za prenovo ali razvoj komunalne infrastrukture. Povišan DDV za komunalne storitve bo pokril prazen državni proračun, višje cene komunalnih storitev pa bodo čutila gospodinjstva. Vendar tista komunalna podjetja, ki so že pripravila prve izračune novih cen, zatrjujejo, da realna povišanja cen ne bodo visoka.

23 73/74

ponudniki. Prav tako bo posledično nekoliko olajšano evidentiranje in poročanje z vzpostavitvijo evropsko primerljivih registracijskih postopkov in razredov, še posebej z vstopom novih držav v EU na področju, kjer naše podjetje deluje.«

Najboljše so Šentrupert, Kranj in Tolmin Kako uspešne so slovenske občine pri izvajanju projektov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije? Enega izmed odgovorov je dal natečaj za energetsko najučinkovitejšo občino Slovenije, in sicer Eu.obcina 2012 časnika Energetika.net.

Zmagovalka je občina Šentrupert, sicer prvouvrščena v kategoriji malih občin, a je hkrati absolutna zmagovalka natečaja. Med njenimi ambicioznimi načrti je prav gotovo cilj, da postane energetsko samooskrbna.

Začetek bi lahko pomenil prvi nizkoenergijski vrtec v Sloveniji, ki se ogreva na lesene sekance. Med drugim še načrtujejo sončne elektrarne, projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v zaporih na Dobu in lesnopredelovalni center Šentrupert.

Med mestnimi občinami je zmagovalka Mestna občina Kranj z dobro izvedeni projektom javne razsvetljave. Med srednje velikimi občinami je prvo mesto zasedla občina Tolmin, v kateri spremljajo ogljični odtis in sodeluje v več mednarodnih projektih za učinkovito rabo in obnovljive vire energije.

november 2012

Kakšne so pričakovane koristi glede izpolnjevanja ciljev Direktive za vaše podjetje?

okolje

Kratko, zanimivo

foto: www.shutterstock.com

Prelahkotno dodatno obremenjevanje industrije?

Dopolnitve Uredbe o emisiji snovi v zrak

24 73/74

okolje

Dopolnitve Uredbe o emisiji snovi v zrak

Med industrijo, zlasti med

podjetja, ki obratujejo na

območjih, aglomeracijah in podobmočjih s I. stopnjo onesnaženosti, je veliko

nejevolje prinesel Predlog Uredbe o dopolnitvi

Uredbe o emisiji snovi v

zrak iz nepremičnih virov

onesnaževanja, ki je bil v javni razpravi do 29. oktobra. Po

naših podatkih bo ministrstvo na predvidenih zahtevah

vztrajalo, popustilo naj bi pri nekaterih podrobnostih.

P

oglavitne spremembe naj bi bile naslednje.

Ministrstvo v postopku spremembe ali izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz 49. člena uredbe odloči o zahtevah te uredbe v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka zaradi emisije snovi iz naprav tako, da določi največje prostorninske pretoke odpadnih plinov in največje masne pretoke snovi iz priloge 5 uredbe, ki so ugotovljene v odpadnih plinih iz naprave, in sicer za vsak odvodnik posebej in za celo napravo.

Upravljavci naprav morajo sodelovati v izdelavi in sprejetju lokalnih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

Z

a naprave, ki obratujejo na območjih, aglomeracijah in podobmočjih s I. stopnjo onesnaženosti in njihova dodatna obremenitev na kateremkoli merilnem mestu na območju vrednotenja presega 3 odstotke predpisane mejne letne vrednosti za delce PM10 v zunanjem zraku, mora upravljavec naprav: • v roku 6 mesecev po spremembi ali izdaji okoljevarstvenega dovoljenja zmanjšati največji masni pretok celotnega prahu iz naprave za 10 odstotkov,

november 2012

za 20 odstotkov, razen v primeru, če se je z zmanjšanjem iz prejšnje alineje ta masni pretok iz naprave zmanjšal pod najmanjšo vrednost masnega pretoka iz priloge 5 uredbe.

• v roku 5 let po spremembi ali izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, in če naprave niso vključene v načrt za kakovost zraka v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka, zmanjšati največji masni pretok celotnega prahu še za nadaljnjih 20 odstotkov in mejne koncentracije dovoljenih izpustov

P

ri tem se šteje, da je največji masni pretok snovi iz naprave vsota vseh masnih pretokov iz izpustov naprave. Masni pretok iz izpusta je masa posamezne snovi ali vsote skupine snovi, ki so izpuščene z odpadnimi plini v eni uri iz posameznega izpusta, določena kot produkt mejne koncentracije določene v okoljevarstvenem dovoljenju in največjega prostorninskega pretoka, ki ga opredeli proizvajalec naprave v tehnični dokumentaciji oziroma ga opredeli upravljavec naprave pri proizvodnji zmogljivosti naprave, kadar tehnične dokumentacije ni na voljo.

S

pomnimo, da je Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja

25 menjena uredba je za obstoječe naprave predvidela več korakov, v katerih bi se omenjena regulacija izvedla. Upravljavci bi morali v zadnji fazi pridobiti spremenjena dovoljenja, v katerih bi se jim predpisale zahteve glede kakovosti zunanjega zraka.

K

er kakovost zunanjega zraka predstavlja zelo pomembno področje regulative, so bili v času od sprejetja te uredbe v letu 2011 v slovenski pravni red sprejeti tudi novi predpisi o kakovosti zunanjega zraka. S tem so bile prenesene določbe Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Za Slovenijo z vidika izvajanja omenjene Direktive predstavlja poseben problem doseganje mejnih vrednosti za delce v zunanjem zraku.

V

lada RS je v letu 2011 sprejela Uredbo o kakovosti zunanjega zraka, v kateri je nakazala, da bo prednostna usmeritev pri reševanju problematike kakovosti zunanjega zraka na uveljavljanju ukrepov na lokalnem nivoju, kjer morajo upravljavci naprav sodelovati v izdelavi in sprejetju lokalnih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

T N

o usmeritev je Vlada začela udejanjati v letu 2011, ko je razglasila območja glede na stopnjo onesnaženosti zaradi delcev. aslednji nujni koraki pri vzpostavljanju novega pravnega režima pa predstavljajo dopolnitev omenjene uredbe in sprejetje ter redna novelacija načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

V

prehodnih določbah uredbe bo urejen pravni režim za dokončanje postopkov izdaje in spremembe okoljevarstvenih dovoljenj. V dovoljenjih bodo določene zahteve glede obratovanja z vidika vpliva emisij iz naprav na kakovost zunanjega zraka. Člen ločuje med napravami, ki obratujejo na območjih z različnim stopnjami onesnaženja. Za naprave na prekomerno onesnaženih območjih predvideva strožje pogoje obratovanja (znižanje največjih masnih pretokov celotnega prahu iz naprave) in v roku 5 let tudi zmanjšanje mejne koncentracije emisij, če naprave ne bodo vključene v načrt kakovosti zraka za svoje območje. To pristojno ministrstvo razume kot spodbudo upravljavcem naprav, da se aktivno vključijo v pripravo, novelacijo in izvajanje načrtov za kakovost zraka. Za odpravo nejasnosti glede največjega volumskega in masnega pretoka sta za te naprave podani definiciji obeh.

Kaj predlog nove uredbe pomeni za podjetja?

Cinkarna d.d., Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica: Predlog nove določbe razumemo kot ponovni pritisk države tako na naše podjetje, kot tudi na drugo industrijo, ki pa je v zadnjih letih naredila največ na zniževanju emisije snovi v zrak in delcev PM10 v zunanjem zraku. Po podatkih Agencije RS za okolje industrijski viri niso glavni viri delcev PM10 , ampak so to individualna kurišča in promet, kjer pa se do sedaj stvari niso bistveno premaknile v smeri izboljšanja.

K sodelovanju pri izdelavi lokalnih načrtov za kakovost zraka doslej še nismo bili povabljeni.

Po podatkih Agencije RS za okolje industrijski viri niso glavni viri delcev PM10, ampak so to individualna kurišča in promet.

Steklarna Hrastnik, Andrej Božič, direktor: V Steklarni Hrastnik se je zavedamo, da smo brez posodobitev proizvodnje, ki hkrati prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konkurenčni. Zato smo v zadnjih desetih letih zelo intenzivno vlagali v posodobitev tehnologije in pri tem vedno upoštevali najvišje okoljske standarde in predpise. Naša nova embalažna steklarska peč ima elektrofilter za čiščenje odpadnih plinov s 95- do 99-odstotno odstotnim zadrževanjem prahu. Na lokaciji, kjer se proizvaja namizno steklo, je nameščen vrečast filter, ki izpuste iz štirih steklarskih peči znižuje na zgolj četrtino vrednosti, kot jo določa okoljevarstveno IPPC dovoljenje. Za zmanjševanje prašnih delcev pri proizvodnji stekla pa je steklarna uvedla tudi naslednje ukrepe: skladiščni prostori, stroji in transportni trakovi so zatesnjeni in opremljeni z ustreznimi filtri, zmes za pripravo stekla se vlaži, vse vozne površine podjetja pa so utrjene tako, da se preprečuje prašenje v največji možni meri. Zaradi povedanega naša dodatna obremenitev na nobenem merilnem mestu ne presega 3- odstotkov predpisane mejne vrednosti za delce PM10 v zunanjem zraku. Tudi v kolikor bi presegala, obratujemo daleč pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, tako da nam 10- odsotno zmanjšanje največjega masnega pretoka celotnega prahu ne bi pomenilo nobenega problema. Druga alineja pa za nas ni relevantna, saj se vključujemo v načrt za kakovost zraka na področju Zasavja. Menimo pa, da sprememba uredbe ne prinaša kakšnih bistvenih pozitivnih učinkov na okolje. Namenjena je predvsem pozitivnem nastopu Slovenije do Evropske Unije.

73/74

Steklarna Hrastnik se že od samega začetka priprave lokalnega načrta za kakovost zraka na področju Zasavja aktivno vključuje v proces s svojim znanjem in izkušnjami. Naš predstavnik sodeluje tudi v delovni skupini za področje ekologije pri GZS OZ Zasavje, kjer se obravnavajo vsi predlogi, pripravljajo se pripombe in predlagajo ukrepi, katerih ključno vodilo je izvedljivost v praksi. Prvi osnutek je bil s strani industrije označen kot nesprejemljiv, kar smo tudi sporočili na takratno Ministrstvo za okolje in prostor z argumentiranimi pripombami.

Drugi osnutek, v tem primeru odloka, ocenjujemo kot sprejemljiv in ustrezen za izvajanje, ker bodo izvedeni realni ukrepi, ki dejansko pripomorejo k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka. Rezultati bodo doseženi ob predpogoju, da se bodo ukrepi izvajali pri vseh deležnikih, ker smo k zmanjševanju onesnaženosti zraka z delci zavezani vsi – tako prebivalci, saj predstavljajo individualna kurišča in promet največji segment onesnaževanja, saj prispevajo kar polovico vseh delcev v zasavski zrak, kot seveda tudi industrija.

okolje

O

Kako sodelujejo pri izdelavi in sprejetju lokalnih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih?

Matija Gomilar, Eti Izlake, pooblaščenec za varstvo okolja: Predlog Uredbe o dopolnitvi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja uvaja nove omejitve in zahteve, ki vsekakor predstavljajo resne ovire za gospodarstvo. To se lahko naenkrat znajde tudi v neenakopravnem položaju glede na tista gospodarstva, katera teh omejitev ne bodo imela. Predlog prinaša tudi precej novih pojmov in nejasnosti, zaradi česar v tem trenutku ne znamo oceniti, kaj konkretno to pomeni za našo družbo. V tem smislu nam ne gre v prid izredno kratek rok za poglobljeno strokovno in vsebinsko obravnavo novih določil Uredbe.

Precej tvornejše je sodelovanje pri sooblikovanju in sprejemanju Odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja ter Letnega programa ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti z delci PM10. To sodelovanje s strani predstavnikov gospodarstva poteka predvsem v okviru Delovne skupine ekologija pri OZ Zasavje (v okviru GZS). Lahko ugotavljamo, da je precej naših stališč in predlogov v dosedanjih gradivih upoštevanih. Še vedno pa ugotavljamo, da predlagatelj nove zakonodaje kot tudi ostali deležniki v okviru lokalnih skupnosti vse preradi in preveč z lahkoto prelagajo breme izvajanja novih ukrepov na industrijo, ki pa je že do sedaj nesporno storila največ za zmanjšanje prašenja. V naši družbi smo v zadnjih letih nekajkrat zmanjšali prašenje na delovnih mestih in v zunanjem okolju. Podobni rezultati so bili doseženi še v nekaterih drugih, predvsem srednje velikih in velikih zasavskih podjetjih, zelo malo pa je bilo narejenega pri drugih deležnikih virov prašenja, kot so promet, gospodinjstva, javni sektor, mala podjetja, kmetijstvo.

november 2012

predpis, ki splošno ureja emisijo snovi v zrak iz industrijskih virov. Eno od pomembnih področij, ki jih uredba ureja, je tudi izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj, znotraj teh pa izvajanje določb v zvezi z ugotavljanjem vpliva naprav na kakovost zunanjega zraka in zahtev za obratovanje naprav v zvezi s tem.

Termična obdelava odpadkov: kako naprej - ali nazaj? foto: Boštjan Čadej

26 73/74

okolje

Okoljski simpozij revije EOL

Na okoljskem simpoziju na temo Termična obdelava odpadkov v Sloveniji – kako naprej?, ki ga je organizirala revija EOL v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, so predstavniki različnih

Okoljski simpozij revije EOL

zainteresiranih javnosti skušali približati stališča

pred skorajšnjo odločitvijo okoljskega ministrstva in

vlade o potencialni umestitvi

projektov sežigalnic

komunalnih odpadkov v

slovenski prostor. Živahna

razprava je odprla številne dileme, na katere bo treba odgovoriti. Predvsem pa

pozvala odgovorne, naj že

november 2012

vendarle sprejmejo odločitev.

M

nožično obiskanega simpozija so se udeležili predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in okolje mag. Bernarda Podlipnik, predstavniki inštitucij znanja, komunalnih podjetij, občin, civilnih iniciativ in gospodarstva. Pestra razprava je razkrila različne poglede – strokovne, javnomnenjske in politične - na stanje termične obdelave odpadkov v Sloveniji, ki je neizogibno povezano s širšim upravljanjem z odpadki na nacionalni ravni.

Poleg okoljskega se je kot zelo pomemben izpostavil ekonomski vidik termične obdelave odpadkov, saj bi po nekaterih predvidevanjih tak način obdelave lahko bistveno vplival na cene komunalnih storitev.

P

o navedbah mag. Bernarde Podlipnik (MKO) Slovenijo pestijo prekomerne količine odpadkov, odloženih na odlagališča, hkrati smo na repu evropskih držav po deležu termično obdelanih odpadkov (t.i. 4. stopnja na hierarhični lestvici ravnanja z odpadki).

O

Prezentacije vseh predavateljev simpozija najdete na: www.zelenaslovenija.si/prispevki

cenjena količina komunalnih odpadkov za sežig – 200.000 ton - nakazuje na možnost potreb po eni sežigalnici v Sloveniji s tehničnega vidika. Nekaj argumentov govori v prid dveh sežigalnic, zlasti z vidika varnosti. Po drugi strani pa je jasno, da je simultana gradnja dveh

Ocenjena količina komunalnih odpadkov za sežig – 200.000 ton - nakazuje na možnost potreb po eni sežigalnici v Sloveniji s tehničnega vidika. objektov malo verjetna. Vsekakor je odločitev potrebno sprejeti kmalu, januarja ali februar 2013, če želimo črpati evropska sredstva v finančni perspektivi 2014–2020. »Pri tem pa bomo uspešni le, če Slovenija ne bo prejela s strani EU nobenih opominov oziroma ne bo zabeleženih kršitev direktiv. Veliko je potrebno postoriti tudi še na lokalni ravni, od umestitve in začetka obratovanja še manjkajočih objektov CERO, do ureditve sistemov ločenega zbiranja odpadkov. Svoje delo morajo urediti tudi sheme za ravnanje z odpadno embalažo. Tako ljubljanska kot mariborska lokacija sta tehnično ustrezni, na obeh lokacijah pa je seveda prisoten problem kakovosti zraka. Da ne bi kakovost zunanjega zraka v teh dveh mestnih središčih s sežigalnico občutno poslabšali, so nujne tehnološko dovršene rešitve sežiga in ravno tu pričakujemo največ dela, « je pojasnila mag. Bernarda Podlipnik.

27 Termin postavitve sežigalnice

K

aj pa termini postavitve sežigalnic? »Pričetek gradnje sežigalnic, če bo do tega prišlo, lahko pričakujemo v roku dveh let po dejanju potrditve PIZ (predinvesticijska zasnova) s strani Vlade,« je ocenila Bernarda Podlipnik.

Postopki pri naših severnih sosedih so relativno enostavnejši. Gerald Schmidt, predstavnik podjetja Saubermacher iz Avstrije, je povedal, da investitor za izgradnjo potrebuje le eno dovoljenje, katerega oceni skupina ekspertov in postopek gradnje lahko steče. Opozoril pa je na stanje tako v Avstriji kot tudi v Nemčiji, kjer se srečujejo z nezasedenostjo sežigalniških kapacitet, z večanjem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pa se pričakuje, da bo ta problem dobival še večje razsežnosti.

Toplotna obdelava da – ampak kakšna?

D

r. Viktor Grilc je na podlagi znanih podatkov, da naj bi v naslednjih letih v Sloveniji letno nastajalo od 200 do 300 tisoč ton letno odpadkov, ki jih ne bomo smeli odlagati, poudaril,

ed prednostmi sežigalnic nenevarnih odpadkov je izpostavil: robustnost oziroma fleksibilnost za spreminjanje sestave odpadkov; poleg komunalnih lahko prevzema tudi druge nenevarne odpadke in določene nevarne odpadke, omogočajo veliko zmanjšanje prostornine oz. mase odpadkov, imajo visok izkoristek toplotne vsebnosti odpadkov (neto proizvodnja energije). Njim v prid govorijo tudi razvitost postopka, zanesljivo obratovanje, tradicija ter velike predelavne zmogljivosti (<200 kt/leto/linijo).

Z

a pirolizo so primerni odpadki, bogati s polimeri, kot so npr. odpadne gume.

Produkti iz razpada pri 450-550°C so: 45 % tekoča goriva, 35 % tehnične saje, 10 % železo in 10 % pirolizni plin. Podobno velja za odpadne električne kable, odpadno plastiko, kjer so dobitki olja do 80 %.

P

ri plazma postopku za obdelavo odpadkov gre za četrto agregatno stanje snovi, ko pri visoki temperaturi (>2.000°C) molekule razpadejo v atome, od atomov pa se odcepijo elektroni (stanje ioniziranosti: zmes jeder in elektronov).

S

ežigalnice imajo tudi slabosti, med njimi je dr. Grilc izpostavil: zahtevno in komplicirano tehnologijo, obsežno napravo, velike in raznovrstne emisije v vseh treh agregatnih stanjih. Sestavine pepela so v oksidirani obliki, ki so bolj strupene (praviloma NO!). Med pomembne slabosti velja izpostaviti še izgubo potencialnih sekundarnih surovin, na primer kovin, in nenazadnje velike investicijske in obratovalne stroške.

Vrste sežigalnic

S

ežigalnice se med seboj ločijo predvsem v izvedbi peči. Gre za peč z gibljivo rešetko, rotacijsko peč, etažno peč in peč z lebdečim slojem. Vse imajo sekundarno zgorevalno komoro, kjer je dopustna uporaba primarnega goriva.

Ostali del naprave, kot so toplotni menjalniki in čiščenje plinov, je podoben pri vseh.

73/74

apredni postopki so piroliza odpadkov, uplinjanje odpadkov, plazemski postopki toplotne obdelave in integrirani postopki (energenti + kemikalije).

okolje

odlipnikova je izpostavila tudi vprašanje ureditve razmerij in načina izvajanja javne službe. Možen je način neposredne podelitve koncesije javnemu podjetju (JZP) ali pa izvedba po BOT sistemu. V prvem primeru je najprej potrebno urediti medsebojna razmerja med MKO in občino, ki ima javno podjetje (medsebojna pogodba o ureditvi lastniških razmerij), sledi Uredba o načinu, obliki in obsegu izvajanja državne javne službe termične obdelave odpadkov, Odločba o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe, podpis koncesijske pogodbe in seveda Sklep o določitvi cene za javno storitev toplotne obdelave odpadkov. V drugem primeru (izvedba po BOT sistemu – javnozasebno partnerstvo) pa se v začetni fazi pripravi projektna dokumentacija najmanj do nivoja idejnega projekta, sledi definicija lokacije, izvedba mark testa (iskanje promotorjev) in izvedba mednarodnega javnega razpisa za izvedbo celotnega projekta. Po sprejetju Uredbe o načinu, obliki in obsegu izvajanja državne javne službe termične obdelave odpadkov sledi izdaja Odločbe o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe in v končni fazi podpis koncesijske pogodbe.

M

N

Pri plazemskem sežigu ali uplinjanju gre lahko za tekoče ali trdne odpadke

P

lazma za tekoče odpadke je primerna za nevarne odpadke, npr. transformatorska

Ločujem, življenja vredno okolje varujem!

Glavni problem sežigalnic ni okoljski, ampak ekonomski

D

r. Dušan Klinar iz ptujske Bistre je poudaril, da ključni problem sežigalnic, tudi sodobnih, ni okoljski, saj praviloma brez problemov dosegajo predpisane mejne emisijske vrednosti, tudi tiste iz BREF za sežigalnice, ki so še strožji. Glavni problem je ekonomski in izvira iz potrebe po veliki količini zraka (5-10 ton/tono odpadka) in posledičnih stroških čiščenja nastalih emisij. Sodobni postopki toplotne obdelave brez zraka odpravljajo prav to pomanjkljivost in so zato načelno konkurenčnejši. A njihove prve industrijske aplikacije šele nastajajo.

Napredni postopki termične obdelave odpadkov

Sl ovenija

november 2012

P

da bo toplotna obdelava nujna. Vprašal pa se je, kakšna je najprimernejša.

Promocija

Način izvajanja javne službe

28 foto: Boštjan Čadej

73/74

okolje

Koprivc iz Lafarge cementa. Zlasti v časih, ko država nima denarja. Po njegovem mnenju ima Slovenija že sedaj dovolj kapacitet za sežig preostanka odpadkov, pri tem je izpostavil obe cementarni. Po njegovem mnenju pa je ključni problem v Sloveniji nepripravljenost politike, da reši to vprašanje, zato se po njegovem mnenju že toliko časa vleče pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja s strani Lafarge cementa.

D Okrogla miza: Načrtovanje sežigalnic v Sloveniji: pomik po odpadkarski hierarhiji navzgor ali navzdol?

Na okrogli mizi so bili (z leve): Martin Rahten, predstavnik ZEG, Jernej Fefer, Komunalno podjetje Vrhnika, Erika Oblak, predstavnica Ekologov brez meja, Martin Koprivc, Lafarge Cement, mag. Bernarda Podlipnik, MKO, dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut, dr. Filip Kokalj, Energetika Maribor in dr. Marko Notar, TE-TOL. Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji.

olja, ki vsebujejo PCB-je. Pri tem postopku je trdnega preostanka izredno malo. Pri kloriranih odpadkih dobimo kot odpadni plinasti produkt HCl, ki ga izločimo iz odpadnih plinov s pranjem.

P

ri plazmi za trdne odpadke gre lahko za termično obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, nevarnih odpadkov, odpadkov, ki vsebujejo azbest, odpadkov iz zdravstva ali za obdelavo onesnaženih zemljin.

D

r. Dušan Klinar je razmišljal, kakšne vrste naprava za termično obdelavo komunalnih odpadkov bi bila primerna za Slovenijo. »Za naše razmere bila verjetno optimalna vrednost kapacitete okrog 60 kt/leto ali celo več (npr. 100-150 kt/leto), pri čemer bi veljalo takšno kapaciteto opremiti z dodatnimi možnostmi oziroma zahtevami. Prva od takšnih zahtev bi gotovo bili večji od sedanjih oziroma dovolj veliki izkoristki naprave s čimer bi pomembno prispevali k zmanjšanju emisij CO2, energetski neodvisnosti od fosilnih goriv, gospodarski konkurenčnosti in trajnostnemu gospodarjenju.

V

eč predstavnikov simpozija je izgradnji novih kapacitet sežiganja v Sloveniji nasprotovalo. Jernej Fefer iz Komunalnega podjetja Vrhnika je poudaril velik pomen ločenega zbiranja odpadkov. Praksa njihove komunale potrjuje, da je možno v Sloveniji dosegati bistveno višje odstotke ločeno zbranih frakcij odpadkov, kot to velja za slovensko povprečje. Tako bi izkoristili odpadke kot snovni vir, kar bi bilo pomembno tudi z ekonomskega vidika. Za tisti del preostanka odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati, je predlagal Fefer, pa bi bilo potrebno pogledati med obstoječimi objekti, ki že imajo v Sloveniji dovoljenje za termično obdelavo odpadkov, kje bi lahko kaj sežigali.

E

ahteve bi morale biti ηel≥30 % in ηTERcel≥85 % v deležih od celotne energije.« Razen zahtev za izkoristek bi po mnenju dr. Klinarja naprava morala omogočati tudi predelavo nekaterih nevarnih vrst odpadkov, ki se pojavljajo v večjih količinah (lesni drobir iz kosovnih odpadkov itd.) oziroma tudi drugih mešanih odpadkov (plastika in biomasa), ki so tudi prisotne v večjih količinah a zanje v sedanjih shemah ravnanja ni poskrbljeno. Med tovrstne odpadke sodi tudi vsekakor mulj iz bioloških čistilnih naprav ter ostanki, ki bi vsebovali nekaj odstotkov več klora.

rika Oblak, predstavnica društva Ekologi brez meja, je prav tako poudarila prednost ločevanja odpadkov in snovne predelave pred termično. Ob številnih globalnih izzivih je povsem neracionalno, da nekatere vire sežgemo, namesto da bi jih najprej snovno izrabili. Ker možnosti snovne izrabe v Sloveniji še zdaleč niso izkoriščene, Ekologi brez meja odločno nasprotujejo izgradnji sežigalnice. Nekoliko drugačno mnenje je zastopal Martin Rahten iz Zveze ekoloških gibanj. Menil je, da celostnega kroga ravnanja z odpadki v Sloveniji ne moremo zaključiti brez sežiganja, zato sežigalnicam ne nasprotujejo. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje, ali naj za sežig preostanka odpadkov uporabimo že obstoječe kapacitete v Slovenije ali pa je potrebna nova investicija v sežigalnico.

O

D

Z

november 2012

Sežigalnice: da ali ne

ceni tovrstne obdelave je težko podati natančne ocene, izkušnje iz tujine kažejo, da se cene gibljejo med 60 in 120 €/tono.

a bi bila nova naložba države v sežigalnico neracionalna, je na primerih iz tujine, predvsem sosednje Avstrije, dokazoval Martin

r. Marko Notar iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana se ni želel opredeliti za ali proti sežigalnici. Se je pa vprašal o smotrnosti tovrstnega spraševanja, saj se je država že pred leti, ko je zastavila koncept regijskih centrov za ravnanje z odpadki, predvidela koncept mehansko-biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Produkt tovrstne obdelave odpadkov je t.i. lahka frakcija. Sedaj ti centri nastajajo, nekateri že obratujejo, nastajajo tovrstno obdelani odpadki, ki so pripravljeni na sežig. Je potem sploh smiselno, da se v Sloveniji o tem še sprašujemo, se je vprašal. V centre za ravnanje z odpadki smo namreč investirali že več deset milijonov evrov, prav tako ni poceni njihovo obratovanje. »Ocenjujem, da je v Sloveniji moč zaznati pomanjkanje politične volje, pomanjkanje strokovnega znanja in neustrezno javnofinančno situacija, za sprejem dokončnih odločitev. Kar pa se tiče Ljubljane, se lotevamo velike investicije v izgradnjo plinske parne elektrarne (cca 150 mio €) in nemogoče je pričakovati, da bomo istočasno pričeli še z izgradnjo sežigalnice, katere investicija znaša okrog 120 mio €,« je ocenil dr. Marko Notar.

Nujni sta odločitev in odgovornost

R

azpravljavci na simpoziju so bili enotni, da je za takšen nered na področju odpadkov kriva država, ki nima enotne dolgoročne strategije in celovitega operativnega načrta. Zato se dogaja t.i. odpadkarski turizem, zato minevajo leta in desetletja, ne da bi se kaj premaknilo.

Kljub temu da niso priporočljive nepremišljene poteze, je ključno, da v Sloveniji vendarle nemudoma pride do odločitve, kako bomo reševali sežig preostanka odpadkov. Večkrat je bilo poudarjeno, da je boljša neoptimalna odločitev kot neodločitev. Za kakršen koli premik pa je pomembno, da na okoljskem ministrstvu konkretne odgovornosti prevzamejo konkretni ljudje z imeni in priimki, ki bodo za svoje (ne) delovanje tudi odgovarjali.

Glavni sponzorji: Saubermacher, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Kemis Sponzor: Energetika Celje

29

Kako biorazgradljivo blato

foto: www.shutterstock.com

Okoljske tehnologije

S pepelom in blatom do novega materiala

okolje

73/74

Okoljske tehnologije

spremeniti v gradbeni material, kompozite? Odgovor so

našli v postojnskem podjetju

Insol, ki se je z razvojnim in

raziskovalnim delom usmerilo

ravnanje z odpadki, ki so lahko surovina in energent, je za

raziskovalce izziv. Insolovo novo tehnologijo, s katero

se odpadni pepel vmeša v

biorazgradljivo blato, so najprej

sprejeli in jo uporabljajo

v regionalnem centru za

ravnanje z odpadki v Novem

mestu. Uporabno inovacijo je predstavil dr. Marko Likon.

Na vaši internetni predstavitvi ste zapisali, da odpadkov ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo razmišljati. Ali je to vodilo vašemu razvojnemu in raziskovalnemu delu pri iskanju najboljših tehnologij, ki bi odpadke kot surovino vračale naravi?

To je moto našega razmišljanja pri razvoju novih tehnologij. Kot so govorile naše babice, da za vsako bolezen rožica raste, tako je tudi naše vodilo, da je mogoče iz vsakega materiala, tudi odpadnega, narediti nekaj koristnega. To je temeljno vodilo ekološke oziroma industrijske simbioze. S takim načinom razmišljanja vsekakor pomagamo pri ohranjanju naravnih virov, saj poizkušamo izkoristiti že izrabljene naravne vire in jim dati novi pomen.

To je potemtakem funkcija tehnologije, za katero ste prejeli okoljsko priznanje? Mulj lahko pretvorite v gradbeni material. Ali je vaša tehnologija uporabna tudi za blato iz čistilnih naprav, ki predstavlja velik problem?

Glavna značilnost nagrajene tehnologije BACOM je v tem, da omogoča trajno skladiščenje organskega ogljika ob hkratni koristni izrabi. Bistvo tehnologije je vmešavanje odpadnega pepela v biorazgradljiva blata. Odpadni pepel je mešanica nekovinskih oksidov, ki reagirajo z vlago v biorazgradljivem blatu. Rezultat reakcije je trenutno povišanje vrednosti pH in temperature materiala, kar je pogoj za preprečevanje delovanja patogenih in drugih mikroorganizmov. Ob alkalnih pogojih tudi težke kovine, ki so prisotne v biorazgradljivem blatu iz industrijskih in kombiniranih čistilnih naprav, preidejo v težko topne hidrokside in kelate, kar preprečuje njihovo izluževanje. Taka mešanica se lahko uporablja kot nadomestek za glino pri

gradnji nezahtevnih gradbenih objektov (servisne poti, igrišča, remediacija) ter upravljanju odlagališč odpadkov (nadomestek za glino in geokompozitne materiale pri izgradnji vodonepropustnih plasti). Vodonepropustnost ali ostale mehanske lastnosti se lahko uravnava z vmešavanjem dodatnih kompozitnih materialov (livarski peski, peski, porcelan, odpadna steklena vlakna itd.). Tehnologija BACOM je posebej primerna za predelavo bioloških blat iz bioloških čistilnih naprav in muljev pri poglabljanju morskega dna in rečnih strug.

Kako je s kapacitetami vaše tehnologije, predvsem pa z uporabnostjo? Kako so vašo tehnologijo uporabili v Centru za ravnanje z odpadki v Novem mestu? Kakšni so rezultati, izkoristki?

Trenutne inženirske rešitve, ki jih imamo na voljo, omogočajo izdelavo naprave s kapaciteto 20.000 ton materiala na leto. Naprava podjetja CeROD iz Novega mesta trenutno obratuje z nazivno kapaciteto 9.000 ton predelanega materiala na leto. Predelava je v fazi poskusnega zagona, predelujejo pa biološko blato iz čistilne naprave Novo mesto. Širitev odjema biološkega blata je v domeni poslovne politike podjetja CeROD, d. o. o. Trenutni rezultati predelave ustrezajo pričakovanjem, material cerodit pa se uporablja kot sanitarna prekrivka pri vzdrževanju odlagalnega polja, razmišljajo pa o testiranju materiala za izgradnjo posteljic pri polaganju kanalizacije.

Ukvarjate se torej predvsem z vprašanjem, kako izrabiti odpadne materiale in odpadno energijo v proizvodih z visoko dodano vrednostjo? Kaj kažejo vaše izkušnje in kaj bi Slovenija lahko storila na tem področju?

november 2012

v trajnostni razvoj. Prav

V kolikšni meri je v naših podjetjih razvito ekološko računovodstvo?

Podjetja, s katerimi sodelujemo, dajejo velik pomen ekologiji na splošno in ekološko knjigovodstvo je samo ena od postavk. Eden od vodilnih podjetij na tem področju je podjetje OMV Slovenija, d. o. o., ki resnično spremlja vse spremembe v okoljski zakonodaji in poizkuša tudi v praksi uveljavljati primere dobre prakse.

dr. Marko Likon

Podjetji CeROD, d. o. o., in Komunala Nova Gorica, d. d., pa se že v svojem osnovnem poslanstvu naslanjata na urejeno ekološko knjigovodstvo. V našem podjetju imamo splošen vtis, da se slovenska podjetja po svojih močeh resnično trudijo pri uveljavljanju okoljskih standardov in spremljanju svojega okoljskega odtisa.

foto: arhiv podjetja

30 73/74

okolje

Po našem mnenju si gospodarski subjekti v Sloveniji prizadevajo za optimizacijo proizvodnje ter zmanjšanje količine odpadkov in odpadne energije, kajti vsi se zavedamo, da tak pristop prinaša tudi ekonomske koristi.

Problem nastane pri razvoju novih tehnologij, posebej če so v razvoj vključena mala podjetja ali posamezniki. Vlaganje v razvoj okolju prijaznih tehnologij je ponavadi finančno zahtevna in dolgoročna investicija z negotovim izkupičkom. V Sloveniji na žalost ne premoremo finančnih in bančnih strokovnjakov, ki bi imeli dovolj znanj pri ocenjevanju okolju prijaznih projektov. To pa seveda pomeni, da za tovrstne projekte ni na razpolago bančnih kreditov ali bančnih garancij in so podjetja ter posamezniki prepuščeni lastni iznajdljivosti pri nabiranju finančnih virov, kar seveda pomeni velike težave pri implementaciji razvojnih idej v praksi.

Insol želi postati vodilno podjetje na področju razvoja okoljskih tehnologij. Na katere tehnologije mislite? V podjetju ste zaposleni trije – ekipa zadošča za takšne naloge?

Podjetje Insol, d. o. o., deluje kot nekakšen mikro »think tank« na področju razvoja trajnostnih tehnologij. Knjigovodsko smo zaposleni samo trije, vendar podjetje služi kot vozlišče pri izmenjevanju idej med razvojnimi institucijami in strokovnjaki. Sodelujemo z domačimi in mednarodnimi razvojnimi ustanovami, kot so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut Jožef Štefan, SYKE – Nacionalni finski inštitut za okolje, Politehnika TROY iz ZDA, Politehnika Wanganuy z Nove Zelandije, Univerza Mahatma Ghandi iz Indije, ter različnimi posameznimi strokovnjaki, predvsem iz Skandinavije in ZDA. Rezultata tega sodelovanja sta industrijska

uveljavitev tehnologije BACOM (pretvorba biorazgradljivih blat v gradbene kompozite) in tehnologije WOCA (CAPS – pretvorba papirniškega mulja v absorbente), ki ju sofinancira Evropska agencija za konkurenčnost in inovacije preko programa CIP Eco Innovation. Posebej ponosni smo na projekt POSSA oziroma uporabo topolovih vlaken za proizvodnjo naravnih super absorbentov za čiščenje oljnih razlitij ter uporabo topolovih vlaken za naravno izolacijo pri izgradnji pasivnih hiš. Topolova vlakna so namreč naravne nanocevke, ki v svojem življenjskem ciklusu izkazujejo celo negativni ogljični odtis.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10 www.dinos.si

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Promocija

november 2012

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

foto: arhiv podjetja

31 73/74

Biomonitoringi – izpostavljenost živih organizmov je manjša

okolje

Okoljske raziskave

Raziskovalno delo je ogroženo, tudi tisto, ki je usmerjeno v vroča okoljska žarišča.

raziskavami, med drugim

je eden redkih v Sloveniji,

ki raziskuje, kaj se dogaja s populacijami divjadi, kljub

temu ni črnogled. Meni, da na

obseg njihovih storitev bolj

vpliva okoljska zakonodaja, ki je odprla prostor vprašljivim okoljskim strokovnjakom.

Mag. Marko Mavec, direktor inštituta, lahko kritično

povzema strokovne ocene o

okolju v državi, saj že več kot dvajset let preučujejo vpliv

onesnažil na žive organizme.

Poudarjate, da je ERICo inštitut za ekološke raziskave, za komunikacijo med naravo, družbo in sodobno tehnologijo. Kaj je v ospredju te komunikacije – narava, družba ali sodobne tehnologije? Sedanji čas inštitutom vaše vrste ni ravno naklonjen. Se to pozna v vašem poslovanju in projektih ali ne?

V ospredju je sožitje med vsemi tremi. Narava je tista, ki človeku priskrbi vire za preživetje, ki mu nudi prostor za eksistenco, človeško bitje preprosto obstaja kot del narave. Družba umešča v naravo človeka kot misleče, razumsko bitje, ki se razvija s precej večjo hitrostjo kakor preostala narava. V svojem razvoju in skrbi za svoje blagostanje troši vire, osvaja prostor in si po svojih močeh skuša podrediti naravo. Sodobne tehnologije pa so tiste, s katerimi mora človek skrbeti, da vire, ki jih izkorišča, porablja racionalno ter jih vrača v naravo ali snovni in potrošniški krog. S sodobnimi tehnologijami zagotavlja, da se v prostor umešča na način, ki bo vsaj vzdržen za razvoj drugih živih bitij. Človek res postaja do narave vse prijaznejši in obzirnejši. Po drugi strani pa, imate prav, čas, v katerem smo, res ni najbolj naklonjen ljudem. V inštitutu ERICo sicer nismo uspeli nadaljevati tistega tempa razvoja, ki smo si ga začrtali v času konjukture, vendar smo uspeli ohraniti trend razvijanja novih okoljskih storitev in nastopanja na novih

trgih, tako vsebinsko kot prostorsko. V našem poslovanju se to reflektira s projekti v državah naše nekdanje skupne države.

Kolikšne so zdaj sploh možnosti za temeljne raziskave?

V zadnjih nekaj letih so se možnosti in pogoji za raziskovalno delo inštitutov, kot je naš, zmanjšali. Vendar mi nismo bili nikoli močno usmerjeni k bazičnim raziskavam, saj smo zaradi želje po reševanju konkretnih okoljskih problemov in upoštevanja potreb naročnikov/ sofinancerjev praviloma izvajali in izvajamo aplikativne (uporabne) raziskave. Vsaj do nedavnega je bila možnost njihovega izvajanja močno odvisna od pravilnega zaznavanja in opredelitve problema, pa tudi vsebine in kakovosti prijave. Temu smo na našem inštitutu vedno dajali zelo velik poudarek, zato smo bili še v letu 2011 pri pridobivanju aplikativnih (ARRS) in ciljnih raziskovalnih projektov (MKO) zelo uspešni.

Ali se vse zahtevnejša okoljska zakonodaja pozna pri naročanju vaših storitev, zlasti ko gre za poročila o vplivih na okolje?

Okoljska zakonodaja zelo močno vpliva na naše storitve. Ne toliko na količino naročenih storitev, kolikor vpliva na vse večjo in večjo zapletenost in zahtevnost izvajanja, predvsem pri postopkih pridobivanja dovoljenj. V Sloveniji

november 2012

ukvarja z aplikativnimi

mag. Marko Mavec

Okoljske raziskave

Velenjski ERICo, ki se bolj

32 73/74

okolje

imamo okoljsko (in tudi prostorsko) regulativo postavljeno na zahteve evropskih direktiv.

Torej izhajamo iz iste osnove kot naše sosede, na primer Avstrija, a nam je uspelo iz tega pripraviti tako zapleteno mrežo predpisov, da se pogosto v njej najbolj izgubljene in nemočne počutijo prav glavni izvajalci in izvrševalci: uradniki. Postopki so postali preobsežni, prezapleteni in predolgotrajni, zato ni čudno, da se nas tuji investitorji praviloma izognejo, domači pa vse pogosteje razmišljajo o tujini.

Na področju presoje vplivov na okolje se je sicer zakonodajno v zadnjih letih zmanjšalo število posegov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje. Hkrati pa ni več predpisano in preverjano strokovno znanje izdelovalcev poročila o vplivih na okolje (PVO). S tem se je ustvaril prostor za različne »okoljske strokovnjake« s slabimi okoljskimi rešitvami, ki v fazi izvajanja nekega posega celo zavestno kršijo zakonodajo z neukrepanjem, neizvajanjem predpisanih monitoringov ali napačnimi rešitvami. Nizka cena njihovih storitev običajno premami investitorje, ki pa se prepogosto ne zavedajo, da okoljska odgovornost ostaja na njihovih plečih.

Kot inštitut ste sposobni pripraviti tudi študije o ranljivosti okolja. Kje se kažejo v okolju na ožjem območju (Šaleška dolina, Savinjska dolina) in v Sloveniji najmočnejše posledice onesnaženj iz različnih virov?

november 2012

Zanimivo, da se v medijih in tudi različnih sferah civilne družbe pogosto poudarja, da je to in to območje v Sloveniji najbolj onesnaženo, degradirano, prizadeto … Kot bi posamezniki želeli tekmovati, da prihajajo iz čim bolj prizadetega okolja! Seveda je stopnja onesnaženosti določenega območja odvisna predvsem od vira onesnaževanja, zgodovine, vključno z razvojem različnih dejavnosti v danem okolju, pa tudi izvedenih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Tako je npr. s težkimi kovinami (zlasti svincem, a tudi kadmijem in cinkom) skoraj zagotovo najbolj onesnažena Zgornja Mežiška dolina (toda tudi Pokljuka nikakor ni »nedolžna«), s fluoridi Dravsko-Ptujsko polje, s pesticidi kmetijske površine severovzhodne Slovenije, s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki pa neposredna bližina prometnejših cest. Pri tem moram poudariti, da se v zadnjih desetletjih praktično na vseh območjih Slovenije emisije in tudi izpostavljenost življenjske združbe veliki večini najbolj problematičnih onesnažil pomembno zmanjšujejo. Trendi so torej pozitivni, kar pa ne pomeni, da stalni monitoring onesnaženosti okolja ni več potreben.

Ali pozitivni trendi veljajo tudi za biodiverziteto? Raznolikost življenja se krni zaradi onesnaževanja vode, tal, zraka. Kje se to najbolj opaža, če mislimo na ptice, sesalce, dvoživke, kjer vi opravljate inventarizacijo?

V zadnjih dveh desetletjih, tj. po izjemno odmevni konferenci v Riu (1992), je ohranitev biotske pestrosti (biodiverzitete) postala eden

najpomembnejših naravovarstvenih postulatov. A že takrat onesnaževanje okolja ni bilo več najpomembnejši vzrok zmanjševanja biodiverzitete. Bistveno pomembnejši vzroki so fizično uničevanje primernih habitatov, fragmentacija prostora, stihijska urbanizacija, pa tudi namensko ali naključno naseljevanje tujerodnih vrst, genetsko onesnaževanje (biotska pestrost se namreč meri tudi na genetskem nivoju) in nekatere nepotrebne človekove aktivnosti, kot so različne neprimerne oblike rekreacije in množičnega turizma. Na našem inštitutu smo sicer v zadnjih dvajsetih letih v različnih območjih Slovenije opravili zelo veliko število meritev vsebnosti različnih onesnažil v glivah, lišajih, višjih rastlinah, a tudi tkivih različnih vrst prostoživečih živali (npr. srnjadi, malih sesalcev, ptic, rib, deževnikov itn.). Čeprav so vsebnosti posameznih onesnažil, npr. kovin, v specifičnih območjih sicer lahko povišane (npr. v okolici večjih virov emisij in na vojaških streliščih), pa ni dandanes stopnja onesnaženosti okolja praktično nikjer v Sloveniji takšna, da bi

Upamo, da bo Slovenija našla potrebna sredstva za začetek še kako pomembnega in zakonsko predpisanega okoljskega monitoringa kemikalij. povzročala smrtnost osebkov, vplivala na dolgoživost živalskih populacij oz. kakorkoli ogrožala biotsko pestrost. Seveda pa lahko vedno pride do naključnih dogodkov, onesnažila pa se lahko tudi ob majhni onesnaženosti okolja kopičijo po prehranjevalni verigi. Zaradi tega je potreben stalen in sistematičen nadzor (monitoring) in samo upamo lahko, da bo Slovenija čim prej našla potrebna sredstva za začetek še kako pomembnega in zakonsko predpisanega okoljskega monitoringa kemikalij.

Kakor je znano, boste v letu 2014 organizirali svetovni kongres o divjem prašiču. Za kakšno strokovno srečanje gre, v čem je interes znanosti in Slovenije?

Pred nekaj leti smo aktivnosti našega inštituta razširili tudi na močno podhranjeno področje raziskav divjadi. Kmalu smo spoznali, da je za nadaljnje izboljšanje upravljanja s populacijami divjadi izjemnega pomena neposreden prenos najnovejših znanstvenih spoznanj v vsakdanjo upravljavsko prakso, tj. k lovcem in načrtovalcem. Zaradi tega smo že v letu 2007 ob sodelovanju Lovske zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije v Velenju organizirali Evropski kongres o srnjadi, kasneje pa še tri mednarodna posvetovanja, namenjena upravljanju s srnjadjo (2008), divjim prašičem (2010) in jelenjadjo (2011); v letošnjem novembru bomo podoben mednarodni posvet namenili še gamsu. Zaradi

izkušenj pri organizaciji tovrstnih dogodkov nas je na letošnjem kongresu v Hannovru doletela izjemna čast, da smo bili izbrani kot organizatorji naslednjega, 10. svetovnega kongresa o divjem prašiču, ki bo v Velenju septembra 2014. Divji prašič postaja za srnjadjo druga najpomembnejša vrsta divjadi, njena številčnost in prostorska razširjenost pa povsod v Evropi, vključno s Slovenijo, narašča iz leta v leto. Če je bilo npr. pri nas še leta 1971 uplenjenih le 472 divjih prašičev, jih bo v letošnjem letu skoraj zagotovo že več kot 10.000. Slednje prinaša številne upravljavske izzive in priložnosti, a tudi težave, kot je naraščanje škode na koruzi in travinju, kar povzroča med lastniki zemljišč, v zadnjih letih že tudi med lovci, velik odpor do te vrste. Zaradi naštetih vzrokov pričakujemo, da bo kongres izjemno odmeven. Udeležilo naj bi se ga med 150 in 200 strokovnjakov iz večine evropskih držav in tudi drugih kontinentov.

ERICo že več kot dvajset let izvaja raziskave, ki temeljijo na preučevanju vpliva onesnažil na žive organizme. Gre za bioindikatorje in biomonitoring. Posebej ugotavljate, kaj se dogaja s SO2 in NOx . Kot kažejo podatki, je v Sloveniji SO2 vse manj, z NOx pa so problemi. Kakšna je vaša ocena? Kaj kažejo biomonitoringi?

Področje bioindikacije in biomonitoringa predstavlja eno prvih dejavnosti, ki smo jo pričeli izvajati na našem inštitutu – najprej v Šaleški dolini, kasneje pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Za ugotavljanje vpliva človekove aktivnosti na onesnaženost okolja in spremljanje trendov onesnaženosti smo uporabili izjemno paleto živih organizmov, vse od lišajev in gliv do različnih vrst sesalcev in celo človeških tkiv (lasje, zobje). V Šaleški dolini se je npr. onesnaženost okolja z anorganskimi onesnažili (SO2, kovine, fluoridi) po izgradnji razžvepljevalnih naprav na TEŠ in nekaterih drugih ukrepih (uvedba daljinskega ogrevanja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, uvedba neosvinčenega bencina) stalno zmanjševala.

Seveda ostajajo nekatera onesnažila, kot so ozon, NOx in/ali prašni delci ponekod po Sloveniji še vedno problem. Še pomembneje – sočasno se je zmanjševala tudi izpostavljenost živih organizmov, na kar kaže upad vsebnosti žvepla v iglicah smreke (iz najslabšega, četrtega, v najboljši, prvi razred onesnaženosti), upad vsebnosti svinca in fluoridov v rogovju srnjakov (za skoraj dva velikostna razreda), zmanjšanje stopnje zobne fluoroze srnjadi, zmanjšanje vsebnosti kadmija in svinca v letnih prirastnih kolobarjih (branikah) dreves idr. Podobne, silno razveseljive trende smo ugotovili tudi na številnih drugih območjih Slovenije, npr. na Dravsko-Ptujskem polju (bistveno zmanjšanje onesnaženosti s

33 Na osnovi naših izkušenj, izdelujemo namreč tudi ocene odpadkov, ki se premeščajo preko meje in se tam sežgejo, ocenjujemo, da je teh odpadkov zadnja leta vedno več, tako po količini kot po raznolikosti. Vedeti moramo, da zadnja leta upada količina odpadkov, ki se lahko odlagajo, recikliranje pa je v mnogih primerih v praksi še vedno neizvedljivo ali zelo drago.

Ker v Sloveniji nimamo (dovolj) sežigalnic oz. cementarn, da bi odpadke sežgali, jih pač izvažamo. Naj omenim, da gre tu v mnogih primerih za nenevarne odpadke, ki imajo visoko kurilno vrednost; predvsem so tu blata čistilnih naprav, ki jih v ogromnih količinah kurijo in seveda proizvajajo energijo – v tujini.

Zadnja leta narašča tudi proizvodnja goriva iz nenevarnih odpadkov. V Sloveniji tako iz raznih nenevarnih odpadkov proizvedemo

Sežig v cementarnah ni sporen, če se dosledno upoštevajo vsa zakonska določila.

Sežigalnice so pomembne tudi z vidika ravnanja z infektivnimi odpadki, saj je postopek sežiga najbolj učinkovita stopnja dezinfekcije odpadkov. Seveda pa mora biti energija, ki se sprošča pri sežigu, pretvorjena v koristne oblike energije. Prav tako sežig v cementarnah ni sporen, če se dosledno upoštevajo vsa zakonska določila, predvsem glede plinastih emisij. Poleg tega v tem primeru ni trdnega preostanka, pepela, ki se vgrajuje v končni proizvod, cement.

Najpomembneje pri sežigalnicah pa je, po naših izkušnjah, da upravljavci sežigalnice aktivno in odprto komunicirajo z javnostjo, predvsem pa transparentno omogočijo, da javnost v vsakem trenutku lahko vpogleda v emisijske vrednosti.

73/74

Kot inštitut ste se odločili za internacionalizacijo. Pripravljate poročilo o vplivih na okolje za termoelektrarno Pljevlja v Črni gori. Za kako obsežen projekt gre?

okolje

V Sloveniji so različne strokovne ocene o odpadkih za sežig. Tudi pri sežigu v cementarnah gre za dileme, prav tako pri načrtovani gradnji dveh sežigalnic. Vaše mnenje?

gorivo, ki ga glede vsebnosti onesnažil zelo strogo kontrolirajo pooblaščene institucije.

Vendar tudi tovrstno gorivo ni možno v celotni količini predati v sežig v Sloveniji, ampak se transportira preko naših meja.

V občini Pljevlja smo prisotni že dlje časa.

Začetki sodelovanja segajo v leto 2004, ko smo pričeli z aktivnostmi za izdelavo programa za varstvo okolja občine Pljevlja.

Trenutno v konzorciju skupaj z Esotechom in CEE izdelujemo idejni projekt izgradnje drugega bloka termoelektrarne na premog, ki ga kopljejo neposredno ob termoelektrarni in ob samem mestu Pljevlja.

Kakšen je namen pobude Poženi Evropo?

V okviru pobude evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič Poženi Evropo poteka projekt Zdravo okolje za zdrave ljudi. V okviru projekta inštitut ERICo sodeluje s strokovnjaki iz različnih raziskovalnih institucij iz Slovenije.

Namen projekta Zdravo okolje za zdrave ljudi je spodbuditi zavest ljudi k ponovni oživitvi skoraj pozabljenih kultur: česna, rži, stročnic in jagodičevja. Obravnavano območje je predalpski del Slovenije. Želimo spodbujati pridelavo varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave.

Promocija

Ob začetku izgradnje ključnega dela projekta RCERO Ljubljana vključenih že 29 občin V največji slovenski okoljski projekt, nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, je vključenih že 29 občin. Te in vse nove, ki se bodo projektu še priključile, bodo na dolgi rok optimalno ter najbolj zadovoljivo za svoje občane rešile problematiko ravnanja z odpadki in dosegle obvezujoče cilje na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov. Konec septembra 2012 je Mestna občina Ljubljana, nosilna investitorica projekta, s konzorcijem Strabag podpisala 112 milijonov evrov vredno pogodbo za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov. Zemeljska in pripravljalna dela, ki jih izvaja slovenski Strabag, so se začela oktobra, poskusno obratovanje objektov je predvideno junija 2015, redno obratovanje pa oktobra 2016.

Več na www.rcero-ljubljana.eu. november 2012

fluoridi), v Zgornji Mežiški dolini, Zasavju, na vojaškem poligonu Poček in v okolici prometnic (bistveno zmanjšanje izpostavljenosti svincu in drugim kovinam). Seveda ostajajo nekatera onesnažila, kot so ozon, NO x in/ali prašni delci ponekod po Sloveniji še vedno problem.

foto: www.shutterstock.com

Slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih

Natura 2000

34 73/74

okolje

Natura 2000

Slovenija bo morala na osnovi

zahtev Evropske komisije in zaveze v pristopni pogodbi za

vstop v EU, da bo ustrezno določila območja Natura

2000, dopolniti območja, ki jih

je določila leta 2004. Zavod RS za varstvo narave je letos dokončal strokovni predlog

za izvedbo sprememb in dopolnitev uredbe. Verificiral

ga je Strokovni odbor, sestavljen iz predstavnikov

ključnih raziskovalnih ustanov.

Predlog za izvedbo sprememb in dopolnitev Uredbe o območjih Natura 2000 je

predstavnikom občin konec oktobra predstavil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič skupaj s strokovnjaki ministrstva in Zavoda RS za varstvo narave.

N

atura 2000 je ena izmed zakonodajnih zavez EU, ki so jo države članice dolžne izvajati. »Gre za skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Ob tem se zavedamo, da takšen predlog odpira nekaj pomislekov občin, ki so povezane z morebitnimi prihodnjimi posegi v prostor, zato pozivamo na nadaljnji temeljit dialog med predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, ministrstva, občin, poteka pa tudi medresorska predstavitev tega predloga,« je poudaril minister Franc Bogovič.

Š

iroka razprava z vsemi deležniki poteka v novembru, ko ugotavljajo najprej tista območja, pri katerih bi brez zadržkov pripravili končni predlog za uvrstitev v Naturo, ter identificirali območja, kjer bi bilo potrebno dodatno ovrednotenje, tudi iz ekonomskega in razvojnega vidika.

november 2012

S

pomnimo, da se je Slovenija za to, da bo določila območja Natura 2000 ter uskladila svoj pravni red z EU pravnim redom, zavezala v pristopni pogodbi za vstop v EU. Zaradi pomanjkanja časa za usklajevanje predloga za določitev območja Natura 2000 se je leta 2004 Vlada RS odločila, da bo v Uredbi o posebnih varstvenih območjih opredelila tista območja,

ki niso bila sporna. S tem smo izpolnili obveze za 73 % vrst in habitatnih tipov v Sloveniji.

Ker je za doseganje ciljev Direktive o habitatih pomembno le to, da država članica določi dovolj območij Natura 2000 za dolgoročno preživetje vrst, je Komisija zahtevala ustrezno dopolnitev teh območij. V letu 2007 pa je Komisija s pisnim opominom od Slovenije zahtevala še, da z dopolnitvijo oziroma opredelitvijo novih območij Natura 2000 zaščiti vrste ptic, ki jih je dolžna varovati na osnovi Direktive o pticah in njihove habitate. Slovenija bi morala te zahteve izpolniti do konca letošnjega leta. Po izračunih bi s spremembami in dopolnitvami, ki so predlagane v strokovnem predlogu, povečali indeks vključenosti zahtev direktive o habitatih iz 73 na 92 %.

Z

aradi biogeografske lege Slovenije med Sredozemljem, Alpami, Dinaridi in Panonsko nižino imamo v Sloveniji zelo visok indeks biotske raznovrstnosti. Na relativno majhni površini imamo več kot 210 vrst in 62 habitatnih tipov, ki so v prilogah »habitatne in ptičje direktive« opredeljeni med vrstami in habitati, za katere morajo države članice EU zagotoviti ugodno stanje z določitvijo območij Natura 2000. Nato morajo države

K

omisija redno preverja izvajanje obvez, ki izhajajo iz direktiv o habitatih in ptičih v državah EU. Zaradi neizpolnjevanja obstaja tveganje za pritožbene postopke, ki jih lahko začnejo: Evropska komisija, nevladne organizacije ali investitorji (investitorjem ni mogoče zagotoviti pravne varnosti), možni pa so tudi zapleti pri pridobivanju sredstev iz EU skladov.

Pri malodane vseh finančnih mehanizmih EU so območja Natura 2000 bodisi med osnovnimi merili ali pa prispevajo k boljšemu vrednotenju.

E

den od dokumentov, ki jih je treba priložiti vlogi za sredstva, je tudi potrdilo, da je preverjeno, če projekt nima škodljivega vpliva na območja Natura 2000. Če tega ni ali ga izda nekompetentna ustanova, Komisija vloge ne odobri ali pa ustavi financiranje. Primer avtocesta Ljubljana – Zagreb mimo Krakovskega gozda. Komisija je na iz Nature 2000 izvzetem območju, ki je del strokovnih podlag (IBA inventarja) preverjala, zakaj je Ministrstvo za promet izdalo potrdilo, da ni vpliva na Naturo.

Ko je Slovenija zadevo pojasnila, se je financiranje nadaljevalo.

K

omisija lahko poseže tudi takrat, ko območje ni določeno kot Natura 2000, pa meni, da to območje izpolnjuje pogoje za določitev kot Natura 2000. Odzivi Komisije na domnevno neizvajanje Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih so dveh tipov: • zamrznitev oziroma zaustavitev sofinanciranja iz EU skladov ali posojil Evropske investicijske banke;

• predaja primera (tožba) na Sodišče Evropskih skupnosti in odločitev sodišča.

D

rug odziv organi EU uporabljajo zlasti v primerih domnevnega neizvajanja Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih, kjer ni sofinanciranja ali pa, kjer gre po njihovem mnenju za večje kršitve. V takih primerih Komisija zahteva zamrznitev izvajanja do zaključka sodnega postopka (ta traja približno dve leti). Tak primer je na primer tožba za gradnjo odseka Via Baltike.

Ministrstvu sta postavila vprašanje Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika in Občina Log - Dragomer.

opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, organizira skupaj z Občino Vrhnika na lokaciji Tojnice na Vrhniki.

Spraševali so se, če bi bila taka rešitev še v skladu s predmetno odredbo (15. člen).

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., skrbi v okviru GJS zbiranja in odvoza odpadkov za občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer (skupaj 23.000 prebivalcev).

Po Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01) bi morali imeti Občina Borovnica (3.805 prebivalcev) in Občina Log - Dragomer (3.566 prebivalcev) vsaka svoj zbirni center. Trenutno imamo zbirni center – Center za ravnanje z odpadki Vrhnika za vse tri občine.

Zdaj to vprašanje ponavljamo tudi iz Občine Log - Dragomer.

Citirano iz Odredbe: »Na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci je treba urediti najmanj en zbirni center iz prejšnjega člena.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije iz prejšnjega člena najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin.

Za naselje z več kot 25.000 prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra iz prejšnjega člena, za naselja z več kot 100.000 prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev.« Po naših dopisih občinama je Občina Borovnica začela urejati dokumentacijo za zbirni center na primerni lokaciji. Občina Log - Dragomer pa želi še naprej uporabljati zbirni center na Vrhniki. Oddaljenost skrajne točke občine do zbirnega centra na Vrhniki je cca 10 km. Ker se Občina Vrhnika v sodelovanju z JP KPV, d. o. o., pripravlja na gradnjo novega zbirnega centra, nas zanima naslednje. Ali sme Občina Log - Dragomer še naprej uporabljati zbirni center na Vrhniki, ne glede na število njenih prebivalcev, ki presega določeno mejo 3.000 ljudi (3.566)?

S strani JP KPV, d. o. o., vam je bil 18. 6. 2012 po e-pošti poslan dopis z vprašanjem glede možnosti, da Občina Log - Dragomer zbiralnico odpadkov, ki jo občini nalaga Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri

73/74

35 resoja je lahko pozitivna, pozitivna z omilitvenimi ukrepi ali pa negativna. V Sloveniji do sedaj še nismo imeli primera negativne presoje zaradi območja Natura 2000. Presojali pa smo vplive oziroma posledice večjih posegov, kot je na primer vojaški poligon Mlake, avtocesta mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, čez Muro, čez Dravo.

okolje

P

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Občina Log - Dragomer, ki je sicer nova občina in posluje od 1. 1. 2007, si je več let prizadevala, da bi na območju občine našla ustrezno lokacijo, vendar neuspešno. Ne glede na to občina želi problematiko zbiranja ločeno zbranih frakcij rešiti, ne samo zaradi zakonske obveze, ampak predvsem zato, ker je zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov v občini na visokem nivoju in želimo občanom zagotoviti, da odpadke, ki jih ne morejo oddati na ekoloških otokih, oddajo v zbiralnico. Skupna zbiralnica na Vrhniki bi sicer res bila oddaljena cca 10 km, vendar se odvoz opravlja z avtomobili, frekvenca odvoza pa tudi ni takšna, da bi to predstavljalo poseben problem. Občina ima cca 3.500 prebivalcev.

Občina Log - Dragomer je pričela s pripravo proračuna za leto 2013, zato je odločitev o morebitni skupni zbiralnici nujna, želimo pa tudi, da rešitev ni v nasprotju s predpisi.

Andrej Kos, univ. dipl. ekon., direktor občinske uprave

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo in okolje V skladu z določbami Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01), ki določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je treba na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci urediti najmanj en zbirni center. Zbirnega centra ni treba urediti le na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin.

november 2012

članice storiti vse potrebno, da na območjih Natura 2000 preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in vrst, zaradi katerih so bila območja Nature določena. Presojati morajo vpliv oziroma posledice posegov, ki bi lahko sami ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplivali na tiste vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno kot območje Natura 2000.

foto: www.shutterstock.com

Morda višja dajatev, zagotovo novi URKO

EOL sprašuje, MKO odgovarja

36 73/74

okolje

EOL sprašuje, MKO odgovarja

Slovenija še vedno odloži preveč komunalnih odpadkov, zato se bo morala še naprej

zgledovati pri Nemčiji in

Nizozemski, kjer so uspešni z nič odloženih odpadkov, oz.

Avstriji in Švedski, kjer odložijo

1 odstotek odpadkov. A to so prvakinje v EU. Vendar ne

gre le za odlaganje. Slovenija vendarle vse bolj pridno ločuje,

je pa res, da je v tem trenutku

kar nekaj vročih tem, ki so tako ali drugače povezane z odpadki. Na MKO smo zato naslovili naslednja vprašanja:

1.

V Sloveniji se količina odloženih odpadkov na deponijah vsako leto znižuje, vendar je lani na odlagališčih kljub temu končalo 490.000 t odpadkov ali 58 odstotkov.

Prebivalec Slovenije je tako lani odložil 204 kg odpadkov. S katerimi glavnimi ukrepi bo Slovenija leta 2020 uspela to količino zmanjšati na 99 kg?

2.

Med občinami, ki ločijo največ odpadkov in torej najmanj odložijo na deponijah, je med prvimi desetimi samo ena mestna občina, in sicer Velenje. Kje so glavni vzroki, da večina občin v Sloveniji še vedno odloži skoraj 60 odstotkov odpadkov?

3.

4.

Na katere značilnosti ravnanja z odpadki kažejo podatki upravljavcev industrijskih odlagališč v letu 2011?

OECD je Sloveniji priporočil, da bi morali povišati dajatev za odlaganje nenevarnih odpadkov na 40 evrov (zdaj je 11). Za kakšno odločitev glede porabe okoljske dajatve se bo zavzemal MKO glede na zdajšnjo dajatev, ki se je stekala v občinske proračune?

5.

november 2012

Nekatere občine so morale zapreti lokalna odlagališča, ker niso pridobile okoljevarstvenih dovoljenj. Kakšne so razmere v letu 2012 in kako bo ravnal MKO v primeru, ko odlagališče ne bo pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja?

6.

Napovedana je bila izdaja nove uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj je narejeno in usklajeno?

Odgovarjali so Irena Koželj z Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije, dr.

Lucija Jukić Soršak z Direktorata za okolje in Leon Behin, generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.

1.

Po podatkih izvajalcev javnih služb (IJS) je bilo v letu 2011 na slovenska odlagališča odloženih 419.228 t komunalnih odpadkov, letno 204 kg na prebivalca oziroma 58 odstotkov od vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Napredek se kaže pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov na izvoru (40 odstotkov celotne zbrane količine), še vedno pa zberemo preveč mešanih komunalnih odpadkov. Da bi dosegli okoljske cilje, bo vso pozornost v prihodnjih letih potrebno nameniti: ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov, še učinkovitejšemu ločenemu zbiranju (predvsem izboljšanju ločenega zbiranja v občinah, kjer so rezultati slabi – razlike med občinami so ogromne!) za namen priprave za ponovno uporabo in recikliranje ter ustrezni obdelavi zbranih mešanih komunalnih pred odlaganjem.

Za slednje si na ministrstvu prizadevamo s pospešitvijo realizacije kohezijskih projektov, preko katerih bo zgrajena potrebna zmogljivost objektov in naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ti so se v preteklem letu (razen redkih izjem) pretežno odlagali neobdelani ali minimalno obdelani.

Ko bomo iz mešanih komunalnih odpadkov izločili še vse nevarne odpadke, odpadke, ki jih je možno reciklirati (npr. kovine), odpadke, ki jih je možno energetsko predelati (npr. odpadni papir, plastika), ter preostanek biološko stabilizirali, bo cilj dosežen.

37 Prihodek državnega proračuna iz naslova zbiranja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v letu 2011 znašal cca 1,255 mio EUR.

2.

Rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov niso toliko odvisni od zgrajene infrastrukture (razen zagotavljanja zbirnih centrov), ampak bolj od organiziranosti javne službe in ozaveščanosti prebivalstva. Drugače je seveda glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kjer brez zagotovljenih objektov in naprav dobrih rezultatov ne more biti. V praksi se tudi potrjuje, da občina, ki nima svojega odlagališča, vlaga več naporov v ločeno zbiranje na izvoru, v nasprotnem primeru pa je za občane v večini primerov odlaganje še vedno najcenejša in za izvajalca javne službe najlažja oblika ravnanja s komunalnimi odpadki.

Sicer je od lanskega leta pri deležu odloženih komunalnih odpadkov glede na zbrane komunalne odpadke opazen napredek večine občin: Količina odloženih KO/ količina zbranih KO (%)

nad 90 81–90 71–80 61–70 51–60 41–50 31–40 21–30 pod 20

% občin v RS* 2010 2011 16 25 26 15 6 6 5 0,5 1

4 7 20 18 24 14 8 3 1

*Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

V Sloveniji beležimo vsako leto boljše rezultate v ločenem zbiranju komunalnih odpadkov (v zadnjih treh letih porast za 11 %), naša največja trenutna težava pa je v zagotavljanju zadostne zmogljivosti objektov in naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.

3.

Za leto 2011 je o odlaganju odpadkov poročalo osem upravljavcev industrijskih odlagališč. Odloženo je bilo 141.321 t odpadkov, od tega 136.140 t inertnih in 5.181 t nevarnih odpadkov. Kar 96 odstotkov odloženih odpadkov je bilo iz skupine 10 klasifikacijskega seznama odpadkov (odpadki iz termičnih procesov), ostalo pa so odpadki iz skupin 12 (odpadki iz postopkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike), 16 (odpadki, ki niso navedeni drugje na seznamu), 17 (gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov) ter skupine 19 (odpadki

Sicer za industrijo velja, da se je v zadnjih letih uspešneje prilagajala okoljskim ciljem na področju ravnanja z odpadki. Odlaganje odpadkov na odlagališčih je zadnja in najmanj zaželena možnost po hierarhiji ravnanja z odpadki in temu sledijo tudi trendi odlaganja odpadkov na industrijskih odlagališčih v zadnjih letih: Leto 2005

v 1.000 ton 192,797

2006

296,749

2007

252,417

2008

216,889

2009

197,235

2010

202,077

2011

141,321

Odloženi odpadki na industrijskih odlagališčih. Vir: SURS Prav tako se je zaradi spremembe pri ravnanju z industrijskimi odpadki zmanjšalo tudi število obratujočih industrijskih odlagališč (iz začetnih evidentiranih 23 industrijskih odlagališč na v lanskem letu še 8 obratujočih) bolj kot pri upravljavcih »komunalnih« odlagališč, kjer jih je od začetno 60 evidentiranih v letu 2011 obratovalo še 29.

Prihodek državnega proračuna iz naslova zbiranja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v letu 2011 znašal cca 1,255 mio EUR.

4.

OECD je v študiji Environmental Performance Review of Slovenia, Revised Assessment and Recommendations, final, slovenski prevod, jan. 2012, med drugim ugotovil: »Dajatev na odlaganje, v veljavi od leta 2000, je bila pomemben dejavnik pri izboljšanju upravljanja in učinkovitosti odlagališč. Vendar je to bila predvsem posledica reinvestiranja ustvarjenih prihodkov. Tako oblikovana dajatev, se zdi, je imela le omejen spodbujevalni učinek na proizvajalce odpadkov v sektorjih proizvodnje in storitev, in je zagotavljala sprevrženo spodbudo občinam za nadaljevanje odlaganja. Nekatere izboljšave dajatve v letu 2010 in z njo povezana raba prihodkov bi morale izboljšati njeno učinkovitost nasploh.

Vendar pa je trenutna višina dajatve nizka v

73/74

primerjavi s stopnjami v mnogih drugih evropskih državah. Povečanje bi zagotovilo večjo spodbudo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih.«

okolje

iz naprav za ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo).

Tudi Evropska komisija ugotavlja podobno, in sicer da je okoljska dajatev 11 EUR/tono odloženih nenevarnih odpadkov prenizka, da bi odločilno vplivala na manjše odlaganje odpadkov. Dolgoročno priporočajo dvig na cca 40 EUR/tono.

Ker mora okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih predstavljati finančni instrument, ki pripomore k ustreznemu ravnanju z odpadki, predvsem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kjer je odlaganje opredeljeno kot zadnja in najmanj ustrezna oblika ravnanja, na ministrstvu razmišljamo o postopnem dvigu te okoljske dajatve in preusmeritvi zbrane dajatve namensko v npr. sanacijo starih bremen.

5.

Dejansko zaprta oz. v zapiranju so le tista odlagališča, katerih kapaciteta je že zapolnjena. Upravljavci odlagališč, za katera niso izpolnjeni pogoji za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj, bodo morali bodisi pogoje izpolniti in si OVD pridobiti ali pa prenehati z odlaganjem odpadkov. Enotni smo si najbrž v stališču, da odlagališča, ki čezmerno obremenjujejo okolje (največkrat z emisijami v podzemne vode), ne smejo obratovati in morajo z obremenjevanjem okolja prenehati.

Po podatkih izvajalcev javnih služb je bilo konec leta 2011 na lokacijah komunalnih odlagališč, ki obratujejo, na voljo še za cca 4,8 mio t odlagalnega prostora, ki sicer ni enakomerno razporejen po Sloveniji, vendar to ob enaki količini letno odloženih komunalnih odpadkov, kot je bila odložena v letu 2011 (cca 420.000 t KO oz. 500.000 t vseh odpadkov), zadošča približno za naslednjih deset let. Ob izpolnjevanju zastavljenih ciljev glede povečanega ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, doseganju ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov, obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem itd. pa je obstoječega odlagalnega prostora dovolj še za nekaj let več.

6.

Na Direktoratu za okolje pospešeno pripravljamo predlog nove Uredbe o komunalnih odpadkih. Ob upoštevanju vseh zahtev, ki izhajajo iz Direktive 2008/98/ES in so prenesene z Uredbo o odpadkih, zlasti glede upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ter glede varstva okolja in varovanja človekovega zdravja, bomo (kjer se le da) upoštevali pripombe gospodarstva na predlog Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 2011, katere vlada ni obravnavala prav zaradi teh pripomb.

november 2012

Seveda pa bo treba spremeniti odnos do ravnanja s komunalnimi odpadki in jih začeti obravnavati kot surovine. Storiti moramo korak naprej in nameniti pozornost tudi preprečevanju nastajanja odpadkov (to se začne že v proizvodnji izdelkov, pri izbiri embalaže), pripravi odpadkov za ponovno uporabo itd. ter sprejeti dejstvo, da je odlaganje najmanj zaželeno med možnostmi za ravnanje z odpadki in kot tako z okoljskega vidika ustrezno samo v primerih, ko jih ni mogoče predelati ali odstraniti na drug način.

Jože Volfand

Ni ravno pogosto, še zlasti

foto: www.shutterstock.com

Spletno komuniciranje za zelene planince

Nagrada za Očistimo gore

38 73/74

okolje

Nagrada za Očistimo gore

ker na državni ravni vselej zmanjka denarja za okoljsko

obveščanje in ozaveščanje, da Slovenijo doleti mednarodna

komunikacijska nagrada.

A se zgodi. Zavarovalnica

Triglav je prejela nagrado

Digital comunication awards v kategoriji družbene

odgovornosti za akcijo Očistimo gore, in sicer

za spletno komuniciranje.

Nagrado podeljuje berlinska univerza uporabnih znanosti

Quadriga. Kaj odlikuje

spletno komuniciranje pri akciji Očistimo gore, je

pojasnila mag. Urška Manček, pomočnica predsednika uprave

november 2012

Zavarovalnice Triglav.

Kaj je prepričalo mednarodno žirijo, da ste prejeli komunikacijsko nagrado na področju spletnega komuniciranja za akcijo Očistimo gore? Nagrada je bila komunikacijska, ne okoljska. Katera merila so pretehtala?

Predvsem so 30-člansko strokovno žirijo prepričali celovitost in sodobnost uporabljenega komunikacijskega spleta, merljivost rezultatov ter vsebinska povezanost projekta in komunikacijskih učinkov. Uporabljen komunikacijski splet namreč poleg klasičnih prijemov zajema uporabo modernih orodij, kot so družabna omrežja in mobilna aplikacija, ki spremljajo količino pobranih smeti in so usmerjeni v spodbujanje čiščenja gora ipd.

Očistimo gore in Zavarovalnica Triglav sta se v evropskem okviru s prejemom nagrade Digital Communication Awards, ki posebej izpostavlja izjemne dosežke na področju spletnega komuniciranja, v kategoriji korporativne družbene odgovornosti postavila ob bok svetovnim velikanom. Finalista, ki sta se po uvrstitvi v najožji krog tudi potegovala za nagrado, sta bila Philips Electronics in Weleda.

Zakaj je bil glavni namen akcije vzpostaviti socialno omrežje, neke vrste spletno skupnost, ki razvija subtilen odnos do gora, do visokogorja.

Zakaj takšna odločitev? Naključje?

S projektom Zavarovalnica Triglav znotraj celovite platforme družbeno odgovornega sodelovanja z okoljem spodbuja skupna prizadevanja za ohranjanje narave. Pri tem smo želeli vključiti posameznika, ki verjame v čisto naravo.

Apelirali smo na zaposlene, zavarovance, poslovne partnerje, planinska društva, oskrbnike koč ipd., da skupaj ustvarjamo gibanje.

V planine namreč redno zahaja okoli 350.000 Slovencev, torej vsak peti Slovenec, vsak tretji Slovenec pa uporablja Facebook. Virtualno okolje na čelu z družbenimi mediji smo zato videli kot potencial za naš cilj – da privabimo še več planincev in privržencev narave, da vzpostavimo spletno skupnost za izmenjavo mnenj, izkušenj in predstavitev drobnih utrinkov iz življenja tako občutljivega habitata, kot je visoko- in sredogorje.

Za povečanje okoljske ozaveščenosti, spodbujanje ekološko sprejemljivejšega ravnanja ljudi in oblikovanja skupnih vrednot po načelih odprte komunikacije smo vstopili v to virtualno okolje kot enega od komunikacijskih segmentov.

Tako smo razvili tudi posebno spletno stran www.ocistimogore.si in stran z istim imenom na Facebooku. Vendar samo oblikovanje infrastrukture nikoli ne zadošča, ampak je potrebno statično dimenzijo polniti z vsebino in jo ponuditi v soustvarjanje posamezniku.

Pravite, da število raste. Kakšne so torej izkušnje triletne akcije? So se pričakovanja o učinkovitem spletnem komuniciranju pri izvedbi akcije uresničila? Posebnosti? Odziv?

Naša skupnost na Facebooku je močno gibanje, v katerem člani drug drugega spodbujajo h konkretnemu udejstvovanju in razvijajo razpravo o temah, kot so gorski bonton, priporočila za lepe gorske poti ipd. Skupaj z ljubitelji narave oblikujemo eno večjih, če ne celo največjo, Facebook skupnost družbene odgovornosti, ki jo je vzpostavilo podjetje v Sloveniji. Z do-

Poleg mobilne aplikacije za spremljanje količine pobranih smeti v letošnjem letu razvijamo tudi aplikacijo Gorski priročnik seženimi rezultati smo ovrgli mit, da so lahko prijateljstva na družbenih omrežjih šibko povezana s konkretnim udejstvovanjem. Čeprav lahko akcijo Očistimo gore umestimo pod streho družbene odgovornosti, je to vendar izrazito okoljska, ozaveščevalna in rekreativna akcija. Kaj udeležence v njej najbolj navduši?

V Triglavu družbeno odgovornost živimo in uveljavljamo kot celoto zakonskih, etičnih, filantropskih in okoljskih odgovornosti. Akcija čiščenja gora je pokazala, kaj vse lahko dosežemo ljubitelji narave, ko nas poveže skupni cilj. Skupna moč in vzajemno prizadevanje pa sta dodaten magnet, še posebej če se lahko

Z letošnjim čiščenjem gora smo pričeli spomladi, zaključek je potekal na Rudnem polju na Pokljuki 20. oktobra. Dejansko projekt predstavlja kontinuiteto, že tretje leto zapored. V treh sezonah akcije smo med planince razdelili preko 80.000 vrečk (samo letos 25.000), s katerimi smo opremili več kot 40 gorskih domov in postojank v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in v sredogorju. Skozi vse leto skrbimo, da se število planinskih postojank, opremljenih z našimi vrečkami, povečuje, na ta način prispevamo k vedno bolj čistemu okolju. Če pomislimo, da je v vsaki vrečki vsaj 20 dekagramov smeti, smo gore v treh sezonah olajšali za kar 16 ton odpadkov. Številne planinske postojanke so zahtevale dodatne okolju prijazne vrečke, tako da smo porabili vse zaloge. Vrečka z rdečo markacijo, pripeta na nahrbtnik, je v tem času nedvomno postala simbol odgovorne hoje v hribe. Tako so lahko planinci tudi med to gorsko sezono uresničevali staro planinsko načelo – poleg lepih spominov odnesimo s seboj v dolino tudi smeti.

Ali lahko izpostavite nekatere planinske postojanke, ki so bolj čiste, ali morda katere planince in skupine, ki so se najbolje odrezali? Kako jih spodbujate in motivirate?

Veseli nas, da je v Sloveniji vse več postojank, ki se lahko pohvalijo s čisto okolico. Med njimi tudi takšne, ki jih poleg privrženih planincev obiščejo tudi številni izletniki. Tak primer je Tamar, kjer oskrbniki doma izredno skrbijo, da dobijo planinci in izletniki v roke vrečke za pobiranje smeti. Opažamo, da so zelo čiste tudi postojanke Koča na Gozdu, Kovinarska koča v Krmi, Dom na Mrzli gori in nekatere druge.

Vsi skrbniki postojank so izjemno prizadevni in nas redno obveščajo, ko zmanjka vrečk. Med najbolj prizadevne planince zagotovo sodi zakonski par iz Kokrice pri Kranju, ki je bil letos in pretekla leta prisoten na vseh akcijah v sklopu projekta Očistimo gore in planine.

Poleg tega obiskovalce gora spodbujamo, da na spletni strani www.ocistimogore.si polnijo spletno aplikacijo Planinski album, kjer smo do sedaj zbrali 440 fotografij, in Mojo planinsko knjižico, ki jo trenutno polni 307 uporabnikov.

Seveda pa so pri spodbujanju čiščenja gora dejavna tudi številna planinska društva, med njimi tudi Planinsko društvo Triglav, partnerji, kot je Nedeljski dnevnik, itd. Nenazadnje pa

okolje

73/74

39 Intenziteta in potek aktivnosti v posamezni sezoni pa odsevajo tudi meritve. Na primer avgusta 2011 je naša skupnost Facebook štela nekaj čez 13.600 privržencev, trenutno pa smo že presegli 20.400 privržencev. Število vsak dan raste, je pa v primerjavi s pohodniško sezono prirastek in obseg interakcije v zimskih mesecih nekoliko nižji.

mag. Urška Manček

Lanskoletni razmislek je pripeljal do ideje, da je poleg pobiranja smeti smiselno izpostavljati tudi varnost planincev v gorah. Varnost je tudi ena od najpomembnejših vrednot zavarovalnice. Poleg mobilne aplikacije za spremljanje količine pobranih smeti v letošnjem letu razvijamo tudi aplikacijo Gorski priročnik, ki planince seznanja z napotki za varnost, v pomoč pa jim je predvsem pri reševanju v kriznih situacijah, in sicer s klicem v sili ali SMS-sporočilom.

Če je podatek točen, ste letos z vrečkami opremili 39 planinskih postojank. So naše gore polne odpadkov? Kaj kaže zavest planincev in kaj učinkovitost akcije? Podatki, statistika o letošnji akciji?

V Triglavu družbeno odgovornost živimo in uveljavljamo kot celoto zakonskih, etičnih, filantropskih in okoljskih odgovornosti. gre pohvala tudi ekipi Triglava, ki organizacijo in komunikacijsko vodi projekt.

Kolikšna je bila vključenost oziroma zainteresiranost mladih za akcijo Očistimo gore?

Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da se je naših planinskih akcij udeležilo lepo število družin. Prav otroci so bili izredno dejavni.

Sicer pa opažamo, da je večina planincev, ki se udeležuje naših čiščenj, populacija med 25 in 45 let, ki v največjem številu tudi uporablja družbene medije.

Zakaj ste se odločili za akcijo čiščenja gora in ne na primer za čiščenje obrežja rek?

Spraševali smo se, zakaj lahko v gore nesemo polne steklenice, praznih pa ne moremo odnesti dol, zato smo se spomladi leta 2010 odločili, da vzamemo v roke metlo ter podpremo odgovorno in trajnostno naravnano uživanje v gorskih doživetjih. Pred seboj smo imeli jasen cilj – počistimo pred svojim pragom tudi nad višino 1.000 metrov, ker to območje v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je bila 17. aprila 2010, ni bilo zajeto. Pohodništvo in planinarjenje sta namreč pri nas med najbolj priljubljenimi in množičnimi rekreativnimi aktivnostmi, del slovenske identitete, saj je v Sloveniji praktično iz kateregakoli mesta mogoče do doživetij narave kar peš. Prispevati k čistejšim goram in ozavestiti planince o pomembnosti varovanja okolja je bila orientacija, ki nas je po uspešni prvi sezoni spodbudila, da smo projekt še razširili in vanj v drugem letu vključili tudi sredogorje in čiščenje planin.

Zavarovalnica Triglav je tudi dolgoletna in prepoznavna partnerica planinskih organizacij, z največjo čistilno akcijo v slovenskih gorah pa dokazujemo svoj odgovoren odnos do družbenega in naravnega okolja.

november 2012

Ne. Aktivnosti potekajo predvsem v mesecih, ko so gore tudi najbolj obiskane. Torej nekje od marca do pozne jeseni. Pozimi pa je čas za razmislek, pripravo novih idej za naslednjo sezono.

sodelujoči ob tem zabavajo, uživajo v naravi z najbližjimi, hkrati pa naredijo nekaj dobrega za okolje. Če lahko to z uporabo komunikacijskega spleta tudi delimo s podobno mislečimi, pa izkušnja pridobi novo dimenzijo.

foto: arhiv podjetja

Toda mobilna akcija Očistimo gore ne traja celo leto?

Promocija

Konec lanskega leta so se odprla številna vprašanja o delovanju slovenskega sistema za ravnanje z odpadno embalažo, ki je ostajala pri komunalnih podjetjih. Zaradi nedorečenosti zakonodaje na tem področju so nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) konec leta namreč prenehale prevzemati odpadno embalažo, ker naj bi že dosegle svoj tržni delež, ki jim ga je določilo pristojno ministrstvo. Družba Interseroh je sicer prevzela dodatne količine, a je hkrati od ministrstva zahtevala, da uredijo zakonodajne podlage za vzpostavitev in delovanje vzdržnega, konkurenčnega in transparentnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, da se ne bi ob koncu letošnjega leta soočali z enako situacijo. O tem, ali se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje odzvalo na pobude Interseroha in ali bomo v letošnjem letu ponovno priča kopičenju odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih, smo se pogovarjali z Matejo Mikec, direktorico družbe Interseroh.

foto: arhiv podjetja

Spet kolaps sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo?

Mateja Mikec

40 73/74

okolje november 2012

Promocijski Intervju

Ali se nam na področju ravnanja z odpadno embalažo pred koncem leta ponovno obetajo težave z njenim prevzemanjem, kot smo jim bili priča v lanskem letu?

KOE, ki jih navajajo komunale v svojih dopisih.

Ravno tako obstaja možnost, da posredujejo napačne podatke izvajalci, ki izvajajo prevzeme pri komunalah.

Na žalost v družbi Interseroh ugotavljamo, da se Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) v enem letu ni prav z ničimer odzvalo na naše pobude in predloge in ni uspelo pripraviti take zakonodaje, ki bi DROE natančno opredelila, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo prevzemati komunalno odpadno embalažo (KOE). Še vedno obstajajo različna stališča in možnosti različnih interpretacij, kako in na kakšen način naj posamezne DROE prevzemajo odpadno embalažo. Sistem ravnanja s KOE se torej trenutno srečuje z enakimi problemi kot lansko leto, saj odpadna embalaža že ostaja pri komunalnih podjetjih. Posamezne komunale so na okrajno pristojna sodišča že naslovile predloge prisilnih odredb, toda tudi ta sodišča ugotavljajo enako kot Upravno sodišče, da deleži niso zakonito določeni, in zahtevke komunal zavračajo. Dejstvo je, da niti Interseroh niti nobena druga DROE ne more preveriti verodostojnosti deleža, ki ga je izračunal MKO, ali preveriti količine prevzete

Da bi se izognili tej situaciji, smo vse leto odgovorne na ministrstvu opozarjali na ključno slabost obstoječe zakonodaje, ki se nanaša ravno na način določanja obveznosti DROE, ter na nepreglednost in nedostopnost podatkov o količinah prevzete odpadne embalaže.

Družba Interseroh je na podlagi pregleda letnih poročil vseh DROE za leta 2009, 2010 in 2011, ki so jih predložile ARSO, v prejšnjih letih letu prevzela količine, ki daleč presegajo količine in »deleže«, kot jih je izračunalo ministrstvo. Po naših izračunih nam je bila povzročena škoda v višini 1,6 milijona EUR. Enake tendence pa se nakazujejo tudi v letošnjem letu. Čeprav bi bilo logično, da se te obveznosti v tekočem letu med DROE izravnajo na podlagi ustrezne odločbe pristojnega ministrstva, pa do postopka izravnavanja ni prišlo. Tako stanje, ki ga lahko imenujemo tudi prikrita obdavčitev družbe Interseroh, je po našem mnenju nedopustno in ga je treba odpraviti.

41 Objava deležev DROE za leto 2012 ima namreč ključne formalnopravne pomanjkljivosti.

Dejstvo je, da se v primeru objave nesporno odloča o pravici oziroma obveznosti družbe Interseroh, d. o. o. Da bi bilo tako odločanje skladno s pravnim redom Republike Slovenije, bi bilo torej treba izvesti upravni postopek in Interserohu omogočiti sodelovanje v njem, saj gre za uveljavljanje pravic družbe Interseroh.

V nasprotnem primeru bi moral imeti MKO za sprejetje navedene objave ustrezen pravni temelj, kot je na primer upravna odločba ali drugi akt, ki bi imel naravo predpisa, kar pa na podlagi analize veljavnih predpisov ne obstaja niti v Zakonu o varstvu okolja niti v Uredbi o ravnanju z odpadno embalažo. Država je tako v primeru objave deležev ravnala v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Zaradi dejstva, da je država že zaradi odločitve Upravnega sodišča RS nesporno seznanjena z nezakonitostjo delovanja, lahko sklepamo, da posamezni uradniki na MKO zavestno kršijo pravni red in tako otežujejo uveljavljanje pravic in obveznosti zavezancev.

Ali ne bi bilo tudi v interesu komunal in navsezadnje tudi zavezancev, da se vendarle uredijo zakonodajne podlage za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo? Ali poskušate zgraditi kakšno koalicijo, ki bi bila v zahtevah

Neurejeno stanje na področju ravnanja s komunalno odpadno embalažo in nepripravljenost pristojnih na MKO za dialog, ki bi omogočal ureditev opisane problematike, ogroža ne samo delovanje in obstoj družbe Interseroh v slovenskem prostoru, ampak posredno tudi celoten sistem in vse udeležence v sistemu ravnanja z odpadno komunalno embalažo. V Interserohu razumemo stiske IJS, saj se je v zadnjem letu zaradi uvedbe rumene vreče ali zabojnikov z rumenimi pokrovi povečala količina ločeno zbrane odpadne embalaže.

Absolutno podpiramo ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, vendar to prinaša s seboj tudi vrsto zadreg predvsem za DROE in posredno tudi za zavezance. V Uredbi in Odredbi je namreč določeno, da morajo IJS odpadno embalažo, ki se kot ločene frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih ali z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah, redno oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo. IJS so sicer dale gospodinjstvom na razpolago zabojnike, na katerih piše »embalaža«, vendar nimajo nobenega nadzora, ali gospodinjstva v ta zabojnik zares oddajajo embalažo ali tudi druge komunalne odpadke. V primeru, da IJS tovrstno »embalažo« oddajajo DROE kot komunalno odpadno embalažo, se DROE in s tem gospodarstvo oziroma zavezance protizakonito obremenjuje s stroški ravnanja z odpadki iz gospodinjstev. MKO v svojih dopisih dosledno tolmači zakonodajo na način, ki je v škodo DROE in s tem tudi v škodo zavezancev.

Tako se na primer MKO spušča celo v urejanje pogodbenih odnosov med IJS in DROE in ne dopušča, da bi se, glede na neenotne normativne pogoje, IJS in DROE pogodbeno dogovorile o načinu in pogojih prevzema embalaže. Po našem mnenju tako uradniki na MKO delujejo preko svojih pooblastil.

Interseroh kot DROE mora v prvi vrsti ščititi interese zavezancev. Če lahko ilustriram situacijo, to pomeni, da smo Slovenci postali zelo pridni, kar zadeva ločeno oddajanje odpadkov, smo pa pri tem malce površni, saj so v zabojnikih za odpadno embalažo odloženi tudi ostali odpadki, odpadna embalaža je umazana, v njej se nahajajo ostanki živil in podobno.

Ker pa MKO ni sprejel tehnične uredbe, ki bi regulirala normativne pogoje v zvezi s prevzemom komunalne odpadne embalaže pri IJS, in ker ni izvedel izravnave za nazaj, imamo DROE pri ravnanju z odpadno gospodinjsko embalažo bistveno višje stroške, kot je bilo pričakovano, ki pa jih ne moremo prevaliti izključno na zavezance in jih prekomerno obremeniti z višino embalažnin.

Interseroh si sicer prizadeva ves čas ohranjati dobre odnose z IJS, obravnavamo jih kot naše pomembne poslovne partnerje, vendar

73/74

so včasih naši interesi nekako v nasprotju, kar navsezadnje kaže tudi njihova pobuda, da želijo ustanoviti lastno DROE.

okolje

Interseroh je kot družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna pri izvajalcih lokalne javne službe ravnanja (IJS) s komunalnimi odpadki prevzemati komunalno odpadno embalažo skladno z veljavno zakonodajo.

Ta obveznost družbe Interseroh, d. o. o., po samem zakonskem temelju ni sporna, vendar pa trdimo, da je zelo sporen obseg te obveznosti, kot ga je za leto 2012 določil MKO. MKO je bil dolžen natančno opredeliti obveznosti DROE, predvsem deleže, v katerih mora posamezna DROE pri posameznem IJS prevzemati odpadno embalažo. To bi MKO po Zakonu o upravnem postopku moral storiti v upravnem postopku z izdajo ustrezne odločbe. Tega doslej ministrstvo ni storilo, pač pa je deleže določilo zgolj z objavo na svoji spletni strani. Deleže za leto 2012 je določilo tudi na podlagi prevzetih količin v prvem tromesečju letošnjega leta, medtem ko je v prejšnjih letih določilo deleže za tekoče leto na podlagi prevzetih količin v preteklem letu. Ministrstvo je tako delovalo arbitrarno, saj je deleže določilo v različnih letih za bistveno različno časovna obdobja in brez možnosti, da stranke preverijo podatke. Čeprav je Upravno sodišče Republike Slovenije že leta 2010 razsodilo, da takšen način določanja deležev za DROE ni zakonit, je MKO v letu 2011 in očitno ponovno tudi v letu 2012 zavestno kršil zakonodajo.

za bolj transparenten sistem ravnanja z odpadno embalažo mogoče učinkovitejša kot vi?

Strinjam pa se, da bi bila takšna koalicija nadvse potrebna in bi lahko pripomogla k ureditvi sistema ravnanja z odpadno embalažo. Pobudnik za skupno delovanje bi zagotovo moral biti MKO, ki pa namesto da bi konstruktivno in dolgoročno pristopil k trajni ureditvi sistema, ravna (recimo v primeru določanja deležev DROE) nezakonito in v nasprotju z interesi zavezancev, ki dajejo na trg odpadno embalažo in ki tudi financirajo sistem ravnanja z njo. Upam, da bodo zavezanci tisti, ki bodo poleg Interseroha pokazali na anomalije slovenskega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ne vodijo niti v okoljsko in niti ekonomsko učinkovitost.

Dejstvo je torej, da obstajajo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo različni interesi.

Velikokrat ste že dajali pobude za usklajevanje teh interesov na ravni države z namenom izboljšanja delovanja sistema. Kaj so za vas še vedno tisti ključni koraki za ureditev sistema in kdo naj jih opravi?

Kot sem že izpostavila, se zavedamo, da se v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvod pojavljajo med posameznimi deležniki različni interesi in različni ekonomski vzgibi, kar seveda negativno vpliva na okoljsko in ekonomsko učinkovitost sistema. Zaradi teh različnih interesov sistema ravnanja z odpadno embalažo je ta preveč prepuščen stihijskemu in parcialnemu delovanju posameznih déležnikov na trgu; posledično so posamezne DROE konec leta 2011 preprosto prenehale prevzemati komunalno odpadno embalažo pri nekaterih IJS – ista zgodba pa se ponavlja tudi letos. MKO bi zato moral pripraviti operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki z jasnimi in enostavnimi navodili, ki bi DROE jasno določal projekcije v zvezi s količinami zbiranja in predelave odpadne embalaže. Tako določeni cilji za DROE bi morali biti usklajeni s cilji, ki jih imajo IJS. MKO bi moral konec leta pridobiti od Zbornice komunalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za naslednje leto, s temi podatki o količinah seznaniti članice GIZ-Skupne sheme, za katere postanejo te količine obveznost glede prevzema in predelave v tekočem letu. Članice GIZ se potem samostojno odločajo, kako bodo te količine tudi prevzele in predelale.

Ravno zaradi neustreznega normativnega okvira ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi in ker ni določenih ekonomskih vzvodov za doseganje okoljskih ciljev, se v sistemu že soočamo s konkurenčnopravnimi težavami, ki lahko kratkoročno ali srednjeročno ogrozijo sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi.

november 2012

Ali je torej ključni problem ravno v načinu določanja obveznosti oziroma njihovih deležev prevzemanja odpadne embalaže, kot ga določa MKO?

Modelirne študije so priložene državnim prošnjam za Bruselj Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

42 73/74

okolje

Onesnaženje zraka

Onesnaženje zraka

Res je – Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu,

ki ima pravico do zdravega življenjskega okolja zapisano

v ustavi. Toda, kaj se dogaja z zrakom v Sloveniji in zakaj Bruselj maha Sloveniji z rdečim kartonom zaradi onesnaženja

zraka? In zakaj je MKO začel s pripravami na izvedbo

akcijskega načrta za kakovost

zunanjega zraka na območju Zasavja? Slovenija nima več

takšnih težav z žveplovim dioksidom (SO2) kot nekoč, pač

pa bolj s prašnimi delci (PM) in dušikovimi oksidi (NOx), tudi z

ozonom. A kako ugotoviti, kaj

je v zraku in kaj je z emisijami?

Odgovor je v modeliranju, ki ga pojasnjujeta direktorica dr.

Marija Zlata Božnar in njen november 2012

sodelavec dr. Primož Mlakar iz

raziskovalnega podjetja MEIS.

Skupina MEIS pri izvajanju evropskega raziskovalnega projekta N4C. Zgoraj z leve: dr. Boštjan Grašič, Sašo Vrbinc in Darko Popović.

Spodaj z leve: dr. Marija Zlata Božnar, Anja Jakaša in dr. Primož Mlakar.

Kako bi najpreprosteje razložili metodo modeliranja, s katero ugotavljate širjenje onesnaževanja v ozračju, in kaj vas je kot strokovno institucijo navedlo, da ste se odločili za proizvod, ki je v Sloveniji na okoljskem trgu manj znan?

Modelirni sistem je skupek programskih aplikacij za računalnike, ki na osnovi vhodnih merilnih in drugih podatkov ter poznavanja mehanizmov dogajanj v ozračju ponazori širjenje onesnaženja v ozračju. Da je to možno, so nujni naslednji vhodni podatki: meritve ali prognoza, ki definirajo meteorološko stanje ozračja, podatki o izpustih onesnaževal iz dimnikov ali drugih virov ter dodatni podrobni podatki o reliefu in pokritosti tal (gozdovi, travniki, naselja ipd.).

Raziskave na tem področju so življenjsko delo raziskovalcev naše skupine. Začeli smo že v osemdesetih letih, takrat še na Institutu Jožef Stefan. Slovenija je majhna in ker je to zelo ozko raziskovalno področje, se ni v Sloveniji nobena druga skupina ukvarjala z raziskavami na tem področju, zato smo ustanovili raziskovalno

usmerjeno podjetje MEIS, d. o. o. V MEIS so prav te raziskave naše glavno področje.

In projekt KOoreg?

KOoreg« ni proizvod, temveč rezultat triletnega raziskovalnega projekta, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). KOoreg je testirno okolje, ki omogoča poglobljene raziskave problematike onesnaževanja ozračja. Naše raziskave zadnjih dveh desetletij so vseskozi usmerjene na razumevanje gibanja onesnaževal v področjih nad razgibanim reliefom, ki povzroča zelo zapletene meteorološke razmere. Študije gibanja onesnaževal nad razgibanim reliefom so še vedno zelo redke, znanost se za taka področja šele sedaj približuje meritvam v naravi.

Vendar je modeliranja vse več. Ali je na uporabo modeliranja vplivala Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja velikega obsega (IPPC), ki je zahtevala učinkovitejše odpravljanje vzrokov industrijskega onesnaževanja? Vaše reference kažejo, da ste bili angažirani na onesnaženih območjih. Kaj ste ugotovili?

43 Naše bogate raziskovalne izkušnje na področju meritev in modeliranja onesnaženja zraka so bile naše ključne reference, zaradi katerih so se največji industrijski in energetski viri

Konzultanti, država in zakonodaja ne sledijo znanstvenemu razvoju.

odločili za naše storitve na tem področju.

Zanje smo na najboljši način, ki ga znanost ponuja, ugotavljali njihov delež pri onesnaževanju ozračja v njihovi bližnji okolici. To je bilo potrebno določiti v čim bolj podrobni resoluciji in s čim boljšim ujemanjem v kraju in času, ker se ti rezultati uporabljajo v postopku pridobitve dovoljenj IPPC, ker predvsem stranske udeležence zelo zanima, kakšen zrak dihajo na svojem »vrtu«. Za verodostojnost take študije pa sta ključni izbira modelirnega sistema, ki mora biti razvit za prav take razmere, kot jih obravnavamo (modelov je namreč mnogo vrst za razne razmere in namene), in izkušenost ekipe, ki to orodje uporablja.

Tudi najbolj zmogljivo orodje, uporabljeno na napačen način, daje napačne rezultate. Težko je razumeti, da bi o zaprtju industrijskega objekta ali kar cele regije odločal na primer pripravnik. Po več desetletjih poglobljenih raziskav se namreč šele dobro zavedamo vse kompleksnosti problematike in vseh pasti na poti do končne »slikice onesnaženja«, ki jo povzroča industrijski objekt.

Kakšna je konkurenca na področju modeliranja v Sloveniji? Zakaj je v javnosti, predvsem v civilni sferi, toliko nezaupanja do meritev in modeliranja strokovnih institucij, ko gre za okolje?

Na raziskovalnem področju konkurence sploh ni bilo, sedaj pa na Katedri za meteorologijo raziskujejo na področju modeliranja ozona nad celo Slovenijo.

Spodbudno je, da se civilna javnost izobražuje in že ločuje zrno od plev.

Z uporabo modelirnih orodij za IPPC pri odločanju o zaprtju velikih industrijskih objektov pa se v Sloveniji lahko ukvarja vsak, ki uspe »zagnati« SW (ki je po možnosti zastonj ali vsaj poceni) in iz njega izvleči »lepe slike«, ne glede na njihovo pravilnost. Najhujše napake nastanejo zato, ker se nihče ne vpraša, katere meteorološke meritve je treba izmeriti in potem uporabiti, in ker se uporablja neprimerne modele, ki so za svoj prvotni namen lahko zelo dobri, niso pa namenjeni uporabi za obravnavo industrijskih objektov, umeščenih v tako kompleksno naravno okolje, kot je to pri nas.

Naš pristop je drugačen. Več kot dve desetletji raziskovalnega dela na tem področju je bilo dovolj za lekcijo, da delamo napake vsi, da pa jih je treba odkrivati in popravljati, predvsem pa ne ponavljati. Zato smo pretežno za svoj neraziskovalni, to je uporabniški, inženirski del storitev uvedli standard zagotavljanja kvalitete sistema vodenja ISO9001.

73/74

dajejo rezultate o onesnaženju zgolj v točki meritve na izbrani lokaciji, ki je v naših razmerah reprezentativna samo lokalno, saj je že za naslednjim vogalom ali hribčkom popolnoma druga zgodba.

okolje

Pot od znanstvenih raziskav do rabe modelov za regulativne namene (kot to zahteva IPPC) pa ni tako enostavna, predvsem je zelo dolgotrajna. Smejo se uporabljati le modeli, za katere je predhodno dokazano, da za podobno zahtevne razmere (relief, njegova zapletenost in dimenzija, značilnosti meteorologije ipd.) pokažejo dovolj dobro ujemanje z izmerjenim dejanskim stanjem v kontrolnih točkah na lokacijah merilnih postaj.

obširne meteorološke meritve, ker je prognoza v fini ločjivosti znotraj naših regij še preslaba.

Dobro vzdrževane meritve, kot jih recimo izvaja ARSO, so zelo natančne. Najboljši modeli so v naših razmerah bistveno manj natančni, vendar pa dajejo prostorsko sliko in nam pomagajo razumeti dogajanje. Direktiva EU 2008/50/ES zato predpisuje uporabo obeh metod, ki se dopolnjujeta.

Največje industrijske naprave so še vedno med hudimi onesnaževalci ozračja, čeprav stroka postavlja vse bolj v ospredje kurilne naprave in promet. Kaj je res?

Velike industrijske naprave (IPPC) so vsekakor veliki onesnaževalci ozračja, vendar jih predpisi silijo v nenehne izboljšave s ciljem, da je njihov vpliv na zrak, ki ga dihamo, v mejah predpisov za kakovost zunanjega zraka. Dosti večji problem za lokalni okoliš so srednje in male kurilne naprave, kjer je še vse premalo nadzora. Vsekakor pa tudi promet, lokalna kurišča, kurjenje na odprtem v naravi ali v naseljih in drugi podobni viri predvsem v svoji neposredni bližini povzročajo neznosno onesnaženje, ki ga še bistveno premalo kontroliramo. Če se primerjate s podobnimi evropskimi institucijami, kje ste?

Podobnih je zelo malo, v glavnem se raziskave delajo v okviru velikih državnih institucij.

Podobnih majhnih raziskovalnih podjetij je v Evropi zelo malo, več pa je konzultantskih podjetij, ki rezultate raziskav zgolj uporabljajo za postopke IPPC.

Meritve onesnaženja zraka so zelo drage, potrebujejo klimatizirano omaro ali kiosk in jih ni možno postaviti kjerkoli.

Na splošno pri drugih konzultantih opažamo, da ni pretoka znanja od raziskovalcev do inženirjev, ki potem izdelujejo študije za podjetja na bolj ali manj rutinski način.

Konzultanti, država in zakonodaja ne sledijo znanstvenemu razvoju. Prav pri nas pa je zaradi zahtevnega terena le najboljše, kar znanost ponuja za modeliranje, komaj dovolj dobro za regulativno rabo.

Ker se že dve desetletji udeležujemo vseh pomembnih evropskih in ameriških konferenc iz tega ozkega področja, smo dobro poznani kot uspešni raziskovalci onesnaženja nad kompleksnim terenom.

Spodbudno je, da se civilna javnost izobražuje in že ločuje zrno od plev. Naloga novinarjev je po našem mnenju, da čim bolj objektivno poročate o tem področju, za kar se je seveda treba temeljito izobraziti.

Ponosni smo tudi na to, da smo pred dvema desetletjema prvi v svetu uvedli celovito metodo uporabe umetnih nevronskih mrež za napovedovanje onesnaženja, kar nam priznavajo v znanstveni literaturi.

Na to »slikico« lahko zelo vplivajo meteorološki pojavi?

Zakaj ne zadostujejo monitoringi in avtomatski merilni sistemi?

Kakšen zrak diha Slovenija?

Pravilna numerična ponazoritev meteoroloških pojavov v ozračju je ključna za pravilne rezultate. Pri tem je dokazano, da so nujne

Meritve onesnaženja zraka so zelo drage, potrebujejo klimatizirano omaro ali kiosk in jih ni možno postaviti kjerkoli. Predvsem pa

Hja, ponekod takega, da celo vidimo, kaj dihamo. Večinoma so za ekstreme še najmanj krivi izpusti iz velikih industrijskih virov, ki običajno ne smrdijo, ko pridejo do nas.

november 2012

Direktiva IPPC je prva direktiva, ki je neposredno zahtevala ugotavljanje posledic izpustov onesnaževal v ozračje v celotni okolici industrijskih virov. Ker meritve podajajo ugotovitve o tem le v redkih posamičnih točkah, je direktiva neposredno zahtevala uvedbo modelov kot orodij, ki dajejo prostorsko sliko onesnaženja. Tega so se največji slovenski industrijski viri zavedali, še preden smo v Sloveniji uveljavili ustrezne predpise o tem.

44 73/74

okolje

Bel dim, ki se vali iz industrijskih virov, je običajno bel zaradi pare (enako kot oblaki). V preteklosti, ko ni bilo čistilnih naprav, so bili ti izpusti skoraj nevidni. Pri merilnem nadzoru velike industrije smo precej naredili, sedaj pa nas, prebivalce in državo, čaka še urejanje področja množičnih majhnih onesnaževalcev z neznosnim lokalnim vplivom.

Sodelujete pri več raziskovalnih projektih, registrirali ste raziskovalno skupino. Na katerih razpisih kandidirate, kje se najbolj specializirate?

Najin cilj, zaradi katerega sva ustanovila MEIS, je raziskovati vsaj na evropsko primerljivem nivoju. To nam dobro uspeva, saj intenzivno sodelujemo z dvema univerzama (na Švedskem in v Braziliji) in drugimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji in po Evropi. Sodelujemo tudi pri evropskih projektih (7OP in Leonardo).

V Sloveniji smo pri ARRS registrirani kot raziskovalna organizacija, da lahko konkuriramo na domačih raziskovalnih razpisih. To od nas zahteva, da vzdržujemo raziskovalno raven na enakem nivoju, kot to velja za univerze in državne raziskovalne inštitute, kar pomeni, da moramo skrbeti za dovolj visoke raziskovalne kazalnike, ki so razvidni iz državne baze SICRIS.

Na državnih raziskovalnih razpisih smo zelo upešni, v petletni zgodovini MEIS smo dobili tri meteorološke projekte, dva vodimo sami, pri enem pa smo polovični soizvajalci.

Usmerjeni smo v področja v povezavi z meteorološkimi in radiološkimi meritvami ter modeliranjem meteoroloških parametrov, napovedovanjem vremena in onesnaženja zraka.

Velike industrijske naprave (IPPC) so vsekakor veliki onesnaževalci ozračja, vendar jih predpisi silijo v nenehne izboljšave.

Kako trg reagira na vašo ponudbo? Je v zadnjem obdobju več zanimanja za vaše storitve?

Na trgu se za naše storitve zanimajo predvsem veliki objekti IPPC in NEK, ki želijo pravilno ovrednotiti svoj vpliv na okolico. Izbrali so nas tisti, ki cenijo naše znanje in izkušnje ter korektnost izvedbe naših storitev po ISO 9001.

Kako ste vključeni v projekte za izboljšanje kakovosti zraka? Primer Zasavje?

Ti projekti so žal šele v pripravi. Trudimo se,

da bi država in lokalne skupnosti prepoznale naše delo na tem področju.

Konkretno smo v projektu KOoreg izdelali vsa orodja, ki omogočajo celostno obravnavo in kontrolo onesnaženja ozračja nad poljubno regijo v Sloveniji. Nadalje omogočajo vnaprejšnje preigravanje scenarijev ukrepov zmanjševanja onesnaženosti in njihove učinkovitosti.

Pravilno izvedene modelirne študije pa morajo biti priložene tudi državnim prošnjam uradnikom v Bruslju za odlog doseganja kriterijev za čist zrak (recimo za PM 10 v Zasavju) in potem vsakoletnim poročilom v Bruselj o onesnaženju na konkretnih problematičnih področjih. Zaenkrat tega naše državne institucije še ne znajo narediti. Ustreznega znanja pa tudi ne pridobiš v letu ali dveh.

Viri Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

Kvaliteta zraka. Dostopno na: http://www.kvalitetazraka.si.

Uredba o kakovosti zunanjega zraka. V: Ur. l. RS, št. 9/11, str. 964.

Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V: Ur. l. RS, št. 31/07, str. 4308, in dopolnitve Ur. l. RS, št. 70/08, 61/09.

www.meis.si

www.kvalitetazraka.si

Promocija

november 2012

Modeliranje onesnaženja ozračja

45 foto: www.shutterstock.com

V Sloveniji ne najdemo prave smeri Kakšna je kakovost zraka

okolje

73/74

Uporaba zemeljskega plina

v urbanih naseljih, kakšno je stanje, kakšni so izzivi in kakšne rešitve? To so bila vprašanja, ki so vabila na

Uporaba zemeljskega plina

konferenco, na kateri so

opozorili na uporabo novih tehnologij, energetsko

učinkovitih in okolju prijaznih energentov, predvsem pa,

zemeljskega plina v javnem

potniškem, transportnem in

osebnem prometu. Konferenco

sta organizirala Gospodarsko interesno združenje za

distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in Energetska

agencija za Podravje (Energap).

Dr. Vlasta Krmelj, direktorica

Energapa, meni, da Slovenija

pri trajnostni rabi energije ne najde prave smeri, ker ni sprejela nacionalnega

energetskega programa.

Zakaj je Energetska agencija Podravje sodelovala kot soorganizator konference in kako portfeljsko določa vaše projekte opredelitev, da ste Zavod za trajnostno energijo?

Energetska agencija za Podravje je center znanja in projektov na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Že v letu 2007 smo pričeli aktivno delovati na področju bioplina in uporabi obnovljivih virov energije v transportu. V okviru projekta, ki ga je sofinancirala EU, smo pridobili znanja in izkušnje ter si ogledali številne primere dobrih praks v EU. Energetsko in okoljsko razvite države EU uporabljajo bioplin za različne namene. Ta bioplin se transportira po omrežju zemeljskega plina. Bioplin in zemeljski plin sta po svoji kemijski sestavi zelo podobna, v kolikor bioplin očistimo primesi, dobimo biometan. Zemeljski plin pa je tudi metan, le da je vir drugačen. Zemeljski plin je plin fosilnega izvora, medtem ko je biometan ime za metan, ki ga dobimo s fermentacijo oziroma razpadom biomase. Ker so torej njune kemijske lastnosti enake, lahko biometan transportiramo v omrežju zemeljskega plina, ga uporabljamo v istih pečeh za ogrevanje in seveda tudi v transportu.

Ali Slovenija sledi izkušnjam drugih držav?

Izkušnje drugih držav tudi kažejo, da je dobro poznavanje področja zemeljskega plina osnova

za dobro izrabo bioplina in biometana, zato se je Energap že pred leti povezal z Gospodarsko interesnim združenjem za zemeljski plin in z njim svoja znanja dopolnjujemo, prenašamo in izmenjujemo izkušnje. Zelo se strinjamo, da je obstoječa infrastruktura temeljni pogoj za razvoj uporabe bioplina in biometana. Poseben segment je tudi uporaba zemeljskega plina v transportu, kjer zagovarjamo poleg možnosti uporabe bioplina ali biometana tudi okoljski vidik uporabe zemeljskega plina v transportu.

Zemeljski plin ima namreč kot najbolj čisto fosilno gorivo dokazano izredno nizke emisije nevarnih snovi v zrak.

Toda razmere v Sloveniji glede na strukturo uvoza energije v tem trenutku ne kažejo, da se zavedamo pomena trajnostne rabe energije.

Kje so največje rezerve? Cilj je jasen, kot pravite: trajnostna, varna in konkurenčna energija.

A kdo je najprej na potezi?

Trajnostna energija vključuje najprej ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije. Šele naslednji ukrep je iskanje novih virov energije. Ti viri so pomembni zaradi vidika sigurnosti dobave, kar pomeni, da iščemo vse možne lokalne vire. To pa je povezano tudi s konkurenčnostjo oziroma obvladljivimi cenami energije. Ne nazadnje to pomeni tudi nova delovna mesta. Žal v Sloveniji zadnja leta ne najdemo prave smeri.

november 2012

kakšne so prednosti uporabe

Mislite najbrž na to, da Slovenija nima strategije za povečanje rabe zemeljskega plina – od razvoja trga do opreme za uporabo, predvsem pa glede dobave? Kaj bi lahko izpostavili kot dobre rešitve? Kako je s trendi uporabe zemeljskega plina v Sloveniji in kje je Evropa?

Dokumenta v Sloveniji, ki bi opredeljeval divezifikacijo uporabe plina in njegovega dolgoročnega razvoja, ne poznam. So pa pripravljeni dokumenti, ki opredeljujejo sigurnost in varnost dobave, v skladu z zakonodajo in smernicami EU na tem področju. Edina pomanjkljivost teh dokumentov je utemeljitev na predpostavki, da zemeljskega plina zaradi katerihkoli razlogov ne bo zmanjkalo. Glede na to, da prihaja zemeljski plin iz drugih držav, velikokrat iz politično nestabilnih regij, je moje mnenje takšno, da bi se morali opreti na lastne vire. Žal imamo fosilnega, zemeljskega plina zelo malo ali skoraj nič. To težavo imajo skoraj vse države EU, zato izvajajo aktivnosti in iščejo nadomestila. V svojih strateških dokumentih imajo zato prioritetne investicije v proizvodnjo bioplina ali pripravo sintetičnega biometana.

Skandinavske države, Nemčija in Avstrija so države, ki z vsemi instrumenti podpirajo tako razvoj kot implementacijo tehnologij bioplina in biometana.

november 2012

Toda v čem je konkurenčna prednost zemeljskega plina glede na ceno, izkoristek in okoljsko prijaznost? Ali je zavedanje o njegovih prednostih dovolj poudarjeno v javnosti?

Zemeljski plin je izredno čisto fosilno gorivo.

Pri njegovem izgorevanju nastaja minimalna količina škodljivih snovi. Naprave, ki izrabljajo zemeljski plin, imajo zelo visoke izkoristke in so zelo učinkovite. Cena plina je kompleksna in je podvržena zakonitostim trga. Dejstvo pa je, da bi lažje obvladovali ceno plina, če bi imeli lasten zemeljski plin ali bioplin. Ker je bila dolga leta dobava plina monopolna dejavnost, je bila

dr. Vlasta Krmelj

Dokumenta v Sloveniji, ki bi opredeljeval divezifikacijo uporabe plina in njegovega dolgoročnega razvoja, ne poznam.

temu primerna tudi cena. Ljudje se zavedajo nižje cene in visoke uporabnosti zemeljskega plina, žal pa ne poznajo vseh možnosti njegove izrabe. Ker ga javnost obravnava kot fosilno gorivo, je v zadnjih letih, velikokrat neupravičeno, pridobil status goriva, ki se ga moramo izogibati.

foto: arhiv podjetja

46 73/74

okolje

Ker nimamo sprejetega nacionalnega energetskega programa, ki bi bil dober, realen, strokoven in predvsem izvedljiv, večkrat menjujemo smeri in odkrivamo nove. Zato delamo tudi napake. Slovenija ima potenciale, vendar se je izrabe potrebno lotiti z ogromno znanja. Meja med dobro in slabo odločitvijo v energetiki ni zelo jasna, če ne upoštevamo vseh vidikov in realnih podatkov. Na potezi je vsekakor država, ki mora skupaj s strokovnjaki pripraviti videnje razvoja, na lokalnih skupnostih in državljanih pa je, da odločitve nato izvajamo.

Ljudje tudi pogosto zamenjujejo utekočinjen naftni plin z zemeljskim plinom. UNP je naftni derivat in je neposredno odvisen od cene nafte oziroma je še dražji.

Zemeljski plin je izredno čisto fosilno gorivo.

Na konferenci ste se zavzeli za uporabo bioplina in mešanic v vseh sektorjih, poseben izziv naj bi bil transport. Tudi za naložbe v bioplin ste ogreti, a stroka je do bioplina nekoliko previdna. Vzrok poznamo. Vaše mnenje?

Bioplin ali biometan ima status obnovljivih virov energije in ta trenutek veliko tržno prednost. Vendar nepoznavanje pravilne izrabe in tehnologij vodi v napačne smeri. V Sloveniji smo se lotili bioplinarn in kogeneracij.

Dejstvo je, da je kogeneracija na sredi kmetijske površine, kjer ni odjema toplote, izredno energetsko neučinkovit sistem. Če so bioplinarne tudi nerealno ali napačno dimenzionirane, prihaja tudi do stanja, da v bioplinarno z dizelskimi tovornjaki dovažamo substrate iz več sto kilometrov oddaljenih virov. To pomeni, da imamo bioplinarno za proizvodnjo zelene energije z namenom preprečevanja segrevanja ozračja, hkrati pa zaradi njenega delovanja še povečujemo toplogredni učinek. In še osnovna smernica za bioplinarno je, da uporablja odpadno organsko maso in ne posega na področje pridelave hrane oziroma za bioplinarno organske mase ne smemo gojiti na območjih, kjer lahko pridelujemo hrano. Dejstvo je, da mora biti bioplinarna na kmetijskem področju, ker uporablja lokalne organske substrate, da jih ne razvažamo. Takšno bioplinarno nato povežemo z omrežjem zemeljskega plina. V bioplinarni proizveden bioplin, očiščen do kvalitete biometana in zemeljskega plina, nato oddamo v to omrežje. Iz tega omrežja lahko uporabniki jemljejo plin tam, kjer ga potrebujejo, in za različne namene: ogrevanje, kuhanje, kogeneracije ali za avtomobile.

Zakaj je biometan za okolje najprimernejši in kako je z njegovo uporabo?

Biometan je plin, ki nastaja na Zemlji v vsakem trenutku, ker nastaja z razkrojem vsake biomase. Ima pa žal 25-krat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. To pomeni, da vsak kg biometana v ozračju pomeni, kot da

Če so bioplinarne nerealno ali napačno dimenzionirane, prihaja tudi do stanja, da v bioplinarno z dizelskimi tovornjaki dovažamo substrate iz več sto kilometrov oddaljenih virov. imamo 25 kg metana v ozračju. Emisije metana tudi težje nadziramo kot emisije ogljikovega dioksida, ker so emisije CO2 običajno posledica človekove dejavnosti. Če torej biometan, ki se samodejno sprosti v ozračje, uporabimo, to pomeni, da smo naredili okolju veliko korist in ne samo zmanjšali negativen vpliv. Biometan lahko uporabljamo povsod, kjer danes uporabljamo zemeljski plin.

Kako se je, po vaših ocenah, v Sloveniji uresničila zahteva po sprejetju lokalnih energetskih konceptov? Kako na primer v Podravju?

Glede na zakonodajo so vse občine do danes pripravile svoje koncepte. Nekatere so se tega lotile z resnimi nameni, kar pomeni, da imajo dokument, ki jim služi kot kažipot kam in kako z učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. Veliko jih je žal našlo pot, da so plačale čim cenejši in enostavnejši dokument, ki služi samo trenutku, ko lahko inšpektorju pokažejo, da ga zaradi zakonodaje imajo. To so občine s slabim razumevanjem sonaravnega razvoja in priložnosti, ki nam jih ponujajo učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije. Občine v Podravju imajo koncepte.

Energap izvaja naloge upravljavcev v občinah.

Tam izvajamo ukrepe in aktivnosti, ki vodijo v pravo smer.

Industrija ni zadovoljna s cenami energentov, tudi s cenami plina ne. Zakaj se zdaj dogajajo pretresi na trgu plina v Sloveniji?

Dejstvo, je da monopolni položaj na trgu dobavitelje uspava in poviša cene. Z razvojem trga zemeljskega plina se bo to področje uredilo.

Imeli bomo primerljive cene, da bodo zelo

47 G

lavni problem tako v Sloveniji kakor tudi v velikem delu Evrope pa ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci. Glavni viri emisij delcev v Sloveniji so male kurilne naprave za ogrevanje stavb, cestni motorni promet in izpusti industrije. Onesnaženost z delci je posledica lokalnih virov, delno pa tudi regionalnega transporta onesnaženosti.

Glavni problem tako v Sloveniji kakor tudi v velikem delu Evrope pa ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci.

V katere mednarodne projekte je vključena vaša agencija?

Energetska agencija izvaja mednarodne projekte na področju učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. V okviru programa EU Interreg IVC izvajamo projekta RETS (Reneable energy transfere systems), kjer še vedno aktivno skrbimo, da bi prenesli kar največ znanja in izkušenj o upravljanju z energijo v slovenske občine, in projekt INVOLVE (Involving private sector in sustainable mobility), kjer želimo skupaj z industrijsko poslovno Cono Tezno in podjetjem za javni avtobusni promet MARPROM razvijati uporabo mobilnostnih načrtov. V okviru programa Intelligent Energy Europe izvajamo projekta ADVANCE, kjer želimo pripraviti kakovosten načrt trajnostne mobilnosti za Maribor, in projekt LEAP, za katerega pripravljamo akcijski načrt za izvajanje iniciative Evropske komisije »Zaveza županov«. Maribor je zavezo podpisal v aprilu 2011. V okviru bilateralnega sodelovanja z Madžarsko pa želimo vzpostaviti učne poligone za učinkovito javno razsvetljavo.

V Sloveniji sedem območij s prekomerno onesnaženostjo

K

akovost zraka dokončno in morda malce pozno postaja eden od ključnih okoljskih izzivov, saj slaba kakovost zraka zmanjšuje kakovost življenja ter v urbanih okoljih za nekaj mesecev krajša življenjsko dobo ljudi.

V

endar slaba kakovost zraka ni nov problem, samo spreminja se. V preteklih desetletjih

V

Sloveniji problem prekomerne onesnaženosti zaostrujejo še neugodni meteorološki pogoji, saj v razmerah z zelo nizkimi hitrostmi vetra in izrazitimi temperaturnimi inverzijami, značilnimi za kotline in doline v Sloveniji, lahko že relativno majhne emisije povzročijo prekomerno onesnaženost zraka.

T

ako je v Sloveniji praktično na vseh merilnih mestih ARSO, razen na Primorskem, izmerjena prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10. Izmerjene koncentracije delcev negativno vplivajo na zdravje ljudi in nam tudi skrajšujejo življenje.

E

vropska unija ima na področju kakovosti zraka harmonizirane zahteve, ki so vsebovane v Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

Ta direktiva med drugim določa mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala zunanjega zraka in določa, kaj morajo države članice narediti, da bi izboljšale kakovost zraka za svoje državljane.

S

lovenija je kot članica EU sledila rešitvam na tem področju in sprotno urejala svoje predpise, ključne operativne naloge pa so še pred nami. Gre za pripravo in sprejem načrtov za zrak za vseh sedem območij prekomerne onesnaženosti z delci: Zasavje, Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto ter njihovo izvajanje. Zavedamo se, da bodo za dosego skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce in s tem obvladovanje škodljivih posledic za zdravje potrebni veliki napori.

Rezultate izvajanja načrtov bo potrebno spremljati in načrte redno novelirati.

Z

73/74

a slabo kakovost zunanjega zraka smo odgovorni vsi in tudi vsi skupaj ga s svojim načinom dela, bivanja, premikanja, upravljanja in preživljanja prostega časa – torej življenja nasploh – kreiramo. Povzročamo sproščanje delcev, ki jih nato z dihanjem vnašamo preko dihalnih poti v svoja telesa. Rezultat vdihavanja slabega zraka so obolenja dihal, ožilja in srca ter preko umazanih nanodelcev tudi negativen vpliv na možgansko ovojnico.

okolje

Pomembno je tudi, da predvsem industrija razmišlja o obnovljivih in lokalnih virih, kajti veliko jih je vitalno odvisnih od zanesljivosti dobave in od cen, na katere nimajo vpliva.

se je zrak prekomerno, včasih tudi ekstremno onesnaževalo z žveplovim dioksidom, kar je imelo negativne učinke na zdravje ljudi in okolje ter na objekte. Napori industrije, veliki vložki v prenovo tehnologij in s tem povezano boljše upravljanje proizvodnih procesov, zmanjšanje vsebnosti žvepla v tekočih gorivih ter opustitev premoga v malih kurilnih napravah so znatno izboljšali kakovost zraka.

Tako je v Sloveniji praktično na vseh merilnih mestih ARSO, razen na Primorskem, izmerjena prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10.

K

akovost zraka lahko zato izboljšamo le vsi skupaj. Takšen je tudi nov pristop države k izdelavi načrtov za kakovost zunanjega zraka, saj načrte izdelujejo pristojna ministrstva v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, v proces je vključeno gospodarstvo, prav tako se vključujejo organizacije civilne družbe in posamezniki.

P

ri izdelavi načrtov namenjamo posebno pozornost tudi sinergiji z blaženjem podnebnih sprememb in pri ukrepih s področja prometa tudi zmanjševanju obremenjenosti s hrupom.

V

preteklih mesecih smo na ministrstvu intenzivno pripravljali Načrt za kakovost zraka za Zasavje. Načrt zajema glede na vire emisij tri skupine ukrepov: • na področju ogrevanja stavb preko spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, • na področju prometa preko krepitve trajnostne mobilnosti in • na področju gospodarstva z ukrepi industrije.

V J

okviru tega je seveda zelo pomemben tudi zemeljski plin.

avna razprava o omenjenem načrtu za Zasavje je bila zaključena nedavno. Pokazala je, da so ukrepi pravilno zastavljeni, še več, v teku izdelave načrta so se pojavile nekatere inovativne tehnološke rešitve, ki obetajo, da bomo znanje prav s področja kakovosti zraka lahko »izvažali«, če bodo rezultati pilotnega projekta pri uresničevanju načrta pozitivni.

(Iz uvodne razprave Marjete Peterlin, državne sekretarke MKO, na konferenci o kakovosti zraka v urbanem okolju. Konec oktobra je bila Marjeta Peterlin razrešena dolžnosti državne sekretarke na MKO.)

november 2012

nizke, pa ne smemo pričakovati. EU in država sta z odprtjem trga naredili svoje. Zdaj so na vrsti uporabniki in industrija, ki morajo skrbeti za povečanje energetske učinkovitosti svojih sistemov. Pomembno je tudi, da predvsem industrija razmišlja o obnovljivih in lokalnih virih, kajti veliko jih je vitalno odvisnih od zanesljivosti dobave in od cen, na katere nimajo vpliva.

Javna podjetja niso privilegirana foto: www.shutterstock.com

48 73/74

okolje

Položaj komunalnega gospodarstva

Kaj se je zgodilo s komunalnim gospodarstvom med prvo in

Položaj komunalnega gospodarstva

drugo problemsko konferenco, ki sta jo v Podčetrtku drugo leto zapored organizirala

Zbornica komunalnega

gospodarstva in IREET? Na to vprašanje je odgovoril

Janko Kramžar, predsednik

zbornice in direktor ljubljanske

Snage. Rešitev je tudi v

javno-zasebnem partnerstvu,

meni mag. Janja Kocjančič iz Petrola. Marko Fatur iz

Ljubljanskega urbanističnega zavoda pa opozarja, da

si obravnava komunalne

november 2012

ekonomije zasluži čisto enko.

Ekonomski položaj komunalnega gospodarstva se je v zadnjem letu realno poslabšal, reguliranje cen je ostalo v rokah države. Z napovedanim dvigom DDV niste zadovoljni.

Kakšne so realne možnosti, da bi komunalno gospodarstvo na začetku leta 2013 imelo jasnejšo sliko za gospodarjenje?

Nekateri signali, ki jih daje aktualni minister Franc Bogovič s sodelavci iz Ministrstva za okolje in prostor kažejo, da bi se lahko pogoji poslovanja v letu 2013 nekoliko zbistrili. Predvsem obstaja volja po sprejemu ali dopolnitvi zakonodaje v smeri večje operativnosti. Težava je v tem, da je tovrstnih potrebnih sprememb veliko in je verjetno treba narediti selekcijo. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da zaradi obilice nalog nekoliko pade kvaliteta.

Vsekakor – in to se mi zdi zelo pomembno – pa je Zbornica Komunalnega gospodarstva skupaj s Skupnostjo slovenskih občin in Združenjem slovenskih občin pripravljena sodelovati proaktivno in ponuja državi pomoč. To pomeni, da bomo poleg opozarjanja na težave in napake tudi predlagali ustrezne rešitve. Menim namreč, da lahko na tem področju Sloveniji damo zgled, kako smo s sodelovanjem vseh deležnikov sposobni obvladovati in reševati probleme.

Na konferenci ste opozorili, da komunalno gospodarstvo nima vzvodov za ohranjanje realne vrednosti svoje obstoječe komunalne

infrastrukture in da ima omejene možnosti za financiranje zahtevnih okoljskih infrastrukturnih projektov. Na drugi strani se kaže pripravljenost nekaterih podjetij za javno-zasebno partnerstvo pri naložbah. Kakšno je vaše stališče?

Moje mnenje o javno-zasebnem partnerstvu se ni spremenilo že kar nekaj časa. Ocenjujem ga kot koristen instrument predvsem takrat, ko javni partner ne razpolaga z dovolj znanja ali sredstev za realizacijo določenega projekta.

Vsekakor pa sem prepričan, da so nakopičeni problemi komunalnega gospodarstva taki, da jih ne moremo rešiti (samo) s spremembo lastniške strukture izvajalcev.

Komunalna podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki in so v zasebni lasti, opozarjajo, da so javna komunalna podjetja privilegirana. Kako odgovarjate na ta očitek?

Moram reči, da na prvi in drugi problemski konferenci komunalnega gospodarstva leta 2011 in leta 2012, na kateri smo se družili predstavniki različnih komunalnih podjetij, nisem dobil tega vtisa. Bolj smo ugotavljali nakopičenost problemov, ki predstavljajo težavo tako javnemu kot zasebnemu sektorju.

Tudi na okroglih mizah, organiziranih ob teh konferencah, so predstavniki podjetij, kot je Saubermacher Komunala, d. o. o., ali Komunala Nova Gorica, d. d., v glavnem potrdili te

Kaj boste storili kot predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, če tudi v letu 2013 ne boste uspeli realizirati nobenih sklepov problemske konference? Kdo najbolj zavira nujne spremembe, kje so blokade?

V tem primeru bom ponudil svoj odstop z mesta predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva.

Bistveno je vračilo vloženih sredstev Čeprav na problemski konferenci javno-zasebno partnerstvo v komunalnem gospodarstvu ni bilo v ospredju in mu marsikje niso naklonjeni, so najnovejše vladne usmeritve za financiranje okoljskih in drugih projektov nedvoumne – sredstev za vse naložbe ne bo dovolj. Investitorji morajo iskati nove vire. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so že pripravili prvi delovni sestanek, ki pomeni začetek razprav o novem modelu javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. O tem, kaj misli eden izmed potencialnih investitorjev v

Nekateri opozarjajo, da so javna komunalna podjetja privilegirana. Kakšno je vaše stališče?

Nedopustno je, da komunalno gospodarstvo ne more uveljaviti niti lastnih cen komunalnih storitev.

To težko komentiram. Vem pa, da smo koncesionarji pod skrbnim nadzorom javnosti in inšpekcijskih služb, za najmanjšo nepravilnost odgovarjamo. Javna podjetja praviloma niso tako strogo nadzorovana.

Katere zakonodajne rešitve bi morala nemudoma sprejeti država, da bi bili postavljeni drugačni temelji za razvoj komunalnega gospodarstva? Prvi ukrepi?

73/74

okolje

Janko Kramžar

foto: Rok Tržan

49 V primeru lokalnih gospodarskih javnih služb predvsem več zaupanja v lokalne skupnosti in izvajalce. Prenos odgovornosti pa mora vsekakor imeti za posledico tudi prenos pristojnosti.

Petrol, kot tudi drugi potencialni investitorji v komunalno infrastrukturo, bodo sodelovali v projektih JZP, če bodo imeli zakonska zagotovila, da se jim bodo vložena sredstva povrnila. Za gospodarske družbe je pomembno, da je projekt ustrezno donosen. Ker so projekti JZP dolgoročni in razmeroma stabilni, zasebni partner pričakuje zmeren donos, ki pa mora biti večji od donosov državnih vrednostnih papirjev, saj zasebni partner s podpisom koncesijske pogodbe prevzame tveganja izvajanja projekta. Za komunalne projekte je značilno, da se povrnejo v daljšem obdobju 20-30 let, kar poveča tveganje za povrnitev vloženih sredstev. Pri pripravi ponudbe zasebni partner vedno obravnava vsa tveganja.

Izdelati bi morala uredbo o določanju cen komunalnih storitev, ki bi temeljila na ekonomski stroki in na ustreznem benčmarkingu, s katerim bi lahko primerjali nivo cen različnih izvajalcev.

Katere mehanizme predlagate za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju komunalnih gospodarskih služb?

Oblikovanje cen na osnovi strokovnih izračunov lastne cene in primerjavo glavnih skupin stroškov med izvajalci OGJS s pomočjo benčmarkinga, ki pa bi ga izvajala strokovna inštitucija z ustreznim javnim pooblastilom.

Pomembno je, da bi benčmarking izvajal interdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bi znal rezultate tudi ustrezno vrednotiti in interpretirati. Vsekakor pa benčmarking ne sme biti orodje za etiketiranje izvajalcev z visokimi lastnimi cenami storitev, ampak dobrodošel pripomoček za ugotavljanje možnih prihrankov pri obratovanju.

Za gospodarske družbe je pomembno, da je projekt ustrezno donosen.

november 2012

Katere mehanizme predlagate za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb?

Na konferenci komunalnega gospodarstva je bila podana analiza, da komunalno gospodarstvo nima vzvodov za ohranjanje realne vrednosti svoje obstoječe komunalne infrastrukture in da ima omejene možnosti za financiranje zahtevnih okoljskih infrastrukturnih projektov. Pod kakšnimi pogoji je Petrol pripravljen za javno-zasebno partnerstvo pri naložbah?

mag. Anja Kocjančič

Brez dvoma so ukrepi na področju politike cen v preteklosti na komunalnem področju naredili največ škode.

Nedopustno je, da komunalno gospodarstvo ne more uveljaviti niti lastnih cen komunalnih storitev. Da preživi, znižuje vložek v obnovo in vzdrževanje objektov in naprav. V primeru, da se bo tako stanje nadaljevalo, zasebniki ne bodo več zainteresirani za izvajanje projektov JZP, ker na tak način nikakor ne morejo dobiti povrnjenih vloženih sredstev.

Marko Fatur

Brez dvoma so ukrepi na področju politike cen v preteklosti na komunalnem področju naredili največ škode. Prav na zadnji Problemski konferenci komunalnega gospodarstva je bilo opozorjeno na propadanje infrastrukture, ki dosega že skoraj neobvladljive razmere. Prav zato je to področje tudi prvo, ki ga je treba urediti.

Ekonomski položaj komunalnega gospodarstva se je v zadnjem letu realno poslabšal, reguliranje cen je ostalo v rokah države. Kako ocenjujete stanje komunalnega gospodarstva s strani zasebnega sektorja?

foto: F.A. BOBO

Katere zakonodajne rešitve bi morala nemudoma sprejeti država, da bi bili postavljeni drugačni temelji za razvoj komunalnega gospodarstva? Prvi ukrepi?

projekte komunalnega gospodarstva, je pojasnila Anja Kocjančič, ki v Petrolu vodi področje energetskih in okoljskih rešitev.

foto: arhiv podjetja

ugotovitve. Vsekakor pa vsaka oblika lastnine predstavlja pri izvajanju dejavnosti določene prednosti in hkrati določene slabosti. V tem trenutku razmišljam o sistemu javnega naročanja kot obliki nabave, ki je za javni sektor nedvomno zahtevnejša.

50

Obravnava komunalne ekonomike si zasluži čisto enko

okolje

73/74

Položaj komunalnega gospodarstva

Nič novega ni, da v občinah zelo počasi sprejemajo občinske prostorske načrte. Do konca septembra jih je sprejelo manj kot 20 odstotkov slovenskih občin. Z načrtovanjem prostora v občinah pa je neposredno povezano načrtovanje razvoja gospodarske javne infrastrukture. Na problemski konferenci komunalnega gospodarstva je zato vzbudila precejšnjo pozornost analiza, kako je v občinske načrte umeščena komunalna dejavnost.

Marko Fatur z Ljubljanskega urbanističnega zavoda strokovno utemeljuje, zakaj bi morali prostorski akti natančneje strateško opredeliti infrastrukturne sisteme in njihov razvoj. Čeprav v Sloveniji občine z zamudo sprejemajo občinske prostorske načrte, so prve analize zagotovo pokazale, ali so dale ustrezno mesto umestitvi lokalne gospodarske javne infrastrukture? Vaša ocena?

Menim, da sta obseg in natančnost obdelave lokalne GJI v novih občinskih prostorskih načrtih glede na smiselno upoštevanje zakonskih predpisov in glede na dejanske potrebe dejavnosti premajhna. Ker se od leta 1986 novi strateški prostorski akti niso izdelovali (to pomeni, da v vsem tem času niso bile izvedene analize ali strateški razmisleki na ravni celotne občine), bi pričakovali, da bomo pri načrtovanju v 21. stoletju storili korak naprej.

Ugotavljam, da pri novi generaciji prostorskih načrtov, ki jih trenutno sprejemamo v praktično vseh občinah v Sloveniji, ni tako, saj so novi prostorski načrti najprej spisek želja po novih zazidljivih zemljiščih (obstajajo seveda tudi izjeme!), potem pa pridejo na vrsto šele ostale teme, ki so v praviloma podrejenem položaju.

Tudi v medijih večinoma slišimo le za potrebe po novih stavbnih zemljiščih, za problematiko kmetijskih zemljišč, ki jih kmetijski sektor ne želi prepustiti za pozidavo, za zazidljiva območja, ki so poplavno ogrožena, itd. – vedno se na koncu pogovarjamo o zazidljivosti zemljišč, kot da je to edina vsebina prostorskih aktov. Bojim se, da s tem nismo daleč od dosedanje prakse sprememb in dopolnitev prostorskih aktov.

november 2012

Če nismo daleč, kje pa vendarle smo?

Za lokalno GJI, pri tem mislim predvsem na odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadki in prometno infrastrukturo lokalnega značaja, navadno velja: saj jo lahko gradimo povsod in kakšnih posebnih nalog v zvezi s tem ni potrebno pripravljati in izvajati. To je izrazito zgrešeno razmišljanje, saj je tudi zanjo potreben prostor, da pa bi podpirala trajnostni razvoj mesta in

bila trajnostna v delovanju oziroma funkciji, jo je treba snovati strateško. Očitno se pozablja, da je prav lokalna GJI ena izmed ključnih tem v občinskih prostorskih aktih, ki je v izvorni pristojnosti občine in za katero bo v nadaljnjih fazah občina prevzela (popolno) odgovornost.

Občina je namreč odgovorna tako za načrtovanje in gradnjo te infrastrukture kot tudi za njeno kasnejšo uporabo oziroma obratovanje za izvajanje gospodarskih javnih služb. Zato bi v novi generaciji prostorskih aktov pričakoval natančno strateško opredelitev infrastrukturnih sistemov in smeri njihovega razvoja, v izvedbenih aktih pa njihovo natančno alociranje in pogoje za izvedbo. Za to je potrebno pripraviti strokovne podlage, ki pogosto za lokalno GJI niso bile izdelane, podatki pa so se z zbiranjem raznih podatkov in včasih tudi veliko dobre volje prenesli v prostorske akte. Prostorska zakonodaja je sicer predpisala obvezne vsebine s področja GJI, ki pa na izvedbenem nivoju dajejo več poudarka obveznostim priključevanja kot pa razvoju infrastrukture kot take. Tako je infrastruktura v aktih sicer vrisana, vendar mnogokrat brez ustreznega premisleka (ki mora poleg funkcionalnosti zagotavljati tudi uresničevanje ciljev), kot da bi želela zadostiti zakonskim pogojem, namesto da bi ustvarila enega od elementov občinske razvojne platforme.

Na katere elemente pri načrtovanju GJI bi morale biti občine najbolj pozorne?

Dragoceno bi bilo, če bi vse občine prepoznale priložnost, ki jo za ureditev področja načrtovanja GJI prinaša priprava občinskih prostorskih aktov, ne samo na strateški, temveč tudi na izvedbeni ravni. Nujno je pripraviti ustrezne strokovne podlage za vsako posamezno področje lokalne GJI, za katere je najbolje, da jih skupaj pripravita pristojna občinska služba in izvajalec posamezne GJS (komunalno podjetje, koncesionar …). Če namreč poznamo potrebe – in kdaj so potrebe natančneje izražene kot ob pripravi celovitih načrtov (prostorskega) razvoja? – nam ne bi smelo biti težko podati rešitve za zadovoljitev teh potreb. Tako postanejo prostorski akti prvi korak pri razvoju oz. načrtovanju infrastrukture, saj predstavljajo najboljši možen, vsestransko preizkušen, praktičen in ekonomičen način vodenja razvoja. Ker so vsi akti pripravljeni z uporabo geografskih informacijskih sistemov, so ti podatki prostorsko opredeljeni in vsak nadaljnji korak je le nadgradnja teh sistemov. Vse naloge so lahko natančno opredeljene in jih je moč ustrezno načrtovati. Tako lahko z zgodnjim uvajanjem načrtovane lokalne GJI v prostorske akte zgradimo celotno zgodbo razvoja infrastrukture, predvsem pa se od vsega začetka zavedamo nalog, ki so pred nami in jih moramo v službi javnega interesa na občinah tudi izvajati.

Zagotoviti je treba namreč cel sistem celovitega načrtovanja infrastrukture, ki bo naloge najprej definiral in jih opredelil v terminskem in

finančnem smislu, nato pa nas vsakodnevno opozarjal na te naloge ter predvsem zagotovil sprotno kontrolo izvajanja, pa tudi nujno prilagajanje tako spreminjajočim se potrebam kot razpoložljivim sredstvom za izvajanje.

Toda prvi problem se pojavi že ob umestitvi GJI v javni ali zasebni prostor.

Do konca leta 2015 oziroma 2017 je treba zgraditi še množico kanalizacijskih sistemov.

Za zagotavljanje umestitve lokalne GJI v prostor je izjemnega pomena, da je v prostorskih aktih izvedena regulacija prostora na »javnega« in »zasebnega«. Pri tem je jasno, da lokalna GJI praviloma poteka po javnih površinah, ki pa jih je treba v prostorskih aktih vnaprej določiti, da predstavljajo primerno osnovo za umestitev GJI v prostor. Tako je eden izmed pomembnih elementov za gradnjo in razvoj lokalne GJI prav regulacija prostora, ki pa je na mikro ravni pogosto kar pozabljena. Zato menim, da je v izvedbenih prostorskih aktih nujno opredeliti javne površine, predvsem cest, do prav vsakega zemljišča za gradnjo, saj le s tem zagotovimo možnost gradnje lokalne GJI in posledično priključevanja objektov nanjo.

Pri tem se moramo zavedati, da potek GJI po zasebnih zemljiščih, kadar je to potrebno, ne sme biti ovira in tudi za tovrstne primere oz. zaradi tovrstnih primerov je treba pravočasno poskrbeti in vzpostaviti pogoje za nemoteno delovanje GJI. Izpostavljam še dva pomembna poudarka. Morda obstaja bojazen, da je področje lokalne GJI tako obširno in zato težko obvladljivo, predvsem pa je načrtovanje na območju celotne občine, sploh če je ta večjega obsega, finančno zahtevno, dolgotrajno in je zanj običajno premalo podatkov. Zato želim najprej največji poudarek nameniti pogumu, ki ga mora imeti vsaka občina, da pripravi celovite načrte razvoja infrastrukture. Ti razvojni načrti so podlaga za razvoj dejavnosti v prostoru, temeljni pogoji za razvoj v naseljih. Seveda pa mora biti v pripravo teh načrtov vključen tudi upravljavec lokalne GJI, da skupno pripravita načrte bodočega razvoja, skladne s siceršnjim prostorskim razvojem občine. Občina kot lastnik infrastrukture je sicer odgovorna za načrtovanje nove infrastrukture in obnovo obstoječe, vendar menim, da morajo bistveno večjo vlogo pri tem prevzeti tudi upravljavci omrežja. Tako je drugi poudarek namenjen nujnemu odličnemu sodelovanju med občino in izvajalci komunalnih dejavnosti, saj

51 Če bi opredelili glavne naloge v načrtovanju ali razvoju gospodarske javne infrastrukture, čemu bi dali prednost?

Cene komunalnih storitev v Sloveniji so vsa leta od osamosvojitve naprej pravzaprav pod stalno kontrolo države in kar naprej slišimo, da naj bi bil morebiten dvig teh cen takojšnji krivec za povečanje inflacije (čeprav država za te iste storitve potem predlaga dvig DDV?!). Pri tem pa se vsi zavedajo, da cene za komunalne storitve ne pokrijejo niti enostavne reprodukcije, kar nezadržno vodi v propad ali vsaj životarjenje oskrbnih sistemov oziroma dejavnosti, občine pa s subvencijami le še s težavo vzdržujejo sistem nad vodo. Ni dvoma, da je treba ukrepati, saj smo že načeli substanco, razumem, da se trenutno pripravljajo predpisi, ki naj bi stanje uredili. Upam, da bo obema združenjema občin Slovenije in Zbornici komunalnega gospodarstva dopuščeno tvorno sodelovati pri pripravi teh aktov, saj izključno skozi oči države problema zagotovo ne bo moč ustrezno rešiti.

Od dogovora o cenah je odvisno, kakšen bo prihodnji razvoj komunalne infrastrukture. Če se pri cenah komunalnih storitev bolj oziramo po sredstvih za obnovo oskrbnih sistemov, pa bi sam nekaj besed namenil še drugemu vidiku: financiranju načrtovane GJI. Menim, da se premalo zavedamo, kakšen finančni zalogaj nas še čaka pri gradnji nove komunalne infrastrukture, predvsem tiste, ki jo je treba zgraditi iz naslova tako imenovanega komunalnega deficita, torej infrastrukture, ki bi jo morali že zdavnaj zgraditi, pa je pač nismo; pri tem imam v mislih predvsem kanalizacijske sisteme. Res je sicer, da je za gradnjo nove GJI na voljo več virov: evropska in državna sredstva, komunalni prispevek in lastna sredstva občin. V Sloveniji je bil sicer eden uspešnejših mehanizmov sistem operativnih programov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrbo s pitno vodo ter ravnanje z odpadki, s katerimi je bil storjen izjemen napredek pri gradnji lokalne GJI in črpanja evropskih sredstev za njeno gradnjo. Vedeti pa moramo, da so obveznosti Slovenije še velike: do konca leta 2015 oziroma 2017 je treba zgraditi še množico kanalizacijskih sistemov, da bomo zadostili merilom, ki jih je Slovenija postavila za to področje. Ali občine natančno poznajo svoje obveznosti, ki jih čakajo iz tega naslova in ali se zavedajo potrebnega finančnega vložka? Ali na ravni države poznamo te stroške občin in se jih zavedamo? To je še eden od razlogov za natančno in celovito načrtovanje GJI v najzgodnejši fazi. Predlagam, da se čim prej začnemo pogovarjati o dejanskih številkah. Bojim se, da

Nujna je aktivna vloga občine na področju načrtovanja infrastrukture, kot najpomembnejši element tega pa izpostavljam celovitost načrtovanja – za celotno občino in za vso lokalno GJI. Čim prej moramo priti do takšnega sistema načrtovanja, ki bo zagotavljal natančen, stalen in celovit pregled nad potrebno infrastrukturo z vsemi elementi za posledično izvedbo tako načrtovane nove infrastrukture in infrastrukture, ki jo je treba obnoviti. Programi opremljanja stavbnih zemljišč, ki naj bi opravljali funkcijo razvoja lokalne GJI, predstavljajo večinoma podlago za odmerjanje komunalnega prispevka, ne opravljajo pa funkcije razvoja infrastrukture, poleg tega pa se izvajajo samo za novo infrastrukturo. Menim, da je čas za novo generacijo celovitih razvojnih načrtov za infrastrukturo, ki bodo občinam v pomoč pri stalnem načrtovanju in izvajanju nalog s področja gradnje in obnove lokalne GJI, pripravi načrtov razvojnih programov in občinskih proračunov. Taki programski dokumenti morajo imeti izrazito operativno – izvajalsko funkcijo, naloge v njih morajo biti medsebojno prostorsko, časovno in finančno usklajene, omogočena morata biti sprotno preverjanje postavljenih ciljev in kontrola izvajanja programa, le-ta pa mora biti ob tem hkrati tudi fleksibilen in prilagodljiv.

Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, še posebej komunalne infrastrukture, ne gre brez regionalnega pristopa. Kaj kaže praksa?

Komunalni oskrbni sistemi ne poznajo administrativnih meja. S sistemom lokalne samouprave je bila oskrbnim sistemom gotovo storjena medvedja usluga, saj je učinkovito in uspešno delovanje komunalnih dejavnosti povezano tudi z ustrezno ekonomijo obsega.

Tako so se nam komunalni sistemi drobili (tako kot občine), sedaj pa ugotavljamo, da bi jih bilo v nekaterih segmentih smotrno povezovati.

Ilustrativen je podatek, da je na Nizozemskem število upravljavcev vodooskrbnih sistemov po drugi svetovni vojni od takratnih čez 200 padlo na današnjih vsega 10 upravljavcev.

Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov je opazna odsotnost regionalnega, povezovalnega nivoja. Občinski prostorski načrti se pripravljajo izključno za območje občine in včasih se zdi, kot da za občinsko mejo ni ničesar več in da povezovalnih elementov na regionalnem nivoju ni. Pri tem ni govora o državnih in regionalnih ureditvah, ki praviloma niso problematične, temveč o podvajanju funkcij in dejavnosti, ki se pojavljajo v vsaki občini, najbolj izrazito pri večjih poselitvenih območjih oziroma

73/74

Občine so lastnice lokalne gospodarske javne infrastrukture, upravljavci komunalna podjetja, pogoje poslovanja pa določa država. Kaj bi morala storiti Slovenija za ureditev razmer na tem področju?

stanovanjski gradnji in poslovno gospodarskih conah. Tako smo soočeni s situacijo, kjer so skoraj v vsaki občini načrtovane dejavnosti, katerih lokacija ni niti programsko niti lokacijsko preverjena na širšem prostorskem (regionalnem) nivoju in zato v mnogih primerih takšna območja samevajo ali ne bodo nikoli aktivirana. Ne glede na morebitno politično nesprejemljivost predloga je na mestu premislek, da bi bil prenos posameznih segmentov strateškega prostorskega načrtovanja, in s tem nujno tudi določenih tem (lokalne) GJI, na regionalni nivo nujno potreben. Pri tem ne mislim na formalni pokrajinski nivo, saj menim glede na dosedanjo sago o ustanavljanju pokrajin, da Slovenija take upravne razdelitve ne bo in ne bi zmogla. Govorim o dogovoru med državo in lokalnimi skupnostmi ter prenosu nalog na nek vmesni nivo, ki bo za to imel potrebna pooblastila in nujna finančna sredstva.

okolje

bodo še posebej zaskrbljujoče za občine, zlasti v razmerah, ko se finančna sredstva za občine še dodatno krčijo.

Kako je s komunalno ekonomiko v občinskih prostorskih načrtih? Če podam obravnavanju lokalne GJI v občinskih prostorskih načrtih šolsko oceno slabo trojko, si za obravnavanje urbane in komunalne ekonomike žal zaslužimo kot solza čisto enko.

Področja urbane in komunalne ekonomike v slovenskih občinskih prostorskih načrtih in sistemu prostorskega načrtovanja (tudi na državni ravni) nasploh ni in nihče se ne zaveda oziroma ga ne skrbi, še posebej ne resorno ministrstvo, da je ta segment v pripravi nove generacije prostorskih aktov popolnoma izpadel. Izračun dejanske zaloge stavbnih zemljišč je izdelal le malokdo, pregovorna neučinkovitost države pri uveljavljanju in izvajanju aktivne zemljiške politike pa je bila razlog, da ta zaloga do sedaj ni bila aktivirana in v današnjih političnih razmerah tudi še nekaj časa ne bo. Zato smo v novih občinskih prostorskih aktih predvsem na račun kmetijskih zemljišč dobili množico novih stavbnih zemljišč, vsemu govorjenju o trajnostnem razvoju navkljub. V vsesplošni evforiji konjunkture preteklih let nihče ni izdelal finančnih izračunov, kolikšna javna sredstva bodo aktivirana za izvajanje oskrbe predvsem novih razvojnih območij in kdo bodo kupci površin, ki so s prostorskimi akti namenjene za razvoj, da ne govorim o stroških, ki jih bodo za vzdrževanje vse te infrastrukture občine še imele v prihodnosti.

Le malokatera občina se je zavedala, da aktiviranje novih površin sicer predstavlja razvojno priložnost, hkrati pa tudi finančno obveznost in le malokrat se je prostorski razvoj koncipiral »navznoter«, torej z aktiviranjem obstoječih, že opremljenih površin in z jasnim zavedanjem, da razvoj tudi stane.

Komunalno ekonomiko v prostorskih aktih bo treba postaviti na nove temelje, predvsem pa je nujno zahtevati upoštevanje vsaj osnovnih ekonomskih kazalcev tudi v prostorskem načrtovanju.

november 2012

kombinacija dobrega in odgovornega lastnika ter usposobljenega izvajalca zagotovo daje sinergijske učinke.

foto: arhiv šole

Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov stoodstotna

Šolski center Celje

52 73/74

okolje

Šolski center Celje

Kako jih bo sprejelo okolje, ki

jih potrebuje, to je vprašanje.

Ali bo edina usmeritev

nadaljevanje šolanja ali

zaposlitev? Na Srednji šoli za gradbeništvo in okolje na

Šolskem centru Celje je letos program okoljevarstvenega

tehnika zaključila prva

generacija, vsi uspešno. Svojo

pot pa nadaljujejo različno.

Kakšni so bili izzivi, s katerimi

so se soočali, in izkušnje, ki so si jih pridobili, smo povprašali ravnateljico šole Ireno

november 2012

Posavec.

Vaša šola je ena prvih, ki je v svoj program uvedla izobraževanje za okoljevarstvenega tehnika. Letos je šolo zapustila prva generacija. Kaj ste se v teh štirih letih naučili oziroma kakšne so vaše izkušnje? Ali lahko ocenite, da se je program »prijel«?

Program je bil popolnoma nov v Sloveniji, tako da smo se morali pred začetkom izvajanja programa zelo pripravljati. Za vse strokovne module smo natančno pregledali cilje katalogov znanj in pri tem imeli kar nekaj težav, ker so cilji napisani precej ohlapno. Na šoli že več kot 50 let izvajamo program gradbeni tehnik, za katerega se točno ve, kaj mora dijak ob zaključku znati, kaj dela v praksi, kje se zaposluje. Enako smo želeli oziroma želimo tudi za program okoljevarstveni tehnik, da ima znanja, zaradi katerih ga bodo delodajalci potrebovali in zaposlovali. Ta cilj vseskozi zasledujemo, zato v okviru strokovnega aktiva še vedno porabimo veliko časa, da dopolnjujemo kataloge znanj s konkretnimi cilji. Glede na vpis lahko rečem, da je program pri učencih in starših po osnovnih šolah že prepoznaven.

Vpisanih imamo 112 dijakov v vseh štirih letnikih. Veliko k promociji programa prispevajo tudi že vpisani dijaki, ki imajo radi program in našo šolo.

Ste program spreminjali, prilagajali? Katere vsebine so dijakom najbolj blizu?

Program ima na državnem nivoju enak predmetnik za vse šole, enako število ur za posamezne predmete in module. Šole smo same pripravile izvedbeni predmetnik in 20 odstotkov odprtega kurikula. To pomeni, da v teh 20 odstotkih šole same v povezavi z gospodarstvom določimo module in vsebino. V tem delu smo šole po Sloveniji precej različne. Mi smo v odprti del dali npr. spoznavanje laboratorijske tehnike in nizkoenergijske gradnje, snov, ki v okviru predmetnika ni bila zajeta. Program smo spreminjali v tistih delih, kjer smo oziroma še dodajamo vaje z vso opremo, ki smo jo nabavili. Dijaki imajo seveda rajši splošne vsebine varovanja okolja in jim je potrebno večkrat razložiti, zakaj morajo znati nekatere kemijske in tehnološke procese iz modulov Gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo in Gospodarjenje z odpadno vodo. Enako modul Gospodarjenje s prostorom, ki izobražuje dijake za delo v urbanističnih oddelkih, v projektivi, na upravnih enotah občin, zahteva znanje iz načrtovanja in risanja.

In strokovni moduli?

Strokovni moduli so zasnovani tako, da se dijaki naučijo konkretnih znanj z vajami na terenu. Sem spadajo nekateri že omenjeni: Gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, kjer dijak spozna sestavo vodovodnega omrežja, pozna procese priprave pitne in tehnološke vode, uporablja zakonodajo s

Dijaki pri praktičnih vajah na Šmartinskem jezeru, v okviru modula gospodarjenje z okoljem.

Matura je sestavljena iz štirih izpitnih enot, dve sta splošni, slovenščina in matematika ali angleščina, dve sta strokovni. Izpitna enota Okoljevarstvo vsebuje pisni in ustni del iz treh temeljnih strokovnih modulov, druga enota je Izdelek ali storitev z zagovorom. Splošni del se pripravi na državnem nivoju in lahko rečem, da so naši dijaki vedno zelo dobro pripravljeni, tako da so maturo opravili 100-odstotno.

Strokovni del se pripravi na šolah. Pripravili smo ga dobro. Dijaki so v okviru izdelka delali tudi konkretne naloge. Npr. v okviru modula Gospodarjenje s prostorom so s sodelovanjem Občine Šentjur naredili načrt ureditve industrijske cone. Me pa žalosti, da se šole, ki smo zaključevale s prvo generacijo, nismo povezale pri pripravi izpitnih nalog iz strokovnega dela. Šole smo postale same odgovorne za izobraževanje in nimamo institucije, ki bi nas povezala do te mere, da bi učitelji vseh šol naloge pregledali in uskladili. Upam, da bomo to še storili. V izobraževalnem procesu smo s prakso oziroma delodajalci povezani preko praktičnega izobraževanja v delovnem procesu, ki ga dijaki opravljajo v 3. in 4. letniku. Šola čuti precej odgovornosti in nas vedno malo skrbi, kako se bodo na praksi izkazali naši dijaki.

Dijaki so različni, bolj prizadevni, manj prizadevni, velikokrat se ne spomnijo, da so v šolah kakšno stvar že delali oziroma se o njej učili. Do sedaj še nismo dobili negativnega sporočila ali kritike, čeprav je bila letos na praksi že tretja generacija. Posamezni dijaki so bili deležni pohval svojih mentorjev. S podjetji in institucijami pa se povezujemo tudi preko ekskurzij in različnih sodelovanj.

To pomeni, da bodo dijaki prišli do službe?

Kakšne so dejanske zaposlitvene možnosti

Irena Posavec

okolje

73/74

53 foto: arhiv šole

V programu lahko poučujejo, glede na sprejetje na Strokovnem svetu, tehniški univerzitetni diplomirani inženirji skoraj vseh tehniških strok, kemiki, geografi. Tako smo imeli strokovne module formalno pokrite že v začetku izvajanja programa. Kompetentno znanje so si učitelji pridobivali z udeležbo na številnih izobraževanjih. V deležu smo zaposlili tudi učitelja, ki zaključuje doktorat iz tehniškega varstva

To je dijakom zagotovo olajšalo maturo. Kako so izobraževanje sprejeli dijaki? Kaj bi morda bilo potrebno izboljšati? Kako ste povezovali izobraževanje s prakso?

Literature iz varovanja okolja je veliko, je pa umetnost najti pravo. dijakov, ki so program okoljevarstvenega tehnika uspešno zaključili? Se je morda kdo od njih že zaposlil na delovnem mestu, za katerega se je specializiral?

Od prve generacije so vsi, razen enega dijaka, nadaljevali šolanje na različnih smereh: urbanizem, varstvo okolja in ekotehnologija, energetika, vodarstvo in komunalno inženirstvo, ekološko kmetijstvo, naravovarstvo, tudi menedžment, varnost in policijsko delo. Dijak, ki ni nadaljeval, je ostal doma na ekološki kmetiji. Ob tej zasičenosti trga delovne sile bi bili lahko v skrbeh, če bo program prepoznaven in poklic iskan. Toda glede na to, da si je večina dijakov sama poiskala podjetja za opravljanje praktičnega izobraževanja in da so bila to podjetja, za katera se predvideva zaposlovanje tega kadra, se ne bojimo, da bi bili manj zaposljivi, kot so poklici, ki so prav tako odvisni od trga.

Kaj kažejo podatki o vpisu glede na več razpisanih mest v srednjih šolah, kot je interesa zanje?

Zanimivo je, da je imela večina šol (Maribor, Ljubljana, Velenje, Muta in naša šola) v prvih dveh generacijah polne oddelke. Sedaj so polni le pri nas, ko smo tudi v oddelek pete generacije vpisali polno število 30 dijakov. Ne vem, zakaj se je na drugih šolah to zgodilo, vem pa, da se mi, kot sem že v uvodu povedala, zelo trudimo, da dijak res pridobiva v vseh strokovnih modulih znanje za opravljanje poklica. In ko se sliši, da lahko naša dijakinja tretjega letnika že aktivno sodeluje pri javni razgrnitvi zazidalnega načrta na neki občini, da lahko vodi izobraževanje za Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske doline in krajanov Občine Solčava o ravnanju z odpadki v praksi, je to velika promocija za našo šolo. Sreča pa je tudi, da imamo na šoli izjemno prizadevne učitelje, ki so se bili pripravljeni naučiti delati z vso opremo laboratorija in usvojiti številna nova znanja.

november 2012

Glede na to, da je okoljevarstveni tehnik razmeroma nov program – kako ste se soočali z zagotavljanjem profesorjev s kompetentnimi izkušnjami in dostopnostjo učbenikov ter drugih učnih pripomočkov?

okolja. S pomočjo založnika Fit media oziroma knjižne zbirke Zelena Slovenija smo prišli že do treh učbenikov: Okoljevarstvena zakonodaja, Varstvo okolja in Gospodarjenje z odpadnimi vodami. Pri slednjem je kot recenzentka sodelovala tudi naša učiteljica Marinka Žbogar. Pri nastajanju novega učbenika, Okoljevarstvene tehnologije, pa kot soavtorica sodeluje Janja Čuvan, ki je na naši šoli vodja programskega učiteljskega zbora v programu okoljevarstveni tehnik. Sami smo pripravili tudi dvoje skript: Priročnik z vajami pri Gospodarjenju z odpadnimi vodami in odpadki ter Laboratorijsko tehniko. Literature iz varovanja okolja je veliko, je pa umetnost najti pravo. To pomeni tako, da bo res koristna za opravljanje poklica okoljevarstveni tehnik. V tem času smo opremili laboratorij za okoljevarstvo z opremo v vrednosti preko 100.000,00 evrov, in sicer s pomočjo Evropskega socialnega sklada. Lahko se pohvalimo, da smo edina šola, ki izobražuje ta program s tako vrhunsko opremo.

foto: arhiv šole

področja upravljanja z vodami, zna opravljati osnovne meritve idr. Z vodo je povezan še modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami, ki daje poudarek tehnološkim procesom in okoljevarstvenim tehnologijam pri čiščenju odpadnih voda, meritvam in monitoringom odpadnih voda. V okviru strokovnega modula Gospodarjenje z odpadki zna dijak ravnati z odpadki glede na njegovo vrsto, seznanjen je s prodajo odpadkov na trgu ponovne uporabe, pozna opremo za ravnanje z odpadki in dokumente pri ravnanju z odpadki, seznanjen je z zakonskimi zahtevami idr. Modul Gospodarjenje s prostorom in kakovost tal v ospredje postavlja prostorsko načrtovanje in urejanje naselij, posreduje znanja za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov, za izdelavo okoljskega poročila idr. Pri modulu Varstvo zraka dijaki spoznajo tehnološke procese in okoljevarstvene tehnologije pri čiščenju zraka, spoznajo se z emisijami v zrak in njihovimi zakonskimi omejitvami, z meritvami in monitoringi idr. Potem so tu še strokovni moduli, kot so Varstvo zraka, Tehnično risanje in uporaba računalnika, Materiali in okolje, Okoljevarstvene tehnologije, Okoljevarstvena zakonodaja ter Organizacija dela in poslovanja. Pri odprtem delu kurikula sta na voljo še Energija in okolje ter Laboratorijska tehnika.

foto: www.shutterstock.com

Evropa že postavlja sončne toplarne - in Slovenija?

Solarni absorberji

54 73/74

okolje

Solarni absorberji

Talum in francosko podjetje

Saed sta sklenila dogovor o

dolgoročnem sodelovanju pri

izgradnji in prodaji sončnih toplarn. Solarni absorberji,

ki so jih razvili v Talumovem

podjetju Izparilniki, so

bistven element toplotnih sprejemnikov. Za sončne

toplarne, ki so namenjene

daljinskemu ogrevanju in

industrijskim procesom, je na

trgu vse več povpraševanja.

Torej poslovna priložnost

za Talum, saj so solarni

absorberji izdelek z višjo

dodano vrednostjo. Kakšen

je ta izdelek, sta pojasnjevala dr. Marko Homšak, direktor

inštituta v Talumu, in Goran

Popovič iz podjetja Talum

november 2012

Izparilniki.

V Talumu ste razvili aluminijasti solarni absorber, ki je ključni element toplotnih sprejemnikov. Za kakšno napravo gre? Materiali, tehnološke karakteristike, uporabnost?

Vakuumski solarni absorber je razvit po Talumovi tehnologiji roll-bond z uporabo principa heat pipe. V bistvu gre za ploščo iz Al, zvaljano iz dveh plasti, pri čemer natisnemo vmes še kanalsko sliko. Nato takšno ploščo napihnemo, da dobimo vzdolžne kanale, v katerih poteka proces heat pipe, jo obrežemo in upognemo v obliko, tako da lahko nataknemo vakuumske cevi. Kondenzatorski del oblikujemo, da se prilega zbiralni cevi. Prednost takšne rešitve je v sistemu, ki na eni strani kombinira visoko učinkovitost vakuumskega solarnega absorberja in na drugi strani omogoča zbiranje toplote na cevi, ki je praktično brez posegov v samo notranjost cevi ter tako omogoča nizke tlačne padce. Navedena karakteristika je izrazito pomembna pri postavitvah velikih solarnih polj, kjer je dolžina zanke pogojena tudi s tlačnim padcem. Solarni sistemi so dizajnirani v velikostnem razredu od 0,5 do 100 MWth. Temperaturni režim obratovanja sistema je v območju od 60 do 130 °C. Tehnologija se uporablja za proizvodnjo industrijske toplote, daljinsko ogrevanje ali/in hlajenje, za procese razsoljevanja ipd.

Ste tehnologijo zaščitili s patenti?

Tehnologija vakuumskih solarnih absorberjev z uporabo tehnologije roll-bond je zaščitena s štirimi patenti in je v letu 2011 dobila nagrado French Mayors Association's price for Inovation. Analiza življenjskega cikla izdelka nam pove, da je 97 odstotkov delov kolektorja sestavljenih samo iz štirih materialov – stekla, jekla, aluminija in vode – in predstavlja ekološko enostavno razgradnjo sistema po preteku življenjske dobe (25 let). Uporabljeni materiali imajo surovinske značilnosti, kar izdelku ob visoki učinkovitosti daje tudi konkurenčno prednost pred alternativnimi izdelki. Tak solarni sistem nima nikakršnih gibljivih delov in so stroški vzdrževanja v življenjski dobi minimalni.

Sistem solarne toplarne je primeren za vse procese, kjer je potrebna večja količina toplote vse leto.

Kaj je bistvo dogovora Taluma s francoskim podjetjem Saed o dolgoročnem sodelovanju na področju izgradnje in prodaje solarnih toplarn. Toplarne so namenjene daljinskemu ogrevanju in industrijskim procesom.

Za kakšne tehnološke sisteme gre in kdo so

55 Investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo konkurenčno prednost.

Katere so glavne konkurenčne prednosti sistema?

Več jih je. Nizkocenovnost, torej nizki obratovalni stroški, minimalno vzdrževanje, industrijska robustnost, obratovalna preprostost, prilagodljivost kupcu – državi, postavitve in enostavno skladiščenje toplote. Tudi skalabilnost sistema je prednost, ki pride do izraza, ko želi kupec oz. investitor postopno izgradnjo sistema. Naši potencialni kupci so industrije, javna energetska podjetja, ki so že danes veliki porabniki toplotne energije, pri čemer se zavedajo, da bo energija na dolgi rok vedno dražja in vo večji pomen tehnologij OVE in URE. Ob tem je potrebno povedati, da konkurenčnost naših solarnih toplarn ne bazira na subvencijah in

Postavitev solarnih toplarn temelji na lokalnem znanju z lokalnimi izvajalci, saj je tehnologija za postavitev izredno preprosta.

V podjetju Talum Izparilniki so avtorji razvojnega dosežka specifične tehnologije, ki je v trendu in okolju prijazna. Kdo so avtorji tega dosežka?

Jedro razvoja novih vakuumskih absorberjev je potekalo v Talumovi hčerinski družbi Talum Izparilniki, d. o. o., iz Kidričevega v sodelovanju z razvojem SAED, ki je lociran v enem od največjih tehnoloških parkov, Sophia Antipolis blizu Nice v Franciji, kjer dela več kot 35.000 znanstvenikov. Eno testno solarno polje je bilo postavljeno že leta 2010 v francoskem kraju Cadarache, kjer je lokacija projekta jedrske fuzije ITER. Kakšne so možnosti proizvodnje in prodaje glede na napoved, da načrtujete v letu 2013 izgradnjo osmih toplarn? Po katerih karakteristikah so solarni absorberji zeleni izdelek?

Kupci so že danes zelo osveščeni in še posebej v času krize natančno vedo, koliko evrov na megavatno uro trenutno plačujejo za dobavljeno toplotno energijo. Prav tako se zavedajo, da investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo tudi njihovo lastno konkurenčno prednost. Kako hitro bodo potekale postavitve naših sončnih

73/74

okolje

Goran Popovič

taksah CO2. Največ implementacije podobnih sistemov najdemo v Avstriji in na Danskem, kjer potekajo postavitve solarnih sistemov s ciljem 50-odstotne proizvodnje energije iz OVE do leta 2020 in 100-odstotne do leta 2050. V ta namen postavljajo velika skladišča toplote (cela jezera), ki jih v letnem času segrevajo za celoletno uporabo. Solarni sistem s skladiščem toplote in turbino ORC lahko predstavlja zametke pametnih omrežij in rešitev nič emisij. Ta tehnologija je pod konkurenčnimi pogoji že danes na voljo.

Postavitev solarnih toplarn temelji na lokalnem znanju z lokalnimi izvajalci, saj je tehnologija za postavitev izredno preprosta.

Talum se ocenjuje kot okolju prijazno podjetje.

Kako se to kaže pri zmanjševanju emisij CO2 in koliko kuponov si boste morali zagotoviti v letu 2013? Več?

Osnovne kvote za tretje trgovalno obdobje so preliminarno določene, vendar bo do konca leta znano, ali bo količine brezplačno razdeljenih emisijskih kuponov potrdila tudi EU. Referenčna vrednost za elektrolizni aluminij znaša 1.514 kg ekvivalentov CO2 /t Al, za predpečeno anodo pa 324 kg ekvivalentov CO2 /t anode. Izračuni za obdobje od 2007 do 2011 kažejo, da smo zelo blizu referenčnim vrednostim, kar pomeni, da emisijski kuponi praktično zadostujejo za pokritje letnih emisij TGP. Vse pa bo odvisno od optimalnega obratovanja procesnih parametrov v proizvodnji.

Kako ste uspeli uveljaviti uredbo REACH in s katerimi težavami se srečujete pri izvedbi, saj je Talum proizvajalec in uvoznik kemikalij?

V letu 2010 smo v zakonskem roku uspeli registrirati pri ECHA v Helsinkih s pomočjo glavnega registranta (Rio Tinto) aluminij in glinico. Priprave so tekle od leta 2005, ko je bila podpisana pogodba o vstopu v konzorcij REACH pri EAA (European Aluminium Association). Postopki registracije so tehnično in operativno zahtevni, predvsem pa zelo dragi.

Samo pristojbina pri ECHA za registracijo obeh kemikalij je znašala približno 48.000 evrov. V letu 2013 nas čaka registracijski postopek še za eno kemikalijo, saj znaša letna proizvedena količina kemikalije med 100 in 1.000 ton na leto.

Investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo konkurenčno prednost.

Katere ukrepe ste sprejeli za energetsko učinkovitost v podjetju glede na visoke cene energentov, ki sicer otežujejo vaše poslovanje?

Ukrepi za večanje energetske učinkovitosti so pravzaprav stalnica našega poslovanja.

Ob višanju cen energentov je pozornost za doseganje optimalnih rezultatov še toliko bolj izražena. Specifična poraba hladilne vode se je zmanjšala v zadnjih desetih letih za 14-krat, torej z 28 m3/t na vsega 2 m3/t, pri specifični porabi električne energije na tono aluminija pa dosegamo vrednosti celo pod referenčno vrednostjo 10 odstotkov najmanjših specifičnih porab v EU-27.

november 2012

Sodelovanje s SAED sega v leto 2008, ko so nas prosili za pomoč pri razvoju vakuumskega solarnega absorberja po tehnologiji roll-bond.

Talum to tehnologijo uporablja za izdelavo najkakovostnejših uparjalnih plošč za industrijo gospodinjskih hladilno-zamrzovalnih aparatov, kjer se učinkovitost izraža v obliki A++++. Uspešen razvoj solarnega absorberja je najprej prerasel v posel, kjer je Talum nastopil kot dobavitelj solarnega absorberja. Partnerski odnos in odlično sodelovanje z oprijemljivimi rezultati sta SAED utrdila v prepričanju, da lahko dvignemo našo sodelovanje na nov nivo. Sledil je lastniški vstop Taluma v SEAD. Po drugi strani je francoski partner potreboval zanesljivega in kompetentnega partnerja, ki bo franšizno pokril trženje solarnih toplarn na področju Balkana, kjer je Talum dobil ekskluzivno zastopništvo. Sam sistem solarne toplarne je primeren za vse procese, kjer je potrebna večja količina toplote vse leto. Postavitev sistema zniža stroške pridobivanja energije, saj je sonce (zdaj še) zastonj.

foto: arhiv podjetja

dr. Marko Homšak

foto: arhiv podjetja

potencialni kupci takšnih solarnih toplarn?

Kdo bo proizvajalec?

toplarn v Sloveniji in širše, pa je odvisno od vrste dejavnikov. Opozoril bi le, da je razkorak med najboljšimi državami na tem področju že kar velik.

»Postavljamo si cilje, ki so strožji od evropskih normativov« foto: Jure Kravanja

mag. Vanesa Čanji

Cinkarna Celje in varstvo okolja

56 73/74

okolje

Cinkarna Celje in varstvo okolja

Cinkarna Celje, d.d., ki se ponaša s 139-letno

tradicijo, se z nekaj več kot 1.000 zaposlenimi in z okoli 180 milijoni evrov

letnega prometa uvršča na prvo mesto v slovenskem kemijskopredelovalnem sektorju. Je izrazit izvoznik, saj

več kot 85 % prodaje ustvari na izvoznih trgih. Članica

uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič razlaga, kako skrb za varstvo okolja vpliva na poslovno in

razvojno politiko podjetja.

Kot veliko podjetje v kemični branži ste podvrženi obsežni okoljski zakonodaji. Kako je skrb za varstvo okolja integrirana v poslovanje podjetja in v razvojno politiko?

Podjetje v celoti posluje v skladu s standardom ISO 14001, zahtevami programa Odgovornega ravnanja z okoljem, del proizvodnje pa ima tudi potrdilo o skladnosti z uredbo EMAS. V integriranem sistemu vodenja si vsako leto zastavimo tudi okoljsko naravnane cilje. Za prihodnje leto jih lahko razdelimo na štiri glavne sklope: razvoj izdelkov prijaznih okolju, zmanjšanje emisij prašnih delcev v okolje, zmanjšanje porabe energije in zmanjšanje količine odpadkov.

november 2012

V katero smer gre vaš razvoj izdelkov, ki so okolju prijazni?

Naš razvoj izdelkov, ki so prijazni okolju, temelji na ultrafini obliki titanovega dioksida. Ta se uporablja kot fotokatalizator za čiščenje NO x in drugih plinov iz zraka, za čiščenje odpadnih voda, proizvodnjo past za fotovoltaične celice ipd. Uporablja pa se tudi kot UV absorber za zaščito premazov, plastike, naše kože idr. proti razpadanju oziroma poškodbam. Postopek za proizvodnjo ultrafinega titanovega dioksida je razvit v mokri obliki, kar preprečuje možnost

prašenja finih delcev tako v delovno kot v zunanje okolje.

Kaj pa ste storili za zniževanje emisij prašnih delcev?

V zadnjih letih si za cilj redno postavljamo zmanjševanje emisije v zrak, in sicer nižje od predpisanih EU normativov. Ukrepe usmerjamo še posebej v zmanjševanje emisij prahu,

Rezultati meritev in raziskav kažejo, da so kurišča skupaj s prometom glavni vir onesnaževanja zraka z delci PM10. medtem ko smo glavnino ukrepov za zmanjševanje emisije žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006. Rezultati tega delovanja kažejo na skoraj 50 % znižanje emisij prahu od leta 2007, ko smo skladnost z zakonodajo sicer že dosegli. To dosegamo predvsem z nameščanjem kontinuirnih in indikatorskih merilnikov na

Kako velik štab strokovnjakov bdi nad okoljskim področjem?

Za področje varovanja okolja smo v sklopu rednih del in nalog zadolženi vsi zaposleni.

Izključno s tem področjem se ukvarja 8 zaposlenih v Službi za varstvo okolja, delno s pooblastilom pa še 35 zaposlenih iz drugih organizacijskih enot. Pogosto gre za interdisciplinarno delo in projekte. Kot primer takšnih projektov naj navedem predviden začetek koriščenja okoljske rezervacije za zapiranje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Ta projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Nova IED direktiva od nas ne bo zahtevala večjih prilagajanj, tista, ki bodo potrebna, pa so že v teku.

Izpostaviti velja velik pomen aktivnega preventivnega vzdrževanja naprav, s katerim v maksimalni možni meri preprečujemo negativne vplive na okolje. In nenazadnje je zelo pomembna dobra pripravljenost zaščite in reševanja v primeru elementarnih in industrijskih nesreč. V prihodnjem letu načrtujemo izvedbo reševalne vaje, ki bo temeljila na izdelani oceni ogroženosti. To so aktivnosti, pri katerih sodelujemo vsi zaposleni.

Kakšna je interakcija med gospodarstvom in zakonodajalcem na evropski in slovenski ravni? Sodelujete v procesu sprejemanja zakonodaje in njene implementacije?

Sodelujemo pri pripravi osnutkov. Upoštevanje naših pripomb v končnih dokumentih pa je le delno.

Kot pretežni izvoznik se srečujete z lokalnimi

Trajnostni razvoj je sprejeta razvojna paradigma, ki jo EU spodbuja na več ravneh. Kako jo implementira vaša branža v EU? Kako jo implementirate na nivoju podjetja in na nivoju izdelkov?

Natančnih podatkov za naše konkurente sicer nimam, a predvidevam, da postopajo in razmišljajo podobno kot mi. Razvijamo izdelke, ki bodo okolju bolj prijazni. Pri nas je to predvsem ultrafini titanov dioksid, razvit po mokrem postopku. To pomeni, da niti v delovnem okolju niti pri uporabi nimamo opravka s prašnimi delci nano velikosti. Služi na primer za čiščenje NO x spojin in drugih nečistoč (SO x , organski polutanti, ozon… ) v zraku. NO x spojine nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv (ogrevanje in promet), v industriji in pri proizvodnji električne energije. Ker je glavni vir NO x promet, je onesnaženost vezana na območje cest in na gosto poseljena območja. Raziskave in meritve fotoaktivnosti gradbenih izdelkov so pokazale, da fotoaktivna površina, ki vsebuje ultrafini TiO2, lahko v povprečju razgrajuje 5 do 7 mg NO x /m2/h. Iz tega lahko preprosto zaključimo, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi količina NO x , ki je primerljiva z izpustom dveh osebnih avtomobilov. Na podlagi sodelovanja Cinkarne Celje in podjetja Tlakovci Podlesnik se na slovenskem trgu že dobijo takšni tlakovci, ki so plod domačega znanja in s svojo aktivno površino čistijo okolje, v katerem bivamo.

Ali pri razvoju izdelkov uporabljate instrumente, kot so LCA, ogljični odtis, vodni odtis … ?

Zaenkrat imamo izračunan le ogljikov odtis.

Izračun smo pripravili na zahtevo kupcev, kakšne posebne prednosti, ki bi jih ta izračun prinesel, pa ne opažamo. Možna slabost je špekuliranje s številkami, ker so lahko pridobljene po različnih metodologijah in posledično lahko pomenijo seštevanje jabolk in hrušk.

okolje

73/74

57 Na področju odpadkov bomo povečali količino izločene bele sadre (CEGIPS) za potrebe proizvodnje gips plošč, proizvodnjo cementa in kmetijstvo. Nadgradili bomo tudi sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Nikolaja Podgoršek Selič

Da, tudi ti dve področji sta stalni, zato dosegamo lepe rezultate. Ukrepe za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v prihodnjem letu usmerjamo v izrabo odpadne toplote za potrebe ogrevanja objektov. Nadaljevali bomo z vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave ter energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov, napajanih s frekvenčnimi regulatorji. Vzpostavljamo tudi proizvodno energetski informacijski sistem, ki bo omogočil doseganje še dodatnih prihrankov.

Verjetno je res. Medresorsko je delo pogosto slabo usklajeno. Poglejmo primer. Rezultati meritev in raziskav kažejo, da so kurišča skupaj s prometom glavni vir onesnaževanja zraka z delci PM10. Država daje subvencije za vgradnjo naprav, ki izkoriščajo za svoje delovanje obnovljive vire (biomasa). Zaradi povečanega števila kurišč na biomaso se bodo emisije prašnih delcev v primerjavi s sedaj koriščenimi kurišči na plin ali kurilno olje povišale. Na drugi strani pa je v pripravi zakonodaja, ki bo zahtevala visoke procente znižanja emisij prašnih delcev pri industriji, za katero se ve, da ni glavni povzročitelj in da tudi morebitna dosežena znižanja ne bodo imela odločilnega vpliva.

Pogosto gre za interdisciplinarno delo in projekte. Kot primer takšnih projektov naj navedem predviden začetek koriščenja okoljske rezervacije za zapiranje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak.

Koliko so konkretni, merljivi premiki v trajnostni razvoj v vaši branži konkurenčna oziroma marketinška prednost? Kje so zlorabe v smisli »greenwashinga«?

Trenutno bi težko kakšnega konkretno izpostavila.

Cinkarna je IPPC zavezanec in je bila med zadnjimi v Sloveniji, ki je dobila okoljevarstveno dovoljenje. Vaša dokumentacija naj bi bila tako obsežna, da naj bi na pregled dolgo čakala v škatlah. Kateri okoljski parametri so za Cinkarno najtrši oreh? Se že pripravljate na novo direktivo IED? V bistvu bi težko rekla, da je kateri od okoljskih parametrov trenutno za Cinkarno trd oreh, saj z vgrajenimi napravami in vpeljanimi postopki dosegamo vse zakonodajne norme. Nova IED direktiva od nas ne bo zahtevala večjih prilagajanj, tista, ki bodo potrebna, pa so že v teku.

Cinkarna se pojavlja večkrat v javnosti v zvezi z obtožbami civilne iniciative o onesnaževanju okolja. Kje je po vašem mnenju bistvo nesoglasja in kako ga boste presegli?

Bistvo nesoglasij je po naše v pogosto nepreverjenih in neresničnih obtožbah ter mešanju zgodovine z aktualno proizvodnjo. Propadli poskus arbitraže kaže na to, da druga stran nima želje po neodvisnem preverjanju, zato je verjetnost za rešitev nesoglasij majhna.

november 2012

Omenili ste tudi zmanjševanje porabe energije in količine odpadkov.

okoljskimi zakonodajami več držav po svetu.

Ali je slovenska zakonodaja res med najbolj zbirokratiziranimi in medsektorsko slabo usklajenimi? Kje čutite največja odstopanja?

foto: arhiv podjetja

naše naprave in s tem povečujemo nadzor nad izrednimi dogodki in zagotavljamo hitrejše ukrepanje.

Emisije vseh polutantov bodo nižje Jože Volfand

foto: www.wikipedia.si

58 73/74

okolje

TEŠ in okolje

Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj poteka v nedopustni negotovosti. Vodstvo TEŠ je pristojnima ministroma za finance, za infrastrukturo in razvoj poslalo vsa pojasnila skupaj s petim noveliranim

TEŠ in okolje

investicijskim programom, saj je bil to pogoj za podpis

pogodbe med državo in TEŠ.

Državni zbor pa bi moral

sprejeti zakon o ratifikaciji

poroštvene pogodbe z EIB, saj bi se šele tako lahko

začelo črpanje sredstev EIB

in Evropske banke za obnovo in razvoj. Toda v pogovoru s

Simonom Totom, direktorjem TEŠ, nas je bolj zanimalo, kaj kažejo monitoringi na

velenjsko-šoštanjskem

november 2012

območju in ali bo Slovenija s

šestim blokom res bolj zelena.

Kaj kaže v letu 2012 vaših osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka na območju, ki čuti okoljske vplive TEŠ? Navedite podatke za žveplov dioksid, dušikove okside, prašne delce in ozon.

Vseh osem imisijskih postaj je opremljenih z meritvami SO2, nekaj pa tudi z meritvami NO2 in delcev PM10. Tudi v tem letu so meritve pokazale, da so onesnažila v okviru dovoljenih vrednosti. V tabelah so prikazana onesnažila v okoliškem zraku za obdobje od januarja do julija 2012 v primerjavi z dovoljenimi.

Ozona ne navajamo kljub meritvam, saj je s strokovnega stališča to posledica izpustov onesnažil iz prometa.

Meritve kažejo izboljšave, vplivi TEŠ na okolje so manjši. Koliko je okolje v Šaleški dolini dejansko obremenjeno? Kaj bi izpostavili, saj je še vedno precej različnih ocen, koliko sploh zeleno diha TEŠ?

Moram na začetek okoljske sanacije, v leto 1987, ko je bil sprejet Ekološki sanacijski program TEŠ. Na tej osnovi sta bili zgrajeni

Za investicijo v blok 6 pa smo se odločili ravno zaradi tega, ker je izkoristek sodobnih termoelektrarn toliko večji, da bomo za enako količino proizvedene električne energije zmanjšali emisijo CO2 vsaj za 30 odstotkov. dve razžvepljevalni napravi. Izvedeno je bilo več ukrepov za primarno znižanje dušikovih oksidov, zaprti so bili krogotoki voda, realizirali smo še več manjših ekoloških projektov.

Emisija žveplovega dioksida se je s 123.000 ton SO2 leta 1983 zmanjšala na slabih 4.000 ton leta 2010. Vgrajevanje pepela v premogovniške ugreznine je v okviru zakonskih zahtev. V TEŠ nismo zgolj izpolnjevali zakonskih norm, ampak smo naročili in financirali tudi vrsto okoljskih študij, ki so obravnavale različne sestavine okolja.

11 7 -

21 -

3 8 7 5

6 -

23 20

SO2 24-urnih 350 µg/m3

Šoštanj Topolšica Zavodnje Graška gora Velenje Veliki vrh Škale Pesje

Raziskave je opravil inštitut ERICo. Kakšni so rezultati analiz na primer za Velenjsko jezero in Pako?

Velenjsko jezero se je iz sterilnega vodnega telesa spremenilo v rekreacijsko vodno površino, pH na površini je leta 1994 znašal še več kot 11, po letu 1995 se je normaliziral in je sedaj med 7,5 in 8,5. Paka, ki je bila do leta 1995 pod Velenjskim jezerom praktično brez rib, se je normalizirala. Praktično vse študije so pokazale bistveno izboljšanje stanja kopenskih in vodnih ekosistemov. Tako so se, npr., vsebnosti celokupnega žvepla v iglicah smreke, ki so odličen kazalnik izpostavljenosti gozdnih ekosistemov žveplovemu dioksidu, po izgradnji naprav za razžveplanje dimnih plinov na četrtem in petem bloku TEŠ stalno zmanjševale, hkrati sta se večali vitalnost in obrambna sposobnost smrek. Gre za naraščanje vsebnosti klorofila. Če so bile povprečne letne vsebnosti žvepla v iglicah smreke z desetih vzorčnih lokacij iz Šaleške doline do leta 1993 uvrščene v četrti najslabši razred (vsebnost S: > 1,58 mg/kg;

Naložba v blok 6 je namreč sama po sebi naložba v še boljše okolje. pojavljale so se vidne poškodbe smrek), je po letu 2005 povprečna letna vsebnost S v iglicah smrek z istih lokacij padla na naravno vsebnost (<0,97 mg S/kg).

Po izvedbi sanacijskih ukrepov na TEŠ so na primer upadle tudi vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov kot zelo primernem bioindikatorju

NO2 18-urnih > 200 µg/m3 2 0 0 0 0 2 0 0

PM10 35-dnevnih > 50 µg/m3 0 0 0 -

6 7 2

onesnaženosti okolja s temi snovmi. Podoben trend, tj. izrazit in kontinuiran upad vsebnosti kadmija, so ugotovili tudi v letnih prirastnih kolobarjih (branikah, letnicah) različnih drevesnih vrst v nekaterih najbolj izpostavljenih predelih Šaleške doline.

Sanacija starih bremen je izboljšala razmere.

Koliko sredstev pa boste namenili za sanacijo degradiranega okolja zaradi naložbe v blok 6?

Ni mogoče govoriti o tem, koliko denarja bomo namenili za sanacijo degradiranega okolja zaradi naložbe v blok 6. Naložba v blok 6 je namreč sama po sebi naložba v še boljše okolje. Za naprave na tem bloku, ki so namenjene varovanju okolja, bomo namenili do 40 odstotkov vrednosti investicije.

Toda podatki za leto 2011 kažejo, da TEŠ spušča v zrak največ CO2 v Sloveniji in da ste morali dodatno kupovati kupone zaradi povečanih emisij. Ali bo po investiciji drugače?

Del strokovnjakov opozarja, da pri izračunu rentabilnosti naložbe niste upoštevali, koliko sredstev boste morali nameniti za nakup kuponov zaradi emisij.

Termoelektrarna Šoštanj je največji proizvajalec električne energije iz premoga, katerega glavna energetska sestavina je ogljik, zato smo tudi v letu 2011 verjetno kot točkovni vir emitirali največ CO2 v Sloveniji. Za investicijo v blok 6 pa smo se odločili ravno zaradi tega, ker je izkoristek sodobnih termoelektrarn toliko večji, da bomo za enako količino proizvedene električne energije zmanjšali emisijo CO2 vsaj za 30 odstotkov. Seveda smo pri izračunu rentabilnosti naložbe upoštevali tudi nakup kuponov.

okolje

9 3 4 2

73/74

59 Dovoljeno letno

PM10 40 g/m3

Simon Tot

Velenje Veliki vrh Škale Pesje

NO2 40 g/m3

Okoljski podatki za TEŠ so že vse od leta 2002 transparentni.

S čim lahko podkrepite trditev, da bo Slovenija z blokom 6 čistejša in bolj zelena?

Blok 6 kot nadomestni proizvodni objekt najboljših tehnologij je tako z okoljskega kot ekonomskega vidika optimalen: emisije CO2 bodo za približno 35 odstotkov nižje kot v primeru obratovanja starih blokov 4 in 5, emisije ostalih polutantov SO2 in NO x pa se bodo znižale do 40 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšanje CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije.

Blok 6 bo za enako količino proizvedene električne energije porabil okoli 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije škodljivih snovi v okolje nižje. Izpusti SO2 se bodo tako zmanjšali s 400 na 100 mg/Nm3, izpusti NO x pa se bodo zmanjšali s 500 na 150 mg/Nm3, znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa.

Z realizacijo tega energetsko visoko učinkovitega projekta bo Termoelektrarna Šoštanj lahko z zmanjševanjem emisij in nižjo porabo premoga bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena investicija pa bo podjetju omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije.

S katerimi onesnaževali bo blok 6 najbolj vplival na okolje in kaj boste storili za transparentnost okoljskih podatkov po izvedeni naložbi, da ne bi prišlo v različnih dokumentih do različnih številk?

Okoljski podatki za TEŠ so že vse od leta 2002 transparentni. Najdete jih na spletni strani http://www.okolje.info/. V naših dokumentih so vseskozi uporabljeni ti podatki, zato nam ni znan očitek o različnih številkah.

november 2012

SO2 20 g/m3

foto: arhiv podjetja

Dovoljeno letno Šoštanj Topolšica Zavodnje Graška Gora

Tanja Pangerl

Brez fitofarmacevtskih

foto: www.shutterstock.com

Od nevarnega odpadka do nenevarne embalaže

Odpadna FFS in embalaža FFS

60 73/74

okolje

Odpadna FFS in embalaža FFS

sredstev v kmetijstvu in pri

vrtičkarjih ne gre, vendar pa je

njihova uporaba vse manjša, čeprav so redni spremljevalec sodobne pridelave. A ne gre

le za njihovo uporabo. Kaj se zgodi z odpadnimi FFS in odpadno embalažo porabljenih

FFS? Kako učinkovit je sistem

november 2012

zbiranja teh odpadkov?

Po podatkih GIZ fitofarmacije je bilo v letu 2010 na slovenski trg danih okoli 1.130 ton aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), ki so namenjena varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov, in 88 ton embalaže.

Proda se jih okoli 1.100 ton, in sicer največ fungicidov (67 %), tj. sredstev za varstvo rastlin pred glivičnimi boleznimi, kjer prevladujejo fungicidi anorganskega izvora (42 % od vseh FFS). Največ se jih po navedbah Semenarne, trgovca s FFS, proda med aprilom in julijem, kar pa je odvisno tudi od poteka vegetacije, vremenskih razmer in posledično razvoja bolezni, škodljivcev in plevela. Pri nas se sicer najpogosteje uporabljajo tri vrste FFS: fungicidi, herbicidi in insekticidi, se je pa po podatkih ARSO poraba FFS v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila: v letu 1992 je bila poraba 2.031 ton, leta 2010 pa 1.134 ton. Kljub temu je uporaba FFS v Sloveniji še vedno večja kot v večini drugih držav EU. V Sloveniji imamo dva proizvajalca FFS, in sicer sta to Cinkarna in Pinus TKI, večina FFS, ki se uporabljajo na slovenskem trgu, pa je pridobljenih iz EU, Švice in ZDA. V letu 2011 je družba za ravnanje z odpadnimi FFS in odpadno embalažo FFS Slopak zbrala preko 23 ton odpadnih FFS in 40 ton odpadne embalaže FFS. Pri oddaji odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS ločimo dve poti, odvisno od tega, kje je odpadek nastal. Ločijo se odpadki, nastali pri opravljanju kmetijske dejavnosti (podjetja, kmetije), in odpadki, ki nastanejo pri drugih uporabnikih (vrtičkarjih) (Tabela 1).

Oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS je v obeh primerih brezplačna. Stroške zbiranja in odstranjevanja plačujejo podjetja, ki dajejo FFS prva na slovenski trg.

Pravila ravnanja z odpadnimi FFS so določena z Uredbo o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, pravilno očiščena odpadna embalaža FFS pa se vrača skladno z določbami Uredbe o embalaži. Slednjo v celoti nadzorujejo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi FFS pa poleg njih tudi kmetijska inšpekcija, in sicer v zadevah, ki se nanašajo na 7. in 8. člen Uredbe, kjer so navedene obveznosti distributerja (trgovca) FFS pri prevzemu odpadnih FFS ter zahteve glede obveščanja končnih uporabnikov in ureditve prodajnega mesta. Distributer (trgovina), ki prevzema odpadna FFS na prodajnem mestu, mora namreč končnim uporabnikom zagotoviti oddajo odpadnih FFS preko celega leta. Možno pa je tudi, da se skupaj poveže več distributerjev, ki organizirajo mesto prevzemanja (zbiralnico) odpadnih FFS, vendar pa to mesto ne sme biti dlje kot 5 kilometrov od posameznega prodajnega mesta vključenih distributerjev. Distributer mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvestiti o načinu, času in kraju prevzema odpadnih FFS, prav tako pa mora kupce na vidnem mestu obvestiti o možnosti brezplačne oddaje odpadnih FFS. Kako je za to poskrbljeno v eni od slovenskih prodajaln? V Semenarni so povedali, da so za večje vrtne centre in prodajalne za odpadno embalažo FFS nabavili 1.000-litrske zabojnike, ki so pod ključem, za ostale prodajne centre pa so priskrbeli posebno označene plastične vreče.

Odgovorne osebe za to področje kupce o možnosti prevzema obvestijo z letakom na vidnem mestu in ustno ob nakupih. Zberejo relativno veliko odpadne embalaže. Po njihovih ocenah je bo verjetno še več, odpadnih sredstev FFS

Izvajalec javne službe odpadna FFS preda nosilcu skupnega načrta oziroma pooblaščenemu zbiralcu (Slopak, Ekol)

Distributer (trgovina) odda odpadna FFS nosilcu skupnega načrta oziroma pooblaščenemu zbiralcu (Slopak, Ekol)

73/74

61 Distributer (trgovina) mora na zahtevo končnega uporabnika izdati potrdilo prevzema odpadnih FFS

ODPADNA EMBALAŽA FFS Kmetijska dejavnost Druga opravila (vrtičkarji) Ni komunalni odpadek Je komunalni odpadek Oddaja pri distributerju (trgovina), Oddaja izvajalcu javne službe kot ki jih shrani v poseben zabojnik, ločeno zbrana odpadna embalaža ali oddaja pri družbi za ravnanje z ali oddaja pri družbi za ravnanje z odpadno embalažo odpadno embalažo Distributer (trgovina) odpadno Izvajalec javne službe odpadno embalažo odda družbi za ravnanje z embalažo odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo odpadno embalažo

okolje

ODPADNA FFS Kmetijska dejavnost Druga opravila (vrtičkarji) Niso komunalni odpadek So komunalni odpadek Oddaja pri distributerju (trgovina), ki Oddaja izvajalcu javne službe kot jih shrani v poseben zabojnik nevarna frakcija ali na zbiralnih akcijah

Tabela 1: Način oddaje odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS glede na nastanek: pri kmetijskih dejavnostih in drugih opravilih (vrtičkarjih)

Ravnanje z odpadnimi FFS in odpadno embalažo FFS Odpadna FFS in odpadna embalaža FFS gredo od zbiralnih mest naprej k družbi za ravnanje s temi odpadki. Nosilec obeh shem je v Sloveniji družba Slopak, za zbiranje odpadnih FFS tudi edina družba pri nas. Njen pooblaščeni zbiralec odpadnih FFS je podjetje EKOL, ki zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Podjetja, ki so odgovorna za zbiranje in odstranjevanje tovrstnih odpadkov, so se združila v GIZ fitofarmacije in sklenila pogodbo z družbo Slopak za prevzem zbranih odpadkov. Odpadna FFS gredo na uničenje oziroma sežig v Pinus, embalaža pa se nadalje obdela v tujini. Po besedah direktorja družbe Slopak, Mateja Stražiščarja, je sodelovanje z zavezanci preko GIZ fitofarmacije izjemno učinkovito. Letno glede oddaje in prevzema odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS Slopak obvesti 470 distributerjev FFS in vse izvajalce javnih služb. V preteklem letu je bil

prevzem izveden pri 58 izvajalcih javnih služb in 80 distributerjih. Odpadno embalažo FFS obravnavajo ločeno od druge embalaže in o tem tudi ločeno poročajo Agenciji RS za okolje. Med leti se kaže porast zbrane odpadne embalaže FFS v Sloveniji, in sicer je bila rast med letoma 2010 in 2011 nekaj manj kot 10-odstotna. Po besedah Mateja Stražiščarja: »Sistem ravnanja z odpadno embalažo FFS izkazuje konstantno rast in ustreza visokim standardom ravnanja s tovrstno embalažo. Kot drugi sistem v Sloveniji bo predvidoma v letošnjem letu tudi stekel prek elektronskega naročanja s posebno spletno rešitvijo družbe Slopak. Ta rešitev se je izkazala kot izjemno učinkovita pri izrabljenih gumah, zato bomo dobro prakso (seveda z določenimi specifikami) prenesli na odpadno embalažo FFS. Razvoj sistema poteka praktično dnevno, saj vključena podjetja skrbijo za stalno optimizacijo in razvoj.«

Trgovine niso primerna mesta za zbiranje nevarnih odpadkov.

Pravilna uporaba FFS in pravilno ravnanje z odpadnimi FFS ter njihovo embalažo sta ključna za zdravje ljudi in varstvo okolja, saj lahko nepravilen izpust nevarnih snovi v okolje vpliva na podtalnico, na rastlinski in živalski svet, možen je tudi razvoj tolerance pri škodljivcih na posamezno FFS (zato se vedno razvijajo nova FFS), bioakumulacija in razvoj bolezni in drugo. Zato tako pri GIZ fitofarmacije, Slopaku kot tudi posamezni distributerji končne uporabnike o pravilnosti oddaje tovrstnih odpadkov obveščajo preko letakov, brošur, člankov, spletne strani in drugih komunikacijskih sredstev. Po besedah Renate Fras Peterlin kmetje in distributerji ta navodila upoštevajo ter so o možnostih in načinih oddaje dobro osveščeni, več osveščanja bo potrebnega še pri vrtičkarjih.

GIZ fitofarmacije ne soglaša z uredbo?

Pravilno ravnanje s FFS ter pravilna oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS sta nujna za varstvo okolja ter zdravje ljudi in živali. Ravnanje z odpadnimi FFS je opredeljeno kot ravnanje z nevarnimi odpadki, zato jih je potrebno hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih, izven dosega otrok. Med odpadna FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, spadajo neuporabna FFS zaradi pretečenega roka uporabnosti ali drugih razlogov ter ostanki FFS, ki ostajajo po njihovi uporabi v odpadni prodajni embalaži, ker popolna izpraznitev ni mogoča. Uredba o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, zavezuje uvoznike in proizvajalce FFS, da pripravijo načrt ravnanja z odpadnimi FFS in da krijejo stroške zbiranja, prevoza in uničenja FFS. Te obveznosti so člani GIZ, ki predstavljajo 98 odstotkov vseh udeležencev na fitofarmacevtskem trgu v Sloveniji, prenesli na Slopak, ki je za zbiranje pooblastila podjetje Ekol. Ta zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Hkrati pa ta uredba zavezuje distributerje k zbiranju nevarnih snovi, čeprav za to nimajo ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, poleg tega pa so nevarnosti teh odpadkov izpostavljeni tamkajšnji zaposleni.

Pravilna uporaba FFS in pravilno ravnanje z odpadnimi FFS ter njihovo embalažo sta ključna za zdravje ljudi in varstvo okolja.

Nevarna odpadna embalaža FFS je tista embalaža, ki še vsebuje FFS, ker jih ni bilo

november 2012

pa je bilo več ob začetku zbiranja. Sedaj upajo, da jih bo vedno manj oziroma nič v trgovinah.

Zbrano prazno embalažo pri Semenarni oddajo načeloma dvakrat letno, v juniju in pozno jeseni. Po potrebi pa poskrbijo tudi za vmesna praznjenja zabojnikov. Zbrana odpadna FFS pa oddajo naprej enkrat letno. Zbiranje odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS pri distributerjih oziroma v trgovinah postavlja pod vprašaj varstvo zaposlenih. Po besedah prokuristke GIZ fitofarmacije, Renate Fras Peterlin, so skupaj z ostalimi deležniki dali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pobudo za spremembo lokacije zbirnih mest odpadnih FFS. Menijo namreč, da trgovine niso primerna mesta za zbiranje nevarnih odpadkov, saj so ti odpadki v odprti embalaži in zaradi hlapov ogrožajo zdravje ljudi, predvsem zaposlenih v trgovini.

62 73/74

okolje

mogoče popolnoma izprazniti. Sicer pa po načelih dobre prakse varstva rastlin (ni predpis) uporabniki FFS embalažo pred oddajo temeljito izpraznijo (vrečke, ki so vsebovale trdne snovi) oziroma izperejo (plastenke, ki so vsebovale tekoče FFS). V tem primeru je potrebno s to embalažo ravnati v skladu s predpisom Uredbe o odpadnih FFS. Enako velja tudi za embalažo, ki je vsebovala pripravke z oznako T, T+ in E (pomeni skupino nevarnosti, s katero je neko FFS označeno); obravnava se jo kot nevaren odpadek in se jo kot nevaren odpadek tudi odda. S to določitvijo nevarnosti se pri GIZ fitofarmacije ne strinjajo, saj po besedah Renate Fras Peterlin ni usklajena niti s krovnim predpisom o odpadkih niti s kemijsko zakonodajo, ki natančno predpisuje nevarnost snovi in pripravkov ter njihovih odpadkov. Prav tako se zavzemajo, da se predpiše sledljivost embalaže kemikalij in dovoljene postopke recikliranja – s sežigom. »Embalaža, ki je vsebovala kemikalije, namreč v postopku predelave ne sme služiti kot surovina za proizvode, ki bodo sestavni del ali bodo v stiku s hrano, pijačami, zdravili, veterinarskimi pripravki, oblačili, pohištvom, igračami in izdelki za hobije,« pravi Fras Peterlinova.

Odpadna embalaža FFS kot nenevaren odpadek Kadar je odpadna embalaža FFS dobro izpraznjena in ne spada v kategorijo nevarnega odpadka, se jo odda kot odpadno embalažo, v skladu z Uredbo o embalaži. Odda se jo lahko v skladu z navedbami v Tabeli 1 – oddaja pri distributerju ali pri izvajalcu javne komunalne službe. Odvoz odpadne embalaže FFS od zbirnega mesta pri trgovcu oziroma večjem uporabniku plačajo člani GIZ. Med uporabniki FFS je praksa, da se vrečke za prašiva prerežejo z obeh strani in se popolnoma izpraznijo, embalaža FFS pa se trikrat temeljito izpere.

Vsebina plastenke, ročke ali pločevinke se najprej izcedi v rezervoar škropilnice, nato se embalažo temeljito spere z vodo, vodo pa se izlije v rezervoar škropilnice in se jo pusti popolnoma izteči. Postopek čiščenja se nato ponovi še vsaj dvakrat, dokler embalaža ni popolnoma čista. Tako očiščena embalaža je skladno s predpisi o odpadni embalaži nenevaren

odpadek, saj vsebuje manj ostankov, kot jih določa Uredba o odpadkih. Odpadna embalaža FFS se zbira v posebnih vrečkah, izdelanih iz tršega, debelejšega in vzdržljivejšega materiala. Tako izprana embalaža vsebuje manj kot 0,1 % prvotne snovi.

FFS in trajnostni razvoj Industrija proizvodnje FFS je ena večjih v svetu. Proizvajalci FFS v EU zaposlujejo okoli 30 tisoč ljudi, od tega jih je tretjina v raziskavah in razvoju. Ostali so zaposleni v trgovinah in svetovanju. Postopek za registracijo posameznega FFS je zelo drag in dolgotrajen. Od začetka razvoja FFS do njegovega zaključka preteče v povprečju 9 let, stroški za razvoj nove aktivne snovi pa znašajo 200 milijonov evrov. Prav tako lahko registracijski postopki v posamezni državi trajajo tudi do več let, je povedala Fras Peterlinova. Eden pomembnih vidikov razvoja podeželja in kmetijstva je tudi trajnostni razvoj, razvoj ekološkega kmetovanja, ki v Evropi in svetu dobiva vse večji pomen.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/160

PASSION FOR TASTE AND HEALTH

Promocija

november 2012

Frutarom Etol d. o. o. Škofja vas 39, 3211 Škofja vas T: 03 42 77 100 E: info@si.frutarom.com www.frutarom.com

Reportaža Promocija

Interserohovi dnevi 2012 Na primerih iz prakse smo zavezancem predstavili, za katere aktivnosti se namenjajo sredstva iz embalažnine in odhodki zavezancev, povezani s stroški ravnanja z drugimi odpadnimi produkti.

Podjetje Interseroh je od 9. do 12. oktobra za poslovne partnerje - zavezance organiziralo tradicionalno strokovno srečanje, ki je letos potekalo v obliki vodenih ogledov predelovalnih obratov in sortirnic v Sloveniji in Avstriji. Na primerih iz prakse so zavezancem predstavili postopke in tehnologije zbiranja, priprave in predelave odpadnih produktov. Hkrati so jim ponazorili, kako poteka poraba sredstev, ki jih zavezanci namenjajo za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo ali za ravnanje z drugimi produktnimi skupinami, ki se zbirajo in predelujejo v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti.

goriva, v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstätten pa so se udeleženci podrobneje seznanili z obdelavo odpadne električne in elektronske opreme.

Udeležence Interserohovih dnevov je pozdravila direktorica Mateja Mikec in v uvodnem nagovoru poudarila: »Družba Interseroh aktivno deluje za zaščito interesov podjetij, zavezancev za ravnanje z odpadnimi produkti. Pomembno se nam zdi, da v verigi ravnanja z odpadnimi produkti – ki sega od podjetij, ki dajejo embalažo ali Kovinski odpadki pred sortiranjem v obratu izdelke na trg, prek zbiralcev, komunalnih Gorenje Surovina: s procesom sortiranja in podjetij in gospodinjstev do končnih upopredelave pridobimo sekundarne surovine, iz rabnikov –, ne pozabimo, da so stroški, ki jih katerih nastanejo novi uporabni izdelki. plačuje gospodarstvo, velika obremenitev, saj so podjetja izpostavljena močni konkurenci na domačem in tujem trgu. Zato v Interserohu mnogo dela in znanja vlagamo v to, da so postopki in procesi v zvezi z ravnanjem z odpadnimi produkti učinkoviti z okoljskega vidika in tudi z vidika stroškov.«

Interserohovemu povabilu se je odzvalo 52 podjetij – zavezancev. Nekateri izmed njih so se udeležili ogledov predelovalnih obratov in sortirnic na več lokacijah. Odzivi udeležencev potrjujejo, da je bil letošnji Ogledi predelovalnih obratov in sortirnic program zelo zanimiv, poučen in učinkovit. so potekali na različnih lokacijah v Sloveniji Udeleženci so ocenili, da so z ogledi priin Avstriji. Skupaj s poslovnimi partnerji so dobili celovito sliko ravnanja z odpadnimi obiskali štiri podjetja v Sloveniji (Gorenje produkti, in ob tem izrazili zadovoljstvo Surovina d. o. o. Maribor, Blok d. o. o. z organizacijo dogodka in strokovnimi Logatec, Center za ravnanje z odpadki – predstavitvami.

CRO Vrhnika d. o. o., Kemofarmacija, d. d.

Ljubljana) ter v Avstriji tovarno za pripravo alternativnega goriva ThermoTeam GmbH in Center za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstätten.

Sortiranje frakcij v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstätten v Avstriji.

Udeležencem so predstavili potek ravnanja z odpadnimi produkti, kot so: odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema ter odpadna zdravila.

V podjetjih Gorenje Surovina d. o. o., Blok d. o. o., CRO Vrhnika d. o. o. so udeležence seznanili s predelovalnimi obrati in sortirnicami odpadne embalaže ter odpadne električne in elektronske opreme. V Kemofarmaciji d. d. so si udeleženci ogledali sortirnico za odpadna zdravila.

V tovarni ThermoTeam je potekal voden ogled postopka za pripravo alternativnega

Skupina udeležencev Interserohovih dnevov na ogledu obratov v Avstriji.

Odpadna zdravila so nevarna za ljudi in okolje. Treba jih je zbirati ločeno in oddati v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Interseroh, d. o. o.

Zbrana in sortirana odpadna zdravila se Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče shranjujejo v skladišču v Kemofarmaciji, T: 01 560 91 50 konec vsakega četrtletja pa jih odpeljejo v E: info@interseroh-slovenija.si podjetje Pinus TKI, kjer se pri visoki tempera- I: www.interseroh-slo.si turi izvrši sežig.

Tanja Pangerl

Kako je v slovenskih mestih

potekal Evropski teden

foto: Energetska agencija za Podravje

V Mariboru pilotska okoljska cona

Anketa Evropski teden mobilnosti

64 73/74

okolje

Anketa - Evropski teden mobilnosti

mobilnosti? Pod sloganom

Prava smer je gibanje! so

občine ozaveščale in izvajale programe, ki spodbujajo

uporabo alternativnih načinov

prevoza in zmanjšano uporabo osebnih avtomobilov. Akcije so bile namenjene vsem

starostnim skupinam, izvajale

pa so jih različne organizacije v občinah. Kakšne projekte

so občine izvedle in kakšen

je bil odziv občanov, so nam

povedale podžupanja Mestne

občine Ljubljana Jelka Žekar,

direktorica Medobčinskega urada za varstvo okolja in

ohranjanje narave na Mestni

občini Maribor Brigita

Čanč in vodja oddelka za

infrastrukturo, okolje in prostor

ter gospodarske javne službe

november 2012

na Mestni občini Murska

Sobota Nada Cvetko Török.

Katere akcije in projekte ste izvedli v okviru letošnjega evropskega tedna mobilnosti?

Jelka Žekar: V Mestni občini Ljubljana smo vzpostavili mobilne info točke MOB-i-LNICE, za ves motorni promet smo zaprli (razen za LPP, vozila z dovolilnicami in intervencijska vozila) del Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko cesto. Na 30 izbranih lokacijah smo delili sheme linij LPP – »LPP info marjetice«. Od 16. septembra pa vse do 31. decembra bodo potekale potujoče razstave LPP na avtobusih po Ljubljani. V okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM) so potekale tudi predstavitve trajnostne mobilnosti in nagradna igra »Kolo sreče«, ki sta jih izvedli Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in predstavništvo Evropske komisije. Turizem Ljubljana je izvedel brezplačen turistični program po Ljubljani, oglede prostorov Mestne hiše z vodnico v tradicionalni ljubljanski noši, vodeni ogled s kolesom in vožnje s turističnim vlakcem na Ljubljanski grad. Mnoge je razveselil »ECOmeet« - srečanje ekoloških vozil, predstavitev eksponatov in tehnologij, testne vožnje. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je izvedla novinarsko konferenco in promocijo nadgrajenega portala

Gremo na pot. Policijska uprava Ljubljana je ves teden trajnostne mobilnosti izvajala poostren nadzor nad nepravilnim parkiranjem in ustavljanjem na kolesarskih površinah in avtobusnih postajališčih. Na Dan brez avtomobila je oddelek za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana pripravil dan odprtih vrat na merilni postaji okoljskega merilnega sistema s strokovno razlago. Bilo pa je še več drugih akcij.

Brigita Čanč: Na prvi dan tedna mobilnosti je v Mestni občini Maribor potekal kolesarski maraton, v naslednjih dneh pa tekaški maraton in bralni maraton. V tem tednu smo en dan namenili mobilnosti invalidov, kjer so se na Trgu svobode v Mariboru predstavila različna društva invalidov, prikazani so bili športi invalidov in izvedene umetniške delavnice.

Organizirali smo dan rolanja in kotalkanja, kjer so se lahko zainteresirani udeležili nordijskega (skike) rolkanja in izletov na skike rolkah, pred OŠ Draga Kobala pa je potekalo učenje rolanja.

Enega od dnevov v okviru tedna mobilnosti smo namenili tudi promociji kolesarjenja, kjer smo spodbujali pot v šolo s kolesom. Zanimiv je bil posvet »Daljinske kolesarske poti – priložnost za trajnostni razvoj Slovenije«. Predzadnji dan smo na Trgu svobode izvedli projekt Mobilnost

Jelka Žekar: Veseli nas, da je večji del javnosti podprl prizadevanja Ljubljane za uporabo trajnejše mobilnosti v mestu in prijaznejše

Jelka Žekar: MOL sodeluje pri tej akciji že od samega začetka, od leta 1999, ko se je v Evropi pričela akcija Dan brez avtomobila, nato pa se je po treh letih razširila na t.i. Evropski teden mobilnosti. V letu 2003 je MOL dobila t.i. »okoljskega oskarja« za najbolj zgledno izveden Teden mobilnosti s strani Evropske komisije, kar je za Mestno občino Ljubljana veliko priznanje. Da je trajnostna mobilnost del naše občine, se odraža v trajnostnih ukrepih, ki smo jih izvedli v preteklih letih. Sem spada preureditev Kongresnega trga, ki smo ga iz prometne površine uredili v površino za pešce z zelenico. V ožjem mestnem središču smo uredili cono za pešce, uvedli smo električni avtomobil »kavalir«, ki brezplačno vozi v zaprtem delu mestnega središča in drugo.

Brigita Čanč: Mestna občina sodeluje v tednu mobilnosti že od samega začetka, torej enajst let. Kljub gospodarski krizi praksa kaže, da je vedno večji interes ponudnikov, da se pokažejo na teh prireditvah. To potrjuje prepričanje, da je kriza lahko tudi izziv za nove možnosti. Na drugi strani ugotavljamo, da je vedno večje število udeležencev v prometu, ki dejansko uporabljajo trajnostni način potovanja. Še posebej smo veseli, ker gre za mlajše generacije, ki dolgoročno predstavljajo največji potencial.

okolje

Brigita Čanč

Jelka Žekar

foto: Moha Fras

73/74

65 Kakšen je bil odziv prebivalcev in kateri programi so se pokazali kot najbolj učinkoviti? Bi teden ocenili kot uspešen in zakaj?

Kolikokrat je vaša občina že aktivno sodelovala v tednu mobilnosti in kakšni so rezultati trajnostne mobilnosti? Kako se to odraža?

Nada Cvetko Török

Nada Cvetko Török: Teden trajnostne mobilnosti smo v naši občini Murska Sobota začeli s promocijo kolesarjenja in vožnje z vlakom.

V tem okviru smo odprli počivališče za kolesarje v Kupšincih. Drugi dan je bil namenjen mladim. Potekala je predstavitev spretnostne vožnje s kolesi, delavnica na temo Prava smer je gibanje, fotografska delavnica in drugo. Svojo pozornost v tednu trajnostne mobilnosti so dobili tudi najmlajši (otroci vseh vrtcev in osnovnih šol do 3. razreda), za katere so potekale aktivnosti s področja prometa in ozaveščanje o njegovih škodljivih učinkih. Izvedli smo projekt »S tisoč kolesi v mesto«. To je bil dan, namenjen gibalno oviranim osebam in starejšim občanom. Pripravili smo demonstracijo uporabe in pomena bele palice (za slabovidne in ostale), promocijo kolesarjenja in zdravega načina življenja, po mestu se je izvajala varna vožnja z invalidskimi vozički, postavljene so bile info točke. V okviru akcije »Z biciklom varno po Soboti« smo zaposlene Policijske postaje Murska Sobota motivirali k večji uporabi kolesa na poti v službo in iz nje, promovirali smo uporabo kolesa kot službenega vozila in izvedli tekmovanje v varni vožnji. Ob dnevu brez avtomobila smo za promet zaprli mestno središče, izvedli smo vožnjo s kolesi za osnovnošolce in ostale kolesarje, za najmlajše pa je po mestnem središču vozil otroški vlakec.

Nada Cvetko Török: Odziv prebivalcev je bil dober, najbolj so obiskani in učinkoviti programi, kjer sodelujejo otroci (vrtec, osnovnošolci, dijaki) ter starejši, ki so vključeni v program s svojimi dejavnostmi. Zaradi množičnega odziva prisotnih na prireditvah smatramo, da je bil teden mobilnosti uspešen.

Nada Cvetko Török: Trinajstkrat smo sodelovali v akciji Dan brez avtomobila in sedemkrat v Evropskem tednu mobilnosti. Osveščanje v okviru tedna mobilnosti zagotovo prispeva predvsem k promociji kolesarjenja in vožnje z mestnim avtobusom. V zadnjih treh letih pa smo z organizacijo brezplačnih izletov z vlakom v bližnje kraje povečali zanimanje za tovrstni prevoz, kar se odraža vsako leto v večji udeležbi na teh izletih, v večjem zanimanju za kolesarjenje in uporabi mestnega avtobusa.

Sicer pa je cilj prometne politike MOL do leta 2020, da se tretjina vseh poti v mestu opravi peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in taksiji, tretjina pa z osebnim avtomobilom. november 2012

Pilotna okoljska cona bo skupaj z ostalimi ukrepi zmanjšala onesnaženost zraka v mestu.

Brigita Čanč: Vse generacije Mariborčanov že dobro poznajo evropski teden mobilnosti, zato se množično udeležujejo naših aktivnosti.

Posebej bi poudarila dobro organiziran bralni maraton, na katerem osnovnošolci predstavijo svoje literarne izdelke. Vedno večji obseg in pomen ima tudi »dan mobilnosti invalidov«.

Seveda ne gre prezreti akcije Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, katere namen je usposabljanje mladih kolesarjev za varno vožnjo. Že skoraj tradicionalno se v okviru tega tedna predstavljajo ponudniki in inovatorji na področju e-mobilnosti.

foto: arhiv podjetja

Posebej pa bi izpostavili, da smo letos v okviru tega tedna tudi uradno odprli pilotno okoljsko cono, kjer načeloma omejujemo promet z vozili, ki ne dosegajo standarda EURO 2. Pilotna okoljska cona bo skupaj z ostalimi ukrepi zmanjšala onesnaženost zraka v mestu, izboljšala kakovost bivanja in spremenila stare potovalne navade ljudi. Pilotno obdobje traja od 1. oktobra 2012 do 30. aprila 2013. V tem času se bodo merili prometni in okoljski učinki, rezultati pa bodo služili za sprejetje odloka o nadaljnji širitvi in dodatnih omejitvah znotraj okoljske cone.

poti do zdravja ljudi ter večje skrbi za okolje.

Teden ocenjujemo kot uspešen, saj smo zaznali tudi manjšo uporabo avtomobilov, s čimer se zmanjšujejo emisije škodljivih plinov in hrupa.

Povečalo se je število validacij na javnemu prevozu. Sicer pa je cilj prometne politike MOL do leta 2020 prerazporediti izbor prometnega sredstva, tako da se tretjina vseh poti v mestu opravi peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in taksiji, tretjina pa z osebnim avtomobilom.

foto: arhiv podjetja

v pravo smer – Toti šport 2012, v okviru katerega smo predstavili 27 športnih programov rekreacije in zdravega gibanja. Zadnji dan tedna mobilnosti je bil posvečen dnevu brez avtomobila, ko se je lahko vsak z mestnimi avtobusi vozil brezplačno.

66

»Naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

Prihodnje leto se izteka Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Vemo, da je ta dokument podlaga za črpanje sredstev zlasti iz Kohezijskega sklada, v manjši meri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kakšna je bilanca realiziranih projektov, ki so ali še bodo sofinancirani, s področja okolja, prometa in trajnostne rabe energije?

Z letom 2013 se tekoče programsko obdobje izteka, vendar je rok za koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev vezan na datum 31. 12. 2015. S sredstvi Kohezijskega sklada sta na področju železniške infrastrukture dva projekta v fazi izvedbe, dva v fazi oddaje del oziroma tik pred objavo naročila ter dva v fazi priprave. Od navedenih sta dva projekta potrjena s strani Evropske komisije oz. Organa upravljanja, trije pa so v postopku potrjevanja.

Na področju cestne infrastrukture so zaključeni štirje avtocestni odseki, en projekt pa je v postopku potrjevanja in priprave na oddajo del. Poleg tega sta potrjena in v fazi izvedbe po en projekt s področja pomorstva in področja javnega potniškega prometa, na področju slednjega pa je en projekt še v pripravi na razpis.

Na področju trajnostne rabe energije, kjer so sredstva zagotovljena za namene energetske sanacije javnih stavb, spodbujanja učinkovite rabe električne energije ter spodbujanja uporabe inovativnih ukrepov, so razpoložljiva sredstva v večji meri že bila razpisana. Za preostanek sredstev je v letošnjem letu predvidena še objava javnega razpisa za energetsko sanacijo visokih šol in študentskih domov.

mag. Zvonko Černač

Slovenija naj bi svoje izjemne logistične potenciale zaradi nestrateškega načrtovanja in zaspane izvedbe že zapravila, opozarjajo nekateri strokovnjaki. S to oceno se minister za infrastrukturo in prostor mag. Zvonko Černač ne strinja. Prepričan je, da imata V. in X. koridor, ki potekata skozi Slovenijo, objektivno več prednosti pred konkurenčnimi. Dodaja, da je tudi v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljeno financiranje projektov na železniški infrastrukturi.

Pri Luki Koper izpostavlja dva projekta kot ključna: modernizacijo obstoječe proge Koper - Divača ter poglabljanje vplovnih poti in pristaniških bazenov, kar bo omogočilo vplutje največjih ladij v pristanišče. V teku je tudi priprava Resolucije o Nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS v obdobju od leta 2013 do 2020 z vizijo do leta 2030.

foto: Ministrstvo

mag. Vanesa Čanji

Slovenija in prometna infrastruktura

november 2012

logistika

73/74

Slovenija in prometna infrastruktura

S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj se izvajajo projekti na področju državnega cestnega omrežja in izgradnje letališke infrastrukture. Na področju državnih cest je osem projektov zaključenih oz. predanih v uporabo, devet jih je v fazi izvajanja ter sedem v fazi priprave in potrjevanja. V okviru posodobitve letališke infrastrukture je en projekt potrjen in v fazi izvedbe, drugi pa v fazi potrjevanja in oddaje del.

Kako ocenjujete realizacijo postavljenih ciljev v tem Operativnem programu – zagotovili naj bi infrastrukturo na področju okolja in prometa ob upoštevanju trajnostne rabe energije?

Cilji, zastavljeni v okviru Operativnega programa 2007–2013, se uresničujejo in bodo z izvedbo projektov tudi doseženi. To bo pomembno prispevalo k posodobitvi prometne infrastrukture na V. in X. evropskem koridorju in s tem k razvoju vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. Pri izvedbi nekaterih projektov so se sicer pojavili zamiki glede na načrtovano dinamiko, še zlasti po nastopu gospodarske krize, ki je še posebej prizadela gradbeni sektor v Sloveniji.

Nova Vlada je okolje in prostor ločila ne dve ministrstvi. Kako se je ta delitev doslej izkazala v praksi pri konkretnem doseganju ciljev?

Posamezne sektorske politike s področja varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, varstva kmetijskih zemljišč in gozdov imajo vpliv na prostor, prav tako so postopki umeščanja v prostor povezani z okoljskimi postopki.

Potrebno je usklajeno delovanje, ne glede na to, v katero ministrstvo so ta področja umeščena.

67 Sodelovanje med okoljskim in prostorskim sektorjem vlade bo še kako pomembno pri umeščanju sežigalnic in drugih večjih okoljskih objektov v prostor. Se že medresorsko usklajujete?

Ker je prostorsko načrtovanje izjemno povezano s postopki presoj vplivov na okolje na različnih ravneh, je sodelovanje med obema resorjema nujen pogoj za tekoče opravljanje nalog tako na zakonodajnem področju kot ob pripravi konkretnih prostorskih načrtov.

Enako velja tudi za umeščanje sežigalnic, kjer gre za prostorsko ureditev državnega pomena.

Konkretne aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta se še niso začele.

Se strinjate z oceno nekaterih strokovnjakov, da je Slovenija izgubila svojo priložnost glede na geostrateško danost, da bi bila pomemben logistični center? Kako ocenjujete njen sedanji in prihodnji logistični potencial – zlasti v luči težav v železniški infrastrukturi, zastoja pri razvoju Luke Koper idr.? Železniška infrastruktura ima še vedno visoko prioriteto pri zagotavljanju sredstev za sofinanciranje projektov iz kohezijskega sklada in TEN. V proračunih za prihodnji dve leti zagotavljamo financiranje projektov na železniški infrastrukturi, ki so potrebni za večjo konkurenčnost naših koridorjev. Izhajamo iz dejstva, da imata V. in X. koridor, ki potekata skozi Slovenijo, objektivno več prednosti pred konkurenčnimi.

Zato je v prihodnjih letih potrebno posvetiti pozornost tem investicijam. Že sedaj je v teku nekaj večjih investicij na železniški infrastrukturi v skupni vrednosti 900 mio EUR, od katerih je večina že v izvedbeni fazi in bodo zaključene do konca leta 2015. To so npr. modernizacija obstoječe proge Divača - Koper, rekonstrukcija, elektrifikacija, nadgradnja in ureditev nivojskih prehodov na progi Pragersko - Hodoš, uvedba ERTMS/ETCS sistema na koridorju D, uvedba GSM-R sistema in drugi.

Skladno s Programom razvoja pristanišča za obdobje 2011 do 2015, ki ga je v letu 2011 potrdila Vlada RS in v istem letu sprejetim DPN za celovito ureditev koprskega pristanišča, se

Kaj boste naredili, da se bo premaknil projekt 3. razvojne osi?

Vlada je junija 2012 obravnavala poročilo o stanju in problemih v postopkih priprave DPN in sprejela številne ukrepe za operacionalizacijo in racionalizacijo teh postopkov. V tem poročilu je Vlada obravnavala dinamiko in problematiko konkretnih postopkov priprave DPN. Dinamika umeščanja tras cest na 3. razvojni osi poteka v skladu z zagotovljenimi finančnimi možnostmi za pripravo dokumentacije. V delih, kjer je prišlo do dolgotrajnejših zastojev, pa je Vlada že sprejela odločitve glede nadaljevanja priprave.

Na severnem delu 3. razvojne osi bo državni prostorski načrt za odsek ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem sprejet do konca letošnjega leta, državni prostorski načrt za odsek ceste med avtocesto in Velenjem pa do konca leta 2013. V nadaljnjem poteku proti Dravogradu in Mežiški dolini pa napovedi glede prometnih obremenitev v celotni ne utemeljujejo več načrtovanja hitre ceste, zato se bo proučila modernizacija obstoječe prometnice, ki bo prevzela funkcijo »razvojne osi« - z rekonstrukcijo in modernizacijo se zagotovi standard glavne ceste za hitrost 90 km/h med naselji, 70 oz.

60 km/h pri poteku ceste skozi naselja oziroma morebitne obvoznice, ki so z vidika vodenja prometa nujno potrebne.

Katere zakonodajne spremembe pripravljate, ki bodo pospešile razvojno dinamiko zlasti z vidika umeščanja v prostor?

V juliju 2012 so bile že sprejete spremembe treh zakonov s področja prostorskega načrtovanja in graditve, do konca letošnjega leta pa bo

73/74

pripravljen tudi strokovni predlog sistemskega Zakona o urejanju prostora, ki bo ponovno povezal in nadgradil vsa področja prostorskega razvoja, ki jih sedaj urejajo trije zakoni (Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor) in Zakona o graditvi objektov. Ključno je zagotoviti ustreznejšo ureditev in povezavo faz načrtovanja, projektiranja, dovoljevanja do same izgradnje ter zagotovitev ustreznejše umestitve zahtev varstvenih resorjev in okoljskih postopkov v postopke prostorskega načrtovanja, projektiranja in dovoljevanja. Pri tem je pomembno področje pridobivanja in uporabe zemljišč za gradnjo. Tega bo potrebno ustrezno nadgraditi in najti ustrezne rešitve za slovenski prostor.

Vzporedno bo potrebno zagotoviti ustrezne spremembe zakonodaje s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami in varstva kulturne dediščine.

logistika

Tudi združitev področja okolja in kmetijstva, ki velikokrat predstavljajo nasprotujoče si interese, se sedaj lahko učinkoviteje rešujejo predhodno znotraj MKO, ne šele v postopkih umeščanja v prostor. Medtem ko se na primer vprašanja strateškega umeščanja infrastrukture v povezavi s prostorskimi možnostmi in razvojem lahko ustrezneje rešujejo sedaj, ko je področje prostora vključeno v MzIP.

v koprskem tovornem pristanišču že izvajajo investicije v dograjevanje in posodabljanje pristaniških infrastrukturnih zmogljivosti z namenom okrepitve tržnega položaja koprskega pristanišča in ustrezne umestitve pristaniškega sistema v širša mednarodna infrastrukturna omrežja. V prihodnjem obdobju je v koprskem pristanišču nujno nadaljevati z zagotovitvijo dodatnih zmogljivosti oz. investicij v širitev pristaniškega prostora. V mislih imam podaljšanje pomola I, podaljšanje pomola II, gradnjo pomola III, ureditev zalednih površin v pristanišču, investicije v ceste, tire, tehnologijo, opremo in druga sredstva.

Zagotoviti je potrebno tudi ustrezne in učinkovite infrastrukturno-logistične povezave (pomorske in zaledne) zunaj pristaniškega prostora, ki pogojujejo dostopnost in delovanje pristanišča. Predvsem sta tu ključnega pomena dva projekta: modernizacija obstoječe proge Koper - Divača ter poglabljanje vplovnih poti in pristaniških bazenov, kar bo omogočilo vplutje največjih ladij v pristanišče. Projekt poglabljanja vplovnega kanala se trenutno izvaja, poglabljanje pristaniških bazenov je predvideno v letu 2013 in naslednjih letih.

Konkretne aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta se še niso začele.

Katere strateške razvojne projekte in cilje boste umestili v operativni program 2014–2012?

V teku je priprava Resolucije o Nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS v obdobju od leta 2013 do 2020 z vizijo do leta 2030. Pri umestitvi projektov v operativni program 2014–2020 izhajamo iz dejstva, da je za gospodarsko vpetost v mednarodni prostor pomemben razvoj oziroma dograditev prometne infrastrukture na V. in X evropskem koridorju, razvoj in ustrezna povezava letališč ter pristanišča Koper z drugimi prometnimi podsistemi ter izboljšanje čezmejnih prometnih povezav.

Iz operativnega programa 2014–2020 naj bi bile financirane naslednje investicije v pristaniško infrastrukturo: poglabljanje pristaniških bazenov, podaljšanje pomola I, gradnja pomola III, urejanje zalednih površin in ostala povezovalna infrastruktura. Ocenjena skupna vrednost je 120 mio EUR. Na področju cestne infrastrukture je nabor potencialnih projektov precej širok. Naštel bom le nekaj najpomembnejših projektov: 3. in 4. razvojna os, avtocestna povezava Postojna/Divača - Jelšane, gradnja druge cevi predora Karavanke, gradnja avtocestnega odseka Draženci - Gruškovje, gradnja hitre ceste Jagodje - Lucija, gradnja 16 obvoznic, gradnja novih cestnih odsekov Hrastnik - Zidani most, Krško - Brežice, Maribor - Ruše, Škofja loka - Kranj, Dramlje - Šentjur in Zavrč - Gorišnica, rekonstrukcija petih glavnih cest in štirih regionalnih cest ...

november 2012

Delitev področja okolja in prostora na dve ministrstvi se na primer odraža tudi v tem, da so sedaj problemi jasneje identificirani. Bolj konkretno so se evidentirala ozka grla, kje prihaja do zaostankov in nerešljivih situacij, kar omogoča ustreznejše reševanje problemov in odpravo administrativnih ovir v teh postopkih.

Sledljivost, varnost, nižanje stroškov in trajnostnost Nina Semolič

foto: www.shutterstock.com

68 73/74

logistika

Terciarna embalaža in logistika

Logistična in embalažna industrija tesno sodelujeta, občasno se tudi prepletata.

Embalaža je sestavni del vsakega logističnega sistema in učinkovitost zahteva sodelovanje. »Opazili smo

Terciarna embalaža in logistika

stalno povečevanje zahtev, kar zadeva embalažo na trgu,« je

izjavil dr. Cristoph Beumer,

predsednik nadzorne skupine

sveta direktorjev skupine

Beumer Group. »Dobra

transportna embalaža zavaruje izdelek pred umazanijo, vodo

in ostalimi nevarnostmi

transporta. Individualne

proizvode spremeni v

logistične, primernejše za

transport. To je edini način, da sta transport in hramba sploh mogoča. Embalaža da izdelkom primerno, samostoječo obliko,

odporno proti zdrsom. To

omogoča učinkovito hrambo

in varnejši transport. Embalaža november 2012

lahko tudi poenostavi logistični proces.«

P

oleg standardnih zahtev po boljši kakovosti in zmogljivosti se trg terciarne embalaže osredotoča na okoljske zahteve: lažji material, zmanjšano porabo materiala in prihranek prostora. Strokovna razprava s poslovnimi poudarki je osredotočena predvsem na uporabo materiala (papir oz. karton ali plastika in plastika ali les), vendar pa se vsi proizvajalci strinjajo, da trendi stremijo k lažji embalaži, ki omogoča optimalnejšo hrambo in je do okolja prijaznejša.

»E

mbalaža omogoča lažje ravnanje z izdelki,« poudarja Christoph Beumer. »Na primer, s primernim pakiranjem omogočimo viličarju lažje ravnanje s paletami. Zelo priporočljiva je transparentnost embalaže, da ostanejo kode in slike vidne. To ni pomembno le za promocijski učinek, ampak tako zahteva tudi logističen proces. Izrednega pomena je, da so črtne kode na dobrinah ali paletah dobro vidne, tako se jih lahko skenira hitro in brez napak.«

Pametni telefoni za identifikacijo

N

obena novost ni, da v industriji zelo rastejo zahteve po fleksibilnosti. Trend so manjše enote in individualizacija. Učinkovitost velikih pakiranj usiha, individualna pakiranja za ponovno uporabo, kot so steklenice, predstavljajo

dodatne izzive. Avtomatizacija, zlasti v maloprodaji hrane, postaja vse bolj razširjena, s čimer se višajo zahteve po embalaži na področju zmogljivosti in stabilnosti.

Z

aradi povečanih zmogljivosti spletnega in mobilnega poslovanja so tudi povečane zahteve po produktni embalaži, saj se povečuje število poslanih izdelkov, kar obremenjuje transportne mreže. Sodobne komunikacijske tehnologije so bistveno spremenile upravljanje dobavne verige. Pametne telefone se vedno bolj uporablja za identifikacijo, štetje in presojanje sistemov recikliranja.

P

odjetja vedo, da embalaža ne prenaša le vsebine, ampak tudi informacije. Zabojniki in nosilci tovora postajajo inteligentni.

Optimizacija dobavne verige

O

ptimalen menedžment dobavne verige je zelo pomemben za delovanje sistema. »Novi pristopi za boljšo sledljivost nosilcev tovora omogočajo transparenten in učinkovit menedžment zalog. Zelo se povečuje tudi uporaba alternativnih, lažjih materialov, kot so na primer plastični kompoziti. Embalaža je bistveno bolj integrirana v logistično verigo, zahvaljujoč uporabi IT-sistemov,« je prepričan Volker Lange, vodja embalaže in logistike pri podjetju IML Fraunhofer.

69 Boj s ponarejevalci

V

elik problem tako v logistiki kot v embalažni industriji predstavljajo ponarejeni izdelki. Podjetja se zelo trudijo, da bi bila korak pred ponarejevalci. Po podatkih nemške gospodarske zbornice (DIHK) je samo v Nemčiji piratstvo izdelkov in blagovnih znam povzročilo gospodarsko škodo v višini od 20 do 30 milijard evrov. Zato je nujno, da trgovina in industrija uvedeta inovativne ukrepe za zaščito blagovnih znamk in izdelkov ter tako preprečita škodo. Gradnja identifikacije in varnostnih sistemov, kot so holografija, varnostni papirji, barve, pečatenje, avtomatske identifikacijske tehnologije, ICI in mikrotisk so ene izmed ključnih tehnologij, ki pomagajo podjetjem v boju s ponarejevalci. Andrew Gilbert, direktor poslovnega razvoja pri podjetju Ingenia Technology razlaga: »Blagovne znamke konstantno razvijajo svojo embalažo, saj želijo, da je drugačna od konkurenčnih izdelkov. Tako želijo povečati prodajo in ustvariti želeno podobo blagovne znamke. Obenem tudi ponarejevalci postajajo vedno bolj iznajdljivi, sofisticirani in organizirani, saj prav v ponarejeni embalaži vidijo popolno priložnost.

Velikokrat jim uspe ustvariti skoraj popolno kopijo zabojnikov in škatel, ki je tako podobna originalu, da včasih celo resnični proizvajalci ne morejo ločiti ponarejene embalaže od prave.

Izdelava privlačne embalaže je za ponarejevalce zelo enostavna. »Ponarejevalci nimajo nobenih stroškov s trženjem in distribucijo, zato lahko več vložijo v izdelavo visokokakovostne embalaže, ki uporablja podobne postopke in materiale kot originalni izdelki. Embalaža je veliko boljša od dejanskega izdelka, saj je tudi njena naloga, da zavede kupca,« razlaga Andrew Gilbert.» Ponarejevalci so vedno bolj spretni. Med ključnimi izzivi je onemogočiti ponarejenim izdelkom vstop v legitimno dobavno verigo in dovoljene distribucijske

Laserska površinska avtentifikacija

Z

a boj proti piratstvu pri podjetju Ingenia Technology uporabljajo patentirano tehnologijo z imenom »laserska površinska avtentifikacija« (LSA – Laser Surface Authentication). Z uporabo LSA lahko analizirajo površino kateregakoli izdelka in tako razvijejo unikaten zapis, podoben DNK za vsak posamezen proizvod.

Koda temelji na »naravnih naključjih« površinske strukture izdelka, kar pomeni, da ima vsak kos papirja, kartona ali plastike svojo mikrostrukturno površino. Takšna serijska številka je dana že po naravi in se ne dodaja s posebnimi proizvodnimi postopki. Da bi ponarejevalec lahko razbil kodo LSA, bi moral razviti replikacijo – natančno kopijo z vsemi površinskimi nepravilnostmi. Trenutno še ne obstaja proizvodni proces, ki bi bil tega zmožen. Z uporabo takšne tehnologije lahko skenirajo izdelke, preverijo avtentičnost, prestrežejo ponarejeno blago in sledijo posameznim izdelkom na prave destinacije. Varovanje embalaže uradnih izdelkov je bistvenega pomena. Dobavne verige je potrebno nadzorovati in varovati s sofisticiranim sistemom avtentifikacije in sledilnimi sistemi, ki poskrbijo, da imajo distributerji popoln nadzor nad destinacijami izdelkov.

Vladne organizacije, blagovne znamke, agencije in podjetja morajo sodelovati v boju proti ponarejevalcem.

»N

73/74

industrijo, ki omogoča varovanje primarne in sekundarne embalaže. i pomembno, iz kakšnega materiala je embalaža, Secupack zavaruje in zagotavlja, da je v notranjosti original,« razlaga direktor Rolf Simons. »Barvne kode so nanesene na material z različnimi metodami tiska, neposredno na proizvod ali s pomočjo razpršilca. Za nanos kod s pomočjo razpršila niso potrebne nobene kompleksne spremembe proizvodnega procesa. Z združevanjem industrijskih rešitev in funkcijami sledljivosti je možno izslediti embalažo in izdelek skozi celotno proizvodnjo in dobavno verigo.«

Č

logistika

kanale. Ponarejevalci se izpopolnjujejo, saj obvladajo že izjemne reprodukcije črtnih kod in vodnih žigov, zato je težko ločiti med ponaredkom in originalom. Ko so ti »dobri« ponaredki v legalnem distribucijskem kanalu, je težko verjetno, da bodo izločeni, razen če se jih podrobno pregleda in preveri avtentičnost.

Tu se embalažna industrija sooča z izzivom na področju varovanja blagovne znamke.

eprav so ponarejevalci vedno boljši in se s svojimi izdelki vedno bolj približujejo originalu, je na trgu tudi vedno več naprednih tehnologij za strožje preverjanje avtentičnosti.

Poleg tega se tudi proizvajalci zavedajo problema ponarejanja, kar jih žene v bolj proaktiven pristop. Vendar stroka opozarja, da vedno boljše tehnologije proti ponarejanju spodbujajo sofisticirano ponarejanje. Ključnega pomena je, da so proizvajalci in distributerji vedno korak pred ponarejevalci in ne obratno.

Terciarna embalaža

»S

mernice na trgu se niso bistveno spremenile, kupci še vedno iščejo kakovost, zanesljivost, enostavnost uporabe in doslednost,« pove Fiona MacDougall, predstavnica podjetja Jiffy Packaging. Jim Handistry, direktor podjetja Goplasticpallets, dodaja: »Treba je biti odziven, ponujati je treba pametne rešitve, ki izpolnjujejo cilje strank, v čim krajšem času, s čim manj denarja. »Stranke iščejo načine, kako prihraniti prostor, gorivo in embalažni material. Tako je tudi naša ponudba plastičnih zabojnikov in palet

S

tem je manjša verjetnost, da se bodo ponarejeni izdelki infiltrirali v uradno dobavno verigo in če bi se, mora obstajati tudi sistem za določitev takšnih ponaredkov, preden dosežejo prodajna mesta.

T

akšna usmeritev pomeni, da postaja varnost izrednega pomena v vseh industrijah, še posebej v pijačarski in farmacevtski. Ponekod uporabljajo pakirni stroj visokih zmogljivosti, ki ovije izdelke s polietilensko plastjo, kar omogoča izjemno berljivost črtnih kod. Eden izmed razlogov je ta, da se plasti ne prekrivajo.

To pa zagotavlja, da so izdelki pod polietilensko plastjo vedno originali.

N

emško podjetje 3S Security Systems, dejavno na področju varovanja prepeljanega blaga, je v ta namen razvilo Secupack – industrijsko specializirano rešitev za pakirno

november 2012

a upravljanje skladišč pa so postali nepogrešljivi učinkoviti sistemi za zanesljiv nadzor procesov. Takšen sistem omogoča optimalen nadzor in koordinacijo celotnega pakirnega procesa, skladišča in priprave izdelkov za odpremo. Nadzor toka materiala, menedžment skladišča in napredni poslovni informacijski sistem so integrirani. Vse informacije pakirne linije, označevanja, hrambe in odpreme so shranjene skupaj. To zagotavlja celostno in kontinuitetno transparentnost vseh izdelkov in pripadajočih procesov. Sistem dodeli palete na pravilno mesto za shranjevanje, nadzoruje pa tudi viličarje. Sistem tako nadzira shranjevanje, iskanje, komisioniranje in odpremo. A ne le to. Hkrati z nakladanjem tovornjakov zagotavlja tudi vse potrebne podatke za izdajo računov.

foto: Secupack

Z

70 73/74

logistika

temu primerna – so zelo fleksibilni, lahko jih zložimo in prepogibamo. S tem prihranimo prostor med prevozom, posledično je tudi poraba goriva manjša, s tem pa tudi ogljični odtis.

Z njim se strinja tudi vodja razvoja iz podjetja Klingele, Christian Hössle: »Opaziti je trend lažje in manjše embalaže. Izdelki imajo krajše življenjske cikle, povečuje se delež potiskane embalaže. Poleg tega so pomembne tudi razmeroma nizke cene in hitra dostopnost. Bolj se uporablja premazan papir, teža se zmanjšuje.

Stojala za cvetlične lončke iz kartona

D

a bi zadostili potrebam trga po prihranku prostora in trajnostnosti, so pri podjetju Klingele razvili nova razstavna stojala za cvetlične lončke. Narejena so iz valovitega kartona, ki je odlična zamenjava za les. Stojala so modularna, vsebujejo lahko do 48 cvetličnih lončkov. Stojala so potiskana z barvili, ki so topna v vodi, zato so primerna za recikliranje.

So lažja, enostavna za uporabo in prihranijo prostor. Poleg tega so priročna tudi za osebje cvetličarstva, saj lahko do lončkov dostopajo z vseh štirih strani. Inovacija je dosegla tretje mesto na tekmovanju, ki ga je organiziralo nemško združenje proizvajalcev izdelkov iz valovitega kartona.

A

november 2012

ngleška konfederacija papirne industrije (CPI) je rjavo tranzitno škatlo zamenjala z novo embalažno rešitvijo. Andy Barneston pojasnjuje: »Zelo velik trend je embalaža, pripravljena za prodajo na drobno. Prodajalci so ugotovili, da je zadnji del njihove verige predrag.

To smo rešili z uporabo valovitega kartona, ki je nadomestil rjave tranzitne škatle, v katerih so se izdelki neopazno zlili s policami. Sedaj so na voljo potiskane, brandirane embalažne rešitve, ki delujejo tako skozi celotno dobavno verigo kot tudi na prodajnih policah. Izdelki iz valovitega kartona so narejeni po zahtevah blagovnih znamk in prodajalcev na drobno. Kot taki predstavljajo idealno rešitev in optimizacijo zadnjega dela verige. Uvedba novih tehnik potiska in uporabne inovacije, kot je vzmet, ki od zadaj premika izdelek naprej, je korenito preoblikovala ponudbo na trgu. Embalaža iz valovitega kartona se je razvila iz osnovne rjave škatle v embalažni medij številnih barv, z izjemno fleksibilnostjo in konstantnimi inovacijami.«

Predstavnik Jim Hardisty je povedal: »Tudi na razvoj plastičnih palet je v zadnjih dveh letih vplivala uporabnikova racionalizacija – čim lažja, a dovolj močna plastična paleta, ki je narejena s čim manj uporabljenega materiala, s čim nižjimi stroški.«

U

poraba materiala za palete je odvisna od potreb, ki jih mora zadovoljiti (stroški, popravilo, čiščenje). Tako izdelovalci lesenih kot tudi plastičnih palet poudarjajo svoje prednosti. Kaj pravijo v podjetjih? V trenutnih gospodarskih razmerah je ena izmed glavnih prednosti plastičnih palet njihova dolga življenjska doba, saj lahko zdržijo deset in tudi več let, kar je desetkrat dlje od lesenih palet.

Prav tako je uporaba takšnih palet trajnostna, saj je večina narejena iz recikliranega HDPE, ki se seveda lahko dalje reciklira. Brez žebljev, ostrih robov in brez tveganja poškodb palet in tistih, ki z njimi ravnajo, so plastične palete varne za uporabo. Prav tako so vodoodporne in ne absorbirajo vlage, zato so primerne za večkratno pranje in čiščenje z vodo ali paro,

P

Za mnenje smo vprašali tudi slovenska proizvajalca izdelkov široke potrošnje in terciarne embalaže. Postavili smo jima naslednja vprašanja: 1) Kakšne trende opažate na trgu terciarne embalaže glede na material in porabo?

2) Se vam zdi nadzor nad dobavno verigo dovolj učinkovit? Kaj je ključno za optimizacijo?

3) Se soočate s problemom ponarejanja?

Vse nove rešitve za terciarno embalažo stremijo k trajnostnosti. ročno ali avtomatsko. Prav tako so bolj higienične od ostalih.

T

oda Stuart Hex, predstavnik podjetja TiMCON, zagovarja uporabo lesenih palet: »Les je najbolj okolju prijazen material. Sečnja poteka v posebnih, trajnostnih, nadzorovanih gozdovih, obenem pa še absorbira in shranjuje ogljik iz atmosfere. Lahko se ponovno uporabi, lahko se ga obnovi ali reciklira. Prav tako je dokaj ugoden, velikokrat cenejši od plastičnih alternativ. Les ostaja primarna izbira za palete in terciarno embalažo, saj predstavlja kar 95 odstotkov.«

Trendi in rešitve

V

4) Je tudi razvoj terciarne embalaže trajnostno naravnan?

5) Kateri so največji uporabniki terciarne embalaže?

Suzana Bagari, vodja korporativnih komunikacij iz podjetja Atlantic Grupa.

1) Reciklažni materiali, embalaža, ki jo je moč uporabiti večkrat, naravni materiali (mišljeno za tisk: barve).

2) V EU da (poročanje carinski upravi o količini nabavljene terciarne embalaže), drugod pa je še vse nekontrolirano. Ključno za optimizacijo bi bila enotna pravila, predpisi, ki bi jih vsi spoštovali.

3) Da, npr. dozice pri Argeti, stekleničke pri Cockti...

4) Da, saj se vse več uporablja za izdelavo terciarne embalaže odpadni papir.

5) Verjetno proizvajalci bele tehnike, zabavne akustike in televizorjev ipd.

se nove rešitve za terciarno embalažo ne glede na uporabljen material stremijo k trajnostnosti. Zelo enostavno je zmanjšati težo embalaže z uporabo manj materiala, vendar s tem tvegamo tudi zmanjšanje zanesljivosti.

Marko Krmac, prodaja industrijske embalaže, K.M.K. BOX d.o.o.

V

2) Nadzor nad dobavno verigo zagotovo ni učinkovit. Potrebno bi bilo izboljšati komunikacijo med podjetji.

industriji ostaja trend vlaganja v promocijo, ki raste. V letu 2010/2011 je bilo 33 odstotkov embalaže prodane preko promocijskih kanalov.

Palete – plastične V ali lesene? odjetje Goplasticpallets je predstavilo nove multifunkcijske plastične palete.

centrom, ki se običajno nahajajo zunaj mesta.

CHEP je tudi pobudnik sodelovanja z ostalimi ključnimi deležniki, predvsem s proizvajalci izdelkov široke potrošnje. Sodelujejo tudi prodajalci na drobno in prevozniki. Z vključitvijo vseh vpletenih imajo nadzor nad celotno dobavno verigo. John Kenna, predstavnik CHEP, je povedal: »Stranke se obračajo na nas, saj želijo zmanjšati kompleksnost in uvesti standardizacijo. Iščemo hibridne rešitve platforme, ki so dinamične pri prenosu v trgovino kot voziček (omogočajo namestitev koles), po drugi strani pa so lahko tudi statične in opravljajo vlogo stojala.«

odilni proizvajalec palet na trgu, podjetje CHEP, spodbuja k zmanjševanju stroškov dela in uvedbi standardizacije. Že po Evropi velikosti prodajaln variirajo. V zadnjem času proizvajalci ciljajo predvsem na manjše, priročne prodajalne, vendar pa je njihova infrastruktura še vedno prilagojena velikim trgovskim

1) Mislim, da so trendi v večkratni uporabi embalažnih materialov.

3) S problemom ponarejanja se ne soočamo.

4) Mislim, da bi ga bilo potrebno še definirati.

5) Industrija (avtomobilska).

Vir Packaging Europe. Dostopno na: http://www.packagingeurope.com/.

73/74

logistika

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor Promocija

Opremljeni za hitrost!

Znotraj mest.

Po Sloveniji. V tujino.

71

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.

Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

november 2012

Hitra pošta po Sloveniji.

Dostava pošiljk v istem dnevu.

Čeprav so v Sloveniji nekateri

foto: www.shutterstock.com

Zdaj preživljamo najtežje preizkušnje na trgu

Lotrans

72 73/74

logistika

Lotrans

veliki logisti propadli ali pa se stežka rešujejo iz krize,

majhnim ni nič lažje. Vendar

majhnost ponujajo kot svojo

najsodobneje opremljeni za sledenje tovora in njihov

vozni park že upošteva zelene standarde v prometu. Borut

Gerželj, direktor sežanskega Lotransa, med drugim pravi,

da se že pripravljajo na vstop

Hrvaške v EU, pri tem pa upa, da se hrvaški prevozniki ne

bodo odločili za dampinške

november 2012

cene.

Kateri poslovni razlogi so vplivali na odločitev, da ste se iz organizacije prevozov preusmerili v logistiko in transport? Kakšna je zdaj struktura realizacije glede na tri dejavnosti, ki jih ponujate trgu – logistične, transportne storitve in skladiščenje?

Sprva se je naše podjetje ukvarjalo predvsem z organizacijo transporta in carinjenjem. Imeli smo veliko znanja in izkušenj. Vedeli smo, da moramo svojim poslovnim partnerjem omogočiti dobro uslugo in obdržati kakovostno storitev, vendar zaradi težav s pomanjkanjem prevozniških dovolilnic za prevoze izven RS nismo smeli biti več odvisni od najemov vozil.

Zato smo se odločili in kupili prvi lastni tovorni vozili. Zdaj 60 odstotkov naročil opravimo z lastnimi prevoznimi sredstvi, ostalo pa še vedno z organizacijo in najetimi tovornimi vozili. Skladiščenje in pretovori blaga so nekakšna logična posledica tega procesa in danes si skoraj ne predstavljamo kvalitetno opravljenih naročil brez te dodatne storitve.

strankam pa je treba ponuditi še boljšo storitev kot doslej. Še vedno je problem, ker transport ni pravilno ovrednotena dejavnost.

Za kakovostne transportne storitve je nujen raznovrsten in brezhiben vozni park. Kako ste opremljeni in po katerih transportnih storitvah je največ povpraševanja na trgu?

Sem za raznovrstni vozni park, menim pa, da mora logistično podjetje ponuditi ob kakovostnem voznem parku tudi kakovosten kader, ki zna zaposliti tudi konkurenco oziroma zunanje izvajalce. Lotrans nudi prevoze z visokovolumenskimi tovornjaki, prevoze coil-sov (navitja kovinskih listov), kombi prevozov in ostalega.

Skratka, pri nas ponujamo vse storitve v zvezi s cestnimi transporti blaga. Razpolagamo z vozili višjih ekoloških razredov in redno posodabljamo vozni park. Ugotavljam, da se vse več povpraševanja kaže tudi na področju prevozov v povezavi s skladiščenjem blaga.

Ste sposobni sami realizirati dostave blaga po Sloveniji in EU? Kaj kažejo trendi naročil v tem letu? Nekatera logistična podjetja še vedno opozarjajo na upad naročil in težave v poslovanju.

Pravite, da ponujate vse storitve za cestni transport. Kakšna pa je logistična učinkovitost Lotransa, če upoštevamo merila, kot so sledenje pošiljk, zanesljivost, pravočasnost dostave, učinkovitost carinskih postopkov in kakovost logistične storitve?

Realiziramo vsa naročila, ki so nam zaupana. Število naročil iz nekaterih držav članic EU je res upadlo, ne pa povsod. Naročil je manj,

Naša majhnost predstavlja našo prednost, saj lažje vplivamo na točnost in zanesljivost naročene storitve in spremljamo vozila na poti

Promocija

prednost, še posebej če so

73 Koliko se v vašem poslovanju pozna kriza Intereurope in propad Viator & Vektorja?

Kot storitev ponujate tudi skladiščenje blaga in manipulacijo z njim. Kakšne so vaše zmogljivosti?

Glede na našo omejeno skladiščno površino smo trenutno primernejši za krajša skladiščenja, pretovore oziroma kontrole količine ter kakovosti. Nekje je bilo treba začeti.

Letos praznujete dvajsetletnico družinskega podjetja. Kateri mejniki v dosedanjem razvoju so bili najvažnejši, katere izkušnje najtežje?

Odgovoril bi, da je bil pomemben vsak dan posebej. Resnične prelomnice pa so bile: izstavljen prvi carinski dokument, nabava prvega tovornega vozila, uskladiščena prva paleta in seveda nenehna prizadevanja celotne ekipe. Veseli nas, da imamo dober kader in smo ponosni na vsako novo delovno mesto, ki ga odpremo. V teh letih smo se v naši dejavnosti spopadali

73/74

z mnogimi težavami, zato smo precej utrjeni, vendar pa najtežje preizkušnje preživljamo prav sedaj, ko je naša dejavnost izpostavljena vedno višjim obratovalnim stroškom, povečuje pa se tudi število neplačnikov in podjetnik je pri izterjavi še vedno precej »osamljen«. Pa je kljub vsemu pogled na opravljeno delo in rezultat pomembnejši in dober zagon za naprej.

logistika

Borut Gerželj

foto: arhiv podjetja

od vrat do vrat. Naša vozila so opremljena z najsodobnejšimi napravami za sledenje, s katerimi je povezan naš transportni računalniški program, zato imamo v vsakem trenutku vpogled na lokacijo in hitrost vozila, preko teh naprav pa tudi komuniciramo z vozniki, jim dajemo navodila in jih pravilno usmerjamo ter dobivamo povratne informacije o situacijah na cesti. Tako so naše stranke redno obveščene o vseh dogodkih med naročenim transportom.

Kakovosten kader v prometni pisarni, sodoben ekološki vozni park in tehnična podpora nam omogočajo, da je Lotrans logistično učinkovit in zanesljiv partner.

Veliko partnerjev in prijateljev me je spraševalo, ali imamo več dela zaradi prenehanja poslovanja družbe Viator & Vektor in zaustavitve voznega parka IE. IE je svoje posle prenesla na matično podjetje, ki jih sedaj posreduje manjšim transporterjem, Viator & Vektor pa je poskrbel, da slovenska transportna dejavnost ni občutila posebnega povečanja povpraševanja po transportnih storitvah.

Kaj bo za vaše podjetje pomenil vstop Hrvaške v EU? Se pripravljate na to?

Moram povedati, da se nam je v zadnjem četrtletju precej povečal promet na relacijah Italija–Hrvaška. Če se bo trend večanja posla na tej relaciji obdržal, bomo to z veseljem pričakali. Ker pa je meč dvorezen … Moramo se zavedati, da hrvaški prevozniki že sedaj vozijo za slovenska podjetja, torej bomo z vstopom v EU dodatni konkurenci še bolj izpostavljeni.

Računajmo na modrost hrvaških kolegov in upajmo, da ne bodo izbrali dampinga.

Kakšni so vaši načrti?

Kljub vsemu še vedno načrtujemo. Želimo povečati skladiščno površino, nabaviti zmogljivejša skladiščno manipulativna sredstva, povečati odstotek posredovanja pri prevozih. V načrtih imamo, da bi povečali našo prisotnost na področjih Avstrije, Nemčije in Francije.

FRIGOLOGO - specialist za hladno logistiko / Celovite logisticˇne resˇitve hladne verige / / Od skladisˇcˇenja do CRM-ja / / Pokrivamo srednjo in JV Evropo / / Kakovost zagotavljajo mednarodni certifikati IFS, AIB /

T: +386 (0)1 520 82 00 F: +386 (0)1 520 82 07 E: info@frigologo.si

Promocija

Frigologo d.o.o., Sˇmartinska cesta 102, SI–1000 Ljubljana

november 2012

www.frigologo.si

Kam s prazno kartušo?

Ob računalniku je pogosta oprema tiskalnik.

Za printanje porabimo manj ali več kartuš.

Kje konča prazna kartuša? Velikokrat se zgodi, da se najde kar v družbi mešanih komunalnih odpadkov, kar pa prepreči njeno reciklažo in poveča delež odpadkov na odlagališču. Na leto je v Evropi odvrženih več kot 200 milijonov praznih kartuš, le 25 odstotkov pa naj bi jih šlo v proces reciklaže.

Odvržena kartuša za svojo razgradnjo potrebuje približno 300 let. Veliko bolj zelena navada je, da prazno kartušo ponovno napolnimo pri podjetjih, ki to omogočajo, ali jo oddamo v zbirnem centru, šoli, ki zbira odpadne kartuše, trgovcu ob nakupu nove ali drugim organizacijam. To je še posebej dobrodošlo zato, ker kartuša spada med nevarne odpadke. Za ponovno polnjenje se lahko kartuše uporabijo do sedemkrat. Kartuše so sestavljene iz 40 odstotkov plastike, 40 odstotkov kovine, vsebujejo tudi nekaj gume, papirja, pene in tonerja. Reciklira se lahko 97 odstotkov kartuše, predelani materiali pa se lahko uporabijo za izdelavo novih kartuš ali drugih izdelkov, kot so pladnji, etuiji za očala in drugo. Za izdelavo kartuš iz recikliranih materialov se porabi do 80 odstotkov manj energije. Naj torej prazna kartuša najde svoje pravo mesto, mesto za reciklažo, da bo imela svojo uporabno vrednost še naprej.

Kaj je že spet?

Neeeeeeeee!

stroka odgovarja

foto: arhiv podjetja

74 73/74

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade

Vprašujejo učenke OŠ Fara pod mentorstvom ekokoordinatorice Mateje Obrstar.

Na OŠ Fara pridno zbiramo odpadne baterije. Zanima nas, koliko odpadnih baterij se v Sloveniji predela v enem letu? Ali se lahko baterija večkrat predela? Ali so reciklirane baterije manj kakovostne od drugih?

Odgovarja Brigita Šarc iz Agencije Republike Slovenije za okolje:

november 2012

Kaj je to zbirni center?

Kartuša je nevaren odpadek!

Odnesla jo bova v zbirni center.

Odpadne baterije, ki se zbirajo po šolah, sodijo v kategorijo t.i. prenosnih baterij. Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10) določa, da je prenosna baterija ali akumulator baterija, gumbasta celica, baterijski sklop ali akumulator, ki je zapečaten in je ročno prenosljiv. Gumbasta celica pa

je majhna, okrogla prenosna baterija ali akumulator, katere premer je večji od njene višine in ki se uporablja za posebne namene, kakor je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje.

V Sloveniji je bilo v letu 2011 danih na trg 630.222 kg prenosnih baterij in akumulatorjev. Odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev pa je nastalo 165.881 kg. Vse te zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje se je predelalo izven Slovenije, saj v Sloveniji ni predelovalca teh odpadnih baterij in akumulatorjev. V Sloveniji imamo samo predelovalca avtomobilskih - svinčevih baterij in akumulatorjev. To je podjetje MPI Mežica.

Promocija

, elegantna, nepovratna steklenica 0,75 l za vrhunski vodi iz Radenske.

Radenska d.d. Radenci [www.radenska.si]

www.pivo-union.si Promocija

Foto: Cirkus